Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

BESeDA
NAMESTO KOGA ROA CVETI

1
Feri Lainek
Namesto
koga
roa cveti
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
2
BESeDA
Feri Lainek
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
Roman je izel leta 1991 pri Preernovi
drubi. Bil je nagrajen z nagrado Kresnik
za najbolji slovenski roman v letu 1992.
Po njem je bil posnet film Halgato in
televizijska nadaljevanka v treh delih.
Nova izdaja jeseni 2002 pri zalobi
Franc-Franc.
ISBN 91-7301-160-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
3
Namesto koga roa cveti,
na mesto koga sem jaz
katera roa najbolj dii,
igava pesem rabi moj glas?
e pa trava nad mojo zemljo
bo pognala kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.
Vlado Kreslin
BESeDA
4
Nokturno
L
ep veer se dela.
Tak kot le redkokdaj.
Pi, ki je razvozlal oblake in jih zalizal prav k strenu
obzornice, se je ulegel. Velike sape so se zavlekle v tol-
mune in gostirja, sapice so se potuhnile v kronjah les-
ke in jelevja. e najneznatneji dih je naposled nael
svoj mir pod pomladnim listom ali latico. Prav iz skriv-
nosti, v kateri bo zdaj zdaj potonilo sonce, pa se dviga-
jo prhke veerne meglice in tkejo odejo za vse, kar si eli
zaspati.
Helgato pa ne bo spal.
Ker e oddavnaj ne spi ve.
akal bo, da se nalije violine orosi. Na to mora poa-
kati, kajti le tedaj strune zazvenijo drugae. Potem
potem samo e usloi lok in trkne z njim ob kobilico. e
se vrne povsem razloen odmev, pa ta njegov kev, ne
splai nobene premrle ptice, potem ve, da lahko zagosla,
ne da bi bilo komurkoli v nadlego. V zasmeh pa to nje-
govo muziciranje tako in tako ne more biti nikomur,
kajti loveke oi in uesa so dale.
BESeDA
5
Tamle na levi, kjer je megla taas najbolj visoka in zdaj
e kot mleko gosta, tam lei Velika vejs. Pol ure hoda je
do nje, e najmanj toliko pa je potem treba, da jo skoz
in skoz prehodi. A tudi, e bi bilo manj, tjakaj Halgato
ne eli stopiti nikoli ve.
Tamle na desni tam lei Lacki roma. Pol ure hoda
je do nje, potem pa jo lahko v eni sapi premeri. A tudi,
e bi se e zmanjala, e bi jo pi raznesel, kakor razne-
se pepel z ugaslega ognjia, tjakaj Halgato ne bo stopil
nikoli ve.
Ker: le tu, tu vmes, kjer le e a premaguje mrtvice,
tu je zdaj njegovo vse.
Ker: le tu lahko gosla, vedo, da ga le Bog poslua.
Bog pa e ve, da njegova pesem ne prosi in ne terja nie-
sar.
Pravijo sicer, da ni vse v redu s tabo, e posebej lepo
igra ob polni luni. e si ob njenem asu poln samega
sebe, kot je tudi ona polna sama sebe. Vendar, kaj je
istejega, kot njen veliki obraz, ki te gleda, gleda, kot bi
ti kilili pod prste. Res: le kako se mu ne bi zazdelo, da
mu je tudi zdaj prisluhnila. Takega zamaknjenega po-
slualca pa zlahka opazi, pa naj bo to v ardi, na sej-
mu, ali Bog nam oprosti na nebu. In potem seve-
da ne more, da ne bi zapel najtanje melodije, ki se je
kdajkoli zganila v tebi. Posebej pa Halgato tega ne more
BESeDA
6
zdaj, ko se je luna od vseh stvorov, ki gomazijo po tem
svetu, obrnila ravno k njemu k pikavemu Ciganu!
Kaj bi torej, luna, kukavica postoj! ti, ki blodi,
tako kot je tudi Halgato vasih lazil. Ti, ki se, kot je vi-
deti, ne bo nikoli naveliala, tako kot se je Halgato e
zdavnaj. Ni takega ti ne bo povedala njegova pesem,
kar ne bi e in bolje vedela, a zdaj vendarle ne gre za to.
Postoj, luna, in se imej lepo!
BESeDA
7
Sreanje
R
es, udno svetlikava je ta no.
Kot bi se lunna razlila ez rob.
Ali, kot bi se e delal dan.
Pa tudi to ga navdaja s udnimi obutki, da je nekdo
zael v to pustoto in se mu, glej ga, kar naravnost blia.
Kajti, Halgato ne pomni, da bi ga kdo premotil tod e
posebej ne ponoi. Lovci, ki preijo na velko divjad, bi
tu zamanj akali. Fazani in divje race lovijo podnevi.
Cigani so tu e opustili krivi lov in raje kradejo gosi ter
kokoi, ali pa se jim to ve ne vzljubi. Kdo torej?
Zdaj je oni vendarle zastal.
Ker je utihnila Halgatova violina.
Toda, zdaj ga je e gotovo opazil.
Da. Seveda.
Samo za toloko je zastal, da si je zategnil kravato. Ali
pa si jo je pa zrahljal. In pa, da si je odvihal hlanice, ot-
resel z njih roso in cvetne latice, si z dlanmi zlikal robo-
ve.
Kaj torej?
BESeDA
8
Le kdo, ki je namenjen k pikavemu Ciganu, bi si tako
skrbno popravljal obleko?
Piti!? ga preine. Piti! Krikne, seveda e zmeraj ves ne-
jeveren.
Halgato! mu odgovori oni.
O Bog! si ree Halgato in mu stopi naproti. Besedo sem
dal, da nikomur ve ne seem v roko a tebi, deko, e se-
em! Zaklel sem se, da nikomur ve ne pogledam v oi a
samo tebi, veliki deko, e pogledam! O ti nesrea in muka
ciganska, pa si res ti! mu ponudi roko. Pet, est, sedem let
se nisva videla. Dvakrat toliko let se nisva videla. Pa tudi
zdaj ne vem, ali si iv ali pa dela z mano kake druge rau-
ne!?
iv sem, Halgato, iv! se Piti z obrazom dotakne nje-
govega obraza. In on mu za udo verjame, eprav je pri-
el ob tako udnem asu in je bolj od udnega uden.
Lica so se mu namre zoila, zgubala, kot da se ne bi
videla deset, dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je hla-
den, kot da se mu pod koo ne bi ve pretakala ciganska
kri. Obleen pa je tako in tako, kot bi bil pri samem
predsedniku sveta v slubi. Hej! Hoj! zmajuje Halgato.
Pa le kako naj mi gre v raun ta tvoja zlata gvantna igla, pa
prstenje, veliko prstenje, pa gledam jih in gledam ti tvo-
ji plastini zobje!?
BESeDA
9
Mole sedeta na hlod in se e zmeraj gledata.
Zakuril bi, pa nimam zagotovljenega draja, ree Halga-
to. Ker: podigam si samo e, ko sem laen. Laen pa sem
zadnje ase le redkokdaj.
Eh, ja! odmahne Piti.
In prav ta njegov ehja je prvo, kar Halgato zares pre-
pozna. Le kako si se spomnil name? se zdaj e naravnost
radosti. Le kako, kako si me nael! V Lacki romi ti zagotovo
niso vedeli povedati?
Nisem bil v Lacki romi, ree Piti zamolklo.
Nisi bil v Lacki romi? Kako? Kar naravnost si priel? Od
tam, kjer si pa vsa ta leta bil, si priel naravnost sem?
Ne, Halgato, se medlo nasmehne oni. e dolgo sem tu.
e dolgo spet posluam tvojo violino. e vso pomlad. e vso
zimo. e vso jesen jo posluam se ugrizne eh, ja, ne
ravno vso jesen. A ko je zael padati kostanj, sem bil zago-
tovo e tu.
Halgato ne razume. Vstane. Mu poloi dlan na ramo.
Ga vipne. Se mu zazre v oi. Kako? vpraa. Kako v
imenu Boga, ki se noruje iz nas Ciganov? Priel si e jese-
ni, pa nisi bil v Lacki romi? Poslual si mojo muziko, pa se mi
nisi javil? Hej! Niti mignil nisi, rni deko, niti prdnil nisi na
mojo muziko, ti klajfter dreka, ti!
Zidal sem! ree Piti. V deju in v snegu sem zidal. In po-
noi in podnevi sem zidal. Vseskozi sem zidal. Le proti jut-
BESeDA
10
ru sem kdaj el v a. In takrat, vidi, mi je tvoja muzika dala
mo, da sem lahko zjutraj spet zidal.
Zidal, zidal, zidal! poskakuje Halgato. Kaj si zidal? In
zakaj si zidal ti ciganska figa!
Vilo sem si napravil tam v Veliki vasi! povzdigne oni.
Veliko vilo. iroko vilo. Visoko vilo. Strano vilo.
No! pljune Halgato. Zdaj mi je jasno! Zdaj mi je vse jas-
no! In naj me peklenski grom in peklenska strela raztreita,
zdaj, ko mi je vse jasno.
e vse jutro se dri nanj.
Niti ustnice ne zgane, kaj ele, da bi mu namenil be-
sedo.
A Piti kljub temu ves as sedi ob njegovem ugaslem
ognjiu. Sedi pokonno in vzravnano, kot je sedel ved-
no in povsod. In ve, da Halgato prav zdaj premilja nje-
govo nelepo usodo. Da ga v mislih kolne. Kajti, kolne ga
zmeraj, ko ga posebej sovrai, ali ko ga posebej ljubi. In
danes je e tak dan, da ga gotovo sovrai in ljubi obe-
nem.
Jutro pa je veliko, vse veje.
Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ezenj letijo ve-
like ptice.
as je za rei, ki delajo velike sence.
BESeDA
11
Prva knjiga
N
eko je ivel deek, ki je ljubil temo.
A bolj ko je sanjal o veliki noi, ki bo Lacki romo
enkrat za zmeraj spravila pod svojo perot, bolj je v nje-
gov svet vdirala svetloba. Naposled mu je mati Tereza
celo prepovedala, da bi podnevi mial. e ga je le zasai-
la za zaprtimi omi, mu je navila obe uesi hkrati; eno
naprej in eno nazaj. Ali pa ga je tako besno zlasala, da so
ga potem ves dan boleli lasje. Obenem pa je vree pro-
sila Boga, naj mu konno odpre oi, kajti, le kdor hodi
po svetu odprtih vek, lahko upa, da ne bo zael.
Deek te njene pronje ni razumel, kajti ni se mu zde-
lo, da je kamorkoli namenjen.
Potem so mu neko vzeli e noi.
Oe Marika, ki se je vraal zmeraj takrat, ko ga je
deek e pozabil, se je spet prikazal in tokrat ostal. Mati
Tereza mu je morala z ajftno vodo splahniti odrgnine
in ureznine na prsih in trebuhu. Nato pa jih je na debelo
namazala z jeevo mastjo in jih polepila s sveimi trava-
mi. A Marika ji za tako skrb in nego ni bil posebno hva-
leen, kajti neke nevidne rane so ga oitno e huje ske-
BESeDA
12
lele. Baba Hotile mi je stokrat privoila, da bi mi vzeli glavo
zdaj pa mi jo potem res bodo! je ponavljal. Prekleta, pre-
kleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in njena nora
pamet in njena nora glava! je besnel lee na pogradu. V
gobec bi ji stopil, e bi ga e lahko odprla! Jermenje bi ji vle-
kel s hrbta, e bi ga e imela!
Pusti babo! ga je prosila Tereza. Baba je mrtva. In mrtvi
nikoli ne smejo biti niesar krivi.
Baba Hotile, pa pika! je tulil Marika. Nikoli mi ni nobe-
na druga baba napovedala smrti! Vse vse babe na svetu
so mi pravile, da bom gosposko hodil po zemlji in da bom
gospod e na smrti, le babi Hotile to ni lo nikoli v glavo!
Prekleta, prekleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in
njena nora pamet in njena nora glava njej ni lo v glavo,
meni pa ne v ivljenje tako je to le ona je kriva!
Bo e, da si nekaj stranega zagreil? je vse bolj obupa-
vala tudi mati Tereza.
Napravil, napravil, napravil, en drek sem napravil! je kri-
al Marika. Naj le kdo s prstom pokae prst se mu bo
posuil! Naj kdo le besedo zine jezik mu bo otrpnil! Naj le
pride pome grom ga bo v makovo zrnje raztreil! je vso
no bledel in sploh ni dovolil, da bi upihnili oljenko.
Deek je ril pod plahto, a tudi tam ni bilo ve teme, da
bi se zasanjal vanjo. Preobraal in pepelil se je torej na
robu sna in se zaman skual izbrcati iz krlatne svetlo-
BESeDA
13
be, ki ga je mrcvarila kakor ivi ogenj. Nato se je skozi
to vsiljivo svetlobo izbrisal e vsiljivi oetov obraz. Nje-
gove trlee kocine so ga pogekale v nos, njegove suhe
in raskave ustnice so mu zdrsele po elu in se ga le na
hipe toplo dotaknile. Kako si e rekla, da je malemu ime!
se je oe Marika med tem, deku neprijetnim polju-
bljanjem, ozrl k materi.
O! je vzdihnila. Kri in gora, tudi to si e spet pozabil,
kako je malemu ime!?
Pozabil! Ni nisem pozabil! je vzrojil stari. Mali je pa
Mali! Samo, zdaj bi rad vedel njegovo pravo, krstno ime.
Bog ve, da ne elim umreti, predem ga ne sliim in si ga
ne zapomnim.
anji je, je naposled rekla Tereza.
anji? se je zaudil Marika in se povsem obrnil k
eni. Ej, ej! Nora enska pamet, nora enska glava le kako
si lahko dala mojemu otroku tako ime! In se je nato spet
nagnil nad deka in ga je vpraal: Pa kaj si res anji?
anji, je epnil deek, ki se je medtem povsem predra-
mil.
anji!? je ponovil stari. In potem e nekajkrat: anji!
anji! anji! anji! anji? Ne tako ni dobro! Tako e ne
more biti dobro! Samo, si je nato pogrizljal noht kje pa
imam zdaj as, da si izmislim drugo, pravo ime? Vsak as
lahko pridejo pome! Zdaj zdaj lahko stopijo skozi vrata
mrhovinarji!
BESeDA
14
Marika! ga je Tereza ez as poklicala s tihim in spre-
menjenim glasom. Pa, kaj si ti res tako stranega zagreil,
da te bodo zdaj res odpeljali in da bo moral umreti? Ali pa
se ti je, Bog daj, samo pamet zmeala?
Res, res, je zagodel mo. Oznai so me dobili na piko!
Potem je legel le za toliko, da se je izjokal in si nabral no-
vih moi. Ti, ti moj Mali, je epetal deku. Nikoli nisem
imel toliko asa, da bi vsaj mislil nate. Ali pa, da bi Boga
prosil, naj namesto mene kdaj pogleda za tabo. Nikoli ti tudi
nisem niti za pest dobrega prinesel, eprav bi ti moral vsaj
sladkorja pokazati, da bi poslej vedel, da so na tem svetu tudi
sladke rei. Vidi, zdaj, ko pa bi vse to tako rad storil, pa spet
nimam asa! Oznai bodo zdaj zdaj tu vrag jih vzemi in
se jim poserji na glavo! Pljunil je visoko v zrak in vstal, e
preden je pljunek priletel nazaj.
Ko je potem prevrnil svoj leseni kovek, je v njem vot-
lo in slutljivo zaropotalo.
Ko ga je odprl, je na dnu leala le bela violina.
BESeDA
15
2.
O
e Marika je sklenil, da bo Malega e pred priho-
dom oznaev nauil igrati violino.
Tial mu jo je pod brado, jo vrtel in jo nameal. Su-
val ga je z njo in ga tolkel po prsih, da je deek le pojec-
ljal in kripal z zobmi. Prestavljal mu je dlani po kobilici
in mu pomagal voditi lok, da so tudi strune le jeale in
cvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj asa mole
opazovala, nato pa se ji je deek vendarle zasmilil in je
jela staremu vree dopovedovati, naj otroka, vsaj zdaj,
ponoi, pusti pri miru. Toda Marika, ki je ves as po-
gledoval k vhodu, kot da bodo oznai zdaj zdaj pokukali
skozi plahto, jo je le odrival in jo nekajkrat celo kresnil
z violino. Tak, ves vroien je sinu razlagal, kako s prsti
pravilno prebira strune in kako z lokom izrablja naj-
lepe glasove. Vmes ga je bolee boal po potnem elu,
a ga e naslednji hip spet suval in ipal in ga klel kot
ival.
e bo prima, bo glavni in bo vsem poveljeval! mu je
pravil. e bo druga violina, bo samo eden nad tabo, ki ti bo
lahko komandiral! mu je med njuno strano muziko kri-
al v uho. Pa tudi, e bo le navaden goslar, ne bo vsak po-
metal s tabo o, ne! Samo, na to mora paziti, da bo imel
BESeDA
16
zmeraj kaj denarja v skritem epu! mu je ugal z lokom.
Vsaj toliko ga mora imeti zmerom, da si lahko nove gosli
kupi, e ti jih, vrag vedi, kdo raztrei na glavi, ali pa se ti
kaka pijana baba poije vanje.
Deek je prikimal in goslal in pojokaval.
Komaj je namre sredi tega viharja in lomasta, ki ga je
delal vsega omotinega in le e bolj lesenega, ujel kak
oetov nasvet ali napev, e je stari vlekel lok drugae in
mu pel drugo pesem. Le na hipe je Mariko kaka alo-
stinka tako zamamila, da mu je vzel glasbilo iz rok in
zaigral sam. Takrat ja lahko deek vsaj za nekaj trenut-
kov zamial in si pomel razbolele roke. Mati pa je lah-
ko glasno vzdihnila, da se je staremu gotovo pamet
zmeala s krvjo in da bo zato e najbolje, e ga kar vrag
pobere.
A Marika se ji je zdaj le smejal in ji je pel.
Oj, ena, ena, kaj bo storila, kaj bo storila, kaj bo sto-
rila, ji je zaigral tik ob uesu, kaj bo storila, ker bom umrl,
ker bom umrl, ji je neno naslanjal gosli na ramo, ker bom
umrl, ker bom umrl, pa nimam denarja, da bi ga pil, pa ni-
mam denarja, da bi ga pil.
Potem je mati Tereza jokala.
Oe Marika pa je grdo zaklel in je vpraal deka: Ali
vidi, kako bela je moja violina? Kaj pravi, zakaj je ta vio-
lina tako bela?
BESeDA
17
Mali je skomignil.
Zato, da jo lahko najde, e jo kdaj kje ponoi zgubi! ga
je pouil stari in mu jo spet potisnil pod brado.
BESeDA
18
3.
krgut v Marikini baraki je slej ko prej predramil vso

naselbino. Najprej so jeli pokaljevati starci. Nato so
se vznemirili e dojenci. Njih matere so povzdignile gla-
sove in jih nejevoljne tiale nazaj v sen. Moje so go-
drnjali in kleli v polsnu, dokler jih ta snena jeza ni tako
razgrela, da so se povsem predramili in obsedeli na po-
gradih. Skratka: v Lacki romi je zavrelo in zabrbotalo ka-
kor v ciganskem kotlu. In to je bil vsekakor razlog za
preplah. Razsanjeni so kar skozi tanke stene pletenic in
cimprov spraevali sosede, kaj se dogaja. Kleli so Ciga-
ne, tarnali zaradi svoje skupne usode in ugibali, komu je
revea muka e spet izbila ep.
Naposled je stari ej le privzdignil plahto na vratni
odprtini in globoko sklonjen pokukal v notranjost. Pasje
delo, Marika! je zabevskal s uljavim glasom. Poteni
svet spi, vi pa se derete, kot bi nore gobe jedli!
Ob ejevi sivi glavi pa je zagagala e bolj siva glava
njegove ene Marge, ki je pristavila: Kakne nore gobe,
ej! Tem Ciganom e kupljeni strupi ne pridejo do ivega!
Zadnji ivec bodo potegnili iz nas, starcev, ki smo jim dali
duo in jih spravili na svet!
BESeDA
19
Oe Marika, ki ga je muzika povsem oarala, je spet
pomislil na ozno. Sunkoma se je vzravnal, poskoil in
trdno udaril s temenom v stropni tram. Zatulil je in se
z obema rokama prijel za boleino. Ob tem pa mu je
odeja, v katero je bil ves as zavit, zdrsnila s prsi in tre-
buha ter razgalila ivo rano.
Hu! so suknili obrazi pri vratih. Ob eju in Margi so
se namre tam gnetli e tudi drugi.
Pasje delo, Marika! je zopet zauljal ej. Pa kaj se to
sploh dogaja tukaj? Tako nesreo ima v hii, mi pa spimo
kot ovce in sploh ne sliimo, kako nas klie na pomaganje!
Ni ne kliem in nikogar ne kliem! Je Marika konno
priel do sape. Kaj bom klical, ko pa vem, da mi ni pomoi.
Ej, lovek, lovek! si je Marga pomela dlani in si jih
obrisala v krilo. Kaj pa bleje e so ti samo reva ven po-
gledala, to ti e nazaj noter popravimo.
Ni mi ni ven pogledalo, Marga, se je ranjenec prijel z
dlanjo za krvavi trebuh in potem se ta njegova rana
res ni ve zdela tako zelo strana. Samo, se je otono za-
zrl v obraze, ki jih je bilo zmeraj ve, druge, veliko bolj
emerne rei so se mi spravile na grbo! Take rei, ljudje moji,
da mi niti Bog niti vrag ve ne moreta pomagati!
Zbrani so staknili glave in brez diha akali, da jim bo
konno naznanil to svojo nesreo. Tudi mati Tereza in
deek, ki mu je bela violina obleala v naroju, sta rado-
vedno stegnila vratove. Za hip je v Lacki romi zavela
BESeDA
20
slutljiva tiina. In v tej tiini, sprio katere se je zdelo, da
je ves svet prisluhnil, je oe Marika rekel samo: Oznaa
sem zaklal!
Na skupnem ognjiu se je razgoreval veliki ogenj.
Zbrani okoli njega so ugibali in tuhtali o begunevi
usodi.
In eprav jim je Marika vseskozi ugovarjal, so bili
moje nadvse odloni. Do slednjega so soglaali, da bo-
do na dohodih v Lacki romo postavili barikade in bodo
svojega loveka branili do slednje kaplje moi. Naj le pri-
dejo, naj samo probajo! je krial Debeli Babi. Pa si bodo
enkrat za zmeraj zapomnili, da smo tudi Cigani ljudje. Grin-
tavi Fico pa je s rnim kamnom e brusil svoj dolgi lov-
ski no in si bril kocine na podlahti.
Toda, potem je stari ej zasejal prvi dvom.
Premislimo, ljudje, premislimo! je zauljal. Ni ne reem
o vaih nartih, samo dobro premislimo! Oznai so partizani
in so e huji kot partizani! Teh pa e Nemci niso mogli
iztrebiti!
Eee! je Grintavi Fico zavihtel nabruen no. Nemcev
niso potolkli ne oznai in ne partizani, temve Rusi! Zato
vam povem: Oznai so drek! Partizani so drek! Mi Cigani
smo pa Rusi!
Toda veina je zdaj vendarle zatajila poprejnjo od-
loenost. Mencali so in se spogledovali, dokler se jim ni
BESeDA
21
zazdelo kar samo po sebi umevno, da bi bilo treba Ma-
riko preprosto skriti. Tako, da, skriti! je konno priel do
besede tudi Plantavi Mika. Povem vam, pod naimi cim-
pri so take luknje to vam lahko samo jaz povem, ki sem
vam jih vse po vrsti skup zmazal take luknje, da te v njih
skritega ne najde ne Bog ne lovek ne pes! Samo, potem je
treba to imprej napraviti, pa stene spet dobro dol zamaza-
ti!
Pa napravimo! je poskoil Debeli Babi.
Potem jim pa lepo debelo figo pokaimo potem pa naj
kar iejo loveka, ki se je v zemljo vdrl! je Grintavi Fico za-
sadil no v tla,
Dobro, ljudje, dobro! je spet zauljal stari ej. Samo,
povem vam jaz vem, in vsi veste, ki ste preiveli veliko voj-
no ti neznanci so nemalokrat zaradi enega samega skri-
vaa clo hio zagali! Pa tudi to je res, da so nemalokrat
zaradi enega skrivaa clo vas skurili!
Zdaj so moje spet utihnili.
Deek je zaman akal, da bo kateri ugovarjal.
In ko se je potem ves negotov ozrl k oetu, se je ta le
smehljal potihem sicer in s udno obo, a smehljal se
je vendarle. Ne norite moje, bodimo pametni! jim je rekel
e zmeraj smeje se in blago. Stokrat sem vam e rekel, da
vas nisem priel prosit pomoi. Vam tudi nisem priel delat
sitnosti, je pomenljivo pomolal. Le tako sem priel te-
ko bi vam sedaj rekel, zakaj sem priel!
BESeDA
22
Marika! Ja, kaj si pa misli, Marika!? sta v en glas
vzkliknila Debeli Babi in Grintavi Fico. Mi, da bi te kar
tako pustili na cedilu? je prvi udaril s pestjo v dlan. Mi, ki
smo takole tukaj skup gor rasli? je drugi staknil sklenjena
kazalca.
Toda drugi so molali.
BESeDA
23
4.
G
oslar Marika je ob velikem ognju zaigral svoj zad-
nji halgato.
Igral ga je za Debelega Babia in Grintavega Fica, ki
sta se edina do zadnjega potegovala zanj. Igral ga je za
starega eja, ki je stresal svojo starevo modrost, kakor
je pa naneslo: nekomu v dobro, nekomu v slabo. Igral
ga je za vse, ki so molali, zato ker so pa zmeraj mola-
li. In za vse, ki so tokrat molali zato, ker so se ozne bali
bolj kot umrlih prednikov.
Pa tudi za enske in dekleta, ki so epela v mraku, ali
pa so kukala s podoken, je Marika potegnil po najtanji
struni. In pa za otroad, ki e ni vedela, da ji ta napev
pomalem lega na duo in da bodo mnogi do smrti iveli
njegovo alost.
Potem je goslar odmaknil lok in je takole rekel: Kaj
sem napravil? Ni nisem napravil! Niti drevesa nisem zasa-
dil v ivljenju. Le tole pie bo po vsem tem ostalo za mano,
je pogladil deka in mu poloil violino v naroje. In Bog
vas varji, Cigani, e bo kdaj kateri pozabil, da sem ga jaz
krstil in da mu je odslej ime Halgato!
BESeDA
24
e pred svitom je potem Marika odel iz Lacki rome.
Zaradi njegove nesrene zvezde so e dolgo glasno
kleli pikavo cigansko ivljenje in zanievali neumno
cigansko smrt. Deku pa se je kljub temu zdelo, da oe
ni umrl, temve da je odel le v temo.
BESeDA
25
5.
D
an po moevem odhodu je Tereza pometla bara-
ko in skurila smeti. Potem se ni lotila nobenega
opravka ve. Pozabila je na lakoto, ejo, istoo, otroka;
ni je ganilo, e je Halgato vprio nje na vso mo vlekel
po strunah, niti da je ob tem spet mial. Obraze, ki so ji
iz soseske zaskrbljeni ali pa radovedni kukali preblizu,
je odganjala z nemo kretnjo in jih sasoma navadila, da
so pogledovali v tla, tudi e so bili le sluajno namenjeni
mimo.
Tako so minevali tedni in tedni.
Tako so dozorevali meseci.
Ona pa je, po poteh, na katerih se je lahko izogibala
enam, ki so jo e zmeraj pomilovale, in moem, ki so ji
dajali vedeti, da je zdaj pa spet sama, vse pogosteje od-
hajala iz Lacki tome. Sprva so mislili, da tava po movir-
ju in poseda ob reki, toda potem so postajali njeni spre-
hodi vse dalji in dalji. Premnogokrat se je vrnila ele,
ko je deek e obupal in jo je nehal akati. Le enkrat
samkrat med takim nepriakovanim prihodom, za u-
do, ni gledala skozenj, temve je sedla k njemu in se ga
celo dotaknila. Ti, je vpraala se ponoi dobro pokriva?
BESeDA
26
Pokrivam, je skomignil.
Kaj pa se je ugriznila hrano si tudi e vzame?
Vzamem, je spet skomignil.
Pa je res najde dovolj? je pohitela.
Dovolj, dovolj, se je zlagal. Ni je pa elel vznemiriti.
Dobro, je pokimala. Dobro. Pa tudi drugo bo neko e vse
dobro. Bo videl. Bog se nas bo usmilil. Ve on, da ne dela
prav. e vseskozi to ve, samo da ne najde pravega asa za
naju. Ampak, neko, ve, neko pa bo to vse nadoknadil.
Deek ji je elel verjeti. A porajalo se mu je preve po-
mislekov. Dolgo, dolgo je od strani opazoval mater in
tuhtal, ali naj jih izree, ali ne. Nato se je le odloil. Ti!
jo je dregnil. Mogoe pa Bog le ni niesar kriv? Samo: Hu-
di je vseskozi v tebi, pa si mogoe Bog ne upa blizu!
Kaj? se je ustraila mati. Kdo ti je pa to povedal?
Vsi, je zmignil Halgato.
Vsi, je vzdihnila Tereza. Seveda: vsi!
Pa tudi sam sem si ves ta as same slabe rei mislil o tebi,
je dodal.
Tudi ti si si same slabe rei mislil, se je otono nasmeh-
nila le kaj si si ti lahko mislil, pie? Kaj si sploh kdo lahko
misli in kaj koga briga, Cigani! je rekla in bila potem ne-
kaj dolgih trenutkov spet tiha. Roke so ji mrtve obleale
v naroju, brada se ji je zagozdila med kolena in oi so
kile zrle nekam skozi vratno odprtino najverjetne-
je v oblake. Halgato je e pomislil, da jo je spet obsedlo
BESeDA
27
in da je bil ta pomenek zgolj utrinek, med katerim je le
po nakljuju stopila v ta svet. Toda potem je mati sun-
koma vstala in rekla: Pravico imam vso pravico! Ker:
doslej ni bilo nikoli ni! Ker: Marika se ni brigal za drui-
no. Niti dinarja mi ni nikoli prinesel. Potem nama je pa e
to napravil.
Kaj kaj je napravil? se je uprl Halgato.
Kaj? je poblisknila z omi. Pustil naju je!
e pa je pojecljal e pa je umrl.
Seveda: umrl! je vzrojila. To je pa najlaje umreti! In
pustiti druge kaj ga briga naj stradajo, naj prosijo, naj
tulijo!
enske so si o takem njenem vedenju pravile marsikaj.
Menile so, da je z njo tako, ker moa ob prihodu ni
ve elela prijeti za surkalo. Bala se je namre, da bi ji ga
pregloboko vtaknil in ji pustil dete, za katerega bi, seve-
da, morala sama skrbeti. Celo stara Marga, ki je bila
nadvse nejeverna in je vsakomur ugovarjala, je verjela,
da ji je nesrenik to vzel za slabo in da ji zato zdaj pri-
haja sedet na duo. Toda obenem je tudi zatrjevala, da
je Tereza ravnala edino prav, kajti tako da je prepreila
e vejo nesreo. Nad otrokom, ki pride na svet potem,
ko je moki, ki ga je bil zaplodil, e na onem svetu, imajo
mrtvi posebno mo. e preden prvi zajoka, mu namre
BESeDA
28
spustijo v uho grdobijo, ki je ne izene ve niti bajanje
niti koroba.
Trdila je, da je v Lacki romi kar nekaj tako rojenih, a
si nanje ni upala pokazati s prstom. Toda, Halgato je bil
preprian, da je med njimi tudi njen ej.
Potem je baba Fikale, ki ni bila prav ni mlaja in ni
manj jezina od stare Marge, prinesla iz Velike vejsi
strane vesti o Marikini martirniji.
Tu nekaj na iroko in na globoko smrdi! je epetala vsem,
ki so hodili epet k njenemu rnemu ognjiu. Roko dam
v ogenj res jo je potisnila v plamene da se tu nekaj
strano smrdljivega mea z zrakom! Kajti, ta Marika, ta, ki
zdaj tam vsi govorijo o njem, to ni bil ve pravi Marika!
Tako pravi Cizi Neni, ki ji je iz Mesta prinaal tobak za bago
in ki ga je imela zaradi tega tako rada, da e nobena bela ni
imela Cigana tako rada. Tako pravi odbornik Jani, ki mu je
zmeraj, ko mu je zaigral na uho, poljubil violino in je rekel,
da takega Cigana ve niti s sveo ne bo mogoe najti. Tako
pravi tudi Veliki Pejpi Bai, ki mu je Marika s svojo muzi-
ko tiri here omoil in bi mu zdaj e peto, e ne bi prilo to
vmes. Skratka: sploh vsi tako pravijo, da se je v tam loveku
tisto no sam Lucifer naselil! je baba vraje obraala oi.
Sam lucifer ali pa e kaken veji vrag! je z dlanmi delala
luknje v toplem dimu in skoznje kilila po obrazih. Ker,
tudi jaz sem e se spomnite e tisto no rekla, da tiste
BESeDA
29
ive rane, ki jih je imel ta nesreni lovek na prsih, niso od
navadnega noa in ne iz navadne krvi.
Nihe se ni spomnil, da bi baba Fikale tisto no kaj re-
kla.
Nekdo je pripomnil, da mu je ureznine najverjetneje
napravil ozna, ko sta se ruvala za ivljenje.
Toda, baba mu ni verjela. Napravil, napravil ali pa
tudi ne! je zmajala. Ker: po tistem, kakrnega so Mariko
tisti dan videli v Veliki vejsi, si lahko mislimo marsikaj.
Seveda so bili radovedni.
In baba jim je pravila zmeraj znova; vasih do potan-
kosti vasih po svoje. A tega ni nikoli pozabila pripom-
niti, da Marika tistega jutra, ko je iz Lacke rome pri-
peail v Veliko vejs, ni ve imel lovekih oi. In prav s
tistimi stranimi omi je bojda primoral gostilniarjeve-
ga hlapca, da mu je e zarana prikotalil pred gostilno cel
sod vina in mu dal bokal namesto kozarca. Potem je
Marika vel, naj poljejo po ozno in odbornike in gene-
rale in Tita, sam pa je nagnil sod in je pil kakor in koli-
kor se mu je pa toilo iz njega. Vsi, ki so se ob tisti uri
zbrali na trgu, vedo povedati, da je spil ve, kot so kdaj-
koli mislili, da lovek lahko spravi vase. In vsi, ki jim ne
verjamejo, hodijo e danes kukat v sod in merit prazni-
no. Vina pa se seveda nihe ne upa dotakniti, kati tudi
to bojda zaudarja. Zaudarja po tistem, kar se je naseli-
lo v Mariki. Pa po tistem, kar je zdaj e tudi v zraku.
BESeDA
30
6.
K
o so prili oznai, se je Marika bojda e kopal v
vinu.
Prav iz vsakega bokala si je zlil najprej v grlo, potem
pa e na glavo. In se je smejal vsem, ki so se mu zaradi
tega smejali. In je grdo pogledoval vse, ki so ga zaradi
tega grdo pogledovali. Obojim pa je takole pravil: Kaj bi
si merili in zamerili? Vi imate veliko vas, mi imamo majh-
no. Mi imamo velika surkala, vi imate majhna. Vi boste po-
rli celi okraj, mi samo kar bo ostalo. Nam bo ozna vso kri
spila, vam pa samo malo. Vrag si ga vedi, edino, kdo bo pla-
al to vino? Ker, e ga plaamo mi, se ta raun postavi v nao
kodo. e ga plaate vi, se ta raun postavi v vao kodo. Bo
torej e tako, da bo najbolje, da ga nihe ne plaa.
Ljudje, ki e niso izvedeli o oznaevi smrti, so vlekli na
uho in ugibali o razlogih Ciganove norosti. Vsi, ki so ga
poznali, so bili prepriani, da ga ni zvilo od pijae, kaj-
ti Marika je doslej zmeraj pil iz majhnega kozarca, pa
e to le takrat, ko je bil v gostilnici brez violine. Veliko
bolj so bili pripravljeni verjeti, da ga je strlo razmerje s
kako mestno frajlo. Te so bile namre njegova slabost, in
nemalokrat, ko so ga nagovorili, jim je pravil o svojih
BESeDA
31
begih pred razjarjenimi momi. Toda potem, ko so na
vaki trg pridrveli oznai na motorju in malce kasneje
celo z avtomobilom, je bilo zbranim takoj jasno, da je
Cigan zagreil nekaj veliko bolj usodnega.
Sloki sopotnik v usnjenem plau je e med vonjo
skoil z motorja in plahutnil proti Mariki, kot da bi mu
ta res nameraval uiti. Z enim samim zamahom mu je s
pitolo, ki mu je kar zrasla v rokah, zbil bokal in ga e
isti hip treil s kolenom v obraz. Zdaj je bil ob njem e
tudi debeli voznik motorja, ki mu je z orokavieno dla-
njo segel v lase, si jih z nekaj kratkimi kronimi sunki
ovil okoli kazalca in ga privzdignil.
Marika se je le real in kazal jezik.
Beee, kurbirji, vampirji, svinski pastirji! je lobudral. Na
mene ste se spravili mene boste, je jecnil, kajti medtem
ga je e spet doletelo. Debeli ga je s prosto roko plosko
usekal ez obraz, Usnjeni pa mu je z lesketajoim se
kornjem pomeril naravnost v pial. Ta sunek ga je
sproil, da je kakor utrgana struna poletel vznak in za-
drgetal. A le nekaj trenutkov je tako brcal in se zvijal,
nato pa se je, e spet ree se, dvignil ob zidu. Na mene
ste se spravili, je zasopel, meni boste kazali pot v nebesa?
Vi, vi ptlarji, kokoji tatovi, rdee podgane! Raziril je roke
in zatacal po nevidnih stopnicah, ki so vodile navzgor,
v nebo. A oznaa sta ga zgrabila vsak za en rokav in ga
zaluala po tleh, da se je z obrazom zaril v prah.
BESeDA
32
Tovarii!? Je suho vpraal tretji ozna, ki je pravkar
stopil iz avtomobila. A ste prepriani, da je pravi?
Ta je! je plunil Usnjeni. Prav ta!
Debeli pa mu je z naueno kretnjo spet segel v lase in
ga dvignil. To je ta svinja, tovari Sviligoj! je raportiral.
Tovari Sviligoj, na pogled e kar star mo, je pristo-
pil k martirniku in se mu od blizu zazrl v grdo
raztreen obraz. Ti si torej! je zasopel skozi stisnjene
zobe. Ti si zaklal tovaria Lacija!? Tovaria Lacija, s kate-
rim sva celo nob skoz dala! Tovaria Lacija, ki ga je sam to-
vari Tito odlikoval! Ti, ti, je iskal besedo ti Cigan!
Bee! Je krvavo pljunil Marika. Jaz sem, jaz! In e ga sre-
am tam gori, ga bom e malo klal..., je spet jecnil, kajti
zopet je zabobnalo po njem. Vsi trije hkrati so ga nam-
re brcali in tolkli. Le ofer, ki je ostal ob avtomobilu, si
je poasi prigal cigareto in se zastrmel nekam mimo.
Vaani, ki so sprva le pogledovali vstran, so se jeli
zgroeni umikati. Nekateri so kar naravnost in s hitrimi
koraki mahnili domov. Drugi so zastajali za vogali in
plotovi ter se s pogledi spraevali, kaj lahko ta strani
tepe pomeni. O oznaih so seveda sliali e marsikaj;
zato so se jih tudi bali, bolj kot vrag egnane vode. Toda
to, da elijo zdaj ti stvori loveka kar pohoditi, jim vse-
eno ni lo v glavo. Nesrenik se je kotalil in plazil po
trgu skorajda gol; udarci so snemali z njega ne samo
obleko, marve tudi koo. A ko da se mu je vse tisto
BESeDA
33
ogromno vina, ki ga je bil prej polampal, zdaj spremi-
njalo v kri kajti: eprav mu je navrevala iz ran kakor
iz obrezane trte, je imel e zmeraj dovolj moi.
Za bojo voljo, Marika padi, Marika! je zaepetal
marsikdo. Prej bo obleal, prej bo ta strani mantr konan!
Toda ne!
Marika se je zmeraj znova spet dvignil.
e zmeraj se je po irokem vakem trgu razlegal nje-
gov hihot in njegov grgrajoi bee! Vmes pa so padli
udarci, ki so delali za uho prav neprijeten lomast.
Tedaj so v zvoniku za gostilno poklenkali vsi zvonovi.
