ENOSTAVNI FENOLI in

FENOLNE KISLINE

Farmakognozija
Andrej Umek
Uvod
• Biosinteza aromatskega obroča oziroma
fenolnih spojin je skoraj izključna
sposobnost rastlin in mikroorganizmov.
Živali in človek jih morajo dobiti s hrano.
• V rastlinah nastajajo po dveh glavnih
biogenetskih poteh:

Andrej Umek - Farmakognozija 2

• po poti šikimske kisline do fenilpropidov
(fenilpropanov):
AMINOKISLINE
OGLJIKOVI ŠIKIMSKA
HIDRATI KISLINA
FENILPROPIDI
C6 C3

C6 C6 C1 C6 C2

• iz acetata preko malonata do poliketidne verige,

ki ciklizira, nato sledi aromatizacija. Po tej poti
nastajajo tudi terpeni in maščobne kisline.

Andrej Umek - Farmakognozija 3

 +(C2) red.
CH3 COSCoA CH3 CO CH2COSCoA CH3 CH2 CH2COSCoA

a) + (C2)n
+(C2) +(C 2) n b) (redukcija)n
OH

CH3 (COCH2)n+1 COOH CH3 (CH2 )2n+2 COOH

COOH
HO poliketidna veriga
mevalonska
kislina
MAŠČOBNE
KISLINE
POLIKETIDNI
TERPENI AROMATI

Andrej Umek - Farmakognozija 4

• Izraz fenolne kisline uporabljamo za organske
spojine, ki vsebujejo v molekuli vsaj eno
karboksilno in eno fenolno hidroksilno skupino.
• Pri tem so mnenja zelo deljena. Za nekatere so to
samo derivati benzojske in cimetne kisline, za druge
celo samo spojine s C6-C1 strukturno enoto,
derivate cimetne kisline pa uvršajo med fenilpropane.
Za nas to omejevanje ni tako bistveno (tudi zaradi
majhnega farmakološkega pomena), zato bomo
obravnavali skupaj C6-C1 in C6-C3 derivate
(derivate benzojske in cimetne kisline). C6 - C2
spojine, derivati fenilocetne kisline, so razen same
felinocetne kisline zelo redki.

Andrej Umek - Farmakognozija 5

Enostavni fenoli
• Enostavni fenoli (npr. katehol, gvajakol,
floroglucinol, hidrokinon) so v rastlinah redko
prisotni, z izjemo hidrokinona ali njegovega
monometilnega etra, ki sta v obliki glukozida
(arbutin, metilarbutin) pogosta v nekaterih
družinah (Ericaceae, Rosaceae). Znani in bolj
razširjeni pa so njihovi derivati.
OH OH OH OH
OH
OH

HO OH OCH3
OH OCH3
katehol floroglucinol gvajakol hidrokinon monometilni eter
hidrokinona
Andrej Umek - Farmakognozija 6
Enostavni fenoli
• Prej omenjeni enostavni fenoli nastajajo iz
derivatov benzojske kisline z (oksidativno ali ne)
dekarboksilacijo:

COOH COOH COOH HOO COOH OH

.
- CO 2
redukcija

OH O O OH
O.
benzojska hidrokinon
kislina

Andrej Umek - Farmakognozija 7

Enostavni fenoli

• Alkilfenoli ali alkenilfenoli izhajajo iz razgradnje

poliketidov (orcinol) ali pa so terpenoidnega
izvora (timol):
CH3

HO OH

OH

CH3 H3C CH3

orcinol timol

Andrej Umek - Farmakognozija 8

Derivati benzojske kisline

• So zelo pogosti tako v prosti obliki kot v obliki

estrov ali glikozidov. Galna kislina je npr.
sestavina hidrolizirajočih čreslovin, benzojsko
kislino pa srečamo v mnogih smolah v obliki
estrov.
COOH COOH CHO COOH CH2OH
OH

OCH3 OCH3 HO OH
OH OH OH
benzojska vanilinska vanilin galna kislina salicilni
kislina kislina alkohol

Andrej Umek - Farmakognozija 9

Derivati cimetne kisline
• Derivati cimetne kisline so zelo razširjeni v rastlinah,
vendar manj v prosti obliki kot v obliki estrov. Znani so
estri z alifatskimi alkoholi oz. alifatskimi hidroksi
kislinami (vinsko) ali s kina kislino (nastane
klorogenska kislina, ki je zelo razširjena).
• Velikokrat se dve kislini med seboj povežeta v
depside (npr. rožmarinska kislina = ester med kavno
in -hidroksi dihidrokavno kislino).
• Če med dvema fenilpropidnima derivatoma (npr.
koniferilnima alkoholoma) pride do kondenzacije,
nastanejo lignani, s polikondenzacijo (polimerizacijo)
več enot pa lignin.

Andrej Umek - Farmakognozija 10

Primeri prostih derivatov (kislin in alkoholov) cimetne kisline

Andrej Umek - Farmakognozija 11

Primeri estrov oz. depsidov

Andrej Umek - Farmakognozija 12

• Zelo pogosti so tudi glikozidni fenilpropanoidni
estri (npr. Verbaskozid (akteozid), plantamajozid,
ehinakozid), ki so značilni za nekatere redove
asterid (Asteridae).

