UNIVERZA V LJUBLJANI

MEDICINSKA FAKULTETA

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

PESTICIDI

mentorica: asist. dr. Katarina Černe, univ. dipl. biol.

Koordinatorica seminarja: Maida Čekić

Jernej Bernik
Miha Ciringer
Roman Čičak
Špela Dolinar
Tadeja Frangeš
Ira Sobočan
Nina Sodja
Anja Sraka
Maruša Starc
Jerica Škedelj
Anja Štupar

Datum predstavitve: 28.05.2009

1. UVOD
Pesticid je snov ali zmes različnih snovi, ki je namenjena uničevanju, preprečevanju, odvračanju
ali zmanjšanju škode povzročene zaradi neželenega organizma. (1) Pesticid v ožjem pomenu je
aktivna substanca. Ta je v manjši koncentraciji primešana določenemu inertnemu mediju (nosilec,
stabilizator pesticida, lahko pripomore k nanašanju pesticida) in ga imenujemo pomožna snov (lahko
je več snovi). Vse skupaj imenujemo pripravek, ki se prodaja pod komercialnim imenom. (2)
Prvi znan pesticid je bilo elementarno žveplo, ki so ga uporabljali Sumerci (4500 let pred našim
štetjem). Sredina 20. stoletja pa velja za začetek pesticidne dobe – uporaba pesticidov se je od leta
1950 do danes povečala kar 50x. Letno se porabi 2.3 milijona ton industrijskih pesticidov, od tega tri
četrtine v razvitem svetu. (3).
Pesticide lahko glede na področje njihove uporabe delimo v dve večji skupini: fitofarmacevtska
sredstva in biocide. Biocidi so namenjeni uporabi v zaprtih prostorih in sicer za kemično ali biološko
uničevanje, zatiranje, preprečevanje delovanja škodljivih organizmov. Najdemo jih v razkužilih,
sredstvih za konzerviranje, prepariranje, sredstvih za preprečevanje rasti alg, itd. Fitofarmacevtska
sredstva se uporablja v kmetijstvu za zaščito rastlin, ki jih gojimo za prehrano, krmo ali v okrasne
namene. Uporabljajo se na prostem, v rastlinjakih in na določenih nekmetijskih površinah kot so
športna igrišča, železniške proge.(4)
Pesticide delimo tudi glede na njihovo kemijsko sestavo (tabela 1), ciljno skupino organizmov, ki
jih uničujejo (tabela 2) in glede na vpliv na zdravje človeka. Delovanje pesticida je lahko široko
spektralno oz. neselektivno ali selektivno/ozko spektralno (učinkuje le na točno določen škodljiv
organizem).

Kemijska skupina Predstavniki

ORGANOFOSFORNI Fosfatni estri, fosfotio estri (diazinon)
KARBAMATI Tiokarbamati, ditiokarbanati, etilenbisditiokarbamati
ORGANOKLORNI Diklorodifeniletani, ciklodieni in heksaklorcikloheksani
PIRETRINI IN PIRETROIDI Bifentrin, permetrin, cipermetrin..
KLORFENOKSIKISLINE 2,4-diklorofenoksiocetna kislina, MCPA1, MCCP2
DRUGI Dinitrofenoli, dipiridili, kumarini, triazini, baker, žveplo…
Tabela 1: Razdelitev pesticidov glede na njihovo kemijsko sestavo (2, 26)

Ciljna skupina organizmov Skupina pesticidov

Glive fungicidi
Žuželke insekticidi
Pršice akracidi
Pleveli herbicidi
Drevje arbocidi
Nematode nematocidi
Polži limacidi
Glodalci rodenticidi
Tabela 2: Razdelitev pesticidov glede na ciljno skupino, ki jo uničujejo (2)

Pesticidi lahko predstavljajo nevarnost za uporabnike, splošno populacijo in delavce med pesticidno
proizvodnjo, transportom, med ali po uporabi ter preko ostankov v hrani, pitni vodi, zraku. Znaki
zastrupitve s pesticidi so odvisni od aktivne snovi, pa tudi od pomožnih snovi in nečistoč v določenem
pripravku. Akutni znaki zastrupitve so vrtoglavica, glavobol, slabost, bruhanje, abdominalna bolečina,
problemi z očmi in kožo. Dolgotrajna izpostavljenost pesticidom lahko vodi v motnje spomina,
respiratorne probleme, dermatološke bolezni, razvoj raka, splav in prirojene anomalije. Posebej
občutljivi na izpostavljenost pesticidom so otroci. (3)

1
2-methyl-4-chlorophenoxyacetic acid (26)
2
Mecoprop (26)
 Nujni ukrepi pri akutni zastrupitvi na mestu zastrupitve in v ambulanti splošne medicine so
sledeči:
1. Evakuacija iz kontaminiranega območja
2. Vzpostavitev in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij
3. Nujno simptomatično zdravljenje
4. Identifikacija strupa
5. Antidoti
6. Eliminacija strupa
7. Konzultacija s centrom za zastrupitve
8. Priprava za transport in dokumentacija (5)

Zaradi številnih škodljivih učinkov, ki jih imajo pesticidi na zdravje ljudi je nujno potreben učinkovit
nadzor nad njihovo prodajo in uporabo ter pravilno označevanje izdelkov oz. opozarjanje potrošnikov
na prisotnost kemikalij v proizvodu. Za registracijo fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji
odgovoren Sektor za fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila (v okviru Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (6) med drugim določa:
- da lahko FFS prodajajo le v specializiranih trgovinah (prostori, osebje…)
- da je potrebno za nakup večjih količin pesticidov ali posebej nevarnih pesticidov pridobiti
dokazilo o opravljenem strokovnem usposabljanju.
- postopek registracije
- kazenske določbe
Po predpisih morajo vsi proizvajalci izdelke opremiti z grafičnimi znaki za nevarnost in s podatki o
kemikalijah, ki jih vsebujejo. Take oznake so bistvenega pomena tudi za zdravnike v primeru
zastrupitev. Obvezno morajo biti dodani tudi opozorilni stavki (t. i. "R-stavki"), ki opozarjajo
potrošnike na nevarne lastnosti prisotnih kemikalij, in obvestila (t. i. "S-stavki"), ki sporočajo, kako
ravnati z izdelkom in kako ukrepati v primeru nezgode. (7) V zakonodaji pa je že nov sistem –
Globally harmonized system (GHS); pripravki bodo označeni po novem sistemu do leta 2015.

