Gria (Shigella) Kampilobakterioza Kolera Jersinioza

*S.dysenteriae, S.flexneri, S.boydii, S.sonnei = G

-
, negibljive
bakterije; ne preivijo v iztrebkih, lahko pa prei vijo do 30
dni v mleku, jajcih; **pritrditev na M-celice v revesju, v
njih vdrejo in jih uniijo (za virulenco pomemben
polisaharid O); tvorijo tudi termolabilni enterotoksin, ki
deluje kot toksin kolere; nekateri sevi pa tudi iga toksin, ki
deluje enterotoksino, nevrotoksino in citotoksino
*C.jejuni, C.lari, C.coli, C.fetus = G
-
, gibljiv, ukrivljen(S) bacil; razmeroma
odporen (preivi ve tednov vodi in hrani pri 4C), uni i jih pasterizacija
in klor; **pritrditev na epitelijske c. revesja, vdre vanje in povzroi
razline spremembe (vnetje); Izloa tudi TL toksin (podoben
kolerinemu), citotoksin in endotoksin (LPS).
*V.Cholera (sevi O1, O139) = G
-
, gibljiv
**pritrditev na revesne c., razmnoevanje,
sproanje TL toksina (koleragen) povea
delovanje adenil-ciklaze, naraste konc. cAMP, to
zavre absorpcijo Na in Cl ter pospei izloanje
vode; ne povzroa vnetja in propada celic
*Y.enterolitica (serotipi 03, 08, 09) = G
-
, pri 22C
gibljiv (pri 37C negibljiv) bacil, najbolje raste pri
25C, ampak lahko tudi pri 4C (hladilnik!)
**pritrditev na epit.c., vdre vanje, povzroi
vnetje, ulceracije, razjede; tvori tudi TS toksin
(mehanizem ni znan)
-F-O prenos (z rokami ali kontaminirano hrano/vodo)
-Predvsem poletni meseci
-Vei noma otroci do 10. leta, potovalne d.,
homoseksualci
-F-O prenos (neposredno z rokami, najpogosteje pa z okuenimi ivili -
perutnina, mleko), lahko stik z ivalmi;
-Predvsem v poletnih mesecih;
-Sporadi no/ endemi no, potovalna d.
-Ui vanje okuene vode, i vil (morska
hrana!)
-Predvsem poleti
Prenos predvsem s kontami niranimi i vili ,
mlekom, vodo; lahko tudi neposredno iz
ivali/loveka
- Za bolezen dovolj e 200 bacilov (S.Dysenteriae e 10)!
- Inkubacija: 2-3 dni (S.dysenteriae 3-7 dni); izloanje
bacilov do 1 mesec po preboleli bolezni, mono tudi
kronino bacilonotvo
- Enterokolitis, l ahko hemoragi ni ali
nehemoragi ni ; nenaden zaetek z voi no,
utrujenost, krevi te bol ei ne v trebuhu,
bruhanje, kmal u tudi driska; i ztrebki so sprva
kaasti , tekoi , kasneje krvavo sl uzasti , tevil no
ampak majhne kolii ne (l ano i ztrebljanje);
nezdravljena bol ezen traja povpreno 7 dni ;
zapl eti :hi ponatri emi ja, toksi ni megakol on,
perforacija, nevrol oki si mptomi najpogosteji
zunajrevesni znaki , bakteri emi ja redko, lahko
(redko) hemol i ti no-uremi ni si ndrom ali
Rei terjev s.
Za nastanek bolezni potrebno zaui ti veliko tevilo organizmov
(ve kot 10
4
)
Inkubaci ja: 1-7 dni, i zloanje bacilov 2-3 tedne po preboleli
okubi
*C.Jenjuni, C.Coli => enterokolitis, l ahko hemoragi ni ali
nehemoragi ni ; i ztrebki so kaasti , tekoi , obil ni , s
pri mesjo sl uzi i n krvi , l ahko nekaj do ve kot 10 /dan; 90%
bol ni kov i ma koli ke i n vroi no, 30% bruha, vel i kokrat
prisotne tudi spl one teave (utrujenost, gl avobol ,...);
bol ezen traja povpreno 1-7dni , lahko podaljan potek, v
10% se bol ezen ponovi ; redko bakteri emi ja i n
zunajrevesna vnetja (moen zapl et je tudi GBS)
*C.fetus => pr edvsem pri pri bol ni ki h z oslabljeno
i munostjo, starostni ki h,...; prehaja v kri i n povroa
sistemske (vroi na, glavobol , dri ska,...) ali ari ne okube
(artri tis, pl juni absces,...)
