2 Boris Kidri~

spletni radar

www.revija-radar.com
REVOLUCIONAR
PO ZNA^AJU IN
RAVNANJU
27 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Boris Kidri s partizanskim imenom Peter do-
brega pol stoletja po smrti deli usodo velikanov
revolucije in komunizma. e so vse do prve polo-
vice 80-ih let o njem pisali z obudovanjem in
globoko pieteto, poudarjali njegov neprecenljivi
prispevek h graditvi socialistinega samouprav-
nega gospodarstva, je avtorje novejih zapisov
o Kidriu navduenje nad njegovo osebnostjo
in delom minilo. Niz povzdigujoih spominskih
lankov so nadomestile redke bolj ali manj urav-
noteene analize, e zmeraj zgledni spomini
nekaterih sodobnikov ter nekaj z osamosvojitvijo
Slovenije osvobojenih ustvenih izlivov nekdanjih
Kidrievih soolcev, v katerih se Kidri pred omi
bralcev nenadoma pojavlja kot najbrutalneji
lovek svojega asa.
Si sli{al, da je Kidri~ zbolel? Ne! Kilo je dobil. Zakaj pa jo
je dobil? Ker je dvigoval na{ standard. [ala, ki je v poznih 40-
ih letih kro`ila po Beogradu, je zabavala tudi Borisa Kidri~a. Tudi
sam naj bi jo citiral med enim izmed svojih predavanj na In{titutu
za dru`bene vede v Beogradu, ko naj bi se samokriti~no ozrl na
svoja prizadevanja za dvig `ivljenjskega standarda v Jugoslaviji po
drugi svetovni vojni. [ala neposredno namiguje na dejstvo, da je
bil Kidri~ predvsem ~lovek prakse in manj teorije, ka`e na podro~je
njegovega dela, hkrati pa anekdota opisuje Kidri~a kot ~loveka s
smislom za samoironijo in humor. Ta ob~utek ga ni zapustil niti tik
pred smrtjo, ko je med drugim zase sestavil tudi nagrobni zapis:
Tu po~iva Boris Kidri~ - Peter, v~asih burja, vselej veter. Kot burjo
ga je morda dojel tudi Zdenko Kalin, avtor Kidri~evega kipa, ki pred
Cankarjevim domom {e zmeraj kri~i na mimoido~e.
Pripravil: ANDREJ STOPAR
Ni prav dobro znano, kakne brutalnosti naj
bi Kidri zganjal svojim gimnazijskim kolegom,
razen dejstva, da se je e v mladih letih dejavno
vkljuil v Komunistino partijo Jugoslavije in bil
zaradi tega tudi zaprt. Za marsikoga je bilo ver-
jetno to dovolj. Nedvomno pa je bil Kidri zelo
eksplozivnega, temperamentnega znaaja, o tem
zgodovinska stroka precej pie. Zapisi o Kidriu
so se nato v poznih 80-ih, nato v 90-ih letih, e
bolj pa v novem stoletju, skrili in s tem dokazali,
da je nekega obdobja resnino konec, in da lahko
o njegovih protagonistih e razmiljamo kot o
izkljuno zgodovinskih osebnostih.
Z upadanjem zanimanja za njegovo delo in po-
men pa so naraale dileme, ali naj ostanejo nje-
govi spomeniki, predvsem e omenjeni jezni
28 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Kalinov spomenik pred Cankarjevim domom,
na svojem mestu, in ali naj se tudi ulice in trgi
slovenskih mest e naprej imenujejo po Borisu
Kidriu. Enako vpraanje so si v poznih 90. za-
stavili tudi Beograjani. Monolitni bronasti kip v
malem parku na ulici Kneza Miloa, med poslop-
jema Izvrnega sveta Srbije in Zveznega zavoda
za drubeno nartovanje, je mnogim meanom
srbske prestolnice vzbudil pomisleke, ali naj v
svojem mestu e zmeraj gostijo spomenik enemu
izmed najvejih umov jugoslovanske revolucije,
ki je s svojimi teoretskimi raziskavami in prakti-
nim delom zelo pripomogel k razvitju delavskega
samoupravljanja in k reevanju teav novega na-
ina gospodarjenja.
Boris Kidri je na slovenski zgodovinski spomin
spet potrkal letos spomladi, ko so se v javnosti
sproile polemike, kateri je primeren nain obele-
itve dogajanja v Ajdovini pred estdesetimi leti,
ko je ustanovno zasedala prva slovenska povojna
komunistina vlada. Kot je znano, proslava v
Ajdovini ni dobila obeleja dravne proslave, saj
so mnogi tej vladi izpred estih desetletij odrekli
naziv prve slovenske vlade. Nove interpretacije
povojnega dogajanja so pa v polnem zamahu in
vlado iz Ajdovine bremeni peat revolucionar-
nega delovanja med vojno ter povojnega obrau-
navanja z nasprotniki.
Otro{tvo na pode`elju
Medtem ko je tevilne slovenske komuniste v
partijske vrste potegnila elja po boljem, druga-
nem ivljenju in uveljavitvi, ki jim ga obstojei
sistem po njihovem mnenju ni omogoal, je zgod-
ba Borisa Kidria povsem drugana. Kot edini sin
uglednega in izjemno izobraenega moa, literar-
nega zgodovinarja dr. Franceta Kidria, na svoji
koi ni mogel utiti pritiska bremen, ki je omejeval
mlade in sprememb eljne pripadnike delavstva in
malih kmetov ter jim nova obzorja risal najprej
v ilegalnem, nato pa v revolucionarnem delo-
vanju. Dr. France Kidri je bil v asu Borisovega
rojstva knjiniar Dvorne biblioteke na Dunaju,
kasneje pa je postal univerzitetni profesor in nato
tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani.
