Grenke droge - Amara

Grenčine in grenke droge

Andrej Umek - Farmakognozija 1

Grenčine in grenke droge - uvod

 Že znani fiziolog Pavlov je razlagal

učinek grenkih spojin na večanje
apetita in izboljšanje prebave.
Grenčine se vežejo na okusne
čutnice za grenko na korenu
jezika in refleksno vzbujajo željo
po hrani. Poveča se izločanje sline,
poveča se izločanje kisline in
prebavnih sokov v želodcu (za 25-
30%) in poveča se želodčna motorika.
Andrej Umek - Farmakognozija 2
Grenčine in grenke droge - uvod

 V posamezni čutnici za grenko je 20-30

čutnih celic z receptorji, glikoproteidi z
molekulsko maso okoli 170 000. Receptorji
imajo dve aktivni mesti -
protonakceptorski in protondonorski
center, ki sta med seboj oddaljena 0.15
nm. Spojine, ki se vežejo hrati na oba
centra, npr. z vodikovimi vezmi, sprožijo
živčni impulz, ki potuje do okušalnega
centra v možganih, nato pa po vagusu do
želodca.

Andrej Umek - Farmakognozija 3

Grenčine in grenke droge - uvod

 Najpomembnejše amarogene spojine so

tiste, ki vsebuje v svoji strukturi laktonski
obroč, še posebno, če je ta povezan s
hidroksilno skupino ali dvojno vezjo.
Okušalna čutnica:

P- odprtina čutnice
G- vdolbina v sluznici
R- receptorske celice
N- živec
B- osnovna celica

Andrej Umek - Farmakognozija 4

 Grenčine in grenke droge - uvod

 Grenčine pa zelo verjetno delujejo tudi

direktno na želodčno sluznico in
potencirajo reflektorni učinek. Pospešena
motorika in povečano izločanje želodčnih
sokov povečajo apetit, verjetno pa ni
zanemarljiv tudi psihični dejavnik, želja po
nadomestitvi grenkega okusa s hrano
slastnejših okusov.
 Grenčine torej večajo apetit, izboljšajo
prebavo in vsrkavanje hrane, zato so tudi
krepčila - toniki (roboranti).

Andrej Umek - Farmakognozija 5

Grenčine in grenke droge - uvod

 V rastlinah so številne spojine grenkega

okusa (alkaloidi, saponini in drugi
glikozidi), vendar pa v rastlinah
pogosto srečamo spojine, ki nimajo
drugih fizioloških učinkov razen tistih,
ki izvirajo iz njihove grenkosti. Sem
spadajo zlasti grenke spojine
gentianacej, lamiacej, meniantacej
in asteracej.
Andrej Umek - Farmakognozija 6
Grenčine in grenke droge - uvod

 Za nekatere grenke spojine so odkrili

tudi druge biološke učinke, zato je
definicijo za grenčine precej težko postaviti.
Dejstvo pa je da mnoge grenke droge
-amara, in pripravke iz njih (tinkture,
ekstrakte) uporabljamo zlasti zaradi
njihovega grenkega okusa. Spremljajoče
učinkovine v mnogih grenkih drogah lahko
modificirajo okus ali aromo droge ali celo
širijo njihovo terapevtsko uporabnost.

Andrej Umek - Farmakognozija 7

Grenke droge - razdelitev

 Glede na spremljajoče spojine grenke droge

(amara) delimo na:
1. Amara pura - čiste grenke droge
2. Amara aromatica - grenke droge z
eteričnim oljem
3. Amara mucilaginosa - grenke droge s
sluzmi
4. Amara salina - grenke droge z
anorganskimi solmi
5. Amara alkaloidi – alkaloidne grenke droge

Andrej Umek - Farmakognozija 8

Grenke droge

 Amara pura:
Gentianae radix -korenina rumenega svišča
Centaurii herba - zel navadne tavžentrože
Menyanthidis folium – list navadnega
mrzličnika
Cardui benedicti herba - zel benediktinke
Cynarae folium - list artičoke
Quassiae lignum - les kvazije

