BESeDA

UPANOVA MICKA
1
Anton Toma Linhart
upanova
Micka
Komedija v dveh aktih
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
UPANOVA MICKA
2
BESeDA
Anton Toma Linhart
UPANOVA MICKA
Komedija v dveh aktih
Prenarejena po nemki Die
Feldmhle in v Ljubljani
igrana v letu 1790
Priredil Alfonz Gspan
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-231-9
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
UPANOVA MICKA
3
PERONE
TULPENHEIM, lahtni gospod
TERNFELDOVKA, mlada bogata vdova
MONKOF, Tulpenheimov prijatelj
JAKA, upan
MICKA, njegova hi
AN, Mickin enin
GLAEK, ribar
* pisar
BESeDA
UPANOVA MICKA
4
PRVI AKT
(Dvorie pred upanovo hio; doli na oni plati
se zane bort, na tej drugi plati je polje in se
dale vidi.)
Prvi nastop
Jaka, Micka
JAKA Ljubezniva Micka, povej mi vendar, zakaj
Anta noe? Al ni lep, zal fant? Al nima
lepe hie, lepih njiv, ivinico pak tako, da se
loveku srce smeje, kadar jo vidi?
MICKA Oa, povejte meni, zakaj vi kislega vina radi
ne pijete?
JAKA ema! Zato, ker mi ne dii.
MICKA Prav! Jaz tudi Anta noem zato, ker mi ne
dopade.
JAKA Ti entano dekl, zdaj si me plaala. Ampak
akaj, zdaj jaz tebe vpraam, zakaj ti An
ne dopade?
MICKA Zato, ker mi ne dopade.
BESeDA
UPANOVA MICKA
5
JAKA Ima spet prav. Dekl, ti ima ve pameti ka-
kor tvoj oa. No, ne bom te ve vpraal; pak
vendar, Micka, An je le zal fant! Micka,
stri mi to veselje in vzemi ga!
MICKA Ker mi pak ne dopade.
JAKA Tak stori, da ti bo dopadel!
MICKA Kako bom to storila?
JAKA Lahko, e le hoe.
MICKA Da bi le An tak hrust ne bil on je tako
grb.
JAKA Kaj? Grb? Kaj ti je storil? Govri, Micka
da te vendar! Grb, pravi?
MICKA Ja, prav grb je. Pri plesu me okoli pasa pri-
me, da mi vsa rebra pokajo, in kadar nara-
zen gremo, me tako stisne, da dolgo dolgo
ne morem prsta ganiti.
JAKA Dekl, meni se vse zdi, da on to iz ljubezni
stori.
MICKA On mi nikdar ni lepega ne pove.
JAKA Kako to meni?
MICKA No on mi nikdar ne ree, da na mojih li-
cih roice cvet.
JAKA Roice?
BESeDA
UPANOVA MICKA
6
MICKA Da Kupdo v mojih oeh sedi in v njega stre-
lja.
JAKA Micka! (Se udi.)
MICKA Da je moj obraz tako jasen kakor nebo, moj
ivt tako raven kakor smreka.
JAKA Micka!
MICKA Da je moje petje tako lep kakor od kake
ptiice. O tem on meni nikoli ni ne pove;
kako ga bom tedaj ljubila?
JAKA Micka, ako bi ne vedel, da si pametna, bi te
zdaj za noro dral. Zlodej me vzemi, e sem
jaz tvoji rajnki materi kaj takega povedal, in
vendar sem jo ljubil. Pak kaj se e v tridese-
tih letih ni prevrnilo! Morebiti je tudi v lju-
bezni nova ega gor prila. No, ti mora bolj
vedeti kakor jaz. Vendar, Micka, ti bi meni
veliko veselje storila, ko bi Anta vzela. Po-
glej, moji lasje e sivi ratjejo! Kdo ve, kako
dolgo bom e ivel. Jaz bi te rad preskrblje-
no videl. Pak saj si pametna ti bo e ve-
dela, kaj ima storiti. Pak vendar, An je le
zal fant. Malo bom na polje stopil; sonce bo
skoraj doli. Prinesi ta as gla vina gori!
MICKA e prav, oa.
BESeDA
UPANOVA MICKA
7
JAKA Tistega pri zidu. (Gre.)
MICKA e vem. (Gleda za njim.)
Drugi nastop
Micka sama
MICKA Saj bi Anta rada ljubila, da bi le mogla.
(Privlee prstan iz nedrja in ga zaljubljeno ogle-
duje.) Zakaj sem se pak v tebe lahko zaljubi-
ta, ljubeznivi Schnheim? Tukaj ni treba, da
bi moj oa rekel: Ljubi ga, Micka, vzemi ga!
Micka, vzemi ga! Poglej, moji lasje e sivi ra-
tjejo! Danes, ljubeznivi oa, e danes,
in ko bi moglo biti, zdaj pri tej prii. Pak si
tudi druge sorte fant: lep, bogat in e
zraven lahten gospod. In jaz bom tudi
lahtna gospa! Kako bo to lepo sliati! An-
tova ena! Fej! Kaj, jaz da bi bila Antova
ena? Fej! O ljubeznivi Schnheim, kje tako
dolgo ostaja? Bo priel, moj Schnheim?
Bo priel?
BESeDA
UPANOVA MICKA
8
Tretji nastop
ternfeldovka zraven poprejnje
TERNFELDOVKA Ta je tedaj tista hia. Dekl tukaj? More-
biti je ravno upanova Micka, Kako je za-
miljena! (Stopi poasi za Micko, zagleda
prstan, z zaljubljeno jezo.)