Oznai so zastali in se spogledovali. V en mah so iz-
vlekli pitole, prepustili razmesarjenega Cigana oferju
in stekli pod zvonik. Nemalo so bili bojda zmedeni, ko
so ugotovili, da spodaj ni nihe vlekel za vrvi. e bolj pa
potem, ko so se povzpeli v zvonik gor do karpe in vide-
li, da zvonovi zvonijo sami od sebe.
BESeDA
34
7.
V
Lacki romi je na skrivnostno Marikino slovo spo-
minjala samo e Halgatova violina.
Deek je igral e zarana. Pa potem tja do obedka. Pa
e namesto obedka pozno v veerje. Igral je z nepojm-
ljivo vnemo, kot da bi upal, da mu bo prav ta nerazkri-
ta votlost bele violine priepnila, zakaj je moral oditi oe
in emu ga je potem zapustila tudi mati. Toda, pravih
odgovorov ni bilo. Le njegove melodije so postajale vse
bolj ubrane in za uho prijetne.
Otroci, ki so se po naselju in okoli njega podili z vse
druganimi strastmi, se Halgatu niso upali niti priblia-
ti. Njegovo samotno poetje se jim je zdelo nekaj poseb-
nega in svetega. Tako so navsezadnje razbirali tudi z ob-
razov odraslih, ki so o deku zmeraj govorili z neko
mrko pego v oeh. Ga tudi niso nadrli, e je zaigral ob
asu, ko so eleli recimo zaspati. Ga tudi niso iskali, e
je prebil no ob reki, koder sicer ostali deci niso dovo-
lili, ker je bilo prenevarno.
Le Debeli Bai je vasih pokukal v njegov cimper.
Kaj pa Tereza? je zapel. Je ni?
Ni ni, je odkimal deek.
BESeDA
35
A da je ni? se je namrdnil moakar, eprav je vedel.
Ampak, ve ga je nato dregnil se mi pa e pomalem
sanja, kam je minila!
Deek se je vznemiril in dvignil pogled.
Ona ni nikoli marala naih mokih, se je sklonil Debeli
Babi. Ona je e kot dekle zmeraj pravila, da imamo moki
v Lacki romi tanke in krive kurce. Saj saj njej tudi Marika
ni bil nikoli zadosti! je pomenljivo pomolal. Samo
samo srea je bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikoli
zadosti. Kaj pa misli, zakaj je moral zaklati oznaa, e ne
zaradi njegove ene!?
Deek je poslual, eprav ni razumel.
Naj me slepa mi ugrizne, da je la k lajfarjem! je plju-
nil oni. Zmeraj je hodila tja! Ko pa ji Marika ni ve branil,
je hodila vsem na oeh. Zdaj pa, sam vidi!
In kaj zdaj toliko asa dela tam? je tiho vpraal Halga-
to.
I, kaj dela!? je vrisnil Debeli Babi. Saj ti pravim: dri!
Nekega vraga si je e nala, da mu dri. In ni zraven ne
misli baba prekleta! Pa kako tudi bi? Za ensko ne pravijo
zaman: vejo luknjo ima med nogami, vejo ima tudi v gla-
vi! se je razhudil, da je postal ves lisast v obraz. ivno
se je sprehodil po prostoru, pokukal v edini lonec, ki je
bil kajpada prazen, pogledal v zaboj, v katerem seveda
tudi ni bilo hrane. Prekleta, prekleta, prekleta enska luk-
nja! je zastal pred dekom. Pa ti, Mali, sploh e kaj je?
BESeDA
36
Jem! Je prikimal deek. Tudi abo jem, je pojasnil. Tega
da vasih po naselju krade ostanke, ni elel priznati, e-
prav se mu je zdelo, da bi Babiu lahko zaupal.
Seveda: abo in drugo travo pase, je odmahnil Cigan.
Kakor koza rase. Mi pa naj to kriem rok gledamo, medtem
ko se tista krava tam slini. Ne ne! To tako ne gre ve! Zdaj
zdaj jo moramo spraviti k pameti!
Halgato je potem vsaj nekaj asa ivel v upanju, da bo
Debeli Babi spravil Terezo k pameti.
Toda, tako upanje je bilo seveda jalovo.
Babi je povsem sode stvari urejal le v mislih.
Bo e e videl! je zatrjeval zmeraj znova. Nekje v
grmovju jo zasaim. Ali pa e bolje v gozdu. Ne, ne! Ne bom
se pred vsem spravljal z njo. Take rei se delajo na samem.
Po tihem. Na tiri oi, je epetal v kazalec, ki si ga je po-
loil na nakodrane ustnice. Kakor rni maek ji prekriam
pot takole: enkrat, pa dvakrat, pa trikrat da bo e v na-
prej vedela, da se danes ne izmuzne tistemu, kar ji e vsesko-
zi dolgujem, je namiljeno rtev spremljal z velikimi
omi. Potem pa: hop! Niti koraka ve, ne nazaj in ne naprej!
Zdaj pa je dovolj te mrdarije, enska! Moki se e ni prav
ulegel v grobu, ti pa e spet na iroko hodi! Ja, ja, saj esa
takega na ciganski Bog e ni videl!
Deek je prikimaval, eprav mu ni ve verjel.
BESeDA
37
Debeli Babi pa se je razkorail in iskal besed, kot bi
Tereza res stala pred njim. Ti kurba kurbinska! ji je rekel.
lajfarji, a!? Samo oni ti grejo ves as po glavi, kot da ima-
jo zlate, a!? Ti e pokaem lajfarje in njihove zlate kurce! se
je grabil med nogami. Ti e pokaem tole! Tole, nao stvar!
Do popka ti ga zarijem! Clo te nanj nabijem! Potem te pa
vpraam: kaj so zdaj lajfarji, a!? Zakaj ti zdaj niti na pamet
ne pridejo ve?
Tako so minevali meseci in meseci.
Tako so se presipali letni asi.
Deek, ki je od vsega najraje veil abo, je tudi rasel
kakor aba. In se je udil, ko se je s temenom kar ne-
kajkrat kresnil v tram nad vhodom v cimper. In se je po-
util udno lepo, ko se je potem mimogrede pomeril z
Debelim Babiem in ugotovil, da mu je zrasel e do ra-
men. Toda ta ude ga je obenem tudi begal. Njegovi
vrstniki so e vsi po vrsti nosili dolge hlae in oetje so
jih vse bolj vodili po svojih, mokih poteh. Z njim pa ni
imel prav nihe nobenih nartov. A sam tudi ni vedel,
kaj bi.
BESeDA
38
Druga knjiga
1.
O
troci so e v daljavi opazili voz, ki je poasi kole-
skal proti naselju. Dolgonogci so mu juckajo zdr-
veli naproti, kratkonogci, ki so zaostali za njim, pa so ce-
petali v blatu in vreali. enske so odloile kuhalnice in
se radovedne ozrle za otroarijo. Tudi moje so vstali s
panjev in pruk ter se napotili na vzpetino, od koder se
je bolje videlo.
lajfarji so, je prvi ugotovil ikalo, eden izmed eje-
vih.
Vrag si ga vedi, kaj jih je prignalo? so v en glas ugibale
enske. Ne bodo vendar Cigani Ciganom brusili noev!?
Ni ne vemo, dokler ne vemo, kdo so in od kod so, je pre-
udaril ej. Mogoe menijo, da jih bo ujela no, pa si gre-
do izprosit prenoie? Ali pa jih je, Bog ne daj, doletela kaka
druga nesrea?
Voz, ki ga je vlekel osel ne veji od svinje pa se
je pomalem blial. Spredaj je bil natovorjen brus, zadaj
raznorazna uporabna ara, na garah so bili nataknjeni
lonci. Ob ojeh sta hodila stareja dva, moki in enska,
zadaj otroci na pogled e kar dorasli dekleti in deek.
BESeDA
39
Kaj sem vam pravil? Tako sem vam pravil! se je presto-
pal Debeli Babi. Sem gredo in tu bodo ostali; naj mi prd-
ne v uho, da nameravajo ostati!
Kdo bo ostal? je poskoil Plantavi Mika. Jaz merim! Jaz
delam plane! Jaz maem hie! je vepih e kar iskal svoj
zloljivi meter. Samo za papiranat denar jim lahko kaj gor
postavim niti za pricer, niti za slanino, niti za gvant
samo e za papiranat denar se na tem svetu splaa!
Briga jih zate, Plantavec Plantavi! ga je odganjal Babi.
Ne vidi, da e imajo streho! Dobro streho imajo! Tam jo
imajo! S kurci so si jo prisluili!
Seveda!
Tako bo!
Tako, tako in ni drugae! so zdaj e tudi drugi v priha-
jajoi enski prepoznali Terezo.
O, ti ciganska nesramnost!
O, ti ciganska pamet, ki v vsako prazno luknjo svoj
nos vtakne!
Pa kaj jim bomo to res dovolili?
Dovolili!? je zastal Debeli Babi, ki je ele zdaj pomis-
lil, da bi lajfarje navsezadnje lahko tudi odgnali. Res
le emu bi jim dovolili? se je popraskal po trebuhu. Ne
ne! Tega pa e ne! je zamrmral Grintavi Fico in si otipal
lovski no, ki ga je imel e zmeraj za pasom.
Oslovska vprega pa je poasi zavijala v Lacki romo.
BESeDA
40
Visok in pleat Cigan je zdaj dral oslika za uho in
mu pomagal med luami na eni in otori na drugi stra-
ni na lajo pot. Tudi Tereza je drobno, a z dvignjeno gla-
vo, hodila spredaj. Le otroci so se pred radovednimi po-
gledi umikali za voz.
No, kaj bomo? je bil Debeli Babi vse bolj nestrpen.
Kaj bomo kaj bomo? se je mril Mali ontali, ki je si-
cer zmeraj najraje molal. Pot jim bomo zaprli. O nakanah
jih bomo vpraali. Potem bomo pa e videli.
Toda nihe se ni premaknil. Le Grintavi Fico je sto-
pil en sam korak naprej in si no namestil tako, da je
bilo tudi rezilo e od dale videti. Dolg no imam dolg
in oster no! si je ob tem zamrmral. In to je tukaj zakon!
Oha, riek! je prihajajoi Cigan rekel oslu in voz se je
pri prii ustavil. Deek, ki je hodil zadaj, pa je e tisti hip
podstavil pod zadnje kolo razpolovljeno poleno, ki ga je
oitno e ves as nosil pod pazduho. Oha, riek! je mo-
akar e enkrat rekel ivalci. Nato pa je dvignil pogled
in srepo premeril zbrane. Kdo je tukaj najstareji? je vpra-
al trdo in s poudarkom.
Bogdaj, lovek, bogdaj! je pokimal ej in mu stopil na-
proti. Kaj nam dobrega prinaa?
Ni dobrega, ni slabega, stari! je oni povzdignil klobuk
in si el z isto roko skozi lase. Jaz sem Bumba lajfar
BESeDA
41
Bumba in tole vao siroto sem si vzel za eno! je z bra-
do pokazal na Terezo.
Hm, ja vidim, vidim, je prikimal ej. e si jo vzel, si
jo pa vzel. Nikogar svojega nima ve, ki bi lahko imel kaj
proti. Kaj naj ti e drugega povem?
Hio ima tu! je poudaril prilek.
Ima, je pritrdil stari.
Hie ni mogoe prestaviti! je spet pudaril oni.
Hie pa ne bo prestavljal, je odmahnil ej. Le vrag bi
se smejal, e bi Cigan zaradi Ciganov hio prestavljal!
Dobro, stari. Vidim, sa si lovek, je Bumba v zahvalo
snel klobuk in se priklonil. Nato se je zavrtel na peti in
se vrnil k vpregi. Poohal je oslika po hrbtu in izpod
obrvi pokilil k Debelemu Babiu in Grintavemu Ficu, ki
sta vse glasneje godrnjala in klela. Dolgo ju je tako me-
ril in tuhtal, ali se sploh splaa bosti z njima. Nato pa je
le spet pristopil in vpraal: Je potemtakem zdaj vse zme-
njeno? Ali pa morda ima kdo kaj proti?
Nao ensko si vzel, gostije nam pa nisi napravil! so re-
kle enske. To se nam tu e ni zgodilo!
Dobro. Vina bom kupil in kdor je ejen, naj pije, je od-
mahnil prilek. Pa vidva? je nato obstal prav pred Ba-
biem in Ficom. Imata zdaj morda e vidva kaj proti?
Prvi je odkimal.
Nato e drugi.
BESeDA
42
2.
H
algato je skril violino v koprive, se zvlekel pod
podboj in zamial. Toda, tudi tema tokrat ni ve
zalegla. Zmeda, ki je z oslovsko vprego priromala v
Lacki romo, je bila vseobsegajoa. Mati je stregla tuje-
mu mokemu in ta tujec je bil zdaj njegov oe. V njiho-
vem cimpru se je naselil z dekletoma in fantom, in to so
bili zdaj njegovi sestri in brat. In nikogar, razen njega,
oitno ni motilo, da je bilo zdaj v edinem prostoru tesno
in neprijetno ne: tega ni hotel prepreiti stari ej,
temu se nista upala upreti niti Debeli Babi in Grintavi
Fico.
Kam se je ta tvoj e spet vtaknil? je slial karajoi Bum-
baev glas. Niti rhnila nisi, da mali ni pri pravi!
Ah e pa e spet mii, se je opravievala Tereza. Sram
ga je ni vajen ljudi ga bo e minilo.
Ja! Poznam jaz take dobro jih poznam! je oni zdaj e
grozil. S tem svojim meikanjem bo vedril in oblail, kakor
se mu bo pa storilo. Potem pa nikoli ne bo za nobeno rabo.
Pusti ga, je prosila mati, vsaj e malo ga pusti.
In oni ga je vsaj za nekaj asa spet pustil pri miru.
BESeDA
43
Drl se je na Pitija, ki mu je moral pomagati pri po-
pravilu brusa in skrbeti za osla. Oteval je dekleti, Fano
in Ano, ki sta morali pravtako vseskozi kaj poeti.
Prali in krobili sta mu srajce, ki so bile vse od reda
bele in le redke zakrpane. Loili sta mu visoke usnjene
kornje. Opletali sta mu vezalke v evljih, ki so bili eni
rni in eni rjavi. Da: e odeje za osla sta morali na drob-
no zakrpati. Obenem pa: kakorkoli sta vse to e tako
skrbno opravili, njemu ni bilo nikoli dovolj dobro. In
dekleti sta to e v naprej vedeli. Zato sta mu za hrbtom
kazali jezik, se hihitali in uganjali e druge, le njima ra-
zumljive norije.
Halgato je potihem klel in se nemo spraeval, kako je
lahko mati privedla v hio tako prikazen. Ker e Bumba
e ni bil sam vrag, je pa zagotovo bil bolj vrag kot pa
lovek. Kajti ta polvrag si je, recimo, z jajnim rumenja-
kom mazal brke in lase, namesto da bi ga jedel. In ko se
je bril bril pa se je redno vsak dan se je mazal e z
ganjem, namesto da bi ga pil. Prav zato pa je bilo toli-
ko bolj nenavadno, da se je Bumba tako zelo bal nevih-
te.
e ko so se nad obzorjem zaredili prvi temni oblaki,
je postal nemiren in negotov. ivno si je privzdigoval
klobuk, ga vrtel na glavi in se oziral v nebo. Pa ne, da se
bo iz tega kaj napravilo? je preteval oblake. Kaj pravi, se
bo iz tega lahko kaj napravilo? je spraeval Terezo.
BESeDA
44
Lahko, da bo, je ponavadi prikimala. Zagotova pa bo, e
se bo zaoblailo tudi tja v Babji kot.
Potem so otroci samo e akali, da se bo stemnil tudi
Babji kot. Kajti, ko se je Babji kot res stemnil in ko so za-
goseniile prve strele, je bil strani Bumba e ves blag
in plah. Ko pridejo gromske strele, je treba stran od eleza.
In je zapeljal brus, od katerega se sicer nikoli ni loil,
dale stran od cimpra in ga v naglici pokril z nalomlje-
nim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod dreves, je
rekel in odvezal rika izpod breze in ga privedel pred
bivak.
No, no ne bomo vendar zdaj e z ivaljo v hii!? ga je
otevala Tereza.
A jo je poslual le z enim uesom. V hii kje pa! je
odloil.
Aj aj! je lahko le zmajevala.
Kajti, e je pomagal oslu ez prag in ga privezal za po-
grad. Toliko e moramo biti pametni, da ne ostanemo brez
rika, je pojasnjeval in se opravieval. Ker e bomo brez
njega bomo tudi brez posla: le kdo bo tako nor, da mi bo vla-
il brus!?
In tako so potem morali ob nevihti ves as deti v tes-
nem cimpranem prostoru. Najbolj neprijetno pa je bilo
ob tem to, da se je po vsem sode tudi osel bal nebeke
jeze. Ob slehernem monejem gromu se je namre po-
sral.
BESeDA
45
3.
H
algato in Piti sta omuhavala drug okoli drugega.
e je prilek kakor da po nakljuju prikorakcal
preblizu, je Halgato ponavadi pogledal stran, ali pa je
celo mial. Malce je tako delal v zadregi, malce pa se je
e tudi dral na vsiljivca.
rika bom gnal na pao, mu je Piti naposled le priel
povsem blizu.
Pa ga eni, je mrko odvrnil Halgato.
e pa ne vem, kje je dobra trava, je vztrajal oni.
Dobra trava? je pomislil. Dobra trava je pa vsepovsod,
je skomignil. Toda, potem je le el z njima. Resda po-
strani in od zadaj, kot da hodi svojo pot, a el je vendar-
le. Sprva je spotoma trdovratno gledal v tla, nato je prav
tako trdovratno zrl v oslovsko rit. In ele, ko je osliek
zastal in se spet posral, je dvignil pogled in se v zadregi
namrdnil: Ta pa res serje kot svat.
Gotovo je iven, je skomignil deek. Tako na dolgo in
na tanko serje zmeraj, ko je iven.
Le emu bi bil zdaj iven? se je resnino zaudil Halga-
to.
BESeDA
46
Kaj vem, je pljunil oni. Osli imajo neko svojo pamet. Ni
jim ni tako prav, kot je nam.
Morda pa je res iven? je pomislil ez as. Kajti, isto
ni mu ni do te trave pa tako lepa je.
Zdaj je e preprian, da bomo naleteli na boljo, je pojas-
nil Piti. Ko bo ugotovil, da se je utel, jo bo e e pasel, bo
videl. Ker: karkoli dobrega mu ponudi, zmeraj se mu zdi, da
bi lahko dobil e kaj boljega in zato zmeraj poskusi s to svojo
finto, razmotal je vrv in rika na dolgo privezal h grmu.
Pustiva ga, naj misli in se premisli, ptiek!
A Halgato je kar obstal in je buljil v to ival, ki se mu
je zdela resnino nekaj posebnega prisegel bi, da pa-
metneja od vseh v Lacki romi. Kajti: ni se zaganjala kot
pes, ni vreala kot koko, ni se hlinila kot maka, pa si
je vendarle zmeraj izprosila neko posebno pozornost.
Kajne, da ti nisi nor? ga je zaupljivo vpraal Piti.
Nor? se je zaudil.
Bumba misli, da si nor, je pojasnil. Tudi tvoja stara naj-
verjetneje tako misli.
Eh! je vzdihnil. Potem pa je stisnil zobe in zamial.
Eh! je vzdihnil tudi Piti. Eh, sranje! Zdaj bo pa spet ves
as mial! Nisem ti tega rekel zato, ker bi tudi sam tako mis-
lil. Temve sem ti rekel zato, ker vem, da sploh nisi nor. Le to
ti ni prav, da smo prili, pa se zato tako pai.
Zaradi tebe mi je e prav, je zaepetal e zmeraj mie.
BESeDA
47
Potem ti zaradi mene e ni treba miati, je tiho odvrnil
oni.
Miim, ker miim! je kljub vsemu vztrajal. In kaj mi kdo
more?
Cepljeni oreh ti dam, e odpre oi, se je ez as spomnil
Piti. Poglej, kako velik je gotovo e nisi videl vejega
in res ti ga dam.
Ne verjamem res ni verjel, da ga ima, e manj, da
mu ga bo potem dal.
Potipaj! mu ga je Piti potisnil v dlan.
Res je velik, je priznal in odprl oi.
riek pa je smukal travo. In to zmeraj tam, kjer je bila
najslaba. Tudi njegov okus, kot da se ni skladal s lo-
veko presojo.
Le redko se je vmes vznemiril in zarigal. Njegov po-
kaljujoi glas je el skozi usea. In je bil tak, da ni bilo
mo razbrati, ali se smeji ali morda joka.
Kakorkoli e deka sta vdano epela ob njem in mu
z leskovko odganjala muhe.
Bumba je preprian, da nam bo riek prisluil konja! je
pravil Piti. Jaz vem, da to ne more biti res. Le kdo bo tako
neumen, da ti bo dal za osla konja? Pa tudi e bi jaz ga ne
bi vzel.
BESeDA
48
Jaz tudi tudi ne, je pritrdil Halgato, ki se mu je zdelo,
da ju ival poslua.
Samo Bumba je Bumba on nima pojma! je nada-
ljeval deek. On pa ivi v preprianju, da vse ve, v resnici
pa ne ve niesar.
Halgato je pomislil. Kaj pa noi je zinil ki jih bru-
si?
Eh, noi! je odmahnil deek. Tudi jaz jih lahko brusim.
Tudi karje lahko brusim in vse. To lahko vsak brusi. Na sve-
tu pa so ljudje, ki iz eleza delajo bicikle in avte in avione.
Pred njimi lahko Bumba le kapo sname.
Halgato je prikimal in je e kar prikimaval.
Tako je si je elel, da bi si te besede za zmeraj za-
pomnil to lahko vsak brusi, na svetu pa so ljudje, ki
delajo bicikle, pa avte in avione, pa zaradi tega le ne ho-
dijo naokoli, kot bi imeli zlato pero v riti.
BESeDA
49
4.
R
azen strahu pred nevihto, je imel lajfar vsaj e eno
slabost: vabili so ga kolniki. In temu klicu se je vse
teje upiral. Kakor kokoi se pepelimo vseskozi na istem me-
stu, je godrnjal. Kakor race, e zaudarjamo po domai mla-
ki, je postajal vse bolj nemiren. Kot svinje akamo, da nam
smo pade v korito in sploh ne mislimo na zimo. Potem bo-
mo pa spet le sanjali kruhovo sredico.
Pa pojdi kar pojdi, je popuala Tereza. Zaradi mene
se lahko e jutri odpravi.
A ta njen jutri je bil zmeraj jutri.
Kajti, ko je zael Bumba res pogledovati proti brusu,
ali pa si je e celo pripravil kolomaz, da bi ga podmazal,
se je Tereza stemnila kot senca. In se ga je tudi oklepa-
la kot senca.
Sprva se je zdelo, da ga eli le dobro oskrbeti za na
pot. V lonec je namre dala vse, kar je bilo za kuho pri-
mernega v hii, pa e pri sosedih si je kaj sposodila. Sraj-
ce in gate mu je namoila v posebej ajfano vodo, tako
da bi jih lahko res dobro oprala. Tudi suknji mu je ote-
pla, mu zgladila hlae in oistila evlje. A med vsemi
temi enskimi opravili ga je tako motno pogledovala, da
BESeDA
50
se ji je slej ko prej po moko priblial in jo polatal po
riti. Ker, to je e vedela: ko se je Bumba dotaknil njenih
oblih, e zmeraj vrstih ritnic, so se mu prsti zlepili. Ta-
krat je le e zastreljal s pogledom in pregnal deco z dvo-
ria. Potem pa jo je pobasal v cimper in jo poloil na tla
ali na pograd.
No, no! se ga je oklepala. Pa pri belem dnevu! se mu je
slastno nastavljala. Zdaj, ko lahko vsak zraven gleda!
Bumba pa je le sopel: Naj gleda, e gleda! Bo vsaj vi-
del kako se to prav dela! Bo vsaj vedel, kako se to na drob-
no dela!
Toda, najsi se mu je Tereza e tako nastavljala, jih je
vendarle neko popoldne vsakega posebej poklical k
ognju. In je vsakemu posebej tudi velel, kje naj sede. Ti,
mala, si res e prevelika, da bi epela! je Fani ukazal na
pruko. Tudi tebi, Ana, je e as, da se naui sedeti! je za-
valil panj proti sestri. Pa vidva? je nato oinil deka. e
spet se samo potikata! Se drita drug drugega, tako da ne
vem prav, kateri katerega kvari! ju je potisnil na tla. Nato
pa si je spodvihal brke in je rekel: Tako je to! Zmeraj smo
iskali dom. Zdaj ga imamo. Zdaj tudi vemo, da nas tu zme-
raj nekdo aka. Zato bomo veliko laje kako no prespali pod
hrastom ali na skednju.
Juh! je zaplahutala Fana. Torej gremo!?
Kdaj gremo? je poskoila tudi Ana.
BESeDA
51
Gremo, se razume, da gremo! je prikimal Bumba. Samo,
ti Ana bo tokrat ostala ker: odslej bo zmeraj ena ostala!
Fu! se je uprlo dekle.
Ni fu! je povzdignil. Zdaj res ni treba, da bi tam celo
hordo drali na hrani. Pa tudi s Terezo mora nekdo ostati, da
ne bo tu, med Cigani, preve sama. Vrag vedi, kaj vse jim tii
v norih glavah! se je preko rame ozrl po Lacki romi. Nato
pa se je sklonil naprej in je govoril, kot bi jih nameraval
posebej pomembne rei zaupati: Posluajte me, taki asi
so treba je prekleto, prekleto raunati. Treba je z nosom in
s pametjo. Ker, jeseni bom Pitija dal v ole naravnost tja
v mesto ga bom dal. Zato pa tokrat tudi Meika pojde z
mano!
Tereza je trznila in se s strahoma ozrla k Halgatu.
Ni ni! jo je opomnil Bumba. Kar sem rekel, sem re-
kel. Bo videla, da bo dobro. Naj se spotika, naj cvili, naj kili
jeseni bo e toliko stregel brusu, da bo lahko zamenjal
Pitija. Pa tudi tako je: svet je pisan, le svet mu lahko odpre
oi.
Halgato tokrat ni zamial.
Le blije k materi se je presedel.
Pa tudi zveer in ponoi je potem silil k njej.
Bog, da si e tako zrasel, ga je pogledovala. Kar mimo-
grede si se potegnil; e ne bi bil Cigan, bi e zdavnaj hodil v
olo. Mogoe pa bi jo e celo konal, kaj vem? Ampak ga
je poboala mogoe pa ti bo tudi brez ole dobro. e sre-
BESeDA
52
a, da ima zdaj Bumbaa bo videl: on bo napravil lo-
veka iz tebe!
Bo videl, bo videl, bo videl je kljuvalo v Halgatu,
kajti zdaj so mu vsi po vrsti pravili samo bo videl,
bo videl, bo videl. Bo videl, da ti ne bo nihe niti lasu
skrivil na glavi! je zagotavljala mati. Bo videl, vse bo lo
gladko, kot bi namazan kruh jedel! ga je trepljal Bumba.
Bo videl, tako si bova razdelila delo, da ne bo nobeden ni
delal! ga je potolail Piti. In bilo je e nekaj, kar mu je
pravilo bo videl neka zatiana votlost v trebuhu in
elodcu in prsih namre, ki je ni mogel niti izsrati niti iz-
bruhati. In leta, bogme da, ni obetala prav ni dobre-
ga.
Samo, da te ne bo preve sram, mu je svetovala mati.
Vse, kar ti kdo da, mora vzeti, e preden ti drugi ponudi.
Pa, Bog plaaj, se mora nauiti rei. Ali e raje: Bog povr-
ni. Kar, kar! Tudi, e naleti na kakega komunista, mu tako
reci. Ker: eprav ta bo morda zaradi tega nahrulil, mu bo
potihem vseeno dobro delo. Saj tudi oni skrivaj verujejo v
Boga, samo da si tega ne upajo priznati.
Bog plaaj, Bog plaaj, Bog plaaj, mu je lo teko z je-
zika. Bog povrni, Bog povrni, Bog povrni, se mu je zde-
lo e teje. Zato pa je e tudi sklenil, da tako pa ne bo
nikoli nikomur pravil. Kar bodo dali, bodo pa dali e
pa ne, jim bo e kaj izmaknil.
Pa na evlje pazi! je e kar skrbela mati.
BESeDA
53
Na evlje? ni razumel. Odkar je pomnil, je bil namre
bos.
Pa, pa! Se je nasmehnila. Marikine polonke sem nala
pod pogradom. Marika jih je gotovo prav zate pustil.
BESeDA
54
5.
H
algato se je povsem zdramil ele, ko so e drncali
po potiji.
Pomel si je najprej eno, potem e drugo oko. Se ozrl
po ravnici, ki je bila vsenaokoli enako dale. Pokilil je v
sonce, ki je ostalo zadaj prav tam nekje, kjer je osta-
la tudi Lacki roma in potipal cunjo, v katero je bila za-
vita njegova skrivnost. Tu si!? se je vzradostil. Pa kako to,
da si tu? Se je vpraal. Aj, aj! jo je spet pretipal. A samo
da si tu samo da si ti tu! je postrani pogledal Bumbaa
in Fano, ki sta hodila spredaj ob oslu. Nato pa e Pitija,
ki je zvit kakor maka spal ob njem na vozu. Vsi ti nam-
re gotov niso vedeli, da je imel namesto popotnice v
naroju violino.
Pa kako tudi bi?
Saj e sam ni prav dobro vedel, kako se je znala ob
njem na vozu.
Minula no je bila ena sama blodnja.
Ni vedel, kaj je bilo huje: ko je v sanjah lazil naokoli,
ali ko je povsem buden leal v primeu vse telo obsega-
joe tesnobe in se sploh ni mogel premakniti. A tako v
BESeDA
55
snenih kot v budnih mislih ga je najbolj skrbela violina,
ki je prilekom sploh ni pokazal.
Ob njihovem nenadnem prihodu jo je zavil v krpo in
jo potisnil med podboj in koprive. Potem pa jo je e
samo skrivoma hodil varvat. In naj ga je e tako zama-
milo, da bi zganil strune, si je vedno znava dopovedal,
da bo raje e malce potrpel. Povsem gotov je namre
elel biti, da mu je Bumba ne bo vzel ali celo razbil.
Zdaj zdaj, ponoi pa se je violina na lepem na-
veliala svoje tiine. Da: kakor iva se je bila zganila in
zabrnela. Da: prav razlono jo je slial skozi cimprane
stene. In potem jo je e tudi videl skozi cimprane ste-
ne. Strune so ji drhtele, kakor da bi se veter lovil vanje.
Ali kot bi jih mrili neki nevidni prsti. Glasovi, ki so se
kar in kar izvabljali, pa so bili nerazloni in zato skriv-
nostni.
elel je doumeti to skrivnost.
Tial je glavo v steno, skozi katero se je videlo, a si ni
dalo prodreti. Ril je ob to oviro, skozi katero se je slialo,
a se ni moglo razumeti. Tolkel je in tolkel po tej lupini
neesa elel je vedeti izvedeti to, kar se je najver-
jetneje tudi samo elelo razodeti. Toda, zaman. Oba, on
in violina sta bila to no ujeta v dva povsem loena sve-
tova. In ta obutek je postajal vse bolj neznosen.
Potrpi! ji je pravil.
Veliko re bom napravil! jo je tolail.
BESeDA
56
Vsem bom povedal zate! ji je pojasnjeval.
In eprav ga ni sliala, ji je govoril znova in znova: Po-
trpi! Veliko re bom napravil! Vsem bom povedal zate!
Vsem bom igral in kdor ne bo elel posluati, mu
bom vrgel kamen v glavo!
In je zdaj res odmotal gosli iz cunje, jih obrisal z roka-
vom in si jih prislonil pod brado. Le toliko je e poakal,
da je s sedenjem ublail epajoi ritem kolesa, nato pa
je odlono zarezal z lokom. Prvi ton je prasketal v jutra-
njo tiino, z naslednjimi je e vsa zazvenela.
Osel se je splail in z nekaj drobeimi koraki hitreje
potegnil. Nato pa je obstal in je stal kakor vkopan.
Tudi Bumba in Fana sta zastala.
Halgato pa se je udobneje namestil in je znova pri-
stavil lok. Ne mene se za zaudene poglede, je zagoslal
melodijo, ki se je zdela temu jutru najbolj primerna.
Mah za mahom se je sprehodil po strunah, in je e zau-
til, da mu je pesem stekla. Zdaj mu za vse drugo sploh
ni bilo ve mar. irokih oi je preko violine zazrl v Bum-
baa, ki je sprva grdo klel in otresal, nato pa se je le une-
sel in je s pestmi uprtimi v bok akal. In prav smeen se
mu je zdaj zdel Bumba, ki kakor da ni vedel, kaj bi s to
njegovo muziko; bolj smeen, kot e bi tu sredi ceste
dvignil klobuk in zaplesal.
BESeDA
57
Huh! je poskoil Bumba, ko je deek konno odne-
hal. Zdaj vidim, da si res zmean! Zdaj mi je jasno, Meika,
da bo res kri s tabo! se mu je ves nasren priblial.
Halgato pa se ni umaknil iz voza. Razgrnil je cunjo
ez kolena in previdno zavil lok in violino. Le s kankom
oesa je vmes popazil, ali se v starem ni razvnela preve-
lika jeza.
Pa kaken cirkus je to? ga je lajfar zdaj nadiral povsem
od blizu. Nor si in se zraven e norega dela! Kaj, e bi mi
zdaj splail ival in bi bilo vse to tam v jarku? Fu kaj bi ti
potem napravil! Pognal bi brus in ti porezal prste! Ja! In tako
bom tudi storil, e si samo e enkrat kaj takega zmisli! mu
je pougal, udaril pa ga vendarle ni.
Piti, ki se je med tem jutranjim halgatom predramil, ga
je dregnil z nogo in mu pomeiknil. Zdaj bo vsaj vedel, da
nisi nor, mu je zaepetal v uho. Ker: zagotovo ne more biti
norec, kdor tako igra!
Halgato je odkimal. Ne bo, ne, je zaepetal.
Bo, bo! ga je dregnil oni. Samo, da ne bo priznal! Ker on
pa nikoli niesar ne prizna!
BESeDA
58
6.
T
iste dni je imel Halgato velike oi.
Pa vendar nikoli dovolj velikih kajti: Velika vejs
se mu je zdela veja od vsega.
Koderkoli se je ozrl, povsod so se preili iroki zido-
vi in so se gizdale visoke strehe. Kamorkoli se je napo-
til, povsod so ga pogledovala velika okna in iroka vra-
ta. Za njimi pa je bivalo neteto obrazov in gotovo e
drugih skrivnosti.
Pod kakim vejim drevesom so osla ponavadi izpregli
in ga privezali k vozu. Nato so raztovorili brus. Piti se
je rono oprl vanj in ga je potiskal ob potiji mimo dvo-
ri in podoken. Halgato pa mu je pomagal, e sta ko-
leka zdrsnila v kotanjo, ali se namerila ob oviro. Bum-
ba je z zavihanimi rokavi in s suknjiem, le ogrnjenim
ez ramena, ponavadi hodil spredaj in se drl: laaajfarji
gredo, laaajfarji gredo, noooe brusijo, kaaarje brusijo, se-
kiiire brusijo, vsee brusijo! Pa spet: laaajfarji gredo, laaaj-
farji gredo, posooodo cinajo, piiiskre netajo, vseee poprav-
ljajo daaaj te, dajte vsem povejte vseeem povej-
te: laaajfarji so tu, laaajfarji so tu!
BESeDA
59
In ko so tako nekajkrat li po eni in nazaj e po drugi
strani ceste, so ez plotove e kukali otroci. In e so tudi
gospodinje in dekle prihajale na podokni. lajfarji so! so
klicale nekam v hie in hleve. Ali kaj imamo? Ali naj kaj
damo? So spraevale. In so ponavadi prili na prag e
moje, ki so se dolgo praskali po temenih in tuhtali, e
kaj imajo in e naj kaj dajo.
In so potem ponavadi odgovorili: e kaj imamo? Mene
sprauje, e kaj imamo? Pa, kaj naj jaz skrbim za noe in
piskre?
enske pa, kot da so samo akale na tak odgovor. Ej,
ej! so pomahale, in e je Piti z brusom zavil na dvorie.
Bog s tabo lepa moja! jo je Bumba pozdravil, e tudi je
bila stara in grda. Vidim, da ima pri tej hii vse stvari na
brigi in tako je tudi prav! Je e s pogledom doloil mesto,
kamor sta deka postavila brus.
Saj, saj, je ponavadi pravila gospodinja, ti moki kot
da jih ni pri hii! Potem pa je jela prinaati na dvorie
vse, kar je bilo potrebno brusa in popravila.
Bumba je obesil suknji na kako vejo ali klin, si zavi-
hal e zavihane rokave in preveril, e je po premikanju
brusa ostalo v kotanji dovolj vode. Dvakrat, trikrat je
pritisnil na pedal in zavrtel kolo, nato pa je prinesene
predmete razvrstil po deski in si jih poznavalsko ogle-
dal. Aj, aj, ljuba moja! je ob tem zmajeval. e vidim, e
vidim, da tu e dolgo ni nihe brusil. Hja! Pa tudi ta, ki je to
BESeDA
60
brusil ne vem, ne vem? ali je bil levak, ali pa je, Bog ne
daj, vrtel na suho!?
Oh! je enska takoj razumela. Na to sem pa isto poza-
bila! In je pri prii odfrlela po ganje ali vino.
Bumba pa je pomeiknil in se je smejal kot cigan. In
je zavrtel brus, da so z eleza poletele dolge oltave
iskre.
A naj je bil lajfar e tak spretne, le reko je potem lo
vse gladko. Povsem zagotovo pa se je zataknilo pri plai-
lu. enska, ki je ves as stregla pijao in je vmes e otro-
kom prinesla kak kos kruha ali suho sadje, je bila nam-
re nadvse preseneena, ko ji je potem mojster namera-
val e zaraunati. Jaaa zakaj pa o tem niste e prej zini-
li? je zmajevala. Bi e poakala na kakega potenjaka!
Potenjaka! je pihnil Bumba. Koga vse ti ljudje nimajo
za potenjaka!
e pa je res! e pa je tu taka navada! je otepala enska.
Cigani tod pa ne prosijo denarja!
Prosim, prosim! je stari zael pospravljati orodje. Pa
pa ni taka navada. Je pa kaka druga navada. Tu se pa
dvakrat potegne s kamnom in trikrat z jezikom, pa se hvali
poglejte, kako se sveti! Sveti! Seveda se sveti. Pa naj se
vam kar sveti! In je potem pobral noe v pest in jih skril
za hrbet. No ali je potem zdaj poteno!?
Ja!? Ja, Jezus na! je kriknila enska. Le kaj bo zdaj na re-
kel?
BESeDA
61
In ta na je ponavadi e stal kje na pragu. Kaj je? je
vpraal suho. Kaj se pa greste?
Kaj je, kaj je vidi, kaj je! je zatoila.
Heh! Je vzrojil oni in se je spet dolgo praskal. Pa sem
ti e stokrat rekel, da ne imej posla s Cigani! Raji z norci,
kakor s Cigani ti pa jih spet pripelje v hio!
Prosim, prosim! je Bumba dvignil kazalec. Take noe
sem vam napravil, da se na njih e muha poree, poglejte
se je pobril nad zapestjem sem ali nisem? e pravite, da
nisem, potem naj vas vrag vzame, potem pa ne bom zahte-
val plaila!
Mo in ena sta se mole spogledovala. In sta s po-
gledi drug drugega mehala.
Kaj? No? je naposled zinil ona.
Kaj kaj? se je zmrdnil on.
Bomo plaali?
Heh! Je odmahnil. Pa plaaj! Ti si jih privlekla v hio in
ti se jih bo reila! Kaj me briga! Pa etudi ti suknjo sname-
jo! Si bo vsaj enkrat zapomnila! je odvrgel nevidno bre-
me in odel z dvoria.
To je seveda pomenilo, da lahko plaa. Vendar, plaa
naj imbolj skopo. A ker enska ponavadi ni imela de-
narja ali pa se je vsaj izgovorila, da ne ve, kje je moe-
va denarnica je potem plaala v naturi. Zato je bila
Fanina koara zmeraj polna, Bumbaev monjiek pa
zmeraj prazen.
BESeDA
62
Vasih so tako ez dan dobili toliko kruha, da ga je
lahko e riek jedel.
