Energetski Efikasni Zgradi

S TAN K O S PAS I ]
ENERGETSKI EF I KASNI ZGRADI

-PR I R A ^ N I K -
Pr oi zvodst vo na PVC pr ozor ci i vr at i
AVTOR: STANKO SPASI]

Sopstvenik naIV-DIZAJN
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

-kniga prva-
Skopje: April 2010
Avtorski prava 2010 IV-DIZAJN.Site prava se zadràni. Reprodukcija na

priloèniot material vo celost ili na delovi, vo bilo koja forma ili vo
medium bez pismeno odobrenie na IV-DIZAJN e zabraneto.
Copy right 2010 IV-DIZAJN. All rights reserved. Reproduction in whole or in part in any form or
medium without the express written permission of IV-DIZAJN is prohibited.
S O D R @ I N A
UVOD..
7ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST... 8
[to ozna~uva terminot energetska efikasnost?
... 8 Kakvo vlijanie ima koristeweto na
energija vrz okolina? ... 9[to se fosilni goriva?
... 9 [to ozna~uva terminot
odr`liv razvoj? .. 10 [to e efektot
staklena bav~a? ... 10Koi se
posledicite od efektot na globalno zatopluvawe?
10Koi se merkite za namalubawe na efektot staklena
bav~a?... 11[to se obnovlivi izvori na energija?
.... 11 Dali lugeto voop{to
razmisluvaat za energijata koja ja koristat?
..
11Defenicija za pasivna ku}a
....... 15Koi se pridobivkite od
gradewe na energetski efikasni zgradi?
.......
18Zakonski propisi od sverata na grade`ni{tvo, za{teda
na energija i toplinska za{tita vo Evropska Unija
.. 19Zakonski propisi za energetska
efikasnost vo Republika Makedonija
. 20ENERGETSKI
EFIKASNI ZGRADI 22Toplinski
zagubi .
23Arhitektonsko dizajnirawe na pasivna ku}a
..... 25Toplinska izolacija na nadvore{ni
yidovi.... 27Toplinska izolacija na
krov 30Toplinska izolacija
na pod ..... 33Toplinski
mostovi .. 34PROZORCI
. 38Materijali
od koi se izraboteni prozorcite .... 41[to e
PVC? .... 41Deset
pri~ini zo{to PVC prozorci ...
42Kako do kvalitetni prozorci
5
.. 44Son~evo zra~ewe
...49STAKLO
... 50
Izgled ...
51Performansi ......
51Nisko-emisiono K staklo ....
52Staklo so visoka solarna transmisija
.. 53Staklo so sredna solarna
transmisuja ..54Staklo so niska
solarna transmisija 54Kaleni
stakla ...
55Laminirani
stakla...... 56Stakla so
dobri akusti~ni performansi .
56Samo~istivi stakla
.... 57 Na koj na~in
staklata se ~istat sami? ..
57Termoizolacioni stakla
59[to e
termioizolaciono staklo....
60Polnewe so argon i kripton
.... 62Zarosuvawe
(kondenzacija) na staklata 63Kakvo
staklo da se predvidi za odreden objekt? ..
66Pravilno provetruvawe na prostoriite
.. 69Sistemi za prifa}awe i za{tita
od sonce .... 69Vozdu{en tek
. 71Toplinska
udobnost .... 72PROCENKA
NA ENERGETSKA EFIKASNOST . 73Op{ti
preporaki za zgolemuvawe na energetska efikasnost kaj
postoe~kite zgradi (ku}i)
.................................................................. 77PRILOG
Pravilnik za energetska
efikasnost na grade`ni objekti ... 81
UVOD
Kako i sekade vo svetot taka i kaj nas so porast
na ìvotniot standard se pojavuva potreba za tro{ewe
na se pogolema koli~ina na energija. @itelite na
Makedonija tro{at po malku energija od onie vo Evropa,
no vo sporedba so evropejcite za nea pla}aat mnogu
pove}e vo odnos na svoite plati. Vo Makedonija okolu
30% od gra|anite ìveat na pragot na siroma{tija, a
verojatno isto tolku, ako ne i pove}e, na pragot na
energetskata siroma{tija. Dodeka vo Evropa koristewe
na energija se smeta za zagarantirano gra|ansko pravo
vo
mnogu
doma}instva,kaj
nas
zagrevaweto
na
prostoriite, voda za upotreba i ladeweto se luksuz koj
nemoàt da si go priu{tat, ili moàt samo vo
ograni~eni koli~ini. Edinstven na~in da se dobliìme
do evropskoto nivo e da se pristapi kon energetska
efikasnost i metodite koi ovozmoùvaat da se postigne
ista temperatura no so pomalku potro{ena elektri~na
energija.
Od
po~etokot
na
2010
godina
vo
implementacija e Pravilnik za energetska efikasnost na
grade`ni objekti koj go donese Ministerstvoto za
Ekonomija, a so koj se regulirani normativite za
energetska efikasnost, a spored koj ke mora da bide
izgraden sekoj nov objekt. No toa e za novite, a {to e
so starite objekti koi tro{at enormni koli~ini na
energija. Op{ta e konstatacija deka starite objekti se
ogromen potencijal za za{teda na energija pa i tuka
vladata treba pod hitno da intervenira so donesuvawe
na zakon za dano~na stimulacija za sekogo koj }e
nabavi
bilo
kakvo
sredstvo
ili
element
vo
grade`ni{tvoto za kogo so sertifikat ke dokaè deka e
energetski efikasen.
Makedonija treba vo slednite nekolku godini
za{tedi najmalku 9% od potro{uva~kata na energija.
taa nasoka energetskata efikasnost, osven {to
imperativ i potreba na op{testvoto, prestavuva
najdobriot i najprifatliviot resurs so koj moè da
namali golemiot uvoz na elektri~na energija, i da
8
da
Vo
e
i
se
se
spre~i odlivot na devizi. Spored nekoi eksperti

Makedonija
so
voveduvawe
merki
za
energetska
efikasnost do 2020 god. moè da za{tedi 2.000 megavat~asa elektri~na energija, {to e ramno na godi{noto
proizvodstvo na prviot blok na REK Bitola i TEC
Oslomej zaedno. Spored nekoi analizi, so edno evro
vloèno vo energetska efikasnost se za{teduvaat 2,2
evra na tro{ocite za snabduvawe so struja. Za
Makedonija toa e za{teda od desetici milioni evra
godi{no. Podobruvaweto na energetskata efikasnost mora
da po~ne so javnite zgradi kako najgolemi potro{uva~i
(so nad 40%) na elektri~na energija.
Makedonija mora da go promeni kursot vo tro{ewe
na energijata, pa namesto da razmisluva da gradi vakvi
ili onakvi centrali ilida dodeluva subvencii za
alternativni izvori na energija, moè samo da se
potrudi da postoe~kata energija se tro{i po efikasno.
Potencijalot za vakov na~in za za{teda e mnogu golem i
moè da dostigne do 40% od postoe~kata potro{uva~ka, a
investiciite za vakov na~in na {tedewe }e se isplatat
najmnogu za osum godini. No mora da potencirame u{te
edna{ deka za da se ostvari ova zamisla, potreben e
radikalen presvrt vo svesta i odnosot kon energijata i
ekologijata.Energetskata efikasnost ne e samo merka,
taa e resurs, pa zatoa e potrebno da {to e mo`no po
skoro se po~ne so nejzinoto iskoristuvawe.
ENERGIJA I ENERGETSKA EFIKASNOST
Bez energija nema ìvot. Energijata e sposobnost da se
izvr{uva rabota, energijata e dvièwe, toplina, ìvot.
Energijata e dvigatel na celiot svet, pa taka i na
na{iot ìvot. Se koristime so nea za da bi se dvièle,
da bi rabotele i da bi se hranele, a taa ni gi
osvetluva domovite, ni gi podviùva sredstvata za
rabota, prevoznite sredstva i dr. Energijata ni e
potrebna za greewe, ladewe, topla voda i dr. Se {to
rabotime vo eden ili drug oblik povrzano e so
energijata.
9
y
y
Osnovna edinica za energija e xul (joule)1J=1Ws.

Osnovna edinica e vat-sekunda (watt-second), no
naj~eso koristena merka za potro{uva~ka na
energija e kWhkaj {to1 kWh = 3.600.000 J = 3,6 MJ.
[to ozna~uva terminot energetska efikasnost?

Poimot energetska efikasnost naj~esto se sre}ava vo
dve mo`ni zna~ewa, od koi ednoto se odnesuva na uredi,
a vtoroto na merki. Pod energetski efikasen ured se
podrazbira onoj ured koj
ima golem stepen
na
iskoristuvawe na energijata, odnosno mali zagubi pri
transformacijata od eden vid na energija vo drug. Na
primer obi~nata sijalica golem delod elektri~nata
energija ja pretvara vo toplinska, a samo mal del vo
korisna svetlosna energija, pa vo toj smisol taa
prestavuva energetski neefikasen ured. Koga se vo
pra{awe merkite, toga{ pod energetska efikasnost gi
smetame merkite koi se primenuvaat so cel da se namali
potro{uva~kata na energija. Bez razlika dali merkite
koi se sproveduvaat za taa cel se tehni~ki, tehnolo{ki
ili drugi, mora da obezbedat ist ili po golem stepen
na ostvaren komfort i standard.
Kakvo vlijanie
okolinata?
ima
koristeweto
na
energijata
vrz
Najgolemiot del na energija, koja ja dobivame,

nastanuva so sogorevawe na fosilnite goriva (jaglen,
te~ni
goriva,
priroden
gas).
Vo
taa
prilika
nastanuvaat {tetni gasovi (jaglen-dioksid, azotni i
sulfurni oksidi) koi se osloboduvaat vo atmosferata,
kako i te~en i cvrst otpad koj se odloùva vo blizina
na energetskite objekti. Vlijanieto na ìvotnata
sredina zavisi od tipot na proizvodniot energetski
objekt
(klasi~na
termoelektrana,
gasna
turbinska
postrojka, kombinirana gasno-parna postrojka) i vrsti
na gorivo. Site vlijanija na ìvotnata sredina moàt
da se podelat na lokalni, regionalni i globalni.
10
Lokalnite
vlijanija
se
emisiite
na
lete~kiot pepel i ~ad, otpadnata toplina i
buka.
Regionalno
vlijanie
imaat
emisiite
na
sulfurni i azotni oksidi, koi so vlagata od
vozduhot vo oblacite stvaraat kiselini, koi
pak se poznati kako kiseli do`dovi.
Globalno
vlijanie
ima
emisijata
na
jaglenoroden-dioksid i metan, koja doveduva
do
efektot
globalno
zagrevawe
odnosno
staklena bav~a.
[to se fosilni goriva?
Vo fosilni goriva spa|aat jaglenot, naftata i
prirodniot gas. Ovie goriva nastanale so fosilizacija
na izumrenite bilki ili ìvotni pred pove}e milioni
godini. So sogoruvawe na ovie goriva hemiskata
energija koja tie ja sodràt se pretvara vo toplinska.
A
toplinskata
energija
ponatamu
se
koristi
za
zagrevawe na voda (vo toplanite), proizvodstvo na
parea (vo termoelektranite) ili se pretvara vo
mehani~ka rabota i gi pokrenuva prevoznite sredstva
itn.
Denes
najmnogu
od
site
za
potrebite
na
~ove~anstvoto
se
koristi
energijata
dobiena
od
fosilnite goriva.
[to ozna~uva terminot odr`liv razvoj?
Edna od defeniciite za odr`liv razvoj e: Razvoj
koj vo celost gi zadovoluva potrbite na dene{nicata,
bez negativni posledici na idninata, odnosno mo`nosta
da idnite generacii si gi zadovoluvaat svoite potrebi.
Ovde predi se se misli na takvo iskoristuvawe na
energijata i energetskite resursi koe nema da ostavi
negativni posledici za idninata. Negativnite posledici
na dene{niot razvoj se sogleduvaat vo prekumernoto
zagaduvawe na planetata i iscrpuvawe na resursite na
fosilni goriva. Odr`liviot razvoj ima za cel podigawe
na kvalitetot na ìvotot kako nam taka i na na{ite
idni pokolenija.
11
[to e efektot staklena bav~a?

Ovoj efekt se odnesuva na prekumerno zagrevawe na
zemjinata povr{ina. Del od toplinskoto zra~ewe, koe
preku son~evite zraci stignuva do zemjinata kora, se
odbiva vo atmosferata i namesto da odi vo svemir, go
absorbiraat nekoi atmosverski gasovi i povtorno go
dozra~uvaat na zemjata. Na ovoj na~in temperaturata na
zemjinata povr{ina postojano se zgolemuva. Gasovite
koi
najmnogu
pridonesuvaat
za
ovoj
fenomen
se
jaglenoroden-dioksid i metanot. Ovoj efekt delumno e i
koristen bidejki da ne e toj temperaturat na zemjata
bi bila za okolu 35S po niska. No, prekumernoto
koriste na fosilnite goriva doveduva do zgolemuvawe na
koncentracijata na navedenite gasovi vo atmosferata, i
zgolemeno zagrevawe na zemjinata povr{ina, odnosno do
efektot staklena bav~a i klimatski promeni.
Koi se posledicite od efektot na globalnoto zagrevawe?
Zgolemeniot efekt na staklena bav~a, koi doveduva
do fenomenot globalno zagrevawe na zemjinata povr{ina,
vlijae na zgolemuvawe na nivoto na moreto (poradi
topeweto na ledot na polovite) i globalno zgolemuvawe
na koli~estvoto na vrneì. Promenite se sogleduvaat vo
poplavite i erozija na obalite, vo zemjodelieto se
menuvaat koli~inite i vrstite na posevite, se menuvaat
koli~inite i kvalitetot na vodata za piewe, itn.
Koi se
bav~a?
merkite
za
namaluvawe
na
efektot
staklena
Edna od najzna~ajnite merki za namaluvawe na

efektot staklena bav~a i globalnoto zagrevawe, e
promena na na{iot odnos povrzan so koristewe na
energijata. So po efikasno koristewe na energijata ja
namaluvame
emisijata
na
jaglenoroden-dioksid
vo
atmosverata. So koristewe pak na obnovlivite izvori na
energija, kako {to se sonceto, vetarot i biomasata,
proizveduvame energija bez emisija na {tetni gasovi i
12
so toa vr{ime zna~ajna redukcija na koli~estvoto na

gasovite koi se odgovorni za efektot staklena bav~a.
[to se obnovlivi izvori na energija?
Obnovliva energija se dobiva od izvori na
energija koi kontinuirano se obnovuvaat so tek na
vremeto. Za razlika od fosilnite goriva, ~ii rezervi
se iscrpuvaat bidejki brzinata na iskoristuvawe e
neuporedivo po golema od brzinata na nastanuvawe, i za
~ije obnovuvawe se potrebni poveke vekovi, rezervite
na
obnovlivite
izvori
nemoàt
da
se
potro{at.
Osnovnite izvori na obnovlivata energija se sonceto
(solarna energija), vetar, voda vo dvièwe (reki,
plima
i
oseka,
morski
branovi),
toplinata
vo
vnatre{nosta na zemjata (geotermalna energija vo oblik
na topla voda ili parea, toplina na karpite i dr.) i
biomasi (drvo, organski otpad i razni masleni bilki).
Dali lugeto voop{to razmisluvaat za energijata koja ja
koristat?
@itelite
na
zemjata
se
se
po
svesni
za
posledicite koi nastanuvaat so neumerno i neracionalno
koristewe na energijata. Vo Evropskata unija i SAD,
blagodarenie
na
kvalitetnata
informisanost
i
edukacija, postoi daleku po izgradena svest kaj
{irokata populacija,
za
potrebata
od
energetska
efikasnost i zna~ewe na iskoristuvawe na obnovlivi
izvori na energija. Nivnite sajtovi i drugi materijali
poveke vnimanie posvetuvaat na ova problematika, a i
vloùvawata vo energetska efikasnost e po golema vo
site
oblasti.
Sekako,
nivnata
ekonomska
mo}
e
neuporedivo
po
golema
od
na{ata
pa
moàt
da
razmisluvaat na po inakov na~in. Me|utoa, pomalata
ekonomska mo} ne ne osloboduva od obvrskata da i nie
razmisluvame i ~inime {to e mo`no poveke po toa
pra{awe. Pa sepak spored nekoi statistiki analizi, za
sva}awata i navikite na ìtelite na EU, seu{te e mo`no
da se stori ne{to pove}e, naro~ito vo oblasta na
edukacijata i informiraweto na gra|anite. Gra|anite ne
13
se dovolno informirani za merkite koi e potrebno da se

sprovedat da bi se ostvarilo zna~ajno namaluvawe na
potro{uva~kata na energija, sekako bez naru{uvawe na
komforot. A veruvale ili ne, za ostvaruvawe na taa cel
ponekoga{ se potrebni sosema ednostavni promeni vo
navikite, a ponekoga{ samo pomali vloùvawa koi brzo
ni se vra}aat.
Spored ekspertite, energetskata efikasnost, koja
e top tema na svetsko nivo, kaj nas se u{te e vo
svoeto ra|awe. Spored odredeni istraùvawa pove}e od
polovinata od gra|anite ne znaat {to zna~i terminot
energetska efikasnost, a duri 83% od niv ne znaat {to
zna~at
kategoriite
A,B,C,D
na
aparatite
za
doma}instvo, koi vsu{nost go ozna~uvaat stepenot na
energetska efikasnost, odnosno kolku aparatot {tedi
energija.
Zna~eweto na proektirawe i
upravuvawe so energija vo
zgradite
denes
ne
e
potrebno posebno da se
naglasuva. Nedostatokot na
energija
i
stalno
poka~uvawe
na
nejzinata
cena
i
cenata
na
energentite,
klimatskite
promeni i zagaduvawe na
okolinata
poradi
neracionalno
tro{ewe
na
energijata, se problemi so koi se soo~uvame pove}e od
bilo koga. So porastot na ìvotniot standard, raste i
potro{uva~kata na energija i toa kako za greewe taka i
za
ladewe,
posebno
so
masovnoto
uveduvawe
na
klimatizacija vo zgradite i javnite objekti. Poradi
golemata potro{uva~ka na energija vo zgradite, a
istovremeno i najgolemiot potencijal za energetski i
ekolo{ki za{tedi, energetskata efikasnost i odrìvata
izgradba denes postanuvaat prioriteti na sovremenata
arhitektura i energetika. Ova podra~je e prepoznatlivo
kako podra~je so najgolem potencijal za smaluvawe na