Primeri S-stavkov Primeri R-stavkov:

S1 Hraniti zaklenjeno.
S2 Hraniti izven dosega otrok.
S13 Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil.
S15 Varovati pred toploto.
S16 Hraniti ločeno od virov vžiga – ne kaditi.
S25 Preprečiti stik z očmi.
S28 Ob stiku s kožo takoj izprati z obilo …
(Sredstvo določi proizvajalec.)
R5 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
R10 Vnetljivo.
R22 Zdravju škodljivo pri zaužitju.
R31 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
R37 Draži dihala.
R40 Močen rakotvoren učinek.
R55 Strupeno za živali.
R59 Nevarno za ozonski plašč.
R62 Možna nevarnost oslabitve plodnosti

Slika 1: Opozorilni simboli

Slika 2: GHS sistem

2. INSEKTICIDI
Insekticidi so sredstva za zatiranje žuželk, tako se uporabljajo v kmetijski industriji, hkrati pa tudi
mnogih drugih ter kot sredstva za domačo uporabo. Do zastrupitve lahko pride zaradi možne
kontaminacije hrane z insekticidi ali pa neposredno z nepravilno rabo le teh v domači uporabi. (8)

2.1. ORGANOKLORNI INSEKTICIDI

Organoklorni insekticidi so kemijsko klorirani ogljikovodiki, torej imajo kovalentno vezan en ali več
klorovih atomov na alkilnem ali cikličnem ogrodju ogljikovodikov. Delimo jih na 3 skupine:

DDT in analogi

Ciklodieni

Heksaklorcikloheksani in
toksafeni

DDT je bil široko uporabljan za zatiranje malarije v Afriki in drugih epidemičnih območjih med leti
1940-1960. Uporaba organoklornih insekticidov je danes močno omejena. Od leta 2004 je z
Stockholmsko konvencijo omejena uporaba DDT-ja ter prepovedana uporaba večih predstavnikov
ciklodienov, benzen heksakloridov. Lindan je pri nas prepovedan z Rotterdamsko konvencijo, vendar
je v nekaterih državah še dovoljen z omejeno uporabo. (8)

Mehanizem delovanja: Vsi organoklorni insekticidi delujejo na CŽS, kjer inducirajo hiperekscitacijsko
stanje možganov.
DDT vpliva na transport Na+ in K+ na aksonski membrani, posledično pride do zaporednega proženja
AP v večini nevronov. Ciklodieni in benzen heksaklorcikloheksani so antagonisti ionotropnih GABA
receptorjev, znižajo prevodnost za kloridne ione, kar povzroči zvišanje membranskega potenciala in
poveča vzdražnost živčne celice. (8,9)

Toksikokinetika: Organoklorni insekticidi se dobro absorbirajo preko sluznice prebavil, kože in

inhalacijsko preko pljuč. Zaradi svoje nepolarnosti se v telesu porazdelijo v maščobnih tkivih
(adipozno tkivo in CŽS). Pri kronični izpostavljenosti se v adipoznem tkivu akumulirajo.
Toksičnost:
a.) Akutna:
Ciklodieni in lindan lahko pri akutnih zastrupitvah pri človeku povzročijo smrt. Oralna akutna
toksičnost pri poskusnih živalih:
• Strupeno pri zaužitju: lindan (LD50 = 88 mg/kg)
• Zdravju škodljivo pri zaužitju: DDT (LD50 = 250 mg/kg),
• Ni akutno toksičen: metoksiklor (LD50 = 6000 mg/kg).
b.) Kronična:
Ob daljši izpostavljenosti organoklornim insekticidom se zaradi akumulacije v telesu pojavijo kronični
učinki. S svojim vplivom na živčevje lahko povzročijo motnje srčnega ritma, lahko pa tudi povzročijo
poškodbe miokarda. V jetrih se zaradi vpliva na encimske sisteme CYP450 spremeni metabolizem
steroidnih hormonov, predvsem na metabolizem estrogena. Glede kancerogenosti nekaterih
predstavnikov še ni zanesljivih podatkov. Nekateri spadajo trenutno med možne kancerogene (IARC,
skupina 2B). Dokazi, da povzročajo neoplazije limfatičnega sistema, CŽS, pljuč in jeter pri človeku
so zaenkrat nezadostni ali pa so nekonsistentni.

Simptomi in znaki zastrupitve: simptomi in znaki zastrupitve organoklornih insekticidov se kažejo kot
nevrološke motnje. Pojavljajo se konvulzije, pareze obraznih mišic in jezika, ataksija, motnje zavesti
(omotičnost, delirij) lahko pa tudi vedenjske spremembe kot je zaskrbljenost in razdražljivost. Ob
večjih količinah se pojavi vročina, lahko pa se pojavijo koma, respiratorna odpoved in tudi smrt.

Zdravljenje zastrupitve: Zdravimo simptomatsko, predvsem podporno dajemo kisik, konvulzije pa

kontroliramo z benzodiazepini. Reabsorbcijo iz GIT zmanjšujemo s holestiraminom in aktivnim
ogljem. Ob akutni zastrupitvi pride v poštev tudi gastrična lavaža. Antidota ni. (8)

2.2. ORGANOFOSFORNI INSEKTICIDI

Mehanizem delovanja: Organofosfati so podskupina zaviralcev acetilholinesteraze (ChE). ChE z
encimsko razgradnjo acetilholina (ACh) znižuje njegovo koncentracijo v sinaptični reži in ima tako
pomembno vlogo v regulaciji živčnega prenosa holinergičnih sinaps. Organofosfati povzročijo
kopičenje ACh v sinaptični reži in s tem neprekinjeno draženje receptorjev za acetilholin (AChR),
nikotinskih in muskarinskih. Receptorji za ACh se nahajajo na:
• motoričnih ploščicah (nikotinski AChR): najprej pride do tetaničnih kontrakcij (spazma), nato
pa zaradi desenzibilizacije nikotinskih receptorjev do ohlapne paralize skeletnih mišic.
• postganglijskih sinapsah parasimpatika: pride do povečanega tonusa parasimpatičnega
živčevja
• preganglijske sinapse parasimapatika in simpatika: pride do hkratnega povečanega tonusa
parasimpatika in simpatika
• CŽS: različni učinki

