Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

37
Slovenski proizvod, svetovna novost
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging,, environment and logistics

Okrogla miza: smetano je lani snedla država

ter trije trgovci
Dosje okoljske takse

A Slovenian Product and the First of its Kind

Februar / February2008
in the World
The Roundtable: The Government and Three
Retailers Took the Cream Last Year
Dossier on the Environmental Tax
Foto: iStock
 CALEIDOS-NEXXUS.IT
IPACK-IMA ’09.
Razmisljaj
veliko.

kot integracija celotne prehrambene

in nezivilske verige.
kot impulz 900-milijonskemu trgu v Evropi FIERAMILANO, RHO - MILANO - ITALIJA
in Sredozemlju. 24.-28. MARCA 2009
kot IPACK-IMA ’09. Velik, v vsakem pogledu.
www.ipack-ima.com
Organizacija: - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italy
tel. +39 023191091 - fax +39 0233619826
IPACK-IMA 2009
promocija

e-mail: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

prvic skupaj z:

Promocija:
EOL-37-februar-February-08
Uvodnik Editorial Kaj je EOL?
Embalaža. Okolje. Logistika. V embalažni ve-
rigi je logistika nepogrešljiv člen. Iznajdljivi in
sposobni menedžerji, ki iščejo v podjetju skrite
rezerve, najpogosteje pokažejo s prstom na logi-
stiko. Marko Cedilnik, član našega uredniškega
odbora in sodelavec Fakultete za logistiko, po-
gosto pravi, kako je logistika mati za raciona-
lizacijo stroškov. Čarobna paličica seveda ni. A
z vsakim dnem bolj poslovni svet odkriva, ka-
kšno bogastvo se skriva v logističnih rešitvah in
inovacijah. No, svetovno inovacijo slovenskega
znanja, gre za sledljivost na vodah in pri vozilih,
predstavljamo v tej številki. EMA je primer, ki
se ga ne da prezreti. Potrjuje pa, da je v logistič-
ni mreži vsak naš poslovni korak. Vsak premik.
Zato EOL. Zato smiselna dopolnitev v naslovu
revije. Odslej torej EOL, specializirana revija za
embalažo, okolje in logistiko.
Logistika je namreč globalni izziv. Slovenija to
ve, trdijo nekateri strokovnjaki. Čeprav ni malo
mnenj, da prav načrtovane gradnje novih logi-
stičnih centrov po državi nastajajo brez načrtov.
Bolj po občutku. Zaradi mode.
Drugačne zadrege doživlja embalažna panoga.
Postavili so jo na pranger, češ da je sokriva za
inflacijo, ker so proizvajalci preveč povišali cene
embalaže. Na okrogli mizi so direktorji našli
skritega zajca v drugem grmu. Branko Rožič,
direktor družbe Količevo karton, je bil nedvo-
umen. Lani so smetano pojedli država in trije
trgovci. Embalažna panoga pa zares komaj živi.
In tudi jutri je bolj siv.
Še bolj siva, no, meglena je zgodba o okoljskih
taksah. Objavljamo dosje, v čigav žep so romali
presežki od preveč pobranih taks. V žep? Ne. V
občinske proračune, v okoljske naložbe. Drugo
vprašanje pa je, kot pravi ena izmed okoljskih
delavk, zakaj so glavni igralci prej začeli prati
perilo v javnosti, preden so se pogovorili, kaj
je treba popraviti v sistemu obdavčenja zaradi
onesnaževanja okolja.
Jože Volfand,
glavni urednik
Uvodnik 3
What Is EOL?
Packaging (Slo.: Embalaža). Environment (Slo.:
Okolje). Logistics (Slo.: Logistika). Logistics is an
indispensable part of the packaging chain. Re-
sourceful and capable managers, in their search
for hidden reserves in the company, most often
point their finger to logistics. Marko Cedilnik, a
member of our editorial board and a co-worker
of the Faculty of Logistics often says that logistics
is the mother of cost rationalisation. Of course,
it is not a magic wand. Nevertheless, with every
new day, the business world is increasingly learn-
ing about the wealth hiding in logistic solutions
and innovation. In this magazine, we are pre-
senting a world of innovation which is the result
of Slovenian knowledge, maritime and vehicle
tracking, and EMA is an example that cannot be
overlooked. It confirms that each business step we
take is part of the logistic network, every move.
EOL therefore is the reasonable conclusion of the
magazine’s title. From now on, EOL is a special-
ised magazine for packaging, the environment
and logistics.
Logistics is namely a global challenge. Accord-
ing to certain experts, Slovenia is aware of that.
There are however quite a few who believe that
the planned erection of new logistic centres all
over the country is being prepared more by in-
stinct and trends of fashion, than with any con-
crete plans.
The packaging industry is on the other hand
faced with other embarrassments. It has been
pilloried to be an accessory of high inflation be-
cause the producers inflate the packaging prices.
At the roundtable, the directors found the crux of
the matter to be lying elsewhere. Branko Rožič,
director of Količevo karton said in no uncertain
terms that last year the state and the three deal-
ers took the cream. The packaging branch is at
present barely alive and facing a rather grey un-
certain future.
Even greyer or more nebulous is the story of envi-
ronmental taxes. We are publishing the records of
the collected surplus taxes and whose pocket they
went into. Not pocket! They went into municipal
budgets and environmental investments. It is an
entirely different matter, says one of the environ-
mental workers, why the leading actors started to
wash their dirty laundry in public before they dis-
cussed what needed to be corrected in the taxa-
tion system for environmental pollution.
Jože Volfand,
Editor-In-Chief
4 Vsebina EOL-37-februar-February-08

Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, št. VIII/37, februar 2008
37 Packaging - Environment - Logistics/ Specialist magazine for packaging , environment and logistics,
Issue VIII/37, February 2008

Vsebina / Contents
Slovenski proizvod, svetovna novost
10 A slovenian product and the first of its kind in the world
Okrogla miza: smetano je lani snedla država ter trije trgovci
12 The Government and Three Retailers Took the Cream Last Year
Novi materiali, vrnitev k starim
16 New Materials and a Return to the Old
Pakiranje s posebnim znanjem
18 Special Knowledge about Packing
Slovenija je zamudila pravi trenutek za vinjete
22 Slovenia has missed the right moment for vignettes
10 trendov pri postopkih pakiranja
25 Ten Trends in Packing Methods
V Kopru bo zelena luka
29 The future green port of Koper
Presežke so porabile občine za naložbe
32 The municipalities invested the surpulus
V Sloveniji zakonito obratuje le Barje
36 Barje is the Only Legally Valid Landfill in Slovenia

39 Zbiranje bioloških odpadkov dobiva jasne okvirje

Agenda 21 je skoraj pozabljena

42 Agenda 21 is nearly forgotten

Impresum  Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in
založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in
grafična priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica
25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, februar/ February 2008
Revija je brezplačna.
EOL-37-februar-February-08
  Union v novih steklenicah in novih zabojih
Union je odslej v drugačni, bolj konkurenčni embalaži.
Zaboj za 20 pollitrskih steklenic bo rdeče barve, ne
rumene barve. Po 40 zabojev bo odslej tudi na EURO
paleti. Poleg zaboja so v Pivovarni Union zamenjali
še celoten asortiman unionskih steklenic. Z zdajšnje
pollitrske NRW-embalaže so prešli na trendovsko in
bolj moderno obliko LN (long neck), ki je v svetu piva
bolj poznana, predvsem pa bolj moderna. Dosedanje
rjave steklenice bodo zamenjali z novimi zelenimi
steklenicami.
V času uvajanja nove embalaže bo Pivovarna Union
zamenjevala obstoječe Union rumene NRW-zaboje in
rjave pollitrske NRW-steklenice z novimi rdečimi zaboji in novimi zelenimi pollitrskimi LN-
steklenicami v razmerju 1:1. Zamenjava bo potekala do konca julija 2008. Potrošniki bodo ob
vsakem novem nakupu piva v zaboju prejeli novo embalažo na vseh prodajnih mestih.
Hkrati z zamenjavo embalaže so se v Pivovarni Union odločili tudi za spremembo podobe
blagovne znamke Union. Najbolj prepoznavno Union pivo bo sedaj na trgu kot Union svetlo pivo,
Črni baron bodo tržili kot Union temno pivo, Uni brez alkohola kot Union brezalkoholno pivo,
dodatno ponudbo najvišjega razreda pa bo predstavljal novi izdelek Union Premium.
Nov revolucionaren klinično
preverjen antimikrobni izdelek
M&H so inovatorji na področju
izdelovanja steklenic, plastičnih posod in
lončkov. Klinično je dokazano, da njihov
novi izdelek učinkovito ustavi prenos
zelo širokega spektra bakterij, tudi
MRSA in E. Coli.
Njihovim novim stekleničkam je
dodano ionsko srebro, ki onemogoča
razvoj plesni in v 24 urah uniči 99,99
odstotkov bakterij. Kadar bakterija pride
v stik s površino, je takoj izpostavljena
ionskemu srebru, ki bakterijski celici
onemogoča, da se zapre. S tem pa ji tudi
preprečuje možnost razmnoževanja in
tako v kratkem času celica umre. Srebro
je učinkovito skozi celotno življenjsko
dobo izdelka.
Steklenička bo naprodaj po konkurenčni
ceni in je idealna za shranjevanje
kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za
osebno nego.
Novosti 5
KRATKO,
ZANIMIVO
Sejem INPAK bo v avgustu
Namesto v marcu bo 16. sejem embalaže,
tehnike, pakiranja, logistike, trgovine in tr-
žnega komuniciranja od 23. do 29. avgusta
2008. Organizator, Pomurski sejem, se je
tako odločil, ker je na osnovi prijav preso-
dil, da v marčevskem terminu sejem ne bi
»prinesel pričakovanega učinka razstavljav-
cem in obiskovalcem.« Bienalni sejem IN-
PAK bo potekal kot poseben salon v okviru
46. mednarodnega kmetijsko-živilskega
sejma v Gornji Radgoni. Salonu INPAK bo
namenjena nova hala A3. V njej bo poleg
poslovne razstave tudi razstava vseh izdel-
kov, ki sodelujejo na natečaju 32. slovenski
oskar za embalažo.
Vodstvo sejma je ugotovilo, da so bila med
prijavljenimi na marčevski sejem INPAK
predvsem podjetja, ki so ponudniki emba-
laže in tehnike pakiranja za področje živil-
stva. Združitev INPAKA s kmetijsko-živil-
skim sejmom, menijo v Pomurskem sejmu,
bo dala več sinergičnih učinkov in zadovolj-
stva razstavljavcem, saj kmetijsko-živilski
sejem obišče več kot 130.000 obiskovalcev.
Takšen obisk bo za razstavljavce embalaže
nedvomno bolj zanimiv.
Na 32. natečaj za slovenskega oskarja za
embalažo so prejeli 15 prijav iz Slovenije
in Hrvaške. Podelitev oskarjev za embalažo
bo na posebni slovesnosti v marcu v Gornji
Radgoni.
Evropski okoljski ministri na Brdu
Nekatera okoljska srečanja v času sloven-
skega predsedovanja Svetu EU bodo zago-
tovo vzbudila veliko pozornost. Najbolj ne-
dvomno neformalno srečanje ministrov za
okolje 11. in 12. aprila, od 27. do 30. aprila
pa neformalni sestanek atašejev za okolje.
Med glavne dogodke je uvrščen tudi sesta-
nek generalnih direktorjev EU za urbani ra-
zvoj in teritorialne kohezije, med spremne
pa konferenca Odzivanje na spremembe v
okolju – od besed k dejanjem.
Okoljska politika EU temelji na treh temelj-
nih načelih: preprečevanje je boljše kakor
čiščenje, kar pomeni, da je boljše odpraviti
onesnaževanje pri viru, kakor pa se ukvarja-
ti s posledicami; onesnaževalci morajo pla-
čati za onesnaževanje, ki ga povzročijo; če
karkoli močno kaže na nastanek okoljskega
problema, se sprejmejo previdnostni ukrepi
tudi brez dokončne znanstvene potrditve.
V okoljskem akcijskem programu EU do leta
2012, povzema ga bilten MOP-a, so navede-
ne štiri prednostne naloge: podnebne spre-
membe, narava in biotska raznovrstnost,
okolje in zdravje ter kakovost življenja ter
naravni viri in odpadki, pri čemer naj bi bila
v ospredju povečana raba obnovljivih virov,
več recikliranja in boljše ravnanje z ostanki
odpadkov.
6 Novosti EOL-37-februar-February-08

KRATKO,
ZANIMIVO
Okolje & prostor predvsem o
okoljskih nalogah EU
Okolje & prostor, informativni bilten Mi-
nistrstva za okolje in prostor, v januarski
številki predvsem poudarja okoljske teme,
ki bodo v ospredju v času, ko bo do konca
junija Slovenija predsedovala Svetu EU. Mi-
nister Janez Podobnik v uvodniku na prvo
mesto postavlja podnebne spremembe. Po
njegovem podnebne spremembe postajajo
ne le z okoljskega, temveč tudi s širšega ener-
getskega, razvojnega, tehnološkega in druž-
beno-varstvenega vidika eden najpomemb-
nejših izzivov za človeštvo. Med drugim
zapiše: Države članice EU, in v prvem polle-
tju 2008 še posebej predsedujočo Slovenijo,
čakajo na tem področju številne naloge, in
sicer tako na področju politik EU in ukre-
pov zmanjševanja emisij toplogrednih pli-  Lättin »Knick Knack« dvojček
nov kakor tudi na področju mednarodnega Unilever je trgu predstavil novo inovativno embalažo za svojo margarino Lätta. S termičnim obliko-
pogajalskega procesa za sklenitev celovitega vanjem in pred-tiskom je Bebo Plastik izdelal zanimivo dvojno pakiranje, ki s perforiranim robom
globalnega sporazuma o spoprijemanju s združuje dve sicer samostojni 100 gramski banjici. Ko odtrgamo eno polovico, druga ostane zaprta,
podnebnimi spremembami po letu 2012. s čemer se podaljšata svežina in uporabnost izdelka.
Na področju politik EU bomo obravnavali Novo dvojno pakiranje margarine je namenjeno predvsem vse številnejšim enočlanskim gospodinj-
delitev prispevka držav članic k zmanjšanju stvom, za katere je lahko nakup večjega pakiranja margarine zaradi krajšega roka uporabe odprtega
emisij toplogrednih plinov, prenovo sheme izdelka neekonomična odločitev.
za trgovanje z emisijami in vključevanje Bebo Plastic je glavni dobavitelj tudi drugih velikosti embalaže za Unileverjevo Lätto, v konceptu
zračnega prometa vanjo, zakonska določi- zadnje inovacije pa sta se privlačnemu izgledu pridružila še priročnost in uporabnost.
la za zajemanje in skladiščenje ogljikovega
dioksida, trajnostnega gospodarjenja z goz-
dovi, posebno vroča tema v tem okviru pa
je potreba EU po zmanjšanju emisij CO2 iz
avtomobilov. Naše skupno prizadevanje je,
da bi omejili rast svetovne temperature na
2 stopinji, s čimer bi se izognili najhujšim
katastrofam.
Sicer pa se bo do konca junija zvrstilo kar Življenjska energija iz stekleničke
17 glavnih in spremnih okoljskih dogodkov Oznaka Diesel ne pomeni nujno go-
oziroma strokovnih srečanj, večinoma na riva za motorje. Gerresheimerjeve
Brdu, na katerih bo EU poskušala odgovo- stekleničke so namreč napolnjene z
riti na ključne izzive, pred katerimi je civili- gorivom za življenje!
zacija 21. stoletja. Svetovno znana blagovna znamka Di-
esel je predstavila svoj nov parfum za
ženske in moške v sodobno oblikova-
Skupina Sibo-G z novimi posli nih oblečenih stekleničkah. Plitvi ste-
Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo-G s klenički, oblikovani v retro stilu, sta
sedežem v Škofji Loki, uresničuje napovedi. tako za moške kot ženske privržence
Eden največjih evropskih proizvajalcev pla- Diesla skorajda enaki. Moška je od
stičnih zamaškov in tehničnih komponent vratu navzdol oblečena v rustikalno,
za gospodinjske aparate, načrtuje letos za 19 usnju podobno oblačilo, ženska pa
milijonov evrov prihodkov. Lani so našteli v skrivnosten pleten ovoj, ki pa več
11 milijonov, je pa res, da jim uspevajo veli- razkriva kot prekriva. Za otip prijetna
ki posli. Podpisali so pogodbo s farmacevt- embalaža tako že na prvi pogled raz-
sko multinacionalko Glaxo Smith Klim, kar kriva svojo igrivo, mladostno in krea-
jim bo letos podvojilo prodajo, nova nalož- tivno naravo, ki ljubi detajle, modo in
ba pa pomeni tudi nove zaposlitve, in sicer individualnost.
40 novih delovnih mest, tako da bodo letos
zaposlovali že 180 delavcev. Skupina Sibo-G
izvaža v 31 držav.

Terme Snovik z EU marjetico

Znak za okolje EU za turistične namestitve,
EU marjetico, so kot prvo slovensko turi-
stično podjetje prejele Terme Snovik. EU
marjetico za turistične namestitve pridobijo
podjetja, ki si prizadevajo za manjše one-
EOL-37-februar-February-08 Novosti 7

Olive in kumarice odslej tudi v plastičnih KRATKO,

ZANIMIVO
kozarcih
Španski proizvajalec namiznih oliv in ostalih
prehrambenih izdelkov Grupo Angel Camacho
je na trgu predstavil inovativno plastično emba-
lažo. Dosedanje steklene kozarce so tako nado- snaževanje zraka, za varčnejšo porabo ener-
mestili z bolj varno, priročno, uporabno in tudi gije in ostalih naravnih virov ter za manjše
cenejšo embalažo. onesnaževanje okolja. Ivan Hribar, direktor
Plastični kozarec 'Thermic Ultra', ki ga izdeluje Term Snovik, je ob prejemu plakete dejal,
podjetje Containers Corby, ima številne predno- da se v podjetju zavedajo bogastva narave,
sti. Je lažji po teži in lažji za rokovanje za končne ki jih obdaja, zato so »krenili na pot ohra-
uporabnike. Pomembno prednost predstavljajo njanja zelenega, čistega in zdravega okolja«.
tudi nižji stroški za transport, sploh pri izvozu EU marjetica pomeni konkurenčno pred-
izdelkov. Material prenese visoke temperature nost na turističnem trgu, zato so predstav-
pasteriziranja in steriliziranja. niki države na slovesnosti izrazili upanje, da
Družinsko podjetje Grupo Angel Camacho iz bodo Terme Snovik dobile posnemovalce.
okolice Seville je največji svetovni proizvajalec
namiznih oliv. Na trgu so že več kot 110 let, da- Nova knjiga o embalaži
nes pa upravljajo kar nekaj podjetij in tovarn v Slovenski knjižni trg se ne more pohvaliti s
domovini ter v ZDA, Angliji in na Poljskem. knjižnimi novostmi domačih avtorjev o em-
balaži. Zato bo strokovna javnost zagotovo
pozorno spremljala in analizirala knjigo
dr. Gregorja Adamiča Embalaža in varstvo
okolja – zahteve, smernice in podjetniške
priložnosti. Mariborska založba Pivec je
prepričana, da bo knjiga zaradi aktualnosti
in celovitosti pristopa pri obravnavi proble-
  Duh s senzualnimi oblinami matike vzbudila pozornost pri stroki, a tudi
Podjetje Axilone je predstavilo novo embalažo, pri drugih uporabnikih, zlasti v gospodar-
v katero je »ujelo« duha Christine Aguilera. Ste- stvu in šolstvu.
klenica v obliki zapeljivih oblin je obdana s čip- Avtor se je na več kot 300 straneh lotil vseh
ko, ki objame zapiralo. Zanimiva kombinacija problemov in pojmov o embalaži – od
materialov, oblik in vodja … osnovnih pojmov embalaže in zgodovine
embalaže ter njenega družbenoekonom-
skega pomena in funkcij, ki jih ima. Nekaj
naslovov: Dejavniki poškodb pakirnih iz-
delkov, Stroški embalaže in pakiranja, Em-
balažni materiali, Posebne vrste embalaže
in drugi. Osrednji del knjige je namenjen
poglavju Embalaža in okolje, kjer je avtorje-
vo izhodišče, da je potreben celovit pristop
podjetniškega varstva okolja. Piše o vplivih
izdelkov na okolje, o večplastnosti okoljske
problematike embalaže, o zaznavanju okolj-
ske problematike embalaže pri porabnikih,
o embalaži in surovinskih virih, o reciklaži
odpadne embalaže, o vračljivi embalaži, pa
tudi o sežiganju odpadne embalaže. V okolj-
skem delu avtor piše še o kompostiranju
odpadne embalaže, o ekodizajnu embalaže,
o okolju najprimernejši embalaži, o sistem-
skem pristopu pri reševanju problematike
  Sladko presenečenje vam pošilja … odpadne embalaže in o drugem.
pošta! Prav interdisciplinarna obravnava embalaže
Če kdo razume koristi direktne pošte, je največja vrednost knjige, ki bo, kot napo-
potem je to pošta. Ta prenosni računal- veduje založba, izšla v teh dneh. Avtor dr.
nik, izdelan iz kartona in s čokoladnimi Gregor Radonjič je diplomiral in doktoriral
tipkami, resnično izstopa med množico na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnolo-
različnih poštnih pošiljk. In natančno to gijo Univerze v Mariboru in je izredni pro-
je Swiss Post tudi želela doseči. fesor za področje znanost o blagu in tehno-
Na ovitku čokoladic najdemo informa-
cije o storitvah pošte, ko pa slastnih tipk logijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti.
enkrat zmanjka, sladkosnedneže čaka
povabilo za sodelovanje v nagradni igri. V pripravi je publikacija o IPPC
Glavna nagrada, v kateri lahko sodelujete dovoljenjih
na spletni strani pošte, pa je seveda čisto Slovenija ni izjema med članicami EU in
pravi prenosni računalnik. prav tako kot nekatere druge države zamu-
Švicarska pošta pri tovrstnih projektih so- ja pri izvajanju direktive IPPC (Integrated
deluje s podjetjem Huber PrintPack, ki je Pollution Prevention Control). Direktiva
specializirano za področje direktne pošte, zahteva celovito preprečevanje onesnaže-
od ideje do izvedbe in distribucije. vanja okolja v podjetjih, zamenjavo nepri-
merne tehnologije s trajnostno neoporečno,
8 Novosti EOL-37-februar-February-08

KRATKO,
ZANIMIVO  Tudi do četrtine nižji stroški embalaže
Podjetji BASF in ALPLA sta razvili plastenke
za mleko in jogurte iz polistirena, ki se je po
urediti morajo ravnanje z energijo, odpadki,
podatkih proizvajalca izkazal za zelo hvaležen
odplakami z emisijami v ozračje, prometom
embalažni material. Polistiren tipa BX 3580, ki
in varnostjo pri delu. Na osnovi direktive
so ga optimizirali posebej za ta tip embalaže,
morajo podjetja pridobiti okoljevarstveno
se lahko uporablja na enakih polnilnih strojih
dovoljenje. Lani je v Sloveniji Agencijo RS
kot PET. Bistvena prednost, ki je za proizvajalce
za okolje zaprosilo za pridobitev okolje-
zelo dobrodošla, pa je, da lahko zaradi nižje go-
varstvenega dovoljenja 189 upravljavcev
stote polistirena v primerjavi s PET-om stroške
okoljsko problematičnih naprav. Kljub do-
znižajo tudi do četrtine. Testne izdelke je podje-
ločenemu roku in desetletnemu prehodne-
tje BASF predstavilo skupaj z novim plastičnim
mu obdobju je bilo v Sloveniji izdanih 25
materialom Styrolux® HS 70, ki so ga uporabili
okoljevarstvenih dovoljenj. Implementacija
za izdelavo skrčljivih filmov. Ta zelo transparen-
direktive IPPC je počasna, zamujajo podje-
ten polimer ima visoko maksimalno skrčljivost,
tja, kritike letijo tudi na ARSO. V primeru,
zato se lepo prilaga tudi zelo nenavadno obliko-
da podjetja ne bodo pravočasno pridobila
vanim izdelkom.
okoljevarstvenega dovoljenja, lahko MOP
celo izda odločbo o prenehanju delovanja
naprave.
Kljub zamudam in težavam, na katere na-
letijo podjetja, ki morajo pridobiti okolje-
varstveno dovoljenje, pa je v Sloveniji nekaj
zanimivih primerov dobre okoljske prakse
tudi pri izvajanju direktive IPPC. Informa-
tivna strokovna publikacija, ki bo predsta-
vila dosedanje rezultate pri implementaciji
direktive IPPC v Sloveniji s primerjavo z
drugimi članicami EU, bo opozorila na
ključna strokovna vprašanja in usmeritve,
a poudarila tudi primere dobre prakse. Kot
kažejo prvi odmevi, bo za uporabnike zelo
dobrodošla. Fit media pripravlja publika-
cijo v sodelovanju z ARSO. Poleg uvodnih
strokovnih prispevkov (dr. Jože Roth, Janja
Leban, dr. Lučka Kajfež Bogataj in drugi) in
številnih informacij bodo v osrednjem delu
publikacije navedeni primeri dobre prakse
tistih podjetij, ki so že pridobili okoljevar-
stveno dovoljenje ali pa ga morajo pridobi-
ti in so sredi izvajanja zahtevnih okoljskih
programov ali upoštevanja ISO standardov.
V publikaciji bodo navedeni tudi tisti obrati
oziroma podjetja, ki morajo prav tako pri-
dobiti okoljevarstveno dovoljenje, ker zaradi
skladiščenja in uporabe nevarnih snovi ali
kemikalij pomenijo tveganje, a tudi nevar-
nost za okolje. Na koncu publikacije bodo
dobili svoje mesto tudi centri za ravnanje z
odpadki v Sloveniji.
Publikacija ne bo namenjena samo podje-
tjem, pooblaščencem za varstvo okolja in
tistim, ki so v gospodarstvu odgovorni za
izpolnjevanje vse ostrejših okoljskih zahtev,
pač pa tudi lokalnim skupnostim, strokov-
nim, izobraževalnim in okoljskim institu-
cijam, državnim organom, organom EU,
medijem in drugim. Publikacija bo dvoje-
 Iggesund radikalno zmanjšal porabo fosilnih goriv
zična.
Iggesund Bruk, proizvajalec Invercota, je porabo fosilnih goriv in s tem izpusta ogljikovega dioksida
Založnik Fit media načrtuje izid publikaci-
v zrak zmanjšal kar za tri četrtine. Radikalno zmanjšanje je posledica natančne energijske ocene in
je konec maja, torej še v času slovenskega
investicij v skupni višini okoli 10,5 milijona evrov. Za okolje pomeni isto olajšanje kot če bi iz pro-
predsedovanja Svetu EU.
meta izločili 20 tisoč avtomobilov, ki letno prevozijo vsak po 15 tisoč kilometrov!
A kot pravi Klas Simes, energijski koordinator, so njihovi cilji še dosti bolj visoko leteči. Načrtujejo
Akcija Zemljo so nam posodili namreč postopne spremembe, katerih končni cilj bo popolno prenehanje uporabe fosilnih goriv in
otroci samozadostnost pri proizvodnji električne energije.
Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev V družbi imajo izdelan dolgoročni okoljevarstveni program in pri sprejemanju odločitev za morebi-
mladine Slovenije bosta letošnjo akcijo oza- tne nove investicije vedno upoštevajo tudi okoljski vidik. A ni samo skrb za okolje tista, ki jih vodi
veščanja o pomenu ohranjanja naravnega pri njihovih odločitvah. Na tovrstno poslovno usmeritev namreč vpliva tudi dejstvo, da so stroški
okolja z naslovom Zemljo so nam posodili energije vedno višji.
EOL-37-februar-February-08
KRATKO,
ZANIMIVO
otroci končali s slavnostno akademijo 22. apri-
la, to je na Dan zemlje. Akcija je med mladimi
naletela na zelo velik odmev. Učenci osnovnih
in srednjih šol so pripravili odlične projekte
nominacij, odlikovali pa so se tudi v razisko-
valnem delu projekta. Udeležencem akcije so se
pridružile slovenske Eko šole.
Dijaki o sicer resni temi malo manj resno
Lani sta organizatorja prejela nominacije 74
pravnih in fizičnih oseb, letos jih pričakujejo
več. Nominacije bodo zbirali do konca marca.
Obravnavala jih bo komisija, ki jo bo sestavljalo
pet strokovnjakov ARSO in pet srednješolcev. V
želji, da šole še bolj stimulirajo za sodelovanje
v akciji Zemljo so nam posodili otroci, so tek-
movanju dodali dve novi kategoriji nagrajen-
cev. Prva je kategorija za najaktivnejšo šolo na
področju ohranjanja naravnega okolja, druga
pa posebna nagrada za najboljše pripravljeno
animacijo.
Lanski nagrajenci akcije Zemljo so nam poso-
dili otroci so bili CGP, cestno in gradbeno pod-
jetje Novo mesto v kategoriji manjšega obreme-
njevanja zemlje z odpadki, Krka Novo mesto za
zmanjševanje obremenjevanja voda, Matjaž Če-
mažar, direktor razvoja v podjetju Domel za vi-
zijo razvoja vodikovih tehnologij pri zmanjšanju
obremenjevanja zraka ter Turistični podmladek
osnovne šole Slivnica pri Celju za promocijo
ohranjanja naravnega okolja. Zmagovalec ak-
cije Zemljo so nam posodili otroci leta 2007 je
bilo podjetje Logarska dolina, podjetje za razvoj
Logarske doline iz Solčave. Nagrajenci prejmejo
skulpturo, ki simbolizira različna področja de-
lovanja nagrajencev. Izdelala jih je umetniška
akademija Famul Stuart – akademija uporabnih
umetnosti.
Dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, je ob
začetku letošnje akcije dejal, da z njo izpolnjuje-
jo tudi del poslanstva Agencije RS za okolje na
področju sistematičnega ozaveščanja javnosti o
okoljskih temah.
Loči me – zate gre!
Celjske srednje šole svoje okoljske aktivnosti
združujejo v mrežni razvojni projekt z zgovor-
Novosti 9
nim sloganom Loči me – zate gre. V skupni pro- avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje; Embalaža
jekt so se pred pol leta povezale Gimnazija Celje za družino izdelkov blagovne znamke Guerilla
center - kot nosilka projekta, Poslovno-komer- (steklenice, transportna škatla, darilna škatla,
cialna šola, Srednja šola za gostinstvo in turizem darilna vrečka, etiketa, vizitka, zgibanka, svinč-
Celje, v projekt pa se vključujejo tudi zunanji niki, majice), prijavitelj in avtorstvo: Bons d.o.o.
partnerji: Mestna občina Celje, Javne naprave, Ljubljana; Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A
javno podjetje d.o.o., Ekoplus d.o.o. in Fit me- RS, prijavitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Ce-
dia d.o.o. Dijaki lje; Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft & Werk
na omenjenih d.o.o. Maribor; Griotte desert 102 g, prijavitelj in
srednjih šolah avtorstvo: Kraš d.d. Zagreb, Hrvaška; Septolete
so v januarju pastile, prijavitelj: Krka, d.d. Novo Mesto, avtor-
2008 že uvedli stvo: Movera, Votan Leo Burnet; Modelčki, pri-
ločeno zbiranje javitelj: Mediamix, d.o.o. Maribor, avtor: Matej
odpadkov, ki ga Borin; Radenska Classic 0,25 l In 0,5 l, Raden-
uspešno pro- ska Naturelle 0,25 l In 0,5 l, prijavitelj: Radenska
movirajo - tudi d.d. Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d.
z nagrajenimi Radenci; Hologramska dekorativna pločevinka
promocijskimi za vino, prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel
videospoti, po & Not d.d. Ljubljana; Maslinovo ulje ekstra dje-
osnovnih šolah vičansko, aroma limun, 0,2 l, prijavitelj: Stella
vodijo likovne Croatica, Split, Hrvaška, avtorja modela: prof.
delavnice izde- Viktor Popović in prof. Melita Polić; Costella,
lave nakita iz 1,5 l in 0,5 l z vsemi izdelki v družini, prijavitelj:
različnih upo- Uskok d.d. Vas, avtor modela: samostojni obli-
rabnih odpad- kovalec Robi Dovjak in Transportno prodajna
kov, pripravili so embalaža za paštete Disney, Valkarton d.d., Lo-
gatec, avtor modela: Romana Zakrajšek, Valkar-
ton d.d., Logatec
pravljico Jurček in packarija, ki jo predstavljajo Nominirance in prejemnike naslova 32. sloven-
po vrtcih, do konca šolskega leta pa pripravljajo ski oskar za embalažo bodo razglasili 1. aprila
še dva velika dogodka za širšo javnost. »Temelj- 2008 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
ni cilj projekta Loči me – zate gre, ki ga je pod- Na 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sej-
prl tudi Zavod za šolstvo Republike Slovenije, mu od 23. do 29. avgusta v Gornji Radgoni pa
s katerim se vključujejo v mednarodni projekt bo v okviru posebnega salona INPAK posebna
Ekošola, kot način življenja, je zgraditi celovit razstava vseh izdelkov, ki so sodelovali na nate-
način izobraževanja za trajnostni razvoj,« po- čaju 32. slovenski oskar za embalažo.
jasnjuje vodja projekta Barbara E.
Hernavs.
Znani nominiranci za 32.
slovenski oskar za embalažo
V organizaciji Pomurskega sejma in
pod pokroviteljstvom Gospodarske
zbornice Slovenije so v Gornji Rad-
goni izvedli strokovno ocenjevanje
za 32. slovenski oskar za embalažo.
Na njem je s 24 izdelki sodelovalo
15 prijaviteljev iz Slovenije in Hr-
vaške.
Predsednik strokovne žirije je bil
doc. dr. Andrej Plestenjak, Bioteh-
niška fakulteta Ljubljana, člani pa:
Jani Bavčer, Arsenal d.o.o. Ljublja-
na, dr. Vera Rutar, Inštitut za celu-
lozo in papir, Ljubljana, dr. sc. Kata
Galić, red. prof., Prehrambeno bio-
tehnološki fakultet Zagreb in doc.
Klementina Možina, Naravoslovno-
tehniška fakulteta Ljubljana.
Izdelki, ki jih je strokovna žirija
nominirala za naslov 32. slovenski
oskar za embalažo 2008, so bili po
abecednem vrstnem redu prijavi-
telja naslednji: Sestavljiva in perso-
nalizirana embalaža, prijavitelj in
 obraz
10 Obraz EOL-37-februar-February-08

