L. Golié, |. Leban, P. Segedin in J. Siftar VAJE IZ SPLOSNE IN ANORGANSKE KEMIJE Navodila za vaje Uubljana 1995uvoD Za uspeden studi kemije so zelo pomembne laboratoriske vaje, s katerimi naj bi iinega_eksperimentalnega dela v kemijskem laboratoriiu, praviinega_opazovanja razliénin kemijskih pojavov, preglednega zapisovanja ‘opazovanj in meritev in se usposobi, da poise pravilne ugotovitve in izraguna ustrezne rezultate iz narejenit meritev. Praktikumiz splone in anorganske kemije jena ljublanski univerzi uvedel prot dr. BS. Bréié, izpopoinila pa sta ga prot.dr. L. Golié in prof.dr. J. Sitar. Prvotni enotni ‘med Sebo} vedno bol razlikovale, tako po obsegu kot tudi po vsebinski zahtev. nosti. Pri pripravi navodil za vaje iz splone in anorganske kemije za étudente je smo upostevali poleg navedenega tudi dej- tega je nekoliko posodobljena Studente prvega letnika keris rabljajo tudi Studenti prvega | , prvega letnika tekstiine tehnologie, ‘Studenti prvega letnika usnjarsko-predelovalne tehnologie in drugi. Pri pripravi navodil smo uporabili naslednje vire: 1. N.Bukovec in LLeban: Vaje iz anorganske kemije, druga izdaja, Partizanska knjiga, TOZD Zalozba Ljubljana, 1980. 2. LGolié in J.Sitar: Vaje iz anorganske kemije, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, Liubljana, 1978. Obenem se elimo zahvalti vsem, ki so v zadnijlh nekaj eth, ko so bila navodita v {azi priprav, s svojimi pripombami in sugestijami prispevali h kvalitetnejgim ro- Sitvam, Splogni napotki ihajati_na vaje temeljto pripraviien. Pred posamezno vajo mora at njeno vsebino. Iz ustreznih uéberikov, ¢ katerimi se seznani ‘88. mora nauéiti snov, ki je osnova za i2vedbo praktiéne vaje 5Studenti se 2a! prepogosto premato zavedajo, da bodo le ob dobr pripravi ter samostojnem in vesinem delu prakticne vale dosogio so) nemen, prevera Studentovo repove opravianie séunskih nalog. S kemijskim sajah, pred vsako vajo pa asistent ss Studenti tudi izraéuna nekaj ragunskih primerov, Komijsko ra¢unanje lahko ‘Student obviada le s primernim osnovnim znanjem in 2 vajo. Za vajo lahko uporabi nnaslednie vire: 1.N.Bukove, N.Bulc, B.Ceh, A.Doméar, Leban in P.Segedin: Vajeiz anorganske kemije, Zbirka nalog, tretjaizdaja, Partizanska knjiga, TOZD Zalodba, Ljubjana 1990 2. PSegedin: Osnove kemijskega ratunanja2 2birko nalog, Biotehni8ka fakultet, \VTOZD za lesarstvo, Ljubljana 1990 3. M.Sikirica: Stehiometriia, Skoiska knjiga, Zagreb 1981 Znanje kemiskega raéunanja se mod vajami sproti preverias pisnimi preglednimi vvajami in ob zakijucku vaj na zakljuénem kolokviu. bo asistent podal pregled snovi vain razlozil eksperimentaini potek vaje. Student bo tudi prikazal laboratoriski inventar in metode laboratoriiskega ek jin bo nato Student samos- tojno uporablial vlaborator Pri izvedbi laboratorskin vaj morajo Student upodtevati dolodena pravila in se strogo dréati napotkov asistenta. Red v laboratoriju Pred zaéetkom praktiénega dela v laboratorju bo Student dobil tudi navodila 0 varstvu pri delu. Pri samostojnem delu v laboratorju mora navodila dosledno upostevati. Ce pride do kakr8nekoli nezgode ali pokodbe, mora Student o tem ‘nemudoma obvestit asistenta, ‘Med praktinim delom morata biti v laboratoriu red in tiSina, Pri delu v laboratory ‘morajo &tudenti nositi delovne hal bor jovoljeno delat le pred- ‘Student pospraviti svoj delovni prostor, Paziti mora na svoj inventar, na skupni inventar in na pohistvo, Kajenie in utivanje hrane je v laboratoriju strogo prepovedano. eae 6 i,morajo Studenti opravijati v odd ;obu pultov, ne pa izivov na delovnih raztopine po konéanem poskusu zberejo v éa&ah evralzira. Na te primere Studente asistent Se \Vsak Student naj ima svo| kalkulator, v2igalice in krpo za brisanje. \Vsako odsotnost z vaj mora Student pravotasno opravisiti s primemim opra- vigilom (npr. z zdravniskim sprigevaiom) Laboratorijski dnevnik mat, 14x21 cm) z oéteviiéenimi stranmi, Vanj Student pre- ‘une, meritve in rezultate poskusov. atoriiskega dnevnika se naj Student dri naslednjih osnovnih totk: ‘a vaje, naslov vaje, datum 2. Naloga 3. Merve 4, Raguni 5. Opis dela 