Januar 2013

Pripravil: Prof. dr. em. Kreo Puhari

2



Kazalo
Uvod .................................................................................................................... 11
1. Temeljni pravni pojmi ..................................................................................... 11
1.1. Panoge slovenskega pravnega reda ..................................................... 11
1.2. Pravni viri gospodarskega prava .............................................................. 13
1.1.2. Avtonomno gospodarsko pravo......................................................... 14
1.1.3. Obiaji ............................................................................................... 14
1.1.4. Uzance ........................................................................................... 14
2. Razlaga pravni aktov ...................................................................................... 15
2.1. Pojem, pomen, predmet, subjekti, vrste ................................................... 15
2.2. Metode in sredstva razlage prava ............................................................. 16
I. del, PRAVO DRUB: 1. Statusno (korporacijsko) pravo .............................. 18
1.1. Uvod ......................................................................................................... 18
2.1.1. Krog podatkov objavljenih v gospodarskih drubah v
slovenini ................................................................................................... 21
1.2. Sestav ZGD-1 ........................................................................................... 21
1.3. Naela ZGD-1 .......................................................................................... 22
1.4. Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) ................................................... 23
1.4.2. Nastopanje podjetnika v pravnem prometu ....................................... 24
1.4.3. Poslovne knjige in letno poroilo ..................................................... 25
1.4.4. Izbris podjetnika iz registra .............................................................. 26
2. Oris temeljnih pravnih znailnosti gospodarskih drub .............................. 26
2.1. Uvod. Pojem gospodarske drube. ........................................................... 26
2.2. Pravne znailnosti osebnih drub ............................................................. 29
2.2.1. Druba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) ..................................... 29
3

2.2.2. Pravna razmerja med drubeniki d.n.o. ............................................. 29
2.2.3. Let ni r a unovods ki i zka z d. n. o. i n r a zdel i t e v ........... 30
dobi ka al i i zgube .............................................................................. 30
2.2.4. Pr a vna r a zmer j a med dr ubeni ki ...................................... 31
2.2.5. Pravna razmerja drubenikov do tretjih oseb .................................... 31
2.2.6. Izloitev in izkljuitev drubenikov .................................................. 31
2.2.7. Prenehanje in likvidacija d.n.o. ......................................................... 32
2.3. Komanditna druba .................................................................................. 34
2.3.1. Uvod ............................................................................................... 34
2.3.2. Prenehanje k.d. .................................................................................. 35
2.4. Dvojna druba .......................................................................................... 36
2.4.1. Firma dvojne drube .......................................................................... 36
2.4.2. Mone pojavnosti dvojnih drub in zakonske prepovedi glede
preoblikovanja in ustanavljanja dvojnih drub............................................ 36
3. Kapitalske drube ............................................................................................ 38
3.1. Druba z omejeno odgovornostjo............................................................. 38
3.1.1. Uvod ............................................................................................... 38
3.1.2. Ustanovitev d.o.o.- doloujoe prvine. .............................................. 41
3.1.3. Upravljalski sestav d.o.o. .................................................................. 42
3.1.4. Skup i na dr ubeni kov .......................................................... 42
3.1.5. Pravica drubenika do informacij in vpogleda .................................. 45
3.1.6. Povea nj e os novne ga ka pi t al a ........................................... 45
3.1.7. Prenehanje d.o.o. ............................................................................... 47
3.2. Druba z omejeno odgovornostjo z enim drubenikom. Nastanek. Cilj.
......................................................................................................................... 47
3.3. Delnika druba ........................................................................................ 48
3.3.1. Uvod ............................................................................................... 48
4

3.3.2. Ustanovitev delnike drube ............................................................. 49
3.3.4. Ukrepi za poveanje in zmanjanje osnovnega kapitala. Uvod. ........ 71
3.4. Komanditna delnika druba .................................................................... 81
3.5. Gospodarsko interesno zdruenje ............................................................. 82
3.5.1. Upravljanje in nadzor nad poslovanjem GIZ .................................... 83
3.5.2. Evropsko gospodarsko interesno zdruenje ...................................... 83
3.6. Povezane drube ....................................................................................... 84
3.6.1. Uvod ............................................................................................... 84
3.6.2. Pravne podlage povezanosti gospodarskih drub ............................. 85
3.6.3. Druba v veinski lasti in druba z veinskim deleem .................... 86
3.6.4. Odvisna in obvladujoa gospodarska druba .................................... 86
3.6.5. Koncern in koncernske drube .......................................................... 87
3.6.6. Vzajemno kapitalsko udeleene gospodarske ................................... 87
drube .......................................................................................................... 87
3.6.7. Vodenje in odgovornost pri obvladujoih drubah in dejanskih
koncernih ..................................................................................................... 88
3.6.8. Podjetnike pogodbe ......................................................................... 89
3.6.9. Vzajemno povezane in vzajemno udeleene drube ......................... 90
3.6.10. Vkljuene drube ............................................................................. 91
3.7. Tuja podjetja ............................................................................................. 92
3.8. Sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih drub in zadrug.
Uvod. ............................................................................................................... 93
3.8.1. Naini in oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju ..................... 93
3.8.2. Svet delavcev in delavski zaupnik ..................................................... 94
3.8.3. Sklic zbora delavcev gospodarske drube ......................................... 95
3.8.4. Svet delavcev kapitalsko povezanih drub ........................................ 96
3.8.5. Sodelovanje delavcev v organih drub in zadrug .............................. 96
5

3.8.6. Sodelovanje delavcev pri upravljanju drube .................................... 97
3.8.7. Skupno posvetovanje ......................................................................... 98
3.8.8. Soodloanje ....................................................................................... 98
3.8.9. Pravica sveta delavcev do zadranja odloitve delodajalca .............. 99
3.9. Evropski sveti delavcev ........................................................................... 99
3.9.1. Posebno pogajalsko telo ................................................................. 100
3.9.2. Dogovor o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ........................ 100
3.9.3. Pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev .......................... 100
3.9.4. Letno obveanje in posvetovanje .................................................. 101
3.9.5. Spotovanje zaupnosti .................................................................... 101
3.10. Poslovna skrivnost in konkurenna prepoved ...................................... 102
3.10.1. Opredelilne prvine. ........................................................................ 102
3.10.2. Konkurenna prepoved .................................................................. 103
4. Statusno preoblikovanje drub ...................................................................... 104
4.1. Ureditev po dolobah ZGD-1. Uvod. ..................................................... 104
4.2. Pripojitev ................................................................................................ 105
4.3. Poravnalni odbor izvedencev za preizkus menjalnega razmerja ............ 106
4.4. Delitev .................................................................................................... 106
4.5. Zdruitev in delitev osebnih drub ......................................................... 107
4.6. Prenos premoenja in sprememba pravnoorganizacijske oblike ............ 108
4.6.1. Preoblikovanje zavodov v gospodarske drube .............................. 111
4.6.2. Statusno preoblikovanje podjetnika ................................................ 111
4.6.3. Prenos podjetja na prevzemno ali na novo kapitalsko drubo......... 112
5. Insolvenni postopki in postopki prisilnega prenehanja drub .................... 113
5.1. Prostovoljne oblike prenehanja .............................................................. 113
5.1.1. Zakonska ureditev postopkov zaradi insolventnosti ter prisilnega
prenehanja. Uvod. ..................................................................................... 114
6

5.1.2. Kratkorona in dolgorona plailna sposobnost; kapitalska ustreznost;
dolgoroni viri financiranja ....................................................................... 114
5.1.3. Pravila poslovno finanne stroke in stroke upravljanja podjetij ...... 115
5.1.4. Insolventnost ................................................................................... 115
5.1.5. Finanno prestrukturiranje .............................................................. 116
5.1.6. Postopek prisilne poravnave in steajni postopek ........................... 116
6. Sodni register................................................................................................. 119
6.1. Namen in pomen. ................................................................................... 119
6.2. Sporoilnost nael registrskega prava .................................................... 120
6.3. Sestava in ciljnost sodnega registra ........................................................ 121
6.4. Postopek in subjekti vpisa v sodni register ............................................ 122
6.4.1. Podat ki vpi s a ............................................................................ 122
6.4.2. Vpogled v sodni register.................................................................. 123
6.4.3. Izjeme pri udejanjanju naela javnosti ............................................ 123
6.5. Izbris iz sodnega registra ........................................................................ 124
7. Gospodarske javne slube ............................................................................. 124
7.1. Uvod ....................................................................................................... 124
7.2. Pravnoorganizacijske oblike izvajanja javnih slub ............................... 125
7.3. Koncesijski akt ....................................................................................... 126
7.4. Koncesijska pogodba .............................................................................. 127
7.5. Prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe ................. 127
8. Tuje gospodarske oziroma trgovinske drube ............................................... 128
8.1. Uvod ....................................................................................................... 128
8.2. Nekatere doloujoe znailnosti d.o.o. ................................................... 130
8.2.1. Druba z omejeno odgovornostjo v nemkem pravu .................... 131
8.2.2. Druba z omejeno odgovornostjo v francoskem pravu ................... 132
8.2.3. Druba z omejeno odgovornostjo v italijanskem pravu .................. 132
7

8.3. Nekatere doloujoe prednosti delnike drube ..................................... 132
8.3.1. Del ni ka dr uba v ne m ke m pr a vu ................................ 133
8.3.2. Delnika druba v francoskem pravu .............................................. 134
8.3.3. Delnika druba v italijanskem pravu ............................................. 134
8.4. Evropsko gospodarsko interesno zdruenje in Evropska delnika druba
....................................................................................................................... 135
II. del, SODNO VARSTVO PRAVIC, 1. Uvod ............................................. 137
1.1. Udejanjanje sodne oblasti, sodniki in sodia ........................................ 137
1.2. Stvarna pristojnost .................................................................................. 139
1.3. Krajevna pristojnost, splona krajevna pristojnost ................................. 140
1.3. Opravljanje sodnike funkcije ................................................................ 141
1.4. Notariat ................................................................................................... 141
2. Postopek pred arbitraami. Uvod. ................................................................. 142
2.1. Stalna arbitraa pri GZS ......................................................................... 143
2.2. Posredovalni (konciliacijski) in kombiniran postopek .......................... 144
2.2.1. Pomen SA pri GZS kot institucionalne arbitrane institucije.......... 145
2.3. astno sodie pri Gospodarski zbornici Slovenije ............................... 146
2.3.1. Nekatere prvine postopka pred astnim sodiem ........................... 148
3. Alternativno reevanje sodnih sporov ....................................................... 149
III. del, INTELEKTUALNA LASTNINA, 1. Pravna ureditev pravic
intelektualne lastnine ......................................................................................... 151
1.1. Uvod ....................................................................................................... 151
1.2. Formalni pravni viri ............................................................................... 154
1.2.1. Pridobitev pravnega varstva pravic industrijske lastnine ................ 154
1.2.2. Evropska patentna prijava, mednarodna prijava ............................. 155
1.2.3. Naloge urada ................................................................................... 156
1.2.4. Pos t ope k za pr i znanj e pr a vi c ........................................... 156
8

1.3. Oris vsebinskih in pravnih znailnosti pravic industrijske lastnine ....... 160
1.3.1. Patent ............................................................................................... 160
1.3.2. Topografije polprevodnikih vezij .................................................. 161
1.3.3. Model .............................................................................................. 161
1.3.4. Znamka in kolektivna znamka ........................................................ 163
1.3.5. Geogr a f s ke ozna be .............................................................. 166
1.4. Registri in vzdrevanje pravic ................................................................ 168
1.4.1. Pr i s i l na l i c enca ....................................................................... 169
1.5. Sodno varstvo in uveljavljanje pravic. Ninost, izpodbojnost. .............. 170
1.6. Zastopniki ............................................................................................... 170
1.7. Pravice industrijske lastnine iz delovnega razmerja ............................... 171
1.8. Firma ...................................................................................................... 172
1.8.1. Obvezne sestavine firme ................................................................. 172
1.8.2. Dodatne sestavine firme .................................................................. 173
1.8.3. Pogojno dovoljene sestavine firme .................................................. 173
1.8.4. Nedovoljene sestavine firme ........................................................... 174
1.8.5. Uporaba firme ................................................................................. 174
1.8.6. Nekatera pomembneja naela firmskega prava ............................. 174
1.9. Varstvo novih sort rastlin ....................................................................... 176
1.9.1. Prenos lahtniteljske pravice in odstop uporabe lahtniteljske pravice
................................................................................................................... 178
1.10. Avtorska in sorodne pravice ................................................................. 179
1.10.1. Uvod ........................................................................................... 179
1.10.2. Raunalniki programi kot avtorska dela ...................................... 180
1.10.3. Prenos avtorskih pravic ................................................................. 180
1.11. Varstvo konkurence in potronikov ..................................................... 182
1.11.1. Uvod ........................................................................................... 182
9

1.11.3. Postopek odloanja Urada ............................................................. 186
IV. del, VREDNOSTNI PAPIRJI .................................................................. 187
1. Splone znailnosti. ................................................................................... 187
1.1. Pojmovnost in uvodni poudarki ............................................................. 187
1.2. Ra zvr s t i t e v vr ednos t ni h pa pi r j ev .......................................... 190
1.2. Ort nekaterih temeljnih znailnosti vrednostnih papirjev .................... 192
1.2.1. Bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev ........... 192
1.2.2. Izkazni papirji in izkazni znaki ....................................................... 192
1.3. Teorije o nastanku in pravni naravi vrednostnih papirjev ...................... 193
2. Menica .......................................................................................................... 194
2.1. Pojem, bistvene sestavine in temeljne znailnosti menice ..................... 194
2.2. Naela meninega prava ......................................................................... 197
2.3. Oris vsebinskih znailnosti nekaterih meninih sestavin (po dolobah ZM)
....................................................................................................................... 200
2.3.1. Ne kat er e dr uge nebi s t vene s es t a vi ne me ni ce ........... 202
i n meni ne kl a vzul e ........................................................................ 202
2.4. Menina dejanja ..................................................................................... 204
2.4.1. Izdaja (izstavitev) menice ................................................................ 204
2.4.2. Akcept ............................................................................................. 204
2.4.3. Prenos menice ................................................................................. 205
2.4.4. Aval (menino jamstvo) .................................................................. 207
2.4.5. Intervencija ...................................................................................... 208
2.4.6. Razmnoevanje in prepisi menice ................................................... 209
2.4.7. Predloitev in plailo menice .......................................................... 210
2.4.8. Protest .............................................................................................. 211
2.4.9. Obvestilo (notifikacija) o protestu ................................................... 212
2.5. Menine tobe in zastaranje ................................................................... 215
10

2.6. Toba iz neopraviene obogatitve .......................................................... 215
2.7. Zastavna in pridrna (retencijska) pravica ............................................. 216
2.8. Trasirana lastna menica in trasirana menica na lastni ukaz .................... 216
2.9. Bianco (blanko) menica ......................................................................... 217
3. Delnica ...................................................................................................... 218
3.1. Razvrstitev delnic ................................................................................... 218
3.3. Obveznica ............................................................................................... 220
3.4. Zamenljive in dividendne obveznice po doloilih ZGD-1 ..................... 220

11



Uvod





1. Temeljni pravni pojmi


1.1. Panoge slovenskega pravnega reda

V prvem podrazdelku naega elektronskega ubenika bomo mimobeno
orisali nekatere pomembne vsebinske znailnosti t.i. tradicionalnih pravnih
panog, ne da bi pri tem tudi celovito obravnavali vsebinske prvine in razvojnost
posamezne panoge.
V veini pravnih redov in tako tudi v naem pravnem sistemu lahko med
tradicionalne pravne panoge tejemo: ustavno pravo, civilno pravo, delovno
pravo, dedno pravo, gospodarsko pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo,
upravno pravo, itn.
Ustavno pravo vkljuuje pravne institute (ustanove), s katerimi urejamo
temeljna vpraanja glede vpraanja: lastnine, lovekovih pravic in temeljnih
svoboin, dravne ureditve, zagotovitve temeljnih sistemskih okvirov
gospodarskih in socialnih razmerij, itn. Ustavno pravo je pravna panoga, ki
opredeljuje podlago naega celotnega pravnega reda in temeljnih pravil soitja v
njem. Poglavitni pravni vir naega ustavnega prava je : Ustava Republike
Slovenije.
V civilno pravo spadajo norme, ki urejajo pravno lastnika (premoenjsko
pravna) razmerja med enakopravnimi udeleenci. Civilno pravo - v grobem -
tvorijo tri pravne panoge: stvarno, obveznostno (obligacijsko) in dedno pravo. V
sestav civilnega prava pa sodi tudi t.i. sploni del. Vanj vkljuujemo tiste pravne
norme, ki se nanaajo na celoto civilnega prava.
Stvarno pravo pri tem ureja pravice pravnih in fizinih oseb ter oseb javnega
12

prava do doloene stvari kot predmeta pravno lastnikih razmerij. Obveznostno
(obligacijsko) pravo sestavljajo norme, ki urejajo pravna razmerja med strankami
(udeleenci) in pogodbena razmerja. V dedno pravo sodijo pravne norme, s
katerimi so urejene vse prvine dedovanja, torej od prehoda predmeta dedovanja,
npr. stvari ali pravice zapustnika, na podlagi dednega naslova (zakon ali
oporoka) na osebe iz dednega reda, do vseh drugih potankosti, npr. izraunavanja
nujnega delea, izpolnitve volila ipd.
V delovno pravo uvramo predvsem tiste norme, ki urejajo pravni poloaj
delavcev pri udejanjanju delovnega razmerja v zadevni gospodarski drubi
oziroma organizaciji. V okvir te pravne panoge spada tudi urejanje pravnih
vpraanj glede sklenitve delovnega razmerja, delovnega asa, odmorov, poitkov
in dopustov, osebnih dohodkov delavcev, regresa za dopust, izobraevanja,
pravice do stavke, varstva pri delu in varstva pravic delavcev. V Ustavi RS sta
npr. v 49. in 50. lenu opredeljeni pravici do svobode dela in socialne varnosti
ter v 75. lenu pravica do soodloanja, itn. Delavci pa v gospodarskih drubah in
drugih organizacijah, npr. zavodih, v skladu z zakonom in kolektivnimi
pogodbami doloajo v svojih splonih aktih tudi druge in skupne pravice,
obveznosti in odgovornosti, ki so z zakonom ali drugimi predpisi in kolektivnimi
pogodbami le naelno urejene, npr. glede nagrad in nadomestil za inovacije,
ustvarjene v delovnem razmerju.
Gospodarsko pravo, oziroma kot je poimenovano v nekaterih evropskih
dravah, npr. Avstriji, Hrvaki, Nemiji: trgovinsko pravo, lahko - v grobem -
opredelimo kot sestav pravnih pravil, ki urejajo status gospodarskih (trgovinskih)
drub, gospodarske pravne posle in druga razmerja subjektov gospodarskega
prava na trgu, torej tudi npr. predpise intelektualni o lastnini, o varstvu
potronikov in tudi predpise o vrednostnih papirjih.
Kazensko pravo (materialno) doloa oziroma normira, katera protipravna
dejanja gre zaradi njihove nevarnosti teti za kazniva dejanja, ter hkrati doloa
njihove znake in kazni zanje.
Kazensko procesno pravo je sistem pravnih predpisov, ki doloajo oblike in
izvedbe procesnih dejanj in urejajo vsebino kazensko procesnih razmerij, ki
sestavljajo kazenski postopek.
Mednarodno pravo oblikujejo pravne norme, ki urejajo razmerja med
subjekti, priznanimi v mednarodni skupnosti. Ti subjekti pa so drave,
mednarodne organizacije in njihove specializirane agencije. V teoriji nekateri to
panogo poimenujejo tudi mednarodno javno pravo.
Mednarodno zasebno pravo vsebuje kolizijske pravne norme, ki nam povedo,
katero pravo moramo uporabiti za zadevna pravna razmerja s tujepravno
sestavino (mednarodnim elementom).


13

1.2. Pravni viri gospodarskega prava

1.2.1. Pojem pravnega vira

V teoriji se v vsebinski krog vrstnega pojma pravni vir v splonem uvrajo
materialni, formalni in spoznavni viri prava kot doloujoe prvine omenjene
pravne kategorije, torej pravnega vira. Med materialne vire prava tejemo
najrazlineje dejavnike, npr. ekonomske, socioloke, itn., ki sodoloajo, katera
drubena razmerja naj bodo urejena s pravnimi normami, in kakna naj bo
njihova vsebina. S pojmom formalni pravni viri prava gre razumeti tiste pojavne
oblike upovedenih pravnih norm, ki so predvidene v doloenem pravnem redu,
npr. ustava, zakoni, podzakonski predpisi, npr. uredbe, odloki, itn., ter drugi
sploni akti. K formalnim pravnim virom smemo poleg ustave, konvencij,
zakonikov, zakonov in podzakonskih predpisov - z doloenimi omejitvami
predvsem glede kroga naslovnikov - teti tudi poslovne (trgovinske) obiaje,
uzance, gospodarsko prometne klavzule, splone pogoje poslovanja, itn..
Med spoznavne vire prava pa uvramo dokumente in druge publikacije ter
gradiva, ki rabijo celostnemu vsebinskemu spoznavanju pravnih norm in njihove
ciljnosti ter namenskosti, npr. Uradni list Republike Slovenije; zbirke predpisov,
komentarji predpisov itn.
V vsebinski krog pojma mednarodni trgovinski oziroma gospodarski obiaji
tejemo: trgovinsko prakso, obiaje in standarde, ki se v mednarodni trgovini
tako iroko uporabljajo, da gospodarstveniki od svojih sopogodbenikov
upravieno priakujejo, da bodo ravnali skladno z njimi. Za nacionalne in
krajevne obiaje pa tejemo tiste, ki so poslovnim ljudem znani na ozemlju
doloene drave in na doloenem krajevnem obmoju, na katerem se dejanje
opravlja.
Obiaje je v poslovni praksi seveda mogoe upotevati le med tistimi
subjekti, ki zadevni obiaj poznajo in uporabljajo, na kar npr. opozarja tudi
1.odst. 9. lena Konvencije Zdruenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji
blaga (Ur. l. SFRJ, t.10/84-MP), ki doloa, da pogodbeni stranki zavezujejo tisti
obiaji, o katerih sta se zedinili, in praksa, vzpostavljena med njima. e ni
dogovorjeno drugae, se teje, da sta stranki mole sprejeli za svojo pogodbo ali
njeno sklenitev obiaj, ki jima je bil znan in ki je splono znan v mednarodni
trgovini ter ga pogodbenice redno spotujejo v istovrstnih pogodbah zadevne
stroke.




14

1.1.2. Avtonomno gospodarsko pravo

eprav v pravni teoriji ni docela poenoteno, katere razliice oziroma
pojavnosti formalnih pravnih virov spadajo v vsebinski krog tega vrstnega
pojma, smemo vanj uvrstiti: poslovne (trgovinske) obiaje, uzance, formularne in
tipske pogodbe, splone pogoje poslovanja ter mednarodne trgovinske klavzule,
(ICC Incoterms 2010).

1.1.3. Obiaji

Z gospodarskimi oziroma poslovnimi (trgovinskimi) obiaji razumemo
uveljavljene in sprejete poslovne navade v gospodarskem prometu. V pravni
teoriji se uveljavlja preprianje, da imajo poslovni (trgovski) obiaji tri temeljne
znailnosti, in sicer da:
- se oblikujejo v poslovni praksi;
- so vsebinsko natanneji od zakonov, ki le okvirno urejajo doloeno
podroje;
- in da se po panogah ali strokah lahko razlikujejo, kadar npr. niso skupni za
vse stroke (t. i. vertikalni obiaji).

1.1.4. Uzance

Uzance so zbrani, nartno urejeni, ubesedeni in objavljeni trgovinski obiaji.
Uzance praviloma sprejemajo le doloeni subjekti, zveine gospodarske
(trgovinske) zbornice ali poklicna zdruenja gospodarstvenikov.
Tako kot razvramo obiaje na splone obiaje, ki veljajo za vse stroke, in
obiaje, ki veljajo samo za posamezne stroke, tako tudi uzance razvramo na
splone in posebne.
OZ v 12. lenu doloa splono naelo o veljavnosti uzanc in sicer tako, da se
v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo njihovih ravnanj
upotevajo poslovni obiaji in praksa vzpostavljena med strankami, (podrtal
K.P.).
Ob splonih uzancah (SU), sprejetih e v prejnji dravi, ki so e po sprejetju
ZOR, zlasti pa po sprejetju OZ izgubile na pomenu, se zdaj uporabljajo v nai
dravi predvsem razliice posebnih uzanc, ki se nanaajo na doloeno dejavnost
oziroma proizvod, npr.: posebne uzance za trgovanje z krompirjem, itom,
knjigami, itn. Z vidika poslovne prakse so npr. pomembne Posebne uzance v
15

gostinstvu (Ur. l. RS, t. 27/95). Citirane posebne uzance v gostinstvu npr.
doloajo, da sta temeljni naeli, ki jih morajo stranke upotevati, naeli potenja
in vestnosti.

2. Razlaga pravni aktov

2.1. Pojem, pomen, predmet, subjekti, vrste

e elimo ali moramo celostno uresniiti vsebino pravnih aktov kot podlage
za ustvarjanje in uporabo prava, moramo razumeti vsebino, pomen in namen
zadevnih pravnih aktov. To pa ni vselej lahko oziroma preprosto opravilo. To
nalogo nam oteuje ve razlogov, subjektivne in objektivne narave. Vasih gre
za e omenjeno omejeno povednost doloenih besed, pojmov ali izrazov. Lahko
gre tudi za ne dovolj jasno ubesedeno sporoilnost doloene pravne norme.
Vendar pa moramo poglavitni razlog za razlago in potrebo po razlagi pravnih
predpisov iskati e v danosti njihove zasnove in vsebinske izpeljave. Pravni
predpisi, predvsem zaradi svoje abstraktne narave in hkratne konkretnosti
posameznih primerov, na katere se le-ti nanaajo, utegnejo biti vasih manj,
vasih bolj nejasni. Prav to dejstvo pa ob nekaterih drugih, doslej e omenjenih,
terja razlago pravnih aktov.
Ob tem se utemeljeno zastavljajo tri vpraanja:
- kateri pravni akti so predmet razlage,
- kdo lahko razlaga pravne akte,
- in katere vrste razlage pravnih aktov poznamo.
Nekateri avtorji sicer tejejo, da so predmet razlage le sploni pravni akti,
predvsem zakoni, in da posamini akti niso predmet razlage. Vendar se zdi, da je
sprejemljiveje gledie, da so predmet razlage lahko vsi pravni akti - torej
sploni in posamini, in tudi pravni red sam oziroma njegova temeljna naela,
zlasti v primerih pravnih praznin.
Subjekte razlage pravnih aktov razvramo v dve skupini:
- v tiste razlagalce, katerih razlaga ima zavezujoo (obvezno) naravo, npr.
dravni organi oziroma oblastveni (upravni) organi, ko odloajo o konkretnih
pravnih razmerjih, ali npr., e je zadevni oblikovalec soasno tudi razlagalec
pravne dolobe, npr. e gre za nejasno oziroma ne dovolj sporoilno dolobo
(avtentina razlaga);
- nezavezujoo pravno naravo pa ima pojasnjujoa, teoretina razlaga
pravnih strokovnjakov, npr. v komentarju ZGD-1.
S t.i. teoretino razlago pa se sreujemo pri vsebinsko zahtevnejih, zlasti
16

sistemskih zakonih. Gre torej npr. za razlago doloil ZGD-1, ZASP-UPB3,
ZPreZP, itn.


2.2. Metode in sredstva razlage prava

Za razlago pravnih aktov uporabljamo doloena sredstva oziroma naine in
metode. Opredeljevanje, poimenovanje ter razvrstitev sredstev in metod, ki se
uporabljajo pri razlagi pravnih aktov in pravil v nai teoriji, ni poenoteno.
Vendar smemo kot prevladujo in veinski pristop teti tistega, ki meni, da so se
izoblikovale tiri temeljne in ire sprejete metode razlage prava: jezikovna,
logina, sistematina in namenska (funkcionalna, teleoloka) metoda, ki pa
imajo e nekatere razliice. Toda to ne pomeni, da gre razumeti razlago prava
zgolj kot uporabo ene same metode ali sredstva, marve gre zveine za njihovo
medsebojno dopolnjevanje in uporabo.
Z jezikovno razlago skuamo dognati pomen besed, izrazov in pojmov, tedaj
jezikovnih znakov, ki so uporabljeni v pravnem aktu oziroma pravnem pravilu.
Ta metoda zaradi vrste praktinih in omejitvenih razlogov: mone vsebinske
neustreznostiupotevanjadobesednegapomenanekaterihizrazov, vepomenskosti
nekaterih besed, npr. protest,(kot oblika nestrinjanja in tudi menino dejanje), ter
vasih tudi zaradi neskrbne rabe vsebinsko ne dovolj doloenih pojmov, npr.:
zelo, veliko, malo, precej ipd., sama seveda ne zadoa, da bi docela zanesljivo
ugotovili ratio legis, se pravi namen, ki ga elimo dosei z udejanjanjem
doloenega pravnega akta.
Z logino razlago naj bi se naslovnike pravnih norm prepriali o pravilnem
umevanju zadevnega pravnega pravila. V njenem okviru so se izoblikovala tudi
nekatera sploneje znana pravila sklepanja, npr. sklepanje:
- po nasprotnem razlogovanju. Gre za obliko razlage, pri kateri razlagalec
pravnim pravilom dejansko pravzaprav dodaja nekaj, esar v njih sestavljalec
neposredno ni opredelil;
- z manjega na veje, predvsem pri sklepalnih (konkludentnih) dejanjih, npr.
e je potnik vstopil v vlak, se sklepa, da je v pogodbenem razmerju z eleznikim
prevoznikom;
- od vejega na manje, e imamo npr. pravico razpolagati z doloeno
stvarjo, imamo tudi pravico razpolaganja z delom te stvari; ali npr. e bi pravno
pravilo doloalo, da lahko direktor oziroma lan uprave sklepa pogodbe do
viine 500.000,00 eurov, lahko tejemo, da ima pravico do tega zneska skleniti
poravnavo in tudi do opravljanja drugih pravnih dejanj v zvezi s sklenitvijo ter
izpolnitvijo zadevne pogodbe do viine omenjenega zneska, torej do 500.000,00
17

eurov;
- po podobnosti, ki je v pravni teoriji poimenovano kot pravna oziroma
zakonska analogija. Za potrebo po tovrstni razlagi gre tedaj, e v nekem
posaminem primeru iz pravne dolobe ni mogoe neposredno ugotoviti pravno
reitev in moramo v takem primeru uporabiti tisto pravno pravilo, ki ureja
podoben primer;
- o soodvisnosti (argument koherentnosti), npr. kadar bi neko pravilo
dovoljevalo, drugo pa prepovedovalo doloeno vsebino doloenega pravnega
razmerja. Pri tej razlagi se na temelju podmene o notranji povezanosti oziroma
skladnosti pravnega reda skua dokazati, da je eno izmed obeh primerjanih
pravnih pravil neveljavno.
e pri razlagi doloenega pravnega predpisa upotevamo njegovo
vkljuenost in povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega reda, gre za
sistematino razlago prava. S to razliico razlage prava skuamo torej ob iskanju
in upotevanju povezav med posameznimi deli pravnega sistema, ki naj bi bil
enoten, notranje povezan in popoln, ugotoviti vsebino povsem doloenega
pravnega pravila z vidika sporoilnosti njegove umeenosti v na pravni red.
Namenska razlaga kae na namen pravnega akta ter hkrati razkriva njegov
posebni namen, ki je v globalnem skladen s splonimi, skupnimi nameni,
oziroma cilji doloenega pravnega reda.





















18





I. del



PRAVO DRUB


1. Statusno (korporacijsko) pravo

1.1. Uvod

Dosedanjo razvojnost statusnega gospodarskega ter korporacijskega prava na
obmoju Republike Slovenije bomo obravnavali v tem razdelku naega ubenika le
obrisno. Od leta 1862 naprej so se uporabljala doloila avstrijskega trgovinskega
zakonika. Zatem so se po letu 1918 na naem ozemlju kot delu tedanje Kraljevine
Jugoslavije uporabljala doloila estih trgovinskih zakonikov. Po 2. svetovni vojni so se
v letih 1945 do 1988 uporabljala doloila zakonodaje tedanje drave (FLRJ in zatem
SFRJ), v kateri so bila najprej urejevana t.i. dravna gospodarska podjetja.
V tem okviru gre najprej omeniti Temeljni zakon o volitvah delavskega sveta in
drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah iz leta 1964. Zatem sta bila leta
1965 sprejeta Temeljni zakon o podjetjih in Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij.
Po ustavnih dopolnilih iz leta 1968 in spremembah ter dopolnitvah zakona o podjetjih se
je del delovne organizacije lahko organiziral kot organizacija zdruenega dela (OZD).
Delavski svet delovne organizacije pa je lahko doloil, da je posamezni del delovne
organizacije samostojna OZD s statusom pravne osebe.
OZD-om, ki so bile del delovne organizacije, je obseg samoupravnih pravic doloal
delavski svet.
Skupna znailnost vseh OZD so bili vanje zdrueni delavci, ki so zdruili delo in
sredstva v drubeni lastnini pri uresnievanju pravice dela z drubenimi sredstvi.
Z ustavnimi dopolnili iz leta 1968 se je v pravni red bive drave vneslo pojmovnost,
ki je zunaj naih meja niso uporabljali nikjer drugje. Tako so bili tedanji subjekti
19

gospodarjenja organizirani v razliicah organizacij zdruenega dela,(vrstni, sploni,
generini pojem).
Gospodarski osebki so bili lahko organizirani npr. v obliki temeljnih organizacij
zdruenega dela, delovnih organizacij in sestavljenih organizacij zdruenega dela. Leta
1976 je bil v bivi dravi sprejet Zakon o zdruenem delu (ZZD), ki je omenjeno
usmeritev pravno uredil zelo podrobno, celo drobnjakarsko in soasno tudi vsebinsko
omejujoe. Ob koncu leta 1988 je bil v SFRJ sprejet Zakon o podjetjih, s katerim je bilo
dejansko priznano podjetnitvo in tudi omogoeno ustanavljanje podjetij v zasebni,
meani in drubeni lastnini.
V primerjavi z dolobami ZZD, je bil Zakon o podjetjih moderneji in seveda
zasnovan na povsem druganih izhodiih. Vendar pa je bil ta zakon v primerjavi s
statusnim oziroma korporacijskim pravom v dravah lanicah Evropske unije pa tudi v
drugih dravah z demokratinimi pravnimi ureditvami, podnormiran, saj so bila bistvena
pravna vpraanja v zvezi z ustanavljanjem podjetij oziroma kapitalskih gospodarskih
drub ter glede zagotavljanja njihove kapitalske varnosti v razmerjih do tretjih oseb
urejena bolj obrisno in ne dovolj celovito
Vse natete oblike OZD so imele status pravne osebe, pri emer so se morale
temeljne organizacije obvezno zdruevati v delovne organizacije. Njihovo zdruevanje v
sestavljeno organizacijo pa je bilo prostovoljno. Subjekt zdruevanja so bile lahko
delovne organizacije brez temeljnih organizacij (enovite d.o.o) in tiste s temeljnimi
organizacijami. Temeljne organizacije so bile ekonomsko samostojni subjekt, vendar pa
so morale biti kar moramo posebej poudariti - zdruene v pojavni obliki delovne
organizacije. Na trgu so nastopale s firmo delovne organizacije in s svojim imenom. Za
obveznosti v pravnem prometu je taka OZD odgovarjala z vsemi svojimi sredstvi. TOZD
pa je dodatno odgovarjala za delovno organizacijo in delovna organizacija za sestavljeno
organizacijo, skladno z dolobami medsebojno sklenjenega samoupravnega sporazuma o
zdruevanju. Prav tako pa je TOZD lahko odgovarjala za obveznosti druge TOZD, e je
tako doloal samoupravni sporazum o zdruevanju v delovno organizacijo. Vrsto in
nain odgovornosti je podrobneje opredeljeval samoupravni sporazum o zdruevanju v
delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo.
V obdobju med leti 1976 do 1989 je bil sprejet kot najpomembneji statusno pravni
predpis Zakon o podjetjih (ZP). Pravni red bive drave je znova, vendar predvsem
okvirno, uvedel trg in trne zakonitosti. Ta predpis je v naelu urejal podjetnitvo na
podroju vseh lastninskopravnih oblik. Omogoal je ustanavljanje podjetij v zasebni,
meani in drubeni lastnini.
Gospodarski osebki so se po svojem pravnem poloaju razlikovali od
negospodarskih. Kapital pa je bil po dolobah ZP podstat pravne osebe. V obdobju OZD
pa se je za njihovo podstat telo delo delavcev. Drubena lastnina ni bila ve tako kot v
obdobju OZD edina lastninska oblika. Postopno se je zaela uveljavljati zasebna
lastnina ter razline oblike meane lastnine.
Zato se je po osamosvojitvi Republike Slovenije e julija 1991 zaelo pripravljati
nov zakon, ki se ga je e v prvi zakonodajni fazi poimenovalo zakon o gospodarskih
20

drubah. Ta zakon je bil sprejet v letu 1993 in zatem vekrat noveliran, zadnji v Ur. l.
RS, t.65/09, s poznejimi dopolnitvami, ( ZGD1-UPB3, v nadaljevanju ZGD-1).
Nova slovenska pravna ureditev pravnoorganizacijskih oblik podjetnitva je moderna
in je v zasnovi ter kategorialni lenitvi skladna z novodobnimi usmeritvami v pravnih
redih razvitejih evropskih drav, npr. Italije, Nemije in vice ins korporacijskimi
direktivami Evropske unije.
Pri odloitvi glede izbire pravnoorganizacijske oblike se zainteresirana(e) oseba(e)
lahko odloi(jo) za ustanovitev ene izmed pojavnostnih oblik gospodarskih drub, ki so
urejene v ZGD-1, ali pa bo zadevni poslovni subjekt deloval kot samostojni podjetnik
posameznik.
Gospodarska druba je (sploni) vrstni pojem in je v prvem odstavku 3. lena ZGD-
1 opredeljena kot pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot
svojo izkljuno dejavnost. Pravno naravo pridobitne dejavnosti pa ima vsaka tista
dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika. Pri tem naj posebej
omenimo dolobo etrtega odstavka 3.lena ZGD-1, ki je taka kot v primerjalnem
trgovinskem pravu, in po kateri se osebne in kapitalske drube tejejo za gospodarske
drube tudi vselej tedaj, eprav ne opravljajo pridobitne dejavnosti. Odloilno je torej
pravnoorganizacijsko merilo (vodilo), ki opredeljuje statusne prvine zadevne prav
Gospodarsko drubo lahko ustanovijo domae in tuje fizine ali pravne osebe. Lastnost
pravne osebe si gospodarske drube pridobijo z vpisom v sodni register, (1.odst. 5.
lena).
Glede podlage za opravljanje dejavnosti po dolobah ZGD-1 velja neomejevalno naelo,
po katerem lahko gospodarske drube opravljajo vse posle razen tistih, ki se po zakonu
ne smejo opravljati kot gospodarski posli, npr. pranje denarja itn. Z zakonom pa se lahko
tudi doloi, da se lahko doloene gospodarske posle opravlja samo v tistih drubah
oziroma njihovih pravnoorganizacijskih razliicah, ki bodo doloene za opravljanje
zadevnih poslov na temelju zakona (drugi odst. 6. lena ).
Ob ZGD-1 urejajo statusna (korporacijsko-pravna) vpraanja gospodarskih osebkov,
torej gospodarskih drub e drugi predpisi zakonski in podzakonski viri. Nekateri
zakonski predpisi se neposredno nanaajo na posamezne institucije statusnega
gospodarskega prava in vsebujejo dolobe, ki so posreden pravni vir za to podroje, npr.
Zakon o vpisu v sodni register (ZSReg-Upb2), Zakon o notariatu (ZN-UPB3),. Zakon o
revidiranju, (ZRev-2, Ur.l. RS t. 65/08), itn.
Podroje specializiranih pravnih oseb z drugih podroij, npr. bannitva in
zavarovalnitva urejajo posebni zakoni, ki urejajo pravni poloaj, organizacijo in
upravljanje posameznih vrst gospodarskih subjektov, zlasti njihov nain opravljanja
dejavnosti. Pri tem je treba omeniti predvsem Zakon o zadrugah, (ZZad- UPB2, Ur.l. RS
t. 97/09). ki ureja poloaj in status zadrug; organizacijo in delovanje finannih
organizacij a ureja Zakon o bannitvu (ZBan-1-UPB5).



21

2.1.1. Krog podatkov objavljenih v gospodarskih drubah v
slovenini

V slovenskem jeziku kot naem uradovalnem jeziku morajo biti sestavljeni in
objavljeni akti o ustanovitvi zadevne gospodarske drube in drugi akti, ki so namenjeni
drubenikom, osebam v delovnem razmerju ozr. so naslovljeni na nae dravljane glede
posamine gospodarske drube. V primerih, da zakon doloa dolnost objave
posameznih podatkov ali sporoil gospodarske drube, se ti objavijo na spletni strani
Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). e akt o ustanovitvi zadevne
gospodarske drube doloa, da je treba objaviti posamezne podatke ali sporoila se le-ti
objavijo ali na omenjeni spletni Strani AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem
obmoju nae drave. Te podatke ali sporoila pa se tedaj, e druba tako glasilo ali
elektronski medij ima, objavijo tudi v njem.

1.2. Sestav ZGD-1

Besedilo ZGD-1 je razdeljeno na deset delov in ima 709 lenov.

I. DEL: Skupne dolobe so razvrenena 8 poglavij ter 70 lenov.
II. DEL: Podjetnik v lenih 71 75 se ureja pravni poloaj podjetnika.
III. DEL: Drube, ki je nesporno osrednji in vsebinsko najpomembneji, je razdeljen
na 7 poglavij, katerih vsebina je upovedena v lenih 76 do 526. V omenjenih lenih so
urejene vse statusno-pravne doloujoe prvine gospodarskih drub;
IV. DEL: Povezane drube obsega dolobe od 527. 562. lena, ki so razdeljene na
6. poglavij.
V. DEL: Gospodarsko interesno zdruenje obsega vsebino 563. do 578. lena.
VI. DEL: Statusno preoblikovanje drub v sedmih poglavjih razvrenih v lenih
579 673 ureja to pomembno in pravno zahtevno problematiko.
VII. DEL: ureja tuja podjetja ter podrunice in je razvren na dve poglavij ter lene
674 683.
VIII. DEL: ureja nadzor nad izvajanjem zakona v enem samem lenu, (684. l.),
doloa krog naslovnikov in njihovih pristojnosti glede citiranega nadzora;
IX. DEL: Kazenske dolobe zajema besedilo od 685. do 691. lena;
Zadnji X. DEL: Prehodne in konne dolobe, ki prav tako kot VIII. DEL ZGD-1 ni
razvren na poglavja, vsebuje pa dolobe 692. do 709. lena.

22

Gospodarske drube se po tretjem odstavku 3. lena ZGD-1 organizirajo v eni izmed
naslednjih statusnopravnih oblik:
ali kot osebne drub: druba z neomejeno odgovornostjo in komanditna druba;
ali kot kapitalske drube: druba z omejeno odgovornostjo, delnika druba, komanditna
delnika druba in evropska delnika druba.
ZGD-1 doloa in ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in
poslovanja gospodarskih drub, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih
podjetnic posameznic, povezanih drub, gospodarskih interesnih zdruenj, podrunic
tujih podjetij in statusnega preoblikovanja.
V ZGD-1 se prenaajo direktiv Evropske skupnosti kar se podrobno ureja v 1. odst.
2. lena ZGD-1, pri emer naj posebej opozorimo na pomen sprememb in dopolnitev
citirane pravne norme z dolobo 1. lena ZGD-1F, Ur.l. RS t. 32/12.
Razen tevilnih in podzakonskih predpisov se na obravnavanem podroju
korporacijskega prava neposredno uporabijo tudi primarni akti ES in sodna praksa
Sodia Evropskih skupnosti, (glede na to, da je Slovenija od 2004 lanica EU) ter tudi
uveljavljena korporacijska praksa v lanicah EU.
V pravnoposlovni praksi se uveljavljajo tudi kodeksi podjetnike kulture oziroma
korporacijskega upravljanja, npr. Kodeks upravljanja javnih delnikih drub.


1.3. Naela ZGD-1

Pri prouevanju zasnove ZGD-1 in vsebine njegovih doloil so razpoznavna nekatera
vsebinsko pomembneja naela, ki izhajajo iz ureditve pravnih kategorij, opredeljenih v
ZGD-1. V okviru tega razdelka bomo opozorili samo na kljuna naela ZGD-1:
Naelo enotnega zakona. Zunaj naih meja sta v grobem razpoznavna dva sistema
urejanja statusnopravnih oziroma korporacijskih vpraanj. Tako je lahko pravna
problematika trgovinskih (gospodarskih) drub urejena v enem samem zakonu, kot npr. v
Franciji in Italiji. V Nemiji in paniji pa so pravnoorganizacijske oblike podjetnitva
urejene v ve samostojnih zakonih, npr. v zakonu o delniki drubi, v zakonu o drubi z
omejeno odgovornostjo, itn. Razlog, ki je govoril v prid enotnemu zakonu, je, da so
doloena vpraanja skupna za vse pravnoorganizacijske razliice in so tako lahko urejena
v splonem delu ZGD-1..
Naelo omejenega tevila pravnoorganizacijskih oblik (numerus clausus). V njih pa
je dejavnost lahko opravljajo le v eni izmed zakonsko doloenih pravnoorganizacijskih
oblik gospodarskih drub in drugih v ZGD-1 urejenih subjektov, npr. v delniki drubi.
Naelo pravne osebnosti: vse gospodarske drube so pravne osebe, (1. odst. 4.
lena) V svetu obstajajo sistemi (npr. v Nemiji in Avstriji), kjer doloene trgovinske
drube nimajo lastnosti pravne osebe, eprav pa imajo vse lastnosti pravnih oseb, npr.
23

javna trgovinska druba, in sistemi (npr. Francija, Italija), kjer so vse trgovinske drube
pravne osebe.
Naela firmskega prava: razvidnost dejavnosti in pravnoorganizacijske oblike,
urejenost glede uporabe besede Slovenija, njenih izpeljank in kratic ter tudi imen
drav in mednarodnih organizacij, varstvo slovenine itn., (12. 28. len).
Naelo konkurenne prepovedi za osebe, doloene v ZGD-1, statutu ali aktu o
ustanovitvi drube, ki je potrebno zaradi zagotovitve varstva interesa gospodarskih drub
in tudi interesa drubenikov oziroma delniarjev, npr. lani uprav in nadzornih svetov ter
prokuristi ne smejo sodelovati v nobeni od natetih vlog, pa tudi ne kot delavci v
katerikoli drugi drubi ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v
konkurennem razmerju z dejavnostjo delnike drube, v kateri imajo omenjen poloaj,
npr. lana uprave, (41. in 42. len).
Naelo varstva upnikov, je zagotovljenoe tudi z odgovornostjo za obveznosti,
skladno s ciljnostjo 7. lena ZGD-1 ter monostjo spregleda pravne osebnosti (8. len);
in posredno tudi z obveznostjo vsebinske povednosti podatkov v sporoilih, ki jih
druba polje doloenemu naslovniku (45. len), itn.
Naelo varstva pravic manjinskih delniarjev (npr. 385. len), ki ureja pravna
vpraanja v zvezi z viino denarne odpravnine, ki jo mora izplaati za pridobljene delnice
glavni delniar manjinskim delniarjem. za pridobljene delnice.


1.4. Samostojni podjetnik posameznik (s.p.)


Samostojnega podjetnika posameznika ZGD-1 opredeljuje kot fizino osebo, ki na trgu
samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Njegov poloaj
se nadrobneje ureja v lenih 71-75, s tem da se za podjetnika posameznika uporablja
smiselno vrsta doloil ZGD-1, ki se nanaajo na drube, npr. glede dejavnosti (6. len),
firm (12. do 23. len), sedea (29. in 30. len), podrunic (31. len), prokure (33. do 37.
len) in poslovnih skrivnosti (39. in 40. len).


Podjetnik lahko zane opravljati svojo dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni
register Slovenije.
V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije pa mora podjetnik navesti:
predlagan datum vpisa, ki je pozneji od dne vloitve prijave za vpis in ni dalji
od treh mesecev od dne vloitve prijave za vpis;
firmo podjetnika in podatke o sedeu;
podatke o skrajani firmi , e jo ima,
da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejnjih poslovanj.

24

Podjetnik mora vsako spremembo zgoraj citiranih podatkov v 15 dneh po nastanku
spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti pa mora podjetnik ali od
njega za ta namen pooblaena oseba prijaviti najmanj 15 dni pred. Dolobe o
prenehanju opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, e podjetnik namerava
podjetje prodati ali ga vloiti v zadevno gospodarsko drubo.

Obrtni zakon (ObrZ-NPB2, 26.11.2007) opredeljuje obrtne dejavnosti in doloa
postopek pridobitve mojstrskega naziva ipd. ter obrti podobne dejavnosti.
Pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni
register. Registrsko sodie polje Obrtni zbornici Slovenije po vpisu v sodni register
izvod registrskega lista za gospodarsko drubo, ki spada med majhne drube, oziroma
samostojnega podjetnika posameznika, in opravlja obrti podobno dejavnost. Davni
organ polje Obrtni zbornici Slovenije po vpisu v vpisnik izvod priglasitvenega lista
samostojnega podjetnika posameznika, ki opravlja obrti podobno dejavnost. Obrtna
zbornica Slovenije po uradni dolnosti vpie drubo ali samostojnega podjetnika
posameznika, ki opravlja obrti podobno dejavnost, v obrtni register. Zoper sklep o vpisu
je dovoljena pritoba. O pritobi odloa ministrstvo za gospodarstvo.
Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je mojstrski naziv ali najmanj vija
strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj triletnimi izkunjami.
Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi oseba, ki je:
est zaporednih let opravljala obrtno dejavnost kot samo zaposlena oseba ali kot
poslovodni delavec
tri zaporedna leta opravljala obrtno dejavnost kot samo zaposlena oseba ali kot
poslovodni delavec, e se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za to dejavnost,
kar potrjuje z nacionalno priznano listino ali na drug nain, ki ga pristojni
strokovni organ teje kot izpolnitev zahtev, itn.


1.4.2. Nastopanje podjetnika v pravnem prometu

Tako kot gospodarske drube, ki nastopajo v pravnem prometu s svojo firmo, mora
tudi podjetnik v pravnem prometu poslovati:
s svojo firmo,
z oznabo dejavnosti,
z navedbo prebivalia
ter z okrajavo "s.p." (samostojni podjetnik).
Firma podjetnika vsebuje:
ime in priimek podjetnika, skrajano oznako, da gre za samostojnega podjetnika
(s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine,
podjetnik lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime,
priimek in oznako s.p.
poleg omenjene oznabe dejavnosti in morebitnih dodatnih sestavin, npr. tudi
25

fantazijske dodatke, logotipe ali druge sporoilne grafine reitve. Vendar pa
ne sme vsebovati sestavin, ki bi krile pravice drugih oseb ali jih spravljale v
zmoto, npr. glede tega, kdo je imetnik zadevne pravice industrijske lastnine, itn.

e podjetnik podjetje proda ali vloi v zadevno gospodarsko drubo, lahko kupec ali
ta druba e naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, e le-ta s tem
izrecno soglaa.
Podjetnik lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek
in oznabo s.p. (2. odst. 72. lena).
Na vseh sporoilih, ki jih podjetnik polje doloenemu naslovniku, mora biti poleg
firme in sedea podjetnika naveden tudi Njegova matina tevilka. Na sporoilih, ki jih
podjetnik poilja drugim osebam v okviru obstojeih poslovnih stikov, mora navesti le
svojo firmo in sede. Za naroilnice, ki bi jih izstavil podjetnik posameznik, velja
smiselno tretji odstavek 45. lena, torej, da se le-te tejejo za sporoila doloenemu
naslovniku.

1.4.3. Poslovne knjige in letno poroilo

Nain vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poroil za tiste podjetnike,
katerih podjetja ustrezajo merilom za srednje ali velike drube, se skladno s 3. odst. 53.
lena uporabljajo dolobe Osmega poglavja ZGD-1, ( od 53. do 70. lena, razen 57.
lena, ki ureja revidiranje).
Nain vodenja poslovnih knjig in sestavljanja raunovodskih izkazov za podjetnike,
katerih podjetja ustrezajo merilom za majhne drube pa ureja poseben Slovenski
raunovodski standard, (v nadaljevanju SRS; 2006) in sicer SRS 39.
Ne glede na tretji odstavek 54. lena ZGD-1, ki doloa da lahko podjetnik vodi
poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva skladno z vsebino SRS 39, e ni
v zadnjem poslovnem letu prekorail dve od treh v 2. odst. 73. lena doloenih meril, in
sicer da:
povpreno tevilo delavcev ne presega tri,
da so letni prihodki niji od 50.000 eurov,
da povprena vrednost aktive, izraunana kot polovica setevka vrednosti aktive
na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za
podjetnika, ki zane opravljati dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne
zaposluje povpreno ve kot tri delavce.
Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z opisanimi merili doloi na
podlagi podatkov iz zadnjega letnega poroila.

Ne glede na doslej zapisano pa podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti
letnega poroila, e izpolnjuje pogoje:
o prihodkih iz dejavnosti,
26

in o zaposlenih delavcih,
ter o nainu preteklega ugotavljanja davne osnove, ki jih zakon, ki ureja
dohodnino, doloa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri
ugotavljanju davne osnove zahtevajo upotevanje normiranih odhodkov. To
velja tudi za podjetnika, ki zane z opravljanjem dejavnosti in v prvem
poslovnem letu ne zaposluje delavcev.


1.4.4. Izbris podjetnika iz registra

AJPES po uradni dolnosti izbrie podjetnika iz Poslovnega registrira Slovenije, e
se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko drubo, e podjetnik v dveh zaporednih
poslovnih letih ne predloi letnega poroila, in na podlagi obvestila pristojnega organa,
da je s pravnomonim aktom:
ugotovljena smrt podjetnika, in e podjetnikov dedi v treh mesecih o
pravnomonosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da v skladu s etrtim
odstavkom 72. lena ZGD-1 ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;
odloil o steaju podjetnika;
izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;
prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne
izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja.




2. Oris temeljnih pravnih znailnosti gospodarskih
drub

2.1. Uvod. Pojem gospodarske drube.


Gospodarska druba je (sploni, generini) vrstni pojem, ki je kot smo e omenili v
priujoem prvem delu naega elektronskega ubenika v prvem odstavku 3. lena
opredeljena kot pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot
svojo izkljuno dejavnost. Pravno naravo pridobitne dejavnosti pa ima vsaka tista
dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobika. Pri tem naj posebej
omenimo dolobo etrtega odstavka 4. len, ki je taka kot v primerjalnem trgovinskem
27

pravu, in po kateri se osebne in kapitalske drube tejejo za gospodarske drube tudi
vselej tedaj, eprav opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. Odloilno je torej
pravnoorganizacijsko merilo (vodilo), ki opredeljuje statusne prvine zadevne pravne
osebe. Gospodarsko drubo lahko ustanovijo domae in tuje fizine ali pravne osebe.
Lastnost pravne osebe si gospodarske drube pridobijo z vpisom v sodni register.
Za podlage za opravljanje dejavnosti velja neomejevalno naelo, po katerem lahko
gospodarske drube opravljajo vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati
kot gospodarski posli, npr. pranje denarja itn. Z zakonom pa se lahko tudi doloi, da se
lahko doloene gospodarske posle opravlja samo v tistih drubah oziroma njihovih
pravnoorganizacijskih razliicah, ki bodo doloene za opravljanje zadevnih poslov na
temelju zakona (drugi odstavek 4. lena).
Ob pravnoorganizacijskih oblikah osebnih in kapitalskih drub ZGD-1 ureja tudi:
dvojno drubo. Zanjo se teje tista komanditna druba, v kateri je edini
komplementar druba, pri kateri "ni osebno odgovornih drubenikov oziroma so
vsi komplementarji take drube" (152. len).


Omeniti gre tudi umestitev pravne ureditve gospodarskega interesnega zdruenja v
dolobe ZGD-1. To pravnoorganizacijsko obliko lahko ustanovita dve ali ve fizinih
oziroma pravnih oseb. Cilj gospodarskega interesnega zdruenja pa je olajevati in
pospeevati pridobitno dejavnost svojih lanov, izboljevati in poveevati rezultate te
dejavnosti, ne pa ustvarjanje lastnega dobika. Dejavnost gospodarskega interesnega
zdruenja mora biti torej v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi lanov in lahko ima v
razmerju do teh dejavnosti le pomono naravo.
Gospodarske drube naj zaradi pomena obravnavane lenitve to ponovimo e
enkrat se lahko organizirajo v eni izmed naslednjih oblik, in sicer kot:
osebne drube: druba z neomejeno odgovornostjo in komanditna druba.
Dodamo naj, da se je na temelju dolobe 14. lena ZGD-1G v dolobah ZGD-1
rtal (za 157. lenom) naslov: Tretje poglavje TIHA DRUBA in tudi celotno
zakonsko besedilo od 158 do 167. lena. Zato je bilo med Prehodne in konne
dolobe ZGD-1G uvreno tudi doloilo 24. lena po katerem so z dnem
uveljavitve citirane novele prenehale tihe drube nastale po dosedanjih
predpisih. Nosilcem tihe drube pa je naloeno, da morajo najpozneje v estih
mesecih po prenehanju zadevne tihe drube napraviti obraun s tihim
drubenikom in mu njegov vloek izplaati v denarju, razen e sta se z nosilcem
tihe drube s pogodbo dogovorila drugae. Za kritelje omenjene obveznosti
(druba nosilca tihe drube, ki bi kljub prenehanju tihe drube tihemu
drubeniku omogoali pridobitev pravice do udelebe pri dobiku je doloena
globa v razponu od 16.000 do 62.000 eurov, za odgovorno osebo nosilca tihe
drube in tihega drubenika pa globa od 4.000 do 5.000 eurov.
Kapitalske drube: druba z omejeno odgovornostjo, delnika druba in
komanditna delnika druba.

28

Gospodarsko drubo lahko ustanovi vsaka domaa ali tuja fizina ali pravna oseba,
razen e zadevni zakon ne doloa drugae. Vse drube razen tihe drube, so pravne osebe
in so kot pravne osebe lahko lastniki preminin in nepreminin, lahko pridobivajo
pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko toijo ali so toene, (2. odst. 4. lena).
Drube pridobijo status pravne osebe z vpisom v sodni register. e kdo pred vpisom
drube v register nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim
premoenjem: e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno. Druba lahko zane opravljati
svojo dejavnost, ko je vpisana v register. e drug zakon za zaetek opravljanja doloene
dejavnosti doloa e posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko druba zane
opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, doloene z zadevnim drugim
zakonom, npr. z ZBan-UPB5.

Povezane drube so po 527. lenu ZGD-1 pravno samostojne drube, ki pa so v
medsebojnem razmerju tako, da:
ima ena druba v drugi veinski dele;
je ena druba odvisna od druge;
so koncernske drube;
sta dve drubi vzajemno kapitalsko udeleeni;
ali pa so povezane sa podjetnikimi pogodbami.

Pri tem ZGD-1 omenjene razliice povezovanja drub razvra na:
drube v veinski lasti in drube z veinskim deleem;
odvisne in obvladujoe drube;
vzajemno kapitalsko udeleene drube;
ter drube, pri katerih se pravno razmerje vzpostavi na temelju pogodbe
obvladovanju in pogodbe o prenosu dobika.
e zlasti pomembno pa se kae razlikovanje med koncernom in holdingom.

Tako koncern tvorijo:
ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim
vodstvom obvladujoe drube (dejanski koncern);
drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern);
pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri
tem drube medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti). (530.
len).
Pravno naravo holdinke drube pa ima druba, ki ima v lasti veino deleev
pravno samostojne drube in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja,
financiranja in upravljanja teh drub, v katerih ima tudi veinski dele.





29

2.2. Pravne znailnosti osebnih drub

2.2.1. Druba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

Druba z neomejeno odgovornostjo je druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za
obveznosti drube z vsem svojim premoenjem in se ustanovi s pogodbo med drubeniki.
V primerjalnem pravu je ta pravnoorganizacijska oblika vsebinsko pravilneje
poimenovana drugae kot pri nas, in sicer kot javna trgovinska druba (npr. v Nemiji in
Avstriji: Offene Handelsgesellschaft - OHG oziroma druba s skupnim imenom npr. v
Franciji: Socit en nom collectif - SNC in Italiji: Societ in nome colettivo - S.n.c.)
V prvem odstavku 76. lena ZGD-1 je druba z neomejeno odgovornostjo
opredeljena kot druba dveh ali ve oseb, ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem
svojim premoenjem.
Ob tej pojmovni opredelitvi drube z neomejeno odgovornostjo (v prihodnjem
besedilu: d.n.o.) naj posebej opozorimo e na 77. len, ki doloa, da se vselej tedaj, kadar
v dolobah ZGD-1 ni izrecno urejeno drugae, zanjo uporabljajo pravila o civilnopravni
drubeni pogodbi.

2.2.2. Pravna razmerja med drubeniki d.n.o.

Drubeniki v okviru naela pogodbene prostosti v d.n.o. torej svobodno urejajo svoja
medsebojna pravna razmerja. Doloila ZGD-1 se uporabljajo podredno, e drubeniki z
drubeno pogodbo ne uredijo medsebojnih razmerij drugae. Notranja razmerja med
drubeniki temeljijo na sedmih naelih, in sicer na naelih:
enakega obravnavanja drubenikov,
dolnosti skrbnega ravnanja drubenikov,
konkurenne prepovedi,
skupnega vodenja poslov,
medsebojnega nadzorstva,
sorazmerne razdelitve dobika in izgube,
in razpolaganja z deleem.
V nadaljevanju bomo orisali vsebino nekaterih izmed nael, ki smo jih omenjali v
uvodnem razdelku. Toda v okviru pogodbene prostosti lahko drubeniki razmerja med
seboj uredijo drugae, npr. namesto, da bi sprejemali drubeniki, ki so upravieni za
vodenje poslov, odloitve soglasno, lahko s pogodbo doloijo, da za veljavno sprejetje
zadevnega sklepa zadoa navadna veina.
Drubenik d.n.o. je dolan izpolnjevati prevzete obveznosti s skrbnostjo kot v lastnih
zadevah.
Naelo skrbnega ravnanja nalaga vsakemu drubeniku d.n.o. dolnost, izpolnjevati
30

prevzete obveznosti v zvezi s poslovanjem drube s tako skrbnostjo kot v svojihih
zadevah, (1.odst. 81. lena). Gre tedaj za t.i. pravni standard, ki ga ZGD-1 ureja ob
drugih pravnih standardih, npr. standardu vestnosti in potenosti. Ob tem gre opozoriti e
na druge pravne standarde npr. standard dobrega gospodarstvenika in dobrega
strokovnjaka v OZ, (6. len). Ravnanje s skrbnostjo kot v lastnih zadevah tejemo za
najvijo stopnjo skrbnosti, ki jo morajo drubeniki udejanjati pri opravljanju vseh
prevzetih obveznosti v skladu z drubeno pogodbo v d.n.o., npr. v zvezi z vplailom
vloka, vodenjem poslov, zastopanjem in opravljanjem drugih nalog v zvezi s
poslovanjem drube.
ZGD-1 izrecno doloa pravico in dolnost drubenikov, da opravljajo nadzor nad
poslovanjem d.n.o. Ker lahko vodijo posle drube vsi drubeniki, se omenjena pravica
uresniuje z medsebojnim nadzorstvom, ki ga opravlja vsak drubenik osebno. To naelo
se uresniuje s pravico do obveanja o poslovanju drube in pravico vpogleda v
drubine knjige, listine in dokumentacijo. V dolobah drubene pogodbe te pravice ni
mogoe omejiti ali celo izvzeti. Pravica do nadzora se lahko udejanja tudi z medsebojnim
dajanjem navodil, vendar mora biti ta oblika izvajanja nadzorne funkcije z drubeno
pogodbo izrecno doloena.
Po naravi je d.n.o. oblika drube, ki v naelu "pripada" vsem njenim drubenikom.
Zato tudi velja naelo skupnega vodenja poslov drube. ZGD-1 izrecno doloa obveznost
in pravico vodenja poslov drube. Vendar pa se posamezni drubeniki tej pravici in
obveznosti iz utemeljenega razloga lahko odreejo (91. len). Ta pravica pa se jim lahko
tudi odvzame (91. len), oziroma jo lahko prenesejo na druge osebe, npr. e je to
predvideno v drubeni pogodbi, jo lahko prenesejo na tretjo osebo.
e je v d.n.o. ve drubenikov, ki vodijo njene posle, imamo dva razlina poloaja:
e so npr. za vodenje poslov v d.n.o. ABC upravieni vsi drubeniki ali ve
drubenikov, je vsak izmed njih upravien poslovati sam. e drug drubenik, ki
je upravien voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se takega posla ne sme
opraviti;
e pa je v drubeni pogodbi doloeno, da drubeniki, ki so upravieni za
vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je potrebna za vsak posel privolitev
vseh teh drubenikov, razen e bi bilo z izvedbo posla nevarno odlaati.
Vendar ob tem ne gre spregledati, da tedaj, e je z drubeno pogodbo vodenje poslov
preneseno na enega ali ve drubenikov, drugi drubeniki ne smejo voditi poslov v
zadevni d.n.o.


2.2.3. Let ni raunovods ki i zkaz d. n. o. i n razdel i t ev
dobi ka al i i zgube

Na koncu vsakega poslovnega leta se na temelju letnih raunovodskih izkazov
ugotovi dobiek ali izguba in se vsakemu drubeniku d.n.o. izrauna njegov dele pri
dobiku oziroma izgubi. (1. odst. 94. lena)
Dobiek, ki pripada drubeniku, se pripie k njegovemu kapitalskemu deleu.
31

Izraunani dele drubenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom,
pa se od kapitalskega delea odpieta.
Od dobika, ki ga je dosegla d.n.o., pripada vsakemu drubeniku najprej dele v
viini 5 % njegovega kapitalskega delea. e pa ugotovljeni dobiek tega ne omogoa, se
omenjeni delei ustrezno zniajo, (1. odst. 95. lena).
Pri izraunu delea dobika, ki pripada drubeniku, se plaila, ki jih je drubenik
vplaal med poslovnim letom kot vloke, upotevajo v sorazmerju s asom, ki je pretekel
od zadevnega vplaila. e je drubenik dvignil med poslovnim letom denar iz svojega
kapitalskega delea, se upotevajo zmanjani zneski v sorazmerju s asom, ki je pretekel
od omenjenega dviga.

2.2.4. Pravna razmerj a med drubeni ki

Drubeniki v zadevni d.n.o. lahko urejajo medsebojna pravna razmerja docela
svobodno. Ureditev notranjih razmerij po dolobah ZGD-1 se uporabi le, e se
drubeniki drugae niso dogovorili z drubeno pogodbo. Zakonska ureditev pravnih
razmerij med drubeniki je zato le podredne narave.


2.2.5. Pravna razmerja drubenikov do tretjih oseb

Za obveznosti d.n.o. podredno odgovarjajo upnikom vsi drubeniki z vsem svojim
premoenjem. e druba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, pa
odgovarjajo vsi drubeniki solidarno.
Noben drugaen dogovor drubenikov o njihovi odgovornosti do tretjih oseb nima
pravnega uinka.
Upotevati pa moramo, da je bilo pri nas pred uvedbo eura kar nekaj d.n.o.
ustanovljenih tako, da sta oba drubenika prispevala vsak le po 1.000 SIT (priblino 4
eure), kar narekuje posebno pozornost ustreznega zavarovanja plaila pri poslovnih stikih
s taknimi d.n.o., zlasti z vidika velikosti oziroma obremenjenosti dejanskega zasebnega
premoenja drubenikov, npr. obremenjenosti s hipotekami.


2.2.6. Izloitev in izkljuitev drubenikov

V vsebinski okvir vrstnega pojma izloitev se po dolobah ZGD-1 uvrata dve
pojavnosti, in sicer prostovoljna izloitev (odpoved in prenos delea na novega
drubenika). S prisilno izloitvijo pa gre razumeti npr. odpoved enemu izmed
32

drubenikov, zahtevo po prenehanju d.n.o., zaradi smrti enega izmed drubenikov ali
steaja drube.
e je enemu izmed drubenikov prenehalo lanstvo v zdrubi, ima le-ta predvsem
pet upravienj:
vrnitev predmetov, ki jih je dal drubi v uporabo,
do denarnega nadomestila, ki se izrauna na podlagi njegovega delea v
premoenju d.n.o.,
oprostitev dolgov d.n.o. in drugih obveznosti, ki so nastale po prenehanju
njegovega lanstva,
zagotovitev zavarovanja za morebitne nezapadle dolgove d.n.o.,
pravico zahtevati obraun in poroilo o tistih tekoih poslih, ki niso bili
dokonani do trenutka njegove izloitev iz zadevne d.n.o.


2.2.7. Prenehanje in likvidacija d.n.o.

ZGD-1 v 105. lenu doloa osem podlag prenehanja d.n.o., in sicer:
potek asa, za katerega je bila ustanovljena d.n.o.,
sklep drubenikov o prenehanju d.n.o.,
steaj,
smrt drubenika ali prenehanje drubenika, razen e drubena pogodba izrecno
ne doloa v omenjenih primerih kaj drugega,
odpoved,
sodna odloba,
e se tevilo drubenikov zmanja pod dva, razen v primeru iz 115. lena, po
katerem vselje tedaj, e iz kateregakoli razloga ostane v drubi en sam
drubenik, mora le-ta v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi drubo
pogojem ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik, sicer d.n.o. preneha.
in v drugih primerih doloenih z zakonom.

V vseh v prejnjem odstavku naega elektronskega ubenika natetih primerih, razen
pri steaju, se opravi likvidacija. Za likvidacijo d.n.o. smiselno uporabljajo dolobe
ZGD-1 o likvidaciji delnike drube, (od 403. lena do 424. lena). Likvidacijo
opravljajo kot likvidacijski upravitelji vsi drubeniki, razen e je s sklepom drubenikov
ali z drubeno pogodbo zaupana posameznim drubenikom ali tretjim osebam. Ve
dediev enega drubenika mora imenovati skupnega zastopnika. Na predlog osebe, ki
ima pravni interes, lahko iz utemeljenih razlogov imenuje likvidacijske upravitelje
sodie, ki v takem primeru lahko za likvidacijske upravitelje imenuje tudi osebe, ki niso
drubeniki.