Slovenski proizvod, svetovna novost

BlueTraker je svetovna
novost. Proizvod celjskega
podjetja EMA, ki je najprej
prepričalo svetovno navtično
javnost na sejmu METS 2007
v Amsterdamu. Tam je bila
svetovna premiera izdelkov
BlueTraker VMS in BlueTraker
2200, transponderjev, ki ju je
sejemska žirija zaradi njune
odličnosti nominirala za
nagrado DAME. Med sedmimi

Zlatko Mastnak
izbranimi proizvodi (med 1130
razstavljavci) naša naprava
Foto: Sherpa

sicer ni zmagala, pravi Zlatko

Mastnak, direktor podjetja
Mastnak, s tem ne bi bil zadovoljen. Uvažali
EMA, toda začela se je nova smo visoke tehnologije, bili partner tehnološko
zgodba v našem razvoju. Gre najrazvitejših svetovnih družb in vedeli, da bi
bili brez našega znanja kot dodane vrednosti le
za razvojni zasuk, ki pomeni, statisti na trgu.
da smo se od distributerja
Vrata v podjetja, ki so se odločala za
uvoženih tehnologij za sledljivost, za identifikacijo v organizaciji
označevanje izdelkov in celotne proizvodnje in logistike, so jim
odpirale celovite tehnološke rešitve. Zato so
embalaže spremenili v igralca naročnikom ponujali sistemske rešitve in
svetovnih ambicij z družino nastopali kot sistemski integrator: ponudnik
hibridnih transponderjev. Z opreme, znanja, poprodajnih storitev in kot
proizvajalec. Odločili so se tudi za lastno
našim znanjem, ki je rezultat proizvodnjo repromateriala in se med drugim
inovativnega timskega in v proizvodnji etiket uvrščajo med večje
proizvajalce v Sloveniji. Letno potrebujemo
dveletnega dela, smo že na za proizvodnjo predtiskanih etiket 320.000m2
svetovnem trgu. papirja. To je papir za samolepljive etikete.
Tovrstno proizvodnjo razvijamo štiri leta, naš
pomemben partner pa je na primer Radenska.
Kaj se je zgodilo? EMA seveda ni od včeraj. Paleta uporabnikov ni majhna, razlaga Zlatko
Zlatko Mastnak, podjetni in raziskovalni direk- Mastnak, toda slovenski trg je za etikete za
tor ter lastnik podjetje EMA, v Celju ni neznan označevanje s črtno kodo majhen. Specializirali
obraz v embalažni panogi. Začel je že leta 1990, smo se za zelo majhne etikete, za elektronsko
kot mikro podjetje, kot agent za transfer tehno- industrijo, za parfumerije. Za svetovni trg se
logij oziroma opreme, ki jo je industrija potre- nismo odločili, to bi bil prevelik zalogaj. Za
bovala za označevanje izdelkov. Agent, posre- naše etikete potrebujemo zelo precizen tisk.
dnik, samo distributer? To ne, odgovarja Zlatko Proizvodnjo vsako leto povečujemo za 20 % in
lepo dopolnjuje naš celotni program.
Etikete pa niso edini proizvod, ki ga trg
čedalje bolj rabi. V Mirni na Dolenjskem so
soustanovitelji podjetja Xilon za proizvodnjo
termotransfer trakov. Potrebujejo jih v
proizvodnji oziroma tisku etiket. Vse, kar
ustvarimo z lastnim znanjem novega, je
podpora sledljivosti v proizvodnji označevanja
izdelkov in embalaže, se spominja inovacij
Zlatko Mastnak. Tudi ko smo leta 1999 dodali
v naši ponudbi še brezžična omrežja, gre za
postavitev infrastrukturnih anten v skladiščih
in s tem za prenose podatkov, smo se zavedali,
da je to nov korak v sledljivosti. Komponente
smo kupili v ZDA, naše znanje so bile meritve,
postavitve, sistemi, omrežja. V Luki Koper smo
opremili terminal za razsuti tovor, v Radenski
pa smo zagotovili radijski signal v skladiščih
za potrebe brezžičnega poslovanja. Morda smo
s temi proizvodi že nakazali, da v logistiki in
transportu ne gre več le za označevanje, pač pa
za nekaj več. Za geolokacijo.
Zlatko Mastnak je vodil tim, ki je iskal
priložnost na svetovnem trgu s povsem novim
proizvodom. Odločili smo se za novo razvojno
poglavje v podjetju, za lasten razvoj tehnološke
platforme. Naš cilj, poudarja, je bil proizvesti
elektronsko napravo oziroma opremo za
sledenje vozil in plovil, za spremljanje,
EOL-37-februar-February-08 Obraz 11

SLEDENJE ZABOJNIKOV
IN VOZIL
Sistem za upravljanje
z industrijskimi odpadki
� Avtomatsko odËitavanje stanj
manipulacijskih sredstev in vozil

� Virtualna inventura voznega

parka in osnovnih sredstev

� Transparentno planiranje in
optimizacija delovnih procesov

� EkonomiËnost poslovanja in
razvoj novih poslovnih modelov

� Celovite reπitve za sledenje

Shema delovanja sistema � v industriji in logistiki

Delovanja sistema v praksi �

EMA d.o.o., Mariborska 1, SI - 3000 Celje, tel: 03 42 84 800, fax: 03 42 84 824

e-mail: sales@ema.si, www.ema.si

opazovanje in nadzor geografske lokacije
ladje, ribiške ali čarterske flote. BlueTraker
VMS in Blue Traker 2200 sta izdelka, svetovni
novosti, to lahko rečem brez samohvale, v
družini hibridnih transponderjev. Transponder
je naprava, ki se uporablja pri brezžičnem
prenosu podatkov z različnih senzorjev, ki
se nahajajo na plovilu ali vozilu. Omogoča
prenos podatkov preko satelitov Iridium in
preko mobilnega radijskega sistema. V vsakem
trenutku daje podatke, ki jih potrebuje in
zahteva naročnik. Naprava upošteva evropske
direktive in standarde. Prav ta kombinacija
– prenos podatkov preko GPRS mobilnega
omrežja, z avtomatskim preklopom na satelit,
ko je plovilo daleč od obale, je naša velika
konkurenčna prednost, meni Zlatko Mastnak.
Stroški so manjši, manj je več, kot poudarjajo
v sloganu.
Zato so dobili večmilijonski posel na
Hrvaškem. Na mednarodnem razpisu so
bili izbrani, čeprav njihova ponudba ni bila
najcenejša. Toda komisija je ugotovila, da
nihče ne izpolnjuje razpisanih pogojev. EMA
je ponudila najboljšo napravo, najboljši sistem
in sedaj opremlja 300 ladij. Gre za dolgoročen
posel, za stalne nabave v obdobju treh do petih
let, letos pa Hrvaška napoveduje nov razpis za
400 ladij.
Kaj pa Slovenija?
Ta zgodba, se nasmeji Zlatko Mastnak, zasluži
poseben zapis. Z Ministrstvom za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano se tožimo. Naročilo
smo realizirali, sistem postavili, podatke
pošiljali oziroma posredovali štiri mesece. Gre
seveda za samo 7 ladij. Toda, ko bi moralo
Ministrstvo poravnati račune za posredovanje
podatkov, so se umaknili, češ da nimajo
denarja. Delajo amatersko.
In prodor na globalni trg?
To zdaj počnejo. Njihovi agenti že delajo
v Nemčiji in na Švedskem, vzpostavljajo
kontakte s Španijo, predstavnika imajo v Čilu.
Države z močnimi flotami za proizvod že vedo,
prodor na amsterdamskem METS-u jih je
postavil na svetovni trg. Dodatno jih je podprla
EU z novimi usmeritvami. Najprej je zahtevala
ustrezno sledenje ladij, ki so večje kot 15 m,
zdaj pa zahtevajo še enako opremljena plovila,
ki so velika od 12-15 metrov.
To je zares velika tržna niša, ugotavlja Zlatko
Mastnak.
Produkt BlueTraker sodi v prvo proizvodno
linijo, v drugo pa sistem za sledenje in
upravljanje kontejnerjev za industrijske
odpadke. Ključni del sistema je majhen
transponder ConTag, ki ga pritrdijo na
kovinski kontejner za odpadke. Na tovornjaku,
ki vozi kontejner, pa WheelTraker (naprava
za daljinski prenos podatkov preko GPRS
omrežja) vsak trenutek brezžično preverja
povezavo s ConTag-om in oddaja nadzornemu
centru identifikacijsko številko kontejnerja,
ki ga prevaža in kje se vozilo in kontejner
ta trenutek nahajata. Pa seveda, kje je bil
kontejner naložen in kje razložen ...
Dinos d.d. je že naročil in instaliral celoten
sistem sledenja kovinskih kontejnerjev. Ima
3.500 kontejnerjev opremljenih s transponderji
ConTag, velikosti škatlice vžigalic ... Zanima se
promocija
tudi Surovina. Tudi tej produktni liniji se torej
kaže tržna priložnost
Res, priložnost je velika. EMA se bo razširila,
zaposlila nove delavce, decembra 2006 jih je
bilo 18, zdaj jih je 32 in na novo zaposlujejo.
Razmišljamo tudi o novih poslovnih in
proizvodnih prostorih. Rast jo zahteva,
napoveduje Zlatko Mastnak, ki ve, da bo
prišlo do takšnega razvojnega preskoka ne
po naključju, ampak da ga je dala sinergija
razvojnih iskanj in lastnega znanja.
A Slovenian Product and the First of
its Kind in the World
The BlueTraker is the first of its kind. This
product, from the Celje based EMA company,
made its first appearance before the interna-
tional nautical community at the 2007 METS
fair in Amsterdam. The fair saw the world
premiere of the BlueTraker VMS and the
BlueTraker 2200 and, due to their excellence,
these two transponders were nominated for
the DAME Award by the METS jury. There
were seven nominated products (from among
1130 exhibitioners) and our transponders did
not win. But, says Zlatko Mastnak, Direc-
tor of the EMA company, this still marks
the beginning of a new line of development
for us. It is a change in development as we
have changed from a distributer of imported
technologies for marking products and pack-
aging into a player with global ambitions and
its own family of hybrid transponders. Our
knowledge, the result of two years of innova-
tive teamwork, has already placed us on the
global market.
 OKROGLA
12 Okrogla miza EOL-37-februar-February-08

