2

Analiza TRIMO HI-Bond sovprenih stropov

1 Uvod
Sovpreni stropovi s profilirano ploevino so v svetu e uveljavljen konstrukcijski sistem, ki
se uporablja predvsem v visokogradnji. Podjetje TRIMO d.d. iz Trebnjega, naronik te
razvojne naloge, proizvaja HI-Bond profilirano trapezno ploevino in eli popularizirati
uporabo sovprenih stropov s profilirano ploevino, saj so enostavni za izvedbo in v niemer
ne zaostajajo za klasinimi stropovi glede obnaanja med uporabo.
Osnovni cilji naloge so analiza sistema sovprenih stropov s HI-Bond profilirano ploevino in
priprava tabel in navodil za projektiranje in konstrukcijsko izvedbo. V dogovoru z
naronikom so bili v nalogi upotevani naslednji parametri:
- HI-Bond ploevina: viina 55 mm, debelina 0,8 mm, dolina vala 150 mm, jeklo S250 GD
po EN 10147:2000 (f
yp
= 250 MPa)
- beton: C20/25, C25/30, C30/37, C35/45
- debelina stropne ploe 12 cm 18 cm
- mozniki za konno sidranje
epi 19, 22
Hilti X-HVB 95-140
- stalna obteba (tlaki, predelne stene, instalacije, ...)
g
sk
= 0 6,0 kN/m
2

- koristna obteba
q
k
= 2 10 kN/m
2

- armatura
Q mrea 133-257 MAG 500/560
dodatna vzdolna armatura RA 400/500 10
V vmesnem poroilu (UL, FGG, Katedra za metalne konstrukcije, poroilo t. 17/03 z dne 8.
avgust 2003) je prikazan:
- pregled relevantne literature,
- podroben tudij monih nainov analize sovprenih stropov ob upotevanju razlinih,
mehanizmov prenaanja vzdolnega striga,
- tabelarini prikaz rezultatov za skren, vendar reprezentativen obseg parametrov,
- presoja rezultatov, ki je bila uporabljena za dokonanje razvojne naloge.
V konnem poroilu je predstavljena naslednja vsebina:
- V 2. poglavju je predstavljen konstrukcijski sistem teh stropov in opisane vse pomembne
znailnosti in prednosti v primerjavi s klasinimi betonskimi stropovi.
- V 3. poglavju je podrobno predstavljen pristop k raunski analizi sovprenih stropov z
vsemi potrebnimi enabami in alternativnimi pristopi po prEN 1994-1-1.
- V 4. poglavju so v 14 tabelah podani dopustni razponi sovprenih stropov za vsa
relevantna mejna stanja uporabnosti in nosilnosti za fazo betoniranja, ko trapezna

3
ploevina slui kot opa in za fazo uporabe, ko trapezna ploevina skupaj z betonsko
ploo tvori sovpreni strop. Dodana je tudi legenda za uporabo tabel.
- Tabele za mejno stanje nosilnosti sovprenih stropov so razdeljene v tri skupine A, B in
C. Posebej je potrebno poudariti, da podaja skupina tabel A zgolj informativne rezultate za
najveje dovoljene razpone. V tej skupini je za prevzemanje vzdolnega striga upotevana
tudi sprijemnost med betonom in ploevino, ki jo je potrebno doloiti eksperimentalno. Ta
podatek za HI-Bond ploevino ni na voljo. V izraunu smo upotevali vrednosti, ki so bile
uporabljene v enem izmed raunskih primerov v izobraevalnem paketu ESDEP, Vol. 4,
vendar so tam podane samo vrednosti za sprijemnost, ni pa jasno, na kaken nain in za
katere poloevine so bile te vrednosti dobljene.
- V 5. poglavju je prikazan podroben primer projektiranja sovprenega stropa s pomojo
tabel iz 4. poglavja in konstrukcijskih zahtev iz 6. poglavja.
- 6. poglavje prinaa podrobna navodila za konstrukcijsko zasnovo in izvedbo sovprenih
stropov s profilirano ploevino.
- V 7. poglavju so zbrane sklepne misli. Posebej so poudarjeni najbolj uinkoviti naini
uporabe sovprenih stropov in predstavljene ideje za izboljanje sistema HI-Bond
sovprenih stropov.
2 O sovprenih stropovih s profilirano ploevino
O sovprenih stropovih s profilirano ploevino govorimo, ko na hladno oblikovano
profilirano ploevino vgradimo beton, ki obiajno vsebuje tudi armaturo (slika 1). Po strditvi
betona profilirana ploevina in beton delujeta kot sovprena stropna ploa. Taki sovpreni
stropovi se najvekrat uporabljajo v jeklenih okvirnih konstrukcijah, vedno pogosteje pa tudi
v betonskih okvirnih konstrukcijah. V Veliki Britaniji je okoli 40% venadstropnih zgradb
(tudi stanovanjskih) zgrajenih z uporabo sovprenih stropov s profilirano ploevino. V
kombinaciji z jeklenimi primarnimi ali sekundarnimi nosilci lahko tvorijo tudi sovprene
nosilce. Pri tem lahko valovi ploevine potekajo vzporedno z nosilcem ali pravokotno nanj.

Slika 1 Sovprena ploa s plofilirano ploevino

4
Osnovne znailnosti in prednosti sovprenih stropov so naslednje:
- ploevina slui kot delovna platforma
- ploevina slui kot opa za beton, ki pri manjih razponih (obiajno do 2.5 m) ne
potrebuje dodatnega vmesnega podpiranja
- ploevina slui kot natezna armatura
- enostavna gradnja
- dobre lastnosti rebriastega stropa
- veja nosilnost in togost sovprenega stropa glede na betonsko ploo enakih dimenzij
- dober izgled spodnje povrine stropa, ki v "enostavnejih" pogojih uporabe ne potrebuje
dodatne obdelave
Obiajna debelina ploevin je med 0,7 mm in 1,2 mm, viina valov pa znaa med 38 mm in
80 mm. Loimo dve osnovni obliki profiliranih ploevin: trapezne in izboene (re-entrant)
(slika 2). Pri izboenih ploevinah se razvije veja strina vez med betonom in ploevino,
spodnja povrina je dalja, kar omogoa bolje naleganje v fazi montae in ve prostora za
moznike. Pri trapezni ploevini je strina vez ibkeja, je pa zato poraba betona in s tem tea
ploe manja.

- trapezne

- izboene oblike (re-entrant)
Slika 2: Tipi profiliranih ploevin
V Evropi se za izdelavo profiliranih ploevin uporabljajo vroe cinkani trakovi in ploevine iz
konstrukcijskih jekel po EN 10147: 2000 (tudi SIST EN 10147: 2001). Najobiajneje
kvalitete so S250 GD, S280 GD in S350 GD.
Betonska ploa je lahko narejena z normalnim ali lahkim agregatom. Pri normalnem betonu
se obiajno uporabi ena od naslednjih tirih kvalitet: C20/25, C35/30, C30/37 in C35/45 v
skladu z EN 1992-1.
Armatura se dodaja iz ve razlogov. Lahka mrea se vedno dodaja zaradi boljega prenega
raznosa obtebe (0,2% prereza betona nad ploevino), slui pa tudi za zagotavljanje zadostne
protipoarne odpornosti in za zmanjevanje vpliva krenja betona na formiranje razpok. Za
poveanje upogibne nosilnosti in vzdolnega striga lahko dodamo v vsak val ali vsak drugi
val palice rebraste armature.
Kontinuirne sovprene ploe s profilirano ploevino obiajno obravnavamo kot prostoleee
nosilce. Za kontrolo irine razpok je potrebno v obmojih negativnih momentov nad
vmesnimi podporami namestiti ustrezno armaturo (0,2 do 0,4% prereza betona nad
ploevino). Glede na to, da upogibna nosilnost obiajno ni merodajna, na merodajni vzdolni
strig pa ta poenostavitev bistveno ne vpliva, je tak pristop povsem racionalen.

5
Pri projektiranju sovprenih stropov je potrebno upotevati dve razlini projektni stanji:
- profilirana ploevina kot opa
- sovpreni strop
in v obeh primerih preveriti vsa relevantna mejna stanja uporabnosti in nosilnosti.
Pri profilirani ploevini kot opau je potrebno preveriti upogibke, upogibno in strino
nosilnost ploevine ob upotevanju nevarnosti lokalnega izboenja ter vnos koncentriranih sil
nad vmesnimi (vkljuno z zaasnimi) podporami.

Slika 3: Znailni poruni mehanizmi sovprene ploe
Za sovpreno ploo so znailni trije poruni mezanizmi (slika 3):
- poruitev v upogibu (plastifikacija ploevine in armature v nategu) samo pri zelo velikih
razponih
- poruitev v prenem strigu samo pri zelo kratkih nosilcih ali pri vnosu velike
koncentrirane sile
- poruitev v vzdolnem strigu je obiajno merodajna.
Preveriti je potrebno tudi upogibke ter vibracije in zagotoviti primeren prerez armature v
obmojih nad vmesnimi podporami.
Za sovprene stropove s profilirano ploevino je kljuna kontrola nosilnosti na vzdolni strig.
Le-tega je mogoe zagotoviti na ve nainov, prikazanih na sliki 4:
- a) in b): izboena (re-entrant) oblika ploevine
- c): rebra, vtisnjena v stojine ali pasnice ploevine (predvsem pri trapeznih ploevinah)
- d), e) in f): konno sidranje s pomojo privarjenih epov, z iniki pritrjenih moznikov ali
deformiranih koncev reber (samo pri izboenih ploevinah). Mogoe je upotevati tudi
vpliv trenja nad podporo in vpliv armature. Teava je v tem, da je potrebno strino vez
med betonom in ploevino (primeri a), b), c) ) doloiti eksperimentalno. Vpliv konnega
sidranja (primera d), e) ) je omejen z iztrgom ploevine, ki je zelo tanka in ta prispevek
obiajno ni velik. Prispevek trenja nad podporo je e manji.
Glede na to, da pri mejnih stanjih nosilnosti upotevamo neelastino obnaanje jekla in
betona, naina gradnje (z zaasnim vmesnim podpiranjem ploevine ali brez njega) pri
kontroli nosilnosti ni potrebno upotevati. Zaetne napetosti v jekleni ploevini se pri
plastifikaciji le-te praktino povsem izgubijo in na njeno nosilnost ne vplivajo.
Normalno delovanje Poruitev v vzdolnem strigu
Poruitev v upogibu Poruitev v prenem strigu