Likvidacijske upravitelje morajo prijaviti za vpis v sodni register vsi drubeniki.
33

Enako velja tudi glede vsake spremembe likvidacijskih upraviteljev ali njihovih
pooblastil za zastopanje. Ob smrti drubenika se lahko vpis opravi tudi brez sodelovanja
dediev pri priglasitvi, e tako sodelovanje prepreujejo posebni zadrki in e je mogoe
razumno domnevati, da priglasitev ustreza dejanskemu stanju. Vpis sodno imenovanih
likvidacijskih upraviteljev in vpis sodnega odpoklica likvidacijskih upraviteljev se opravi
po uradni dolnosti. Likvidacijski upravitelji morajo shraniti svoj podpis pri registrskemu
organu. Likvidacijski upravitelji morajo dokonati tekoe posle, izterjati terjatve,
vnoviti preostalo premoenje in poplaati upnike; za dokonanje nedokonanih poslov
smejo sklepati tudi nove posle.

Likvidacijski upravitelji torej zastopajo zadevno d.n.o. e obstaja ve likvidacijskih
upraviteljev, lahko samo skupno opravljajo dejanja, ki se nanaajo na likvidacijo, razen
e je doloeno, da lahko poslujejo tudi posamino, vendar mora biti taka doloba vpisana
v sodni register. V razmerju do udeleencev morajo likvidacijski upravitelji tudi e jih je
imenovalo sodie, upotevati odloitve, ki so jih glede vodenja poslov udeleenci
soglasno sprejeli.

Likvidacijski upravitelji morajo k svojemu podpisu in dosedanji firmi dodati
pristavek v likvidaciji in sestaviti obraun ob zaetku ter tudi ob koncu likvidacije,
torej t.i. zaetni in konni likvidacijski obraun. Po plailu dolgov pa likvidacijski
upravitelji razdelijo preostalo premoenje drube med drubenike v sorazmerju s
kapitalskimi delei, ki se ugotovijo na podlagi konnega likvidacijskega obrauna.

Tedaj, e premoenje zadevne gospodarske drube ne zadoa za poplailo
obveznosti drube in kapitalske delee drubenikov, ga morajo drubeniki dopolniti za
manjkajoi znesek v razmerju, po katerem morajo pokrivati izgubo. e od enega
drubenika ni mogoe dobiti zneska, ki bi ga le-ta sicer moral plaati, morajo drugi
drubeniki za izpad plaila poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi delei. Po
konani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris drube iz sodnega
registra.

Poslovne knjige in knjigovodske listine drube, ki je prenehala, se izroijo v hrambo
enemu od drubenikov ali tretji osebi. e ni sporazuma, doloi drubenika ali tretjo
osebo sodie.



Vpraanji za preverjanje razumevanja snovi:
- Na kaj vas spominja vsebina nael, ki se nanaajo na notranja razmerja med
drubeniki?
- Opredelite vsebino teh nael in razmislite, zakaj je potrebna takna ureditev?


34


2.3. Komanditna druba

2.3.1. Uvod

Komanditna druba je po doloilu 135. lena ZGD-1 druba dveh ali ve oseb, v
kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem
(komplementar), medtem ko najmanj en drubenik za obveznosti drube ne odgovarja
(komanditist).
Firma komanditne drube mora vsebovati priimek najmanj enega komplementarja
ter kratico k.d.
V firmo k.d. je prepovedano vnaati imena komanditistov. e je v zadevni k.d. ve
komplementarjev, se v firmi navaja priimek samo enega komplementarja in mora firma
vsebovati tudi navedek, da je ve komplementarjev.
Za komanditno drubo se uporabljajo tudi dolobe ZGD-1, ki veljajo za drubo z
neomejeno odgovornostjo, razen e v drugem poglavju ZGD-1, torej poglavju o
komanditni drubi, ni izrecno doloeno kaj drugega, kot npr. glede kritve prepovedi
konkurence po 139. lenu.
Ob tem naj opozorimo, da za drubenike v k.d. veljajo tiste dolobe ZGD-1, ki se
nanaajo na d.n.o., npr. glede:
dolnosti skrbnega ravnanja,
- vraila za izdatke pri ustanovitvi drube,
dolnosti plaila obresti, e vloek, doloen z drubeno pogodbo, ne bi bil
vplaan pravoasno,
in dolnosti spotovanja konkurenne prepovedi med komplementarji.
Pravna razmerja med drubeniki komanditne drube se urejajo z drubeno pogodbo.
Vsi komplementarji so praviloma upravieni za zastopanje drube, razen e ni v
drubeni pogodbi doloeno, da je posamezni ali ve komplementar(jev) izrecno
izvzet(ih) od zastopanja. V drubeni pogodbi se lahko tudi doloi, da so za zastopanje
drube upravieni vsi ali nekateri komplementarji. Toda vsi ali le nekateri
komplementarji morajo nastopati samo skupaj.
Komplementarji, ki so upravieni do skupnega zastopanja, lahko med seboj izberejo
in pisno pooblastijo posameznega komplementarja za izvritev vseh poslov ali pa samo
za opravljanje doloenih vrst poslov. Za izjavo volje drubi zadostuje, da je izjavljena
enemu izmed upraviencev do skupnega zastopanja.
Komplementar ne sme prenesti upravienja za vodenje poslov na tretjega, e tega
izrecno ne dovoljujeta drubena pogodba ali drugi drubeniki. Komanditisti po doloilih
ZGD-1 niso upravieni voditi poslov drube.
Vendar pa se lahko na komanditista prenese opravljanje doloenih poslov na podlagi
35

komplementarjevega pooblastila. Komanditist lahko ima poslovno pooblastilo in
prokuro. V vseh treh primerih komanditist ne odgovarja za obveznosti drube kot
komplementar, ker sodeluje pri opravljanju poslov na podlagi komplementarjevega
izvedenega pooblastila.
Z vidika odgovornosti do tretjih oseb velja po vpisu komanditne drube v register v
razmerjih do upnikov drube za komanditistov tisti vloek, ki je vpisan v sodni register
in zato se upniki ne morejo sklicevati na poveanje komanditistovega vloka, ki ni vpisan
v register, razen e jim je druba poveanje njegovega vloka sporoila na drug primeren
nain.
Dogovor drubenikov, s katerim bi se komanditistu plailo vloka odpustilo ali
odloilo, na upnike nima pravnega uinka. Posebej naj poudarimo, da je po 148. lenu
zmanjanje komanditistovega vloka v razmerju do upnikov brez pravnega uinka vse
dotlej, dokler ni vpisano v sodni register.
Komanditisti so po doloilih ZGD-1 v138. lenu in tudi glede na veinski pristop
drugih evropskih korporacijskih ozr. statusnopravnih zakonodaj, izvzeti iz zastopanja
drube. Komanditist je lahko vkljuen v zastopanje zadevne komanditne drube na
temelju pisnega pooblastila, s katerim se mu podeli prokura ali se mu podeli posebno
pooblastilo, (144. len). Posebno pooblastilo je dejansko t.i. izvedeno pooblastilo, torej
ni izvirno pooblastilo, ki bi bilo vkljueno v drubeno pogodbo. V drubeni pogodbi pa
je lahko doloeno, da mora komplementar dati pooblastilo ali prokuro komanditistu.
Komanditist komanditne drube torej ne more nastopati v pravnem prometu kot
zastopnik drube po 32. lenu ZGD-1, temve le kot njen pooblaenec.
Komplementarji odgovarjajo za obveznosti komanditne drube do tretjih z vsem
svojim premoenjem.
Komanditist je dolan pokrivati tudi izgubo drube, vendar le do zneska kapitalskega
delea, e tudi njegov kapitalski dele ni v celoti vplaan. S takno dolobo se varuje
pravni poloaj komanditista, ki v primeru izgube drube ne more izgubiti ve, kot znaa
vrednost njegovega kapitalskega delea. e pa je komanditistov dele v celoti vplaan,
se ob izgubi komanditne drube, to izgubo krije z vrednostjo njegovega delea v zadevni
komanditni drubi.


2.3.2. Prenehanje k.d.

Komanditna druba preneha na temelju enakih razlogov, kot smo jih opisali ob
prenehanju d.n.o., v razdelku 2.2.7. priujoega elektronskega ubenika, s tem da je
posebnost sestava k.d. v tem, da mora imeti ta razliica osebne gospodarske drube, e
eli obstajati, vedno v svojem sestavu najmanj enega komplementarja in najmanj enega
komanditista. e umre edini komanditist v komanditni drubi, komanditna druba ne
preneha, ampak mora komplementar v roku enega leta pridobiti vsaj enega komanditista.
e bi pa pridobil samo enega komplementarja ne pa tudi komanditista, mora v tem
36

primeru komanditno drubo preoblikovati v drubo z neomejeno odgovornostjo.


2.4. Dvojna druba

Glede na dolobo 152. lena ZGD-1 ima pravno naravo dvojne drube tista
komanditna druba, v kateri je edini komplementar druba, v kateri ni osebno
odgovornih drubenikov, oziroma so vsi njeni komplementarji kapitalske drube.
Poleg okvirno omenjene doloujoe pravne znailnosti dvojne drube gre opozoriti
e na tri njene pomembne vsebinske prvine:
dvojna druba je temeljna, pravnoorganizacijska oblika zdruevanja osebnih in
kapitalskih drub;
obe v dvojno drubo zdrueni drubi sta pravno loeni in samostojni.
dvojna druba je ciljna umestitev dveh pravnoorganizacijskih oblik podjetnike
pobude v nov subjekt, v katerega pa se ex lege ne smejo preoblikovati kapitalske
drube, (154. len).


2.4.1. Firma dvojne drube

Za firmo dvojne drube se uporabljajo vse dolobe firmskega prava iz 12. do 28.
lena. Posebnost pa je v tem, da dvojna druba v pravnem prometu uporablja dvojno
firmo, torej firmo obeh vanjo umeenih pravnih oseb, npr.:
firmo komplementarja;
in firmo komanditne drube.
Razlog za to "dvojnost" firme sta dve vanjo zdrueni pravni osebi: komplementar, ki
je kapitalska druba, torej druba brez osebno odgovornih drubenikov, in komanditna
druba ali komanditna delnika druba. Ob tem naj opozorimo e na dolobo 28. lena
ZGD-1, po kateri se mora v firmo komanditne drube, pri kateri je komplementar druba,
vnesti popolno firmo drube kot drubenika.
Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne drube navedeno tudi ime
poslovodje, e je komplementar druba z omejeno odgovornostjo, oziroma lanov
uprave, e je komplementar dvojne drube delnika druba. Pri vodenju poslov dvojne
drube mora biti ob podpisu fizine osebe dodana tudi komplementarjeva firma.

2.4.2. Mone pojavnosti dvojnih drub in zakonske prepovedi glede
preoblikovanja in ustanavljanja dvojnih drub

37

Pred omembo tevilnih monih pojavnosti dvojnih drub naj najprej opozorimo na
dve pomembni zakonski prepovedi:
dvojna druba ne more biti komplementar v komanditni drubi. Gre tedaj za
zakonsko prepoved ustanavljanja t.i. vekratnih drub, ki je potrebna zaradi
varstva pravnega prometa;
kapitalske drube, torej delnika druba, komanditna delnika druba in druba
z omejeno odgovornostjo se ne smejo preoblikovati v dvojno drubo, za razliko
od osebnih drub. Vzrok za omenjeno prepoved gre iskati v dejstvu, da bi se z
dopustitvijo preoblikovanja kapitalskih drub v dvojno drubo dejansko dovolila
le t.i. povnanjena sprememba, ne da bi soasno omenjeno preoblikovanje
pomenilo tudi vsebinske spremembe. e bi zakonodajalec namre dovolil
preoblikovanja kapitalskih drub v dvojne drube, bi dopustil monost loevanja
med upravljanjem in samostojnim opravljanjem pridobitne dejavnosti kot
izkljune dejavnosti v zadevni dvojni drubi.
Dvojne drube pa se lahko ustanovijo npr. tako, da je druba z:
omejeno odgovornostjo kot komplementar vkljuena v ve komanditnih drub;
omejeno odgovornostjo je edini komplementar v komanditni drubi. Druba z
omejeno odgovornostjo pa je bila ustanovljena prav zaradi upravljanja in
vkljuitve v komanditno drubo;
omejeno odgovornostjo edini komplementar v komanditni drubi, vendar pa
opravlja drugano dejavnost kot komanditna druba, itn.
Po 157. lenu se dolobe obravnavanega razdelka (etrti oddelek 2. poglavja)
uporabljajo tudi za d.n.o., pri kateri so vsi drubeniki osebne drube. Pri
novoustanovljeni dvojni drubi ni noben drubenik osebno dogovoren, saj so v funkciji
njenih drubenikov kapitalske drube.





Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
Katere posebnosti ima dvojna druba, za razloek od drugih gospodarskih
drub?
Kateri so po vaem mnenju razlogi za ureditev preoblikovanja in ustanavljanja
dvojnih drub ?
Pojasnite razliko med statusom obrtnika in statusom samostojnega podjetnika!
Katera izmed pravnoorganizacijskih oblik osebnih drub je zlasti primerna za
druinska podjetja in zakaj?
Katera izmed pravnoorganizacijskih oblik osebnih drub:
omogoa omejitev odgovornosti drubenikom, ki to elijo;
in soasno ni priporoljiva za drubenike, ki si medsebojno ne zaupajo?

38



3. Kapitalske drube


3.1. Druba z omejeno odgovornostjo

3.1.1. Uvod

Druba z omejeno odgovornostjo je kapitalska (gospodarska) druba, katere
osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov.Vrednost osnovnih vlokov
drubenikov je sicer lahko razlina, vendar pa ne sme biti nija od 50 evrov. To drubo
lahko ustanovi eno ali ve fizinih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo
drube drubeniki. Druba ima lahko najve 50 drubenikov, Ve kot 50 drubenikov pa
ima d.o.o. lahko le tedaj, e to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo, (3.odst. 473.
lena).
Druba z omejeno odgovornostjo, (v prihodnjem besedilu elektronskega ubenika:
d.o.o.) je zdruek osebne udelebe in osebnega udejanjanja podjetnikih zamisli s
kapitalsko organizacijo zadevne gospodarske drube. Izkazala se je kot zelo ustrezna
oblika za tiste drube, ki po tevilu drubenikov, po organizaciji notranji drube in tudi
po velikosti kapitala niso prikladne za ustanovitev delnike drube.
V 471. lenu je d.o.o. opredeljena kot gospodarska druba, pri kateri mora
osnovni kapital znaati vsaj 7500 eurov in je sestavljen iz osnovnih vlokov drubenikov.
e pa se za ustanovitev d.o.o. zagotovijo tudi stvarni vloki, morajo drubeniki pred
prijavo za vpis d.o.o. v sodni register sestaviti in podpisati poroilo o stvarnih vlokih. V
njem se navedejo predmeti stvarnih vlokov in dejstva, ki dokazujejo, da vrednost
stvarnega vloka ni manja od viine prevzetega osnovnega vloka, in morebitne
obremenitve stvarnega vloka, npr. vrednost raunalnikega programa, ki omogoa
racionalizacijo skladienja blaga xy, znaa 5.000 eurov, vendar je bila zanj sklenjena
licenna pogodba z gospodarsko drubo ABC, d.o.o.
e znaa skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vloki, ve kot 100.000 eurov,
morajo drubeniki, ki prispevajo stvarne vloke, na svoje stroke zagotoviti, da stvarne
vloke oceni revizor, revizorjevo poroilo je sestavni del poroila iz prvega odstavka
476. lena ZGD-1.
e pa se v d.o.o. vlaga podjetje, je treba poroilu priloiti bilanco stanja in izkaz
uspeha podjetja za zadnji dve poslovni leti.
Drubeniki d.o.o. morajo tudi zagotoviti sredstva za ustanovitev sorazmerno z viino
svojih osnovnih vlokov.
39

Na temelju osnovnega vloka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem
kapitalu d.o.o. pridobi drubenik svoj poslovni dele v njej. Toda vsak drubenik lahko
ob ustanovitvi d.o.o. prispeva le en osnovni vloek in ima le en poslovni dele.
Pozneje pa lahko poslovni dele pripada eni ali ve osebam. Vendar tedaj, e
poslovni dele pripada ve osebam, uresniujejo pravice in odgovarjajo za obveznosti iz
poslovnega delea te osebe skupno. Drubeniki, ki so imetniki istega poslovnega delea,
se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi samimi udeleeni na tem deleu po
enakih ali razlinih delih.
e pa ustanavlja d.o.o. samo ena oseba kot ustanovitelj (enoosebna d.o.o.), sprejme
ta oseba akt o ustanovitvi enoosebne d.o.o. za katerega pa ni potrebno, da je v obliki
notarskega zapisa. Akt o ustanovitvi enosebne d.o.o. je lahko tudi na posebnem obrazcu
v pisni ali elektronski obliki.
Zaradi varnosti pravnega prometa je v 1. odst. 524.lena ZGD-1 doloeno, da tedaj,
e ustanovitelj pred prijavo drube za vpis v register ni v celoti vplaal denarnega dela
osnovnega vloka, mora za manjkajoi del zagotoviti tej enoosebni d.o.o. ustrezno
varino. Listino o varini pa predloiti sodiu ob prijavi ustanavljajoe se d.o.o., za
vpis v register.
Za vpis v sodni register mora poslovodja zadevne d.o.o. prijaviti pri registrskem
organu ali na toki Vse na enem mestu (toka VEM) in prijavi priloiti.
izvirnik ali overjen prepis drubene pogodbe oziroma ustanovitvenega akta pri
enoosebni d.o.o.;
seznam drubenikov in navedbo vlokov, ki so jih le-ti prevzeli;
poroilo o stvarnih vlokih;
potrdilo banke o depozitu denarnih vlokov z izjavo banke, da lahko druba s
sredstvi prosto razpolaga;
poroilo pooblaenega revizorja o vrednosti stvarnih vlokov.
Drubeniki in poslovodje odgovarjajo d.o.o. solidarno za kodo, ki je povzroena
namenoma ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi neizroitve ali nepravilne
izroitve stvarnih vlokov in tudi zaradi previsoke ocenitve teh vlokov.
Prav tako kot drubeniki in poslovodje odgovarjajo tudi tiste osebe, za raun katerih
so drubeniki prevzeli vloke. Te osebe se ne morejo sklicevati na nevednost zaradi takih
okoliin, ki so jih poznale ali bi jih ob skrbnosti dobrega gospodarstvenika morale
poznati tisti drubeniki d.o.o., ki so na raun drugih drubenikov prevzeli zadevne
vloke.
Pravice, ki jih imajo drubeniki pri upravljanju d.o.o., in nain njihovega
uresnievanja se doloijo z drubeno pogodbo, razen e ZGD-1 ne doloa drugae. Tako
npr. 4. odst. 506. lena doloa, da druba ne more uresnievati glasovalnih pravic iz
lastnih deleev.
S podpisom drubene pogodbe ustanovitelj d.o.o. postane kot imetnik poslovnega
delea drubenik in pridobi pravice, ki mu gredo na podlagi dolob ZGD-1 in drubene
pogodbe. Pravice drubenika d.o.o. lahko lenimo glede na njihovo vsebino:
na premoenjske in lanske pravice.
40

Premoenjske pravice so zlasti pravica do poslovnega delea, pravica sodelovanja
pri dobiku in delitvi likvidacijske mase. Med lanske pravice pa npr. tejemo pravico do
vodenja oziroma upravljanja v organih drube. Glede na pravno podlago razlikujemo
zakonske pravice, ki jih doloa ZGD-1, in pravice, ki jih doloa drubena pogodba
(pogodbene pravice). V okvir zakonskih pravic tejemo premoenjske in lanske pravice.
Med pogodbene pravice pa uvramo pravice drubenikov, da lahko od d.o.o. terjajo, da
le-ta v njihovo korist nekaj da, dopusti ali opusti.
e bi se drubeniki odloili, da v drubeno pogodbo ne bodo uvrstili dolob o
upravljanju d.o.o., se bodo v takem primeru uporabljala doloila 504. do 510. lena.
Drubeniki z ustanovitvijo d.o.o. elijo udejanjati skupen cilj, pri emer pa je d.o.o.
oziroma "drubino podjetje" podlaga za uresnievanje tega cilja. Zaradi tega ZGD-1
doloa, da je mono z drubeno pogodbo doloiti, da mora druba v korist enega ali ve
drubenikov nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti. Gre za monost zadovoljevanja
posebnih potreb posameznika ali pa ve drubenikov v okviru poslovanja drube. Pravica
drubenika, da mu druba zagotavlja doloene ugodnosti, je praviloma premoenjske
narave in mora biti opredeljena v drubeni pogodbi.
Pravice drubenikov d.o.o. pa razvramo glede na njihovo vsebino na:
premoenjske
in lanske pravice.
Premoenjske pravice so npr. pravice do in iz poslovnega delea ter na tej podlagi do
sodelovanja pri dobiku in morebitni delitvi likvidacijske mase d.o.o.
Premoenjska pravica drubenika je tudi njegova pravica do premoenja, ki je
ostalo v drubi po opravljenem likvidacijskem postopku. Vendar pa imajo drubeniki
pravico po opravljenem likvidacijskem postopku razdeliti premoenje drube ele potem,
ko so poplaani vsi dolgovi drube in ko je sprejeto poroilo o poteku postopka
likvidacije in predlog o razdelitvi premoenja po 416. lenu. Likvidacijski upravitelj
mora razdeliti premoenje drube med drubenike v roku 30 dni po sprejetju sklepa o
razdelitvi premoenja. Premoenje drube v likvidaciji se razdeli med drubenike v
sorazmerju z njihovimi delei in ob uporabi doloil o razdelitvi premoenja v d.d.
Pravna podlaga za pridobitev lanskih premoenjskih pravic je plailo osnovnega
vloka ob ustanovitvi d.o.o. Drubenik na omenjeni podlagi s sorazmerno vrednostjo
delea v osnovnem kapitalu drube pridobi poslovni dele. Poslovni dele se kot vrstni
pojem se uporablja v razlinih pomenih. Najprej drubeniku zagotavlja lanstvo v d.o.o.,
predmet lastnine drubenika in podobno. Poslovni dele je torej sploni pojem za vse
pravice in obveznosti, ki jih drubenik ima v drubi. Poslovni dele doloa tudi poloaj
drubenika v razmerju do drugih drubenikov, zlasti pa pri uresnievanju upravljalskih,
lanskih pravic. Poslovni dele je odvisen od vrednosti osnovnega vloka, zlasti pa od
sorazmerja njegove vrednosti v razmerju do vrednosti osnovnega kapitala. Nominalna
vrednost osnovnega vloka je nespremenljiva in mora biti doloena v drubeni pogodbi.
Vrednost poslovnega delea pa je spremenljivka in ni doloena v drubeni pogodbi, pa
tudi ni vpisana v sodni register.
Zato, ker svoboda drubenikov d.o.o. glede urejanje medsebojnih razmerij v drubi
ni neomejena, ZGD-1 napotuje tudi na vsebinsko najpomembneje dolnosti
41

drubenikov, ki izhajajo iz pravne narave drube. Za drubeno razmerje med drubeniki
samimi in drubeniki in drubo je zlasti pomembno naelo vestnosti in potenja ter
zvestobe drubi, saj morajo drubeniki udejanjati interese in cilje drube. To pa pomeni,
da morajo spotovati naelo vestnosti in potenja ter lojalnosti in zagotavljanja podpore
pri uresnievanju drubenih ciljev. Ob tem je zaupnost razmerja med drubenikom in
d.o.o., zanje poglavitno vodilo ravnanja v zadevni d.o.o.
ZGD-1 s tevilnimi dolobami, zlasti pa v okviru konkurenne prepovedi, jasno
uokvirja meje delovanja drubenika v d.o.o. z vidika opredelitve tega, kar bi lahko
kodovalo interesom drube, in mu soasno nalaga doloene postopke, ki prispevajo k
uresnievanju njenih ciljev.

3.1.2. Ustanovitev d.o.o.- doloujoe prvine.

D.o.o. lahko ustanovi ena ali ve fizinih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z
ustanovitvijo drube njeni drubeniki.
D.o.o. se lahko ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega
zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki. Z drubeno pogodbo se doloi, kako drubeniki v
zadevni d.o.o. vplaajo denarne zneske osnovnih vlokov. e ni doloeno drugae, so vsi
dolni vplaati sorazmerni del svojega osnovnega vloka. Svoja vplaila pa morajo
drubeniki d.o.o. opraviti tako, da setevek njihovih vlokov znaa najmanj 7.500 eurov.
Osnovni vloek je lahko vplaan v denarju ali kot stvarni vloek oziroma stvarni
prevzem, npr. s pravico industrijske lastnine, npr. s patentom, z vloitvijo osnovnih
sredstev. Vendar pa mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala d.o.o. vplaana v
denarju.
Drubenik ima lahko ob ustanovitvi samo en osnovni vloek samo en poslovni dele.
Po ustanovitvi pa ima lahko drubenik ve poslovnih deleev ali pa je soimetnik
zadevnega poslovnega delea z drugimi.
Poslovni dele lahko opredelimo kot zdruek pravic in obveznosti, ki se lahko
prenaajo od odsvojitelja na prevzemnika, razen seveda osebnih pravic. Zaradi varnosti
d.o.o. ZGD-1 uveljavlja solidarno odgovornost obeh pogodbenih strank za vse tiste
obveznosti, ki so nastale do prijave in dokaza o prenosu doloenega poslovnega delea.
Pravni temelj za pridobitev poslovnega delea je sklenjena pogodba v obliki notarskega
zapisa.
Odsvojitev ali pridobitev delea v d.o.o. je lahko sklenjena v obliki prodajne, darilne,
menjalne pogodbe. Za pridobitelja poslovnega delea se teje le tisti, ki poslovodji d.o.o.
prijavi in dokae, da je pridobil dele v njej.
Ob tem je treba upotevati dve prisilni normi ZGD-1. Pred prijavo za vpis d.o.o. v
sodni register mora vsak drubenik vplaati vsaj etrtino zneska osnovnega vloka (4.
odstavek 475. lena). Stvarni vloki morajo biti izroeni drubi pred prijavo za vpis v
register (6. odstavek 475. lena). Pogodba lahko doloi v okviru prisilnih norm za
posamezne drubenike posebne obveznosti, na primer, da morajo doloeni drubeniki
42

vplaati osnovni vloek takoj ali, da mora biti le-ta viji, kot je zakonsko doloen.
Drubenik d.o.o. pa lahko odsvoji tudi samo en del svojega poslovnega delea tako,
da nastane e en nov in samostojen poslovni dele. Vrednost preostalega poslovnega
delea oziroma vrednost novega poslovnega delea po doloilih ZGD-1 seveda ne sme
biti nija od. Za odsvojitev dela poslovnega delea se smiselno uporabljajo pravila
ZGD-1 o prenosu poslovnega delea, (481. len).
Poslovni delei drubenikov d.o.o. se torej lahko odsvojijo in dedujejo. Z drubeno
pogodbo se lahko tudi doloi, da je za odsvojitev poslovnega delea osebam, ki niso
drubeniki, potrebno soglasje veine drubenikov ali vseh drubenikov. Doloiti pa je
treba tudi vse pogoje za izdajo soglasja o prenosu delea. e je ve drubenikov
pripravljenih kupiti doloen poslovni dele, le-ti tudi vsi postanejo imetniki prodanega
zadevnega poslovnega delea.



3.1.3. Upravljalski sestav d.o.o.

Najprej kae opozoriti, da vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vloka daje
drubeniku d.o.o. ob glasovanju na njeni skupini en glas. Drubena pogodba sicer
lahko doloi, da imajo nekateri drubeniki veje tevilo glasov na vsakih 50 eurov
osnovnega vloka, ali pa da je glasovalna pravica nekaterih drubenikov v zadevni d.o.o.
celo omejena, (1. odst. 506. lena), vendar pri tem seveda ne sme prizadeti individualnih
drubenikih pravic, npr. pravice do informacij in vpogleda v knjige in spise ter pravice
predlagati izkljuitev drubenika.


3.1.4. Skup i na drubeni kov

Drubeniki sprejemajo sklepe na skupini d.o.o. Vendar pa lahko drubeniki s pisno
izjavo sklenejo, da se skupina d.o.o. ne opravi. Sklep o tem morajo sprejeti vsi
drubeniki. V takem primeru poljejo drubeniki svoje glasove poslovodji pisno,
telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehninih sredstev, ki pa morajo
zagotavljati verodostojno dokumentiranje glasovanja.
Skupino d.o.o. sklie njen poslovodja, tedaj e naj drubeniki odloajo o zadevah
iz 505. lena, npr.:
- o sprejetju letnega poroila in uporabi bilannega dobika;
- zahtevi za vplailo osnovnih vlokov;
- -vraanju naknadnih vplail;
43

o delitvi in prenehanju poslovnih deleev;
o postavitvi in odpoklicu poslovodij,
ozr. o zadevah iz 508. lena;
e je to nujno z vidika interesov drube;
e se z letno bilanco ali z bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena
polovica osnovnega kapitala in v drugih primerih, doloenih z zakonom ali
drubeno pogodbo, npr. o sklepanju o zmanjanju osnovnega kapitala d.o.o.
da npr. le-ta ne znaa ve zahtevanih 7.500 eurov, ampak npr. le 3.000 eurov.
v drugih primerih, doloenih z zakonom ali drubeno pogodbo, npr. o sklepanju o
zmanjanju osnovnega kapitala d.o.o. Skupino d.o.o. sklie njen poslovodja s
priporoenim pismom, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red skupine. To pismo
o sklicu skupine mora vsak drubenik prejeti najmanj petindvajset dni pred dnem
zasedanja skupine.
Zaradi varstva pravic manjinskih drubenikov 511. len jasno doloa, da
drubeniki, katerih poslovni dele predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala
d.o.o., lahko sami zahtevajo sklic skupine. Pri tem morajo navesti zadeve, o katerih naj
bi skupina d.o.o. odloala, in vzroke za njen sklic. Ti drubeniki pa lahko tudi
zahtevajo, da se odloanje o doloeni zadevi uvrsti na dnevni red e sklicane skupine.
Varstvo pravic manjinskih drubenikov se v d.o.o. uresniuje na temelju uporabe naela
pravne samopomoi, ki se udejanja s pravico drubenikov d.o.o., da sami skliejo in
doloijo dnevni red skupine.
Drubeniki, katerih poslovni delei znaajo najmanj desetino osnovnega kapitala,
torej lahko sami skliejo skupino ali uvrstijo zadevo na dnevni red tedaj, e njihova
zahteva o sklicu skupine ali uvrstitvi doloene toke na dnevni red skupine ni bila
sprejeta ali e so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne.
Skupina odloa tudi o tem, ali bo druba plaala stroke za sklic skupine ali
raziritev dnevnega reda. Skupina drubenikov veljavno odloa, e je na njej navzoih
toliko drubenikov, da imajo veino glasov v skladu s prvim odstavkom 505. lena
ZGD-1.,
Poslovodja je eden od dveh obveznih organov, ki jih mora imeti vsaka d.o.o. Drugi
organ je skupina, saj nadzorni svet ni obvezen, ampak zgolj fakultativni organ v d.o.o.,
razen v primerih, kadar je to izrecno doloeno v ZGD-1. Poslovodja deluje v funkciji
drubenikov, saj ga oni imenujejo in odpokliejo ter nadzorujejo njegovo delo, soasno
pa je tudi zastopnik drube po 32. lenu.
Za imenovanje poslovodje so pristojni drubeniki d.o.o., ki praviloma sprejmejo
sklep o njegovem imenovanju na poloaj poslovodje d.o.o. na skupini. Lahko pa npr. s
pisno izjavo sklenejo, da se skupina ne sklie, in se dogovorijo, da bodo imenovanje
opravili pisno. Pred tem se npr. sporazumejo o postavitvi poslovodje tako, da svoje
glasove poljejo doloeni osebi. "Stari" poslovodja mora ugotoviti, koliko glasov je dobil
kandidat za poslovodjo d.o.o.
D.o.o. ima enega ali ve poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo
njene posle in jo zastopajo. e ima d.o.o. ve poslovodij, mora drubena pogodba
44

doloati, ali poslovodje delujejo skupno ali kot posamini poslovodje.
Za poslovodjo d.o.o. se lahko imenuje vsaka fizina opravilno poslovno sposobna
oseba. Lahko je drubenik ali pa tudi ne.
V drubeni pogodbi je lahko doloeno, da se poslovodja imenuje za doloen as, ki
pa ne sme biti kraji od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo vnovi imenovana, (2.
odst. 515. lena).
V d.o.o. je smotrno skleniti s poslovodjem posebno pogodbo, ki jo sklepajo
drubeniki. V tej pogodbi - praviloma - nadrobneje doloijo pravice, obveznosti in
odgovornosti poslovodje, ki so v drubeni pogodbi opredeljene zgolj naelno.
Glede na bistvo naela svobodne odloitve drubenikov o postavitvi in imenovanju
poslovodje imajo drubeniki seveda tudi pravico, da na skupini kadarkoli odpokliejo
poslovodjo, ne glede na to, ali je bil imenovan za doloen ali nedoloen as (449. len),
razen e z drubeno pogodbo doloijo, da se poslovodjo lahko odpoklie samo iz
razlogov opredeljenih v njej.
Odpoklic poslovodje bo utemeljen, e huje kri konkurenno prepoved ali one-
mogoi drubenikom uresnievanje njihovih pravic, ki jim pripadajo po zakonu
ali po dolobah drubene pogodbe.
e je z drubeno pogodbo doloeno, da ima d.o.o. nadzorni svet, se zanj smiselno
uporabljajo dolobe o delovanju organov vodenja in nadzora v delniki drubi, (2. odst.
255. lena in 263. len). To pomeni, da je lahko lan omenjenih organov vsaka poslovno
sposobna fizina oseba, ki mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro drube s
skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost drube
ter da so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih
nalog.
ima zadevna d.o.o. nadzorni svet, potem ta organ imenuje in tudi odpoklie
poslovodjo(e) drube.. Z drubeno pogodbo pa se problematiko v zvezi z delovanjem
nadzornega sveta d.o.o. lahko uredi tudi drugae.
Pri opredelitvi nalog poslovodij, zlasti e jih je ve, so lahko razlike v njihovih
pristojnostih dokaj velike. Za zastopanje drube so lahko pooblaeni le posamezni lani
poslovodstva ali vsi skupaj. Lahko pa so pooblaeni tudi skupaj s prokuristom. V
drubeni pogodbi morajo biti zelo natanno opredeljene pristojnosti poslovodstva.
Obveznosti d.o.o. do poslovodstva pa se zveine urejajo s pogodbo med poslovodstvom
in d.o.o.
Poslovodja d.o.o. je praviloma imenovan za nedoloen as. V drubeni pogodbi
zadevne d.o.o. je lahko tudi doloeno, da se poslovodja imenuje za doloen as, ki pa ne
sme biti kraji od dveh let. Ista oseba je lahko ponovno imenovana za poslovodjo (2.
odst. 515. lena). Vnovino imenovanje po izteku mandata, e je bil poslovodjev mandat
opredeljen za doloen as, poteka po enakih pravilih kot prvo, vedno za as, ki je doloen
v pogodbi (izjema je v primerih mandata za nedoloen as). Imenovanje za nedoloen
as je primerno predvsem v majhnih d.o.o., kjer nek drubenik praviloma opravlja
funkcijo poslovodje.
Utemeljen razlog za odpoklic poslovodje d.o.o. je, e bi bilo nadaljnje izvajanje
45

funkcije poslovodje kodljivo za drubo, npr. zaradi:
zlorabe premoenja d.o.o. v lastno korist ali korist tretjega;
vnaanja nesporazumov med lane poslovodstva;
opuanja dajanja obveznih poroil skupini in nadzornemu svetu;
sestavljanja nepopolnih ali neresninih poroil;
kodovanja dobremu imenu drube s pekulativnimi posli;
kritve konkurenne prepovedi in poslovne skrivnosti;
nesposobnost vodenja d.o.o. ob sanaciji;
uvedbe steaja nad premoenjem poslovodje.
Posebej naj opozorimo, da lan poslovodstva d.o.o. oziroma poslovodja ne sme
izvajati pridobitnike dejavnosti brez soglasja skupine ali nadzornega sveta na podroju
dejavnosti drube, pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj raun (41. in 42. len).
Prepoved konkurenne dejavnosti je lahko podrobneje urejena v drubeni pogodbi ali pa
s posebno pogodbo. Tako se npr. lahko doloi, da ni dovoljena kakrnakoli pridobitna
dejavnost, tudi e ne gre za konkurenco drubi, vendar mora omejitev vedno temeljiti na
interesu doloene d.o.o. Poslovodja torej ne more brez dovoljenja d.o.o. postati lan
poslovodstva v drugi drubi ali biti drubenik v drubi, kjer bi jamil s celotnim svojim
premoenjem, npr. v d.n.o.

3.1.5. Pravica drubenika do informacij in vpogleda

Poslovodja mora drubenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah
drube ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Poslovodja lahko zavrne zahtevo po
informacijah ali vpogledu, e je verjetno, da bi jih drubenik uporabil za namen, ki je v
nasprotju z interesi drube, in bi s tem drubi ali z njo povezani drubi prizadel obutno
kodo. O zavrnitvi zahteve dokonno odloajo drubeniki.
Drubenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige
in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo, sme od sodia zahtevati, da s sodno
odlobo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled vanje, (513. len).

3.1.6. Poveanj e os novnega kapi t al a

V zadevni d.o.o. se lahko npr. zaradi gospodarskih, razvojnih ali drugih razlogov
odloijo za poveanje osnovnega kapitala. O poveanju osnovnega kapitala mora
skupina drubenikov sprejeti sklep. Poveanje osnovnega kapitala pa se lahko opravi
na dva naina:
kot poveanje osnovnega kapitala d.o.o. z vloki;
ali pa kot poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube.
46

e se povea osnovni kapital z osnovnimi vloki, lahko le-te prevzamejo dosedanji
drubeniki ali pa druge zainteresirane osebe. Posebej pa gre opozoriti, da se lahko v
drubeni pogodbi izrecno doloi, da lahko nove vloke lahko prevzamejo le dosedanji
drubeniki, ali pa da imajo ti drubeniki prednost pri prevzemu.
e prednostna pravica do prevzema novih vlokov ni izkljuena s sklepom o
poveanju osnovnega kapitala, imajo dosedanji drubeniki prednostno pravico do
prevzema novih vlokov v sorazmerju s svojim delei v osnovnem kapitalu. Rok za
uveljavitev te pravice je 14 dni od dneva skupine, na kateri je bil sprejet sklep o
poveanju osnovnega kapitala. Za izkljuitev prednostne pravice se smiselno uporabljajo
dolobe etrtega in petega odst. 337. lena, ki urejata pravna vpraanja glede popolne ali
delne izkljuitve prednostne pravice In tudi poloajev, ki nimajo pravne narave
izkljuitve prednostne pravice, kot npr. pri ponudbi novih deleev po finannih
organizacijah).
Vloke poveanega osnovnega kapitala lahko prevzame vsak dosedanji ali nov
drubenik, lahko pa tudi vsi drubeniki skupaj. Prevzem mora biti sestavljen v obliki
notarskega zapisa.
e pa so se v doloeni d.o.o. odloili za poveanje osnovnega kapitala iz sredstev
drube, se poslovni delei dotedanjih drubenikov poveajo v sorazmerju z njihovimi
delei v osnovnem kapitalu.

3.1.6.1. Zmanjanje osnovnega kapitala

Razmere na trgu lahko narekujejo potrebo po zmanjanju osnovnega kapitala v d.o.o.
Zmanjanje osnovnega kapitala ureja 520. len, ki predvideva - med drugim - tudi
zmanjanje po poenostavljenem postopku in z umikom poslovnih deleev. Pri obeh
omenjenih razliicah zmanjanja osnovnega kapitala d.o.o. se smiselno uporabljajo
dolobe ZGD-1, ki urejajo zmanjanje osnovnega kapitala v delniki drubi, (372. do
383. len).

3.1.6.2. Sprememba drubene pogodbe

O spremembi drubene pogodbe odloajo drubeniki na skupini d.o.o. s
trietrtinsko veino glasov vseh drubenikov. Drubena pogodba lahko doloi za
veljavno odloitev e druge zahteve, npr.
Sklep o spremembi drubene pogodbe mora, razen pri spremembi sedea, firme ali
dejavnosti, potrditi notar.
e se s spremembo drubene pogodbe poveajo obveznosti drubenikov do drube,
morajo sklep, razen pri poveanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi drubeniki.
Poslovodja mora spremembo drubene pogodbe prijaviti za vpis v register. Prijavi se
priloi preieno besedilo drubene pogodbe, ki mu mora biti priloeno notarjevo
potrdilo, da se spremenjene dolobe drubene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi
47

drubene pogodbe. e je za spremembo drubene pogodbe potrebno dovoljenje
dravnega ali drugega organa, se prijavi priloi tudi ta listina.

3.1.7. Prenehanje d.o.o.

521. len doloa sedem razlogov, zaradi katerih d.o.o. preneha, in sicer tedaj, e:
pretee as, za katerega je d.o.o. ustanovljena;
tako sklenejo drubeniki z vsaj trietrtinsko veino glasov vseh drubenikov;
v drubeni pogodbi je lahko stroje doloilo z vijo veino, npr. 85 %, itn.;
sodie ugotovi ninost vpisa d.o.o.;
s steajem d.o.o.;
s sodno odlobo v skladu z drugim odst. 521. lena;
z zdruitvijo d.o.o. s kakno drugo gospodarsko drubo;
in e se osnovni kapital d.o.o. znia pod zakonsko doloen znesek, torej pod
7.500 eurov.

Ob omenjenih sedmih razlogih za prenehanje d.o.o. gre dodati, da lahko vsak
drubenik, cigar poslovni dele znaa najmanj eno desetino osnovnega kapitala s tobo
zahteva, da sodie odloi o prenehanju drube, e meni, da ni mogoe v zadostni meri
dosei ciljev drube ali da obstajajo kakni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje
drube.
Za nekatera druga vpraanja v zvezi s statusom d.o.o., npr. za postopek likvidacije,
prenehanje po skrajanem postopku, uveljavljanje ninosti in izpodbojnosti sklepov
skupine d.o.o., se smiselno uporabljajo dolobe ZGD-1 o delniki drubi (522. len).


3.2. Druba z omejeno odgovornostjo z enim drubenikom.
Nastanek. Cilj.

e ustanavlja drubo z omejeno odgovornostjo samo ena oseba (ustanovitelj),
sprejme ta oseba akt o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa.
Od samostojnega podjetnika posameznika se enoosebna druba razlikuje po tem, da
gre za drubo z lastnostjo pravne osebe in da drubenik ne odgovarja za obveznosti te
posebne razliice kapitalskih drub. Enoosebna druba tudi nima v svoji firmi imena
svojega drubenika, kar je ena izmed temeljnih obveznosti samostojnega podjetnika
posameznika. Od obiajnih drub, kjer je ve drubenikov, pa se enoosebna druba
razlikuje po tem, da ima samo enega drubenika in da predstavlja njen osnovni kapital
tudi en sam vloek.
V ZGD-1 je druba z omejeno odgovornostjo z enim drubenikom posebej urejena
(523 - 526. len). V citiranih lenih je doloeno, da se d.o.o. ustanavi z ustanovitvenim
aktom, za katerega pa se ne zahteva notarski zapis. Akt o ustanovitvi je lahko tudi na
48

posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki. Za podpis tega akta in prijavo v register
se smiselno uporabljajo dolobe prvega odst. 474. lena in prvega ter drugega odstavka
478. lena, po katerem drubo lahko ustanovi domaa ali tuja fizina in pravna oseba.
Po 525. lenu morajo biti vsi pravni posli, ki jih sklene edini drubenik enoosebne
d.o.o. s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, v pisni obliki, pri emer kolizijski
zastopnik drube ni potreben.

Posebej naj opozorimo na dolobo 3. odst. 523. lena, po kateri se za drubo z enim
drubenikom uporabljajo pravila o drubi z omejeno odgovornostjo, razen e ni v 7.
Oddelku III. dela ZGD-1 drugae doloeno, kot je to npr. v 525. lenu glede veljavnosti
pravnih poslov.


Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
- Razloite vse bistvene pravne znailnosti ustanovitve d.o.o!
- Glede na njene vsebinsko doloujoe prvine, opredelite pomen d.o.o. kot
pravnoorganizacijske oblike naih gospodarskih drub!
- V em se razlikujeta d.o.o. in enoosebna d.o.o.?


3.3. Delnika druba

3.3.1. Uvod

Delnika druba je razliica kapitalske drube, ki ima osnovni kapital (osnovno
glavnico) razdeljen na delnice in, ki jo lahko ustanovi najmanj 1 fizina oziroma pravna
oseba (ustanovitelji), ki sprejmejo statut.
Po dolobah ZGD-1 je delnika druba taka kapitalska gospodarska druba, ki ima
svoj osnovni kapital razdeljen na delnice in za svoje obveznosti upnikom odgovarja samo
s premoenjem drube. Delniarji pa za obveznosti delnike drube do upnikov ne
odgovarjajo.
ZGD-1vsebuje tudi dolobe o delnicah, osnovnem kapitalu, organih delnike drube,
spremembah statuta in poveanju oziroma zmanjanju kapitala ter tudi vsebino in nain
izdajanja delnic in o ninosti izpodbojnosti sklepov skupine.
ZGD-1 doloa, da je potrebni trenutno minimalni kapital za ustanovitev delnike
drube v viini 25.000 eurov ter najnijo vrednost posamezne delnice v znesku enega
eura.
Glede ustanovitve delnike drube poznamo dve razliici:
soasni nain ustanovitve
49

in postopni nain ustanovitve.

Podrobno je urejen tudi nain upravljanja delnike drube in tudi nain odloanja v
posameznih organih upravljanja delnike drube. ZGD-1 ni elel pretirano normativno
posegati v notranja pravna razmerja v delniki drubi. Zato se tevilna vpraanja lahko s
statutom delnike drube uredijo drugae, kot pa je to urejeno v ZGD-1, razen tam, kjer
gre za prisilne dolobe. S tem ZGD-1 skua ohraniti doloeno avtonomijo gospodarskih
osebkov glede svoje notranje organiziranosti. Dolobe ZGD-1 so zavezujoe le v tistih
primerih, ko bi lahko takna notranja avtonomija ogrozila pravno varnost oziroma javne
interese, npr. glede obveznosti oblikovanja nadzornega sveta v tisti delniki drubi,
katere delnice so uvrene na borzi itn.
Za doloujoe vsebinske prvine delnike drube smemo teti :
delnika druba je pravna oseba (prvi odst. 4. lena);
osnovni kapital (osnovno glavnico) ima razdeljen na delnice (prvi odst. 168.
lena);
delnika druba odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim
premoenjem. Delniarji pa za obveznosti delnike drube upnikom ne
odgovarjajo (drugi in tretji odst. 168. lena).


3.3.2. Ustanovitev delnike drube

Delniko drubo lahko ustanovi ena ali ve fizinih ali pravnih oseb, ki sprejmejo
statut. Ustanovitelj je lahko katerakoli pravna ali fizina oseba, npr. neka druga delnika
druba ali druba z omejeno odgovornostjo, pa tudi druge pravne osebe, ki nimajo
statusa gospodarske drube, pa tudi tiste pravne osebe, ki ne opravljajo gospodarske
dejavnosti.
Ob tem gre razlikovati med pojmoma ustanovitelj in delniar. Ustanovitelji so tisti
delniarji, ki so ustanovili delniko drubo XY in so torej sprejeli ter podpisali statut
delnike drube, v drubo XY pa so se npr. pozneje vkljuili delniarji AB, C in DE, ki
pa nimajo statusa ustanoviteljev zadevne delnike drube.
Kot smo e omenili, je najniji zakonsko zahtevani znesek osnovnega kapitala po
171. lenu 25.000 evrov. Najmanj tretjina osnovnega kapitala delnike drube pa mora
biti vplaana v denarju, kot to izrecno doloa 2. odst. 191. lena, kar pomeni, da sta lahko
do dve tretjini osnovnega kapitala delnike drube vplaani v stvareh oziroma pravicah.
Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne
delnice. Druba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic.
Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov
vekratnik. Dele delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se doloa po
razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.
Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak
dele in pripadajo znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada
50

posamezni kosovni delnici prav tako ne sme biti niji od 1 evra. Dele posamezne
kosovne delnice v osnovnem kapitalu se doloa glede na tevilo izdanih kosovnih delnic.
Delnice z druganim nominalnim zneskom, kot ga doloa drugi odst. 172. lena, in
kosovne delnice z nijim pripadajoim zneskom, kot ga doloa 3. odst. 172. lena, so
nine. Za kodo iz take emisije delnic so njihovi izdajatelji solidarno odgovorni.
S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z
nominalnim zneskom ali kosovne delnice:
razdelijo na delnice z nijim nominalnim zneskom ali na ve kosov, ali
zdruijo v delnice z vijim nominalnim zneskom ali v manj kosov, e s tem
soglaajo vsi delniarji.


3.3.2.1. Skupne dolobe ZGD-1 glede ustanovitve delnike drube

Po 183. lenu mora biti statut, delnike drube sestavljen v obliki notarskega zapisa
in doloati:
ime, priimek in prebivalie ali firmo in sede vsakega ustanovitelja;
firmo in sede drube;
dejavnosti drube;
znesek osnovnega kapitala;
e ima druba delnice z nominalnim zneskom: nominalni znesek delnic in
tevilo delnic vsakega nominalnega zneska, e je ve razredov delnic, tudi
razred delnic ter nominalne zneske in tevilo delnic, ki se izdajo v
posameznem razredu;
e ima druba kosovne delnice: tevilo delnic, e je ve razredov delnic, tudi
razred delnic in tevilo delnic, ki se izdaja v posameznem razredu;
ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime;
znesek vplaanega kapitala na dan vpisa drube v register in vsakokratni
vplaani kapital;
sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni);
tevilo lanov organov vodenja ali nadzora, ali akt, v katerem se to doloi;
mandatna doba lanov organov vodenja ali nadzora;
obliko in nain objav, pomembnih za drubo ali delniarje;
as trajanja drube, e je ustanovljena za doloen as;
ter nain prenehanja zadevne delnike drube.

Statut lahko posamezna vpraanja, ki jih ureja ZGD-1 uredi drugae samo, e zakon
tako izrecno doloa. S statutom se lahko dodatna vpraanja uredijo le, e teh vpraanj ne
ureja celovito.
Druga vpraanja, ki so pomembna za zadevno delniko drubo in niso urejena s
statutom, se lahko v skladu z dolobami ZGD-1 uredijo v drugih aktih drube, npr.
poslovnikih.
Glede objave podatkov in sporoil drube 185. len doloa, da se v glasilu ali
51

elektronskem mediju, doloenem v statute drube, objavijo podatki ali sporoila, za
katere poslovodstvo drube meni,da so pomembni za delniarje, npr. glede izrednega
sklica skupine delnike drube XY.
Po 186. lenu se v statutu natanno lahko doloijo posebne ugodnosti posameznim
delniarjem ali tretji osebi in to z natanno navedbo upravienca.
Samo s statutom se lahko doloijo tudi stroki, ki jih druba povrne delniarjem ali
drugim osebam kot nadomestilo ali plailo za pripravo ustanovitve drube.
e bi posebne ugodnosti ali stroki iz prvega in drugega odstavka 186. lena ne bile
doloene v statutu, pogodbe in pravna dejanja, s katerimi se dajejo take ugodnosti ali
doloi povrnitev strokov do zadevne delnike drube nimajo pravnega uinka. Tega ni
mogoe odpraviti s spremembo statuta, potem ko je druba vpisana v register. Citirane
dolobe o posebnih ugodnostih in strokih se lahko spremenijo ele po petih letih od
vpisa drube v register.


3.3.2.2. Stvarni vloki in stvarni prevzem

e delniarji prispevajo vloke tako, da ne vplaajo emisijskega zneska delnic v
denarju ali e drube prevzame sedanje ali prihodnje obrate ali druge premoenjske
predmete, mora statut delnike drube v obravnavani zvezi doloiti:
predmet stvarnega vloka ali stvarnega prevzema,in osebo, od katere druba
predmet pridobi,
in tevilo delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom,
pa tudi njihov nominalni znesek, ki so zagotovljene s stvarnim vlokom ali
stvarnim prevzemom.
Kot stvarni vloek se teje tudi, e druba prevzame premoenjski predmet, za
katerega je zagotovljeno plailo, ki naj se priteje k vloku delniarja. Vendar pa se lahko
kot stvarni vloki ali stvarni prevzem tejejo samo tisti premoenjski predmeti ali
pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolnost opraviti storitev nima
pravne narave stvarnega vloka ali stvarnega prevzema.


3.3.2.3. Poustanovitev

Pogodba, ki jo sklene zadevna delnika druba s svojimi ustanovitelji ali delniarji,
ki so v osnovnem kapitalu udeleeni z ve kot 10% v prvih dveh letih po vpisu
ustanovitve v register, in na podlagi katere druba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki
dosega najmanj desetino osnovnega kapitala drube zane veljati, ko njena skupina
sprejme sklep o soglasju za sklenitev pogodbe in je vpisana v register. Vsa pravna
dejanja drube, opravljena za izpolnitev pogodbe o poustanovitvi, h kateri pa skupina
ni dala soglasja za sklenitev ni vpisana v register, so neveljavna.
52

Pogodba o poustanovitvi mora biti sklenjena pisno, razen e ZGD-1 za posamezne
vrste pogodb doloa, da morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Delnika
druba mora vsakemu delniarju na sedeu drube omogoiti, da pregleda pogodbo o
poustanovitvi in mu na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplano
dati prepis te pogodbe.
Poslovodstvo mora pripravi pisno poroilo o pogodbi o poustanovitvi in v njem
skrbno razloiti namen pridobitve premoenja , kar ureja pogodba o poustanovitvi.
Pogodbo o poustanovitvi mora pregledati revizor. Za revizijo pogodbe o
poustanovitvi se smiselno uporabljajo dolobe 195. lena, ki ureja obseg ustanovitvene
revizije.
Nadzorni svet mora na podlagi poroila poslovodstva in poroila o reviziji pogodbe
o poustanovitvi pregledati pogodbo in o njem pripraviti pisno poroilo.
Na zasedanju skupine je treba predloiti pogodbo o poustanovitvi in citirana
poroila, poslovodstvo pa mora ob tem ustno razloiti njeno vsebino.
Pogodba o poustanovitvi, o kateri je odloala skupina, se vkljui v zapisnik
skupine ali pa se mu priloi.
Organ vodenja ali nadzora mora vloiti predlog za vpis pogodbe o poustanovitvi v
sodni register.


3.3.2.4. Soasna (simultana) ustanovitev

Delnika druba se v okviru soasne ustanovitve ustanovi tako, da vsi ustanovitelji
sprejmejo in podpiejo statut ter tudi sami prevzamejo vse izdane delnice. Delnice se
lahko vplaajo v denarju ali s stvarnimi vloki. Vsaj tretjino osnovnega kapitala morajo
sestavljati delnice, ki se vplaajo v denarju. Ta razliica ustanovitve delnike drube bo v
nai pravnoposlovni praksi najbr precej pogosteja od naina postopne ustanovitve
delnike drube.
Vsebinsko gre torej za tak nain ustanovitve delnike drube, pri katerem le-ta
pomeni sklepno dejanje uresniitve elje ustanoviteljev po udejanjanju njihove namere,
da v tej pravnoorganizacijski obliki kapitalske gospodarske drube z vplailom njihovih
posaminih kapitalov za pridobitev delnic dejansko ciljno zdruijo e obstojee kapitale v
osnovni kapital ustanavljajoe se delnike drube. S tem zdruenim in vejim osnovnim
kapitalom pa naj bi dosegli ekonomski cilj, ki bi ga sicer kot posamezniki verjetno veliko
teje dosegli.
Vsebinsko bistvo soasnega naina ustanovitve delnike drube je najprej doloeno v
189. lenu tako, da vsi ustanovitelji delnike drube sprejmejo in podpiejo statut ter
sami prevzamejo vse delnice. Delnika druba pa se teje za ustanovljeno tedaj ozr. v
tistem trenutku, ko njeni ustanovitelji prevzamejo vse delnice.
-
Osnovni kapital delnike drube tvori setevek vpisanih, izdanih in vplaanih delnic.
Posebej gre najprej opozoriti na kogentno normo 3. odst. 191. lena, po kateri mora biti
za vsako delnico, ki se vplaa v denarju, e pred vpisom delnike drube v sodni register
vplaanih najmanj 25% njenega najmanjega emisijskega zneska. Ob gotovinskem
53

vplailu delnic ZGD-1 ureja tudi obliko plaila delnic s stvarnimi vloki oziroma plailo
na temelju stvarnega prevzema, npr. dela podjetja oziroma patentov, blagovnih znamk,
itn.
Za pravnoveljavno plailo delnic na obravnavani, t.i. nedenarni nain bodo morali
vplaniki upotevati predvsem prisilni dolobi iz tretjega in etrtega odstavka 191. lena.
Na podlagi teh dolob lahko znesek plail, opravljenih na podlagi stvarnih vlokov
oziroma stvarnega prevzema obratov oziroma drugih premoenjskih predmetov, dosee
najve dve tretjini doloene viine osnovnega kapitala. Soasno pa morajo vplaniki
delnic na nedenarni nain delniki drubi zagotoviti oziroma omogoiti "trajno in prosto
razpolaganje" z objekti (predmeti) pri tovrstnih plailih delnic.
V primeru, da delniko drubo ustanovi en ustanovitelj, mora delnice v celoti
vplaati pred vpisom delnike drube v register ali zagotoviti drubi ustrezno varino.
Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali prvi upravni odbor drube in tudi
revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto. lani nadzornega sveta ali upravnega
odbora pa so imenovani le do prve skupine delnike drub XY.
Nadzorni svet imenuje tudi lane prve uprave. Upravni odbor pa lahko imenuje prve
izvrne direktorje oziroma direktorice.
Posebej naj opozorimo, da morajo ustanovitelji delnike drube, ki je bila
ustanovljena na soasni nain, sestaviti tudi natanno pisno poroilo o poteku
ustanovitve drube. V ustanovitvenem poroilu morajo biti tudi prikazane bistvene
okoliine, od katerih je odvisno plailo s stvarnimi vloki ali stvarni prevzem. V tem
poroilu je treba opredeliti tudi:
pravne posle, s katerimi je delnika druba pridobila stvarne vloke;
e je v delniko drubo vloeno podjetje, je treba doloiti, kaken je bil njegov
dobiek zadnjih dveh let ter kakni so bili nabavni in proizvodni stroki v
zadnjih dveh letih.
Pred vpisom delnike drube v sodni register je potrebno vplaati njen osnovni
kapital v denarju ali pa v denarju (najmanj eno tretjino) in tudi s stvarnimi vloki (najve
dve tretjini).


3.3.2.5. Postopna ustanovitev

Postopek postopne (sukcesivne) ustanovitve delnike drube je urejen v 207. do 220.
lenu ZGD-1. Tudi pri tem nainu ustanovitve delnike drube je treba upotevati skupne
dolobe, ki veljajo za obe obliki ustanovitve delnike drube (183. do 187. len). Prav
tako pa tudi nekatere dolobe, ki jih ZGD-1 posebej predpisuje sicer v okviru urejanja
postopka soasne ustanovitve delnike drube, npr. glede plaila delnic, ustanovitvenega
poroila in formalnosti v zvezi s prijavo za vpis v sodni register ter odgovornosti
ustanoviteljev in poslovanje delnike drube pred vpisom v sodni register.
O postopni ustanovitvi delnike drube pa govorimo tedaj, e se delnice vpisujejo na
podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), kot je to doloeno s
predpisom, ki ureja trg finannih instrumentov., (ZTFI).
54

Za javno objavljeno vabilo se teje vsako tisto obvestilo, naslovljeno na nedoloen
krog oseb, ki je:
objavljeno v sredstvih javnega obveanja, na spletnih straneh oziroma na
drug nain, ki omogoa, da je takno obvestilo javno dostopno;
ali pa je poslano iremu krogu oseb po poti, z uporabo elektronske pote
oziroma na drug nain, ki omogoa, da te osebe takno obvestilo prejmejo
oziroma se seznanijo z njegovo vsebino;
-in vsebuje informacije o pogojih vabila k ponudbi in vrednostnih papirjih, ki so
predmet tega vabila, v taknem obsegu, da se na njihovi podlagi nepouen investitor
lahko odloi za vpis oziroma za nakup teh vrednostnih papirjev.
Ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplaili za delnice, poslovodstvo pa lahko z
vplaili razpolaga ele, ko je bila zadevna delnika druba vpisana v register. Posebna
nadomestila, povraila in nagrade se ne morejo izplaevati v breme osnovnega kapitala
delnike drube.
Ustanovna skupina mora biti sklicana najpozneje v dveh mesecih po poteku roka
doloenega s prospektom delnike drube. ki se ustanavlja na postopen nain do
doloenega roka za vpisovanje delnic. Ustanovitelji morajoustanovno skupino sklicati
z oglasom, ki se mora objaviti tako kot kot prospekt in sicer z oglasom in ob izpolnitvi
zahteve da mora potei med dnem zadnje objave prospekta in ustanovno skupino
zadevne delnike drube najmanj 15 dni. V tem roku je treba vpisnikom, ki so jim bile
dodeljene delnice v banki, pri kateri so se delnice vpisovale, po preudarku ustanoviteljev
pa tudi na drugih krajih, omogoiti pregled statuta, poroil ustanoviteljev in revizorjev,
seznama vpisnic, poroila ustanoviteljev o ustanovitvenih strokih, seznamov o razdelitvi
delnic ter seznama oseb, ki so prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta z
navedbo, koliko delnic katere vrste in razreda je vsaka od njih prevzela.
Registrsko sodie, torej eno izmed naih 11 okronih sodi lahko na podlagi
utemeljenih razlogov na pronjo ustanoviteljev rok za izvedbo ustanovne skupine
podalja za najve mesec dni.
e bi ustanovna skupina ne bila pravoasna, se teje, da postopna ustanovitev
drube ni bila uspena. Ustanovitelji morajo v 15 dneh po poteku roka za izvedbo
skupine z oglasom, objavljenim enako kot prvi prospekt, pozvati vpisnike delnic, naj
dvignejo svoja vplaila.
Na ustanovni skupini daje vsaka delnica en glas, sklepa se z veino na skupini
zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja.
Ustanovna skupina delnike drube ugotavlja:
ali so vpisane ali prevzete vse delnice in ali so bile razdeljene ter ali so
vplaila, ki morajo biti plaana do ustanovne skupine, vplaana v skladu z
dolobami ZGD-1 in statutom;
, ali so glede stvarnih vlokov vse zahteve izpolnjene tako, da bo druba s
stvarnimi vloki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register;
najviji dovoljeni znesek ustanovnih strokov, ki bremenijo drube;
55

in izvoli tiste organe drube, za katere je po dolobah ZGD-1 ali po statutu
pristojna skupina, le-ta je npr. po dolobi 1. odst. 293. lena pristojna za
imenovanje lanov upravnega odbora in nadzornega sveta.
Delnika druba je ustanovljena, ko skupina sprejme vse citirane sklepe, ( 218.
len).


3.3.2.6. Vodstveni in nadzorstveni sestav d.d.:


ZGD-1 v 5. oddelku III. dela (253. do 264. len) z naslovom: Organi delnike
drube, najprej vsebuje skupne dolobe za organe vodenja ali nadzora in zatem ureja
pravna vpraanja organizacije ter delovanja v naslovu tega razdelka omenjenega sestava
delnike drube, v katerega so vkljueni:
uprava;
upravni odbor
nadzorni svet;
skupina.


3.3.2.7. Uprava

Po 2. odst. 253. lena v zadevni delniki drubi lahko izbirajo med odloitvijo za
dvotirni sistem njenega upravljanja, torej za sistem z upravo in nadzornim svetom al pa
se odloijo za uporabo enotirnega sistema upravljanja z upravnim odborom.
ZGD-1 in statut doloajo sestavo in tevilo lanov organov vodenja in nadzora.
Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije lani, e zakon ne doloa drugae.
e ima organ vodenja ali nadzora ve lanov, se en lan imenuje za predsednika.


3.3.2.8. Imenovanje in mandatna doba lanov organov vodenja in nadzora
delnike drube


lani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je doloeno v statutu
in ni dalje od estih let, z monostjo ponovnega imenovanja. lan organa vodenja ali
nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizina oseba, razen tiste osebe, ki je:
e lan drugega organa vodenja ali nadzora te drube;
bila pravnomono obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo,
56

zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper
premoenje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti lan
organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomonosti sodbe in dve leti po
prestani kazni zapora;
bil zanjo izreen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler
traja prepoved;
bila kot lan organa vodenja ali nadzora drube, nad katerim je bil zaet
steajni postopek, pravnomono obsojena na plailo odkodnine upnikom v
skladu z dolobami zakona, ki ureja finanno poslovanje podjetij, o
odkodninski odgovornosti, in sicer e dve leti po pravnomonosti sodbe.
Novi lani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v sodni register priloiti
pisno izjavo, da ni okoliin, ki bi po dolobah ZGD-1 nasprotovale njihovemu
imenovanju, npr. e bi bili e lani drugega organa vodenja ali nadzora v zadevni
delniki drubi ali e bi bili pravnomono obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo, zoper delovno razmerje insocialno varnost, zoper pravni promet, zoper
premoenje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Omenjena prepoved glede
izpolnjevanja pogojev za lana organa vodenja ali nadzora traja pet let od
pravnomonosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora.

3.3.2.9. Odloanje

Organ vodenja ali nadzora mora biti sklican vsaj enkrat v etrtletju ali krajem
obdobju, ki ga doloa statut.
Organ vodenja ali nadzora je sklepen, e je pri sklepanju navzoa vsaj polovica
njegovih lanov, e statut ne doloa drugae.
Vsak lan organa vodenja ali nadzora ima pri odloanju zadevnega en glas.
Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je potrebna veina oddanih glasov,
e ZGD-1 ne doloa drugae. V primeru enakega tevila glasov je odloilen glas
predsednika organa, vodenja ali nadzora, e ni s statutom delnike drube doloeno
drugae.
lani organa vodenja ali nadzora ali njihovi pooblaenci se lahko udeleijo
sklepanja tudi tako, da izroijo pisne glasovnice drugemu lanu organa vodenja ali
nadzora.
Organ vodenja ali nadzora pa lahko sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo
elektronskih medijev ali drugae, e s tem soglaajo vsi lani organa vodenja ali nadzora,
razen e statut. d.d. ali njen poslovnik doloata kaj drugega.
Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo udeleevati osebe, ki niso lani organov
vodenja ali nadzora te drube, razen e statut ne doloi drugae. K obravnavanju
posameznih tok omenjenih organov so lahko povabljeni izvedenci ali poroevalci.

57


3.3.2.10. Skrbnost in odgovornost

lan organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati s
skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost
drube.
lani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni delniki drubi za kodo, ki
je nastala kot posledica kritve njihovih nalog, razen e dokaejo, da so poteno in vestno
izpolnjevali svoje dolnosti.
lanu organa vodenja ali nadzora pa ni treba povrniti kode, e dejanje, s katerim je
bila drubi povzroena koda, temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Odkodninska
odgovornost lana poslovodstva ni izkljuena, eprav je nadzorni svet ali upravni odbor
lanu vodenja ali nadzora odobril dejanje. Druba se odkodninskim zahtevkom lahko
odree ali jih pobota ele tri leta po nastanku zahtevka, toda le v primeru, e s tem
soglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj desetino
osnovnega kapitala.
Odkodninski zahtevek, ki ga ima druba do lana organa vodenja ali nadzora, lahko
uveljavljajo tudi upniki drube, e jih zadevna delnika druba ne more poplaati.
e v doloeni delniki drubi neka oseba drubo namenoma pripravi lan organov
vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaenca do tega, da posluje v kodo
drube ali njenih delniarjev, mora drubi povrniti zaradi tega vso nastalo odo.
Delniarjem mora povrniti nastalo kodo, e so bili okodovani in to ne glede na kodo,
ki jim je bila povzroena z okodovanjem delnike drube.
Poleg lanov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolnik odgovoren tudi
tisti, ki je s kodljivim dejanjem pridobil koristi, e je dejanje storil namenoma.
Odkodninski zahtevek drube lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, e jih doloena
delnika druba ne more poplaati.
Delniko drubo vodi uprava, ki ima lahko enega ali ve lanov (direktorji). Le-ta je
torej lahko individualno ali kolegijsko telo. Uprava vodi posle delnike drube
samostojno in na lastno odgovornost. e ima uprava ve lanov, sprejemajo doloitve
soglasno, razen e statut ne doloa drugae.
Vendar pa statut ne sme doloiti, da pri razlinih mnenjih glas posameznega lana ali
posameznih lanov uprave prevlada nad veino.
lane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti
imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave.
Nadzorni svet lahko odpoklie posameznega lana uprave ali predsednika uprave iz
treh razlogov in sicer, e:
huje kri obveznosti;
ni sposoben voditi poslov;
- mu skupina izree nezaupnico, razen e je nezaupnico izrekla iz oitno
neutemeljenih razlogov.
Lahko pa se lane uprave oziroma njenega predsednika odpoklie tudi iz drugih
ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembneje spremembe v strukturi
58

delniarjev, reorganizacija in podobno).

Uprava zastopa in predstavlja drubo skupno, razen e statut ne doloa drugae.
Z vidika vodenja poslov in odloanja v upravi gre opozoriti, da tedaj, e ima
uprava ve lanov, jo le-ti zastopajo skupno, razen e statut ne doloa drugae.
Pri skupnem zastopstvu uinkuje izjava volje, dana kateremukoli lanu uprave, do
drube kot celote.
Statut drube ali nadzorni svet, e je to s statutom predvideno, lahko doloi, da so za
zastopanje pooblaeni lani uprave posamino. Lahko pa s e doloi, da sta skupaj
pooblaena dva lana uprave ali lan uprave skupaj s prokuristom.
Kot smo e omenili v tem razdelku priujoerga elektronskega ubenika, je
vsebinski okvir delovanja uprave, v tem, da mora le-ta voditi delniko drubo:
- samostojno,
- in na lastno odgovornost.
Zaradi tako zasnovane pristojnosti uprave se upravljanje v delniki drubi razlikuje
od pravne ureditev upravljanja v drugih gospodarskih drubah, predvsem pri osebnih
drubah, deloma pa tudi od zasnove upravljanja v drubi z omejeno odgovornostjo. Ob
tem gre opozoriti, da sta poslovodstvo ter zastopanje in predstavljanje dve
najpomembneji funkciji uprave. ZGD-1 upravi nalaga ve poslov in dolnosti.
Funkcije uprave pa se nanaajo na razmerja navzven, torej zastopanje in
predstavljanje drube. Po dolobah ZGD-1 imajo praviloma vsi lani uprave kolektivno
zastopstvo, tudi e je na elu uprave predsednik. Vendar je to dispozitivno normo
mogoe s statutom urediti drugae, npr. tako da drubo zastopata skupaj dva lana
uprave ali lan uprave skupaj s prokuristom. Statut drube ali pa nadzorni svet, e je to s
statutom predvideno, lahko doloi, da so za zastopanje pooblaeni le posamezni lani
uprave, bodisi kot kombinirano zastopstvo ve lanov uprave, vendar ne vseh, ali pa
kombinirano med njimi in prokuristi.
Nain zastopstva in osebe, ki so upraviene zastopati delniko drubo, morajo biti
vpisane v sodnem registru. e je uveljavljeno skupno zastopstvo, velja zakonska
ureditev, da uinkuje izjava volje, podana s strani tretje osebe kateremukoli lanu uprave,
proti drubi kot celoti.
Uprava je zakoniti zastopnik delnike drube, saj upravienost za zastopanje temelji
na zakonu. Zakonito zastopstvo je brez omejitev. To velja tudi v primeru, ko se doloi
posamezno zastopstvo doloenih lanov uprave. Ta omejitev se nanaa na osebe, ne pa
na vrste in obseg poslov, ki jih zastopnik lahko sklepa.
Po 266. lenu uprava tudi zastopa in predstavlja delniko drubo. Zastopanje se
nanaa na sklepanje poslov ter na sodne in druge postopke. Uveljavljeno je torej t.i.
zakonito zastopanje in njegova ureditev temelji neposredno na doloilih ZGD-1.
Ob tem se posebej opredeljuje tudi razmerje uprave do skupine, kjer prav tako
velja njena samostojnost, saj ji skupina ne daje nobenih smernic za poslovanje in
uprava skupini tudi ni odgovorna.

Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupine delnike drube so tri:
59

na zahtevo skupine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupine;
pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje
skupine;
in uresniuje sklepe, ki jih sprejme skupina.

Vodenje obsega vrsto odloitev, v grobem jih razvramo na dve pojavnosti:
doloanje podjetnike politike in uresnievanje cilja in namena drube
ter sprejemanje ukrepov, ki jih zahteva udejanjanje poslovne politike.
Uprava sprejema bistvene poslovne odloitve delnike drube, vodi njeno
proizvodnjo in prodajo ter nadzira financiranje itn.
S tem ko ZGD-1 opredeljuje vodenje drube na lastno odgovornost, upravi nalaga,
e se seveda le-ta eli izogniti odgovornosti, da celostno izvaja vse podjetnike funkcije
ter sproti in tudi strokovno uresniuje poslovno politiko delnike drube.
Sicer pa uprava izvaja vse tiste sklepe, ki jih sprejema skupina, in na njeno zahtevo
tudi pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupine ter pripravlja pogodbe in tudi vse druge
akte, za katerih veljavnost je potrebno soglasje skupine.
Poleg pravice do dividend, ki jim pripadajo kot morebitnim delniarjem, in rednih
prejemkov za delo, sodi med oje pravice lanov uprave tudi pravica do delea pri
dobiku, ki pa ni zakonsko zagotovljen, ampak je to prepueno statutarni ureditvi.
Viina udelebe lanov organa vodenja se zveine doloi v odstotku od letnega dobika
drube. Konkretna viina posameznih prejemkov lanov uprave, kot so plaa, udeleba v
dobiku, povraila strokov, zavarovalne premije, provizije in druga dodatna plaila, bi
naj bila v sorazmerju z nalogami lana uprave in finannim stanjem drube. Zaradi tega
lahko nadzorni svet doloene viine zadevnih prejemkov ob poslabanju poslovanja
drube seveda znia.
Posebej gre opozoriti na obveznost poroanja uprave nadzornemu svetu. Po 272.
lenu ZGD-1 mora namre uprava poroati nadzornemu svetu vsaj enkrat v etrtletju o:
nartovani poslovni politiki in drugih naelnih vpraanjih poslovanja;
donosnosti drube, e posebej o donosnosti lastnega kapitala;
poteku poslov, e posebej o prometu in finannem stanju drube;
poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plailno sposobnost
drube.

Posebej naj opozorimo na dolobo 271. lena ZGD-1, ki ureja prepoved konkurence
in po kateri lan uprave ne sme brez soglasja nadzornega sveta opravljati pridobitne
dejavnosti,.Na podroju dejavnosti drube pa lan uprave zadevne delnike drube tudi
ne sme sklepati poslov za svoj ali tuj raun.
tudi o drugih vpraanjih,
Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo ki so povezana s
poslovanjem delnike drube ter z njo povezanih drub in ki pomembneje vplivajo ali je
zanje razumno priakovati, da bodo pomembneje vplivale na gospodarski poloaj drube.
Ta poroila uprave nadzornemu svetu morajo ustrezati naelu vestnosti in
verodostojnosti.
60

Uprava mora sestaviti letno poroilo v dveh mesecih po koncu poslovnega leta in ga
nemudoma predloiti nadzornemu svetu. e je potrebno letno poroilo revidirati, je treba
letno poroilo predloiti skupaj z revizijskim poroilom. K letnemu poroilu mora uprava
priloiti predlog za uporabo bilannega dobika, ki ga bo predloila skupini. Le-ta pa
zatem in hkrati z odloanjem o njegovi uporabi, odloa tudi o podelitvi razrenice upravi
in nadzornemu svetu. Nadzorni svet pa mora k predlogu letnega poroila uprave
oblikovati mnenje in ga predloiti skupini delnike drube.

3.3.2.11. Nadzorni svet
Nadzorni svet delnike drube sestavljajo najmanj trije lani. Tiste lane nadzornega
sveta, ki zastopajo interese delniarjev, voli skupina delnike drube, druge lane pa se
imenuje skladno z dolobami ZSDU.
Statut delnike drube lahko doloi, da najve tretjino lanov nadzornega sveta, ki
zastopajo interese delniarjev, imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih je
potrebno dovoljenje drube. Take delnice ne sestavljajo posebnega razreda delnic.
S statutom delnike drube se lahko doloi, ali bo druba imela nadzorni svet, ali pa
bo brez tega organa nadzora in bo v drubi uveljavljen enotirni sistem upravljanja, torej,
da bosta delovala le uprava oziroma upravni odbor in skupina. e pa druba nima
nadzornega sveta in e v statutu delnike drube ni doloeno drugae, pristojnosti
nadzornega sveta po doloilih ZGD-1 izvruje skupina.
Tako npr. nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov drube ter lahko pregleduje in
preverja knjige in dokumentacijo drube, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in
zaloge blaga ter druge stvari. Nadzorni svet lahko od uprave tudi zahteva kakrnekoli
informacije, potrebne za izvajanje nadzora. e statut tako doloa, lahko te informacije
zahteva tudi vsak posamezen lan nadzornega sveta, uprava pa polje zahtevane
informacije nadzornemu svetu kot organu nadzora.
Nadzorni svet lahko sklie skupino delnike drube.
Vodenje poslov delnike drube pa se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali
nadzorni svet sicer lahko doloi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z
njegovim soglasjem. e nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o
soglasju odloi skupina. Za sklep, s katerim skupina da soglasje, je potrebna veina
najmanj treh etrtin oddanih glasov.
Nadzorni svet mora izmed svojih lanov izvoliti predsednika in najmanj enega
namestnika. Uprava pa mora zatem prijaviti v register ime in priimek predsednika in
njegovega namestnika. Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika le tedaj,
e je le-ta onemogoen pri njihovem uresnievanju. Na sejah nadzornega sveta se
obvezno pie zapisnik, ki ga podpie predsednik ali namestnik.

lan nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizina oseba. Po
dolobah 1. odst. 273. lena lan nadzornega sveta ne more biti:
lan uprave ali upravnega odbora od drube odvisne drube te drube;
-prokurist ali pooblaenec te drube;
61

oseba, ki je lan nadzornega sveta ali upravnega odbora e v treh drubah;
lan uprave druge kapitalske drube, v katere nadzornem svetu je lan uprave te
drube;
oseba, ki ne izpolnjuje zahtev oziroma pogojev doloenih v statutu delnike
drube.

lane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delniarjev, voli skupina delnike
drube. Skupina lahko odpoklie lane pred iztekom mandata. Za sklep o odpoklicu pa
je potrebna najmanj trietrtinska veina oddanih glasov.
Statut delnike drube lahko doloi vijo veino in tudi druge zahteve, ki morajo biti
izpolnjene ob odpoklicu lana nadzornega sveta.
lana nadzornega sveta, ki so ga v nadzorni svet imenovali upravieni delniarji v
skladu z drugim odst. 274. lena ZGD-1, lahko delniarji kadarkoli odpokliejo in ga
nadomestijo z drugim lanom. Skupina lahko lana nadzornega sveta odpoklie z
navadno veino glasov, tedaj, kadar preneha pravica do imenovanja.
Za lane nadzornega sveta veljajo splona pravila (ZGD-1) o varovanju poslovne
skrivnosti, s katerimi so se seznanili pri svojem delu. lani nadzornega sveta morajo
spotovati zaupno naravo svojih ravnanj v zvezi z vsemi sklepi, ki jih sprejme ta organ
nadzora v delniki drubi, npr. zlasti glede poteka odloanja in izraenih stali lanov
nadzornega sveta.

Posebej naj opozorimo tudi na to, da se pravila o odgovornosti lanov uprave v
ZGD-1 uporabljajo smiselno tudi za lane nadzornega sveta. Gre torej za uporabo pravil
o dokaznem bremenu, solidarni odgovornosti, odpustu dolga, poravnavi in zastaranju. Ne
glede na to, kdo je imenoval oziroma izvolil lana nadzornega sveta, ali ekonomski
lastniki delnike drube ali pa je bil imenovan skladno z doloili ZSDU, naj bi le-ta imel
potrebna znanja in sposobnosti, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih, strokovno
zahtevnih nalog.
Pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnim poroilom ureja 282. len ZGD-1.
Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poroilo in predlog za uporabo
bilannega dobika, ki ju je predloila uprava. Vsak lan nadzornega sveta oziroma
revizijske komisije ima pravico pregledati in preveriti vse podlage za letno poroilo, ki
mu jih je treba na njegovo zahtevo predloiti, razen e nadzorni svet odloi drugae.
Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve sestaviti pisno poroilo za skupino.
V poroilu mora navesti kako in v kaknem obsegu je preverjal vodenje drube med
poslovnim letom. e je k letnemu poroilu priloeno tudi revizorjevo poroilo, mora
nadzorni svet v svojem poroilu zavzeti svoje stalie do omenjenega poroila. Na koncu
poroila mora nadzorni svet tudi navesti, ali ima po konni preveritvi k letnemu poroilu
kakne pripombe in ali letno poroilo potrjuje. e nadzorni svet potrdi letno poroilo se
teje, da je le-to bilo sprejeto.
Posebej gre opozoriti, da mora nadzorni svet v enem mesecu po predloitvi
sestavljenega letnega poroila svoje poroilo izroiti upravi, sicer mora uprava
nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki pa ne sme biti dalji od enega
62

meseca. e nadzorni svet tudi v dodatnem roku ne izroi letnega poroila, se teje, da
letnega poroila ni potrdil.
Nadzorni svet lahko imenuje eno ali ve komisij, na primer revizijsko komisijo,
komisijo za imenovanja in komisijo za prejemke, ki pripravljajo predloge sklepov. Te
komisije, ki jih je imenoval nadzorni svet, skrbijo za uresniitev omenjenih skladov in
opravljajo e druge strokovne naloge. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva
lana. Predsednika imenuje nadzorni svet izmed svojih lanov.
Vendar pa omenjene komisije ne morejo odloati o tistih vpraanjih, ki so v
pristojnosti nadzornega sveta, npr. pravice zahtevati od uprave delnike drube poroilo,
ki bi se nanaalo na poslovanje ali do sklica skupine delnike drube, itn.
Sej komisije se lahko udeleujejo lani komisije, e statut ali poslovnik nadzornega
sveta ne doloa drugae. Pri obravnavanju posameznih tok pa so lahko na sejo komisije
povabljeni izvedenci ali poroevalci. Komisija poroa o svojem delu nadzornemu svetu.
Posebej naj vnovi opozorimo, da lahko nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo.
Naloge revizijske komisije so predvsem:
nadzorovanje neoporenosti finannih informacij, ki jih daje druba;
nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, notranje revizije in
sistema notranjih kontrol;
ocenjevanje sestave letnega poroila, vkljuno z oblikovanjem predloga za
nadzorni svet;
sodelovanje pri doloitvi pomembnejih podroij revidiranja;
sodelovanje pri izbiri neodvisnega zunanjega revizorja ter pripravi pogodbe
med revizorjem in zadevno delniko drubo;
spremljanje neodvisnosti, nepristranskosti in uinkovitosti zunanjih revizorjev;
nadziranje narave in obsega nerevizijskih storitev;
revizorska komisija pa lahko opravlja tudi druge naloge, doloene s statutom ali
sklepom uprave oziroma upravnega odbora.

Nadzorni svet seveda ne vodi poslovanja delnike drube, temve le nadzirai
vodenje poslov v zadevni delniki drubi. Kljub temu da nadzorni svet daje, e je tako
doloeno v statutu, soglasje upravi k doloenim poslom, nima pooblastila za dajanje
pobud ali smernic upravi. Ker nadzorni svet opravlja le notranji nadzor, tudi nima
pooblastil za zastopanje delnike drube navzven. Nadzorni svet zastopa delniko drubo
le izjemoma, in sicer takrat, e je le-ta v sporu s lani uprave.
Nadzorna funkcija tega organa pa ni zgolj pravne narave, temve mora nadzorni svet
tudi nameniti dolno pozornost obravnavi smiselnosti in gospodarnosti odloitev uprave,
torej ugotavljati, ali uprava ravna s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika.
O tem oblikuje lastno gledie, zlasti pa ugotavlja, ali je politika uprave z vidika ciljnosti
drube in na skupini sprejete politike sprejemljiva in uinkovito zasnovana. Zato tudi
lane nadzornega sveta zadevajo pravila o skrbnosti vestnega in potenega
gospodarstvenika. Oba organa, torej organa vodenja in nadzora delnike drube, uprava
(upravni odbor) in nadzorni svet, naj bi torej vsak glede na svoje pristojnosti skrbno
bdela nad udejanjanjem podjetnikega interesa delnike drube nasploh, posredno pa tudi
63

glede podjetnikega interesa delniarjev.
Uprava mora vsako zamenjavo lanov nadzornega sveta takoj objaviti in zadevno
spremembo v lanstvu organov vodenja in nadzora prijaviti v sodni register.
ZGD-1 v zvezi s poslovanjem uprave in nadzornega sveta posebej ureja odgovornost
oseb, ki s svojim vplivom na drubo namenoma pripravijo lane uprave ali nadzornega
sveta, pa tudi prokurista ali pooblaenca, do tega, da poslujejo v kodo delnike delniki
drube oziroma njenih delniarjev. Te osebe so dolne delniki drubi povrniti zaradi
tega nastalo kodo. Delniarjem je treba povrniti nastalo kodo, e so bili okodovani, in
to ne glede na kodo, ki jim je bila povzroena z okodovanjem drube. Poleg teh oseb
pa so solidarni dolniki tudi lani uprave in nadzornega sveta pod pogojem, e so pri
poslovanju krili svoje obveznosti. Odgovornosti se lahko razbremenijo le tedaj, e
dokaejo, da so ravnali poteno in vestno, ali e dokaejo, da njihovo dejanje temelji na
zakonitem skupinskem sklepu. Odkodninska odgovornost pa ni izkljuena, e dejanje
lanov uprave odobri nadzorni svet.
Poleg lanov uprave in nadzornega sveta je solidarni dolnik tudi okorienec, ki je
koristi pridobil s kodljivim dejanjem. Odkodninski zahtevek zoper njega ima delnika
druba, e pa ga ta ne uveljavlja, pa tudi upniki, e jih le-ta nebi mogla poplaati.



3.3.2.12. Upravni odbor

Upravni odbor v enotirnem sistemu v delnike drube opravlja funkcijo vodenja in
nadzoruje izvajanje njenih poslov. Za pristojnosti upravnega odbora se smiselno
uporabljajo dolobe 267. in 281. lena ZGD-1. V citiranih lenih je urejena pristojnost
uprave do skupine ter tudi opredeljen krog pristojnosti nadzornega sveta.
Upravni odbor sestavi, preveri in potrdi letno poroilo ob smiselni uporabi dolob
prvega in drugega odstavka 282. lena, ki urejata vpraanja glede pristojnosti nadzornega
sveta. Statut ob tem lahko doloi, da letno poroilo zadevne delnike drube sprejme
skupina.
Upravni odbor kot organ vodenja zastopa in predstavlja delniko drubo.
e upravni odbor med svojimi lani imenuje izvrne direktorje, le-ti zastopajo in
predstavljajo drubo, razen e statut ne doloa drugae.
Za zastopanje in predstavljanje se smiselno uporabljajo dolobe drugega do etrtega
odstavka 266. lena ZGD-1, ki urejajo pravna vpraanja glede obravnavane problematike
v primerih ve lanske uprave, skupnega zastopstva in statutarnega urejanja zastopanja,
npr. posaminega, skupnega ali zastopanje lana uprave skupaj s prokuristom.
Upravni odbor mora oblikovati revizijsko komisijo v tisti delniki drubi:
s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ali
v kateri delavci v skladu z ZSDU uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v
organih drube.
64

Za revizijsko komisijo se smiselno uporabljajo dolobe 280. lena, pri emer so lani
revizijske komisije lahko samo tisti lani upravnega odbora, ki niso izvrni direktorji.
Upravni odbor lahko imenuje enega ali ve izvrnih direktorjev ter za vsako
imenovanje in obseg upravienja za zastopanje izvrnega direktorja ter spremembo teh
podatkov prijaviti za vpis v register.
Upravni odbor lahko na izvrne direktorje prenese v nadaljevanju priujoega
besedila natete naloge:
vodenje tekoih poslov;
prijave vpisov in predloitve listin sodnemu registru;
skrb za vodenje poslovnih knjig, in
sestavo letnega poroila, h kateremu priloijo, e ga je treba revidirati,
revizorjevo poroilo in predlog za uporabo bilannega dobika za skupino.
Pri opravljanju nalog morajo izvrni direktorji upotevati navodila in omejitve, ki
jim jih postavljajo skupina drube, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvrnih
direktorjev.
e je imenovanih ve izvrnih direktorjev, vodijo posle skupno, razen e ni v statutu
ali poslovniku upravnega odbora doloeno kaj drugega.
V primeru, da je v doloeni delniki drubi imenovanih ve izvrnih direktorjev,
lahko le-ti sprejmejo o svojem delu poslovnik, razen e statut npr. doloa, da ta akt
sprejme upravni odbor.

Izvrni direktorji se podpisujejo tako, da firmi delnike drube dodajo svoj podpis s
pristavkom izvrni direktor.
Upravni odbor delnike drube, z vrednostnimi papirji katere se trguje na
organiziranem trgu, mora izmed svojih lanov imenovati vsaj enega izvrnega direktorja.
Vendar moramo ob tem opozoriti, da je lahko za izvrne direktorje imenovana najve
polovica lanov upravnega odbora. Izvrni direktorji v korporacijski praksi opravljajo
npr. naloge vodenja tekoih poslov, skrbijo za vodenje poslovnih knjig, za pripravo
predloga za uporabo bilannega dobika, itn. Za majhne drube pa ne veljata dolobi
ZGD-1 glede obveznosti sprejetja poslovnika upravnega odbora ter prepovedi, da
predsednik upravnega odbora majhne drube ne more biti izvrni direktor te drube,
(1.odst. 258. lena in 2. odst. 289. lena ZGD-1.


3.3.2.13. Dolnosti uprave in nadzornega sveta ob nastopu kapitalske
neustreznosti delnike drube

e se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da delnika druba
nima ustreznega kapitala, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja v zvezi s svojo
dejavnostjo, ter glede tveganj, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov, mora
njena uprava:
1. najprej analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh
65

mesecih izdelati nart monih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v
nadaljnjem besedilu: poroilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predloiti
nadzornemu svetu,
2. ter zatem zaeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poroilu o zagotavljanju
kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplaanih vlokov v
osnovni kapital), itn.
Kadar pa nastopi finanno stanje, zaradi katerega premoenjska podstat zadevne
delnike drube sploh ne zadoa ve za poplailo vseh njenih obveznosti, torej e je
"podjetje" prezadoleno, mora uprava take delnike drube takoj, najkasneje pa v dveh
mesecih predlagati zaetek steajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.
Pred vloitvijo predloga za zaetek postopka pa mora uprava s skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika oceniti, ali je z ustreznimi metodami finanne reorganizacije v okviru
prisilne poravnave mogoe odpraviti vzroke nelikvidnosti oziroma prezadolenosti.

3.3.2.14. Skupina

Pristojnost skupine delnike drube je urejena v 293. lenu ZGD-1, po katerem se
v krog njenih pristojnosti teje tudi odloanje o:
sprejetju letnega poroila;
uporabi bilannega dobika;
imenovanju in odpoklicu lanov nadzornega sveta in upravnega odbora;
podelitvi razrenice lanom organov vodenja ali nadzora;
spremembah statuta;
ukrepih za poveanje ali zmanjanje kapitala;
prenehanju delnike drube in njenem statusnem preoblikovanju;
o imenovanju revizorja;
ter o drugih zadevah, e tako doloa statut v skladu z ZGD-1.
Skupina je tudi pristojna za sprejem letnega poroila v dveh primerih in sicer :
a) e nadzorni svet ali upravni odbor letnega poroila ni potrdil; b) ali e organi
vodenja ali nadzora prepustijo odloitev o sprejemu letnega poroila skupini; ali e
tako doloa statut delnike drube, ki je izbrala enotirni sistem upravljanja. V takem
primeru morajo biti v poroilu, ki ga nadzorni svet ali upravni odbor predloi skupini,
izrecno navedeni zadevni sklepi organov vodenja. Skupina mora pri sprejemu letnega
poroila upotevati reelevantne dolobe ZGD-1 in raunovodske standarde, (53.len).
Pri odloanju o uporabi bilannega dobika skupina ni vezana na predlog organov
vodenja ali nadzora, vezana pa je na sprejeto letno poroilo. Sklep o uporabi bilannega
dobika mora vsebovati podatke o:
viini bilannega dobika ter delu,
bilannem dobiku, ki se razdeli delniarjem,
bilannem dobiku, ki se odvede v druge rezerve iz dobika,
bilannem dobiku, o katerega uporabi bo odloeno v naslednjih poslovnih letih
66

(preneseni dobiek) in
bilannem dobiku, ki se uporabi za druge namene, doloene v statutu zadevne
delnike drube.

S sklepom o uporabi bilannega dobika se sprejeto letno poroilo ne spremeni.
Skupina tudi ne more odloati o vpraanjih vodenja poslov, razen e tega ne zahteva
organ vodenja v zadevni delniki drubi.


3.3.2.15. Razrenica

Kot smo e omenili v sklepnem delu t. 3.3. priujoega elektronskega ubenika,
skupina delnike drube soasno z odloanjem o uporabi bilannega dobika odloa
tudi o podelitvi razrenice organom vodenja ali nadzora. O podelitvi razrenice
posameznemu lanu omenjenih organov se glasuje loeno, e tako odloi skupina ali
e to zahtevajo delniarji, katerih skupni delei dosegajo desetino osnovnega kapitala.
Ob tem gre poudariti vsebinsko bistvo razrenice, ki je v tem, da z njeno podelitvijo
skupina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Zahtevki
iz naslova odgovornosti za kodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je
skupina podelila razrenico. Razprava o razrenici se povee z razpravo o uporabi
bilannega dobika. Poslovodstvo mora skupini predloiti letno poroilo in poroilo
nadzornega sveta ali upravnega odbora iz 282. in 285. lena ZGD-1. Poroili morata biti
od objave sklica skupine dalje dostopni delniarjem na sedeu delnike drube. V
objavi sklica se tudi navede, kje sta omenjeni poroili dostopni. Na delniarjevo zahtevo
je treba le-temu najpozneje naslednji delovni dan brezplano izroiti prepis omenjenih
poroil. Zasedanje skupine, na katerem le-ta odloa o uporabi bilannega dobika in o
razrenici, mora biti v prvih osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
e skupina upravi ali njenemu posameznemu lanu ne da razrenice, se s tem e
ne teje, da mu je izrekla nezaupnico.

3.3.2.16. Glasovalna pravica

Glasovalna pravica je ena od pravic delniarja, s katero sodeluje pri vodenju in nadzoru
delnike drube. S to delniarjevo pravico se uresniuje osnovno vodilo korporacijskega
prava torej naelo kapitalskega upravljanja.
Delniarji pri tem sodelujejo glede na njihov dele delnic v osnovnem kapitalu
delnike drube. Vsaka navadna ali kosovna delnica z glasovalno pravico ima namre en
glas. S statutom se lahko doloi omejitev glasovalne pravice tako, da tevilo glasov, ki
jih ima posameznik glede na tevilo delnic, ne more presegati doloenega tevila ali
odstotka. Statut lahko doloi, da se k delniarjevim delnicam tejejo tudi tiste delnice, ki
pripadajo drugemu za delniarjev raun. e je delniar druba, lahko statut doloi, da se
67

k njenim delnicam tejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni drubi ali njo
obvladujoi drubi ali z njo koncernsko povezani drubi ali za raun takih drub tretji
osebi. Omejitve glasovalne pravice ni mogoe doloiti za posamezne delniarje. Te
omejitve tudi ni mogoe doloiti za glasovalne pravice iz delnic, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu kapitala.
Delniar glasovalno pravico pridobi ele s celotnim plailom vloka. V statutu
delnike drube se sicer lahko doloi, da se glasovalna pravica pridobi, e je za delnice
vplaan zakonski ali viji najniji vloek. V tem primeru delniarju zagotavlja plailo
najnijega vloka en glas. Pri vijih vlokih se glasovalno razmerje ravna po viini
plaanih vlokov. e pa statut ne doloa, da se glasovalna pravica pridobi pred celotnim
plailom vloka in e e za nobeno delnico vloek ni bil v celoti plaan, se glasovalno
razmerje ravna po viini plaanih vlokov. Pri tem zagotavlja plailo najnijega vloka
en glas. Deli glasov se v takih primerih upotevajo le tedaj, e delniarju z glasovalno
pravico dajejo polne glasove.
Za sprejetje skupinskih sklepov je potrebna veina oddanih glasov delniarjev
(navadna veina), razen e ZGD-1 ali statut ne doloata vije veine ali drugih zahtev.
Posebej gre opozoriti na pomen pravno normo 8. odst. 308. lena, ki doloa, da se
nain uresnievanja glasovalne pravice ureja s statutoms delnike drube.
Glasovalna pravica vsebinsko torej pomeni monost delniarja, upravienega
imetnika glasovalne delnice, da svojo voljo uveljavlja na skupini zadevne delnike
drube. Temeljno pravilo delnikega prava ob tem je, da se glasovalna pravica
delniarjev uresniuje glede na nominalne zneske delnic in tevilo "njegovih" delnic v
razmerju do setevka osnovnega kapitala, in dejstvo, da vsaka glasovalna delnica
upravienemu imetniku zagotavlja en glas.
Razlikovati pa moramo glasovalno pravico delniarja od njegove udelebene
pravice. Delniar, ki nima delnice z glasovalno pravico, oziroma ima t.i. neglasovalno
(nevolilno) praviloma prednostno delnico, se sicer na temelju omenjene prednostne
delnice lahko udeleuje skupine, vendar pa na njej ne more glasovati.
Glasovalno pravico lahko na skupini uresniuje delniar sam ali pa jo na temelju
njegove pooblastitve uresniuje pooblaenec. Za pooblastilo je kogentno predpisana
pisna oblika, pri emer je treba pooblastilo predloiti drubi in le-to ostane tudi shranjeno
pri njej, (309. 310. len).
Delniar lahko uresniuje glasovalno pravico tudi tedaj, e je svoje delnice zastavil.
Zastavni upnik mora na njegovo zahtevo taknemu delniarju izdati potrdilo o zastavitvi
delnic(e)), na podlagi katerega delniar lahko glasuje.
Delniarji pa lahko prepustijo svojo glasovalno pravico tudi finannim
organizacijam.
Ob tem korporacijske zakonodaje izrecno doloajo, da mora tedaj, e delniar
finanni organizaciji ni izdal navodil za uresnievanje glasovalne pravice, le-ta glasovati
po lastnem, toda delniarju sporoenem mnenju. Razen e finanna organizacija lahko
upravieno domneva, da bi delniar odobril njeno odloitev, e bi poznal dejansko
stanje. e pa finanna organizacija uresniuje glasovalno pravico v nasprotju z
68

delniarjevim navodilom ali v nasprotju z lastnimi predlogi delniarjev oziroma, e ji
delniar ni dal navodila, mora delniarju to sporoiti in navesti razloge za svoje ravnanje.
Finanna organizacija je torej v vlogi zastopnika in mora tedaj, e namerava
uresnievati glasovalno pravico za delniarja, delniarju tudi sporoiti svoje predloge za
uresnievanje glasovalne pravice k posameznim tokam dnevnega reda skupine
delnike drube. Ob tem ga mora povabiti, naj ji da navodilo za uresnievanje glasovalne
pravice in ga tudi seznaniti, da bo, e ji le-ta ne bi pravoasno dal druganega navodila,
uresnievala njegovo glasovalno pravico skladno s svojimi predlogi.
Pooblastilo se lahko da finanni organizaciji za najve petnajst mesecev.
Pooblastitelj pa lahko znotraj tega roka pooblastilo, ki ga je dal zadevni finanni
oreganizaciji kadarkoli preklie. Finanna organizacija lahko za glasovanje pooblasti le
svoje zaposlence. Druge osebe pa lahko pooblasti samo v primeru, da je ta monost
izrecno doloena v zadevnem, konkretnem pooblastilu.
Pri tem se dotikamo e obravnavane posebne problematike t.i. prednostnih delnic
brez glasovalne pravice, ki so vsebinsko zveine delnice s prednostno pravico pri delitvi
dobika (314. len ZGD-1). Posebni razliici prednostnih delnic, ki imajo prednost le pri
udelebi na likvidacijski masi, pa ni mogoe odvzeti glasovalne pravice. Brez glasovalne
pravice so torej samo tisti delniarji, ki imajo pravico do dodatne dividende ali imajo
prednost pri izplailu dividend iz dobika delnike drube.
e prednostni znesek ni izplaan v enem letu ali ni izplaan v celoti in zaostanek v
naslednjem letu ni doplaan, imajo prednostni delniarji glasovalno pravico, dokler se
omenjeni zaostanki ne izplaajo. V tem primeru se prednostne delnice upotevajo tudi pri
izraunu z zakonom ali statutom zahtevane kapitalske veine, npr. navadna, in (ali)
kvalificirana veina, soglasje vseh prizadetih delniarjev, npr. ob nalaganju dodatnih
obveznosti, itn.
Delniarji lahko med seboj sklenejo tudi pogodbo o glasovanju. Pogodbeniki bodo
npr. glasovali z doloenim namenom ali pa doloenega predloga ne bodo podprli.
Pogodba se lahko nanaa na konkretno glasovanje ali pa je splona, npr. da se bo
upotevalo strokovno mnenje in predlog dogovorjene osebe. Pogodbe o glasovanju so
dopustne, obravnavajo se kot drubene pogodbe civilnega prava. Vsebinsko pa so
zamejene in ne smejo biti usmerjene v okodovanje upnikov, zoper pravila poslovne
morale oziroma javnega reda in seveda tudi ne smejo biti tudi v nasprotju z interesi in
ciljnostjo zadevne delnike drube. Drubeniki torej sicer glasujejo za udejanjenje
lastnega premoenjskega interesa, ne smejo pa glasovati tako, da bi bila delniki drubi
zaradi njihovega glasovanja povzroena koda.
Opozorimo naj tudi na kogentno dolobo 305. lena ZGD-1 glede delniarjeve
pravice do obveenosti, po kateri mora organ vodenja delnike drube na skupini dati
delniarjem zanesljive podatke o zadevah drube, e so potrebne za presojo dnevnega
reda. Pravica do obveenosti vkljuuje tudi informacije glede pravnih in poslovnih
razmerij zadevne delnike drube s povezanimi drubami.
Ob tem pa organu vodenja delniarjem ni treba dati podatkov le:
e je dajanje podatkov po razumni gospodarski presoji tako, da bi lahko delniki
drubi ali povezani drubi povzroilo kodo;
69

o metodah bilanciranja in ocenjevanja, e navedba teh metod v dodatku
zadostuje za presojo premoenjskega, finannega in dobikonosnega stanja
drube, ki ustreza dejanskim razmeram, ali
e bi bilo z dajanjem podatkov storjeno kaznivo dejanje ali prekrek, ali pa bi
bili kreni dobri poslovni obiaji.
e je bil delniarju dan podatek zunaj zasedanja skupine, ga je treba dati tudi
vsakemu drugemu delniarju na njegovo zahtevo, tudi tedaj, e zadevni podatek ni
potreben za presojo v zvezi s konkretno toko dnevnega reda.

e delniarju niso bili dani podatki, ki jih je zahteval, lahko le-ta predlaga, da se
njegovo vpraanje in razlog, zaradi katerih je bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vkljuita v
zapisnik.
Sodie pa s sodno odlobo o pravici do obveenosti na predlog delniarja odloa o
tem, ali mu mora poslovodstvo delnike drube dati zahtevane podatke (306. len ZGD-
1).


3.3.2.17. Pojavnosti skupinskih odloitev

Odloitve skupine delnike drube imajo lahko obliko sklepa :
npr. sklepa o zvianju osnovnega kapitala;
lahko pa imajo tudi obliko sklepa glede imenovanja in odpoklica lanov
organov vodenja ali nadzora ali npr. imenovanja revizorja. Vsebinsko pa so
skupinski sklepi pozitivni ali negativni. e je predlog sprejet z zahtevano
veino, gre za pozitiven sklep, sicer pa je sklep negativen. e je enako tevilo
glasov za in proti doloenemu sklepu, se teje, da zadevnega sklepa na svojem
zasedanju skupina delnike drube ni sprejela.
Ob uvodni razvrstitvi skupinskih na pozitivne in negativne sklepe naj posebej
opozorimo e na tkim. izredne sklepe. Pravno naravo izrednih sklepov imajo vsi tisti
sklepi, ki se npr. sprejemajo pri odloitvah skupinedelnike drube o:
soglasju prednostnih delniarjev k omejitvi oziroma razveljavitvi prednosti in izdaji
novih prednostnih delnic;
spremembi statuta, s katero bi se dotedanje razmerje med ve razredi delnic,
spremenilo le v kodo enega razreda;
pogojnem poveanju osnovnega kapitala ali rednem zmanjanju osnovnega
kapitala, e je v delniki drubi ve razredov delnic;
in soglasju ob razdrtju podjetnike pogodbe ali glede soglasja k odpovedi le-te.

70


3.3.2.18. Loeno zasedanje in loeno glasovanje

V ZGD-1 ali s statutom predpisani izredni sklepi delniarjev, se sprejemajo z
loenim glasovanjem na skupnem ali loenem zasedanju delniarjev. Za sklic loenega
zasedanja in udelebo na njem, kakor tudi za pravico do obveenosti, se smiselno
uporabljajo dolobe o skupini, za izredne sklepe pa dolobe o skupinskih sklepih,
(313. len).
e delniarji, ki sodelujejo pri glasovanju o izrednem sklepu, zahtevajo sklic
loenega zasedanja ali objavo zadeve loenega glasovanja, zadoa, da njihovi skupni
delei, s katerimi lahko sodelujejo na glasovanju o izrednem sklepu, dosegajo desetino
deleev, s katerimi se pri glasovanju o izrednem sklepu, lahko uresniuje glasovalna
pravica imetnikov glasovalnih delnic.


3.3.2.19. Revizija in uveljavljanje odkodninskih zahtevkov

Skupina delnike drube po dolobi 1. odst. 318. lena ZGD-1 lahko z navadno
veino glasov imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov
ter vodenja posameznih poslov drube, vkljuno s posli poveanja ali zmanjanja
osnovnega kapitala, v zadnjih petih letih. Za posebnega revizorja ne more biti imenovana
oseba, ki je revidirala letno poroilo drube v zadnjih petih letih.
e skupina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodie
na predlog delniarjev, katerih skupni delei znaajo najmanj desetino osnovnega
kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoi znesek osnovnega kapitala znaa
najmanj 400.000 eurov, e obstaja vzrok za domnevo, da je prilo pri vodenju postopkov
in poslov do nepotenosti ali hujih kritev zakona ali statuta.
Predlagatelji iz prejnjega odstavka tega podrazdelka naega elektronsykega
ubenika, morajo shraniti delnice pri klirinko depotni drubi, e e niso deponirane ali
izdane v nematerializirani obliki ter ne smejo z njimi razpolagati do odlobe o predlogu,
sicer se teje, da so svoj predlog za imenovanje posebnega revizorja umaknili. Prav tako
morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece pred dnem zasedanja
skupine, ki je zavrnila njihov predlog.
e je skupina imenovala posebnega revizorja, imenuje sodie na predlog
delniarjev, katerih skupni delei znaajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih
no minimalni znesek ali pripadajoi znesek osnovnega kapitala znaa najmanj 400.000
eurov, drugega posebnega revizorja, e je utemeljen dvom o pristranskosti posebnega
revizorja, ki ga je imenovala skupina, ali so za to drugi utemeljeni razlogi.
Omenjene predloge lahko dajo delniarji sodiu 15 dni od zasedanja skupine, na
kateri je bil zavrnjen predlog za imenovanje osebnega revizorja ali je bil imenovan
posebni revizor, zoper katerega se uveljavljajo posebni razlogi zamenjave.
71

Z odlobo o imenovanju posebnega revizorja naloi sodie delniki drubi, da
zaloi predujem za kritje strokov posebne revizije. e delnika druba predujma ne
zaloi, ga sodie izterja po uradni dolnosti. Pritoba ne zadri izvrbe.


3.3.4. Ukrepi za poveanje in zmanjanje osnovnega kapitala. Uvod.

Za pridobitev novega lastnega kapitala s poveanjem osnovnega kapitala so v lenih
333. do 369. ZGD-1 urejene tiri oblike poveanja osnovnega kapitala delnike drube:
redno poveanje osnovnega kapitala, d.d. z vloki;
pogojno poveanje osnovnega kapitala;
poveanje z odobrenim kapitalom;
in poveanje osnovnega kapitala iz sredstev d.d.
Pri rednem poveanju osnovnega kapitala z vloki se povea osnovni kapital delnike
drube z denarnimi in stvarnimi vloki ob izdaji novih delnic, o emer se odloa na
zasedanju skupine d.d.
Pri pogojnem poveanju je odloanje olajano, vendar je namenjeno le za nabor
doloenih ciljev, npr. glede priprave na zdruitev ve drub;za uresniitev pravic
delavcev drube za prejem novih delnic in za zamenjavo zamenljivih obveznic za delnice
ali uresniitev prednostne pravice do nakupa novih delnic.
Osnovni kapital se lahko povea samo z izdajo novih delnic. Pri delnikih drubah s
kosovnimi delnicami se mora skupno tevilo delnic poveati v enakem razmerju, kot se
bo poveal osnovni kapital v zadevni delniki drubi.
e obstaja ve razredov delnic, je za veljavnost skupinskega sklepa potrebno
soglasje vsakega posaminega razreda delnic. O soglasju morajo delniarji vsakega
razreda delnic sprejeti izredni sklep. V primeru, da je emisijski znesek delnic viji od
najmanjega emisijskega zneska, se v sklepu o poveanju osnovnega kapitala doloi
tgudi viina najnijega zneska, ki mora biti obvezno vplaan ob nakupu delnice.
Osnovnega kapitala pa ni mogoe poveati vse dotlej, dokler dosedanji vloki niso v
celoti plaani, razen e bi ostal nevplaan le neznaten znesek.
Pri odobrenem kapitalu je uprava s sklepom skupine pooblaena, da najdlje 5 let
po vpisu delnike drube v sodni register povea osnovni kapital do doloenega zneska
(odobreni kapital) z izdajo novih delnic za vloke.
Osnovni kapital pa se lahko povea tudi iz sredstev drube (333. do 345. len ZGD-1).
Delnika druba na temelju tega naina poveanja ne pridobi novih sredstev, temve e
obstojee premoenje spremeni v "svoj" osnovni kapital.





72

3.3.4.1. Poveanje z vloki

Pri rednem poveanju osnovnega kapitala z vloki se le-ta zvia z izdajo novih delnic.
Pri delnikih drubah s kosovnimi delnicami se mora skupno tevilo delnic poveati v
enakem razmerju kot osnovni kapital
Zvianje je lahko povezano z drugimi ukrepi, zlasti s poenostavljenim zmanjanjem
kapitala. Poveanje osnovnega kapitala poteka v naslednjih fazah: sprejem sklepa v
skupini; prijava sklepa za vpis v sodni register; subskripcija delnic; izpolnitev
obveznosti o najmanjih vlaganjih; izpolnitev drugih pogojev za vpis in prijava ter vpis
izvedbe v register ter izdaja novih delnic.
Po kogentni dolobi 1. odst. 333. lena se o poveanju osnovnega kapitala z vloki
odloa z veino najmanj treh etrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, razen
e s statutom ni doloena drugana kapitalska veina.

e se za poveanje osnovnega kapitala vlagajo stvarni vloki, je treba po skladno s
kogentno normo 1. odst. 334. lena, v sklepu o poveanju osnovnega kapitala doloiti:
predmet vloka,
osebo, od katere druba predmet pridobi,
in tevilo delnic pri delnicah z nominalnim zneskom, pa tudi nominalni znesek,
ki ga je treba zagotoviti za stvarni vloek. Sklep o tem se sme prejeti le, e so
bili sprejem stvarnega vloka in nateti podatki objavljeni skladno z zakonskimi
doloili (1. odst. 286. lena).
Sklep o poveanju osnovnega kapitala mora opredeliti nominalne zneske novih
delnic in njihovo vrsto. Lahko pa se sklepom predvidi ozr.doloi tudi monost
preoblikovanja vrste delnic, e je to doloeno v statutu.
Poveanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloki mora pregledati en ali ve
revizorjev, pri emer se smiselno uporabljajo dolobe 194. do 197. lena ZGD-1, ki
urejajo ustanovitveno revizijo ter njen obseg in ustanovitev s stvarnimi vloki brez
ustanovitvene revizije. Ob tem gre opozoriti, da registrski organ lahko zavrne vpis
poveanja osnovnega kapitala, e je vrednost stvarnega vloka bistveno nija od
najmanjega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti.
Organ vodenja in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti sklep o poveanju
osnovnega kapitala za vpis v sodni register. Prijavi se priloi poroilo o reviziji stvarnih
vlokov. V omenjeni prijavi se navede, kateri vloki v dosedanji osnovni kapital e niso
bili plaani in zakaj se ne dajo pridobiti.




73

3.3.4.2. Pogojno poveanje osnovnega kapitala. Splone znailnosti

Skupina delnike drube lahko sklene, da naj bi se poveal osnovni kapital zaradi:
uresniitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice.
ali za uresniitev prednostne pravice do nakupa novih delnic;
priprav na zdruitev ve drub ali zaradi
uresniitve pravic delavcev drube za prejem novih delnic v zameno za vloek
denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udelebe v dobiku, katero jim v
zadevni delniki le-ta zagotavlja in zaradi zagotovitve opcijskih upravienj do
nakupa delnic, ki jih je druba zagotovila lanom organov vodenja ali nadzora
in delavcem drube ali z njo povezane drube, (1. odst. 343. lena).
Nominalni znesek pogojno poveanega osnovnega kapitala v zadevni delniki drubi
ne sme presei polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v asu sklepanja o pogojnem
poveanju njenega kapitala.
Za veljavnost sklepa o pogojnem poveanju osnovnega kapitala je potrebna veina
najmanj treh etrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut pa lahko
doloi tudi vijo kapitalsko veino in druge zahteve. Poveanje osnovnega kapitala zane
veljati z dnem njegovega vpisa v sodni register. V objavi vpisa poveanja osnovnega
kapitala se poleg njegove vsebine navedejo emisijski znesek delnic, podatki, predvideni
za poveanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloki, in poroilo o reviziji stvarnih
vlokov. Pri objavi natetih podatkov zadostuje sklicevanje na listine, ki so bile
predloene registrskemu sodiu.
Z omenjenim sklepom se doloijo tudi:
namen pogojnega poveanja osnovnega kapitala;
upravience;
emisijski znesek ali merila, po katerih bo ta znesek izraunan.


3.3.4.3. Pogojno poveanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloki

Pri stvarnih vlokih se v sklepu o pogojnem poveanju osnovnega kapitala doloi:
predmet,
osebo, od katere druba pridobiva predmet stvarnega vloka, npr. pravico
industrijske lastnine (blagovno znamko, model ali patent) ,
tevilo delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom, pa tudi nominalni znesek
delnic, zagotovljenih za stvarni vloek.
V zvezi z izdajo delnic pa moramo ob obravnavanem izrecno opozoriti, da se do
vpisa sklepa o pogojnem poveanju osnovnega kapitala v sodni register delnice ne smejo
izdati. Upravienec pa ne more uveljavljati svoje pravice do prednostnega nakupa novih
delnic. Pred tem izdane delnice so nine. Za kodo iz take izdaje odgovarjajo njihovi
izdajatelji imetnikom kot solidarni dolniki, (348. len).
74

Sklep se lahko sprejme le, e je bila pridobitev stvarnega vloka objavljena v skladu
z dolobo prvega odstavka 298. lena. Pravne narave stvarnega vloka nimajo denarne
terjatve, ki pripadajo delavcem drube iz udelebe pri dobiku, ki jim jo zagotavlja
delnika druba, in izroitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice zadevne delnike
drube.
Poveanje osnovnega kapitala delnike drube s stvarnimi vloki mora pregledati en
ali ve revizorjev. Pri tem s e smiselno uporabljajo dolobe 194. do 197. lena ZGD-1, o
emer smo pisali v prejnjem podrazdelku naega elektronskega ubenika, (t. 3.3.4.2).
Registrski organ pri zadevnem okronem sodiu lahko zavrne vpis, e je vrednost
stvarnega vloka bistveno nija od najmanjega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba
zagotoviti.


3.3.4.4. Odobreni kapital

Po 353. lenu ZGD-1 se lahko s statutom delnike drube pooblasti upravo za najdlje
5 let po vpisu drube v sodnir egister, da osnovni kapital povea do doloenega
nominalnega zneska (odobreni kapital) z izdajo novih delnic za vloke. Pooblastilo je
lahko dano tudi s spremembo statuta za najdlje 5 let po vpisu spremembe statuta v
register.
Za veljavnost sklepa je potrebna veina najmanj treh etrtin pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala. Znesek odobrenega kapitala ne sme presei polovice
osnovnega kapitala, ki obstaja v asu, ko je bilo pooblastilo dano. Nove delnice se izdajo
samo s soglasjem nadzornega sveta. Statut pa ob tem lahko doloi, da se nove delnice
izdajo delavcem drube. O vsebini pravic iz delnic in o pogojih za izdajo delnic odloa
uprava, ki mora za svojo odloitev pridobiti soglasje nadzornega sveta. e obstajajo
prednostne delnice brez glasovalne pravice, se lahko izdajo prednostne delnice, ki imajo
pri razdelitvi dobika ali premoenja drube prednost pred njimi, ali so z njimi
izenaene, samo tedaj, e je bilo to izrecno doloeno v danem pooblastilu, (za izdajo
zadevnih delnic)..
Prav tako se lahko delnice za stvarne vloke izdajo le tedaj, e to doloa pooblastilo,
in e poslovodstvo (organ vodenja) pridobi soglasje nadzornega sveta. Poslovodstvo
delnike drube mora ob tem doloiti:
predmet stvarnega vloka,
osebo, od katere delnika druba stvarni vloek pridobiva,
tevilo delnic in pri delnicah z nominalnim zneskom tudi nominalni znesek ter
tevilo delnic, ki jih je treba zagotoviti za vloek, e to ni bilo doloeno e v
pooblastilu.
Vsi ti podatki morajo biti vneseni v pisno potrdilo skladno z dolobami 194. do
197. lena ZGD-1, ki smo ju citirali prejnjem razdelku.
Posebej pa moramo poudariti, da mora izdajo delnic za stvarne vloke pregledati
eden ali ve revizorjev.
75

3.3.4.5. Poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube

Skupina delnike drube lahko po dolobi 358. lena ZGD-1 sklene, da se osnovni
kapital povea s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital.
Drube s kosovnimi delnicami pa lahko poveajo osnovni kapital tudi brez izdaje novih
delnic, pri emer mora sklep o poveanju osnovnega kapitala iz sredstev drube navajati
nain obravnavanega poveanja le-tega.
Skupina delnike drube lahko odloa o poveanju osnovnega kapitala ele, ko je
bilo sprejeto letno poroilo za zadnje poslovno leto, ki se je konalo pred odloanjem o
poveanju osnovnega kapitala.
V osnovni kapital se lahko preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala in v
naslednjem obsegu:
kapitalske rezerve (4. in 5. toka prvega odstavka 64. lena ZGD-1;
kapitalske rezerve (1. do 3. toka prvega odstavka 64. lena ZGD-1 v znesku,
v katerem te skupaj z zakonskimi rezervami presegajo dele osnovnega
kapitala iz tretjega odst. 64. lena ZGD-1 pred njegovim poveanjem;
-- _ statusne rezerve, e statut doloa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen;
druge rezerve iz dobika;
preneseni dobiek;
sorazmeren del prevrednotevalnega popravka drugih sestavin lastnega
kapitala, glede na doslej zapisano, ki se preoblikujejo v osnovni kapital po
dolobi 2. odst. 359. lena ZGD-1.
Postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, morajo biti
izkazane v zadnji letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja. Omenjena bilanca pa mora
biti sestavljena skladno z dolobami ZGD-1 o sestavi letne bilance stanja, kar je urejeno
v dolobah 63. do 67. lena.
Preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital ni dopustno, e je
v bilanci stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba ali ista
izguba poslovnega leta.
Sklep mora temeljiti na zadnji letni bilanci stanja, katere bilanni preseek mora
pregledati revizor in za omenjeno bilanco dati mnenje brez pridrka.
Z vpisom sklepa o poveanju osnovnega kapitala v register je osnovni kapital
povean. Ko je omenjeni sklep vpisan v sodni register, se teje, da so nove delnice polno
vplaane. Delniarjem pripadajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi delei v
dosedanjem osnovnem kapitalu drube. Drugaen skupinski sklep je nien.

3.3.4.6. Zmanjanje osnovnega kapitala

V zvezi s pravnim institutom zmanjanja osnovnega kapitala delnike drube so v
ZGD-1 urejene tri oblike:
76

redno zmanjanje (372. do 378. len)
poenostavljeno zmanjanje (379. in 380. len)
in zmanjanje z umikom delnic (381. do 383. len).
Pri rednem zmanjanju osnovnega kapitala gre za zmanjanje nominalnega zneska
delnic in za zdruevanje delnic. e pa najnijega nominalnega zneska za delnice ni
mogoe ve zmanjati, se znianje opravi za druge namene. Preseni del osnovnega
kapitala se sprosti in spremeni v rezerve ali izplaa delniarjem, pri emer so posebej
varovani upniki. Dodamo pa naj, da so takna znianja osnovnega kapitala delnikih
drub v nai pravno poslovni praksi zelo redka.
Poenostavljeno zmanjanje osnovnega kapitala je dopustno za saniranje, izravnave
zaradi nije vrednosti premoenja, pokrivanja izgub ali prenos sredstev v rezerve. Pri
obravnavanem nainu zmanjanja osnovnega kapitala d.d. ni zahtevano posebno varstvo
upnikov. Znianje se lahko opravi na dva naina : a) z zmanjanjem nominalnega
zneska, b) ali z zdruevanjem delnic, e se najniji nominalnega zneska za delnice ne
more ve zmanjati.
V pravnoposlovni praksi se ta nain uporablja predvsem za odpravo bilanne izgube,
ki je bila ugotovoljena v delniki drubi. Vsebinsko pa je dovolj razvidno povezan z
gospodarsko potrebo po imprejnjem povianju znianega osnovnega kapitala.
. Pri zmanjanju osnovnega kapitala z umikom delnic gre vsebinsko za posebno
izvedbo rednega zmanjanja kapitala v zadevni delniki drubi.


3.3.4.7. Redno zmanjanje osnovnega kapitala. Postopek.

Za veljavnost sklepa o zmanjanju osnovnega kapitala je potrebna veina najmanj
treh etrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko doloi vijo
kapitalsko veino in druge zahteve skladne s ciljnostjo te razliice zmanjanja osnovnega
kapitala d.d..
e je v zadevni delniki drubi ve razredov delnic, je za veljavnost skupinskega
sklepa potrebno soglasje delniarjev vsakega razreda delnic. O soglasju morajo delniarji
vsakega razreda sprejeti izredni sklep.

Osnovni kapital se lahko zmanja:
z zmanjanjem nominalnega zneska delnic, ki se pri delnicah z nominalnim
zneskom izvede z zmanjanjem nominalnega zneska delnic, e najmanji
emisijski znesek delnic po zmanjanju osnovnega kapitala ne bi dosegal zneska
1 evro iz 2. in 3. odst. 172. lena ZGD-1, se zmanjanje izvede z zdruevanjem
delnic.
V skupinskem sklepu pa je treba doloiti : razlog in nain zmanjanja osnovnega
kapitala.
77

3.3.4.8. Poenostavljeno zmanjanje osnovnega kapitala

Ta razliica zmanjanja osnovnega kapitala delnike drube, je namenjena kritju
prenesene izgube ali iste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske
rezerve.
Poenostavljeno zmanjanje osnovnega kapitala je dopustno le tedaj, e:
ne obstajajo ali se prej sprostijo rezerve iz dobika ter kapitalske rezerve, razen
zakonske in kapitalske rezerve iz 1. do 3. toke prvega odst. 64. lena ZGD-1,
katerih vsota je enaka 10% ali v statutu doloenem vijem odstotku po
zmanjanju preostalega osnovnega kapitala. Dovoljena pa je tudi tedaj, e isti
dobiek poslovnega leta ter preneseni dobiek ne obstajata ve.
Po poenostavljenem zmanjanju osnovnega kapitala se bilanni dobiek ne sme
razdeliti delniarjem. Prav tako pa se ga tudi ne sme uporabiti za druge statutarno sicer
sicer doloene namene. In to vse dotlej dokler skupni znesek kapitalskih rezerv ne dosee
delea osnovnega kapitala iz tretjega odst. 64. lena ZGD-1, torej najmanj 10% ali
vijega odstotka osnovnega kapitala delnike drube Do takrat omejitev viine delea
istega dobika, ki ga je dovoljeno letno odvesti v zakonske rezerve, ne velja.


3.3.4.9. Zmanjanje osnovnega kapitala z umikom delnic

Delnika druba lahko umakne delnice prisilno ali pa tudi z njihovo pridobitvijo s
strani drube. Prisilni umik je dopusten le, e je bil vnaprej doloen ali dovoljen v
prvotnem statutu ali s spremembo statuta pred prevzemom ali vpisom delnic.
Za prisilni umik se uporabljajo dolobe o rednem zmanjanju osnovnega kapitala. V
statutu ali skupinskem sklepu se doloijo pogoji za prisilni umik in podrobnosti
izvedbe. Za plailo povraila, ki je zagotovljeno delniarjem pri prisilnem umiku ali
pridobitvi delnic zaradi umika, se smiselno uporabljajo dolobe drugega odst. 375. lena,
po katerem se plaila delniarjem opravijo na temelju zmanjanja osnovnega kapitala v
zadevni delniki drubi ele zatem, ko je od objave vpisa preteklo 6 mesecev in potem,
ko je bilo upnikom zagotovljeno poplailo ali zavarovanje.
Dolob o rednem zmanjanju osnovnega kapitala pa se ne uporablja tedaj, e so
delnice, za katere je v celoti vplaan emisijski znesek:
bile dane delniki drubi na razpolago neodplano,
ali pa so bile dane v breme bilannega dobika, statutarnih rezerv ali drugih
rezerv iz dobika. Toda samo tedaj, kadar se delnice zadevne delnike drube
lahko uporabijo za natete namene.
O zmanjanju osnovnega kapitala z umikom delnic odloa skupina delnika
druba. Za veljavnost sklepa je potrebna navadna veina glasov. Statutarno se sicer lahko
78

doloi ostreja zahteva glede veine, npr. 75% pri sklepanju udeleenega kapitala, ali
kakne dodatne zahteve.
V skupinskem sklepu se navede namen zmanjanja kapitala. Poslovodstvo in
predsednik nadzornega sveta pa morata prijaviti sklep za vpis v register. Skupinski
sklep ni potreben, e je prisilni umik delnic doloen s statutom. Pri uporabi dolob o
rednem zmanjanju osnovnega kapitala namesto skupinskega sklepa, zadostuje
odloitev poslovodstva delnike drube o umiku zadevnih delnic v funkciji zmanjanja
njenega osnovnega kapitala.


3.3.4.10. Kljune prvine obravnave manjinskih delniarjev. Izkljuitev
manjinskih delniarjev iz drube

Skupina delnike drube lahko na predlog delniarja, imetnika delnic drube, ki
predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala, sprejme sklep o prenosu delnic preostalih
delniarjev na glavnega delniarja za plailo primerne denarne odpravnine. Viino
denarne odpravnine doloi glavni delniar. Poslovodstvo drube mora dati glavnemu
delniarju na razpolago vse za to potrebne informacije in dokazila. Pred sklicem
skupine mora glavni delniar poslovodstvu drube predloiti izjavo banke, s katero je
banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delniarja, da bo takoj
(torej brez kakrnegakoli odlaanja ozr. zavlaevanja) po vpisu sklepa o prenosu delnic v
register manjinskim delniarjem plaal odpravnino za pridobljene delnice.
e pa ponujena odpravnina po mnenju vseh ali posameznega manjinskega
delniarja ni primerna, lahko vsak manjinski delniar predlaga, da sodie doloi
primerno odpravnino, kar velja tudi za dva primera : a) e glavni delniar ni ponudil
odpravnine in b) ali e manjinskim delniarjem odpravnine ni pravilno ponudil.

3.3.4.11. Pravica manjinskih delniarjev do izstopa iz drube

Glavni delniar mora na zahtevo enega ali ve manjinskih delniarjev v mesecu dni
po prejemu zahtevka ponuditi vsakemu posameznemu ali ve manjinskim delniarjem
primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic posameznega
manjinskega delniarja ali vseh manjinskih delniarjev.
Sklep skupine v zadevni delniki drubi v zvezi z izstopom manjinskih
delnilarjev je nien e:
- je bil sprejet na skupini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odst. 295. lena
ZGD-1, torej, da je ni sklicalo poslovodstvo drube na temelju odloitve sprejete z
navadno veino, razen e so se skupine udeleili vsi delniarji, ali so bili veljavno
zastopani;
ni bil potrjen v skladu s prvim in drugim odst. 304. lena, torej ali da ga je
79

potrdil notar v svojem zapisniku;
ni zdruljiv z bistvom delnike drube, ali e je po svoji vsebini v nasprotju s
tistimi dolobami ZGD-1, ki se uporabljajo izkljuno ali preteno za zaito
upnikov drube ali so sicer v javnem interesu;
je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.
Sklep skupine o zmanjanju osnovnega kapitala pa je nien tudi takrat, e v
estih mesecih po njegovem sprejetju sklep o poveanju osnovnega kapitala in
izvedba poveanja osnovnega kapitala nista bila vpisana v register. Omenjeni
estmeseni roka pa ne tee, med trajanjem sodnega postopka zaradi
uveljavljanja ninosti ali izpodbojnosti zadevnega skepa.


3.3.4.12. Poslovne knjige in letno poroilo

Glede na dolobo 54. lena, ki ureja splona pravila o raunovodenju morajo drube
in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zakljuiti skladno z dolobami
ZGD-1 in SRS ali MRS, e ni doloeno kaj drugega. Poslovno leto se seveda lahko
razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zakljuenih poslovnih knjig je treba za vsako
poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poroilo.
Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, e zakon
ne doloa drugae. Raunovodska poroila pa sestavljajo v skladu z mednarodnimi
standardi raunovodskega poroanja tudi:
banke,
zavarovalnice, in
druge drube, e tako odloi skupina drube, vendar najmanj za pet let.

Drube se v ZGD-1 razvrajo na mikro, majhne, srednje in velike drube z uporabo
navedenih meril na bilanni preseni dan letne bilance stanja:
povpreno tevilo delavcev v poslovnem letu,
isti prihodki od prodaje, in
vrednosti aktive.
Mikro druba je druba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
povpreno tevilo delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
isti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in
vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.
Majhna druba je druba, ki ni mikro druba, ki smo jo obravnavali v prejnjem
odstavku, in ki izpolnjuje dve od treh meril:
povpreno tevilo delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
isti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in
vrednost aktive ne presega 4.400.000 eurov.
Srednja druba je tista gospodarska druba, ki ni mikro druba ali majhna druba,
in ki izpolnjuje dve od treh meril:
80

povpreno tevilo delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
isti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 eurov, in
vrednost aktive ne presega 17.500.000 eurov.

Velika druba je tista gospodarska druba, ki ni ne mikro, majhna druba ali srednja
druba.
Druba s sedeem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali ve drubam s
sedeem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene drube), mora pripraviti tudi
konsolidirano letno poroilo, e je nadrejena druba ali ena od podrejenih drub
organizirana kot kapitalska druba, kot dvojna druba ali kot druga istovrstna
pravnoorganizacijska oblika in sicer po pravu drave sedea drube.
Konsolidirano letno poroilo mora izkazovati resnien in poten prikaz finannega
poloaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh gospodarskih drub,
ki so vkljuene v zadevno konsolidacijo.

Poten prikaz mora omogoiti ozir. dati uravnoteeno in celovito analizo razvoja in
izidov poslovanja drube ter njenega finannega poloaja, ki ustreza obsegu in
vsestranskosti njenega poslovanja.

Letna poroila velikih in srednjih drub in letna poroila tistih majhnih drub, s
katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na
nain in skladno s pogoji, doloenimi v zakonu o revidiranju, (ZRev-2, Ur. l. RS t.
65/08). Revizor mora pregledati tudi poslovno poroilo v obsegu, ki je potrebno, da
preveri, ali je vsebina omenjenega poroila skladna z drugimi sestavnimi letnega
poroila. Vse omenjene zahteve veljajo tudi za konsolidirana letna poroila.
Revizor odgovarja drubi in delniarjem drube za kodo, ki jim jo povzroi s
kritvijo opravil o revidiranju, doloenih z zakonom, ki ureja revidiranje. Omejitev ne
velja, e je bila koda povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti.
V poslovnem poroilu pa mora biti upoveden poten prikaz razvoja poslovanja in
poloaja drube. Poslovno poroilo mora ob tem imeti tudi navedke o:
pomembnih poslovnih dogodkih, ki so nastopili po koncu poslovnega leta,
priakovanem razvoju drube,
aktivnostih drube na podroju raziskav in razvoja,
podrunicah drube,
ter aktivnostih podrunic drube v tujini.







81


3.4. Komanditna delnika druba

Po dolobi 464. lena ZGD-1 je komanditna delnika druba opredeljena kot taka
gospodarska druba, pri kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z
vsem svojim premoenjem (komplementar), komanditni delniarji, ki imajo dele v
osnovnem kapitalu k.d.d., pa za obveznosti drube do upnikov ne odgovarjajo, (tako kot
tudu komanditisti ne v komanditni drubi, ki jo uvramo med osebne drube).
Za komplementarje se smiselno uporabljajo dolobe ZGD-1 o organu vodenja
delnike drube. Komplementarji komanditne delnike drube vodijo posle in zastopajo
drubo. Zato, ker imajo komplementarji poloaj lanov uprave komanditne delnike
drube mora biti to dejstvo vpisano v sodni register.
Odbor komanditnih delniarjev je organ komanditnih delniarjev, ki izvaja njihove
sklepe. Soglasje pomeni, da sklep na skupini zadevne komanditne delnike drube ne
more biti sprejet, e niso vsi glasovali zanj. Vnos sklepov, za katere je potrebno soglasje
komplementarjev in komanditnih delniarjev, se doloi s statutom komanditne delnike
drube.
Odbor komanditnih delniarjev zastopa le-te tudi v sporih med skupnostjo
komanditnih delniarjev in komplementarji. Skupina komanditne delnike drube pa
lahko izvoli posebne zastopnike za zastopanje strank v sporih. lani odbora komanditnih
delniarjev so lahko samo komanditisti. Komplementarji komanditne delnike drube,
torej ne morejo biti lani odbora komanditnih delniarjev.
Tako kot v delniki drubi imajo tudi v komanditni delniki drubi komplementarji
na skupini glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udelebo v njenem osnovnem
kapitalu. Vendar pa ne morejo glasovalne pravice uresnievati ne zase in ne za koga
drugega tedaj, kadar skupina sklepa o: izvolitvi in odpoklicu nadzornega sveta,
razreitvi lanov nadzornega sveta, imenovanju revizorjev, uveljavljanju odkodninskih
zahtevkov ter glede odreka odkodninskim zahtevkom.
Statut komanditne delnike drube mora sprejeti najmanj pet oseb, v njem se
navedejo osnovni kapital drube in tevilo delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom
tudi njihov nominalni znesek, in e obstaja ve razredov delnic, tudi razred delnic, ki jih
prevzemajo komanditni delniarji.
Pri sprejetju statuta komanditne delnike drube morajo sodelovati vsi
komplementarji in tisti komanditni delniarji, ki pri ustanovitvi prevzamejo delnice.
Drubeniki, ki sprejmemo statut imajo status ustanoviteljev zadevne komanditne
delnike drube.





82



Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
Opredelite, kaj je vsebinsko doloujoe za ravnanje uprave pri udejanjanju
njene funkcije v delniki drubi!
Kdaj mora imeti delnika druba nadzorni svet, kdo je lahko njegov lan in kdo
ne? Pojasnite razloge za takno ureditev!
Pojasnite naine glasovanja v skupinid elnike drube in podlage zanj!
Razloite ureditev poveanja in zmanjanja osnovnega kapitala! Pojasnite
primere, v katerih bi uporabili posamezne naine poveanja oziroma
zmanjanja osnovnega kapitala delnike drube!



3.5. Gospodarsko interesno zdruenje

Gospodarsko interesno zdruenje (GIZ) lahko ustanovita vsaj dve drubi oziroma
dva podjetnika. Cilj tega zdruenja je olajevati in pospeevati pridobitno dejavnost
svojih lanov, izboljevati in poveevati njihove gospodarske rezultate, ne pa ustvarjanje
lastnega dobika.
Pogodba o ustanovitvi mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa. V
pogodbi morajo biti opredeljene temeljne statusne znailnosti GIZ, zlasti pa:
ime (firma) GIZ,
imena ali firme lanov GIZ, njihova pravna oblika, prebivalia ali sedei ter
podatki o njihovem vpisu v register,
opredelitev, ali je GIZ ustanovljeno za doloen as, razen e je ustanovljeno za
nedoloen as,
cilj in dejavnost GIZ,
ter sede GIZ.
Cilji GIZ-a so v grobem:
olajevanje in pospeevanje pridobitne dejavnosti svojih lanov,
izboljevanje in poveevanje rezultatov te dejavnosti.
Poudarimo e enkrat, da po kogentni normi 563. lena GIZ ne sme ustvarjati lastnega
dobika, saj je interes njegovih lanov predvsem v skupnem opravljanju storitev, ki jim
jih zagotavlja oziroma jih zanje opravlja ta pojavna oblika zdruevanja.
Vsi akti in dokumenti gospodarskega interesnega zdruenja, ki so namenjeni tretjim
osebam, zlasti pa dopisi, rauni, oglasi in razna obvestila in objave, morajo vsebovati
jasno oznako firme zdruenja z dodatkom gospodarsko interesno zdruenje ali kratico
GIZ.
Vsaka pravna oseba, katere dejavnost ustreza opredelitvi dejavnosti zdruenja, se
lahko preoblikuje v tako zdruenje brez prenehanja ene in nastanka nove pravne osebe:
83

Zdruenje se lahko preoblikuje v drubo z neomejeno odgovornostjo brez prenehanja
ene in nastanka nove pravne osebe.
GIZ pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register in lahko poleg nalog za
svoje lane na obiajen nain opravlja za svoj raun tudi vse gospodarske posle.
lani so odgovorni za obveznosti GIZ z vsem svojim premoenjem. lan, ki pristopi
po ustanovitvi zdruenja, je lahko v skladu s pogodbo oproen odgovornosti za
obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom, pri emer pa mora biti taka oprostitev
objavljena. e ni s tretjim sopogodbenikom drugae dogovorjeno, je odgovornost lanov
solidarna. Upniki GIZ ne morejo zahtevati poplaila od lanov, dokler niso neuspeno
najprej uveljavljali plaila od zadevnega gospodarskegazdruenja.


3.5.1. Upravljanje in nadzor nad poslovanjem GIZ

Po dolobi 571. lena ZGD-1 ima GIZ poslovodstvo, v katerem je ena ali ve oseb.
Pravna oseba je lahko lan poslovodstva, e imenuje stalnega predstavnika, ki je
odgovoren enako, kot e bi bil sam v lastnem imenu lan poslovodstva. lani
poslovodstva zdruenja in stalni predstavniki lanov pravnih oseb so odgovorni
posamino ali solidarno zdruenju in tretjim osebam za kritve predpisov, ki sed
nanaajo na zdruenje, kritve ustanovitvene pogodbe ter za napake pri poslovanju. e je
pri nastanku doloenih posledic sodelovalo ve lanov poslovodstva, sodie doloi
njihov dele pri povrailu kode. Nain upravljanja gospodarskega interesnega
zdruenja, imenovanje lanov poslovodstva in doloitev njihovih pooblastil, pravic in
pogojev za odpoklic se uredijo s pogodbo o ustanovitvi ali s sklepom .
Nadzor nad poslovanjem GIZ mora biti poverjen revizorjem, in nadzor nad
poslovnimi knjigami se opravljata na nain, doloen s pogodbo o ustanovitvi.
e zdruenje izdaja obveznice, mora nadzor opraviti en ali ve revizorjev, ki jih
imenuje skupina in katerih pooblastila ter mandatna doba se doloijo v posebni
pogodbi. 2. odst. 572. lena ob tem posebej doloa, da morajo nadzor nad poslovnimi
knjigami zdruenj, ki imajo ve kot 100 delavcev opravljati revizorji na nain in pod
pogoji, ki veljajo za gospodarske drube.


3.5.2. Evropsko gospodarsko interesno zdruenje

Po dolobi 577. lena se lahko ustanovi tudi Evropsko gospodarsko interesno
zdruenje, kar je skladno z doloili Uredbe Evropske skupnosti t. 2137/85 z dne 25.
julija 1985. Vpraanja, ki z omenjeno uredbo niso izrecno urejena, se za Evropsko
interesno gospodarsko zdruenje urejajo po dolobah ZGD-1, ki veljajo za domaa
gospodarska interesna zdruenja (2. odst. 577. l.).
84

Evropsko gospodarsko interesno zdruenje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v
sodni register. lan poslovodnega evropskega zdruenja je lahko tudi pravna oseba, pod
pogojem, da imenuje za svojega stalnega predstavnika fizino osebo, ki odgovarja enako,
kot da bi bila sama lanica tega zdruenja. lanu evropskega zdruenja samodejno
preneha lanstvo v zdruenju z dnem zaetka steaja ali likvidacije.
Evropskogospodarsko interesno zdruenje mora v vseh aktih in dokumentih, namenjenih
tretjim osebam, uporabljati jasno oznaeno ime zdruenja s pristavkom "Evropsko
gospodarsko interesno zdruenje" ali kratico "EGIZ".


Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
Katero izmed pravnoorganizacijskih oblik kapitalskih drub bi uporabili, e ne
elite zbrati velikega kapitala in elite imeti razumne stroke in poenostavljeno
vodenje zadevne pravnoorganizacijske razliice gospodarske drube ?
V kraju poznate ve gospodarskih drubj, ki se ukvarjajo z razlinimi, vendar
med seboj dopolnjujoimi si dejavnostmi. Vse bi elele imeti veji dobiek. Kaj
bi jim svetovali glede izbire njihove pravne organiziranosti, oziroma katera
pravnoorganizacijska oblika bi bila zanje ciljno najbolj primerna?
Katera oblika ustanovitve delnike drube je bolj ustrezna, e ustanovitelji
nimajo dovolj ustanovitvenega kapitala?



3.6. Povezane drube

3.6.1. Uvod

Pravni ureditvi oblik oziroma razliic pojavnosti procesa koncentracije kapitala je
namenjen celotni IV. del ZGD-1 (527. do 562. len) v katerem se obravnavajo povezane
drube. Kot smo e omenili, se med povezane drube tejejo tiste pravno samostojne
drube, ki so v takem medsebojnem razmerju, da:
ima ena druba v drugi veinski dele;
je ena druba odvisna od druge drube;
gre za koncernske drube;
sta dve drubi vzajemno kapitalsko udeleeni;
so drube povezane na temelju podjetnikih pogodb.
O povezovanju gospodarskih drub govorimo le, e je med njimi zagotovljeno
enotno upravljanje. Ta vsebinsko doloujoa prvina je za vse natete pojavne oblike
85

povezanih drub njihova temeljna, doloujoa znailnost tovrstnega zdruevanja ozr.
povezovanje gospodarskih drub.
Dolobe obravnavanega IV. dela ZGD-1 se nanaajo na pet natetih pojavnosti
povezanih drub. Za tiste gospodarske drube, ki so povezane na kaken drug nain, npr.
tako, da so za udejanjanje nekaterih svojih ciljev npr. ustanovile gospodarsko interesno
zdruenje, pa se citirane dolobe IV. dela ZGD-1 seveda ne uporabljajo.


3.6.2. Pravne podlage povezanosti gospodarskih drub

Medsebojno razmerje, glede usklajevanja ravnanja in obvladovanja, med pravno
samostojnimi drubami se razlikuje, upotevajo v prejnjem podrazdelku razline
podlage.

Poudariti gre, da vsem natetim razliicam povezanih drub skupno predvsem
troje, in sicer :
- povezava samostojnih pravnih drub v zadevno organizacijskopravno razliico,
npr. v koncern;
- udejanjanje dejavnosti za doseganje nartovanih gospodarskih ciljev;
- odloujoi vpliv obvladujoe drube na obvladovane drube, ki so z njo povezane.
Te znailnosti so najbolj vidne v koncernu, kot posebni in v pravno poslovni praksi
najpogosteje prisotni obliki povezanih drub ter pravni panogi poimenovani koncernsko
pravo. Koncern je sploni (vrstni) pojem za vse omenjene oblike povezanih drub, kjer je
vsebinsko pravna podlaga povezave usklajujoe ali obvladujoe medsebojno razmerje.
etudi koncerna ni mogoe popolnoma enaiti z drugimi razliicami povezanih drub, pa
je v ZGD-1 podlaga za uporabo koncerna kot vrstnega (skupnega) generinega pojma
razumljena in uporabljana za vse tiste oblike povezanih drub, med katerimi obstajata
medsebojna odvisnost in enotno vodstvo. Oboje, torej medsebojna odvisnost in enotno
vodstvo, pa je praviloma kljuna doloujoa prvina pri drugih tirih oblikah povezanih
drub, o ka<terih bo beseda v nadaljevanju od podrazdelka 3.6.3. naprej.


3.6.2.1. Odvisnost ene gospodarske drube od druge

Pravno doloujoa znailnost povezanih drub je torej v njihovem medsebojnem
razmerju odvisnosti oziroma zagotovljenega obvladovanja ene drube nad drugimi
drubami. Razmerje odvisnosti med gospodarskimi drubami je prisotno v vseh
pojavnostih povezanih drub. Omenjenega razmerja ni samo pri vzajemno povezanih
drubah (554. len). Vsebina obravnavanega povezovanja se kae v razmerju dveh
oziroma predvsem veih pravno sicer gospodarskih samostojnih drub.
86



3.6.3. Druba v veinski lasti in druba z veinskim deleem

Tedaj, kadar veina deleev pravno samostojne gospodarske drube pripada neki
drugi gospodarski drubi, ali e drugi drubi pripada veina glasovalnih pravic, se ta
gospodarska druba teje za drubo v veinski lasti. Druga gospodarska druba pa se po
prvem odst. 528. lena ZGD-1 teje za drubo z veinskim deleem.
Delei, ki pripadajo drubi XY v kapitalski gospodarski drubi ABC, se ugotovijo na
podlagi razmerja med setevkom nominalnih zneskov deleev drube XY ter osnovnim
kapitalom drube ABC. Lastni delei se pri kapitalskih drubah od osnovnega kapitala
odtejejo, delei, ki pripadajo drugemu za raun drube, pa so izenaeni z lastnimi delei
drube.
Glasovalne pravice, ki pripadajo drubi, se ugotovijo iz razmerja tevila glasovalnih
pravic, ki jih druba lahko uresniuje na podlagi svojih deleev, v razmerju do skupnega
tevila vseh glasovalnih pravic. Od skupnega tevila vseh glasovalnih pravic se seveda
odtejejo glasovalne pravice iz lastnih deleev drube, in tudi iz tistih deleev, ki npr.
pripadajo nekemu drugemu za raun drube.
Za delee drube z veinskim deleem veljajo tudi vsi tisti delei, ki pripadajo od nje
odvisni drubi ali drugemu za raun te drube ali za raun od nje odvisne drube, e je
imetnik drube podjetnik, pa tudi vsi tisti delei, ki predstavljajo imetnikovo premoenje.


3.6.4. Odvisna in obvladujoa gospodarska druba

Pravno naravo odvisne drube ima vsaka tista pravno samostojna gospodarska
druba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje neka druga druba. Ta druga druba pa
je poimenovana glede na svojo pravno naravo za obvladujoo drubo. Pravna domneva,
da je druba v veinski lasti odvisna od obvladujoe drube je prisotna vselej tedaj, e
ima obvladujoa druba v njej( v odvisni drubi) veinski dele. Pri tem se na tem
temelju domneva, da je tista druba, ki je v veinski lasti, torej tista, v kateri ima neka
druga gospodarska druba veinski dele, od obvladujoe drube zato tudi odvisna.
Vsebinsko gledano torej smemo razlikovati koncerne z elementi podrejenosti in
koncerne z razmerjem enakopravnosti. Naa korporacijska zakonodaja daje razumljivo
veji poudarek koncernom z elementi podrejenosti, pri katerih ima obvladujoe podjetje
vpliv na obvladovane drube. Najpomembneji razliici pojavnosti koncernov s prvinami
podrejenosti sta dejanski in pogodbeni koncern ( 530. len ZGD-1).
e ima vsaka vzajemno kapitalsko udeleena druba v drugi drubi veinski dele ali
e lahko vsaka druba drugo neposredno ali posredno obvladuje, veljata obe drubi za
obvladajoi in tudi za odvisni drubi.
87



3.6.5. Koncern in koncernske drube

Ponovimo torej vnovi doslej obrisno nanizane ugotovitve.
Koncern tvorijo:
- ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim vodstvom
obvladajoe drube (dejanski koncern);
- drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern).
- Pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom ne da bi bile pri tem
drube medsebojno odvisne pa tvorijo koncern z razmerjem enakopravnosti.
Ob tem se domneva, da odvisna(e) druba(e) in obvladujoa drubo tvorijo
koncern. Vanj vkljuene in z enotnim vodstvom povezane drube pa imajo pravno
naravo koncernskih drub.

Zaradi boljega razumevanja sporoilnosti koncernskega prava, naj e enkrat
poudarimo, da imajo pravno naravo koncernskih drub vse tiste samostojne gospodarske
drube, ki so vkljuene v koncern ter pri tem povezane pod enotnim vodstvom. Po
dolobah ZGD-1 se domneva, da koncern tvorita obvladujoa in odvisna(e) druba(e);
(530. len).
Med razliicami koncernov so v dolobah ZGD-1 urejeni dejanski, pogodbeni in
koncern z razmerjem enakopravnosti
Dejanski koncern je tisti, v katerem so pod enotnim vodstvom povezane ena
obvladujoa druba ter najmanj ena ali ve odvisnih drub.
Pravno naravo pogodbenega koncerna ima tista zdruba gospodarskih drub, ki so
medsebojno povezane na podlagi pogodbe o obvladovanju. S sklenitvijo take pogodbe
pridobi obvladujoe podjetje pravico, dajati smernice odvisnim podjetjem oziroma
odvisnemu podjetju.
Pravno naravo koncerna z razmerjem enakopravnosti pa ima povezava med pravno
samostojnimi gospodarskimi drubami, pod enotnim vodstvom, ne da bi bile te drube
soasno med seboj tudi odvisne. Podlaga za usklajevanje so npr. t.i. osebne povezave ali
posebne pogodbe o oblikovanju skupnega organa vodenja in/ali, npr. uprave, upravnega
odbora ali organa nadzora, torej nadzornega sveta.

3.6.6. Vzajemno kapitalsko udeleene gospodarske
drube
Za vzajemno kapitalsko udeleene gospodarske drube tejemo vse tiste kapitalske
drube - s sedeem v nai dravi - ki so medsebojno povezane tako, da vsaki izmed
drub pripada ve kot etrtina deleev druge drube. Ti delei se ugotavljajo iz razmerja
88

med setevkom nominalnih zneskov deleev delnike drube A v osnovnem kapitalu
delnike drube B, itn.

e ima ena vzajemno kapitalsko udeleena druba v drugi drubi veinski dele ali
e lahko drugo drubo neposredno ali posredno obvladuje, velja prva za obvladujoo
drubo, druga pa ima pravno naravo odvisne drube. e ima vsaka vzajemno kapitalsko
udeleena druba v drugi drubi veinski dele ali e lahko vsaka druba drugo
neposredno ali posredno obvladuje, veljata obe drubi za obvladujoi in odvisni.

3.6.7. Vodenje in odgovornost pri obvladujoih drubah in dejanskih
koncernih

Na podlagi pogodbe o obvladovanju ima obvladujoa gospodarska druba pravico
odvisni drubi dajati navodila za vodenje poslov. e v pogodbi med njima ni doloeno
kaj drugega, ima obvladujoa druba pravico dajati odvisni drubi tudi taka navodila, ki
so zanjo celo kodljiva. Taka navodila lahko daje ob predpostavki, da koristijo interesom
obvladujoe drube ali z njo koncernsko povezanih drub. Poslovodstvo odvisne drube
mora izpolnjevati navodila obvladujoe drube, eprav po njegovem preprianju njihovo
izpolnjevanje ne koristi interesom obvladujoe drube ali z njo koncernsko povezanih
drub. Bistveno za razumevanje vsebine razmerja med obvladujoo in odvisnimi
drubami je torej doloilo, po katerem mora poslovodstvo odvisnih drub izpolnjevati
navodila obvladujoe drube. V obravnavani zvezi moramo izrecno tudi poudariti, da
odvisna druba ne sme zavrniti navodil danih s strani obvladujoe drube.
e je odvisni drubi dano navodilo, naj opravi posel, za katerega je potrebno
soglasje nadzornega sveta, to soglasje pa ni dano v ustreznem roku, mora njeno
poslovodstvo to sporoiti obvladujoi drubi. e obvladujoa druba po tem sporoilu da
navodilo, da soglasje nadzornega sveta ni ve potrebno; ali e ima obvladujoa druba
nadzorni svet pa se sme navodilo ponoviti le z njegovim soglasjem.
Obvladujoa druba mora odvisni drubi poravnati med trajanjem pogodbe nastalo
letno izgubo, razen. e bi izguba bila poravnana iz drugih rezerv ali dobika, kar velja
tudi zastranke iz pogodbe o prenosu dobika.
Drugana pa so pravila ravnanja v tistih koncernskih drubah, v katerih seveda le v
tistih primerih, kadar ni bila sklenjena pogodba o obvladovanju. Obvladujoa druba
namre ne sme uporabiti svojega vpliva zato, da bi odvisni drubi naloila sklenitev
kodljivega posla, ali da bi le-ta nekaj storila ali opustila v svojo kodo, razen e
obvladujoa druba sprejme obveznost, da bo odvisni drubi nadomestila morebitno
finanno prikrajanje.
Poslovodstvo obvladujoe drube morajo obvladovanim drubam dajati navodila
pravilno in skrbno.
e krijo svoje obveznosti, morajo drubi kot solidarni dolniki povrniti nastalo
kodo. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali obveznosti, morajo to dokazati.
89

Odkodninske zahtevke drube lahko uveljavlja tudi vsak njen delniar ali drubenik
vendar lahko zahteva le plailo za drubo. Odkodninske zahtevke lahko uveljavljajo tudi
upniki drube, e bi jih le-ta ne mogla poplaati.
lani organa vodenja in nadzornega sveta odvisne drube jamijo poleg
odkodninskih zavezancev kot solidarni dolniki, e so poslovali tako, da so krili svoje
dolnosti. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali svoje dolnosti, morajo to
dokazati. Odkodninska odgovornost ni izkljuena, tudi e je nadzorni svet njihovo
dejanje odobril.
lanom poslovodstva ni treba povrniti kode, e kodljivo dejanje temelji na
navodilu, ki ga je bilo treba izpolniti po 541. lenu ZGD-1, torej v okviru pravice
vodenja in dajanja navodil.
Ob tem gre opozoriti na ureditev odgovornosti organov odvisne drube. Pri tem so
lani poslovodstva odvisne drube odgovorni kot solidarni dolniki, e niso navedli
kodljivega pravnega posla ali kodljivega dejanja v poroilu o odnosih drube s
povezanimi drubami ali e niso navedli, da je bila druba prikrajana s pravnim poslom
ali dejanjem in da prikrajanje ni bilo nadomeeno. e je sporno, ali so poteno in
vestno izpolnjevali svoje dolnosti, morajo to dokazati.
lani nadzornega sveta odvisne drube so odgovorni kot solidarni dolniki, e so
glede kodljivega pravnega posla ali kodljivega dejanja krili svojo dolnost, da
preverijo poroilo o odnosih s povezanimi jim drubami in da o ugotovitvah pregleda
poroajo skupini.

Prikrajanja jim ni treba povrniti le tedaj, e njihovo dejanje temelji na zakonitem
skupinskem sklepu.
Za odgovornost organov odvisne drube se smiselno uporabljajo dolobe tretjega in
etrtega odst. 543. lena - torej - da lahko odkodnineske zahtevke drube uveljavlja tudi
vsak delniar ali drubenik, vendar pa lahko zahteva plailo le za drubo. .Odkodninske
zahtevke lahko uveljavljajo tudi upniki drube, e bi jih ta ne mogla poplaati. Zahtevki
do zastopnikov obvladujoe drube zastarajo v petih letih.

3.6.8. Podjetnike pogodbe
V okvir tega vrstnega pojma lahko uvramo ve pojavnosti vzpostavljenih
pogodbenih razmerij, ki zanejo veljati na podlagi sklepa, sprejetega z najmanj
trietrtinsko veino na skupini zadevne delnike drube zastopanega osnovnega
kapitala.
Za pogodbo o prenosu dobika se teje tista pogodba, s katero se ena druba
obvee, da bo svoj celotni dobiek prenesla na drugo gospodarsko drubo. Za tovrstno
pogodbo se teje tudi pogodba, s katero neka druba prevzame obveznost, da bo svojo
drubo vodila za raun druge drube (pogodba o vodenju poslov).
S pogodbo o oblikovanju (ustanovitvi) profitne skupnosti se ena gospodarska
druba obvee, da bo svoj dobiek ali dobiek svojih posameznih obratov v celoti ali
90

delno zdruila z dobikom drugih drub, da bi se na tej podlagi zatem delil skupni
dobiek.

Za pogodbo o delnem prenosu dobika pa gre tedaj, e se ena gospodarska
druba obvee, da bo del svojega dobika ali dobiek svojih posameznih obratov v celoti
ali delno prenesla na drugo drubo. Za pogodbo o prenosu dobika se teje tudi
pogodba, s katero druba prevzema obveznost, da bo svojo drubo vodila na raun druge
drube - npr. s pogodbo o vodenju poslov. Pogodba o prenosu dobika je v
pravnoposlovni praksi zveine povezana s pogodbo o obvladovanju.
Pogodba o zakupu ali delni prepustitvi obrata pa je tista, s katero se druba
obvee, da bo nek svoj obrat dala v zakup ali pa ga kako drugae prepustila nekomu
drugemu, npr. gospodarski drubi ABC. Bistveni element teh pogodb je v tem, da npr.
zadevna gospodarska druba sama ne vodi ve obrata (podjetja), pa pa vodenje obrata
prepusti drugi gospodarski drubi, seveda odplano. Za te pogodbe je potrebna odloitev
kvalificirane veine skupine. e je odvisna druba dala obvladujoi drubi v zakup
obrat svoje drube ali mu ga je drugae prepustila, mora obvladujoa druba poravnati
letno izgubo, nastalo med trajanjem pogodbe, e dogovorjena protidajatev ne zadostuje
za njeno pokritje. Zakup podjetja oziroma obrata pomeni prepustitev podjetja oziroma
obrata v rabo drugemu podjetju za dogovorjeni as, pri emer se zakupnik obvee, da bo
plaal dogovorjeno zakupnino. Zakupnik nato vodi zakupljeno podjetje v svojem imenu
in za svoj raun, zakupodajalec si lahko pridri doloene pravice.
Vendar pa moramo opozoriti na to, da pogodba o udelebi pri dobiku v okviru pogodb
tekoega poslovnega prometa ali licennih pogodb nima pravne narave pogodbe o
delnem prenosu dobika, (2.odst. 534. lena ZGD-1).


3.6.9. Vzajemno povezane in vzajemno udeleene drube

Vzajemno povezani drubi, ki nista v razmerju odvisnosti, lahko tedaj ozr. v
primeru, ko sta obveeni o medsebojni udelebi ali izvesta za obstoj medsebojne
udelebe, uresniujeta svoje pravice iz deleev v drugi drubi za najve etrtino vseh
deleev druge drube. To pa ne velja za pravico do nakupa novih delnic pri poveevanju
osnovnega kapitala iz sredstev zadevne drube.
Omejitev uresnievanja pravic iz deleev ne velja za drubo, ki je obvestila drugo
drubo o svoji udelebi preden je od druge drube sprejela tako obvestilo ali preden je za
njuno medsebojno udelebo izvedela.

3.6.9.1 Vzajemno kapitalsko udeleene drube

Vzajemno kapitalsko udeleene drube so tiste kapitalske drube s sedeem v nai
91

dravi, ki so povezane tako, da vsaki drubi pripada ve kot etrtina deleev druge
drube.

V primeru, kadar ima ena vzajemno kapitalsko udeleena druba v drugi drubi
veinski dele ali e lahko drugo drubo neposredno ali posredno obvladuje, velja prva
druba za obvladujoo drubo, druga pa ima pravno naravo odvisne drube.

3.6.10. Vkljuene drube

e pripada 95% vseh delnic drugi drubi t.im. glavni drubi, se lahko delnika druba s
sklepom skupine vkljui v glavno drubo. Sklep o vkljuitvi je veljaven, e da k sklepu
soglasje skupina glavne drube, k i mora biti sprejeto z najmanj trietrtinsko veino pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko doloa tudi vijo kapitalsko
veino in dodatne zahteve. Poslovodstvo drube, ki se vkljuuje, mora prijaviti vkljuitev
za vpis v register z navedbo firme glavne drube, njena vkljuitev v glavno drubo
uinkuje od vpisa v sodniregister.

3.6.10.1. Hol di ng

Holdinko podjetje je tista druba, ki ima lasti veino deleev pravno samostojnega
podjetja in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh
drub, je druba z veinskim deleem.
Za razliko od pojma koncern, s katerim razumemo povezavo ve drub z enotnim
vodstvom, je holding v smislu dolobe 1. odst. 562. lena, ustanovljen zato, da bi ta
druba upravljala ob in z udelebo v drugih pravno samostojnih drubah.
Dejavnost holdinga je torej ustanavljanje, financiranje in upravljanje tistih
gospodarskih drub, v katerih ima holding veinsko udelebo. Ta pravno najbolj
doloujoa znailnost holdinga pa ni najpomembneja vsebinska prvina koncernske
obvladujoe drube, ki ima - vsaj zveine - tudi kakno "svojo" dejavnost, npr.
proizvodnjo, trgovinsko ali banno dejavnost ipd.



Vpraanje za preverjanje razumevanja snovi:
- Pojasnite pravne podlage za ustanovitev oziroma oblikovanje vseh pojavnosti
povezanih drub!



92





3.7. Tuja podjetja

Pravno naravo tujega podjetja ima po 674. lenu ZGD-1 fizina ali pravna oseba, ki
opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalie oziroma sede zunaj Republike
Slovenije v dravi lanici ES ali v dravi, ki ni drava lanica ES. Poloaj tujega podjetja
se presoja po pravu tiste drave, ki ji podjetje pripada, razen e zakon ne doloa
drugae,npr. kolizijsko pravilo mednarodnega zasebnega prava.
Tuje podjetje je pri poslovanju v Republiki Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti
in odgovornosti izenaeno z domaimi drubami.
Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji po
podrunicah.
Za podrunico se po 2. Odst. 676. lena smiselno uporabljajo tiste dolobe, s
katerimi se v besedilu ZGD-1 urejajo :
- dejavnost (6. len);
- firmo (12. do 23. len);
- sede (29. in 30. len);
- prokuro (33. do 37. len), in
- in poslovno skrivnost (39. in 40. len).
e zakonodaja drave, ki velja za tuje podjetje iz tretje drave, zahteva vpis podjetja
v sodni register, morata biti navedena tudi register, v katerem je vpisano tuje podjetje iz
tretje drave, in njegova registrska tevilka vpisana v tem registru. Tuje podjetje lahko
zane opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji ele po vpisu podrunice v register. Za
podrunice se smiselno uporabljajo dolobe ZGD-1 o poslovnih knjigah in letnem
poroilu, (Osmo poglavje; 53. do 70. len).
e tuje podjetje ustanovi soasno ali v zaporedju dve ali ve podrunic na obmoju
Republike Slovenije v zaporedju, je treba v prijavi za vpis vsake podrunice navesti
zaporedje ustanovitve. O t.i. glavni podrunici pa govorimo tedaj, e je tuje podjetje
soasno ustanovilo na obmoju Republike Slovenije ve podrunic. V takem primeru
mora biti v prijavi za vpis v register v firmi podrunice nedvomno oznaeno, katera
podrunica ima na obmoju nae drave status glavne podrunice.
Zastopnik tujega podjetja ob prijavi podrunice za vpis v register predloi
listine iz prve, tretje in etrte alinee drugega odst. 677. lena ZGD-1.
e ima tuje podjetje izbrano podrunico lahko predloi letno poroilo v razkritje
samo izbrana podrunica.
V sklepu tega razdelka gre e opozoriti, da je za obveznosti, ki nastanejo s
poslovanjem podrunice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoenjem.

93



3.8. Sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih drub
in zadrug. Uvod.

Dolobe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (uradno preieno besedilo
ZSDU-UPB1, Ur. l. RS, t. 42/07 v prihodnjem besedilu ZSDU) sodijo med tiste
pomembneje predpise, ki jih moramo - vsaj v grobih rtah - obravnavati v tem delu
naega ubenika.
ZSDU namre ureja ureja naine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju
gospodarskih drub, ne glede na obliko lastnine, in tudi pri upravljanju zadrug.
Pravico do sodelovanja pri upravljanju uresniujejo delavci po dolobah ZSDU tudi
v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne slube, v bankah in v zavarovalnicah, razen
e ni s posebnim zakonom drugae doloeno.
Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresniujejo delavci kot
posamezniki po dolobah ZSDU, kolektivno pa v skladu z drugimi posebnimi zakoni.


3.8.1. Naini in oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju

ZSDU doloa naine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih
drub, ne glede na obliko lastnine, samostojnih podjetnikov posameznikov z najmanj 50
delavci in zadrug v pravni red Republike Slovenije prenaa Direktiva 2002/14/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o doloitvi splonega okvira za
obveanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (Ur. l. t. 80 z dne 23. 3.
2002, str. 29) in Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o priblievanju
zakonodaje drav lanic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa
podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (Ur. l. t. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16).
Pravico do sodelovanja pri upravljanju uresniujejo delavci po dolobah ZSDU tudi
v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne slube, v bankah in v zavarovalnicah, razen
e ni s posebnim zakonom, npr. z ZZban drugae doloeno.
V zavodih pa uresniujejo delavci kot posamezniki, kolektivno pa v skladu s
posebnim zakonom.

Naine oziroma pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju lahko razvrstimo na
podlagi ve meril. Tako jih lahko razvrstimo glede na pravice, npr. kot pravico do:
pobude in pravico do odgovora na to pobudo,
obveenosti,
dajanja mnenj in predlogov ter pravico do odgovora nanje,
monosti ali obveznosti skupnih posvetovanj z delodajalcem,
94

soodloanja,
zadranja odloitev delodajalca, (2. len).

Glede na nain uresnievanja pravic v zvezi s sodelovanjem delavcev pri
upravljanju, omenjene pravice razvramo po tem, ali jih uresniujejo delavci kot
posamezniki ali pa jih uresniujejo kolektivno:
v svetu delavcev ali po delavskem zaupniku,
na zboru delavcev,
po predstavnikih delavcev v organih vodenja in nadzora zadevne gospodarske
drube ali zadruge, npr. upravi, upravnem odboru ali (in) v nadzornem svetu
delnike drube, (3. len).
Omenjene pravice imajo delavci v okviru udejanjanja pravice do individualnega in
kolektivnega sodelovanja pri upravljanju zlasti tedaj, e gre za soodloanje oziroma
vplivanje na vsebino in organizacijo dela ter na doloitev in izvajanje aktivnosti,
namenjenih izboljevanju delovnih razmer oziroma humanizaciji delovnega okolja in
doseganju uspenejega poslovanja gospodarske drube, v kateri so v delovnem
razmerju.

3.8.2. Svet delavcev in delavski zaupnik

V tisti gospodarski drubi, v kateri je zaposlenih do 20 delavcev z aktivno volilno
pravico, delavci sodelujejo pri vodenju in nadzoru po delavskem zaupniku, (1. odst. 9.
lena).
Svet delavcev pa se oblikuje, e je v drubi zaposlenih ve kot 20 delavcev z aktivno
volilno pravico.
Po 10. lenu ZSDU svet delavcev sestavlja v odvisnosti od tevila zaposlencev ozr.
delavcev, sorazmerno tevilo lanov, in sicer v gospodarski drubi z:
do 50 delavcev - trije lani,
ve kot 50-100 delavci - pet lanov,
ve kot 100-200 delavci - sedem lanov,
ve kot 200-400 delavci - devet lanov,
ve kot 400-600 delavci - enajst lanov,
ve kot 600-1000 delavci - trinajst lanov.
v gospodarski drubi z ve kot 1000 delavci se tevilo lanov sveta delavcev po-
vea za dva lana na vsakih dodatnih 1000 delavcev.
Mandat lanov sveta delavcev traja tiri leta. lani sveta delavcev pa so lahko v ta
organ soupravljanja vnovi izvoljeni.
Pravico voliti predstavnike v svet delavcev imajo vsi delavci, ki delajo v drubi
nepretrgoma najmanj est mesecev (aktivna volilna pravica). Direktor, delavci, ki imajo
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. lenom Zakona o delovnih razmerjih
95

(ZDR -UPB1, Ur. l. RS, t. 103/07) ter prokuristi nimajo pravice voliti predstavnikov v
svet delavcev.


Druinski lani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet
delavcev. Za druinske lane se po ZSDU tejejo zakonec, otroci (zakonski ali
nezakonski, posvojenci in pastorki, vnuki, stari (oe, mati, oim in maeha), posvojitelji
ter bratje in sestre.
Pravico biti izvoljeni v svet delavcev imajo vsi delavci, ki imajo aktivno volilno
pravico po tem zakonu in so zaposleni v drubi nepretrgoma najmanj 12 mesecev
(pasivna volilna pravica).
Svet delavcev se praviloma sestaja v delovnem asu, upotevaje potrebe delovnega
procesa. Druba mora zagotoviti lanom sveta delavcev pravico do petih plaanih ur
meseno za udelebo na sejah sveta delavcev. Direktorju drube je treba pravoasno
sporoiti as seje.
e je seja izven delovnega asa, ker potrebe delovnega procesa ne dopuajo
drugae, se teje za delovni as in je plaan v okviru ur, doloenih v prvem odstavku tega
lena.
lani sveta delavcev imajo pravico do treh plaanih ur na mesec za posvetovanje z
delavci in pravico do 40 plaanih ur na leto za izobraevanje, potrebno za uinkovito
delo sveta delavcev.
Z dogovorom med delodajalcem in svetom delavcev se lahko doloi veje tevilo ur
za delo lanov sveta delavcev, dalja odsotnost z nadomestilom ali brez nadomestila
plae zaradi izobraevanja, potrebnega za uinkovito delo sveta delavcev, veje tevilo ur
v okviru delovnega asa, namenjenih posvetovanju lanov sveta delavcev z delavci, ter
druge ugodnosti povezane z delom sveta delavcev.
Druba in kraj posvetovanja se sporazumno doloate med direktorjem in svetom
delavcev, upotevaje potrebe delovnega procesa.
Delodajalec krije nujne stroke za delo sveta delavcev, najmanj pa stroke potrebnih
prostorov za seje, sprejem strank in delo poklicnih lanov sveta delavcev, stroke
materialnih sredstev, ki jih svet delavcev uporablja in stroke administrativnega osebja za
delo sveta delavcev.
lanu sveta delavcev ni mogoe zniati plae ali proti njemu zaeti disciplinskega ali
odkodninskega postopka ali ga kako drugae postavljati v manj ugoden ali podrejen
poloaj, e ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.

3.8.3. Sklic zbora delavcev gospodarske drube

Svet delavcev ima pravico sklicati zbor delavcev, ki ga sestavljajo vsi zaposleni v
drubi, razen poslovodstva, torej organov upravljanja oziroma organov vodenja ali
nadzora drube. Moen pa je tudi sklic zbora delavcev po posameznih organizacijskih
enotah ali delih delovnega procesa v zadevni gospodarski drubi, npr. v orodjarni,
96

raunovodstvu, komerciali, itn.
Temeljna pravica zbora delavcev je pravica obravnavati vpraanja iz pristojnosti
sveta delavcev oziroma njegovega odbora. Zbor delavcev pa ne more odloati o tistih
vpraanjih, za katera je pristojen svet delavcev oziroma njegov odbor.
Zbor delavcev se praviloma sklie zunaj delovnega asa, razen e ni drugae do-
govorjeno ali e to zahteva uprava ali poslovodja drube. Zbor delavcev se lahko sklie,
upotevaje potrebe delovnega procesa, enkrat letno med delovnim asom. Nain sklica in
delo zbora delavcev se podrobneje uredita s poslovnikom sveta delavcev.

3.8.4. Svet delavcev kapitalsko povezanih drub

Kapitalsko povezane drube ustanovijo svet delavcev kapitalsko povezanih drub, v
njem pa sodelujejo predstavniki vseh kapitalsko povezanih drub.
lane sveta delavcev kapitalsko povezanih drub imenujejo sveti delavcev
kapitalsko povezanih drub, skupno tevilo lanov in tevilo lanov, ki jih imenuje svet
delavcev posamezne drube, pa doloijo z dogovorom skladno z velikostjo povezane
drube in tevilom lanov sveta delavcev te drube. lani tega skupnega organa
kapitalsko povezanih drub pa so lahko le lani svetov delavcev povezanih drub. Svet
delavcev je pristojen za obravnavanje vpraanj, ki se nanaajo na delavce v vseh
kapitalsko povezanih drubah. S sporazumom med sveti delavcev kapitalsko povezanih
drub se lahko natanneje opredelijo pristojnosti tega organa in tista vpraanja, ki sodijo
v njegovo delovno podroje.
Svet delavcev kapitalsko povezanih drub je pristojen za obravnavanje vpraanj, ki
se nanaajo na delavce v vseh kapitalsko povezanih drubah. S sporazumom med sveti
delavcev kapitalsko povezanih drub se lahko natanneje opredelijo pristojnosti sveta
delavcev kapitalsko povezanih drub in vpraanja, ki sodijo v delovno podroje sveta
delavcev kapitalsko povezanih drub.

3.8.5. Sodelovanje delavcev v organih drub in zadrug

Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih drube se uresniuje po
predstavnikih delavcev v organih vodenja in nadzora drube, in sicer:
v dvotirnem sistemu upravljanja po predstavnikih delavcev v nadzornem svetu
drube ali nadzornem odboru zadruge (v nadaljnjem besedilu, nadzorni svet),
lahko pa tudi po predstavniku delavcev v upravi drube ali v upravnem odboru
zadruge;
v enotirnem sistemu upravljanja po predstavnikih delavcev v upravnem odboru
in v komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi po predstavniku delavcev med
izvrnimi direktorji drube ali zadruge.
tevilo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se doloi s statutom drube,
97

vendar ne sme biti manje od ene tretjine lanov in ne veje od polovice vseh lanov
nadzornega sveta drube.



V upravnem odboru je najmanj eden izmed lanov predstavnik delavcev. tevilo
predstavnikov delavcev v upravnem odboru se doloi s statutom drube, vendar ne sme
biti manje od enega predstavnika delavcev izmed vsakokratnih treh dopolnjenih lanov
upravnega odbora.
Za predstavnika delavcev v nadzornem svetu oziroma upravnem odboru drube pa
ne more biti izvoljena v drubi zaposlena oseba, ki po ZSDU nima pravice voliti in biti
izvoljena v svet delavcev,.
Predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali upravnem odboru ne more biti
predsednik tega organa.
Svet delavcev ima pravico imenovati tudi predstavnika delavcev v komisije
nadzornega sveta in upravnega odbora.
Predstavniki delavcev, ki so lani nadzornega sveta ali upravnega odbora oziroma
njegovih komisij, izvoli in odpoklie svet delavcev in s tem seznani skupino drube.
Nain izvolitve in odpoklica lanov nadzornega sveta ali upravnega odbora oziroma
njegovih komisij, ki so predstavniki delavcev, se podrobneje doloi s poslovnikom sveta
delavcev.

V tisti gospodarski drubi, ki se je odloila za enotirni sistem upravljanja, in kjer je
zaposlenih ve kot 500 delavcev, je na predlog sveta delavcev, eden izmed predstavnikov
delavcev v upravnem odboru imenovan za izvrnega direktorja.
V drubi, kjer je zaposlenih manje tevilo delavcev, se lahko imenuje delavskega
direktorja v upravo drube ali predstavnika delavcev v upravnem odboru za izvrnega
direktorja, e je tako doloeno z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem.
V okviru splonih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem lanom uprave drube ali
izvrnim direktorjem drube v skladu s posebnim zakonom in statutom drube, delavski
direktor ali predstavnik delavcev med izvrilnimi direktorji drube zastopa ter
predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vpraanj.


3.8.6. Sodelovanje delavcev pri upravljanju drube

Ta oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju drube se po 85. lenu ZSDU
uresniuje tako, da so delavci:
neposredno obveeni in da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja,
obveeni po delavskem zaupniku ali svetu delavcev, ter da po njiju dajejo
predloge in mnenja, ter
da lahko zahtevajo skupno posvetovanje z delodajalcem, soodloajo o
posameznih, z zakonom doloenih vpraanjih in zahtevajo zadranje
98

posameznih odloitev delodajalca do sprejema konne odloitve na pristojnem
organu.



Delodajalec mora po 89. lenu ZSDU obveati svet delavcev predvsem o
vpraanjih, ki se nanaajo na:
gospodarski poloaj drube;
razvojne cilje drube;
stanje proizvodnje in prodaje;
sploni gospodarski poloaj panoge;
spremembo dejavnosti;
zmanjanje gospodarske dejavnosti;
spremembe v organizaciji proizvodnje;
spremembe tehnologije.
letni obraun in letno poroilo,
in tudi morebitna druga vpraanja na podlagi medsebojnega dogovora iz
drugega odst. 5. lena ZSDU, ki ureja vsebino dogovora med svetom delavcev
in delodajalcem.

Ob tem mora delodajalec na zahtevo sveta delavcev omogoiti vpogled v
dokumentacijo, ki je nujna za obveenost o zadevah, ki smo jih nateli.


3.8.7. Skupno posvetovanje

To oblika sodelovanja med svetom delavcev in delodajalcem uvramo vsebinski
okvir delodajaleve dolnosti seznaniti svet delavcev o predvidenih odloitvah o
statusnih vpraanjih in kadrovskih vpraanjih, ter glede vpraanj varnosti in zdravja
delavcev pri delu.
Potrebne informacije mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni
pred sprejemom odloitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj
15 dni pred sprejemom odloitev.
Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem je delodajaleva
dolnost. Seznaniti mora namre svet delavcev o predvidenih odloitvah glede statusnih
in kadrovskih vpraanj ter glede vpraanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z n
jim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stali.

3.8.8. Soodloanje

99

Po 95. lenu ZSDU mora delodajalec predloiti v soglasje svetu delavcev predloge
odloitev v zvezi z:
- merili za ocenjevanje delovne uspenosti delavcev,
- in merili za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v drubi,

- razpolaganjem s stanovanjskim skladom, poitnikimi zmogljivostmi in drugimi
objekti t.i. "drubenega" standarda delavcev,
- kriteriji za napredovanje delavcev.
Te predloge mora svet delavcev obravnavati in se do njih opredeliti v osmih dneh po
dnevu predloitve predlogov v soglasje. e bi se svet delavcev ne opredelil do predlogov
v tem roku, se teje, da s predlogi odloitev soglaa.
Soglasje, sprejeto na svetu delavcev in v pisni obliki podano delodajalcu k
njegovemu predlogu, se teje kot dogovor med svetom delavcev in delodajalcem.


3.8.9. Pravica sveta delavcev do zadranja odloitve delodajalca

Svet delavcev ima pravico s sklepom zadrati posamezne odloitve delodajalca
in soasno sproiti postopek za reitev medsebojnega spora, tedaj, e:
delodajalec o vpraanjih iz pete, este, sedme in osme alinee prvega odstavka
89. lena ZSDU predhodno ne obvea sveta delavcev pred sprejemom
dokonne odloitve v osmih dneh od dneva, ko je bil obveen o sprejemu
delodajaleve odloitve;
delodajalec ne seznani sveta delavcev, ne spotuje rokov iz 91. lena ZSDU in
ne zahteva skupnega posvetovanja s svetom delavcev glede statusnih in
kadrovskih vpraanj iz 93. in 94. lena ZSDU v osmih dneh od dneva, ko je
bil obveen o sprejemu odloitve delodajalca.

3.9. Evropski sveti delavcev

ZESD ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki
delavcev, oziroma urejanje postopkov obveanja in posvetovanja z delavci v
gospodarskih drubah ali povezanih gospodarskih drubah, ki so ustanovljene v dravah
lanicah Evropske unije. Cilj ZESD je izboljati udejanjanje pravice delavcev do
obveanja in posvetovanja v drubah in povezanih drubah, ki so ustanovljene dravah
lanicah Evropske unije. Zato se ustanavljajo evropski sveti delavcev oziroma se z
dogovorom uredi postopek za obveanje in posvetovanje z delavci v drubi ali v
povezanih drubah ob pogojih, ki jih doloa ZESD. Pristojnosti in naloge evropskih
svetov delavcev oziroma postopki obveanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja
100

iz prejnjega odstavka, veljajo v primeru drube za vse podrunice, ki se nahajajo v
doloeni dravi lanici, in v primeru povezanih drub, za vse drube s sedeem v dravah
lanicah, razen e ni dogovorjeno ire podroje veljavnosti.


ZESD se uporablja za drube na obmoju Evropske unije, ki imajo sede v
Republiki Sloveniji in za povezane drube na obmoju Evropske unije, katerih
obvladujoa druba ima sede v Republiki Sloveniji. e druba ali obvladujoa druba
povezanih drub nima svojega sedea v dravi lanici Evropske unije, dolobe tega
zakona veljajo za katero koli podrunico ali odvisno drubo v Republiki Sloveniji, e
druba ali obvladujoa druba pooblasti to podrunico ali odvisno drubo za svojo
predstavnico. e ni pooblaene predstavnice, se ZESD uporablja, e je Republiki
Sloveniji podrunica ali druba z najve zaposlenimi v primerjavi z drugimi
podrunicami ali drubami v povezanih drubah v dravah lanicah Evropske unije.


3.9.1. Posebno pogajalsko telo

Posebno pogajalsko telo se po 7. lenu ZESD ustanovi zato, da se z glavnim
poslovodstvom drube pogaja glede dogovora o obveanju in posvetovanju z delavci.
Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih predstavnikov, naslovljeno glavnemu
poslovodstvu, ali na pobudo glavnega poslovodstva, ki jo je podpisalo najmanj 100
delavcev ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podrunic ali drub v razlinih
dravah lanicah in jo prejme glavno poslovodstvo.

3.9.2. Dogovor o ustanovitvi evropskega sveta delavcev

Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo se lahko odloita, kako bosta
organizirala obveanje in posvetovanje z delavci. Dogovor mora veljati za vse delavce v
dravah lanicah Evropske unije, v katerih posluje druba ali podrunica oziroma
povezane drube. Stranki se dogovorita ali se za obveanje in posvetovanje ustanovi
evropski svet delavcev v skladu s 16. lenom ZESD, ali pa se uvede postopek obveanja
in posvetovanja z delavci v skladu s 17. lenom ZESD.

3.9.3. Pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev

Evropski svet delavcev ali njegov odbor ima pravico, da se enkrat letno sestane z
101

glavnim poslovodstvom zaradi obveanja in posvetovanja v zadevah iz 28. in 29. lena
ZESD, ki se nanaajo najmanj na dve podrunici ali dve drubi v razlinih dravah
lanicah Evropske unije. as in kraj seje je potrebno uskladiti z glavnim poslovodstvom.
Evropski svet delavcev se lahko sestane e na nadaljnjih sejah, e se glavno poslovodstvo
s tem strinja. Seje evropskega sveta delavcev niso javne.

3.9.4. Letno obveanje in posvetovanje

Glavno poslovodstvo vsaj enkrat v koledarskem letu obvesti evropski svet delavcev
in se z njim posvetuje o poslovnem uspehu in perspektivah drube ali povezanih drub,
ki poslujejo na obmoju Evropske unije ter mu pravoasno zagotovi zahtevano
dokumentacijo. Poslovni uspeh in perspektive se nanaajo zlasti na:
strukturo ter gospodarski in finanni poloaj drube ali povezanih drub;
predviden razvoj poslovanja, proizvodnje in prodaje;
stanje zaposlenosti in predviden razvoj;
investicijske programe;
temeljne organizacijske spremembe;
uvajanje novih delovnih in proizvodnih postopkov;
spremembo lokacije drube, podrunic ali njihovih bistvenih delov ter prenos
proizvodnje drugam;
zdruevanje ali delitev drub ali podrunic;
zmanjanje ali zapiranje drub, podrunic ali njihovih bistvenih delov;
in na kolektivni odpust delavcev.


3.9.5. Spotovanje zaupnosti

lani evropskega sveta delavcev morajo spotovati zaupnost glede vseh podatkov o
poslovanju, s katerimi so bili seznanjeni kot lani evropskega sveta delavcev, ki jih je
glavno poslovodstvo izrecno oznailo kot zaupne in se jih ne sme objaviti ali uporabiti.
Ta doloba velja tudi za bive lane evropskega sveta delavcev. Dolnost spotovanja
zaupnosti velja za:
lane posebnega pogajalskega telesa;
predstavnike delavcev v okviru postopka obveanja in posvetovanja;
strokovnjake in prevajalce;
predstavnike delavcev v podrunicah in drubah v Republiki Sloveniji.

Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
102

- Kdaj je treba ustanovitvi svet delavcev in kdaj ne?
- Razloite oblike sodelovanja med delavci in delodajalcem!
- Kako se doloi tevilo delavcev v nadzornem svetu?

3.10. Poslovna skrivnost in konkurenna prepoved

3.10.1. Opredelilne prvine.

Za poslovno skrivnost se po 1. do 3. odst. 39. lena ZGD-1 tejejo vsi tisti podatki, za
katere tako doloi zadevna gospodarska druba v pisnem sklepu. Z vsebino tega sklepa
morajo biti seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov in druge osebe, ki morajo
varovati vse podatke s pravno naravo poslovne skrivnosti. Za poslovno skrivnost se ne
morejo doloiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kritvi zakona ali dobrih
poslovnih obiajev.
Ne glede na to, ali so doloeni s sklepom, se za poslovno skrivnost tejejo tudi
podatki, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela
nepooblaena oseba. Drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe so
odgovorni za kritev, e so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za
poslovno skrivnost se ne morejo doloiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o
kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev.
Podatek se lahko teje za poslovno skrivnost le tedaj, e je znan samo doloenemu,
in to omejenemu krogu ljudi; ta zahteva pomeni dejansko znailnost poslovne skrivnosti.
Podatka, ki je dostopen ali znan iremu krogu, namre ne moremo teti za poslovno
skrivnost. Pa pa lahko velja kot tisti podatek, katerega sestavine so sicer znane, vendar
je podatek kot celoto mogoe strniti le z opaznim miselnim naporom.
V zvezi s podatkom je treba vedno natanno opredeliti, kaj je pravzaprav predmet
vdnosti in varovanja. Lahko je doloen podatek sam po sebi sicer znan, zaupno naravo
pa ima dejstvo, da doloeno podjetje ta podatek uporablja, npr. proizvodni postopek je v
strokovni literaturi natanno opisan in ga lahko zaposleni obnovijo ali reproducirajo. Ta
postopek torej ne more biti predmet varstva v okviru poslovne skrivnosti. Pravno naravo
poslovne skrivnosti pa npr. pomeni podatek, da je zadevna druba zaela uporabljati
postopek, ki je sam po sebi sicer znan zunaj njegovega okolja.
Podatek, ki naj bi bil poslovna skrivnost, sme biti seveda znan le doloenemu in
omejenemu krogu ljudi. Tu gre za normativno, torej pravno znailnost obravnavane
kategorije. Ta pomeni, da obstaja neka prepoved, da bi osebe, ki vedo za podatek, tak
podatek sporoali pooblaenim osebam.
Razlikujemo dve merili glede na to, na kaknem temelju je prepovedano razpolagati
s podatkom. Subjektivno merilo pravi, da sam upravienec, nosilec s svojim aktom in s
103

svojo voljo oznai podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravieno sporoanje.
Drugo merilo je objektivne narave. Zadevni predpis mora namre doloati, kateri podatki
se tejejo kot poslovna skrivnost.


Podatke, ki so poslovna skrivnost drube, so dolne varovati tudi osebe zunaj
drube, e so vedele ali e bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek
poslovna skrivnost.
In tako je razumljivo, da je prepovedano vsako tisto ravnanje, s katerim bi osebe
zunaj drube poskuale v nasprotju z zakonom in voljo drube pridobiti podatke, ki so
poslovna skrivnost drube.


3.10.2. Konkurenna prepoved

Drubeniki drube z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne drube,
drubeniki in poslovodje drube z omejeno odgovornostjo, lani uprave in nadzornega
sveta delnike drube in prokuristi ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog upravnega
odbora, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi drubi ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki
je ali bi lahko bila v konkurennem razmerju z dejavnostjo prve drube, (1. odst. 41.
lena).
Akt o ustanovitvi drube lahko doloi omejitve tudi za komanditiste v komanditni
drubi ali za delniarje v delniki drubi in komanditni delniki drubi za lane
gospodarskega interesnega zdruenja.
Akt o ustanovitvi drube lahko doloi pogoje, ob katerih je osebam, ki smo jih
nateli dopustno sodelovati pri konkurenni drubi.
Z aktom o ustanovitvi drube se lahko doloi da raja prepoved tudi o tem, ko je kdor
izgubil lastnost osebe iz prvega odstavka tega lena. Prepoved ne sme trajati ve kot dve
leti, razen v primerih iz drugega odst. 268. lena ZGD-1, ki ureja podlage za odpoklic
lana uprave in tretjega odst. 515. lena, ki ureja odpoklic poslovodje po skupini d.o.o.
ko prepoved ne sme trajati ve kot est mesecev. Citirane prepovedi ne posegajo v
konkurenno prepoved, ki sicer velja za osebe v delovnem razmerju.
Konkurenna prepoved temelji na treh podlagah, ki so:
a) najprej gre za doloitev oseb, katere zadeva ta prepoved. Te so navedene
taksativno;
b) soasno so doloena dela, ki jih odgovorne osebe ne smejo opravljati;
c) pravno naravo konkurenne dejavnosti pa ima vsaka dejavnost, ki poslabuje ali
koduje konkurennemu poloaju drube na trgu. Zlasti bo lo za tako dejavnost
pri prodaji enakih proizvodov ali opravljanju enakih storitev, pa tudi ob prodaji
proizvodov ali storitev, ki so sicer drugani, so pa sposobni nadomestiti
104

proizvode ali storitve drube.
e oseba prekri prepoved konkurence, lahko druba od kritelja zahteva
odkodnino. Druba lahko po 42. lenu od kritelja zahteva tudi, da ji prepusti posle,
sklenjene za svoj raun, kot posle, sklenjene za raun drube, ali da nanjo prenese koristi
iz poslov, sklenjenih za svoj raun, ali da drubi odstopi svojo pravico do odkodnine.
V obeh primerih gre za premoenjskopravne sankcije, ki jih druba lahko uveljavi
poleg drugih, z zakonom dopustnih sankcij.
Omenjene terjatve drube zastarajo v treh mesecih o tem, ko druba izve za kritev
in krilca, najpozneje pa v petih letih od kritve.


4. Statusno preoblikovanje drub

4.1. Ureditev po dolobah ZGD-1. Uvod.

Upotevajo, da Ustava RS v 74. lenu vsebuje tudi opredelitev, da je gospodarska
pobuda svobodna in da zakon doloa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij
oziroma gospodarskih drub, je razumljivo, da se je ob noveliranju besedila ZGD-1
namenilo posebno pozornost tudi omenjenemu tematskemu sklopu.
Svobodo gospodarske pobude in izbire pri iskanju najprimerneje
pravnoorganizacijske oblike za udejanjanje podjetnitva gre razumeti tudi tako, da je
moni ustanovitelj najprej svoboden pri izbiri ene izmed pravnoorganizacijskih razliic,
ki jih ureja ZGD-1. Soasno pa gre omenjeno svobodo razumeti e z drugega vidika,
razumeti jo gre tudi tako, da podjetniki, ki menijo, da bi lahko s spremembo
pravnoorganiza-cijske oblike dosegli bolje gospodarske ali razvojne rezultate, lahko
statusno preoblikujejo gospodarsko drubo, v kateri so doslej opravljali gospodarsko
dejavnost, v novo pravno organizacijsko obliko..
V 2. poglavju estega dela ZGD-1 (579. do 661. len) se celovito urejajo tiri
pojavnosti statusnih preoblikovanj: zdruitev, delitev, prenos premoenja in sprememba
pravnoorganizacijske oblike. Ker pa bi bili lahko s pojavnostmi statusnih preoblikovanj
prizadeti tudi delniarji in upniki drub, se v naem ravnem redu utemeljeno namenja
veliko pozornost sodnemu preizkusu menjalnih razmerij v okviru opravljene pripojitve
ter poravnalnemu odboru izvedencev, ki bodo pripravljali izvedenska mnenja v zvezi s
preizkusi menjalnih razmerij, kot oblikama zagotavljanja pravne varnosti udeleencem v
procesu preoblikovanja.
Ponovimo vnovi nae gospodarske drube se lahko po dolobah ZGD-1 statusno
preoblikujejo na tiri naine, in sicer:
z zdruitvijo,
z delitvijo,
105

s prenosom premoenja,
s spremembo pravnoorganizacijske oblike.
Po 580. lenu se lahko dve ali ve delnikih drub zdruijo s pripojitvijo ali s
spojitvijo.

Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoenja ene ali ve delnikih drub
(prevzeta druba) na drugo delniko drubo (prevzemna druba).
Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove delnike drube (prevzemna druba), na
katero se prenese celotno premoenje drub, ki se spajajo (prevzete drube). Prevzete
drube z zdruitvijo prenehajo, vendar pa zato ni bilo treba prej opravljati njihovo
likvidacijo. Delniarjem prevzetih drub je v omenjenem procesu treba zagotoviti delnice
prevzemne drube.
Z zdruitvijo preide na prevzemno drubo vse premoenje ter pravice in obveznosti
prevzete drube. Prevzemna druba pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa
pravna razmerja, v katerih je bila subjekt prevzeta druba.

4.2. Pripojitev

Po 581. lenu ZGD-1 morajo poslovodstva drub, ki se zdruujejo, skleniti pogodbo
o pripojitvi.
Ta pogodba pa mora vsebovati:
firmo in sede vsake drube, ki je udeleena pri pripojitvi;
dogovor o prenosu celotnega premoenja vsake prevzete drube na prevzemno
drubo s pravnimi posledicami iz etrtega in estega odstavka 580. lena;
razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete drube za delnice prevzemne
drube (menjalno razmerje);
v primeru iz petega odstavka 580. lena, ki ureja pravni poloaj v katerem gre za
neenakost v razmerju, v katerem se zamenjajo delnice prevzete drube za
delnice prevzemne drube. To razmerje pa ni enako ena ali ve delnic
prevzemne drube za eno delnico prevzete drube in je zato potrebno zagotoviti
ustrezno denarno doplailo;
viina denarnega doplaila mora biti izraena v denarnem znesku na celotno
delnico prevzete drube;
ob tem pa mora vsebovati navedbo, da bo denarno doplailo zagotovila
prevzemna druba, oziroma firmo in sede oziroma ime in priimek druge osebe,
ki bo zagotovila denarno doplailo;
natanen opis postopkov v zvezi s prenosom delnic prevzemne drube in
plailom denarnega doplaila; e prevzemna druba po 589. lenu ne bo
zagotovila delnic, je treba navesti tudi razloge, zaradi katerih prevzemna druba
le-teh ne bo zagotovila;
106

dan, od katerega dalje so delnice prevzemne drube, ki jih bo ta zagotovila
zaradi izvedbe pripojitve, udeleene v dobiku prevzemne drube, in vse
podrobnosti v zvezi z uveljavitvijo te pravice;
dan, od katerega dalje se teje, da so dejanja prevzete drube opravljena za
raun prevzemne drube (dan obrauna pripojitve) itn.
4.3. Poravnalni odbor izvedencev za preizkus menjalnega
razmerja

Po dolobi 609. lena lahko sodie zahteva v zvezi s pripojitvijo pridobitev
izvedenskega mnenja poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja oziroma ga
mora pridobit tedaji, e to zahteva kateri izmed udeleencev postopka.
Poravnalni odbor izvedencev ima tri lane, od katerih je eden predsednik. e je pri
pripojitvi udeleena druba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, mora biti
poravnalni odbor izvedencev razirjen e z dvema dodatnima lanoma.
Upravne zadeve za poravnalni odbor izvedencev opravlja strokovna sluba Agencije
za trg vrednostnih papirjev. Predsednik vodi seje poravnalnega odbora izvedencev. Seja
mora biti sklicana takoj, ko je sodie zahtevalo predloitev izvedenskega mnenja.
Poravnalni odbor izvedencev ima pravico zahtevati pojasnila od vseh drub, ki so
bile udeleene pri zadevni pripojitvi. Poslovodstva teh gospodarskih drub morajo
poravnalnemu odboru izvedencev omogoiti, da pregleda poslovne knjige in
dokumentacijo drube.

4.4. Delitev

Skladno z dolobo 623. lena ZGD-1 se kapitalska druba lahko deli z razdelitvijo,
oddelitvijo ali izlenitvijo..
Razdelitev se opravi s soasnim prenosom vseh delov premoenja prenosne drube,
ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija na dve skupini
osebkov, in sicer na:
- nove kapitalske drube, ki se ustanovijo zaradi razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo
novih drub), bodisi :
- prevzemne kapitalske drube (razdelitev s prevzemom).
Delitev se lahko opravi tudi tako, da se deli premoenja prenosne drube hkrati
prenesejo na nove in na prevzemne drube.
Z delitvijo preide na novo oziroma prevzemno drubo del premoenja prenosne
drube, doloen z delitvenim nartom, ter pravice in obveznosti prenosne drube v zvezi
s tem premoenjem. Nova oziroma prevzemna druba kot univerzalni pravni naslednik
107

vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoenjem, katerih subjekt je bila prenosna
druba.
Oddelitevpa se opravi s prenosom posameznih delov premoenja prenosne drube,
ki pa z oddelitvijo ne preneha, in sicer na:
na nove kapitalske drube, ki se ustanovijo zaradi oddelitve, (oddelitev z
ustanovitvijo novih drub),
ali na prevzemne kapitalske drube (oddelitev s prevzemom).
Poslovodstvo prenosne drube mora sestaviti delitveni nart, ki mora po dolobi 624.
lena vsebovati:
firmo in sede prenosne drube;
predlog statutov novih drub;
izjavo o prenosu delov premoenja prenosne drube na nove drube s pravnimi
posledicami iz drugega ter estega do osmega do odstavka 623. lena ZGD-1;
razmerja, v katerih se zamenjajo delei prenosne drube za delee posamezne
nove drube (menjalna razmerja); itn.
Delitveni nart se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena
v obliki notarskega zapisa. Pogodbo o delitvi in prevzemu skleneta upravi prenosne in
prevzemne drube.
Izlenitev kot razliica delitve drub se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov
premoenja prenosne drube, ki z izlenitvijo ne preneha, in sicer na:-nove drube, ki se
ustanovijo zaradi izlenitve (izlenitev z ustanovitvijo novih drub), ali
-prevzemne drube (izlenitev s prevzemom).
Ob tem ne gre spregledati, da se ex lege teje, da je izlenitev takna pojavna oblika
delitve, pri kateri se ohranjajo kapitalska razmerja.


4.5. Zdruitev in delitev osebnih drub

Za zdruitve in delitve, pri katerih so udeleene osebne drube, se smiselno
uporabljajo dolobe ZGD-1 o zdruitvah in delitvah, pri katerih so udeleene drube z
omejeno odgovornostjo, oziroma dolobe, ki se nanaajo na zdruitev oziroma delitev
drub z omejeno odgovornostjo.
Za sklep o zdruitvi oziroma delitvi je potrebno soglasje osebno odgovornih
drubenikov v osebni drubi ter soglasje drubenikov v kapitalski drubi, ki bodo po
zdruitvi oziroma delitvi odgovarjali za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem.


108

4.6. Prenos premoenja in sprememba pravnoorganizacijske
oblike

Kapitalske drube po dolobi 640. lena lahko prenesejo svoje premoenje kot celoto
na Republiko Slovenijo ali na katerokoli njeno samoupravno lokalno skupnost. Za
drubo, ki je na omen jeni nain prenesla svoje celotno premoenje na nao dravo se
smiselno uporabljajo dolobe ZGD-1 o nanaajoe se na drubo, ki se pripaja. Za
veljavnost tega posla je potrebeno soglasje skupine drube z veino treh etrtin pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

ZGD-1 v lenih 642. do 666. estega poglavja, v 7. Oddelkih ureja razliice
sprememb pravnoorganizacijske oblike, in sicer preoblikovanje:
delnike drube v komanditno delniko drubo, (642. do 644. len);
komanditne delnike drube v delniko drubo, (645. do 647. len);
delnike drube v drubo z omejeno odgovornostjo, (648. do 651. len);
drube z omejeno odgovornostjo v delniko drubo, (652. do 656. len);
komanditne delnike drube v drubo z omejeno odgovornostjo, (657. len);
drube z omejeno odgovornostjo v komanditno delniko drubo, (658. do 661.
len);
v okviru drugih preoblikovanj v smislu dolob 662. do 666. lena, se urejata
preoblikovanje zadruge v delniko drubo ter kapitalskih drub v osebne
drube in preoblikovanje le-teh v kapitalske drube in preoblikovanje zavodov
v gospodarske drube;
ter delnike drube v zadrugo.
Za preoblikovanje d.d. v k.d.d. sta potrebna sklep skupine in pristop vsaj enega
komplementarja. Za veljavnost sklepa je potrebna kvalificirana, torej trietrtinska veina
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Skupini, ki sklepa o preoblikovanju se predloi bilanca, v kateri so premoenjski
predmeti in obveznosti drube doloeni z vrednostjo na dan obrauna. Obraun se sestavi
na dan, od katerega dalje komplementarji sodelujejo pri dobiku ali izgubi drube. e je
ta dan po sklepu o preoblikovanju, se obraun sestavi na dan, ki je najve est mesecev
pred sklepom o preoblikovanju. Ustanovitelje zamenjajo komplementarji.
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba za vpis v register prijaviti osebno
odgovorne drubenike in pristopne listine priloiti prijavi za vpis v izvirniku ali
overjenem prepisu.
Nova k.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji
odgovarjajo neomejeno upnikom drub tudi za obveznosti drube, ki so nastale pred
njihovim pristopom.
K.d.d. se lahko preoblikuje v d.d. na podlagi sklepa skupine ob soglasju vseh
komplementarjev.
Skupini, ki sklepa o preoblikovanju, se predloi zadnje letno poroilo. Za sestavo
organov delnike drube se smiselno uporabljajo dolobe ZGD-1 o organih vodenja in
109

nadzora delnike drube.
V omenjenem sklepu se doloijo: firma drube; sestava uprave in opredelijo
spremembe, ki so nujne za izvedbo preoblikovanja. "Nova" delnika druba obstaja od
vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji k.d.d. se sicer izloijo iz drube,
vendar e naprej odgovarjajo za obveznosti, toda samo za tiste, ki so nastale pred vpisom
preoblikovanja v register.
Delnika druba, ki ima manj kot 50 delniarjev, se lahko preoblikuje v drubo z
omejeno odgovornostjo na podlagi sklepa skupine, e izpolnjuje vse pogoje za
ustanovitev drube z omejeno odgovornostjo, ki so doloeni v 471. in naslednjih lenih.

Sklep o preoblikovanju mora sprejeti veina, ki vkljuuje najmanj devet desetin
osnovnega kapitala. Pri izraunu kapitalske veine se od osnovnega kapitala odtejejo
lastne delnice. V statutu zadevne delnike drube pa se lahko doloi tudi vijo kapitalsko
veino in morebitne druge zahteve.
V omenjenem sklepu skupine se doloi firma drube in opredelijo tudi vse druge
znailnosti, ki so nujne za preoblikovanje, npr. njen osnovni kapital, seznam delniarjev,
ki postanejo imetniki poslovnih deleev d.o.o., ipd..
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba za vpis v sodni register prijaviti
poslovodje. Prijavi se priloi podpisan seznam drubenikov z navedbo imena, priimka in
prebivalia ter osnovnih vlokov, ki ga podpie prijavitelj. Za prijavo preoblikovanja se
smiselno uporabljajo dolobe 643. lena, ki ureja vpraanja glede prijave preoblikovanja.
Vsak delniar, ki je na skupini ugovarjal proti sklepu o preoblikovanju, lahko od
drube zahteva, da prevzame njegov poslovni dele za plailo primerne denarne
odpravnine. To pravico ima tudi delniar, ki se skupine ni udeleil, e mu je bila
protipravno prepreena udeleba na skupini ali e skupina ni bila pravilno sklicana
ali e predmet odloanja na skupini ni bila pravilno objavljen.
Za pravico do denarne odpravnine se smiselno uporabljajo dolobe 603. lena, ki
predvideva monost, da lahko delniarji zahtevajo sodni preizkus viine denarne
odpravnine. e je bila proti sklepu o preoblikovanju vloena toba za izpodbijanje ali
ugotovitev ninosti, zane tei rok za vloitev predloga za doloitev primerne denarne
odpravnine od dneva pravnomonosti sodbe, s katero je sodie tobeni zahtevek
zavrnilo, ali od dneva umika tobe.
Za preoblikovanje d.o.o. v delniko drubo. se uporabljajo dolobe o spremembah
drubene pogodbe pri drubi z omejeno odgovornostjo (450. len). e je odstop
poslovnih deleev odvisen od dovoljenja posameznih drubenikov, je za veljavnost
sklepa o preoblikovanju potrebno tudi njihovo soglasje. e pa imajo drubeniki d.o.o.
poleg plaila osnovnih vlokov e druge obveznosti do zadevne drube, je zato za
veljavnost sklepa o preoblikovanju potrebno njihovo soglasje.
Ob zapisanem v prejnjem odstavku naega elektronskega ubenika gre opozoriti e
na smiselno uporabo dolob ZGD-1 o ustanovitveni reviziji delnike drube, po katerih
imajo status ustanoviteljev tisti drubeniki, ki so glasovali za preoblikovanje.
V poroilu je treba opisati postopek preoblikovanja in predstaviti gospodarski
110

poloaj drube z omejeno odgovornostjo.
Delnika druba obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Poslovni delei
postanejo delnice. Pravice tretjih oseb iz poslovnega delea pa se uresniujejo kot
pravice iz delnice.
K.d.d. se lahko s sklepom skupine in s soglasjem vseh komplementarjev
preoblikuje v d.o.o. Skupini zadevne k.d.d., ki sklepa o preoblikovanju, se predloi
bilanca. V primeru, da bi bila za obraun s komplementarjem potrebna bilanca, ki je
sestavljena dan pred sklepom o preoblikovanju, se le-to tudi predloi.

Sicer pa je treba priloiti bilanco, ki se sestavi za as najve est mesecev pred
sklepom o preoblikovanju, in po naelih, ki so sicer predvidena za obraun s
komplementarji.
Za preoblikovanje d.o.o. v k.d.d. je potreben sklep skupine drubenikov in pristop
vsaj enega komplementarja, ki mora biti potrjen v notarskem zapisu.
Skupini drubenikov, ki sklepa o preoblikovanju, se predloi obraun, v katerem
so premoenjski predmeti in obveznosti drube doloeni z vrednostjo na dan obrauna.
Obraun se sestavi na dan, od katerega dalje bodo komplementarji sodelovali pri dobiku
in izgubi drube. e je ta dan pred sklepom o preoblikovanju, se obraun sestavi za
najve est mesecev pred sklepom o preoblikovanju. Obraun se priloi zapisniku kot
priloga.
Ustanovitelje d.o.o. zamenjajo drubeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, in
komplementarji.
K.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Poslovni delei postanejo
delnice. Pravice tretjih oseb iz poslovnega delea se uresniujejo kot pravice iz delnice.
Komplementarji neomejeno odgovarjajo upnikom drube tudi za obveznosti, ki so
nastale pred njihovim pristopom.
Zadruga se lahko preoblikuje v delniko drubo tedaj, e ima vsak zadrunik dele
najmanj v viini 1 evra. Za preoblikovanje je potreben sklep obnega zbora zadruge.
Upravni odbor oziroma direktor zadruge mora predlog za preoblikovanje zadruge v
delniko drubo pisno posredovati vsem zadrunikom ob sklicu obnega zbora zadruge.
Pred preoblikovanjem zadruge v delniko drubo mora zadruga prenesti premoenje,
ki se o dolobah zakona, ki ureja zadruge, ne sme razdeliti med zadrunike, na zadruno
zvezo, katere lani so.
Pred sklepanjem o preoblikovanju zadruge v delniko drubo se na obnem zboru
zadruge, ki odloa o preoblikovanju preberejo poroila revizorjev, v katerih morajo biti
ocenjene posledice preoblikovanja za interese delniarjev in upnikov.
S sklepom o preoblikovanju zadruge v k.d.d. se doloijo:
firma in sede drube,
znesek delnic in upravienci, in
drugi za izvedbo preoblikovanja potrebni podatki.
Zadruna pravila se spremenijo tako, da vsebujejo vse sestavine, predpisane za statut
111

delnike drube.

Za preoblikovanje d.d. v zadrugo se smiselno uporabljajo v tem razdelku e okvirno
obravnavane dolobe ZGD-1 za preoblikovanje delnike drube v druge oblike drub.
Za preoblikovanje kapitalskih drub v osebne drube pa se smiselno uporabljajo
dolobe ZGD-1 o preoblikovanju delnike drube v druge drube (npr. 642. in 648.len),
s tem, da je za sklep o preoblikovanju potrebno soglasje tistega drubenika, ki je v osebni
drubi za obveznosti drube odgovoren z vsem svojim premoenjem, npr. komplementar v
komanditni drubi, ter vsi drubeniki zadevne d.n.o.
Osebno odgovorni drubeniki so e naprej odgovorni za obveznosti drube, ki so nastale
pred vpisom preoblikovanja v register. Ob prenehanju drube pa se za zastaranje
uporabljajo dolobe 133. in 134. lena, s katerimi se doloajo zastaralni roki in podlage
za pretrganje zastaranja proti zadevni drubi.

4.6.1. Preoblikovanje zavodov v gospodarske drube

Za preoblikovanje zavodov v gospodarske drube se smiselno uporabljajo dolobe
ZGD-1 o preoblikovanju delnike drube v druge drube, s tem da je za sklep o
preoblikovanju, poleg sklepa pristojnega organa zavoda, v skladu z aktom o ustanovitvi
oziroma statutom, potrebno e soglasje ustanoviteljev, katerih ustanoviteljski delei
znaajo devet desetin kapitala drubenika, ki bo v drubi po preoblikovanju odgovarjal
za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem.


4.6.2. Statusno preoblikovanje podjetnika

Po 667. lenu ZGD-1 se lahko podjetnik statusno preoblikuje na dva naina:
s prenosom podjetja na novo kapitalsko drubo, ki se ustanovi zaradi prenosa
podjetnikovega podjetja, ali
s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko drubo.
S prenosom preidejo na drubo podjetja podjetnika ter pravice in obveznosti
podjetnika v zvezi s podjetjem. Druba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa
pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

4.6.2.1. Prenos podjetja na novo kapitalsko drubo

Podjetnik mora v pisni obliki sprejeti sklep o prenosu podjetja, v katerem morajo biti
navedeni:
firma in sede podjetnika,
112

izjava o prenosu podjetja ter
vrednost podjetja (premoenje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na
dan obrauna prenosa podjetja z natannim opisom podjetja. Pri tem se je
mogoe sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja
ali ustrezen raunovodski izkaz, e je na podlagi njihove vsebine mogoe
doloili vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predloene listine na dan
prijave za vpis prenosa podjetja v register ne s mejo biti stareje od treh
mesecev.
K obravnavanemu sklepu o prenosu mora biti priloen tudi akt o ustanovitvi drube,
z navedbo, da je druba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.
Za ustanovitev nove drube veljajo dolobe ZGD-1 o ustanovitvi, razen drugega
odstavka 191. lena, ki doloa, da morajo vsaj trewtjino osnovnega kpitala sestavljati
delnice, ki se vplaajo v denarju.

