*PRAVO EVROPSKE UNIJE*

I. del: ZGODOVINA IN RAZVOJ EVROPSKIH SKUPNOSTI

1
1. UVOD
EVROPSKO PRAVO:
ire pravo evropskih mednarodnih organizacij
oje pravo EU

PRAVO EU:
pravo ES; skupnostno pravo; pravo prvega stebra
pravo drugega in tretjega stebra; unijsko pravo
PRAVO ES:
primarn !"#pn!$n pra% pogodbe o ustanovitvi vsake od skupnosti (EGS, Euratom, ES!"
vk#ju$no z dodatki, protoko#i% & primarno pravo tejemo tudi sp#ona pravna na$e#a in obi$aje%
!e"#ndarn !"#pn!$n pra% sp#oni in individua#ni pravni akti, ki jih organi Skupnosti
sprejmejo na pod#agi do#o$b, vsebovanih v virih primarnega skupnostnega prava% Sem tejejo'
uredbe, direktive, od#o$be, priporo$i#a in mnenja, sporo$i#a, memorandumi, navodi#a, postopkovni
predpisi, dogovori med organi,%%%
Evropski par#ament, od#o$ujo$ skupaj s Svetom, Svet in (omisija ob#ikujejo uredbe in izdajajo
direktive, sprejemajo od#o$be, ob#ikujejo priporo$i#a a#i izdajajo mnenja%
!preml&a&'e !"#pn!$n pra% pravna pravi#a, ki sicer niso skupnostno pravo, ampak so zajeta
v mednarodnih pogodbah drav $#anic in s#uijo ci#jem in dejavnostim Skupnosti%
PRAVO UNIJE:
primarn pra% Uni&e $#eni )*+ in !*S
!e"#ndarn pra% Uni&e sk#epi sprejeti znotraj ,,% in ,,,% stebra% -o so skupna sta#i$a, skupne
akcije, skupni ukrepi%
!preml&a&'e pra% Uni&e javnopravna pogodbe med dravami $#anicami%
(. RAZVOJ EVROPSKIH EKONO)SKIH INTEGRA*IJSKIH
PRO*ESOV IN ZGODOVINSKI RAZVOJ
(.1. STOPNJE EKONO)SKE INTEGRA*IJE
I. NA*IONA+NA DR,AVA
.a$etna osnova je vedno naciona#na drava (je #e izhodi$na predpostavka"% /rava kot subjekt, ki ima
vse suverene pravice, !#%eren #re&a n$ran&a ra-mer&a avtonomno sprejema predpise za urejanje
gospodarske po#itike in ekonomskih odnosov s tujino%
/rava pa ne more 0unkcionirati sama zase; je ekonomsko odvisna% 1bstaja de#itev de#a (do do#o$ene
mere" drava si de#i de#o z drugimi dravami%
II. PRE.EREN/NI *ARINSKI SISTE)
drava vstopa v razmerja z drugimi dravami in se#ektivno do#o$a #e posami$ne ugodnosti na
carinskem podro$ju, $e trguje z drugo dravo, ki mora nekaj ponuditi %-a&emn!$%
do raz#i$nih drav so te #0dn!$i a!ime$ri'ne% 2arinske stopnje so do raz#i$nih drav ze#o raz#i$ne
3 ni !"#pne 1arin!"e $ari2e pr$i $re$&im dr3a%am%
Primer: AVTO)O4I+SKA INDUSTRIJA V EU 51678
rebiva#ci ho$ejo imeti avtomobi#e drugih drav * 4 evropskih drav' 5e#gija, 6izozemska (/a0",
7uksemburg, +rancija (skoraj vse", 6em$ija (vse", ,ta#ija (+iat"%
2
+, / in , imajo mo$no tendenco, da zavarujejo naciona#no industrijo pred uvozom iz drugih drav%
Uvede se enotna carinska stopnja za vse drave%
, 3 89:, + 3 8;:, / 3 <9:, 7U= 3 >:, 5 3 ?@:, 67 3 ?8: A uvoz iz &5 (./), !"
-e drave si med seboj #ahko dajejo do#o$ene posami$ne ugodnosti (npr% / za ./) 3 4:; ! 3 ?8:;
&5 3 <@: * ampak za ?;: #ahko uvozi do 8@@@"%
/rava ima torej m3n!$ !ele"$i%n 9ra%na%a$i ra-li'ne $r0%in!"e par$ner&e%
ni pr!$e0a pre$"a prd#"1i&!"i: 2a"$r&e% (b#ago, storitev, kapita#, #judje"% 7eta ?BC? je bi#o
zagotov#jeno prosto gibanje b#aga (ob pristopu &5, ,rske,%%%", #eta D;4 pa e ni prostega gibanja
kapita#a%
Primer: *ASATI
?% 7astnik ita#ijanske restavracije pride konec ;@% #et v EFnchen na sejem% 6a meji ima teave, ker
ho$e iz ,ta#ije z ve#iko ko#i$ino gotovine% 1n pravi, da prosto giba kapita#% .ahtevajo potrdi#o, da je
#ega#no dobi# va#uto% (er potrdi#a nima, je to takrat kd v ,ta#iji%
1dvetnik mu svetuje, naj re$e, da gre na sejem po b#ago, ki ga #ahko prosto gib#je%
8% 2asati se vra$a v ,ta#ijo, vstopa z nespremenjeno vsoto% roda#i so njegovo b#ago causa odpade,
obtoen je (/ vnosa doma$e va#ute v doma$o dravo%
& poznih ;@% ne v administrativnem pravu ne sodnem sistemu ni razvita monost prostega gibanja
kapita#a oz% produkcijskih 0aktorjev%
ni #!"la&e%an&a pli$i" (ekonomske, socia#ne, 0iska#ne, monetarne" in ni !"#pne pli$i"e; drave se
#ahko povezujejo%
III. O4)O/JE SVO4ODNE TRGOVINE 16;< = 16;7
+ree*trade area 3 konkuren$na organizacija EGS'
p#>'ene so #%-ne da&a$%e med /G
p#>'ene so "li'in!"e me&i$%e med /G * drava ne more ve$ postaviti zgornje meje pri uvozu
avtomobi#ov
notranji promet b#aga med $#anicami 3 popo#noma prost%
vsaka $#anica pa e vedno #ahko uporabi 1arin!"e pre2eren1e (#astne carinske stopnje" proti tretjim
dravamH
!#9!idiarn pra%il 3 zaradi izogibanja uvoznim izigravanjem s strani tretje drave, so skupna
pravi#a o izvoru b#aga (to omogo$a, da se na meji do#o$i, a#i se za konkretni proizvod uporabi to a#i
drugo carinsko tari0o% /rave #ahko izra$unajo raz#iko med stopnjami; zaradi pravi# o izvoru b#aga
e vedno ve#iko raz#i$nih stopenj"%
Primer: DASSONVI+E
1$e in sin en v 5e#giji, drugi v +ranciji; trgovca z a#koho#om IhiskeJ &at 4B (appointed bJ her
majestJ" potem, ko je b#ago #ega#no dano v promet v eni /G, prosto kroi po ce#otni EU%
Uvozi se viski iz Kkotske v 5e#gijo, kjer se prepakira a#i pa Lre*eksportiraL% &sako poi#jko sprem#ja
spremnica (3 dokument", kjer drava (&5, Kkotska" jam$i, da je viski res kotski% 6a meji se preverja
#e, $e ima produkt spremnico% 6a be#gijski meji carinik vzame spremnico% (o se viski ho$e prenesti v
+rancijo, nima spremnice% ride do spora pred sodi$em EU; /assonvi#e vs +rancija% )rgumentacija'
spremnica je vedno dana in sprem#ja b#ago do prve destinacije; + je sicer pred#aga# kopijo, ipd%
ampak to je za trgovca $as; $as 3 denarH .ato so bi#e bariere sp#oh odprav#jeneH
IV. *ARINSKA UNIJA ?*USTO)S UNION@
%!e %ire za trgovanje med /G so #"in&ene
do#o$ena je !"#pna -#nan&a 1arin!"a $ari2a poenotenje stopnje ok za naciona#ne proizvaja#ce
in potronike; do tedaj raz#i$ni ponderji%%% npr% ?4: za uvoz npr% iz !, ./)% okae se, da skupnost
0unkcionira na pod#agi enotnih gospodarskih parametrov%
certi0ikati o izvoru so za notranje kroenje nepotrebni
ko pride proizvod v carinsko unijo #ahko prosto kroi
V. SKUPNI TRG ?*O))ONA INTERNA+A SING+E )ARKET@
drav#jani se spraujejo, kaj imajo od EU
3
primarno 1arin!"a #ni&a
prd#"1i&!"i 2a"$r&i pr!$ "r3i& (vk#ju$no s kapita#om"
de0inicija dopu$a vrsto opcij g#ede tretjih drav; ra-li'ni na1inalni predpi!i ! >e %edn
dp#!$ni% 1pcije 3 drave $#anice #ahko prenesejo pristojnost za sk#epanje pravnih pos#ov tretjim
dravam na Svet EU%
uvaja se ve#iko komunitarnih predpisov; prakticira se kombinacija skupnostnih po#itik (npr% na
podro$ju de#a" in naciona#nih po#itik proti tretjim dravam%
<% $#en ES do#o$a, katere po#itike so integrirane' trgovinska, kmetijska, prometna, carinska%
VI. EKONO)SKA UNIJA
skupni trg je e vzpostav#jen
obstaja %i!"a !$pn&a :armni-a1i&e (koordinacije" a#i ce#o #ni2i"a1i&e ekonomskih po#itik
ve#iko se dogaja na podro$ju monetarne po#itike in po#itike redistribucije dohodkov dav$na
zakonodaja je popo#noma neusk#ajena

VII. )ONETARNA UNIJA
ustvarjenje neprek#icno 2i"!ni: men&alni: $e'a&e% in plna "n%er$i9iln!$ %al#$ drav $#anic a#i
ena !"#pna %al#$a
taka unija zahteva visoko stopnjo sode#ovanja in integriranosti makroekonomskih in prora$unskih
po#itik $#anic
VIII. EKONO)SKA IN )ONETARNA UNIJA
kombinacija mne$arne #ni&e in e"nm!"e #ni&e
IB. POPO+NA EKONO)SKA UNIJA
popo#na #ni2i"a1i&a e"nmi& D/ drave $#anice na notranjemMzunanjem ekonomskem podro$ju
nimajo nobene avtonomije ve$
!"#pne so vse e"nm!"e pli$i"e
skupnost podobna eni dravi
nekatera podro$ja po#iti$ne integracije so ze#o podobne kon0ederaciji; vendar procesno pravno ze#o
raz#i$ni pravni redi%
B. PO+ITI/NA UNIJA ?pd9n ZDA@
popo#na en$n!$ mne$arneA da%'neA !1ialne pli$i"e in pli$i"e e"nm!"i: dn!% s tujino
nadnaciona#ni sistem nadome$a naciona#no dravo z vidika varnosti in suverenosti
BI. INTEGRIRANI NADNA*IONA+NI SISTE)
enako kot po#iti$na unija
poenoten socioku#turni sistem

Ei smo bi#i pred vstopom v EU 0orma#no na ,,,% (dejansko med ,% in ,,%"; sedaj smo na &,%H
ES 3 po#iti$na A ekonomska integracija%

NARAVA PRAVNEGA SISTE)A ESCEU
)EDNARODNE POGOD4E "la!i'ni !i!$em ra$i2i"a1i&a
EGS nastane s pogodbo mednarodnega javnega prava (Nimska pogodba"% Eednarodno pogodbo je
treba sprejeti z notranjim pravnim aktom v naciona#ni pravni red 3 rati0ikacijaH
PRAVNI SISTE) EU !"#pn!$ni prin1ip'
O #!$an%ne p0d9e (primarni vir" D p0d9eA "i &i: !"lene& ! $re$&imi dr3a%ami
ra$i2i"a1i&a
Ustanovna pogodba je k#asi$na pogodba mednarodnega javnega prava (S#ovenija z vstopom
rati0icira pogodbo o pristopu" potrebna je torej N)-,+,()2,!)H
O #red9eA dire"$i%e (sekundarni vir, izdaja jih skupnost sama", dl'9e nep!redna #pra9a
4
Sekundarna raven 3 skupnost ima izvirne zakonodajne pristojnosti njeni akti 6E1SNE/61
ve#jajo 3 brez rati0ikacijH
(.(. OD USTANOVITVE TREH SKUPNOSTI DO EIRITEV
Pred II. svetovno vojno
1d srednjega veka do ,,% svetovne vojne je bi#o nekaj idej o zdrueni Evropi% Ii##iam enn je pred#aga#
evropski par#ament, &ictor Pugo pa je ime# idejo o LUnited States o0 EuropeL% rva gospodarska
integracija je bi# 5E6E7U=, ustanov#jen med ,,% svetovno vojno, v katerem pa so bi#i e vedno mogo$i
diskriminatorni davki (niji za doma$e proizvode" in ko#i$inske omejitve%
,dejna o$eta EU sta !ean Eonnet in Nobert Schumann (oba +rancoza" Schumannov govor #eta ?B9@
in ustanovitev ES!%
(.(.1. USTANOVITVENE POGOD4E
I. PARIEKA POGOD4A
odpis 1F.GH.1671, ve#java (<.G8.167(, konec (<.G8.(GG(H (torej ne %el&a %e'H"%
ogodba o ustanovitvi ES! (Evropske skupnosti za premog in jek#o"%
Sk#eni#e so jo +rancija, 6em$ija, 6izozemska, 5e#gija, 7uksemburg in ,ta#ija%

II. RI)SKA POGOD4A (B
1be' podpis (7.G<.1678, ve#java G1.G1.167F%
pogodba o ustanovitvi EGS (EGS ES po #etu ?BB8"
pogodba o ustanovitvi EUN)-1E ES za atomsko energijo
Ustanovne $#anice so bi#e +rancija, 6em$ija, 6izozemska, 5e#gija, 7uksemburg in ,ta#ija%
rimarni ci#ji pogodb so bi#i'
skupni trgi
prost pretok (vendar se#ektivno, postopno"
skupne po#itike (kmetijstvo, transport, konkurenca"

III. SPOJITVENA POGOD4A = )ERGER TREATI
odpis GF.GH.16;7, ve#java G1.G8.16;8
Gre za t%i% mer0er $rea$J; ne spojijo se skupnosti kot take, ampak se !p&i& le in!$i$#1i&e in$e0ra1i&,
kar pripomore k raciona#izaciji v pos#ovanju% S to pogodbo so vzpostavi#i en$ne r0ane -a %!e $ri
!"#pn!$i odprava neekonomi$nosti%
Eerger -reatJ spoji de#ovanje dveh teme#jnih integracij% .druitev EUN)-1E, ES! in EGS z enotno
skup$ino * E%rp!"im parlamen$m (g#ej diagram t%?"%
Eis#ijo, da $e bodo zdrui#i < raz#i$ne integracije v eno, bo stvar za$e#a 0unkcionirati% &endar 6,
vsebinskih pos#edic, gre #e za in!$i$#1inaln -dr#3e%an&e%
Eerger -reatJ ne prinese rezu#tatov tudi zato, ker je EGS popo#noma onemogo$ena (po$asno de#ovanje,
zakonodaja zaostaja"% os#edica tega je bi# 7uksemburki kompromis 3 za$asna reitev teav, ki jih
povzro$a +rancija (ne pridejo na posvet 3 po#itika praznega sto#a (emp$J 1:air pli1J" ker se ve$ina
stvari sprejema s sog#asjem, EGS ne sprejema zakonodaje"%

IV. +UBE)4UREKI KO)PRO)IS 16;;
Gre za ve#ik korak nazaj v integracijskem smis#u -a%ira "m#ni$arn!$% /o#o$a, da si Svet v vseh
primerih, ko se sprejema zakonodaja, ki je za +rancijo vita#nega pomena, prizadeva za to, da se
sprejema zakonodaja !0la!n (pri#agaja +ranciji, $e ne, ne sprejmejo" dr3a%e 'lani1e d9i&
pra%i1 %e$a%
Gre za akt, ki nima -a%e-#&'e %el&a%e; gre za dogovor, katerega se drave drijo 8@ #et (do #eta ?B;8"%
5
0orma#nopravno ni mednarodnopravna pogodba
LreiL prob#em razmerja pristojnosti (omisija M Svet
ne spreminja de#ovanja organov
vnese teme#jna pravi#a za de#ovanje za nas#ednji dve deset#etji
Kne1 "mprmi!a le$a 16F( Svet od#o$a o kmetijski po#itiki% &5 ni zadovo#jna in da veto% +rancozi
re$ejo, da 7uksemburki kompromis ni obvezen% Svet EU je pri do#o$anju kmetijskih cen mirno
preg#asova# &5 in spreje# od#o$itev s kva#i0icirano ve$ino%
7uksemburki kompromis predstav#ja zastoj v dinami$nem razvoju Skupnosti ter vrnitev v medv#adno
od#o$anje%

?BC< 5ruse#jska pogodba' pristop &5, ,rska, /anska
?BC> osnovanje E&N1S(EG) S&E-)% & okviru tega se niso ve$ sestaja#i #e zunanji ministri,
temve$ $#di >e2i %lad% 6a teh vrhunskih sestankih pa je #ahko prisostvova# tudi pred!edni"
Kmi!i&e% Evropski svet ni vk#ju$en v instituciona#no zgradbo Skupnosti in nima kritja v Nimski
pogodbi, je pa vk#ju$en de 0acto%

V. ENOTNI EVROPSKI AKT
odpis 18. in (F. G(.16F;, ve#java G1.G8.16F8 (pomembna v#oga /e#orsa"
!e pos#edica prvega znaka dem"ra$i'ne0a de2i1i$a preteen princip sk#epanja je bi# konsenzua#en
potrebuje g#asove vseh $#anic% ES ugotovi, da je sui generis in mora biti bo#j u$inkovita, sprejeti akt s
preg#asovanjem%
-reba je sprejeti dodatne predpise, da bo ekonomsko #aje%
Skupnost se za$ne razvijati po#iti$no%
ogodba o EU EU -reatJ%
VI. )AASTRI*HTSKA POGOD4A * ogodba o Evropski uniji (EU"
odpis G8.G(.166(, ve#java G1.11.166<
Ekonomskemu stebru (ES, osrednji steber" doda e 8'
II. !$e9er 3 za sode#ovanje pri skupni zunanji po#itiki;
III. !$e9er 3 za sode#ovanje na podro$ju pravosodja in notranjih zadev% Spremenjen #eta ?BBC z
)msterdamsko pogodbo% o#icijsko in pravosodno sode#ovanje na podro$ju kazenskih zadev%
Eed stebri so ve#ike raz#ike% Samo za I. ve#ja nadna1inaln!$ (supranaciona#nost"; II. in III. 3 %ladn
pre!&an&e 3 po#iti$na integracija%
koncept evropskega drav#janstva
prost promet produkcijskih 0aktorjev e ni izpe#jan
&stop v ekonomsko kva#itativno 0azo 3 monetarna unija kon$a se #eta 8@@8%
VII. A)STERDA)SKA POGOD4A
odpis G(.1G.1668; ve#java G1.G7.1666
7e pretevi#$i $#ene iz ES%
VIII. POGOD4A IZ NI*E
odpis (;.G(.(GG1; objava ?@%@<%8@@?; ve#java G1.G(.(GG<
6astavek za nova $#anstva; preponderiranje ponderjev za od#o$anje v institucijah
IB. OSTA+I AKTI
pr$"li imajo enak po#oaj kot sama pogodba po <??% $#enu ESH
!"lepi S%e$a ES, ki jih morajo drave $#anice rati0icirati (8B>% $#en ES"
arika pogodba in Nimski pogodbi 3 ustanovitvene pogodbe 3 ustava skupnostiH
rej ni bi# nikjer predviden izstop% Sedaj bo predviden v evropski konvenciji in ustavi; pogoji za $#anstvo
>B% $#en ES%
6
razprede#nica'
(.(.(. RAZ)ERJE )ED )EDNARODNI)I POGOD4A)I IN NOTRANJI) PRAVO)
EU ima svoj pravni red, ki ni odvisen od naravnih pravnih redov; je primaren%
. ve#javo pogodbe postane to pravni red $#anic%
!e sui generis Q mednarodno pravo; gre za popo#noma nov pravni red (?BB?"% 6i kon0edera#en a#i
0edera#en% osebnost je, da so subjekti drave in drav#janiH
E! 3 enakopravnost; EU 3 hierarhijaH
;C% $#en ES * do#o$ba transkribirana v sporazumu o pridruitvi; s tem da se S#ovenija teje pod <%aH
ridruena $#anica ima ;C% $#en, a ima avtomati$no izjemo standardaH
?C% $#en' drav#janstvo EU * nikjer ne pie, kakne so pravice drav#janov EU% &o#i#na pravica ni
omenjena%
(.<. ENOTNI EVROPSKI AKT ?<;5HG@
C@% #eta' 1bstaja carinska unija in skupni trg koristi od tirih svobo$in (trgovina, konkurenca,
investicije, gospodarski optimizem, navdueni potroniki" R )E)('
dejansko #e ena svoboda (prost pretok b#aga"
ovire ostanejo (ko#i$inske omejitve, razne dajatveMpristojbine, ko#eki in 0ormu#arji, standardi za za$ito
potronika in oko#ja, iznajd#jivost carinskih s#ub je brez mejaR"
raz#i$ni naciona#ni predpisi o dip#omah, spri$eva#ih, de#ovnih dovo#jenjih, dovo#jenjih za bivanje
neharmonizirani pomembni gospodarski sektorji (npr% ban$ni, zavarova#niki"
/G LvestnoL skrbijo za spreminjanje in sprejem e bo#j raz#i$nih predpisov in za izogibanje
/G se izogibajo evropskim predpisom o konkurenci
na0tna kriza v C@*tih
vstop novih drav (socia#na kohezija, carinska unija, vpra#jiva so#idarnost"
prva neuspe#a ustanovitev EEU
.aradi 7uksemburkega kompromisa in pomanjkanja 0aktorjev, ki bi evropske integracijske procese gna#i
naprej, Evropa zaostaja 3 doba evro*pesimizma%
ride do spoznanja, da eden od teme#jnih ci#jev Nimske konvencije (prost pretok vseh 0aktorjev" e
vedno ni doseen drave namre$ e vedno pri trgovanju postav#jajo medsebojne ovire%

7
)kcija' (omisija po mandatu Sveta ustvari 4el "n&i0 d"n'an&# n$ran&e0a $r0a 16F7
(2omp#eting o0 ,nterna# Earket", ki'
je posnetek stanja na trgu ES in pred#og zakonodaje, ki naj ci#j (skupni trg" dejansko dokon$a
ima skoraj <@@ pred#ogov direktiv (3 neobv#ad#jiva"
ni zavezujo$ dokument
Ustvari pa pdla0 -a n% -a"nda&n del%an&e % 9li"i SEA (Sing#e European )ct"% -a ze#o
natan$no oprede#i, kar Nimska pogodba ni de0inira#a kaj skupni trg je%
De2ini1i&a n$ran&e0a $r0a: 0!pdar!"i pr!$r 9re- n$ran&i: me&aA % "a$erem 9la0A !$ri$%e in
"api$al "r3i& 9re- %ir in nad-ra
Gre za poskus vzpostavitve trnega mehanizma na podro$ju &SEP drav $#anic, kjer se produkcijski
0aktorji prosto gib#jejo% -o namre$ pove$uje u$inkovitost%
Ge so ovire za prost pretok'
O 9la0a ni konkurence visoke cene trpi potronik
O "api$ala se ta ne op#aja
O !$ri$e% npr% odvetnike storitve ni konkurence visoke cene
&se to pa omejuje gospodarsko rastH
2i#j SE) je torej odprava teh ovirH Ge kroijo produkcijski 0aktorji, potem s#edi migracija oseb% Evropa
skua biti najprej ekonomsko u$inkovita; od tu naprej bi s#edi#o osta#o * po#iti$na in demokrati$na
u$inkovitost%
(.<.1. SPRE)E)4EA KI JIH JE VNESE+ EEA ?SEA@
prva materia#nopravna sprememba Nimske pogodbe od #eta ?B9C 3 prva resna sprememba
teme#jnega ustanovitvenega dokumenta
spremeni se na'in 0la!%an&a v Svetu kva#i0icirana ve$ina pri g#asovanju Sveta ministrov
namesto sog#asja'
O ?@@a $#en' prinaa "%ali2i1iran %e'in za dosego ci#jev iz Ca $#ena, $e L%%%imajo ti ukrepi za ci#j
vzpostavitev in de#ovanje enotnega trgaL (?@@aM? sedaj B9M? ES"
O toda' kva#i0icirana ve$ina se ne nana>a na'
o da%'na %pra>an&a in
o na ukrepe v zvezi s pr!$im 0i9an&em l&#di (?@@aM> v primerjavi s <4% $#enom"
O da pa ne bi to pomeni#o popo#ni k#on 7uksemburkega kompromisa, je EE) ob pravi#ih o
ve$inskem od#o$anju uved#a tudi %ar%al"e in i-&eme (gre za za$asne izjeme, ki jih predpie
(omisija, in ki omogo$ajo, da drave v uteme#jenih primerih odstopajo od njihovih obveznosti pri
harmonizaciji predpisov"%
izrazito se pove$a izvri#na pristojnost (omisije (ni ve$ #e pred#agate#j"; "repi$e% m'i Kmi!i&e pri
sprejemanju od#o$itev (od#o$anje s kva#i0icirano ve$ino"
pravosodno obmo$je' ustanovitev Sdi>'a pr%e !$pn&e razbremenitev E2!
%e'&e pri!$&n!$i E%rp!"e0a parlamen$a'
O posvetova#na v#oga
O veto g#ede novih drav $#anic
O nov tip sprejemanja zakonodaje monost, da se izre$e o zakonodajnih pred#ogih
Del pri!$&n!$i !e ! S%e$a prene!e na Kmi!i& in Parlamen$K
uvajanje pog#avij o ekonomski in socia#ni koheziji
v instituciona#no zgradbo 2rmaln %"l&#'i E%rp!"i !%e$
postav#ja pravno*0orma#ni teme#j za po#iti$no kooperacijo
uvede kooperacijski postopek
uvede se Lmanagement committee procedureL
Kn'ni 1il& SEA
(on$ni ci#j je vzpostavitev popo#noma prostega trga (comp#ete#J 0ree market" z g#avnimi ci#ji'
8
n%e pli$i"e * monetarna, socia#na, rSr, varstvo oko#ja
pli$i'na "pera1i&a * zunanja po#itika
red SE) (?B4<*?B;@" 3 izrazito stagnacijsko obdobje *T Evropa de#uje po principu medv#adne
mednarodne kon0erence%
S SE) pride do &E7,(E spremembe Evropa ni %e' med%ladna; pride do !"#pn!$iH
Ja1L#e! Delr! (predsednik E( ?B;9*?BB9" prevzame vodenje (omisije pod pogojem, da mu osta#e
institucije omogo$ijo, da regenerira ES% & tistem $asu je zaupanje v (omisijo ze#o nizko% -o
pripomore k temu, da vsi sprejmejo akt, ker menijo, da ,-)( tega ne bodo rea#izira#i% /rave $#anice
ne vedo zares, v kaj gredo (ko#iko suverenosti bodo prenes#e na skupnost"%
ce#otna zahodna civi#izacija se nagiba k 9d9&# in!$i$#1inali-ma zaupanje do institucij raste%
/e#ors poudarja, da se gradi nova ku#tura, nove instituciona#ne vrednote, znanje,%%%% Govori o ku#turi,
znanju, institucijah -NG) (in ne #judi, drav, tradicij"% Ekonomija je univerza#na veda 3 povsod ve#ja
enako% /e#orsjevi ci#ji so ze#o otip#jivi%
pomaga mu sodi$e ES'
Primer: *ASIS DE DIJON (sadna a#koho#na pija$a"
LGe je b#ago #ega#no na trgu ene drave $#anice, ni raz#oga, da ne bi bi# #ega#no na trgu &SEP drav
$#anicHHHL
& 6em$iji imajo zakone o vsebnosti : a#koho#a v pija$i% 2asis de /ijon ima ?;: nikamor ne
spada (v resnici skuajo za$ititi svoje proizvaja#ce"% Sodi$e ES pravi, da se trg poenoti% S tem
(omisiji o#aja de#o%
De&an!"a 1ena SEA:
(ritika sodnika escatore 3 hud korak nazaj'
% pra%nem p0led#'
O SE) dokument hibridne narave (()! je ta aktU"
O (imp#ementacija" ponovitev, potrditev in podrobnejo raz#ago na$e# iz Nimske pogodbe ne gre
za ni$ novegaHH
O ustanovitvene akte ES spreminja in dopo#njuje% Neakcije na EE) so bi#e meane
"ri$i"a: prema&:na radi"aln!$'
O re0orme ar#amenta minorne, po#iti$ne, majhne
O (omisija ne pridobi novih pristojnosti
O #uksemburki de Gau##ov veto ni izgini#
O davki
p:%aleA d!e3"i'
O SE) prepri$uje' ekonomski argumenti prev#adajo nad po#iti$nimi
O do#o$i#a o regiona#nih po#itikah
O do#o$i#a o oko#jski po#itiki
O do#o$i#a o instituciona#nih spremembah na do#o$en na$in subsidiarna in v oporo do#o$bam o
enotnem trgu in osvoboditvi izpod naciona#nih spon
EE)'
n% imp#l- -a in$e0ra1i&e' s sprostitvijo trga za$nejo produkcijski 0aktorji kroiti na kratek rok
manja zapos#itev visoka stopnja konkuren$nosti drave se za$nejo obnaati kot korporacije in
med seboj tekmujejo% Skuajo ve$ati svojo konkuren$nost (u$inkovitost", zato za$nejo znievat
socia#ne standarde (manje p#a$e in socia#ne pravice de#avcev"%
paralelni na'in !del%an&a' na ekonomskem podro$ju preteno nadnaciona#no sode#ovanje; na
po#iti$nem podro$ju dos#edno medv#adno sode#ovanje%
(.H. )AASTRI*HTSKA POGOD4A = POGOD4A O EVROPSKI UNIJI ?PEU@
9
EU je za raz#iko od EE) hote#a dose$i nadna1inaln !del%an&e $#di na pli$i'ni ra%ni% Sprejeta
je bi#a ?BB8 in je sestav#jena iz dveh e#ementov% rvi je osamosvojen in #o$en od dotedanje pravne
ureditve Skupnosti, drugi pa se nanaa na spremembo Nimske pogodbe% (red Eaastrichtsko pogodbo
se je izraz ES po#judno uporab#ja#a za skupno ozna$evanje EGS, ES! in Euratoma, potem pa je
posta#a ES edina nas#ednica EGS"%
Ke vedno pa gre v primeru EU za meanje medv#adnega in nadnaciona#nega mode#a% o#eg tega pa se
uvajajo nova pog#avja negospodarskega zna$aja% .aradi tega Eaastricht tejemo za pr0ram!"iA
pli$i'ni a"$, ki do#o$a bo#j ma#o pravno do#o$enih zavez%
o Eaastrichtu obstajajo > pogodbe'
P0d9a EU (EU"
P0d9a E%rp!"i !"#pn!$i (ES"
P0d9a E%rp!"i !"#pn!$i -a prem0 in &e"l (ES!"
P0d9a E%rp!"i !"#pn!$i -a &edr!" ener0i& (euratom"
EU izhaja iz izhodi$a, da je EU >ir>a d ES% EU je postavi#a dodatna dva stebra, ki sta #o$ena od
osrednjega prvega stebra% S EU so se dotedanje tri skupnosti integrira#e v EU z izgraditvijo
LE%rp!"e0a $empl&aL, ki po$iva na treh stebrih'
PRVI STE4ER' vanj vstopajo vse tri skupnosti ter tudi gospodarska in monetarna unija% omeni
dotedanje Evropsko pravo v ojem pomenu%
DRUGI STE4ER' predstav#ja skupno zunanjo in varnostno po#itiko
TRETJI STE4ER' predstav#ja sode#ovanje na podro$ju pravosodja in notranjih zadev
Ra-li"e med ,% stebrom, ki se nanaa na ES in med ,,% in ,,,% stebrom, ki se nanaata na EU, oz% raz#ike
med Skupnostjo in Unijo'
pravno subjektiviteto ima do )msterdamske pogodbe #e ES in ne EU% EU ni mog#a sprejemati pravnih
norm v svojem imenu, ni mog#a sk#epati pogodb,%%% &se to so za EU oprav#ja#e /G%
od#o$itve v okviru ,,% in ,,,% stebra so se sprejema#e na medv#adni ravni s sog#asjem
pri skupni zunanji in varnostni po#itiki (,,% steber" ima (omisija iniciativo po#eg /G, pri sode#ovanju na
podro$ju pravosodnih in notranjih zadev (,,,% steber" pa imajo iniciativo #e /G%
par#ament nima prave v#oge sood#o$anja kar zadeva ,,% in ,,,% steber% og#avitno v#ogo ima Svet%
sporov s podro$ja ,,% in ,,,% stebra ne reuje Sodi$e ES, ki zanje ni pristojno
Naz#og, da sta se ,,% in ,,,% steber popo#noma od#epi#a od ,% stebra je v svojski naravi treh skupnosti% 7e*te
teme#jijo na na$e#u !#prana1inaln!$i in nep!redne0a #'in"a% /ruga dva stebra pa nista
organizirana supranaciona#no, saj se od#o$itve sprejemajo v ob#iki konsenza medv#adno% (er pa je EU #e
treba obravnavati kot ce#oto, #ahko ,,% in ,,,% steber tejemo za Evropsko pravo v irem pomenu%
)aa!$ri1:$ &e "mprmi!'
1d#o$ijo se, da na podro$ju ,,% in ,,,% stebra ne bo skupnega od#o$anja kot pri ,% stebru, ampak medv#adno
(veto, emptJ chair po#icJ,%%%" od#o$anje%
EU nima pravne subjektivitete% /obi jo e#e #eta ?BBC z )msterdamsko pogodbo% /o tedaj jo ima #e ES%
EU takrat torej ne more sk#epati pogodb%
(omisija, ki ima popo#n monopo# nad pred#aganjem zakonodaje v ES, ima v ,,% in ,,,% stebru #e iniciativo
po#eg drav $#anic%
10
Euratom (l. I PEU)
ES (prej EGS); l. G PEU
ESPJ (l. H PEU)
Notranji trg
Enotni trg
Skupni trg
Evropske instituije
Politike Skupnosti
E!"#
I. STEBER
Evropska skupnost
II. STEBER
Skupna $unanja in
varnostna politika
(len J PEU)
III. STEBER
Pravoso%je in
notranje $a%eve
(len & PEU)
E%rp!"a Uni&a
($#eni )*+ EU"
G
O
S
P
O
D
A
R
S
K
A
I
N
T
E
G
R
A
*
I
J
A
RAZ+IKE )ED SKUPNOSTJO IN UNIJO
O pra%na !#9&e"$i%i$e$a
V ES (,% steber"' da
V EU' vse do )msterdamske pogodbe' ne
po Eaastrichtski pogodbi ne more sprejemati pravnih norm v svojem imenu
ne more sk#epati pogodb
ne more toiti, niti ne more biti toena
zanjo pravna dejanja (?*< supra" oprav#jajo /G
O !pre&em dl'i$e%:
V od#o$itve v sk#opu ,,% in ,,,% stebra se sprejemajo na med%ladni ra%ni = !0la!&e
V v ,% stebru se od#o$a s pre0la!%an&em
O ini1ia$i%a Kmi!i&e' ni podana g#ede ,,% in ,,,% stebra
V v ,,% stebru' (omisija ima iniciativo po#eg /G
V v ,,,% stebru iniciativa #e /G
O E%rp!"i parlamen$ nima prave v#oge sood#o$anja kar zadeva ,,% in ,,,% steber * pog#avitno v#ogo
ima Svet
O Sdi>'e E%rp!"i: !"#pn!$i ?E*J@ ne reuje sporov s podro$ja ,,% in ,,,% stebra * ni jurisdikcije
,,% in ,,,% steber sta torej kreaciji E! s ,% stebrom ne de#ita'
instituciona#ne strukture
zakonodajnega postopka
pravnih instrumentov
ni podreditve jurisdikciji E2!

(.H.1. SESTAVA PEU IN SP+OENE DO+O/4E TER NA/E+O SU4SIDIARNOSTI
& ES je bi#o vpraanje odnosa med pristojnostmi /G in organi ES vedno vpraanje par eWce##ence% /a bi
omi#i#i to di#emo, kdo bo od#o$a# v EU, se je v EU med teme#jno na$e#o vnes#o na$e#o subsidiarnosti%
NA/E+O SU4SIDIARNOSTI:
o tem na$e#u smejo organi Skupnosti na do#o$enem podro$ju ukrepati in sprejemati od#o$itve #e, 'e
1il&e% taknega ukrepanja ne 9i 9il m0'e d!e'i na ra%ni dr3a% in jih je zato mogo$e uspeneje
uresni$iti na ravni Skupnosti% -o na$e#o dopo#njuje e pra%il !ra-mern!$i (sorazmernost ukrepov s
11
ci#ji"% /a obstajajo oko#i$ine, ki opravi$ujejo ukrepanje, je potrebno dokazovati v vsakem primeru
posebej%
(omisija pa je izrecno postavi#a sta#i$e, da na ne"a$eri: pdr'&i: na$e#o subsidiarnosti ne pride %
p>$e%, in to so'
odprava ovir za prost pretok b#aga, oseb, storitev in kapita#a
skupna zunanjetrgovinska po#itika
varstvo konkurence
kmetijska in ribika po#itika
transportna po#itika
(.H.(. PRVI STE4ER
(.H.(.1. NOVOSTI
do#o$be o drav#janstvu Unije' pravica do prostega gibanja in bivanja na ce#otnem ozem#ju Unije;
aktivna in pasivna vo#i#na pravica; pravica do varstva prek dip#omatskih in konzu#arnih predstavnitev
/G; pravica do peticij na Evropski par#ament in 1mbudsmana
instituciona#ne novosti in zakonodajni postopek
nekatere pristojnosti so na novo preneene na Skupnost, nekatere pa so druga$e do#o$ene
najpomembneja raziritev pristojnosti Skupnosti pa je zagotovo uvedba monetarne unije

(.H.(.(. DO+O/4E O UVED4I )ONETARNE UNIJE
najpomembneja novost do#o$be $#en G ;4 odstavkov; nerazum#jivost najvije stopnje
osrednja do#o$ba * $#en <a programska norma in tudi pravni teme#j za monetarno unijoH
L?% & sk#adu z zgoraj navedenim in kakor je do#o$eno v tej pogodbi in v njej do#o$enim $asovnim
razporedom in postopkih te dejavnosti vk#ju$ujejo neprek#icno do#o$itev menja#nih te$ajev, ki bo
omogo$i#a uvedbo enotne va#ute E2U ter oprede#itev in izvajanje enotne denarne po#itike in po#itike
menja#nih te$ajev, katerih g#avni ci#j je ohranjati stabi#nost cen in ne da bi to vp#iva#o na ta ci#j,
podpirati sp#one gospodarske po#itike Skupnosti v sk#adu z na$e#om odprtega trnega gospodarstva
s svobodno konkurenco%L

(.H.(.<. .AZE UVAJANJA )ONETARNE PO+ITIKE
1. !$pn&a:
O C%?BB@ <?%?8%?BB<' #%ed9a "n%er0en'ni: "ri$eri&e% (kriteriji, ki jih mora izpo#njevati za
monetarno unijo" * odprava ovir za prost pretok kapita#a
(. !$pn&a:
O ?%?BB> <?%?8%?BB4 oz% najkasneje do <?%?8%?BB;'
o ustanovitev in za$etek de#ovanja institucij ekonomske in monetarne unije
o koordinacija naciona#nih 0inan$nih po#itik s strani Evropskega monetarnega intituta v
+rank0urtu (EE," ukvarja se z monetarno unijo (ne na zakonodajni ravni"
o dokon$na trdnost utei (ponderji" naciona#nih va#ut v koarici va#ut E2U priprava X kot skupne
va#ute s strani EE, (ob#ikovanje, izde#ava bankovcev in kovancev"
o popo#na neodvisnost centra#nih bank od v#ad /G (tartna osnova"' centra#ne banke prenaajo
pristojnosti na evropsko centra#no banko
<. !$pn&a:
O ?% ?BBC oz% najkasneje ?%?%?BBB' popo#na ekonomska in monetarna unija (&S)!H" po#ovice drav
$#anic'
o konvergen$ne kriterije pogosto zniajo
o monetarna $istost
(.H.(.H. )AASTRI*HTSKI -. KONVERGEN/NI KRITERIJI
Pkrati jih morajo izpo#niti &S,'
12
ES preide v monetarno skupnost
pravno pod#ago tvorita 8 pravna akta'
O ?@Bj EU (?8? ES" in
O (onvergen$ni protoko#

1. STABILNOST CEN stopnja in0#acije ne sme presegati povpre$ja treh /G z najnijo in0#acijo za ve$
kot ?,9 odstotne to$ke
LStopnja in0#acije drav EEU v zadnjem #etu pred za$etkom EEU #e ?,9 : vija od povpre$ja treh drav
$#anic EEU z najnijo stopnjo in0#acijeL (?% $#en (onvergen$nega protoko#a"%
.e#o visok to#eran$ni 0aktorH
2. TRAJNO SOLIDNO STANJE JAVNIH FINANC prora$unski primanjk#jaj ne sme presegati <: 5/,
javni do#g pa ne sme presegati 4@: 5/
Lv #etu pred za$etkom EEU je #ahko javni prora$unski primanjk#jaj na dravni in #oka#ni ravni skupaj < :
5/ oziroma Lv b#iini <:L; skupna prora$unska zado#enost je #ahko najve$ 4@: 5/L (8% $#en
(onvergen$nega protoko#a"
&isok to#eran$ni 0aktorH
3. STABILNOST ENJALNE!A TE"AJA drave morajo zagotoviti vsaj 8*#etno stabi#nost deviznih
te$ajev z dovo#jenimi nihanji (<% $#en (onvergen$nega protoko#a"

#. $ONVER!EN"NOST DOL!ORO"NIH OBRESTNIH ER do#goro$ne obrestne mere ne smejo
presegati povpre$ja treh /G z najnijo stopnjo in0#acije, za ve$ kot 8 odstotni to$ki na pasivi in aktivi
g#eda se vedno najugodneja 3 teme#j monetarne unije
Ldo#goro$ne nomina#ne obrestne mere $#anic EEU v #etu pred EEU ne smejo prese$i 8 : povpre$ja treh
$#anic EEU, ki so v tem #etu doseg#e najbo#je rezu#tate na podro$ju stabi#nosti cenL (>% $#en
(onvergen$nega protoko#a"
* o#eg kriterijev' za za$etek de#ovanja EEU zagotoviti ned%i!n!$ na1inalni: 1en$ralni: 9an"

(.H.(.7. INSTITU*IJE )ONETARNE UNIJE
Evropski monetarni intitut (EE,"
Evropska centra#na banka (E25"
Evropski sistem centra#nih bank
(omisija pred#agate#ja in izdajate#ja predpisov
Svet (sekundarne zakonodaje"
(.H.<. DRUGI STE4ER: SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA PO+ITIKA
-a steber ostaja zunaj instituciona#ne in pravne zgradbe Skupnosti%
*I+JI' varovanje skupnih vrednot, interesov in neodvisnosti Unije; varovanje miru in $#ovekovih pravic,R
Evropski svet (e0i drav in v#ad" do#o$i sp#one ci#je skupne zunanje in varnostne po#itike
druge pomembne od#o$itve sprejema Svet zunanjih in obrambnih ministrov sog#asno, v nekaterih
primerih pa s kva#i0icirano ve$ino, brez sode#ovanja Evropskega par#amenta
Evropska komisija #ahko po#eg /G pred#aga sprejem sk#epa% 6a zasedanjih ima (omisija svetova#ni
g#as%
(.H.H. TRETJI STE4ER: SODE+OVANJE NA PODRO/JU PRAVOSODJA IN NOTRANJIH
ZADEV
13
16F7 S*HENGENSKI SPORAZU) 3 sporazum o postopnem dpra%l&an&# me&ne "n$rle na
skupnih mejah% 6jegov ci#j je pplna li9erali-a1i&a prme$a !e9 prek meja /G%
tako kot ,,% steber, je tudi ,,,% izk#ju$en iz sodne kontro#e Sodi$a ES% &arstvo pravic je prepu$eno
na1inalnim !di>'em in v kon$ni 0azi E%rp!"em# !di>'# -a 'l%e"%e pra%i1e%
zasnovan je na izrazito medv#adnem na$e#u%
pri izvajanju podro$ij, ki spadajo v ta steber (po#itika azi#a, imigracija, Europo#,%%%" ima
najpomembnejo v#ogi S%e$ pra%!dni: in n$ran&i: mini!$r%, ki ob#ikuje skupna sta#i$a, izvaja
skupne ukrepe in priprav#ja in sk#epa meddravne sporazume%
Svet de#uje na ini1ia$i% Kmi!i&e a#i D/% rav tako ima iniciativo tudi Parlamen$, ki pa ima na
do#o$enih podro$jih tudi nadzorno pravico, pravico postav#janja vpraanj in dajanja priporo$i#%
(.7. A)STERDA)SKA POGOD4A
podpisana' 1668, ve#jati' ma&a 1666%
sama po sebi nima neke nosi#ne ideje in ni programsko usmerjena
ne gre za samostojen akt, ampak samo !premin&a PEU in PES ter PESPJ in Pe#ra$m
<*de#na zgradba'
O materia#nopravne spremembe' spreminja vsebino stebrov
O poenostavitev' nomotehni$ne spremembe (novo otevi#$enje $#enov"
O sp#one in kon$ne do#o$be
ni %eli"eA n!ilne ide&eA pr&e"$a 2rma$a
O dokon$anja skupnega trga (EE)"
O dokon$anja EEU (Eaastricht"
p#dar"i
O konso#idiranje stanja
O dokon$anje projekta EEU z zak#ju$kom tretje 0aze (?%?%?BBB"
O izbo#janje u$inkovitosti de#ovanja
O manj iritev pristojnosti Skupnosti
in!$i$#1inalne !premem9e
O prihranjena za 6ico in
O ustavno pogodbo
(.7.1. ORIS SPRE)E)4
!premin&a
O EU dramati$na sprememba
O ogodbe o ustanovitvi treh ES de#no
O do#o$ene povezane akte
ne dpra%l&a tempe#jske zgradbe EU toda'
O !premin&a %!e9in %!a"e0a d !$e9r%
O premika de# vsebine posameznih stebrov med seboj pravosodje in notranje zadeve iz ,,,% v ,%
(.7.(. TUDI PO A)STERDA)SKI POGOD4I H POGOD4E
ogodba o Evropski uniji (EU"
ogodba o Evropski skupnosti (ES"
ogodba o Evropski skupnosti za premog in jek#o (ES!"
ogodba o Evropski skupnosti za jedrsko energijo (Euratom"
(.7.<. STE4RNA STRUKTURA PO A)STERDA)U
Ke vedno trije stebri (toda nekaj notranjih premikov"
14
,% steber * ravo Evropske skupnosti 3 ES A ES! A Euratom
,,% steber * Unijsko pravo 3 Skupna zunanja in varnostna po#itika
,,,% steber * Unijsko pravo 3 o#icijsko in pravosodno sode#ovanje na pdr'&# "a-en!"i: -ade%
(.7.H. NAJVIDNEJEA SPRE)E)4A
pre'i>'en 9e!edil
n% >$e%il'en&e 'len%
O odpadejo dodane ma#e $rke po#eg tevi#ke $#ena
o primer' prejnji <a postane novi >
o <?> $#enov ES
O sprememba maastrichtskih ve#ikih $rk v tevi#ke $#enov
o primer' ) postane ?
o 9< $#enov EU
tabe#ari$ni seznam
uve#javitev z uve#javitvijo )msterdamske pogodbe 1.7.1666
(.7.7. STRUKTURA A)STERDA)SKE POGOD4E
PRVI DE+ (?9" ma$erialnpra%ne !premem9e
?% $#en spreminja EU
8% $#en spreminja ES
<% $#en spreminja ES!
>% $#en spreminja Euratom
9% $#en spreminja akt o vo#itvah predstavnikov Evropskega par#amenta%
?% in 8% $#en uvajata vrsto novih in spremenjenih pravi# za de#ovanje pravnega sistema Unije

DRUGI DE+ ($#eni 4??" pen!$a%i$%e
4% ;% $#en poenostav#jajo ES in ES! ter Euratom
navzven spremembe majhne, dejansko pa v pre$i$enem besedi#u preg#edno besedi#o brez ba#asta
$#en' ;? sprememb ES, aneksov in protoko#ov
namen do#o$b' brisanje neve#javnih do#o$b (npr% po preteku prehodnega obdobja brez zgodovinske
nav#ake" in spremembe drugih do#o$b%
TRETJI DE+ ($#eni ?8% ?9%" !pl>ne in "n'ne dl'9e

Ke' vrsta protoko#ov A 9? dek#aracij, sprejetih na medv#adni kon0erenci A ; dodatnih dek#aracij

(.7.;. SPRE)E)4A SKUPNIH DO+O/4 PEU
)msterdamska pogodba dodaja $#enu ) EU na'el dpr$!$i (sedaj ?(8" EU"
pomembno za ,,,% steber in za ES' #%a&an&e n%i: 1il&e% v dotedanji $#en 5 EU (sedaj 8 EU"
LUnija si postav#ja nas#ednje ci#je'
- spodbujati 0!pdar!"i in !1ialni naprede" in %i!" !$pn& -ap!len!$i ter dose$i
#ra%n$e3en in $ra&n!$ni ra-%&, z#asti z vzpostavitvijo obmo$ja brez notranjih meja, s krepitvijo
gospodarske in socia#ne povezanosti in z vzpostavitvijo gospodarske in denarne unije, ki vk#ju$uje
enotno va#uto v sk#adu z do#o$bami te pogodbe;
- uve#jav#jati svojo istovetnost na mednarodnem podro$ju, z#asti z izvajanjem !"#pne -#nan&e in
%arn!$ne pli$i"e, vk#ju$ujo$ postopno ob#ikovanje skupne obrambne po#itike, ki bi #ahko vodi#a k
skupni obrambi, v sk#adu z do#o$bami ?C% $#ena;
- krepiti %ar!$% pra%i1 in in$ere!% dr3a%l&an% njenih drav $#anic z uvedbo drav#janstva Unije;
15
- ohraniti in razvijati Unijo kot 9m'&e !%9deA %arn!$i in ?%lada%ine@ pra%a, na katerem je
prosto gibanje oseb zagotov#jeno v povezavi z ustreznimi ukrepi g#ede nadzora nad zunanjimi
mejami, azi#om, prise#jevanjem in prepre$evanja boja proti krimina#u;
- v ce#oti :ran&a$i a1L#i! 1mm#na#$aire (pridobitve Skupnosti" in graditi na njem z namenom
obravnavati, v ko#iknem obsegu je treba po#itike in ob#ike sode#ovanja, uvedene s to pogodbo,
preurediti s ci#jem zagotoviti u$inkovitost mehanizmov in institucij Skupnosti%L
!p>$%an&e 'l%e"%i: pra%i1
O do )msterdamske pogodbe ni izrecno omejeno; #e posredno
O dotedanji $#en + EU (sedaj 4 EU" do#o$a, da EU teme#ji na na'eli: !p>$%an&a 'l%e"%i:
pra%i1A dem"ra1i&e in pra%ne dr3a%e
O spotovanje teh na$e# postane p0& -a !pre&em n%i: D/ (>B% $#en EU"
O 4M8 EU' Unija spotuje teme#jne pravice, ki so zavarovane po E(G (do sedaj niso priznane kot
de# evropskega pravaH" in ustavah /G (varovan po >4% $#enu; do )msterdamske pogodbe $#en 7"
4% $#en'
L?% Unija teme#ji na na$e#ih svobode, demokracije, spotovanja $#ovekovih pravic in teme#jnih
svobo$in in na$e#a v#adavine prava, na$e#, ki so skupna dravam $#anicam%
8% Unija spotuje teme#jne pravice, ki jih zagotav#ja Evropska konvencija o varstvu $#ovekovih
pravic, podpisana v Nimu >% novembra ?B9@, kot te izhajajo iz ustavnih izro$i#, skupnih dravam
$#anicam kot sp#onih na$e# prava Skupnosti%
<% R L
-1/) 4% $#en ni de# prava ESH !e de# prava EUHHH
O e Eaastricht je ponuja# monost za sk#icevanje na $#ovekove pravice po ?CCM8 ES' LR po#itika
Skupnosti na tem podro$ju prispeva#a k sp#onemu ci#ju razvijanja in uve#jav#janja demokracije in
v#adavine prava in spotovanju $#ovekovih pravic in teme#jnih svobo$inL%
O Sd9a E*J na 188C(: *5(;FC6H PORTUGA+ V. *OUN*I+
LR iz pogodbe med ES in ,ndijo nedvomno izhaja obveznost spotovanja $#ovekovih pravic, ki
pomenijo pomemben e#ement in je njihovo izvrevanje pomemben dejavnik pri od#o$anju o
prenehanju a#i prekinitvi ve#javnosti medsebojnega sporazuma o sode#ovanju, $e jih ena
pogodbenica kriR L
/o te sodbe pride e pred EaastrichtomH ortuga#ska uspe v okviru pravnega interesa%
O novi C EU' L& primeru, ko Svet ugotovi resno kritev na$e# s strani drave $#anice iz 4% $#ena
EU, #ahko i-"l&#'i i-%r>e%an&e n&eni: pra%i1 po ogodbi, vk#ju$no z 0la!%alnimi pra%i1ami,
njene 9%e-n!$i pa ostanejo ne!premen&ene%L
(osnutek C EU ce#o monost izk#ju$itve /GH"
O podobno ve#ja za besedi#o ES (novi <@B% $#en v zvezi s kritvami C ES"
(.7.8. SPRE)E)4A I. STE4RA 5 PRAVO ES
na&%e'&a %!e9in!"a !premem9a' vk#ju$itev ve#ikega de#a dotedanjega ,,,% stebra LSode#ovanje na
podro$ju pravosodja in notranje po#itikeL po E ($#en (" v ,%, skupnostni steber prenosu iz ,,,% v ,%
steber se re$e )OST%
O $#eni 4?4B ES o pr!$em 0i9an&# !e9, ki se nanaajo na %i-e, a-il (3 notranjepo#iti$na
tema%%%", imi0ra1i& in pra%!dn !del%an&e % 1i%ilni: -ade%a:
O ,,,% steber pos#ej le pli1i&!" in pra%!dn !del%an&e % "a-en!"i: -ade%a:
O obe podro$ji namenjeni vzpostavitvi podro$ja svobode, pravi$nosti in varnosti povezane s
skupnostjo kot tako Q ekonomske teme
O schengenski acYuis communautaire ?B;9 o postopni odpravi preg#edov na notranjih mejah e
vk#ju$en v okvir EU
O de#i acYuis e v pristojnosti Sveta in Sodi$a ES, de#oma ostajajo v ,,,% stebru
O ugotovitev'
o po )msterdamski pogodbi prihaja do prep#etanja prava Skupnosti in unijskega ,,,% stebra
o pove$ujejo se tudi podvajanja
16
S tem so ta podro$ja de# acYuisa, kar pomeni da so v pristojnosti Sveta in Sodi$a ES% ,,,% steber
zajema tako #e e po#icijsko in pravosodno sode#ovanje v kazenskih zadevah%
(. 'len PES' enakopravnost med mokimi in enskami ter varstvo oko#ja postaneta samostojna ci#ja
in nista ve$ v 0unkciji ekonomske rasti
Znovi ci#ji ozna$eni[
L6a#oga Skupnosti je, da z vzpostavitvijo skupnega trga in gospodarske in denarne unije ter z
izvajanjem skupnih po#itik a#i dejavnosti, navedenih v <% in >% $#enu, v vsej Skupnosti spodbujajo
!"ladenA #ra%n$e3en in $ra&n!$ni ra-%& gospodarskih dejavnosti, visoko stopnjo zapos#ovanja in
socia#ne varnosti, ena"!$ med m>"imi in 3en!"ami, trajnostno in nein0#atorno rast, %i!" ra%en
"n"#ren'n!$i in gospodarske sk#adnosti de#ovanja gospodarstva, %i!" ra%en %ar!$%a in
i-9l&>an&a "%ali$e$e "l&a, zvianje iv#jenjskega standarda in kakovosti iv#jenja ter gospodarsko
in socia#no povezanost in so#idarnost med dravami $#anicami%L
7. 'len PES' na$e#o subsidiarnosti
O uve#javi#a e Eaastrichtska pogodba
O z )msterdamsko pogodbo ni spremenjeno; dodan rotoko# t% <@, ki precizira nosi#no do#o$bo 9%
$#ena (prej <b% $#en" ES
n%i 11 PES' raz#i$en razvoj integracije na podro$ju EEU
O Svetu omogo$a tesneje sode#ovanje med /G
O omogo$a variabi#no geometrijo
1< PES iz nadgrajenega 4%a ES vnaa v ,% steber z na$e#om nediskriminacije vrednote, ki niso
tipi$no ekonomske
6ovost' -a"nda&na pri!$&n!$ S"#pn!$i pri 9&# pr$i di!"rimina1i&i, uteme#jeni na spo#ni,
rasni, etni$ni pripadnosti, verskem a#i nazorskem prepri$anju, starosti a#i spo#ni usmerjenosti%
Primer: VAN DUIN 5 1<. 'len pred Am!$erdam!" p0d9
Gospa iz 6izozemske &an /uJn e#i vstopiti v &5% ove, da e ima sk#enjeno pogodbo o zapos#itvi in
da se bo v$#ani#a in de#a#a v sciento#oki cerkvi%
6i predpisa, ki bi omogo$i# ne#egitimiziranje% Eejni us#ubenec se odk#oni#no obnaa do gospe &an
/uJn in ji pusti #e turisti$no vizo (< mesece", ne pusti pa ji vstopa%
Ugovarja, da gre za diskriminacijo pri zapos#itvi neenaki pogoji za pridobitev de#ovnega mesta 3
$ista ekonomska pravica% & sporu dobi sodbo po <B% $#enu e NE/ )msterdamsko pogodboH
Ge bi vstopi#a v &5 po )msterdamski pogodbi, bi ime#a po#eg e omenjene monosti ugovarjati tudi
zaradi prepovedi diskriminacije na pod#agi verskega prepri$anja 3 drav#janska pravica%
dr3a%l&an!$%' ni pomembnih novosti
O poudarja se, da drav#janstvo Unije #e dodaja in ne zamenjuje drav#janstva /G (?C ES"
O zagotav#ja odgovor Evropskega ombudsmana v jeziku, v katerem mu je bi#a pos#ana v#oga (8?
ES"
ddan n% p0la%&e -ap!l%an&# (&,,,; ?89?<@"%
O bo#j ukrepi so0t #a\ kot zakonodajni instrumentarij
O 8>B' pog#avje se gib#je v s0eri priporo$i#, iniciativ, vodi#, ki dopo#njujejo ukrepe /G na podro$ju
zapos#ovanja
O )msterdamska pogodba odpravi Socia#ni protoko# in njegovo vsebino vk#ju$uje v ?<4?>< ES
dl'9e &a%nem -dra%&# (?98" * natan$neje z dodano pristojnostjo Sveta, da sprejme predpise,
ki uve#jav#jajo standardne ukrepe, in s poudarjeno odgovornostjo /G za organizacijo in izvrevanje
zdravstvenih storitev
%ar!$% p$r>ni"% (?9<"
O ma#enkostne spremembe
O k obstoje$im pravicam se doda pravico potronikov do in0ormiranosti, izobraevanja in
organiziranja zaradi zavarovanja svojih interesov
"me$i&!"a pli$i"a * ma#enkostne spremembe
d!$pan&e D/ d :armni-a1i&!"i: #"rep% (B9" * bo#j izde#an postopek
do#o$ba o sk#epanju mednarodnih pogodb s podro$ja in$ele"$#alne in 0!pdar!"e pli$i"e (?<<" *
bo#j izde#an postopek
17
-a"nda&n in in!$i$#1inaln pdr'&e
O ira pristojnost za postopek sood#o$anja
O "repi$e% E%rp!"e0a parlamen$a
o pos#ej najve$ C@@ pos#ancev
o ma#enkostno spremenjene do#o$be o vo#itvah
O okrep#jena v#oga (omiteja regij in E21S12
O !premen&en p!$pe" imen%an&a Kmi!i&e in !e!$a%a
O okrep#jena v#oga Na$unskega sodi$a
O ire pristojnosti na podro$ju preganjanja go#ju0ij v sk#opu 0inan$nih do#o$b, ki ve#jajo za
Skupnost%
dr#0e !premem9e' 899, 8>;, 8;9, <@@
(.7.F. SPRE)E)4A II. STE4RA 5 SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA PO+ITIKA
!$e9er dpln&en
namen !premem9'
O izbo#jevanje u$inkovitosti dotedanjih dogovorov
O vzpostavitev sistema, ki je bo#j premi#jen in so0isticiran od sistema po Eaastrichtski pogodbi
rd&a -a d!e0 1il&e%
O ostreja (?8 EU"
O izde#ana v samostojnih do#o$bah o skupnih akcijah (?> EU"
O sprejemu skupnih sta#i$, z#asti ko gre za zadevo geogra0ske a#i tematske narave (?9 EU"
O skupnih strategijah (?< EU" sistemati$nem sode#ovanju
"n!en- % S%e$#
O ostane (8< EU"
O toda 8@9M8 z monostjo nap%edane0a i-!$an"a d 0la!%an&a omogo$a manje odstopanje
od navedenega sp#onega pravi#a%
O izostanek ne onemogo$i sprejema zavezujo$ega akta
O /G se mora vzdrati kakrnegako#i dejanja a#i de#ovanja, ki bi nasprotova#o de#ovanju Unije, ki
teme#ji na sk#epu, ki je bi# sprejet na omenjeni na$in%
O "%ali2i1irana %e'ina ve#ja za sprejem !"#pni: a"1i&A !"#pni: !$ali>' in drugih !"lep% na
$emel&# !"#pne !$ra$e0i&e in za sprejem kakrnegako#i sk#epa o izvajanju skupne akcije a#i
skupnega sta#i$a
O Svet #ahko s kva#i0icirano ve$ino od#o$i, da !e -ade%i dl'i ! "n!en-m (8<M8 EU"
O ENG1' v ES vnesena nova verzija 7uksemburkega kompromisa
18. 'len PEU
O Za:dne%rp!"a #ni&a ?MEU@ integra#ni de# razvoja Evropske Unije, ki Uniji zagotav#ja dostop
do operacijskih sposobnosti
O monost vk#ju$itve IEU v Unijo, $e tako od#o$i Svet
O dodan protoko# o sode#ovanju med IEU in EU
Parlamen$ !$ane na 9r9&#
E*J >e nima pri!$&n!$ !di$i % -ade%a: i- II. !$e9ra
#0$%i$%e'
O ,,% steber ostaja $ista med%ladna -0rad9a%
O kritike
o pomanjkanje mednarodne identitete
o neobstoj pravne subjektivitete Unije
o podrejenost (omisije Svetu
18
(.7.6. SPRE)E)4A III. STE4RA 5 PO+I*IJSKO IN PRAVOSODNO SODE+OVANJE V
KAZENSKIH ZADEVAH
3&i na!l% (po Eaastrichtski pogodbi Lravosodje in notranje zadeveL"
%eli" prene!ene0a % I. !$e9er
"ri$i"e'
O ve#ik de# do#o$b prejnjega ,,,% stebra bi zahteva# instituciona#ne do#o$be in instrumente pravnega
nadzora
O ne #e medv#adni na$in
O bo#j odprto de#ovanje
O sode#ovanje ar#amenta
O kontro#a E2!
O bo#je bi bi#o ,,,% vk#ju$iti v ,%
pre:d % I. !$e9er'
O nas#ov ,& o %i-a:A a-il#A imi0ra1i&i in dr#0i: pli$i"a:
O mo$na povezava s prostim gibanjem oseb * a# e vedno mo$no medv#adno
o v Svetu konsenz pravi#o
o (omisija nima izk#ju$ne pravice zakonodajne iniciative
o ar#ament nima vp#iva
o E2! prikrajano za pristojnosti, ki jih ima v ,% stebru * po <9 EU #e pravico sode#ovati v
mutantu iz 8<>% $#ena ES
namen III. !$e9ra sp#ona ustvaritev pdr'&a !%9deA %arn!$i in pra%i'n!$i z razvijanjem
skupnih akcij na podro$jih po#icijskega sode#ovanja, pravosodnega sode#ovanja in v prepre$evanju
ter boju proti rasizmu in kseno0obiji
1il&i del%an&a terorizem, tihotap#jenje drog, oroja in #judi, kazniva dejanja proti otrokom,
korupcija, prevare
me$de'
O tesno sode#ovanje med po#icijami in carinskimi organi ter drugimi dravnimi institucijami
O pomo$ Europo#a
O sode#ovanje med pravosodnimi in drugimi dravnimi organi med /G
O izena$evanje kazenskopravne zakonodaje v /G (8B<8 EU"
<H. 'len PEU' omejeni instrumenti Sveta (medv#adni princip, konsenzH"
O sprejem skupnih sta#i$
O sprejem okvirnih sk#epov o harmonizaciji
O sk#epi v zadevah, ki se ne nanaajo na harmonizacijo
O pred#aganje sprejema konvencij, ki jih sk#enejo /G
<7. 'len PEU' postopek * podoben sp#onemu po 8<> ES
O omejeno nanaa na sodi$a /G, za katere so /G izrecno do#o$i#e, da za postopke pred njimi
sprejemajo jurisdikcijo E2!
O E2! ne more presojati o ve#javnosti in sorazmernosti operacij, ki jih izvajajo po#icije a#i druge si#e
za izvajanje prava v /G v zadevah notranje varnosti /G
O E2! #ahko presoja o ve#javnosti okvirnih sk#epov in sk#epov ter dejanj /G a#i (omisije zaradi
pomanjkanja pristojnosti, kritve bistvenih kritev postopka, kritve EU a#i z#orabe pravice
O E2! #ahko sodi v sporu med /G v zvezi z interpretacijo a#i uporabo aktov (skupna sta#i$a, okvirni
sk#epi o harmonizaciji, sk#epi v zadevah, ki se ne nanaajo na harmonizacijo, konvencije, ki jih
sk#enejo /G"
O toda E2! nima sp#one jurisdikcije
19
II. del: PRAVNI VIRI
1. POJE) IN O4+IKE PRAVNIH VIROV
1.1. PISANI PRAVNI VIRI
primarni pravni viri
!e"#ndarni pravni viri
1.(. NEPISANI PRAVNI VIRI
-o so dplnilni pra%ni %iri, ki s#uijo predvsem poenotenju pog#edov raz#i$nih pravnih sistemov%
Uporab#jamo #ahko #e tiste nepisane pravne vire, ki so !"#pni %!em D/ in ne tistih, na katere se
nas#anjajo #e posamezne /G%
Sem sodijo'
!dna pra"!a E*J' sodbe tega sodi$a nimajo #astnosti precedensa, vendar pa so k#jub temu ze#o
pomembne, saj sodi$e v svojih kasnejih od#o$bah ve#ikokrat povzemajo a#i ce#o dobesedno
prepisujejo de#e e objav#jenih sodb%
!pl>na pra%ila mednardne0a pra%a
!pl>na pra%na na'ela, ki so enaka za vse pravne rede /G
9i'a&i
(. PRI)ARNI IN SEKUNDARNI PRAVNI VIRI
(.1. PRI)ARNI PRAVNI VIRI
rimarni a#i ma$erialni pra%ni %iri so i-%irni %iri v tem smis#u, da se ne opirajo na hierarhi$no vije vire,
ampak so sami pod#aga za sprejem nijih sekundarnih pravnih virov%
Eed njih sodijo'
#!$an%i$%ene p0d9e in n&i:%e dplni$%e' te pogodbe so nekakna ustava Evropskih
skupnosti, ki do#o$ajo teritoria#ni in $asovni okvir pravnega sistema EU, g#avne organe ter akte, ki jih
ti organi sprejemajo%
&saka skupnost ima svojo ustanovitveno pogodbo'
O ogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jek#o
O ogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti
O ogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo
O ogodba o Evropski Uniji,R
p0d9e med S"#pn!$mi in $re$&imi dr3a%ami' uvrstitev med primarne pravne vire ni dos#edna,
saj ne 0re -a i-%irni %ir pra%a, ker gre za pogodbe, ki so sk#enjene na pod#agi poob#asti#a
ustanovitvenih pogodb% 1 tem, da pa so te pogodbe integra#ni de# prava Skupnosti pa se je izrecno
izjavi#o tudi Sodi$e ES%
(.(. SEKUNDARNI PRAVNI VIRI
1srednja do#o$ba, ki zadeva sekundarne vire ES 3 (H6. 'len PES%
Sekundarne pravne vire !pre&ema& in!$i$#1i&e S"#pn!$i% -o je tudi ena izmed raz#ik med primarnimi
in sekundarnimi pravnimi viri, saj pri prvih /G sode#ujejo precej bo#j intenzivno (rati0ikacija v naciona#nem
par#amentu", pri drugih pa !del#&e& le pre" !%&i: pred!$a%ni"% v institucijah Skupnosti%
Sekundarni pravni viri so ze#o pomembni predvsem zaradi tega, ker se z njihovo pomo$jo razvija pravni
sistem EU%
20
&saka ustanovitvena pogodba predpostav#ja svoje akte sekundarne zakonodaje% ri tem se akti
sekundarne zakonodaje pri ES in Euratomu pokrivajo, v ES! pa imajo enaki pojmi #ahko druga$en
pomen%
9 nominantnih aktov (obstajajo pa seveda e inominantni akti"'
#red9a je sp#ono ve#javna, zavezujo$a v ce#oti in se neposredno uporab#ja v vseh dravah $#anicah%
dire"$i%a za vsako dravo $#anico, na katero je nas#ov#jena, je zavezujo$a g#ede ci#ja, ki ga je treba
dose$i, vendar prepu$a dravnim organom izbiro ob#ike in metod%
dl'9a je v ce#oti zavezujo$a za vse, na katere je nas#ov#jena%
pripr'ila in mnen&a niso zavezujo$a%
A 8 akta Evropske centra#ne banke'
!merni1e
na%dila


(.(.1. URED4A* ?EGSA EURATO)@
]o ES! se imena aktov (uredba,%%%" uporab#jajo na raz#i$ne na$ine
!pl>n %el&a%na (app#icab#e"' nedo#o$eno tevi#o po#oajev in nas#ovnikov; abstraktna tobe
posameznikov zoper prave uredbe so nedopustne%
/e iure precedensa ni, de 0acto pa jeH
% 1el$i -a%e-#&'a' obvezna za institucije, organe, drave in posameznike; ne sme se je uporab#jati
nepopo#no, se#ektivno%
nep!redn #pra9na % %!e: D/ (ni rati0ikacijeHHH"' v ce#oti zavezujo$a od izdaje organa ES; se ne
rati0icira in $im manj prevajaH omeni tudi, da se #ahko neposredno sk#icuje nanjo%
Primer: VARIO+A V. A))INISTRAZIONE DE++E .INANZE
nep!redn #'in"#&'a' posameznik #ahko uve#jav#ja na doma$em sodi$u do#o$en akt% /opustni
so naciona#ni ukrepi, ki o#ajujejo uporabo uredbe%
9&a%a % OJ (100icia# journa#"' ve#java kot navedeno v uredbi )7, 8@ dan po objavi; 7 3 #egis#ation, 2 3
ne0orma#ni akti%
(89>M?, 8% $#en ES"
!red!$% #ni2i"a1i&e' organ izda uredbo, ki je takoj ve#javna v vseh dravah $#anicah je za vse
enako; do#o$eno podro$je se uni0icira, poenoti%
sprejme jo'
O ar#ament s Svetom
O Svet
O (omisija
(.(.(. DIREKTIVA
pra%ilma ni! nep!redn #pra9ne imp#ementacija v sistem /G (pre#itje v doma$i pravni red"
3 k#ju$na raz#ika med uredbo in direktivoH 7o$iti je potrebno med imp#ementacijo in transpozicijoH
Tran!p-i1i&a je prevedba v notranji pravni red, implemen$a1i&a pa pomeni nadgradnjo
transpozicije%
Ge se ne imp#ementira, se #ahko posameznik k#jub temu sk#icuje nanjoH (odgovornost /G d"$rina
.ran"%i1:"
-a%e-#&'e le 0lede 1il&a metode in ob#ika so prepu$ene dravam $#anicam; omejitve'
O mora biti neka normativna dejavnost
O v do#o$enem roku
%er$i"aln nep!redn #'in"#&'e (tudi nak#ju$no horizonta#noU" $e drava ne imp#ementira
direktive'
O vertika#no 3 proti dravi $#anici u$inkuje neposredno;
O horizonta#no 3 proti drugemu posamezniku ne u$inkuje neposrednoH
21
ne -ade%a& %edn %!e: D/ ve$inoma da; ni pa nujnoH
9&a%a % OJ ja M ne (g#ej 89>% $#en ES"; ve#java kot navedeno v direktivi )7, 8@ dan po objavi, $e
datum ni naveden )7, z obvesti#om% Dire"$i%A "i ni! %el&a%ne -a %!e D/ ni p$re9n 9&a%l&a$i%
/G so #ahko toene tudi, $e so imp#ementacijo opravi#e, vendar niso obvesti#e (omisije% 6aciona#ni
zakoni se morajo sk#icevati na to direktivo, /G pa mora posredovati besedi#o in spremembe
naciona#nega zakona%
!red!$% :armni-a1i&e ker se pravni redi ze#o raz#ikujejo na do#o$enih podro$jih, je #aje to
urediti z direktivo, ki zavezuje #e g#ede ci#ja, na$in pa je prepu$en $#anici%
sprejme jo'
O ar#ament s Svetom 89?% $#en
O Svet pravi#oma
O (omisija izjemoma
po novi ustavi se ji bo rek#o E%rp!"i "%irni -a"n

(.(.<. OD+O/4A
nmina$niA !e"#ndarni a"$
dve vrsti od#o$b (po novem se bo obema rek#o sk#ep"'
O indi%id#alni pra%ni a"$ * vsebina od#o$be zadeva samo to osebo in jo zavezuje
O !#i 0eneri! dl'9e
% 1el$i -a%e-#&e na!l%ni"a (hard #a\"% 6as#ovnik je #ahko posameznik a#i drava $#anica $eprav
se nanaa na konkretnega nas#ovnika, se #ahko drugi posameznik a#i drava sk#icuje nanjo v
razmerju do druge draveH
Primera: GRAD; 4U+KOI+
je i-%r>ilni na!l%
nep!redn #pra9na
sestav#jena podobno kot uredbe in direktive (pravna pod#aga A obraz#oitev"
9&a%a % OJ ja M ne (g#ej 89>% $#en ES" * nekatere je potrebno objaviti, druge pa ne
%el&a%a'
a" kot navedeno v direktivi
b" 8@ dan po objavi ve#java (89>M? ES"
c" z uradnim obvesti#om nas#ovnika (89>M< ES" $e objava ni potrebna
sprejme jo'
O ar#ament s Svetom
O Svet 8@8% $#en daje monost Svetu, da poob#asti (omisijo, da de#a to namesto njega
O (omisija pravi#oma (8@8% $#en ES"
(.(.H. PRIPORO/I+O IN )NENJE
priporoilo 3 pred#og smeri ravnanja; mnenje 3 ocena po#oaja, dejstev
nminan$na a"$a
ne -a%e-#&e$a (so0t*#a\", vseeno pa sta ze#o pomembna%
nima$a nep!redne0a #'in"a drav#jan se ne more sk#icevati nanju pred sodi$em% 6aciona#no
sodi$e pa mora pri svoji od#o$itvi upotevati mnenja% redhodno vpraanje o raz#agi vsebine aktov
je mono; E2! #ahko po 8<>% $#enu interpretira so0t #a\, ni pa mogo$e napasti so0t #a\ po 8<@% $#enu
ES (ni$nostna toba"% 6aciona#no sodi$e #ahko torej postavi E2! vpraanje, kako naj interpretira
neko priporo$i#o%
Primer' GRI)A+DI
sprejme ju'
O ar#ament s Svetom
O Svet
O (omisija (8??% $#en ES"
22
Primer' GRI)A+DI VS. .ONDS DES )A+ADIES PRO.ESSIONE++S
Grima#di toi sk#ad za pok#icne bo#ezni in se pri tem !"li1#&e na ne" pripr'il, ki v 89 #etih ni bi#o
rea#izirano in ki vsebuje !e-nam p"li1ni: 9le-ni, vendar pa /G ne zavezuje% 5e#gija bo#ezni, ki naj bi
jo utrpe# Grima#di, ne teje za pok#icno bo#ezen, priporo$i#o pa% E2! od naciona#nega sodnika dobi
vpraanje, kako naj raz#aga to priporo$i#o in kako $#en, da priporo$i#o ni zavezujo$e%
6i pomembna ob#ika, ampak vsebina vira% (#jub temu, da so0t #a\ ne u$inkuje neposredno, so
na1inalna !di>'a dl3na #p>$e%a$i taka priporo$i#a pri svojem od#o$anju e posebej'
ko so pomembna za interpretacijo naciona#nega pravi#a a#i
kadar priporo$i#a dopo#njujejo zavezujo$a pravi#a skupnosti%
(.(.7. OSTA+O SEKUNDARNO PRAVO
Sem spadajo sporo$i#a, be#e knjige, ze#ene knjige, redna poro$i#a, smernice (guide#ines",
medinstituciona#ni sporazumi, be#e knjige, ze#ene knjige%
pmem9na &e %!e9ina in ne na!l% a"$a'
O !merni1a Q direktiva
O -elena "n&i0a
o izda jo (omisija z namenom, da pred!$a%i &a%n!$i svojo idejo o tem, kam e#i iti (smer"
o sproi razpravo v skupnosti
o e#e odzivi pokaejo, a#i gre v pravi smeri
O ko (omisija dobi mnenja, objavi 9el "n&i0 3 povsem "n"re$ni predl0i za njeno de#ovanje'
o spet $#anki, komentarji
6ato izda uredbo (direktivo" 3 kon$ni rezu#tat medsebojnega dogovarjanja%
O p!l%ni"i' ti akti urejajo de#ovanje posameznih institucij, na spotovanje pos#ovnika pa pazi tudi
Sodi$e ES% Ge so do#o$be pos#ovnika krene, #ahko tobo v#oi /G, $e pa so akti zaradi kritev
do#o$b pos#ovnika nezakonito sprejeti, pa imajo aktivno #egitimacijo tudi 0izi$ne in pravne osebe
ne -a%e-#&e (so0t*#a\"
Ena izmed teme#jnih #astnosti pravnega sistema ES in aktov ES je ta, da je 'r$a med -a"nda&n in
i-%r>iln 9la!$& -el ne&a!n -a'r$ana% rav zaradi tega teko ena$imo pravne akte ES z akti, ki jih
izdajajo naciona#ni organi% ravne akte (tako zavezujo$e kot nezavezujo$e" #ahko izdajata tako Svet kot
(omisija% (do sprejme posamezni akt pa ne vp#iva na pomembnost akta oz% njegove u$inke%
ES, razen izjemoma, ne do#o$a, za katero vpraanje je treba sprejeti kaken akt (izjema >>% $#en ES"%
V pra%# ES ni paraleli-ma (da bi npr% direktiva spremeni#a direktivo a#i uredba uredbo"% Hierar:i&a je le
delna% &sebinsko najmanj pomemben akt je #ahko nad ustavo drave $#anice% -udi $e si do#o$i#o
sekundarnega akta in ustave nasprotujeta, pre%lada e%rp!" pra%H
(.<. A*NUIS *O))UNAUTAIRE KOT PRAVNI VIR
redstav#ja ce#oto pravi#, pogodb, dek#aracij, reso#ucij, sta#i$, mnenj, ci#jev, ravnanj, ki se nanaajo na
Evropske skupnosti, bodisi da so pravno zavezujo$e a#i ne%
(oncept acYuis communautaire je bistveno >ir>i d "n1ep$a pra%a ES, ki je oprede#jeno kot korpus
zavezujo$ih pravi# v pogodbah Skupnosti in aktih institucij ter zavezujo$ih na$e#, ki jih priznava SES%
. razvojem Skupnosti se spreminja je dinami'en p&em%
/rava, ki vstopa v EU, ga mora % 1el$i !pre&e$i% 1dstopi so dovo#jeni #e, $e so izrecno dogovorjeni v
pogodbah o pristopu%
kar je ES doseg#a v zvezi z enotnostjo trga
EU' acYuis communautaire dobi nara% primarne0a pra%a ES
LRce#otno te#o pravi#, pogodb, dek#aracij, reso#ucij, sta#i$, mnenj, ci#jev in ravnanj, ki se nanaajo na
Evropske skupnosti, bodisi da pravno veejo a#i ne, ki je nasta#o vse od ustanovitve skupnosti in so
ga institucije skupnosti in drave $#anice prizna#e kot zavezujo$e pri njihovih aktivnostih%L
23
(.H. NA/E+A V ZVEZI S PRAVNI)I VIRI
1. NA/E+O +EGA+ITETE 5 7C1 PESA 1511 PEU (na$e#o prenosa pristojnosti"
/e ni p9la!$ila za prenos pristojnosti, je e vedno % pri!$&n!$i D/ in Skupnost v to ne sme
posegati% oznamo < vrste pristojnosti (izk#ju$no, de#jeno in pristojnost /G"%
(. NA/E+O SU4SIDIARNOSTI 5 7C( PES
ri de#jenih pristojnostih je pravi#o subsidiarnosti pravi#oma podro$ja ureja /G, Skupnost pa #e, $e /G
ne more ustrezno urediti do#o$enega podro$ja%
<. NA/E+O SORAZ)ERNOSTI 5 7C< PES
6oben ukrep Skupnosti ne more prekora$iti okvirov, potrebnih za doseganje ci#jev%
(.7. O4VEZNE SESTAVINE PRAVNIH AKTOV
PRO*ESNI POGOJI ZA ZAKONITOST AKTOV EU:
1. O4+IKA' izrecno #e za akte S%e$a (izrek je pri abstraktnih aktih normativni de#H"
(. O4JAVA C NOTI.IKA*IJA v 1%!% (ang#" M !%1% (0ran"' $e je objava predpisana, je pogoj za ve#javo
(89>% $#en ES"%
<. O4RAZ+O,ITEV' 89<% $#en ES' L& uredbah, direktivah in od#o$bah, ki jih skupno sprejmeta Evropski
par#ament in Svet, ter v aktih, ki jih sprejme bodisi Svet a#i (omisija, se navedejo ra-l0i za njihovo
sprejetje, pa tudi vsi predl0i ali mnen&a, ki jih je bi#o treba pridobiti po tej pogodbi%L
2rmalna 9ra-l3i$e% a"$a najosnovneja zahteva za #ega#nost obvezujo$ega pravnega akta
(uredba, direktiva, od#o$ba" je navedba pra%ne pdla0e ?ra-l0%@ ter predl0% in mnen&, $e so ti
v postopku za sprejem obvezni% &sak akt mora namre$ teme#jiti na ustrezni do#o$bi ustanovitvene
pogodbe%
Sodi$e je v nekem primeru da#o sta#i$e, da je opustitev izrecne navedbe $#ena kot pravne pod#age
dopustna #e takrat, $e se pravna pod#aga #ahko jasno razbere iz besedi#a pravnega akta%
.rmalni del pravna pod#aga (Lg#ede naRL, Lhaving regard toRL, LvuRL" (primer: Generali-ed
$ari22 pre2eren1e!"% reambu#a je ze#o pomembnaH 1braz#oitev je potrebna za &S)( akt (ne g#ede
na to, a#i je konkreten, individua#ne% ravna pod#aga E1N) biti pri vsakem aktu izrecno do#o$enaH
-o je bistvena sestavina omogo$a nad-r nad -a"ni$!$& aktov in prispeva k pra%ni %arn!$i%
(#avzu#a o 0#eksibi#nosti' <@;% $#en ES dovo#juje postopanje Sveta k#jub temu, da nima poob#asti#a,
$e bi se izkaza#o, da je ukrepanje Skupnosti potrebno%
%!e9in!"a 9ra-l3i$e% a"$a ta de# akta pa navaja ra-l0e, zaradi katerih je bi# akt sprejet, in
1il&e, ki jih e#i dose$i% (er ve#ja enaka obvezna vsebina tako za sp#one kot individua#ne akte, bo
ime#a vsebinska obraz#oitev druga$en pomen, g#ede na to a#i gre za !pl>ni ali indi%id#alni a"$%
ri prvih (uredbe in direktive" bo #o predvsem za 9ra-l3i$e% !mi!la in namena posameznega
predpisa, pri drugih (od#o$bah" pa bo obraz#oitev predvsem pra -a prei-"#>an&e -a"ni$!$i
a"$a oz% njegove sk#adnosti s sp#onim aktom, na pod#agi katerega je bi# izdan%
V!e9in!"i del (L\hereasRL, Lconsiderant YueRL"; 0acts 3 obraz#oitev, zakaj; raz#ogiH