Za okubo vel i ko bacil ov!
Inkubacija 12ur -3dni
-Vei na okub brez si mptomov ali l e
blaga driska
-Hude obl i ke se zanej nagl o, obil ni
tekoi i ztrebki (dehi dracija!), pogosto
prisotno tudi bruhanje i n bol ei kri v
mi i cah (ne pa v trebuhu), TT
normal na ali subnormal na, motnje
srnega ri tma (zaradi hi poK), smrt v 1-
2 dneh e ne zdravimo pravilno!!!
Inkubacija:16-36 ur (lahko dlje)
-Okuba lahko brez si mptomov
-V 60% akutni enterokolitis (vi soka TT,
hude bol ei ne v trebuhu, gal vobol ,
driska; i ztrebki so tekoi s pri mesjo krvi
i n/ali sl uzi ; povpreno 9 dni ; otroci
<5l et)
-Lahko vnetje mezenteri ni h bezgavk
(posnema apendi ci ti s kli nino ni
mogoe l oi ti ; stareji otroci , odrasli )
-Redko fari ngi tis ali sepsa i n
zunajrevesna vnetna aria
-Zapl eti : artral gi je i n artri tisi , nodozni
eri tem
Blato: levkoci ti , velikokrat kri in sluz, koprokul tura
(vzorec je potrebno v 2 urah cepiti na gojie!), PCR
Levkoci ti v blatu; osami tev bacilov i z blata ali krvi , na voljo tudi 2
hi tra testa (Gen-probe, lateks-aglutinacija)
Mikroskopski prikaz ni levkoci tov v blatu,
osami tev i z blata, indi rektna
imunoflorescenca, PCR
Osami tev bacila iz i ztrebkov, krvi ,
mezenter. bezgavk
AB zdravl jenje skraja trajanje bol ezni i n as
i zl oanja i gel ;
TPM-SMX (160-800mg/12ur, otroci 5-
25mg/kg/12ur, 3-5 dni ); odporni sevi =>
ki nol oni : ci profl oksaci n 500mg/12ur ali
norfl oksaci n 400mg/12 ur ali ofl oksaci n
300mg/12ur (za otroke <8l et => ne ki nol oni ker
pokodujejo hrustanec; cefal ospori ni 3.gen :
cefi ksi m, ceftri akson, cefotaksi m)
AB pri : vi soka vroi na, hemoragi ni enterokoli tis, ve kot 8
i ztrebljanj /dan, bol ezen se slaba, traja ve kot en teden
Zdravil o i zbi re: eri tromi ci n (250 mg p.o. 4x/dan, otroci 30-
50 mg/kg/dan, 5-7dni )
Al ternati va: ci profl oksaci n (500 mg p.o. 2x/dan, 5-7dni )
Sistemske okube eri tromi ci n
Endovaskul arne okube gentami ci n ali ampicili n ali
cefal ospori ni 3.gen, 4 tedne
Meni ngi tis kl oramfeni kol ali cefal ospori ni 3.gen, 2-3
tedne
Rehi dracijja!!!
AB skrajajo trajanje bol ezni i n
vol umen i ztrebkov za pol ovico.
AB i zbi re: tertraci kli n (1-2g/dan, 3 dni ),
doksi ci kli n (1x300mg);
Tetraci kl i ni ne noseni cam i n otrokom
(deformacija kosti !)
otrokom <7l et: TMP-SMX, eri tromi ci n;
nosenicam eri tromici n
*Enterokol i tis zdravi mo l e
si mptomatsko, AB NE skrajajo trajanja
bol ezni i n i zl oanja bakterij
*Invazi vne obli ke, sepsa, vnetje
mezenteri ni h bezgavk: doksi ci kli n +
ami nogl i kozi di ali TMP-SMX ali ki nol oni

Najpogosteje: Salmonela, Shigela, Kampilobakter, ostale pomembne E.coli, Vibrio parahem., jersinija
Driske, ki jih povzroa E.Coli
ETEC (enterotoksigeni sevi)
Izloa TL (podoben
kolerinemu) in TS toksin
(aktivira gvanilat ciklazo,
poveano izloanje vode)
EHEC (enterohemoragini)
Pritrditev na revesno
sluznico, znailne
spremembe; izloa tudi
verotoksin (podoben iga t.)