vkupnata potro{uva~ka na energija na nacionalno nivo,
so {to direktno se vliae na ugodniot i kvalitetniot
prestoj vo zgradite, podolgiot ìvoten vek na zgrdite,
koko i doprinos za za{tita na okolinata.
Zgradite se najgolemi poedine~ni potro{uva~i na
energija, a so toa i golemi zagaduva~i na okolinata.
Poradi dolgiot ìvoten vek na zgradite, nivnoto
vlijanie na okolinata vo koja ìveeme e isto taka
dolgo i kontinuirano i ne smeeme da go zanemarime. So
zadovoluvawe na 3E-formata - energija, ekonomija,
ekologija - e noviot uslov koj se postavuva pred
proektantite i gradeìncite. Od edna strana se
sre}avame so problemot na novi gradbi usoglaseni so
noviot ìvoten standard i odrìviot razvoj, a od druga
strana so problemot na osovremenuvawe na postoe~kite
gradbi koi vo golema mera ne gi zadovoluvaat dene{nite
standardi (tro{at mnogu energija i ja zagaduvaat
okolinata) pa preku no} postanuvaat golem problem.
Dobro planirana odrìva obnova na starite zgradi denes
moè
da
deluva
kako
svoeviden
urbanisti~ki
i
arhitektonski potik, no i kako pole za primena na
inovativni tehni~ki i tehnolo{ki re{enija.
Sovremenata arhitektura denes, so kreativniot
pridones i pridonesot za kvaliteten ìvot, mora da
vklu~i cela niza merki za podobruvawe na energetska
efikasnost, mo`nost za koristewe obnovlivi izvori na
energija, namaluvawe na koristeweto na fosilni goriva
i zagaduvawe na okolinata vo koja ìveeme. No
arhitekturata kako nauka denes sekako e vo pozicija da
odgovori na tie predizvici koi se postavuvaat pred
nea, pozativno da vlijae na ublaùvawe na energetskata
i ekolo{kata kriza i da pridonese za odr`liviot
razvoj. Site u~esnici vo grade`ni{tvoto mora da bidat
svesni na svojata odgovornost, kako za ona {to go
pravat, taka i za ona {to moèle da go napravat no ne
go napravile. Za da dene{nata arhitektura postane
kulturno nasledstvo na idninata, taa mora da si go
15
najde mestoto vo toj mnogu

konteks na odr`liv razvoj.
kompleksen
globalen
Sovremeniot
pristap
na
arhitekturata
i
grade`ni{tvoto go karakterizira energetski i ekolo{ki
racionalno
urbanisti~ko
planirawe,
proektirawe,
gradewe i rekonstrukcija na zgradi i naselbi, so
primena
na
bioklimatski
proektantski
tehniki
i
principi na pasivna i aktivna son~eva arhitektura.
Postojaniot razvoj i napredok vo proektirawe i gradewe
na niskoenergetski ku}i e trajna profesionalna cel i
zada~a na sekoj proektant i graditel.
Energetskiot i ekolo{kiot pristap kon arhitekturata
i urbanizmot kako del od strategijata za odr`liv
razvoj, iziskuva poznavawe na mnogubrojni sloèni temi
i interdisciplinarna rabota na primena na specifi~ni
energetsko-ekolo{ki metodi na proektirawe i grade`ni
tehnologii. Blagodarenie na sovremenite proektantski
re{enija, energetski efikasnite materijali i elementi
na oprema, za{tedata na energija i ekolo{kiot pridones
postanuvaat se po zna~ajni. Energetski i ekolo{ki
osvesteno grade`ni{tvo ima za cel:
da gi namali zagubite na energija vo zgradite so
podobruvawe
na
toplotnata
izolacija
na
nadvore{nite elementi i povolniot odnos na
povr{inata i volumenot na zgradata,
da
gi
zgolemi
toplinskite
pridobivki
so
orientacija na zgradata i koristewe na son~evata
energija,
da
ja
zgolemi
energetskata
efikasnost
na
termoenergetskiot sistem.
Glavnite principi za proektirawe i izgradba na
energetski efikasni zgradi bazirani na sovremeni
visokotehnolo{ki dostigawa se slednite;
Ispravna
orientacija
vnatre{niot prostor;
16
dimenzionirawe
na
Kvalitetna toplotna izolacija na nadvore{nite

yidovi;
Vgraduvawe na energetski efikasni prozorci i
vrati;
Energetski efikasni sijalici, greewe, ladewe i
ventilacija;
Sistem za dnevno osvetluvawe;
Sistem na pasivni solarni elementi;
Aktivni solarni sistemi;
Energetski
i
ekolo{ki
efikasni
grade`ni
materijali i elementi.
Konceptot pasivna ku}a kako ku}a bez aktiven sistem za
zagrevawe, ili kako energetski samostojna ku}a e dosta
interesen vo konteks na re{avawe na problemot okolu
nedostig na energija vo Republika Makedonija.
DEFINICIJA ZA PASIVNA KU]A
15.000
12.000
u tra u
l
}a
vkupni t r o{ oci
9.000
energ
ets i ef i asna u}a
6.000
t r o{ oci za ener g ja
i
d od at ni t r o{ oci
3.000
pasi vna u}a
go d i {
10
20
n a p o t r o {
30
u v a ~
40
a n a e n e r g i ja
17
50
k ap i t al i zi r an i v k up n i t r o { oc i vo Eur .
Pasivna ku}a (Passive house) moè da se definira kako

ku}a
koja
nema
aktiven
sistem
za
greewe
so
konvencionalni izvori na energija. Popularno
se
narekuva ku}a bez greewe ili ednolitarska ku}a,
bidejki energetskata potro{uva~ka na takva ku}a moè
da se izrazi samo so eden litar nafta za doma}instvo
po m godi{no.
60
W h /m 2
Apar at i z a dom i ns t v o
a}
250
Vent i l ac i ja
Topl a v oda
200
G eewe
r
150
100
Pa vn ku a
si a }
E g e ikasn ku a
ner . f
a }
Star i zg a
r di
G m opi s 1984
er .pr
i
G .pr op si 1995
erm
i
50
[ v pr op si 198
ed.
i
0
2
God i { n a pot r o { uva~ka na ener gi ja (kWh/m )
300
Od prikaàniot dijagram moè da se vidi deka

godi{nata potreba za zagrevawe na sovremena pasivna
ku}a se dviì najmnogu do 15 kW ,a vkupna godi{na
h/m
potreba
za greewe, potro{uva~ka za topla voda i
elektri~na energija iznesuva po malku od 42 kW , {to
h/m
e po malku od 1/10 od konvencionalnata ku}a. Potrebata
od toplina za greawe na pasivnite ku}i e za 80% po
mala vo odnos na novite ku}i proektirani spored
germanskite standardi od 1995 god. So ukinuvawe na
konvencionalniot sistem na greewe pasivnata ku}a
ostvaruva dodatna za{teda
i postanuva ekonomski
isplatliva.
2
1x160 kWh/m
2
4x40 kWh/m
2
10x15 kWh/m
Od prikaànata skica moè da se vidi deka vkupnata

energija
potrebna
za
VKUPNA ENERGETSKA POTREBA NA ZGRADI
300
zagrevawe na obi~na ku}a
el ekt r i ka
e dovolna da zagree 4
250
vent i l aci ja
t opl a vod a
energetski
efikas-ni
200
gr eew e
ku}i
ili
10
pasivni
gr adba
150
ku}i.
100
Osnovna
ideja
na
pasivnata ku}a e da so
0
pasi vna ku} a
l asi ~na gr ad ba ni s o ener get s i
(p assive ouse)
ku} i
oblikot, orientacijata i
visokoto nivo na toplotna izolacija na nadvore{nite
yidovi i krovot i kvalitetna ventilacija na prosto18
50
Passive House Institute
rot, stvori optimalna ku}a koja nema potreba od

konvencionalni izvori na greewe. Zna~i pravilo za
uspe{no proektirawe i optimizirawe na pasivna ku}a e:
Minimizirawe na zagubite na toplina od ku}ata
Maksimizirawe na pridobivka na toplina vo ku}ata
Doveduvawe na optimalna koli~ina sve` vozduh po
sistem na prisilna ventilacija, so rekuperacija
na del od energijata od iskoristeniot vozduh.
y
y
y
Koeficientot na toplinska propustlivost za site

nadvore{ni yidovi i krov ne smee da bide po golem od
U=0,15 W/mK, a kaj prozorcite i nadvore{nite vrati
U=0,80 W/mK. Za energetska pridobivka od son~evite
zraci potrebna e {to po golema otvorenos (pove}e
prozorci) od ju`nata strana, so izuzetno visoka
termoizolacija i kontrola na ventilacija. Za greewe na
topla voda se koristat termi~ki kolektori.
S p r
a i a
i z

si sa
v z
v
v z
si sa
v z

E rg ts f i k i p z r i
ki
as r
v
v z
ar i t r mi ~ki
kt r i
S
k

ti a i
si st m
s t p i ska p
r { ka
ski r azm
v a~

t p i
z m

Do skoro se misle{e deka za potro{uva~ka na

energija
ispod
50
kW /mpremnogu
ja
poskapuva
dodatnata investicija. Toga{ e dokaàno deka ako
19
godi{nite potrebi za greewe vo ku}ata se namalat na po

malku od 15 kWh/m bi moèle da go izbegneme
konvencionalniot
sistem
na
greewe.
Sredstvata
za{tedeni na toj na~in bi moèle da gi investirame vo
dodatnoto podobruvawe na izolacijata na nadvore{nite
yidovi i krovot i vo sistemot za ventilacija, pa so
toa seu{te da imame po mala po~etna investicija
odkolku kaj niskoenergetskite ku}i. So takva pasivna
ku}aza{tedite se izuzetno golemi, a emisijata na
{tetnite gasovi e svedena na minimum.
Mnogubrojnite realizirani objekti na pasivni ku}i
vo Evropa pokaàa deka dopolnitelnata investicija vo
toplinska izolacija i sistem na ventilacija, kako i
kompenzirano namalenite vloùvawa vo tehnikata na
greewe, doveduvaat do prose~no zgolemuvawe na vkupnite
tro{oci za greewe do okolu 10%. Smetajki deka tie
dodatni vloùvawa }e se izamortiziraat niz minimalnite
tro{oci za greewe vo prvite deset godini, se doa|a do
jasni rezultati koi ukaùvaat na ekonomska opravdanost
na vakvata izgradba. No ne treba da se zaboravi deka
glavniot
pozativen efekt na pasivnata ku}a e krajno namalena
potro{uva~ka na konvencionalni goriva i za{tita na
okolinata.
20
Termografska
slika
napassive
house
Energetska efikasnost, koristewe na obnovlivi izvori

na energija i za{tita na okolinata, se vsu{nost
najaktuelnite temi na po~etokot na noviot millennium.
Postojaniot porast na cenata na energentite i faktot
deka konvencionalnite izvori na energija se ograni~eni
i iscrplivi, kako i razvojot na svesta za za{teda na
energija i za{tita na okolinata, go doveduva pra{aweto
za energetska efikasnost vo grade`ni{tvoto i koristewe
na obnovlivite izvori na energija, na mnogu va`no
mesto vo sovremeniot svet.
Koi se pridobivkite
efikasni zgradi?
od
gradeweto
na
energetski
Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe

i elektri~na energija
Po kvalitetno ìveewe i po dolg vek na zgradite
Pridones kon za{tita na okolinata i namaluvawe na
{tetnite gasovi ispu{teni vo atmosferata, kako i
globalnite klimatski promeni.
ZAKONSKI PROPISI OD SVERATA NA GRADE@NI[TVOTO, ZA[TEDA

NA ENERGIJA I TOPLINSKA ZA[TITA VO EVROPSKATA UNIJA
Za energetskite svojstva na zgradite od golema

va`nost se dvete smernici na EU: taka nare~enata AV
vo
sklop
na
smernici
93/76 Cizraboteni
AV programata na EU, i smernicite za grade`nite
proizvodi. Smernicite na Sovetot na Evropa za grade`ni
proizvodi 89/106 Cpropi{uvaat za{teda na energija i
toplina
kako
eden
od
{este
bitni
na~ela
vo
grade`ni{tvoto. Smernicite93/76 C, gi obvrzuva site
21
zemji odEU da izrabotat i implementiraat program za

{es
specifi~ni
podra~ja
so
cel
podobruvawe
na
energetskata efikasnost. Me|utoa va`no e da se
napomene deka smernicite 93/76 Cse doneseni vo sosema
drug politi~ki konteks, pred Kyoto protokolot i pred
prepoznavawe na realnata opasnost od se pogolemata
zavisnost na zemjite od EU od uvoz na energenti. Iako
doprinosite na smernicite se neosporni, vo ovoj mig
tie pove}e ne se potpolno adekvatni za postignuvawe na
sakanite energetskit za{tedi vo zgradite. Poradi
slabite rezultati na spomenatite smernici, evropskata
komisija mora{e da pokrene niza ponatamo{ni akcii: za
sproveduvawe na merkite za energetska efikasnost,
smaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija, porast
na u~estvoto na obnovliviteizvori na energija vo
vkupnata
energetska
potro{uva~ka
i
za{tita
na
okolinata.
Dolgoro~nata cel na EU objavena e vo 1997 god. vo
dokumentot White aper or a Commynitu trate y and Action Plan.
Vo
2000
god
eropskata
komisijago
objavi
takanare~eniotGreen paperkako platforma za neophodnite
akcii vo podra~jeto na energetikata.Green paper bara
promeni vo navikite na potro{uva~iteso cel da se
namali potro{uva~kata na energija, na primer izgradba
na energetski efikasni zgradi, intenzivirawe na
istraùvawa, razvoj i koristewe na obnovlivi izvori na
energija, i ja konkretizira podr{kata za site tie
aktivnosti niz novi zakonski akti i finansiski
stimulacii. Vo toj osnoven dokument evropska komisija
gi istaknuva klu~nite momenti:
Ako vo EU se zadrì sega{niot trend na porast na

potro{uva~ka na energija, EU spored provedenite
analizi do 2030 god. }e uvezuva 70% energija
namesto sega{nite 50%.
Vo ovoj moment emisijata na gasovi vo atmosferata
vo Evropa e vo porast, i ako toj trend prodolì
zemjite od EU nema da bidat vo sostojba da go
22
po~ituvaat Kyoto protokolot, spored koj emisijata

na {tetnite gasovi od 2008 do 2012 bi se namalila
za 5,2% vo odnos na 1990 god.
Navedenite klu~ni momenti prestavuvaat jak razlog za
sproveduvawe na site raspoloìvi merki za energetska
efikasnost, so cel za namaluvawe na potro{u-va~kata na
energija i za{tita na okolinata vo najgolema mo`na
mera.
! #%
!" $ "# # " !
KTOR R D @NI [ T O O U
O2
O2 O
! $ $
MI I J N
O TOJB
0110
( (
IOTO -
54 )
1210
54
6
O TOJB
MO@N
1332
( (
ZAKONSKI PROPISI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA
Zaradi prilagoduvawe so evropskoto zakonodavstvo
a vrz osnova na ^l:130 stav 8 od Zakonot za
energetika, ministerot za ekonomija donese Pravilnik
za energetska efikasnost na grade`ni objekti. So ovoj
pravilnik se odreduvaat maksimalnite vrednosti na
toplinskata propustlivost(U=W/mK)niz pregradite na
grade`nite objekti, kako i barawa za za{tita vo odnos
na prodor na vlaga, nekontrolirano navleguvawe na
vozduh i za{tita od sonce, kako i maksimalnite
specifi~ni koli~ini na primarna energija (kWh/m)
godi{no, koi se upotrebuvaat za zadovoluvawe na
potrebite za greewe, ladewe, ventilacija, podgotovka
na sanitarna topla voda i osvetluvawe, na grade`niot
objekt kako celina, poradi podobruvawe na energetskite
karakteristiki na grade`nite objekti, zemajki gi vo
predvid nadvore{nite klimatski i lokalni uslovi, kaki
i vnatre{nite klimatski barawa i ekonomi~nosta.
23
&
'
So
ovoj
Pravilnik
jasno
e
kaàno
deka
energetskata efikasnost mora da se predvidi u{te vo
faza na proektirawe na objektite. Vo proektite mora da
postoi presmetka za energetska efikasnost vo koja
treba
jasno
da
se
prikaè
deka
proektiranite
konstrukcii i instalacii, kako i kompletniot gradeèn
objekt kako celina, napolno se vo soglasnost na
barawata utvrdeni so ovoj pravilnik.
Presmetkite treba da sodràt:
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
Koeficient na toplinska propustlivost na sekoja

grade`na konstrukcija (U)
Koeficient na toplinski zagubi niz obvivkata na
grade`niot objekt (NT)
Koeficient na toplinski zagubi pri ventilacija na
grade`niot objekt (HV)
Vkupen koeficient na prenesuvawe na toplina niz
obvivkata na grade`niot objekt (N)
Vkupna godi{na potreba od toplina za greewe i
provetruvawe na grade`niot objekt (QH, nd,an)
Vkupna godi{na potreba od energija za ladewe (QC,
nd,an) na grade`niot objekt.
Vkupna godi{na potreba od energija za osvetluvawe
na grade`niot objekt
Vkupna
godi{na
potreba
od
energija
za
podgotvuvawe
na
sanitarna
topla
voda
vo
grade`niot objekt
Vkupna godi{na potreba od primarna energija na
sistemot
Vkupna
emisija
na
SO pri
zadovoluvawe
na
potrebite za energija na grade`niot objekt.
Po izgradba na objektot investitorot }e treba da

obezbedi sertifikat za energetska
efikasnost
na
objektot, a pak vo nego site podatoci od ispituvawa
koi ke gi zadovolat gorenavedenite presmetki.
ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI
24
Nagliot razvoj na stambenata izgradba vo 60-te i 70-te

godini, rezultira{e so izgradba na golem broj zgradi
koi denes se registrirani kako golemi potro{uva~i na
energija i potrebno e sistematski da se obnovat.
Zgradite koi se izgradeni pred 1970 god. se gradeni vo
vremeto na pojava na novi materijali, stati~ki po
lesni i po tenki konstrukcii, a istovremeno vo period
na evtina energija i nepostoewe na propisi za potrebi
od energetska za{tita na zgradite. Denes tie zgradi se
golemi potro{uva~i na energija i nikako ne gi
zadovoluvaat sovremenite tendencii za namaluvawe na
potro{uva~kata na energija vo zgradite, so cel
postigawe na po golem komfor, po zdrav i po ugoden
presto vo zgradite, za{tita na okolinata i namaluvawe
na klimatskite promeni.
Uspe{nata implementacija na energetskata efikasnost
vo grade`ni{tvote se temeli na:
y
y
y
y
y
y
Promena na zakonskite regulative i usoglasuvawe