MIZA Smetano je lani snedla država ter trije trgovci

Foto: Bobo

Kaj se dogaja s cenami embalaže? Ali so cene embalaže res so narekovale spremembo politike posameznih
embalažerjev in znižanje cen. Borba za proda-
vplivale na dvig cen prehrane in živil ter s tem na inflacijo? no količino je povzročila močno znižanje cen
Cvetana Rijavec, direktorica Ljubljanskih mlekarn, je omenjala embalaže v letu 2005 in v prvi polovici 2006.
Do rahle oživitve povpraševanja je prišlo konec
celo 15 % dvig cen embalaže. Kaj je res? V kakšnem položaju so leta 2006 in v začetku leta 2007, kar je vplivalo
proizvajalci repromaterialov za embalažo, v kakšnem ponudniki na to, da so posamezni papirničarji predvsem
zaradi slabih rezultatov v teh letih začeli zapi-
embalaže. Koliko je gospodarska konjunktura izboljšala položaj rati posamezne obrate. To je povzročilo na trgu
embalažne panoge, ki se že nekaj let ne more odtrgati od pomanjkanje ponudbe papirja. Osem, devet
bilančne črte, ki loči rdeče številke od zelenih? Na pogovoru za obratov papirnic v Evropi je zaprtih, tako da
se je začela zelo povečevati cena embalažnega
okroglo mizo so sodelovali Rade Mijatović, direktor Valkartona, papirja. Cene so zrasle tudi do 40 odstotkov
Branko Rožič, direktor družbe Količevo karton, Darja Kocjan, konec leta 2006 in v začetku 2007. Tudi cene
kartonov, ampak ne v takem razmerju kot cene
direktorica programa embalaže v Fragmatu, Jožef Cvetko, embalaže. Potem so se zvišale cene energentov,
prokurist v Grafemu in Slavko Raspotnik, direktor Rotoprinta. kar je prav tako vplivalo na višje cene papirja.
Prenesti to podražitev na ceno embalaže v celo-
Okroglo mizo je vodil Jože Volfand. ti ni bilo možno. Lahko rečemo, da je bilo sku-
pno povečanje cene med 9 in 11 odstotki, kar
Zanima nas diagnoza razmer v koristila panogi ali ne? Ali je točna
embalažni panogi in, ali je res, da so niti približno ne pokriva podražitev. Če je pri
ocena, da zaradi ugodne menjave evro- proizvodnji kartonske embalaže strošek papir-
cene embalaže vplivale na ceno živil? dolar ni bilo toliko čutiti vpliva energije
Kaj se torej dogaja s cenami, kaj s ja v finalni ceni 52 do 56 odstotkov produkta,
na cene? potem nismo pokrili niti polovice podražitve
cenami repromaterialov. Zanimiva
Rade Mijatović: Za začetek bi se malo vrnil k papirja. Pri komercialni embalaži je bilo pove-
bi bila ocena ekonomskega položaja
letoma 2005 in 2006, ko je bil položaj v em- čanje med 3 in 5 odstotki. To so bili osnovni ra-
panoge. Ocene so različne. Nekateri
balažni panogi izjemno slab. Proizvodnja in zlogi. Če pa pogledamo položaj kartonažerjev v
pravijo, da je konjunktura, zdaj pa
poraba embalaže je bila negativna. Kapacitete tem času, so kartonažna podjetja delala slabo.
prehajamo v recesijo. Je konjunktura
EOL-37-februar-February-08
Za leto 2007 potemtakem rezultati niso
dobri.
Rade Mijatović: Glede na to, da je bilo ko-
njunkturno leto in je bil obseg proizvodnje
bistveno večji, dobri rezultati niso pričakovani.
V tem letu smo naredili 12 odstotkov več karto-
na, embalaže 5 % več, planirani rezultat pa je za
polovico manjši izključno zaradi povišanih cen
surovin. V povprečju smo povečali cene za 9 %,
morali pa bi jih med 17 in 20 %, da bi lahko
pokrili povišanje cen papirja. Da so cene emba-
laže generator inflacije, je neresna ugotovitev,
ker embalaža pri marsikaterem predelovalcu
ne predstavlja niti 1 % v strukturi stroškov. Če
govorimo o komercialni embalaži, je bilo to
povečanje med 3 in 5 %. Za leto 2007 rezultati
niso dobri, ne glede na konjunkturno leto.
Proizvajalce embalaže tepe tudi koncen-
tracija lastništva pri kupcih.
Rade Mijatović: Tako je. Lastništvo se je kon-
centriralo v večje skupine. Na primer, Pivovar-
na Laško je bila prej velik, samostojni kupec.
Danes so v skupini Fructal, Union, Radenska,
Vital, (vsi veliki porabniki embalaže) ker se je
lastništvo koncentriralo in zdaj se pogovarja-
mo samo z enim nabavnikom za vsa omenje-
na podjetja. Pogajalska moč proizvajalcev je v
primerjavi z njihovo pogajalsko močjo majh-
na, ponudba embalaže na slovenskem trgu
pa je večja kot povpraševanje. Po drugi strani
imamo na obeh straneh meje dva zelo velika
proizvajalca, italijanskega v Vileseju, kar je 20
km od slovenske meje, ki je na nižjem nivoju
kakovosti in cen. Na drugi strani je Dunapark,
ki ima možnost ponudbe lastnega papirja v sto
odstotkih. Pritisk podjetij se pozna, tako da je
izjemno težko dvigniti cene, da ne govorim o
elektriki, kjer gre za 20 % podražitev.
Proizvajalci kartona ste poslovali bolj-
še.
Branko Rožič: Začel bom nekoliko širše, da ne
bi obravnaval slovenskega trga izolirano, ker je
del evropskega in svetovnega. Približno tretjino
vse svetovne proizvodnje papirja predstavljajo
papirji in kartoni za embalažo. Povpraševanje
in ponudba nista usklajeni. Ponudba je višja,
kljub temu, da povpraševanje raste za približno
2 % letno. To je pomembno, kajti naše poslova-
nje je odvisno od tega, kakšno je to razmerje. V
papirništvu je na primer gibanje zalog celuloze
v svetovnih pristaniščih glavno gibalo cen. Če
te zaloge rastejo, ni nobene možnosti za dvig
cen, ne glede na stroške proizvajalcev. Šest slo-
venskih papirnic pokriva širok sortiment. Na
embalažni strani smo Količevo s premaznimi
kartoni,Vevčani z etiketnimi papirji in Radeče
z specialnimi kartoni. Kar se tiče evropskih ka-
pacitet, se je zgodilo to, kar je povedal gospod
Mijatović. Tovarne so se zaprle v Španiji, veli-
ko v Italiji, tudi Nemčiji in Skandinaviji. Leto
2006, 2007 je opravilo s poslovno superiorno-
stjo Skandinavcev, vključno s Finci. Leto 2007
je povzročilo, da so Skandinavci v resnih teža-
vah, kar nekaj vodilnih je v rdečih številkah.
Prestrukturiranja, ki so jih napovedali oz. jih
že izvajajo dokaj radikalno zajedajo v ustaljena
razmerja. Pri proizvodnji kartona je Kitajska v
zadnjih letih postala izjemno močan svetovni
igralec, saj praktično vsako leto zrasteta dve
novi tovarni. Kapacitete se nedvomno selijo v
azijski bazen.
Kje je na tem trgu Slovenija?
Branko Rožič: Smo del te igre, kajti vsi papir-
ničarji smo izvozniki. Vpeti smo v igro cen su-
rovin, ki niso slovenske, razen dela lesa. Pri sta-
rem papirju smo edini v Evropi, kjer je stopnja
porabe starega papirja trikrat večja od količine
zbranega starega papirja. Potem je tu energija,
ki ima svojo dinamiko, ki je že oplemenitena
s strahom in pričakovanji, da je energija lahko
samo bistveno dražja, kot je. Skratka, vse to
tudi ob polno izkoriščenih kapacitetah, ki jih
imamo papirničarji daje preslab rezultat. Ko-
ličevo Karton dela običajno 365 dni v letu, 24
ur na dan in tudi lani je bilo tako. Kljub temu,
da smo povečali proizvodnjo in prodajo za 4
%, in domiselno izrabljali nekoliko širše tržne
možnosti, kot je običajno možno, s tem nismo
uspeli nadomestiti izjemne rasti vseh vrst stro-
škov in podobno je najbrž tudi v ostalih pa-
pirnicah. Prihajamo torej v obdobje, kjer tudi
znatno povečanje proizvodnje ne pokriva dviga
stroškov, ob tem so cene seveda določene na
globalnem trgu. Menim, da slovenske papir-
nice nimajo zelo dobrih kart v rokah; za to bi
potrebovale bistveno povečanje kapacitet, kar
zahteva visoka vlaganja in trči ob vedno hujše
okoljske omejitve.
Kljub vsemu pa še vedno poslujete raz-
meroma ugodno. Je ta ocena ustrezna
ali ne?
Branko Rožič: Nedvomno. Naša dodana vre-
dnost na zaposlenega, to je naše ključno merilo,
vseeno znaša 67.000 evrov in je dvainpol-krat
večja kot pri drugih papirnicah v Sloveniji in
enaka zahodnoevropskim papirnicam, pred-
vsem nemškim, avstrijskim.
Ste torej ostali na tej ravni in ste zado-
voljni?
Branko Rožič: Smo, upoštevajoč investicijsko
dinamiko in rast v letu 2007.
Grafem pa je majhno podjetje. Kako
ocenjujete položaj in kako se znajdete
na trgu?
Jožef Cvetko: Vsi problemi, ki smo jih slišali
v verigi proizvajalcev papirja in valovite lepen-
ke, se pri nas seštevajo, ker je valovita lepenka
za nas vhodna surovina. Slovenija je del evrop-
skega trga, kjer se je lani dogajalo to, kar smo
slišali. Na to smo bili pripravljeni. Temu, kar se
je dogajalo s povišanjem cen vhodnih surovin,
je treba dodati cene prevozov, ki nam predsta-
vljajo visok strošek, saj je valovita lepenka vo-
luminozna. Prevoz ni poceni.
In kaj ste storili?
Jožef Cvetko: Do neke mere smo uspeli pre-
pričati naše kupce in do neke mere dosegli
povišanja, ki nam zagotavljajo normalno po-
slovanje. V povprečju smo dosegli 18-odstotno
povišanje cen za vse leto. To povišanje pa ni
odraz tega, kar smo dosegli lani, saj se je naša
proizvodnja dvignila za 42 %. Cene tega ne do-
hitevajo. Naša panoga je izredno nedonosna in
bi verjetno v drugih razmerah, v drugi državi,
že začeli razmišljati o zapiranju podjetja. Pri
nas vseh se kaže, da so v panogi nakopičeni
Okrogla miza 13
problemi vseh prejšnjih let. V preteklosti smo
bili v vseh teh podjetjih na udaru. Nihče ni na-
redil analize, koliko denarja se je iz gospodar-
stva izgubilo za prisilne poravnave in stečaje.
To so grozljive številke in ni podjetja, ki tega
ne bi čutilo. V naši panogi je produktivnost
izredno nizka. Drugič, investicije. V Sloveniji
ne poznam nobene proizvodne dejavnosti v
zadnjih letih, ki bi nastale na novo. Ne poznam
države v Evropi, kjer bi bila zemljišča za gra-
dnjo industrijskih obratov tako draga kot pri
nas. Tu se nabira še kup drobnih stvari, ki se
v proizvodnji nabirajo po drobnih odstotkih,
ampak na koncu to nanese velike številke. Ve-
dno sicer poslušamo, da so plače edini faktor,
ne vem pa, zakaj se nikoli nihče ne oglasi s tem,
kako pomemben delež imajo vsi drugi stroški,
ki so v Sloveniji nenormalno visoki v primer-
javi z državami, ki nas obkrožajo. V majhnem
podjetju imamo mogoče to prednost, da se o
teh stvareh lahko pogovarjamo na več ravneh,
v večjih podjetjih se informacije izgubljajo. V
majhnem podjetju vidim vse informacije. La-
stnik sem in pridejo do mene. Gospodarstvo je
žilavo, vedno smo se morali znajti, nihče nam
ni pomagal. V prejšnjem, v tem sistemu, vedno
smo se morali znajti. Konec koncev ima Slo-
venija najdaljšo industrijsko tradicijo, imela je
vedno izredno dober kader na vseh področjih.
Toda zdaj kadre izgublja in bodo težave v pri-
hodnjih letih. Konkurenčna prednost, ki smo
jo imeli pred desetimi leti, se počasi izgublja.
V družbi Količevo karton niste mogli
tako močno povišati cen.
Branko Rožič: Ne, naše številke so primerljive
s številkami Valkartona, ko je govora o komer-
cialni embalaži.
Rade Mijatović: So tudi povišanja pri komer-
cialni embalaži. Ta povišanja so bila minimalna,
šlo je predvsem za korekcijo cen pri transpor-
tnem, pri rjavih programih. Mi smo cene pove-
čali za 8 do 9, Grafem za 18 %. Razlika je pred-
vsem v pogajalski moči posameznih skupin in
v načinu, kako doseči višjo ceno v tako veliki
skupini glede na število ponudnikov, na drugi
strani pa pomembnost pripisujemo tudi pro-
duktivnosti. Gospod Cvetko je rekel, da moč-
no zaostajamo za evropsko produktivnostjo.
Jaz menim, da smo v Valkartonu s kartonom
primerljivi z Evropo, z embalažo ne, kerštevi-
lo kosov na delovni nalog pada iz leta v leto, iz
kvartala v kvartal. V preteklosti smo imeli eno
14 Okrogla miza
ali dve škatli za vse produkte nekega podjetja,
zdaj je potrebna za vsak produkt posebna ška-
tla. Šli smo na zaboje pri pivu, pa na četvorčke
in podobno, drobi se količina. Vsak tak pro-
dukt zahteva manjšo serijo in produktivnost
na slovenskem trgu, na katerega je embalažna
industrija navezan 60 do 80 %, je premajhna.
Tu je problem.
Jožef Cvetko: Vedno primerjam število zapo-
slenih z letno prodajo in zasledim podatke, da
v Sloveniji ni podjetja, ki bi bilo v primerjavi s
sorodnim podjetjem v tujini vsaj približno ena-
ko produktivno.
Darja Kocjan: Mogoče je ta podatek lahko
varljiv.
Branko Rožič: Te številke so evropske, ampak
to nič ne pomeni. Seveda pomeni osnovno for-
mo podjetja, ampak tudi veliko skrb, kaj poče-
ti, da bo forma ohranjena naslednjih 5, 10 let.
Splošne ugotovitve niso mogoče.
Jožef Cvetko: Moja misel je bila v tem, da
mora biti naša cena izdelka na avstrijskem
tržišču 30 % nižja, če hočemo prodreti vanj.
Drugič, precej poznam slovensko predelovalno
industrijo in vem tudi, kakšna je produktivnost
po kartonažah. Kam gre posodabljanje v tujini
in kam pri nas? Tudi država bi morala poskrbe-
ti za svoj del odgovornosti.
Darja Kocjan: Naš embalažni program je neti-
pična plastika. Še vedno zavzema 90 % našega
embalažnega programa stiropor, ekspandiran
polistiren, ostalo je EPP ekspandiran polipropi-
len. Program embalaže je v podjetju Fragmat,
podjetje se pretežno ukvarja z gradbenimi ma-
teriali. To pomeni, da je delež embalažnega pro-
grama nekje 30 % od vse predelave EPS-a, slaba
tretjina celotne proizvodnje vseh materialov je
bila včasih, zdaj je malo manj, ker smo izgubili
največjega kupca, ki se je odločil za samooskr-
bo. To je bila za podjetje težka preizkušnja, pa
tudi priložnost, tako da smo se prestrukturirali.
Smo v malo drugačnem tržnem položaju, kar
se tiče naših kupcev, kot včasih, saj zdaj dela-
mo na programu embalaže z velikim številom
manjših kupcev.
V programu embalaže delate z velikim
številom manjših kupcev?
Darja Kocjan: : Da. Toda tudi to nam ni po-
magalo, da bi uspeli to, kar se nam je zgodilo na
nabavnih trgih, preliti v prodajne cene. Proda-
jamo rešitve, nihče ne kupuje stiropora in kar-
tona. In če smo pretežno v transportni embala-
ži, prodajamo samo rešitev. Lani je bila v Evropi
konjunktura, tudi v gradbeništvu. EPS je zelo
razširjen gradbeni material, povpraševanje je
bilo bistveno večje od ponudbe. Kar naenkrat
je bilo v Evropi celo pomanjkanje surovine. V
Evropi je samo nekaj proizvajalcev in ponu-
dnikov surovine ekspandiranega polistirena
in skok cen v poletju 2006 je bil nenormalen.
Zadeva se je nekoliko umirila na zelo visokem
nivoju konec preteklega leta, vendar se je zdaj, z
začetkom gradbene sezone v Evropi, v naspro-
tju z našimi pričakovanji ponovno začel dvig
cen surovin, ker ponudba še vedno ne dohaja
povpraševanja. Dobavitelji ne morejo zagotovi-
ti surovin.
Kako pa ste kljub temu nekako uspeli?
Darja Kocjan: Delno smo uspeli, veliko pa
smo morali narediti pri samih embalažnih reši-
tvah. Rešitev smo še enkrat prečesali, pogledali,
ali se mogoče lahko naredi v sami izvedbi kaj,
da se privarčuje material, skratka racionalizaci-
ja od artikla do artikla. Če bi ostali na planira-
njih za leto 2007, bi bilo poslovanje programa
embalaže izrazito negativno in smo že razmi-
šljali, kako to sanirati. Zaradi povečanega pov-
praševanja in našega nadpovprečno uspešnega
izvoza, predvsem v Avstrijo, ki se nam je zelo
odprl v avtomobilsko panogo, smo uspeli zade-
ve konsolidirati in zato pričakujemo ter hkrati
načrtujemo v letu 2008 pozitiven rezultat. Ko-
ličinsko smo pa že zelo blizu polni zasedenosti
kapacitet. Če zaključim, trg je bil v ekspanziji,
ne toliko slovenski, poznala se je naša agresiv-
nost na tujem trgu. Naši kupci so rasli z 10 %,
napovedovali so 5, 6, 7 odstotno rast količin. To
so naše izkušnje, delamo pa s panogami elek-
troindustrije, tudi nekaj prehrambene in kovin-
ske industrije in drugo. Izvoz nas je spodbudil,
kljub temu, da smo z volumnom omejeni. Tu je
konec te zgodbe. Tako, kot smo rasli v 2007, ne
moremo več.
Slavko Raspotnik: Moram premisliti, kaj
bom rekel, da ne bom dobil slučajno česa na-
zaj. Najprej podatek: mi smo od leta 2005 do
2008 podražili vse skupaj za 6,1 %. Vse drugo
se je bolj podražilo, embalaža za 43 %, karton
za 13,8 %, tako da te zaboli, če si velik dobavitelj
mlekarnam. Ko smo šli v Evropo, sem bil eden
od skeptikov. Dve stvari sta izredno pomemb-
ni: ena je ta, da nismo gospodarski nacionali-
sti, kar je velika napaka v Sloveniji. Zunaj nam
priznavajo celo boljšo kakovost, sem in tja ima-
mo kar dosti izvoza. V Holandiji so nam rekli,
da imamo super cene, 30 % nižje kot nekateri
drugi, toda pravijo - tam je podjetje, 50 zapo-
slenih, delati moramo z domačimi. To manjka
nam v Sloveniji, kjer poslušamo obratno. Zabo-
lelo me je. Mogoče sem preveč čustven, nisem
pravi poslovnež, ker sem zaljubljen v embalažo.
Ko pa slišim po televiziji, dajmo, bojkotirajmo
naše izdelke, se vprašam, kdo je nor v tej drža-
vi. Tista država, ki nima urejene proizvodnje,
mora vedeti, da brez proizvodnje ni življenja.
Vsak zna prodajati. Embalaža ni tista, zaradi
katere so se cene tako zelo dvignile. Poglejmo,
kaj je kdo naredil, vključno z Mercatorjem,
Sparom in Tušem! Nemogoče je, kot smo po-
slušali, da zaslužijo 2 ali 3 %, hkrati pa zgradiš
v enem letu deset trgovin. O teh dobičkih raz-
pravljati je nonsens, ki ne pelje nikamor. Ljudi
se nateguje.
EOL-37-februar-February-08
Toda ne glede na težke razmere na trgu
Rotoprint precej vlaga.
Slavko Raspotnik: V zadnjih letih kar po
200.000 evrov na leto. Odločili smo se za naj-
novejši dosežek na tem področju, za tehnolo-
gijo IML. Državo smo prosili za denar, pa so
nam točke tako klestili, da nam je zmanjkala
ena pika in denarja nismo dobili. Utemeljevali
so s tem, da to ni nova tehnologija, pa je najno-
vejša. Dva, trije so s to tehnologijo tudi začeli.
Mi kupujemo res dobre stroje, ne z azijskega
trga, da ne bomo imeli težav pri proizvodnji in
kakovosti. Zaradi nizkih cen smo morali nehati
z bosanskim trgom, ker je včasih boljše, da stroj
stoji, kot da obratuje 365 dni. Če me vprašate,
kako sem bil zadovoljen z letom 2007, nisem
bil! Zadovoljen, koliko smo naredili embalaže,
rezultat pa je bil pozitivna ničla, kar je pri taki
naložbi katastrofa. Po drugi strani pa, tri tako
velike mlekarne na tem tržišču ne morejo pre-
živeti. Ena velika združena slovenska mlekarna
bi bilo super, idealno, laže bi nastopali do veli-
kih trgovcev in ne bi sami sebi skakali v zelje.
V Nemčiji imajo ogromno mlekarno, cene so
dvignili abnormalno, kljub temu imajo veliko
dela, pa je pri njih 500-gramska skuta cenejša
kot naša.
Povpraševanje je bilo torej, cene pa ni-
ste mogli doseči take, kot ste želeli? Ko-
liko ste lahko povišali?
Slavko Raspotnik: S prvim februarjem letos
6,1 %, to je povišanje od 1. januarja 2005 do 1.
februarja 2008. Imeli smo nespremenjene cene.
Zaradi težav, v katerih so se znašle Ljubljanske
mlekarne, smo jim od leta 2005 do 2008 poma-
gali, kolikor je bilo v naši moči. Kot sem že uvo-
doma omenil, sem nacionalist in sem pripra-
vljen podjetju, za katerega delam, stati ob strani
tudi v težkih trenutkih. S strani države pa moje
podjetje ni bilo deležno popolnoma nobene
podpore, celo takrat ne, ko smo bili dvakrat
poplavljeni, ali pa ko smo uvajali novo tehnolo-
gijo, prijazno okolju in prehrambeni industriji.
Gospod Cvetko je govoril o nizki produktivno-
sti, gospod Rožič nenehno poudarja dodano
vrednost. Z letom 2007 nismo zadovoljni.
Kaj je glavni vzrok, da se slovenska em-
balažna panoga nenehno srečuje z niz-
ko produktivnostjo in dodano vredno-
stjo, razen izjem?
Rade Mijatović: Mi smo v preteklih letih oči-
stili podjetje in kar se tiče delovne sile, smo
relativno očiščeni. Izvajamo vse možne ukrepe
za zmanjševanje stroškov. Kar se tiče produk-
tivnosti, le-to merimo po številu izdelanih kva-
dratnih metrov in porabljenih ur. Zadeva pa
ni najboljša. Na sami produktivnosti ne moreš
zmagati. Slovenska embalažna panoga je moč-
no odvisna od cen surovin, od cen papirja na
svetovnem trgu. Razen proizvodnje kartona
(Količevo), proizvodnje embalažnih papirjev
v Sloveniji sploh nimamo. Imam podatke iz
leta 2005, 2006, 2007 in stvari ne morejo iti v
nedogled. Tudi visoke cene papirja so se v tem
času ustavile, ker povpraševanje rahlo pada.
Produktivnost pa je zelo odvisna od povpra-
ševanja, serije, števila kosov na delovno uro,
nastavljanja strojev itn. Ne bi mogel odgovoriti,
EOL-37-februar-February-08
kaj najbolj vpliva.
Darja Kocjan: Embalažna panoga ne doseže
tako velikega logističnega obsega, ker je bolj
orientirana na lokalno proizvodnjo. V Sloveniji
imamo uspešnejše proizvajalce, ki pa nimajo
velikoserijske proizvodnje. Posledično so naši
delovni nalogi majhni. Če želiš produktivnost
izboljševati, se srečuješ tudi z nezaželenimi za-
logami, ker so serije resnično majhne in moraš
zaradi optimizacije v proizvodnji združevati
količine. Če ima kdo kupca, ki dela izdelek v
milijonskih serijah, je lahko produktivnost, po-
vezana z embalažo, povsem drugačna.
Jožef Cvetko: Niso dostopni podatki povsod,
po vseh podjetjih, ampak pri marsikaterem
vidim - toliko zaposlenih, toliko prodaje. Če
pa enakovredno primerjam naša in italijanska
podjetja, smo čisto zadnji po predelanih kva-
dratnih metrih, pa mi predelamo 185.000 kva-
dratnih metrov s 15 ljudmi, v istiitalijanski firmi
s 16 ljudmi pa 1,100.000 m2. Približno enako
tržišče imajo kot mi, le da imamo mi še nekaj
več majhnih serij. Kje je težava? Dobil je 8000
kvadratnih metrov zemlje v brezplačni najem
za 99 let, kjer je zgradil tako veliko skladišče,
da lahko vsako serijo izdela za tri mesece vna-
prej. To so ugodnosti, ki jih ponudi ekonomska
politika ali država. Tudi vse svoje račune takoj
preda banki in banka mu 80 % denarja drugi
dan nakaže. Mi pa smo v desetih letih izgubili
v stečajih in prisilnih poravnavah ogromno de-
narja, ki bi ga lahko porabili za razvoj podjetja.
Rade Mijatović: Upoštevati moramo specia-
lizirana podjetja za proizvodnjo posameznih
segmentov v embalažni verigi. Določena pod-
jetja delajo samo nižje valove, določena samo
dvoslojno in je težko primerjati ta podjetja med
sabo. V 60, 70 točkah se lahko primerjamo s
približno podobnimi podjetji. Smo največji
proizvajalec embalaže v Sloveniji, a v radiju 350
– 500 km smo še vedno relativno majhni, smo
praktično na majhnih, srednjih serijah. Tu so
velike razlike, vse je odvisno od serije.
Količevo karton je fenomen pri dodani
vrednosti. Pri vas je nadpovprečna, v
primerjavi z Evropo pa prava. Je delni
razlog tudi v tem, ker imate drugačne
možnosti izvoza ali so razlogi kje dru-
gje?
Branko Rožič: Dobičkonosnost je eden izmed
štirih, petih ključnih kazalcev, ki jih spremlja-
mo. Med njimi je na visokem mestu fizična
produktivnost, ki se dosega s primerno tehno-
logijo in avtomatiziranostjo. Na Količevem torej
enakovredno delujemo tako na nivoju obsega
poslov, minimalnega stroška in doseganja ma-
ksimalne produktivnosti, vedoč, da premazni
karton ne dopušča veliko možnosti produktnih
inovacij, saj je inovacija skrita v tehnoloških
rešitvah. Kar zadeva vpetost v velik evropski
koncern, imamo nekaj prednosti. Ena je ta, da
je naša pot relativno jasna. Pri nas dilem, po ka-
teri poti usmeriti razvoj, ni, te koordinate do-
loča vodstvo koncerna; razpoložljiva energija
je usmerjana v optimiranje operativnih poslov.
Morda je tu ključ našega uspeha.
Večkrat smo slišali, da ne morete dose-
gati višjih cen. Kaj torej lahko pričaku-
jemo v tem letu? Ali so poslovna priča-
kovanja za leto 2008 lahko optimistična
ali ne? In drugič, kako ocenjujete, ali se
nam je položaj na evropskem trgu, kar
zadeva prodajo, izboljšal?
Jožef Cvetko: V začetku leta je stanje kar op-
timistično. Je živahno. Po izkušnjah iz prejšnje-
ga leta pa moji pogledi za to leto niso več tako
optimistični glede na to, da je bilo lansko leto v
resnici neobičajno.
Nenormalnosti v zvezi s cenami surovin se
bodo še nadaljevale v letošnjem letu. Napovedi
so sicer drugačne, toda tokrat ne verjamem. Kar
se tuje konkurence tiče na slovenskem trgu, je v
tem trenutku slovenska embalaža na tako nizki
cenovni ravni, da pretirane tuje konkurence ne
bo, razen na tanjših materialih. Na debelejših je
ne predvidevam, tako povedo na avstrijski in
hrvaški strani. Drugače pa je, kar zadeva kar-
tonske embalaže. Zaenkrat ne bomo zviševali
cen, bomo videli, kaj se bo dogajalo, saj smo
podcenjeni. Kar pa zadeva umiritev inflacije
delež naših cen ni bistven.
Rade Mijatović: Ne pričakujem bistvenih spre-
memb v letu 2008. Trg embalaže je bil ves čas
zelo odprt. Bistveno lažje sprejmemo tujega
dobavitelja kot sami prodremo na tuje trge v
enakih cenovnih pogojih. Trg embalaže v Slo-
veniji je cenovno nižji kot v primerljivih evrop-
skih državah. Korekcija cen embalaže bi morala
biti izvedena že v letu 2008, čeprav težko pri-
čakujem, da bomo uspeli to zrealizirati. Ne pri-
čakujem povišanja cen, ampak pritisk na ceno
delovne sile. Sindikati so zelo aktivni. Cene
energentov so zelo negotove in to zna vplivati
na stroške. Nekaj bomo morali korigirati, če bo
le možno. Začetek leta kaže, da leto ne bo tako
Okrogla miza 15
konjunkturno, kot je bilo lansko, sploh pa druga
polovica lanskega leta. Rahle korekcije na cenah
embalaže bodo, približno take, kot so bile v letu
2007, je pa veliko nejasnih elementov. Sem pa
optimističen. V Evropo bo prodaja zelo težka.
Slavko Raspotnik: Načelno bi moralo biti leto
2008 boljše. Mislim, da se električna energija ne
bo bistveno zvišala. Glede na to, da smo se od-
povedali bosanskemu trgu in da delamo z Lju-
bljanskimi mlekarnami nov projekt, bi moralo
biti bolje. Uspeli smo se nekaj dogovoriti tudi na
kartonski embalaži, da so nam šli malo na roko.
Kljub temu, da imamo boljšo ponudbo, raje
kupujemo od naših dobaviteljev. Kapacitete so
prilagojene tržišču. Pri nas gre za 500.000 enot,
z milijonom si že svetovni prvak. Računam, da
bo 2008 boljše leto. Začetek je normalen. Ko
dobimo novo opremo, bo še boljše. Kar se kon-
kurenčnosti tiče, nismo mnogo na slabšem, res
pa je, da zunanji lažje pridejo v Slovenijo kljub
našim nizkim cenam. Nacionalni interes bi mo-
ral biti bolj prisoten. Imamo slabši položaj, da
bi izvažali kljub 30 % nižjim cenam. Prodajati
v Evropo je zelo, zelo težko. Vsa večja evropska
podjetja selijo svoje proizvodne obrate v Romu-
nijo, Bolgarijo, Turčijo, da si bodo lažje zagoto-
vili cenejšo delovno silo.
Dobičkonosnost bi bila mnogo manjša, če bi
imeli take plače kot v Evropi. K sreči se zna-
mo prilagajati in uspemo amortizirati vse hude
stvari.
Darja Kocjan: V letu 2008 računamo na ne-
koliko višje stroške. Nekaj malega bomo uspeli
narediti na prodajnih cenah, ker pretirane rasti
pri količinah, kot je bila v letu 2007, ne bo. Ves
čas govorim o embalaži, smo pa tudi kupec em-
balaže predvsem v naši proizvodnji gradbenih
materialov, tako da si po drugi strani ne želimo
dviga cen embalaže, ker smo kar velik kupec.
Pakiranja so iz dneva v dan zahtevnejša tudi za
naše končne izdelke, so čedalje bolj prilagojena
sodobnemu načinu skladiščenja in si ne želimo
dviga tega stroška. Potrudili se bomo torej, da
bo dvig cen za naše kupce čim manjši. Čedalje
bolj pa se bojim, da večjih novih proizvodenj v
Sloveniji ne bo, ne novih proizvodnih hal, tudi
v Avstriji jih ne bo. Mislim, da se bomo borili z
majhnimi delovnimi nalogi.
Kako to, da ne govorite o novih trgih,
zlasti v bivši Jugoslaviji? Nekateri me-
nijo, da bi morala tudi naša embalažna
panoga narediti preskok v dogovorih s
kupci. nadaljevanje na strani 45
 PAKIRANJE
16 Pakiranje EOL-37-februar-February-08

Jak Koprivc Novi materiali, vrnitev k starim

Samo za hip je Gordan Pal,

izvedenec za pakiranje pri
UPS (United Parcel Service),
izgledal kot čarovnik, ko je
z višine 80 centimetrov v
različnih variantah premetaval
in metal na tla paket s
steklenico vina. Steklenica se
ni razbila in vino se ni razlilo,
Gordan Pal pa je tako samo
še dodatno utemeljil svoja
opozorila o pomembnosti
pravilnega pakiranja.

Gordan Pal
Gordan Pal, 44-letni Velenjčan, že deset let
uspešno deluje v UPS centru - posvetovalni-
ci in servisu za embalažo v Nemčiji, od koder
pokriva Evropo, Bližnji vzhod in Afriko. Ima
nekakšno trojno funkcijo - sodeluje z znano-
stjo, proizvajalci in tistimi, ki naj bi posamezne
proizvode uporabljali. Svetuje in testira, kaj je
za posamezne proizvode, posamezne oblike
prevoza in dostave najbolj ustrezna embala-
ža, vzpostavlja nekakšne UPS standarde, ki
so garancija učinkovitega pakiranja. Za to pa
je predvsem potrebno dobro poznavanje vseh
dogajanj in novosti na področju embalažne
proizvodnje, pa tudi razmer pri vseh tistih, ki se
poslužujejo UPS uslug. »Nikomur ne moremo
diktirati, kakšno embalažo naj uporablja, lahko
pa mu svetujemo z dodatnimi informacijami in
pomagamo z dodatnim izobraževanjem,« pravi
Gordan Pal in poudarja, da je UPS verjetno eno
Foto: Arhiv UPS

izmed redkih podjetij, ki vlaga toliko denarja

v strokovno izpopolnjevanje že zaposlenih in
svojih partnerjev.
V UPS servisu sistematično skrbijo za vse no-
vosti na področju pakiranja in o tem obveščajo
svoje stranke. »Včasih uporabniki preprosto ne
vedo, kaj se dogaja na trgu embalaže, kaj nove-
ga se ponuja, kaj lahko najbolje zaščiti njihove
izdelke,« pravi. Prav glede na to pa je zelo po-
membna svetovalna vloga servisa UPS. Pal ta-
koj precizira, da bi bila njegova vloga omejena,
če v skrb za dobro pakiranje ne bi vključili tako
rekoč sleherne točke znotraj UPS, celotne em-
balažne industrije, uporabnikov storitev UPS
in univerz. Tako rekoč vsem dajejo možnost,
da predstavijo svoje produkte, znanje, možnosti
in potrebe. Tako ugotavljajo, katera embalaža je
najbolj ustrezna za posameznega partnerja in
za pakiranje posameznih izdelkov, kako lahko
dosežejo optimalne učinke. Med drugim vsako
leto testirajo 400 različnih paketov in analizi-
rajo, kaj bi bilo treba storiti za njihovo najbolj
učinkovito zaščito. Svoje stranke seznanjajo z
različnimi proizvajalci embalaže, z njihovimi
prednostmi in pomanjkljivosti, da se laže od-
ločajo. »Naš uspeh je uspeh vseh, ki sodelujejo v
tej verigi,« pravi Pal in poudarja, da so vsi, ki de-
lajo v UPS, v funkciji svetovalca. Hkrati dodaja,
da obstaja tudi UPS embalaža, ki je klasificirana
EOL-37-februar-February-08
in preizkušena. Lani so uvedli tudi UPS certifi-
kate, ki jih lahko pridobijo tovarne embalaže,
recimo za steklenice in podobno. Tako lahko
stranke izbirajo med različnimi možnostmi.
Vsekakor je pomembno spoznanje, da prav skrb
za ustrezno embalažo zmanjša stroške in po-
škodovanje posameznih paketov. »Eden izmed
velikih proizvajalcev elektronskih naprav je z
našo pomočjo, z našim svetovanjem in testi-
ranjem prihranil 70 odstotkov skladišča. Poleg
tega pa lahko svojo isto embalažo v UPS sis-
temu uporablja osemkrat do desetkrat in hkrati
veliko prihrani,« je prepričljiv Gordan Pal. Po-
dobne racionalizacije je UPS omogočil tudi pri
skladiščih dveh tovarn žarnic.
Pal govori o »optimizaciji« pakiranja, pri tem
pa misli na optimizacijo skladišč, na optimiza-
cijo zaščite izdelkov pri transportu in pakiranju.
Kritično opozarja na razsipanje denarja, ko po-
nekod za pakiranje štirih, petih zelo podobnih
produktov brez potrebe in iz nevednosti upora-
bljajo tudi po pet pomožnih embalažnih sred-
stev, čeprav bi lahko eno ustrezalo za vse. Tako
večajo stroške in možnost napak. Včasih gre pri
posameznih embalažah za tako radikalne no-
vosti in spremembe, da bi se podjetjem izpla-
čalo iz temeljev spremeniti tudi njihov sistem
pakiranja, pa tega ne vedo in ne storijo. Pone-
kod, tudi v Sloveniji, uporabljajo še preveč em-
balaže ali napačno embalažo. Pal poudarja, da
slabe embalaže ni, »je samo napačna uporaba
embalaže, vsaka embalaža je dobra, samo vedeti
moramo, kako jo uporabljati.«
Gordan Pal opozarja na interes vseh, da bi ime-
li hiter transport in izdelke, ki se pri tem tran-
sportu ne bi poškodovali. Pri tem ima zelo po-
membno vlogo dobro in pravilno pakiranje, ali
še bolje - izbira pravih materialov za pakiranje.
Veliko izdelkov izginja s trga. Pal je navdušen,
ker se čedalje bolj zmanjšuje vloga stiropora kot
embalažnega sredstva. Stiropor je še posebej
neprimeren za letalski transport blaga, saj v ve-
likih višinah s svojimi kemičnimi sprememba-
mi povzroča poškodovanje predmetov, ki naj bi
jih varoval, še zlasti stekla. »Mi svetujemo tudi
Pakiranje 17
vračanje k proizvodom, ki so že tako rekoč uto-
nili v pozabo. Tako se je pri novih kadrih na Po mnenju Gordana Pala se Slovenija izrazito
področju embalaže kar nekako izgubila dobra, usmerja v uporabo materialov, ki jih je mogo-
stara valovita lepenka z lepilom, ki je skoraj ne če reciklirati. Slovenija po njegovem mnenju
poznajo več, pa je še kako uporabna,« pravi Pal. uvaja novosti z manj kompleksi in strahovi kot
Potemtakem ne gre zgolj za iskanje čisto nove- nekatere druge države.
ga, ampak tudi za vračanje starega, tistega, kar
je dobro. Pred desetimi leti tako rekoč ni bila Pal poudarja, da imajo sedanji strokovni kadri,
znana tehnika lepljenja, imenovana dvojna črka ki se v Sloveniji ukvarjajo z embalažo, nasploh
T, ki omogoča lepo oblikovanje in kompaktnost veliko znanja in vedo, kaj hočejo. Sicer pa tej
škatle – paketa ... generaciji ni treba začenjati vsega znova. »Še
pred štirimi, petimi leti, ko sem prihajal v Slo-
Gordan Pal je prepričan, da so v mnogih evrop- venijo, nisem vedel, kje naj bi našel literaturo
skih državah še vedno pravi ujetniki plastičnih in slovenske izraze (sogovornik namreč v svoji
mas, ker so zapostavili razvoj valovite lepenke, dejavnosti v vsaki državi še posebej skrbi za
kartona, papirja in papirnatih izdelkov. Na tem negovanje domačega izrazoslovja), zdaj pa
področju poskuša UPS napraviti nove pozitiv- so že vidne spremembe, marsikaj prispeva
ne prodore. Tako so spodbudili uvajanje novega tudi vaša revija, ki je na tem področju pra-
izdelka iz recikliranega papirja, ki ga uporablja- va osvežitev.« Gordan Pal redno bere revijo
jo pri pakiranju. Z njim bodo zamenjali izdelek Embalaža&Okolje.
iz plastične mase.
Packaging
New Materials and a Return to the Old
Gordan Pal, a packaging expert at UPS (United Parcel Service), looked like a wizard, if just for a
moment, as he threw wine bottle packages down to the ground from 80 centimetres of height. No
bottles broke and no wine was spilled, but Gordan Pal had provided additional arguments for his
warnings on the importance of proper packing.
Gordan Pal, a forty-four year old man from Velenje, has been working successfully in the UPS centre for ten
years now. He works in the advisory and packaging service department in Germany, covering Europe, the
Middle East and Africa. He has three functions of a sort – he co-operates with the researchers, producers
and users of individual products. He advises and tests the most suitable form of packaging for individual
products, as well as forms of transportation and deliveries. It could be said that he establishes UPS stan-
dards that form the guarantee for effective packing. This primarily requires a good grasp of all the events
and new products in the production of packaging, along with the circumstances of UPS clients. “We cannot
dictate the packaging our clients should use, but we can help them with additional information and train-
ing,” says Gordan Pal, stressing that UPS is probably one of the rare companies investing so many resources
into the professional education of its employees and partners.
Mr. Pal speaks of packaging optimisation and what he has in mind is the optimisation of warehouses and
the optimisation of product protection during transportation. He is critical of wasting money and says that
companies needlessly use up to five additional packaging elements for four or five very similar products,
even though only one would suffice, simply because they do not know any better. This only increases expen-
ses and the possibility of errors. Sometimes, the packaging changes so radically that companies would profit
from a complete overhaul of their packing system, but they are not aware of that and therefore do not do
it. Certain companies, including some in Slovenia, use entirely too much packaging or packaging of the
wrong type. Mr. Pal emphasises that there is no such thing as bad packaging: “there is only incorrect use of
packaging. All packaging is good if one knows how to use it.”
promocija
 nenavadne
18 Nenavadne pošiljke EOL-37-februar-February-08

pošiljke
Pakiranje s posebnim znanjem

Ste se kdaj znašli v dilemi,
kako zapakirati pošiljko, ki
je nedoločljive oblike, ki je
mehka, prožna, polna vode,
so konec januarja v posebnem
pisnem vabilu iz slovenske
filiale UPS spraševali vse
vabljene na celodnevni
brezplačni delavnici o
pravilnem pakiranju paketov.
Direktor filiale UPS (United Parcel Service) za
Slovenijo, Hrvaško in Bosno Goran Travner je
novinarjem povedal, da so poleg storitvenega
ponudnika tako pošiljatelji kot prejemniki še
posebej zainteresirani, da je paket brezhibno
zapakiran, da pride pošiljka nepoškodovana do
tja, kamor je namenjena. Tehnika pakiranja se
neprestano spreminja in na te spremembe so
opozarjali v delavnici, ki jo je vodil Gordan Pal,
mednarodni svetovalec za pakiranje pri UPS v
Evropi. Uporabniki UPS storitev in zaposleni v
UPS so se seznanili z novostmi, ki so za kakovo-
stno in varno pakiranje zelo dobrodošle.
Vodilni nemški proizvajalci vina pošiljajo ste-
klenice s svojim vinom z UPS v embalaži iz va-
lovite lepenke, ki so jo verificirali pri UPS (in
ne iz kakšnih plastičnih mas). »Že vedo, zakaj,«
pomembno pripominjajo pri UPS.
Gordan Pal, mednarodni svetovalec za paki-
ranje pri UPS pravi, da je pri preizkušanju in
ocenjevanju določene embalaže, pri ugotavlja-
nju njenih značilnosti še posebej pomembno
upoštevati, kakšnim izdelkom je namenjena,
kakšna je njihova občutljivost, kako bodo tran-
sportirani, ali bodo potovali z letalom ali kako
drugače. Sicer pa za »varnost« paketov pri UPS
opozarjajo predvsem na pet točk - na ustrezno
prilagojeno zunanjo embalažo, prilagojeno
blazinjenje, prilagojeno fiksiranje, na ustrezno
ravnanje z embalažo, na način zapiranja in eti-
ketiranja.
Goran Travner poudarja, da se je ponudba UPS
v Sloveniji po vstopu v EU bistveno razširila.
Čas odpreme in dostave pošiljk se je skrajšal,
odpadle so mejne in druge bariere. Imajo dva
načina prevoza pošiljk - ekspresno varianto, pri
kateri vse pošiljke potujejo po zraku, in ekspres
plus, ki omogoča dostavo blaga po vsej Evrop-
ski uniji naslednji dan do 9.30. ure ter ekspres
(do 12. ure). Poleg tega obstaja še možnost do-
stave naslednji dan do konca delovnega dne.
Poleg teh treh »superiornih« ponudb imajo še
kopenski prevoz pošiljk, tako imenovani »stan-
dard«, znotraj EU, ki je bistveno cenejši in tudi
nekoliko počasnejši, saj dostava - odvisno od
destinacije - traja dva do tri dni. Ponujajo tudi
kombiniran prevoz, pri katerem znotraj Evrope
blago potuje po kopnem, na druge kontinente
pa po zraku in potem spet po kopnem. Možno
je pošiljanje blaga s povratnico. Če je prejemnik
pošiljke iz kakršnih koli razlogov prvič nedo-
segljiv, poskušajo z brezplačno dostavo na na-
slov kupca še dvakrat - drugi in tretji dan.
Travner pravi, da se »usoda« vsakega paketa v
svetovnem sistemu UPS - dnevno jih je okoli 14
milijonov - redno kontrolira. Ugotavlja se čas
dostave slehernega paketa, pravilnost dostave, v
kakšnem stanju je prišel na cilj ... V Sloveniji je