Toksikokinetika: Glede na polarnost se organofosfati različno dobro absorbirajo preko sluznice

prebavil, pljuč ali kože. Nepolarni predstavniki se lahko kopičijo v maščevju in povzročajo podaljšano
toksičnost (nekaj dni).
Toksičnost: So predvsem akutno toksični, ob domnevni zastrupitvi pa je potrebno vedeti, da so lahko
toksična tudi topila v katerih so raztopljeni organofosfatni insekticidi. Glede na oralno akutno
toksičnost pri človeku jih lahko razdelimo na:
• zdravju škodljive( 200-2000 mg/kg): bromofos, malation
• strupene (25 do 200mg/kg) : diklorfos, diazinon, dimetoat, kvinalfos
• zelo strupene (< 25 mg/kg): paration, soman, sarin (30)

Simptomi in znaki zastrupitve:

a.) Akutni:
Kot simptomi zaradi delovanja na ChE na motoričnih ploščicah se pojavijo krči, kasneje pa ohlapna
paraliza zaradi desensitizacije AChR. Klinično je pomembna paraliza dihalnih mišic.
Delovanje na CŽS se kaže kot motnje zavesti, fascikulacije centralnega izvora, hipotermija,
hipoventilacija, izguba refleksov. Zastrupljenci so tesnobni.
Delovanje na parasimpatično živčevje se kaže z znaki, ki jih lahko združimo v kratico SLUD
(salivation, lacrimation, urination, defecation), povečana bronhosekrecija, bronhokonstrikcija,
bradikardija, hipotenzija in mioza.
Če prevladajo učinki simpatika (kombinirano zaradi učinka organofosfatov in odziva na stres) pa
lahko pride tudi do bledice, znojenja, hipertenzije in tahikardije.
Bronhosekrecija, bronhokonstrikcija in paraliza dihalnih mišic skupaj vodijo v dihalno stisko in skupaj
z bradikardijo v cianozo.
Zmanjšana perfuzija tkiv s kisikom vodi v respiratorno (hiperkapnija) in metabolno (laktacidoza)
acidozo.
b.) Subakutni:
Če pacient preživi akutno fazo zastrupitve, velja da mine zastrupitev brez posledic. Izjema je lahko
pozna nevrotoksičnost, ki pa ni posledica zaviranja ChE ampak nevrotoksične esteraze. Razvije se hud
polinevritis, ki se kaže kot ataksija, splošna oslabelost, senzorična motnja in v hujših primerih lahko
vodi po nekaj tednih v spastično paralizo. Okrevanje traja do 2 leti in včasih ni popolno.

Zdravljenje zastrupitve: Izolacija pacienta od vira zastrupitve je prvotni ukrep. Nato poskrbimo za
spiranje strupa s površine telesa, ob nedavni zastrupitvi lahko tudi izzovemo bruhanje in odredimo
spiranje želodca. Prav tako je ključnega pomena sprostitev dihalnih poti in pa podpora dihanja s
kisikom. Pacientu damo atropin, ki je kompetitivni inhibitor muskarinskih receptorjev, tako da izniči
delovanje insekticida na parasimpatično živčevje in CŽS. Za reaktivacijo acetilholinesteraze dajemo
paralidoksim in obidoksim. Zdravljenje z njima lahko traja tudi več dni, odvisno od vrste
organofosfornega pesticida. Zaradi kemijske premene kompleksa organofosfat-ChE je lahko takšno
ukrepanje neuspešno, v tem primeru se počaka na normalno celično sintezo ustreznih receptorjev. (8)

2.3. KARBAMATNI INSEKTICIDI

Mehanizem delovanja: karbamatni insekticidi so kot organofosfati inhibitorji ChE, le da je inhibicija
reverzibilna.

Toksikokinetika: skozi kožo se slabše absorbirajo kot organofosfati. Slabo prehajajo skozi krvno-
možgansko bariero (BBB). Glede na oralno akutno toksičnost pri človeku jih delimo na:
• zdravju škodljive( 200-2000 mg/kg): karbaril, etiofenkarb
• strupene (25 do 200mg/kg): benfurakarb, bufenkarb, propoksur
• zelo strupene (< 25 mg/kg): aldikarb, aldoksikarb, karbofuran (9)

Simptomi in znaki zastrupitve: simptomi so enaki kot pri zastrupitvi z organofosfati, le da so znaki
zastrupitve CŽS milejši, zaradi slabega prehajanja čez BBB in reverzibilne inhibicije ChE.

Zdravljenje zastrupitve: Zastrupitev zdravimo z atropinom (8)

 2.4. PIRETRINI IN PIRETROIDI
Piretrini so naravni insekticidi iz krizantem. Piretroidi so sintetični analogi piretrinov. Uporabljajo se v
obliki aerosolov v razpršilcih, zato je tudi pot zastrupitve najpogosteje skozi dihala. So pogosta
komponenta ''hišnih'' insekticidov. So potencialni alergeni. Ocenjeni so kot najvarnejši med
insekticidi.
Mehanizem delovanja: Neobdelani piretrini so alergeni, sicer pa je mehanizem njihovega delovanja
slabo poznan. Piretroidi vzdržujejo odprt natrijev kanal na membrani nevrona. Povečan tok natrija
povzroči premik mirovnega membranskega potenciala proti manj negativni vrednosti in s tem
povzroči spontano proženje akcijskih potencialov.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Piretrini lahko povzročijo nastanek preobčutljivostne reakcije s preobčutljivostnim pnevmonitisom,
astmo, kontaktnim dermatitisom. Zaradi razlik v zgradbi natrijevih kanalov med sesalci in insekti so
bolj toksični za slednje. Piretrini se ob absorpciji v GIT, za razliko od insektov, hitro metabolizirajo v
jetrih, zato za sesalce niso akutno toksični.
b.) Kronična:
Pri dolgotrajni uporabi piretroidov pa so opazili povečano število okvar živčevja tako pri ljudeh kot pri
živalih.

Simptomi in znaki zastrupitve: Piretroidi lahko povzročajo parestezije, povečano vzdražnost živčevja,
tremor, motnje koordinacije, konvulzije, respiratorno odpoved, slabost, drisko.