so evropskite na poleto na toplotna za{tita,
za{teda na energija i primena na obnovlivi izvori
na energija.
Zgolemuvawe na toplinskata za{tita na postoe~kite
i na novite zgradi.
Zgolemuvawe na efikasnosta na greewe, ladewe,
ventilacija,
osvetluvawe
i
drugi energetski
potro{uva~i.
Energetska kontrola i upravuvawe so energijata vo
postoe~kite kako i vo novite zgradi.
Propi{uvawe na normativi za maksimalna godi{na
potro{uva~ka na energija po m ili m.
Voveduvawe na energetski sertifikat kako sistem
za
ozna~uvawe
na
zgradite
spored
godi{na
potro{uva~ka na energija.
Stalna edukacija i promocija na merkite za
podobruvawe na energetskata efikasnost.
Postoe~kite zgradi (poradi slabata izolacija)

prestavuvaat golem potencijal za energetski i ekolo{ki
25
za{tedi. Ako postoe~kite zgradi koi se izgradeni po

donesuvawe na ragulativata za toplinska za{tita vo
1987 god. se smetaat uslovno re~eno za zadovolitelni
vo odnos na toplinska za{tita i za{teda na energija,
toga{ ~ak i vo toj slu~aj okolu 80% od postoe~kite
zgradi imaat nezadovolitelna energetska efikasnost so
potro{uva~ka na energija za zagrevawe od 150 do 200
kW/m. Edna od karakteristikite na celokupniot stanben
i
deloven
prostor
vo
Republika
Makedonija
e
neracionalno golema potro{uva~ka na site vidovi na
energija, prvenstveno energija za zagrevawe, no so
porastot na standardod se pove}e i za ladewe na
prostoriite.
Potro{uva~kata na energija za greewe vo prose~no
izolirani zgradi denes iznesuva 40-60% od vkupnata
potro{uva~ka na energija, za zagrevawe na potro{na
topla voda 15-35%, a za gotvewe 5-15%. Od navedenoto
moè da zaklu~ime deka potrebite od energija za
toplinski potrebi (greewe/ladewe) e 80-90% od vkupnata
energetska potreba na zgradite. Potro{uva~kata na
energija za osvetluvawe i drugi netoplinski potrebi
(televizori,
kompjuteri,
pravosmukalki
i
dr.),
iznesuva 10-20% od vkupnata potro{uva~ka na energija.
TOPLINSKI ZAGUBI
Dobro poznavawe na toplinskite svojstva na
grade`nite materijali e osnoven preduslov za planirawe
i proektirawe na energetski efikasni zgradi, kako i za
racionalizacija na potro{uva~kata vo stanbeniot javen
sektor. Toplinskite zagubi niz grade`nite elementi
pored ostanatoto zavisat od negoviot sostav, i
koeficientot
na
toplo-provodlivost.
Toploprovodlivosta pak zavisi od hemiskiot sostav, gustina
na materijalot, poroznosta, temperatura i vla`nost na
materijalot. Podobra toplinska izolacija se postignuva
koga se ugraduva material so po niska
toploprovodlivost
(po
mal
koeficient
na
toplinska
provodlivost), odnosno so po visok toplinski otpor.
Toplinskiot otpor se zgolemuva pri zgolemuvawe na
26
debelinata na materijalot. Koeficient na propustlivost

na toplina (U) ili kako {to u{te go narekuvaat Ufaktor, e koli~estvo na toplina koja nekoj element ja
gubi za edna sekunda na m povr{ina pri razlika na
tu/hrtemperature od 1K, izrazeno vo W/mK (ili
sqftF vo SAD). Vrednostite se dadeni pri zimski

uslovi, so nadvore{na temperatura od 0F (-18C),
vnatre{na temperatura 70F (21C), pri vetar od 15
km/~as bez son~evo zra~ewe. Koeficientot (U) e
mnogu va`na karakteristika za nadvore{nite delovi na
konstrukcijata, i igra golema uloga vo analizata na
vkupnite toplinski zagubi, a so toa i potro{uva~kata
na energija za greewe. [to e po mal koeficientot na
propuslivost na energija toa e podobra toplinskata
za{tita na zgradata. Kolku toplinskiot otpor na nekoj
material e po golem, tolku e po mal koeficientot na
propustlivost na energija. R=1/U
Za
dimenzionirawe
na
iskoristenata
toplinskaza{tita
na
zgradite,
so
poznavawe
na
osnovnite karakteristiki na toplinski izolacionite
materijali
potrebno
e
da
se
poznava
grade`no
fizikalnite i klimatskite uslovi na mestoto na
gradewe. Osim toa za pravilna primena neophodno e da
se poznavaat me|usobnite odnosi na raznite materijali
vo
delovite
na
grade`nite
elementi
i
grade`ni
konstrukcii.
Toplotno
izolacionite
materijali
vo
grade`ni{tvoto, po pravilo se materijali ~ii pori se
ispolneti so vozduh, a se primenuvaat vo ednoslojni i
povekeslojni nadvore{ni konstrukcii na gradbite.
27
Najgolema uloga pri toplinskite zagubi na eden

objekt igraat prozorcite, nadvor- e{nite vrati i
nadvore{nite yidovi, bidejki zaedno doprinesuvaat za
70% od toplinskite zagubi. Zagubite niz prozorcite
naj~esto se deset pa nekade i dvaeset pati po golemi
od onie niz yidovite, pa e jasno kolkava va`nost ima
energetskata efikasnost na prozorcite vo vkupnite
energetski potrebi na ku}ata. Dodeka na starite zgradi
koeficientot
na
propustlivost
na
energija
na
prozorcite
se
dviì
okolu
U=3(W/mK), evropskata
zakonska regulativa propi{uva se poniski i po niski
vrednosti, a spored noviot pravilnik za toplinska
za{tita i za{teda na energija, najgolemiot koeficient
na toplinska propustlivost kaj prozorcite ne smee da
nadmine vrednost od U=1,8 (W/mK). Kaj sovremenite
niskoenergetski i pasivni ku}i toj koeficient se dviì
od U=1,1 do 0,8 (W/mK). Vo vkupnata toplinska zaguba kaj
prozorcite u~estvuva stakloto i prozorskiot profil.
Prozorskiot profil nezavisno od koj material e
izraboten,
terba
da
obezbedi
dobro
zaptivawe,
ednostavno zatvarawe i normalno nizok koeficient na
toplinska propustlivost. Stakloto (koe vo prozorecot
u~estvuva okolu 80% od negovata povr{ina), mora isto
taka da bide termoizolaciono i da gi postigne
28
vrednostite na koeficientot na toplinska propustlivost

koja od nego se bara.
ARHITEKTONSKO DIZAJNIRAWE NA PASIVNIA KU]A
Pasivnata
ku}a
e
vnimatelno
arhitektonskograde`no
i
termodinami~ko-ekonomski
izbalansirana
ku}a. Pred proektirawe na konkretna gradba, potrebno e
da se izanaliziraat prirodnite karakteristiki na
lokacijata,
klimatskite
uslovi,
i
eventualnite
vlijanija
od
ve}e
izgradenata
okolina.
So
orientacijata i oblikot na ku}ata mora da se ovozmoì
maksimalen pristap na son~evite zraci, da se izbegne
sekakvo zasenuvawe na ku}ata, izloènost na udar na
vetar i dr. Vo pasivnata ku}a energetskite potrebi za
zagrevawe na prostorot se pokrieni so opi{aniot
standard za gradba. Site ostanati energetski potrebi za zagrevawe
na
topla voda za potro{uva~ka i
elektri~na energija, moàt da se pokrijat so solarna
energija, te. aktivni termi~ki i fotonaponski sistemi.
Pod
standard
za
pasivna
ku}a
deneska
podrazbirame: Da se namalat toplinskite zagubi niz
nadvore{nite povr{ini na minimalna mo`na
merka,
maksimalno da se zgolemat toplinskite dobivki vo
vnatre{nosta i da se osigura kvalitetna ventilacija.
Da bi moèla stanbena ku}a da se izgradi bez
konvencialen sistem za greawe potrebno e da se namalat
vkupnite potrebi za greawe, zna~i transmisiskite i
ventilaciskite zagubi na ispod 15 kWh/m na godi{no
nivo. Predvidenata cel za energetska potro{uva~ka
mo`na e da se postigne so izbirawe na prose~niot
koeficient na propuslivost na toplotna energija za
nadvore{-nite povr{ini od U=0,15 W/mK, a za prozorci i
drugi zastaklu-vawa U=0,80 W/mK,i so broj na izmeni na
vozduh na ~as od 0,6.
Kaj preporakite za dizajnirawe na ku}ata treba da se
naglasi da so po~ituvawe na osnovnite smernici za
pasivna ku}a proektantot moè da ima celosna sloboda
vo proektirawe. Celta
na
pasivnata ku}a
ne
e
29
tipizirawe i unificirawe na arhitektonsko dizajnirawe,

tuku naprotiv da se ponudi {to e mo`no po inventivno
re{enie so vnimatelno uskladen i optimiran sistem.
Presek
potrebna oprema.
na
pasivna
ku}a
so
celata
Smernici za proektirawe se:

y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
Dovolna odale~enost od drugi objekti za da moè

da go prifati niskoto zimsko sonce.
Ku}ata da se otvori prema jug (so prozorci), a da
se zatvori prema sever.
Kompakten volumen so ograni~ena dlabo~ina.
Kvaliteten sistem za za{tita od letno sonce.
Visok stepen na toplinska izolacija na site
nadvore{ni povr{ini.
Da se izbegnuvaat toplinskite mostovi.
Pomo{nite prostorii da se smestat na sever.
Greeweto na prostoriite da se povrza me|usebno.
Da se skratat dolìnite na cevkovodite kaj
greeweto i da se zgolemi nivnata izolacija za da
se namalat zagubite.
Podelba i locirawe na vnatre{nite prostorii po
zoni so ednakvi ili sli~ni temperature.
Da se predvidi mehani~ka prisilna ventilacija na
prostorot.
30
y
y
y
y
y
y
y
y
Da mu se dade mo`nost za predgrevawe na vozduhot

pred da vleze vo prostorot.
Se prepora~uva kontroliran dovod i odvod na
vozduhot so podzemen izmenuva~ na toplina, i so
rekuperacija
na
toplinata
od
iskoristeniot
vozduh.
Da se izbere niska temperaturana sistemot za
greewe i da se kombinira so obnovliv izvor na
energija.
Da se ugradat vremenski regulatori (tajmeri).
Da se isplanira solaren sistem za greewe na voda
za potro{uva~ka i dogrevawe na sistemot za
greewe.
Vkupnite toplinski potrebi da se svedat na ispod
15 kWh/m na godi{no nivo.
Po
zavr{uvawe
so
gradbata
da
se
proveri
kvalitetot na izgradbata so termografsko snimawe.
Da se proverat i pregledaat site ugradeni uredi.
Da se ugradi softversko upravuvawe so celiot
sistem povrzan so energetska efikasnost (za da se
izbegne
~ove~kiot
faktor
kako
pri~ina
za
neefikasno deluvawe).
TOPLINSKA IZOLACIJA NA NADVORE[NITE YIDOVI

Toplinskata izolacija na nadvore{nite yidovi, po
pravilo treba da se izvede od nadvore{nata strana na
yidovite, a od vnatre{nata samo ako se mora poradi
nekoja pri~ina. Izvedba na toplinska izolacija od
vnatre{nata strana na yidovite e nepovolna od grade`no
fizikalen aspekt, a ~esto e i po skapa poradi
dodatnite tro{oci okolu re{avawe na problemot na
difuzija na vodenata parea, po strogite barawa poradi
sigurnost protiv poàr, zaguba na koristen prostor i
dr. Postavuvawe na toplinska izolacija od vnatre{nata
strana
na
yidovite
e
so
po
lo{i
fizikalni
karakteristiki, bidejki iako se postignuva podobruvawe
na izolaciskata vrednost na yidot, zna~itelno se
31
menuva toplinskiot protok vo yidot pa osnovniot nosiv

yid postanuva po laden. Poradi toa posebno vnimanie
treba da se posveti na izvedba na parna brana kako bi
se izbegnalo sozdavawe na kondezati. Isto taka
toplinski treba da se izoliraat i del od pregradite
koi se spojuvaat so nadvore{niot yid.
TOPLI NSKI I ZOLACI ONEN
MATERI JAL
G
USTI NA
TOPLI NSKA
PROPUSTLI VOST
POTREBNA
DEBELI NA
ZA
F AKTOR NA
OTPOR NA
DI F UZUJA NA
VODENA PAREA
RELATI VEN
TRO[ OK ZA
@9
7 87 7
Mi ner l n ol n
(kamena i
akl ena ol na)
Ekspandi r an pol i st i r en EPS )

(
(st i r opor )
Ekspandi r ana pol i st i r enska
pena (XPS)
T r da pol i ur et anska pena

(PUR )
Dr ena ol na ( WW)
Ekspandi r an per l i t EPB )
(
8 8
O ~a ol na
Sl ama
SPECI JALNI TOPLI NSKI

I ZOLACI ONI MATERI JALI
TRANSPARENTNA
TOPLI NSKA I ZOLACI JA
Topl i nska i zol aci ja (pol i kar bonat i dr .) koja ovozm uva pr i emna son~eva ener gi ja
o`
i pr enos vo vnat r e{ nost a, a i st ovr em spr e~uva (kako obi ~na t opl i nska i zol aci ja)
eno
zagubi na t opl i na od vnat r e pr em nadvor . Posebno e kor i sna za i zol aci ja na ju` ni ot
a
f asaden yi d. Pr esekot na m er i jal ot na t r anspar ent nat a i zol aci ja, sodr ` i si t ni
at
kapi l ar ni cev~i wa koi odat popr e~no od edna na dr uga st r ana na pl o~at a. So post avuvawe vo pr esek na nadvor e{ ni ot yi d se f or m r a gust a m e` a na kanal i koi ovozi
r
m uvaat pr od or na son~evi t e zr aci a so t oa i gr eewe na m vni t e del ovi na yi dot .
o`
asi
Na ovoj na~i n akum i r anat a t opl i na se kor i st i za zagr evawe na pr ost or ot , pr i { t o
ul
ef i kasnost a m e dodat no da se zgol em so post avuvawe na i zo st akl o i t opl ot ni
o`
i
r ol et ni vo vozdu{ ni ot sl oj i spr ed t r anspar ent nat a i zol aci ja.
VAKUMSKA
TOPLI NSKA I ZOLACI JA
Kaj kon enci onal nat a t opl i nska i zol aci ja dobr i t e i zol aci ski svojst va se post i gnu
vaat so pom na vozduhot koj se nao| a vo por ozni ot m er i jal Ako go odst r ani m
o{
at
e
uvaat por adi vakum .
ot
vozduhot od m er i jal ot i zol aci ski t e svojst va se zgol em
at
Za t oa se kor i st at pr esovani st akl eni vl akna pol i st i r enska pena i dr . Vakum
skat a
i zol aci ja se pr avi vo m
odul ar ni panel i , a por adi i zuzet na i zol aci ska sposobnost se
upot r buvaat m
nogu po m i debel i ni od konvenci onal ni t e t opl i nski i zol aci i za
al
i st i t opl i nski svoj st va. Ovaa i zol aci ja seu{ t e e skapa pa najm
nogu se pr i m
enuva kaj
sanaci i t e na objekt i , kaj { t o nem m nost za ugr aduvawe na po debel i i zol aci i .
a o`
Kaj
izvedbata
na
toplinska
izolacija
od
nadvore{nata strana na yidot, mo`ni se dve re{enija na
zavr{en sloj koj gi {titi izolacioniot sloj i
ostatokot od
yidot,
od
nadvore{nite atmosverski
vlijanija. Prvoto re{enie go karakterizira izvedbata
na nadvore{niot za{titen sloj so lepewe po cela
povr{ina na izolacioniot material (t nr. kompaktna
fasada). Kaj vtoroto re{enie za{titniot sloj e vo
32
oblik na poedine~ni elementi pricvrsteni na soodvetna

podkonstrukcija, na takov na~in da pome|u za{titnata
obloga i slojot od toplinskata izolacija ostane sloj
na vozduh koj se ventilira prema nadvor (t nr.
ventilirana
fasada).
Industrijata
na
grade`ni
materijali nudi mnogu varijanti na sistemi za ovie dva
na~ina na toplinska izolacija na yidovite, pri {to za
dvete re{enija debelinata na toplinskata izolacija ne
bi trebala da bide po mala od 10 sm. so {to vrednosta
na koeficientot na toplotna propustlivost na yidot bi
se namalila na U=0,25 do 0,35 W/mK.
33
Temper at ur en di jagr am za nei zol i r an i i zol i r an yi d od ci gl i TI 10 sm. od nadvor e{ na st r ana na yi do

t)
Vo sl u~aj na nei zol i r an yi d od { upl i va ci gl a od 19 cm,

2
U=1,67 [W/m2K], t opl i ns i zagubi i znesuvaat o ol u 134 W h/m
Vo sl u~aj na i zol aci ja na yi d od 19 sm. so 10 sm. amena vol na,

2
U=0,32 [W/m2K], t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat i znose o ol u 26 W h/m
Temper at ur en di jagr am za nei zol i r an i i zol i r an bet ons i yi d TI 10 sm. od nadvor e{ na st r ana na yi do
t)
Vo sl u~ajn na nei zol i r an bet ons i yi d so debel i na 20 sm