Boris se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju, ko pa
je izbruhnila prva svetovna vojna, se je z materjo
Jelico, rojeno Krui, preselil na slovensko po-
deelje, na Kneec pri Rogaki Slatini. Domaija Kidri~ na nedatirani fotografiji kot majhen de~ek
29 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
na Knecu je bila sprva last lokalnega podpornika
mladih Vinka urmana, ki je med drugim omogo-
il tudij tudi dr. Francetu Kidriu. Po urmanovi
smrti je domaija prela v roke Kidrievih. Tukaj
je mali Boris preivel otrotvo in zael obiskova-
ti osnovno olo, sprva na Sv. Kriu pri Rogaki
Slatini, nato pa v Rogaki Slatini. Leta 1920 sta
se z materjo preselila k oetu v Ljubljano, kjer
je bil dr. France Kidri e profesor na pred krat-
kim ustanovljeni univerzi. Boris je tukaj konal
osnovno olo in se leta 1922 vpisal na II. dravno
(Poljansko) gimnazijo.
Mladi komunist
Bogata oetova zasebna knjinica je bila dobra
osnova za izvenolski tudij. Kot mladi gimna-
zijec naj bi Kidri navdueno prebiral lozofska
dela, slovensko in tuje leposlovje, predvsem pa
slovensko politino in literarno zgodovino. Kje
je med tavanjem po zapisih velikih lozofov, pa
Kosovela, Cankarja, Levstika in Preerna, zael
na marksistino pot, ni povsem znano. Najverjet-
neje gre zasluga za to leviarskemu publicistu
Vladu Kozaku, ki je oblikoval neformalni debatni
kroek med ljubljanskimi gimnazijci in tudenti,
in z njimi razpravljal o marksizmu in aktualnih
drubenih vpraanjih. V Kozakov krog je Boris
vstopil leta 1927, kjer je nato spoznal Edvarda
Kardelja in druge kasneje sodelavce.
Na predlog Vlada Kozaka je bil mladi Kidri
leta 1928 sprejet v Zvezo komunistine mladine
Skoj, in e isto leto v Komunistino partijo. V
stranko je vstopil v Rogaki Slatini, kamor je v
teh letih pogosto zahajal in vzdreval tesne stike
s tamkajnjimi steklarji. Prav prijatelji iz otrotva
in njihove ivljenjske zgodbe so verjetno mladega
Kidria, ob Kozakovem duhovnem vodstvu,
navduili za komunistino idejo.
e se je, takrat kot najstnik, do leta 1928 Kidri
s komunizmom in njegovimi nazori spogledoval
le idejno, je z vstopom v partijo idejna razsenost
postala zelo stvarna. Kot lan lokalne celice par-
tije v Rogaki Slatini je e istega leta sodeloval v
sploni stavki jugoslovanskih steklarjev, v cerkve-
nem zvoniku pa je skrivaj tiskal in razmnoeval
propagandno gradivo, ki so ga mladinci nato delili
naokoli.
Prva aretacija in obsodba
Svetovna gospodarska kriza, ki je leta 1929, e
bolj pa kasneje, z vso mojo pljusknila v e tako
revno Jugoslavijo, zaostreno nacionalno vpraa-
Kidri~ kot mladi komunist leta 1929 s skupino skojevcev v Roga{ki Slatini
30 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
nje v dravi, predvsem na Hrvakem, pa tudi v
Sloveniji, Makedoniji in drugod, predvsem pa
uvedba tako imenovane estojanuarske diktature
6. januarja 1929, ki je konala neuspeno vidov-
dansko obdobje vse to je krepilo nezadovoljstvo
velikega dela prebivalstva v dravi. Komunisti so
bili del teh nezadovoljnih mnoic, morda so bili le
skupina, ki se je bolj od drugih zavedala prilono-
sti, ki so jih nudile tedanje okoliine.
Politino delovanje, irjenje marksistine teori-
je, tiskanje in razdeljevanje protidravnih letakov
so 7. novembra 1929 privedli do aretacije takrat e
mladoletnega Kidria. Dokazi proti njemu so bili
dovolj moni, da so ga oblasti zadrale v preisko-
valnem zaporu do polnoletnosti, nato pa je takoj
po osemnajstem rojstnem dnevu, 11. aprila 1930,
priel pred Dravno sodie za zaito drave v
Beogradu. Na sodiu je odkrito priznal lanstvo v
partiji in bil nato obsojen na leto dni zapora, skupaj
z e prestanimi meseci v preiskovalnem zaporu.
Po obsodbi je Kidri kazen odsedel v mariborski
kaznilnici.
Trideseta leta
Desetletje, ki je rodilo drugo svetovno vojno, je
bilo za Kidria obdobje intenzivnega politinega
delovanja, obnavljanja partijske organizacije na
Slovenskem, ki jo je skoraj popolnoma zlomila
estojanuarska diktatura, predvsem pa as aretacij,
procesov, preiskovalnih in dejanskih zaporov.
Leta 1931 je opravil zasebno maturo, za kar je
moral njegov oe dobiti posebno dovoljenje pro-
svetnega ministrstva v Beogradu, jeseni 1931 pa
se je vpisal na kemijski oddelek tehnike fakultete
univerze v Ljubljani, a tudija nikoli ni konal.
Intenzivno postavljanje partijske organizacije na
noge ga je preprosto preve zaposlovalo, da bi
mislil na tudij. Medtem ko je bil v zaporu, so
oblasti namre razbile tudi Skoj v Sloveniji. Tako
je bilo vodstvo komunistov na Slovenskem ali v
zaporu ali v emigraciji.