Andrej Umek - Farmakognozija 9

Grenke droge

 Amara aromatica:
Absinthii herba - zel pravega pelina
Millefolii herba - zel navadnega rmana
Chamomillae flos - cvet prave kamilice
Calami rhizoma - korenika pravega kolmeža
Salviae folium - list žajblja
Aurantii pericarpum - oplodje grenkega
pomarančevca
Lupuli flos – cvet navadnega hmelja

Andrej Umek - Farmakognozija 10

Grenke droge

 Amara mucilaginosa:
Lichen islandicus - islandski lišaj
 Amara salina:
Taraxaci radix - korenina regrata
Cichorii radix - korenina navadnega
potrošnika
 Amara alkaloida:
Cinchonae cortex - skorja kininovca
Strichni semen - seme strihnovca
Andrej Umek - Farmakognozija 11
Grenčine - razdelitev

 Grenčine (grenke spojine) razdelimo

glede na njihov biosintetski izvor v:
1. terpenoidne in
2. neterpenoidne

Andrej Umek - Farmakognozija 12

 Grenčine - razdelitev

Terpenoidne grenčine delimo v:

 monoterpenske grenčine - sem spadajo iridoidi in
sekoiridoidi (avkubin, verbenalin, harpagozid,
amarogentin, genciopikrozid, loganin, oleuropein,
foliamentin). Zlasti so pomembni sekoiridoidi
(Gentianaceae, Menyanthaceae)
 seskviterpenske grenčine - gre zlasti za
seskviterpenske laktone, ki so značilne spojine
košarnic (Asteraceae in Cichoreaceae)
 diterpenske grenčine - karnozol (pikrosalvin),
marubiin (grenčine lamiacej)
 triterpenske grenčine - limonidi (Rutaceae) in kvazini
(Simarubaceae)

Andrej Umek - Farmakognozija 13

 Grenčine - razdelitev

K neterpenoidnim grenčinam spadajo:

 humulon in lupulon iz hmelja
 flavanonska glikozida naringin in
neohesperidin v citrus vrstah
 Fumaro-protocetrarna kislina v
islandskem lišaju ter
 alkaloida kinin in strihnin.

Andrej Umek - Farmakognozija 14

Kakovost grenkih drog

 Kakovost oz. grenkost grenkih drog in

grenčin podajamo s t.i. grenkobno
vrednostjo, ki nam pove tisto razredčenje
droge ali grenčine z vodo (g/ml), pri katerem
še čutimo grenak okus raztopine (izvlečka).
 Ker grenkobno vrednost določamo s
pokušanjem, vsi pa nimamo enak občutek za
grenko, vzporedno delamo s kininijevim
hidrokloridom, katerega grenkobna
vrednost je 200.000.

Andrej Umek - Farmakognozija 15

Kakovost grenkih drog

 Droge imajo grenkobno vrednost

največkrat od nekaj tisoč do nekaj
desettisoč, izolirane grenčine pa do več
miljonov ( kvasin 17.000.000,
amarogentin 58.000.000).

Andrej Umek - Farmakognozija 16

Grenke droge

1. Amara pura

Andrej Umek - Farmakognozija 17

Gentianae radix – korenina rumenega svišča
Gentiana lutea – rumeni svišč
Gentianaceae – sviščevke

Andrej Umek - Farmakognozija 18

Gentianae radix (Ph.Eur.)

 Rumeni svišč je rastlina planinskih

travnikov srednje in južne Evrope ter Male
Azije. Je do 1.5 m visoka trajnica s kratko
razvejano koreniko in več dolgimi, močnimi
koreninami. Rastlina je zaščitena v veliko
državah.
 Za drogo uporabljamo podzemni del
rastline, ki ga vzdolžno razrežemo in hitro
posušimo pri 50-60 0 C.

Andrej Umek - Farmakognozija 19

Gentianae radix (Ph.Eur.)

