XIV - Etericna Olja 2

ETERIČNA OLJA 2
Aetherolea
Lamiaceae – ustnatice
 Za predstavnike te družine je značilno, da so

večinoma zelišča, redkeje grmi.
 Liste imajo enostavne, običajno nasprotne,
steblo je pogosto štirirobo.
 Veliko vrst vsebuje v žlezah na površini listov ali
cvetov eterično olje (žleze tipa lamiacej).
 Najbolj značilen razpoznavni znak ustnatic je
someren cvet, ki je sestavljen iz zgornje in
spodnje ustne.
 Značilna spojin ustnatic je rožmarinska kislina –
čreslovina lamiacej
Andrej Umek - Farmakognozija 2

Lamiaceae - ustnatice

Lavandulae flos – cvet prave sivke
Lavandula angustifolia – prava sivka

Lavandulae flos (Ph.Eur.)
Lavandulae aetheroleum (Ph.Eur.)

Lavandulae flos
Lavandulae aetheroleum
 Sivka je sredozemska rastlina, ki jo ponekod gojijo

na velikih površinah za pridobivanje eteričnega olja
(Dalmacija, Španija, Francija). Za mraz ni
občutljiva, zato prezimi tudi pri nas na vrtovih.
 Je trajnica z značilnimi podolgovatimi sivodlakavimi
listi. Cvetove pobiramo, ko so še v popkih.
 Iz vrst L. angustifolia in L. latifolia so pridobili s
križanjem vrsto L. hybrida. Med seboj se droge
vseh treh vrst razlikujejo predvsem v sestavi
eteričnega olja:

Lavandulae flos
Preglednica: Vsebnost (%) posameznih sestavin eteričnega

olja različnih vrst sivke.
linalilacetat linalool 1,8-cineol kafra
Lavandula angustifolia 35-50 30-40 / /
Lavandula latifolia 2-10 20-30 20 20
Lavandula hybrida 15-30 40-45 10 10

Lavandulae flos
Kemizem:
Droga vsebuje do 3% eteričnega olja in 10 %
čreslovin - rožmarinske kisline. Eterično olje
pridobivajo z destilacijo z vodno paro, destilacija pa
ne sme trajati dlje kot pol ure, da ne razpadejo estri
(npr. linalilacetat).
Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 15

ml/kg EO, eterično olje pa linalilacetata od 25 do 46%.
Glavne sestavine olja so linalol, linalilacetat,

borneol in bornilacetat.

Lavandulae flos
Delovanje in uporaba:
 Droga in eterično olje delujeta blago sedativno,
spazmolitično in karminativno. Eterično olje ima
antimikrobno delovanje, draži kožo (rubefacient) in
odganja žuželke (insektifug).
 Drogo uporabljamo notranje pri blagi nespečnosti, pri
živčno pogojenih motnjah v delovanju želodca in črevesja
(krči, meteorizem).
V obliki kopeli izboljšuje prekrvitev kože, eterično olje pa je
sestavina mazil za boleče mišice in sklepe.
Eterično olje vseh treh vrst je aromatik. Uporabljajo ga tudi
v kozmetiki in parfumeriji in kot aromatik v različnih
higienskih izdelkih.

Melissae folium – list navadne melise
Melissa officinalis – navadna melisa

Melissae folium (Ph. Eur.)
Navadna melisa je trajnica , polgrmiček, katerega

listi prijetno dišijo po limoni. Je sredozemska
rastlina, vendar pa uspeva po vsej Evropi, gojena
na vrtovih ali v velikih nasadih.
Kemizem:
Droga vsebuje do 0.3% (redko več) eteričnega
olja z monoterpenskimi aldehidi (geranial, citral,
citronelal) in alkoholi (geraniol, linalool, citronelol)
ter seskviterpeni (-kariofilen, germakren D).
Poleg eteričnega olja vsebuje še številne fenolne
kisline (klorogensko, rožmarinsko, kavno ...) in
njihove glikozide ter flavonoide.

Melissae folium
Farmakopejska droga mora vsebovati

najmanj 4% celokupnih derivatov
cimetne kisline, računane kot
rožmarinska kislina.
Eterično olje melise pridobivajo z
destilacijo z vodno paro, zaradi majhne
vsebnosti v drogi pa je zelo drago. Zato
je na tržišču pogosto ponarejeno z
mešanjem z olji podobne sestave
(Citronellae aeth.), ali pa se celo
nadomešča z njimi.

Melissae folium
 Pripravki iz melise imajo sedativno, spazmolitčno in
karminativno delovanje. Navajajo tudi protibakterijsko in
protivirusno delovanje. V zvezi s slednjim deluje
obogačeni ekstrakt melise (70:1) proti virusu Herpes
simplex. Predvidevajo, da naj bi polifenolne kisline
preprečile vezavo virusa na receptorje na celični steni.
 Drogo uporabljamo za pomirjanje, pri blagi
nespečnosti in živčno pogojenih gastrointestinalnih
motnjah (krči, meteorizem). Že več stoletij so znane
melisine kapljice (Spiritus Melissae compositus -
Klosterfraumelissengeist, karmeličanske kapljice), ki
vsebujejo še eterična olja nekaterih drugih rastlin
(koriandra, muškatovca, klinčevca, limonovca, ingverja itd.).