Po vrnitvi iz mariborske kaznilnice se je spet
povezal z rogakimi steklarji, vzpostavil stike z
ljubljansko skupino komunistov okrog Janeza Pe-
Leta 1929 so Borisa Kidri~a prvi~ aretirali in na zasli{anju je odkrito priznal, da je ~lan Komunisti~ne
partije Jugoslavije.
31 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
renia, organiziral je partijsko skupino tudentov
kemije. Pri tem delovanju mu je pomagalo znan-
stvo z Borisom Ziherlom in Tonetom Tomiem,
s katerima je skupaj ulil klopi na Poljanski gim-
naziji, in seveda z Edvardom Kardeljem, ki se je
iz zapora vrnil ele leta 1932. Kidri je postal lan
Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, v okviru
katerega je skrbel predvsem za organizacijska
vpraanja, medtem ko se je Kardelj bolj posveal
idejni (ideoloki) vsebini partijskega delovanja.
Kidri je v tem asu sodeloval tudi pri izdajanju
glasil Rdei prapor, Boljevik in Rdei signali.
Kljub prizadevanjem za obnovitev partijske orga-
nizacije in njeno iritev v Sloveniji, se komunisti
niso mogli resnino usidrati na slovensko politino
prizorie. V prvi polovici 30-ih let jih je bilo ko-
maj tiristo. Ne le dejstvo, da je bila komunistina
partija ilegalna stranka, k temu je pripomogla tudi
globoka kriza vodenja jugoslovanskih komunistov.
Neskladje med Kominterno in vodstvom jugoslo-
vanskih komunistov je leta 1932 pripeljalo do raz-
pustitve CK KPJ. Kominterna je takrat imenovala
zaasno vodstvo KPJ z Milanom Gorkiem na elu,
ki je delovalo na Dunaju.
Kidrievo politino delovanje je za pol leta pre-
kinila nova aretacija aprila 1933, a je bil novembra
istega leta v procesu pred Dravnim sodiem za
zaito drave v Beogradu oproen.
Osemnajstega septembra 1934 je Pokrajinski
komite KPJ za Slovenijo v kojskem dvorcu v
Gorianah pri Medvodah organiziral pokrajinsko
partijsko konferenco. Kot predstavnik CK KPJ
se je konference udeleil tudi Josip Broz Tito,
ki se je slabega pol leta pred tem vrnil iz zapora,
priel delovati na Hrvakem in bil julija 1934
imenovan za lana politbiroja KPJ. Kidri je na
konferenci predstavil kar dva referata o delu
partijske organizacije v Sloveniji, pri emer naj bi
bil zelo kritien, pa tudi samokritien, in referat
o sindikalnem gibanju na Slovenskem. Tito, ka-
terega glavna naloga v tem asu je bila priprava
IV. dravne konference KPJ, se je v sklopu pri-
prav v Slovenijo vrnil e oktobra 1934. Pri tem
je slovenskim komunistom sporoil sklep, da naj
bi Kidri prevzel vodstvo Skoja, Kardelja pa naj
bi poslali v Moskvo, kjer naj bi delal kot referent
v Balkanskem sekretariatu Kominterne, a so ga
zaradi mladosti poslali na Mednarodno olo za
Leta 1944 v Ko~evskem rogu z legendarnim slovenskim komandantom Francem Rozmanom - Stanetom.
32 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Kidri~ leta 1944 v Ko~evskem
rogu. Med vojno je najve~ ~asa
pre`ivel na ozemljih, ki jih je
osvobodila partizanska vojska.
33 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
komuniste drugih drav. Tito se je tako vrnil na
Dunaj, Kardelj je novembra 1934 odpotoval v
Moskvo, Kidri pa je ostal v Ljubljani.
V tem asu je zaela izhajati Ljudska pravica,
24. in 25. decembra 1934 pa je v stanovanju Ane
Ziherl potekala IV. dravna konferenca KPJ, ki
se je je udeleilo osem delegatov iz Srbije, rne
gore, Hrvake, Dalmacije in Slovenije ter trije
delegati iz CK KPJ. Slovenijo sta predstavljala
Boris Kidri in Ivan Maek. Eden izmed sklepov
konference je bila tudi odloitev o ustanovitvi KP
Slovenije, Hrvake, kasneje tudi Makedonije.
Pomembno poglavje Kidrievega delovanja je
bilo vodenje Skoja, ki ga je razumel predvsem kot
politino in idejnovzgojno organizacijo, ki naj se
ukvarja predvsem z mladinskimi vpraanji, ne pa
da svoje delovanje podvaja s partijo in preprosto
kopira njene nazore in poteze. Septembra in ok-
tobra 1935 je v Moskvi potekal tudi esti kongres
komunistine internacionalne mladine, na katerem
je jugoslovansko delegacijo vodil prav Kidri,
takrat z ilegalnim imenom Romi. Mladinsko
organizacijo je v zaetku leta 1936 pretresla ne
povsem denirana odloitev KPJ na Dunaju, da
je potrebno pokrajinske organizacije Skoj, tudi
slovensko, razpustiti. To se sicer ni zgodilo, e ve,
slovenski mladinci so se na konferenci na Ptuju
septembra leta 1936 izrekli za ustanovitev posebne
slovenske zveze komunistine mladine, ki bi bila
neposredno povezana s komunistino mladinsko
internacionalo. Konec leta 1936 je urejanje vpra-
anja mladinskih organizacij prevzel Tito, ki se je
takrat vrnil v domovino.
Tujina
Spomladi leta 1936 se je Kidri udeleil ple-
numa CK KPJ na Dunaju, junija istega leta pa so
ga zaprli v nizu aretacij lanov in zvez CK KPJ.