Kemizem:
 Droga ima grenkobno vrednost 15.000-
30.000. Grenčine so sekoiridoidi, zlasti
genciopikrozid in amarogentin, ki sta dokaj
neobstojna, zato moramo drogo hraniti na
suhem in temnem mestu.
 Farmakopejska droga mora imeti grenkobno
vrednost najmanj 10 000. Oficinalna je tudi
tinktura (Gentiane tinctura) (5:1,70%
etanol) z minimalno grenkobno vrednostjo
1000.
Andrej Umek - Farmakognozija 20
Gentianae radix (Ph.Eur.)
O

O glukoza

genciopikrozid
OH
O O
O O

OH

O O O

O glukoza O glukoza O OH

genciopikrozid amarogentin
OH
O O
Andrej Umek - Farmakognozija 21

OH
Gentianae radix (Ph.Eur.)

Uporaba:
 Je najpomembnejša grenka droga
(amara pura). Iz nje izdelujejo različne
tinkture in suhi ekstrakt, je pa tudi
sestavina grenkega čaja (Species
amarae). Največ je porabi industrija
alkoholnih pijač.

Andrej Umek - Farmakognozija 22

Centauri herba – zel navadne tavžentrože
Centaurium erythraea – navadna tavžentroža
Gentianaceae – sviščevke

Andrej Umek - Farmakognozija 23

Centaurii herba (Ph. Eur.)

 Navadna tavžentroža je do 30 cm
visoka enoletna ali dvoletna rastlina
vlažnih predelov hribovitega ali
planinskega sveta Evrope, zlasti
Balkana, ter severne Afrike.
 Farmakopejska droga mora imeti
grenkobno vrednost najmanj 2000.

Andrej Umek - Farmakognozija 24

Centaurii herba (Ph. Eur.)

Kemizem in uporaba:
 Droga ima grenkobno vrednost do
10.000. Tudi v tem primeru so grenčine
sekoiridoidi, zlasti genciopikrozid.
 Drogo uporabljamo za izdelavo tinkture
(Tinctura amara) in ekstrakta ter je
sestavina grenkih čajev. Tudi iz nje
izdelujejo grenke alkoholne pijače.

Andrej Umek - Farmakognozija 25

Menyanthidis trifoliatae folium – list navadnega
mrzličnika
Menyanthes trifoliata – navadni
mrzličnik Menyanthaceae – mrzličnikovke

Andrej Umek - Farmakognozija 26

Menyanthidis trifoliatae folium
(Ph. Eur.)
 Navdani mrzličnik ali grenka detelja
je 15-30 cm visoka večletna vodna
rastlina, ki raste na nabrežjih, na
blatnih močvirnih tleh in vlažnih
kotanjah. Najpogostejša je v severnih
krajih, v gozdnatih področjih Evrope,
Sibirije, vzhodne Azije in Severne
Amerike.

Andrej Umek - Farmakognozija 27

 Menyanthidis trifoliatae folium
(Ph. Eur.)
Kemizem:
O
 Glavne grenke
C O
spojine so tudi v O O

tem primeru
sekoiridoidi, npr.
O
foliamentin, ter CH2OH
iridoid loganin. O glukoza
foliamentin

Andrej Umek - Farmakognozija 28

Menyanthidis trifoliatae folium
(Ph. Eur.)
 Njena grenkobna vrednost je do
10.000.
 Farmakopejska droga mora imeti
grenkobno vrednost najmanj 3000.
Uporaba:
 Uporabljamo jo za izdelavo grenkih
tinktur in čajev.

Andrej Umek - Farmakognozija 29

Cardui benedicti herba – zel benediktinke
Cnicus benedictus – benediktinka Asteraceae
- nebinovke

Andrej Umek - Farmakognozija 30

Cardui benedicti herba

 Benediktinka je do 40 cm visoka
enoletnica Sredozemlja, gojijo pa jo
tudi v srednji Evropi. Nekoliko
spominja na osat. Liste ima bolj
mehke, njihovi listni zobci pa so prav
tako bodičasti.