Menthae piperitae folium – list poprove mete
Mentha x piperita – poprova meta

Menthae piperitae folium (Ph.Eur.)
Menthae piperitae aeth. (Ph. Eur.)
 Poprova meta je križanec med različnimi vrstami divje
rastočih met (glej sliko). Vzgojili so jo v Angliji v 17.
stoletju, potem pa se je hitro razširila v druge dežele.
 Kot križanec se lahko razmnožuje le vegetativno s
številnimi stranskimi poganjki. Poprova meta (var.
officinalis) je zbirno ime za več sort poprove mete, med
katerimi sta najbolj znani sorti Rubescens (črna poprova
meta z rdečkasto obarvanim steblom in listnimi žilami) ter
Palescens (zelena poprova meta z zelenim steblom in
žilami).
 Danes jo gojijo praktično povsod v zmernem podnebju.
Njena letna proizvodnja je več kot tisoč ton droge.

Križanje različnih vrst met pri vzgoji poprove mete
M. longifolia X M. rotundifolia
M. spicata X M. aquatica
M. piperita var. officinalis

(zbirna variacija)
M. rubescens M. pallescens

Menthae piperitae folium
Menthae piperitae aeth.
Kemizem:
 Droga vsebuje okoli 4% eteričnega olja,
katerega sestava je odvisna od sorte in od talnih
ter podnebnih razmer. Glavna sestavina je vedno
(-)-mentol (30-50%), sledijo (-)-menton (do 25%),
(-)-mentilacetat, (-)-mentofuran (0-10%), ki je
nezaželjen zaradi neprijetnega vonja, (+)-
pulegon, (+)-izomenton itd. Vsebuje tudi veliko
fenolnih kislin in flavonoidov.
 Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 19
ml/kg EO (nerazrezana droga)

OH O
(-)-mentol (-)-menton
O O O O
(+)-piperiton (+)-pulegon (+)-mentofuran (+)-izomenton

 Droga deluje spazmolitično na gladke mišice
prebavnega trakta, zato je holagog (relaksira sfinkter
Oddi in pospeši nastajanje žolča) ter karminativ. V
kombinaciji z drugimi drogami (Melissae folium) deluje
blago pomirjevalno. Mentol lokalno povzroča hladen
občutek.
 Drogo uporabljamo za simptomatsko zdravljenje
prebavnih motenj kot so npr. slaba prebava
(dispepsija) s krči v prebavilih, napihnjenost
(flatulenca), gastritis in enteritis. V ta namen
največkrat uporabljamo infuz, tinkturo ali etanolno-
vodne ekstrakte. V infuzu zaostane samo približno
četrtina v drogi prisotnega eteričnega olja, zato pa se
ekstrahirajo tudi druge, sinergistično delujoče spojine
(npr. flavonoidi).
 Največ droge ali sveže rastline porabijo za pridobivanje EO z
destilacijo z vodno paro. Po ohladitvi iz njega izpade mentol,
ki je pri sobni temperaturi trden. Farmakopeja predpisuje
območje vsebnosti ali maksimalno vsebnost za posamezne
sestavine EO,
Eterično olje v razredčenih pripravkih uporabljamo notranje v
iste namene kot drogo.
Zunanje ga uporabljamo za:
 za blažitev simptomov prehladnih obolenj (v obliki mazila ali
z inhalacijo), ker olajšuje izkašljevanje in v nosni votlini deluje
dekongestivno).
 pri pikih insektov, urtikariji ... ter pri bolečinah v sklepih in
mišicah.
 Veliko eteričnega olja porabijo za različne prehranske in
higienske izdelke, v parfumeriji in tobačni industriji.

Thymi herba – zel vrtne materine dušice
Thymus vulgaris – vrtna materina dušica
Lamiaceae – ustnaticee

Thymi herba (Ph.Eur.)
Thymi aetheroleum (Ph.Eur.)
Vrtna materina dušica (timijan) je do 40 cm visok

trajen polgrmiček. Raste v Sredozemlju, gojijo
pa ga tudi v številnih nesredozemskih deželah
(srednja Evropa, S. Amerika). Pogosto ga sadijo
na vrtovih kot začimbno rastlino, vendar pa v
hladnejših zimah pozebe.
Za drogo uporabljamo s posušenih nadzemnih
delov rastline osmukane liste in cvetove. V
poštev pride tudi v Španiji samonikla vrsta
Thymus zygis.