Zdravljenje zastrupitve: zdravljenje pri zastrupitvi s piretroidi je simptomatsko. Pacienta izoliramo od

izvora zastrupitve, spiramo kožo, dajemo mu aktivno oglje, le ob nedavni zastrupitvi lahko
spiramo želodec. Zastrupitev s piretrini zdravimo enako kot zdravimo preobčutljivostne
reakcije (antihistaminiki, agonisti beta2-adrenergičnih receptorjev, kortikosteroidi). (8,9)

3. HERBICIDI
Herbicidi so spojine ali zmesi spojin za uničevanje neželenih rastlinskih organizmov. Lahko so
selektivni – ti uničijo predvsem določene rastlinske vrste in so pogosto strukturni analogi rastlinskih
hormonov. Največ se uporabljajo v kmetijstvu in vrtičkarstvu. Na industrijskih območjih in pri
čiščenju železniških prog pa uporabljajo neselektivne herbicide, ki uničijo vse rastlinje. Herbicide
glede na kemično zgradbo delimo na štiri skupine, ki imajo različen učinek na človeka, mehanizem
delovanja in ukrepe pri zastrupitvi z njimi. (8,10)

3.1 DERIVATI FENOKSIOCETNE KISLINE

Predstavniki in uporaba:
 2,4-D (2,4-diklorofenoksiocetna kislina): eden prvih in še danes najbolj uporabljanih herbicidov.
Uporablja se proti dvokaličnicam (je selektiven) pri gojenju ruše in žitaric, pogosto v kombinaciji
z drugimi herbicidi, da lahko uporabljamo nižje koncentracije. V visokih koncentracijah v
kritičnih stopnjah celičnega cikla lahko poškoduje tudi enokaličnice. V raziskovalne namene ga
uporabljajo v gojiščih rastlin, da hitreje rastejo.
 2,4,5-T (2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina): čeprav je sam blago toksičen, je bila uporaba
ukinjena zaradi neizogibne kontaminacije z 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksinom (TCDD) pri
proizvodnji, le-ta pa je kancerogen, teratogen, imunotoksičen in hepatotoksičen). (8,11)

Mehanizem delovanja: 2,4-D je sintetska različica rastlinskega rastnega hormona avksina, ki

pospešuje sintezo proteinov, celično delitev in rast rastlin, fototropizem, zavira rast stranskih popkov,
odpadanje listov in plodov. V visokih koncentracijah povzroči deformacijo stebla in ovenenje listov
ter posledično smrt rastline. Pri zastrupitvah sta pomembna:
1.) 2,7-diklorodibenzo-p-dioksin (DCDD) kot kontaminant z možnimi učinki na imunski
sistem
2.) razpadni produkt 2,4-diklorofenol, za katerega menijo, da lahko moti delovanje
endokrinega sistema in je možen kancerogen.
Toksičnost:
a.) Akutna:
Pri človeku so poznani posamezni akutni hepatitisi in zlatenice, vendar v študijah ni dokazov o
kakršnih koli obolenjih. Pri podganah je LD50 639 mg/kg. V aminski obliki pripravka lahko povzroči
slepoto, če pride v kontakt z očmi. Esterski pripravki ne dražijo oči.
b.) Kronična:
Ni trdnih dokazov, vendar jo povezujejo z nehodgkinovimi limfomi in amiotrofično lateralno sklerozo
(degenerativna bolezen motoričnih nevronov CŽS) pri delavcih v fitofarmacevtskih tovarnah. Tudi pri
proizvodnji 2,4-D nastaja eden izmed dioksinov (2,7-diklorodibenzo-p-dioksin (DCDD)), a povezave
z boleznimi še niso dokazali. Poznana je toksična okvara jeter izpostavljenih golfistov, ki se je končala
s cirozo.

Simptomi in znaki zastrupitve: večino zastrupitev (zmerne koncentracije) je asimptomatskih. Redko se

pojavi zlatenica ali poslabšanje vida.

Zdravljenje: podporno. (8)

3.2 DERIVATI BIPIRIDILA

Predstavniki in uporaba: V uporabi sta parakvat in dikvat, neselektivna herbicida, ki se uporabljata
predvsem pri kmetovanju brez oranja za popolno uničenje plevela pred setvijo. Parakvat uporabljajo v
znanstvene namene kot katalizator za produkcijo ROS. Z njim je ZDA tudi škropila ilegalne nasade
marihuane in koke v Srednji Ameriki. Ker je zelo toksičen in dostopen, je predvsem v deželah tretjega
sveta pogosto samomorilno sredstvo. (8, 12)

Toksikokinetika: parakvat se kopiči v pljučnem parenhimu, saj imajo človeški pnevmociti obeh tipov
poseben aktivni transportni sistem za prenos in posledično akumulacijo parakvata (alveolarni
makrofagi in tudi večina drugih tkiv pa ne). Ta sistem je sicer fiziološko namenjen transportu
poliaminov (putrescina, spermidina in spermina), ki so vključeni v celično rast, delitev in
diferenciacijo, ob zastrupitvi pa pride do tekmovanja za prosta mesta prenašalcev. Ker so ob
zastrupitvah koncentracije parakvata mnogo višje od koncentracij endogenih poliaminov, transportni
sistem v glavnem prenaša parakvat (27). V poskusih na podganah je šele ekvimolarna koncentracija
putrescina inhibirala transport parakvata (28). Parakvat v tkivih deluje kot katalizator in pospeši
nastajanje prostih radikalov, ki sprožijo reakcijo lipidne peroksidacije v celični membrani, kar privede
do propada celične membrane, uničijo katalitične sposobnosti encimov in povzročajo lome verig
DNA. Zato nastanejo hude poškodbe tkiva, ki vodijo v proliferacijo vezivnega tkiva in razvoj pljučne
fibroze.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Derivati bipiridila so akutno najbolj toksični herbicidi, smrtni odmerek parakvata za človeka je
4mg/kg telesne mase (2 čajni žlički za povprečnega človeka). Dikvat je manj toksičen od parakvata.
Po zaužitju se v nekaj dneh do tednih pojavijo simptomi ledvične, pljučne, srčne in jetrne odpovedi,
značilen je predvsem ARDS (adult respiratory distress syndrom). V kontaktu z očmi le-te poškoduje.
b.) Kronična:
Kronična izpostavljenost vodi v poškodbo pljuč, kronično ledvično odpoved, srčno odpoved in
ezofagealne strukture.