Podjetnik mora vloiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri registrskem organu.
Pred vloitvijo prijave prenosa podjetja za vpis v register mora podjetnik objaviti
nameravan prenos. Za objavo se smiselno uporabljajo dolobe drugega odstavka 75.
lena, ki doloa, da mora podjetnik vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja
dejavnosti na primeren nain, npr. s pismi upnikom, ipd. objaviti, kdaj bo prenehal
opravljati svojo dejavnost.
Predlogu za vpis prenosa podjetja je treba priloiti:
sklep o prenosu podjetja, in
listine, ki jih je treba predloiti ob vpisu ustanovitve nove drube v register.


4.6.3. Prenos podjetja na prevzemno ali na novo kapitalsko drubo

S prenosom podjetja na novo kapitalsko drubo je treba omenjeno novo drubo
ustanoviti zaradi obravnavanega prenosa. Druba kot univerzalni pravni naslednik vstopi
v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.
Za prenos podjetja na novo kapitalsko drubo se:
sklep o prenosu podjetja nadomesti s pogodbo o prenosu podjetja,ki jo skleneta
podjetnik in poslovodstvo prevzemne drube v obliki notarskega zapisa,
nova druba pa se nadomesti s prevzemno drubo.
e prevzemna druba zaradi prenosa podjetja povea osnovni kapital, mora biti
poveanje le-tega vpisano v sodni register hkrati z vpisom prenosa podjetja.






113










5. Insolvenni postopki in postopki prisilnega prenehanja
drub

5.1. Prostovoljne oblike prenehanja

Z vrstnim pojmom prostovoljne oblike prenehanja gospodarskih drub mislimo
predvsem na pojavnosti nekaterih statusnih sprememb.
Pripojitev in spojitev sta dve pojavni razliici zdruitve pravnih oseb, ki smo ju
okvirno obravnavali v t. 4.1. in 4.2. naega elektronskega ubenika.
Ob tem gre najprej poudariti, da pri obeh omenjenih razliicah zdruitve vse tiste
drube, ki se zdruujejo, in to ne glede na to, ali gre za pripojitev ali spojitev, prenehajo
obstajati, ne da bi se opravil likvidacijski postopek.. V obeh pojavnostih statusnih
sprememb se prenese premoenje drub, ki prenehajo obstajati. In sicer pri pripojitvi se
prenese premoenje na e obstojeo drubo, pri spojitvi pa na drubo, ki se jo za to
posebej na novo ustanovi.
Ta postopek je poseben pravni institut, ki omogoa izbris drube iz sodnega registra,
ne da bi bilo potrebno ob tem tudi izvesti likvidacijski postopek. Gre za izjemno obliko
prenehanja, pri kateri pa niso ogroeni interesi upnikov. Uvedba te oblike prenehanja
drube v na pravni red je bila nujna zaradi tistih gospodarskih drub, ki so bile sicer
vpisane v sodni register, pa niso zaele delovati ali pa sploh niso imele resnega namena
poslovati kot gospodarske drube. V omenjenih primerih bi ne bilo razumno izvajati
likvidacijskih postopkov, ki lahko povzroijo dokaj visoke stroke.
Predpostavki za prenehanje drube po tem postopku sta, da druba nima upnikov ali
neurejenih pravnih razmerij s svojimi partnerji in delavci.


114

5.1.1. Zakonska ureditev postopkov zaradi insolventnosti ter
prisilnega prenehanja. Uvod.

Predpisa, ki sta v nai dravi urejala postopek prisilne poravnave, steaj, likvidacijo
in finanno poslovanje, torej ZPPSL in ZFPPod, sta prenehala veljati 15. januarja 2008.
Omenjena podroja so zdaj urejena z dolobami zakona o finannem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS t.
126/2007, do Ur. l. RS, t. 26/11).



ZFPPIPP ureja:
finanno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi
in fizinimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

Postopke zaradi insolventnosti pravkar omenjeni zakon leni na:
postopek prisilne poravnave
in steajni postopek.

V okvir vrstnega pojma steajni postopek so uvrene tri razliice steajev:
steajni postopek nad pravno osebo,
postopek osebnega steaja,
in postopek steaja zapuine.

Za postopkek prisilnega prenehanja pa tejeta:
izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
prisilna likvidacija, (6. len).


5.1.2. Kratkorona in dolgorona plailna sposobnost; kapitalska
ustreznost; dolgoroni viri financiranja

S kratkorono plailno sposobnostjo pravne ali fizine osebe v doloenem asovnem
obdobju gre razumeti njeno sposobnost poravnati vse svoje obveznosti zapadle v
zadevnem asovnem obdobju.
Za dolgorono plailno sposobnostjo razumemo trajno sposobnost pravne ali
fizine osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
Pri tem je pravna oseba ali podjetnik dolgorono plailno sposobna, e je obseg
njegovih dolgoronih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih
opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov, torej njegova
kapitalska ustreznost.
115

Dolgoroni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:
kapital kot njegov lastni vir financiranja in
tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoroni viri financiranja, ki so po svojih
lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinanne stroke primerne za
kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali
podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.




5.1.3. Pravila poslovno finanne stroke in stroke upravljanja podjetij

Pravila poslovnofinanne stroke so:
poslovnofinanna naela in standardi, ki jih sprejme Slovenski intitut za
revizijo v skladu z dolobami ZRev, ter
druga izkustvena pravila skrbnega finannega poslovanja, ki so splono
uveljavljena v poslovnofinanni stroki.
Za pravila stroke upravljanja podjetij tejemo izkustvena pravila skrbnega
upravljanja podjetij, ki so splono uveljavljena v upravljalski stroki.
S pojmom finanno poslovanje razumemo zagotavljanje finannih sredstev,
upravljanje finannih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finannih sredstev
zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.

5.1.4. Insolventnost

Insolventnost je po dolobi 14. lena ZFPPiPP opredeljena kot poloaj, ki nastane,
e dolnik:
v daljem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v
tem obdobju (v nadaljnjem besedilu trajneja nelikvidnost), ali
postane dolgorono plailno nesposoben,
e se ne dokae kaj drugega se teje, da je dolnik trajneje nelikviden tedaj,
kadar dolnik, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik za ve kot dva meseca
zamuja z izpolnitvijo ene ali ve obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20
odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poroilu za zadnje
poslovno leto red zapadlostjo teh obveznosti.

Pri dolniku, ki je potronik pa tedaj, e :
za ve kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali ve obveznosti v skupnem
znesku, ki presega trikratnik njegove plae, nadomestil ali drugih prejemkov, ki
jih prejema redno v obdobjih, ki niso dalja od dveh mesecev ali
je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih prejemkov ter za ve kot dva
116

meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti ki presega 1.000 eurov.
Pravno naravo insolventnega dolnika ima pravna ali fizina oseba, nad katero se po
dolobah ZFPPiPP zane insolvenni postopek.







5.1.5. Finanno prestrukturiranje

S finannim prestrukturiranjem gre razumeti celoto ukrepov, ki se izvedejo, zato da
bi dolnik postal kratkorono in dolgorono plailno sposoben. Ukrepi finannega
prestrukturiranja lahko vkljuujejo, npr.:
zmanjanje in odloitev zapadlosti dolnikovih obveznosti,

pri kapitalski drubi izvedbo poveanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi
vloki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolnika, ali z novimi denarnimi
vloki in
vse druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinanne stroke
omogoa odpravo vzrokov dolnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolnik
postane kratkorono in dolgorono plailno sposoben.

5.1.6. Postopek prisilne poravnave in steajni postopek

Prisilna poravnava ter steaj sta posledica gospodarskih teav v doloeni gospodarski
drubi. Za preseganje zaznanih gospodarskih treav je zato kljuni namen prisilne
poravnave oziroma steaja v vzpostavitvi "normalnega gospodarskega poloaja"
oziroma prisilne ureditve ekonomskih in poslovnih razmerij z upniki.
Glede na dolobe oddelka 4.poglavja ZFPPiPP, ki doloa temeljna pravila postopka
prisilne poravnave, je ta postopek dovoljeno voditi za:
pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska druba ali zadruga,
podjetnike.

Predlog za zaetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati:
identifikacijske podatke o dolniku in zahtevek, da sodie nad dolnikom zane
postopek prisilne poravnave.
Omenjenemu predlogu za zaetek postopka prisilne poravnave, je treba priloiti:
poroilo o dolnikovem finannem poloaju in poslovanju, revizorjevo poroilo,
117

v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridrkov, poroilo
pooblaenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaeni
ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje in dokaz o plailu takse za
sklep o zaetku postopka prisilne poravnave in zaetnega predujma.

ZFPPiP v 143. do 144. lenu ureja predlog prisilne poravnave z zmanjanjem in
odloitvijo zapadlosti terjatev.
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolnika upnikom, da pristanejo na
zmanjanje svojih navadnih terjatev in odloitev rokov za njihovo plailo, pri emer
mora dolnik vsem upnikom ponuditi enak dele plaila njihovih navadnih terjatev,
enake roke za njihovo plailo in obresti po enaki obrestni meri od zaetka postopka
prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plailo.
e je dolnik organiziran kot kapitalska druba, lahko s predlogom prisilne
obravnave ponudi upnikom, da le-ti po svoji izbiri bodisi:
pristanejo na zmanjanje in odloitev zapadlosti svojih navadnih terjatev,
ali pa da te terjatve prenesejo na dolnika kot stvarni vloek na podlagi
poveanja osnovnega kapitala dolnika.

5.1.6.1. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z zaetkom
naslednjega dne po vloitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka
prisilne poravnave.
Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolnik opravljati samo redne posle v
zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov.
Pravne posledice zaetka postopka poravnave nastanejo z zaetkom dneva, ko je bil
objavljen oklic o zaetku postopka prisilne poravnave in se nanaajo na vse terjatve
upnikov do insolventnega dolnika, ki so nastale do zaetka postopka prisilne poravnave.
Zaetek postopka prisilne poravnave pa ne uinkuje na zavarovane in prednostne terjatve
ter izloitvene pravice. Nedenarna terjatev upnika do insolventnega dolnika se z
zaetkom postopka prisilne poravnave pretvori v denarno terjatev po trni vrednosti ob
zaetku postopka prisilne poravnave.
Trna vrednost nedenarne terjatve, se doloi po cenah na trgu za premoenje, ki je
predmet nedenarne dajatve, ali za storitve.

5.1.6.2. Sprememba narta finannega prestrukturiranja

Po zaetku postopka prisilne poravnave lahko insolventni dolnik spremeni nart
finannega prestrukturiranja samo tako, da upnikom ponudi viji dele plaila njihovih
118

navadnih terjatev, vije obresti ali kraje roke za njihovo plailo, kot jih je ponudil s
predlogom prisilne poravnave, vkljuenim v prejnji nart finannega prestrukturiranja.
Pri t.i. alternativni ponudbi ali ponudbi upnikom, lahko insolventni dolnik ponudi
vije tevilo delnic ali nominalni znesek osnovnega vloka, kot ga je ponudil s
predlogom prisilne poravnave, vkljuenim v prejnji nart finannega prestrukturiranja.
Upnikom pa lahko da alternativno ponudbo glede zavarovanih terjatev, e take
ponudbe ni dal s predlogom prisilne poravnave, vkljuenim v prejnji nart finannega
prestrukturiranja.

Steajna razloga sta insolventnost oziroma prezadolenost dolnika.
V prvem primeru gre za to, da dolnik ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ker
nima prostih likvidnih sredstev, ima pa dovolj veliko premoenje za poplailo vseh
dolgov.
V drugem primeru pa so dolgovi veji od celotnega dolnikovega premoenja.
Steajni razlog mora predlagatelj - upnik - verjetno izkazati s tem, da se z izvrbo na
raunu dolnika ni mogel poplaati.
Poudarimo vnovi : postopek prisilne poravnave oziroma steajni postopek sta sodna
postopka, ki ju vodi in v katerem odloitve sprejema sodie. Upnikom je dana veja (v
postopku prisilne poravnave) ali manja (v steajnem postopku) svetovalna in delno tudi
nadzorna vloga.
Zaradi celostnejega umevanja vsebinskega bistva nael steajnega postopka, bomo
orisali samo najpomembneje, doloujoe prvine v nadaljevanju omenjenih nael.
Vsebina naela podrednosti je predvsem npr. v tem, da se za steaj odloimo ele
tedaj, e ne uspe sanacija s prisilno poravnavo, kombinirano s finanno reorganizacijo.
Upotevajo naelo univerzalnosti sodi v steajno maso vse dolnikovo premoenje
doma in v tujini.
Steaja pa se ne izvede tedaj, e bi dolnikovo premoenje ne zadoalo niti za
stroke steajnega postopka (kritno naelo).
Po naelu omejitve dolnikovih pravic na podroju pravne in poslovne sposobnosti,
pooblastil poslovodnih organov in organov upravljanja ter pooblastil zastopnikov, le-ta
preidejo na steajnega upravitelja. Delovna razmerja delavcev, zaposlenih pri steajnem
dolniku, seveda prenehajo.
Glede na naelo vnovenja se vnovi vse dolnikovo premoenje in izterjajo tudi vse
terjatve.
Naelo sorazmernega poplaila upnikov pomeni, da se iz razdelitvene mase dolgovi
steajnega dolnika poplaajo sorazmerno in da zaetek steaja nima posledic na
izloitvene pravice ter pravice do posebnega poplaila.
Skladno z naelom doloenosti je za vse spore zaradi in v zvezi s steajem pristojno
sodie.
Iz naela pospeitve postopka pa izhaja, da mora biti steajni postopek hiter. Zlasti
pomembno je, da je v na pravni red uvren t.i. skrajan steajni postopek, ki se izvede,
e steajna masa po predhodni oceni ne dosega z zakonoim doloenega zneskovnega
119

praga. V skrajanem steajnem postopku so zapisniki strnjeni, vse odlobe z izjemo
odlobe o zaetku in zakljuku steajnega postopka, izdaja steajni sodnik.

5.1.6.3. Odloanje o prisilni poravnavi

O sprejetju prisilne poravnave odloajo upniki z glasovanjem. Vsak upnik, katerega
terjatev do insolventnega dolnika je v postopku prisilne poravnave priznana ali verjetno
izkazana, ima pravico glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen e
je to terjatev prenesel na insolventnega dolnika v postopku spremembe osnovnega
kapitala zaradi izvedbe finannega prestrukturiranja ozr. e gre za
t.i. prednostne terjatve.

Po 209. lenu ZFPPiPP sodie izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo tedaj,
e:
je doseena veina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave,
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave ni bil vloen ali pa je bil
omenjeni ugovor zavren ali zavrnjen.

Potrjena prisilna poravnava pa ne uinkuje za tri pravne naslove, in sicer za:
zavarovane terjatve, razen e je bila loitvena pravica v zavarovanje te
terjatve pridobljena v izvrilnem postopku na podlagi izvrilnega naslova iz
prvega odst. 215. lena ZFPPiPP v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo
postopka prisilne poravnave,
prednostne terjatve, in
izloitvene pravice.

Potrjena prisilna poravnava tudi ne uinkuje za terjatve upnikov do porokov,
solidarnih sodolnikov insolventnega dolnika in regresnih zavezancev.

Sodie mora sklep o potrditvi prisilne poravnave izdati in objaviti v treh delovnih
dneh po prejemu poroila upravitelja o izidu prisilne poravnave.


6. Sodni register

6.1. Namen in pomen.

120

Sodni register je pri nas in tudi zunaj naih meja javna knjiga, ki je na vpogled vsem
zainteresiranim in vsebuje podatke o glavnih statusnih znailnostih vpisanih subjektov
ter podatke, pomembne za pravni promet, s imer se utrjuje pravna varnost v poslovnem
prometu.
Med formalne pravne vire registrskega prava trenutno uvramo predvsem dolobe:
ZGD-1 (43.- 49. len);
Zakona o sodnem registru ( ZSReg-UPB2; Ur. l. RS, t. 54/07).

Sodni register je sestavljen iz glavne knjige (2. len in tudi informatizirane glavne
knjige po 44. lenu ZSReg-UPB2)) ter zbirke listin.
Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dej-
stvih, za katere citirani zakon (ZSReg) ali drug zakon doloa, da se vpiejo v sodni
register.
Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega
dejstva v sodni register, ali tiste listine, za katere zakon doloa, da se predloijo
registrskemu sodiu, se vloijo v zbirko listin


6.2. Sporoilnost nael registrskega prava

Registrsko pravo je ena izmed vej prava, ki jih uvramo v pravno panogo
gospodarskega prava. V vsebinskem okviru registrskega prava so se v nai in tuji pravni
teoriji izoblikovala naela, ki so vsebinsko sprejeta tudi v nai pravni teoriji in predpisih.
Med ta vsebinsko sporoilna naela registrskega prava tejemo predvsem:
Naelo obveznosti vpisa, ki izhaja iz dolobe 43. lena ZGD-1, po kateri se v sodni
register vpisujejo podatki o drubi, za katere to doloa ZGD-1. To naelo je v naem
pravnem redu dodatno konkretizirano tako, da so e v ZGD-1 najprej doloeni podatki,
ki jih je treba vpisati v sodni register pri vsaki drubi (prvi odstavek 47. lena). Zatem pa
so dodatni obvezni podatki navedeni pri vsaki gospodarski drubi, npr. za drubo z
neomejeno odgovornostjo v 78. lenu, za komanditno drubo v 136. lenu; za delniko
drubo v 198. in 201. lenu ZGD-1 itn.
Naelo javnosti pomeni, da je vse tisto, kar je vpisano v sodni register, javno.
Podatki sodnega registra kot javne knjige so dostopni vsakomur, ne da bi moral
izkazovati poslovni ali kaken drug interes. To naelo je posredno ubesedeno v prvem
odst. 44. lena ZGD-1 ter v 7. lenu ZSReg-UPB2). Zaradi ciljne sporoilnosti tega
naela je razumljivo, da imajo v sodni register vpisani podatki pravno naravo javnih
podatkov in jih sme zato vsakdo vpogledati, pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se
mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra.
Razumljivo je tudi, da lahko na temelju zapisanega naela zainteresirane osebe
praviloma pregledujejo in prepisujejo tudi vse listine, na katerih temeljijo vpisi v sodni
register.
121

Na zahtevo zainteresirane osebe lahko izda okrono sodie tudi potrdilo, da doloen
vpis obstaja, ali da v doloeni zadevi ni poznejih vpisov, da je npr. doloen vpis izbrisan
ali da doloenega vpisa ni.
Publicitetno naelo pomeni, da so vsa dejstva in podatki, torej vsi vpisi v sodni
register, tudi javno objavljeni , skladno s 43. lenom ZSReg-UPB2 in tako vsakomur
znani. V teoriji registrskega prava se je oblikovala doktrina t.i. pozitivne publicitete, ki je
v tem, da se lahko proti tretji osebi uveljavljajo vsa dejstva, ki so vpisana v sodnem
registru, ker se teje, da so splono znana. In se zato tretja oseba ne more sklicevati, da ji
vpisani in objavljeni podatki oziroma dejstva niso bili znani.
Naelo zaupanja v registrsko stanje pomeni, da ne more biti okodovan tisti, ki se v
dobri veri zanese na vpisane podatke v sodnem registru. Tako ima po doloilih 8. lena
Zakona o sodnem registru vsak vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni
uinek od dneva vpisa, razen e zakon ne doloa drugae. In zato se nihe ne more
sklicevati na to, da ni poznal podatkov, ki so vpisani v sodni register.
Naelo sprotnosti pomeni, da morajo biti vsa novo nastala dejstva glede subjektov
vpisa, ki jih je po 3. lenu ZSReg-UPB2 trinajst ter tudi podrunice gospodarskih drub
in podrunice tujih podjetij oziroma podatki vpisani v sodni register v doloenem roku.
Po dolobi 46. lena ZGD-1 se vpis v sodni register opravi na zahtevo oseb , ki je po
zakonu ali njenih aktih upraviena za zastopanje, npr. organ vodenja. Sprotnost in
hkratnost vpisovanja sprememb in novih dejstev sta nujni zaradi tega, ker ima vpis v
sodni register pravni uinek nasproti tretjim ele od dneva vpisa vanj


6.3. Sestava in ciljnost sodnega registra

Sodni register je, kot smo e omenili v toki 6.1. naega elektronskega ubenika,
sestavljen iz glavne knjige ter informatizirane glavne knjige ozr. centralne
informatizirane baze in zbirke listin.
Glavna knjiga rabi za vpise in objavo podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za
katere zakon o sodnem registru ali kaken drug zakon doloa, da se vpiejo v sodni
register.
Vse listine, na temelju katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomemb-
nega dejstva ali za katerega to doloa zakon, je treba tudi vloiti v zbirko listin. Ta zbirka
je sestavni del sodnega registra.
Pri tem se informatizirana glavna knjiga sodnega registra vodi tako, da se vpisujejo
in vzdrujejo v njej vsi podatki, ki se vpisujejo v sodni register pri vsakem od registrskih
sodi v Republiki Sloveniji. V centralni informatizirani bazi sodnega registra so v
celoti nadomeni posamini vpisi v dosedanje registrske vloke.
V centralno informatizirano bazo je vpisan vsak subjekt vpisa in tudi vsi deli
subjekta vpisa, ki se sicer vpisujejo v sodni register, inso v tej bazi shranjeni pod t.i.
enolino identifikacijsko tevilko. Ta enolina identifikacijska tevilka se subjektu vpisa
122

dodeli ob vpisu in se ne spreminja do prenehanja subjekta vpisa oziroma prenehanja
dela subjekta vpisa.






6.4. Postopek in subjekti vpisa v sodni register

V 3. lenu ZSReg-UPB2 so nateti vsi subjekti vpisa v sodni register, in sicer :

1. druba z neomejeno odgovornostjo,
2. komanditna druba,
3. druba z omejeno odgovornostjo,
4. delnika druba,
5. komanditna delnika druba,
6. evropska delnika druba,
7. gospodarsko interesno zdruenje,
8. evropsko gospodarsko interesno zdruenje,
9. zadruga,
10. evropska zadruga,
11. zavod,
12. skupnost zavodov,
13. druge pravne osebe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register.

Subjekt vpisa je tudi:
1. podrunica gospodarske drube iz 31. lena ZGD-1,
2. podrunica tujega podjetja iz 676. lena ZGD-1 in
3. del druge pravne osebe iz prejnjega odstavka, e zakon doloa, da se vpie
v sodni register.

Subjekt vpisa je dolan vloiti predlog za vpis v sodni register v 15 dneh od
dneva, ko so podani pogoji za vpis, e zakon ne doloa drugae.

6.4.1. Podat ki vpi s a

Pri vpisovanju posameznih podatkov o subjektih vpisa v sodni register razlikujemo
dve pojavnosti vpisov, tiste, ki so:
123

pomembni za status subjekta (statusni vpisi),
in vpise podatkov, ki so pomembni za posamezni subjekt pri nastopanju v
pravnem prometu.
Kot statusni vpisi se tejejo vpisi v zvezi z ustanovitvijo, organiziranjem in
prenehanjem subjektov vpisa, npr. o zakljuku postopka steaja ali likvidacije.
Podatki, ki se vpisujejo v sodni register zaradi njihove pomembnosti za pravni
promet, pa so zlasti: vpis firme oziroma imena in sedea subjekta vpisa ter dejavnosti, ki
jih opravlja subjekt vpisa, pa podatki o osebah in mejah (obsegu) pooblastila zastopnikov
gospodarskih drub, tipu zastopnika, npr. prokurist, lan uprave, likvidator itn.
6.4.2. Vpogled v sodni register

Vpogled v sodni register je v zakonu celostno urejen. Tako se npr. izpisek iz sodnega
registra, ki je voden kot centralna informatizirana baza, zagotovi z raunalnikim izpisom
vpisanih podatkov, nanaajoih se na posamezen subjekt vpisa, s t.i. rednim izpiskom iz
sodnega registra.
Na posebno zahtevo se zainteresiranim osebam zagotovi tudi vpogled prej vpisanih
podatkov, ki se nanaajo na posamezen subjekt vpisa in so shranjeni v centralni
informatizirani bazi v obliki zgodovinskega izpiska iz sodnega registra.


6.4.3. Izjeme pri udejanjanju naela javnosti

Nobena oseba nima pravice dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni
informatizirani bazi sodnega registra, na nain, ki bi mu omogoal ugotovitev katerega
koli ex lege doloenega dejstva, in sicer ali je:
doloena oseba ustanovitelj (drubenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu
vpisa je ustanovitelj (drubenik);
doloena oseba lan uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v
katerem subjektu vpisa je lan uprave oziroma nadzornega sveta.
Kljub omenjeni prepovedi dostopa do natetih podatkov v sodnem registru pa ima
zaradi naela pravne varnosti taksativno doloen krog treh upraviencev oziroma
zainteresiranih oseb le pravico dostopa do nekaterih podatkov iz sodnega registra, ki so
sicer izvzeti iz kroga z izpiski dostopnih podatkov.
Tako ima npr. upnik zadevne gospodarske drube pravico do vpogleda in tudi izpisa
podatkov o tem:
ali je doloena oseba drubenik v subjektu vpisa,
v katerem subjektu vpisa je drubenik in
kaken je poslovni dele te osebe.
Podlaga za udejanjanje tega upravienja je, da upnik z izvrilno listino izkae
124

terjatev do natetih oseb.
Dravni organ ima pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je doloena
oseba drubenik ali lan organov upravljanja, in v katerem subjektu vpisa, torej tedaj, e
te podatke potrebuje pri izvajanju svojih pooblastil.
Podobno velja tudi za pravno osebo, kadar gre za morebitno kritev konkurenne
prepovedi ali za imenovanje na upravljalske funkcije v neki drugi gospodarski drubi,
npr. glede tega ali je v njej lan nadzornega sveta.
O dostopu do vseh natetih podatkov odloi registrsko sodie na podlagi uteme-
ljene pisne zahteve upnika, dravnega organa ali doloene pravne osebe. K obraz-
loeni zahtevi za dostop do podatkov, v katere sicer ni mogo vpogled, pa morajo biti
predloene tudi listine in dokazi o obstoju okoliin, ki naj bi terjali dopustnost dostopa.


6.5. Izbris iz sodnega registra

Po uradni dolnosti iz sodnega registra izbrie gospodarska druba, tedaj e je izpolnjen
eden od naslednjih treh pogojev, in sicer e:
v dveh zaporednih poslovnih letih ni predloila letnega poroila ;
gospodarska druba nima premoenja,
nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske drube brez likvidacije doloa drug
zakon.
teje se, da druba nima premoenja, e neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne
opravlja izplail raunu pri banki, ki zanjo opravlja plaila po transakcijskem raunu.


7. Gospodarske javne slube

7.1. Uvod

Za urejeno zagotavljanje zadovoljevanja javnih potreb, ki jih sicer ne bi bilo mogoe
trajno in nemoteno zagotoviti na trgu, so potrebne gospodarske javne slube.
Nain in oblike njihovega izvajanja pa so doloene z Zakonom o gospodarskih
javnih slubah (ZJGS, Ur. l. RS, t. 32/93 do 57/11). Posamezne pojavnosti teh slub se
urejajo tudi s posebnimi zakoni s podroja energetike, prometa in zvez, komunalnega in
vodnega gospodarstva ter gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva
okolja in z zakoni, ki urejajo tudi druga podroja gospodarske infrastrukure. Pri
zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobika podrejeno interesu zadovoljevanja
125

javnih potreb.
Z vidika ustanoviteljstva in subjekta, ki naj zagotovi oskrbo z materialnimi javnimi
dobrinami, npr. s proizvodi in storitvami, so gospodarske javne slube republike ali
lokalne. Vlada Republike Slovenije upravljanje republike gospodarske javne slube
predpie z uredbo, lokalne skupnosti pa z odloki. Obe pojavni obliki skrbita za
zagotavljanje njihovega izvajanja v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroenih
oskrbovalnih sistemov, torej npr. na ravni regij in obin.
Vsi potrebni tehnini, oskrbovalni, strokovni, organizacijski in drugi standardi ter
normativi za opravljanje gospodarskih javnih slub se urejajo s predpisi pristojnih
ministrov. Po 8. lenu ZJGS pa se gospodarske javne slube financirajo iz drugih virov,
doloenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika Slovenija zagotavlja
sredstva iz prorauna za financiranje republikih gospodarskih javnih slub, lokalne
skupnosti pa zagotavljajo financiranje zadevnih lokalnih javnih slub.
V novi zakonodaji so urejene tudi koncesije za izvajanje javnih slub, ki pomenijo
privatizacijo omenjenih slub. Koncesijo se podeli na podlagi koncesijskega akta, ki je
lahko sprejet kot zakon oziroma kot odlok obine ali odloba pristojnega organa. Z
aktom o koncesiji se zadevni osebi podeli pravica opravljati javno slubo. Razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter vsa vpraanja v zvezi z opravljanjem javne slube
pa se uredijo s koncesijsko pogodbo, s katero se doloi tudi as trajanja koncesije,
odpovedni rok zanjo in sankcije, e bi koncesionar ne opravljal javne slube skladno z
zakonom in koncesijsko pogodbo.
S pogodbo koncedent lahko tudi da koncesionarju v uporabo potrebne prostore in
opremo za opravljanje doloene javne slube. Koncesija se lahko da zavodu, ki
izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje javne slube. Izbira konkretnega zavoda, ki
mu bo podeljena koncesija, je odvisna od izpolnjevanja meril, ki jih predpie koncedent.
Zavod, ki dobi koncesijo, ima glede opravljanja javne slube vse pravice javnopravne
narave, ki jih imajo javni zavodi. Svojo dejavnost mora izvajati skladno s predpisi, ki
veljajo zanje. Storitve v okviru javne slube mora opravljati ob enakih pogojih za vse
uporabnike, ki jim je javna sluba namenja, in ne more prosto oblikovati cen svojih
storitev, ki jih opravlja v okviru javne slube ipd. Koncesija za opravljanje javne slube
seveda ni omejena samo na zavode. ZJGS predvideva, da se koncesija ob pogojih, ki
sicer veljajo za zavode, lahko da tudi drugi organizaciji ali posamezniku.


7.2. Pravnoorganizacijske oblike izvajanja javnih slub

Na podlagi dolob ZJGS se gospodarske javne slube organizirajo in izvajajo v
reijskih obratih, javnih gospodarskih zavodih, javnih podjetjih ter koncesioniranih
gospodarskih javnih slubah.
Reijski obrati, ki nimajo lastnosti pravne osebe, so organizirani kot nesamostojni ali
kot samostojni reijski obrati po predpisih, ki urejajo upravo oziroma slube lokalnih
skupnosti.
126

Javni gospodarski zavod lahko ustanovi ali vlada ali lokalna skupnost za opravljanje
ene ali ve gospodarskih dejavnosti tedaj, kadar se te v celoti izvajajo kot neprofitne.
Njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo zunaj uprave ali lokalnih slub.
Javni gospodarski zavod je praviloma pravna oseba. e pa javni gospodarski zavod
ni pravna oseba, izvruje pooblastila v pravnem prometu, ki jih ima na podlagi akta o
ustanovitvi ter v imenu in za raun ustanovitelja. Poslovanje in njegovo delo vodi
direktor. Zavod pa upravlja upravni odbor, v katerega ustanovitelj, torej Vlada ali lokalna
skupnost imenuje najmanj polovico lanov.
Javno podjetje ustanovi vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike
ali lokalne skupnosti. Kadar to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je bilo
ustanovljeno zadevno javno podjetje, se le-to lahko ustanovi tudi z vloki zasebnega
kapitala. Ustanovitelj javnega podjetja tudi doloi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti
ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloa o cenah oziroma tarifah za uporabo
javnih dobrin in sprejme poslovno poroilo, obraune ter zakljuni raun. Poslovanje in
delo javnega podjetja vodi direktor.
Za vsa druga vpraanja, ki se nanaajo na poloaj javnega podjetja, se smiselno
uporabljajo dolobe ZGD-1, razen e z ZJGS ali drugim zakonom le-ta niso urejena
drugae.
Koncesionirano gospodarsko javno slubo opravlja koncesionar v svojem imenu in
za svoj raun na podlagi pooblastila dajalca koncesije. Dajalec koncesije je Republika
Slovenija ali lokalna skupnost, odvisno od vrste gospodarske javne slube. Po njunem
pooblastilu so lahko dajalci koncesije tudi njuni organi in organizacije. Koncesionar je
lahko fizina ali pravna oseba, e izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je
predmet koncesionirane gospodarske javne slube. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba,
razen e zakon tega ne omogoa oziroma cello prepoveduje.

7.3. Koncesijski akt

Urejanje kljunih pravnih razmerij v zvezi s koncesijo se doloi v koncesijskem
aktu, ki je predpis vlade ali pa odlok lokalne skupnosti.
Ta akt naj bi vseboval predvsem: dejavnosti ali zadeve, ki so predmet gospodarske
javne slube, obmoje izvajanja gospodarske javne slube, uporabnike ter razmerja do
uporabnikov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, morebitna javna pooblastila
koncesionarju, splone pogoje za izvajanje gospodarske javne slube in za uporabo
javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, zaetek in as trajanja koncesije, ter vire
financiranja gospodarske javne slube itd.


127

7.4. Koncesijska pogodba

S to pogodbo dajalec koncesije in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z
opravljanjem koncesionirane gospodarske javne slube, predvsem pa:
nain in roke plail in morebitne varine,
razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloi koncedent,
dolnost koncesionarja poroati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki
utegnejo vplivati na izvajanje javne slube na nain in pod pogoji, doloenimi v
koncesijskem aktu,
nain finannega in strokovnega nadzora koncesionarjevega dela,
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne slube,
medsebojna razmerja v zvezi z morebitno kodo, povzroeno z izvajanjem ali
neizvajanje javne slube itn.


7.5. Prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe

Razmerje med dajalcem koncesije in koncesionarjem preneha zaradi enega izmed
naslednjih tirih razlogov:
s prenehanjem koncesijske pogodbe,
z odkupom koncesije,
z odvzemom koncesije,
s prevzemom koncesionirane gospodarske javne slube v reijo.
Koncesijska pogodba pa lahko preneha zaradi enega izmed treh razlogov:
poteka asa, za katerega je bila sklenjena,
z odpovedjo, e je sklenjena za nedoloen as,
z razdrtjem koncesijske pogodbe.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok ter druge medsebojne pravice in
obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe pa morajo biti doloene v koncesijski
pogodbi.

Opredelite (razlenite) pravne pojme:
- Gospodarska javna sluba
- Javni gospodarski zavod
- Javno podjetje
- Koncesija.

Vpraanja za preverjanje in razumevanja snovi:.
- Namen ustanovitve in delovanja gospodarskih javnih slub?
128

- V em se razlikujeta ciljnost delovanja gospodarskih javnih slub in
gospodarskih drub?
- V em se razlikuje prenehanje gospodarskih drub in prenehanje konce-
sijskega razmerja?







8. Tuje gospodarske oziroma trgovinske drube

8.1. Uvod

Lastnosti trgovca imajo po dolobah nemkega trgovinskega zakonika (1. in 2. len)
tudi zdrube posameznikov in kapitala, ki opravljajo eno izmed v citiranem predpisu
natetih trgovinskih dejavnosti. Sodobneja naravnanost razirja to e skoraj stoletje in
ponekod tudi starejo opredelitev trgovca po poslih in med trgovinske posle npr. uvra
tudi trgovanje z nepremininami. In tako postaja za oznaevanje statusa trgovca bistveno:
da opravlja trgovinsko (gospodarsko) dejavnost, vanjo vlaga kapital ter jo redno in trajno
opravlja kot pridobitno dejavnost.
Ob tem v nemkem pravu trgovce razvrajo na ve nainov oziroma se lastnost
trgovca lahko pridobi na razlinih pravnih podlagah. Tako npr. razlikujejo predvsem:
trgovce po trgovinskih poslih, trgovce po vpisu, mone in domnevne trgovce ter trgovce
po pravni obliki, torej npr. javne trgovinske drube, delnike drube, Evropsko
gospodarsko interesno zdruenje, itn., (6. len).
Za trgovca po trgovinskih poslih teje tisti, ki opravlja eno izmed zakonsko,
taksativno natetih trgovinskih dejavnosti, npr. banne ali zavarovalne posle, itn.
Trgovec po vpisu je tisti, katerega firma je vpisana v trgovinski register, etudi ne
opravlja ene izmed natetih trgovinskih dejavnosti. Vendar pa se mora dejavnost, ki se
opravlja, izvajati v drubi, organizirani na trgovinski nain.
Za monega trgovca velja tisti, ki opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost,
e ima ob tem z njima povezan industrijski obrat.
Pravno naravo domnevnega trgovca ima tisti, igar firma je vpisana v trgovinski
register, ne oziraje se na to, ali ta subjekt tudi dejansko opravlja eno izmed trgovinskih
dejavnosti. Med trgovce po pravni obliki pa tejejo vse razliice osebnih in kapitalskih
drub.
Najpomembneji subjekti trgovinskega prava, torej pravne in organizacijske oblike
129

podjetnitva, pa so trgovinske drube, ki jih tuja pravna teorija - v grobem - razvra v
dve skupini, in sicer v:
osebne drube, h katerim spadajo: javna trgovinska druba, komanditna druba
in tiha druba, ter
kapitalske drube, kamor tejemo: drubo z omejenim jamstvom oziroma
odgovornostjo, delniko drubo ter komanditno delniko drubo.
Po francoskem pravu se npr. trgovinska narava posamezne pravnoorganizacijske
drube doloi na podlagi njene oblike ali njene dejavnosti. Trgovinske drube pa si
pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v trgovinski register.
Javna trgovinska druba (vsebinska ustreznica po dolobah ZGD-1 je druba z
neomejeno odgovornostjo) nastane tako, da dve ali ve oseb zdruijo svoj kapital zato,
da zdruene in s skupno firmo opravljajo trgovinske posle. Firma te drube je najvekrat
osebna, lahko pa ima tudi razne pristavke. Javna trgovinska druba je v francoskem in
italijanskem pravnem redu in e v nekaterih dravah pravna oseba. V Zvezni republiki
Nemiji pa nima lastnosti pravne osebe. Svoja medsebojna razmerja drubeniki urejajo s
pogodbo, v kateri so urejena predvsem vpraanja v zvezi s poslovodstvom, zastopanjem
drube ter delitvijo dobika. Ob tem pa ne smemo spregledati, da javna trgovinska
druba sicer samostojno nastopa v poslovnem prometu, vendar pa drubeniki za njene
obveznosti praviloma odgovarjajo primarno, neposredno, solidarno (nerazdeljeno) in
neomejeno. Gre tedaj za takno podjetniko zdrubo posameznikov, ki temelji na njihovi
tesni medsebojni poslovni povezanosti, sodelovanju, lojalnosti in zaupanju.
Delnike drube so bile pred drugo svetovno vojno sicer zveine namenjene
predvsem oblikovanju in zdruevanju velikih kapitalov. Zdaj pa se - ta sklep dopuajo
statistini kazalniki iz tevilnih drav - uporabljajo tudi za manja podjetja oziroma
manja srednje velika podjetja. Na to npr. napotujeta kazalnika iz Japonske in vice.
Tako imajo npr. na Japonskem priblino 1,100.000 delnikih drub, v vici pa ve kot
200.000 delnikih drub, vendar pa jih je priblino 75.000 takih, ki imajo osnovni
kapital, ki komaj presega najniji zahtevani znesek, torej 100.000 CHF.
Na omenjeno dejstvo dovolj zgovorno opozarjajo npr. najniji doloeni zneski
osnovnega kapitala d.d., ki v nekaterih evropskih dravah, npr., v: Italiji 120.000 Evrov,
vici 100.000 CHF in v ZRN 50.000 Evrov.
eprav bi to z vidika razvojnosti ne bilo docela utemeljeno priakovati, pa vendarle
gre opozoriti na zaetke zgolj na videz protislovnega novodobnega procesa, ko so se v
nekaterih dravah, npr. v vici odloili za hkratnost poveanja najnijega zneska,
potrebnega za ustanovitev delnike drube od 50.000 na 100.000 CHF ter za zmanjanje
zahtevanega najnijega nominalnega zneska delnice najprej od 100 na 10 CHF, v letu
2001 pa na 1 rappen (torej 1 stotin vicarskega franka). Ob zapisanem naj e izrecno
opozorimo, da je v evropskih dravah - vsaj v grobem - veinsko razmerje med najnijim
zneskom, potrebnim za ustanovitev dveh najpogostejih kapitalskih drub, torej delnike
drube in drube z omejeno odgovornostjo 1:2, najveje razlike pa so v delu romanskega
pravnega kroga npr. v Italiji 1:10 ter v paniji, kjer je to razmerje celo 1:20.
Komanditno drubo urejajo v tujih pravnih sistemih kot posebno razliico drube z
neomejeno odgovornostjo oziroma javne trgovinske drube (germanski pravni krog) ali
130

drube pod skupnim imenom, (romanski pravni krog). V njej sta udeleeni dve vrsti
drubenikov. Eden ali ve drubenikov ima poloaj drubenikov v javni trgovinski
drubi. Ti jamijo za obveznosti upnikom drube osebno in neomejeno ter imajo pravico
in dolnost voditi in zastopati drubo (komplementarji). Ob komplementarjih je v
komanditni drubi eden ali ve drubenikov, ki za obveznosti drube odgovarjajo
upnikom le do viine doloenega premoenjskega (kapitalskega) vloka (komanditisti).
Komanditno drubo uvrajo v evropskih pravnih sistemih med osebne drube.
Definirajo jo kot drubo, ki je ustanovljena za opravljanje gospodarske dejavnosti, v
kateri so ob enem ali ve osebno odgovornih drubenikih (komplementarjih) udeleeni e
drubeniki, ki jamijo za obveznosti drube do viine vplaanega zneska, s katerim so po
drubeni pogodbi prevzeli jamstvo (komanditisti). Ureditve komanditne drube se v
obravnavanih treh in zveine tudi drugih evropskih pravnih sistemih nekoliko razlikujejo,
predvsem glede statusa drube in poloaja komanditista pri vodenju drube.
Tiha druba je ena od oblik osebne drube, ki sicer ne velja za trgovinsko drubo,
temve za drubo civilnega prava. Kljub temu je urejena v trgovinskem pravu, ker je
posebna oblika nalob kapitala v podjetjih.
Bistvo tihe (tajne) drube je, da druba kot taka ne nastopa navzven, vendar pa tihi
drubenik vloi v podjetje svoj kapital proti pogojeni udelebi pri dobiku. To je skupno
vsem kontinentalnim zakonodajam, eprav se razlikujejo med seboj, da obravnavajo tiho
drubo kot trajno ali le kot enkratno drubeno razmerje.
V naem pravnem redu je bila tiha druba iz nabora osebnih gospodarskih drub
rtana z novelo ZGD-1G, Ur. l. RS, t. 57/12.


8.2. Nekatere doloujoe znailnosti d.o.o.

Druba z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschrnkter Haftung, Socit a
responsabilite limite, Societ garanzia limitata) ima s pravili ali statutom doloeno viino
(osnovnega kapitala), vsak drubenik pa ima v njem svojo osnovno vlogo. Pri tem pa ni
nujno, da bi morale biti vse vloge enake, npr. vse po 1.000 evrov.
Druba z omejeno odgovornostjo je kapitalska druba, drubeniki pa imajo lahko e
nekoliko tesnejo povezavo z drubo kot pri delniki drubi. Pri drubi z omejeno
odgovornostjo je poudarek na kapitalu, ki je samostojen. To pa pomeni, da kapital sam
da trgovinski drubi z omejeno odgovornostjo naravo pravne osebe.
Drube z omejeno odgovornostjo so nastale ob koncu XIX. stoletja zaradi potrebe po
takih trgovinskih drubah, v katerih bi se sicer kapital koncentriral, vendar v manjem
obsegu kakor v delnikih drubah. Razen tega pa se je pojavljala tudi potreba, da bi se
delovanje sicer isto kapitalske drube povezalo z osebnim delom in osebno
zavezanostjo posameznih lanov drube.
Druba z omejeno odgovornostjo je zaradi svojih lastnosti, zlasti po letu 1950, dobila
kot posebna oblika manjih kapitalskih drub dokaj pomembno vlogo. Ker pa posamezni
131

pravni sistemi (razen italijanskega in panskega) ne postavljajo gornje meje za
premoenje drub z omejeno odgovornostjo, je kljub temu, da je njena oblika
prikladneja predvsem za manja in srednja podjetja, ustrezna tudi za podjetja z zelo
iroko dejavnostjo in seveda z velikim kapitalom v pravno organizacijski obliki drub z
omejeno odgovornostjo (tako je npr. podjetje Bosch G.m.b.H.).
Drubeniki kljub poimenovanju "d.o.o." upnikom drube ne jamijo za drubine
dolgove, temve obstaja njihova obveznost do drube le v tem, da vplaajo svojo vlogo.
Zaradi tega obstaja za neprevidnega upnika drube z omejeno odgovornostjo doloena
nevarnost. Zato je treba pri sklepanju pravnih poslov z drubo z omejeno odgovornostjo
(zlasti npr. pri pogodbah s kreditiranjem) paziti na to, ali je druba z omejeno
odgovornostjo sopogodbeniku dala realno garancijo za izterljivost kupnine ali
druganega zahtevka.



8.2.1. Druba z omejeno odgovornostjo v nemkem pravu

Ustanovitev drube z omejeno odgovornostjo je po dolobah posebnega zakona
(GmbHG) o tej drubi zelo preprosta. Za njeno ustanovitev so potrebni:
- drubena pogodba,
- prevzem in vsaj delno vplailo osnovnega kapitala in
- registracija.
V ZRN znaa viina najnijega potrebnega osnovnega kapitala za drubo z omejeno
odgovornostjo 25.000 evrov. V Avstriji pa 35.000 evrov.
Pogodba o ustanovitvi nemke drube z omejeno odgovornostjo mora biti se-
stavljena v notarski obliki.
Pred vpisom drube v register morajo drubeniki vplaati denarne vloke v viini
1/4, stvarne vloke pa morajo v celoti izroiti drubi. Posebej je predpisana minimalna
viina vplaila pri drubi z enim lanom. Pri taki drubi mora edini drubenik vplaati
pred vpisom drube v register najmanj 25.000 Evrov, za ostanek do 100 % vrednosti
njegovega delea pa si mora zagotoviti garancije. Posamini vloek pa mora znaati
najmanj 100 Evrov.
Najpomembneji organ drube z omejeno odgovornostjo je (so) poslovodja, ki je
(so) lahko bodisi drubeniki bodisi osebe, ki niso udeleene pri osnovnem kapitalu
drube. Poslovodja je lahko samo eden, lahko jih je tudi ve (e v pogodbi ni drugae
doloeno ti vodijo drubo kolektivno). Poslovodje imajo podobna pooblastila kakor
uprava v delnikih drubah. Njihova pravica in obveznost je:
vodenje poslov drube skladno z njenimi interesi,
zastopanje (predstavljanje) drube navzven.


132

8.2.2. Druba z omejeno odgovornostjo v francoskem pravu

Druba z omejeno odgovornostjo se ustanovi tako, da vsaj dva ali ve drubenikov
sprejmejo statut drube in ga tudi vsi podpiejo. Statut drube mora vsebovati predvsem
doloila: o vrsti drube, o njenem trajanju, o firmi drube, iz katere mora biti razvidno,
da gre za drubo z omejenim jamstvom (obiajno je navedena okrajava "SARL"), o
sedeu drube, o dejavnosti, o osnovnem kapitalu, ki ne sme biti manji od 7.500 evrov
in mora biti razdeljen na delee. Vse delee morajo drubeniki vplaati pred registracijo.
Drubo z omejenim jamstvom vodijo poslovodje (gerants). Poslovodje so lahko le
fizine osebe in ni nujno, da so drubeniki. Njihova pooblastila so lahko doloena v
statutu drube; e pa niso opredeljena, pa poslovodje lahko vodijo poslovanje drube,
zastopajo drubo in sklepajo pravne posle tudi zunaj registrirane dejavnosti drube.


8.2.3. Druba z omejeno odgovornostjo v italijanskem pravu

Druba z omejeno odgovornostjo je celovito urejena v dolobah civilnega zakonika
(CC). D.o.o. se v italijanskem pravnem redu ustanovi z ustanovitvenim aktom, v katerega
morajo biti vkljuene tele sestavine: osebni podatki drubenikov, firma - sede in
morebitne podrunice zadevne drube z omejeno odgovornostjo, poslovni predmet,
viina vpisnega in vplaanega osnovnega kapitala, ki mora znaati najmanj 10,000 evrov,
ustanovitveni dele vsakega drubenika, ki se mora glasiti najmanj na 1 Evro oziroma na
njegov vekratnik in vrednost stvarnih vlokov, tevilo poslovodij in njihove pristojnosti
z doloitvijo tistih poslovodij, ki imajo pravico zastopati drubo ter trajanje drube z
omejeno odgovornostjo.
Ustanovitveni akt mora biti overjen pri notarju.
Glede upravljanja in sestave organov drube z omejeno odgovornostjo se dolobe
CC, ki so namenjene njeni ureditvi, zveine sklicujejo na smiselno uporabo dolob o
delniki drubi. Skupina je obvezen organ drube z omejeno odgovornostjo, v katerem
ima drubenik vsaj en glas. Za odloanje in sklepanje na skupini velja naelo
kapitalske veine.

8.3. Nekatere doloujoe prednosti delnike drube

Delnika druba (Aktiengesellschaft, Socit anonyme ali Societe par actions,
Societ anonima, Company Limited by Shares oziroma Public Limited Company ter
Private Company), je kapitalska druba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice; ta
kapital daje drubi pravno osebnost. Za obveznosti drube jami le druba s svojim
133

premoenjem. Delnika druba v evropskem pravnem krogu v grobem oznauje, da:
- ima druba svoj osnovni kapital, ki je doloena in izraena v denarju, npr. v ZRN
najmanj 50.000 evrov, najmanja nominalna vrednost delnice pa je 1 evro. V Avstriji pa
je za d.d. predpisan najniji osnovni kapital 70.000 evrov.
- je osnovni kapital razdeljen na dele (delnice);
- je vsak drubenik udeleen v osnovnem kapitalu z enim ali ve deleem (z
vplailom teh deleev se oblikuje osnovni kapital);
- delnika druba jami sama s svojim premoenjem. Delniar odgovarja le za
vplailo svojega delea in po vplailu tega delea ne odgovarja tretjim osebam za
drubine obveznosti.
Znailnost prvih delnikih drub, npr. te, ki je bila ustanovljena e leta 1407 v
Genovi, ali prve "moderne" delnike drube (Vereenigde Oostindische Compagnie) leta
1602 na Nizozemskem, je bila v tem, da so omenjene delnike drube zbirale kapital
tako, da so njihovi ustanovitelji javnost s pozivom povabili, naj vpie delnice. V
dananjem asu pa tako zbiranje kapitala zveine ni ve potrebno, ker delnike drube
danes niso ve predvsem sredstvo za zbiranje kapitala, temve so pravne oblike, v katerih
nastajajo nova podjetja z angairanjem kapitala, ki je e akumuliran. Zato se danes
delnike drube praviloma ne ustanavljajo s pozivom k vpisu delnic, temve si
ustanovitelji e vnaprej razdelijo med seboj delnice in tako angairajo svoj prosti kapital.

8.3.1. Del ni ka druba v nem kem pravu

V Nemiji so delnike drube urejene v zakonu o delnicah (Aktiengesetz) iz leta
1965 s spremembami v letih 1982-2010.
Po 1. lenu AktG je delnika druba z lastno pravno osebnostjo. Za obveznosti
drube jami upnikom samo premoenje drube. Delnika druba ima na delnice
razdeljen osnovni kapital, ki mora znaati najmanj 50.000 evrov (najnija nominalna
vrednost delnice je 1 evro). Viji zneski se morajo glasiti na vekratnik omenjena zneska.
Nemko pravo - po katerem se je zgledoval tudi ZGD-1 - doloa, da ima delnika
druba naslednje organe:
- upravo (Vorstand),
- nadzorni svet (Aufsichtsrat) in
- skupino (Hauptversammlung).
Uprava ima lahko enega ali ve lanov. Nadzorni svet pa mora imeti majmanj tri
lane in jih ima lahko najve 21, tedaj e je osnovni kapital viji od 10 miljonov evrov.



134

8.3.2. Delnika druba v francoskem pravu

V Franciji je pravni poloaj delnike drube urejen z zakonom o trgovinskih drubah
iz leta 1966 in poznejimi novelami, s katerimi so francoski korporacijski pravni red
prilagodili zahtevam iz 13-ih korporacijskih direktiv EU. Za ustanovitev d.d. (SA) je
doloen najniji znesek ustanovnega kapitala, ki znaa 37.000 evrov. Za d.d., ki so
uvrene na borzo pa je zahtevani znesek 225.000 evrov. Za delnike drube v panogi
zavarovalnitva pa je doloen kot najniji znesek osnovnega kapitala znesek 800.000
evrov. Za preprosto delniko drubo (SAS, Societe par Actions simplifiee) pa od avgusta
leta 2008 naprej ni ve doloen znesek osnovnega kapitala, kar teoretino omogoa, da
se tovrstno d.d. lahko ustanovi le z nekaj evri.
Za ustanovitev delnike drube morajo ustanovitelji sprejeti statut. Statut delnike
drube mora vsebovati predvsem:
- izjavo, da se ustanavlja delnika druba,
- firmo drube s pristavkom, iz katerega je razvidno, da gre za delniko drubo (SA),
- sede drube, ki mora biti v Franciji.
Francoska delnika druba ima:
- upravni svet (le conseil d 'administration),
- komisarje kot revizijske organe (commissiaire) ali nadzorni odbor (conseil de
surveillance), e drubo vodi direktorski odbor (directoire), in skupino (assemblee).

8.3.3. Delnika druba v italijanskem pravu

Temeljni formalni pravni vir za italijansko delniko drubo je civilni zakonik (CC),
ki te drube ureja v V. poglavju v 2325. do 2461. lena. Omenjeni predpis pa je bil doslej
e vekrat noveliran. Zadnja in najobseneja novella CC (17.03.2003), je v italijansko
pravo drub vnesla ve novosti, predvsem zaradi vskladitve s pravom EU, pa tudi zaradi
uvedbe evra.. CC sicer ne definira izrecno in celostno delnike drube, v 1. odstavku
2325. lena namre le doloa, da le-ta odgovarja za obveznosti do tretjih z vsem
drubinim premoenjem.
Med organe delnike drube, ki jih ureja predvsem 5. poglavje VI. dela CC, tejemo:
- skupino (l'assemblea), ki je lahko redna ali izredna (2. odst. 2636. lena).
Redna skupina je po 2364. lenu CC pristojna za: potrditev bilance, za
imenovanje lanov organov drube ter za doloanje o drugih vpraanjih, ki so
opredeljena v njenem ustanovitvenem aktu.
Izredna skupina (2365. len) pa odloa o spremembah ustanovitvenega akta, o
izdaji obveznic in v primerih iz 2450. in 2452. lena imenuje likvidatorje in jim doloi
naloge.
- Upravo (consiglio di gestione) consiglio di amministrazione, 2380. do 2396. len
je lahko individualni (posamini) ali pa tudi kolegijski organ drube. CC dopua, da ima
delnika druba v poslovodstvu eno samo osebo (amministratote unico), eprav imajo le-
135

te zveine kolegijski organ t.i. upravni svet (consiglio di amministratori).
Poseben vmesni poloaj med lanom uprave in uslubencem delnike drube ima
generalni direktor (direttore generale, 2696. len), ki je lahko imenovan e z
ustanovitvenim aktom ali pa ga imenuje skupina in odgovarja delniki drubi glede
svojega poslovanja, enako kot drugi lani uprave (2396. len).
- Ob upravi je tretji organ nadzorni svet (consiglio di sorveglianza), (2409. len), ki
je obvezno kolegijski organ. Nadzorni svet teje najmanj 3 do 5 lanov, za katere se prav
tako kot za lane uprave ne zahteva, da so delniarji, pa pa zakon za njegove lane
zahteva potrebno strokovno znanje oziroma izobrazbo (2. in 3. odst. 2397. lena .

Novelirani 2409. len CC pomeni pravno podlago za monost uveljavitve dvotirnega
sistema upravljanja podobno kot v germanskem pravnem krogu tudi v italijanskih
delnikih drubah.
Pri tej upravljalski razliici sta ob skupini d.d. e dva na novo poimenovana
organa: consiglio di gestione in consiglio di sorveglianza, ki sta ustreznici npr. upravi in
nadzornemu svetu. Uprava mora imeti najmanj dva lana, za katera ni obvezno, da bi bila
delniarja drube. Nadzorni svet pa mora imeti najmanj tri lane, veje tevilo pa je
lahko predvideno s statutom zadevne delnike drube.


8.4. Evropsko gospodarsko interesno zdruenje in Evropska
delnika druba

V lanicah EU je Evropsko gospodarsko zdruenje (EGIZ) ustanovljeno na podlagi
privuetja zasnove te pravnoorganizacijske oblike na podlagi Uredbe o oblikovanju EGIZ
(25.7.1985). EGIZ lahko opredelimo kot posebno atipino obliko trgovinskih drub, ki si
status pravne osebe pridobi z vpisom v register. lanice EGIZ pa neomejeno odgovarjajo
za njegove obveznosti do tretjih. Ciljnost EGIZ je olajevanje in pospeevanje pridobitne
dejavnosti lanic, kar pomeni, da ima ta osebek funkcijo pomone organizacije, ki ne
sme privzeti ciljev gospodarske drube. Zato EGIZ ne sme ustvarjati lastnega dobika.
Ustanovitvena pogodba EGIZ ureja vpraanja upravljanja, pri emer gre posebej
opozoriti, da je lan uprave lahko tudi pravna oseba, ki pa mora imenovati za sojega
stalnega predstavnika fizino osebo, ki odgovarja enako, kot da bi bila sama lanica
uprave. EGIZ mora v vseh aktih in dokumentih, namenjenih tretjim osebam, uporabljati
ime (firmo) zdruenja z okrajavo EGIZ ali celotnim poimenovanjem v jeziku zadevne
drave.


Opredelite (razlenite) pravne pojme:
- Trgovec
- Trgovinske drube
136

- Javna trgovinska druba
- Delnika druba
- Druba z omejeno odgovornostjo
- EGIZ
- Societas europea.


Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
- V em se razlikujejo posamezne vrste trgovcev v pravnem redu ZRN?
- Kako je urejeno upravljanje v delniki drubi?
- V em se - predvsem - razlikujeta delnika druba in druba z omejeno
odgovornostjo ?
- V em se razlikuje poloaj komanditista in komplementarja?
- Kaken kapital je v tujih pravnih redih potreben za ustanovitev delnike
drube?
- Razlike med EGIZ in trgovinskimi drubami!



























137

II. del

SODNO VARSTVO PRAVIC


1. Uvod

Z vidika tematike zamejene z naslovom tega dela naega elektronskega ubenika naj
najprej opozorimo na 126. len Ustave RS, po katerem zakon doloa ureditev in
pristojnost sodi ter da ni dovoljeno ustanavljati izrednih sodi, v mirnem asu pa tudi
ne vojakih sodi. Na podlagi te dolobe se lahko z zakonom uredi ustanovitev in
delovanje sodi splone pristojnosti ter specializiranih sodi, kar je v nai dravi npr.
urejeno z:
- zakonom o sodiih ( ZS-UPB4, Ur. l. RS, t.94/07 do 86/10);
- zakonom o delovnih in socialnih sodiih (ZDSS-1,Ur. l. RS, t. 2 in 10/04);
- ter zakonom o upravnem sporu, ( ZUS-1;Ur. l. RS, t. 105/06 do 109/12).


1.1. Udejanjanje sodne oblasti, sodniki in sodia

Sodia s splono pristojnostjo:
- okrajna sodia,
- okrona sodia,
- vija sodia,
- vrhovno sodie.
Po 114. in 116. lenu ZS-UPB4 je v Republiki Sloveniji 44 okrajnih sodi,
11 okronih sodi, 4 vija sodia in Vrhovno sodie.
Tako imamo na primer okrajno sodie v rnomlju s sedeem v rnomlju za
obmoje sodnih okrajev rnomelj in Metlika, itn.; Okrono sodie v Kranju s
sedeem v Kranju - za obmoje sodnega okroja Kranj, itn. Vija sodia pa so v
Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani, ter imajo tudi svoje sedee v omenjenih
tirih mestih. Po 2. odst. 116. lena zakona o sodiih se za obmoje Vijega
sodia v Kopru tejeta sodni okroji Koper in Nova Gorica, v obmoje Vijega
sodia v Ljubljani spadajo sodna okroja Kranj, Krko, Ljubljana in Novo
mesto, za obmoje Vijega sodia v Mariboru pa sodna okroja Maribor,
Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec. Vrhovno sodie ima sede v Ljubljani.
138

Sodie je v 39. lenu zakona o sodiih opredeljeno kot dravni organ,
pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrevanje sodnih odlob. Dolobe
prvega dela zakona o sodiih veljajo za vsa sodia v Republiki Sloveniji, razen
za Ustavno sodie RS.
Pravnomono odlobo sodne oblasti mora spotovati vsaka fizina in pravna
oseba v Republiki Sloveniji, soasno pa seveda le-te veejo tudi sodia in vse
druge dravne organe v nai dravi.
Sodie vije stopnje lahko pri odloanju na podlagi vloenega pravnega
sredstva usmerja pravno mnenje sodia nije stopnje v okvirih, ki jih doloa
procesni zakon. e npr. sodie druge stopnje na obravnavi spozna, da je treba za
pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva ali izvesti nove
dokaze, razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodiu prve stopnje v
novo sojenje (355. len ZPP). Vendar ne gre spregledati, da je sodnik pri uporabi
prava neodvisen tudi v razmerju do sodia vije stopnje, ki je v konkretni zadevi
e izrazilo svoje pravno mnenje.
Sodie vije stopnje tudi lahko zahteva od sodia nije stopnje na svojem
obmoju podatke v zvezi z uporabo zakona ter podatke o morebitnih problemih,
ki se pojavljajo pri sojenju, in vse druge podatke, ki so potrebni za prouitev
posameznih vpraanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu. V zadevah iz sodne
pristojnosti si sodia lahko dajejo medsebojno pravno pomo. Drugim dravnim
organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodia pomo z dajanjem
podatkov, spisov in listin na vpogled, e zakon tako doloa.
Sodnik izvaja sodno oblast v skladu z zakonsko doloeno pristojnostjo na
sodiu, za katerega je kandidiral, in na sodnikem mestu, za katerega je bil
izvoljen oziroma imenovan, e zakon ne doloa drugae. Pri opravljanju
sodnike funkcije v zbornem sojenju imajo vsi v taknem sojenju udeleeni
sodniki enake pravice in enake dolnosti. Zakon pa tudi doloa pravice
procesnega vodstva sodnika, ki predseduje zbornemu sodiu, torej predsednik
senata.
Sodie izvruje sodne odlobe neposredno v zadevah in v primerih, ki jih
doloa zakon. Odlobe drugih dravnih organov ali nosilcev javnih pooblastil pa
sodie izvruje tedaj, kadar tako doloa zakon.
Na specializiranih sodiih, ustanovljenih za zadeve z doloenih pravnih
podroij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno
doloena, na primer z zakonom o delovnih in socialnih sodiih za spore glede
izplaila odkodnine izumitelju v delovnem razmerju, itn. e omenjeni zakon o
delovnih in socialnih sodiih ureja pristojnost in organizacijo teh sodi ter
pravila postopka, po katerih ta sodia obravnavajo in odloajo v delovnih sporih
in sporih s podroij socialne varnosti. Omenjena sodia so pristojna za
odloanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter v socialnih sporih.

139

1.2. Stvarna pristojnost

Pravila o stvarni pristojnosti sodi s splono pristojnostjo vsebujeta ZS in
ZPP. Ta pravila nam povedo, v katerih zadevah ima doloeno sodie pravico in
dolnost postopati ter soditi.
- Okrajna sodia so pristojna za sojenje v sporih o premoenjskopravnih
zahtevkih, e vrednost spornega predmeta ne presega z zakonom doloenega
zneska. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodia pristojna,
da npr. sodijo v sporih:
- o slunostih in realnih bremenih;
- iz najemnih ter zakupnih razmerij, itn.
V pristojnost okrajnih sodi spadajo tudi spori, za katere niso po doloilih
ZPP npr. stvarno ali po kaknem drugem zakonu pristojna sodia. Okrajna
sodia opravljajo tudi zadeve pravne pomoi, za katere ni po zakonu pristojno
drugo sodie, ter druge zadeve, ki jih doloa zakon. V sporih iz pristojnosti
okrajnih sodi sodi sodnik posameznik.
- Okrona sodia so pristojna za sojenje v sporih o premoenjskopravnih
zahtevkih, e vrednost spornega predmeta presega z zakonoim doleen
znesek. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrona sodia pristojna,
da npr. sodijo v:
- sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo
izumov in znakov razlikovanja, ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z
varstvom konkurence;
- gospodarskih sporih;
- sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom, itn.
Okrona sodia so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoi za
odloanje o priznanju tujih sodnih odlob v zadevah, ki spadajo v njihovo
pristojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoi. V sporih iz
pristojnosti okronega sodia sodi sodnik posameznik, razen e zakon doloa,
da sodi senat. Senat okronega sodia sestavljajo en sodnik kot predsednik in
dva sodnika porotnika. Gre torej za monost sodelovanja dravljanov pri
izvajanju sodne oblasti kot sodnikov porotnikov pri okronih sodiih. Za
sodnika porotnika je lahko imenovan dravljan Republike Slovenije, ki je
dopolnil 30 let starosti in ni bil sodno kaznovan, ter je zdravstveno in osebnostno
primeren za udelebo pri izvajanjih sodne oblasti in aktivno obvlada slovenski
jezik. Senat okronega sodia sodi npr.: v sporih iz avtorskih pravic in sporih, ki
se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do
uporabe firme, ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence.

140


- Vija sodia so pristojna za:
- sojenje oziroma odloanje na drugi stopnji o pritobah zoper odlobe
okrajnih in okronih sodi s svojega obmoja,
- opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon, npr. za
- odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okronimi sodii
s svojega obmoja in za odloanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno
oziroma okrono sodie s svojega obmoja.
Vije sodie odloa v senatu treh sodnikov.
- Vrhovno sodie Republike Slovenije je pristojno za sojenje:
- oziroma odloanje na prvi stopnji v upravnih in raunskih upravnih sporih,
razen v zadevah, za katere zakon doloa pristojnost drugega sodia prve
stopnje;
- na drugi stopnji o pritobah zoper odlobe sodia prve stopnje o zadevah
iz prejnje alinee in o pritobah zoper odlobe sodi prve stopnje, za katera to
doloa zakon, itn.
Med naloge Vrhovnega sodia je po zakonu o sodiih uvrena tudi
obveznost voditi evidenco sodne prakse sodi Republike Slovenije, in spremljati
sodno prakso meddravnih sodi. Vrhovno sodie Republike Slovenije pa
mora skrbeti tudi za enotno sodno prakso. Vrhovno sodie odloa o pritobah
zoper odlobe vijih sodi v senatu treh sodnikov. Kadar Vrhovno sodie
odloa o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo
sodia nije stopnje pa odloa v senatu petih sodnikov.


1.3. Krajevna pristojnost, splona krajevna pristojnost

e ni z zakonom doloena izkljuna krajevna pristojnost kaknega drugega
sodia, je za sojenje pristojno tisto sodie, ki je splono krajevno pristojno za
toeno stranko. Za sojenje je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju
katerega ima toena stranka stalno prebivalie. Za sojenje v sporih zoper pravne
osebe je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je sede
zadevne pravne osebe. e nastane dvom, velja za sede tisti kraj, v katerem ima
pravna oseba organe upravljanja.
V primerih, ki so npr. doloeni v ZPP-UPB3, (Ur. l. RS t. 73/07 do 76/12, v
prihodnjem besedilu : ZPP), je poleg sodia splone krajevne pristojnosti
pristojno za sojenje tudi drugo doloeno sodie. Tak poloaj je npr. 51. lenu
ZPP tedaj, e je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodie Republike
141

Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti in je tako
krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega bi bilo treba izpolniti
obveznost, ki je predmet spora, 51. len ZPP.
Po 53. lenu ZPP pa je za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi
pisne garancije proti proizvajalcu, ki je dal garancijo, poleg splono krajevno
pristojnega sodia za toeno stranko, pristojno tudi sodie, ki je splono
krajevno pristojno za prodajalca, kadar je le-ta ob prodaji stvari izroil kupcu
pisno garancijo proizvajalca. Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper
njunega podpisnika, je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi
sodie plailnega kraja.


1.3. Opravljanje sodnike funkcije

Sodnik kot nosilec sodne oblasti je pri opravljanju sodnike funkcije vezan
na ustavo in zakon. V skladu z Ustavo je sodnik vezan tudi na splona naela
mednarodnega prava in na ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe.
e se civilnopravna zadeva ne da reiti na temelju veljavnih predpisov,
sodnik pa upoteva tiste predpise, ki urejajo podobne primere. e pa je reitev
zadeve kljub temu pravno dvomljiva, bo sodnik odloil v skladu s splonimi
naeli pravnega reda v dravi. Pri tem sodnik ravna v skladu s pravnim izroilom
in z utrjenimi spoznanji pravne vede ter vselej tako, kot bi imel pred seboj
nedoloeno tevilo primerov iste vrste.

1.4. Notariat

Po doloilih Zakona o notariatu, (ZN-UPB3, Ur. l. RS, t. 2/07), je notariat
javna sluba, katere delovno podroje in pooblastila doloa omenjeni zakon.
Notariat opravljajo notarji kot osebe javnega zaupanja kot svoboden poklic.
Notarji sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah oziroma dejstvih, iz
katerih izvirajo pravice, prevzamejo listine v hrambo; denar in vrednostne
papirje pa za izroitev tretjim osebam ali dravnim organom. Notarske listine pa
so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Izjemno pomembne
naloge opravljajo notarji v zvezi s sejami skupin delnikih drub.