6

Slika 4 Tipine oblike sprejemanja v sovprenih ploah

7
3 Teoretine osnove projektiranja sovprenih plo s profilirano
ploevino v skladu z EC
3.1 Uvod
Projektiranje sovprenih konstrukcij s profilirano jekleno ploevino v osnovi zajema dve fazi:
Projektiranje jeklene ploevine v fazi gradnje
Osnovni principi projektiranja jeklene profilirane ploevine so opisani v SIST ENV
1993-1-1, podrobneje in natanneje pa so postopki projektiranja doloeni v delu SIST
ENV 1993-1-3 Dodatna pravila za hladnooblikovane tankostenske profile in
ploevine.
Projektiranje sovprenega prereza
Osnove projektiranja sovprenih konstrukcij obravnava ENV 1994-1-1 oziroma
noveja verzija prEN 1994-1-1. Konstrukcijam s profilirano ploevino z rebri
vzporedno z razponom je namenjeno svoje poglavje (ENV 1994-1-1 (7) oz. prEN
1994-1-1 (9) ).
Ostali standardi iz skupine Eurocode, ki jih potrebujemo pri projektiranju sovprenih
konstrukcij, so poleg omenjenih predvsem: ENV 1991, ENV 1992, ENV 1993 in ENV 1998.
Oznake materiala in delni varnostni faktorji faktorji
material
karakteristina meja plastinosti ploevine f
yp

karakteristina tlana trdnost betona f
ck

karakteristina natezna trdnost arnmature f
sk

delni varnostni faktorji
obteba stalna in lastna
g
=1.35
koristna
q
=1.50
material beton
c
=1.50
ploevina
a
=1.10
armatura
s
=1.15
vzdolni strig
vs
=1.25


8
3.2 Jeklena profilirana ploevina
3.2.1 Obtebe
V fazi gradnje jeklena ploevina prevzame funkcijo opaa za beton. Upotevati moramo
naslednje obtene vplive :
- lastna tea betona in ploevine,
- konstrukcijska obteba z vplivi lokalnega kopienja betona (prEN 1991-1-6, 4.11.2),
v naem primeru je bila upotevna obteba v iznosu 0.75kN/m
2
,
- uinek bazena ('ponding' effect).
Do uinka bazena pride pri povesu ploevine in s tem poveanjem volumna betona pri isti
konstrukcijski viini. Ta pojav lahko zanemarimo, kadar je upogibek na sredini , izraunan
za mejno stanje uporabnosti zaradi lastne tee jekla in betona manji od 1/10 debeline
sovprene ploe. V nasprotnem primeru ga upotevamo na taken nain, da po vsej povrini
upotevamo poveano nominalno debelino betona 0.7.
3.2.2 Mejno stanje nosilnosti
Upogib
Pri upogibni odpornosti je potrebno upotevati nevarnost lokalnega izboenja profilirane
ploevine in po potrebi doloiti efektivni odpornostni moment po metodi sodelujoe irine
(slika 5).

p eff
b b =
: 673 , 0
_
p 1.0 =

_
0.673 : p > p p
_ _
/ ) / 22 , 0 1 ( =

2
_
2
12(1 ) /
28.4
yp p p p
p
cr
f b f b t
t E k
k

= =

t
h
r
w
w
p


9
0.5b
b
h
eff
w
0.5b
s
eff
p
w

Slika 5

.
,
1.0
y Sd
c Rd
M
M

1 ,
/
M yp eff Rd c
f W M = ;ko je W
eff
< W
el,y


0 , ,
/
M yp y el Rd c
f W M = ;ko je W
eff
= W
el,y

Strig

Rd , w sd
V V <


) V ; V min( V
Rd , pl Rd , b Rd , w
=


1 M bv w Rd , b
/ f t ) sin / h ( V =


0 ,
/ ) 3 / ( ) sin / (
M yp w Rd pl
f t h V =


_
/
0.346
86.4
yp
w w
w
f
s s t
t E

_
1.40 : w
_
0.48 / w
bv yp
f f =

_
1.40 : w <
2
_
0.67 / w
bv yp
f f =
kjer je :
f
bv
projektna strina napetost pri lokalnem izboenju
h
w
viina stojine,
s
w
dolina stojine,
kot stojine glede na pasnico
Vnos koncentriranih sil
Nad vmesnimi podporami je potrebno upotevati vnos koncentrirane sile (podporne reakcije),
da prepreimo lokalne pokodbe ploevine med fazo betoniranja.

Rd , w sd
R R <

( )
( )
( )
2
2
, 1
1 0.1 / 0.5 0,02 / 2.4 / 90 /
w Rd yp a M
R t f E r t l t

= + +


pogoji:

10
r/t 10
h
w
/t 200sin
45 90
kjer je:
R
w,Rd
odpornost ene stojine proti lokalnemu izboenju zaradi strinih sil,
R
Sd
Strina sila, ki odpade na eno stojino,
l
a
efektivna irina naleganja lokalne obtebe,
s
s
dejanska irina naleganja lokalne obtebe,
koeficient kategorije profila,
r notranji radij ukrivljenosti ploevine,
za trapezno ploevino HI-Bond 55 velja :
l
a
= s
s

= 0.15
r = 4 mm.
Pri kontroli je potrebno upotevati tudi interakcjo upogiba in striga ter interakcijo upogiba in
vnosa koncentrirane sile (podporne reakcije).

25 . 1
0 . 1
, ,
2
,
2
,
+

Rd w
Sd
Rd c
Sd
Rd w
Sd
Rd c
Sd
F
F
M
M
V
V
M
M

3.2.3 Mejno stanje uporabnosti
Pri mejnem stanju uporabnosti je potrebno upotevati sledee:
- dovoljena je elastina analiza z upotevanjem efektivnih karakteristik prereza,
- priporoena maksimalna vrednost upogibka zaradi lastne tee mokrega betona in
ploevine znaa L/180 , kjer je L razmak med podporami (upotevaje tudi vmesne
podpore),
3.3 Sovprena konstrukcija
3.3.1 Osnove
Ta del evropskih predpisov se nanaa le na sovprene konstrukcije, ki nosijo v smeri reber.
Velja za projektiranje stavb, kjer je obteba preteno statina, ter industrijskih zgradb, kjer je
stropna konstrukcija lahko podvrena tudi dinamini obtebi.

11
Ploevine, ki se uporabljajo za sovpreno gradnjo, morajo biti sposobne prenaati
horizontalne strine sile med betonom in jeklom. Ker sama kemijska vez med betonom in
ploevinone zadoa za uinkovito sovpreno delovanje, moramo za le-to zagotoviti naslednje
eno od naslednjih monosti (slika 6):
a) mehansko strino vez, ki jo zagotavljajo deformirani deli ploevine ( izbokline ali
nazobanje);
b) trenje pri ploevinah z izboeno oblikovanim profilom (re-entrant form);
c) konno sidranje z varjenimi epi ali drugimi naini spoja med betonom in jekleno
ploevino; samo v kombinaciji z (a) ali (b);
d) konno sidranje z deformiranjem reber na konceh; samo v kombinaciji z (b).








Slika 6 Tipini naini strine vezi
Dopuene so tudi druge oblike konnega sidranja, ki pa jih EC ne zajema.
Na sliki 7 je prikazan tipien prerez sovprenega stropa s profilirano ploevino.

Slika 7 Preni prerez sovprenega stropa
Obteba
Upotevamo lahko, da celotna obteba deluje na sovpreno konstrukcijo s profilirano
ploevino.
Upotevati moramo najbolj neugodno kombinacijo obtebe. Obtebe in obtene kombinacije
morajo biti v skladu z ENV 1991-1-1.
a) mehanski spoj
c) konno sidranje s epi
varjenimi skozi ploevino
b) trenjski spoj
d) konno sidranje z
deformacijo koncev

12
Globalna analiza
Dovoljene so naslednje metode globalne analize:
- linearno-elastina analiza z ali brez prerazporeditve momentov (uporabljena v tej
analizi),
- toga plastina analiza, kjer moramo v obmoju plastinih lenkov zagotoviti dovolj
veliko rotacijsko kapaciteto,
- elasto-plastina analiza z upotevanjem nelinearnih materialnih lastnosti.
e v analizi ne upotevamo razpok v betonu, lahko pri preverjanju MSN moment nad vmesno
podporo zmanjamo do 30% in ustrezno poveamo momente v sosednjih poljih. Kontinuirne
ploe se lahko projektirajo kot niz prostoleeih plo. V tem primeru je potrebno zadovoljiti
pogoju minimalne armature nad podporami.

3.3.2 Vplivna irina pri koncentriranem bremenu
Pri obtebi s koncentriranimi silami se lahko predvidi razporeditev teh sil na doloeni irini
ploe. Mona je tudi natanneja analiza.
Za koncentrirane tokovne in linijske obtebe, ki so vzporedne razponu sovprene ploe, se
lahko domneva, da so razporejene po irini b
m
(slika 8)
.