Simptomi in znaki zastrupitve: če smrt ne nastopi prehitro, se vedno razvije pljučna fibroza. Vdih je
sicer praktično nemogoč zaradi velikosti delcev. Ob oralnem vnosu nastanejo jedke poškodbe
prebavnega trakta, spremljajo jih bolečine v žrelu, vzdolž požiralnika in v trebuhu. V začetku je
oteženo požiranje, pogosta so bruhanja in driske, glavoboli, bolečine v trebuhu in temperatura, redkeje
pa krvavitev iz gastrointestinalnega trakta. V težjih primerih pride do toksičnega šoka. V stiku s kožo
nastanejo rdečina in mehurji.
Zdravljenje: pomembno je predvsem, da so ukrepi hitri: oralna lavaža želodca, aktivno oglje,
nadomeščanje tekočine, oživljanje. (8)

3.4 DINITROFENOLI
Uporaba: so manj v uporabi od prejšnjih dveh skupin. Nekaj jih ima tudi insekticidne lastnosti. Kot
odklopniki dihalne verige so bili nekaj časa v ospredju kot možno shujševalno sredstvo, kar pa se
zaradi hudih hipertermij ni obneslo.

Mehanizem delovanja: so odklopniki dihalne verige celičnega dihanja. Hitro se resorbirajo skozi kožo,
prebavni in respiratorni trakt. Podirajo elektro-kemijski gradient preko notranje mitohondrijske
membrane in tako zmanjšajo tvorbo ATP. Pri tem se sprošča tudi veliko toplote, kar lahko vodi v
hipertermijo. Visoke koncentracije delujejo jedko. Moti tudi druge oksido-redukcijske reakcije, saj
tekmuje za redukcijske ekvivalente.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Najbolj so prizadeti jetra, ledvica in CŽS
b.) Kronična:
Večinoma v 24-48 urah nastopi ozdravitev ali smrt, po ozdravitvi pa se včasih lahko pokažejo znaki
poškodbe jeter in ledvic.

Simptomi in znaki: nemir, slabost, bruhanje, driska, svetlo rumena koža, zardevanje, povišana telesna
temperatura in posledično obilno potenje, tahikardija, tahipneja, cianoza, mišični krči, kolaps in koma.
V 24-48h lahko nastopi smrt.

Zdravljenje: simptomatsko: izpiranje želodca in dajanje odvajala, hladne kopeli, dodajanje kisika in
popravljanje tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja. (8, 13)

3.5 FOSFOMETILNE AMINOKISLINE

Uporaba: so neselektivni herbicidi. Najbolj znan je glifozat, ki se uporablja pri kmetovanju brez oranja
za popolno uničenje plevela pred setvijo, gojenju gensko spremenjenih rastlin – nekatere so odporne
nanj – in kot gozdni herbicid.

Mehanizem delovanja: je strukturni analog glicina in tako inhibitor EPSPS encima

(enolpyruvylshikimate 3-phosphate synthase enzyme), ki je ključen encim pri sintezi aromatskih
aminokislin (triptofana, fenilalanina in tirozina). Rastlino izstrada teh aminokislin. Za človeka in druge
sesalce je praktično netoksičen, saj sami ne sintetiziramo teh aminokislin, temveč jih pridobimo s
hrano. Ponavadi imajo več toksičnega učinka druge komponente pripravka, posebno surfaktanti.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Ni akutno toksičen. LD50 za podgano je > 5,000 mg/kg. Največ škode povzroči v stiku s očmi
(konjunktivitis, če ne spiramo pa tudi (reverzibilne) poškodbe roženice). V ekstremno visokih
koncentracijah povzroča korozivne spremembe v GIT in disfagijo, motnje zavesti, pljučni edem,
aritmije, hipotenzijo, akutno ledvično odpoved in metabolno acidozo. Sicer pa ker se zelo slabo
absorbira iz prebavil, ga največ zapusti telo nespremenjenega ne da bi učinkoval. Po 24 urah simptomi
večinoma izginejo. Nekaj ljudi pa je vseeno tudi že umrlo.
b.) Kronična:
Poskusi na zajcih in psih niso pokazali nobenih sprememb ali kancerogenosti.

Simptomi in znaki: pekoča bolečina v prebavilih, dispneja, slabost, bruhanje, driska. Menijo, da vsi
bolezenski znaki in smrtni primeri ne izvirajo iz samega glifozata, temveč iz drugih snovi v pripravku.

Zdravljenje: simptomatsko (8, 16, 17, 18)

4. RODENTICIDI
Rodenticidi so substance, ki se uporabljajo za zatiranje in nadzor populacij glodalcev (miši, podgane,
…). Spadajo v širšo skupino biocidov. Danes so v uporabi predvsem kumarinski antikoagulanti in
fosfidi. Z njimi ne onesnažujemo okolja, ker jih nastavljamo v posebne vabe za glodalce. Nekateri
rodenticidi so v primeru zaužitja toksični tudi za človeka. Zaužitje je lahko namerno (poskus
samomora) ali naključno. (8)

Rodenticide delimo v dve skupini: na antikoagulante in ne-antikoagulante.

4.1. Antikoagulanti rodenticidi

Definirani so kot kronični rodenticidi, ki povzročijo smrt v 1-2 tednih po zaužitju enkratne ali
večkratne doze. Delujejo kot antagonisti vitamina K, preprečujejo njegovo redukcijo in s tem
preprečujejo sintezo nekaterih koagulacijskih faktorjev (II, VII, IX, X). (19)

4.1.1. VARFARIN
Je peroralni antikoagulant, sintetični derivat kumarina. V terapevtske namene se uporablja za
preprečevanje tromboze. Toksičen je šele po večkratnem zaužitju.

Simptomi in znaki zastrupitve:

Zelo veliki odmerki (poskus samomora) povzročajo gastrointestinalne ali peritonealne krvavitve ter
intracerebralni ali subduralni hematom. Povzroča poškodbe kapilar, kar skupaj z antagonizmom
vitamina K vodi do nastanka resnih krvavitev in obsežnih hematomov ter posledično vodi v smrti
zaradi izkrvavitve in šoka. Prehaja placento, povzroča krvavitve ploda in spontani splav, je teratogen -
povzroča defekte ploda (predvsem CŽS).

Zdravljenje zastrupitve: vitamin K. (8)

4.2. Ne-antikoagulantni rodenticidi

4.2.1. URGINEA MARITIMA

Rastlina, katere čebulica vsebuje glikozide, ki stimulirajo srčno mišico in delujejo kot diuretiki, v
prevelikih odmerkih pa kot emetiki. Že dolgo se uporablja kot rodenticid (20).

