Prof.

d-r Violeta Panzova

Filozofski fakultet
S k o p j e


3. OP[TA POSTAPKA NA NAU^NOTO
ISTRA@UVAWE


3.1 Sogleduvawe i formulirawe na problemot

Sekoe istra`uvawe zapo~nuva so sogleduvawe na nekoja te{kotija, na
nekoj problem. Imeno, sekojdnevno se soo~uvame so mno{tvo podatoci i
nastojuvame da otkrieme nekoja pravilnost, zakonitost pome|u niv, no toa
~esto ne ni odi od raka. Problemot iskrsnuva toga{ koga nemame objasnuvawe
za nekoja pojava, za nekoi podatoci, ili pak sme nezadovolni od postojnite
objasnuvawa na tie fenomeni. Toa ja pottiknuva qubopitnosta, n istrgnuva
od sostojbata na indiferentnost, n prinuduva da razmisluvame za mo`nite
re{enija. Nau~en problem mo`e da identifikuva ~ovek koj dobro e upaten vo
oblasta na koja i pripa|a problemot, koj poseduva intelektualna
qubpitnost, osetlivost za problem imeno, da voo~i te{kotija tamu kade
{to drugite minuvaat spokojno.
Sogledaniot problem treba da se formulira vo forma na pra{awe:
[to e pri~inata koja go predizvikuva problemot? Formuliraweto na
problemot e mnogu zna~aen ~ekor vo nau~noto istra`uvawe. Obi~no se veli
deka to~no definiraniot problem pretstavuva polovina re{enie.