Andrej Umek - Farmakognozija 31

Cardui benedicti herba

Kemizem in uporaba:
 Vsebuje grenčino
knicin, ki spada med O
OH
seskviterpenske laktone. O
OH
 Drogo uporabljamo kot
ostale grenke droge, HOH2C
O

prevretek pa tudi za O

izpiranje ran, ki se slabo knicin (germakranolidni tip

seskviterpenskih laktonov)
celijo.

Andrej Umek - Farmakognozija 32

 Seskviterpenski laktoni

 Seskviterpenski laktoni so kemijski označevalci

roda Asterales. Poznanih je več osnovnih
tipov (npr. germakranolidni, gvajanolidni),
Poleg grenkega okusa imajo lahko še nekatere
druge biološke učinke, vendar pa se zaradi
visoke citotoksičnosti ter alergogenosti
(kontaktni dermatitis), ker so alkilirajoče
spojine, v terapiji malo uporabljajo.

Andrej Umek - Farmakognozija 33

Cynarae folium – list artičoke
Cynara scolymus – artičoka
Asteraceae – nebinovke

Andrej Umek - Farmakognozija 34

Cynarae folium

 Artičoka je 1m in več visoka trajna

sredozemska rastlina, ki jo pogosto
kultivirajo v prehranske namene
(mlada socvetja, ki ne vsebujejo
grenčin) in za izdelavo grenkih
alkoholnih pijač (iz listov).

Andrej Umek - Farmakognozija 35

Cynarae folium

Kemizem in delovanje:
 Listi vsebujejo seskviterpenske laktone
(cinaropikrin, groshejmin) in številne fenolne
kisline ter njihove estre (npr. dikafeoilkina
kislina - cinarin).
O
CH2OH
HO O

O
cinaropikrin (primer gvajanolidnega
O Andrej Umek - Farmakognozija
seskviterpenskega laktona) 36
Cynarae folium

 Drogo uporabljamo kot grenko drogo,

deluje pa tudi holagogno ter
blago hepatoprotektivno.

Andrej Umek - Farmakognozija 37

Quassiae lignum – les kvazije
Quassia amara – kvazija
Simarubaceae – ajlantovke

Andrej Umek - Farmakognozija 38

Quasiae lignum

 Kvazija je grm ali do nekaj metrov visoko

drevo tropov z dekorativnimi rdečimi
cvetovi. V toplejših krajih jo gojijo kot
okrasno rastlino.
Kemizem:
 Droga vsebuje ~ 0.25% triterpenskih
grenčin, med katerimi je največ kvazina.
Njena grenkobna vrednost je med 40.000
in 50.000.

Andrej Umek - Farmakognozija 39

 Quasiae lignum

OCH3 Delovanje in uporaba:

O • Droga povečuje apetit in
O
deluje tonizirajoče. Ima
H3CO
insekticidno in
anthelmintično delovanje.
O O
kvazin • Skorjo rastline uporabljajo v
pivovarski industriji kot
nadomestek hmelja.

Andrej Umek - Farmakognozija 40

Grenke droge

2. Amara aromatica

Andrej Umek - Farmakognozija 41

Amara aromatica

 Grenke droge z etričnim oljem -

amara aromatika, razen Lupuli flos,
bomo obravnavali med drogami z
eteričnim oljem. Na tem mestu
bomo omenili le njihove grenke
spojine.

Andrej Umek - Farmakognozija 42

Absinthii herba - Artemisia absinthium, pravi pelin
Millfolii herba - Achillea millefolium, navadni rman
Chamomillae flos - Chamomilla recutita, prava kamilica
Asteraceae - nebinovke

 Grenčine v pelinu so seskviterpenski laktoni

gvajanolidne skupine, med katerimi
prevladujeta artabsin in absintin.
 V rmanu so grenčine gvajanolidni in
germakranolidni seskviterpenski laktoni. Iz
gvajanolidnih (npr. ahilicina) nastane pri
destilaciji z vodno paro hamazulen, enako
kot iz matricina, glavne grenčine kamilice.