Simptomi in znaki zastrupitve:

Ob zaužitju velike količine pride do ventrikularne fibrilacije in smrti, pojavljajo se tudi abdominalne
bolečine, bruhanje in nejasen vid. Ker podgane ne morejo bruhati (premočna mišična bariera med
požiralnikom in želodcem ter neustrezno oživčenje), strup na njih deluje bolj selektivno.

Zdravljenje zastrupitve: poleg nujnega simptomatičnega zdravljenja dajemo pri bradikardiji atropin,
pri ventrikularni aritmiji lidokain; kadar je bolnik neposredno ogrožen in ne reagira na antiaritmike,
aplikacija monoklonskih digoksin specifičnih protiteles (Fab fragmenti; možna anafilaktična reakcija).
(8)

4.2.2. NATRIJEV FLUORACETAT

Je eden izmed zelo potentnih rodenticidov, najdemo ga v vsaj 40 vrstah rastlin. Deluje kot inhibitor
citratnega ciklusa, zato je toksičen za sesalce in insekte. V citratnem ciklusu se pretvori v fluoracetat,
ki se z veliko afiniteto veže z akonitazo in tako zaustavi nadaljevanje ciklusa.

Simptomi in znaki zastrupitve:

Najbolj sta zaradi odvisnosti od aerobnega metabolizma prizadeta srce in CŽS. Pojavljajo se slabost,
bruhanje, abdominalna bolečina, znojenje, motnje v delovanju srca, nevrološke motnje.

Zdravljenje zastrupitve: učinkovitega protistrupa ne poznamo, vendar so poskusi na opicah pokazali,

da sta kompetitivna inhibitorja acetat in glicerol monoacetat dobra zaščita proti zastrupitvi. (8)
 4.2.3. STRIHNIN
Je alkaloid, ki ga pridobivajo iz semen drevesa Strychnos nuxvomica in se uporablja predvsem za
ubijanje glodalcev. Deluje kot selektivni kompetitivni antagonist glicinskega receptorja (kloridni
kanal) v CŽS in hrbtenjači ter kot inhibitorni nevrotransmiter. Posledica je povečana stimulacija
nevronov in pojav konvulzije. Nekoč so ga v majhnih dozah uporabljali kot stimulans in odvajalo.
Simptomi in znaki zastrupitve:
Otrdelost obraznih in vratnih mišic, tetanični krči. Temu sledi respiratorna odpoved zaradi krčenja
prepone, hipoksija, metabolna acidoza.

Zdravljenje zastrupitve: učinkovito zdravilo pri zastrupitvi s strihninom je diazepam. (8)

4.2.4. FOSFOR
Kot rodenticidi se uporabljajo predvsem organofosfati.

Simptomi in znaki zastrupitve: povzroča gastrointestinalne težave in odpoved kardiovaskularnega

sistema. Njegov toksičen učinek pa se kaže predvsem kot plevralni izliv in pljučni edem. (8)

4.2.5. ALFA-NAFTILTIOUREA
Njegova uporabnost temelji na različnih stopnjah občutljivosti živalskih vrst glede na koncentracijo
alfa-naftiltiouree.

Simptomi in znaki zastrupitve: plevralni izliv in pljučni edem. (8)

4.2.6. TALIJ
Je zelo toksičen in se uporablja kot strup za podgane ter insekticid.

Simptomi in znaki zastrupitve: ob zaužitju se pojavijo gastrointestinalne težave, ohlapna paraliza,

čemur sledi smrt zaradi respiratorne odpovedi. Deluje pa še na možgane, ledvica in jetra.

Zdravljenje zastrupitve: prusko modrilo, ki deluje kot ionski izmenjevalec in ob vezavi talija sprosti
kalij. Po vezavi talija, se kompleks izloči z blatom. (8)

5. FUNGICIDI
Fungicidi so heterogena skupina kemičnih učinkovin, ki se jih uporablja za nadzor in preprečevanje
glivičnih obolenj rastlin, semen in ostalih produktov. Načeloma so dokaj nestrupeni, izjeme so
fungicidi, ki vsebujejo živo srebro. Ti so zaradi napačne uporabe pri zdravljenju semen prisotni v hrani
ljudi in živali in tako odgovorni za hude nevrološke težave in veliko smrtnih žrtev. (8)

5.1 DITIOKARBAMATI
Fungicidi iz skupine ditiokarbamatov se pogosto uporabljajo v kmetijstvu in sadjarstvu za zatiranje
gliv. Njihov spekter uporabe je zelo širok. V uporabi sta dve skupini: etilenbisditiokarbamati in
dietilditiokarbamati.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Ditiokarbamati niso zelo toksični fungicidi; pri ljudeh najdemo le
primere kontaktnega dermatitisa.
b.) Kronična:
Verjetno imajo ditiokarbamati in njihovi razgradnji produkti
kancerogene in teratogene učinke.

Zdravljenje: kontaktni dermatitis- spiranje in umivanje kože z

vodo in milom. (8)
 5.2 PENTAKLOROFENOL (PCP)
Pentaklorofenol se uporablja kot insekticid, herbicid in fungicid. Prav tako ima širok spekter uporabe
(največkrat pri zaščiti lesa).
Za ljudi in za poskusne živali se je izkazal kot toksičen. Dobro se absorbira skozi kožo. Deluje tako,
da poviša raven metabolizma, kar je posledica odklopa oksidativne fosforilacije. Pri ljudeh, ki so prišli
v stik s pentaklorofenolom, so ga odkrili v večjih koncentracijah v serumu, maščobnem tkivu in urinu.
Toksičnost:
a.) Akutna:
Vročina, znojenje, glavobol, bolečine v trebuhu, bljuvanje, mialgija in
slabost. Hujši primeri: koma, konvulzija in cerebralni edem. V
ledvicah zmanjšuje stopnjo glomerulne filtracije, okvarja tubularno
funkcijo ter povzroča metabolno acidozo. Znižuje plazemsko
koncentracijo HDL in zvišuje koncentracijo trigliceridov. 0, 4%
raztopina PCP lahko pri ljudeh povzroči bolečino in vnetje na mestu
kontakta. (29)
b.) Kronična:
Splošna oslabelost, omedlevica, anoreksija, izguba teže, anksioznost,
osebnostne spremembe, urtikaria, pemfigus vulgaris; redkeje vročina,
kronični sinuzitis in konjunktivitis.
PCP verjetno predstavlja povečano tveganje za nastanek gliomov ter nazofaringealnih tumorjev.