V dunajskem preiskovalnem zaporu je prebil leto
dni, nato pa so ga avstrijske oblasti izgnale na
ekoslovako. V asu bivanja v Pragi je Kidri
nadaljeval z bojem proti liniji Milana Gorkia
v vodstvu KPJ, zgodaj spomladi 1938 pa ga je
Tito poklical v Pariz. Pariz je bil v drugi polovici
30-ih let pomembno sredie za jugoslovanske
komuniste. Tam so za kraji ali dalji as e od
zaetka leta 1937 bivali Tito, Kardelj, Lola Ribar,
olakovi in drugi.
V Pariz, kjer je nato delala v partijski tiskarni,
je Kidriu sledila tudi ena Zdenka, rojena Ar-
mi, s katero sta se spoznala leta 1930, in ki jo
Sestanek Izvr{nega odbora OF na Bodli~ki gori leta 1945
34 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
je Kidri takrat pritegnil k delu v Komunistini
partiji. V Parizu se je tudi rodila njuna hi Jurka.
Septembra 1939 se je Zdenka s herkico vrnila v
Slovenijo, Kidri pa je e nekaj mesecev ostal v
Parizu. Njegovo glavno opravilo v tem asu je bila
priprava ponarejenih potnih listin za somiljenike,
ki niso mogli odpotovati iz Francije v domovino
po legalni poti.
Decembra 1939 se je Kidri le odpravil domov,
a so ga na jugoslovanski meji aretirali in ga v pre-
iskovalnem zaporu zadrali do maja 1940, ko je
bil pred sodiem oproen. Njegovo predvojno
delovanje se je zaokroilo z izvolitvijo za lana
CK KPJ na V. dravni konferenci KPJ v Zagrebu
oktobra 1940.
Dru{tvo
prijateljev Sovjetske zveze
Zaradi politike Kominterne in Sovjetske zveze v
poznih 30-ih letih, e bolj pa zaradi razprtij znotraj
KPJ, je bilo lanstvo KPS zelo majhno, partija
pa na slovenskem politinem in intelektualnem
prizoriu osamljena. Podobno usodo so delili
komunisti tudi drugod po Jugoslaviji. Ko pa sta
junija 1940 Kraljevina Jugoslavija in Sovjetska
zveza vzpostavili diplomatske odnose, je CK KPJ
zael s iroko akcijo za ustanovitev drutev pri-
jateljev SZ po posameznih delih drave. Gonilna
sila teh prizadevanj v Ljubljani je bil prav Bo-
ris Kidri. V Sloveniji so pronjo za ustanovitev
drutva podpisali tevilni ugledni intelektualci in
predstavniki javnega ivljenja, od Ivana Hribarja,
Kidrievega oeta Franceta Kidria, Frana Albreh-
ta, Frana Zwittra do Lucijana Marije kerjanca,
Slavka Osterca in drugih. Oblasti niso dovolile
ustanovitve, zato se je KPS odloila za oblikova-
nje akcijskega odbora ilegalnega drutva, vanj pa
pritegnila tevilne politine skupine in posamez-
nike. Med njimi so bili najpomembneji kranski
socialisti (ki so vstopili konec poletja 1940), levo
krilo Sokola (ki so se drutvu pridruili januarja
1941) in vrsta kulturnih delavcev. Drutvo, ki je
bilo po koncu vojne obnovljeno, a je po letu 1948
zamrlo, lahko razumemo kot zametek kasneje OF
in pomemben element protifaistinih usmeritev
na Slovenskem na pragu druge svetovne vojne.
Osvobodilna fronta
Protiimperialistina fronta, kasneje preimeno-
vana v Osvobodilno, je eno zanimivejih in po-
lemike vzbujajoih poglavij slovenske zgodovine.
Vloga OF med drugo svetovno vojno zadnje ase
doivlja nove interpretacije, predvsem v lui tra-
ginih povojnih dogodkov, ko je zmagovalna stran
Prvi kongres Osvobodilne fronte Slovenije 15. in 16. julija 1945. Boris Kidri~ na fotografiji stoji skrajno levo.
OF je bila po vojni enotna organizacija, ozna~ena za edinega politi~nega predstavnika vseh Slovencev.
35 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
brezkompromisno obraunala s poraenci. Med
ustanovne skupine OF tejemo KPS, kranske
socialiste, skupino levo usmerjenih Sokolov in
skupino kulturnih delavcev. e istega leta se je
tirim temeljnim skupinam pridruilo e priblino
deset drugih. Najmanja med njimi je bila tako
imenovana ministrska skupina, ki so jo sestavljali
nekdanji jugoslovanski ministri Drago Marui
(minister v Uzunovievi vladi), Fran Novak (mi-
nister za socialno politiko v Uzunovievi vladi) in
Duan Sernec (minister za zgradbe ter za gozdove
in rudnike v ve vladah Kraljevine Jugoslavije).
e je na zaetku veljalo, da je OF skupek enako-
vrednih partnerskih skupin, si je kmalu najmonej-
a skupina, na ebinah aprila 1937 ustanovljena
Komunistina partija Slovenije, podredila druge in
poenotila strukturo OF. Do nedavnega je veljalo,
da so tak razvoj dogodkov narekovale okoliine,
kajti boj proti okupatorjem je zahteval im bolj
enotno delovanje. Danes nekateri menijo, da se je
s prevzemom OF s strani KPS pokazal prevratniki
znaaj komunistov, ki niso eleli drugega, kot pre-
vzeti oblast. V vsakem primeru pa je bil prav Boris
Kidri ena izmed osrednjih osebnosti OF. e na
znamenitem ustanovnem sestanku v Vidmarjevi
vili 27. aprila 1941 je kot predstavnik KPS vodil
zasedanje. Poleg Kidria sta se kot predstavnika
KPS takratnega sestanka udeleila Ale Bebler in
Boris Ziherl, kranske socialiste je predstavljal
Tone Fajfar, Sokole Josip Rus - Andrej, kulturne
delavce pa Josip Vidmar, Fran turm in Ferdo
Kozak.