6. Rezutat Zapis vaje se mora obvezno zaésti s Stevilko vaje in z njenim nastovom, konéati paz rezultali, pri Gemer morajo biti rezutati posameznih nalog pregledno ozna- beni Pri raéunskin nalogah mora biti vidno, kako je Student prigel do konénega rezultata. Jasno morajo biti oznaéeni podatki, s katerimi je Student raéunal (navadino je to zaporedina stevilka podatkov) Pri eksperimentalnin nalogah Student jasno definica nalogo. Vrstni red meritev, raéunov in opisa dela se lahko po potrebi spreminja, Vse merive in raguni morajo biti 2b egledno zapisani. V opisu dela naj Student na kratko opise ga je izvedel, Zato je opis dela zapisan v 1. osebi ednine v dla nudi Studentu moénost, da vadi pravino rabo kemiskega izrazosiovja. Zto opis dela nile golo prepisovanje navodilzaizvedbo vaje, Seprav siz navodil Student pr zapisu opisa dela lahko pomaga. Na esrovitakega zapisa bi lahko drug eksperimentator ponovil celoten eksperimentNapake pr pisanju dnevnika je Student dotéan popraviti, Popravo Student pige kot ‘nadaljevanje dnevnika, lahko pa v dnevniku ob napaki oznaéi stran dnevnika, na kateri je napako popravil Nepopoine in nepraviino izvedene vaje mora student ponavijati. Praviloma naj Student ne zaéne z novo vajo, 6e prejénjih ni opravil uspe&no oziroma &e jih ni dokonéal, Po konéani vaji mora student pokazati dnevik asistentu, ki ga pregleda, popravi inshrani do naslecinje vaje. Ko opravi vse vaje, dobi laboratorjski dnevnik Student. EKSPERIMENTALNE VAJE1. vaja. FORMULE KEMIJSKIH SPOJIN Nalogi: 1. traéuna| naslednje naloge £8) Koliko atomoy ev 11mg au. ) Kolikgna je masa 1 atoma.....? €) Dolodi enostavno formulo spoil iz naslednijh masnih delezev 4) Izraéunaj procenti Se8taV wcnsnnn ! 2, Dolo&i enostavno formuio kristalohidratal Potreb&éine: teriinica in porcelanska izparinica, steklena paléka, vodna kopel, ppe8gena kopel. | Izvedba vaje: 2. V stehtano porcetansko izpariinico zatehta|... §.-.-. -X H2O in jo postavi nna vodno in nato na peSseno kopel. Ko meni8, da je izparela vsa voda, izparinico z brezvodno solo ohiadk in stehta Da’ se prepriéas, al je res vsa ‘yoda izparela, izparinico ponoyno postavi za nekaj éasa na peséeno kopel in po ohladitvi ponovno stental. Ce med prvim in drugim tehtanjem ni bistvene , lahko sklepas, da je izparela vsa voda. Temu naginu dela pravimo 1 "konstantne teze". Razlika mase pred in po izparevanju je masa kristalne vode. To maso pre- raGunaj v mnazino kristalne vode in jo podaj na 1 mol brezvodne sol. Zapiski:2. vaja_PLINSKI ZAKONI. MOLSKA MASA Nalogi: 1. lzraéunaj naslednje naloge: lzraéunaj molsko maso plina, katerega ..... gramov zavzemaprostornino... FOV Ph ae SCM nas KPA! b) Gostota plinske zmesi masni in prostorninski dele? ... ‘samezni plinskih komponent ? ©) so J snnnes 290F1 NA ZtaKU_v oglikov dioksid in vodno paro. Kolikéna je prostornina nastalin plinastin produktov pri... °C iN... KP&? 2 lzraéunaj maso magnezija z merjenjem prostomine pri kemijski reakciji nas- talega vodika! kPa je ... glter. Dolo’ ka sta parciaina tlaka po- Potreb8éine: stojaio, muta, prigema, stekleni trot, 50. mi merini val, ukrivjena steklena cevka 2 gumijastim zamagkom, epruveta, 600 mi éaa, 2 M HCl. Ko8éek kovine dobi pri asistentu ! lzvedba vaje : 2. Sestavi aparaturo po skici. Napoini merini valj in ¢a80 do vrha z vodo. V epruveto nalij 3 mi 2M HCI. Kislino nalivaj v epruveto tako, da omotis z njo le Gel stene epruvete. Ko8éek kovine ovladi in previdno prilepi na steno epruvete (na nasprotni strani, kot si nalival kislino). Aparaturo_sestavi in daj cevko pod ‘merini va. Z rahlim stresanjem spravi kovino v kislino, da se zatne razviati vodik. Ko se vodik preneha razviati, odéta| dobljeno prostornino, izmeri temperaturo vode, zraka in barometerskitlak. Prostornino odéitaj ako, da sta Qladinivode v éagiin merilnem tivigini, Od barometerskega tlaka odtej Parciaini lak vodne pare. Iz dobijenih podatkov izraéunaj maso kovine | Skica: to | 122 || 14 | 160 || 18 | 207 |] 22 | 264 1] 132 ff 1s | 171 ff 19 | 220 | 23 | 281 12 | 140 | 16 | 181 |} 20 | 293 |] 26 | 208 13 | 149 | 17 | 193 ff 21 | 248 25 | gaz