Zdravljenje: antidota ni. Kožo spiramo z obilo vode in mila. Dajemo holestiraminom, ki prekine
enterohepatično cirkulacijo kemikalije in pospeši defekacijo. (8)

5.3 HEKSAKLOROBENZEN
Heksaklorobenzen se je včasih uporabljal kot fungicid pri setvi, danes se kljub prepovedi še vedno
pojavlja v okolju. Njegov vir je lahko npr. uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin,
uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki,
nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil ali sredstev za varstvo rastlin.

Toksičnost:
a.) Akutna:
Porfirija s poškodbami kože, porfirinuria in fotosenzitivnost, v hujših
primerih smrt.
b.) Kronična (akumulacija v tkivih):
Povečana teža jeter, povečana količina gladkega endoplazemskega
retikuluma in povišana aktivnost citokrom P450-odvisne
monooksigenaze.
Zdravljenje: mineralno olje, ki pospeši izločanje heksaklorobenzena z
blatom. (8)

6. BIOCIDI
Biocidi so pesticidi, ki se uporabljajo v nekmetijske namene (v medicini, kozmetiki, farmaciji,
industriji,..). Zakon o kemikalijah jih definira kot aktivne snovi, pripravljeni v obliki, v kakršni se
dobavljajo uporabniku, in namenjeni, da se z njimi kemično ali biološko uničuje, odvrača, naredi
neškodljivo ali kako drugače prepreči škodljivo delovanje škodljivega organizma.
V skupino biocidov uvrščamo 23 vrst pripravkov, ki so razporejeni v naslednje večje skupine:
• dezinfekcijska sredstva in splošni biocidni pripravki (za osebno higieno, dezinfekcijo in
higieno prehranjevalnih in javnih prostorov, dezinfekcijo pitne vode)
• sredstva za konzerviranje (za zaščito lesa, kamna, kovin,tekstila, ...)
• sredstva za zatiranje škodljivcev (rodenticidi, avicidi, insekticidi, ...) in
• drugi biocidni pripravki (konzervansi za živila, sredstva za prepariranje živalskih kož, ...).
(21)
Vrste biocidnih pripravkov:
1. pripravki za človekovo osebno higieno
2. razkužila in drugi pripravki za površine
3. veterinarsko-higienski pripravki
4. dezinfekcijska sredstva za območja s hrano in krmo/krmili
5. sredstva za razkuževanje pitne vode
6. sredstva za konzerviranje v vsebnikih
7. sredstva za zaščito prevlek
8. sredstva za zaščito lesa
9. sredstva za zaščito vlaken, usnja, gume in polimerizacijskih materialov
10. zaščitna sredstva v gradbeništvu
11. pripravki za zaščito sistemov hladilnih tekočin in predelovalnih sistemov
12. pripravki, ki preprečujejo nastajanje sluzi
13. sredstva za zaščito tekočin v kovinarstvu
14. rodenticidi
15. avicidi
16. muliskicidi
17. piskicidi
18. insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev
19. repelenti in sredstva za privabljanje
20. konzervansi za hrano ali krmo/krmila
21. antivegetacijska sredstva
22. tekočine za balzamiranje in prepariranje
23. sredstva za nadzor drugih vretenčarjev (22)

Biocidna aktivna snov je lahko:

• kemijska snov z natančno določeno strukturo,
• zmes dveh ali večih kemijskih snovi,
• snov z neznano ali spremenljivo sestavo, produkt kompleksne reakcije ali biološki material,
• mikroorganizmi, kot so bakterije, glive in virusi,
• ekstrakt in olje rastlin ter mikroorganizmov, fermentacijski produkt mikroorganizmov (21)

Glede na to, da so vsa ta sredstva močno razširjena v vsakdanji uporabi (npr. Ajax, Pips, Biokill,
Baygon…) se moramo zavedati njihovih negativnih učinkov, saj povzročajo podobno toksičnost kot
pesticidi in fitofarmakološka sredstva.

7. AKTUALNO
Kaj jemo v Sloveniji?

Rezultati monitoringov ostankov pesticidov v sadju, zelenjavi in žitih, ki so za Slovenijo na voljo na

spletnih straneh EU, kažejo, da kar 50% naštete hrane vsebuje ostanke pesticidov.

Tabela: Primerjava monitoringov v letih 2004-2006

leto 2004 2005 2006
število vzorcev 666 814 1247
% brez ostankov pesticidov 59,3 50 50,4
% pod ali enako dovoljeni meji 23,1 47,4 47,2
% nad dovoljeno mejo 2,6 2,6 2,5
% vzorcev z več različnimi pesticidi 7,96 28,3 35,45

Zaskrbljujoče dejstvo je, da je v porastu število vzorcev, ki vsebujejo ostanek dveh ali več različnih
pesticidov, saj vpliva mešanice ostankov pesticidov na zdravje ne poznamo. (23)
Zdrava jabolka?
Med 20. In 30. Marcem 2009 je potekal »Teden brez pesticidov«. Namen projekta je ljudem
predstaviti problematiko vpliva pesticidov na zdravje. V projektu sodelujejo društva in nevladne
organizacije iz vse Evrope pod okriljem krovne organizacije iz Francije. Ob tej priložnosti je društvo
ECHO izdalo zloženko o vplivu pesticidov na zdravje, v kateri so posebno pozornost posvetili
jabolkom in jagodam, dvema z ostanki pesticidov najbolj obremenjenima sadežema. Med vzorci
jabolk analiziranimi v obdobju od 2003-2008 (783 vzorcev), jih je skoraj 82% vsebovalo ostanke
pesticidov. Jabolka so na seznamu najbolj obremenjenega sadja v Sloveniji. V njih najdemo med
drugim ostanke diazionona, fosalona, kaptana ali klorpirifosa. Ditiokarbamati so najpogosteje najdeni
v živilih, testiranih v Sloveniji. Ostanek teh je vsebovalo kar 10% analiziranih vzorcev jabolk.
Problematičen je tudi tolilfluanid, ki se uporablja kot fungicid in insekticid in je rakotvoren. Dovoljena
meja njegovih ostankov (0,21 mg/kg) je bila v jabolkih največkrat presežena. (23)

