1

PB
Prihodnost naprednim

URBANI PORTI
v Mariboru




3
2
Razvijanje objektov
za urbane porte
kot irjenje zanimanja
mladih po portu.
Priloeno gradivo predstavlja potrebe mladih in ire
drube po urbanih portih v Mariboru. Zavzemamo se,
da bo predstavljena vsebina v prihodnje realizirana in
nala svoj prostor v naem mestu Maribor.
PREDSTAVNIKI URBANIH PORTOV




3
2
Kazalo
Razvijanje objektov za urbane porte
kot irjenje zanimanja mladih po portu
1. Uvod Mladi in ivljenjski stil
2. Analiza stanja
Socialna sprememba nova kultura mladih; urbana subkultura
3. Razvijanje objektov za urbane porte in zakaj jih mesto Maribor potrebuje?
Glavni razlogi zakaj bi morali biti urbani porti javno financirani
4. Reitev Idejna zasnova novega parka
4.1. Osnovni koncept
4.2. Tehnine specifikacije
5. Vsebina
5.1. ole urbanih portov
5.2. Regionalna, medregionalna in mednarodna tekmovanja
5.3. Delavnice ostalih urbanih aktivnosti
6. Reitev Idejna zasnova Parkour Grabit
7. Reitev Idejna zasnova Adrenalinski park Koroki most
6
7
7
8
15
16
18
19
20
20
21
21
22
26
5
4

MLADI in ivljenjski stil
#10
5
4
7
6
1. Uvod
Mladi in ivljenjski stil
Sprememba duha asa ne vpliva zgolj
na drubene in ekonomske smernice,
temve predvsem na nain na katerega
se posamezniki v asu in okolju tem
spremembam prilagajajo. Tovrstni kon-
tekstualni vidiki vplivajo na preivljanje
posameznikovega vsakdana in prostega
asa, ter sooblikujejo njegov ivljenjski stil.
ivljenjski stil razumemo kot kompleksen
pojem, ki predstavlja skupek norm in vred-
not, obenem je vzorec fizinega, socialne-
ga in mentalnega obnaanja posameznika
doloene starosti, spola in kulturnega
ozadja. Glavna funkcija ivljenjskega stila
je osebnostni razvoj, ki je gonilna sila
izraanja posameznika. Med to tejemo
tudi udejstvovanje mladih posameznikov
v urbanih portnih in z njimi povezanih
ostalih aktivnostih (slikanje, snemanje,
glasbeno udejstvovanje).
Preivljanje prostega asa in ivljenjski stil
mladih se je skozi zgodovino kontinuirano
spreminjal. Danes v vse bolj sedentarni
drubi, ki jo na vsakem koraku spremlja
vse veja uporaba tehnologije, ki tako
sooblikuje ivljenjski stil mladostnikov. Na
podlagi statistinih raziskav so mladi v
primerjavi z zgodovino vse manj portno
aktivni, manj se gibljejo in vse manj svo-
jega prostega asa preivljajo zunaj. Vsi
ti dejavniki prav tako vplivajo na zdravje
mladih in na naraanje nekaterih kro-
ninih bolezni e v zgodnji mladosti. Med
te spada tudi naraajoa telesna tea
mladih, kar je e posebej zaskrbljujoe,
saj je odstotek mladih s preveliko telesno
teo vse veji.
Poleg naraanja trenda sedentarizma
med generacijo mladih, Evropska ra-
ziskava o alkoholu in drugih drogah, ki
jo koordinira vedski Svet za informacije
o alkoholu in drugih drogah (CAN) ob
podpori skupine Pompidou prav tako gov-
ori o zatekanju mladih k drogam. Slede
po rezultatih raziskave slovenski najstniki
pogosteje uporabljajo razline substance
kot je povpreje najstnikov ESPAD. Kot
kaejo raziskave se mladi e vselej preve
zatekajo k drogam.
Spodbujanje participacije mladih v ur-
banih portih lahko prispeva k aktivneji
vlogi mladih tako v sklopu individualnega
preivljanja prostega asa kot v sklopu
oblikovanja aktivnega ivljenjskega stila.
Obenem bo kreiranje ustreznega in svee-
ga lifstyle urbanega prostora za mlade
pripomoglo k temu, da se bodo mladi
ponovno prieli druiti brez substanc,
zunaj stanovanja in raunalnika in s tem
pripomogli, da ponovno razvijejo ut za
samospotovanje.
Tako imenovani Urbani porti spadajo v
kategorijo samoorganiziranih lifestyle
portov, med katerimi so:
Rolkanje
BMX
Parkour
(ulina gimnastika)
Gorsko kolesarjenje
Deskanje prostega
sloga
Smuanje prostega
sloga in Ski cross
Surfanje
Rolanje