Delavnice o pravilnem pakiranju, ki skozi vse

leto tako rekoč permanentno potekajo v različ-
nih državah Evrope, so sestavni del »združeva-
nja znanja in moči«, s čimer je začel UPS pred
desetimi leti, ko je ustanovil svoj center za sveto-
vanje, posvetovalnico za embalažo. Center dela
v Noissu v Nemčiji. V vsaki državi ima poleg
tega UPS koordinatorje za svetovanje, ki priha-
jajo vsako leto na izpopolnjevanje v center. Po-
svetovalnica za embalažo je nekakšen registra-
tor in povezovalec vseh sprememb in novosti na
področju embalaže. Opozarja na tendence, ki
so odločilnega pomena za uspešno poslovanje
v različnih pogojih in z različnimi predmeti.
Seveda ni naključje, da pri UPS posebej opozar-
jajo na pakiranje različnih nenavadnih predme-
tov in proizvodov, ki zahtevajo posebno znanje
in sposobnost. Iz Slovenije je tako pred časom
v neko oddaljeno deželo kot darilo slovenske-
promocija

ga ministra tamkajšnjemu ministru potovala

sadika lipe, ki jo je bilo treba posebej zaviti ...
EOL-37-februar-February-08
UPS začel poslovati leta 1991, nekaj let pozneje
v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Vsa-
ko leto je rast prometa dvoštevilčna. Pogodbeni
partner UPS je Intereuropa, Globalni Logistični
Servis, ki ima svoje poslovne prostore na leta-
lišču Brnik in tako direktno povezavo z letali-
ščem in s cesto.
UPS je največje podjetje za dostavo pošiljk na
svetu. Ustanovljeno je bilo 28. avgusta 1907 v
Seattlu v Združenih državah Amerike, zdaj pa
ima sedež v Atlanti (ZDA). V Evropi je začelo
delovati leta 1976, evropski sedež UPS pa je v
Bruslju (Belgija). V Evropi posluje v 57 državah
in ozemeljskih območjih in ima več kot 1.500
poslovnih točk. Dnevni obseg dostave paketov
in dokumentov presega 15 milijonov dnevno, v
mednarodnem prometu pa 1,8 milijonov pake-
tov in dokumentov. V Evropi ima več kot 8 tisoč
paketnih avtomobilov, tovornjakov, vlačilcev in
motorjev, od tega v Sloveniji 32. UPS za dostavo
svojih pošiljk, ki posamično ne smejo biti tež-
je od 70 kg, uporablja 600 letal, od tega jih ima
300 lastnih, tako da je njegova zračna flota po
veličini 11. na svetu. V Evropi je v podjetju UPS
zaposlenih več kot 35 tisoč ljudi, po vsem svetu
pa kar 424 tisoč.
Unusual Parcels
Unusual Knowledge about Packing
Have you ever faced the dilemma of how to
pack a parcel of indeterminable shape that
was soft, flexible and full of water? That was
the question asked by a special written invita-
tion to a free daylong workshop on the proper
packing of parcels, sent out by the Slovenian
branch of the UPS at the end of January.
Nenavadne pošiljke 19
Goran Travner, Director of the UPS branch (Uni-
ted Parcel Service) covering Slovenia, Croatia and
Bosnia and Herzegovina told the press that senders
and recipients, as well as service providers, are all
very concerned about flawless parcel packing as
this enables the individual parcel to reach its in-
tended destination undamaged. The workshop led
by Gordan Pal, international adviser for packing at
the European branch of UPS, stressed that packing
methods are changing constantly. Users of UPS ser-
vices and UPS employees were able to familiarise
Goran Travner
themselves with welcome new developments in the
field of quality and safe packing.
Workshops on proper packing that run in various
European countries throughout the year - almost
constantly in fact - are a constituent part of the
“combining of knowledge and power” motto adop-
ted ten year ago by UPS at the founding of its own
advisory centre for packaging related questions.
This centre is located in Noisse , Germany. Further-
more, UPS has advisory co-ordinators in each co-
untry and they visit this centre annually for train-
ing. The advisory centre for packaging is a kind of
archivist and an agent that combines the changes
and new developments in the field of packaging. It
points out tendencies of key significance for succes-
sful business transactions under various conditions
and for products. It is certainly no coincidence that
UPS specifically warns its clients that packing vari-
ous unusually shaped objects and products requires
special knowledge and skill. For instance, a Slove-
nian minister sent a Lime tree sapling as a gift to a
minister of a far away land and that required spe-
cial packing. The leading German wine producers
send their full wine bottles via UPS in packaging
made from UPS-certified corrugated paperboard,
not out of some plastic material. “They know what
Foto: Arhiv UPS
they are doing,” the people at UPS confidently re-
spond.
20 Novosti
Novosti pri
industrijskih
ink jet
tiskalnikih
Industrijski ink jet tiskalniki so na trgu sicer
že nekaj desetletij, vendar je predvsem v lan-
skem letu opazen izreden napredek predvsem
pri doseganju večje zanesljivosti delovanja,
podaljšano je garancijsko obdobje, izboljšane
so povezljivosti v mreže in remote kontrolne
funkcije. Proizvajalca sta Citronix in Wolke.
Citronix v svojem CI 1000 ink jetu Cij teh-
nologije nudi ethernet port za povezovanje
z mrežo ali PC in je edini klasični CIJ ink
jet s to opcijo na svetu. Na ta način se ga da
povezati z višjim informacijsko proizvodnim
sistemom, tudi na daljšo razdaljo, mu dozirati
podatke za tisk, dobiti povratno informacijo
(npr.število označenih proizvodov,..) z veliko
višjo hitrostjo kot pri ostalih ink jetih z RS
232,485 povezavami.
CI1000 je tudi po tem prvi CIJ ink jet na
svetu, ki ima integrirani internet web brewser,
kar mu omogoča kontrolo in servisiranje na
velike daljave – npr. iz prodajalčevega servisa.
Poleg tega, da ima v tiskalni glavi vgrajen
ventil, ki pri izklopu popolnoma zapre celotni
sistem črnila (da ne pride do zasušitve), ima
vgrajeno tudi »smart clean » funkcijo. Ta fun-
kcija pri vklopu avtomatsko s pritiskom po-
tiska črnilo in z vakuumom vleče črnilo na-
zaj, izmenično, s hitro frekvenco, da raztopi
morebitne strdke v sistemu.
CI1000 ima vgrajeno opcijo »transport stop«.
Naprava se namreč poveže s tekočim trakom-
linijo, na kateri je montirana, in v primeru
EO-36-december-December-07
CIJ, LCP INK JETI
TERMO PRINTERJI IN
ETIKETIRKE WOLKE,
HP BUBBLE JETI,
SOLARIS VEKTORSKI,
FIBER LASERJI
SERVIS IN
REPROMATERIALI TUDI
ZA DOMINO, WILLETT,
VIDEOJET, LINX, MARSH
INK JETE
Wolke v dveh verzijah
Tiskalnik Wolke je letos mogoče dobiti v
dveh verzijah:
1. Wolke m600 basic, maksimalno 2 tiskalni
glavi
2. Wolke m600 advanced, maksimalno 4
tiskalne glave
Wolke m600 tiskalnika delujeta na osnovi
HP kartuš, torej z zelo visoko resolucijo tiska,
veliko kapaciteto tiska (do 25 vrstic), visoko
hitrostjo tiska, na porozne površine (karton,
papir,…).
Ta tehnologija je veliko mlajša od klasične
CIJ tehnologije, vendar se je v zadnjih nekaj
letih pokazala kot zelo zanesljiva, ekološko
neoporečna in ekonomična. Direktni tisk on-
line na kartone je namreč 5 in večkrat cenejši
od sistema print&apply in uporabe nalepke
morebitne okvare naprave preko tega sistema in ribona.
takoj ob signalu napake zaustavi tekoči trak.
S tem takoj prepreči prehajanje neoznačenih Wolke m600 advanced ima ethernet port za
proizvodov naprej. CI 1000 ima vgrajen tudi povezavo na višji proizvodno-informacijski
BCD print (grupiranje več sporočil za tisk), sistem, preko interneta ima možnost kontrole
tiska do 5 vrstic teksta. iz oddaljenih krajev, pri delovanju ne uporab-
lja ketonskih črnil, ne uporablja make upov,
CI 1000 je edini klasični ink jet na tržišču, čistil, nima pretakanja črnil in črpalk.
ki ima 24 mesecev garancije.
M600 je edini izmed sistemov označevanja,
ki ima pet let garancije.
ADHEZIV d.o.o., Primož 24 c, 3230 Šentjur, Slovenija, tel.: +386 (0)3 74 90 740
promocija
fax: +386 (0)3 74 90 741, GSM: +386 (0)41 612 610, e-mail: vojko.arzensek@siol.net
internet: www.adheziv.si
 EO-36-december-December-07 Novosti 21
Prijavnica
5. okoljski simpozij Podjetje, institucija, občina (registriran naziv in naslov)

24. in 25. april 2008 - Celje (Tehnopolis)

Promet
Organizatorji: Mestna občina Celje, Ministrstvo
za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Agencija
RS za okolje Sodelujejo: Bojan Šrot, Mestna Kontaktna oseba (ime, priimek, e-naslov, telefon)

kot
občina Celje, Janez Podobnik, MOP, mag. Rado-
van Žerjav, Ministrstvo za promet, dr. Silvo Žlebir,
ARSO

grožnja
Problemi: Slovenija postaja kot tranzitna država
okoljsko vsak dan bolj obremenjena, delež ces-
tnega in tovornega prometa se neprestano po-

okolju
večuje. Število registriranih osebnih vozil na tisoč Davčna številka
prebivalcev se je skoraj podvojilo. Emisije toplo-
grednih plinov v ozračje so vsak dan večje, promet
je pomemben vir emisij CO2. Upada javni potniški

in kot
Davčni zavezanec (obkrožite)
promet. Kaj prinaša projekt Trajnostna mobilnost
v okviru resolucije o dolgoročnih razvojnih projek- da ne
tih? Kako se izvajajo naložbe v promet iz resolucije

gibalo o nacionalnih razvojnih projektih 2007 – 2023?

V urbanih naseljih se prometne razmere poslab-
šujejo. Mesto in lokalne skupnosti prepočasi re-
Prvi udeleženec (ime, priimek, funkcija, e-naslov)

razvoja
šujejo problem mobilnosti prebivalstva in trajnost-
nega prometa.V katerem predalu je zelena knjiga
o mestnem prometu in kaj se dogaja z izvajanjem
resolucije o prometni politiki? Dileme nadaljnjega
razvoja cestnega, tovornega, železniškega in luškega prometa so vsak dan večji izziv. Kdaj se bo začela
ekološka posodobitev voznega parka tovornih vozil slovenskih prevoznikov? Ukrepi prometne politike za okolju Drugi udeleženec (ime, priimek, funkcija, e-naslov)
prijazen tovorni promet so nujni.

Med predavatelji bodo: dr. Fedor Černe, Ministrstvo za promet, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška
fakulteta, mag. Alenka Burja, MOP, dr. Aleksander Zidanšek, Institut “Jožef Stefan”, dr. Dušan Plut,
Filozofska fakulteta, dr. Silvo Žlebir, ARSO, mag. Boris Marzi, Luka Koper, dr. Matej Ogrin, Filozofska
fakulteta, dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko Celje, Robert Sever, Združenje za promet GZS, dr.
Stane Božičnik, Fakulteta za gradbeništvo Univerze Maribor in drugi. Tretji ali naslednji udeleženec (ime, priimek, funkcija,
e-naslov)
Promet bo deležen okoljskega in gospodarskega razmisleka, zato na simpoziju pričakujemo predstavnike
gospodarskih prometnih družb, občin, strokovnih in izobraževalnih organizacij s področja prometa in okolja,
nevladnih organizacij in vseh drugih zainteresiranih.

Datum, žig, podpis odgovorne osebe

Izpolnjeno prijavnico pošljite po pošti ali po faksu na

Rok Svetek
naslov: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
(tel.: 03/42 66 700, faks:03/42 66 702). Več
informacij: Mateja Krajnc, tel.: 03/42 66 710, faks:
03/42 66 702, e-naslov: mateja.krajnc@fitmedia.si
Prijave sprejemamo najpozneje do petka, 18. aprila
2008.

Kotizacija za dvodnevni simpozij znaša 185 EUR. Za

drugega ali tretjega udeleženca iz iste organizacije
znaša kotizacija 160 EUR.
Za študente je kotizacija 111 EUR - velja 40-odstotni
popust na osnovno ceno.
V navedenih cenah ni zajet 20% DDV.

V kotizacijo simpozija je vključeno gradivo s prispevki

simpozija, vsak dan simpozija tudi kosilo in pogostitve
med odmori.

Če se na simpozij prijavite in poravnate kotizacijo do

vključno 10. aprila, znaša kotizacija na osebo samo
166,50 EUR (priznamo 10% popust).

Kotizacijo je potrebno poravnati najpozneje do (vključno)

ponedeljka, 21. aprila 2008, na TRR Fit medie d.o.o.,
št.: 02232-0011624723 pri NLB d. d..
promocija

Prosimo, da morebitne pisne odjave pošljete na naslov

Glavni pokrovitelj: Mestna občina Celje Izvajalec:
Fit medie najpozneje do 21. 4. 2008. Ob neudeležbi
prijavljene osebe, brez pravočasne odjave, kotizacije

�
Pokrovitelji: ne vračamo.
Energetika Celje
Na svidenje v Celju!
 Logistični
22 Logistika EOL-37-februar-February-08

centri
Slovenija je zamudila pravi trenutek za vinjete

Schenker odpira spomladi v

Mariboru v Hočah nov logistični
in distribucijski center na 8500
m2. Kot ponudnik integralnih
logističnih storitev, pravi Rok
Svetek, direktor slovenske
podružnice Schenkerja, je
za nas že dolgo zanimiva os
Koper – Ljubljana – Maribor in
jo postopoma zaokrožujemo.
V Ljubljani je že premalo

Rok Svetek
prostora. Maribor je privlačna
lokacija. Zanimanje partnerjev
za naš mariborski center je
takšno, da so zmogljivosti že
polno zasedene. Upravljali
bomo z raznovrstnim blagom,
partnerji bodo tudi tuji
distributerji.

V Sloveniji je Schenker drugo največje inte-
gralno logistično podjetje, Intereuropa je moč-
nejša. Mi pa rastemo, pojasnjuje Rok Svetek,
vsako leto z dvomestno številko. Letos načrtu-
jemo okrog 35 milijonov EUR realizacije. Naj-
prej za slovenski center pri matici ni bilo dovolj
razumevanja, saj na primer Gradec ne more
zapolniti vseh zmogljivosti. Vendar ugled go-
spodarsko uspešne Slovenije in njene prome-
tne lege nekaj pomenita. Naša želja je, da Ko-
per postavimo na zemljevid Schenkerja. Trst je
sicer še v prednosti v očeh našega dunajskega
centra, toda mi se zavedamo potencialov kopr-
skega pristanišča.
Rok Svetek je logistični delavec z dolgo kilo-
metrino. Z delom v Intertransu, ki ga je pozne-
je kupil Schenker, mu je logistika z distribucijo
v krvi že 22 let. Načrti za mrežo logističnih
centrov niso od danes. Zaradi geografske lege
Slovenije, tranzitnih koridorjev in določenih
naročnikov, strank, zlasti pa prometa, ki se mu
nenehno povečuje, »smo v razvojnih načrtih
opredelili gradnjo treh centrov kot optimalno
EOL-37-februar-February-08 Logistika 23

opcijo. Več kot treh logistično-skladiščnih cen-
trov Slovenija ne potrebuje, vsaj tako razmišlja-
mo v Schenkerju«, je prepričan Rok Svetek.
V njihovi poslovni filozofiji je v ospredju doda-
na vrednost. Kaj lahko kupcu nudijo več? Sto-
ritve z dodano vrednostjo so vsak dan bolj is-
kane. V Mariboru bodo med drugim ponudili
tudi montažo sklopov. Dobavno verigo lahko
prevzamejo v celoti - od vstopnega materiala
do komisioniranja in distribucije. Nekateri
naročniki njihovih storitev zadržijo samo pro-
izvodnjo, vse drugo pa prepuščajo Schenkerju.
Trendi v svetu so znani, manevrskega prostora
za posel je dovolj. Njihov slogan je znan – vse
najpomembnejše storitve izvajamo na enem
mestu.
glede gradnje logističnih središč. Prav tako pa
ne vem, če smo vedeli za posledice, ko smo se
odločili, da postanemo tranzitna država. Ce-
stnega prometa ne bo manj, pač pa več. Slove-
nija ga ne more ustaviti. Na povečanje cestnega
prometa bi se morali pripraviti pred vstopom v
EU, zdaj ni več dovolilnic. Zakaj nismo vinjet
uvedli leta 2004? Zdaj so nastale cestne raz-
mere, ko drugi pas na avtocestah skoraj ne bo
več zadostoval. Tudi če zdaj uvedemo vinjete,
bomo manj zaslužili, kot bi lahko, če bi prome-
tna politika znala pravočasno reagirati.
In prihodnost logistike na Slovenskem? Kon-
kurenčna prednost Schenkerja? Za nas je
ključno, meni Rok Svetek, da stalno razvijamo
storitve in dodano vrednost, predvsem pa, da
smo hitri. Naročniku vsako blago dostavi-
mo v 24 urah v sosedne države, v 48 urah pa
v Nemčijo. Dobro smo opremljeni z zbirnimi
kontejnerskimi vlaki, na primer enkrat teden-
sko skrbimo za relacijo Ljubljana – Istanbul, a
tudi sicer z našo drugo firmo Adria Kombi na-
ročnikom nudimo preusmeritev prevoza blaga
s cest na vlake. Če analiziram, kaj se dogaja v
podjetjih, pa ni nobena skrivnost, da se vse bolj
zavedajo ekonomskih potencialov logistike. In
da čedalje bolj iščejo zunanje partnerje, čeprav
do končnih odločitev o zunanjem logističnem
partnerju ne pride hitro. Schenker lahko pre-

In kakšna bo politika Schenkerja na Balkanu?

Rok Svetek pojasnjuje, da bo Schenker investi-
ral v Srbijo in Hrvaško, predvsem v izgradnjo
infrastrukture. Regionalni center Schenkerja
za srednjo in jugovzhodno Evropo je odgovo-
ren za izvedbo strategije. Slovenski Schenker je
v prednosti zaradi Schenkerjeve globalne mre-
že, saj zagotavlja redno in hitro dobavo blaga iz
Hong Konga in Shanghaja. Kot logist, ki pre-
more ladijski in letalski prevoz, lahko naroč-
niku ponudijo storitev najhitrejšega prevoza
blaga iz Kitajske v Evropo – z ladjo do Dubaja,
od tam pa z letalom na Dunaj ali v Frankfurt.

Tuj lastnik daje dolgoročno perspektivo, meni

Rok Svetek, je pa res, da ves čas nekaj zahteva.
In je najboljši partner za usposabljanje kadrov,
saj je prav fleksibilnost delovne sile v logistiki
nemajhen problem. Schenker organizira svojo
akademijo za kadre. Omogoča pridobitev spe-
cializiranih logističnih in transportnih znanj in
slovenski Schenker vsako leto pošlje na uspo-
sabljanje nekaj zaposlenih, zlasti menedžment,
saj je njihova ponudba storitev raznovrstna,
kadra pa zmeraj manjka. Zdaj slovenski Schen-
ker zaposluje 140 ljudi, z novimi, velikimi posli
v tem letu pa se jim napoveduje dodatna rast.

Največ blaga, za katerega poskrbijo, sodi v ši-

roko potrošnjo, potem so zdravila oziroma
farmacevtski proizvodi, končni industrijski
proizvodi, njihovi partnerji pa so LEK, TTG
KJER RAZISKUJEMO
LOGISTIKO
Unitech, Unilever, Siemens, Miele, Simobil in
drugi. Organiziramo tudi prevoz kemikalij,
doda Rok Svetek.

Na strokovno mnenje, češ da v Sloveniji ra-

stejo logistični centri kot gobe po dežju in da IN IZOBRAÆUJEMO
BODO»E LOGISTE
jih je preveč, meni, da je to točno. Slovenija ne
potrebuje toliko zmogljivosti. Centri ne bodo
poceni zaradi drage infrastrukture, tudi de-
lovna sila v Sloveniji ni več poceni. Poleg tega,
razlaga Rok Svetek, veliki koncerni opuščajo
regionalna distribucijska skladišča in transport
racionalizirajo s predhodnim zbiranjem naro-
čil, kot to dela NIKE. V Sloveniji primanjkuje
sodobne infrastrukture. Vprašanje je, ali sploh
imamo politiko, ki bi dala investitorjem na
Mariborska 7, 3000 Celje, tel.: 03/428 53 00, faks: 03/428 53 38
razpolago dovolj velike komplekse, na primer
100 ha za primerno ceno. V Sloveniji je zemlji- e-poπta: fl@uni-mb.si, http://fl.uni-mb.si/
promocija

šče predrago. Ne vem, se vprašuje Rok Svetek,

ali je Slovenija sploh sprejela kakšno usmeritev
24 Logistika EOL-37-februar-February-08

vzame celotno storitev, vključno s kadri, ki se

v podjetju ukvarjajo z logistiko, skladiščenjem,
distribucijo. Moram pa povedati, da so v ne-
katerih sistemih, kot so Mercator, BTC, TUŠ,
5. okoljski simpozij
izjemno razvili logistične procese, z veliko zna-
nja in iznajdljivosti.

Kaj pa lahko pomeni za več logističnega znanja

Fakulteta za logistiko?
2 4. in 25. april 2008 - Celje (Tehnopolis)
Pomeni lahko veliko, odgovarja Rok Svetek,

Promet
vendar mora dajati študentom uporabno zna-
nje. Predavatelji ne smejo prodajati znanj o sta-
rih tehnologijah, pač pa o najmodernejših, saj
je Slovenija z njimi opremljena. Sicer pa morda
prihaja čas, če govorimo o izobraževanju mla-
kot
grožnja
dih, da bi obvezno šolanje potegnili do konca
srednje šole.

okolju
in kot
Logistics Centres

Slovenia has Missed the Right

gibalo
Moment for Vignettes
This spring, Schenker will open a new 8,500

razvoja
square metre logistics and distribution
centre in Hoče near Maribor. As a provider of
integrated logistics services, we have been
interested for quite some time now in the
Koper – Ljubljana – Maribor axis, which we
are gradually completing, says Rok Svetek,
Director of the Slovenian Schenker branch.
Ljubljana is running out of space but Maribor
is still an attractive location. Our partners
have shown such considerable interest in
our Maribor centre that our capacities are
already fully booked. We will handle various
goods and also have foreign distributers as
partners.
Schenker is the main investor in Hoče. The in-
vestment is worth €6m and it took six months to
complete construction. It is a modern, multifunc-
tional logistics centre and, as Rok Svetek stresses,
was built in accordance with new standards. It
is fully adapted to new information technologies
and takes the users’ requests into account, espe-
cially regarding traceability. The Schenker multi-
national company is top in Europe according to
the amount of goods in land and railway traffic,
one of the top companies in sea and air traffic
and the sixth company in the world in integral
logistics. So what about the competition for the
Slovenian Schenker branch?

He concurs with the experts’ opinion that logistics

centres are popping up everywhere across Slove-
nia and that there are too many. Slovenia does
not need this kind of capacity. These centres will
not be cheap due to the infrastructure and the no
longer cheap Slovenian labour. Furthermore, as
Mr. Svetek explains, large concerns are abandon-
ing regional distribution warehouses in favour
of rationalising transportation by collecting or-
ders in advance, such as NIKE. Slovenia lacks a
modern infrastructure and the question remains
whether it has the necessary policies that would
enable investors to use large and suitably priced
and sized building complexes of, for example, 100
hectares. Land is too expensive in Slovenia. I do
not know, Rok Svetek says, if Slovenia adopted
www.fitmedia.si
any kind of directives regarding the construction almost not enough anymore. Even if we were to
of logistics centres and whether we were aware of implement vignettes now, we will earn less mon-
the consequences our decision to become a transit ey than we could if the traffic policy makers had
country will bring. Road traffic will not decrease. known how to react in time.
On the contrary. Slovenia is powerless to stop this
and should have prepared for this increase before
joining the European Union, before the permits
were no longer necessary. Why did we not in-
troduce vignettes back in 2004? Looking at the
current road conditions, two motorway lanes is

