Prila sem prepozno

ko so e izpili vse ivljenje

in izpeli vse veselje
ne bom jih ve ujela
ne teh ki e sanjajo o nebesih
ne teh ki se utapljajo v telesih
ne teh ji se vpijajo v tla
in ne bomo reili sveta
zato pleem
sama
zaprtih oi
in lahkih dlani
in zautim
tvoj pogled ki mi sledi
kot da vidi v moje misli
ne vrednoti ne ocenjuje ne sodi
samo srka me
vpija vsak moj gib vsak korak vsak obrat
odprem oi in se sreava s pogledi
in ti me gleda, kot da sem lepa
in jaz se nasmehnem, kot da sem lepa
gibljem se, kot da sem lepa
pleem, kot da sem lepa
se vrtim, kot da sem lepa
in se vrtim in vrtim in vrtim
in za mojimi vekami se iri utripajo nasmeh
in te pogledam kot da sem lepa
in svet se nagne in vsa stvarnost drsi v tvoje oi
in padam v tem trenutku venosti
padam v poasnem posnetku
in plesie se vrti
v tisti topli rdei svetlobi
najina svetova treita skupaj kot ogromna milna mehurka
in se razprita
vse je kot v starem filmu posnetem na trak
ponudi mi poirek vode
utim kako kapljica ostane na moji spodnji ustnici
ki vem, da je vsa rdea od vala krvi ki mi je zalil obraz
obliznem jo in si reem ne bi smela
nisi mogel zadrati pogleda
in tudi meni oi zdrsnejo in tvoje ustnice so vlane in se svetijo
in si reem ne bi smela
in to je trenutek v katerem se film strga
slika ugasne in se ustavi
tema je
mogoe sem samo zaprla oi
ne dotikava se ampak utim tvoje srce
sliim ga namesto glasbe prek tiine
ne gledava se
in nihe se ne premakne
vdihnem tvoj dih
vdihnem tvoj dih
vdihnem tvoj dih
utonem v mehkobi
magija resninosti