Kot lan Izvrnega odbora in Vrhovnega plenu-
ma OF je bil Kidri tudi ena izmed osebnosti, ki
so narekovale ritem in intenziteto vzpostavljanja
stikov z drugimi skupinami in politinimi usme-
ritvami na Slovenskem. Kmalu je OF nala od-
lonega nasprotnika septembra 1941 ustanovljeni
Kidri~ kot glavni govornik leta 1945 na mitingu v Ajdov{~ini
Kidri~ev govor v Mariboru 10. junija 1945
36 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Slovenski zvezi, ki jo je organizirala v domovini
delujoa veja Slovenske ljudske stranke. Od tod
so kasneje izvirali domobranski odredi. Tudi z
veino duhovine v ljubljanski koji, vkljuno
s kofom Gregorijem Romanom na elu, OF ni
nala skupnega jezika. Med nasprotnike OF se
je na Slovenskem pritevala tudi manja skupina
jugoslovanske vojske v domovini, katere po-
veljstvo na Slovenskem je jeseni leta 1941 usta-
novil Draa Mihailovi.
Precej upanja za sodelovanje pa naj bi med lani
OF sprva vzbujala tako imenovana sredina, ka-
tere najvidneji predstavnik je bil dr. Andrej Gosar,
a ta skupina je nasprotovala oboroenemu uporu
in se je zato monost dejanskega sodelovanja ves
as manjala. Devet Temeljnih tok OF, ki so bile
sprejete novembra in decembra 1941, je namre e
na prvem mestu poudarjalo neusmiljen oboroen
boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za
osvoboditev Slovenije, v nadaljevanju pa so se
zavzemali za zdruitev vseh Slovencev, za samo-
odlobo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev
v prihodnosti, prevzem oblasti, za obnovo jugos-
lovanske drave na temelju enakopravnosti njenih
narodov in tako naprej.
Dolomitska izjava
Sprva je OF jasno kazala svojo raznoliko se-
stavo, saj so Izvrni odbor sestavljali predstav-
niki vseh ustanovnih skupin, Vrhovni plenum
pa predstavniki vseh v OF sodelujoih skupin.
Na zboru odposlancev slovenskega naroda v
Koevju leta 1943 se je Vrhovni plenum (od
16. septembra 1941 tudi Slovenski narodnoos-
vobodilni odbor) preoblikoval v 120-lansko
telo Plenum OF, IO OF pa se je septembra
1944 raziril e na lane nekdanjega Vrhovnega
plenuma in na nekatere vidne civilne in vojake
udeleence NOB.
Razvejana struktura OF je pomenila tudi paleto
razlinih usmeritev, ne povsem enotnih idej in
Tito leta 1946 med govorom Ljubljan~anom na balkonu ljubljanske univerze
37 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
raznolikih hotenj. Glede na to, da je na Sloven-
skem divjala vojna, OF pa je postajala vsenacio-
nalna organizacija z vse bolj oitnimi ambicijami
po opravljanju oblastnih in upravnih funkcij, je
marsikdo med lani OF, e zlasti KPS, v razno-
likem znaaju OF videl gronjo enotnemu delo-
vanju, predvsem pa element negotovosti v ele-
nem urejanju razmer po konani vojni. Potreba
po zagotovitvi monolitnega znaaja OF je tako
postajala vse veja, dokler ni doivela vika s
tako imenovano dolomitsko izjavo, ki danes, v
asu razlinih interpretacij polpretekle zgodovine,
postaja eden bolj problematinih dokumentov
slovenske zgodovine.
Na pobudo vodilne skupine v OF, KPS, je fe-
bruarja leta 1943 v Polhograjskih dolomitih, na
sedeu narodnoosvobodilnega gibanja, prilo do
pogovorov med lani IO OF o enotnosti OF. Po-
govori so se konali 28. februarja 1943 s pod-
pisom izjave. Dolomitska izjava je OF priznala
status enotne vseljudske politine in nacionalne
organizacije slovenskega naroda, KPS pa avant-
gardno vlogo v osvobodilnem gibanju. V izjavi so
se podpisniki zavezali, da druge izmed ustanov-
nih skupin OF ne bodo organizirale samostojnih
strank ali politinih organizacij, pri tem pa so
bili posebej omenjeni kranski socialisti in So-
koli, tevilni skupini torej, ki sta najbolj izrazito
kazali eljo po doloeni prepoznavnosti in morda
celo osamosvojitvi. OF je tako dejansko postala
enotna organizacija.
Slovensko vodstvo leta 1945 na `elezni{ki postaji na Jesenicah
Boris Kidri~ leta 1946 v dru`bi Mihe Marinka in
Josipa Vidmarja na ljubljanski `elezni{ki postaji.
Kidri~ se je odpravljal v Beograd na prevzem
dol`nosti ministra za industrijo FLRJ.
38 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Junaki borbe
Boris Kidri je ves as okupacije in bojev na
slovenskih tleh skrbno vzdreval vlogo ene iz-
med vodilnih osebnosti v KPS in odporu proti
okupatorju. Ko je 22. junija 1941 Nemija na-
padla Sovjetsko zvezo, in je OF v Sloveniji na
isti dan ustanovila Glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih et, je Boris Kidri za mesec dni po-
stal njihov politkomisar. V zaetku julija 1942 je
vodil prvo partijsko konferenco na osvobojenem
ozemlju na Cinku v Koevskem rogu, februarja
1943 je v Dolomitih vodil razprave o enotnosti OF,
septembra in oktobra istega leta pa je v Koevju
pripravljal in vodil Koevski zbor odposlancev
slovenskega naroda. Novembra 1943 je bil med
slovenskimi delegati na II. zasedanju AVNOJ-a v
Jajcu. Od oktobra 1942 do maja 1943 je bil spet
politkomisar v tabu slovenske vojske. Februarja
Leto dni po koncu druge svetovne vojne, 26. maja 1946, Josip Broz Tito s slovenskim vodstvom (v pogovoru
s Kidri~em) na balkonu pala~e Univerze v Ljubljani.