Vasih toliko ganja in vina, da je Bumba ves nasled-
nji dan leal v senci pod vozom in klel maligane.
Vasih toliko cunj, da je imela Fana vsak dan drugo
kiklo.
A denarja, ko e reeno, so zmeraj dobili bore malo.
BESeDA
63
7.
Z
a Veliko vejsjo je bila e ena velika vas. In za njo e
druga in tretja. In tako vse v dalj in ir. Neglede po
kateri poti si hodil in v katero smer si se napotil. Kajti,
e je tako na tem svetu, da vse poti nekam vodijo. Naj
gre naprej ali nazaj, zmeraj odhaja in prihaja obe-
nem.
Halgato je bil hvaleen temu poznanju.
Zdaj se namre ni ve bal, da bi odli po nepravi poti.
Niti, da bi kje predolgo ostali. Pa tudi o tem je bil pre-
prian, da bodo slej ko prej spet naleteli na Lacki romo.
Ti! je epnil Pitiju, ki mu je edinemu zaupal. Ali si tudi
ti e eli, da bi spet prili domov?
Domov? se je zaudil deek.
Tja! je zmignil oni. Nekam bomo e prili. Nekam mora-
mo priti, kajti jeseni bom el spet v olo.
Jaz pa si elim prav v Lacki romo, je priznal Halgato.
Samo malo. Samo toliko, da bi videl, e je vse e tam.
Seveda je tam, je odmahnil Piti. Samo da ni vse skup en
drek vredno.
Halgato ni razumel.
BESeDA
64
V veliko vejih hiah smo e stanovali, mu je pojasnjeval
oni. Veliko bolje smo e iveli. Toda potem je prilo zmeraj
kaj vmes in zmeraj so nas vrgli ven. Zato mi je zdaj za take
rei prav malo mar e najraje bi, e bi nas tudi v Lacki
romi nagnali.
Kdo bi vas nagnal? se je smejal. Tereza? je pomislil. Te-
reza vas je vendar pripeljala. Njej se e zdaj mea brez Bum-
baa. Vrag vedi, e ne bo prila celo za nami?
Ne vem, je skomignil Piti. Pa me tudi preve ne briga.
e bo Bumba nabral dovolj denarja, bom el v Mesto v olo.
e pa ne, potem bom pa najverjetneje pobegnil v Ameriko.
Halgato mu je to odrezavost malce zameril.
Malce pa se mu je tudi zdelo, da jeseni ne bo denar-
ja za olo.
Kajti, e je bilo v vru dovolj vina, je Bumba zdaj raje
poleaval. Gnezdil je v senci pod drevesom ali pod vo-
zom in si izmiljal zmeraj nove razloge za poitek. Ob
taki egi so nori kmetje zagotovo na poljih, si je zatrjeval.
Taka pamet pa: bolj jim sad izgoreva, bolj delajo. Ali pa: Ob
taki egi gotovo ne kuhajo. Le kdo bo jedel, ko pa usta eli-
jo samo piti? e pa ne kuhajo, potem jih pa tudi ne briga, da
so piskri luknjasti in noi topi.
Deka sta zmeraj poakala, da se je takole, isko iz-
govore, povsem polenil. In sta potem, ko je vsaj e na
eno oko dremal, vedrila po svoje.
BESeDA
65
Lazila sta po ivih mejah in iskala jajca, ki so jih znesle
pepelee se kokoi. Oprezala sta za zgodnjim sadjem in
ga potem klatila, pa naj je bilo e zeleno. Omuhavala sta
po vrtovih, na katerih je bilo sicer ve ro kot pa uitne
zelenjave. Vse bolj sta si elela tudi na dvoria, a tam je
bilo prenevarno.
Preklete pasje grinte! je pljuval Piti. Prav pri vsaki hii
je pes. Veja je hia, veji je pes.
Ja! je pljunil tudi Halgato. Prav nas Cigane imajo pose-
bej na piki. Za domaimi se niti ne ozrejo, nas pa e okoli vo-
gala zavohajo.
Prekleto pasje sranje!
Nekaj bo treba storiti!
Ja! Nekaj bo res treba storiti!
Smrtno roo bi morala imeti v epu, se je spomnil Hal-
gato. Edino ta je zagotovo moneja kot pasja slina, je bil
povsem preprian. Baba Fikale jo nabira in sui. Vsi se je
bojijo zaradi tega. Potihem, kakor z oznaem, govorijo z njo.
Eh, Baba! je odmahnil Piti. In njena trava! Kdo pa e na
tem svetu verjame v to? Edino, kar bi res zaleglo, je lahko le
evljarska smola. Stopi jo na kruhu in jo da ivali, da jo
pore. Samo, kje pa naj zdaj dobi tako smolo?
Ja! Kje? se je obupan oziral naokoli. Ker, ve nekaj si
pa morava izmisliti! Meni gre to e poteno na ivce, da ni
mogoe nikjer niesar vzeti!
BESeDA
66
Piti je utihnil in naobil ustnice. Vem, da ti gre, je za-
mrmral ez as. Tudi Bumbau gre. Vsem Ciganom gre. In
tudi meni gre vasih malo na ivce samo: v oli smo se
uili, da to ni prav.
Kaj? se je vznemiril.
To! je deek pokazal z roko v epu. Zato zdaj tudi ne
kradem ve. Prvzaprav je potehtal le vasih e kje kaj
vzamem. Ampak, e bom res el v Mesto v olo, potem pa za-
gotovo ne bom ve. Ali pa je nato spet potehtal tudi,
e bom v Mestu e kdaj moral kaj vzeti, takrat ko bom velik,
pa zagotovo ne bom ve.
Ko bo velik! se je zdrznil.
Ja, ko bom, je prikimal deek, ki ni razumel vpraanja.
Halgato je namre zdaj prvi pomislil, da bo neko
tudi odrasel. In ta misel ga je tako prevzela, da jo je e-
lel e premlevati. Ozrl se je nekam navzgor, kot bi sreal
samega sebe v zrelih letih. In zagledal se je veliko ve-
jega, kot je bil sploh kdo na svetu. In to se mu je zdelo
naravnost imenitno. Nekako: ivljenja vredno. akanja
vredno, trpenja vredno. In potem se je e velikokrat ozrl
navzgor, tja, kjer je stal on on, res velik. In eprav si
ni bil prav ni podoben, je vedel, da je to on.
On.
BESeDA
67
8.
F
ana je bila tako redkobesedna, da ponavadi tudi po
ves dan ni rekla drugega kot fuh! ali huh! Zato se je
zdela kot senca, ki e od zmeraj nemo drsi za epeta-
joim vozom.
Toda, taka je bila Fana, samo dokler niso prili v vas.
e pri prvih hiah se ji je udno podaljal obraz. Tudi
elo se ji je polagoma zjasnilo in pod njim so zavigale
vsega polne oi. In e: polotil se je je tak nemir, da ni ve
vzdrala ob vozu. Stopljala je zdaj na eni, zdaj na drugi
strani potije, se vrtela, poskakovala, jih vse bolj prehite-
vala ali pa je zaostajala. e je Bumba ni e pravoasno
opomnil, da naj se nikar spet preve ne oddaljuje od
brusa, je za prvim ovinkom zagotovi ni bilo ve videti.
A tudi e je morala ostati z njimi, je bila zmeraj vsa na
sosednjem dvoriu.
Svojega mokega posluaj zmeraj z enim uesom. Toda,
posluaj ga tako, naj misli, da ga poslua z obema! je epe-
tala enski, ki ji je dovolila, da ji je pogledala v dlan. ele
potem namre, ko bo povsem preprian, da so ga polna tvoja
uesa, te bo pustil pri miru. ele takrat bo lahko to drugo
BESeDA
68
uho hitro kam nastavila! jo je z obema rokama prijela za
dlan in je uljala: Ker, tudi jaz, glej, se sploh ne dotikam
tiste tvoje roke, s katero svojemu stree in svojega prime!
O, ne tista je njegova in tista naj kar bo njegova! Am-
pak, povem ti, tako je, tako je ponoi na vseh kriiih sliati,
da vsaki ivljenje dela samo tista roka, ki je samo njena!
Saj, saj, je vzdihnila enska in se ozrla, e je mo ne
gleda. Le za kaj drugega je ta roka pri hii, kot da dela, je
njegovo roko hitro skrila pod krilo.
Tako! Zdaj pa me dobro posluaj! Zdaj misli samo na tisto
roko, ki je res tvoja! se je Fana zazrla v razprto dlan. Tako.
Tako, je. Naravnost sem misli, kamor jaz gledam. Tako is-
to misli, kakor jaz jasno gledam. In naj te ne bo ni sram
tudi, e ima kje kak made, v tem madeu jaz ne vidim gre-
ha. Samo !?
Kaj? je dahnila enska.
Samo, ta rta enske sree, ta, vidi, ki gre od tega do
tega brega, ta rta se tu, vidi tu, neha. Ah ni ne de. Ker
kar se strga, je bolje, da se tudi strga. e tu, glej, se ne-
kaj spet dela. Ja, ja! Se zelo zelo dela in bog ne daj, da
bo rta!
enska si je oddahnila, tudi sama je pogledala. In je
prav rada verjela, da bo rta. A: Ne vem, ne vem? je vse-
eno zmajala
O, ve, ve! ji je dekle objelo dlan. Neki moki je, ki te e
dolgo gleda te tako gleda!
BESeDA
69
enska je molala.
Dekle pa ji je zaepetalo: Le ni se ne boj. Le ti bo od-
loila, e ti lahko tudi kam drugam pogleda. In kar bo od-
loila, tisto bo tvoja srea.
Halgato je menil, da se Fani razodeva samo enska sre-
a. Zato je tudi ni upal vpraati, kako bo, ko bo velik in
ko mu bo zagotovo potrebna srea. Toda, potem sta jo
s Pitijem po nakljuju zalotila s trgovinarjem.
Trgovine so bile sicer e nekaj asa njuna poslastica.
Dokler se ju trgovci niso naveliali in ju jeli odganja-
ti, sta namre lahko lepila nosove na izlobeno steklo in
kukala v prostor, ki se jima je zdel pravcato razkoje. S
pogledi sta lahko otipavala, s pogledi sta lahko snema-
la s polic, s pogledi sta lahko okuala e sama nista
prav vedela, kaj ju je delalo bolj nenasitna: radovednost
ali lakota. In vasih sta kaj prepoznavnega celo zavoha-
la. Ali pa sta v pesku pred skladiem celo nala kaj be-
lega. Kajti karkoli je kdo po nerodnosti stresel sol,
sladkor ali moko vse se jima je zdelo enako sladko.
Kar gagala sta od dobrega, ko sta lahko pobirala z oslin-
jenim kazalcem in lizala.
No in prav taka rahla bela sled ju je potem privedla
do pranje, skozi katero sta lahko izmenino pokukala.
Huh! Saj to je Fana! je epnil Halgato, ki je prvi poku-
kal v skladie.
BESeDA
70
Fana?
S trgovinarjem je. In bere mu iz dlani.
Figo bere! ga je odrinil Piti. Prav ni mu ne bere, je po-
kukal. Ampak j! Iz dlani mu j! Bog, jo bo Bumba raztre-
il, e mu povem!
Halgato se je nekaj asa obotavljal, sramoval se je
svoje nevednosti. Nato pa je le spet pokilil v pranjo in
videl, kako si je Fana obirala krilo in razmikala noge.
Aja! je zmrmral. Tisto delata! In se ni mogel upreti, da ne
bi znova pokilil.
Piti ji je po vsem sode zameril. Ali pa je kuhal kaj
drugega. Kajti trdovratno je epel v ivi meji in jo akal.
Ko pa je konno le prila mimo, ji je stopil naproti in ji
kakor po nakljuju prekrial pot. Z rokami globoko v e-
pih je stopal vtric z njo in si povigaval. Spotoma pa
je, povsem naravnost, tako da bi ja opazila, kilil v ko-
aro.
Kaj je? je naposled zastala in je predala koaro v dru-
go roko.
Hm! se je namrdnil. Vidim, da nekaj nese. Nese in na
nas Cigane prav ni ve ne misli.
Skrila je koaro za hrbet in hotela mimo.
Toda, Piti je vztrajal. Dobro vem, da nese! Samo ne
vem, e je moka ali je sladkor ali je sol? Ampak, zdi se mi, da
je sladkor! Ker trgovcem zmeraj najraje da za sladkor!
BESeDA
71
Videl si? je spet zastala.
Videl! je prikimal in nastavil dlan.
Fana mu je iz zavojka nasula zvrhek sladkorja.
BESeDA
72
9.
T
ako so torej vedrili vsak zase.
Kajti Bumba je povsem pozabil na delo in denar
in je bil v tej odrevenelosti najraje sam.
In bi tako e kar drnjohal, e jih naposled ne bi ujela
nevihta. Tako pa je e ob prvem zamolklem grmenju
poskoil in zatulil v snetljivo popoldansko nebo.
Kaj sem storil kaj sem napravil? je zastokal in si otre-
sel zapacano in zaleano belo srajco.
Na vse sem pozabil vse sem zapravil! si je pridral od-
pete hlae, ki so mu skorajda ule k nogam.
O, ti mati moja ciganska!
Ti kri moja ciganska!
Zakaj sem ravno jaz tak zakaj sem ravno jaz tak be-
dak!? se je z eno roko dral za hlae, z drugo pa za gla-
vo. Vi, vi prekleti Cigani, pa vse to zraven gledate in mi ni-
koli e pravi as ni ne reete!
Piti, Fana in Halgato so tudi zdaj samo gledali.
Kaj sem storil kaj sem napravil? je zatacal proti njim.
ensko sem si nael. rno ensko sem si nael. Lepo ensko
sem si nael. Dobro ensko sem si nael. Tako ensko sem si
nael, ki ima posteljo. Ki ima kamin. Ki vam je rada mati.
BESeDA
73
Tak zlati zob sem nael. Vse sem ji obljubil. Vsem sem vse
obljubil. Tudi sebi sem obljubil zdaj pa tako! e spet samo
leim! si je el s prstom skozi lase. e spet samo smrim!
si je z roko otrl obraz. e spet samo gnijem in gnijem in
gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem! se
je s pestmi tolkel v elo in po vsem telesu.
Dolgo se je tako tolkel.
Mono se je tolkel.
Patem pa se je sesedel in zastokal.
Varvati moram to eno, sem si rekel. Jo uvati, kot bi imel
samo eno. Malega moram poslati v ole, sem si rekel. Ga
izolati vsaj za dimnikarja. Here moram omoiti, sem si
rekel. Pametno jih moram omoiti, je nateval na prste. Vse
to sem si stokrat glasno in stokrat potihem rekel Bog mi
je pria, da sem tako rekel in da sem tako tudi mislil zdaj
pa ni spet ni!
O, ti mati moja ciganska!
Ti kri moja ciganska!
Zakaj moram biti ravno jaz tak Cigan!?
Pa saj bom el v olo, je tiho rekel Piti. Ve, da bom el!
el bo! je Bumba spet zatulil v oblaino. Seveda bo
el. Naj se mi roka posui. Naj se mi obe roki posuita. Naj
se mi e noga posui. Ampak: el bo! ga je skual objeti.
No in dan bom brusil, da bom za nazaj zasluil. No in dan
bom piskre krpal, da bom za naprej zasluil. e pa ne bom,
BESeDA
74
se bom pa na koke razrezal in se bom za svinjsko meso pro-
dal! Kajti, ljudje, Cigani to nas tako ne pripelje nikamor
ve! Vse si obljubimo. Takega loveka iz sebe napravimo, da
bi ga bil e Tito vesel! Na koncu pa vseeno zmeraj za nami
ostane le tanki ciganski drek! se je razkorail in prdnil.
In ta prdec je bil znak, da so zaeli pakirati.
BESeDA
75
10.
B
umba je sprio svoje in nebeke jeze pobegnil v
gostilnico.
Fana je minila takoj za njim.
Le Halgato in Piti sta spet ostala pod napuem ob
riku. Mole sta nastavljala dlani velikim denim kap-
ljam, ki so udarjale naproti, in ugibala, kaj bo. Sprva se
je e zdelo, da bo veter zlahka scefral emerni nevihtni
oblak. Potem pa se je samo e srnilo. Vsevkri so zase-
kale strele, ez in ez se je prikotalil grom, zaletavi pi pa
je luil vogale in upogibal topole, da so bili videti kot
brezglavi begunci.
Da se ne bo zdaj e ti podelal! je vzkliknil Piti.
O, ne! je Halgato v vetru lovil sapo. Samo samo, kaj,
e tudi ponoi ne poneha?
Naj, naj! je odgovarjal deek. Naj kar tri dni ne pone-
ha. Naj Bumba res misli, da je tako zaradi njega.
Pa kaj se je zalotil. Misli, da ni?
Ej seveda ni!
Zakaj pa je potem?
Zakaj, zakaj? Bi pa res moralo treskati in no in dan,
e bi treskalo zaradi ljudi.
BESeDA
76
Halgato je utihnil.
Zdaj se je tudi njemu zdelo, da se Bog ne bi jezil za-
radi slehernega posebej. Vseeno pa si ni upal pomisliti
niesar, kaj bi lahko bilo tej neznani sili v zamero. Kajti
blisk je segel v oi, tudi e si zamial. Kajti grom je
segel v uesa, tudi e si jih zatisnil. Vse vse to emer-
no je bilo zdaj tako blizu, da bi se ga zlahka dotaknilo.
Potem pa vrag vedi le kako naj bi vedel, kaj bi mu
storilo?
Cigani se zato tako bojijo groma, ker nimajo pojma! mu je
krial Piti. Tudi Bumba nima pojma. Nihe, nihe v tisti
tvoji Lacki romi nima pojma!
Pa ti? ga je spraeval Halgato, ki se je zdaj e kopal v
nalivu in slabih obutkih. Ima ti kaj pojma?
Imam! Seveda imam! se je drl oni. Veliko pojma imam!
In neko ga bom imel e ve! Neko ga bom imel toooliko! je
skual preglasiti grom, ki se je kotalil prav nad njima.
A deek mu ni verjel.
lajfar je prigagal iz toilnice, ko je bilo najhuje e zdav-
naj mimo. Glejte, na, glejte! se je oziral v ponevihtno
nebo. Glejte, kak nebeki mir in kaka vedrina! Gleda in
gleda, pa sploh ne more verjeti, da je e vse mimo! Stopil
je v luo in zajel v evelj. In pa, da je na svetu e vse tako,
kot je bilo prej!
BESeDA
77
Ni bilo dvoma, da se je medtem spet opil.
Najsi ga je toil iz strahu, ali pa zato, ker je bila pri-
lika, oitno je pil na veliko. Kajti srajco je imel razpeto in
z vinom polito. Denarnico, ki jo je zmeraj e pred sabo
skrival, pa je dral kar v rokah.
Tako, tako! je pokimaval ko je opazil, da sta osla iz-
pregla in ga pokrila z odejo. Glavno je, da smo celi in zdra-
vi! je potisnil obraz riku med uesa in ga poljubil.
Glavno je kaj pa jaz vem, kaj je lahko e glavno? se je ozrl
k dekoma. Glavno je, da si ti moj mali Pita Bai, je rekel
Pitiju. In glavno je, da si ti moj mali Meika, je rekel Hal-
gatu. Potem pa je e tudi glavno, da vidva sploh nista iz
cukra in sladkorja temve sta vidva iz zdravega rnega
lesa, ki ga nobena sekira ne razseka! ju je nadale pogladil
po laseh in se napotil nazaj v gostilnico.
Lana sva! je zaklical Piti za njim in pomeiknil Halga-
tu.
A! se je zamajal stari.
Ja! je prikimal deak.
Hm! se je popraskal bumba. To pa pa ni dobro, da sta
lana! To pa ne pomeni dobrega, e so ciganska deca lana!
je dvignil kazalec in je pougal proti vasi. Povem vam
gruntarji! kravarji! kulaki! vrag naj vzame tako vas in
tako dravo in tak svet, na katerem Cigani stradajo!
BESeDA
78
Ko sta deka, ne vedo, kaj bi, zastala pred gostinsko
mizo, sta se jima ob podplatih naredili veliki lui. Bila
sta namre povsem premoena. Toda, zrak v prostoru je
bil tako udno razgret, da ju sploh ni ve mrazilo. Pogre-
li pa so ju tudi pogledi, ki so se od anka in preko po
mizi namenili naravnost k njima.
Bumba se je zavalil na klop in je e zmeraj vlekel mi-
sel, ki se mu je napletla e zunaj: Povem vam, ljudje bo-
ji, vrag naj vzame tak okraj, v katerem ciganska deca stra-
dajo. Ja: vrag naj ga vzame! In naj vzame tako vas, ki e dveh
malih ust ne morete nahraniti! Ja, ja, ljudje e bi Tito to
videl le kaj bi rekel Tito, e bi sem stopil in bi to videl? Ne
k vam sem k meni bi sedel Tito! In bi vse plaal. Jaz bi pil,
on bi pa plaal. Jaz bi jedel, on pa bi plaal. In e elim e kaj
za po poti, bi me potem vpraal!
Tito, Tito! so godrnjali moje.
Kaj bi Tito?
Tito e zase nima!
On e od nas jemlje, ne da bi komu dajal!
Samo govori pa, govori, kot bi mu cigan jezik posodil!
Govori, govori ja, in obljublja!
Psss vendar! jih je pomirjala toajka. Pustimo Tita! se
je nezavedno ozrla na zid, kjer je visela Titova slika. Bom
e kaj nala, da se bosta mala najedla.
In jima je potem res prinesla.
BESeDA
79
11.
D
eka sta jedla in premiljevala o vsem tem gostil-
nikem razkoju.
enska z ankom je ves as prestavljala steklenice in
pomivala kozarce. e ji je kdo le pomignil, mu je takoj
spet na novo natoila. V kotu so klobuniki z nenehno
vnemo metali karte in si po mizi poiljali drobi. Ve ga
je lo iz dlani v dlan in iz pesti v ep, ve ga je bilo na
mizi. Pri vratih so se e znani obrazi sreevali z novimi.
Glasno so si segali v roke in se trepljali po ramenih, kot
da se e lep as ne bi videli. Tu, pri njihovi mizi sem
so se primaknili zmeraj le tisti, ki jih je pritegnila Bum-
baeva prepirljivost.
Vrag naj vzame! mu je bilo namre zdaj vseskozi na
jeziku.
Vrag naj vzame takega kmeta, ki ves dan dela, vso no
pa potem spet tuhta, kaj bo jutri delal. Ni udo, da je
potem tak ko pes, ki je v lasni rep ugriznil: reni, bevska
in okoli sebe ni ne vidi. Nima asa ne za dobro jutro ne
za dober dan, kaj ele, da bi s prilekom postl. Nima
asa, da bi se prav najedel, niti da bi se v miru posral, kaj
BESeDA
80
e le, da bi prileku kaj ponudil. Potem se pa e udi, da
je zmeraj sam.
Sam, sam! so godrnjali moje.
Bolje sam kot pa Cigan!
Kmet pa raje dela, kot bi prosil!
In e e dela, potem pa lahko premisli, kdaj in kaj bo
komu dal!
Ker: zagotovo ne bo dajal tistemu, ki k delu le zraven
gleda in se mu e smeji povrh!
Ej, kmetje, kmetje! je Bumba spet priel do besede.
Vrag naj vzame tudi vas, e tako mislite! Saj narobe misli-
te! Ali sploh ni ne mislite! Mar nisem nekaj delal, e sem
vai eni voil dober dan? Mar nisem veliko napravil, e
sem jo spotoma polatal in pogekal?
Zdaj so moje za hip utihnili.
Ja, ja! je lajfar obrnil oi. Marsikero vao sem e odne-
sel v steljo! Ali pa v seno ali pa v slamo!
Oh, ja! Oh, ja! so se vznemirili.
O naih enah in o belem kruhu se ti, Cigan, lahko le
sanja!
Pa e v sanjah ti zagotovo nobena ne bo dala!
Ker v sanjah je le Bog gospodar, on pa e ve, kako je
prav!
Toda njegov iroki smeh je vendarle zasejal dvom.
Podgala pa ga je e toajka, ki je njegove govorancije
oitno sploh niso le tako na ivce.
BESeDA
81
Ob mraku so se prepirljivci e trdo prestopali. apke in
klobuki so jim lezli s temena, kot bi imeli milnico v la-
seh. Oi so jim buljile in vilice so se jim pobeale, kot bi
jim cvililo v zobeh. Tudi karte so vse poasneje padale
in kvartopirci so se vedno glasneje prerekali. e znani
obrazi so vse redkeje odhajali in so novodolim zdaj e
na vratih nazdravljali ter jih silili k pijai. Tudi na Bum-
baevi mizi je bilo vedno ve kozarcev. A to najverjetne-
je le zato, da so mu potem lahko rekli: No, Cigo, zdaj
ima vino! Zdaj prinesi samo e violino! Potem pa nam lahko
nanjo vse svoje lai pove! Vse vse ti bomo verjeli! Pa ma-
gari nam zaigra kako beli kruh je in kako nae ene jeb!
Eh! se je potuhnil Bumba. Vrag naj vas vzame vas in
violino! Jaz sem vendar lajfar, ne pa kak cigomigu!
Kaj, kaj? so vzrojili moje.
Ves veer tvoje kvasarije posluamo!
Kot cesarja ti dvorimo in ti plaujemo!
Zdaj pa, ko si se narl in e deco nahranil, bo pa stis
-
nil rep med noge!?
Dobro, dobro, ljudje, saj smo ljudje!? se je ustrail Cigan.
Vrag naj nas vzame, e nismo ljudje! je poblisnil z omi,
kot bi se pripravljal na beg. Toda, moje so ga obstopili
in so akali. Dobro, dobro! jih je pomirjal in tuhtal. Nato
BESeDA
82
pa se je v preblisku zazrl v Halgata in je rekel: e je tako
e bi to res tako radi pa naj vam potem mali zapila.
Halgato je dvignil roke k obrazu in zamial. A omed-
levica, ki je napolnila to mianje ga ni ubranila pred vsi-
ljivimi pogledi. Bumba ga je namre z enim samim za-
mahom pometel s stola in ga nagnal po violino.
Ko se je vrnil z belo violino v eni in z lokom v drugi
roki, je dolgo tako stal med vrati. In je zazrl v obraze. In
jim strmel naravnost v oi. In ni umaknil pogleda.
In ele ko je zares zmogel tako gledanje, je dvignil go-
sli in pristavil lok.
Strune so v prostoru zazvenele povsem drugae kot na
prostem, kjer je igral doslej. Zazvenele so tako, da so
moje drug za drugim odstavili kozarce in so si pomen-
ljivo popravljali klobuke. Muzika, ki je zaplala po gostil-
nici, jim je pobirala besede iz ust, tako da je imela kmalu
vso tiino le zase. Deek je zautil to njeno mo in je, ne
da bi nehal igrati, stopil na sredo prostora.
Tok, tok, tok! je tolkel s peto ob tla. Tok, tok, tok! je tol-
kel zmeraj hitreje. Tok, tok, tok! je delal razpoloenje, da
se je zdaj zdaj kdo prepustil in na mestu zaplesal.
Le Bumba se je mril in ga je gledal, gledal, gledal.
A tudi zaradi njegovega neverjetnega pogleda je Hal-
gato igral e in e. Je izvabljal tako muziko, da so mo-
BESeDA
83
je od lepega praznili kozarce, jih metali ob tla in naroali
zmeraj nove.
In tisto, kar so mu potiskali v epe, za srajco, za hlae,
je bil najbr denar.
BESeDA
84
Tretja knjiga
1.
G
usti Ka
-
ka je bil prvi Rom v okraju, ki je po ljudski
oli nadaljeval olanje. Gusti Ka
-
ka je bil pravza-
prav Piti. Vendar, kot da zdaj ni bil ve Piti. Tako se je
vsaj zdelo Halgatu in tako so menili tudi drugi.
e, ko so zaradi njegovega vpisa prvi prili tovarii iz
Mesta, je bilo v Lacki romi utiti, da se dogaja nekaj ne-
pojmljivega. Doslej so namre v ta slepi na robu ravni-
ce prihajali le oznai in policaji, ki so stikali za vseh vrst
osumljenci in so zaradi njih vse po vrsti poiljali v bojo
mater. Zdaj pa je na lepem prispela delegacija, ki se jim
je dobrikala kot misijon. enska z usnjeno torbico, ki bi
lahko bila medicinska sestra ali celo doktorica, je vsem
po vrsti segala v roko in jih vztrajno spraevala, kateri je
Ka
-
ka. In eprav so lahko le zmajevali in ji al do-
povedovali, da v naselku ni Ka
-
kaa in ne Ka
-
kaev, se jim
je e zmeraj smehljala in je bila sploh dobra z njimi. Vem
vem, da je! si je pravila. Tu tu nekje mora biti! je za-
trjevala spremljevalcem. In oe Lajo. In mali Gusti Ka
-
ka!
In e kdo njunih! Saj moka zagotovo ne ivita sama! Ker
Romi, vemo, ivijo zmeraj v velikih, razirjenih druinah!
BESeDA
85
Vztrajala je od bivaka do bivaka, dokler naposled le ni
prilezla pred Bumbaev cimper.
Posluajte, prosim! je ogovorila Terezo, ki je na pod-
oknih strgala prismojeno iz lonca in sploh ni dvignila
glave. Oprostite, da motim! je zdaj e obupana, obstala.
Ka
-
kae iem! Jih morda poznate?
Ka
-
kae? je dvignila glavo Tereza. Ka
-
kae, je odkimala.
Tedaj je iz cimpra pokilil Bumba ki je seveda spet
dremal.
Neke Ka
-
kae iejo, mu je vrgla Tereza.
O! je zazehal. O, gromska vegla! Se je razsanil. Le kam
pa spet misli, enska! Prestrelil jo je s pogledom, nato pa
je ves zravnan stopil pred prileke: Lepo prosim, jaz sem
Ka
-
ka. Lajo Ka
-
ka. Veste, ena je prenora, da bi to vedela.
Ker, veste, ona mi ni prva ena. In mi tudi ni prava ena.
Medtem ko so si enske, predvsem pa spremljevalca,
opomogli od udenja, je Bumba poklical Pitija. Potem
pa so le sedli na tore in pruke, da bi se pogovorili.
Kako naj povem, da se bomo prav razumeli, je enska
odprla beleko in oslinila tintni svinnik. Za vse nas in
zagotovo ne samo za nas je to pomemben dogodek. Naa
druba si v procesu vsesplone socialistine izgradnje e vse
skozi prizadeva, da bi vobi napredek zajel vse drubene sloje
in posebej seveda vse tiste socialne skupine, ki so bile v sta-
rih asih po krivem zapostavljene. No, in kot lahko zdaj lepo
BESeDA
86
vidimo, ta njena stremljenja e dajejo prve rezultate. Gusti,
ki je po svoji etnini pripadnosti Rom, je uspeno konal
ljudsko olo. Zdaj pa mu bomo z zdruenimi momi omo-
goili, da se bo lahko izobraeval e naprej.
Bogme, da bomo! je pritrdil Bumba, ki je v zakljuku
njenega nagovora e zavohal vpraanje. Tega, ali bomo
ali ne bomo, zdaj ne bomo ve tehtali! Mali e ima en papir,
da je pameten. Za naprej pa naj grunta. Naj tuhta. Naj cvili.
e ne bo sam lezel, ga tudi ne bo nihe porival.
e, e! je pohitela enska. A vendarle ne smemo e na
zaetku pozabiti: Gusti je kljub vsemu specifien primer!
Primer? je Bumba ujel besedo, ki mu ni bila pogodu.
Pa! je posegel prvi spremljevalec. Otrok ne stanuje v
kraju olanja. Zato bo najverjetneje bival v domu.
Glede tega pa je pristavil drugi spremljevalec do-
slej smo s skupnimi sredstvi podpirali le otroke delovnih lju-
di, torej zaposlenih. Nekdo je pa moral garantirati za taka
vlaganja.
Garantirati? je spet posumil Cigan.
Ja! je prikimal prvi spremljevalec. Obenem pa so morali
stari za otrokovo olanje e zmeraj tudi sami prispevati. Ne
mislimo, da je domska oskrba v tem primeru edini izdatek.
Bumba je dvignil dlan in se namril. Veste kaj! je po-
tihem rekel trdo in s poudarkom. Mali je hodil v olo pod
Srbi. Pa je hodil v olo pod Madari. Pa je hodil e zdaj tudi
pod Slavi. Nikoli ni bilo problema. Ker e so e bili, sem jih
BESeDA
87
jaz s to dlanjo razreil. Ali pa sem jih s to pestjo raztreil, je
nato pokazal e pest. Poleg tega pa: Mali je hodil v olo, ko
smo iveli e huje kot Cigani. Mali je hodil v olo, ko so me
zapirali andari. Mali je hodil v olo, ko mi je umirala prva
ena, njegova mati. Bogme, da e bi ga videli, kako je ho-
dil! In tako bo tudi zdaj hodil.
e, e! je spet pohitela enska. A vendarle se mi zdi, da
se nismo prav razumeli: zdaj gre za vijo stopnjo izobrae-
vanja, ki je v mnogoem zahtevneja od ljudske ole.
Ne moremo ga kar tako vpisati, potem pa vso skrb naloiti
drubi na ramena, je pristavil prvi spremljevalec.
Le vaa neposredna udeleba pri socialistinem razvoju
lahko res zagotovi uspeh vaega otroka, ga je dopolnil dru-
gi spremljevalec.
Dobro, se je e bolj zmrail Bumba. Razumem, kaj
govorite. Ker, e e ne razumem vsega, pa zagotovo vem, kaj
mislite, je spet dvignil dlan in jih ni pustil do besede. Jaz
bom delal. Tereza bo delala. Meika bo delal. Fana bo de-
lala. Ana bo delala. Cela druina bo delala. Cela tovarna bo
nastala iz tega. Potem vas bom pa vpraal: bo to dovolj? Ker
vem, da bo. Ker e boste e potem rekli, da ni potem bom
pa pisal Titu!
No, no! ga je s pogledom poljubila enska.
Seveda bo, sta se ga v en mah dotaknila spremljeval-
ca. S takimi ulji je v nai drubi e mogoe priti do kar lepe-
ga zneska.
BESeDA
88
2.
P
iti je odel v Mesto s polno vreko drobia.
Prav vsi so jo pred odhodom potekali in vsem se
je zdela zajetna. Le Bumba je ves negotov mril elo in
strigel z uhlji. Obisk z okraja ga je namre neprimerno
bolj razrahljal, kot je to elel priznati.
emu sem ga pustil? je mrmral za vogali. Noben pame-
ten Cigan ga ne bi pustil! Jaz, Bumba, pa sem ga e porinil,
ko se je obotavljal, ali naj skoi. Ja! Kar tako v hrbet sem ga
sunil niti roke mu nisem stisnil, niti v oi ga nisem pog-
ledal, tudi ni pametnega mu nisem, rekel. A e e bi dajal
ival od hie, bi jo prej vsaj poboal.
Le emu sem podpisal? je zdaj e kar bledel. Le kdaj je e
kak Cigan kje kaj podpisal? je otresal nevihtno breme. Pa
sem zagotovo imel priliko, da bi se kako izmuznil. Lahko bi
vsaj koga drugega podpisal. Ali pa bi tam kako izmiljeno
ime napisal. Pa naj potem tistega izmiljenega primejo za
besedo. Naj ga drijo. Naj ga vpreejo. Naj ga morijo. Jaz
bom pa lepo naprej ivel. Kako bom ivel, tako bom ivel. Kaj
koga briga, se je slepil kaj koga briga.
BESeDA
89
A potem se je seveda spet spomnil, da ni podpisal Iz-
miljenega, temve sebe. In se je spet kujal nase. In je
besnel.
Dnevno kar nekajkrat si je oblail najistejo srajco, si
z dlanmi likal najbolji gvant in se odpravljal v Mesto po
deka in po svoj podpis. Prav tolikokrat se je potem sla-
il in je v samih gatah letal okoli cimpra in vse okrog po
Lacki romi. Vsi, ki so e vedeli, kaj ga tare, so mu pri-
trjevali, da mu ne bo lahko. Kajti, za prisluiti denar
in ga prisluiti iz meseca v mesec za to si e moral biti
bel ali pa tat.
Ni ne bo. Treba bo, se je Bumba konno unesel.
In takoj, ko se je odloil, da bo le skual zasluiti, je e
tudi spet zael pogledovati Halgata.
Ej, ej, Meika ti moj Meika! je vzdihoval. Ali zdaj
vidi, v kaj so naju zapletli? Naju je poudaril moka!
Ker: z enskami pa ne morava raunati. Le kaj bo Tereza pa
Fana pa Ana njih lahko le prosit naeneva a, le kdo jim
bo dal denar?
Fana bere z dlani, ga je spomnil Halgato. Potem pa se
je e ugriznil v jezik kajti skorajda bi mu zaupal e tis-
to, za kar je vedel, da pone Fana.
Dobro. Fana lahko bere z dlani, je pritrdil stari. Ampak,
to je tako tako, je potem bolje premislil. Glavna sva pa
BESeDA
90
le midva. Le e midva kaj skup spraviva, bo Piti neko gos-
pod.
Halgato je zautil, da mu Bumba ne ukazuje, ampak
da ga, zdaj prvikrat, po tihem celo prosi. Tak obutek ga
je vzradostil kot le redko kaj. Odkar so prili oni iz okra-
ja in je zael Piti vse ve razmiljati o Mestu, posebej pa
e potem, ko je v to skrivnost tudi zares odel, se je nam-
re poutil nadvse klavrno.
Bil je pa spet sam.
Kot lesena goba prirasel na brvno ob cimpru in
tudi sicer ni bolj kot taka goba iv je po ves dan vle-
kel le eno samo leno misel. Pa e ta se mu je ponavadi
tako razpotegnila, da potem ni ve vedel, kje in zakaj jo
je sploh zael.
e pa ga je kdo le premaknil iz te odrevenelosti, je e
zmeraj gledal kot iz sna, in tudi ni bil za ta svet.
Naslednji dan je imel lajfar z njim e veje narte.
e zarana ga je zdregal s pograda in jima pred biva-
kom na kruh narezal kar celo ebulo. Ve kaj, Meika!?
mu je med zalogaji pravil v obraz. Veliko sem gruntal. Vso
no sem tuhtal. Kaj bi midva pri vsaki kapelici raztovarjala
brus? Kaj bi vsaki kmetici vohala rit? Pa njenega Boga moli-
la. Pa njene pomije jedla. Pa potem najnazadje ni dobila.
Zmeraj velik ni ali pa majhen ni dobila! je veil ebulo
in je e kar ponavljal ta svoj zakaj.
BESeDA
91
Povej mi, zakaj? Zakaj je to treba? Zakaj, pri vseh sve-
cih, si ne bi kaj boljega zmislila.
Halgato je e slutil, kaj.
Zato tudi ni bil preseneen, ko je potem Bumba uda-
ril: Ve kaj, Meika! Nihe tu tako ne igra. Ali pa le malo
jih tu tako igra. A tistih se bova e znebila. Potlej pa, ni vrag,
da se tem ne bi mastno zasluila.
Deek je skomignil. Prikimal.
A potem je le zamial.
Kaj!? ga je sunil stari. Se bo zdaj spet posral?
Ne! ga je pogledal deek. Samo pijancev me je strah. A
to je pasja figa, e me je kdaj malo strah, je odmahnil.
Tako, tako fant! ga je lopnil Bumba. Lepo sva se to
zmenila. Dobro, da sva se zmenila. Videl bo, kako bova po-
slej ivela. Vse, vse, kar nama bo ostalo kar ne bo treba
dati Pitiju vse bova zmeraj takoj zapravila. Zmeraj za
peenko, za babo, pa za belo srajco. Zmeraj tako. Za peen-
ko. Za babo. Za belo srajco. Zmeraj: meni peenko, tebi pe-
enko. Zmeraj: meni babo, tebi babo. Zmeraj: meni belo sraj-
co, tebi belo srajco. Bo videl: Bumba je res Cigan, ampak
Bumba dri besedo.
BESeDA
92
3.
K
o je Tereza zaslutila, da se Bumba in Halgato od-
pravljata, je bila seveda spet vsa motna. A tokrat,
ko da je ni skrbelo le za mokega, ampak se je z neko ko-
majda zaznavno senco na obrazu ozirala tudi k deku.
Ves dan ga je tako le pogledovala. Pod veer, ki se je res
delal iz same meseine, pa ga je prijela za roko in ga je
mole povedla k reki.