,
2
U=3,20 [W/m2K] t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat o ol u 256 W h/m
Vo sl u~aj so i zol aci ja na AB yi d so 10 sm. amena vol na,
U=0,35 [W/m2K] t opl i ns i t e zagubi i znesuvaat o ol u 28 W h/m
34
Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na nadvor e{ en yi d kaj

vent i l i r ana f asada
- m t er
al
2 sm
.
- bl ok ci gl a
19 sm
.
- pol i m -cem l epak
er
.
- kam
ena, st akl ena vol na
i l i pol i st i r en
m n. 10 sm
i
.
- vozdu{ en sl oj
4 sm
.
- f i ksi r ani kam
eni pl o~i 2 sm
.
- vodoodbojna
bet onska st aza
- par ket
2,5 sm
.
- bet onska ko{ ul i ca
5 sm
.
- PE f ol i ja
- kam
8 sm
.
- el ast i f i ci r an pol i est er 2 sm
.
- bi t um
enska hi dr oi zol aci ja
- dr ena` na cevka
- bet onski t em
el
- hi dr oi zol aci ja
- ekst r udi r an pol i st i r en
- dr ena` en kanal - { q unak
25 sm
.
8-10 sm
.
30 sm
.
- m t er
al
2 sm
.
- bl ok ci gl a
19 sm
.
er
.
- kam
m n. 10 sm
i
.
- 1. sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a
at
r
- 2. sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a
at
r
- i m egr i r an pr ed pr em
pr
az
- zavr { en dekor at i ven sl oj
- vodoodbojna
bet onska st aza
- par ket
2,5 sm.
5 sm.
- P E f ol i ja
- kamena, st akl ena vol na
8 sm.
- el ast i f i ci r an pol i est er 2 sm.
- bi t umenska hi d r oi zol aci ja
- bet onska pod l oga
10 sm.
- t ampon
- dr ena` na cevka
- bet onski t em
el
- ekst r udi r an pol i st i r en
- dr ena` en kanal - { q unak
25 sm
.
8-10 sm
.
30 sm
.
Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na nadvor e{ en yi d kaj

kompakt na f asada
TOPLINSKA IZOLACIJA NA KROV

Iako krovot so svoite toplinski zagubi u~estvuva
samo so 10-20% od vkupnite toplinski zagubi na ku}ata,
toj ima posebno va`na uloga vo kvalitetot i standardot
na ìveewe. Toj ja {titi ku}ata od do`d, sneg, ladno i
toplo. Naj ~est oblik na krovot za individualni ku}i i
po mali stanbeni objekti e kosiot krov. Vo borba za
prostor mnogu ~esto prostorot ispod krovot se koristi
za stanbeni povr{ini iako ne e dovolno toplinski
izoliran. Vo tie slu~aevi se pojavuvaat golemi zagubi
na toplina vo zima, no i u{te po golem problem so
pregrevawe vo leto. Ako krovot ne e soodvetno
toplinski izoliran, niz nego moè da se zagubi okolu
35
30% toplina. Dokolku krovot vo gradeweto ne e

soodvetno izoliran, toga{ toa moè da se napravi i po
kasno, bidejki negovata izolacija e dosta ednostavna,
a ekonomski dosta isplatliva, bidejki povratniot
period na investicijata e od 1 do 5 godini.
Za toplinska izolacija na kosiot krov treba da se
koristat nezapalivi izolacioni materijali, no samo
onie koi imaat svojstvo na propu{tawe na vodenata
parea (kako {to e kamenata volna). Detalot na spojot
na nadvore{niot yid i krovot treba da se re{i bez
toplinski mostovi. Ako prostorot ispod krovot ne e
predviden za ìveewe, toga{ izolacijata treba da se
postavi na poslednata plo~a (tavanot).
HG
l i nska i z l aci ja na kosi ot kr ov i s ojot so yi dot
QS
RQ
P
Pr avi l na i zvedba na t
U
U
U
T II
I
I
ker ami da
sm.
dr veni l et vi
/ sm.
kont r a l et vi
/ sm.
ol i ja
- kamena (st akl ena) vol na, eks andi r an
ol i st i r en ome|u r og
ovi
mi n.
sm.
- kamena (st akl ena) vol na, eks andi r an
ol i st i r en i s od r og
ovi
do
sm.
- ar na br ana (PE ol i ja)
, sm.
- g pskar t onski pl o~i
i
PV
X
WV
U
U
a`
Y
sm
.
- m t er
al
- bl ok ci gl a
sm
.
er
.
- kam
m n.
i
sm
.
- . sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a
at
r
at
r
- . sl oj gr ad. l epak so ar m ur na m e` a
- i m egr i r an pr ed pr em
pr
az
b`
Y
`
Prepora~liva debelina na toplinska izolacija kaj

kosite krovovi e 16 do 20 sm. Izolacijata treba da se
postavi vo dva sloja; edniot sloj da se postavi pome|u
36
rogovite a drugiot ispod rogovite za da se izbegnat

toplinskite mostovi. Toplinskata izolacija koja e
postavena direktno na krov potrebno e od dolnata
strana da se zatvori so knauf ili drveni plo~i.
d
dcc
dc
dc
dc
c
ddc
- ker a i da
- dr veni l e vi
- kon r a l e vi
- f ol i ja
- ka ena (s akl ena) vol na ekspandi
pol i s i r en po e|u r og
ovi
- par na br ana (PE f ol i ja)
- pl o~a
- i spol na od ci g i
l
- pr odol ` en al er
2s
5/3 s
8/5 s
r an
10-16 s
6s
14 s
2s
ec
c e
ee
ec
e
Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na kosi ot kr ov i

spojot so yi dnat a i zol aci ja kaj masi vna kr ovna konst r ukci ja
- g ov el em za pr eki d na
ot
ent
t opl i nski ot m
ost d=8 sm
.
- m t er
al
2 sm
.
l
19 sm
.
- l ok ci g a
er
.
- kam
ena st akl ena vol na
m n. 10 sm
i
.
- 1. sl oj g ad. l epak so ar m ur na m e` a
r
at
r
r
at
r
- i m eg i r an pr ed pr em
pr r
az
- ker am da
i
2 sm
.
- kont r a l et vi 8/5 sm
.
- dr veni r og
ovi
Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja na t avanska pl o~a
h
g
- m t er
al
2 sm
.
- l ok ci g a
l
19 sm
.
er
.
- kam
m n. 10 sm
i
.
r
at
r
r
at
r
pr r
az
- m t er
al
2 sm
.
- t avanska pl o~a
20 sm
.
- par na r ana
- kam
ekspandi r an pol i st i r en m n. 16 sm
i
.
Ramnite krovovi najmnogu se izloèni na vlijanie

na nadvore{nite uslovi od site ostanati delovi na
zgradta. Zatoa e od golema va`nost da se postavi
kvalitetna toplinska no i hidro izolacija, i pravilno
da se re{i odvodot na atmosverskite voidi. Ramniot
krov moè da se re{i kako prooden, neprooden ili
37
takanare~en zelen krov, a vo zavisnost

izveduva zavr{nata obrabotka na krovot.
toa
se
vv
srq p i
Pr avi l a i v
a na t opl i nska i ol aci a na r am n kr ov so vm t nat i
ot ovi el ement i za pr eki na t opl i nskot most i spoj so yi nat a i zol aci ja
od
- m t er
al
2 sm
- kr ovna pl o~a
20 sm
- par na br ana
- kam
i
.
- kam
ekspandi r an pol i st i r en
so nagi b
m n. 4 sm
i
.
- geot ekst i l
- ar m r an cem est r i h
i
.
m n. 4 sm
i
.
- m azoot por ni ker am ~ki
r
i
pl o~ki so l epak
1,5 sm
.
- g ov el em
ot
ent za pr eki d na
t opl i nski ot m
ost
d=8 sm
.
- kam
i
.
- AB yi d
ssa 15 sm
.
- kam
i
.
r
at
r
r
at
r
pr r
az
- m t er
al
2 sm
.
- kr ovna pl o~a
20 sm
.
- bet on za pad
- par na br ana
- kam
i
.
- geot ekst i l
- nasi p
- m t er
al
2 sm
.
- bl ok ci g a
l
19 sm
.
er
.
- kam
m n. 10 sm
i
.
r
at
r
r
at
r
pr r
az
Pr avi l na i zvedba na t opl i nska i zol aci ja

na r amen kr ov i spoj so yi dnat a i zol aci ja
- m t er
al
2 sm
.
- bl ok ci g a
l
19 sm
.
er
.
- kam
m n. 10 sm
i
.
r
at
r
r
at
r
pr r
az
TOPLINSKA IZOLACIJA NA POD

Konstrukciite
na
podot
sprema
tloto,
se
razlikuvaat od onie sprema negreani prostorii po
nosivata
betonska
plo~a
i
hidroizolacijata.
Toplinskite zagubi sprema terenot iznesuvaat okolu 10%
od vkupnite. Kaj novogradbite podot treba dobro da se
izolira od terenot so {to e mo`no po debela toplotna
izolacija, dodeka kaj postoe~kite zgradi takva merka
ekonomski e neisplatliva, poradi pogolemite grade`ni
38
zahvati koi ja pratat. Me|utoa ekonomski se mnogu

isplatlivi merkite koi gi pratat toplinskite izolacii
naplo~ata prema tavanot i podnata konstrukcija sprema
negreaniot podrum. No isto taka potrebno e toplinski
da se za{titat i podnite konstrukcii iznad otvorenite
premini. Pri postavuvawe na toplinska izolacija va`no
e da toplinski se izolira celata nadvore{na omotnica
na ku}ata no bez prekin, kako bi se vlijanieto na
toplinskite mostovi svelo na minimum.
TOPLINSKI MOSTOVI
Energetskata efikasnost i potro{uva~ka na energija
vo zgradite, osim od visokoto nivo na toplinska
za{tita zavisat od izbegnuvawe odnosno sveduvawe na
minimum na toplinskite mostovi. Toploten most e malo
podra~je vo delot od omota~ot na zgradata koj se gree,
niz koj toplinskiot premin e zgolemen poradi promena
na materijalot, debelina ili geometrija na grade`niot
del.
Poradi
namaleniot
otpor
na
toplinskata
propustlivost
vo
odnos
na
tipi~niot
presek
na
konstrukcijata, temperaturata na vnatre{nata povr{ina
na pregradata na toplinskiot most e po mala vo odnos
na ostanatite povr{ini, {to ja zgolemuva opasnosta za
kondenzirawe na vodenata parea. Ednoli~niot toplinski
otpor vo nadvore{niot omotuva~ na zgradata moè da se
promeni so:
potpoln ili delumen prodor na omotuva~ot na
zgradata
so
materijali
koi
imaat
razli~ni
svojstva na toplinska provodlivost.
Promena na debelinata na gra|ata
Razlika
pome|u
vnatre{nata
i
nadvore{nata
povr{ina, kako {to se slu~uva na spoevite na
yidot, podot, tavanskata plo~a ...
Posledicite od toplinskite mostovi se:
Promeni vo toplinskite zagubi
Promena na vnatre{nata povr{inska temperature.
39
Poradi maliot otpor na toplinskata propustlivost,

temperaturata na vnatre{nata povr{ina na pregradata na
toplinskiot most e po mala od ostanatata povr{ina, {to
ja zgolemuva potencijalnata opasnost od kondenzacija
na vodenata parea na tie mesta. Najdobar na~in za
izbegnuvawe na toplinskite mostovi e postavuvawe na
toplinska izolacija od nadvore{nata strana na celiot
nadvore{en omotuva~ bez prekin.
So termografsko snimawe na zgradata mnogu ubavo
moàt da se uo~at toplinskite mostovi.
Napazarot denes postojat sistemi zaotrgnuvawei

namaluvawe na vlijanieto na toplinskite mostovi koi ja
prekinuvaat kontinuiranata armatura na vnatre{nata i
nadvore{nata betonska konstrukcija kaj izvedbata na
plo~ite
so
terasi,
so
umetnuvawe
na
fabri~ki
izraboteni elementi vo kombinacija so visokokvaliteten
~elik i sloj na toplinska izolacija niz koja proa|a
armaturata. Armaturata na takov (fabri~ki) element se
spojuva so armaturata na plo~ata. Vrednosta na
toplinskite mostovi kaj takvite re{enija se svedeni na
to~kasti premini na toplinata na mestata na prodor na
armaturata niz toplinskata izolacija.
40
Pr esm ka na t opl i nski m

et
ost na nei zol i r an agol na zgr ada
Pr esm ka na t opl i nski m

et
ost posl e nanesuvawe na t opl i nska i zol aci ja
Na gornite sliki moè da se vidi mnogu jasno

kolku temperaturata e po niska na vnatre{nata strana
od yidot na agolot na AB serklaòt, od ostanatiot yid
od
ciglikaj
toplinski
ne
izoliraniot
yid,
i
situacijata
so
ramnomernata
raspredelba
na
temperaturata po postavuvawe na toplinska izolacija.Da
se izgradi zgrada bez toplinski mostovi skoro e
nevozmo`no, no so pravilno proektirawe na detalite na
toplinska za{tita, vlijanieto na toplinskite mostovi
moème da gi smalime na minimum. Potencijalni mesta za
toplinskite
mostovi
se
konzolnite
ispu{tawa
na
terasite, ispu{tawata na streite za krov, spoevi na
konstrukciite, spoevi na yidot so prozorot, kutiite za
roletni, temeli i dr. Zatoa pred re{avaweto na
konstruktivnite detail
na niv treba da se obrne
posebno vnimanie. Se prepora~uva da vo glavniot i
izvedbeniot proekt se razrabotat site detaili, osobeno
mestata na potencijalnite toplinski mostovi, vo sklad
so tehni~kite propisi za za{teda na toplinska energija
i toplinska za{tita na zgradite. Prozorcite treba da
se ugradat taka za da barem delumno bidat vo nivo na
toplinska izolacija, kutijata za roletna mora da bide
41
toplinski izolirana, toplinskata izolacija na yidot

treba da se postavi do temelite, a po potreba treba da
se izoliraat i temelite. Po zavr{uvawe na izgradbata,
kvalitetot na izgradba i toplinska za{tita moè da se
proveri so termografsko snimawe.
yx
Na~i i za r j a awe a r obl e i t e a t opl i ski

ost o i kaj konzol ni t e i spust i na pl o~i t e za t er asi .
- K a l i t et en pr ozor so a l k oef i ci ent

na pr opust l i o st na t opl i na.
- U 1 ,4 W
K so st ak l o U 1 ,1 W/
K so st ak l o U 0 ,6 W/
- al t er
s .
- bl ok ci gl a
19 s .
- pol i m
er-cem l epak
.
- kam
ena, st akl ena ol na
i l i pol i st i ren
m n. 10 sm
i
.
- 1. sl oj grad. l epak so arm urna m a
at
re`
at
re`
- . sl oj grad. l epak so arm urna m a
-im
pregri ran pred prem
az
- za r{ en dekorat i en sl oj
42
- U 1 ,4 W/
- par ket
, s .
6s .
- pl ast i ~na f ol i ja
- ka ena/st akl ena ol na
el ast i f i ci r an pol i st i r en s .
- AB pl o~a
- Mal t er
s .
- K a l i t et en pr ozor so a l koef i c i ent

na pr opust l i o st na t opl i na.
- U 0 , W/
K so st akl o U 0 ,6 W
- Topl i nski i zol i r ana

kut i ja za r ol et na
ssa. 12 sm.
- kamena/st akl ena ol na
ekspandi r an pol i st i r en ssa. sm.
- 1. sl oj g ad. l epi l o so
r
ar mat ur na mr e` a
- 2. sl oj g ad. l epi l o so
r
ar mat ur na mr e` a
- i mpr eg i r an pr edpr emaz
r
- za r { en dekor at i en sl oj
K so st akl o U 1 ,1 W
- U 0, W
- r azoot por na ker a i ~k a pl o~k a

so l epak
, s .
- bet onsk a k o{ ul i c a so nagi b
-4 s .
- geot ekst i l
- i dr oi zol aci ja
- t opl i nsk a i zol aci ja (k a e na o l na,
ekspandi r an pol i st i r en
i n.
s .
- par na br ana
- bet onsk a k o{ ul i ca so pad
4-6 s .
- AB pl o~a
s .
s .
- a l t er
q r pq
tr
qt p tr qv qtr qq r
q tq
q qtw q p
q v u q r qp
t rs
f
f
f
ji h n h il j gfk l fjlml k ji oiklh gk fj
f
- Kv
t t
r
r s m k f
st l i v ost
to l i
.
- U=1,4 W/m K so st k l o U=1,1 W/m K

2
f k
fj f n o fki i
fi j k f
i
- Mr zoot or i k r m ~k i l o~k i
so l
k
1,5 sm
.
- B t . k o{ l i
so
i
2-4 sm
.
- AB l o~
f j j i k f ji i ij k
- Got ov l m t z
t o l i sk i m
ost
r ki
=8 sm
.
- To l i ski i zol i r
ss . 12 sm.
k t i j z r ol t
-k m
/st k l
vol
ks
ir
ol i st i r
ss . 8 sm.
- 1. sl oj r . l i l o so
rm t r
mr `
- 2. sl oj r . l i l o so
rm t r
mr `
-i m r ri r
r
r m z
k or t i v sl oj
- z vr {
- rk t
2,5 sm
.
- t o sk ko{ l i
6 sm
.
f ol i j
- l st i
- k m /st k l
vol
l st i f i i r
ol i st i r
2 sm
.
- AB l o~
-M l t r
2 sm
.
t r q r t r q
q r p r p t q r p
q r qt u q q
pr q
q r qt u q q
pr q
q tr
p tq tqp r
q qt qtrr q qqtqr q
qt
u
qtq
t p
f
f
ok k fj
fj k fj
ji n i f
k ji i f
r ozor so m l k o f i
- Kv l i t t
r o st l i v ost
to l i
.

- U=0,9 W/m K so st k l o U=0,6 W/m2 K
~y x y ~y x
x y } y } ~x |y }
x y x~ x x x}y x |
x y x~ x x x}y x |
~
~y
}
x~ x~y x x~y x
x}y y{ y }
x| { z
y x
2 sm
.
-m l t r
- l ok i l
19 sm
.
.
k
- ol i m r - m l
- k m , st kl
vol
i l i ol i st i r
m . 10 sm
i
.
- 1. sl oj r . l
k so r m t r
m `
r
- 2. sl oj r . l
k so r m t r m `
r
-i m r ri r
r
r mz
- z vr {
kor t i v sl oj
PROZORCI
43
Prozorcite se sostaven del na sekoj stanben objekt.