EOL-37-februar-February-08
V letošnjem letu bo poleg
nenehnega prizadevanja za
večjo produktivnost pakirnih
strojev strateško poslovno
prednost predstavljala
predvsem zavestna uporaba
avtomatiziranih pakirnih
sistemov. Novih trendov je več.
Med drugim – v prednosti so
ponudniki pakirnih sistemov,
pakirni modeli pa nadomeščajo
pakirne stroje. Na pohodu
je avtomatizacija s širokim
spektrom možnih prilagoditev.
1. Napredna podjetja pakirnih sis-
temov ne obravnavajo več kot stro-
ške vzdrževanja
Embalažni inženirji včasih tožijo, da so le po-
znejši domislek proizvodnje. Proizvodnja misli,
da trženje odloča o vsem. Vendar je trženje le
druga violina financam. Te so popolnoma po-
drejene izvršnemu direktorju, njega pa celo noč
drži pokonci borza na Wall Streetu. Na Wall
Streetu se začarani krog sklene z delodajalčevi-
mi investicijami 401(k) v pokojninski načrt, ki
je namenjen zaposlenim.
V resnici gremo vsi ven in kupimo proizvode, ki
se pojavijo v lični novi embalaži. Od filter vrečk
do plastičnih kozarcev za kavo – jasno je, kaj vse
lahko inovativna embalaža doseže.
Podjetja, ki razmišljajo naprej, so sedaj bolj po-
zorna na to, kako lahko njihovi pakirni sistemi
s svojimi ličnimi novimi embalažami hitreje
in ceneje prodrejo na trg. Na primer: Miller
Brewing, Frito-Lay in P&G Gillette so svoje
zahteve glede prihodnosti pakiranja predstavili
na nedavnem poslovnem srečanju inštituta za
proizvajalce pakirnih strojev (Packaging Ma-
chinery Manufacturers Institute – http://www.
packworld.com/view-22914).
trendi
PAKIRANJa
10 trendov pri postopkih pakiranja
Zaključek: Na višjih stopnjah vodenja pri-
čakujte, da se bo več pozornosti posvečalo
načinom, kako lahko avtomatizirani pakirni
sistemi prispevajo k doseganju vseh zastavlje-
nih ciljev.
2. Potrošniško embalirano blago
preoblikuje embalažo za večino
najmanjših enot v blagovni skupini
Eden od razlogov, da je embalaža ponovno tako
cenjena, je spoznanje, da drži običajno podjetje
s potrošniškim embaliranim blagom deset em-
balaž najmanjših enot v blagovni skupini (SKU)
za vsak proizvod SKU. Enaka serija čokolade je
lahko pakirana v številnih različnih velikostih
tablic in več embalažah.
Če pa bo Evropska komisija izpeljala načrt, po
katerem želi s 1. januarjem 2010 prepovedati an-
gleške merske enote, in bo zahtevala le metrične
oznake, bo teh najmanjših enot v blagovni sku-
pini (SKU) vsaj še dvakrat več. Pravzaprav bo
moral imeti vsak ameriški proizvod, ki ga bodo
izvozili v Evropo, dve različni nalepki. Vendar
pa vse ameriške zvezne države ne dovoljujejo
označevanja potrošniškega blaga le z metrič-
nimi oznakami. Tako bodo tudi evropski pro-
izvodi potrebovali še eno nalepko, če jih bodo
uvažali v Združene države.
Dobra novica je, da so vse angleške steklenice
po 0,56 litra, že nadomestile pollitrske stekle-
nice. Vendar pa je na trgu še vedno zelo veliko
embalaže, ki tehta en funt, in jo bo najbrž tudi
treba spremeniti v 500-gramsko.
Zaključki: Ne pričakujte, da bodo nalepke le
metrične, dokler ne bodo evropske uredbe
že neizbežne. Lahko pa pričakujete, da bodo
podjetja, ki iščejo načine, kako bi znižali stro-
ške pakiranja, opustila nepotrebne embalažne
velikosti in se hkrati oprijela strojev, ki so bolj
prilagodljivi.
Na primer: Kot del našega načina življenja, ki od
nas zahteva, da smo nenehno v teku, je postalo
zelo popularno palično pakiranje (stick pack).
Torej bo postal popularen pakirni stroj, ki bo s
pritiskom na zaslon na dotik dolžino embalaže
povečal s 4 na 8 inčev (ali s 100 mm na 200 mm)
in z enostavnimi postopki spremenil premer
(http://www.packworld.com/view-23966).
Trendi pakiranja 25
3. Izboljšava pakirnih postopkov
zmanjša stroške
Pričakujete lahko, da bodo že davno zastarele
metode – kot je skupna učinkovitost opreme, da
skrajša čas izpada – ponovno dobile zagon.
Podjetji Schneider Electric in ELAU, specialist
za avtomatizacijo pakiranja, tako močno verja-
meta v potencial teh metod, da sta podprli šte-
vilne delavnice (http://www.packworld.com/
view-24256).
V delavnicah za izboljšanje delovanja pakirnih
sistemov se lahko na tisoče pakirnih podjetij
nauči, kako izboljšati svoje pakirne postopke.
4. Pakirni stroji izvirnih proizvajal-
cev opreme (OEM) postanejo po-
nudniki pakirnih sistemov
V preteklosti se je večina proizvajalcev pakirnih
strojev osredotočila na delovanje svojih strojev.
Inženirje v pakirnih tovarnah ali morda izpo-
polnjevalce sistemov je skrbelo, kako bi lahko
integrirali sisteme. Danes se se od izvirnih pro-
izvajalcev opreme (OEM) vedno bolj pričaku-
je, da zagotovijo dobro delovanje svoje opreme
– delovanje, na katerega verjetno vpliva tudi
osnovna in priključena strojna oprema.
Pakirna podjetja imajo manj izvajalcev teh-
nične podpore, ki bi prevzeli odgovornost za
celoten sistem. Vendar pa potrebujejo tudi več
proizvodnih informacij in boljši nadzor nad pa-
kirnimi sistemi. Kakšno korist imamo lahko od
posamičnih podatkov o delovanju posameznih
strojev?
Potreba po interakciji med pakirnimi stroji in
osnovnimi proizvodnimi postopki je vzrok za
nastanek dveh trendov. Eden od njiju je pakirni
sistem na ključ, ki ga prodaja le eno podjetje.
Drugi je povezovanje podjetij, kot je relativno
nova skupina podjetij, ki se ukvarja s končnimi
pakirnimi rešitvami (Packaging End of Line So-
lutions, PELS) in skrbi za integracijo, dokumen-
tacijo, usposabljanje in podporo svojih naprav,
v katerih je združenih več ponudnikov (http://
www.packworld.com/view-23832).
Zaključek: Kakorkoli že, pričakujte, da bo več
dobaviteljev strojev pridobilo na vrednosti,
saj bodo hkrati dobavljali pakirne sisteme.
26 Trendi pakiranja
Odličen primer takšnega podjetja je Nuspark
Engineering (http://www.packworld.com/vi-
ew-23705), podjetje s sedežem v Torontu, ki je s
podjetjem ELAU sklenilo partnerstvo za modu-
larno avtomatizacijo strojev, in s podjetjem Sch-
neider Electric za globalne elektronske rešitve.
Nuspark je lastnik vzorčnega robotskega pa-
kirnega modela delta, ki lahko v enaki emba-
laži podvoji količino proizvoda na enoto časa,
in sicer tako, da ima dodano še eno robotsko
roko. Ne le, da priskrbijo vse modele opreme
za paletizacijo kartonskega pakiranja, temveč
so specializirani tudi za proizvodnjo vseh ser-
vo- in dovodnih sistemov, ki na minimalni talni
površini modele povežejo med seboj.
Ker svoje servisne modele (http://www.pack-
world.com/view-24125) prodajajo proizvajal-
cem avtomatizirane opreme, za vgradnjo novih
modelov ni treba razširjati kontrolnih omaric.
Gre dobesedno za sistem samodejnega zaznava-
nja (plug-and-play).
5. Pakirni modeli nadomestijo pa-
kirne stroje
Kadar se proizvajalci strojev razvijejo v ponu-
dnike sistemov, kot je to naredil Nuspark, ne
razmišljajo več samo o oblikovanju in proda-
ji svojih strojev, temveč začnejo razmišljati o
ustvarjanju standardiziranih modelov za konfi-
EOL-37-februar-February-08
guracijo prilagojenih pakirnih rešitev. prilagodljivi kot pa ti, ki so potrebni za da-
Pakirna podjetja pa lahko začnejo razmišljati o našnje pakirne postopke. Razmišljajte o mo-
preoblikovanju teh modelov za pakiranje različ- žnostih ponovne konfiguracije. To se dobro
nih proizvodov. sklada z modularnim konceptom. Potrebna
Pričakujte torej veliko več možnosti ponovne je tudi avtomatizacija s širokim spektrom
konfiguracije strojev, ki bo zmanjšale tveganje možnih prilagoditev. Na misel nam pridejo
investicijskih izdatkov in se hitreje prilagodile roboti, ker jih lahko na novo programiramo,
spreminjajočim se potrošniškim zahtevam. vendar je bistveni dejavnik pri tem povratno
Zveni dobro, kajne, vendar je za plug-and-play delovanje.
pakirne modele treba imeti modularno pro- Vsakdo ve, da uporabljajo pakirni stroji dan-
gramsko opremo, modularno kontrolno okovje danes veliko servomotorjev. Zaradi česa pa
in modularno mehansko obliko. je servomotor tako drugačen od običajnega?
Zaključek: Če želite to doseči, spodbujajte ve-
čje sodelovanje med oblikovalci pakirnih sis-
temov in ponudniki avtomatizacije – vzorec,
ki ga je kar nekaj let pred svojim časom prvi
preizkusil nemški ponudnik pakirnih siste-
mov Harro Hoefliger (http://www.packworld.
com/view-16244).
6. Strojna sposobnost: največji iz-
ziv za trajnostno pakiranje?
Medtem ko se konference o trajnostnem paki-
ranju množijo (http://www.packworld.com/
view-23986), je treba v voz vpreči še konja. To
pomeni, da ima pakirna proizvodnja na voljo
celo vrsto novih materialov in pakirnih oblik.
Vendar pa lahko nekatere najbolj obetavne ideje
propadejo, če nimajo na razpolago strojev, ki so
jih sposobni uresničiti.
Zaključek: Načrtujte nakup strojev, ki so bolj
EOL-37-februar-February-08
Zaradi povratnega delovanja. Katerikoli inže-
nir, ki pri podjetju ELAU, ki proizvaja servo-
motorje le za pakirne stroje, kaj velja, vam to
lahko pove.
Ravno ta povratna naprava na zadnji strani
motorja omogoča kontrolnemu sistemu, da
se lahko nenehno prilagaja, tudi v neskončno
majhnih podrobnostih. Tako lahko uporabljate
tanjše ali debelejše materiale, ali pa reciklirane
ali obnovljive materiale z bolj grobimi površi-
nami.
Povratno delovanje vam lahko hkrati pomaga
ugotoviti, kako učinkoviti so vaši pakirni po-
stopki ter pridobljene proizvodne in vzdrževal-
ne informacije.
7. Se spominjate konstrukcijske
zasnove za razgradnjo?
Čeprav se danes o njej ne govori veliko, je kon-
strukcijska zasnova za razgradnjo (DfD) še ve-
dno prisotna, tako pri avtomobilih kot pri ele-
ktroniki (http://www.npd-solutions.com/dfe.
html). Pričakujte, da boste več o tej zasnovi
slišali tudi pri pakiranju in ne samo pri proizvo-
dih.
Ste že kdaj poskusili reciklirati embalažo zobne
nitke? Ena od dobro znanih znamk zobno nitko
pakira v plastično tuljavo, v plastičnem ohišju
in s plastičnim pokrovom ter jeklenim rezilom.
Razen rezila je celotna embalaža izredno neraz-
gradljiva. Če jo preoblikujete in uporabite še
ostro oblikovano plastično rezilo, bo embalaža
ne samo razgradljiva, ampak ste hkrati znižali
stroške za sestavne dele in sestavo embalaže.
Kot naslednji primer lahko vzamemo embalažo
za sveža jajca. Namesto dobro znane kartonske
ali penaste škatle nudijo nekatere nove organske
znamke, pri katerih kokoši niso zaprte v klet-
kah in so zato jajca bogata z omega maščobnimi
kislinami, jajca v prozornih plastičnih škatlah
z barvnimi papirnatimi etiketami na pokrovu
škatle. Gre za kvalitetno pakiranje, saj lahko
proizvod vidite skozi prozorno embalažo, papir
in plastiko pa lahko enostavno ločimo.
Vendar ne kritizirajmo preveč lepenke – v Evro-
pi so vse baterije pakirane v ličnih kartonskih
pakiranjih (http://www.packworld.com/view-
19592). Torej nimajo plastičnega dela, skozi
katerega se vidi baterija in ki bi ga morali od-
straniti, preden bi embalažo odvrgli. Kako dru-
gače od vseh drugih razstavljenih baterijskih
pakiranj.
Zaključek: Potrošniki bodo plačali več za ta-
kšna pakiranja, zato pričakujte njihovo pogo-
stejše pojavljanje.
8. Mednarodna podjetja standardi-
zirajo pakirne sisteme globalno
Ljudje po vsem svetu se pogovarjajo, pošiljajo
e-pošto in uporabljajo internet. Na ta način se
izognejo temu, da bi odkrili nekaj, kar je nekdo
drug že davno odkril.
Eden takšnih primerov je standard Weihen-
stephan (http://www.packworld.com/view-
24255), nekoč neznan model pridobivanja
informacij, ki je nastal v nemški pivovarski in-
dustriji.
Vendar pa je nek pivovar iz Južne Afrike zvedel
zanj in tako je tudi to podjetje postalo aktivno
v skupini za standardizacijo embalaže v ZDA.
Zdaj torej vsa podjetja s potrošniškim embali-
ranim blagom ta standard zelo upoštevajo in v
svojih tovarnah po vsem svetu standardizirajo
model pridobivanja informacij.
Čemu toliko prahu? Takšni standardi omogo-
čajo, da se stara, manj avtomatizirana oprema
prestavi na trge, kjer so stroški delovne sile nižji
ter operaterjem in tehnikom prijaznejši. Prav
tako bo krivulja prilagajanja na novo opremo
krajša, saj je le-ta za upravljalca enaka, čeprav
veliko hitrejša.
Zdi se, da nikogar več ne zanima, od kod pri-
hajajo vse dobre zamisli. Medtem ko je včasih
prevladoval sindrom „ni izumljen tukaj”, zaradi
katerega so se izdelki po nepotrebnem podvajali
in ki je bil celo vzrok za trgovske ovire (kot je
le metrično etiketiranje), išče današnji globalni
trg usklajene standarde.
Da se bodo novi standardi lahko uveljavili na
trgu, je treba osnovne tehnologije, ki se morajo
še naprej razvijati, kolikor se da ločiti od tistih
delov, ki morajo za vse ostati enaki. Z drugimi
besedami, standardiziramo lahko električne vti-
če in vtičnice, ne pa naprav.
Zaključek: Če je vaše delovanje globalno,
iščite globalne ponudnike, ki izpopolnjujejo
Trendi pakiranja 27
obvladljive, globalne standarde, ki vas bodo
podpirali, kjerkoli boste delovali.
9. Omrežja se zbližujejo, hkrati na-
stajajo nove zmogljivosti
Težko je verjeti, da je minilo že deset let, od-
kar so se vizionarji domislili prvega enotnega
omrežja za strojno avtomatizacijo. Nasprotujoče
si potrebe po uskladitvi gibanja, nizkih stroškov
za vhodne/izhodne naprave in pasovne širine za
pridobitev informacij so dolgo negativno vpli-
vale na to poenotenje.
Vendar se je to z novimi tehnologijami spreme-
nilo – tako kot priključitev vaše kabelske televi-
zije, telefona in interneta na eno žico.
Podjetje ELAU je na primer oznanilo, da bo
standardiziralo sistem SERCOS III, ki vse te na-
loge poenoti preko hitrega, širokega in varčnega
omrežja Ethernet (www.sercos.com).
Podjetje tudi s sedanjo tehnologijo SERCOS II
nudi le en kabel in sklopni konektor (snap-fit),
ki nadomeščata štiri ali več (www.elau-insider.
com) električnih, povratnih in omrežnih ka-
blov.
10. Primernost in varstvo okolja si
ne nasprotujeta
Pravzaprav je že 20 let, odkar so arheologi, ki so
delali na projektu odpadkov na Univerzi v Ari-
zoni, začeli kopati po odlagališčih odpadkov po
državi (http://traumwerk.stanford.edu:3455/
Symmetry/174).
Odkrili so, da embalaža ne prispeva tako veli-
kih količin odpadkov, kot je predvidevala veči-
na okolijskih aktivistov, ampak da spadata med
količinsko največji odpad gradbeni material in
časopis (zanimivo je, da je poudarek konstruk-
cijske zasnove za razgradnjo (DfD) na gradnji
objektov).
Prav tako imajo družbe, ki ne uporabljajo pa-
kirane hrane, na svojih odpadnih kupih večje
količine odpadne hrane.
Prvič, predelovalci hrane ne odvržejo ničesar,
za kar najdejo trg. Če pa pomaranče ožmemo
doma, vržemo lupine stran. Predelovalci pulpo,
olupke in semena prodajo kot sestavine za par-
fume, za brazilski brandy, mačjo steljo, barvo,
smole, živalsko hrano, čistila, emulgatorje, aro-
28 Trendi pakiranja
me za živila in pektin (http://www.hort.pur-
due.edu/newcrop/morton/orange.html).
Drugič, pakirana hrana se ne pokvari tako hi-
tro, se ne pokvari pri prevozu, in ker je pakira-
na v praktičnih količinah, je gre v primerjavi z
nepakirano hrano na odpad manj (pa prosim,
ne reči, da boste ostanke zamrznili, saj veste, da
porabljate elektriko le za zavlačevanje neizbe-
žnega).
Zaključimo lahko: Brez slabe vesti si lahko
nalijete mešanico pijače, pakirane v palični
embalaži, v pollitrsko steklenico vode. Ne ob-
tožujte se, če namesto brezalkoholne pijače,
ki vsebuje koruzni sirup z veliko vsebnostjo
fruktoze, pijete vodo iz steklenice. In ker do-
bivate industrijske novice elektronsko, lahko
v kante za smeti mirne duše odvržete manj
papirja. Tudi če ste natisnili tale članek, ne
skrbite, saj natisnete le članke, ki vas zanima-
jo!
Ten Trends in Packing Methods
This year’s strategic business advantage will
be the intentional use of automated packaging
systems, in addition to the constant strug-
gle to increase the productivity of packaging
machinery. There are several new trends.
The providers of packaging systems are at an
advantage and packaging models are replac-
ing packaging machinery. Automation with a
wide selection of possible adjustments is on
the rise.
1. Progressive companies quit treating pac-
kaging lines as overhead
2. CPGs recognize that most SKUs are pac-
kage changeovers
3. Lean packaging operations get the cost
out
4. Packaging machine OEMs become pac-
kaging systems providers
5. Packaging modules replace packaging
machines
6. Machineability: the biggest challenge to
sustainable packaging?
7. Do you recall Design for Disassembly?
8. Multinational companies standardize
packaging systems worldwide
9. As networks converge, new efficiencies
emerge
10. No contradiction between convenience
and conservation
Modern companies no longer treat packa-
ging systems as maintenance costs.
Packaging engineers sometimes complain that
packaging is just the afterthought of production.
The production department is convinced that the
marketing department is the decision maker, but
marketing itself plays second fiddle to the finance
department. This is in turn completely subordina-
ted to the Executive Director who is kept awake all
night by the Wall Street Exchange. The circle closes
at Wall Street with the employers’ 401(k) retire-
ment plan investments for employees.
The reality is that everyone goes out and buys pro-
ducts in nice new packaging. Everything from filter
bags to plastic coffee cups – it is obvious what can
be achieved by innovative packaging.
Forward-thinking companies now pay more atten-
EOL-37-februar-February-08
tion to how their packaging systems can penetrate
the market faster and cheaper with their nice new
packaging. For example: Miller Brewing, Frito-Lay
and P&G Gillette presented their requirements re-
garding the future of packing at the recent business
meeting of the Packaging Machinery Manufactu-
rers Institute – http://www.packworld.com/view-
22914.
International Companies are Performing
a Global Standardisation of Packaging Sy-
stems
People all around the world talk, send e-mails and
use the Internet. In this way, they avoid having to
re-invent something that has already been invented
a long time ago.
One of these examples is the Weihenstephan stan-
dard (http://www.packworld.com/view-24255),
a once unknown model for obtaining information
developed by German breweries.
A South African brewer found out about it and the
company became an active member of the group
interested in the standardisation of packaging in
the USA. Now, all companies offering packaged
consumer goods follow this standard and this mo-
del for obtaining information across all their inter-
national factories.
Why all the commotion? These standards allow
the shifting of old, less automatic equipment onto
markets with lower labour costs, which are more
operator and technician friendly. The adaptati-
on curve for new equipment will also be reduced
as this equipment will be the same for its opera-
tor, only much faster. It would seem that no one
is interested any more in where all the good ideas
come from. The once dominant “not invented here”
syndrome caused needless duplication of products
and even commercial obstacles (such as metric-on-
ly labelling) and this is why today’s global market is
seeking the harmonisation of standards.
 okolje kot
EOL-37-februar-February-08 Okolje kot poslovna priložnost 29

poslovna
priložnost
V Kopru bo zelena luka
Jože Volfand

Okolje, varnost, zdravje.

Okoljevarstveno dovoljenje.
Pridobitev koncesije za
opravljanje obvezne državne
gospodarske javne službe
vzdrževanja vodnih in

Boris Marzi
priobalnih zemljišč na celotnem
območju slovenskega morja.
Nove naložbe za izgradnjo
terminala za sprejem naftnih
derivatov na pomolu II. in novi
projekti, ki jih načrtujejo, ker
vidijo v okolju močne poslovne
priložnosti. Ena izmed njih je
proizvodnja komposta. Vsega
tega in resnično še precej
več mag. Boris Marzi, ki je
v Luki Koper vodja Službe
varovanja okolja in zdravja
Foto: Arhiv luke Koper

pri delu, naenkrat sploh ne

more predstaviti. Najprej nam
predstavi strokovne delavce v
njihovi službi, strokovnjake,
ki jih ni malo, in si delijo
nadstropje s službo za odnose
z javnostmi. Mag. Boris Marzi
ne more skriti razpetosti med
okoljskimi načrti Luke Koper
in upravičenega zadovoljstva
nad tem, kar dosegajo v
okolju. Predvsem pa, kako
ga strokovno nadzorujejo
in spremljajo. Zavedajo se,
da so ekološko občutljiva
družba in da so stalno pod
drobnogledom.
»Tudi mi smo bili vsak hip pripravljeni na eko-
loški šok goreče turške ladje v Jadranskem mor-
ju. K sreči se ni nič zgodilo. A kot član kriznega
štaba sem vedel, kaj nas čaka, če pride do ekolo-
ške bombe,« je umirjeno pojasnil Boris Marzi.
S poslovnega in razvojnega vidika pa je mag.
Borisa Marzi letos najbolj razveselilo okoljevar-
stveno dovoljenje, ki so ga dobili med prvimi v
Sloveniji. V Luki pretovarjajo poleg najrazlič-
nejšega blaga tudi snovi, ki zahtevajo posebne
varnostne ukrepe pri pretovoru in skladiščenju.
Nekatera območja v pristanišču so še posebej
izpostavljena z vidika varnega obratovanja.
Zlasti terminal za kemikalije in plinska olja ter
terminal za sadje zaradi uporabe hladilnih sred-
stev in tankerskih privezov s cevovodi za naftne
derivate. Z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki
jim ga je izdala Agencija RS za okolje, je Luka
Koper dobila potrditev ne le za obratovanje, pač
pa, kar je še pomembnejše, zeleno luč za nove
naložbe. Kakor je znano, so se v Sloveniji precej
odmaknili roki, ki so bili predpisani podjetjem,
do kdaj morajo pridobiti okoljevarstveno dovo-
ljenje. Rok je bil namreč lanski oktober. »Do-
voljenje je dokaz,« pojasnjuje mag. Boris Marzi,
»da smo ustrezno usposobljeni, organizirani in
opremljeni za obratovanje Luke Koper. Kon-
kretno pa pomeni tudi soglasje, da lahko ure-
sničimo naložbo v terminal za sprejem naftnih
derivatov na drugem pomolu.«
Kaj sploh je okoljevarstveno dovoljenje? Gre
za sveženj dokumentov, ki zajemajo različna
področja obratovanja v pristanišču, Luka pa v
njih dokazuje, kako bo obvladovala morebitne
30 Okolje kot poslovna priložnost
nesreče in onesnaževanja oziroma posledice.
Dovoljenje navaja specifične tovore, ki so okolju
potencialno nevarni, in prepoznava lokacije ter
vire nesreč. Navaja na primer vse dejavnosti, od
skladiščenja in zamrzovanja hitro pokvarljivega
blaga na terminalu za sadje, kjer pri skladišče-
nju uporabljajo amonijak, do skladiščenja in
pretovarjanja nevarnih snovi itd. Luka Koper
je z dovoljenjem sprejela še obveznost obvešča-
nja notranjih in zunanjih javnosti o okoljskih
dogodkih v obratih. Tako bo na koprskem ob-
močju, kjer javnost zelo skrbno spremlja njeno
dejavnost in razvoj, dovoljenje zagotovo vzbu-
dilo pozitivne odmeve. Okoljska odgovornost
edinega slovenskega pristanišča se še povečuje.
Prav okoljevarstveno dovoljenje, zanj so delali
več kot dobro leto, jim odpira vrata za izgradnjo
terminala za sprejem naftnih derivatov. Zgradi-
li bodo 6 rezervoarjev, kamionsko in vagonsko
polnilnico z dostopi za ceste in tire, privezno
ladijsko ploščad, požarno črpališče z zajetjem
vode, komunalno in požarno infrastrukturo
ter drugo tehnološko opremo. Naložba je vre-
dna 20 milijonov evrov. Pretovor naftnih deri-
vatov se bo povečal za 250.000 ton letno. Trije
rezervoarji, ki jih bodo zgradili v prvi fazi, že
letos, bodo imeli vsak po 20.000 m3 prostorni-
ne. Kljub tej naložbi pa bodo po zmogljivosti
pretovora naftnih derivatov še vedno močno
zaostajali za tržaško luko.
Najbolj nestrpno pa v Luki Koper pričakujejo
vladno odločitev o koncesiji za varovanje morja.
MOP je že predlagal spremembo uredbe o kon-
cesiji za opravljanje obvezne državne gospodar-
ske javne službe vzdrževanja vodnih in priobal-
nih zemljišč morja. S spremembo bi Vladi RS
omogočili podelitev koncesije Luki Koper brez
javnega razpisa. Luka se je v pobudi za to spre-
membo zavezala, da se bo strokovno in tehno-
loško opremila za varovanje morja brez vložka
države, poskrbela za priveze plovil, namenjenih
varovanju morja, za operativno obalo z mani-
pulativno površino, za skladiščenje potrebne
opreme ter za ustrezno namestitev zaposlenih
v službi varovanja morja. Med letošnjimi okolj-
skimi cilji, ki jih ni malo, še eden zavzema viso-
ko mesto – izdelava okoljske izjave, kar je pogoj
za opravljanje pristaniških dejavnosti, skladno
z zahtevami sheme EMAS. Med pristanišči se
lahko z njim prvi pohvali Livorno, Luka Koper
pa si skupaj z Valencio prizadeva, da bi bila na
svetu takoj za italijanskim pristaniščem.
Vaš glavni okoljski cilj?
»Da smo zelena luka,« odgovarja mag. Boris
Marzi. »V naše pristanišče naj priplujejo ladje,
na katerih visi zelena zastava in ki prevažajo vi-
soko kakovosten tovor – od sadja in zelenjave
do avtomobilov. Ladjarji čedalje bolj prisegajo
na ekologijo in mi jim želimo nuditi najboljši
ekološki servis s konkurenčnimi cenami.«
Luka Koper d.d. razvija okoljsko dejavnost, v
kateri je veliko poslovnih priložnosti. Razvili
so takšen sistem ravnanja z odpadki, da loče-
no zberejo 75 % vseh odpadkov. Luka Koper je
opremljena s Centrom za ravnanje z odpadki,
kjer se izvaja ločeno zbiranje pristaniških od-
padkov ter kompostiranje.
EOL-37-februar-February-08
promocija
V letu 2007 so jih zbrali skoraj 24.000 m3, od
tega samo v Luki skoraj 19.000 m3. Največ zbe-
rejo lesa in žagovine, papirja, bioloških komu-
nalnih odpadkov, PE folij, mešanih komunalnih
odpadkov in drugih. Hkrati pa prodajo 170 m3
komposta.
Odpadke, kot so biološki odpadki, odpeljejo v
lastno kompostišče, kjer se tovrstni odpad pre-
dela. Letna kapaciteta kompostišča je 7.200 m3
biološkega odpada (vhodnega materiala, ki se
lahko odvisno od vrste materiala tudi podvo-
ji, če je v njem veliko vode, kot pri agrumih).
Kompostišče ima kontroliran zaprt sistem zaje-
manja izcednih vod z rezervoarjem prostornine
50 m3. Izcedno vodo ponovno uporabimo za
vlaženje kompostnih kupov, v katerih je tempe-
ratura nad 60 stopinj celzija.
V ta namen razpolagajo z nakladalcem s tele-
skopsko roko, drobilcem za biološke odpadke,
obračalcem komposta, sitom, bobnom s cevjo
za vodo z elektronskim krmiljenjem (za zali-
vanje kompostnih kupov), izločevalcem lažjih
snovi (plastika in PE folija) iz ostankov kompo-
sta po sejanju.
Kompostirajo tudi biološke odpadke z ladij in
ostanke tovora z ladij, na predelavo pa od Ko-
munale Koper prevzemajo tudi biološke od-
padke, primerne za kompostiranje, ki nastajajo
v koprski občini.
Med poslovno najzanimivejšimi in dolgoroč-
nimi projekti je izgradnja Ekoparka z inštitu-
EOL-37-februar-February-08 Okolje kot poslovna priložnost 31

tom Tehnološko-okoljski center. Zgradili ga

bodo s partnerji, njegova osnovna naloga bodo
okoljske raziskave in analize onesnaževanja, ki
ga bodo morebiti na morju povzročale ladje,
takojšnje analize pa bodo omogočile hiter do-
govor o odškodnini z ladjarjem. V Ekoparku
načrtuje tudi proizvodnjo dizla iz odpadkov.
Pojavile so se potrebe po lastni energiji, saj so
lani porabili 3.177.000 litrov goriva. Poleg ener-
gije iz odpadkov se odločajo še za en obnovljivi
vir, za sončno energijo.
V Sloveniji ni zanimanja za kompost
Mirko Pavšič, direktor družbe Luka Koper INPO:
• Pri zbiranju odpadkov se zavzemamo, da čim večji delež odpadkov zberemo ločeno. To počne-
mo tako, da povzročiteljem odpadkov dostavljamo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Cena
za ločeno zbrane odpadke je znatno nižja od cene za mešane odpadke. Ločeno zbrane odpadke
predamo naprej družbam, ki imajo ustrezna dovoljenja za prevzem teh odpadkov. Iz mešanih
odpadkov izločimo le večje kose odpadkov, ki niso umazani ali poškodovani do te mere, da jih ni
možno predati kot ločeno zbrano frakcijo. Preostanek mešanih komunalnih odpadkov stisnemo
in predamo Komunali Koper (lokalna deponija komunalnih odpadkov).

The Environment as a Business Opportunity
The Future Green Port of Koper
The environment, safety, health. The environ-
mental permit. Obtaining the concession to
perform mandatory state public utility serv-
ice for seabed and coastal land maintenance,
valid across the entire Slovenian sea region.
New investments aimed at building a recep-
tion terminal for petroleum products at Pier
II and new projects that are being designed
because they see the great business oppor-
tunities the environment offers. The produc-
tion of compost is one of these. There are
so many events happening that Boris Marzi,
MSc, Head of Environmental Protection and
Occupational Health at Luka Koper, cannot
present them all at once. At first, he presents
their professional employees, the numerous
experts who share the floor with the public
relations office. Mr. Marzi cannot hide his
dedication to Luka Koper’s environmental
plans and his justified contentment that
stems from their achievements regarding the
environment. But most of all, he is pleased
with their expert supervision and monitoring
methods as he – and Luka Koper – knows full
well that they are an ecologically sensitive
company and, as such, are under constant
scrutiny.
• Na kompostarni predelujemo biološke odpadke, in sicer pretežno komunalne odpadke, ki so
primerni za kompostiranje, ter biološke odpadke z območja koprskega pristanišča (banane, po-
maranče,..). Papir in PVC folio stisnemo in baliramo s pomočjo stiskalnice in plastičnih trakov
ter predamo naprej ustreznim družbam.
• Opremljeni smo s kompostarno, ki je pokrit prostor površine 3.420 m2, sestavljen iz treh hal.
V vsako halo je možno postaviti tri kompostne vrste po 250 m3. Kapaciteta kompostarne je
med 7.000 m3 in 12.000 m3 na leto, odvisno od vrste vhodnega materiala. V INPO v povprečju
kompostiramo 4.000 m3 do 5.000 m3 odpadkov na leto. Od opreme imamo v svoji lasti obrača-
lec komposta, strojno sito in dva nakladača, po potrebi pa najemamo mlin za mletje vhodnih
odpadkov.
• Prodaja komposta je največja omejitev kompostarne, saj na slovenskem trgu ni velikega zani-
manja za kompost v razsutem stanju. Kompost prodajamo podjetju Saubermacher - nekoč Eko-
les, iščemo pa tudi druge možnosti.
dominant “not invented here” syndrome caused needless duplication of products and even commercial
obstacles (such as metric-only labelling) and this is why today’s global market is seeking the harmoni-
sation of standards.
What is your main environmental goal?
“To become a green port,” answered Boris Marzi, MSc. “We want our port to receive ships with green
flags transporting high quality cargo ranging from fruit and vegetables to cars. Shipping companies
are becoming increasingly ecologically conscious and we want to be able to provide them with the best
ecological service at competitive prices.”