3.2 Formulirawe na hipotezi

^esto pati se tvrdi deka nau~noto istra`uvawe zapo~nuva so
pribirawe na podatoci, fakti. Me|utoa, faktite ne mo`at da se pribiraat,
da se sogleduvaat, bez nekoja ideja, bez nekoe pra{awe, bez nekoja
pretpostavka koja navistina, na po~etokot e maglovita, nejasna.
Pretpostavkite za re{enieto na problemot ili hipotezite, zavisat od
prethodnite znaewa na istra`uva~ot, od negovata ostroumnost itn.
Metodolozite so pravo se soglasuvaat vo konstatacijata deka ne mo`e da se
dadat nikakvi upatstva so koi }e se pomogne da se postavat odredeni
hipotezi. Hipotezite mo`at da se tretiraat kako eden vid navestuvawa na
mo`nite vrski pome|u vistinitite fakti i onie za koi veruvame deka se
vistiniti. Iako, kako {to spomenavme pogore, procesot na doa|awe do novi
idei ne mo`e da se racionalizira, ne mo`e da se predlo`i nekoja efikasna
postapka koja }e n dovede do odredena hipoteza, sepak postojat nekoi op{ti
mesta vo toj proces.
Vremeto vo koe sme preokupirani so problemot, vo koe toj n ti{ti i
se nasetuva nekoe re{enie, obi~no se narekuva faza na inkubacija.
Periodot na intenzivno razmisluvawe za na{ite nasetuvawa na re{enieto
se imenuva kako faza na koncentracija. Prosvetluvaweto na idejata koe se
slu~uva odedna{, nenadejno se narekuva faza na iluminacija, no toa
svetnuvawe samo navdum se slu~uva nenadejno; prethodnite fazi se
podgotovka za toj ~in, bidej}i od ni{to ne nastanuva ne{to. Idejata ili
pretpostavkata koja gi povrzuva pojavata {to n preokupira i nejzinite
mo`ni pri~ini, izrazena vo forma na stav, iskaz se vika hipoteza.
Istra`uva~ot duri i za poednostavnite problemi ne mo`e vedna{ da
dojde do najverojatnoto re{enie na problemot; zatoa, vo edno istra`uvawe
se postavuvaat pove}e hipotezi. Brojot na hipotezite isto taka zavisi od
inventivnosta na istra`uva~ot. Na po~etokot obi~no se postavuvaat
takanare~enite preliminarni hipotezi za koi odnapred se znae deka ne se
celosno objasnuvawe na problemot; tie vo tekot na istra`uvaweto }e bidat
modificirani ili dopolneti so pomo{ni hipotezi. Rabotnite hipotezi se
postavuvaat za da funkcionira istra`uvaweto. Za niv odnapred ne se znae
dali }e bidat modifikuvani ili ne. Postojat i fiktivni hipotezi za koi na
po~etokot znaeme deka ne se re{enie na problemot {to go istra`uvame, no
vo nedostatok na drugi pretpostavki tie go iniciraat istra`uvaweto i gi
eliminiraat onie faktori koi se irelevantni za problemot. Na toj na~in se
stesnuva podra~jeto na mo`nite pri~ini na pojavata {to se prou~uva.
Istra`uva~ite se stremat da postavat nau~ni hipotezi. Ovoj termin
treba da se prifati so izvesna rezerva, barem od dve pri~ini: mnogu
hipotezi na koi im bila pridadena kvalifikacijata nau~ni podocna se
poka`ale deka ne se takvi: i osobeno, od faktot deka verifikacijata na
hipotezata treba da poka`e dali e taa nau~na ili ne. Ona {to bi mo`elo da
bide orientir kon takvi pretpostavki e deka tie se naj~esto op{ti stavovi,
imaat pogolema verojatnost od drugite i problemot {to se istra`uva go
lociraat vo po{irok domen na pra{awa.
Bidej}i na po~etokot naj~esto se postavuvaat pove}e hipotezi,
neophodna e tehnika so koja }e se izvr{i izbor pome|u alternativnite
pretpostavki, odnosno postapka so koja }e se utvrdi dali navistina se tie
alternativni. Vo naukata naj~esto se koristi takanare~enoto deduktivno
razvivawe na hipotezite. Sekoja od hipotezite treba da se podlo`i na eden
vid teorisko testirawe imeno, od hipotezata da se deduciraat nejzinite
logi~ki konsekvencii i tie da se dovedat vo vrska so empiriskoto iskustvo,
so faktite. Ako stavovite koi se logi~ki konsekvencii na hipotezata im
protivre~at na faktite, toga{ tie hipotezi se eliminiraat.
Logikata ili op{tata metodologija, kako primeneta logika, pottikot
da rasprava za toa kakvi hipotezi treba da se postavat, go dobiva od
posebnite nauki, a pak posebnite nauki i dol`at na logikata za sugestiite
okolu toa, koj tip na povrzanost, koj vid red e otelotvoren vo predmetot na
nivnoto istra`uvawe.
Hipotezata e iskaz ili sistem od iskazi. No sekoj iskaz ili sistem od
iskazi ne e hipoteza. Uslovite koi treba da gi zadovoli eden stav za da bide
tretiran kako hipoteza se narekuvaat formalni uslovi za pravilnost na
hipotezata:

hipotezata treba da bide relevantna da se odnesuva tokmu na
problemot {to se istra`uva, da gi doveduva vo vrska faktite koi gi
smetame zna~ajni za taa pojava;

hipotezata treba da bide formulirana so op{t komunikabilen jazik
da bide izrazena so terminologijata koja e prifatena vo podra~jeto
na koe mu pripa|a problemot {to se istra`uva;

2
hipotezata da bide proverliva da ni se poznati postapkite,
na~inite koi treba da gi koristime za nejzinata verifikacija;

hipotezata treba da e plodna da objasnuva pogolem broj fakti, da
ima pogolema eksplikativna mo};

hipotezata treba da bide prediktivna da ovozmo`uva
predviduvawe na ponatamo{niot tek na pojavite i procesite;

hipotezata da bide ednostavna. Koen i Nejgel (Koen i Nejgel, 232-33)
pravat razlika pome|u ednostavna i prosta. Prosta zna~i da bide
formulirana na razbirliv jazik, a baraweto za ednostavnost zna~i
hipotezata da sodr`i pomal broj nezavisni varijabli, imeno
pomalku pretpostaveni pri~ini na pojavata {to se istra`uva.

hipotezata treba da bide kompatibilna so sistemot na znaewe na koj
mu pripa|a. Ova barawe treba da se prifati uslovno, bidej}i
istorijata na naukata poka`uva deka razvitokot na nau~nite znaewa se
odviva tokmu so postavuvaweto na hipotezi koi ne se kompatibilni so
prifatenite stavovi vo nekoja nauka.


