INTALACIJE

32 1/2012
P
rincip padavinsko varne gradnje lahko primer-
jamo s principom potresno varne gradnje.
Objekte je mogoe projektirati in izvesti tako, da
so trajno zanesljivi, vendar taka gradnja ni raci-
onalna. Zato upoteva varna gradnja srednjo
pot med zanesljivostjo in gospodarnostjo. Zaradi
znanih razlogov so stavbe v Sloveniji vedno manj
padavinsko varne: prvi je, da so zaradi podneb-
nih sprememb padavine intenzivneje, drugi, da
je zaradi nespametnega gospodarjenja s prosto-
rom vedno ve stavb na poplavno ogroenih po-
drojih, tretji pa je posledica negativne selekcije
najnije cene.
Tehnina pravilnost zasnove in izvedbe stre-
he je osnovni predpogoj normalnega delovanja.
Oblika strehe je prilagojena geografskim zna-
ilnostim kraja, vremenskim pogojem, namenu
stavb in gradbenim znailnostim. Na podrojih,
kjer je veliko padavin, so strehe strme, da voda
ZANESLJIV ODVOD PADAVINSKIH
VOD Z VEJIH STREH (1. del)
Streha mora biti grajena tako, da stavbo iti pred vdorom padavin. Ob upotevanju lokalnih
podnebnih razmer (koliina in vrsta padavin, smer in jakost vetra) mora zagotavljati
zaito pred vsemi atmosferskimi padavinami in omogoiti uinkovito odvajanje vode.
Tri naela arhitekture: lepota (venustas), trdnost (rmitas) in koristnost (utilitas), ki jih je
zapovedal Vitruvij1, so zrasla v est bistvenih zahtev gradnje (mehanska odpornost in
stabilnost, varstvo pred poarom, higienska in zdravstvena zaita uporabnikov in okolice,
varnost pri uporabi, zaita pred hrupom ter varevanje z energijo in ohranjanje toplote),
vsak hip jim bo dodano trajnostno gradbenitvo, pripisati pa bi kazalo kakovost bivanja,
rabo dnevne svetlobe in zlasti zaito stavb pred vlago.
1
Pooblaeni inenir IZS,
matjaz.velencic@siol.net
Matja VALENI, dipl. in. str.
1
im prej odtee in sneg im prej zdrsne s strein
(Gorenjska), na vetrovnih podrojih pa so strehe
poloneje in teje, da jih veter ne pokoduje
(Primorska). Tradicionalno so najbolj zanesljive
poevne strehe, ki pa so primerne samo za manj-
e stavbe. Veje stavbe, ki imajo ravne ali lomljene
strehe z notranjimi odtoki, so bolj obutljive na
projektantske, izvajalske in uporabnike napake.
Dve izvedbi streh z notranjimi odtoki (slika 1)
sta pogosti: polone strehe s kovinsko kritino in
notranjimi kovinskimi lebovi ter ravne strehe s
folijsko kritino. Ravna streha s folijsko kritino ima
manj kritinih mest, ki predstavljajo potencialno
netesnost, zato je s tega vidika zanesljiveja.
Voda v naravi kroi: z izhlapevanjem prehaja
v ozraje in se s padavinami vraa na zemelj-
sko povrje, kjer se del vode porabi za ivljenj-
ske zdrube (zelena voda), del odtee v reke in
v podzemlje (modra voda), del vode izhlapi. Na
svoji poti naleti na stavbe, ki ovirajo naravno kro-
enje vode, ta motnja pa lahko povzroi nepred-
videne posledice in kodo. Zato naj bo odvod
vode s posameznih stavb tak, kot bi bil, e stavb
ne ni bilo: zadrevanje, odtekanje, izhlapevanje
in ponikanje vode naj bo podobno kot je v na-
ravnem okolju. Odvod vode je treba obravnavati
celovito, na celotni poti po stavbi, od zajema in
zbiranja vode na strehi do odvoda in vraanja v
naravno okolje.