Lifestyle porte, ki so se razvili med leti
1960 1970 poznamo tudi kot akcijske
porte, najstniku pa predstavljajo veliko
ve kot samo port per se. Za razliko od
tradicionalnih portov, ki delujejo v okvirih
drutev in portnih zvez, predstavljajo
lifestyle porti kombinacijo porta s hedon-
istinim pristopom k ivljenju.
e poenostavimo, imajo lifestyle porti monejo
socialno noto (druenje) in vejo svobodo pri izbiri
doloanja asa za portne aktivnosti v primerjavi s
tradicionalnimi porti.
7
6
2. Analiza stanja
Upadanje tevila mladih v organiziranih portih. V zadnjih letih smo pria upadu zanimanja
mladine in otrok za konvencionalne institucionalizirane porte, medtem ko so neformal-
ni, samoorganizirani porti vse bolj popularni (Schildmacher, 1998; Thorpe & Wheaten,
2010). Upadanje zanimanja za port pri maldih v tradicionalnih portih je fenomen, ki je
zadnje ase pridobil pozornost tudi v znanosti. Vedno manje tevilo lanov mladih v por-
tnih klubih je postal mednarodni problem (De Knop, Engstrm & Skirstad, 1996; Gould,
1987, Seippel, 2005; Sisjord, 1994 & 1995; EU study; 2004).
Ve raziskav kae, da je port ena izmed glavnih aktivnosti preivljanja mladine (Skille,
2006). Vendar ve kot tretjina mladih po konani osnovni na prehodu v srednjo olo
zakljui z aktivnim treniranjem v okviru portnih klubov in kae zanimanje po samoorgani-
ziranih portih.
Modra funkcija prikazuje, upad
organiziranih portnih aktivnosti
pri mladih med 13-im in 17-im
letom starosti, medtem ko
roza krivulja prikazuje porast
interesa za samoorganizirani
port v istem obdobju. Temu
sledi, da je organiziran port
glavno preivljanje prostega
asa predvsem pri osnovnool-
ski mladini in poasi zgublja
pomen pri otrocih, ki prehajajo
v najstnika leta.
Temu botrujejo naslednji dejavniki:
lifestyle porti niso ve podtalni, ampak so postali svetovno popularni,
ivljenjski stil, ki ga predstavljajo lifestyle porti je mnogo bolj svoboden, fleksibilen in igriv,
svetovni mediji, socialna omreja in svetovne korporacije (Adidas, Nike, Coca Cola), ki
irijo popularnost teh portov v vse pore nae drube,
eja najstnikov biti del urbane subkulture,
elja biti uspeen lifestyle portnik (Filip Flisar, Aljoa Krivec).
Upad zanimanja za tradicionalne porte je tudi posledica njihovih togosti:
asovna stiska;
prepletanje olskih obveznosti s treningi;
nedoseganje osebnih norm, neuspeh;
iztroenost, burn out;
pomanjkanje zabave in igre kot eden najpomembnejih vzrokov;
Socialna sprememba nova kultura mladih;
urbana subkultura
9
8
Samoorganizirani porti kateri
so bili elaborirani zgoraj posta-
jajo poglavitni spremljevalni del
vsakdana mladih danes. Ti porti
ne potrebujejo nobene strukture
ali vezanosti na doloeno or-
ganizacijo za zabavo in uitek na
igriu.
V tovrstnem oziru se je potrebno
osredotoiti na drugane socialne
norme kot jih navaja olimpijsko
razmiljanje, norme kot so hi-
treje, vije, moneje (citius, altius,
forties) ter razmiljati v smeri brez
izkljuevanja, ve zabave in ve
monosti.