3.3 Utvrduvawe na relevantni fakti

Sekako, edna od najzna~ajnite fazi vo nau~noto istra`uvawe e
verifikacijata na hipotezite, bidej}i formalnoto testirawe na hipotezite
nikoga{ ne e dovolno da se konstatira, utvrdi nekoja konkretna vistina vo
dadena oblast; toa e nu`en, no ne i dovolen uslov za vistinitosta na
hipotezata. Za verifikacija na hipotezata e neophodno poznavawe na
faktite. Se veli deka osnovna zada~a na sekoja nauka e da gi objasni
faktite. Zborot fakt se upotrebuva vo razli~ni zna~ewa. Koen i Nejgel gi
izdvojuvaat slednite zna~ewa:

elementi na percepcijata;

perceptivni sudovi sudovi koi go interpretiraat setilnoto
iskustvo;

sudovi generalizacii sudovi koi izrazuvat nekoi invarijantni
relacii pome|u predmetite i pojavite; i

samite predmeti i pojavi so nivnite svojstva (Koen i Nejgel, 237-238).

Celta na istra`uvaweto e da otkrie koi fakti se tesno povrzani so
problemot {to se istra`uva, t. e. koi fakti se relevantni i da gi
eliminira onie koi se irelevantni.
Kako {to spomenavme prethodno, iako se veli deka naukata zapo~nuva
so pribiraweto na faktite, od izdvoenite zna~ewa na zborot fakt, jasno e
deka vo samiot proces na istra`uvawe treba da se utvrdi {to e fakt i, od
tie pri~ini Koen i Nejgel smetaat deka vo procesot na istra`uvaweto
hipotezite i faktite ~esto si gi menuvaat ulogite. Faktite kon koi se
3
stremi sekoe istra`uvawe se stavovi, tvrdewa za ~ija vistinitost postoi
dovolno svedo{tvo i tokmu poradi toa velime deka vo tekot na samoto
istra`uvawe treba da se utvrdi {to e fakt.
Znaewata za faktite ne mo`at da se iscrpat so neposrednoto setilno
iskustvo. Setilnoto iskustvo e pojdovna osnova za naukata, toa mo`e da bide
osnoven impuls, no toa mora da se o`ivotvori so teorisko osmisluvawe, da
se podigne na nivo na poimi, iskazi, za da dobie status na znaewe.


3.4 Verifikacija na hipotezite

Nesomneno e deka edna od najzna~ajnite fazi vo nau~noto istra`uvawe
e proverkata, verifikacijata na hipotezite. Edna hipoteza mo`e da se
proveri:

direktno ako koristime metodski postapki so koi neposredno ja
doka`uvame nejzinata vistinitost;

indirektno ako od nea, prvo, logi~ki se izvedat iskazi so pomala
op{tost, potoa sekoj od tie iskazi se proveruva poedine~no i ako, na
ovoj na~in, se doka`at site nejzini konsekvencii, posredno e
doka`ana i samata hipoteza.

empiriski nejzinata vistinitost da se doka`e so primena na
takanare~enite empiriski metodi: nabquduvawe, eksperiment, broewe
i merewe, iako vo krajna linija, samiot ~in na povrzuvawe na
podatocite dobieni so ovie metodi i samata hipoteza, e logi~ka
postapka;

racionalno ako taa logi~ki se izvede od nekoj ili nekoi prethodno
doka`ani iskazi.

Proverkata na hipotezite vo naukata se sproveduva so primna na
razli~ni op{ti i specifi~ni metodski postaki. Verificiranite hipotezi
se osnova za formulirawe na nau~ni zakoni i nau~ni teorii, za sozdavawe
na nau~ni sistemi.