Streha iti stavbo pred dejem in ostali-
mi meteornimi padavinami. Meteorna voda se
zbira na streini, pada po odtonih lebovih do
Slika 1
Zaradi nevarnosti prelivanja
vode iz notranjih lebov v
objekt je treba predvideti
varnostne prelive, ki so
lahko prostopadni ali
podtlani
potrebno vgraditi
varnostne prelive
zaita pred too
vdor vode v objekt ob
previsokem nivoju vode v lebu
dovoljen nivo vode v lebu
INTALACIJE
33 1/2012
zunanje kanalizacije in odteka. Pri manjih dvo-
kapnicah je izvedba strenih odtokov enostavna:
vodoravni lebovi pod kapjo lovijo deevnico, ki
v odtonih ceveh na zunanji strani stavb prosto
pada in odteka skozi peskolov v kanalizacijo, po-
nikovalnico, cisterno ali najbliji potok. Sistem
potrebuje le obasno ienje in vzdrevanje.
Tudi ob izjemnih padavinah ni veje kode, ta-
krat se viki deja zlivajo ez robove lebov, stran
od hie. Drugae je pri vejih in vijih stavbah, pri
razgibanih, polonih, ravnih ali edastih strehah,
kjer so predvideni notranji streni odtoki. Pri od-
vodu s taknih stavb je meteorna voda zbrana
na ravni strehi ali v lotah in odteka skozi strene
odtoke, ki so v notranjosti stavb. Na strehi morajo
biti narejeni zasilni prelivi, ki ob izjemnih padavi-
nah odvajajo vodo s strehe. Kljub temu se prepo-
gosto dogaja, da pride do izlitja meteorne vode
v notranjost stavbe in v takih primerih do velike
kode.
Pri nartovanju odvoda s streh je treba po-
misliti na tri vrste obremenitev: priakovano
obremenitev, obremenitev zaradi izjemnih pa-
davin in obremenitev zaradi izjemnih pojavov.
Priakovana obremenitev so padavine s povra-
tno dobo dveh let, odvodni sistem mora zaneslji-
vo odvesti vso vodo v odtok.
Znailnosti padavin
Padavine so osnovni podnebni dejavnik.
Najve padavin je tedaj, ko pride nad nae kra-
je iznad Sredozemlja vlaen in relativno topleji
zrak. Zaradi prisilnega dviganja ob alpsko-dinar-
ski gorski pregradi se zrak ohlaja in iz njega se
v obliki padavin izloi vsa odvena vodna para.
Porazdelitev padavin preko leta po Sloveniji ni
enotna. V zahodni Sloveniji je veina padavin v
jeseni, po namoenosti posebej izstopa mesec
november, najmanj padavin pa je februarja. V
severovzhodnih predelih Slovenije, ki so e pod
vplivom kontinentalnega podnebja, je najve
padavin v poletnih mesecih in sicer predvsem
na raun ploh in neviht. eprav je v splonem
najveji primanjkljaj padavin poleti, poletne pa-
davine velikokrat predstavljajo naravno ujmo.
Padejo namre predvsem v obliki ploh in neviht,
ki jih pogosto spremljata toa in moan veter.
Pri dimenzioniranju odvoda padavinskih vod je
pomembna intenzivnost. e en dejavnik je treba
upotevati, to so klimatske spremembe. Meritve
na meteorolokih postajah v Sloveniji z dolgole-
tnim nizom podatkov kaejo na naraanje tem-
perature, ponekod tudi na spremembe pada-
vinskega reima in na vse kraje trajanje snene
odeje. Opaanja potrjujejo tudi priakovanja, da
postajajo ekstremni vremenski in podnebni do-
godki vse pogosteji.
Padavine se razlikujejo glede na znailnosti
pokrajine. Zato je treba pri dimenzioniranju upo-
tevati lokalne podatke o padavinah in lokalne
predpise. Seveda nam je tuja zakonodaja v po-
mo pri dimenzioniranju, vendar le, e jo smi-
selno prilagodimo naim potrebam. V Sloveniji
raunamo s petminutnimi padavinami s povra-
tno dobo dveh let oz. minimalno intenzivnost
padavin 300 l/sha, za dimenzioniranje varnostnih
prelivov pa upotevamo stoletne nalive.