Thymi herba
Thymi aetheroleum
Kemizem:
Droga vsebuje 1 - 2.5% eter. olja, v katerem je
30-70% timola in 3-5% karvakrola (hlapnih
monoterpenskih fenolov) ter manjše količine
drugih monoterpenov (limonen, p-cimen,
terpinen itd.).
Farmakopeja predpisuje, da OH
mora droga vsebovati
najmanj 12 ml/kg eteričnega OH
olja, ta pa skupaj najmanj
40% timola in karvakrola.
timol karvakrol

Thymi herba
Thymi aetheroleum
 Zardi eteričnega olja je sekretolitični in sekretomotorni
ekspektorant, bronhospazmolitik in bakteriostatik in
fungicid (timol 25 krat močneje deluje proti
mikroorganizmom kot fenol in je zaradi večje lipofilnosti
manj toksičen za tkiva).
 Uporabljamo ga pri bronhitisu, krčevitem kašlju (oslovski
kašelj) in pri vnetjih zgornjih dihalnih poti. Zelo znana je
kombinacija listov timijana in korenine jegliča v različnih
zdravilnih pripravkih. Uporablja se tudi kot začimba in v
kozmetičnih izdelkih (zobne pasta, mila ...)
 V Sloveniji je oficinalen (FS) tudi tekoči ekstrakt timijana
po DAB.
Serpylli herba – zel poljske materine dušice
Thymus serpyllum – poljska materina dušica

Serpylli herba (Ph. Eur.)
Poljska materina dušica raste kot polegel, do 10

cm visok polgrmiček v večjih skupinah na
prisojnih travnatih pobočjih, kraških košenicah in
med skalami po vsej Sloveniji. Obstajajo
različne vrste in križanci, ki jih med seboj težko
ločimo, razlikujejo pa se tudi v sestavi eteričnega
olja in s tem tudi v vonju.
Za drogo uporabljamo cele ali razrezane cvetoče
nadzemne dele rastline.

Serpylli herba
Kemizem:
Droga vsebuje 0.1-0.6% eteričnega olja z do 4%
timola in do 33% karvakrola. Vsebuje še več
drugih sestavin (1,8-cineol, p-cimen, linalol, β-
kariofilen), relativna vsebnost posameznih
komponent pa je zelo odvisna od kemotipa.
ml/kg EO.
Delovanje je enako kot pri vrtnem timijanu, le
blažje. Droga je cenjena predvsem v ljudski
medicini.

Rosmarini folium – list navadnega rožmarina
Rosmarinus officinalis – navadni rožmarin Lamiaceae
- ustnatice

Rosmarini folium (Ph.Eur.)
Rosmarini aetheroleum (Ph.Eur.)
Rožmarin je grm Sredozemlja in marsikje ga sadijo za

žive meje. Gojijo ga predvsem v Španiji, Tunisu in
Maroku. Za drogo uporabljamo liste, ki jih najlažje
dobimo tako, da jih posmukamo s posušenih vejic.
Tako se najmanj poškodujejo.
Kemizem:
Droga vsebuje 1.0 - 2.5% eteričnega olja, v katerem
prevladujejo 1,8-cineol, kafra in -pinen, v vsebnosti
posameznih sestavin pa so razlike med maroškim,
tunizijskim in španskim tipom rožmarina. Vsebuje še
grenčine (karnozol), rožmarinsko kislino, flavonoide ...

Rosmarini folium
Rosmarini aetheroleum
ml/kg EO ter najmanj 3% celokupnih derivatov
cimetne kisline, računanih kot rožmarinska kislina.
Za eterično olje so za posamezne spojine podane
meje vsebnosti za španski, tuniški in maroški tip
olja.
 Droga je peroralno blag spazmolitik, karminativ,
stomahik in holagog. Poskusi na živalih so
pokazali pozitivno inotropno delovanje na srce in
koronarodilatorno delovanje, vendar šele v visokih
odmerkih. Kljub temu se, zlasti v ljudski medicini,
uporablja za izboljšanje cirkulacije.

Rosmarini folium
Rosmarini aetheroleum
 Pri zunanji uporabi v obliki olja, mazil ali kopeli

(predvsem gre za uporabo eteričnega olja)
deluje iritantno in pospešuje prekrvitev.
 Drogo uporabljamo notranje zlasti pri prebavnih

težavah, eterično olje pa zunanje pri bolečinah
v sklepih in mišicah ter za izboljšanje
prekrvitve v obliki kopeli. V ljudski medicini je
kot tonik zelo cenjeno rožmarinovo vino.

Salviae officinalis folium – list žajblja
Salvia officinalis – žajbelj

Salviae officinalis folium (Ph. Eur.)
Žajbelj je polgrmiček Sredozemlja, ki prekriva velike
površine suhih skalnatih področij. Liste ima zgoraj
sivozelene, spodaj pa volnato dlakave. Droga ima grenak
okus in značilen aromatičen vonj. Kultivirajo jo tudi v
nekaterih evropskih državah (Madžarska, Nemčija,
Francija).
Kemizem:
Droga vsebuje 1-2.5% eteričnega olja. Zanj so značilni
cineol, kafra in biciklična monoterpenska ketona  in 
tujon. Ketonov je lahko do 60%, vedno pa je več  kot 
izomere (~5:1). V drogi so še diterpenske grenčine
(karnozol), flavonoidi, rožmarinska kislina itd.
Vsebnosti sestavin eteričnega olja se razlikujejo od
podvrste žajblja in rastišča. Zelo cenjen je dalmatinski
žajbelj, saj vsebuje največ tujona.