3.5 Od istra`uva~ki problem kon temata na istra`uvawe

Neiskusniot istra`uva~, na po~etokot na svojata rabota, se soo~uva so
eden osobeno problemati~en ~ekor: kako od pove}eto dilemi {to mu se
nametnale i podra~ja {to go interesiraat da izbere ne{to {to bi bilo
soodvetno za tema na svoeto istra`uvawe i na nau~niot trud?
^esto pati, prou~uvaweto na opredelena tema se poistivetuva so
re{avaweto na nekoj istra`uva~ki problem. Najgolemiot del od dene{nite
istra`uvawa ne zapo~nuvaat so pronao|awe tema, tuku so problem so koj se
soo~uvame; problem, koj predizvikuva te{kotija. Koga nekoj se soo~uva so
prakti~en problem, obi~no si postavuva pra{awe ~ij odgovor, se nadeva, }e
mu pomogne vo re{avaweto na taa konkretna te{kotija. Me|utoa, za da dojde
do takov odgovor, toj mora da postavi i da re{i problem od drug vid,
4
istra`uva~ki problem, koj e opredelen od ona {to ne go znae ili ne go
razbira, a ~uvstvuva deka mora da se znae ili da se razbere.
Zborot problem vo nau~niot svet ima mnogu specifi~no zna~ewe.

Istra`uva~kiot problem, spored But, Kolomb i Vilijams, se ra|a vo svesta
na istra`uva~ot, tokmu poradi necelosnoto znaewe ili nedovolnoto
razbirawe na ne{to. Istra`uva~ki problem mo`e da se postavi zatoa {to
treba da se re{i nekoj prakti~en problem, me|utoa prakti~niot problem ne
se re{ava so samoto re{avawe na istra`uva~kiot problem. Re{enieto na
istra`uva~kiot problem mo`e da se primeni vo re{avaweto na prakti~niot
problem, no istra`uva~kiot problem ne se re{ava so nekakva promena na
{to i da e vo svetot, tuku so toa {to se nau~uva ne{to pove}e ili se razbira
ne{to podobro.
Za neiskusnite istra`uva~i, prakti~niot problem, so negovite
opiplivi uslovi i implikacii, e polesno razbirliv i pointeresen za
prou~uvawe, taka {to tie ~esto pa|aat vo isku{enie za svoja tema da odberat
nekoj takov problem: ozonskite dupki, kiselite do`dovi, bezdomni{tvoto.
Kako po~etna to~ka, toa e vo red. Me|utoa, ako odlu~at nekoj svetski problem
da go zemat kako problem {to se obiduvaat da go re{at vo svoeto
istra`uvawe, istra`uva~ite se izlo`uvaat na golem rizik. Nieden
istra`uva~ki trud ne mo`e da go re{i problemot so kiselite do`dovi,
me|utoa od edno solidno istra`uvawe bi mo`ele da proizlezat relevantni
soznanija koi bi pomognale da se re{i ovoj problem. Istra`uva~kite
problemi go vklu~uvaat samo ona {to ne go znaeme, ili celosno ne go
razbrame. Vo taa smisla, ne treba da se pi{uva trud so ambicii da se re{i
problemot so kiselite do`dovi, tuku za da se otkrie deka postoi ne{to vo
vrska so kiselite do`dovi {to ne go znaeme, no {to treba da go znaeme pred
da se spravime so niv.
Osobeno problemati~en ~ekor za po~etnicite, no i za iskusnite
istra`uva~i, ako ne se navlezeni podlaboko vo istra`uvaweto, e koga treba
da se postavi {to ako pra{aweto:

[to }e se slu~i ako ne znam ili ne razbiram ... ? Koi se posledicite
od toa?

But, Kolomb i Vilijams predlagaat izlez od ovaa situacija: namesto da
se postavuva eksplicitno toa pra{awe, istra`uva~ot mo`e da se pribli`i
kon negoviot odgovor ako gi napravi slednive ~ekori (Booth, Wayne C., Gregory
G. Colomb and J oseph M. Williams 1995, 42-44):

1. ~ekor: Koga istra`uva~ot ja ima samo idejata i prvite problesoci na
nekolku su{tinski pra{awa, treba da se obide da ja opi{e svojata rabota vo
edna re~enica od tipot:

Go prou~uvam ---------------------------------------

Prazninata treba da se popolni so nekolku imenski frazi. Obvrzno
treba da se vklu~at edna ili dve imenki {to mo`at da se transformiraat vo
glagol ili pridavka:

Gi prou~uvam postapkite za reparirawe na sistemite za ladewe.