EIEC (enteroinvazivni)
Vdirajo v revesno
sluznico, povzroajo
propad celic => vnetje,
razjede
EPEC (enteropatogeni)
Pritrditev na revesno
epitelijsko c., uniijo
etkast obrobek
EAEC (enteroagregativni)
Uniijo enterocite, izloajo
TS in citotoksini toksin
Znailnosti, prenos:
Deel e v razvoju, zlasti
majhni otroci ,
najpomembneji
povzroi telj potoval ni h
drisk!
Goveje, ml eto meso,
moen tudi prenos s
l oveka na l oveka;
posami ni pri meri ali
epi demi je; zl asti otroci
<5l et; pol etni
Posami ne i n
epi demi ne driske v
J.Evropi , ZDA,
Tajska
Otroci do 3l et Otroci v deel ah v
razvoju (J.Ameri ka,
JV.Azi ja, Indija),
potoval ne dri ske
Klinina slika:
Inkubacija: 1-2dni
Nehemoragini
enterokolitis; pri
otroci h se lahko kae
zel o burno z drisko
(tekoa, brez sl uzi ali
krvi ), bruhanjem,
vroi no; odrasli
navadno ni majo
vroi ne, i maj o pa
drisko i n bol ei ne v
trebuhu; traja 3-5 dni
Povzroa razli ne
kli ni ne si ndrome
(razli no hud potek):
*Nehemoragini ali
hemoragini
enterokolitis pogosti
so predromi (krevi te
trebune bol ei ne,
kratkotrajna T), se
postopoma stopnjuje v
drisko (krvava,
bol ei ne), traja
povpreno 1 teden
*Hemol i ti ni uremi ni
si ndrom (HUS) kae
se s hemol i ti no
anemi jo i n odpovedjo
l edvic
*Asi mptomatsko
bacil onotvo
*revesni i n
zunajrevesni zapl eti
Akutni
enterokolitis, ki
poteka z vroi no,
krevi ti mi
bol ei nami v
trebuhu, di arejami
(i ztrebki so tekoi , s
pri mesjo sl uzi ,
redko tudi krvi ),
lahko tudi
bruhanje, traja
vei noma teden al i
dva
Driska (vodena, brez
pri mesi sl uzi ali krvi );
navadno traja 5-15
dni , kroni na 1 mesec
al i ve
Bruhanje + driska
(vodena, vasi h
krvava), vei noma se
razvi je dehi dracija
Zdravljenje:
Si mptomati no; AB
skrajajo trajanje
bol ezni , TMP-SMX
(otroci ) al i ki nol oni
(odrasli ), vel i ko bakterij
je odporni h
Si mptomati no;
zdravl jenja z AB,
anti peri stal ti ki ali
narkoti ki ne
pri poroajo
Si mptomati no; AB
skrajajo bol ezen,
TMP-SMX (otroci )
al i ki nol oni (odrasli )
Si mptomati no; AB
skrajajo bol ezen,
TMP-SMX (otroci ) ali
ki nol oni (odrasli )
Si mptomati no; ni
znano ali so AB kori stni
Diagnoza: osami tev i n i denti fi kacija ali serol oko (porast spec.proti tel es), zamudno!; natanna, hi tra, obutlji va metoda PCR


Salmoneloza
S.typhimurium=
neprilagojene (netifusne);
prenos F-O in z mesom okuenih
ivali, predvsem piancev, jajci
S.typhi, S.paratyphi A, B, C = na
loveka prilagojene (tifusne); prenos F-O
Inkubaci ja 6-48 ur
Po preboleli driski bolniki e
1 mesec izloajo salmonele z
blatom
Inkubaci ja 1-3 tedni

Akutni enterokolitis
(hemoragi ni ali
nehemoragi ni , bl aga ali
huda obli ka): nagel
zaetek s slabostjo,
bol ei nami v trebuhu,
drisko; i ztrebek na
zaetku kaast, nato
teko, l ahko pri meana
sl uz i n kri , lahko vi soka
vroi na, bol ei ne v
mi i cah, glavobol ; traja 2-
5 dni ; smrtnost 1%
Trebuni tifus in paratifus: poasen
zaetek z gavobol om, utrujenostjo,
bol ei nami v mi icah, postopno
naraujoa vroi na, lahko se
pojavi slabost, po dveh tedni h na
koi rozeol e (2-4mm redekaste
papul ozne spremembe, na pri tisk
zbl edijo, v nekaj dneh i zgi nejo), v
tretjem tednu se pojavi driska, pri
10% bol ni kov tudi nevropsi hoti ni
znaki (psi hoze, zmedenost,...), v
etrtem tednu stanje postopoma
i zbol juje; smrtnost 1%;
Zapl eti : spremembe v sr. miici /
okvara jeter/ zavora kost. mozga
(zaradi toksemije), predrtje
revesne stene (zaradi l okal ni h
revesnii h sprememb),...