Salviae officinalis folium
O O
Farmakopejska droga
(nerazrezana) mora
vsebovati najmanj 15 ml/kg EO.
Delovanje in uporaba: -tujon -tujon
 Droga deluje spazmolitično, protivnetno, protimikrobno,
adstringentno, antidiaforetično, antidiaroično in
zmanjšuje izločanje sline.
 Ker je  tujon nevrotoksičen (povzroča tahikardijo,
epileptiformne krče, depresijo, zmedenos), sta predoziranje
in dolgotrajna uporaba lahko nevarna. Zato nekateri
priporočajo uporabo žajblja le za grgranje in izpiranje ust
pri vnetjih v ustni votlini in žrelu ter za utrjevanje dlesni.

Salviae officinalis folium
 Zelo verjetno droga in njeni vodni izvlečki pri

predpisanem načinu uporabe niso nevarni za razliko od
etanolnih izvlečkov, ki vsebujejo več eteričnega olja.
 Žajbelj uporabljamo jih pri prebavnih motnjah, vnetju
črevesne sluznice in diareji. Notranja uporaba naj bo
kratkotrajna.
 Farmakopeja vsebuje tudi monografijo za tinkturo
žajblja (Salviae tinctura), ki jo pripravimo z
raztapljanjem 1 dela EO v 10 delih 70% (v/v) etanola.

Salviae sclareae aeth. – eterično olje muškatne kadulje
Salvia
sclarea – muškatna kadulja Lamiaceae -
ustnatice

Salviae sclareae aetheroleum (Ph. Eur.)
Je dvoletna sredozemska rastlina, ki zraste do

1m visoko. Zanjo so predvsem značilni veliki
pricvetni listi, ki so od vinsko rdeče do rožnate
barve, cvetovi pa so rožnate ali modre barve.
Kemizem:
Droga vsebuje do ~2% eteričnega olja, ki se po
sestavi bistveno razlikuje od žajbljevega. Tujona
praktično ni ali pa sme biti prisoten le v sledovih,
zato pa je največ linalola (do 24%) in
linalilacetata (do 78%).

Salviae sclareae aetheroleum
 Eterično olje uporabljajo kot aromatik v
proizvodnji likerjev, v parfumeriji, manj pa v
terapevtske namene.
 Drogo uporabljajo pri prebavnih motnjah, je
spazmolitik, antiseptik, emenagog... Podobno kot
žajbelj je primeren za grgranje pri vnetjih v ustni
votlini in žrelu.

Salviae trilobae folium – list trokrpe kadulje
Salvia triloba – trokrpa (grška) kadulja
Lamiaceae – ustnaticae

Salviae trilobae folium (Ph. Eur.)
Trokrpa kadulja (sin. S.fructicosa) je večletni polgrmiček (do
1m visok) z značilnimi trokrpimi dlakavimi listi. Raste
predvsem v Grčiji (Kreta, Ciper),nanjo pa naletimo tudi
drugod v Sredozemlju.
Kemizem:
Vsebuje 2 - 3% eteričnega olja, po farmakopeji najmanj 1.8
ml/kg, v njem pa prevladuje z več kot 60% 1,8-cineol, zato
ima značilen vonj po evkaliptu. Tujona je le ~ 5%, kafre pa ~
7%. Ostale spojine: rožmarinska kislina, karnozol, triterpeni,
flavonoidi itd.
Kot antiflogistik, blag adstringens in antiseptik jo uporabljajo
predvsem za grgranje pri vnetjih v žrelu in ustni votlini.

Origani herba – zel navadne dobre misli
Origanum vulgare – navadna dobra misel
Lamiaceae - ustnaticae
Origanum vulgare subsp. vulgare Origanum vulgare subsp. hirtum

Origani herba (Ph. Eur.)
V Sloveniji je zelo razširjena samo navadna

podvrsta navadne dobre misli – Origanum
vulgare subsp. vulgare, ki vsebuje manj
eteričnega olja kot dlakava podvrsta Origanum
vulgare subsp. hirtum.
Slednja podvrsta, imenujemo jo tudi grška dobra
misel (Origanum creticum = O. heracleoticum)
daje farmakopejsko drogo. Za to podvrsto je
značilno, da ima cvetove bele ali redkeje rožnate,
naša podvrsta pa ima rožnate do turkizno rdeče
cvetove. Tudi sestava eteričnih olj obeh podvrst je
precej drugačna.

Origani herba
Kemizem:
Grški origano vsebuje do 4% EO, v katerem so
glavne sestavine karvakrol, timol, p-mircen in
cineol. Farmakopeja predpisuje, da mora droga
vsebovati najmanj 25 ml/kg EO, to pa najmanj 1.5%
karvakrola in timola. Eterično olje lahko vsebuje več
timola ali več karvakrola, odvisno od kemotipa.
Ponavadi je glavnega fenola 60 ali več %.
 Zaradi visoke vsebnosti fenolov v eteričnem olju,
deluje droga podobno kot Thymi herba: je
ekspektorans, spazmolitik, antiseptik in
karminativ.
 Droga je znana začimba (npr. za pice).

