1

. -
2
RAZVOJ NA VRABOTENITE
Razvojot na vrabotenite treba da se
razlikuva od obukata.
Vo prviot slu~aj vrabotenite preku
tradicionalni obrazovni programi, procenka
na razvojniot potencijal, steknuvawe na
rabotno iskustvo i socijalna interakcija se
pripremaat za idnite potrebi na sega{nite
ili/i novi rabotni zada~i.
3

Vo drugiot slu~aj vrabotenite se pripremaat
isklu~ivo za kvalitetno izvr{uvawe na
sega{nite rabotni zada~i. Sostaven element
na razvojot na vrabotenite e i razvojot i
upravuvaweto so karierata na vrabotenite.


4
DEFINIRAWE NA RAZVOJOT NA
VRABOTENITE
Razvojot na vrabotenite e kontinuiran
proces, koj vklu~uva formalno obrazovanie,
rabotno iskustvo, odnosi so drugi lu|e i ocenka
na li~nosta i sposobnosta koja ovozmo`uva
vraboteniot da se pripremi za idnite rabotni
zada~i.
Razvojot e orientiran na idninata, vklu~uva
u~ewe koe ne mora da bide vo nikakva vrska
so sega{nata rabota na vraboteniot.

5
Obukata se odnesuva na osposobuvawe na
vraboteniot da gi obavuva sega{nite rabotni
zada~i, dodeka pak razvojot na vrabotenite
se odnesuva na osposobuvawe na
vrabotenite za obavuvawe na idnite rabotni
zada~i, za rabota na drugi rabotni mesta, pa
i za rabotni mesta koi seu{te ne postojat.

6
Taka, niz procesot na razvoj vrabotenite se
prodgotvuvaat za promeni na svoite sega{ni
rabotni mesta koi se rezultat na tehnolo{kite
promeni ili vkusovite na potro{uva~ite.
Zatoa obukata e obvrzuva~ka za site
vraboteni, dodeka razvojot glavno e povrzan
za vrabotenite koi imaat potencijal za
menaxerskite pozicii.

7
Sekako, kolku pogolemo strategisko
zna~ewe se dava na obukata vo edna
organizacija, toa e pote{ko da se podvle~e
jasna granica pome|u obukata i razvojot na
vrabotenite.
abela gi ` osnovnite
razliki pome|u obukata i razvojot na
vrabotenite:

8
Razliki pome|u obukata i razvojot na vrabotenite
Karakteristiki Obuka na
vrabotenite
Razvoj na
Vrabotenite
Vremenska
Organizacija
Sega{nost Idnina
Upotreba na rabotno
Iskustvo
Niska Visoka
Cel Priprema za
sega{nata rabota
Priprema za
Promeni
U~estvo na
rabotenite
Zadol`itelno Dobrovolno
9
Procesot na planirawe na razvojot na
vrabotenite vklu~uva identifikuvawe na
razvojnite potrebi na vrabotenite, izbor na
razvojnite celi, definirawe na aktivnosti
neophodni da se ostvarat postavenite celi,
definirawe na kvantitavni indikatori na
progresot vo ostvaruvawe na celite i
formulirawe na vremenski raspored na
aktivnosti.

10
Ulogata na rakovoditelite e:
- da im pomognat na vrabotenite vo
procesot na ocenuvawe na nivnite
sposobnosti i slabosti, interesirawa i
aspiracija,
-definirawe na razvojnite celi, indikatori na
merewe na progresot,
-da obezbedat uslovi za razvoj i
-kontinuirano da go ocenuvaat progresot na
vrabotenite so po~ituvawe na definiranite
vremenski rokovi.

11
Me|utoa, praksata poka`uva deka procesot na
razvoj na vrabotenite naj~esto e rezultat na
inacijativa od strana na vrabotenite, ako razvojniot
pristap e baziran na individialnite potrebi i celi.
Lojalnosta i posvetenosta na vrabotenite e vo
direktna vrska so na~inot na koj nivnite
rakovoditeli se odnesuvaat kon niv.
Zatoa e neophodno menaxerite da bidat sposobni
da gi identifikuvaat vrabotenite so potencijal za
razvoj i napreduvawe i da im go poka`at toa pred
tie nezadovolni ja napu{tat organizacijata.

12
Preku razvojot na vrabotenite se zadr`uvaat
kvalitetnite lu|e, se ostvaruvaat i
unapreduvaat kvalitetite i konkurencijata i se
vgraduva fleksibilnost vo organizaciskiot
dizajn na na~in potreben za funkcionirawe
na organizacijata.

13

Vo razvojot na vrabotenite se koristat dve
osnovni strategii.
Prvata strategija podrazbira razvoj samo na
visokite nivoa na menaxmentot: top
menaxeri, visoki menaxeri i vraboteni so
izrazito visoki razvojni potencijali. Srednite
menaxeri, najodgovorni za motivacija i
nagraduvawe na vrabotenite, vo ovoj pristap
ostanuvaat isklu~eni.

14
Vtorata strategija gi opfa}a site vo pristapot,
ako se podrazbira deka vo procesot na
razvoj se vklu~eni site vraboteni- niz
posetuvawe na kursevi vo sklop na odreden
individualen buxet koj na sekoj vraboten mu
stoi na raspolagawe.

15
Iako se ~ini deka vtorata strategija e
popravedna, bidej}i se dava {ansa za razvoj
na site vraboteni, so ograni~uvawe na
sredstvata voglavno se sveduva so
odr`uvawe na formalni kursevi za
vrabotenite, {to e sosema sprotivno na
preporakite na teorijata za u~ewe na
vozrasnite, koja naglasuva deka vozrasnite
sakaat da u~at niz interakcija i deka se
daleku pomotivirani za u~ewe koga imaat
pravo na izbor na programite i na~inot na
u~ewe.