Sedla sta na prod, s stopali le stopalo od gladine. In
mati si je v krilo razgrnila zvitek, ki ga je ves as grela v
dlani. Vedel je: bile so trave. Praprot, kristavec, konice
glogovega trna in druge. Ali ji jih je dala baba Fikale, ali
pa jih je skrivaj sama nabrala. Vedel je tudi, emu jih je
prav zdaj potrebovala.
epec za epcem jih je namakala v vodo in jih val-
jala med palcem in kazalcem. Drobno kroglico, ki je
tako nastajala, je kdaj pa kdaj prebodla s trnom, potem
pa jo je spet mekala v dlani. ele nato jo je drobno zvila
v krpo in jo opletla s prejo.
rn je kot cigan! Lep je kot Cigan! Gleda kot Cigan in e
na strune pila! je pravila, misle na deka. Stori mu kaj,
mrzla voda, da ne bo e nesreen kot cigan! je potopila obe-
BESeDA
93
sek v reko. Ga dolgo tako v njej drala. Posluala vanjo.
Si v njej ogledovala svojo podobo. Nato pa je obesek
spet dvignila v zrak, ga med mrmranjem popljuvala in
ga, e takega, mokrega in mrzlega, zavezala deku okoli
vratu.
Voda mu ga ne bo nikoli snela! je rekla. Samo, naj mu ga
ne sname enska! Ker: naj mu ga raje ogenj sname, naj mu
ga raje zgnije zemlja, kot pa, da bi mu ga vzela enska! Nato
je spet sedla.
Halgato si je otipaval amulet, ki ga je vlail pod vra-
tom, in se premagoval, da ga ni strgal. util ga je nam-
re kot ovratnico. Pravzaprav: kot samo e eno ovratni-
co.
Tereza je opazila to njegovo nelagodje.
Presedala se je. Pokaljevala. Ga pogledovala. Pljuvala
v reko in siila slino. Nato pa je le rekla: Grdo bi bilo, e
bi ti kaka vraja stvar odnesla pamet zdaj, ko si e zrasel.
e si pa e zrasel. Pamet pa ti lahko na tem svetu marsikaka
odnese. e najlae pa ti jo lahko odnese enska.
Eh! je zmignil in hotel vstati.
Ne, ne! ga je prijela. Res je to! Ti e ne ve! enska je kot
poletna senca. Ko enkrat lee vanjo, ve ne more vstati! Ko
enkrat pade nate, se ve ne izbrca iz nje! A senca naredi iz
tebe le zaspanca in lenuha, enska pa ti vzame pamet in ti
spije kri!
Eh! je spet otresel. Ni se bati. Ni se bati.
BESeDA
94
Ne, ne! ga je prijela. Res je tako! Ti e ne ve! Marsika-
teri rn in lep in pameten je zaradi enske e izgubil glavo!
Poglej, Pici Pirc! Lepo Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo je
nosil, dvoje dece ji je v enem letu napravil, potem pa mu je
pobegnila. Z dvoje male dece ga je, namigua, sredi zime in
sredi lakote pustila. Poglej, Lepi Bedo! Tko ensko si je nael
mlado in zdravo. Potem pa se je v njeno mater zagledal,
ki je kot skleda. Nekajkrat mu je bolj vroe dala, malo bolj
je meala, vraja stara, pa je lastni heri moa prevzela. Po-
glej, Spodnji Rudi! Dvakrat se je zaradi Sarke vsil. Dvakrat
se je vsil, dvakrat so ga sneli. Pa se je potem, ko je Sarka e
zdavnaj imela moa in deco, e ustrelil. Ustrelil in k srei
zgreil.
Deek je poslual in se je udil.
Se je udil, da mu je o tej strani enski moi pravila
ona, ki je bila mokim tako pasje vdana.
Kajti vedel je, kako je svoj as akala Mariko. Kako je
ves dan pogledovala v daljavo in kako ga je ponoi v snu
vasih klicala. Pa kako ga je potem prosila, naj vsaj e
kak dan ostane. In mu je skrivoma dolivala v hrano aj
iz babine ljubezenske trave.
Kajti vedel je, kako je zdaj zadrevala Bumbaa. Kako
ga je mreila s pogledi, kako ga je vabila z goloto in kako
se ga je prosee dotikala. Pa kako je potem, ko se je tudi
njemu hotelo, storila vse, kar se mu je hotelo. Samo, da
BESeDA
95
bi ga omamila, samo da bi ga zmartrala, ga vsaj e ne-
kaj asa imela ob sebi.
Vedel je tudi, da je Tereza v nuji e druge zalezovala.
BESeDA
96
4.
Z
jutraj je oslovska vprega spet koleskala skozi vasi,
ki se jih je Halgato spominjal s prejnjih potovanj.
A tokrat Bumba ni raztovarjal brusa, tudi e ga je kaka
gospodija zaustavila in ga res lepo prosila. Vem, mamka,
vem! je odslavljal vse po vrsti. Noi so topi in v piskrih so
luknje staro elezo je to in vrag ga jemlje jaz pa se pa
ne morem na stotero delov raztrgati. A e se e ne morem
raztrgati, je pa vseeno prav, da grem naprej tja, kjer me naj
bolj potrebujejo, je otresal in plahutal. Ker, poglejte, je se-
gal v notranji ep po kuverto, ki je seveda ni izvlekel,
celo po poti so poslali pome, sam prvi odbornik je napisal
pismo: ,Pridite, gospod Bumba, takoj pridite! Vse je topo,
vse je luknjasto, rja nas re! Propadli bomo, zagospodarili,
petletka bo pod vpraajem, e nas takoj ne reite! In kaj bom
storil? Seveda jih bom reeval! Bogme da! Saj me lahko sicer
e kdo Titu zatoi! Vihal si je brke in hitel pred vozom, da
ja ne bi ujeli z delom. Za ovinkom pa si je potem plos-
kal, si glasno pritrjeval in si real. Tako, tako! jim je u-
gal nazaj. Zdaj pa kar blejite! Zdaj pa se praskajte! e po
kolenih boste lezli za mojim brusom, tako vas bom zmehal!
BESeDA
97
Halgato je dolgo tehtal pomisel, ki jo je naposled le
izrekel: Vseeno ne vem ne vem, ali je to dobro?
Ih! ga je oinil lajfar. Seveda je prav. Aduta imava v ro-
kavu. Nikoli ga nisva imela. Zdaj ga imava.
Ne vem ne vem!? je spet dolgo pomiljal deek. Mor-
da ga imava? Morda ga nimava? Za Pitija pa je treba za-
sluiti.
Konno je Bumba osla le povedel s potije in nato po
kolovozu na neko dvorie. Hiica, ki jo je zakrival div-
ji kostanj in ki so se ji na streho naslanjale tevilne kro-
nje sadnega drevja, je bila majhna, a lina. Na zasteklje-
ni verandi so cvetele risalske roe, po stenah se je razra-
al slak. In: Halgato se je udil in udil, ko je ugledal, da
tod bivajo Cigani.
No, Meika? je staremu godilo to njegovo udenje.
Kaj pravi, Meika? Kaj zdaj poree, Meika? ga je lop-
nil po lopatici.
Deek seveda ni razumel.
Bolj gleda, bolj ti rasejo oi, je bil Bumba skrivnosten.
Bolj misli, bolj te boli pamet. A tega seveda ne zgrunta: tak
dvor si je od vseh Ciganov na svetu lahko napravil le Bi-
ka.
Deek e vedno ni razumel.
Bika Joka, je pritrdil lajfar. Bika Joka Muzika!
BESeDA
98
Do Bike Joke ne moreta. Bika Joka poiva! je suho
rekel pranje obleen moki, ki je priel naproti.
Eh! se je namril Bumba. Ne moreva? Uipnil se je
v nos in e naslednji hip zatajil nejevoljo. Lepo prosim
lepo prosim, je snel klobuk. Ponoi sva vstala. Pol noi in
pol dneva sva potovala. Prav toliko bova, se razume, tudi
nazaj grede potrebovala. Le kako bova hodila z mislijo, da
nisva ni opravila?
Ja! je pokimal oni. Teko bosta hodila. Kajti bosa sta in
konja nimata, je rekel, eprav sta bila obuta in sta imela
osla. Toda, kar sem rekel, sem rekel. Bika Joka poiva in
Bog obvarji, da bi ga kdo motil, ko Bika Joka poiva!
Dobro, je popustil Bumba. Dobro bova pa poakala.
Kolikor bo pa treba, bova akala! si je besen nabil klobuk
in se vrnil k riku.
Kaj!? se je vznemiril oni.
Kaj kaj? se je ozrl lajfar, ki je v jezi e spet gledal
izpod ela. Izpregla bova. ival napasla. Noge spoila. Po-
tem bo pa e tako veer. In le kako bo Bika Joka ponoi
spal, e bo zdaj res ves popoldan poival?
Oni se je ugriznil v ustnico in je dolgo srepo zrl v pri-
leka. Oitno je tuhtal, ali naj poskusi z drugim izgovo-
rom, ali pa naj ju enostavno naene. Pa, kaj ste taki pre-
kleti Cigani!? je potem mekal praznino v dlani. Bika
Joka ne daje vbogajme! Bika Joka ne prenese revine!
Bika Joka je e dobil ivce od tega, vi pa le zmeraj spet
BESeDA
99
pridete! Iz ust bi mu vzeli, koo bi mu slekli, e iz riti bi mu
izbezali, vse, vse bi raznesli in porli, dokler Bika Joka
spet ne bi bil prvi siromak!
Bumba je zajemal sapo, da bi mrkemu Ciganu neka-
ko pojasnil, emu sta pravzaprav prila. A tedaj je med
debli sadnega drevja pricokljal starec. Zgrbljen in dro-
ban se je zaradi epave noge vseskozi nekako nagibal
postrani; prav zato si je med hojo pomagal s rno, z me-
deninastimi obroki okovano palico. Blial se jim je po-
asi, pogledujo jih ptije zvedavo in vsakega posebej.
In eprav si je Bumba e snel klobuk in se mu priklo-
nil, se je najprej ustavil pri svojem udnem uvaju in ga
dolgo oteval s pogledi. Ej, ej, Klanto, Klanto! je nato
zmajeval. Slial sem te, vse sem slial! Spet lae, spet ljudi
odganja! Oroslana dela iz mene, za gredga skopuha me
napravlja! mu je pougal s palico. Ej, Klanto! Prileku
niti dobro v oi ne pogleda, potlej pa mi pravi, da si ga
nagnal, ker si mu e od dale videl v pokvarjeno duo!
Tako, tako, Bika Joka Bai! je Bumba lovil prilo-
nost. Ptlar sem, a nisem priel zaradi miloine. Pol noi in
pol dneva sem hodil, a nisem priel zaradi sebe. Le tega ma-
lega, tega gingavega se vam pripeljal!
Stari cigan je vzel iz notranjega epa veliki robec, ga
razgrnil in si z njim dolgo brisal nos. Potem ga je spet
skrbno zloil, ga vtaknil nazaj v ep in si z dlanjo popra-
vil sako. Vidim, vidim, da si mi ga pripeljal, se je ozrl po
BESeDA
100
deku. Samo, tega pa pa ne morem vedeti, zakaj si mi ga
pripeljal?
Ne boste verjeli, Bika Joka Bai! je lajfar zavrtel klo-
buk. Mali igra!
A! je poblisnil starec, ki je bil oitno preseneen.
Ja! je zatacal Bumba. e od malega igra. Strano igra.
Hu! je oivel Bika. Jaz pa sem mislil, ga je gluh in slep.
Tudi jaz sem tako mislil, ki nisem vihrav kakor Klanto.
Ja! je zdaj mencal Bumba. Mali je sam svoj in uden, a
vseeno igra. Res strano igra. Res, Bika Joka Bai, ko bi
ga eleli vsaj malo posluati? Ko bi mu hoteli vsaj toliko pri-
sluhniti?
BESeDA
101
5.
S
tarec je sedel na verandi in je slastno vlekel billiard-
ko. Nato je le velel Klantou, naj mu pripravi violi-
no.
Bumba se je presedel na klopci, mekal in spet gla-
dil klobuk ter vseskozi vdihoval. e bi vi, Bika Joka
Bai, ki ste v vseh vgrskih in bakih in banatskih ardah
pilali, e bi vi malega samo eno tako malo maliko ardo
zgovorili, potem bi bili e na konju, je moledoval. e bi vi,
Bika Joka Bai, ki ste vse velike ciganske bande skupaj
timali in ste jim komandirali, e bi vi malega samo v eno
tako navadno bando zrinili, potem bi vam naa usta do
smrti poplate kuuvala, je napletal, eprav ga je stari po-
slual le z enim uesom. e bi vi, Bika Joka Bai, ki ste
s svojo muziko vako in mestno in grofovsko gospodo eni-
li, e bi vi malemu samo eno tako gostijo zrihtali, potem bi
vam jaz z vsake gostije mladoensko torto prinesel... Ni in ni
odnehal, tudi ko je starec e pobrenkaval in ga sploh ni
ve poslual.
Halgato je razbiral, da te njegove molitvice staremu
niso po volji. A kaj mu je mogel, Bumbau Bumba je
bil pa Bumba. Vasih tako omikan, da bi lahko v po-
BESeDA
102
povskem spremstvu hodil. Vasih tako cagav, da so se
mu e enske v Lacki romi smejale. Potem spet jeznorit,
da je vase ipal in bi si e nos in uesa pogrizel, e bi
bilo to mogoe.
No, muzika! se je starec konno obrnil k deku. No, pa
prisluhnimo, kaj ptii v tebi pojejo!?
Halgato se je potuhnil. Pridihnil. Le steka se je pre-
magal, da ni spet zamial. Violina, ki mu jo je Bika
Joka ponujal, se mu je zdela prevelika in udna.
No, no! ga je suval Bumba. Prekleto, prkleto, prekleto!
je mekal klobuk. Kaj je zdaj kaj, kaj, kaj je zdaj!?
Ne! je plahutnil starec. Pustimo ga! Prav ima! Prav je, da
se dri nazaj. Prav je, da omuhava. Prav je, da ovohava. Pra-
vi muzika pa ne see kar tako po tujem instrumentu.
Deek mu je bil hvaleen za to potuho. A kljub tej
hvalenosti je potem raje razgrebel cunjo in vzel v roke
svojo belo violino.
Fu! je pihnil Bika Joka in zagrizel v ustnik, da je dol-
ga pipa zadrgetala. Fu! si jo je nato s hitro kretnjo vzel
iz ust in je udrihnil z njo ob mizo, da se je pepelnato
pokadilo. Saj to! se je ves spremenjen sklonil nad de-
kovo violino saj to je Bela vrana!? Nato pa se je ves
nasren odmaknil, brez palice nekako na pol vstal, se
zagledal v Bumbaa... Klantoa... deka... pa spet violino.
BESeDA
103
Saj to! se je ez as, e zmeraj zro v violino, sesedel
saj to pa ne more biti res, da bi bila to Bela vrana!?
Bika Joka!? je priskoil Klanto in ga pridral na
stolu. Vedel sem jaz, da to tako ne bo dobro!
Kaj kaj si ti vedel!? je zaplahutal starec in ga je stol-
kel po rokah. Ti, ti Klanto, ti kaja bzika! ga je udrihnil e
z okovano palico, da se je moral, polizanec, umakniti
povsem z verande in je zdaj s stopnia prav po pasje
preal, kaj bo.
A Bika Muzika se je le spet sklonil k beli violini.
Poljubljajo jo s pogledom, jo je poboal z razprto
dlanjo. S palcem je mril najtanjo, potem pa e vse dru-
ge strune. Povsem od blizu se ji je zaziral v votlost, ki je
bila edina rna. epetal je vanjo. Poslual vanjo. Ji dol-
go dolgo tako pihal v duo. Pa spet dolgo dolgo tako pri-
slukoval. Dokler naposled ni zael prikimavati.
Pa je, si je pravil.
Ona je.
Bela vrana.
V tiini, ki je zavela na verandi in sploh vsenaokrog,
si je spet prigal ugaslo pipo. Slastno je vlekel njen beli
dim, cmokal njegov okus in pljuval odveno slino. Plju-
val je po mizi, po tleh in kdaj tudi Bumbau in Halgatu
po nogah. A jih nista odmaknila; njegovo udenje ju je
namre povsem zamaknilo.
BESeDA
104
Poznal sem ga, ki mu je bila usojena Bela vrana, je na-
posled zaepetal starec. Nikoli ni igral v nobeni ciganski
bandi, ker ga nismo hoteli medse. Moral je hoditi po svojih
poteh, eprav je bil velik muzika, je pravil starec tie
tako tiho, da ga je bilo komaj sliati.
Bil je res nesreen Cigan.
Ime mu je bilo Marika.
BESeDA
105
6.
D
a!
Ta Marika ni nikomur zaupal, kaj in kako se je v res-
nici zgodilo. Drugi so pravili, kar so jim povedali drugi, je
epetal Bika Joka Bai. Enim se je zdelo povsem verjet-
no, drugim skorajda ne. A vendarle: Nedvomno je, da je
prva vojna vzela Durlo Olaha, ki je zdaj na onem svetu ne-
kako mojih let. In da je potem sama suha alost ali e kaka
druga zelo skrita bolezen z leti vzela e njegovo eno Pav-
lico. In da sta za njima ostala sama in nesrena otroka
Marika, ki je bil stareji, in Julika, ki je bila kake tri leta
mlaja. Zgodilo se je prav tako nedvomno, da so srbski an-
darji leta dvaintridesetega na meji zaklali madarskega pri-
maa Zoltana Bobalya Zingarusa, ki je na rno nesel ez
mejo bojda ve zlatega kot pa navadnega denarja. Tako zlati
kot drugi denar so mu seveda pobrali. Dolgo pa se je v an-
darmerijskih magacinih prekladala njegova violina. Zanjo
nori Srbi pa niso imeli pojma, da je vredna stokrat ve od
vsega njegovega denarja.
Da!
Bila je to prava, rna s samim biksom ustrojena vio-
lina, kakno smo na tej strani meje videli le redkokdaj!
BESeDA
106
Da!
Bila je prav taka kot tale moja, pa vendar bolja. Vsa-
komur, ki je kaj takega somo enkrat slial, je zapela sko-
mina. Zato ni ude, da smo si jo hodili takrat vsi cigan-
ski muzikai ogledovat. Da smo kakor deca lukali skozi
polkna in tako po otroje nagovarjali andarje, da so
nam jo kaj od blizu pokazali. In tako je njena cena seve-
da tudi v andarskih oeh rasla. A kaj, ko Cigani nismo
imeli denarja. Le kaj bi gizdavi Srbi z naim drobiem.
Ko pa so lahko vsakega vercarja in prebega z dravnim
blagoslovom zaklali in do kosti obrali? Le kaj bi rejeni
Srbi z naimi grintavimi gosmi in kokomi, ko pa so jim
ljudje iz vasi prinaali stokrat bolj tolsto mito? In kaj bi
navsezadnje z naim ukradenim blagom, ko pa so nas
zaradi njega prav oni do mile volje lovili in nam ga je-
mali?
Da!
A prav dobro se spomnim: bil je mlad srbski andar
Jolo Luki Jovica, rojen nekje pod Niem. Nobena pre-
velika skrivnost ni: kot vsi srbski andari, je s spodnjim
oesom rad gledal za naimi. In se je v malo Juliko
bojda zato, ker ga ni in ni hotela tako zagledal, da je
njenemu bratu Mariki zanjo obljubil samo rno pri-
maevo violino.
Da!
Taka je ta zgodba.
BESeDA
107
Ni lepa ni ta zgodba.
Bog jima odpusti, Jovici Srbu in Mariki Ciganu!
Tisto no torej, je brat s pretvezo privedel sestro v tisto
Ptarnovo bukovje nad mejo, ki e danes bolj slabo, a
mole rase. Tisto no mu je andar vprio nje v zame-
no izroil rno violino pokojnega Zoltana Borbalya Zin-
garusa, o katerega veliki muziki e danes bajke govori-
jo. Da, tako je bilo to a kaj je bilo potem!? Morda se
je brat veselil violine in ni niti slutil sestrine stiske? Mor-
da je brat prisluhnil violini in je bil gluh za sestrine kri-
ke! Morda je kot so bili prepriani, ki so mi o tem pra-
vili res z muziko zaspal in je spal vse do jutra, ko je
bila violina e bela. Kajti, prav to se je namre zgodilo
tisto no, da je bila zveer e rna violina, zjutraj e bela.
Da!
Taka! je Bika Joka Bai prvi vzel deku violino iz
naroja. Kajti to, prav to je tista violina! jo je dvignil, jo
spet pogladil in jo poduhal. In ko jo je brat zjutraj tko
zagledal, je gotovo e slutil, da je na njej za zmeraj zapisa-
na huda resnica. Kajti: dekle so opoldne nali na meji dva-
krat prestreljeno. In e mrtvo samo zase krivo, e da je ho-
tela na rno ez mejo.
BESeDA
108
7.
S
ranje! je iztisnil Bumba. Vse mi gre po zlu, potem mi
pa e tako sranje pride na glavo! se je uipnil v bra-
do. Ampak, posluaj me, Bika Joka Bai, se je potem do-
mislil: Mali pa ni kriv, da ga je ravno ta ravbar spravil na
svet in da mu je zapustil ravno to zacoprano violino.
A? se je zganil starec, ki je e zmeraj gledal kakor sko-
zi meglico
Sranje, pravim! je ponovil Bumba. Vse mi gre po zlu,
potem mi pa e tako sranje pride na glavo! Ampak, poslu-
ajte me, Bika Joka Bai, zdaj sem temu nesreniku prav-
zaprav jaz oe, violino pa tudi lahko zamenjava za kako dru-
go, e mislite, da je ravno treba?
Kaj!? je starec zdaj v hipu razmahal meglico. Kaj pa si
zmiljuje, ti, ti pogoltne, ti pasja senca!? ga je udaril po
rokah in mu zbil klobuk. Marika je bil na, Marika je bil
cigan. Marika je bil naa, ciganska nesrea in kdaj smo
se e Cigani odrekli svoje nesree, kdaj smo ji obrnili hrbet,
kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mu
bo potrgal uesa. Nikoli! ga je ujel z vrhovi prstov. Razu-
me, da je bilo to lahko le nikoli! ga je zadel e s pestjo in
naposled odnehal. Zapomni si to, da nikoli, se je potem
BESeDA
109
sesedel in ga ni niti ve gledal. Kajti: Marika je bil kaz-
novan z osamo, a ni bil kaznovan s privoljivostjo. Kajti:
Mariko je bolela ta njegova nesrea, nas pa ta njegova sa-
mota.
Sranje, je zdaj Bumba rekel sam vase. In se je praskal
po temenu, po licih, po bradi, in sploh ni ve vedel, kaj
bi. Ni namre razumel nenadne stareve jeze in tako
tudi ni ve prav vedel, kaj sploh e lahko iztrita. Ali
e sploh kaj!? Kajti Bika je vse bolj obraal glavo skozi
okno in se brezvoljno oziral nekam navzgor, najverjet-
neje v diee kronje sadnega drevja ali morda celo pod
veke. Vse telo se mu je pomalem umirjalo in le noga mu
je vasih trznila, kot bi se ga bil polaal spanec.
Pss! Bika Joka poiva! si je zdaj celo Klanto spet
upal na verando. Ali vidita: Bika Joka poiva, je pomig-
nil Halgatu, naj pospravi violino in ju je rinil s stolov.
Dobro, dobro, dobro, ga je pomirjal Bumba, ki je vztra-
jal na svojem sediu. Tiha bova akala res tiha. Saj se
vendar nismo e o niemer domenili!?
Zmenili smo se, je rekel Bika, ne da bi obrnil glavo.
Marikinega malega bom vzel v uk. Dobrega primaa bom
napravil iz njega. Mogoe zelo zelo dobrega.
Ampak, Bika Joka Bai, se je vznemiril Bumba,
kako: v uk!?
BESeDA
110
Tako! je pojasnil stari: Klanto ga bo prevzel. Ostal bo pri
meni. e ez nekaj mesecev vam bom lahko povedal, ali se bo
splaalo z njim res trdo delati.
Zdaj je lajfar kar poskoil. Ampak, Bika Joka Bai!
je vzkliknil. Posluajte me saj ga nisem pripeljal zatega-
delj saj nisva prila tega prosit saj to itak ne more biti!
Enega, Pitija, sem e dal v ole v velike ole sem ga dal
veliko breme sem si s tem naloil. Tega je objel Halga-
ta vam ne morem dati ker tega zdaj potrebujem! Temu
se ga je oklenil temu bo isto isto dovolj, e mu kdo
kako bando, kako ardo ali vsaj kako gostijo zrihtate!
Klanto se je spet umaknil z verande. Oitno je priako-
val, da bo starec spet besnel. A Bika Joka Muzika
tokrat ni planil. In tudi govoril je naprej s tihim, udno
zamolklim glasom.
Glejta, jima je rekel, pogledam vaju in vem, kaj vama je
na pameti. Z ranjenim ciganskim pogledom in z jecljajoo
cigansko pesmijo je pa mogoe sluiti. Nobena alost nima
veje cene od ciganske alosti. A noben tak zasluek tudi bolj
ne obtii v grlu. Kajti, vem: Od birtije do birtije bosta la in
bosta tam akala, kdaj bodo dovolj pijani. Od sejma do sej-
ma se bosta potikala in bosta tam akala, ali bo e za vaju
kaj ostalo. Iz rovt v rovte bosta oprezala, ali se kje kaka rev-
ina napravlja k veselju revina, ki nima za dobro pijao
in za pravo bando.
BESeDA
111
Pa potem?
Potem bo zmeraj le e potem.
Dlje bosta lezla, globlje bosta bredla. Kajti ni bolj ne
tii k tlom kot ptlarska kravata. In pijanska slava. In
prazna glava.
O, ja! je lajfar uipnil v deka. O, ja! ga je ipaje po-
vlekel z verande. Tega ne bom ve poslual tega pa ne
bom ve pual v uesa! Nabil si je klobuk vse do ues in
jo s irokimi zamahi zaplaval proti vozu. Naj se mu jezik
posui! Naj mu kri zvodeni! Naj mu iz riti zrase kopriva! Le
kaj si e ne bi zmislil: ptlarska kravata pijanska slava
prazna glava!? Boj se takega Cigana: pranji gvant si nade-
ne, pa se e razglasi za popa!
Deek je ujel samo e alostni starev pogled, potem
pa ga je Bumba e vlekel z dvoria. Ta pogled se mu je
zdel, kakor bi ga gledala usoda. Zgroen, prizanesljiv,
usmiljen, pa vendar brez prave moi in volje, da bi mu
pomagal iz primea. Morda bi se iztrgal, e bi ga starec
samo e enkrat poklical. Morda bi se uprl, e bi mu prej
vsaj namignil, da se splaa. Tako pa je bil ves pogovor
ena sama blodnja in zmeda. Jeziek na tehtnici je drge-
tal, a se ni zanihal. Celo oslovska vprega je e spet kole-
skala leno, vdano, ne misle niti stopaj pred sabo
kot da se ni ni zgodilo.
BESeDA
112
Tako je to na svetu, je godel Bumba s prestola e Ci-
gan Cigana ve ne vidi. Same velike in bahake rei mu ro-
jijo v glavi, na kruh, ki ga je tudi sam vasih stradal, pa niti
ve ne pomisli. A kako naj torej razume to nao muziko, ki
je taka prav zaradi lakote.
Ne vem, mu je odgovoril Halgato, ki res ni znal preso-
diti.
O, ja! ga je potrepljal lajfar. Ve, ve! In stari je to zau-
til, zato te je hotel imeti ob sebi! mu je priepnil. Ti pa ne
pozna Bike Joke Coprnjaka! Kri bi ti spil! Po svojem ko-
pitu bi te naredil! Potem bi se pa vail s teboj! ,Poglejte ga,
glejte! bi pravil. ,Tega sem pa jaz napravil! Temu sem pa jaz
duo vpihnil! Ta ni iz niesar drugega kot iz mene!
BESeDA
113
8.
K
akor je Bika Coprnjak prerokoval, tako se jima je
tudi godilo.
V zakotnih vakih pivnicah in divjih vinotoih so bili
tisti as nadvse nezaupljivi. Sprva so ju zmeraj ovohavali
kot vsiljenca, ki sta prila z kdo ve kakimi skritimi name-
ni. Pa e potlej, ko so jima le dovolili, da sta sedla, jima
niso verjeli, da sta zgolj namernika, ki ju je ujela no.
Zanala in pomenljivo so si pravili o vseh ravbarijah, ki
so se kdajkoli godile tod. Setevali so unke in kokoi in
ebre z mastjo, ki so zmanjkali v tem letu, in ju pogle-
dovali, kot bi vso to bogastvo prav onadva odnesla. Ne-
malokrat je tako Halgato moral igrati le za dobro voljo,
ki je prepreila, da ju niso e bolj trdo prijeli in celo pre-
mikastili.
Iz boljih gostilnic so ju vasih tudi zares nagnali. Od-
visno pa, na kakno razpoloenje sta naletela. e naj-
bolj so bile njune ciganije eljni nadzorniki, oznai in
miliarji, ki so podnevi v imenu socializma trebili ljud-
sko trmo, ponoi pa so se potem kesali. In le-ti so, k sre-
i, za tak obli in odpustke tudi najraje plaevali. Zato je
imel Bumba zanje zmeraj drugano zgodbo.
BESeDA
114
Vi ste pravi Titovi vojaki! Neko boste, morebiti, celo nje-
govi generali! jim je nakadil in se ni ob tem dral prav ni
noravo. Ali: vsaj ne tako zelo noravo, da bi to lahko
zaznali. Le vi, tovarii, boste lahko prav vedeli: Zgodilo se je,
ko Tito e ni bil Tito, ampak je bil videti tak, navaden, kot
je pa vsak.
Pa so se tu v eni vasi kulaki zmenili, da bodo drali na
hrani in plai takega uenjaka, ki jim bo rihtal de. A se
seveda ni nihe javil, ampak se je javil samo Tito. Kajpa-
da so se takojci zmenili in napisali rno na belo. Pa pri-
de e prvi dan prvi kulak k Titu in mu pravi, naj popol-
dan med peto in esto, ko bodo njegovi hlapci poiva-
li, napravi rahel de. ,Dobro, pravi Tito, ,samo pripelji
mi vsaj tiri take kmete, da se bomo o tem lepo zmeni-
li! No, in res se tako zbere okoli njega vseh pet kulakov,
on pa jih vpraa: ,No, kateri si zdaj res danes eli de?
Prvi kulak je kajpada hotel de. Drugi se je malce obi-
ral in praskal, a vendarle privolil. Tretji je menil, da naj
bi raje deevalo jutri, kajti tega dne bi rad e oral. etrti
je nadvse nasprotoval deju, kajti vse seno mu je lea-
lo nespravljeno. Peti pa za ta teden o deju ni elel niti
sliati, sa si je e zagovoril kosce.
Tako jim je pa Tito velel, naj gredo lepo domov in
naj spet pridejo, ko bodo vsi za to, da bi deevalo. Tako
se seveda ni zgodilo nikoli. Uenjaka pa so nori kulaki le
morali hraniti in plaevati, saj je imel pogodbo.
BESeDA
115
Pijani Titovi vojaki so seveda morali pritrjevati.
isto mogoe da, so se spogledovali.
Ker, e e ni bilo tu, je pa bilo zagotovo kje drugje.
Ker, e e ni bil ravno Tito, je bil on kdo drug, ki je bil
njegove pameti.
O, ne! jim je ogovarjal Bumba. Zagotovo je bilo tu! Ker:
nikjer drugje na svetu ni tako norih kulakov! In zagotovo je
bil Tito! Ker: nihe v tej dravi ni tako pameten kot on!
Oboje jim je seveda godilo. Kajti o kulakih, s katerimi
so se vse dneve bodli, so bili povsem enakega mnenje.
Pa tudi tisto o Titovi pameti, se razume, je bilo povsem
na liniji. Zato so hitro dali za pijao in so hitro plaali
e Halgatu, ki jih je s svojo muziko varoval pred e bolj
neverjetnimi Titovimi ukanami in podvigi.
e pa nadzornikov, oznaev in miliarjev ni bilo na te-
renu, je lajfar najraje mehal enske. Obletaval je kako
starejo kuharico, toajko, ali seveda, e najbolje, lastni-
co. In ji je pravil tko alost, da se ji je nemalokrat e
solza storila. Vasih sta tako e pred nekaj urami poko-
pala slednjega blinjega in sta mu vrgla v grob e sled-
njo paro. Vasih spet sta bila namenjena na pogreb, pa
nista imela ne za roe ne za venec. Ali pa je slednja ura
preala kar nanju in jima je bilo to veseljaenje zadnja
milost. A kakorkoli e: lo je. Skozi ivankino uho a
BESeDA
116
prav za toliko je zmeraj lo. Tudi, e so starega ujeli e
na taki lai, kaj jima je prestalo drugega, kot da so se mu
potem le smejali. Ali pa so ga, kvejemu, kaznovali s
kako dbi pijao manj.
Tako sta naposled naletela na gostilnico, v kateri sta
lahko celo dlje ostala. Bilo je to poldrugo uro hoda iz Ve-
like Vejsi, doma, takoreko. Zdanje je bilo odmaknjeno
od naselka, skorajda skrito v jelevju poleg reke, ki je
tekla tudi blizu Lacki rome. Halgatu se je dozdevalo, da
je velika voda vasih ob veerih celo zadiala po Lacki
romi. Zagotovo pa je v svoji leno premikajoi se notri-
ni iz tistih daljav kdaj kaj prinesla mimo. To neznatno
dotikanje z vsem tistim njegovim ga je tako dramilo, da
je po dolgem asu spet slastno segal po violini. In je lah-
ko igral in igral, ne mene se za poglede in naroila.
A ni bila taka njegova navdahnjena muzika razlog, da
sta se lahko nastanila na podstrehi in ostala. Razlog je
bilo noro upanje stare lastnice Durgole Neni in njene
prav tako ne ravno mlade here Fride.
BESeDA
117
9.
e ko sta zavila na ozko, senno dvorie, jima je bilo

nekako udno. enska, ki je oprezala s stopnia in
ki je, kot sta kasneje opazila, slehernega tako sprejela,
jima je ponudila, da sta z vozom zapeljala v skedenj in
da sta osla privezala v hlev. Ljudje se napijejo, ubogo ivad
pa pustijo, da se vpreena pja po dvoriu! si je zgovorila
in je kot sraka nemirna predikala okoli Cigana: Vidva se
kajpada ne bosta narla!?
Hja! se je posmejal. e e na vratih tako velevate!?
Ne, ne! je pokaljala in porla. Prav ni ne velevam.
Vsak sam ve, kak elodec ima in koliko ga glava uboga. A
ljudje se nalijejo, potem pa niti ve ne vedo, ali so namenjeni
na most ali z mosta.
Hja! se je spet posmejal Bumba, ki mu je bila taka
skrb nadvse prijetna. Tudi taki so, je kar naprej mrmral,
vseh vrst ljudi je na svetu. Je treba res paziti. Je treba e na
zaetku vse na svoje mesto postaviti. Zmikavte je najbolje e
kar takoj odsloviti.
Ne, ne! je pohitela. Tu je gostilna in sem e vsak lahko
pride. Le kam bi pa prili, e bi samo od potenih kasirali! Saj
ne bi bilo ni prometa!
BESeDA
118
Zdaj Bumba res ni ve vedel, kaj bi. Slekel si je suk-
nji, ga skrbno otresel in obral smeti. Nato si ga je spet
oblekel, si zapel gumbe in se porihtal, kot bi stopal v
nadvse gosposko gostilno. Le ni se ne bojte, ji je rekel.
Ne, ne kje pa! se je zdaj prav dobrikavo nasmehni-
la. Saj, vidva vidva sta gotovo Cigana?
A!? je dihnil. Ja? Kaj? A se ne vidi?
Vidi, se vidi! se je e kar smehljala. Pa e kako se vidi! Saj
saj drugae vama pa ne bi rekla! In e ga je prijela za
laket in ga povedla ez prag.
Znotraj ju je prevzela druga, mlaja, ki ji je bila sicer
kot v ogledalu podobna. Kasneje sta takoj vedela, da je
herka.
Veste, mene je pa Ciganka dojila, je rekla, e preden
jima je sploh postregla. Mama ni imela mleka, pa je cigan-
ka hodila, da sem pila. Do estega meseca, pravijo, da je ho-
dila.
Ja, tako delajo, je skomignil Bumba to se e danda-
nanji dogaja.
Res, res! je pritrdila. In je nameravala e nekaj rei, a
se je ugriznila in odfrlela. In ju poslej ni ve ogovorila. Le
pogled ji je zmeraj spet skrivaj zaplaval k njima. Pogled,
ki sta ga zmeraj zautila, a ga nista razumela.
V noi, ki se je zaradi treh pijanih in razsipnih tudentov
e v jutro levila, je k Bumbau spet prisedla stara. ez
BESeDA
119
ramena in ivot je bila zdaj zavita v rno, grobo pleteno
odejo. V obraz, ki je edini kujal iz nje, je bila zaradi zas-
panca zabuhla kaj malega pa je morda tudi popila.
Dolgo dolgo je tako le sedela in se je grbila k Bumbau,
kot da bi se e od nekdaj poznala. Potem pa mu je prav
do vrha natoila in se kar in kar razgovorila.
To mojo je pa Ciganka dojila, je bila zaupljiva. Neka ot-
ka. Nisem je od prej poznala. Je tudi poslej nisem videvala.
Sem spraevala naokoli pa je kar nekam minila.
Ja, je skomignil stari to delajo.
Kaj? se je zganila. Zgrabila.
Kaj kaj? je odmahnil. Svojo deco stradajo, da lahko
potem mleko drugim prodajajo.
A, to, je rekla. Saj: to, je bila na lepem tiha. Veste: tudi
mi ji nismo dovolj plaali. Po resnici reeno. Nazadnje ji
sploh nismo plaali. Jaz sem bila temu kriva, se je potrka-
la in se je povsem od blizu zazrla v Cigana. Tako sem kri-
va, da tega ne morem ve, je vzdihnila in je spet akala.
Bumba je izpil na duek in si je znova natoil.
In: ta enska, ta Ciganica, ta otka mi je potem otroka
urekla, je zastokala stara. Je rekla, da bo Frida Jalovica, da
ne bo nikoli rodila. e pa bo e rodila, bo lahko narodila sa-
mo Cigana.
Bumba je spet izpil in si je znova natoil.
BESeDA
120
Pa potem? Je vpraal. Ali potem je?
Ne, je smrknila stara ne e.
Ker: sprva temu sploh nismo verjeli, sprva smo, Bog
nam odpusti, na to celo pozabili!
Pri devetnajstih se je Frida prvi poroila. In je z Jur-
kom Juriem ivela vse do leta petintridesetega, ko sta
se v zakonu brez dece skoraj na smrt pobila. ele pri
sedemindvajsetih je potem spet probala, eprav sta tak-
rat e skoraj vnaprej vedela, da ne bo sree. Zato mi je
e dandananji al malega Abrahama, ki je z njo v jalo-
vem zakonu svoja najlepa leta zapravil. Potem pa je
nisem ve silila in tudi sama se ni pehala v zakon. Pa
tudi drugae sva izgubili vsako upanje, saj sem ji, vrag
si ga vedi, kaken vse svet spravlja v sobo, pa ni ni pri-
jelo.
Edino, je potem pridihnila, edino s Ciganom e ni na-
neslo, da bi probala. Ker kako bo tako en-dva-tri s Ciganom
prckala? Ampak jaz ji pravim: naj bo, etudi bo Cigan, samo
da bo! Bo pa le nekdo, ki bo lahko za njo prevzel gostilno!
BESeDA
121
10.
e zjutraj je potem Bumba zajtrkoval stepena jajca

in prekajena rebra. In je bil sploh v taki negi, da se
mu spet ni prav nikamor mudilo.
Napravil ji bom tega faka vrag naj jo vzame! je nami-
goval Halgatu. Ni zlodej, da ji ga ne bi naprckal! Ni take-
ga copra, da se to ne bi enkrat prijelo! Pa: enska je enska
luknja je luknja! Pa: za to jo ima e nobena ni bila sle-
pa! Toliko bom dregal, toliko se bom slinil slej ko prej bom
zagotovo zadel v njeno sreo!
Samo: ko ne bi bila taka klada! Ko se ji ne bi tam e
pajevina nabrala! Ko ne bi, vraja baba, e isto poza-
bila, kako se to veselo dela! Ker: jaz res gonim, jaz res
vicam, ona pa me le gleda! Pa: ,Kaj bleji, kaj moli,
enska? Pa: ,Kaj je zdaj tu Boga in angelov treba? Raje
se ti zdaj zanesi na kurca!