MICKA Ob osmih bo priel? Ob osmih? Sicer si ob-
ljubil. e besede ne dri. Sonce bo skoraj
doli. (Okoli pogleda, zagleda ternfeldovko, za-
vpije in pusti prstan pasti.)
TERNFELDOVKA (prstan hitro pobere): Ljubka, kaj si se us-
traila? Saj bo priel, ob osmih bo priel.
Ovb, kaj je to za en lep prstan! (Na stran.)
O ti goljuf nesramni!
MICKA Naj mi ga dajo! Kaj jim am gre?
TERNFELDOVKA (zase): Ravno ta je moj prstan! Nesre-
ni lovek! Tukaj je moje ime.
MICKA Nazaj naj mi ga dajo!
TERNFELDOVKA Tvoj ljbiek, kajne?
MICKA Moj ljbiek, ja. Jaz hoem prstan imeti.
TERNFELDOVKA e mi pove, kako se imenuje.
MICKA Schnheim.
BESeDA
UPANOVA MICKA
9
TERNFELDOVKA (zase): Schnheim! Tak je svoje ime zata-
jil! (K Micki): To je lepo ime. Al je zares tako
lep, kakor ime kae?
MICKA To se ve, da je lep. Naj mi dajo prstan nazaj!
TERNFELDOVKA Ti si prav nevoljiva. Pusti mi ga malo
gledati! Kako se lepo sveti! In ta lepi gospod,
ki ti je ta prstan dal, te ljubi?
MICKA Al menijo, da ne?
TERNFELDOVKA In ti ga tudi ljubi?
MICKA Al imajo morebiti kaj ez to?
TERNFELDOVKA In on te bo vzel?
MICKA Kaj imajo on vpraati? Naj mi dajo prstan,
pravim jaz.
TERNFELDOVKA Dala ti ga bom. e nekaj te moram vpra-
ati.
MICKA Kaj pak neki e?
TERNFELDOVKA Vzel te bo, pravi?
MICKA Bo me, ja. Potlej bom tudi jaz lahtna gospa,
kakor so on bom lepe gvante nosila ka-
kor gospda doli v Ljubljani e lepe, ka-
kor so njih.
BESeDA
UPANOVA MICKA
10
TERNFELDOVKA (zase): Ubogo dekl! Kako se mi smili! e
bom to nedolnost lahko reila. (K Micki):
Ima ta gospod dobro slubo? Al je bogat?
MICKA To se ve, da; saj je lahten gospod.
TERNFELDOVKA In kdaj bo tedaj poroka?
MICKA Kakor hitro bo njegov stric umrl. Pak naj mi
dajo prstan!
TERNFELDOVKA Tukaj je, ljubka. (Zase): O zapeljivec grdi!
(Se joka.)
MICKA Zakaj se jokajo? Kaj jim je?
TERNFELDOVKA (Micko objame): Ljubka moja, Boga
zahvali, da sem jaz prila. Ti se v veliki
nevarnosti znajde.
MICKA Jeu, Marija! V kaj za eni nevarnosti?
TERNFELDOVKA Tvoj ljubi je goljuf.
MICKA Schnheim goljuf? On, on morajo go-
ljufca biti, ker to pravijo.
TERNFELDOVKA On je goljuf, pravim jaz! On se ne imenu-
je Schnheim.
MICKA To ni mogoe! Naj me pust! Kaj se iz mene
norca delajo!
TERNFELDOVKA On je e drugi obljubljen.
MICKA To morajo meni skazati!
BESeDA
UPANOVA MICKA
11
TERNFELDOVKA (prstan s prsta zvlee): Poglej ta prstan in
poglej svojega! Al nista oba glih? Vidi, tega,
ki ga ti ima, sem jaz njemu dala in tega je
Tulpenheim to je njegovo pravo ime
meni dal. To je moje ime in to je njegovo.
MICKA Tak on so tista gospa?
TERNFELDOVKA Ja, jaz sem. Vidi, sirota, in ta tvoj zape-
ljivec je moj obljubljeni enin!
MICKA (se ustrai).
TERNFELDOVKA Nikar se ne ustrai! Midve ga hoeva pla-
ati. On je obe goljufal.
MICKA On e ne ved vsega. Danes ob osmih ima
ta grde e z nekim drugim in z nekim ri-
barjem priti, da bodo enitno pismo gor po-
stavili; in v treh dneh ima poroka biti.
TERNFELDOVKA Naj le pride! Midve ga bova prijele, da
mu bode lut preel, nedolna dekleta za-
peljavati.
MICKA Tukaj imajo njegov prstan. Mene goljufati!
In jaz sem ga tako grozno ljubila.
TERNFELDOVKA Al v tvoj oa o tvoji ljubezni?
MICKA Ni ne ved. Ta goljuf mi je prepovedal,
njim kaj povedati. Saj bi oa tudi pustili ne
bili.
BESeDA
UPANOVA MICKA
12
TERNFELDOVKA Pojdiva pro tukaj! Pelji me noter v hio!
Se morava kaj pogovoriti, kako ga bova pla-
ale.
MICKA Iz srca rada. Le tega grdea naj mi iz glave
spravijo.
TERNFELDOVKA Osem bo skoraj pojdiva!
MICKA Mene goljufati! O ti nesramne grdi! (Gre s
ternfeldovko.)
etrti nastop
Jaka in An
JAKA Pregrb si. Rebra ji pokajo, kadar jo pri ple-
su okoli pasa prime.
AN I, kaj jaz morem, da jo timm!
JAKA Ni lepega ji ne ve povedati. Kakor posta-
vim, ko bi hotel rei, da je lepa, tak reci, da
je taka kakor roa.
