.

. .

.4.3

: :www.fznh.ukim.edu.mk/stocarstvo

Op{ti poimi
Klima: zbir na vremenski pojavi, sredna fizi~ka sostojba na prizemniot sloj na atmosferata-mesta-dr`ava-za poveke godini - decenii. Vreme-zbir na vremenski pojavi na edno mesto, vo tek na eden den ili poveke denovi. Klimata ima direktno i indirektno vlijanie na doma{nite `ivotni.

Klimatski elementi
Temperatura Vla`nost na vozduh Son~eva svetlina Dvi`ewe na vozduhot

Temperatura 1
Direktno na ko`ata i ko`nite pokriva~i i metabolizamot na organizamot Ko`ata se sostoi od tri sloja:
Goren poko`ica - epidermis Sreden ko`no tkivo-korium (ko`a) kutis Dolen potko`no tkivo - subkutis

Poko`ica - gi prima nadrazbite od nadvore{nata sredina, sostaven e od plosnati izumreni i oro`neti kletki, koi pleka se lupat. Sredniot sloj e sostaven od plosnati kletki, a dolniot od okrugli `ivi kletki, kade se odviva razmenata na materijata koi silno se razmno`uvaat i go obnovuvaat epidermisot. Dolniot sloj e odvoen od ko`noto tkivo so bazalna membrana.

Temperatura 2
Ko`no tkivo-sostaveno od dva sloja i toa Goren papilaren Dolem retikularen Vo ko`noto tkivo se smesteni krvnite sadovi, nervnite vlakna, korenite na vlaknata (volnenite ni{ki) i lojnite `lezdi. Stukturata na volnenite vlakna zavisi dali korenot e vo papilarniiot ili retikularniot sloj. Potko`noto tkivo e sostaveno od sun|eresti kletki, vo koe se talo`at mastite i lojta.
5

Temperatura 3
Ko`ata e obrasnata so vlakna, volna ili perduv. Postojat poveke vidovi na vlakna: pokrivni vlakna koi rastat po celoto telo za{titni (vrat, griva, opa{ka i u{ite) vlakna za pipawe-sinus vlakna-o~ni kletki, usnite, lice i brada. Volnenite vlakna rastat od sredniot i dolniot sloj od ko`ata najfini-puh sredni-preodnivlakna grubi osjesti vlakna

Temperatura 4
Topli kraevi - tenka ko`a; Ladni kraevi - debela ko`a Izrazeno topli kraevi, (slon, nosorog, bivol) silno razvien epidermis, namalen gubitok b na vlaga Prose~na debelina goveda 4-12 mm Toplo vreme ranite pobrzo zarasnuvaat (kastracija). Na 40S ne primaat hrana.

Temperatura 5
Vid i kategorija `ivotni Molzni kravi Teliwa za goewe Kozi i pr~ovi Jagniwa za goewe Sviwi bremeni Sviwi opraseni Prasiwa 1-56 dena Prasiwa 65-115 kg Brojleri na 1 den Brojleri po 4-ta nedela Temperatura oS Min 5 5 3 3 10 18 18-25 17-22 26 15 Opt 8-12 10-15 12-17 10-15 18-20 20 24-32 16-22 28-34 20-22 Maks 28 28 30 30 25 27 25-34 24 36 28

Temperatura 6
Reagirawe: Site kopitari dobro podnesuvaat visoki temperaturi, a se osetlivi na niskimagariwa, muli, mazgi i kowi. Goveda: osetlivi na visoki, a niski polesno podnesuvaat. Bivoli: osetlivi na promeni, t.e. toplo vo voda, niska temperatura potopli {tali. Ovci: osetlivi na visoki, a dobro podnesuvaat niski Kozi: osetlivi na niski temperaturi @ivina: dobro podnesuva `ega i ladno. 10

Vla`nosta na vozduhot 1
Suviot vozduh go zgolemuva metabolizmot i obratno Kamilata podnesuva suv vozduh, prolet se hrani so zelena treva, mo`e bez voda 2-2,5 meseci, leto vo pustina bez voda do dve d nedeli. Suv vozduh podnesuvaat i stepski `ivotni: ovci, kowi, magare Te{ko podnesuvaat suv vozduh: angliski gojni rasi ovci, isto~no friziska ovca, angliski polnokrven kow. Visoka vla`nost e {tetna za `ivotnite, posebno ako temperaturata e niska i ima slaba ventilacija. Najosetlivi se mladi organizmi (pneumonii i bronhopneumonii). 11

Vla`nosta na vozduhot 2
Relativna vla`noste stepen na zasitenost na vozduhot t.e. odnos me|u vodena parea {to ja ima vo vozduhot vo dadeniot moment i onaa maksimalna koli~ina na vodena parea koja vozduhot mo`e da ja primi pri odredena temperatura. Najdobra relativna vla`nost na doma{nite `ivotni e 75%.

12

Son~eva svetlina 1
Direktno na ko`ata i prometot na materiite - od aspekt na pigmentirani, a kaj ne pigmentirani `ivotni U.V. zracite se so talasna dolzina 310-280 nm predizvikuvaat te{ki poremetuvawa. Uloga na melaninot Bez son~eva svetlina, , za nekolku u godini d se gasni `ivotot. Na tropsko sonce za nekolku ~asa umira organizmot Son~evata svetlinae sostavena od: U.V. zracite - ladni, nevidlivi, branova dol`ina 180-400 nm (Johan Vilkem Rister, 1801) Vidlivite zraci se so branova dol`ina 400-700 nm infracrvenite: 760-3000 nm Golem del UV zracite po patot (od sonceto do zemjata za 8 minuti) go gubat intenzitetot .

Son~eva svetlina 2
U.V. zraci A: 400-315 nm - Prodiraat dlaboko vo ko`ata preku pigmentacija. B: 315-280 nm - Blagotvorno dejstvo, crvenilo, zdravje, j metabolizam. b C: 280-180 nm - Se gubat vo ozonskiot sloj (smrtonosni se) Svetlina vo tehnologija na `ivina, reprodukcija.

14

Dvi`ewe na vozduhot 1
Zavisi od: brzina, pravec, temperatura i vla`nost Pojavata e blagodarenie na razli~niot vozdu{en pritisok Ja J namaluva ili onevozmo`uva golemata koncentracija na aero-zagaduva~ite vo prizemnite sloevi od atmosferata

Dvi`ewe na vozduhot 2
Potrebno e da se poznava pravecot i silinata na glavnite dominantni vetrovi na odredeni podra~ja (lokacija na objekti, postavuvawe na pravecot na dolnata oska na objektite, pri koristewe na pasi{ta, postavuvawe os a a e na a ispusi s s ...) ) Za da se dobie jasna pretstava za pravecot i brzinata na dominantnite vetrovi se pravi roza na vetrovite ili diagram na vetrovite.

16

Dvi`ewe na vozduhot 3
Vlijanie: direkno, preku razmenata na toplina na organizmot so okolinata indirekno, preku klimata i vremeto brzina i temperatura na veterot (niska temperatura i golema brzina oddavawe na temepratura i vlaga od organizamot) povolno (provetruvawe)