Luka Koper is eagerly awaiting the government’s

decision on the sea protection concession. The Mi-
nistry of the Environment and Spatial Planning
(MOP) has already suggested an amendment to
the Decree on concessions to perform mandatory
state public utility services for seabed and coastal
land maintenance. This amendment would allow
the Slovenian government to grant Luka Koper a
concession without a public tender. In the initia-
tive for this amendment, Luka Koper undertook
to obtain all the expert personnel and equipment
necessary for the protection of the sea without the
government’s financial aid, to ensure mooring
capacities for sea protection vessels (quay capa-
cities with sufficient space for manipulation),
to provide storage capacities for the equipment
and to employ suitable expert personnel for the
sea protection service. Making an environmental
statement pursuant to the requirements of the
EMAS scheme – a condition for performing port
activities – is also among the top items on the list
of this year’s environmental goals. The Livorno
port was the first in the world to obtain this and
Luka Koper and Valencia are both trying to win
Foto: Arhiv luke Koper

second place, following the Italian port.

It would seem that no one is interested any more

in where all the good ideas come from. The once
 okoljske
32 Dosje okoljske takse EOL-37-februar-February-08

Polona Marzel
takse
Presežke so porabile občine za naložbe

Zgodba ni od danes, a je še sedaj

zelo odmevna. Avgusta lani je
namreč Računsko sodišče RS
ocenilo, da Ministrstvo za okolje
in prostor med letoma 2002 in
2005 ni učinkovito urejalo in
izvajalo obdavčitve onesnaževanja
okolja z odpadki. V revizijskem
poročilu, v katerem sta bila
poleg Ministrstva za okolje
revidirana tudi Mestna občina
Maribor in Snaga, javno podjetje,
d.o.o., Maribor, so navedli, da
ministrstvo s svojim ravnanjem ni
prispevalo k vzpostavitvi pravnega
reda na področju obdavčenja
onesnaževanja okolja z odpadki
in je zato povzročilo negotovost
v poslovanju zavezancev za
okoljsko dajatev zaradi odlaganja
odpadkov in občin, ki jim je
Foto: iStock

to okoljsko dajatev odstopilo.

Ministrstvo za okolje so tako
pozvali k izpolnitvi sedmih
popravljalnih ukrepov. Ker je V revizijskem poročilu, ki ga je Računsko sodišče RS izdalo avgusta 2007, je bilo
ugotovljeno, da družba Snaga uporabnikom storitev ni vrnila 2,3 milijona evrov
bil v porevizijskem poročilu preveč zbrane okoljske dajatve v letih 2002-2004. Od MOP pa je bila zahtevana
vrsta ukrepov, vključno s predlogi sprememb nekaterih predpisov,
računskega sodišča zadovoljivo ki pomembno vplivajo na višino zaračunane okoljske dajatve.
izveden samo en ukrep, se je Revizija je bila uvedena na podlagi:
računsko sodišče odločilo, da - poziva Komisije za nadzor proračuna v letu 2003, naj MOP skupaj
pozove ministra Janeza Podobnika z Ministrstvom za finance oceni učinkovitost in pravilnost sedanje
ureditve zaračunavanja okoljskih dajatev, kar ni bilo izvedeno,
k odstopu.
- na podlagi poziva računskega sodišča v letu 2005, naj MOP
predstavi, kako bo ukrepalo zaradi neusklajene sistemske ureditve pri
Ministrstvo za okolje je po besedah Igorja Šolte- zaračunavanju okoljskih dajatev, na katerega se MOP ni odzvalo ter
sa, predsednika računskega sodišča, od sedmih - indicev, da se občanom zaračunavajo neprimerljivi in previsoki zneski
ukrepov, s katerimi bi uredili nepravilnosti pri okoljskih dajatev glede na posamezne zavezance.
obračunavanju okoljske dajatve, ugotovljene v
avgustovski reviziji, zadovoljivo uresničilo le
Na novinarski konferenci v začetku februarja je uporabe takse za obremenjevanje okolja zaradi
enega. Zato so morali skladno z zakonom pre-
minister Janez Podobnik podrobno pojasnil vse odlaganja odpadkov v letih 2002 do 2005 izvedli
dlagati najstrožji ukrep, ki ga imajo na voljo, in
aktivnosti, ki so jih v času revizijskega postop- v obdobju 2005 do 2008. Minister sicer pravi, da
sicer razrešitev ministra Janeza Podobnika.
ka o pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in je računsko sodišče napačno navedlo datum, da
EOL-37-februar-February-08
se ministrstvo ni odzvalo na njegov poziv v do-
ločenem zakonitem roku, do 6. 12. Kot so zapi-
sali v sporočilu za javnost po tiskovni konferen-
ci, naj bi ministrstvo sproti obveščalo računsko
sodišče o izvajanju ukrepov iz revizijskega po-
stopka in da so na podlagi dogovora o podalj-
šanju roka odzivno poročilo dostavili skladno z
dogovorjenim datumom, to je do 6. 12. in ne 10.
12, kot je zapisano v pozivu predsedniku vlade k
razrešitvi ministra.
Ukrepov je bilo več, izvedba nezado-
voljiva
Kot je pojasnil Samo Jereb, vrhovni državni
revizor, »lahko računsko sodišče po Zakonu o
računskem sodišču kot najdaljši rok za predlo-
žitev odzivnega poročila določi 90 dni, kar se je
izteklo 19. novembra. V tem času od MOP ni-
smo prejeli odzivnega poročila, zato gre že tu za
zamudo. Poslovnik računskega sodišča določa,
da gre - v kolikor revident v naslednjih 15 dneh
ne predloži odzivnega poročila, za hudo krši-
tev obveznosti dobrega poslovanja. Ta rok se je
iztekel 6. decembra, MOP je odzivno poročilo
odposlalo na ta dan (prejeli smo ga 7. 12.), kar
je sicer v roku, priloge k odzivnemu poročilu
pa so predložili na pošto dan kasneje, 7. 12., na
računskem sodišču pa smo ga prejeli v ponede-
ljek, 10. 12. Od tu zamuda tudi pri predložitvi
celotnega (skupaj s prilogami) odzivnega poro-
čila v dodatnem roku. Kljub temu je računsko
sodišče v porevizijskem poročilu upoštevalo vse
navedbe iz teh dokumentov.«
In kateri so zahtevani ukrepi, ki jih je računsko
sodišče ocenilo v porevizijskem poročilu in ki s
strani ministrstva za okolje niso bili izvedeni ali
pa so bili izvedeni nezadovoljivo?
Kot so navedli v sporočilu za javnost, so na ra-
čunskem sodišču pri vprašanju, ali so nesmotr-
nosti oziroma nepravilnosti pomembne, izhajali
iz naslednjih dejstev:
-neizvedba poračuna 7,8 mio evrov preveč zbra-
nih sredstev dajatve le v letih 2002 – 2005,
-dopustitev nadaljnjega nenadzorovanega in
preseženega zaračunavanja okoljskih dajatev,
-nevključitev v ceno za storitve GJS kljub opre-
delitvi zavezanca – niso jasni odnosi med zave-
zancem in uporabnikom storitev.
Ministrstvo za okolje je po njihovi oceni pripra-
vilo ustrezno odzivno poročilo in tudi ukrepe,
ki bodo zagotovili transparentno in namensko
porabo okoljskih dajatev. Že v letu 2005 naj bi
pričeli z aktivnostmi glede sistemskih rešitev
kontrole in nadzora nad izvajanjem javnih služb
varstva okolja in posledično okoljskih dajatev.
Kot so zapisali v odzivu na poziv k odstopu
ministra, »je bila v ta namen tudi ustanovljena
ustrezna služba, ki je pripravila sistemske reši-
tve nadzora. Agencija RS za okolje (ARSO), ki je
skladno z Uredbo o okoljski dajatvi odgovorna
za odmero okoljske dajatve, vsako leto pripravi
natančno navodilo za napoved okoljske daja-
tve, v kateri so navedeni vsi potrebni podatki za
njeno pravilno odmero. Ne glede na navodila
ARSO so bile pri preverjanju podatkov o od-
merjeni in pobrani taksi ugotovljene razlike za
obdobje 2002 -2004.«
Ministrstvo je v letu 2005 ob opozorilu račun-
skega sodišča ugotovilo, da je v zvezi z okoljski-
mi dajatvami potrebno izvesti več sistemskih
rešitev, ki vključujejo:
- večji nadzor nad izvajanjem javnih služb var-
stva okolja na ravni izvajalcev javnih služb in na
ravni občin ter
- pripravo vzorčnih odlokov o izvajanju javnih
služb varstva okolja in uvajanje neposredne
komunikacije z občinami pri pripravi oziroma
spremembah občinskih predpisov.
Zahtevan ukrep
Izdelava seznama razlik (zbrano – odmerjeno)
po zavezancih
Izdelava navodil o izvedbi poračuna preveč
zbrane dajatve
Izdelava navodil o načinu zaračunavanja
Vzpostavitev notranjih kontrol pri nadzoru
pravilnosti zaračunavanja dajatev
Predložitev sprememb Uredbe o okoljski dajatvi
– prva odmera in mesečne akontacije
Predložitev sprememb Uredbe o okoljski dajatvi
– postopek odstopa dajatve
Predložitev sprememb Uredbe o cenah –
vključitev dajatve v ceno
Uredbe o cenah – vključitev dajatve v ceno
Uredba o oblikovanju cen ni bila
usklajena
Računsko sodišče je med drugim tudi zahteva-
lo, da se okoljske dajatve vključijo v ceno komu-
nalne storitve. Ministrstvo se je s to zahtevo v
celoti strinjalo in je že v marcu leta 2007 sku-
paj z Ministrstvom za gospodarstvo pripravilo
predlog Uredbe o oblikovanju cen komunalnih
storitev, ki pa žal zaradi medresorske neusklaje-
nosti v predlagani obliki ni bil sprejet.
Sistem obračunavanja okoljskih dajatev zara-
di odlaganja odpadkov je po mnenju ministra
dober, kar dokazujejo tudi povečane naložbe
v komunalno infrastrukturo, za kar so te daja-
tve namenjene. »Ministrstvo je v letih 2006 in
2007 vzpostavilo sistemski način nadzora, zato
ni več možnosti za odklone zbrane in odmerje-
ne okoljske dajatve. Do zlorab nikakor ne more
prihajati, saj se zbrana dajatev porablja za okolj-
ske naložbe v občinah, opravljamo pa tudi nad-
zor nad porabo teh sredstev,« pravi Bernarda
Podlipnik, generalna direktorica direktorata za
evropske zadeve in investicije. Kljub temu, da je
po mnenju ministrstva sistem dober, pa hkrati
poudarjajo, da bo nadzor učinkovit šele, ko bo
aprila letos okoljska dajatev vključena v ceno
komunalnih storitev in bo podvržena vsakole-
tni kontroli kalkulacije cen komunalnih storitev
pri vseh izvajalcih javnih služb.
In kaj je glavni cilj računskega sodišča?
»Naš glavni cilj je, da se izvedejo zahtevani po-
pravljalni ukrepi, zato bo računsko sodišče tudi
v prihodnje spremljalo aktivnosti MOP pri iz-
vajanju popravljalnih ukrepov. S tem namenom
Dosje okoljske takse 33
je bil opravljen sestanek s predstavniki MOP v
januarju 2007. Pozdravljamo vse ukrepe, ki jih
namerava (jih bo) MOP izvedlo za zagotovitev
izvedbe popravljalnih ukrepov, saj bo računsko
sodišče zadovoljno šele tedaj, ko bodo ukrepi
izvedeni. Naj opozorim še na to, da računsko
sodišče ni pozvalo predsednika Vlade RS k
odstavitvi ministra zaradi ugotovljenih napak
v letih 2002 do 2005, saj nam Zakon o račun-
skem sodišču tega niti ne dopušča, temveč zato,
ker MOP v obdobju od avgusta 2007 do začet-
ka decembra 2007 ni izvedlo 6 od 7 zahtevanih
popravljalnih ukrepov, s katerimi bi omogočilo
odpravo nepreglednega sistema zaračunavanja
Izvedba Zadovoljivost ukrepa
7,8 mio evrov (13,5 %) Zadovoljiv
preveč zbrane takse
Posredovana le navodila o Nezadovoljiv
doseganju odmere dajatve –
ukrep ni izveden
Sklic na pristojnost Nezadovoljiv
Ministrstva za finance –
ukrep ni izveden
Predložen osnutek odloka o Nezadovoljiv
ravnanju z odpadki – ukrep
ni izveden
Ukrep ni izveden Nezadovoljiv
Ukrep ni izveden Nezadovoljiv
Ukrep ni izveden Nezadovoljiv
in porabe okoljskih dajatev ter poračun preveč
plačanih dajatev uporabnikov storitev ravnanja
z odpadki. Računsko sodišče je pri izdaji poziva
za razrešitev le sledilo določbam Zakona o ra-
čunskem sodišču, ki zahteva izdajo takega pozi-
va, v kolikor popravljalni ukrepi v pomembnem
delu niso izvedeni,« je povedal Samo Jereb.
Na to temo je odgovor podala tudi Bernarda
Podlipnik, generalna direktorica direktorata za
evropske zadeve in investicije, ki pravi: »Mne-
nje RS moramo seveda spoštovati in urediti za-
deve skladno z njihovo zahtevo. Res pa je, da je
pot do te rešitve lahko različna.«
Snaga
Denar so dobile lokalne skupnosti
Marina Valič: Takse za nazaj ni mogoče vr-
niti
V obdobju od leta 2002 do 2005 je MOP Sna-
gi Ljubljana z odmernimi odločbami določilo
obveznost plačila okoljske dajatve v višini 2.168
mio SIT, Snaga Ljubljana pa je v tem obdobju
pobrala za 2.543 mio SIT takse oz. okoljske
dajatve, kar je 11 % nad odmero. Po podatkih
MOP-a je od 50 zavezancev za okoljsko dajatev
v državi, 12 zavezancev pobralo premalo takse,
38 pa preveč. V preveč pobrani taksi je Snagin
delež 18 %, medtem ko se na odlagališče nene-
varnih odpadkov Barje odloži približno četrtina
nenevarnih odpadkov v državi.
V letih 2006 in 2007 je Snaga Ljubljana pobra-
la 3.984.904,40 evra okoljske dajatve, odmerno
34 Dosje okolje
Foto: iStock
odločbo za dajatev za leto 2006 pa smo prejeli
v višini 1.763.621,06 evra. Odmerne odločbe
za leto 2007 še nismo prejeli, pričakujemo jo v
drugi polovici letošnjega leta.
Glede na predpisan sistem ravnanja z okoljsko
dajatvijo je praktično nemogoče, da ne bi priha-
jalo do razlik med pobrano in obračunano ta-
kso. Taksa se namreč pobira oz. zaračunava na
osnovi predvidenih oz. ocenjenih parametrov
(vnaprej), obračuna pa se na osnovi dejanskih
podatkov za nazaj. Ker ne moremo natančno
oceniti ne količin ne sestave odpadkov, je vpra-
šanje samo, kako natančna je zavezančeva oce-
na.
Zavezanec v tekočem letu, od meseca januarja
dalje, na podlagi predvidenih količin in sestave
odpadkov, določi višino zaračunane dajatve. Do
konca marca naslednjega leta pa MOP-u za od-
merno odločbo prijavi dejanske podatke, to je
količine odloženih odpadkov, deleže izločenih
biorazgradljivih snovi v odpadkih in količino
izkoriščenega plina, ki znižujejo osnovo za ob-
račun dajatve. Na podlagi dejanskih podatkov
MOP do 31. oktobra za preteklo leto izda od-
merno odločbo. V obravnavanem obdobju je
bila povprečna ocena Snage Ljubljana za 11 %
nenatančna, kar je boljše od povprečja sloven-
skih zavezancev.
Snaga Ljubljana se je z zaračunavanjem okoljske
dajatve želela čim bolj približati odmernim od-
ločbam, zato je med leti zaračunano takso kori-
girala in jo največkrat tudi znižala. V letu 2003
jo je znižala za 25 %, v letu 2004 jo je zvišala za
31 %, v letu 2005 jo je zopet znižala za 10 % in v
letu 2006 še enkrat znižala za 15 %.
Vso pobrano okoljsko dajatev je Snaga Ljublja-
na nakazovala na proračune lokalnih skupnosti.
Tudi presežek pobrane nad odmerjeno okoljsko
dajatvijo je bil vedno nakazan na račune lokal-
nih skupnosti in v celoti porabljen za okoljske
investicije, za katere je MOP predhodno izdala
oprostilno odločbo. V letih od 2002 do 2005 je
Snaga Ljubljana vso pobrano okoljsko dajatev v
znesku 2.543 mio SIT najprej nakazala občinam,
ki so jo namenile za financiranje okoljskih inve-
sticij, kar so evidentirale v svojih proračunih oz.
načrtih razvojnih programov. V tem obdobju so
bile iz okoljske dajatve financirane sledeče inve-
sticije (delno ali pa v celoti):
-izgradnja četrtega in petega odlagalnega polja,
-izgradnja čistilne naprave za izcedne vode,
-postavitev plinskih agregatov,
-deponijska mehanizacija,
-zbirni center na Barju.
Prav tako smo vsa leta podrobno spremljali
predpise s področja okoljske dajatve in predpise
s področja določanja cen komunalnih storitev.
Ker predpisi niso vedno dali odgovora na vse
možne situacije v praksi, so pomembno vlogo
pri odločanju o ravnanju imela tudi mnenja re-
vizorjev, ki so kontrolirali ravnanje z okoljsko
dajatvijo. Na zahtevo MOP-a je pooblaščena
revizijska družba za leti 2003 in 2004 revidirala
namensko porabo sredstev okoljske dajatve. Ra-
čunsko sodišče Republike Slovenije je ravnanje
s takso revidiralo v sklopu revidiranja pravil-
nosti in smotrnosti poslovanja Snage Ljubljana
za leto 2003. Poročila revizijskih ugotovitev ne
navajajo nobenih nepravilnosti ali pripomb na
ravnanje s takso, tudi priporočil ne. V Snagi
smo bili glede na navedeno prepričani, da so
vsa naša ravnanja v zvezi z okoljsko dajatvijo
pravilna.
Glede na predpise in zatečeno stanje in glede na
ugotovitve Računskega sodišča RS v primeru
revidiranja Snage Maribor in MOP ocenjuje-
mo, da je razliko med pobrano in odmerjeno
takso za nazaj nemogoče vrniti na način naka-
zila uporabnikom. Ker je bila v našem primeru
vsa razlika med odmerjeno in pobrano okoljsko
dajatvijo nakazana lokalnim skupnostim in tudi
namensko investirana, bo rešitev tega problema
še toliko bolj kompleksna. Glede na zapletenost
situacije in glede na to, da je računsko sodišče
že predlagalo ukrepe na ministrski ravni, oce-
njujemo, da je smiselno počakati na navodila
države oz. predpise za sanacijo zatečenega sta-
nja in določitev bodočega ravnanja z okoljsko
dajatvijo.
Marina Valič, pomočnica direktorja za GFS
EOL-37-februar-February-08
Komunalno podjetje Logatec
Sredstva so bila porabljena namen-
sko
Igor Petek: Situacijo bi lahko zelo hitro re-
šili ob sodelovanju vseh institucij
V Logatcu je bilo v obdobju med 2002 in 2006
preveč zaračunanih za približno 261.000 evrov
okoljskih dajatev. Sredstva so bila nakazana v
občinske proračune občin, ki so odlagale od-
padke na naši deponiji, le-te pa so jih večinoma
namensko uporabile v glavnem za izgradnjo
zbirnih centrov, zbiralnic in opreme, potreb-
ne za funkcioniranje navedenih objektov, naša
občina pa tudi za izgradnjo in nabavo objektov
in opreme potrebne za funkcioniranje deponije
nenevarnih odpadkov. Investicije so se izvedle v
višinah, ki so presegale višino zbrane takse oz.
okoljske dajatve, razen za leto 2006, ko so bila
sredstva prenesena in porabljena v letu 2007.
V letu 2007 sta se v našem podjetju spremenili
dve zadevi: določene medobčinske pogodbe so
se spremenile, tako da cena storitve vsebuje tudi
okoljsko dajatev, za kar smo iz poročila račun-
skega sodišča na primerih Snage Maribor, MO
Maribor in Ministrstva za okolje in prostor po
številnih simulacijah ugotovili, da je najbliž-
je stanju vzpostavitve, ki ga zahteva računsko
sodišče za vzpostavitev zakonitega stanja in je
tehnično tudi izvršljivo.
Že v začetku leta 2007 so se o navedeni problema-
tiki pričeli pogovori z drugimi občinami. Ker pa
pri sogovornikih na začetku ni bilo posluha, so
danes vse navedene pogodbe odpovedane. Tudi
za občino Logatec je bil s strani župana podan
predlog občinskemu svetu, da sprejme sklep o
vključitvi okoljske dajatve v ceno storitve, kar je
bilo s strani občinskega sveta sprejeto. Podjetje
je navedeno spremembo obračuna (ki ni pred-
stavljala povišanja cen za uporabnika - občana
oz. javno službo) v skladu z Zakonom o kontroli
cen najavila Ministrstvu za gospodarstvo in jo
po 46 dneh od najave in neprejetem odzivu tega
ministrstva pričelo izvajati. V prvi polovici leta
so se sredstva akontacije okoljske dajatve naka-
zovala v državni proračun (do julija), nato so
bila sredstva vrnjena zavezancem (tudi našemu
podjetju), nakar smo jih v ustreznih deležih v
skladu z navodili Agencije za okolje nakazali v
občinske proračune na ustrezne podračune. Po-
brana sredstva okoljske dajatve, ki so presegala
višino akontacij in ki niso bila ustrezno urejena
s pogodbami ali sklepom občinskega sveta, pa
imamo v podjetju razporejena med obveznost-
mi in čakamo na ustrezno odločbo Agencije
za okolje o porabi okoljske dajatve in ustrezna
navodila Ministrstva za okolje in prostor (oz.
Agencije za okolje) o nadaljnjem ravnanju.
Višino dajatev je vnaprej zelo težko natančno
določiti. Vsak izpad določene opreme na odla-
gališču ali vsaka sprememba okoliščin vpliva na
delovanje odlagališča in s tem na višino odmer-
jene okoljske dajatve. Ta razlika je lahko relativ-
no hitro v višini 30 odstotkov celotne okoljske
dajatve.
Glede aktualne teme – poziva računskega so-
dišča k odstopu ministra Janeza Podobnika -
mislim, da je navedena problematika relativno
EOL-37-februar-February-08
hitro rešljiva, če bi natančno vedeli , kaj želimo z
ureditvijo doseči. Sam težko sodim, ali je za na-
stalo situacijo kriv minister. Prepričan pa sem,
da se da nastalo situacijo ob sodelovanju vseh
treh institucij (MOP, računsko sodišče in Mini-
strstvo za gospodarstvo) zelo hitro rešiti.
Javno komunalno podjetje Slovenske
Konjice d.o.o.
Lani znižali okoljsko dajatev za polo-
vico
Špela Hlačar: Državni organi bi lahko pro-
blem rešili brez »pranja« v javnosti
Da se je v lokalni skupnosti pobralo v preteklih
letih več sredstev okoljske dajatve (prej takse),
kot so bile odmerne odločbe MOP, drži. V pod-
jetju pripravljamo podrobno analizo za celotno
obdobje 2002 – 2007, tako za vodo kot za od-
padke. Ker je JKP d.o.o. zavezanec za okoljsko
dajatev na področju odpadkov v treh občinah,
podatke še zbiramo in usklajujemo.
Vsa pobrana sredstva so bila vložena v investi-
cije (izgradnja Centra za ravnanje z odpadki na
področju odpadkov in v izgradnjo kanaliza-
cij na področju voda), odobrene z odločbami
MOP-a, kar je razvidno iz dokumentacije, ki je
bila v skladu z zahtevami redno, vsako leto, po-
sredovana na MOP.
S 1. 1. 2007 smo vrednost okoljske dajatve za
odpadke znižali za polovico. Na področju voda
smo v letih 2006 in 2007 pobrali toliko sredstev,
kot je potrebno, ne več in ne manj. Na cent na-
tančno pa je seveda nemogoče planirati.
Navsezadnje smo na JKP Slovenske Konjice ime-
li v letu 2005 s strani MOP-a naloženo revizijo
namenske porabe okoljske dajatve na področju
odpadkov in v letu 2004 na področju voda, a ni
bilo zabeleženega nič spornega. O preveč po-
branih zneskih sploh ni bilo zapisanega nič.
Glede poziva računskega sodišča k odstopu
ministra za okolje in prostor pa mislim, da se
morajo državni organi pred »pranjem« v jav-
nosti dogovoriti sami. O napetem ozračju na
tem področju je bilo slutiti in slišati že celotno
leto 2007. Na enem od seminarjev v oktobru
2007 nas je okrog 200 slušateljev (iz komunal
in občin) namesto koristnih informacij v zvezi
z okoljskimi dajatvami dve uri in več poslušalo
ostro debato in nestrinjanje med Samom Jere-
bom (računsko sodišče) in Bernardo Podlipni-
kovo (MOP).
Revija EOL je tokrat
tiskana na papirju biomat
115 g Papirnice Vevče
Dosje okolje 35
Dossier on the Environmental Tax
The Municipalities Invested the Surplus
The story from the past continues to echo today. In August 2007, the Court of Auditors issued
an evaluation that the Ministry of the Environment and Spatial Planning had failed to effective-
ly manage and execute the taxation of the production of environment-polluting waste between
2002 and 2005. The audit report, which also includes the audits for the Maribor Municipality
and Snaga, javno podjetje, d. o. o., Maribor, states that the Ministry’s activities failed to
contribute towards the establishment of a legal order in the field of taxation of the production
of environment-polluting waste. This caused uncertainty in the business operations on the
part of the persons liable for the payment of the environment tax (the waste producers) and the
municipalities that made them liable for payment. The Ministry of the Environment was there-
fore invited to take seven corrective measures. As the Court of Auditors’ report that followed
showed that only one corrective action was satisfactorily performed, the Court of Auditors
decided to invite Minister Janez Podobnik to hand in his letter of resignation.
At a press conference in early February, Minister Janez Podobnik explained the details of all the activi-
ties performed by the Ministry between 2005 and 2008 (during the audit procedure on the regularity
and advisability of charging and using the tax on environment-polluting waste produced between 2002
and 2005). The Minister said that the Court of Auditors stated an incorrect legal deadline date (6
December), by which time the Ministry was supposed to have responded. As stated in the press release
after the press conference, the Ministry was supposed to regularly inform the Court of Auditors of the
execution of measures from the audit procedure. It further states that, on the basis of the deadline ex-
tension agreement, the response report was submitted within the agreed upon date (6 December) and
not on 10 December as the invitation for the Minister’s dismissal from office addressed to the Prime
Minister states.
There were several measures, but the execution was unsatisfactory.
As explained by Samo Jereb, Supreme State Auditor: “In accordance with the Court of Auditors Act,
the longest deadline for the submission of the response report the Court of Auditors may set is 90 days
and this expired on 19 November. The Ministry of the Environment (MOP) failed to submit its response
report by this deadline, so there was already a delay on their part. The Rules of Procedure of the Court
of Auditors state that the auditee is in serious breach of the fair practices obligation if he fails to send the
response report in within the next 15 days. This deadline expired on 6 December, when the MOP sent
off its response report (we received it on 7 December). Although this is within the deadline, they sent the
attachments to the response report the day after – on 7 December, and the Court of Auditors received
them on Monday, 10 December. This is the source of the delay in the submission of the complete respon-
se report (including its attachments) within the additional deadline. Despite this, the Court of Auditors
took all the statements from these documents into account in its report following the audit report.”
What is the main goal of the Court of Auditors?
“Our main goal is the execution of the corrective measures requested, which is why the Court of Audi-
tors will continue to monitor the MOP’s activities in the execution of these measures. This is why we
held a meeting with MOP’s representatives in January 2007. The Court of Auditors will only be satisfied
when all the corrective measures that have been requested, are completed and will therefore welcome
any actions that the MOP intends or is going to take in order to make this a reality. Let me also point
out the reason why the Court of Auditors requested the Prime Minister dismiss Minister Podobnik from
office – it was not because of the errors made between 2002 and 2005 (the Court of Auditors Act does
not allow this), but due to the fact that the MOP failed to execute six out of the seven requested correc-
tive measures within the period between August 2007 and early December 2007. These measures would
eliminate the unclear system for charging and using the environment tax and would allow settlements
to be made for excess environmental tax paid by the users of waste management services. The Court
of Auditors followed the Court of Auditors Act which dictates that in the event of the non-execution of
important corrective measures the Court of Auditors must issue an invitation for the Minister’s resigna-
tion,” Samo Jereb explained.
Bernarda Podlipnik, Director-General of the Directorate for European Affairs and Investments, issued
her response on the subject: “The opinion of the Court of Auditors must be respected and the matter
must be settled in accordance with their request, but it is also true that there are several possible ways
to find a solution.”
 IPPC
36 Ippc
Helena Kojnik
Odlagališče Barje je trenutno
edino v Sloveniji, ki že ima
okoljevarstveno dovoljenje IPPC
- Integrated Pollution Prevention
and Control. Čeprav je znano, da
so mnoga odlagališča pravočasno
oddala svoje vloge in da je
Agencija Republike Slovenije za
okolje (ARSO) tista, ki zamuja pri
izdaji dovoljenj, je zaposlenim
na Snagi Ljubljana, ki upravlja z
odlagališčem, vendarle uspelo
v predpisanih rokih pridobiti to
pomembno evropsko okoljsko
dovoljenje, drugim pa ne.
Foto: Arhiv Snaga Ljubljana
V ljubljanski Snagi so zelo zgodaj začeli s prido-
bivanjem dokumentacije. Že aprila 2005 so od-
dali prijavo, v kateri so bili popisani tehnološki
procesi, zemljišča, objekti, stroji, vplivi na okolje
in opis tehnik zmanjševanja vplivov na okolje.
Januarja 2006 so dopolnili prijavo z vsemi po-
drobnimi podatki, vključno s kronologijo izgra-
dnje odlagališča, z načrtovanimi investicijami
ter z načrtom ravnanja z odpadki in podrobnimi
tehnološkimi shemami.
Kot je povedal Peter Kadunc, vodja delovne
enote Deponija na Snagi, so hkrati imeli na Mi-
nistrstvu za okolje oziroma ARSO tudi vlogo za
dovoljenje obratovanja IV. in V. polja po starem
postopku, kar je bilo prav tako zelo obsežno,
»vendar sta se proti koncu na srečo oba postop-
ka združila v enoten postopek pridobivanja oko-
ljevarstvenega dovoljenja IPPC.«
Avgusta istega leta so nato pripravili dopolnitev
vloge v zvezi z novimi zahtevami glede registra
izpustov in onesnaževal (Uredba 166/2006/ES),
čemur so sledile le še manjše dopolnitve. Okto-
bra 2006 so tako oddali vlogo za pridobitev oko-
ljevarstvenega dovoljenja, kjer so bili zelo na-
tančno in podrobno opisani tehnološki procesi
in postopki na odlagališču Barje ter podrobna
poročila o monitoringih vplivov na okolje (voda,
zrak, posedki). »Skupaj smo pripravili meter
tehnične in ostale dokumentacije,« je ponazoril
Peter Kadunc.
V Sloveniji zakonito obratuje le Barje
Pred zaključkom leta 2007 so v Sektorju za inve-
sticije in razvoj – Delovna enota deponija uspe-
šno pridobili, kot prvi izmed odlagališč v Slove-
niji, okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje
odlagališča Barje. »Na pridobljeno okoljevar-
stveno dovoljenje smo zaposleni zelo ponosni,
ker smo s tem odlagališče Barje pridružili ureje-
nim odlagališčem, kar pomeni, da je naš proces
ravnanja z odpadki na odlagališču Barje skladen
z zahtevami evropskih standardov in tako odla-
gališče Barje ne obremenjuje okolja v večji meri,
kot je to dovoljeno,« je dodal Peter Kadunc.
Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje mo-
rajo pridobiti vse tehnološke naprave, ki lahko
povzročajo onesnaženja okolja večjega obsega.
Med take naprave sodijo tudi odlagališča odpad-
kov, ki sprejemajo več kot 10 ton odpadkov na
dan ali imajo celotno zmogljivost več kot 25.000
ton. Odlagališče Barje sprejme dnevno okoli
600 ton odpadkov in ima celotno zmogljivost
6.424.456 ton. Nove naprave morajo okoljevar-
stveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gra-
dnje, za obstoječe naprave pa so bila predvidena
različna prilagoditvena obdobja glede na njiho-
vo dejavnost, velikost in vpliv na okolje. Odlaga-
EOL-37-februar-February-08
lišče Barje je imelo rok prilagoditve v lanskem
letu, in v kolikor se ne bi prilagodilo, bi morali
izvajati drage sanacije oziroma v skrajnem pri-
meru prenehati obratovati.
Praktično brez pritožb občanov
Pomemben podatek v opisu procesa pridobitve
IPPC dovoljenja je, da je bilo odlagališče Barje
že predhodno dokaj urejeno. Naprave so dobro
obratovale, popisani so bili procesi in postopki,
v zadnjih letih pa so se izvedli projekti, ki so še
dodatno zmanjšali vplive na okolje. Tu gre pred-
vsem za izvedbo pokrova na I., II. in III. polju,
prekritje stare deponije in ureditev igrišča za
golf, vgradnja bočnih drenaž v bok I. odlagalne-
ga polja in razširitev pralnice vozil. Omeniti je
potrebno še razširitev črpalne postaje za depo-
nijski plin in njena posodobitev z računalniškim
vodenjem ter namestitev pranja koles na izhodu
iz aktivnega odlagalnega polja, kjer si vozila ope-
rejo kolesa, tako da ne raznašajo blata po odla-
gališču in naprej po mestu.
Redno črpanje deponijskega plina, prekrivanje
odlagalnih polj, čiščenje cestišč in pranje vozil
vključno s pranjem koles na izhodu iz odlagal-
EOL-37-februar-February-08 Ippc 37