Pesticidi v lupinah sadja

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so novembra 2008 analizirali vsebnost pesticidov v jabolkih, limonah
in pomarančah, tako v celem sadežu kot v lupini. Ugotovili so, da je bila vsebnost ostanka
posameznega pesticida v vzorcih celih sadežev v skladu z zakonodajo, količina je bila celo precej
manjša, kot so zakonodajno določene mejne vrednosti ostankov. Pri analizi lupin pa je bilo precej
drugače, saj so v posameznih primerih ugotovili, da je v njej tudi do 10 krat več posameznega
pesticida, kot so ga odkrili v celem sadežu, v lupinah pa je bilo celo več vrst pesticidov kot v plodu.
Čeprav je bilo v lupinah več pesticidov, pa so bili rezultati še vedno v okviru mejne vrednosti
ostankov za cel sadež. Četudi lupine ne pojemo, se je dotikamo z rokami in tako lahko prenesemo
kemikalijo na druga živila ali jo celo zanesemo v usta. Lupine agrumov uporabljamo pri pripravi
različnih sladic, pa tudi gostilničarji nam v nekaterih pijačah ponudijo krhelj limone ali pomaranče,
običajno kar z lupino vred, kar ni prav varno početje, saj se lahko pesticidi izločijo v pijačo in s tem jih
vnesemo v telo več, kot je še dopustno glede na opravljene analize. (24) Poseben poudarek pa je pri
uporabi celih sadežev v prehrani nosečnic in otrok, saj so dovoljene mejne vrednosti pesticidov, ki naj
ne bi škodovali našemu zdravju, izračunane za 70kg težkega odraslega človeka. (23)

Zastrupitve s pesticidi
Pesticidi (skupaj insekticidi, herbicidi) so bili leta 2006 na 4. mestu kot vzrok zastrupitve in leta 2007
na 9. mestu, po podatkih Centra za zastrupitve, Kliničnega centra Ljubljana. Na 15. mestu so bile leta
2006 jedke snovi, kamor lahko spadajo tudi fitofarmacevtska sredstva in biocidi. Leta 2007so bile
jedke snovi na 11. mestu.

Tabela: Skupine snovi, ki so bila vzrok zastrupitev ali suma na zastrupitev

Leto Skupina snovi Število zastrupitev
2006 Pesticidi (skupaj insekticidi, herbicidi idr.) 88
2006 Jedke snovi 42
2007 Pesticidi (skupaj insekticidi, herbicidi idr.) 64
2007 Jedke snovi 53

Tabela: Snovi, ki so bile vzrok zastrupitev ali suma na zastrupitev

Leto Snov Število zastrupitev
2006 Metiokarb 9
2006 Glifosat 8
2007 Herbicidi in fungicidi 28
2007 rodenticidi 11
2007 Hipoklorit (razkužilo) 9
(25)
VIRI:

1. http://www.epa.gov/pesticides/about/index.htm (pridobljeno s strani 12.5.2009)

2. http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-38/24-kemijacat/191-pesticidi-uporabne-
ali-nevarne-spojine (pridobljeno s strani 12.5.2009)
3. http://en.wikipedia.org/wiki/Pesticide (pridobljeno s strani 12.5.2009)
4. http://www.kemijskovaren.si/jaz/vrt_in_polje.htm (pridobljeno s strani 12.5.2009)
5. V. Trnifi: Priročnik o toksikoloških lastnostih pesticidov v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za
zdravstvo, Ljubljana, 1998, str. 13
6. http://www.uradni-list.si/1/content?id=79798 (pridobljeno s strani 12.5.2009)
7. http://www.zps.si/sl/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html
(pridobljeno s strani 12.5.2009)
8. Hardman, Joel G.: Goodman&Gillman's the pharmacological basis of therapeutics, 9th ed.,
NewYork…(etc.): McGraw-Hill, cop. 1996
9. Klaassen, Curtis: Casarett And Doull's Toxicology: The Basic Science of Poisons, 6th ed.,
New York: McGraw-Hill Professional, 2007
10. http://en.wikipedia.org/wiki/Herbicides (pridobljeno s strani 11.5.2009)
11. http://en.wikipedia.org/wiki/2,4-D (pridobljeno s strani 11.5.2009)
12. http://en.wikipedia.org/wiki/Paraquat (pridobljeno s strani 11.5.2009)
13. http://npic.orst.edu/RMPP/rmpp_ch11.pdf (pridobljeno s strani 11.5.2009)
14. http://www.alanwood.net/pesticides/class_herbicides.html (pridobljeno s strani 11.5.2009)
15. http://www.chemistryexplained.com/Ge-Hy/Herbicides.html (pridobljeno s strani 11.5.2009)
16. http://extoxnet.orst.edu/pips/glyphosa.htm (pridobljeno s strani 11.5.2009)
17. http://npic.orst.edu/factsheets/glyphogen.pdf (pridobljeno s strani 11.5.2009)
18. http://en.wikipedia.org/wiki/Glyphosate (pridobljeno s strani 11.5.2009)
19. http://en.wikipedia.org/wiki/Rat_poison (pridobljeno s strani 5.5.2009)
20. http://en.wikipedia.org/wiki/Scilla_martima (pridobljeno s strani 5.5.2009)
21. http://www.uk.gov.si/si/delovna_podrocja/biocidni_proizvodi/
22. http://www.arso.gov.si/varstvo okolja/poročila/poročila o stanju okolja v
Sloveniji/kemikalije.pdf (pridobljeno s strani 11.5.2009)
23. http://www.motovilec.si/documents/Zlozenka_teden_brez_pesticidov.pdf
24. http://www.zps.si/testi-vip/hrana-in-pijaca/pesticidi-v-pomarancah-limonah-in-jabolkih.html?
Itemid=287
25. Center za zastrupitve, Klinični center Ljubljana, 24-urna konzultativno-informacijska služba
26. http://edis.ifas.ufl.edu/PI120
27. http://molpharm.aspetjournals.org/cgi/content/abstract/29/5/484 (pridobljeno s strani
18.5.2009)
28. http://thorax.bmj.com/cgi/content/abstract/48/12/1235 (pridobljeno s strani 18.5.2009)
29. http://extoxnet.orst.edu/pips/pentachl.htm (pridobljeno s strani 18.5.2009)
30. http://www.inchem.org/documents/pds/pds/pest6_e.htm (pridobljeno s strani 26.5.2009)