S l o v e n s k e n a r o d n e p r a v l j i c e in pripovedke

Zbral
B . Kr e ft
PREDGOVOR.
Ta mala peteset n a r o d n i h , p r a v l j i c i n p r i -
p o v e d e k obsegajoa zbirka utegne primerna biti pogoju,
ki ga je gospod izdavatelj Ljudske knjinice" v svojem
pozivu svoje dni zaznamoval. Namenjena je v prvej vrsti
p r i p r o s t e mu ljudstvu kot prijetno in pouno berilo.
Nastala je bila iz njegovih ust in vraa se mu zopet z
namenom, da varuje ustno sporoilo pogina in pomlaja
spomin, kjer je za spominke narodnega slovstva e ne-
koliko otrpnol. V drugej vrsti bodo pa menda tudi naemu
r a z u mn i t v u povei, posebno onim, ki se bavijo z
narodnimi pravljicami in pripovedkami.
Kar je v mnogih raznovrstnih asopisih in knjigah
razkropljeno, sestavljeno je tu v prirono rabo. Vse je
tako natisneno, kakor stoji v dotinem izvirniku, samo
pravopis se je toliko ugladil, da je kolikor toliko enoten.
Neizpremenjene pak ostale so pripovedke prvotno v raz-
reji natisnene.
Nabiratelji posameznih pripovedek, kolikor se jih je
podpisalo, so: A. Benignar (2, 9) J. Benignar (36)
J. Bile (27) J. Bohinc (21) Fr. Erjavec (18, 40)
J. Juri (5, 6, 7) Iv. Macun (23) J. Novak (37)
F. . Peenikar (14, 15, 16) L. Podgoriki (3, 13, 25,
39) F. Pohorski (22) Eaiev B. (26) J. Tuek
(8, 32, 33, 34, 35, 41 a b) M. Valjavec (17, 19, 41 i d,
42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50) J. J. (28) T P.
(10, 11, 12) A. Zp. (4) A. . (38).
B. Krek.
1.
Vila prijateljica in meseci prijatelji.
Neka hudobna enska primoi s svojim revnim moem
malo deklico z imenom Marica. Potlej ji Bog da, e eno
pravo her, katero ljubi in goji ve ko oko svoje. Pastorke
pa, ki je bila dete dobro in prelepo, kar ne more s krajem
oesa videti; zato jo preganja, mui in mori, da bi jo po-
prej vkonala, mee ji najslabeje ostanke jedi in e to
kakor psu; celo kajega repa, ako bi ga bila imela, bi ji
ga dala j est i ; in namesto na posteljico, jo poilja v neko
staro korito spat.
Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem
dobra in potrpeljiva, in da lepe raste ko njena hi, si
misli in misli, kako bi nala uzrok sirotico spoditi od
hie, ter si eno izmisli.
Nekega dne polje ona svojo her in pastorko volno
prat; heri da bele volne, pastorki pa rne, ter ji ostro
zauga: Ako mi ti te r ne volne tako b e l o ne opere,
kakor jo bo moja Mi, ne pridi mi ve domu, sicer te bom
iztepla od hie." Uboica pastorka milo plae, prosi in
govori, da ji tega ni mogoe storiti; ali vse je bilo za-
stonj. Ker vidi, da ni milosti, oprti volno in gre plakaje
za polsestro. Ko pridete na vodo, razprtite svoja bremena
in zanete prati; kar se jima neko lepo belo dekle od
nekod pridrui in ju pozdravi: Dobra srea, prijateljici!
jeli vama treba pomoi?" Maohina hi posmehovaje ree:
8
Ljudska knjinica"
Meni ni treba pomoi, moja volna bo koj bela; ali tukajle
nae pastorke volna ne bo koj." Na to stopi ono tuje dekle
k alostni Marici reko: Daj! bove videle, ako se bo
dala ta volna oprati belo ?" Obe ponete zdaj ikljati in
prati, in hipoma se beli rna volna, kakor mladi sneg.
Ko operete, spet ona bela prijateljica nekamo zgine. Ma-
oha videvi to belo volno, se udi in jezi, da nima uzroka
preganjati pastorke.
Nekoliko asa za tem pride buda zima in sneg. Hu-
dobna maoha e zmirom misli, kako bi nesreno pastorko
zatiravala; sedaj zapove j i : Vzemi kosec in spravi se v
goro, ondi mi naberi zrelih jagodic za novo leto; ako mi
jih ne prinese, t i je bolje, da ostane na gori." Sirotica
Marica milo plae, prosi in govori: Kak bom reva jaz
sedaj v ostri zimi dobila zrelih jagodic?
-
' Ali vse zastonj
mora vzeti kosec in iti.
Ko hodi vsa objokana po gori, srea dvanajst junakov,
katere pozdravlja lepo. Oni prejmejo pozdrav prijazno ter
jo vpraajo: Kamo gazi, mlada ljuba! po tem snegu
tako zaplakana?" Ona jim lepo pove vse. Junaci ji reejo:
Mi t i bomo pomagali, ako nam ume povedati, kateri
mesec celega leta je najbolji?" Marica ree na t o: Vsi
so dobri, ali mesec sue je najbolji, ker nam prinaa
najve upanja." Oni zadovoljni z odgovorom reejo: Pojdi
le v to prvo lebice (dolino) na prisolnce, ondi dobi ja-
godic, kolikor te je volja." In res prinese maohi za novo
leto poln kosec najlepih jagodic, in pove, da so pokazali
jih ji junaci, katere je sreala na gori.
Nekoliko dni kasneje, ko je odjenjala zima, govori
mati svoji heri: Pojdi tudi t i v goro po jagode, morda
najde one junake, da ti dajo kakno sreo, ker so e
.nai umazani pastorki se skazali tako udno dobrotljivi."
Narodno pripovedke"
9
Hi se oabno oblee, vzame kosec, in skaklja vesela v
goro. Priedi tamo, srea res onih dvanajst junakov, ka-
terim napuhnjeno ree: Pokaite mi, kje rastejo jagodice,
kakor ste pokazali nai pastorki." Junaci reejo: Dobro,
ako ugane, kateri mesec celega leta je najbolji?" Ona
hitro odgovori: Vsi so hudi, mesec sue pa je najhuji.'
f
Ali na te besede se vsa gora hipoma naoblai, in vsa
nevremena vdarijo na njo, da je komaj prisopila domu.
Ti junaci so bili dvanajsteri meseci.
Med tem se dobrota in lepota psovane pastorke raz-
glasi dale po deeli, in nek poten, bogat in mlad gospod
sporoi njeni maohi, da bo t a in t a dan s svojo lahto
priel pastorko za eno snubit. Maoha. zavistna tej siroti,
ji ne zine ne besedice od tega, ampak misli svojo her v
to sreo potisniti.
Kedar pride napovedani veer, stira brezvestna ma-
oha svojo pastorko zgodaj v korito spat, potle oisti
hio, napravi veerjo, naopiri svojo her, kolikor jo naj-
ve more, ter jo posadi s pletilom v rokah za mizo. Na
to se pripeljejo snubai, maoha jih prijazno sprejme, po-
pelje v hio ia jim govori: Tukajle je moja mila pa-
storka." Ali kaj pomaga! ker so v tej hii imeli petelina,
ki pone na ves glas in brez prestanka peti: Kukurikii,
lepa Marica v koritu! kukuriku, lepa Marica v koritu!
itd." Ko snubai zaujejo in razumejo petelinovo petje,
velijo, naj se jim prava pastorka pripelje iz korita; in
ko jo ugledajo, se ne morejo dosti nauditi njeni lepoti
in ljubeznjivosti, ter jo e tisti veer seboj peljejo,
hudobna maoha ia njena her pa ste ostale osramotene
pred vsemi ljudmi. Marica pa je bila srena s svojim
moem in z vso svojo hio do velike starosti in lahke
10 ^Ljudska knjinica"
smrti, ker ji je bila Vila prijateljica in vsi meseci
prijatelji.
2.
Praprotovo seme.
Med zelia, ki imajo vasi udno mo, da nam
vtegnejo v mnogih reeh pomagati ali kodovati ali pri-
hodnjo sreo ali nesreo prorokovati, spada tudi praprot.
Ali cela bilina ni zato dobra, le seme se more lahko po-
rabiti. Praprotovo seme ima pa svojo mo ravno o kresu,
kedar je najdalji dan, pa najkraja no. Posluaj, kaj
se je nekdaj pripetilo. Imel je neki gospodar hlapca. Vro
dan je bil; kosila sta pa celi dan na travniku ter zveer
e trudna domu prila. Gospodar ukae hlapcu po ve-
erji, naj oba vola na pao ene, ker drugi dan pojdejo
po seno na najdaljnji travnik. Hlapec uboga, eravno ne
prerad, ker raji bi bil spat el. Komaj pride na travnik,
kamor je vola zagnal na pao, e se truden vsede na
kamen in zadremlje. Zbudivi se, ne vidi ve volov.
Hitro poskoi na noge in ju gre iskat. Dolgo je e hodil,
in ves je bil e truden vsled kratkega spanja, e ve pa
od slabega pota. Preklinjal je groze se, da bo vola pre-
tepel, ker sta se mu skrila. Ali kmalu k njegovemu ve-
selju ju je zapazil v neki dolinici, ki sta med prapotjo
mirno leala in prevekovala. Stopi polahkoma blie, ter
se pripravlja, kako j u bode najbolj pretepel. Ali ves se
prestrai, ko zaslii glas starega vola, ki je govoril mlaj-
emu te besede: ^Blagor tebi, tavori, ki bo e dolgo
Narodiie pripoyedke" 11
asa ivel, in dobro klajo si e pri gospodarju sluil, jaz
bom pa moral e prihodnjo jesen poginiti, in moje meso
bodo ljudje pojedli, kakor je e njihova navada." a-
lostno je to izrekel proti mlajemu tovariu, in debela
solza se mu je udrla po licu. Prihodnjo pomlad pa," pravi
dalje, bo t i z novim tovariem za repo oral; ali ko bo-
dete e nekoliko brazd na njivi zorali, prikazala se bo
izpod brazde velika in strana kaa. Vdrla jo bo za go-
spodarjem, ki bo ravno pluil, ter ga bo v nogo smrtno
piila". Pa kaj, ali se mu ne bode moglo pomagati?"
popraa mlaji. Nobeden drugi mu ne bi mogel po-
magati, le samo hlapec." Ree na dalje starec. Hlapec
bi mu pomagal, ako bi kai, br ko se bo pokazala, z
gorjao pravo pot do gospodarja pokazal. Ali vstaniva
in pojdiva domu, hlapec naju e ie, in gorje nama, e
naju dobi." To izree, v staneta ter gresta proti domu;
hlapec je el pa miren in pohleven za njima, e olatati
se ni upal nobenega, tako se je bal. Ko se je jesen
pribliala, je res gospodar starega vola prodal; in v mes-
nici je prodani konec storil. Prihodnjo pomlad, ko so za
repo orali, zgodilo se je vse na tanko, kar je vol na kresni
veer govoril. Kaa je prilezila izpod brazde, ter jo vdrla
za gospodarjem z odprtim gobcem. Ali hlapec je dobro
na njo pazil, ter jej z gorjao repinjo stolkel. Gospodar,
videvi, kako udno ga je hlapec reil, popraa ves zavzet
hlapca, od kod da je on to vedel? Ta je pa vse povedal,
kar sta se vola pogovarjala. Hlapec pa ni vendar isto ni
vedel, kako da je on ravno t akrat slial vola govoriti.
Ni ni vedel, da se mu je bilo praprotovo seme v kornje
vsulo; ko bi bil pa to vedel, ni bi ne bil slial.
12
B
Ljudska knjinica"
3.
Pripovedka o smrti.
ivel jeoogatin. Prila je smrt po-nj. Ker bi bil rad
e ivel, nagovarja jo in prosi, da mu prizanese, pa za-
stonj. Kaj tedaj stori? Vda se trdosrnici na videz.
Le poakaj malo, je djal, da te pogostim, potlej pa poj-
deva." Smrt se ne brani. Pelje jo vkonobo, pokae j i naj-
vei sod vina in veli, naj pije, kolikor hoe. Ne da si smrt
dvakrat veleti. Kar nagne in prazen je sod. Pelje jo k
drugemu, spraznila ga je, kador bi kviko pogledal. Potem
gresta e k tretjemu. Tudi ta je bil kmalu prazen, samo
da vpijanila se je bila. Bogatinu je bilo to prav po vei,
zakaj to je nameraval, da bi jo loe vkanil. Bacne jo v
prazni sod in gazatvori, da pijana sirota ni mogla nikjer
ven. Cez nekaj asa se strezni, in ko vidi, da je v jei, da
jo je bogatin vkanil, jame toiti in jadikovati. Rada bi
iz soda, pa ne more. Prosi in prosi, pa bogatina ne more
preprositi. Imel je zaprto celih sedem let.
Med tem ni nihe umrl. Svet se je pomnoil in po-
hudobil, da je bila groza. Bogu se to milo stori. Polje
toraj angelja na zemljo k bogatinu, da smrt izpusti iz za-
pora. A tudi angelju se ustavlja. Ne izpustim je grdu-
hinje, je djal, dokler mi za trdno in poteno ne obljubi,
da je ne bo nikdar ve po me." In morala mu je oblju-
biti, da ga ne bo nikoli ve nadlegovala.
Zdaj pa je tem bolj divjala. Hotla je nadomestiti,
kar je zamudila v sedmih letih. Nastala je kuga, nastale
so druge bolezni, za kterimi je pomrlo brez tevila ljudi.
Cepali so kakor muhe v jeseni, ko jih mrzlota omamlja.
Narodne pripovedke"
13
Vse je tugovalo, le bogatin je bil vesel. Zdrav kot riba
v vodi, ali tica pod nebom je ivel v lepem blagostanji brez
vseh skrbi. Pa kaj ! ker mu ni bilo mo vedno mlademu
ostati. Postaral se je. Sive starosti ves polomljen bil je
nadleen druim in samemu sebi; rad bi bil umrl, pa ni
mogel. Smrti ni bilo ponj. Sel je je kriem sveta iskat.
Ie jo e dandananji povsod po svetu, pa je ne more
najti nikoli nikjer. Vedno se mu umie. Nael jo bo, pra-
vijo, pa e ne kmalu; in kedar jo bo dobil, ne bo dolgo
ve, da bo sodni dan.
4.
Jurij kova.
ivel je svoje dni kova Jurij, prav vesel in smeen
moieek. Necega dne stopita moa k njemu v kovanico,
opraena in trudna dolgega potii, ter ga za jedi poprosita.
Bila sta Jezus in sv. Peter. Jurij jima postree. Pri od-
hodu veli mu mlaji popotnikov, bil je Jezus, da si voli
t ri rei, naj si bodo, katere hoejo, pa pristavi, da naj-
boljega ne pozabi. Kova ju od strani ogleduje; vajina
obleka, si misli, ne kae, da bi obljubo spolniti zamogla,
ali ne obotavlja se ter urno ree: Ako tedaj vse voliti
smem, kar hoem, volim si monjico, vedno polno dvajsetic."
Komaj izgovori, e mu poda Jezus monjico polno
dvajsetic. Veselja mu srce poskakuje, ko vidi lesketee
dvajsetice. No, zdaj si voli drugo, pa ne pozabi naj-
boljega", veli zopet popotnik.
Saj najbolje e imam", ree Jur i j , e ste pa e
tako dobrotni, pa mi dajte pipo, vedno tobaka polno."
14
aLjudska knjinica"
Popotnik see v ep in mu pomoli pipo. Zdaj ga
opominja e v tretje voliti. Kaj mi pa e manjka?"
misli kova, encaj, e vem! Dajte mi mavho take last-
nosti, da bom rekel notri" in koj bo moral notri biti,
komur bom veleval. Tako mislim se svoje sitne babure
odkriati, da ne bo zmiraj nad mano revskala." Pot-
nika mu tudi to dasta, ter odideta.
Vesel in bogat je zdaj bil Jurij. In zakaj pa ne?
Imel je denarja dovolj, denar pa, to vsak \6, je ez vse
na svetu. Pripeti se pa enega dne, da gre Jurij k nekemu
daljnemu lahtniku. Se ve da svojih treh rei ne pozabi
doma. Ko tema nastaja, stopi v neki mlin in poprosi za
prenoie. Srno radi, mu odgovore, ali e mi moramo po
noi iz hie beati, ker pri nas strai. ,,Kaj bo to
1
', od-
govori kova, ,.strahov se jaz ne bojim, le prenoite me."
Peljejo ga v prazno sobo in ga samega puste. Ura
odbije polu noi zdaj jame po vsi hii ropotati, da je
bilo kaj. Odpro se duri in notri se privali dvanajst gro-
zovitih peklenskih poasti.
Ti gre z nami", zarujove najvea med njimi.
Ne bo ni", odgovori Jurij, le pobriite jo, e vas
ni ve kot toliko."
Se eden ti bo preve", ree poast, ter ga hoe
zgrabiti, ali Jurij urno popade mavho in ree: vseh dva-
najst notri". Komaj spregovori, e capljajo v mavhi. Zdaj
zgrabi Jurij palico in jo tako nemilo po mavhi libra, da
duhovi vsi rni postanejo, in so od tistega asa e zdaj
rni, kakor kmetje pripovedujejo.
Strese jih zdaj iz mavhe. Kakor vihar jo pobrie
med tem, ko se kova smeja ter pravi: Tako, zdaj po-
znate Jurija kovaa?"
Narodno pripoyedke"
15
Blia se Juriju smrt. udovito monjo prepusti eni,
vedno polno pipo stricu, mavho pa veli pod glavo djati, kader
umrje. Smrt ga pobere. Ni se ravno Jurij pekla bal, ali
raji jo je vendar proti nebesom vrezal. Ali tje priedemu
sv. Peter vrata zapre ter pravi: Le pojdi, za te niso
nebesa; saj sem te nekdaj opominjal najboljega ne po-
zabiti. Zakaj nisi volil nebes? Ali je kaj boljega?"
Le nikar tako prevzetni ne bodite , menite da ste
sami? Saj imajo tudi v peklu dovolj prostora, grem pa
tje." Ko se priblia peklu, zaslii straen ropot. Ko se
vratom priblia, nekdo vun pogleda in se koj umakne.
Joj, joj", slii Jurij notri vpiti, tecite, tecite, vrata
tiat! Tisti kova, ki nas je nekdaj tako naklestil, je
pred durmi." Prestraeni peklenaki skoijo k-d^riru' in
tako tiijo, da kremplji les predero.^ .-
Ti me pa e dobro pomnijo," si misli Juri j , vzame
kladivo in iz lesa -molee kremplje v duri zatole. Kaj
bo pa zdaj", si misli, tu se me bojijo, v nebesa me no-
ejo, nazaj na svet pa ne morem."
Maline jo zopet proti nebesom. Zopet ga sv. Peter
odpravlja. Jurij enmalo prosi, potem pa ree: Ne bom
vam dalje nadlege delal, le enmalo vrata odprite, da vidim,
kako da se v nebesih imate."
Da bi se le sitnea znebil, sv. Peter odpre; ali v
tem kipu Jurij svojo mavho notri vre. Joj meni, mavha
mi je noter padla; pustite, da jo poberem. Zgovorivi to
vigne kova v nebesa in se vsede na mavho. Peter ga
goni. Kaj mi hoe, mar ne sedim na svojem!" Peter se
jezi, ga podi pa vse zastonj.
Mesec bil je e prazen. Polji ga v mesec, veli Jezus,
in Jurija odpeljejo tje. Se dandananji vidijo slovenski
kmetje v temnih pegah meseca Jurija kovaa.
16
Ljudska knjinica"
5,
Kako so trije bratje hudia sluili.
Nekdaj so bili trije bratje, ki so vsi vkup gospoda-
rili. Oe jim je bil na smrtni postelji zabiil, da ne smejo
zemlje razdeliti ali vsak za-se delati. Vsi trije delajte
za enega in eden naj dela za tri", rekel je, dobiek in
izgubo, vse morate imeti v tisti meri." Sinovje pak so po
oetovi smrti vsi trije slabo gospodarili. Namesto dela so
raje iskali sence, namesto vode so popivali vino. Ni jim
pa dolgo tako dobro lo. Kmalu so vse zapili in na zadnje
so jim ot-lo- hio prodali, ker niso imeli, s im dolgov pla-
evati in so jih pognali po svetu.
Tako so bratje po svetu pili in potovali in bili zi-
dane volje. Pa vsaka re le nekaj asa trpi, tudi ljudje
se treh veselih bratov naveliajo in jih neejo ve s
prijao zakladati. Pojte sluit, saj ste mladi!" tako jim
je veleval vsakdo. Ni bilo drugae, morali so slube iskati.
Pridejo z veer v gozd. Sreajo zelenega moa z rudeo
kapico na glavi. Kam pa vi greste?" nagovori je mo
in se vstopi pred nje. Slube iemo", reko bratje. Ali
ne bi hoteli vi mene sluiti ?" Zakaj ne, e plaate,
kakor drugi ljudje in nam ivljenja daste, ker iviti se
nimamo s im", djali so bratje. Zeleni mo z rudeo ka-
pico je rekel: To pa to; plaam vas dobro, bolje od
kacega druzega. Moja sluba bo kratka in lehka." 1 mi
smo e pri volji, le povedite, kaj bi radi", reko bratje.
Ni druzega ne boste delali, samo ni ne smete govoriti,
le vsafei te besedice ; jeden naj ree, kedar ga kdo nago-
vori: Mi vsi trije"; drugi: Za denarje"; tretji: To je
Narodne pripovedke"
17
vsi prav." Bratje so djali: Bomo e." Zeleni mo, ki je bil
sam hudi z mesom in telesom, da jim denarja; ne vem za
trdno, koliko jim je bil dal; samo to se mi zdi, da so
bratje veliko dobili, ker je hudi rakodaren, kakor pravijo.
li so v prvo krmo, da bi spet pili. Krmar je bil
hud mo. Boste kaj veerjali ?* praa jih. Mi vsi trije",
pravi prvi. No bom pa za t ri rekel napraviti." Za de-
narje," je rekel drugi. 1 se ve da za denarje, zastonj se
pri meni ni ne dobiva", odgovori krmar. To je vse
prav," djal je tretji. Jaz tudi vem, da je vse tako prav,
saj se brez denarjev nikjer ni ne dobi." Tako so bratje
zmirom le te besede govorili, kakor jim je bil zeleni mo
ukazal, in z mirom so nekaj lahko izhajali.
V ravno tisti krmi je taas prenoeval tudi grozno
bogat gospod. Ko vsi spat odidejo, vzame krmar , ki je
bil gospodovega denarja lakomen, balto in gospodu glavo
odseka.
Izvedelo se je, da je gospod v tej krmi ubit. Krmar
je djal: Jaz niesar ne vem; imel sem pa tri grdoglede
postopae ez no pod streho, morda so ga ti ubili, in ne
mora, da so ga!" Gosposka poklie brate pred-se in praa:
Ali ste vi ubili tega bogatina?" Mi vsi trije", djal je
prvi; za denarje", drugi; to je vse prav", rekel je tretji.
No", pravijo sodniki, ker ste sami povedali, da ste ga
vsi trije za denarje ubili, ne more drugae biti, ampak
jutri vas obesijo."
Drugi dan je peljejo ven iz mesta, kjer bi bili imeli
obeeni biti. Krmarju so veleli, da mora zraven stati,
ko bodo prvega obeali, zato ker je bil ubijavec v njegovi
hii. Krmarja pa je vest pekla in branil se je blie
stopiti. Morda si tudi ti kaj kriv, ki se boji", reko sod-
niki. 0 jaz pa e ne, sto hudiev me naj vzame, e
2
18
Ljudska knjinica"
sem jaz gospoda ubil." Mi ne pravimo, da si ga ubil, ali
zraven si morda bil, ker se boji." Ne, ne, devet in de-
vetdeset budiev me naj vzame, ako sem bil zraven."
Eden bo zadosti", djal je zeleni mo-hudi z mesom in
telesom ki je prijahal na belem konjii, in je krmarja
in konja vzel. Zvesto ste mi sluili in pomagali, da sem
tega ubijavca pred v pekel dobil; zdaj le govorite", rekel
je hudi bratom in se je pogreznil v zemljo s konjiem
in krmarjem. Bratje so govorili in povedali, da niso
gospoda zaklali, ampak da. so le govorili, kakor jim je
bil gospodar, zeleni mo, naroil. Sodniki, ki so videli,
da je krmarja sam hudi vzel, verjeli so bratom in so
jim dali polovico tistega denarja. Bratje so li dalje po
svetu, pili in potovali in vesele volje bili. Meni, ki sem
gledal, bili bi morda druga polovico tistih denarjev dali,
ali vstrail sem se bil zelenega hudia na belem konji
tako, da sem noter do sem-le odletel in e zdaj se mi
sline cede po tistih denarjih.
6.
Kaj ni nikoli bilo in nikoli ne bode.
Trije bratje so se vozili po morji. Vstane pa burja
in raznese se jim ladija. Bratje splavajo na goro, ki je
trlela iz morja. Najdejo tamkaj studenec, rib nalove ob
kraji in tiev dobodo v goavi. Pa kaj jim vse to pomaga:
ognja niso imeli. Splava eden bratov vrh gorice in za-
gleda onkraj ogenj. Bratje so bili vsi v veselji in precej
se zmenijo tako, da naj gre stareji po ogenj tjekaj. Prvi
Narodne pripojedke"
19
brat se res napravi na pot ez gorico v drugo dolino,
kjer je ogenj bliel. Najde tam kosmatega, grozno veli-
kega junaka, ki je v roci dral gravo batino, betiasto
na konci, in strao stal pred ognjem. Kaj bi rad, hlapek",
vpraa prvega brata. Ognja", pravi on. trije bratje smo,
radi bi kurili, a ognja nemarno."
Dam t i ga", pravi j unak. samo to mi mora po-
vedati: kaj ni nikoli bilo, in zdaj in nikoli ne bode." Brat
nekaj ena, uganjeva, pa menda e ni pravega vedel in
pravil, ker je kosmatin zavzdignil batino, gravo palico,
in mu jih prav dobro na hrbet nametal, ognja pa ni dal.
Brat je jokal in priel nazaj. Pojdi t i !
u
pravi druzemu
bratu. Ta gre, pa zgodi se ravno tako: s palico je dobil
po hrbtu, ognja ni. Mlaji je bil kakor kak tramle, in
rekla sta mu br at a: 1 kaj bo ti hodil, leva levasta,
e midva nisva mogla niesa dobiti, kako bi e le t aka
tranja dobila, ko si ti."
Ker je pa le edalje vea sila prihajala, zaneta mu
e sama prigovarjati: Poskusi, morda ima sreo, glave
nima; to veva." Mlaji brat gre tjekaj k junaku, ki je
kuril. Kaj bi rad, hlapek I
-1
ogovori ga uni. Ko bi mi
malo ognja dali." Menim! e dva trapa sta bila tukaj,
obema ga nisem dal, ako bo t i bolje odgovoril, pa ga
dobi. Povedi mi kaj tacega, kar e nikoli ni bilo, ni in
nikdar ne bode." Mlaji brat pomilja, pomilja, in si iz-
misli. To ti precej povem", pravi junaku, ki je ogenj
imel, le posluaj me."