142


2. Postopek pred arbitraami. Uvod.

Pogodba o arbitrai se lahko sklene glede doloenega spora in tudi glede
bodoih sporov, ki utegnejo nastati iz doloenega pravnega razmerja. Za
veljavnost pogodbe o arbitrai je doloena oblinost, saj je omenjena pogodba
veljavna le tedaj, e je sklenjena pisno. Za pisno sklenjeno pogodbo o arbitrai se
teje pogodba, ki je sklenjena pisno, torej pogodba, ki je bila sklenjena z
izmenjavo pisem, telegramov, telefaksov ali drugih telekomunikacijskih
sredstev, le-ta pa morajo omogoati pisni dokaz o sklenjeni pogodbi. Pogodba o
arbitrai je sklenjena pisno tudi tedaj, e je sklenjena z izmenjavo tobe, v kateri
toea stranka navaja omenjeno pogodbo, in odgovora nanjo, v katerem toena
stranka tega ne izpodbija.
Pogodba o arbitrai je veljavno sklenjena tudi tedaj, e je doloba o
pristojnosti arbitrae vkljuena v splone pogoje za sklenitev pravnega posla.
tevilo arbitrov mora biti liho. e stranki v pogodbi nista doloili tevila
arbitrov, imenuje vsaka stranka enega arbitra, ta dva pa izvolita predsednika.
Stranko, ki je po pogodbi o arbitrai dolna imenovati arbitra, lahko
nasprotna stranka pozove, da ga imenuje v petnajstih dneh in da jo o tem obvesti.
e arbiter ni pravoasno imenovan pa iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, arbitra
na predlog stranke imenuje sodie.
e se stranki nista drugae sporazumeli, lahko arbitri vodijo postopek pred
arbitrao, tako kot tejejo za primerno. Arbitri morajo obravnavati obe stranki
enako in jima dati v vseh fazah postopka vse monosti, da navajata svoja stalia
in se izjavita o navedbah nasprotne stranke. Arbitraa pa lahko razsodi po naelu
pravinosti le, e sta jo stranki za to izrecno pooblastili.
Kadar sestavlja arbitrao ve kot en arbiter, se izda arbitrana odloba z
veino glasov, e ni v pogodbi o arbitrai drugae doloeno. e se ne more
dosei potrebna veina glasov, mora arbitraa o tem obvestiti stranke. Arbitrana
odloba mora biti obrazloena, razen e sta se stranki drugae dogovorili.
Izvirnik arbitrane odlobe in vse njene prepise podpiejo vsi arbitri. Arbitrana
odloba velja tudi tedaj, kadar je kaken arbiter noe podpisati, e jo je podpisala
veina arbitrov in je na odlobi ugotovila, da je arbiter odrekel podpis. Strankam
se vroijo prepisi arbitrane odlobe po okronem sodiu, na obmoju katerega
je sede arbitrae. Stalne arbitrae pa vroajo svoje odlobe same.
Arbitrana odloba ima nasproti strankam mo pravnomone sodbe, e ni v
arbitrani pogodbi izjemoma izrecno dogovorjeno, da se le-ta lahko izpodbija
pred arbitrao vije stopnje.
143

2.1. Stalna arbitraa pri GZS

Trenutno je naa edina splona institucionalna arbitraa Stalna arbitraa pri
GZS je v postopkovnem pravilniku opredeljena kot samostojna in neodvisna
organizacija, ki deluje pri GZS. Dolobe omenjenega pravilnika se uporabljajo
za tiste domae in tuje spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost
razsodia, in izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo. Ne
uporabljajo pa se za spore, za katere doloa izkljuna pristojnost sodia, npr. za
spore v zvezi z nepremininami.
Ob tem naj posebej opozorimo, da Stalna arbitraa pri GZS priporoa
strankam, ki se elijo dogovoriti za njeno pristojnost, da v svoje pogodbe
vkljuijo tipizirano arbitrano klavzulo:

"Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v
zvezi ali izvira iz njene kritve, prenehanja ali neveljavnosti, bo dokonno reil
senat treh arbitrov ali arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o
postopku pred stalno arbitrao pri Gospodarski zbornici Slovenije."
V sporih s tuje pravno sestavino (elementom) pa se strankam priporoa tudi
vkljuitev tirih dodatnih dolob:
1. Glede vsebine spora se bo uporabilo ............. pravo
2. V arbitranem postopku se bo uporabil ........ jezik
3. Arbitrani senat bo sestavljen iz .................... (arbiter/posameznik ali
arbitrani senat).
4. Pooblaenec za imenovanje je ......................

Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkunje s
pravnega, ekonomskega in drugega ustreznega podroja. Arbiter mora biti in
ostati neodvisen od strank, udeleenih v zadevnem postopku.
Spore lahko reuje arbiter posameznik ali arbitrani senat, sestavljen iz treh
lanov. e se stranki dogovorita, da bo spor reeval arbitrani senat, tonik
imenuje arbitra v tobi, toenec pa najkasneje v odgovoru na tobo. Izbrana
arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh, e pa jima to ne uspe, ga
imenuje predsednik Stalne arbitrae. Posebej naj opozorimo, da se lahko zahteva
izloitev arbitra tedaj, e obstajajo okoliine, ki povzroajo opravien dvom o
njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti.
e se stranki pred sprejetjem arbitrane odlobe poravnata, izda senat sklep
o konanju arbitranega postopka in zapie poravnavo v obliki arbitrane
odlobe. Take arbitrane odlobe senat ni dolan obrazloiti, sicer pa zanjo
144

veljajo omenjena pravila o arbitrani odlobi. Senat lahko zavrne zapis
poravnave v obliki arbitrane odlobe tedaj, e oceni, da je poravnava v
nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Po konani obravnavi odloi senat o glavni stvari z arbitrano odlobo v
pisni obliki, ki se sprejme z veino glasov. Senat mora navesti razloge, na katerih
temelji arbitrana odloba, razen e sta se stranki sporazumeli, da le-te ni treba
obrazloiti. Arbitri morajo arbitrano odlobo podpisati in navesti datum in kraj
izdaje arbitrane odlobe. Kadar odloajo trije arbitri in eden od njih arbitrane
odlobe ne podpie, morajo biti v arbitrani odlobi navedeni razlogi za to.
Arbitrana odloba je dokonna ter proti njej ni pritobe in jo morata stranki
izvriti brez odlaanja.
Med prednosti arbitranega reevanja sporov smemo teti:
- hitrost in uinkovitost postopka,
- postopek je enostopenjski in se kona z izdajo pravnomone arbitrane
odlobe, ki je izvrilni naslov,
- nejavnost postopka,
- niji stroki postopka,
- monost strank, da same izberejo arbitra iz liste arbitrov,
- avtonomija strank pri oblikovanju postopka.
Vsaka stranka lahko v 30 dneh po prejemu arbitrane odlobe zahteva
razlago njene vsebine, ki je del arbitrane odlobe in tudi zato jo mora senat
stranki dati pisno v 15 dneh po prejemu zahteve.


2.2. Posredovalni (konciliacijski) in kombiniran postopek

Na predlog stranke se lahko pri SA GZS opravi tudi posredovalni postopek
in to ne glede na obstoj veljavnega sporazuma o arbitrai, ki smo ga obravnavali
v uvodnem razdelku.
Posredovanje je prostovoljna oblika reevanja sporov, kjer tretja nevtralna
oseba, kot posrednik pomaga strankam dosei sporazumno reitev spora. Cilj
tega postopka je, da stranki doseeta poravnavo. Posrednik nima pooblastila za
odloanje o sporu, niti strankam ne more vsiliti predloga poravnave. Njegova
vloga je, da strankam objektivno pojasni dejanske in pravne vidike spora in da si
prizadeva za sklenitev poravnave, vendar pa mora paziti, da stranki ohranita
obutek, da je poravnava rezultat njunega prostovoljnega dogovora in tudi v
njuno skupno korist.
SA GZS priporoa strankam, ki elijo reiti spor po mirni poti s
posredovanjem, naj v svoje pogodbe vkljuijo tipizirano klavzulo o
145

posredovanju, ki se glasi:
"Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe, ali je z njo v
zvezi ali izvira iz njene kritve, prenehanja ali neveljavnosti, se bo reeval s
posredovanjem v skladu z dolobami Pravilnika o posredovalnem postopku pred
Stalno arbitrao pri Gospodarski zbornici Slovenije."
Zahtevo za zaetek posredovalnega postopka pa se mora pisno vloiti pri
razsodiu, ki od nasprotne stranke zahteva, da se v 15 dneh izjavi o zahtevku.
e nasprotna stranka nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v 15-dnevnem
roku o njem ne izree, se teje, da posredovalni postopek ni uspel.
V praksi je reevanje sporov pred arbitrao praviloma hitreje in ceneje kot
pred sodiem. e pa primerjamo arbitrao s posredovanjem, ugotovimo, da je
posredovanje e hitreje in tudi ceneje. Pomembna razlika pa je tudi v samem
postopku, saj posredovanje omogoa strankam e bolj neformalen postopek, kot
pri arbitrai.
Stranke v sporu pa se lahko odloijo tudi za posredovanje kot obvezen
predhodni poskus reitve spora. e pa le-ta ne uspe, se nadaljuje z arbitranim
postopkom. V taknem primeru bosta stranki e v pogodbo vkljuili kombinirano
posredovalno-arbitrano klavzulo:
"Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe, ali je z njo v
zvezi ali izvira iz njene kritve, prenehanja ali neveljavnosti, ki ga stranki ne
bosta uspeno reili s pogajanjem, se bo reeval najprej s posredovanjem v
skladu z dolobami Pravilnika o posredovalnem postopku pred Stalno arbitrao
pri Gospodarski zbornici Slovenije. e posredovanje ne bo uspeno, bo spor
dokonno reil arbiter posameznik v skladu s Pravilnikom o arbitranem
postopku pred Stalno arbitrao pri GZS."

2.2.1. Pomen SA pri GZS kot institucionalne arbitrane institucije

Institucionalne arbitrae, v njihov krog le-ta teje ve kot 200 tkim.
mednarodnih trgovinskih arbitra - sodi tudi Stalna arbitraa pri GZS.
Institucionalne arbitrae, npr. pri ICC, LCIA, ICSID, VIAC, itn. imajo za
razvojnost uveljavljanja arbitranega, in tudi mediacijskega naina reevanja
sporov velik pomen. K uveljavitvi kroga institucionalnih arbitra je posredno
prispevala hitra odzivnost nacionalnih pravnih redov ob umeanju vzornih
zakonov UNCITRAL v nacionalne zakonodaje tudi nao. Ob tem pa kae
opozoriti, da UNCITRAL redno in ciljno novelira svoje vzorne zakone,
predvsem zato, da bi tako prispeval k im hitrejemu udejanjanju potreb po
poenostavitvi pravnoposlovne prakse reevanja sporov.

146

Institucionalne arbitrae pa tudi same prispevajo k razvojnosti in uspenosti
alternativnih nainov reevanja sporov z novelacijami svojih pravilnikov o
arbitranem, mediacijskem oziroma tudi kombiniranem postopku. Na temelju
analize vsebine pravilnikov uveljavljenih tujih institucionalnih arbitra tejemo,
da je vsebina pravilnikov Stalne arbitrae pri GZS znotraj zasnove in pristopov
drugih tovrstnih institucij.

Dodati gre tudi, da tejemo, da imajo pozitiven vpliv na afirmacijo alternativnih
nainov reevanja gospodarskih sporov tudi vsi mednarodni sporazumi, ki jih je
sklenila SA pri GZS z najbolj uveljavljenimi tujimi institucionalnimi arbitraami,
in tudi z arbitraami pri trgovinskih in gospodarskih zbornicah v sosednjih
republikah, ki so nastale po razdruitvah z bivo dravo, pa tudi z zbornicami v
dravah, s katerimi mejimo. Nae medsebojno sodelovanje lahko ocenimo kot
uspeno, vendar pa soasno premalo vkljueno tedaj, ko nae gospodarske
drube sklepajo pogodbe s poslovnimi partnerji iz omenjenih okolij. Z vidika
korektnega uresnievanja arbitranih postopkov in nalog arbitrov pa imata prav
tako pozitiven vpliv oba etina kodeksa za arbitre in za posrednike (mediatorje).

eprav so dokaj splono znane kljune prednosti arbitranega naina reevanja
sporov, menimo da ne bo odve, e jih bomo strnjeno vnovi ponovili, torej npr.
enostavnost in neformalnost arbitranih postopkov, izbira materialnega prava,
monost uporabe naela ex aequo et bono, hitrost, enostopenjski postopek,
strokovne prednosti, strokovnost, zaupnost, itn.


2.3. astno sodie pri Gospodarski zbornici Slovenije

astno sodie pri Gospodarski zbornici Slovenije je samostojen in
neodvisen organ, ustanovljen pri Gospodarski zbornici Slovenije na podlagi 32.
lena Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Ur. l. RS, t. 60/06). Ciljnost
delovanja astnega sodia je uresnievanje ene izmed temeljnih nalog
Gospodarske zbornice Slovenije pri skrbi za razvijanje, uveljavljanje in
utrjevanje udejanjanja dobrih poslovnih obiajev.
astno sodie skrbi za krepitev dobrih poslovnih obiajev, poslovne morale
ter odgovornosti zlasti tako, da:
- obravnava pogosteje kritve in njihove vzroke, sprejema o tem stalia in
seznanja z njimi organe zbornice;
- daje pobude, da organi zbornice obravnavajo kritve in njihove vzroke;
- objavlja naelna stalia o ugotovljenih kritvah;
- sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrih poslovnih obiajih in kodeksov
147

poslovanja;
- sodeluje s sodii, drugimi organizacijami in skupnostmi, kadar te
obravnavajo ukrepe za krepitev dobrih poslovnih obiajev, poslovne morale in
odgovornosti.
Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in poslovno
moralo, se tejejo zlasti:
- dejanja in postopki, s katerimi se krijo ali izigravajo predpisi, uzance ali
pravila trne discipline;
- kritev sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzroajo ali utegnejo povzroiti
kodo drugim organizacijam ali posameznikom;
- druge kritve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogroajo pravice drugih ali
kako drugae prizadenejo njihove interese.
astno sodie je pri svojem delu neodvisno in samostojno in skrbi za
razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih obiajev, poslovne morale
in odgovornosti lanov GZS. Dobri poslovni obiaji pomenijo udejanjanje
poslovne morale, ki je npr. lahko zapisano v obliki uzanc in podobno. Naelo
poslovanja dobrega gospodarja od vseh subjektov v gospodarskem prometu
zahteva spotovanje poslovne morale, kar poleg neposrednega spotovanja
zakonov pomeni tudi upotevanje dobrih poslovnih obiajev.
astno sodie obravnava primere kritev dobrih poslovnih obiajev in
poslovne morale, odloa o odgovornosti lanov GZS ter izreka krilcem ukrepe.
Kot ukrep lahko astno sodie izree v:
- najlajih primerih kritev opozorilo;
- lajih primerih kritev opomin ali opomin z objavo v okviru zdruenja, v
katerega je lan povezan;
- tejih primerih javni opomin z objavo v tistem glasilu, ki ga doloi astno
sodie.
Pri odloanju o ukrepu sodie upoteva:
- teo oziroma pomen kritve in njene posledice,
- ali je bil stranki e izreen ukrep (v zadnjih 2 letih),
- ali je bila kritev storjena v javnih glasilih.
Javni opomin se lahko objavi v javnih glasilih, v glasilu GZS, glasilu
zdruenja, v katerega je vlanjena obtoena stranka, ali na seji odbora tega
zdruenja. Vsebina objave izreenega ukrepa astnega sodia obsega izrek
senata I. stopnje oziroma II. stopnje, e je bil v celoti spremenjen bistveni del
obrazloitve, iz katere izhaja utemeljitev odloitve in datum pravnomonosti.
Pri svojem odloanju mora astno sodie upotevati zakone in druge
predpise, dobre poslovne obiaje in poslovno moralo, pravilnik o delu astnega
sodia in druge akte GZS.

148

2.3.1. Nekatere prvine postopka pred astnim sodiem

Postopek pred astnim sodiem lahko, skladno s Pravilnikom o organizaciji
in postopku pred astnim sodiem pri Gospodarski zbornici Slovenije, sproi
vsak dravljan Republike Slovenije, prav tako pa tudi vsak gospodarski subjekt
in tudi vsi pristojni organi, ki v postopkih ugotavljajo kritve. Sam postopek se
zane z vloitvijo obtonega predloga, s katerim toilec astnega sodia odloi,
ali se bo postopek v zvezi z ugotavljanjem kritve dobrega poslovnega obiaja
nadaljeval. Obtoena stranka ima pravico navesti vse argumente v svojo
obrambo v:
- odgovoru na obtoni predlog
- ustnem zagovoru na glavni obravnavi
- in prav tako z vloitvijo morebitne pritobe.
Obtoni predlog se dostavi obtoeni stranki z vabilom, da v roku 8 dni nanj
odgovori. Na predlog stranke se ta rok lahko v opravienih primerih podalja.
Odgovor mora vsebovati poleg odgovorov na vse navedbe v obtonem predlogu
tudi dokaze za to, kar stranka navaja.
Ko prejme predsednik senata odgovor na obtoni predlog ali ko potee rok za
vloitev odgovora, imenuje predsednik senata 2 lana senata ter razpie
obravnavo.
astno sodie obravnava zadeve v senatu, ki mu predseduje predsednik
senata, ki je diplomirani pravnik. O pritobah, ki jih stranka vloi zoper odlobo
astnega sodia, pa odloa astno sodie druge stopnje. Predsednik senata
skrbi za to, da se na obravnavi izvedejo vsi dokazi in ugotovijo dejstva, ki so
vana za ugotovitev kritve in za sprejem sklepa.
Po konani obravnavi senat s sklepom, ki temelji na skrbni in vestni oceni
vseh ugotovljenih dejstev, obtoni predlog lahko zavrne, obtoeno stranko
oprosti odgovornosti ali pa jo spozna za odgovorno in ji izree ukrep. Senat
sprejme sklep po prosti presoji.

Zoper sklep astnega sodia lahko vloijo stranke pritobo na senat druge
stopnje v 15 dneh po prejemu pismenega odpravka sklepa. Pritoba zadri
izvritev ukrepa. Drugostopenjska odloitev je dokonna in zoper njo ni ve
pravne poti.






149

3. Alternativno reevanje sodnih sporov

tudentom uvodoma priporoamo, da si na spletu ogledajo vsebino preglednic glede
kljunih novosti, ki sta jih v na pravni red prinesla ZArbit, Ur.l. RS t. 45/08 in
ZCMGZ.Ur.l. RS t. 56/08 in oba predpisa na tej podlagi tudi prouijo z razumno
skrbnostjo.

Zlasti skrbno pa naj preberejo besedilo Zakona o alternativnem reevanju sodnih sporov
(Ur. l. RS, t. 117/09 ZARSS) ureja reevanje sodnih sporov v okviru postopkov
alternativnega reevanja sporov, ki jih na podlagi dolob ZARSS strankam zagotavljajo
sodia.

Postopki ZARSS v sodnih sporih strankam izboljujejo dostop do ustreznega pravnega
varstva, in jim omogoajo izbiro ustreznega postopka za reevanje spora. Soasno se
strankam v sporu omogoajo pravine, hitre in sporazumne reitve. Strankam in
sodiem zagotavljajo asovne in finanne prihranke ter poveujejo obseg prostovoljnih
izvritev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav ali izdanih arbitranih odlob.

ZARSS se uporablja za spore iz gospodarskih, delovnih, druinskih in drugih
civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in
se glede njih lahko poravnajo, razen e je s posebnim zakonom za posamezne od teh
sporov doloeno drugae, npr. po 3. lenu ZARSS je alternativno reevanje sporov tak
postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali ve tretjih nevtralnih oseb sodeluje
pri reevanju v prejnjem odstavku tega razdelka citiranih sporov s postopki mediacije,
arbitrae, zgodnje nevtralne ocene ali drugimi podobnimi postopki.

Okrajna, okrona, delovna in vija sodia ter vije delovno socialno sodie v RS
strankam omogoijo uporabo alternativnega reevanja sporov s tem, da sprejmejo in
uveljavijo program alternativnega reevanja sporov, na temelju katerega sodia
strankam obvezno omogoijo uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik
alternativnega reevanja sporov, npr. arbitrae.

Sodie lahko sprejme in izvaja program alternativnega reevanja sporov: a) kot
dejavnost, organizirano neposredno pri sodiu, torej kot sodiu pridruen program; b)
ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem alternativnega reevanja sporov, torej kot
s sodiem povezan program.

S programom alternativnega reevanja sporov zadevno sodie predvsem opredeli, katere
vrste teh postopkov zagotavlja in podrobneje doloi tudi naela, pravila in obliko za
izvajanje teh postopkov.

Sodia pa lahko na podlagi medsebojnega pisnega dogovora program alternativnega
reevanja sporov izvajajo tudi tako, da:
150

zadevno okrajno sodie izvaja program za eno ali ve drugih okrajnih sodi z
obmoja istega sodnega okroja;
ali tako, da posamezno okrono sodie izvaja program za eno ali ve okrajnih
sodi z obmoja sodnega okroja tega okronega sodia.

Sodie lahko strankam ponudi monost alternativnega reevanja spora v vsaki zadevi,
razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno.
Na predlog strank v sporu, ki soglaajo, da se opravi poskus alternativne reitve spora,
lahko sodie kadarkoli prekine sodni postopek doloen za as, ki pa ne sme biti dalji
od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reevanja spora.
Fizine osebe kot stranke postopka se morajo osebno udeleiti sreanj in narokov v
okviru postopkov alternativnega reevanja sporov.
Pravne osebe kot stranke postopka morajo na sreanjih in narokih v okviru postopkov
alternativnega reevanja sporov zagotoviti navzonost oziroma dosegljivost oseb s
pooblastilom za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave.
e pravilno vabljena stranka na sreanje ali narok v postopku alternativnega reevanja
spora ne pride in ne izkae upravienih razlogov za izostanek oziroma ni splono znanih
okoliin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravienih razlogov ni mogla priti na sreanje
ali narok, mora nasprotni stranki povrniti stroke tega sreanja ali naroka, eni ali ve
nevtralnim tretjim osebam pa plaati triurno nagrado za pripravo na sreanje ali narok.
Stranko se v vabilu na sreanje ali narok opozori na posledice njenega morebitnega
izostanka z naroka.
Posebej gre opozoriti na dolobo 21. lena ZARSS, ki glede sporov z dravo opredeljuje,
da dravno pravobranilstvo v vseh sodnih sporih iz razmerij, za katera se uporablja ta
zakon in v katerih je Republika Slovenija stranka, poda soglasje za reevanje spora z
mediacijo, vselej tedaj kadar je to glede na doloujoe okoliine konkretnega primera
ustrezno.















151


III. del

INTELEKTUALNA LASTNINA


1. Pravna ureditev pravic intelektualne lastnine

1.1. Uvod

Upotevajo dolobe Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine
(v prihodnjem besedilu naega ubenika TRIPS, Ur. l. RS, t. 10/95-MP), v vsebinski
okvir vrstnega (splonega) pojma intelektualna lastnina uvramo:
avtorske in sorodne pravice,
znamke,
geografske oznabe,
industrijske vzorce in modele, (v nacionalnih zakonih drav lanic EU se kot
vrstni pojem uporablja le pojem model)
patente,
topografije integriranih vezij,
varstvo neobjavljenih informacij,
in nadzor nad protikonkurenno prakso pri pogodbenih licencah.
Pravice intelektualne lastnine so zasebne pravice, urejevane v vestranskih (multi-
lateralnih) mednarodnih konvencijah, npr. v: Pariki konvenciji za varstvo industrijske
lastnine z dne 14. julija 1967; Bernski konvenciji za varstvo knjievnih in umetnikih del
z dne 24. julija 1971; Konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in
radiodifuznih organizacij z dne 26. oktobra 1961 in Pogodbi o intelektualni lastnini na
podroju intergriranih vezij z dne 26. maja 1989; itn.
Pomembne pa so tudi regionalne konvencije, npr. Evropska konvencija o patentih z
dne 5. oktobra 1973, (dopolnjena 2000) in tudi dvostranske konvencije, npr. Sporazum o
prosti trgovini med republiko Slovenijo in republiko Makedonijo, ki v 25. lenu doloa,
da bosta:
"Pogodbenici nediskriminacijsko priznali in zagotavljali varstvo pravic intelektualne
lastnine, vkljuno z ukrepi za podeljevanje in uveljavljanje takih pravic. Varstvo se bo
postopno izboljevalo in bo e pred iztekom petega leta po zaetku veljavnosti tega
sporazuma doseglo raven, ki ustreza bistvenim standardom vestranskih multilateralnih
in univerzalnih konvencij npr. e omenjenih Parike in Bernske konvencije", itn.
152

V vsebinski okvir vrstnega pojma "varstvo intelektualne lastnine" omenjeni
sporazum vkljuuje zlasti varstvo avtorskih pravic skupaj z raunalnikimi programi in
bazami podatkov. Varstvo sorodnih pravic, varstvo blagovnih znamk, oznab porekla,
industrijskih modelov, patentov, tehninih in oblikovalskih izboljav, topografij inte-
griranih vezij, ter nerazkritih informacij o znanju in izboljavah. Varstvo topografij
integriranih vezij, ki ga zagotavlja katera koli pogodbenica, pa se priznava na podlagi
spotovanja naela vzajemnosti.
Varstvo pravic intelektualne lastnine je v nai dravi urejeno v dolobah ZIL, ZASP,
ZVTPPV, je usklajeno z dolobami e omenjenega TRIPS. ZCKUPIL pa enotno oziroma
enako za vse pravice intelektualne lastnine ureja ukrepe carinskih organov, kadar ti pri
svojem delu naletijo na blago, s katerim bi se lahko krile pravice intelektualne lastnine.
Imetniki pravic intelektualne lastnine lahko tako ne glede na vrsto pravice uveljavljajo
pravice po citiranem zakonu na enak nain. S sprejetjem tega zakona sta doseena veja
uinkovitost varstva pravic intelektualne lastnine in zmanjanje trgovine s ponarejenim
blagom v Republiki Sloveniji. Imetniki pravic intelektualne lastine lahko namre ob
pomoi carinskih organov hitreje, laje in bolj uinkovito prepreijo vstop ponarejenega
blaga na obmoje RS in tudi laje uveljavljajo svoje pravice. Uinkovito vasrtvo pravic
zagotavlja predvsem omogoanje zaeta postopka ne samo na podlagi zahteve imetnika
pravice, ampak tudi po uradni dolnosti.
Z dolobami ZCKUPIL so po vzoru EU poenoteni postopki za zaplembo piratskega
blaga in izdelkov oznaenih s tkim. ponarejenimi blagovnimi znamkami.
Uvodoma bomo v tem razdelku najprej orisali temeljna pravna vpraanja v zvezi s
pravicami industrijske lastnine, zatem pa beno e opisali pravne znailnosti avtorskih
pravic.
Za zagotovitev podlag za razlikovanje med subjekti in izdelki oziroma storitvami ter
za pravno urejenost nastopanja na naem trgu je ve vsebinskih razlogov. Gospodarske
drube imajo namre nesporno interes, da kupci njihovih izdelkov ter uporabniki
njihovih storitev vedo, kdo proizvaja nek doloen izdelek ali vrsto proizvodov in kdo
opravlja zadevne storitve. Interes gospodarskih drub in tudi interes veine potronikov
je tudi v tem, da se ustvarijo razmere, v katerih bo vsem kupcem in monim uporabnikom
docela jasno kdo so subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ter nastopajo v
blagovnem prometu. In da so tudi vsi njihovi izdelki tako oblikovani in poimenovani, da
je vsem udeleencem na trgu na ta nain zagotovljena pomo pri razlikovanju med
posameznimi proizvajalci oziroma podjetniki, pa tudi med njihovimi izdelki.
Gospodarske drube, ki si prizadevajo, da bi se na trgu uveljavile s kakovostjo svojih
izdelkov in storitev, si soasno tudi elijo, da bi se potronikom njihova druba ter
poimenovanja njihovih proizvodov ali storitev imbolj vtisnila v spomin. Razlog je
preprost. Gospodarske drube si namre gotovo elijo, da bi se potronik tudi pri
naslednjem nakupu odloil za enega izmed njihovih proizvodov ali pa morebiti tudi za
nek njihov noveji izdelek. Za uresniitev tega cilja se gospodarske drube z doloenimi
znaki elijo individualizirati in tako na trgu omogoiti oblikovanje podlage za
razlikovanje med proizvodi drube ABC in drube xy ter drugimi proizvajalci, ne le na
naem trgu, marve tudi na trgih zunaj naih meja.
153

Dravni organi pa morajo zagotoviti takno pravno varstvo konkurentom na trgu, da
bo gospodarska tekma na trgu lojalna, saj npr. e tretji odstavek 74. lena nae Ustave
doloa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in tudi vsa dejanja, ki v
nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.
Med znake razlikovanja, ki so zavarovani v konvencijskem pravu in z naimi
zakonskimi predpisi ter se uporabljajo za individualizacijo gospodarskih drub, drugih
pravnih oseb, podjetnikov posameznikov in proizvodov ter njihovih dejavnosti v go-
spodarskem prometu, tejemo predvsem:
firmo,
blagovne, storitvene in kolektivne znake,
modele,
ter geografske oznabe.
Te pravne kategorije, ki jih bomo hkrati z izumi kot novimi stvaritvami tehnine
narave in zatiranjem nelojalne konkurence in prepovedjo omejevanja konkurence beno
obravnavali v okviru naslednjih razdelkov tega poglavja, upotevajo 1. len Parike
konvencije za varstvo industrijske lastnine (sprejeta je bila 20. 3. 1883 in zatem vekrat
dopolnjena), do 31.12. 2012 jo je ratificiralo 174 drav. Konvencijo o ustanovitvi
Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (SOIL; WIPO) pa je do konca leta 2012
ratificiralo 180 drav, med njimi tudi naa.
V okviru obravnave pravne ureditve predmetov varstva in pravic industrijske
lastnine gre posebej poudariti, da so posamini predmeti varstva zavarovani z dolono
poimenovano pravico.
Pravice industrijske lastnine po dolobah ZIL-UPB3 (v nadaljevanju bomo
uporabljali okrajavo: ZI L) so patent, model, znamka in geografska oznaba.


Predmeti industrijske lastnine so: Pravice industrijske lastnine s katerimi
so nateti predmeti zavarovani so:

- izum
- videz izdelka, ki je nov in ima
individualno naravo
- blagovni znak
- storitveni znak
- kolektivni znak
- oznaka, da blago izvira z
doloenega obmoja ali kraja
- ime gospodarske drube




- patent
- model

- blagovna znamka
- storitvena znamka
- kolektivna znamka
- geografska oznaba

- firma


1.2. Formalni pravni viri

ZIL-1-UPB3 (Ur. L. RS t. 51/06), vsebinsko sledi hitremu razvoju prava
industrijske lastnine. Usklajen pa je tudi z direktivama Evropske unije o priblievanju
prava znamk drav lanic (Direktiva ES 89/104 EC iz 1989) in o pravnem varstvu
modelov (Direktiva ES 98/71/ES iz leta 1998). Zakon je sistemske narave in celovito
ureja skoraj celotno podroje industrijske lastine, in sicer pridobitev, trajanje in sodno
varstvo patentov, modelov, znamk in geografskih oznab. Firma je urejena v dolobah
ZGD-1, (12-28. len), varstvo konkurence pa v ZVK.

Med formalne pravne vire, pomembne za ureditev tematike industrijske lastnine,
tejemo:
Zakon o izumih iz delovnega razmerja ZPILDRUPB2, Ur.l. RS t. 15/07.
Zakon o varstvu topografije polprevodnikih vezij ZVTPPV-UPB1, Ur.l. RS
t. 7/03.
Zakon o varstvu novih sort rastlin ZVNSR, Ur. l. RS, t. 113/06.
Uredbo o pristojbinah Urada RS za intelektualno lastnino, Ur. l. RS, t. 128/06.
Odredbo o ceniku informacijskih storitev, Ur. l. RS, t. 71/06.


1.2.1. Pridobitev pravnega varstva pravic industrijske lastnine

Pravno varstvo pravic industrijske lastnine se lahko zahteva na dva naina:
z nacionalno prijavo
in na podlagi prijav vloenih v tujini.
Naelo prednosti prve prijave pomeni, da tedaj, kadar dva ali ve prijaviteljev vloi
prijave za pridobitev varstva za isti izum, videz izdelka ali znak v Republiki Sloveniji, ima
tisti prijavitelj, ki ima zgodneji datum prijave ali prednostne pravice, e je ta zahtevana,
prednost pred drugim prijaviteljem.
Pridobitev posamezne pravice industrijske lastnine v Republiki Sloveniji se torej
lahko zahteva z nacionalno prijavo, vloeno pri Uradu Republike Slovenije za intelek-
tualno lastnino (v prihodnjem besedilu: Urad), in tudi na podlagi prijav, vloenih v tujini,
e je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, npr. z EPK.
Pravni uinek pravic industrijske lastnine, podeljenih ali registriranih na podlagi takih
prijav, pa je izenaen s pravicami industrijske lastnine, ki so podeljene ali registrirane na
podlagi nacionalnih prijav, razen e je z mednarodno pogodbo izrecno doloeno kaj
drugega. Uinek prednostne pravice je, da se za uporabo 12. lena ZIL datum prednostne
pravice teje kot datum prijave.

155

1.2.2. Evropska patentna prijava, mednarodna prijava

Po dolobi 30. lena ZIL se evropska patentna prijava, s katero se zahteva varstvo v
Republiki Sloveniji lahko spremeni v nacionalno patentno prijavo, e se teje evropska
patentna prijava za umaknjeno na podlagi petega odstavka dolob EPK ali ker prevod
prijave ni bil vloen pravoasno. Prijavitelj mora v predpisanem roku plaati predpisano
pristojbino in vloiti prevod prijave pri uradu v slovenskem jeziku.
Tedaj, e imata evropski patent in nacionalni patent, ki sta podeljena isti osebi, isti
datum vloitve ali isti datum zahtevane prednostne pravice, nacionalni patent ne bo imel
pravnega uinka od datuma, ko je potekel rok za ugovor na evropski patent in ugovor ni
bil vloen, ali od datuma konne odlobe o veljavnosti evropskega patenta v postopku
ugovora vedno tedaj, e se zadevni nacionalni patent nanaa na iti izum kot evropski
patent.
Evropski patent velja v vseh dravah lanicah Evropske patentne konvencije in v
dravah, ki imajo z Evropsko patentno organizacijo sklenjene posebne sporazume o
raziritvi veljavnosti evropskih patentov na te drave. Slovenija je e od 1. decembra
2002 polnopravna lanica Evropske patentne organizacije. Prijavitelj lahko prijavo za
evropski patent vloi pri slovenskem uradu v slovenskem jeziku ali kateremkoli drugem
jeziku, vendar mora v predpisanem roku njen prevod v enega od treh uradnih jezkov
Evropskega patentnega urada vloiti neposredno pri tem uradu, kjer se postopek tudi
nadaljuje. Prijavitelj laho nastopa sam ali prek evroopskega patentnega zastopnika. Med
evropske patentne zastopnike je vpisanih tudi e ve slovenskih dpatentnih zastopnikov.
Po podelitvi evropskega patenta mora njegov imetnik pri uradih drav, kjer eli
uveljavljati evropski patent, v predpisanem roku predloiti prevod zahtevkov oziroma
prevod podeljenega patenta v jezik te drave ter plaati ustrezne pristojbine.
Lahko pa se vloi mednarodna prijava v skladu s Pogodbo o sodelovanju na
podroju patentov (PCT), ki jo je do 31. decembra 2012 podpisalo 146 drav. Slovenski
prijavitelji lahko vloijo prijavo pri slovenskem uradu v anglekem, francoskem,
nemkem ali slovenskem jeziku. V primeru, da je prijava vloena v slovenini, je
potrebno v roku enega meseca dostaviti prevod v enega izmed ostalih treh jezikov.
Postopek se torej lahko zane pri slovenskem uradu, nadaljuje pa se pri Svetovni
organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v enevi. Ko je postopek preverjanja tam
konan, mora prijavitelj zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih drav, v katerih
eli varstvo. Prijavitelj potrebuje zastopnika samo za postopek pred organi posameznih
tujih drav.



156

1.2.3. Naloge urada

Urad je pristojen za opravljanje nalog s podroja intelektualne lastnine, ki vkljuuje
podroje prava industrijske lastnine in deloma tudi avtorskega prava.

Med glavne naloge urada tejemo:
vodenje postopkov za podelitev patentov in dodatnih varstvenih certifikatov za
zdravila in fitofarmacevtska sredstva ter postopkov za registracijo znamk,
modelov, topografij polprevodnikih vezij in geografskih oznab, z izjemo
tistih, ki se nanaajo na kmetijske pridelke, ivila ter vina in druge proizvode iz
grozdja in vina; vodenje registrov pravic industrijske lastnine; opravljanje
informacijskih storitev v zvezi s pravicami industrijske lastnine; izdajanje
Biltena za industrijsko lastnino.

Urad izdaja v elektronski in pisni obliki svoje uradno glasilo (Bilten Urada za
intelektualno lastnino), v katerem objavlja podatke o prijavah in pravicah industrijke
lastnine in vodi samostojno finanno poslovanje in evidentiranje v zvezi s pobiranjem in
plaevanjem pristojbin po dolobah ZIL.
V postopku podelitve ali registracije pravic inustrijske lastnine, vzdrevanja njihove
veljavnosti in postopkih pri vodenju registrov pravic in drugih registrov, urad izdaja
odlobe, sklepe in druge akte na podlagi ZIL.
Ob tem je njegova posebej pomembna naloga posredovanje informacij ob
upotevanju 8. lena ZIL, saj je dolan vsakomur omogoiti vpogled v spis v zvezi s
prijavo ter dostop do informacij o prijavah in podeljenih ali registrirani.
Na podlagi plaila posreduje urad informacije o stanju tehnike, ki so zajete v
patentnih dokumentih in opravlja druge storitve na podroju informiranja in
dokumentacije. Urad po dolobah ZIL in v skladu s PCT opravlja funkijo prejemnega
urada in sprejema mednarodne prijave, katerih vloniki so dravljani Republike
Slovenije ali osebe, ki imajo stalno bivalie oziroma sede na ozemlju RS.

1.2.4. Pos t opek za pri znanj e pravi c

Patent se podeli za izum s slehernega podroja tehnike, ki je nov, na inventivni
ravni in industrijsko uporabljiv.
Postopek za priznanje patenta, modela ter znamke se zane s prijavo (vlogo), ki
vsebuje zahtevo za priznanje pravice in druge bistvene sestavine, doloene z ZIL.
157

Omenjena prijava (vloga) mora vsebovati zahtevo za priznanje pravice in tudi vse
druge bistvene sestavine, doloene z ZIL. Tako mora prijava za pridobitev patenta
vsebovati navedbo, iz katere je mogoe razbrati, katero pravico se eli pridobiti, npr.
patent ali pa tudi model ali znamko. Prijava za pridobitev vsake posamezne pravice mora
biti po vsebini in obliki sestavljena v skladu z dolobami ZIL in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi npr. Pravilnik o vsebini prijave znamke (Ur.l. RS t. 102/01). Prijava
mora biti itljiva in predloena tako, da je mogoe njeno vsebino jasno in primerno
reproducirati, lahko pa se vloi v pisni obliki, osebno ali po poti, po telefaksu ali drugih
elektronskih medijih.
Prijava mora biti vloena v slovenskem jeziku, razen e je z dolobami ZIL ali
mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, doloeno drugae. Prijava je
lahko vloena tudi v kateremkoli tujem jeziku, e vsebuje v slovenskem jeziku ali v enem
izmed uradnih jezikov EPK, Madridskega aranmaja,( 56 podpisnic) Madridskega
protokola, (56 podpisnic), ali Haakega sporazuma, (60 podpisnic) vsaj navedbo pravice,
ki se zahteva, in navedbo, ki omogoa stik urada s prijaviteljem. Pri prijavi, vloeni v
tujem jeziku, mora prijavitelj v treh mesecih po vroitvi poziva uradu predloiti prevod te
prijave v slovenskem jeziku. e urad ne prejme pravoasno prevoda te prijave v
slovenskem jeziku, se teje, da je prijava umaknjena. Urad izvaja prijavni postopek na
podlagi prijave v slovenskem jeziku.
Patentna prijava mora imeti naslednje sestavine:
zahtevo za podelitev patenta,
opis izuma,
enega ali ve patentnih zahtevkov,
kratko vsebino izuma (povzetek),
skico ali skice izuma, e je to potrebno.

Zahteva za podelitev patenta mora vsebovati podatke o prijavitelju (priimek, ime in
naslov oziroma firmo in sede), naziv izuma, ki opredeljuje njegov predmet, ter druge
podatke, doloene s podzakonskim predpisom, ki se nanaajo na prijavo. Opis izuma
mora vsebovati prikaz problema, podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih reitvah in
njihovih pomanjkljivostih, ki so prijavitelju znane, ter opis nove reitve. Izum mora biti v
opisu predstavljen dovolj jasno in popolno, da ga lahko uporabi strokovnjak s podroja,
na katerega se predmet izuma nanaa. V patentnem zahtevku ali zahtevkih mora biti
naveden predmet zahtevanega varstva. Patentni zahtevki morajo biti jasni in strnjeni ter
vsebinsko utemeljeni z opisom.

Posamina (ena) patenta prijava lahko vsebuje tudi ve izumov, ki so med seboj tako
povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel.
Urad pri vsaki patentni prijavi najprej preveri dvoje prvin, in sicer, ali:
je predmet prijavljenega izuma mogoe zavarovati s patentom;
prijavljeni izum na prvi pogled ustreza zahtevam iz 12., 14. in 15. lena ZIL.
e Urad ugotovi, da patentni zahtevki iz patentne prijave ustrezajo vsem z zakonom
158

in podzakonskimi viri predpisanim zahtevam, sprejme sklep o objavi prijave v Biltenu za
industrijsko lastnino (BIL-u), ki izhaja estkrat letno in v elektronski obliki.

Urad objavi patentno prijavo po poteku osemnajstih mesecev od datuma vloitve
prijave ali od datuma prednostne pravice, e je ta zahtevana. Hkrati z objavo patentne
prijave objavi urad tudi podelitev patenta.

Vsaka objava, ki se objavi v elektronski obliki BIL, vsebuje npr. pri patentih tudi t.i.
bibliografske zapise. Ti zapisi so urejeni po glavni kodi mednarodne patentne
klasifikacije in vsebujejo med drugim tudi: datum objave patenta, navedek, za kaken
patent gre, ali gre za t.i. temeljni patent ali za dopolnilni patent, patent s skrajanim
trajanjem oziroma patent s spremenjenimi zahtevki. Objava patentne prijave vsebuje e
podatke o mednarodni (PCT) prijavi, morebitni prednostni pravici, datumu razstavne
prednostne pravice, izumitelju, nosilcu, zastopniku, nazivu izuma ter tudi izvleek iz
omenjene prijave.

V posebni rubriki poimenovani razirjeni evropski patenti pa se objavljajo tudi
prevodi patentnih zahtevkov. V posebnem razdelku se navedejo vsi najpomembneji
bibliografski podatki glede vseh tistih razirjenih evropskih patentov, za katere je bila pri
nas izdana odloba o njihovem vpisu v register patentov pri Uradu. Zlasti pomemben je
pri tem razdelek, ki vkljuuje vse podatke o objavah Evropskega patentnega urada v
zvezi z omenjenimi razirjenimi patenti. Tako so med drugim navedeni:
"EP" objavna tevilka, vrsta objave Evropskega patentnega urada (A1 - objava
prijave, A2 - objava prijave brez poroila o preizkusu novosti, B1 - objava
patenta, B2 - ponovna objava patenta o spremembi njegove vsebine zaradi
ugovora pri Evropskem patentnem uradu;
datum objave in tevilka izdaje "EP Bulletin", v katerem je bila objava
omenjena, ter jezik objave (En - angleki, De - nemki, Fr - francoski), npr.:
(97) EP 0619406 A1, 12.10.1994 (4171994), De; - Objava evropske patentne
prijave.
Urad izda odlobo o podelitvi patenta in vpie patent v register patentov. Kot datum
podelitve patenta se teje datum objave patentne prijave.
Urad vodi tiri registre: registre patentov, modelov, znamk in geografskih oznab ter
registre prijav za navedene pravice. Registri so javni, razen e ZIL doloa drugae.

1.2.4.1. Dodatni varstveni certifikat

Dodatni varstveni certifikat je ena izmed pravic industrijske lastnine, ki se jo lahko
podeli imetniku osnovnega patenta ai njegovemu pravnemu nasledniku neposredno po
izteku patenta.
159

Podeli se ga lahko, e je predmet patenta proizvod oziroma sredstvo kot tako,
postopek za njegovo proizvodnjo ali uporaba oziroma sredstva, in sicer za proizvod
oziroma sredstvo, za katerega je pred prietkom gospodarskega izkorianja potrebno
izvesti uradni postopek odobritve, da se da lahko na trg.
Zaradi asa, ki potee med vloitvijo prijave za podelitev patenta in odobritvijo ter
umestitvijo proizvoda oziroma sredstva na trg, npr. kot zdravilo ali fitofarmacevtsko
sredstvo, je obdobje dejanskega trajanja patentnega varstva za takne izume kraje kot za
druge.
Ti proizvodi so zveine aktivne snovi ali kombinacija aktivnih snovi zdravil ali
fitofarmacevtskih sredstev.
Dodatni varstveni certifikat daje enake pravice, kot jih daje patent, in zanj veljajo
enake omejitve in obveznosti.
Varstvo, ki ga daje dodatni varstveni certifikat, se v okviru varstva, ki ga daje
osnovni patent, raziri le na proizvod oziroma sredstvo, ki ima odobritev, da se da na trg
zdravilo oziroma fitofarmacevtskko sredstvo.
Omenjeni certifikat zane veljati neposredno po izteku trajanja osnovnega patenta (ki
varuje proizvod oziroma sredstvo) in velja za obdobje, ki je enako asu, ki je potekel
med datumom prijave za osnovni patent in datumom prve odobritve, da se da proizvod
oziroma sredstvo na trg Evropske skupnosti (drave lanice Evropske skupnosti,
Norveka, Islandija in Lihtentajn), skrajano za pet let, vendar najdlje pet let in velja
samo v Sloveniji.

Vpraanji za preverjanje razumevanja snovi:
- Razvrstite predmete varstva in pravice industrijske lastnine! Kako se pridobi
zadevno pravico?
2. V em je pomen PCT in EPK ?










160

1.3. Oris vsebinskih in pravnih znailnosti pravic industrijske
lastnine

1.3.1. Patent

Patent se podeli za izum iz kateregakoli podroja tehnike Izum pa mora po kogentni
normi 1.odst. 10. lena ZIL kumulativno izpolnjevati tri zahteve, in sicer, da je:
- nov,
- na inventivni ravni
- in industrijsko uporabljiv.
Izum je nov, e ni obseen s stanjem tehnike, vanj pa se teje vse, kar je bilo pred
datumom vloitve patentne prijave dopustno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z
uporabo ali na katerikoli drug nain. teje se, da je izum na inventivni ravni, e za
strokovnjaka predmet izuma oitno ne izhaja iz stanje tehnike .
Izum pa je industrijsko uporabljiv tedaj, e se predmet izuma lahko proizvede ali
uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vkljuno s kmetijstvom.
Patent zagotavlja njegovemu imetniku naslednje izkljune pravice:
e je predmet patenta proizvod: prepreitev tretjim osebam, ki nimajo imetni-
kove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo ali v te namene
uvaajo zadevni proizvod;
e je predmet patenta postopek: prepreitev tretjim osebam, ki nimajo
imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, npr. niso
sklenile z njim licenne pogodbe, prodajajo ali v te na-mene uvaajo proizvod,
ki je pridobljen neposredno s tem postopkom.
Izjeme v zvezi z monostjo pridobitve patentnega varstva za zadevni izum so glede
na objekt oziroma predmet izuma: odkritja, znanstvene teorije, matematine metode in
druga pravila, nart, metode in postopki za duhovno aktivnost, ki se neposredno kot taki
ne tejejo za izume po kogentni dolobi 10. lena ZIL.
Patent prav tako ne sme biti podeljen za izum:
katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo;
kirurkega ali diagnostinega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja
neposredno na ivem lovekem ali ivalskem telesu, razen izuma, ki se nanaa
na izdelke, predvsem na osnovi in zmesi, ki se uporabljajo pri taknem
postopku.
Obseg patentnega varstva za zadevni izum je doloen z vsebino patentnih zahtev-
kov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice.




161

1.3.2. Topografije polprevodnikih vezij

Po dolobah Zakona o varstvu topografije polprevodnikih vezij ( ZVTPPV, Ur. l.
RS, t. 81/06) je ta pojavnost intelektualne ustvarjalnosti opredeljena kot naprava za
izvajanje elektronske funkcije, ki je v konni ali vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali
ve spojenih plasti s polprevodnikimi elementi. Urad za intelektualno lastnino vodi
upravni postopek za registracijo topografije in tudi register pravno zavarovanih
topografij. Topografija se lahko zavaruje le tedaj, e je izvirna in e je rezultat lastnega
ustvarjalnega napora in ob asu njenega nastanka ni bila znana iz vsakodnevne uporabe v
industriji.
Pravno varstvo topografije traja najve 15-let, kar pomeni, da lahko nosilec za-
varovane topografije v omenjenem obdobju izvruje izkljune pravice njihovega
izkorianja. V asu, ko je topografija zavarovana, ima nosilec pravico zadevno
polprevodniko vezje oznaevati s rko T.


1.3.3. Model

Model se registrira za videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Model se
registrira za videz izdelka, ki izpolnjuje dve zahtevi, da je:
nov
in ima individualno naravo.
Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz zna-
ilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali
ornamentov na njem.
Vrstni pojem izdelek pomeni po 3. odst. 33. lena ZIL industrijski ali obrtni izdelek,
ki med drugim vkljuuje tudi dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega (celovito
zasnovanega) izdelka, embalao, modni kroj, opremo knjig, grafine simbole in
tipografske znake, razen raunalnikih programov. Celovit izdelek je izdelek, sestavljen
iz ve sestavnih delov, ki se jih lahko zamenja, tako da se izdelek lahko razstavi in
ponovno sestavi.
Videz izdelka se teje za novega le tedaj, e pred datumom vloitve prijave modela
ali datumom prednostne pravice, e je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak
videz izdelka. Videz izdelka se teje za enakega, tedaj, e se njegove znailnosti
razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih, npr. tevilu pik ali o irini roba, itn.
Videz izdelka ima individualno naravo, e se celotni vtis, ki ga naredi na sezna-
njenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki
je bil dostopen javnosti pred datumom vloitve prijave ali datumom prednostne pravice,
e je ta zahtevana. Pri ocenjevanju individualne narave se upoteva stopnja svobode
oblikovalca pri razvoju videza izdelka.
Imetnik modela ima izkljuno pravico, da ga uporablja in preprei tretjim osebam, ki
162

nimajo njegovega soglasja, da bi ga uporabljale brez njegove privolitve. Omenjena
uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvaanje, izvaanje ali
uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaa, ali skladienje takega izdelka v te
namene.
Model traja eno ali ve petletnih obdobij od datuma vloitve prijave. Imetnik modela
lahko obnovi model za eno ali ve petletnih obdobij, vendar najve petkrat, torej skupno
za najve petindvajset let od datuma vloitve prijave. e se model nanaa na ve
izdelkov, se lahko obnovi za celotni model ali tudi v zoenem obsegu le za nekatere
izdelke.

1.3.3.1. Mednarodna prijava in Evropska prijava modela

Mednarodne prijave se lahko vloi v skladu s Haakim sporazumom za industrijske
vzorce in modele Haaki akt 1960 (60 podpisnic) in enevski akt 1999. Pogodbenice
obeh aktov so vse pomembneje evropske drave, med njimi tudi Slovenija.
Slovenski prijavitelji lahko vloijo prijavo po tem sporazumu neposredno pri
Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v enevi
sami ali prek zastopnika. Uradna jezika sta angleki in francoski. Z eno prijavo se lahko
pridobi varstvo hkrati v 52 dravah pogodbenicah teh sporazumov, in sicer v vseh ali
samo v tistih, ki jih prijavitelj oznai v prijavnem obrazcu. Pridobitev varstva ima enak
uinek, kot e bi bila v vsaki dravi posebej vloena prijava in izipolnjene vse
formalnosti za pridobitev varstva po nacionalni zakonodaji. Ko WIPO objavi registracijo
modela, nacionalni urad imenovane drave e preveri, ali videz izdelka izpolnjuje pogoje
za njegovo registracijo.
Mono pa je pridobiti varstvo videza izdelka v tujini tudi z modelom Skupnosti
(Community Design-CD), ki velja v vseh dravah lanicah Evropske skupnosti in ima
enak uinek na celotnem obmoju Skupnosti. Obstajata dve vrsti varstva, in sicer za
neregistriran model Skupnosti (Unregistered Community Design-UCD) in registriran
model Skupnosti (Registered Community Design-RCD).
Varstvo za neregistriran model Skupnosti se pridobi s prvim dnem njegovega
razkritja javnosti v dravah lanicah EU ter kakrnekoli prijave in postopka za
registracijo ter traja tri leta. Pravica obsega le prepreitev posnemanja varovanega
modela.
Prijavo za registriran model Skupnosti lahko vloi vsak dravljan Slovenije ali
pravna oseba, ki ima sede na njenem ozemlju, pri uradu Evropske unije za
harmonizacijo notranjega trga (znamke in modeli OHIM ) v Alicanteju v paniji, in sicer
sam ali po zastopniku, ki je vpisan v register tega urada. Prijava se vloi v enem od
uradnih jezikov drav lanic Evropske skupnosti (tudi v slovenini). Postopek
registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleini, francoini, italijanini,
panini ali nemini.

163

1.3.4. Znamka in kolektivna znamka


Kot znamka se lahko registrira kakrenkoli znak ali kakrnakoli kombinacija znakov,
ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega
podjetja in jih je mogoe grafino prikazati, kot so zlasti besede, vkljuno z osebnimi
imeni, rke, tevilke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vkljuno z obliko
blaga ali njihove embalae, in kombinacije barve kot tudi kakrnakoli kombinacija takih
znakov.
Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upotevajo vse dejanske
okoliine, zlasti trajanje uporabe znaka. Narava blaga ali storitev, na katere se nanaa
znamka, ne sme biti ovira za njeno registracijo.
Kot znamka se upotevajo enajst absolutnih izkljuitvenih razlogov doloenih v 43.
lenu ZIL, na temelju katerih se zavrne registracija znaka z znamko. Tako se ne sme
registrirati tistega znaka, ki:
ne more biti znamka;
nima razlikovalnega uinka;
v gospodarskem prometu oznauje izkljuno vrsto, kakovost, koliino, namen,
vrednost, geografski izvor ali as proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali
druge znailnosti blaga ali storitev;
vsebuje ali pa se sestoji iz geografske oznabe, ki oznauje vina ali gane pijae,
e se prijave znamke nanaa na vina ali gane pijae, ki pa nimajo omenjenega
izvora;
je izkljuno iz znakov ali oznab, ki so postali obiajno v jezikovni rabi ali v
dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;
je izkljuno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego
tehninega uinka ali daje blagu bistveno vrednost;
nasprotuje javnemu redu ali morali;
zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali
storitev;
vsebuje uradne znake, npr. izraene v enoti za merjenje mase plemenitih kovin,
(karat), ali punec za kontrolo, ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema;
za katerega ni bilo izdano dovoljene pristojnih organov in mora biti zavrnjen na
podlagi 6. ter lena Parike konvencije;
vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki sicer niso obseeni s 6. ter
lenom Parike konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen e so
pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.

Z znamko pa se ne sme registrirati tudi tistega znaka, ki je enak:
prejnji znamki druge osebe in e so blago ali storitve, za katere je registracija
zahtevana, enaki blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejnja znamka
164

npr. imetniki emblema satelitskega sistema GALILEO za doloanje poloaja in
radijsko navigacijo;
ali podoben prejnji znamki druge osebe in e so blago ali storitve, na katere se
nanaata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi esar obstaja verjetnost
zmede v javnosti, pri emer verjetnost zmede vkljuuje verjetnost povezovanja s
prejnjo znamko;
ali podoben prejnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve,
ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija
zahtevana, e bi uporaba takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali
okodovala razlikovalne narave ali ugled prejnje znamke ali e bi uporaba
takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom
prejnje znamke in bi to utegnilo kodovati interesom imetnika prejnje znamke;
itn.
Znamka daje imetniku izkljuno pravico do njene uporabe in druge izkljune pravice
po dolobah 47. lena ZIL. Imetnik znamke je upravien prepreiti tretjim osebam, ki
nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak:
ki je enak znamki za enako blago ali storitve, ki so obseeni z znamko;
pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali po-
dobnosti blaga ali storitev, obseenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost
zmede v javnosti, ki vkljuuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko;
ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so
obseeni z znamko, e ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in e bi uporaba
takega znaka brez upravienega razloga izkoristila ali okodovala naravo ali
ugled znamke.
e daje reprodukcija znamke v slovarju, enciklopediji ali podobnem delu vtis, da gre
za generino ime blaga ali storitev, za katere je znak registriran, mora zalonik dela na
zahtevo imetnika znamke poskrbeti za to, da je najkasneje v naslednji izdaji publikacije
pri reprodukciji znamke oznaka, da gre za znamko, npr. TETRAPAK, Coca-Cola, Kolt,
itn., (51. len ZIL)
Znamka traja deset let od datuma vloitve prijave. Imetnik znamke lahko poljubno
mnogokrat obnovi znamko za obdobje naslednjih deset let, teto od datuma vloitve
prijave.
Kot kolektivna znamka se lahko registrira vsak znak, ki ustreza zahtevam ZIL za
znamko in je primeren za razlikovanje blaga ali storitev lanov nosilca kolektivne
znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z oziroma na proizvodni ali geografski izvor,
vrsto, kakovost ali kakne druge znailnosti.
Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lahko vsako drutvo ali zdruenje
pravnih ali fizinih oseb, vkljuno z zvezo drutev ali zdruenj, ki ima lastnost pravne
osebe, ali pravna oseba javnega prava. lani prijavitelja oziroma nosilca kolektivne
znamke lahko v skladu s pravilnikom o kolektivni znamki le-to uporabljajo.
Glej npr. dolobe Pravilnika o kolektivni blagovni znamki KRAJINSKI PARK
165

GORIKO in pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke
KRAJINSKI PARK GORIKO, Ur. l. RS, t. 1/11.
ZIL v 49. lenu posebej ureja pravna vpraanja tistih kolektivnih znamk, ki
oznaujejo tudi geografski izvor blaga. Nosilec take kolektivne znamke mora namre
omogoiti vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz zadevnega ozemeljskega
obmoja, in ki soasno ustrezajo pogojem iz pravilnika o kolektivni znamki, da posta-ne
lan drutva, ki je nosilec te znamke.

Primer objave glavnih podatkov iz prijave kolektivne znamke v BIL:
(210) 9470236 (220) 28.02.1994
(441) 28.02.2001
(731) MESTNA OBINA MARIBOR,
Heroja Staneta 1, 2000 Maribor, SI
(531) 6.19; 7.1; 26.1; 26.11; 29.1; 27.5
(540)
(551) Prijava za kolektivno znamko
(591) bela, rdea, zelena, rumena, siva
(510, 511)
35: poslovne storitve upravljanja in vodenja podjetij, storitve s podroja marketinga
in propagande, reklamne in oglasne storitve, objavljanje reklamnih tekstov,
distribucija propagandnega materiala, storitve organiziranja in vodenja razstav in
sejmov v komercialne in reklamne namene, storitve na podroju promocije turizma;
39: storitve prevoza potnikov v cestnem, eleznikem, vodnem in zranem prometu,
storitve na podroju informacij o potovanjih, storitve turistinega informiranja,
storitve turistinih agencij (razen zaasnih prenoi);
41: storitve organiziranja in vodenja seminarjev, konferenc, kongresov; storitve
organiziranja in vodenja razstav in sejmov v kulturne in izobraevalne namene;
42: storitve na podroju namestitve gostov v hotelih, turistinih domovih in kampih,
storitve oskrbovanja s hrano in pijao, storite turistine vodnike slube.
Primer za objavo uradnega, tujega znaka:


ev. t.: 31 rno-beli dopis: 06.12.1995

Znak "Svetovnega razreda korejskih proizvodov", ki ga je Koreja sprejela kot uradni kontrolni in
garancijski znak je znak v modri barvi na beli podlagi, ali obratno, glede na znailnosti proizvoda.

Z znamko zavarovan znak pa ne izkljuuje pravice drugega, da uporablja v go-
spodarskem prometu enak ali podoben znak za oznaevanje druge vrste blaga oziroma
storitev, razen e je zavarovani znak slovea znamka. Posamezna oseba lahko zahteva
varstvo istega znaka za ve vrst blaga oziroma storitev, kot tudi varstvo ve razlinih
znakov za isto vrsto blaga oziroma storitev.

166

1.3.5. Geograf s ke oznabe

Geografska oznaba, ki se sme registrirati, je oznaka, ki pomeni, da blago izvira z
doloenega ozemlja, obmoja ali kraja na tem ozemlju, e je kakovost, sloves ali kakna
druga znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Torej
gre za pravno varstvo oznak, ki oznaujejo izbor blaga z nekega geografskega obmoja,
e je kakna znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega ozemeljskega porekla.
Torej gre za pravno varstvo oznak, ki oznaujejo izvor blaga z nekega geografskega
obmoja, e je kakna znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega ozemeljskega
porekla.
Prav tako kot blagovne in storitvene znake ter nove oblike teles, slike in risbe tudi
geografske oznabe tejemo med znake razlikovanja. Geografske oznabe udeleence v
gospodarskem prometu torej seznanjajo s tem, od kod doloeno blago izvira, kje ga
izdelujejo ali pridelujejo, npr. idrijske ipke, muransko steklo, tajerska jabolka,
bohinjski sir. Hkrati pa so te oznabe lahko tudi sporoilo o doloeni posebni kakovosti
ali kakni drugi posebni lastnosti proizvodov, ki je v neposredni zvezi z doloenim
krajem ali iro ozemeljsko enoto, npr. kroparski kovaki izdelki, gorike enje,idrijske
ipke, mineralna voda ter izdelki iz kristala iz Rogake Slatine, solingensko in vedsko
jeklo, ribnika suha roba, gruzinski zeleni aj, ipd.
Izdelovalci ali pridelovalci poimenujejo torej svoje izdelke oziroma pridelke z
geografsko oznabo predvsem zato, da bi jih potroniki lahko razlikovali od istovrstnega
blaga drugih ponudnikov na trgu, ki pa nima teh posebnih lastnosti ali posebne ka-
kovosti, kot jo imajo izdelki, pravno zavarovani z geografsko oznabo.
Z geografsko oznabo se torej lahko pravno zavaruje geografsko ime tistega
proizvoda, katerega posebne lastnosti so odvisne preteno od kraja oziroma obmoja, na
katerem je bil proizveden. In to tedaj, e so te lastnosti nastale naravno, pod vplivom
podnebja ali tal, ali z ustaljenim nainom in postopkom proizvodnje oziroma obdelave.
Ta opredelitev kae, da ZIL ne varuje vseh oznab, marve le tiste, kjer se kae
povezanost doloenih lastnosti proizvoda z razmerami v kraju proizvodnje. Varstvo z
oznabo porekla proizvoda se lahko npr. pridobi za mineralne vode, sadje, sire in tudi
druge izdelke in pridelke, ne pa npr. za smui ali zaavtomobilske gume ipd.
Registracija geografskih oznab za kmetijske pridelke, ivila, vina ali druge
proizvode iz grozdja in vina je v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Urad pa registrira geografske oznabe za preostalo blago. e ima blago
poseben zgodovinski ali kulturni pomen, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade
Republike Slovenije.
Geografske oznabe so torej posebna vrsta znakov razlikovanja. Njihova funkcija je
v tem, da pomagajo razlikovati istovrstne proizvode med seboj po geografskem izvoru.
Posebno ureditev je narekovala pomembnost povezanosti doloenih lastnosti proizvoda
prav z doloenim krajem oziroma obmojem proizvodnje. V sodobnem pravu ne zadoa
ve, da proizvod, ki je oznaen z geografsko oznabo, dejansko izvira iz doloenega
kraja, temve mora imeti tudi doloene lastnosti, ki so odvisne prav od tega kraja.

167

Mnogo ve pozornosti kot pri nas pa se geografskim oznabam namenja v drugih
dravah in v mednarodnih, zlasti dvostranskih pogodbah. Po intenzivnosti pravnega
varstva je opazna zlasti Francija, ki je izoblikovala dve vrsti oznab porekla, in sicer
"indications de provenance" in "appellations d'origine" (oznabe in imena porekla).
Indication de provenance, je takna oznaba, ki napotuje na doloeno geografsko
(ozemeljsko) enoto in v gospodarskem prometu ustvarja predstavo, da je blago
proizvedeno prav v tej oznaeni geografski enoti, npr. v Champagni. Ni pomembno, ali
gre za znan kraj ali ne in ali gre za blago posebne kakovosti oziroma posebnih lastnosti
ali ne.
- ZIL ne varuje vseh geografskih oznab, temve samo tiste, ki izraajo povezanost
doloenih lastnosti proizvoda z razmerami v kraju proizvodnje. Ta odvisnost lahko izhaja
iz naravnih pogojev, vpliva podnebja ali tal, ali iz pogojev proizvodnje oziroma
obdelave, npr. ustaljeni nain in postopki, ki se prenaajo iz generacije v generacijo, kar
se kae v posebnih spretnostih tamkajnjih prebivalcev, npr. poljine in vrtnine
(savinjski hmelj), mesni izdelki (kraki prut), mleni izdelki (bohinjski sir), sadje (npr.
gorike enje), mineralne vode (radenska), pa vina, za katere je bil sprejet poseben
zakon, glej npr. tudi Zakon o vinu (ZVin, Ur. l. RS, t. 105/06).
- Pri nas morajo biti vsa namizna vina z geografskim poreklom, kakovostna in
vrhunska vina, oznaena z oznabo geografskega porekla.
- V drugo skupino sodijo industrijski proizvodi (na primer vicarske ure), obrtni izdelki
in izdelki domae obrti. Posebno varstvo bi morali zagotoviti za kroparske kovake
izdelke, idrijske ipke, ribniko suho robo, lonevino iz Pomurja itd.
V obeh skupinah, zlasti pa v slednji, vekrat prihaja do prepletanja vplivov. Tako je
pri pleteninah poleg lovekega dejavnika vekrat pomembna e kakovost volne, ki pa je
odvisna tudi od kraja, kjer ovce ivijo in se pasejo (podnebje, kakovost in vrsta trave).
Podobno velja tudi za lonarske izdelke, katerih kakovost ni odvisna le od spretnosti
izdelovalcev, temve tudi od kakovosti gline.
Geografska oznaba je torej izrecno in soasno jasno razvidno ter strogo vezana na
doloeno obmoje, saj le-to doloa njeno vsebino in pomen. Ozemeljska narava oznabe
porekla opredeljuje njene doloujoe bistvene prvine.
Geografska oznaba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki oznauje, da blago
izvira z doloenega ozemlja, obmoja ali kraja na tem ozemlju, e je kakovost, sloves ali
kakna druga znailnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega izvora.
Kot geografska oznaba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni
uporabi v gospodarskem prometu splono znano kot oznaba, da blago izvira iz
doloenega kraja ali obmoja.
Geografska oznaba, ki se nanaa na blago s posebnim zgodovinskimi ali kulturnim
pomenom, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije.
Registrirana geografska oznaba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v
gospodarskem prometu vse tiste osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v
promet blago, zavarovano geografsko oznabo.

168

Neupraviene osebe zunaj zadevnega ozemeljskega obmoja pa ne smejo uporabljati
registrirane geografske oznabe.
Uporaba registrirane geografske oznabe je prepovedana, e blago ne izvira iz kraja,
ki ga oznauje doloena geografska oznaba, tudi e je oznaen pravi izvor blaga, e je
geografska oznaba uporabljena v prevodu ali e geografsko oznabo spremljajo izrazi,
kot so "vrsta", "tip", "stil", "imitacija" in podobno.
Trajanje zavarovane oznabe porekla proizvoda tako kot pri znamkah asovno ni
omejeno.
Ob tem naj zaradi zanimivosti in seznanitve z monostmi, ki jih daje dobro po-
znavanje bistva in ciljnosti pravic industrijske lastnine, tudenta in tudi drugega
morebitnega bralca tega ubenika, opozorimo na to, da je v obravnavani zvezi Vlada RS
npr. sprejela Uredbo o geografski oznabi Lipicanec, ki v 1. lenu doloa, da se skladno
s prvim odstavkom 22. lena ime geografskega porekla Lipicanec zavaruje kot
geografska oznaba za avtohtono plemenito pasmo konjev svetovnega ugleda, ki izvirajo
z obmoja Lipice in jih odlikujejo znailnosti natete v 3. lenu citirane uredbe. Varstvo
geografske oznabe Lipicanec vkljuuje tudi krajevno ime Lipica ter njune izpeljanke in
prevode v druge jezike. Geografska oznaba Lipicanec se uporablja izkljuno za
zaznamovanje konjev, za katere so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer, da
ustrezajo znailnostim, navedenim v tej uredbi; npr. da:
je povprena tea odrasle ivali priblino 500 kg;
je barva siva ali bela, ki se dosee med 6. in 10. letom starosti, oziroma redkeje se pojav-
ljata rjava ali rna barva, itn.
so vpisani v rodovnike knjige, ki jih neposredno vodijo pristojne slube v Republiki
Sloveniji, ali jih vodijo od teh slub pooblaene organizacije oziroma osebe;
so igosani z enim od uradnih znakov iz priloge k uredbi, ki je njen sestavni del.
Po 4. lenu citirane uredbe je bila geografska oznaba Lipicanec vpisana v register
oznab porekla blaga pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino z dnem
uveljavitve te uredbe, torej z 22. januarjem 1999.
Zato se bo vsako zahtevo za registracijo znamke, ki vsebuje ali je sestavljena iz
geografske oznabe Lipicanec, imena kraja Lipica, izpeljank ter prevodov geografske
oznabe in krajevnega imena pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino
lahko zavrnilo oziroma razglasilo za nino po uradni dolnosti za katerokoli vrsto blaga
ali storitev, ki ne izvira iz obmoja Lipice.

1.4. Registri in vzdrevanje pravic

Po dolobah ZIL Urad za varstvo intelektualne lastnine vodi tiri registre, ki
imajo pravno naravo javnih knjig, in sicer registre:
pravic industrijske lastnine: patentov, modelov, znamk in geografskih oznab.
Tako se npr. v register znamk, kot enega izmed tirih registrov, v katere urad vpi-
suje pravice, vpiejo med drugim podatki o registrski tevilki znamke, datum vloitve
169

prijave, zahtevani prednostni pravici, datum vpisa v register, podatki o imetniku oziroma
nosilcu znamke, videz znamke, npr. e gre za dvodimenzionalno ali tridimenzionalno
znamko, ter navedki o barvi znaka, seznam blaga oziroma storitev in njihova razvrstitev
po mednarodni, t.i. Nicejski razvrstitvi, pa tudi datum morebitnega prenehanja
veljavnosti znamke.