nega polja, je toliko izboljšalo okolje odlagališča,
da se je število pritožb občanov zaradi vplivov
odlagališča bistveno zmanjšalo oziroma jih sko-
raj ni več. Lani na primer so prejeli le eno pri-
tožbo. Nekoč so bile pritožbe stalnica. Znosno
okolico odlagališča dokazuje tudi obiskano igri-
šče za golf in poligon za urjenje psov.
Kot že omenjeno, so v delovni enoti Deponija
ob sodelovanju ostalih organizacijskih enot s
pripravo dokumentacije za pridobitev okoljevar-
stvenega dovoljenja začeli v začetku leta 2005.
»Udeležili smo se seminarjev, ki sta jih v okviru
izvajanja aktivnosti za pridobitev okoljevarstve-
nega dovoljenja organizirala Ministrstvo za oko-
lje in Gospodarska zbornica Slovenije, hkrati pa
smo začeli tudi s študijem najboljših razpoložlji-
vih tehnik za obratovanje odlagališč in s prilaga-
janjem odlagališča IPPC (celovito preprečevanje
in nadzor onesnaževanja) direktivam,« je poja-
snil vodja odlagališča Peter Kadunc in dodal, da
so proces obratovanja odlagališča Barje za MOP
– ARSO preverili tudi eksperti iz evropske sku-
pnosti. »Nemški strokovnjaki so bili zelo zado-
voljni z urejenostjo odlagališča, nad nekaterimi
zadevami, npr. računalniškim vodenjem odsesa-
vanja deponijskega plina ter izvedbo jaškov za
izcedne vode, ki omogoča čiščenje cevovodov in
tvorijo vodno zaporo proti izhajanju deponijskih
plinov v ozračje, pa celo zelo prijetno preseneče-
ni,« je povedal Peter Kadunc.
Lanskega marca so poslali še zadnje dopolnitve
vloge in po usklajevanjih so 29. novembra pri-
dobili IPPC dovoljenje za obratovanje odlagali-
šča Barje. Obvezno objavo v javnosti so opravili
čez nekaj dni, 18. decembra.
Veljavnost dovoljenja je 10 let and that it is the Environmental Agency of the
IPPC dovoljenje so pridobili hkrati z znanimi Republic of Slovenia (ARSO) who is responsi-
slovenskimi podjetji, kot so Fructal, Energetika ble for the delay in issuing the permits.
Celje, Kovinoplastika Lož, Belinka, Salonit An-
Snaga Ljubljana began obtaining documentati-
hovo, Termo Škofja Loka, Gorenje, Iskra, Talum
on very early on. They submitted an application
Kidričevo itd., prehiteli pa so vsa ostala sloven-
with a list of all the technological processes, pie-
ska komunalna podjetja, ki upravljajo z odlaga-
ces of land, buildings, machinery, environmental
lišči in bi že morala imeti IPPC dovoljenje. So
impacts and a description of their methods for
torej edino komunalno podjetje v Sloveniji z
reducing these environmental impacts as early as
IPPC dovoljenjem.
April 2005. In January 2006, they complemen-
Okoljevarstveno dovoljenje je bistvenega pome-
ted their application with all details, including a
na za nadaljnje delo in obstoj podjetja, saj brez
chronology of the landfill’s construction, planned
njega ne bi bilo možno izvajati osnovnih dejav-
investments, a waste management plan and deta-
nosti zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov.
iled technological schemes.
»Veljavnost dovoljenja je 10 let ob pogoju, da
Peter Kadunc, Head of the Landfill labour unit at
izpolnjujejo vsa predpisana določila iz dovolje-
Snaga, said that the Ministry of the Environment
nja (obseg 51 tiskanih strani). Torej smo zave-
and ARSO also received a permit application for
zani, da opravljamo delo najmanj enako dobro
the operation of the fourth and fifth fields in ac-
oziroma boljše kot do sedaj in hkrati izvedemo
cordance with the old procedure and this was also
potrebne razvojno-investicijske dejavnosti,« je
very extensive. “But luckily for us, both procedu-
menil Peter Kadunc.
res were ultimately combined into the procedure
for obtaining the IPPC environmental permit.”
Barje is the Only Legally Valid The environmental permit for operation must be
Landfill in Slovenia obtained for all technological devices capable of
producing large-scale environmental pollution.
The Barje landfill is currently the only one in This includes landfills with over 10 tonnes of wa-
Slovenia to have obtained the IPPC (Inte- ste added per day and those with a total capacity
grated Pollution Prevention and Control) of over 25,000 tonnes. The Barje landfill receives
environmental permit. Snaga Ljubljana, approximately 600 tonnes of waste a day and has
which manages the landfill, has successfully a total capacity of 6,424,456 tonnes.
obtained this important European environ-
mental permit while others did not, even
though it is common knowledge that many
landfills submitted their applications on time

Nove kapacitete za reciklažo

plastike
Podjetje Omaplast iz Grosuplja je v lanskem letu povečalo svoje kapacitete
in predelalo 19.500 ton odpadne plastične PE LD, PE HD in PP embalaže.

Posodobitev in razširitev proizvodnje planira tudi za leto 2008.

V februarju se je že zaključila prva naložba v razširitev lastne čistilne naprave.

Planirana je izgradnja nove proizvodne hale, v kateri predvidevajo povečanje
kapacitet za dodatnih 5.000 ton za HD PE in PP materiale. Investicija bo
predvidoma končana v letu 2009.

Poleg povečanja kapacitet vlagajo v avtomatizacijo procesa in v izboljšanje

kvalitete končnih proizvodov.
www.omaplast.com

Omaplast d.o.o., Kosovelova cesta 3, SI-1290 Grosuplje

tel: 01 786 21 97, fax: 01 786 25 80e-mail: info@omaplast.com
promocija
38 Novosti EO-36-december-December-07

promocija
 BIOLOŠKI
EOL-37-februar-February-08
Helena Kojnik
ODPADKI
Zbiranje bioloških odpadkov po polževo, vendar
tudi zgledi
V Sloveniji ločeno zbirajo
biološke odpadke v vseh
treh največjih mestih, torej v
Ljubljani, Mariboru in Celju, pa
tudi v nekaterih ostalih večjih
mestih, kot so Koper, Krško,
Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica
in Murska Sobota. V zasavskih
občinah (Trbovlje, Litija,
Zagorje, Hrastnik in Radeče)
čakajo na izgradnjo Centra za
ravnanje z odpadki Zasavje,
prav tako ni ločenega zbiranja
še na Jesenicah, v Velenju in
Kranju. Odstotek odloženih
bioloških odpadkov je tako
v skupni količini mešanih
komunalnih odpadkov še vedno
previsok.
Foto: iStock
Biološki odpadki 39
Ker zastavljenih ciljev ne dosegamo, na Ministr- pa je zahtevalo drugačen pristop in obnovo do-
stvu za okolje in prostor v letošnjem letu načr- kumenta.
tujejo spremembo Odredbe o ravnanju z ločeno
Morda je v navedenem tudi razlog za neiz-
zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe
polnjevanje zahtev Pravilnika o ravnanju z
ravnanja s komunalnimi odpadki in pripravo
Operativnega programa zbiranja ločenih frakcij,
organskimi kuhinjskimi odpadki, po katerem
bi morali vsi izvajalci javne službe ločeno pre-
ki bosta še natančneje opredelila cilje in naloge
vzemati biološke odpadke iz gospodinjstev do
na tem področju. Na spletnih straneh ministr-
stva je že objavljen osnutek novega ''Operativne-
konca leta 2005, njihovo kompostiranje pa za-
gotoviti v malih kompostarnah najkasneje do
ga programa odstranjevanja odpadkov s ciljem
začetka tega leta. Kot je razvidno iz uvoda, temu
zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih
ni tako. Eden izmed razlogov je tudi v tem, da
odpadkov za obdobje 2009-2013'' (v nadalje-
vanju OP BIOO). Ta med drugim predpisuje
država ni dosegla cilja, kateremu se je zavezala
v OP BIOO leta 2004, to je, da bo do leta 2008
zmanjševanje odlaganja teh odpadkov s 63 % od
vzpostavila učinkovit in ekonomičen regijski
vseh odloženih količin komunalnih odpadkov v
izhodiščnem letu 1995 na 22 % do leta 2013. Za
koncept ravnanja z odpadki. Napovedano je na-
mreč bilo, da bo po letu 2008 obratovalo osem
letošnje je ta delež predviden 32 %.
regijskih centrov I. reda in šest centrov II. reda.
Natančni podatki o dejanskem stanju na podro-
Glavni razlog, da je bilo potrebno OP BIOO iz
čju zbiranja bioloških odpadkov naj bi bili zna-
leta 2004 spremeniti in dopolniti, je bil v tem,
ni 31. marca, ko morajo izvajalci javnih služb
da je le-ta bil izdelan na osnovi pomanjkljivih
svoje podatke sporočiti Agenciji RS za okolje
podatkov iz javnih evidenc, kamor so letno po-
(ARSO). Kljub temu smo za čim bolj jasno sliko
ročali zavezanci do leta 2002. Od sprejetja tega
na področju zbiranja bioloških odpadkov zbrali
dokumenta je namreč v Sloveniji sledilo inten-
nekaj izkušenj javnih služb (komunalnih pod-
zivno in sistemsko uvajanje novih predpisov s
jetij za ravnanje z odpadki) z različnih koncev
področja ravnanja z odpadki, izpopolnila so se
Slovenije.
tudi vedenja o odpadkih ter tehnologije. Vse to
40 Biološki odpadki EOL-37-februar-February-08

Ločujejo že od leta 1991

Med prvimi v Sloveniji so biorazgradljive od-
padke začeli zbirati v Murski Soboti leta 1991.
Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher
& Komunala dr. Branko Škafar, količine teh
odpadkov nenehno naraščajo, in to za pet od-
stotkov na leto. Poleg Sobočanov polnijo Sau-
bermacherjeve rjave zabojnike tudi v Beltincih
in tako letno skupaj odložijo okoli 1.500 ton
bioloških odpadkov. Najbolj opazna težava je
podobno kot pri ostalih komunalnih podjetjih
smrad, predvsem pri blokih. »Pri individualnih
hišah uporabniki storitve zabojnike operejo,
zato nimajo teh težav. V blokih pa do smradu še
pogosto prihaja, čeprav lahko upravljalci stano-
vanjskih blokov na željo stanovalcev pri našem
podjetju naročijo pranje zabojnikov, da bi se kar
čim bolj izognili tej nevšečnosti,« je pojasnil dr.
Škafar. V poletnem času odvažajo biološke od-
padke v mestu vsak teden, v zimskem času pa
na 14 dni. V naselju Beltinci odvažajo biološke
odpadke na 14 dni.

Kompostirajo jih na Ptuju

Zbrane odpadke so najprej kompostirali sami,
sedaj pa jih vozijo na kompostiranje na Ptuj,
kakor bo do konca leta, ko naj bi bila izgrajena
kompostarna v sklopu Centra za ravnanja z od-
padki Puconci.
Med občane so razdelili okoli 2.100 zabojnikov
za biološke odpadke, večinoma 120-litrskih.
Frakcije, zbrane v zabojnikih pri blokih, so
manj čiste kot pri individualnih hišah. To opa-
žajo tudi pri veliki večini ostalih komunalnih
podjetjih. Kljub temu biološke odpadke, če so
na primer v plastičnih vrečkah, ne vržejo med
mešane komunalne odpadke, ampak jih ročno
odstranijo.
Dodatne stroške, ki nastajajo z odvozom bio-
loških odpadkov, v Beltincih obračunavajo po-
sebej, v Mestni občini Murska Sobota pa je ta
postavka vključena v ceno ravnanja z odpadki.
Neustreznih odpadkov ne Rjavi zabojniki v prestolnici
Razmišljajo o biorazgradljivi izpraznijo V slovenski prestolnici so začeli s testnim zbi-
vrečki 5.700 ton bioloških odpadkov, ki jih zberejo le- ranjem šele novembra 2005. Testno območje je
tno iz gospodinjstev, vozijo v druge kompostar- zajemalo 25.000 prebivalcev. S širitvijo zbiranja
Snaga Maribor ločeno zbira biološke odpadke v
ne v predelavo (Lenart, Ptuj, Vrhnika). »Zbrane in odvoza bioloških odpadkov so nadaljevali v
Mestni občini Maribor od leta 1991 ter od leta
biološke odpadke smo v času obratovanja odla- letu 2006 in v mesecu septembru pokrili celo-
1997 v Rušah, Lovrencu na Pohorju in Selnici.
gališča nenevarnih komunalnih odpadkov Po- tno predvideno območje. V sistem zbiranja in
Biološki odpadki se zbirajo zgolj pri blokovni
brežje uspešno predelovali z aerobnim kompo- prevzemanja organskih kuhinjskih odpadkov
poselitvi, v individualnih poselitvah pa je pred-
stiranjem v kvaliteten kompost. To smo izvajali so tako zajeli 272.300 prebivalcev (MOL, Bre-
videno, da občani sami poskrbijo za te odpadke
v kompostnih kupih na posebnem platoju. V zovica, Vnanje Gorice, Ig, Medvode, Škofljica in
s kompostiranjem.
času po zaprtju odlagališča pa zbrane biološke Lavrica).
Glede na število posod je v sistem odvoza bi- odpadke transportiramo v druge kompostar- Za oddajo organskih kuhinjskih odpadkov je
oloških odpadkov vključenih 9200 gospodinj- ne,« dodaja Irena Bartok. bilo preko javnega razpisa izbrano podjetje
stev. Po besedah Irene Bartok iz Snage Maribor
V blokovskih poselitvah se v rjavih zabojnikih Koto, s katerim so na ljubljanski Snagi podpisali
je trenutno na terenu postavljenih 7500 rjavih
znajdejo tudi razne plastične vrečke, plastenke, pogodba do konca leta 2008. Zbrane količine so
120-litrskih zabojnikov in 1700 kosov 240-litr-
kamenje, plastični lončki ipd. Ta problem rešu- v letu 2006 znašale le 3.281 ton, leta 2007 pa že
skih. Na začetku so imeli težave zlasti z neosve-
jejo podobno kot v Snagi Ljubljana. 7969 ton.
ščenostjo občanov, ki pa se je z leti izboljšala.
Še vedno pa se soočajo s problemom smradu. »Posod, ki vsebujejo več drugih odpadkov kot Obveščanje in osveščanje
Zlasti v poletnih mesecih, ko je več vrtnih od- bioloških, ob dnevu odvoza ne izpraznimo, pač
padkov, ki hitro gnijejo, odlagajo odpadke v ne- Zelo veliko pozornost od vsega začetka posve-
pa takšno posodo opremimo s posebno nalep-
razgradljivih vrečkah, kar povzroča težavo pri čajo obveščanju občanov. Občane so obveščali
ko, ki opozarja na neprimerno vsebino odpad-
njihovi predelavi. Da bi to preprečili, na Snagi in usposabljali z zloženkami, in sicer z navodili
kov. Občani morajo poskrbeti, da neprimerne
razmišljajo o tem, da bi občanom po simbolični za zbiranje bioloških odpadkov (Ločeno zbi-
odpadke izločijo iz rjavih posod,« pravi Barto-
ceni ponudili v uporabo biorazgradljive vrečke. ranje bioloških odpadkov) in kompostiranje
kova in dodaja, da kljub dodatnim stroškom,
V zimskem času pa se dogaja, da odpadki ob (Kompostiranje doma). »Osveščali smo jih tudi
ki jih povzroča odvoz bioloških odpadkov, cen
nizkih temperaturah hitro zamrznejo, kar jim z jumbo plakati (Ne pogrni na testu ločenega
niso povišali.
povzroča probleme pri praznjenju posod oziro- zbiranja bio odpadkov), ki je bila zelo opazna,
ma odvozu. poleg tega še v časopisu Dobro jutro,« je pove-
EOL-37-februar-February-08
dal namestnik direktorja Snage Ljubljana Valter
Nemec. Pripravili so tudi opozorilne nalepke za
nepravilno odložene odpadke, ki jih delavci pu-
stijo na posodi, v kolikor v posodi niso odpadki,
primerni za kompostiranje.
Težave, vezane na smrad, se po Nemčevih bese-
dah pojavljajo samo občasno. Pričakujejo, da se
bodo zmanjšale, ko bodo občani začeli upora-
bljati biorazgradljive vrečke, razmišljajo pa tudi
o možnostih spremembe frekvence odvoza.
»Ločevanje bioloških odpadkov je predvsem v
blokih zelo nekvalitetno z vrsto nesprejemljivih
primesi. To opažajo tudi v tujini in se ponavadi
v centrih mesta in večjih blokih ne odločajo za
ločeno zbiranje bioloških odpadkov. V Sloveni-
ji nas zakonodaja sili v enako storitev za vse. V
primeru, da opazimo večje količine nečistoč v
rjavih posodah, take posode ne izpraznimo, pač
pa pustimo obvestilo s prošnjo, da občani ustre-
zno presortirajo odpadke. Če tega ne storijo, po-
tem tako posodo čez nekaj dni izpraznimo kot
mešane komunalne odpadke,« pravi Nemec.
Višje cene za ločeno zbiranje
Ločeno zbiranje bioloških odpadkov je povzro-
čilo povečalo stroške, tako kot so se povečali
stroški tudi zaradi odvoza ostalih ločenih frak-
cij in embalaže. Težava je v dejstvu, da nove sto-
Foto: iStock
ritve ne zmanjšajo dovolj količin mešanih ko-
munalnih odpadkov, kar bi pomenilo drugačno
logistiko. »Če smo pred leti v eno ulico zapeljali
dvakrat tedensko, danes zapeljemo šestkrat te-
densko (dvakrat za mešane komunalne, enkrat
papir, enkrat steklo, enkrat ostala embalaža in
enkrat biološke),« je ponazoril Nemec. Vendar
pa so njihove cene osnovane na velikosti posode
za MKO in števila odvozov, ne pa na gospodinj-
stvo. Tako imajo uporabniki možnost, da od-
padke bolje ločujejo, zahtevajo manjšo posodo
in si tako lahko zmanjšajo strošek odvoza. »V
idealnem primeru teoretično popolnega ločeva-
nja bi bila njihova posoda za preostanek odpad-
kov lahko tudi desetkrat manjša. Realno pa bi
lahko pričakovali petkrat manjšo posodo, kar bi
seveda tudi pomenilo bistveno racionalizacijo
logistike izvajalca javne službe,« je še povedal
Valter Nemec.
Poskrbeli za lažje ločevanje v go-
spodinjstvih
V Celju in Novem mestu pa so začeli z ločenim
zbiranjem bioloških odpadkov šele lanskega
oktobra. V knežjem mestu so v ožjem delu me-
sta razdelili 2200 rjavih zabojnikov, ki so opre-
mljeni z zaščitnimi kodami in s čipi za sledenje,
odpadke pa vozijo v kompostarno, ki je bila iz-
grajena v sklopu Regijskega centra za ravnanje
Biološki odpadki 41
z odpadki Celje. »Občani so bili zelo veseli 10-
litrskih rjavih posod za zbiranje bioloških od-
padkih v gospodinjstvih, ki smo jim jih razdelili
v podjetju Javne naprave,« je povedal vodja lo-
čenega zbiranja odpadkov na Javnih napravah
Celje Leon Gregorc. V poskusnem zbiranju je
bilo v treh mesecih (od oktobra do decembra)
zbranih 205 ton bioloških odpadkov. Z drugo
fazo pa bodo predvidoma nadaljevali letošnjega
maja, ko bodo razširili projekt na ostale centre
občin, ki so v upravljanju izvajalca javne gospo-
darske službe ravnanja z odpadki (Žalec, Polze-
la, Prebold, Vransko, Braslovče, Tabor, Dobrna,
Vojnik, Šentjur, Štore in Dobje).
Brezplačno razdelili kompostnike
Obveznost ločenega zbiranja organskih ku-
hinjskih odpadkov ter ostalih biorazgradljivih
odpadkov, ki izhaja iz področnega pravilnika,
zajema na območju Komunale Novo mesto le
mestno središče. V ostalih naseljih je izključ-
no individualna gradnja, posledica tega tudi
bistveno redkejša poselitev. »Tudi sicer smo
na območju, ki ga je obvezno vključiti v redno
zbiranje biorazgradljivih odpadkov, v prvi fazi
začeli prevzemati biološke odpadke le iz blo-
kovskih stanovanjskih enot, kjer smo v začetku
meseca oktobra lanskega leta postavili približno
350 zbirnih posod, vključuje pa približno 8.500
prebivalcev. Pri ostalih prebivalcih, ki živijo v
individualnih stanovanjskih enotah, pa želimo
maksimalno vzpodbuditi kompostiranje bio-
razgradljivih odpadkov na lastnem vrtu. Za ta
namen smo brezplačno razdelili 200 kompo-
stnikov, s to aktivnostjo pa imamo namen na-
daljevati tudi v letošnjem letu,« je povedal vodja
sektorja Splošne komunale v Komunali Novo
mesto Simon Štukelj.
Prevzemnik odpadkov je Cerod. Količine se
povečujejo, trenutno pa jih je le okoli 10 ton
mesečno. Zelo spodbuden pa je podatek, da so,
odkar natančno spremljajo količine vseh zbra-
nih odpadkov, lani prvič zabeležili trend zmanj-
šanja odloženih odpadkov na deponiji, in sicer
za skoraj 400 ton.
Petstopenjska hierarhija / Nova
Direktiva EU
Nova Direktiva Evropske unije uvaja petsto-
penjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Upo-
rablja se kot vodilno načelo zakonodaje in
politike ravnanja z odpadki. Določa:
a) preprečevanje nastajanja odpadkov,
b) pripravo za ponovno uporabo,
c) recikliranje,
č) drugo predelavo (npr. predelavo v energet-
ske namene) in
d) odstranjevanje, pri čemer je odlaganje od-
padkov na odlagališčih najslabša možnost.
Poseben poudarek je dan ločenemu zbiranju
bioloških odpadkov in njihovi predelavi v
okoljsko varne proizvode, kot je npr. kom-
post.
 OBČINE IN
42 Občine in okolje EOL-37-februar-February-08

OKOLJE
Agenda 21 je skoraj pozabljena

Zveza ekoloških gibanj Slove-

Foto: iStock

nije-ZEG je kot nevladna okolj-

ska organizacija po dveh letih
ponovno pripravila vprašalnik
o izvajanju občinskih progra-
mov varstva okolja (nekatere
občine so te programe izvajale
kot Agendo 21 za Slovenijo) in
z njim anketirala vse občine v
Sloveniji. Z akcijo so začeli lani
novembra, analizo z ugotovitva-
mi pa so predstavili pred dnevi.
Slovenske občine za Agendo 21
skorajda ne vedo. Ali drugače
povedano – v občinah večinoma
ne poznajo osnovnih dokumen-
tov o trajnostnem razvoju...
Na vprašalnik je odgovorilo 162 občin (77,1
%). Letos bo minilo 15 let, odkar so na kon-
ferenci Združenih narodov o okolju v Rio de
Jeneiru voditelji 173 držav članic ZN sprejeli
AGENDO 21 kot program za varstvo lokalne-
ga okolja.
Agenda 21 govori o trajnostnem razvoju ter
ugotavlja, da imajo številni okoljski problemi
in njihove rešitve svoje izvore na lokalni ravni.
Zato je sodelovanje in koordinacija lokalnih
oblasti ključnega pomena za uresničevanje
ciljev tega dokumenta. Lokalne oblasti obli-
kujejo družbeno in okoljsko infrastrukturo,
načrtujejo prostorski razvoj, določijo lokal-
no okoljsko politiko in ukrepe ter sodelujejo
pri uresničevanju državnih in regionalnih
okoljskih strategij. Lokalne skupnosti imajo
posebej pomembno vlogo pri zagotavljanju
trajnostnega razvoja s pomočjo svojih, z zako-
nom določenih nalog, kot pristojna oblast za
uresničevanje številnih veljavnih slovenskih
okoljskih predpisov, smernic EU, Nacional-
nega programa varstva okolja (NPVO), KOP
–NP razvoja podeželja, Aarhuške konvencije
itd.
Po Zakonu o varstvo okolja (ZVO-1) morajo
program varstva okolja in operativne progra-
me za svoje območje sprejeti vse mestne ob-
čine (žal vprašalnika ni vrnila le MO Slovenj
Gradec), zelo priporočljivo pa tudi vse občine
in lokalne skupnosti. ZEG je prvo anketo pri-
pravila že leta 1999 (64 občin), naslednjo 2001
(94 občin), leta 2003(102 občini), 2005 (132
občin) in v letu 2007 (kar 162 občin). Na vpra-
šalnik se torej odziva vsako leto več občin.
Rezultati analize kažejo, da večina občin ni se-
znanjena in ne pozna osnovnih dokumentov
RS za uresničevanja trajnostnega razvoja, kot
so Agenda 21 za Slovenijo (139 občin), Reso-
lucijo Nacionalnega programa varstva okolja
(NPVO) in Aarhuško konvencijo (120). Vsi ti
dokumenti so krovni za pripravo občinskega
programa varstva okolja, ki izhaja iz stanja
okolja v lokalni skupnosti, določa prednostne
probleme, strateške in izvedljive cilje ter ukre-
pe in projekte, ki so potrebni za doseganje ci-
ljev.
Lokalne skupnosti lahko s celostnim načr-
tovanjem upravljanja z okoljem hitreje in
učinkoviteje zmanjšujejo in preprečujejo
obremenjevanje okolja in ustvarjajo pogoje za
EOL-37-februar-February-08 Občine in okolje 43