5
2. ~ekor: Istra`uva~ot sega treba da se obide da ja opi{e svojata
zada~a poprecizno, so dodavawe na edno indirektno pra{awe na
prethodnata re~enica, koe vo odnos na temata }e go specificira ona {to toj
ne go znae ili ne go razbira celosno, no bi sakal da go znae:

Go istra`uvam H bidej}i sakam da razberam koj/ {to/ kade/ kako/ zo{to/

dali --------------------------------------------------------

Novata praznina treba da se popolni so imenska ili glagolska fraza:

Gi prou~uvam postapkite za reparirawe na sistemite za ladewe,
bidej}i sakam da razberam kako stru~wacite za reparirawe gi
identifikuvaat defektite.

Koga }e mo`e da ja dodade zavisnata re~enica bidej}i sakam da
razberam kako/zo{to..., istra`uva~ot ve}e gi definiral i temata i
pri~inata poradi koja }e prodol`i da raboti.

3. ~ekor: Na re~enicata od ~ekorot 2. treba da i se dodade u{te edno
indirektno pra{awe: so koja cel sakam da otkrijam kako/zo{to ... Ovoj ~ekor
e pote`ok, no ako istra`uva~ot mo`e da go napravi, toa }e zna~i deka go
transformiral svojot proekt od ona {to e negov interes vo ne{to {to vetuva
deka }e bide interesno za drugite, proekt so racionalno objasnuvawe na
pri~inata zo{to voop{to e zna~ajno da se postavuva takvo pra{awe. Za da se
sovlada ovaa pre~ka, mora da se dodade u{te eden element {to objasnuva
zo{to se postavuva pra{aweto i {to se o~ekuva da se dobie od negoviot
odgovor:

so cel da otkrijam kako mo`e da se napravi kompjuteriziran sistem za
dijagnosticirawe i prevencija na defektite.

[emata sega e konkretizirana:

1. Gi prou~uvam procesite na reparirawe na sistemite za ladewe,

2. bidej}i sakam da razberam kako stru~wacite za reparirawe gi
identifikuvaat propustite,

3. so cel da otkrijam kako mo`e da se napravi kompjuteriziran sistem
za dijagnosticirawe i prevencija na defektite.

Otkako }e go postigne ova, istra`uva~ot ima pri~ini da zaklu~i deka
gi definiral predmetot i celite na svoeto istra`uvawe i deka svoite
sogledbi mo`e da gi spodeli so potencijalnite ~itateli.
Za precizieawe na temata, avtorite na Ve{tinata na istra`uvaweto
sovetuvaat istra`uva~ot da gi povtori prethodnite tri ~ekori, no so
promena na terminite: zborot razbira da go zameni so poka`uva, a namesto
otkriva da stavi objasnuva:

1. Naslovete ja va{ata tema:

6
Pi{uvam za --------------------------------------------------------

Pi{uvam za logi~kata struktura na makedonskiot jazik;

2. Postavete go indirektnoto pra{awe i na toj na~in opredelete ja
pri~inata poradi koja go istra`uvate problemot :

. . . bidej}i se obiduvam da poka`am koj / kako /
zo{to --------------------------------------------------------

Pi{uvam za logi~kata struktura na makedonskiot jazik, bidej}i se
obiduvam da poka`am koi logi~ki relacii pome|u izrazite se
specifi~ni za makedonskiot jazik;

3. Eksplicitno ka`ete kako va{iot odgovor }e mu pomogne na
~itatelot da razbere ne{to {to e u{te pozna~ajno i na toj na~in
definirajte gi posledicite, ako ne se znae odgovorot:

. . . so cel da objasnam kako / zo{to ---------------------------------------

Pi{uvam za logi~kata struktura na makedonskiot jazik, bidej}i se
obiduvam da poka`am koi logi~ki relacii pome|u izrazite se
specifi~ni za makedonskiot jazik, so cel da objasnam kakvi
modifikacii treba da se napravat vo standardnata logi~ka aparatura
za da se prika`at tie specifi~nosti.