AN Kaj?
JAKA Nje ivt mora smreki priglhati.
AN Ho-ho!
JAKA Kadar nje oi hoe hvaliti, tak reci, da eden
notri sedi, kateri ven strelja.
BESeDA
UPANOVA MICKA
13
AN Oa, bo rekla, da sem obnorel.
JAKA An, jaz ti povem, moje dekl ima ve pa-
meti kakor midva oba vkup. Ona e ve, kako
mora biti. Tako ti zaljubljeni ljudje v Ljublja-
ni med sabo govor.
AN Naj pak bo. Bom videl, kako se bom to na
pamet navadil. Ampak jaz vam povem, oa,
mene bo smeh silil. Ta re gre vse bolj do
srca, kadar reem: Dekl, ti meni dopade
jaz te timm, da bi te ugriznil entaj,
oa, tistikrat mi srce prav poskakuje!
JAKA Prav ima! Ampak tako je le ljubljanska na-
vada. Moje dekl mora e vedeti.
AN Naj bo! Bomo videli, kako se bo ta norija
obnesla.
JAKA Prav! Pridi z mano, bova kaj gorievla; sem
dal en bokal vina gori prinesti.
AN Bom zdaj priel, oa, Bom le e pogledal, e
so moji hlapci in moje kenice e delopust
naredile.
JAKA Pak skoraj pridi! (Gre v hio.)
AN Kmalu. (Doli gredo.) entani norci ljubljan-
ski!
BESeDA
UPANOVA MICKA
14
Peti nastop
Tulpenheim, Monkof
TULPENHEIM Tak se je res ven peljala?
MONKOF Res, bratec, eno uro pred tabo. Jaz sem jo vi-
del. Meni verjemi. Skozi vrtna vrata je la
ven in tam je v koijo sedla.
TULPENHEIM Kam neki je la?
MONKOF Proti Ljubljani! Morebiti k tvojemu stricu.
TULPENHEIM Ko bi bila pa zvedela. To bi bil vrag.
MONKOF Kaj ti noter pade! Saj ji nisi povedal?
TULPENHEIM e je pak Glaek ven zbrodil?
MONKOF Za tega ti jaz dober stojim.
TULPENHEIM Si ga pripeljal?
MONKOF Je e tukaj; pak je v otarji dol stopil. Bo
kmalu priel.
TULPENHEIM Kaj je za en mo vendar?
MONKOF Bratec, tak je, vidi, kakor si ga le voiti mo-
re zrel za obesiti sicer je na kmetih pri
grainah doktril, ampak ena leta sm so
mu prepovedali. Zdaj pak na tihem kmete
podpihuje in suplke mae. Ni davno tega,
kar so ga na grad dejali. Da mu le denar po-
kae, ti bo storil, kar bo hotel.
BESeDA
UPANOVA MICKA
15
TULPENHEIM Zna pak tudi molati?
MONKOF Kakor zid.
TULPENHEIM Jaz bi ne hotel, da bi ta re ven prila.
MONKOF Bog obvruj! Al bi mestni gospodje grdo
gledali!
TULPENHEIM Kaj je storiti? Na drugo vio je ni mogoe
dobiti. Jaz sem ji e vse sorte ponujal, oblju-
bil, z lepimi besedami okoli nje hodil, pak ji
ni mogoe blizu priti.
MONKOF e je pak tako, tak ni drugae sila kla
lmi.
TULPENHEIM Da le moja vdova ni ne zve! Ti ve, da sem
s tabo vred siromak. e jo dobim, bova do-
bro stala, me zastopi?
MONKOF Prav ima! Kdo bi si sicer ta kri na glavo na-
tepel? Tukaj je le Glaek.
esti nastop
Glaek in poprejnja
GLAEK Pohlevni sluabnik!
TULPENHEIM Dober veer, Glaek!
GLAEK Sem ga en poliek srknil, da se je dua prive-
zala, vidijo; zdaj naj pak z mano zafajo.
BESeDA
UPANOVA MICKA
16
MONKOF Al niso tudi vesti zapili?
GLAEK Ljbiek, vest in doktorstvo se ni kaj ne gli-
hata.
TULPENHEIM Tak se bomo mi trije tedaj bolj glihali.
GLAEK Posebna ast!
TULPENHEIM Al e ved vse?
GLAEK e vem, ljbliek! Monkof so mi vse natako
povedali. Eno re bom pohlevno prosil: da
me pri mojem imenu ne bodo klicali, kadar
bo kdo zraven. Jaz vem, zakaj; vidijo, vsak
lovek ima svoje sovranike. Ljubljanski go-
spodje so mi malo fol zavoljo moje ueno-
sti. Me zastopijo?
TULPENHEIM Ni naj se ne boj! Tiho! Nekdo prihaja.
Bratec, ti se tukaj doli skrij, v te ulice! (Gla-
ku): On pak tja v penico. Bi ne bilo dobro,
ko bi nas kdo tukaj vkup nael.
GLAEK O joj, moja barka!
TULPENHEIM Se bo e zopet popravila.
MONKOF in GLAEK (gresta vsak na eni plati doli).
BESeDA
UPANOVA MICKA
17
Sedmi nastop
Tulpenheim sam
TULPENHEIM Dekl, skoraj bo v mojih pesteh! Ob osmih
sem ji obljubil priti. Zdaj je e skoraj devet!
Pri vsem tem mi ni ni kaj dobro pri srcu. e
ternfeldovka zve, tak je moja re pri kraju,
tak bo zlodej to bogato vdovo in e povrhu
Micko vzel. Micko bi e pozabil, ampak bo-
gate vdove se ne pobirajo na cesti.