Nekdaj se je bil nekdo boba najel. En bob se pa
ni bil v njem razkuhal, ampak je bil na pol surov, cel
ostal. elodec ga zato ni maral, temu iz sebe dal. In iz
tistega boba je vzrastlo veliko veliko drevo, ki je segalo
noter v nebesa. Ob eni strani je imelo namesto vej gosto
20
Ljudska knjinica"
terclje, kakor pol lestve. Kaj bi bilo
-1
, rekel je t i st i
lovek, ki se je bil boba najel, kaj bi bilo, ko bi jaz
sosede in babo in otroke in t a svet zapustil in po tem
drevesu v nebesa zlezel, ki je vzrastlo iz mojega boba.
Nebesa so le nebesa, svet je pa le svet." In ne bodi ne-
maren, tisti lovek zleze ob drevesu v nebesa. Vrata so
bila le prislonjena, samo malo jih odrine in v nebesih je bil.
Boga in svetnikov ni videl. Sv. Peter je imel leseno stopo
in bet , sedel je na trinogatem stolcu in proso tolkel;
mekine so pa ven letele iz stope pa na prtiEek, ki je bil
razgrnjen po tleh. Kaj bo naredil sv. Peter? Peno?"
praam ga. Kao bi rad jel", pravi Peter, pa tolem
tu-le za vrati in sproti akam, kedaj pride kaka dua tu
gori, pa e dolgo ni nikogar. lovek malo.posedi, Peter
pa v stopi peno dela. Pa jelo se je mou v nebesih ,dolg
as zdeti in elel je na svet nazaj. Jaz grem domu k
babi in sosedom", pravi Petru. Stoj! prijatelj", odgovori
Peter, ti si priel po drevesu gori, kaj ne? Drevesa pa
ni ve, zakaj ravnokar je praia drevo izpodrila, bobek
snedla, iz katerega je vzrastlo, in vse se je posuilo in
na kup padlo. Kako e zdaj doli?" To bo napak", pravi
t a lovek, ali nema ni vrvi, ali kaj enacega tacega,
da bi se po njej na zemljo spustil." Nic nemam", pravi
Peter. Daj mi, daj mi pehar mekin, ko peno dela, pa
si bom sam splel iz njih vrv." Peter mu da mekin, on pa
splete vrv, ter jo priveze za tekelj pri nebekih vratih
in se spusti po tej vrvi proti zemlji. Pa vrv je bila pre-
kratka. Kaj stori lovek? Spleza zopet navzgor, odree
vrv od zgoraj in jo dovee od zdolej. Tako dela zmirom
in prileze e blizo zemlje. Samo e za dober skok mu je
manjkalo. Ni vredno, da bi e to dovezoval, mar skoim",
pravi in skoi na zemljo. Pa je bilo e previsoko, ker vdrl
Narodne pripovedke" 21
se je bil sedem komolcev globoko v zemljo in venkaj ni
mogel priti. Cakaj, akaj, tako je djal, saj imam doma
rovnico, grem pa po njo, pa se odkopljem." Gre domu,
vzame rovnico in se izkoplje iz zemlje. Da ta rovnica
nikdar nikogar ve ne bode odkopavala, zato jo v ogenj
vrem", mislil si je tisti lovek in zares je vrgel rovnico
v rjavico. Kaj se zgodi: elezna rovnica je zgorela, le-
seni ronik je pa ostal v pepelu cel. Tisti mo pa gre
domu in med potoma srea botre, ki so otroka n krstu
nesli. Koga nesete", praa jih., egav je ta otrok?"
1, to je tvoj oe, otudi-le se je rodil, zdaj ga pa nesemo
h krstu", reko mu botri.
Tako je pravil mlaji brat , ki so ga za tramleta
imeli, junaku, ki je ogenj pod palico imel. Dobro si po-
vedal, ognja ti bom dal
u
, ree mu junak, nagrabi otrinkov
in ogorkov in erjavice v ponev ter mu jo da.
Bratje so kuhali, pili in pojedali, meni pa nieesa
dali.
7.
Deklica in pesoglavci.
Ta as, ko so bili e Pesoglavci po teb krajih, plela
je neki jako lepa deklica sama na njivi. Kar je zagle-
dala, da gre veliko pesoglavcev mimo. Ker je vedela, da
so budi, in zavoljo svojib pesjih in kosmatih glav strani
videti, zbeala je s polja. Pesoglavci vidijo, da je mlada
in pravijo: Dajmo jo vjeti!" Br se celo kerdelo spusti
za njo v dir. Deklica je vedela, da ne uide urnim petam,
22
Ljudska knjinica"
zato spleza na gosto smreko in se skrije med vejami.
Pesoglavci imajo pa pesjo glavo in oi v tla obrnene,
zato ne morejo navzgor pogledati. Tako niso mogli vi-
deti, na kteri smreki deklica skrita epi. Bodli so torej
s svojimi dolgimi sulicami ob deblih od smreke do smreke
tako dolgo, da je po skorji nekega drevesa pritekla ru-
dea kri. Obstopili so tisto smreko in so jo izruvali; tako
jim je prila deklica v pest.
Zaprli so jo potlej v visok grad, ki ni imel ni vrat.
Tam notri ni videla ive due, kakor vasi Pesoglavce, ki
so na no domu zahajali, po dnevi pa zaklenili njo in eno
mako; samo lino so jej odprto pustili, da je solnce si-
jalo ez-njo. Tam notri je ven in ven jokala in Boga pro-
sila, da bi e enkrat prila k oetu domu. Vekrat je
mislila skozi odprto lino na streho zlesti in s strehe sko-
iti na tla. Pa vselej, ko je nogo vzdignila, skoi maka
na lino in tako jezno zane renati in parklje brusiti, da
je bilo deklice strah. Nekdaj posebno mono joka in Boga
prosi. Kar zagleda starega dedca pred seboj. Kaj ti je,
mlada?" nagovori jo dedec. K oetu bi la rada", pravi
deklica. Kako bo la, ali ne ve, da pesoglavski grad
nima vr at ?" ree dedec. Vem, ali jaz bi skoz lino la,
pa me t a maja ival ne pusti", pravi ona. Zato te ne
pusti, ker ima maka v repu devet peklenskih vragov, ki
so vsi s Pesoglavci zmenjeni. Daj maki kos mesa in
kedar ga bo pobirala, odrei jej rep, vrzi ga ez glavo
devet komolcev dale ez lino in ni ve t i ' ne bode
branila."
Tako je mo djal in je zginil, da deklica ni vedela,
ni kedaj ni kam. Storila je po njegovem svetu: dala maki
mesa, v hipu odrezala jej rep, vrgla ga devet komolcev
dale ez glavo in tiho - se je huda ival potuhnila v kot.
Narodne pripovedke" 23
Deklica spleza precej v mraku ez lino na streho in ko
ni vedela, ne kam ne kod doli ob zidu, vidi kosorepo
mako poasi in klaverno lezti po vrhu slemena na drugi
konec poslopja. Leze za njo in pride do drevesa, ki je
s svojim vrikom dotikalo se strehe, in vidi mako po
drevesu priti do tal, pleza e ona in sreno utee.
No se je bila storila, Pesoglavci pridejo domu in
zagledajo kosorepo krvavo mako. Br uganejo, kaj je
to, in dvanajst jih poie sled in tee za ubeno deklico.
Med tem je bila pa ona e blizo oetovega doma pritekla.
Oe njen je imel kovanico pri vodi zidano. Tisto no ga
ni bilo doma, ker je bil el izgubljene here iskat. Zato
povodno kolo, ki je sicer kovaki meh gonilo, ni klopotalo,
ampak vse tiho je bilo. Vrata so bila zaprta, okno z e-
lezno mreo prepreeno, zato ni mogla noter. Dolgo je
klicala ter klicala, pa oeta ni bilo, in e je mislila pred
kovanico na klopi zaspati, kar jej na misel pride: morda
bi me zasledili Pesoglavci in e huje bi mi bilo. Zato
premilja, kako bi noter prila. Na zadnje jej v glavo
pride, da lahko navadno kolo sname in pri luknji pride v
kovanico, in res tako stori. Komaj se notri odahne in lu
naredi, kar zaslii zunaj Pesoglavce govoriti. Po sledu so
bili za njo prili. Br podpre vrata e bolj z elezom
zasloni okno, v roke pa vzame iroko sekiro, ki jo je bil
oe ravno prejnji dan naredil in se vstopi k lini, skozi
ktero je bila sama noter prila. Kmalo izvohajo Peso-
glavci to luknjo in eden prikae pesjo glavo v kovanico.
Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga potegne popol-
noma noter. Drugi so menili, da je sam zlezel, in pokazal
se je e eden in zopet eden skozi luknjo, kteremu je vsa-
cemu tako primerila, kakor prvemu.
I Ko je drugo jutro oe kova alosten priel domu,
24 Ljudska knjinica"
nael je her in nakupu v kovanici dvanajst Pesoglavcev,
ki je je her pobila.
<^&
8.
O treh bratih in o treh herah.
Bil je oe, ki je imel t ri sine. Prila mu je tudi
zadnja ura, kakor vsakemu. Poklical je svoje tri sine k
postelji in jim rekel: Premoenja vam zapustiti ne morem,
ker ga nimam. Pojdite po svetu slube iskat, boste e
kaj nali. Zdi se mi, da boste sreni.
Oe je umrl in sinovi so li po svetu slube iskat.
Pridejo do belega gradu, in tu so hteli popraati, e bi
ne bilo za nje kaj slube. Ko stopijo v hio, vidijo grofa,
ki je sedel za miro zelo zelo alosten. Vpraajo ga, kaj
mu tei srce. Smili se jim, in radi bi mu pomagali. Pa
grof pravi :
Kaj vam bi pravil o veliki svoji nesrei, saj mi ne
morete pomagati!" Dolgo so ga nagovarjali, da naj se
jim razodene, pa dolgo se ni dal sprositi. Na zadnje vender
pravi: Naj pa bo! Pomagati mi sicer ne boste mogli, pa
loveku je loe, e komu potoiti zamore. Posluajte tedaj :
Ime 1 sem t ri here, pa vse tri mi je pobrala divja
ena. Imam pa tudi na vrtu jablano, ki vsaki dan rodi
zlato jabelko. Pa nobenega e vtrgal nisem! Vselej kader
koli ga hoem vtrgati, pride iz tal neka ena, ki me pre-
hiti in jabelko v tla odnese. Kako bi ne bil tedaj a-
losten !"
Bratje pravijo: Here reiti res ne vemo kako; pa
Narodne pripoj^edke"
25
poskusiti hoemo svojo sreo zoper eno, in vrag ni, da
bi je ne prehiteli!"
Poskusil je drugi dan najstareji brat. Pa komaj je
bilo jabelko zrelo, ga je e imela ena v roci. Ko se je
danilo spet, je e stal srednji brat na vrtu. Ko je bilo
zlato jabelko zrelo, skoi in ga hoe vtrgati, pa kakor
bi trenil, se tla odpro, iz kterih skoi ena in ga prehiti,
sam ni vedel kako.
Spet drugi dan aka najmlaji brat na vrtu. Ja-
belko je zrelo on in ena, ki je bila pri tej prii iz
tal, skoita in se oba isti hip stegneta po njem. Pa ena
je bila malo prekratka in on jo je prehitel. ena pa se
spusti spet v tla, ki se pa zdaj niso zaprle ve za njo,
ampak ostala je globoka jama. Sklenili so bratje, da ho-
ejo enega izmed sebe notri spustiti po vrvi, da bo saj
videl, kaj je doli. Naj stareji brat je bil koj pri volji.
Prinesli so vrv, na njo privezali kamen in nanj se je
vsedel brat, ki so mu dali v roko vrvico. To vrvico so
privezali za zvonek, ki so ga obesili vrh jame. Ce bi se
mu vtegnilo hudo godit*.ali e bi rad spet na zemljo
priel, bo tedaj lahko pozvonil.
Spustili so ga v jamo in priel je na drugi svet.
Skoi s kamna in hodi okrog. Kar zagleda ensko, ki jo
po kratki govorici spozna, da je najstareja grofova hi.
Pelje jo k vrvi, posadi na kamen, potegne za vrvico,
in potegnili so jo na beli dan. Ko so vrv spet doli spu-
stili, so pa e njega nazaj gori spravili.
Zdaj se vsede srednji brat na kamen in spustili so
e njega doli. Ko stopi na trda tla, gre tudi malo okrog
lin zagleda srednjo grofovo her, ktero je tudi spravil na
[zemljo tako, kakor njegov brat uno her. Njega tudi
Tiiso pustili v jami, to se ve!
26
,Ljudska knjinica"
Nazadnje gre e mlaji brat v jamo. Na spodnji svet
priedi se udi, da je tukaj doli vse drugano, kakor gori.
Gre tedaj malo ogledovat. Naleti na zadnje na deklico
in zane se njo pogovarjati. Pripoveduje mu med drugim
tudi, da je njen oe na lepem svetu mogoen gospod; da
jo je ukradla neka grda enska, ki je e popred oeta
bila pripravila ob stareji dve njeni sestri. Mladene ji
pove, da sestri njeni ste e reeni, in pelje jo k vrvi. Po-
tegnili so tudi njo na beli dan.
Tega ne smem pozabiti, da mu je bila dala deklica
v spomin belo rut o, v ktero je bilo vito z rudeimi ni-
timi njeno ime.
Ko so bili vrv spet doli spustili, da bi e njega ven
spravili, in ko se je hotel ravno vsesti na privezani kamen,
se odveze kamen in pade na tla tako trdo, da jih. je
predrl. Naredila se je spet globoka luknja. Mladene je
potegnil za vrv, da so jo bolj doli spustili. Poprijel se
je in spustil v narejeno jamo.
ez dolgo pride spet na drugi svet in najde tam v
svoje zaudenje tisto eno, ki ji je bil odvzel zlato ja-
belko na grofovem vrtu. Povedala mu je. da je zaarana
in da mora ljudem kolikor toliko kodovati. Pravi mu
pa tudi, da bi jo lahko reil, e bi hotel.
Mladene jo popraa, kaj da bi naj storil?
ena mu zane pripovedovati:
Tukaj vidi jezero, ki je tako iroko, da bi ne
mogel ez videti, ko bi e tako napenjal oi. Tu ti dam
golobeeka in tri grahova zrna. Golobek te bo nesel ez
jezero. Vsedi se nanj in v ep daj zrna tri. Kadar te bo
e teko nosil, pa vrzi eno zrno v vodo in zrastel bo koj
hribek, na kterm bosta lahko poinola.
B
Narodn3 pripovedke"
27
Ko te bo prinesel na oni kraj, bo tam zagledal
cerkvico. Pojdi vanjo in plaaj mao zame. Pa sam mora
tudi iti molit. Ko bo maa konana, bom e stala pred
cerkvijo in blagor tebi in meni reena bom.
Vsedel se je na golobeka, t ri grahova zrna dal v
ep in golobek je z letel njim ez jezero. Dale ga je
prinesel in se jako upehal. Mladene vre v vodo prvo
zrno, zrastel je hribek in poinola sta. Spet sta letela
dalje, in golobek se je spet utrudil pod teo, ki jo je
nosil. Padlo je drugo zrno v vodo in spet je zrastel zelen
hribek in golobek se je oddahnil. Zletel je v tretje in
ga nesel dalje. Nesel ga je dale, dale, in se utrudil.
Mladena je jelo skrbeti. Eno samo zrno je e imel, pa
kraja ni nikjer videti, kaj bo!
Golobek je peal in moral je vrei tretje zrno v
vodo. Spet je pomagal zelen hribek. Ko sta poinola, ga je
spet zadel golobek in letel njim naprej, le vedno na-
prej. Golobek je tako teko nosil, da je e tako se
zadeval s perutnicami v vodo, da je bil mladene ves
moker. Kaj bo, kraja le e ni videti! .Ravno ko je e
onemogel bil golobek in je v vodo padel, zauti, oj srea,
trdo zemljo pod nogami, zlezila sta popolnoma na suho,
akoravno z veliko teavo. Zdaj zagleda mladene tudi
cerkvico pred sabo, ki mu jo je do zdaj zakrivala gosta
megla.
Mladene vesel gre in plaa mao. Ko pride po kon-
ani mai iz cerkve, ga e aka ena in mu iz hvale-
nosti podari t ri zlate krone.
Kam je enska la potem, ne vem. Mladene je pa
el naprej. Ko' tako hodi in hodi, se mu dozdeva svet
zmiraj lepi in lepi. Pride nekega veera tudi do nekega
gradii. Gre vanj in prosi ljudi, da bi naj ga prenoili.
28
Ljudska knjinica"
Odgovorili so mu, da nimajo prostora, ker bodo zjutraj
obhajali enitvanje starejih dveh grofovih heri, in da se
je zato e selo toliko gostov, da e ne vedo, kje in kako
bi te potaknili ez no. Rekli so t udi :
fl
Neverno pa tudi
ne, od kod ste in kaj ste? Kaj je vae opravilo, kaj vas
pripelje v ta kraj ?" Mladene ni vedel, kaj bi bil rekel.
Pride mu na misel in pravi: Zlatar sem, stare krone
popravljam, pa tudi nove narejam, e mi kdo veli."
Ce je pa taka, bi nam bili lahko na pomo. Zlatar
e ni prinesel kron nevestama. Ce obljubite, da boste na-
redili dve kroni do zjutraj, ko bo as k poroki iti, pa
ostanite."
Kaj bi jih ne in kako bi jih ne! Pa e druge pri-
prave ne bom potreboval, kakor kladiva in dveh bokalov
lenjakov. Samo to vam povem, da morate iti vsi spat,
ker svoje umetnije neem izdati."
Prav! Sli so vsi spat in on je tolkel lenjake celo
no. Ko so zjutraj vstali, jim pokae dve kroni od tistih
treh, ki mu jih je bila dala ista ena pred cerkvijo. Vse
ga je obudovalo in povabili so ga celo, da naj se po po-
roki k njim za mizo usede.
Rajali so, da je bilo kaj ! Z najmlajo herjo je tudi
plesal, in veliko plesal. Vroe mu je bilo in obrie si
pot s ela. Hi vidi na ruti svoje ime in ga spozna za
svojega reitelja. On je tudi e le sdaj spoznal svoja
brata, njih neveste in beli grad, in kaj bom odlaal
povedati! Kmalu je spoznal tudi mlajo her za svojo
nevesto. Bilo je e tisti dan tudi njih enitvanje, e ni
bilo e prepozno, da bi bili li k poroki; e ne, so pa li
e le drugi dan. So bili saj svatje en dan ve skupaj.
Dolgo, dolgo je ivelo vseh est sreno skupaj na
belem gradu, in e zdaj iv, e niso e pomrli.
Narodne pripovedke"
29
9.
Sv. Martin.
Sv. Martin je ovice pasel. Imel je e takrat po pa-
stirski navadi pastirsko pialko. S to je vsaki dan od
zore do mraka, zraven drugih pesmic in molitvic, Boga
astil in hvalil. Ko neko jutro ravno o solnnem vzhodu
pri studencu sede juterno pesem prepeva, pridere na enkrat
velik volk iz grmovja, ter mu najveo in najlepo ovco
zagrabi, zadene jo na hrbet in hajdi njo v les. Sveti
Martin to videvi se jako razalosti, posebno pa e zato,
ker se je poreni volk predrznil njega samega v poboni
pesmici motiti ter prekrotko in zvesto redico ovic tako
oplaiti in razpoditi. Pravina jeza ga obide. Skoi na-
gloma na noge in v hipu je pri volku, ter lopi ga po
kriu s pialko, da se grdi volk na zemljo zgrudi. Hitro
zdaj rei sv. Martin ugrabljeno ovico, zadene jo na plea,
ter jo nazaj nese, volku pa zapreti: Poberi se v les, in
hrani se tam z divjo zverino, ne pa s pohlevnimi ovicami,
ki ti ni zalega ne delajo!" el je volk v les, ali sklenil
je v srcu vedno sovratvo do ovac iz ljubezni do sladkega
njihovega mesa. Ali pialka sv. Martina je bila tako
teka, da mu je kri zdrobila. Od tistihmal nima volk
ve take moi v kriu, kakor poprej in jo e dandananji
ima le v prsih.
10.
v
Sv. tefan.
Sv. tefan je bil lep mladeni in je sluil kralja
Heroda. ena Herodova pa je bila hudobna in ga je sku-
30
Ljudska knjinica"
ala v greh zapeljati; ker se jej je pa tefan vedno ogibal,
jela ga je rtiti in sovraiti, ter je iskala prilonosti se
nad njim zmaevati.
Na sveti veer se je tefan po dvoru sprehajal in
glasno prepeval:
Nocoj, nocoj Nocoj, nocoj
Je svet veer, Se kralj rodi
Ga ni bilo Cez kralje vse,
Pa ga ne bo. In tud' ez kralja Heroda.
Herodova ena, ki je v lini stala in tefana prepe-
vati sliala, steee br k svojemu mou, reko: Na tefan
je sinoi tvoje vince pil, pa e danes ne ve. kaj govori."
Herod se zelo razsrdi in ree gnati tefana v veliki
gozd. Ondi
J
, pravi, je divji konj, snedel je e marsika-
terega, pa bode tudi tefana ubozega." Hlapci ga zve-
ejo in odpeljejo v gozd. Ko pridirja divji konj , odveze
tefan zlati pas ter mu ga vre na vrat. Konj mu je bil
pokoren in tefan ga zasede ter jezdi pred Herodov grad.
Pred gradom zarezgee divji konj in pri tej prii se po-
dere pol gradu. Stefan je copernik". ree Herod. Vrzite
ga v globoko jamo, ondi je polno ka in gadov; snedli so
e marsikaterega, pa bodo tudi tefana ubozega." Hlapci
ga vrejo v jamo, pa kae in gadje mu ne store ni za-
lega. Sedaj e le vem", ree Herod, da je tefan res
copernik. Odpeljite ga na polje in pobite ga s kamenjem."
Hlapci ga peljejo na iroko polje in ga posujejo s kame-
njem, kakor jim je Herod velel. Pa kjer je bila zveer
grobljica, stala je drugo jutro kapelica sv. tefana.
<&^&
Narodne pripovedke"
31
11.
Sv. Marjeta.
Sv. Marjeta j'e imela hudo maeho, ki j'o j'e zelo so-
vraila. Bil j"e v. deeli ondi velik zmaj, kteremu so
morali vsako leto dati enega dekleta. Prila je tudi vrsta
na maehino her. Zelo jo jame skrbeti, misli in misli,
poslednji pa jo ugane. Br gre k pasterki Marjeti in jej
ukae v gozd, da bi jo zmaj snedel. Sv. Marjeta se pre-
pae z zlatim pasom, ki jej je segel devetkrat okoli- ledij,
in gre v gozd.
Ko je la po ravnem polji in se milo jokala, srea
jo njen brat sv. Jurij, ki je po zelenem polji jezdil. Vpraa
jo, zakaj je alostna in se milo joe. Oj ljubi brat !" ree
sv. Marjeta, kaj bi se ne jokala, ker me je maeha poslala
v gozd, da me bode zmaj snedel." Nikar se ne boj",
ree sv. Jurij, saj ima zlat pas, ki ti see devetkrat
okoli ledij: ko do jame pride, odpai pas in akaj zmaja.
Ko ven prilomasti in te poreti hoe, vrzi mu pas na vrat,
stori sv. kri in zmaj bode krotak, da e nikoli tak." Sv.
Marjeta gre dalje v gozd in se vstopi pred jamo. Zmaj
plane ven ter je hoe poreti., t a pa mu vre pas na vrat
in zmaj je bil krotak, da e nikoli tak.
12.
Sv. Til.
Pravijo, da je bil sv. Til v mladosti velik copernik.
Bil je s hudiem v zvezi, zato pa mu je ta mo dal, da
32
Ljudska knjinica"
se" je lahko sprevrgel, v kakerno stvar se je le hotel.
Nekega dne, ko gresta s hudobo po cesti, sreata duhov-
nega, ki je el obhajat. Sv. Til stopi h kraju ter se br
v hrastov tor spremeni, hudi pa se zane valjati po
blatu. Ko duhoven odide, pride hudi ves povaljan k
Tilu. Ta se zane smijati, reko: Ali nisi aboten, da se
po blatu valja? Mar bi se bil v hrastov tor spremenil,
kakor jaz." Ti lahko govoril, ree hudi, ker ne ve, kdo
je t a; pred njim se morajo vse peklenske poasti do tal
prikloniti."
Tila pa je jelo skrbeti, kaj bo za duo, ker je e v
tolike pregrehe zabredel. Vpraa hudia, ali se e more
spokoriti in svojo duo pogubljenja oteti, ta pa mu od-
govori: Spokori se e lahko, pa bode moral veliko trpeti.
Pojdi v puavo, tam se vlezi pod leskov grm in tam lei
sedem let brez jedi. Cez sedem let pa bode prila kouta,
ki te bo podojila in t akrat bode reen." Til uboga hudia
in gre v puavo; tje priedi se vlee pod leskov grm
in aka reitve. Cez sedem let res pride kouta, ki ga
podoji, in Til je bil reen.
13.
Kristus in sv. Peter.
Ko sta Kristus in sv. Peter hodila po svetu, prila
sta k nekej eni ravno, ko je vsajala pogao. Nagovori
jo Kristus in vpraa: Ali bo katera pogaa moja?" ena
je bila dobrih rok: noben bera ni brez daru el od hie,
in tudi njega ni hotela s samo besedo odpraviti. Naj
Narodne pripovedke" 33
bode pa ta-le tvoja", pravi. Odloila mu je najmanjo, ki
je ravno imela jo na loparji. Hotela je ue vsaditi jo,
kar povzame Kristus: Caki, moram jo zaznamovati, da
ne vzamem kake druge, kedar bodo peene." Stopi blie
in vtakne prst vanjo. ena jo zdaj dene v pe; nepoznana
sv. moa pa gresta v senco poivat.
Jezusova pogaa je vidno rastla. Kimalo je bila vea
nego vse druge. eni se to udno zdi. Pokesa se, ker jo
je obljubila popotniku. E kaj", ree sama sebi, saj ni,
da bi morala dati t o; odpravim ga z drugo. Vendar le
koda je, ker je tako lepo visoka." Gr6, naredi br drugo,
potekne prst vanjo, pa dene v pe.
Ko so bile vse pogae peene, poklicala je popotnika;
dala je Jezusu odmenjeno pogao, pa on je obstal, ostro
pogledal eno in rekel: ena, to ni moja pogaa, daj mi
obljubljeno." ena se je nevedno delala, tiala vanj i n
trdila, da je prava; naj jo le vzame. Pa ker ga ni mogla
pregovoriti, zgrabila jo je naposled jeza in udarila je
Jezusa po senci. Gospod je zdaj vzel pogao, pa ne svoje,
in la sta s Petrom dalje. ez nekoliko asa je velel Kri-
stus Pet ru: Pogledi, pogledi, kaj mi je t u na senci,
kamor me je udarila ena." Peter je pogledal in videl rano,
v rani pa rvika. Dalje grede ree Kristus drugi Petru,
naj mu pogleda rane; zelo me emi in egae", pravi.
Pogleda in kaj vidi? ivalico, muhi podobno, ki je
precej izletela na blinjo skalo. Gledi Peter", ree Go-
spod na to, ta ivalica je b u e l a ; delala bo vosek, brez
katerega se ne bo brala nobena sv. maa." In tako so
postale bue le.
<^@>
3
84
Ljudska knjinica"
14.
Kako je Pavliha kukca prodal.
Pavliha j'e bil edini sin svoje matere. Neizreeno ga
je rada imela, da-si jej je dal veliko opraviti. Stanovala
sta skupaj sama v majhni, a lastni hiici. Kedar je la
mati z doma, t akrat je pustila Pavliha vselej samega
brez varha doma; zanaala se je na sinovo ubogljivost.