Nekaj vprašanj iz ankete komunalni odpadki, zavarovana območja in

eko kmetije. Nadaljevanja takšnega okoljskega
Z osnovnim dokumentom Republike Slovenije za uresničevanje sonaravnega razvoja AGENDA stanja, slabega dela vladnih institucij in mo-
21 za Slovenijo ste seznanjeni: nopolnih operaterjev mobilne telefonije, prav
2007 % 2005 % 2003 % 2001 % tako ELES-a, pa je zaznati pri reševanju efekta
NIMBY in NIMET na področju neionizirnih
Dobro 13,1 15 21,8 16,7 sevanj, je prepričan Karel Lipič.
Delno 71,3 73 70,3 75,7
Komentar
Nismo seznanjeni 13,7 12 7,9 7,6
Ne poznajo dokumenta 1,9
Ključno je, kaj za okolje naredi župan
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0
Agendo 21, program varstva okolja, po an-
Ali ima vaša lokalna skupnost sprejeto lokalno Agendo 21? keti sodeč lokalne skupnosti precej slabo
poznajo. Kar 139 občin Agende 21, pri-
2007 % 2005 % 2003 % 2001 % lagojene lokalnemu okolju, niso sprejeli.
Tako smo ugotovili v anketi, ki jo je izvedla
Da 5,6 3 7,9 6,2 Zveza ekoloških gibanj Slovenije lani. Ve-
Ne 86,9 89 92,1 93,8 čina slovenskih županov je sprejetje tega
svetovno pomembnega dokumenta za var-
V okviru programa varstva 4,4 6 7,9
okolja stvo okolja, najbrž tudi zaradi odmaknje-
nosti časa, že pozabila. Letos bo minilo
V pripravi 3,1 2
petnajst let, ko so na konferenci Združenih
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 narodov o okolju v Rio de Jeneiru voditelji
173 držav članic OZN sprejeli AGENDO 21.
Ali ima vaša lokalna skupnost sprejet lokalni program varstva okolja, ki je po Zakonu o varstvu Slovenija je v leta 1994 na pobudo desetih
okolja obveza za mestne občine? nevladnih organizacij /tudi ZEG-a/ spreje-
2007 % 2005 % 2003 % 2001 % la na nivoju vlade RS še dodatni izvedbeni
akt, to je: Lokalno Agendo 21 za Sloveni-
Da 7,5 9 11,1 7,6 jo.
Po Zakonu o varstvu okolja /ZVO-1/ bi morale
Ne 85 79 88,9 92,4
na primer vse mestne občine obvezno pripraviti
Je v pripravi 6,2 12 7,9 in sprejeti Programe varstva okolja in operativ-
Ne poznajo 1,3 ne programe že do leta 1995, vendar iz različnih
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 vzrokov tega ni storila niti polovica mestnih
občin. Prva ga je sprejela MO Maribor. Zakon
o varstvu okolja (ZVO) pa v svojem členu zelo
Ali pripravlja vaša lokalna skupnost – občina letno poročilo o stanju okolja?
priporoča tudi vsem nemestnim občinam ali
širši lokalni skupnosti, da ga čimprej sprejme-
2007 % 2005 % 2003 % 2001 %
jo. Večina slovenskih županov tudi ni prebrala
obvezujoče Aarhuške konvencije in jo name-
Da 5,6 10 20,4 29,1
noma ne uveljavlja v vsakodnevni praksi pri
Ne 87,5 86 79,6 70,9 reševanju številnih okoljskih efektov NIMBY in
Drugo 6,9 4 NIMET. Nekateri raje rešujejo okoljske proble-
me na načine, ki smo jih poznali že v prejšnji
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0
družbeni ureditvi. Dosledno izvajanje okoljske
zakonodaje, upoštevanje stroke in soodločanje
Ali ima vaša lokalna skupnost sprejete operativne programe za posamezna področja ( pitna občanov so jim še tuji, kar kaže anketa Zveze
voda, odpadne vode, odpadki)?
ekoloških gibanj.
Pri tem naj poudarim, da se je ZEG doslej od-
2007 % 2005 % 2003 % 2001 %
zvala pobudam občin in pomaga pri reševanju
vsakodnevnih okoljskih problemov v obliki
Da 46,9 53 71,3 68,7
Ekološke patrulje in brezplačnega EKO telefona
Ne 16,3 16 25,7 28,4 080 18 45. Udeležuje se tudi številnih posvetov
Delno 36,2 31 3,0 2,9 in zborovanj občanov na terenu. Ne le to. Stro-
kovno pomoč občinam nudimo v obliki sode-
Drugo 0,6
lovanja pri vzpostavitvi občinskih programov
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 varstva okolja predvsem pri koordiniranju de-
lavnic, ki so namenjene vključevanju javnosti.
kakovostno in zdravo življenje. Okoljski pro- celo izničimo naša prizadevanja, poudarja Ka- Nekatere občine v Sloveniji, med njimi posebej
blemi so namreč zelo kompleksni in medse- rel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj mestne, so zelo aktivne, na primer: Maribor,
bojno prepleteni, zato je treba pri načrtovanju Slovenije. Ljubljana, Celje, Murska Sobota, Ptuj ,Velenje.
upoštevati hkrati tako stanje okolja, pritiske, Posledica nepoznavanja osnovnih domačih in Pri srednje velikih pa Žalec, Lendava, Slovenske
kakor vplive, pa seveda geografske, družbene tujih okoljskih dokumentov in zakonodaje v Konjice, Krško, pa še bi lahko našteval. Nekate-
in gospodarske razmere v občinah. Seveda občinah ter slabega dela resornega ministrstva, re se sploh ne odzivajo. Prav gotovo je to me-
pa vsaka lokalna skupnost oziroma urbano stna občina Slovenj Gradec, ki že osem let ne
posledično zaradi tega tudi nevladnih organi-
središče okoljsko načrtovanje prilagodi svo- odgovarja na vprašalnik in po naših podatkih
zacij, je, da velika večina občin ne pripravlja
nima sprejete Lokalne Agende 21 in ne občin-
jim razmeram in razvojnim potrebam. Če ni letnih poročil o stanju okolja (140 občin). Sta-
skega programa varstva okolja, žal tudi ne zapo-
celostnega pristopa, se lahko zgodi, da razre- nje je znatno boljše ali celo uspešnejše pri spre-
slenega kadra na tem področju. Slabo stanje je
šujemo določen okoljski problem, pa hkrati jemanju operativnih programih za posamezna
tudi v večjih občinah, kot so: Slovenska Bistrica,
zaradi nekih drugih ukrepov zmanjšamo ali področja, kot so: pitna voda, odpadne vode,
44 Občine in okolje
Brežice, Črnomelj, Naklo, Radovljica, Ruše, Se-
žana, Šoštanj in Tržič. Neprimerno stanje je re-
zultat slabega pristopa teh županov do številnih
okoljskih problemov, s katerimi se srečujejo v
občini, nedvomno pa tudi neizvajanja okoljske
zakonodaje.
Težko je odgovoriti, zakaj je tako. Vzroke gre
iskati v slabih kadrovskih razmerah in neustre-
zni organiziranosti nekaterih občin. Premalo se
vključujejo v delo podjetij na njihovem obmo-
čju. Temu sledi še premajhna strokovna pod-
pora Ministrstva za okolje in prostor ter slabo
delo Republiškega inšpektorata. Domača in tuja
okoljska zakonodaja je večinoma sprejeta, ven-
dar se v praksi vse prepočasi izvaja. Ni vzposta-
vljen krogotok: »onesneževalec-javni nadzor-
inšpekcijske službe-tožilstvo-sodišče-kazenski
pregon – ozaveščanje občanov«.
Okoljskih nalog je v Sloveniji zelo veliko, odgo-
vornost lokalnih skupnosti toliko večja. Največji
problemi so še vedno na področju ravnanja z od-
padki (več kot polovica plastike še vedno konča
na odlagališčih odpadkov, gradbeni odpadki v
črnih odlagališčih), z lokacijami regijskih depo-
nij, s skrbjo za pitno vodo (problematika vaških
vodovodov zaradi onesnažene vode). Čedalje
hujši problem pa postajajo različna sevanja za-
radi vplivov na kvaliteto življenja in bivanja.
Karel Lipič, predsednik ZEG-a
EOL-37-februar-February-08
A Mayor’s Input for the Environment Is of Key Importance
Judging from the survey which has been conducted, the Agenda 21 action programme for the
environment is not well known in the local communities. As many as 139 municipalities did
not adopt Agenda 21 and adapt it to the local environment. These are the results of the survey
conducted last year by the Association of Ecological Movements in Slovenia. The majority of
Slovenian mayors have probably, due to the time that has passed since its adoption, already
forgotten about this document which is of global importance for the preservation of the
environment. This year, we mark the fifteenth anniversary of the adoption of AGENDA 21 by the
United Nations Conference and 173 member states in Rio de Janeiro. In 1994, at the incentive
of ten non-governmental organisations including the Association of Ecological Movements in
Slovenia, Slovenia adopted an additional act, the Local Agenda 21 for Slovenia, and imple-
mented it at the governmental level.
Pursuant to the Environment Protection Act, all municipalities should have prepared and adopted Ac-
tion Programmes on the Environment and operational programmes by 1995, but, for various reasons
not even half of the municipalities have as yet done so. The first was the Municipality of Maribor. In one
of its Articles, The Environment Protection Act strongly suggests the wider local communities adopt the
programme as soon as possible. The majority of Slovenian mayors also did not read the binding Aarhus
Convention or intentionally do not enforce it in their everyday practice of solving numerous NIMBY
and NIMET environmental effects. Some prefer to solve the environmental problems in ways pursued
by the previous social order. The consistent implementation of the environmental legislation, the obser-
vations of experts and the participation of citizens are still unfamiliar to them as has been made evident
by the survey of the Association of Ecological Movements in Slovenia.
EOL-37-februar-February-08
nadaljevanje s strani 15
Darja Kocjan: Mogoče nisem dosti poudarila,
da smo največ dosegli pri novih projektih. Pri
nas je mogoče le še pet odstotkov zares starih
izdelkov. Vsako leto je tretjina stvari v proizvo-
dnji posledica novih projektov, novega razvoja,
novih orodij. Ne gre samo za spremembe, gre
za nove projekte in se bojim, da iz slovenske
lokacije ne bomo več imeli komu ponuditi no-
vih rešitev, čeprav imamo dnevno nova pov-
praševanja, ampak govorim o manjših kupcih
in serijah. Naša rast gre v razvoj novih lokacij.
Tudi v Srbiji imamo proizvodnjo embalaže, ker
določenih stvari ni mogoče logistično obvlado-
vati iz Slovenije. To je prevelik strošek in ne bi
nič zaslužili.
Slavko Raspotnik: Smatram, da sem v svo-
jem poslu zelo dober. Moramo biti cenejši, Bo-
sna ima 11.5 % dajatev na naše proizvode. Spet
smo pri ugotovitvi gospoda Rožiča in moji, da
se zastonj ali samo s 3 % zaslužka ne splača de-
lati. Nima smisla vlagati v nekaj, če dolgoročno
to ne predstavlja pravega posla.
Jožef Cvetko: Vedno je bil najboljši domači
trg. Investicij v Sloveniji ne bo zaradi tega, ker
v Evropi ni tako drage zemlje, kot je v Sloveniji.
Industrijskih con ni, v Avstriji je drugače. Av-
strija si je zelo opomogla tudi pri investicijah
v višjo tehnologijo, vse iz evropskega denarja.
Tudi v Italiji so ob avtocestah vedno nove hale.
Zemljišča ponujajo v brezplačen najem. Kot
embalažer si želim čim več proizvodnje, ker bo
nekdo potreboval škatle. Zato mene ta zadeva
zanima, ne za nas, mi imamo za sebe dovolj.
Branko Rožič: Mogoče bi morali oceniti, kaj
je slovenska predelovalna dejavnost pridobila z
vstopom v evrsko območje. Bojim se, da je iz-
gubila. Na eni strani država odločno uveljavlja
standarde EU, naj pri tem izpostavim ekološke
standarde, ki na nivoju gospodarske družbe
prinašajo kratkoročno samo višje stroške, po
drugi strani pa je izrazito omejena kar zadeva
subvencije in finančne vzpodbude. S pristopom
Slovenije v evrsko območje so padli še zadnji
pomisleki v večjih in razvitejših ekonomijah
glede izvoza v Slovenijo, odstranjeni so finanč-
ni riziki. Posledica tega je, da se je ponudba
blaga na slovenskem trgu povečala, presežne
kapacitete predelovalne industrije so usmerje-
ne v izvoz, kjer je zaslužek praviloma nižji – in
krog je sklenjen.
Velja omeniti tudi slovensko politiko, ki ne zna
ali noče odločneje zagovarjati tistega, ki ustvar-
ja dodano vrednost, mnogo bolj in očitno raje
se ukvarja s tistimi, ki jo trošijo. Ne zna, noče
ali pa se ji ne zdi potrebno ustvarjati primerne
podlage za nove, takoimenovane »greenfield«
investicije v predelovalni dejavnosti, saj tovr-
stne investicije v zadnjih letih lahko preštejemo
na prste ene roke. Zakaj? Potencialni investitor
izrazi zanimanje in ugotovi, da nismo pravi.
Naša prednost s kvalificirano delovno silo ne
odtehta slabosti birokracije. Industrija dobiva
dodatne (stroškovne) obremenitve, ki jih ne
more izravnati na področju prodaje, majhen
slovenski trg pa je seveda popolnoma odprt, saj
prihajajo tudi tisti, ki so doslej še imeli pomi-
sleke. To postavlja pod vprašaj četrtinski delež
predelovalnih dejavnosti v strukturi družbene-
ga proizvoda. Je to cilj?!
Po vašem mnenju politike ne zanimata
položaj in razvoj predelovalnih dejavno-
sti.
Branko Rožič: Ne morem se znebiti občutka,
da je to slovenski politiki kar prav, kajti indu-
strija povzroča probleme, bančna dejavnost in
zavarovalništvo pač ne. Ali se bo račun izšel ali
ne, kdo ve? Dejstvo pa je, da je naše preživetje
izključno v vedno boljši učinkovitosti. Gospod
Raspotnik proizvede toliko milijonov lončkov
z visoko tehnologijo ozkemu krogu kupcev in
komaj preživi. Drugi mogoče prodajajo širše,
manj specializirano, imajo za to morda ve-
čjo možnost. Valkarton kot velik proizvajalec
transportne embalaže ima težave z interno or-
ganiziranostjo, kako manjše serije pametno in
produktivno vključiti v veliko organizacijo, ki
ima svoj koncept organiziranja in ga je težko
menjati. Enotnega pravila ni, dejstvo pa je, da
bomo morali biti bistveno boljši, kot smo bili
v preteklosti. Ali smo za to usposobljeni, ali
imamo voljo, ljudi, ki bodo vlekli ali ne, to je
druga zgodba. Embalaža pa ne prinaša velikih
zaslužkov. Ta dejavnost je obsojena na relativno
nizke zaslužke in hud konkurenčni boj in na či-
nitelje, ki prevladujejo, najsi bodo to geografski
položaj, inovacije, logistične prednosti. Biti bo
pa treba boljši. Vloge politike in oblasti v smi-
slu kreiranja stimulativnih okoliščin ne vidim,
ima preveč opraviti z javnim sektorjem in nor-
mativizmom. Njena skrb je pač čim višja rast
in poraba, kar pri visoki inflaciji kratkoročno
zagotavlja udobno polnjenje proračuna in s
tem trošenje. Tako pridemo tudi do trenutne
zgodbe, kjer sta glavna zmagovalca država in
trije trgovci.
Slavko Raspotnik: V tujini je najdražji m2 za
naložbe 45 evrov, pri nas 150, 180.
Rade Mijatović: Kaj pa novi trgi, inovacije, ste
vprašali. Embalažna industrija sledi trendom v
svetu. Gre v nižanje gramatur, revolucionarno
pri novih produktih je pakiranje in ni možno,
da bi na tem segmentu zmagali. Zmagali bomo
z učinkovitostjo, vprašanje pa je, koliko rezerv
je še v podjetjih. Zmagali bomo v servisu, ope-
Proizvodni program:
� Kartoni za najzahtevnejšo embalažo:
farmacija, kozmetika, konditorska
in prehrambena industrija - KROMOPAK
(GC) in BELPAK (GT)
� Karton za embalažo, ki zahteva močnejši
karton - GRAFOPAK KRAFT (GT)
Povečali smo količine in nudimo krajše
roke dobave
� Kartoni za množično uporabo
GRAFOPAK in KOLIPRINT (GD)
� Karton za kaširano embalažo - KK LINER;
250, 230 in 210 grm
KOLIČEVO KARTON d.o.o., Papirniška cesta 1, 1230 Domžale
tel.: (01) 729 05 00, fax: 729 05 19, e-mail: sales@mm-karton.com
Okrogla miza 45
rativnosti, fleksibilnosti in pričakovanja kupcev
so vse večja, da bodo dobili manjše serije, just
in time, brez zalog, ampak vse to za enako ceno.
Na trgih, kjer lahko prodajamo, smo že bolj ali
manj prisotni. Na obstoječih trgih povečati de-
lež z bolj agresivnim trženjem je tudi možno.
Zaradi vpliva države, ki naj bi ustvarila konku-
renčno okolje, pa smo bolj obremenjeni, ne pa
razbremenjeni.
Branko Rožič: Poglejmo, koliko se je v letih po
vstopu v EU povečala administracija, istočasno
se zaostrujeta kazenska, inšpektorska politika.
Odgovor je vedno enak: to je evropski standard.
Res je, toda ali je sposobna ta industrija ta stan-
dard prebaviti?
Slavko Raspotnik: Če pogledamo deset let
nazaj, je bil ciklusni čas proizvodnje lončka 24
sekund, danes pade iz stroja lonček v mojem
podjetju, ki je v Evropi eno boljših , na vsake
2,75 sekunde. Smo na meji mogočega. Tanjših
sten artiklov ter hitrejših ciklusov v praksi sko-
raj ni mogoče več doseči. Enako velja za karton-
sko industrijo.
The Roundtable
The Government and Three Retailers
Took the Cream Last Year
What is happening to packaging prices? Have
packaging prices really had an influence on
the growth of food prices and therefore on
the inflation level? Cvetana Rijavec, Director
of Ljubljanske Mlekarne, mentioned a 15%
rise in packaging prices. So what is the
truth? What is the position of the producers
of intermediate goods for packaging? And
what of the packaging producers? To what
extent has commercial conjuncture improved
the position of the packaging industry,
which has been operating without profit for
several years now? The participants at the
roundtable discussion were Rade Mijatović,
Director of Valkarton, Branko Rožič, Director
promocija
46 Okrogla miza
of Količevo Karton, Darja Kocjan, Director of
the packaging programme at Fragmat, Jožef
Cvetko, procurator at Grafem and Slavko Ras-
potnik, Director of Rotoprint. Jože Volfand
led the discussion.
Where is Slovenia on this market?
Branko Rožič: We are a part of this game beca-
use all paper producers export. We are a part of
the raw materials price game and these materi-
als are not Slovenian, except for a portion of the
wood required. We are the only country in Euro-
pe where the rate of consumption of old paper is
three times greater than the amount of old paper
that is collected. Then there is energy with its own
dynamics and already enriched with fear and
the expectation that it can only become far more
expensive than it is already. All in all, all this has
been producing insufficient results, even though
the paper producers have fully utilised their capa-
cities. Količevo Karton usually operates 365 days
a year, 24 hours a day, as was true for last year as
well. Despite increasing our production and sales
by 4% and innovatively using somewhat wider
market possibilities than usual, we were not able
to compensate for the extreme growth in all types
of expenses and I expect the situation is similar
in other paper factories as well. We are reaching
a period when even a substantial increase in pro-
duction cannot cover the increased expenses and
the prices are set by the global market, of course.
I believe the Slovenian paper factories are at a
disadvantage as they need a substantial increa-
se in production capacities, which requires large
investments and having to face ever stricter envi-
ronmental restrictions.
How did you succeed despite this?
Darja Kocjan: We succeeded partially, but a lot
had to be done regarding the packaging solutions.
We went over the solutions again, checked to see
if there was anything that could be done about
the execution to save material...as you can see,
we performed a rationalisation on the basis of
individual products. If we had kept to the 2007
plan, business operations would have been extre-
mely negative and we were already searching for
solutions on how to improve this. Due to increa-
sed demand and our above-average exports for
the car industry - especially to Austria - we ma-
naged to consolidate the situation and expect and
plan a positive result in 2008. However, the pro-
duction is nearing our full capacity. To conclude,
the market expanded, the Slovenian market less
so, but our aggression made an impact on the fo-
reign market. Our customers grew by 10% and
anticipated a 5, 6 or 7 percent growth in quantity.
These are our experiences and we also co-operate
with the electrical, food and metal products in-
dustries and some others as well. The export gave
us motivation despite being limited by our capa-
cities. The story ends here. We will never again
achieve a level of growth similar to that of 2007.
Slavko Raspotnik: I must think carefully about
what I say as I do not want any reproaches later.
First some figures: we raised our prices by 6.1%
in the period from 2005 to 2008. Everything else
became more expensive: packaging up by 43%,
paperboard up by 13.8%, so it is not difficult to
imagine that this is quite a shock if you are a large
supplier for a producer of dairy products. I was
one of the sceptics when we went to Europe. Ho-
wever, two things are extremely important: to not
be economic nationalists, a major mistake in Slo-
venia. We are recognised abroad for our superior
quality and we occasionally have a major export.
In the Netherlands, they told us that we have
great prices - 30% lower than certain others. But
they are forced to work with the local suppliers as
they are a company with fifty employees. This is
what is missing in Slovenia, though people say the
exact opposite. I was hurt. Maybe I am too emoti-
onal and not a proper businessman because I am
in love with packaging. When I hear people say
on the TV they will boycott our products, I ask
myself who the crazy ones in this country are. A
country without regulated production must know
that there is no life without production. Everyone
can sell. Packaging is not the cause of the massive
price increase. Let us take a look at what indi-
vidual players have done, including Mercator,
Spar and Tuš! It is impossible to just earn 2 or 3%
(as they claimed) and still build ten shops in one
year. To discuss these profits is nonsensical and
leads to nowhere. People are being had.
What is the main reason why the Slovenian
packaging industry keeps facing low pro-
ductivity and low added value (with a few
exceptions)?
Rade Mijatović: In the past few years, we have
“cleaned” the company with regard to the labour
force and we are now relatively clean. We are im-
plementing all possible cost reduction measures.
We measure productivity by the number of squa-
re meters produced and hours used, but this is not
optimal. One cannot succeed on productivity alo-
ne. The Slovenian packaging industry is heavily
dependent upon the prices of raw material and
paper on the global market. Except for the pro-
duction of paperboard (Količevo), we do not have
any packaging paper production facilities in Slo-
venia. I have the figures for 2005, 2006 and 2007
and things cannot go on indefinitely. The high pa-
per prices have also stopped because demand is
slightly lower. Productivity depends heavily upon
demand, the series, the number of pieces per work
hour, the configuration of the machinery and so
forth. I cannot say what has the greatest effect.
Darja Kocjan: The packaging industry does not
have a particularly large logistics system because
it is focused more on local production. There are
many successful producers in Slovenia, but they
lack a large-capacity. Our work orders are there-
fore small. If one wishes to increase productivity,
one must face up to unwanted leftover stock as
the series are extremely small and the producti-
on quantities must be combined for optimisation
purposes. However, the packaging-related pro-
ductivity can be completely different when one
has a large client who makes a product by the
millions.
Jožef Cvetko: Data is not available for all the
companies, but from what I can see (and this is
true for many companies), the number of emplo-
yees is directly related to the amount of sales. If
I compare our companies with those in Italy, we
can see that we are in last place in the amount
of square meters processed: we process 185,000
square meters with 15 employees while an Itali-
an company processes 1,100,000 square meters
EOL-37-februar-February-08
with 16 employees. The size of their market is
about the same as ours and we also produce a
few smaller series. So where is the problem? The
said Italian company received a free 99-year lease
on 8,000 square meters of land where it built a
large warehouse and where it can now store three
months worth of the production of each series.
These are the benefits offered by an economic po-
licy or the government. They can also submit all
their invoices to a bank, which then remits 80%
of the money the next day. We on the other hand
lost an enormous amount of money - money that
could have been spent on company development -
in bankruptcies and compulsory compositions in
the past ten years.
Rade Mijatović: We must take into account the
specialised companies that produce individual
segments of the packaging chain. Some compa-
nies produce only the lower portions and some
only two-layer elements, making them difficult to
compare. We can be compared to roughly similar
companies in 60 or 70 points. We are the largest
packaging producer in Slovenia, but are still rela-
tively small - in the 350 - 500 km radius. In com-
parison, we produce small and medium series.
There are major differences and it all depends on
the individual series.
In your opinion, the policy makers are not
interested in the situation and development
of the processing activity.
Branko Rožič: I cannot shake the feeling that
Slovenian policy makers agree with the situati-
on because industry is always problematic whi-
le banking or insurance activities are not. Who
can tell whether this will work out for the best or
not? It is a fact that our survival lies exclusively
in constantly increasing efficiency. Mr. Raspotnik
produces several million cups for a narrow circle
of clients using top technology and he barely ma-
kes ends meet. Others perhaps sell with a little wi-
der radius and less specialisation, and this gives
them a greater chance of survival. Because of its
fixed organisational concept, which is difficult to
change, Valkarton, a major producer of transpor-
tation packaging, has problems with internal or-
ganisation when it comes to implementing smal-
ler series rationally and productively. There is no
uniform rule, but the fact is that we will have to
do much better than we have in the past. It is an
entirely different story whether we are qualified
enough and whether we have the will and man-
power for this. Packaging is not very profitable.
This activity is burdened by relatively low profits,
tough competition and other overwhelming fac-
tors – geographical location, innovation and lo-
gistic advantages. We must be better. I anticipate
no involvement from the policy makers or the
government in the sense of creating a stimulating
environment as they are far too busy with the pu-
blic sector and normativism. Their concerns ma-
inly revolve around the maximum growth and
consumption possible, which, in the short-term
and coupled with high inflation, ensures the com-
fortable filling of the budget and, consequently,
spending. This led to the current situation where
the government and three retailers are the main
winners.
Slavko Raspotnik: The most expensive square me-
tre for investment abroad is 45 euros. The same in
Slovenia costs 150 or 180 euros.
Informacije za izvoznike

Tudi v letu 2008 nudi Izvozno okno

www.izvoznookno.si slovenskim izvozni-
kom brezplačne in ažurne podatke za
številne izvozne trge o gospodarstvu,
zunanji trgovini, statističnih indikatorjih,
bilateralnih ekonomskih odnosih, poslovni
zakonodaji, prodaji, dajatvah, koristnih
naslovih ter še mnoge druge. Na voljo so Poslovne priložnosti na tujih trgih � Španski proizvajalec embalaže in
tudi poslovne priložnosti na tujih trgih strojev za pakiranje (za pritisne
in podatki o sejmih za leto 2008. V pasici � Nemško podjetje išče dobavitelje omote) išče partnerje za proizvodnjo
Kako trgovati po vstopu v EU redno ob- kartonskih škatel za pice, plastične in distribucijo omenjenih strojev ter
javljamo najnovejša obvestila in obrazce embalaže za živila, papirnatih vreč sodelovanje na področju R&R. Več
s področja ukrepov evropske trgovinske za prehrambene artikle, cement, itd. informacij: EIC - ga. Miša Dolinar.
politike, ki vplivajo na izvozno – uvozno Potrebujejo velike količine omenjenih
poslovanje slovenskih podjetij. Če med proizvodov, dobavlja se vedno poln � Japonsko podjetje išče dobavitelje
vsemi informacijami ne najdete odgovora kamion. Več informacij: JAPTI - nosilnih vrečk za gospodinjstvo. Lahko
na vaše vprašanje, nas kontaktirajte na Predstavništvo Düsseldorf. so iz PVC ali kakšnega drugega
izvoznookno@japti.si – brezplačno vam materiala, lahko na roli ali zložene. Za
svetujemo. In ker je vaš čas dragocen, � Južnokorejsko podjetje išče začetek želijo ponudbo z navedbo
vas vabimo, da se prijavite na brezplačno dobavitelje plastičnih palet. kakovosti materiala ter možne velikosti.
elektronsko prejemanje poslovnih prilož- Velikosti:
nostih, novic s tujih trgov in drugih novih 1100 X 1100 X 150 mm, � Angleško podjetje išče slovenske
vsebin na Izvoznem oknu, glede na tuje 1060 X 1060 X 150 mm, dobavitelje: darilnega papirja (tissue
trge in panoge, ki vas zanimajo – vse to 1210 X 1210 X 150 mm. paper), embalaže (retail packaging),
v rubriki E-info. Teža palete: 20 kg. darilnih škatel (gift boxes).
Zainteresirana podjetja vabijo, da jih
kontaktirate.
Sejmi v tujini
� Eno izmed vodilnih japonskih podjetij
� Sao Paulo, Brazilija - International Packaging Trade Fair – BRASILPACK, na področju proizvodnje obešalnikov
10.03.2008 - 14.03.2008 in dodatkov k oblačilom išče
� Birmingham, Velika Britanija - easyFairs PACKAGING INNOVATIONS Exhibition, dobavitelje papirnatih vrečk za svoje
12.03.2008 - 13.03.2008 izdelke (kakovostne vrečke iz
� Atene, Grčija - Exhibition of Packaging Machinery, Printing and Storage – kompaktnega papirja). Zainteresirana
SYSKEVASIA, 14.03.2008 - 18.03.2008 podjetja prosijo, da za začetek pošljejo
� Pariz, Francija - International Exhibition of Packaging for Protection, Storage and vzorec na osnovi katerega se bo na
Shipping - PACK-LOG, 11.03.2008 - 14.03.2008 njih tiskal tudi logotip podjetja.
� Toronto, Kanada - Canadian High Technology Show – CHTS,
26.03.2008 - 28.03.2008 � Angleško podjetje povprašuje po
� Bologna, Italija - Exhibition for Creative Packaging – COSMOPACK, papirnatih kozarcih za vroče in hladne
10.04.2008 - 13.04.2008 tekočine s pripadajočimi plastičnimi
� Düsseldorf, Nemčija - INTERPACK - International Trade Fair for Processes and pokrovčki.
Packaging, 24.04.2008 - 30.04.2008
promocija

Več informacij: www.izvoznookno.si,

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi. rubrika Poslovne priložnosti.
48 Okolje EO-36-december-December-07

promocija