Osmi nastop
Micka na oknu in Tulpenheim
TULPENHEIM Micka! Micka!
MICKA Schnheim!
TULPENHEIM Ljubezniva, Micka!
MICKA So vsi vkup?
TULPENHEIM Vsi, ljubica!
MICKA V eni uri naj se tam na prlazu znajdejo; jaz
jih bom na vrt noter spustila, kadar bodo e
oa spali.
BESeDA
UPANOVA MICKA
18
TULPENHEIM Oh, Micka! Kako teko bom to sreno uro
doakal! Moje srce bo zgorelo od prevelike
elje.
MICKA Kaj me res tako mono ljubijo?
TULPENHEIM Od ljubezni bom se obnrel.
MICKA On so e gvino ljubljanske punce tudi ti-
mli.
TULPENHEIM Jaz? Kamen rataj, e sem kdaj katero drugo
timl kakor tebe.
MICKA Naj se nikar ne zakolnejo! Bi bilo koda, ko
bi tak zal gospod kamen ratal. Je e njih stric
umrl?
TULPENHEIM Ne bo ve dolgo vlekel, zdaj ima e est dok-
torjev okoli sebe.
MICKA Tiho! Oa me kliejo. Se bomo videli,
Schnheim!
TULPENHEIM Bog te obvaruj, angelek!
Deveti nastop
Monkof nazaj pride
MONKOF Bratec, e tvojega zdihovanja ne bo skoraj
konec, ti bom domov zdirjal.
BESeDA
UPANOVA MICKA
19
TULPENHEIM Ne bodi norec! Ti bi meni pravo brso na-
pravil. Z dekletom sem govoril; v eni uri se
imava na prlazu znajti.
MONKOF Mene zebe, da se ves tresem. Nisem navajen
ponoi okoli krivorititi. Hu, hu, kaj za en
veter od Kamnika dol pie!
TULPENHEIM Sram te bodi! Zadri se, kakor da bi osem-
deset let star bil. Kadar se vasvt gre, se ne
sme gledati, kaj je za eno vreme, da bi rav-
no tudi beseda v ustih zmrznila. e je mraz
odzunaj, je pak odznotraj gorkeji.
MONKOF Prav ima! Ampak bodi ti jaz in jaz bom ti!
TULPENHEIM Meni? Obrii se, bratec!
Deseti nastop
Glaek in poprejnja
GLAEK Naj ne zamerijo, gospodje, morebiti sem
prezgodaj priel. Jaz sem noter v penico
zlezel, kakor so zafali. Komaj doli poe-
nem, kar sliim od dale um. Gledam, po-
sluam. Pridrli so naenkrat tirje fantje z ve-
BESeDA
UPANOVA MICKA
20
likimi preklami. Meni se vse zdi, da ni do-
brega ne mislijo.
TULPENHEIM Koraja velja!
GLAEK Tem ljudem ni upati, naj meni verjamejo!
MONKOF Hu, hu, hu. (Hodi gor in dol.) Jih kaj zebe,
Glaek?
GLAEK Malo, malo.
MONKOF Le malo? Tak naj dajo pla meni; mene zelo
zebe.
GLAEK Za bojo voljo jih prosim, nikar! Moja suk-
nja je odzad
MONKOF (mu vzame pla po sili in se noter zavije. Se
vidi, da suknja zadnjih delov nima in da so
prednji deli le z belo nro vkup spahnjeni): Kaj,
hudia, je to za ena suknja?
VSI (se smejejo).
GLAEK Po rajnkem onm, ki smo ga na kant dejali
pak sem te zadnje dele ven vzel in sem
par hla iz njih naredil.
MONKOF Kaj on, on, gospod doktor, so par hla iz
njih naredili?
GLAEK Zakaj pak ne? Naj premisilijo, da je vse dra-
go. Vino je e po petci. Da se le kaken sold
BESeDA
UPANOVA MICKA
21
pripra, dober je! Zakaj uenost, vidijo, se
pri sedanjih asih ne plaa.
MONKOF Tiho! Nikar takega uma ne delajta! Mora-
mo od hie pro iti tako dolgo, da ura pride.
GLAEK Jaz bom e malo duo privezal, e ne bodo
zamerili.
TULPENHEIM Da le ure ne zamud!
GLAEK Ni naj se ne boje. Jaz imam e uro v glavi!
(Gredo.)
Enajsti nastop
An gleda za njimi
AN Kaj neki te ljubljanske betije tukaj iejo?
Pak ne, da bi hoteli z mojo Micko vasovati?
entaj, ko bi to vedel, kako bi jih hotel sk-
pati! Ni zastonj zaelo dekl v priglhah
govoriti. Ta re meni ne gre v glavo. Da je le
kje kaj pridnega, tako mora e zlodej te ljub-
ljanske fantaline zraven imeti. (Gre v hio.)
Zastor
BESeDA
UPANOVA MICKA
22
DRUGI AKT
Izba v upanovi hii
Prvi nastop
Jaka, Micka jokajoa
JAKA Kaj si vendar mislila, za bojo voljo, da si se
hotela skrivaj poroiti? Svojega oeta tako
razaliti! Al sem te kdaj silil, Anta jemati?
No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar se ne jo-
kaj! Saj jaz le govorim, vidi! Jaz sem ti e
odpustil. Ti si vendarle moja Micka. al bi
mi bilo, ko bi se tako zavrgla; pak vendar bi
te ne mogel sovraiti. (e sam joka.) No, Mic-
ka, obrii se, da te An ne bo jokati videl.