Mi kroskopski pregl ed
blata (nevtofi lci , lahko
eri troci ti ), osami tev bacila
i z i ztrebka
Krvna sli ka (l evkopeni ja brez
eozi nofil cev), osami tev i z krvi ,
i ztrebkov, uri na, rozeol , kostnega
mozga
Zdravljenje:
e brez zapl etov NE
zdravi mo z AB (ne skraja
trajanja bol ezni , ne
odpravi bacil onotva);
osebam, ki i majo veje
tveganje za huji potek
damo TMP-SMX ali
ki nol one ali ceftriakson
(p.o. ali i .v. 5 do 7 dni )
Ci profl oksaci n (500mg 2x/dan,
10dni ; e je sev odporen viji
odmer ek!) al i ceftri akson (2g/dan
i v, 10-14 dni ; za nosenice i n
otroke (ni ji odmerek!); pri hudi h
obli kah z zmedenostjo/ okom
dodaj deksametazon
*Bakteri emi ja z zunajrevesni mi vnetni mi znaki ali brez
ki nol oni ali cefal ospori ni 3.gen 7-14 dni ; endovaskul arne okube
betal aktam.AB 6 tednov i v; druge zunajrevesne okube
ki nol oni , cefal ospori ni 3.gen, ampi cili n, TMP-SMX
*Bacil onotvo amoksi cili n ali TMP-SMX 6 tednov
CLOSTRIDIUM DIFFICILE CLOSTRIDIUM PERFRINGENS BACILLUS CEREUS STAFILOKOK AUREUS
G
+
anaerob, sporogen (zelo doporne spore, preivijo tudi 5
mesecev in ve); tvori TL toksin A (pokoduje celini
mikroskelet, povea se izloanje vode v lumen, nastane
vnetjein hemoragine nekroze v revesni sluznici) in
citotoksin B (povzroa propad celic in nabiranje celinih
ostankov kot psevdomembrane); del normalne flore
(predvsem dojenki) ostala revesna flora njegov toksin
razgradi
G
+
anaerob, sporogen; tudi del normalne revesne flore;
glede na toksin, ki ga tvori je klasificiran v tipe A F; Tipi
A, C, D tvorijo enterotoksine => enterotoksin se vee v
revesnih resicah in povzroi od Ca ionov odvisno
spremembo v prepustnostnosti sluznice s posledino
izgubo nizkomolekularnih metabolitov in ionov, ima pa
tudi citotoksini uinek ter povzroa vnetje
G
+
aerob, sporogen; tvori TL toksin
(povzroa drisko) in TS toksin (povzroa
bruhanje), izdeluje pa tudi fosfolipazo C,
hemolizine, citolizin, lectinazo, proteazo,
betalaktamazo
Zastrupitev s hrano povzroajo enterotoksini,
ki jih tvori koagulazno neg. S.Aureus;
enterotoksinov je 5 (A-E), vi so TS; toksin
stimulira center za bruhanje v CS, centralno
vzdraenje n.vagusa pa povea peristaltiko, pri
doloeni koncentraciji lahko aktivira skupine T-
limfocitov , da ti sproajo citokine in
povzroijo hude sistemske uinke.
Izvor okube je l ahko bol ni k, baci l onosec ali
kontami niran predmet; anti bi oti ki , tevil ni
ci tostati ki spremeni jo revesno fl oro i n
omogoi jo razrast C.di ffici l e;
Pogosteje obol evajo stareji i n i zrpani bol ni ki ,
po operaci jah; HIV ni dejavni k tveganja; l ahko
povzroi dri sko tudi pri navi dez zdravemu
katerekol i starosti
Izvor okube je meso (predvsem govedi na,
tudi perutni na) - meso se kontami ni ra med
zakol om, spore prei vijo kuhanje i n ko T pade
se i z nji h razvijejo bakterije
Zastrupi tve se pojavljajo povsod po svetu.
Izvor okube so razli na i vila
(predvsem monate jedi ri ,
testeni ne, krompi rjev pire, pa
tudi ml eni i n mesni i zdel ki ,
jajne jedi , zel enjava,...)
Izvor okube je hrana, ki jo med
pri pravljanjem okui l ovek (40%
zdravi h odrasli h je bacil onoscev)
Obol enje se pogosto pojavla
epi demi no, zl asti pol eti .