Pavlihu namre se mora po vsej pravici priznati, da je
kaj rad ubogal; kar mu je bilo zapovedano, na tanko je
vse tako storil, le za las ne drugae. Kedar je pa po
svoji glavi ravniti moral, t akrat je skuhal pravo Pav-
lihovo.
Nekega dne je bil Pavliha sam doma. Mati mu je
grede od hie zelo priporoevala, da nikakor ne sme po
hii stikati, kakor je navajen. Zlasti pa mu je hudo za-
povedala, da se mora pei ogibati; kajti kukec, strana,
huda ival sedi v pei v nekem loncu pod pepelom. Mati
mu je bila zaugala, da mu bode kukec pri tej prii oi
izkopal, ako le v pe pogleda. Pavliha je zvesto obljubil,
da bode ubogal ter e iz hie ne pojde, temve bode vedno
za pejo sedel.
Kaj pa je bil t a kukec? Poln pisker trdih tolarjev
lepo s pepelom zakritih. Mati jih je pred Pavlihom skri-
val a; vedela je e zakaj. Poznala je namre Pavlihovo
navado, da rad stika po hii, kedar je sam doma. Bala
se je tedaj za tolarje., ker Bog ve, kaj bi bil Pavliha
njimi poel, ko bi jih bil dobil. V pei so se jej denarji
najbolj varni zdeli, torej jih je spravila tukaj, sinu pa je
rekla, da kukec notri sedi, ki mu bode oi izkopal, oko
Nai
-
odne pripovedke"
35
v pe pogleda. S tem je mislila, da bode najlae skrila
tolarje Pavlihu.
Komaj odide mati od doma, primata jo neki Rib-
nian z veliko kronjo. loncev v vas. Po ulicah krie je
ponujal svojo suho robo. Ali nihe se ni oglasiti hotel,
da bi kaj kupil. Le otroci so preali v njega, da bi ga
bili kmalu z omi prebodli. Tudi Pavlihu se je zdelo, da
se nekaj nenavadnega na ulicah godi; zelo ga je mikalo,
da bi el pogledat, a spominjal se j e, kaj je materi ob-
ljubil. Ostal je torej doma, e prav se mu je zdelo, da
slii kukca v pei grati. Straha se je tresel, ko iba
na vodi in tuhtal je, kako. bi kukca od hie spravil.
Ribnian videvi, da na ulicah niesar ne proda, jame
po hiah svoje blago ponujati. Zael je pri tisti hii, v
kteri je Pavliha za pejo trepetal. Stopivi v veo je
zakrial: Bode l i kaj kupije?" Oe, ni, ni,"oglasi
se Pavliha izza pei, ,.ni matere doma! Enega kukca pa
vam prodam, e je vas volja; prav ceno ga dam."
1 zakaj pa ne? Pokai mi ga, bodem vsaj videl,
kaken je vendar ta kukec", pravi Ribnian odpiraje vrata.
No, fantek, kje pa ima kukca?"
Jaz ga vam ne pokaem; sami si ga poiite, e ga
hoete videti. V pei pogledite, v nekem loncu epi. Jaz
se e pred pe bojim, ker kukec je huda ival," pripo-
veduje Pavliha Ribnianu.
Ta odloi kronjo in gre v pe gledat. Nazaj pri-
edi ree: Videl sem ga e; res je huda ival, kmalo
bi mi bila poast nos odgriznila. Vendar ga pa kupim,
da ga bodem imel doma mesto psa priklenjenega. Ve
kaj, fantiek, da ne bodeva ni glihala, vso to kronjo
loncev t i dam; saj bode za-te e bolje, ker te bodem kukca
reil, kajti zdaj zdaj bode pe prekopala poast, ker te
3*
36
Ljudska knjinica"
samega tu uti, potlej pa gorje tebi tukaj. No, ima dosti
toliko za-nj ?"
Oh oe, kako ste dobri! Le hitro kukca iz pei
spravite ter beite njim. Mati bodo vendar tako veseli,
ker sem kukca tako bogato speal. Brez skrbi bodejo
sedaj gance kuhali
u
, ree Pavliha.
Bibnian rei ga kmalu kukca in jo pobere urno na-
prej. Vesel je bil, da je svojo robo tako hitro, in kar e
bolj, tako drago prodal. Pavliha si je pa sedaj oddahnil;
ve se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni vedel,
kaj bi poel. Jlislil si je e, kako bodo mati vesela, zve-
devi, kako drago je Pavliha kukca prodal, ter tako reil
hio hude ivali. Da bi mati precej, stopivi e ez prag
videla lonce, sklenil je Pavliha neko prav Pavlihovo. Pre-
vrtal je vsako posodo na dnu ter je nabrol vse sklede in
piskre na vrv, potem jo je pa napeljal ez veo od ene
stene do druge. Sam pa je sedel na ognjie, da bi mati
pri tej prii videla, da se ji ni treba ve kukca bati j
saj se ga e Pavliha ne boji, zato sedi pred pejo.
Precej asa je sedel tako, a matere ni mogel uakati.
Srena kupija ga je tako na srcu pekla, da bi jo bil go-
tovo po telegrafu materi naznanil. Ker pa tega t akrat
ni bilo mogoe, pustil je lonce in hio, ter je letel, kar
je najve mogel, da bi matere nael. Dobivi je, ni mogel
tako hitro svoje sree povedati, kakor bi bil rad.
Jecljaje je materi pripovedoval, da bodo zanaprej
brez skrbi v pe segali, ker kukca ni ve, da ga je kaj
bogato prodal in dobil za-nj ve loncev, kakor jih cela
vas premore. Da mati te novice ni bila ni kaj vesela, to
se pa lahko ve. Lepo si mi naredil," rekla mu je, za
kup repin si doto dal. Dve sto srebernih tolarjev si dal
Ribnianu unesti. Zdaj ga pa ii, e ve kod; Bog ve\
Narodne pripovedke"
37
kdo je bil, in kje je e! Od ranjke matere, Bog jim daj
veni mir in pokoj, sem te tolarje dobila, ko so e fantje
cele fare po meni gledali. Hranila sem jih do sedaj za
t , da bi kaj dote imel, ali t i si jih. ", vet ni mogla
dalje govoriti, solze ji alijo oi, da je komaj videla pred-se.
Sla sta naravnost domu. Bliaje se domu, so materi
solze e nekoliko usahnevale, a vnovi se jej s curkom
polijo po obrazu, ko zagleda, kako je Pavliha vso posodo
spridil. Mislila je pred, da bode za lonce vsaj nekaj sopet
nazaj dobila, prodavi je sosedam. Sedaj ni vedela besedi,
da bi sina dostojno otela. Tri dni je nek za tolarje brez
prenehanja jokala. Pavliha pa ni rekel ne bev, ne mev,
nedolno, kakor da bi ne bil niesar naredil, je gledal
mater ter je morda, milovaje jo v srcu, tel njene solze,
kterih je bilo veliko ve, ko tolarjev. Da ne bode ni
dote imel, moral je Pavliha potem vekrat sliati od matere.
- @ ^ @ *
15.
Kako je Pavlihovo stanovanje pogorelo.
Kmalu je imel Pavliha prilonost, da je materi po-
kazal, kako zelo isla njene zapovedi ter da le za las ne
odjenja od tega, kar mu je bilo reeno, da naj stori.
Bil je Pavliha zopet nekega dne sam doma. Mati je bila
v cerkvi; doma pa je bila izroila vse gospodarstvo svo-
jemu sinu. Zato si pa Pavliha ni dal malo opraviti v
svojem visokem poslu. Vse je staknil in vse je preloil,
e se je le premakniti dalo; morda si je mislil, da je e
kje kaken kukec skrit.
38
Ljudska knjinica"
Tudi v drvarnico ga je pes vlekel. Ta je bila temna
iu polna suhih drv. Pavliha bi bil rad zvedel, kakne
skrivnosti e hrani drvarnica med polenjem. Jame tedaj
premetovati drva, kajti mislil si je, zavoljo samih drv bi
t a lopa gotovo ne bila tako temna ko zimska no; gotovo
ima njegova mati kaj prav posebnega tukaj skritega. Pa
kdo more kaj v temi najti? Da ne vsak, vedel je tudi
Pavliha dobro. Gre torej na ognjie po areega oglja in
si zakuri sred drvarnice. Lepo si jo razsvetli, saj drv je
dosti imel. Hitreje in pridnie jame sedaj preiskovati, ali
kmalo se vnamejo drva; skoraj vsa drvarnica je v ognji.
Okorni Pavliha si ni vedel pomagati: ljudi si ni upal
klicati, matere pa doma ni bilo. Kaj drugega je hotel
storiti, po-njo je tekel? Zaklenivi torej hine duri po-
bere jo v cerkev. Tje priedi poklekne pod korom in lepo
moli precej asa; potem se priblia materi, ki je na enski
strani ravno vstri njega v klopi sedela. Poasi se stegne
proti nji ter jej tiho na uho pove, da doma v hii gori.
Stara se je tako prestraila, da je omedlela. Nekaj bli-
njih ljudi jo je jelo brihtati, nekaj jih je pa Pavliho po-
prasevalo, kaj li tako stranega je materi povedal. Mati
bi bili hudi , ako bi jaz kaj drugim povedal", odgovori
jim Pavliha, ter nikomur besedice o ognji ne rhne. Pa
saj tudi treba ni bilo, saj je vse na ulicah vpilo, da gori.
Tudi ena, ki se je zopet zavedla, jokaje jim alostno
novico potrdi. Skoraj e ni bilo nikogar v cerkvi, kajti
e vsi so bili hiteli k ognju: Pavliha s svojo materjo je
bil skoraj zadnji.
Sin, sin!" je rekla mati Pavlihu, ob vse si me
sedaj pripravil! Tuja vrata bodo naji zanaprej po petah
tolkle." Ni se ne bojte, mati!" odgovori jej Pavliha, ne
lodo ne nas teple tuje, ampak nae duri." Pri teh besedah
^Narodne pripovedke"
39
skoi in sname hine duri, kterih e ni bil ogenj dosegel;
zadene jih na hrbet tako, da je spodej pete ob vrata
brusil. Lahko je je prenaal, ker je bil silno moan, saj
je nek sedem let sesal.
Pavliha stopi z vratmi pred mater ter pravi: Glejte,
mati! vsaj vrata sem reil, da bodeva svoja imela." No-
bene mu ne ree mati na to, sede temve na tla ter jo-
baje gleda, kako si ljudje prizadevajo, da bi ogenj uga-
sili, ali pa vsaj sosednje poslopje obvarovali poara. Tra-
pasti Pavliha je pa prenaal svoja vrata okoli, in se naj-
srenejega mislil, ker je vrata reil ognja.
Pavliha tudi zadnjih maternih besed ni prav ra-
zumel: mati namre je hotla rei, da bodo tuji ljudje
vrata za njima zapirali, kedar bodeta po hiah prosila in
beraila, kajti druzega jim ni potem kazalo, ko jima je
hia pogorela. Ogenj so ljudje kmalu ugasili. Pavliha
si je moral sedaj pri ljudeh strehe prositi, ber premoenja
nista imela, da bi si bila hio zopet popravila. Nekaj
asa so ju e ljudje v domai vasi trpeli, potem so pa
Pavliha spokali iz vasi, ker je domaim preve nagajal.
Brez sina pa mati ni mogla bi t i , la je torej za njim.
Odslej sta se klatila povsod po svetu, Pavliha je pa vrata
zmirom e skrbno oboli nosil, edino bar mu je ostalo.
<@^>
16.
Kako je Pavliha obogatel.
Sboro leto sta tavala kriem sveta. Nebega dne se
nameri, da zaideta v nebi gozd. Dolgo ieta prave poti,
40
Ljudska knjinica"
pa j'e ne moreta naj'ti. Do poznega veera sta hodila po
gozdu, pa e na plan nista prila. Kaj j'ima je bilo sedaj
storiti? V hosti sta morala si leie poiskati. Ali Pavliha
je dobro vedel, da so v gozdih volkovi in druge divje
zveri doma, in da lovek ni varen, zlasti po noi ne; iz-
t uht a tedaj neko modro, ter svetuje materi, naj bi si iz-
volila posteljo na drevesu, kajti na visokem hrastu se mu
je varnie zdelo, ko na tleh. Mati je bila s tem zado-
voljna. Nese jo torej najprvo na drevo. Plezati je dobro
znal, moen je pa tudi bil; to se mu mora priznati, e
prav ni bil posebno previden. Vgnezdivi mater na dre-
vesu, stopi e po vrat a dol, kajti e teh ni volkovom
privoil. Kmalo so bila tudi vrata reena vseh nevar-
nosti; ali e nekaj je na tleh lealo. Kaj nek? Bilo je
veliko strto mlinsko kolo, katero je bil Pavliha nedavno
pri nekem suhem mlinu izdrl. Mislil si je, ez sedem let
je vse prav, tedaj bodem morda tudi kolesa kedaj potre-
boval, in odslej je tudi kolo okoli prenaal. Se kolo
spravi na drevo in potem ostane tudi sam med vejami.
Komaj sta bila zasmrala, kar se priklatijo roparji
pod hrast ter zano tolarje pretevati, ki so je bili ravno
ukradli. Dolgo pretevajo in si dele plen, na zadnje bi se
bili pa zavoljo enega tolarja kmalu stepli. Prepirali so
se e tako hudo, da so Pavliha na drevesu zbudili. Pav-
liha jih nekaj asa poslua, pa kmalu jo ugane. Spusti
namre najprvo kolo dol med nje. Enega roparja je pri
tej prii ubil; drugi so pa osupnjeni in vsi vstraeni gle-
dali na drevo , ali niso si mogli razjasniti, kako bi bilo
prilo kolo na tako visok hrast. Mislili so e, to je oitna
kazen boja. Kmalu padejo vrata doli. Pustivi denarje
na mestu, zbee sedaj preplaeni roparji. Pavliha zleze z
drevesa, pograbi tolarje skupaj in jih nese na hrast. Zbu-
Narodne pripojedke"
41
divi mater jej pove, kaj se je zgodilo med tem, ko je
spala. Mati!" rekel je, sedaj sva pa na konji; dveh
tiso e na upan nima. To sva bogata! Sedaj vidite,
kako mi je kolo prav bilo, pa ste mi ga branili za seboj
nositi? Jut r i se peljeva domu, pa si bodeva tako hio
sezidala, kakorne e sedaj v vasi ni."
Ko se je zora zasvetila, spravita se na tla. Kmalu
najdeta blinjo vas, kupita voz in konja pri nekem kmetu
ter se peljeta domu. Tudi vrata in kolo je Pavlina s seboj
vzel za veni spomin, kako je obogatel. V domai vasi so
ju ljudje kaj debelo gledali, Pavliba jim je pa vasih kak
tolar pokazal, e, nisem ve bera ne! Precej drugi dan
sklie vse zidarje in tesarje iz treh far skupaj, in t i so
pod njegovim vodstvom kmalu za tisto vas najlepo hio
postavili. Vsa do istega je bila nova, samo vrata je
imela stara, tako je Pavliha hotel. Mlinsko kolo pa je
dal nad vrati vzidati, vendar tako, da se je videlo.
Pavlihova mati je bila zopet enkrat vesela, tudi Pavliha
je bil prav sreen, samo nekaj mu je manjkalo: druice
ni imel.
17.
Pripovedka o starem Tinikem gradu.
Viniki grad*) se je poruil od velikih Turkih bojev,
ali kadar so se bojevi poeli, je gospoda pobegla v mesta,
a gradove zapuala, tako dolgo, da je neisti duh dobil
oblast zvrhu njih, pa onda, kadar so hoteli notri stano-
*) Ne dale cd Varadina.
42 Ljudska knjinica"
vati, ni jim dopueno bilo, ker ruili so se in se e dan-
danes ruijo. A zdaj, ko bi lovek hotel noter i t i , ne
pusti ga neisti duh; ali se stena vrui tako, da se pre-
strai, pa odide; ako se pa ne boji, onda kamenje mee.
Dokler je bila t l aka, dala je gospoda kopati. V pivnicu
niso znali, kje so vrata bila, zato so dali zid trgati, da
bi prili do denarjev, pa bi onda z onim denarjem po-
pravili grad. Ali koliko so ez dan vtrgali, toliko je
po noi zopet bilo napravljeno. Tako je zmiraj trpelo, da
nikdar niso mogli ga popraviti.
Onda so odloili, da bodo samo nekaj delavcev od-
redili za dan, a v noi. ve, da se ne bodo bali, ako kaj
dojde. Ali takoj v noi je splailo moe, da so pobegli, in
od tedaj ne da nikomur tje iti in stanovati. Zato je drevje
okolo porastlo in velika goava je postala.
Pripovedujejo, da je neki sodar el iz dela grofov-
skega, kjer je nabijal sod, pa se je zamudil dalje asa,
in je moral iti po noi domu. Ne daleko od grada je steza.
Srea ga mnib. On je znal, da tam neisti duhovi stanu-
jejo, ipak se ni prestrail, ko je zapazil onega v podobi
mniha. Mnih njemu takoj veli: Cuje t i , hodi zmenoj;
ti si sodar, ker vidim, da nosi sodarsko orodje in obroe.''
Ta mu odgovori: Jest sem."
Hodi samo z menoj, nikar se ne boj, jaz ti bom dobro
plaal." On ga poslua in ide za njim. Ko dojdeta blizu
grada, zemlja odstopi in vrata se odpr6 (a vrata so bila
zasipana in zadrta, da jih ni bilo moi najti; ali onda so
takoj najdena bila, da je gospodar noter el, a pred njim
so se sama odprla). Ideta noter. Ko. dojdeta do sodov,
pokae mu enega, koji je bil poln vina in kojega je samo
bersa drala. Onda on nabije sod, a ko je bil gotov, da
mu od vsakega soda. eno kupico, da pokusi, a samo staro
Narodne pripbvedke" 4 3

vino. On se je e pomalo napil, in postal jako dobre volje.
Potem ga pelje na stran v kot. Tam so bili trije sodi,
eden s samim bakrom (kufrom), drugi s srebrom in tretji
s cekini napolnjeni. Zdaj mu veli, da si vzame od enega
soda t ri krat , kolikor god more vsaki pot vzeti. On si
vzame cekinov trikrat. Hotel je pa e etrtokrat, ali rekel
mu je. da ne sme ve. Na vsakem sodu na denarjih je
sedel mali psiek, ali on mu ni niesar storil. In tako
ga odpelje na ono in isto mesto, kjer ga je vzel, in mu
ree, da naj ide takoj domu, da se nikjer in nikam ne
ogleda. On je el takoj jako vesel domu, in ko je e do
vrat doel, si je mislil, kaj bi to bilo, da se ne bi smel
ogledati; saj sem e blizo doma, saj me ni nikogar strah;
pa se ogleda, ali ni ni videl. Dojde v hio, in ree eni:
Zena, kaj sem ti jaz donesel!" Kaj?" ga vpraa. Jaz
sem t i donesel cekine, moli, bodemo dobro iveli." Ona
njega vpraa: Pa kje so t i ?" On izvadi iz torbe robec
ali oglje je v njem bilo. Onda ji on alosten pripoveduje,
kaj se je dogodilo. Ali on ni znal, zakaj mu je rekel, da
se ne sme obrniti nazaj. Zato, da se mu denarji ne bi v
oglje spremenili; pa ogledal se je, in postali so mu oglje.
Toda on se postavi na ono in isto mesto, ko bi doel on,
ki bi mu povedal, kake bi mogel nazaj dobiti denarje.
Sreal ga je mnih in povedal mu, da naj gre k tekoi
vodi, koja voda se je gor obrnila; na kojem mestu se voda
gori obrne in potem dol, da jih opere, in onda mu posta-
nejo taki kakor so bili poprej. To je uinil, in postali so
mu taki kakor so bili.
<&^T&
44
Ljudska knjinica
1
'
18.
O psu in o maku.
Nekdaj so bili sreni asi na svetu. Zemlja je rodila
-vsega obilo, ne da bi se bilo loveku treba posebno tru-
diti: Penina bilka je bila iz gola. klas, kolikor je je od
t al do vrba. A ljudje so se spozabili v tem obilji, da
ue nijso spotovali bojega daru ter ga tratili. Bog se
je razsrdil in proklel zemljo, da ue ni rodila. Penici je
vzrastla bilka brez klasa in zrna. Prili so bili asi, da
slabejih e nikoli ni bilo na zemlji. Ljudje so stradali,
da se je z njih lupila koa. Sli so pred Boga in ga pro-
sili, da bi se usmilil. A ni jih uslial. Tudi ivali so ga
le prosit, pa ni one nijso bile usliane. Naposlod se tudi
pes napoti pred boji stol. Bil je vro dan, teko je pri-
sopel, in jezik mu je visel iz gobca. Tam pade pred Bogom
ter ga poprosi, da bi zemlji povrnil rodovitost, kajti s
lovekom je tudi njemu stradati, in vendar je bil loveku
vselej zvest in veren sluabnik. Bog se ga je usmilil, in
od tedaj je penini klas tolikoen. kolikoren je pasji
jezik, mole iz gobca. Zato je dobro psu kruha dat i , a
maku ne, ker t a je hudoben, ter ako mu da kruha, strese
ga v gobci, da bi otresel z njega svetega Duha in bla-
goslov boji.
19
0 uni.*)
Pripovedujejo, da je rna una pametna, ker ona
zna ono travo najti, koja ima to mo, da more vsaki
*) una, olna, detalj, Specht,
Narodne pripoyedke
u
45
zatvor odpreti, naj bode kako mu drago velik. Kadar ima
una mlade, onda je moi od nje naj nalaglje dobiti ono
travo. Ona ima mlade v luknji, kojo naredi detel s-
kljunom. Kadar odide na pao, onda ji treba s klinom,
zabiti luknjo, da nemore noter. Kadar se povrati, najde
luknjo zabito in nemore do mladih, pa ide takoj v livade,
in najde ono travo, ter ide njo k luknji. A on, akohoe, da-
dobi travo, mora prestreti rleni robec ali sukno, pa oditi
za koje drugo drevo, da ga ne vidi. Kadar ona dojde i
dotekue se s travo, koj klin odskoi od luknje, in spusti
ono travo na robec ker misli, da je ono ogenj zato, da-
nee, da bi kdo ono travo dobil v roke. Onda on ide in
vzeme travo in robec, in tako postano nekoji veliki ta-
tovi, ker more onda njo vsaki zatvor odpreti, in ako-
je v zaporu, odpadne vse elezje od njega. Da trave ne
zgubi, mora si dlan ali prst zarezati in travo noter deti,
da se zarase, pa onda je ne more nikdar zgubiti, a kadar
mu je treba, se samo z onim mesom dotekne, kjer je trava.
To je, zakaj govorijo, da je una pametna.
Mogoe je ono in isto travo e na drugi nain dobiti,
namre v letu, kadar se seno kosi. Onda mnogokrat odpade
kosa koscu, kjer preree ono travo, in vsikdar, kadar koja
preree odpade; naj je e tako mona, mora odpasti. Kadar
mu odpade, zna, da je ono travo prerezal, onda pobere vse
one trave, koje je onda prerezal, vsako najmenjo, in nese
na tekoo vodo in mee vsako posebej; koja ni prava,
vsaka po vodi dol plava, a koja pa je, plava po vodi na-
vsproti. Onda jo spozna, da je prava, in si jo vzeme.
Bil je nekda pastir, ki je imel enega sina, ki je bil
zelo siromaen. Njegov sin zaljubil se je v deklico, koja
je-bila lepa,- marljiva ali tudi zelo siromana. Zato je
on ni mogel vzeti, eravno ga je ona zelo rada imela. Ko
46
Ljudska knjinica"
j e nekdaj svoje govedo pri nekej umici pasel v mislih
jzadubljen , kako bi si mogel pomoi, da bi mogel drago
svojo dobiti, naenkrat uje vrkotanje mladih ptic. Ide
v umo in najde mlade v gnjezdu. To bili so mladi od
une. On se naenkrat spomni, da una travo pozna, s kojo
vse na svetu odpreti more, in da se ta trava more tako
dobiti, da, ako se mladi njeni najdejo, luknjo zabiti treba
s klinom in od zdoli metnoti robec. Ko stara dojde in
vidi, da so ji mladi zabiti, odleti in doleti za nekoliko
asa z nekakovo travo v kljunu, s kojo travo se klina do-
takne, klin odskoi in trava pade na robec. Deek ko to
opazi, stee po travo. In ko jo je v roki imel, opazi peino
in na tej peini elezna vrata. On pritisne na vrata ono
travo in vrata se s stranim treskom odprejo, ali ko se
odprejo, opazi starca, ki mu ree: Vzemi si denarja,
kolikor god hoe, ali pazi , da trave ne ostavi notri,
onda ne bo ve mogel noter drugi pot priti po denarje.
On od veselja skoi na kup rumenjakov, kajti on ni znal,
kaj so dragi kameni in drage druge stvari, nego nagrabi
si polno torbo rumenjakov in od veselja pozabi travo.
Ali ko ven izide, hotel je zopet noter, da si e ve denarjev
donese, ali ko se ozre, ni ve peine bilo, kajti notri je
travo ostavil in tako je peina izginila. Ali on je sedaj
dosti denarjev imel, in ko je domu doel, povedal je oetu,
kaj se je njim dogodilo. Oe ni hotel verovati, ali ko
dukate opazi, razveseli se in ree: Zdaj, moj sinek, more
vzeti Maro." Ko je doel k svoji Mari, vpraa jo, hoe li
ga ona vzeti. In ji je povedal, kako je dobil toliko blaga,
onda mu ona odgovorila: Moj dragi, ti zna, da Bog
ljubeim pomore, in jaz bi tebe vzela, e raj i, da bi ti
tako bogat ne postal, nego zdaj, ko zna, da
Ni ne blago, ne srebro in ne zlato,
Nego je blago, koje je srcu drago."
,Narodne pripovedke"
47
20
Kralj Matja ni umrl.
i .
Kralj Matja ni umrl; on e ivi s svojo rno vojska
pod neko goro v skalnati votlini. On sedi pri okroglej
mizi, okoli mize njegovi junaki, nobeden se ne gane,
kakor bi bili okameneli. A kadar se blia polnona ura,
se vzdigne, potegne britko svojo sabljo iz nonic in zane
jo brusiti; isto storijo njegovi vitezi; eno celo uro bru-
sijo sablje, potem jih vteknejo nazaj in zopet nastane
tiina. To se zgodi vsako no. Ko bo pa Matjaeva brada
t ri krat okoli kamnate mize prirastla, vstal bo kralj Matja
s rno vojsko. Pod koato lipo bo zbiral svoje ete in
vdaril potem nad sovranike kranske vere, nad Turke.
II.
Koroec peljal je vino iz.Vogerskega domu. Nekega
dneva se pelje skozi gozd brez konca in kraja. Pride z
vozom mimo visoke gore. Zagleda kajico, zidano v skalo,
tako da se je komaj videla streha iz skale. Pred durmi
vidi stati junakega viteza, ki je imel sabljo opasano.
Ko se mu priblia Slovenec, nagovori ga vitez in ga
praa: Prijatelj, t i si iz zvrhnih krajev. Povej mi, ali
lezejo e zmirom mravlje na t ri gore: na Kritofovo,
Magdalensko in Urhovo?" (Menil je z mravljami romarje).
