26

ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Polona Oblak je na Filozofski
fakulteti v Ljubljani tudirala fran-
coino in italijanino in je iz fran-
coine tudi magistrirala. Vedno je
rada potovala, njena elja je bila tudi
pomagati ljudem, predvsem otro-
kom, do znanja. Zato ni udno, da
jo je pot zanesla v severno Afriko, v
Maroko, kjer se je sreala z italijansko
humanitarno organizacijo Bambini
nel deserto. Zdaj preko te organiza-
cije e tiri leta pouuje francoino
berberske otroke in enske v vasici
Hassi Labiad v provinci Errachidia v
maroki Sahari. Konec olskega leta
smo jo povabili v Mestno knjinico
Izola, kjer je trem skupinam izolskih
tretjeolcev pripovedovala o ivljenju
Berberov v tej vasici, njen prijatelj
Salem Ait Ha pa je radovednim otro-
kom pripovedoval berbersko basen
v berberskem jeziku seveda jo je
Polona potem povedala e po sloven-
sko. Izolski otroci so na Salemovo e-
ljo pripravili vpraanja za berberske
otroke, ti pa jim bodo poslali odgo-
vore v jeseni, ko se Polona in Salem
vrneta v Saharo, saj se takrat tudi tam
spet zane ola. Upamo, da bomo
lahko sodelovanje med izolskimi in
berberskimi otroki nadaljevali tudi v
prihodnje. Da bi tudi vi bolje spozna-
li Polonino izkunjo, smo jo prosili za
kratek pogovor.
Polona, kako si se odloila za
tudij jezikov in kaj ti je ta tudij dal?
Kdaj si zautila eljo, da bi postala
uiteljica?
Tuji jeziki so mi bili vedno ve.
V otrokih letih sem se nauila itali-
janino in angleino, na gimnaziji
pa e francoino. Zelo rada potujem
in znanje tujih jezikov nam odpre
neteto poti, omogoi, da sploh spo-
znamo druge ljudi, spletemo z njimi
vezi, obiemo tuje drave, se poglo-
bimo v njihovo kulturo in jo laje ra-
zumemo ... Zato sem se tudi odloila,
da grem tudirat jezike. Na zaetku
sploh nisem elela biti uiteljica, a
sem bila v asu tudija na obvezni
praksi v Franciji in tako sem ugoto-
vila, da zelo rada pouujem.
Kaj te je privedlo v Afriko?
Med bivanjem v Franciji se mi je
porodila elja, da bi obiskala Maroko,
vendar nekako ni bil pravi trenutek,
da bi odpotovala tja. No, decembra
2009 sem si rekla, ali grem sedaj ali
pa sploh ne grem ... In tako sem si
kupila karto za Maroko. V pua-
vo pa me je pripeljal mektoub, to je
usoda.
Kako si spoznala organizacijo
Bambini nel deserto in postala njiho-
va sodelavka?
Humanitarno organizacijo BnD
sem spoznala med svojim potova-
njem po Maroku. Najprej sem videla,
da je v tej vasici zdruenje, kjer opi-
smenjujejo enske, in to je pritegnilo
mojo pozornost. e pred asom se
mi je porodila elja, da bi pouevala
v druganem kontekstu, kot sem to
sicer poela, torej ne v gimnaziji ali
jezikovni oli, kjer so ljudje oz. otroci
tako reko prisiljeni k uenju, temve
nekoga in nekje, kjer je to res po-
trebno. Nato sem la sluajno na aj
v neki hotel prav tako v tisti vasici
in tam videla plakat, ki je prikazo-
val projekte te organizacije v regiji.
Zapisala sem si njihovo ime, inter-
netno stran in z njimi vzpostavila
stik nekje spomladi, ko sem se e od-
loila, da se tja vrnem in pouujem
v zdruenju. BnD sem poslala svoj
ivljenjepis, razloila, kaj elim tam
poeti, ponudila svojo pomo in oni
so jo rade volje sprejeli. Ponovno mi
je znanje jezikov odprlo vrata v zame
nov svet mednarodnega sodelovanja
in humanitarnega oz. prostovoljne-
ga dela. Na zaetku si sploh nisem
predstavljala, da bom imela tolikno
odgovornost, saj sem postala njihova
predstavnica v puavi in v Maroku.