Halgato je poslual o teh ajfarjevih nonih morah in
se nasmihal. Malo pa mu je, martirniku, tudi zavidal.
Kajti, le stari je tiste dni v gostilni Durgole Neni zjutraj
in opoldne in zveer jedel. Le on si je lahko v shrambi
sam toil vina. In le okoli njega sta se baburi vrteli le
kako bi se mu lahko drugae zdelo? kot kuri okoli
BESeDA
122
petelina. Zato ga je drail z molkom. Ga tako iz dneva v
dan bolj trdovratno opominjal, da to ni ravno astna
kupija.
Bumba je to opaal, a je e zmeraj predel. Ja. Je me-
kal, je mencal, je pogledoval stran, a je e zmeraj predel.
Pa mali!? mu je skomigal. Ti nori, nori Meika! ga je
dregal. Le zakaj bi midva zmeraj godla le na eno struno? Bi
godla in zraven gledala, kako drugi rejo, rigajo in prdijo? Le
emu si ne bi vsaj spotoma vzela, e se e tako na iroko po-
nuja?
Ker, ve: te babe gotovo na samih cekinih leijo. Ka-
morkoli se zlekne, kamorkoli see, koderkoli zadene,
spodaj gotovo sami denarci zvenijo. Zato tu zdaj sploh
ni ve vpraanje, e jih bova dobila. Tu, Meika, gre
zdaj samo e za to, koliko bova dobila. A malo e ne bo
moglo biti, saj jim ga bova vendar pustila fotva!
Halgato je zmeraj z istega brega z istega mesta zrl v reko
in s pogledom bredel. Vedel je e, da bo reka prinesla
malo tega, kar si bo zaelel. A vedel je tudi, da bo skoraj
zagotovo odnesla vse, esar bi se rad otresel. Kajti, to z
reko se mu je e od nekdaj dogajalo. Marsikatera nepri-
jetna misel, ki jo je potopil vanjo, je enostavno minila.
Marsikaka bol ali skomina se je tako stopila.
Zdaj zdaj se je seveda spet nabralo vsega.
BESeDA
123
Dralo se ga je kot duljiva meglica. Kamorkoli se je
napotil, je lo z njim, mu bilo senca. On pa ni zmogel
nadiha, da bi jo razpihal, razgrebel, razcefral. Niti toli-
ko ni mogel pomoliti glave iz nje, da bi stvari prav videl,
premislil, presodil. e Piti, edini, do katerega je res u-
til, je odel v svojo skrivnost, ne da bi mu karkoli rekel.
Da. Samo e pogledovala sta se takrat. Se gledala, kot bi
se poslovila, e preden sta se zares loila. In edino, kar
je potem ostalo za njim, je bil tisti teki Bumbaev
vzdih, da bo zdaj pa res treba zasluiti.
A Bumba Bumba je bil seveda e spet druga
uganka.
Vasih pokonen, da bi lahko Odreenikov kri nosil.
Vasih zahrbten, da bi lahko kogarkoli kot Jude zata-
jil. Potem spet preraunljiv kot cigan, ki je ob krianju
ebelj ukradel in je zaradi njega Bog razpodil Cigane po
svetu. Predvsem pa: Zanj Halgato ni nikoli vedel, ali res
tako trepeta za Pitija, ali pa se samo spreneveda. A prav
Piti je bil tista briga, ki je ni mogel kar tako utopiti.
Ne vem ne vem, je zato konno spregovoril. Ne vem,
kateri dan je a mislim: as bi bil e, da greva!
Stari se je zdrznil in tokrat ni pogledal mimo.
Mril je elo, meril Halgata izpod obrvi, kot da ne ra-
zume. obil je ustnice in migal brke, kakor da tehta.
Ugibal je vrat in sloil ramena, kakor da se bo spet po-
BESeDA
124
tuhnil. Potem pa se je le vzravnal, si privzdignil klobuk
in se popraskal po temenu. Ja, jebenti! je vzdihnil. Ja, je-
benti, jebenti, jebenti! Kako naj vem, kateri dan je in koliko
je ura! Kako naj vem, ko pa so me e spet napravili za lenu-
ha? se je s pestjo krepko kresnil po temenu.
In je, za udo, jel kar pakirati.
Seveda se e ni vedelo, ali se v Fridinem trebuhu kaj
dela. Zato se je, kot ponavadi, spet zataknilo glede plai-
la. Durgola Neni se je najprej kar skrila. In je niso pri-
klicali, eprav je la Frida vse do reke in gozda. Potem
pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le spustila s podstre-
he. A je bila kot v ipo ujeta vea. Zaletavala se je iz
prostora v prostor, si najdevala zmeraj nova in nova
opravila in se sploh vedla, kot da jih ne vidi niti ne slii.
Bumba jo je sprva grdo klel.
Nato jo je lepo prosil.
Naposled pa se je le domislil.
Vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame, vrag naj vas vza-
me! je navidez odnehal. Pa tudi tisto seme naj vzame! Tako,
ja: pa tudi tisto naj vzame!
Zdaj je Durgola Neni konno obstala. Koene roke
so ji obvisele in v udrte oi ji je navrevala groza. Ne! je
komaj iztisnila. Kajti zgroenost ji je e tudi grlo zalila.
Ja! je bevsknil Bumba. Naj klije, naj rase, naj zrase
a ven naj ne more, a ven naj ne more!
BESeDA
125
Ne! je spet jecnila. Ne!
Ja! Ja! je pobliskal. Naj grebe, naj brca, naj joka a ven
naj ne pride, a ven naj ne pride!
Zdaj stara ni ve zmogla glasu. Zgrabila ga je za roko
in jo je krevito tresla. Mu taka, nema in divja, nekaj do-
povedovala. Ga vlekla iz kuhinje na hodnik. In s hodnika
v sobo.
Vi, vi! je otresal lajfar. Zdaj zdaj te pa raufa
zdaj si pa nora! je popual in ji sledil. Zdaj, ko te lahko
sploh ve ne posluam in ti lahko samo reem: vrag naj jo
vzame, to tvojo noseo, saj ni edina. Na Vogrskem je ena tri
leta tako, tko, prekleto, dete nosila. Na Ruskem, tam pa je
imela ena dete v trebuhu, ko je e govorilo.
Stara pa je s slednjimi momi odprla ploevinasto
katlo in jo iztresla. koda le, da je bila ta njena blagaj-
na skoraj prazna.
BESeDA
126
11.
K
o sta se vrnila v Lacki romo, se je z Bumbaem po-
igralo nakljuje.
enske so bile ves popoldan nekam udno tihe, kot
da ju ne bi priakovale, niti elele. Tereza je strugala tisti
svoj osmojeni lonec, ki ga sicer ni ve uporabljala in ga
je jemala v roke le, ko je elela biti sama. Fana in Ana pa
sta sploh iskali prilonost, da sta se lahko izmuznili iz-
pred cimpra. Pa e tam, za vogali, potem nista, kot po-
navadi, epetali in se hihitali, temve sta se le topo in
togotno pogledovali. Halgatu je odleglo, ko sta iz Tere-
ze le izvedela, da o Pitiju ni novic torej, niti dobrih
niti slabih. Bumba pa je e kar preal. akal. Tudi sam
najverjetneje v strahu, da bo izvedel kaj neprijetnega.
Kajti sicer bi Terezo kar naravnost vpraal. In ona bi mu
gotovo tako tudi odgovorila. Tako pa sta omuhavala,
tipala in spet dolgo molala.
Najbolje je, ko gre, ko se ele odpravlja, je pravil. Kaj-
ti, takrat ve, da je vse prav in da so vsi zdravi, je pogledo-
val proti Terezi. Je pa zato grozno, ko prihaja vse, vse do
tedaj, ko ne pride, ne vstopi. Kajti, saj nikoli ne ve, e in
kako bo koga nael.
BESeDA
127
Ja, je skomignila. Vasih je bolje, e ve, da te nikjer nihe
ne aka. Ker le e ni nikogar, se je skual smejati.
Ja, je spet zmignila. S tem je kakor z otroki: ko jih dobi,
ti ni nikoli prav. A e bolj ti ni prav, e jih nima.
Zdaj je Bumba kar bevsknil. Poskoil. Ti!? jo je ustre-
lil s pogledom. Tereza!? jo je zgrabil. Jebemti pa nisi
vendar nosea?
Jaz ne, je odkimala. Jaz, hvala Bogu.
lajfar se je le za hip zmedel. Otresel. Krevito po-
mislil. Potem pa, kot da je e vedel. Odrinil je Terezo, se
razkorail. Jebemti! je iskal s pogledom. In ker ni nael,
spet in spet: Jebemti, jebemti, jebemti!
Ne kolni, je prosila Tereza ne kolni e nerojenega!
A je ni ve slial.
Odpel si je pas in ga nameraval izvelei. A ker bi mu
hlae padle, si ga je spet opasal ter na vso mo zategnil.
Nato je iz ograje izdrl palico, jo v besu prelomil. Izvle-
kel drugo, debelejo. Zavigal z njo in se napotil.
Fana! je kriknil. Jebemti pamet!
Ana! je kriknil. Jebemti sreo!
Dekleti sta e vedeli, da mu ne bosta ubeali. Zatekli sta
se k babi Fikale in upali, da ju bo stara ubranila vsaj
pred prvo jezo. Toda Bumba je bil e tako penast, da bi
ga lahko z mrzlo vodo polival, pa ne bi zaleglo. Kakor
pes je vohlajl po nevidni sledi, tolkel s polico po vsem,
BESeDA
128
kar mu je bilo v napoto in se tako drl, da so se kmalu vsi
iz naselbine zbrali na oknih in podoknih.
Pa kaj se e spet vreme mea!? so si rekli.
To pa je tudi sam zlodej, da se med nami zmeraj kdo
najde, ki ga luft zajebava!
In zato ni tu nikoli miru ne spokoja!
Toda ajfar jih sploh ni poslual. Grgral je svoje vraje
molitvice, se zaletaval v vogale in lukal v pletenice in
cimpre. Dokler ni tako naposled izvohal, da sta se Fana
in Ana potuhnili pri babi Fikale za kaminom. Prav, prav!
je takrat zastal in si je z rokavom obrisal potno elo. Pra-
vo, pravo mesto sta si izbrali! Tu vaju bom zdaj lahko odrl!
Tu vaju bom ivi skuhal! je pokazal na babin kotel.
Dekleti sta se pritajili kot miki.
Baba Fikale pa je ele zdaj poasi vstala in mu zasta-
vila pot. Kaj je? je vpraala, kot bi jo premotil sredi ka-
kega skrbnega opravila. Misli, da ne vem, kaj je? je po-
tem, ko se za udo ni premaknil in ne odgovoril, dvig-
nila velikansko rno kuhalnico. Rad bi e naprej v miru
gnil in drnjohal, to je! Samo zato bi ji rad spravil detece iz
trebuha! ga je povsem nepriakovano kresnila s kuhalni-
co po glavi, da mu je odletel klobuk. Ti bom e jaz poka-
zala, pritepenec, e e tu ni nikogar v hlaah!
Baba!? Kar in kar ni mogel verjeti, da si je drznila na-
denj. Ti stara baba!? ji je bliskoma iztrgal kuhalnico in
jo zalual visoko nad stenami. e z naslednjim zama-
BESeDA
129
hom pa si je dal drobno in zgrbano starko ez kolena in
ji je obral krila. Na! Na! Na! jo je neizprosno mlatil po riti.
Na! Na! Na! je bobnal, da je bilo prav udno sliati. Na!
Na! Na! ji je prail tevilna krila.
Bog, da to ni od vremena! so si rekli zbrani.
Ta je res nor!
Temu se res mea!
A vreei babi Fikale ni nihe priskoil na pomo.
Kakor skozi ipo so gledali, kako jo je potem spet posta-
vil pokonci in z iztegnjenim kazalcem ukazal Fani in Ani
proti domu.
Katera? je potem vpraal doma, zdaj e ves tih in mi-
ren.
Fana je pokazala na Ano.
Dobro, je zamrmral. Kaj lahko bi zaklal napano. In ves-
ta, kako sranje bi potem to bilo? To bi bilo tako sranje, da bi
se mi e sam Lucifer real. A vidve, kajpada, ne bi bili nie-
sar krivi. Ker vidve pa nista nikoli krivi. Ker vidve kje pa?
tudi zdaj, ko so vaju napumpali, nista niesar krivi!
Fana je spet pogledala Ano.
Dobro, je odmahnil, ena ali druga, isto sranje. Ker sranje
je sranje do vratu sem zakopan v njega. Pitija sem dal v
ole veliko sem si naloil. Zdaj pa naj skrbim e za tega
fotva! Le kje mu bom med Cigani nael oeta!?
Debeli Babi jo je, je rekla Fana. Na silo.
BESeDA
130
12.
B
umba je Debelega Babia zasail na pogradu in ga
kar za noge privlekel iz cimpra. Ker se je debeluh
sprva otepal, ga je e spotoma poteno obrcal, zdaj pa
ga je le e pahnil v blato in se nad njim razkorail. Dol-
go dolgo ga je potem tako le meril. akal. akal najver-
jetneje, da se bo sam izpovedal. Ali pa, da se bo spet
branil. Kajti svojo veliko pest je imel Bumba vseskozi
pripravljeno in utiti je bilo, da ga je poteno srbela.
Toda, tudi Debeli Babi je akal. Poival. S celim licem
se je prilepil na blato in je iroko razprtih ust lovil sapo.
No? se je Bumba konno prestopil. Si ali nisi?
Babi je le glasneje zasopel in odkimal.
Si,si! je lajfar poepnil.
Ne, nisem! je oni spet glasneje zadihal.
Si, si! ga je s kratkim, a krepkim zamahom udaril po
sencih in je spet dvignil pest.
A zdaj je Babi prikimal.
Tako, vidi, tako! je Bumba spravil pest in pokleknil.
Kar je, je! To se zmeraj prizna! Tu ni kaj odvzeti! A zdaj,
vidi, zdaj, ko to vem, zdaj se ele zaenja! Ker, kaj naj te
vpraujem: zakaj si to storil? Ko pa to dobro vem, zakaj se to
BESeDA
131
dela! Zato, bratec, vidi, zato je najbolje, da te e kar koljem,
da te e pred veerom zakoljem!
Ne! je oni pobrcal. Ne, ne bom ve! se je dvignil.
Ne bo ve!? ga je lajfar spet odrihnil in mu pobil gla-
vo nazaj v blato. Zdaj torej ne bo ve! Zdaj ko si e!
Zdaj, jebemti, ko e je, kar je!
Zdaj je Debeli Babi zazijal. Oitno e sploh ni vedel,
da je Ana nosea.
Kaj pa? mu je Bumba dovolil, da se je dvignil. Saj za
to gre, prekleto! Vsi bi jih delali, nihe pa jih ne bi hranil!
Dve krili imam v hii ve, kako se lahko te namnoijo! Vi
boste pa e zmeraj z rokami v epih lazili naokoli in si jih
delali trde.
Ko sta se potem le pobrala, sta bila e v ivem krogu. Ko
so namre nehali padati udarci, so pristopili e vsi, ki so
se doslej drali postrani. e celo Grintavi Fico si je zdaj
upal v ospredje in se je glasno prerekal in prerival z
otroki, ki so tudi eleli im bolje videti.
Kaj? Kaj zijate? se je ozrl Bumba. Dobil jih je, kolikor je
zasluil. In jih bo e dobil, e se bo zdaj mulil. In jih bo vsak
dobil, e se bo le kdaj mojih ensk dotaknil.
Kaj ne, da je tako kaj ne, da je prav? je nato pristopil
k staremu eju. Nadeval ji je in zdaj jo bo vzel. Brigal se
bo zanjo in bo njuno deco hranil. Nikoli se ne bo spraeval,
e je prav, za kar se dobro ve, da je prav.
BESeDA
132
Hm, ja vidim, vidim, je prikimal ej. e ga je na svet
spravil, ga bo tudi varval. Le kam bi pa prili, e bi z deco
delali kakor kukavica?
Debeli Babi je stiskal zobe in si mole otipaval mo-
drice, ki so bile oitno razsute po vsem telesu. In je le-
zel vase. Se spreminjal v senco, ki si je elela samo e, da
je ne bi nihe opazil. In je, seveda, tudi ne bi o niemer
vpraal. A zmeraj, ko mu je pogled zaplaval in ko se je
napravil, kot da govorijo o neem, kar njega sploh ne
zadeva, ga je Bumba dregnil in ga je zrinil na sredo kro-
ga. Zdaj se bomo glasno zmenili, mu je pougal, tu pred
vsemi bo povedal! Da bo poslej vsak vedel, da ti ne stopam
kar tako na rep, ampak, da te lovim za besedo!
Vzel jo bom. Jo bom pa vzel, je zastokal Babi. Samo, ne
vem e, kam jo bom dal. Potem pa e otroka. Ko pa nimam
doma.
Nima doma!? se je lajfar spet razkorail. Ti, nima
doma?
Babi je obmolknil. In si ni upal niti odkimati.
Nima, nima! so pritrdili drugi.
Sestra ga je morala vzeti pod streho.
est otrok ima in e sedmi je zdaj na poti.
Tista, ki se tja znosi, bo res sirota!
Zdaj Bumba ni imel ve moi, da bi udaril. e kletev se
mu je zataknila nekje globoko globoko. Ne da bi Debe-
BESeDA
133
lega Babia sploh e pogledal se je mimo vseh, ki so se
razgovorili za njegovim hrbtu, napotil proti domu.
Tam se je zavlekel v cimper in se izjokal.
BESeDA
134
13.
P
iti ni priel niti poklapan niti sestradn.
Kvejemu nasprotno: e ko je prihajal skozi Lacki
romo in ko je potem doma sedel na panj, je bilo na nje-
govem dekem obrazu utiti nekam otrpel nasmeh, ki je
kar trajal. Najverjetneje so ga zautili e otroci, ki so se
namerno podili okoli njega, a si nekako niso upali pre-
blizu. Najverjetneje ga je zautil stari ej, ki ga je Piti
edinega glasno pozdravil. Najverjetneje ga je zautil
Bumba, ki mu je od domaih edini stopil naproti in mu
je poloil roko na ramo. A zagotovo ga je zautil Halga-
to, ki je kar obsedel na svojem brvnu in je bil sprva celo
v zadregi.
No vidi, da bo lo, je rekel Piti proti Bumbau.
In staremu je vidno odleglo.
A zgodilo se je morda prav tisti hip e nekaj: Piti
poslej ni bil ve otroaj. In Bumba mu ni bil ve stari,
ki lahko namesto njega razsoja in mu veleva. Pa sta
zdaj e sedla z ramo ob rami, kakor je lahko z Bumba-
em sedel le redko kdo.
Ni se bati. Tam nisem edini tak, je pravil dijak. e mno-
gih se dri revina. Eni so celo iz Mesta, pa nimajo. Eni so
BESeDA
135
tudi vojne sirote. Eden pa je celo Rus in ve, kaj zdaj to po-
meni, e si Rus!
Bumba po vsem sode ni vedel, kaj zdaj to pomeni,
e si Rus, a je le prikimal. Ampak, povej mi, je povzdignil:
ima kje kak svoj kot? Ima tudi posteljo?
Le kako ne bi imel postelje? je pihnil deek.
Je elezna? Je vpraal stari.
elezna.
Pa nadstropna?
Nadstropna.
Haj! je bil Bumba zadovoljen. Potem je to vse tako kot
v vojski. Ima posteljo. Ima hrano. Ima red. Kaj bi si lah-
ko e elel drugega? Ko sem bil jaz za stare Jugoslavije v voj-
ski, si sploh nisem elel domov. Eni so jokali. Eni so vsak
veer molili Boga, naj jih odrei. Eden je celo skoil pod tank.
Jaz pa sploh nisem hotel domov. Sem si rekel: ,Le kaj bo ri-
nil z deja pod kap? Le kaj te tamkaj aka? Ker me res ni ni
akalo. ene e nisem imel. Oe mi tudi ni e prepustil bru-
sa. Tam sem bil vojak, tu pa Cigan.
Tudi to zdaj ni ve tako zdaj mi v oli nihe ve ne sme
rei Cigan, je pripomnil Piti.
A da ne? se je res zaudil stari.
Ne! Zdaj smo vsi enaki. Naj kdo le proba!
BESeDA
136
Vsaj dva dni sta potem lahko deka spet tiala skupaj.
e ko je Piti pristopil k oslu, ga je poohal in ga od-
vezal, se je Halgato prijetno vznemiril. e sama pomisel,
da ga bosta spet skupaj gnala na pao, je zaplivkala s
tako radostjo, da je frcnil kamen nizko nizko, a dale
dale nad mahedravimi strehami. Potem pa mu je ste-
kel vtric in je sploh pozabil, da nista tako hodila e kar
nekaj asa. Smukal je suho travo, klatil jesensko listje in
se odzival pticam, ki so vrale v obronkih. In je bil sploh
take volje, da bi ga najraje poljubil rnuha v beli sraj-
ci.
Zdaj bo lepo tu, je rekel. Zdaj bo krompir. Zdaj bo repa.
Zdaj bo tudi sadje.
Piti se je smejal in se oziral naokoli.
Ob reki so ejevi razkosavali crknjeno svinjo, ki so jo
ponoi privlekli iz Velike vejsi. Odsekano svinjsko gla-
vo sta i in Cntor oprala v tekoi vodi in jo natakni-
la na rogovilo. Sinje lesketajoa se stegna sta razvrstila
ob produ in sta jih zmeraj znova tela s pogledi. Ko da
bi lahko imela ival tudi ve nog kot samo tiri. Marga
pa je reva, s katerih je pobirala salo in mreno, metala
kar v reko. Beli revesni vozli, napolnjeni z zrakom, so
vso to ogabo dolgo drali na povrini.
Res bo lepo tu, je ponovil Halgato. Kmalu bodo e tudi
jei dovolj rejeni.
BESeDA
137
Piti pa kot da v vsem tem ni ve util pravega mika.
Hah! je pihnil. Ja! je zmignil. Vse bo, je prikimal vse to.
Samo, je potem odkimal nihe ne bo pravi as pomisli,
da bo potem tudi zima.
Halgato je pridihnil. Pomislil. Zima? se je zaudil. Se-
veda bo tudi zima. A huja kot lani ne more biti. Pa prav lani
je bil ravno pravnji sneg za djjo na zajce in jerebice
Ve kaj! ga je oinil Piti. Ti ne razume mene to ve
ne zanima! Ker mene zanima, recimo, zakaj v Lacki romi ni
trgovine? Pa me zanima, recimo, zakaj v Lacki romi ni niti
gostilne?
Halgato je spet pridihnil. In dolgo dolgo kar ni ve di-
hal. Vedel je da dijak ne zabavlja. A vedel je tudi, da bi
bilo prav hecno, e bi bila v Lacki romi trgovina, ali celo
gostilna. Kajti tod v trgovini pa ne bi nihe niesar ku-
pil. V gostilni v gostilni bi res kdaj kdo kaj naroil, a
potem tega zagotovo ne bi plaal.
Seveda se udi, je blago rekel Piti. Kajti pomislil sem na
nekaj, na kar kdo naih gotovo e ni nikoli pomisli. Saj ni-
kogar od naih tudi ne bi nikoli preprial, da je kaj takega
sploh mogoe. Pa vendar: bilo bi! Bilo bi, e ne bi bili Ciga-
ni taki cigani!
Halgato se je res zaudil, a mu ni zameril.
Ni mu zameril, da se mu je gabila ejeva crklina. Ni
mu zameril, da ni hotel z njim po krompir pa tudi ne
BESeDA
138
nad jea. Ni mu zameril, da je govoril o Ciganih tako,
kot so o njih govorili vaki. Ni mu zameril niti tega, da
ga je zdaj tako zbegal. Le iskal je vsaj neko drobno drob-
ceno prilonost, neko neznatno monost, da bi jima bilo
spet lepo skupaj. Da bi bila vsaj za kratek as spet zatop-
ljena v kako skupno opravilo in bi bila zaarana z ena-
ko eljo.
Pa zakaj si tako rad tam? je vpraal, ne vedo. Kaj bi.
Hah! je pihnil Piti. Zakaj, zakaj? je otresel.
Vidi, tam se pa jaz udim, mu je potem pojasnjeval.
Tako, kot sem se vseskozi udil, ko sem tu po vaseh zaenjal
hoditi v olo, tako se e zdaj udim. Se udim in udim in u-
dim. Gotovo bi umrl e bi se neko nehal uditi. Samo to naj-
verjetneje ne bo nikoli, kajti na tem svetu je toliko vsega.
Vidi: to Mesto! e e ga samo voha, je to pravcato
razkoje. Lacki roma res dii po svoje, a dii zmeraj ena-
ko. Te vasi tu, vse do Mesta, vonjajo spet po svoje, a vo-
njajo enako. V mestu pa se vsak as mea stotero in sto-
tero vonjav. Komaj jih prepozna in se nanje privadi, e
te zaskominajo novi, neznani. Recimo, vonj starih tet, ki
gredo k mai. Pa vonj golobov, ki vzletijo na trgu. Vonj
smolnatih pragov na elezniki postaji. Vonj slaiarn,
vonj pivnic, vonj restavracij, kolikor vrat vanje, toliko
razlinih vonjev. Koliko razlinih vonjev, toliko skriv-
nosti. Saj ve: za vsako steno, za vsakim ogledalom, pod
BESeDA
139
vsako streho se nekaj dogaja. Ljudje prodajajo, kupuje-
jo, kradejo, pekulirajo, skrivajo, beijo, akajo. In ne
mislijo zmeraj samo na eno. Kot nai na hrano. Pa vaki
na delo.
Le kako me torej ne bi mikalo, da bi bil zraven?
Ampak: tudi jaz bom enkrat zraven!
Enkrat. Zagotovo.
BESeDA
140
14.
V
saj to jesen je lahko Piti upravieno upal. Bumba
se je sprijaznil z Aninim trebuhom in je bil spet po-
konen. Halgato se je priuil goslarskih zvija, ki so
praznile epe. Dan se je dodajal dnevu, kot je to samo
po sebi umevno: polagoma, skorajda leno. Stari ej bi
rekel: Tako se ivi, e se ne ivi krevito. Halgato pa se
je vendarle udil, da je zdaj, na lepem vse lepo in prav.
Se je udil in se je potihem bal. Kajti, nekako ni verjel, da
je lahko Bog zdaj z njimi tako usmiljen. Obutek, da je
to lagodje le varljivo zatije, je bil trdovraten. Slutnja, da
se jim za hrbtom spet kaj grdega dela, je bila e kar ne-
vena.
Vidi, taki smo to smo napravili iz sebe: bojimo se svoje
sree! mu je ugovarjal Piti. Najprej molimo, prosimo, gre-
bemo, se tolemo zanjo! Deco bi prodali, mater bi zatajili!
Potem pa, ko enkrat je, potem pa ji ne upamo verjeti! Ne gre
nam v raun, da nas je kar tako doletela! Sumniimo jo, jo
preizkuamo, vse prepriujemo, da ne more imeti dobrih na-
menov z nami! In le kako se potem srea ne bi slej ko prej
naveliala te nae ciganije!? Mi pa seveda spet znova: tar-
namo, toimo, kolnemo, jokamo! In so nam za vse slabo dru-
BESeDA
141
gi krivi! Deco bi prodali, mater zatajili, e Boga bi znova na
kri pribili!
Zato, vidi, smo Cigani taki cigani! Zato mi ni ni
lepo, da sem Cigan! Ampak mi gre to e poteno na iv-
ce!
Halgato je premiljeval te njegove besede.
Mislil je same lepe misli. Odganjal je slutnje, s kate-
rimi bi lahko zameril srei. e melodije, ki jih je tiste je-
senske dni izvabljal po birtijah in sejmih, so bile posko-
ne, lahkotne, vesele.
A potem je le spet treilo.
Na dan, ko je v Lacki romi padel prvi sneg, je Tereza
ugotovila, da je tudi Fana nosea.
Tokrat Bumba ni besnel.
Komajda se je zganil. Komaj, da je sploh prisluhnil.
Da. Kar obsedel je na pogradu in jih je gledal, gledal.
Najprej Terezo, ki je le znova prikimala in zatrdila, da ni
nobenega dvoma. Potem Ano, ki je bila e tako okrog-
la, da tega ni ve skrivala. ele potem Fano, ki je epela
v kotu in si je s krevito stisnjenimi pestmi pokrivala
obraz.
V tem pogledu je bilo nekaj, zaradi esar se je Bum-
ba Halgatu prvi resnino zasmilil. Prhnilo je med tes-
ne stene, kot bi mrtvec rekel pogrebcem: Zakaj ste mi to
storili? Zlilo se je s tiino, ki je bila teja, kot e bi voda
BESeDA
142
zalila uesa. Oblealo tudi med njimi, kot oblei ubita
ptica.
e le ez as je Bumba rekel: Vi niste ljudje. Vi niste
moja deca. In je e rekel: Kako bo kaj v ivljenju napravil,
ko pa se vse sproti spremeni v drek? Kako si bo sploh upal
pomisliti, da bo kam prilezel, ko pa te taka nesnaga tii k
tlom? Kako bo povejte mi sploh mislil, ko pa niti na
lastno deco ne sme pomisliti, ne da bi te takoj kap!? Izprail
si je vzglavnik in se je vzleknil mrtvo, kot bi imel res
prazno glavo. Njegove dolge, v zloene saraste kornje
obute noge, so rne molele z leia. Njegova dolga roka
je zdrsnila ob strani in se je s hrbtiem dlani dotikala
vlanih ilovnatih tal. e prsni ko mu je le na hipe toli-
ko zadihal, da je bilo to opaziti.
Tudi Tereza se je zgrbila v kotu in je prav tako dolgo
mole pestovala zlo voljo. Le vmes ga je kdaj pa kdaj
oinila, kot bi vendarle priakovala, da se bo zganil in
kaj okrenil. Kajti tudi njena muka navsezadnje ni bila
majhna. Dve jezikulji si je privlekla v hio. Ni se e prav
navadila na njiju. Zdaj pa bo dobila e dva vreaa.
Bila sem pri babi Fikale, tudi staro Margo sem prosila
naposled ni ve vzdrala na kolenih sem ju rotila, naj ji
katerea to ven postre! Pa noeta, babi ne ena ne druga.
Baba Fikale, ker nam tisti tepe zameri. Stara Marga pa, ker
da naim tega nikoli ne dela. Ker da ciganski popki niso kot
drugi! Ker da ciganski otroci niso nobena nesrea! je povz-
BESeDA
143
dignila, pljunila in preklela. Kaj pa so potem? Sta zdaj ta
dva trebuha v eni hii morebiti srea?
A Bumbaa tudi ta njena ihta ni spravila pokonci.
e naprej je negibno bolal v strop. Njegovi temni
oki sta bili kakor jezerci v mraku. Halgatu se je e zme-
raj zdelo: polni neesa.
Fana je zautila, da je najhuje e mimo.
Da je stari tokrat ne bo pregnal. Da ne bo tepena.
A prav zaradi tega, najverjetneje, jo je krivda e bolj
skelela. Prva solza, ki ji je pripolzela po licu, je bila ve-
likanska in lena. Teko, teko rojena kajti Fana ni do-
slej nikoli jokala. Potem pa, kot da se je njena trda natu-
ra sesula. Solze, ki so ji navirale v oi in ji kapale med
prsti, so bile kakor hiter de. Neulovljive in neustavlji-
ve. e pa me je nahecal! si solz ni ve otirala. Toliko me je
hecal, da me je nahecal! je toila. Povigaval je za mano
nisem se niti ozrla! Pravil mi je, naj zavijem v grm, sem celo
stekla mimo! Tako sem tekla da me je komaj dohitel. A ko me
je zgrabil, me ni ve izpustil. Rekel je, da me bo samo tako
dral pa me ni samo tako dral! Vedno bolj me je stiskal!
Tudi, ko sem brcala, grizla, me je samo e bolj stiskal dok-
ler me ni tako prijel, da nisem ve mogla! Kaj sem potem e
lahko storila? Potem sem bila e taka, da nisem ve niesar
storila! On pa zanala ni el pravi as z mene! Ker on, on
mi je to storil namenoma! On je hotel, naj bom nosea!
BESeDA
144
Zdaj se je Bumaba konno zganil. Kdo? Je obrnil gla-
vo. Kdo prekleta fukara!? Prekleta, prekleta, prekleta!?
Debeli Babi! je pojokala Fana.
Babi!? je otrpnil Bumba. ez as pa je potem poa-
si vstal in mole odel iz cimra.
BESeDA
145
15.
T
isto no je Debeli Babi preminil. Nihe ni niesar
videl, ne slial. Le ugibali so lahko, kaj ga je vzelo
njega, ki je bil zmeraj vsem na oeh in ki se ni nikoli od-
pravljal iz Lacki rome. Ko ga tako ni bilo na spregled e
ves dan in ko se potem ni vrnil niti ponoi, je bilo to se-
veda e povsem udno. enske so slutee postajale pri
babi Fikale, moje pa so zborovali pri starem eju.
Bog ga e ni vzel k sebi, so pravili. Kajti, on zmeraj vza-
me le duo, telo pa mu je treba prinesti.
Vrag pa tudi zmeraj kake sledi pusti, so zmajevali. Kaj-
ti, e e iz koga mrtvake rve napravi, potem to tako smr-
di, da se takoj zavoha.
Baba Fikale jim je pritrjevala in je nalagala na ogenj,
da je ognjie kar sialo. Redko se je primerilo zadnji
as, da se jih je toliko zbralo okoli nje in da so jo tako
posluali. Morda najnazadnje, ko je odel Marika. Zato
je bila zdaj razgreta, da jo je kar stresalo. Ne, ne, kar tako
ga ni pobralo! je zgotavljala. Mlad je bil zdrav in nabit.
Nikjer ni imel nobene pege, nobene bule, nobene sumljive
mehkobe, videlo se je to. Samo ! je nato pomenljivo po-
molala in je govorila e tie: meni se je e ob njegovem
BESeDA
146
rojstvu nekaj zazdelo e ko sem mu popek zavezovala, me
je nekaj spreletelo, da ne bo z njim vse dobro. Ja! Ja! je pri-
trjevala in se je vroina spraevala: ali je bilo to, da je ne-
kje blizu krcnilo, kot bi kdo na oreh stopil? Ali je bilo to, da
je nekje blizu rhnilo, kot bi kdo v vodo pljunil? Ali pa je mo-
goe celo srhnilo srhnilo, kot bi mrtvec prdnil? A kakor-
koli e: dobrega ni znanilo, kar se mi je slialo! In videli bo-
ste: dobro se tudi ne bo izcimilo!
Zdaj so bili e povsem prepriani, da se je Babiu na-
pravilo nekaj stranega. Posebej e, ker tokrat tudi sta-
ri ej ni ve upal. Da. Celo posumil je, da je pogrea-
nega nekdo zaklal. In zaradi tega ni bil le alosten, tem-
ve tudi besen. Zdaj z levico, zdaj z desnico si je ivno
vlekel bajusi, tako da si ji jih po vsem razmril in so mu
trlele kakor a po povodnji. Govoril pa je tako raztrga-
no in uljavo, da so ga komaj razumeli.
e se je to zgodilo? Kar se v Lacki romi e ni zgodilo!
Potem se je res nekaj stranega zgodilo. A saj drugae
tudi ne more biti. Ker tujec ne more kar priti, loveka
zadaviti in z njim na pleih oditi! Sploh pa ne more tu-
jec z Babiem kakih raunov imeti! Ko pa je Babi od
malega tu kot privezan. Kaj torej? Bogme da, da se je
lahko le to zgodilo: na je naega zaklal! Cigan zadavil
Cigana! Z velikimi usti je v lastno meso ugriznil! Le kdo,
kdo bi to mogel biti?
BESeDA
147
Seveda so pogledovali proti Bumbau.
A Bumba se ni bal teh pogledov. e pred domaimi,
ki ga niso zgolj sumili, ampak so bili kar prepriani, ni
niti trenil. Slastno kot zmeraj je zveil svojo jutranjo e-
bulo. Pogoltno kot zmeraj jim je odjedel iz lonca, da je
vsakemu ostalo le e za lico. Potem pa je spet polea-
val in vmes glasno drnjohal, kot da ga dogodek sploh ne
zadeva. Le sekirico je pustil zasekano v panj. In no je
imel vseskozi na dosego.
Halgato ni vedel, kaj bi. Niti, kaj naj si misli. Krevi-
to je tuhtal, ali je sploh mogoe to: da je lajfar De-
belega Babia zaklal!? In bolj ko so bili drugi prepria-
ni, bolj je upal, da mu ni pustil krvi. Da ga je le malo
davil. Pa malo ipal in brcal. Potem pa ga je le spodil iz
Lacki rome. Babi pa si seveda zdaj ne upa nazaj. Ali pa
niti noe? Grintavi Fico mu, recimo, skrivaj prinaa os-
tanke. On pa tii nekje v loju, jih po mije gloda in
aka. aka, da se bodo ljudje nauvali in bodo li nad
Bumbaa. Ali pa ga bodo celo prijavili milici.
Da.
Halgato si je zelo elel, da bi se vse dobro razpletlo.
No je bila e taka prilonost, ko se lahko stvari po-
tihem in na hitro uredijo. Debelega Babia bo recimo
zazeblo, ali pa ga bo preplaila kaka nona ival. Prikra-
del se bo domov in zjutraj bo vsem odleglo. e sram jih
bo, da so Bumbaa tako grdo sumniili.
BESeDA
148
A no je bila strana.
e preden so se vsi, ki so v tesnem cimpru tesno legli,
povsem umirili, se je prvi oglasilo. Sprva se je zdelo kot
naporno jeevo sopenje, potem je postalo vse bolj jeca-
vo in loveko. Prihajalo je izza stene, morda iz trav pod
obokom ali iz robidovja, ki je tam zadaj na iroko raslo.
Bilo je iz bliine in daljave obenem na hipe tako za-
molklo in votlo, kot bi prihajalo izpod zemlje.
Nobenega dvoma ni bilo: vsi v cimpru so to sliali. A
sprva so se pritajili vsak zase. Nobeden se ni zganil, toda
prav utiti je bilo, kako otrpli vleejo na uho in se vse
bolj bojijo.
Aj! je rekla. Aj! Aaj! Aaaj! Kaj si mi to napravil? Zakaj
zakaj si mi to napravil?
Zdaj se je Bumba dvignil v pogradu in se v sobnem
mraku ozrl po ostalih. Res ni bilo dvoma: vsi so to sliali.
Fana in Ana sta se stiskali druga k drugi in sta si z dlan-
mi pokrivali obraz. Tereza je negibno leala vznak in je
iroko razprtih oi akala. Halgato se je umikal od ste-
ne in je ves as meikal. Ni si upal miati, kajti zdelo se
mu je, da bo to, nekaj, zdaj zdaj prhnilo povsem blizu.
Pa tudi gledati si ni upal, kajti zdelo se mu je, da bo to,
nekaj, seglo tudi po njem.
Toda, ne!
Spet se je oglasilo tam dale. Globoko.
Aj! ko bi dahnil nekdo, ki mu jemlje sapo.
BESeDA
149
Aaj! kot bi vzdihnil nekdo, ki ga napolnjuje mora.
Aaaj! kot bi stokal nekdo, ki nima ve glasu, da bi jo-
kal.
Kaj si mi to napravil? Zakaj zakaj si mi to napravil?
Bumba je potipal pod vzglavnik in prigal vigalico.
Z njo je potem prikuril oljenko, se v soju njenega razgo-
revajoega se plamena ozrl po prostoru. Se spogledal s
Terezo, ki je bila e zmeraj otrpla.
Pa kaj ? je epnila. Kaj si ga ti res zaklal?
Stari ni pritrdil. Niti odkimal.
Toda, Halgato je vedel: Prav tako je takrat Tereza
spraevala Mariko. In prav tako je Marika topo po-
gledoval skoz njo.
oltavi plamenek pa je poplesaval na tenju, poletaval
kviku in se spet povsem medel razgoreval po oljenki.
Njegova nejaka svetloba je utripala na stenah, predme-
tih, obrazih jih na hip povsem razlono izrisavala, pa
jih je spet potapala v temnino. Tako nekako, v nepred-
vidljivih presledkih, se jih je loteval tudi strah. Zdaj zdaj
so tiali zasaeni, v pozoru, nekako na prei; vsak po
svoje so ugibali o teh skritih glasovih, nihe si ni upal o
njih karkoli rei. Potem pa so spet zadihali, se upali pre-
mikati. Bumba je potipal svoj veliki epni no, ga odprl.