Tito in Kidri~ leta 1952 med odmorom VI. kongresa
KPJ
39 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
leta 1943 je bil na rnomeljskem zasedanju Slo-
venskega narodnoosvobodilnega sveta izvoljen
za njegovega sekretarja, oktobra 1944 pa vnovi
za politkomisarja Glavnega taba NOV in parti-
zanskih odredov Slovenije. Na tem poloaju je
ostal do maja 1945. Edvard Kardelj je v svojih
zapiskih napisal: Ne glede na to, ali je bil Boris
Kidri neposredno lan Glavnega poveljstva ali
ne, je bil z vsem njegovim delom neposredno in
nepretrgano povezan od prvega do zadnjega dne
narodnoosvobodilne vojne.
Kidri se je dobro zavedal pomena idejne in
politine propagande. Hkrati z nenehnim nara-
anjem lanstva KPS je od pomladi 1941 veliko
naporov vlagal v irjenje ideje komunizma med
prebivalstvom. OF je tiskala razlina glasila, glav-
ni sta bili Slovenski poroevalec in Osvobodilna
fronta, poleg njiju pa e mnoica glasil posamez-
nih skupin in pokrajinskih odborov OF, izhajale
so broure o aktualni problematiki in besedila
marksistinih klasikov. Znani so bili tudijski se-
stanki, seminarji in partijski teaji. Enotnost je
KPS utrjevala s partijskimi konferencami. Namen
vsega skupaj je bil seveda jasen poleg odpora
proti okupatorju je treba izpeljati tudi revolucijo.
Za graditev ljudske oblasti pa je potreben pri-
stanek tega ljudstva. V teh procesih je prila dobro
do izraza Kidrieva sposobnost iskanja prilonosti
in poti na podlagi trenutnih razmer. O zaetnem
obdobju delovanja OF leta 1941 je Kidri zapisal:
Po nekaj mesecih okupacije smo Slovenci stopili
v prvo fazo ljudske revolucije, ki je ustvarila dra-
vo v dravi z zarodki lastnega vojakega, nan-
nega in varnostnega aparata in z vsemi zaetnimi
atributi revolucionarne narodne oblasti. V tem
duhu je maja 1942, ko je IO OF sprejel odloitev
o ustanovitvi nekakne vlade na osvobojenih
ozemljih, Narodnoosvobodilnega sveta, ki so ga
sestavljala razlina poverjenitva, Kidri prevzel
poverjenitvo za obo upravo.
Pomembne zadolitve je skorajda od samega za-
etka vojne dobila tudi Kidrieva ena Zdenka, ki
Boris Kidri~ in Edvard Kardelj leta 1946 pred odhodom na mirovno konferenco v Pariz. Dolo~anje meja
med FLRJ in Italijo je bilo klju~no vpra{anje za nove slovenske in jugoslovanske oblasti. Kardelj je vodil
jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci, Kidri~ pa je bil na za~etku, julija in avgusta 1946, njegov
namestnik.
40 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
41 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
je okupacijo skupaj z dveletno herko priakala v
Ljubljani. Avgusta 1941 je CK KPS Zdenko zadol-
il, da v Ljubljani organizira obveevalno slubo,
medtem ko je Franc Ravbar dobil enako nalogo
na podroju varnostne dejavnosti. Tako je nastala
zloglasna Varnostno obveevalna sluba VOS,
znana po svojih akcijah proti okupatorjem in njiho-
vim sodelavcem, po reevanju svojih sodelavcev
iz zaporov, predvsem pa po izvrevanju obsodb
vodstva osvobodilnega gibanja. Tako je umrlo tudi
veliko tistih, ki niso zagreili ni drugega kot to, da
so pa mislili drugae kot KPS. Zdenka Kidri se je
leta 1981 v nekem intervjuju spominjala medvojnih
let in med drugim povedala: V vrste VOS, ki je
trajala do 1944, ni okupator nikoli resneje prodrl,
e izvzamem svojo aretacijo marca 1942 V za-
poru sem bila samo tirinajst dni, ker me je VOS z
dobro organizirano akcijo spravil najprej iz jee v
bolninico, od tam pa reil na prostost.
Povezava z varnostno-obveevalno sfero je e
dodatno utrjevala Kidriev poloaj v partijskih
Leta 1952 pred sede`em Slovenske akademije znanosti in umetnosti z njenim predsednikom Josipom Vid-
marjem (levo). ^lanstvo akademije je po vojni do`ivelo nekaj sprememb. Takoj po vojni sta bila s seznama
~lanov ~rtana matematik dr. Rihard Zupan~i~ in filozof dr. France Veber, ki se je sam odrekel ~lanstvu,
leta 1949 pa {e pravnik in diplomat dr. Leonid Pitamic in katoli{ki ideolog dr. Ale{ U{eni~nik. Konec leta
1949 je redni ~lan SAZU postal Boris Kidri~, ~lanstvo pa so podelili tudi Josipu Brozu, Edvardu Kardelju in
Borisu Ziherlu.
Zdenka in Boris Kidri~ na volitvah leta 1950.
Dinami~no in vi{jih ciljev polno `ivljenje
Kidri~evih ni dajalo dobre osnove za zasebnost in
dru`insko `ivljenje. Za to ni bila kriva samo vojna.