Kako si se vivela v ivljenje v
novem kraju in z novimi ljudmi?
Na zaetku mi je bilo seveda
teko ... Vsi vemo, da so oni Maroa-
ni, nato e Berberi in muslimani po
veroizpovedi. Vendar se doloenih
stvari ne da najti v knjigah, pa pa jih
mora sam spoznati. Te pa zadevajo
kulturo, tradicijo, vezi in odnose med
ljudmi znotraj vasi, samo plemensko
ivljenje. Tam namre e vedno ivijo
tako kot neko, torej v plemenu. Sa-
soma pa lovek spozna in se navadi
na marsikaj, se marsiesa naui in
razume ... Takrat postane vse laje.
Sicer pa je, kot pravijo tam: "Faites
comme chez vous, mais n'oubliez pas
que vous tes chez nous." To pomeni:
Poutite se kot doma, vendar ne po-
zabite, da ste pri nas.
Nam lahko kaj pove o Berberih
kdo so, kako ivijo, kakne so njiho-
ve navade, jezik, kultura?
Berberi so domorodci Afrike, to-
rej tudi Maroka, pred prihodom isla-
ma. Berbere najdemo tudi v Aliriji,
Tuniziji, Libiji, Egiptu in Maliju, ven-
dar imajo v vsaki dravi drugano
ime. Neko, ko e ni bilo meja znotraj
Afrike, so iveli kot nomadi in poto-
vali s svojo ivino, zato jih najdemo v
razlinih dravah.
V Maroku veina Berberov ivi
v vaseh ali mestih. Nekateri so e
vedno nomadi, torej ivijo v oto-
rih. Vas, v kateri ivim in pouujem,
je nastala ele okoli leta 1960, ko so
zaeli opuati nomadsko ivljenje.
Po veroizpovedi so muslimani, ven-
dar so bili pred tem judovske vere in
prvotno celo politeisti, saj so verjeli v
bogove sonca, zemlje, vetra in tako
dalje.
Neko je nomadstvo terjalo
mono povezanost med lani klana
oziroma skupine, saj je posameznik
teko preivel sam. Ta plemenski na-
in ivljenja in podrejanje tradiciji sta
e vedno mono prisotna, ne glede
na to, da smo e leta 2014. Vasih se
mi zdi, da je tam, kot bi se ustavil as,
kot da sem v neki drugi dimenziji ...
To je pa poseben svet.
Nain ivljenja Berberov je se-
veda povezan z vero, vendar je zelo
oitna tudi tesna povezanost z na-
ravo: zemljo in rastlinami. Berberi
e danes raje posegajo po zdravilnih
rastlinah, kot pa da bi li k zdravniku.
Govorijo berberino, ki se spre-
minja glede na podroje: na severu
Maroka oziroma Rifu govorijo tarift,
na osrednjem delu tamazirt, na pre-
delu Soussa, to je Agadir z okolico,
pa asousit.
Kako so te Berberi sprejeli med-
se?
Mislim, da so me lepo
sprejeli, vsaj tako se jaz poutim
... Navsezadnje sta delo, ki ga tam
opravljam, in dejstvo, da sem se
Intervju
Pie pela Pahor
Polona Oblak, Pirananka v Sahari
27
ZGODBE LJUDI Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO
nauila kolikor toliko berberine in
daridje, to je maroka arabina, da
sem sprejela njihov nain ivljenja
in navade, recimo v prehrani in
noenje rute, pripomogla k temu, da
je sobivanje laje. Kot povsod pa se
seveda tudi tam vasih najde kdo, ki
bo bolj hladen samo zaradi dejstva,
da sem tujka, torej drugana.
Katere jezike poleg maternega e
govorijo?
Govorijo e maroko arabino,
velika veina jih govori tudi franco-
sko, pansko, angleko ... Nekateri
zaradi stikov in dela s turisti govorijo
celo japonsko.
Kaj se pri njih otroci uijo v oli?
Radi hodijo v olo? Je ola obvezna?