Andrej Umek - Farmakognozija 43

 OH
OH O
OH OH
O
OCOCH3

O
O
O
artabsin O absintin ahilicin
O O

OCOCH3

HO
O O HO

O O O

matricin (-CH 3COOH, -2H 2O ) hamazulen

matricin in njegov razpad do hamazulena med destilacijo z vodno paro

Andrej Umek - Farmakognozija 44

Calami rhizoma – Acorus calamus - pravi kolmež
Araceae - kačnikovke

 Grenčina v drogi je seskviterpen

akaron:

akaron

Andrej Umek - Farmakognozija 45

Salviae folium - Salvia officinalis – žajbelj
Lamiaceae - ustnatice

 Grenčina v žajblju in nekaterih drugih

ustnaticah (npr. rožmarinu) je diterpen
karnozol (pikrosalvin), ki je hkrati tudi
močan antioksidant; po antioksidativni
moči je primerljiv s sintetskima
antioksidantoma BHA (t-butil-4-hidroksi-
anizol) in BHT (2,6 diterciarni butil-p-
hidroksi toluen), ki ju uporablja prehranska
industrija.

Andrej Umek - Farmakognozija 46

Salviae folium

OH
HO
O
C

O
karnozol

Andrej Umek - Farmakognozija 47

Aurantii amari epicarpium et mesocarpium - Citrus
aurantium var. amara – grenki pomarančevec
Rutaceae - rutičevke

 Droga, posušen oranžni del oplodja

(epikarp - flavedo) in beli del
oplodja (mezokarp – albedo),
vsebuje grenka flavonoida naringin
in neohesperidin, v semenih in
nezrelem oplodju pa triterpen iz
skupine limonidov - limonin.

Andrej Umek - Farmakognozija 48

Aurantii amari epicarpium et
mesocarpium (Ph. Eur.)

R1 O
OR

glukoza O O O
O O
ramnoza

OH O O
O O
R=CH3, R1=OH: neohesperidin
O limonin
R=R1=H: naringin

Andrej Umek - Farmakognozija 49

Lupuli flos – cvet navadnega hmelja
Humulus lupulus – navadni hmelj
Cannabinaceae - konopljevke

Andrej Umek - Farmakognozija 50

Lupuli flos (Ph. Eur.)

 Hmelj je večletna trajna ovijalka, ki

gojena doseža do 10 m dolžine. Ženske
rastline nosije številne storžke (socvetja –
Lupuli strobuli), ki jih sestavljajo krovne
luske in pod njimi plodne luske s
številnimi žlezami. Kot droga se lahko
uporabljajo tudi same žleze (Lupuli
glandulae - Lupulinum).

Andrej Umek - Farmakognozija 51

Lupuli flos (Ph. Eur.)

Kemizem:
Žleze vsebujejo:
 smolo z grenčinama humulonom in
lupulonom
 eterično olje in
 flavonoide (ksantohumol)
Za farmakopejska drogo ni zahtev glede
minimalne vsebnosti določenih spojin.

Andrej Umek - Farmakognozija 52

Lupuli flos (Ph. Eur.)
H3C CH3 O CH3 H3C O CH3 CH3
H3C H3C
CH3
CH3
O OH O OH
HO
H3C CH3
CH3
lupulon humulon
CH3 CH3
CH3

H3C CH3

OH
CH3
HO OH
H3C
CH2
HO

OCH3 ksantohumol 2- metil- 3- en- 2 -ol

Andrej Umek - Farmakognozija 53

Lupuli flos (Ph. Eur.)

Delovanje in uporaba:
 Droga naj bi delovala sedativno in
hipnotično, kar pa s kliničnimi študijami
še ni bilo potrjeno. Uporablja se posebno v
kombinacijah z drugimi sedativnimi
drogami. V kombinaciji z baldrijanom naj
bi hmelj močneje deloval v primerih
motenj spanja.