Potem je med staro aro za posteljo izbrskal e enega,
vejega. To, kar se je zaredilo zunaj, je bilo na lepem
BESeDA
150
mogoe prerezati, razparati, zabosti. In s prio tega
obutka jim je vselej malce odleglo.
Oni so. Nihe drug ne more biti, je preudarjal lajfar.
Radi bi me dobili ven.
Oni? je spraevala Tereza.
Oni, oni si je dopovedoval. Ne upajo si predme. Ne upa-
jo si mi pogledati v oi. Kar tako bi me radi. Izza hrbta. Z
odejo na glavi.
Eh! je odkimala Tereza. Stari ej jim tega ne bi dovo-
lil. On bi raje milico poklical. e je e tudi ni?
ej, ej! je odmahnil. Pusti njega! Kdo pa ga e sploh
poslua!? Nai niso ve kot nekdaj! To je zdaj banda! Ker e
bi tu e kdo koga kaj poslual, potem ne bi bilo vsega tega!
Je spet odmahnil. Pogled pa mu je napolnila tista pasja
alost, ki je Halgata te dni tako ganila.
Potem je bilo dolgo dolgo vse tiho. Niti lesni rv se ni
zganil. Tudi none ptice so potihnile. Vse, vse je tuhta-
lo, ali je Bumbaeva krivda res tako velika? In pa ali
bo taka tudi kazen?
BESeDA
151
16.
A
aaaj! je reklo, ko skoraj niso ve priakovali.
lajfar je poasi vstal, po prstih stopil k izhodu in
si nabrusil no ob hlanico. Niso vedeli, kaj namerava.
e najbolj se je zdelo, da bo kratko malo skual pobeg-
niti iz Lacki rome.
Kaj si mi to napravil? je reklo. Zakaj zakaj si mi to na-
pravil? je zakrulincalo iz globine. Nikoli ve ne bom jedel
iz domaega piskra!
Zdaj je Bumba brsnil v deske, s katerimi so v hladu
zaslanjali izhodno odprtino, in planil v no. Naprej je
bilo potem vse tiho, nato pa se je izza bivaka zaul lo-
mast begunca in zasledovalca. Zavralo je suho robi-
dovje, krcalo je vejevje, neka tea je telebnila ob tla in se
na kratko zakotalila. Glas, ki ni bil ve globok in zamol-
kel, je na vse grdo prosil za ivljenje.
Grintavi Fico! je Halgato v hipu prepoznal skovirja.
Kar bos in razopasan je stekel v snegu. Se spotaknil in
skorajda padel. Se pognal nad robidovjem in skozi
grmije proti istini, na kateri je Bumba sklatil Grinta-
vega Fica in ga nabodel. Ne! je zastokal Halgato. To ni
BESeDA
152
smrt! To je grintavi Fico! Ne! je pojokal. To ni On! To je
Grintavi Fico!
A je bilo prepozno.
Ko je stopil na zasneeno oazo, je loveek le e hro-
pel. V naroju pa je e zmeraj stiskal korenj, s katere-
ga globoko saro si je malo prej spreminjal glas. Prav
vanjo je namre govoril vse tisto: Kaj si mi to napravil?
Zakaj zakaj si mi to napravil? Nikoli ve ne bom jedel
iz domaega piskra.
Halgato je poznal to ukano in je zdaj krevito obalo-
val, da tega ni prej pogruntal.
Bumba je odvrgel no in si v snegu opral roke.
Nato je povlekel deka za rokav, ga zasukal tako, da
mu je nona sinjina osvetila obraz. Jaz grem, je rekel
tiho, zlogoma, kot da se pred tem slovesom ne bi prav
ni hudega zgodilo. Slii, Meika jaz zdaj grem, ga je
stresel in se mu od strani zazrl v obraz. Povej jim, da se
je Bumba posral na vse in da jih kurc gleda. Vse tako povej.
Ani povej. Fani povej. Pitiju povej tudi Pitiju povej, da
se je Bumba posral na vse in da ga kurc gleda je pregriz-
nil alobo, ki je napolnjevala te besede, in odel v temo.
Halgato je prikimal.
Zamial.
akal.
A zmeraj, ko je vmes le odprl oi je bilo vse e tam.
Grintavi Fico je leal zgrbljen z velikanskim sarastim
BESeDA
153
kornjem v naroju. Korak stran se je v snegu rnil no.
In pa: v Lacki romi se ni prav ni zganilo. V nobeni linici
ni zabrlela lu. Nihe ni priel niti na podokni. Tudi ene-
ga samcatega zaskrbljenega glasu ni bilo sliati.
A Halgato je e kar akal.
Kaj kaj? je epetal. Ali je kaj ali ni ni? Bumba je
enega zaklal. Bumba je drugega zaklal. Bumba se je na vse
posral in kaj je zdaj? Ali je kaj, ali ni! Ali je treba e kaj
napraviti, ali pa gremo v rit? je tuhtal in sploh ni util svo-
jih bosih stopal v snegu, niti hladu, ki se mu je zalizal
pod tanko oblailo. Zato pa ga je vse bolj tiala prazni-
na, ki sta jo delali ti dve smrti, pa Bumbaev beg, vse to.
Praznina, ki je zijala, terjala svoj prostor. Praznina, ki je
ni bilo mo z niemer zapolniti, niti iztisniti.
Pa kaj? se je potem le napotil proti zaselku. Ne bo
nihe klel? Ne bo nihe tulil? Ne bo nihe jokal? S pestmi je
tolkel na vrata, na okna, na stene. In vsem, ki so sneni in
prestraeni pokukali iz bivakov, pravil naravnost v
obraz: Pizda vam materina! Pizda vam materina!
BESeDA
154
17.
P
otem je Halgato spet mial.
Mial je, ko so Grintavega Fica pobrali iz snega in
ga odnesli na pare.
Mial je, ko so Debelega Babia pri Tretjem mostu
potegnili iz reke in ga tam nekje tudi zakopali na drav-
ne stroke.
Mial je, ko so Bumbaa prijeli v mestu in ga obdolili
dveh umorov.
Mial je, ko je nekdo na pristavi zaklal rika.
In je odprl oi, ko je priel Piti.
Da.
Kakor v hudih sanjah sta se znala pred razmesarje-
no ivalco. Dolgo sta nemo jokala vase, si s pogledi pra-
vila o sami grozi. Se zmeraj spet zazirala v oslikovo te-
lesce, ki ga je skriti klavec netetokrat prebodel, mu raz-
paral vamp in mu scefral uesa. Obenem pa sta tudi e
slutila: ta, ki je klal rika, je bil vrag, ali pa je norel od
maevanja.
Vidi, tako je zdaj tu, je epnil Halgato.
Ja, je dihnil Piti.
BESeDA
155
Potem pa sta prijela ivalco vsak za eno nogo in jo
vlekla dale dale v sneg. In zmeraj, ko sta vmes omaga-
la, se jima e ni zdelo primerno za pokop, temve sta
mole spet poprijela in zagazila v udirajoo se zmrzal.
Kmalu sled ni bila ve krvava, kmalu s poljane ni bilo
ve videti Lacki romo, onadva pa sta se e kar pehala.
Kot da bi elela rika spraviti nekam nedosegljivo da-
le v drugaen sneg, v drugo zemljo, na drugi svet.
Vendar naposled le nista imela ve moi, da bi se e
premaknila.
Tu? je vpraal Halgato.
Kaj vem? se je oziral Piti. Ni se mu e zdelo. A vedel
je, da ne zmoreta naprej.
Nikjer nama ne bo prav, je tiho rekel Halgato.
Vem, da nama ne bo, je prikimal. In samo tako je prav:
da nama ne bo!
Halgato mu je bil hvaleen. Tudi sam je tako util, a
ni pritrdil, ker se je bal, da ga bo izdal glas. Dvignil je lo-
pato in zasekal v sneg. eprav se je zemlja skrila pod le-
den oklep, je vedel, da bo lo. Danes bi e v ivi kamen
zmogla.
alostni riek, je pomislil. On pa ni vedel, zakaj so ga.
On je gotovo samo stal. In dral. In se udil.
BESeDA
156
O, vedel je, vedel! je vzkliknil Piti. e vseskozi je vedel,
da mu ne bo dobro z nami. Samo, kaj si je pa mogel saj ni
bil po svoji volji s Cigani.
Ampak, da bo tako plaeval Bumbaevo noro pamet, tega
pa zagotovo ni vedel, je podvomil. Saj tudi e je vedel, tega
pa ni razumel. In tega tudi jaz ne morem razumeti.
Oh! je vzkliknil oni. Razumeti!?
Ja! je vztrajal. Meni je to pomembno. Ko pa je Debeli Ba-
bi vsaj vedel zakaj. Pa Grintavi Fico je vedel. Samo riek
ni vedel. Le njega je doletelo tako.
Zdaj je Piti umolknil; pogledal stran; se nehote od-
maknil.
Prezebli obraz se mu je e zoil. Ustnice so se mu na-
obile in okoli njih so se mu napravile tako grenke gube,
da se je Halgato ustrail
Kaj je? je epnil.
Kaj kaj? je oni otresel.
e pa vem, da je! je vztrajal.
Figo ve! ga Piti sploh ni pogledal. Ko pa si tudi ti tak
riek. Te e kar vidim, kako bo e kar vztrajal. Kako bo
tial sem, ne da bi te izuilo. Potem pa : kako bo ivel, tako
bo tudi krepnil. Brez zveze prav gotovo brez zveze!
Ni ga povsem razumel, a nekako ni imel moi, da bi
vpraal. Malo ga je bilo tudi strah. Kajti Piti se je zdaj
zdel ves tuj in divji. Ena sama napana beseda bi ga lah-
ko pognala s poljane. En sam trzljaj bi bil dovolj, da bi
BESeDA
157
zapustil njega in mrtvega rika in morda tudi Lacki
romo.
Ko sta potem spet kopala, je Halgato vseskozi poma-
lem rviilo. Sprva je bil to obutek, da je ta udna po-
grebina njuno slednje skupno opravilo. Da poslej eno-
stavno ne bo ve poti, ki bi ju oba skupno zamikale. Da
ne bo stvari, ki bi se jih skupaj dotikala.
Niti trenutkov, ko bi bila enakih misli. Potem se je pri-
dodal e obutek, da bosta prav zdaj tu, v ta grob, k
riku zagrebla vso tisto arovnijo, ki ju je druila. In
ta obutek je postajal vse bolj neprijeten. Neznosen.
Zraal se je s praznino, ki jo je prvi zautil, ko je ostal
ob mrtvem Ficu. Razirjal je prostore, v katerih se je si-
cer votlilo e veliko tega novica o Babievem truplu,
Bumbaev zapor, Terezina vnovina otopelost.
Ja res ne vem, kaj bi, je priznal. In ponovil z vpraa-
njem: Jaz res ne vem, kaj!?
Eh! je pihnil Piti. Treba je stran!
Stran!
Stran!
Stran!
Ugriznil se je, da ni rekel: Kam? A dijak, kot da je vse-
eno razbral. Kamorkoli! je pojasnil. Do koder pa pride.
Dokler ti pa nekje ni res prav. A zagotovo je najbolje tja, od
koder je predale, da bi se lahko vraal. Recimo v Ameriko,
Avstralijo, Kanado se je skual spomniti, a je nato le
BESeDA
158
dodal: Jaz pojdem najverjetneje v Brazilijo. Tja je e najbo-
lje. Zaradi polti.
Ti pojde kaj!? je vztrepetal.
Zdaj, je zmignil Piti. Zdaj imprej.
Zdaj se je sproilo v njem kakor v violini. Neka nevid-
na struna se je nekje utrgala in je poletela skozenj. Tako,
da se je nemalo zaudil, od kod mu sploh moi, da je
tako rekel: O, to pa pa ne! Ti pojde zdaj lepo nazaj v olo!
Le e: E! je zinil dijak.
On pa le prikimal, ko bi to storil Bumba. In rekel z
njegovim glasom: Nazaj v olo pojde. Tako bo. Edino to je
prav.
Potem sta mole poloila oslia v jamo in ga zasula.
BESeDA
159
18.
T
ereza je spet pometla barako in zakurila smeti. Po
tem pa je bila spet taka kot takrat, ko je odel Ma-
rika. ez dan je posedala ob hladnem kaminu in ni do-
volila podkuriti. Zveer je legla na Bumbaev pograd in
ni dopustila, da bi kdo prilegel, eprav je bilo prostora
e za enega. Zato so se neradi zadrevali doma. Halga-
to in Piti pa sta si celo postlala na pristavi.
A to, kot da ji ni bilo dovolj.
Kar na lepem jo je oblo in je vse Fanine in Anine cu-
nje zmetala na dvorie. Potem pa je zastrla vhod z de-
skami in dekleti sploh ni ve pustila v cimper.
Zdaj so bili torej v pajati tirje.
In so bili komajda vsi pod streho, kajti lopa, ki jo je
Bumba zbil za osla, je bila majava in pritlikava. e bi se
vsi obenem vzravnali, bi jo lahko dvignili in jo prestavili.
Ali pa bi se ob takem premikanju najverjetneje sesula.
Ana je tudi zdaj molala. Halgatu se je zdela kakor
roa, ki tiho rase in nato tiho tiho vene. Pestovala je svo-
jo neeleno nosenost in ni niti s pogledom potoila.
Gotovo bo tako tudi rodila. In e to je teko predvideti,
BESeDA
160
ali bo otroka potem pobrala in ga obdrala v naroju ali
pa ga bo kar nekje pustila.
Fana je, prav nasprotno, ves as renala. Halgatu se je
zdela kakor bolna ival, ki se eli na vse naine znebiti
boleine. Najprej se brezglavo zaganja in se oha, kot da
se je mo boleine enostavno otresti. Potem upehana
obstane, poslua vase, se skua razgrebsti; pol ivota bi
si odgriznila, samo da je ne bi ve bolelo. Naposled po-
tem obupa, se toe navaja na neprijetnost, ie neko-
ga kogarkoli ki bi ji pomagal ali jo vsaj pomiloval.
Toda, kaj sta lahko storila deka!
Halgato, ki je e zmeraj upal, da je vse to le mora, iz
katere se bodo zdaj zdaj zbudili.
Piti, ki je le e iskal priliko, da bi pred vsem pobeg-
nil.
Pizda vam materina! se je prvi ozrl po naselku.
Tako je! je pljunil drugi. Saj drugae ne more biti.
A Lacki roma je bila gluha.
Nizke, z vsem mogoim krite bivake je sneg samo e
ulegel, da so bili kakor vsevprek in drug v drugega za-
rasli gomolji. Kakor nezdrava, a trdovratna goba, ki je
neko pognala v globeli in jo za zmeraj skazila.
e dim, ki je puhtel s kaminov in iz dimninih od-
prtin, je tial k tlom in kot kuna mrena visel nad po-
ljano. In zaradi tega dima, ki se je pozimi le redkokdaj
dvignil, je Lacki roma vonjala na pogorie.
BESeDA
161
Seveda ni bilo upati, da se jih bo kdo tu usmilil.
Bili smo Bumbaevi. Bili so otroci smrti, ki je lano
cigansko zimo samo e zagrenila.
Piti je ves as pogledoval svojo prazno platneno torbo.
Nato je brcnil v plahto, s katero si je pokrival noge, in
nameraval kar brez besed oditi. Halgata je ta njegov
odloni korak presenetil. Obenem pa je zaslutil, sa se je
deek napotil po neki svoji poti. To ga je sproilo, da je
stopil za njim. eprav je vedel, da ga je oni e opazil, je
hodil previdno, po prstih, paze, da mu pod podplati ne
bi zakripal sneg. Ker ni vedel, kako bi ga zadral, je
elel biti le senca, ki mu bo neopazno sledila. Toda, na
eni gazi, ki je vodila iz Lacki rome proti Veliki vejsi, je
Piti zastal, se obrnil. V pogledu, s katerim ga je pria-
kal, se mu je vrtinila nejevolja, e e ne jeza. Kaj je
kam rine kaj ti je to treba? ga je zaustavil.
Halgato je zastal. Pridihnil. Ni vedel, kako bi mu po-
jasnil. Posebej ne zdaj, ko ga je tako vpraal. Toda saj
sta se vendar e prej zmenila ! Nazaj v olo mora, je
epnil.
O! je deek pogledal pod veke. Ti mi bo to rekel?! Ti mi
bo to velel!? Ti ja, kaj pa ti ve!?
Vem, je prikimal. Vem, da mora.
Moram!? je oni spet pogledal pod veke.
BESeDA
162
Vem tudi, da hoe, je vztrajal. Samo: Bumba se je pos-
ral na vse. In zdaj se hoe e ti posrati! Sam nase se hoe
posrati!
Zdaj je Piti umolknil; pogledal stran; se odmaknil.
Obraz, ki ga je tako elel skriti, se mu je e zoil. Okoli
stisnjenih usten pa so se mu napravile tiste grenke gube,
ki se jih je Halgato tako bal. Dobro, je potem komajda
rekel. Morda res bi, je pogoltnil. Samo, ti ne razume: to
zdaj ne gre kar tako.
Gre, gre! je kriknil Halgato. Jaz ti bom dal! Toliko, kot
sem z Bumbaem, bom zmeraj nabral! ga je zgrabil za dlan.
Ne! se je Piti odmaknil.
Ja! ga je spet zgrabil.
Ne! se mu je izmuznil. Nikakor, ne! se je pognal po
gazi.
Ja! Ja! stekel je za njim, a ga ni dohitel. Piti je tekel na
vso mo in je bil vseskozi za korak dva hitreji. Neka
nepojmljiva sila ga je gnala, da je preskakoval kotanje se
zaletaval po neshojenem in bredel v zamete. Na vse
zadnje mu ni preostalo drugega, kot da ga je spotaknil.
Se zakotalil za njim v sneg in ga trdo zgrabil. Res bom
nabral! mu je zasopel v obraz. e ve bom nabral! Ker
Bumba je spotoma tako pol zapil!
Nor si! je dahnil Piti. A se mu ni ve upiral.
BESeDA
163
etrta knjiga
1.
N
amesto koga roa cveti, na mesto koga sem jaz? je k
violini pripeval godec, ki je prihajal iz neke svoje
skrivnosti in je bil od asa do asa zmeraj spet naokoli.
Videvali so ga v gostilnicah, na proenjih, na gostijah
in drugih veseljih. Navajali so se na njegovo tono pe-
sem, ne da bi se spraevali, o em prav pravi. Le e se je
komu zaelelo, da bi jo slial znova, mu je pomolil dro-
bi ali pa mu je naroil pijao. In vedeli so e: ele tak-
rat se mu povsem razpro oi. ele potlej je res na dolgo
potegnil z lokom in e zapel iz globokega grla: igava
koa najbolj dii, igava pesem rabi moj glas?
Ta napev se je Halgatu delal vsa ta leta, ko je vztrajno
lezel iz kraja v kraj in izpolnjeval obljubo, ki jo je dal
Pitiju. Bil je pravzaprav misel, ki se mu je vpraujoa
zataknila in ni terjala odgovorov. Kar tako, vasih bolj,
vasih manj, ga je napolnjevala in ga gnala, da je zme-
raj znova spet vstal in se napotil naokoli. Ni vedel, kdaj
jo je prvi na glas zapel, kdaj se mu je utrnila njena me-
BESeDA
164
lodija. Le, ko mu je kdo pritegnil ali jo celo sam zapel, se
je zavedal, da ni le vzdih.
A tako je bilo z vsem drugim.
Minili so dnevi in dnevi, ko je ivel ves v sebi. Ni se
dotikal poti, ki jih je hodil. Niso se ga dotikali ljudje, ki
jih je sreeval. Celo vsi tisti ne, ki jim je igral. ele potem,
ko je vasih obsedel in pobrskal v svojo platneno torbo,
se je udil, od kod spet toliko drobia, da ga je ve kot
dovolj za njegovo edino skrb, za Pitija.
Vasih ga je zaradi te zamaknjenosti kaj tudi neprijet-
no presenetilo. Znenada, kakor z vedrega je udrihnilo
po njem, ga zalotilo povsem nepripravljenega. Takrat je
ponavadi obstal, se potuhnil kot velika plana ptica.
Dolgo dolgo je bil potem na taki udni prei. Pogledo-
val je z enim nejevernim pa enim alostnim oesom
akal, da bo minilo. In taka njegova dra je izdajala vso
nemo, da bi se s imer koli sooil. Taka njegova stiska
ga je gnala, da je beel pred vsemi in vsem. Zaradi tega
je bili velikokrat besen nase, a ni nikoli nikomur potoil.
Celo Pitiju ni zaupal, da je spotoma e nemalokrat obu-
pal da je vasih dolgo dolgo kje del v samoti in da je
spet mial.
Tudi v Lacki romi e dolgo ni imel ve obstanka.
Prihajal je sicer, sa nadihal znanega, zatolhlega von-
ja izpod njenih peroti. A zmeraj je ostajal le za toliko, da
BESeDA
165
se je posuila obleka, ki mu jo je e najverkrat oprala
ejeva Marga. Tereza namre e dolgo spet ni imela
ve asa. Tereza se je namre, potem ko je pregnala
Fano in Ano, tudi sama izselila iz cimpra. Prvo zimo je
prebila pri Plantavem Miki, potem pa, ko sta se pole-
ti, kdo ve zakaj sporekla, se je znosila h Gubaem. Nihe
ni prav vedel, h kateremu izmed njih je prilegala; e je
sploh h kateremu. Kajti, stari Laji Guba je imel eno,
tudi mladi Laji Guba je imel eno, njegova edina e
dorasla sinova pa sta bila vendarle premlada, da bi ho-
tela Terezo. A kakorkoli e, Gubai in njihove enske so
jo sprejemali medse.
Halgato je o teh njenih udnih potih ni nikoli po-
vpraal. Pa tudi njej se ni zdelo, da bi mu morala karkoli
zaupati. e najraje je imela, e sta si la kar mimo.
Iz Lacki rome, kjer se je opral in oedil, je Halgato pona-
vadi odhajal v Mesto. Ta pot mu je bila edina res ljuba,
obenem pa se je e zmeraj malce bal. Kajti eprav se ni
ve izgubljal v podobnih si uliicah in na velikih krii-
ih, ga je kdaj pa kdaj e zmeraj pokljuval obutek, da
hodi v groto velikanskega, nedojemljivega stroja. Naj si
je potem e tako dopovedoval, da je to le naselek, v ka-
terem ljudje pa ivijo malo bolje tesno in malo bolje
drug ob drugem, se mu je potem zmeraj spet zdelo, da
tu ivljenje obvladuje neka skrita, njemu in najverjetne-
BESeDA
166
je tudi njim nerazumljiva sila. Nezavedno se je tako
zmeraj izogibal oin in podhodov, skual hoditi im bolj
tako, da je bilo nad njim vselej videti nebo nebo, ki je
bilo edino povsod enako in nedvomno vsem in vsemu
eno.
Piti je to njegovo nelagodje e dobro poznal, pa se
mu je vendarle zmeraj znova smejal. Poln neskrite ra-
dosti, ko ga je zagledal, ga je podrail. Potem ga je sunil
s pestjo v ramo, ga takole, po pasje, povohal: O, dobro
dii, e zmeraj dobro dii! Gotovo si spet dobre ognje kuril
in v toplih kozolcih spal? Halgato je ponavadi le prikima-
val in nato sta se napotila skozi mesto.
Takole: z ramo ob rami sta la.
In so bila njuna ramena visoka, e skoraj odrasla.
Kajti, nekje spotoma, ne da bi opazil, sploh pa ne, da bi
si o tem kaj rekla, sta se potegnila. Piti je bil, kot e vse-
skozi, tudi zdaj za spoznanje viji. Halgatova dra pa je
bila kljub vsemu e zmeraj nekam deka. Ali pa se je
tako zdelo zaradi prevelikega Bumbaevega suknjia in
upadle platnene torbe, v kateri je nosil le violino in de-
nar.
Kako je? je vpraal goslar.
Dobro, je odvrnil dijak. Pa pri vas?
Dobro, dobro, je skomignil.
Potem sta bila zadovoljna, da je dobro in o tem nista
ve govorila. Kakor se Halgato ni spraeval, kaj se Pitiju
BESeDA
167
dogaja za tistimi velikimi vrati, skozi katera mu je zme-
raj prihajal naproti, tako tudi Piti raje ni drezal vanj.
Veliko lae si je sicer predstavljal njegova samotna po-
potovanja, njegove tihe ure v prilonostnih bivakih, nje-
govo vsega polno pesem, ko se je le-ta sama od sebe
zganila, in njegovo lakomno muziciranje navsezadnje,
ko je bil ejen, laen, ali ko se mu je zazdelo, da ne bo
dobil dovolj denarja. Toda, vedel je, da Halgato te svo-
je muke ne eli priznati in da se je tudi ne eli odrei.
A vendarle: Samo e malo, mu je vasih rekel.
Malo!? se je vznemiril goslar. Zakaj malo?
Tako, e pa bom konal, mu je pojasnil.
Konal!? je zastal in je bil ves v sumu. Konal bo kaj?
In kaj bo potem? Bo potem e vse tisto, kar hoe biti?
Eh, je skomignil. Seveda bom. Vsaj nekaj bom.
Toda Halgato s tem nekaj, e ni bil povsem zadovo-
ljen.
BESeDA
168
2.
K
o se je vraal iz Mesta, mu je vendarle zmeraj
umelo v uesih. In v njem so plivkale radosti, ki jih
je doivel samo e kdaj v davnih trenutkih otroke spo-
zabe. Tako mu je bilo, ker je videl, da je Piti dobro. Pa
ker je vedel, da bo lahko zdaj spet vsaj nekaj dni vedril,
ne da bi moral zveer med veseljake. Da bi im dlje os-
tal v teh lepih sanjah, je hodil poasi, tako pomalem, da
so bili gotovo e oblaki hitreji od njega. Celo brencelj,
ki je trepetal v travah, ga je spet pritegnil, da je zastal in
se pomenil z njim. Tudi ljudi, ki so ga dohitevali ali pa
jih je sreeval, je proti svoji navadi pozdravil in jih celo
ogovoril.
Ta svet je kakor vreme, si je pravil. Po svoje oblai, po
svoje vedri. Nikoli ga ni mogoe povsem predvideti, niti
se nanj zanesti. Pa vendar, nekaj je zmeraj: zmeraj je po-
letje, zmeraj je zima. Kdor preivi nevihte, bo zagotovo
doakal sneg. In kdo preivi zmrzal, bo zagotovo doa-
kal sonce.
In jaz sploh nisem tako pritegnjen, da ne bi tega ve-
del, se je smehljal. Jaz pa e vem poakati, da mine, kar
BESeDA
169
elim, da bi minilo. Pa potem pride, kar elim, da bi pri-
lo.
In je obaloval, da se ni tega spomnil e prej, celo po-
mislil, da bi se vrnil. Zdelo se mu je namre, da bi bilo
dobro, e bi tudi Piti to vedel. Da ne bi morebiti kdaj
samo zaradi nevihte odnehal. Da ne bi, vihrav in neua-
kan, kot je, kdaj skual spreminjati svet, se loteval opra-
vil, ki jih z zagotovostjo lahko prepusti Bogu.
Pa je naneslo, da so ga takega, e omotinega, v Veliki
vejsi le zvabili v gostilno. Bilo je pa nakljuje, da ga je
na potiji pobral okajeni traktorist, ki je razvaal uste-
klenieno vino. Potem pa, ko sta e bila na gostilnikem
dvoriu, se ni ve mogel ubraniti pred domaini, ki so
v njegovi malhi otipali violino.
Vedel je: bila je to toilnica, izpred katere so oznai
takrat odgnali Mariko. Prav zaradi tega se je je ves as
ogibal. Bila je ena redkih tod, v katero ni vstopil niti z
Bumbaem niti poslej, ko je kolovratil sam. Vendar, zdaj
se je tudi to zgodilo; ker se je pa moralo. Veliki Pejpi
Bai, ki je e vse here poenil in se je zdaj e samo za-
pijal, mu je clo svojo usnjeno denarnico ponudil. In ga
je bil pripravljen tudi na silo privesti, e morda to ne bi
zaleglo. Priganjali pa so ga seveda tudi drugi, kajti vedeli
so: kadar je Veliki Pejpi Bai naroal muziko, se je res na
veliko pilo.
BESeDA
170
Halgato je sdel in je dolgo napenjal novo struno, ki
sta jo zjutraj kupila s Pitijem. e zmeraj je namre
gruntal, kako bi se izgovoril, da mu njegovega lepega
dne ne bi bilo treba deliti z njimi. Toda, e kar je toaj-
ka prinesla prvo roko, so moje spet jeli toiti in so tudi
njemu nazdravili.
Toliko, kot sem jaz za cigansko muziko dal, toliko najveja
koritaka familija celi svoj vek ne poje! ga je lopnil Veliki
Pejpi. A ni mi al, ni mi al! Le muzikai imajo dolge zlate
prste, vsi drugi Cigani pa imajo le dolge!
Tako, tako! so mu pritrjevali.
Samo muzikae bi bilo treba odteti in jih pustiti!
Vse druge pa bi bilo treba v vreo zavezati in jih po
vodi spustiti!
Halgato je bil takih modrovanj e navajen. Pobrenkal
je, dvignil violino. Potem jo je spet odloil, na duek zvr-
nil prvi pa drugi pa tretji ponujeni kozarec. alostno,
alostno je to vae veseljaenje! jim je rekel v mislih. a-
lostno, alostno je to vae hotenje, da bi se vam kar tako
kaj lepega zgodilo v dui. Da. alostno je in zato sploh
ni veselje. In vi ste le majhni, majavi, povedrani vaki
moiclji, ki vam pamet sega le do tja, do koder vam se-
gajo roke In je potem, ko se ga je vino v hipu prijelo,
stopil na stopnico ob anku in jim zanala igral same
ciganske napeve.
BESeDA
171
Filip Petarni je pristopil k anku, ko je bila Pejpijeva
denarnica e za polovico tanja. eprav so ga vsevprek
nagovarjali, naj prisede, jim je obrnil hrbet in naroil le
zase. Moje, ki jim tako njegovo vedenje ni bilo po vo-
lji, so e kar drezali. Beseda je dala besedo in celo Hal-
gatu, ki jih je ves as le z enim uesom poslual, se je
zazdelo, da imajo nekaj za bregom.
udno, udno! so rekli.
Pa da ravno ti zdaj noe tega lepega kruta poslu-
ati!?
Ti, ki bo morda prav kmalu imel zdavanjsko veselje
v hii.
Na njem pa ti bodo tako in tako Cigani igrali.
Filip Petarni je poveil poirek in komajda pogoltnil.
Nato je le skril zadrego in izpil do konca. e se je zde-
lo, da bo preslial namig in odel, toda potem je le spet
stopil nazaj k anku in se je izpod ela ozrl k omizju. No,
vidite taki ste, jim je rekel, kot bi govoril otrokom. Ve-
selite se tuje nesree. Kakor babe se obregujete za mojim
hrbtom. Medse me vabite, da bi se mi lahko e v brk smeja-
li. Potem pa e akate, da vam bom dal za pijao.
Moje, ki niso priakovali, da se bo tako naravnost
spogledal z njimi, so potihnili.
Eh, eh! so pomomljali.
Kaj pa ga je zdaj piilo?
Kaj mu je pa kdo takega rekel?
BESeDA
172
Pa tudi, e mu je e kdo kaj spustil, saj je bilo vendar
v ali!
Le Veliki Pejpi Bai je vstal in stopil k njemu. Pusti jih,
je rekel in odloil kozarec k njegovemu. Pet hera sem
omoil. e bi zdaj te tu vpraal: za vsako bi ti rekli, da ni
imela ravno sree.
Filip Petarni se je le namril, se spet z obema lakto-
ma naslonil na toilno mizo in se zazrl v svoj prazni ko-
zarec. Videti je bilo, da ne ve, kaj bi. Ne spim, ne jem, ne
ivim, je vzdihnil. e napiti se ne morem ve, je odkimal.
Pa ti ve, da to ni zaradi jezikov povigam se jaz na to.
Samo, ga je alostno pogledal, preklet naj bo dan, ko sem
se veselil krsta!
Ne bo rekel, da je res!? se je zdaj namril tudi Pejpi.
Kaj pa? je iztisnil Filip. Vse sem e probal, vse sem na-
pravil, kar sem lahko napravil.
Pa ni?
Pa ni. Oklepa se ga kakor malega Boga.
BESeDA
173
3.
K
o so se moje za mizo naveliali Filipove tobe, je
moral Halgato spet igrati. A preko strun je e zme-
raj pogledoval k Petarnemu, ki se je kakor brodnik opri-
jemal anka in zdaj Velikemu Pejpiju e dovolil, da mu
je toil. e zmeraj sta govorila o heri, o tem ni bilo dvo-
miti. Halgato je vsa ta leta doivel veliko takih, oetov-
skih stisk, a le-ta se ga je, bolj kot kdaj koli, dotaknila.
Najverjetneje mu je bilo tako zato, ker je e prcej opa-
zil ta udni Filipov pogled pogled loveka, ki ga ni
elel gledati. Tega, da jih, Ciganov, nekateri niso mara-
li, je bil sicer vajen. Prepoznal je njih napuh, zahrbtnost,
odkrito sovratvo toda v Filipovem pogledu, ki se mu
je kdaj pa kdaj, najverjetneje nezavedno dotipal, potem
pa, ko bi se e skoraj spogledala, se je bliskovito odmak-
nil, je bilo nekaj e stranejega. Neka stud, neka ugaba
in neki uden strah obenem. ele, ko je tako dolgo o
tem tuhtal, ga je preinilo. Ne da bi nehal vlei z lokom,
se je nagnil k fantu, ki mu je sedel najblije. Z naim
hodi? ga je povpraal v uho. S kakim Ciganom?
Ja, ja je prikimal oni. Z enim tu ez. S tistim, ki hodi v
ole.
BESeDA
174
Zdaj je Halgatu v hipu zataknilo.
Videl je fantov zaudeni obraz, videl je vse udne
udne obraze, ki so mu nekaj govorili, ga najverjetenje
spraevali. Videl je Velikeka Pejpija in Filipa Petarnega,
ki sta se ozrla, videl je vse preve svetlobe, ki je bolala
z golih arnic pod stropom in na zidu. Z enim? je po-
mislil. Ki hodi v ole? je ponovil, ele jih o tem izpra-
ati. Toda, tako zelo si je moral prizadevati za sleherni
glas, za vsako besedo, da ga sprva sploh niso razumeli.
No, no! so se odmikali.
Da nas ne bo pokozlal!?
Da se ne bo posral!?
On pa je e kar plahutal. Gostilnike stene so se pre-
mikale, tla so zanihala kakor na vodi, eden teh neizpros-
nih zazibov ga je naplavil k anku, da se je skorajda za-
letal s Filipom Petarnim. Vi!? Mu je zasopel v obraz. Vi
to veste: ali hodi v tiste ole? je s prstom risal v zrak veli-
ko poslopje in tista velika vrata. Vi to morate vedeti: ali je
on iz Lacki rome, ali je on od Bumbaev, ali je on Piti? ga
je grabil za srajco. In se je nekolikaj zbral ele, ko ga je
oni z obema rokama pahnil med mize in stole. Ne zame-
rite, je zdaj epnil. udno je to. In jaz sem vam uden Cigan.
Malo se mi zdaj mea. Malo pa sem skoz tak.
Zunaj je sedel na stopnico in se naslonil vznak. Nebo je
bilo isto, polno, da bi videl vanj. Blizu in dale so svet-
BESeDA
175
likale zvezde, mlena cesta je utripala, kakor zlati prah.
Luna, ki je bila nekje zadaj in je ni bilo videti, je arela,
da so se vsemu in vsem delale dolge sence. Gotovo je
bila tudi ona polna. Polna sama sebe in nekega udne-
ga obutenja, v katerem se je okopalo vse, esar se je
dotikala njena skrivnost.
V gostilni so moje moledovali za pijao in niso in
niso hoteli domov. Med hiami so se zaganjali psi, va-
sih je kje zajokala maka. Vsak tak glas je v tej noi pri-
el blie kot ponavadi; zdelo se je, da je mo sliati skozi
stene, beton, zemljo. In da je navsezadnje v tej slutljivi
uri mogoe prisluhniti tudi vase.
Halgato ni vedel, zakaj ga je novica o Pitijevi zvezi z
Petarnovo Izo tako vznemirila. Dekle je poznal le na vi-
dez. Pravzaprav jo je pogosteje videval pred leti, ko je
bila e dekletce. Ali pa se mu je samo zdelo, da je bila
ona kot hitro rastoa bilka, tanka, bledina, drobne-
ga koraka in udno upoasnjenih gibov. Prav ni pri-
merna za to, kar se mu je zdelo, da je ljubezen. Za bo-
kanje, slaenja, dotikanja, fuk. Zato zdaj, ko je bolje po-
mislil, niti nje niti Pitija ni znal povezati z vsemi tisti-
mi prebliski, ki so ga prej tako neizprosno zavrteli. Prvi
hip ju je namre ugledal gola. Gola, nekje tam v Mestu,
ali morda tu nekje, v Petarnovi sobi. Njenega suhljate-
ga, temnega, komajda e poraenega, neveenega in
zapeljanega njo, povsem drugano: veliko, teko en-
BESeDA
176
sko, ki mu polaga polno dojko v naroje in ga z drgeta-
vim trebuhom vabi.
Zdaj tudi ni vedel, zakaj bi bilo narobe, e bi bilo res
tako.
Fantje, s katerimi sta v Lacki romi odraala, so ime-
li e celo otroke. In so nekateri e dolgo, no za nojo
legali k enskam, k svojim ali tujim.
Pa vendar: util je, da to, zdaj, ni prav, da tako ne bo
dobro. Niti ne zaradi Petarnega in njegovega nepredvid-
ljivega besa, temve tudi sicer. Kajti Piti se mu je zdel
za tako zvezo nekako neprimeren, v njej gotovo usod-
no ranljiv. Kaj ti je bilo zdaj tega treba? mu je rekel. Kaj
bo zdaj s to ensko slo, s to njeno krevitostjo, ki ti bo
odslej vseskozi na sledi in te bo zmeraj bolj hotela? Kaj
bo, ko bo elela vsak tvoj trenutek, vsako tvojo misel,
vso tvojo sreo?
Potem je spet dolgo nemo zrl v nebo.
In je poslual vase.
In ni elel odgnati prav nobene pomisli, pa naj je bila
e tako neprijetna. Vedel je, da se zdaj s Pitijem vsaj ne-
kaj asa ne bo upal spogledati. Da mu o tem tudi ne bo
mogel kar tako rei, ga povpraati, kaj ve izvedeti.
Sploh pa ne, da bi mu kar naravnost zaupal, kaj si o
vsem tem misli. Ker bi bilo to noro. Bila bi spet vsakse-
bi, morda bolj kot kdajkoli. Piti mu zagotovo ne bi ver-
BESeDA
177
jel, da je tak z njim samo zaradi skrbi za njegovo usodo.
Pa tudi sam navsezadnje ne bi bil preprian, da samo
zato.
BESeDA
178
4.
N
aslednje dni se je poutil kot tat.
elel je im ve izvedeti o neem, kar bi navse-
zadnje lahko tudi naravnost vpraal.
Iza je bila e dlje v Mestu. Bila je dve, morda celo tri
leta stareja od Pitija. A ele to pomlad se je zaposlila v
domu, kjer je skrbela za najmlaje. Bila je vzgojiteljica.
Filip Petarni si je zelo prizadeval, da bi ji bilo dobro.
Ko je la v slubo, ji je kupil celo avto, da bi lahko ob so-
botah prihajala domov kakor prava gospodina. A prav
ta avto je bil najverjetneje kriv njenega greha. Nekajkrat
je zapeljala Pitija, ki se je vraal v Lacki romo. Potem
sta se e tudi dogovorila, da jo je tudi v nedeljo, nazaj
grede, poakal ob potiji.
Ko so Filipu prvi priepnili o teh njunih skupnih po-
tovanjih, sploh ni pomislil, da namigujejo. Iza je od ma-
lega nosila v sebi neko svojo posebnost in se tako tudi
vedla. e v oli so negodovali, da je bila preve zase in
e najraje sama. Na uiteljiu so jo skoraj izkljuili, ker
je e zmeraj, in prav ni skrivoma, hodila v cerkev. Toda,
vse to, kot da se je ni dotaknilo. Iz dneva v dan, iz leta v
leto, je vztrajno lezla po tej, samo njej lastni poti. Zdaj,
BESeDA
179
ko se je naposled zaposlila v Mestu, kot navsezadnje le
redko kdo iz Velike vejsi, res ni bilo ve razloga, da bi
bili zaskrbljeni.