16

Zatoa najefikasnata strategija za u~ewe
treba da vklu~uva individualizacija na
pristapot na razvoj, davawe na vrabotenite
mo`nost za izbor na celite, na~in na razvoj i
kontinuirana podr{ka od neposrednite
rakovoditeli. Poslednive godini se pogolem e
brojot na kompanii koi vo razvojot na
vrabotenite koristat elektronsko u~ewe.

17
Edna od kompaniite koja vovela vakov
pristap na razvoj na vrabotenite e i IBM,
kade modelot na u~ewe vklu~uva ~etiri
nivoa:
Na menaxerite im se ovozmo`uvaat
informacii za naj~estite menaxerski poimi,
koi{to elektronski se lesno dostapni;


18
Menaxerite se uklu~uvaat onlajn vo
re{avawe na studiite za slu~ai vo koi aktivno
u~estvuvaat vo elektronska komunikacija so
ostanatite u~esnici i dobivaat povratna
informacija za svoite predlozi;
Onlajn diskusijata za problemite ili pra{awata
za mentorite, kolegite i sli~no;
Petodnevni rabotilnici vo specijalizirani
u~ilnici so cel da se testira dotoga{noto
u~ewe i ocenka na progresot.


19
Vo razvojot na vrabotenite vo praksa se
koristat ~etiri pristapi: 1.tradicionalni
obrazovni programi, 2.ocenuvawe na
razvojnite potencijali na vrabotenite,
3.rabotno iskustvo i
4.me|u~ove~ki odnosi.

20

TRADICIONALNI OBLICI NA
OBRAZOVANIE
Tradicionalnite oblici na obrazovanie gi
vklu~uvaat formalnite obrazovni programi,
kako {to se kursevite i programite dizajnirani
za specijalni potrebi na konkretni
organizacii: kratki kursevi koi gi odr`uvaat
profesionalni treneri, MVa programi,
univerzitetski programi i sli~no.

21

Formalnite obrazovni programi obi~no
gi vklu~uvaat predavawata od strana na
stru~waci od razli~ni oblasti na biznisot,
studirawe na slu~ai i simulacii, sostanoci so
potro{uva~ite.

22
Razli~ni programi na obrazovanie su{tinski
zna~at deka vrabotenite moraat da u~at.
Voglavno za menaxerite na razli~ni
hierarhiski nivoa- operativni menaxeri,
sredno nivo na menaxeri i top menaxeri - se
organizaraat i podgotvuvaat posebni
programi. Vo tie programi ~esto se vklu~eni
i vrvni stru~waci: in`eweri, tehnolozi,
informati~ari itn.

23
Ponekoga{ kompaniite kako del od
programite za razvoj organiziraat i kursevi
od oblasta na li~niot razvoj (na primer,
kompanijata Pfizer organizira kursevi za
spravuvawe so stresot).
Vo ramkite na programite nameneti za top
menaxmentot - izvr{ni direktori - naj~esti
temi se od oblastite na liderstvoto,
pretpriemni{tvoto, elektronskoto rabotewe,
globalnoto rabotewe i upravuvawe so
promenite.

24

Posebni vidovi na programi se koga
fakulteti za specifi~nite potrebi na
kompaniite razvivaat specijalizirani kursevi
koi vo najgolema mera }e gi zadovolat
potrebite na kompaniite.
Golem broj univerziteti organiziraat
specijalni programi za top menaxerite na koi
im se predava za rabotata vrzana isklu~ivo
na slu~ai od praktikata vo nivnata
kompanija.

25

Instituciite koi se bavat so formalno
obrazovanie na vrabotenite ostvaruvaat
golemi zarabotuva~ki po ovaa osnova, taka
{to ovaa oblast se smeta kako profitabilen
biznis. Zaradi toa konkurencijata na
obrazovnite institucii koi se bavat so
obrazovanieto na top menaxerite e serizona.

26
Najposle, eden od najva`nite trendovi vo
formalnoto obrazovanie na vrabotenite e
deka formalnite kursevi organizirani od
stranski eksperti ili obrazovni institucii gi
zamenuvaat drugite vidovi na obuki i razvoj
na vrabotenite.
Mnogu kompanii smetaat deka osnovna
poenta na formalnite obrazovni programi e
da gi razvijat znaewata i sposobnostite na
vraboteniot potrebni za konkretnata rabota.

27
Vo literaturata seu{te ne postoi soglasnost
vo pogled na efikasnosta na formalnite
obrazovni programi za razvoj na vrabotenite,
iako mislewata na stru~wacite za takvite
kursevi e glavno pozitivna.

28
Edno istra`uvawe na percepcijata na top
menaxerite koi posetuvale specijaliziran kurs za
povisoko nivo na menaxeri, koe go ima
sprovedeno Univerzitetot Harvard, poka`uva deka
u~esnicite se mnogu zadovolni od odslu{anite
kursevi, deka steknale vredni znaewa (na primer,
kako globalizacijata vlijae na organizaciskata
struktura na kompanijata), deka donekade
program im ja pro{iril perspektivata na
gledawe na rabotata i problemite vo kompanijata,
deka vlijael na zgolemuvawe na samodoverbata
i deka im pomognal da nau~at novi na~ini na
razmisluvawe i gledawe na razli~ni problemi.

29