Taken trend pristopa k portu je
rezultat odnosa med okoljem in
njegovim posameznikom. Okol-
je kot prostora znotraj katerega
pride do interakcije med iro
skupino ljudi in posameznikom
kot predstavnikom urbane sub-
kulture. To pomeni, da je fizina
aktivnost (ukvarjanje s portom)
mono povezana s socializaci-
jo. e se spreminja okolje, se
spreminja tudi posameznik.
Pomembno je, da obina, ki
daje drubenemu okolju pod-
stat delovanja, prepozna nove
ivljenjske stile v drubi, katero
konstituira, jih definira kot del
preivljanja prostega asa mla-
dih, ter jim tudi ponudi ustrezno
infrastrukturo.
3. Razvijanje objektov
za urbane porte in zakaj jih
mesto Maribor potrebuje?
Danes adolescenti iejo bolj fleksibilne in moderne
oblike portnega udejstvovanja. Prav zato je potre-
bno, da obina te spremembe v drubi spremlja in
nudi tem portom tudi podporo. Brez zagotavljanja
infrastrukture za urbane porte bodo otroci in mladi-
na (vsaj dobren del) prenehali biti aktivni.
9
8
Glede na naraajoe tevilo mladostnikov, ki se
ukvarjajo s samoorganiziranimi urbanimi porti,
lahko obina povea monosti rekreacije mladostnikov,















ki sestavljajo korpus mesta z zagotavljanjem ustreznih
infrastruktur za urbane porte. 1130 podpisov, ter
mona iniciativa Maribor za sk8park je zgolj pokaza-
la, da obstaja kritina masa posameznikov, ki si tak
prostor resnino eli.
11
10
Trenutna podoba mariborskega skateparka je precej kla-
vrna. Objekti so stari in nevarni, asfaltna podlaga je z leti
postala groba in predstavlja vejo nevarnost za pokod-
be, celoten videz pa daje podobo zanemarjenosti port-
nega objekta, kar na duhovit nain prikae na
ambasador in podpornik prenovitve Filip Flisar.
Problematika trenutnega
skateparka v Mariboru




11
10
Kot primer dobre prakse kako se je prenove potrebno
lotiti smo izbrali obino Novo Gorico, ki je prejnje leto
svoj skatepark prenovila in uspela zgraditi sodoben park,
ki je najveji v tem delu Evrope.
Izgradnja parka v Novi Gorici

Primer dobre prakse:



13
12

13
12
10

razlogov za prenovo
trenutnega skateparka
15
14
1. v primerjavi z ostalimi portnimi objekti skatepark ni pravilno
vzdrevan. Objekti v njem so neprimerni, zastarani in nevarni;
2. s primernim parkom lahko organiziramo ole razlinih urbanih
portov ter medregionalna in mednarodna tekmovanja v okviru
priznanih mednarodnih organizacij;
3. rolkanje je zraslo in podtalnega v mainstream port;
4. predstavniki urbanih portov predstavljajo vitalen del urbane
skupnosti in nujno potrebujejo sodoben objekt za svoje aktivnosti;
5. e skatepark ni urejen, je celo mesto skatepark;
6. s teavami, ki se sreuje sodobna druba glede nezdravega
ivljenjskega stila, so urbani porti dodatna aktivnost za katero
se lahko mladina odloi;
7. rolkanje v parku je mnogo varneje kot pa na ulici;
8. noemo, da nae mesto ostane na periferiji v primerjavi
z ostalimi evropskimi mesti glede razumevanja urbanih portov;
9. skatepark je idealen prostor za obolske dejavnosti;
10. ker imamo 1136 podpornikov, ki so na peticiji s svojimi podpisi
in komentarji podprli izgradnjo novega parka;
10 razlogov za prenovo
trenutnega skateparka:
15
14
Zdravje & boj
proti debelosti
mladim omogoiti fizino aktivnost in
aktivneje preivljanje prostega asa.