Koliina in intenzivnost padavin
Zanimivo je, da povprena letna koliina
padavin
2
in intenzivnost padavin
3
nista medse-
bojno povezani. Najveja dvoletna in stoletna
intenzivnost padavin sta doseeni v Novi Gorici
in Portorou, tam pa je letna koliina padavin
povprena ali celo podpovprena (slika 2).
Dimenzioniranje strenega odvoda je nae-
loma enostavno: ob upotevanju intenzivnosti
padavin, povrine strehe in faktorja zadrevanja
odtekanja se doloi koliina odtoka. Odtok pada-
vinskih vod je doloen z enabo:
Q = r A C
pri emer je:
Q = odtok padavinske vode, l/s
r = intenzivnost padavin, l/sm
2
Slika 2
Po podatkih Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje so najveje letne padavine
v zahodnih predelih Julijcev in na alpsko-dinarski pregradi, kjer povprena letna koliina
padavin krepko presega 3000 mm, nekoliko manje pa v Kamniko-Savinjskih Alpah.
Najmanje so v krajih blizu meje z Madarsko, tam povprena letna viina padavin
ne dosee niti 900 mm. Zahodni Julijci so po koliini padavin uvreni med najbolj
namoena obmoja v Evropi.
INTALACIJE
34 1/2012
A = povrina strehe, m
2
C = odtoni kolinik je 1, e ni drugae predpi-
sano.
PA JE RES TAKO ENOSTAVNO?
Intenzivnost padavin
Najpomembneji je podatek o intenzivno-
sti padavin. ARSO4 predstavlja na svoji spletni
strani povratne dobe za ekstremne padavine po
Gumbelovi metodi. Kot vhodne podatke so upo-
rabili veletne nize meritev padavin z ombrogra-
. Osnovni podatki so petminutne padavine. V
Sloveniji je 63 postaj, za katere obstajajo dovolj
dobri podatki o padavinah. Povratna doba T do-
godka je povpreni interval asa, znotraj katere-
ga je vrednost tega dogodka doseena ali prese-
ena enkrat. Za povratno dobo 10 let se ustrezna
viina padavin v nalivu z izbranim trajanjem po-
javi v povpreju enkrat vsakih 10 let. Pomembno
je poudariti besedo povpreno, saj se dogodki
ne pojavljajo vsakih 10 let v kronolokem smislu,
ampak priakujemo, da se bo dogodek pojavil
10-krat v 100 letih, ali v povpreju vsakih 10 let.
Pri interpretaciji izraunanih vrednosti moramo
upotevati obdobje meritev; im dalje je to ob-
dobje, tem bolje so ocene za dalje povratne
dobe. Povratne dobe za ekstremne padavine
dajo osnovni podatek o intenzivnosti padavin na
izbrani lokaciji (slika 3).
Evropska zakonodaja ni enotna, kar zadeva ra-
unanje odvoda padavinskih vod. Tako ima tudi
standard EN 12056, ki je veljaven v veini evrop-
skih drav, priloenih e nekaj nacionalnih strani.
Del tega standarda (z oznako SIST EN 12056-3
TENOSTNI KANALIZACIJSKI SISTEMI V STAVBAH
in prevedeno naslovnico) je pri nas obvezno
uporabljati. Kljub obvezni uporabi zakonodajalec
ni util potrebe, da ga prevede v slovenino, kar
je obsojanja vredno!
Razlike med predpisi veine evropskih drav
so velike, eprav slonijo na istem krovnem stan-
dardu. e pristop do vhodnih podatkov za izra-
un odvodov padavinske vode s streh ni enoten.
Pri nas je osnova za projektiranje petminutni
naliv s povratno dobo 2 leti, ponekod je osnova
enominutni naliv s povratno dobo 2 leti, zasledil
sem tudi petminutni naliv s povratno dobo pet
let, za veje strehe se ponekod uporablja pet-
minutni naliv s povratno dobo 20 let Zaradi
tako razlinih vhodnih osnovnih podatkov se raz-
likujejo tudi drugi podatki: faktor odvoda vode,
izraunavanje varnostnega faktorja Zaradi
pomanjkanja nacionalnih predpisov se projek-
tanti naslanjajo na tuje predpise, kar v naelu ni
Slika 3
Prikaz povratnih
dob za ekstremne
padavine za
ombografsko
postajo Nova
Gorica
Slika 4
Petminutne dvoletne padavine
Slika 5
Petminutne stoletne padavine
INTALACIJE
35 1/2012
ni narobe, v praksi pa se zasledi velika odstopanja
pri posameznih izraunih. Tudi na tem podroju je
treba sprejeti podrobnejo nacionalno zakonodajo,
sedaj prelaga zakonodajalec vso odgovornost na
projektanta. Ali je to v redu?