Seto ova, kako {to velat But, Kolomb i Vilijams, mo`ebi se ~ini
nepovrzano so realniot svet, me|utoa istra`uva~kite problemi, po{iroko vo
svetot, se strukturirani to~no kako {to se strukturirani vo akademskiot
svet. Vo pretpriemni{tvoto i rakovodeweto, vo pravoto i medicinata,
niedna sposobnost ne se vrednuva pove}e od sposobnosta da se prepoznae
problem koj e va`en za klientot, za rabotodava~ot, ili za op{testvenata
zaednica, a potoa toj da se postavi na na~in {to }e gi ubedi drugite deka
problemot {to ste go otkrile e va`en za niv i deka ste go na{le negovoto
re{enie. Niedna ve{tina ne e poproduktivna od sposobnosta da se
prepoznae i da se artikulira problem na jasen i koncizen na~in, sposobnost,
koja na nekoj na~in e duri i pova`na od sposobnosta da se re{avaat
problemite (Booth, Wayne C., Gregory G. Colomb and J oseph M. Williams 1995, 63).


3. 6 Prijavuvawe na temata


Otkako ja izbral i ja definiral temata, istra`uva~ot treba da
napravi pismen plan elaborat za realizicija na svoeto istra`uvawe {to
mu e neophoden za prijavuvawe na temata vo institucijata vo koja }e se
verifikuva trudot.
1
Bidej}i pi{uvaweto na nau~niot trud e finalnata


1
Treba da se ima predvid deka elaboratot e plan za istra`uvawe koe treba doprva da se
sprovede, odnosno za trud {to treba da se napi{e, pa spored toa treba da se prisposobi i
7
etapa na odredeno istra`uvawe, elaboratot soodvetstvuva na ona {to
voobi~aeno se narekuva idejna skica pri izgotvuvawe na proekt za nekoe
istra`uvawe.
2

Vo elaboratot treba da bidat izlo`eni motivite za obrabotka na
temata, platformata, predmetot i domenot na istra`uvaweto, celite na
trudot i vizijata za negovoto zna~ewe.
Elaboratot, vo princip, e kratok tekst {to treba da iznesuva pome|u
pet i deset stranici. Toj treba da bide strukturiran na sledniov na~in:

Naslov

Iako za nau~nite trudovi se toleriraat podolgi naslovi, se
prepora~uva tie da se izbegnuvaat. Dolgite naslovi mo`at da se skratat so
dodavawe podnaslovi.

Voved

Vo vovedniot del, avtorot go objasnuva sopstveniot interes za
obrabotka na temata, kako i nejzinoto po{iroko teorisko i op{testveno
zna~ewe. Toj, isto taka, pravi kratok kriti~ki osvrt vrz dosega{nite
istra`uvawa na taa problematika, na globalen i na regionalen plan, gi
naveduva najzna~ajnite li~nosti i dela koi se zanimavale so ovaa materija,
gi vrednuva nivnite pridonesi i go poso~uva aspektot {to smeta deka e
zanemaren ili nesoodvetno tretiran, navestuvaj}i go na toj na~in
sopstveniot pristap kon problemot.
Vo ovoj del avtorot isto taka gi poso~uva klu~nite poimi vo
podra~jeto {to go istra`uva i dava kratki, preliminarni definicii na tie
poimi.

Predmet na istra`uvaweto

Problemot i predmetot na istra`uvaweto ne treba da se
poistovetvaat. Problemot e sekoga{ po{irok i preku negovoto formulirawe
se vospostavuva vrskata na predmetot na istra`uvaweto so celokupniot
splet na odnosi na pojavite od oblasta {to se istra`uva. Isto taka
spomenavme deka istra`uva~kiot problem se sostoi vo ona {to ne go znaeme
ili ne go razbirame za nekoja pojava, a ~uvstvuvame deka mora da se znae. So
drugi zborovi, pod problem se podrazbira nekoja aktuelna teoriska ili
prakti~na situacija koja iziskuva soodvetni re{enija {to vo dadeniot
moment ne ni se poznati ili ne ni se dovolno jasni ili, pak, ne se provereni.
Predmetot na istra`uvaweto e determiniran od formuliraweto na
problemot i pretstavuva negova konkretizacija. Preciznoto opredeluvawe
na predmetot podrazbira izdeluvawe i eksplicitno naveduvawe na
opredeleni segmenti, aspekti, faktori, svojstva na pojavata i na odnosite
pome|u niv, {to }e bidat opfateni vo isleduvaweto.

na~inot na izrazuvawe i upotrebata na terminite vo ovoj dokument (ne se pi{uva kako da e
zavr{eno istra`uvaweto odnosno trudot).