Povzroa razli ne spremembe: l e kol oni zacija,
enterokol i tis, v najhuji obli ki
psevdomembrane. Si mptomi se navadno
pojavijo 5 do 10 dni po zaetku AB zdravl jenja,
lahko pa e prvi dan ali po prenehanju terapi je;
tekoi i ztrebki , redko pri meana sl uz ali kri ,
koli ke predvsem v hi pogastriju, pogosto
vroi na, navzea, anoreksija; povpreno traja 10-
12 dni ;
Za pojav bol ezni je potrebno zaui ti 10
8

bacil ov.
Inkubacija 7-15 ur.
Nenaden zaetek z dri sko i n koli kami ; i ztrebki
tekoi , brez krvi ali sl uzi ; v vei ni pri merov
traja 6-24 ur.
Bol ezen se kae z 2 kl i ni ni ma
sli kama:
*Obl i ka za bruhanjem
i nkubacija 1-6 ur, hi ter zaetek s
sl abostjo i n bruhanjem, traja 9-
24 ur
*Di areal na bol ezen -
i nkubacijska 10-12 ur, nagel
zaetek z bol ei nami v trebuhu
i n drisko (tekoe bl ato), traja 12-
24 ur, lahko tudi dlje
Inkubacija 2-6 ur
Nenaden zaetek bol ezni s slabostjo,
bruhanjem (na vsaki h 15-30 mi nut),
drisko, spreml jajo tudi bol ei ne v
trebuhu, sli njenje, glavobol , vroi ne
vei noma ni ; traja nekaj ur, najve 1-
2 dni .
Na C. Di ffi cil e posumi mo pri :
-vsakem bol ni ku z dri sko, ki je v zadnji h 2
meseci h prejemal AB
-pri vseh bol ni ki h, pri kateri h se pojavi diareja
72 ur po sprejemu v bol ninico
Najdba PMC pomeni potrdi tev diagnoze
(znail ne spremembe), medtem ko odsotnost
PMC ne i zkl uuje di agnoze
Poskuamo osami ti bacil , dokazati pri sotnost
toksi na (potrebno l oi ti toksi gene seve od
nepatogeni h), ELISA, l ateks test za gokaz Ag
Posumi mo ko zboli ve ljudi , ki so ui vali isto
hrano, predvsem mesne juhe ali meso, ki je
bil o pri pravljeno e ve ur poprej.
Dokaz bacil a v ostanki h hrane ali bl atu
bol ni ka, dokaz enterotoksi na v i vili h
Dokaz bacil a v blatu (>10
5

kol oni /1g i ztrebka, ker ga
pogosto najdemo tudi pri
zdravi h l judeh), dokaz toksi nov
Sum pri istoasnem pojavu pri ve
osebah, ki so ui val e isto hrano,
kratka i nkubacija, nenaden zaetek,
kratko trajanje bol ezni .
Potrdi mo z dokazom stafil okoknega
enterotoksi na i n/ ali najmanj 10
5

kol onij stafil okokov /1g hrane.
Uki ni tev AB zdravljenja, nadomeanje tekoi n,
v huji h pri meri h metroni dazol (odrasli
250mg/6ur, otroci 30mg/kg/6ur, 10 dni );
vankomi ci ne ne predpi sujemo e je l e mogoe,
ne anti peristal ti kov, pri ponovi tvah e
pri poroenemu zdravl jenju dodamo e
kvasovke Saccharomyces boulardii
Si mptomatsko. Si mpotmatsko. Si mptomatsko.

ROTAVIRUS ADENOVIRUS KALICIVIRUS NORWALK VIRUS ASTROVIRUS
Rotavirus A in B (druina Reoviridae) = dvojnovijana RNA,
brez ovojnice, tridelna kapsida, odporni proti obiajnim
razkuilom, tudi proti kloriranju (uniijo jih fenoli, alkoholi,
nekatere kisline), preivijo v vodi in na rokah,...
Nastanek diareje pozroijo po 3 mehanizmih:
1. Zmanjajo koliina disaharidaz sukraze, laktaze in
maltaze v resicah (osmotska d.)
2. Zviajo znotrajcelini Ca, pride do izloanja kloridov in
posledino Na in vode (sekret.d.)
3. Propad okuenih enterocitov
Adenovirus 40 in 41 (druina
Adenoviridae) = linearna
dvojnovijana DNA;
Patogeneza adenovirusnih disk ni
znana.