Toda, potem, ko so sicer e vsi govorili, je Iza kar
sama priznala, da se s Pitijem videvata. Ni sicer rekla,
da je med njima kaj ve kot prijateljstvo, toda bila je
nadvse odloena, da ga zaradi govoric ne bo zapustila.
Filip Petarni je bil sprva le nejevoljen in pa predvsem
zmeden. Ni in ni mu lo v glavo, emu se je zapletla s
fantom iz ciganskega naselja, ki je bil za povrh e mlaji.
Najprej jo je celo le prosil, naj se vsaj doma, tudi vsem
na oeh, ne drui z njim. A Iza ga ni ubogala.
Piti je sicer poredkoma prihajal z njo. Vendar, takrat
sta kot zanala ostala kje na trgu, ali pa sta se celo spre-
hodila. In sta bila par, ki ga je zagotovo vsak opazil. Ona
prav ni ve vako dekle, s klubukom in s svileno rutico
pod ovratnikom. On, njena temna senca, najvekrat v
beli srajci, ki je samo e poudarjala njegovo cigansko
polt. Vsi, ki so ju sreevali, so se spraevali, le o em si
imata toliko povedati.
Filip Petarni naposled ni ve prenesel zajedljivih pogle-
dov. Pa tudi vse bolj se mu je zdelo, da se lahko iz take-
ga druenja izcimi kaj prav neprijetnega.
Poakal je, da je razpakirala svojo usnjeno torbo in se
preoblekla, potem pa je brez trkanja stopil v njeno sobo.
BESeDA
180
Ko ga je pogledala, je takoj vedela, da bo spet drezal va-
njo: e z njegovega zresnjenega obraza je bilo razbrati,
da mu je tak pogovor nadvse neprijeten in da ga je na
neki nain celo sram. Nikar spet ne zaenjaj s tem, je tiho
rekla. Ne zanima me, kaj kdo misli, kaj mu ne gre v glavo,
kaj vse se mi lahko pripeti s Ciganom.
Filip je samo e bolj stisnil ustnice in se je ivno po-
praskal pod pazduho. Iza! je vzdihnil. Saj si isto zme-
ana! Gotovo ti je dal kaj v hrano. Ali pa te je vzela v roke e
kaka druga coprnija. Jaz pa naj to gledam? Vsi naj to gle-
damo? Toliko sem trpel s tabo, zaj pa naj te dam Ciganom?
Nikomur me ne bo dal, se je bledo nasmehnila. Nika-
mor ne bom la. Vse bo e naprej tako, kot mora biti.
Kot mora biti!? je pihnil. Kdo te bo pa potem e pogledal?
S prstom bodo kazali za tabo. Za zmeraj se te bo dralo.
Pomolala je. Pomislila, e naj bi mu rekla. Nikar ne
govori tako, se je potem zazrla za ipo. Kdo pa pravi, da
bom e kdaj koga tako hotela?
Hotela? se je zgrozil Filip Petarni.
Ja, je epnila. Zelo ga imam rada.
Iza!? je ranjeno kriknil.
Toda ni ga pogledala. Zrla je skozi okno in kar mola-
la. Ne more ne sme nam tega napraviti, je besnel. Vse
si zmeraj imela zmeraj si najve imela. Druge sem gnal po
polju, ti si lahko sedela v sobi. Brate sem privezal na zemljo,
da si lahko ti la v ole. Nobeden mi ni tega nikoli oporekal,
BESeDA
181
nobenega problema nimam z njimi ti pa mi zdaj to napra-
vi! Sem si od tebe res to zasluil? Z vso to dobroto, sem si to
zasluil!?
Naslednjo soboto se Iza ni vrnila iz mesta.
Filip Petarni in ena sta si le s pogledi govorila o svoji
veliki skrbi. Brkljala sta po dvoriu, se lotevala nepo-
trebnih opravil in akala, akala. Tega akanja so se po-
stopoma nalezli tudi drugi. Zautili so ga celo sosedi, ki
so prav tako jeli pogledovati po potiji, po kateri je vsa-
ko soboto prifrlel Izin stari hro. Bog ne prenese gizdije,
so zmajevali.
Samo malo je, sirota, glavo dvignila.
Samo za hipec je skrila rno pod nohtom in zatajila te
nae grape, iz katerih je prilezla.
Pa ji je e poslal kazen, ji pritaknil samega rnega Ciga-
na.
Filip Petarni je vedel, da mu privoijo. Da jim je tako
natolcevanje v zadoenje za vse, kar mu zavidajo. Toda,
svoje velike brige in nemira zdaj ni ve mogel niti hotel
skriti ne da bi eni in sploh komu kaj rekel, si je v nedel-
jo zjutraj oblekel pranji gvant in je, tako opravljen, stal
na dvoriu. Zdelo se je, kot da ne bi prav vedel, kaj naj
napravi. Naj gre morda v mesto in Izo e enkrat na ko-
lenih prosi? Ali naj poie Cigana, ga premikasti ali
morda podkupi?
BESeDA
182
Najnazadnje se je odpravil le v farov in o vsem po-
toil upniku.
BESeDA
183
5.
H
algato ni in ni verjel, da se je Filip Petarni res vdal
v usodo. Zameril mu je, da je le e pil, da se je pre-
rekal s pijanci, celo ugovarjal klepetuljam, ki so bile pre-
priane, da bo Iza zaradi Cigana gotovo ob slubo. Da se
bo torej slej ko prej vrnila, sama in nesrena. Ali pa se bo
v stiski vsem in vsemu navkljub s Ciganom naselila v
Lacki romi. Zato mu je vse bolj hodil blizu, ga celo zas-
ledoval, iskal priliko in zbiral pogum, da bi se pogovo-
rila. Preal je nanj recimo v gostilni, za katero je vedel,
da se bo vsaj zveer zagotovo prikazal. Vlekel je na uho,
e je kdorkoli jel kaj o tem, kar so si nazadnje e nete-
tokrat rekli. Pijanemu mu je vekrat skrivaj sledil vse do
doma. Potem dolgo iz teme zrl v osvetljena Petarnova
okna in akal, akal, da se bo v tej zakleti hii vendarle
kaj zganilo. Da se bo torej Filip konno odloil in se na-
potil v Mesto. Ali pa da se bo Iza vendarle spet vrnila.
Petarni je to svojo senco seveda opazil. A ve od tiste-
ga zgroenega pogleda ni zmogel. Ali pa morda ni ho-
tel? Le zunaj, v temi, je kdaj pa kdaj zastal, prisluhnil, se
celo obrnil. A takrat se je Halgato potuhnil. Nekako se
BESeDA
184
mu ni zdelo primerno, pa tudi tega pravzaprav ni ved-
el, kaj naj bi mu rekel.
Piti in Iza sta tam dale, morda prav zdaj tiala sku-
paj. Bila sta prepolna tiste skrivnosti, ki ju je zdruila. In
v tej skrivnosti gotovo sama sebi zadosti. Niti pomisli-
la nista, da se tu, v tej noi, zaradi tega, njunega, nekdo
mantra. Kajti, kaj lahko, da tega mantra nista mogla niti
predvideti. Ne ona, ki je bila navsezadnje e enska,
eljna ivljenja brez matere in oeta. Ne Piti, ki je bil
tako e dolgo ves svoj imel je le njega, ki mu je pa od
asa do asa prinesel pol vreke drobia. Potem je Filip
sredi belega dne zasail Halgata na cesti pred hio. e-
prav se je, kot pa vekrat brez pravega namena, le na-
potil tam mimo, je Petarni za ograjo pobral poleno in
mu stopil naproti. e na pogled je bilo videti, da ga je
sproila jeza, ki se je v njem e dolgo nabirala. Klobuk
je izgubil e tam pri ograji, dolgi, vznak poesani lasje so
se mu usuli na elo in obraz, skoz nje ga je zdaj prvi
upal naravnost pogledati. Kaj je!? je ugal s polenom. Kaj
hoete e od mene? se je gnal naproti. Na kolena ste me
spravili kaj bi zdaj e radi?
Halgato je zastal in za hip zamial. Ni namre pria-
koval, da se mu bo zasledovani kdaj tako odlono uprl.
Oni pa se je zdaj kar zaletel vanj, ga sunil z polenom
v ramo in ga pahnil s ceste. Her sem vam dal kaj naj
vam zdaj e dam? je sopel, ko ga je mlatil in brcal. Iz hie
BESeDA
185
bi me radi spravili!? Se na mojem ugnezdili!? Me za hlapca
in za norca imeli!?
Halgato si je pokrival glavo in obraz z rokami in se ni
niti skual braniti. Doletelo ga je namre tako iz nena-
da, da ni niti videl, ali je Petarni sam ali pa so ga zdaj
udrihali po njem e tudi drugi. Kakorkoli e, udarci so
bili kakor hiter de, ki jemlje sapo. Od njihove vseobse-
gajoe boleine je bila huja edino le e misel, da jih do-
biva po nepotrebnem, gotovo po krivici. Nadeval mu jih
je nesrenik, s katerim sta bila pod isto pezo.
Ko je oni naposled le odnehal, pa ni imel ve moi, da
bi mu pojasnil. S koleni globoko v zamovirjenem ob-
cestnem jarku in z glavo, ki mu je vsa teja in teja pa-
dala v travo, je gledal v vrtinec v vrtinec, po katerem
je poplesaval razopasani Filip Petarni in pravil zbranim:
Niso Cigani hudii so! No in dan mi lazijo okoli hie!
Koder stopim, me zalezujejo! Ponoi jih sliim sopsti, tako
blizu pridejo! Podnevi se spreminjajo v abe, krote, spake, mi
v hleve, v hio lazijo! Mislite, da ne vem, kaj hoejo? Misli-
te, da se jim bom dal kar tako?
Halgato ni vedel, kako dolgo je potem leal.
Tudi kasneje si ni obvezal ran. Si tudi ni spral niti ob-
liznil odgrnin.
Kar pustil je svoje premikasteno telo, da se samo sceli
e se e pa bo. e pa se ne bo potem bo pa pa po-
BESeDA
186
malem zgnilo, se e kam scedilo, poniknilo. Vsekakor:
brez kode za ta svet. Zagotovo pa ne, da bi ga bilo ko-
mu al.
e ponoi je nekako prilezel do Lacki rome, se zava-
lil v zapueni Terezin cimper in obleal. udil se je, ker
se mu je zdelo, da si je ta tepe tudi zasluil. Gruntal je
in gruntal, pa ni vedel, zakaj a se mu je vseeno e
zmeraj tako zdelo. Bilo je, kot da ne bi po njem mahal
zgolj Filip Petarni, temve bi ga zadevala Boja roka
roka, ki udarja v imenu vsega, kar si komu kdaj slabega
storil.
V sanjah gotovo so bile sanje pa je v cimper po-
kukala baba Fikale. Bila je vsa zgrbana, stareja kot je
bila, ko jo je nazadnje videl rekel bi: stareja od vse-
ga. In prav ni se ni zaudila, ko ga je zdaj tu nala v
znak leeega in nebogljenega kakor dojenka. Le dol-
go se je sklanjala nadenj, si ga celega ogledovala, potem
pa mu je poloila dlan na elo in mu nekaj epetala.
Ker jo je elel sliati, se je kljub boleinam dvignil in
prislonil uho k njenemu temnemu obrazu.
Najprej so bili v njenih ustih samo glasovi; kdo ve, e
sploh besede. Potem pa je iz te skrivnosti le vse bolj raz-
biral.
e sto let sem z vami, e ves ta as vas gledam, je potoi-
la. e toliko let vas rojevam, vas na pare devam. Vse vae
nesree sem objokala, vsako posebej sem si zapomnila, vsa-
BESeDA
187
kega sem pred njimi e pravi as opomnila, vi pa jih vseeno
nikoli niste znali zaobiti. Ker: e je le kateri v nesreo bredel,
br je tudi druge klical, da so se utopili. e pa je Bog dal
kateri le tam hodil, kjer je srea, je zmeraj e druge k sebi
vabil, da so mu jo pohodili.
emu torej v njega dreza, ki ve biti sam!?
Sam? je vzkliknil.
Sam, je rekla.
Piti? se je zdrznil.
Piti, je prikimala, minila.
BESeDA
188
6.
M
inevali so dnevi, ko ni niti poskusil vstati.
Boleine so sicer pole. Le pod pazduho ga je e
kljuvalo zagnojeno in kraste so ga srbele. Tudi moi so
se mu pomalem vraale in gotovo bi e lahko stopil iz
cimpra. Toda ni se mu zdelo res se mu nekako ni zde-
lo vredno. Nekje v tistih vrtincih in temninah, v katerih
se je izgubljal, potem ko so ga v Veliki Vejsi premikastili,
je poniknilo vse njegovo hotenje. Povsem dobro mu je
bilo tu, v breznu zapuenega bivaka, v katerem so se,
medtem, ko ga ni bilo, naselili urki, pajki in mii. Na-
vadil se je te golazni; bila mu je celo lepa. Recimo pajek
kosmatinec, ki se je tako rad gugal v mrei nad njegovo
glavo, se po tanki nitki hitro spual v globino in se po-
tem, komajda e spet, z naporom ali morda leno, vraal
v mreo. Potem uki, ki so se, kdo ve zakaj, v hipu raz-
leteli po porostoru, lovili v svoj lesketav oklep svetlobo
in jo potem odnaali v temnino. Ali pa mika. Ena sama,
ki je prihajala iz skrite luknje tam pod piskri in se ga
sploh ni ve bala. Ali pa ga morda niti ni opazila.
Potem, ko ga je obiskala baba Fikale, celo na Pitija ni
ve mislil. Bolje reeno: vsako tako skunjavo je sproti
BESeDA
189
zavraal, beal v vse druge misli, kjer vsaj tako se mu
je zdelo nikomur ni bil nevaren.
Najprej je le nekdo premaknil desko.
Ta je sproila druge, ki so zdrsnile, se druga za drugo
plosko razsule po tleh in zapraile prostor.
Potem je v prah, ki ga je obarvala vdirajoa svetlo-
ba zagledal najprej le glavo. O! je dahnil, misle, da
sanja. Kaj pa ti? Kaj je s tabo? A tisti hip se je e tudi zdrz-
nil, brcnil v odejo, sedel. In rekel s povsem druganim
glasom: Le, kaj pa ti? Kaj se dogaja?
Piti se je nasmehnil.
Zmignil.
Sploh nisem upal, da te bom nael, se je veselil, kot po-
navadi, ko sta se sreala. Pa sem le stopil kaj me briga
dolgo e nisem bil! se je ele potem od blizu zazrl vanj.
Uf! potem ni mogel skriti smrdi!? Pa mu je odgrnil
srajco, ki se mu je s krasto zlepila na prsi kaj si si to
napravil? Kaj ti je kdo storil? Si se tepel?
Halgato si je z dlanjo pokril obraz, si s palcem in ka-
zalcem pomencal oi. Kje je e to, je pomislil. Pa kako
dolga in zapletena zgodba je to, sploh ni elel, da bi si o
tem karkoli rekla. Zagotovo pa ne zdaj, ko je vse e do-
dobra iztisnil iz spomina in ko mu ni bilo niti do tega, da
bi mu Piti pojasnil o Izi.
BESeDA
190
Toda Piti si ga je e kar ogledoval, se udil nelepim
sledem. U! je bil vse bolj zaskrbljen. Dobro so te. Strano
so te. e dobro, da si se tako brez oskrbe zlizal!
Halgato se je odmaknil in vstal. eprav se mu je od
dolgega leanja zavrtelo, se je obdral na nogah. Zako-
rakal je v svetlobo, se mie napotil od hie.
Kam? ga je prijel Piti, ki je pomislil, da eli na potre-
bo.
Kamorkoli! ga je namenoma razumel narobe. V Brazi-
lijo, v Ameriko samo stran! Treba je stran, nekam dale
stran! Potem bo e videl, ko pride, e ti bo tam prav! Ker e
ti ne bo e ti ne bo, bo pa treba spet stran! Pa bo spet:
adijo Amerika, adijo Brazilija, adijo, pizda ti materina!
Halgato!? ga je stresel, ga morda prvi poklical po
imenu. Kaj je kaj so ti storili zakaj eli biti nor!?
Oh, se je posmehnil. Kaka bolezen pa je to? Ali je to
sploh bolezen, e si nor?
Dobro, ga je izpustil nehajva!
Dobro, je odprl oi nehajva! Jaz grem tja, ti pa tja! je
pokazal z levico v eni, z desnico pa v nasprotni smeri.
Bog pa naj razmisli o tem, e je prav, da se e kdaj sreava!
In se je napotil.
Piti je el za njim, a ga ni ve skual zadrati. Vem, kaj
je! mu je govoril v hrbet. Lahko bi si bil mislil! ga je do-
hiteval. Povedali so ti za Izo! Samo: Bog ve, kaj vse so ti
BESeDA
191
povedali? Ti pa si tak otrok, da vse verjame! Raje verjame
drugim, kot da bi verjel meni!
Tebi? se je nehote ozrl. Ti mi pa nisi niesar povedal!
Dobro, nisem ti povedal, je pokimal. Narobe je, da ti ni-
sem. Ampak saj tudi ni ni takega, da bi ti moral povedati.
Videvava se. Skupaj hodiva. Ampak, drugae hodiva, razu-
me, kot tu skupaj hodijo.
Drugae? je Halgato zdaj zastal.
Ja! se je Piti skual smejati.
Kako drugae?
Tako. Nisva zmeana. Tudi ne fukava.
Eh! se je spet napotil. Kot da je to pomembno? Kot da to
mene briga da ne fukata. as bi e bil, da se pofukata in
se razfukata! Da bo potem vsaj mir!
Zdaj je Piti utihnil.
Zaostal.
Halgato pa je stopil e hitreje. Ni mu bilo, da bi se e
tako prerekal. To, kar bi mu rad zabrusil, pa mu ni lo
kar tako z jezika. Pa tudi: kdo ve, e bi ga sploh razumel.
Tu blizu, kjer sta zdaj brez cilja bredla, pa je rasel cep-
ljeni oreh. Mladika, stara le nekaj let. Pognala je prvo
pomlad, ki jo je Piti preivel v Mestu. Vsako naslednjo
pomlad je potem precj zrasla, a Halgato mu, e sam ni
vedel zakaj, o njej ni nikoli pravil.
Zdaj je bil vesel, da je bila ta skrivnost samo njegova.
BESeDA
192
7.
K
aj sva? je vpil Piti. Zgubljenca! Brezdomca! Siroti! Le
to sva, kar sva drugim. e nisva nikomur ni, sva nuli.
Niti Bogu ne bova v veselje, e kje tu v movari zgnijeva, ne
da bi na tem svetu sploh kaj hotela, poskusila, storila.
Pusti Njega! se je drl tudi Halgato. On tako samo zra-
ven gleda! e nikoli ni videl veselega Cigana, pa ga to sploh
ne gane.
Cigani, Cigani! je pobesnel oni. Kot da je to sploh va-
no! Samo tolete se po glavi, zakaj ste Cigani. Nikoli pa ni
ne napravite, da ne bi bili ve samo Cigani.
Ho! se je posmejal. e je tako e si e tako pameten:
zakaj pa ti jo potem branijo?
Koga? je pogoltnil.
Njo! je pljunil.
Huh! je Piti pomolal, ga najbr po tihem preklel.
Ona ti je v nosu! e ves as ti je v nosu ona, ki je edina
drugana. S to svojo otrojo pametjo ji bo e ti storil krivi-
co. e preden bo lahko vedel, za kaj gre, bo vse zmeal in
pokvaril. Potem bo pa spet le v kmico gledal.
BESeDA
193
Bom, e bom! ga je zavrnil. A ne bom ti ve blizu hodil. Ne
bom ti ve ne dobrega ne slabega elel. Pa tudi denarja ti ve
ne bom nosil. Naj ti ga pa ona da.
Pa saj mi ga tudi daje, je rekel Piti rekel tisto, esar
se je Halgato vseskozi bal.
Zato ga je zdaj tako spreletelo, da je zamial.
A e v tem mianju mu ni bilo tako kot vasih, ko je
v njem ugasnilo vse, kar se utrne, ko ugasne lu. Po-
mislil je na neteto stvari obenem. In vse, kar je pomislil,
je tudi videl. V hipu je znova prehodil vso tisto svojo
dolgo pot od gostilne do gostilne, od zabave do zabave,
od obraza do obraza. Spet se je podoivljal z vsemi, ki so
se mu smehljali in so mu radi dali. Spet je podoivljal
vse zaniujoe, posmehljive, zanikrne poglede, ki so ga
odganjali. In vedel je: ko so ga ti pogledi takrat boleli, je
rad trpel. Ko so ga zdaj dosegli, se ga je polotil sram.
Preprian je bil, da jim ne bo nikoli ve igral.
Rad jo imam, je slial oddaljeni Pitijev glas. Tudi ti jo bo
vzljubil, ko jo bo spoznal. Tiso stvari je, namesto katerih je
lahko ona. Lahko je namesto matere. Lahko je namesto
doma. Lahko je namesto prijateljev. Lahko je namesto potre-
be, da bi bil najpametneji. Lahko je namesto elje po bogast-
vu. Razume: Iza je lahko namesto vsega. ele ko sem spo-
znal njo, sem ugotovil, da mi pravzaprav ni ne manjka.
BESeDA
194
Ona mi je prva rekla, da imam dvoje oi, dvoje ues, dvoje
rok. Zaradi nje sem lahko tudi Cigan.
e pomislil nisem, da bi lahko zaradi nje izgubil tebe.
e sanjalo se mi ni, da bo tak.
A kaj naj zdaj napravim? Siloma ti ne morem oi od-
preti. Na silo te ne morem okopati, obvezati, spodobno
oblei. e najmanj ti lahko dopovem, da se zaradi Ize
med nama ni isto ni spremenilo. To bo pa e moral
sam pogruntati. Da: to bo pa e moral sam pogruntati.
BESeDA
195
8.
N
amesto koga roa cveti, namesto koga sem jaz? je k
violini pripeval fant, ki je zdaj pozno v no pose-
dal ob skupnem ognjiu in elel, da bi mu prisluhnili.
Le redki so slutili, zakaj je njegova pesem tako otona.
In eprav je zrasel v Lacki romi, ga je navsezadnje le ma-
lokdo poznal. Za ene je bil Terezin, za druge Marikin,
za tretje pa Bumbaev. Eni so mu rekli anji, drugi Hal-
gato, tretji Meika. A vsi so se udili njegovim veim
prstom in napevom, ki so mu kar in kar navrevali in se
razlivali kakor v jelevju zemljina voda. Marsikdo se je
e popevkajo spraeval: igava koa najbolj dii, igava
pesem potrebuje moj glas? Marsikdo si je zaelel da bi jim
e igral.
Toda, Halgato je zdaj tudi rad vlekel na uesa.
Zanimalo ga je, o em govorijo moje, kaj uljajo
starci. Skominalo ga je, nad im zmajujejo enske in e-
mu se smejijo dekleta. Njihovi moje, njihovi otroci, nji-
hovi starci, njihove enske, njihova dekleta kajti, zde-
lo se mu je, da je zdaj le e tu njegovo vse in da le e tu
lahko kaj izve. Vedeti pa je pravzaprav elel veliko. Vsaj
BESeDA
196
toliko, navsezadnje, da bi lahko zaivel na novo. Se z
upanjem oprijel neesa, kar se kljub vsemu e splaa.
Kajti tisto: Piti! Piti! Piti! je vse bolj umiralo v njem.
Kakor je namre priel, tako je tudi spet el.
On pa je bil spet sam.
Prili ste, je le e kdaj pomislil. Nastanili ste se v mojem
cimpru. Vse ste pretaknili, prestavili. Vsega ste se doti-
kali, kot da je vae. Iz Lacki rome ste me zvabili. Na pot
ste me napeljali. Skozi mesta, skozi vasi ste me vodili.
Teko teko mi je delo ni vam bilo mar. Slutil sem, da
ne bo dobro niste me posluali. Zdaj pa, ko sem se e
privadil, zdaj ste me pa spet pustili. Bumba je nekje v
zaporu. Fana in Ana sta se nekam zatekli. Piti, Piti pa
on je vsaj prosil, naj mu ne zamerim A, e ga ne bi
bilo, e ne bi bilo vas, bi bilo gotovo zdaj vse drugae!
Manj bi vedel o vaih potih, bolj bi mi bilo v Lacki romi
dobro!
Nauil bi se kuriti hini ogenj. Tak ogenj, ki nikoli ne
ugasne. V katerem je zjutraj e zmeraj iskra. Iskra, h ka-
teri samo pritakne suhljad, pa je e zopet ogenj.
Prej ali slej bi se dotaknil tudi enske. Nae enske.
Take enske, ki ni ni drugega kot enska. Ki ni name-
sto matere, ampak je mati. Ki ni namesto ene, ampak
je ena.
BESeDA
197
In pa: bil bi si dober z Bogom. Ne bi se zdaj gledala
kakor pes in maka. Ne bi le tuhtala, kako bova drug
drugega pretentala!
Prej se mu je vekrat zdelo, da tii Lacki roma pod pe-
rotjo velike koklje, ki je e neko davno otrpnila, zaspala
ali pa je e celo mrtva. Vse kar je e topla zdravega zva-
lila, se je e zdavnaj izkobacalo izpod puha in se razkro-
pilo. Vse kar je ostalo, podleano in krmeljavo, pa e
zmeraj slepo rije. Se poasi z njo ohlaja. Gnije.
Zdaj zdaj je bil vse bolj preprian, da je ta velika
mama vendarle e iva. In da ves ta ciganski svet le ni
tako narobe.
Pometel je cimper. Zvlekel vso odveno aro na dvo-
rie. Prevetril in posuil zaleano posteljnino. Opral
prestala Marikina in Bumbaeva oblaila. Pripravil je
ognjie in na njem po dolgem asu spet zakuril. Potem
se je z enako vnemo lotil e nereda okoli hie. Kajti, tudi
tu je bilo vsega. Terezini leseni ebri in loneni piskri.
Marikino kolo, ki ga je neko razstavil, pa ga ni potem
nikoli ve sestavil. Bumbaev razmajan brus in voz, ki so
mu medtem ukradli vse okovje in kolesa.
Vse, za kar se mu je zdelo, da ne bo ve nihe nikoli
rabil, je zvlekel v grapo. Vse, za kar se mu je zdelo koda,
je dolgo tekal, gladil in se odloal. A tega je bilo res
BESeDA
198
malo. Vsi, ki so vsa ta dolga leta tu iveli, so k hii zvlekli
bore malo vrednega.
Potem je stopil h Gubaem in se je kar pred vsemi po-
menil s Terezo.
Danes sem podedoval, je rekel. Hio. Hino drob. In vso
hino zemljo. Kdor bo odslej tam kaj hotel, se bo menil le e
z mano, je pougal. e bo hotel pisker, mu ga bom posodil.
e bo hotel posteljo, mu bom za vsako no posebej zarau-
nal. e bo kdo elel ve, bom vzel sekiro in ga bom razsekal.
Zato si e kar zdaj zapomnite: straneji bom kot Marika in
Bumba skupaj!
Le: Ja, Jezus na!? je zmajala Tereza.
On pa je pogledal vsakega posebej in jim je e rekel:
To, kar imate z njo, so vae brige. Moila se ne bo, da bi ra-
bila balo. Na stara leta pa: kdor jo je nategoval, naj jo tudi
pazi!
Gubai so se mu le smejali.
Ponoi Halgato dolgo ni mogel zaspati. Razsanil ga je
lep nemir, ki je bil sprio obutka, da je zdaj konno na-
el mir. udil se je, da je lo kakor po loju. Samo spom-
niti se je bilo treba, se odloiti pa je imel e celo hio.
Zdaj je moral ta dom samo e z neim napolniti, mu
vdihniti ivljenje.
BESeDA
199
Peta knjiga
1.
J
eseni se je Iza vrnila v Veliko vejs.
Kar ez no je slekla svoja mestna oblaila in se pre-
oblekla v kmetiko dekle. Tiha in zamaknjena, kot je bila
vedno, je odslej brkljala po hii, po dvoriu in la po
opravkih celo na njivo. Vse bolj je bilo videti, da se v me-
sto sploh ne namerava ve vrniti.
O taki njeni odloitvi so vaani sprva le ugibali. Toda
potem se je le razvedelo: Piti je bil e poldrugi mesec v
zaporu. Za volanom njenega folksvagna hroa je po-
vzroil prometno nesreo s smrtnim izidom.
Halgato je prisluhnil novici, kot da ga ne zadeva. Neka-
ko se mu je e vsekozi zdelo, da se Pitijevo spogledo-
vanje z Izo ne bo dobro konalo. Potihem si je celo e-
lel, da bi se jima kaj nelepega napletlo. Zdaj, ko se je po
vsem sode tako tudi zares zgodilo, sicer ni util zado-
voljstva pa tudi ne vznemirjenja. Izla se je pa neka
zgodba, ki ju je s Pitijem e zdavnaj loila. Sam se je
zatekel v Lacki romo in obtial v domaem cimpru.
Piti, ki ga je e vseskozi gnalo v svet, je pa poskusil
BESeDA
200
drugo sreo in obtial v zaporu. e bi se zdaj spet srea-
la le kaj bi si lahko e rekla?
Halgato je vedel, da Ciganom Bog odpua le poni-
nost. Le dokler dijo v svojih barakah in le pritlehno le-
zejo naokoli, je dober z njimi in jim kdaj privoi tudi
kako majhno sreo. Vsi njihovi drugani upi pa so takoj
bogokleti. In e le kateri, objesten ali pa neveden, dvigne
glavo, ga bo zagotovo takoj doletelo. Kakor kuek, ki se
je spozabil in oblajal gospodarja, se bo znael s spodvi-
tim repom. Ker: le taka je njih usoda. Vse drugo so le
modrije. Nesreni so Cigani, ki jim nasedajo.
No, Piti bi mu seveda ugovarjal.
Piti, ki je svojas tudi v njem zganil misel, da je mor-
da vendarle mogoe iz sence.
Toda, tudi Piti je bil zdaj v zaporu. Je bil tam kot Ma-
rika, kot Bumba. Je bil tako kot vsi, ki so nekam ele-
li. In morda je vsaj po tihem zdaj e priznaval, da ta ne-
srea ni nakljuje temve, da je kazen. Morda je zdaj
e tudi slutil to, esar ni v knjigah niti v olah, pa ven-
dar je resnica. Razlije se, kar gre iz struge. Segnije, kar
ostane v mrtvici, mlaki, lui. A isto lahko, da bi mu bilo
dobro, e ne bi tako na vrat na nos rinil iz vrste, v kate-
ri Cigani akajo na vbogajme. isto lahko, da. Posebej
zdaj, ko je bila jesen spet radodarna. Ko je bilo mo do-
biti jee, jerebice. Ko je zaradi deja na njivah ostalo e
dovolj krompirja in ko tudi sadja niso e vsega pobrali.
BESeDA
201
Ampak Piti!?
On je imel vendar neko drugo pamet. e v mislih se je
zdaj Halgato teko pogovarjal z njim.
Po cele dneve je taval po poljih. V platneno torbo je
zmeraj nadeval le toliko, da je zveer vrgel v pisker. Pa
e to mu zdaj spet ni ve teknilo. Naj si je e tako dopo-
vedoval, da ga Pitijeva nesrea ne zadeva, zmeraj bolj
ga je rviilo, da bi znova prestopil tisto nevidno mejo,
onstran katere se konujejo samotna ciganska pota.
Mikalo ga je v Veliko vejs, v gostilno, k Petarnim, skrat-
ka, vse tja, kjer bi lahko kaj ve izvedel. elel se je pri-
bliati skrivnosti, v kateri je tako iznenada izginil Piti.
V Lacki romi so besedo zapor izgovarjali, kakor bi
rekli pekel. Kaj ve pa o njem niso vedeli ali pa eleli po-
vedati. Halgatu pa se je le nekako zdelo, da je v to luknjo
vendarle mogoe prislunhiti, e e ne pokukati. In da ni
o Mariki in Bumbau ves ta as nobenega glasu le zato,
ker pa ni po njiju nihe povpraal.
O tej pomisli je zaupal le staremu eju.
A ej se je le nasmihal.
Kar, kar! je rekel. Cigane tam pa zmeraj rabijo. In jih
imajo radi. Kajti Cigan je kar dobra roba. Nikjer ga ni na
spisku, nihe po njem ne vpraa. Lahko ga jae, lahko mu
jermenje s hrbta ree, lahko iz njega ajfo skuha le kaj
to koga briga! Cigan je bil, Cigana ni, Cigan je figa!
BESeDA
202
Halgato mu seveda ni povsem verjel. Odkar je Mar-
ga obleala v postelji, stari ni bil ve povsem pri pravi.
Toda ponoi se je vse pogosteje zbujal v grdih sanjah, ki
so ga spet gnale k eju. In o katerih je zdaj pravil e
tudi drugim.
Zaelo se je zmeraj tam na cesti, kjer se mu je iz teme
blial avto, ga zaslepil z arometi. Vedo, da ga bo povo-
zil, se je zaman umikal, beal zmeraj v drugi smeri. Ka-
morkoli e se je obrnil, mu je el nasproti beli Izin
avto in Piti za volanom. Mahal mu je, klical, a bilo je,
kot da ga Piti kljub tej silni lui ve ne vidi. Tudi ko ga
je zadel, se ni zaustavil. Ga tudi ni bolelo le arometi
so ga prestrelili, omrtvili.
Potem je e leal tam v kotu. Najverjetneje v zaporu.
K njemu, mrtvemu, so privedli Pitija, ki so ga pravkar
ujeli.
Piti je bil ves tuj. Postaran, da skoraj ni bil ve Piti.
Halgato je skorajda e pomislil, da se je ves as motil.
Toda potem se je oni sklonil in je rekel: Ja, pa kaj? Kaj se
me ve ne spomni? Jaz sem Piti! Skupaj sva redila osla!
Zdaj pa sem te, glej nerodnost, e povozil! Oroniki pa so
ga e tisti hip popadli in ga odvedli tja, kjer mu bodo
nekaj hudega storili.
Halgato ni vedel kaj.
Pa tudi prepreiti ni mogel tega, kajti bil je mrtev.
BESeDA
203
Lea v kotu ni mogel premakniti prsta. In je v nemi
grozi akal, kdaj bo zaslial krike. A e preden se je po-
tem zares zaelo, se je zmeraj spomnil, da le sanja. In se
je zbudil. A to ni bilo prebujanje, ko loveku potem od-
lee.
Piti je bil zares v zaporu in kdo ve, kaj so prav ta hip
z njim poeli.
BESeDA
204
2.
I
za je la vsak popoldan k veerni mai.
Prihajala je zmeraj sama, pred drugimi, ponavadi
niti ne po poti. Vasih je e z dvoria la po sadovnja-
ku in nato med travnikih po stezah, ki so jih shodili,
isko blinjice. Hodila je poasi, da se je od dale zdela
kakor tnja; mnogokrat je kje postala, kot postojijo star-
ci, ki jim pohaja sapa.
Bila je bleda. In v tej bledici udno lepa.
Kratko postrieni lasje so se ji vihali k ozkim licem.
Dolg pramen ji je zmeraj znova zlezel s ela, da ga je
lahko znailno stresla in si ga z edino hitro kretnjo snela
z oesa. Njena usta so bila vseskozi zatiana, kot bi jih
oila neka grenka oba le vasih kdaj, na hipe, lepa,
polna. Halgatu se je vse bolj zdelo, da si je zdaj, name-
noma, oblaila prevelika, plahutajoa oblaila, kajti ko
jo je tako vse te dneve skrivaj pogledoval, je pod tkani-
no zmeraj bolj razbiral vznemirljivo popolnost njenega
telesa.
Pred cerkvijo je Iza stala le toliko, da je priepal me-
nar, ki je odklepal vrata. Nato je prva la v notrino hra-
ma, ki je bila Halgatu povsem neznana. Enkrat samkrat
BESeDA
205
je neko pokukal v cerkev. Pa e takrat skrivaj in v stra-
hu, kajti celo s Pitijem sta se cerkva zmeraj izogibala.
Nekako je veljalo med ljudmi, da pride Cigan v bliino
cerkve, le da kaj ukrade. Zato se iz radovednosti res ni
zdelo vredno, da bi ga osumili, mu obrnili epe, ali mu
e kaj hujega naredili.
Tudi zdaj se je skrival.
Se spet spreminjal v vztrajnega zasledovalca.
Vendar, bil je veliko bolj previden in negotov, kot tak-
rat, ko je e lezel za Filipom Petarnim. Pravzaprav: bilo
mu je nadvse udno. Zdelo se mu je, da pone nekaj ne-
primernega, grdega. Da nima nobene pravice kukati v
Izino samoto, premiljevati njeno alost, ugotavljati, kaj
se pravzaprav dogaja z njo. In tudi e si je e tako kre-
vito dopovedoval, da je le Iza kriva za Pitijevo nesreo,
ni zmogel sovratva, v katerem bi ji zdaj privoil to ne-
mo alost. Nehote so mu namre zmeraj zazvenele tis-
te Pitijeve besede, ko mu je skual dopovedati, da ni v
njunem razmerju ni slabega. Vedno bolj se mu je zde-
lo, da se ta njena tavajoa podoba sklada z vsako nje-
govo lepo mislijo. In pa: navsezadnje sta bila on, zasle-
dovalec in ona, zasledovana, e spet pod isto pezo.
Butec sem, si je pravil Halgato. Nevedne. Strahopetec.
Zmeda. Ni ga ve trenutka, ko bi vedel kaj storiti. Niti
ena re se mi ve dobro ne izide. e pa e kdaj kaj
BESeDA
206
hoem, hoem nemogoe. Zdaj recimo hoem, da bi me
opazila, spoznala, da bi mi pomignila, prila naproti, mi
kaj rekla. Hoem, da bi mi o vsem povedala, ne da bi jo
sploh vpraal? Hoem, da bi bila dobra z mano, jaz pa
bi jo lahko pomalem glodal. Ker: zagotovo jo bom glo-
dal. Zagotovo bo to utiti vsaj v mojem glasu, v kakem
trzljaju, ki ga ne bom mogel skriti. Ker e e res ni kri-
va samo ona, je pa vendar malo kriva. In ta krivda se
tudi mene zdaj dotika.
Butec sem, je spet ponovil in stopil izza debla.
Iza, ki je prila iz cekve, ko je upnik e oddrsal proti
farovu in ko je menar e zael ugaati svee in lui, je
zastala pred njim in se mu zazrla v oi. V veerni temi-
ni je bil njen obraz e bolj bel in neznansko bela je bila
tudi njena dlan, s katero si je odmaknila tisti pramen z
obraza. Halgato si je tisti hip e tisokrat rekel butec,
kajti neizmerno je obaloval to svojo predrznost. Bal se
je da bo zdaj zdaj zakriala. Ali pa bo enostavno pobeg-
nila, mu vzela e tisto majceno monost, da bi kaj ve
izvedel o Pitijevem zaporu. Toda ne! Iza je kar stala. In
je nato celo pristopila.
Butec sem, je epnil Halgato. Tako me skrbi zaradi Pi-
tija, pa ne vem, kaj bi. Ne vem, kje je tisti zapor. Pa ne vem,
kaj zdaj tam delajo z njim.
BESeDA
207
Izza je samo e bolj stisnila ustnice, ki so ji za hip za-
drgetale. Zazdelo se je e, da bo premagala jokavost,
toda potem si je v hipu z dlanmi pokrila obraz in brez
glasu jokala.
Halgato se je ozrl.
Z obema rokama si je segel v lase in se krevito zlasal.
Nato je, ne vedo, kaj bi, zatacal v prah in z golo pestjo
nekajkrat na vso mo kresnil v kostanjevo deblo. Ne! je
iztisnil. Noem tega! Narobe sem storil! Narobe bo tudi, e
zdaj grem!
Eh! je vzdihnila in se osmrkala. Ti si iz Lacki rome? ga
je pogledala, ko si je obrisala oi.
Prikimal je. Iz Lacki rome, je potem e pritrdil.
Da nisi ti Halgato? je spet vpraala.
Zdaj je le prikimal. Nekako se mu ni zdelo, da bi ji po-
kazal preseneenje. A resnino se je udil, da ji je Piti
sploh pravil o njem.
Halgato, se je skuala nasmehniti in se ga je blago do-
taknila. akala sem e, da pride. In upala. Ker zmeraj, ko
sem la k njemu, me je prosil, naj se pogovorim s tabo.