Kidri~ je v podobnem ritmu `ivel `e v 30-ih letih.
Kljub temu se je Borisu in Zdenki Kidri~ leta 1939
v Parizu rodila h~erka Jurka, po vojni, konec leta
1945, pa v Ljubljani {e druga h~i, Marjetka.
42 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
Medtem ko spomenik Borisu Kidri~u v Ljubljani {e stoji,
so beograjske oblasti monolitni bronasti kip v malem
parku na ulici Kneza Milo{a, med poslopjema Izvr{nega
sveta Srbije in Zveznega zavoda za dru`beno na~rtovanje,
odstranile. Namesto v zgodovino socialisti~ne Jugoslavije
so se zazrli nekoliko dlje nazaj v lastno zgodovino in na
Kidri~evo mesto postavili spomenik Milo{u Obrenovi}u.
43 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
in vojakih strukturah. Tandem Kidri si je tako
zagotovil uspeno prihodnost.
Jugoslavija - da ali ne?
Predvsem zaradi odloitve o razpustitvi slo-
venske vojske, ob kateri naj bi po prievanjih
Josipa Vidmarja Kidri celo jokal, saj naj bi se
zavedal nevarnosti centralizma, se postavlja
vpraanje, kaken je bil njegov odnos do Jugos-
lavije. Zaradi tekih gospodarskih in socialnih
razmer v monarhiji, diktature in zatiranja poli-
tinih nasprotnikov s strani kraljevega reima,
konec koncev pa tudi relativno pogostih obis-
kov Dravnega sodia za zaito drave v
Beogradu in posledino tudi zaporov, Kidri
do drave Jugoslavije ni mogel gojiti posebno
globokih simpatij. Zdi se, da tik pred zaetkom
vojne in na njenem zaetku ni bil preprian o
monosti obstoja Jugoslavije, a se je njegova
naklonjenost Jugoslaviji zaela od jeseni 1941
polagoma veati, eprav v pravo zanesenjatvo
ni prerasla.
Kidri je nato novembra 1942, kljub temu, da se
slovenska delegacija zasedanja zaradi razmer ni
mogla udeleiti, pozdravil nastanek Avnoja. Na II.
zasedanju Avnoja novembra 1943 v Jajcu je Kidri
vodil 40-lansko slovensko delegacijo in bil celo
izvoljen v predsedstvo Avnoja. e je bil morda v
tem asu nad jugoslovanskim povezovanjem bolj
navduen, so ga ta ustva gotovo minila spomladi
leta 1944, ko so ga na Titovo zahtevo za nekaj dni
suspendirali in zaprli v barako v Koevskem rogu.
Slovensko vodstvo naj bi domnevno soliralo, ko
naj bi pri kanadski misiji skualo najeti posojilo
za potrebe odpornikega gibanja. Vsekakor pa je
Kidri do poletja 1944 spet spremenil mnenje,
kajti od poletja tega leta naprej se je vse bolj zav-
zemal za ve jugoslovanstva, po konani vojni
pa za prilagoditev federalnih organov federalni
strukturi.
Junaki dela
Konec druge svetovne vojne je Boris Kidri
priakal na pomembnem poloaju. Petega maja
Kidri~ev spomenik pred Cankarjevim domom in predsedni{ko pala~o pri nekaterih Ljubljan~anih vzbuja
neprijetne ob~utke.
44 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
1945 je bil namre v Ajdovini izvoljen za pred-
sednika prve povojne slovenske vlade, imenovane
tudi narodna vlada. e naprej je vodil OF, ki je v
asu, ko je prenehala nevarnost spopadov, svoj
program prav zaradi Kidrievega vpliva razirila
e na gospodarska in socialna vpraanja. OF je
kot iroko ljudsko gibanje nato obstajala do leta
1952. Konec leta 1945 je bil Kidri izvoljen tudi
za poslanca Ljudske skupine Jugoslavije.
Julija 1946 je odel v Beograd kot zvezni mini-
ster za industrijo, nato pa predsednik Gospodar-
skega sveta vlade FLRJ. Istega leta je nekaj asa
kot namestnik vodje jugoslovanske delegacije
Edvarda Kardelja sodeloval na pariki mirovni
konferenci, na zaetku leta 1948 pa je postal pred-
sednik planske komisije FLRJ.
e ob koncu vojne je Kidri intenzivno preue-
val sovjetski planski model, po osvoboditvi pa je
podoben model hotel vpeljati tudi v nov jugoslo-
vanski politini in gospodarski prostor. V dobrih
dveh letih je dosegel, da je Jugoslavija koncept
sovjetskega administrativnega socializma tudi
sprejela, in to je bila ena izmed zgodb o uspehu
v novi Jugoslaviji, ki je vse poela na najbolji
nain. Sovjetska zveza je za uresniitev svojega
projekta namre potrebovala nekajkrat ve asa.
Danes je videti projekt planskega gospodarstva
popolnoma nesmiseln, njegova togost in neustrez-
nost pa sta se oitno zaeli kazati e na samem za-
etku uvajanja novega sistema. Tako naj bi Kidri
tudi sam spoznal zmotnost planskega gospodarjenja
in predlagal prehod k decentraliziranemu plansko-
trnemu sistemu. A projekt je bil prevelik, novi
upravni sistem pa v izgradnji, tako da je bilo v Ju-
goslaviji, podobno bi bilo verjetno kjerkoli drugje,
nemogoe izpeljati hitre premike. Sistem trnega
gospodarstva z drubeno lastnino so v Jugoslaviji
skuali uvesti ele v 60-ih letih, Kidri sam pa je do-
akal le nekaj nedoslednih zaetkov sprememb.