Kalicivirus (druina
Caliciviridae) = enovijana
pozitivno polarna RNA
Norwalk virus (iz druine Caliciviridae)
= enovijana pozitivno polarna RNA;
odporen proti toploti, organskim
opilom, kislinam
Astrovirusi (iz druine Astroviridae) =
linearna pozitivno polarna
enoviutljivijana RNA; obutljivi za 70-
90%etanol, T 60C jih unii v 10
minutah; patogeneza drisk ni znana
Prenos, epidemioloke znailnosti:
1. mesto med vi rusni mi povzroi telji akutnega
enteri tisa i n med najpogosteji mi na spl ono.
F-O prenos (posredno, neposredno);
Zel o kuna bol ezen i nfekci jski odmerek 10
2

vi rusni h delcev (najve vi rus se i zl oa 4.-7. dan);
Predvsem otroci 6-24 mesecev; pogosti
povzroi telji bol ni nini h epi demi j, potoval ni h
drisk, najve obol enj pozi mi
2. najpogosteji
povzroi telj drisk med
vi rusi .
F-O prenos (neposredno)
Predvsem otroci do 2 l et,
redko odrasli , sporadino
al i epi demi no, tudi
bol nini ne epi demi je.
Najve obol enj pri
otroci h, tudi
bol nini ne okube
Obol evajo osebe vseh
starosti , v vseh meseci h l eta,
lahko povzroa bol nini ne
okube
F-O prenos (posredno i n
neposredno)
Predvsem otroci do 7.l eta,
lahko pa tudi ordasli ; najve
pozno jeseni , pozi mi i n
spomladi ; sporadi no ali
epi demi no, tudi bol nini ne
epi demi je
Klinino:
Inkubacija: 2-3dni ; okuba lahko poteka:
*Asi mptomatsko (zl asti novorojenki i n
dojenki , lahko tudi pri odrasli h)
*Akutni gastroenteri tis (najpogsteje; od bl age
do najhuje obli ke; driska, bruhanje, vroi na,
dehi draci ja; i ztrebki so tekoi , brez pri mesi krvi
al i sl uzi , kar nekaj bol ni kov i ma na zaetku
znake prehl ada; traja povpreno 1 teden)
*Kroni ni enteri tis (pri bol ni ki h z motnjami v
i munskem odzi vu; pri de do viremi je; traja
tedne ali mesece)
Inkubacija: 3-10 dni
Akutno di areal no obol enje
(podobno kot pri
rotavirusi h l e bl aje)
vodil ni znak je vodena
driska, vei na tudi bruha,
vasi h nekoli ko povi ana
TT i n prehl adni znaki
Okuba se pojavlja v
dveh obl i ka:
*Posnema rotavi rusno
bol ezen (di areja,
bruhanje, vroi na,
vasi h prehladni znaki )
*Posnema epi demi no
bol ezen, ki jo povzroa
Norwal k (redkeje;
odrasli )
Inkubacija: 1-2 dni
Bol ezen se zane nenadno,
vodil ni znaki driska, bruhanje,
bol ei ne v trebuhu, vroi na,
i ztrebki so tekoi , brez
pri mesi krvi ali sl uzi , lahko
spremljajo bol ei ne v mi isah,
utrujenost, gl avobol , traja 2-3
dni
Inkubacija: 1-1,5 dni Pol ovica
okub asi mptomatski h
Kli ni na sl i ka podobna
rotavirusni dri ski , l e blaja,
vodil ni znak tekoa driska,
redko vroi na, bruhanje,
bol ei ne v trebuhu, dehi dracija;
traja 1-5dni
Diagnoza: Dokaz virusni h del cev v i ztrebki h ali
pozi ti vni serol oki odgovor na anti gen med
okubo; metode za iskanje virusa: i munska
el ektronska mi kroskopija, el ektroforeza del ov
RNA, goji tev v kul turi , dokazovanje Ag z
i munofl orescenco / radi oi munskm testom /
enci msko-i munski m testom, ol i gonukl eoti dne
sonde, test l ateksne agl uti nacije, reverzna
transkri ptna PCR, dokazovanje RNA hi bri di zacije
z oznaeni mi sondami
Enake metode kot za
rotavirusne okube!
Ektronsko
mi kroskopski pri kaz
vi rusa, dokaz
vi rusovega anti gena z
enci msko-i munski m
testom z
monokl onski mi
proti tel esi . Lahko tudi
RT-PCR.
Ektronsko mi kroskopski pri kaz
vi rusa, dokaz virusovega
anti gena z enci msko-
i munski m testom z
monokl onski mi proti tel esi .