Dizajnirani se od ~etiri osnovni pri~ini:
Da vospostavat vizuelna vrska pome|u vnatre{nata
i nadvore{nata sredina
Da propu{tat dnevna svetlina vo vnatre{nosta na
objektot
Da ovozmoàt provetruvawe na prostoriite.
Da vo zimski period gi iskoristat son~evite zraci
za dogrevawe na vnatre{nosta.
No toa ne e se, prozorcite pokraj drugite
elementi ja ~inat fasadata mnogu po atraktivna, a od
vnatre{nosta zaedno so mebelot go ipolnuvat prostorot.
No
pokraj
site
dobri,
prozorcite imaat i
lo{i
strani.
Najlo{a strana im
e
toplinskata
i
zvu~nata
izolacija. Dokolku
proektantot ne im
obrne
dovolno
vnimanie, negoviot
proizvod moè da
bide energetski neefikasen.
Vo eden stanben objekt ne e pra{awe dali }e ima
prozorci,
bidejki
tie
se
neminovni
(poradi
gorenavedenite pri~ini), no pra{aweto e kolku prozorci
e potrebno da se ugradat, so koji dimenzii i od kakov
materijal da bidat izraboteni.
Prozorcite i nadvore{nite yidovi igraat mnogu
va`na uloga vo toplinskite zagubi, bidejki zaedno
u~estvuvaat so preku 70% od toplinskite zagubi vo edna
zgrada. Zagubite niz prozorcite se delat na:
Transmisiski zagubi
Zagubi so ventilacija
44
Ako gi sobereme transmisiskite zagubi i zagubite

so
ventilacija,
vkupnite
toplinski
zagubi
niz
prozorcite iznesuvaat okolu 50% od site toplinski
zagubi vo zgradata. Zagubite niz prozorcite se
naj~esto deset pa i pove}e pati po golemi vo odnos na
onie niz yidovite, pa e mnogu jasno kolkava va`nost
ima energetskata efikasnost na prozorcite vo vkupnite
energetski potrebi na zgradite.
Na termografskata snimka moè da se vidi kako
izgleda rasporedot na temperaturata vo zgrada so stari
prozorci. Zna~i mo-ème da konstatira-me deka starite
prozorci
se
termi~ki dupki niz
koi
se
odleva
vnatre{nata
temperatura.
Ako
pak go analizirame
samiot prozorec, }e
utvrdime
deka
i
pokraj toa {to e
izraboten
od
ednoslojni
drveni
ramki,
sepak
temperaturata pove}e pominuva niz stakloto odkolku niz
ramkite.
Vo sklad so pravil-nikot za energetska efikasnost
vo Ma-kedonija sitenovo-vgradeni prozorci treba da
imaat koeficient na toplinska propust-livost ne po
golem od U=2 W/mK. Dodeka kaj starite prozorci koi se
vgradeni vo
posled-nite 30 godini koeficientot
iznesuva U=33,5 W/mK pa i pove}e (godi{nite zagubi na
toplina niz tie prozorci iznesuva prose~no 240-280
kWh/m ), evropskata zakonska regulativa propi{uva se po
niski i po niski vrednosti, i tie denes se dviàt vo
raspon
od
U=1,41,8
W/mK.
Kaj
sovremenite
niskoenergetski i pasivni ku}i toj koeficient se dviì
U=0,81,4 W/mK.
45
Na prikaànata termo-grafska snimka moè da se

vidi kako izgleda vnatre{niot raspored na temperaturata
vo
edna
energetski efikasna
zgrada. I ovde se
u{te
postoi
temperaturna
razlika
pome|u
yidovi-te
i
prozorcite, no toa
e i o~ekuvano, a i
zadovolitelno. Ako
i
ovde
go
analizirame prozorecot, }e konsta-tirame deka ramkite
imaat skoro isti koeficient na propustlivost na
energija kako i staklata, no bidejki termoizolacionite
stakla se izraboteni so aluminiumski distantni ramki,
temperaturata po ivicite na staklata e mnogu po niska
(ssa. 15S), pa na tie mesta imame zagubi na energija.
Ovaa pojava kaj energetski efikasnite zgradi nekako i
moè da projde, no kaj pasivnite ku}i ne.
Prvata predpostavka od koja treba da se trgne pri
proektirawe na prozorci e klimatskoto podra~je vo koe
se gradi. Dokolku se gradi vo ladno klimatsko
podra~je, }e treba da se ugradat prozorci koi ke imaat
{to e mo`no po mala propuslivost na toplina a po
golema propustlivos na son~eva energija. Dodeka pak vo
toplite klimatski podra~ja naj va`no e da prozorcite
propu{taat {to e mo`no po malku son~eva energija. No
naj nezgodni se podra~jata kako {to e na{eto kade vo
zima imame ekstremno niski a vo leto ekstremno visoki
temperaturi. Vo ovoj slu~aj prva rabota na koja treba
da se misli e polo`bata na objektot koj treba da se
gradi.
U{te vo starite vremiwa vo zavisnost od
klimatskite podra~ja, lugeto vodele smetka kako da go
postavat objektot. Dokolku se rabotelo za ladno
46
klimatsko
podra~je
so
mnogu
vetroviti
denovi,
objektite gi postavuvale so vlezot od ju`nata strana,
a
i
poveketo
prozorci
gledale
na
jug.
I denes vo Makedonija moè da se vidat sela kade 90%
od ku}ite so vlezot se svrteni na jug.
MATERIJALI OD KOJ SE IZRABOTENI PROZORCITE

Vo
vkupnite
u~estvuvaat:
toplinski
zagubi
kaj
prozorcite
Profilite od koj se izraboteni prozorcite

Staklo
Prozorskiot profil nezavisno od materijalot od koj
e izraboten mora da obezbedi: krutost, otpornost na
klimatski
vlijanija,
dobro
zaptivawe,
da
nema
toplinski
mostovi,
ednostavno
otvarawe
i
nizok
koeficient
na
toplinska
propustlivost.Voobi~aeno
prozorcite se izrabotuvaat od: drvo, aluminium, ~elik
i PVC. No koga treba da gradime energetski efikasni
zgradi, prvo na {to treba da mislime (pri izbor na
materijal za prozorcite) e U-faktorot da bide {to e
mo`no po mal.
Pri izbor na prozorci ne e dovolno samo da se
znae od kakov materijal se istite, tuku kakva forma i
kolku vozdu{ni komori imaat, bidejki od toa zavisi
kolkav
}e
bide
U-faktorot.
Od
gorenavedenite
materijali od koi naj~esto se izrabotuvaat prozorci,
naj mal U-faktor imaat prozorci izraboteni od PVC
profili. Toa e taka zatoa {to delumno samiot materijal
ima najdobar U-faktor, a delumno zatoa {to profilite
od koi se izrabotuvaat prozorcite sodràt od 3 do 7
vozdu{ni komori koi dodatno pridonesuvaat da se
namaliU-faktorot na prozorcite. Vo praksa se pokaàlo
deka za individualni stanbeni objekti najdobar soodnos
na
U-faktorot vo odnos na cenata se
47
postignuva so 5 komornite profili ~ij faktor e

U=1,3W/mK, a za golemi stanbeni objekti dovolni se 4
komorni ~ij faktor e U=1,4W/mK.
[TO E PVC?
Polniot naziv na PVC ili PVC-U e polivinil hlorid.
Polinivil hlorid se dobiva od sol i nafta. So
elektroliza na solena voda se dobiva hlor, koj se
kombinira so etilen dobien od nafta za da formira
vinil hlorid monomer (VCM). Potoa molekulite na VCM
se polimeriziraat za da formiraat PVC smola.
Ovoj PVC ne e hemiski stabilen i e {teten po
okolinata odnosno zdravjeto na lugeto, a i ne e
otporen na UV zraci, pa zatoa mu se dodavaat razni
adetivi koi go ~inat potpolno stabilen. Naj~esto
stabilizacijata se vr{i so razni metalni komponenti
zaedno so nekoi organski soedinenija.
Naj~esto
primenuvani se:
y
y
y
y
Kadmium
Olovo
Organski soedinenija
Organski kalcium
Kaj vaka stabiliziraniot PVC nema zra~ewe na hemikalii

i te{ki metali, i toj e pogoden za proizvodstvo na
profili za prozorci i vrati. Zna~i toj e ekolo{ki,
otporen na poàr i postojan na UV zra~ewe.
PVC za proizvodstvo na prozorci za prvpat vo Evropa e
proizveden vo 1960 god. vo Germanija, a vedna{ potoa i
vo Velika Britanija. Kako sekoj novitet taka i ovoj vo
po~etokot ima{e problemi da se probie na pazarot,
zatoa {to lugeto te{ko gi menuvaat navikite, pa
nemoèa da veruvaat deka se po dobri od drvenite. No
kako odminuva{e vremeto taka PVC prozorcite bea se
pove}e prifa}ani, taka da poslednite 15 godini go
48
postignaa svojot maksimum zavzemajki okolu

vkupno proizvedenite prozorci vo Evropa.
85%
od
DESET PRIÎNI ZO[TO PVC PROZORCI

1. Trajnost - ne trulat i ne r|aat pa zatoa nivniot
vek na traewe e okolu 50 god.
2. Odrùvawe - najgolemo olesnuvawe za doma}inkite e
toa {to moàt da gi mijat i so obi~na voda ili
nekoj sprej za ~istewe na staklo, i sekoga{ ke
imaat visok sjaj.
3. Nema farbawe -se proizveduvaat vo bela boja ili
vo boja (emitacija na drvo). Koga se vo bela boja
tie se vo celata masa beli pa bidejki se otporni
na UV zraci se predviduva deka 20 god. nema da
imaat nikakvi promeni na bojata, {to zna~i deka
nema farbawe. Profilite koi se vo boja ne se
oboeni vo masa tuku vo procesot na proizvodstvo
na vidlivite povr{ini e nanesena termo folija so
razen dizajn. Ovie profili ne se tolku otporni na
UV zraci kako belite, pa zatoa se prepora~uvaat
onamu kaj {to nema da bidat mnogu izloèni na UV
zra~ewe. Za niv nikoj nemoè da kaè kolku dolgo
nema da ja smenat bojata, bitejki toa zavisi
kolku dolgo i na koj
UV-faktor se
izloèni.
4. Dobra
termo
i
zvu~na
izolacijaedna
od
najbitnite
karakterristiki
poradi
koja
imaat
golema
primena.
5. Jaki
i
izdr`liviza
razlika od drvenite koi se
iskrivuvaat i se cepat, na
ovie nemaat nikakvo vlijanie
nitu voda nitu sonce, pa zatoa
sekoga{ ostanuvaat pravi. So
dodavawe na razni adetivi ovie
prozorci dobija golema jakost taka da so pomo{ na
~eli~nite
profili
koi
se
vgradeni
vo
vnatre{nosta, tie se spremni da gi nosat i
49
najgolemite opteretuvawa. Zatoa se smetaat za

dovolno sigurni pri kra`bi. Vo zapadna Evropa
postojat standardi za sigurnost i toa : BS7950
za prozorci i PAS24-1 za vrati. Za da se zapazat
ovie standardi proizvoditelite se primorani da gi
testiraat prozorcite so visoki opteretuvawa na
tovar i udari, i toa na najkriti~nite spoevi.
6. Ne gorat- zatoa {to sodràt 57% hlor, a toj e
samogasiv materijal. Ne se samozapalivi, a vo
uslovi na poàr mo`no e samo da se deformiraat no
nikako ne gorat so plamen (kako drvenite) za da
prenesat poàr od edna vo druga prostorija ili od
eden na drug kat. Temperaturata na zapalivost na
PVC e po visoka od drvoto za 125C.
Drvo
so plamen
260C
bez plamen
PVC
385C
7. Ekolo{ki - nema zra~ewe na hemikalii i te{ki
metali. Moàt slobodno da se ugraduvaat vo
bolnici, gradinki i u~ili{ta.
8. Razni
formisamata
tehnologija
ovozmoùva
proizvodstvo na prozorci so razni formi. Mo`ni se
skoro site pravilni i nepravilni geometriski
formi, {to ovozmoùva beskona~ni mo`nosti pri
dizajnirawe.
9. Reciklirawe- eden od retkite

materijali koj ovozmoùva celosno
reciklirawe i toa kako na otpadot
vo procesot na proizvodstvo, taka
i na starite prozorci koi se
zamenuvaat so novi (nezavisno od
nivnata starost).
10.
Niska
cenaspored
nekoi analizi
koi se
napraveni vo
Velika
Britanija PVC prozorcite se so poniska cena za
okolu 23% od drvenite i za okolu 57% od
aluminiumskite. Ovaa analiza e pravena kaj
50
prozorci so sli~ni performansi. No ovoj odnos

vaì samo vo faza na investirawe. Dokolku gi
zememe vo predvid i tro{ocite na odrùvawe i
zamena so novi (bidejki drvenite vo period od 50
god. }e mora da se zamenat barem edna{), doa|ame
do zaklu~ok deka razlikata vo cena e ogromna.
Kako do kvalitetni
prozorci?
Skoro
site
komparacii na tehni~kite
performansi upatu-vaat na
koristewe na PVC profili
za
proizvodstvo
na
prozorci.
Bez
razlika
dali doa|aat od Turcija,
Germanija
ili
nekoja
treta dràva, denes skoro
i da nema lo{i profili.
No zatoa ima mnogu lo{i prozorci. Vo Makedonija
kako retko kade, ima registrirano preku 200 firmi
koi se bavat so proizvodstvo na PVC prozorci. No
mal
broj
od
niv
proizveduvaat
kvalitetni
prozorci. Toa e taka poradi tri raboti:
Nestru~nost na proizvoditelite- Najgolemiot broj
na firmite nemaat mo`nost da vrabotat stru~ni
luge koi ke znaat koi performansi treba da
postigne
prozorecot
i
kako
istiot
da
se
proizvede.
Tehnologija na proizvodstvo - Pogolemiot broj od
registriranite firmi imaat samo edna ili dve
ma{ini, so koi ne e vozmo`no da se postigne
kvalitet.
Golema konkurentnost - koja na nekoj na~in gi
tera firmite da {tedat na materijali za da moàt
da nastapat so niski ceni.
Edna od mnogu bitnite karakteristiki na koi mora

da se smeta pri izrabotka a pogotovo pri montaà na
PVC prozorcite e termi~kata ekspanzija (dilatacija).
51
Termi~kata ekspanzija kaj materijalite predizvikuva

edna od najmo}nite sili koi ~ovekot gi poznava. Vo
na{eto podnebje temperaturnite razliki voobi~aeno se
okolu 50S (od -10C vo zima do +40C vo leto), {to kaj
materijalite predizvikuva golemi {irewa ili sobirawa,
koi pak predizvikuvaat golemi sili koi moàt da
nanesat golemi deformacii na prozorcite ili yidovite.
Poradi ovaa pojava proizvoditelite na prozorci moraat
mnogu da vnimavaat i sekoga{ da go imaat vo predvid
linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija.
Linearniot koeficient na termi~ka ekspanzija kaj
materijalite e merka koja pokaùva kolku linearni
edinici nekoj materijal ekspandira (se {iri) za
temperaturna razlika od 1C.
Tipi~ni vrednosti se:
PVC
0,0000600/C
êlik
0,0000126/C
Aluminium
0,0000240/C
Od prikaànata tabela se gleda deka termi~kata
ekspanzija na PVC e pogolema za 5 pati vo odnos na
~elikot, a okolu 2,5 pati vo odnaos na aluminiumot.
Toa e golem problem na koj treba da se vnimava vo faza
na proizvodstvo a u{te pove}e
pri montaà na
prozorcite. Seto ova }e go pojasnime so eden primer:
Dokolku treba da se proizvede PVC prozor so
dolìna od 1m. pri o~ekuvana temperaturna razlika od
50C, toga{ presmetkata e:
1000mm. h 0,00006/C h 50C = 3mm.
Toa zna~i deka prozorecot vo leto }e bide za 3mm.
po dolg od istiot vo zima. Bidejki ovie promeni na
dimenziite se proprateni so ogromni sili, neminovno
doa|a do deformacija na prozorecot (bidejki yidovite
se po jaki).
Ovie deformacii kaj prozorcite moàt da predizvikaat:
52

Kr{ewe na stakloto - poradi pregolemi napregawa

Zarosuvawe na stakloto - poradi pukawe na kitot
Propu{tawe na provev - poradi iskrivuvawe
Ote`nato funkcionirawe na mehanizmite - poradi
deformacii
Za da se izbegne ili barem ublaì ovaa anomalija,

potrebno e da se prevzeme slednoto:

Pri montaà na staklo da se koristat specijalni

plasti~ni podmeta~i so to~no odredena {irina
(koja zavisi od debelinata na staklopaketot),
koi ovozmoùvaat podesuvawe na stakloto.
Da pome|u stakloto i ramkata se predvidi dovolen
prostor za ekspanzija.
Da pome|u prozorecot i yidot se predvidi dovolno
golem prostor koj }e bide ispolnet so specijalno
za taa namena predvidena pur-pena, koja }e moè
da gi primi site temperaturni dilatacii.
Malku luge znaat kakvi vsu{nost prozorci treba da

kupat, pa naj~esto baraat PVC prozorci so pove}e
komori, pritoa zanemaruvajki go faktot deka naj~esto
80% pa i pove}e od vkupnata povr{ina na prozorecot mu
pripa|a na stakloto, i toa e vsu{nost najva`niot del
od prozorecot koj gi odreduva negovite karakteristiki.
Sekako deka najdobra izolacija }e dadat prozorcite so
profili so {to e mo`no pove}e komori koi imaat naj
nizok
U-faktor,
no
pritoa
da
se
montira
termoizolaciono staklo so isto taka {to e mo`no po
nizok U-faktor. No dokolku se kupat prozorci so 5 ili
pove}e
komori
~ij
koeficient
na
toplinska
propustlivost e U =1,1W/mK do U=1,3W/mK, a na niv e
postaven klasi~en termopan 4/16/4 ~ij U=2,7W/mK,
toga{ vsu{nost imaat prozorec so prose~en koeficient
na propustlivost na energija okolu U=2,5W/mK. Za
istata cena bi moèle da kupat PVC prozorci so 4
komori (U=1,42W/mK) no so termopan staklo 4/16/4k
kade ednoto staklo e niskoemisiono
K-staklo ~ij
U=2,22W/mK, pa vo toj slu~aj prose~nata toplinska
propustlivost na celiot prozor e okolu U=2W/mK, so {to
53
bi
se
zadovolil
kriteriumot
od
pravilnikot
na
ministerstvo za ekonomija za energetska efikasnost na
grade`nite objekti.
No ima i proektanti koi ne vodat smetka pri izbor
na
prozorcite,
pa
poradi
nekoe
veruvawe
deka
aluminiumskite prozorci se po izdr`livi tie niv gi
prepora~uvaat, ne vodejki smetka da barem insistiraat
na aluminiumski prozorci so termi~ki prekin. Vo mnogu
lokali (deloven prostor) vo postarite zgradi ugradeni
se prozorci izraboteni od ~eli~ni profili.
I ednite i drugite imaat mnogu visok U-faktor,
pa na prikaànata termografska snimka moè da se vidi
deka
i
najobi~niot
termopn
ima
daleko
po
dobar U-faktor. Vo ovie
slu~ai postojat ogromni
toplinski
zagubi
niz
ramkite od prozorcite, a
i pojava na kondenzacija
(zarosuvawe).
No
kaj
novite
objekti ne bi smeelo da
se
smeta
na
neinformiranost
bidejki
tamu
se
proektantite tie koi propi{uvaat kakvi prozorci i
vrati treba da se ugradat. Za àl neinformiranosta e
prisutna i kaj niv pa se u{te vo tehni~kata
dokumentacija }e sretnete prozorci so ne definiran
koeficient na toplinska propustlivost, {to e osnovna
rabota na koja treba da se vnimava. Za da proektantot
go izbere najdobriot prozor vo odnos na termi~ka i
zvu~na izolacija, a istiot da go ukomponira vo
dizajnot koj go zamislil, toj vo dene{ni uslovi ima
golemi mo`nosti za da napravi dobar izbor pri {to bi
go ostvaril zamisleniot kvalitet, dizajn i cena.
Dene{nite prozorci se so isti ili kombinacija na
razli~ni materijali i boi.
54
No od prozorcite ne se bara samo po nizok U-faktor.