MICKA Kdo bi bil rekel, da je tak goljuf!
JAKA Kaj nisi vedela, da gospda nas kmete le
rada za nos vozi?
MICKA Pak je bil tako priliznjen, tako se je znal su-
kati okoli mene, take lepe rei mi je pravil.
BESeDA
UPANOVA MICKA
23
JAKA Taki so le ti gospodje; sladki kakor med, pa
tukaj ni ne veljajo (na srce pokao): Vidi
dekl, kadar mi kdo pravi: Jaka, vi ste mo,
vi imate narlepsi ito, pri vas se dober gla-
ek vina pij, in tako naprej, tak mislim
betija, ti lae, in mu dlej ne upam, kakor
ga vidim. Ampak pustimo to re. Ni ne ma-
raj, Micka, mi mu bomo e oi zbrisali! On
bo e nate mislil. Tako lpo vdovo imeti in e
druga dekleta zalezovati, to je vendar pre-
ve, to! Jaz bi skoraj lut imel, vse tri prav
dobro skpati. Kaj neki An dela, da tako
dolgo ne pride? Saj bo dobra z njim, kadar
pride, kajne, Micka?
MICKA Kakopak, prav dobra! Zdaj vidim, da dobro
z mano misli in da me prav iz srca ljubi.
JAKA Dekl, deset let bom dlej ivel, e je to res.
BESeDA
UPANOVA MICKA
24
Drugi nastop
An, klobuk na tri deele napravljen, suknjo
na linike, hlae in drugo vse po kmetiko, in
poprejnja
AN (se po gosposko, pak prav nerodno priklanja):
Ti si lepa kakor roa, dolga kakor smreka,
brhka kakor hrast, v tvojih tatnskih oeh en
fant notri sedi, kateri v mene venkaj strelja.
No, kako ti to dopade?
MICKA Ljubi An, pusti te norije! Nikar me e ti
ne jzi!
AN Kako je to? Saj e ni dolgo tega, da si take
norje timla.
JAKA An, ne bodi siten! Kar se je zgodilo, se je
zgodilo. Kaj jo bos zdaj e ve jezil?
AN Ni se ne bojte! (K Micki): Kajne, Micka, saj
nisi huda?
MICKA e hoe, da ti bom dobra, tak mi nikar na-
prej ne mi!
AN Saj nisem tako hudo mislil. Micka, kako ti ta
suknja dopade?
MICKA Pro mi jo vrzi, kmetika je gori! Ne morem
te videti takega.
BESeDA
UPANOVA MICKA
25
AN Kaj res, Micka? Ne verjamem, ni mogoe.
JAKA An, e ne bo tiho, ti bom jezik odrezal.
AN Klobuk imam tudi nov; sem dal zanj sedem-
najst rparjev. Kako ti dopade, Micka?
MICKA Tudi klobuka na tri deele noem. Obdri ti
svojo klfro, kakor je sama na sebi!
AN Saj hoe gospoda imeti, kajne?
JAKA An, bo e molal!
AN No, tak pak ne bom ni ve rekel! (Na stran):
Ta ntana gospda mi ne gre iz glave.
JAKA Svtujem ti, ja, da bo molal, sicer ti, pri
moji dui, dekleta ne dam. Saj je e ve dru-
gih zalih fantov v soseski. Ni se ti ni treba
tako napihovati! Pameten bodi, An! Za-
dri se kakor mo! Saj ve, kaj ima storiti.
Jaz sem ti e povedal in gospa ti je tudi po-
vedala. Ne bodi grb z njimi, kadar pridejo!
AN Le mene pustite, oa.
JAKA Saj mu bo dosti al, kadar bo videl, da mu
dekleta pred nosom pro jemlje.
AN Ha-ha! Ta bo debelo gledal.
JAKA Pa glej, da se ne zagovori, sicer nam bo vse
spail. Zdaj mi pomagajte to mizo ven nesti!
BESeDA
UPANOVA MICKA
26
(Nesejo veliko mizo ven.)
JAKA (k Micki): Ti pak prinesi ene dva bokala tega
dobrega!
AN Hoem s tabo iti, e se sama boji?
MICKA Ni se ne bojim. Le tukaj ostani, An! Bom
kmalu spet prila.
AN (malo bolj tiho, da Jaka ne slii): Da te kaken
gosposki duh ne srea!
JAKA (stole okoli mize postavlja): Tukaj bo ribar se-
del, tukaj jaz, tukaj An, tukaj Micka ni
prav, Micka mora med mano in med An-
tom sedeti. Tukaj ena pria in tukaj druga.
Tako. (Dene papir, peresa itd. na mizo): Pojdi,
An, poglej skozi okno, al so e na prlazu,
in pridi mi povedat!
AN e prav. (Gre.)
MICKA (prinese vino).
JAKA Sem ga postavi, Micka! Bokal mora zraven
mene biti. Dekl, korajna bodi! Al bodo de-
bele oi delali ti gospodje, kadar nas bodo
tukaj zagledali, ha-ha!
BESeDA
UPANOVA MICKA
27
Tretji nastop
ternfeldovka, Micka, Jaka
TERNFELDOVKA Je e vse napravljeno? Zdaj e utegnejo
priti.
JAKA Kakor zafajo, gospa lahtna. Ta v nebesih
bo njih dobroto povrnil, da so od moje hri
to nevarnost odvrnili.
TERNFELDOVKA Brez vse hvale, oa; jaz sem ve zase ka-
kor za vas storila. Odreena bom maloprid-
nega loveka, ki bi me bil vse moje dni ne-
sreno storil. (K Micki): Dekl, e ti ena sku-
njava naprej stoji. Al se mu upa pred oi
stopiti? Al te tvoje srce ne bo zapeljalo?