Asteraceae - nebinovke
 Nebinovke skupaj z radičevkami (Cichoreaceae)
spadajo v red Asterales, med zraslovenčnice, ki
imajo cvetove združene v glavičasta socvetja
(koške), ki jih obdajajo številni zaščitni ovojkovi listi.
 Socvetje izgleda kot cvet. Posamezni cvetovi v
socvetju so cevasti ali jezičasti. Samo cevaste ali
cevaste in jezičaste cvetove imajo nebinovke,
samo jezičaste pa radičevke.
 Za obe družini so kemotaksonomski označevalci
seskviterpenski laktoni, namesto škroba pa imajo
kot rezervno hrano inulin. Za radičevke so značilni
smolni ali mlečni kanali, nebinovke pa pogosto
vsebujejo etrično olje, ki je v žlezah tipa asteracej.

Matricariae flos – cvet prave kamilice
Matricaria recutita (Chamomilla recutita) – prava kamilica
Asteraceae – nebinovke

Matricariae flos (Ph. Eur.)
Matricariae aetheroleum (Ph. Eur.)
Prava kamilica je enoletno zelišče, ki raste povsod v
zmernem podnebnem pasu, največ droge pa pridobivajo iz
gojene rastline v Egiptu, Argentini, Madžarski in Češki.
Kemizem:
Droga vsebuje 0.3-1.5% eter. olja z -bisabololom, -
bisabolol oksidi A,B in C, cis- in trans-enin
dicikloetroma, hamazulenom (nastaja iz matricina pri
pridobivanju eter. olja z destilacijo z vodno paro) itd.
Vsebuje tudi številne flavonske in flavonolske glikozide,
kumarina umbeliferon in herniarin, sluzi itd.
Sestava eteričnega olja je odvisna od porekla in sorte
kamilice. V grobem ločimo bisabolol-oksidni in
levomenolski (-bisabololski) tip glede na to, katere
spojine prevladujejo.

Matricariae flos
Matricariae aetheroleum
OH OH
O
O
OH
-bisabolol -bisabolol oksid A -bisabolol oksid B
H
O
O O O
H
cis-enin diciklo eter trans-enin diciklo eter

Matricariae flos
Parmakopeja predpisuje, da mora droga vsebovati
najmanj 4 ml/kg EO ter najmanj 0.25% apigenin 7-
glukozida.
Oficinalno je modro eterično olje (pridobljeno z destilacijo
z vodno paro), ki mu moramo z GC določiti tip.
bisabolol-oksidni tip (%) -bisabololni tip (%)
bisabolol oksidi 29 - 81
-bisabolol 10 -65
hamazulen ≥ 1.0 ≥ 1.0
cel. bis. oksidi 20
in -bisabolol
Matricariae flos
 Droga deluje protivnetno, spazmolitično, karminativno,
protibakterijsko, protiglivično in antiulcerogeno ter blago
sedativno.
 Ustrezne pripravke iz droge ali eteričnega olja uporabljamo
notranje pri krčih in vnetjih prebavnega trakta (ulkus,
gastritis, enteritis, colitis, napenjanje)
 pri vnetjih dihal v obliki inhalacije
 za grgranje in izpiranje pri vnetjih žrela in ustne votline
(angina, ekstrakcija zob ...)
 v obliki kopeli ali za ispiranje pri vaginalnih in analnih vnetjih
 topikalno pri vnetjih in poškodbah kože (rane, piki, razjede,
tvori...).
Matricariae flos
 Izvlečki droge imajo boljši učinek kot samo eterično
olje, saj delujejo protivnetno in spazmolitično tudi
druge spojine, zlasti nekateri flavonoidi.
Farmakopeja vsebuje tudi monografijo kamiličnega

tekočega ekstrakta – Matricariae extractum
fluidum, ki mora vsebovati najmanj 0.30% modrega
EO.

Chamomillae romanae flos – cvet rimske kamilice
Chamaemelum nobile (Anthemis nobilis) – rimska
kamilica Asteraceae - nebinovke

Chamomillae romanae flos (Ph. Eur.)
Rimska kamilica je trajnica, ki je precej podobna pravi
kamilici, ima pa nekoliko večje cvetne glavice. Samoniklo
raste v J. in Z. Evropi (Španija, Francija, Belgija), gojijo pa jo
v Nemčiji, Belgiji in Angliji. S selekcijo so razvili sorte,
katerih glavice sestavljajo samo beli jezičasti cvetovi –
tako imenovane “double flowers head” sorte, iz katerih se
pridobiva tudi farmakopejska droga.
Kemizem:
Droga vsebuje 0.3 – 2-5% EO (farmakopeja najmanj 0.7%).
Eterično olje je prijetnega, vendar povsem drugačnega vonja
kot pri pravi kamilici. Sestavljajo ga predvsem estri
angelicinske, tiglične, metakrilne in izomaslene kisline z
butanolom, izobutanolom, amilnim in izoamilnim alkoholom
itd. Drogi dajejo grenak okus seskviterpenski laktoni
(nobilin), prisotni so še flavonoidi, fenolne kisline itd.

Chamomillae romanae flos
 Droga je amarum-aromatik, karminativ,
spazmolitik (apigenin), antiflogistik in
antiseptik (seskviterpenski laktoni).
 Njena uporaba je praktično enaka kot pri pravi
kamilici. Veliko jo uporabljajo zlasti v Veliki
Britaniji, Belgiji, Franciji in ZDA.
 Uporablja se zlasti pri prebavnih motnjah (krči,
napenjanje, pomanjkanje apetita), pri vnetjih v
ustih in žrelu, pri menstrualnih bolečinah itd.