) h h ( 2 b b
f c p m
+ + =

Slika 8 Razporeditev tokovne obtebe
Pri koncentriranih linijskih obtebah, ki se raztezajo pravokotno na smer razpona raunamo
enako, le da b
p
pomeni dolino obtebe.
irino ploe, ki je domnevno sodelujoa pri globalni analizi in pri preverjanju mejnih stanj,
se lahko pod pogojem h
p
/h < 0.6 rauna po naslednjih enabah :
upogib in vzdolni strig
- enostavno podpiranje in previsni deli kontinuirnega podpiranja

13

+ =
L
L
1 L 2 b b
p
p m em

- notranji razponi pri koninuirnem podpiranju
1.33 1
p
em m p
L
b b L
L

= +



vertikalen strig

+ =
L
L
1 L b b
p
p m em

kjer je:
L
p
dolina od sredia obtebe do najblije podpore
L razpon.
Za razporeditev koncentriranih sil je potrebna prena armatura. Kadar karakteristina vrednost
celotne obtebe ne presega naslednjih vrednosti, lahko uporabimo minimalno preno
armaturo:
- koncentrirana obteba : 7.5 kN;
- porazdeljena obteba : 5.0 kN/m
2
.
Minimalna armatura ne sme imeti manjega prereza kot 0.2% povrine prereza betona nad
rebri in ne sme biti kraja od doline b
m
. Doline sidranja so podane v EN 1992-1-1.
V primeru, ko minimalna armatura ne zadostuje, je potrebno raznos momentov povzroenih s
koncentrirano obtebo obravnavati v skladu z EN 1992-1.
3.3.3 Mejno stanje nosilnosti
Upogib
V primeru polne strine nosilnosti projektno upogibno odpornost M
Rd
doloimo po plastini
teoriji. Pri tem upotevamo naslednje predpostavke:
- polna strina vez med betonom, armaturo in ploevino,
- napetost efektivne povrine jeklene ploevine v tlaku in nategu je enaka meji
plastinosti f
yp,d
= f
yp
/
M0
,
- napetost efektivne povrine vzdolne armature v tlaku in nategu je enaka meji
plastinosti f
sd
= f
sk
/
M0
,
- mejna napetost efektivne povrine betona v tlaku in nategu je enaka 0.85f
cd
=
0.85f
ck
/
c
in je konstantna po vsej globini od plastine nevtralne osi do najbolj
obremenjenega vlakna betona. f
cd
je projektna vrednost tlane trdnosti betonskega
cilindra po EN 1992.
Pri projektni upogibni odpornosti nad podporo v splonem prispevka jeklene ploevine ni
potrebno upotevati, e pa ga, mora ploevina nad podporami biti kontinuirna.V tem primeru

14
v fazi gradnje (ploevina kot opa) ne smemo upotevati plastine prerazporeditve momentov
zaradi plastifikacije.
Upotevati je treba efektivno povrino ploevine A
pe
,v kateri izbokline in nazobanja
izloimo. V nasprotnem primeru je vejo efektivno povrino treba dokazati z ustreznimi
preizkusi.
Vpliv lokalnega izboenja je potrebno upotevati, pri emer se lahko uporabijo efektivne
irine, ki imajo dvojne vrednosti glede na podatke za prereze 1. razreda kompaktnosti, podane
v EN 1993-1-1, Tabela 5.2.
Projektna upogibna odpornost v polju z nevtralno osjo nad ploevino se izrauna z naslednjo
razporeditvijo napetosti (slika 9):

Slika 9 Razpored napetosti za moment v polju z nevtralno osjo nad ploevino

,
1.0
sd
pl Rd
M
M

=
2
x
d N M
pl
p cf Rd , pl


ap
yp
pe p pl cd cf
f
A N b x f N

= = =

( ) 0.85 /
cf
pl
ck c
N
x
b f
=


Projektna upogibna odpornost v polju z nevtralno osjo v ploevini se izrauna z naslednjo
razporeditvijo napetosti (slika 10):

Slika 10 Razpored napetosti za moment v polju z nevtralno osjo v ploevini po prEN 1994-1-1
Figure 9.6

15

,
1.0
Sd
pl Rd
M
M


pr cf Rd pl,
M z N = M +


b x f N
pl cd cf
=


c,f
c p p
pe yp,d
N
z h 0.5 h e + (e e)
A f
=

,
1.25 1
cf
pr pa pa
pe yp d
N
M M M
A f

=

,
kjer je M
pa
plastina upogibna nosilnost ploevine.
Projektna upogibna nosilnost nad podporo se izrauna brez upotevanja sodelovanja
ploevine (armiran betonski prerez).
Vzdolni strig
Za preverjanje odpornosti na vzdolni strig sta predlagani dve metodi:
- m-k metoda,
- metoda delne strine vezi.
Pri uporabi metode delne strine vezi je zahtevana vzdolna vez z duktilnim
obnaanjem.Vzdolni strig je obravnavan kot duktilen, kadar je mejna obteba vsaj za 10 %
veja od tiste, ki povzroi zdrs 0.1 mm na konceh. Kadar se pri maksimalni obtebi presee
upogibek v polju L/50, se za mejno obtebo privzame tista, ki povzroi upogibek v polju
L/50.
m-k metoda

,
1.0
sd
l Rd
V
V

= k
L b
A m d b
V
s
p
Vs
p
Rd , l

kjer je :
b raunska irina,
d
p
razdalja od vrha sovprenega prereza do teia ploevine,

vs
parcialni varnostni faktor za MSN pri vzdolnem strigu,
m projektna vrednost empirinega faktorja m v N/mm2 pridobljenega s preizkusi
v skladu z osnovnimi zahtevami m-k metode,
k projektna vrednost empirinega faktorja k v N/mm2 pridobljenega s preizkusi
v skladu z osnovnimi zahtevami m-k metode,
A
p
nazivna povrina ploevine v mm
2
,

16
L razpon,
L
s
strina dolina v mm .
Strina dolina je enaka :
- L/4 za enakomerno porazdeljeno obtebo,
- razdalji med obtebo in najblijo podporo pri dveh simetrino postavljenih obtebah,
- v ostalih primerih in kombinacijah zvezne obtebe ter asimetrinih tokovnih obteb
L
s
ocenimo na podlagi preizkusov ali z naslednjo priblino metodo : L
s
je enaka
maksimalnemu momentu ulomljeno z najvejo podporno silo.
Kadar je ploa zasnovana kot kontinuirna, lahko uporabimo ekvivalento izostatino raunsko
dolino razpona:
- 0.8 L za notranje razpone
- 0.9 L za krajne razpone
metoda delne strine vezi
V nadaljevanju bodo podrobneje prikazane enabe, ki se uporabljajo pri projektiranju
sovprene ploe po metodi delne strine vezi. Prikazane enabe so bile uprabljene za izraun
tabel za doloitev maksimalnega razpona glede na kriterij mejnega stanja nosilnosti, ki so
predstavljene v naslednjih poglavjih.

Slika 11 Razpored napetosti pri metodi delne strine vezi
ploevina
A
pe
sodelujoa povrina ploevine v nategu
A
p
nominalna povrina ploevine v nategu
M
pa
plastini odpornostni moment sodelujoe ploevine
e
p
razdalja plastine nevtralne osi sodelujoe povrine ploevine do spodnjega
robu ploevine
e razdalja teia sodelujoe povrine ploevine do spodnjega robu ploevine

u,Rd
strina vez med betonom in ploevino, dobljena z eksperimenti
sovprena ploa
h skupna debelina AB+ploevina
d
p
razdalja od vrha ploe do teia ploevine (efektivna viina)

17
A
s
povrina natezne armature v sovprenem prerezu
d
s
odaljenost armature od zgornjega robu ploe
obteba
g
l
lastna tea ploevine in AB
g
s
oz.

g
k
stalna tea - krov (intalacije, spuen strop, tlaki....)
q koristna obteba
obtena kombinacija pri MSN

Sd l s l Sd
p g 35 . 1 q 5 . 1 g 35 . 1 g 35 . 1 q + = + + = , q 5 . 1 g 35 . 1 p
s Sd
+ =
obremenitve
Obravnavamo prostoleei nosilec (raun na tekoi meter sovprene ploe)
L razpon med podporama, razpon prostoleega nosilca
L
x
razdalja od podpore do mesta obremenitve
maksimalna prena sila, rekcija na podpori

2
L
q V
Sd max , Sd
=
maksimalni moment v polju

8
L
q M
2
Sd max , Sd
=
obremenitve vzdol nosilca

=
2
x x
2
Sd Sd
L
L
L
L
2
L
q M
pogoji za uporabo metode delne strine vezi
Da lahko uporabimo metodo delne strine vezi, moramo izpolniti naslednji kriterij glede
omejitve dodatne natezne armature

a
yp
p
s
sk
s
f
A
f
A

7 . 0
Pri metodi delne strine vezi mora biti za vsak prerez izpolnjen pogoj
) L ( M ) L ( M
x Rd x Sd

odpornostni moment prereza ob upotevanju delne strine vezi

pr 2 as 1 c Rd
M z N z N M + + =

c ck
as c
pl
f b
N N
x
85 . 0
+
=

18
( )
a
yp
pe
c
p p pl
f
A
N
e e e x h z

+ = 5 . 0
1


pl s 2
x 5 . 0 d z =
vpliv posameznih komponent

p cf 3 c 2 c 1 c c
N N N N N N = + + =
- strina odpornost ploevine

x Rd , u 1 c
L b N =
- trenje na podpori
trenje na podpori lahko upotevamo posredno preko
u,Rd
ali pa direktno,
odvisno na kaken nain je
u,Rd
doloen v okviru eksperimentalnih raziskav
posredno upotevanje trenja na podpori preko
u,Rd


( )
o s
cf
u
L L b
N
+

=
0 N
2 c
=
direktno upotevanje trenja na podpori

( )
o s
t cf
u
L L b
V N
+

=
R N
2 c
= , kolinik trenja 5 . 0 =
reakcija podpore, prostoleei nosilec
max , Sd
V R =
- konno sidranje

ld 3 c
V N =
konno sidranje s strinimi epi NELSON

a
yp
do Rd pb ld
f
t d k P V

= =
,
strina nosilnost moznika
6 d a 1 k
do
+ =

d 1 . 1 d
do
= , d premer strinega epa

do
d 5 . 1 a a razdalja od epa do konca ploevine
t debelina ploevine
Velikost vpliva konnega sidranja je zelo odvisna od
odaljenosti epa od roba ploevine!