MICKA Obljubim, da ne! On je mene tako razalil,
da mu nikdar ve dobra ne bom.
TERNFELDOVKA Vendar se bojim, da bi nam ti kaj ne spa-
ila.
MICKA Gvino da ne, gospa lahtna!
JAKA Jaz za svojo her dober stojim.
TERNFELDOVKA V tem asu se bom skrila. Kadar bo treba,
bom e na dan prila.
JAKA Mi mu bomo podkurili, pri moji dui, da mu
bo ljubezen prela.
BESeDA
UPANOVA MICKA
28
etrti nastop
An, poprejnja
AN Ha-hi-hi-hi!
JAKA Kaj se smeje?
AN Ha-ha-ha!
JAKA Tak govri vsaj, An!
AN To so prave eme ha
JAKA Si jih videl?
AN Videl in slial ha eden (k Micki): meni
se zdi, da je ravno tvoj enin, doli pri prla-
zu v rinke hodi, kakor da bi srene v sebi
imel, in zdihuje, klio: Micka, Micka! Al si
ti, Micka? Drugi entuje, preklinja Micko,
mraz, ljubezen ter v pest piha: Hu hu!
in sem ter tja skae, kakor da bi ga komarji
pikali.
JAKA Ha-ha. In ribar?
AN Sedi na kamenu, kakor da bi privezan bil,
poliek vina zraven sebe, in en glaek za
tem drugim dol srka.
JAKA Micka, zdaj le pojdi ponje!
MICKA Tak grem.
BESeDA
UPANOVA MICKA
29
JAKA Pametna se zadri, da ne bodo utili.
MICKA Ni se ne bojte! To je moja skrb! (Gre.)
Peti nastop
An, Jaka
JAKA Vsediva se midva!
AN To bo za konec vzeti od smeha, ha-ha.
JAKA Le mene pusti govoriti! Me zastopi, An?
AN e prav, oa!
JAKA In ni se noter ne vtikj!
AN Ne besedice ne bom govoril.
JAKA Pij ga en glaek, da bo korajo dobil!
AN Kaj menite, da je nimam?
JAKA e vem, pak vendar; vidi, ne zna vsak z go-
spdo in s temi ribarji v caker hoditi. Kadar
bo dober s tabo, al kadar mu bo kaj prine-
sel, postavim, eno tele al kaj takega, bo tako
priljuden in ponien; tistikrat bo tudi tebi
jezik tekel, kakor da bi ga bil namazal. Kadar
bo pa kakno preprengo al zdrabo imel,
bo vse drugae; on te bo sukal, on te bo zvi-
jal, da ti bo beseda v ustih otrpnila.
BESeDA
UPANOVA MICKA
30
AN To je pa res. Ni davno tega, ko me je ribar
v graini zavoljo prmine v strahu imel.
Povedal sem mu, kar sem vedel, potlej sem
pak molal in sem mu figo v ratu moll.
JAKA Tiho! Zdaj prihajajo.
esti nastop
Tulpenheim, Monkof, Glaek, Micka, poprejnja
MICKA Naj pridejo, no!
TULPENHEIM Pak je nekdo notri.
MONKOF Dva kmtika,
MICKA Naj le pridejo. Saj; moj oa tako vse vedo!
JAKA Le noter, gospodje, le noter! Naj stor, kakor
da bi doma bili. Me veseli, da take gospo-
de pri sebi vidim.
TULPENHEIM (k Micki): Kaj res vse vedo?
MICKA Vse natanko.
TULPENHEIM (s strahom): Ne zamerite, oa.
MONKOF Dober veer.
GLAEK (k Tulpenheimu): Al ve?
TULPENHEIM Meni se zdi
GLAEK Oa upan, Bog vas sprimi!
BESeDA
UPANOVA MICKA
31
JAKA Naj se doli usedejo, gospod lahtni, in on
tudi! Mi je prav teko, da pri meni vse raz-
treseno najdejo. Pak saj ne bodo zamerili.
AN Na kmetih ni drugae.
JAKA To je vse prevelika ast zame. Ne vem, kako
sem jo zasluil.
TULPENHEIM (k Monkofu): Ne vem, pri em smo.
MONKOF (k Tulpenheimu): Korajen bodi; stari bo ve-
sel, da dekleta odpravi.
TULPENHEIM Jaz sem e davno voil, ooeta te lepe dekli-
ce poznati.
JAKA Naj gred!
TULPENHEIM Vi ste mo, da vam ga ni para v kranjski de-
eli.
JAKA Kaj mi on povedo!
MONKOF Ko bi jo kdo kriem sveta iskal, tak take
punke ne najde, kakor je vaa Micka.
JAKA Pak ne, da bi se norca delali.
GLAEK Ta je roica! Ta je cvet! Ta je kraljica enske-
ga spola!
JAKA Dekl, zdaj ele vem, kaj nad tabo imam!
Pak naj ne zamerijo, lahtni gospodje; jaz
menim, da bi zdaj obljubo naprej vzeli. Go-
BESeDA
UPANOVA MICKA
32
spod ribar, on se tukaj gori usedejo, Micka,
ti pak k meni.
TULPENHEIM Jaz pak k Micki!
AN (ga odrine): Tuhaj bom jaz sedel!
JAKA Tukaj An. (K Tulpenheimu): On pak tja
ez, gospod lahtni. (K Monkofu): In on tu-
kaj zraven.
VSI (sed).