Andrej Umek - Farmakognozija 13

Farmakološki pomen enostavnih
fenolov in fenolnih kislin
• Fiziološka vloga teh spojin v rastlinah je slabo
poznana.
• Njihov terapevtski pomen je omejen na nekaj drog
z arbutinom in salicilati.
• Učinki, ki jih pripisujejo nekaterim drugim drogam,
so lahko delno posledica vsebujočih fenolnih
spojin, vendar so bile dosedanje raziskave in
klinični testi še preveč omejeni ali nezanesljivi.
• Nedvomno pa so fenolne spojine v drogah, hrani
in pijači antioksidanti in lovilci radikalov (npr.
rožmarinska kislina)

Andrej Umek - Farmakognozija 14

• Več pozornosti je posvečene glikozidnim
fenilpropanoidnim estrom zaradi njihove
farmakološke aktivnosti.
• Nekateri so encimski inhibitorji: inhibirajo c-AMP
fosfodiesterazo (plantamajozid, forsitijazid),
aldozno reduktazo (akteozid). Mnogi inhibirajo 5-
lipoksigenazo v človeških granulocitih (akteozid),
kar zmanjša nastajanje hidroperoksidov in
levkotrienov, poznani pa je tudi njihovo
protimikrobno delovanje.
• Suhi listi ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata)
vsebujejo 3% akteozida in 1% plantamajozida, zato
je zelo verjetno je, da ti spojini znatno prispevata k
terapevtskemu učinku droge (protivnetno
delovanje pri katarju dihalnih poti).

Andrej Umek - Farmakognozija 15

Uvae ursi folium – list vednozelenega gornika
Arctostaphylos uva ursi – vednozeleni gornik
Ericaceae – vresovke

Andrej Umek - Farmakognozija 16

Uvae ursi folium (Ph. Eur.)
Rastlina ja nizek polegel in razvejan zimzeleni planinski
grmiček, ki je podoben brusnici. Listi so gladki in svetleči
zaradi debele kutikule. Raste v srednji in severni Evropi,
v S Ameriki in V Aziji. Najboljšo drogo dajejo mladi še
neoleseneli poganjki v času cvetenja.

Kemizem: glukoza O glukoza

O
Droga vsebuje 6-10% arbutina
in metilarbutina ter flavonoide.
Kot neželjene spojine v drogi
(draženje želodčne sluznice) so
čreslovine (~10%). OH OCH3
Farmakopejska droga mora
vsebovati najmanj 7% arbutina. arbutin metilarbutin

Andrej Umek - Farmakognozija 17

Uvae ursi folium
Delovanje in uporaba:
• S poskusi so dokazali, da se hidrokinon, ki nastane
po hidrolizi glikozidne vezi, v jetrih konjugira in
izloča z urinom kot glukuronid in sulfat. V alkalnem
urinu poteče hidroliza konjugatov do hidrokinona, ki
ima antiseptično delovanje. Priporoča se sočasno
jemanje natrijevega bikarbonata (sode), da
zagotovimo alkalnost urina in s tem zadostno
koncentracijo hidrokinona (>60mg/l).
• Droga deluje tudi diuretično. Uporabljamo jo pri
infekcijah sečil (antibakterijski učinek in spiranje
sečil). Največkrat jo uporabljamo v obliki napitka, pri
tem pa ima prednost priprava s hladno maceracijo,
ker se pri tem izloči iz droge manj čreslovin, arbutin
pa je v hladni vodi dobro topen.
Andrej Umek - Farmakognozija 18
Filipendulae ulmariae herba – zel brestovolistnega oslada
Filipendula ulmaria – brestovolistni
oslad Rosaceae – rožnice

Andrej Umek - Farmakognozija 19

Filipendulae ulmariae herba (Ph. Eur.)
Rastlina je razširjena po vsej Evropi. Je do
2m visoka trajnica vlažnih rastišč. Drobni
bledorumeni cvetovi so združeni v latasta
socvetja.
Kemizem:
Flavonolni glikozidi (do 6%), ksiloglukozida
metilsalicilata in salicilaldehida, zelo
malo eteričnega olja z metilsalicilatom kot
glavno sestavino. Droga vsebuje še 10-20 %
galotaninov.

Andrej Umek - Farmakognozija 20

Filipendulae ulmariae herba
COCH3 CHO

O glukoza O glukoza
ksiloza ksiloza

glikozida metilsalicilata in salicilaldehida

Delovanje in uporaba:
Salicilati so antipiretiki, analgetiki in antiflogistiki,
zato drogo uporabljamo (bolj na osnovi tega vedenja
kot dokazov) pri prehladih, bolečinah v sklepih in
mišicah, glavobolu itd. (V času "Aspirina " je droga
manj zanimiva).
Andrej Umek - Farmakognozija 21
Salicis cortex – skorja vrbe
Salix sp. – vrste vrbe
Salicaceae – vrbovke

Andrej Umek - Farmakognozija 22

Salicis cortex (Ph. Eur.)
Uporabljajo se lahko različne vrste vrb,
predvsem pa tiste, ki vsebujejo v skorji večjo
količino salicina (S. purpurea - rdeča vrba, S.
daphnoides - volčinasta vrba, S. fragilis - krhka
vrba). Nabirajo skorjo mladih vejic ali cele
enoletne poganje.
Kemizem:
1.5 do 11% fenolnih glikozidov (odvisno od vrste
vrbe). Salicilati (salicin, salikortin, fragilin,
populin) in številne druge fenolne spojine
(proste ali v glikozidni obliki).
Andrej Umek - Farmakognozija 23
Salicis cortex

Andrej Umek - Farmakognozija 24

Salicis cortex

Delovanje in uporaba:
• Tudi vrbova skorja se uporablja zaradi
salicilatov kot antipiretik, analgetik in
antiflogistik pri prehladnih obolenjih, gripi,
revmatičnih in drugih bolečinah.
• Salicin, salikortin, fragilin in populin so "pro
drug" oblike, saj iz njih šele po
transformacijah v telesu nastane salicilna
kislina.

Andrej Umek - Farmakognozija 25