GLIKOZIDI

Glukozinolati
Glukozinolati - splošno
Glukozinolati, žveplovi glukozidi (tioglukozidi),
so anionski glikozidi, ki so vzrok pekočemu
(ostremu) okusu in značilni aromi številnih
 križnic (Brassicaceae), kot so npr. hren,
redkvica, ogrščica, gorjuščica...
 ter nekaterih vrst drugih botanično bolj ali manj
sorodnih družin (Capparidaceae - kaprovčevke,
Tropaeolaceae - kapucinovke).

Andrej Umek - Farmakognozija 2

Glukozinolati - struktura
 Osnovni gradniki glukozinolatov so glukoza,
sulfatna skupina in aglikon, ki je različen od
spojine do spojine. Molekule so v obliki kalijeve
soli.
glukoza S R

NH
KO3SO

Andrej Umek - Farmakognozija 3

Glukozinolati - struktura
Strukturna različnost glukozinolatov je posledica
vrste izhodne aminokisline:
 tirozin - p-hidroksibenzilglukozinolat - sinalbin
(bela gorjuščica)
 fenilalanin - benzilglukozinolat - glukotropeolin
(kapucinka, vrtna kreša)
 homometionin - alilglukozinolat - sinigrin (črna
ogrščica)
 triptofan - 3-indoilglukozinolat - glukobrasicin
(zelje, ohrovt)

Andrej Umek - Farmakognozija 4

 Glukozinolati - biosinteza
 Glukozinolati najverjetneje nastajajo z dekarboksilacijo
aminokisline do aldoksima, ki vključi žveplov atom (cistein?),
se nato glukozilira in končno sulfatira:
R CO2H R CO2H R H HS R

NH2 N N N
H OH HO HO

UDP glukoza
cistein?

glukoza S R glukoza S R

N 3-fosfoadenozin-5'- N
O3SO HO
fosfosulfat

Andrej Umek - Farmakognozija 5

Glukozinolati - hidroliza

 Ko se tkivo rastlin z glukozinolati poškoduje,

se spojine hidrolizirajo z encimom
tioglikozidazo = mirozinazo, ki je vedno
prisotna v teh rastlinah. V vseh primerih je
nastali aglikon nestabilen in pride do
premestitev. V nevtralnem mediju nastanejo
zelo reaktivni in bolj ali manj hlapni
izotiocianati močnega (ostrega) okusa ali
tudi vonja.

Andrej Umek - Farmakognozija 6

 Glukozinolati - hidroliza

glukoza S R
mirozinaza
R N C S
N premestitev
+ O3SO
K + glukoza
+ KHSO4

Andrej Umek - Farmakognozija 7

Glukozinolati - pomen
 Droge z glukozinolati danes v terapiji nimajo večjega
pomena. Uporabljajo se lahko kot topikalni iritansi
(rubefacienti) v obliki kataplazem za izboljšanje
prekrvitve pri bolečinah v sklepih in mišicah
(nevarnost vnetja kože pri daljši aplikaciji).
 Izitiocianati imajo tudi antimikrobno delovanje. Bolj
kot v terapevtske namene se uporabljajo nekatere
droge kot začimbe (hren, bela gorjuščica, črna
ogrščica) ali za izdelavo gorčic (črna ogrščica, bela
gorjuščica).

Andrej Umek - Farmakognozija 8

Sinapis nigrae semen – seme črne ogrščice
Brassica nigra – črna ogrščica
Brassicaceae - križnice

Andrej Umek - Farmakognozija 9

Sinapis nigrae semen

Andrej Umek - Farmakognozija 10

Sinapis nigrae semen

 Semena vsebujejo glukozinolat sinigrin (1-

2%), iz katerega nastane po hidrolizi hlapni
alilizitiocianat:

CH2=CH CH2 S glukoza

C
mirozinaza
N CH2==CH CH2 N==C==S

sinigrin OSO3K alilizotiocianat

Andrej Umek - Farmakognozija 11

Sinapis nigrae semen

 Aetheroleum sinapis nigrae (eterično olje

črne ogrščice) pridobivajo iz zdrobljenih
semen, iz katerih najprej iztisnejo maščobno
olje, ostanek macerirajo v mlačni vodi, da
deluje mirozinaza, nato pa eterično olje =
alilizotiocianat, destilirajo z vodno paro.
 Deoleirana uprašena semena uporabljamo
tudi v obliki obkladkov kot rubefacient.

Andrej Umek - Farmakognozija 12

Sinapis albae semen – seme bele gorjuščice
Sinapis alba – bela gorjuščica
Brassicaceae – križnice

Andrej Umek - Farmakognozija 13

Sinapis albae semen

 Semena bele gorjuščice vsbujejo glukozid

sinalbin, ki ima hidroksilno skupino
žveplove(VI) kisline zaestreno s sinapinsko
kislino, ta pa tvori ester s holinom.
Izotiocianat je p-hidroksibenzilizotiocianat,
ki je težje hlapen kot alilizotiocianat, zato ima
samo oster okus in je skoraj brez vonja.

Andrej Umek - Farmakognozija 14

Sinapis albae semen

Andrej Umek - Farmakognozija 15

Glukozinolati – druge rastline

 V korenini hrena (Cochlearia armoracia) je

nastali izotiocianat izobutiliztiocianat, v zeli
kapucinke (Tropaeolum majus) pa
benzilizotiocianat. Hren je začimbna,
kapucinka pa okrasna rastlina, ki jo ponekod
uporabljajo tudi v kozmetičnih izdelkih za
kožo, lase in nohte. Deluje protibakterijsko
in protiglivično.

Andrej Umek - Farmakognozija 16

Glukozinolati - kapucinka

Andrej Umek - Farmakognozija 17