JAKA (vino nalije; h Glaku): Midva ga bova nar-
prd en glaek trknila, kajne? Jaz jim dober
stojim, da je pravien, zakaj ker sem ga sam
iz Vipave pripeljal.
GLAEK Ljbiek, rad verjamem! (Sprazni.) e en gla-
ek, e smem prositi, da se roka ne bo tres-
la!
JAKA Me veseli, da jim dii. No, gospodje, na
zdravje neveste!
TULPENHEIM Iz srca rad.
MONKOF Z veseljem.
JAKA Vsi naenkrat, in nobena kapljica ne sme no-
tri ostati!
GLAEK Jaz sem tudi zraven.
JAKA in VSI (naenkrat): Na zdravje Micke! (Pijejo.)
BESeDA
UPANOVA MICKA
33
GLAEK e eno zdravico.
JAKA eninovo, kajne? (Nalije.) Jaz bom prvi, pot-
lej pak ti drugi za mano. Juhe! Na zdravje
Anta!
TULPENHEIM Anta?
MONKOF Anta? (Se grozno udijo.)
GLAEK Anta?
JAKA Tak naj pijejo, no! Kaj jim ne dii?
AN Kaj jih morebiti glava boli?
TULPENHEIM Bom e bom e. (Na stran): Meni ni dobro
pri tej rei.
MONKOF Danes pri kosilu sem preve jedel. (Na
stran): Da bi jaz zunaj bil!
GLAEK Bi bilo koda, ko bi se preve zgrelo. Te-
daj na zdravje Anta! (Pije.)
JAKA Gospod ribar, naj on zdaj enitno pismo
gor postavijo.
AN In le hitro! Ti gospodje bi e radi domov li.
Vidi, Micka, kako alostno gledajo! Pojdi
jih malo potrotat!
MICKA Kaj jim kaj fal? Naj bodo dobre volje da-
nes, ko je moja obljuba!
}
BESeDA
UPANOVA MICKA
34
TULPENHEIM (jezo nazaj dri): O, saj sem dobre volje
prav dobre volje. (Zase): Da bi te zlodej!
MONKOF Kako je e tema zunaj! Meni se zdi, da bi se
lahko obljuba jutri naprej vzela, Nam bi se
znala kakna nesrea prigoditi. No ima
svojo mo.
TULPENHEIM Prav ima bratec, saj pak jutri zopet pride-
mo.
AN Ni naj se ne boj; se jim bo e domov sve-
tilo.
GLAEK (k upanu): Oka, bolje bi bilo, ko bi se obl-
juba podnevi naprej vzela, zakaj, ljbiek,
ponoi se ni kaj ne more pisati. Pri lui se
enemu vse mea pred omi. (K Monkofu in
Tulpenheimu): Pijmo ga e vsak en glaek in
potlej se pak skusimo poasi eden za dru-
gim ven izsukati.
JAKA lahtni gospodje, jaz sem le kmet, ampak za
norca se ne pustim drati, da bi vi e taki go-
spodje bili. Obljuba mora e danes dokon-
ana biti!
AN Za norca vam ne bomo! Obljubim, da ne!
Gospod ribar, on naj piejo, al bodo kpa-
ni!
BESeDA
UPANOVA MICKA
35
GLAEK Kaj, jaz kpan, jaz? (Zase): Tiho bodi, Gla-
ek! S kmetikimi fanti ni dobro norce briti.
JAKA An, pameten bodi! Ne sme teh gospodov
razaliti, zakaj so tvoje prie.
TULPENHEIM Prie?
MONKOF Prie?
GLAEK Prie?
JAKA Meni se zdi, ja sicer ne vem, zakaj so me
obiskali. Tedaj on, gospod ribar, al niso
zato prili, da bodo enitno pismo za mojo
her gor postavili?
GLAEK Tisto je e res.
JAKA Zakaj tedaj hoejo odlaati?
GLAEK Ne zamerite, oka; meni se zdi, da smo se
malo zrali, kar ime eninov am tie.
AN Kaj, v mojem imenu ste se zrali? V mojem
imenu?
GLAEK Tak ti si tedaj enin in prihodnji zakonski
mo Mickin? Hm hm ut censeo stulti
habemur.
TULPENHEIM (na stran): Moja re je pri kraju!
MONKOF Ne vem, kaj bi dal, da bi tukaj ne bil!
TULPENHEIM Mene ne trpi ve tukaj!
BESeDA
UPANOVA MICKA
36
GLAEK Zdaj ele zastopim! Hm hm hm. Tukaj
bo bolje z upanom potegniti. Vae ime, oa
upan?
JAKA Jaka Zantovec.
GLAEK (pie): In eninovo ime?
AN An Hudoba.
GLAEK To je grozno ime! (K Jaku): Kaj mislite svoji
heri dati?
JAKA Ni taka re! Vidite, to je siromaja na
kmetih. Zdaj ji dam devet sto rajni gotovih
in zraven enega vola, dve kravice in tiri svi-
nje. Po moji smrti pak je vse nje, clo moje
premoenje.
GLAEK In kaj ji An Hudoba nazaj pripie?
AN Drugih devet sto. Kar bova vkup pridelala,
bo pak obema slialo. Kajne, Micka?
MICKA To se ve, da.
GLAEK An Hudoba in Micka Zantovka se bosta
narprvi tukaj podpisala.
AN Jaz ne znam pisati. Micka, ti tudi ne.
GLAEK Pak bom jaz obeh imeni zapisal, vidva boste
krie zraven naredila.
AN in MICKA (kri naredita, Glaek jima roko pelje).
BESeDA
UPANOVA MICKA
37
GLAEK Zdaj pak vi, oa.