2
Pokraj idejnata skica, proektot za edno istra`uvawe, kako deloven dokument ponuda na
mo`niot nara~uva~ na istra`uvaweto, vklu~uva i plan na istra`uvaweto (vremenski,
kadrovski i finansiski).
8

Celi na istra`uvaweto

Avtorot treba jasno i izri~no da gi navede celite {to saka da gi
postigne so svoeto istra`uvawe, odnosno so svojot trud. No celite isto taka
proizleguvaat od na~inot na formuliraweto na istra`uva~kiot problem
odnosno na predmetot na istra`uvaweto. I vo literaturata i vo praktikata
nema dilemi okolu stavot deka cel na sekoe istra`uvawe e steknuvawe na
opredeleni soznanija. Raziduvawata nastanuvaat okolu tipot na soznanijata
dali se raboti isklu~ivo za teoretski soznanija ili za prakti~no
primenlivi znaewa.
Ve}e naglasivme deka istra`uva~ki problem mo`e da se postavi zatoa
{to treba da se re{i nekoj prakti~en problem, me|utoa prakti~niot problem
ne se re{ava so samoto re{enie na istra`uva~kiot problem. Re{enieto na
istra`uva~kiot problem mo`e da se primeni vo re{avaweto na prakti~niot
problem.
Razliki se javuvaat isto taka vo odnos na nivoto na soznanijata koi
treba da proizlezat od istra`uvaweto dali se raboti za deskripcija i
klasifikacija na materijata {to se istra`uva (najniskoto ramni{te),
eksplikacija na vrskite pome|u pri~inite i posledicite, nau~no otkritie
ili nau~na predikcija.
Sepak, mo`e da se zaklu~i deka nitu edno istra`uvawe vo naukata ne
se realizira isklu~ivo za eden tip i edno nivo na soznanija. Razlikite
proizleguvaat od toa koja komponenta }e dominira.

Hipotezi

Idejata ili pretpostavkata koja ja povrzuva pojavata {to se istra`uva
so nejzinite mo`ni pri~ini se vika hipoteza. Taa e mo`no re{enie na
postaveniot problem. Me|utoa, istra`uva~ot ne mo`e vedna{ da dojde do
najverojatnite re{enija duri i za najednostavnite problemi. Od tie
pri~ini, vo edno istra`uvawe se postavuvaat pove}e hipotezi. Tie se
razlikuvaat, me|u drugoto, i spored nivoto na koe go zafa}aat predmetot na
istra`uvawe: op{ti, posebni i specifi~ni ili edine~ni.
Vo sekoe istra`uvawe treba da se postavi najmalku po edna hipoteza
od opredeleno nivo na op{tost. Prvo se postavuva glavnata hipoteza, koja so
svojata sodr`ina go pokriva celiot predmet na istra`uvawe. Pokraj
glavnata hipoteza, za sekoj segment od predmetot na istra`uvaweto se
postavuva po edna posebna hipoteza, kako konkretizacija na op{tata hipo-
teza, a za sekoj oddelen faktor {to vlijae na pojavata {to se prou~uva se
formulira po edna edine~na hipoteza. Op{to zemeno, glavnata hipoteza se
operacionalizira so najmalku dve posebni hipotezi, a sekoja posebna so
najmalku dve edine~ni hipotezi.
Site hipotezi se formuliraat vo oblik na iskazi tvrdewa (ne vo
forma na pra{awa).