19
epi morajo biti privarjeni skozi ploevino!
konno sidranje s strinimi epi HILTI

2
,
9 . 38
M
u
Rd pb ld
f
t P V

= =

strina nosilnost moznika

t debelina ploevine v mm
f
u
karakteristina natezna trdnost ploevine v N/mm2

M2
parcialni varnostni faktor enak 1.25
Pri uporabi strinih epov tudi za sovprene nosilce je potrebno preveriti interakcijo delovanja
sil na ep v dveh smereh.
vpliv armature
s
sk
s as
f
A N

=
vpliv upogibne nosilnosti same ploevine
pa
a
yp
pe
c
pa pr
M
f
A
N
M M

1 25 . 1

20
Primer

razpon: L=4.85m (prostoleea ploa oz.niz prostoleeih plo)
viina sovprene ploe: h=16cm, d
p
=13.25cm
beton: C25/30
ploevina: HI BOND 55, t=0.8mm, S250 (TRIMO d.d.)

obteba: lastna tea ploevine in AB g
l
= 3.41 kN/m
2

stalna tea - krov (intalacije, spuen strop, tlaki....) g
s
= 3 kN/m
2

koristna obteba q = 5 kN/m
2



2
s l Sd
m / kN 15 . 16 q 5 . 1 g 35 . 1 g 35 . 1 q = + + = , obravnavamo 1m irine ploe

- strina odpornost ploevine - SN
x Rd , u 1 c
L b N = , b=1m,
u,Rd
=0.8x68.4 kN/m
2
(podatek iz literature)
- trenje na podpori - TP m / kN 6 . 19 R N
2 c
= =
- konno sidranje - KS m / kN 76 N
3 c
=
NELSON ep 19 v vsak drugi val (na 30 cm) privarjeni skozi ploevino
a=105mm, odmik epa od roba ploevine
- armatura - A m / kN 183 N
as
=
RA 400/500 10 v vsak val (na sredini vala)


21
primer:
0.00
10.00
20.00
30.00
40.00
50.00
60.00
0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 3.00 3.50 4.00 4.50 5.00
Lx (m)
M

(
k
N
m
)
MSd MRd - ps MRd1 MRd2 MRd3 MRd4

Slika 12 Doseena upogibna nosilnost pri delni strini vezi

M
Sd
obremenitve prereza
M
Rd-ps
odpornost prereza ob upotevanju polne sovprenosti (beton + ploevina),
ki pa je ploevina sama ni sposobna zagotoviti
M
Rd1
odpornost prereza ob upotevanju dejanske SN+TP+KS+A,
M
Rd2
odpornost prereza ob upotevanju dejanske SN+TP+A
M
Rd3
odpornost prereza ob upotevanju dejanske SN+TP+KS,
M
Rd4
odpornost prereza ob upotevanju dejanske SN+TP

22
Preni strig
Prena strina odpornost V
v,Rd
sovprene ploe po irini enaki srednji dolini med rebri, se
izrauna v skladu z EN 1992-1:
( )
, 0
1.2 40
v Rd p Rd v
V b d k = +

0
0.02
pe
p
A
b d
= <

( )
1.6 1.0
v p
k d =
kjer je:
b
0
srednja dolina med rebri (minimalna pri ploevinah z izboenim
profilom),

Rd
mejna strina napetost po EN 1992-1, 6.2.2 ,


A
pe
efektivna povrina prereza ploevine,
d
p
viina od teia ploevine do vrha ploe.

23
3.3.4 Mejno stanje uporabnosti
Razpoke v betonu
Razpoke, ki nastanejo nad podporami, je treba omejiti. Izraunamo jih po SIST ENV 1992-1,
4.4.2 . Kadar so kontinuirne sovprene ploe projektirane kot prostoleee, kot je opisano v
2.3.4, je potrebno zagotoviti zgornjo armaturo proti razpokanju betona. Te armature ne sme
biti manj kot 0.2% povrine betona nad rebri v primeru nepodprte ploevine v asu gradnje in
ne manj kot 0.4% v primeru podprte gradnje.
Upogibki
Potrebno je upotevati doloila EN 1990, 3.4.3 .
Uporabi se lahko linearno-elastina analiza.
Upoteva se lahko naslednje poenostavitve :
- vztrajnostni moment sovprenega prereza se vzame kot povpreje vztrajnostnega
momenta razpokanega in nerazpokanega prereza,
- za beton se lahko uporabi povpreje modulov elastinosti za dolgotrajne in
kratkotrajne vplive.
V primeru zadovoljitve naslednjih pogojev upogibkov ni potrebno preverjati.
- razmerje razpon proti efektivni viini prerza (L/d
p
)
- ne presee razmerja, ki je dano v ENV 1992-1-1 Table 4.14.
Razmerje za prosto leeo ploo je 25.
Razmerje za robno polje pri kontinuirani ploi je 32.
Razmerje za vmesno polje pri kontinuirani ploi je 35.
- kadar obteba pri zaetnem zdrsu v preizkusih (definirana kot obteba, ki povzroi
zdrs 0.5 mm) za 1.2 krat presee raunsko obtebo .
Kadar je zdrs zdrs na robu ploe veji od 0.5 mm pri obtebi, manji kot 1.2 krat raunska
obteba, je potrebno uporabiti robno sidranje. Kot alternativa se lahko upogibke izrauna z
upotevanjem robnega zdrsa.
4 Tabele za dimenzioniranje sovprenih stropov s profilirano ploevino
4.1 Uvod
Naini upotevanja vzdolnega striga
strina nosilnost ploevine SN podatki iz literature
(druga debelina in kvaliteta ploevine),
ni za projektansko uporabo

24
trenje podpore TP lahko vkljueno v SN

konno sidranje KS
Nelson ep 22, vsak val KS1/1 22 sidra varjena skozi
ploevino
Nelson ep 19, vsak val KS1/1 19 +
Nelson ep 22, vsak drugi val KS1/2 22 zagotovljen odmik od roba
Nelson ep 19, vsak drugi val KS1/2 19 ploevine
Hilti moznik X-HVB 95-140 v vsak val KS1/1H
Hilti moznik X-HVB 95-140
v vsak drugi val KS1/2H

Nelson epi morajo biti privarjeni skozi ploevino.
Pri izraunu tabel je bil upotevan odmik osi epa za sidranje od roba ploevine a
v iznosu, ki da maksimalen prispevek konnega sidranja in sicer:
Nelson 19 a 105 mm
Nelson 22 a 121 mm
armatura A

rebrasta armatura RA10 ena armatura palica poloena 10-
RA400/500 v sredini vsakega vala
armaturna mrea Q257 armaturna mrea poloena na vale
Q257-MAG500/560 (teie 1 cm nad ploevino)



25
Kombinacije razlinih nainov prenaanja vzdolnega striga, upotevane pri izdelavi
tabel
upotevanju strine nosilnosti ploevine

A1 SN+TP
A2 SN+KS1/219+TP
A3 SN+KS1/1 19+TP
A4 SN+RA 10+TP
A5 SN+KS1/2 19+RA 10+TP
A6 SN+KS1/1 19+RA 10+TP
A7 SN+KS1/2 19+Q257+TP
Metode A1 do A7 niso za uporabo v projektanski praksi, temve so zgolj
informativne (ker ni eksperimentalnega podatka o strini odpornosti ploevine).
brez upotevanja strine nosilnosti ploevine, sidranje z Nelson epi 19

B1 KS1/2 19+TP
B2 KS1/1 19+TP
B3 KS1/2 19+Q257+TP
B4 KS1/1 19+Q257+TP
B5 KS1/2 19+RA 10+TP
B6 KS1/1 19+RA 10+TP
brez upotevanja strine nosilnosti ploevine, sidranje z Nelson epi 22 ali Hilti
mozniki X-HVB 95-140

C1 KS1/2 22+TP
C2 KS1/1 22+TP
C3 KS1/1 22+RA 10+TP
C4 KS1/2H+TP
C5 KS1/1H+TP
C6 KS1/1H+Q257+TP

26
Obtebe
Lastna g
l

- ploevina+beton
Stalna g
s

- lahke predelne stene
- konni tlak
- estrih
- izolacije
- intalacije
- spuen strop
- itd
Koristna q
Izraun obteb za uporabo tabel:
mejno stanje nosilnosti: p
Sd

MSN
= 1.35g
s
+ 1.5q
mejno stanje uporabnosti: p
Sd

MSU
= g
s
+ q
Lastne tee ploevine in betona ne pritevamo k obtebi pri uporabi tabel.
Geometrijske karakteristike profilirane ploevine
Ploevina TRIMO HI-Bond 55, t=0.8mm, f
yp
=250Mpa

A
p
= 12.2cm
2
A
eff
= 11.0cm
2

W
eff,min
= 16.9cm
3
W
eff,max
= 20.9cm
3

W
pl
= 23.8cm
3

J
p
= 60.3cm
4
J
p,eff
= 50.7cm
4

Predpostavljen statini model
Ploevina v vlogi opaa in sovpreni strop sta za mejno stanje uporabnosti raunana kot
prostoleea nosilca. V primeru kontinuirnih nosilcev so izraunani pomiki na varni strani in
pri ploevini nikoli niso merodajni. V mejnem stanju nosilnosti je ploevina obravnavana kot
nosilec preko dveh polj, ki je najbolj neugoden, vendar razlike v primerjavi z nosilcem preko
ve polj niso velike (vedno je potrebno upotevati najbolj neugodno obtebo, ki da podobne
rezultate). Sovpreni strop je v mejnem stanju nosilnosti obravnavan kot prostoleei nosilec.
Nad podporami je zato potrebno dodati armaturo za kontrolo razpokanosti betona.

27
Vmesne vrednosti pri uporabi tabel
Za vmesne vrednosti debeline ploe (h) in obtebe (p
Sd,MSU
in p
Sd, MSN
) je dovoljeno uporabiti
linearno interpolacijo. Relativna napaka je pod 1%.
Seznam tabel
Tabela 1 Dopustni razponi HI-Bond ploevine v vlogi opaa (v centimetrih) - mejna
stanja nosilnosti in uporabnosti
Tabela 2: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja
uporabnosti
beton: C 20/25, C25/30, C30/37, C35/45
Tabele 3 14: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna
stanja nosilnosti
Tabela 3: beton: C 20/25
metode: A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7
Tabela 4: beton: C 25/30
metode: A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7
Tabela 5: beton: C 30/37
metode: A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7
Tabela 6: beton: C 35/45
metode: A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7
Tabela 7: beton: C 20/25
metode: B1, B2, B3, B4, B5, B6
Tabela 8: beton: C 25/30
metode: B1, B2, B3, B4, B5, B6
Tabela 9: beton: C 30/37
metode: B1, B2, B3, B4, B5, B6
Tabela 10: beton: C 35/45
metode: B1, B2, B3, B4, B5, B6
Tabela 11: beton: C 20/25
metode: C1, C2, C3, C4, C5, C6
Tabela 12: beton: C 25/30
metode: C1, C2, C3, C4, C5, C6

28
Tabela 13: beton: C 30/37
metode: C1, C2, C3, C4, C5, C6
Tabela 14: beton: C 35/45
metode: C1, C2, C3, C4, C5, C6


29
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
Mejna stanja uporabnosti (upogibki)
h (cm) L
DOV
(cm)
12 278
14 261
16 248
18 237
Mejna stanja nosilnosti
b = 10 mm b = 50 mm b = 100 mm b = 200 mm b = 300 mm
12 261 212 239 250 259 261
14 243 193 219 230 239 242
16 228 177 203 213 223 227
18 216 164 189 200 209 213
upogibna
nosilnost
Vnos koncentriranih sil nad vmesnimi podporami s irino b
Tabela 1: Dopustni razponi HI-Bond ploevine v vlogi opaa (v centimetrih) -
mejna stanja nosilnosti in uporabnosti
h (cm)
q
R
b