24
III. del: RAZ)ERJE )ED PRAVO) SKUPNOSTI IN
PRAVNI)I REDI D/
1. AVTONO)NOST PRAVA EU
!e pod#aga za osta#i dve na$e#i%
ravni red ES je !am!$&en in se razvija ned%i!n od pravnih sistemov /G% -a samostojnost je
pos#edica pren!a i-%r>e%an&a !#%ereni: pra%i1 na organe EU in se kae v ri0inalni -a"nda&ni
pri!$&n!$i% 1rgani ES 3 institucije, ki imajo zakonodajne, izvri#ne, sodne pristojnosti, pode#jene s
strani drav $#anic%
6a$e#o avtonomnosti dejansko pomeni #e pod#ago za na'eli primarn!$i in nep!redne #pra9n!$i,
saj $e je nek sistem avtonomen mora pre%lada$i nad %!emi predpi!i (na$e#o primarnosti"% rav tako pa
tak sistem ne potrebuje nekih vmesnih aktov, ki bi predpise tega prava pretvori# v pravi#a notranjih
pravnih redov, ampak predpisi e !ami p !e9i #!$%ar&a& pra%i1e in 9%e-n!$i, ki u$inkujejo
neposredno (na$e#o neposredne uporabnosti"%
)vtonomnost se kae tudi pri in$erpre$a1i&i dl'9 pra%ni: a"$% ES, saj se #ahko te norme raz#agajo
#e v sk#adu z na$e#i evropskega pravnega sistema%
Primer: (;C;( VAN GEND O +OOS %. NEDER+ANDSE AD)INISTRATIE DER 4E+ASTIGEN
Stranki sta pred naciona#nim sodi$em (nizozemskim upravnim tribuna#om" 3 67 podjetje &an Gend S
7oos, ki iz 6em$ije izvaa 0orma#dehid% ?B>C*?B9B ve#ja <: carinska tari0a za te substance; ?B9B se
stopnja pove$a na ;: po mednarodni pogodbi med 5e#gijo, 6izozemsko in 7uksemburgom% o 89%
$#enu ES naj bi bi#e carine med /G prepovedane (carinska unija" in 6izozemska ne bi sme#a uvesti
vije carinske stopnje% +irma zato pred#aga naciona#nemu sodi$u, naj na E2! nas#ovi vpraanje, a#i se
to sme% o 8<>% $#enu ES #ahko naciona#ni 0orum prekine postopek in vpraanje o interpretaciji prava
po#je E2!% -ari0komisie je torej na E2! nas#ovi#a vpraanje, a#i se #ahko sk#icuje na 89% $#en ES, a#i pa
obve#ja nizozemsko pravo%
E2!' -a pogodba (ES" je %e' "$ !am !pra-#m, ki daje #e do#nosti sopogodbenicam% Gre za
posebno pravo (pogodbo", ki se ga ne da ena$iti z navadnim mednarodnim pravom (pogodbami"%
-o mnenje je potrjeno v preambu#i pogodbe, ki ne zadeva #e v#ad drav $#anic, ampak tudi #judstvoH -o se
e posebej vidi v ustanovitvi institucij s suverenimi pravicami% Skupnost predstav#ja n% pra%ni red
mednardne0a pra%a% /rave $#anice so omeji#e svoje suverene pravice v dobrobit tega pravnega
reda% 1d#o$ba pove, za kaken pravni red gre (g#avno vpraanje tu je o nep!redni #pra9n!$i"%
E2! je v obraz#oitvi poda#o mnenje, da $e je pravni red avtonomen, mora prev#adati nad ustavami
$#anic%
Primer: IHG ?11C8G In$erna$inale Handel!0e!ell!1:a2$ m9H %. Ein2#:r5 #nd Vrra$!$elle 2#er
Ge$reide5 #nd .#$$ermi$$el@
6emki uredbi do#o$ata, da je uvoz in izvoz moen #e ob pred#oitvi %ar>'ine% ,PG avgusta ?B4C po#oi
var$ino z ve#javnostjo > mesece% Nea#izacija je bi#a samo de#na, zato upravni organ zadri de# var$ine%
,PG toi, SES pa od#o$i, da se /G ne more sk#icevati niti na svojo ustavo, da bi upravi$i#a kritev prava
EU% &sak, >e $a" nepmem9en a"$ EU pre%lada nad na&%i>&im a"$m D/%
Sodba je povzro$i#a ve#iko sporov, nasprotuje ji tudi nemko ustavno sodi$e, ki pa je proti ,PG izgubi#a%
L-he %alidi$J 2 mea!#re! adopted bJ the institutions o0 the 2ommunitJ 1an nlJ 9e &#d0ed in $:e
li0:$ 2 *mm#ni$J laP% -he #a\ stemming 0rom the -reatJ, and independent source o0 #a\,RL
Independen$ !#r1e 2 laP 3 neodvisni vir prava; #ahko se ga presoja #e v #u$i komunitarnega prava in
ne v #u$i prava drav $#anicHHH
25
Primer: .+A)INIO *OSTA %. E.N.E.+ ;C;H
E%6%E%7% 3 kot E7ES v S#oveniji% ,ta#ija naciona#izira energetska podjetja v E%6%E%7% 2osta je eden izmed
de#avcev% (o dobi od E%6%E%7% ra$un za e#ektriko, ga ne p#a$a, ker je proti naciona#izaciji energetskih
podjetij ($#eni 9<, B<, ?@8 ES"% ri izvrbi se pritoi in zahtev od tribuna#a, da nas#ovi vpraanje na E2!%
E2!' PES &e #!$%arila !%& pra%ni !i!$em, ki je z njeno ve#javo posta# k#ju$ni de# prava /G in so ga
!di>'a dl3na #pra9l&a$iH /G so omeji#e svoje suverene pravice in ustvari#e pravni red, ki zavezuje
tako njih kot njihove drav#jane%
(. PRI)ARNOST ?NADREJENOST@ PRAVA EU
/e0inicija' pomeni, da pravna pravi#a, sprejeta na ravni EU, pre%lada& nad pra%ili n$ran&e0a
pravnega reda /G%
1 primarnosti do#o$b #!$an%i$%ene p0d9e ne 0%ri&, zato je Sdi>'e (case #a\" svojo
argumentacijo $rpa#o predvsem iz 1il&e% S"#pn!$i%
pravo ES prev#ada nad vsem pravom /G% & primeru kon0#ikta je naciona#ni organ do#an uporabiti
pravo ES%
pravi#o #eW posterior (/G" derogat #egi priori (ES" ne ve#jaH Lcannot be overriden ho\ever 0ramedL
do#o$ene izjeme ($#ena <@C in 8BC"
razvoj'
O hierarhija pravnih aktov ni ni"&er i-re1n dl'ena% /o#o$i jo sodi$e s primeri * 1a!e5laP HHH
O $#en 8>B ES !am #red9eH .a samo pogodbo 6,(!EN ne pieH
O $#en ?@ ES d#$J $ 1pera$e (do#nost sode#ovanja" iz tega $#ena nekateri vidijo hierarhijo%
6ekatere drave so v svojih naciona#nih redih naved#e ta $#en% -udi $e ima drava to urejeno v
svojem pravnem redu, se mora sk#icevati na ES in ne na naciona#ni pravni redHHHH
Primer: *OSTA %. E.N.E.+ Sodi$e prvi$ omeni#o primarnost prava
,ta#ija je naciona#izira#a podjetje, de#ni$ar tega podjetja pa je trdi#, da je taka naciona#izacija v nasprotju z
Nimsko pogodbo% .akon o naciona#izaciji je bi# sprejet kasneje kot Nimska pogodba, zato se je toena
stran zagovarja#a, da zaradi tega Nimska pogodba ne more prev#adati nad tem zakonom%
Sodi$e je napisa#o v svojem mnenju, da so z ustanovitvijo Skupnosti, D/ me&ile !%& a%$nmn!$
na nekaterih podro$jih, in tako ustvari#e pravni red, ki zavezuje /G in njihove drav#jane% -o pa ima za
pos#edico, da /G ne morejo kasnejim notranjim aktom priznavati prednosti pred tem pravnim redom%
S tem, ko so /G prenes#e na Skupnost pravice in obveznosti, ki izhajajo iz ustanovitvene pogodbe, je
njihova !#%eren!$ $ra&n me&ena, zaradi tega pa "a!ne&>i en!$ran!"i #"rep ne mre pre%lada$i
nad konceptom Skupnosti * kasneji pravni akti /G ne morejo prev#adati nad prejnjimi akti ESHHH
6e g#ede na to v kakni ob#iki je naciona#no pravo, se mora %edn pdredi$i pra%# ES%
Sodi$a morajo od#o$ati po pravu ES, $e gre za podro$je, ki je tam urejeno%
Primer: IHG ?11C8G In$erna$inale Handel!0e!ell!1:a2$@
1rgani /G #ahko na pod#agi teh uredb (na ravni ES #eta ?B4C 8 uredbi v zvezi z itom" izdajajo izvozna in
uvozna dovo#jenja #e na pod#agi var$in (kavcij"% Ge ne pride do izvoza in uvoza, kavcija zapade%
odjetje ,PG do zapada kavcije to #e de#no izkoristi% odjetje ugovarja pri upravnem sodi$u v
+rank0urtu, ki nas#ovi 8 predhodni vpraanji na E2!'
a#i je izdaja dovo#jenj zakonitaU
a#i je zakonito, da kavcija zapadeU
-eme#jne pravice in svobo$ine izhajajo iz nemkega teme#jnega zakona postavi se vpraanje
razmerja me uredbama in nemkim teme#jnim zakonom%
E2!' na ve#javnost komunitarnega pravnega reda oz% njegov u$inek ne more vp#ivati dejstvo, da
nasprotuje e tako teme#jnim predpisom /G (ustave"% U'ine" na1inalne0a pra%ne0a reda ne mre
pre%lada$i nad pra%m ES (oz% nad uredbama"%
26
. zgornjo od#o$bo je sodi$e pripisa#o primat nad zakoni /G, kasneje pa je v drugih primerih odpravi#o
tudi di#emo, a#i pravo EU prev#ada tudi nad dr#0imi pra%nimi a"$i D/% Sodi$e je ugotovi#o, da se /G
ne more sk#icevati na noben predpis, da bi s tem upravi$i#a kritev prava EU%
& primer# Simmen$:al je sodi$e rei#o tudi vpraanje, a#i #ahko /G do#o$i, da #e do#o$eno sodi$e v
/G prizna primat prava EU%
Primer: A))INISTRAZIONE DE++E .INANZE DE++O STATO %. SI))ENTHA+ SPA
Stranki sta ita#ijanski 0inan$ni uradi in Simmentha#, ki uvaa meso iz +rancije v ,ta#ijo% o ita#ijanskih
naciona#nih predpisih podjetja ob uvozu morajo p#a$ati -dra%ni>"eC%e$erinar!"e $a"!e% odjetje trdi, da
to ni v sk#adu s ES% odjetje zahteva vra$i#o in nas#ovi vpraanje na E2!% -e dajatve imajo po mnenju
podjetja enak u$inek kot carinske dajatve (89% $#en ES"%
I$ali&an!"a #!$a%n!dna pra"!a od#o$i, da morajo ni3&a !di>'a dl'a$i % !"lad# - na1inalnim
pra%nim redm, dok#er ita#ijanski zakonodaja#ec ne usk#adi do#o$b ES z ita#ijanskim pravnim redom%
6aciona#ni sodnik po mnenju ita#ijanskega ustavnega sodi$a ne more ukiniti teh dajatev, dok#er pravna
reda nista usk#ajena%
Sodi$e je bi#o mnenja, da mora vsako pristojno naciona#no sodi$e #pra9i$i pra% EU % 1el$i% -o naj
bi izhaja#o tudi iz ES, po kateri #ahko kateroko#i sodi$e v /G zaprosi SES za od#o$itev o predhodnem
vpraanju, kako interpretirati do#o$bo prava EU%
E2!' s samim za$etkom ve#jave ES so avtomati$no katereko#i na1inalne dl'9eA "i na!pr$#&e&
dl'9am PESA ne#pra9ne%
/o#o$be ES prepovedujejo, da bi /G spreje#e nove od#o$be, ki bi nasprotova#e do#o$bam ESH .aradi
na$e#a u$inkovitosti ES ne bi doseg#a ci#ja (skupni trg", $e bi vsaka drava #ahko sprejema#a svoje
predpiseH
6i treba $akati na nek dravni organ, da bi spremeni# do#o$ene predpise v sk#adu s pogodbo ES, ampak
so ga /G do#ne #pra9l&a$i nep!redn%

G#ej tudi primera'
*511FCGG +ARSI %. INASTI
*5(1<CF6 R. %. SE*RETARI O. STATE .OR TRANSPORTA EB PARTE .A*TORTA)E +TD. AND
OTHERS
6a$e#o primarnosti torej prepoveduje tudi zakonodaja#cu sprejemati zakone, ki so v nasprotju z pravom
EU% Sodniku prepoveduje uporabo norme doma$ega prava, $e je ta v nasprotju s pravom EU%
6E&E7!)&61S- M 6EU1N)561S- )(-) /G, (, 6, S(7)/E6 S N)&1E ES'
6a$e#o primarnosti pa ne -a:$e%a ra-%el&a%i$%e predpi!a, ampa" njegovo ne#pra9%
)kt /G, ki ni sk#aden s pravom ES, je la:" >e %edn %el&a%enH 7ahko je namre$ -a -ade%eA "i nima&
%e-e ! pra%m ESA #pra9en%
!e pa v konkretnem primeru 6EU1N)5E6H & tistem primeru ga /G ne sme uporabitiH
Primeri: *51G5((C68 )INISTERO DE++E .INANZE V. IN.*O.GEQ6G Srl
LR ,t cannot there0ore, contrarJ to the 2ommissionDs contention, be in0erred 0rom the judgment in
Simmentha# that the incompatibi#itJ \ith 2ommunitJ #a\ o0 a subseYuent#J adopted ru#e o0 nationa# #a\
has the e00ect o0 rendering that r#le 2 na$inal laP nn5eRi!$en$% +aced \ith such a situation, the
nationa# court is, ho\ever, 9li0ed $ di!applJ $:a$ r#le, provided a#\aJs that this ob#igation does not
restrict the po\er o0 the competent nationa# courts to app#J, 0rom among the various procedures
avai#ab#e under nationa# #a\, those \hich are appropriate 0or protecting the individua# rights con0erred bJ
2ommunitJ #a\ (see 2ase <>M4C 7Fck v Pauptzo##amt (^#n*Nheinau Z?B4;[ E2N 8>9"RL
27
<. NEPOSREDNA UPORA4NOST PRAVA EU
1. Ra-li"a - dr#0imi mednardnimi r0ani-a1i&ami
ES se od drugih mednarodnih organizacij raz#ikujejo predvsem po tem, da e pream9#la Rim!"e
p0d9e izrecno do#o$a, da se pogodba nanaa tako na dr3a%e kot tudi dr3a%l&ane teh drav% ,n
pos#edica na$e#a neposredne uporab#jivosti, je m3n!$A da !e p!ame-ni"i !"li1#&e& na dl'9e
pra%a EU%
(. Nep!redna #pra9a S nep!redni #'ine"K
1dnos med pravom ES in pravnimi redi /G direct app#icabi#itJ Q direct e00ect (neposredna uporaba Q
neposredni u$inek"HHH

<. Ni p$re9ne0a a"$a ! !$rani D/ -a implemen$a1i& e s samo izdajo akti ve#jajo v naciona#nem
pravnem reduH
(aj pomeni dikcija Lse neposredno uporab#ja LU
r0ani D/ morajo ravnati v sk#adu s pravi#i, ki jih do#o$a pravo ES% ravo ES ve#ja v /G 9re-
p!red%an&a -a"nda&ne0a ali dr#0e0a r0ana D/ ve#jajo e z dnem objave, a /G jih mora
imp#ementirati in obraz#oiti (ve#jajo ne g#ede na to";
kaj pa p!ame-ni"iU )#i neposredno uporabna zakonodaja ES daje tudi pravice posameznikom, ki
jih #ahko uve#jav#jajo proti /GU
O nep!redna #pra9a nam ne pove ni$ o posameznikih%
O nep!redna #'in"%i$!$ za posameznike'
o ! $#eni' ?8, 8<, 89, 8;, 8B, <@, <?, <B, ><,%%%
o ni! $#eni' 8, ?@, ;C,%%%
URED4E' na pod#agi ES je uredba -a%e-#&'a % 1el$i in se nep!redn #pra9l&a v /G, zato /G
#e*teh ni potrebno prenaati v notranji pravni red, saj te avtomati$no ve#jajo neposredno na ce#em
obmo$ju /G% Sodi$e je zapisa#o tudi, da /G ce#o ne !me& p!"#>a$i prene!$i #red9e % n$ran&i
pra%ni red% I-&ema od te prepovedi je, ko uredba sama i-re1n p9la>'a /G, da sprejme izvedbene
predpise% & takem primeru pa je seveda /G zavezana take izvedbene predpise sprejeti (Primer:
+EONESIO"%
OD+O/4E' so nep!redn #pra9ne in zavezujejo tistega, na katerega se nanaajo%
DIREKTIVE' so -a%e-#&'e 0lede 1il&a, prepu$ajo /G izbiro metode in ob#iko% ri direktivah je
implemen$a1i&!"i a"$ pra%il, saj direktiva s#ui #e kot pod#aga zakonodaja#cu v /G, da na pod#agi
njenih do#o$b z notranjim predpisom uredi do#o$eno pravno podro$je% 7ogi$no bi iz tega s#edi#o, da
direktive niso neposredno uporabne, vendar pa je bi#o Sodi$e v do#o$enih primerih druga$nega mnenja%
)EDNARODNE POGOD4E' mednarodne pogodbe, ki jih sk#epajo organi ES so !e!$a%ni del pra%a ES
in tako ima Sodi$e tudi jurisdikcijo pri to#ma$enju tovrstnih pogodb%
Primer: PO+IDOR
Sodi$e je bi#o v tem primeru mnenja, da mednarodnega sporazuma ne mrem ra-la0a$i ena" "$
dl'il PES, k#jub temu, da gre skoraj za enako besedi#o% ri presojanju a#i ima mednarodna pogodba
neposredni u$inek je dl'ilne0a pmena 1il&, za katerega se mednarodna pogodba zavzema%
28
H. O RAZ+IKAH )ED NEPOSREDNO UPORA4NOSTJO IN
NEPOSREDNI) U/INKO)
H.1. NEPOSREDNA UPORA4NOST
& pravu ES se ta pojem ra-li"#&e od enakega p&ma % mednardnem pra%#% & pravu ES pomeni, da
bodo norme, ki jih sprejmajo institucije EU, %el&ale 9re- p!red%an&a zakonodajnega a#i kaknega
drugega organa v notranjem pravnem redu%
KRITERIJI za neposredno uporabnost do#o$i# ES (in drugih aktov"'
do#o$ba mora vsebovati &a!n 9%e-n!$ D/
ne sme obstajati potreba po nada#jnji nrma$i%ni de&a%n!$i
norma mora biti nep0&na oz% mora biti p0& 3e i-pln&en
/G ne smejo imeti n9ene di!"re1i&e 0lede i-%r>e%an&a iz te norme
H.(. NEPOSREDNI U/INEK
3 odnos komunitarnega prava do p!ame-ni"% in n&i:%e pra%i1e, ki iz komunitarnega prava izhajajo%
6egativna p#at je, da pravijo, da je Lotroka bo#ezen prava EUL%
6eposredni u$inek opisuje "%ali$e$ nep!redn #pra9l&i%e dl'9e, ki omogo$a, da se nanjo
!"li1#&e p!ame-ni" v postopkih, ki te$ejo pred dma'imi !di>'i% -ermin Lneposredna uporabnostL
(direct app#icabi#itJ" ne vsebuje nujno tudi te razsenosti; #ahko je $#en neposredno uporaben, ne pa
neposredno u$inkovit%
ojavi#o pa se je vpraanje, a#i se #ahko na od#o$bo sk#icujejo tudi posamezniki, katere od#o$ba zadeva,
niso pa njeni nas#ovniki% Sodi$e je v primer# GRAD odgovori#o na vpraanje pri$rdiln%
6a od#o$be se posameznik #ahko sk#icuje #e v razmerju do drave (%er$i"alna nep!redna
#pra9n!$", ne more pa se sk#icevati na od#o$bo, ki je nas#ov#jena na /G in je ta ne izpo#ni, v sporih
med posamezniki%
8>B% ES za direktive ne do#o$a kakovosti neposredne uporabnosti in tudi ne neposrednega u$inka%
direktive so najpomembneji LmotorL harmonizacije, u$inkovitosti in razvoja prava ES
%e' de2ini1i& o neposrednem u$inku'
O >ir>i !mi!el objective direct e00ect 3 #e pravica, da se p!ame-ni" la:" !"li1#&e na do#o$be
prava Skupnosti pred naciona#nim sodi$em
O 3&i !mi!el subjective direct e00ect 3 9&e1$i%e dire1$ e22e1$ A zahteva, da do#o$ba, na katero
se posameznik sk#icuje, posamezniku e !ama da&e dl'en pra%i1 (3 dodatni kriterij"%
najbo#j teoreti$no obde#ano podro$je prava EU
O ne#re&en!$ % PES ES ne vsebuje termina neposredni u$inek niti na enem mestuH -ermin
izhaja #e iz sodb sodi$ (npr% *a!a$$i", do njega pa se pride tudi na pod#agi 8<>% $#ena ES%
O odvetniki pred naciona#nimi sodi$i sproajo postopke na teme#ju pravic, ki naj bi jih zagotav#ja#o
komunitarno pravo
O E2! preko postopka predhodnih vpraanj (8<>% $#en" od#o$a o interpretaciji in ve#javnosti prava
ES * ustvari novo na$e#o odnosa med pravom ES in /G
$emel&ni p0&i, po katerih preizkusimo, a#i je od#o$ba neposredno u$inkovita'
O ni abstraktna, pogojna, nedore$ena, mora biti sposobna ustvarjati u$inke (Lsu00icient#J
operationa#L"
O v osnovi Lse#0 eWc#uding'
o jasna
o nepogojna
o neodvisna od naciona#nih imp#ementacijskih mehanizmov
o g#ede katere /G ne more imeti rezervacij (zadrkov", ki bi de#a#e imp#ementacijo pogojno
29
a"$i, g#ede katerih ve#ja neposredni u$inek'
O ustanovitveni akti
O uredbe
O direktive
O mednarodne pogodbe
O od#o$be
H.(.1. USTANOVITVENI AKTI 5 PES
Primer: VAN GEND EN +OOS ?(;C;(@
Sodi$e je zapisa#o, da sodijo med subjekte pravnega reda EU tudi drav#jani /G in ne #e /G%
-u se je pojavi#o predhodno vpraanje, a#i #ahko do#o$ba ES povzro$a neposredne u$inke, se pravi a#i
#ahko drav#jani /G na pod#agi te do#o$be uve#jav#jajo pravice, katere morajo naciona#na sodi$a
varovati% 5e#gijska in nizozemska v#ada sta meni#i, da ES ne more neposredno u$inkovati, temve$ da
na#aga /G #e obveznost, ki jo morajo te e#e rea#izirati s svojo notranjo zakonodajo% odjetje &an Gend
en 7oos pa je zastopa#o nasprotno sta#i$e%
-he 0irst Yuestion o0 the -arie0commissie is \hether )rtic#e ?8 o0 the -reatJ has dire1$ appli1a$in in
nationa# #a\ in the sense that nationa#s o0 member states maJ on the basis o0 this artic#e #aJ c#aim to
rights \hich the nationa# court must protect%
_ ?8 oz% 89% $#en Ldirect app#icationL; Lin the senseL
-o ascertain \hether the provisions o0 an internationa# treatJ eWtend so 0ar in their e00ects it is
ne1e!!arJ $ 1n1ider $:e !piri$A $:e 0eneral !1:eme and $:e Prdin0 2 $:!e pr%i!in!%
T:e 9&e1$i%e o0 the EE2 -reatJ, \hich i! $ e!$a9li!: a 1mmn mar"e$, the 0unctioning o0 \hich
is o0 direct concern to interested parties in the communitJ, imp#ies that this Trea$J i! mre $:an an
a0reemen$ \hich mere#J creates mutua# ob#igations bet\een the contracting states%
_ Lmore than an agreementL tudi pravice in obveznosti posameznikovH
-his vie\ is con0irmed bJ the pream9le to the -reatJ P:i1: re2er! n$ nlJ $ 0%ernmen$! 9#$ $
peple!% ,t is a#so con0irmed more speci0ica##J 9J $:e e!$a9li!:men$ 2 in!$i$#$in! endo\ed \ith
sovereign rights, the eRer1i!e 2 P:i1: a22e1$! mem9er !$a$e! and al! $:eir 1i$i-en!%
-he conc#usion to be dra\n 0rom this is that $:e *mm#ni$J 1n!$i$#$e! a neP le0al rder 2
in$erna$inal laP 0or the bene0it o0 \hich the states have #imited their sovereign rights, a#beit \ithin
#imited 0ie#ds, and the subjects o0 \hich comprise not on#J member states but al! $:eir na$inal!%
_ & tem $asu 3 4% $#en 5e#gija, 6izozemska in 6em$ija ostro nasprotujejoH
,ndependent#J o0 the #egis#ation o0 member states, communitJ #a\ there0ore n$ nlJ imp!e!
9li0a$in! on individua#s but is a#so intended to con0er upon them ri0:$! \hich become part o0 their
#ega# heritage%
_ 6e #e obveznosti, ampak tudi praviceH
-he \ording o0 )rtic#e ?8 contains a 1lear and #n1ndi$inal pr:i9i$in \hich is not a positive but
a ne0a$i%e 9li0a$in% -his ob#igation, moreover, is n$ L#ali2ied 9J anJ re!er%a$in on the part o0
states \hich \ou#d make its imp#ementation conditiona# upon a positive #egis#ative measure enacted
under nationa# #a\%
_ ogoji, po katerih preizkusimo, a#i je od#o$ba neposredno u$inkovita'
] jasna
] nepogojna
] neodvisna od naciona#nih imp#ementacijskih mehanizmov
] g#ede katere /G ne more imeti rezervacij (zadrkov", ki bi de#a#e imp#ementacijo pogojno
-he verJ nature o0 this prohibition makes it idea##J adapted to produce direct e00ects in the #ega#
re#ationship bet\een member states and their subjects%
30
1(. 'len T nep!redn #'in"%i$K
-he imp#ementation o0 )rtic#e ?8 does n$ reL#ire anJ le0i!la$i%e in$er%en$in on the part o0 the
states% -he 0act that under this artic#e it is the member states \ho are made the subject o0 the
negative ob#igation does not imp#J that their nationa#s cannot bene0it 0rom this ob#igation%
-he 0act that these artic#es o0 the -reatJ enab#e the 2ommission and the member states to bring
be0ore the court a state \hich has not 0u#0i##ed its ob#igations does not mean that individua#s cannot
p#ead these ob#igations, shou#d the occasion arise, be0ore a nationa# court%
,t 0o##o\s 0rom the 0oregoing considerations that, according to the spirit, the genera# scheme and the
\ording o0 the -reatJ, )rtic#e ?8 must be interpreted as prd#1in0 dire1$ e22e1$! and 1rea$in0
indi%id#al ri0:$! \hich nationa# courts must protect%
H.(.(. URED4E
6eposredni u$inek izhaja iz narave akta%
ES do#o$a, da se uredba neposredno uporab#ja v vseh dravah $#anicah% SES je to interpretira#o tako,
da /G uredb ne !me& ni$i p!"#!i$i prene!$i % n$ran&i pra%ni red% I-&ema od prepovedi je primer, ko
uredba sama i-re1n p9la>'a /G, da sprejme izvedbene predpise% &endar pa SES ne to#erira
neaktivnosti /G pri sprejemanju tovrstnih izvri#nih predpisov in bo tudi ob njihovi odsotnosti
posameznikom prisodi#o pravice, ki jim gredo iz uredbe%
Primer: +EONESIO
7eonesi, ita#ijanska kmetija, je bi#a po uredbi ES upravi$ena do subvencije za zako# ivine% ,ta#ijanska
v#ada je p#a$i#o subvencij zavra$a#a z argumentom, da p#a$i#a ne more izvesti, dok#er tako p#a$i#o ni
ustrezno zakonodajno urejeno% SES je to zavrni#o% . dnem uve#javitve uredbe postane de# pravnega reda
/G in kot taka je uporabna na njenem teritoriju in /G od#o$bam take uredbe ne more odre$i
neposrednega u$inka%
Primer: *O))ISSION %!. ITA+I
. dekretom so imp#ementira#i uredbo%
Primer: A)STERDA) 4U+4
/rave #ahko do#o$ijo sankcije za nespotovanje uredbe, $e #e*ta zahteva nada#jnjo imp#ementacijo%
H.(.<. OD+O/4E
1d#o$ba neposredno u$inkuje za tiste, na "a$ere !e nep!redn nana>a% 5i#e bi brez pomena, $e ne bi
zavezova#e% ostav#ja pa se vpraanje, a#i se na od#o$bo #ahko sk#icujejo tudi posamezniki, na katere se
od#o$ba ne nanaa% SES je v zadevi Grad odgovori#o pritrdi#no, z obraz#oitvijo, da je treba %ar%a$i
in$ere!e p!ame-ni"%, ki jih dl'9a -ade%aA pa ni! n&eni na!l%ni"i% osameznik se #ahko na
od#o$bo sk#icuje v razmerju do drave, vpra#jivo pa je sk#icevanje v sporih med posamezniki%
Primer: .RANZ GRAD
6em$ija #eta ?B4; sprejme zakon o harmonizaciji predpisov o prometnem davku in ga raziri na
prevozniko dejavnost, kasneje pa sprejme e zakon o obdav$enju storitev cestnega prevoza b#aga
(7eber*p0ennig Gesetz"% -o stori na pod#agi od#o$be EE2 49M8C? o harmonizaciji predpisov o konkurenci
v cestnem prometu in EE2 49M8C8 o harmonizaciji predpisov /G o prometnem davku%
+ranz Grad uvozi b#ago v 6em$ijo in no$e p#a$ati 7eber*p0ennig davka% /avek p#a$a, vendar toi za
vra$i#o% -rdi, da predpisi u$inkujejo neposredno, zato se na njih #ahko sk#icuje% .N6 pa trdi, da od#o$ba ni
neposredno u$inkovita%
SES od#o$i, da se Grad la:" !"li1#&e na dl'9, saj se ta nana>a na ra-mer&a med D/ in
dr3a%l&ani% 1d#o$ba je torej u$inkovita tudi za osebe, na katere ni neposredno nas#ov#jena, pa zadeva
njihov pravni po#oaj%
6eposreden u$inek 3 neposredno sk#icevanje%
31
H.(.H. )EDNARODNE POGOD4E
Eednarodne pogodbe, ki jih sk#epajo organi Skupnosti, so sestavni de# prava EU%
Primer PO+IDOR
.oper dve podjetji je v#oi# tobo zaradi kritve avtorskih pravic, ki sta jih zagrei#i s tem, ko sta e#e#i iz
uvoziti in na tri$u &5 prodajati gramo0onske p#o$e, saj je namre$ podjetje o#Jdor posedova#o #icenco
za izk#ju$no prodajo in distribucijo tovrstnih p#o$% -oeni podjetji sta se brani#i, da je taka za$ita trga v
nasprotju z do#o$bami sporazuma med in ES o prepovedi ko#i$inskih omejitev, ki so na #as podobne
tistim iz ES% SES je od#o$i#o, da podobnost ni zadosten raz#og za prenos od#o$itev SES g#ede do#o$b, ki
se nanaajo na varstvo in prost pretok b#aga% /o#o$b prostotrgovinskega sporazuma ni mogo$e
obravnavati enako kakor do#o$i# ES, saj gre za raz#i$ne pogodbene ci#je% rav ta argument je bi# tudi
raz#og, da je sodi$e v tem primeru dopusti#o sk#icevanje na ,7 in teritoria#no za$ito, kakna pri
prometu b#aga znotraj ES seveda ne bi bi#a dopustna%
Sicer pa je SES v zadevah, ki so se predvsem nanaa#e na asociacijske sporazume, do#o$bam #e*teh, ki
so izpo#njeva#e sp#one kriterije za neposredno u$inkovanje, prizna#o neposreden u$inek%
H.(.7. DIREKTIVE
/irektiva s#ui #e kot pod#aga zakonodaja#cu v /G, da na pod#agi njenih do#o$b z notranjim predpisom
uredi do#o$eno pravno podro$je%
8>B% $#en ES od /G zahteva #e imp#ementacijsko aktivnost, zato se postav#ja vpraanje neposrednega
u$inka direktive% -eorija in praksa ponujata ve$ monosti'
ekstenzivna raz#aga (pub#ic bodJ";
posredni u$inek preko interpretacije ci#jev evropske integracije;
odgovornost drave za neimp#ementacijo (+rankovich"%
Primer: VAN DUIN %. HO)E O..I*E ?H1C8H@
-u se je kot predhodno vpraanje pojavi#o, a#i je #ahko direktiva, ki se je nanaa#a na svobodo gibanja in
bivanja tujih drav#janov, neposredno uporabna tako, da morajo naciona#na sodi$a varovati pravice
posameznikov%
Sodi$e je ugotovi#o, da dire"$i%a "$ $a"a na'elma ni nep!redn #pra9l&i%a, vendar pa je bi# %
$em primer# $#en direktive, ki je govori# o omejitvi diskrecije pri zavra$anju tujih drav#janov, tako
precizen, da je v takem primeru dovo#jeno, da se posameznik sk#icuje na tako do#o$bo% SES pravi, da je
Lpresoja koncepta javnega reda sicer v pristojnosti /G, vendar pa je dravna diskrecija omejena z &a!n,
pre1i-n in ppln 9%e-n!$&%L

,t is provided, in )rtic#e >;M?, >;M8, that 0reedom o0 movement 0or \orkers sha## be secured bJ the end
o0 the transitiona# period and that such 0reedom sha## entai# abo#ition o0 anJ discrimination based on
nationa#itJ bet\een \orkers o0 member states as regards emp#oJment, remuneration and other
conditions o0 \ork and emp#oJment%
-hese provisions imp!e on member states a pre1i!e 9li0a$in P:i1: de! n$ reL#ire $:e
adp$in o0 anJ 0urther measure on the part either o0 the E2 institutions or o0 the member state and
\hich #eaves them, in re#ation to its imp#ementation, no discretionarJ po\er%
_ /o#o$eni $#eni pogodbe imajo neposredni u$inek%
,t \ou#d be in1mpa$i9le Pi$: $:e 9indin0 e22e1$ a$$ri9#$ed $ a dire1$i%e 9J Ar$. 1F6 to eWc#ude,
in princip#e, the possibi#itJ that the ob#igation \hich it imposes maJ be invoked bJ those concerned%
,n particu#ar, \here the 2ommunitJ authorities have, bJ directive, imposed on Eember state the
ob#igation to pursue a particu#ar course o0 conduct, the use0u# e00ect o0 such an act \ou#d be
\eakened i0 individua#s \ere prevented 0rom re#Jing on it be0ore their nationa# courts%
_ /irektive k#jub temu, da 8>B% $#en ES ne govori o tem, ni prav, da a priori izk#ju$imo neposredni
u$inek direktiveH
32
,t is necessarJ to eRamineA in e%erJ 1a!e, \hether the nature, genera# scheme and \ording o0 the
provision in Yuestion are capab#e o0 having direct e00ects on the re#ations bet\een Eember state and
individua#s%
_ 7e na sp#ono, kdaj imajo neposredni u$inek
Primer: RATTI
) Eember state \hich has not adopted the imp#ementing measures reYuired bJ the directive in the
prescribed periods maJ n$ relJ, as against individua#s, n i$! Pn 2ail#re $ per2rm $:e 9li0a$in!
\hich the /irective entai#s%
&saka dire"$i%a dl'a r", v katerem mora /G to direktivo implemen$ira$i%
. direktivo je bi#o v tem primeru do#o$eno, da morajo /G v do#o$enem roku pri#agoditi na$in emba#iranja
in ozna$evanja nekaterih substanc% ,ta#ija tega v roku ni stori#a% odjetje g% Nattija pa je za$e#o de#ovati v
sk#adu z direktivo% .oper njega je bi# uveden kazenski postopek%
/G je ime#a 8> mesecev $asaH Lits o\n 0ai#ureL
-u je bi#o spet pred:dn %pra>an&e a#i je #ahko dire"$i%a nep!redn #'in"%i$a% Sodi$e je
zapisa#o, da je taka nep!redna #'in"%i$!$ n#&n p$re9na, in da se D/, ki ni izved#a ukrepov, ki so
ji bi#i z direktivo na#oeni, v razmerju do posameznikov, ne mre !"li1e%a$i na p#!$i$e% i-%r>i$%e
!%&e 9%e-n!$i% Ge /G po poteku roka za imp#ementacijo ne imp#ementira ustrezne direktive, /G ne
more proti nekemu posamezniku, ki de#a v sk#adu z direktivo, uvesti kakrnihko#i sankcijH
Seveda pa "r>i$e% D/ na!$pi >ele p pre$e"# r"a% /o poteka imp#ementacijskega roka #ahko /G
po$nejo Lkarko#iL, pomembno je, da je v roku direktiva imp#ementirana%
Primer: KO+PINGHUIS
/ruba (o#pinghuis je #astnica restavracije in je v kazenskem postopku zaradi sk#adi$enja neke pija$e,
ki je neprimerna za uivanje%
/rava ne more uve#jav#jati odgovornosti posameznika na pod#agi direktive, ki e ni bi#a imp#ementirana,
saj je za neimp#ementacijo kriva sama%
)S ) SP,E7/
Primer: .RANKOVI*H ?1(G@
Sodi$e je tu -a%rnil nep!redn #pra9 dire"$i%e, a je tonikom prizna#o pravico, da od drave
zahtevajo p%rni$e% >"de, ki so jo utrpe#i, "er dr3a%a ni dire"$i%e pra%'a!n #re!ni'ila%
/1(-N,6) +N)6(1&,2PH
ri tem je sodi$e postavi#o < p0&e, da #ahko posameznik zahteva tako odkodnino, da'
direktiva predpisuje do#o$ene pra%i1e v korist posameznikov
je mogo$e vsebino teh pravic #0$%i$i 3e na pdla0i dire"$i%e
obstoji %-r'na -%e-a med 9%e-n!$&, ki je drava ni izpo#ni#a, in >"d, ki jo je utrpe#
posameznik
H.(.7.1. HORIZONTA+NI IN VERTIKA+NI U/INEK
&EN-,()761 3 posameznik vs% /G se #ahko sk#icuje na do#o$be, obstaja ce#o odkodninska
odgovornost drave zaradi neimp#ementacije direktive (doktrina +rankovich"%
& vseh zgornjih primerih gre za %er$i"aln nep!redn #'in"%i$!$ razmerje posameznika do /G%
P1N,.16-)761 3 posameznik vs% posameznik (pravna a#i 0izi$na oseba" se ne more sk#icevati na
do#o$be% Sodi$e je direktivam p%!em dre"l :ri-n$aln nep!redn #'in"%i$!$ se pravi
kadar se posameznik sk#icuje na direktivo v sporu z drugo 0izi$no a#i pravno osebo% -o je uteme#jeno s
tem, da direktiva obvezuje #e /G, na katero je nas#ov#jena% Sama po sebi pa direktiva ne na#aga
obveznosti posamezniku%
33
Primer: )ARSHA++ %. SSMHA HEA+TH AUTHORITI ?17(CFH@
,t must be emphasized that according to )rtic#e ?;B o0 the -reatJ the binding nature o0 a /irective,
\hich constitutes the basis 0or the possibi#itJ o0 re#Jing on the /irective be0ore a 6ationa# court, eWists
nlJ in rela$in $ ea1: mem9er !$a$e $ P:i1: i$ i! addre!!ed%
,t 0o##o\s that a Dire1$i%e maJ n$ o0 itse#0 imp!e 9li0a$in! n an indi%id#al and that a
provision o0 a /irective maJ not be re#ied upon as such against such a person%
E*J -ani"a :ri-n$aln m3n!$H
En posameznik se dri direktive, drugi pa naciona#nega prava prvi se sk#icuje na direktivo E2!'
6EH, ker ni 0er do drugega, da trpi pos#edice zaradi drave, ki ni imp#ementira#a direktive%
&endar'
E*J ra->iri "n1ep$ dr3a%e (zajame e npr% javna podjetja" in s tem u$inek direktivH (g#ej tudi'
?@<M;; in 2*?;;M;B"
d>"dnin!"a d0%rn!$ D/ -aradi neimplemen$a1i&e ker ni horizonta#nega u$inka,
posameznik toi dravoH (+rankovich doktrina"
H.(.7.(. NOVOST: NAK+JU/NI HORIZONTA+NI U/INEKU
E2!' /irektive imajo #ahko me&en :ri-n$alni #'ine"A 'e ne #!$%ar&a& nep!redn 9%e-n!$i -a
p!ame-ni"eH
osameznik se torej #ahko sk#icuje na do#o$be direktive proti drugemu posamezniku, 'e $ nima
ne0a$i%ni: p!ledi1 -a dr#0e0a p!ame-ni"a; #ahko pa ima pos#edice za /GH
H.(.7.<. POSREDNI U/INEK = NA/E+O HAR)ONI/NE ?+OJA+NE@ RAZ+AGE
ko direktiva za$ne ve#jati, ima /G (H me!e1e% implemen$a1i&!"e0a 'a!a
sprva do#o$ba, da #ahko /G po$ne Lkarko#iL in kritev /G nastane e#e po preteku roka za
imp#ementacijo%
vpraanje a#i #ahko /G v tem $asu sprejema akte, ki bi nasprotova#i direktiviU E2! 3 6EH -udi v
imp#ementacijskemu $asu je treba vse zadeve (naciona#no pravo" ra-la0a$i % d#:# dire"$i%H
O tudi pred potekom roka imp#ementacije
O tudi v primeru neustrezne imp#ementacije mora biti N)&,761 raz#oenoH
Porizonta#na neposredna u$inkovitost direktive torej ni dovo#jena% Sodi$e pa narekuje, da se mora v
primerih, ko direktiva ne more biti neposredno u$inkovita in se zato uporabi do#o$ba notranjega prava, ta
notranja norma interpretirati v Lduhu direktiveL * gre za DOKTRINO +OJA+NE RAZ+AGE% Sodi$e jo je
prvi$ uporabi#o v primeru Vn *l!n and Kamann%
(er pa #ahko posameznik utrpi znatno kodo zaradi tega, ker drava ne izpo#ni obveznosti, ki jih na#aga
direktiva, je Sodi$e razvi#o prakso, da se zaradi nespotovanja obveznosti la:" -a:$e%a d>"dnina%
Primer: VON *O+SON AND KA)ANN V. +AND N5M ?1HCF<@ 3 posameznik v% /G
& tem primeru je prvi$ uporab#jena doktrina #oja#ne raz#age%
Socia#ni de#avki, ki sta se prijavi#i na razpis za de#ovno mesto v zaporu% Uprava zapora jih je zavrni#a, ker
bi bi#a zapos#itev ensk v izk#ju$no mokem zaporu preve$ tvegana% S#ubo sta dobi#a dva moka z
nijimi kva#i0ikacijami% 1ni sta se pred sodi$em sk#iceva#i na direktivo o enakem obravnavanju spo#a%
6emko sodi$e je ugotovi#o diskriminacijo, vendar pa odkodnina po nemkih predpisih prizna #e
dejanske stroke 3 C,8 /EE%
SES je ugotovi#o, da direktiva ne vsebuje sankcije, zato ni dovo#j precizna ter ni nepogojna, zato ji
nep!redne #pra9n!$i ni pri-nal% (#jub temu pa mora nemko sodi$e del%a$i % d#:# pra%a EU,
torej mora tudi na1inaln pra% 9ra%na%a$i % !"lad# - dire"$i% ?na$e#o #oja#ne raz#age", pri $emer
je omejeno s pristojnostmi po naciona#nem pravu%
34
VPRAEANJE UGODNEJEEGA TRET)AJA
Ge /G direktive, ki vsebuje druga$no ureditev kot naciona#ni predpisi, >e ni implemen$irala
#p>$e%a$i !e mra dire"$i%aH
rav tako se posameznik #ahko sk#icuje na do#o$be direktive, ki bi zanj pomeni#e ugodnejo reitev,
kakor jo ponuja pozitivna zakonodaja /G, ki ve#ja, ker direktiva ni bi#a pravo$asno imp#ementirana%
Primer: 4E*KER
5eckerjeva prijavi dav$ne o#ajave, ki so priznane po /irektivi o harmonizaciji //&, ki mora biti
imp#ementirana do ?%?%?BCB% 1#ajave prijavi e za #eto DCB, vendar pa ji dav$na uprava tega ne prizna,
zato toi% /o teave pride, ker .N6 e ni imp#ementira#a te direktive%
E2!' posameznika ne zanima, a#i bo drava imp#ementira#a direktivo a#i ne; upravi$eno pri$akuje
pravico, ki mu jo direktiva prinaa% .aradi neimp#ementacije torej posameznik ne sme trpeti%
/irektivo #ahko posameznik uporabi'
a! a !Prd' zahteva ugodneji po#oaj, ki mu ga zagotav#ja pravo EU;
a! a !:ield
Sk#epno'
neposr% uporaba ni potrebe po inkorporaciji v doma$i pravni red (t%i% se#0*eWecuting pravi#a";
neposr% u$inek dodaja kakovost neposr% uporabi' ustvarja pravice za zasebne stranke in ne #e za /G%
7. PRAVNA SU4JEKTIVITETA UNIJE IN DE+ITEV PRISTOJNOSTI
)ED ES IN D/

U!$an%i$%ene p0d9e EGS in ES izrecno pdel&#&e& pra%n !#9&e"$i%i$e$ vsaki od Skupnosti%
PEU pa o tem ml'i% .ato po ve$inskem mnenju EU po pogodbi iz #eta ?BB8 pravne osebnosti ni ime#a%
1. ES ?I. STE4ER@' DAH ve$inoma ni zapisano izrecno, da gre za pravno subjektiviteto (izjema 8;?%
$#en ES' LSkupnost je pravna osebaL"% &e$inoma se to domneva po "ri$eri&i: (imp#ied #ega#
persona#itiJ"'
sta#nost organizacije
obstoj organov M institucij
pravna dopustnost ci#jev organizacije
sposobnost sk#epanja pogodb
Enako ve#ja za ES! (4% $#en ES!" in EUN)-1E (?;>% $#en E)" za vse < skupnosti je vedno
ve#ja#a pravna subjektiviteta%
(. INSTITU*IJE ES' NEH niti izrecno, niti po praksi E2!H ,majo #e v#ogo -a!$pan&a !"#pn!$i%
Primer: .RAN*E %!. *O)ISSION ((1C68
)#i ima komisija pravno subjektivitetoU 6EH
I-&ema' E%rp!"a in%e!$i1i&!"a 9an"a ima pravno subjektiviteto priznano po 844% $#enu ES, ogodbi
iz 6ice in Ustavi%
<. EU ?II. IN III. STE4ER@' vse do ogodbe iz )msterdama' ne sporno'
niti izrecno v Eaastrichtski a#i )msterdamski pogodbi;
niti domnevano po kriterijih;
po ogodbi iz Eaastrichta niti po ozadju nastanka
G#avni prob#em' EU po ogodbi iz Eaastrichta ne more sk#epati pogodb; po ogodbi iz )msterdama
spremembe, ki omogo$ajo pravno subjektiviteto (za &% in &,% de# g#ej 8>% in <;% $#en EU"% P
Am!$erdam!"i p0d9i pa se >$e&e, da EU ima pra%n !#9&e"$i%i$e$, k#jub temu, da o tem ni
35
izrecnega do#o$i#a% EU je z )msterdamsko pogodbo pridobi#a pristojnost pri sk#epanju sporazumov v
okviru skupne zunanje in obrambne po#itike, kar kae na status pravne osebe%
P n%i PUE (ogodbi o Ustavi" ne 9 %e' !$e9r%, #e EUH &SE pogodbe, ki se nanaajo na EU in
ES preidejo v Ustavo o Evropi% ,zrecno do#o$eno v $#enu ,*C' LUnija je pravna osebaL (sing#e #ega#
persona#itJ" ni ve$ posebnih subjektivitet ES in EU, ampak ena sama subjektiviteta EUH
6a koncu e protoko#, ki spreminja Euratom; UE pa te pogodbe ni zaje#aH
Evropske skupnosti ostajajo pravne osebe v mednarodnem pravu% Skupnosti so sposobne sk#epati
mednarodne pogodbe in nastopati v odnosih v mednarodnem prostoru%
7.1. DE+ITEV PRISTOJNOSTI )ED ES IN D/
Sp#ono pravi#o mednarodna organizacija uiva #e tiste pristojnosti, ki jih nanje prenesejo /G%
7o$imo pristojnosti g#ede na izvor in g#ede na njihovo naravo%
7.1.1. G+EDE NA IZVOR
IZRE*NE' tiste, ki jih #!$an%i$%ene p0d9e i-re1n na%a&a& v svojih do#o$bah% 7e*teh ni ve#iko%
DO)NEVANE' sodi$e je s teorijo domnevanih pristojnosti e#e#o raziriti pristojnosti tudi na vsa tista
podro$ja, na katerih ima Skupnost notranjepravno pristojnost%
Primer: ERTA
-u je Sodi$e razvi#o to doktrino (d"$rina paraleli-ma a#i d"$rina ERTA", ki govori o tem, da
pristojnost Skupnosti ne izvira samo iz izrecnih do#o$b ustanovnih pogodb, temve$ #ahko izvira tudi iz
dr#0i: p0d9 -. !pre&e$i: predpi!%% ristojnosti de#ovanja na mednarodni ravni tako obstajajo
para#e#no s po#itiko znotraj ES, kar pomeni, da ES pridobi pristojnost, kadar sprejema predpise z
namenom vzpostavitve a#i izvedbo skupne po#itike%
Sodi$e pa je bi#o v tem primeru tudi mnenja, da zadostuje za pristojnost e sam obstoj notranje
zakonodajne pristojnosti, torej da pri!$&n!$ ni p0&ena - i-da& predpi!a%
(#jub temu pa se Skupnost e vedno pogosto zateka k <@;% $#enu ES, ki do#o$a, da tudi v primeru,
ko v ustanovitveni pogodbi ni izrecnega poob#asti#a, Svet #ahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za
dosego ci#jev notranjega trga%
7.1.(. G+EDE NA NARAVO
IZK+JU/NE' o njej govorimo takrat, kadar na do#o$enih podro$jih D/ sp#oh nima& pra%i1e
del%a$i% Sodi$e je poda#o mnenje, da gre priznati izk#ju$no pristojnost v ( primeri:'
O kadar to izrecno do#o$a #!$an%i$%ena p0d9a (npr% skupna zunanjetrgovinska po#itika"
O ko to izvira iz okvira predpi!%, ki jih sprejemajo r0ani S"#pn!$i' tu gre za pridobitev
izk#ju$ne pristojnosti, kadar Skupnost sistemsko uredi neko podro$je% ride do t%i% Lb#ocking
e00ectaL s katerim /G ne more sk#eniti mednarodnega sporazuma na tem podro$ju%
DE+JENE' podro$ja, ki spadajo tako pod pri!$&n!$ S"#pn!$i kot tudi pod pri!$&n!$ D/%
IV. del: TE)E+JNA NA/E+A PRAVA SKUPNOSTI
6a$e#a prava ES so ob$a na$e#a, ki jih samo pravo ES nujno ne de0inira% redstav#jajo pm3ni pra%ni
%ir, katerega primarna na#oga je predvsem -apln&e%a$i pra%ne pra-nine%
6iti ES niti drugi pravni viri ES se ne !"li1#&e& na sp#ona na$e#a% I-&ema je #e (FF. 'len PES, ki
do#o$a, da se v primeru nep0d9ene d0%rn!$i S"#pn!$i povzro$ena koda povrne v sk#adu s
teme#jnimi na$e#i, kakor jih poznajo pravni redi /G%
36
Sdi>'e ES se v svojih sodbah sk#icuje tudi na teme#jna na$e#a% od#ago za to je na#o v dveh do#o$bah
ES% 6ajve$krat se sk#icuje na n% sorazmernosti, nediskriminatornosti, prepovedi retroaktivne ve#jave,%%%
1. TE)E+JNE PRAVI*E
U!$an%i$%ene p0d9e ne %!e9#&e& dl'9 o teme#jnih $#ovekovih pravicah, kar je pos#edica tega,
da je EU pos#edica ekonomske integracije% (#jub temu pa EU pri svojem de#ovanju $#ovekovih pravic ne
more spreg#edati%
Primer: STAUDER %. U+) ?1<8@
-u je Sodi$e %ar!$% 'l%e"%i: pra%i1 pr%i' >$el -a na'ela S"#pn!$i%
K#o je za to, da je (omisija dovo#i#a /G, da se !1ialn 0r3enim prda&a ma!l p ni3&i: 1ena: kot
drugim% 6em$ija je izdaja#a za to bone, na katerih pa je bi#o ozna$eno ime posameznika% 6ek 6emec se
je pritoi#, da so bi#e s tem krene njegove osebnostne pravice, ki jih zagotav#ja nemka ustava% 6emko
sodi$e je pos#a#o v SES pred:dn %pra>an&e% Sodi$e je ugotovi#o, da je pri#o do pm$e pri
pre%a&an&#, saj Skupnost ni predvideva#a izrecne navedbe imena, temve$ je predvideva#a #e ustrezno
ozna$bo%
(#jub temu, da se je Sodi$e v tem primeru sk#iceva#o na redakcijske napake, pa je izrecno zapisa#o tudi,
da so teme#jne $#ovekove pravice nepogre#jiv de# ob$ih na$e# Skupnosti in jih tako mora sodna ob#ast
tudi varovati%
& nekem drugem primeru je #o Sodi$e e d#je in zapisa#o, da je pri varstvu teme#jnih $#ovekovih pravic
SES %e-an na na1inalna #!$a%na na'ela in da ne more dopustiti ukrepov Skupnosti, ki bi bi#i v
nasprotju s tradiciona#nimi na$e#i, ki so priznana v ustavah /G%
Uve#javi#o se je pravi#o, da se za 9'a na'ela prava Skupnosti #ahko tejejo #e na$e#a, ki so vsebovana v
%e' "a"r eni #!$a%i D/%
Sdi>'e pa je 16;; razsodi#o, da S"#pn!$ ni pri!$&na -a pri!$p " E%rp!"i "n%en1i&i %ar!$%#
/P ?EK/P@, katere $#anice so sicer vse /G% &endar pa stoji SES na sta#i$u, da je potrebno na$e#a, na
katerih s#oni (onvencija, upotevati tudi v pravu ES%
/ruga$en pristop je tu zavze#a PEU, ki pravi' Unija spotuje $#ovekove pravice, ki jih zagotav#ja E(G,
kakor to izhaja iz ustavnih izro$i# /G, kot sp#onih na$e# prava Skupnosti%
(#jub izrecnemu sk#icevanju na (onvencijo, pa ta do#o$ba ne more biti predmet presoje Sodi$a ES%
6epristop h konvenciji predstav#ja zap#et' $e so teme#jne $#ovekove pravice krene posamezniku ! !$rani
D/, bo #ahko ta uve#jav#ja# svoje pravice pred Evropsko komisijo za G% Ge pa bodo teme#jne $#ovekove
pravice krene ! !$rani S"#pn!$i, pa se bo #ahko zadovo#ji# #e s sodnim varstvom, kot ga predvideva
pravni red ES%
(. SU4SIDIARNOST
-o na$e#o prepre'#&e 'e-mern 1en$rali-a1i& Uni&e% & potev pride na podro$jih, kjer si /G pristojnost
pravnega urejanja de#ijo s Skupnostjo, saj pove, kdo je pristojen za urejanje posameznega pravnega
podro$ja%
-o na$e#o ni p#od sodne prakse SES, ampak je rezu#tat pogajanj pred podpisom Eaastrichtske pogodbe%
.ametke na$e#a je vsebova# e EE)%
o Eaastrichtu pa se 9% $#en ES g#asi' 6a podro$jih, ki ne spadajo v izk#ju$no pristojnost, Skupnost v
sk#adu z na$e#om subsidiarnosti #"repa !am in #e to#iko, v ko#ikor 1il&e% pred#aganega ukrepa ne
mre& -ad%l&i% d!e'i D/ in jih torej la3&e d!e3e S"#pn!$%
.a raz#ago te do#o$be je seveda pristojno Sodi$e ES%
Sodi$e bo pri presoji, a#i je nek ukrep Skupnosti v sk#adu z na$e#om subsidiarnosti, opravi#o 8 testa'
37
$e!$ #$emel&en!$i, ki mora pokazati, da ukrepa ne morejo zadovo#jivo dose$i /G%
$e!$ #'in"%i$!$i, s katerim se mora dokazati, da tak ci#j #aje dosee Skupnost%
<. SORAZ)ERNOST
-o na$e#o v svojem bistvu predstav#ja nekakno varova#ko pri do#o$anju ukrepa, ki bi naj bi# primeren za
dosego nekega ci#ja% omeni zagotav#janje ra%n$e3&a med -a!$a%l&enim 1il&em in !red!$%i, ki so
uporab#jeni za dosego tega ci#ja%
-o na$e#o je v ES vnes#a prav tako Eaastrichtska nove#a, kjer je institucijam EU na#oeno, da noben od
ukrepov Skupnosti ne !me pre!e'i $i!$e0aA "ar &e n#&n p$re9n -a i-plni$e% 1il&e% te pogodbe%
6a$e#o sorazmernosti se upoteva tako pri de#jeni, kot tudi pri izk#ju$ni pristojnosti Skupnosti%
-o na$e#o morajo upotevati in!$i$#1i&e ES in dr3a%ni r0aniA "i i-%r>#&e& pra% ES%
Primer: SKI))ED5)I+K POMDER
ionirski primer na podro$ju na$e#a sorazmernosti%
rav tako morajo na$e#o upotevati tudi /G% Primera: *ASSIS DE DIJON in SKANAVI%
H. +EGITI)NA PRI/AKOVANJA
osebno teme#jno na$e#o varuje #egitimna pri$akovanja, kar ima za pos#edico, da bo sodi$e razve#javi#o
akt Skupnosti, ki to na$e#o kri%
Primera: STA.. SA+ARIES ?1HH@ in )U+DER ?1HH@
,z teh dveh primerov s#edi, da to na$e#o >'i$i p!ame-ni"a, kadar Skupnost s kasnejo !premem9
!%&e pli$i"e i-ni'i pri'a"%an&a, ki jih posamezniku daje pred tem obstoje$a zakonodaja%
Primer: SO.RI)PORT
-a primer prikazuje, da je Sdi>'e "a-n%al tudi nede&a%n!$ in!$i$#1i&e S"#pn!$i, ki ni
#p>$e%ala p!ame-ni: dl'9 #red9e, ki je pomeni#a pravno pod#ago za izdajo kasnejega pravnega
akta%
Gre za to, da je 0rancoska druba e#e#a iz Gi#a v Skupnost uvoziti jabo#ka% .a tak pose# je potrebova#a
#icenco, ki jo je predvideva#a uredba% S kasnejo uredbo je (omisija spreje#a varnostni ukrep in
pre"li1ala %!e li1en1e -a 'ilen!"a &a9l"a% ri tem je bi#a napaka v tem, da ni posebej obravnava#a
b#aga, ki je e bi# na poti%
Primer: OPE+ AUSTRIA
,z tega primera izhaja, da to na$e#o $iti tudi #egitimna upravi$enja posameznika, ki izvirajo iz
posamezne pdpi!ane mednardne p0d9e, ki pa e ni pri$e#a ve#jati%
7. NEDISKRI)INATORNOST
-o na$e#o do#o$a, da je treba ena"e !#9&e"$e 9ra%na%a$i ena" in ra-li'ne ra-li'n, razen v
primerih, ko je raz#i$no obravnavanje izrecno dovo#jeno%
repoved diskriminacije je vsebovana e % p!ame-ni: dl'9a: PES% Am!$erdam!"a p0d9a pa
doda#a e !pl>n pra%il nedi!"rimina$rn!$i, ki do#o$a' L& okviru svojih poob#asti# #ahko Svet (s
konsenzom, na pred#og (omisije in po posvetovanju z Evropskim par#amentom" ustrezno ukrepa z
namenom, da se zatre diskriminacija, ki teme#ji na spo#u, rasnem a#i eti$nem porek#u, re#igiji, starosti,
spo#ni usmerjenost%L
38
-a nova do#o$ba je pomembna zato, ker do njene uve#javitve Sodi$e vseh ob#ik diskriminacije ni te#o
za kritev na$e#a nediskriminatornosti%
;. TRANSPARENTNOST
/aje posameznikom pravico'
da so !e-nan&eni ! pra%nimi a"$i, ki jih obvezujejo (v ojem smis#u";
%p0leda % p!$pe" !pre&eman&a -. dl'an&a o aktu (v irem smis#u"%
6a$e#o transparentnosti sprva ni bi#o de#eno pravnega statusa teme#jnega na$e#a, saj je Sodi$e %
primeri: NETHER+ANDS in *ARVE+ od#o$i#o, da Svetu ni p$re9n !pre&ema$i p!e9ni: a"$%, ki
bi do#o$a#i pravico dostopa do dokumentov Sveta, ampak je bi#o mnenja, da se to la:" #redi !
p!l%ni"m%
6a$e#o je teo dobi#o predvsem v zadnjih #etih% Am!$erdam!"a p0d9a izrecno do#o$a, da ima vsak
dr3a%l&an Uni&e in %!a"a 2i-i'na in pra%na !e9aA "i pre9i%a % EU pravico do dostopa do
d"#men$% Parlamen$aA S%e$a in Kmi!i&e v sk#adu s sp#onimi na$e#i, ki jih do#o$i Svet ter v sk#adu
s posebnimi pravi#i, ki so vsebovana v pos#ovnikih%
rav tako ES poudarja transparentnost v okviru zakonodajnega postopka Svet mora izde#ati v
pos#ovniku pogoje, pod katerimi bo ime#a #ahko javnost dostop do dokumentov Sveta%
8. DRUGA TE)E+JNA NA/E+A
6a$e#o prepovedi retroaktivnosti pravnih aktov, na$e#o pravice do zas#ianja,R
V. del: ZAKONODAJNI POSTOPEK
.akonodajno iniciativno ima'
(omisija primarni in 0orma#ni pred#agate#j;
6e0orma#na pred#agate#ja pa sta'
Svet EU od (omisije zahteva, naj naredi tudijo (8@;% $#en ES do#o$ena podro$ja in ustrezne
pod#age";
ar#ament z ve$ino $#anov%
6e obstaja zgo#j en organ, ki bi sprejema# akte% )kte sprejemajo'
Svet EU primarni zakonodaja#ec
(omisija pred#agate#j
ar#ament njegova v#oga se ve$a, ima enak po#oaj kot Svet Evrope in v$asih sprejemata akte
skupaj%
1bstaja 88 raz#i$nih postopkov ni 0ormu#e, po kateri vidimo, kateri od njih se uporab#ja (to pie v
pogodbi"% < postopki so opisani v $#enih 89@*898 (pri pogodbah se sk#icujejo na njih", drugi pa so urejeni
opisno v vsaki do#o$bi%
1. SA)A KO)ISIJA
-o se zgodi redko (npr% <;M<d prost pretok de#avcev, ;4M< ES"%
8@8% $#en ES do#o$a, da #ahko S%e$ p9la!$i Kmi!i&, da namesto njega sprejme predpise za
izvajanje aktov (i-%ed9eni predpi!i"% (omisija to stori s pomo$jo odborov naciona#nih predstavnikov
temu postopku se re$e *O)ITO+OGI (komito#ogija"%
39
(. SA) SVET
ar#ament v tem postopku sp#oh ne sode#uje (#ahko pa se Svet posvetuje s ar#amentom, $e ho$e,
vendar Svet njegovega mnenja ne potrebuje"% o Nimski pogodbi je bi# ta postopek pravi#o%
(omisija pred#aga postopek, Svet pa z ve$ino, ki jo zahteva posamezna do#o$ba ("%ali2i1irana %e'ina M
!0la!&e" od#o$i%
S#abosti tega postopka so, da'
ne sode#uje ar#ament;
postopek ni transparenten (v bistvu gre za LpogajanjaL med Svetom in (omisijo"%
89@% $#en ES do#o$a, da je za vse postopke, v katerih od#o$a Svet brez ar#amenta, potrebna
"%ali2i1irana %e'ina% .a spremembo pred#oga (omisije pa je potrebno sog#asje% /ok#er Svet ne od#o$i,
#ahko (omisija svoj pred#og spremeni%
<. SVET PO POSVETU S PAR+A)ENTO) ?*ONSU+TATION PRO*EDURE@
Svet mora obvezno prid9i$i mnen&e Parlamen$a, ki pa za Svet ni zavezujo$e% 1 vsaki spremembi
mora spet dobiti mnenje ar#amenta, sicer #ahko pride do ni$nosti%
7ahko re$emo, da je ta postopek brezvezen% ogosto Svet sp#oh ne po$aka na mnenje (#ahko ni$nost"
a#i pa ar#ament zav#a$uje z izdajo mnenja (v tem primeru je akt vseeno ve#javen"%
/o#o$be, ki urejajo ta postopek, so' ?B (drav#janstvo", 88, ;B, B<, B>,R ES in 8?, <B EU%
H. SVET S SODE+OVANJE) PAR+A)ENTA ?*OOPERATION PRO*EDURE@
ostopek sode#ovanja je uvede# Enotni evropski akt, kasneje pa (7(. 'len PES%
(omisija poda pred#og Svetu;
Svet mora pridobiti mnenje ar#amenta;
Svet s kva#i0icirano ve$ino sprejme !"#pn !$ali>'e in ga z obraz#oitvijo po#je ar#amentu;
Parlamen$'
O !pre&me a"$ v pred#aganem besedi#u v < mesecih'
o potrdi skupno sta#i$e; a#i
o mo#$i%
O -a%rne predl0 (redko", Svet #ahko sedaj akt sprejme #e s sog#asjem;
O predla0a !premem9 skupnega sta#i$a v < mesecih (pred#aga amandmaje"'
o (omisija nato v ? mesecu znova preu$i pred#og in po#je svoj pred#og Svetu%
o Svet'
s kva#i0icirano ve$ino sprejme pred#og ($e ni v pred#ogu zajetih kaknih sprememb, ki jih
mora sprejeti sog#asno";
sog#asno ga spremeni%

7. SOOD+O/ANJE SVETA IN PAR+A)ENTA ?*ODE*ISION PRO*EDURE@
!e najpogosteji postopek in tudi najpomembneji po ES% 89?% $#en ES ga imenuje Lredni p!$pe"L%
(omisija poda pred#og Svetu in ar#amentu;
Svet pridobi mnenje ar#amenta;
po pridobitvi mnenja S%e$ dl'a'
O $e ar#ament ni poda# sprememb a#i se strinja s spremembami !pre&me a"$;
O $e je ar#ament poda# spremembe in se ne strinja s spremembami !pre&me !"#pn !$ali>'e
in ga skupaj z obraz#oitvijo po#je nazaj ar#amentu% ar#ament'
o p$rdi skupno sta#i$e a#i mo#$i akt je sprejet v tem besedi#u
o -a%rne skupno sta#i$e akt ni sprejet;
o predla0a !premem9e skupnega sta#i$a po#je spremembe Svetu in (omisiji, da podata
svoje mnenje (mnenje je pomembno, a ne zavezuje; Svet se ponavadi strinja, $e da (omisija
pozitivno mnenje"% Svet nato'
40
odobri spremembe !pre&me a"$;
ne odobri vseh sprememb ob#ikuje se t%i% !pra%ni d9r (89 predstavnikov ar#amenta
in 89 $#anov 2oreper*ja"% Spravni odbor skua dose$i sog#asje o skupnem besedi#u%
onavadi e pred od#o$anjem potekajo priprave tria#og, kjer sode#ujejo strokovnjaki%
S 'r" A ozna$ijo, da o aktu e obstaja sog#asje, s 'r" 4 pa, da so sta#i$a e vedno
sporna in je potrebna obravnava na spravnem odboru% Ge #e*ta odobri vsebino akta,
morata ar#ament in Svet v 4 tednih (oba" sprejeti akt% Ge pa ne odobri vsebine akta, pa
akta ne sprejmejo in ne gre ve$ v ar#ament%
;. SVET PO PRIVO+ITVI PAR+A)ENTA ?ASSENT PRO*EDURE@
-a postopek je ze#o redek% ar#ament ima najmo$nejo v#ogo, saj ima mo$ veta%
VI. del: INSTITU*IJE IN ORGANI
1. KO)ISIJA
Sede3' 4r#!el&%
!e %ar#: p0d9e; -a!$pa in$ere!e Evropske skupnosti%
/o zdruitvene pogodbe so obstaja#e < komisije, danes je #e ena (omisija ES%
(omisija je tista institucija, ki najbo#je odraa naravo EU% 6jena na#oga je priprava in izvrevanje po#itik
EU%
raz#ogi ob#ikovanja' e#e#i so imeti organ, ki bi predstav#ja# interese skupnosti (ne #e drav $#anicH"
mora# bi biti nepristranski, neodvisen,%%% Gre za idejo, ki ne zaivi; &S, komisarji so $#ani po#iti$nih
strank razen oto$nika%
pred#agajo drave $#anice, odpok#i$e #e Evropski par#ament
prepoved sprejemanja navodi# s strani kogarko#i (drav $#anic, v#ad,%%"
zastopani so interesi &SEP drav $#anic na nivoju skupnosti kot ce#ote ni ena bo#j pomembna od
druge
1.1. SESTAVA KO)ISIJE
KO)ISAR
O pogoji za komisarja'
o #e dr3a%l&an dr3a%e 'lani1e (pri Evropskem par#amentu ni treba, da je pos#anec drav#jan
drave $#anice, ker se pos#anci izbirajo po naciona#nih pravi#ih in je tako #ahko drav#jan tretje
drave"
o ned%i!n!$ pred#agajo jih drave $#anice, odpok#i$e pa jih #ahko #e Evropski par#ament, saj
komisarji zastopajo interese Skupnosti, ne drav $#anic% ,zrecno je prepovedano, da bi
prejema#i kakrnako#i navodi#a%
o "ri$eri& !$r"%n!$i
O 8@@> * 8@?>' 89 komisarjev (?M/G, ko jih je bi#o 89; Nomunija in 5o#garija pa ga nimata"% o #etu
8@?> bo t% komisarjev manje od t% /G * ` drav $#anic po sistemu rotacije%
O doba 7 le$ z monostjo ponovnega imenovanja, kabinet
URADNIEKI DE+'
O <; 0eneralni: dire"$ra$%, ki pokrivajo vsebinske sk#ope% &odijo jih genera#ni direktorji, ki so
neposredno odgovorni svojemu komisarju% Genera#ni direktorati so naprej razde#jeni na
direktorate, ti pa v odde#ke vsak komisar ima 4 predstavnikov; komisija ima cca ?4%@@@
uradnikov, vsak ima do#o$eno podro$je%
O p!e9ne !l#39e
O !pl>ne !l#39e, kot so pravna, kadrovska, prevaja#ska%
41
GENERA+NI SEKRETARIAT' usk#ajuje de#o (omisije%
PREDSEDNIK KO)ISIJE (trenutno 5arrosso"'
O imenovanje predsednika in drugih $#anov'
o v#ade /G sporazumno imenujejo kandidata za predsednika (omisije
o v#ade /G nato !pra-#mn imen#&e& pred!edni"a ter druge $#ane (omisije
o Evropski par#ament ne pozna hearinga, vendar pa mora kandidat za predsednika k#jub temu,
na zasedanju ar#amenta predstaviti svoj program
o s#edi g#asovanje ar#amenta, ki predsednika in druge kandidate za komisarje p$rdi - %e'in
ddani: 0la!%
o po potrditvi kandidatov s strani ar#amenta, v#ade /G nato !pra-#mn imen#&e& p$r&ene
"andida$e -a "mi!ar&e
o ce#oten paket na koncu potrdi e Svet EU%
O 0unkcije predsednika'
o komisarjem razde#i resorje
o #ahko dosee odpok#ic kaknega komisarja
o predseduje sejam (omisije
o prisostvuje sejam G;
o ar#amentu predstavi vsako#etni zakonodajni program
o pred ar#amentom poda mnenje o razmerah v Uniji
OSTA+I /+ANI' /G v sog#asju s predsednikom (omisije, potrdi ar#ament%
1.(. POS+OVANJE KO)ISIJE
seje so tajne%
%e'in!" 0la!%an&e * od#o$ajo z ve$ino g#asov, vendar skuajo v praksi vedno dose$i sog#asje%
kvorum je do#o$en v pos#ovniku%
Sestanki so ?W tedensko
1.<. NADZOR
6adzor izvaja'
E%rp!"i parlamen$'
O #etno poro$i#o,
O vpraanja pos#ancev (g#ej novosti z dne ?;%??%8@@>H"
O nezaupnica (omisiji ko#ektivni odstop (ko#ektivna nezaupnica (omisiji"' izre$e jo #ahko
Evropski par#ament s kva#i0icirano 8M< ve$ino% & tem primeru mora (omisija ko#ektivno odstopiti,
do imenovanja novih komisarjev pa mora oprav#jati teko$e pos#e%
Ra'#n!" !di>'e posredni nadzor%
1.H. .UNK*IJE KO)ISIJE
1.H.1. ZAKONODAJNA .UNK*IJA
-a"nda&na ini1ia$i%a' (omisija uiva skoraj izk#ju$no pravico in do#nost zakonodajne iniciative%
(#jub temu pa Svet ni do#an $akati na pred#og (omisije, temve$ #ahko od nje tudi zahteva pripravo
tudij a#i pred#ogov%
!del%an&e % -a"nda&nem p!$p"#' (omisija je aktivna ude#eenka zakonodajnega postopka%
(omisar sode#uje kot predstavnik (omisije na sejah Sveta%
i-da&an&e a"$%' v omejenem obsegu #ahko (omisija sama izdaja akte% Sprejme #ahko'
O uredbe, ki do#o$ajo pogoje za uresni$evanje pra%i1 dela%1a, da ostane na ozem#ju /G, kjer je bi#
predhodno zapos#en, pri tem pa ni drav#jan te /G
42
O direktive v zvezi z uporabo "n"#ren'ne pli$i"e -a &a%na pd&e$&a
O direktive in od#o$be za pdr'&e $ele"m#ni"a1i&
&e$ino aktov pa izda na pod#agi zakonodajnega poob#asti#a, ki ga nanjo prenese Svet gre za
prenesene pristojnosti izdajanja pravnih aktov%
1.H.(. IZVREI+NA .UNK*IJA
!am!$&n dl'a o izvajanju po#itike na nekaterih podro$jih'
O konkuren$na po#itika
O za$itni ukrepi v okviru trgovinske po#itike
O kmetijska po#itika
v okviru svojih pristojnosti #pra%l&a ! prra'#nm
%di >$e%ilne !"lade, ki so prora$unski porabniki
pristojna je za p0a&an&a na mednardnem pdr'&#
1.H.<. DRUGE .UNK*IJE
je %ar#: p0d9e ES'
O zagotav#jati mora, da se zakonodaja EU spotuje in pravi#no uporab#ja nadzira uporabo do#o$b
ES in ukrepov%
O v primeru kritve #ahko za$ne postopek proti /G
II. in III. !$e9er * do#o$ene pristojnosti
(. SVET EU
Sede3'
4r#!el&
do#o$eni sestanki apri#a, junija in oktobra +#"!em9#r0
predstav#ja interese /G, je g#avni zakonodaja#ec%
(.1. SESTAVA SVETA
iz vsake drave $#anice ? predstavnik na ministrski ravni;
!e!$a%a ni !$alna'
O $e gre za redna sestankovanja, se jih ude#eujejo zunanji ministri drav $#anic 3 !pl>ni
!e!$an"i
O ;@W #etno p!ami'ni !e!$an"i g#ede na potrebe predstavniki drav $#anic so ministri, ki jih
zadeva tema sestanka (npr% za kmetijstvo 3 minister za kmetijstvo"
na #eto je oko#i ?@@ sestankov Sveta EU
6a$e#oma so torej $#ani Sveta -#nan&i mini!$ri in 9'a!n !$ali mini!$ri% Einistri imajo poob#asti#o
drave $#anice, da sprejemajo od#o$itve v njenem imenu%
redsedstvo 4 mesecev predseduje ena drava $#anica in s tem tudi predsednik Sveta 3 predstavnik
drave $#anice, ki predseduje Svetu%
-rojka (troika, team presidencJ" 3 sode#ovanje treh drav'
tiste, ki pred!ed#&e;
tiste, ki je pred!ed%ala pred n&;
tiste, ki bo pred!ed%ala -a n&%
43
(.(. PRISTOJNOSTI
(.(.1. ZAKONODAJNA
Svet je primarni -a"nda&ni r0an ES%
/e#o poteka v < 0azah'
1. PRIPRAVE'
O 8 te#esi znotraj Sveta * 2oreper (, in ,,"% Gre za odbor predstavnikov, ki priprav#ja gradivo in skrbi
za potek de#a Sveta'
o *reper I' namestniki ve#epos#anikov drav $#anic
o *reper II' bo#j pomemben; sprejema pomembneje od#o$itve; sestav#jen iz ve#epos#anikov
drav $#anic%
O Generalni !e"re$aria$
O poseben odbor za kmetijstvo ze#o pomembnoH
&praanje je, a#i med pripravami pride do sog#asja'
O /) * dokumenti ), ki gredo v drugo 0azo;
O 6E * dokumenti 5, ki gredo v nada#jnjo diskusijo
(. SESTANEK SVETA * sestanek sk#i$e predsednik Sveta; ni odprt za javnost%
<. OD+O/ANJE SVETA * $e ni ni$ do#o$eno navadna ve$ina% Sicer kva#i0icirana ve$ina% rotoko#
ogodbe iz 6ice' kva#i0icirana ve$inaH
.akonodajna 0unkcija Sveta'
i-da&an&e a"$%' Svet je de 2a1$ -a"nda&ale1 EU, saj pravi#oma potrjuje pred#oge (omisije in jih
izdaja pravi#oma v ob#iki uredb a#i direktiv
-a"nda&na ini1ia$i%a' 1mejen je na pred#og (omisije, vendar pa mu na pred#og vseeno ni
potrebno $akati, saj #ahko od (omisije zahteva pripravo tudij,R
(.(.(. DRUGE .UNK*IJE
sprejema prra'#n s ar#amentom;
zagotav#ja "rdina1i& med D/ g#ede sp#one ekonomske po#itike;
!"lepa mednardne p0d9e s tretjimi dravami in mednarodnimi organizacijami ima neko
pravno subjektiviteto;
sprejema dl'i$%e na pdr'&# II. in III. !$e9ra (Svet EUHHH"
(.<. OD+O/ANJE V SVETU
Z NAVADNO VE/INO sp#ono pravi#o pravi, da Svet od#o$a z navadno ve$ino, 'e p0d9a ne
dl'a dr#0a'e% & ve$ini primerov PES predpi!#&e !$r3& %e'in, tako da je g#asovanje z
navadno ve$ino bo#j izjema;
S KVA+I.I*IRANO VE/INO v tem primeru se g#asovi $#anov pnderira& z raz#i$nimi ponderji
tako, da 0la!%i D/ ni! ena"%redni%
ogoji za kva#i0icirano ve$ino so'
O da ve$ina /G sog#aa s pred#ogom (v nekaterih primerih 8M< /G" in
O da je najmanj C8,< : skupnega tevi#a g#asov za pred#og
O #ahko se zahteva e potrditev, da g#asovi za pred#og predstav#jajo najmanj 48 : ce#otnega
prebiva#stva EU sicer od#o$itev ni sprejeta
44
onderacija je premi#jena in ima vgrajena varova#a%
S SOG+ASJE) to pomeni, da od#o$itev ni sprejeta, $e $#an Sveta izrecno g#asuje proti% 1d#o$itev
pa je e vedno #ahko sprejeta, k#jub temu, da se $#an Sveta vzdri% (er #ahko vsakega $#ana zastopa
drug $#an, nih$e pa ne more zastopati ve$ kot enega $#ana, to pomeni, da mora biti za sprejem
sog#asne od#o$itve pri!$ni: %!a& F 'lan%%
(.<.1. RI)SKA POGOD4A
1d ?%??%8@?> nova kva#i0icirana ve$ina' d%&na %e'ina
Einima#no 99 : $#anov Sveta, ki jo tvori minima#no ?9 $#anov in ki predstav#jajo /G, ki imajo skupaj
minima#no 49 : prebiva#stva EU
Eanjina, ki #ahko prepre$i sprejetje od#o$itve, mora vk#ju$evati najmanj > $#ane Sveta, sicer se teje, da
je kva#i0icirana ve$ina doseena%
(.<.(. JANINSKI SPORAZU)
Sprejet in zapisan je v pravni ob#iki% 5i# pa je p!ledi1a >iri$%e EU ?1667@, ko je bi#o potrebno na n%
pnderira$i 0la!%e%
/o#o$a, da se mora Svet po vseh svojih mo$eh truditi, da v razumnem roku najde reitev, ki jo bo
podpr#o vsaj 49: g#asov, v primeru da'
obstaja tevi#o g#asov, ki bi zadostova#i za b#okado od#o$itve po ureditvi pred pristopom drav #eta
?BB9, vendar
jih ni dovo#j za b#okado po pravi#ih po #etu ?BB9%
(.H. +UKSE)4UREKI KO)PRO)IS
Gre za 0en$elman!"i !pra-#m in ne za mednarodno pogodbo% !e p!ledi1a emp$J 1:air pli1J,
katero je .ran1i&a izvaja#a 4 mesecev in tako b#okira#a de#ovanje organov ES% +rancija je to po#itiko
izvaja#a zato, ker je zahteva#a, da vsaki $#anici pri kakrnemko#i od#o$anju pripade pravica veta, kadar se
od#o$a o pomembnem interesu drave% 7uksemburki kompromis ureja'
vpraanje deli$%e pri!$&n!$i med S%e$m in Kmi!i& in
vpraanje pre0la!%an&a pri ve$inskem od#o$anju v Svetu%
rinese# je pravi#o, po katerem bodo /G v vseh primerih, ko bo #o za -el pmem9ne in$ere!e ene ali
%e' D/, poskua#e % ra-#mnem r"# pi!"a$i primern re>i$e%, s katero se bodo #ahko !$rin&ale %!e
D/, ne g#ede na to, da je v ES za to vpraanje predvidena ve$ina a#i sog#asje%
/ejansko ni #o za sog#asno reitev, saj je 9 /G to pravi#o razume#o, da Svet le p!"#>a najti skupno
reitev, +rancija pa je pravi#o razume#a tako, da Svet mra najti skupno reitev%
-a pred#og +rancije je v praksi tudi obve#ja# s tem so /G pridobi#e ne2rmaln pra%i1 d %e$a% -ako
je v praksi v Svetu d le$a 16;; od#o$anje pravi#oma poteka#o sog#asno% -ako je bi#o d 16F(, ko je bi#a
&5 mirno preg#asovana%
I-0#9il &e %el&a% - EEA, ki je vnese# e ve$jo uporabo od#o$anja s kva#i0icirano ve$ino%
<. EVROPSKI SVET
!e SESTANEK (vrh, summit" in ne institucija% !e najvije po#iti$no te#o Evropske Unije in sprejema
po#iti$ne od#o$itve% ,zvirna pogodba ES ga ni predvide#a, med pogodbena do#o$i#a pa ga je vnese# e#e
EEA% 6i vk#ju$en v instituciona#no zgradbo, z novo ustavo pa bi posta# ena izmed evropskih institucij%
7o$iti ga moramo od Sveta EU in Sveta Evrope (ki ima >C $#anov, sestav#jajo ga zunanji ministri vseh
$#anic, sede ima v Strasbourgu in je spreje# E(G"%
Nima !$alne0a !ede3a, ponavadi pa se sre$ujejo v 5rus#ju%
45
<.1. SESTAVA
<( 'lan%' predsedniki v#ad a#i e0i drav A predsednik (omisije% .unanji ministri /G in $#an (omisije
pomagajo svojim predstavnikom oz% predsedniku (omisije%
Evropski svet vodi predsednik (v#ade a#i drave" predsedujo$e drave $#anice%
<.(. POS+OVANJE
sestane se najmanj (R le$n, ponavadi pa HR le$n
predseduje /G, ki predseduje Svetu EU
pogosto Svet EU ne more od#o$iti in potem od#o$i o tem, kar Evropski Svet (npr% ministri nimajo
poob#asti#, predsedniki pa jih imajo"%
od#o$a s konsenzom (sog#asno"%
<.<. .UNK*IJE
do#o$a sp#one pli$i'ne #!meri$%e EU
do#o$a na$e#a in smernice !"#pne -#nan&e in %arn!$ne pli$i"e
razprav#ja o smernicah e"nm!"e pli$i"e,%%%
Sprejema po#iti$ne akte, za presojo njihovih do#o$b pa Sodi$e ES ni pristojno%
H. EVROPSKI PAR+A)ENT
3 zastopnik /Na)&7!)61& /G
Sede3'
S$ra!9#r0 ?8 p#enarnih zasedanj A zasedanje, na katerem obravnavajo prora$un%
4r#!el& 4 p#enarnih zasedanj A sestanki odborov%
+#"!em9#r0 genera#ni sekretariat (administracija"%