1.4.1. Pri s i l na l i ce nca

Na podlagi 125. lena ZIL sodie lahko odloi, da se tudi s prisilno licenco, torej
brez soglasja imetnika patenta dovoli tretji osebi ali Vladi Republike Slovenije
izkorianje izuma, tedaj e:
to zahteva javni interes, zlasti v zvezi z dravno varnostjo, prehrano,
zdravstvom ali razvojem drugih pomembnih delov naega gospodarstva, ali
sodie ugotovi, da imetnik patenta ali imetnik licence zlorablja pravice iz
patenta, zlasti da v nasprotju z veljavnimi predpisi omejuje konkurenco.
ZIL ne ureja celovito dolob o licenni pogodbi, ki je zdaj urejena v 704-728. lenu
OZ. ZIL pa celovito ureja samo dolobe v zvezi s t.i. prisilno licenco. Prisilna licenca
pomeni izjemo od uinkovanja pravnega monopola, ki ga pomeni patent, in se jo lahko
podeli v samo dveh primerih in samo za patentirane izume, ne pa tudi za druge pravice
industrijske lastnine, npr. za znamke in modele.
Bistvo podelitve prisilne licence je v tem, da vlonik zahteve za pridobitev prisilne
licence dokae, da si je prizadeval skleniti licenno pogodbo z imetnikom patenta pod
razumnimi poslovnimi pogoji in da ta prizadevanja v razumnem asovnem obdobju niso
bila uspena. Sodie lahko na omenjeni podlagi odloi, da se brez soglasja imetnika
patenta dovoli tretji osebi ali Vladi Republike Slovenije izkorianje zadevnega izuma.
Pogoja za odloitev sodia o podelitvi prisilne licence sta dva, in sicer, e podelitev
prisilne licence:
zahteva javni interes, zlasti v zvezi z dravno varnostjo, prehrano, zdravstvom
ali razvojem drugih pomembnih delov naega nacionalnega gospodarstva;
ali e sodie ugotovi, da imetnik patenta ali imetnik licence zlorablja pravice iz
patenta, zlasti tako, da izkoria predmetni izum v nasprotju z veljavnimi
predpisi in tako omejuje konkurenco.
Prisilna licenca ni brezplana, ampak sodie imetniku patenta za izkorianje
katerega je bila le-ta podeljena, doloi viino nadomestila upotevajo dve merili: a)
okoliine posameznega primera, b) in gospodarsko vrednost podeljene prisilne licence.







170

1.5. Sodno varstvo in uveljavljanje pravic. Ninost,
izpodbojnost.

Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodiu vloi tobo za ugotovitev
ninosti, patenta, patenta s skrajanim trajanjem, modela ali znamke. Omenjena toba se
lahko vloi, e je podan eden izmed naslednjih razlogov:
da izum ob vloitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev iz 10., 11., 12., 14., in 15.
lena ZIL oziroma pri patentu s skrajanim trajanjem zahtev iz 16. lena ZIL;
da izum v opisu ni predstavljen dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko uporabil
strokovnjak s podroja, na katerega se izum nanaa; itn.
Izumitelj, njegov dedi ali drug pravni naslednik lahko s tobo pri pristojnem
sodiu ves as trajanja patenta, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, e je bil
patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov dedi ali drug pravni naslednik.
Prav tako lahko oblikovalec videza izdelka, njegov dedi ali drug pravni naslednik s
tobo pri pristojnem sodiu ves as, dokler traja model, zahteva, da se ga razglasi za
imetnika pravice, e je bil model registriran na ime nekoga, ki ni oblikovalec, njegov
dedi ali drug pravni naslednik.
Izumitelj ali oblikovalec pa lahko s tobo pri pristojnem sodiu zahteva tudi, da:
je naveden v prijavi in vseh dokumentih, npr. v podeljenem patentu;
se pravnomona sodba javno objavi na toeneve stroke.
Omenjena toba se lahko vloi ves as trajanja veljavnosti patenta ali modela.

1.6. Zastopniki

V postopkih pred Uradom lahko po 128. lenu ZIL stranke zastopajo: patentni
zastopniki in zastopniki za modele in znamke. Patentni zastopniki zastopajo stranke v
postopkih, ki se nanaajo na pridobitev, vzdrevanje in druge zahteve v zvezi s katero
koli pravico po dolobah ZIL.
Zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke le v tistih postopkih, ki se
nanaajo na pridobitev, vzdrevanje in druge zahteve v zvezi z modeli, znamkami in
geografskimi oznabami.
Patentni zastopnik je npr.:
oseba s prebivaliem v Republiki Sloveniji in ima univerzitetno izobrazbo
tehnine ali naravoslovne smeri in je opravila strokovni izpit za patentnega
zastopnika pri Uradu;
odvetnik ali odvetnika druba, ki zaposluje osebo, ki izpolnjuje pogoje iz prej-
nje toke, ali ima z njo sklenjeno pogodbo.
Tuje pravne in fizine osebe, ki nimajo prebivalia ali dejanskega in resnega indu-
strijskega ali gospodarskega podjetja v Republiki Sloveniji, morajo uveljavljati pravice
iz ZIL v postopkih pred Uradom po zastopniku, razen e je drugae doloeno z
171

mednarodno pogodbo, ki obvezuje nao dravo, (129. len ZIL).


1.7. Pravice industrijske lastnine iz delovnega razmerja

Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ZPILDR-UPB2, Ur. l.
RS, t. 15/07, ureja pravice in obveznosti delodajalcev ter delojemalcev, ki izhajajo iz
inovacij ustvarjenih v delovnem razmerju.
Izum je po citiranem zakonu izum, ki po predpisih, ki urejajo industrijsko lastnino
(ZIL) izpolnjuje pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajanim
trajanjem.
Po 3. lenu citiranega zakona so izumi, ki jih ustvarjajo delojemalci lahko slubeni
ali prosti izumi.
Pravno naravo slubenega izuma ima izum, ki je ustvarjen v asu trajanja delovnega
razmerja ali v estih mesecih od dneva, ko je delojemalcu prenehalo delovno razmerje.
Slubeni izum pa je lahko ali neposredni ali posredni slubeni izum.
Neposredni slubeni izum je tisti, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o
zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi posebne pogodbe med
delodajalcem in delojemalcem.
Posredni slubeni izum pa je izum, ki ga je ustvaril delojemalec pri opravljanju
poklica pri delodajalcu, e so k nastanku izuma preteno pripomogle izkunje, ki si jih je
delojemalec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na
razpolago.
Po kogentni dolobi 7. lena ZPILDR-UPB2 mora delodajalec varovati izum, o
katerem ga je delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo interesi delavca.
Delavec mora varovati slubeni izum v tajnosti, dokler razpolaganje z izumom ne
postane prosto v smislu 9. lena citiranega zakona. Osebe, ki so izvedele za izum z
dejavnostjo, ki jo opravljajo po ZPILDR-UPB2 ne smejo tega znanja izkoristiti in ga tudi
ne objaviti.
S slubenim izumom delavec prosto razpolaga tedaj, e:
se je delodajalec izumu pisno odpovedal;
je delodajalec slubeni izum omejeno prevzel;
delodajalec ni v roku treh mesecev od prejema pravilnega obvestila iz 5. lena
citiranega zakona ali v roku dveh mesecev v primeru prevzema iz tretjega
odstavka 8. lena izjavil, da popoln prevzame izum.
Vse druge izume, ki so ustvarjeni med trajanjem delovnega razmerja, pa uvramo
med proste izume.



172

1.8. Firma

Firma kot ime, s katerim gospodarska druba posluje, je prav tako ena izmed pravic
industrijske lastnine. e elimo, da bo ime, s katerim gospodarska druba posluje, torej
firma, rabilo svojemu namenu, bi morala biti njena povednost taka, da je gospodarska
druba s firmo res im bolj ustrezno individualizirana.
Firma mora biti tedaj taka, da naj bi druge udeleence v blagovnem prometu spo-
roilno seznanjala z naravo gospodarske drube xy ali povezane drube, ter da se po njej
in z njo jasno razlikuje od drugih drub v nai dravi. Firma naj tudi jasno napotuje na
dejavnost gospodarske drube; npr. Lek d.d., tovarna keminih in farmacevtskih
izdelkov; Sava, industrija gumijevih, usnjenih in keminih izdelkov d.d.; itn.
V ZGD-1 so opredeljene tri vrste sestavin firme, in sicer tiste sestavine, ki jih firma:
- mora vsebovati (obvezne sestavine)
- lahko vsebuje (dodatne sestavine), in
- ne sme vsebovati (nedovoljene sestavine).


1.8.1. Obvezne sestavine firme

Obvezne sestavine firme so naslednje:
Oznaba, ki napotuje na dejavnost gospodarske drube. e gospodarska druba
opravlja ve dejavnosti, naj bi bila v njeni firmi navedena predvsem ena izmed njenih
dejavnosti, npr. tovarna kovkov in usnjenih izdelkov; industrija kovinskih in plastinih
izdelkov. Navedena naj bi bila torej tista dejavnost, iz katere je jasno razvidno, za kaj je
bila gospodarska druba ciljno ustanovljena. Z napotovanjem na dejavnost gospodarske
drube ne gre razumeti le jasnost in povednost poimenovanja, torej imena gospodarske
drube, marve tudi vse dodatke, ki lahko rabijo kot pomagalo za oblikovanje
natannejih oznab imena, s katerim zadevna gospodarska druba posluje, npr.
umestitev stiliziranega okna ali vrat v ime gospodarske drube, ki izdeluje stavbno
pohitvo.
Oznaba (okrajava), iz katere je jasno razvidno, za kakno
pravnoorganizacijsko razliico gospodarske drube gre, npr.: "d.n.o." - druba z
neomejeno odgovornostjo; "d.d." - delnika druba, itn.

Nabor obveznih sestavin firme je odvisen od pravnoorganizacijske oblike
gospodarske drube:
druba z neomejeno odgovornostjo mora v svoji firmi imeti priimek vsaj enega
drubenika z navedkom, da je ve drubenikov ter oznabo d.n.o.;
firma komanditne drube mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja.
Imen komanditistov pa ne sme biti v firmi ter oznabo k.d;

173

druba z omejeno odgovornostjo oziroma delnika druba morata imeti v firmi
dodatne sestavine, ki omenjeni drubi podrobneje oznaujejo in oznabo d.o.o.
oziroma d.d.;
firma komanditne delnike drube mora imeti v firmi sestavino, po kateri se
razlikuje od firm drugih drub, ter oznabo k.d.d.


1.8.2. Dodatne sestavine firme

Med dodatne sestavine firme torej tejemo tiste njene sestavine, ki gospodarsko
drubo posebej oznaujejo, npr.:
okrajave: v firmi oziroma imenu se lahko navedejo okrajave, ki so sestavljene iz
zaetnih rk oziroma zlogov ve besed, v katerih se ta firma oziroma ime glasi (npr.
Cimos, NLB, KBM, Abanka ipd.). V teh primerih je treba teti, da gre za nastanek novih
besed oziroma izrazov, s katerimi se vsak jezik razvija in bogati;
deli kot sestavine firme povezane drube, v katero je zadevna gospodarska druba
povezana.
Med neobvezne sestavine firme uvramo, npr. tudi: razne likovne dodatke v obliki
risbe, slike ali podobnega, kot npr. v firmah MERCATOR, INLES, LEK, MEDEX,
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ITO ipd.
Dodatne sestavine firme pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v
zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali
znakom razlikovanja druge osebe ali e bi se krile pravice drugih oseb.
Povezane drube pa lahko uporabljajo v firmi tudi skupne sestavine, npr. ABC, d.d.
kot lanica koncerna XY.


1.8.3. Pogojno dovoljene sestavine firme

Pogojno dovoljene sestavine so tiste, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje
pristojnega organa.
Besedo "Slovenija" ali njene izpeljanke in kratice je dovoljeno vnesti v firmo le na
podlagi izrecnega dovoljenja Vlade Republike Slovenije.
Dovoljenje Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti
pa je potrebno tudi za to, da se v firmi uporabijo besede, ki oznaujejo dravo ali lokalno
skupnost, npr. dravni, republiki, obinski in v prihodnje tudi regijski znanstveno
raziskovalni intitut.
Ime ali del imena zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo
le z njenim dovoljenjem. e pa je omenjena oseba e umrla, pa je treba pridobiti
174

dovoljenje njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e
so e ivi, ter dovoljenje ministra, pristojnega za upravo.


1.8.4. Nedovoljene sestavine firme

V firmi gospodarske drube ne sme biti besed oziroma znakov, ki:
nasprotujejo zakonu ali morali ter znakov, ki bi vsebovali obscene prvine itn.;
vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravienca npr.
Mercedesovo zvezdo; logotip koncerna Philips, znake Elan, Air France,
Lufthansa, Pepsi Cola itn.;
vsebujejo ali posnemajo uradne znake, npr. punce, oznake istosti plemenitih
kovin, itn..
Firma tudi ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij
npr. UN, WHO, ILO, WIPO oziroma grba drav npr. eke, Finske, Slovake itd;
Posebej pa naj poudarimo, da firma gospodarske drube praviloma ne sme biti v
tujem jeziku, pa pa v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik pa se lahko uporablja
samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
V firmi pa se lahko uporabljajo besede v tujem jeziku:
e ustrezajo firmam oziroma imenom drubenikov, ki so sestavni del firme, ali
e gre za mrtvi jezik ali fantazijska poimenovanja.


1.8.5. Uporaba firme

Gospodarska druba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v taki obliki, v
kakrni je le-ta vpisana v sodni register pri zadevnem okronem sodiu. Druba sicer
lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki pa mora vsebovati vsaj eno sestavino, po kateri
se firma drube razlikuje od firm drugih drub, in oznabo, za kakno drubo gre.
Skrajana firma se prav tako vpie v sodni register. Firma se lahko prenaa samo skupaj z
gospodarsko drubo ali povezano drubo.

1.8.6. Nekatera pomembneja naela firmskega prava

Naelo izkljunosti terja, da ima firma razlikovalno povednost ali sposobnost.
To naelo je opredeljeno z 21. lenom ZGD, ki doloa, da se mora firma jasno
razlikovati od firm vseh drugih gospodarskih drub ali povezanih drub, e registriranih
v nai dravi. In da mora drubenik zadevne osebne drube, katerega priimek je del
175

firme, soasno pa je njegov priimek enak priimku, ki je vsebovan v e prej registrirani
firmi druge osebne drube, v svojo firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma
jasno razlikovala od e registriranih firm.
Registrsko sodie mora ob vpisu firme v register po uradni dolnosti paziti na to, da
se v register ne vpie firma, ki se ne razlikuje jasno od firme gospodarske ali povezane
drube, ki je e registrirana v Republiki Sloveniji.
Naelo resninosti in stvarnosti se izraa v zahtevi 12. lena ZGD-1, da mora
firma vsebovati oznabo, ki napotuje na dejavnost gospodarske drube, ne sme pa
vsebovati neresninih podatkov ali take podatke, ki bodo dopuali zmoto. Kritev
omenjene zahteve in naela bi npr. pomenilo, e bi v firmo kakne osebne drube zapisali
e oznabo: najveja d.d. na Slovenskem.
Naelo obveznosti je v tem, da mora imeti firmo vsaka gospodarska druba ali
povezana druba. Firma mora biti npr. navedena v statutu d.d. (prvi odstavek 183. lena),
v drubeni pogodbi d.o.o. (tretji odstavek 474. lena); itn.
Naelo javnosti pa zahteva, da mora biti firma gospodarske drube ali povezane
drube vpisana v sodni register pri krajevno pristojnem okronem sodiu.
Firmo ali njeno okrajavo oziroma skrajano firmo mora gospodarska druba imeti
na svojih poslovnih prostorih.
Naelo varstva firme se kae v dvojem. Registrsko sodie, kot smo e omenili, mora
ob vpisu firme v register po uradni dolnosti paziti na to, da v to javno knjigo ne bo
vpisalo take firme, ki se ne razlikuje dovolj jasno od drugih, e vpisanih firm, ali od firm,
ki so priglaene za vpis, oziroma nameravanih firm.
Vsaka gospodarska druba, ki ima za to upravien interes, ima pravico pred pri-
stojnim sodiem zahtevati varstvo svoje firme. Za upravienost tonikove zahteve
zadoa monost zamenjave firme v prometu - z vidika povprenega potronika - zaradi
istovetnosti ali podobnosti toeneve firme, npr. nedvomno gre za podobnost med
firmama "Medico" in "Medika", e obe gospodarski drubi opravljata enake ali podobne
dejavnosti, ali "Elan" in "Nale", ali "Nole", e bi vse omenjene gospodarske drube npr.
proizvajale smui.
Sodie lahko v zvezi z zahtevo tonika:
toeni gospodarski drubi prepove uporabljati firmo, e je bila tonikova zah-
teva za varstvo firme upraviena, ter ugodi zahtevku za izbris take firme iz sodnega
registra;
toniku lahko, upotevajo okoliine, prisodi primerno odkodnino, e jo zah-
teva.




176

1.9. Varstvo novih sort rastlin

Ob obravnavi te pravne pojavnosti pravic intelektualne lastnine bomo najprej
opozorili na pomen procesa prilagajanja naega pravnega reda mednarodnim
konvencijam in pravu Evropske unije (EZ).
S sprejetjem Zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridruitvi med
Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi dravami la-
nicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS - MP, t.
44/97), se je naa drava namre povsem nedvoumno obvezala tudi, da bo pristopila k
vestranskim, univerzalnim, "svetovnim" konvencijam o pravicah intelektualne,
industrijske in poslovne lastnine, navedenih v omenjenem sporazumu. Za omenjeni
predpis je bilo leta 2006 pripravljeno in sprejeto uradno preieno besedilo Zakona o
varstvu novih sort rastlin, (ZVNSR-UPB1, Ur. l. RS, t. 113/06).
V prilogi k omenjenemu sporazumu je navedena tudi Mednarodna konvencija o
varstvu novih sort rastlin (Konvencija UPOV, enevska listina, 1991). Ta mednarodna
konvencija o varstvu novih sort rastlin z dne 2. decembra 1961, je bila spremenjena in
dopolnjena v enevi 10. novembra 1972, 23. oktobra 1978 in 19. marca 1991. 2. len
zavezuje vse njene lanice, ( 31.12. 2012 je imela 71 pogodbenic), da vsaka drava
pogodbenica UPOV lahtniteljem podeljuje pravice in soasno tudi varuje njihove
pravice.
Pogoj za pristop k omenjeni konvenciji pa je, da ima drava, ki zaprosi za lanstvo,
nacionalno zakonodajo usklajeno z dolobami te konvencije.
Konvencijo UPOV je kot smo e omenilki do konca leta 2012 podpisalo 71 drav
sveta, med njimi kot prva medvladna organizacija tudi Evropska skupnost.
UPOV konvencija doloa pravne temelje za pravno varstvo pravic lahtniteljev
novih sort rastlin. Varstvo nove sorte ima dvojni pomen:
najprej dovolj celovito iti interese lahtniteljev,
soasno pa omogoa tudi iroko uporabo novih izboljanih rastlinskih sort, ki
lahko bistveno prispevajo k hitrejemu razvoju kmetijstva in ivilsko-predelovalne
industrije. Zato je poglavitni cilj konvencije UPOV zagotoviti, da bodo drave lanice
UPOV konvencije zdruene v Mednarodno zvezo za varstvo novih sort rastlin.
S pristopom k UPOV konvenciji se vsaka drava lanica, torej tudi naa drava
obvee, da bo spotovala njena bistvena naela, in sicer naela;
enake obravnave dravljanov drav, lanic Zveze UPOV;
uinkovite in hitre obravnave postopkov za uveljavljanje pravic, za
prepreevanje krenja pravic in reevanje sporov, nastalih zaradi krenja le-teh;
sodelovanja med dravami, lanicami Zveze UPOV zaradi uskladitve
preizkusnih metod in pravil za preverjanje izpolnjevanja pogojev za varstvo sort,
izmenja-ve izkuenj ter vzpostavljanja skupnih baz podatkov, ki se nanaajo na varstvo
sort in varstvo pravic lahtniteljev.
Konvencija UPOV omogoa zavarovanje sorte kateregakoli rastlinskega rodu ali
177

vrste, e le-ta izpolnjuje zahteve iz konvencije. Tako npr. med drugimi doloa obseg
lahtniteljske pravice in nekatere izjeme ter omejitve pri uresnievanju lahtniteljske
pravice. Doloa minimalno trajanje lahtniteljske pravice in primere, v katerih je mona
odprava ali njen preklic, itn. Omogoa pa tudi uporabo prednostne pravice in pridobitev
statusa zaasno zavarovane sorte, predpisuje postopek in pogoje za poimenovanje sorte
in obvezuje drave, ki pristopijo h konvenciji, da postanejo lanice Zveze UPOV.
Omenjena konvencija opredeljuje pravni status in sede Zveze ter njene uradne jezike,
doloa telesa Zveze ter nain financiranja in doloa obveznosti drav lanic glede
izvajanja konvencije, postopek pristopa h konvenciji in odpovedi ter njena izvirna in
uradna besedila.
ZVNSR doloa postopek zavarovanja novih sort rastlin ter pridobitev in varstvo
lahtniteljske pravice. Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vkljuno s
krianci med rodovi in vrstami.
Nova rastlinska sorta se zavaruje s pridobitvijo lahtniteljske pravice. Zavaruje se
lahko vsaka sorta, ki je:
nova,
razloljiva,
izenaena,
nespremenljiva in
poimenovana v skladu z dolobami ZVNSR.
lahtnitelj je torej fizina oseba, ki zadevno novo rastlinsko sorto, npr. nove
tulipane vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizinimi osebami. Ta
ustvarjalni doseek pa je za lahtnitelja podlaga za dajanje dovoljenj imetnika
lahtniteljske pravice za v zakonu primeroma nateta dejanja v zvezi s semenskim
materialom zavarovane sorte, in sicer za:
pridelovanje ali razmnoevanje,
pripravo materiala zavarovane sorte za razmnoevanje,
prodajo ali druge oblike trenja,
izvoz in uvoz ter
shranjevanje materiala zavarovane sorte.
lahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravienec, ki je dravljan Republike
Slovenije, tujec s stalnim in za pravne osebe s sedeem v nai dravi.
Tuja pravna oziroma fizina oseba uiva varstvo lahtniteljske pravice v Republiki
Sloveniji enake pravice kot domaa pravna ali fizina oseba, e to izhaja iz mednarodnih
pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija
oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo
sklicuje.
Postopek za varstvo nove rastlinske sorte se zane na podlagi prijave, ki se jo vloi
pri Uradu Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin, le-ta pa zatem na
temelju vsebine prijave o njej odloa v upravnem postopku.
Prijava se vloi na predpisanem obrazcu in mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
prijavitelju oziroma njegovem zastopniku ali pooblaencu;
178

lahtnitelju, e le-ta ni prijavitelj sam;
latinsko in slovensko ime vrste sorte;
predlog imena sorte oziroma zaasno oznako sorte;
dravo, v kateri je bila e vloena prijava, in datum prejema prijave v tej dravi,
e se v prijavi zahteva prednostna pravica;
tehnini opis sorte, ki je lahko priloga k prijavi in tehnologije. V tem primeru je
treba prijavi priloiti predhodno soglasje za preskuanje te sorte v skladu s
predpisi o genetsko spremenjenih organizmih.
Pravna vpraanja v zvezi s postopkom in metodami preizkuanja razloljivosti,
izenaenosti in nespremenljivosti novih sort rastlin ureja poseben Pravilnik, Ur. l. RS, t.
85/99. Omenjeni postopek obsega sortne poskuse ter laboratorijske in druge teste, ki se
izvajajo po splono uveljavljenih postopkih in metodah za preizkuanje sort, in ki so za
posamezne vrste oziroma skupine rastlin objavljene.
Sortni poskus poteka za vsako novo sorto najmanj dve leti oziroma dve rastni dobi in
na najmanj dveh poskusnih mestih. S sortnimi poskusi se ugotovijo tiste lastnosti nove
sorte, ki so pomembne za razloevanje ene sorte od druge, ne glede na pomen teh
lastnosti za uporabno vrednost sorte.

1.9.1. Prenos lahtniteljske pravice in odstop uporabe
lahtniteljske pravice

Po dolobah ZVNSR imetnik lahtniteljske pravice lahko s pogodbo prenese v celoti
ali delno lahtniteljsko pravico na drugega. Upravienec oziroma prijavitelj pa lahko
prenese pravico do vloitve prijave za varstvo nove sorte oziroma pravice, ki izhajajo iz
prijave. Pogodba o prenosu pravic mora biti sestavljena v pisni obliki, sicer je nina.
Prenos lahtniteljske pravice nima pravnega uinka za tretje osebe, dokler pogodba
ni vpisana v ustrezni register. Predlog za vpis pogodbe o prenosu pravic v register lahko
da katerakoli od pogodbenih strank, torej ali lahtnitelj ali pridobitelj lahtniteljske
pravice.
Nosilec lahtniteljske pravice lahko z licenno pogodbo delno ali v celoti prenese na
tretjo osebo pravico do gospodarskega izkorianja zavarovane sorte. Pogodba se vpie v
register Urada na zahtevo ene od pogodbenih strank.
Sankcija zato, ker omenjen pogodba ni bila vpisana v register je, da le-ta pogodba
nima pravnega uinka nasproti tretjim osebam.
Glede oblike, naina sklenitve in vsebine licenne pogodbe ter pravnega varstva se
uporabljajo predpisi OZ o licenni pogodbi (704.-728. len).




179

1.10. Avtorska in sorodne pravice

1.10.1. Uvod

V naslovu tega razdelka nae elektronske knjige natete kategorije pravic sicer ne
sodijo v okvir doslej obravnavanih pravic industrijske lastnine, marve v okvir irega,
vrstnega pojma: intelektualna lastnina. Vendar pa jih glede na naraanje njihovega
pomena v pravnoposlovni praksi kae vsaj mimobeno omeniti. Na nadnacionalni pravni
ravni so avtorske pravice urejene z Bernsko konvencijo, ki je imela 31.12.2012 166
drav pogodbenic.
Pri nas so omenjene pravice urejene v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah -
ZASP - UPB3 (v nadaljnjem besedilu : ZASP), ki ureja:
pravico avtorjev na njihovih delih s podroja knjievnosti, znanosti in umetnosti
(avtorska pravica);
pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih
ali televizijskih organizacij in zalonikov (sorodne pravice);
ter tudi individualno in kolektivno uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic.
Po 5. lenu ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s podroja
knjievnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakrenkoli nain izraene, e ni v ome-
njenem zakonu doloeno kaj drugega.
V pomenski krog vrstnega pojma avtorskega dela uvramo zlasti:
govorjena dela, kot npr. govori, predavanja, pridige,;
pisna dela, kot npr. leposlovna dela, lanki, prironiki, tudije ter raunalniki
programi;
glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
gledalika, gledaliko-glasbena in lutkovna dela;
koreografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju,
avdiovizualna dela;
likovna dela, kot npr. skice, narti ter izvedeni objekti s podroja arhitekture,
urbanizma in krajinske arhitekture:
dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
kartografska dela;
ter predstavitve znanstvene, izobraevalne ali tehnine narave (tehnine risbe,
narti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastine predstavitve in druga dela
enake narave).
Za avtorja se teje tista fizina oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtorska dela pa
so individualne intelektualne stvaritve z omenjenih podroij, izraene na kakrenkoli
nain.


180

Avtorskopravnega varstva pa ne uivajo: ideje, naela, odkritja; uradna besedila z
zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja ter ljudske knjievne in umetnike
stvaritve.
Ob tem gre dodati, da tedaj, e so osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela
sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uivajo enako varstvo kot avtorsko
delo.

1.10.2. Raunalniki programi kot avtorska dela

Po 111. lenu ZASP so raunalniki programi, upovedeni v vsaki izrazni obliki,
vkljuno s pripravljenim gradivom za njihovo izdelavo. Ideje in naela, ki so podlaga za
zadevni element raunalnikega programa, vkljuno s tistimi, ki so osnova njegovim
vmesnikom, ne uivajo varstva. Raunalniki programi uivajo varstvo le tedaj, e so
individualna dela v tem smislu, da pomenijo lastno intelektualno stvaritev njihovega
avtorja.
Avtor raunalnikega programa ima zlasti izkljuno pravico do:
reproduciranja sestavnih delov ali celotnega raunalnikega programa, ne
glede na to ali je zaasno ali trajno ter s katerim sredstvom in v kateri obliki. e
je za nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenaanje ali shranjevanje
raunalnikega programa potrebno njegovo reproduciranjem, je za ta ravnanja
potrebno dovoljenje avtorja;
prevoda, prilagoditve, priredbe ali kakne drugane predelave raunalnikega
programa ter reproduciranja rezultatov teh predelav, vendar brez poseganja v
pravice tistega, ki je predelave opravil;
distribuiranja izvirnika raunalnikega programa ali njegovih primerkov v ka-
terikoli obliki, vkljuno z njegovim dejanjem v najem.


1.10.3. Prenos avtorskih pravic

Avtor pa lahko katerekoli izmed avtorskih pravic, ki smo jih omenili v t. 10.10.1.,
priujoega besedila naega elektronskega ubenika, prenese na tretje osebe z licenno
pogodbo.
Avtorska pravica, ki pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, je enovita
pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo:
izkljuna osebnostna upravienja (moralne avtorske pravice);
izkljuna premoenjska upravienja (materialne avtorske pravice);
in druga upravienja avtorja (druge pravice avtorja) in avtorska pravica traja za
avtorjevega ivljenja in e 70 let po njegovi smrti.
Izkljuni imetniki avtorskih pravic lahko opremijo izvirnik ali primerke avtorskega
181

dela z znakom C pred svojim imenom ali firmo in letom prve objave. Dokler se ne
dokae nasprotno, se teje, da obstajajo izkljune pravice na delih, ki so opremljena z
znakom C in pripadajo tisti osebi, ki je navedena ob tem znaku.
Materialne avtorske pravice varujejo premoenjske interese avtorja s tem, da avtor
izkljuno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela. e ni z ZASP drugae
doloeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, e je avtor v skladu z dolobami ZASP
in pod pogoji, ki jih je doloil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.

Uporaba avtorskega dela v telesni obliki obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice, in
sicer pravico:
reproduciranja;
distribuiranja;
in dajanja avtorskega dela v najem.
Uporaba dela v netelesni obliki, torej javna priobitev dela, obsega njegovo pravico
javnega:
izvajanja;
prenaanja;
predvajanja s fonogrami in videogrami;
prikazovanja;
in radiodifuznega oddajanja zadevnega avtorskega dela.
Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednji avtorjevi pravici:
pravico predelave in
pravico avdiovizualne priredbe.
Pravica reproduciranja je izkljuna pravica, da se delo fiksira na materialnem no-
silcu ali drugem primerku, ne glede na vrsto postopka in primerka ali njihovo tevilo.
Delo se reproducira zlasti z grafinim razmnoevanjem, tridimenzionalnim razmno-
evanjem, zgraditvijo oziroma izvedbo arhitekturnega objekta, fotografiranjem, tonskim
ali vizualnim snemanjem ter shranitvijo v elektronski obliki.
Pravica distribuiranja pa je taka izkljuna pravica, ki omogoa njenemu nosilcu
oziroma imetniku, da se izvirnik ali primerki avtorskega dela dajo v promet s prodajo ali
drugano obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti, in
obsega tudi izkljuno pravico, da se primerki dela uvozijo v doloeno dravo zaradi
nadaljnjega distribuiranja.







182

1.11. Varstvo konkurence in potronikov

1.11.1. Uvod

Pri opravljanju dejavnosti na trgu in v razmerah blagovne proizvodnje gospodarske
drube ter tudi samostojni podjetniki posamezniki medsebojno tekmujejo na trgu. Toda,
dokler npr. medsebojno tekmujejo z boljimi in kakovostnejimi izdelki, z bolj
domiselno in uporabno oblikovanimi proizvodi, dotlej govorimo o lojalni konkurenci. In
prav potreba po zagotovitvi lojalnega tekmovanja terja najprej pravno opredelitev tistega
prepovedanega ravnanja in tistih dejanj, ki onemogoajo svobodno nastopanje na trgu in
povzroajo ali utegnejo povzroiti kodo drugim subjektom. Zatem pa bomo orisali tudi
bistvo pravne podlage za prepreevanje teh dejanj.
Tako pravno nedopustno ravnanje, ki ga pri nas in tudi zunaj naih meja poime-
nujemo za nelojalno konkurenco, preganjajo v vseh pravno civiliziranih dravah. Cilj
zakonskih ureditev s tega podroja je v prepreitvi tistega ravnanja na trgu, ki ima
razpoznavna obeleja nelojalnosti in je zato pravno nedopustno in na temelju pravnih
norm konkurenno-pravnih predpisov tudi prepovedano.
Obveznost zagotoviti pravno varstvo pred nelojalno konkurenco je vkljuena e v
10. bis len Parike konvencije za varstvo industrijske lastnine, ki doloa, da se kot
dejanje nelojalne konkurence tejejo tista konkurenna dejanja, ki nasprotujejo potenim
obiajem v industriji ali trgovini.
Doloba tretjega odst. 10. lena Parike konvencije ob tem izrecno doloa:
"Prepovedati je treba zlasti:

1. sleherno dejanje, ki utegne s svojo naravo ustvariti zmedo s katerimkoli sredstvom,
podjetjem, proizvodi ali industrijsko oziroma trgovsko dejavnostjo konkurenta;
2. oznabe in navedke v trgovskem poslovanju, ki so takni, da diskreditirajo podjetje,
proizvode ali industrijsko oziroma trgovsko dejavnost konkurenta;
3. oznabe ali navedke, katerih uporaba v trgovini utegne spraviti javnost v zmoto glede
izvora, naina proizvodnje, lastnosti, primernosti za uporabo ali koliino blaga."
Pri nas je zatiranje nelojalne konkurence urejeno v okviru dolob Zakona o
prepreevanju omejevanja konkurence, (ZPOmK-UPB2,Ur. l. RS, t. 64/07).
Dolobe ZPOmK se uporabljajo tudi za posle javnih podjetij, e njihovo ravnanje ni
doloeno z zakonom ali aktom pristojnega dravnega organa, pa tudi za podjetja in
osebe, ki imajo svoj sede oziroma prebivalie zunaj Republike Slovenije, e njihova
dejanja uinkujejo na ozemlju nae drave, npr. trgovinska druba iz Cipra je na na trg
izvozila "piratsko blago", torej blago, ki nosi znak francoskega podjetja XY, ki pa
ciprskemu izvozniku ni dalo licence za oznaevanje blaga z blagovnim znakom Cardin.
S predpisi so pri nas prepovedana vsa tista dejanja, ki v nasprotju z zakonom
omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim obiajem pri
183

nastopanju na trgu. Dejanje nelojalne konkurence lahko opredelimo kot tako ravnanje
gospodarske drube oziroma fizine osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost pri
nastopanju na trgu ter je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in se z njimi dejansko
povzroi ali utegne povzroiti koda drugim udeleencem na trgu (generalna klavzula).
Za opredelitev dejanja nelojalne konkurence so torej vsebinsko pomembne tiri
prvine, in sicer, da:
gre za dejanje gospodarske drube oziroma podjetnika posameznika,
je bilo storjeno pri nastopanju na trgu,
dejanje nasprotuje dobrim poslovnim obiajem
se s tem dejanjem povzroi ali utegne povzroiti koda drugim podjetjem ali
potronikom.
Za dejanja nelojalne konkurence tejemo npr. zlasti:
- reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresninih
podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z
zlorabo nepouenosti ali lahkovernosti potronikov; npr. Gospodarska druba xy je
dobaviteljica danskega dvora. Sredstvo ABC perilo melizira.
- Reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem podatkov ali
uporabo izrazov, s katerimi se izkoria ugled druge gospodarske drube oziroma
podjetnika posameznika, njegovih proizvodov ali storitev oziroma ocenjuje ali
podcenjuje kakovost proizvodov druge gospodarske drube oziroma podjetnika
posameznika; npr. planinski evlji drube ABC so najpogosteji vzrok za zdrse na
meliih.
- Reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev ali omalovaevanje druge
gospodarske drube oziroma podjetnika posameznika s sklicevanjem na narodnostno,
rasno, politino ali versko pripadnost; npr. Podjetnik R.B. uspe svoje izdelke prodajati le
efurjem in konfirmandom (birmancem pri protestantih).
- Dajanje podatkov o drugi gospodarski drubi oziroma podjetniku posamezniku, e
ti podatki kodijo ali utegnejo koditi ugledu in poslovanju druge gospodarske drube
oziroma podjetnika posameznika; npr.: v gospodarski drubi XY so zaposleni zgolj bivi
udbai oziroma ovaduhi; ABS, d.o.o. so doslej zavrnili registracijo vseh prijavljenih
blagovnih znamk itn.
- Prodaja blaga z oznabo ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo
glede izvora, naina proizvodnje, koliine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga; npr.
Vodka Jelcin ali Vodka Gorbatschov, eprav sta bili izdelani v Blatnem dolu; izdelano po
standardih NASA, etudi npr. Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesoljska
raziskovanja iz ZDA zadevnih izdelkov sploh nima v svojem programu. Prima kakovost,
eprav bi doloeno blago imelo tovarniko napako.
- Prikrivanje napak blaga ali storitev ali kakno drugano zavajanje potronikov; npr.
"Blago ima napako zato, da boste ob njegovi uporabi spoznali, da najbr nihe ni brez
napak".
- Dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi gospodarskimi
drubami oziroma podjetniki posamezniki ali k prepreevanju ali oteevanju takih
184

razmerij; npr. navedek v reklami "Kdor prodaja xy, ne more prodajati tudi nam".
- Neupravieno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodbe s kakno gospodarsko drubo
oziroma podjetnikom posameznikom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z
drugo gospodarsko drubo oziroma podjetnikom posameznikom; npr.: Z vami bomo
razdrli pogodbo zato, ker jo bomo sklenili z drubo ABC.
- Oglaevanje navidezne razprodaje ali navideznega znianja cen in podobna dejanja,
ki zavajajo potronike glede cen; npr. razprodajamo vso zalogo s cenami, znianimi od
1 % do 60 %. Pri tem pa bi bilo npr. za tiri petine zaloge znianje cen zgolj za 1 do 2 %.
- Neupraviena uporaba imena, firme, znamke ali kakne druge oznake druge
gospodarske drube oziroma podjetnika posameznika, ne glede na to, ali je druga go-
spodarska druba oziroma podjetnik posameznik dal soglasje, e se s tem ustvari ali
utegne ustvariti zmeda na trgu; npr.: e bi druba xy svojo brezalkoholno pijao oznaila
z znakom STIL, ali svoje tekstilne izdelke z znakom Max Mara ali Armani, eprav bi ne
bila upraviena imetnica obeh znamk izvirno ali na temelju licenne pogodbe.
V obravnavani zvezi naim tudentom in bralcem priujoega elektronskega
ubenika priporoamo, da preberejo sodbo Upravnega sodia RS : U 1301/2002.
- Dajanje ali obljubljanje daril, premoenjske ali drugane koristi drugi gospodarski
drubi oziroma podjetniku posamezniku, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo
podjetje, da bi se darovalcu omogoila ugodnost v kodo kakni gospodarski drubi
oziroma podjetniku posamezniku ali potronikov; npr.: strojnemu inenirju bi
konkurenno podjetje obljubilo hio, e ne bi patentiral svojega izuma, ustvarjenega v
delovnem razmerju v drubi AB.
- Nepooblaena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali
zastopnika druge gospodarske drube oziroma podjetnika posameznika; npr.: Prokurist v
gospodarski drubi ABC naj bi na njen raun neodplano opravljal storitve tudi za
konkurenno drubo xy.
- Pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad
ali kakne druge premoenjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti obutneje presega
vrednost blaga ali storitev, s katero naj kupec pridobi monost nagrade; npr. e kupite pri
nas kilogram grenivk, utegnete dobiti nov osebni avtomobil Megane. Vsakdo, ki zgolj
obie nao prodajalno pisarnikih potrebin in kupi izdelke v vrednosti 50 evrov, bo
dobil letalsko vozovnico za obisk karnevala v Riu de Janeiru, e bo izreban.
- Protipravno pridobivanje poslovne skrivnosti druge gospodarske drube oziroma
podjetnika posameznika ali neupravieno izkorianje zaupane poslovne skrivnosti druge
gospodarske drube oziroma podjetnika posameznika; npr.: Gospodarska druba ABC
izve za doloen podatek na temelju licenne pogodbe t. 321. Zatem pa ta podatek kot
svoje znanje in izkunje proda XY-nu.
Vsa doslej nateta dejanja nelojalne konkurence smo nateli le primeroma.

Ob zapisanem v priujoem razdelku naega elektronskega ubenika gre e enkrat
poudariti, da ZPOmk jasno ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe,
e do takih omejitev pride; doloa organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove
185

pristojnosti in postopek v zvezi z omejitvami konkurence, ki bi jo povzroile
gospodarske drube, ter se v skladu z Uredbo 1/2003 ES uporablja tudi za kritve 81. in
82. lena ESP (Ur. l. RS, t. 7/04).
Pravno naravo podjetij imajo po 2. lenu ZPOmk tudi podjetnika zdruenja, ki
neposredno sicer ne opravljajo gospodarske dejavnosti, vendar vplivajo ali bi lahko
vplivala na ravnanje podjetij na trgu.
ZPOmk velja tudi za javna podjetja in druge pravne osebe javnega prava, ki
opravljajo gospodarsko dejavnost, razen e zanje ni z zakonom izrecno drugae
doloeno.
Citirani zakon opredeljuje tudi pomenski krog obvladujoih in odvisnih podjetij. Kot
obvladujoa podjetja se tejejo podjetja, ki imajo v drugih podjetjih delee ali vpliv.
Za odvisna podjetja pa se tejejo tista podjetja, v katerih imajo druga podjetja ne-
posredno ali posredno:
ve kot polovico kapitalskih ali poslovnih deleev ali
ve kot polovico glasovalnih pravic ali
pravico imenovati ve kot polovico lanov nadzornega sveta, upravnega odbora
ali teles, ki v skladu z zakonom predstavljajo podjetje, ali
pravico upravljati posle podjetja.
Upotevajo pomen obravnavne tematike si bomo najprej ogledali doloujoe
prvine dveh pojavnosti prepovedanih ravnanj:
omejevanje konkurence s sporazumi;
ter zlorabo prevladujoega poloaja.
Bistvo prepovedi omejevalnih sporazumov je v tem, da so prepovedani in nini vsi
tisti sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj ali uinek je
prepreevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v nai dravi.
Zato gre teti, da imajo pravno naravo prepovedanih ravnanj npr. zlasti:
neposredno ali posredno doloanje nakupne ali prodajne cene ali drugih
poslovnih pogojev;
omejevane ali nadzirane proizvodnje, prodaje, tehninega razvoja ali nalob;
doloanje v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenakih pogojev za
enakovrstne izpolnitve, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno
slabi poloaj, itn.
Omenjene prepovedi pa se ne nanaajo na dve skupini sporazumov:
na sporazume, ki prispevajo k izboljanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali e
pospeujejo tehnini in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo uporabnikom
pravien dele doseenih koristi. Vendar ti sporazumi, sklepi ali usklajena
ravnanja ne smejo:
nalagati udeleenim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih
ciljev, in
dajati udeleenim podjetjem monosti, da bi izkljuila pomemben del
konkurence glede predmetov pogodbe.

186

1.11.3. Postopek odloanja Urada

Urad za varstvo konkurence izvaja nadzor nad uporabo ZPOmk. Pri opravljanju
nadzora lahko Urad za varstvo konkurence od subjekta nadzora zahteva poroila in
informacije o vseh zadevah, ki so pomembne za presojo, ali subjekt nadzora spotuje
dolobe zakona. Poroila in informacije lahko Urad zahteva tudi od lanov uprave in
nadzornega sveta subjekta nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora. Urad lahko
omenjene osebe pozove, da o obravnavanih zadevah v roku, ki ne sme biti kraji od treh
dni, izdelajo pisno poroilo, ali jih povabi, da o omenjenih zadevah dajo ustno izjavo.

Opredelite (razlenite) pravne pojme:
- firma
- lahtnitelj
- avtorsko delo
- raunalniki program
- koncentracija podjetij.



Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
- Razloite pravno varstvo firme!
- V em se razlikujejo dejanja nelojalne konkurence od dejanj, s katerimi se
konkurenca omejuje?
- Koliko asa trajajo pravice industrijske lastnine, in kaj so njihove doloujoe
vsebinske znailnosti, torej kaj te pravice pomenijo za njihove nosilce?
- Pojasnite pomen posameznih pravic industrijske lastnine in njihovo vsebino!
- Razloite namen pravnega varstva firme!
- Ali se lahko pravno zavaruje raunalniki program in kako?
- V em se razlikujeta pravno varstvo znamk in geografskih oznab?












187

IV. del
VREDNOSTNI PAPIRJI

1. Splone znailnosti.

1.1. Pojmovnost in uvodni poudarki

V trnem gospodarstvu gospodarske drube in samostojni podjetniki posamezniki
opravljajo tevilne gospodarske posle. Proces poveevanja tevila gospodarskih drub in
soasno tudi tevila sklenjenih poslov spremlja tudi proces razviteje in pogosteje
uporabe vrednostnih papirjev.
Vrednostne papirje lahko uporabljamo za razline namene. Uporabljamo jih lahko
kot kreditno sredstvo, kot instrument negotovinskega plaevanja, kot podlago za
koncentracijo kapitala oziroma za zbiranje sredstev, kot pospeevalce cirkulacije blaga,
kot instrument financiranja, in urejanje koliine denarja v obtoku, itn.
Po 212. lenu OZ je vrednostni papir pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da
bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Za vrednostni
papir se teje tudi zapis na mediju, e je to doloeno s posebnim zakonom, npr. z ZTFI-
UPB3.
Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika, na ime ali po odredbi (214. len).
Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroi vrednostni
papir upraviencu (215. len).
213. len OZ doloa krog bistvenih sestavin vrednostnega papirja:
1. oznabo vrste vrednostnega papirja;
2. firmo in sede oziroma ime ter prebivalie izdajatelja vrednostnega papirja;
3. firmo ali ime osebe, na katero se glasi, oziroma ki odreja, na koga se vrednostni
papir glasi, ali oznabo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika;
4. natanno oznaeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja;
5. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja. Pri tistih vrednostnih papirjih, ki so
izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko tevilko;
6. ter podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja
vrednostnega papirja, izdanega v seriji.

Zaradi kogentne pravne narave te dolobe tista listina, ki ne vsebuje katerekoli izmed
natetih estih bistvenih sestavin, nima pravne narave vrednostnega papirja. S posebnim
zakonom so npr. lahko za posamezne vrednostne papirje doloene tudi druge bistvene
188

sestavine, npr. ZGD-1 v 179. lenu doloa obvezne sestavine delnice: oznako, da je
delnica ter obliko in razred delnice; firmo in sede izdajatelja delnice, firmo ali ime in
priimek kupca delnice (imenske delnice) ali oznako, da se delnica glasi na prinosnika
(prinosnike delnice), pri delnicah z nominalnim zneskom nominalni znesek, npr. 1 evro;
in kraj ter datum izdaje delnice, njeno serijsko tevilko ter faksimile podpisov pooblaenih oseb
izdajatelja delnice.


Vrednostni papirji, razen papirjev po ZNVP-UPB1, Ur. l. RS t. 2/07, morajo biti
izdani v pisni obliki in imeti tudi vse z zakonom opredeljene oziroma zahtevane bistvene
sestavine (glej npr. 213. len OZ in 1. len ZM). Listina, ki ne vsebuje vseh zanjo v
posameznem zakonu doloenih bistvenih sestavin oziroma ne vsebuje katerekoli izmed
bistvenih sestavin, nima pravne narave vrednostnega papirja. Vrednostni papirji pa za
razloek od ustne sklenitve nekega gospodarskega posla, npr. prodajne pogodbe, ne
morejo biti izdani ustno in tako spadajo med obline (formalne) pravne posle.
Po dolobah ZTFI-UPB3, Ur. l. RS t.198/10 imajo pravno naravo prenosljivih
vrednostnih papirjev tudi delnice, obveznice in drugi prenosljivi vrednostni papirji, ki
vsebujejo enostransko oblikovalsko upravienje imetnikov le-teh..
Serijski vrednostni papirji so vrednostni papirji istega izdajatelja, ki so izdani so-
asno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
Za dolnike vrednostne papirje pa se tejejo obveznice in drugi serijski vrednostni
papirji, ki dajejo imetniku pravico do izplaila glavnice in morebitnih obresti oziroma
drugih donosov.
Obveznosti, terjatve in pravice iz vrednostnega papirja ne moremo uresnievati, ne
da bi listino tudi imeli. Izhajajo iz vsebine naela inkorporacije vrednostni papirji torej
vsebujejo pravico, ki je uteleena (inkorporirana) v listini. Prav zato pravic iz
vrednostnega papirja ne moremo ne ustanoviti, ne uveljavljati in tudi ne prenaati, ne da
bi listino pri tem tudi lahko pokazali in tako dokazali obstoj pravnega temelja iz
doloenega vrednostnega papirja. Pravico iz vrednostnega papirja pa naeloma lahko
pravnoveljavno uveljavi in tudi prenese na drugo osebo le njegov zakoniti imetnik in
torej ne nakljuni najditelj listine ali njen nepoteni imetnik.
Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v tistem trenutku, ko ga izdajatelj izroi
upraviencu.
Vsebino vrednostnih papirjev sestavljajo doloene pravice oziroma obveznosti
premoenjske in obveznostnopravne narave.
Z vidika gospodarskega in pravnega prometa je pomen vrednostnih papirjev ve-
stranski, saj ne le da le-ti pospeujejo blagovno-denarno cirkulacijo, marve prispevajo
tudi k veji pravni varnosti v prometu blaga in storitev. Prav zaradi njihovega pomena in
nekaterih njihovih obeleij, ki smo jih orisali le v grobem, se vrednostni papirji v
prometu blaga in storitev tudi v Sloveniji e pogosteje uporabljajo, kot so se uporabljali v
bivi dravi. Vendar pa se vrednostni papirji v nai novodobni poslovni praksi al e
vedno uporabljajo precej manj, kot bi se lahko.
189

Ob doslej povedanem bomo skuali odgovoriti e na vpraanje glede razmerja med
zadevnim, temeljnim poslom in doloenim vrednostnim papirjem, ki bo (ali je) izdan na
podlagi omenjenega posla. Poglavitna znailnost vrednostnih papirje je namre v tem, da
imajo samostojno pravno naravo in da so loeni od posla, zaradi katerega so bili izdani
(kavzalnega oziroma vzronega posla).
Npr. imetnik tekoega rauna (kupec A) na bencinski rpalki izda ek za plailo
goriva. Ta ek pa bo d.d. X vnovila pri banki Y, ki vodi tekoi raun kupca A.
-D.d. X pri tem uveljavlja svoje pravice iz papirja in ne iz kavzalnega posla.
V grobem gre za pravilno razumevanje splono znanega teoretinega dejstva, torej
za umevanje bistva razmerja med vrednostnim papirjem in kavzalnim poslom.
T.i. kavzalni posel je pri vrednostnih papirjih pomemben le z vidika razmerja med
dolnikom in prvim pridobitnikom vrednostnega papirja. Vsi naslednji pridobitniki
vrednostnega papirja pa svoje pravice uveljavljajo iz papirja (npr. iz indosiranih menic)
in ne glede na kavzalni posel. Zato je pravno razmerje med izdajateljem vrednostnega
papirja in njegovim prvim prejemnikom formalno abstraktno, med poznejimi
pridobitniki in zavezancem (dolnikom) iz vrednostnega papirja pa materialno
abstraktno.
Dodamo naj tudi, da praviloma nobenega temeljnega gospodarskega posla, na
podlagi katerega bo nastalo doloeno obveznostno razmerje, e samodejno ne spremlja
izstavitev vrednostnega papirja. Zato imamo v procesu izstavitve vrednostnega papirja -
vsaj v grobem - tri pravne stopnje:
temeljni pravni posel, npr. potreba po kreditiranju nakupa zadevnega blaga;
dogovor o izstavitvi doloenega vrednostnega papirja med kupcem in
prodajalcem, npr. dogovor o izstavitvi menice,
in izstavitev vrednostnega papirja.
Sklenimo ta razdelek z ugotovitvijo, da bodo opazneji pomen in iro uporabnost v
slovenski poslovni praksi vrednostni papirji pridobili predvsem s e hitrejim
uveljavljanjem trnega gospodarstva, k emur nas zavezuje tudi Evropski pridruitveni
sporazum.


Vrednostni papir se lahko prenese tudi kot prenos pooblastila oziroma kot prenos v
zastavo. Pri prenosu pooblastila se zapie klavzula vrednost v pooblastilu. Pri prenosu v
zastavo pa klavzula vrednost v zastavo ali kaj podobnega. S prenosom pravic iz
vrednostnega papirja pridobi novi imetnik vse pravice, ki jih je imel prejnji imetnik.



190

1.2. Razvrs t i t ev vrednos t ni h papi rj ev

V pravni teoriji se je izoblikovalo ve meril oziroma sodil za razvrstitev vrednostnih
papirjev. Vendar lahko kljub razlikam v zasnovi in razvrstitvi vrednostnih papirjev
tejemo, da sta najpomembneji razvrstitvi po:
- vsebini pravice, ki je uteleena v vrednostnem papirju;
- in po nainu doloitve nosilca pravic iz vrednostnega papirja (po upraviencu).

Vrednostne papirje razvramo po vsebini pravic na:

- Obveznostnopravne vrednostne papirje, ki vsebujejo doloeno obveznostno
pravico oziroma upnikovo terjatev za denar ali za kakno drugano storitev ali
dajatev, npr. ek, menica, obveznica, blagajniki zapis, certifikat, komercialni
zapis.
- Stvarnopravni vrednostni papirji so tisti, v katerih je uteleena doloena stvarna
pravica in predstavljajo stvar oziroma blago samo. Upravienec nima samo
pravico zahtevati izroitev stvari, marve lahko z izroitvijo listine novemu
upraviencu nanj prenese tudi stvarno pravico na blagu oziroma stvari. Izroitev
stvarnopravnega vrednostnega papirja tako vsebinsko nadomea oziroma
zamenjuje izroitev stvari (oziroma potrebo po njej). Stvarnopravni vrednostni
papirji tako uteleujejo lastninsko pravico na stvareh, ki so bile na podlagi
izstavljene nakladnice vkrcane na ladjo, ali na podlagi izdane skladinice,
shranjene v skladie. Imetnik stvarnopravnega vrednostnega papirja, npr.
skladinice, ima: a) pravico zahtevati izroitev blaga, ki je navedeno v njej;
b) z blagom, ki je navedeno v skladinici, pa lahko razpolaga tako, da na novega
upravienca prenese skladinico.
- Drubeniki (lanski, korporacijski) vrednostni papirji pa vsebujejo (in tudi
opredeljujejo) krog lanskih pravic v doloeni pojavni obliki kapitalskih drub,
npr. v delniki drubi, v komanditni delniki drubi ipd. Med drubenikimi
vrednostnimi papirji je gotovo najpomembneja delnica, ki delniarju daje
pravico lanstva v doloeni drubi, pravico do udelebe na doseenem dobiku
(do dividende) in v doloenem, eprav za imetnika majhnega tevila delnic v
mono zoenem obsegu, tudi pravico do upravljanja delnike drube, katere
delnice ima.

Po upraviencu pa vrednostne papirje razvramo predvsem na imenske in prinos-
nike (imetnike) vrednostne papirje.
- Imenski vrednostni papirji so tisti, pri katerih je upravienec (ali ve upravien-
cev) na listini izrecno naveden z njegovim osebnim imenom oziroma firmo.
Zakoniti imetnik imenskega vrednostnega papirja je tista oseba, na katero se ta
papir glasi, oziroma tisti, na katerega je bil pravnoveljavno prenesen. Pravica iz
imenskega vrednostnega papirja se praviloma prenaa s cesijo.
191

2. in 3. t. 219. lena OZ ob tem e doloata:
"Poseben zakon lahko doloa, da se pravica iz vrednostnega papirja na ime lahko prenaa
tudi z indosamentom.
Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaa z zapisom firme oziroma naziva oziroma
imena novega imetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni
register vrednostnih papirjev, ki ga vodi izdajatelj."
- Imenske vrednostne papirje pa razvramo na rekta vrednostne papirje, torej take,
ki se lahko prenaajo le z odstopom ali cesijo, in na odredbene (ordrske)
vrednostne papirje.
Za rekta vrednostne papirje je torej znailno dvoje:
pri odstopu lahko pravico iz papirja uveljavljamo le v tistem krogu, kot ga je imel
dosedanji upnik (upravienec), ki jo je odstopil;
njihova cirkulacija (prometna) sposobnost je omejena, saj tak vrednostni papir ne
more kroiti, ne da bi bil izpostavljen vsem ugovorom dolnika.
Odredbeni vrednostni papirji pa so tisti, ki se glasijo po odredbi doloene osebe
(upravienca). Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi pa se prenaa z
indosamentom. Indosament pa je lahko: popoln, blanko in na prinosnika.
Nekateri vrednostni papirji imajo pravno naravo odredbenih vrednostnih papirjev e
na podlagi zakona, npr. menica in ek. Med odredbene vrednostne papirje sodita tudi
nakladnica in skladinica, vendar moramo na listini pripisati klavzulo: "po odredbi..."
Toda tudi menica lahko postane rekta vrednostni papir, e v njeno besedilo vnesemo
tako imenovano rekta klavzulo in jo iz odredbenega vrednostnega papirja spremenimo v
rekta menico s tem, da se namesto po odredbi (odredbena klavzula) glasi "ne po
odredbi...".
Prinosniki (imetniki) vrednostni papirji pa so tisti, v katerih upnikovo ime ni
navedeno, in kot upravienec praviloma velja vsakokratni imetnik takega
vrednostnega papirja. Po dolobi 2. odst. 216. lena OZ je zakoniti imetnik
tovrstnih vrednostnih papirjev prinosnik. Bistvena znailnost prinosnikih
vrednostnih papirjev je torej v tem, da na teh papirjih ni naveden upravienec in
zato lahko pravico iz taknega vrednostnega papirja nasproti izdajatelju uveljavi
vsak njegov imetnik, torej vsakokratni imetnik prinosnikega vrednostnega
papirja. Pravica iz vrednostnega papirja na prinosnika se prenaa z njegovo
izroitvijo. Med prinosnike (imetnike) vrednostne papirje uvramo npr.
obveznico, vendar pa se obveznica lahko glasi tudi na ime ter ek na prinosnika,
ipd.
Trne vrednostne papirje lahko opredelimo kot tiste vrednostne papirje, ki kotirajo
na borzi ali drugem trgu, in glede obsega, sestava in trajnosti trgovanja ter
lastnosti njihovih izdajateljev celostno izpolnjujejo pogoje, ki jih podpie
Agencija za trg vrednostnih papirjev.



192

1.2. Ort nekaterih temeljnih znailnosti vrednostnih papirjev

1.2.1. Bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev

Nematerializirani vrednostni papir mora po 4. lenu ZNVP-UPB1 imeti naslednje
bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

oznabo vrste vrednostnega papirja,
oznako razreda vrednostnega papirja, e je izdajatelj izdal ve razredov
vrednostnih papirjev iste vrste,
firmo oziroma naziv, sede in matino tevilko izdajatelja,
firmo oziroma naziv ali ime osebe, na katero se glasi vrednostni papir, oziroma
oznabo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika,
natanno oznaeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja,
nominalni znesek, na katerega se glasi vrednostni papir,
skupno nominalno vrednost celotne izdaje,
datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.
Doloila ZM in ZNVP-UPB1 jasno kaejo razliko med opredelitvami doloujoih
prvin obeh pojavnosti vrednostnih papirjev, torej klasinih "oblinih" vrednostnih
papirjev, npr. menice in vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki, npr. delnic
delnikih drubah.
Umevanje te pravne kategorije, torej vrednostnih papirjev pred uveljavitvijo
elektronskega poslovanja, je razumljivo telo za potrebno, da je zadevna pravica
uteleena v doloenem vrednostnem papirju ali listini, npr. v menici. Iz dolob ZNVP, v
katerih se dokaj ponesreeno uporablja pojem nematerializiran vrednostni papir, so
jasno razpoznavne ubesedene doloujoe prvine (listin) oziroma "papirjev", ki bi lahko
bili pravilneje in tudi vsebinsko toneje poimenovani kot elektronski (evidenni) ali
knjini vrednostni papirji (listine) ali pa npr. vrednostnice na medijih.


1.2.2. Izkazni papirji in izkazni znaki

Od vrednostnih papirjev pa moramo razlikovati dve vrsti papirjev oziroma znakov:
izkazne (legitimacijske) papirje in izkazne znake. Izkazni papirji se praviloma uporabljajo
za identifikacijo (ugotovitev istovetnosti) uporabnika in za doloitev obveznosti
izdajatelja tega papirja. Izkazne znake pa moramo razlikovati tudi od izkaznih papirjev,
saj v njih ni zapisana doloena, konkretno opredeljena obveznost izdajateljev vseh
znakov.
Med izkazne papirje npr. spadajo: eleznika vozovnica, gledalike in druge
193

vstopnice, npr. za portna tekmovanja,, boni in druge podobne listine.
Med izkazne (legitimacijske) znake tejejo garderobni in podobni znaki, npr. prtljani
znaki. Omenjeni znaki so glede na svojo naravo namenjeni samo za to, da pokaejo, kdo
je upnik v obveznostnem razmerju, pri katerega nastanku so bili izdani (234. len OZ).
Izkazni znaki, ki so iz kosa papirja, kovine ali drugega materiala, zveine ne vsebujejo
podatkov o obveznosti njihovega izdajatelja in je na njih navadno vtisnjena le zaporedna
tevilka oziroma tevilo oddanih predmetov.
Izkazni papirji morajo imeti tri znailnosti, in sicer da:
vsebujejo doloeno obveznost za njihovega izdajatelja,
na njih ni oznaen upnik,
iz okoliin, v katerih so bili izdani, izhaja, da se smejo odstopiti drugi osebi.
Zanje se lahko smiselno uporabljajo ustrezne dolobe OZ o vrednostnih papirjih, kar
pa ne velja za izkazne znake.
OZ v 2. odst. 235. lena posebej opredeljuje pravni uinek, ki izvira iz podlage za
izdajo izkaznega znaka. Tako je izdajatelj prost odgovornosti, e je pri izpolnitvi svoje
obveznosti ravnal s potrebno skrbnostjo, ko je shranjeni predmet izroil prinosniku
izkaznega znaka. Toda za prinosnika ne velja domneva, da je on pravni upnik ali da je
upravien zahtevati izpolnitev. e pride do spora, mora prinosnik namre dokazati, da je
res upravien zahtevati izpolnitev ter da je pravi upnik. Upnik izkaznega znaka lahko
zahteva izpolnitev obveznosti, etudi je izgubil izkazni znak. Toda seveda le: e lahko
dokae svojo pravico do izpolnitve obveznosti in e izdajatelj zadevnega izkaznega
znaka obveznosti e ni izpolnil komu drugemu, npr. nepotenemu najditelju in zato
njegovemu "nepravemu" prinosniku doloenega izgubljenega znaka.


1.3. Teorije o nastanku in pravni naravi vrednostnih papirjev

Iskanje odgovorov na vpraanja, povezana z doloitvijo trenutka nastanka obveznosti
iz vrednostnega papirja, je zaradi njihovega praktinega pomena e dlje v ospredju
zanimanja pravne vede. V njej so se izoblikovala tri nepoistena gledia, tri vsebinsko
razline teorije o trenutku nastanka obveznosti iz vrednostnega papirja:
po pogodbeni teoriji je za pravno veljaven nastanek obveznosti iz vrednostnega
papirja potrebna pogodba med izdajateljem in pridobiteljem doloenega
vrednostnega papirja;
po kreacijski teoriji obveznost iz vrednostnega papirja nastane v tistem trenutku,
ko izdajatelj vrednostni papir izpolni in podpie. To teorijo veina avtorjev teje
za najbolj razirjeno;
pripadniki emisijske teorije pa zastopajo gledie, da obveznost iz vrednostnega
papirja pravnoveljavno nastane ele v trenutku, ko izdajatelj vrednostnega
papirja to listino prostovoljno izroi upraviencu.
Ob doslej zapisanem velja omeniti, da OZ v 215. lenu doloa, da "obveznost iz
194

vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroi vrednostni papir
upraviencu." Na podlagi tega doloila lahko torej tejemo, da je v naem pravnem redu
uveljavljena vsebina emisijske teorije.



2. Menica

2.1. Pojem, bistvene sestavine in temeljne znailnosti menice

Menica je najpomembneji obveznostnopravni vrednostni papir, ki se glasi na
doloen denarni znesek. Za plailo tega zneska v doloenem asu in na doloenem kraju
se je zavezal izdajatelj menice sam, ali pa ga bo upniku (remitentu) plaala tista oseba, ki
jo je izdajatelj pozval k plailu v menici doloenega denarnega zneska.
Sestavne dele menice, vrste menic, prenos upnikovih pravic, sprejem menine
obveznosti, plailo obveznosti iz menice in nain uveljavljanja pravic iz menice urejajo
pravila meninega prava.
Menic je ve vrst in si jih bomo v nadaljevanju uvodnega orisa tudi ogledali. Vendar
je najpomembneja in temeljna delitev na trasirano in lastno menico.
Zakon o menici - ZM (Ur. l. FLRJ, t. 104/46, 33/47, 16/65, Ur. l. SFRJ, t. 54/70,
57/89, Ur. l. RS, t. 17/91, 13/94 in 82/94) sicer ne uporablja poimenovanja "bistvene" in
"nebistvene" sestavine menice. Oba pojma bomo uporabljali le zaradi nazorneje razlage
obravnavane tematike.
Trasirana menica je pismena izjava, s katero izdajatelj poziva neko drugo osebo, naj
sprejme obveznost plaila zneska, doloenega v menici, in nato vsoto denarja izplaa
po odredbi neke tretje osebe. Trasirana menica ima po 1. lenu ZM osem bistvenih
sestavin:
oznabo, da je menica, napisana v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je
menica sestavljena; (1)
nepogojno nakazilo, (poziv) naj se plaa doloena vsota denarja; (2)
ime tistega, ki naj plaa (trasat); (3)
navedbo dospelosti; (4)
kraj, kjer je treba plaati; (5)
ime tistega, ki mu je treba plaati, oziroma tistega, po igar odredbi moramo
plaati (remitent); (6)
navedbo dneva in kraja izdaje menice; (7)
podpis tistega, ki je izdal menico (trasant) (8)
Poleg natetih osmih bistvenih sestavin ima menica lahko oziroma mora imeti e
druge, (t.i. nebistvene) sestavine:
195

oznabo, da gre za "prvo", "drugo", "tretjo" menico; (9)
oznabo "po nalogu" (10). e je tej oznabi dodan pristavek "ne", je to rekta
menica;
kritno klavzulo (11). Izrazimo jo z besednima zvezama: "obremenite moj raun"
ali "obremenite raun".
valutno klavzulo (12). V menino golico jo vpiemo za besedama "vrednost
prejeta", predvsem v dveh razliicah: "v blagu", "v gotovini";
obvestilno klavzulo (13), ki je namenjena trasatu. To klavzulo lahko upovedimo
z besedno zvezo "brez obvestila", kar pomeni, da trasatu ni treba akati na
trasantovo obvestilo. e pa v menico vpiemo besedi "po obvestilu", to pomeni,
da naj trasat menico akceptira oziroma plaa, toda ele po trasatovem obvestilu;
menino vsoto, napisano s tevilko v desnem zgornjem kotu (14);
menino vsoto, napisano z besedo (15).
Doloilo"brez protesta" pomeni, da imetniku menice ni treba protestirati menice, e
trasat zavrne akcept menice ali njeno plailo. Tako klavzulo lahko napie trasant, kdo od
prenosnikov (indosantov) ali avalist, da bi oprostili imetnika menice predloitve menice
v protest, ker je trasat zavrnil akcept ali plailo menice. Vendar ima takna klavzula, ki jo
je vnesel v menico trasant pravni uinek proti vsem meninim podpisnikom. Klavzule
indosantov oziroma avalista pa uinkujejo samo proti tistemu, ki jo je napisal.

Za bolje razumevanje snovi doslej natete menine sestavine vpiite v natisnjeno
menino golico.