30

ploevina: HI-Bond 55, t = 0.8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 20/25, C 25/30, C 30/37, C 35/45
h (cm) g
l
(kN/m
2
) vrsta betona 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12 14 16
C 20/25 504 470 445 424 406 391 378 367 357 339 322 308
C 25/30 507 474 448 427 409 394 381 370 359 342 325 311
C 30/37 511 477 451 430 412 397 384 372 362 344 327 313
C 35/45 514 481 454 433 415 400 386 375 364 347 329 315
C 20/25 562 528 502 480 461 445 431 418 407 388 372 357
C 25/30 566 532 505 483 464 448 434 421 410 391 375 359
C 30/37 570 536 509 486 467 451 437 424 413 394 378 362
C 35/45 574 540 512 490 471 454 440 427 416 396 380 364
C 20/25 618 584 556 533 514 497 482 469 457 436 419 404
C 25/30 622 588 560 537 517 500 485 472 460 439 422 407
C 30/37 627 592 564 541 521 504 489 475 463 442 424 409
C 35/45 631 596 568 545 525 507 492 478 466 445 427 412
C 20/25 671 637 609 585 565 547 531 517 505 483 464 448
C 25/30 676 642 613 590 569 551 535 521 508 486 467 451
C 30/37 681 646 618 594 573 555 539 525 512 489 470 454
C 35/45 686 651 622 598 577 559 543 528 515 493 474 457
p
Sd MSU
(kN/m
2
)
Tabela 2: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja
uporabnosti
12
2,41
18
3,91
14
2,91
16
3,41


31
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 20/25
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
A1 418 382 352 329 292 266 245 228 214 202 192 183 175
A2 494 453 421 394 353 322 297 278 261 248 236 225 216
A3 533 495 464 438 393 359 333 312 294 279 266 254 244
A4 618 570 531 499 449 411 381 357 337 320 305 292 281
A5 646 597 557 524 473 434 403 378 357 339 323 310 298
A6 652 605 567 536 486 448 417 392 371 352 336 322 310
A7 546 503 468 440 395 361 335 313 296 280 267 256 246
A1 427 392 364 341 305 277 256 238 224 212 201 192 184
A2 522 482 449 422 379 347 322 301 284 269 256 245 235
A3 566 530 499 473 431 395 367 344 324 308 294 281 270
A4 658 610 571 538 486 446 415 389 367 349 333 319 307
A5 696 647 606 572 518 476 443 416 394 374 357 343 329
A6 700 654 617 585 533 494 462 435 413 393 376 361 347
A7 596 552 516 486 439 403 374 350 331 314 300 287 276
A1 436 402 374 351 315 288 266 249 234 221 210 201 193
A2 546 507 474 447 404 370 344 322 304 289 276 264 253
A3 592 557 527 502 460 427 397 373 352 335 320 306 294
A4 691 644 605 572 519 478 445 418 395 376 359 344 331
A5 737 689 648 613 557 514 480 451 427 406 388 373 359
A6 737 693 656 624 572 532 499 471 448 427 410 394 380
A7 636 593 557 526 477 439 409 384 363 345 329 316 303
A1 443 411 384 361 325 298 276 258 243 231 219 210 201
A2 567 529 497 470 426 392 365 342 323 307 293 281 270
A3 613 579 550 525 484 451 424 400 378 360 344 330 317
A4 718 673 634 602 548 507 473 445 421 401 383 368 354
A5 767 724 684 649 593 548 512 483 458 436 417 400 385
A6 767 724 688 657 605 564 531 502 478 457 439 422 408
A7 670 627 591 560 511 472 440 414 392 373 356 342 329
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
Tabela 3: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
12
2,41
14
2,91
3,41
16
18
3,91


32
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 25/30
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
A1 420 383 354 330 293 266 245 228 215 203 192 183 175
A2 499 458 425 398 356 324 300 280 263 249 237 227 218
A3 542 503 471 445 399 365 338 316 298 282 269 257 247
A4 631 581 541 508 456 417 387 362 342 324 309 296 284
A5 664 613 571 537 484 443 411 385 364 345 330 316 303
A6 670 622 583 551 499 460 429 403 381 362 346 331 318
A7 559 514 478 449 403 368 341 319 301 285 272 260 250
A1 429 393 365 342 305 278 256 239 224 212 202 192 184
A2 527 486 453 425 382 350 324 303 286 271 258 247 237
A3 573 536 505 479 437 400 371 348 328 312 297 284 273
A4 670 620 580 546 493 452 420 394 372 353 337 323 311
A5 713 661 619 584 528 486 452 424 401 381 363 348 335
A6 715 668 630 597 545 504 472 445 422 402 385 369 355
A7 608 563 526 495 446 409 380 356 336 319 304 291 280
A1 437 403 375 352 316 288 267 249 234 222 211 201 193
A2 551 511 478 450 406 373 346 324 306 291 277 265 255
A3 598 562 532 507 465 432 402 377 356 338 323 309 297
A4 701 653 613 580 526 484 450 423 400 380 363 348 335
A5 750 702 660 624 567 523 488 458 434 413 394 378 364
A6 750 705 668 635 583 541 508 480 456 435 417 401 387
A7 647 602 565 534 484 445 414 389 368 349 333 320 307
A1 444 412 385 362 326 298 276 258 244 231 220 210 201
A2 571 533 500 473 428 394 367 344 325 309 295 283 272
A3 618 584 555 530 488 455 428 404 382 363 347 333 320
A4 728 681 642 609 555 512 478 450 426 405 387 371 357
A5 778 735 696 660 602 557 520 490 464 442 423 406 391
A6 778 735 699 667 615 573 539 510 486 464 445 429 414
A7 680 636 599 568 517 477 446 419 396 377 360 346 332
Tabela 4: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12
2,41
14
2,91
16
3,41
18
3,91


33
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 30/37
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
A1 420 384 354 330 294 267 246 229 215 203 192 183 175
A2 503 461 427 400 358 326 301 281 265 250 238 228 219
A3 547 508 476 450 403 368 341 319 300 285 271 260 249
A4 639 588 547 513 461 422 391 366 345 327 312 299 287
A5 676 623 581 546 491 450 417 391 369 350 334 320 307
A6 682 633 593 560 508 468 437 410 388 369 352 337 324
A7 568 522 485 455 408 373 345 323 304 288 275 263 253
A1 429 394 366 342 306 278 256 239 225 212 202 193 184
A2 531 489 455 428 384 351 325 304 287 272 259 248 238
A3 578 540 509 483 440 404 374 351 331 314 299 287 275
A4 677 627 586 552 498 457 424 397 375 356 340 326 313
A5 724 671 628 592 535 492 457 429 405 385 368 352 339
A6 725 678 639 606 553 511 478 451 428 408 390 375 360
A7 615 569 532 501 451 414 384 359 339 322 307 294 283
A1 438 404 376 353 316 289 267 249 234 222 211 202 193
A2 554 514 480 453 408 374 348 326 307 292 278 266 256
A3 602 566 536 510 468 435 405 380 359 341 325 311 299
A4 708 659 619 585 530 488 454 426 403 383 366 351 337
A5 759 711 668 632 574 529 493 463 438 417 398 382 367
A6 759 713 675 643 589 548 514 485 461 440 422 406 391
A7 654 608 571 539 489 450 418 392 371 352 336 322 310
A1 445 413 386 363 326 299 277 259 244 231 220 210 202
A2 574 535 503 475 430 396 368 345 326 310 296 284 273
A3 622 587 558 533 491 458 430 406 384 365 349 335 322
A4 734 687 647 613 559 516 482 453 429 408 390 374 360
A5 786 742 703 667 608 562 525 494 468 446 427 409 394
A6 786 742 705 673 621 579 544 515 490 469 450 433 418
A7 687 642 604 573 521 481 449 422 399 380 363 348 335
14
2,91
16
3,41
18
3,91
12
2,41
Tabela 5: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)


34
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 35/45
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
A1 421 384 355 331 294 267 246 229 215 203 193 184 176
A2 505 463 429 402 359 327 302 282 265 251 239 229 219
A3 551 511 479 453 406 371 343 321 302 287 273 261 251
A4 645 593 552 518 465 425 394 368 347 329 314 300 289
A5 684 631 587 552 496 454 421 395 372 353 337 323 310
A6 690 641 601 567 514 474 442 415 393 373 356 341 328
A7 574 527 490 459 412 376 348 326 307 291 277 265 255
A1 430 395 366 343 306 278 257 239 225 213 202 193 185
A2 533 491 457 429 386 353 326 305 288 273 260 248 238
A3 581 543 512 485 443 406 377 353 333 316 301 288 277
A4 682 631 590 556 501 459 427 400 377 358 342 327 315
A5 731 678 634 598 540 496 461 432 409 388 371 355 341
A6 732 684 645 612 558 516 483 455 432 412 394 378 364
A7 621 574 536 505 455 417 387 362 342 324 309 296 284
A1 439 404 376 353 317 289 267 250 235 222 211 202 193
A2 557 516 482 454 410 376 349 327 308 292 279 267 257
A3 605 569 538 512 470 437 407 382 360 342 327 313 301
A4 712 663 622 588 533 491 457 429 405 385 368 352 339
A5 765 718 674 637 579 533 497 467 441 420 401 385 370
A6 765 719 681 648 594 552 518 489 465 444 425 409 394
A7 659 613 575 543 492 453 421 395 373 354 338 324 312
A1 445 413 386 363 327 299 277 259 244 231 220 210 202
A2 576 537 505 477 432 397 369 346 327 311 297 284 273
A3 624 590 560 535 493 460 432 408 386 367 351 336 323
A4 738 691 651 617 562 519 484 455 431 410 392 376 361
A5 791 748 709 672 613 566 529 498 471 449 429 412 397
A6 791 748 710 678 625 583 548 519 494 472 453 436 421
A7 691 646 608 576 524 484 452 425 402 382 365 350 337
Tabela 6: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12
2,41
14
2,91
16
3,41
18
3,91