H.1. SESTAVA
maR 8F7; vsaka /G ima min% 9 in maW% BB predstavnikov (NS' C"
vo#jeni so na nep!redni: %li$%a: % !%&i D/ po svojem vo#i#nem sistemu%
ned%i!ni pos#anci za 7 le$
pos#anci sedijo na zasedanjih g#ede na pripadnost posamezni po#iti$ni stranki%
"n2eren1a pred!edni"%'
O #rad' predsednik par#amenta in ?> podpredsednikov z mandatom 8 #eti in po#
O %d&e pli$i'ni: !"#pin
H.(. .UNK*IJE
H.(.1. NADZORNA .UNK*IJA
nad-rne in p!%e$%alne nal0e #ahko dp"li'e& Kmi!ar&e (#eta ?BBB komisarji ude#eeni
v 0inan$nih sp#etkah"%
p!lan!"a %pra>an&a' vsak pos#anec #ahko Svetu a#i (omisiji zastavi najve$ en #!$n vpraanje
na vsakem zasedanju in en pi!n vpraanje na mesec% 6a nujna vpraanja sta do#ni odgovoriti v
<%, na obi$ajna pa v 4% tednih% &praanja se objavijo v #radnem li!$#%
prei!"%alna "mi!i&a' na zahtevo b pos#ancev jo ustanovi ar#ament v primeru domnevanih
kritev organov EU in nespotovanju prava EU%
(omisija mu mora pred#oiti v presojo !pl>n le$n pr'il in le$ni -a"nda&ni pr0ram%
46
predsednik E25 mu mora pred#oiti le$n pr'il del%an&# ES*4%
ne-a#pni1a Kmi!i&i (g#ej zgoraj"
$3ni" pred E*J
imen#&e m9#d!mana' drav#jani Unije in pravne osebe #ahko nanj nas#av#jajo pri$39e in pe$i1i&e,
ki se nanaajo na kritve institucij in te#es EU, po#eg tega pa #ahko ombudsman tudi sam na la!$n
p9#d a#i na p9#d p!lan1a opravi prei!"a% o navedenih kritvah% ,z njegove pristojnosti sta
izrecno izk#ju$ena SES in Sodi$e ?% stopnje in seveda organi /G% 6a pod#agi )msterdamske nove#e
nadzoruje tudi zadeve iz ,,,% stebra (pravosodje, notranja po#itika"
de2i1i$ dem"ra1i&e' pos#anci ne morejo vp#ivati na de#o (omisije (v#ade"% 6i po#iti$ne stranke, ki bi
de#a#a; nih$e ni odgovoren, ni mo$nega nadzora% Eo$ par#amenta pa se krepi; ze#o podobna mo$i
dananjih par#amentov, a e vedno manja%
H.(.(. ZAKONODAJNA .UNK*IJA
Sdel#&e pri !pre&eman&# -a"nda&e S%e$a (co*decision s Svetom EU" vendar manja v#oga kot
pri naciona#nih par#amentih, ker sta soude#eena Svet in (omisija% ar#ament pozove (omisijo, da
sprejme do#o$en akt 3 -a"nda&na p9#da (ibka"% (omisija pripravi pred#og, ki ga da Evropskemu
par#amentu in Svetu% ar#ament da mnen&e% Svet mora sprejeti pred#og z 8M< ve$ino% 6astane !"#pn
!$ali>'e, ki se vrne par#amentu% Ge ta ne pred#aga amandmajev k sta#i$u, se akt teje za sprejetega%
ar#ament na tem podro$ju postaja vedno bo#j pomemben%
O4VEZNO POSVETOVANJE' gre za mnenje, podano k pred#ogu akta, ki ga pripravi (omisija% -o
mnenje Sveta ne zavezuje, ga je pa obvezno potrebno pridobiti%
O predsednik ar#amenta posreduje pred#og pri!$&nem# d9r#A "i predl0 pre%eri (a#i
uporab#jena pravi#na pravna pod#aga, spotovane teme#jne G, na$e#o subsidiarnosti,%%%"% 1dbor'
o v primeru, da se s pred#ogom ne !$rin&a, pozove (omisijo, da ustrezno dopo#ni oz% spremeni
pred#og, ni pa nujno;
o izde#a poro$i#o za zasedanje ar#amenta, v katerem predla0a !pre&emA -a%rni$e% ali
dplni$e% pred#oga%
O nato ar#ament 0la!#&e * #ahko'
o ga p$rdi predl0,
o g#asuje pr$i predl0# predsednik v tem primeru pozove (omisijo, da pred#og umakne; $e
tega (omisija ne stori, se vrne zadeva nazaj odboru, ki mora par#amentu v 8 mesecih
ponovno poro$ati,
o dl'i !premem9i predl0a pozove (omisijo, da se zjasni o pred#ogih za spremembo%
Ge se (omisija ne strinja, po#je E zadevo ponovno odboru, ki naj bi v 8 mesecih s (omisijo
poskua# dose$i sporazum
.AKU+TATIVNO POSVETOVANJE' (omisija se s ar#amentom v zakonodajnem postopku
posvetuje, k#jub temu, da ES tega izrecno ne zahteva%
POSTOPEK PONOVNEGA POSVETOVANJA' o tem ES ne govori% o mnenju Sodi$a pa je
ar#ament upravi$en do ponovnega preg#eda pred#oga'
O kadar se ta med zakonodajnim postopkom bistveno spremeni
O kadar predsednik ar#amenta pozove Svet, da se ponovno posvetuje s ar#amentom, $e to
narekujejo potek $asa, spremembe oko#i$in, itd%
PORAVNA+NI POSTOPEK' ni urejen v ustanovitvenih pogodbah, ampak je rezu#tat posebne
dek#aracije% 1pravi se red", in sicer kadar so izpo#njeni < p0&i'
O zakonodajni pred#og je !pl>ne nara%e
O pred#og mora imeti -na$ne 2inan'ne p!ledi1e
O nanaati se mora na ne9%e-ni del pra9e prra'#na
-a postopek je namenjen varstvu pravic, ki jih ima ar#ament v zvezi z prora$unom, ki se nanaa na
neobvezno porabo%
oravna#ni postopek #ahko predla0a "a$era"li d $re: in!$i$#1i& ((, E, S", kadar so izpo#njeni
nateti trije pogoji in kadar Svet o$itno ne bo upoteva# mnenja ar#amenta, ki ga je ta poda# v
posvetova#nem postopku%
47
Sk#i$e se p!%e$%alni d9r, ki ga sestav#jajo predstavniki S in E (( sode#uje"% -a mora v <
mesecih poskusiti najti kompromis med obema pred#ogoma% (o sta pred#oga usk#ajena, ar#ament
izda novo mnenje na pod#agi katerega Svet sprejme kon$no od#o$itev%
POSTOPEK SODE+OVANJA' ta postopek je vpe#ja# EEA%
POSTOPEK SOOD+O/ANJA' ta postopek je uved#a )aa!$ri1:$!"a p0d9a%
PRIVO+ITEV' predvide#a ga je )aa!$ri1:$!"a p0d9a% Gre za postopek, v katerem mora
ar#ament pri od#o$anju dati svoje sog#asje oz% privo#itev% rivo#itev je potrebna na podro$ju sk#epanja
pridruitvenih sporazumov, na podro$ju E25 ter na podro$ju sistema vo#itev v ar#ament%
ZAKONODAJNA INI*IATIVA' iniciativo ima i-&emma% Gre za pristojnost ar#amenta, da od
(omisije zahteva popravo pred#oga%


H.(.<. PRORA/UNSKA .UNK*IJA
ostopek za sprejem prora$una'
!n#$e" prora$una pripra%i Kmi!i&a, ki ta osnutek posreduje Svetu
S%e$ !pre&me !n#$e" s kva#i0icirano ve$ino in ga po#je ar#amentu v ?% branje
Parlamen$ mora % H7 dne: !n#$"# dl'i$i, in sicer tako'
O de#, ki se nanaa na neobvezno porabo #ahko dopo#ni;
O za de#, ki se nanaa na obvezno porabo (izdatki, ki so potrebni, da Skupnost izpo#njuje svoje
obveznosti, ki so do#o$ene v ustanovnih pogodbah" pa #ahko samo pred#aga spremembe%
S%e$ mora o teh spremembah dl'i$i % 17 dne:'
O dopo#nitve neobveznega de#a porabe #ahko spremeni s kva#i0icirano ve$ino;
O pred#og za spremembe obveznega de#a porabe pa #ahko sprejme a#i zavrne s kva#i0icirano ve$ino%
spremenjen osnutek se %rne Parlamen$# % dr#0 9ran&e' obveznega de#a ar#ament ne more ve$
spreminjati; v ?9 dneh pa #ahko z abso#utno ve$ino a#i z <M9 ve$ino oddanih g#asov potrdi a#i zavrne
spremembe, ki jih je Svet spreje#%
7. SODIE/E ES
Gre za bo#j ustavnopravno tematiko% 1bravnava pritobe na sodbe 2+, (2ourt o0 +irst ,nstance
Sodi$e ?% stopnje", direktne tobe, predhodna vpraanja (o njih od#o$a prib#ino 8@*8< mesecev"%
E2! je ustanov#jen z Rim!" p0d9%
Sodi$e se v okviru ES ne pojav#ja #e kot sodnik v sporih, ampak tudi kot Lsekundarni zakonodaja#ecL%
Sede3' +#"!em9#r0
7.1. SESTAVA
(8 !dni"%' nujno #iho tevi#o ($e sodo tevi#o, se imenuje e eden sodnik po na$e#u rotacije"
sog#asno jih imen#&e& %lade D/% /G same pred#agajo sodnike za E2! in 2+, iz vrst najvijih
sodnikov naciona#nih sodi$, pro0esorjev z do#go#etno prakso (S71' ,#ei$"% ,menovanje sodnikov'
sodnik se izvo#i v par#amentu /G, sog#asno ga nato imenujejo v#ade /G%
mandat' ; le$ z monostjo ponovnega imenovanja, s tem da se %!a"a < le$a -amen&a %!a& V
!dni"%%
vsak sodnik ima 9*$#anski kabinet, ki mu nudi strokovno in tehni$no pomo$%
Pred!edni" !di>'a
izvo#ijo ga sodniki na tajnem g#asovanju
mandat' < le$a
Sdni" pr'e%ale1 5 imenuje ga predsednik sodi$a za vsak posamezen primer%
48
Ad%1a$ General
3 dravni (genera#ni" pra%9ranile1 sodi$a (S71' &erica -erstenjak"
vrhunski pravnik, ki p!l#>a 1el$n 9ra%na%% ri dajanju svojih mnenj ni vezan z ni$emer% o
obravnavi si vzame nekaj $asa (in!$r#"1i&!"i r"" in potem pred!$a%i !%&e !$ali>'e #!$n na n%i
0la%ni 9ra%na%i pove, kako bi razsodi#%
ker ni vezan, si #ahko privo$i, da je LvizionarskiL% ,ma manjo odgovornost kot sodnik% roti
njegovemu mnenju ni pra%ni: !red!$e%, ker ni pravnih pos#edic%
je member of the court% Ne sode#uje pri 0la!%an&# in !&en&#% Svoje de#o opravi v trenutku, ko
predstavi svoje mnenje%
mandati so poda#j#jivi%
; genera#nih pravobrani#cev%
Sdni $a&ni"
Skrbi, da postopek poteka nemoteno (zapisniki, medsebojna komunikacija, opravi#ne tevi#ke,%%%"%
ni member o0 the court je pa support of the court% !e !e"re$ar naciona#nega sodi$a%
mandat' 4 #et%
Pre%a&al!"a !l#39a
revajajo sodbe, ki jih skupaj preg#edajo%
&sak sodni postopek poteka v enem d #radni: &e-i"% dr3a% 'lani1% Ge drava $#anica toi, poteka
postopek v njenem jeziku% &sakdo #ahko toi v svojem jeziku, $eprav za notranje de#o sodi$ ve#ja
izk#ju$no 0rancoski jezik% Sodbe izhajajo v vseh jezikih vseh ude#eencev postopka%
Sodi$e je E/,6) institucija, ki bo ob raciona#izaciji obdra#a prevajanje v vse uradne jezike%
6a$in sojenja je odvisen od statuta sodi$a'
plenarn ob$na seja
!ena$i vsakemu predseduje sodnik z da#jim staem
O ve#iki senat' ?< sodnikov
O senati < sodnikov
O senati 9 sodnikov
Ge je p#enarno zasedanje predseduje postopku predsednik sodi$a; sicer senata%
&edno je prvi napisan predsednik sodi$a% 6aprej se piejo po stau na sodi$u kdor je najd#je, je
najvije%
En dan v tednu so #pra%ne !e&e, kjer se sodne zadeve de#ijo med senate% -akrat je prisotnost sodnikov
15&E.6)H
7.(. PRISTOJNOSTI
Sodi$e Evropskih skupnosti reuje'
pred:dna %pra>an&a pre#iminarJ ru#ings' 8<>% $#en ES (raz#aga prava EU"
ni'n!$ne $39e' 8<@% $#en ES
$39e -aradi nedel%an&a' 8<8% $#en ES
$39e D/ pr$i D/ 884% $#en ES
$39e EK pr$i D/' 88C% $#en ES
pri$39e in re%i-i&e dl'9 Sdi>'a 1. !$pn&e;
;. SODIE/E 1. STOPNJE
redvide# ga je EE)% S tem naj bi se ra-9remenil del Sdi>'a ES% 6ato ga je Svet z uredbo ?B;B
ustanovi#% .aznamujejo ga razmeroma do#gotrajni postopki%
c inte#ektua#na #astnina, de#ovni spori, konkuren$no pravo%
49
Sede3' +#"!em9#r0
;.1. SESTAVA
(8 !dni"% * ? sodnik na /G, ki ga s sog#asjem imenujejo /G A 1 pred!edni" (v nobeni od
ustavnih pogodb ne pie, da mora biti sodnik drav#jan drave $#anice% 7ahko imenuje npr% )0ri$ana
za sodnika% 6iko#i pa ni e nobena drava $#anica imenova#a tujca za sodnika"%
mandat traja ; le$, sodnik je #ahko ponovno izvo#jen
izpo#njevati mora pogoje za visoke sodne po#oaje (niso enaki pogoji kot za E2!"
nima !%&i: Ad%1a$ General% V!i !dni"i, razen predsednika Sodi$a ?% stopnje, so la:"
p-%ani, da v zadevah del#&e& "$ AG%
Sena$i'
navadni senat < !dni"i' sodijo v enostavnejih zadevah
razirjeni senat 7 !dni"%
plen#m $e to zahtevajo posebne oko#i$ine sodi tudi v p#enarni zasedbi%
;.(. PRISTOJNOSTI
Sodi$e ?% stopnje ne sodi #e na ?% stopnji, ampak tudi dokon$no% Neuje'
tobe posameznik vs% institucija
tobe /G vs% institucija
tobe /G vs% (omisija
tobe /G vs% Svet EU
pomembni specia#ni podro$ji sta'
O "n"#ren1a * tobe 0izi$nih in pravnih oseb, ki se nanaajo na izvajanje konkuren$nih pravi#, ki
se nanaajo na podjetja
O pri$39e zoper od#o$itve Sdi>'a -a #!l#39en1e
1d#o$anje v pre#iminarJ ru#ings je zaenkrat #e teoreti$na monost%
SODIE/E ZA US+U,4EN*E EU (EU 2ivi# Service -ribuna#" de#uje od #eta 8@@9 kot !dni ddele" *.I%
Neuje spore med institucijami EU in njihovimi us#ubenci% Ktevi#o sodnikov variira, trenutno pa jih je C%
,menovani so za dobo 4 #et% Sodi$e sestav#ja senat < a#i 9 sodnikov, posamezniki in ob$a seja%
8. RA/UNSKO SODIE/E
Ustanov#jeno je bi#o #eta ?BCC in je nadomesti#o Nevizorski odbor% . uve#javitvijo EU je posta#o tudi ena
izmed 9 institucij Skupnosti% !e neodvisen organ%
Sede3' +#"!em9#r0
8.1. SESTAVA
(8 'lan%
po enega pred#aga vsaka /G, nato pa jih po posvetovanju s ar#amentom s sog#asjem imenuje Svet
mandat traja 4 #et%
8.(. PRISTOJNOSTI
50
teme#jna na#oga je nad-r nad 2inan1ami ES in tehtno porabo prora$unskih sredstev
pma0a$i Parlamen$# in S%e$# pri nadzorstveni 0unkciji v zvezi s prora$unom
-a"nda&ni p!$pe"' podati mora mnen&e pri vsakem sprejemu akta Skupnosti 0inan$ne narave
izdaja pr'il i-%r>e%an&# prra'#na za vsako 0inan$no #eto
nepravi#nosti in go#ju0ije nemudoma sporo$i pristojni instituciji
F. DRUGE INSTITU*IJE
F.1. EVROPSKA *ENTRA+NA 4ANKA ?E*4@
Sede ima v +rank0urtu% !e neodvisna, osnovni kapita# so vp#a$a#e naciona#ne 25%
ristojna je za dnevno nad-r%an&e mne$arne pli$i"e enotne evropske va#ute skupaj s centra#nimi
bankami /G%
6ajviji organ je Svet guvernerjev (4 $#anov izvri#nega sveta banke A ?< guvernerjev 25 /G v EEU"%
F.(. E*OSO* ?E"nm!"i in !1ialni d9r@
(ot p!%e$%aln $el zastopa interese raz#i$nih interesnih skupin socia#nih partnerjev na ravni EU in
na ravni /G% Sede ima v 5rus#ju%
<9@ predstavnikov /G% 8 skupini' de#odaja#ci in de#avci ter druge interesne skupine%
F.<. *OREPER ?Od9r !$alni: pred!$a%ni"%@
Pma0a S%e$# pri del# (priprav#ja#no te#o" in izpo#njuje na#oge, ki mu jih ta na#oi% 7ahko sam sprejme
posamezne procedura#ne od#o$itve, $e tako do#o$i pos#ovnik Sveta%
21NEEN ,, na ravni ve#epos#anikov obravnava pomembneja vpraanja z ekonomskega in 0inan$nega
podro$ja, mednarodnih odnosov%
21NEEN , na ravni namestnikov ve#epos#anikov obravnava vpraanja oko#ja, socia#ne varnost,
notranjega trga in prometa%

F.H. OD4OR REGIJ
Ustanov#jen je bi# s EU, gre pa za nep!redn -a!$pan&e l"alni: in re0inalni: 9la!$i D/ v
postopkih od#o$anja% Sede ima v 5rus#ju, tvorijo ga predstavniki regij in #oka#nih skupnosti /G%
,ma posvetova#no v#ogo pred sprejemom aktov poda svoje mnenje%
F.7. EVROPSKA INVESTI*IJSKA 4ANKA
&odi#na banka EU, najve$ja svetovna 0inan$na ustanova% G#anice so /G, vodi pa jo odbor guvernerjev%
5anka ima pravno subjektiviteto (i-&ema"% (apita# prispevajo /G, #ahko ga pridobi na 0inan$nem trgu%
+inancira tevi#ne projekte, daje kredite,R
F.;. AGEN*IJE
Ustanovijo se z akti sekundarne zakonodaje (uredbami"% So r0ani &a%ne 9la!$i, #o$eni in re#ativno
ned%i!ni d in!$i$#1i&% ,ma pravno subjektiviteto za oprav#janje natan$no do#o$ene raziskova#ne a#i
tehni$ne 0unkcije in organizacijske na#oge%
agencije ,% stebra ?B jih je (in > v pripravi";
agencije ,,% stebra <
agencije ,,,% stebra
2enter za razvoj pok#icnega izobraevanja, Evropska agencija za oko#je, E 0undacija za izbo#janje
iv#jenjskih in de#ovnih razmer, E 0undacija za pok#icno izobraevanje, E center za nadzor nad drogami in
zasvojenostjo z drogami, E agencija za preg#ed medicinskih izde#kov, E urad za harmonizacijo
51
notranjega trga, E agencija za varstvo zdravja in varstvo pri de#u, Urad Skupnosti za rast#inske sorte,
revaja#ski center te#es EU, E center za nadzor rasizma in kseno0obije, E agencija za obnovo%
F.8. EUROPO+
Evropski po#icijski urad s sedeem v Paagu (Eaastrichtska pogodba"
6ajprej zaradi boja proti drogam, kasneje raziri# na druga podro$ja krimina#a v sk#adu s (onvencijo
Europo#a B;%
2i#j je izbo#jati u$inkovitost de#ovanja in sode#ovanja med ob#astmi v /G in prepre$evati ve$je ob#ike
organiziranega mednarodnega krimina#a%
6. DRUGE ORGANIZA*IJEA PO)E)4NE ZA EVRO INTEGRA*IJE
S%e$ E%rpe (?B>B"
6ajpomembneja' Evropska konvencija o $#ovekovih pravicah, Evropsko sodi$e za G v Strasbourgu%
&arovanje G, demokracije in v#adavine prava, boj proti nestrpnosti, organiziranem krimina#u in varstvo
oko#ja%
&se /G EU so hkrati $#anice SE, vse < ustanovitvene pogodbe predvidevajo sode#ovanje s Svetom
Evrope% Sistem rednih sre$anj, Skupnost nima statusa opazova#ca%
E%rp!" -dr#3en&e -a pr!$ $r0%in ?E.TA@ (?B4@"
.ahodnoevropske drave, izven EGS% .notraj drave bo#j a#i manj prosto trgova#e% Skupnost se je
od#o$i#a postaviti most, drave E+-E so podpisa#e prosto trgovinske sporazume, obmo$je prostega
trgovanja se prenese na ce#o zahodno Evropo%
/anes #e e >' Kvica, 6orveka, ,s#andija, 7uksemburg
E%rp!"i 0!pdar!"i pr!$r ?EEA@ (?B>;, 7uW, podpisan ?BB8, ve#ja ?BB>"
-esneje trgovinsko sode#ovanje med $#anicami E+-E in ES razen Kvice%
ravi#a o prostem pretoku b#aga, oseb, storitev, kapita#a, konkuren$no pravo, tesno sode#ovanje%
1d#o$be sporazumno sprejemajo Skupnost in drave E+-E%
Or0ani-a1i&a -a %arn!$ in !del%an&e % E%rpi ?OVSE@ (?BB9 preob#ikuje"
Sode#ovanje za zmanjanje napetosti; 0orum, v katerem so /G de#ene sta#nega po#iti$nega dia#oga in
skupnega iskanja reitev% EU sode#uje na sestankih%
Or0ani-a1i&a -a e"nm!" !del%an&e in ra-%& ?OE*D@ (?B>; Earsha##ov p#an, preim% ?B4@"
<@ $#anic, C neevropskih% &#oga skupnosti se po (onvenciji do#o$i z dodatnim protoko#om% 1d ?B4? ima
Evropska komisija pri njej svojo de#egacijo%
VII. del: PRAVNO VARSTVO PRED E*J IN *.I
1. UVOD
Sodi$e ES (E2!" je kontroverzna institucija% -o je namre$ tista institucija, na katero se #ahko obrnejo
!e9e &a%ne0a in -a!e9ne0a pra%a po naciona#nem pravu, po mednarodnem pravu pa se nanjo #ahko
obrnejo D/ in in!$i$#1i&e EU% redstav#ja najbo#j speci0i$no pos#edico naddravne evropske integracije%
52
osameznik ne more biti niko#i direkten tonik drave $#anice, #ahko jo samo LzatoiL% osameznik #ahko
toi /G #e pred naciona#nim sodi$em za odkodnino%
POG+AVITNI POSTOPKI PRED E*J:
DR,AVA /+ANI*A proti'
O /G'
o zaradi neizpo#nitve obveznosti a#i opustitve na#oene obveznosti po ES (88C"
O Svetu, (omisiji'
o ni$nostna toba zaradi neve#javnosti akta (8<@"
o toba zaradi nede#ovanja (opustitve de#ovanja" (8<8"
o odkodninski zahtevek
O ar#amentu'
o ni$nostna toba
SVET proti'
O (omisiji'
o ni$nostna toba
o toba zaradi nede#ovanja
O ar#amentu'
o ni$nostna toba
KO)ISIJA proti'
O /G'
o zaradi neizpo#nitve obveznosti a#i opustitve na#oene obveznosti po ES (884"
O Svetu'
o ni$nostna toba
o toba zaradi nede#ovanja
O ar#amentu'
o ni$nostna toba
EVROPSKI PAR+A)ENT proti'
O Svetu, (omisiji'
o ni$nostna toba
o toba zaradi nede#ovanja
o odkodninski zahtevek
PR. ali .IZ. OSE4E proti'
O Svet, (omisiji'
o ni$nostna toba
o toba zaradi nede#ovanja
o odkodninski zahtevek
O kateriko#i instituciji ES'
o ni$nostna toba
o odkodninska toba
o zahteva za reitev predhodnega vpraanja preko naciona#nega sodi$a
o toba z zahtevkom za razg#asitev neuporabnosti
ZAPOS+ENI V SKUPNOSTI proti' Svetu, (omisiji, ar#amentu, Na$unskemu sodi$u% -obe reuje
Sodi$e za us#ubence, pritobeni in revizijski postopek pa vodi 2+,%
ostopke pred E2! in 2+, #ahko razvrstimo po kriteriju'
pristojnega sodi$a
aktivne in pasivne #egitimacije
53
(. PRAVO ES V POSTOPKIH PRED SODIE/I IN TRI4UNA+I D/
(.1. PRAVI*E IN O4VEZNOSTI DR,AV+JANOV D/A KI IZHAJAJO IZ PRAVA
ES
&e#javna pravna pravi#a primernega in sekundarnega prava skupnosti u$inkujejo v pravnih razmerjih med
/G in drav#janom in med drav#jani% ,zjema je horizonta#na ve#javnost direktiv%
&e#ik de# prava Skupnosti je nep!redn #'in"%i$ in v pravnih razmerjih med osebami zasebnega
prava ustvarja neposredne pravice in obveznosti% o#eg tega pravo ES omogo$a, da se p!ame-ni"i
nan& !"li1#&e& tudi pred sodi$i /G%
Sodi$e /G vee na$e#o i#ra n%i$ 1#ria, zato je sodi$e zavezano uporabiti pravo ES in ni p$re9en
p!e9en -a:$e%e" stranke%
1G. 'len PES = !mi!el p!$p"%'
/G sprejmejo %!e p$re9ne #"repe, da -a0$%i& i-plni$e% 9%e-n!$i, ki izhajajo iz te pogodbe a#i
ki izhajajo iz ukrepa, ki so ga spreje#a ,nstitucije% /G prispevajo k izpo#nitvi na#og Skupnosti%
V-dr3a$i se morajo vseh #"rep%, ki bi utegni#i ogroziti izpo#nitev ci#jev te pogodbe%
?@% $#en uzakonja $r&n dl3n!$ D/'
so#idarna do#nost
na$e#o zvestobe
do#nost #oja#nega sode#ovanja
,z tega pa izhaja tudi, da morajo sodi$a /G uve#javiti pravo ES, v primeru njegove kritve pa zagotoviti
primerno in u$inkovito pravno varstvo%
(.(. TO,4E PRED SODIE/I D/
Na'ela, ki jih morajo sodi$a /G upotevati, ko tr$ijo ob pravo ES'
na$e#o na1inalne 9ra%na%e' pravosodni sistem vsake /G oprede#i u$inke prava ES
na$e#o nedi!"rimina1i&e' pogoji ne smejo biti manj ugodni kakor tisti, ki so postav#jeni za podobne
doma$e tobe
na$e#o #'in"%i$!$i' ne smejo onemogo$iti a#i oteiti izvrevanja pravic, ki jih priznava pravo ES
na$e#o e"%i%alen1e' n% naciona#ne obravnave A n% nediskriminacije 3 zahteva, da sodi$e /G
zagotav#ja posameznikom popo#no in u$inkovito varstvo pravic po pravu ES%
Pra%i1e, na katere se #ahko posameznik sk#icuje po pravu ES%
pravice na pod#agi nep!redne0a #'in"%an&a prava ES
pravice na pod#agi p!redne0a #'in"a in d0%rn!$i D/
<. POSTOPEK PRED SODIE/E) ES
<.1. UVOD
red E2! ve#ja !am!$&n pr1e!n pra%, ki je neodvisno od ureditev v /G% ostopek je urejen v'
ES
54
Statut E2!
ravi#a o postopku E2!
ostopek pred 2+, pa je urejen v ravi#ih o postopku pred Sodi$em ?% stopnje%
<.(. POTEK POSTOPKA
S71K6, 1-E( 1S-1()'
1. PISNI DE+ POSTOPKA
%l3i$e% $39e' ob#i$nost ni predpisana, k#jub temu pa mora v#oga vsebovati do#o$ene podatke
(prob#em spora, zahtevek, dokazi"% (er sodi$e ne more soditi pre" me&a p!$a%l&eni: -a:$e%"%,
je v#oga e na za$etku ze#o obsena% .adevo je mogo$e raziriti e#e v odgovoru na toen$ev
odgovor a#i na ustni obravnavi%
Pra%n -a!$pan&e je obvezno v direktnih tobah, v postopkih reevanja predhodnih vpraanj pa to
ni pogoj%
Ge je v#agate#j /G a#i oseba, ki z v#ogo napada institucijo ES, #ahko v#oi v#ogo % "a$erem"li
#radnem &e-i"# EU% Ge pa gre za tobo proti /G a#i osebi v /G, pa mora biti v#oga % &e-i"#
$3en1a%
& praksi raz#ikuje sodi$e med dopustnostjo in uteme#jenostjo tobe, zato stranke e v v#ogah
razde#ijo navedbe v ta dva de#a, a#i pa od sodi$a zahtevajo, da najprej od#o$i o dopustnosti in v
primeru pozitivne od#o$itve nato e o uteme#jenosti tobe%
%n! % re0i!$er in pdeli$e% pra%ilne >$e%il"e'
O od B@% naprej se zadeve pred E2! ozna$ujejo s $rko *;
O pred 2+, se ozna$ujejo s $rko T;
O pred razde#itvijo pristojnosti med E2! in 2+, je primer 9re- dda$ne 'r"e%
p!red%an&e !ena$# in imen%an&e pr'e%al1a s strani predsednika; imen%an&e A$$rneJ
General' po v#oitvi v#oge se zadeva preda predsedniku enega od senatov, ta pa do#o$i enega od
sodnikov za sodnika poro$eva#ca% rvi )G pa do#o$i )G za to zadevo%
.adevo v tej 0azi natan$no obde#ujeta #e sodnik poro$eva#ec in )G s svojimi strokovnimi sode#avci%
p!red%an&e -ade%e % d0%r toeni stranki z 15me!e'nim r"m za odgovor' $e ni odgovora
na tobo, #ahko sodi$e od#o$i na pod#agi i-!$an"a% &sakemu odgovoru je ponavadi namenjen ?
mesec, #ahko pa sodi$e od#o$i, da bo postopek pospei#o in toe$i stranki monost dup#ike vzame%
9&a%a 9i!$%eni: $39eni: ra-l0% % OJ (to je pomembno zaradi obve$anja javnosti in
omogo$anja intervencije"
$e je to potrebno izdaja -a'a!ni: dred9 in dr#0a %me!na pr1e!na de&an&a
pre&em d0%ra na $39 in p!red%an&a $3e'i !$ran"i; rep#ika, dup#ika
(. PREISKOVA+NI IN PRIPRAV+JA+NI DE+ 5 INKVIZITORNOST
pr'il pr'e%al1a vsem sodnikom E2!' poro$i#o je tajne narave, prejmejo ga vsi sodniki% o
poro$i#u poro$eva#ca in mnenju )G se sodi$e od#o$i, "a$era de&!$%a bo preverja#o, "a$eri d"a-i se
bodo izvaja#i,%%% Stranka o tem prejmejo #e sk#epe% Sodi$e se od#o$i tudi a#i bo zadevo obravnava#
Pe$i$ ali Grand Plen#m%
$e je potrebno predhodni p0%ri ! !$ran"ami, AG, i-%ed9a d"a-%, -dr#3i$e% z drugimi
postopki
<. USTNI DE+ Z )NENJE) ATTORNEI GENERA+
#!$na 9ra%na%a:
O datum javne obravnave do#o$i predsednik sodi$a, v do#% primerih pa #ahko obravnava odpade%
O pred obravnavo !dni" pr'e%ale1 i-da pr'il za obravnavo, ki ga stranke prejmejo pred
obravnavo% &sebuje dejstva in povzema argumente strank% -o poro$i#o se pre9ere na -a'e$"#
9ra%na%e, ker pa se tudi 9&a%i na de!"i !di>'a, predstav#ja tudi instrument zagotovitve
55
javnosti postopka% o#eg tega pa je poro$i#o tudi osnovna in0ormacija sodnikom, ki se dot#ej z
zadevo pob#ije e niso ukvarja#i%
O pred zasedanjem so stranke povab#jene v sodnike prostore, kjer se predsednik z njimi dogovori
o poteku postopka,R
O ustni de# postopka je omejen na na%ed9e d%e$ni"%, %pra>an&a !di>'a, kratke d0%re in
mnen&e AG%
"n'ni pri!pe%"i AG:
O po obravnavi )G ponavadi najavi, kdaj bo predstavi# svoje mnenje% 6avadno je to nekaj tednov
po obravnavi%
O v prispevku )G p%-ame de&an!" !$an&e in pra%n pr9lema$i", nato pa predstavi
ar0#men$e !$ran"A !di>'a,%% ter !%&e ar0#men$e in vse to tehta% 6ato s#edi njegov pred#og
g#ede od#o$itve, ki je podan v ob#iki $enr&a% )G na tobeni zahtevek ni vezan (sodi$e je"%
O sodi$e na njegovo mnenje ni %e-an%
H. SOJENJE IN O4JAVA SOD4E
o obravnavi in predstavitvi mnenja )G se sodi$e umakne na tajno posvetovanje, katerega se ude#eijo
#e sodniki%
ri g#asovanju ve#ja %e'in!" !$ali>'e, l'ena mnen&a pa ni! dp#!$na% Sodba mora vsebovati
ra-l0e -a dl'i$e% in imena !dni"%, ki so se posvetova#i%
,zrek sodbe (tenor" se pre9ere na nas#ednji javni obravnavi ter se 9&a%i % #radnem li!$# Skupnosti v
%!e: #radni: &e-i"i:%
Sodne stroke krije sodi$e%
<.<. IZVREITEV
Sdi>'e ni pri!$&n za zagotav#janje izvritve svojih sodb% o Eaastrichtskem sporazumu ima sodi$e
na vo#jo le 2inan'ne "a-ni po 8<8% ES%
& zvezi z izvritvijo je potrebno raz#ikovati med nas#ednjimi sodbami'
sodbe na pod#agi kritve prava ES (884, 88C" in zaradi nede#ovanja (8<8"' te sodbe so ugotovitvene
in zato nei-%r>l&i%e% 1bveznost spotovanja sodbe pa izhaja iz do#o$b ES%
sodba na pod#agi ni$nostne tobe (8<@,8<?"' ugotovitvene * ni! i-%r>l&i%e
sodba na pod#agi zahteve za reitev predhodnega vpraanja (8<>"' so ugotovitvene in ni!
i-%r>l&i%e% ,majo pa u$inek erga omnes%
sodba na pod#agi odkodninske tobe zoper Skupnost (8;;" a#i na pod#agi tobe uradnikov (8<4"'
ni! i-%r>l&i%e% 1bveznost upotevanja izhaja iz ES%
sodba na pod#agi odkodninske tobe zoper /G' ni i-%r>l&i%a% 1bveznost spotovanja izhaja iz ES
(?@, 88;"%
sodbe na pod#agi odkodninske odgovornosti pravnih a#i 0izi$nih oseb v /G' te ! i-%r>l&i%e po
pravi#ih /G in s strani njihovih organov%
??<a $#en .akona o sodi$ih ureja izvrevanje od#o$b tujega sodi$a (E2!"% rob#em je v tem, ker E2! ni
tuje sodi$e; je de# pravosodja, katerega de# se razteza v doma$e pravosodje%
H. REEEVANJE PREDHODNIH VPRAEANJ = (<H. PES
H.1. UVOD
6arava prava ES je decentra#izirana, zato #ahko pride do raz#ik v uporabi prava ES v smis#u, da pred
raz#i$nimi sodi$i iste /G a#i med sodi$i raz#i$nih /G #ahko prihaja do raz#i$nih reitev% -o je mogo$e
odpravi to #e s pen$en&em !dne pra"!e% -o omogo$a 8<>% $#en, ki omogo$a vzpostavitev
de1en$rali-irane "n$rle% 8<>% $#en je p!redni :armni-a1i&!"i 'len%
.r#m 3 organ, ki od#o$a po materia#nem pravu in ima ze#o natan$no predpisan postopek od#o$anja
(dravni organi, sodi$a,%% pri nas prevedeno Lsodi$eLH"%
56
Primer KVA+I.IKA*IJE ZA KAPETANA
red naciona#nim 0orumom pride do spora v 0rancoskem pristani$u v kapitanijo vstopi tujec z
mornarsko knjiico ima vse kva#i0ikacije za kapetana, potrebuje #e ig, da se #ahko vkrca% 7uki kapetan
ima na vo#jo 8 predpisa'
0rancoski 2ode 2ivi#e kapetani so #ahko #e +rancozi
<B% $#en ES zapos#itev vseh drav#janov /G brez diskriminacije g#ede na naciona#nost
)#i naj od#o$i po 0rancoskem a#i evropskem pravuU (apetan ustavi postopek in postavi naciona#nemu
0orumu vpraanje, a#i evropsko pravo prev#ada nad 0rancoskim in na kaken na$in% -a posreduje
vpraanje E2! odgovor' 0rancosko pravo je subordinirano; evropsko pravo prev#ada%
(apetan dobi #e odgovor, ne pravnomo$nega aktaH
Od0%r ni dl'9aH (on$na od#o$itev ostane spraeva#cu% Neitev predhodnega vpraanja ni
!#9!#mp1i&a de&an!"e0a !$an&a pd pra%n nrm, ampak zoevanje manevrskega prostora
naciona#nega 0oruma pri uporabi norm% Ge E2! interpretira evropsko normo, se s tem manevrski prostor
e zoaH Ge imamo zgornjo in spodnjo premiso, tukaj uvedemo e srednjo'
spodnja (minor" 3 dejanski stan
srednja (media" 3 in$erpre$a1i&a nrme p E*J
zgornja (maior" 3 norma
S#9!#mp1i& pra%i na1inalni 2r#mH

H.1.1. PREDHODNO VPRAEANJE PO PES
Neevanje predhodnih vpraanja zas#edimo v ES na treh mestih'
(<H. 'len PES do#o$a, da sme vsako naciona#no sodi$e, ki pri reevanju zadeve na#eti na
vpraanje ra-la0e pra%a ES a#i pa na vpraanje %el&a%n!$i !e"#ndarne -a"nda&e, zahtevati od
sodi$a ES, da o vpraanju od#o$i, $e !di>'e D/ meni, da je za od#o$itev v zadevi potrebna reitev
tega vpraanja% (adar gre za sodi$e zadnje instance v dravi, pa mora to !di>'e 9%e-n
p!$a%i$i v takem primeru predhodno vpraanje%
6anaa se na podro$je II. !$e9ra%
;F. 'len PES gre za novo vrsto reevanja predhodnih vpraanj v zvezi z %i-amiA a-ilm in
pr!$im 0i9an&em !e9% -e zadeve so pred )msterdamsko pogodbo spada#e v III. !$e9er% Uporab#ja
se postopek po 8<>% $#enu, s tem da vpraanje postavi #e sodi$e a#i tribuna# /G, proti od#o$bi
katerega ni pravnega sredstva na&%i>&e !di>'e (&rhovno, Ustavno, /ravna revizijska komisija"%
-o sodi$e v omenjenih primerih mra p!$a%i$i %pra>an&e E*J.
<7. 'len PEU podoben je 8<>% $#enu, vendar pa se nanaa na sodi$a /G, ki so i-re1n dl'ila,
da v postopku reevanja predhodnih vpraanj !pre&ema& pri!$&n!$ !di>'a ES% SES v okviru ,,%
stebra nima pristojnosti, ki jih ima po ,% stebru (3sp#ona pristojnost presojanja o ve#javnosti ukrepov
po EU in sk#adnosti ukrepov s EU"%

H.1.(. PO)EN (<H. /+ENA ZA RAZVOJ PRAVA ES
8<>% $#en izhaja de#oma iz ita#ijanske in 0rancoske prakse, kjer #ahko nije sodi$e prosi vijega, da
interpretira neko normo, da sodi$e ne bi rei#o konkretnega primera narobe (v nasprotju s prakso"%
& praksi je ta $#en omogo$i# "n1ep$ nep!redne0a #'in"a in pre%lade pra%a S"#pn!$i% o#eg tega
je omogo$i# tudi i-0radn& !dne0a !i!$ema S"#pn!$i, ki ga sestav#jajo Sodi$e ES in vsa sodi$a
/G% Sistem de#uje na pod#agi medsebojnega sode#ovanja in zaupanja%
1d#o$anje po 8<>% $#enu ES je najpomembneje, saj predstav#ja kar d vseh zadevHHHH
Ktevi#o sodnikov je odvisno od tee zadeve; #ahko so <, 9 (najpogosteje", ?9 a#i 8C%
H.1.<. HORIZONTA+NA IN VERTIKA+NA NARAVA
57
6a pod#agi 8<>% se je ob#ikova#o tudi razmerje med pravom ES in pravom /G% ,mamo dva koncepta'
:ri-n$alna ra%en' ta uve#jav#ja idejo, da so SES in sodi$a /G med!e9&n l'ena, vendar
ena"pra%na% Sodi$e /G mora od#o$iti, a#i bo postavi#o do#o$eno vpraanje Sodi$u ES% SES
vpraanje interpretira, v nas#ednjem koraku pa to interpretirano pravo uporabi sodi$e /G v
konkretnem primeru%
%er$i"alna ra%en' ta vsebuje idejo, da so od#o$be Sodi$a ES -a%e-#&'e za sodi$a /G%
Nazmerje se je spreminja#o% Eedtem ko je bi#o v za$etku izraziti horizonta#no, je kasneje postaja#o
razmerje vse bo#j vertika#no%
Sodi$a /G so samostojna pri od#o$itvi za postavitev predhodnega vpraanja% SES je omejeno na
od#o$anje o raz#agi oz% ve#javnosti prava ES, naciona#ni sodnik pa mora od#o$itev z nadnaciona#ne ravni
uporabiti v svoji sodni%
SES pa ne more nadzorovati, kako je bi# v /G uporab#jen odgovor%
H.(. NA KAJ SE NANAEAJO VPRAEANJA PO (<H. /+ENUU
Sodi$e je pristojno za od#o$anje o predhodnih vpraanjih g#ede'
ra-la0e PES tu gre za vpraanje, a#i posamezna do#o$ba ES #ahko ustvari pravico za pravno a#i
0izi$no osebo%
%el&a%n!$i in ra-la0e a"$% in!$i$#1i& S"#pn!$i in E*4 sem spadajo vpraanja g#ede'
O ve#javnosti in interpretacije teme#jnih !e"#ndarni: %ir% v smis#u njihovega neposr% u$nika
O interpretacije drugih ne-a%e-#&'i: pra%ni: %ir% (npr% priporo$i#o"
O ve#javnosti in interpretacije p0d9 med ES in $re$&imi dr3a%ami oz% r0ani-a1i&ami%
ra-la0e !$a$#$% r0an%, ustanov#jenih z aktom Sveta, ko#ikor je to v statutih predvideno%
H.< SODIE/A IN TRI4UNA+IA NA KATERE SE NANAEA (<H. /+EN
1d#o$itev o tem, a#i je vpraanje postav#jeno s strani sodi$a a#i s strani tribuna#a, je pridr3ana SES, ki je
pojma vedno razume# ze#o iroko% Ra-%r!$i$e% sodi$ p na1inalnem pra%# ni dl'ilna%
Eora iti za sodi$e a#i tribuna# /G% .aenkrat so bi#a re0eren$na vpraanja tujih in mednarodnih sodi$ in
tribuna#ov zavrnjena%
rob#em pripadn!$i ar9i$ra3e' SES je od#o$i#o, da se presoja p nara%i "n"re$ne ar9i$ra3e%
Sodi$a in tribuna#i, ki predstav#jajo -adn& in!$an1, se morajo 9%e-n 9rni$i na SES v primeru, $e
se pojavi predhodno vpraanje% I-&ema od tega je postopek (npr% izdaja za$asne odredbe", ki je %e-an
na ne" 0la%ni p!$pe" in zoper za odvisni postopek ni ve$ pravnega sredstva% & takem primeru
obveznost postavitve predhodnega vpraanja ne obstaja, ker je pravni interes tonika varovan s tobo v
g#avni stvari in s pritobo nanjo%
6a ustnem de#u )G poda svoje mnenje (v rednem de#u postopka"%
AKTIVNA +EGITI)A*IJA = "d la:" -a!$a%i %pra>an&eU
o 8% in <% odst% 8<>% $#ena ES imajo aktivno #egitimacijo za postavitev vpraanja !di>'a in $ri9#nali
% dr3a%a: 'lani1a: (LanJ court or tribuna# o0 a Eember StateL; L-oute jurisdiction dDun Etat membreL", ki
#ahko (8% odstavek" oziroma morajo (<% odstavek" postaviti re0eren$no vpraanje%
-udi ESG #ahko postavi predhodno vpraanje%
1d#o$itev a#i je vpraanje postav#jeno s strani sodi$a a#i tribuna#a v smis#u 8<>% $#ena, je pridrana SES%
NazvrstitevMpo#oaj sodi$ po naciona#nem pravu ni od#o$i#en%
Kri$eri&i -a #0$a%l&an&e !di>'aC$ri9#nala'
?% $el &e #!$an%l&en ! pra%m (the bodJ is estab#ished bJ #a\"' $#ani so do#o$eni po pravi#ih, ki
ve#jajo za javno pravo; te#o je ustanov#jeno po predpisih /G
8% !$aln $el (the bodJ is permanent"
58
<% dl'i$%e ! -a%e-#&'e (the bodJ eWercises binding jurisdiction"
>% $el &e %e-an na pra%ila p!$p"a, ki je podoben postopkom sodi$ (the bodJ is bound bJ ru#es o0
adversarJ procedure"
9% #pra9a pra%ni: pra%il (the bodJ app#ies ru#es o0 #a\"
4% r0an &e ned%i!en (the bodJ is independent"HHH
-i kriteriji so bi#i vzpostav#jeni v case*#a\ E2!' E#*eassini, ardini, 2orbiau, retore di Sa#o,
5roekmeu##en, &aassen*Goebbe#s, /orsch, )#me#o%
Ge so izpo#njeni gre za Lsodi$eL v smis#u 8<>% $#ena%
rob#em identi0ikacije Lsodi$e a#i tribuna#L * *a!e !$#dJ
1. 4re"me#llen' e#i odpreti zdravniko ordinacijo, po naciona#nem pravu pa za to potrebuje
dovo#jenje, zato se pritoi na organ, ki ve#ja za kvazi*sodni organ (zdravnika zbornicaH"%
Da, ker je kvazi*sodni organ od#o$a o pravicah in obveznostih in #ahko postavi predhodno vpraanje;
E2! postavi kriterije%
(. Nrd!ee' arbiter, ki ga imenuje bremenska G. niH
<. Vaa!en Ge9el!A Nederland!e SprPe0en' arbitrani tribuna#
H. Pre$re di Sal' pred ita#ijanskim sodi$em vpraanje, a#i je imp#ementacija uredbe o $istosti vode
pretor (meanica med /- in preiskova#nim sodnikom" DaH
7. Pli$iA *!$a ENE+' mirovni sodnik DaH
& S#oveniji npr% tribuna# v .avarova#nici -rig#av, na 5orzi,%%%
S1/,KGE )7, -N,5U6)7 WDR,AVE /+ANI*EW
Primer: KAE.ER PRO*A**I
& zadevi (ae0er rocacci je re0eren$no vpraanje postavi# L-ribuna# administrati0 de apeeteL (Ta:i$i"%
&e#ika 5ritanija je ugovarja#a, da 0rancoska o#inezija ne spada v /epartments dDoutre mer, ki jih pokriva
$#en 8BB(8" ES%
SES ni ugodi#o ugovoru z obraz#oitvijo, da je pritobe omenjenega tribuna#a reeva# 2our administrati0 v
arizu%
rimer' DHSS
& zadevi /PSS pa je vpraanje postavi# L/eputJ Pigh 5ai#i00Ds 2ourt /oug#asL I!le 2 )an% Sodi$e ES
je postopek izved#o%
)G !acobs' Lsodi$a obmo$ij, "&er !e #pra9l&a "a$era"li dl'9a pra%a ES, potrebujejo $#en 8<>RL
H.H. POTEK POSTOPKA
-eme#jni postopkovni koraki so'
sodnik sodi$a /G !p-na, da gre za prob#em prava ES in 2rm#lira %pra>an&e
sprejme !"lep pre"ini$%i p!$p"a (zoper sk#ep ni rednih a#i izrednih pravnih sredstev"% .a
sodnika to pomeni ve#iko odgovornost, saj se v vmesnem $asu #ahko izda #e kakna za$asna
odredba, nujne, de#ne od#o$be in sk#epi% 6e more od#o$iti meritorno%
dl'an&e pred SES
!di>'e D/ dl'i % "n$e"!$# d0%ra, ki ga je preje#a od SES
SES odgovarja na vpraanja na zahtevo sodi$ in tribuna#ov /G% & praksi dajo pobudo stranke, #ahko pa
to stori sodi$e samo, v do#o$enih primerih pa to ce#o mora storiti (ce#o v nasprotju z vo#jo strank"%
6a$e#oma se za postopek iz 8<>% uporab#jajo pra%ilaA "i %el&a& -a dire"$ne $39e, z do#o$enimi
izjemami%
59
ri pre#iminarJ ru#ing gre bo#j za p!$pe" !del%an&a E*J in na1inalne0a !di>'a v smis#u
zagotav#janja harmonizacije evropskega prava% 6i subordinacije oz% nadrejenosti% ravi#na uporaba
sodbe E2! (3od#o$ba, ki se jo E1N) upotevati" je pogosto ze#o zabrisana v do#o$enih primerih%
Ge naciona#ni zakonodaja#ec ugotovi, da je naciona#en predpis v nesk#adju s EU potem, ko je e bi#o
postav#jeno predhodno vpraanje, in ga vmes popravi, mora sodi$e $a"& #ma"ni$i pred:dn
%pra>an&e in od#o$iti v sk#adu z naciona#no zakonodajo%
H.H.1. ZAHTEVA
ostopkovna pravi#a ne do#o$ajo 9li"e in %!e9ine zahtevka, ki ga postavi naciona#no sodi$e% (er se
predhodna vpraanja nanaajo na raz#ago primarnih in sekundarnih virov prava ES, je SES pristojno #e
za uporabo prava ES% .ato mora biti -a:$e%a a9!$ra"$na; $e ni, jo mora sodi$e obravnavati kot takno,
ker ni pristojno za od#o$anje o zadevi% SES je bi#o pri tem ze#o e#asti$no in obravnava#o $#di zahteve, ki
so bi#e nepra%iln 9li"%ane%
+ormu#acija vpraanja je stvar naciona#nega sodi$a' pri postav#janju vpraanj je SES dopu$a#o ve#iko
svobode g#ede ob#ike, 0ormu#acije vpraanj in raz#ogov za postavitev vpraanja; je ze#o pri#agod#jivo in
e#asti$no in obravnava tudi nepravi#no ob#ikovane zahteve% SES namre$ v takem primeru samo presodi,
katera vpraanja bi mora#a biti postav#jena in nada#juje postopek, kot da bi bi#a zahteva 0ormu#irana
pravi#no% -ega ne more narediti &E/61 zaradi ogromnega tevi#a vpraanj% .aradi ve#ikega pripada
zadev 2+,% Ke vedno na obe sodi$i ve#ik pripad $e ni jasna zahteva, zavra$ajo%

ostopek se prekine s sk#epom in s sk#epom se tudi postavi vpraanje% 6aciona#no sodi$e mora'
razmejiti dejansko stanje in pravno vpraanje;
pred#oiti svoje pravno naziranje (zae#jeno";
navesti, kakne vrste sodi$e je (a#i mora a#i #ahko postavi predhodno vpraanje";
predstaviti najpomembneje argumente strank;
obraz#oiti, zakaj sodi$e sp#oh sprauje;
#ahko tudi poda svojo subsumpcijo, ki pa E2! ne zavezuje%
& $asu prekinitve postopka #ahko na1inalni !dni" izdaja -a'a!ne dred9e% &endar mora biti pri tem
zagotov#jena usk#ajenost naciona#nega prava s pravom ES% .ato mora naciona#no sodi$e preveriti, a#i
so izpo#njeni pogoji, ki sicer veejo E2!'
n#&n!$ -a'a!ne dred9e zaradi prepre$itve resne in nepoprav#jive kode za stranke
(premoenjska koda ne zadostuje, saj je poprav#jiva"
upotevati je potrebno in$ere! S"#pn!$i
a#i bi od#oitev uve#javitve pravnega akta Skupnosti pomeni#a, da #e*ta sp#oh ne bi u$inkova#
9!e0 >"de, ki bi utegni# nastati Skupnosti%
H.H.(. PREDHODNO VPRAEANJE
H.H.(.1. OD+O/ANJE SES
redhodna vpraanja se nanaajo na raz#ago primarnih a#i sekundarnih virov prava ES; SES je pristojno
#e za in$erpre$a1i& pra%a ES% rav zato mora biti zahteva abstraktna; $e ni, mora E2! to iz#u$iti iz nje
(obi$ajno ni, a jo E2! kot tako obravnava"%
Na&%e' %pra>an& se nanaa na #pra9 in ne na in$erpre$a1i& prava ES% SES ponavadi odgovori
interpretativno in prepusti sk#epanje naciona#nemu sodi$u% S tem nekako ostaja v mejah svoje
jurisdikcije%
& sojenju po 8<>% $#enu sta dve obdobji'
a"$i%i!$i'n v#oga zakonodaja#ca (do ?B48"% Sodi$a so interpretira#a in od#o$a#a%
Primer: S*HMARZE
60
-u je nemko sodi$e prosi#o za interpretacijo prava ES% (er pa je bi#o o$itno, da je potrebna tudi presoja
ve#javnosti sporne do#o$be, je SES stori#o tudi to, "l&#9 $em#A da $e0a na1inaln !di>'e ni
-a:$e%al%
-ako od#o$itev je argumentira#o s tem, da je v#oga SES ta, da naciona#nemu sodi$u kar najhitreje
pri!"r9i in2rma1i&e, ker 0orma#izem na podro$ju sodnega sode#ovanja ni potreben% -ak pristop je
zna$i#en za zgodnje obdobje, ko SES e ni bi#o preobremenjeno%
danes je po#oaj druga$en (od ?BC8"; E2! dos#edno -a%ra'a pr>n&e p #pra9i pra%a% SES
zavra$a ce#o hipoteti$na vpraanja, po#eg tega pa od naciona#nega sodnika pri$akuje, da bo sam
opisa# dejansko in pravno ozadje ter ju zdrui#% Ge sodi$e teh pogojev ne izpo#ni SES zahtevo
preprosto zavrne% rob#em pa je pri zadevah, v katerih je naciona#no pravo inkorporira#o do#o$be, ki
izhajajo iz prava ES%
Primer: DZODZI
-u je sodi$e od#o$i#o, da to, da se vpraanje nanaa na vpraanje inkorporiranega prava, po katerem
zadeva spada popo#noma v pristojnost /G, ni ovira, da ne bi SES od#o$a#o o vpraanjih, ki se nanaajo
na predpis, ki ga je /G inkorporira#a v naciona#no zakonodajo%
SES ne !me in$erpre$ira$i dl'9 na1inalne0a pra%a, k#jub temu da gre za de#jeno pristojnost% Ge je
vpraanje tako, vpraanja ne zavrne, ampak obraz#oi svojo pristojnost in ga torej -a%rne p!redn%
H.H.(.(. KDAJ SODIE/E NE DA ODGOVORA NA PREDHODNO VPRAEANJEU
?% $e se primera ne da &a!n i-l'i$i
8% pre#iminarJ ru#ing ni p$re9en ni potrebno, da naciona#no sodi$e postavi o tem vpraanje% *il2i$
(Lthe Yuestion raised is irre#evantL", g#ej tudi 4#lmer %. 4llin0er, PlJdr, .0lia %. N%ell
<% pre1eden! sodi$e je e od#o$i#o o isti stvari, tudi v ze#o podobnih primerih se #ahko uporabi
argument precedensa% G#ede na e izdane od#o$be ni novih dejstev a#i navedb, bo SES ponovi#o
bistvo iz prejnje zadeve%

Primer: *.I.+...I.T.
& tem primeru se je SES ukvarja# z raz#ikami med predpisi, ki so nasta#e zaradi raz#i$nih jezikov /G, v
katerih so bi#i objav#jeni% (Lthe 2ommunitJ provision has alreadJ 9een in$erpre$ed 9J $:e *#r$L"
2%,%7%+%,%-% (Lthe correct app#ication o0 2ommunitJ #a\ is ! 9%i#! as to #eave no scope 0or a
reasonab#e doubtL"
SES nadgradi institut precedensa z d"$rin a1$e 1lair
ni potrebna popo#na identi$nost dejanskega stanja in navedb; dovo#j je, da gre za ena" pra%n
%pra>an&e
v taknem primeru dpade 9%e-n!$ na&%i>&i: !di>' % D/H
$e gre za enako pravno vpraanje in ni resnega dvoma o interpretaciji
Nad0radil je zadevo Da *!$a' & tej zadevi je sodi$e naved#o, da se je mogo$e zanesti na prejnjo
od#o$bo tudi, $e ta izhaja le i- pd9ne0a de&an!"e0a !$an&a% /ejansko stanje je bi#o skoraj identi$no
zadevi Van Gend en +!%
Sodi$a /G se torej #ahko oprejo na prejnje od#o$be SES% -o pomeni uporabo od#o$b SES v smis#u
precedensov% (#jub temu, da 0orma#no od#o$be SES nimajo narave precedensov, ustvarjajo nadrejeni
po#oaj nad naciona#nimi sodi$i%
-a primer je posta# kar nekaken a#ibi za prakso ne postav#janja vpraanj%
1rigina#na sodba ima torej mu#ti#atera#ni preceden$ni u$inek na vsa sodi$a in tribuna#e /G% S tem je
dobi#o SES nekaken pl3a& %r:%ne0a !di>'a % pra%nem !i!$em# ES%
H.H.(.<. A*TE *+AIR DOKTRINA
/o#o$ba je tako jasna, da je ni potrebno raz#agati% -a doktrina izhaja iz 0rancoskega prava, kjer sodi$e
zaprosi za mnenje v#ado, kadar podvomi o sk#adnosti notranje zakonodaje z mednarodnimi pogodbami%
61
& pravu ES ta doktrina pomeni, da naciona#no sodi$e ne zastavi re0eren$nega vpraanja tudi tedaj, ko o
pravu Skupnosti e ni bi#a izdana sodba, $e meni, da je pmen dl'ila S"#pn!$i $a" &a!enA da ne
-a!$a%l&a d%ma% & takem primeru se do#o$i#o ne in$erpre$ira, ampa" #pra9i%
H.7. NESUSPENZIVNOST PRITO,4E ZOPER ZAHTEVO ZA ODGOVOR NA
PREDHODNO VPRAEANJE
.ahteva za odgovor na predhodno vpraanje je podvrena %!em pra%nim !red!$%m, ki so dopustna
po naciona#ni zakonodaji, vendar pa v#oitev pritobe ne %pli%a na p$e" p!$p"a pred SES%
H.;. IZREK IN OD+O/ITEV O STROEKIH
Sodi$e ni vezano na vpraanje% &praanje je dopustno tudi, $e ni navedena nobena do#o$ba prava ES,
$e #ahko SES iz spisa razbere prob#em in identi0icira normo prava ES%
Sdi>'e ES'
pri obravnavanju predhodnega vpraanja ne pre!&a de&an!"i: %pra>an& zgo#j pravna
od#o$a #e pmen# pra%a ES ne od#o$a o uporabi naciona#nega prava
ne LreujeL doma$ega primera in zato ne od#o$a o Lpravi#nostiL doma$e zakonodaje
ne daje %redn!$ni: !d9 o od#o$itvah naciona#nih sodi$
Sodi$e #ahko interpretira tudi do#o$be, ki so povezane z do#o$bo, ki je navedena v zahtevku, $eprav jih
naciona#no sodi$e ni naved#o%
SES !$r>"i: ne dl'a; o njih od#o$i naciona#no sodi$e% Stroke pa morajo nositi /G in ne stranke
postopka%
H.8. U/INKI
Sodba %e3e !di>'e ali $ri9#nal D/, saj gre za sodbo in ne za mnenje% Sodnik /G nato v nas#ednjem
koraku uporabi pravo Skupnosti g#ede na dejstva%
.aradi d"$rine pre1eden!a in d"$rine a1$e 1lair, pa ima sodba u$inke tudi za naprej% /ruga$e pa je z
u$inki za nazaj% Re$ra"$i%n!$ je na$e#oma prep%edana%
1d#o$ba E2! dopo#njuje primarni a#i sekundarni pravni vir Skupnosti%
U/INEK SOD4E
ne ve#ja zgo#j inter partes, temve$ er0a mne!;
$e se je naciona#no sodi$e ne dr3i, #ahko pride do $39e pr$i D/; naciona#no sodi$e torej mora
upotevati raz#ago (#ahko pa se od#o$i po svoje";
ena", $e sodi$e ni na!l%il %pra>an&a, pa bi ga mora#o%
Geprav od#o$itev nima obvezujo$ega u$inka za SES (ne gre za t%i% !$are de1i!i! ameriki sistem vsa
sodi$a so do#na od#o$ati, kot so od#o$a#a prejnja sodi$a", ima taken u$inek za naciona#na sodi$a
do#no je upotevati raz#ago SES, $e gre za podoben primer% 1d#o$be SES -a%e-#&e& "$ dma'e
pra%% 6aciona#no sodi$e ne sme uporabiti pravi#a ES druga$e, $e se ne strinja z od#o$itvijo E2!%
7ahko zgo#j ponovno prosi za reitev v upanju, da bo E2! morda spremeni#o svoje prejnje mnenje%
REASONED ORDER
Gre za izdajo posebnega sk#epa, s $emer se SES i-0ne pn%nem# dl'an&# o predhodnem
vpraanju% & temu posebnemu sk#epu se !"li1#&e na 3e 9!$&e' dl'9%
62
& taknih primerih #ahko naciona#no sodi$e zahtevo #ma"ne, #ahko pa %-$ra&a in zahteva ponovno
od#o$itev% & s#ednjem primeru se postopek ponovno izvede v ce#oti, pri tem pa SES ni vezan na svoje
prejnje od#o$itve%
rob#ematika' %eli"a 9remen&en!$ E*J po$asnostH
Re2rma *.I, ustanov#jeno #eta ?B;B, ni bi#o pristojno za reevanje predhodnih vpraanj% ogodba iz
6ice' sprememba 899M? $#ena ES' tudi 2+, pristojno za pre#iminarJ ru#ings% Ke#e po pogodbi iz 6ice
dobi pristojnost od#o$anja o pravnih vpraanjih o zadevah, ki bi mora#e biti navedene v statutu (U"
sodi$a (e vedno niso navedene"%
6ov 899% $#en ES v do#o$enih zadevah 2+, reuje predhodna vpraanja; $e pa gre za pre#iminarJ
ru#ings, o katerem mora od#o$ati E2!, #ahko 2+, nas#ovi na E2!%
(er je pred #etom ?B;B #e E2!, zadeve nimajo $rke 2 pred primerom; po ?B;B pa e 2+, c do#o$ene
zadeve pripadejo na to sodi$e, zato je treba sodbe #o$iti E2! 3 2 3 court; 2+, 3 - 3 tribuna#%

H.F. PRI)ERI PREDHODNIH VPRAEANJ
Primer: HO.)ANN +A RO*HE
Sodi$e je na ?% stopnji izda#o -a'a!n dred9, zoper katero ni pravnega sredstva, zato bi mral
postaviti predhodno vpraanje% -onik zahteva prepoved prodaje, dok#er postopek te$e (po naciona#ni
zakonodaji"% -oenec pa pravi, da mu daje pravo EU monost prostega pretoka b#aga (8;%, <@%, B@% $#en
ES"% (on0#ikt nastane med temi do#o$bami o prostem pretoku in ;8% $#enom (konkurenca"%
E2! ugotovi, da je bi#a za$asna odredba i-dana pri dl'an&# 0la%ni !$%ari ker zoper to obstaja
pravno sredstvo, ni p$re9n postaviti predhodnega vpraanja% Ge pa bi#a od#o$itev o za$asni odredbi
kon$na, bi bi#o treba postaviti vpraanje%
Primer: +EONESIO
7astnica kmetije bi mora#a dobiti po evropskih predpisih enkratno premijo, $e zako#je do#o$eno tevi#o
govedi (da ne p#a$uje nadomesti#a za govedi; da jih ne proda preve$ na trgu usk#ajevanje ponudbe in
povpraevanja"; denar mora izp#a$ati ita#ijanska v#ada% 7eonesio toi ita#ijansko dravo na p#a$i#o premije
predhodno vpraanje na E2!, a#i gre za neposredno uporaboU
Primer: DE.RENNE
Gre za be#gijsko stevardeso, ki za enako de#o dobi manje p#a$i#o kot njen moki ko#ega% 6aciona#no
pravo dopu$a do#o$eno raz#ikovanje na pod#agi spo#a; evropsko pravo pa neH 1d tega trenutka morajo
#eta#ske drube spremeniti p#a$i#ni sistem; na to se #ahko vsi sk#icujejo%
Primer: PINNA
E2! ugotovi ni'n!$ #red9e S%e$a mini!$r%% +rancija ne p#a$uje dodatkov druinam, kjer eden od
starev de#a v tujini% Ugotovi se omejitev prostega pretoka de#avcev (de#avci, ki se gib#jejo niso v enakem
po#oaju", kar nasprotuje <B% $#enu% ri tem pa obstajata 8 sk#opa izjem'
za de#avce v javnem sektorju;
varstvo zdravja, javnega reda, javne po#itike%
Evropska uredba je da#a +ranciji monost izjeme% E2! pa ugotovi, da <B% $#en izk#ju$uje uredbo, inni pa
mora sodi$e zahtevek pripoznati% &endar pa se drugi #judje v enakem po#oaju na to ne morejo
sk#icevati, saj ve#ja #e od tega trenutka naprej%
Primer: KANNI
& &5 nevaren drav#jan zaprt zaradi kd, da bi bi# v dobro varovanem zaporu na ,rskem% -am zbo#i, ne
zdravijo ga popo#noma% (annJ se pritoi, da je p#a$eva# premije za zdravstveno zavarovanje Green
card, da bi biva# v tujini, kjer je vp#a$eva# zdravstvene storitve zahteva svobodo pri zagotav#janju teh
63
storitev% 5ritansko zdravstveno zavarovanje bi mora#o regundirati irskemu zdravstvu% ,rska no$e% E2! mu
prizna%
Primer: 4ONSIGNORE
,ta#ijanski drav#jan, de#avec v 6em$iji% & pretepu uporabi pito#o in ubije ,ta#ijana% 1btoen, obsojen%
/ejanje stori z orojem, ki ni bi#o prijav#jeno stranska kazen 3 izgon iz drave, ker gre za genera#no
prevencijo (naj se drugim pokae, da 6em$ija ne odobrava i#ega#nega oroja"% &praanje, a#i je dopusten
izrek deportacije, uteme#jen z genera#no prevencijo A vpraanje prostega gibanja de#avcev% o $#enu
<BM? je to diskriminatorna od#o$ba% 6emca ne bi izgna#i, ker je to protiustavnoH Sramota za naciona#no
sodi$eHHH
Primer: K+OPP
6izozemski odvetnik (svoboda oprav#janja storitev" e#i se vpisati v pariki odvetniki zbornici% .akon o
odvetnitvu 3 tevi#o sedeev samostojnega odvetnika je omejeno na ?H Eora biti na vo#jo strankam v
uradnih urah% 6a to se sk#icuje parika odvetnika zbornica mora se izbrisati iz evidence na
6izozemskem% ravo Skupnosti dovo#i, da oprav#ja storitve, kjer ho$e v /G v vsaki /G ima #ahko en
sedeH E2! ugodi (#oppu%
Primer: EASI *AR
Parrison iz &5 rezervira avto (rent*a*car" po internetu, vendar e#i od pogodbe odstopiti, ko izve, da ni
mogo$a vgradnja otrokega sedea% 5ritansko sodi$e postavi predhodno vpraanje na SES% Evropska
direktiva daje potroniku pravico do odstopa od pogodbe v ;% dneh, razen pri do#o$enih pogodbah% Eed
te izjeme spada tudi pogodba o zagotav#janju prevoznih storitev% &praanje je, a#i rent*a*car spada tudi
med te pogodbe% SES s sodbo od#o$i, da ja in naciona#no sodi$e mora od#o$iti v kodo Parrisonu%
7. TO,4E PROTI D/ ZARADI KREITVE PRAVA ES = ((;.A ((8. PES
7.1. TO,4A KO)ISIJA V. D/ ZARADI NEIZPO+NITVE O4VEZNOSTI PO PES
= ((; /+EN
((;. 'len:
Ge (omisija meni, da katera od /G ni izpo#ni#a do#o$ene obveznosti iz ES, poda o zadevi obraz#oeno
mnenje, potem ko je tej /G omogo$i#a, da pred#oi svoje pripombe%
Ge zadevna /G ne ravna v sk#adu z mnenjem in v roku, ki ga do#o$i (omisija, #ahko s#ednja pre#oi
zadevo SES%
6a$e#o oportunitete (omisija se sama diskrecijsko od#o$a, kdaj bo uved#a postopek proti /G%
-udi v drugih pogodbah podobne do#o$be, a so te #eW specia#is proti 884% $#enu ES, ki je #eW genera#is%
(npr% 8<Cd E25"

