GLIKOZIDI

Cianogeni glikozidi
 Cianogeni glikozidi - splošno
 Cianogeneza je sposobnost nekaterih rastlin,
da sproščajo HCN. Cianogene spojine so
skoraj vedno glikozidi 2-hidroksinitrilov, ki
jih imenujemo tudi cianogeni glikozidi.
 Njihov razpad poteka z endogenimi
glukozidazami in nato še z hidroksinitrilazami
običajno ob poškodbi tkiva, ko pridejo v stik
vakuolarni glikozidi in citoplazmatski encimi.

Andrej Umek - Farmakognozija 2

 Cianogeni glikozidi - splošno
 Cianogeneza je precej razširjena v rastlinskem
svetu (praproti, golosemenke, kritosemenke),
ustrezni glikozidi pa so zlasti značilni za nekatere
družine enokaličnic in dvokaličnic, med katerimi ni
večje botanične sorodnosti. Tako jih npr. srečamo
v naslednjih družinah: Fabaceae, Rosaceae,
Linaceae, Poaceae, Araceae, Euphorbiaceae,
Passifloraceae ... Te glikozide lahko vsebujejo vsi
organi rastline, običajno pa v vsebnosti določen
organ prevladuje.

Andrej Umek - Farmakognozija 3

Cianogeni glikozidi - struktura
 Poznanih je okoli 50 glikozidov, ki jih lahko
razdelimo na osnovi aminokisline, ki je
njihov prekurzor.
Če je prekurzor fenilalanin
R1 ali tirozin, je R1 aromat, če
CN so prekurzor aminokisline
leucin, izolevcin ali valin, sta
O sladkor ena ali obe substituenti
R2 alifatski. R1 in R2 sta lahko
tudi del obroča.

Andrej Umek - Farmakognozija 4

Cianogeni glikozidi - struktura

 Monosaharid je skoraj vedno -D-glukoza,

na katero se lahko veže še en
monosaharid, običajno spet glukoza.
 Poznani pa so tudi glikozidi, ki imajo
dezoksiheksozo vezano direktno na
aglikon (C glikozid).

Andrej Umek - Farmakognozija 5

Cianogeni glikozidi - struktura

Strukture nekaterih pogostejših glikozidov

Andrej Umek - Farmakognozija 6

Cianogeni glikozidi - biosinteza

Domnevna biosinteza cianogenih glikozidov

Andrej Umek - Farmakognozija 7
Cianogeni glikozidi - toksičnost
 Rastline s cianogenimi glikozidi so toksične
zaradi sproščene HCN, vendar pa so zastrupitve
z njimi redke, saj je toksični odmerek glikozidov
med 0.5 do 3.5 mg/kg. To pomeni zaužitje velikih
količin rastlin oz. drog, ki ponavadi niso dobrega
okusa.
 Razen tega pa telo relativno hitro odstranjuje
cianide v obliki tiocianatov z urinom (30-60 mg/h).
Kljub temu pa do zastrupitve lahko pride. Tako
povzroči smrt že 50-60 semen grenkih mandljev,
manjše število pa povzroča gastrointestinalne
motnje s krči.
Andrej Umek - Farmakognozija 8
Cianogeni glikozidi - razširjenost
 Med družinami z veliko vrstami, ki vsebujejo
cianogene glikozide, izstopajo Rosaceae
(rožnice), zlasti njena poddružina Rosaceae
prunoideae - rožnice s koščičastimi plodovi:
grenki mandljevec, sliva, češnja, višnja, marelica,
breskev, lovorikovec, črni trn, zgodnja in pozna
čremsa .... V navedenih vrstah so glikozidi
prisotni skoraj v vseh organih (zlasti v listih in
semenih), ne pa v oplodju.

Andrej Umek - Farmakognozija 9

Cianogeni glikozidi - razpad

 Cianogeni glikozide razgrajujejo encimski

kompleksi (emulzin, linaza),
linaza ki vsebujejo
bolj ali manj specifične -glukozidaze in
hidroksinitrilaze. Pri tem se najprej odcepi
glukoza, iz nastalega cianhidrina pa po
odcepu HCN nastane keton ali aldehid.

Andrej Umek - Farmakognozija 10

Primer nastanka aldehida – razgradnja amigdalina

Andrej Umek - Farmakognozija 11

 Primer nastanka ketona – razpad linamarina
CH3 CH3
CN linaza
C C O + HCN + glukoza
O glukoza
CH3 CH3

linamarin aceton

 Danes so droge s cianogenimi glikozidi neaktualne.

Edini drogi, ki se še ponekod uporabljata v farmaciji,
sta:
Amygdalae amarae semen
Laurocerasi folium

Andrej Umek - Farmakognozija 12

Amygdalae amarae semen – seme grenkega mandljevca
Prunus amygdalus var. amara –
grenki mandljevec Rosaceae – rožnice

Andrej Umek - Farmakognozija 13

Amygdalae amarae semen

 Je drevo Sredozemlja. Poznamo dve

variaciji, var. dulcis in var. amara. Plod je
koščičast; koščico (endokarp), ki vsebuje eno
do dve semeni, obdaja kožnat mezokarp in
tanek, zelen in dlakav ekzokarp.

Andrej Umek - Farmakognozija 14

Amygdalae amarae semen

 Seme grenkega mandljevca vsebuje 2-5%

amigdalina,
amigdalina 50% maščobnega olja
(Oleum Amygdalae), ki se uporablja v
kozmetiki in farmacevtiki, 25% beljakovin
in druge spojine. Semena uporabljajo za
izdelavo aromatične vode - Amygdalae
amarae aqua.

Andrej Umek - Farmakognozija 15

Amygdalae amarae semen

 Amygdalum amarae aqua dobijo tako, da

zdrobljena in deoleirana semena macerirajo
12 ur v vodi, nato pa zmes destilirajo z
vodno paro. Destilat se loči na spodnjo
vodno fazo - aromatično vodo, in na zgornjo
fazo, Amygdalae amarae aetheroleum, ki
ga sestavljajo benzaldehid, nitril mandljeve
kisline in HCN.

Andrej Umek - Farmakognozija 16

Amygdalae amarae semen

 Aromatična voda ima aromatičen vonj po

grenkih mandljih (benzaldehid) in ne sme
vsebovati več kot 0.1% HCN. Včasih so jo
uporabljali kot aromatik in antitusik,
danes pa ni več aktualna.

Andrej Umek - Farmakognozija 17

Laurocerasi folium - list lovorikovca
Prunus laurocerasus - lovorikovec
Rosaceae – rožnice

Andrej Umek - Farmakognozija 18

Laurocerasi folium
 Je vednozeleni grm, ki raste od JV
Evrope do Irana. Pri nas je pogosta
okrasna rastlina.
 Uporabljajo se sveži listi lovorikovca za
izdelavo aromatične vode - Laurocerasi
aqua, ki ima enako delovanje kot
aromatična voda grenkega mandljevca.
Sveži listi vsebujejo do 1.8% prunazina.

Andrej Umek - Farmakognozija 19