Relief Slovenije je precej razgiban, zato so po-
trebne meteoroloke merilne postaje na razlinih
lokacijah, da kaejo lokalne razmere. Zbrani podatki
se v veini primerov ne nanaajo na lokacijo, ki je za
investitorja zanimiva (slika 6). Po izjavah predstavni-
kov ARSO se lokalne padavine razlikujejo e v sto-
metrskih pasovih. ARSO tudi opozarja na monost
poveanja pogostosti in intenzitete ekstremnih do-
godkov, podnebne spremembe bodo verjetno pov-
zroile pogosteje moneje nalive.
V juliju 2009 je bilo v kofi Loki nekaj zelo mo-
nih neviht. ARSO5 poroa o dveh dogodkih: Dne 7.
julija 2009 so med 14.00 in 17.00 h obmoje kofe
Loke prele mone nevihte, spremljane z intenziv-
nimi padavinami. Na merilni postaji Suha, ki jo je ta
nevihta tudi prela, je bila intenziteta 5 min naliva
257 l/sha, 10 min pa 242 l/sha, kar predstavlja povra-
tno dobo 3,4 leta.
Dne 18. julija 2009 pa je med 7.30 in 8.00 h mo-
an nevihtni oblak od jugozahoda preel obmoje
kofe Loke. Na merilni postaji Dvor pri Polhovem
Gradcu, od koder je ta nevihta prila, je bila inten-
ziteta 5 min naliva 370 l/sha. Ta vrednost predstavlja
povratno dobo 4 leta, kar pomeni, da se tako moan
naliv pojavi v povpreju vsake 4 leta. Mnogo huje
je bilo dve leti prej v neposredni bliini. Katastrofa v
eleznikih nas je opomnila, da nas lahko neurje s ka-
tastrofalnimi posledicami vsak hip preseneti (slika 7).
Ob projektiranju odvoda s stavb moramo poleg
priakovanih dogodkov upotevati tudi izjemne do-
godke tako, da bo morebitna koda im manja.
Slika 8
Radarska slika
padavin nad
Slovenijo 18.
septembra 2007
ob 19.40 h po
lokalnem asu
7
Slika 9
asovni potek najvejih dnevnih padavin po letih na meteoroloki
postaji Dava. Dnevni ekstrem se najvekrat pojavi jeseni, najredkeje
pa spomladi. Leto 2007 glede na ostale zelo mono izstopa
8
Literatura:
Matja Valeni, Nova generacija podtlanega odvoda padavinskih vod, EGES 4/2011, str. 58-61.
Matja Valeni, Zadrevanje in ponikanje padavinskih vod, EGES 1/2010 str. 30-36.
Viri:
1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Arhitektura
2 http://www.arso.gov.si/cd/klima1/Zaslon/PDF%20Zaslon/60-Karte.pdf
3 Povratne dobe za ekstremne padavine 2004, Agencija Republike Slovenije za okolje
4 http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/precip-return-periods_2008.pdf
5 Agencija RS za okolje, tev.: 35900 xxx / 2009 2; 22.7.2009
6 http://ciklon.si/forum/index.php?topic=52.0
7 http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_18sep07.pdf
8 http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_18sep07.pdf
Slika 6
Kljub gosti mrei opazovalnic je ta mrea e preredka. Kateri
podatek je primeren za kofo Loko? Ljubljana Beigrad, ki ima
podatke e od leta 1948 dalje? Brnik, kjer je nae najveje letalie
in so morda zato podatki najbolj skrbno zbrani? rni vrh nad
Polhovim Gradcem, ki je najbliji?
Slika 7
Prikaz koliine
padavin po
Sloveniji6 (avtor:
Stog) v torek, 18.
septembra 2007,
ko je Slovenijo
zaznamovala
katastrofa v
eleznikih