7.1.1. TIPI KREITEV D/
1. Kr>i$e% dl3n!$i !del%an&a p 1G. 'len# PES s strani /G in institucij
Primer EK %. NIZOZE)SKA ?6;CF1@' 67 ne posreduje zahtevanih podatkov o uve#javitvi do#o$enih
direktiv o onesnaevanju voda; zato (omisija pravi, da 67 ni pravi#no uve#javi#a direktive o
onesnaevanju voda, ker je /G na#oena do#nost, da posredujejo in0ormacije o izpo#njevanju direktive%
O9%e-n!$ pr'an&a je na#oi#a sama direktiva nesode#ovanje 67%
(er 67 ni sode#ova#a, (omisija upravi$eno domneva, da /G obveznosti po pravu ES ni izpo#ni#a%
8 monosti (omisije'
64
toba na kritev 9%e-n!$i p!red%an&a in2rma1i&e ne uporabi
toba na kritev i-pln&e%an&a 9%e-n!$i #%el&a%i$%e dire"$i%e to uporabi
E2!' (omisija ne sme predpostav#jati neizpo#njevanja obveznosti, ampak ga mora dokazati% Ge pred#oi
dovo#j dokazov o kritvi prava ES s strani /G, se #ahko sk#icuje na kritev ?@% $#ena ES% & direktivi je
konkretna do#o$ba do#o$a#a obveznost poro$anja (omisiji, ta pa je sp#ona obveznost po ?@% $#enu ES%
E2! samo izpe#je dedukcijo 67 kri 8>B% $#en ES
Sodi$e je prekora$i#o tobeni zahtevek (omisija se sk#icuje na ?@% $#en ES, E2! pa omenja e 8>B%
$#en ES%
Primer: EK %! GR/IJA ?(HGCF;@' enako kot 67, vendar za promet b#aga
(. Ne#!$re-na implemen$a1i&a pra%a ESX neprimerna ali ne-ad!$na #pra9a pra%a S"#pn!$i
6i najhuja kritev obveznosti uvedbe zakonodaje ES% !e pa neprimernostMnezadostnost ukrepov prav
tako raz#og za za$etek postopka po 884% $#en ES% -udi $e je /G imp#ementira#a direktivo in o tem ni
obvesti#a (omisije, gre za kritev prava ES%
Primer *ODE )ARITI)E 5 EK %! .RAN*IJA ?1;8C8<@
(omisija +rancijo obtoi diskriminacije, ker naj bi bi#i 0rancoski drav#jani v bo#jem po#oaju kot drav#jani
osta#ih /G kapitani #adij ve$je monosti zapos#itve, $e so +rancozi% +rancija se zagovarja, da je da#a
#!$na na%dila, naj se to ne upoteva; (omisija pravi, da to ni dovo#j; mora#a bi to izvesti v pisni ob#iki%
+rancija' izda#i smo ustna navodi#a pristanikim ob#astem in jim naro$i#i, naj drav#jane drugih /G
izena$ijo s 0rancoskimi drav#jani%
E2!' ravo ES na tem podro$ju je jasno in nepogojno navodi#a ne pomenijo primernega ravnanja, saj
ne omogo$ajo pravne varnosti niso objav#jena in ni pravnega sredstva proti temu% .#asti pa je mogo$e
navodi#a kadarko#i spremeniti%
6egotovost #ahko odpravi #e nadomestitev ustnih navodi# s pisnimi viri zakonske narave (monost
izpodbijanja"%
(primer' /UNS in nova dav$na zakonodaja"
<. Op#!$i$e% da$i #!$re-en #'ine" pra%# ESX neprimerna ali ne-ad!$na #%el&a%i$e% pra%a
S"#pn!$i
-udi opustitev kaznovanja krite#jev do#o$b ES je kritev do#o$be ?@% $#ena ES, kar omogo$a za$etek
postopka po 884% $#enu ES%
Primer EK %! GR/IJA ?;FCFF@' opustitev kaznovanja krite#jev, ki so kri#i do#o$be prava ES% Gr$ija je
na#aga#a dr#0a'ne "a-niA 'e !i "r>il pra% ESA "$ pra% Gr'i&e% -o sicer je v domeni /G, dok#er ne
gre za diskriminacijo%
E2!' kazni so sicer v pristojnosti /G, vendar morajo zagotoviti, da z#asti pri kritvah prava ES dos#edno
izvajajo kazensko po#itiko pod pogoji, ki so ana#ogni tistim, ki jih do#o$ajo doma$e kazenske norme za
kritve podobne narave in pomena, tako materia#nopravnim kakor procesni%
(azni morajo biti u$inkovite in sorazmerne; raz#ik v izrekanju kazni zaradi kritev prava ES in doma$ega
prava ne sme biti%
H. Ali !e la:" "a-n#&e D/ -aradi del%an&a na1inalne0a !di>'aA "i &e napa'n i-re"l !d9%
-udi !d9a D/ je predmet postopka po 884% $#enu ES%
E2!'
/G je odgovorna za de#ovanjeMnede#ovanje tudi ustavnopravno ned%i!ni: r0an% 9la!$i
(posredno hud pritisk na naciona#ne sodnike"%
!di>'a D/ zaradi doktrine neposrednega u$inka in neposredne uporabnosti ter prek do#o$be o
reevanju predhodnih vpraanj po 8<>% $#enu ES s svojim nepra%ilnim dl'an&em v zvezi z
do#o$bami in pravnim sistemom ES, #ahko povzro$ijo precejnje pos#edice za pravo ES, $e'
O po 8<>% $#enu ne postavi vpraanja, pa bi #ahko,
O po 8<>% $#enu ne postavi vpraanja, pa bi mora#a,
O itd%
65
Primer: REGINA %. 4OU*HEREAU ?<GC88@
+rancoz je bi# izgnan iz &5, ker je ime# pri sebi drogo% 1dgovornost tudi zaradi konkretne od#o$be
naciona#nega sodi$aU
E2!' prejnja kazenska obsodba ne uteme#juje izre$enih represivnih ukrepov s strani britanskega
sodi$a, ki je bi#o o$itno nesorazmerno in je nevarnost oceni#o na sp#ono, ne pa z vidika uteme#jene
skrbi, da bo 5ouchereau dejanje ponovi#%
)G Iarner' L6i dvoma, da je mogo$e naperiti postopek tudi proti /G zaradi de#ovanja a#i nede#ovanja
ustavnopravne institucijeR&endar po drugi p#ati /G ne sme biti odgovorna, ker je njeno sodi$e spreje#o
napa$no od#o$itev% Sdna napa"a, ki je nasta#a zaradi nepra%ilne 1ene de&!$e% a#i #pra9e pra%a,
ne pomeni "r>i$%e p0d9e% .ato je dopustno uporabiti 884% $#en #e, $e sodi$e /G namenma
i0nrira a#i ne #p>$e%a pra%a S"#pn!$iL
/G odgovarja #e, $e gre za na'r$n "r>i$e% s strani naciona#nega sodi$a%
Primer: +O)AS ?*57C6H@
Primer: GERHARDT KO4+ER %. A ?*5((HCG1@' pre#iminarJ Yuestion
-oi )vstrijo, ker naj bi mu avstrijsko sodi$e povzro$i#o kodo, ker je narobe uporabi#o pravo ES%
redhodno vpraanje na E2! a#i odgovarja /G za neustrezno de#ovanje svojega sodi$a% E2! je
od#o$i#o, da #e, $e gre za :#d "r>i$e% s strani naciona#nega sodi$a%

rimera 7omas in (ob#er v% ) presoja odgovornosti po treh kriterijih'
?% pravi#o, ki daje pra%i1e p!ame-ni"%
8% su00icient#J serious breach 3 d%l& re!na "r>i$e% tega pravi#a .ran"%i$1: d"$rina
<% %-r'na -%e-a med kritvijo in kodo
-oda dos#ej na E2! e ni bi#a v#oena toba proti /G zaradi kritve obveznosti s strani njenega sodi$a
$e pa so bi#e, so bi#e zavreneMzavrnjene%
* tudi primer' GREKI GAD (884% $#en"UUU
7.1.(. ZA/ETEK POSTOPKA
Di!"re1i&a Kmi!i&e' (omisija se sama od#o$i a#i bo toi#a a#i ne%
7.1.<. POTEK POSTOPKA = ( .AZI
7.1.<.1. NE.OR)A+NA .AZA POSTOPKA ?1. ODSTAVEK@ = IZ)ENJAVA )NENJ )ED EK IN D/
6e0orma#na 0aza se obi$ajno za$ne'
p pri&a%i "r>i$%e s strani pravne a#i 0izi$ne osebe (tudi /G, da ji ni treba uporabiti 88CH",
p pe$i1i&a: ar#amentu,
#ahko pa jo za$ne Kmi!i&a !ama%
& tej 0azi gre za izmenjavo mnenj med (omisijo in /G, ki poteka na ravni uradnikov%
9%e!$il pismo (omisije (katerega od njenih dire"$r&e% * /G" sta#ni misiji /G pri EU
r" -a d0%r ! !$rani D/ v 0orma#nem postopku bo odvisen od obsega in vsebine ne0orma#ne
0aze% Noki so kratki (? mesec, tudi kraji dovo#jeni, $e gre za nujne zadeve"% 1 rokih od#o$a SES
(5e#gija (;9M;9" * ?9 dni 1(, 5e#gija (8B<M;9" * ; dni ni 1("
D/ )ORA d0%ri$iA $#di 'e !e ne !$rin&aH
(omisija skua v tej 0azi z /G re>i$i pr9lem p mirni p$i% Ge (omisiji v tem de#u ne uspe mirno reiti
prob#ema, preide v drugo 0azo postopka%
66
rioriteto uivajo postopki, ki najbo#j kodujejo ureditvi Skupnosti%
6e0orma#ni de# postopka je pomemben predvsem zaradi od#o$anja o dopustnosti tobe pred SES%
7.1.<.(. .OR)A+NI DE+ POSTOPKA ?1. ODSTAVEK@
Se de#i na'
.OR)A+NO SPORO/I+O ?PIS)O@ KO)ISIJE D/ (7etter o0 0orma# notice; erstes Eanschreiben" *
$e v prvo /G ne odpravi kritve%
O dpi! %!e9#&e'
o predstavitev re#evantnih dejstev
o navedba krene do#o$be prava ES
o izjava o za$etku postopka po 884% $#enu
o do#o$itev roka, v katerem mora /G odgovoriti (omisiji
O predeli$e% de&!$e% in pra%na de2ini1i&a v tem de#u postopka ni %e' ra->ir&an&a dejstev a#i
pravnih vpraanjHH otrebna je torej previdnost (omisijeH Ge e#i raziriti, mora za$eti nov
postopek
(npr% 2ommission v% ,ta#J (9?M;<"' e#atina iz s#adkarij e#i (omisija raziriti zadevo e na meso
in s#ado#ed' E2! re$e, da to ni dopustnoH"
O 'e D/ ne !del#&eA "r>i 1G. 'len PES (do#nost sode#ovanja" in je zato zopet v postopku (primer
Gr$ije' 2ommission v% Greece (8>@M;4"' itarice ni in0ormacij, ki jih zahteva (omisija; kritev"
O /G ima ( me!e1a 'a!a -a d0%r (#ahko kraji rok v nujnih primerih"
(omisija mora biti pri sestavi sporo$i#a natan$na% (asneja iritev postopka je dopustna #e, $e se
/G po#je novo pismo, saj mora imeti ta drava monost, da izjavi svoje sta#i$e%
-a 0aza se #ahko e tu kon$a (/G se podredi E(; E( sprejme trditve /G; druga$en sporazum",
#ahko pa gre v drugo pod0azo%
UTE)E+JENO )NENJE KO)ISIJE (reasoned opinion; begruendete Ste##ungnahme" * $e se /G ne
pokori;
O na$an'ne&>a oprede#itev kritve
O ena"a ali 3&a, ne pa ira oprede#itev oprede#itev kritve ne sme biti razirjena g#ede na
0orma#no sporo$i#o
O pravna de0inicija je na$an'na in "n'na sk#icevanje na do#o$bo prava Skupnosti, ki jo je po
mnenju (omisije /G kri#a%
Primer: PIG)EAT *ASE ?(;F@
-u je SES oprede#i#o domet in obseg oprede#itve kritve v uteme#jenem mnenju%
,ta#ija je v tem primeru uved#a ko#i$inske omejitve s tem, ko je prepoveda#a uvoz do#o$enih vrst
prai$jega mesa% 6a pismo s 0orma#nim sporo$i#om ni odgovori#a% o vro$itvi uteme#jenega mnenja,
je ,ta#ija prosi#a (omisijo, da ji dovo#i ukrepe% (omisija je postopek nada#jeva#a in v#oi#a tobo% ,ta#ija
je ugovarja#a, da postopek ni dopusten, ker (omisija v uteme#jenem mnenju ni bi#a dovo#j uteme#jena%
SES je od#o$i#o, da mora mnen&e %!e9%a$i d%l& ra-l0%, da izpo#ni pravne zahteve in da so ti
raz#ogi pripe#ja#i (omisijo do prepri$anja, da /G kri pravo Skupnosti%
& osta#ih primerih je SES od#o$i#o tudi, da je uteme#jeno mnenje #e 0aza v postopku, ki ni obvezna%
rav tako (omisija ne sme prvi$ v mnenju zapisati oprede#itve kritve%
/rava mora imeti na vo#jo dovo#j $asa, da stori nujne ukrepe% (npr% 7uetticke (>;M49""
Primer: *O))ISSION %. GER)ANI
-u je SES na#oi#o (omisiji, da mora od#o$itev o tem, da bo izda#a uteme#jeno mnenje in da bo toi#a
po 884%, sprejeti "le0i& "mi!ar&e%, ki ne sme od#o$ati #e 0orma#no, ampak vsebinsko%
rok za de#ovanje /G je 8 meseca, #ahko pa se skraja na 8 tedna (npr% ,rska C>M;8' 9 dni, a E2!
zavrne tako kratek rok, ker ni nujen in gre za ze#o komp#eksno zadevo"%
7.1.<.<. POSTOPEK PRED SES ?(. ODSTAVEK@
67
3 de# postopka, ki po v#oitvi tobe poteka pred E2!
Zadn&a m3n!$ pred postopkom pred SES $e /G ne izpo#ni zahtevanega v reasoned opinion,
7)P(1 (omisija za$ne postopek pred E2! po 884% $#enu'
ni do#nosti za$etka postopka * (omisija ima popo#no diskrecijo (enako tudi v eW 0azah"
ni zastaranja, do#o$enega roka, kdaj za$eti s postopkom pred E2!
(npr% 2ommission v% GermanJ (2*<?CMB8"' po 8 #etih E2! vseeno sprejme tobo"
ostopek poteka po sp#onih pravi#ih% -a postopek ni pri$39eni p!$pe", $eprav #ahko /G spodbija
uteme#jeno mnenje% ostopek se izvede v ce#oti in sodi$e od#o$a popo#noma na novo% -oba pa ne sme
ra->iri$i na%ed9 in -a:$e%, ki so bi#a pred#oena /G v 0orma#nem sporo$i#u a#i v uteme#jenem mnenju%
Sodi$e #ahko izdaja tudi -a'a!ne dred9e, saj toba nima suspenzivnega u$inka%
7.1.H. O4RA)4A ?IZGOVORI@ D/
1. Re1ipr1i$e$a C %-a&emn!$ 3 tudi druge /G krijo
rimer' (1E,S,!) v% 7U=EE51UNG S 5E7G,UE
(. Kr>i$e% pra%a S"#pn!$i % 9i!$%# pr>n&a -a d%l&en&e -a i-&em
rimer' (1E,S,!) v% ,-)7,!) (CM4?"
<. Za"nda&neA #!$a%neA in!$i$#1inalneA #pra%ne $e3a%e 5Y - i-&emami ne#!pe>n
rimer' (1E,S,!) v% ,-)7,!) (8;M;?"
rimer' (1E,S,!) v% &E7,() 5N,-)6,!) (?8;MC;"' raz#og, da ima /G teave s sindikati, ni sprejem#jiv
rimer' (1E,S,!) v% +N)62,!) (849MB9"' raz#og, da bi ureditev prived#a do izgredov, ni sprejem#jiv
H. D #pra9e ne"e0a prep%edane0a pra%ila % pra"!i i$a" ni pri>l 5Y ni !pre&eml&i%
/e 0acto uporab#janje prava ES sodi$a ne zanima%
Primer: *ODE )ARITI)E
-u je (omisija spodbija#a do#o$be 0rancoskega pomorskega zakonika, po katerem je mora#o biti na
0rancoski #adji do#o$en de# 0rancoskega drav#janstva% +rancija se je zagovarja#a, da se zakonik % pra"!i
!pl: ni #%el&a%il in da sporna do#o$ba torej ne povzro$a negativnih u$inkov%
Sodi$e je od#o$i#o, da to ni zadosten raz#og za zavrnitev tobe, saj se #ahko predpis kadarko#i za$ne
uporab#jati%
7. Vi>&a !ila 3 potresi,%%% 1bramba je precej omejena, izpo#nitev obveznosti mora biti res nemogo$a, /G
pa mora o tem tudi takoj obvestiti (omisijo% -o je edini ra-l0, ki je bi# kdaj priznan%
Primer: KO)ISIJA %. ITA+IJA ?1G1CFH@
6eizpo#nitev zaradi bombnega napada na nek center, ki so ga potrebova#i za izpo#nitev na#oge a je bi#a
zamuda ve$ kot >*#etna%
rimer' E2 6,2P177 (8B4M;4"
7.1.7. DOPUSTNOST TO,4E
stvarna in 0unkciona#na pristojnost
aktivna #egitimacija' samo (omisija
pasivna #egitimacija' #e ena a#i ve$ /G
predhodni postopek pred (omisijo
pravi#na v#oitev tobe (ni roka za v#oitev"
7.1.;. UTE)E+JENOST TO,4E
68
zavezujo$a do#o$ba prava Skupnosti
kritev /G z storitvijo, opustitvijo, dopustitvijo
neodprava kritve prava Skupnosti
7.1.8. SOD4A -. TENOR in OD+O/ITEV O STROEKIH
/G ni "r>ila 9%e-n!$i' toba se zavrne; stroke nosi (omisija
/G &e "r>ila - p#!$i$%i&Cdp#!$i$%i&' stroki se razde#ijo med tonika in toenca v enakih de#ih
/G &e "r>ila - !$ri$%i&' stroke nosi toenec
SES v sodbi !prne na1inalne nrme niko#i ne predeli %n &on&reto, saj bi se s tem u$inek njegove
od#o$be nanaa# #e na to konkretno normo in bi #ahko /G s kasnejim predpisom, ki bi vsebova# enako
normo, izigra#a od#o$bo SES%
Sodi$e ne more na#oiti !an"1i&e to je mono e#e na pod#agi 88;% $#ena, $e (omisija zopet toi, ker
se /G ni podredi#a sodbi po 884% $#enu%
7.1.F. ODSTOPANJE OD POSTOPKA PO ((;. /+ENU
?% ES do#o$a, da #ahko potem, ko je (omisija spreje#a harmonizacijski ukrep, D/ v primerih, ki so
potrebni, -adr3i % %el&a%i dl'9e svojega prava zaradi i-&em d prep%edi "li'in!"i: me&i$e%,
ki se nanaajo na b#ago, ki je pomembno zaradi javnega interesa, in zaradi %ar%an&a "l&a in
de#ovnega oko#ja%
8% FFC( PES' (omisija sprem#ja sisteme dr3a%ni: pm'i% & primeru, da ugotovi, da sistem pomo$i ni
zdru#jiv z pravom Skupnosti, dravi predpie rok v katerem mora odpraviti nepravi#nosti% Ge v roku
tega ne stori, #ahko (omisija a#i katerako#i zainteresirana drava zadevo mimo postopka po 884% a#i
88C% v#oi dire"$n $39 na SES%
<% p (6F. 'len# PES #ahko (omisija mimo do#o$b 884% in 88C% v#oi dire"$n $39 na SES, $e ukrepi
v zvezi s $r0%an&em - r3&em ter v zvezi s prepre'e%an&em n$ran&i: nemir%, zaradi
nepravi#nega izvajanja s strani /G, i-"ri%l&a& "n"#ren1 na skupnem trgu% Sodi$e v tem
postopku od#o$a ob izk#ju$itvi javnosti%
7.(. TO,4A D/ %. D/ ZARADI NEIZPO+NITVE O4VEZNOSTI PO PES = ((8.
/+EN
((8. 'len:
/G, ki meni, da druga /G ni izpo#ni#a kakne obveznosti po ES, #ahko zadevo pred#oi (omisiji%
Preden %l3i D/ $39 mora zadevo predl3i$i Kmi!i&i% (omisija poda 9ra-l3en mnen&e po tem,
ko je bi#a vsaki /G dana monost, da obraz#oi svoj primer% Ge (omisija ne poda mnenja v < me!e1i:,
to ni ovira, da ne bi bi#a v#oena toba% rav tako #ahko drava v#oi tobo, k#jub temu, da (omisija meni,
da pravo Skupnosti ni bi#o kreno%
/o uporabe te tobe pride v praksi ze#o redko, saj se /G no$ejo izpostav#jati in zameriti drugi /G do
sedaj #e 9 primerov in < sodbeH
7.(.1. KREITVE O4VEZNOSTI IZ PES
-o zajema kritve tako primarnih kot tudi sekundarnih virov%
do sedaj #e 9 primerov in e to #e < sodbe (? izvensodna poravnava, ? /G opusti#a tobo" /G ne
e#ijo s#abih odnosov med sabo'
Ir!"a %! .ran1i&a ?7FC88@ kritev 8;% $#ena ES +rancija uvede za$asne ko#i$inske omejitve za
ov$je meso iz ,rske ,rska opusti tobo;
69
.ran1i&a %! Veli"a 4ri$ani&a ?1H1C8F@ kritev postopka v zvezi z reso#ucijo o ribo#ovu v S&
)t#antiku;
Epani&a %! Veli"a 4ri$ani&a ?*5<H6C6(@ panski sherrJ, ki ga &e#ika 5ritanija obdav$uje stroje kot
britanskega izvensodna poravnava;
4el0i&a %! Epani&a ?*5<FFC67@ kritev 8B% $#ena ES
7.(.(. POSTOPEK
!e ze#o pd9en postopku po ((;% Naz#ika je v tem, da morata imeti obe stranki monost (omisiji
pred#oiti svoja sta#i$a%
7.(.<. ODSTOPANJE OD POSTOPKA PO ((8. /+ENU
FFC( 'len ES' g#ej zgoraj
7.<. TO,4A EK %. D/ = ((F. /+EN
Evropsko pravosodje nima -a i-%r>i$e% svojih sodnih od#o$b n9eni: pri!ilni: !red!$e%% Sodne
od#o$itve so prepu$ene prostovo#jni izpo#nitvi /G% /G mora sprejeti potrebne ukrepe, da se uk#oni sodbi
sodi$a, s katero je sodi$e ugotovi#o kritev skupnostnega prava, saj so se /G in njihovi organi do#ni
ravnati po pisanem pravu ES%
/o EU je bi#a edina sankcija proti /G, ki ni upoteva#a sodbe, pn%na $39a zaradi neizpo#nitve
obveznosti po 88;% $#enu% )aa!$ri1:$!"i !pra-#m pa je 88;% $#en !premenil in doda# (pomembna
novost"' $e /G ne !pre&me % r"# p$re9ni: #"rep%, s katerimi se uk#oni sodbi sodi$a, #ahko
Kmi!i&a -ade% predl3i !di>'#% ri tem navede -ne!e" p%pre'nine ali denarne "a-ni, za
katerega meni, da je g#ede na oko#i$ine primeren in ki naj ga p#a$a ta /G% Ge sodi$e ugotovi, da /G ni
upoteva#a sodbi, ji #ahko na#oi p#a$i#o pava#a% Natio te od#o$be je, da /G spotuje pravo ES% ,zhodi$e
za obravnavo tega instituta pa je odgovornost /G v smis#u na$e#a e0ektivne uporabe prava ES in
prepovedi diskriminacije%
Ke#e od #eta ?BB< se #ahko uporab#ja ta $#en, do danes pa so bi#e #e < sodbeH
((F. 'len
?% Ge Sdi>'e ugotovi, da katera od drav $#anic ni i-plnila ne"e 9%e-n!$i iz te pogodbe, mora ta
drava sprejeti ukrepe, potrebne za izvritev sodbe Sodi$a nada#jevanje 884% $#ena
8% Ge Kmi!i&a meni, da zadevna drava $#anica taknih #"rep% ni !pre&ela, poda svoje obraz#oeno
mnenje, potem ko je tej dravi da#a monost za pred#oitev pripomb, in v njem podrobno navede, v
katerih to$kah drava $#anica ni izvri#a sodbe Sodi$a%
Ge zadevna drava $#anica ne !pre&me p$re9ni: #"rep% za izvritev sodbe Sodi$a v roku, ki ga je
do#o$i#a (omisija, #ahko s#ednja predl3i primer Sdi>'#% ri tem do#o$i viino p%pre'nine a#i
denarne "a-ni, ki jo mora p#a$ati zadevna drava $#anica in ki je po njenem mnenju primerna g#ede na
oko#i$ine%
Ge Sodi$e ugotovi, da zadevna drava $#anica ni izvri#a njegove sodbe, ji #ahko na#oi p#a$i#o
povpre$nine a#i denarne kazni%
-a postopek ne p!e0a % ((8. 'len% Ge SES izda sodbo po 88C% $#enu, s katero ugotovi, da je /G kri#a
pravo Skupnosti in se /G temu ni podredi#a, ne more priti do tobe po 88;% $#enu%
((F. 'len uvaja E1a61S- 7)G,7) ().6, /G $e se /G ne podreja od#o$bi, (omisija zahteva naj
sodi$e na#oi /G p#a$i#o kazni (novost po )"%
6amen'
70
zagotoviti en$n #pra9 pra%a EU
nad-r nad /G' /G se prisi#i k odpravi kritve
postopek omogo$a Li-%en!dn pra%na%L sam postopek ima < 0aze, ?% 0aza je ne0orma#ni
postopek, s katerim (omisija opozori /G, da kri pravo ES% Ge /G preneha, do postopka pred E2!
ne pride%
ve$ korakov, ki jih pogodba ne do#o$a ze#o natan$no; do#o$eni v praksi sodi$a
&rste denarnih kazni'
POVPRE/NINA (enkratna, L#ump sumaL" namen je "a-n%a$i /G zaradi kritve
PERIODI/NAA DNEVNA KAZEN (Lpena#tJ paJmentL" namen je prepre'i$i nada#jevanje kritve
KU)U+IRANO O4OJE
NOVOST: SPORO/I+O KO)ISIJE O IZVAJANJU /+ENA ((F Z DNE 1<.1(.(GG7
S tem sporo$i#om (omisija'
da m3n!$ "#m#liran&a kazni (povpre$nina in denarna kazen #ahko kumu#ativno" EK %. .R ?*5
<GHCG(@' sodba ?8%@C%8@@9' po##etna kazen A 8@ mio X povpre$nine
p!d9i na'in i-ra'#na kazni' kazni se izra$unavajo g#ede na ve#ikost /G in zmonost njenega
p#a$evanja%
IZRA/UN DNEVNE KAZNI
-renutno je 0iksen dnevni znesek 4@@X% ,zra$una pa se tako, da se 4@@X pomnoi s koe0icientom'
koe0icient re!n!$i "r>i$%e (?*8@"
koe0icient $ra&an&a "r>i$%e (?*<"
2a"$r n (g#ede na to, za katero dravo gre oz% ko#iko je zmona p#a$evati kazen"
IZRA/UN POVPRE/NINE
8 monosti'
minima#en znesek 9@@%@@@X f 0aktor n
osnovna povpre$nina 8@@X f koe0icient resnosti kritve f 0aktor n f tevi#o dni trajanja kritve
(azen se do#o$a na pod#agi !e"#ndarni: %ir% in pra"!e SES% Upoteva se predvsem tea prekrka,
trajanje, monost drave, da p#a$a kazen, na$e#o genera#ne prevencije%
(azen se p#a$a v posebno postavko prora$una ES (#astna sredstva"%
Ka-en ni d>"dnina% osamezniki jo #ahko na pod#agi ?@% $#ena e vedno zahtevajo% & tem primeru se
poda odkodninski zahtevek pred naciona#nimi sodi$i%
< SOD4E NA POD+AGI ((F. /+ENA PES
EK %. Gr'i&a ?*5<F8C68@' 8@%@@@ X dnevne kazni
EK %. Epani&a ?*5(8FCG1@' 48>%?9@ X #etne kazni za vsak ?: neustrezne kopa#ne povrine
EK %. .R ?*5<GHCG(@' 9C%C4?%89@ X po##etne kazni A 8@ mio X povpre$nine pr%i' "#m#la1i&a
Primer: KO)ISIJA %. GR/IJA ?GREE*E MASTE@
Sodi$e je izda#o sodbo zoper Gr$ijo, ker ta ni usk#adi#a zakonodaje z direktivami (Iaste +rame\ork
/irective" ni imp#ementira#a dveh direktiv v naciona#ni pravni red%
red postopkom po 884% $#enu, je (omisija #eta ?B;? pos#a#a ne2rmaln !pr'il grki v#adi, ki pa je
odgovori#a, da ne bo do takrat stori#a ni$esar% 7eta ?B;B je (omisija Gr$iji pos#a#a 2rmaln pi!m; s
tem se je za$e#a 0orma#na 0aza postopka% (omisija z odgovorom grke v#ade ni bi#a zadovo#jna, zato #e
?BB@ izda#a rea!ned pinin% (o Gr$ija na to ni odgovori#a, se je (omisija od#o$i#a za tobo po 884%
$#enu pred SES%
Gr$ija pravi, da se ne0orma#no pismo (sporo$i#o" ni sk#iceva#o na drugo direktivo, ampak #e na prvo,
(omisija pa pravi, da je pomembno to, kar se /G o$ita v ne0orma#ni 0azi, $emur pritrdi SES%
71
(omisija je nato ugotovi#a, da Gr$ija > #eta po sodbi ni !pre&ela #!$re-ni: #"rep% (g#ede ravnanja s
trdnimi odpadki"% Sodi$e je od#o$i#o, da je %n%i'na $39a (omisije dopustna, po#eg tega pa je na
zahtevo (omisije dosodi#o Gr$iji tudi dne%n "a-en (G.GGG Z% ri do#o$anju kazni je SES upoteva#o
predvsem nas#ednje e#emente'
da zahteva ne vp#iva na prihodnjo aktivnost /G in da ni retroaktivna
da so pravni teme#ji, na katerih teme#ji prva sodbe e vedno enaki
pri do#o$anju viine je SES upoteva#o vrsto e#ementov
Primer: KO)ISIJA %. .RAN*IJA ?*5<GHCG(@
+rancija je kri#a do#o$i#a o mreah za #ov#jenje rib%
Sodi$e je od#o$i#o, da se sme v primeru ze#o do#gega trajanja kritve in ze#o resne kritve na#oiti /G
"#m#la$i%n p%pre'nin in peridi'n "a-en (po##etno v tem primeru"%
;. TO,4E PROTI SKUPNOSTI = (<G.A (<(.A (H1.
Sodna kontro#a aktov Skupnosti se #ahko izvaja na < na$ine'
direktna ni$nostna toba 8<@% $#en ES
toba zaradi nede#ovanja 8<8% $#en ES
posredna revizija pred E2! ni$nostni postopki po 8>?% $#enu ES

;.1. DIREKTNA NI/NOSTNA TO,4A = (<G. /+EN
;.1.1. DOPUSTNOST TO,4E
1. STVARNA IN .UNK*IONA+NA PRISTOJNOST
Gre za nad-r nad -a"ni$!$& a"$%% Sodi$e nadzira zakonitost nas#ednjih aktov'
(omisije
skupnih aktov ar#amenta in Sveta
Sveta
ar#amenta, katerih ci#j je ustvariti pravne u$inke nasproti tretjim osebam
zavezujo$ih aktov E25 (se pravi brez poro$i# in mnenj"
ostopek je dopusten torej zoper %!e #"repe in!$i$#1i&, ki ustvarjajo nep0&ne in 9%e-ne #'in"e%

1bstajata 8 kategoriji tob'
proti !pl>nim in a9!$ra"$nim a"$m (uredbam in direktivam";
proti indi%id#alnim in "n"re$nim a"$m (z#asti od#o$bam"%
,zpodbijati se !me'
O re!l#1i&, $e ustvarja pravne u$inke (Er$a"
O !pr'il Kmi!i&e, pos#ano s priporo$eno poto (*iemen$erie!"
O in$erne dl'i$%e Kmi!i&e, ustni sk#ep (AKZO"
O memrand#m (4r$:er Ind#!$rie!"
Primer: ERTA
&praanje je, a#i se #ahko napade re!l#1i&, ki ni izto#jiva in vsebuje #e na$rte za prihodnost%
(omisija napade reso#ucijo Sveta Evrope ob pripravah na sk#epanje p0d9e 1e!$nem prme$#%
(omisija je trdi#a, da je e# Svet preko svojih pristojnosti in bi to mora#e urediti /G same% Svet ugovarja
nedopustnost tobe, $e da se reso#ucija ne podreja 8<@% $#enu ES%
E2! od#o$i, da se pustijo postopki proti vsem ukrepom institucij, ki ustvarjajo pra%ni #'ine", ne g#ede na
ob#iko% .go#j gramatika#na raz#aga 8<@% $#ena bi bi#a preve$ restriktivna% -a reso#ucija ni bi#a DmehkaD (v
smis#u so0t #a\", ampak ze#o eksaktna%
72
Primer: *I)ENTERIES %!. KO)ISIJA
Kar$elni !pra-#m je bi# sk#enjen e pred EU, stranke pa so ga da#e (omisiji v preg#ed% ae#e#i so
potrdi#o, da ne krijo prava EU%
(omisija je prig#asitev pos#a#a pripr'en vsem osta#im morebitnim ude#eencem% 7e*ti so izpodbija#i
sporo$i#o, ker so bi#e njihove procesne pravice s tako ob#iko krene%
ostopek pred (omisijo je podjetjem omogo$i# izogib denarni kazni, vendar so jo s prejemom pisma
izgubi#i ugodnosti%
E2! je od#o$i#o, da se pismo sicer ni imenova#o Lsk#epL, vendar je k#jub temu p%-r'il p!ledi1e, saj
je podjetjem odvze#o monost uve#jav#janja ugodnosti, ki izvirajo iz prig#asitve%
Primer: AKZO %!. KO)ISIJA
K#o je za primer vpraanja -lra9e pre%lad#&'e0a pl3a&a po ;8% $#enu% (omisija je v postopku
pridobi#a dokumente, ki jih )(.1 ozna$i kot tajne (pos#ovne ka#ku#acije"% (omisija po#je dokumente
podjetju E2S% )(.1 toi po 8<@% $#enu zaradi kritve tajnosti%
E2! od#o$i, da )(.1 #ahko izpodbija ta ukrep% (omisija je in$ern dl'ila, da ne gre za pos#ovno
skrivnost torej je mono izpodbijati tudi #!$ni !"lep%
rimer' 4ROTHER INDUSTRIES
E2! je od#o$i#o, da je mono izpodbijati tudi memrand#m, $e se nanaa na nad-r!$%ena
#pra%i'en&a #radni"% in ustvarja pra%ne p!ledi1e%
(. AKTIVNA +EGITI)A*IJA
PRIVI+EGIRANI V+AGATE+JI:
O /G
O Svet
O (omisija
-obo #ahko v#oijo 9re- d"a-%an&a pri-ade$!$i pr$i "a$erem#"li #"rep# drugih organov
Skupnosti
POSE4NI V+AGATE+JI:
O ar#ament, ki je izda# do#o$en akt
O Na$unsko sodi$e
O E25
-obo #ahko v#oijo samo zoper a"$eA "i "r>i& n&i:%e pra%i1e%
NEPRIVI+EGIRANI V+AGATE+JI:
O 2i-i'ne in pra%ne !e9e * ti #ahko sproijo postopek zoper nan&e na!l%l&ene dl'9e a#i zoper
od#o$be, ki jih nep!redn in p!ami'n -ade%a&, $eprav so v ob#iki uredbe a#i od#o$be
nas#ov#jene na drugo osebo%
o -per nan&e na!l%l&ene dl'9e gre za od#o$be, ki so nas#ov#jene na prizadeto osebo,
in ki prizadenejo pravice in interese te osebe
o nep!reden %pli% na $3ni"a to pomeni u$inkovanje na pra%ne ali 0!pdar!"e
in$ere!e osebe% 6eposreden vp#iv je enak neposredni uporabi, zato /G ne sme imeti nobene
pristojnosti a#i monosti v zvezi z uve#javitvijo%
&p#iv na stranko je neposreden takrat, ko je gotovo, da so pravni u$inki za osebo z do#o$eno
identiteto e nasta#i a#i pa bodo ti nasta#i z gotovostjo a#i ve#iko verjetnostjo%
o indi%id#alen %pli% na !e9 to je podano takrat, $e je toe$a stranka pri-ade$a
pd9n "$ na!l%ni" dl'9e% &p#iv mora biti de&an!"i in indi%id#alen in ne potencia#en,
izraziti pa se mora e v $asu izdaje od#o$be% ,dentiteta prizadete osebe mora biti ugotov#jiva%
-onik mora pri dokazovanju individua#nega vp#iva dokazati, da se od#o$ba nanaa nanj
zaradi do#o$enih zna$i#nosti, ki so upotevane zanj a#i pa zaradi oko#i$in, v katerih se
raz#ikuje od drugih oseb, ne pa zaradi go#ega dejstva, da pripada skupini oseb, ki so
prizadete%
73
<. PASIVNA +EGITI)A*IJA
E%rp!"i parlamen$
S%e$
Kmi!i&a
E*4
Gre za osebe Skupnosti, katerih dejanja povzro$ajo zavezujo$e u$inke proti tretjim%
<. NI PREDHODNEGA POSTOPKA' prizadetim pred v#oitvijo tobe ni potrebno de#ovati%
H. PRAVI+NA V+O,ITEV TO,4E' rok za v#oitev tobe je ( me!e1a p 9&a%i a"$a a#i po %r'i$%i
$3en1#, $e vro$itve ni bi#o, pa od dneva ko je za to zvede#%
;.1.(. NEDOPUSTNOST TO,4E
,zpodbijati ni dp#!$n:
O pripr'il in mnen&
O aktov, ki ni! sprejeti % "%ir# pri!$&n!$i organa (dl'an&e :#mani$arni pm'i % SE"
O pr1e!ni: de&an&A "i %di& d "n'ne dl'9e, ki je spodbojna po 8<@% $#enu% Ge ukrep
(procesno dejanje" ne prinaa kon$nih pravic, ne spreminja pravnega po#oaja nas#ovnikov, ni
spremembe po#oaja na trgu in ni ve$jega tveganja kazni v postopku, potem takega dejanja ni
dopustno izpodbijati% (I4) %! Kmi!i&a"
O !"lepa -a'e$"# pr$id#m9in>"e0a p!$p"a saj pomeni priprav#ja#ni ukrep brez takojnjih
pravnih u$inkov
O dl'9e % pridr#3i$%eni: !pra-#mi: ker so primarno pravi in niso podrejene postopku po
8<@% $#enu
O dl'i$%e (omisije, da ne 9 -a'ela p!$p"a proti /G ker #ahko stranka takoj v#oi novo
prijavo, saj akt ni dokon$no nezakonit%
Primer: OD+O/ANJE O HU)ANITARNI PO)O/I V SVETU EVROPE
)kt je bi# sprejet 6) S&E-U, ne pa S S-N)6, S&E-)H
E2! je ugotovi#, da so se /G sesta#e na Svetu in od#o$a#i so o humanitarni pomo$i% -o pa ni izk#ju$na
pristojnost Skupnosti% E2! zato to obravnava #e kot p0%r in i-da& a"$a, ki se ne obravnava kot akt
Sveta% .ato ga tudi ni dopustno izpodbijati, ker ga ni i-dala pra%a in!$i$#1i&a (8C ministrov sp#oh ni
institucija"%
Primer: I4) %! KO)ISIJA
E2!' Statement o0 objections (omisija razkrije svoj pog#ed na zadevo in sestavi povzetek re#evantnih
dejstev% o#je ga ,5E*ju, ki izda svoj statement o0 objections%
E2! od#o$i, da sta -a'e$e" p!$p"a in !$a$emen$ 2 9&e1$in! #e pr1e!na "ra"a in zato nista
izpodbojna% &odita pa do kon$ne od#o$be, ki je izpodbojna po 8<@% $#enu%
-reba pa se je zavedati, da obstajata dva raz#i$na pog#eda na naravo sk#epa o uvedbi postopka
(materia#noMprocesno"%
;.1.<. UTE)E+JENOST TO,4E
1. NEPRISTOJNOST
a9!l#$na nepri!$&n!$' ko so na nekem podro$ju i-"l&#'n pri!$&ne D/% & tem primeru
Skupnost de#uje u#tra vires
rela$i%na nepri!$&n!$' pomeni de#ovanje organa Skupnosti na podro$ju, ki je v pri!$&n!$i
dr#0e0a r0ana S"#pn!$i
74
$eri$rialna nepri!$&n!$' pristojnost, ki je nima D/ po javnem pravu, ne more biti prenesena na
Skupnost
!$%arna nepri!$&n!$' je pos#edica pre"ra'i$%e p9la!$il%
(. 4ISTVENE KREITVE POSTOPKA gre za "r>i$e% p!$p"%ni: pra%il, ki izhajajo iz primarnih in
sekundarnih virov%
<. KREITEV PES A+I KATEREGAKO+I PRAVNEGA PRAVI+AA KI SE NANAEA NA NJENO
UPORA4O obravnavani raz#og se nanaa na kritev katereko#i do#o$be ES% (ritev katereko#i
do#o$be ES se razteza na vrst vsebinskih sk#opov'
teme#jne $#ovekove pravice
#egitimna pri$akovanja
sorazmernost
enakost obravnave in nediskriminacijo
pravno varnost in prepoved retroaktivnosti
pravico do zas#ianja
varovanje tajnosti v postopku
H. Z+ORA4A POO4+ASTI+
1 z#orabi govorimo samo v primerih, ko organ Skupnosti'
uporabi poob#asti#o za dosego pr$ipra%ne0a 1il&a
uporabi poob#asti#o za dosego le0i$imne0a 1il&a, vendar pa gre e vedno za -lra9' npr% da organ
nameni poob#asti#a, ki jih ima za zagotovitev pomo$i do#o$eni skupini, drugi skupini%
.a z#orabo poob#asti#a ni pmem9en namen -lra9e% Ugotoviti in dokazati je potrebno z#orabo kot tako,
vendar pa mora imeti z#oraba vp#iv%
;.1.H. IZREK IN OD+O/ITEV O STROEKIH
$e toba ni #$emel&ena (ni podan raz#og iz 8<@M8" se tobeni zahtevek -a%rne% & tem primeru nosi
stroke $3ni"
$e je toba #$emel&ena, sodi$e razsodi, da je a"$ ni'en% Stroke postopka nosi $3ene1%
;.1.7. U/INKI SOD4E
Ge je toba uteme#jena, je sporni a"$ ni'en% U$inki so eR $#n1 (za nazaj" in er0a mne!% 7ahko gre tudi
#e za de#no ni$nost akta%
& interesu pravne varnosti pa so se uve#javi#e tudi i-&eme d ni'n!$i, tako da sodi$e v do#o$enih
primerih priznava tudi, da do#o$ena do#o$ba ni$nega akta e naprej ostane v ve#javi%
;.(. TO,4A ZARADI NEDE+OVANJA = (<(. /+EN
(<(. 'len:
Ge ar#ament, Svet a#i (omisija - p#!$i$%i& #"repan&a "r>i& PES, #ahko /G in druge institucije
Skupnosti v#oijo tobo za ugotovitev kritve%
-oba je dopustna #e, $e je bi#a in!$i$#1i&a pred:dn p-%ana " #"repan&#% Ge v ( me!e1i: po
pozivu ta institucije ne ob#ikuje svojega sta#i$a, se #ahko toba v 8 mesecih v#oi%
+izi$ne a#i pravne osebe se #ahko pod enakimi pogoji pritoijo g#ede tega, da nanje institucija ni nas#ovi#a
nobenega drugega akta razen priporo$i#a a#i mnenja%
-obo #ahko v#oi tudi E25, in sicer na podro$jih iz njene pristojnosti%
;.(.1. DOPUSTNOST TO,4E
75
1. STVARNA IN .UNK*IONA+NA PRISTOJNOST
-a $#en zajema a"$e !e"#ndarne0a pra%a (uredbe, direktive, od#o$be" in ne"a$ere !"lepe ter tudi
na$e#no -a%e-#&'a !$ali>'a in pripr'ila%
.a vse tobe zaradi nede#ovanja, ki jih na ?% stopnji v#oijo pra%ne ali 2i-i'ne !e9e, je 0unkciona#no
pristojno Sdi>'e 1. !$pn&e%
(. AKTIVNA +EGITI)A*IJA
PRIVI+EGIRANI V+AGATE+JI:
O /G
O organi Skupnosti (ar#ament, Svet, (omisija, SES, Na$unsko sodi$e"
POSE4NI V+AGATE+JI:
O E25 ima d%&ni pl3a&; ima enak po#oaj kot pri%ile0irani %la0a$el&i, #ahko pa zahteva tudi
i-da& !pl>ni: nrm ali ne-a%e-#&'i: a"$%
NEPRIVI+EGIRANI V+AGATE+JI:
O 0izi$ne in pravne osebe
<. PASIVNA +EGITI)A*IJA
E%rp!"i Parlamen$
S%e$
Kmi!i&a
E*4
H. PREDHODNI POSTOPEK
7. NEDE+OVANJE TO,ENE INSTITU*IJE: izpo#njena mora biti predpostavka, da toena institucija, ki
bi !mela in mrala de#ovati, ni del%ala
;. PRAVI+NA V+O,ITEV TO,4E' rok za v#oitev tobe' ( me!e1a%
;.(.(. UTE)E+JENOST TO,4E
1. PRAVNA O4VEZNOST DE+OVANJA' izhaja iz primarni: in !e"#ndarni: %ir%, iz !"#pni: na'el
in -a%e-#&'i: a"$% prava Skupnosti% Ge ima organ v okviru svojih obveznosti de#ovanja diskrecijsko
pravico, je mogo$e ugotoviti #e kritev predpisov zaradi nede#ovanja%
Uteme#jenost tobe zaradi nede#ovanja izhaja torej iz nep0&ne 9%e-n!$i, da se i-da %!e9in!"
dl'en #"rep % dl'enem r"#% .a rok ni nujno, da je do#o$en ko#edarsko%
(. KREITEV O4VEZNOSTI' toena institucija sp#oh ni de#ova#a a#i pa je pri sprejemu akta zav#a$eva#a%
<. NEOPRAVI/+JIVOST DE+OVANJA
;.(.<. IZREK IN SK+EP O STROEKIH
Ge je toba dopustna in uteme#jena, SES ugotovi, da toena institucija ni izpo#ni#a svojih obveznosti%
6a#oi ji, da v sk#adu s sodbo !pre&me #"repe% Ge obveznost tudi po sodbi ni izpo#njena, je na vo#jo #e
n%a $39a zaradi nede#ovanja% Sodi$e ne more sprejeti ukrepov v smis#u sprejema predpisa%
Sankcija zaradi nede#ovanja je #e d>"dnin!"a d0%rn!$ - -a:$e%"m p (FF%
;.<. POSREDNA REVIZIJA PRED E*J ?INDIREKTNA TO,4A@ = (H1. /+EN
76
-obi po 8<@% in 8<8% $#enu sta direktni tobi, saj je njuno bistvo o$itek g#ede nekega akta% ostopek po
8>?% $#eni pa je indire"$naA p!redna $39a, saj je bistvo postopka neka druga toba toba po 8>?% je
#e de# nekega drugega, g#avnega postopka%
-a postopek ne omogo$a direktnega zahtevka proti uredbi, ampak omogo$a #e, da stranka pred
Sodi$em uve#jav#ja, da uredbe ni mogo$e uporabiti pred sodi$em zaradi drugih do#o$b prava
Skupnosti%
Edini namen 8>?% $#ena je %ar!$% !$ran"e pred #pra9 ne-a"ni$e #red9e, ki je sicer ni ve$
mogo$e same po sebi izpodbijati, ker je p$e"el r" iz 8<@% $#ena% 8>?% $#en ne daje pravice do
neodvisne tobe toba je dopustna #e posredno%
.ahtevek #ahko v#oi "a$era"li !$ran"a, toba pa ni me&ena - r"m%
Primer: +ORD 4ETHE++ %!. KO)ISIJA
7ord 5ethe## je bi# $#an Pouse o0 7ords, ve#iko je potova# z #eta#i% -rdi# je, da prevozniki krijo ;8% $#en ES
(0iksirajo cene"% (omisija odgovori, da bo ukrepa#a% -o pa ga ne zadovo#ji in toi po 8<@% in 8<8% $#enu%
&praanje je, a#i je upravi$en%
E2!' primer ga ne -ade%a nep!redn, saj ni zahteva#, da se njemu izda od#o$ba, ampak, da se sproi
preiskava%
Primer: SI))ENTHA+
ravna oseba izpodbija pred 2+, od#o$bo (omisije, ki jo je #e*ta nas#ovi#a na pravno osebo% ravna
oseba toi (omisijo pred 2+, in od#o$bo spodbija po 8<@% $#enu (ker jo neposredno zadeva"%
1d#o$ba je sprejeta na pod#agi ne-a"ni$e #red9e, s tem pa posredno trdi neve#javnost uredbe ob
tem se sk#icuje na 8>?% $#en indirect cha##ange; eR1ep$in 2 ille0ali$J%
/G je ime#a monost izpodbijati ta akt po 8<@% $#enu% -o je mogo$e e#e v postopku, ki jo direktno
zadeva% +izi$na a#i pravna oseba pa sicer tega akta po 8<@% $#enu sp#oh ne bi mog#a napasti%
8. ZA/ASNO ZAVAROVANJE IN PRAVNO VARSTVO PRED SES V
POSTOPKIH PO /+ENIH ((;A ((8A (<GA (<1 IN (<(
8.1. ZA/ASNO ZAVAROVANJE V POSTOPKIH PRED SES
ES pozna $ri #"repe za$asnega zavarovanja'
?% ker tobe pred SES nimajo suspenzivnega u$inka, #ahko sodi$e, $e meni, da to zahtevajo
oko#i$ine, drediA da !e #pra9a i-pd9i&ane0a a"$a dl3i (H(. 'len ES' dokazati se mora
neod#o#jive in neogibne pos#edice,%%% pogoji za oko#i$ine
8% sodi$e #ahko v vsakem primeru, ki mu je pred#oen, dredi "a"r>en"li -a'a!ni #"rep (H<.
'len ES g#ede na naravo sodne zadeve; sodi$e ima tu 11761 jurisdikcijo%
<% sodi$e #ahko dl3i i-%r>e%an&e !%&i: dl'9%
O (HH. 'len ES 3 i-%r>l&i%!$
O (7;. 'len ES 3 dl3i$e% i-%r>i$%e #e s sodbo sodi$a; vendar so sodi$a zadevne drave
pristojna za pritobe, da izvritev poteka na nepravi#en na$in% /G #ahko izpodbija, $e poteka
izvritev na nepravi#en na$in pritoba zaradi nepravi#nega izvrevanja, a #e pred sodi$em ES%
8.1.1. DOPUSTNOST PRED+OGA ZA IZDAJO SK+EPA O ZA/ASNE) ZAVAROVANJU
POVEZANOST s postopkom v g#avni stvari' postopek se mora nanaati izk#ju$no na zadevo v g#avni
stvari, ki poteka pred sodi$em%
STVARNA IN .UNK*IONA+NA PRISTOJNOST' za$asna odredba se #ahko izda v kateremko#i
postopku, $e a"$ -a%e-#&e !e9 " !$ri$%iA p#!$i$%i ali dp#!$i$%i%
+unkciona#no je za od#o$anje o za$asni odredbi pristojno !di>'eA "i !di % 0la%ni !$%ari%
77
+EGITI)A*IJA'
O od#oitev uporabe izpodbijanega akta #e $3ni" % 0la%ni !$%ari
O pred#og za izdajo za$asne odredbe "a$era"li !$ran"a i- $emel&ne0a ra-mer&a
O4+IKA IN ROKI' rokov pravo Skupnosti ne dl'a, vendar je uve#jav#jena praksa, da se pred#ogi
za za$asno odredbo #ahko v#agajo d %l3i$%e $39e % 0la%ni !$%ari d "n'ne dl'9e%
PRAVNI INTERES' pred#og se v#oi #e za zavarovanje #astnega interesa, zato mora v#agate#j pokazati
pri-ade$!$ la!$ni: in$ere!%%
8.1.(. UTE)E+JENOST
NUJNA POTRE4NOST ZA/ASNEGA UKREPA' pred#og za izdajo za$asnega ukrepa je uteme#jen,
$e pred#agate#j - %er&e$n!$& d"a3e, da je takojnji ukrep n#&n p$re9en, ker bi sicer pri#o do
$e3"e in neppra%l&i%e >"de% o#eg tega mora sodi$e ugotoviti, da ukrep ne bo nasprotova#
uve#jav#janju zahtevkov v g#avni stvari%
POTRE4A PO TAKOJENJE) UKREPANJU' pred#agate#j mora dokazati, da bi bi# brez ukrepa
pri-ade$ njegov pra%ni in e"nm!"i in$ere!, ki ga kasneje ne bi moge# ve$ vzpostaviti% 6i
uteme#jen pred#og, v katerem se pred#agate#j sk#icuje #e na 0inan$no izgubo, ker je to mogo$e
popraviti z odkodninsko tobo po 8;;%
IZG+EDI ZA USPEH V G+AVNI STVARI IN TEHTANJE INTERESOV
8.1.<. SOD4A ?TENOR@
-a%rni$e% pred#oga
izdaja !"lepa -a'a!ni dl3i$%i i-%r>e%an&a
izdaja -a'a!ne dred9e
8.(. ZA/ASNO ZAVAROVANJE PRED SODIE/I D/
Sodi$a /G morajo zagotoviti -a'a!ne dred9e pr$i dr3a%i, $e ni drugih sredstev, da bi se -a%ar%ali
in$ere!i p!ame-ni"%, $etudi pristojno sodi$e v /G nima na vo#jo instrumenta%
8.<. POSTOPEK PRED SES
.a ta postopek ni zna$i#no zborno sojenje, saj ve$ino procesnih dejanj storita predsednik E2! in
predsednik 2+,%
1 pritobi -per dl'9 !dni"a p!ame-ni"a ! *.I, od#o$a !dni" p!ame-ni" E*J% ostopek je
hiter%
F. DRUGI POSTOPKI
F.1. ODEKODNINSKA ODGOVORNOST = (FFC(
F.1.1. O4+IKE ODGOVORNOSTI
/o#o$ba 8;; ureja < ob#ike odgovornosti Skupnosti in njenih zapos#enih'
POGOD4ENA ODGOVORNOST SKUPNOSTI' ureja jo $#en 8;;M?% Gre za nei-plni$e% a#i deln
i-plni$e% p0d9e -a!e9ne0a pra%a a#i p0d9e &a%ne0a pra%a, ki jo S"#pn!$ sk#ene ! $re$&
!e9% ogodbena odgovornost se ravna po pravu, ki ureja pogodbo% -udi sodna pristojnost se
ravna po pravi#ih E.%
NEPOGOD4ENA ODGOVORNOST SKUPNOSTI' urejata jo $#en 8;;M8,<% Gre za 9%e-n!$
p%rni$%e >"de, ki jo je povzro$i#a in!$i$#1i&a a#i -ap!leni v Skupnosti z de&an!" a#i nrma$i%n
!$ri$%i&A p#!$i$%i& ali dp#!$i$%i&%
78
& primeru nepogodbene odgovornosti, mora Skupnost povrniti kodo, ki so jo povzro$i#e njene
institucije a#i zapos#eni pri oprav#janju obveznosti, v sk#adu s sp#onimi na$e#i, ki so skupna pravnim
ureditvam /G% Ge ta na$e#a niso enotna v vseh /G, se sodi$e nas#oni na na$e#a odkodninske
odgovornosti v /G in razvije #astna na$e#a prava Skupnosti%
8;;% $#ena pa ni m0'e uporabiti -a d>"dnin!"e -a:$e%"e, ki izhajajo iz ukrepov v okviru III.
!$e9ra (pravosodje in notranje zadeve"%
Primer: STAN+EI ADA)S 5 HO.)ANN RO*HE
Stan#eJ )dams je ma#teki drav#jan, ki de#a v Po0mann Noche proizvaja vitamine, ki jih kot
surovino uporabijo podjetja za nada#jnjo proizvodnjo% Po0mann Noche po#je 1ir"#lar&e (v ob#iki
navodi# direktorjem naj zavra$ajo do#o$ene kupce no$ejo jim dobav#jati vitaminov"% ,majo >@*;@:
trni de#e g#ede na vitamin eden od znakov za prev#adujo$i po#oaj%
Stan#eJ )dams je bipatrid v Kvici vede# je, da ne more napredovati nezadovo#jen% .atoi
Po0mann Noche v 5rus#ju, najdejo se cirku#arji% Stan#eJ da odpoved gre v ,ta#ijo in ustanovi 0armo
pujsov% (o se vrne v Kvico aretacija zaradi izdaje pos#ovne skrivnosti%
?% ES bi mora#a %ar%a$i in2rman$aH A pos#ovno skrivnost bi mora#a ES varovati% /ana mu je bi#a
kavte#a, da bo varovan, $e bo sproen postopek pred vicarskim sodi$em%
8% ES ne asistira Stan#eJu v zaporu ES bi mu mora#a nuditi odvetnika; zato zamudi roke za vsa
pravna sredstva in ne more na sodi$e za G%
<% ker je v zaporu, mu 0arma propade; ena ne prenese pritiska oko#ja in stori samomor%
Stan#eJ )dams toi (omisijo pred sodi$em, sk#icujo$ se na nepogodbeno odgovornost; dobi ? miog
OSE4NA ODGOVORNOST ZAPOS+ENIH V SKUPNOSTI' ker Skupnost d0%ar&a tudi za dejanja
svojih zapos#enih, ima v primerih, $e je koda nasta#a zaradi ve#ike ma#omarnost, re0re!ni -a:$e%e"
-per -ap!lene0a, ki je kodo povzro$i#%
1dkodninska toba je pomembna tudi zato, ker #ahko dosee #0$%i$e%A da &e a"$ ne%el&a%en, k#jub
temu, da tonik ni upravi$en do odkodnine%
F.1.(. DOPUSTNOST ODEKODNINSKE TO,4E
1. STVARNA IN .UNK*IONA+NA PRISTOJNOST' stvarna pristojnost se nanaa na >"d, ki jo
povzro$ijo institucije a#i zapos#eni pri oprav#janju s#ubene do#nosti% & ta sk#op tejemo vse institucije
navedene v C% $#enu, zapos#ene v njih in E25%
+unkciona#no pristojno za sojenje na prvi stopnji je Sdi>'e 1. !$pn&e%
(. AKTIVNA IN PASIVNA +EGITI)A*IJA'
a"$i%na le0i$ima1i&a' tobo #ahko v#oi katerako#i pos#ovno sposobna !e9a &a%ne0a ali -a!e9ne0a
pra%a in tudi dr3a%eA "i ni! 'lani1e EU% Sporno pa je, a#i #ahko odkodninsko tobo v#agajo /G%
pa!i%na le0i$ima1i&a' toba se v#oi pr$i S"#pn!$i% Sodi$e v praksi dopu$a tudi tobe, v katerih
je toena izrecno navedena institucija Skupnosti%
<. NI O4VEZNEGA PREDHODNEGA POSTOPKA
H. PRAVI+NA V+O,ITEV TO,4E' toba se v#oi v sk#adu s !pl>nimi pra%ili% 1dkodninski zahtevki pa
-a!$ara& % 7 le$i:%
F.1.<. UTE)E+JENOST TO,4E
STORITEVA OPUSTITEVA DOPUSTITEVA KI JO +AHKO PRIPIEE)O SKUPNOSTI:
79
O odkodninski zahtevek se mora nanaati na eno od nas#ednjih dejanj pri izvrevanju s#ubene
obveznosti'
o sprejem nepravi#nih, nezakonitih, nepopo#nih a"$%, ki ustvarjajo pravne pos#edice a#i
nepravi#no ravnanje pri sprejemanju akta
o opustitve p!$p"%ni: dl3n!$i, dajanje zavajajo$ih in2rma1i& in opustitev dajanja
in0ormacij
o malmarn ra%nan&e #radni"% pri oprav#janju njihovih do#nosti
O odgovornost ne more izhajati iz dejanj na pdla0i !ami: #!$an%i$%eni: p0d9 in njihovih
sprememb%
Primer: S*HOPPENSTEDT
6a za$etku je bi#o SES mnenja, da $e oseba nima aktivne #egitimacije po 8<@% $#enu, nima pravice
do odkodninskega zahtevka%
& tej zadevi, pa je sodi$e dopusti#o tobo podjetja proti Svetu zaradi kode, ki mu je nasta#a zaradi
ne-a"ni$e #red9e, $etudi pravne in 0izi$ne osebe ni! a"$i%n le0i$imirane p (<(. 'len#%
.OR)U+A S1:ppen!$ed$' da je Skupnost odgovorna morajo biti podani < e#ementi'
O -a"nda&ni #"rep (uredba, od#o$ba, direktiva, mednarodna pogodba" mora zajeti izbire
ekonomske po#itike%
O kreno mora biti najvije pra%il, ki %ar#&e pra%i1e p!ame-ni"% (n% enakosti, sorazm%,%%"
O kritev mora biti d%l& re!na
PROTIPRAVNOST: protipravnost je podana, $e ra%nan&e ni % !"lad# - %i>&im predpi!m prava
Skupnosti, ki varuje osebe% .#asti so tu mi#jena sp#ona pravna pravi#a prava Skupnosti%
EKODA' koda je #ahko prem3en&!"a a#i neprem3en&!"a% Eora obstajati in mora biti do#o$na%
.ahtevek se #ahko nanaa #e na de&an!"A "n"re$n in %er&e$n >"d% ri izra$unavanju
odkodnine se upoteva tudi odgovornost tonika%
VZRO/NA ZVEZA' med protipravno storitvijo, opustitvijo a#i dopustitvijo in kodo mora obstajati
vzro$na zveza% Sodi$e je pri presoji restriktivno%
ODGOVORNOST
Primer: .RAN*OVI*H ?<H1@
& tej zadevi je skupina ita#ijanskih de#avcev ne#!pe>n skua#a i-$er&a$i dl0%ane pla'e od
prezado#enih de#odaja#cev% (er nikakor niso uspe#i, so -a:$e%ali pla'il d i$ali&an!"e dr3a%e in se
sk#iceva#i na to, da I$ali&a ni #re!ni'ila dire"$i%e, ki je na#oi#a /G, da vzpostavijo sistem za varstvo p#a$
de#avcev, ki so zapos#eni pri prezado#enih de#odaja#cih% ,ta#ijansko sodi$e je prekini#o postopek in
postavi#o %e' pred:dni: %pra>an&, od katerih je bi#o eno, ali &e pdana d>"dnin!"a d0%rn!$
drave v primeru, ko ne izpo#ni obveznosti, ki jih na#aga direktiva%
& tem primeru je sodi$e oboroi#o posameznike z odkodninsko tobo zoper /G, ki kri pravo ES%
Sodi$e je na#oi#o /G odkodninsko odgovornost proti osebam zasebnega prava zaradi kritev
skupnostnih pravi#%
Primer: 4RASSERIE DU PE*HEUR
& tej zadevi je SES razvi#o na'el d0%rn!$i D/%
-a primer se nanaa na nem>" prep%ed prda&e pi%a, uvoenega iz +rancije, ker bi naj 0rancosko
pivo ne ustreza#o do#o$bam o $istosti piva% SES je razsodi#o, da prepoved prodaje ni bi#a upravi$ena%
ivovarna je zato od 6em$ije zahteva#a odkodnino%
Sodi$e je od#o$i#o, da je sk#icevanje na sodbo +rancovich dopustno #e, $e je drava grobo in o$itno
kri#a pravo Skupnosti% Sodi$e je od#o$i#o tudi, da morajo biti pogoji, po katerih je mogo$e na#oiti
odgovornost /G, enaki kakor tisti, ki ve#jajo za Skupnost% S tem je pen$il predp!$a%"e
d>"dnin!"e d0%rn!$i /G s pravi#i o odkodninski odgovornosti institucij Skupnosti%
80
F.(. REVIZIJA KAZNI PO ((6. /+ENU
-a $#en omogo$a SES neme&en pri!$&n!$ -a pre!& "a-ni, ki so predvidene v uredbah, ki jih
sprejemata ar#ament in Svet skupaj in ki jih sprejema Svet sam%
F.<. )NENJA 5 <GG. /+EN
-a $#en ureja p!$pe" !"lepan&a mednardni: !pra-#m% med Skupnostjo in dravo, ki ni njena
$#anica oz% mednarodno organizacijo%
red za$etkom ve#javnosti #ahko upravi$enec (S%e$ ali Kmi!i&a" prid9i mnen&e SES, a#i je sporazum
zdru#jiv z do#o$bami ES% Sodi$e #ahko poda mnenje vse do rati0ikacije sporazuma%
Ge sodi$e ugotovi, da pred#oeno besedi#o sporazuma ni % !"lad# z do#o$bami ES, bo za$e#o
besedi#o ve#jati e#e potem, ko se !premi PES a#i ko se !premeni 9e!edil !pra-#ma%
-o mnenja ni svetova#ne narave, ampak je !d9a%
F.H. DE+OVNOPRAVNI SPORI
SES je pristojno za vsak spor med ES in njenimi US7Ua5E62,% 1d #eta 8@@9 de#uje Sodi$e za
us#ubence EU (EU 2ivi# Service -ribuna#" kot !dni ddele" *.I% Neuje spore med institucijami EU in
njihovimi us#ubenci% Ktevi#o sodnikov variira, trenutno pa jih je C% ,menovani so za dobo 4 #et% Sodi$e
sestav#ja senat < a#i 9 sodnikov, posamezniki in ob$a seja%
F.7. PRITO,4E NA OD+O/4E SODIE/A 1. STOPNJE
ritobeni raz#og je "r>i$e% pra%a S"#pn!$i%
SES pred za$etkom ustnega de#a zavrne pritobo, ki je nedopustna a#i neuteme#jena%
Eona je tudi REVIZIJA, $e se odkrijejo nova dejstva, ki bi #ahko vp#iva#a na od#o$bo, pa so bi#a dejstva
sodi$u in stranki, ki zahteva revizijo, v $asu sojenja, neznana%
F.;. PRISTOJNOST NA POD+AGI AR4ITRA,NE K+AVZU+E V POGOD4AH
JAVNEGA IN ZASE4NEGA PRAVA PO (<F. /+ENU
,nstitucije Skupnosti #ahko v pogodbe javnega in zasebnega prava vnesejo arbitrano k#avzu#o in
prr0ira& pri!$&n!$ SES% SES dobi dogovorjeno pristojnost in v teh primerih ne del#&e "$
!di>'e, ampak kot ar9i$ra3a%
)rbitrana k#avzu#a mora po#eg prorogacije dl'i$i tudi pra%, ki se bo uporabi#o% -o ni pravo
Skupnosti, ampak pra% dr3a%e (ni nujno da je $#anica"% Sodi$e mora uporabiti to pravo, saj ES v
8;;% $#enu do#o$a, da se pogodbena odgovornost presoja po pravu, ki se uporab#ja za pogodbo%
F.8. POSE4EN DOGOVOR )ED D/ ZA REEEVANJE SPORA PO (<6. /+ENU
Sodi$e je pristojno za vse !pre med D/ % -%e-i - %!e9in PES, $e mu je spor pred#oen na pod#agi
posebnega dogovora med strankami%
F.F. PRISTOJNOST PO KONVEN*IJAH IN PROTOKO+IH )ED D/
F.6. TO,4E V ZVEZI Z EI4 IN *ENTRA+NI)I 4ANKA)I D/ PO (<8. /+ENU
(<8?d@ 'len PES tobe v zvezi z E25 in centra#nimi bankami /G
81
ristojnosti po konvencijah in protoko#ih med /G sodi$e sodi na pod#agi teh do#o$b'
Pr$"l pri%ile0i&i: in im#ni$e$a: ES z dne ;%>%?B49;
Kn%en1i&a ES pri!$&n!$i in i-%r>e%an&# !d9 % 1i%ilni: in $r0%in!"i: -ade%a: (5ruse#jska"
z dne 8C%B%?B4; s posebnim protoko#om h konvenciji z dne <%4%?BC?;
Rim!"a "n%en1i&a pra%#A "i !e #pra9l&a -a p0d9ene 9li0a1i&e, z ?B%4%?B;@ s protoko#om
z dne ?B%?8%?B;;;
Kn%en1i&a #!$an%i$%i E#rpla (European o#ice 100ice"
F.1G. TRETJI STE4ER IN PRAVNO VARSTVO
F.1G.1. PREDHODNA VPRAEANJA
SES je pristojno samo za izdajo pred:dni: mnen&, ki se nanaajo na do#o$be o po#icijskem in
pravosodnem sode#ovanju na podro$ju "a-en!"i: -ade%%
o#eg tega je pristojno #e, $e se /G za to izrecno od#o$i z de"lara1i& (p$5in 1la#!e"%
Sodi$e pa ni pri!$&n za preizkus ve#javnosti in dopustnosti pli1i&!"i: pera1i&, ki jih izvaja po#icija,
$e gre za -a0$a%l&an&e n$ran&e %arn!$i%
F.1G.(. NI/NOSTNA TO,4A
SES je pristojno za presojo zakonitosti v okviru sk#epov in sk#epov v tobah, ki jih v#oi /G a#i (omisija
zaradi nepri!$&n!$i, 9i!$%ene "r>i$%e p!$p"a, "r>i$%e PES a#i zaradi -lra9e p9la!$il% &
primerjavi z 8<@% $#enom, ar#ament tu ni aktivno #egitimiran%
F.1G.<. NEIZPO+NJEVANJE O4VEZNOSTI D/ PO PRAVU SKUPNOSTI
SES je pristojno razreiti spor med /G v zvezi z interpretacijo aktov iz <>M8%