Da, e lazijo, pa zmirom bolj redko", odree se mu ko-
roki voznik. Povej doma", nadaljuje vitez, kedor bo
vera tako slaba, da nikdo ne pojde vec na one t ri gore
na bojo pot, potem bom jaz priel s rno vojsko." Kdo
pa si ?" ga vpraa Slovenec. Jaz sem kralj Matja. Stopi
blie in pojdi z menoj k onej hiici, da se sam prepria."
43
Ljuduka knjinica"
Koroec se mu priblia; kralj Matja pa ree: Stopi
za me in poglej rez mojo desno ramo skoz okno v kajo."
Uboga ga in mu pogleda rez ramo; kaj pa zagleda?
irno planjavo, po katerej je bilo vse rno oboroenih
vojakov in konj ; vse je bilo tiho: nikdo se ni ganol; zdelo
se mu je, kakor da bi moje in konji spali. To je moja
rna vojska" pravi kralj Matja Slovencu, ki je bil ves
zauden. In na to mu e ree: Se enkrat skoz okno po-
glej." Ko oni zopet pogleda, potegnol je kralj Matja svojo
sabljo na pol iz nonice; in glej, rna vojska se je oi-
vela, junaki so vstajali, konji vzdigovali so glave, tresli
grive, razgetali in kopali s podkvami: Kralj Matja pa
pravi : Zdaj si videl vse; ne bo ve preteklo veliko let,
vstal in potegnil bom svojo sabljo. Lahna in mila sapa
bo privela in vse ljudi z eno mislijo navdihnila. Moji ju-
naki bojo zasedli konje in rna vojska se bo vnela za
sveto vero." To mu je odkril kralj Matja.
21.
Ajdovo zrno.
Oetje nai stanovali so nekdaj v deelah izhodnih,
tam kjer sije in greje solnce leto in dan, kjer je zlata
obilno in bogastva brez mere. Toda sasom v krajih t a-
istih so se ljudje do uda pomnoili, in seli drugih
iskat se napotijo oetje nai. Miroljubni so raji zapu-
stili kraj obilne sree, kot da bi se bili ruvali in pobijali.
Popotnim jim boginja,. katera jih je ljubila zavoljo miro-
ljubnosti, da zrno reko: Koderkoli bote popotovali, vsa-
Narodne pripovedke"
49
dite zrno to; kjer ozeleni in zraste, tam ostanite. Ako
pa ne ozeleni o dnevih t reh, ga izkopljite in pomeknite
se dalje." Nikjer ni ozelenelo zrno: ne na bregu morja
rnega, ne po planjavah poljskih, ne po gorah nemkih,
le v zemlji slovenski je ozelenelo in razcvetelo se belo
in prineslo sad prijeten in obilo koristen. In dandananji
seje Slovenec ajdo, e to sua pritisne ali slana po-
pari je slaba za slovenskega kmeta.
22.
0 velikanu Vouvelu.
i.
Enkrat je pastir pod koato bukvo zaspal. Ko se
zbudi, pogreal je devet krav. Po stopinjah spozna, da
so krave le proti Turjaku v globoko duplo. Ko v duplo
stopi, je videl Vouvela spati. Iz nosnic se mu je sapa
kadila, kakor dim iz kovanice. Bela ena ga je muh
branila. Pastirju se je zdelo, da Vouvel ima kaji rep.
Beal j e, kar je mogel, da gospodu fajmotru pove. Oni
pridejo in ga z egnano vodo pokropijo. Vouvel se zbudi
in se spremeni v pozoja in vigne ez planine. Povsod,
kodar je letel, so se lomile najmoneje jele.
2.
Vouvel ima dosti blaga v globoki gori skritega.
Kova je videl, da Vouvela ni bilo doma. Gre toraj in z
debelim eleznim kladivom udari na vrata. Bela ena se
od znotraj oglasi: Bodi si, kdor si, ne bode mogel od-
4
50
^Ljudska knjinica"
preti, pa e Vouvelico najde in ree: Hajd krava nazaj
h Krsniku, zemlji je treba deja, ter se hodo vrata hitro
odprla." Iskal je dolgo trave Vouvelice , pa ni je nael.
V tem je videl, rno meglo, v kateri je Vouvel domu
j ahal , zato dirja, da ga ne ulovi.
23.
Boni padel.
Nekdaj bil je nek jak korenjak, ki je sploh bil velik
metavec", ker straha ni poznaval. Hudo veliko je snedel,
tako da mu je samemu se blodilo po glavi, da gotovo
oetu ni po volji, ako je pri njem. E,ee tedaj oetu:
Dajte mi kolikor se vam zdi, da je moj odvetek", jaz
grem po svetu, da vam ne pojem preve; tudi bi vendar
rad zvedel, kaj da je strah." Oe mu dajo, koliko so mi-
slili da mu gre, in tako odide, pa pride za neki as
do gostilne, in si veli jesti dati. V gostilni pa je sedel
neki duhovnik, ter ga praa, kamo da gre. Odgovori
mu, kakor vemo, da gre strahu iskat. Duhovnik mu na-to
ree: Kaj mi da, e ti pokaem, kje in kaj daj e strah."
Pobotata se, da mu na metavec ima plaati sto goldi-
narjev, e ga naui strahu; e pa ne, da mu mora du-
hovnik nateti ravno toliko. Zaloita denarje pri kr-
marji, in duhovnik ga na veer pelje na' pokopalie ali
grobje. Ko je odbila ednajsta ura, vstali so vsi po-
kopani duhovniki, ter so zaeli keglati; kegli bile so
kosti, kroglje pa mrtvake glave. Na metavec pridrui
se t udi k njim, a pustili ga niso; poloi v igro sto goldi-
Narodne pripovedke"
51
narjev, pa ga le ne puste; sedaj zgrabi za eno kost, pak
jih zane goniti in terati okoli cerkve; v tem mahu od-
bije dvanajsta, in vsi pahnejo pod zemljo. Po takem do-
bivi sto goldinarjev gre dalje po svetu. Pride zopet
v drugo krmo, kjer je hotel prenoiti; a krmar se ga
brani, reko, da nima prazne izbe; ker v prvi je on
sam se svojimi otroci; druga je druine polna, tretja pa
e je manje za njega, ker do sedaj nihe v njej ez no
ni ostal iv. No, to mi je pa kaj prav," odgovori mu
metavec, ,.saj po svetu iem strahu." Lee tedaj spat.
Ob enajstih pride nekdo ter mu vkae, da naj vstane, da
ga pobrije. No, to mi je pa kaj prav," odgovori mu na
potnik, saj sem e tak mono bradat". Ko ga obrije,
praa ga metavec, kaj mu je dolan, a ko mu grdne ne
da odgovora, odverne mu: Pa naj ti plaa Bog za to
dobroto." Koj pride drugi z velikimi karjami, ki so tako
dolge bile, kakor nae svisli doma; in bilo je ravno tako,
kakor z brijaem.
Za neki as vse vtihne; na enkrat nad seboj v
dimujaku zaslii glas: Bom padel." Padi kamor hoe",
zavpije mu metavec. Zarolja nekaj skozi dimnjak, in na
tla pade ena noga. Opet nekdo zakrii: Bom padel." In
on e ez oni glas zavpije:
r
Padi, saj te ne motim." Nekaj
debelega ropoe po dimnjaku, in na tla se zgrudi zelo
veliko truplo, brez nog in glave. In zopet krii: Bom
padel", in na njegov odgovor: Padi kamor hoe", zgrudi
se rusasta glava, skoi na truplo, noge k truplu, in stal
je pred naim potnikom grd velikan. Grdo se je dral in
grozil metavcu; ta pak mu ukae, naj gre ali pak naj
ostane, da ga ni mar za njega. Ta mu pa zaukae, da
naj gre njim, da mu bo veliko blaga pokazal, e
mu bo odpiral elezna vrata. Pregledata v devetih izbah
4*
52
Ljudska knjinica"
veliko, veliko bogastva, srebra, zlata in demantov. Ali
od vsega tega ni kotel vzeti ni; v zadnji izbi pak naj-
deta ndno ibo, katera je imela mou vse ivo -usmrtiti,
vse mrtvo pak oiviti. Vseka metavec se ibo koj onega
velikana; iz njegove glave pak vstane mo, kateri se mu
je zahvaljeval, da ga je tako reil od devetstoletnega
prokletstva.
Gre tedaj dalje strahu iskat. Pride v neko velika
mesto, kjer so vsi ljudje hodili pobeene glave, klaverno
se dre. Praa j i h, kaj da to pomeni; ali nikdo ni ne
odgovori, kar na enkrat zagleda kraljiino lepo obleeno,
katero so nekamo peljali iz mesta. Napoti se za njimi
ter vidi, kako so jo pri neki hudi rni jami privezali na
pol mrtvo, in za tem pa vsi pobegli v mesto. Ostane da
vidi, kaj le bo iz tega; malo za tem zauje se hudo so-
pihanje iz jame, in iz nje plane lintvert ali zmaj, da
pore kraljiino. Ali na metavec vseka ga po glavi, in
zgrudi se mrtev. Sedaj e le izve od kraljiine, da je
zmaj vsako leto tirjal eno deklino, drugaci pa bi razdrl
mesto in poteptal vso deelo; ter da mu ona po obljubi
svojega oeta rada poda svojo roko v zakon. Oenita se
z velikim hrupom, ter sta ivela sreno in zadovoljno, Ko
se njima narodi prvi otrok, sedijo enkrat vsi trije pri
potoku; prikobaca od nekod velika aba, otrok se je vstrai,
in pljusk! pade v vodo. Metavec pak se tak prestrai,,
da ni mogel vstati, da dete vzdigne iz potoka, ter se je
skoro vtopilo.
Malo dete ga je nauilo strahu, ker mu je bilo milo
pri srcu!
Narodne pripovedke"
53
24.
Maeha in pasterka.
Bil je neki udovec,. ki je imel dvoje otrok, sina in
her. Oeni se na novo in z eno prieni tudi her. Ta
ena je svoje dete ez vse rada imela, primoena otroka
pa je sovraila in muila, kakor je mogla. Nazadnje ree
mou: Posluaj me, mo, jaz tvojih otrok ne morem ve
gledati, spravi ju od hie, e ne, ne bova ve hruha skupaj
jedla." Mo jo tolai in miri: Ne terjaj tega, ena! kam
hoem njima?" Kamor koli hoe", odgovori ena;
pelji ju v planino, pa ju tam pusti, delata naj kar ho-
eta."
Nazadnje vendar pregovori moa; ree ji, da bo jutri
v planino odpeljal otroka in ju tam pustil. Vse to pa je
sliala njegova hi in jakaje pove bratu, ki je bil mlaji
od nje: Ljubi brat ! jutri naju hoejo oe v planino pel-
j at i in tam pustiti; pa ve kaj storiva? Napolniva epe
s pepelom in na poti bova grede za sabo po malem potre-
sala, kadar z manjka meni, bo poel ti, tako bova potlej
iz planine lahko nala pot do doma."
Zjutraj se siroti doli splazite in napolnite epe s
pepelom, potem ju oe poklie in oba gresta z njim. Grede
tako po dolgem potu sta za sabo posipala po malem pe-
pela. Ko ju oe pripelje v sredo gozda, jima ree: Po-
sedita t u nekoliko; jaz bom br tukaj." Otroka se vse-
deta, oe pa se ukrade od nju in gre domu.
Ko otroka en as akata, zano ju glad nadlegovati,
blia se tudi no; tedaj se ona vrneta domu, grede po
poti s pepelom potreseni. Priedi do hie, ne gresta precej
notri, temve se stisneta k steni pod okno in posluata,
kaj se v hii dela in govori.
54
^Ljudska knjinica"
Mo ni ena sta bila ravno pri veerji. ena pravi
po veerji: Da bi bila naJa dva otroka t ukaj , dali bi
jima te-le skorje za veerjo."
Pri tej prii otroka vikneta skozi okno: Glejte, tukaj
sva, mamica" in hitro skoita v hio. Ko ju praajo, kako
sta dola nazaj, sin pove po pravici, da sta si pot s pe-
pelom potresala in tako dola.
Ko se otroka po veerji spat vleeta, ena zopet
zane naganjati moa, da naj ju jutro br odpelje od hie.
Ree mu, da jima hoe pepel skriti. Otroka tudi to sli-
sita in ko zjutraj vstaneta in pepela ne najdeta, si epe
napolnita z mekinjami, in ko ju oe v planino pelje, po
poti mekinje trosita. Oa dalje v gozd njima priedii
naloi grmado in zakuri, uzame buo in se dela, kakor
bi hotel po vode iti. Ree jima, da naj sedita tukaj, ker
se bo kmalu vrnil. Tako se jima ukrade in gre domu,
otroka pa sama ostaneta v gozdu.
Dolgo sta tu sedela in akala oeta, ker pa vidita.
da ga le ni in ker se mraiti zane, se napravita proti domu.
Gredoa tako nekoliko asa po mekinjah, naenkrat opazita,
da mekinj ve ni ; pojedle so jih neke ivali. Otroka to
videti zaneta jokati in se vrneta k ognju. Zdaj od nekod
pridejo neki judje in ko zagledajo ogenj, stopijo k otro-
koma in ju praajo, kaj tukaj delata in e imata e koga
pri sebi.
Otroka jim povesta vse, kako in kaj , in judje jima
svetujejo, da naj gresta njimi, kjer se jima bo dobro
godilo. Otrokoma je to po volji in gresta z judi. Ti ju
peljejo v svojo hio. Doma judje niso imeli druzega, kakor
samo mater; priedi tedaj domu, zaprejo fanta in mu dajo
ivea, da se redi, deklico pa izrote materi, da ji stree
in slui.
Narodne pripovedke"
55
Ko se je fanti e dobro obredil, se nekega dne judje
napravljajo na neko delo in od doma grede ukaejo ma-
teri, naj jim fanta spee, da ga bodo pojedli, ko domu
pridejo. Deklica ve asa tukaj bivi se je e nauila nekaj
judovskega jezika in je razumela, kar so judje materi za-
povedali. Gre tedaj k bratu ni mu ree; Slii! ko so
danes judje nekam li, so zapovedali materi, da naj te
spee; pa midva glejva, da babo v pe potisneva."
Popoldne baba zakuri pe in pripelje fantia, da bi
ga noter porinila; ree mu, da naj se vsede na lopato.
Na to ree deklica: Mati, on je e mlad in slab, in ne
ve, kako se to storiti mora: sedite najpopred vi, da on
vidi." Baba je br pripravljena in sede na lopato; ona
dva pa jo zgrabita in v pe porineta, da se pee.
Potem otroka pobegneta iz hie in teeta dalje. Pri-
deta do neke vode. Tukaj je bil most. Br skoita ez-nj
in na uni strani se skrijeta v gozd. Ko judje zveer domu
pridejo, kliejo mater, naj jim prinese jesti, pa v hii ni
nikjer nobonega, le peenka jim udari v nos. Ko peenko
iz pei izleejo, spoznajo svojo mater, in se hitro odpra-
vijo otroka lovit. Ko pridejo do tiste vode, se vlije ploha
z oblakov in voda odnese most; ne morejo tedaj ez in
se vrnejo domu.
Otroka pa sta tavala semtertje po gozdu in naposled
prideta do nekega studenca; pri tem studencu najdeta
eno in jo nagovorita : Pomagaj Bog !" Napijeta se vode
in se vsedeta, da se opoijeta. Zdaj ree ena deklici:
Herka, aj, da ti glavo poloim v naroje, da mi enmalo
poie." Deklica odgovori: ,,Le mati!" Tako ena poloi
glavo deklici v naroje, pa jo praa, od kod sta oba. Jo-
kaje ji deklica pove vse, kaj in kako, in nazadnje ji ree:
Mati, kako vam vendar glava lepo dii!" Zdaj ena
56
Ljudska knjinica"
vstane, pogleda jokajoo deklico in ji ree: Koder ho-
dila, bodi srena; kadar jokala, biser bi ti padal iz
oi namesto solz, in kadar govorita, roa bi ti zlata iz
ust izrastla." Potem ena otrokoma pove, kod bota prila
na pravo pot; ona dva odidela, ena pa ostane pri stu-
dencu. Otroka najdeta pravo pot in gresta domu.
Ko deklica zagleda maeho in oeta, zane jokati;
maeh vide, da ji mesto solz biseri iz oi padajo, razpre
roke in jo zane objemati in poljubovati reko: Blagor
mi, da si dola! pa kje si tako dolgo bila?" Deklica zdaj
zane govoriti, ali glej! iz ust ji priraste zlata roa. Zdaj
se maeha e bolj zaudi in jo vpraa: Pa kje si dobila
tak blagoslov?" Deklica ji pove, kako je v gozdu tukaj
in tukaj nala pri studencu eno, katera jo je blagoslovila.
Maeha vpraa: Ali je ta ena e tam, da tudi jaz poljem
svojo her k njej, da jo obdaruje tako obilo." Deklica ji
ree, da je ena ostala e tam. Zdaj zane maeha pri-
govarjati svoji heri, naj gre tje, ona pa se ustavlja
in noe; nazadnje jo mati vendar izprosi in hi gre k
eni pri studencu.
Priedi k studencu, mesto da bi jo nagovorila: Po-
magaj Bog!" ne ree ni, temu sama pri sebi misli: Grlej
tukaj tisto baburo, ubil jo Bog!" Potem se napije vode
in se vsede k studencu, kakor so ji veleli. ena koj stopi
k njej in ji ree : Caj da t i poloim glavo v naroje, da
mi enmalo poie." Ona ji odgovori: No le! Bog ve,
kakno buo ima." Sedaj zane jokati in toiti: Gotovo
bi ne bila prila sem, e bi me ne bila moja mati zapo-
dila." ena jo pogleda in ji ree: Naj ti krvave solze
iz oi lete, kadar bo jokala, in kadar govori, naj se ti
jezik zavera in jecljaj, da te ljudje ne bodo mogli poslu-
ati!" Potem se dekle vrne domu k svoji materi. Mati jo
Narodue pripovedke"
57
e aka in razpne roke pred njo, ali kadar hi zane
govoriti, se ji jezik mede in jeclja, da se mati pre-
strai, kaj da ji je- Zdaj dekle zane jokati in toiti: Vi
ste mi krivi" pa glej! krvave ji solze teko po obrazu.
V tem asu glas o ubogi deklici pasterki pride do
carja, car polje po njo in jo vzame za eno svojega sina;
ona pa vzame s sabo tudi svojega brata in ivela sta
prav sreno.
Druga deklica pa s svojo materjo in oetom ostane
v revini.
25.
Izdana kraljiina.
Imela je neka udova tri sine. Pa najmlaji jej ni bil
ni kaj pri srcu, in tudi brata nista veliko marala za-nj.
Imeli so ga za norka, eravno je bil prebrisan, bolj pa-
meten od njih, in pa zvit kot kozji rog. Ko vrha do-
raste, spravi se jim s poti; vzeli so ga v vojake. Sluil
je cesarja prav zvesto, in ko ga je dosluil, dobil je do-
sluno pismo ter se podal proti domu. Ali do doma bilo
je dale. Med potom mu je poel ves denar, kar ga je imel
sabo, zato mu je tesna hodila. Zelo vejan, ves gladen
in neznano truden pride nekega dne proti veeru do ve-
licega prelepega gradu, v katerem je stanoval imeniten
kralj. Tu notri si misli sam pri sebi bi rad ostal
ez no sam Bog ve, e me prenoe ali ne. Gre tedaj
v grad in prosi prenoia; pa kako se zaudi, ko vidi
vse sobane in dvorane na vseh straneh prepreene s rnimi
prepregami. udno se mu to zdi; toraj popraa, kaj to
58
^Ljudska knjinica"
pomenja; posebno udovito pa se mu je videlo to, da so
bili v gradu jvsi od prvega do zadnjega nekako otoni in
potrtega srca.
Povej'6 mu, da alujejo dolgo e po kraljiini. Izdana
je so mu deli pa je ne more nihe reiti. Kako se
zavzame vojak, ko mu to povedo ! Precej se ponudi, da
jo hoe reiti. Ta ponudba jako razveseli kraljeve pod-
lonike. Urno ga oglasijo kralju, kralj pa veli, ga koj
pred-se-pripeljati. Ko vojak pred kralja stopi in se mu
za renika izdani kraljiini ponudi, razvedri se kralju
oblano elo in prevelike radosti, ker mu je zvezda ve-
sele , sladke nade spet zasijala v srcu, ves ginjen ree:
Ako rei mojo in mene (veselja ni
bil skoraj v stanu govoriti), dam ti pol kraljevine svoje,
kraljiino pa za eno. Glej! bila jame toiti bila
mi je edina, pa nemam je ve, izdana je, in reil jo bo,
kdor bo v cerkvi, kamor hodi vsako no od enajstih do
dvanajstih, strail jo tri noi zaporedoma, da jej ne bo
na vse njene vpraanja dal nobenega odgovora." Kaj
tega ne bi storil? se zaudi dosluenec. Poskusilo na-
daljuje kralj jih je e mnogo, ali slehernemu je e
spodletelo dosihmal; nikogar e ni bilo nazaj; vsak se je
zmotil ter nagovoril jo, in ona je umorila in obrala ga
do belih kosti." To vojaka sicer malo stresne, srce mu
nekoliko upade in nekaka groza ga spreleti, pa ker je
bil pogumen od nekdaj, zraven pa e zvita bua, da malo
tacih, ne porajta veliko, se ojai in obljubi reiti kralji-
ino, reko: Naj e bo karkoli z mano, mnogo, prem-
nogo e sem poskusil, pa tudi prestal, in e Bog da, tudi
to prestojim."
Poda se t eda, dasiravno ves truden od celdanjne
hoje e tisto no pod zvonik blinje cerkve, kamor je iz-
Narodne pripoyedke
u
59
dana kraljeva lici slednjo no hodila razgrajat. Pa ne-
znana strahota ga obide, ko ugleda, pod zvonik pried,
veliko kopico samih kosti. Bile so loveke, onih stra-
arjev namre ki so hoteli reiti her kraljevo, ki jih je
pa vse od prvega do zadnjega pomorila in obrala, da jih
ni drnzega ostalo, kot gole kosti. Urno se spomni, kar
mu je bil kralj sam o tem povedal, in brez vsega pre-
miljevanja sklene zviti in izpeljati jo tako ali tako. Kaj
si tedaj z misli? Gre in skrije se med klopi. Tu pri-
akuje mrtvake, to je, enajste ure. Ko enajst odbije,
kraljiina pride vsa rna od vrha do tal. Kakor na-
vadno gre tudi zdaj naravnost pod zvonik. Ker pa ni-
kogar ne najde, jame strano prestrano rujoveti in
tekati semtertje po cerkvi. Upila je, da je bilo strah, in
iskala slednjenonega plena, pa ni ga nala. Godilo se je
to celo uro noter do polnoi. O polnoi pa kar naen-
krat zgine.
Vojak se poda nazaj v grad, ko se jutro stori. Kralj
ga je zdaj eljno priakoval. Vrstilo se je v njem zdaj
veselje, zdaj alost, zakaj malo upanja je gojil v srcu
svojem, da se vojak kdaj e vrne, pa vender mu je kmalu
pa kmalu sladka nada, da se vse sreno izide, odganjala
otonost, skrb, strah in nepovoljne misli, ki so mu hodile
po glavi, razsajale in butale ena ob drugo, enako ne-
mirnim valovom na razdraenem morji. Sila se je tedaj
zavzel, nedoreeno razradostil, ko ga vidi veselega in
zdravega povraati se.
Kavno tako, kakor prvo no, stori vojak tudi drugo,
toda ni se ve skril med klopi, temu gre in vstopi se
na velikem oltarji zad za nekim svetnikom. Ko spet na-
stopi mrtvaka ura, prikae se kraljiina, pa ne ve vsa
rna. Bila je e bela kot sneg do prs. Hitela je spet
(30
Ljudska knjinica"
pod zvonik in ker tu ni ne najde, dirja kakor navadno
po cerkvi gori in doli, prestakne vse kote in gre tudi
med klopi stikat, le na oltar se ne ozre. To se je godilo
do polnoi. O polnoi pa zgine in ni je bilo ve; vojak
pa se na jutro spet vrne h kralju. Kralj, ki ga je spet
eljno priakoval, samega veselja ni vedel, kaj bi poel.
Kakor prvi in drugi stori dosluenec tudi tretji,
pa skrije se na prinico in t u je priakuje. Kakor sicer
je prila spet tretjo no ob ravno tisti uri. Bila je bela
e do nog. Najprvo tee kot obakrat pod zvonik, ker t u
nikogar ne najde, jame iskati med klopmi, in ker tudi
t u ni ni, po oltarji, na to pa teka po cerkvi in ie
povsod, dokler ura dvanajst ne odbije. Zdaj postane, ko
bi trenil, vsa bela in ugleda reivca svojega, stee k
njemu, ga objame in se mu zalivali. Nato pa gresta oba
v grad. Kako se je kralj razveselil here svoje kdo
bi povedal in popisal loveka roka ne! Da jo reniku
za eno, kakor je bil obljubil, z raven pa e polovico
kraljestva. Veselo so obhajali enitvanje in tudi jaz sem
bil zraven. Dali so mi iz naprstnika jesti, pa iz reeta
piti, in od tistihmal imam e zdaj moker jezik in mokra
usta.
26.
B a 1 i n.
Nekda je ivel ubog kmet blizo velike vode in si
hotel mlin napraviti, pa siromatvo ga je preve ulilo.
Nekega dne gre k vodi in alosten hodi sem in tam, kar
Narodne pripovedke" 61
pride nek lovec k njemu t er ga popraa: Zakaj si t ako
al ost en?" On mu odgovori: Mlin bi rad imel, pa si ga
ne morem napravi t i . " Lovec, bil je namre vraec, mu pa
vel i : Kaj mi da in j az ti ga v eni noi naredim. " Si-
romak, kmet odgovori: Ne vem kaj . " Lovec, pa mu ree :
Tisto, kar tebi domil grede naj prvo nasprot i pride. " Doma
je namre imel ene in sinka, ki mu je Bal i n ime bilo,
t er si j e mislil, da mu gotovo psiek nasprot i pribei, in
zato mu je obeal.
Domu se bliaje mu e pritee sinek naprot i , oe pa
otoen ree: Ti nesreno dete, je li t e je sam hudi pred
me pri nesel ?" i n hipoma je hudievo znamenje na desnico
dobil. Oa dolgo razmiljuje i n ne vede, kaj bi njim,
ga v uilnico odpravi.
Deko je' bil prebri sane glave, se je l ahko in r ad
ui l ; dovrivi rne ole je duhovnik post al , pa svete
hostije ni mogel pri j et i za voljo zlodejevega znamenja.
Potem t akem otoen, se je napot i l pred pekel , da bi se
t ake nesree nekako znebil. Poido pride v velik log, tema
ga je zasai l a, da ni vedel kod in kamo, kar zagl eda
luico in gre za njo, dokler ni dospel do hrama, kder se
je luica leala. Pot r ka na pri kl et ne duri, in prosi, da
bi mu odprli. Edi na hi je doma bila t er mu odkl eni l a;
njen oe je odel kr ast in razbi j at . Bal i n je prosil stanii,
hi pa mu je r ekl a: Bei od tod, boja dua, drugai t e
moj oe ubije, ker st raen razbojnik j e. " Pot ni k pa je le
si l i l , da bi smel ondi prenoiti in vel i : Saj mi niesa
ne ui ni . " Poslednji se j i j e pa vendar usmilil in sprejela
ga je t er pod niko skrila. Oe prot i j ut r u vedi j e ma-
homa zael pr a at i , kdo st ransk pa j e pri nama v hi i ?