Absithii herba – zel pravega pelina
Artemisia absintium – pravi pelin

Absinthii herba (Ph.Eur.)
Pravi pelin je trajnica, polgrmiček, katerega spodnje liste in

neolesenele zgornje dele cvetoče rastline uporabljamo za
drogo. Samoniklo raste v severni Afriki, južni Evropi, dobro
pa uspeva tudi v zmernem podnem pasu, kjer ga gojijo v
velikem obsegu.
Ves nadzemni del gosto prekrivajo dlake v obliki črke T,
zato je rastlina srebrne barve. Socvetje je dvojno: glavice z
rumenimi cevastimi cvetovi so združene v grozdasta
socvetja.
Kemizem:
Droga vsebuje 0.2- 1.5% eteričnega olja, katerega
sestava je odvisna od kemotipa; določeni kemotipi
vsebujejo pretežno - in -tujon, drugi sabinil acetat ali
krizantemil acetat oz. -epoksiocimen. V drogi so še
seskviterpenske grenčine, flavonoidi in čreslovine.

Absinthii herba
H3C OH H3C OH
H3C
H3C
OH
H3C
O O CH3
O
H3C
CH3 O
absintin artabsin
O
O
Farmakopejska droga mora vsebovati

najmanj 2ml/kg EO in mora imeti
grenkobno vrednost vsaj 10 000.

Absinthii herba
 Kot amarum aromatik uporabljamo drogo
tradicionalno pri pomanjkanju apetita in dispepsiji. Za
druge učinke ni dokazov.
 Največ pelina porabijo za izdelavo alkoholnih pijač,

predvsem »absinta«, pelinkovca, ki je bil do nedavno
zelo popularna pijača. Nevrotoksičnost tujona pri
absintizmu dopoljnjuje običajne simptome alkoholizma
z epileptiformnimi krči. Zato so že pred desetletji v
zahodnoevropskih državah prepovedali izdelavo te
pijače, ki pa se danes vrača in postaja, z nekoliko
manjšo vsebnostjo tujona, spet modna pijača
mondenih krogov.

Millefolii herba – zel navadnega rmana
Achillea millefolium – navadni rman

Millefolii herba (Ph. Eur.)
Navadni rman je agregat različnih genotipov (podvrst in

celo mikrovrst) ki se razlikujejo v kemizmu, nekateri pa tudi
v izgledu (npr. barvi cvetov). Je do 80 cm visoko trajno
zelišče, ki raste po travnikih, gozdnih obronkih, nasipih,
obdelanih tleh itd. po vsej Sloveniji, sicer pa je rastlina
Evrope, severne Azije in S. Amerike.
Kemizem:
Poleg grenkih seskviterpenskih laktonov (glej grenčine)
vsebuje eterično olje (0.2-1%). Sestava eteričnega olja je
odvisna od števila kromosomov. Praviloma samo
tetraploidi vsebujejo proazulene, iz katerega pri destilaciji
nastajajo azuleni, med njimi tudi hamazulen. V drogi so
prisotne še druge učinkovine, med katerimi so za
delovanje pomembnejši flavonoidi.

Millefolii herba
Farmakopejska drogo sestavljajo cvetoči vršički in

mora vsebovati najmanj 2 ml/kg EO, v njem pa
najmanj 0.02% proazulenov, računanih kot
hamazulen (s tem so izključene sorte rastline, ki ne
vsebujejo proazulenov – eterično olje mora biti
modro ali zeleno)
 Droga in njeni pripravki delujejo antiflogistično,
spazmolitično, karminativno in holagogno,
antimikrobno in antifungično.
 Zaradi grenčin jih uporabljamo kot stomahik in za
izboljšanje apetita.
 Sicer pa je zunanja in notranja uporaba precej
podobna kot pri kamiličnih cvetovih.

Citronellae aetheroleum – eterično olje citronele
Cymbopogon winterianus – citronela
Poaceae – trave
Vrste Cymbopogon – limonske

trave, ki rastejo oz. jih gojijo v
Indiji, na Šri Lanki, Javi, Srednji
in Južni Ameriki ter Angoli,
vsebujejo eterična olja z vonjem
po limoni. Med posameznimi
vrstami so razlike v sestavi
eteričnega olja.
EO, dobljena iz azijskih vrst, se
uporabljajo namesto pravega
melisinega EO.