Erudit brez diplome
Boris Kidri gotovo ni ustrezal temu, emur bi
lahko rekli povpreen prol slovenskega revoluci-
onarja. Zaradi politinega udejstvovanja je moral
sicer opravljati zasebno maturo, pa tudi tudija
kemije na ljubljanski univerzi ni konal. A me-
ansko, intelektualno okolje, radovednost in strast
do branja so vendarle tlakovali Kidrievo pot do
izobraenega loveka. Stareji zapisi sodobnikov
ga opisujejo kot zelo dinaminega, inteligentnega
in razgledanega loveka na Josipa Vidmarja na
Tito na obisku v beograjski bolni{nici januarja 1953, slabe tri mesece pred Kidri~evo smrtjo
45 Boris Kidri~
spletni radar

www.revija-radar.com
primer je naredil veliko moneji vtis kot zadrani
in mirneji Kardelj. Malotevilni spomini drugih,
ki so prili na dan ele po osamosvojitvi Slovenije,
so sicer manj laskavi.
Nedvomno so ugledna druina, Kidrieva raz-
gledanost in prepriljivost v pogovorih prispevali k
temu, da se je pred zaetkom vojne na Slovenskem
v Drutvu prijateljev SZ zbrala pisana druina levo
usmerjenih in liberalnih intelektualcev umetnikov,
kulturnikov, politikov in drugih, ki so nasprotovali
zahodnemu imperializmu. Njegov prirojeni ut
za literaturo je priel do izraza v tevilnih lankih,
razpravah in govorih, ki jih je pripravljal za razlina
glasila in revije ter bolj ali manj javna zborovanja
in sestanke. Tako sodobniki kot redki preuevalci
Kidrievega dela poudarjajo njegovo sposobnost
izpostavljanja bistva problema, oblikovanja udarnih
in kratkih naslovov lankov in govorov, med njimi
na primer znano povojno geslo: Junakom borbe
naj sledijo junaki dela.
e bolj kot literarni ut pa je na tedanje in po-
sredno tudi prihodnje razmere vplival njegov po-
sluh za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Kidri
je verjel v socialistino prihodnost Slovenije, naj-
bolje zagotovilo zanjo pa je videl v samostojnem
znanstvenem in tehnolokem razvoju. e med
vojno je dal pobudo za ustanovitev Znanstvenega
intituta pri Narodnoosvobodilnem svetu, po vojni
pa je dal ustanoviti vrsto novih intitutov, med nji-
mi tudi enega osrednjih slovenskih naravoslovno-
tehnikih raziskovalnih centrov Intitut Joefa
Stefana v Ljubljani. Znanstveni krogi v Sloveniji
in Jugoslaviji so se mu za posluh za njihovo delo
oddolili na za tiste ase znailen nain decem-
bra 1949 je postal redni lan tako Slovenske kot
Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
Dejstvo, da ni imel formalne izobrazbe, pri tem
ni igralo bistvene vloge.
@ivel je kratko,
toda boril se je dolgo in silovito.
Besede v poslovilnem govoru Edvarda Kardelja
na Kidrievem pogrebu pred grobnico narodnih
herojev v Ljubljani 15. aprila 1953 so slikovito
strnile osebnost in delo Borisa Kidria. Morda
podobno, kot bi to storil sam. Intenzivno ivljenje
doma in v tujini, zapori v 30-ih letih, partizanska
leta v asu druge svetovne vojne, predvsem pa me-
galomanski birokratski projekti nove Jugoslavije
so slednji zahtevali svoj davek zdravje Borisa
Kidria je bilo konec 40-ih in na zaetku 50-ih
let e hudo naeto, dokonno pa ga je izdalo leta
1953. Enajstega aprila tega leta je Kidri v beo-
grajski bolninici umrl za levkemijo, star komaj
enaintirideset let.
Boris Kidri Peter je bil revolucionar po zna-
aju, preprianju in tudi ravnanju. Prav zato so ga
in ga bodo tudi v prihodnje pretresala sita zgodo-
vinarjev. V desetletjih po smrti je Kidri uival
spotovanje, po njem so imenovali mesto, ulice,
intitute in ole. Izdana so bila njegova Zbrana
dela.
Z leti pa je zanimanje za Borisa Kidria uplah-
nilo. Danes ga omenjamo predvsem v povezavi
z usodo za mnoge spornega spomenika, ki kae
hrbet Cankarjevemu domu in krii na mimoidoe
na Preernovi cesti v Ljubljani. A kot smo da-
nes prie razlinim interpretacijam Kidrievega
pomena v polpretekli zgodovini, tako v javnosti
obstaja tudi ve razumevanj bronastega kipa. Za
nekatere je kriei Kidri simbol politika, ki je
znal pritegniti mnoice, za druge pa arogantnega
tirana, ki krii na mimoidoe. Vpraanje je, kako
ga je razumel avtor kipa, Zdenko Kalin. Verjetno
je vedel za Kidrieve zdravstvene teave, kajti
ta neprijetna, vzravnana in z rokama v bok uprta
dra, dejansko znailna za Kidria, naj bi bila v
resnici posledica njegove bolezni.
Kakorkoli e razumemo Kidriev pomen za slo-
venski narod, iz zgodovine ga ne moremo izbrisati.
e bi to poskuali, bi se najbr vedli kot kalini
iz Preernovega Oglarja. Leta 1946 je namre
Kidri citiral verz iz te pesmi s tono doloenim
namenom, in sicer za ilustracijo politinosti
umetnosti: Slavce bomo pustili, naj pojejo, kakor
jim je dano, kaline in druge pa bomo uili. Prav
poznavanje zgodovine pa naj bi prepreevalo po-
navljanje napak iz preteklosti, eprav se te lekcije
lovetvo nikakor ne more nauiti.