Hi mu je r ekl a: Ni kdo. " St arec ga j e vendar ovohal
r eki : e mi t akoj ne pove, te na mestu zakoljem."
62
Ljudska knjinica"
Tako prisiljena mu je deklica povedala. Razbojnik ga
vgledaje pi t a, kaj bi tu rad? On pa mu je odgovoril:
Nocoj tu ostanem,zjutraj pa pojdem pred pekel." To to-
lovaj usliavi se je premislil ter mu poasu velel: Ce
tje gre, popraaj v peklu, kako trpljenje hudievje meni
pripravljajo, ker sem prekoreden hudobnik." Balin mu je
obe-al. Potem ga razbojnik vede v neko kleanjo; ondi so
bile nieke samih noev, ter mu po resnici pove: Toliko
ljudi sem e ubil, kolikor je tu noev." Potnik ni besede
ne mrgnil.
Drugi dan zahvali se Balin za stanje, odpotuje in
po dolgem ter teavnem hodu dospel je pred pekel, ondi
potrka, in plantav vrai je priel gledat, kdo bi bil;
uzrev pa hudievo znamenje na potnikovi pravai mu
mahoma ree iti pred poglavarja, halin drzno stopi pred
njega in mu veli: Ako mi te grdobe z roke ne sneme,
te hipoma s smolo oblijem ter ugem." Vrag mu je trepete
takoj znamenje snel. Balin pa je vesel odel. Povraaje se
domu je drugo k tistemu razbojniku primahal, kder je v
predpeklu grede prenoil. Razbojnikova hi se je e bila
omoila.
Tolovaj je potem, dokler se Balin ni povrnil, pre-
miljeval pretekle hudobnosti, se zelo kesal ter se sedaj
Balinu natenko spovedal in potem popraal, kaj bi moral
storiti, da bo zvelian. Duhovnik mu veli: Spozakleni
svoj hrami ter klju v vodo vrzi, da nikoli ve ne bode
do njega mogel in vzemi suho jablanovo palico, idi na vi-
soko goro, ondi jo v peino vtekni zdolbi jamo z rokama
in dotle nosi vodo v oberokoma, dokler palica ne ozeleni,
ne pone rasti, cvesti in treh jabelk ne obrodi. Potem jaz
pridem in te obredim. Pazbojnik je vse to lepo spolnil,
Narodne pripovedke"
63
Balin pa odedi je napredoval v duhovskik dostojnostih
ter vladika (kof) postal, pokornika pa iz misli pustil.
Po nekojih letih se primeri, da se je neka gospa
mimo tiste gore peljala in zdale tista jabelka zagledala
ter takoj ponje poslala. Hlapec tje dospevi je slokega,
bledega in onemoglega serca poleg jabelk sedeega prosil,
da bi mu vsaj eno dal; ta pa je odgovoril: To ni moje.
ampak Balinovo." K gospe se povrnivi je povedal, kako
je z jabelki in eegava so. Ona se naravnost k Balinu
pelja, ker poznala ga je in vedela, kde vladikuje. Ta mu
pove, kar v gori na-nj aka. Vladika Balin je hipoma
spomnil se pokornika, el k njemu in dosti ljudi z njim.
Balin dospe v goro in ugledav palico zeleno z vejicami
in na njih t ri rudeea ter lepo diea jabelka, poleg pa
serega starca, ki je bil bolje tenji in zemlji, kakor lo-
veku podoben, je ostrmel in se ni mogel nauditi tej bo-
anskej prikazni, utrinale so se mu solze kakor jagode,
isteje kakor zlato. Starec ve ni mogel spregovoriti,
temu milo in ljubeznjivo je samo na sad in Balina se
oziral. Balin pa iznemi hostijo ga je obredil in se Bogu
za toliko milost zahvalil. Potem pa se je starek spokornik
razsipal v prah in lep bel golobek iz njega vzletel na-
ravnost v nebo.
27.
Pravljica o kurantn.
Stari Slovenci, dokler so e malikovali, so mislili.
da je v zaetku sveta presreni vek bil, da je kruh na
64
Ljudska knjinica"
drevji rastel in da klasovje penino je bilo pol senja
dolgo. Sreni ljudje so bili dobri; pa kmalu so se pokva-
rili in hudobni postali. Tedaj so sklenili bogovi svet po-
konati. Silno je poelo deevati; cela zemlja je bila visoko
z vodo pokrita. Vsi ljudje so poginili, samo t i r j e so se
reili, da niso v strani povodnji pokonani bili.
O treh moli povest, kako se je pa etrti strani
povodnji otel, se ve. Bila je namre na visokem hribu
vinska t r t a, ki se je z vriem neba dotikala. Prijel se
je etrti te trte in zael je v viino plezati. Kurant pri
starih Slovanih jako spotovani bog, to videti, se raz-
veseli, da mo na drevesu, njemu posveenem, "pomoi ie
in se usmili revnega loveka. Brzo je jela voda odtekati
in zemlja se suiti. Reeni lovek mora Kurantu, svojemu
reitelju, obljubiti, da bo vedno dve njemu sveti zelii
ljubil iu njemu v ljubo rad vival. Ti zelii ste bili
vinska t rt a in pa ajda. Reeni lovek vzame v eno
roko t r t o, v drugo pa ajdino bilko, ter se poda po i-
rokem svetu stanovanja iskat. Na bregovih jadranskega
morja se ustanovi, od vinske trte, ki jo je v roki nesel,
ddsee ibo in vtakne jo z vso mojo v zemljo. Pri tej
prii se strese vsa zemlja. In res je e dandananji v
P r o s e k u zelo dobro vino, in tudi ajdo je vsejal. Njegovi
sinovi so se razirili po Kranjskem. In e zdaj se ivijo
Kranjci veidel od ajde. Ti tirji povodji oteti ljudje so
se v tiri dele sveta razdelili in zemljo zopet napolnili.
B
Narodne pripoyedke" 65
28.
Brat in ljubi.
En mo je imel dvoje otrok od svoje ene: sina in
ler. ena mu umerje, otroka nista imeta matere ve. Oe
ie v drugi oeni in dobila sta hudobno maeho pi-
sano mater, katera ni mogla videti prejnje ene otrok.
Zato ree enkrat svojemu mou : Odpravi mi svoje rajnke
ene oba otroka od hie, jaz ju ne morem videti." Mo
je bil alosten, ali svoji eni se ni upal ustavljati. Ree
babi: Napravi ivea, jutri pojdem s fantom in dekletom
v hosto in tam ju pustim." Pisana mati napravi v torbo
ivea, kruha in sadja, mo drugo jutro torbo oprti in
ree svojima otrokoma: Pojdita z menoj, v hosto gremo
rudee jagode brat, ogenj kurit in drva sekat." Fant in
deklica se oeta primeta in sta prav vesela, da smeta iti
jagode brat, ogenj kurit in drva sekat.
Sli so notri v hosto od j ut ra, dokler je solnce vi-
soko stalo. Oe je nesel en as enega, potlej druzega, ker
sta bila e trudna, in je solze v rokav brisal. Ko so bili
e dale prili, ustavijo se in ogenj zakurijo. Mo da
otrokoma iz torbe jesti, suhih drv jima nanosi in ree:
Pri ognji ostanita, kurita, jaz pridem nazaj, kedar bodem
za mater drv nasekal." Potlej v goavo odide in ne pride
ve nazaj.
Sedita dolgo in dolgo pri ognji. Ko se pa stori mrak
in rna no, zaneta oeta klicati, ker je bilo obeh strah
volkov, ki so okolu po hosti tulili. Ali oeta ni nazaj.
Ogenj jima pogasne. Vstaneta in gresta oeta iskat. Ni-
koli nikjer ga ni bilo, ni oglasil se ni. Volk jih je vzel",
ree deklica in oba jokata. Fant pa ree: Jaz splezam
5
66
B
Ljudska knjinica"
na to-le visoko drevo, in kj'er ugledam lu, tam j'e naa
hia." Spleza na visoko drevo in vidi na levi lu. Na levo
vre z drevesa vej"o, in na tisto stran gresta potem oba,
dale, naprej' in naprej.
Prideta do velike hie, ki je na samoti v sredi gozda
st al a, a ni bila domaa hia. Vrata so bila na steaj
odprta in kar notri gresta. Nobenega loveka ni bilo
nikjer videti, na mizi pa je bilo napravljeno gospodskih
jedi za dva stara loveka. To je nama Bog dal", reeta,
prisedeta in pojesta, kar je bilo. Ko sta se najela, po-
gleda fant po hii in najde pri pei velik me. Bralo se
j e pa na tem mei t ako: Kogar bode hotel posekati,
tega poseka." To je dobro, pravi, ta bo za volkove in
za razbojnike. Oeta nikoli ve ne bode, zdaj bodem jaz
gospodar, t i bode gospodinja." Ko tako govorita, pride
stara ena v hio. Hudo se ustrai. Kaj sta pri l a, in
kam, otroka boja?" zavpije. Zgubila sva se in k vam
vsa prila; oeta je volk vzel in domu ne znava" reeta
babi. Jaz pa vaju ne morem ez no imeti", ree baba,
sem zahaja sedem ajdovskih razbojnikov pesoglavcev."
Skrite naji v kaken kot, jutri pojdeva proti domu."
Tako dolgo sta prosila, da se ju je stara baba usmi-
lila in ju skrila za pe pod desko. Fant je pa vzel tisti
me seboj, na katerem se je zapisano bralo : Kogar bode
hotel posekati, tistega poseka."
Ura je enajst odbila in prilo je v hio sedem ajdov-
skih razbojnikov. Prinesli so veliko ubitih ljudi, veliko
zlata, in so sedli okolu mize. Najstareji, kateri je bil
harambaa, poklie staro babo in jej ree: Baba, t i si v
nai hii skrila dva kranska loveka; e ju ne da in
ne pokae, vzamemo t i tvoje ivljenje in tvojo glavo."
Baba je rekla: Tam za pejo, za desko sem ju skrila,
r
Narodne pripovedke"
67
smilita se mi, oba sta mlada." Razbojniki babi glavo od-
sekajo.
Potem pa izvleejo fanta in dekleta izza deske izpod
pei in reko: Vidva po kreni krvi smrdita, obadva
morata umreti." Fant in dekle zaneta prositi, a ni ne
pomaga. Toliko da jima pust, da se na smrt pripravita.
Zdaj pa fant skrivaj svoj me izza deske potegne ter po-
seka barambao in vse razbojnike. Kogar zadene, ne more
se ve geniti. Ko so bili ajdovski razbojniki vsi po-
biti, zavlee jih v temno kamro notri pod zemljo, kaimor
so razbojniki nosili glave in trupla tistih, katere so po-
bijali. Vrata t ri krat zaklene in klju spravi na svoje telo
na golo, da bi ga iv lovek v roke ne dobil.
Vsak dan hodi s svojim meem po gozdu in nosi
domu, kar dobi. On je bil gospodar, sestra pa gospodinja,
in dobro se jima je godilo.
Eden onih razbojnikov, katere je bil v temno kamro
zavlekel, pa ni bil dobro zadet. Zdrami se in enkrat, ko
brata ni bilo doma, skozi lino s sestro govori, prosi je
obezila za svojo rano, vode in jedi, in naj hudemu bratu
nikar ne pove, da je e iv. Ta razbojnik je bil tako lep
in mlad, da se je sestri smilil. Dala mu je obrisala, no-
sila mu je na lino jedi in pijae, in kadar brata ni bilo
doma, hodila je govorit njim, tako da ga je zaela raji
imeti, nego svojega brata. Mladi razbojnik je zmerom
prosil, naj mu odpre, da bi iz svoje jee priel, njo seboj
vzel, in da bode lepo na svetu zanj in zanjo. Kako bi
ti odprla, ker moj hudi brat klju nosi na svojem telesu
in mi ga nikoli v roke ne da?" Mladi razbojnik jej ree:
Lezi in reci svojemu brat u: Bratec, jaz sem na smrt
bolna in vem, da bodem zdrava, samo, ako mi kdo gor-
kega mleka prinese izpod divje volie. V dolini so volji
5*
68
Ljndska knjinica"
brlogi, in volkovje ga raztrgajo, kedar pojde volico mlest.
Ti ga potlej poie in mrtvemu klju vzame." Dekle v
posteljo lee in ree bratu, kakor jo je bil mladi razbojnik
nauil. Brat opae svoj me in gre precej v dolino sestri
zdravja iskat. Tam je imela volia mladie v brlogu.
Mladie poseka, starko samo z meem pretepe, in ni mu
ni mogla, lehko jo je pomolzel in domu peljal. Sestra
mleka ni pila, ampak za posteljo ga je zlila in rekla, da
je zdrava. Volia je pa pri hii ostala, v kotu leala in
je .bratu privajena bila kakor pes.
Kedar brata zopet ni bilo doma, pove sestra mla-
demu razbojniku, da ni kljua dobila. Moj brat je tak,
da ga nobena divja zver ne prime. Kljua pa od sebe ne
dene." Razbojnik jej ree: Lepa moja mlada! lezi v
drugi v posteljo in reci: Bratec, jaz sem e bolj bolna,
in vem da bodem samo zdrava, ako bi mi kdo prinesel
prav gorkega medvedjega mleka. Tvoj brat pojde, med-
vedko domu priene, in reci mu, da jo bode doma molzel.
Taas svoje oblailo slee in klju od sebe dene; ti pa
njegov me skrij in klju hitro vzemi in priteci meni od-
pret." Sestra tako stori, kakor jo je razbojnik nauil,
brat pripelje medvedko, oblaila od sebe ne dene, temu
medvedko obleen pomolze. Medvedka se hii privadi in
lee v drugi kot.
Zopet nisem kljna dobila", pravi deklica mlademu
razbojniku. On pa jej ree: Se v tretje lezi, ves dan lei
in reci bratu: Bratec, jaz sem tako bolna, da ne morem
ni sebi ni tebi skuhati. Skuhaj mi ti armanovega cveta,
da me ozdravi. In kedar bode tvoj brrt pred pejo stal,
taas se slee, in ti me skrij in klju mu vzemi, pa meni
priteci odpret."
Narodne pripovedke"
69
In zares bratu tako ree. Kedar je brat pred pejo
stal in za svojo sestro armanov cvet kuhal, bil se je zares
slekel. Sestra je la, me skrila, klju vzela in mlademu
razbojniki! vrata odprla. Ko je brat svoji sestri pijao
dajal, pal je mladi razbojnik nanj z velikim noem, da bi
ga zaklal. Taas bi bil brat umorjen, ker je bil njega
me skrit, ali volia, katera je bila v enem kotu, skoi
in vre razbojnika na tla. Sestra se za svojega mladega
razbojnika in za sebe zboji ter se z drugim noem v brata
zaleti. Ali medvedka plane iz druzega kota ter sestro na
tla vre.
Brat ree: Trgajte divje zveri! Maeha me je za-
podila, oe me je v hosti pustil in sestra ima razbojnika
raje kot lastnega brata." Volia raztrga razbojnika, med-
vedka sestro, brat je pa po svetu el s svojim meem in
se ni bal dvanajst junakov.
29.
Vi l a .
Nekega toplega dne gre krepek in lep Veprinki
mladene v goro Uko, ter najde pri stezi na t rat i zalo
dekle, belo obleeno, speo na solnci, in zagledavi lepoto
nenega obraza se zaudi. Nehote je buditi, odree ve-
liko vejo, in jo vtakne tiho v zemljo, da bi jej senco de-
lala. Ona se na to prebudi, vidi postavljeno vejo, sebe v
senci in pri sebi stojeega mladena, ter ga popraa:
Ali si mi ti, mladene;, to senco naredil?" On odgovori:
Sem, ker si mi -se smilila, da te solnce prepeka." Ona
70 Ljudska knjinica"
mu govori dalje: Kaj e za to dobroto ?" Mladene ve-
selo ree: Daj se mi tvojega prelepega obraza nagledati
in te za eno vzeti." Dobro, jaz sem zadovoljna se
s teboj omoiti" mu ree ona ali vedi, jaz sem Vila,
t i nesme nikdar mojega imena izgovoriti; ako ree moje
ime Vila", te moram takoj zapustiti." On obeavi da
nee, jo pelje domu, pove" svojim starem vse, kar in kako
se mu je zgodilo, samo ne pove, da mu je nevesta Vila".
Ona jim se dopade, radi privolijo v enitev. Na to se po-
roita. ivela sta nekoliko let prav lepo in veselo, hina
srea je v vsem in v vsakem prav dobro napredovala;
porodi mu tudi eno herkico, lepo ko angeljek.
Nekoliko let za tem slii mladi mo neko letno jutro
prav zgodaj grmeti; vstane, gre na okno, vidi, da se
strano nevreme pripravlja, ter govori svoji eni: Zena!
koda in nesrea velika, da nismo penice poeli, vso bo
nam toa pobila." Ona mu ree: Ne boj se ne, nae ne
bo pobila." To reki vstane, gre pred duri, in ko pride
nazaj, pone strano toa padati. Mo zdihovaje govori:
Sem' ti rekel, da bomo ob vso penico." Smehljaje mu na
to ree: Pojdi v skedenj, bo videl, da nam je ni po-
bila. Ko toa neha, gre mo res v skedenj, in vidi ondi
vso penico v snopji lepo zloeno, in vrnivi se zavpije
ves zauden: Ah, kar je Vila, Vila je!" Ali v tem hipu
mu ona zgine, mo ostane tuen in alosten brez ene
Vile" s svojo malo herkico.
Mati Vila pa e zmirom dohaja nazaj, nobenemu
kakor, sami herkici vidna; nastaja jo v vseh potrebah,
kakor najskrbneja mati, dokler je ni zgojila do enitvenih
let. Ko ta Vilina hi do te dobe pride, se omoi in je
tako mati sedanje Polharske rodovine. Tako pravljica.
<^@>
Narodne pripoyedke" 71
30.
Bela kaa.
Nekdaj so se kae okoli Osojan tako silno pomno-
ile, da jih je vse gomezlalo. Hudo so kmete v tistej okolici
nadlegovale. V izbe, hrame, mlene shrambe in postelje
so jim lezle. Se pri mizi niso pokoja imeli, ker so jim
gladne kae v skledo silile. Najvei strah jim je pa grozno
velika bela kaa narejala, ki so jo vekrat na Osoici
redo napadati videli, Kmeti niso si vedeli pomagati;
procesije so napravljali, in na boja pota hodili, da bi
Bog to hudo kazen od njih odvrnoti blagovolil. Pa tudi
to ni hotelo pomagati.
Ko so ubogi ljudje v takej velikej stiski bili, in niso
vedeli, kaj bi poeli, da bi se te nadloge znebili, pride
neki dan v tisti kraj neznan mo, ki jim vse kae do ene
pokonati obljubi, e mu le za gotovo povedati morejo, da
velike bele kae videli niso. Nismo je videli nikoli",
mu odgovorijo nekateri iz mnoice, ki se je krog tega
udnega moa zbrala.
Zdaj je dal okrog visoke smreke veliko grmado na-
praviti, in ko je bil e na vrh smreke zlezel, vkae celo
gromado od vseh krajev zasmoditi, in potem hitro v stran
beati.
e je od vseh krajev plamen proti visoki smereki
vigal, kar vzame tisti neznani mo kosteno pialko iz
svojega epa, in zane tako mono pikati, da je vsem po
uesih cvililo. Hitro primatlja in pridere od vseh strani
strana sila ka, gadov in modrasov h gromadi, in od
neke udne moi gnani vsi v ogenj poskaejo in tam po-
ginejo. Na enkrat se pa zaslii e moneji pisk iz Oso-
72 Ljudska knjinica"
ice, da je vse priujoe strah in groza spreletela. Mo
na smereki to sliavi, groze obledi: Joj meni,, ni mi ve
pomagati!" tako on zavpije, belo kao sem slial zavi-
gat i , zakaj ste me tako zvodili? Bodite pa vsaj tako
usmiljeni, in ne pozabite vsakega leta na ta dan za me
siromakom ubogajme dajati."
Komaj je uboek te besede izrekel, se strana kaa
z velikim hrupom kakor dere potok ez strmo peovje
privali, in se v jezero prekucne, da pena kviku leti.
Kmalu na ono stran jezera priplava, in vsa razljutena k
gorei gromadi prilomasti, se kviku na smereko spne~ in
reveka v ogenj potisne. Strano se kaa v ognju pre-
metuje in viga, pa silni ogenj jo kmalu premaga.
Tako je srepa kaa, ki je redam toliko kode delala,
s celim gadjim zarodom poginola. Spet so mogli kmetje
brez straba svoj posel opravljati, in pastirji na Osoici
brez skrbi svoje rede pasti. Hvaleni svojemu dobrotniku
e dandananji ne pozabijo obljube svojih pradedov, in
vsako leto na tisti dan ubogim obilne darove delijo.
< @ ^ > ^
31.
Nedolna ljubezen.
Bile ste dve vasi, edna blizo druge. V edni vasi je
bil lep mladene, da mu ni bilo para; v drugi pa je bila
lepa deklica, lepa kakor vse pajdaice. Bila sta pa oba
ne le samo lepa v obraz, temve njuni srci ste bili e
isti in nepokvarjeni. Ta duna in telesna enakost ju je
zedinila tudi kmalu v isti ljubezni. Razodevala sta eden
Narodne pripovedke"
73
drugemu svoje ute, in mislila sta, da sta tukaj na zemlji
e v raju. Ali kakor vsako veselje, se je tudi njuno kmalu
skalilo. Deklica je namre tako zbolela, da so e vsi mi-
slili, zdaj zdaj bode vgasnila. Mladeni jo je hodil pogosto
obiskovat, in ko gre nekega dne e v mraku svoj pot,
ga srea v bosti belo obleena ena. Ko vidi, da je tako
alosten, ga vpraa, kaj da mu je? On ji pove, da je nje-
gova ljuba bolna, in da se zelo boji, da jo bode skoro
zgubil. ena ga tolai ter mu veli, naj pogleda proti
bregu, tam bode nekaj videl. Hladene se ozre na breg
in' vidi dve svetilnici, v edni je lu prav svitlo gorela, v
drugi pa e hoe ugasniti. Razloi mu bela ena to tako :
Svetilnica s svetlo lujo pomeni tvoje ivljenje. ivel bo,
dokler bo ta lu gorela. Ona svetilnica pa pomeni iv-
ljenje tvoje ljube, ki bode kmalu ugasnila.. Zamore pa
vendar jo smrti oteti, ako toliko olja iz svoje svetilnice
v uno odlije, da v njeni ne bode ne ve ne manj kakor
v tvoji. Potlej je pa tudi tebi ivljenje prikrajano in
umrla bosta oba v tisti uri. Rei tako ivljenje svoji
ljubi, e te je volja, kakor pravi!" Hvala Bogu!" vsklikne
radostno mladene, ter hiti na breg k svetilnicam. Visele
so v zraku, pa niso bile nikjer privezane. Stori, kakor
mu je rekla ena, potem pa hiti v dol se zahvalit beli
eni, pa ni je nael ve! Zaburjen v misli, kdo da more
ta ena biti, ide dalje. Ko pride do vasi, vpraa deklo,
ki je ravno po vode la, kako se kaj bolnici godi: in ta
mu pove, da jej zmirom bolje prihaja! Veselo hiti v hi-
ico in se prepria, da je to res. Deklica popolnoma ozdravi
in ljubi jej pove. kako jo je ozdravil. Prepriana sta bila,
da je bila ona bela ena mati Boja". Obljubita si toraj
ne da bi v zakon stopila, do smrti si zvesta v ljubezni
ostati. Tako jima je prelo v sreni ljubezni e sedem let.
74
Ljudska knjinica"
ez sedem let pa oba na eden dan zbolita in v mraku v
tisti uri umerjeta. Ljudje so pravili, da so na bregu dve
svetilniei videli tisti veer, o katerem ste zaporedom ugas-
nili. Bila sta oba pokopana eden poleg drugega pred cer-
kvenimi vratmi in ljudje so hodili k boji slubi po njunih
grobih. Iz vsakega groba pa je prirastel brljen in cer-
kvenih vrat se prijemi jih je obrastel okoli in okoli.
Cez leto in dan so izkopali groba. Trupli ste bile e isto
sprahnjeni, srci pa ste bile e celi in iz vsakega je brlen
rastel. Na nekih krajih pa pravijo, da je iz deviinega
srca prirastla be l a l i l i j a , iz mladenevega srca pa m-
de a r o a .
32.
0 tistem, ki se je pri kai enil.
Rekla sta stara sinu: midva sva opeala, pojdi se
enit!" Sel j e, pa nobena ga ni hotla. Sel je po
poti, pa je rjula kaa tam v robeh: Kam pa gre?"
enim se, pa me nobena noe."" Pa mene vzemi."
Da no, kaj bodo pa doma rekli?"" Kar hoejo,
bo e vse prav. Vse pripravi za enitovanje, godce, po-
steljo in vse. Kedar bo as, da bova la k poroki, bom
e pripravljena. Ko prideva pred altar, se t i bom krog
roke ovila. Potem bom pa la z vami domu. Ko boste
enitvanje obhajali, bom pod mizo, pa od vsacega jedila
mi daj lico pod mizo."
Bale so se ga pa zato tako vse, ker sta bila stara
tako huda. No potlej je priel domu in priletela mu
Narodne pripovedke"
75
je mati nasproti. Ali si se oenil?" Sem se."" Kje
pa?" Pri kai."" Ta je pa e pree; bova pa
mogla midva jenjati, e misli kao vzeti."
Potlej je pripravil vse, obleko, godce, svate in vse.
Priel je dan poroke in li so k poroki v cerkev ali kam,
ker ne vem, kake navade so bile takrat. No pridejo tje,
svatje so jeli se shajati, so se vsedli h kosilu. Kje je
pa nevesta?" Bo e prila, bo e sama skrbela, da
pride."" Potlej so pa li. So prili v cerkev, je pa
prila kaa. So li k poroki, pa se mu je ovila krog roke
pa je bila poroka sklenjena.
Zdaj gredo domu, potlej so pa enitvanje obhajali;
od vsake jedi je dal lico pod mizo, kaa je bila pa pod
mizo. enitvanje je bilo konano. Potlej sta pa la leat.
To t i povem, vrata dobro zakleni. Stara bosta notri
prila in me ubila, ker se bosta bala, da bi te ne piila."
In zjutraj je vstala enska, da ji ni bilo para, ker se je
bila omoila. Zdaj pa greva po doto", je djala drugo
jutro. Kam bova pa l a?"" Tje kjer sem te
klicala." Pa sta la v tiste robe. Pa sta prila v tiste
robe in sta prila v lep grad in sta videla t ri kadi de-
narja. Grlej, to je moje." Te denarje sta spravila
domu, kako ne vem. Zdaj tudi stara nista bila ve huda,
da je kao vzel.
33.
O.
O je kaa, dolga kot grabljie, in stanuje pod
hinim zidom, pod ognjiem ali vsaj blizo hie. Domaim
76
^Ljudska knjinica"
ne stori ni hudega, njih najvei prijatelj je, varuje hio
nesree in igra z otroci. Opoldne je vzela gospodinja
juino iz pei, pustila pak lonek jedi pri rjavici. Ljudje
so odli na delo. O prileze izpod ognjia v pe in poje,
kar mu je pripravila gospodinja. Zveer pride gospodinja
kurit za veerjo, o izlee iz pei in zgine poasi pod
ognjiem. Pri eni hii so bili enkrat prilezli vsi oi na
njivo k anjicam. To ne more biti ni dobrega, si mislijo
anjice in gredo domu. Res, kar zagledajo, kako je vigal
ogenj iz dimnika, katerega so po srei e pogasiti zamogli!