Andrej Umek - Farmakognozija 54

Lupuli flos (Ph. Eur.)

 Nekatere raziskave kažejo da med

staranjem droge ali pa v telesu nastaja
iz omenjenih grenčin 2-metilbut-3-en-
2-ol, ki ima dokazano sedativno
delovanje. Ksantohumol ima močno
antioksidativno delovanje in je lovilec
prostih radikalov.

Andrej Umek - Farmakognozija 55

Grenke droge

3. Amara mucilaginosa

Andrej Umek - Farmakognozija 56

Lichen islandicus - Cetraria islandica - islandski lišaj
Parmeliaceae – parmelijevke (Ph. Eur.)

 Islandski lišaj smo obravnavali med drogami

s sluzmi. Na tem mestu si oglejmo le njeno
grenčino – neterpenoidno fumaro-
protocetrarno kislino:

CH3 O CH2OCOCH=CHCOOH
OH
O
O
HO COOH
fumaro-protocetrarna
CHO CH3 kislina

Andrej Umek - Farmakognozija 57

Grenke droge

4. Amara salina

Andrej Umek - Farmakognozija 58

Taraxaci radix – korenina navadnega regrata
Taraxacum officinale – navadni regrat
Cichoriaceae – radičevke

Andrej Umek - Farmakognozija 59

Taraxaci radix

 Regrat je zelo razširjena vrsta severne

poloble. Obstajajo številne variacije. Kot
drogo uporabljamo samo korenino ali zel s
korenino (Taraxaci radix cum herba).
Kemizem:
 Droga vsebuje seskviterpenske laktone
kot grenčine (germakranolidnega in
eudesmanolidnega tipa). Vsebuje še
triterpene, sterole, inulin in veliko kalijevih
soli (do 4%).
Andrej Umek - Farmakognozija 60
Taraxaci radix

OH glukoza O glukoza O
O
C

O
O O O
O O O
tetrahidroridertin B taraksakolid - β-glukozid taraksinoil-β-glukoza
(eudesmanolidni tip) (eudesmanolidni tip) (germakranolidni tip)

Andrej Umek - Farmakognozija 61

Taraxaci radix

Delovanje in uporaba:
 Deluje eupeptično, holeretično,
diuretično (verjetno zaradi kalijevih soli) in
stimulira jetrno presnovo. Pomagal naj
bi pri revmatičnih teževah, kar so
pokazale nekontrolirane klinične raziskave,
ki so temeljile le na subjektivnih izjavah
bolnikov.
 S praženjem korenin regrata pridobivajo
kavni nadomestek. Pri tem inulin
karamelizira in daje "cikoriji" temno barvo.
Andrej Umek - Farmakognozija 62
Cichoriae radix – korenina navadnega potrošnika
Cichorium intybus – navadni potrošnik
Cichoriaceae – radičevke

Andrej Umek - Farmakognozija 63

Cichoriae radix

 Navadni potrošnik je zelo razširjena

trajnica, ki raste na suhih tleh na
njivah, ob poteh, na travnikih in
zapuščenem zemljišču.
Kemizem:
 Tudi pri navadnem potrošniku so
grenčine seskviterpenski laktoni
(laktucin in laktukopikrin). Vsebuje
tudi inulin in kalijeve soli.

Andrej Umek - Farmakognozija 64

Cichoriae radix

O O

OH
OCOCH2 OH

HOH2C
O HOH2C
O
O
O laktukopikrin
laktucin

Andrej Umek - Farmakognozija 65

Cichoriae radix

Delovanje in uporaba:
 Njegovo delovanje in uporaba sta
podobna kot pri regratu (eupeptik,
diuretik, holeretik). Prav tako ga
uporabljajo za pridobivanje kavnega
nadomestka.

Andrej Umek - Farmakognozija 66