Citronellae aetheroleum (Ph. Eur.)
Kemizem:
Limonske trave vsebujejo okoli 1% EO. Evropska
farmakopeja predpisuje eterično olje iz vrste javanskega
cimbopogona – citronele (Cymbopogon winterianus).
Eterično olje dobijo z destilacijo z vodno paro, predpisana
pa so območja vsebnosti za posamezne glavne
komponente. Največ je citronelala (do 45%), sledijo
geraniol, citronelol, geranilacetat, limonen, geranial in neral.
Uporaba:
 kot nadomestek melisinega eteričnega olja
 v aromaterapiji in v pripravkih za kopeli
 v kozmetiki
 kot aroma v sredstvih za pranje, odišavljanje in v različnih
čistilih.
Vanillae fructus – plod vanilije
Vanilla planifolia – dišeča vanilija
Orchidaceae – kukavičevke

Vanillae fructus
Vanilija je dolga ovijalka, ko jo gojijo v tropskih

predelih. Oprašujejo jo določeni insekti ali kolibriji, če
jih ni, pa je potrebno umetno opraševanje. Še ne
povsem zrele, okoli 20 cm dolge plodove potrgajo in jih
počasi sušijo (fermentirajo). Plodovi pri tem potemnijo
in postanejo aromatični. Na njihovi površini se pojavijo
kristali vanilina.
Kemizem:
Droga vsebuje 1- 4% vanilina, ki nastaja iz glikozidov
vanilozida in vanilolozida. Drogo in izolirani vanilin
uporabljamo kot aromatik in korigens vonja in okusa
v farmacevtiki in prehranski industriji. Vanilin
pridobivajo tudi polsintezno iz eugenola.

Vanillae fructus
CH2CH CH2 CHO CH2OH
h h
OCH3 i OCH3 OCH3 i
OH d O glukoza O glukoza d
r r
eugenol vanilozid vanilolozid
o o
l l
i CHO CH2OH i
z z
a oksidacija a
polsinteza
OCH3 OCH3
OH OH
vanilin vanilil-alkohol

Zingiberis rhizoma – korenika pravega ingverja
Zingiber officinale – pravi ingver
Zingiberaceae – ingverjevke

Zingiberis rhizoma (Ph. Eur.)
Pravi ingver je do 1m visoka trajnica, ki jo že od

nekdaj gojijo v tropskih predelih sveta, zlasti v
Indiji, na Kitajskem, na Indonezijskem polotoku in
v tropskih predelih Afrike ter Avstralije. Korenika
je v ravnini razvejana in sploščena.
Kemizem:
Vsebuje 2.5 - 3% eteričnega olja, katerega
sestava je odvisna od izvora droge. Običajno
prevladujejo seskviterpeni kot npr. zingiberen.
Nehlapne sestavine droge so fenilalkanoni in
fenilalkanonoli ostrega okusa (gingeroli in
sogaoli). Farmakopeja predpisuje, da mora biti
korenika delno ali popolno olupljena in mora
vsebovati najmanj 15 ml/kg EO.

Zingiberis rhizoma
HO
zingiberen zingiberol
O OH O
H3CO CH3 H3CO CH3
(CH2)n (CH2)n
HO HO
gingeroli (n = 1 do 10) sogaoli (n = 3 do 10)

Zingiberis rhizoma
 Koreniko največ uporabljajo kot začimbo.
 Je ostra aromatična droga (acria aromatica), stomahik,
antiemetik, povečuje apetit in tonizira mišice prebavil.
 V zadnjih letih je aktualna kapsulirana uprašena droga za
lajšanje simptomov potovalne slabosti (navzeje,
bruhanja). Odsvetujejo pa njeno uporabo pri slabosti v
prvih mesecih nosečnosti.
 V zadnjem času so ugotovili, da ima ingver tudi
antihepatotoksično, kardiotonično, antitrombotično in
antimikrobno delovanje, zniževal pa naj bi holesterol.

Curcumae xantorrhizae rhizoma – korenika javanske
kurkume Kurkuma xathorrhiza – javanska kurkuma
Zingiberaceae – ingverjevke

Curcumae xantorrhizae rhizoma (Ph. Eur.)
Javnska kurkuma raste samoniklo v tropskih predelih

jugovzhodne Azije, gojijo pa jo tudi drugod v tropskih in
subtropskih področjih. Korenika je na prerezu rumene
barve in je aromatičnega vonja, nekoliko grenkega ter
ostrega okusa.
Kemizem:
Droga vsebuje 1-2% nehlapnih rumenih barvil –
kurkuminoidov (dicinamoil metan derivatov), med kateri
je največ kurkumina. Vsebuje 3-12% EO, ki ga sestavljajo
povečini seskviterpeni: β-kurkumen, ar-kurkumen in za
to vrsto kurkume značilni ksantorizol. Farmakopejska
droga mora vsebovati najmanj 50 ml/kg EO in najmanj
1.0% kurkuminoidov, računanih kot kurkumin.
Curcumae xantorrhizae rhizoma
CH3
CH3 H3C
HO
H3C CH3
O O
H3C CH3 H3C ksantorizol
ar - kurkumen
-turmeron ar-turmeron
O O
CH3O OCH3
HO kurkumin OH

Curcumae xantorrhizae rhizoma
V terapiji jo uporabljamo kot holagog - holeretik
in holekinetik (vendar ne pri zapori želčevoda),
kot protivnetno sredstvo (mehanizem še ni
pojasnen), kot stomahik in karminativ. In vitro
raziskave in na živalih so pokazale na
antihepatotoksično in protitumorno delovanje
kurkumoidov. Kurkumoidi so citotoksični;
inhibirajo mitozo in povzročajo mutacije. O
njihovi peroralni toksičnosti za človeka ni
podatkov.