Na~in na istra`uvawe

Predmetot na istra`uvaweto, celite i hipotezite nalo`uvaat
opredeleni metodi i tehniki na istra`uvawe. Vo ovoj del treba da se
nabrojat op{tite, posebnite metodi i specifi~nite metodski postapki i
9
tehniki so koi }e se sprovede istra`uvaweto: analiza, sinteza, statisti~ki
metodi, indukcija, dedukcija, intervju, anketa itn.

Struktura na trudot

Avtorot treba da gi navede delovite na trudot koi soodvetstvuvaat na
operacionalizacijata na predmetot na prou~uvaweto. Trudot treba da
sodr`i delovi vo koi }e se obrabotat site selektirani faktori na
predmetot na istra`uvaweto. Se razbira, ova e preliminarno
strukturirawe na trudot i od tie pri~ini, toa ne go obvrzuva istra`uva~ot
premnogu, bidej}i istra`uvaweto s u{te ne e sprovedeno, {to zna~i deka
strukturata vo tekot na rabotata mo`e da se promeni.

Zna~eweto na trudot

Vo ovoj del od elaboratot, avtorot treba da gi nazna~i rezultatite
{to gi o~ekuva od svoeto istra`uvawe i nivnite efekti vrz razre{uvaweto
na opredeleni teoriski i prakti~ni pra{awa. So drugi zborovi, toj treba da
navede koi praznini vo postojnoto nau~no znaewe od taa oblast }e gi
popolnat soznanijata steknati vo tekot na istra`uvaweto, koi
nedoslednosti i protivre~nosti vo odredeni segmenti na naukata }e bidat
nadminati so niv, odnosno koja aparatura i koi metodski postapki }e bidat
razvieni ili modificirani taka {to da mo`at da se primenat vo
ponatamo{noto istra`uvawe na toj problem ili na nekoi drugi problemi.

Rabotna bibliografija

Avtorot treba da prilo`i spisok na osnovnite izvori koi }e gi
koristi vo istra`uvaweto odnosno vo sozdavaweto na nau~niot trud.

Koga e zavr{ena postapkata okolu izborot i prijavuvaweto na temata,
se prepora~uva istra`uva~ot da si napravi eden vid potsetnik vo koj }e gi
nabele`i neposrednite zada~i {to mu pretstojat za da mo`e istra`uvaweto
da go sprovede sistematski i organizirano. Za taa cel, spored iskustvoto na
pove}e avtori, vklu~itelno i na avtorot na ovoj tekst, bi bilo dobro da se
koristi nekoj bele`nik ili posebna datoteka {to }e slu`i kako raboten
dnevnik.
Vo rabotniot dnevnik, pokraj nazna~uvaweto na pretstojnite obvrski,
avtorot redovno }e go registrira ona {to e sraboteno, ideite koi mu doa|aat
na um vo tekot na rabotata, dilemite i problemite {to iskrsnuvaat,
pra{awata koi ostanuvaat otvoreni, podatocite {to treba da se proverat,
izvorite koi treba dopolnitelno da se konsultiraat, delovite od tekstot
{to treba da se preformuliraat, da se reorganiziraat itn.








10
11
LITERATURA

Panzova Violeta 1999. Logika op{ta teorija na racionalnosta. Skopje:
Filozofski fakultet.

Panzova Violeta 2003. Naukata kako zanaet. Skopje: Filozofski fakultet.

Panzova Violeta 2011. Prira~nik za izrabotka na studentski trudovi. Vtoro
izd. Skopje: Filozofski fakultet.

Booth, Wayne C., Gregory G. Colomb and J oseph M. Williams 1995. The Craft of Research.
Chicago: The University of Chicago Press.

Gibaldi, J oseph and Walter S. Achtert 1988. MLA Handbook of Writers of Research Papers.
3rd ed. New York: The Modern Language Association of America.

Lester, J ames D. 1999. Writing Research Papers: A Complete Guide. 9
th
ed. New York:
HarperCollins.

Moris Koen i Ernest Nejgel 1982. Uvod u logiku i nauni metod . Beograd: Zavod za
izdavanje udbenika.

Turabian, Kate L. 1996. A Manual for Writers of Term Papers, Theses and Dissertations.
Sixth ed. Revised by J ohn Grossman and Alice Bennett. Chicago: The University of Chicago
Press,