VIII. del: ETIRI TE)E+JNE EKONO)SKE SVO4OE/INE
E+E)ENTI SKUPNEGA TRGA:
I. PROST PRO)ET 4+AGA
(<5<1. 'len PES
< segmenti prostega pretoka b#aga'
vzpostavitev carinske unije A prepoved uvajanjaMvianja carin (8<*89% $#en"
prepoved ko#i$inskih omejitev prometa b#aga iz druge /G (8;*<@% $#en"% <@% $#en je izjema od $#ena
8; in 8B #ahko uvede do#o$ene omejitve v izjemnih primerih restriktivna raz#agaHHH
prepoved diskriminatornega obdav$evanja (B@% $#en" interpretacija istovrstnosti sodna praksa je
ze#o ekstenzivna%
II. PROSTO GI4ANJE OSE4
<65H(. 'len PES (?<<% $#en UE"
<B% $#en 3 prepoved diskriminacije med doma$im in tujimi de#avci%
pri pogojih za zapos#ovanje,%%% (ne #e de#o"
remuneration 3 iri pojem od p#a$i#a (denar, honorar, p#a$i#o za (ne"do#o$en $as, v naravi,%%%";
primerneje bi bi#o pop#a$i#o a#i nadomesti#o za de#o
izjeme v (<" in (>"
(>"' pub#ic service sodna praksa oprede#i pojem' po#ice, armJ, 0aW assessment, judiciarJ% .e#o ozka
interpretacija v sodni praksi se v bistvu prekriva s terminom dravne uprave%
82
,nterpretacija pojma de#avcev skupine oseb v sk#opu prostega gibanja gibanju niso #e de#avci, ze#o
irok domet v sodni praksi (tudi otroci, upokojenci, nose$nice,%%%"%
III. SVO4ODA OPRAV+JANJA STORITVE IN USTANOVITVE SEDE,A
#!$an%i$e% !ede3a H<5HF. 'len PES (?<C% $#en UE"% Ge e#i s#ovenski subjekt ustanoviti podjetje v
drugi /G, morajo ve#jati enaki pogoji, kot ve#jajo za doma$e podjetje%
O dejavnost in novi sede v isti dravi
O nanaa se tudi na 0azo pos#ovanja (ne #e na ustanav#janje"H
(popravek v .G/ prej' za podrunico v S#oveniji mora tuje podjetje v tujini obstajati vsaj 8 #eti"
!$ri$%e H6577. 'len PES (?>>% $#en UE"% /ejavnost zunaj drave%
H6. 'len PES * primeri'
o gre smu$at v +rancijo, z#om noge; ima zavarovanje, ki omogo$a do#o$ene zdravnike zdravnik
pride v +rancijo in napravi operacijo oprav#janje storitev v drugi dravi
o monost second opiniona po netu +rancija ne sme tega onemogo$iti
o inta#acija ra$una#nike opreme #ahno pride to narediti tujec brez administrativnih omejitev
o uporaba ,us*so0t\are v tujini
7G. 'len PES' de0inicija storitve c" 3 cra0tsmen (rokode#ci"; d" odvetniki, inenirji, arhitekti 3 tisti, ki
se ponujajo na trgu ($#ani zbornic"%
IV. PROST PRETOK KAPITA+A IN P+A/I+
7;5;G. 'len PES (?94% $#en UE"
e ira do#o$ba tudi tretje draveH
1. PROST PRO)ET 4+AGA
/o#o$be o prostem prometu b#aga so namenjene d!$rani$%i da&a$e%A "%$ in dr#0i: "li'in!"i:
me&i$e%, ki se nanaajo na promet b#aga znotraj Skupnosti% 2i#j teh do#o$b je, da se ne bi z
naciona#nimi instrumenti (predpisi /G, ki bi omejeva#i ko#i$ino dovo#jenega uvoza b#aga; vianje cen
zaradi dajatev na mejah" i-"ri%l&ala "n"#ren1a med b#agom, ki prihaja iz raz#i$nih /G%
-eme#jne do#o$be v okviru prostega prometa b#aga'
vzpostavitev skupna carinske tari0e
odprava ko#i$inskih omejitev
prepoved diskriminatorne obdav$itve
dravne pomo$i
industrijska #astnina
konkuren$no pravo
1.1. PREPOVED *ARINSKIH DAJATEV )ED D/
1.1.1. SP+OENO
(<. 'len:
Skupnost teme#ji na carinski uniji, ki obsega vso trgovino z b#agom in ki med /G vk#ju$uje prepoved
carinskih dajatev pri uvozu in izvozu in prepoved vseh drugih dajatev, ki imajo enak u$inek (n$ran&i
%idi" 1arin!"e #ni&e"% &k#ju$uje tudi sprejem skupne carinske tari0e v njihovih odnosih do tretjih drav
(-#nan&i %idi" 1arin!"e #ni&e"%
(7. 'len:
2arine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim u$inkom so med /G prepovedane% -a prepoved se
uporab#ja tudi za carine 0iska#ne narave%
83
(;. 'len:
2arine skupne carinske tari0e do#o$i Svet s kva#i0icirano ve$ino na pred#og (omisije%
*ARINSKE DAJATVE
S carinskimi dajatvami ES mis#i na da&a$%e % denar&# na #%3en in i-%3en 9la0% .a njih ni
pmem9na %i>ina a#i njihov namen%
1bveznost odprave dajatev je a9!l#$na, i-&ema pa je mona samo, $e je izraena popo#noma &a!n in
ned%#mn%
ri nosi#nih do#o$bah Sodi$a ES na tem podro$ju so pomembne predvsem reitve na nas#ednja
vpraanje'
a#i je pri presoji dajatev pomemben u$inek a#i namenU
katere so dajatve, ki imajo enakovreden u$inek in kako se takne dajatve presojaU
kaken je pomen mejnih inpekcijskih preg#edov in odp#a$nih storitev ter njihova dopustnostU
*ARINSKA UNIJA
&e$ e#ementov vzpostavitve carinske unije'
?% prep%ed da&a$e%A nal3eni: na me&a: med D/ (8<*89 ES" postopna vzpostavitev carinske
unije' prej prepoved novih in prepoved irjenja obstoje$ih (eW ?8% $#en 3 neposredni u$inekHH", v drugi
0azi pa odprava obstoje$ih (e do #eta ?B4;, izvozne do #eta ?B48" tudi ta do#o$ba ima direkten
u$inek
O 1arine (dajatev v denarju na uvoenoMizvoeno b#ago"
O da&a$%e - ena"%rednim #'in"m (EPEE"' izogib prazninamH (najbo#j o$itno $itenje
naciona#nega gospodarstva"
8% prep%ed n$ran&i: da&a$e% na #%3en 9la0 (B@*B< ES" * to se nanaa na vsak pretok b#aga'
O ki izvira v eni od /G
O ki prihaja iz tretje drave, pa je e v prostem pretoku v kateri od /G in so bi#e e izpo#njene vse
0orma#nosti ob vstopu v ES
*ARINE IN )HEE
ni pmem9n'
O %i>ina dajatve (,ta#ian )rt"
O namen dajatve (doktrina u$inka' ,ta#ian )rt, Nadio &a#ves, Socia# +unds, 2ommission v%
7uWembourg and 5e#gium"
O "d &e pri-ade$ (,ta#ian statistica# data, 2apo#ogna, o#iti"
pmem9n &e #e' da je da&a$e% nal3enaA " 9la0 pre:a&a me& med /G%
os#edica 3 nezakonitost dajatve obvezna odprava dajatve A vrnitev zneskov
I-&em ni oz% morajo biti i-re1n in &a!n dl'ene:
Primer: *O))ISSION %. +UBE)4OURG AND 4E+GIU) ?6G561C;<@
Gre za primer prepovedane carine izdajo uvoznega dovo#jenja na meji% otrdi se d"$rin #'in"a T
namen da&a$%e ni pmem9en
E2!' L)pp#ication concerning the introduction bJ the de0endants, a0ter ? !anuarJ ?B9;, o0 a specia# dutJ
#eviab#e upon the issue o0 import #icences 0ot certain mi#k productsL
-oenec najprej trdi, da (omisija sp#oh ne mre $3i$iA "er &e $#di S%e$ "r>il ES%
E2!' L-he 0act that the 2ounci# 0ai#ed to carrJ out its ob#igations cannot re#ieve the de0endants 0orm
carrJing out theirsL
E2! potrdi tudi, da se % $a"i: primeri: #pra9i ((;. 'len PES
L)rtic#e ?8 prohibits the introduction o0 ne\ customs barriers, so as to 0aci#itate the integration o0 nationa#
markets and the estab#ishment o0 a common market% Iithout constituting o0 itse#0 a seasure removing
economic protection, this prohibition o0 anJ ne\ 0orm o0 protection bJ \aJ o0 customs duties constitutes
an essentia# reYuirement both 0or the substitution o0 a common market 0or the di00erent nationa# markets
84
and 0or the substitution o0 a common agricu#tura# organization 0or the nationa# organizations% -hus )rtic#e
?8 constitutes a 0undamenta# ru#e and anJ possib#e eWception, \hich in anJ event must be strict#J
construed, must be c#ear#J #aid do\n%L
7U= in 57' zato, ker ni n9ene r0ani-a1i&e na ravni EU, ki bi ureja#a oz% pokriva#a trg m#e$nih izde#kov,
#ahko sk#adno s $#enoma >< in >9 EGS D/ pr!$ #%a&a& $a"e da&a$%e% -rdita, da so do#o$ene
do#o$be same omogo$a#e taka dejanja%
E2!' L)rtic#es <B to >4 o0 the -reatJ do not contain anJ provision eWp#icit#J contrarJ to the prohibition o0
ne\ customs barriers in the agricu#tura# sector%L (89% $#en"
E2!' i-&ema 9i mrala 9i$i i-re1n dl'ena
rva od#o$ba, ki se dotakne prob#ematike' Van Gend en +! dire"$ni #'ine" eR 1(. 'lenHHH
Primer: VARIO+A %. A))INISTRAZIONE ITA+IANA DE++E .INANZE ?PR 9J Tri9#nal 2 Trie!$e@
De2ini1i&a )HEE (prej v ?<% $#en ES" 3 pri"ri$e 1arine * teka oprede#itev case*#a\H
,ta#ija uvede dajatev na uvoeno b#ago 3i$ari1e% . ita#ijanskim zakonom vzpostavijo L#nladin0
1:ar0eL ker je bi#o 9la0 nal3en % pri!$ani>'i:, je bi#o za to treba pla'a$i%
E2!' L-he present case is concerned \ith the charge designated Lun#oading chargeL in )rtic#e 8C o0 the
,ta#ian #a\ 6o ;8 o0 B +ebruarJ ?B4< on the subject o0 maritime charges and duties #evied on goods
coming 0rom abroad and un#oaded in the ports, roadsteads and \harves o0 the state pending 0ina# or
temporarJ importation%L
L+or cerea#s, this disembarkation dutJ amounts to <@ #ire per metric ton% ,ncome 0rom the dutJ is devoted
to the provision and maintenance o0 port insta##ations%L
LT:e pr:i9i$in 2 all 1#!$m! d#$ie! and 1:ar0e! :a%in0 eL#i%alen$ e22e1$ covers anJ charge
#evied at the time or bJ reason o0 importation and \hich, speci0ica##J a00ecting the imported product and
not the home*produced product, has the same restrictive e00ect on the 0ree movement o0 goods as a
customs dutJ%L
"a"r>na"li da&a$e%
zadeva #%3en in ne dma'i prd#"$
ima zato ena" #'ine" "$ 1arina
ne 0lede na %i>in dajatve
ne 0lede na to, $e gre #e za admini!$ra$i%ni !$r>e"%
L-he #evJing o0 such a charge, ho\ever sma##, together \ith the administrative 0orma#ities \hich it
occasions, constitute an obstruction o0 the 0ree movement o0 goods%L
L)ccording#J, a charge imposed eWc#usive#J on imported goods because theJ have been un#oaded in
home ports constitutes a Lcharge having eYuiva#ent e00ectL and is prohibited%L
1.1.(. ODPRAVA DAJATEV )ED D/ IN DOKTRINA U/INKA
Primer: ITA+IAN ARTS
& 4@% #etih je ,ta#ija z da%"m obremeni#a i-%- #me$ni>"i:A -0d%in!"i: in ar:el>"i: predme$%%
Natio' $im ve$ teh predmetov naj ostane v ,ta#iji%
(omisija je trdi#a, da gre za kritev EGS%
,ta#ija se je zagovarja#a, da ne 0re -a 9la0, saj so predpisi namenjeni %ar%an&# i$ali&an!"e
#me$ni>"eA -0d%in!"e in ar:el>"e %redn!$i ter da je dajatev sama nepomembna, saj je njen
de#e v prora$unu zanemar#jiv%
SES je zavrni#o te argumente s tem, da p&em 1arin!"e #ni&e p"ri%a %!e 9la0% /e0inicija b#aga' (ot
b#ago pa je oceni#o vse proizvode, ki jih je mogo$e 1eni$i % denar&# in so #ahko predme$ $ran!a"1i&%
.a te predmete pa ne 9!$a&a n9ena i-&ema% 6edopustno pa se je sk#icevanje na izjeme po <@% $#enu
ES, ker te izjeme ve#jajo #e za ko#i$inske omejitve%
SES' carinska unija zajema promet z vsakrnim b#agom pravni si#ogizem% SES e#i opozoriti na'
podpisa#i so pogodbo, ki prev#aduje nad doma$imi pravnimi redi,
85
poveza#i so se v ekonomsko integracijo pravo EGS 3 ekonomsko pravi, #e tako se dosee
integriranost ci#j 3 common market temu ci#ju je podrejeno vse%
Evropa je do ?BB< g#oboka evropska integracija%
ojavi se vpraanje a#i obstaja t%i% RU+E O. REASON * a#i je %!a"a 1arina prep%edana, ne g#ede na
namen, ki se ga z njo zas#eduje% o eni strani je predpis uteme#jen (varstvo vrednote", po drugi pa
posega v pose# trgovce%
& enem od nas#ednjih primerov pa je SES od#o$i#o, da se je prav tako nedp#!$n !"li1e%a$i na i-&em
na $emel&# pred:dn !"len&ene mednardne p0d9e% o mnenju SES je prepovedano uvajanje
kakrnihko#i dajatev v transakcijah med /G, ne g#ede na viino dajatve% -u je #o za dajatev, ki ni carina,
ima pa ena"%reden #'ine" "$ 1arina, kar pomeni da je nezakonita% 6ezakonita pa je zato, ker je na
pod#agi te dajatve cena proizvoda vija in zato ima ta dajatev omejeva#ni u$inek%
(akna je #ahko carinaU
Primer: SO*IAA+ .ONDS VOOR DE DIA)ANTAR4EIDERS ?T !1ialni !"lad -a 9r#!il1e
diaman$%@ %! 4RAA*HME+D ?T 9r#!ilni1a diaman$%@ pre#iminarJ ru#ing%
5e#gija po ?B9C sprejme predpis na pobudo brusi#cev diamantov, po katerem naj @D<<: od vrednosti
uvoenih nebruenih diamantov vp#a$a v sk#ad za de#o nezmone brusi#ce diamantov% -ako bi kupci
vp#a$eva#i posredno v sk#ad%
5rusi#nica 5raach\e#d n'e d%a&a$i denar&a !1ialnem# 2nd#, saj ta ni upravi$en po evropskem
pravu, $eprav je po be#gijskem naciona#nem pravu%
8% $#en ES 3 viji socia#ni standard, socia#na varnost, ipd% ta $#en se uporab#ja za interpretacijo
evropskega prava% E2! bi mora#o presoditi v korist brusi#cev diamantov%
5e#gija se pojavi kot stranski intervenient, ker ho$e ve#javo be#gijskega zakona ohraniti%
Gre za vpraanje A+I O4STAJA PRAVI+O DE )INI)IS * kakna je #ahko carina v morebitnih mejnih
primerih% -a %redn!$ (@,<<:" je de&an!" -el ni-"a (de minimis"%
E2! gramatika#na obraz#oitev 8<% $#ena' po 8<% $#enu je prep%edana KAKRENAKO+I #%-na
1arina; )dvocate Genera# sicer omeni 8% $#en, a svetuje naj postavijo e sedaj mejo% 6e more ustanoviti
ekonomske integracije z izjemo%
6a pod#agi povedanega #ahko sk#enemo, da je pri presoji dajatev pmem9en #'ine" in ne namen
da&a$%e%
1.1.<. ODPRAVA DAJATEVA KI I)AJO ENAKOVREDNI U/INEK KOT *ARINSKE DAJATVE
Sankcioniranje ukrepov z enakovrednimi u$inki je potrebno zato, da se -aplni& pra%ne pra-nine%
PES v 89% $#enu dajatev z enakovrednim u$inkom ne de2inira, zato je te dajatve mora#o de2inira$i SES%
/e0inira#o jih je brez izjeme ekstenzivno kot' dajatve, ki so nal3ene en!$ran!" in se nanaajo
konkretno na pri-%dA #%3en i- dr#0e D/, ne pa na proizvod /G, ki dajatev uvaja in ki s spremembo
cene u$inkujejo na prost promet b#aga enako kot carinske dajatve%
kakrnako#i denarna da&a$e%
ne 0lede na %eli"!$'
O kam gre kakrnako#i denarna dajatev,
O na$in ap#ikacije ki se zara$una ob prehodu meje
pre:d me&e
ni pmem9n, a#i ima dr3a%a "a& d $e0a
)#i gre za prepovedano dajatev po 89% $#enu tudi, $e gre za odmero za storitev drave, $e to predstav#ja
korist za uvoznikaU
86
Primer: ITA+IAN STATISTI*A+ DATA
Uteme#jitev prepovedi teme#ji na primeru ,ta#ian statistica# data%
,ta#ija je na#oi#a da&a$e% na 9la0, ki je bi#o i-%3en % dr#0e D/ z namenom -9iran&a !$a$i!$i'ni:
pda$"%, ki naj bi se uporabi#i za do#o$ene namene v zunanji trgovini%
E2!' L2ustoms duties are prohibited independent#J o0 anJ consideration o0 the purpose 0or \hich theJ
\ere introduced and the destination o0 the revenue obtained there0rom%L
,ta#ija' ne e#imo podraiti b#aga, ne gre za 2i!"alni namen, ni di!"rimina$rn!$i, ni protekcionizma%
-eava b#ago se zato podrai statisti$ni preg#ed je bi#o treba p#a$ati (minima#ni stroki"%
E2!'
de2inira )HEE 3 kakrnako#i dajatev, $#di na&man&>a in ne 0lede na na'in #pra9e, ki je na#oena
en!$ran!" na dma'e ali $#&e 9la0 9 pre:d# me&e in ni 1arin!"a da&a$e%, predstav#ja ukrep
z enakovrednim u$inkom%
dajatev je prepovedana ne g#ede na njen namen, $#di 'e ni "n"#ren$% i- $e dr3a%eH o#eg tega
tudi ni pomembno a#i je dajatev diskriminatorna%
bistveno' i-&em niH T#di 'e bi se uvoznikom in izvoznikom pl3a& i-9l&>alH LEven i0 the competitive
position o0 importers and eWporters \ere to be particu#ar#J improved as a resu#t, the statistics sti##
constitute an advantage so genera#, and so di00icu#t to assess, that the disputed charge cannot be
regarded as the consideration 0or a speci0ic bene0it actua##J con0erred%L
repoved uvajanja carinskih dajatev a#i ukrepov z enakovrednim u$inkom je teme#jno pravi#o, od
katerega ES ne dovo#juje nobene izjeme%
-udi $e zakonodaja Skupnosti /G dovo#juje predpisovanje dajatev, to e ne pomeni, da so dajatve v
sk#adu z do#o$bami ES o prepovedi% -o se nanaa na'
#red9e' v nekem primeru je bi#a sporna dajatev na#oena na pod#agi uredbe, ki je /G omogo$a#a
sprejem ukrepov za omejevanje uvoza vina zaradi i-0i9an&a m$en& na $r0# %ina% SES je
ugotovi#o, da bi mora#a taka izjema biti vsebovana e v ES in ker tega ni, je $a"a #red9a
ne-a"ni$a%
dire"$i%e
mednardne p0d9e
1.1.H. P+A/I+A IN STORITVE T INEPEK*IJSKI )EJNI PREG+EDI
,npekcijske zadeve so -ari!ale me& med prepovedanimi dajatvami in dajatvami, ki so zakonito
na#oene za p#a$i#o storitev v zvezi s prometom b#aga%
Prep%edane da&a$%e so'
dajatve na meji, namenjene pla'il# pi-%ed9, a#i je dopusten uvoz do#o$enega proizvoda v /G
dajatve za #pra%na pra%ila carinske s#ube
posebna dajatev za carinski pre0led % 1arin!"em !"ladi>'#
dajatve za p>$ne !$ri$%e
Dp#!$n pa je na#oiti dajatve, $e'
te ne pre!e0a& de&an!"i: !$r>"% inpekcije
je in>pe"1i&!"i pre0led 9%e-en in ena" -a %!e proizvode v Skupnosti
je do#o$eno, da je pre0led % !pl>nem in$ere!# S"#pn!$i
inpekcijski preg#ed %-pd9#&a pr!$ prme$ 9la0a
Nazvoj najprej se odpravijo carine ni dajatev, ki jo p#a$a na storitev; je davek ob prehod meje,
namenjen varovanju doma$ega gospodarstva%
(o se je /G prepoveda#o nekaj, so skua#e varovati doma$e gospodarstvo z drugimi ukrepi%
Primer: 4RES*IANI %. A))INISTRAZIONE ITA+IANA DE++E .INANZE ?*F8C87@
87
,ta#ijanske ob#asti strojarni ob uvozu surovih kravjih ko na#oijo uvoznikom da&a$e% -a 9%e-ne
%e$erinar!"e pre0lede% rimer sproi eden uvoznikov kravjih ko% 6aciona#no sodi$e postavi
predhodno vpraanje' a#i tak preg#ed ($eprav ,ta#ija trdi, da je namenjen varovanju javnega zdravja" pade
pod pojem dajatev z enakovrednim u$inkomU
,ta#ija' namen je %ar%an&e &a%ne0a -dra%&a in da&a$e% ni ne!ra-merna s ko#i$ino uvoenega b#aga%
SES' g#ede na to, da gre za integracijo, mora obstajati m#$#al $r#!$ ko je 9la0 en"ra$ na $r0# /G,
mora biti pr!$ pre$" 9re- dda$ni: me&i$e%%
proporciona#nost s ko#i$ino 6, re#evantna;
dajatev dviga vrednost uvoenemu b#agu;
dajatev ni opravi$#jiva z argumentom varovanja javnega zdravja;
stroki varovanja javnega zdravja so javni stroki in ne smejo biti na#oeni uvoznikuH
dajatev predstav#ja 2EE (dajatev z enakim u$inkom"
vendar $e bi bi#i stroki (obveznega" inpekcijskega preg#eda enaki za doma$e in uvoeno b#ago,
$e bi bi#i preg#edi enaki (kriteriji in stopnja dode#ave", ne bi #o za 2EE, temve$ za sistematsko
uporab#jeno notranje obdav$evanje presoja po B@% $#en ES%
E2! zavrne argument, da to ni odmera za storitev in jih zato drava ne sme zara$unati, gre za &a%ne
!$r>"e in ne -a !$r>"e #%-ni"a' LSince the activitJ o0 the administration o0 the state intended to
maintain a pub#ic hea#th inspection sJstem imposed in the 0eneral in$ere!$ cannot be regarded as a
service rendered to the importer such as to justi0J the imposition o0 a pecuniarJ charge%L
onovi e'
LIhatever its designation and mode o0 app#ication a pecuniarJ charge \hich is imposed uni#atera##J on
goods imported 0rom another member state \hen theJ cross a 0rontier constitutes a charge having an
e00ect eYuiva#ent to a customs dutJ%L na$e#oma torej ja, $e gre res za odmero za storitev, ki
neposredno koristi podjetju
) gre e da#je'
L-he 0act that the domestic production is, through other charges, subjected to a simi#ar burden matters
#itt#e un#ess those charges and the dutJ in Yuestion are app#ied according to the same criteria and at the
same stage o0 production, thus making it possib#e 0or them to be regarded as 0a##ing \ithin a genera#
sJstem o0 interna# taWation app#Jing sJstematica##J and in the same \aJ to domestic and imported
products%L )#i je pomembno, kaken je reim za doma$e b#agoU 6e, razen $e so dajatve na#oene na
pod#agi istih kriterijev in na isti stopnji produkcije%
Primer: *ADSKI
2adskJ izvaa ze#enjavo iz ,ta#ije v 6em$ijo% Da&a$%e -a "%ali$a$i%ne pre0lede do#o$ene ze#enjave ob
izvozu iz ,ta#ije%
,ta#ija' gre za dmer -a !$ri$e% (commercia# transaction"
E2!' $e gre za storitev, od katere ima pla'ni" nep!redn "ri!$, ne 0re -a da&a$e%, ki je kar tako
2EE% & tem primeru ni koristi za posameznega p#a$nika dajatve, zato ne gre za storitev oz% commercia#
transaction%
,ta#ija' opustitev preg#edov #ahko povzro$i padec kakovosti; ita#ijanska ze#enjava bo na trgih /G manj
cenjena, korist prede#ova#cev bo pad#a% ,zvoznikom obvezen p#a$#jiv preg#ed b#aga koristi, ker si s tem
zagotovijo viji ug#ed v drugih dravah%
E2!' ne, izvoznikom neposredno to ne koristiH Ni nep!redne0a #'in"a in "ri!$i -a pla'ni"a% Gre
torej za DAJATEV in NE STORITEVH
&praanje je, kaken u$inek ima ta dajatev za skupni trgU -u gre za eno redkih zadev, kjer E2!*ju
ekonomska teorija ne zneseH E2! to#$e po kakrnihko#i ukrepih, ki so podobni 2EE, tudi $e taki ukrepi
nimajo negativnega u$inka na skupni trg%
1bstaja tudi strah pred parce#izacijo trga na manje trge%
88
SES je zavrni#o argument, da je mogo$e dajatev za kva#itativni preg#ed do#o$ene ze#enjave ob izvozu iz
,ta#ije smatrati za p#a$i#o storitve% SES je od#o$i#o, da $e zaradi tega preg#eda p#a$nik nima nobene
neposredne koristi, ne more iti za p#a$i#o storitve ampak da gre za p#a$i#o dajatve%
Primer: 1riminal pr1eedin0! a0ain!$ J.A.M.).J. KORT)ANN. ?<(CFG@
/rav#jan 6izozemske je 9$3en $r0%an&a ! 2arma1e%$!"imi i-del"i 9re- re0i!$ra1i&e po 67
predpisih% 1b registraciji se p#a$a taksa za registracijo in za preg#ed njihovih vzporednih izde#kov a#i so
enako dobri kot registrirani izde#ki%
E2!' L+ees demanded o0 a para##e# importer o0 pharmaceutica# products (either in the 0orm o0 a sing#e 0ee
on the occasion o0 the registration o0 the pharmaceutica# products \hich he proposes to import or in the
0orm o0 an annua# 0ee charged in order to meet the costs o0 procedures" intended to check \hether the
products subseYuent#J marketed are identica# to the registered product d n$ 1n!$i$#$e 1:ar0e!
:a%in0 an e22e1$ eL#i%alen$ $ 1#!$m! d#$ie! \here those 0ees 0orm part o0 a genera# sJstem o0
interna# 0ees charged both on occasion o0 the registration o0 medicina# products produced in the member
state in Yuestion and on the occasion o0 the registration o0 medicina# products imported either direct#J bJ
the manu0acturer o0 his appointed importer or as \hat are kno\n as para##e# imports and \here such
0ees are charged%L
L2ontrarJ to the vie\s o0 the 2ommission, it is not the case that DDeach occation on \hich a su00i0ient
degree o0 simi#aritJ cannot be estab#ished constitutes a breach o0 the princip#e o0 non*discrimination #aid
do\n bJ )rtic#e B9 and the charge in Yuestion has an e00ect eYuiva#ent to a customs dutJ%L
LA di!1rimina$rJ in$ernal $aR de! n$ a#$ma$i1allJ 1n!$i$#$e a 1:ar0e :a%in0 an e22e1$
eL#i%alen$ $ a 1#!$m! d#$J% ) charge in the 0orm o0 an interna# taW maJ not be concidered as a
charge having an e00ect eYuiva#ent to a customs dutJ un#ess the detai#ed ru#es governing the #evJing o0
the charge, or its use i0 the charge in Yuestion is a##ocated to a particu#ar use, are such that in 0act it is
imposed so#e#J on imported products to the eWc#usion o0 domestic products%L
/e 9!$a&a ne" !i!$emA "i %el&a -a VSA pd&e$&aA ne 0re -a "r>i$e%KKKK
(ako je z dajatvami, ki jih /G na#oijo kot t%i% emer0en1J d#$ie! (s temi dajatvami prepre$ujejo motnje
na trgu na podro$ju izde#kov, kjer skupen trg e ni vzpostav#jen"U
Primer: SO*IETE +ES *O))ISSIONAISES RENUIS
+rancija uvede dajatve na #%- i$ali&an!"e0a %ina%
od#aga je uredba t%i% nationa# sa0eguard c#ause /G #ahko uvajajo ukrepe, ki zmanjujejo uvoz iz
drugih /G, $e je to potrebno zaradi prepre'e%an&a m$en& na $r0#%
(omisija ni zadovo#jna, +rancija odpravi ukrep% Uvozniki, ki so e p#a$a#i dajatev, pa zahtevajo vra$i#o%
+rancosko sodi$e nas#ovi pred:dn %pra>an&e na E*J a#i je Lvarova#kaL v uredbi sp#oh v sk#adu s
ES 3 vpraanje o le0aln!$i !e"#ndarne -a"nda&e%
E2!' ce#otna uredba je v tem de#u v nesk#adju z eW% ?<% $#en ES% Ge bi postavi#i vpraanje, a#i je bi#
0rancoski ukrep 1(, bi ji E2! odgovori#o, da ne (k#jub temu, da ukrep teme#ji na uredbi"%
(ako /G skuajo braniti svoje ukrepeU
1. #"rep "$ Wpr>n&aW -a d%l&en&e -a #"rep najprej uvedejo in potem re$ejo, da so z ukrepom
konk#udentno vpraa#i%
(. re1ipr1i$e$a'
O d ES'
7uksemburg in 5e#gija uvedeta dajatve na m#eko%
E2!' gre za ukrep z enakim u$inkom (2EE"%
5 S 7U=' Skupnost naj bi ustvari#a skupni trg na podro$ju kmetijstva tudi m#eka% -o ni
vzpostav#jeno, zato 5 S 7U= pravita' ker vi kot Skupnost niste izpo#ni#i svojega de#a pogodbe, se
nam ga ni treba drati ($e bi se, bi ime#i kmetje ve#ike teave"%
89
E2!' ES ni #e mednarodna pogodba in zanjo ne ve#jajo teme#jna na$e#a mednarodnega prava,
ampak na$e#a ES, ki niti niso vsa v pogodbi, ampak v judikaturi% E2! zahteva odpravo dajatve%
/G #ahko toijo Svet, ker ne de#uje%
O d dr#0i: D/
6pr% &5 se ne dri skupne po#itike zako#je ve$ govedi kot bi sme#a% +rancija se tega dri% .ato
je ceneje govedo iz &5% +rancija uvede dajatev na &5 govedo% E2!' ni reciprocitete v
evropskem pravuHHHH 7ahko pa zatoijo &5 (omisiji%
SK+EP:
POG+AVITNI E+E)ENTI PRESOJE'
O a#i je dajatev na#oena v zvezi s pre:dm 9la0a pre" me&e (ni treba, da neposredno na meji,
#ahko tudi, $e so zara$unane naknadno"
O a#i je dajatev nal3ena en!$ran!" (s strani /G in ne ESH"
O a#i so #'in"i (in ne namenH" ena"i tistim, ki jih povzro$ajo L$isteL carine
IZJE)E, npr%'
O nadomesti#a za oprav#jeno !$ri$e%A "i "ri!$i pd&e$&#
O Primer: *O))ISSION %. GER)ANI ?1FCF8@
/ajatev je predpi!ana na ra%ni ES zaradi sp#onega interesa ES in je ena"a -a %!e zadevne
prd#"$e v ES ter ne pre!e0a de&an!"i: !$r>"% pre0leda, njen ci#j pa je %-pd9#&an&e
pr!$e0a pre$"a 9la0a
POS+EDI*A' v primeru prepovedane dajatve jo mora /G na$e#oma povrniti; izjema' ne, $e mu je
uspe#o to pokriti in je prenese# izgubo na potronika (mu je uspe#o prodati ne g#ede na podraitev";
vseeno pa, $e dokae, da je utrpe# kodo%
1.(. PREPOVED KO+I/INSKIH O)EJITEV
(F. 'len:
(o#i$inske omejitve pri #%-# in vsi ukrepi z enakovrednim u$inkom med /G so prepovedani%
(6. 'len:
(o#i$inske omejitve pri i-%-# in vsi ukrepi z enakim u$inkom so med /G prepovedani%
<G. 'len: i-&eme
/o#o$be 8; in 8B niso v nasprotju s prepovedmi a#i omejitvami pri uvozu, izvozu a#i b#agu v tranzitu, $e
so'
uteme#jene z &a%n mral, &a%nim redm a#i &a%n %arn!$&
varovanjem -dra%&a a#i 3i%l&en&a l&#diA 3i%ali ali ra!$lin
varstvom na1inalni: 90a!$e% z umetniko, zgodovinsko a#i arheo#oko vrednostjo
varstvom ind#!$ri&!"e in p!l%ne la!$nine
-e prepovedi pa ne smejo biti sredstvo za samovo#jno diskriminacijo a#i prikrito omejevanje trgovine med
/G%
8; in 8B% $#en ES
de0inicija hN (ko#i$inske omejitve"' Gedd niso same tako pomembne, ampak njihov u$inekH
de0inicija EPEE (dajatve z enakovrednim u$inkom"' teko de0inirati' (omisija in E2! sta da#a irok
domet pojmu'
O EK - Dire"$i% 8GC7G (8% in <% $#en" bi#a uporabna samo v $asu tranzicije, ampak je
pomembna zaradi natan$neje oprede#itve EPEE%
O E*J za$e#o iroko, iri#o domet, skoraj brez omejitev, nato oenje% rvi primer, ki to zadeva 3
Da!!n%ille +1NEU7) /)SS16&,77E%
90
/o#o$bi 8; in 8B ve#jata za #%-A i-%- in $ran-i$ 9la0a% &e#jata za delne ali pplne "li'in!"e
me&i$%e% repovedi ko#i$inskih omejitev sta a9!l#$ni, vendar pa v praksi SES zas#edimo nekaj
restriktivno interpretiranih izjem od prepovedi od 8; in 8B% o#eg tega pa je tu tudi <@% $#en, ki v do#o$enih
primerih dopu$a izjeme, da /G vendar#e omejijo prost promet b#aga%
& okviru ko#i$nikih omejitev je praksa SES pomembna z#asti zaradi'
>ir"e ra-la0e ukrepov z enakovrednim u$inkom
zaradi sta#i$a SES, da kritev obstaja, $e je pri#o do di!"rimina1i&e $#&e0a 9la0a v primerjavi z
b#agom doma$ega izvora (distinct#J app#icab#e ru#e"
iritve pravi#a na primere, ko se isto pravi#o /G uporab#ja sicer za doma$e in tuje b#ago, vendar pa
#ahko zaradi tega, "er ni ra-li"%an&a $ %pli%a na pr!$ prme$ 9la0a (indistinct#J app#icab#e ru#e"%
1.(.1. /+EN (F: NJEGOVO 4ISTVO IN RAZ)ERJE DO F1. IN F(. /+ENA PES O VARSTVU
KONKUREN*E
/o#o$ba 8;% $#ena se nanaa na #"repe, ki jih je #%edla D/, ne nana>a pa se na ra%nan&a !e9
-a!e9ne0a pra%a% -o je uteme#jeno s tem, da gre tu za druga$en sk#op do#o$b kot so do#o$be o varstvu
konkurence (;? in ;8", ki se nanaajo na protikonkuren$na dejanja oseb zasebnega prava%
&praanje kaj je dravaU tudi $e ima drava vp#iv oz% interes v podjetju, to pade pod 8;% $#en in ne
;?M;8 primeri, v katerih se presoja, kdaj gre za dravo in kdaj za zasebnika' 5uJ ,rish, )pp#e and
ear, harmaceutica# SocietJ, 2ommission v% +rance,R
;?% $#en 3 prepoveduje karte#e in osta#a omejeva#na ravnanja uravnavata ravnanje
;8% $#en 3 z#oraba prev#adujo$ega po#oaja -a!e9ni: !#9&e"$%
8;% $#en 3 ko#i$inske omejitve uravnava ravnanje dr3a%e
ostopek zoper dravo je moen pred SES po 884% $#enu ES a#i pa pred sodi$em /G, zaradi
neposrednega u$inka%
1.(.(. RAZ+AGA PRI)ARNIH ?(F /+EN PES@ IN SEKUNDARNIH ?DIREKTIVA 8GC7G@ VIROV
O PREPOVEDI KO+I/INSKIH O)EJITEV
(17,G,6S() 1EE!,-E&' gre za ukrep, s katerim drava uve#javi >$e%il'n me&i$e% #%-a do#o$enih
proizvodov iz druge drave% 6amen je ponavadi -a>'i$a dma'i: pri-%a&al1e% enakih a#i primer#jivih
proizvodov% (o#i$inska omejitev ustvarja oviro trgovini med dravami nad tevi#$no izraeno ravnijo%
(er ES ne de0inira ukrepa z enakovrednim u$inkom, je to stori#a /irektiva C@M9@%
DIREKTIVA 8GC7G' dpln&#&e (F. 'len, po#eg tega podaja tudi ra-li" med di!"rimina$rnimi in
nedi!"rimina$rnimi #"repi%
(. 'len Dire"$i%e:
-a seznam je eksemp#i0ikativen% 6ateva di!"rimina$rne #"repe, ki so ukrepi z enakovrednim
u$inkom'
1. do#o$anje minimalne ali ma"!imalne 1ene za uvoeno b#ago predpisovanje cenovne
diskriminacije (najnija a#i najvija cena"
(. do#o$anje man& #0dni: 1en s strani drave za uvoene izde#ke kot za doma$e izde#ke
<. do#o$anje !$pen& d9i'"a a#i drugih sestavin cen za uvoeno b#ago a#i raz#ikovanje med doma$imi
in tujimi proizvodi na ta na$in dovo#j je do#o$itev LgabaritovL
H. povianje cen uvoenega b#aga z do#o$anjem dda$ni: !$r>"% in da&a$e% v zvezi z uvozom
7. do#o$anje cen proizvodov na pod#agi "a"%!$i ali 1ene !$r>"% doma$ega b#aga
;. -ni3e%an&e %redn!$i uvoenega b#aga, predvsem s pove$evanjem njegovih strokov
8. pogojevanje prodaje uvoenega b#aga s pri!$n!$& -a!$pni"a ali pred!$a%ni"a v dravi uvoza
vsak posrednik zviuje ceno
91
F. do#o$anje pla'ilni: p0&e% samo za uvoeno b#ago a#i do#o$anje tejih pogojev za uvoeno b#ago
(npr% da#ji p#a$i#ni rok kupca pri tujem b#agu"
6. do#o$anje 9%e-ni: 0aran1i& a#i %napre&>n&i: pla'il za uvoeno b#ago
1G. do#o$anje pogojev 9li"eA %eli"!$iA $e3eA !e!$a%eA pred!$a%i$%e ali iden$i2i"a1i&e za uvoeno
b#ago, oz% do#o$anje pogojev, ki so teje izpo#n#jivi za uvoeno b#ago
11. %-pd9#&an&e ali pre2eriran&e dma'i: pri-%d%' hinder the purchase bJ private individua#s o0
imported products on#J, or encourage, reYuire or give pre0erence to the purchase o0 domestic
products on#J; 8; in ;C% $#en pogosto korespondirata (sta enako obravnavana sk#icevanje na 8
pod#agi" v praksi E2!'
O Primer: W4UI IRISHW
ropaganda irskih izde#kov; civi#na druba, vendar ji v#ada pomaga z denarno pomo$jo, zato E2!
#ahko toi 8;% $#en omogo$a se nakup #e doma$ih izde#kov A ;C% $#en denarna pomo$%
O Primer: DUNDA+K MATER SUPP+IES
Eestni svet na pod#agi zakona o javnih naro$i#ih izda &a%n nar'il kupuje se materia# za
omreje vodovoda v /unda#ku% Ustrezati morajo irskemu standardu ,S% 8 ponudbi' irski
subjekt, ki ustreza temu standardu, tuje podjetje, ki ne ustreza temu standardu, ampak ,S1
standardu%
Nazpisna komisija je vezana na 0orma#ne pogoje razpisa, zato takoj zavre drugo ponudbo% -ujec
se pritoi iz 8 pravnih pod#ag'
(F. 'len ker je drava preko Eestnega sveta /unda#k postavi#a "li'in!" me&i$e%; ,rska'
bi#o je nujno; (omisija podpre tujca niso niti preverja#i kompatibi#nost ,S in ,S1 standarda
pravno mnenje pokae, da sta kompatibi#na%
F8. 'len dr3a%na pm' (kakrnako#i vrsta" v ob#iki javnega razpisa, ki pre0erira irskega
dobavite#ja z izbiro irskega standarda
O Primer: .REN*H .RAN*KING )A*HINES
Samo 8;% $#en ES' Apple O pear de%elpmen$ 1#n1il zdruenje pride#ova#cev jabo#k in
hruk, ki prm%ira an0le>"e i-del"e (Lo#ish up Jour Eng#ishL"; gre za zasebni subjekt% Eden
izmed pride#ova#cev ho$e ven iz pogodbe; mora# bi p#a$ati, zato pravi, da je to promoviranje proti
8;% $#enu ES%
E2!' 6e, ker ne gre za dravno omejevanje prostega b#aga% /rava ne sme imeti niti posredne
v#oge%
1(. prepoved a#i omejevanje $r3en&a' prohibit or #imit pub#icitJ in respect o0 imported products on#J, or
tota##J or partia##J con0ine pub#icitJ to domestic products on#J
1<. prepoved, omejevanje a#i zahteva po !"ladi>'ni: "apa1i$e$a: za uvoeno b#ago;
O Primer: GRADNJA 4EN*INSKIH SERVISOV
(o /)NS zgradi drugi pas )2 na Ktajersko na 7opati, na$rtuje na obeh straneh )2 bencinske
servise% /)NS ima v uprav#janju zem#ji$a za zagotav#janje dodatnih storitev, da javni razpis; /)NS
je takrat javno podjetje v ?@@: #asti NS% /ajo javni razpis; pogoj'
* imeti e 9 bencinskih servisov, ki obratujejo v NS
* sk#adi$ne kapacitete v NS
> ponudbe' ,strabenz, etro#, )gip, She##% She## in )gip nimata sk#adi$nih kapacitet v NS, imata pa v
)vstriji, ,ta#iji in na Eadarskem takoj $ez mejo%
1H. pogojevanje uvoza z re1ipr'nim i-%-m iz te a#i druge /G
17. do#o$anje, da mora uvoeno b#ago v ce#oti a#i de#oma #!$re-a$i predpi!m % dr3a%i #%-a
(prescribe that imported products are to con0orm, tota##J or partia##J, to ru#es other than those o0 the
importing countrJ"; npr% raz#i$ni standardi, tehni$na pravi#a, ki so druga$na od standardov v EU (npr%
navodi#a v s#ovenskem jeziku .&1- ni v nasprotju z evropsko zakonodajo% Uvoznik se ne more
izgovarjati na 8;% $#en ES"%
92
1;. nezadostni a#i pretirani r"i za uvoeno b#ago' npr% roki za uve#jav#janje napak, roki trajanja, /G ima
restriktivno zakonodajo na tem podro$ju (npr% vse osta#e /G imajo rok trajanja za do#o$en izde#ek ?
#eto, ena /G pa po# #eta"%
18. pre%er&an&e uvoenih izde#kov, ki ni nujno za postopek carinskih preg#edov; carinjenja ni, gre #e za
preverjanje izde#kov npr% nepotrebni preg#edi, do#o$eni ukrepi so potrebni po <@% $#enu ES
restriktivna interpretacija% (npr% teave pri preg#edu govedine v $asu 5SE"%
1F. omejevanje imen%an&a i-del"%, ko ne gre za za$itena imena (2vi$ek, -eran, armezan"' con0ine
names \hich are not indicative o0 origin or source to domestic products on#J;%
O Primer: IRISH SOUVENIR
Spominki, stkani po tipi$nem kotskem vzorcu% rodajajo jih na ,rskem, vendar niso izde#ani tam,
nekateri niti ne v EU (uvozi iz <% drave v ES, ko je dan v promet v EU, #ega#no kroi po EU"%
E2!' spominek ni nujno izde#ek, ki mora biti avtenti$en, kar se ti$e materia#a, na$ina in kraja
izde#ave,%%% ampak mora vzbujati ob$utke spomina na mesto bivanja (npr% $ipka, ki je naprodaj v
,driji"%
<. 'len Dire"$i%e:
6ateva nedi!"rimina$rne #"repe, ki so !p!9ni prepre'i$i ali me&i$i #%-% -i ukrepi so
prepovedani z#asti v primerih, ko omejitveni u$inki na prost promet b#aga ni! !ra-merni - namenm
me&i$%e a#i je mogo$e i!$i 1il& dose$i - dr#0imi #"repi, ki manj ovirajo trgovanje%
-a direktiva zajema tudi ukrepe g#ede trenja (pristop promocije" izde#kov, ki z#asti do#o$ajo ob#iko
(margarina' kvader * kocka", ve#ikost (prehod ang#ekih izde#kov v drug metri$ni sistem", teo, sestavo,
ob#iko ponudbe, ozna$evanja a#i priprave b#aga in ki se enako uporab#jajo za doma$e in uvoene izde#ke,
$e omejeva#ni u$inek teh ukrepov na prosto gibanje b#aga presega u$inke pravi# trgovanja%
-o ve#ja z#asti, $e je'
omejeva#ni u$inek na prosto gibanje b#aga nesorazmeren z njihovim osnovnim namenom
mono dose$i isti ci#j z drugimi ukrepi, ki v manji meri omejuje trgovanje%
Primer: SANDOZ = )[S+I54AR *ASE
Na'el !ra-mern!$i 3 eno teme#jnih na$e# EUH 6i potreben umik vseh p#o$ic iz prodaje, $e zado$a,
da se na#epi na#epke, da prekomerno uivanje povzro$a hipervitaminozo%
RAZ)EJITEV:
1. DISTIN*T+I APP+I*A4+E RU+ES direktno diskriminirajo 3 e navzven
do#o$be, ki drugo b#ago podrejajo !$r3&im -a:$e%am kot doma$ega oz% -a:$e% -a dma'e 9la0
!pl: ni'
O 2ommission v% ,ta#J ?9>M;9
O 5ouhe#ier 9<MC4
O Ne\e >MC9
prm1i&a -. 2a%ri-iran&e dma'i: pri-%d% /G z do#o$enim ukrepom varuje svoje
proizvode s tem, da jih promovira%
O 2ommission v% ,re#and (5uJ ,rish" 8>BM;?
O 2ommission v% U( (#abe##ing o0 products" 8@CM;<
O 2ommission v% ,re#and (/unda#k \ater supp#J" >9M;C
O 2ommission v% +rance (posta# 0ranking machines" 8?M;>
dl'an&e 1en
O &an*-igge#e /G do#o$i najnijo ceno za do#o$en proizvod; do#o$eni proizvaja#ci ne morejo
prodati po niji ceni, zato niso konkuren$ni%
O Nousse#
#"repiA "i $e3#&e& ali dra3i& #%-
O Sch#oh
93
<@% $#en do#o$a izjeme, v primeru katerih se, k#jub temu da bi se neko ravnanje te#o za EPEE po $#enu
8; in 8B, izvzame od prepovedi pod do#o$enimi pogoji% & zadnjih sodbah je sodi$e raziri#o domet na
varstvo oko#ja%
<G. 'len %el&a le -a di!$in1$lJ appli1a9le r#le!KKK
(. INDINSTIN*T+I APP+I*A4+E RU+ES
navzven niso diskriminatorni, so pa takni p 2#n"1i&i
padejo pod $#en 8; in 8B na pod#agi !dni: dl'9
nakazano e v Dire"$i%i 8GC7G (<% $#en"
O 2assis de /ijon
O /eserbais
O Gi##i and )ndres
O Nau
O Groenve#d
O 2ineteYue
O -or0aen
O (eck
O -ankstation
O +ami#iapress
O 5#uhme
O de )gostini
O Gourmet
O 7ec#erc*Sip#ec
I-&eme dl'a 1a!e5laP' the mandatorJ reYuirements de#uje enako kot <@% $#en%
/anes vse ve$ idej, da gre pri distinct#J in indinstinct#J app#icab#e ru#es za isto zadevo, oboje namre$
pade pod $#en 8; in 8B, tudi <@% $#en se iri A 3 podoben mandatorJ reYuirements%
1.(.<. INTERPRETA*IJA (F. /+ENA S STRANI SES
Primer: DASSONVI++E = 2rm#la Da!!n%ille
predhodno vpraanje v kazenskem postopku
1$e in sin /assonvi##e sta iz +rancije% & 5e#gijo iz +rancije uvaata kotski viski, ki origina#no izvira iz
&e#ike 5ritanije% &5 je vsakemu, ki je iz &5 izvozi# ta viski, da#a !premni1% -o so vze#i na meji &5*+,
zato je na poti v 5e#gijo nista ve$ ime#a% ,me#a sta #e 0rancosko spremnico% 1b uvozu je be#gijski organ
meni#, da spremnica ne ustreza be#gijskim predpisom% 5e#gijski zakon namre$ zahteva javni dokument
(spremnica", ki ga izda v#ada drave, iz katere izvira b#ago%
De&an!"i !$an:
6a -ribuna# sta bi#i nas#ov#jeni dve vpraanji'
?% )#i je prepoved 5e#gije, da se uvozi viski, ker nimata potrdi#a, EPEE to hNU
8% red nac% sodi$em 5e#gija toi /assonvi##e, ker sta kri#a be#gijski zakon kazenski postopek%
E2!' iz primera in iz ustne obravnave izhaja, da tisti, ki e#ijo v 5e#gijo uvoziti b#ago, ki ga niso dobi#i
neposredno iz &5, ampak posredno prek +, imajo v primerjavi s tistimi, ki uvaajo b#ago neposredno iz
&5, ve#ike teave, ker bi zahtevano potrdi#o od &5 ze#o teko dobi#i, saj niso neposredni uvozniki%
Pdla0a dl'i$%e:
.rm#la Da!!n%ille' SES je odgovori#o, da so vsa $r0%in!"a pra%ila D/, ki so sposobna
nep!redn ali p!redn, de&an!" ali p$en1ialn %ira$i $r0%in -n$ra& S"#pn!$i, #"repi -
ena"%rednimi #'in"i najpomembneji odstavekH -u E2! prvi$ raz#oi, kaj razume pod EPEE to
hN% Enako kot pri customs duties, je tu pomemben u$inek in ne namenH E2! da znak, da ze#o iroko
razume hNMEPEE
& tej de0iniciji E2! ne da vedeti, da gre za pravi#a, ki so navzven diskriminatorna, zato e v de0iniciji
postavi pogoje za oprede#itev distinct#J app#icab#e ru#es%
(riti$ni e#ement pri dokazovanju EPEE je di!"rimina$rni #'ine", namen ni p$re9en% 6iti ni potrebno,
da gre za raz#ikovanje med doma$imi in uvoenimi produkti (pod#aga za 2assis de /ijonH"
RU+E O. REASON' Ge % S"#pn!$i ni %-p!$a%l&en en$en !i!$em in D/ !ama #"repa proti
ne#oja#ni konkurenci, #ahko to stori #e tako, da je #"rep primeren in da ne p%-r'a me&e%an&a
$r0%ine med /G% Nu#e o0 reason' /G #ahko z do#o$enimi ukrepi omeji prost pretok b#aga, $e so #e ti
razumni, uteme#jeni%
94
Apli"a1i&a na primer in -a"l&#'e":
/G ne sme uporab#jati sredstev arbitrarne diskriminacije a#i prikritih omejitev v trgovini med /G%
-o, da /G zahteva spremnico, ki jo uvoznik iz druge drave, kot je izvor proizvoda, pridobi teje kot
uvoznik istega proizvoda, ki prihaja iz drave izvora, pomeni ukrep, ki ima ena"%reden #'ine" "$
"li'in!"e me&i$%e p PES%
omemben je diskriminatoren u$inek in ne namenH
Primer: KE*K IN )ITHOUARD = rede2ini1i&a 2rm#le Da!!n%ille
SES je od#o$i#a, da predpi!i ne me&#&e& !ami p !e9i prostega pretoka b#aga, $e se do#o$be teh
ukrepov nana>a& na %!e $r0%1e, ki de#ujejo na ozem#ju /G in na ena" na'in, pravno in dejansko
vp#ivajo na trenje doma$ih in tujih proizvodov%
1.(.H. DISKRI)INATORNE OVIRE = UPORA4A UKREPOV Z RAZ+IKOVANJE)
?DISTIN*T+I APP+I*A4+E )EASURE@
Sdna pra"!a na tem podro$ju se nanaa na nas#ednja podro$ja'
omejevanje izvoza a#i uvoza ter carinski preg#edi
vzpodbujanje a#i omogo$anje prednosti doma$im proizvodom
do#o$anje cen
ukrepi, ki oteujejo a#i draijo uvoz
ozna$evanje izvora
1.(.H.1. O)EJEVANJE IZVOZA A+I UVOZA TER *ARINSKI PREG+EDI
Primer: REME
NEIE iz (^#na trgovinska veriga, ki uvaa% 6em$ija uvede pravi#o o 2i$!ani$arnem pre0led# &a9l"%
ES pa ima takrat direktivo, na pod#agi katere 6em$ija uvede svojo zakonodajo% Dire"$i%a teme#ji na neki
le!$%i1i "a"%!$i (San !ose mikroorganizmi, gni#oba,%%%"% 6emci jo imp#ementirajo in izvajajo
0itosanitarne preg#ede po 8;% $#enu; do#o$ena jabo#ka ne smejo v 6em$ijo%
(omisija' pre0led#&e& le #%3ena &a9l"a di!"rimina1i&aH
6em$ija' ni res, 6emci preg#edujejo tudi doma$a jabo#ka% 6emci so #e eksponira#i direktivo, ta ve#ja tudi
za nemka jabo#ka, ko se uvaajo v druge /G%
E2!' & $asu, ko se San !ose ni uporab#ja# za doma$a jabo#ka, je 6em$ija kri#a ES% /G ne more svoje
b#ago obravnavati na bo#ji na$in kot tujeH
Primer: 4OUHE+IER
I-%- me:an!"i: #r i- .ran1i&e, ki so podvrene $e:ni'nem# pre0led# ko#iko LrubisL (3 tehni$ni,
umetni kamni, iz katerih so naprav#jeni #eaji; $im ve$ jih ura ima, tem bo#j natan$no de#uje" ima ura v
sebi% /oma$ih ur ne preg#edujejo, saj imajo e notranji sistem kontro#e, ki omogo$a, da se ne more
napisati ve$je tevi#o rubis, kot jih ura dejansko ima% -orej se tuje ure preg#edajo 8W interno A eksterno,
0rancoske pa #e interno%
E2!' gre za "li'in!" me&i$e%H
.a uporabo 8;% a#i 8B% $#ena zadostuje de&an!"i ali p$en1ialni #'ine" na trgovino med /G%
Primer: UHT5)I+K
P$en1ialni 9ri$an!"i predpi! je pogojeva# uvoz UP- m#eka z #%-nim d%l&en&em, $r3en&e takega
m#eka pa ja zaupa# prda&al1em - li1en1% restati je potrebno in>pe"1i&!"i pre0led in pridobiti
1er$i2i"a$% &5 se je zagovarja#a, da je tak sistem potreben zaradi %ar%an&a -dra%&a% SES je od#o$i#o, da
je ukrep ekonomsko neprimeren, saj so v drugih /G UP- m#eko izde#ova#i po podobnih metodah in na
podobnih strojih%
95
UP- m#eko (u#tra heat*treated mi#k" podobno kot pasterizacija% 5ritanski predpis' za uvoz UP-
m#eka je potrebno do#o$eno dovo#jenje 3 certi0ikat, da naciona#na ob#ast certi0icira proizvodnjo v
dravi, iz katere se izvaa% 5ritanci za #astno pride#avo m#eka tega niso zahteva#i%
a#i obstaja ES pravo za nadzor UP- m#ekaU Ge da, potem se itak morajo /G temu podrediti in ni
potreben dodaten nadzor%
vpraanje prevoza m#eka #ahko se pokvari med potjo; vendar pa 5ritanci zahtevajo #e nadzor
proizvodnje, ne prevoza, tako da ta argument ne zdri%
vpraanje hitrosti prevoza a#i bo #ahko m#eko pravo$asno na po#icah, da se ga porabi do konca roka
trajanjU (onkurenca z doma$im m#ekom, ki je na po#icah 9*4 dni prej, preden uvoeno m#eko pride%
,ntra*communitJ trade #'ine" ne !me 9i$i minren; mora biti dovo#j ve#ik, da prizadene trgovanje
med /G pra%il de minimi! gre za $a" ma&:n "li'in mle"aA da ni pmem9n%
SES &e#iko 5ritanijo 9!di%
Primer: DENAKVIT predel&#&e p&em ena"%redne0a #'in"a
6emka %e$erinar!"a in>pe"1i&a je izvaja#a pre0lede #%3eni: pri-%d%, da ne bi pri#o do izbruha
a#i iritve bo#ezni% 6i #o za kvote, je pa #o za #"rep - ena"%rednim #'in"m p 2rm#li
Da!!n%ille% ri uvajanju ukrepov je /G sicer svobodna, vendar pa morajo biti ukrepi potrebni,
uteme#jeni in sorazmerni dejanskim zdravstvenim tveganjem%
/rugi primeri diskriminacije'
zahteva, da &a%ne 9la!$i kupujejo proizvode pri doma$ih prodaja#cih
omogo$anje pra%ne0a %ar!$%a, ki prepre$i prodajo tujega proizvoda
primer 2ran"irni: !$r&'"%
1.(.H.(. VZPOD4UJANJE DISKRI)INA*IJE IN O)OGO/ANJE PREDNOSTI DO)A/I)
PROIZVODO)
Primer: 4UI IRISH (,rish Souvenirs"
,rska v#ada je v e#ji pove$ati prodajo b#aga doma$ega izvora, sode#ova#a pri kampanji za dosego tega
ci#ja irski predpis za uvoene izde#ke zahteva, da je -na'en me!$ pre"la (npr% not produced in
S#ovenia", da se pokae, da ne gre za avtenti$en izde#ek ne nanaa pa se ta ukrep na irske izde#ke% -o
pomeni, da so i-del"iA i-delani dr#0&eA di!"riminirani%
(omisija je za$e#a postopek po 884% $#enu s trditvijo, da je kampanja ukrep, ki ima ena"%reden #'ine"
"$ "li'in!"a me&i$e%%
rvi argument ,rske je bi#, da naj bi #o za #"repA "i ni d%l& p%e-an - n&% -o trditev je SES
zavrni#o, saj je bi#a kampanja pos#edica de#ovanja ,rske in ne pos#edica og#aeva#ske akcije subjekta
zasebnega prava%
/rug argument ,rske se je nanaa# na de2ini1i& i-ra-a #"rep% SES je od#o$i#o, da ukrep ni le a"$
dr3a%ne 9la!$i, kot je pred#aga#a ,rska, ampak je to sk#op dejanj in aktov, ki so zavezujo$e a#i pa
samo prepri$eva#ne narave%
,rska se je zagovarja#a tudi s tem, da "ampan&a ni imela 3eleni: #'in"%, saj je prodaja irskih
izde#kov pad#a, vendar pa je SES zak#ju$i#o, da rezu#tati kampanje niso pomembni, saj je prepovedan
tudi p$en1ialni #'ine"%
E2!' bistvena zna$i#nost spominka je, da nas spominja na kraj obiska, in ne, da je narejen v tem kraju%
Primer: APP+E AND PEAR DEVE+OP)ENT *OUN*I+ ?APD*@
-u je sodi$e obravnava#o pr9lem p!e9ne0a -na'e%an&a in s sodbo sporo$i#o, da %!i #"repiA "i
pdpira& dma' 9la0, vendar#e ni! prep%edani po ES in da je njegova ostrosti iz sodbe 5uJ
,rish do do#o$ene mere re#ativna% mili$e% 4#J Iri!:
)/2 so ustanovi# v &5 - a"$m mini!$ra% Ustanov#jen je bi# z namenom %-pd9#&an&a p$r>n&e
&a9l" in :r#>"% o#eg sp#onega og#aevanja potronje jabo#k, pa je og#aeva# tudi tipi$ne regiona#ne
96
sorte% )/2 je toi# sadjarje, ki niso p#a$a#i prispevkov, ti pa so se zagovarja#i, da de#a )2/ v nasprotju
z 8;% $#enom, ker diskriminira med doma$im sadjem in sadjem iz drugih /G%
& predhodnem mnenju je SES ugotovi#o, da je v#oga drave v )2/ dovo#j ve#ika, da de#ovanje )2/
pdredi (F. 'len#% o drugi strani pa je SES ugotovi#o, da 8;% $#en ne prepre$uje, da bi /G s sredstvi
og#aevanja opozarja#a na posebno kakovost sadja, $etudi ima te kakovosti proizvaja#ec /G% 1d#o$i#o je,
da je dp#!$na "n"#ren1a 0lede "a"%!$i pri-%d%, ne pa konkurenca g#ede na njihov izvor%
zaradi tega je SES raz#ikova#o med 5uJ ,rish in o#ishing up Eng#ish%
Primer: DUNDA+K ?*O))ISSION %. IRE+AND@
Predme$ in de&an!"i !$an primera:
Eesto /unda#k, odprto na irsko morje, 8C%@@@ prebiva#stva% ,zda#o je tender (vabi#o k zbiranju ponudb" za
vodne cevi, ki morajo ustrezati ir!"em# !$andard#, k#jub temu, da obstaja standard EU, kateremu
ustrezajo /G%
-ako postav#jenemu standardu #!$re-a le en pn#dni" T ir!" pd&e$&e% 6eko drugo podjetje v
povezavi s panskim da ponudbo; njihove cevi ustrezajo drugemu standardu, ki je popo#noma isti kot
irski% 1be podjetji toita /G, ker'
so da#i tak standard' izgovor ,rske 3 -dra%&e, saj njihov standard prepre$uje nabiranje azbesta; E2!'
tudi drugi standardi zagotav#jajo enako zdravje
v samem postopku javnega naro$i#a bi mora#i v tenderju navesti Wr eL#i%alen$ !$andardW in nato
druge standarde tudi preveritiH
,rski argument je bi#, da vztraja pri svojih standardih zato, da bi se izogni#a tehni$nim oviram, ki bi
nastopi#e, $e bi spreje#a mednarodne standarde%
SES je od#o$i#o, da je takna diskriminacija s pomo$jo izbire tehni$nih standardov nedopustna, saj
tovrstno omejevanje z izbiro standardov #ahko povzro$i, da se gospodarski subjekti, ki ne proizvajajo po
irskih standardih, ne ude#eijo razpisa%
?" 2ommission o0 the European 2ommunities brought an action under )rtic#e ?4B o0 the EE2 -reatJ 0or
a dec#aration that bJ a##o\ing the inc#usion in the contract speci0ication 0or the /unda#k Iater Supp#J
)ugmentation Scheme o0 a c#ause providing that the asbestos cement pressure pipes shou#d be certi0ied
as comp#Jing \ith ,rish Standard and conseYuent#J re0using to consider (or rejecting \ithout adeYuate
justi0ication" a tender providing 0or the use o0 asbestos cement pipes manu0actured to an a#ternative
standard providing eYuiva#ent guarantees o0 sa0etJ, per0ormance and re#iabi#itJ, ,re#and has 0ai#ed to 0u#0i#
its ob#igations under )rtic#e <@ o0 the EE2 -reatJ and )rtic#e ?@ o0 2ounci# /irective C?M<@9MEE2 o0 84
!u#J ?BC? concerning the coordination o0 procedures 0or the a\ard o0 pub#ic \orks contracts (100icia#
!ourna#, Eng#ish Specia# Edition ?BC? (,,", p% 4;8"%
>" -he dispute stems 0rom comp#aints made to the 2ommission bJ an ,rish undertaking and a Spanish
undertaking%
,n response to the invitation to tender, the ,rish undertaking had submitted three tenders, one o0 \hich
provided 0or the use o0 pipes manu0actured bJ the Spanish undertaking% ,n the ,rish undertakingD s vie\,
that tender, \hich \as the #o\est o0 the three submitted bJ it, gave it the best chance o0 obtaining the
contract %
-he consu#ting engineers to the project \rote a #etter to the ,rish undertaking concerning that contract
stating that there \ou#d be no point in its coming to the pre*adjudication intervie\ i0 proo0 cou#d not be
provided that the 0irm supp#Jing the pipes \as approved bJ the ,,NS as a supp#ier o0 products comp#Jing
\ith ,rish Standard%
,t is common ground that the Spanish undertaking in Yuestion had not been certi0ied bJ the ,,NS but that
its pipes comp#ied \ith internationa# standards, and in particu#ar \ith the ,nternationa# 1rganization 0or
Standardization %
Ka& $rdi EK:
4" ,n the 2ommissionDs vie\, this action raises inter a#ia the Yuestion o0 the compatibi#itJ \ith 2ommunitJ
#a\, in particu#ar )rtic#e <@ o0 the EE2 -reatJ and )rtic#e ?@ o0 /irective C?M<@9, o0 the inc#usion in a
contract speci0ication o0 c#auses #ike the disputed 2#ause >%8B %
97
,t 0urther argues that the ,rish authoritiesD rejection, \ithout anJ eWamination, o0 a tender providing 0or the
use o0 Spanish*made pipes not comp#Jing \ith ,rish standards a#so in0ringed those provisions o0
2ommunitJ #a\%
E*J 9 $re& 9ra%na%al ( -ade%i:
?% p0& ir!"e0a !$andarda
8% -a%rni$e% pn#d9e 9re- pre%er&an&a
)rtic#e <@ o0 the -reatJ za nas izredno pomembnoH
?8" ,t must be observed at the outset that the 2ommission maintains that /unda#k Urban /istrict 2ounci#
is a p#9li1 9dJ 0or \hose acts the ,rish Government is responsib#e% Eoreover, be0ore accepting a
tender, /unda#k 2ounci# has to obtain the authorization o0 the ,rish /epartment o0 the Environment%
-hose 0acts have not been cha##enged bJ the ,rish Government%
?<" ,t must a#so be noted that according to the ,rish Government the reYuirement o0 comp#iance \ith ,rish
standards is the usua# practice 0o##o\ed in re#ation to pub#ic \orks contracts in ,re#and%
?>" -he ,rish Government points out that the contract at issue re#ates n$ to the !ale 2 0d! 9#$ $
$:e per2rman1e 2 Pr", and the c#auses re#ating to the materia#s to be used are comp#ete#J
subsidiarJ% 2ontracts concerned \ith the per0ormance o0 \ork 0a## under the -reatJ provisions re#ating to
the 0ree supp#J o0 services, \ithout prejudice to anJ harmonization measures \hich might be taken
under )rtic#e ?@@ % 2onseYuent#J, )rtic#e <@ cannot app#J to a contract 0or \orks%
?9" ,n that connection, the ,rish Government cites the case*#a\ o0 the 2ourt and, in particu#ar, the
judgment o0 88 Earch ?BCC in 2ase C>MC4 ,anne##i S &o#pi v Eeroni (?BCC" E2N 99C, according to \hich
the 0ie#d o0 app#ication o0 )rtic#e <@ does not inc#ude obstac#es to trade covered bJ other speci0ic
provisions o0 the -reatJ %
E*J: -a%rne ar0#men$ Ir!"e:
?4" -hat argument cannot be accepted% )rtic#e <@ envisages the elimina$in 2 all mea!#re! 2 $:e
)em9er S$a$e! P:i1: impede impr$! in in$ra5*mm#ni$J $rade, P:e$:er the measures bear
dire1$lJ n $:e m%emen$ 2 impr$ed 0d! or have the e22e1$ 2 indire1$lJ impedin0 $:e
mar"e$in0 2 0d! 0rom other Eember States% -he 0act that some o0 those barriers must be
considered in the #ight o0 speci0ic provisions o0 the -reatJ, such as the provisions o0 )rtic#e B9 re#ating to
0isca# discrimination, in no \aJ detracts 0rom the genera# character o0 the prohibitions #aid do\n bJ )rtic#e
<@
?C" -he provisions on the 0reedom to supp#J services invoked bJ the ,rish Government, on the other
hand, are not concerned \ith the movement o0 goods but the 0reedom to per0orm activities and have
them carried out; theJ do not #aJ do\n anJ speci0ic ru#e re#ating to particu#ar barriers to the 0ree
movement o0 goods% 2onseYuent#J, the 0act that a pub#ic \orks contract re#ates to the provision o0
services cannot remove a c#ause in an invitation to tender restricting the materia#s that maJ be used 0rom
the scope o0 the prohibitions set out in )rtic#e <@%
?;" 2onseYuent#J, it must be considered \hether the inc#usion o0 2#ause >%8B in the invitation to tender
and in the tender speci0ications \as #iab#e to impede imports o0 pipes into ,re#and%
?B" ,n that connection, it must 0irst be pointed out that the inc#usion o0 such a c#ause in an invitation to
tender maJ cause economic operators \ho produce or uti#ize pipes eYuiva#ent to pipes certi0ied as
comp#Jing \ith ,rish standards to re0rain 0rom tendering%
8@" ,t 0urther appears 0rom the documents in the case that on#J one undertaking has been certi0ied bJ the
,,NS to ,S ?;;'?BC9 to app#J the ,rish Standard Eark to pipes o0 the tJpe reYuired 0or the purposes o0 the
pub#ic \orks contract at issue% -hat undertaking is #ocated in ,re#and% 2onseYuent#J, the inc#usion o0
2#ause >%8B had the e00ect o0 restricting the supp#J o0 the pipes needed 0or the /unda#k scheme to ,rish
manu0acturers a#one%
Za0%ri Ir!"e:
98
8?" -he ,rish Government maintains that it is necessarJ to speci0J the standards to \hich materia#s must
be manu0actured, particu#ar#J in a case such as this \here the pipes uti#ized must suit the eWisting
net\ork% *mplian1e Pi$: an$:er !$andard, even an internationa# standard such as ,S1 ?4@'?B;@,
P#ld n$ !#22i1e $ elimina$e 1er$ain $e1:ni1al di22i1#l$ie!%
Od0%r E*J:
88" -hat technica# argument cannot be accepted% -he 2ommissionDs comp#aint does not re#ate to
comp#iance \ith technica# reYuirements but to the re0usa# o0 the ,rish authorities to veri0J \hether those
reYuirements are satis0ied \here the manu0acturer o0 the materia#s has not been certi0ied bJ the ,,NS to
,S ?;;% 5J incorporating in the notice in Yuestion the \ords Lor eYuiva#entL a0ter the re0erence to the ,rish
standard, as provided 0or bJ /irective C?M<@9 \here it is app#icab#e, the ,rish authorities cou#d have
veri0ied comp#iance \ith the technica# conditions \ithout 0rom the outset restricting the contract on#J to
tenderers proposing to uti#ize ,rish materia#s%
8<" -he ,rish Government 0urther objects that in anJ event the pipes manu0actured bJ the Spanish
undertaking in Yuestion \hose use \as provided 0or in the rejected tender did not meet the technica#
reYuirements,
E2!' but that argument, too, is irre#evant as regards the compatibi#itJ \ith the -reatJ o0 the inc#usion o0 a
c#ause #ike 2#ause >%8B in an invitation to tender %
8>" -he ,rish Government 0urther maintains that protection o0 pub#ic hea#th justi0ies the reYuirement o0
comp#iance \ith the ,rish standard in so 0ar as that standard guarantees that there is no contact bet\een
the \ater and the asbestos 0ibres in the cement pipes, \hich \ou#d adverse#J a00ect the Yua#itJ o0 the
drinking \ater%
E*J:
89" -hat argument must be rejected% )s the 2ommission has right#J pointed out, the coating o0 the pipes,
both interna##J and eWterna##J, \as the subject o0 a separate reYuirement in the invitation to tender% -he
,rish Government has not sho\n \hJ comp#iance \ith that reYuirement \ou#d not be such as to ensure
that there is no contact bet\een the \ater and the asbestos 0ibres, \hich it considers to be essentia# 0or
reasons o0 pub#ic hea#th%
84" -he ,rish Government has not put 0or\ard anJ other argument to re0ute the conc#usions o0 the
2ommission and the Spanish Government and those conc#usions must conseYuent#J be uphe#d%
Za"l&#'e" E*J:
8C" ,t must there0ore be he#d that bJ a##o\ing the inc#usion in the contract speci0ication 0or tender 0or a
pub#ic \orks contract o0 a c#ause stipu#ating that the asbestos cement pressure pipes must be certi0ied
as comp#Jing \ith ,rish Standard ?;;'?BC9 in accordance \ith the ,rish Standard Eark 7icensing
Scheme o0 the ,nstitute 0or ,ndustria# Nesearch and Standards, ,re#and has 0ai#ed to 0u#0i# its ob#igations
under )rtic#e <@ o0 the EE2 -reatJ%
(. DE+
-he rejection o0 the tender providing 0or the use o0 the Spanish*made pipes
8;" -he second #imb o0 the 2ommissionDs app#ication is concerned \ith the ,rish authoritiesD attitude to a
given undertaking in the course o0 the procedure 0or the a\ard o0 the contract at issue%
8B" ,t became apparent during the hearing that the second #imb o0 the app#ication is in 0act intended
mere#J to secure the imp#ementation o0 the measure \hich is the subject o0 the 0irst #imb% ,t must
there0ore be he#d that it is not a separate c#aim and there is no need to ru#e on it separate#J%
Primer: POETNI .RANKIRNI STROJ/KI
+rancoski predpi!, ki je diskriminira# med doma$imi in tujimi 0rankirnimi stroj$ki je bi# sicer dpra%l&en,
vendar pa je 0rancoska uprava e vedno vztrajno -a%ra'ala d9a% $#&i: !$r&'"%%
SES je od#o$i#o, da je $#di #pra%n del%an&e #"rep, ki je prep%edan p (F. 'len#, $e tako de#ovanje
izkazuje do#o$eno stopnjo konsistentnosti in sp#onosti%
99
& skupino ukrepov, ki vzpodbujajo diskriminacijo in omogo$anja prednosti doma$im proizvodom spada
tudi ozna$evanje izde#kov (g#ej naprej"%
1.(.H.<. UKREPIA KI OTE,UJEJO A+I DRA,IJO UVOZ
Primer: S*H+O*H
+izi$na oseba je kupi#a avto v eni /G, od prodaja#ca te znamke vozi# v drugi /G pa je pridobi#a potrdi#o o
ustreznosti vozi#a v tej dravi (:ml0i-a1i&aA a$e!$iran&e"%
SES je ugotovi#o, da je sporni preizkus #"rep - ena"%rednim #'in"m, kot je ko#i$inska omejitev, ker
je odp#a$en in se zanj porabi $as% reizkus bi mora# biti nujen zaradi varovanja zdravja in iv#jenja #judi in
ne bi sme# pomeniti orodja za prikrito omejevanje trgovanja med /G%
1.(.H.H. DO+O/ANJE *EN
8;% $#en se razteza tudi na diskriminatorna ravnanja v zvezi z uvoenim b#agom, za katera je zna$i#no
9ra%na%an&e primerl&i%i: -. ena"i: pri-%d% na neprimerl&i% -. neena" na'in in obravnavanje
neprimer#jivih proizvodov na primer#jiv oz% enak na$in%
/o#o$anje cen a#i do#o$anje e#ementov, na pod#agi katerih se ob#ikujejo cene s strani /G, je sodna
praksa spoznava#a kot diskriminatorna v smis#u 8;% $#ena%
8;% $#en se nanaa 1el na primere, " pra%ila 1ena: ni! di!"rimina$rna%
Primer: TAS*A
ravi#o /G, ki dl'a na&%i>& 1en #ahko nasprotuje 8;% $#enu, k#jub temu, da se cena nanaa na vse
b#ago, ne 0lede na i-%r, $e je najvija dovo#jena cena do#o$ena tako nizko, da #ahko #%-ni" #%a3a le
- i-0#9%
Primer: VAN TIGGE+E
6izozemska s predpisom o dl'i$%i minimalni: 1en za do#o$en produkt (a#koho#ne pija$e", ki pa so
do#o$ene tako %i!", da #%3eni pri-%d ne mre 9i$i 1ene&>i od doma$ega, kri 8;% $#en ES% &an
-igge#e znia ceno in kri nizozemska pravi#a o tej ceni, zato ga 67 toi%
Gre za preda$r!"e 1ene cena je pod vrednostjo (nija od proizvodne cene", podjetje pa je dovo#j
mo$no, da preivi vmesno obdobje% 1sta#i propadejo, to podjetje pa #ahko potem zvia cene%
67 nima do#o$ene cene g#ede na : a#koho#a%
67 nas#ovi 8 vpraanji na E2!%
ove, da je to ukrep brez raz#ikovanja, kjer zado$a, da ovirajo dire"$n ali indire"$n in p$en1ialn
ali de&an!"% 6a prvo vpraanje E2! odgovori, kaj pomeni 8;% $#en povzame iz /assonvi##e in ga
potrdi%
Ge ne gre za diskriminacijo med doma$imi in uvoenimi produkti, ne gre za kritev, razen v izjemnih
primerih%
?>" -hus imports maJ be impeded in particu#ar \hen a nationa# authoritJ 0iWes prices or pro0it margins at
such a #eve# that imported products are p#aced at a disadvantage in re#ation to identica# domestic
products either because theJ cannot pro0itab#J be marketed in the conditions #aid do\n or because the
competitive advantage con0erred bJ #o\er cost prices is cance##ed out%
&an -igge#e je e#e# s#uiti ravno na pod#agi nijih cen, to pa mu 67 ni dopusti#a% 6avzven sicer ne zg#eda
kot diskriminacija, vendar to je, k#jub enakim pravi#om za doma$eMtuje b#ago%
?;" R a minimum price 0iWed at a speci0ic amount \hich, a#though app#icab#e \ithout distinction to
domestic products and imported products, is capab#e o0 having an adverse e00ect on the marketing o0 the
#atter in so 0ar as it prevents their #o\er cost price 0rom being re0#ected in the retai# se##ing price%
I-0%ri dr3a%e in d0%r E*J:
100
67' #ahko pode#jujemo tudi izjeme; E2!' ne, e vedno bi #o za diskriminacijo; to je EPEE to hNH
-he temporarJ nature o0 the app#ication o0 the 0iWed minimum prices is not a 0actor%
Za"l&#'e" E*J:
Gre za )HEE $ NRH (a measure having an e00ect eYuiva#ent to a Yuantitative restriction"
1.(.H.7. OZNA/EVANJE IZVORA
Primer: *O))ISSION %. UK
(omisija je za$e#a postopek proti &5, ker je britanska zakonodaja zahteva#a, da do#o$eno b#ago ne sme
biti v prodaji na drobno, $e ni ozna$eno z -na" dr3a%e i-%ra% -a pravi#a so se nanaa#a tako na tuje
kot tudi na doma$e b#ago%
SES je zavze#o sta#i$e, da je ci#j ES skupni trg, kar pomeni da ES e#i trge /G zdruiti v enotni trg%
ravi#a o izvoru pa naj bi samo otei#a in upo$asni#a integracijo, saj naj bi ukrep bi# nedi!"rimina$ren le
p 9li"i, % pra"!i pa je omogo$a# britanskim kupcem, da so se dl'ali 0lede na i-%r 9la0a%
Primer: SEKT IN MEIN4RAND
6emki predpisi so do#o$a#i, da se #ahko le nem>"a pi&a'a prda&a pd $em imenm, podobni uvoeni
proizvodi pa so mora#i biti ozna$eni z drugimi imeni% SES je od#o$i#o, da je predpis diskriminatoren, ker
se to #ahko zahteva #e za proizvode speci0i$ne kakovosti, ki se navezuje na do#o$eno geogra0sko
podro$je in se s tem raz#ikuje od drugih proizvodov%
O-na'e%an&e i-%ra je dopustno torej le, $e se pravi#a o ozna$evanju nanaajo na proizvod, ki ima
dl'en "a"%!$ in -na'iln!$, ki je povezana z do#o$enim 0e0ra2!"im pdr'&em%
Primer: *ON.ISERIE DU TE*H
T#rrn je -a%ar%an i-ra-, ki se uporab#ja za pe1i%, ki se proizvaja v dveh panskih mestih% 6a
pod#agi 0rancosko*panske konvencije o varstvu oznak porek#a, je bi# ta izraz rezerviran za panske
proizvaja#ce% -oena sta bi#a dva 0rancoska proizvaja#ca, ki sta uporab#ja#a to ime%
SES je od#o$i#o, da je prepoved uporabe ozna$be porek#a v nasprotju z 8;%, vendar pa je dopustna
izjema po <@% $#enu %ar!$% in$ele"$#alne la!$nine% & tem primeru je SES prizna#o pravico
inte#ektua#ne #astnine za orodje nastopanja na trgu%
1.(.H.;. DRUGE O4+IKE DISKRI)INA*IJE
natan$neji a#i da#j $asa trajajo$ preg#ed tujega b#aga v primerjavi z doma$im%
k#asi0ikacija proizvodov%
1.(.7. DISKRI)INATORNE OVIRE = UPORA4A UKREPOV 4REZ RAZ+IKOVANJA
?INDISTIN*T+I APP+I*A4+E RU+ES@
Gre za posredno diskriminatorno
Dme$ (F. 'lena ES je bi# ra->ir&en' po#eg distinct#J app#icab#e ru#es zajema tudi indistinct#J app#icab#e
ru#es%
Za!n%a:
Dire"$i%a 8GC7G c tudi $e gre za ukrepe, ki urejajo trgovanje z do#o$enimi produkti in se ti ukrepi
nanaajo na 9li"A !e!$a%,%%% produktov ter se ap#icirajo enako na doma$e in na tuje produkte, gre
za kritev po 8;% $#enu, $e je u$inek druga$en kot izhaja iz samega ukrepa%
Da!!n%ille' recita# 9 ne zahteva diskriminatornosti% +ormu#a /assonvi##e je ze#o iroka% /assonvi##e
je na&pmem9ne&>a dl'9a 0lede indi!$in1$lJ appli1a9le r#le!%
1.(.7.1. EIRITEV DO)ETA (F. /+ENA
101
Primer: *ASSIS DE DIJON ?REME5ZENTRA+E AG %. 4UNDES)ONOPO+VERMA+TUNG .UER
4RANNTMEIN@
-onik Ne\e ho$e iz +rancije v 6em$ijo uvoziti 2assis de /ijon *ribezov #iker*, ki vsebuje od ?9*8@:
a#koho#a% ae#i pridobiti dovo#jenje, a mu ga ne dajo% o nemki zakonodaji ne more prodajati pija$e kot
sadni #iker, $e vsebuje manj kot 89: a#koho#a% Nem>"i #rad pravi, da 2assis de /ijon ne %!e9#&e
d%l& al":la, zato se ga ne !me $r3i$i%
ravi#o ni 9il di!"rimina$rn, saj je ve#ja#o za vse pija$e, ki so bi#e naprodaj v 6em$iji, ne g#ede na
njihov izvor% &endar pa je nemki predpis izk#ju$i# b#ago, ki je bi#o v sk#adu s predpisi izde#ano v drugi /G,
samo zato, ker so se 0rancoski in nemki predpisi med seboj raz#ikova#i% os#edica tega je deli$e%
!"#pne0a $r0a na $r0e D/%
RePe $3i nem>"i Urad in trdi, da je do#o$itev te meje v nasprotju z 8;% $#enom, saj privi#egira nemka
podjetja, ki proizvajajo take pija$e%
Nem'i&a !e -a0%ar&a:
prvi zagovor drave' %ar!$% -dra%&a c a#koho#ne pija$e, ki vsebujejo manj a#koho#a, prej vodijo v
odvisnost% -a meja je postav#jena za varstvo zdravja%
E2!' tak argument ni od#o$i#en, saj bi #ahko enak u$inek doseg#i na druga$en na$in c npr% z
obve$anjem%
drugi zagovor drave' ta omejitev je potrebna za %ar!$% p$r>ni"a pred nepoteno prakso
proizvaja#cev in distributerjev pija$%
E2!' to sicer res pripe#je do standardizacije pija$, a bi #ahko isti ci#j doseg#i z manj omejeva#nimi
ukrepi%
Za"l&#'e" E*J' ta ukrep pade v dme$ (F. 'lena in je prep%edan% /G ni uspe#a zadovo#jivo dokazati,
da je bi# ukrep potreben%
SES &e dl'il:
v primeru, ko na ravni ES ne obstajajo pravi#a, ki bi to podro$je ureja#a, je na /G samih, da to urejajo
in imajo to pravico% &endar take ovire, ki nastajajo za prosti promet b#aga, presegajo norma#no mero
(nujnost ovir za doseganje ci#jev drave mandatorJ reYuirements", zato 0re -a "r>i$e% (F. 'lena%
v tem recita#u E2! pove, katere so izjemne oko#i$ine c in particu#ar (3 ni zaprt krog, gre za
eksemp#i0ikativno natevanje E2! dodaja mandatorJ reYuirements s prakso"% O9%e-ne -a:$e%e,
na pod#agi katerih #ahko /G omeji izvozMuvoz'
] namen u$inkovitosti da%'ne0a !i!$ema,
] %ar%an&e -dra%&a
] p>$en!$ $r0%in!"i: $ran!a"1i&
] %ar!$% p$r>ni"a%
& teh primerih ukrep, ki sicer kri 8;% $#en, pade i- dme$a (F 'lena% D"a-n 9reme je na strani
D/%
)e&a med manda$rJ reL#iremen$! in <G. 'lenm !e 9ri>eK
SES je ugotovi#o kritev, saj 6em$ija ni izkaza#a obstoja vseh obveznih zahtev za omejitev
uvozaMizvoza%
SES je nad0radil dl'9 % -ade%i Da!!n%ille s tem, da je poveda#o, da 8;% $#en ve#ja tudi za
pravi#a /G, ki ne pomenijo diskriminacije tujega b#aga, vendar pa vp#ivajo na trgovanje med /G
zaradi tega, ker so pravi#a druge /G druga$na kot pravi#a /G, v katero se b#ago uvaa%
vnovi$ je potrdi#o obstoj r#le 2 rea!n, saj dp#!$i ra-#mne predpi!e in #"repe /G, $e na
do#o$enem podro$ju ES ni izda#a enotnih predpisov a#i harmonizacijskih direktiv * (/assonvi##e
recita# 4"' 2assis razvije ta pojem na podro$ju ko#i$inskih omejitev' mandatorJ reYuirementsH
na'el %-a&emne0a pri-na%an&a oz% na'el e"%i%alen1e' obvezne zahteve iri s presumpcijo, da
sta uvoz in prodaja v drugi /G dopustna, $e je b#ago v sk#adu s predpisi o prodaji v kaki drugi /G%
P!$5*a!!i! = pd9ne dl'9e:
102
Primer: DESER4AIS
+rancija do#o$i, da se kot Edame1 #ahko og#auje #e sir z na&man& HG\ ma>'9e; sir iz Nem'i&e
vsebuje <H\ ma$obe% E2! od#o$i enako kot pri 2assis%
Primer: GI++I AND ANDRES
-a sta bi#a obtoena zaradi uvoza jabo#$nega kisa iz 6em$ije v ,ta#ijo, ker je ita#ijanski predpis
prepovedova# prodajo kisa, ki ni iz grozdja%
Primer: RAU = )ARGARINA
5e#gijska margarina (a#i je v kocki" etc%
Primer: 4IERSTEUERGESETZ
6emki predpisi o 'i!$!$i pi%a so do#o$a#i vrsto pogojev% ija$a se je #ahko imen%ala 4ier samo, $e je
bi#a zvarjena iz $radi1inalni: !e!$a%in (brez dodatkov, ki niso tradiciona#ni"% o#eg tega sp#oh ni bi#o
dopustno prodajati v 6em$iji piva z dodatki% ravi#a sama po sebi ni! 9ila di!"rimina$rna, ker so
ve#ja#a za vsa piva (tuja in nemka"% !e pa ta predpis po mnenju (omisije na pod#agi primera 2assis de
/ijon, pomeni# deli$e% $r0a in $e3e%an&e prme$a med D/ zaradi raz#i$nih ureditev v /G%
6em$ija se je sk#iceva#a na dve obvezni zahtevi %ar%an&e -dra%&a in %ar!$% p$r>ni"%%
1ba argumenta je SES -a%rnil, po#eg tega pa je ugotovi#o tudi, da je #"rep ne!ra-meren, saj je
prepoved aditivov sp#ona, tudi $e ti niso zdravju kod#jivi%
KO)ISIJA: *O))ISSION *O))UNI*ATION < O*TO4ER 16FG ?16FG@ OJ *(7;C(
oudari dve zadevi'
1. $:e prin1iple 2 m#$#al re10ni$in: *mmi!!in Paper 1666, ki uredi postopek izvajanja nadzora
(monitoring" (omisije nad i-%a&an&em na'ela %-a&emn!$i, poznavanje tega s strani trgovcev,
aktivnost /G,R
Ge je e v eni /G b#ago zadosti#o pogojem, se v drugi /G ne sme omejevati prostega pretoka b#aga%
(omisija na#oi /G, da to uredijo v zakonodaji in da obve$ajo trgovce o tem%
(. !%& %l0 pri i-%a&an&# $e0a pdr'&a = ((;. 'len D De1i!in <G7(C67, ki ureja postopek
izmenjave podatkov med /G in (omisijo o tovrstnih naciona#nih ukrepih' obvezna prig#asitev teh
ukrepov (omisiji%
os#edica' /G spoznajo prob#em; odpre se iroka debata na to temo
1.(.7.(. )EJE RAZEIRJENEGA DO)ETA (F. /+ENA
ostavi#o se je vpraanje, a#i je 8;% $#en uperjen proti vsem pravi#om, ki se nanaajo na prodajo
uvoenega b#aga%
Dme$ (F. 'lena * 8;% $#en zajema torej'
1. di!$in1$lJ appli1a9le r#le!
(. indi!$in1$lJ appli1a9le r#le!'
O pravi#i, ki na#agajo d%&n 9reme ?d#al59#rden r#le!@' dvojno breme je na#oeno uvozniku iz
/G, v kateri ve#ja prvi predpis, v /G, v kateri ve#ja drug predpis (2assis de /ijon" so
nedvomno zajeta dejansko so tujci deprivi#egirani v primerjavi z doma$ini%
O pravi#i, ki na#agajo ena" 9reme ?eL#al 9#rden r#le!@' pravi#a, ki zadevajo %!a"r>n 9la0 ne
g#ede na izvor in na nek na$in urejajo trgovanje dejansko sp#oh ne diskriminirajo med doma$imi
in tujimi proizvodi in njihov namen ni protekcionizem; taka pravi#a imajo sicer #ahko u$inek na
ko#i$ino trgovanja, a to ne bo bo#j prizade#o tujcev kot doma$inov enak u$inek za &SE (npr%
zahteva po imetju potrdi#a za oroje a#i npr% omejen $as uradnih ur omejuje prodajne pogoje
uvoenih produktov"
Ali $#di eL#al 9#rden r#le! pade& pd (F. 'lenU $e ja, potem bo #o v primeru pravi#, ki zadevajo
trgovanje, vedno za omejevanje prostega pretoka b#aga (Mea$:erill O 4ea#mn$"%
103
8 sta#i$i'
!pada& pod 8;% $#en, a so #ahko izvzeta z mandatorJ reYuirements (*in]$:eL#e 4@ and 4?M;>"
ne !pada& pod 8;% $#en, ker mu sp#oh ne nasprotujejo, saj ve#ja za vse enakoH Ge bi pad#i pod 8;%
$#en, bi vse, kar ureja trgovanje, pad#o sem (Oe9el ?99M;@, N#en$lJnn 2*8<M;B, etc%"
Nezu#tat' bo pravi#oma enak, vendar raz#ika v dokazovanju za /G c $e pade pod 8;% $#en, mora D/
d"a-%a$i manda$rJ reL#iremen$; $e pa ne, pa ni trebaH
Primer: *INETHENUE
+rancosko pravo je prep%edal prda& in p!&an&e 2ilm% na videokasetah a#i /&/*jih % pr%em
le$# po prvem predvajanju 0i#ma (e#e eno #eto po tem, ko ga vrtijo v kinematogra0ih", da bi $im ve$
pub#ike usmeri#a v kinematogra0e in s tem %-pd9#dila 2ilm!" prd#"1i&% ravi#o je ve#ja#o za tuje in
doma$e 0i#me na videokasetah%
SES' na$e#oma te omejitve niso sk#adne z 8;% $#enom, razen $e'
taka ovira ne presega tega, kar je n#&n p$re9n, da bi se dosege# do#o$en ci#j $e!$
prpr1inaln!$i
je to !"ladn ! pra%m ES
SES je od#o$i#o, da pra%il ni di!"rimina$rn (nanaa se na vse, ne #e na tuje 0i#me" in da dejansko
!pd9#&a 2ilm!" prd#"1i&% Eeni#o pa je, da #ahko pride do kritve prostega prometa med /G zaradi
raz#i$nih ureditev v /G% .a kritev prostega prometa ne bo #o, $e ovire, ki so z ukrepom postav#jene,
odtehtajo dosego namena, ki ga upravi$uje pravo Skupnosti%
ravi#o (eL#al 9#rden r#le" torej prima 0acie pade pd (F. 'len, a je i-%-e$ = manda$rJ
reL#iremen$% 2initheYue doda novo mandatorJ reYuirement k tistim iz 2assisa' %ar%an&e ali >ir&en&e
9!e0a #me$ni>"i: delKKK
SES je izhaja#o iz sta#i$a, da je z uve#javitvijo predpisa /G sicer na pog#ed de#ova#a v nasprotju z 8;%
$#enom% & resnici pa ni #o za kritev (ukrep ni protizakonit", ker je'
s tem na#oi#a ena"i 9remeni dma'em# in $#&em# 9la0#,
bi# #"rep !ra-meren%
bi# 1il& pra%il pra%i'l&i%,
Primer: 4 O N ?4RITISH SUNDAI TRADING RU+ES@
5auhaus, 1bi,R so trgovine, v katerih se nakupuje ob koncu tedna% 5Sh je postavi# na obrobju mesta,
mestne ob#asti pa mu ne izdajo dovo#jenja za del 9 nedel&a: (to naj bi bi# dan za druino"% 5Sh trdi,
da gre za diskriminacijo, da se ob vikendih ustvari C@: prometa in tudi, da je ve$ kot 49: b#aga iz
drugih /G torej je de 2a1$ postav#jena "li'in!"a me&i$e%%
E2!' 5S-N (5ritish SundaJ -rading Nu#es" je l"alna %redn$a, ki jo je potrebno spotovati% 8;% $#en se
spet oi%
Eesto pa ugotovi, da jim primanjkuje davkov, zato 5Sh dovo#ijo de#o ob nede#jah%
AG S+INN: sp#oh ne pade pd (F. 'len; sp#oh ne 0re -a indi!$in1$lJ appli1a9le r#le, ker tudi
dejansko ne gre za nikakrno dodatno zahtevo za uvoznike, $eprav je morda #o za zmanjanje uvoza%
Primer: TOR.AEN
& &5 je bi#o prep%edan $r0%an&e 9 nedel&a:% -onika sta se zagovarja#a, da je s tem kren 8;%
$#en ES, ker naj bi zaradi tega upad#a tudi prodaja uvoenega b#aga%
-udi teorija je razde#jena%
-obe g#ede prav vseh omejitev' E2! se zave tega prob#ema in od#o$i v (eckH
Primer: KE*K
(eck in Eithouard sta v +ranciji v kazenskem postopku, ker sta prodaja#a i-del"e p 1eni, ki je bi#a ni3&a
od cene, do#o$ene v 0rancoski zakonodaji%
-oenca' taka sp#ona prepoved je prepovedana na pod#agi 8;% $#ena in na pod#agi drugih do#o$b ES%
104
Sodi$e v Strasbourgu postavi preliminarJ L#e!$in na E2! a#i je 0rancoski zakon v nasprotju z 8;%
$#enomU
E2!' Necita#i 4*?@ so nepomembni E2! zavrne argumente v teh recita#ih%
6ato se E2! osredoto$i na ko#i$inske omejitve' pn%i$e% 2rm#le Da!!n%illa
&endar nada#juje'
?8" 6ationa# #egis#ation imposing a genera# prohibition on resa#e at a #oss is not designed to regu#ate
trade in goods bet\een Eember States%
?<" Such #egis#ation maJ, admitted#J, restrict the vo#ume o0 sa#es, and hence the vo#ume o0 sa#es o0
products 0rom other Eember States, in so 0ar as it deprives traders o0 a method o0 sa#es promotion% 5ut
the Yuestion remains \hether such a possibi#itJ is su00icient to characterize the #egis#ation in Yuestion as
a measure having eYuiva#ent e00ect to a Yuantitative restriction on imports%
-ak ukrep sicer la:" me&i 9!e0 prda&e #%3eni: ali i-%3eni: d9rin, ampak ali 0re -a "r>i$e%
(F. 'lenaU
?>" ,n vie\ o0 the increasing tendencJ o0 traders to invoke )rtic#e <@ o0 the -reatJ as a means o0
cha##enging anJ ru#es \hose e00ect is to #imit their commercia# 0reedom even \here such ru#es are not
aimed at products 0rom other Eember States, the 2ourt considers it necessarJ to re*eWamine and c#ari0J
its case*#a\ on this matter%
E2! ugotovi, da n&e0% pre&>n&e mnen&e (F. 'len# ni 9il primern% -reba ga je pojasniti in
obraz#oiti, saj po stari 0ormu#i skoraj vsak ukrep pade pod 8;% $#en% E2! torej ugotovi, da je p$re9n
!premeni$i !$ali>'e%
Na&pre& ra-l3i dl'9 *a!!i!:
?9" ,t is estab#ished bJ the case*#a\ beginning \ith L2assis de /ijonL (2ase ?8@MC; Ne\e*.entra# v
5undesmonopo#ver\a#tung 0uer 5rannt\ein Z?BCB[ E2N 4>B" that, in the absence o0 harmonization o0
#egis#ation, obstac#es to 0ree movement o0 goods \hich are the conseYuence o0 app#Jing, to goods
coming 0rom other Eember States \here theJ are #a\0u##J manu0actured and marketed, ru#es that #aJ
do\n reYuirements to be met bJ such goods (such as those re#ating to designation, 0orm, size, \eight,
composition, presentation, #abe##ing, packaging" constitute measures o0 eYuiva#ent e00ect prohibited bJ
)rtic#e <@% -his is so even i0 those ru#es app#J \ithout distinction to a## products un#ess their app#ication
can be justi0ied bJ a pub#ic*interest objective taking precedence over the 0ree movement o0 goods%
Ra-la0a in p$rdi$e% pra%iln!$i *a!!i!a; vendar se 2assis ukvarja #e z do#o$enimi ukrepi tistimi, ki
se nanaajo na samo b#ago% *a!!i! sam po sebi ni pr9lema$i'en, saj -ade%a d#al 9#rden r#le!
pravi#a, ki zadevajo produkte same, naravo samih produktov to je nedvomno zajeto v 8;% $#enu%
$e ni nobene ureditve na ravni EU
E2! ugotovi, da pra%ila % *a!!i!# "r>i& (F. 'len, pojasni za kakna pravi#a gre ki govorijo o
%eli"!$iA 9li"iA !e!$a%iA pre-en$a1i&i,%%% & teh primerih gre za kritev 8;% $#ena, tudi $e bodo taka
pravi#a indisintct#J app#icab#e ru#es, razen $e ne bo objektivnega namena do#o$b manda$rJ
reL#iremen$%
?4" 5J contrast, contrarJ to \hat has previous#J been decided, the app#ication to products 0rom other
Eember States o0 nationa# provisions restricting or prohibiting certain se##ing arrangements is not such as
to hinder direct#J or indirect#J, actua##J or potentia##J, trade bet\een Eember States \ithin the meaning o0
the /assonvi##e judgment (2ase ;MC> Z?BC>[ E2N ;<C", so #ong as those provisions app#J to a## re#evant
traders operating \ithin the nationa# territorJ and so #ong as theJ a00ect in the same manner, in #a\ and in
0act, the marketing o0 domestic products and o0 those 0rom other Eember States%
V na!pr$&# ! $em, kar je bi#o dl'en % Da!!n%ille, se v primeru !ale! arran0emen$! ne 9
#pra9il% /assonvi##e ve#ja #e za pravi#a, ki se nanaajo na !am 9la0 (naravo b#aga"; ne pa tudi za
prda&ne aran3ma&eH & tem primeru, " pra%il ne -ade%a !ame0a 9la0aA ne 0re -a "r>i$e% (F.
'lenaH
105
SES je ugotovi#o, da je takna omejitev dopustna, ko#ikor se nanaa na vse subjekte na naciona#nem
teritoriju in pravno in dejansko vp#iva enako na doma$e in uvoene produkte%
E*J !premeni Da!!n%ille 2rm#l = -3i dme$ (F. 'lenaHHH /o#o$eni ukrepi po (ecku ne padejo pod
8;% $#en, pred njim pa biH
2assis po tej kva#i0ikaciji e vedno 1(, gre pa za dmi" d primer% Tr2aen in *ine$:eL#eHHH
Za"l&#'e" E*J:
+rancoski ukrep ni tak, ki bi kri# 8;% $#en, ker 0re -a !ellin0 arran0emen$! in %pli%a le na %l#men
9la0a ne pa na vsebino%
RU+ES RE+ATING TO GOODS THE)SE+VES C RU+ES *ON*ERNING SE++ING ARRANGE)ENTS
(eck postavi raz#ikovanje med'
pra%iliA "i !e nana>a& na !am prd#"$, na naravo produkta (ob#ika, ve#ikost, sestava" "r>i$e%
8;% $#ena
pra%iliA "i -ade%a& prda&ne aran3ma&e (sama prodaja b#aga" ni n#&n "r>i$e% 8;% $#ena%
(ritev je #e, $e gre k#jub se##ing arrangementu -a di!"rimina1i&' takna omejitev je dopustna,
ko#ikor se (so #ong as recita# ?4" nanaa na vse subjekte na naciona#nem teritoriju in pravno in
dejansko vp#iva enako na doma$e in uvoene produkte%
8 pogoja za tako presojo postavi e E2! v (eck*u'
E2! sjmo poda kategorizacijo, a#i je nek ukrep se##ing arrangement a#i ne (g#ej tudi +ami#iapress in
5#uhme"
tudi $e gre za #e se##ing arrangement, bo prepovedan, $e diskriminira (g#ej tudi de)gostini"
L-he 6ovember revo#utionL 3 (eck in post*(eck
Tan"!$a$in' obvezno zapiranje trgovin ()G potrdi, da bi bi# sedaj 2inetheYue od#o$en druga$e"
P#n$ *a!a in Semerar' zaprtje out#et trgovin
H#nerm#nd' prepoved rek#amiranja 0armacevtskih izde#kov
PRO4+E)ATIKA KE*KA: NEJASNOST POJ)A WSE++ING ARRANGE)ENTSW
!$a$i1 !ellin0 arran0emen$! stati$ne (npr% de#ovni $as trgovin, de#ovni $as de#avcev, zvrst
prodajnih prostorov,R" ni "r>i$%e 8;% $#ena%
nn5!$a$i1 ?dJnami1@ !ellin0 arran0emen$! dinami$ne (npr% na$in trenja do#o$enega produkta"
&e "r>i$e% 8;% $#ena, saj so podobni pravi#om, ki se nanaajo na sam produkt (in so prepovedana"%