Priloga 1

V ___________________ 2013 __________________________
(kraj in datum izdaje) (znesek s tevilko)
________________________ PLAAJTE ZA TO _________ MENICO
(dospelost plaila)
PO NALOGU ______________________________________ ZNESEK
(ime remitenta)
______________________________________
(znesek z besedo)

VREDNOST PREJETA _____________ IN GA POLOITE NA RAUN __

OBVESTIL __________________ OBVESTITE _________________
(naziv trasata)
IZDAJA BANKA SLOVENIJE PLALJIVO PRI _______________
(trasant)

Izdaja BANKA SLOVENIJE
196


Listina, v kateri bi ne bilo katerekoli izmed osmih natetih, t. i. bistvenih sestavin, se
ne teje za trasirano menico. ZM pa ob tem v 2. lenu izrecno doloa tri izjeme, pri
katerih lahko manjka ena izmed bistvenih sestavin menice:
dospelost,
plailni kraj,
kraj izdaje.
Soasno pa je tudi doloena pravna domneva, kako in v em se spremeni oziroma
dopolni in razlaga znailnosti tiste menice, ki nima ene izmed omenjenih treh sestavin.
Trasirana menica, v kateri dospelost ni doloena, se v obravnavani zvezi teje za
menico na vpogled, (menica vpoglednica) e pa v menici ni posebne navedbe, se
obravnavani kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, teje za plailni kraj in hkrati
tudi za trasatovo prebivalie.
Trasirana menica, v katero bi ne bil vpisan kraj izdaje, pa se teje za menico, ki je
izdana v tistem kraju, ki je naveden poleg trasatovega podpisa.
Lastna menica je enostranska izjava, s katero se njen izdajatelj zavezuje, da bo ob
dospelosti v njej navedeni osebi plaal sam zapisano menino vsoto.
Lastna menica ima za razliko od trasirane menice le sedem bistvenih sestavin:
oznabo, da je menica, napisana v samem besedilu listine v tistem jeziku, v
katerem je menica sestavljena;
nepogojno obljubo, da bo plaana doloena vsota denarja;
navedbo dospelosti menice;
kraj, kjer je treba plaati doloeno vsoto denarja;
ime tistega, kateremu in po igar odredbi je treba plaati;
navedbo dneva in kraja, kjer je lastna menica izdana;
podpis tistega, ki menico izdaja (izdajatelj).
Listina, ki bi ne imela katerekoli izmed natetih bistvenih sestavin, se praviloma ne
teje za lastno menico. V 108. lenu ZM pa so tako kot pri trasirani tudi za lastno menico
doloene enake tri sestavine, ki sicer izjemoma lahko manjkajo, vendar pa se zaradi tega
ali spremeni pravna narava lastne menice ali pa so e v pravnih normah ZM doloene
nekatere domneve. Lastna menica, v kateri dospelost ni doloena, se tako teje za menico
na vpogled. e v lastni menici ni izrecno doloen kraj plaila, velja za plailni kraj,
hkrati pa tudi za kraj izdajateljevega prebivalia, tisti kraj, ki je v menici naveden kot
kraj njene izdaje. Za lastno menico, v kateri kraj izdaje ni bil doloen, pa velja, da je bila
izdana v tistem kraju, ki je naveden poleg izdajateljevega imena. e primerjamo sestavo
bistvenih sestavin trasirane in lastne menice, takoj opazimo, da je razlika med njima le v
tem, da med bistvenimi sestavinami lastne menice zaradi njene narave in razlike v
vsebinski zasnovi ni imena tistega, ki je pozvan k plailu, torej trasata.
Zaradi vrste enakih bistvenih sestavin ter nekaterih drugih podobnosti med trasirano
in lastno menico so v 109. lenu natete dolobe ZM, ki se sicer nanaajo na pravno
ureditev trasirane menice, vendar pa se lahko uporabljajo tudi za lastno menico.
Uporabljamo jih lahko seveda le, e natete dolobe vsebinsko ne nasprotujejo njeni
197

pravni naravi. Med pravnimi pravili, veljavnimi za trasirano menico, ki pa se lahko
uporabljajo tudi za lastno menico, so npr. izrecno omenjene dolobe o indosamentu,
dospelosti, plailu, itn.
Na podlagi doslej zapisanega lahko ugotovimo, da so poglavitne znailnosti menice
kot vrednostnega papirja predvsem tem, da je menica:
Popoln in v pisni obliki izdan vrednostni papir. Pravica, ki je zapisana v menici,
ne more nastati brez listine, hkrati pa pravice praviloma ne moremo ne
uveljavljati in ne prenaati, ne da bi listino (menico) dejansko tudi imeli.
Obveznosten vrednostni papir je menica zato, ker se njen izdajatelj z menico
zavezuje, da bo plaal doloeno vsoto denarja, oziroma izdajatelj pozove drugo
osebo, naj plaa upniku doloen znesek.
Odredben vrednostni papir, ki se zanj ne zahteva pripis posebne klavzule "po
odredbi". Toda, e trasant na menico zapie besedno zvezo: "ne po odredbi"
(rekta klavzula) ali kaken drug izraz, ki pomeni isto, se menici s tem odvzame
omenjena lastnost, torej lastnost odredbenega (ordrskega) vrednostnega papirja.
Menica pa se zaradi tega lahko prenaa le v obliki in z uinkom navadnega
odstopa (cesije).
Oblien (formalni) vrednostni papir in upotevajo, da je trasirana oziroma
lastna menica, mora imeti vse v zakonih zahtevane sestavine, sicer se ne teje za
me-nico.
Menica je ob natetem vrednostni papir z abstraktno obveznostjo, saj je torej
taka listina, v kateri ni naveden pravni temelj (razlog) nastale in sprejete
obveznosti. To pa tudi pomeni, da zoper menino terjatev niso dovoljeni
ugovori iz temeljnega pravnega posla (vsaj praviloma ne).
Menica je predloen (prezentacijski) vrednostni papir in da mora zato
upravieni upnik menico predloiti dolniku (akceptantu), e eli dobiti plaano
v menici doloeno vsoto denarja.
Menica je tak vrednostni papir, v katerem je vsaka menina obveznost
samostojna. Menica je pravnoveljavna listina, etudi bi bil kateri izmed
podpisov na menici laen ali nepristen. Vsak menini podpis oziroma menina
izjava ustvarja samostojno meninopravno razmerje med podpisnikom in
upravienim imetnikom menice. Ali povedano drugae: dotlej, dokler je na
menici en sam pravnoveljaven podpis, e obstaja menina obveznost ter je taka
menica sposobna za pravni promet in ima pravno naravo veljavnega
vrednostnega papirja oziroma listine.


2.2. Naela meninega prava

Menica sodi med vrednostne papirje, katerih temeljna obeleja smo e orisali v
oddelku 1.1. tega sklepnega dela naega elektronskega ubenika. Zato bomo v tem
oddelku najprej razvrstili menina naela in zatem opozorili e na njihove bistvene,
198

vsebinsko doloujoe znailnosti.
V vsebinski krog besedne zveze menina naela uvramo predvsem naela:
oblinosti (formalnosti),
inkorporacije,
fiksne menine obveznosti,
menine strogosti,
menine solidarnosti,
samostojnosti menine obveznosti,
neposrednosti.
- Naelo oblinosti (formalnosti) terja, da je menica izdana v pisni obliki in da se
tudi vsa menina dejanja opravljajo pisno. Menica mora imeti tudi vse z ZM
doloene bistvene sestavine. e nima katerekoli izmed bistvenih sestavin, taka
listina praviloma nima lastnosti menice.
- Iz naela inkorporacije izhaja, da so pravice iz menice in pravice do menice nepo-
sredno povezane in odvisne od posesti menine listine. Upnik zato ne more
uveljaviti svojih pravic iz menice, e dolniku ne predloi menine listine.

- Naelo fiksne (trdne) menine obveznosti pomeni, da je za vsebino in obseg
menine obveznosti odloilno to, kar je v menici zapisano, torej ne ve in ne manj
in ne kaj drugega. V primeru spremembe (predrugaitve) meninega besedila so
zato vsi prejnji podpisniki menice odgovorni po prvotnem besedilu. Tisti, ki pa
so podpisali menico, ko je e bila spremenjena, odgovarjajo na podlagi vsebine
spremenjenega besedila.
- Naelo menine strogosti ima dva vidika: materialnopravnega in formalnoprav-
nega. Materialnopravni vidik menine strogosti se kae predvsem v dejstvu, da je
menica neodvisna od pravnega posla, na podlagi katerega je nastala. Menina
obveznost je namre abstraktna. In tako menini upnik nima samo v pravdnem
postopku doloene prednosti, ampak je zavarovan zoper dolnikove ugovore.
Dokler sta nasprotni stranki upnik in dolnik iz menice tudi upnik in dolnik iz
temeljnega pravnega razmerja, lahko dolnik nasproti upniku ugovarja glede
vsega, kar izhaja iz njenega temeljnega pravnega razmerja. e pa upnik prenese
svojo menino terjatev na tretjo osebo, menini dolnik nasproti njej ne more
ugovarjati glede tistega, kar izhaja iz temeljnega pravnega posla. Ugovarja lahko
le tedaj, e bi novi imetnik menice po njeni pridobitvi zavestno ravnal v
dolnikovo kodo.
- Formalnopravni vidik naela menine strogosti pa se kae predvsem v vsebini
tevilnih dejanj, ki jih je treba opraviti v doloenih rokih oziroma na doloen
nain, e elimo ohraniti oziroma uveljaviti pravice iz menice, npr. protest,
obvestilo, regres, ipd.
- Vsebina naela menine solidarnosti je v tem, da so vsi menini zavezanci sicer
solidarno (vzajemno) odgovorni imetniku menice. Vendar pa so ob tem opazni
nekateri razloki v vsebini njihove obveznosti, ki je nekoliko drugana od
199

umevanja solidarnosti v obveznostnem pravu. Tako se priakuje, da bo akceptant
trasirane menice (praviloma trasat) plaal obveznost iz menice ob njeni dospelosti
in za njeno izpolnitev torej odgovarja nepogojno. Obveznost plaila menice pa je
za druge menine zavezance (regresne dolnike) podredne in pogojne narave, saj
morajo plaati menino vsoto samo tedaj, e z menico doloenega zneska
remitentu (upniku) ni plaal glavni menini dolnik.
Naelo samostojnosti menine obveznosti pa se kae predvsem v tem, da se pravna
veljavnost vsake menine izjave presoja neodvisno od drugih meninih izjav oziroma
dejanj. To pa pomeni, da e je na menici en ali ve neveljavnih podpisov, ne vpliva na
pravnoveljavnost drugih podpisov ali drugih meninih izjav.
Zasnova naela neposrednosti je v domnevi, da je vsak menini dolnik v ne-
posrednem pravnem razmerju do vsakega imetnika menice. In zato uveljavljanje
doloene zahteve zoper enega meninega zavezanca imetniku menice ne onemogoa, da
bi ne mogel ali ne smel postopati tudi zoper druge zavezance, eprav so vsi, ali le eden
izmed njih po dolnikem vrstnem redu sicer za tistim, zoper katerega se je najprej
postopalo.

POVEZANOST UDELEENCEV PRI TRASIRANI MENICI


200

REMITENT
TRASAT
(AKCEPTANT)
TRASANT
PLAA
DOLGUJE
POZOVE, TERJA
LASTNAMENICA
REMITENT
IZDAJATELJ
DOLGUJE
PLAA

2.3. Oris vsebinskih znailnosti nekaterih meninih sestavin (po
dolobah ZM)

Oznaba, da gre za menico, mora biti napisana v njenem besedilu in v tistem jeziku,
v katerem je menica sestavljena. Poimenovanje oziroma beseda "menica" naj bi
izdajatelja in druge njene podpisnike opozorilo na to, da s podpisom te listine prevzamejo
menino obveznost, ki je stroja od drugih poslovnih obveznosti. Menica se praviloma
napie na golico (blanket), na kateri so natisnjene e nekatere menine sestavine. Na
menini golici je praviloma natisnjen tudi znesek takse, ki se plaa ob njenem nakupu.
Toda e bi nekdo napisal menico na obiajnem papirju in ne na menini tiskovini, bi bila
taka menica prav tako pravnoveljavna, izdajatelj pa bi bil odgovoren le za kritev
finannih predpisov.
Menina vsota se lahko napie z besedo in oznabo denarne enote, npr. tiso eurov
in s tevilkami, npr. 1.000 eurov. e sta vsoti razlini, velja tista vsota, ki je napisana z
besedo. e pa je menina vsota napisana vekrat z besedo ali vekrat s tevilkami, velja
najmanja napisana vsota.
V meninem besedilu mora biti nepogojno nakazilo, naj se plaa doloena vsota
denarja, ki se najvekrat izraa z besedo "plaajte".
201

Osebe v menici so:
trasant (izdajatelj) je tisti, ki menico izda,
trasat (pozvani dolnik) je tisti, ki naj plaa doloeno vsoto denarja;
remitent (upravienec, upnik) je oseba, kateri ali po katere odredbi mora trasat
oziroma akceptant plaati doloeno vsoto denarja;
akceptant postane najvekrat trasat s tem, ko sprejme nalog (poziv) na plailo
menice in to pismeno potrdi, npr.: "sprejem";
avalist (menini porok) je tisti, ki se podpie na licu ali na hrbtni strani menice
in tako postane porok za izpolnitev obveznosti iz menice;
indosant je tisti, ki je prenesel menico z indosamentom na neko drugo osebo;
indosatar je oseba, v korist katere je indosant prenesel menico;
domiciliat je oseba, pri kateri bo opravljeno plailo. Domiciliat ni torej ne upnik
in ne dolnik iz menice, marve je oseba, ki le posreduje oziroma opravlja
finanno tehnina opravila pri zadevnem meninem plailu.
Menino se lahko zavezuje vsaka oseba, ki je po predpisih premoenjskega prava
poslovno sposobna. To velja tudi za podpis nepismenih ali slepih oseb na menici.
Vendar pa mora sodie overiti njihov podpis. Enako velja tudi za pooblastilo, ki ga je
kdorkoli dal zaradi prevzema menine obveznosti.
Kdor se podpie na menico kot zastopnik drugega, eprav za to ni bil pooblaen, je
prav tako osebno zavezan iz menice. e pa je plaal v menici doloeno vsoto denarja,
ima enake pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana oseba. To pa velja tudi za
zastopnika, ki je prekorail okvir svojega pooblastila.
Obrestno klavzulo oziroma doloilo o obrestih trasant lahko vnese oziroma zapie
samo v menico vpoglednico in povpoglednico. Pri obeh omenjenih vrstah menice lahko
doloi, naj se menina vsota obrestuje. Pri vseh drugih vrstah menic pa se doloilo o
obrestih teje kot nezapisano. ZM doloa, da mora biti menina vsota v menici natanno
doloena, in zato se tudi obresti praviloma izraunajo in pritejejo k menini glavnici. Pri
vpoglednici in povpoglednici se obresti ne morejo izraunati vnaprej.
Obrestna klavzula mora vsebovati obrestno mero. e bi obrestna mera ne bila
navedena, se teje, kot da odredba o obrestih v menico sploh ni bila vpisana. e pa v
obrestni klavzuli ni naveden dan, od katerega teejo obresti, se teje, da obresti teejo od
dneva izdaje menice (6. len ZM).
Dospelost oziroma zapadlost menice v plailo mora biti zaradi pravne varnosti
natanno doloena. Z vidika doloitve dospelosti, upotevajo 22. len ZM, razlikujemo
tiri vrste menic:
menica na vpogled (menica vpoglednica) je tista menica, v kateri je dospelost
doloena z besedami "plaajte ob vpogledu" ali "plaajte ob predloitvi". Za to vrsto
menice je znailno, da dospe v plailo, ko je njen imetnik predloi akceptantu
(dolniku). Menico je treba predloiti zaradi plaila najpozneje v enem letu po njeni
izdaji, razen e je trasant doloil kraji ali dalji rok. Trasant pa lahko tudi doloi, da
se taka menica ne sme predloiti v plailo pred doloenim asom;
menica povpoglednica je menica, ki dospe doloen as po vpogledu. as dospetja pri
202

tej menici se rauna od dneva sprejema ali akcepta oziroma po dnevu protesta.
Menica povpoglednica se mora glasiti na doloen dan po vpogledu npr. "sedem
mesecev po vpogledu". Ta klavzula pa se ne sme glasiti: "v roku sedmih mesecev";
pri menici oddnevnici pa je as njene dospelosti doloen po preteku doloenega asa
od dneva izdaje te menice. Dospelost se pri taki menici doloi npr. z besedami:
"mesec po izdaji", "tri mesece po izdaji", ipd.. Taka menica dospe na ustrezni dan
tistega meseca, v katerem jo je treba plaati. e pa bi v tem mesecu ne bilo
ustreznega dneva, dospe menica zadnji dan tega meseca, npr. 29. februarja 2013 (35.
len ZM);
pri menici dnevnici je dospelost doloena na tono doloen dan. Pri menici dnevnici
je dospelost lahko doloena npr. tako: "plaajte drugega oktobra 2013", ali "plaajte
tretjega novembra 2013".
Dolobe o dospelosti menice so strogo formalne in so zato nine vse tiste menice, v
katerih je dospelost drugae doloena, in prav tako menice, ki imajo ve dospelosti, npr.
menica, v katero bi zapisali: "plaajte 1. ali 29. oktobra 2013", itn.
35. in 36. len ZM posebej doloata, kako moramo razumeti posamezne izraze, ki
rabijo za doloitev dospelosti, in kako se dospelost izraunava tedaj, kadar se uporabljajo
razlini koledarji.
2., 3. in 4. odst. 35. lena doloajo:
"e se glasi menica na en mesec ali na ve celih mesecev in na pol meseca od dneva izdaje ali
po vpogledu, se raunajo najprej celi meseci.
e je dospelost doloena na zaetek, na polovico (sredi januarja, sredi februarja itd.) ali na
konec meseca, je s tem izrazom treba razumeti prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca.
Izraza "8 dni" ali "15 dni" ne pomenita enega ali dveh tednov, ampak celih 8 ali 15 dni.
Izraz "pol meseca" pomeni 15 dni."
36. len ZM pa ob tem doloa:
"e je menica plaljiva na doloen dan v takem kraju, kjer ne velja isti koledar, ki velja v
kraju izdaje, se teje, daje dan dospelosti odrejen po tistem koledarju, ki velja v plailnem kraju.
e se trasira menica, plaljiva na doloen as od dneva izdaje, med krajema, katerih
koledarja sta razlina, se prerauna dan izdaje na dan, ki mu ustreza v koledarju plailnega kraja,
in potem se doloi dospelost. Roki za predloitev menice se raunajo po predpisih prvega odstavka
tega lena."


2.3.1. Nekat ere dr uge ne bi s t ve ne s es t avi ne me ni ce
i n meni ne kl avzul e

Poleg sestavin in klavzul (pristavkov), ki smo jih orisali ali omenili v oddelkih 2.1.
in 2.3. sklepnega dela naega elektronskega ubenika, lahko menica vsebuje e druge
sestavine in menine klavzule. Te sestavine in klavzule pa opozarjajo na doloena dejstva
ali pojasnjujejo nekatera razmerja iz menice, npr.:
o Predlona (prezentacijska) klavzula. S to klavzulo trasant doloi, da se menica ne
203

sme predloiti v akcept pred doloenim rokom ali pa da se zaradi akcepta menica trasatu
mora predloiti do doloenega roka.
o Valutna klavzula v menici pojasnjuje razmerje med trasantom in remitentom.
Trasant je remitentov dolnik. Iz besedila te klavzule je viden razlog, zakaj je trasant
postal remitentov dolnik. Npr. menina klavzula: "vrednost prejeta v gotovini" nam
dolono pojasnjuje, da je trasant dobil od remitenta doloeno vsoto denarja. Na podlagi
klavzule: "vrednost prejeta v blagu" pa iz meninega besedila ugotovimo, da je trasant
prejel od remitenta blago. Klavzula "vrednost prejeta v inkaso" pa nas seznanja, da je
trasant remitentu menico izdal zaradi vnovenja.
Iz valutne klavzule v besedilu menice je jasno razvidno, zakaj, torej na kakni
podlagi je nastalo valutno razmerje med trasantom in remitentom.
o Temeljni namen kritne klavzule, ki glasi: "nakaite (postavite, poloite) znesek na
svoj (na) raun", ali "obremenite moj raun" je opredeliti oziroma oznaiti razmerje
med trasatom in trasantom. Gre namre za razmerje, na podlagi katerega naj bi trasat
plaal doloeno vsoto. Klavzula: "poloite (nakaite, postavite) znesek na moj raun"
nam namre pojasnjuje, da sta trasant in trasat v doloenem poslovnem razmerju in da
bo trasat za menini znesek obremenil trasanta. Lahko pa trasant s pristavkom: "nakaite
znesek na raun XY" oznai tudi osebo, ki bo dala trasatu kritje. V takem primeru
govorimo o komisijski trati.
o Klavzula "po obvestilu" ali "brez obvestila" je namenjena trasatu. Trasant pa jo v
menino besedilo vstavi zato, da bi bil trasat nedvoumno in jasno opozorjen, da je trasant
menico trasiral nanj. Trasant mora trasata o tem obvestiti e pred sprejemom menice. Ta
klavzula je e v tiskanem besedilu menine golice in se glasi: "...in poloite (nakaite)
isto na raun po obvestilu". V takem primeru mora trasant trasata obvestiti o tem, da je
menico trasiral nanj, e preden jo trasat sprejme. Klavzula "brez obvestila" nam pove, da
sta se trasant in trasat e dogovorila glede trasiranja menice in zato trasatu ni treba akati
na posebno obvestilo o tem, da bo trasant menico trasiral nanj (preden jo bo trasat dobil).
o Odredbena (ordrska) klavzula: "po odredbi" je nebistvena menina sestavina, saj je
menica e na podlagi dolob ZM odredbeni vrednostni papir. Te pravne znailnosti - kot
smo e omenili - nima le tedaj, e v menino besedilo vnesemo pristavek: "ne po
odredbi" (rekta klavzula).
o Oznaba "edina" (solo) menica pomeni, da je bila menica izdana samo v enem
izvodu. Pri tovrstni menici menini upravienec ne more zahtevati od drugih udeleencev
v menici, da naj bi se izdal e kaken izvod menice. To pravico pa imajo imetniki vseh
tistih menic, v katerih z omenjeno klavzulo ni doloeno, da so bile izdane v enem samem
izvodu.
o Doloilo (klavzula) "brez protesta" pomeni, da imetniku menice ni treba
protestirati menice, e trasat zavrne akcept ali plailo menice. Menini dolnik in njegovi
pravni nasledniki ostanejo v zavezi, eprav bi ne bil vloen protest zaradi zavrnitve
akcepta ali plaila. e bi imetnik kljub taki klavzuli protestiral menico, bo nosil stroke
sam. Namen te klavzule je torej prepreiti odvene stroke, ki nastanejo s protestom. To
klavzulo lahko napie trasant, kdo od prenosnikov (indosantov) in tudi (ali) avalist, zato
da bi oprostila imetnika menice predloitve menice v protest, ker je trasat zavrnil akcept
204

ali plailo menice. Vendar ima omenjena klavzula, ki jo napie trasant, pravni uinek
zoper vse menine podpisnike.

2.4. Menina dejanja

Menico kot pravni posel sestavlja ve dejanj, ki jih lahko - vsaj v grobem -
razvrstimo v dve skupini:
v tista dejanja, ki jih lahko opravimo od izdaje do izplaila menice: npr. izdaja
menice, prenos, aval, intervencija, predloitev in izplailo,
in dejanja, s katerimi zavarujemo pravice iz menice: protest, notifikacija, regres
in amortizacija menice.


2.4.1. Izdaja (izstavitev) menice

Izdaja menice je praviloma prvo menino dejanje. Trasant ga opravi tako, da se na
menico podpie na tistem prostoru, ki je predviden za podpis izdajatelja, zatem pa v
dogovoru s komitentom izpolni e druge menine sestavine. Trasant pa je odgovoren tudi
za akcept in plailo te menice. Vasih pa se to dejanje opravi za nekaterimi drugimi
meninimi dejanji:
npr. oseba, ki namerava trasirati menico, lahko terja, naj jo trasat akceptira in se
nanjo ele potem podpie kot trasant;
pri bianko menici si npr. njen izstavitelj najprej zagotovi aval ipd.


2.4.2. Akcept

Akcept oziroma sprejem ali priznanje menine obveznosti je tisto menino dejanje,
ki ga praviloma opravi trasat. Akcept se napie na menico, izrazi pa se lahko na razline
naine:
z besedo: "priznam", "sprejeto" ali s kakno drugo besedo, ki pa mora pomeniti
isto (imeti mora torej isti pomen);
vendar moramo posebej poudariti, da se po 1. odst. 24. lena ZM e trasatov
podpis na licu menice lahko teje za akcept.
Z akceptom postane trasat glavni menini dolnik in zanj nastane menina
obveznost. Z akceptom se trasat namre zavezuje, da bo menico plaal ob dospelosti.
Akcept mora biti nepogojen, vendar pa ga sme trasat omejiti na del menine vsote. Zato
205

po obsegu oziroma vsebini obveznosti, ki jo trasat kot akceptant prevzame z njim,
razlikujemo popolni in delni akcept. S popolnim akceptom se trasat kot akceptant
zavezuje, da bo plaal celotno vsoto. Z delnim akceptom pa se akceptant zavezuje le za
plailo dela menine vsote.
Imetnik trasirane menice jo lahko trasatu predloi zaradi akceptiranja vse do njene
dospelosti.
Trasant pa lahko doloi:
- da se menica ne sme predloiti zaradi akceptiranja pred doloenim asom;
- ali pa tudi prepove predloitev menice v akceptiranje.
Vendar trasant ne more prepovedati predloitve menice v akceptiranje tedaj, e gre
za menico povpoglednico, ali e gre za domicilirano menico.
Tudi vsak indosant sme doloiti, da je treba trasirano menico predloiti zaradi
akceptiranja, in prav tako doloiti tudi rok za njeno predloitev. Tega ne more storiti
tedaj, e je trasant e v menici prepovedal njeno predloitev zaradi akceptiranja.
Menico, ki je trasirana na doloen as po vpogledu, je treba predloiti v sprejem v
enem letu od dneva izdaje. Trasant lahko ta rok podalja ali ga skraja, indosanti pa ga
lahko samo skrajajo.
Akceptiranje menice ni pogoj in bistvena sestavina za njeno veljavnost. Kajti e
trasat ne sprejme menice, vsi drugi podpisniki, ki so se z menico zavezali, odgovarjajo
kot regresni dolniki za plailo menice. Toda e trasat menico akceptira, se s tem zavee,
da bo menico ob njeni dospelosti plaal sam.




2.4.3. Prenos menice

Menica se prenaa na tri naine:
s cesijo,
z izroitvijo in
z indosamentom.
S cesijo prenaamo predvsem menice, pri katerih je bilo indosiranje prepovedano e
ob njihovi izdaji (rekta menice). Indosiranje menice pa lahko z rekta indosamentom
prepove tudi indosant. Kadar pa imetnik pridobi menico z blanko indosamentom ali z
indosamentom na prinositelja, se zatem menica lahko prenaa z izroitvijo (s tradicijo).
Vendar pa sta oba pravkar beno omenjena naina prenosa menice, upotevajo dejstvo,
da je menica po dolobah ZM odredbeni vrednostni papir, v praksi zelo malokrat
uporabljena. Menico najvekrat oziroma skoraj izkljuno prenaamo z indosamentom.
Indosament je po 221. lenu OZ lahko popoln, blanko in na prinosnika.

Indosament je pisna izjava, s katero imetnik menice prenese vse svoje pravice iz
206

menice na drugo osebo. Kot smo e omenili v oddelku 2.3., je oseba, ki pravice iz
menice prenese na drugega, indosant. Oseba, ki z indosamentom pridobi pravice iz
menice, pa je indosatar.
To menino dejanje ima tri funkcije: prenosno, legitimacijsko in garancijsko. Naj-
pomembneja funkcija indosamenta je prenosna, saj omogoa cirkulacijo menice.
Garancijska funkcija indosamenta se kae v tem, da je indosant odgovoren za akcept in
plailo menice, razen e v indosamentu ni drugae doloeno. Indosant sme prepovedati,
da se menica indosira naprej. V takem primeru seveda ni odgovoren tistim osebam, ki
jim je bila menica pozneje indosirana. Legitimacijska funkcija indosamenta pa je v tem,
da indosatar velja za zakonitega imetnika menice in je tako pravno upravien do
uveljavljanja meninih zahtevkov le tisti imetnik menice, ki lahko dokae svojo pravico z
nepretrgano vrsto indosamentov.
"To velja tudi, e je poslednji indosament in blanko (tretji odstavek 11. lena ZM). Kolikor
zadeva to dokazovanje, se tejejo prertani indosamenti, kakor da jih ni. e pride za
indosamentom in blanko drug indosament, se teje, da je pridobil podpisnik tega drugega
indosamenta menico z indosamentom in blanko.
e je komu po kakrnemkoli dogodku prela menica, jo mora tisti, ko jo ima in ki je svojo
pravico dokazal, kakor je predpisano v prejnjem odstavku, izroiti samo, e jo je pridobil nepo-
teno, ali pa je, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo." (15. len ZM.)
Indosament se praviloma napie na hrbtno stran menice ali na njen podaljek
(alono), indosant pa ga mora tudi podpisati. Indosament je najvekrat upoveden z
besedno zvezo: "namesto meni (nam), plaajte po odredbi ..." Indosament mora biti
nepogojen. Kakrenkoli pogoj, ki bi bil zapisan oziroma postavljen z indosamentom, se
teje za nezapisanega. Delni indosament je nien, kar hkrati tudi pomeni, da mora
indosament obsegati celotno terjatev.


Glede na obliko razlikujemo tiri vrste indosamentov:

- Popolni indosament je tisti, ki vsebuje ime indosatarja in jasno oblikovano
doloilo o prenosu, npr. plaajte po odredbi... in indosantov podpis. Ob teh sestavinah pa
se vanj lahko vnesejo e druge, npr. datum in kraj indosiranja menice. Popolni
indosament vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe, na katero se pravica iz
vrednostnega papirja prenaa (indosatar), in podpis prenosnika (indosant), lahko pa
vsebuje tudi druge podatke (kraj, datum).
- Nepopolni (neizpolnjen, blanko) indosament je tedaj, e v njem ni napisano
indosatarjevo ime in obsega le indosantov podpis na hrbtni strani menice ali na aloni. Za
nepopolni (blanko) indosament pa se ne teje podpis indosanta ali tudi koga drugega na
licu menice (na prvi strani), ker se v takem primeru teje, da gre za aval, razen e bi
indosant ob svojem podpisu e pripisal klavzulo "namesto meni plaajte po odredbi...".
Po 2. odst. 13. lena ZM sme imetnik menice tedaj, e gre za blanko indosament:
izpolniti blanko indosament s svojim imenom ali z imenom druge osebe;
menico tudi naprej indosirati blanko ali pa jo indosirati na ime druge osebe;
207

izroiti menico tretji osebi, ne da bi izpolnil blanko indosament in ne da bi
postavil nov indosament.
- Indosament na prinosnika ima po 3. odst. 11. lena ZM enak pravni uinek kot
nepopolni (blanko) indosament. To vrsto indosamenta spoznamo po tem,
ker nima oznaenega indosatarjevega imena, marve ima namesto tega
doloilo: "plaajte prinosilcu" oziroma "na prinosilca". Pri indosamentu na
prinosilca velja vsakokratni imetnik menice za neposrednega indosatarja
zadnjega indosanta. Indosamenta na prinosilca zato ni treba dopolnjevati z
indosatarjevim imenom, saj, kot smo e omenili, uinkuje tako kot blanko
indosament.

PRIMER VSEBINE SESTAVE INDOSAMENTA

Namesto nam, plaajte po odredbi







(Datum) INDOSANT


(Kraj)


- Z rekta indosamentom se prepoveduje nadaljnji prenos menice z indosamentom.
Klavzula "ne po odredbi" (rekta klavzula), ki jo zapiemo v besedilo indosamenta,
uinkuje tako, da menice ne moremo ve prenaati z indosamentom, ampak le v obliki in
z uinkom navadnega odstopa cesije (2. odst. 10. lena ZM).

2.4.4. Aval (menino jamstvo)

Z avalom doloena oseba (avalist) s svojim pod-pisom na menici ali njenem
podaljku oziroma aloni prevzame menino porotvo. Avalist je menini porok in zato
odgovarja tako kot dolnik, za katerega porokuje. Avalist torej jami, da bo dolnik, za
katerega porokuje, izpolnil svojo menino obveznost, torej da bo upraviencu iz menice
ob njeni dospelosti izplaal v menici doloeno vsoto denarja ali pa del menine vsote.
Avalist je lahko oseba, ki je e v meninopravni zvezi in je menico e podpisala, npr.
kot indosant. Seveda tudi pri menici, tako kot pri drugih pravnih poslih, ne more nihe
208

biti sam sebi porok in zato npr. glavni menini dolnik (akceptant trasirane menice,
trasant pri lastni menici, indosant ipd.) ne more biti avalist. Avalist je predvsem tretja
oseba, torej taka oseba, ki menice e ni podpisala in torej dotlej e ni bila v menini
zavezi iz te menice, ki jo je avalirala.
Aval se izraa z besedami "per aval", "kot porok", "jamim za plailo" ali s ka-
terimkoli drugim izrazom ozr. besedno zvezo, ki pomeni isto. Za aval zadostuje podpis
na licu menice, razen e ne gre za trasatov ali trasantov podpis. Iz avala pa mora biti tudi
jasno razvidno, za koga je bil dan. e bi to ne bilo razvidno, velja, da je bil aval dan za
trasanta. Avalist se podpie lahko tudi na hrbtu menice. Toda v takem primeru mora
izrecno navesti, da je menini porok, saj bi ga sicer ne mogli razlikovati od indosanta.
Ob tem se kot temeljno zastavlja vpraanje pravne narave avala. Po 31. lenu ZM je
avalist odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok. In e menico plaa, pridobi
avalist pravice iz menice do tistega, za katerega je bil porok, kakor tudi pravice zoper vse
tiste, ki so temu odgovorni iz menice (regresna pravica). Avalistova obveznost je zato:
solidarna (vzajemna), samostojna in neposredna. Imetnik menice (upnik) zato lahko
terja za plailo tudi avalista, ne da bi prej terjal osebo, za katero avalist porokuje, in ne da
bi hkrati terjal plailo tudi od drugih meninih dolnikov. Avalistova zaveza pa velja
tudi, e je zaveza, za katero je porok, nina iz kateregakoli drugega razloga, razen zaradi
formalne pomanjkljivosti.
Menino porotvo je lahko odkrito ali pa prikrito (skrito). Menino ima pravno
naravo odkritega porotva tedaj, e je na menici zapisana besedna zveza "per aval."
O skritem meninem porotvu pa govorimo takrat, e v menici ni posebej navedeno,
kdo porokuje. V takem primeru se aval na menici pojavlja ali v obliki indosamentovega
podpisa ali v obliki podpisov soakceptantov ali soindosantov. Ob tem pa e iz prejnjih
razdelkov tega sklepnega dela ubenika priujoega elektronskega ubenika vemo, da je
vsak indosant solidarno zavezan k plailu meninega zneska.
2.4.5. Intervencija

To razmeroma redko menino dejanje rabi za primere, v katerih doloena oseba
(intervenient) namesto meninih zavezancev menico akceptira ali plaa menino vsoto.
Trasant, indosant ali avalist lahko v menici navede intervenienta, ki naj po potrebi
akceptira ali plaa menico. Intervenient je praviloma tretja oseba, lahko pa je intervenient
tudi trasant ali kaken drug zavezanec iz menice, razen akceptanta. Intervencija je torej v
meninem pravu dopuena monost posredovanja v korist enega izmed meninih
dolnikov. Intervenient sme menico akceptirati ali plaati denarno obveznost iz nje za
kateregakoli zavezanca iz menice. Seveda pa se ta njegova prostost izbire nanaa le na
tiste zavezance, zoper katere se regres lahko izvaja. Intervenient mora o svoji intervenciji
v dveh delavnikih obvestiti osebo, za katero je posredoval. e intervenient prekorai
omenjeni rok, je odgovoren do viine menine vsote za kodo, ki je nastala zaradi
njegove prekoraitve.

209

V grobem lahko oblike intervencije, upotevajo pravno podlago, razvrstimo na:
- nujno intervencijo, ki je predvidena e v meninem besedilu,
- in na prostovoljno (spontano, samohotno) intervencijo, ki ni razvidna iz
menice oziroma ni zapisana v meninem besedilu in intervenient
prostovoljno posreduje v dolnikovo korist.
Po vzroku razlikujemo intervencijo zaradi neakceptiranja menice in intervencijo
zaradi plaila. Intervencija zaradi neakceptiranja menice je dopustna vselej tedaj, kadar
ima pred dospelostjo menice njen imetnik pravico regresa iz tiste menice, ki se jo sme
predloiti zaradi akceptiranja.
Toda, e je v menici navedena oseba, ki naj bi po potrebi menico akceptirala ali pa
plaala v plailnem kraju, ji mora imetnik tako menico predloiti. Hkrati pa tudi menico
protestirati, e je omenjena oseba akceptiranje zavrnila. Akcept z intervencijo se zapie
na menici in ga podpie intervenient. V njem se navede, za koga je bil dan; e pa tega ne
bi storili, se teje, da je bil akcept z intervencijo dan za trasanta. Intervencija zaradi
plaila je mona vselej, kadar dobi imetnik menice ob dospelosti ali pa tudi e pred njo
pravico do regresa.
Plailo z intervencijo obsega ves znesek, ki bi ga sicer morala poravnati tista oseba,
za katero je intervenient posredoval. Z menico doloeno vsoto je treba plaati naj-
pozneje naslednji dan po zadnjem dnevu, ki je temelj za vloitev veljavnega protesta
zaradi neplaila menice.
Plailo z intervencijo se mora potrditi s pobotnico na menici z navedbo tistega, za
katerega je bilo plaano, npr. akceptanta. e ta oseba ni navedena, se teje, da je bilo
plailo opravljeno za trasanta. Menica in protest, e je napravljen, se morata izroiti
intervenientu - planiku zadevne menice.
Intervenient - planik pridobi pravice, ki izhajajo iz menice zoper tistega, za kate-
rega je plaal, in zoper tiste, ki so mu iz zadevne menice zavezani. Vendar intervenient
ne sme te menice indosirati naprej.
2.4.6. Razmnoevanje in prepisi menice

Menico praviloma izdamo v enem samem izvodu. Toda utegne se primeriti, da bi
zaradi zagotovitve pravic imetnika menice ali pa zaradi pospeitve kroenja menice eleli
menico razmnoiti. Razmnoiti pa ne moremo vseh menic. Tako npr. ne smemo
razmnoiti trasirane lastne menice in lastne menice.
Zato ne smemo razmnoevati vseh tistih menic, ki imajo v svojem besedilu doloilo:
"plaajte za to edino menico po odredbi..." Menico lahko sicer razmnoimo na dva
naina: z izdajo dvojnika ali trojnika menice ter s prepisom menice.
Ti izvodi morajo biti v svojem besedilu oznaeni z zaporedno tevilko; e bi tega ne
storili, bi se vsak izvod tel za posebno menico.
Vsak imetnik menice, v kateri ni navedeno, da je izdana samo v enem izvodu, lahko
zahteva, da se mu na njegove stroke izda e enega ali ve izvodov. Toda ob tem ne
smemo spregledati preprostega in razumljivega dejstva, da plailo enega meninega
210

izvoda oprosti zaveze tudi glede plaila vseh drugih izvodov, eprav v menici ni
doloilo, da s plailom enega izvoda izgubijo veljavnost tudi drugi izvodi. Vsak imetnik
menice ima tudi pravico napraviti prepise menice. Prepis mora obsegati natanno
prepisano izvirno menico z indosamenti in vsemi drugimi njenimi sestavinami. V pre-
pisu je treba navesti, kje se prepis konuje. Prepis se lahko indosira in avalira na enak
nain in z istim uinkom, kakor izvirna menica. V prepisu moramo navesti osebo, ki ima
izvirnik menice. Prepis, ki nima te sestavine, ni meninopravno veljaven.


2.4.7. Predloitev in plailo menice

Menica je predlona listina (prezentacijski vrednostni papir), kar pomeni, da mora
dolnik izpolniti svojo obveznost iz menice ele takrat, ko mu upravieni imetnik menice
(upnik) menico predloi, najprej v akcept in potem ob dospelosti tudi v plailo. V
oddelku 2.4.2. smo e orisali poglavitne prvine in pomen akcepta. Zato naj tu vnovi
opozorimo samo na to, da imetnik trasirane menice predloi trasatu menico v akcept v
njegovem prebivaliu oziroma na njegovem sedeu.
Predloitev menice v plailo pa se mora opraviti na plailni dan ali pa na enega od
dveh delavnikov takoj po preteku plailnega dne, e gre za menico, plaljivo ali na:
doloen dan,
doloen as po dnevu izdaje,
ali pa po dnevu vpogleda.
e menica dospe na priznan praznik, se sme njeno plailo zahtevati ele naslednji
delavnik. Prav tako moramo vsa druga dejanja, ki zadevajo menico, zlasti akceptiranja in
protest, opraviti samo na delavnik.
S praznikom sta po ZM miljena nedelja in dravni praznik, uvedena z zakonom o
praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD- UPB1, Ur. l. RS,
t. 112/05).
e se mora katero od teh dejanj opraviti v doloenem roku, katerega zadnji dan je
priznan praznik, se ta rok podalja do prvega delavnika, ki je takoj po preteku roka.
Prazniki med rokom pa se pri izraunavanju roka vtevajo. Dan, ko roki zanejo tei, se
ne vteje v zakonite roke, pa tudi ne v roke, ki so doloeni v menici.
Ko trasat menico plaa, sme od imetnika zahtevati, naj mu menico izroi hkrati s
potrdilom, da je le-ta plaana. Imetnik menice tudi ne sme zavrniti delnega plaila. Ob
delnem plailu trasat lahko zahteva, da se to plailo zaznamuje na menici in da se mu o
njem izda pobotnica.
V obravnavani zvezi s plailom menice, naj opozorimo na dolobo zakona o
prepreevanju zamud pri plailih, ZPreZP-1, Ur.l. t. 57/12, ki v 2. odst. 28. lena
citiranega zakona izrecno doloa, da dolnik ni ve dolan prijaviti denarne obveznosti,
katere plailo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plail, razen denarnih
obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 32. lenu ZPreZP-1 zahteva prijava v
vestranski pobot !
211


2.4.8. Protest

Protest je eno izmed tirih dejanj, ki rabijo za varstvo pravic iz menice. Njihove
vsebinske znailnosti bomo beno orisali v tem in naslednjih oddelkih.
Protest je javna listina, ki se napravi pri sodiu, krajevno pristojnem za osebo, zoper
katero se opravi protest. Z njo se potrdi, da menini zavezanec:
ni sprejel ali ni v celoti sprejel menice;
ali da menice ni plaal v celoti ali pa je sploh ni plaal;
ali pa da ni bil akcept datiran, kar je za dospelost povpoglednice nujno;
tali da se ni ugodilo trasatovi zahtevi, da se mu menica predloi e enkrat,
naslednji dan po prvi predloitvi zaradi akceptiranja.
Protest se lahko vloi tudi tedaj, e zakonitemu imetniku prepisa kljub njegovi
zahtevi ni bil izroen izvirnik menice (2. odst. 67. lena ZM).
Po 71. lenu ZM mora protest obsegati:
1. "Prepis protestirane menice oziroma protestiranega meninega prepisa, kakor tudi vseh
izjav oziroma pripomb na njih; e se napravi protest po menici, izdani v tujem jeziku, se mora
priloiti tudi prevod menice z overovitvijo po tisti osebi, ki napravi protest;
2. ime ali firmo osebe, na katere zahtevo in zoper katero se napravi protest;
3. potrdilo, da iskana oseba ni opravila storitve, ki se na podlagi menice zahteva od nje, ali da
je protestni organ ni mogel najti v njeni poslovalnici ali stanovanju, ali da ji, e jo je tudi nael, iz
kateregakoli vzroka ni mogel sporoiti zahteve;
4. kraj, dan, mesec, leto in uro, ko je bil, in prostor, kjer je bil opravljen ali se je brezuspeno
poskusil protestni postopek;
5. datum protesta, tevilko, pod katero je vpisan v protestni register, uradni podpis in peat
protestnega organa."

ZM v 77. lenu ureja pravni poloaj, sta ob izpolnitvi dveh pogojev, in sicer, da
trasant v besedilu menice ne zahteva za protest obliko javne listine, in e v to privoli tudi
imetnik menice, se protest lahko opravi le s pisno izjavo tiste osebe, od katere se storitev
zahteva (trasat, akceptant, domiciliat, po potrebi adresat ali intervenient). Pisna izjava teh
oseb mora biti datirana, podpisana in vpisana v protestnem roku v protestni register pri
sodiu. Protestni organ pa mora vpis pisne izjave v protestni register e potrditi na
protestirani menici ali pa na njenem podaljku (aloni).
Kakrnokoli zamudniko in pravnopostopkovno neustrezno ravnanje v zvezi s
protestom ima za nosilca pravic iz menice hude posledice. Remitent (upravienec,
upnik) iz menice mora torej ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pri tem naj
posebej opozorimo na nekatere pomembneje dolobe ZM v zvezi s protestom.
Protest zaradi neplaila menice, plaljive na doloen dan ali na doloen as po dnevu
izdaje ali po vpogledu, se mora opraviti na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za
plailnim dnem menice. e pa gre za menico, plaljivo po vpogledu, se mora protest
212

opraviti v rokih, doloenih za akceptiranje, ele e je bila menica npr. predloena na
trasatovo zahtevo e enkrat naslednji dan po prvi predloitvi zaradi akceptiranja. e bi
se tej zahtevi ne ugodilo, se lahko prizadete osebe sklicujejo na to le, e je omenjena
zahteva izrecno zapisana v protestu.
Listina o protestu se mora takoj oziroma brez odlaanja izroiti imetniku menice ali
osebi, ki je v njegovem imenu predloila menico v protest.
Trasant, indosant ali avalist lahko z odredbo "brez strokov", "brez protesta" ali s
kakrnokoli drugo ustrezno odredbo, napisano in podpisano na menici, oprosti njenega
imetnika dolnosti napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neakceptiranja ali
neplaila.
Ta odredba pa ne oprosti imetnika menice, da mora predloiti menico v predpisanih
rokih, niti tega, da mora pravoasno dati obvestilo. Prekoraenje rokov mora dokazati
tisti, ki to uveljavlja zoper imetnika menice.
Odredba, ki jo je napisal trasant, uinkuje proti vsem podpisnikom. e pa jo je
napisal indosant ali avalist, uinkuje samo proti tistemu, ki jo je napisal. e napravi
imetnik menice protest, v nasprotju z odredbo, ki jo je napisal trasant, trpi sam protestne
stroke.
Po dolobah Zakona o notariatu (ZN-UPB3, Ur. l. RS t. 2/07), lahko notar proteste
menic izdaja po dolobah ZM.


2.4.9. Obvestilo (notifikacija) o protestu

e je trasat zavrnil akcept menice oziroma e je glavni menini dolnik zavrnil njeno
plailo in je bil zato napravljen protest, mora imetnik menice o tem obvestiti svojega
indosanta in trasanta. To njegovo dejanje je v meninopravnem izrazju poimenovano kot
obvestilo oziroma notifikacija.
V okviru tega dejanja mora imetnik menice v tirih delavnikih po dnevu protesta ali
po dnevu, ko je bila menica predloena, e je v njej pristavek "brez strokov", obvestiti
svojega indosanta in trasanta, da je bil akcept zavrnjen oziroma da je bilo zavrnjeno
njeno plailo. Vsak indosant mora nato v dveh delavnikih po dnevu prejetega obvestila
sporoiti to indosantu, ki je pred njim, in mora obenem navesti osebna imena in
naslove tistih, ki so dali prejnja obvestila. Po 2.odst. 44. lena ZM pa mora vsak
indosant obvestiti tudi svojega prednika vse do trasanta. Obvestilo je lahko v kakrnikoli
obliki in prav zato ima pravno naravo obvestila tudi vrnitev menice.
Temeljni namen tega meninega dejanja za varstvo pravic iz menice (obvestila) je
torej, da so predniki pripravljeni na regres in da lahko storijo vse potrebno za plailo
menice ter tako prepreijo morebitne nadaljnje stroke.

213

2.4.9.1. Regres

Poglavitni namen tega dejanja za varstvo pravic iz menice je prispevati k pravni
varnosti v meninem prometu. Z regresom bo tedaj, e bi glavni menini dolnik
upniku ne plaal menine vsote, storil to eden izmed regresnih dolnikov. Kot e vemo iz
prejnjih oddelkov petega delanaega ubenika odgovarjajo imetniku menice solidarno
(nerazdelno) vsi tisti, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali. Regresni
zavezanci (dolniki) so predvsem trasant, indosanti, avalist, intervenient ipd., kajti
akceptanta ne tejemo med regresne dolnike, saj je glavni menini dolnik.
Imetnik menice ima torej pravico do regresnega zahtevka zoper trasanta, indosanta in
druge zavezance ob dospelosti menice in tudi pred dospelostjo menice. Ob dospelosti
ima pravico do regresa, e menica ni bila plaana deloma ali v celoti.
Pred dospelostjo pa ima imetnik menice pravico regresa v trehh primerih, in sicer, e
je bil:
akcept menice zavrnjen popolnoma ali pa deloma;
pred akceptom ali po akceptu uveden steaj oziroma redna likvidacija nad
premoenjem trasata ali e je trasat ustavil plaila, eprav ustavitev plaila ni
bila ugotovljena s sodno odlobo; ali pa e je bila izvrba nad njegovim
premoenjem brezuspena;
uveden steaj oziroma postopek redne likvidacije nad premoenjem trasanta
tiste menice, katera se zaradi akceptiranja ne sme predloiti.
Imetnik menice lahko zahteva pri uveljavljanju regresnega zahtevka, naj mu
regresni zavezanec plaa:
znesek, za katerega menica ni bila akceptirana ali plaana, in tudi obresti, e je
bila v menico zapisana obrestna klavzula.
zamudne obresti, obraunane v skladu z zakonom, ki ureja viino obrestne mere
zamudnih obresti;
in stroke protesta, notifikacije ter morebitne druge stroke (npr. pravdne in
izvrilne stroke).
Obrestno klavzulo lahko vpiemo oziroma umestimo v dve razliici menic:
v vpoglednico,
in v povpoglednico. V dnevnici in oddnevnici pa se obrestna klavzula teje za
nezapisano.
Imetnik menice mora ob uveljavitvi regresa proti regresnim dolnikom ugotoviti
popolno ali delno zavrnitev akcepta s protestom oziroma pisno izjavo, ki ga nadomea
Tako kot imetnik menice lahko tudi tisti, ki je menico kupil, zahteva od tistih, ki so
mu odgovorni na podlagi menine zaveze, ves znesek, ki ga je sam plaal. Vsak
zavezanec, zoper katerega se izvaja ali zoper katerega se lahko izvaja regres, je upravien
zahtevati potem, ko plaa regresno vsoto, da se mu menica izroi hkrati s protestom in
raunom, na katerem je potrjeno njegovo plailo.

214

Vsakdo, ki ima pravico regresa, pa si lahko tedaj, seveda le e ni druganega
dogovora, zagotovi plailo tudi z izdajo nove menice, ki jo trasira na vpogled na eno
izmed njemu odgovornih oseb (menica je plaljiva v prebivaliu te osebe). V
omenjenem primeru govorimo o povratni menici.

2.4.9.2. Amortizacija menice

Kot vemo iz dosedanje razlage v tem poglavju se pravice iz menice uveljavljajo in
prenaajo z njeno predloitvijo, torej s predloitvijo menice. To pa bi lahko hkrati tudi
pomenilo, da tedaj, kadar bi imetnik menico izgubli ali bi mu le-ta bila ukradena, ali pa je
menica v celoti ali delno uniena, njen imetnik zato (ker ima menica pravno naravo
predlone listine) ne bi mogel uveljavljati pravic iz menice. Zaradi varstva upnikovih
pravic in hkrati zaradi omilitve trdote uinkovanja omenjenega naela, se je v meninem
pravu posebej in v pravu vrednostnih papirjev nasploh, zaelo uporabljati dejanje za
varstvo pravic iz vrednostnega papirja, ki mu pravimo: amortizacija. Zato lahko tisti, ki
je menico izgubil, ali pa mu je bila uniena oziroma ukradena, za ohranitev pravic iz
menice sproi uvedbo posebnega sodnega postopka, v katerem se menica razveljavi.
Imetnik ukradene ali kako drugae uniene oziroma pokodovane menice lahko predlaga
pristojnemu sodiu, naj uvede amortizacijski postopek. V svojem predlogu mora
predlagatelj navesti bistvene sestavine menice in verjetno izkazati, da je res imel to
menico ali da mu je na njeni podlagi pripadala kakna pravica.
Sodie zatem izda razglas, v katerem z navedbo glavne vsebine izgubljene menice
pozove tistega, ki jo je nael, oziroma tistega, ki jo ima, naj jo predloi sodiu v
estdesetih dneh, ker jo bo sicer sodie po preteku omenjenega roka razglasilo za nino.
Sodie objavi ta razglas v Uradnem listu RS. O razglasu pa obvesti predlagatelja
amortizacijskega postopka in vse v menici imenovane osebe.
e se v estdesetdnevnem roku oglasi tisti, ki ima menico in uveljavlja svoje pravice
iz nje oziroma do menice, sodie ustavi nadaljnji postopek, potem ko je bila menica
pokazana predlagatelju, ki bo moral zadevo urediti sporazumno z imetnikom menice.
e menica v estdesetih dneh ni predloena sodiu, sodie menico razglasi za
amortizirano. Sodie mora o amortizaciji menice obvestiti predlagatelja in vse v menici
imenovane osebe. O amortizaciji torej obvesti akceptanta ali pa trasanta, e menica ni
bila akceptirana ali e je trasant prepovedal preloiti menico v akcept. Sodie hkrati tudi
obvesti akceptanta oziroma trasanta, da sme menino vsoto plaati predlagatelju
amortizacije.
Na podlagi amortizirane menice seveda ni mogoe ve uveljaviti nobene pravice iz
menice (1. in 2.odst. 92. lena ZM).
ZM v 1.odst. 91. lena in v 3.odst. 92. lena posebej opredeljuje tudi naloge in
vsebino pravic predlagatelja amortizacije. Predlagatelj amortizacije mora napraviti
protest, da ohrani regres zoper trasanta neakceptirane menice in tudi zoper trasanta, ki je
prepovedal predloitev menice zaradi akceptiranja v roku, doloenem za sestavo protesta
215

zaradi neakceptiranja ali neplaila, in v za to doloenem kraju, ter pri tem predloiti
glavno vsebino izgubljene ali uniene menice.
Protest nadomea predloitev menice zaradi akceptiranja ali zaradi plaila in
sestavo zadevnih protestov.
Na podlagi odlobe o amortizaciji pa lahko predlagatelj uveljavlja zoper akceptanta
in, e je bil vloen protest, tudi zoper trasanta svoje menine pravice, kot da bi imel
neamortizirano menico. Vendar ti menini dolniki niso zavezani plaati meninega
zneska, e dokaejo, da je predlagatelj odlobo o amortizaciji dobil protipravno.

2.5. Menine tobe in zastaranje

V pododdelku 2.4.2. tega razdelka naega elektronskega ubenika smo e omenili,
da se trasat z akceptom zavee, da bo menico plaal ob njeni dospelosti. e bi pa menica
ne bila plaana, je imetnik menice in tudi trasant sam na njeni podlagi upravien za
neposredno tobo zoper akceptanta in v njej lahko zahteva vse, kar se sme zahtevati po
47. in 48. lenu ZM (2. odst. 27. lena), npr. plailo zneska, za katerega menica ni bila
akceptirana.
Toda ob tem mora paziti, da bi ne prilo do zastaranja. Vendar pa moramo posebej
opozoriti, da mora zastaranje meninega zahtevka ali pravice uveljavljati tista oseba, ki je
prizadeta iz menice. Sodie zastaranja namre ne upoteva po uradni dolnosti.
Po doloenem asu se tudi menine pravice oziroma terjatve ne morejo ve uve-
ljaviti zato, ker so zastarane. Zastaranje meninopravnih zahtevkov pa ni enotno za vse
menine zavezance, saj razlikujemo tri zastaralne roke:
po dolobi 78. lena ZM zastarajo vsi meninopravni zahtevki zoper akceptanta
s pretekom treh let od dospelosti;
meninopravni zahtevki imetnika menice zoper indosanta in zoper trasanta
zastarajo leto dni po pravoasno napravljenim protestom oziroma od dospelosti,
e se protest zaradi klavzule "brez strokov" ni smel opraviti;
meninopravni zahtevki indosantov, ki jih imajo med seboj, in zoper trasanta pa
zastarajo ez est mesecev od dne, ko je indosant menico izkupil, ali od dne, ko
so uvedli zoper njega postopek pri pristojnem sodiu.

2.6. Toba iz neopraviene obogatitve

Trasant, akceptant in indosant, katerih menine zaveze so ugasnile zaradi zastaranja
ali zaradi tega, ker so opustili dejanja, ki so predpisana za ohranitev meninih pravic,
odgovarjajo imetniku menice, e so se na njegovo kodo neopravienno obogatili. Drugi
menini zavezanci pa so prosti te odgovornosti.
Zahtevek na podlagi neopraviene obogatitve se lahko uveljavi tudi na podlagi sodne
216

odlobe o amortizaciji izgubljene ali pokodovane menice.


2.7. Zastavna in pridrna (retencijska) pravica

Imetnik menice lahko dobi zaradi zavarovanja menine terjatve v zastavo premino
stvar ali terjatev. e je dobil stvar ali terjatev v zastavo na temelju pisne izjave, dolnik
pa bi ne izpolnil svoje menine zaveze pravoasno, se imetnik menice lahko poplaa iz
zastave, ne da bi moral vloiti tobo zoper zastavitelja. S tem je imetniku menice
olajano plailo oziroma izterjava terjatve, ker bi sicer po naelih premoenjskega prava
moral dolnika toiti in na tej podlagi, torej na podlagi sodbe, dosei plailo svoje
terjatve iz zastavljene stvari ali terjatve (1. odst. 86. lena ZM).
Po 87. lenu ZM pa ima imetnik menice tudi pravico pridrati dolnikov denar,
dolnikove preminine in njegove vrednostne papirje, ki jih je dobil po zakoniti poti ali
pa z njimi sicer razpolaga. To pridrno pravico menini imetnik pridobi, kadar ima
pravico do tobe ali do regresa.
Vendar gre ob tem posebej opozoriti, da imetnik menice ne more uresniiti pridrne
pravice, e sta dala dolnik ali tretja oseba dolniku predmete s posebnim namenom in
sta ob izroitvi ali tudi pred izroitvijo omenjenih predmetov imetnika menice seznanila
s tem dejstvom. Pridrna pravica imetniku menice ugasne tedaj, e se njegova terjatev
zavaruje z denarnim depozitom ali z vrednostnimi papirji (seveda v zadostni viini
oziroma vrednosti).




2.8. Trasirana lastna menica in trasirana menica na lastni ukaz

Trasirana lastna menica je zdruek (kombinacija) lastne in trasirane menice.
Poglavitni razloek med obema omenjenima menicama je predvsem v pravni naravi
izdajateljeve temeljne obveznosti ter v tevilu udeleencev. Pri trasirani menici izdaja-
telj (trasant) pozove trasata (pozvanca, meninega dolnika), naj menino vsoto plaa po
remitentovi (upnikovi) odredbi. Pri lastni menici pa se izdajatelj sam zavezuje, da bo
menico plaal ob njeni dospelosti.
Pri trasirani lastni menici trasant oznai sebe samega za trasata in jo tako dejansko
trasira nase. Pri trasirani lastni menici je tak trasant soasno tudi trasat (2. odst. 3. lena
ZM).
Tovrstno menico v tuji poslovni praksi uporabljajo razmeroma redko.
Razliica trasirane menice pa je tudi trasirana menica na lastni ukaz (odredbo). Ta
menica, ki jo izstavi trasant, se glasi na njegov ukaz. V tej menici sta obvezni stranki
217

trasant in trasat. Remitent in trasant pa sta dejansko ista oseba. Gre tudi za menico, ki
pomeni izjemo od splonega pravila, po katerem mora biti v menici oznaeno ime
tistega, kateremu ali po igar odredbi je treba plaati (remitent; t. 6. 1. lena ZM). Pri tej
menici je namesto remitentovega imena na menini golici napisana klavzula "po naem
lastnem ukazu" oziroma "po nai lastni odredbi". Tudi trasirana menica na lastni ukaz se
v praksi uporablja dokaj redko. Zveine jo uporabljamo takrat, kadar ima trasant pri
trasatu kritje oziroma eli od trasata izterjati plailo za svoje blago ali storitev.

2.9. Bianco (blanko) menica

e po volji izdajatelja doloena menica v trenutku njene izdaje e nima vseh
bistvenih sestavin, in jo je izdajatelj upniku izroil s pooblastitvijo, naj skladno z njunim
sporazumom vanjo pozneje vnese potrebne oziroma manjkajoe sestavine, govorimo o
bianko menici.
Bianko menica mora ob njeni izdaji vsebovati vsaj podpise izdajatelja ali akceptanta
ali pa podpise obeh. Vse manjkajoe bistvene in nebistvene sestavine menice se na
menino golico vpiejo pozneje. Vpis manjkajoih sestavin najvekrat opravi remitent,
seveda v skladu z dogovorom med njim in trasantom (dolnikom). Pri tem ne gre
spregledati vsebinsko napotilo iz 2. odst. 16. lena ZM, kjer je izrecno doloeno, da v
tistih primerih, ko se menica, ki je bila ob izdaji nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s
sklenjenim sporazumom, se kritev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice.
Ugovarja se lahko le tedaj, e je menico pridobil nepoteno, ali e je takrat, ko jo je
pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo.
Pravico do izpolnitve manjkajoih, bistvenih meninih sestavin tejemo za samo-
stojno premoenjsko pravico meninega upnika oziroma njegovega pravnega naslednika.
Bianko menico moramo seveda razlikovati od menice, ki v trenutku izdaje nima vseh
bistvenih sestavin, pa vendar ni bianko menica. Take menice zaradi pomanjkanja
zakonsko doloenih bistvenih sestavin tudi nimajo pravne narave trasirane ali lastne
menice (glej 2. len in 1. odst. 108. lena ZM). e gre za menine sestavine, pri katerih
se na podlagi zakonske domneve lahko spremeni njena pravna narava, je pravni poloaj
take listine jasen. Tako se npr. teje tista trasirana menica, v kateri ni navedbe dospelosti,
za menico na vpogled. e pa bi npr. v menici manjkala katera izmed drugih bistvenih
sestavin, npr. trasantov podpis, potem bi bila taka menica nina.
Gledia teorije o pravni naravi bianko menice se nekoliko razlikujejo. Tako jo
nekateri tejejo za "bodoo" menico. Vendar pa se zdi toneje stalie, da je bianko
menica e v trenutku njene izdaje - menica. Seveda ob pogoju, da gre za izdajateljevo
namero, da je zadevno listino izstavil kot menico in jo izroil remitentu, ki naj jo pozneje
vsebinsko dopolni in vpie vse manjkajoe sestavine, vsebinsko skladno z njunim
medsebojnim - pisnim sporazumom.

218

3. Delnica

Tako kot v primerjalnem pravu je predpis, ki ureja delniko drubo, torej ZGD-1
soasno temeljni pravni predpis tudi za delnico, kot najpomembneji lanski in mno-
ini ter korporacijski vrednostni papir.
Pravna ureditev delnice je po dolobah ZGD-1 in ob upotevanju dolob ZNVP,
eprav razmeroma strnjena, dovolj celostna in moderna.
Izraz delnica se v splonem pa tudi z vidika dolob ZGD-1 uporablja v treh
pomenih. Z njim namre razumemo, da je delnica:
del osnovnega kapitala (1. odst. 168. lena);
podlago za vsebinski zdruek lanskih in upravljalskih pravic ter morebitne
obveznosti v zadevni delniki drubi. Delnica je tako dejansko pravni temelj za
celoto pravnih razmerij med delniko drubo in posameznim delniarjem, saj le-
tem vsaka delnica razen prednostne- zagotavlja glasovalno pravico ( 176, 178..
lena; 1. odst. 219. lena itn.);
in delnika listina, s katero po dolobi 1. odst. 182. lena razumemodelnico v
nematerializirani obliki, torej delnico na elektronskem nosilcu.
Delnica, ki je npr. izdana kot elektronski vrednostni papir je po dolobi 180. lena
ZGD-1 sestavljena iz treh delov:
plaa, ki mora vsebovati;
oznako, da je delnica, in razred delnice;
firmo in sede izdajatelja delnice,
firmo oziroma ime kupca delnice (imenske delnice) oziroma oznako, da se
delnica glasi na prinosnika (prinosnike delnice);
skupno vrednost celotne izdaje delnic;
nominalno vrednost delnice;
roke za izplailo dividende;
kraj in datum izdaje, serijsko tevilko delnice ter faksimile podpisov poob-
laenih oseb izdajatelja delnice;
kuponske pole s kuponi za izplailo dividend (3. odst. 180. lena);
in talona, s katerim imetnik delnice uveljavlja pravico do nove kuponske pole za
izplailo dividend, (4. odst. 180. lena ZGD-1).


3.1. Razvrstitev delnic

ZGD-1 delnice po obliki razvra na: prinosnike in imenske delnice, (1. odst. 175.
lena).
Prinosnike delnice se prenaajo z vsemi pravicami, ki jih vsebujejo, z izroitvijo
tega vrednostnega papirja. Imenske delnice pa z indosdamentom in z vpisom v knjigo
delniarjev.
219


Vendar pa se morajo delnice glasiti na ime vselej tedaj, e so izdane pred celotnim
plailom nominalnega ali vijega emisijskega zneska.
Po vsebini pravic iz delnic pa se delnice razvrajo na navadne (redne) in prednostne
(ugodnostne); (1. odst. 176. lena).
Navadne so tiste delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do:
udelebe pri upravljanju drube;
dela dobika (dividenda);
ustreznega dela preostalega premoenja ob likvidaciji ali steaju delnike
drube.
Pravno naravo prednostnih delnic imajo tiste, ki zagotavljajo njihovim imet-
nikom poleg pravic, ki smo jih nateli zgoraj ob orisu vsebine pravic iz navadnih delnic,
e doloene prednostne pravice, npr. prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov
ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali od dobika, prednost pri izplailu ob
likvidaciji drube in tudi druge pravice, doloene s statutom drube.
V dolobah0 4. in 5. odst. 176. lena se ureja e dve pojavnosti prednostnih delnic, in
sicer zbirne (kumulativne) ter udelebene (participativne).
Zbirna delnica daje njenemu lastniku prednostno pravico do izplaila vseh e
neizplaanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic izplaajo dividende.
Udelebena pa je tista delnica, ki daje imetniku poleg prednostne dividende tudi
pravico do izplaila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic (v skladu s
sklepom o razdelitvi dobika).
Vendar pa se lahko delnicam, ki vsebujejo prednostno pravico pri razdelitvi
dobika, glasovalna pravica lahko izkljui oziroma izvzame. Tako govo-rimo o delnicah
brez glasovalne pravice oziroma o neglasovalnih delnicah.
Dodamo naj, da je zaradi razvrstitvenih podlag smotrna doloba, po kateri delnice z
enako pravico tvorijo en razred (177. len).
V zvezi z delnico in delniarji naj v sklepu tega razdelka nae knjige opozorimo e
na dve pomembni naeli ZGD-1, in sicer na naeli:
enakega poloaja delniarjev, po katerem morajo organi delnike drube delni-
arje obravnavati enako - ob enakih pogojih;
zagotavljanja glasovalnega upravienja, po katerem vsaka delnica razen nekate-
rih razliic prednostnih delnic upravienemu imetniku zagotavlja glasovalno
pravico.
Brez glasovalne pravice pa se lahko izdajajo samo prednostne delnice, vendar druba
ne sme imeti ve kot polovico tovrstnih delnic v sestavi svojega osnovnega kapitala.Po
dolobah ZGD-1 je izrecno prepovedano izdajati delnice, ki bi ob istem nominalnem
znesku dajale imetnikom delnic razlino tevilo glasov, ( 3.odst. 178.lena).


220

3.3. Obveznica

Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, navedeni na
njej, ali po njeni odredbi oziroma prinosniku obveznice izplaal doloenega dne v
obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona.
Po vsebini pravic razlikujemo navadne in participativne obveznice. Participativna
obveznica daje imetniku poleg obresti tudi pravico do udelebe pri dobiku izdajatelja
obveznice.
Z vidika garancije za izplailo obveznosti iz izdane obveznice pa razlikujemo:
garantirane in negarantirane obveznice:
Kupec obveznice pridobi pravico do obveznice in iz obveznice, ko obveznico v
celoti plaa.
Sestavine obveznice so: oznaka, da je obveznica; firma oziroma ime in sede
izdajatelja obveznice; firma oziroma ime kupca obveznice ali oznaka, da se obveznica
glasi na prinosnika; denarni znesek, na katerega se glasi obveznica; viina obrestne mere,
e je predvideno plailo obresti; odstotek udelebe pri dobiku, e je predvidena; roki za
odplailo glavnice in obresti; kraj in datum izdaje ter serijska in kontrolna tevila
obveznice; faksimile podpisa pooblaenih oseb izdajatelja obveznice ter pravice iz
obveznice.
Z vidika izdajatelja obveznic ter glede na to, v igavem imenu in na igav raun se
obveznice izdajo, pa kae opozoriti na dvoje:
gospodarska druba, obina ali lokalna skupnost in druga pravna oseba lahko
izdajajo obveznice v svojem imenu in za svoj raun;
banka in druga finanna organizacija pa lahko izdajata obveznice v svojem
imenu in za raun drugih oseb ali pa v imenu in za raun drugih oseb.


3.4. Zamenljive in dividendne obveznice po doloilih ZGD-1

Delnika druba lahko izdaja obveznice, s katerimi se lahko poveajo njena sredstva,
ki pa nimajo statusa delnikega oziroma osnovnega kapitala. Imetniki obveznic niso
delniarji drube, ampak le njeni upniki s pravico do vrnitve zneska, na katerega se
obveznica glasi ob prispelosti, kakor tudi do plaila obresti od tega zneska. Te
predstavljajo obligacije, ki so certificirane in za katere se uporabljajo pravila
obligacijskega prava. Kapital, ki ga druba zbere s taknimi obligacijami, torej ni
lastniki kapital, ampak dolniki kapital. Obseg tega kapitala je v primerjavi z
lastnikim kapitalom razlien, pri emer je to odvisno ne le od gospodarske politike
delnike drube, ampak predvsem od predmeta poslovanja, trnega poloaja, velikosti
delnike drube, ipd.
Delnika druba lahko po dolobah ZGD-1 sicer lahko izdaja tudi delnice. Za izdajo
221

je za kar je zaradi pooblaeno poslovodstvo zadevne delnike drube, in sicer izdajo
delnic v zameno za zamenljive obveznice. Toda le ob izpolnitvi dodatne zahteve, in
sicer, da se mora kriti razlika med emisijskim zneskom obveznic namenjenih zamenjavi
in vijim najmanjim emisijskim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti, iz
drugih rezerv iz dobika, ki se smejo uporabiti v ta namen. Lahko pa se omenjeno
morebitno razliko krije tudi z doplailom imetnika zamenljivih obveznic.
Obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica do zamenjave z delnicami ali
pravica do prednostnega nakupa delnic, so zamenljive obveznice. Obveznice, s katerimi
se pravice imetnikov obveznic poistijo z dividendami delniarjev pa so dividendne
obveznice. Obe pojavnosti obravnavanih korporacijskih vrednostnih papirjev se lahko
izdajo le na podlagi sklepa skupine delnike drube. Za veljavnost sklepa je potrebna
veina najmanj treh etrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. V statutu
delnike drube pa je lahko doloena drugana kapitalska veina in tudi druge zahteve.
Pooblastilo upravi za izdajo zamenljivih obveznic se lahko da za najve pet let. Uprava
in predsednik nadzornega sveta morata sklep o izdaji zamenljivih obveznic in izjavo o
njihovi izdaji prijaviti za vpis v sodni register.




Opredelite (razlenite) pravne pojme:
vrednostni papir
dematerializiran vrednostni papir
izkazni znak
menina dejanja
menine klavzule
kosovna delnica
delnica
prednostna delnica.

Vpraanja za preverjanje razumevanja snovi:
Podjetnitvo in uporaba vrednostnih papirjev!
Katere razliice menic poznate in katere so njihove kljune
znailnosti ?
Kaj morate storiti, e menico izgubite, ali e menica ni bila plaana
ob dospetju?
Kaj veste o vsebini dejanj, ki rabijo za zagotovitev varstva pravic iz
menice?
Pojasnite razlike med dividendnimi in zamenljivimi obveznicami!



222




Uporabljena literatura :

Barbi, Jaka: Pravo drutava, svezak 1. i 2.; 5.Izm. izdanje, Organizator,
Zagreb, 2010.
Ivanjko, ime et. al.: Korporacijsko pravo, GV Zaloba in UM PF,
Ljubljana, 2009, str. 167-222.
Kranjc, Vesna: Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Zaloba in UM PF,
Ljubljana 2006, str. 399-438.
Puhari, Kreo: Gospodarsko pravo, elektronski ubenik, EPF Ljubljana,
marec 2012.
Puhari, Kreo: Pravo drub in poslovno pravo, Zaloba Uradni list,
Ljubljana, 2006.
Puhari, Kreo: ZIL s komentarjem, GV Zaloba, Ljubljana, 2003.
Stiles, Philip, Taylor, Bernard : Boards at work, Oxford University Press,
Oxford, 2001.