Imajo tudi neopraviene ur? esa so
berberski otroci najbolj veseli?
Program osnovne ole na po-
droju puave, torej v vaseh, zajema
matematiko, arabino, francoino,
islamski verouk, zemljepis, fziko in
tako dalje. Nimajo pa telovadbe, li-
kovnega ali glasbenega pouka, torej
niesar, kar bi razvilo se kakno do-
datno spretnost pri otrocih. Otroci
so vsepovsod enaki: tudi tam nekate-
ri radi hodijo v olo, drugi pa ne. Vsi
pa se radi igrajo z ogo, avtomobil-
ki, riejo ... ola je seveda obvezna
do 15. leta, vendar neopraviene ure
niso tako pomembne kot pri nas, saj
je pomembneje preivetje ali pa tra-
dicija. Mnogo jih tako manjka zaradi
kakega slavja v druini, recimo poro-
ke, ki pri njih traja tri dni, ali pa roj-
stva otroka, smrti v druini. Nekateri
so odsotni, ker delajo in s tem po-
magajo druini pri preivetju. Tako
na primer turistom prodajajo fosile
in podobno. Nekateri tako sploh ne
dokonajo osnovne sole, saj morajo
delati, dekleta pa se najvekrat poro-
ijo okoli 15 leta.
Lahko opie potek dneva v vai
vasici?
Po navadi ljudje vstajajo okoli
sedmih, pojedo zajtrk in gredo delat.
enske ali dekleta gredo po vodo k
vodnjaku, moki obdelujejo vrtove
v oazi. Nato enske zamesijo kruh,
pospravijo, perejo in pripravijo kosi-
lo, po navadi je to tajin ali tadjin, ob
petkih pa kuskus. Kosilo je navadno
okoli pol dveh. Kosilo je zelo drua-
ben trenutek, ki mi je zelo pri srcu,
saj si takrat hrano delimo vsi priso-
tni. Jemo iz iste posode, vendar vsak
pred seboj ... Nikoli se ne je s pribo-
rom, pa pa s kruhom. No, razen ku-
skusa, ki ga sedaj jedo z lico, vasih
pa so ga jedli kar z roko, in sicer tako,
da so naredili kroglico. Ta obiaj so
bolj ali manj opustili. Kosilo se ve-
dno kona s sadjem. Nato sledi po-
itek. Okoli tirih, petih popoldne je
as malice: obvezno se pije aj, vasih
tudi bela kava ali mleko s sladkorjem,
zraven pa kruh, oljno olje, datljev
sirup, marmelada ... Nato pa enske
kuhajo veerjo juho, ki je zelo po-
dobna nai jemenovi minetri. Spat
pa se gre zgodaj, okoli devetih zveer.
Seveda, obvezna je molitev petkrat
na dan. K molitvi klie mujezin in
tako tudi vedo, koliko je ura, sicer pa
za uro vedo tudi po soncu in sencah.
V vasi si spoznala tudi Salema,
ki je priel s teboj na poitnice v Pi-
ran. Salem zna ve jezikov, recimo
odlino govori francosko, ui pa se
tudi slovensko. Kje se je vseh teh jezi-
kov nauil?Kakno se mu zdi ivlje-
nje v Piranu oziroma v Sloveniji?
Da, Salem je poliglot. Govori
seveda berbersko, arabsko, in sicer
klasino arabino in dialekt daridje,
francosko ... Tekoe pa govori tudi
pansko, italijansko, angleko, ne-
kaj besed nemine in japonine.
Teh jezikov se je nauil zaradi dela
s turisti, saj organizira potovanja po
Maroku. Slovenina se mu zdi zelo
zanimiva, vasih teka, vasih lahka,
vsekakor pa eksotina in drugana
od jezikov, ki jih e pozna. Ui se je
sam s knjigo in CD-ji, dosti besed
pa se naui pri meni doma, torej v
druinskem krogu ali pa s prijatelji.
V Sloveniji mu je ve, zelo rad ima
morje ... e posebej mu je ve to, da
ni tako vroe kot v Maroku oziroma
v puavi.
S Salemom pripravljata knjino
izdajo berberskih basni v ve jezikih.