Vo zavisnost od namenata na objektot, negovata
postavenost i dr. treba da se kalkulira i so:
y
y
y
y
U faktor
Toplinsko zra~ewe na son~evite zraci
Son~eva transmisija
Provetruvawe
U-faktorToplinsko zra~eweSon~eva transmisija Provetruvawe
Niz prozorcite
procesite na:
y
y
y
y
se
gubi
ili
Kondukcija
Konvekcija
Radiacija
Direkten protok na vozduh
55
dobiva
energija
so
Son~evo zra~ewe i son~eva energija

Son~evoto zra~ewe zna~itelno se menuva pominuvajki
niz kosmosot i zemjinata atmosfera, a od nego do nas
dospeva samo mal del. Ozonskiot omotuva~ gi spre~uva
za ìviot svet na zemjata najopasnite delovi od
spektarot koi so sebe nosat najgolem del od energija,
i gi uni{tuvaat kletkite na ìvite organizmi. Tie
zra~ewa se : kosmi~ko, gama, H i UVC. Ostanatiot del
od zra~eweto proa|a niz ozonskiot sloj i doa|a do
zemjinata povr{ina pri {to deluva na ìviot svet i toa
kako:
y
y
y
y
56%
IR (in rared) infracrveno zra~ewe
VIS (visi le) svetlosno zra~ewe 39%
56%
IR (in rared) infracrveno zra~ewe
UV (ultraviolet) ultravioletovo zra~ewe
- UVA zra~ewe
4,9%
- UVB zra~ewe
0,1%
56
Kondukci ja
- di r ek t en t r ansf er
na ener g ja ni z
i
pr ozor ec ot
Ni skoem si ono K
i
st ak l o ja r ef l ek t i r a
t opl i nat a v nat r e.
Dol g
obr anov at a
t opl i nsk a son~ev a
ener g ja se r ef l ek t i r a
i
od nadv or e{ nat a
pov r { i na na st ak l ot o
pa v o l et ni ot per i od
t opl i nat a ja v r a} a
nazad.
Radi aci ja
- e pr odi r aw e na
t opl i nat a k ak o
i nf r a-c r v ena
ener g ja ni z
i
st ak l ot o
Zr ac i t e so k r at k i
br anov i - son~ev a
sv et l i na pomi nuv aat
ni z st ak l ot o v o
v nat r e{ nost a.
Konvekci ja
- k og v ozduhot
a
ja pr edav a sv ojat a
t opl i na na po
l adnot o st ak l o
i pa| a dol u pr ema
podot . Dv i ` ew et o
pov l ek uv a nov t opol
v ozduh odozdol a
pr ema g e k oj v o
or
dopi r so st ak l ot o
ja pr edav a sv ojat a
t opl i na i pov t or no
pa| a dol e.
Zaguba
- t opl i ot v ozduh
ni z pr ozor c i t e
k oi ne zapt i v aat
dobr o odi di r ek t no
nadv or i st v ar a
zag
uba na t opl i nsk a
ener g ja.
i
Sv et l osni t e
zr ac i absor bi r ani
od v nat r e{ nost a
se pr et v ar aat
v o t opl i nsk i .
Sonce
UV
Svet l osni
0,25
0,5
I nf r acr veni (t opl i nski )
1,0
1,5
2,0
2,5
(mikrometri)
aer o zag
aduv aw e
Vo ladnite klimatski podru~ja lugeto sakaat da

niz prozorcite vlezat {to e mo`no pove}e i toplinski i
svetlosni zraci. No vo toplite podra~ja toplinskite ne
se poèlni no svetlosnite i tamu se posakuvani. So
novata tehnologija na proizvodstvo na prozorci i
stakla i dvete varijanti se vozmo`ni. Od prikaàniot
dijagram moè da se vidi deka son~evite zraci so
najkratka branova dolìna se vsu{nost UV-zracite, i
tie se najmaliot del od snopot na son~evi zraci. So
sredna branova dolìna i so ne{to po golemo koli~estvo
u~estvuvaat svetlosnite zraci, a so najdolga branova
dolìna
i
najgolemo
koli~estvo
u~estvuvaat
infracrvenite (toplinski) zraci.Pri~ina za okolu 90%
na site {tetni efekti na koàta pa i celiot organizam
se UV zracite, i toa po konkretno UV zracite koi za
sre}a se i najmalku. Zna~i so kombinacija na broj i
57
vrsta na niskoemisioni stakla, pa po potreba ispolnet

me|uprostor so argon ili kripton, moè da se postignat
razni efekti so koi ke se zgolemat ili namalat
kondukcijata, konvekcijata i radiacijata. Edinstveno
protokot na vozduh kako posakuvana ili nesakana pojava
se re{ava so na~inot i kvalitetot na izrabotka na
prozorcite.
STAKLO
Naj~esto lugeto pri izbor na prozorci pravat
golem previd. Sekoga{ se interesiraat od kakov
materijal
(profili)
se
izraboteni
i
koi
se
karakteristikite
na
toj
materijal,
no
pritoa
zaboravaat na faktot deka vo prosek okolu 80% od
povr{inata na prozorecot mu pripa|a na stakloto. Zna~i
sepak stakloto e toa od koje zavisi dali so prozorecot
sme gi zadovolile potrebite ili ne.
Stakloto e eden od najstarite materijali koi
~ovekot uspeal da gi proizvede, a osnovna sirovina za
negovo proizvodstvo e kvarcniot pesok. Postojat tri
tehnologii za proizvodstvo na staklo i toa:

Furko
Pitsburg
Flot
Furko i pitsburg se zastareni i denes se prisutni

samo vo pomalite zemji ili zemji vo razvoj. Na
prostorite na biv{a Jugoslavija vo Lipik - Hrvatska se
proizveduva{e
furko, a vo Pan~evo - Srbija furko i
pitsburg. Ova staklo retko koga ima{e uedna~ena
debelina po celata povr{ina, pa zatoa se pojavuvaa
valovi koi bea vidlivi i so golo oko. Tie bea po
izrazeni kaj furko stakloto. Najgolem problem so tie
stakla imaa proizvoditelite na ogledala, bidejki
ogledalata proizvedeni od toa staklo go izkrivuvaa
likot, a so toa gi pravea lugeto po slabi ili po
debeli. Naj nova od navedenite tehnologii e flot
58
(Float), so koja se dobiva bezprekorno ramno staklo so

uedna~ena debelina po celata svoja povr{ina.
Koga se razmisluva kakvo staklo treba da se ugradi vo
prozorcite treba da se razmisluva za dve raboti:

Izgled
Performansi
IZGLED
Vo dene{no vreme industrijata na ramno staklo
nudi {iroka lepeza na proizvodi i toa: stakla vo razni
boi; refleksni stakla; ornamenti; imitacii na drvo,
mermer, keramika i dr. Osven toa so modernata
tehnologija (koja e prisatna i kaj nas), na kupuva~ite
im se ovozmoùva da na ve}e izbranoto staklo mu se
izvr{at i dodatni mehani~ki obrabotki kako {to se:
brusewe na ivici; fazeti; gravirawe na razni detaqi;
hemisko ili mehani~ko peskarewe - i toa celosno ili
delumno (so ili bez {ablon); fuzirawe; printawe;
laminirawe vo razni boi i dr.
PERFORMANSI
[irokiot asortiman na proizvoditelite na staklo
ovozmoùva da se izbere staklo so odredeni performansi
koi }e odgovaraat na odredenata namena. Sekoe staklo
od asortimanot na proizvoditelite ima svoja to~na
namena spored performansite koi gi pruà. No mnogu e
bitno da se znae {to se saka i vrz baza na toa da se
napravi praviot izbor. Za po lesen izbor staklata moè
da se grupiraat vo nekolku grupi:

Niskoemisioni stakla
Kaleni stakla
Laminirani stakla
Stakla so dobri akusti~ni performansi
Samo~istlivi stakla
59
Niskoemisiono (Low mission) ili K - staklo

Vo Zapadna Evropa od april 2002 god. so promena
na grade`nite propisi, ugrduvaweto na niskoemisionoto
staklo stana obvrska. Ova staklo ima mikronski
povr{inski metalen ili organski sloj (samo na ednata
strana), koj rezultira so 30% po dobra termo izolacija
vo odnos na obi~noto staklo. Naj poznat proizvoditel
na K staklo e angliskata kompanija P K NGTON.
Niskoemisionoto
staklo
ja
zgolemuva
cenata
na
prozorcite za okolu 10-15%, no imajki vo predvid deka
so nego se dobiva prozor so 30% po dobra termo
izolacija, toga{ investicijata e isplatliva.
Mikronskiot metalen sloj e nevidliv za golo oko,
taka da e mnogu te{ko da se prepoznae vo odnos na
obi~noto staklo. Vo zavisnost od tehnologijata na
proizvodstvo slojot na metal ili metalen oksid moè da
bide tvrd, no i dovolno mek za da bide podloèn na
o{tetuvawe (naj~esto pri ~istewe). Zatoa ova staklo se
koristi isklu~ivo vo termo-paketi, pri {to se vodi
smetka
da
metaliziraniot
sloj
se
postavi
od
vnatre{nata strana
na
termo-paketot. Ova
staklo
prestavuva dodaten problem za proizvoditelite na
termoizolaciono staklo, zatoa {to e potrebno da
poseduvaat ma{ini za perewe na staklo so meki ~etki.
Vo zavisnost od potrebite (a normalno i od buxetot),
vo termo-paketite moè da se ugradat edno ili dve K
stakala.
Niskoemisionoto staklo ja reducira infracrvenata
radijacija, i toa od po toplata kon po ladnata strana
na
prozorskoto
staklo,
so
{to
go
snizuva
koeficientot na propustlivost U na prozorecot i gi
odbiva UV-zracite i toa 70-90% vo zavisnost od tipot
na
stakloto.
Vo
zavisnost
od
potrebata
se
proizveduvaat K stakla koi propu{taat mnogu, sredno
ili malku son~eva energija odnosno:
Niskoemisioni stakla so visoka transmisija
Niskoemisioni stakla so sredna transmisija
60
Niskoemisioni stakla so niska transmisija
a ( )
()
,
.
U=1,
SHGC 0,71
71% od sol ar nat a
t opl i nska ener gi ja
VT 0,75
75% od son~eva
svet l i na

. (, )

,

.
-
.

.

,
,

.
,
.
.
( )
61
(dole)

( ), -
.

-
U=1,35
. -
SHGC=0,58
58% od sol ar nat a

t opl i nska ener gi ja ,

,
VT=0,78

78% od son~eva
.
svet l i na

.
( )
()

( ), -
.

,
.

U=1,3
,
,
SHGC=0,39
39% od sol ar nata

t opl i nska ener g ja
i
.

VT=0,70
70% od son~eva
.
svet l i na

, - , ,

62
.

, .

. ,

,
, (
)
.
Kaleni stakla
Ovie stakla se sedum pati po jaki od obi~nite, a
se dobivaat so proces na kalewe - zagrevawe pa naglo
ladewe.
Razlogot zaradi
pri~ini e:

koj
Nivnata
primena
e
neograni~ena,
a
vo
grade`ni{tvoto se primenuvaat
sekade
kaj
{to
postoi
opasnost
od
kr{ewe,
a
naro~ito
kaj
{to
postoi
opasnost
na
povredi
od
kr{ewe. Se prepora~uvaat za
stakleni
fasadi,
a
pod
obavezno
za
vnatre{ni
pregradi,
izlozi
i
vrati.
se prepora~uvaat od sigurnosni
Otporni se na kr{ewe
Poradi visoki vnatre{ni napregawa se kr{at na
sitni par~iwa koi ne se opasni za povredi.
Imaat zgolemena transparentnost.
63
Laminirani stakla
Laminiranoto staklo go so~inuvaat dve stakla (so
ista ili razli~na debelina) koi me|usebno se povrzani
folija. Ima mnogu dobra termi~ka a naro~ito
so PV
zvu~na izolacija, i se tretira kako sigurnosno staklo,
zatoa {to koga }e se skr{i ostanuva zalepeno na
folijat, taka da se namaluva opasnosta od povredi, a
na kradcite im zadava dodatni problemi za da vlezat vo
nekoja prostorija. Negovata primena e mnogu golema, a
najmnogu se primenuva kaj staklenite fasadi, a pod
obavezno kaj staklenite krovovi. Folijata koja gi drì
dvete stakla moè da bide transparentna (bezbojna), no
moè da bide i vo razni boi i dizajni, i razen procent
na transparentnost.
Stakla so dobri akusti~ni performansi
Za mnogu luge zvu~nata izolacija na prozorcite im
e po bitna duri i od termi~kata. Vo zavisnos od
potrebite na zvu~na izolacija moè da se izbere staklo
so po dobri akusti~ni performansi, no tie moàt da se
podobrat i so samata izrabotka na termopaketot.
P REP ORA^L I V I V REDNOSTI KO I TREBA DA S E ZAPAZAT P RI I ZBOR NA S TAKL O
L O 6 16 4
d
- 38
.
L O 12 20 4
d
- 42
.
4 16 4
.
d
- 33
L O 8 12 9
d
- 45
.
TABELA ZA ZA[ TI TA OD BUÂVA
S I E WE 33 dB
@I V E EWE 7 d B
R ABOT A 15 d B
S I E WE 43 dB
@I V E EWE 37 d B
R ABOT A 25 d B
S I E WE 47 dB
@I V E EWE 43 d B
R ABOT A 30 d B
S I EW E 25 - 30 d B
@I V EE WE 30 - 35 dB
RA BOTA 35 - 50 dB
75 dB
64
I N DUS TRI S K A ZO NA
70 dB
E NTA R NA GRA D
60 dB
R E O RAÂN A Z A[ TI TNA KL A SA NA
V REDNOS T NA R OZ OR E O T ZA[ TI T A
NA SE L BA
E O RA^ L I VA
BUÂV A
@ I V OT NA S E DI NA
V O OBI ÂE N A
BUÂV A
2
1
0
2
1
0
2
1
0
Skoro site znaat deka dve stakla vo termopaket

imaat po dobra zvu~na izolacija od edine~no staklo, no
malkumina znaat deka zvu~nata izolacija najmnogu
zavisi od goleminata na vozdu{niot prostor pome|u
dvete stakla. Toa zna~i deka {to e po golem
me|uprostorot, po golem e i koeficientot na zvu~na
izolacija.PVC prozorcite tuka imaat presudna uloga,
bidejki za razlika od drvenite, aluminiumskite i
~eli~nite, moàt da prifatat staklopaket so debelina
do 32mm. a nekoi i do 40 mm.
Pri proektirawe treba sekoga{ da se trgne od
klasata na za{tita od bu~ava, pa kalkulirajki so razni
mo`nosti, da se postigne baraniot koeficient na
za{tita. A toj moè da se postigne so:

Izbor na staklo so po dobri akusti~ki performansi

Zgolemuvawe na brojot na stakla vo termopaketot
Zgolemuvawe na vozdu{niot prostor pome|u dvete
stakla
Ugraduvawe na po debeli stakla
Debelinata na dvete stakla da e razli~na
Polnewe na termopaketot so gas (argon ili
kripton)
Nalepuvawe na folija na edno staklo
Kombinacija na dve ili pove}e gorenavedeni
varijanti.
Samo~istlivi stakla
Ovie stakla naj~eso se primenuvaat za visokite
stakleni fasadi kaj {to pristapot za ~istewe e skoro
nevozmoèn ili bara specijalno obu~eni ekipi so
specijalna oprema. Staklenite fasadi se izloèni na
atmosferski priliki, pra{ina i gasovi koi doa|aat od
okolinata. Zna~i izloèni se na organski i mineralni
ne~istotii. Za taa namena golemite proizvoditeli na
staklo (Pilkin ton, aint-Gobain i dr.) uspeea da proizvedat
staklo so komercialen naziv BI CLEAN,
koe pod
dejstvo na son~evite UV-zraci i do`dovite samo se
~isti.
65
Na kojna~in staklata se ~istat sami?

y
y
y
y
Stakloto ioklean ja uni{tuva silata na UV zracite

i do`dot
Fotokataliti~ka akcija
Ultravioletovite
zraci
koi
se
prisutni
vo
dnevnoto
svetlo
predizvikuvaat
raspa|awe
na
organskite ne~istotii i deluvaat povr{inata na
stakloto da stane hidrofili~na.
Fenomenot na fotokataliza moè da se pojavi i koga
e son~evo no i koga e obla~no
Hidrofili~na akcija:
Blagodarenie na posebnata hidrofili~na akcija, na
povr{inata na stakloto se formira voden sloj koga
ima do`d.
Ovoj sloj ovozmoùva da razbienite ~esti~ki od
ne~istotijata kako i mineralnata ne~istotija bidat
odstraneti od stakloto.
Vodata brzo i uedna~eno isparuva ostavajki go
stakloto ~isto.
No osven karakteristikata samo~istlivostovie stakla

imaat mnogu dobri termi~i i svetlosni karakteristiki.
SGG
66

OBI^NO
SGG
% promena
STAKLO
BI CLEAN
BI CLEAN
COOL-LITE
ST
vo odnos
na
obi~noto
staklo
Transmisija
na svetlo
81%
77%
45%
36%
Solaren
faktor
0,76
0,62
0,39
-0,37
U-faktor
(W/mK)
2,9
1,2
1,2
1,7
TERMOIZOLACIONO STAKLO
Bidejki edine~noto staklo ne gi ispolnuva ni naj
osnovnite kriteriumi za termo i zvu~na izolacija,
denes vo prozorcite se ugraduva isklu~ivo termo
izolaciono staklo so najmalku dve stakla.
nadvor -10 C
vnat r e +20 C
v ozduh i l i gas
st ak l o
EDI NE^ NO S TAKLO
4
U=5,9 W/m K
-2 C
al umi ni umsk a r amk a

but i l
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO
4+ 16 +4
U=2,8 W/m K
+8,8 C
si l i k agel
t i ok ol
DVOS TRUKO I ZO S TAKLO

4 / 16g / 4 K
U=1,1 W/m K
+15,7 C
TROS TRUKO I ZO S TAKLO

4K / 1 0g / 4 / 1 0 / 4 K
g
U=0,8 W/m K
+18,1 C
67
Samiot zbor termoizolaciono ni

kaùva
deka
se
raboti
za
termi~ka
izolacija,
no
so
EDI NE^ NO TAK O
zgolemuvawe na termi~kata se
zgolemuva
i
zvu~nata
DVOJNO TAK O
izolacija. So zgolemuvawe na
brojot i vidot na stakla, kako
TROJNO TAK O
i so ubrizguvawe na gas, se
zgolemuva
izolacionata
KOMBI NACI JA O
SPECI JA NI STAK A
sposobnost na stakloto a so
toa se postignuva za{teda na
potro{uva~ka na gorivo za zagrevawe na prostorot.
[to e termoizolaciono staklo?