Stala je hia na samoti ne dale od potoka, ki tee
po dolinici. Ura hoda ni bilo hie na nobeno stran. Na
vrtu blizo hie je stala posamna od grmovja obdana skala,
ki se je gotovo nekdaj privalila bila z hriba. Imeli so pa
tudi pri hii edinega sinka, ki je prosil vsaki popoldan
kruha in potem el, da nobeden ni vedel kam. Materi se
je jelo udno dozdevati to, posebno ker brez kruha se ni
ganil nikoli od vogla hie. Mati povedo to oetu in oba
skleneta, gledat iti, kam da sin hodi. Gresta za njim in
prideta do velike skale, ki je stala na vrtu. Tu ga vidita,
kako je sedel na tleh in drobil kos kruha, ga sam jedel
in ga dajal tudi ou v usta, ki mu je v ro zvit na ko-
lenih leal, glavo kviku dre. Oe priskoijo in oa ubi-
jejo; sinek pa zane jokati in toiti oetu: Zakaj ste
mi ubili mojega tika!" Ni se dal potolaiti, hirati je
jel in kmalu je tudi' on umrl alosti.
Narodne pripovedke"
77
34.
0 povodnjem moi.
Deklica je hodila vode zajemat k studencu. Pa vsaki-
krat je bila rosa ometena krog vode. Ko bi pa to
moje bilo, kar roso ometa!" ker je mislila, da je kaka zve-
rina; bil je pa le povodni mo, ki je roso ometal. To je
pa tolikrat si elela, da je tako mo dobil ez njo, da
je enkrat po njo priel in jo seboj vzel pod vodo. In tako
je bila ona njegova ena. Oa je pa hodil vsak teden na
ta svet po meso, pa nikoli ne brez rokavic. Ob letu ga
ona poprosi, da bi jo spustil e enkrat na ta svet. On pa
pravi: Ali nisi ve rada pri meni, kal i ? Ali mi hoe
ui t i ?" nKako bi ne bila rada pri tebi, saj mi ni sile!
Tu mi ni treba skoraj ni delati, doma sem pa celi dan
imela kaj opraviti. [Starie bi pa vendar rada obiskala."
Ko je ni pustil, ga je prosila, da naj dobi tukaj kako
ensko, ki bo pri nji za hino, da ji dolgi as ne bo,
kedar bo on hodil po meso. In res je pripeljal drugi
teden ensko seboj. Ona pa ree hini: Ni nikar ne
terjaj plaila; kar bo sam dal konec l et a, to pa vzemi.
Ne bo se kesala." Pri tem je ostalo. Enkrat je vendar
ona popraala njega: Kaj bi vendar morala storiti, da bi
mogla e enkrat na ta svet." On je pa djal: Morala, bi
vsa tvoja lahta tiri kvatre vsaki dan pri mai biti,
potem bi te pa izpustil." Ona hini vse to pove in ji pravi,
da naj gre iz slube in da naj ni ne terja plaila: kar
bo sam dal, pa vzemi, pa stariem povej, koga da morajo
storiti, da bom reena. On pravi hini: Hio pometi!"
J?a je pometla, Kar si nametla, je tvoje plailo."
Pa je pobrala smeti v rut o, in ko je prila na ta svet;
78 Ljudska knjinica"
so se vse smeti v samo isto zlato spremenile. Doma
je pa povedala vse, da atiri kvatre mora cela lahta vsaki
dan pri mai biti, da bo ona reena.
Cez leto in dan prosi ona njega, da naj jo pusti, da
bo starie obiskala. On pa pravi: Pojdi, pa na verigi,
ki je nobeden videl ne bode, bo privezana. Ko te bom
prvikrat potegnil, jemaj e slavo, ko te bom v drugo,
mora e biti na sredi pota; ko te bom tretjikrat, e
mora pri meni biti. To ti pa povem, krog konopelj se le
nikar ne plazi!"
Ko pride ona k stariem, so bili ravno od zadnje
mae prili. Poslali so po gospoda, in gospod so jeli mo-
liti nad njo in jo blagoslovljati, kar zagledajo verigo, ki
je bila na nji privezana. Hitro so jo odvezali in tisto ve-
rigo za hrast privezali. Zdaj potegne povodni mo za
verigo tako, da je hrast izruval. Ko je v drugo potegnil,
ga je podrsal do srede pota, in tretjikrat celo notri do
sebe pod vodo. Takrat je zavpil: ^Nesrena bodi, prokleta
enska!" Ona pa gre po mestu in poprauje pri mesarjih,
e pride tak in tak mo k vam po meso, ki ima vedno
rokavice in palcom kae, kodi da naj odreete. Nobeden
ni vedel; na zadnje vendar se je dobil mesar, ki je djal,
da k njemu hodi tak mo. Ona pa pravi: Tisti je po-
vodnji mo. Pripravite si trto na levico zvito, in kedar
bo spet priel, in vam s palcom kazal, kod da odreite,
pa mu palec odsekajte. Potlej ga pa s tisto trto poveite
in od t al vzdignite; ko bi ga ne vzdignili in ko bi le
ene kapljice vode se dotakniti mogel, bi pa zadobil tako
mo, da bi vam uel. Poloite ga potem na voz." Pa
si je pripravil mesar trte na levico zvite, in ko je drugi
teden povodnji mo priel v rokavicah in pokazal s palcom,
kod da naj odree mesar, pa mu je paleo odsekal, ga od
Narodne pripovedke"
79
tal vzdignil, zvezal s tisto trto in na voz naloil. Peljali
so ga nekam dale, na Dunaj ali kam, ne vem; samo to
vem, da je v vsako ensko plunil, ki ga je pogledala.
35.
Sin je.
Bila je mati sinu zavdala, da je bil je. Tisti je je
pa djal: Zdaj bom pa el po svetu." Priel je k nekemu
kmetu in ga je prosil: Dajte, da bom gnal preie past.
Vsako leto enkrat bom prignal domu; sto mi jih boste
dali, in sto jih bom ve domu prignal." Ti ne more
pasti, kaj bo neki je!" Ta pa tako dolgo pravi, da
bo, da mu jih je le dal. Med letom je pa priel mo v
gozd, pa ni znal iz gozda, toraj je djal: Svinje so, svi-
njarja pa ni, da bi mi pot pokazal." Oglasi se je za po-
robkom: Tu sem, t u; le pojdite, vam bom e pokazal
pot." Pa mu jo je pokazal. Drugo, leto je spet priel
tisti mo v gozd, in je djal: 0 joj, svinje so, svinjarja
pa ni, da bi mi pot pokazal." In spet se je je oglasil za
porobkom: Saj sem tukaj, le br pojte, da vam bom po-
kazal pot." Vsako leto je gnal svinje domu; sto jih
je bil gnal past, dve sto pa jih prignal nazaj.
Tretje leto pa spet pride tisti mo v gozd, pa je
djal: 0 joj, svinje so, svinjarja pa ni, da bi mi pot po-
kazal." Spet se je oglasi za porobkom: Saj sem tu, le
hitro pojdite, da vam pot pokaem!" Potlej je rekel
tisti mo: Koliko bo pa hotel imeti, ker vsako leto za-
idem, in mi vsako leto pot pokae." Je je pa djal: Ni
80
Ljudska knjinica"
druzega, kakor eno vaih her, ker imate t ri . " Mo mu
je obljubil in je el potlej domu. Doma je pa povedal,
kaj je obljubil jeu in kako je bilo. Here so pa djale:
Zakaj bi ga pa ne jemale, e je le kaj grozen." Mislile
so namre, da se le pie za jea. Je je gnal svinje domu,
in tisti kmet mu je dal plailo od vseh treh let. Je pa
je djal: Zdaj pa pojdite z mano, bova la enit se." Je
pa djal gospodar: Kdo bo neki tebe vzel?" Boste
videli, da me bo!" In sta la. Je je djal: Jest bom
sedel na petelinu, vi pa na konji." Jela sta iti proti tisti
hii; konj je jel rezgetati, petelin pa peti. Uni so pa djali,
kdo da gre, da je taka re? Oe je pa djal: Snubai
gredo." Here pa hude! Sta prila v hio in sta vpra-
ala. Stareja je rekla: Neem t e; raji si vrat prereem."
Druga je pa djala: Jaz te tudi neem; raji koj v vodo
skoim." Najmlaja je pa djala: Jest ga bom pa vzela!"
Sli so k poroki. Ko so prili k zidu, je djal: Le pojte,
pridem kmalu, grem malo tje za pokopalie." Potlej je
pa el tisti tje, je pa priel po drugi strani tak fant, da
ga ni bilo gorjega. Unima dvema je bilo tako al, da si
je stareja vrat prerezala, in srednja v vodo skoila. Ta
je pa nevesto peljal na dom, kjer je bil pred. Bila sta
bogata, dolgo sta ivela, in njih otroci ive morebiti
e zdaj.
Narodni3 pripovedke"
81
36.
Pastirek.
Svoje dni je pasel mali deek v Ist ri j i blizo morja
nekoliko krav, kat eri m j e bilo t udi nekaj ovac in koz
pri drueni h. Bilo j e popoldan, in pekoe solnce je zemljo
pripekalo. Kar zagl eda deek t r i lepe deklice , ki so na
mehki t r at i spale. Bile so Vile. Neizreeno so bile lepe.
Pa bile so si zelo podobne; skoro enake so bile med seboj.
Mirno so leale in vsaj na videz sladko spale. Deek ni
ni mislil, da bi to mogle biti Vile. Mislil je, da so na-
vadne deklice, da so se pa po solncu hode ut rudi l e, legle
in zaspale. Al i solnce je bo opeklo", misli sam pri sebi.
Skoda t ako lepih obrazov! J az jim moram pomagat i . "
Sel je potem na blinjo lipo, nalomil si je prav koat i h vej
ter je zasadil okoli dekliev t ako, da j i h solnce ni ve
ni moglo pei s svojimi arki . Ni dolgo, kar se Vile zbude
in vstanejo, t er se zano uditi in spraevat i dr uga drugo,
kdo bi bil t ako usmiljen, da jih j e ubr ani l solnni vro-
ini? (Dobro so pa vedele vse, kar se j e bilo zgodilo;
kaj t i Vile ni kdar ne spe, le store se, kakor bi spale.
TJpraale so se le, da bi vidile," se bo li deek oglasil al i
ne?) Past i rek se pa ni ni ogl asi l , marve poskual je
ubeat i , ker v Vile ni mogel gl edat i ; lasje so se jim
preve bliali. Svetili so se, kakor suho, t i st o zlato. Al i
v t r enut ku so bile vse t r i pri njem. Ni jim mogel ui t i .
Popraal e so ga, kaj hoe za dar, ker j i h j e pred solncem
obvaroval. On si ni upal niesar prosi t i . Ponujale so mu
udno monjo denarjev, ki ni v njej ni kdar zmanjkalo
rumenih ceki nov; pa past i rek za vse to ni maral ni, ker
denarjev e ni poznal. Da bi se pa z denarjem samo i gr al
6
82
Ljudska knjinica"
ogledovaje ga, tega ni kotel, pa saj je bil tudi denar
mrtev, on je imel pa ivo govedo in ovce, katere so mu
bile ez vse. Videvi to vele mu Vile: Ko bo zveer
domu gnal, slial bo za seboj od morja rompljanje vsako-
vrstnik zvoncev, pa nikar se nazaj ne oziraj, dokler domu
ne pride," To reki, so zginile. Zdaj je e le deek spo-
znal, da to niso bile deklice, kakor druge, ampak br
ko ne Vile. Poasi se je solnce vse bolj in bolj nagi-
balo v morje in pastirek ene dornii svojo redico. Cim
bolj se je blial domu, tim vee zvonenje in bingljanje
je slial za krbtom; ali pozabil je bi l , kar so mu bile
Vile naroile. Ko je bil e na polu pota, obrne se rado-
veden, da vidi, kdo toliko blaga za njim ene? Pa za-
gledal je veliko trumo krav, ovac in koz, ki so le iz
morja za njegovim blagom. V trenutku pa, ko se je nazaj
ozrl, je vse nehalo iz morja na suho hoditi. Samo tista
truma ga je do doma spremila, ki je e zunaj bila. Da
ni pastirek nazaj pogledal, imel bi bil neizreeno veliko
blaga; pa saj mu je bilo tudi to dosti, ker je tudi revne
sosede bogato obdaril z blagom, katero so mu bile Vile
prav udno podarile.
37.
0 beli kai.
Bila je kmetica in imela je majhne otroke. Hodila
je v polje delat in puala otroke doma ter jim dajala v
skledo mleka, da med tem niso bili lani. Vsak pot so
vse pojedli, zato jih je mati hvalila, da so pridni. Otroci
Narodne pripovedke"
83
pa pravijo: Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep tiek
jest. " Mati si misli, da bodi kaka maka in je z otroci.
Vendar se ji udno zdi, ker otroci pripovedujejo o lepem
belem tiku. Prepriati se hoe, kaj da je. Skrije se tedaj
mati v hio in postavi otrokom mleko v veo, kakor po
navadi. Kmalu se privije bela kaa z lepo krono izpod
mize ter se najmlajemu zvije v naroje. Bila je mati vsa
trda. Otroci pa so boali in gladili lepega tika. Ko se
kaa naje, strese lepo kronico z glave ter se zopet v
luknjo zgubi. Br ko je kaa odla, je mati skoila in
otroke in krono v kraj spravila. Krono je dela v skrinjo,
kjer so imeli prejo. Ded je po zimi prejo vil. Vso zimo
je vil, pa je ni mogel poviti. Misli si ena, kaj mora biti,
morda ima krona tako mo. Dene krono pro in kmalu
je bila preja povita. Denejo krono v ito, merili in me-
rili so ito, pa ni nikdar polo, in tako so devali kronico
tudi k drugim reem, in ob kratkem si je hia tako opo-
mogla, da je bila najpremonia. Imeli so kronico tako
dolgo, dokler je bil tisti rod pri hii, ki je z belo kao
tako prijazno in lepo ravnal.
38.
Putica in petelini.
Bila sta putica in petelini, e sta la lesenike
brat. Petelini je poskoil gori na leskov grm. Putica je
dela: Vrzi mi dolka eno kuharico." On je vrgel, in j i
je razlil oice. Puta je dela: Le akaj, petelini, ko-
vrsini! kaj si mi razlil oice?" Petelini je del: Kaj
6*
84
Ljudska knjinica"
mi je koza grm objedla?
-
' Koza je dela: Kaj me ni
pastir varoval?" Pastir je del: Kaj mi ni mlinar moke
zmlel?" Mlinar je del: Kaj mi je volk vso vodo popil?"
Volk je del: Kaj mi je solnce zmirom koo grelo?" Solnce
je delo: Kaj mi je Bog ukazal!"
39.
Maeha in pasterka.
ivela sta svoje dni mo in ena. Imela sta edino,
prav ljubeznjivo her. Zdravo in milostno kakor roica
je cvela, dokler je bila roditeljema pod krilom, Ko jej pa
mati umre, mine jej vse veselje, vse dobro. Namesto
umrle matere je dobila maeho in polisestro. Pa polisestra
jo je hudo sovraila. Zato je tudi maeha ni mogla ne
ive videti. Hotela jo je od hie spraviti; za tega delj
jej je dajala pilo hrane, dela pa ez glavo. Ali ker je
bila deklica neumorna v poslu, in ker je vse maehino
kljubovanje ni preplailo ter prisililo, da bi bila zapu-
stila oetov dom, nakladala jej je pisana mati e ve dela,
celo tacega, ki ga ne bi bila opravljala brez posebne
pomoi. Poslala jo je po jagod o Boii, ko je najhuje pri-
tiskal mraz, ko je bila zemlja vsa pod snegom. Ce jih
ne prinese, e danes mi pojde od hie", zagrozila se jej
je nemilosrnica. Reva vzame koarico, pa gre milo jokaje
proti griu, po katerem je ivino pasla po leti in asi
dobila najve in najlepih jagod. Srea jo na poti neznan
bera, raztrgan in slab. Bil je Kristus. Ogovori jo in
vpraa, zakaj je tako alostna, in kam gre. Pove mu vse
Narodne pripovedke"
85
od kraj a do konca, kako se jej godi. St arek jo t ol ai :
Le voljno t rpi , Bog t i bo e pomagal, va-nj zaupaj, pa
bo vse dobro. I di k studencu, kjer si po leti napaj al a i-
vi no; t am dobi dovolj j agod. " Tako jo potolai i n podui,
potlej pa zgine. Besede beraeve so jo j ako osrile. Morea
skrb in alost zapust i njeno srce in sl adka radost jej ga
objame. B,ahloutno gre, kamor jej j e bera svetoval. K
st udencu priedi ugl eda vse rudee j agod, ki so molele
izpod snega.' Nabere j i h in nese domu vesela, ker je mi-
slila , da vstree njimi maehi, t oda se je goljufala.
Maeha j e bila j agod bolj alostna kot vesela, ker je vi-
dela, da so zastonj vse nakane.
Zopet je spomlad. i vi na hodi na pao in past er ka
jo pase. Maehi se ni e ohladilo srce. Zmirom j e srpo
gl edal a revo in mislila, kako bi se je znebila; in kaj
si zopet izmisli. Vzame moke, pa jo zmea s pepelom, t er
da past erki , naj ves pr ah spravi iz nje na pai. Past er ka
jo sicer prosi milo prosi, naj se je usmili, ker t ega ne
more, pa vse zastonj. Al i sl uaj , ali pa od hi e!"
Tako se j e zadrl a nad njo in spodila jo za ivino na pao.
Na pani ku dene past er ka moko poleg sebe in bri dko
se j oe, malo da si oi ne izjoe. Spomni se beraevi h
besedi in zaprosi Boga pomoi. Pa udo! Vet er potegne,
pepel se zakadi , in moka je ista, kakor ne bi bila nikoli
zmeana bila. Ko donese past er ka moko isto domu, pre-
vzame to maeho, kat er a skoro sama sebi ni verjela. Pa
e t udi jo j e dirnilo to udo, vendar e nee mi rovat i .
^Se enkr at poskusim", je djala sama pri sebi, i n a k o . . .
potlej pa. . . ! " Da jej drobno, kot prah, stolene soli, zme-
ane s soli enaim sipom in vel i : Se t o! sisti mi to sol,
da ne bo ni sipa v nj ej , e ne , e ve , kaj t e aka! "
Past er ka prosi in se brani , da ne more, pa maeha se e
86
Ljudska knjinica"
ne zmeni zato. Vzame tedaj meanico sabo in odene ivino.
Zopet zdihuje tono globoko iz srca k Bogu, da jo rei,
in glej! udo! Krava se priblia, zakalja, puhne
v sol in sip se zakadi iz nje. Ko pasterka priene ivino
domu in prinese sol isto, razsrdi se maeha neznano. Ker
vidi, da so brezuspene vse poskunje, spodi jo meni ni
tebi ni od hie. Pasterka zopet prosi, za bojo voljo
prosi, ali pronja in vse je le bob v steno. Ker ni ne
sprosi, pobere slaba svoja oblaila, zveze jih v culico in
gre alostna in tona neved6 kam Na poti jej primijavka
naproti maica. Dobrika se jej in oteplje jo z repom. Imela
je pasterka nekoliko suhih kruhovih skorij v epu in t e
jej da. Pa zopet udo! Maica spregovori in pravi : Idi
v le-oni stari izdani grad ez no. Pride pa ob enajstih
izdanec k tebi, pa se ga ni ne boj. Hotel bo, da bi t i
plesala njim, toda izgovarjaj se. Reci mu, da nema
olnov in pojde. Prinesel jih bo in zopet hotel, da plee
njim. Pa t i se zopet obotavljaj. Le reci, da nema zlate
avbe, in zopet pojde in ti jo prinese. Tako se izgovarjaj
do polnoi, potlej pa idi domu in ni se ne boj maehe.
Obleci se pa vsa v obleko, katero t i bo dal izdanec."
Maica pove in zgine, pasterka pa se poda v izdani grad.
V gradu gre v najlepo sobo, in priakuje mrtvake ure.
Ob enajstih se jej prikae lovek, rn od vrha do tal.
Sili jo, naj plee njim, pa ona se izgovarja, kakor jo
je bila maica nauila. Prinesel jej je, kar je poelela, in
nosil noter do polnoi, o polnoi pa zgine. Pasterka teko
aka jutra, in ko napoi, poda se domu vsa v zlatu. Ko
domu priedi stopi pred maeho, udi se ta, zve, kako
je dobila pasterka zlato obleko. Huda zavist se jej zbudi
v srcu, toda ni je ve gonila pasterke od hie, eravno
jej je bila e zmirom trn v peti. Ker je ta ava kaj ta-
Narodne pripovedke"
87
cega dobila, kaj dobi e le ti", djala j'e svoji heri in jo
precej prvo no poslala v izdani grad. Hi gre. Prila
je tudi njej maica naproti, mijavkala je okoli nje in
otepala z repom, ali ona jo sune z nogo in gre dalje oabno.
Ko dojde v grad, vsede se in aka enajste ure. Ob enaj-
stih stopi rn mo k njej, prime jo in zane plesati njo.
Plesala sta in plesala, pa rni mo jo je vrtel in sukal,
da je razpotegnil vse na drobne kosce.
Teko je maeha priakovala j ut ra, in ko zane se
svitati, hodi v enomer gledat in akat here, pa je ne
uaka. Gre tedaj v grad. Ali ker jo najde vso raztrgano,
zgrudi se in umrje. In tako bila je reena pasterka.
40.
Uborii mladeni in modra kraljiina.
Star kralj je imel her, lepo in mlado, a tudi ra-
zumno in modro, da take ni bilo z lepa. Nje razboritost
je zaslula v deveto deelo. Oe je elel, da ae omoi
in jej tudi cesto prigovarjal. A ona se je branila in bra-
nila, ter se izgovarjale: Saj mi ni e sile, niti me ne
veseli." Nego oa jo sili in sili, ter naposled se lepa kra-
ljiina uda oevi elji.- Bodi si po vaej volji", ree, ali
to vam povedam, udam se samo onemu, kateri mi zastavi
tako uganjko. da je ne bodem znala uganiti. A tega
prosim od vas, da umrje vsak, kateremu uganem zasta-
vico." Kralj si misli: kaj bi se ust i l a! enska glava si,
bodi si najbistroumneja. Na konci se vendar najde mo,
ki te nadmodri." In jej dovoli, esar je prosila.
88
Ljudska knjinica"
Zdaj' so prihajali snuboki od vseli stranij, iz daljnih,
in blinjih krajev. Bilo jih je vsake bire, plemenitih in
neplemenitih, bogatih in ubogih; ali nobeden ni znal za-
staviti uganalice, da ne bi je kraljiina bila uganila.
Vsacemu je rabelj odrodil glavo.
V nekej vasici je uboga enica ivela se sinom.
Druzega nista imela, nego nekaj kokoij in golobov. Nje
sin je tekel v dvajseto leto, a bil je vrst mladeni. Za
tega delj ree materi: Tudi jaz pojdem uganek zastav-
ljat kraljiini." Mati mu brani, kakor ve in zna, prosi ga
in zaklinja, da ne bi hodil nikamor po neumnosti izgub-
ljat mlade glave. Ali sin se ne da preprositi. Kadar vidi
mat i , da ne more preveriti sina, pride jej misel, da bi
bilo bolje, ako ga umori sama. Raja je, da umrje od nje
roke, nego li od rabljeve. Zato se mu na oi uda in spee
sinovi dva goloba na pot. A goloba je bila otrovala. S
sinom je el tudi doma pes, kodrasti Grrivec. Kadar ue
delj asa hodita, vidi mladeni, da je Grrivec laen. Vre
mu oba goloba. Ta hip crkne zajetni pes. Mladeni ga
ostavi tam in odide. Hodeemu tako zane se pot izgub-
ljati, da naposled ni od njega bilo nikder sledu. Zatorej
se povrne, ter kadar pride na mesto, kder je leal pes,
ni ga ue bilo, a namesto njega je lealo dvanajst mrtvih
vranov. Pobere jih in gre dalje. Na poti ga ulovi mrak,
da mu je bilo prenoiti v gozdu. A po noi pride mimo
njega eta razbojnikov, bilo jih je tiri in dvajset, in od-
vedo ga seboj v skrivalie. Mladeni je imel e pri sebi
one gavrane. Oskubel jih j e, porezal jim glave ter noge
in jih dal razbojnikom, da si jih napravijo za veerjo.
In jeli so res ter vsi poginili.
Drugi dan se mladeni napoti dalje. Skoraj pride iz
gozda na piano ter od dale ugleda mesto, a na hribci
Karodne pripovedke"
89
kraljev grad. Zdaj zane premiljevati, katero uganjko
bi zastavil kraljiini. Misli in misli ter naposled se do-
misli, da bode najbolje, ako jej zastavi to, kar je na poti
do nje isknsil in videl sam. Zatoraj se oglasi v gradu,
in hitro ga odvedo pred kraljiino, katera ga je akala,
sredi svojih devic na kraljevem stolu.
Mladeni stopi neplano pred njo, ter kadar mu ukae,
izpregovori in ree: Dva mrtveca sta ubila ivca; a ta,
ki je bil zdaj mrtev, ubil je drugih dvanajst, in teh dva-
najst mrtvih ubilo je drugih tiri in dvajseti; ali on,
katerega bi bila imela prva dva ubiti, e ivi. Kaj je t o?"
Kraljiina premilja in pregleduje vse knjige, v katerih
so bile uganalice zapisane. Zunaj je bil ue rabelj pri-
pravil klado, na katero bi mladeni poloil glavo, da bi
mu jo odsekal, a notri si je kraljiina trla glavo, ter na
konci se udala in priznala, da te zastavice ne more uga-
ni t i , in velela mladeniu, da jo raztolmai. On ree:
Kadar sem se bil namenil k vam, branila mi je mati, in
da bi me vi ne umorili, hotela me je otrovati s tem, da
mi je spekla dva goloba; katera sem na poti dal svojemu
lanemu psu, kateri je poginil mahoma. Tega psa je prilo
jest dvanajst gavranov, a gavrane je pojedlo zopet tiri
in dvajset razbojnikov. To je dogodba, ki se je meni
pripetila na poti do vas."
Kraljiina se je udala in e tisti veer sta se poro-
ila. Kralj je ukazal napraviti veliko veerjo; a kadar so
se najedli in napili, udaril je ob mizo in rekel, da e ni-
koli ni bil tako vesel. Naposled je e plesal s kuhinjsko
deklo, da mu je na glavi odskakovala krona.
90
^Ljudska knjinica"
41.
O Rojenicah.
A.
Rojenica, ki je stanovala vrh Mladega vrha, je ho-
dila s srebernim ehtarom mlest Groseljnove krave, ki so
se pasle ondot, Noben pastir si ni upal, ji tega braniti,
ker kdo v6 ! Zato pa, ker j i niso rekli pastirji
nikoli ali besede, prinesla je enkrat k Grroseljnu preje
in je rekla: To imate v plailo svoje gostoljubnosti; vijte
jo, in nikoli vam ne bo potekla, ako ne boste nikoli rekl i :
Konec je potekel" ali konec sem nael". Raj i recite:
Nitka je potekla", in nitko sem nael". Ce ne reete
tako, bo koj preje konec. Storili so po Rojeniinem
svetu in obogateli so. Zmiraj so vili in vili, pa preje je
bilo vedno e toliko kot z zaetka. Past i r, ki je krave
zveer domu prignal, je moral vsakikrat prejo viti do
trde noi. Ker so pastirji navadno leni, se je tudi temu
stoilo nekega veera in ves nejevoljen ree: Da bi bilo
e saj enkrat te preje konec!"