E2! v (eck med temi e ne #o$uje, v H#nerm#nd in +e1ler15Siple1 ()G !acobs" pa e%
-ako teorija kot praksa (ecku o$itata togost, da postav#ja preostro, nerea#no #o$nico' pred#agajo, da bi#
mora# biti kriterij monost dostopa na trg (3 market accessibi#itJ; g#ej npr% G#rme$"
& nada#jnjem primeru je SES izrazi#o sta#i$e, da predpis /G, ki utegne omejiti obseg prodaje b#aga in
pos#edi$no uvoenega b#aga, ne zadostuje, da bi ta predpis ozna$i#i za ukrep, ki ima enak u$inek kot
ko#i$inska omejitev%
1.(.7.<. O4VEZNE ZAHTEVE ?)ANDATORI RENUIRE)ENTS@
-udi indistinct#J app#icab#e ru#es so na$e#oma prepovedani, a do#o$eni s#uijo objektivno opravi$#jivim
namenom% -e izjeme so do#o$ene z mandatorJ reYuirements%
o tradiciona#ni teoriji'
)anda$rJ reL#iremen$! pri indi!$in1$lJ appli1a9le r#le! 3 <G. 'len pri di!$in1$lJ appli1a9le r#le!
106
T:e r#le 2 rea!nK (/assonvi##e, 2assis"' razumni ukrepi bodo v do#o$enih oko#i$inah sprejem#jivi' ru#e
o0 reason je teme#jno na$e#o interpretacije, namenjeno zmanjanju u$inkov strogih prepovedi%
8;% $#en 3 stroga prepoved A indistinct#J app#icab#e ru#es, zato sodi$e samo do#o$i izjeme 3 razvoj v
sodni praksi E2! obvezne zahteve so'
varstvo potronikov;
potenost trgovinskih transakcij;
javno zdravje;
osta#e (varstvo oko#ja, p#ura#izem tiska, spodbujanje do#o$enih ob#ik umetnosti,R"
1. VARSTVO POTROENIKOV
Primer: 4IERSTEURGESETZ
6em$ija ima zakon, ki do#o$a, da se #ahko pivo imenujejo #e pija$e z do#o$enimi sestavinami (brez
konzervansov,%%%"% /rugi izde#ki se ne smejo ozna$iti z LbierL%
6em$ija' tak ukrep je pomemben zaradi varstva potronikov, saj potroniki asociirajo ime LbierL z
vsebino, do#o$eno v zakonu%
E2!' ne!ra-meren #"repH 7ahko bi da#i gor na#epke z opozori#i, vsebino,%%%
Primer: Ra#
Primer: DE KIKVOR*H ?pi%@
K#o je za #%- nem>"e0a pi%a, ki je nasprotova#o nizozemskim predpisom, ker naj bi ime#o pre%e'
"i!line in ker ni imel -na'ene !$pn&e al":la % \% 6em$ija se je zagovarja#a, da je to potrebno
zaradi %ar!$%a p$r>ni"%% Sodi$e pa je meni#o, da ni dopustno uporab#jati navad potronikov kot
izk#ju$itveni raz#og za do#o$en proizvod, saj se jih #ahko primerno in0ormira o sestavi proizvoda%
/opusten pa je ukrep zaradi varstva pred zavajajo$imi in0ormacijami za potronike, $e je ta sorazmeren,
pa tudi, $e to pomeni omejevanje prostega pretoka b#aga%
Primer: *+ININUE
redpis ni dovo#jeva# -na'e%an&a "-me$i'ni: i-del"% - -na" 1liniL#e, ker bi to #ahko pomeni#o
zmedo pri potronikih, ki bi #ahko mis#i#i, da gre za izde#ek z zdravi#nim u$inkom%
SES je meni#o, da je #"rep ne!ra-meren, ker se izde#ki prodajajo v ve#eb#agovnicah in drogerijah, ne
pa v #ekarnah, po#eg tega pa v drugih /G ni pri#o do zmede%
(. POETENOST TRGOVINSKIH TRANSAK*IJ
Primer: DANSK SUPER)ARKED 7FCFG
/o#o$eni produkti so prodajani z 2a"e -nam", zato se /G skuajo zavarovati pred tem; sk#icujejo se na
potenost trgovinskih transakcij%
<. JAVNO ZDRAVJE
4ier!$e#r0e!e$- g#ej tudi varstvo potronikov% E2!' ni jasnih ugotovitev, 6em$ija ne dokae
zadovo#jivo, da obstaja nevarnost za javno zdravje%
H. OSTA+E
%ar!$% "l&a
Primer: *O))ISSION %. DANE)ARK
/anska je s predpisom do#o$i#a, da mora biti em9ala3a piva in gaziranih pija$ vsaj de#no pn%n
#pra9na% otronik jo je #ahko vrni# pri kateremko#i prodaja#cu% 6evra$#jiva emba#aa pa je bi#a
vra$#jiva #e pri prodaja#cu, pri katerem je bi#a kup#jena% 6amen tega je bi#o %ar%an&e "l&a,
pn%na #pra9a !#r%in% SES je namen varovanja oko#ja doda#o k obveznim zahtevam, vendar
pa je meni#o, da je ukrep, ki do#o$a maW ko#i$ino <@@@h#M# prodane pija$e v nevra$#jivi emba#ai
nesorazmeren, po#eg tega pa je omejeva# prodajo predvsem tujih izde#kov% Sicer pa je SES pritrdi#o
/anski%
107
pl#rali-em $i!"a (+ami#iapress",
!pd9#&an&e dl'eni: 9li" #me$n!$i (2inetheYue",R
,n particu#ar v 2assisu, ko imenuje ukrepe, ne zapre krogaH
PRI)ERJAVA )ANDATORI RENUIRE)ENTS Z IZJE)A)I PO <G. /+ENU
1. TRADI*IONA+NI PRISTOP
gre za #o$itev med izjemami pri di!$in1$lJ in indi!$in1$lJ appli1a9le r#le!
se ne pre"ri%a& % 1el$i, krog pri <@% $#enu je zaprt, pri mandatorJ reYuirements ne (npr% varstvo
potronikov, potenost trgovinskih transakcij,R"
krog pri mandatorJ reYuirements odprt, ker indistinct#J app#icab#e ru#es manj LnevarniL
indistinct#J app#icab#e ru#es doda k prepovedi E2! in zato je priprav#jeno dati ve$ izjem
(. NOVEJEI PRISTOP
tenje k ra->iri$%i li!$e i- <G. 'lena
raz#ikovanje med distinct#J in indistinct#J app#icab#e ru#es je teko, zato je tudi $e3" ra-li"%an&e
#pra9 i-&em' $e bo E2! e#e#o izvzeti nek ukrep, se bo raje od#o$i#o, da gre za indistinct#J
app#icab#e ru#e
k zmedenosti pripomore tudi (eck
v nekaterih primerih vrsta ukrepa ne bo re#evantna, saj #ahko ukrep pade pod obe kategoriji izjem
D#ndal" Ma$er S#pplie! distinct#J app#icab#e ru#esH
red#og' poenostavitev sistema poenotenje izjem ne g#ede na vrsto ukrepa, #e da bi mora#a biti ve$ja
upravi$enost v primeru distinct#J app#icab#e ru#es
5i s tem kri#i <@% $#en ESU
<@% $#en in pa obvezne zahteve, ki jih je oprede#i#o SES v zadevi 2assis de /ijon, sta si med seboj
podobna%
oba imata 0unkcijo, da omogo$ita izjemo od prepovedi po 8;% $#enu%
za oba je pomembno na$e#o sorazmernosti
1.(.;. IZJE)E PO <G. /+ENU
-a do#o$ba omogo$a /G, da se izognejo svojim obveznostim z navedbo raz#ogov% &endar pa noben od
ukrepov ne sme biti !red!$% !am%l&ne0a ra-li"%an&a a#i pri"ri$a me&i$e% $r0%ine med /G%
-a do#o$ba omogo$a %ar%an&e dl'eni: dr#39eni: %redn$%
Naz#ogi za uve#jav#janje izjem pa morajo biti nee"nm!"e nara%e% )rbitrarnosti in prekritemu
omejevanju pa se ukrep #ahko izogne #e, $e je !ra-meren%
Seznam je $a"!a$i%en, D/ pa se mora na izjemo i-re1n !"li1e%a$i%
1.(.;.1. JAVNA )ORA+A
8 primera'
Penn S /arbJ
2onegate
& obeh primerih gre za #%- ne!pd9ni: in 9!1eni: prd#"$% v &5% &5 ima predpis prepovedi
razpe$evanja tovrstnega materia#a% 6i pa prepovedana posest, individua#na posest prepovedana je
prodaja na ve#iko%
Primer: HENN O DAR4I
,z /anske pridejo pornogra0ske tiskovine carinska uprava preg#eduje sk#adnost b#aga s predpisi (ni
k#asi$na carina npr% a#i ima b#ago #ano b#agovno znamko, ipd%" Ugotovijo, da gre za produkte, katerih
trenje in distribucija je v &5 prepovedana% .ato prepovejo uvoz tega b#aga%
108
Ugovori' * b#ago je #e v $ran-i$# uvoz e ne pomeni
* posedovanje -a la!$n #pra9 ni prepovedano trenja
E2! (?BCB" teh argumentov ne upoteva namen zakonodaje &5 je prepoved proizvodnje in prodaje
produkta, zato ne 0re -a di!"rimina1i& &5 nima ponudbe na trgu, tako da ne more biti
diskriminacije% Svojo od#o$bo opre na to, da nih$e v &5 ni zainteresiran za produkcijo takega b#aga, ker
ga ne more razpe$evati v &5%
-a zadeva je ze#o sporna z vidika argumentacije nekonsistentnost prakse A kon$na diskriminacija%
1btoenca sta v &5 uvozi#a neokusne proizvode, kar je nasprotova#o britanski zakonodaji% Sk#iceva#a sta
se na 8;% $#en, &5 pa se je sk#iceva#a na <@% $#en, na pod#agi katerega naj bi uved#a ukrepe%
SES je bi#o mnenja, da #ahko %!a"a D/ dl'i -a:$e%e % -%e-i - &a%n mral % !"lad# - %redn$ami
na njenem obmo$ju% /ejstvo, da v drugi /G ve#ja bo#j #ibera#na ureditev, ni pomembno%
redpis pa je prepovedova# #e uvoz, ne pa posesti in prodaje% S tem je predpis raz#ikova# med tujimi in
doma$imi proizvaja#ci, vendar pa je SES od#o$i#o, da je namen predpisa omejiti proizvodnjo in prodajo
pornogra0ije, in da zato predstav#ja izjemo po <@% $#enu%
-a sodba je !la9 9ra-l3ena, od#o$itev je ar9i$rarna%
Primer: *ONEGATE
1ba primera (PennS/arbJ in 2onegate"' pre#iminarJ ru#ing toba na razve#javitev upravnega ukrepa v
&5%
2onegate vs% od#o$ba E2! g#ob#je ana#izira domet &5 ukrepa%
/ruba 2onetage je iz 6em$ije v &5 uvozi#o napih#jive #utke% -e #utke je bi#o po britanskem predpisu
prepovedano uvoziti% 5#ago so zato na carini zap#eni#i% Gre za ze#o podoben primer kot v zadevi Penn
and /arbJ, vendar pa je tu SES od#o$i#o druga$e, saj se je izrek#o, da je /G ravna#a ar9i$rarn in
di!"rimina$rn, ker je prepoveda#a s predpisom #e uvoz, medtem ko sta prda&a in pri-%dn&a
takega b#aga v /G -a"ni$a% .aradi tega se /G ne more sk#icevati na javno mora#o, saj s svojo
zakonodajo ni prepoveda#a proizvodnje a#i trenja takih proizvodov na svojem ozem#ju%
1.(.;.(. JAVNA PO+ITIKA
!avna po#itika izraa interese drave, da vzdruje standard obnaanja, ki ustreza sp#oni dobrobiti in
javnemu redu%
!avna po#itika je irok pojem #ahko je e"nm!"aA !1ialnaA i-9ra3e%alnaA 2inan'naA da%'na,R
Primer: *U++ET %. +E*+ER*
2u##et je bi# majhen trgovec in v b#iini njegove trgovine zgradijo 7ec#erc center, zraven pa e bencinsko
$rpa#ko% +rancoski zakon je predpisa# minimalne (in maksima#ne" 1ene -a 9en1in -aradi na2$ne0a
>"a v C@% #etih% 7ec#erc je prodaja# 9en1in p ni3&i: 1ena:% 2u##et ga je toi#, 7ec#erc pa se je
zagovarja#, da je predpi! % na!pr$&# - (F. 'lenm, saj minima#ne cene ovirajo trgovanje med /G%
+rancoska v#ada se je brani#a, da je ukrep potreben zaradi r0ani-a1i&e 2ran1!"e na2$ne ind#!$ri&e in
zagotovitve distribucije sk#iceva#a se je na javno po#itiko% o#eg tega bi #ahko pri#o do :#di: nemir%,
zato je ukrep potreben tudi zaradi &a%ne0a reda%
SES ni prizna#o tega sk#icevanja na javno po#itiko, ker se je 0rancoska v#ada sk#iceva#a na e"nm!"e in
ne na nee"nm!"e ra-l0e, po#eg tega pa ukrep tudi ni 9il !ra-meren% SES je zapisa#o, da ima kot
resna drava na vo#jo e ve#iko drugih vzvodov, ki bi prepre$i#i nerede v dravi%
Primer: +E*+ER* %. AU 4+E VERT
-rgovinska veriga 7ec#erc ima nizke cene na meji med hipermarketom in diskontom% -rne aktivnosti
se #oteva s promocijskimi akcijami prda&a "n&i0e, ki so pd predpi!an 1en% S tem napade
knjigotrce, ki spotujejo predpis, zato toijo% [Slovenija zaloniki sklenejo pogodbo o dobrih poslovnih
obiajih zaveejo se za visok standard trne discipline oz. enotno nastopanje (elementi kartela). Ta dogovor
omogoa za nije cene ustanovitev knjinega kluba lani imajo popust.!
109
7ec#erc' 0rancoski predpis je v nasprotju z javno po#itiko tak dogovor namre$ postav#ja "li'in!"e
me&i$%e za uvoz drugih pub#ikacij nekonkuren$nost uvoznika% redpis je nezakonit, 8;% $#en pa
prev#ada nad naciona#nim predpisom%
E2!' gre za izjemo, ki jo je treba ozko interpretirati%
7ec#erc sk#ic na private po#icJ
+rancija' private po#icJ 3 omogo$iti 0rancoskim tiskarjem in knjigotrcem preivetje, zato je ta predpis
ravno zaradi private po#icJ%
/irektiva o storitvah socia#ni dumping (prepovedan, ker gre za diskriminacijo" uvoz de#avcev%
&endar dumping kot tak ni prepovedan%
Ja%na pli$i"a &e la:" $#di mne$arna pli$i"a.
Primer: KRUGERRAND
.#atniki in srebrniki p#a$i#no sredstvo v !)N% /rav#jani &5 so obtoeni uvoza tega iz !)N v &5 A izvoz
srebrnikov, ki niso ve$ v prometu v &5, v 6em$ijo%
Sk#icevanje na "li'in!"e me&i$%e pri prme$# 9la0a ne #%a3a& mne$eA ampa" !$%ari
z#atoMsrebro, ki je s#u$ajno v ob#iki novcev% 6otranja vrednost kovine je vija od menja#ne vrednosti
novcev%
&5' srebrniki so bi#i namenjeni v 6em$ijo v topi#nico%
E2!' prepoved uvoza in izvoza novcev v drugo /G, kjer bi bi#i pretop#jeni in uni$eni, je opravi$#jiv
argument po <@% $#enu%
o#itike $e vzame denar iz obtoka, to vp#iva na monetarno po#itiko%
&5 se upravi$eno sk#icuje na ta argument%
1.(.;.<. JAVNA VARNOST
Primer: *A)PUS OI+
,rska v#ada je do#o$i#a, da se HG\ %!e na2$e, porab#jene na ,rskem, pri-%ede % dma'i ra2ineri&i
(2ampus 1i#"%
.atrjevana je bi#a kritev'
;C% $#ena * dr3a%na pm'
<@% $#ena * me&e%an&e pr!$e0a pre$"a - #"repi - #'in"m "li'in!"e me&i$%e (zmanja#i so
biznis ra0inerijam iz tujine"
,rska se je sk#iceva#a na &a%n %arn!$ brez tega prepisa bi bi#o ra0inerijo potrebno zapreti, s tem bi
gospodarstvo izgubi#o zagotov#jen energetski vir, ki je bistvenega pomena za de#ovanje drave% >@: je
namre$ tista ko#i$ina (dokaza#i z izra$uni", ki se porabi za javi prevoz, bo#nice, generatorje,R * za
minima#no obratovanje drave, $e osta#o odpove%
,rci se sk#icujejo tudi na /irektivo (in zakon o b#agovnih rezervah", ki do#o$a, da mora imeti vsaka drava
za#ogo za B@ dni, drava $#anica 6)-) pa ?8@ dni%
SES je ,rski ugodi#o in ugotovi#o, da ni bi#o kritve ne <@%, ne ;C% $#ena ES%
T#di: *#lle$ %! +e1ler1
1.(.;.H. VARSTVO ZDRAVJA IN ,IV+JENJA +JUDIA ,IVA+I IN RAST+IN
6amen <@% $#ena je prepre$evanje uvoza okuenih iva#i, 0itosanitarni preg#edi,R
UHT mle" ne morejo se sk#icevati na varstvo zdravja% E2! je od#o$i#o, da zadostuje, da je produkt
v /G #ega#no dan v promet%
*a!!i! de Di&n pod ?9: ni gana pija$a, zato je ceneja po nemkih pravi#ih, gane pija$e so
tako #aje dostopne m#adini;
Da!!n%ille
Sand- mFs#ijeve p#o$ice, ki #ahko povzro$ijo hipervitaminozo ukrep umika iz prodaje je
nesorazmeren%
110
Primer: GER)AN INSURAN*E
6emke zavarova#nice so v &5 za$e#e p dm%i: prda&a$i 3i%l&en&!"a -a%ar%an&a% &5 je trdi#a, da
to ne omogo$a kontro#e nad #ikvidnostjo (0inan$no ustreznostjo" in #ega#nostjo zavarova#nice, saj v &5 ni
ne sedea teh nemkih zavarova#nic, ne njihovih podrunic%
ri !$ri$%a: ni raz#oga, da bi ve#ja#o kako druga$e, kot je sodi$e ugotovi#o za b#ago v primeru UP-
E,7( (-ad!$#&eA da &e prd#"$ % D/ le0aln dan % prme$"%
Primer: EISEEN
6izozemska pravi, da so v izde#ku "n-er%an!i in adi$i%iA "i ! >"dl&i%i, zato se izde#ka ne sme
uvoziti% 6a 6izozemskem je prep%edan "n-er%an! ni!in prepoved uvoza na 67%
a#i ve#ja /assonvi##e (dano v promet naj kroi"
a#i ve#jajo poostrena pravi#a 67
E2!' preiskava o kod#jivosti nisina'
ni prepovedan s strani +)1 (+ood and agricu#ture organisation"
ni prepovedan s strani IP1
komunitarna zakonodaja za to podro$je ne obstajaH
.ato v tej zadevi E2! pravi, da se !ir ne nana>a na i-dele"A namen&en i-%-# in ne pred!$a%l&a
#"repa ar9i$rarne di!"rimina1i&e, pod pogojem, da je vzro$na zveza med%%%%
Primer: *O))ISSION %. UK
&5 je prep%edala #%- per#$nine in &a&1 iz drugih /G z uteme#jitvijo, da je to potrebno za prepre$itev
okube z 6e\caste#sko bo#eznijo% SES je ugotovi#o, da je bi# ukrep uveden v nag#ici in da obstaja resen
sum, da je bi# to p!reden #"rep pr$i .ran1i&i, saj so v +ranciji e prej uved#i ukrepe zaradi varstva
proti tej bo#ezni%
(akno je sta#i$e SES, $e je bi#a v zvezi z javnim zdravjem 3e !pre&e$a -a"nda&a S"#pn!$iU
& tem primeru se /G ne 9 m0la %e' #!pe>n !"li1e%a$i na i-&em i- <G. 'lena, pod pogojem da
harmonizacijski ukrep ni omejen%
1.(.;.7. VARSTVO NA*IONA+NEGA 4OGASTVAA U)ETNIEKEA ZGODOVINSKE IN ARHEO+OEKE
VREDNOSTI
rimer' I$alian Ar$! (SES ne pusti"
1.(.;.;. VARSTVO INTE+EKTUA+NE +ASTNINE
Primer: E)I RE*ORDS
E)I Re1rd! je svetovna gramo0onsko*diskogra0ska druba (<% na svetu"% EE, 7td%' materinska druba
s sedeem v &5% < h$erinske drube na /anskem, v 7ondonu in 6em$iji%
*4S Re1rd!' materinska druba s sedeem v ./)% P$erinske drube na /anskem, v 7ondonu in
6em$iji%
1be drubi imata registrirano b#agovno znamko *l#m9ia%
EE, 7td% toi &5, ker je ta prepoveda#a trgovanje z gramo0onskimi p#o$ami s to b#agovno znamko% EE,
7td% je registrira# svojo b#agovno znamko in b#agovno znamko 2o#umbia v )vstra#iji, )0riki,%%%
25S je registrira# to znamko v drugih dravah%
1ba kong#omerata pazita, da ne data na trg p#o$ 2o#umbia, kjer ima prev#ado drugi; vseeno se to zgodi
(na#epka na p#o$i, $eprav je prede#an ovitek"% ,npektor prepoved trenja%
EE, pravi, da je ta #"rep "li'in!"a me&i$e%, saj so skua#i narediti vse, da bi prepre$i#i to; ukrep
trgovanja in uvoza je zato nesorazmeren%
EE,' povpre$ni potronik ne g#eda to#iko na b#agovno znamko%
25S' $e pa si da p#o$o na gramo0on, g#eda v p#o$o se mu to vtisne v spomin%
E2!' ukrep je ko#i$inska omejitev, ampak ni !ra-meren naj se varuje inte#ektua#na #astnina, a ne na
ta na$in (obtoena 3 U(, stranski intervenient 3 vse /G, kjer so na trgu te p#o$e"%
,zvrevanja varstva pravic inte#ektua#ne #astnine je primerno in ne gre za ko#i$inski ukrep (U"
111
1.(.;.8. DRUGI RAZ+OGI
/rugi raz#ogi ne pie v pogodbi, ampak E2! na pod#agi irokega razumevanja mandatorJ
reYuirements najde e izjeme%
Primer: KO)ISIJA % 4E+GIJA
E2! kot raz#og uvede tudi %ar%an&e "l&a%
&arstvo oko#ja je vrednota, ki pride v evropsko pravo #eta ?B;C z Enotnim evropskim aktom%
5e#gija ima < regije' 5ruse#j, &a#onska, +#amska%
&a#onci sprejmejo na svojem regiona#nem svetu sk#ep, kjer je do#o$eno, da je prep%edan na
&a#onskem ozem#ju dla0a$i dpad"e, "i ne i-%ira& i- Valn!"e0a pdr'&a%
1dpadki 3 b#ago njihovo vrednost je mogo$e izraziti v denarju; z njimi se trguje (prede#ava,
seiganje,%%%"% S tem se onemogo$a uvoz odpadkov npr% v seiga#nico,%%% taka dikcija 3 ko#i$inska
omejitev%
5e#gija * varstvo oko#ja po EE)'
princip, da se odpadke prede#aMod#oi primarno v oko#ju, kjer so nasta#i (3 uve#jav#jen princip iz
podro$ja jedrskih odpadkov"
gre za b#ago a posebno b#ago pod posebnim reimom
-eava 3 nimajo opore v <@% $#enu
E2!' taka omejitev je sprejem#jiva pri$rdi 4el0i&i 3 pravno sporno, vrednostno pa ne%
Primer: KO)ISIJA %. DANSKA
/anska uvede pravi#o, po katerem mora prodaja#ec na do#o$eno ko#i$ino prodajane pija$e v emba#ai
(p#astenke, p#o$evinke, stek#o" zagotoviti %ra'an&e em9ala3e; od trgovcev mora zahtevati, da
sprejemajo vra$#jivo emba#ao% 1dpad#o emba#ao nato ponovno uporabijo%
6a enoto prodanega produkta ima ve$ji proizvaja#ec (doma$in" bistveno manje stroke vra$anja kot
manji (uvoznik"% (dor proizvaja ve$je ko#i$ine, ima po#ni#nice v /G zaradi dragega prevoza% Ge pa
ho$e prodajati manjo ko#i$ino, so pa tu e stroki vra$anja A prepri$evanja trgovcev se ne sp#a$a
si nekonkuren$en%
/anska' &arstvo oko#ja
E2!' bi mora#o zavre$iMzavrniti zahtevo (omisije, ker nima raz#oga za tobo (U"; podpre /ansko%
Sporno v <@% $#enu so primeri nateti taksativno, ne eksemp#i0ikativnoHHH
/G se ne more v okviru <@% $#ena sk#icevati na raz#og, ki ga najdemo na seznamu obveznih zahtev%
1.<. PREPOVED DISKRI)INATORNIH DAVKOV
6G. 'len:
6obena /G ne uvaja, nep!redn ali p!redn, "a"r>ni:"li n$ran&i: da%"% na izde#ke drugih /G,
ki bi bi#i viji od davkov uvedenih neposredno a#i posredno na enakovrstne doma$e izde#ke%
rav tako nobena /G ne uvaja taknih notranjih davkov na izde#ke drugih /G, s katerimi bi posredno
za$iti#a druge izde#ke%
6amen B@% $#ena je prepre$iti, da bi se uvoenemu b#agu na#oi#o teje breme kot doma$emu b#agu% -a
do#o$ba torej prep%ed#&e n$ran& di!"rimina1i&% -a do#o$ba prepre$uje izigravanje namena, ki naj
bi ga doseg#e do#o$be o prepovedi carinskih dajatev in dajatev z enakim u$inkom%
-a do#o$ba pokriva'
nep!redn da%'n di!"rimina1i&
p!redn da%'n di!"rimina1i&
prepoved "a"r>ne"li pr$e"1ini!$i'ne 9da%'i$%e
112
)#i je davek diskriminatoren ni odvisno #e od dav$ne stopnje, ampak tudi od primerjave med
proizvodoma% o B@% $#enu je potrebno opraviti d%&ni $e!$'
ugotoviti je potrebno, da je podana ena"!$ 9ra%na%e med podobnim uvoenim in doma$im
proizvodom
po#eg tega mora biti notranja obdav$itev taka, da ne -a0$a%l&a p!redne za$ite drugim
"n"#ren'nim pri-%dm
1.<.1. NEPOSREDNA DISKRI)INA*IJA
Primer: *O))ISSION V. ITA+I
,ta#ijanska v#ada je zara$unava#a ni3&e da%"e -a predelan l&e, kar naj bi bi#o pogojeno z eko#okimi
raz#ogi% rob#em pa je bi#, da te ugodnosti ni uiva#o uvoeno prede#ano o#je%
Primer: *O))ISSION V. IRE+AND
,rski davek se je sicer nanaa# na vse proizvode ne g#ede na izvor, vendar pa so doma$e proizvaja#ce pri
izterjavi davkov obravnava#i druga$e kot tuje%
1.<.(. POSREDNA DISKRI)INA*IJA
6G. 'len prepovedani davki (notranje b#ago", ki so g#ede na istovrstno uvoeno b#ago iz tujine
diskriminatorni do doma$ih na tuj avto ne sme biti viji davek kot na doma$iHHH
Primer: HU)4+OT ?Kmi!i&a %!. .ran1i&a@
/iskriminatorni davki en sam uvoen avto spremeni dav$no zakonodajo v +ranciji%
& +ranciji je predpisan da%e" 0lede na m' m$rne0a %-ila dav$na #estvica za obdav$evanje
avtomobi#ov dav$ni razredi v kore#aciji s konjskimi mo$mi (spa$ek 82&4' 8 va#ja; spada v 4% dav$ni
razred"% /o <9 2& je dav$na stopnja #inearna% 1d <9 2& pa dav$na stopnja sko$i za ?@@: na gor%
+rancoski drav#jan Pumb#ot kupi avto, ki pade v <4,9 2& <9 2& 388@@ 0rankov, <4,9 2& 3 94@@
0rankov%
Pumb#ot' p#a$ujem bistveno ve$ kot nekdo, ki ve#iko bo#j onesnauje oko#je diskriminacija% Gre za
posredno ob#iko diskriminacije%
-eava 3 ,S-1&NS-61 s $im primerjati to b#ago; +rancija sp#oh nima tako mo$nih avtomobi#ov
((omisija ugotovi, da v +ranciji sp#oh ne izde#ujejo avtomobi#ov z ve$ kot ?4 2&"%
E2!' ravno zato, ker .ran1i&a ne i-del#&e $a" m'ni: a%$m9il%, si to #ahko privo$i, zato gre
o$itno za di!"rimina$rni #"rep% Naz#og zatreti tujega proizvaja#ca tako, da bo prie# na trg #e, $e bo
kupec p#a$a# ze#o drag davek%
/av$ni sistem +rancije je posredno diskriminatoren k#jub pomanjkanju kriterija enakovrstnosti% +rancija
spremeni dav$no #estvico #estvica gre #inearno navzgor (vmes e ? toba"%
Gre za diskriminatorno obdav$evanje, ki vp#iva na trgovanje med /G, $eprav gre za ze#o majhno tevi#o
avtomobi#ov% E2! tu ne #pra9i pra%ila de minimi! (omembe vreden vp#iva na trgovanje med /G"%
/ruga$e pa je samo progresivno obdav$enje dopustno, vendar pa mora biti uteme#jeno na objektivnih
kriterijih%
1.<.<. AVTONO)IJA D/ IN O4JEKTIVIZA*IJA KRITERIJEV IN UTE)E+JEVANJA
SES je od#o$i#o, da je dav$ni sistem v sk#adu s B% $#enom, $e ga #ahko 9ranim - 9&e"$i%n
#$emel&i$%i&%
Primer: *HE)I*A+ .AR)A*EUTI*I
113
& ,ta#iji se je e$ilni al":l, pridob#jen s !in$e$i-iran&em, obdav$i# bo#j kot enak a#koho#, pridob#jen z
nara%n 2ermen$a1i&% roizvoda sta bi#a zamen#jiva% S tem predpisom je e#e#a ,ta#ija vzpodbuditi
proizvodnjo a#koho#a iz kmetijskih proizvodov in prihraniti pri viru za njegovo sinteti$no proizvodnjo%
SES je od#o$i#o, da je s tem predpisom ,ta#ija uve#javi#a svojo pra%i1 d i-9ire, saj #ahko /G ra-li"#&e
med proizvodi, na pdla0i 9&e"$i%ni: meril% & tem primeru je #o za #egitimno izbiro%
SES je v tem primeru spreg#eda#o k#imatsko speci0iko ,ta#ije%
1.<.H. RAZ+IKOVANJE )ED PODO4NI)I PROIZVODI IN DRUGI)I PROIZVODI =
A+KOHO+NI PRI)ERI ?EAR+I SPIRITS *ASES@
B@M? se nanaa na #%a&an&e n$ran&i: da%"% -a 9la0 dr#0i: D/, ki so %i>&i od davkov za podobne
doma$e proizvode% 6i pa nujno, da bi bi#i proizvodi podobni, da si ne bi konkurira#i med seboj% 6a to se
nanaa B@M8% Ekonomsko g#edano bo za primerjavo potrebno uporabiti teorijo substitutivnosti izde#kov in
teorijo navzkrine e#asti$nosti%
6a temu podro$ju so pomembni primeri v zvezi a#koho#om% -i primeri govorijo o tem'
kako se dl'a pd9n!$ v kontekstu B@M?
katere korake mora SES storiti pri podrejanju primera pod B@M8
kaken je pmen "n"#ren'n!$i d%e: primerl&i%i: pri-%d%
kaj je -a>'i$ni #'ine" #"repa in kaken mora biti, da SES ugotovi kritev po B@% $#enu
Primer: KO)ISIJA %. .RAN*IJA
+rancija je vije obdav$i#a 30ane pi&a'eA i-delane i- 3i$ (\hiskJ, gin, rum, vodka,%%%", nije pa tiste, ki so
i-delane i- %ina ali !ad&a (konjak, armanac,%%"% & +ranciji so proizved#i ze#o ma#o pija$ prve vrste, druge
pa so tradiciona#ne 0rancoske pija$e%
SES je izhaja#o iz sta#i$a, da je treba koncept podobnih proizvodov interpretirati dovo#j 0#eksibi#no%
Pd9ni pri-%di so tisti, ki imajo pd9ne la!$n!$i in z vidika potronika -ad%l&#&e& i!$e
p$re9e%
+unkcija 6GC( pa je, da pokrije vse ob#ike posredne dav$ne za$ite, $e pri-%di $e"m#&e& med !e9&,
vendar ne gre za proizvode, ki so si med seboj pd9ni % !mi!l# 6GC1%
(adar gre za 6GC1 se primer&a& da%'na 9remena, kadar pa gre za 6GC( pa se presoja, kaken #'ine"
je povzro$i#a n$ran&a 9da%'i$e%%
(omisija je v tem primeru sta#a na sta#i$u, da je trg ganih pija$ enoten in je oprede#i#ni e#ement stopnja
a#koho#a, +rancija pa, da je treba upotevati raz#i$en'
na'in pri-%dn&e;
!#r%ine;
na'in #3i%an&a (navade potronika",%%
in zato so raz#i$ni davki%
E2!' ko#iko : a#koho#a ima ? #iter konjaka, kako to de#uje na $#oveki organizemU V!i ima& HG\ !
primerl&i%i%
Sporno a#koho# razred$en z vodo na >@:, ni isto kot 2ognac, vendar je treba najti nek kriterij%
SES je sicer prizna#o obstoj do#o$enih raz#ikova#nih e#ementov, vendar pa je sta#o na sta#i$u, da si
pi&a'e k#jub temu med seboj "n"#rira&% -o pomeni, da je treba #pra9i$i 6GC(% (er so torej
"n"#ren'na in !#9!$i$#$i%na ra-mer&a med pija$ami podana, je !i!$em 9da%'i$%e
di!"rimina$ren%
S#abost te od#o$be' G#oba#iziranje SES ni posve$a#o pozornosti oprede#itivi podobnega proizvoda in je
precej svobodno prehaja#a iz B@M? v B@M8% os#edica takega pristopa je, da mora /G, $e se ugotovi
"r>i$e% p 6GC1, i-ena'i$i da%"e za doma$e in tuje proizvode, $e pa se ugotovi "r>i$e% p 6GC(, mora
/G dpra%i$i -a>'i$ni #'ine", vendar ni nujno da to dosee z izena$itvijo dav$nih bremen%
Primer: KO)ISIJA %. V4
&5 9da%'i %in 9l& "$ pi%% Naz#i$na produkta pivo (8*C:"; vino (B*?<:"
114
E2!' preg#ed trga'
obstajajo teka piva, ki imajo do 89: (pivo zmeano z aditivi"
obstajajo #ahka vina, ki imajo #e 9*4:
. vidika obdav$itve in vp#iva stopnje a#koho#a na organizem je da%'na !$pn&a di!"rimina$rna%
&e#ika 5ritanija izgubi; za #ahka vina uvede dav$no stopnjo 8<:, za teka piva pa uvede tak davek, kot
je za vina%
Primer: JOHNI MA+KER
&iski vs sadni vinski #iker
E2!' stopnja ujemanja%
1.<.7. RAZ)EJITEV )ED DO+O/4A)I O PROSTE) PRO)ETU 4+AGA IN DO+O/4A)I O
PREPOVEDI DISKRI)INATORNIH DAVKOV
I!$e0a de&an&a ni m0'e 9ra%na%a$i d%a"ra$ in ga sankcionirati po 89% in po B@% $#enu% 6i pa
izk#ju$eno, da ima primer znake obeh do#o$b% o#eg tega ima #ahko primer tudi znake dravnih pomo$i%
rav zaradi navedenega je potrebno razmejiti pristojnost do#o$b%
(7. 'len
-a sk#op predstav#ja dejstvo, da je drava na#oi#a dajatev uvozniku% 6a#oena dajatev je dajatev z
enakovrednim u$inkom in /G bo odgovorna za kritev, razen $e dokae, da je dajatev p#a$i#o za storitev,
ki je bi#a oprav#jena za uvoznika, a#i da gre za obvezno zahtevo prava Skupnosti%
,zjemoma SES do#o$i, da dajatev, ki se jo zara$unava na meji, ni ukrep z enakovrednim u$inkom po 89%
$#enu, temve$ davek, katerega zakonitost se obravnava po B@% $#enu%
6G. 'len
-a sk#op prob#emov izhaja iz dejstva, da drava uvoznica ne izde#uje b#aga, ki se uvaa, k#jub temu pa ga
obdav$i%
Primer: HU)4+OT *O5.ORTUNA
,ta#ija je uved#a da%e" na 9anane, $eprav je proizvodnja banan v ,ta#iji zanemar#jiva, tako da je davek v
g#avnem zaje# #%3ene 9anane% SES je bi# mnenja, da se mora uporabiti B@% $#en, ker je ta davek de#
sp#onega ita#ijanskega dav$nega sistema%
& tem primeru je ,ta#ija kri#a B@% $#en, saj je zakonodaja#ec z davkom za$iti# doma$e sadje%
F8. 'len (dravne pomo$i"
-a sk#op je namenjen !ele"$i%nem# %ra'an&# da%"% a#i temu, da /G s sredstvi, ki jih je z davki
pobra#a po obdav$itvi tujih proizvodov pma0a dma'im pri-%dm%
& skrajnem primeru bo davek, ki se bo vrni# k doma$im subjektom, izni$i# u$inek davka, ki ga je poprej ta
subjekt p#a$a#% S tem ostane u$inek davka, ki je bi# na#oen tujemu proizvodu in v takem primeru se
uporabi 89% $#en%
89% pride namesto ;C v potev samo pod nas#ednjimi pogoji'
dajatev mora biti namenjena izk#ju$no 2inan1iran&# a"$i%n!$iA "i "ri!$i& 9da%'en&# dma'i:
pri-%d%
podana mora biti iden$i$e$a med 9da%'enim pri-%dm in dma'im pri-%dm, ki pridobiva
iz davka
dajatve, ki so na#oene doma$im proizvodom, morajo biti v ce#oti "mpen-irane%
(. PROSTO GI4ANJE DE+AV*EV
(.1. UVOD
115
2i#j do#o$b o prostem pretoku de#avcev je bi# %-p!$a%i$e% !"#pne0a $r0a na pdr'&# del%ne !ile%
ravica prostega gibanja de#avcev je pravica, ki je na pod#agi uteme#jitve SES, nep!redn #'in"%i$a%
(.(. PO)EN PEU
S prera$anjem Skupnosti v Unijo in vnaanjem novih po#itik v ES, se je prejnjemu ekonomskemu
naboju pridrui#o novo g#edanje na prosto gibanje de#avcev% ravica prostega gibanja se je iri#a tudi na
osebe, ki ekonomsko niso aktivne% . do#o$bami o drav#janstvu vsaka oseba, ki ima drav#janstvo kake
od /G, postaja dr3a%l&an Uni&e% ES do#o$a, da imajo drav#jani Unije pravice in obveznosti do#o$ene s
ES%
ZNA/I+NOSTI DR,AV+JANSTVA EU
18. 'len PES
?% &zpostavi se drav#janstvo Unije% &saka oseba, ki ima dr3a%l&an!$% D/, je dr3a%l&an Uni&e%
/rav#janstvo Unije dopo#njuje, ne pa nadome$a naciona#no drav#janstvo%
8% /rav#jani Unije imajo pra%i1e, do#o$ene s to pogodbo, in 9%e-n!$i, na#oene s to pogodbo ta
odstavek obseg pravice re#ativizira
1F. 'len PES
?% &sak drav#jan Unije ima pravico 0i9a$i !e in pre9i%a$i !%9dn znotraj obmo$ja /G 9 me&i$%a:
in p0&i:, do#o$enih s to ogodbo, in ukrepi, sprejetimi za njeno uve#javitev%
8% Svet #ahko sprejme do#o$be z namenom omogo$iti pravice iz prvega odstavka razen kjer je druga$e
do#o$eno s to pogodbo, Svet od#o$a v sk#adu s postopkom iz 89?% $#ena% Svet od#o$a sog#asno v vseh
0azah tega postopka%
Sprva ga je SES raz#aga#o restriktivno in ni iri#a koncepta nediskriminacije na notranja razmerja /G
drav#janom EU ni priznava#o enakopravnosti na ce#otnem ozem#ju EU (Primer: .a1ini Dri"% S
primerom )ar$ine- Sala pa je SES spremeni#o prakso, ko je od#o$i#o, da dr3a%l&an D/A "i -a"ni$
pre9i%a na obmo$ju druge /G !di % dme$ dl'9 dr3a%l&an!$%#% &seeno pa ta primer ni vp#iva# na
pojem izjem po <BM> g#ede javnih s#ub%
/o#o$be o drav#janstvu omogo$ajo'
prosto 0i9an&e in 9i%an&e
a"$i%n in pa!i%n %liln pra%i1 za #oka#ne vo#itve in vo#itve v Evropski par#ament
pravico do varstva preko diplma$!"i: in "n-#larni: pred!$a%ni>$e%
pravico do pe$i1i& na ar#ament in 1mbudsmana%
(.<. PROSTO GI4ANJE DE+AV*EV = <6. /+EN
(.<.1. POJE) DE+AV*A IN OPREDE+ITEV OSE4A KI SO ZAVAROVANE PO <6. /+ENU
ojem de#avca' de#avec je oseba, ki de#a v d%i!nem del%nem ra-mer&# v %!e: 'a!%ni: 9d9&i:%
otrebno je omogo$iti tudi mobi#nost ojih druinskih $#anov, ki morajo imeti enake pogoje kot de#avec%
<6. 'len
<6C1' & skupnosti se zagotovi prosto gibanje de#avcev m9iln!$
<6C(' rosto gibanje vk#ju$uje dpra% %!a"r>ne0a ra-li"%an&a na pod#agi drav#janstva de#avcev /G
v zvezi z zapos#itvijo, p#a$i#om in drugimi de#ovnimi in zapos#itvenimi pogoji%
-ap!li$e%
pla'il renumeration prevod bi mora# biti LodmeraL 3 bistveno ire kot p#a$i#o (3 denar"%
Primera: AGEGATE in STEI)ANN
drugi del%ni in -ap!li$%eni p0&i
116
<6C<' pr%a i-&ema d <6C1A( PU4+I* PO+I*I pravice so #ahko omejene iz navedenih raz#ogov
javnega reda, varnosti a#i zdravja% E2! ga ekstenzivno interpretira%
c" Ladministrative actionL tudi praksa je upravno de#ovanje tudi od#o$be, ne #e predpisiH
d" v sk#adu s sekundarno zakonodajo
<6CH' dr#0a i-&ema d <6C1A( PU4+I* SERVI*E javna s#uba' iri pojem od dravne uprave
oprav#janje dejavnosti v javni namen (komuna#a, ipd%"
. vidika sodne prakse, ki interpretira ta pojem, je prevod pravi#en% o sodni praksi (Sotgin ?98MC<" se
Lpub#ic serviceL razume kot dravna uprava Lacts \hich demand obedience o0 citizens, such as
po#ice, armJ, judiciarJ and taW assessment%L !udiciarJ ne pomeni kaznova#ne 0unkcije (npr% zapori"; taW
assessment je odmera davkov, ne izterjavaH
Pra%il <6C1A( T e"!$en-i%nX i-&eme <6C<AH T re!$ri"$i%n.
1b upotevanju omejitev, uteme#jenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema
pravico'
!pre&e$i del%n me!$
se v ta namen na obmo$ju /G pr!$ 0i9a$i
9i%a$i v /G zaradi zapos#itve sk#adno z do#o$bami zakonov in drugih predpisov, ki urejajo
zapos#ovanje drav#janov te /G
!$a$i na ozem#ju /G p prene:an&# -ap!li$%e v tej /G, pod pogoji, zajetimi v izvedbenih
predpisih, ki jih pripravi (omisija
/o#o$be tega $#ena se ne uporab#jajo pri zapos#ovanju v dravni upravi%
S#edijo izvedbene do#o$be'
HG. 'len 3 zakonodajno poob#asti#o, da Svet izda direktive in uredbe'
Uredba ?4?8M4; 0reedom o0 movement 0or \orkers \ithin the 2ommunitJ spremeni#a
/irektiva 4;M<4@ pogoji, kako #ahko de#avci ostanejoMpridejo v drugo /G Dire"$i%a (GGHC<FKKK
H1. 'len 3 ne tako re#evanten $#en; bo#j po#iti$na kot pravno*uporabna do#o$ba; ni neposredno
u$inkovitaMuporabna% /ek#arativna do#o$ba, ki pride sem z EE)%
H(. 'len $e zagotav#ja prepoved diskriminacije, je tudi potrebno zagotoviti monosti za iv#jenje,
druino,%%% potrebno je zagotoviti !1ialn in$e0ra1i&%
&odi#o sodne prakse na tem podro$ju je -a0$%i$e% ena"e "%ali$e$e 3i%l&en&a podpora druine,
monosti enakega po$utja,%%%
(a", (b" 3 re#ativno natan$ne od#o$be
(a" 3 !#miran&e %!e: pri!pe%"% (socia#a, zdravstvo, vrtci", ki si jih zas#ui# v vseh /G in vp#a$eva# v
zavarova#ne b#agajne%
(b" 3 potrebno je dpra%i$i admini!$ra$i%ne %ire%
)#i je v ES e kakna vsaj koneksna do#o$baU
/rav#janstvo EU pri$akova#i so, da bo okrepi# po#oaj <B% $#en, ker bo mono vstopiti kot drav#jan%
Sdna pra"!a pa ni >irila dme$a <6. 'lena -aradi p%e-a%e ! 'lenm 18 in 1F PES.
.akaj je sodna praksa za <B% $#en tako pomembnaU -ermin Lde#avecL ni enako interpretiran v raz#i$nih
/G (ko#iko $asa de#a, zas#uek, odvisno tudi od G/, $e npr% minima#na p#a$a oprede#juje de#avca"%
6ad konceptom dometa <B% $#ena mora bedeti E2!, ki poenoti termino#ogijo% E2! je pri tem tako
uspeno, da ra->iri dme$ na'
O otroci v predo#ski starosti in o#oobvezni otroci
O o#ajo$i in tudirajo$i v izobraeva#nih programih
O o#ajo$i se v programih pok#icnega usposab#janja in o#anja (pripravnitvo, praksa,%%%"
O zapos#eni v de#ovnih razmerjih
117
O osebe, ki niso zapos#ene (npr% enske v $asu materinstva, neprostovo#jno nezapos#eni in
zapos#itveno nezmoni"
O upokojenci in trajno brezpose#ni (to remain in member state a0ter theJ have been emp#oJed"
O drugi druinski $#ani
O druge pridobitno neude#eene osebe
(oncept sodne prakse de#avec je tisti, ki je oprede#jen kot komunitaren pojem (3 ze#o irok pojem"
ni pmem9n !$ali>'e na1inalne0a pra%a% 6aciona#no pravo #ahko do#o$i #imite, ne more pa drava
uvesti omejitve, s katerimi bi presoja#a pojem de#avca in druinskega $#ana na pod#agi kriterija, kako se
konzumira zakonska zveza%
<B% $#en do#o$a, da so de#avci upravi$eni do pr!$e0a 0i9an&a v Skupnosti% ES pojma de#avec ne
de0inira, zato je to stori#o SES%
Primer: +EVIN
5ritanski drav#jan 7evin, je ive# na 6izozemskem in bi# poro$en z osebo, ki ni bi#a iz /G% ,eni so na
6izozemskem -a%rnili i-da& d%l&en&a -a 9i%an&e, ker v #etu pred zavrnitvijo izdaje dovo#jenja ni bi#a
zapos#ena% 6izozemski organ je navede#, da ni drav#janka /G, ki bi uiva#a prednosti, ki izhajajo iz
prostega gibanja de#avcev, ker n&eni d:d"i ne -ad!$#&e& -a pre3i%e$&e% & pritobi je zatrjeva#a, da
ima dovo#j sredstev za preiv#janje, po#eg tega pa se je zapos#i#a tudi za po#ovi$ni de#ovni $as% 6avaja#a
je tudi, da kriterij minima#ne p#a$e postav#ja drav#jane drugih /G v s#abi po#oaj v primerjavi z drav#jani
drave gostite#jice% SES je bi#o postav#jeno pred:dn %pra>an&e%
SES je vztraja#o, da ima p&em dela%e1 pomen, ki ga dl'a pra% S"#pn!$i, da ima pojem
univerza#ni Skupnostni pomen, katerega namen je, da prepre$i raz#i$ne interpretacije v /G% .ato je SES
tudi zavrni#o navedbe sode#ujo$ih /G, da naj se uporabi naciona#ni kriterij minima#ne a#i zajam$ene
p#a$e%
SES ugotav#ja, da imajo vsi de#avci v Skupnosti enake pravice in da se #ahko po svoji vo#ji gib#jejo med
/G ne 0lede na $, a#i so zapos#eni za nedl'en ali dl'en 'a!, plni ali !"ra&>ani del%ni 'a!, a#i
gre za !e-n!"e dela%1e,R -o je tudi v sk#adu z /irektivo 4;M<4@, ki zagotav#ja pravico bivanja
de#avcem na pod#agi pred#oitve dokumentov, na pod#agi katerih so vstopi#i v /G in potrdi#a de#odaja#ca%
6e omejuje pa direktiva te pravice s kakrnimko#i pogojem g#ede vrste zapos#itve a#i viine dohodka%
SES je bi#o mnenja, da bi bi#i skupni ci#ji Skupnosti ogroeni, $e bi se pravica prostega pretoka de#avcev
omejeva#a #e na osebe, ki de#ajo za nedo#o$en $as in s po#nim de#ovnim $asom% .ahteva se #e, da gre pri
de#u za i-%r>e%an&e #'in"%i$i: in de&an!"i: a"$i%n!$i, razen aktivnosti, ki jih #ahko ozna$imo kot
margina#ne% Eotivi, ki de#avca privedejo k iskanju zapos#itve v drugi /G, za de0iniranje pojma de#avca
niso pomembni%
-o, da je de#avec zapos#en za kraji de#ovni $as, ima #ahko za pos#edico, da mu po notranjem pravu ne
pripadajo do#o$ene pravice, ki gredo de#avcem zapos#enim za po#ni de#ovni $as% 6ikakor pa to dejstvo ne
more odvzeti statusa de#avca in pravic, ki izhajajo iz njega po pravu Skupnosti%
SES je od#o$i#o tudi, da se dl'9e PES ne nana>a& le na pri!ilne dl'9e, ki jih sprejme /G, ampak
morajo biti z njimi v sk#adu tudi akti druga$ne narave, ki so namenjeni kot ko#ektivna pravi#a za
posamezna samostojna de#ovna razmerja%
1d#o$i#o je tudi, da nara%a pla'ila ni pomembna za de0iniranje pojma de#avca%
Primer: AGEGATE 5 EPANSKI RI4I/I
NUID PRO NUO
Kpanski ribi$i so pla'ani % dele3# d #l%a ri9% Nibi$i nimajo dovo#j sredstev za preiv#janje s tem
p#a$i#om (ne omogo$a jim niti socia#nega minimuma"% 6a panskih #adjah so ribi$i iz raz#i$nih drav% 6a
socia#nem centru prosijo za denarno pomo$% /rava pravi, da niso de#avci, ker niso dobi#i p#a$i#a%
Nibi$i' dobi#i smo odmero%
E2!' ren#mera$in &e $re9a ra-#me$i >ir"H
Primer: STEI)ANN
118
NUID PRO NUO
6emki drav#jan je ive# na 6izozemskem, kjer je nekaj $as de#a# kot %d%dni in>$ala$er% 6ato se je
pridrui# L5hag\anskiL %er!"i !"#pn!$i, v kateri je ive#, za njegovo preiv#janje pa je prispeva# s tem,
da je v tej verski skupnosti de#ova# kot vodointa#ater% (o je zaprosi# za izdajo dovo#jenja za bivanje, mu
je bi#a pronja zavrnjena, ker naj ne bi bi# zapos#en%
SteJmann 3 vodovodni inta#ater, ki nudi svoje storitve skupnosti oz% <%os%, katerim bi ga skupnost tri#a%
SteJmann 3 bo#an, prosi dravo za socia#no pomo$ in si e#i urediti zdravstveno zavarovanje
67' 6e, ker ni dobi# remuneration%
E2!' a#i je bi# #'in"%i$ pri !%&em del# in a#i je oprav#ja# nekaj, kar #ahko oprede#imo kot de#oU /aH (o
je bi#o povpraevanje, je to povpraevanje izpo#ni#H
SES je sta#o na sta#i$u, da je presojanje ude#ebe v kakrniko#i verski skupnosti uteme#jeno #e, $e gre
za oprav#janje ekonomske aktivnosti% SES je od#o$i#o, da storitve skupnosti v ob#iki nastanitve, prehrane
in epnine $#anom predstav#jajo posredno p#a$i#o za njihovo de#o% ,z tega s#edi, da je tudi nep#a$ano de#o
#ahko ekonomska aktivnost% (er je bi# 0orma#no v$#anjen in je prispeva# skupnosti je E2! od#o$i#o, da je
de#avec po <B% odstavku%
Ar0#men$ #'in"%i$!$i:
Primer: RAU+ING
+rancozinja de#a na 6izozemskem v restavraciji kot pm3n !$re3n !e9&e% /e#a prek Wn51all
1n$ra1$W $e jo e0 rabi, jo pok#i$e, sicer pa je v priprav#jenosti% & ; mesecih de#a 4@ ur u$inkovito%
Pote#a je de#ati, pa ni mog#a dobi#a je ma#o% rosi#a je za socia#no pomo$, vendar ji je nizozemski organ
ni odobri#, $e da ni de#avka, ker ne de#a u$inkovito%
E2!' delala &e #'in"%i$; ampak sodi$e /G mora ugotoviti, a#i mora biti oseba, $e jo de#odaja#ec
pok#i$e, na vo#jo in a#i je de&an!" 9ila na %l&H
E2! #e interpretira <B% $#en, ampak dejansko stanje morajo /G same presoditiH
Primer: 4ETTRAI
1seba je oprav#ja#a do#o$eno de#o v skupnosti v okviru pr0rama -a d%a&an&e d%i!n!$i d mamil%
-a oseba, ki je tudi 0izi$no ogromno de#a#a, je prejema#a do#o$ena denarna sredstva% 2i#j programa je bi#
ponovno vk#ju$iti osebe, ki so za$asno nesposobne za de#o% 5ettraJ je mora# v drug kraj po metadon,
zato je potrebova# nadme!$il -a p$ne !$r>"e% (er je tujec, ga ni dobi#% -rdi# je, da je de#avec%
SES je d!$pil od svojega sta#i$a v zadevi +e%in, v kateri raz#og za de#o ni bi# pomemben% -u je
izhaja#o iz %-r"a -a del in pri#o do druga$nega zak#ju$ka% o njegovem mnenju de#o po predpisih o
socia#nem zapos#ovanju ne predstav#ja u$inkovite in prave ekonomske aktivnosti, a je preteno sredstvo
za rehabi#itacijo% Ka%-a p!la ni -ap!li$e%, ampak odvajanje, zato se ga ne teje za de#avca%
-o je ena redkih od#o$b, kjer je in$erpre$a1i&a <6. 'lena re!$ri"$i%na% Sodba je presenet#jiva g#ede na
sodbe v primeru SteJmann in Nau#in in tudi zato, ker osebe v programu za odvajanje produkte, ki jih
pride#ajo in ne porabijo, prodajo na trgu%
Primer: +AMRIE54+U)
-u je SES od#o$i#o, da #'i$el& !$a3i!$, ki opravi #e nekaj u$nih ur na teden, oprav#ja #'in"%i$ in
de&an!" del%
,z tega primera izhaja tride#na de0inicija pojma de#avec'
de#o mora oprav#jati dl'en 'a!
oprav#jati ga mora pd %d!$%m dr#0e !e9e
v zameno za de#o mora dobiti nadme!$il
/e#avec je tudi oseba, ki ima namen 9i$i -ap!len'
Primer: ANTONISSEN
)ntonissen se gib#je v drugi dravi $#anici z namenom i!"an&a -ap!li$%e% 6ajdejo ga - dr0 in
i-3ene&%
119
SES je tu od#o$i#o, da !e9eA "i ni! -ap!leneA %endar i>'e& delA #3i%a& pra%i1e p <6. 'len#,
vendar pa njihove pravice niso nujno enake kot pravice tistih, ki so e pridobi#i de#o v drugi /G% ,zhaja#o
je iz tega, da <BM< nateva pravice de#avcev #e primeroma in ne taksativno in da pravica prostega gibanja
de#avcev vsebuje tudi pravico gibanja po obmo$ju druge /G in pravico bivanja na tem obmo$ju z
namenom iskanja zapos#itve%
Primer: 4ONSIGNORE
5onsignore je ita#ijanski drav#jan, de#avec v 6em$iji% & pretepu v 6em$iji #pra9i pi>$l in #9i&e
I$ali&ana% 1btoen, obsojen% /ejanje stori z orojem, ki ni bi#o prijav#jeno stranska kazen 3 i-0n iz
drave, ker gre za 0eneraln pre%en1i& (naj se drugim pokae, da 6em$ija ne odobrava i#ega#nega
oroja"% &praanje, a#i je dopusten izrek deportacije, uteme#jen z genera#no prevencijo A vpraanje
prostega gibanja de#avcev% o $#enu <BM? je to di!"rimina$rna dl'9a, saj Nem1a ne 9i i-0nali, ker
je to protiustavnoH Sodba bi bi#a korektna, $e bi se sk#iceva#a na specia#no prevencijo, genera#na pa ni
mogo$a% Sramota za naciona#no sodi$eHH
E2! od#o$i, da je dela%e1 %!a"dA "i %!$pi % D/ -aradi -ap!li$%e (tako zaradi d0%r&ene
zapos#itve, kot zaradi i!"an&a zapos#itve"%
Primer: VAN DUIN
Ne p#!$i& & % V4, da bi se zapos#i#a v sciento#oki cerkvi i- ra-l0a &a%ne0a reda% S tem nima
monosti konkurirati za de#o z 5ritancem, po#eg tega ji je onemogo$en dostop do de#a, saj pogodbo o
zapos#itvi e ima%
)#i de#avec iz druge /G, ki je %pi!an % $e'a&, povezan z zapos#itvijo, zadri status de#avca a#i neU
Primer: 4ROMN
-u je SES od#o$i#o, da dejstvo da je del % i-"l&#'ni p%e-a%i ! >$#di&em, ne pa pripravami na pok#ic a#i
zapos#itev, pomeni, da se oseba #ahko sk#icuje na nekatere, ne pa na vse pravice po Skupnostnem
pravu% -a oseba ima !$a$#! dela%1a p <6. 'len#%
Epr$ni"i
Primer: DONA %. )ANTERO
SES prvi$ pove, da je >pr$ pra%l&an&e dela p <6. 'len#; portniki so pro0esiona#ci, zapos#eni pri
portnem k#ubu% So de#avci%
(.<.(. U/INEK <6. /+. IN PREPOVED DISKRI)INA*IJE NA TE)E+JU DR,AV+JANSTVA
?1(. /+EN PES@
1(. 'len:
(jer se uporab#ja ES in ne da bi to vp#iva#o na njene posebne do#o$be, je prep%edan "a"r>n"li
ra-li"%an&e 0lede na dr3a%l&an!$%%
& zvezi s prepovedjo diskriminacije na teme#ju drav#janstva je v kontekstu <B% $#ena zanimiva vrsta
od#o$b SES'
Primer: *ODE )ARITI)E
Nem>"i "api$an se e#i vkrcati na 2ran1!" $r0%!" lad&% +rancoski pomorski zakonik je do#o$a#, da
mora biti kapitan in po#ovica posadke 0rancoskih drav#janov (taka do#o$ba je bi#a zaradi primera vojne"%
E2! je od#o$i#o, da je bi# zakonik diskriminatoren in v nasprotju z ?8% in <B% $#enom% -u gre za
nep!redn di!"rimina1i&%
Primer: DE.RENNE
Gre za di!"rimina1i& na pdla0i !pla% 5e#gijska !$e%arde!a dobi za enako de#o manje p#a$i#o kot
njen moki ko#ega% 6aciona#no pravo dopu$a do#o$eno raz#ikovanje na pod#agi spo#a; evropsko pravo
pa neH 1d tega trenutka morajo #eta#ske drube spremeniti p#a$i#ni sistem; na to se #ahko vsi sk#icujejo%
120
P!redna di!"rimina1i&a:
Primer: UG+IO+A
Ug#io#a, ita#ijanski drav#jan si e#i "#pi$i del%n d9, kar je v 6em$iji mogo$e #e, $e bi !l#3il %&a>"i
r" % nem>"i %&!"i% ,ta#ijanski de#avec je nasprotova# nemki do#o$bi, ki je do#o$a#a, da se v do#ino
trajanja de#ovne dobe vteva tudi obdobje, ki ga je oseba prebi#a pri s#uenju vojakega roka v 6em$iji%
SES je od#o$i#o, da nemki predpis pomeni me&i$e% ! p!rednim di!"riminiran&em v korist nemkih
drav#janov% 6eposredne diskriminacije ni bi#o, ker drav#janstvo ni re#evanten e#ement, a#i naj se
s#uenje vojakega roka upoteva% /iskriminatorna pa je do#o$ba, ki do#o$a da je re#evantno #e s#uenje
v 6em$iji, saj ta pogoj izpo#njujejo #e nemki drav#jani%
Primer: SOTGIN
Gre za de#avca na poti, ki je za nekaj $asa preme>'en na dis#ocirano #okacijo% ri$akuje nadme!$il
-a l'en 3i%l&en&e, saj ga je dobi# tudi nemki drav#jan% /e#odaja#ec meni, da je Sotgin e tako
dis#ociran (iz svoje drave v dravo de#a" in da mu dodatnega nadomesti#a ne bo izp#a$a#% SES meni, da
gre za di!"rimina1i&%
Primer: GROENER
6izozemska drav#janka je pou$uje v an0le>'ini na ir!"em dr3a%nem "lid3# s skrajanim de#ovnim
$asom% (asneje je kandidira#a za s#ubo s po#nim de#ovnim $asom% & s#ubo ni bi#a sprejeta, ker ni
uspeno opravi#a ustnega preizkusa znanja ir$ine% .nanje ir$ine pa ni bi# pogoj za zapos#itev, saj so se
predavanja vodi#a v ang#e$ini% S#ubo pa je dobi# ,rec, ki je govori# tudi irsko% Sodi$e v predhodnem
mnenju ni razsodi#o v korist Groenerjeve%
SES se je pri od#o$anju vpraa#o, a#i je -a:$e%a p -nan&# ir>'ine pra%i'l&i%a z vidika konkretnega
de#ovnega mesta, $eprav ni predpisana kot pogoj% SES je ugotovi#o, da je zahteva, da u$ite#ji v javnih
o#ah do do#o$ene stopnje obv#adajo ir$ino, eden od ukrepov irske v#ade pri izvajanju svoje po#itike, s
katero je hote#a prm%ira$i #pra9 ir>'ine% Sodi$e Groegnerjevi ne pritrdi, saj je monost, da otroci
na0%ri& peda00a % ma$ernem &e-i"# in #pra9l&a& dma' &e-i" VREDNOTA% -a od#o$ba pa
zdri #e na ravni osnovne in srednje o#e, na 0aku#teti, kjer naj bi bi#o znanje bo#j univerza#no, pa ne%
SES je bi#o mnenja, da sprejem in izvrevanje take po#itike ES ne prepoveduje, vendar pa taka po#itika
ne sme omejiti teme#jnih svobo$in po ES% rav tako ukrepi takih po#itik ne smejo biti nesorazmerni ter
ne smejo ustvarjati pogojev za diskriminiranje drav#janov drugih /G%
& konkretnem primeru je SES od#o$i#o, da je sicer &e-i"%na %ira p!redn di!"rimina$rna, vendar
pa da ni % na!pr$&# - 1(. in <6. 'lenm in da je zato uteme#jena%
Epr$ni"i:
Primer: MA+RAVE AND KO*H ?H7<@
(o#esarske dirke' de#ovni team je sestav#jen iz ko#esarja in motorista, ki Lree zrakL pred ko#esarjem%
&e#ja pravi#o (ki sicer ni postav#jeno s strani drave, ampak mednarodne ko#esarske zveze", da morata
biti iz i!$e dr3a%e (to naj bi prispeva#o k ve$ji usk#ajenosti med obema"% Eotoristi so Lrent*a*carL
motoristi, ki sk#enejo pogodbo o de#u z organizatorjem% 6a dirko v +rancijo pride nemki motorist (och in
e#i de#ati, vendar nimajo ko#esarja 6emca% (och trdi, da je pra%il di!"rimina$rn in SES mu pritrdi%
& tej od#o$bi SES >iri dme$ 1(. in <6. 'lena tudi na pa!i%n le0i$imirane !e9e, ki niso nujno subjekti
javnega prava% & tem primeru je diskriminatorno pravi#o postavi#a mednardna "le!ar!"a -%e-a% SES
je meni#o, da nih$e ni odvezan upotevanja <B% $#ena, saj prepoved diskriminacije ve#ja za predpise in
dejanja oseb javnega prava in se razteza tudi na druga pravi#a, ki na ko#ektiven na$in urejajo
zapos#ovanje in ponujanje storitev%
Primer: 4OS)AN
5osman je 5e#gijec, ki igra za n0me$ni "l#9, ki vanj v#aga% 1b trans0erju igra#ca v drugi k#ub se
pri$akuje odkodnina% ) konkretni igra#ec ni dovo#j dober, da bi ga odkupi# drug k#ub% 6ek 0rancoski k#ub
ga je dejansko priprav#jen kupiti, a bi mora# ve$ino $asa sedeti na k#opi zaradi pravi#a, da #ahko na eni
121
tekmi sode#ujejo maW% < tujci% 5e#gijec je diskriminiran v primerjavi s +rancozi v ekipi% SES' naciona#nega
k#ju$a ni ve$H
4!man% pra%il' $r0 !e dpre 9re- di!"rimina1i&e, ne sme biti nobenih omejitev za zapos#ovanje
portnikov iz drugih /G%
(.H. SEKUNDARNA ZAKONODAJA
HG. 'len ES 3 zakonodajno poob#asti#o, da Svet izda direktive in uredbe' Svet po posvetovanju z
E21S12 izda direktive a#i pripravi uredbe, v katerih so navedeni ukrepi za vzpostavitev prostega
gibanja de#avcev iz <B% $#ena%
Dire"$i%a (GGHC<F je razve#jav#ja 1G. in 11. 'len Ured9e 1;1(C;F in %!e pre&>n&e dire"$i%e% Ureja
0orma#nosti in pogoje za vstop in bivanje v drugi
Uredba ?4?8M4; je bo#j %!e9in!"a, medtem ko je bi#a /irektiva 4;M<4@ bo#j 2rmalna (kriteriji o
izkaznicah,%%%" in zajema upravno de#ovanje /G (3 kakno dokumentacijo #ahko zahtevajo,%%%"%
(#ju$no 3 NA/E+O SORAZ)ERNOSTI
(.H.1. DE+AV*I IN DRU,INE = URED4A 1;1(C;F
-a uredba je omeji#a uporabo do#o$b ES na de#avce, ki so drav#jani /G% Status drav#janov, ki prihajajo
iz drav, ki niso $#anice EU, so pa de#avci v njej, ni predmet urejanja po ES%
-a uredba ra->ir&a pra%i1e dela%1e% d pr!$e0a 0i9an&a in obravnava monosti za zapos#ovanje in
enakopravno obravnavo in druine de#avcev%
1. DE+ 5 prep%ed di!"rimina1i&e na $emel&# dr3a%l&an!$%a 0lede d!$pa d -ap!li$%e:
?% $#en' na$e#o, da so de#ovna mesta pod enakimi pogoji dostopna drav#janom vseh /G%
8% $#en' prepoveduje diskriminacijo pri sk#epanju in izvrevanju pogodbe o zapos#itvi
<%, >% $#en' prepovedujeta neposredno in posredno diskriminacijo pri upravnem de#ovanju (ta do#o$ba
ne ve#ja za pogoje v zvezi z .6)6!EE !E.,(), ki ga zahteva narava de#avnopravnega mesta%"
/len 1 3 prepoved diskriminacije na teme#ju drav#janstva g#ede d!$pa d -ap!li$%e%
L?% &sak drav#jan drave $#anice ima * ne g#ede na njegovo prebiva#i$e * pravico, da v drugi dravi
$#anici sprejme zapos#itev in se zapos#i v sk#adu z zakoni a#i drugimi predpisi, ki ve#jajo za zapos#ovanje
drav#janov te drave%
8% .#asti ima pravico, da sprejme razpo#o#jivo zapos#itev na obmo$ju druge drave $#anice z enako
prednostjo kot drav#jani te drave%L
&e#ja #e za drav#jane /G; za drav#jane tretje drave prost pretok ne ve#ja%
/len ( 3 prepoved diskriminacije pri sk#epanju in izvrevanju p0d9e -ap!li$%i
L&sak drav#jan drave $#anice in vsak de#odaja#ec, ki pos#uje na ozem#ju drave $#anice, si #ahko
izmenjata prijave in ponudbe za zapos#itev in #ahko sk#eneta ter izvajata pogodbe o zapos#itvi v sk#adu z
ve#javnimi zakoni a#i drugimi predpisi, ne da bi bi#a zaradi tega diskriminirana%L
/len < 3 prepoved neposredne in posredne diskriminacije pri #pra%nem del%an&#%
L?% 6a pod#agi te uredbe se do#o$be zakonov a#i drugih predpisov drav $#anic ne #pra9l&a&'
kadar me&#&e& prijave a#i ponudbe za zapos#itev, omejujejo pravico tujih drav#janov, da sprejmejo
zapos#itev in se zapos#ijo a#i to pogojujejo s pogoji, ki ne ve#jajo za njihove drav#janeL
nep!redna di!"rimina1i&a
Lkadar je izk#ju$ni a#i g#avni namen a#i pos#edica teh predpisov, tudi $e se uporab#jajo ne g#ede na
drav#janstvo, d%ra'an&e drav#janov drugih drav $#anic od ponujenih de#ovnih mest%L p!redna
di!"rimina1i&a
L-a do#o$ba ne ve#ja za pogoje v zvezi z znanjem jezika, ki ga zahteva narava prostega de#ovnega
mesta%L
122
Ge je pogoj znanje jezika, je to #ahko kriterij% ogoj je test sorazmernosti a#i je ta kriterij potreben
oz% sorazmeren s 0unkcijo, ki jo bo de#avec oprav#ja#%
8% LEed do#o$be a#i prakse drav $#anic, iz prvega pododstavka odstavka ?, sodijo predvsem take'
a" ki za tuje drav#jane predpisujejo posebne postopke posredovanja in zapos#ovanja;
b" ki de#odaja#cem omejujejo objav#janje prostih de#ovnih mest v tisku a#i drugih medijih a#i jih omejujejo s
pogoji, ki ne ve#jajo za de#odaja#ce, ki pos#ujejo na ozem#ju te drave $#anice;
c" ki omejujejo dostop do zapos#itve s pogojem, da mora biti kandidat prijav#jen na zavodu za
zapos#ovanje a#i ovirajo posredovanje in zapos#ovanje posameznih de#avcev, ko te osebe ne bivajo na
ozem#ju te drave%L
/len 7 3 tudi v procesu i!"an&a -ap!li$%eH
L/rav#jan drave $#anice, ki i$e zapos#itev v drugi dravi $#anici, je de#een enake pomo$i zavoda za
zapos#ovanje kot drav#jani te drave, kadar i$ejo zapos#itev%L
/len ; 3 prepoved diskriminatornih kriterijev pri p"li1nem #!p!a9l&an&#
L?% (adrovanje, posredovanje in zapos#ovanje drav#jana drave $#anice ne sme biti pogojeno z
zdravstvenimi, pok#icnimi a#i drugimi meri#i, ki ga na teme#ju drav#janstva diskriminirajo v primerjavi z
drav#jani drugih drav $#anic, ki e#ijo oprav#jati enako de#o%
8% (#jub temu je mogo$e, da mora de#avec, na katerega je de#odaja#ec iz druge drave $#anice nas#ovi#
ponudbo, opraviti strokovni preizkus, $e je de#odaja#ec to izrecno zahteva#, ko je prosto de#ovno mesto
ponudi#%L sk#adna s prostim pretokom de#avcev, $e ve#ja enako za vse%
(. DE+: nana>a !e na ena"pra%n!$ p0&e% -a -ap!l%an&e:
8. 'len' do#o$a, da de#avec migrant uiva enake socia#ne in dav$ne ugodnosti kot doma$i de#avec%
Primer: EVEN
Even je 0rancoski de#avec v 5e#giji, ki je ob pred'a!ni #p"&i$%i preje# 9el0i&!" p"&nin% okojnina
je bi#a zmanjana razen za be#gijske drav#jane, ki so bi#i prejemniki inva#idske pokojnine zaradi ude#ebe
v vojni% Even je bi# pre&emni" %&ne p"&nine po 0rancoskem pravu, zato se je na to pravico sk#iceva#%
SES je od#o$i#o, da so ugodnosti, ki izhajajo iz vojnih pokojnin pos#edica namena, da se drav#janom, ki
so pre$rpeli ne"a& -a dr3a%o, s strani dr3a%e m0'i& dl'ene #0dn!$i% -ake ugodnosti torej
nima& S"#pn!$ne0a -na'a&a%
G#en C
?% /e#avec, ki je drav#jan drave $#anice, v drugi dravi $#anici zaradi njegovega drav#janstva ne sme
biti de#een druga$nega obravnavanja kot doma$i de#avci v zvezi z -ap!li$%enimi in del%nimi p0&i,
predvsem g#ede p#a$i#a, odpovedi in, $e bi posta# brezpose#n, g#ede vrnitve na de#ovno mesto a#i
ponovne zapos#itve% 3 pogoji vezani za samo de#ovno mesto
8% Uiva enake !1ialne in da%'ne #0dn!$i kot doma$i de#avci% (case 2hristini +isini C8M9;"
<% 6a pod#agi istih pravic in pod enakimi pogoji kot doma$i de#avci ima dostop do #!p!a9l&an&a,
pok#icnih o# in centrov za prekva#i0ikacijo%
>% &saka do#o$ba ko#ektivne a#i individua#ne pogodbe a#i druge ko#ektivne ureditve g#ede dostopa do
zapos#itve, zapos#itve, p#a$i#a in drugih de#ovnih pogojev a#i odpovedi, je ni$na, $e do#o$a a#i dopu$a
diskriminacijske pogoje za de#avce, ki so drav#jani drugih drav $#anic%
/len F 3 ena"pra%n!$ !indi"a$% in p!ame-ni"%
?% /e#avec, ki je drav#jan drave $#anice in ki je zapos#en v drugi dravi $#anici, mora biti de#een
enakega obravnavanja g#ede $#anstva v sindikatih in g#ede uve#jav#janja sindika#nih pravic, vk#ju$no s
pravico do g#asovanja; #ahko mu je omejen dostop do organov uprav#janja in do 0unkcij, ki jih ureja javno
pravo% ravico ima biti izvo#jen v svete de#avcev v podjetjih% /o#o$i#a tega $#ena ne posegajo v zakone a#i
druge predpise drav $#anic, ki de#avcem iz drugih drav $#anic zagotav#jajo ve$je pravice%
8% Svet na pred#og (omisije ponovno prou$i ta $#en v roku najve$ dveh #et%
/len 6 3 !$an%an&!"e #0dn!$i obsena judikatura ()#$!1: ?<CM;>"
123
?% /e#avec, ki je drav#jan drave $#anice in ki je zapos#en v drugi dravi $#anici, uiva vse pravice in
ugodnosti, ki jih imajo doma$i de#avci g#ede stanovanja, vk#ju$no z #astnitvom stanovanja, ki ga
potrebuje%
?" . enako pravico kot doma$i de#avci se #ahko vpie na seznam prosi#cev stanovanj v regiji, v kateri je
zapos#en, kadar tak seznam obstaja; uiva vse ugodnosti in prednosti, ki iz tega s#edijo%
Ge so njegovi druinski $#ani osta#i v dravi, iz katere je prie#, se teje, kot da bivajo v isti regiji kot on v
primerih, v katerih imajo doma$i de#avci na teme#ju tega do#o$ene koristi%
<. DE+: #re&a deri%a$i%ne pra%i1e dr#3in!"i: 'lan% dela%1a mi0ran$aA "a$ere $e !e9e ne
prid9i& 0lede na !%&e dr3a%l&an!$%A ampa" 0lede na !$a$#! dela%1a mi0ran$a
1G. 'len' priznava pravico zakoncu in drugim druinskim $#anom de#avca v drugi /G, dok#er imajo
zagotov#jeno bivanje% /ruinski $#ani so otroci do 8?% #eta in odvisni oz% neodvisni sorodniki de#avca a#i
njegovega zakonca v do#o$eni $rti%
11. 'len' omogo$a zapos#ovanje zakoncu in otrokom de#avca migranta
?@% in ??% $#en sta bi#a razve#jav#jena z /irektivo 8@@>M<;HHH
/len 1( 3 ena" d!$p d >lan&a
1troci drav#jana drave $#anice, ki je zapos#en a#i je bi# zapos#en v drugi dravi $#anici, imajo pravico
dostopa do sistema sp#onega izobraevanja, vajenitva in pok#icnega usposab#janja pod enakimi pogoji
kot drav#jani te drave, $e prebivajo na njenem ozem#ju%
/rave $#anice si prizadevajo, da tem otrokom omogo$ijo $im bo#je pogoje izobraevanja, vajenitva in
pok#icnega usposab#janja%
Primer: SURINDER SINGH
,ndijski drav#jan se je poro$i# z 5ritanko% 1dpotova#a sta v 6em$ijo, kjer sta de#a#a nekaj #et, nato sta se
vrni#a v &5% ,ndijec je uve#jav#ja# svoje deri%a$i%ne pra%i1e pre" 3ene% &5 se je postavi#a na sta#i$e, da
enina pravica ponovnega vstopa v dravo izhaja iz britanskega prava in ne iz prava ES%
SES je od#o$i#o, da k#jub temu, da se je drav#jan iz drave, ki ni /G sk#iceva# na skupnostne pravice
prek britanskega drav#janstva, prese#itev v 6em$ijo predstav#ja zadostno skupnostno osnovo, da se
primer spremeni v takega, v katerem pravo ES pomaga druinskim $#anom in drave ne$#anice%
Primer: E*HTERNA*H AND )ORITZ
O$r1i nem>"i dr#3in so se >lali na Ni--em!"em, kjer so strai de#a#i% Stari so se vrni#i v 6em$ijo,
otroci pa so e#e#i nada#jevati s tudijem na 6izozemskem, ker njihove i-9ra-9e % Nem'i&i ne 9i
pri-nali%
SES je poudari#o pmen in$e0riran&a dr#3in!"i: 'lan% % dr#39 % dr3a%i 0!$i$el&i1i, in $e tega ne
bi bi#o, otroci ne bi ime#i po odhodu starev svobodne izbire kraja o#anja, prav tako pa bi to zmanja#o
mobi#nost starev%
.veza med druinskim $#anom s statusom skupnostnega de#avca in nosi#ci izvedenih pravic ni nujno na
ravni skupnega bivanja%
(.H.(. DIREKTIVA ;FC<;G IN DIREKTIVA (GGHC<F
/irektiva je obravnava#a #pra%n del%an&e in izhaja#a iz tega, da pravice vstopa v drugo /G, bivanja v
njej in enakega obravnavanja, kot ve#ja za doma$e de#avce, de#avcem migrantom zagotav#ja ES% Gre
za nep!redn #'in"%i$e pra%i1e, ki jih morajo dravni organi spotovati%
/irektiva oprede#juje dokumentacijo, ki jo #ahko zahteva drava gostite#jica od de#avca migranta%
direktiva omogo$a vstop de#avcem in druinskim $#anom iz Uredbe ?4?8M4; v drugo /G zgo#j na
pod#agi iden$i2i"a1i&e - !e9n i-"a-ni1 ali p$nim li!$m% &iza se #ahko zahteva samo od
druinskih $#anov, ki niso drav#jani /G%
d%l&en&e -a 9i%an&e' de#odaja#$evo potrdi#o o zapos#itvi a#i podoben dokument
124
Dire"$i%a (GGHC<F &e nadme!$ila Dire"$i% ;FC<;G%
Ureja 2rmaln!$i in p0&e -a %!$p in 9i%an&e v drugi /G za -ap!lene in !am-ap!lene% /o#o$a
tudi, kateri druinski $#ani se jim #ahko pridruijo in kakni so pogoji za druge osebe in kakne so njihove
pravice% o tej direktivi imajo druinski $#ani enake pravice kot sam drav#jan EU%
I-0n je moen #e, $e gre za t%i% Lsocia# shoppingL z#oraba socia#nega sistema, vendar pa ne na pod#agi
zahteve za socia#no pomo$% /irektiva uvaja test sorazmernosti za presojo dopustnosti izgona; izgon je
moen #e, $e za to obstaja javni interes%
& primeru z#orabe pravic (npr% navidezna sk#enitev zakonske zveze" #ahko /G primerno ukrepa%
/irektiva 8@@>M<; oprede#juje tudi oko#i$ine, pod katerimi #ahko /G omejijo vstop in bivanje teh oseb
zaradi javnega zdravja, javnega reda in javne varnosti% >9% in >4% $#en ES govori o omejitvah, /irektiva
pa natan$no navaja raz#oge za te omejitve%
(.H.<. IZO4RA,EVANJE DE+AV*EVA OTROK )IGRANTOVA ETUDENTOV
/o EU je bi#o izobraevanje omenjeno #e v sk#opu pok#icnega usposab#janja% EU pa sedaj
izobraevanje izrecno omenja in tako tudi to podro$je prenaa na skupnostno raven%
IZO4RA,EVA+NE PRAVI*E OTROK IN DRU,INSKIH /+ANOV DE+AV*EV )IGRANTOV:
6jihov po#oaj ureja Ured9a 1;1(C;F% -a do#o$a, da #ahko otroci de#avca migranta obiskujejo programe
!pl>ne0a i-9ra3e%an&aA %a&eni>"e pr0rame in pr0rame p"li1ne0a #!p!a9l&an&a pod enakimi
pogoji, kot drav#jani drave gostite#jice, $e bivajo na njenem ozem#ju%
DE+AV*I:
/e#avci imajo ena"e pra%i1e d i-9ra3e%an&a, kot de#avci drave gostite#jice% /ostopni so mu
programi pok#icnega usposab#janja in izobraevanja% &endar pa SES razume to do#o$bo tako, da
omogo$a zgo#j 0unkciona#no izobraevanje, ne omogo$a pa pridobitev teme#jnega znanja%
ETUDENTI:
,zobraeva#ne pravice tudentov je uteme#ji#o SES'
Primer: GRAVIER
+rancoska tudentka je tudira#a v 5e#giji in izpodbija#a zahtevo be#gijske univerze, ki ji je -ara'#nala
p!e9n >lnin, ki je be#gijskim drav#janom ni bi#o potrebno p#a$ati% 6e gre za p#a$evanje za storitev,
ampak za neko povpre$nino% -u se ona ni sk#iceva#a na derivativne pravice, ki bi jih ime#a kot druinski
$#an de#avca migranta, ampak se je sk#iceva#a na status tudentke% Stara je ?B*8@ #et in ni de#avec; pravi,
da je diskriminirana, trdi da bo teje dobi#a zapos#itev, ker ji je oteen tudij, ker mora p#a$ati ve$ kot
5e#gijci%
SES je ugotovi#o, da je ravnanje be#gijske univerze di!"rimina$rn% SES je meni#o, da ne g#ede na to
da izobraevanje ni izrecno omenjeno v ES, p"li1n #!p!a9l&an&eA pripra%ni>$% in
i-9ra3e%an&eA !pada& % "%ir PES%
-a od#o$ba je pomembna tudi zato, ker iri 0inan$ne obremenitve /G%
Sporno ona ni de#avec, e#e ustvarja pogoje, da bo mogo$e de#avec%
(.7. IZJE)E V <6. /+ENU
<B% $#en ima dve skupini izjem'
omejitve, ki so uteme#jene na teme#ju javne po#itike, javne varnosti in javnega zdravja
omejitve, ki se nanaajo na zapos#itve v javnem sektorju
(.7.1. RAZ+OGI IZ <6C< IN DIREKTIVA ;HC((1
Dire"$i%a ;HC((1 na$an'ne&e predel&#&e naravo javne po#itike, javne varnosti in javnega zdravja%
&sebuje pa vrsto do#o$b, ki omejujejo monost /G, da bi to izjemo uporabi#e'
125
izjeme ne smejo s#uiti dosegi ekonomskih namenov
ukrep javne varnosti a#i javne po#itike je #ahko uteme#jen #e na osebnem ravnanju do#o$enega
posameznika in se nanj ni dopustno sk#icevati zaradi npr% njegovih prejnjih protipravnih dejanj%
Primer: VAN DUIN
&5 je prep%edala %!$p v dravo 6izozemki, ki je pred tem dobi#a !l#39 % !1ien$l>"i 1er"%i, ki je
bi#a s strani britanske v#ade prog#aena kot dr#39en >"dl&i%% & zvezi s tem pa ni izda#a nobenega
predpisa% &an /uJnova se je sk#iceva#a na kritev <B% $#ena in /irektivo 4>M88?%
SES je ugotovi#o, da sode#ovanje v neki organizaciji #ahko pomeni osebno ravnanje% 6ato se je SES
vpraa#o, a#i je ravnanje pritonice s tem, ko je hote#a vstopiti v &5 z namenom oprav#janja pok#ica v
sciento#oki cerkvi, v dovo#j ve#iki meri ogroa#o vrednote, ki jih varujejo izjeme po <BM<% Ugotovi#o je, da
&5 nasprotuje tej cerkvi, vendar je ne prepoveduje, tako britanski drav#jan ne bi bi# kaznovan, $e bi
spreje# de#o v njej%
Kl&#9 'i$ni di!"rimina1i&i pa je SES do#o$i#o, da #ahko v primerih, ko drava vidi neko aktivnost kot
drubeno kod#jivo in je zato izved#a do#o$ene ukrepe, 'epra% ni !pre&ela predpi!%, ki bi to aktivnost
omejeva#i a#i prepovedova#i, la:" #%el&a%i ra-l0 &a%ne pli$i"e%
-a od#o$ba omogo$a nad-r nad a"$i%n!$miA "i ! dr#39en >"dl&i%e, $eprav niso do sedaj e bi#e
izkazane kot nevarne% -a od#o$ba je nena$e#na in omogo$a ar9i$rarn di!"rimina1i&% .ato je SES v
kasnejih primerih zoi#o manevrski prostor% (npr% drava ne more izgnati migranta, $e #asten drav#jan ni
izpostav#jen takim sankcijam a#i $e ni mogo$e uve#javiti drugih u$inkovitih ukrepov"%
(.7.(. IZJE)E PO <6CH = JAVNE S+U,4E
<BM> $#en' /o#o$be tega $#ena se ne #pra9l&a& -a -ap!li$e% % &a%ni !l#39i (emp#oJment in the pub#ic
service"
6e ES ne sekundarna zakonodaja ne dl'a$a, kaj naj se teje pod pojmom javnih s#ub% .ato je ta
pojem podrobneje oprede#i#o SES%
Sodi$e je bi#o druga$e kot pri interpretaciji <BM< pri <BM> bo#j restriktivno%
SES je v svojih od#o$bah da#o jasno vedeti, da SES dl'a me&e &a%ni: !l#39 in ne D/% SES je
od#o$i#o, da je pojem javne s#ube !"#pn!$ni p&em% Enako kot pojem de#avca se tudi pojem javne
s#ube ne interpretira na naciona#ni ampak na skupnostni ravniH
/G torej ne morejo de0inirati pojma javne s#ube na na$in, da bi do#o$eno de#ovno mesto imenova#i z
do#o$enim imenom a#i z od#o$itvijo, da posamezno de#ovno mesto ureja predpis javnega prava%
Primer: HOEKSTRA 87C;<
ojem Lde#avecL je komunitaren pojem; raz#aga ga #ahko #e SES
6a do#o$bo <BM> se /G #ahko sk#icuje #e v obdobju, ko se nek de#avec p$e0#&e -a &a%n !l#39% Ne
more pa se /G na izjemo sk#icevati v primeru, ko je taka oseba 3e -ap!lena% 6amen <BM> je omejiti
dostop do do#o$enih javnih s#ub drav#janom iz drugih /G% & ko#ikor pa je taka oseba e zapos#ena, pa
ni nobenega raz#oga, da bi te osebe tretira#i druga$e kot doma$e drav#jane%
Primer: SOTGIN 17(C8<
/eutsche ost 3 de#odaja#ec; uvede neke do#o$be za #o$eno iv#jenje zakoncev%
>" -he eWceptions made bJ )rtic#e >;M> cannot have a scope going beJond the aim in vie\ o0 \hich this
derogation \as inc#uded%
.ahteva po restriktivni raz#agi 3 not go beJond%
,zjema ve#ja #e za $as izbora de#avca dostop do de#a' ,zjema po $#enu <BM> ve#ja #e za $as, ko de#avec
e ne nastopi de#a za $as izbora de#a in dostopa do de#a% (o je de#avec zapos#en, ta do#o$ba nima
ve$ ve#jave%
126
SES je od#o$i#o, da se izjema po <BM> nanaa #e na s#ube, ki so %i$alne0a in$ere!a -a dr3a%% -o so
de#ovna mesta, ki terjajo posebno pripadn!$A #$emel&en na dr3a%l&an!$%#% -o so de#ovna mesta, ki
vk#ju$ujejo'
sode#ovanje pri i-%r>e%an&# p9la!$il, pode#jenih s predpisi javnega prava
vsebujejo obveznosti, ki so nujno potrebne za -a0$a%l&an&e !pl>ni: in$ere!% dr3a%e%
Primer: TEHNO+OEKI INETITUT
,ta#ijanski tehno#oki intitut je zapos#ova# #e ,ta#ijane, saj je izvaja# tudi projekte, pomembne za
na1inaln %arn!$% +i#ter je postav#jen ze#o nizko, saj n9en -ap!len ne !me 9i$i $#&e1, saj bi
potencia#no #ahko prie# na de#ovno mesto, kjer bi #ahko pridobiva# in0ormacije%
E2!' to je kritev <BM> $#ena%
Primer: *O))ISSION %. 4E+GIU) 1H6C86
5e#gija na sp#ono do#o$i be#gijsko drav#janstvo za %!a del%na me!$a % 3ele-ni'ar!$%# tudi za
medicinske sestre, no$ne $uvaje,R
E2!' kritev, saj te pogoje #ahko na#oi #e, $e je to potrebno za izvrevanje do#o$enega de#ovnega mesta%
E2! postavi TEST, (, /) (N,-EN,!E, )7, GNE .) !)&61 S7Ua51 v smis#u <BM> a#i ne * speci0ic
activities o0 pub#ic service' javna s#uba je samo v primeru "#m#la$i%n i-pln&eni: p0&e%'
$e gre za i-%a&an&e m'i, ki je na#oena de#ovnemu mestu po zakonu
$e to de#ovno mesto zahteva odgovornost za %ar%an&e !pl>ne0a dr3a%ne0a in$ere!a
SES je tudi zavrni#o navedbe /G s trditvami, da je drav#janstvo nujen pogoj za kateroko#i s#ubo v
dravnem sektorju% SES je bi#o mnenja, da s#uba ni javna zgo#j zato, ker je de#odaja#ec drava a#i oseba
javnega prava% .a oprede#itev javnega sektorja mora biti podan elemen$ 9la!$n!$i, zapos#eni v
javnem sektorju pa morajo de#ovati tako, da s svojim de#om #ahko od posameznikov zahtevajo
#90l&i%!$ in #p>$e%an&e #red9%
-aka de#a so de#a povezana s po#icijo, obrambo drave, pravosodjem in odmerjanjem davkov%
/G vidijo v <BM> tudi orodje za -a%ar%an&e na1inalne iden$i$e$e% SES sprejema to varovanje kot
#egitimen interes, vendar pa pove, da je ta interes m0'e d!e'i $#di - dr#0imi !red!$%i in #"repi,
ne pa tako da bi na sp#ono izk#ju$i#i vse drav#jane tujih /G%
Primer: *O))ISSION V. .RAN*E <G8CFH
ravi#o v +ranciji, po katerem se #ahko "$ medi1in!"e !e!$re -ap!li& le 2ran1!"i dr3a%l&ani%
E2!' medicinska sestra ni pl3a&, ki bi #ahko -a:$e%al dr3a%l&an!$%% 7ahko pa je kriterij znanje jezika%
osts in the pub#ic service \ithin the meaning o0 )rtic#e >;M> o0 the -reatJ are those \hich are tJpica# o0
the speci0ic activities o0 the pub#ic service in so 0ar as the eWercise o0 po\ers con0erred bJ pub#ic #a\ and
responsibi#itJ 0or sa0eguarding the genera# interests o0 the state are vested in it%
,n vie\ o0 the nature o0 the 0unctions and responsibi#ities \hich theJ invo#ve, posts o0 nurses in pub#ic
hospita#s do not 0a## \ithin that provision%
Primer: +AMRIE 4+U)
U'i$el& !$a3i!$ vpraanje a#i je de#avec tudi u$ite#j staist; de#a #e par ur tedensko,R
E2!' ni re#evantno, pomembna je odmena, nadzor,R (?"
(>" ponovi od prej #e na tista de#ovna mesta, ki nujno potrebujejo zvezi drav#janstva s 0unkcijo
de#ovnega mesta%
-he eWpression Lemp#oJment in the pub#ic serviceL \ithin the meaning o0 )rtic#e >;M>, \hich is eWc#uded
0rom the ambit o0 )rtic#e >;M?,8 and <, must be understood as meaning those posts \hich invo#ve dire1$
r indire1$ par$i1ipa$in in $:e eRer1i!e 2 pPer! 1n2erred 9J p#9li1 laP and in $:e di!1:ar0e 2
2#n1$in! P:!e p#rp!e i! $ !a2e0#ard $:e 0eneral in$ere!$! o0 the state or o0 other pub#ic
authorities and \hich there0ore reYuire a specia# re#ationship o0 a##egiance to the state in the part o0
persons occupJin0 them and reciprocitJ ot rights and duties \hich 0orm the 0oundation o0 the bond o0
127
nationa#itJ% -he posts eWc#uded are con0ined to those \hich, having regard to the tasks and
responsibi#ities invo#ved, are apt to disp#aJ the characteristics o0 the speci0ic activities o0 the pub#ic
service in the spheres described above%
) period o0 preparatorJ service 0or the teaching pro0ession does not come \ithin the scope o0 that
provision%
Se"#ndarna -a"nda&a:
Ke pred ?B;; skuajo organi ES izdati sekundarni zavezujo$ akt, ki bi predel&e%al p&em Wp#9li1
!er%i1eW% D $e0a ne pride zaradi bojazni pred preve$ natan$nim de0iniranjem in zato monosti izogiba
s strani /G% .ato ga ne sprejmejo%
7eta ?B;; pa sprejmejo' ?B;; 1! 2C8M8' pomoni akt o dometu <BM> ES, kjer kot primer Lpub#ic
serviceL navedejo'
9r3ene !ile
pli1i&a
pra%!d&e
dmera da%"%
do#o$ene javne s#ube, ki pripra%l&a& ali nad-r#&e& pra%ne a"$e
6E' zdravniki negova#ci, u$ite#ji, raziskova#ci v neobrambnem sektorju,R3 ok, $e pozna jezik, ima
izobrazbo,R
<. SVO4ODA USTANOVITVE SEDE,A IN OPRAV+JANJA
STORITEV
<.1. UVOD
<.1.1. SVO4OE/INI V KONTEKSTU SVO4OE/IN O PROSTE) GI4ANJU PRODUK*IJSKIH
.AKTORJEV
/G so se v ES zaveza#e, da bodo odpravi#i vse medsebojne ovire za svobodno izbiro sedea
gospodarske dejavnosti svojih pripadnikov in ovire za prost pretok storitev% *il& do#o$b o prepovedi in
odpravi diskriminacije je in$e0ra1i&a $r0% D/ in omogo$anje e"nmi&e 9!e0a ter %-pd9#&an&e
"n"#ren1e na skupnem trgu%
<.1.(. DO+O/4I H<. IN H6. PES IN NJUNA VPETOST V PREPOVED DISKRI)INA*IJE ?1(.
/+EN@
-eme#j obeh do#o$b je ?8% $#en ES o prepovedi diskriminacije, ki se nanaa tudi na gospodarske
subjekte%
H<. 'len pra%i1a d #!$ana%l&an&a
1mejitve g#ede pravice do ustanav#janja za drav#jane ene /G na ozem#ju druge /G se prepovejo% -a
prepoved se uporab#ja tudi za omejitve pri ustanav#janju a0en1i&A pdr#3ni1 ali :'erin!"i: dr#39, ki jih
drav#jani katereko#i /G ustanovijo na ozem#ju druge /G%
ravica do ustanav#janja zajema'
pravico za$eti in oprav#jati dejavnost kot !am-ap!lena !e9a
pravico do #!$an%i$%e in %den&a pd&e$i&, pod pogoji, ki jih ob upotevanju ES za svoje
drav#jane do#o$a zakonodaja /G%
H6. 'len !$ri$%e
1mejitve svobode oprav#janja storitev v Skupnosti so prepovedane za drav#jane /G, ki imajo sede v
eni od /G, vendar ne v /G osebe, ki so ji storitve namenjene%
128
S%e$ #ahko na pred#og (omisije s "%ali2i1iran %e'in od#o$i, da se do#o$be tega pog#avja uporab#jajo
tudi za dr3a%l&ane $re$&e dr3a%e, ki oprav#jajo storitve in imajo sede v Skupnosti%
<.1.<. NEPOSREDNA U/INKOVITOST H<. IN H6. /+ENA
6a pod#agi sodbe SES sta dl'9i nep!redn #'in"%i$i in se nanju #ahko sk#icuje upravi$enec
enako kot na naciona#ne predpise%
<.1.H. PODO4NOSTI IN RAZ+IKE )ED H<. IN H6. /+ENO)
SVO4ODA USTANOVITVE SEDE,A ?H<@ SVO4ODA OPRAV+JANJA STORITEV ?H6@
G#avni sede v domovini je opu$en in je v
ce#oti NE6ESE6 & /NUG1 /G
G#avni sede ostane v domovini
)ktivnost v domovini je doma#a opu$ena a#i pa
bo v kratkem #e postranskega pomena
)ktivnost v dravi sprejemnici je G)S1&61
1EE!E6) in 6, 6)EE6!E6) 16)&7!)6!U
S-1N,-E&
Storitve se v dravi prejemnici e pojav#jajo, niso pa
e redne v smis#u oprav#janja dejavnosti; ni trajnega
namena
PODO4NOSTI
isti teme#j
isti ci#j
obe pavici se nanaata na pos#ovanje a#i pok#icno de#ovanje za dobi$ek a#i za odp#a$no nadomesti#o
RAZ+IKE
><% $#en se uporabi za situacije, ko e#i oseba oprav#jati storitve povsem v drugi /G in pride do njene
pplne in$e0ra1i&e
>B% $#en pa se uporab#ja, kadar oseba samo izvaja storitve v drugi /G, v njej pa !ede3a ne #!$an%i%
Primer: GE4HARD
& tem primeru sodi$e ra-me&i pra%i1i p H<. in H6. 'len#%
Gebhart je bi# nemki drav#jan, ki je prebiva# v ,ta#iji% & 6em$iji je ime# d%l&en&e -a pra%l&an&e
d%e$ni>"e0a p"li1a, bi# je $#an odvetnike zbornice% (o se je prese#i# v ,ta#ijo, je za$e# oprav#jati
pravniki pok#ic, vendar je nasta# prob#em, ko je za$e# uporab#jati naziv LavocatoL% 1dvetniki svet mu je
prepoveda# uporabo tega izraza, ker naj bi s tem "r>il i$ali&an!" -a"nda&, po#eg tega pa so mu za
4 mesecev prepoveda#i uporabo odvetnikega pok#ica% ritoi# se je in sodi$e je na SES pos#a#o
pred:dn %pra>an&e%
Sodi$e je ugotovi#o, da obstaja !ede3 % pr%$ni D/ in je prene>ena pdr#3ni1a v drugo /G% SES je
izrazi#o mnenje, da gre p H6. 'len# -a -a'a!n p!l%an&e% 5istven e#ement tu je za$asnost, ni pa
pomembno, a#i obstaja v drugi /G kakna pisarna, potni nas#ov,R .a presojo za$asnosti je pomembno,
kako pogosto se dogaja, ko#iko $asa traja% & tem primeru ne gre za za$asno oprav#janje storitev, ampak
za pravico do ustanav#janja po ><% $#enu ES%
<.1.7. /+ENA H7 IN 77 = IZJE)I JAVNE O4+ASTI
H7. 'len' /o#o$be o pravici ustanav#janja se ne uporab#jajo za tiste dejavnosti, ki so v /G povezane z
i-%a&an&em &a%ne 9la!$i%
77. 'len' .a do#o$be o storitvah se uporab#jajo $#eni od >9*>;%
-i dve do#o$bi imata ena" pmen "$ H6CH
129
Primer: REINERS
NeJners, rojen v 5e#giji, je bi# nizozemski drav#jan, ki se je o#a# in doktorira# v 5e#giji% Ni mu bi#o
d%l&en, da bi se %pi!al % 9el0i&!"i imeni" d%e$ni"%, ker je bi# nizozemski drav#jan%
SES je od#o$i#o, da se #ahko !"li1#&e na H<. 'len in da drav#janstvo ne sme biti ovira svobo$ini
ustanovitve sedea% o#eg tega je rek#o tudi to, da pok#icne aktivnosti, ki zajemajo stike s sodi$em, ne
pomenijo nujno izvajanja javne ob#asti%
/ve skupini izjem'
prepoved diskriminacije
O -ourists Guides ,ta#J
O NeJners
O -hie00rJ
nediskriminatorni ukrepi, $e dejansko pomenijo diskriminacijo
O )#pine ,nvestment
<.(. PRAVI*A ?SVO4ODA@ USTANOVITVE SEDE,A
< vidiki ustanav#janja'
ustanovitev n%e0a !#9&e"$a
ustanovitev pdr#3ni1eA p!l%ne en$eA a0en1i&e
oprav#janje dejavnosti kot !am-ap!lena !e9a
<.(.1. SVO4ODA USTANAV+JANJA IN .IZI/NE OSE4E = H<. /+EN PES
<.(.1.1. PRAVI*A VSTOPA IN PRE4IVANJA TER PRAVI*A OSTATI V DR,AVI /+ANI*I PO KON*U
SA)OZAPOS+ITVE
rej sta to podro$je ureja#i /irektiva C<M?>; in Uredba ?89?MC@ ter druga (ze#o tevi#na" sekundarna
zakonodaja%
/irektiva C<M?>; je ureja#a, da #ahko 0izi$na oseba zapusti dravo in pridobi ustrezen dokument, ki
zadostuje za vstop v drugo /G% osameznik, ki ustanovi gospodarski subjekt v /G, #ahko sta#no prebiva
na pod#agi dovo#jenja za prebivanje%
Uredba ?89?MC@ pa je dovo#jeva#a samozapos#enim, da z enakimi pravicami, kot jih imajo drav#jani /G,
ostanejo na obmo$ju drave, kjer so bi#i aktivni% Uredba je do#o$a tudi, katere socia#ne pravice pripadajo
samozapos#enim v aktivni dobi%
& zadnjih #etih pa sta dve direktivi nadomesti#i vse prejnje'
DIREKTIVA (GGHC<6 pravica drav#janov in druinskih $#anov do pr!$e0a 0i9an&a na obmo$ju
EU (pod pogoji za vstop in bivanje"% ,mp#ementacijski rok je bi# <@%>%8@@4
DIREKTIVA (GG7C<; o pri-na%an&# p"li1ni: "%ali2i"a1i& (omejevanje"% ,mp#ementacijski rok je
poteke# 8@%?@%8@@C, do takrat je ve#ja#a stara ureditev%
<.(.1.(. RAZ+IKA )ED <6. IN H<. /+ENO)
7o$iti je potrebno med'
<6. 'lenm: pr!$ pre$" dela%1e% (pravice de#avcev * zapos#enih oseb" in
H<. 'lenm: !%9d #!$ana%l&an&a (samozapos#ene osebe; ustanav#jajo drube"%
-eme#jno razmejitev je poda#o E2! v primeru -N1!)6,%
Primer: TROJANI
ostopek po 8<>% $#enu' de#ovno sodi$e v 5rus#ju postavi pred:dn %pra>an&e E2!%
Gospod -rojani je bi# 0rancoski drav#jan, ki je biva# v 5e#giji% Ude#een je bi# v pr0ram# re:a9ili$a1i&e%
6astanjen je bi# v nekem be#gijskem hote#u, v zameno za nastanitev, hrano in epnino pa je oprav#ja# cca
130
<G #r dela % na!$ani$%enem 1en$r#% o dveh #etih je zaprosi# za !1ialn pdpr, vendar mu je
center to zavrni#, $e da ni be#gijski drav#jan in da se ne more sk#icevati na uredbo o prostem pretoku
de#ovne si#e% -rojani se je pritoi# in sodi$e je pos#a#o predhodno vpraanje na E2!%
E2! je od#o$i#o, da ne gre niti za >B% $#en (oprav#janje storitev", niti ><% $#en, ampak je pod#aga za primer
<6. 'len, saj je -rojani za svoje de#o pre&emal pla'il in delal p na%dili: centra (je -ap!lena
!e9a"%
<.(.1.<. PREPOVED DISKRI)INATORNIH O)EJITEV = 1(. /+EN
1. O)EJITEV DOSTOPA DO DEJAVNOSTI
DISKRI)INA*IJA NA POD+AGI DR,AV+JANSTVA
Primer: REINERS
NeJners, rojen v 5e#giji, je bi# 6izozemski drav#jan, ki se je o#a# in doktorira# v 5e#giji% 5e#gija je ime#a
predpis, da mora imeti !e9a -a d%e$ni>"i p"li1 9el0i&!" dr3a%l&an!$%.
SES je od#o$i#o, da se #ahko sk#icuje na ><% $#en in da drav#janstvo ne sme biti ovira svobo$ini
ustanovitve sedea% o#eg tega je rek#o tudi to, da pok#icne aktivnosti, ki zajemajo stike s sodi$em, ne
pomenijo nujno izvajanja javne ob#asti%
O)EJEVANJE SEKUNDARNEGA USTANAV+JANJA
Primer: K+OPP
6emkemu odvetniku so -a%rnili pri!$p % pari>" d%e$ni>" -9rni1, ker je e ime# pi!arn %
dr#0i D/, po 0rancoskih predpisih pa je bi#o prepovedano oprav#janje odvetnikega pok#ica vsakomur, ki
ni ime# g#avne pisarne v arizu% Statut 0rancoske zbornice torej ni di!"riminiral med dr3a%l&ani in
nedr3a%l&ani +rancije, ampak pa je ime# #ahko odvetnik #e en sede, ki mora biti v okroju zbornice%
-akno pravi#o je sicer #ahko primerno znotraj drave, izgubi pa pomen, ko gre za odvetnike iz druge
drave%
repoved vzvratnega diskriminiranja' /o#o$ba ><% $#ena se nanaa #e na stanje, ko drav#jani e#ijo
ustanoviti sede v drugi dravi, kot je drava katere drav#jani so% -o pomeni, da se na ><% $#en ne
morejo sk#icevati drav#jani, ki s pos#ovanjem za$no v #astni dravi% (#jub temu pa diskriminatorno
obravnavanje ne sme biti v kodo #astnih drav#janov%
Primer: KNOORS
6izozemec (noors je de#a# v 5e#giji% ok#icne kva#i0ikacije je pridobi# v tujini% (o je svojo dejavnost e#e#
oprav#jati tudi na 6izozemskem, pa mu je bi#o to onemogo$eno, ker naj bi ta pravica pripada#a samo
drav#janom drugih /G in ne #astnim drav#janom%
PREPOVED O)EJITEV PRI UPORA4I DIP+O) IN KVA+I.IKA*IJ
)" /,71EE in N,.6)&)6!E 1(7,26,P (&)7,+,()2,!
SES je od#o$a#o v nekaterih primerih, ko je zapos#itev odvisna od priznanja dip#ome, pridob#jene v drugi
/G% ES zahteva, da mora obstajati monost za izpodbijanje od#o$itve naciona#nega organa, ki je izda#
zavrni#no od#o$bo%
red /irektivo 8@@9M<4 sta bi#a pomembna 8 primera'
rimer' &#assopo#ou
rimer' Pocsman
Primer: V+ASSOPO+OU
rimer je aktua#en k#jub direktivi 8@@9M<4%
& tej zadevi je SES razsodi#o, da H<. 'len nala0a 9%e-n!$ D/, da natan$no anali-ira in primer&a
"%ali2i"a1i&e D/A ki e#i oprav#jati pok#ic v tej dravi%
131
Grka drav#janka je dip#omira#a v )tenah in se vpisa#a v 0r>" d%e$ni>" -9rni1% &e#iko njenega
de#a je bi#o povezanega z nemkim pravom% /oktorira#a je v 6em$iji in de#a#a v nemki odvetniki
pisarni% &endar pa je bi#a njena pr>n&a -a %pi! % nem>" d%e$ni>" -9rni1 -a%rn&ena, z
obraz#oitvijo, da nima pravosodnega izpita%
Gospa &#assopo#ou je trdi#a, da 6em$ija kri ><% $#en, ker ni upoteva#a njenih kva#i0ikacij iz Gr$ije in
njenega de#a v 6em$iji%
Sodi$e je meni#o, da gre za "r>i$e% H<. 'lenaA 'epra% ne 0re -a di!"rimina$rn me&i$e%, $e se ne
upoteva kva#i0ikacijMznanj, pridob#jenih drugje%
SES je od#o$i#o, da je vsaka /G do#na vsako izobrazbo in prakso, ki jo ima do#o$ena oseba ana#izirati,
ter primerjati stopnjo znanja in sposobnosti s tistimi, ki se jih pri enakem pok#icu zahteva pri doma$inih%
Ge gre za ena"!$ ali #!$re-n pd9n!$, mora D/ pri-na$i "%ali2i"a1i&% & nasprotnem primeru, pa
mora ugotoviti, a#i je mogo$e manjkajo$e znanje pridobiti v dravi gostite#jici s tudijem a#i pridobivanjem
izkuenj%
U$inek ><% $#ena je ta, da /G ne more zavrniti oprav#janja nekega pok#ica samo zaradi tega, ker prosi#ec
nima doma$e izobrazbe%
DO)ET H<. 'lena:
)#i se ><% $#en nanaa #e na diskriminatorne omejitveU
/o#o$ba se ne nana>a !am na di!"rimina$rne me&i$%e, ampak tudi na nediskriminatorne, ki pa
imajo za pos#edico omejitev svobo$ine ustanovitve sedea%
Primer: HO*S)AN
Kpanec, ki je 3elel dela$i "$ -dra%ni" % .ran1i&i, je znanje pridobi# v )rgentini% +rancija dip#ome ni
prizna#a kot enakovredne 0rancoski% /e#a# je v +ranciji, kasneje e v Kpaniji%
SES je od#o$i#o, da mora +rancija upotevati vse de#ovne izkunje v +ranciji in Kpaniji ter vse dip#ome in
kva#i0ikacije, ki dokazujejo kva#i0icirano znanje, ne g#ede na to, od kod prihajajo%
/iskriminatorno in v nasprotju s $#eni ?8, ><, >B in 9@ je zavra$anje oprav#janja pok#ica a#i dejavnosti
osebi, katere kva#i0ikacije so priznane kot enake tistim, ki jih zahteva /G, v kateri e#i ta oseba oprav#jati
ta pok#ic%
DIREKTIVA (GG7C<;
/irektiva Evropskega par#amenta in Sveta pri-na%an&# p"li1ni: "%ali2i"a1i&% &e#ja za vse drav#jane
/G, ki e#ijo oprav#jati do#o$en pok#ic kot !am-ap!leni ali -ap!leni% /irektiva zadeva $#di <6. 'len
ES (storitve"%
/irektiva ureja svobodo ustanav#janja, priznava pa < sisteme'
!pl>ni !i!$em d"a-il usposob#jenosti (sem spadajo tudi pravniki"
pri-na%an&e p"li1ni: i-"#>en&
reim za dl'ene p"li1e' samo g#ede teh pok#icev je izrecno navedeno, kakne morajo biti
kva#i0ikacije% Sem sodijo zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, 0armacevti, medicinske sestre in
arhitekti%
Ustanovi se d9r -a pri-na%an&e p"li1ni: "%ali2i"a1i&, ki pomaga (omisiji% /irektiva pa zahteva tudi
vzpostavitev Lkontaktne to$keL, kjer bodo posredova#i podatke%
5" &7,& 1(7,26,P 1.% S-)61&S(,P N)&,7
-udi pravi#a, ki jih izdajajo pok#icna in stanovska zdruenja, la:" pmeni& me&i$%e a#i %ira& pr!$
0i9an&e !e9, #!$an%i$e% !ede3a a#i pra%l&an&e !$ri$e%.
/opustna je na primer -a:$e%a !$alne0a 9i%an&a za osebo, ki oprav#ja do#o$en pok#ic (npr% v
pravosodju", $e je 9&e"$i%n pra%i'l&i%a s potrebo po zagotovitvi upotevanja pok#icnih pravi#
ravnanja% &endar pa zahteva sta#nega biva#i$a ni dopustna, $e je mogo$e ci#j dose$i z drugimi, manj
omejujo$imi sredstvi%
ok#icna a#i stanovska pravi#a, ki se nanaajo na oprav#janje storitev, so dopustna pod pogojem, da'
132
so nedi!"rimina$rna
so 9&e"$i%n pra%i'l&i%a
ni! ne!ra-merna
2" &.)!EE61 N,.6)&)6!E
.aradi p'a!ne :armni-a1i&e predpisov na podro$ju priznavanja kva#i0ikacij, je Skupnost namesto
harmoniziranja predpisov za posamezne pok#ice (vertika#ni pristop" z direktivo ;BM>; ubra#a :ri-n$alen
pri!$p medsebojnega priznavanja kva#i0ikacij, ki se ne ra-$e-a le na p!ame-ne p"li1e, ampak na
%!a pdr'&a, kjer je potrebna visokoo#ska izobrazba%
/irektiva ne spreminja pravi# za posamezne pok#ice v /G in se ne nanaa na pok#ice, ki so e urejeni s
kakno drugo direktivo (#eW specia#is"%
NEPOSREDNA IN POSREDNA DISKRI)INA*IJA
os#edica obeh diskriminacij je enaka tuja 0izi$na a#i pravna oseba je v s#abem po#oaju kot doma$a%
Primer: .EARON
-u je mora#o SES presojati, a#i je diskriminatorna od#o$itev irske v#ade, da mora vsakdo, ki e#i
#!$an%i$i dr#39, "#pi$i ne"a& -eml&i>'a in $am pre9i%a$i% 6e g#ede na to, da se do#o$ba uporabi
enako za doma$ine in tujce, posredno oteuje po#oaj tujcev%
Primer: GE4HARD
roti nemkemu drav#janu, $#anu nemke odvetnike zbornice, je ita#ijanska odvetnika zbornica
sproi#a discip#inski postopek, ker je 6emec oprav#ja# odvetnike storitve v ,ta#iji, $eprav ni bi# vpisan v
imenik odvetnikov% ,zobrazbo je pridobi# v 6em$iji, prakso pa v ,ta#iji, katere mu v 6em$iji niso prizna#i%
& tem primeru je SES oprede#i#o pogoje, pod katerimi #ahko naciona#no pravo omeji teme#jne svobo$ine,
ki jih do#o$a ES'
omejitev mora biti nedi!"rimina$rna
mora biti pra%i'l&i%a - %idi"a &a%ne0a in$ere!a
mora biti primerna -a d!e0 1il&a, ki ga zas#eduje
ne sme omejevati bo#j, kot je to p$re9n za dosego ci#ja
(. O)EJITEV OPRAV+JANJA DEJAVNOSTI
omembna sta 8 primera'
Primer: STEINHAUSER
Primer: KO)ISIJA %. ITA+IJA (LPousing 7oansL"
S tem, ko /G omejuje posameznikove monosti bivanja, omejujejo tudi njegovo pravico oprav#jati
dejavnost%
omembne so tudi !1ialne ra-li"e; ve#ika raz#ika je bi#a med pravicami de#avcev in samozapos#enih;
sodi$e je od#o$i#o, da je treba tudi s#ednjim priznati enake pravice%
6ajpomembneja je Dire"$i%a (GGHC<F direktiva Evropskega par#amenta in Sveta, ki razve#jav#ja ?@% in
??% $#en Uredbe ?4?8M4; in vse prejnje direktive (tudi /irektivo 4;M<4@"% Ureja 2rmaln!$i in p0&e -a
%!$p in 9i%an&e v drugi /G za -ap!lene in !am-ap!lene% /o#o$a tudi, kateri druinski $#ani se jim
#ahko pridruijo in kakni so pogoji za druge osebe in kakne so njihove pravice% o tej direktivi imajo
druinski $#ani enake pravice kot sam drav#jan EU%
/irektiva 8@@>M<; oprede#juje tudi oko#i$ine, pod katerimi #ahko /G me&i& %!$p in 9i%an&e teh oseb
zaradi &a%ne0a -dra%&aA &a%ne0a reda in &a%ne %arn!$i% >9% in >4% $#en ES govori o omejitvah,
/irektiva pa natan$no navaja raz#oge za te omejitve%
<.(.1.H. IZJE)E OD PREPOVEDI O)EJITVE
133
Ge gre za diskriminatorno do#o$bo, so mogo$e samo izjeme, ki jih predpisujeta H7. ?&a%na 9la!$@ in H;.
'len ?&a%ni redA &a%na %arn!$A &a%n -dra%&e@% 6a tem podro$ju ve#ja tudi /irektiva 8@@>M <;% ,zjemo po
>9% $#enu SES to#ma$i restriktivno%
Ge ne gre za diskriminatorno do#o$bo, pa je ta #ahko e vedno prepovedana, $e postav#ja tujo osebo v
s#abi po#oaj, razen $e je opravi$#jiva po >*stopenjskem testu iz zadeve Gebhard%
<.(.(. SVO4ODA USTANAV+JANJA IN PRAVNE OSE4E
HF 'len'
/rube a#i podjetja, ustanov#jena v sk#adu z zakonodajo posamezen /G, ki imajo sede, g#avno upravo
a#i g#avni kraj pos#ovanja v Skupnosti, se v okviru svobo$in ustanovitve sedea in storitev, obravnavajo
ena" "a"r 2i-i'ne !e9eA "i ! dr3a%l&ani D/%
/rube a#i podjetja pomeni drube a#i podjetja, ustanov#jena po civi#nem a#i gospodarskem pravu,
vk#ju$no z zadrugami, in druge pravne osebe javnega in zasebnega prava z izjemo nepro0itnih%
.aradi te izena$itve je seveda prepovedana tudi diskriminacija proti pravnim osebam%
Primer: KO)ISIJA %. V4
&5 je na#oi#a p0&e -a re0i!$ra1i& ri9i>"i: ladi&% Ge je bi#a #adja v #asti gospodarske drube, je
mora#o biti vsaj 87\ delni1 te drube % la!$i 9ri$an!"i: dr3a%l&an% a#i pra%ni: !e9% o#eg tega je
mora#o biti tudi 87\ dire"$r&e% dr#39e 9ri$an!"i: dr3a%l&an%% -a sistem je bi# nedvomno
diskriminatoren in v nasprotju s pravom Skupnosti%
Smise# svobo$ine ustanav#janja sedea za pravne osebe je v tem, da #ahko vsaka pravna oseba vedno
ustanovi drugo pravno osebo v drugi /G a#i v njej organizira podrunico%
-udi tu je prepovedana posredna diskriminacija%
rav tako /G ne sme prepre$iti pravni osebi, da bi ustanovi#a novo pravno osebo v drugi /G%
&endar pa ><% $#en pravni osebi ne da&e pra%i1e, da bi v drugo /G prene!la !am !ede3 in #pra%,
-adr3ala pa bi pra%l&an&e de&a%n!$i%
rimeri na tem podro$ju so tudi'
Primer: *ENTROS 5 pre%i!" !n%ni "api$al
Primer: [4ERSIRING 5 pren! !ede3a ni #!$an%i$e% dr#39e
Primer: DAI+I )AI+ 5 pren! !ede3a
<.(.<. POENOTENJE PRAVA TRGOVINSKIH DRU,4
rob#em Skupnosti na tem podro$ju je, da je !1ie$e$na -a"nda&a /G e vedno -el ra-dr9l&ena in
premal :armni-irana%
-akna neenotna societetna zakonodaja povzro$a'
ovirano rast drub zaradi predpisov, ki onemogo$ajo iritve v druge /G
oteeno se#itev sedea
oteene spojitve podjetij raz#i$nih /G
vp#iv na u$inkovitost drugih predpisov
.a odpravo teh prob#emov sta na vo#jo dve monosti'
:armni-a1i&a obstoje$ih societetnih naciona#nih zakonodaj'
O direktive
ustvarjenje pravne pod#age za #!$an%i$e% pra%e S1ie$a! E#rpea'
O uredbe
O Evropsko gospodarsko interesno zdruenje
134
O projekt Societas Europea !$a$#$ e%rp!"e dr#39e' naj bi se ustvari#a nova statusna ob#ika%
&endar Societas Europea ni mi#jena kot de#nika druba, ki bi popo#noma nadomesti#a
naciona#no, ampak bi bi#a ob#ika, ki obstaja#a po#eg e obstoje$ih de#nikih drub /G% Subjekt pa
bi se nato #ahko sam od#o$i#, a#i bo ustanovi# drubo po naciona#nem a#i po supranaciona#nem
pravu% 2i#j tega projekta je, da bi bi# Societas Europea pravni teme#j za ustanav#janje podjetij po
pravu Skupnosti% Societas Europea bi na pod#agi prava Skupnosti uiva#a status naciona#ne
drube v vsaki /G% .aradi tega bi #ahko bi#a neodvisno od predmeta pos#ovanja subjekt
gospodarskega prava v dravi, kjer bi prijavi#a svoj sede% Svojo osebnost bi pridobi#a z vpisom v
Evropski trgovinski register in #ahko bi ime#a ve$ sedeev v ve$ /G%
<.<. SVO4ODA OPRAV+JANJA STORITEV
Svoboda oprav#janja storitev omogo$a -a'a!n pra%l&an&e a"$i%n!$i % D/, v kateri ponudnik storitev
nima !ede3a, ampak ga ima v drugi /G%
SES pa je poudari#o, da se v primeru, ko subjekt ve$ino a#i vse storitve oprav#ja na ozem#ju do#o$ene /G,
sede pa zadri v drugi /G, da bi se i-0nil p"li1nim pra%ilm, se tak subjekt pre!&a "$ !#9&e"$A "i
ima !ede3 % $e& D/%
<.<.1. PRAVNI VIRI
Svobodo oprav#janja storitev urejajo'
H6. = 77. 'len PES
Dire"$i%a (GG;C1(< !$ri$%a: na n$ran&em $r0#
Dire"$i%a (GG7C<; pri-na%an&# p"li1ni: "%ali2i"a1i&
<.<.(. POJE) STORITVE
7G. 'len:
o ES gre za storitve takrat, kadar se pravi#oma pra%l&a& -a pla'il in ko#ikor jih ne #re&a&
dl'9e, ki se nanaajo na pr!$ pre$" 9la0aA "api$ala in !e9%
( storitvam se z#asti tejejo'
dejavnosti industrijskega zna$aja
dejavnosti trgovinskega zna$aja
obrtne dejavnosti
dejavnosti samostojnih pok#icev
5rez poseganja v do#o$be o pravici do ustanav#janja #ahko ponudnik, zato da zagotovi storitev, za$asno
izvaja svojo dejavnost v dravi, v kateri se ta storitev oprav#ja, pod enakimi pogoji, kakrne ima ta drava
za svoje drav#jane%
Eden od pogojev, da gre za storitev po ES je, da se v zameno da neko p#a$i#o%
Primer: S*HIND+ER
rimer z #oterijskimi #isti$i% Elemen$ alea$rn!$i, pril3n!$i 6E ,.(7!UGU!E, da gre za storitev e
vedno gre za gospodarsko dejavnost%
SES' storitve za nadomesti#o ne izgubijo gospodarske narave zaradi e#ementa pri#onosti a#i a#eatornosti
a#i zaradi njihove rekreacijske a#i portne narave%
)#i gre v primeru, ko neko storitev p#a$a drava, e vedno za storitev iz >B% in 9@%$#enU SES je v primer#
H#m9l$ od#o$i#o, da 6E (drava p#a$a posamezniku storitev * izobraevanje"
.6)G,761S-, S-1N,-E&'
da se oprav#jajo z namenom pridobivanja dobi$ka
135
da so navadno industrijskega, trgovskega a#i obrtnega zna$aja, nanaajo pa se tudi na raz#i$ne
pok#ice
nediskriminatornost na teme#ju dravne pripadnosti
$#en 9@ se nanaa samo na primere, ko se ponudnik gib#je v /G, v kateri ponuja storitev, $#en pa se
ne nanaa na osebo, ki potuje v drugo /G, da bi tam storitve spreje#a%
IZJE)E
8 vrsti izjem'
izjeme, ki jih oprede#juje'
O 99% $#en ES'
o >9% $#en' izjema javne ob#asti
o >4% $#en' izjema zaradi raz#ogov javne po#itike, javne varnosti in javnega zdravja%
O /irektiva 8@@>M<;
O /irektiva 8@@4M?8< o storitvah na notranjem trgu (imp#ementacijski rok konec #eta 8@@BH"
praksa SES'
O prepoved diskriminacije (-ourists Guides ,ta#J; NeJners; -hie00rJ"
O nediskriminatorni ukrepi, ki dejansko pomenijo diskriminacijo ()#pine ,nvestment"
SES pojem storitve iroko interpretira%
SES je npr% od#o$i#, da so tudi zdravstvene storitve, storitve v smis#u ES in da mednje spada tudi
oprav#janje abortusa, vendar #e, $e je v posamezni /G zakonit%
<.<.<. U/INEK H6. /+ENA PES
SES je od#o$i#o, da je >B% $#en nep!redn #'in"%i$ in da se nanje #ahko sk#icuje posameznik enako,
kakor na naciona#ne predpise%
<.<.H. NA)EN H6. /+ENA
-a $#en tako kot do#o$bi o prostem gibanju de#avcev in svobodi ustanav#janja ni v ce#oti namenjen
urejanju popo#noma notranjih razmerij%
Svobo$ina, ki jo oprede#jujeta >B% in 9@% $#en je ob#ikovana z izrazom svoboda oprav#janja storitev% SES
je to dikcijo raziri#o tako, da se enako kot pra%i1a pra%l&a$i !$ri$%e v drugi /G, presoja tudi pra%i1a
pre&ema$i !$ri$%e v drugi /G%
rvi primer, ki se je za$e# s tem pojav#jati, je bi# primer u$enja tujega jezika v dravi, v kateri se ta jezik
govori%
rejemniki storitev so nedvomno $#ri!$i, osebe, ki prejemajo -dra%!$%en !"r9 in !$ri$%e in osebe,
ki p$#&e& -aradi i-9ra3e%an&a in p!l%n%
odobno kot pri prostem gibanju de#avcev, kjer je na vo#jo neposredna od#o$ba ES, obstaja tudi pri
prostem oprav#janju storitev pravica, vstopiti v drugo /G in ostati v njej%
Primer: +UISI *AR4ONE
rimeri, ko so posamezniki od#i % dr#0 D/ i!"a$ ra-li'ne !$ri$%e% /G ne sme omejevati njihovega
gibanja, tako da jim onemogo$i pridobitev a#i prejemanje storitve% T#ri!$i so obravnavani kot pre&emni"i
!$ri$e%; prepovedano je omejevanje gibanja takih oseb, ki pridejo v drugo /G z namenom prejeti tako
storitev%
2itira primer Iatson 3 izena$eno oprav#janje in prejemanje storitev
Primer: MATSON AND A+ESSANDRO 4E+)ANN
5ritanka v ,ta#iji kot au pair * neprijav#jena na po#icijski postaji% (azen je ;@%@@@ ,-7, za nep#a$i#o pa zapor
do < mesecev* $#&1i $#di i-0n%
136
retura di Ei#ano in E2!' kR /G sicer #ahko sprejemajo ukrepe, ki ji omogo$ajo natan$en pre0led nad
0i9an&em pre9i%al!$%a% .ato pri&a%a na pli1i&i % r"# $re: dni p pri:d# ne me&#&e pra%i1e
pr!$e0a 0i9an&a dela%1e%% 1mejitev pa pomeni nesorazmerje ukrepov zaradi kritve% 6esorazmerno
je #ahko tudi izrazito kratko obdobje, ki ga ima tujec na vo#jo za prijavo, v konkretnem primeru pa je ve$
kot o$itno nesorazmerna viina in ob#ika kazni ter dodatni ukrep izgona, z#asti zato ker podobno ostrih
kazni in ukrepov proti , drav#janom , pravo ne predvideva%l
Primer: *OMAN
-u SES jasno pove, da se $#ri!$i >$e&e& -a pre&emni"e !$ri$e%% 2o\an gre v ariz, tam je napaden%
+rancija ima poseben 2nd -a d>"dnine, izp#a$i#o pa je omejeno na pre9i%ali>'e % Pari-#% 2o\an
se sk#icuje na >B% $#en ES% SES pravi, da je kot turist prejemnik storitev, in da je zato tako pravi#o, ki
omejuje izp#a$i#o odkodnine, nedovo#jeno%
(akrnako#i omejitev teh svobo$in je kritev >B% $#ena in 9@% $#ena, razen seveda, $e gre za omejitve
zaradi javne po#itike, javne varnosti in zdravja a#i izvajanje javne ob#asti%
1bstaja pa vpraanje, a#i se #ahko prejemnik storitev zaradi svojega statusa sk#icuje na ?8% $#en in
zahteva izena$itev z doma$inom% rob#em tu je, da vrsta storitev predstav#ja javno s#ubo (zdravstvo"% -o
je prikazano v nas#ednjih sekcijah'
1. IZO4RA,EVA+NE STORITVE IN STORITVE POK+I*NEGA USPOSA4+JANJA
od do#o$enimi pogoji je i-9ra3e%an&e la:" !$ri$e% p H6. 'len#, vendar pa #ahko /G postav#jajo
pogoje za pridobitev tipendij in omejujejo o#nine !1ialna pli$i"a, ki je v domeni /G%
Primer: GRAVIER
1d#o$ba v zadevi Gravier ima za pos#edico, da mora biti pod enakimi pogoji ve$ina izobraeva#nih in
pok#icnih programov dostopna vsem drav#janom Skupnosti% & tem primeru je E2! izobraevanje
raziri#o na vse ob#ike pou$evanja, ki posredno a#i neposredno pripe#jejo do nekega pok#ica a#i pa
zagotav#jajo do#o$ena znanja za pok#ic oz% zapos#itev (tudi $e vsebuje e#emente sp#one izobrazbe"%
(. EO+NINE IN ETIPENDIJE
SES je v primeri: 4rPn in +air zavze#o sta#i$e, da gre za sredstva, ki so del i-9ra3e%alne pli$i"e
in kot taka ni! % pri!$&n!$i pli$i"e S"#pn!$i, pa$ pa ostajajo v pristojnosti /G% Enako ve#ja za
!1ialn pli$i"%
<. /EZ)EJNE ZDRAVSTVENE STORITVE
& primeru zdravstvenih storitev gre za to, da je !$ri$e% pra%l&ena % $#&ini, drav#jan pa pri !%&i:
9la!$e: 3eli nadme!$il a#i p%ra'il !$r>"% za tako $ezmejno storitev%
.aenkrat na to e ni podan odgovor% 5i pa #ahko iz sodb SES s#edi#o, da tovrstni sistemi niso predmet >B%
in 9@% $#ena ES, ampak da gre za obveznost /G do svojih drav#janov%
Primer: KOH++ %. UNION DES *AISSES DE )A+ADIE
E2!' 7U= zahteva, ki omejuje !%9d prid9i$i r$dn$!" !$ri$e% v tujini z do#o$enimi
0orma#nostmi pri re0undiranju strokov, v nasprotju z >B in je treba pravi#a 7U= predpisov o socia#nem
zavarovanju interpretirati z vidika te do#o$be ES
,sto De1"er %. *ai!!e de )aladiede! EmplJe! Pri%e! (nabava o$a# re0undiranje nakupa v tujini" *
isti dan kot (oh##; povezava storitev b#ago je to storitev a#i b#agoU