Vo
literatura
moè
da
go
sretneme
kako:
termoizolaciono
staklo,
termopan,
izo
staklo,
termopaket ili staklopaket. Vo sekoj slu~aj se raboti
za dve ili pove}e stakla pome|u koi se nao|a
distanciona ramka ~ija vnatre{nost e
ispolneta so
hidroskopen materijal (materijal koj upiva vlaga)
silikagel. Silikagelot preku otvorite koi se nao|aat
od vnatre{nata strana na aluminiumskata ramka, ja
apsorbira vlagata koja e zarobena zaedno so vozduhot
vo vnatre{nosta na paketot. Negova zada~a e da vlagata
od vnatre{nosta ja iscrpi 100%, za da pri razlika na
temperaturi od dvete strani na staklopaketot ne dojde
do kondenzacija vo vnatre{nosta, koja nema da moè da
se is~isti. Mnogu e bitno da pri izrabotka so
silikagel
se
napolnat
site
~etiri
strani
od
aluminiumskata ramka koj predhodno e ~uvan vo zatvoren
sad koj ne ovozmoìl da istiot dojde vo kontakt so
vlaga. Ako silikagelot predhodno apsorbiral vlaga, toj
nema da moè da si ja ispolni zada~ata vo paketot, pa
toa staklo vo laden period }e kondenzira. Nekoi
proizvoditeli za da za{tedat, ne gi polnat site ~etiri
lajsni od ramkata, tuku samo dve. Toa i nee taka
68
stra{no dokolku vlagata vo vozduhot (vo momentot na

izrabotka na staklopaketot) iznesuva pomalku od 50%.
No dokolku vla`nosta e pogolema, silikagelot nema
mo`nost da ja apsorbira celosno i pokasno }e dojde do
kondenzacija (zarosuvawe). Hermeti~nosta na prostorot
pome|u stakla-ta po pravilo se obezbeduva so dvostrano
zaptivawe i toa: primarno i sekundarno.
Primarnoto zaptivawe se
vr{i so butil pome|u ramkata
i
stakloto,
i
toa
e
neminovno od dva razloga:

Da
obezbedi
primarna za{tita za da vo
prostorot pome}u staklata ne
vleze sve` (vlaèn) vozduh,
ili da inertniot gas (argon ili kripton) ne
izleze od nego.
Da formira termo most pome|u aluminiumot i
stakloto za da niskata temperature (vo zima)
preku aluminiumskata ramka ne se prenese od
nadvore{noto na vnatre{noto staklo, pri {to
bi se se namal toplinskiot otpor na stakloto
odnosno
bi
se
zgolemil
koeficientot
na
toplinska propustlivost.
Vo makedonija na prstite od edna raka moàt
da se izbrojat firmite koi vo svojata
proizvodna linija imaat i butil-ekstruder.
Zatoa termopanot koj tie go proizveduvaat ne
bi moèl da dobie atest koj za àl vo
Makedonija niti koj go bara, niti koj go
izdava. Taka site stakla se ugraduvaat pod
imeto termoizolaciono staklo iako ne se toa.
69
Zaradi prvata funkcija i ne e tolku stra{no

dokolku
proizvoditelot
dade
dolgogodi{na
garancija deka nema da zarosi. No koga se
raboti za vtorata, bez butilot stakloto ke
leì direktno na aluminium koj e perfekten
provodnik
na
temperatura,
pa
zime
nadvore{nata niska temperatura }e ja sprovede
vnatre i stakloto }e bide so po visok Ufaktor, {to zna~i deka nema da pruì dobra
izolacija.
Sekundarnoto zaptivawe se v{i po celiot obem na
termopaketot so {to se opfateni dvete (trite)
stakla zaedno so distantnata ramka. Zaptivaweto
se
vr{i
so:
hotmelt
(topla
postapka),
dvokomponenten
tiokol
(10:1),
polisulfid,
silikon i poliuretan.
Polnewe so Argon ili Kripton

Eden vid podobruvawe koe moè da se postigne na
termi~kite performansi na izolacionite stakla, e da se
reducira
provodnosta
na
vozdu{niot
prostor
pome|u
staklata.
Prvobitno
ovoj
prostor bil polnet so vozduh
od vrvot i poprskuvan so suv
nitrogen vo momentot pred da
se butilira. Vo butiliraniot
termopan, gasot ima uloga da
temperaturata na vozduhot od
vrvot
na
prozorecot
ja
izedna~i so temperaturata na
ladniot vozduh od dnoto.
Polneweto na prostorot so
70
pomalku provodliv, pogust ili pak bavno dviè~ki gas,

ja minimalizira konvekcijata na strujata vo samiot
prostor, i vo celost go reducira prenosot na toplina
kako odvnatre taka i od nadvor.

. ,
, . ()

( 1116). , ,
, , ,
,
.

, .
6.

9.

.
ZAROSUVAWE (KONDENZACIJA) NA STAKLA
Postojat dva slu~aja na zarosuvawe na staklata:
1. Zarosuvawe vo vozdu{niot prostor pome|u staklata
vo termopaketot
2. Zarosuvawe na vnatre{noto staklo koe e vo direkten
kontakt so vnatre{nosta na prostorot.
Vo dvata slu~aja stakloto zarosuva (kondenzira) koga
nadvor e niska a vnatre visoka temperatura. Vo prviot
slu~aj zarosuvaweto e rezultat na lo{o izraboten ili
vo transport i montaà o{teten termopan, a vovtoriot
slu~aj poradi aluminiumskata lajsna so koja e napraven
termopanot.
Poradi
pregolemiot
koeficient
na
propustlivost na energija aluminiumskata lajsna koja e
me|u staklata, ja sproveduva ladnata temperature od
nadvore{noto na vnatre{noto staklo pa prozorecot
71
po~nuva da zarosuva po~nuvajki od kraevite (ivicata)

na
stakloto.
Takvo
staklo
go
gubi
efektot
na
energetska efikasnost pa zatoa ne e prepora~livo da se
ugraduva termopan kaj {to staklata se vo direkten
kontakt so aluminiumskata ramka. Vo princip praviot
termopan mora pome|u stakloto i aluminiumskata ramka
da ima butil, no najdobra varijanta e koga namesto
aluminiumska ramka se koristi nemetalna ramka koja se
izrabotuva od takanare~en super spacer.
Distantni
ramki
izraboteni
od
aluminiumski
profili so razni {iro~ini i razni boi, no site
se perforirani od vnatre{nata strana za da moè
silikagelot preku perforacijata da ja iscrpe
vlagata koja so vozduhot e zarobena pome|u
staklata.
Ramkata moè da bide izrabotena na dva

na~ina: so spojuvawe na aluminiumskite profili so
plasti~ni agolni spojki na sekoj agol, ili vo ponovo
vreme so oblikuvawe (vitkawe) na aluminiumskiot profil
vo forma koja jai ma stakloto a spojuvawe se vr{i samo
na edno mesto so prava spojka. Prviot na~in go
praktikuvaat malite kompanii, a vtoriot golemite. Pri
prviot na~in se koristat aluminiumski profili so
odredena dolìna, koi se krojat po edno par~e za
sekoja strana od stakloto. Vo vtoriot na~in se
koristat t.n. beskone~ni aluminiumski lenti koi se
namotani vo kotur i se so razna {iro~ina, pa so pomo{
na avtomatski linii trakata se oblikuva vo profil, se
vitka spored formata i dimenzijata na stakloto, se
se~e i na kraj se spojuva.
Distantni
ramki
izraboteni
po
takanare~ena
tehnologija natopli ivici (warm ed e technolo y).
Ovie ramki se mnogu po skapi vo odnos na
aluminiumskite, me|utoa koga }e se napravi
analiza na odnosot pome|u vloènoto i dobienoto,
72
se prepora~uvaat da se koristat za energetski

efikasni prozorci ili stakleni fasadi pogotovo
kaj pasivnite ku}i. Pove}e od 80% od energijata
koja se gubi niz prozorcite vsu{nost pominuva
niz
ivicite
od
staklata
bidejki
ramkite
prestavuvaat
termo
mostovi.
Proizvodite
na
tehnologijata na topli ivici gi minimiziraat tie
zagubi. Ivicite na termoizolacionite stakla koi
se izraboteni so ovie ramki, se za okolu 65% po
topli vo odnos na onie stakla koi se izraboteni
so aluminiumski ramki, pa osven namalenata
toplinska zaguba tie go spre~uvaat zarosuvaweto
na stakloto po kraevite, koe mnogu ~esto se
slu~uva kaj staklata so aluminiumski ramki.
Ramkite izraboteni so tehnologijata na topli
ivici
imaat
razni
komercijalninazivi,
no
naj~esto gi sre}avame pod imetiwata:Thermix-TX.N
pacer tube ili uper spacer.
Staklo
ramka.
izraboteno
Staklo izraboteno so
Staklo izraboteno so
uper spacer.
73
so
aluminiumska
uper spacer.
Na gornite termografski snimki moè da se vidi kakva e

temperaturnata
razlika
na
ivicite
na
staklata
izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.

ur e a p l s ul
el
s pec
s l k
k p e e
k l
l
ek e r u s r e s
a s eku a r
ap
a e
F l
aa
ap
a e
S pec al a akr l a
a ar a
s es a k ja
sr e s
a a s r c ja
a l a a.
F l
e e
Pr
s r c
p l
a s p ju a e
ar
ap
a e
Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na

ednostaven prira~en alat se nanesuvaat na ednoto
staklo, potoa odozgora se stave i vtoroto pa na kraj
celiot paket se presuva. Karakteristi~no e toa {to
termopaketot po negovata izrabotka vedna{ e spremen za
transport i montaà, {to ne e slu~aj so aluminiumskite
ramki kaj {to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred
transport.
74
Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat

cenata, a toa e {to se fleksibilni i trpat razni
uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da
ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi
karakterizira staklata izraboteni so aluminiumski
ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|u
dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e
ispolnet prostorot. A toa naj~eso se slu~uva pri
razlika na vozdu{niot pritisok pome|u staklata i
okolinata, ili koga pri montaà ne se obezbedi
uedna~en
teret
na
dvete
stakla
pa
doa|a
do
proklizuvawe na ednoto staklo vo odnos na ramkata.
Kako primer da ja navedeme pretpostavkata deka stakla
izraboteni so aluminiumski ramki bez butil traka,
inertniot gas (so koj se napolneti) go dràt najmnogu
2 godini, aluminiumski lajsni so butil traka gasot go
zadrùvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni so Super
spacer gasot go zadrùvaat i do 20 godini. Navedenoto
ukaùva deka ne e dovolno da proektantot nazna~i samo
deka termopan pokraj drugoto treba da bide ispolneto
so argon ili kripton, tuku ili da pobara da se ugradi
Super spacer, ili da voop{to ne bara polnewe so gas tuku
da predvidi nekoja druga solucija (naj~esto dodavawe
na K-staklo)..
Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht?
Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so
termopanot, moè da pravime razni kombinacii so broj
na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili
niskoemisiona folija. Zna~i pred proektantot da
predvidi so kakvo staklo }e se zastaklat prozorcite
ili staklenata fasada, }e mora da znae:
y
y
y
y
y
y
y
Kolkav koeficient na propustlivost na energija

treba da postigne (U)
Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC)
Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT)
Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db)
Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti
Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od
vetar, vibracii...
Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi
75
povreda na luge)
Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita
od kur{umi)
Na gornite termografski snimki moè da se vidi kakva e temperaturnata razlika

naivicite na staklata izraboteni so Super spacer i aluminiumska ramka.

ur e a p
su
e
s pec
s
p e e
e e r u sr e s
a s e u ar
ap
a e

aa
ap
a e
S pec a a a r
a
s es a
a
a ar a
sr e s
aa s r c a
a
a a

s r c
p
a sp u a e
e e
ar
ap
a e
Ovie Super spacer ramki se fleksibilni pa so pomo{ na ednostaven

prira~en alat se nanesuvaat na ednoto staklo, potoa odozgora se
stave i vtoroto pa na kraj celiot paket se presuva. Karakteristi~no
e toa {to termopaketot po negovata izrabotka vedna{ e spremen za
76
transport i montaà, {to ne e slu~aj so aluminiumskite ramki kaj

{to e potrebno izvesno vreme na su{ewe pred ransport.
Postoi u{te eden razlog poradi koj si ja opravduvaat
cenata, a toa e {to se fleksibilni i trpat razni
uvivawa na stakloto bez da se odlepat od nego ili da
ispukaat za da bi propu{tile vozduh. Ovaa pojava ne gi
karakterizira staklata izraboteni so aluminiumski
ramki, pa tamu e ~esta pojavata na zarosuvawe pome|u
dvete stakla ili istekuvawe na inertniot gas so koj e
ispolnet prostorot. A toa naj~eso se slu~uva pri
razlika
na
vozdu{niot
pritisok
pome|u staklata i okolinata, ili
koga pri montaà ne se obezbedi
uedna~en teret na dvete stakla pa
doa|a do proklizuvawe na ednoto
staklo vo odnos na ramkata. Kako
primer
da
ja
navedeme
pretpostavkata
deka
stakla
izraboteni so aluminiumski ramki
bez butil traka, inertniot gas (so
koj
se
napolneti)
go
dràt
najmnogu 2 godini, aluminiumski lajsni so butil traka
gasot go zadrùvaat 4 do 5 godini, a stakla izraboteni
so Super spacer gasot go zadrùvaat i do 20 godini.
Navedenoto ukaùva deka ne e dovolno da proektantot
nazna~i samo deka termopan pokraj drugoto treba da
bide ispolneto so argon ili kripton, tuku ili da
pobara da se ugradi Super spacer, ili da voop{to ne bara
polnewe so gas tuku da predvidi nekoja druga solucija
(naj~esto dodavawe na K-staklo)..
Kakvo staklo da se predvidi za odreden objeht?
Vo zavisnost od toa {to sakame da postigneme so
termopanot, moè da pravime razni kombinacii so broj
na stakla, vrsta na stakla, ufrlawe na gas ili
niskoemisiona
folija.
Zna~i
pred
proektantot
da
predvidi so kakvo staklo }e se zastaklat prozorcite
ili staklenata fasada, }e mora da znae:
y
Kolkav koeficient na
treba da postigne (U)
propustlivost na energija
77
y
y
y
y
y
y
y
Kolkava son~eva energija treba da propu{ti (SHGC)

Kolku son~eva svetlina treba da propu{ti (VT)
Kolkava zvu~na izolacija treba da se postigne (db)
Kolku procenti UV zraci smee da propu{ti
Kolkavi se nadvore{nite vlijanija na stakloto od vetar,
vibracii...
Dali stakloto treba da bide sigurnosno (zaradi povreda na
luge)
Dali stakloto treba da bide neprobojno (za{tita
od kur{umi)
78
79
PRAVILNO PROVETRUVAWE NA PROSTORIITE

Sovremenite PVC prozorci zaptivaat hermeti~ki, pa
zatoa dokolku prostoriite nemaat sistem za avtomatska
prinudna ventilacija, potrebno e da vo odreden
vremenski interval se provetruvaat. Kolkav }e bide
vremenskiot interval zavisi od brojot na luge koi
prestojuvaat
vo
prostorijata,
dali
ima
nekakvo
isparuvawe (kujna, toalet i dr.), pra{ina i dr. A
pri~inite za redovno provetruvawe se:
y
y
y
y
Regulacija na vla`nost
Zamena na ustoeniot vozduh so sve`
Spre~uvawe na pojava na kondenzacija i muvla
Uslov za zdrava sredina i prijaten prestoj
Vo tek na dolgite grejni periodi treba da se izbegnuva

provetruvawe na prostoriite so koristewe na prozorcite
so otvarawe na kip. Sveìot vozduh najdobro moè da se
obezbedi so otvarawe na site prozorci i vrati, za da
se obezbedi provev, so koj za kratko vreme (3-4 min.)
moè da se zameni celiot vozduh vo prostorijata, a da
pritoa ne dojde do razladuvawe na yidovite. Efikasnoto
provetruvawe gi namaluva zagubite na toplinskata
energija i ostvaruva za{teda vo tro{ocite za greewe.
SISTEMI ZA PRIFA]AWE I ZA[TITA OD SONCE

Kaj analizata na energetskite svojstva na prozorskite
ramki i stakla, potrebno e da se naglasi deka
energetskata efikasnost ne zavisi samo od postignuvawe
na {to e mo`no po niska vrednost na koeficientot na
80
toplotna propustlivost. Vo sovremenata arhitektura

mnogu vnimanie se posvetuva na prifa}awe na son~evata
energija i za{tita od istata, bidejki pasivnite
dobivki
na
toplina
mora
da
se
reguliraat
i
optimiziraat vo zadovolitelna celina. So zao{truvawe
na propisite za toplinska za{tita i za{teda na
energija, osven toplinskata za{tita (izolacija) na
nadvore{nite
yidovi
i
krovot,
va`na
uloga
vo
optimizirawe na energetski efikasni i pasivni ku}i
prevzemaat i sistemite za prifa}awe i za{tita od
son~evite zraci.
So cel za za{tita od prekumerno osvetluvawe na

vnatre{nosta na objektot, a so toa i poka~uvawe na
temperaturata vo leten period se koristat razni
elementi:
y
y
y
y
Arhitektonska
geometrija:
zelenilo,
tremovi,
strei, nastre{nici, balkoni ...
Elementi na nadvore{na za{tita od sonce: razni
pokretni
i
nepokretni
brisolei,
nadvore{ni
èluzini, roletni, tendi, sovremeni zastakluvawa
...
Elementi na vnatre{na za{tita od sonce: razni
tipovi na roletni, èluzini zavesi ...
Holografski
elementi,
refleksna
stakla,
specijalni folii za stakla ...
81
Golemi strei i verandi taka da lete koga sonceto

e visoko {titat od prodor na son~evite zraci vo
vnatre{nosta, a zime koga sonceto e nisko toa niz
golemite stakleni povr{ini dodatno gi zagreva
prostoriite.
l et no
n e

im
n e
Nivna funkcija e da go usmerat dnevnoto svetlo

(son~evite zraci) tamu kaj {to toa e potrebno, bez
preterano
zagrevawe
na
prostoriite.
Sovremenite
takanare~eni dayli ht sistemi koristat opti~ki sredstva
za da potiknat refleksija, prekr{uvawe na son~evite
zraci, ili za aktivno ili pasivno prifa}awe na
svetloto. So vekovi dnevnoto svetlo bilo edinstven
izvor na svetlo vo ku}ite. Vnatre{nosta na ku}ite bila
dizajnirana taka da sekoja prostorija dobie dovolno
dnevna svetlost. Sovremenite sistemi za kontrola na
svetloto i upravuvawe so dnevnoto osvetluvawe se nov
doprinos za energetska efikasnost i odrìv razvoj. Tie
sistemi vo arhitekturata se vklu~uvaat vo najrana faza
na proektirawe.
VOZDU[EN TEK
82

, ta
.
, : 10 c.
(U= 0,8 W/mK
0,11 m/s.
. ,
,
. ,

.
TOPLINSKA UDOBNOST
,
,
,
.
,
.