In res e tisti veer jo je izvil.
B.
Bilo je e zgodaj pomladi meseca suca. Snega je
bilo e na debelo povsod po naih gorah. Pa vendar je
klicala vsako jutro Rojenica z vrha Vancovca k nam:
Kmet, bob sej! kmet bob sej!" Zakaj, vraga, mi e
veleva bob sejati, ko je e toliko snega!" se udi kmet,
pa Rojenica je vedno le e klicala, naj kmet bob seje.
Kmetu se je to udno zdelo in misli si : ona e ni nikoli
^Narodne pripovedke"
91
kaj slabega svetovala, moram jo vendar ubogati. Gre
tedaj in obseje njivo ravno ez sredo z bobom. Ko je ob-
sejal bi l , pride domu in pravi: Ce tudi ni ne bo, ni
veliko kode; pol mernika boba gori in doli, mi saj ne
bo mogla klubovati, da je nisem ubogal." Ko je skopnil
sneg
-
, obseje e ostali kos njive za vrhom in za dnom z
bobom. Glejte udo! kar boba je sejal pozneje, ni kar
ni mogel rasti, in e to, kar ga je zrastlo, so snedle
muice; kar ga je pa bil vsejal v sneg, je rastel, da ni-
koli tega; le stroja ni botel ni delati. Ko je kmet videl,
da ne bo ni pridelal, si misli: Zdaj so stebla e mlada,
krave bom tedaj zapodil v bob, da ga bodo popasle; e
akam zorila, ne bo tu in tam ni." Kakor je sklenil,
tako je storil. Pa joj, ko so jele krave stebla odgrizavati,
so videli, da ima na Rojenino povelje sejani bob zrnje
v sredi' stebla. kakor da bi bilo celo steblo le en strok.
Hitro tedaj krave z njive!
Ko je bob dozorel, so poeli kravje ostanke in vendar
so e toliko namlatili, da e nikoli popred ne toliko s
tega prostora.
C.
Tak je bil jeden bogec, pak dojde k jedni hii, in
pri oni hii je ba ena rodila. On sedi na klopi pri pei,
pak k stolu gledi. Na jen put dojdejo t ri ene. Bile so
isto bele obleene, imele so na glavi bele velike robce
a okol vrat a grole samih demantov, zlata in srebra, lica
bile so okroglega, velekrasne ene kakti Vile. Ile so k
stolu in sela je 'saka na jeden vogel, a bogec takaje
stane od pei in sede k etrtemu voglu in poslua, kaj
bodo se one tri ene spominjale. Vezda veli jena soditi
ovomu detetu, s kakovom smrtjom bode iz onega sveta
92
Ljudska knjinica"
prelo. Prva ree: Bode po veliki zimi drva cepal, pak
bode dola zvir vok, pa bode ga pojel, gda bode osem-
najst let star." Druga ree: Ne bode tak, neg bode soldat,
pak naj tam vu zimi vumre." Tretja ree: Ne bode tak,
neg do dvanajstega leta naj ivi i onda se naj utopi."
Onda vele 'se t r i : Ovo dete naj bode jako dober deek,
da bodo ga jako radi imeli roditelji i drugi ljudi i naj
vu dvanajstem letu vumre." Onda 'se stanejo one t ri ene
i odido. Vezda pak bogec veli oni eni, koja je rodila:
Ja sem videl, dole so Sojenice pak so tak tomu detetu
odsodile, da, gda bode dvanajst let preteklo, onda se naj
utopi, i to se bode dogodilo." I istina, ovi starei so
navek pazili na njega, da kam do vode ne dojde, da se
ne utopi. Vezda, gda so tak jako pazili i gda je dva-
najsto leto dolo, navek je vodo iskal, da se utopi, a ne
je nael. A ov deek iel je v kolo i 'sako jutro mini-
iruvat v cirkvo. Ve ba gda je minitruval dojde ova
njegova vura, da se ima vtopiti, pak gda je minitruval,
stane se i ide doli, gde je bila blagoslovljena voda, pak
porine noter glavo i tak vumre ovo isto vuro, koja mu je
od Sojenic odsojena bila.
D.
Jedenkral je doel jeden bogec k jedni hii spat.
Onde se je ba jedno dete narodilo. Taj bogec je spal na
klupi i dole su Sujenice, pak su mu odsudile da, gda
bu dvajsti let star, onda se bude oenil i da ga bude
onda vuk pojel. I tak se je dogodilo. Za dvajsti let doel
je bogec drugi put k oni hii i ba su gosti bile. Onda
je poel pripovedati, kaj se bude njimi dogodilo, da ga
bude vuk jo on dan pojel. Onda su se ljudi splaili in
navek su za njim ili, kam god je on iel. Na veer pak,
Nai'oclne pripovedke"
93
'da su ili spat, dojde v zadnju nizu; postal je iz svee
vuk i ga je zagutil.
42.
Pripovedka o Srnici i Kasti.
Jen put je bila jedna jako lepa devojka, kakve
skorom na celem svetu ne bilo, ta se je puca zvala Nasta.
Samo Sunce, kad je nju vidlo, jako se je vu nju zaljubilo
tak, da je jen put na onom mestu, gde je ta puca bila,
pol drugi den stalo. Kad je sunce dimo dolo, pitala ga
je mat i : Drago moje dete, gde si tak dugo?" Sunce joj
ree, kak je vidlo jenu jako lepu pucu i da se je vu nju
jako zaljubilo. Mati ga zepota, kak bi ono moglo se vu
zemnu pucu zaljubiti, da je to velik greb. Sunce joj zopet
ree, da ono pre ove puce nemre iveti. Kad je mati
vidla, da sunce to namerava, ree mu: Zna ti, drago
moje dete, kak bu naj leee t u pucu dobil? ti spusti
jenu zlatu nibalku doli v njejno selo; kad se ona sedne
gori i bu se tela nihati, t i samo povlece nihalku gori."
Sunce je tak nainilo, kak je mati njemu rekla i spusti
zlatu nihalku v njejno selo. Vu tom selu ludi, kad su
opazili to, 'si su se probali nihati, ali ta puca stopram
pod veer dojde s svojemi snehami i pomu se nihati.
Kad se je puca gore sela, sunce povlee nihalku gori i
tak je imelo pucu. Kad se puca na jen put gori opazi,
jako se rasrdi na sunce, zakaj ju je tak vkanilo. Zato se
pusti, da je nema i da nikaj govoriti ne zna, nu posle
je.' se obav]ala, kaj su ji goder rekli. Sunce ji se na sake
94
Ljudska knjinica
1-
fele smililo, ali ona nikak pregovoriti ni tela; za to se
sunce na nju rasrdilo i reklo materi, da naj ju pole teci
Mori, naj ju ona zatoe. Mati ga posluhne, pak ji ree:
hddi, drago moje dete,hodi teci Mori pak mi donesi od
nje sito, kajti mi jako treba." Puca odide i zaprosi tecu,
naj da njoj sito. Teca odide v jenu komoru, da si zobe
nabrusi, kaj bi ju sfundala. Ali to ni puca znala pak je
ekala, nu dojde jen mali miek pak ji pove, da naj taki
bei, da je teca Mora odila zobe brusit, ali naj predi
zeme njejin eel i vupletnik, pa kad bu beala teca Mora
za njom, naj najpredi biti pred nju eel pak se uma
stvorila, pa kad ju ez umu potira, onda naj biti vu-
pletnik pred nju pak se bu voda stvorila. Puca se miu
zahvali pak pone beati, ali kad se obrne, vidi da teca
Mora za njom bei, zato hiti pred nju njejin eel i stvori
se uma, pak ju je teca skorom vlovila. Hiti puca pred
nju njejin vupletnik i stvorila se je voda i tak teca ni
mogla za njom dale. Kad je puca dola dimo k suncu,
opazi jenu drugu pucu ve vu sunevom dvoru, gde po-
pevle pak ji ree: oh, ti si, puca, preve zaran poela
popevati. Kad je sunce culo, da je t a puca pregovorila,
jako se je razveselilo i pone ji se militi. Nu ona pobegne
i skrije se v jen kot. Sunce se pak na nju rasrdi i za-
klelo ju je i reklo: od vezda ve nisi Nasta, nego lasta.
It ak je postala lastavica.
^Narodne pripovedke" 95
43.
Nebeka kola Dobroradova.
Jeden Adamov mnok (vnuk) bil je jako dober i
poten lovek. On je Vile potoval i nje 'se posluhnol,
kaj goder su mu rekle, i ba je onak delal, kak su mu
one povedale. Onda je hodil Bog ie med ljudi na zemlju,
nu on se ne pokazal da je Bog, neg se je dral kak kakov
stranski pak im je poel pripovedati, kak moraju iveti.
Nu ba ov Adamov mnok imenom Dobrorad bil je mam
pri njem, gda je samo ul, da je med ljudi doel ov
stranski lovek i dal mu je 'se prav, kaj god je ljudem
govoril i sam ga je vie put zapital, je li to dobro, kaj
je on poel delati; pak gda ga je pital ov stranski lovek,
da gdo mu je to povedal, da je on Bog, onda je on rekel,
da so mu Vile povedle. I dok ne ov stranski odiel, ni-
gdar ne od njega odiel i vu vek ga je prevadjal i njim
se lepo spominal, a to se je ba jako lepo dopadalo Bogu,
kaj je ba tak mislil kak i govoril. Ov je Vilam tak bil
posluen, da onda ie nisu imele na celem svetu bolega
loveka i gda je god Vile Bog k sebi pozval na raun,
vuvek su falile njega, pak i onda suga falile, gda je Bog
k njim na zemlju doel, i on im je bil veselje na ovem
svetu. Jem put su odredile Vile, da budu svoju skupinU
drale, da kak bi ljudem bole mogle pomagati dobrem i
kak bi zloeste mogle poplaiti i kak bi im naj prvo bilo
mogue se na dober put napelati. To je ov Dobrorad ze-
znal, povedla mu je bila jena Vila, i on je znal gde imaju
skupinu. Bil je onda ba na pai i mam je nabral lepoga
cvetja pa je donesel tam i sakoj je splel jeden lepi venec
pak je 'se tam del prvo neg su one dole. Grda su tam
96
Ljudska knjinica"
dole, vidle su, da j'e samo j'eden cvet 'se i da 'saka ima
j"edeu venec tako lepi. Zaudile su se i obraduvale, da
imaju ipak takvoga loveka, koj j'e poboen i nj'im posluen
i pitale su se med sabom jedna drugu, da gdo bi to mogel
biti tak poboen i poten lovek. Nu dok su se tak spita-
vale na jen pat im je rekla iva Vila: Am znate, gdo
nam je to tak poteno napravil? to nam je napravil Dob-
rorad, koj mirom nam je 'se delal, kaj god nam je po-
trebno, pak vite, da nas potuje, pak mu burno morale
za to dobro nekaj napraviti i njemu to naplatiti." I dogo-
vorile su se, da ga budu tak naplatile, da se budu
njega vuvek ljudi spominali. Mam so mu poslale, da mu
zafaluju za njegov dar, pak samo naj bo poten lovek
kak je bil i prvo i za plau pokazale su mu, kak se kola
delajo. iva mu je sama napravila jarem kam i celo pra-
te i pokazala mu je, kak se mora orati i marka goniti.
Nu na skorem su se bili ljudi posvadili dobri z zlo-
estemi tak jako, da su se jeden cel dan tukli. Dobre
Vile- pomagale su dobrem, ali je 'i' (-jih) bilo ipak puno
potueno i dobri' i zloesti'. Nu zloesti nisu teli svoje
mrtvece zakapati pak su rekli da ne smeju niti dobri
svoje zakapati. Mam su se skupile Vile pak su ile med
ljudi i rekle su im, da si moraju svojo braeu pokapati i
da ju ne smeju pustiti tak vani se razpuzavati kakti
nemo ivine. O v dobri lovek mam je rekel: Ja idem
mam jam kopat i burno nau brau pokopali." Mam je iel
dimov pak je konje napregel pod kola pak je doel tam
i vozil mrtvece vu grob i tak 'se z dalekoga i z blia je
dopelal k grobu i gda je bil gotov, prosil je Vile, da j e
li bi mu dopustile i neprijatele pokopati. Na to su mu
Vile odgovorile: Mi smo se vre same spominale, da bi
vas prosile, kaj bi i neprijatele pokopali. Ali su oni drugi
Narodne pripovedke" 97
rekli, kaj su pomagali tam jame kopati: kaj burno nje
pokapali, a 'morili so mi brata i sina? naj se t u ras-
puzneju kak nema zver, so mi sina 'morili. Nu Vile su
im poele pripovedati, da su ipak i oni ljudi na boji kip
stvorjeni pak da im moramo oprostiti. Dobrorad mam je
iel kopat na drugu stran pak je nagovarjal i one, koji
su mu prvo pomagali i tak su se naj poklem i ovi dali
nagovoriti, da su i oni kopali jame za svoje neprijatele.
Gda su bili gotovi s kopanjem, onda su rekli drugi: Nu
gdo bo nosil vezda v jamu tuliko ljudi, pak ako ie nas
bo kdo videl, budu nas nazad teli biti." Ali Dobrorad
im je rekel: Samo komete, am nas ne bo nigdo videl,
ja bom i nje vozil sim." I mam je iel svojemi koli tam
po mrtvece i vozil je t ak dugo, dok je 'se do jednega
zvozil i tak se je siromak jako zmuil. Gda su bili gotovi
s pokapanjem, onda su im Vile lepo zafalile i rekle su,
da se ne budu zabile za njih., gda dojde Bog na zemlju.
Tak su se razili. Nu i poklem je ov Adamov mnok vuvek
pomagal 'sem na zemlji, koji su ga kaj god prosili, i
sakega siromaka je dopelal dimov, ako ga je gde nael.
Za jeden mesec doel je riftek sam gospodin Bog 'sevidei
'semogui i 'sevinji na zemlju. On je bil povedal Vilam,
da bo doel ov i ov den, ali da bo samo malo zlamenje
dal,, da se budu znale ravnati, ali ljudem naj ne poveda-
ju. I gda je doel na svet, on se ne ljudem pokazal kakti
Bog; nego kakti kakov lovek stranski i gda je doel
blizu sela, gde je bil ov Dobrorad, sel si je bil pod jednu
lipu lepu. Na skorem je ba mimo iel ov Dobrorad pak
je spazil tega stranskega loveka. Mam je iel k njemu
pak ga je pital, od kud je i kam bi rad iel. Ov stranski
mu se je poel tuiti, da je beteen, epav, pak da ne
more iti, a bi moral iti tam na ovu goru, gde imaju Vile
7
98
Ljudska knjinica"
svoju skupinu, da su ga pozvale k sebi, a ne more iti
k njim, ar je epav jako, a da pri njem druga dobro je.
Na to mu ree Dobrorad, da naj ga malo poaka, da on
t aki sam dojde. Odiel je dimov, mam je napregel svoju
jednu kobilu rebetom pod kola i mam je iel k tomu
bogcu. Grda je tam doel, mam je stal pak je rekel: Hote
na kola, jaz vas odpelam tam." I pomogel ga je na kola
i 'se njegove stvari del je gori pak gaj e odpelal k Vilam.
Kak ga je dopelal, mam su Vile znale, gdo je, pak su se
poele klanjati i diiti ga. Onda se je pokazal da je Bog
i Vile su mam poele pripovedati, kaj je Dobrorad 'se
dobra nainil i kak je pokapal one mrtvece. Nu Bog im
je rekel: Am ja znam 'se to i videl sem i vidim, da je
posluen i vreden lovek, i se je k njemu obrnol pak mu
je poel govoriti: Ja sem to vidil, kaj si dobra napravil
na ovem svetu i meni vezda, zato te poilam v nebo, i t i
s tvojimi koli bo vuvek za navek na nebu, dok bude
sveta i veka. Vezda idi v nebo i s koli i ze 'sem iz ovoga
mesta." Pak je doel svetli oblak i mam ga je odnesel vu
nebo a na nebu postalo je tuliko zvezd, kuliko je bilo
njih, kola i kobila rebetom i vidi se dandenenji na nebu
i zovu se kola nebeka Dobroradova. A to su morale Vile
povedati 'sem ljudem, a takaj bilo je puno ljudi i naj
vie pastirov, ki su 'se to vidli pak su povedli doma i
riffcek su vidli mam on veer na nebu kola i rudo, kobilo
rebetom, i tak se je razglasilo po svetu od jedni' do drugi'.
B
Narodne pripovedke"
99
44.
Kosci.
Vu staro vreme je Bog sam ali z angeli hodil po
svetu gledat, kaj ljudi delaju i kak se med sobum ljubiju.
Ali je Bog vu staro vreme takaj prepustil, kaj goder su
starei eleli mlajemu, i ako je mati svoje dete zaklela,
mam mu je to Bog prepustil, i kaj mu je rekla, mam je to
i njega postalo. Bilo je vu staro vreme vu jednom selu
jeden par ljudi, 6v su bili jako dobri i poboni, tak da su
sakomu bogcu dali tuliko, kuliko su bili mogui i gdo
goder je k njim doel, dobil je saki piti i jesti i kaj goder
je prosil, samo ako su imeli. Oni su imeli t ri sine, ie
male. Ali muz ne tak dugo ivel, kak njegova ena i da
bi si bil decu na noge postavil, neg je mrl onda, gda je
najmlaji deec bil star jedno leto. Teko i muno je
ivela dovica i hranila decu, ar je bila sama pri hii i
nijedno joj dete ne bilo ie na hasen, neg se je sama
morala skrbeti za hranu, obuu i odeu svojej deci. Decu
je vuila moliti i poteno se vladati, tak da su skorem
vu elom selu bila najbolja i znala su poteno. Yuila
ih je, ako jim gda dojde kakov bogec k njim, naj ga ne
pustiju, da mu ne bi kaj goder dali i kaj budu premo-
gui; i navek se je za nje molila, da im Bog daj svoj
blagoslov i sreu. Jen put si je odluila, da si bo dones
cel den decu vuila. Zezove ju k sebi i ree i m: Vezda
idemo v hio, bom vas vuila Boga moliti i e kaj goder
vam je treba. Kak im tak pripoveda od Boga, na jen
put dojde v hiu jeden starec. On je bil lepo obleen i
ona je mislila, da je kakov premoni gospon. Kak je v
hio doel, mam mu je rekla, naj si sede, i mam ga j e
7*
100
Ljudska knjinica"
pitala, jeli bude tel v svojoj nizu spati. On je rekel, da
bude i da ju prosi, da mu da spati. I pitala ga je, jeli
bi tel kaj jesti. On joj je odgovoril, da koe i da ju
prosi, kaj je premogua, da plati vse kaj goder bo kotalo.
Ona je bre bolje ila v kunju, zakurila je ogenj i dela
je kukat i vode topit za noge, i gda mu je noge oprala,
podvorila ga je, kuliko je bila mogua i deci si je rekla,
da se naj s stranskim spominaju i deca su se spominala
tak pametno, kak kakvi stari ljudi. Grda su se najeli, za-
pital ju je taj stranski lovek, kak ona ivi s tom decom,
da je sama, i jeli je more obskrbeti. Na to mu je ena
rekla: Ab, dragi gospodin, ja sem za vezda, fala Bogu,
zadovoljna i nikaj drugo si ne elim, nego da bi mi Bog
poslunal molitvu moju, da bi si mogla decu na nogo po-
staviti i njih postaviti dobre ljudi i potene; i onda bi
je ljudi rado imeli i bi mogli med ljudmi iveti; drugo
si nigdar nikaj ne elim, samo to. " Na to joj je starec
rekel : Ne boj se nikaj, ja sem t i bogat i dober lovek,
ja ti dam sega dosta, ja sem vre puno i prepuno put ul,
kak si ti sirota i kak s tom decom teko ivi. Samo bi
tudi tak pobona pak t i onda sega da dobri Bog i dobri
ljudi, vuoi si decu tak poteno, kak si ju do vezda, i
daruj bogca sakoga, kuliko bo premogua a naj nijed-
noga onak od hie pustiti. A vam pak, deca, velim, budete
poteni ljudi i se si dobro zapamtite, kaj goder vam bo
mati vaa pripovedala, onda vas bo dobri Bog rad imel;
tak, moja deca tak. " Kak je to zgovoril, znikel je pred
oi. Vezda su se zaudili si na jenput, kaj to mora biti
za loveka. Na jen put je rekel naj mlaji, kojemu je
bilo ime Videk: Moji mama i brat i ! to je bil ali koj
angelj, ali pak sam Bog, za to nas je tak pametno vuil;
burno dobri i poteni." Grda su ova deca bila veka i za
Narodne pripovedke"
101
sako delo dosta jaka, nisu se nigdar za nigdar svadili,
niti je pak koj kojemu alnu re rekel, da su im se si
udili, kak su to poteni deki. Ovoj enski dal je bil
jenput jeden bogati plementa jednu veliku sinokou,
nekuliko ovec i jeno dve krave. Jenput su ba kosili na
oni sinokoi pak im je mati donesla ruek. Tam je bilo
puno i prepuno sinoko i sinokoe su bile piine koscov,
tak, da je eden drugoga mogel razmeti, kaj su se spomi-
nali. Grda so bili ova t ri brati pri ruku, iel je onih
seh sinoko mimo jeden bogec stari i sakemu se je po-
klonil. Na jenput je opal na kel, si kosci so ga gledali
i mislili su, da si je sam legel pod vrbu i ne uijeden ga
iel glet; a ovi tri, koji su bili ie malo dale od njega, bre
bolje drali su tam, zdigli su ga i donesli tam, gde su
oni ruekali. Mam su mu dali jesti i piti i jeden je
sfrkal trave pak si je sel ov starec i malo pil i jel. Grda
su to vidli drugi kosci, ili su tam malo na spomenek i
tak je se vie koscov tam dohajalo, 'se jeden drugomu je
rekel: Idemo i mi gledet, kaj tam imaju i kaj delaju."
Tak su skorem si tam doli i z bogcem se spominali. Ali se
je na jenput poel svetiti kakti angel i na jenput se e
tak razsvetil, da ga nisu mogli niti gledeti. Poeli su se
uditi i straiti i poel im je on govoriti: Ne bojte se,
moji ljudi, ja sem vam dobri Bog va, koj sem vas stvoril
i koj se navek za vas skrbim; za to vam velim, budite
dobri i poteni, j a vam bom na vek dal, kaj goder me
budete prosili, a ovi vai susedi jesu meni jako povoljni
ljudi i vie put su me nahranili i napojili kakti bogca, i
vezda su me donesli s puta k sebi, a ja nje vuzimljem
vezda sebom vu nebo i njihove pelde budu se vek za na-
vek vidle na nebu, i vi to razglasite po celem svetu."
Mam je doel svetli oblak i donesel je nje 'se t ri gori i
102
,Ljudska knjinica"
njihovu mater. 'Si kosci su vidli to na svoje oi i sami
su rekli: Vite, susedi, kaj poboen lovek napravi i
kak je sreen!" I mam on veer vidli su one t ri zvezde,
koje su se bliskale, a za njimi jednu manjo, a za njom
opet tri, koje se nisu tak bliskale i treptele. Vezda su
se zaudili pak su rekli: Vite, oni tri kak se lepo bli-
skaju i mati za njimi, a kose njihove leiju." Vezda so 'si
skupa pokleknuli i zafalili su gosponu Bogu nad 'sem
darem i rekli su, da budo to pripovedali, dok bude veka
i sveta. No ovi kosci poeli su drugi den sajati (=vshajati),
odkud i sunce saja, i zahajati, kde sunce zahaja; vu letu
sajaju v jutro okolo tretje ali etrte vure, a v zimi
mam veer.*)
45.
Hebeska ovca.
Od poetka sveta bilo je jako zloesti' ljudi i
gda i ( = jih) je vre puno tolo na zemlji, onda su se
poeli med sobom jako strano svaditi i tui. Vile su
je opominale, da naj budu dobri, ali nikak i nikak nisu
teli posluhnati i tak so se bili pokvarili, da nisu niti
Boga dobrega spoznavali, neg u ga kleli, potali. Vile
su je opominale, ali se je bilo za obstunj i gda su vidle,
da one nisu mogue ljudi na dober put dopelati, drale
su skupinu pak su rekle, da budu ile Boga prosit, da
Fazi: Neki vele, da su abc kosei i kose s kupa,
d j e inajka, koja sine giedi, kak kosiju,
efg su suii; drugi vele,
da su abc kose dc.f su kosci a g je inajka koscev.
d**
b c
* *
g*
Narodne pripovedke"
103
bi kakov stra' ( = strah) dal ljudem. I zbila odile su t ri
k Bogu pak su povedle, kaj bi rade. Bog im je rekel:
Am ja to 'se vidim i ujem, kaj moje zloesto ljucto dela
i kaj vam veli. Ja sem vre nje tel katiguvati, ali ste
se vi za nje prosile i molile, a vezda je bom moral ipak,
ar nema vu celem svetu neg samo jeno dva poteni ljudi
i to Nojvid z ocom i decom, pak na njega pazite, da i
on ne bo zagreil, i druge ljudi opominajte, ja bom ie
poakal jeno sto let, a ako nedu boli, onda je bom 'se
do jenega skonal, da i ne bo vie na zemlji. Vezda ite,
pazite na ljudi i obraajte je na pravi put. " Nu ljudi se
nisu nikaj pobolali, neg su se tak spaili, da su iveli,
kak na sem svetu nema ivina. Grda su to vidle Vile,
odile so jeno t ri nazaj k Bogu i povedle mu, da samo
jena hia je potena i to Nojvid svojom deicom. Bog im
je rekel iti na zemlju i povedati Nojvidu, da naj delaj
enu barku i naj vunju dene sake zveri jeden par; ja bom
celi svet potopom katigal. Nojvid je delal barku i 'sa-
komu je povedal, kaj dela i zakaj;. ali sn se njega
smejali. Grda je bil svojom barkom gotov, onda su dole
Vile 'se i Vila pastirica pak so mu pomogle nagnati nuter
od sake zveri jeden par. Gda su one to nagnale i njemu
rekle, naj ide vnuter, mam je poelo grmeti i de cureti
i oblak se je razdrapil tak, da je na jenput samo voda
postala, da je bila veka od najvekega brega. Gda se
je bilo 'se vre potopilo, onda se je nazaj voda 'se malo
po malo posuila i nazaj je lepo vreme nastalo i onda
su mu Vile nazaj vrata odprle i gda su 'se stvari pu-
stile na pasu, nisu nikaj pazile na nje, a vuk je bil
prvo jako krotek kakti ovca, ali je zaklal ovna i pojel
ga je. G-da su Vile ile glet ali su vidle, da ne oven
med zvermi a niti vuka i gda su se ogledale, vidle su,
104
Ljudska knjinica
1
'
gde hrda vuk ovna a vre ga je bil pol pojel. Ali pasti-
rica se je tak strano razsrdila, da je rekla, da bo vuka
i njegvu dlaku ( = pleme) 'morila. Nu doel je Bog bas
onda, gda su bile Vile skup i gda su se spominale, da
kaj budu napravile vezda, ar je bil Bog ie pred poto-
pom rekel, da ne bo nijenu stvar stvoril, neg da moraju
one jako paziti na one stvari, da ostane saki par ivi.