35
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 20/25
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
B1 394 367 344 325 296 273 255 240 228 217 208 199 192
B2 461 428 402 380 345 318 297 280 265 253 242 232 224
B3 467 434 407 384 349 322 301 283 268 256 245 235 226
B4 514 478 448 424 385 355 331 311 295 281 269 258 249
B5 581 540 507 479 435 401 374 352 333 317 304 292 281
B6 615 571 536 506 460 424 395 372 352 335 321 308 297
B1 400 375 354 336 307 285 267 252 239 229 219 211 204
B2 479 448 423 401 367 340 319 301 286 273 261 251 242
B3 493 461 435 413 377 350 327 309 293 280 268 258 249
B4 550 515 485 461 421 390 365 344 327 312 299 288 277
B5 607 567 535 508 464 430 402 380 360 344 329 317 305
B6 650 608 573 544 497 460 431 406 385 368 352 339 327
B1 405 382 362 345 317 295 278 263 250 239 230 222 214
B2 494 465 440 420 386 359 337 319 304 290 279 269 259
B3 513 483 458 436 401 373 350 332 316 302 290 279 269
B4 578 544 516 491 451 420 394 373 355 339 325 313 302
B5 627 590 559 532 489 455 427 404 384 367 352 339 328
B6 677 637 604 575 528 491 461 436 415 396 380 366 353
B1 410 388 369 353 326 305 288 273 260 249 240 231 224
B2 506 479 456 435 402 376 354 336 320 307 295 284 275
B3 531 502 477 456 421 394 371 352 335 321 309 298 288
B4 602 569 541 517 477 446 420 398 379 363 349 336 325
B5 644 609 579 553 511 477 449 426 406 389 373 360 348
B6 700 662 629 601 555 518 488 462 440 422 405 390 377
14 2,91
16 3,41
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
Tabela 7: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
12 2,41
18 3,91


36
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 25/30
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
B1 395 368 345 326 296 274 256 241 228 217 208 200 193
B2 464 431 405 383 347 321 299 282 267 254 243 234 225
B3 471 438 411 388 353 325 304 286 271 258 247 237 229
B4 522 485 455 430 391 360 336 317 300 286 273 262 253
B5 588 547 513 485 440 406 379 356 337 321 308 295 284
B6 626 582 545 515 468 431 402 379 359 342 327 314 302
B1 401 376 354 336 308 285 267 253 240 229 220 211 204
B2 482 451 425 404 369 342 320 302 287 274 263 253 244
B3 497 465 438 416 380 353 330 312 296 283 271 260 251
B4 557 521 492 467 426 395 370 349 331 316 303 291 281
B5 613 573 541 513 469 434 407 384 364 348 333 320 309
B6 659 617 581 552 504 467 437 412 391 373 358 344 332
B1 406 382 362 345 318 296 278 263 251 240 230 222 215
B2 496 467 443 422 388 361 339 321 305 292 280 270 261
B3 517 487 461 439 404 376 353 334 318 304 292 281 271
B4 585 550 521 496 456 424 399 377 359 343 329 317 306
B5 633 595 564 537 493 459 431 408 388 371 356 342 331
B6 686 645 611 582 534 497 467 441 420 401 385 371 358
B1 411 388 370 354 327 306 288 273 261 250 240 232 224
B2 509 481 458 437 404 378 356 337 322 308 296 286 276
B3 534 505 480 459 424 396 373 354 337 323 311 299 289
B4 607 574 546 522 482 450 424 402 383 367 352 339 328
B5 649 614 584 558 515 481 453 429 409 392 376 363 350
B6 708 669 636 608 561 524 493 467 445 426 409 395 381
Tabela 8: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12 2,41
14 2,91
16 3,41
18 3,91


37
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 30/37
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
B1 396 368 346 327 297 274 256 241 229 218 209 200 193
B2 466 433 407 384 349 322 301 283 268 256 245 235 226
B3 474 441 414 391 355 328 306 288 273 260 249 239 230
B4 528 490 460 435 395 364 340 320 303 289 276 265 256
B5 593 551 517 488 443 409 382 359 340 324 310 298 287
B6 633 588 552 521 473 436 407 383 363 346 331 317 306
B1 402 376 355 337 308 286 268 253 240 230 220 212 204
B2 484 453 427 405 371 343 322 304 288 275 264 254 245
B3 499 467 441 418 382 354 332 313 298 284 272 262 253
B4 562 526 496 470 430 398 373 352 334 319 306 294 283
B5 617 577 544 516 472 437 409 386 367 350 335 322 311
B6 665 622 587 557 509 471 441 416 395 377 361 347 335
B1 407 383 363 346 318 296 279 264 251 240 231 222 215
B2 498 469 444 423 389 362 340 322 307 293 281 271 262
B3 519 489 463 441 406 378 355 336 319 305 293 282 273
B4 589 554 525 500 459 427 401 380 361 345 331 319 308
B5 636 599 567 540 496 462 434 410 390 373 358 345 333
B6 691 650 616 587 539 501 471 445 423 405 388 374 361
B1 411 389 370 354 327 306 289 274 261 250 241 232 225
B2 510 483 459 439 405 379 357 339 323 309 297 287 277
B3 536 507 482 461 426 398 375 355 339 325 312 301 291
B4 611 578 549 525 485 453 426 404 385 369 354 342 330
B5 652 617 587 561 518 483 455 432 411 394 378 365 352
B6 713 674 641 612 565 527 497 471 449 429 412 397 384
14 2,91
Tabela 9: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12 2,41
16 3,41
18 3,91


38
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 35/45
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
B1 397 369 346 327 297 275 256 241 229 218 209 201 193
B2 468 435 408 386 350 323 302 284 269 256 245 236 227
B3 476 443 416 393 357 329 307 289 274 261 250 240 231
B4 532 494 463 438 398 367 342 322 305 291 278 267 258
B5 596 554 520 491 446 411 384 361 342 326 312 300 289
B6 638 593 556 526 477 440 410 386 366 349 333 320 308
B1 402 376 355 337 309 286 268 253 241 230 220 212 205
B2 485 454 428 406 372 344 323 305 289 276 265 255 246
B3 501 469 442 420 384 356 333 315 299 285 273 263 254
B4 565 529 499 473 432 401 375 354 336 321 308 296 285
B5 620 580 547 519 474 439 411 388 369 352 337 324 313
B6 670 627 591 561 512 475 444 419 398 380 364 350 337
B1 407 383 363 346 319 297 279 264 252 241 231 223 215
B2 499 470 445 424 390 363 341 323 307 294 282 272 262
B3 521 490 465 443 407 379 356 337 321 306 294 283 274
B4 592 557 527 502 462 430 403 382 363 347 333 321 310
B5 639 601 569 542 498 464 435 412 392 375 359 346 334
B6 695 654 620 590 542 504 473 448 426 407 391 376 363
B1 411 389 371 354 328 306 289 274 262 251 241 233 225
B2 511 484 460 440 406 380 358 339 324 310 298 287 278
B3 538 508 484 462 427 399 376 357 340 326 313 302 292
B4 613 580 552 527 487 455 428 406 387 370 356 343 332
B5 655 619 589 563 520 485 457 433 413 395 380 366 354
B6 716 677 644 615 568 530 499 473 451 432 415 400 386
Tabela 10: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12 2,41
18 3,91
14 2,91
16 3,41


39
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 20/25
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
C1 406 378 355 335 305 281 262 247 234 223 214 205 198
C2 478 444 417 394 358 330 308 290 275 262 251 241 232
C3 624 580 544 514 466 430 401 377 357 340 325 312 301
C4 328 305 286 271 247 228 213 201 191 182 174 168 162
C5 372 346 325 307 279 258 241 227 215 205 196 189 182
C6 451 419 393 372 338 312 291 274 259 247 237 227 219
C1 414 388 366 347 318 295 276 261 248 236 227 218 210
C2 500 468 441 419 383 355 332 313 298 284 272 262 253
C3 662 619 584 554 506 468 438 413 392 374 359 345 332
C4 324 303 287 272 250 232 218 206 196 187 180 173 167
C5 374 350 330 314 287 266 249 236 224 214 205 197 191
C6 474 444 418 397 363 337 315 298 283 270 259 249 240
C1 421 396 376 358 329 307 288 273 260 249 239 230 222
C2 517 487 461 440 404 376 353 334 318 304 292 281 271
C3 691 651 616 587 539 501 470 445 423 404 388 373 360
C4 321 303 287 274 252 236 222 210 201 192 185 178 172
C5 375 354 335 320 294 274 258 244 232 222 214 206 199
C6 493 464 439 419 385 358 337 318 303 290 278 268 259
C1 427 404 384 368 340 318 299 284 271 260 250 241 233
C2 532 503 479 457 422 395 372 353 336 322 309 298 288
C3 716 677 644 615 567 530 499 473 450 431 414 399 385
C4 319 302 288 276 255 239 226 215 205 197 190 183 177
C5 377 357 340 325 301 281 265 252 240 230 221 214 207
C6 508 481 457 437 404 377 355 337 321 308 296 285 276
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
Tabela 11: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
12 2,41
2,91 14
16 3,41
18 3,91


40
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 25/30
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
C1 408 379 356 336 305 282 263 248 235 224 214 206 199
C2 482 448 421 398 361 333 311 293 277 264 253 243 234
C3 636 591 554 524 475 438 409 385 364 347 332 319 307
C4 328 305 286 271 247 228 213 201 191 182 175 168 162
C5 373 347 325 308 280 258 241 227 215 205 197 189 182
C6 455 423 397 375 341 314 293 276 262 249 239 229 221
C1 415 389 367 348 319 295 277 261 248 237 227 219 211
C2 503 471 444 422 385 357 335 316 300 286 274 264 255
C3 672 629 593 563 514 476 445 420 399 381 365 351 338
C4 324 304 287 273 250 232 218 206 196 187 180 173 167
C5 374 350 331 314 287 267 250 236 224 214 205 198 191
C6 477 447 421 400 366 339 318 300 285 272 261 251 242
C1 422 397 377 359 330 307 289 274 261 249 239 231 223
C2 520 490 464 442 406 378 355 336 320 306 294 283 273
C3 701 659 625 595 546 508 477 451 429 410 393 379 365
C4 321 303 287 274 253 236 222 210 201 192 185 178 172
C5 376 354 336 320 294 274 258 244 233 223 214 206 199
C6 496 467 442 421 387 360 339 321 305 292 280 270 260
C1 428 405 385 368 341 318 300 285 272 260 250 241 234
C2 535 506 481 460 425 397 374 355 338 324 311 300 290
C3 724 685 651 622 574 536 505 478 456 436 419 404 390
C4 319 302 288 276 255 239 226 215 205 197 190 183 177
C5 378 357 340 325 301 281 265 252 240 230 222 214 207
C6 511 483 460 439 406 379 357 339 323 310 298 287 277
Tabela 12: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12 2,41
14 2,91
16 3,41
18 3,91