(DIN N ISO 7730).
,
.
83
.
( . , ) ,
, kako :
y
y
y
y
(.
Strahlun stemperatur),

.

,
: .
, ISO 7730.
:
y
y
y
y

,
(
0,08 m/s
, 6%)

,

( 5 C;
)

2C

,
0,8 C.
PROCENKA NA ENERGETSKA EFIKASNOST
Prelimenarnata energetska procenka e prviot ~ekor

koj e potreben da se napravi za da se vidi kolku
vsu{nost energija tro{i va{iot dom, i kade se mo`nite
mesta za za{teda na energija koi bi moèle da go
napravat va{iot dom energetski efikasen. Taa e
ednostaven, brz i smislen pregled na objektot, a
vklu~uva izrabotka na bilans na potro{uva~ka na
energija i ja dava celokupnata slika na sostojbata i
84
energetskata efikasnist. Procenkata }e vi ukaè na

problemite za nepotrebno tro{ewe (rasturawe)
na
energija, a so nivnoto namaluvawe odnosno eliminirawe
}e moète da za{tedite zna~ajna suma na pari. Zna~i
celta na energetskata procenka e da gi locirate
mestata na zgolemeno tro{ewe ili zaguba na energija vo
va{iot
dom.
Pri
procenkata
se
pregeduvaat
i
analiziraat grade`nite elementi na objektot (prozorci,
vrati, yidovi, krov i dr.), a se proveruva i
sostojbata na sistemite na osvetluvawe, greewe i
ladewe, pri {to se vr{i analiza na mo`nite za{tedi na
voda
i
elektri~na
energija.Ednostavna
energetska
procenka moète da napravite i sami, a za po precizna
profesionalna
procenka
}e
bidete
primorani
da
angaìrate profesionalna firma ili poedinci koi se
stru~no osposobeni za takva rabota. Kako rezultat na
energetskata procenka treba da usledat preporaki za
prevzemawe na potrebni merki za podobruvawe na
energetskata efikasnost na objektot.
Energetskata procenka se sostoi od slednite
~ekori, koi moè i da se pro{irat vo zavisnost od
specifi~nostite na objekot:
Definirawe na celite na energetskata procenka
Zapoznavawe
so
postoe~kata
dokumentacija
na
objektot (dokolku postoi) i prva obikolka na
prostorot.
Detalna obikolka na objektot, vklu~uvajki ja i
procenkata na site elementi.
Procenkata gi opfa}a slednite elementi:
y Grade`ni konstrukcii i toplotna izolacija
y Prozorci, vrati i ostanati otvori
y Instalacii za greewe i ladewe
y Ventilacija i odveduvawe na ~ad
y Sistem za greewe na voda za upotreba
y Instalacija za dovod na voda
y Elektri~na instalacija
y Osvetluvawe i druga elektri~na oprema
y Site ostanati uredi
Sobirawe na potrebni podatoci za uredite i
opremata koja se koristi - Tehni~ki podatoci i
opis na sostojbata na uredite i opremata, vremeto
85
na koristewe, postoe~ki problem i bilo koj drug

podatok koj e biten za istite.
Sobirawe na smetki za potro{ena energija vo
poslednite tri godini. Vrz osnova na tie smetki
se pravi analiza na vkupni tro{oci i poedine~no
za sekoj emergent (struja, greewe, voda).
Vrz baza na prisobranite podatoci za objektot se
pravi energetska analiza, pa dobienite rezultati
se uporeduvaat so analizata na smetkite na
potro{ena energija.
Vrz osnova na pregled na objektot i energetskata
analiza
se
predlagaat
merkite
za
mo`no
podobruvawe na energetskata efikasnost,
zaedno
so objasnuvawe za presmetkata za postignatata
za{teda i period za povrat na investicijata.
kr ov
Problem:
1. Dotrajanost na nadvore{nata
stolarija (prozorci i vrata)
i krov (promaja, vlaga, te{ko
i skapo zagrevawe/ladewe).
2. Star i dotrajan kotel za
greewe (golema potro{uva~ka
na gorivo).
3. Stai i dotrajani elektri~ni
aparati i lo{o osvetluvawe
(golema
smetka
za
potro{uva~ka
na
el.
energija).
86
yi ovi
pr ozor ci
Visoki tro{oci za energija, pojava

na vlaga i promaja, nizok oset na
ugodnost i dr. moè da bidat
posledica na:
oxak
vr at a
Pobarajte pomo{:
Visokite tro{oci za energija i
nizok komfor na stanovawe vsu{nost
za
nikogo
ne
prestavuvaat
upozoruvawe deka so va{iot dom
ne{to ne e vo red, no sepak toa e
znak deka treba da pobarate pomo{
za da gi re{ite tie problem. Prviot
~ekor treba da vi bide da povikate
firma ili stru~no lice za da izvr{i
energetska
procenka
i
da
vi
predloì merki za Podobruvawe na
energetskata efikasnost.
Doa|awe na stu~no lice:
Na povik od va{a strana, doa|a
stu~wak (ili tim na stru~waci) i
po~nuva so ocenka na postoe~kata
sostojba:
Ocenkata
gi
aktivnosti:
vklu~uva
slednite
1. Analiza
na
smetkite
za
poto{ena
energija
(struja,
greewe,
voda
i
dr.)
za
poslednite tri godini.
2. Obikolka i gradeèn pregled
na
objektot
kaj
{to
se
pribeleùvaat
site
va`ni
karakteristiki
(vrsta
i
debelina na yidovi, sostojba
na prozorci i vrati i dr.)
3. Pregled analiza na uredite i
opremata vo vnatre{nosta na
objektot
(osvetluvawe,
grejawe/ladewe,
instalacija
za
voda,
~
dr.
87
Analiza na postoe~kata
sostojba i preporaka za
nejzino podobruvawe:
1.
2.
3.
4.
Po sobiraweto na potrebnite
podatoci i informacii sledi
analiza vrz osnova na koja se
predlagaat
mo`ni
merki
za
za{teda na energija. Sekoja
predloèna merka, propratena e
so kratka finansiska analiza.
Nekoi od mo`nite podobruvawa
se:
Postavuvawe
na
toplotna
izolacija
na
nadvore{nite
yidovi i krov
Zamena da dotrajanite prozorci
i vrati so novi koi }e bidat so
podobra energetska evikasnost.
Zamena na staroto osvetluvawe
so
novi
{tedlivi
(CFL)
sijalici
Zamena na stariot system na
greewe so nov, ili promena na
gorivoto (npr. nafta so plin).
Implementacija na
predloènite merki za za{teda
na energija:
So
prifa}awe
na
predlogot
i
realizacija na nekoi ili site merki
za za{teda
na energija,
si
gi
zgolemuvate komforot i udobnosta na
ìveewto
vo
svojot
dom,
a
istovremeno ja namaluvate sumata na
pari koi ja davate za potro{uva~ka
na energija.
Nekoi merki
za za{teda na energijata ne baraat
nikakvi
dodatni
vloùvawa,
npr.
smaluvawe
na
temperaturata
na
zagrevawe na prostoriite vo koi ne
prestojuvate,
ne
otvarawe
na
prozorci
istovremeno
dodeka
gi
greete/ladite sobite, ili ako ve}e
morate
toga{
toa
treba
da
go
88
napravite na kratko. No za nekoi

merki se potrebni mali vloùvawa
(npr. zamena na klasi~nite sijalici
so {tedlivi), no nekoi merki si
baraat
po
golemi
vloùvawa
(postavuvawe na toplotna izolacija
na nadvore{nite yidovi ili zamena na
prozorcite i vratite).
Rezultat:
So namaluvawe na potro{uva~kata na
energija vo ku}ata direktno {tedite
pari, a indirektno ja za{tituvate
okolinata
bidejki
gi
namaluvate
{tetnite
gasovi
koi
odat
vo
atmosferata. So renovirawe mu go
prodolùva-te vekot na va{iot dom i
go podobruvate kvalitetot na ìveewe
vo nego.
Ako so preliminarnata energetska procenka se utvrdat

golemi mo`nosti za za{teda, a za niv e potrebna
pogolema investicija, toga{ e potrebno da se sprovede
detalna energetska procenka. Nejze ja sproveduvaat
profesionalni energetski revizori koi koristat razni
tehnologii i oprema sa precizno presmetuvawe na
energetskata
efikasnost.
Ovie
revizori
naj~esto
koristat oprema kako {to e takanare~enata tesna vrata
so koja se meri vozdu{nata nepropustlivost na yidovite,
prozorcite i vratite, a isto taka i infracrveni kameri
koi mu gi pokaùvaat na ~ove~koto oko nevidlivite mesta
na propu{tawe na toplinata, odnosno pojava na toplinski
most.
OP[TI
PREPORAKI
ZA
ZGOLEMUVAWE
NA
EFIKASNOST KAJ POSTOE^KI ZGRADI (KU]I)
ENERGETSKA
Ako kupuvate stan ili ku}a, proverete ja godinata na

gradewe. Zgradite gradeni pred 1970 god.nemaat nikakva
toplotna izolacija, a onie koi se gradeni pred 1980
imaat mnogu skromna ili voop{to nemaat toplinska
89
izolacija.
Preku
80%
od
postoe~kite
gradbi
vo
Makedonija nemaat zadovoluva~ka toplinska za{tita
odnosno potrebna energetska efikasnost. Zatoa pri
kupuvawe pobarajte na uvid tehni~ka dokumentacija
dokolku taa postoi. No dokolku na takva zgrada treba
da ja zgolemite energetskata efikasnost, toa }e go
napravite sekako spored finansiskite mo`nosti, no
goleminata na energetskata efikasnost direktno }e
zavisi od visina na sredstvata koi }e gi vloìte.
Ednostavni merki bez dodatni tro{oci, so trenutni

za{tedi.
- Da se ugasi greeweto ili ladeweto no}e i koga
nema nikoj vo stanot
- No}e da se spu{tat roletnite i da se navle~at
zavesite
- Grejnite tela da ne se pokrivaat so zavesi, maski
i dr.
- Vremenska optimacija na greewe i priprema na
topla voda
- Vo sezonata na greewe da se namali sobnata
temperature za 1C
- Vo sezonata na ladewe da se podesi temperaturata
na min. 26S
- Da se koristi {to e mo`no pove}e dnevna svetlost
- Da se isklu~uva osvetluvaweto vo prostorii vo koi
nema nikoj
- Ma{inite za perewe na ve{ i sadovi da se
uklu~uvaat samo koga se polni
90
MKD
Merki za zgolemuvawena energetskata efikasnost so

mali vloùvawa i so relativno brz povrat na
investicijata (do 3 god.)
- Da
se
ugradat
ili
zamenat
zaptivkite
na
prozorcite i nadvore{nite vrati
- Da se proverat i po potreba zamenat mehanizmite
za zatvarawe na prozorcite i nadvore{nite vrati
- Da se izoliraat kutiite za roletni
- Da
se
reduciraat
toplinskite
zagubi
niz
prozorcite so postavuvawe na roletni, zavesi i
dr.
- Da se postavi toplinska izolacija na kosiot krov
ili tavanskata plo~a prema ne greaniot prostor
- Da
se
ugradat
termostatski
ventili
na
radijatorite.
- Redovno da se servisira i podesuva sistemot za
greewe i ladewe
- Da se ugradi avtomatska kontrola i nadzor na
energetikata na ku}ata
- Da se ugradat {tedlivi sijalici vo site prostorii
- Da se zamenat site elektri~ni aparati so novi
energetski {tedlivi so energetski klasi A ili V.
91
Merki za zgolemuvawe na energetska efikasnost so

po golemi vloùvawa i po dolg period na povrat na
investicijata (preku 3 god.) Najdobro e da ovie
merki
se
sprovedat
zaedno
so
neminovnata
rekonstrukscija.
- Da se zamenat starite prozorci i nadvore{ni vrati
so novi, ~ij koeficient na toplinska propustlivos
treba da e U=1,1 1,8 W/mK
- Da se postavi toplinska izolacija na site
nadvore{ni yidovi, podovi, krov i plo~ite prema
ne greanite prostorii.
- Da se izgradi vetrobranska prostorija na vlez vo
ku}ata
- Da se sanira ili obnovi oxakot
- Da se izoliraat cevkite za topla voda
- Da se napravi analiza na greeweto i ladeweto vo
ku}ata i po potreba da se zameni so energetski
efikasni sistemi, vo kombinacija so obnovlivi
izvori na energija.
92
VRSTA NA G
ORI VO
OG
REVNA
VREDNOST, N
(kWh/edi ni ci )
ED. MERKA
Kam jag en
en l
Kam jag en za koksi r aw e
en l
Si v jag en
l
Li g t
ni
Koks
Og evno dr vo
r
Pr i r oden g
as
Si r ova naf t a
Pl i n
Ekst r a l esna navt a za dom
.
Di zel sko g i vo
or
Navt a za dom i nst va
a}
Raf i ner i ski pl i n
Et an
Koksen g
as
G adski pl i n
r
Pl i n za vi soki pe~ki
El ekt r i ~na ener g ja
i
So energetskata obnova na starite ku}i, naro~ito onie

koi se gradeni pred 1980 godina, moè da se postigne
za{teda na energija preku 60%. Osven zamena na
prozorcite, najgolema za{teda na energije moè da se
postigne
so
izolacija
na
nadvore{nite
yidovi.
Dodatnite vloùvawa vo toplinska izolacija pri obnova
na i onaka dotrajanata fasada, se dviàt okolu 20-40%
od vkupnata cena na sanacijata na fasadata, {to dava
povolni
ekonomski
rezultati
vo
sporedba
so
dolgotrajnite za{tedi koi se postignuvaat.
Neizoliran yid od {upliva cigla so debelina od 19 sm.
ima koeficient na propustlivost na energija U=1,67
W/mK. Toa zna~i deka niz 1m takov yid godi{no
(zavisno od klimatskite uslovi) pominuva 134-167 kWh
energija. Ako takov yid izolirame so toplinska
izolacija od 10 sm. toga{ negoviot koeficient na
toplinska izolacija }e iznesuva U=0,32W/mK, {to zna~i
}e ima zaguba na toplina ssa 26 32 kWh, {to
prestavuva godi{na za{teda na energija za greewe od
81%.
93
P V
P R O Z O R C I
V R A T I
E-mail : IN F O@IV- IZ AJN. O M .MK
Pr
pr
r i i r ab t eni
e l { i i pr t i p ` ar ni
i l i d ger ans i a st r i s pr i
d st
s
ef i i ent na aguba na ener gi ja d 1, d 1, W/ K,
i gr aden st a l s
ef i i ent d , d ,
W/ K,
a i
u~na i l aci ja d
d
db.
94
.IV- IZ AJN. O M .MK
25 9
N A
T V O
Z V O D
P R O I
BU V. M L V KI -BA
L.
I
TO /2 KOPJE TEL: 2
95

Energetski Efikasni Zgradi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Energetski Efikasni Zgradi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Energetski Efikasni Zgradi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

S TAN K O S PAS I ]

ENERGETSKI EF I KASNI ZGRADI

Pr oi zvodst vo na PVC pr ozor ci i vr at i

AVTOR: STANKO SPASI]

ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

Skopje: April 2010

Avtorski prava 2010 IV-DIZAJN.Site prava se zadr`ani. Reprodukcija na

spre~i odlivot na devizi. Spored nekoi eksperti

Osnovna edinica za energija e xul (joule)1J=1Ws.

[to ozna~uva terminot energetska efikasnost?

Najgolemiot del na energija, koja ja dobivame,

[to e efektot staklena bav~a?

Edna od najzna~ajnite merki za namaluvawe na

so toa vr{ime zna~ajna redukcija na koli~estvoto na

se dovolno informirani za merkite koi e potrebno da se

kako podra~je so najgolem potencijal za smaluvawe na

najde mestoto vo toj mnogu

 Kvalitetna toplotna izolacija na nadvore{nite

pasi vna u}a

Pasivna ku}a (Passive house) mo`e da se definira kako

Od prika`aniot dijagram mo`e da se vidi deka

Od prika`anata skica mo`e da se vidi deka vkupnata

Passive House Institute

rot, stvori optimalna ku}a koja nema potreba od

Koeficientot na toplinska propustlivost za site

Do skoro se misle{e deka za potro{uva~ka na

godi{nite potrebi za greewe vo ku}ata se namalat na po

Energetska efikasnost, koristewe na obnovlivi izvori

 Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe

ZAKONSKI PROPISI OD SVERATA NA GRADE@NI[TVOTO, ZA[TEDA

Za energetskite svojstva na zgradite od golema

zemji odEU da izrabotat i implementiraat program za

 Ako vo EU se zadr`i sega{niot trend na porast na

po~ituvaat Kyoto protokolot, spored koj emisijata

!" $ "# # " !

ZAKONSKI PROPISI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO REPUBLIKA

Koeficient na toplinska propustlivost na sekoja

Po izgradba na objektot investitorot }e treba da

Nagliot razvoj na stambenata izgradba vo 60-te i 70-te

Promena na zakonskite regulative i usoglasuvawe

Postoe~kite zgradi (poradi slabata izolacija)

za{tedi. Ako postoe~kite zgradi koi se izgradeni po

debelinata na materijalot. Koeficient na propustlivost

sqftF vo SAD). Vrednostite se dadeni pri zimski

Najgolema uloga pri toplinskite zagubi na eden

vrednostite na koeficientot na toplinska propustlivost

tipizirawe i unificirawe na arhitektonsko dizajnirawe,

Smernici za proektirawe se:

Dovolna odale~enost od drugi objekti za da mo`e

Da mu se dade mo`nost za predgrevawe na vozduhot

TOPLINSKA IZOLACIJA NA NADVORE[NITE YIDOVI

menuva toplinskiot protok vo yidot pa osnovniot nosiv

Ekspandi r an pol i st i r en EPS )

T r da pol i ur et anska pena

SPECI JALNI TOPLI NSKI

oblik na poedine~ni elementi pricvrsteni na soodvetna

Temper at ur en di jagr am za nei zol i r an i i zol i r an yi d od ci gl i TI 10 sm. od nadvor e{ na st r ana na yi do

Vo sl u~aj na nei zol i r an yi d od { upl i va ci gl a od 19 cm,

Kvalitetna toplotna izolacija na nadvore{nite

Finansiska za{teda na tro{ocite na greewe, ladewe

Ako vo EU se zadr`i sega{niot trend na porast na

Profilite od koj se izraboteni prozorcite

Niskoemisioni stakla so niska transmisija