Lahko tudi RT-PCR.
Serol oko: porast ti tra spec.
proti tel es v 2 serumi h (RIA,
ELISA, RVK)
Ni diagnosti ni h metod, ki bi ji h
uporabljali ruti nsko (ker je
bol ezen l ahka, se pozdravi sama
ni potrebe po nji h)
Zdravljenje: Si mptomatsko; otrokom z motnjami
v i munskem sistemu l ahko damo rotavi rus
speci fine i munogl obuli ne.
Prepreujemo predvsem s pravil ni m
umi vanjem rok i n, varni m odstranjevanjem
fekalij ; cepi vo?
Si mptomatsko.
e ne znamo ui nkovi to
prepreevati .
Si mptomatsko.
Prepreevanje je teko;
natanno i n dosl edno
umi vanje rok ter
dosl edna osebna
hi gi ena.
Si mptomatsko.
Prepreujemo z natanni m i n
dosl edni m umi vanjem rok ter
pravil no topl otno obdel avo
i vil .
Zdravl jenje ni potrebno,
dehi draci ja je lahka ORS.
Prepreujemo z natanni m i n
dosl edni m umi vanjem rok ter
dosl edno osebno hi gi eno.
KRIPTOSPORIDIOZA GIARDIOZA AMEBOZA
Cryptosporidium parvum = kokcidijski zajedvec iz debla
Apicomplexa; okuimo se z oocistami, v epiteliju
revesnih celic se iz oocist sproajo sporozoiti, ki se
2x nespolno delijo, sledi spolno razmnoevanje
(gametogonija) nastanejo oociste, nekatere se
izloijo, druge pa ponovno vdrejo v revesni epitelij
(avtoinfekcija).
Pogost povzroitelj ker: velik epidemioloki rezervoar,
nizek infekcijski odmerek (dovolj e 10 oocist),
odporen proti zdravilom in razkuilom
Giardia intestinalis = Giardia Lamblia = bikar; okuimo
se s cistami skozi usta, v elodcu se iz cist sprostijo
trofozoiti, ki se naselijo v dvanajstniku in se
tazmnoujejo z dvojno delitvijo; driska verjetno
nastane zaradi pokodb etskastega obrobka, vdora v
sluznico, nastanka vnetnega infiltrata, ki povzroi
izloanje tekoine in elektrolitov ter mehanine ovire
(zajedavec fizino ovira absorpcijo hranil)
Za okuno zadoa 10-10
2
cist.
Entamoeba histolytica; lovek se okui s cistami, iz katereih se razvijejo trofozoiti, ki kolonizirajo debelo revo
(najbolj prizadeta cekum in aecendetni kolon); temeljni patogeni uinek je raztapljanje tiva v revesni sluznici
nastanejo razjede, v drugih tkivih pa nekroze, podobne abscesom; lahko vdre v kri in se raziti na druuge organe
(srce, mogani, vranica)
Prenos, epidemioloke znailnosti:
Prenos neposredno s sti kom z i ztebki
(l oveka ali i vali ) ter posredno s
kontami nirani mi i vili , vodo.
Ve obol enj pri ml adi h v topli h vlani h
meseci h; sporadino ali epi demi no; tudi
bol nini ne okube i n potoval ne dri ske
F-O prenos, s l oveka na l oveka
(neposredno ali posredno).
V Sl o najbolj razi rjena zajedavska diareal na
bol ezen!
F-O prenos (posredno i n neposredno, zl asti kontami ni rana i vil a i n voda!)