41
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 30/37
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
C1 408 380 356 337 306 283 264 249 236 225 215 207 199
C2 485 451 423 400 363 335 313 294 279 266 254 244 235
C3 644 599 562 531 482 444 414 390 369 352 336 323 311
C4 328 305 287 271 247 228 213 201 191 182 175 168 162
C5 373 347 326 308 280 258 241 227 216 205 197 189 182
C6 457 425 399 377 342 316 295 278 263 251 240 231 222
C1 416 390 368 349 319 296 277 262 249 238 228 219 212
C2 506 473 446 424 387 359 336 317 301 288 276 265 256
C3 679 635 599 568 519 481 450 425 403 385 369 354 342
C4 324 304 287 273 250 232 218 206 196 187 180 173 167
C5 375 351 331 314 288 267 250 236 225 214 206 198 191
C6 480 449 423 402 367 341 319 301 286 273 262 252 243
C1 423 398 377 360 331 308 290 274 261 250 240 231 223
C2 523 492 466 444 408 380 357 338 321 307 295 284 274
C3 707 665 630 600 551 513 481 455 433 414 397 382 369
C4 321 303 287 274 253 236 222 210 201 192 185 178 173
C5 376 354 336 320 295 275 258 245 233 223 214 206 199
C6 498 468 444 423 389 362 340 322 306 293 281 271 262
C1 429 406 386 369 341 319 301 285 272 261 251 242 234
C2 537 508 483 462 426 398 375 356 339 325 312 301 291
C3 730 690 656 627 579 540 509 482 459 440 422 407 393
C4 319 303 288 276 256 239 226 215 205 197 190 183 177
C5 378 358 341 326 301 282 266 252 241 231 222 214 207
C6 513 485 461 441 407 381 359 340 324 311 299 288 278
14 2,91
16 3,41
18 3,91
12 2,41
Tabela 13: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)


42
ploevina: HI-Bond 55, t = 0,8 mm, f
yk
= 250 MPa
beton: C 35/45
h(cm) g
l
(kN/m
2
) metoda 3 4 5 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
C1 409 380 357 337 307 283 264 249 236 225 215 207 199
C2 487 452 425 401 364 336 314 295 280 267 255 245 236
C3 650 604 567 535 486 448 418 393 373 355 340 326 314
C4 328 305 287 271 247 228 213 201 191 182 175 168 162
C5 373 347 326 308 280 259 242 228 216 206 197 189 182
C6 459 427 400 379 344 317 296 279 264 252 241 232 223
C1 417 390 368 350 320 296 278 262 249 238 228 220 212
C2 507 475 448 425 389 360 337 318 302 289 277 266 257
C3 684 640 603 573 523 485 454 428 406 388 371 357 344
C4 324 304 287 273 250 232 218 206 196 187 180 173 167
C5 375 351 331 315 288 267 250 236 225 215 206 198 191
C6 481 450 425 403 369 342 320 302 287 274 263 253 244
C1 423 399 378 360 331 308 290 274 261 250 240 231 223
C2 524 493 467 445 409 381 358 339 322 308 296 285 275
C3 711 669 634 604 555 516 484 458 436 416 400 385 371
C4 321 303 288 274 253 236 222 211 201 192 185 178 173
C5 376 355 336 320 295 275 258 245 233 223 214 206 199
C6 499 470 445 424 390 363 341 323 307 294 282 272 262
C1 429 406 386 369 341 319 301 286 272 261 251 242 234
C2 538 509 484 463 427 399 376 357 340 326 313 302 292
C3 734 694 660 630 582 543 511 485 462 442 425 409 395
C4 319 303 288 276 256 239 226 215 205 197 190 183 178
C5 378 358 341 326 301 282 266 252 241 231 222 214 207
C6 514 486 463 442 408 382 360 341 325 312 299 289 279
Tabela 14: Dopustni razponi HI-Bond sovprenih stropov (v centimetrih) - mejna stanja nosilnosti
p
Sd MSN
(kN/m
2
)
12 2,41
14 2,91
16 3,41
18 3,91


43
5 Prikaz uporabe tabel raunski primer
5.1 Zasnova sovprenega stropa
L
s
L L Zaasno
linijsko podpiranje
Raunski model - niz prostoleeih nosilcev
Konno stanje
zp zp L =L/3 zp
zp
L L L
Jekleni nosilec
Faza betoniranja
Potek reber
ploevine
Sovprena stropna ploa
s profilirano ploevino

h
d
s
0.25L 0.25L
Negativna
armatura nad podporo
Armatura za raznos obtebe
poloena v dveh pravokotnih
smereh (Q mrea)
h
d
p
A-A
B-B

Slika 13 Geometrija in zasnova sovprenega stropa

44
5.2 Podatki
Material
beton C25/30
ploevina HI Bond 55, t=0.8mm, f
y
=250Mpa
armatura RA-400/500
striini epi NELSON epi 19, f
u
=45 kN/cm
2

Geometrija
skupna debelina sovprene ploe h = 16 cm
efektivna debelina sovprene ploe d
p
= 16-5.5/2 = 13.25 cm
razmak med podpornimi nosilci L = 4.70 m
razmak med zaasnimi podporami L
zp
= L/3 = 1.57 m
irina podpor (konne in zaasne) b 100 mm
Obteba
Lastna - ploevina+beton g
l
= 3.41 kN/m
2

Stalna - lahke predelne stene 0.5 kN/m
2

- konni tlak 0.25 kN/m
2

- estrih 1.25 kN/m
2

- termo izolacija 0.05 kN/m
2

- intalacije 0.15 kN/m
2

- spuen strop 0.30 kN/m
2

2.50 kN/m
2

g
s
=2.50 kN/m
2

Koristna q=5.00 kN/m
2

5.3 Montano stanje - faza betoniranja
razmak med zaasnimipodporami L
zp
= L/3 = 157 cm
glej tabelo 1 (h = 16 cm, b 100mm)
L
zp
max
= min(213cm, 248 cm) = 213 cm > L
zp
= 157 cm OK

45
5.4 Konno stanje
5.4.1 Kontrola razmaka med podporami
razmak med podpornimi nosilci L = 470 cm
Mejno stanje nosilnosti - MSN
obteba p
Sd
,
MSN
= 1.35g
s
+1.5q = 1.352.5+1.55 = 10.88 kN/m
2

po metodi delne strine vezi upotevam: metoda B6
- strina odpornost ploevine - SN

u,Rd
=0.0 kN/m
2

strine odpornosti ploevine ne moremo upotevati, ker nimamo
ustreznega eksperimentalnega podatka
- trenje na podpori - TP
- konno sidranje - KS
NELSON ep 19 v vsakem valu (na 15 cm)
epi morajo biti privarjeni skozi ploevino
a = 105mm, upotevan odmik epa od roba ploevine,
zagotavlja maksimalen vpliv konnega
sidranja
- armatura - A
RA 400/500 10 v vsakem valu (na sredini vala)
glej tabelo 8 (C25/30, h = 16 cm, metoda B6, p
Sd
,
MSN
= 10.88 kN/m
2
)
p
Sd
,
MSN
= 12 kN/m
2
L
max
= 467 cm
p
Sd
,
MSN
= 10 kN/m
2
L
max
= 497 cm
z linearno interpolacijo dobimo pri p
Sd MSN
= 10.88 kN/m
2

L
max
= ((10.88-10)/(12-10))(4.97-4.67)+4.67 = 480 cm
L
max
= 480 cm > L = 470 cm OK
Mejno stanje uporabnosti - MSU
obteba p
Sd
,
MSU
= g
s
+q = 2.5+5 = 7.5 kN/m
2

poenostavljena kontrola

46
robno polje kontinuirnega nosilca
L/d
p
= 470/13.25 = 35.5 > 32 ne ustreza
toneja kontrola
glej tabelo 2 (C25/30, h = 16 cm, p
Sd
,
MSU
= 7.5 kN/m
2
)
p
Sd
,
MSU
= 8 kN/m
2
L
max
= 485 cm
p
Sd
,
MSU
= 7 kN/m
2
L
max
= 500 cm
z linearno interpolacijo dobimo pri p
Sd
,
MSU
= 7.5 kN/m
2

L
max
= ((7.5-7)/(8-7))(5.0-4.85)+4.85 =492 cm
L
max
= 492 cm > L = 470 cm OK
5.4.2 Potrebna armatura
Negativna armatura nad podporami
Ker kontinuirani sistem sovprene ploe obravnavamo kot niz
prostoleeih plo je potrebno zagotoviti negativno (zgornjo) armaturo
nad podpornimi nosilci (podporami) proti razpokanju betona.
podprto v asu betoniranja
potrebna negativna armatura nad podpornimi nosilci
A
neg.arm.
potr
= 0.004100cm(16cm-5.5cm) = 4.2 cm
2
/m
Armatura za raznos obtebe
Armatura za raznos obtebe se postavi na ploevino in je potrebna v
primeru koncetriranih sil, linijske obtebe oziroma porazdeljene
obtebe, ki deluje po delu povrine ploe.
Ker v naem primeru obteba deluje po celotni povrini ploe
teoretino te armature ne potrebujemo.
Na podlagi dobre prakse je priporoljivo, da se tovrstna armatura
vseeno vgradi (predelne stene, laja koncetrirana oprema, koristna
obteba lahko deluje le po delu ploe).
potrebna armatura za raznos obtebe poloena na ploevino
A
raznos
potr
= 0.002100cm(16cm-5.5cm) = 2.1 cm
2
/m
v obeh med seboj pravokotnih smerej je potrebno
poloiti enako armaturo izbrana mrea Q226.
5.4.3 Zmanjanje strine nosilnosti epov
V primeru, da epi za konno sidranje ploevine sluijo tudi kot epi za
zagotovitev sovprenega delovanja podpornega jeklenega nosilca, je potrebno
to upotevati pri doloitvi potrebnega tevila epov oziroma kontroli epov.