Kako je nastala ta ideja?
Ideja, da bi sploh zapisali berber-
ske basni, ima svoj izvor v opazki, da
danes Berberi izgubljajo in pozablja-
jo to dediino, ki se prenaa pred-
vsem ustno. Nove generacije je skoraj
ne poznajo, stareje pa so jo al e
skoraj pozabile. Poleg tega sva elela,
da bi berberske basni spoznali odra-
sli in otroci iz razlinih drav, zato bo
knjiga vejezina. Basni sva prevedla
v italijanino, panino, francoi-
no, angleino in slovenino.
Ali v vasi e ivi pripovedovanje
pravljic, basni? Kaj pa skupno petje,
glasba in ples?
Vasih stareje enske pripove-
dujejo zgodbe iz ljudskega izroila,
vendar vse manj in manj ... Petje,
glasba in ples pa so e vedno zelo
prisotni. To se da najlepe videti ob
porokah in druinskih proslavah,
kot sta rojstvo otrok, obrezovanje
fantkov in podobno.
Kaj te je v vasici najbolj prese-
netilo, recimo nekaj, kar je najbolj
drugano od nae kulture?
Najbolj so me presenetile poro-
ke, te so res nekaj izjemnega in so
pristen del njihove tradicije in kul-
ture.
Najde tudi kako stino toko
med nao in njihovo kulturo?
Kar zadeva kulturo ne, a navse-
zadnje smo si ljudje povsod po svetu
enaki. Vsi potrebujemo ljubezen, to-
plino, hrano, zavetje, imamo ustva
...
Salem je povedal, da bi zelo rad
napisal knjigo o ivljenju v vai vasi.
Znan je afriki pregovor: Ko umre
starec, je, kot bi izginila cela knjini-
ca. Je v vasi e veliko starih ljudi, ki
mu bodo lahko pomagali pri posre-
dovanju tradicionalnega znanja in
spominov na preteklost?
Da, zelo si eli napisati knjigo
o tem, kako so ljudje neko iveli.
Oba meniva, da bi bila knjiga zelo
pomembna z antropolokega vidika,
saj bi odkrili veliko stvari o nainu
ivljenja Berberov, ki jih tujci sploh ne
poznamo, verjetno pa jih ne poznajo
niti njihove mlaje generacije. A e
eliva to narediti, morava pohiteti,
saj starih ljudi ni ve veliko.
S Salemom sta bila nekaj asa
tudi v Mehiki, kjer si prav tako
pouevala francoino. Kako bi
primerjala vse tri kulture: berbersko,
mehiko in slovensko? Katera kultura
ti je najblije, katera najbolj ve in
kje se pouti najbolj doma?
Oprostite, vendar na to ne bi
odgovorila, ker kakor sem spoznala
mehiko kulturo, mi ni preve pri
srcu ...
Kakni pa so tvoji narti za
prihodnost?
Znotraj humanitarnega projekta
smo odprli tako imenovano pravino
trgovino, kamor ljudje, predvsem
enske in zdruenja, prinaajo
svoje izdelke, mi pa jih prodajamo
turistom. Izposojamo tudi elektrina
kolesa. elela bi bolje razviti trgovino
in pritegniti ve obiskovalcev in
kupcev. Rada bi nadaljevala tudi
pouevanje francoine, vendar v
mestu, saj bi se tako bolje nauila
arabine in pridobila nove izkunje.
Polona, hvala za as, ki sta si ga s
Salemom vzela za nae izolske otroke
in za ta pogovor. Bi ga hotela sama
zakljuiti s kakno posebno mislijo,
sporoilom naim bralcem?
Hvala Mestni knjinici Izola
za to prilonost. Moje sporoilo
bralcem pa je sledee: za sreo ne
potrebujemo bogastva. Bolj bi morali
ceniti nekatere osnovne stvari, ki
jih imamo, na primer tekoo vodo,
elektriko, poln hladilnik, dostop do
izobrazbe, svobodo in ne podrejenost
veri in tradiciji, potni list in svobodo
pri gibanju in potovanjih ... Te stvari
namre e zdale niso dane vsem.