JAKA e prav. (H Glaku): Meni ni treba roke pe-
ljati, jaz sem e bolj navajen. (Naredi kri.)
Zdaj pak prie. (K Tulpenheimu): Narprvi
on, gospod lahtni!
TULPENHEIM Jaz? Zdaj zdaj. Da bi te vendar! Meni je roka
zaspala. (Prime za pero z jezo in mu ni kaj od
rok ne gre.)
MONKOF In meni je kr noter priel.
Sedmi nastop
ternfeldovka prav vesela in poprejnji
TERNFELDOVKA Tako je prav, moji gospodje! On k oblju-
bam in v svate hodijo, mene pak doma pu-
st od dolgega asa konec vzeti.
TULPENHEIM (se sramuje): Gndljiva gospa! Se je tako pri-
merilo. Jaz nisem mislil jaz ne vem.
MONKOF Zdaj bo pravi zlodej!
TERNFELDOVKA On se udijo, Tulpenheim! Niso mislili,
da bom za njimi prila? Pak saj ved, da brez
njih ne morem iveti.
TULPENHEIM (ves zmean): Gndljiva gospa njih dobro-
ta.
BESeDA
UPANOVA MICKA
38
MONKOF Zdaj in nikoli ve se ne bom v take zmenja-
ve podal.
TERNFELDOVKA Naj bodo veseli, gospod Schnheim! Vi-
dijo, kako je ta punka vesela. (Pokae na An-
ta): Nje enin, kajne?
AN Ja, gospa lahtna.
TERNFELDOVKA No, ste e dokonali?
JAKA e ne, ta dva gospoda noeta podpisati.
AN Enemu je roka zaspala in drugemu je kr
noter priel.
TERNFELDOVKA Kaj se bodo branili? Naj se podpiejo,
vsaj zavoljo mene! Jih prosim!
TULPENHEIM Konec me bo od jeze in od sramote. (Pod-
pie.)
TERNFELDOVKA In on, Monkof?
MONKOF e piem. (Podpie.) Od togote ne vem, kaj
delam.
AN Saj se je roka vendar e zadosti vdala.
TERNFELDOVKA Zdaj pak, moji gospodje, bodo za Micki-
no doto kaj vkup zloili, kajne?
TULPENHEIM Res je. Kakor zafajo, gndljiva gospa. Tu-
kaj imajo. (Monjo tja poloi.)
BESeDA
UPANOVA MICKA
39
TERNFELDOVKA To je za nevesto. Vidi, Micka, to le tebi
ta gospod k doti prilo. Kaj pak on, Mon-
kof?
MONKOF e tega mi je manjkalo! (Tiho): To je hudi
od ene ene! Tukaj! (Vre monjo tja.)
AN Lepo zahvalim.
TERNFELDOVKA (k Micki): Jaz ti moram tudi kaj dati. (Po-
tegne prstan s prsta in ga njej da.) To je zlat
prstan vidi, kako se sveti? (K Tulpen-
heimu): Naj ga pogledajo, e je pravi!
TULPENHEIM Moj prstan! (Se na elo udari.)
MICKA Vse svoje dni ga bom v asti drala.
TERNFELDOVKA An, e tebi enega. No, moj lepi
Schnheim! (K Tulpenheimu): Vidijo, da je
ravno taisti prstan, katerega sem jaz njim
dala, kateri je Tijim mojo ljubezen zahral,
na katerem je njim tako malo leee. (D
prstan Antu.)
TULPENHEIM Oh!
TERNFELDOVKA Zdaj se tudi e spodobi, da na zdravje
enina in neveste pijemo.
GLAEK Na zdravje enina in neveste! (Pije.)
TULPENHEIM Na zdravje! (Pije in gla z jezo tja postavi.)
MONKOF (na stran): Da bi krepl!
BESeDA
UPANOVA MICKA
40
JAKA (nalije): Gospa lahtna, naj ne zamerijo, Bog
jim daj dobro sreo! An, Micka, pijta vi-
dva tudi!
AN, MICKA in GLAEK Na njih zdravje, gospa lahtna!
TERNFELDOVKA Lepo zahvalim. Ljubi moji ljudje, Bog vas
obvaruj! Zdaj gremo domov, vidite, je e
pozno. Gospod Glaek, jutri se bomo videli.
Me zastopijo?
GLAEK (zase): Jmenes, pozna me! Kaj bo?
TERNFELDOVKA Nikar naj se ne boj mi bomo le tudi
enitno pismo gor postavili z gospodom
Schnheimom. (Pokae, kakor da bi se norca
delala, na Tulpenheima.)
TULPENHEIM Gndljiva gospa! (Hoe na kolena pasti.)
TERNFELDOVKA Saj ne bodo komedije igrali. Naj se po-
ber! Midva sva nrazen!
TULPENHEIM Ampak moj stric.
TERNFELDOVKA Ima vse zvedeti! Lahko no, oa upan!
Micka, lahko no! Dobro se imejte! Kadar
bo poroka, mi boste pustili vedeti, kajne?
(Gredo.)
AN, JAKA, MICKA (jo spremijo): e se smemo podstpiti.
Naj sreno domov pridejo! Bog jim lnaj!
Bog jih obvruj!
BESeDA
UPANOVA MICKA
41
JAKA (k Tulpenheimu in Monkofu): On naj pak na
upanovo Micko nikoli ne pozabijo!
AN In na Anta!
VSI Lahko no! Lahko no!
GLAEK (tee k mizi in eno flao pod pla skrije): Bi bilo
koda, ko bi ena kapljica notri ostala.
(Pro stee.)
Konec
BESeDA
UPANOVA MICKA
42
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-231-9