47
Obiajno na tak ep sile od sidranja ploevine in sile zaradi sovprenega
delovanja jeklenega nosilca delujejo v med seboj pravokotnih smereh.
(glej prEN1994-1-1, 6.6.3,6.6.4,9.7.4)
Kontrola strine nosilnosti epa 1
P
F
P
F
2
Rd , t
2
t
2
Rd , l
2
l
+
F
l
raunska vzdolna sila na strini ep zaradi sovprenega
delovanja nosilca (iz analize sovprenega nosilca)
F
t
raunska prena sila na strini ep zaradi sovprenega delovanja
ploe
P
l,Rd
in P
t,Rd
sta odgovarjajoi raunski nosilnosti strinega epa
V skladu z toko 6.6.3 in 6.6.4 prEN1994-1-1 izraunamo raunsko
nosilnost strinega epa (viina epa 100mm):
P
t,Rd
= 73.1 kN (strina nosilnost epa)
P
l,Rd
= 57.0 kN (reducirana nosilnost strinega epa zaradi
pravokotnega poteka reber ploevine)
Raunska prena sila na strini ep zaradi sovprenega delovanja
ploe:
a
k , yp
do Rd , pb t
f
t d k P F

= =

nosilnost ploevine na boni pritisk

6 d a 1 k
do
+ =

= 1+10.5/2.09 = 6.02
d 1 . 1 d
do
= d
do
= 1.1 1.9 = 2.09cm

do
d 5 . 1 a a = 10.5 cm > 1.52.09= 3.14 cm
F
t
= 62.090.0825/1.1 = 22.8 kN/ep
dovoljena raunska vzdolna sila na strini ep zaradi sovprenega
delovanja nosilca ob upotevanju soasnega delovanja sovprene
ploe
1
1 . 73
8 . 22
0 . 57
F
2
2
2
2
l
+ F
l
=54.1 kN/ep

48
6 Konstrukcijske zahteve za izvedbo sovprenih stropov
6.1 Debelina ploe in armatura

Slika 13 Dimenzije ploe in ploevine
- Celotna debelina h ne sme biti manja od 80 mm. Debelina sloja betona nad ploevino
h
c
ne sme biti manji od 40 mm.
- V primeru, ko ploa deluje sovpreno tudi v drugi smeri (z jeklenim nosilcem),
celotna debelina h ne sme biti manja od 90 mm. Debelina sloja betona nad ploevino
h
c
ne sme biti manji od 50 mm.
- Armaturo je potrebno polagati v obmoju h
c
betonske ploe.
- Koliina armature v obeh smereh ne sme biti manja od 80 mm
2
/m.
- Razdalja med armaturnimi palicami ne sme presegati 2h ali 350 mm (kar je manj).
6.2 Agregat
Nominalna velikost zrna agregata je odvisna od najmanje dimenzije konstrukcijskih
elementov, katere zalije beton in ne sme presegati naslednjih vrednosti :
- 0.40 h
c
,
- b
0
/3,
- 31.5 mm.
6.3 Dolina podpiranja
Dolina podpore naj bi bila takna, da je izkljuena monost pokodbe podpore in sovprene
konstrukcije. Biti mora dovolj dolga, da je omogoeno varno pritrjevanje ploevine in da se
ploevina pri gradnji ne bi izmaknila s podpore.

49

Slika 14 Najmanje doline naslanjanja
Upotevati je potrebno naslednje najmanje doline podpiranja:
za sovprene ploe, ki se opirajo na beton ali jeklo:

bc
l mm 75 in
bs
l mm 50 ,
a ploe, ki se opirajo na druge materiale pa:

bc
l mm 100 in
bs
l mm 70 .
Pri kontinuirnem poteku ploevine preko notranje podpore (trajne ali montane) je potrebno
preveriti vnos koncentriranih sil oziroma zagotoviti ustrezno irino podpiranja.
6.4 Razmeanje epov za konno sidranje
epe za konno sidranje je potrebno namestiti na obeh koncih sovprenega stropa. Na robna
nosilca morajo biti pritrjeni skozi ploevino (Nelson epi privarjeni skozi ploevino, Hilti
mozniki pritrjeni z iniki skozi ploevino). Razmak od osi epa do zunanjega roba ploevine
vpliva na velikost sidrne sile (iztrg ploevine). V tabelah (pogl. 4) so bile upotevane najveje
mone razdalje: 105 mm za ep 19 in 121mm za ep 22. iniki Hilti moznikov morajo biti
od roba ploevine oddaljeni vsaj 30mm.
e je profilirana ploevina na eni od vmesnih podpor prekinjena (glej sliko 14, (b)), je
potrebno na mestu prekinitve pri obeh ploevinah zagotoviti enak nain sidranja kot na
zunanjem robu stropa. Pri HILTI moznikih ne bo posebnih teav, pri uporabi privarjenih
epov pa je potrebno zagotoviti zadostno irino podpore.

50
6.5 Armatura za raznos obtebe
h[cm]
Potrebna povrina
armature [cm
2
/m]
(0.2% prereza betona nad
ploevino)
Ustrezna mrea
MAG 500/560
12 1.3 Q133
14 1.7 Q189
16 2.1 Q226
18 2.5 Q257
Armaturo za raznos obtebe lahko namestimo kjerkoli v betonskem prerezu nad ploevino.
Enostavna reitev je polaganje na ploevino.
6.6 Armatura za kontrolo razpok nad vmesnimi podporami
h[cm]
Nepodprto v fazi betoniranja
(0.2% prereza betona nad
ploevino)
Podprto v fazi betoniranja
(0.4% prereza betona nad
ploevino)
12 1.3 cm
2
/m 2.6 cm
2
/m
14 1.7 cm
2
/m 3.4 cm
2
/m
16 2.1 cm
2
/m 4.2 cm
2
/m
18 2.5 cm
2
/m 5.0 cm
2
/m
Negativna armatura mora pokrivati 20% doline razpona na vsaki strani vmesne podpore, e
koristnma obteba znaa manj kot 5kN/m
2
. Pri veji koristni obtebi je priporoljivo dolino
pokrivanja poveati na 25% razpona. Armaturo namestimo pod zgornjo povrino betonske
ploe, upotevaje zaitno plast betona (v stavbah obiajno 2 do 3cm EN 1992-1)
6.7 Zaetno pritrjevanje ploevine
Po postavitvi ploevin na nosilce in pred prietkom ostalih del je priporoljivo ploevino z
iniki pritrditi na nosilce.

51
7 Zakljuki
V razvojni nalogi "Analiza TRIMO HI-Bond sovprenih stropov" so bili zastavljeni in tudi
doseeni trije osnovni cilji:
- pripraviti teoretine in raunske podlage za analizo TRIMO HI-Bond sovprenih
stropov
- izdelati tabele za dimenzioniranje sovprenih stropov v skladu z EN 1994-1-1
- pripraviti napotke za konstrukcijsko zasnovo sovprenih stropov
Na osnovi analize problema in obsenih parametrinih tudij je mogoe ugotoviti naslednje:
- Rezultati za mejno nosilnost sovprenih stropov, pri katerih pri vzdolnem strigu sodeluje
strina vez med betonom in ploevino (A1 A7), so samo informativni, saj ni na voljo
ustreznih eksperimentalnih rezultatov, ki so obvezni.
- V ostalih primerih (B1 B6 in C1 C6) so rezultati v skladu z EN 1994-1-1 in jih je
mogoe uporabiti pri projektiranju sovprenih stropov.
- Rezultati kaejo, da je optimalno obmoje uporabe TRIMO HI-Bond sovprenih stropov v
obmoju razponov od 1.6 m do 2.6 m, kjer je ploevina dovolj mona, da deluje v vlogi
opaa brez dodatnega vmesnega podpiranja. Pri manjih koristnih obtebah je z enojnim
ali dvojnim vmesnim podpiranjem v fazi betoniranja dovoljene razpone mogoe poveati
do 6 m, vendar so te reitve zaradi dodatnega podpiranja manj ekonomine.
- Glede prenaanja vzdolnega striga je najbolj ekonomina varianta s strino vezjo med
betonom in ploevino, saj ne zahteva nobenih dodatnih ukrepov in pokriva razpone od
175 cm do 443 cm. Konno sidranje in dodajanje armature vedno zahteva dodatne stroke.
- Kljuni omejitveni faktor pri nosilnosti sovprenih stropov HI-Bond TRIMO je relativno
ibka HI-Bond ploevina. Zaradi tehnolokih pogojev podjetje TRIMO uporablja samo
ploevine debeline 0.8 mm. Z vejo debelino (1 mm ali celo 1.2 mm) bi se nosilnost v
vseh ozirih poveala. Pri vseh konkurennih proizvodih je debelina ploevine 0.8 mm
najmanja razpololjiva, zgornja meja pa je obiajno pri 1.2 mm.
Poleg debeline tudi oblika ni najugodneja, saj tako imenovana izboena profilacija
(Holorib, Rautaruukki, Ribdeck) omogoa veji prispevek ploevine k vzdolnemu strigu
(v nekaterih primerih celo nekajkrat veja nosilnost na vzdolni strig).
- Opozoriti je potrebno na dejstvo, da so pri sovprenem stropu dopustni razponi pri vejih
debelinah veji, pri ploevini pa veje debeline pomenijo vejo obremenitev in s tem
manje dopustne razpone. Trdnost betona zelo malo prispeva k poveanju dopustnih
razponov sovprenih stropov.
Sklepna ugotovitev je naslednja:
Najbolj ekonomino uporabo je s TRIMO HI-Bond stropovi mogoe dosei v obmoju
razponov 1.6 do 2.6 m, kjer ni potrebno dodatno podpiranje ploevine med betoniranjem in z
upotevanjem strine vezi med betonom in ploevino za prenos vzdolnega striga brez
dodatnih ukrepov (npr. konno sidranje). Omenjeni razponi predstavljajo najbolj obiajno
obmoje razmakov sekundarnih nosilcev v jeklenih okvirjih. Za doloitev strine vezi med
betonom in ploevino je potrebno izvesti standardne teste, saj je eksperimentalno doloanje te
nosilnosti edina monost.


52
Literatura
R.P. Johnson, D. Anderson, Designers handbook to Eurocode 4-Part 1.1: Design of composite
steel and concrete structures, Thomas Telford, London, 1993
G. Hanswille, R. Bergmann, Neue Verbundbaunorm E DIN 18000-5 mit Kommentar und
Beispile, Stahlbau Kalender 2000, Ernst&Sohn, str. 290-461
I. Sauerborn, N. Sauerborn, Geschossdecken mit Profilblechen, Stahlbau Kalender 2000,
Ernst&Sohn, str. 481-548
D.L. Mullett Composite floor systems, Blackwell Science, 1998
SIST ENV 1992-1
SIST ENV 1993-1-1
SIST ENV 1993-1-3
SIST ENV 1994-1-1
prEN 1994-1-1