Razi rjena po vsem svet, zl asti nerazvi te drave, okube posami no i n epi demi no,
potoval na driska
Klinino:
Inkubacija: 1-2 tedna
Okuba poteka l ahko asi mptomatso, kot
akutna ali kot kroni na di areal na bol ezen
Driska (odvajanje 5-10x/dan, i ztrebki so
obil ni , tekoi ), spremljajo bol ei ne i n kri v
trebuhu, vroi na, slabost, bruhanje,
utrujenost, bol ei ne v mi i cah; mi ne sama,
traja nekaj dni do 2 tedna; pri bol ni ki h z
napredoval no HIV okubo (CD<100) l ahko
zel o hud i n podaljan potek, pogosto tudi
vnetje di hal , ol ni ka, trebune sli navke
Inkubacija: 1-2 tedna
Okuba lahko poteka asi mptomatsko
(najpogosteje), akutna ali kroni na
diareal na bol ezen; vodi l ni kli ni ni znak je
driska (obil ni , tekoi , kaasti i ztrebki s
posebni m vonjem), l ahko koli ke, slabost,
bruhanje, utrujenost, vasi h vroi na;
povpreno 10 dni
Na huji potek okube vpl i vajo: motnje
i munskega odzi va, zmanjana kisl ost
el odnega soka, hi po- i n
agamagl obuli nemija, nedohranjenost
*Asi mptomatska okuba (v vei ni pri merov; v serumu speci fina proti tel esa)
*Nei nvazi van ameboza s si mptomi (trofozi ti vdrejo v reves.sl uz. - majhne razjede =>
bol i ne v trebuhu, dri ska (i zmenjuje z zaprtjem), i ztrebki kaasti , smrdei , s pri mesjo krvi )
*Akutna revesna ameboza (amebna di zenteri ja; najpogosteja bol ezen; vei noma
poasen zaetek, kaasti tekoi i ztrebki s pri mesjo krvi +sl uzi , kri i n bol ei ne v trebuhu, ki
je napet; l ahko predrtje zaradi razjed i n posl edino peri toni tis, redkeje megakol on)
*Ful mi nantni koli tis (redek; hi ter i n hud potek vi soka vroi na, krvava driska, koli ke, v
75% predrtje revesne stene, vi soka smrtnost)
*Amebom (granulacijski psevdotumor revesne stene, 1 ali ve, bol ni ki i majo dri sko, ki se
i zmenjuje z zaprtjem, bol ei ne v trebuhu, meteori zem)
*Kroni ni nedi zenteri ni koli tis (driske, ki se obasno ponavljajo, kol i ke, flatul enca,
hujanje; traja tudi l eto dni )
*Peri anal na razjeda (ul zerozna ali kondil omatozna sprememba ob anusu, poasi se vea,
bol ea, i zl oa sl uz, gnoj, kri .
*Amebni jetrni absces (lahko hkrati s koli tisom, vei noma pa bol ni ki niso prebol eli
kli ni no oi tne revesne okube; pogosteje odrasli moki ; nenaden zaetek z vroi no,
bol ei nami v predel u jeter)
*Amebni abscesi v drugi h organov (redko; razi ri tev i z jeter, redkeje pri marno i z revesja;
pljua, peri kard, mogani )
Diagnoza:
Identi fi kacija oocist v i ztrebku, revesnem
bi optinem vzorcu ali tki vni h tekoi nah,
di rektna i munofl uorescenca, dokazovanje
Ag z ELISA
Pomi sli ti pri driskah 10 ali ve dni , zlasti
turisti i z endemski h obmoij, otroci v vrtci h
Dokaz cist v bal tu oz. trofozoi tov v
duodenal nem soku (enci msko-i munska
metoda, monokl onska proti tel esa)
Pomi sli ti pri vsakem bol ni ku, ki i ma dalj asa trajajo hemoragi ni koli tis
Rektoskopska preiskava => znail ne spremembe na sl uzni ci (razjede, krvavi tve,...)
Pri kaz trofozi ta ali ciste v bl atu, gojenje na razni h gojii h, dokazovanje Ag v bl atu,
dokazovanje trofozi tov z monokol nski mi proti tel esi
Jetrni absces RTG, UZ
Zdravljenje:
Si mptomatsko; pri hudem poteku (motnje
i munskega sistemu) paromomi ci n.
Prepreujemo z i stoo, osebno hi gi eno,
pravil no pri pravo hrane (natanno pranje
zel enjave i n sadja) i n prekuhavanjem vode.
Zdravl jenje vei noma ni potrebno, pri
si mptomati ni bol ezni skraja potek, omi li
si mptome; zdravil o i zbora so ni tro-i mi dazoli
(1 odmerek ti ni dazola ali orni dazol a)
Prepreevanje: oskrba z zdravo pi tno vodo,
osebna hi gi ena
Zdravi mo vse (ti ste z i n brez si mptomov), nobeno zdravi l o ni 100% ui nkovi to
Kontkatni (del ujejo v svetli ni revesja): dil oksani d furoat, paromomi ci n, i odokvi nol
Tki vni ambeci di (ui nkovi ti v revesni steni i n v zunajrevesni h ari i h): tetraci kli ni i n
eri tromi ci n (revesna stena); kl oroki n (jetra); metroni dazol , ti ni dazol , emeti n hi drokl ori d,
dehi droemeti n (vsa tki va)
Prepreevanje: pi tna voda, sani tarno-hi gi enka uredi tev, prenje i n prekuhavanje hrane