Calami rhizoma – korenika navadnega kolmeža
Acorus calamus – navadni kolmež
Araceae - kačnikovke

Calami rhizoma
Kolmež je trajnica vlažnih rastišč Indije, Evrope in S. Amerike.

Vrsta vključuje več variacij: diploidno ameriško (2n), triploidno
evropsko (3n, sterilno) in tetraploidno indijsko (4n). Zraste do
1m visoko, dvospolni drobni cvetovi pa so razvijejo na do 10 cm
dolgem betiču. V zmernem pasu se plodovi ne razvijejo, zato se,
npr. v Sloveniji razmnožuje le vegetativno.
Kemizem:
Droga vsebuje 2 – 6% eter. olja, ki je v celicah zračnega
parenhima. Prevladujejo seskviterpeni in fenilpropani. Vsebnost
eteričnega olja in njegova sestava je odvisna od ploidnosti.

Calami rhizoma
 Evropska variacija vsebuje mono- in

seskviterpenske spojine (kamfen, p-cimen,
kadinen, linalol, acorenon ...) ter fenilpropane
(10%), med katerimi je največ -azarona.
 Ameriška variacija namesto -azarona vsebuje
siobunon in grenki akoron.
 V eteričnem olju indijske variacije je do 96% -
azarona. Vsebnost -azarona je pomemben
podatek, saj je spojina toksična; dolgotrajno
tretiranje podgan z eteričnim oljem indijske
variacije kolmeža povzroči nastanek
duodenalnega tumorja, pri miših pa čisti -azaron
deluje hepatokarcinogeno.

Calami rhizoma
O
H3CO
O
OCH3
OCH3 O
-azaron siobunon akorenon akoron
Droga je amarum-aromatik, stomahik in karminativ ter
blag sedativ (zaradi -azarona). Zunanje je rubefacient.
Ameriška droga je varna, za evropsko pa kljub relativno
nizki vsebnosti -azarona velja, da se izogibamo njene
dolgotrajne notranje uporabe.

XIV - Etericna Olja 2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

XIV - Etericna Olja 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ETERIČNA OLJA 2

 Za predstavnike te družine je značilno, da so

Andrej Umek - Farmakognozija 2

Andrej Umek - Farmakognozija 3

Andrej Umek - Farmakognozija 4

Andrej Umek - Farmakognozija 5

 Sivka je sredozemska rastlina, ki jo ponekod gojijo

Andrej Umek - Farmakognozija 6

Preglednica: Vsebnost (%) posameznih sestavin eteričnega

linalilacetat linalool 1,8-cineol kafra

Lavandula angustifolia 35-50 30-40 / /

Lavandula latifolia 2-10 20-30 20 20

Lavandula hybrida 15-30 40-45 10 10

Andrej Umek - Farmakognozija 7

Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 15

Glavne sestavine olja so linalol, linalilacetat,

Andrej Umek - Farmakognozija 8

Andrej Umek - Farmakognozija 9

Andrej Umek - Farmakognozija 10

Navadna melisa je trajnica , polgrmiček, katerega

Andrej Umek - Farmakognozija 11

Farmakopejska droga mora vsebovati

Andrej Umek - Farmakognozija 12

Andrej Umek - Farmakognozija 13

Andrej Umek - Farmakognozija 14

Andrej Umek - Farmakognozija 15

M. piperita var. officinalis

Andrej Umek - Farmakognozija 16

Andrej Umek - Farmakognozija 17

(+)-piperiton (+)-pulegon (+)-mentofuran (+)-izomenton

Andrej Umek - Farmakognozija 18

Andrej Umek - Farmakognozija 20

Andrej Umek - Farmakognozija 21

Vrtna materina dušica (timijan) je do 40 cm visok

Andrej Umek - Farmakognozija 22

Andrej Umek - Farmakognozija 23

Andrej Umek - Farmakognozija 25

Poljska materina dušica raste kot polegel, do 10

Andrej Umek - Farmakognozija 26

Andrej Umek - Farmakognozija 27

Andrej Umek - Farmakognozija 28

Rožmarin je grm Sredozemlja in marsikje ga sadijo za

Andrej Umek - Farmakognozija 29

Andrej Umek - Farmakognozija 30

 Pri zunanji uporabi v obliki olja, mazil ali kopeli

 Drogo uporabljamo notranje zlasti pri prebavnih

Andrej Umek - Farmakognozija 31

Andrej Umek - Farmakognozija 32

Andrej Umek - Farmakognozija 33

Andrej Umek - Farmakognozija 34

 Zelo verjetno droga in njeni vodni izvlečki pri

Andrej Umek - Farmakognozija 35

Andrej Umek - Farmakognozija 36

Je dvoletna sredozemska rastlina, ki zraste do

Andrej Umek - Farmakognozija 37

Andrej Umek - Farmakognozija 38

Andrej Umek - Farmakognozija 39

Andrej Umek - Farmakognozija 40

Origanum vulgare subsp. vulgare Origanum vulgare subsp. hirtum

V Sloveniji je zelo razširjena samo navadna

Andrej Umek - Farmakognozija 42

Andrej Umek - Farmakognozija 43

Andrej Umek - Farmakognozija 44