Dobro poutje
posameznika

fizino (aktivno telo)
psiholoko (samozavedanje aktivnega
delovanja telesa)
socialno (druenje z vrstniki, izkunje v
skupnosti in osebnostna rast)
Utrjevanje
drubenih vezi

vkljuevanje mladih v iro drubo/skupnost
integracija vseh otrok skozi portne aktivnosti
kreiranje moneje skupnosti
poveevanje socialnega kapitala
Pozitivne lastnosti
lifestyle portov:

lahko dostopni
fleksibilni glede na as udejstvovanja
nizki stroki
dodatna monost za tiste otroke, ki se e
ukvarjajo s tradicionalnimi porti
alternativna monost za tiste, ki se ne elijo
udeleevati v organiziranih portih









Medtem ko tradicionalni
porti privlaijo predvsem
tiste otroke, ki si elijo tre-
nirati v organizirani obliki,
lifestyle porti vkljuujejo
obe komponenti pristopa k
portu. S tem, ko so
nekateri lifestyle porti
postali olimpijske discipline,
so tudi ti zaeli delovati v
okviru organizacij
(tekmovalni del), medtem
ko veina lifestyle portnikov
deluje povsem neodvisno
od njih.

e otroci v veliki meri
izstopajo iz organiziranih
portov do 16. leta starosti,
se zaradi samostojnosti in
svobode izbire asa
aktivnosti pri lifestyle portih
to ne dogaja.
Glavni razlogi
zakaj bi morali
biti urbani porti
javno financirani
17
16

4. REITEV
idejna zasnova

novega parka
in ivljenski stil
17
16

POROCILO UPRAVE
ManageMent report

4. REITEV
idejna zasnova

novega parka
in ivljenski stil
19
18
4.1. Osnovni koncept
Idejna zasnova je kreirati nov skatepark, ki bo obenem
s svojimi objekti in postavitvijo bil privlaen na pogled
tudi vsem, ki se konkretno z urbanimi porti ne ukvarja-
jo. Bolj kot zaprt prostor za izvajanje portnih aktivnosti,
je namen zgraditi takno infrastrukturo, ki bo nevsiljivo
sovpadala z okoljem, v katerega bo umeena in bo
namenjena predvsem preivljanju prostega asa mladih.
Vsi deli so med seboj povezani pa vendar vsak slui svoji specifni rabi. V portni objekt bi tudi
vkljuili mesto s tekoo pitno vodo, koi za smeti, medtem ko razsvetljava e stoji. K zasnovi so
dodana tudi drevesa, ki bi na nekaterih delih zagotavljala senco in zvono izolacijo in tudi
pripomoglo k estetskemu videzu park.
19
18
4.1. Osnovni koncept 4.2. Tehnine specifikacije
Predlog za nov skatepark je umeen na lokacijo, ki je v okviru
idejne zasnove e namenjena poligonu samemu. Nov park bi se od
starega razlikoval po obsegu povrine in podrobnem oblikovanju
poligona v sklenjeno celoto vrhunske in sodobne portne naprave,
primerne za organiziranje vejih tudi mednarodnih tekmovanj.

Poligon sestavljajo tirje glavni deli:
a) Zgornja pload z bazenom
c) Otroki poligon
b) Spodnja pload z bolj urbanim izgledom elementov
d) hika, ki bi sluila za ostale aktivnosti
(dj, foto in video delavnice ter skladie)
Vsi deli so med seboj povezani pa vendar vsak slui svoji specifni rabi. V portni objekt bi tudi
vkljuili mesto s tekoo pitno vodo, koi za smeti, medtem ko razsvetljava e stoji. K zasnovi so
dodana tudi drevesa, ki bi na nekaterih delih zagotavljala senco in zvono izolacijo in tudi
pripomoglo k estetskemu videzu park.
21
20
Nekatere aktivnosti
e obstajajo;
ola rolkanja
z Luko Penom
Z modernim parkom imamo monost poveati in izboljati dejavnosti v njem. Mesto
Maribor premore vrsto ljudi z mednarodnimi povezavami, s pedagokim in tehninim
znanjem urbanih portov. Zraven samega druenja in samoorganiziranega izvajanja
aktivnostih posameznikov, se bodo izvajale tudi organizirane dejavnosti.
Nart je organizirati razline ole urbanih portov:
Rolkanja;
Prostega sloga z BMX-i;
Vonje in skokov s skiroji;
5. Vsebina
5.1 ole urbanih portov
21
20
Naa ira regija (podroje Balkana),
Madarska, Avstrija in del Severne Italije
organizirajo kar nekaj mednarodnih
tekmovanj v rolkanju in kolesarjenju
prostega sloga. To jim seveda omogoa
ravno ustrezna infrastruktura.