Gda je doel Bog dole pred barku k Vilam, na jen put
se je samo rasvetilo, Vile su poele lepo popevati i njega
diiti i gda se je poel spominati njimi, mam mu se je
Vila pastirica potuila, da joj je vuk ovna zaklal i da
vezda ne bo mogla se zapomoi za ovce. Ali joj je rekel
Bog! Ti si katiguj vuka kak hoe, ja t i 'se prepuam".
Onda ga je ona pretvorila vu neemurno zver i zloestvu,
koju bo tel saki lovek skoncati in koja ne bo smela
nikdar van na svetlo dojti, i rekla j e: Da se pak budu
znali ljadi iz toga spominati, pretvarjam tebe, vuk zlo-
cesti i siromanu ovcu v zvezde. I dendenenji zovu se
ove z v e z d e n e b e k a ov i c a , i ne bi imeli mi den-
denenji ovec, da ne bila ovica breja na t u bou sreu,
i polegla je enu ovicu i ovneka i onda su se spet zapo-
ele ovce i Vila pastirica sama je vieput pasla ovce a
vuke je dala preganjati i dendenenji vuk bei pred pa-
stirem i zvoncem i bude na vek za na vek.
<^>
46.
Tila in trije bratje.
Jeden princez imel je er, pak je dal glas, da, koj
bu njegve svinje pasel tak, da mu nijedna ne bu falila,
Narodne pripovedke"
105
njemu bu ju dal za enu. A jeden lovek imel je t ri sine
pa taj najstarei je rekel svoji materi: Mama izpe'te
mi vi kruh, da idem svinje past, pak bom imel onda prin-
cezovu er." Ona mu spee i on je onda odiel, pak je
doel v jednu umu. Onda je poel kruh jesti. Dola je
jedna enska, bela kak sneg, k njemu, to je bila Vila,
pa ga je zaprosila, da ji naj da kruha malo, a on ji je
rekel: Ti tepica, akaj ti mene, kaj ti misli, da semja
tebi donesel, da bu ti jela? samo ako oes. dam ti s pa-
licum po plei', samo ako ne odide." Onda je ona odila
i on je odiel dalje, pak je doel k temu princezu. Onda
je iel svinje past i pasel je celi dan. Na veer je doel
dimu svinjami, a princez je iel brojit svinje. Jedna mu
je falila. Onda mu je rekel princez: A, tebi ju ne dam,
kajti nisi 'se svinje dotiral s pae". Onda je tak iel i
drugi brat, i on je akorat tak doel v umu i jel je, pak
je dola k njemu takaj Vila i prosila ga za jesti, nu on
ji ni dal, i ba tak je 'se se njim dogodilo, kak i s
prvim: svinje je pasel, jedna mu je falila i njemu ni dal
onda princez svoje eri. Onda je iel najmlaji brat, pak
je rekel materi: Mama, izpe'te meni kruh, idem ja
vezda svinje past, morebiti bu meni dal er." Onda mu
je rekla mati: A hodi, tepce nekakovo, ti bi ju dobil!
ovi ju nisu dobili, ne da bi ju t i ". Onda je pak rekel
materi: Ej, dajte mi. dajte izpeti". Mati mu je rekl a:
r
J a nemam mele, da bi t i izpekla, nego ako hoe iz po-
sej i iz tropin." Rekel ji j e: Slobodno". Ona mu je
onda izpekla i odiel je. I on je doel vu umu, pak je
sel i kruh je poel gledati, pak si je mislil: a boe, gdo
bi ga jel? Onda je na to dola Vila, pak mu je rekla:
Cuje ti, daj ti meni malo kruha." On ji je rekel: Ah
moja draga, kak bi t i ga dal, vidi, ja ga sam ne morem
106
Ljudska knjinica"
jesti, ne da bi ga ti mogla." Onda pak mu je ona rekla:
Daj mi daj." Onda ji je dal. Ona je jela. Grda se je
najela, onda mu je rekla t J a znam, kam ti ide, ti ide
k princezu svinje past, i zna kaj ? Da tam dojde, ti se
pogodi ovak: saki dan hleb kruha i t ri sire i devet po-
enci rakije". On se je tak pogodil i iel je svinjami na
pasu. Gda je pasel, doel je k njemu pozoj z dvemi gla-
vami, pak mu je rekel: Ja te bum pojel." Deko mu je
onda rekel: A ne bu me ne, ja imam dosta sira, kruha
i rakije." Pozoj pak mu je rekel: A to t i je to dobro
za me, tega t i ja ve dugo nisem jel". Onda mu on da
jesti i piti. Onda se on tak napil, da je pijan bil i za-
spal je. Onda si je ov deko mislil: ah, bog moj, kaj bi
ja ve napravil? bum ga zaklal. On si je kosturu nabrusil,
erevo mu razporil, pak je nael vu njem kufren klu.
Tak je i drugi dan doel k njemu drugi pozoj s tremi
glavami, i njim je tak napravil kak i s prvim, a vu
njem je nael srebrni klu. I tak je doel tretji dan k
njemu pozoj estimi glavami i on se je napil pak zaspal.
Onda je i njemu erevo razdrapal s kosturicum i vu njem
je nael zlati klu. Onda je iel tretji dan dimu. Princ
je iel svinje brojit in bile su 'se. Onda je iel deko
etvrti dan na pasu pak je na pai okolo jedne peine
nekaj iskal, pak je nael vrata kufrena. Onda je ona
kufrenom kiuom odprl, pak je videl srebrna, onda je ona
odprl; pak je videl zlata, onda je i ona odprl. Ondi je
pak bila jedna hia, vu hii stol, na stolu palica. Onda
je z ovam palicum vudril po stolu i kak je vudril, taki
su doli dva, pak su ga pitali : Kaj zapovedate gospone?"
Onda on ni znal, kaj drugo rei, neg je rekel: Na vrt
bi rad iel." Onda je odiel na vrt, pak si je vtrgel dve
roice zlatu i srebrnu. Onda je odiel dimu. Pred njega
Narodne pripovedke"
107
je dola princezova i; pak mu je rekla: uje, dragi,
daj mi ove dve roice". Onda ji je on dal, ona mu je pak
rekla: Zna ti kaj? zutra ti budu doli gosponi sakojaki
k nam, onda koj bu skoil prek naega grada s konjem,
on bu moj mu". Onda ji je on rekel: A naj skaeeju,
ja neem skakati." Drugi dan je on pak iel past svinje,
pak je iel vu peinu v onu hiicu pak je po stolu vudril.
Onda su doli ova, pak so ga pitali: Kaj zapovedate?"
On je rekel: jednoga konja srebrnega mi zrihtajte i dope-
ljajte. Oni su mu zrihtali, on je zajabal i odiel je gradu
pak je samo skoil prek njega i prsten je zel ji z ruke.
Onda je pak odiel nazad k svinjam, pak je odpeljal nazaj
konja. Onda na veer iel je dimu, pak je rekel doma:
Vidi, kak me prst boli, kajti si je zvezal s canjkum
prsten na prstu." Onda mu ona rekla: Cekaj ti, idem
ja, naj t i doktora dopeljaju. Onda on pak je iel gosponu
pak je rekel: Vidite. to su prsteni, koje sem ja nji zel."
Onda mu je moral princez er dati, pak je bil srdit pak
je rekel: ite ve v kote spat. Oni pak su onda doli vu
onu peinu. Onda je vudril s palicum po stolu, pak su
doli dva i pitali su ga: Kaj zapovedate?" Onda je
rekel : Koiju i etiri konje". To su mu napravili i do-
peljal se je k princezu. Princez je to videl, da se voziju
oni dva, pak je dal gosti napraviti i to takove gosti, da
ni bilo kam vilic zabosti.
47.
Lisica i kozika.
Ednok je v eno lisijo liikjo ena kozika prila, te
pa je lisica ne znala, kak bi jo vun spravila; pa je la
108
Ljudska knjinica"
po enem germj'i, pa j'e sreala enoga vuka, a on j'o pi t a:
Kaj' se vi, teca, tak alostno drite?" Lisica ree: Kaj
se ne bi alostno derala, kaj'ti v mojoj' lukji j'e ena huda
stvar." I vnk j'o pita: Kaj za ena?" Ona pa ree: kozika."
Hodi, jaz t i jo viin spravim," Pa ideta i jo vuk pi t a:
to si notri?" Ja sem kozika s kratkim repiom,
dugimi rogli, ja viin grem, pa tvoje reberca vse vkup
zdrobim." Pak se je vuk ne viipo notri iti. Lisica gre
driigokrat v germje, pa je sreala enoga zavca i on jo je
pi t a: Kaj se vi, teca, tak hudo derite? I ona ree:
kaj se ja ne bi hiido derala; kajti v mojoj lukji je huda
stvar, kozika." I on gre pa jo pita: Sto si notri?" J a
sem kozika s kratkim repiom, dugimi rogli, ja idem viin,
pa tvoje rebrca vse vkiip zdrobim." Pak se je i on ne
viipo notri iti. Lisica je pa la po germji, pa je sreala
eno mravlo, i ona jo pi t a: Kaj ste vi tak alostni?"
Kaj bi alostna ne bila, kajti je v mojoj lukji ena huda
stvar kozika." I ona je rekla: Hodi, jaz t i jo viin spra-
vim." Mravla je sl apa je pitala: Sto si notri?" Ja sem
kozika s kratkim repiom, dugmi rogli, ja idem viin pa
tvoje rebra vse skup zdrobim!" I mravla je la notri, pa
jo stirala viin.
48.
Pomranje solnca.
Bili su dva slugi pri jednoj hii, jeden je bil debeli
a jeden strano suhi i to su bili sunce i mesec. Gospodar
je pital: kak je to, ti si tak jako suhi, a on je tak
debeli, t i je pri jednom stolu kak i ondrugi?" Nu on
Narodne pripovedke"
109
nej"e nika rekel i gda se je spunilo sedam let, sluga veli
gospodaru: Japica, zemete svoju sablu pak idete zjutraj
ob oni vuri na ono krianje pak bute vidli, gda se budu
dva psi trgali. Ako bude debeli pes suhoga preobladal,
onda zemete sablu pa ga tuete tak dugo, da je restirate;
ako bode suhi ikak jaki, onda pustete mir." Gda je dola
t a vura, odiel je gospodar a slugov je ne stalo. Sunce je
potamnelo a tak je 'se alostno bilo. Videl je, kak su se
dva psi trgali jako strano i skoro je vre debeli pes suhoga
preobladel, mu itak je na zajdne suhi debeloga preobladal,
skoil je na njega i tak ga je zgrizel, da je komaj iv
ostal, onda je odbejal debeli a ov suhi pak dimu. Doel
je gospodar dimu pak ga sluga pita: Nu gazda, kaj ste
vidli?" Gozda mu veli: Joj meni, bog mi vie ne daj
tega videti, tak su se grizli dva psi, da sem komaj iv
ostal." Sluga veli: Ovo sem bil ja i on drugi sluga, nu
japica, najte se vie bojati, vezda bude na ovi strani 'se
plodno, a na oni strani, od kud je ov, neplodno, on je
mene onda preobladal."
49.
Cudotvorna torbica.
Tak je bila jedna mati, koja je imela ednoga sina.
Ovoga sina je jako rada imela. Ov je deec svinje pasel,
a mati mu je pomagala, gda je iel na pasu, svinje t i rat
tam in nazad. Vre je znala, gda bu doel dimo; ila je
pred njega, kaj mu je pomogla tirati dimo svinje. Tak
jeden put je tiral svinje na pasu in mati mu je pomagala,
in dotiral je na pasu svinje, a mati mu je samo falaek
110
Ljudska knjinica"
pomagala. Onda vre k veeru jede sira a dojde kaa
zelena. Grda ju deec spazi, da ji sira reku: Cuiea,
hodi sim, uica, kodi sim." I ona je 'ela sira i jede
njim. Gda se je on i kaa najela, onda mu veli: Ali bi
ti, deec, tel mene nesti kui moji ? Ja ti vre dobro
platim." Onda on veli: oem." Nu dobro, tak pusti me
v torbu, pa me nosi; ali tvoja mama bude tebe potala,
kaj ti mene nosi i biti te bu tela, ali ti samo beji.
I tak je bilo. Mati je vre po navadi dola pred njega,
ali kak ju je deec opazil, krii k mami: Mama, mama,
vite, je imam uicu, ja imam uico." Onda ona ga pi t a:
Gde je? On pokae kau, ona se prestrai i ree mu:
Hiti to biti." Ali ju je ni tel niti ni mogel, ar je kaa
t ak nainila i rekla mU j e: Samo hodi, kud t i budem ja
kazala." I to je deec vinil, i nesel ju je nesel podzeme-
ljskim putem dugo, doklam je na zadnje doel do jedne
gore. Ova gora je bila jako visoka i strmna. Onda pone
i t i v goru ali nije mogel iti s kaum, i kaa mu vel i :
Pusti me doli, ja budem ila sama." Teko su ili vu to
goru, doklam su doli gori. Onda su ili i doli su do
jednoga velikoga pozoja. Pozoj ga je tel poreti, ali gda
je bila kaa njim, ni ga je tel niti ni je ga smel, neg
moral se je joe vugnuti z mesta svojega, a ovi su odili
dalje. Ve ju je moral 'zeti v torbu, i tak su odili i doli
do jedne senokoe, a tam je bilo tuliko ka, da je jedna
drugo jahala. I onda gda je ona bacila svoju glavu iz
torbe, morale su oditi od njega. Tak ili su dalje, dok su
doli do jednoga velikoga pozoja, koj je iz zub otrova
pual i tel ga je poreti, ali gda je nju videl, moral se
je i on vugnuti z mesta, i ili su dalje. Onda mu veli
kaa: Ti deec, tebe budo pitali: Kaj oes, da ti damo?
a ti naj nikaj 'zeti drugo, neg samo onu torbicu, koja
Narodne pripoyedke"
111
visi za devetemi vrati, kaj'ti ti j'u bude treba j'ako, druga
ne dojde dimo; i ti, gda mi dojdemo nuter vu moj'e stanj'e
i budemo ili kroz dvanaj'st vrati gda dojdemo v dva-
najstu hiu, onda ti mene nesi k stolu, da poljubim svoje
staree, onda nesi me k obloku, da poljubim svoju sestru,
i onda t i budu dali jesti i je i idi spat. Drugi den te
budu pitali za plau, i to prosi, kaj sem t i rekla." I tak
spominajuo doli su do jedni' vrat, i ova vrata su bila
'sa zlata. Onda mu veli: Porui po vrati' , kaj 3e odpreju,
ali su se ne tela odpreti, dok je ni ona pruila glavu
iz torbe. Ve su se odprla. I tak pri drugib i pri 'seh
drugib, dok su se' dvanajst vrat preli. Doli su na dva-
najsto mesto, i onak je nesel k stolu k stareem, a potle
k sestri. I tak se je izpunilo, kak je ova rekla: da su mu
rekli, da naj jede i ide spat. I dali su mu posteljicu same
pavulice, da, gda si je legel, taki je prepal gliboko nuter.
Onda drugi den pitali su ga, da kaj mu daju za to, kaj
je njibovo dete donesel. On odgovori, da oe onu torbicu,
kaj za devetimi vrati visi. A ovi su mu odgovorili: A
t i bedak, kaj bude z onum torbicum? mi t i damo tuliko
penez, kaj bude mogel nesti." Ali on je ni tel drugo
neg onu torbicu i jo onda falaek kruba, i puali su ga
nad vrata vun. Ali gda je doel do drugih od zad, a prvo
kak je doel na jedenajsta vrata, su mu se ni tela nikak
odpreti. On rui plae krii, ali nikak; ar bi si mogel
pomoi, pa ne je znal, kajti mu je bila koa jalna pove-
dati, kaj mora initi. Onda on ide nazad na ova ista
vrata, kroz koja je moral vun iti, pak rui, ali nisu se
tela odpreti. Onda veli nekak, kaj mu je gospodin bog po-
mogel, da je rekel: V torbu." I kak je to rekel, taki su
mu se vrata otprla. I el je dalje i pri 'sakih moral je
jeden put vie rei: v torbu," tak da je 'sa preel i doel
112
Ljudska knjinica"
van. Iel j'e, dok j'e doel do onoga pozoj'a, kbj' je otrova
iz sebe pual i tel ga je poreti; ali se je on z mislil
i rekel pozoju: V torbu, v torbu." I tel se je pozoj v
torbu rivati, ali on ne je dal, neg samo je dalje iel i
doel do senokoe, gde su bile one vnoine ka, koje su
ga tele gristi, ali on je taki rekel njim: V torbu, v
torbu", i dne so 'se tele vu torbu iti, ali je torbu stisnul
i ne je dal, samo je iel dalje i doel do onoga pozoja,
i on ga je tel poreti, i njemu je rekel: V torbu, v
torbu," i on se je tel v torbu rivati, ali je ni pustil, neg
je samo iel dalje. Doel je v jednu umu, a gda je bil
gladen, pojel je onoga kruha, kojega je bil dobil. Onda
je iel dalje po umi. Ide, ide, doklam bil je gladen, ali
ne je najti ne dobiti jesti. Na jeden put se je nameril
na jedne lepe jabuke i veselil se je i nabral si je jabuke
i tel da je bude jel, i gda je zagrizel, taki mu su vusta
zrasla tak velika, da ne je mogel govoriti. Onda kaj e
siromaek ? ve nemre govoriti, nejma kaj jesti niti ne bi
mogel. Ali je imel pomo, pa ne je znal, torbicu. Onda
on se plakal i dojde k njemu jeden bogec in veli mu:
Ti, uje ti, idi tam na stran dalje i tam su t i hruke,
i koja t i bude se v kraj obrnula, onu vtrgni, a ni onu,
koja se bude k tebi obrnula." I on je tak napravil i
vtrgnul je onu hruku, koja se je v kraj obrnula i t aki
ju je zagrizel i oplahlo mu je lice i bil je vesel ali je
bil joe gladen. I el je dalje i doel je do jedne otarije
i iel je mislei noter: Ja idem nuter i budem si zval
jesti, nejmam penz, pa pojem pa si naj plati, a nikaj
mi nejma 'zeti. I 'zeme si jednu porciju guljaa i holbu
vina. To mu je bilo doneseno, i ovo je pojel,. i onda se
mu je joe videlo jesti i zove si joe jednu porciju i
holbu vina, i to je pojel i popil. A onda je otarijaica
Narodne pripovedke" 213
mu rekla: Plati vezda, kaj si pojel." A siromak ne je
imel v nijednem epu penez, i ie po torbi novce i ne
je nikaj bilo, pa ree: Sem imel, pa sem morti zgubil."
I priel je torbicu stepati, a onda su prieli sami cekini
vun cureti. Onda on vesel taki, da da, jeden cekin za jesti,
oterijaica je tela mu dati van ali on ne je tel, dal
si je joe bolji jesti napraviti i tam je ostal ez no i
nekaj due asa. Posle neki den doel je k oterijau
jeden tacunar i prosil ga je, da bi mu posudil penez,
ako ima. Otrja veli: Ja t i nejmam penez, neg ov, koj
t i je pri meni; daj se njemu v ruke, on t i pomore." Ov
mu je dal za to, kajti mu se lepo videlo, da ga je prosil,
i stepel mu je iz torbice tuliko, kuliko je mogel nesti.
Posle je opet doel- neki drugi trgovec i prosil je, da bi
mu posudil nekaj penez. A ov ga pita, da li ima koju
er, da bi mu dal za ljubav, da mu da, penez, kuliko oe.
Onda je trgovec svoje t ri ere pozval, da naj ga koja
zeme, ali ne je ga nijedna tela, ar je bil jako kosmat,
kajti ne je bil ve dearec, neg je bil veliki lovek, i
veliku bradu je imel, ar je dugo asa i vie let tam hodil.
I zato da su ga ni ere tele 'zejti, zato mu ne je dal
penez. Onda je bilo na glas dano, da koj bude mogel
kraljevu er v kartanju s penezi premagati, da on bude
njeni mu. Onda je ov nju pozval, da naj dojde do njega,
da se bude on tam kartal, gde je doma v oteriji. I kral-
jeva i dola je njim kart at . Onda je on svoju torbicu
stepel, pak je za lebet postavil, i 'se je ona dobila i tuliko
je dobila, da ni mogel nie odnesti, neg na koli' su od-
pelali. I ova si je mislila: Ja ga budem 'ela, 'pak mu
torbu 'zemem pa njega stiram, samo da torbu dobim. I
tak je vinila. Ova ga je 'ela i njim se zdala. Onda
posle neki den vzeme mu torbu a njega stira. Onda on
8
114
Ljudska knjinica"
siromak mislei, kaj bude vezda, zmislil se je na one
jabuke i hruke, pa je iel po nje. On natrga jabuke, pa
je iel njimi vu vara. Drugi den j[e bila nedelja. On
nese na pija, pa se oblee v siromanu opravicu, koju
si je posudil za mali asek. A ove jabuke su tak diale
na pijacu, da su se 'si ogledavali i gledeli, gde su te
jabuke, da tak diiju. Ali on ni je nje dal vun, neg onda,
gda je kraljeva i ila v cirkvu. I postavi se na vugel,
kud je ila mim gda je dola blizu, dene doli jabuke i
reskrije je. A ona dojde i popita ga, kaj kotaju one
jabuke. On veli: Pet groi." Ona mu je to rada dala
makar i vie, kajti su se ji dopale. Onda posle mee ila
je mam dimo, kajti se je znala predi etati, ali vezda je
ila dimo predi zato, kajti je jabuke imela, da su nji jako
diale a na vulici ju je bilo sram, kaj bi jela. Neg 'da
je dola na tenge svoje kue, mam je zagrizla jednu, i
kak je zagrizla, taki ji je zraslo veliko lice i vustnice i
joe jezik otekel, da ne je mogla govoriti nikaj. Taki
kak je v 'iu dola, nije mogla ocu povedati, samo je po-
kazala, da je jabuku zagrizla, pa ji je tak oteklo. Onda
on se otec prestrai i pozve doktore, da bi nju zvraili,
ali ni j eden ni je mogel nju zvraiti. Onda ov veli kralju,
da ju bude on zvrail. Ali ga je ni kralj poznal, da je
to njeni mu, pa veli, da mu da, kaj oe samo, ako ju
zvrai. On je rekel, da bude, samo da druga on nemre
zvraiti, ako ne budu 'si od dvora odili t r i vur e dalko.
Nu kajti je videl kralj, da druga ni je, da nemre drugi
ni jeden doktor zvraiti, moral je tak nainiti, kak mu
j e ov rekel. Ali je ipak postavil straa okol varoa i 'si
straarji su ga predi videli da, ako bude bejel iz varoa,
da ga moreju prijeti. Ali on je bil spameten i oblekel si
| e dvoju opravu, svoju lepu odspod, a drugo zdrapanu
Narodne pripovedke"
115
odzgor. I gda su 'si odili sluge i gospoda iz dvora, stupi
on k nji i ree: Cuje ti, pozna ti mene?" Ona miga
z glavum, da ne. Onda on veli: Ti si moja ena, t i daj
meni torbu moju, onda ja tebe zvraim taki, da bude
taki mogla govoriti." Ona vidi, da ne bode druga, da. mu
torbu. Onda ji on da, hruko i veli, da ju naj zagrizne.
I ona ju je zagriznila i bila je zdrava. Onda on samo s
torbum beji beji, pa je hitil odzgornju opravu, da je
odbejal iz grada, i straari ga nisu poznali, pak je dobro
ivel, kajti je imel dosti penez, kaj mu jih je torba dajala.
50.
Prokseni sluga.
Jenkrat bil je en otec, pak je imel jednoga sina. Ov
sin je ve star bil, pak je iel sluit. Kak ga je otec v
slubu peljal, doel je jen gospon, a ov gospon je bil vrag,
pak je rekel, da ga naj da k njemu vu slubo, pak k
letu naj dojde na ovo isto mesto po njega. Kad ga je
vrag odpeljal, rekel mu j e: Ci bu mene dobro poslual
i delal ono, kaj ti j a zapovem, onda te jaz uda navim."
Za jedno leto doel je otec po sina, a sin je ve znal,
kaj bu vrag naredil, pak hitro odiel na ono mesto, gde
je rekel, da dojde po njega, pak je rekel ocu: Vrag bu
ve doel z nami, mi bomo vsi gavrani, on vas bu pi t al :
Koj je va sin? Onda vi samo enega recite, koj bu naj
bole s krili tokel i krial, on vam bum ja." A onda je
sin nazad odbeal. Kad je vrag doel z gavrani, pital je
oca: Koj je tvoj sin? i ga zgodi, koj je, onda si ga
slobodno dim' odpela, ako pak ne, onda mora jo jedno
8*
116
^Ljudska knjinica"
leto pri meni sluiti." Otec je znal, kajti mu je predi
sin povedal, kak bude^ pak je taki rekel: On tam, koj
naj bole krii. Onda rekel je vrag: Dobro, t i si ga zgodil,
odpeljaj si ga dimo, ali i oes, ja ti ga nazaj vzemem
v sluu." Otec je dopustil i sin ostal je jo jedno leto.
Kad je i ovo leto prelo, doel je otec, pak je dobeal
sin, pak je rekel: Ve burno doli za konje, a ja bum on,
koj bu najbole brzal." Kad je doel vrag, pital je oca:
Koj je tvoj sin?" Onda je rekel otec: On, koj naj bole
rie pak hre." Onda mu je dal vrag konja in peneze,
samo kaj je ne mogel vie sin deko postati, neg je bil
konj. Onda rekel je sin ocu; Japica, vrag bi mene rad
kupil, ali kad me bute prodali, samo pazite, kaj taki
vuzduzmene zmeknete, druga me ve ne dobite." Dobro.
Kad je otec dopelal tega konja na sejem, taki se je vrag
za njega doel pogajat. Kad su se ve pogodili, tel je
otec vuzdu njega zmekneti, ali vrag je bil nitrei, pak
je predi prijel za vuzdu, neg je ov mogel dol zeti, i tak
odjabal je tega konja. Kad je ve dalko jahal, doel je
do jedne otarije, pak je iel nutri pit a konja je vuni
za plot privezal. Dok je vrag nutri pil, dola je jedna
baba, pak je tela ovoga konja "otpeljati. Ali kak ga j e
ofnala, je njega vuzda oparla a on je znal nekaj coprati,
kaj se je od vraga navil, pak se hitro vu vtia napravil,
pak je odletel. Kad je vrag -to videl, napravil se je hitro
vu jastreba, pak je letel za njim i ve gaj e skoro vlovil,
kad so doli k jednemu gradu, a vu onemu gradu bila
je princeza. Kad je vie o v vti pred vragom ne mogel
vujti, odletel je ovi prir ^ezi za nadra. Onda mu je ne-
mogel ve nikaj vrag. Ova princeza je jako rada imela
ovega vtia a ov vrag je navek doel k ocu od ove prin-
ceze, ka je tel tega vtia. A ova princeza ga je ne tela
Narodne pripovedko" 117
dati. Enkrat rekel je ov lic ovi princezi, da ga naj slo-
bodno da, samo gda ga bu dala, da naj ide sama lovit,
pak ga naj onda pod rukom v hiu pusti. Ona je tak
napravila, a kad ga je pustila, tak se je napravil vrag
za maku a ov vti za vuka. Onda se je vrag hitro na-
pravil za proseno zrno a vti za koko, pak je vraga
pozobal. A onda so se ovi dva princeza pak ov prokeni
sluga zeli pak su voinili gosti. I ja sem bil na gosti, pak
sem dobro jel in pil.
$f<^