G!pdar!"a nara%a !$ri$e% in nadme!$il:
/o#o$ba 9@% $#ena zahteva tudi to, da je !$ri$e% 0!pdar!"e nara%e in je pra%l&ena -a
nadme!$il%
o judikaturi SES (Primer: S1:indler", storitve za nadomesti#o ne izgubijo gospodarske narave zaradi
e#ementa pri#onosti a#i a#eatornosti a#i zaradi njihove rekreacijske a#i portne narave%
137
o#eg tega tudi ni potrebno, da je p#a$nik nadomesti#a naro$nik a#i pridobite#j storitve%
Ge pa nadme!$il pla'a dr3a%a i- prra'#n!"i: !red!$e%, ne gre za nadme!$il % !mi!l# 7G.
'lena%
PROTIZAKONITA AKTIVNOST
rotizakonitost aktivnosti in vp#iv na kva#i0ikacijo aktivnosti kot storitve v smis#u ES'
7ahko pride do situacije, ko je do#o$ena storitev v eni /G prepovedana, v drugi pa ne% -e storitve #ahko
/G na svojem ozem#ju svobodno urejajo (prepovejo, dopustijo"% ogoj, ki ga mora /G upotevati pri
prepovedovanju, pa je, da je njeno ravnanje popo#noma nediskriminatorno, nearbitrarno in
objektivizirano%
Primer: GROGAN ?So&%et' (or )rote&t%on o( *n+orn C,%-dren .Ire-/nd0 vs. !RO!AN@
SES je presoja#o, a#i pra%l&an&e a9r$#!% pomeni storitev v smis#u ES% 6a to vpraanje je mora#o
ugotoviti, $e je hote#o od#o$iti o vpraanju, a#i pomeni kritev >B% $#ena prepoved objave in0ormacij v /G,
ki z zakonom prepoveduje abortus, o tem, da se #ahko abortuse opravi v drugi /G%
SES je bi#o mnenja, da ne g#ede na to, da je abortus v kakni od /G dovo#jen, to ne pomeni, da druga
/G, ki oprav#janje abortusov na svojem ozem#ju prepoveduje, ne bi sme#a omejiti oprav#janja tovrstnih
storitev na svojem ozem#ju, $e te storitve oprav#jajo subjekti iz druge /G% o drugi strani pa ne !me
$e3i$i ali prepre'i$i svojim drav#janom p$%an&a v /G, kjer je abortus dovo#jen%
Primer: KOEST+ER
6ezakonita pogodba je storitev, vendar ne pomeni, da /G ne bi sme#a uvesti ukrepov proti takim
pogodbam%
<.<.7. UTE)E+JEVANJE O)EJITEV PROSTEGA PRETOKA STORITEV
1mejitve, tako neposredne kot posredne, so dopustne, $e so sk#adne z raz#ogi, ki jih do#o$ata >9% in >4%
$#en ES, torej iz raz#ogov izvajanja &a%ne 9la!$iA &a%ne0a redaA &a%ne %arn!$i in &a%ne0a -dra%&a%
o#eg teh izrecnih izjem, pa je SES izob#ikova#o tudi TEST OPRAVI/+JIVOSTI, ki do#o$a, kdaj je
diskriminatorno obravnavanje dopustiti% -a test je pd9en r#le 2 rea!n iz primera 2assis de /ijon%
-udi tu je SES izob#ikova#o vzporedno s ES kriterije, ki opravi$ujejo diskriminatorno obravnavanje
ponudnikov storitev iz drugih /G%
Primer: VAN 4INS4ERGEN
SES je v tem primeru od#o$i#o, da #ahko /G odre$e pravico prostega oprav#janja storitev drav#janu
druge /G, $e storitev izvaja #e na njenem ozem#ju in nima na njem sedea zato, da bi se izogni# kaknim
strokovnim pravi#om%
SES je za uporabo opravi$#jivega testa spreje#o nas#ednje kriterije, ki morajo biti kumu#ativno izpo#njeni'
omejitev naciona#nega prava mora zas#edovati le0i$imen &a%ni in$ere!, ki mora biti !"laden ! 1il&i
S"#pn!$i
omejitev se mora uporabiti ena" -a %!e pn#dni"e !$ri$e%, tej omejitvi pa bi se #ahko ponudniki
izogni#i, $e bi ime#i ponudniki sede v drugi /G
omejitev mora biti 9&e"$i%n pra%i'l&i%a * ta zahteva zajema < kriterije'
] da je potreba po omejitvi nei-0i9na
] da je omejitev !ra-merna g#ede na ci#j
] da ni m0'e dose$i ci#ja na drug, mile&>i na'in
<.<.;. A+I SO NEDISKRI)INATORNE O)EJITVE +AHKO PREPOVEDANE PO H6. /+ENUU
7ahko bi izhaja#i iz sta#i$a, da >B% $#en ve#ja tudi za nediskriminatorne omejitve, vendar pa #ahko takna
interpretacija pomeni $e3&e 9reme -a dma'e !#9&e"$e% Sodna praksa e ni $isto raz$i$ena% Seveda
pa #ahko omejitev k#jub nediskriminatornosti, omeji dostop subjekta na trge druge /G% Ge je tak dostop
omejen, se >B% $#en raztegne tudi na tako, sicer nediskriminatorno omejitev% 1mejitev pa se #ahko
uteme#ji s testom opravi$#jivosti in raz#ogi, ki jih predvideva ES%
138
Primer: A. JOHN ME44
5ritanski drav#jan ima svoje podjetje' -a ni--em!"a pd&e$&a i>'e dela%1e% o nizozemski zakonodaji
bi za to p$re9%al li1en1% 1n pa e ima tako d%l&en&e -a del%an&e % V4% 6a SES je postav#jeno
vpraanje a#i zagotav#janje kadrov pomeni storitev in a#i nizozemski predpisi, ki do#o$ajo pogoje za
pridobitev #icence, omejujejo oprav#janje storitev% 6ediskriminatorna je tako do#o$ba #e, $e je na#oena
vsem v dravi (tudi doma$emu ponudniku storitev" omejitev je tako uteme#jena, ker >'i$i W0eneral
0dW* zas#eduje se #egitimni interes drave% Ukrep bi bi# pretiran, $e je bi# drav#jan e v svoji dravi
podvren enakim omejitvam (d#al 9#rden" in bi mora# zopet skozi postopek pridobitve, bi bi# v naprej v
primerjavi z doma$imi drav#jani 9l& 9remen&en% /o tega je pri#o v tem primeru, saj je ponudnik e
pridobi# #icenco v &5%
H. PROST PRETOK KAPITA+A
H.1. PROST PRETOK KAPITA+A
H.1.1. RAZVOJ PROSTEGA PRETOKA KAPITA+A
rost pretok kapita#a je med ekonomskimi svobo$inami doiv#ja# na&p'a!ne&>i ra-%&% /o#o$i#a o
gibanju kapita#a so bi#a do EU pr0ram!"e nara%e, sekundarna zakonodaja na tem podro$ju pa je bi#a
bo#j koordinativna kot zavezujo$a%
>% svobo$ina se e vedno ni d"n'n li9erali-irala, saj e vedno ne obstaja Evropska monetarna
unija (do sedaj je X #e v ?<% $#anicah"%
/o Eaastrichtske pogodbe se je ra-li"%al med pr!$im pre$"m pla'il (za b#agoMstoritve" in
"api$ala (za investicije"% 1 prostem pretoku kapita#a teko govorimo pred #etom ?BB?, ko je za$e#a ve#jati
Dire"$i%a FFC<;1% -a direktiva je namre$ prines#a popo#no #ibera#izacijo pretoka kapita#a% /irektiva je
neposredno uporabna, k#jub temu pa e vedno ni pri>l d pplne li9erali-a1i&e% )neks te direktive
navaja ?< kategorij pretoka kapita#a pove, kaj se teje za pretok kapita#a' to je dovo#jeno in se ne sme
omejevati%
(omisija je izda#a 9el "n&i0, v kateri je poda#a mnenje, da je treba podro$je re0ormirati%
. )aa!$ri1:$!" p0d9 so popo#noma !premenili dl'9e o pretoku kapita#a% . )msterdamsko
pogodbo pa so bi#i ti $#eni e pretevi#$ni, dodana je bi#a tudi case*#a\ interpretacija E2!%
/o #eta ?BB> (Eaastrichtska pogodba" do#o$be niso striktne, saj zahtevajo samo, da /G po$asi opustijo
omejitve in naj bodo $imbo#j #ibera#ne%
E2! je od#o$a#o v dveh primerih'
Primer: *ASATI
Primer: +UISI O *AR4ONE
,znos denarja iz drave z namenom p#a$ati b#ago a#i storitev tako omejevanje ni dopustno in pomeni
kritev%
SES stoji na sta#i$u, da so teme#jne do#o$be ES o prostem pretoku kapita#a nep!redn #'in"%i$e
%er$i"aln (posameznik vs% /G" in :ri-n$aln (posameznik vs% posameznik"%
H.1.(. TE)E+JNE DO+O/4E O PROSTE) PRETOKU KAPITA+A
7;. 'len' prepovedane so vse omejitve pretoka kapita#a med /G ter med /G in tretjimi dravami%
repovedane so tudi vse omejitve p#a$i# med /G in ter med /G in tretjimi dravami%
!e teme#jno pravi#o o dpra%i %!e: me&i$e%, na !"#pnem $r0# in 0lede $re$&i: dr3a%% 6ada#jnje
do#o$be pa pojasnjujejo, da je pretok iz tretjih drav me&en%
139
78. 'len' nanaa se na i-&eme -a nep!redne in%e!$i1i&e % $re$&e dr3a%e%
7F. 'len' do#o$a nekatere izjeme od prepovedi omejevanja pretoka kapita#a% /o#o$be 94% $#ena ne
posegajo v pravice /G, da'
uporab#jajo ustrezne predpise svojega da%'ne0a pra%a, v katerih so raz#i$no obravnavani dav$ni
zavezanci, ki so v neenakem po#oaju g#ede na sta#no prebiva#i$e a#i kraj, v katerem je njihov
kapita#% &endar pa to ne sme pomeniti sredstva za diskriminacijo a#i prikritega omejevanja pretoka%
sprejmejo ukrepe za prepre$evanje kritev naciona#nih zakonov in drugih predpisov a#i do#o$ijo
postopke za prijavo pretoka kapita#a za namene !$a$i!$i'ni: in2rma1i& a#i sprejmejo ukrepe, ki so
upravi$eni zaradi &a%ne0a reda in %arn!$i
-i ukrepi pa ne smejo biti sredstvo samovo#jne diskriminacije a#i prikritega omejevanja prostega pretoka
kapita#a in p#a$i#%
76. 'len' ureja %ar%alne #"repe kadar v izjemnih oko#i$inah pretok kapita#a v tretje drave a#i iz njih
povzro$a a#i grozi, da bo povzro$i# resne teave pri de#ovanju ekonomske in monetarne unije, #ahko S%e$
na predl0 Kmi!i&e !pre&me #"repe 0lede $re$&i: dr3a%%
;G. 'len' do#o$a sankcije v okviru skupne zunanje in varnostne po#itike%
116. 'len in 1(G 'len'
/o#o$bi sta preneha#i ve#jati ob za$etku <% 0aze razvoja EEU, vendar ne za vse /G% 1mogo$ata
enostranske ukrepe /G, vendar mora ta prej iz$rpati do#o$ene postopke na ravni Skupnosti
H.1.<. DRUGI VIRI: DIREKTIVE O +I4ERA+IZA*IJI PRETOKA KAPITA+A IN SODNE
OD+O/4E
H.(. EKONO)SKA IN )ONETARNA UNIJA ?E)U@
H.(.1. RAZVOJ E)U
?B9C' v Nimski pogodbi ni posebnega do#o$i#a o EEU
?B4;' dokon$anje carinske unije
?B4B' Evropski svet * Summit v Paagu ideja o na$rtu EEU in ustanovitev de#ovne skupine pod
predsedstvom ierra Iernerja
?BC@' ob#ikovanje Merner&e%e0a pr'ila tri0azna ideja o ustanovitvi EEU do #eta ?B;@ (vendar je
e vedno ni"% Eoni sta dve raz#i$ici' enotna va#uta a#i zgo#j 0iksni menja#ni te$aj% 1bve#ja#a je enotna
va#uta
?BC8' W!na"e in $:e $#nnelW naciona#ne va#ute se smejo gibati #e znotraj 0iksno do#o$enih mej, ki
so vezane na US/ ta ideja na koncu ni uspe#a
?BC<' ustanovitev LEuropean EonetarJ 2ooperation +ondL
?B;;' Summit v Panoverju, kjer pripravijo tudijo o tem, kako naj se naju$inkoviteje ustanovi EEU
?B;B' poro$i#o odbora o tej tudiji ohrani se < 0aze iz Iernerjevega poro$i#a, ?% 0aza naj bi se
za$e#a s ?%C%?BB@%
?BB@' ?% 0aza je mogo$a e z obstoje$imi do#o$i#i, za 8% in <% 0azo pa bi bi#o potrebno spremeniti
obstoje$e do#o$be, zato so #eta ?BB@ ob#ikova#i pog#avje o EEU v Eaastrichtski pogodbi osnutek
statuta%
TRI STOPNJE UVAJANJA )ONETARNE UNIJE:
1. !$pn&a' ?BB@ * konca ?BB< predstav#ja pridruitev /G (razen Gr$ije" obra$unskemu te$ajnemu
mehanizmu (ENE"% 7eta ?BB< so se dogovori#i za iritev obsega, v katerem #ahko va#ute nihajo
140
(m?9:"% 7eta ?BB8 in ?BB< pride do dveh kriz, saj 0unt in #ira mo$no odstopata od mej Lka$e v tune#uL;
sistem se rui%
(. !$pn&a' ?BB> * konca ?BB; za$e#a je ve#jati Eaastrichtska pogodba in ustanovi# se je Evropski
monetarni intitut (EE,", ki je predhodnica E25; na#oge EE, so #e prehodne narave, priprav#ja teren
za E25%
<. !$pn&a' od ?BBB po#ovica /G v EEU izpo#njevanje konvergen$nih kriterijev% 1.1.(GG( je #a v
obtok nova va#uta E&N1%
EVRO
?BB9' pojavi se ideja o evru
?BB4' predstavi#i idejo na Summitu v /ub#inu
WT:ma! *" 1a!eW (potova#na agencija" toi#i so komisijo za izbiro znaka X, ker so oni
uporab#ja#i ze#o podoben znak% rimer je reeva#o Sodi$e ?% stopnje ((omisija vs% posameznik"% o
pravu industrijske #astnine se ta znak ne uporab#ja na istem podro$ju; za -homas 2ook je bi#a to
registrirana znamka podrunice (pos#ovne, 0inan$ne zadeve", evro pa ne s#ui istemu ci#ju in ne
spada v de0inicijo znamkeH -obo so zavrni#i%
?BBC' prva uredba Sveta EU o evru
ma& 166F' Summit v 5rus#ju od#o$i#i so, da 11 dr3a% i-pln&#&e )aa!$ri1:$!"e "ri$eri&e in #ahko
prevzamejo evro (sode#ovanje v <% 0azi" vse drave, razen &5, Gr$ije, Kvedske in /anske%
junij ?BB;' ustanovi se EEU
?%?%?BBB' za$etek <% 0aze za teh ?? $#anic so trajno 0iksira#i menja#ne te$aje% Evro je e# v obtok
e#e ?%?%8@@8, $eprav se re$e, da so prevze#i evro e ?BBB%
?%<%8@@8' evro je v ?8 dravah edino p#a$i#no sredstvo (??AGr$ija"
.nak X grka $rka epsi#on kot prva $rka Evrope, dve vodoravni $rtici pa pomenita stabi#nost%
S+OVENIJA
8;%4%8@@>' kma#u po vstopu v EU smo vstopi#i v ENE8 (European EWchange Nate Eechanism"%
9%8@@4' #o$eni priporo$i#i (omisije in E25 o priprav#jenosti S#ovenije za vstop v evro obmo$je
?%?%8@@C' S#ovenija kot ?<% drava vstopi v evro obmo$je% /vojni obtok do ?>%?%8@@C to je t%i% big
bang (takoj $#anica evro obmo$ja in takoj e evri v obtok"
Op$5#$ "la%-#la #e za V4 in Dan!" za ti dve dravi ve#ja izjema, da se jima ni potrebno, ne g#ede
na izpo#njevanje Eaastrichtskih kriterijev, pridruiti evro obmo$ju% &se osta#e morajo za evro nujno
izpo#njevati kriterije in ko jih izpo#nijo morajo nujno uvesti evro%
H.(.<. )AASTRI*HTSKI ?KONVERGEN/NI@ KRITERIJI
/o#o$a jih ?8?% $#en pogodbe%
?% STA4I+NOST *EN stopnja in0#acije ne sme prese$i ?,9 odstotne to$ke treh najbo#jih drav
8% JAVNE .INAN*E javni primanjk#jaj ne sme presegati <,4:
<% STA4I+NOST )ENJA+NEGA TE/AJA vsaj 8 #eti
>% O4RESTNA )ERA ne sme presegati < odstotnih to$k treh najbo#jih drav
H.(.H. PREDNOSTI IN S+A4OSTI E)U
1. PREDNOSTI E)U:
krepitev gospodarske rasti
zagotav#janje stabi#nosti cen
nizka in0#acija
141
zmanjevanje strokov transakcij
odprava menja#nih te$ajev
bo#je ena va#uta na skupnem trgu, kot ve$
zmanjuje var$eva#ne rizike
(. S+A4OSTI E)U:
vsebinska in po#iti$na nepriprav#jenost /G na EEU
cene naj bi zras#e
stroki zamenjave naciona#nih va#ut za enotno
monetarna po#itika se prenese na nadnaciona#ni nivo
naciona#na va#uta je simbo# drave
IB. del: KONKUREN/NO PRAVO
1. DO+O/4E PRAVA SKUPNOSTI O KONKUREN*I
&nos konkurence v Nimsko pogodbo je bi#a novost (zaradi pritiska akademske skupnosti in ./)"%
/o#o$i#a ES, ki se nanaajo na konkuren$no pravo, so zasnovana tako, da zagotav#jajo uresni$itev
ci#jev prava Skupnosti in ES% *il&a pra%il "n"#ren1i sta'
zagotav#janje p>$ene in nei-"ri%l&ene "n"#ren1e v trnem gospodarstvu in
#!$%ar&en&e en$ne0a $r0a%
(onkuren$no pravo je strogo % 2#n"1i&i e"nm!"i: 1il&e%'
makroekonomskih ci#jev Skupnosti,
ekonomskih naciona#nih ci#jev in
ci#jev izbo#janja standarda posameznikov%
1.1. SP+OENE DO+O/4E PES
(. 'len' ta $#en do#o$a ci#je Unije in orodja za dosego ci#jev% (onkurenca je orodje za prosto gibanje
produkcijskih 0aktorjev ter za uresni$itev ci#jev iz 8% $#ena%
<. 'len' ta $#en med aktivnostmi za uresni$itev 8% $#ena i-re1n men&a "n"#ren1%
7. 'len' na$e#o SU5S,/,)N61S-, * iz na$e#a je izvzeto ce#otno konkuren$no pravo%
1G. 'len' ta $#en /G in institucijam Skupnosti na#aga i-%a&an&e primerni: #"rep% in jim
prepoveduje ukrepanje, ki bi #ahko ogrozi#o izpo#nitev ci#jev, ki izhajajo iz ES% .aradi tega, v primeru
neupotevanja do#o$b o konkurenci, /G kri svojo obveznost po ?@% $#enu%
& S71' .akon o prepre$evanju omejevanja konkurence (.1E("
KARTE+ dogovori, usk#ajena ravnanja in skepi o omejevanju konkurence% (;? in ;9, Uredba ?CM48,
izvedbene uredbe, 9% $#en .1E("
Z+ORA4A PREV+ADUJO/EGA PO+O,AJA (;8, ;9, Uredba ?CM48, izvedbene uredbe, ?@% $#en
.1E("
KON*ENTRA*IJA koncentriranje podjetij z zdruitvami, prevzemi, pripojitvami% (Uredba o
koncentracijah"
JAVNI )ONOPO+I omejujo$e de#ovanje dravnih podjetij in organov (;4 v zvezi z ;?"
DR,AVNE PO)O/I pomo$i drave v kakrniko#i ob#iki, ki omejujejo konkurenco (;C*;B"
DU)PING uvoz b#aga po ceni, ki je nija od norma#ne vrednosti ()ntidumpinka uredba"