Kot smo e nekajkrat omenili, se bodo dogajale tudi organizirane
delavnice naslednjih aktivnosti, ki so mono povezane z urbanimi
porti:

DJ delavnice;
Foto delavnice;
Video delavnice
Nekaj primerov.
Takne tekme so zanimive tudi za mesto, saj:
poivijo mestni utrip;
povezujejo mestno mladino
iz ostalih okrajev in drav;
oivljajo turizem s svojo ivahnostjo;


5.2. Regionalna,
medregionalna
in mednarodna
tekmovanja
5.3. Delavnice ostalih
urbanih aktivnosti
Pannonian Challenge:
Osijek; Hrvaka
Flowgrind tekmovanje 2014
v Novi Gorici
Maribor ZA skatepark
tekmovanje; Maribor
23
22

6. REITEV
idejna zasnova
PARKOUR GRABIT



23
22

POROCILO UPRAVE
ManageMent report

6. REITEV
idejna zasnova
PARKOUR GRABIT
25
24
Motiv postavitve portnega parka je, da ljudem po-
kaemo, kaj vse je nae telo zmono narediti skozi
gibanje. Skozi brezplane delavnice, ki bi se dogajale
na portnem poligonu, bo portno drutvo Grabit
pokazalo, emu je nae telo namenjeno. Drutvo ima
v tem portu 3-letne izkunje, ki so bile med drugim
pridobljene na raznih delavnicah v tujini. Pomembno je
omeniti, da gre za relativno mlad port, ki po svetu e
uiva veliko priljubljenost.
Namen projekta je pribliati kulturo gibanja ljudem
vseh starosti. S tem se bo poveala ozaveenost ljudi
o zdravem nainu ivljenja. Zaradi same atraktivnosti
porta priakujemo, da se bo posledino pri ljudeh
zbudila zavest o pomembnosti gibanja in s tem izbol-
janje lastnega zdravja.

Do sedaj smo izpeljali kar nekaj brezplanih delavnic.
Zanimanje, predvsem pri mladih, je preseglo naa
priakovanja. Delavnico smo izvedli v dveh delih. V
prvem delu smo udeleence pouili, kaj je parkour in
kako je nastal. V drugem delu pa smo se lotili praktinih
vaj. Poudariti je potrebno, da je portno drutvo Grabit
najveje drutvo za ekstremne porte v Sloveniji. Ima
namre ve kot 100 registriranih lanov. Delavnice, ki
smo jih organizirali do zdaj, smo izvajali v telovadnicah
v katerih tudi treniramo.
Na poligonu bomo prirejati tekmovanja dravnega,
evropskega in svetovnega merila. S tem bo veliko
pridobila lokalna skupnost mesta Maribor. S samim pol-
igonom bomo namre pritegnili v Maribor portnike iz
drugih drav in s tem poveali prepoznavnost le-tega v
svetu. Mesto Maribor in njegovi prebivalci bi imeli poleg
poveanje prepoznavnosti v svetu korist tudi v tem, da bi
ob tekmovanjih na Parkour Grabit parku bili tekmovalci,
spremljevalci, promotorji in gledalci nastanjeni v hotelih
v naem mestu. Le-ti bi si tudi ogledali mestne zname-
nitosti, ki bi jih preko socialnih omreij s fotografijami
promovirali iri publiki.
Prav tako se lani naega drutva udeleujemo tek-
movanj v evropskem in svetovnem merilu in bomo
ob izgradnji Parkour Grabit parka v Mariboru lahko
portnike iz drugih drav povabili na skupne treninge v
na park.
6. Parkour Grabit
25
24
Slika 1: Prikaz konnega izgleda Parkour Grabit parka ob mestnem parku.
Slika 2: Grafini upodobitev Parkour Grabit parka.
27
26