Kaj k njemu hodi? je pohitel.
Ja, je rekla.
Tja v zapor? se je kar stresel.
Ja, se je spet smejala. Dvakrat na mesec ga lahko vidim.
e bi bila poroena, bi ga lahko videla vsak teden.
BESeDA
208
Halgato zdaj naenkrat ve ni vedel, kaj vse bi vpraal.
Toliko rei ga je zanimalo in ona mu je bila po vsem
sode pripravljena povedati. In tudi Piti se ga, kot je
razbiral, ni povsem odrekel. Morda ji je celo naroil, naj
ga kdaj pripelje?
Piti je dobro, je rekla. Bila je huda nesrea. A Piti je do-
bro, je spet rekla. Dobil bo dve, tri leta. e bo dobil ve, bo
to e krivica, je odkimavala. Potem pa je bila tudi ona
tiho. Spet, kot da je komajda prikrivala jokavost. Zato je
raje ni ve spraeval.
BESeDA
209
3.
A
, ti! je rekla naslednji dan, kot bi se e dolgo pozna-
la.
Jaz, se je nekako opravieval. Kajti, dogo je tuhtal, e
naj sploh gre. Pravzaprav je premiljeval vso no in ves
dan, vse do sedaj, ko se je spet zganil in stopil izza de-
bla.
Iza se mu je zdela, kot da ni s tega sveta.
e popa bi lahko nahrulil. Oznae in policaje bi otel
in najlahtneji gospodi bi sklatil krono iz glave. Pred
njo pa mu je bilo e vse od zaetka tako udno, da se je
bal vsake odvene kretnje in vsake nepremiljene bese-
de. Na trenutke se mu je zdela tanka in prosojna, da bi
jo lahko s pogledom pokodoval. Potem spet udno go-
spodovalna in nepristopna, da se je v njeni bliini pou-
til kakor dete. A kakorkoli e: ko jo je tako gledal, je
zmeraj pozabljal, da jo je pravzaprav dolil Pitijeve ne-
sree.
Premiljevala sem o tebi, je epnila. Ti me najbr sovra-
i?
Otresel je, kot da ne bi razumel.
BESeDA
210
Lahko bi me, je bila vsa tiha. Denar si mu prinaal, da se
je olal. Skoraj verjela nisem, da si to res poel. Zdaj pa je
vzdihnila zdaj pa ne bo ni iz tega.
e, e, je zmignil a tudi ti si mu dajala.
Ne! se ga je dotaknila. To je drugo. To je drugae. Saj ve,
Halgato, vajina zgodba to je lepa zgodba. Tako ti je zdaj,
kot bi bilo naim, e bi bila jaz v zaporu.
Ti!? se je vznemiril.
Ja, je rekla. Jaz.
Le zakaj ti? ni razumel.
Zakaj, zakaj? si je je pogrizljala ustnico. Tako. e bi pa
bila. e bi recimo jaz takrat sedela za volanom.
Halgato je zaril roke globoko v ep in spotoma po-
brcal kamenke. O tem pa zdaj ni ve elel razmiljati
kaj bi bilo, e bi! Toliko vsega bi se lahko zgodilo tudi
drugae, je rekel. Marsikaj se lahko sploh ne bi zgodilo. Tako
da pravzaprav ne vem ve, kje bi morali zaeti, e bi eleli
zaeti znova. Najverjetneje bi se morali roditi neki drugi ma-
teri. Ali pa bi bilo morda bolje, e se sploh ne bi rodili.
Strano je, da tako misli, je dejala Iza. Strano je, e ne
more drugae misliti. In je res vpraanje, kaj se potem e
sploh splaa? je pomolala. Toda, jaz sem mu obljubila, da
ga bom akala. Prosil me je in jaz sem mu obljubila je sto-
pila mimo in se ni elela ve pogovarjati. Zro v neko
nevidno toko tik nad obzorjem, je zavila s ceste po ste-
zici, ki ni bila blinjica.
BESeDA
211
Halgato se je napotil za njo.
e nisi ti ena udna enska! ji je kljub vsemu rekel. Po-
begnila si iz mesta, la tako dale stran od njega, zdaj pa
pravi, da ga bo akala. Kot da bi ga res lahko doakala tu,
kjer ti bodo tisokrat rekli, naj ga pozabi. e ve: vse bodo
storili, da ti ga izbijejo iz glave!
Iza je molala.
Sicer pa, ga je ta njen molk vse bolj drail, morda bo
tako tudi zares najbolje. Morda pa bo takrat, ko ga bodo iz-
pustili, le e as, da bo zael znova, se je udil da je bil zdaj,
na lepem, pred njo tako odloen.
Znova? se je konno ozrla.
Znova! je rekel trdo.
Kako znova? je zastala.
Tako! je butnil. Brez tebe. Brez tvoje pomoi. Brez tvoje-
ga avta. Konal bo ole in bo e naprej Cigan. Ali pa bo
konal ole in bo potem el magari v Ameriko.
No vidi? je vzdihnila.
Kaj? je bil e ves nasren.
Zdaj se vendarle pogovarjava po resnici, se ga je spet do-
taknila, kot se ga je dotikala zmeraj, kadar je elela biti
zaupljiva. Zdaj si vendarle upava povedati: meni branijo
moji in njemu branite njegovi. Nobenega upanja ni, da bi
BESeDA
212
kdaj lepo iveli. Razen mojega in njegovega upanja, ki pa
nikogar drugega prav ni ne briga.
Kaj pa jaz? je zastokal. Kaj pa moje upanje? je zaplahutal.
Koga pa e to kaj briga? je zatacal v travo. Piti bi znal pi-
sati in bi neko napisal vse o nai nesrei! Piti bi znal lepo
govoriti in bi neko povedal vse o nai nesrei! Piti bi bil
gospod in le njemu bi zagotovo verjeli!
Kaj pa zdaj? je skorajda zajokal.
Zdaj pa je tudi Piti le arestant, morilec, Cigan! Vso pra-
vico imajo spet, da si o njem mislijo, kar si e vseskozi mislijo
o nas! Vso pravico imajo tudi, da mu storijo, kar so storili
vsem nam! je iztisnil. Nato pa se je obrnil in stekel stran.
e ko so mu potem povsem pole moi, ko se je zaple-
tel v visoki travi in padel, je po vseh tirih e zmeraj le-
zel. Bilo mu je namre kot takrat v snegu, ko se je pehal
za Pitijem. A vedel je: zdaj ni ve nikogar lovil, zdaj je
beal.
BESeDA
213
4.
T
akoj, ko se je zveer vrnil v Lacki romo in zakuril
pred cimprom, je prila tudi Iza. Najbr mu je bila
sledila.
Opazil jo je e, ko je izza resja zavila po kolovozu in
se napotila v naselbino. eprav se je e temnilo in je bila
njena postava sprva le bela tnja, je takoj vedel, da je
ona. Prepoznal jo je po znailnem zasanjanem koraku;
zdela se mu je kot meseeva dekla.
Vstal je e, se ozrl, kod bi pobegnil. Toda, potem je le
spet sedel k ognju in jo akal. Tuhtal kaj le jo je prignalo
kaj bi si imela povedati. In nehote si je ves as otipa-
val praznino pod vratom: mesto, kjer je dolga leta nosil
obesek z mamino travo. Voda ti ga ne bo nikoli snela,
samo naj ti ga ne sname enska! mu je takrat rekla Te-
reza. Naj ti ga raje ogenj sname, naj ti ga raje zemlja
zgnije, kot da bi ti ga vzela enska! je prosila. Zdaj je
prvi obaloval, da je to arilo strgal in ga odvrgel. Kaj-
ti Iza se mu je zdaj e zdela taka enska, ki ti lahko kaj
hudega napravi.
Videl jo je, kako je za hip zastala med radovednimi
otroaji. Kako je poklepetala s starci, najbr je povpra-
BESeDA
214
ala zanj. Pa kako je potem tanka in vzravnana prihajala
vse blije. Le kako naj bi se e udil, da se ji Piti ni mo-
gel upreti. Da mu je bila vse tisto, kar je rekel voda,
hrana, mama. Kajti prav od vsega je imela nekaj ne-
kaj pa zagotovo tudi od ivali. Od lisice, ki je na sledi,
tudi ko na videz blodi. Od veverice, ki se zna z vsem po-
igrati. Pa od srne, ki te e z begom vabi.
Ne udi se, je rekla. Dolgo sem stala tam doli v travi. e
malo nisem mislila, da bom prila. A to, kar si mi rekel me
je res naelo.
Ja, je podrezal v ogenj. Marsikaj sem rekel. In najverjet-
neje je res. Ali pa morda tudi ni? je spet podrezal, da so
poletele velike iskre. Morda se mi je samo zazdelo, da nas
je Piti pustil na cedilu? Prepolno glavo imam vsega. A ko
hoem razmisliti, zmeraj ugotovim, da je ta velika glava
prazna. Vrgel je palico proti otroajem, ki so radovedni
prili preblizu.
Sedla je na panj in se zazrla stran od ognja.
Ve kaj, je epnila, nisem vedela, da je Lacki roma. Sploh
pa nisem vedela, da je taka. Piti mi ni o vas nikoli pravil.
Zato ele zdaj razumem je pomolala. Zato ele zdaj ra-
zumem, je spet jela, a ni nadaljevala. Le ustnice je spet
zatiala. In pustila je tisti pramen, da ji je padel s ela
in ji skril skoraj pol obraza.
BESeDA
215
Halgato je naloil na ogenj in akal. Slutil je, da mu
eli zaupati nekaj, kar je teko tako naravnost poveda-
ti.
No se je e povsem spustila, a Lacki rome ni zagrni-
la. Med barakami so goreli ognji, tudi s kaminov je a-
relo. V tej olti svetlobi so se prekopicavali kolobarji
dima, ki se je dvigoval le poasi. Zato je v tem cigan-
skem grotlu spet zaudarjalo po poganem. In izza voga-
la, ali pa skozi stene, je bilo obenem sliati kletve, uspa-
vanke, smeh in pivske napeve. Kar glej glej in poslu-
aj, gospodina, ji je rekel v mislih. Kdo pa si mislila, da
je Piti? Le kako se ti je zdelo, da je brez popkovine?
Ve, kaj, je epnila posluaj! tudi to je udna zgodba:
Piti takrat sploh ni vozil tistega prekletega avta!
Ne razumem? se je zganil.
Pa saj ni kaj razumeti! se ga je dotaknila. Ni vozil. Pa
kako naj tudi bi? Saj ni imel izpita! e nikoli ni bil za vola-
nom! isto res je torej le, da sem jaz vozila. Da sem jih jaz
povozila. Tistega mokega, ki je mrtev. In tisto ensko, ki bo
morda le preivela.
Ne razumem? jo je zgrabil za zapestje. Ti si vozila. Ti si
jih povozila? Zaprli so pa njega?
Ja! je vse teje sopla. Bilo je strano nakljuje. Ravno je
bral Fizgeralda. Ravno mi je pravil, da je Veliki Gatsby nje-
gova najljuba knjiga. Zato se je tudi takoj spomnil
BESeDA
216
Ne razumem? jo je stresel. Bral je knjigo? Tisto knjigo?
In v tej knjigi pie?
Pie, da je on vzel njeno krivdo nase. To pie.
Knjige!? je bridko vzdihnil Halgato. Take so torej te knji-
ge!
Ne knjige!? Ampak ta knjiga! se je medlo nasmehnila.
Vedel sem, da bo tako je ni elel posluati e Cigan
gleda v knjige! Marsikaj sem vedel le tega nisem vedel, kaj
so knjige! In zakaj so knjige!
BESeDA
217
5.
V
sencih ga je kljuvalo in v uesih mu je umelo. Ena
sama misel se mu je zataknila in je zmeraj znova
navrevala: Pitija so zaprli po krivem!
Iza se je zgrbila v sedenju in si je z dlanmi oklepala
obraz. Potem, ko mu je zaupala, se je spet zamaknila. Ni
ga ve pogledala. Ni ga niti sliala, e ji je kaj rekel. Zrla
je skozi plamene in skozi temo v neke samo njej vidne
prostore. In je bila spet udno lepa. Lepa in nedotaklji-
va, kot so bila podobice v tisti cerkvi, v katero se je tako
vstrajno zatekala. Gotovo je e slutila, da bo trd z njo.
Da bo neizprosen. Da bo tako ali drugae moral izterajti
priznanje.
Ne morem tega razumeti! ji je rekel. Ne morem razumeti
in ne morem dopustiti! la bo in bo vsem povedala! Pove-
dala bo tu v Lacki romi. Povedala bo tam v Veliki vejsi. Po-
vedala bo v oli. Pa na policiji. Pa tudi pred sodniki. Ali slii
jo je dregnil la bo in bo vsem povedala.
Ja, se je naposled le zganila. e stokrat sem se nameni-
la, da bi tako res storila. A kaj bi rekel Piti?
Kaj bi rekel? je kar planil. Kaj bi rekel?
BESeDA
218
Ja, je prikimala. Kaj bi rekel Piti? In pa: kdo ve, e bi mi
zdaj e sploh verjeli?
Dovolj, se je odloil. Dovolj je tega. Greva!
Zaudila se je in se ni zganila.
Greva, greva takoj zdaj greva! je vstal in ji pristopil.
Do jutra nama bo dovolj do mesta.
Zdaj? se je udila.
Zdaj! je bil vse bolj nestrpen. Nosil te bom, e ti ne bo,
da bi hodila. Kaj hudega ti bom napravil, e se bo uprla.
Pitija je treba takoj zdaj reiti! Kajti Piti je zaprt po krivem
in kdo ve, kaj vse so mu medtem storili?
Potem je z enim samim curkom iz vra pogasil ogenj; in
odpravila sta se ne da bi sploh zastrl vhod v cimper. e
vekrat je el tako pe do mesta, zato je vedel, da bosta
hodila vse do svita. Ali pa e dlje, ker ona kaj hitro go-
tovo ne bo zmogla. Toda, druge izbire enostavno ni bilo.
Vlak je peljal ele zjutraj. Pa tudi denarja zanj nista ime-
la. Predvsem pa: le tako je bil povsem preprian, da se
mu ne bo uprla in mu ne bo pobegnila.
Vseeno je hodil le korak za njo. In je tuhtal, kaj vse bi
jima lahko prekrialo pot.
Kako nepredvideno sreanje, recimo; kak znanec, ki
bi mu lahko potoila, ali ga vsaj s kretnjo opozorila.
Kaka nesrea, ki bi ji o, groza za zmeraj zaprla usta;
BESeDA
219
storila, da bi z njo za zmeraj umrla tudi resnica. Kaka
trdovratna, nora misel, ki bi se je spotoma lotila in ji
prepreila priznanje.
Zaradi vsega tega je bil samo e bolj na trnih. Imelo ga
je, da bi tekel, tekel, tekel. Pa da bi tudi njo primoral, da
bi tekla. Kajti, to, kar sta nosila, je bila reilna bilka. Z
vsakim korakom je bila blija. Veja. In sleherna bli-
njica je k temu samo e pripomogla.
Toda ko je hotel kar ez travnike zaobiti Veliko vejs,
se mu je Iza uprla.
Noro je to! je rekla. Tako ne bova nikoli prispela. Pa tudi e:
kdo pravi, da bom priznala?
Bo! jo je zgrabil za ramena. Mora! Jo je stresel.
e bi je iztisnila e bi imela to mo, bi e takrat re-
kla. e bi je pojecljala e bi to zmogla, gotovo e tak-
rat ne bi pristala na njegovo ponudbo!
Bo, bo! jo je zgrabil za zapestje in jo je povlekel za
sabo. Mora! Mora to napraviti enska! Zdaj pa nima
druge izbire! Zdaj pa ve nima izbire! Bo videla: lepo, e
pravi as bova prispela. Potrkala bova. Vstopila. Pozdravi-
la. Vse od zaetka jim bova pojasnila. Vsako podrobnost jim
bova rekla. In e bo e treba: lepo jih bova prosila. Potem pa
potem bo pa Piti spet Piti! Samo malo se bo jezil name.
Samo malo mu bo al zate. Potem pa potem pa bo Piti
spet Piti! Dovolj pameten je, da bo e enkrat poskusil. Da bo
BESeDA
220
e enkrat zael od zaetka. Pa tudi e ne bo. Bo pa kaj dru-
gega poskusil. Zagotovo bo imel ve sree.
Nor si! se je spet uprla. Zdaj vidim, da si nor! se je opote-
kala. In tudi sama sem bila nora, da sem ti sploh kaj pove-
dala! se mu je skuala iztrgati, a je omahnila na kolena.
Zadavim te! se je razkorail nad njo in je ni dvignil.
Zadavi! Je zajokala. Raje to kot da bi la s tabo! Raje to
kot da bi priznala! On si je vse izmislil! On je to hotel! Midva
e veva, emu sva ti storila! Ti pa si u! Ti pa si gnida! Le kaj
briga naju zate!
Dobro, je popustil. Poasi in po cesti bova hodila.
Ne, ne bova! se je sesedla, da so ji razgalila razmak-
njena kolena. Zaradi mene sva lahko tu do jutra. Zaradi
mene sva lahko do sodnega dneva.
Obstal je nad njo in jo gledal tko: skutrano, zlek-
njeno, razkreeno. Kot da bi bila v hipu druga enska.
Lica so se ji e zoila. V oeh ji je prlela neka od teme
temneja jeza. Le tam, do koder so ji zdrsela krila, je bila
e bela in vabljiva.
Ne moreva tako! je poepnil. To morava napraviti! jo je
spet ujel za zapestje. To morava z lepa ali z grda! se je s
kolenom nehote dotaknil njenega kolena. Potem pa ga
je ta napetost, ki je inila iz nenadnega dotika, tako pre-
BESeDA
221
vzela, da se je zvalil med njeni razmaknjni stegni in jo v
enem samem naskoku polegel.
Ne! je vrisnila in ga je skuala izbrcati.
A bilo je prepozno.
BESeDA
222
6.
N
ajprej je bil le vonj. Vonj njene obleke. Vonj vse
bolj razgaljenega vratu. Vonj potnega obraza.
Prav z niemer ga ni mogel primerjati, kajti esar po-
dobnega e ni vohal. A zagotovo ni tako diala nobena
roa. Nobena dobrota. Nobena njihova enska.
Potem je vse bolj util tudi telesje.
Grabljive prste, s katerimi ga je popraskala in ipala,
e mu jih je le izmuznila. Dolge, mone roke, ki jih je
zmeraj znova lomil in jih skual tako prijeti, da mu ne bi
bile ve v napoto. Polne, trde prsi, h katerim je prilegal,
e jo je le za hip obvladal. In pa trebuh in tam nekje
mednoje, ki mu ga je vseskoz izmikala vreala, e se
ga je z vso teo le dotaknil.
Kaj mu je pravila, kaj ga je prosila, o em je kriala, e
dolgo ni ve slial. V vsem njegovem je bila le ena misel.
Kako se je imbolj dotikati. Kako ji zlesti tja pod krila.
Kako storiti to, esar ni e nikdar delal enski. Zato jo je
vse bolj stiskal, tolkel, ji trgal oblaila. Zato ni odnehal,
dokler naposled ni dral v pesti njenega toplega med-
noje in koder ni z udom nael v njega.
Takrat je vsa njena krevitost v hipu popustila.
BESeDA
223
Uplahnila, kot bi se bila sesula.
Brezvoljno je dovolila, da je rukal vanjo in ni niti ve
jokala.
Tudi ko se je potem zvalil z nje je e kar tako leala.
Izsopel se je.
Si zapel hlae.
Si poslinil praske.
Moj Bog, je rekel. Samo, da je e iva.
Potem ji je zagrnil bluzo in ji povlekel krilo ez kole-
na.
A ker se e zmeraj ni zganila, je ne vedo kaj bi, sedel
v rosno travo in zamial. Ni elel verjeti, da se je vse to
res zgodilo.
Nekje v mraku je uborela voda. Najverjetneje stude-
nec. Ali pa kak nejak potoek. Nekje v isti smeri je pela
sova. Vriskala ja. Ali pa se je morda smejala. Sicer je bila
poljana tiha. Tiha.
Tako, je rekla Iza, ki je konno sedla. Tako, je rekla kot
bi rekla: pa sva tudi to opravila. Potem si je poasi, trud-
no, zapela gumbe, ki so e ostali. Si obrala krilo in si ob-
lekla hlake.
Poasi je potem vstala, si pogladila obleko, pogleda-
la, e je e vsaj za silo cela. No, je rekla: ali potem zdaj
greva? Greva in mu lepo vse poveva?
BESeDA
224
Ne! je jecnil.
In je zamial.
In jo je spet pogledal.
Ona pa se mu je grdo v obraz smejala. Greva, greva! je
reala. Takoj zdaj greva! Prispeti morava do jutra! Da mu
poveva, kako se tukaj dobro fuka! Pa e sva lahko vsaj e
malo tu brez njega. e je lahko e malo on namesto mene in
e si lahko e ti namesto njega!
Ne! je spet jecnil.
In je zamial.
In je ni ve pogledal.
BESeDA
225
7.
P
ravili so, da je la Iza v samostan.
Piti je zaradi te njene odloitve dvakrat beal iz
zapora. Prvi so ga prijeli e v Mestu in so ga takoj pre-
mestili. Dugi je med begom zaklal straarja in so ga za-
radi tega obsodili na enotno kazen dvajset let.
Halgato je nekje izgubil ali pozabil hlae. Tankoud,
kot je bil vseskozi, je v samih gatah torkljal po naselju
in iskal ostanke hrane. e so se mu zaradi te njegove
smene ivalske dre smejali, se je tudi sam le real. e
pa ga je kdo le opomnil, naj se vendarle zavaruje pred
vse hujim jesenskim mrazom, se je straansko vznemi-
ril. Pokazal je rit ali jezik, potem pa je v diru pobegnil v
a in gostirja. In vekrat ga je kdo videl, da je ure in ure
tial kje za grmom in se tolkel po spolovilu.
Ti, ti, ti, gnusek! je mlatil po udu z iztegnjenim kazal-
cem. Ti, ti, ti, grdi frlinek! Ga je bingljal, dokler se mu ni
dvignil. Potem pa, ko mu je konno zatrlel, ga je to prav
razkailo. A tako! je za hip osupnil. A da tako!? ga je zdaj
kresnil s pestjo. Sem te tako uil? Sem ti tako veleval? ga je
spet udrihnil in je od boleine kar zatulil. A potem ga je
tule mlatil. Ti rna svinja! mu je pravil. Ti grdi knor! Ti
BESeDA
226
bom e pokazal! Bo videl, kaj ti bom napravil! V trlico te
bom priipnil in te razdrekal! Na panj te bom poloil in te
bom pomalem sekal!
Zaradi tega se mu je ud scaoma razbolel in mu je grdo
otekel. In ker se ga zdaj sprio silne boleine skorajda ni
mogel ve dotakniti, je bil neutolaljivo besen. Vsega
nabreklega in sinje pomodrelega ga je jemal iz gat in ga
kazal. Ali zdaj vidite, kaj mi je napravil? je toil. Ali zdaj
verjamete, da ne bo popustil? je skoraj jokal. Ali se bo e kje
kdo nael, ki mi ga bo odsekal?
Potem pa ga je to grdo vnetje povsem zvilo.
Kakor zagiftana ival je obleal sredi Lacki rome. Le-
e na trebuhu, s pestmi zaritimi v zemlji in z obrazom
v blatu, je le e kdaj pa kdaj pobrcal. Prepriani so bili,
da take vroice noben dohtar ve ne bo pozdravil in da
bo, e ne prej, ez no, gotovo krepnil.
Toda Tereza je vendarle prosila, naj ji ga pomagajo
zanesti v cimper.
Dolgo dolgo je potem leal v teh grdih sanjah.
Nad njim je bil le rni vogal stropa. Tak teki prepere-
li tram, ki je e komaj nosil streho. In v pranjah zajede-
ne saje, ki so gomoljasto visele. Zmeraj, ko je spet odprl
oi, so bile drugane Iz njihovega tkiva so se delele vseh
vrst podobe. Lepe rne roe. Dolgobradi palki. Krilate
BESeDA
227
in veglavaste ivali. Potem spet, so se delali obrazi. Re-
cimo Izin, ki je bila nuna; rekel ji je boja dekla. Topa je
zrla vanj iz te rnine, niti mu ni grozila niti se ve sme-
jala. Recimo Piti, ki je bil v verigah; klical ga je ciganska
alost. Tudi on se je le mril, vzdihoval in je nekaj ho-
tel, a kot da so mu zarasla usta.
e Tereza ni kaj prida govorila.
Menjavala mu je obkladke, mu dajala grenko piti, mu
drobila kruh. e mu je bilo le malo bolje, je bila takoj
vesela. Ko pa ga je spet grabilo med nogami in mu vre-
lo v glavi, je bila v skrbi vsa bleda, bela. ebrala je mo-
litve, nekaj v zvarke epetala, mu pljuvala ez glavo. e
malo, le e malo, pa bo bolje, mu je vekrat tiho rekla. Zdaj
nisi ve na niti, zdaj si e na brvi. Zdaj je le e na tebi, e bo
res elel po njej nazaj v ivljenje priti.
Ja, ja je kimal. Hoem priti. Tjakaj, kjer so Cigani e po-
mrli. Ali pa tja, kamor Cigani niso niti e prispeli.
A tereza ni razumela. Bo videl, mu je epetala. Ko bo
vstal, ti iz glave tudi motna kri odtee. Spet se ti bo naredi-
la ista slika. Spet bo loil lu od dneva. Spet bo elel, da
bi te grelo sonce.
Ja, ja, ji je odgovarjal. So taki kraji. e tja kak Cigan za-
ide, ga enostavno ne poznajo. Mislijo, da je nekdo, ki mu je
spotoma zagorela koa.
A Tereza je le zmajevala.
BESeDA
228
Odgrinjala ga je in mu na mednoje dajala trave. Ma-
zala ga je z jeevo mastjo in ga z lugi dolgo umivala.
Ti, ti, ti grda stara! ji je ugal. Misli, da ne vem, da si me
zalezovala? Da si samo e o tem tuhtala, kako bi me ujela!
Da si samo e zame ves as hude trave brala! Misli, da ne
vem, da si bila v strahu za tega kurca kurc ga gleda!?
Ti, ti, ti nora enska! je pobrcal, e ga je med nego zanj
prijela. Misli, da ne vem, da bi ga hotela? Da si samo e o
tem gruntala, kako bi ga imela? Zdaj pa gleda. Zija. Vidi,
da ni ve kurec kurc ga gleda! Suil se bo in hiral. Posuil
se bo in odpadel. Potem bom lepi, ker bom imel dva popka.
Tebi pa bo ostala velika prazna luknja.
Kadar jo je tako alil in ko res ni in ni odenhal je
Tereza poklicala babo Fikale. Starke se je namre bal in
je bil pri prii kakor dete. eprav se ga ni nikoli niti do-
taknila in ga je medtem, ko je klepetala s Terezo, komaj
le pogledala, je bil pred njo ves otrpel. Nekako se mu je
namre zdelo, da mu baba gleda pod koo. Da mu vidi
v duo in da mu bere misli. To pa je pomenilo, da stara
ve o tej njegovi norosti. Da kuka tja, globoko v notrino,
kjer se mu je vsaj na hipe zdelo, da lae, se pretvarja, si
izmilja, ponareja. Ker: vasih ga je e preinilo, da bi se
lahko s to svojo krivdo sooil tudi drugae. Ker: vasih
se mu je e zdelo, da to njegovo norenje ni kazen, tem-
ve le beg pred kaznijo.
BESeDA
229
8.
K
o je bil toliko pri moeh, da je lahko spet vstal, je
najprej nagnal Terezo. Enostavno se mu je zdelo
grozno, da bi e bival z njo. Da bil bi on e naprej otrok,
ona pa mati. Kajti ni ve si nista imela povedati. Le a-
lila sta se lahko. Se obtoevala. Klela. Ali pa sta se nemo
gledala z dveh nasprotnih bregov, med katerima je te-
kla velika motna voda. Voda, v kateri bi zagotovo utoni-
lo vse, karkoli bi e hotela skupaj.
Dopovedoval si je sicer, da Tereza ni kriva za njegovo
stisko. Da ni kriv niti Marika, tudi ne Bumba. Toda, da
ni kriva niti njihova skupna ciganska usoda, tega si ni
mogel dopovedati. Zato je ez no sklenil, da se bo izse-
lil iz Lacki rome in da bo preselil tudi cimper.
e navsezgodaj je s krampom prvi zasekal v zemelj-
nato steno. Potem je ugotovil, da bo lae zael pri stre-
hi in se je povzpel na bivak. Cefral je trstiko, lomil pre-
perele deske in letve, ki jih je neko nekdo le za silo pri-
trdil. Odmetaval je opeko in reno kamenje, ki je bilo na
strehi, da je ne bi ravninski veter odnesel. Potem je v tej
ihti zasekal e v grobo stesano tramovje in v bruna, ki je
BESeDA
230
vse to dralo pokonci. Kljub nemarni gradnji se je
ostreje z leti uleglo in sprijelo, da kakega nosilca vasih
dolgo ni mogel premakniti. A zato mu je bilo v toliko
veje zadovoljstvo, ko je kje kak nosilni les popustil in je
baga treskoma zgrmela na tla.
Cigani, ki jih je ta lomast sasoma predramil, so zma-
jevali, zijali, in enske so se lovile za glavo. Kukali so s
podokni, se glasno udili in spraevali, a le redki so si
upali blie. Kajti Halgato je vihtel opeko in letve; bil je e
na pogled odloen, da bo komu kaj trdega zabrisal v
glavo.
Pamet se mu je zmeala s krvjo! so si rekli.
Vse noro mu je po ilah udarilo!
Razrul si bo streho nad glavo!
Naj bi si potem e raje vzel glavo!
Toda Halgato kot da jih ni slial. Samo e silneje je lo-
mil in podiral. In si je otiral stari prah, ki se je dvigal iz
ruevine in se mu lepil v potu.
Greh je! Ljudje, to je greh! je netetokrat rekel stari ej.
e nikoli se ni Cigan lotil hie ne tuje in ne svoje kajti
Cigan ve, kako teko je na tem svetu priti do hie! Greh je
tudi, e norcu tega ne bomo prepreili! je nagovarjal moke.
Kajti medtem ko on podira, so tu taki, ki nimajo kje bivati!
BESeDA
231
Vendar, moje so kar stali. Naj podre, so rekli. Potem
pa naj gre! Vsi vemo, da je ta hia prekleta z njo tudi dru-
gae ne more biti! Samo nesreo bi imel, kdor bi se v njej
naselil. Raje pod mostom, kot pa v tej hii!
Halgato pa si je natovoril najdebeleji tram na ramo in
se odpravil iz Lacki rome. imprej je elel najti prime-
ren prostor, kamor bo prenesel razsuto hio in jo tam
spet sestavil. Najprej se mu je zdelo, da bi bilo e najbolj
primerno ob reki, zato se je pehal kar naravnost, preko
movare. Ko pa se je upehal in je sede na tramu poi-
val, je ugotovil, da bi bil na renem bregu vseeno e pre-
ve na oeh. Zato je potem nosil tram proti gozdiku, po
obronkih leske, bezga in jelevja, ter nato vse globje in
globje. Vse pogosteje je deval teki tram z rame in se
oziral naokoli. Potem se je naposled odloil.
Skozi gostirja je la globoka brazda, ki jo je izdolbel
potoek. Potoek, ki se napolni le ob povodnjih; zdaj pa
je bila struga skoraj suha. Na bregu nasproti so bile jele
goste in debele. Med njimi pa je rasla breza. Ena. Sama.
Bila je kriva tanka. Drevesa, ki so jo prerasla, so ji jemala
svetlobo in jo duila. Toda Halgatu se je vseeno zdelo,
da ni zrasla po nakljuju. Neko, davno, morda prav na
dan, ko se je rodil, jo je Bog zasadil. Bog, ki vidi v naprej.
Bog, ki je takrat gotovo e vedel, da bo Halgato danes
tod hodil. In da bo klecajo pod tramom tiho molil.
BESeDA
232
Hvala, Bog, je torej rekel. Hvala vseeno. Kajti, dolgo je
trajalo, preden si mi pokazal, da ima tudi mene na spisku.
Potem pa je prislonil tram k deblu in se takoj napotil
nazaj v Lacki romo. elel je imprej prinesti celo hio.
BESeDA
233
Rajski dvori
R
es: to jutro pa je veliko, vse veje.
Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ezenj letijo
velike ptice.
as je za rei, ki delajo velike sence.
Piti konno vstane, si zategne kravato in si zapne
gumbe na sakoju. Nobenega dvoma ni: velik gospod je,
in to mu pristaja. Halgato je doslej take Cigane videval
le v sanjah. Pa e to le takrat davno davno, ko je e ver-
jel, da bosta imela ve sree.
Greva, pravi Piti. Ta pogled ti dolgujem pogled na
moje rajske dvore.
Ja, se konno zgane. Zdi se mu, da ga ne sme in ne
more zavrniti. Pa eprav bo mogoe pobegnil, ko bo po
toliko letih spet videl dim iz Lacki rome. In mu bo nad-
vse neprijetno tudi v Veliki vejsi, tam, kjer se zaenjajo
prve potije in prva kriia. e bo le mogoe, sklene, bo
ves as raje hodil po travi, po njivah, po zemlji. Se ne bo
niti dotaknil poti, ki vodijo vse tja, kjer bi bilo bolje, da
ne bi nikoli hodil.
Zdaj je vse drugae, le ti si e tak, kot si bil zmeraj, ga po-
treplja Piti.
BESeDA
234
Halgato ve, da ni tako z njim, a ne ugovarja. Lahko bi
rekel: Bili so asi, ko sem vedel, kaj bi. A potem bi mo-
ral e kaj dodati. Potem bi moral znova povedati svojo
zgodbo. In bi moral dodati tudi o vseh letih, ko je bil dan
zmeraj enak prejnjemu in se je od veraj razlikoval po
tako neznatnih reeh, da ni tako majhnih besed, s kate-
rimi bi lahko to povedal.
Tu, pred njima, ob potiji, na robu Velike vejsi pa stoji
vila.
Njene bele zidine so ire od vseh hi, ki se gnetejo za
njo in tudi od tistih, nedvomno, ki jih s svojim razko-
nim hrbtom zakriva. Njena dvakrat stopniasto prelom-
ljena streha sega tako visoko, kot v tej ravnici dosee
samo e cerkev. In pa: Lahko bi bila e veja. Lahko bi bila
e vija, pravi Piti. Lahko bi bila taka, da bi se v njej na-
stanili vsi iz Lacki rome. Lahko bi bila taka, da bi odtehtala
vse bogastvo Velike vejsi. Toda meni je ravno prav taka.
In ga popelje po zloenih stopnicah na teraso, ga po-
tisne skozi vrata, rezljana vrata. Ga vodi po oblazinjenih
hodnikih v tevilne svetle, bele, nakrancljane sobe, ki so
vse od reda skrbno opremljene in snane. Potem ga zri-
ne k najvejemu oknu, od koder je razgled vse tja do
Lacki rome in se nasmehne: uditi bi se moral, da so s
tega razgleda tiste grape videti povsem drugane! In opazi-
ti bi moral, da z nobenega okna v tej hii ni videti tistega
mesta, kjer pravijo, da si ji storil silo!
BESeDA
235
Halgato le za spoznanje trzne in se eli odmakniti.
Toda Piti ga uipne v nadlaht in ga povede k mizi. Ne
da bi se spogledala, sedeta v najveji sobani, v kateri je
le mizica in trije stoli. Piti sedi pokonno in zravnano,
kot je sedel vsepovsod in vedno. Dlani je razprtih prstov
poloil na mizo. Njegov pogled je ozek in skrivnosten.
Halgato, ki ni e nikoli sedel na tako mehko oblazinje-
nem stolu, se ves as namea in preseda. e violina, ki
mu je kakor zrasla v rokah, mu je zdaj v napoto.
Nisi vesel niti se ne udi, iztisne Piti. In to je grozno.
Halgato se popraska po temenu in ie besed. Tudi e
sva bila res sem namenjena, sva prispela prepozno, ga nato
le pogleda.
Ja, prikima Piti. Tako pravi tudi Iza.
Iza? Halgato spet trzne in eli vstati. Toda oni ga z od-
lono kretnjo primora, da spet sede. Nisem el k njej, ko
sem priel iz zapora, mu pravi. Nisem je poiskal, ko sem se
vrnil iz Amerike. Nisem ji o niemer rekel, niti ko sem zidal.
Veraj pa je prilo pismo! odpre miznico. Veraj pa je prilo
pismo! ponovi in vzame iz miznice belo kuverto.
Halgato strmi v papir in ne ve, kaj bi. Nato se s kazal-
cem le dotakne beline in jo povlee blie. ez razgrnjen
papir tako le tri drobno izpisane kolone. rke se mu
zdijo kot sledovi neke povsem neznane ivali. Kaj!? se
vznemiri. emu mi to ponuja! Dobro ve, da ne znam brati.
BESeDA
236
Hja! vstane Piti. Ne ve brati ne ve brati! To pa zdaj
ni noben izgovor e ne ve brati! pristopi in se mu skloni
ez ramo. Poglej! mu pokae s prstom. To tule je rka d.
In to je o in to je l. To pa se potem takole povee; d, do, dol.
In se doda g in zopet o in se prebere: Dolgo. Dolgo sem pro-
sila Boga, naj mi prizanese s spomini. Uslial me je. Zato
prosim tudi tebe, da me pusti pri miru. e zdavnaj nisem
ve tista mu zadrgeta glas.
Iza, ugotovi Halgato.
Iza, prikima Piti. Pomagal mi bo, da jo izbezam iz tis-
te boje luknje! potem poloi pismo nazaj v miznico in
vzame iz nje pitolo.
Ko potem Halgato spet odpre oi, sedi Piti za mizo in
e zmeraj teka pitolo. Ti kar meikaj, pihne proti nej-
mu, a e nocoj bova to napravila. e nocoj bo, kar bo! Tri-
najst let sem presedel v kmici! Deset let sem delal vse, s i-
mer sem zaslui! Pa e po teh triindvajsetih letih ne vem
prav, e sem ali nisem gospod!? pomeri s pitolo nekam
v kot za Halgatovim hrbtom in se po vsem sode komaj-
da zadri, da ne pritisne na petelina. Ker: kaj mi vse to
pomaga, e mi ona tako ne ree! Ker: kaj mi vse to pomeni,
e ona tako ne misli? spravi pitolo nazaj v ep in vstane.
Saj, saj, zamrmra Halgato. Vedel sem, da je to. Vedel
sem, da bo tako. Hio si si napravil, zdaj pa je ne ve s im
napolniti. Tega pa tudi ne ve ve rei: kaj me briga! Prodal
BESeDA
237
jo bom in se napil! tudi sam vstane in se napoti. A ker ne
ve prav, katera izmed teh tevilnih vrat vodijo na hod-
nike in na plano, spet zastane in se obrne.
Ne nori! ga dohiti Piti. Z mano bo el in pomagl mi bo.
Kajti: e ne bo lo z lepa, bo lo zgrda. Kajti: e nama je ne
dajo, jo bova pa ukradla!
Ukradla!? se zgrozi Halgato. Bogu jo bova ukradla!?
Magari Bogu! se ga oklene piti. Kaj pa je on storil za-
njo? Jaz pa sem po trebuhu lazil, po dreku bredel, se v peklu
prail! Vse, vse sem napravil, da bi opral z nje vae ciganske
grehe!
Kaj si napravil ni nisi napravil! ga odrine Halgato. Ve-
liko hio ima, pa ne more z njo neveste privabiti! Velik
denar ima, pa si ne more z njim neveste kupiti! Ampak jo
mora kakor Cigan ukrasti! In pri tem ti morajo Cigani vreo
drati! ves nasren in spremenjen zamahne proti njemu,
nato pa se brezglavo zapodi skozi najblija vrata. Mis-
le, da ga Piti zasleduje, le za hip obstane v prostoru,
nato pa spet zalomi kljuko in stee po hodniku.
Ko potem konno le dosee vrata, ki vodijo na plano,
med stenami rajskih dvorov odjekne strel.
BESeDA
238
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-160-6

Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BESeDA

NAMESTO KOGA ROA CVETI

krgut v Marikini baraki je slej ko prej predramil vso

e ko sta zavila na ozko, senno dvorie, jima je bilo

e zjutraj je potem Bumba zajtrkoval stepena jajca

You might also like