A omejevanje z akti javnih ob#asti
142
A protidumpinki postopki
A zatiranje konkurence varstvo konkurence je v potronikih zakonih, uredb in direktiv
1.(. DO+O/4E PES S KONKUREN/NI) NA4OJE)
1(. 'len' prepoveduje diskriminacijo na teme#ju dravne pripadnosti osebe%
(7A (FA (6. 'len' postav#jajo pravi#a o prostem pretoku b#aga% /o#o$be o konkurence so z njimi
0unkciona#no zdru#jive%
<1. in F;. 'len' obravnavana so v okviru konkurence, $eprav se jih #ahko obravnava tudi posebej%
6G. 'len' prepoveduje notranje davke na uvoeno b#ago, ki presegajo dav$ine na podobno doma$o
b#ago%
6;. 'len' poob#a$a (omisijo za de#ovanje% Ge zas#edi raz#ike med do#o$bami predpisov oz% upravnim
de#ovanjem v /G, ki izkriv#jajo konkurenco na Skupnem trgu% & tem primeru ste$e postopek med
(omisijo in /G, $e pa ta ne uspe, #ahko Svet izda direktivo%
1.<. DO+O/4E PES O KONKUREN*I
F1. 'len' teme#jna do#o$ba% Prep%ed#&e "ar$ele, katerih namen a#i u$inek je prepre$evanje,
omejevanje a#i izkriv#janje konkurence na Skupnem trgu% repovedana ravnanja so ni$na, mone pa
so izjeme%
F(. 'len' prepoveduje -lra9 pre%lad#&'e0a pl3a&a na Skupnem trgu a#i na njegovem znatnem
de#u, $e to vp#iva na trgovino med /G%
F<. 'len' zavezuje Svet, da na pred#og (omisije sprejema !e"#ndarne a"$e% Sekundarni akti za
izvedbo ;?% in ;8% $#ena se sprejemajo s kva#i0icirano ve$ino na pred#og (omisije a#i E%
FH. 'len' je pre:dna in$erpre$a1i&!"a dl'9a, ki do#o$a, da se do uve#javitve izvedbenih
sekundarnih aktov, /G v zvezi z ;?% in ;8% $#enom ravnajo po naciona#ni zakonodaji%
F7. 'len' je p!$p"%ne nara%e in do#o$a na$in za$etka postopka pred (omisijo%
F;. 'len' do#o$a, da drava ne !me pri%ile0ira$i &a%ni: pd&e$i&, katerim je drava pode#i#a izk#ju$ne
a#i posebne pravice ter obveznosti% /rava jih mora obravnavati v sk#adu z do#o$bami o konkurenci%
/o#o$a tudi pravi#a za podjetja, ki oprav#jajo storitve v sp#onem gospodarskem interesu a#i pa imajo
dav$ni monopo#%
F85F6. 'len' do#o$ajo pravi#a za dr3a%ne pm'i%
1.H. SEKUNDARNI VIRI
sp#one uredbe
uredbe o skupinskih izjemah' skupinske izjeme (b#ock eWemptions" pomenijo, da ureditev z uredbami
vnaprej dopu$a tipe omejeva#nih sporazumov, ki so na pod#agi uredbe dopustni%
sektorske uredbe
direktive' varstvo potronikov, te#ekomunikacije, -&
sporo$i#a (omisije' Sporo$i#a prispevajo k na$e#u pravne varnosti, saj ude#eence na trgu obvesti o
smeri in na$rtih (omisije g#ede njenega de#ovanja na posameznih podro$jih%
1.7. O4/E PRAVO SKUPNOSTI KOT VIR KONKUREN/NEGA PRAVA
!e re#evanten vir enako kot v sk#opu prostega pretoka b#aga, storitev, kapita#a in de#avcev% &endar pa
imajo tu posamezna na$e#a speci0i$no teo, ker so vneena tudi v naciona#no konkuren$no ureditev /G%
-a na$e#a so predvsem na'el !ra-mern!$iA ena"!$iA nedi!"rimina1i&eA na'el le0i$imni:
pri'a"%an&%
1.;. DRUGI VIRI
143
od#o$be (omisije
sodne od#o$be SES
mnenja )G
od#o$be naciona#nih sodi$
konkuren$no pravo /G
ameriko protitrustovsko pravo
1.8. PRIDRU,ITVENI SPORAZU) O KONKUREN*I
ridruitveni sporazum v bistvu prepi!#&e F1. in F(. 'len PES% rav tako prepisuje ;C% $#en, ki se
nanaa na dravne pomo$i, vendar pa tu dopu$a izjeme v prehodnem obdobju, in sicer' v prvih > #etih
po za$etku ve#javnosti Sporazuma se dravna pomo$, ki jo dode#juje S#ovenija, ocenjuje ob upotevanju
dejstva, da gre za obmo$je, kjer je iv#jenjski standard nenorma#no nizek%
og#avitno vpraanje je, a#i do#o$be Sporazuma neposredno u$inkujejo% ,z od#o$b SES izhaja, da
do#o$be pridruitvenih sporazumov niso neposredno u$inkovite% &endar pa vsi takni sporazumi
predvidevajo obvezen sprejem izvedbenih pravi#, ki pa so neposredno u$inkovita, $e so dovo#j jasna in
do#o$ajo pravico a#i obveznost, ki pri izvedbi ni pogojna%
(. RE.OR)A KONKUREN/NEGA PRAVA EU IN VP+IV NA
S+OVENSKO PRAKSO
Ne0orma se nanaa na'
karte#e;
z#orabo prev#adujo$ega po#oaja;
koncentracije%
6ajve$je spremembe do#eti antitrustno pravo, vertika#ne sporazume in distribucije% !avna podjetja so se
razvija#a s prakso Evropske komisije% .atiranje ne#oja#ne konkurence in varstvo potronikov se v zadnjem
deset#etju ze#o razivita in re0ormirata%
(.1. SPRE)E)4E
ANTITRUST: ureja ga Ured9a 1C(GG< in vrsta podpornih sekundarnih virov%
GOSPODARSKI SEKTORJI:
O zmanjevanje tevi#a virov (? uredba, ma#o direktiv";
O ponavadi obstaja krovna uredba a#i enotna konso#idirana direktiva;
O ve$ja transparentnost, ki pa je nevarnost za sektorje
DISTRI4U*IJE IN VERTIKA+NI SPORAZU)I' U (86GC1666 enotna uredba o vertika#nih
omejitvah; govori o uporabi $#ena ;?M<
KON*ENTRA*IJE: Ured9a 1<6C(GGH treba je dopustiti ve#ika podjetja, da bodo #ahko konkurira#a
amerikim in kitajskim spremeni se ce#oten pog#ed na to% ride pa tudi do tega, da so kazni za
krite#je ze#o stroge%
ZATIRANJE NE+OJA+NE KONKUREN*E'
O prej' vrsta direktiv v potronikem pravu;
O zdaj' razvoj proti k#asi$nemu pravu ne#oja#ne konkurence% Sprejeta je bi#a /irektiva o nepotenih
trnih praksah% Urejeno je razmerje business consumer; razmerje business business pa je v
;?% $#enu%
O vsebina re0orme oz% k#ju$ne spremembe se nanaajo na'
o organe za varstvo konkurence;
o vp#iv na de#ovanje naciona#nih sodi$ (monost, da ne gre na Urad za varstvo konkurence,
ampak neposredno na sodi$e, kjer je stranka #ahko aktivna skozi ce#oten postopek in ji je na
koncu #ahko prisojena denarna odkodnina"
144
(.(. URED4A SVETA ES 1C(GG< O IZVAJANJU F1. IN F(. /+ENA PES
]novosti so ozna$ene
(.(.1. STRUKTURA URED4E
?% 1G7)&!E'
O 1. 'len uporaba ;?% in ;8% $#ena ES (g#avni namen Uredbe"
O 8% $#en dokazno breme
O <% $#en razmerje med ;?% in ;8% $#enom
8% 1G7)&!E' pristojnosti
O H. 'len pristojnost Evropske komisije
O 7. 'len pristojnost organov za konkurenco v /G (prej je bi#o vse na (omisiji"
O ;. 'len naciona#na sodi$a mono zasebnopravno varstvo
<% 1G7)&!E' od#o$be (omisije pog#avje ostane nespremenjeno, razen B% $#ena
O 6. 'len W-a%e-eW to je 0aza v postopku' zaradi suma se uvede postopek, Urad za varstvo
konkurence a#i (omisija zahteva dokumentacijo in izpe#je se preiskova#ni postopek% 6a koncu se
izda Lpovzetek re#evantnih dejstevL, v katerem se prikae dokaze, pravne kritve in pog#ed organa
na postopek, organ pa tudi nakae, kako bo subsumira#% 1btoeni tako #ahko dejansko spozna,
da mu s#abo kae% .ato se #ahko samoomeji s tem, da U&( a#i (omisiji ponudi sprejem zavez in
se tako izogne hujim ukrepom% .aveza je #ahko za spremembo pravi#, sp#onih pogojev
pos#ovanja,R 7ako je na primer ponudi#o prodajo do#o$enih b#agovnih znamk konkurentom% Ge
podjetje kri zavezo, #ahko U&( a#i (omisija spremeni od#o$bo% o do#o$enem $asu se #ahko
opravi trni test%
>% 1G7)&!E' decentra#izacija
O 11. 'len potrebno je zagotoviti sode#ovanje med (omisijo in organi /G
O 1(. 'len potrebno je zagotoviti izmenjavo in0ormacij (obveznost sporo$anja o vsaki uvedbi
postopka' dvosmerno E( U&(, izvejo pa tudi naciona#ni organi osta#ih /G"
O ?<% $#en opustitev in ustavitev postopkov
O 1H. 'len svetova#ni odbor
O 17. 'len ami1#! 1#riae je (omisija' sode#ovanje z naciona#nimi sodi$i; (omisija pripomore k
postopku pred naciona#nimi sodi$i% & S#oveniji pa je g#ede tega precej procesnih prob#emov
O 1;. 'len enotna uporaba zakonodaje Skupnosti o konkurenci
9% 1G7)&!E' poob#asti#o za preiskavo
O ?C% $#en preiskave posameznih panog
O ?;% $#en zahteve po in0ormacijah
O ?B% $#en poob#asti#o za razgovore
O (G. 'len poob#asti#o (omisije za preg#ed
O 8?% $#en preg#ed drugih prostorov (dokazov verjetno ne bo v prostorih podjetja"
O 88% $#en preiskave, ki ih izvajajo organi v drugih /G (na pod#agi zaprosi#a"
4% 1G7)&!E' sankcije (ni novo, #e modernizirano"
O 8<% $#en g#obe' maW% ?@: ce#otnega prometa v pretek#em #etu
O 8>% $#en periodi$ne denarne kazni
C% 1G7)&!E' zastaranje
O (7. 'len zastara#ni roki za izrek sankcij (<*9 #et"
?@% 1G7)&!E' sp#one do#o$be
O <1. 'len nadzor SES
-a Uredba nastopi namesto zastare#e U ?4MC8% Gre za do sedaj najbo#j drasti$en poseg v postopke
izvrevanja antitrustovskih pravi# konkurence% &endar e vedno ni kazenske odgovornosti (kot na primer
145
v ./)", je #e odkodninska% (ritiki re0orme se nad tem pritoujejo in pravijo, da je re0orma brez kazenske
odgovornosti #e pesek v o$i%
(.(.(. 4ISTVENE SPRE)E)4E
%pli% na r0ane -a %ar!$% "n"#ren1e dpra%a !i!$ema pri0la!i$%e Kmi!i&i za pridobitev
posami$ne izjeme po ;?M<% /os#ej je bi#a obvezna predhodna noti0ikacija sporazuma (omisiji (eW
ante" in sistem samoeva#vacije (eW post sistem kontro#e"% Ugotovitev sodi$aMU&( /G, da so
izpo#njeni pogoji, (omisije ne vee%
%pli% na !di>'a javnopravno uve#jav#janje ((omisija, U&(" dopo#njuje zasebnopravno varstvo
Ldo#o$be ;?M? in ;8% $#ena ES so pred naciona#nimi sodi$i neposredno izvr#jiveL
(.(.<. POSTOPKIA V KATERIH SE 4ODO RE.OR)E NAJ4O+J UPORA4+JA+E
PRAVDNI POSTOPEK:
O odkodninske tobe koda zaradi dejanja po ;?% in ;8% $#enu
O ni$nostne tobe ni$nost sporazuma (tonik trdi, da sporazum ni ve#javen"
O restitucijski zahtevki v praksi jih ni, saj je skoraj nemogo$e izra$unati vrednost% & teoriji pa gre
za povrnitev v#oenih sredstev na pod#agi ne#oja#nega sporazuma in povrnitev izgube dobi$ka
toenca%
UPRAVNI POSTOPEK
KAZENSKI POSTOPEK' na tem podro$ju e ni prakse; v EU je to #e hipoteti$na monost
LREVIZIJSKIW POSTOPEK' po Uredbi #ahko naciona#no sodi$e nastopa kot revizijsko sodi$e%
(.(.H. A)I*US *URIAE
Lrijate#jevanjeL (omisije z naciona#nimi sodi$i amicus curiae% -udi v primeru, ko si naciona#no
sodi$e tega ne e#i% )micus curiae de#uje % &a%nem !"#pn!$nem in$ere!#%
6amen'
pomo$ naciona#nim sodnikom s strani (omisijeMU&(
posredovanje podatkov in mnenj na pronjo sodi$%
6egativno'
prob#em procesne narave' kako ga vk#ju$iti v naciona#ne postopkeU
<. OKVIRI UPORA4E KONKUREN/NEGA PRAVA
<.1. TERITORIA+NI OKVIR UPORA4E KONKUREN/NIH PRAVI+
(onkuren$ne do#o$be se uporabijo #e, $e je m$en $r0%an&e med D/ in $e obstaja ne%arn!$
me&e%an&a "n"#ren1e na S"#pnem $r0#% .aradi tega je potrebno de0inirati obmo$je skupnega trga%
1bmo$je skupnega trga v tem kontekstu obsega' -eml&e %!e: D/, 2ran1!"e depar$ma&e, )na",
San )arin, Andr, Kanar!"e $"e in Gi9ral$ar%
& nekaterih tretjih dravah pa se uporab#jajo do#o$i#a o konkurenci de#oma, kjer pa seveda pravi#a ne
ve#jajo neposredno%
EKSTRATERITORIA+NI U/INEK KONKUREN/NEGA PRAVA EU:
1seb zunaj EU je #ahko odgovorna po ;?% $#enu, $e se sporazum a#i ravnanje izvri znotraj Skupnosti%
Primer: MOODPU+P
1d#o$ba (omisije se je nanaa#a na vrsto podjetij s !ede3em -#na& S"#pn!$i, ki tudi ni! del%ala
pre" d%i!ni: dr#39 v Skupnosti, vendar pa so 9%lad%ala (C< $r0a dl'ene0a pri-%da
146
S"#pn!$i% (omisija jim je izrek#a visoke denarne kazni, ker so se u$inki njihovega de#ovanja pokaza#i
na obmo$ju Skupnosti%
<.(. OSE4NI OKVIR
ES ne de0inira pojma podjetje, de0inirata pa ga ES! in euratom%
4ISTVENE ZNA/I+NOSTI PODJETJA:
a"$i%n!$i morajo biti e"nm!"e0a -. "mer1ialne0a -na'a&a% omanjkanje a#i neobstoj dobi$ka
e ne pomeni da ne gre za podjetje%
ni 9i!$%en, da ima podjetje !ede3 % EU
podjetje je #ahko &a%n ali -a!e9n% ojem zajema tudi zdrube, vzajemne drube, kmetijske
zadruge, do#o$ene posameznike, ki oprav#jajo gospodarsko dejavnost, umetnike,%%
ni pomembno, a#i podjetje posreduje 9la0 ali !$ri$%e
-a!$pni" ni podjetje
!indi"a$ ni podjetje
organizacija, ki predstav#ja, je #ahko podjetje
0!pdar!"a de&a%n!$ na$e#oma ni rele%an$na
D/ ni podjetje, $e de#uje iure imperii% Ge pa drava sk#epa komercia#ne pogodbe (i#re 0e!$ini!", se
jo teje za podjetje, ki je podrejeno vsem pravi#o prava Skupnosti
RAZ)ERJE )ED DRU,4O )ATERJO IN DRU,4O H/ERJO
pogodba med drubo materjo in drubo h$erjo ni pomeni kritve ;?% $#ena, razen, $e h$erka ni v
ce#oti neodvisna v svoje de#ovanju%
;?% $#en ne pride v potev, $e drubi tvorita eno in isto ekonomsko ce#oto, v kateri h$erka nima
nobene svobode za od#o$anje o de#ovanju na trgu in $e sta pogodba in usk#ajeno ravnanje
usmerjena predvsem na notranje razporejanje ci#jev pri pos#ovanju s posameznimi podjetji%
to a#i je h$erka odvisna od matere je dejansko vpraanje% -o (omisija ugotav#ja na pod#agi kriterijev,
kot so pravna povezanost, de#nika ude#eba, dejansko izvrevanje%
ekonomska ce#ota pa je podrejena ;?% in ;8% $#enu%
za de#ovanje h$erke na pod#agi navodi#, odgovarjata mati in h$i
<.<. /ASOVNI OKVIR
Kmi!i&a ni me&ena - r"m, v katerem mora za$eti postopek% Ni -a!$aralni: r"% -a pre0n
protikonkuren$nih dejanj%
H. F1. /+EN
H.1. GENERA+NA K+AVZU+A: F1C1. /+EN
F1C1. 'len' Genera#na k#avzu#a in eksemp#i0ikativno nateta dejanja
repovedani so vsi sporazumi med podjetji, vse sk#epi podjetnikih zdruenj in usk#ajena ravnanja, ki bi
#ahko ne0a$i%n %pli%ali na $r0%in med D/ in katerih namen a#i u$inek je prepre'e%an&eA
i-"ri%l&an&e ali me&e%an&e "n"#ren1e znotraj skupnega trga%
Eed takne sporazume, sk#epe a#i usk#ajena ravnanja spadajo pred%!em tisti, ki'
do#o$ajo nakupno a#i prodajno 1en a#i druge nakupne a#i prodajne p0&e, omejujejo a#i nadzorujejo
pri-%dn&A $r0eA $e:ni'ni naprede"A in%e!$i1i&e
ra-del&#&e& $r0e a#i nabavne %ire
uvajajo neenake pogoje za enakovredne pos#e z drugimi pos#ovnimi strankami, katere zaradi tega
sprav#jajo v s#abi konkuren$ni po#oaj
147
pogojujejo sk#enitev pogodbe s tem, da morajo nasprotne stranke sprejeti dda$ne 9%e-n!$i, ki
nimajo veze s pogodbo%
H.1.1. POGOD4EA SK+EPI ZDRU,ENIH PODJETIJ IN USK+AJENA RAVNANJA
1. POGOD4E
-a pojem se ne pokriva s pojmom v civi#nem pravu% 5istvo pogodbe po ;?% $#enu je, da se stranka
-a%e3e me&i$i !%9d del%an&a g#ede na osta#e% 6i pomembno, kako sporazum oprede#i naciona#no
pravo, ampak kako ga kva#i0icira pristojni organ Skupnosti%
-ermin pokriva :ri-n$alne (npr% dobavite#j dobavite#j" in %er$i"alne p0d9e (npr% dobavite#j
kupec"%
(omisija in SES razumeta pogodbo v smis#u ;?% $#ena kot'
tudi ne0orma#ni akt
gent#emansko pogodbo
ustno in pisno pogodbo
ne0orma#ne ustne pogodbe
nepodpisane dea#erske pogodbe
sporazum, da se bo uporabi#a izvozna prepoved
pogodba, ki je bi#a zapisana a niko#i podpisana, pa se je vendar izvreva#a
sp#one pogoje pos#ovanja
pogodbo sk#enjeno pod pritiskom
pogodbe, ki ne ve#jajo ve$ a e vedno povzro$ajo u$inke,%%
(. SK+EPI ZDRU,ENJ PODJETIJ
.druenje podjetij' -a pojem je i-ena'en ! p&mm pd&e$&a% ojem ni omejen na posebno vrsto
zdruevanja% Skupina podjetij, ki pa predstav#ja eno in isto ekonomsko enoto, ni zdruenje podjetij
Sk#ep zdruenja'
Sem spadajo vsa pravi#a in od#o$itve zdruenja, ki %pli%a& na $r3n 9na>an&e 'lani1 -dr#3en&a%
6i pomembno, a#i se zdruenje pojav#ja na trgu% rav tako ni pomembno, da bi od#o$itev, ki jo sprejme
zdruenje $#anice zdruenja zavezova#a%
& primerjavi z usk#ajenim ravnanjem, gre pri sk#epu zdruenja podjetij za enostranski akt, ki nastane po
vo#ji zdruenja in ne po vo#ji njenih $#anov% Seveda pa to ne ve#ja abso#utno, saj je #ahko od#o$itev
zdruenja pos#edica tudi vo#je $#anic%
<. USK+AJENO DE+OVANJE
odjetja #ahko omejujejo konkurenco tudi na na$ine, ki ni! p!ledi1a !pra-#ma ali !"lepa zdruenja
podjetij%
.ato je ;?M? vk#ju$i# tudi usk#ajeno ravnanje, saj je s tem e#e# omogo$iti, da se obravnavajo tudi tisti
primeri, v katerih obstaja ne0orma#no sode#ovanje podjetij, ki ni zajeto v sporazumu a#i sk#epu%
odjetja so ude#eena v usk#ajenem de#ovanju, $e prila0di& del%an&e kot pos#edico od#o$itve, ki ni
bi#a !pre&e$a v izo#aciji, temve$ % med!e9&nem !del%an&#, ko vsako podjetje pri#agodi svoje
de#ovanje drugim%
.na$i#nosti usk#ajenega de#ovanja'
ra%nan&e ude#eencev na trgu je ena"
med ude#eenci, ki so ponavadi konkurenti, obstaja $r3na d%i!n!$
obstaja #!"la&ena %l&a de#ovanja
usk#ajena ravnanja ne vsebujejo -na"% !pra-#ma, ampak se kaejo v ravnanju, ki je usk#ajeno%
usk#ajeno ravnanje je #ahko #!mer&en % !del%an&eA da !e i-l'i "n"#ren1a med samimi
izvaja#ci usk#ajevanja a#i nasproti tretjim%
148
usk#ajeno de#ovanje ni prep%edan, $e se podjetje !am!$&n prila0di obstoje$emu obnaanju
konkurentov
ni nujno, da bi bi#o usk#ajeno de#ovanje #e dejanje podobnega obnaanja
nanaa se na :ri-n$alne in %er$i"alne 9li"e me&e%an&a "n"#ren1e
usk#ajeno ravnanje mora biti d"a-an
5istvena e#ementa usk#ajenega de#ovanja'
obstoj de&an!"e0aA pi!ne0a ali #!$ne0a !$i"a med strankama
obstoj 1il&a in p!ledi1e tega stika
/okazovanje usk#ajenega ravnanja'
& postopkih pred (omisijo in SES -ad>'a p!redn d"a-%an&e% Ge je ugotov#jeno, da je podjetje
bi#o ude#eeno na sestankih, na katerih je bi# govor o protikonkuren$nih ravnanjih, se d"a-n 9reme
9e!i $em# pd&e$&#% & tem primeru mora podjetje d"a-a$i, da k#jub temu da je bi#o ude#eena na
sestankih, ni imel !#9&e"$i%ne0a namena protikonkuren$nega de#ovanja in da so za to drugi
ude#eenci na sestankih vede#i
&zporedno obnaanje' Ge se dokae vzporedno obnaanje strank a#i stike med strankami bo ponavadi
#o za usk#ajeno ravnanje%
-rajanje' &sakemu ude#eencu usk#ajenega de#ovanja je mogo$e o$itati kritev #e za obdobje, za katero
je mogo$e dokazati, da je bi#o podjetje v njem pridrueno dogovoru%
raksa SES in (omisije na podro$ju usk#ajenega de#ovanja'
Primer: DIESTU..
Pri-%a&al1i 9ar% so $ri"ra$ :"ra$n p%i>ali 1ene v nekaterih /G za do#o$en odstotek% & tem so bi#a
ude#eena podjetja, katerih skupni trni de#e je znaa# ;@:% /vig cen je bi# rezu#tat vzporednega
obnaanja na o#igopo#nem trgu% /vig cen je prizade# ve#ik de# industrije, ki je uporab#ja#a te barve%
(omisija je za$e#a preiskavo in ugotovi#a, da gre za usk#ajeno de#ovanje% -o je uteme#ji#a s tem, da je trg
o#igopo#en, da se odjema#ci zaradi do#goro$nih pogodb niso mog#i spremeniti povpraevanja, da so bi#i
trgi med dravami #o$eni in da so se dvigi cen zgodi#i v poenotenih : v kratkih obdobjih%
Primer: PIONEER
2ene ioneerjevih izde#kov so bi#e % .ran1i&i %i>&e "$ % Nem'i&i in V4% Di!$ri9#$er&i teh drav so se
!e!$ali na !e!$an"#, kjer so razprav#ja#i o prob#emu cen% isnih dokazi# o sestanku ni bi#o% o njem pa je
nemki distributer zavrni# dobavo distributerju, ki je e#e# izvaati v +rancijo, britanski g#avni distributer pa
je svojima partnerjema pozva# naj ne izvaata v +rancijo%
-a dejstva so prepri$a#a (omisijo, da je #o za usk#ajeno ravnanje, katerega namen je bi# prepre$iti
vzporedni uvoz v +rancijo%
H. PRIPORO/I+A
riporo$i# F1. 'len ne men&a% Gre za en!$ran!" 3el& i-da&a$el&a, ki je za nas#ovnike neobvezna% Ni
!an"1i&, #e nas#ovnik priporo$i#a ne upoteva% (#jub temu pa so #ahko priporo$i#a prepovedana, $e jih
#ahko podredimo kakni drugi prepovedi iz ;?% $#ena% riporo$i# ne mrem ena'i$i - me&e%alnimi
!pra-#mi, ker ni i-ra3ene in #!"la&ene %l&e !$ran", #ahko pa povzro$ijo usk#ajeno ravnanje%
riporo$i#o zdruenja podjetij je #ahko tudi prikrita ob#ika sk#epa zdruenja, #ahko pa je tudi ob#ika z#orabe
obv#adujo$ega po#oaja%
H.1.(. O)EJITEV KONKUREN*E IN U/INEK NA TRGOVANJE )ED D/
;?M? se nanaa na de#ovanje, ki #ahko omeji konkurenco med /G in je njegov ci#j a#i u$inek
prepre$evanje, omejevanje a#i izkriv#janje konkurence na skupnem trgu%
149
ri presoji ravnanj se (omisija a#i SES osredoto$i najprej na me&e%an&e "n"#ren1e, nato pa se
ukvarja s tem, ali la:" $a"a me&i$e% p%-r'i m$n&e % $r0%an&# med D/% ogoja morata biti
izpo#njena "#m#la$i%n%
ravo Skupnosti se bo uporabi#o #e takrat, ko bo omejevanje konkurence vp#iva#o na trgovino med /G,
$e bo #o za omejitev konkurence, ki pa ne bo vp#iva#a na trgovino med /G, se bo uporabi# naciona#ni
pravni red%
1. VP+IV NA TRGOVINO )ED D/
ri obravnavi posameznega primera se mora dokazati, da bi de&an&e la:" %pli%al na trgovanje med
/G, ne pa da bi dejansko vp#iva#o%
Sodi$e je v vrsti od#o$b de0inira#o, da pogodba vp#iva na trgovanje med /G, $e je to mono predvideti'
z dovo#j ve#iko %er&e$n!$&
na teme#ju 9&e"$i%ni: pra%ni: elemen$%
na pod#agi de&!$%a, da bi #ahko obstaja# neposreden a#i posreden, dejanski a#i potencia#ni vp#iv na
trgovanje med /G
Primer: VO+K C VERVAE*KE
&o#k je pri-%a&al pralne !$r&e, &ervaecke pa je bi# di!$ri9#$er ele"$ri'ni: apara$%% Sk#eni#a sta
pogodbo, s katero je &o#k pode#i# &ervaecku pra%i1 i-"l&#'ne prda&e za obmo$je 5e#gije in
7uksemburga, &evaecke pa se je zaveza# me!e'n nar'i$i FG !$r&e%% &o#k se je zaveza# tudi, da bo
$iti# prodajni teritorij &ervaecka pred vzporednim uvozom% S$asoma sta se spr#a zaradi neizvrevanja
pogodbe% &o#k je bi# tonik, &erbaeck pa se je sk#iceva#, da je pogodbe nesk#adna z ;?% $#enom% &o#k se
je zagovarja#, da je njegov de#e premajhen, da bi #ahko vp#iva# na trgovino med /G%
SES je bi#o mnenja, da je prepoved iz ;?% $#ena pomembna #e, $e ima pogodba za ci#j a#i pos#edico
omejitev, prepre$itev a#i izkrivitev konkurence na skupnem trgu% .ato pogodba ne na!pr$#&e F1. 'len#,
$e #'ine" na $r0# ni d%l& pmem9en% SES je razsodi#o v korist &o#ka in pogodbe ni razve#javi#o%
Vpli% na $r0%in je la:" tudi !am p$en1ialen in ni potrebno, da sporazum, sk#ep a#i usk#ajeno
de#ovanje, dejansko vp#ivajo na trgovino med /G
(. *I+J IN POS+EDI*A
-i zahtevi sta a#ternativni, $e pa bosta podani obe, bo to#iko bo#j verjetno, da gre za kritev ;?% $#ena%
(o se presoja konkreten primer, se najprej ugotav#ja, "a">en &e 9il namen !pra-#ma%
$e je namen sporazuma omejevanje, prepre$evanje a#i izkriv#janje konkurence, u$inka tega
sporazuma sp#oh ni p$re9n d"a-%a$i%
$e pa sporazum ni ob#ikovan zaradi omejevanja konkurence, pa se bo #0$a%l&alA "a">ni ! #'in"i
tega sporazuma na do#o$enem trgu%
Primer: *ONSTEN C GRUNDIG
(omisija je v tem primeru izda#a sk#ep o prepovedi pogodbe o izk#ju$ni distribuciji med podjetjema
Grundig in 2onsten%
-a pogodba je omogo$a#a ppln $eri$rialn -a>'i$ *n!$en%e0a prda&ne0a $eri$ri&a in
e"!"l#-i%i$e$ *n!$ena % .ran1i&i% Grundig je postavi# izvozno oviro vsem distributerjem v drugih
dravah, kar je povzro$i#o, da so v +ranciji kupci #ahko kupova#i #e od 2onstena% /odatno sta podjetji
podpisa#i tudi pogodbo o posebni b#agovni znamki v +ranciji, katere namen je bi# dodatno onemogo$anje
uvoza s strani drugih uvoznikov v +rancijo%
.adeva je #a pred (omisijo, ki je meni#a, da je pogoj iz ;?M? (%pli%A 1il& ali p!ledi1a", $e trgovina med
dravama poteka na pod#agi pogodbe druga$e, kot bi brez postav#jenih pogodbenih omejitev%
omembno je, da je p0d9a !p!9na #!$%ari$i p!redn ali nep!rednA de&an!" ali
p$en1ialn 0r3n&, ki bi bi#a naperjena proti svobodi trgovanja med /G%
150
SES je e v enem od prejnjih primerov izob#ikova#o kriterije, ki so pomembni za presojo namena in
u$inka'
%e'&i $r3ni dele3 pomeni 9l& >"dl&i% #'ine" na konkurenco
pl3a& in %eli"!$ ude#eencev
i-la1i&!"a nara%a sporazuma (5rasserie de Paecht"
!$rina p0d9eni: d0%r%' ostreje pogodbeno do#o$i#o pomeni ve$jo verjetnost kritve ;?%
$#ena
p$re9n!$ p0d9eni: d0%r%' dogovor, ki je bo#j potreben za dosego do#o$enega rezu#tata,
pomeni ve$jo verjetnost kritve ;?% $#ena
pogodba, ki omejuje a#i prepre$uje monost vzporednega uvoza a#i izvoza, ponavadi kri ;?% $#en
Primer: 4RASSERIE DE HAE*HT
5rasserie de Paecht je sk#eni#a $ri p!&ilne in na&emne p0d9e z dvema zakoncema, ki sta bi#a
#astnika kavarne% 7astnika sta se zaveza#a, da bosta nar'ala -al0e pi&a' i-"l&#'n pri pi%%arni de
Hae1:$, tako za !e9ne p$re9e kot za $'en&e % l"al#% ,zk#ju$ne dobave naj bi traja#e za $as, dok#er
ni vrnjeno posoji#o in e dve #eti po tem%
osoji#odaja#ec je nato odkri#, da posoji#ojema#ca krite pogodbo in ju toi#% osoji#odaja#ca sta se
sk#iceva#a na ni$nost pogodbe po ;?% $#enu%
6a SES je bi#o nas#ov#jeno pred:dn %pra>an&e% SES je odgovori#o, da pogodbe, s katerimi se eden
od subjektov zavee, da bo naro$a# za#oge izk#ju$no od drugega podjetja, po svoji naravi v smis#u ;?%
$#ena ni! ne-dr#3l&i%e ! S"#pnim $r0m% &endar pa #ahko take pogodbe vsebujejo take k#avzu#e, ki
izo#irano a#i skupaj z drugimi k#avzu#ami, vp#ivajo na trgovino med /G in imajo za ci#j a#i pos#edico
prepre$itev, omejitev a#i izkriv#janje konkurence%
<. PREVENTIVNOST IN KONKUREN*A
6i pomembno, kakni so dejanski u$inki% redmet postopka po ;?% $#enu je #ahko tudi pogodba, ki >e ni
-a'ela %el&a$i, a#i pa tudi pogodba, pri kateri je p!"#! me&e%an&a prpadel% ri presojanju u$inkov ni
pomemben namen a#i vo#ja strank%
H. O)EJEVANJEA PREPRE/EVANJE IN IZKRIV+JANJE KONKUREN*E
7ahko gre za'
:ri-n$alne me&i$%e' omejitve med dejanskimi konkurenti in potencia#nimi konkurenti na isti stopnji
(med znamkami"
%er$i"alne me&i$%e' omejitve med ude#eenci na raz#i$nih stopnjah (znotraj znamke"
H.1.<. ZAHTEVA PO ZNATNE) U/INKU IN PRAVI+O DE )INI)IS
.a presojanje protipravnosti karte#nih dejanj je pmem9na tudi in$en-i%n!$ me&e%an&a%
rotikonkuren$no dejanje mora biti !p!9n %pli%a$i na $r3na ra-mer&a%
F1. 'len o omejitvi ma#ega pomena ne 0%ri% &endar pa li$era$#ra in pra"!a >$e&e$a, da se za
ravnanje, katerega u$inki za trg so zanemar#jivi, ;?% $#en ne uporab#ja%
-o je potrdi#a tudi Kmi!i&a % !%&em !pr'il#%
. ;?M? naj bi bi#i tako prepovedani #e sporazumi, ki nimajo preve#ikega trnega u$inka%
/e minimis pravi#o je pmem9n -a ma&:na pd&e$&a, ki nima& %eli"e0a $r3ne0a dele3a% .
oprostitvijo od prepovedi po ;?% $#enu imajo tako bo#jo tartno osnovo v konkurenci z mo$nejimi
podjetji%
Stopnjo znatnosti u$inka je potrebno ugotav#jati v vsakem primeru posebej%
1. PO)E)4NI POKAZATE+JI ZNATNOSTI
Ei9"!$ na $r0#
Primer: VO+K %. VERVAE*KE
151
SES je tu ugotovi#o, da pogodbe ni mogo$e prepovedati po ;?% $#enu, ker ima #e nepomembne
u$inke na trg, saj so pogodbeni proizvodi dosega#o #e do @,9: proizvodnje v 6em$iji%
Primer: )I++ER
-oena stranka se je sk#iceva#a na primer &o#k% Ei##er je ime# na nemkem trgu 9: trni de#e%
Sodi$e je ugotovi#o, da Ei##erjeve prodaje ne pomenijo nepomembnega de#ea trga, ker je bi# ze#o
mo$an na speci0i$nih trgih do#o$enih proizvodov%
Veli"!$ #dele3en1e% * 9: trni de#e zagotovo zadostuje takrat, ko tak de#e obv#aduje ve#i subjekt
Veli"!$ % i-%-#
(. SPORO/I+O KO)ISIJE O )ANJ PO)E)4NIH SPORAZU)IH
-o Sporo$i#o prispeva dodatna meri#a za presojo a#i je mogo$e po#oaj strank razumeti kot preibkega v
smis#u ;?% $#ena%
(omisija v sporo$i#u navaja'
pogodbe med podjetji o di!$ri9#1i&iA pri-%dn&i ali !$ri$%a: niso prepovedane po ;?M?, $e
!"#pni $r3ni dele3 %!e: #dele3en1e% na "a$erem"li #p>$e%anem $r0# ne presega v primeru
horizonta#nih omejitev 7\, v primeru vertika#nih omejitev pa 1G\
k#jub izpo#njevanju meri# za oprostitev, pa ni! i-%-e$i :ri-n$alni !pra-#mi, ki bi do#o$a#i'
O cene
O preprodajne cene
O omejitev proizvodnje a#i prodaje
O teritoria#no varstvo ude#eenim podjetjem a#i tretjim podjetjem
sporazum majhnega pomena #ahko tudi opazno u$inkuje na trg, $e so na tem trgu e take razmere,
ki kaejo na omejeno konkurenco
<. VZPOREDNE )RE,E PODO4NIH POGOD4A KI JIH USTVARIJO PROIZVAJA+*I IN TRGOV*I
Primer: DE+I)ITIS
-u je SES izhaja#o iz sta#i$a, da je 9!$& mre3 le eden i-med elemen$%, ki so upotevni za presojo
znatnega u$inka% ri presoji mrenih sistemov je treba ugotoviti, kaken je njihov pomen za
zagotav#janje ude#eencem dostop do trga% Ge te pogodbe u$inkujejo kumu#ativno v smeri
onemogo$anja dostopa do trga novim konkurentom, posamezna pogodba iz mree kri pravi#a o
konkurenci% ogodbe, ki kumu#ativnega u$inka nimajo, pa je dopustno izvzeti od prepovedi po ;?M?%
H.(. *IVI+NE IN KAZENSKE POS+EDI*E KREITVE F1C1 = NI/NOST F1C(.
/+EN
F1C(. 'len:
&si sporazumi a#i sk#epi, ki so v sk#adu s tem $#enom prepovedani, so ni'ni%
/o ni$nosti pride a%$ma$i'n in za to ni p$re9na nobena posebna #0$%i$e%%
& nekaterih sodnih primerih, pa je SES prizna#o ve#javnost pogodbe, za ni$ne pa je razg#asi#o #e
do#o$ena do#o$i#a pogodbe%
;?% $#en morajo uporabiti naciona#na sodi$a, ker je ta $#en neposredno u$inkovit% (ritev ;?% $#ena se
pred naciona#nim sodi$em interpretira kot kritev notranjega prava%
(omisija #ahko izdaja tudi za$asne odredbe in na#aga kazni% Od>"dnin!"a d0%rn!$ je podana, $e
je oseba de#ova#a na"lepn a#i malmarn%
152
H.<. IZJE)E OD F1C1 = F1C<. /+EN
F1C<. 'len'
/o#o$be ;?M? pa se ne uporab#jajo, kadar gre za sporazume podjetij, sk#epe zdruenj podjetij a#i
usk#ajena ravnanja, ki'
p-i$i%na p0&a:
O pri!pe%a& " i-9l&>an&# proizvodnje a#i distribucije b#aga oz% k pospeevanju napredka
O po#eg tega pa s tem omogo$ajo p$r>ni"m p>$en dele3 "ri!$i
ne0a$i%na p0&a:
O da ne do#o$ajo zadevnim podjetjem me&i$e%, ki za doseganje teh ci#jev niso potrebne
O ne dajejo podjetjem monosti, da g#ede znatnega de#a izde#kov, #ahko i-"l&#'i& "n"#ren1
-e posami$ne izjeme ureja Ured9a 18C;(%
/a bi stranke uiva#e to ugodnost po ;?M<, morajo svoje !pra-#me pri0la!i$i Kmi!i&i%
Samo (omisija ima pristojnost pode#jevanja izjem%
(omisija ugotovi, a#i je mogo$e prig#aeni sporazum izvzeti a#i ne in i-da dl'9% 1d#o$bo je dopustno
napa!$i pred Sdi>'em 1. !$pn&e%
1bstoj negativnih in pozitivnih pogojev se ugotav#ja na raz#i$nih ravneh'
pogoje ugotav#jajo najprej !$ran"e !ame
v drugem koraku GD IV od#o$i o posamezni izjemi a#i o negativnem izvidu a#i da je sporazume med
skupinske izjeme
Kmi!i&a #ahko na #astno pobudo a#i na zahtevo presoja zakonitost omejeva#nega sporazuma
o pogojih #ahko od#o$a tudi SES
H.<.1. PRISPEVEK K NAPREDKU PROIZVODNJE A+I DISTRI4U*IJE 4+AGA A+I K
PRO)O*IJI NAPREDKA
Primer: PROIZVAJA+*A K+I)ATSKIH IN OGREVA+NIH NAPRAV
ogodba med proizvaja#cema k#imatskih in ogreva#nih naprav iz +rancije in 6em$ije, s katero sta se
dogovori#a, da bo vsak od njiju pri-%a&al i-"l&#'n le del dl'ene pri-%de, potem pa si bosta
proizvode med!e9&n d9a%l&ala za prodajo na svojih trgih% -aka pogodba sicer omejuje konkurenco,
vendar pa pri!pe%a " $e:ni'nem in 0!pdar!"em napred"#%
Ugodnosti v distribuciji so pos#edic vertika#nih pogodb, z#asti o izk#ju$ni distribuciji, izk#ju$nem zastopanju,
izk#ju$ni prodaji, izk#ju$nih nakupih,%%
Primer: TRANSO*EAN )ARINE PAINT ASSO*IATION
ogodbo je sk#eni#a vrsta mali: pd&e$i& iz in izven Skupnosti, ki so pri-%a&ali ladi&!"e 9ar%e% Sk#eni#i
so jo z namenom poenotenja standardov in organizacije prodaje% S tem naj bi #!$%arili "n"#ren1
%eli"im pri-%a&al1em% -rge so razde#i#i po dravah, vendar so #ahko ude#eenci pogodbe prodaja#i
kjerko#i (de#na teritoria#na za$ita"%
(omisija je izda#a #0dn dl'9 pdeli$%i i-&eme, ker je sporazum privede# do !pe1iali-irane0a
-nan&a in #!mer&ene0a pri!$pa " p$r>ni"m% (onkurenca med strankami sporazuma se je sicer
zmanja#a, vendar pa se je pove$a#a konkurenca med $#ani sporazuma kot ce#ote in obstoje$imi ve#ikimi
proizvaja#ci%
H.<.(. O)OGO/ANJE POETENEGA DE+E,A UGODNOSTI POTROENIKO)
(omisija presoja ta pogoj g#ede na to a#i imajo p$r>ni"i po sk#enitvi sporazuma %e' #0dn!$i v vseh
0azah sk#epanja pogodbe, g#ede servisnih storitev, za#oge de#ov, komunikacije, cen,%%
153
Primer: Tran!1ean )arine Pain$ A!!1ia$in tu je pove$anje g#oba#ne konkurence potronikom
prines#o cenovne in kva#itativne ugodnosti%
H.<.<. POGOD4A NE S)E NA+O,ITI PODJETJE) O)EJITEVA KI NISO NUJNE
S tem pogojem se izpe#juje na'el !ra-mern!$i%
Primer: Tran!1ean )arine Pain$ A!!1ia$in tu je bi#a (omisija mnenja, da je de#na teritoria#na
za$ita nujna zaradi izogibanja drob#jenja trga v za$etnem obdobju osvajanja trga%
H.H. NEGATIVE *+EARAN*EA *O).ORT +ETTERS
H.H.1. NEGATIVE *+EARAN*E 5 NEGATIVNI IZVID
omeni, da Kmi!i&a #ahko na zahtevo podjetja, ve$ podjetij a#i zdruenja podjetij p$rdi, da z
do#o$enim sporazumom ni 9il "r>en F1C1 ali F(. 'len%
Ureja ga Ured9a 18C;(%
Uved#i so ga zaradi zagotovitve :i$re&>e0a re>e%an&a %l0 % p!ami'ni: -ade%a:% (omisija z od#o$bo
o odobritvi negativnega izvida ugotovi, da !pra-#m !pl: ni me&e%alen in da zanj ni p$re9na
nobena i-&ema (posami$na a#i skupinska"%
(omisija pa #ahko k#jub izdaji od#o$be, kadarko#i eW o00o a#i na pobudo tretjih oseb za$ne postopek po
;?M? a#i po ;8% $#enu%
H.H.(. *O).ORT +ETTERS
(er je postopek za izdajo od#o$be o pode#itvi izjeme ze#o do#gotrajen in ker je bi#o takih pode#itev ze#o
ma#o, je (omisija zaradi tega in tudi zaradi ve#ikih zaostankov iska#a a#ternativne reitve% Ena od takih je
tudi izdaja 2om0ort 7etters%
6jihov namen je pen!$a%i$e% p!$p"a in pomeni nad0radn& !i!$ema ne0a$i%ni: i-%id%%
oznamo ga v d%e: p&a%ni: 9li"a:'
i-da&a in pdpi! pi!ma strankam s strani DG IV% -o pismo ni od#o$ba, ampak samo !pr'il
%la0a$el&em zahteve, "a">n &e mnen&e Kmi!i&e% S tem pismom (omisija sporo$i, da do#o$ene
zadeve (zahteva za posami$no izjemo a#i izdaja negativnega izvida" ne bo nada#jeva#a% +orma#ne
obraz#oitve ni, navedeni pa so raz#ogi%
druga monost pa je izdaja *m2r$ le$$er% & njemu (omisija sporo$i, da sporazum bodisi ne !di
med prep%edane p F1C1 (negativni izvid" a#i pa da #!$re-a p0&em i- F1C< (posami$na izjema"
in da zato ni treba nada#jnji postopka%
S#abosti 2om0ort #etters'
s#abost za pravno varnost
vp#iva#i so na de#o naciona#nih sodi$ in organov, ki so samo povzema#i sta#i$a (omisije
H.7. SKUPINSKE IZJE)E ?4+O*K EBE)PTIONS@
.aradi nezmonosti uporabe pravi#a uteme#jenosti (ru#e o0 reason" v vrsti primerov omejevanja
konkurence, je Skupnost izbra#a drugo pot% ,zdajati je za$e#a uredbe o skupinskih izjemah%
Skupinske izjeme pomenijo, da je %napre& #re&en, "a$ere %r!$e ali $ipi me&e%alni: !pra-#m% so
dp#!$ni% & ko#ikor nek sporazum spada pod tak tip, ga ni potrebno prig#asiti%
Uredba vsebuje'
9el li!$' sporazumi v njej so dopustni
'rn li!$' sporazumi v njej so nedopustni
154
Seveda pa ne pomeni,da je vsak sporazum, ki spada pod nek tip v sk#adu z ;?% $#enom%
Uredbe morajo #pra9l&a$i !di>'a in r0ani D/% Ge so omejitve preseene a#i $e sporazum g#ede na
konkretne oko#i$ine omejuje konkurenco, #ahko SES a#i pa sodi$e /G ugotovi, da je sporazum ni$en%
.a skupinske izjeme so primerna predvsem tista podro$ja, ki so ekonomsko koristna in ne pomenijo
preve#ike nevarnosti konkurenci%
Uredbe so sprejete -a dl'en 'a!, mono pa je njihovo pdal&>e%an&e%
7. Z+ORA4A O4V+ADUJO/EGA PO+O,AJA
F(. 'len:
.#oraba prev#adujo$ega po#oaja enega a#i ve$ podjetij na skupnem trgu a#i na njegovem znatnem de#u
je nezdru#jiva s skupnim trgom in prepovedana, v ko#ikor bi to #ahko negativno vp#iva#o na trgovino med
/G%
-ake z#orabe predstav#jajo z#asti'
neposredno a#i posredno dl'an&e nel&alni: na"#pni: ali prda&ni: 1en a#i drugih prodajnih a#i
na9a%ni: p0&e%
omejevanje pri-%dn&eA $r0%A $e:ni'ne0a napred"a na kodo potronikov
uvajanje neena"i: p0&e% -a ena"%redne p!le z drugimi pos#ovnimi strankami, kar jih postav#ja
v s#abi konkuren$ni po#oaj
pogojevanje sk#enitve pogodbe s tem, da druge stranke sprejmejo dda$ne 9%e-n!$i, ki nimajo
veze s predmetom teh pogodb%
-a do#o$ba ne prepoveduje obstoja prev#adujo$ega po#oaja, ampak njegovo -lra9%
ri uporabi ;8% $#ena je potrebno ugotoviti a#i'
gre za prev#adujo$ po#oaj enega a#i ve$ podjetij na Skupnem trgu a#i na njegovem znatnem de#u
je pri#o do z#orabe tega po#oaja
utegne s tem biti prizadeta trgovina med /G
Nazmerje med ;?% in ;8% $#enom'
G#ena se dpln&#&e$a% Uporaba ;?% $#ena ne onemogo$a uporabe ;8% $#ena% Naz#iko med njima
ponazarja monost izjem, ki jih predvideva ;?M<%
7.1. O4V+ADUJO/ PO+O,AJ
O9%lad#&' pl3a& -a&ema:
mo$ omejevanja konkurence na upotevanem trgu
mo$, da se obnaa neodvisno od konkurentov, pogodbenikov in potronikov
monost izk#ju$evanja a#i onemogo$anja dostopa na trg novim konkurentom
Ka& &e p$re9n pre%eri$i pri pre!&i ali !e 9 #pra9il F(. 'lenU
treba je ugotoviti upotevani trg
treba je do#o$iti meri#a za ugotav#janje prev#adujo$ega po#oaja
v konkretnem primeru je treba ugotoviti, a#i je morebiti tak po#oaj zagotov#jen e po predpisu
ugotoviti je treba $asovne razsenosti obv#adujo$ega po#oaja
dokazati je potrebno, da obstaja obv#adujo$i po#oaj na Skupnem trgu a#i njegovem pomembnem
de#u in da bo #ahko negativno vp#iva# na trgovanje med /G%
7.1.1. UPOETEVANI TRG
155
1. UPOETEVANI TRG PROIZVODOV A+I STORITEV:
Upotevan trg je tisti, na katerem so pri-%di med!e9&n -amenl&i%i in obsega iden$i'ne pri-%de
a#i proizvode, ki so po mnenju potronika pd9ni 0lede -na'iln!$iA #pra9 ali 1en%
ri do#o$anju upotevanega trga si #ahko pristojni organ pomaga z $e!$m !#9!$i$#$i%n!$i, v katerem
je najbo#j pomembna e#asti$nost povpraevanja po do#o$enem proizvodu%
Primer: UNITED 4RANDS *O ?;H<@
-u sta se (omisija in SES ukvarja#a z bananami% Ugotav#ja#o se je a#i je cenovna in distribucijska po#itika
United 5rands g#ede banan, kritev ;8% $#ena%
reiskave so pokaza#e, da ima druba v Skupnosti 9%lad#&' pl3a&% 6ajprej pa je bi#o seveda
potrebno de2inira$i #p>$e%an $r0% /a bi ugotovi#i a#i U52 uiva obv#adujo$ po#oaj na trgu banan, je
bi#o nujno potrebno de0inirati trg - %idi"a pri-%da in - 0e0ra2!"e0a %idi"a% redhodno je bi#o treba
ugotoviti, a#i je primerno banane obravnavati #o$eno a#i kot de# ve$jega trga sveega sadja% Ugotovi#i so,
da ima banana speci0i$ne #astnosti, ki jo dovo#j #o$ijo od drugih vrst sadja in da je zaradi tega #ahko
upotevan oji trg banan% 5anana je samo omejeno zamen#jiva z drugimi vrstami sveega sadja%
Primer: )I*HE+IN
SES je ugotovi#o, da je !e!$a%a "n"#ren1e na $r0# pne%ma$i" za drugo vgradnjo druga$na od
sestave konkurence na trgu za dobavo pnevmatik za nova motorna vozi#a%
-a zadeva je zanimiva, ker kae na to, da je mogo$e za do#o$itev upotevanega trga upotevati tudi
pogoje konkurence na posameznem trgu, po#eg tega pa dokazuje, da samo test substitutivnosti ne
zadostuje za do#o$itev upotevanega trga%
Primer: EUROPAE)4A+AGE
Spada k -lra9i pre%lad#&1e0a pl-a&a oz% k dl'an&# rele%an$ne0a $r0a% odjetje
Europaemba##age (ki je nadziano s strani amerikega 2ontinenta# 2an * 22" je e#e#o prevzeti ve#iko
nizozemsko tovarno emba#ae% (omisija je to ozna$i#a kot z#orabo prev#adujo$ega po#oaja% (omisija je v
tem primeru rek#a, da gre za $ri rele%an$ne $r0e' trg p#o$evink za mesne proizvode, trg p#o$evnk za
morsko hrano in trg pokrov$kov za prehrambeno industrijo% odjetje Europaemba#age je trdi#o, da gre za
en$en $r0 pl'e%in", kar bi pomeni#o seveda manji trni de#e tega podjetja% (omisija je vide#a teavo
v obv#adovanju evropskega trga s strani 22, ki je e obv#adova#o trg Skupnosti preko nemke odvisne
drube% E2! je pritrdi#o (omisiji, da bi #o v tem primeru za z#orabo prev#adujo$ega po#oaja, vendar pa
rek#o, da (omisija ni poda#a podatkov, na kaken na$in se ti trgi med seboj raz#ikujejo oz% kako se
raz#ikujejo od sp#onega trga p#o$evink% -e se uporab#jajo tudi za sadje, ze#enjavo, sadne sokove%%%
(omisija torej ni $r0% indi%id#ali-irala, prav tako pa ni pdala n9ei: pda$"% a#i je potrebna
posebna tehno#ogija za izde#avo ribjih konzerv%
& $asu obravnavanja tega case*a e ni bi#o Eerger 2ontro# Negu#ation in je (omisija z uporabo ;8% $#ena
e#e#a prepre$iti nastanek koncentracije na EU trgu in je seveda 2ontinenta# 2an ugovarja#, da za to po
;8% $#enu ni pristojna% E2! prepove koncetracijo, tako z#orabo ozna$ujemo za !$r#"$#rn
?!$r#1$#ralC9e:a%i#ral a9#!e@ ker vp#iva na strukturo trga% .dej to spada pod E2N%
(. UPOETEVANI GEOGRA.SKI TRG
Upotevan geogra0ski trg je tisti, na katerem obstajajo 9&e"$i%ni p0&i "n"#ren1e -a %!e
"n"#ren$e% !e trg na katerem 9!$a&a& !#9!$i$#$i, katere so potroniki priprav#jeni kupovati% Ge so
potroniki manj priprav#jeni kupovati substitute, je upotevan trg manji% Ge je potrebna storitev #e v eni
/G, je #e ta /G upotevan trg% &e#ikokrat se #ahko de0inira kot upotevan geogra0ski trg tisti trg, na
katerem z#oraba u$inkuje a#i na katerem so prizadete osebe%
<. UPOETEVANI TRG = /ASOVNA DI)ENZIJA
Primer: Uni$ed 4rand! * (omisija je posebej upoteva#a zimsko obdobje, ko je monost za nabavo
substitutov manja%
156
7.1.(. O4V+ADOVANJE = STOPNJA EKONO)SKE )O/I
(o se ugotovi kaken je upotevan trg, je potrebno ugotoviti a#i ude#eenci na njem uivajo obv#adujo$i
po#oaj%
Parame$riA "i "a3e& na 9%lad#&' pl3a&:
TR,NI DE+E,I praksa na tem podro$ju kae'
O pod <@: pravi#oma ne gre za obv#adujo$ po#oaj
O <@*>@: #ahko pomeni obv#adovanje
O nad >@: gre skoraj zagotovo za obv#adovanje
Primer: Uni$ed 4rand! * trni de#e od >@*9@: sam po sebi ni dovo#jeva# sk#epa, da gre za
obv#adujo$i po#oaj% -o je bi#o razvidno e#e iz nada#jnje ana#ize, saj je ime# nas#ednji konkurent
nekajkrat manji de#e%
VSTOPNE OVIRE
O trajanje dominantnega po#oaja' podjetje ne more obv#adovati trga, $e tega ne po$ne do#o$eno
obdobje
O obstoj pravic inte#ektua#ne #astnine' to je #ahko samo dodatni e#ement za vzpostavitev
obv#adujo$ega po#oaja%
O ve#ikost in mo$ drube
O obnaanje na trgu' protikonkuren$no ravnanje dokazuje obv#adovanje
Primer: UNITED 4RANDS *O ?;H<@
U52 je z#orabi# obv#adujo$i po#oaj na nas#ednje na$ine'
distributerjem in osebam, ki se ukvarjajo z dozorevanjem banan je prepoveda# prodajo ze#enih
banan, kar predstav#ja drobitev trga
kupcem je zara$unava# raz#i$ne cene g#ede na raz#i$ne /G
nepotene cene je zara$unava# kupcem v 9 /G
brez uteme#jenega raz#oga je zavra$a# dobavo danskemu kupcu
U52 se je skua# zagovarjati, da je cene zgo#j pri#agodi# maksimumu, ki ga je trg e sposoben prenesti%
(omisija je rek#a, da je sicer to dopustno, vendar ne takrat ko gre za obv#adujo$ po#oaj
7.(. Z+ORA4A
Sam obv#adujo$ po#oaj ni prepovedan in tudi e ne pomeni z#orabe% otrebno je neko ra%nan&e, ki ima
dl'ene -na"e, da ga #ahko tejemo za -lra9%
1d#o$i#no je, da ravnanje obv#adujo$ega subjekta resno in neupravi$eno izkriv#ja konkurenco na
upotevanem trgu in da to prizadene trgovino med /G%
.#oraba obv#adujo$ega po#oaja je na prvi pog#ed podobna usk#ajenim ravnanjem, vendar pa je z#oraba
mn0 9l& ne%arna% .ato tudi niso dopustne izjeme%
Eed 9%lad#&'im pl3a&em in -lra9 pa mora biti pdana p%e-a%a% .#oraba mora biti pos#edica
izvrevanja mo$i, ki jo ima subjekt zaradi obv#adujo$ega po#oaja%
6astanek premoenjske koristi ni e#ement z#orabe, medtem pa je koda a#i monost njenega nastanka
najpomembneji znak z#orabe%
PRI)ERI Z+ORA4:
nepotene cene
roparske cene
nepoteni pogoji trgovanja
cenovna diskriminacija
zavra$anje dobav
rabati za zvestobo in podobna ravnanja
157
7.<. VP+IV NA TRGOVANJE )ED D/
;8% $#en je nep!redn #'in"%i$, kar pomeni, da se #ahko nanj posameznik neposredno sk#icuje% 6anj
se #ahko sk#icuje, $e mu pravno varstvo po naciona#nem pravu ni zagotov#jeno% & vsakem primeru pa je
za sk#icevanje na ;8% $#en potrebno, da z#oraba prev#adujo$ega po#oaja vp#iva na trgovanje med /G%
.adostuje tudi teoreti$na monost%
;. KON*ENTRA*IJE
;.1. VIRI
ES ne vsebuje i-re1ne dl'9e o nadzoru koncentracij, omogo$a pa sprejem sekundarnih virov za to
podro$je%
&iri'
uredba >@>4M;B o nadzoru koncentracij nadomesti#a jo je Ured9a 1<6C(GGH
izvedbeni akti
sporo$i#a (omisije
od#o$be (omisije in SES
URED4A 1<6C(GGH namen re0orme koncentracij'
?% Ola&>a$i del Kmi!i&e'
ra-deli$e% pri!$&n!$i prvi ci#j je optima#na a#okacija primerov med (omisijo in /GH
de1en$rali-a1i&a kadar od#o$a naciona#ni organ (Urad", od#o$a po naciona#ni zakonodaji, ne po
Uredbi
#!mer&eni prin1ip n$i2i"a1i&e stranke, ki se zdruujejo, (omisijo obvestijo, $e menijo, da ima
njihova koncentracija #ahko u$inke na konkurenco, predvsem na trgu do#o$ene /G, in e#ijo, da se
njihova koncentracija presoja v tej /G% (omisija posreduje to /G, ki ima ?@ dni za odgovor% Ge se /G
strinja, (omisija v 8@ dneh od#o$i, a#i bo od#o$anje preda#a /G%
8% Nazjasnitev vsebinskega kriterija presoje a#i se za presojo uporab#ja test dominantnosti a#i kriterij
ob$utnega omejevanja konkurence%
$e!$ dminan$n!$i podjetje z #astno rastjo dosee prev#adujo$ po#oaj, obnaa se #ahko
neodvisno od konkurentov, odjema#cev in potronikov% /inami$ni e#ementi testa dominantnosti'
O mo$ kupcev
O ekonomska u$inkovitost
O obramba pripadajo$ega po#oaja
O vstop na trg%
"ri$eri& 9'#$ne0a me&e%an&a "n"#ren1e (S72 * substantia# #essening o0 competition" test
u$inkovita konkurenca je proces trnega tekmovanja med podjetji; vsako zmanjanje stopnje
tekmova#nosti pa e ni v nasprotju s pravi#i konkurence%
Uredba ureja odnos med ustvarjanjem prev#adujo$ega po#oaja in zmanjanjem u$inkovite konkurence%
(omisija ponavadi #e identi0icira obstoj prev#adujo$ega po#oaja% (omisija je izda#a smernice, ki se
nanaajo na horizonta#ne koncentracije, namenjene uporabnikom uredbe%
;.(. TRENDI
(#jub temu da v Skupnosti ve#jajo trdna pravi#a g#ede koncentracij, zaznamo pri (omisiji bo#j permisivne
trende% Naz#oge za to #ahko najdemo predvsem v bo#j zaznavni li9erali-a1i&i in 0l9ali-a1i&i, ki
poudarjata p-i$i%ne #'in"e "n1en$ra1i&% Naz#og za nak#onjenost koncentracijam s strani /G pa je, da
so #ahko in!$r#men$ -a 9ram9 na1inalne0a in$ere!a in "repi$e% na1inalne0a 0!pdar!$%a%
Ke vedno pa ostaja teme#jno pravi#o za presojo koncentracij to, da je koncentracija v nasprotju s pravom
Skupnosti, v ko#ikor omejuje, prepre$uje a#i izkriv#ja konkurenco na skupnem trgu%
158
;.<. URED4A O NADZORU KON*ENTRA*IJ
Uredbo je nadgradi#a uredba U ?<BM8@@>%
/e0inicija koncentracije po stari uredbi za koncentracijo gre v nas#ednjih primerih'
-dr#3i$e% dveh a#i ve$ poprej neodvisnih podjetij
nad-r ene a#i ve$ oseb nad najmanj enim podjetjem
prid9i$e% nep!redne0a ali p!redne0a nad-ra s strani enega podjetja nad drugim podjetjem
SKUPNI PODJE) ?Jin$ %en$#re@:
!e ena" "n1en$ra1i&i, v kateri ena a#i ve$ oseb e nad-r#&e na&man& en pd&e$&e% Skupni podjemi
so #ahko sode#ova#ni, zdrueva#ni a#i podjemi zaradi #o$ene stopnje nadzora%
o ;?% in ;8% $#enu ES se presoja sode#ova#ne skupne podjeme in de#ni podjemi% o Uredbi o nadzoru
koncentracij pa se presoja zdrueva#ni podjem%
Uredba zahteva, da mora biti podjem trajne narave in da mora imeti #astnost ekonomske enote% 6ovi
subjekt mora biti sposoben samostojnega oprav#janja 0unkcij na trgu
ZDRU,ITEV:
-ega pojma uredba ne de0inira% Gre pa za kakrnoko#i ekonomsko de#ovanje, ki povzro$i, da dve a#i ve$
poprej neodvisnih oseb nadomesti novo podjetje%
NADZOR:
6adzor nad podjetjem predstav#jajo pra%i1eA p0d9e ali dr#0a !red!$%a, ki omogo$ajo i-%a&an&e
dl'ilne0a %pli%a na do#o$eno podjetje preko'
#astnitva a#i pravice do kakrneko#i uporabe 1el$ne0a prem3en&a ali dela prem3en&a
do#o$enega podjetja
pravice a#i pogodbe, ki zagotav#jajo od#o$i#en vp#iv na 0la!%an&e ali !"lepe organov podjetja
6adzor je nep!reden a#i p!reden%
1d#o$i#no je izvrevanje od#o$i#nega vp#iva, s tem, da zadostuje e monost od#o$i#nega vp#ivanja%
PRESOJA KON*ENTRA*IJ:
Uredba do#o$a, da ima (omisija izk#ju$no pristojnost za presojo zdruitev, prevzemov in nekaterih
skupnih podjemov med podjetji, pri katerih je podana LSkupnostna dimenzijaL%
(oncentracija ima Skupnostno dimenzijo, $e so podane < zahteve'
skupni #etni promet na svetovni ravni mora prese$i 9@@@ mio ekujev
vsak od vsaj dveh ude#eencev mora imeti skupni #etni promet v ES, 89@ mio ekujev
vsako od ude#eenih podjetij ne sme imeti ve$ kot 8M< #etnega prometa v /G
Uredba do#o$a tudi drugo kumu#ativno izpo#njevanje pogojev, ki se raz#ikujejo od zgoraj navedenih%
.ahteve se nanaajo samo na ve#ikost ude#eencev in niso odvisne od u$inkov koncentracije%
(oncentracija se presoja z vidika p$re9e p :rani$%i ali ra-%&a #'in"%i$e "n"#ren1e na
Skupnem trgu%
reizkus zdru#jivosti s Skupnim trgom je povezan z razmerjem koncentracije do obv#adujo$ega
po#oaja% omembno je, a#i koncentracija #!$%ar&a pre%lad#&' pl3a& in a#i je zaradi tega
"n"#ren1a pmem9n !la9l&ena%
o tem se koncentracija tudi ra-li"#&e d in!$i$#$a -lra9e pre%lad#&'e0a pl3a&a% ,nstitut z#orabe
prev#adujo$ega po#oaja ne prepoveduje podjetju po#oaja, temve$ mu prepoveduje ravnanje, ki bi tak
po#oaj z#orabi#o% Uredba o koncentracijah pa postav#ja institut, ki nadzoruje strukturo trga in prepoveduje
koncentracije, ki so namenjene zato, da bi dobi#e prev#adujo$ po#oaj, ki bi kot tak #ahko os#abi#
konkurenco%
159
(oncentracije, ki presegajo do#o$ene pragove, pre!&a i-"l&#'n Kmi!i&a% &se koncentracije je treba
Kmi!i&i tudi pri0la!i$i% 1pustitev te obveznosti je kaznovana%
(oncentracija pod postav#jenimi pragovi pa se presoja po naciona#nem pravu, vendar pa #ahko /G k#jub
temu zaprosi (omisijo za intervencijo, $e koncentracija utegne pomembno ogroziti konkurenco na
naciona#nem trgu%
8. KONKUREN*A IN PRAVO INTE+EKTUA+NE +ASTNINE
,zvajanje pravic inte#ektua#ne in komercia#ne #astnine me&#&e "n"#ren1, saj so b#agovne znamke,
patenti, vzorci, mode#i, avtorske pravice, v svojem bistvu mnplne in i-"l&#'ne pra%i1e, ki dajejo
imetniku te pravice do#o$eno konkuren$no prednost%
ES do#o$a, da se do#o$be o prostem prometu b#aga #ahko ne uporab#jajo, $e gre za i-&emA
#$emel&en na %ar%an&# ind#!$ri&!"e in "mer1ialne la!$nine%
NA/E+O IZ/RPANJA PRAVI*:
-o na$e#o je razvi#o SES% o njem (F. in <G. 'len zagotav#jata ppln %ar!$% pred $39ami zaradi
kritev, $e se dokae, da so bi#i pred tem !prni pri-%di 3e dani % prme$ % dr#0i D/ s strani
#astnika inte#ektua#ne #astnine a#i z njegovim sog#asjem% Pr%a prda&a i-'rpa m3n!$ la!$ni"a, da bi
kasneje omeji# promet b#aga v Skupnosti%
,zkori$anje pravic inte#ektua#ne a#i komercia#ne #astnine je z vidika prava Skupnosti protipravno takrat,
$e se pravice uporab#ja zaradi izogibanja pravi#om Skupnosti o omejeva#nih dejanjih%
Primer: *ONSTENCGRUNDIG
2onsten se v tem primeru ni m0el !"li1e%a$i na 9la0%n -nam", da bi prepre'il %-predni #%-
Gr#ndi0%i: pri-%d% iz drugih /G% Namen njegove 9la0%ne -nam"e ni 9il % %ar%an&# la!$ni:
le0i$imni: in$ere!%, temve$ jo je registrira# zato, da bi prepre$i# vzporedni uvoz, da bi razde#i# trg in si
zagotovi# popo#no teritoria#no za$ito Grundigovih proizvodov% -akno izvajanje pravice industrijske
#astnine je bi#o % na!pr$&# - F1. 'lenm%
F. DR,AVA IN SKUPNI TRG
F.1. SP+OENA NA/E+A
.godovinsko g#edano je za evropski po#iti$ni in ekonomski prostor zna$i#na predvsem posredna a#i
neposredna v#oga drave na trgu% & zadnjem $asu pa se ta v#oga zmanjuje s privatizacijo
naciona#iziranih sektorjev in #ibera#izacijo javnih s#ub%
Kn"#ren'n pra% Skupnosti ureja in do#o$a $r3n %eden&e -a!e9ni: in &a%ni: pd&e$i&% ri javnih
podjetjih gre predvsem za nad-r%an&e in me&e%an&e ra%nan& dr3a%e%
F.(. DR,AVNI )ONOPO+I TRGOVINSKEGA ZNA/AJA ?<1. /+EN@
F.(.1. O4VEZNOSTI IN PREPOVEDI = <1C1. /+EN
<1C1. 'len:
/G morajo pri#agoditi vse dravne monopo#e trne (komercia#ne" narave tako, da -a0$%i&A da ne 9
pri>l d di!"rimina1i&e g#ede p0&e% na9a%e in $r3en&a b#aga med drav#jani /G%
160
-a do#o$ba je uvr$ena v pog#avje o pr!$em prme$# 9la0a in pomeni, da /G preko dravnega
trnega monopo#a ne sme vp#ivati na uvoz in izvoz med /G% Ge ni %pli%a na $r0%an&e med /G, se <1.
'len ne #pra9i%
ravo Skupnosti mnpl% kot takih ne prep%ed#&e, prepoveduje pa njihov ne0a$i%ni #'ine", ki je'
diskriminatorno pos#ovanje
omejevanje prostega prometa b#aga
izkriv#janje konkurence%
ri dravnih komercia#nih monopo#ih gre za subjekte, preko katerih /G pra%n ali de&an!", p!redn
ali nep!redn nad-r#&eA dl'a ali pmem9n %pli%a na uvoz a#i izvoz med /G% 1bveznost ve#ja
tudi za monopo#e, ki jih /G pode#ijo tretjim osebam%
Eonopo# mora /G v primeru kritve odpraviti in monopo#istu vzeti izk#ju$ne pravice, kar pomeni, da bodo
#ahko konkurenti iz drugih drav neposredno prodaja#i na njenem ozem#ju%
F.(.(. DRUGA PRAVI+A = <1C(. /+EN
/rugi odstavek prep%ed#&e #%ed9 n%i: #"rep%, ki so v nasprotju s <?M?% -o se je zgodi#o npr% v
primeru, ko je 6em$ija e#e#a raziriti monopo#ne te#ekomunikacijske pravice, kar je pomeni#o kritev
<?M? in 8%
F.(.<. PRAVNO VARSTVO
?% $#en nep!redn #'in"#&e, kar pomeni da se #ahko nanj sk#icujejo organi /G% (omisija ga #ahko
uporabi v postopku po 884% $#enu a#i z od#o$bo po ;4M<%
F.<. JAVNA PODJETJA ?F;. /+EN@
F;. 'len:
/G g#ede javnih podjetij a#i podjetij, katerim so odobri#e posebne a#i izk#ju$ne pravice, ne smejo sprejeti
a#i ohraniti v ve#javi ukrepov, ki so v nasprotju s ES, z#asti s $#eni ?8 in ;? ;B%
odjetja poob#a$ena za oprav#janje storitev sp#onega gospodarskega pomena, oz% podjetja, ki imajo
zna$aj dohodkovnega monopo#a, ravnajo po sp#onih pravi#ih ES, ko#ikor uporaba taknih pravi# ne
ovira izvajanja posebnih na#og, ki so jim dode#jene% Nazvoj trgovine pa nikakor ne sme biti prizadet v
taknem obsegu, ki bi bi# v nasprotju z interesi Skupnosti%
(omisija zagotovi uporabo do#o$b tega $#ena in po potrebi na /G nas#ovi ustrezne direktive in od#o$be%
/o sredine C@% #et sta (omisija in SES kritve ;4% $#ena v povezavi z ;8% prepovedova#i le, 'e so javna
podjetja -lra9l&ala !%& 9%lad#&'i pl3a&% /anes pa se je razvi# !$re&>i pri!$p%
6ov pristop je !"#pe" H i-:di>' za presojo ;4% $#ena'
1. /G so i-"l&#'n pri!$&ne -a ddel&e%an&e posebnih in izk#ju$nih pravic podjetjem
(. /G #ahko pode#ijo te pravice #e pod pogojem, da obstoj taknih pravic ne %di % "r>i$e% dl'9 PES
<. obstoj posebnih in izk#ju$nih pravic pomeni per !e "r>i$e% F;. 'lena, ker podjetje, ki so mu pravice
pode#jene, ne more oprav#jati dejavnosti, ne da bi z#orab#ja# svoj obv#adujo$i po#oaj na trgu
H. /G #ahko pode#jujejo te pravice #e, $e gre za pd&e$&e na1inalne0a pmena in $e je raven teh
pravic omejena na na&ni3& ra%en, ki je e potrebna, da se omenjeni naciona#ni namen e #ahko
uresni$uje%
F.<.1. PREPOVED V ZVEZI Z JAVNI)I PODJETJI IN PODJETJI Z IZK+JU/NI)I PRAVI*A)I
= F;C1
161
S#9&e"$ tega $#ena je D/ in ne pd&e$&e samo% -a do#o$ba ne prepoveduje izrecno samih javnih podjetij
a#i pode#jevanja izk#ju$nih a#i posebnih pravic, prepoveduje pa ravnanje /G, ki bi bi#o v nasprotju s
konkuren$nimi pravi#i ES% Kr>i$e% F;. 'lena zato -a:$e%a pred:dn "r>i$e% dr#0i: dl'9 PES%
6ajbo#j je zna$i#na skupna uporaba ;4% in ;8% $#ena (z#oraba obv#adujo$ega po#oaja"%
JAVNO PODJETJE:
-ega pojma ne de2inira ES%
Gre za vsako podjetje, preko katerega #ahko javna ob#ast nep!redn ali p!redn i-%r>#&e
9%lad#&' %pli% prek la!$ni>"i: #pra%i'en&, 2inan'ne #dele39e a#i pra%il, ki urejajo podjetje%
1bv#adujo$ vp#iv je zagotov#jen, $e ima javna ob#ast ve$inski de#e v kapita#u podjetja, ve$ino pri
g#asovanju a#i $e #ahko imenuje ve$ kot po#ovico $#anov uprave%
PODJETJAA KATERI) DR,AVA PODE+I IZK+JU/NE PRAVI*E:
ravica je pravi#oma izk#ju$ena, $e jo drava pode#i to pravico dl'eni -apr$i !"#pini a#i $e dode#itev
ne do#o$a natan$no obsega pravice%
Navnanje podjetja, v katerem ima drava sicer nadzor, vendar pa je podjetje del%al na pdla0i
la!$ne ini1ia$i%e, ni v nasprotju z ;4% $#enom, #ahko pa ga napademo z F1. in F(. 'lenm%
.a javna podjetja in podjetja z izk#ju$nimi pravicami ve#jajo vse do#o$be konkuren$nega prava Skupnosti%
.ato do#o$bi ;?% in ;8% neposredno u$inkujeta in se #ahko nanju posamezniki sk#icujejo pred organi /G%
& B@% #etih pa se je razvi#o sta#i$e, da tudi sam obstoj posebnih a#i izk#ju$nih pravic in s tem
obv#adujo$ega po#oaja #ahko povzro$i kritev do#o$b o konkurenci%
Primer: GREEK TV *ASE
Grka dravna -& je toi#a zasebno podjetje, ki je v nasprotju z grko zakonodajo ustanovi#o regiona#no
-& postajo% /rava je namre$ 0r>"i na1inalni TV pdelila i-"l&#'n pra%i1 oddajanja in reemitiranja
in ji s tem omogo$i#a 9%lad#&' pl3a& na $r0#%
SES je od#o$i#o, da drava ima pravico, da podjetjem, ki so jim zaupane na#oge javnega pomena, pode#i
izk#ju$ne a#i posebne pravice, ki utegnejo omejevati konkurenco% &endar pa 9!$& $a"i: i-"l&#'ni: ali
p!e9ni: pra%i1, ki imajo #ahko -a p!ledi1 -lra9 9%lad#&'e0a pl3a&a, niso v sk#adu z
do#o$bami ES%
S tem je SES stopi#o na sta#i$e minimalne0a d%l&ene0a 9!e0a pode#jevanja izk#ju$nih in posebnih
pravic%
Primer: *OR4EAU
G% 2orbeau je ustanovi# podjetje za :i$er pren! p>$e% .nae# se je pred kazenskim sodi$em, ker
#ahko potne storitve oprav#ja #e drava%
SES je izhaja#o iz minimalne0a d%l&ene0a 9!e0a pode#jevanja izk#ju$nih in posebnih pravic%
/ovo#jena bi bi#a omejitev konkurence, $e bi trni subjekti ogroa#i javno potno podjetje z oprav#janjem
donosnega de#a potne dejavnosti, medtem ko na nedobi$konosnih mestih ne bi de#ova#i, $eprav to javni
interes zahteva%
o mnenju SES 2orbeaujeva dejavnost ni bi#a tipi$no donosna, saj je #o za posebno dejavnost,
namenjena posameznim potronikom%
F.<.(. PODJETJAA KI OPRAV+JAJO STORITVE V SP+OENE) GOSPODARSKE)
INTERESU IN PODJETJA Z DAV/NI) )ONOPO+O) = F;C(
-ukaj pa se do#o$ba nanaa na p!e9na pd&e$&a, zato ve#jata ;?% in ;8% $#ena tudi zanje%
1 pode#jevanju izk#ju$nih in posebnih pravic #ahko govorimo #e, ko so te pravice pode#jene s strani javne
ob#asti (z aktom" to$no do#o$enemu podjetju in za to$no do#o$en namen oz% dejavnost%
/av$ni monopo# pomeni, da ima podjetje izk#ju$no pravico pobiranja dajatev za dravo%
162
6. DR,AVNE PO)O/I
/ravna pomo$ v praksi zajema'
ukrep, ki predstav#ja !$r>e" ali i-0#9 d:d"a &a%ni 9la!$i in "ri!$ "ri!$ni"a
predn!$, ki izhaja iz bremena na#oenega javnim 0inancam
prispevek na ra'#n &a%ni: !"lad% a#i -man&>e%an&e da&a$e%, ki norma#no obremenjujejo neko
podjetje
"a"r>na"li predn!$ dode#jena s strani javne ob#asti
p#a$i#o de#a !$r>"% pri-%dn&e
#0dn!$, ki je sicer prejemnik v norma#nih oko#i$inah ne bi moge# prejeti,%%
/ravne pomo$i z vidika Skupnosti omogo$ajo do#o$eno prednost doma$emu subjektu a#i gospodarski
panogi in so kot take z de#ovanjem skupnega trga nezdru#jive%
Kra$"r'n so sicer #0dne, saj pomenijo monost za zagotav#janje gospodarske in socia#ne po#itike
(npr% prepre$evanje nezapos#enosti", dl0r'n pa 0r-i& en$n!$i $r0a%
6.1. KON*EPT DR,AVNE PO)O/I = F8C1. /+EN
F8C1. 'len:
Ge ni v ES druga$e do#o$eno, je s skupnim trgom nezdru#jiva kakrnako#i dravna pomo$ a#i pomo$,
dode#jena iz dravnih virov, ki izkriv#ja a#i grozi, da bo izkrivi#a konkurenco z dajanjem prednosti
do#o$enim podjetjem a#i proizvodnji do#o$enih dobrin, v ko#ikor to negativno vp#iva na trgovino med /G%
odana je 0eneralna "la%-#la, ki ne de2inira p&ma dravne pomo$i% 5istvo dravne pomo$i pa je, da
gre za "a"r>n"li predn!$, ki je omogo$ena neposredno a#i posredno iz dravnih sredstev%
PRI)ERI DR,AVNIH PO)O/I:
na podro$ju 2inan'ni: #"rep%'
O krediti
O izvozne pomo$i
O garancije
O dav$ne koncesije oz% bonusi
O odpis terjatev,%%
na !1ialnem pdr'&#'
O znianje obveznosti p#a$i# za socia#no varnost
O pomo$i pri p#a$evanju dajatev,%%
v sk#opu da%'ne po#itike
O dav$ne o#ajave,%%
na in2ra!$r#"$#rnem pdr'&#,%%
POGOJI IZ GENERA+NE K+AVZU+E:
.a presojo a#i je pomo$ v sk#adu z ;C% $#enom, mora biti izpo#njenih 9 pogojev'
#"rep mra 9i$i #!mer&enA dl'en in p!ami'ne nara%e' ukrep mora koristiti #e posameznim
osebam a#i gospodarskemu sektorju%
#"rep mra pd&e$&# m0'a$i predn!$' pomo$ mora biti dana brez odmene (ni dobi$konosnega
namena"% omo$, ki gospodarsko ni uteme#jena, je prepovedana% Gospodarsko uteme#jenost
(omisija preverja s $e!$m :ip$e$i'ne0a in%e!$i$r&a, ki izhaja iz vpraanja, kako bi ravna#
norma#ni investitor%
163
pm' mra i-%ira$i i- !red!$e% dr3a%e' drava mora imeti monost sredstva odobriti a#i za$eti
postopek dode#jevanja, ki pa ga #ahko v nada#jevanju izpe#je tudi oseba zasebnega prava% -ok
sredstev je #ahko neposreden iz prora$una a#i pa ze#o posreden prek vrste ude#eencev%
Primer: .IR)A S+O)A NEPTUN
redpisi so pomorskemu prevozniku omogo$a#i pla'e%an&e ni3&i: pla' d -a&am'eni: nemkih
p#a$ tujim mornarjem% SES je od#o$i#o da ne gre za prepovedano pomo$, ker predn!$ ni i-%irala i-
dr3a%ni: !red!$e%%
SES je tu spreg#eda#o to, da je pomo$ #ahko dode#jena tudi z opustitvijo in da je s tem predpisom
dr3a%a p9irala man&>e pri!pe%"e, ker so bi#e p#a$e nije%
predn!$ mra i-"ri%i$i "n"#ren1 ali 0r-i$iA da 9 i-"ri%ila "n"#ren1'
Primer: PHI++IP )ORRIS
6izozemska v#ada je dode#i#a pm' $9a'nem# pri-%a&al1#% o sta#i$u (omisije takne pomo$i
ni mogo$e opravi$iti s sk#icevanjem na izjeme po ;CM<% (omisija je prep%edala pm'% E je
od#o$bo izpodbija#, ker (omisija ni pra%iln dl'ila #p>$e%ane0a $r0a, saj naj bi se pm'
nana>ala na man& ra-%i$ 9m'&e, kar #ahko predstav#ja i-&em p F8C<% SES je ugotovi#o, da
0inan$na pomo$ drave krepi po#oaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki tekmujejo z njim v
trgovanju z drugimi /G%
predn!$ mra %pli%a$i na $r0%an&e med D/' ta $#en je zasnovan druga$e kot ;?% in ;8%, kjer
zadostuje moen vp#iv na trgovino% ri dravnih pomo$eh se zahteva dejanski vp#iv na trgovino med
/G% &endar pa to ni moti#o SES, da je v nekaterih primerih prepoveda# tudi pomo$, ki bi samo
utegni#a vp#ivati na trgovanje med /G%
Ge so podani vsi ti pogoji, dravna pomo$ ni sk#adna z ES%
Primer: A+T)ARK
K#o je za subvencioniranje javnega avtobusnega prevoznika, nemko sodi$e je postavi#o predhodno
vpraanje%
Sodi$e v tem primeru sprejme oz% potrdi *O)PENSATION APPROA*H * v primeru oprav#janja javnih
storitev dravna sredstva, namenjena 0inanciranju teh storitev, ne predstav#jajo ekonomskih prednosti za
podjetje, kadar so izpo#njeni tirje pogoji, postav#jeni v tem primeru'
obstajati mora dejanska in jasna obveznost javne s#ube
pod#aga za p#a$i#o mora biti vzpostav#jena vnaprej, biti transparentna in objektivna
p#a$i#a ne smejo prese$i skupnih neto strokov, ki so jih povzro$i#e obveznosti javne s#ube
p#a$i#a so mora#a biti do#o$ena z javnim naro$i#om a#i na pod#agi ana#ize strokov uspenega podjetja%
Ge so izpo#njeni ne gre za prepovedano dravno pomo$% Dr3a%a ! 2inan1iran&em le $e "ri&e !$r>"e, ki
so podjetju nasta#i zaradi obveznosti, ki so mu ob oprav#janju storitev zaradi javnega interesa, na#oene%
6.(. PO)O/IA KI SO ZDRU,+JIVE S SKUPNI) TRGO) IN PO)O/IA KI TO
UTEGNEJO 4ITI = F8C( in <
F8C(. 'len' a%$ma$i'n dp#!$ne dr3a%ne pm'i
pomo$i !1ialne0a -na'a&a, ki je odobrena posameznim potronikom, pod pogojem, da je odobrena
brez diskriminacije g#ede na porek#o zadevnega proizvoda
pomo$, ki je namenjena ppra%l&an&# >"de, ki je pos#edica naravnih nesre$ in izjemnih dogodkov
pomo$, ki je odobrena gospodarstvu do#o$enih obmo$ij .N 6em$ije, ki jih je prizade#a de#itev
6em$ije (ta do#o$ba je sedaj izgubi#a pomen in ni ve$ dopustna po tem odstavku, #ahko pa je
dopustna po ;CM<"
F8C<. 'len' p0&n dp#!$ne pm'i
pomo$, namenjena p!pe>e%an&# 0!pdar!"e0a ra-%&a pdr'&a, kjer je standard iv#jenja
izredno nizek
pomo$, namenjena izvedbi pr&e"$aA "i &e % in$ere!# S"#pn!$i
164
pomo$ namenjena dpra%i re!ne m$n&e % 0!pdar!$%# ene od /G
pomo$, namenjena za ra-%& dl'eni: 0!pdar!"i: a"$i%n!$i ali pdr'i&
pomo$ namenjena p!pe>e%an&# "#l$#re in :ran&an&# "#l$#rne dedi>'ine, $e ta pomo$ ne vp#iva
neugodno na trgovinske pogoje in konkurenco med /G
druge vrste pomo$i, ki jih #ahko dl'i - dl'9 S%e$ ! "%ali2i1iran %e'in, na pred#og (omisije
(omisija pri od#o$anju, a#i bo izjemo dopusti#a, upoteva meri#a, ki jih je razvi#a v primeru hi##ip Eorris'
a#i bo pomo$ pripm0la " ra-%&#, ki je v interesu Skupnosti (pomo$ v naciona#nem interesu ni
uteme#jena"
a#i je pomo$ n#&na -a ra-%&
a#i pomo$ i-"ri%l&a "n"#ren1
6.<. NADZOR NAD PO)O/)I PO FF. IN F6. /+ENU
6.<.1. KO)ISIJA
(omisija mora ves $as !del%a$i z /G in !preml&a$i sisteme dode#jenih dravnih pomo$i%
Ge (omisija ugotovi, da dravna pomo$ a#i pomo$, dana iz dravnih virov, ni zdru#jiva s skupnim trgom,
a#i da je pomo$ z#orab#jena, od#o$i, da mora zadevna drava dpra%i$i ali !premeni$i to pomo$ v
dl'enem r"#, ki ga do#o$i (omisija%
Ge drava tega v do#o$enem roku ne stori, #ahko (omisija a#i katerako#i zainteresirana drava,
nep!redn predl3i -ade% SES, kot i-&em d 'len% ((; in ((8%
Ge (omisija ne dl'i r"a, se teje, da je primeren rok za odpravo a#i spremembo obstoje$e pomo$i,
d%a me!e1a%
(omisija #ahko od /G zahteva, da po naciona#nih prepisih od koristnika izterja izp#a$ana sredstva%
PRE+I)INARNI POSTOPEK: FFC<
&saka /G mora Kmi!i&i !pr'i$i na'r$%an pdeli$e% nove oziroma !premem9 9!$&e'e
pm'i% Ge se ugotovi nekompatibi#nost, (omisija za$ne postopek% otrebno je po$akati na njeno
od#o$itev; predhodna pode#itev oziroma sprememba pomo$i povzro$i nezakonitost take pomo$i% (omisija
mora mnen&e pda$i % d%e: me!e1i:, sicer ve#ja dmne%a d9ri$%i pm'i 3 t%i% LTHE +ORENZ
RU+EL% & primeru nenoti0iciranja dravne pomo$i, E( ni vezana z 8 mese$nim rokom%
6.<.(. SVET
Svet #ahko na zahtevo /G !0la!n dl'i, da se dravna pomo$ !ma$ra -a -dr#3l&i% ! !"#pnim
$r0m, kot izjemo po ;CM<, a#i pa, da dravna pomo$ spada v uredbo, ki jo je spreje# Svet (v njej so tudi
predvidene izjeme"%
Ge je (omisija e za$e#a s svojim postopkom, mora za$asno ustaviti postopek in po$akati, da Svet poda
svoje sta#i$e%
6.H. RAZ)ERJE Z DRUGI)I DO+O/4A)I PES
/o#o$be ES o dravnih pomo$eh NI)AJO nep!redne0a #'in"a, kar #ahko povzro$a prob#eme, $e
konkretna pomo$ ni v sk#adu z drugimi do#o$bami ES, ki pa so neposredno u$inkovite%
(F. 'len:
8;% in ;C% se deln pre"ri%a$a, deln i-"l&#'#&e$a% Ge pomo$ prekora$i #egitimen ci#j, #ahko kri 8;%
$#en%
& 4#J Iri!: se ,rska ni mog#a sk#icevati na ;C% in ;;% $#en in iz#o$iti uporabo 8;% $#ena, e posebej ker
pomo$i sp#oh ni prig#asi#a% & drugem primeru pa tudi dejstvo, da je bi#a kampanja 0inancirana z javnimi
sredstvi, omogo$a uporabo 8;% $#ena%
165
<1. 'len:
!e nep!redn #'in"%i$ in se nanaa na dr3a%ne mnple "mer1ialne0a -na'a&a% -udi $e je
dravni monopo# dravna pomo$, je podrejen <?% $#enu, ker je #e*ta v razmerju do ;C% in ;;% #eW specia#is%
F1. 'len:
Gre za dva raz#i$na postopka in ugodna od#o$itev v enem e ne pomeni, da je zadeva nesporna tudi v
drugem%
166