7. REITEV
idejna zasnova
ADRENALINSKI PARK
KOROKI MOST
27
26

7. REITEV
idejna zasnova
ADRENALINSKI PARK
KOROKI MOST
29
28
Osnovna ideja navedenega projekta je ustrezno in
predvsem varno opremiti razgledni stolp na Korokem
mostu v Mariboru z portno opremo, ki bo omogoala
izvajanje razlinih portnih za veino nas novih zvrsti.
Zamisel projekta je naravnana v smeri, da bi iz vrha
stolpa na vzhodno ali zahodno stran pritrdili jeklene vrvi,
po katerih se bi bilo mono spuati s kripcem. V svetu
to zvrst porta poznajo pod imenom flying fox.
Zaprta dela stolpa bi sluila za house running (hoja
po zidu z glavo naprej), abzajling (spuanje po zidu,
z odrivi nog) podporni del mosta pa bi sluil za prosto
plezanje.
Stolp, ki je trenutno zaprt in ne slui svojim prvotnim
zasnovam (razgledni stolp) elimo ponuditi iri slovenski
javnosti ter turistom. V okviru stolpa bo mono preiz-
kusiti tudi druge porte, ki bi bili povezani z dravskim
turizmom. Vsekakor pa bi tovrsten objekt sluil tudi
kot poligon za usposabljanje sil Uprave za zaito in
reevanje Republike Slovenije saj nudi idealne pogoje
usposabljanja in bi bil edinstven v tem delu Evrope.
Menimo, da bi bila tovrstna pridobitev kot edinstvena
na obmoju Republike Slovenije zagotavljala razvoj in
promocijo porta na celotnem mariborskem ter irem
obmoju, saj tovrstnega objekta kljub velikemu in
naraajoemu zanimanju za adrenalinske porte e ni.
7. Adrenalinski park
Koroki most
olska mladina, zaetniki,
rekreativci, profesionalni
alpinisti, turisti in ostali
plezalci si bodo na tej plezalni
steni zagotovo priplezali
veselje in portno zadoen-
je. V grafiki je predstavljena
visoka plezalna stena, ki je na-
menjena olski mladini, zaet-
nikom kot tudi zahtevnejim
plezalcem.
Na njej bi bilo mogoe
organizirati redno olsko vad-
bo, rekreacijsko plezanje,
treninge portnih plezalcev ter
tekmovanja razlinih stopenj.
29
28
31
30
Plezalna stena bi bila zgrajena po sistemu aktivne konfiguracije. Zajemala bo
vse osnovne naravne oblike, kot so: navpina ploa, previs, razpoke,...
Plezalna povrina visoke plezalne stene je predvidena v peeni povrini na 3D
poliester ploah, skupne povrine 365 m2, irine 23.5 m in viine 11.50 m do
18.50m, oziroma odvisno od izbrane opcije. Postavili bi jo ob betonski zid nos-
ilnih stebrov mosta, ki je predviden za plezalno steno. Previsnost plezalne stene
je predvidena od 0.50 do 2.00 m. S tem bodo plezalno steno lahko uporabljali
razlino sposobni plezalci. Plezalna stena bi bila odporna na de, UV sevanje,
zmrzal, veter, sol...
Barva plezalne stene bi bila peeno siva, stransko zapiranje pa v rdei.barvi.
Konstrukcija je iz jeklenih profilov in je povezana v sistem palija.
Plezalna stena bi bila funkcionalno prilagojena zahtevam, tako, da ne ovira
ostalih dejavnosti, ki bi se dogajale v sklopu Korokega mosta (vzdrevanje
mosta.ipd) . Stena bi imela vse plezalne povrine spojene skupaj v homogeno
celoto.
Visoka plezalna stena ima predvideno varovanje plezalcev z vrvjo.
Visoko plezalno steno bi opremili z vsemi varovalnimi elementi (ploice) ter
sidrii na vrhu plezalnih smeri (EN 12572 ). Za plezalno steno smo predvideli
e oprimke z montao.
Nekaj malega o plezalni steni:
31
30
33
32
33
32
35
34
MARIBOR
NAS
PODPIRA
35
34

POROCILO UPRAVE
ManageMent report
MARIBOR
NAS
PODPIRA
PB
36
prih
i
N
N
A
p
R
ed
H DN
st
o
o