Kulturata, mediumite i religijata

Kultura
Izrazot kultura doa|a od latinskiot zbor kolere i zna~i da see{-`nee{. Zborot
kultura se upotrebuva kako sinonim na zborot seewe. Koga ~itame literatura, treba
da istakneme deka ne postoi edna definicija koja e podr`ana od site nau~nici. Dva
ameri~ki antropolozi, Kroeber i Klukholn, vo deloto koj go pripremale vo 1952 god.
imaat evidentirano 164 ograni~uvawe na kulturata. Najklasi~noto ograni~uvawe na
kulturata ja napravil E.B. Tailor, koj veli deka kulturata e komleksna celina, koja gi
opfati: znaewata, umetnosta, moralot, obi~aite i zakonite, kako i site sposobnosti,
koj gi dobiva ~ovekot kako del od op{testvoto. C.Wisler, ka`uva deka kulturata
pretstavuva na~inot na `ivewe na eden narod.
Kulturata e faktor koja gi odreduva odnesuvaweto na ~ovekot. Na~inot na
komunicirawe na eden ~ovek e posledica na ra|awe i negovoto vospituvawe pod
senka na edna odredena kulturna tradicija.
Site kulturi vo zemjinata povr{ina, bez ogled na razlikite {to gi imat,
prenesuvat religiski belezi.
Spored Rejmond Vilijams, poimot kultura pretstavuva op{to, {iroko
poimawe, od koe natamu se izveduvaat brojni definici: "Zapo~nuvaj}i kako imenka
za proces kulturata (neguvawe) na nasadi ili (~uvawe i odgleduvawe) na `ivoti, i
po{iroko kulturata (aktivno neguvawe) na ~ove~kiot um-vo docniot osumnaeseti
vek stana, imenka za konfiguracija ili generalizacija na "duhot" koj {to izrazuva{e
"eden celovit na~in na `ivot" na eden oddelen narod.
Kulturata na eden narod se sostoi od negoviot jazik, istorija, tradicija,
umetnost, ekonomski, politi~ki, religiski i op{testveni normi, sistem na vrednosti.
Mediumite se del od kulturata i aktivno u~estvuvaat vo neguvawe na kulturata.

1
 Denes ~esto se govori za presudnoto vlijanie na masovnite mediumi pri
formirawe na kulturite. Osobeno se istaknuva ulogata na radioto i televizijata, kako
zvu~ni i vizuelni akteri vo ~ovekovoto sekojdnevie, koi vlijaele vrz namaluvaweto
na zna!eweto na ”vistinskite” kulturni inctitusii: biblioteki, teatri, muzei. Me|utoa,
fakt e deka mediumite, sami po sebe, ne pridonele za namaluvawe na interesot za
tradicionalnite kulturni vrednosti, no pridonele nepublikata da stane publika na
popularni smetni~ki sodr`ini, ~esto i korisnik na la`ni vrednosti.
Sovremenoto op{testvo, so tesnogradi, profesionalni specijalizacii, napravi lu|
eto neednakvo da u~estvuvaat vo procesot na difuzia na kulturata. Na edna strana
postojat tvorcite na porakite(umetnicite i nau~nicite) i onie {to tie poraki gi
posreduvaat (menaxerite, urednicite, organizatorite, novinarite itn.), a na druga
strana postoi kulturnata javnost-potesnata, koja kako publika aktivno u~estvuva vo
procesot na recepcija i vrednuvawe, i po{irokata, koja naj~esto e samo pasiven
prima~ na porakata. Se razbira, i ponatamu postoi spontana difuzia na kulturata vo
ramkite na semejstvoto ili na grupa prijateli.
Robert S. Ling, 1939 vo svojata studia ”Znaewe, za {to?” be{e eden od prvite,
koj uka`a deka op{testvenite nauki ne se tajni nauki na u~eni lu|e, tuku deka
pretstavuvaat integralen, organiziran del na kulturata, koj mu pomaga na ~ovekot da
ja razbere svojata kultura i problemite {to taa gi sodr`i.

Mediumite

Imaj}i go vo predvid deka mediumite se servis na op{testvoto, nivnoto

vlijanie vo post moderna epoha e neminovna. Mediumite, kako pe~atnite taka i
elektronskite imaat brojni funkcii.

2
 Mediumite se del od kulturata i aktivno u~estvuvaat vo neguvaweto na
kulturata. So prenesuvaweto na kulturnite vrednosti, mediumite u~estvuvaat vo
popularizirawe na istoriskite, nau~nite, umetni~kite, verskite i drugi vrednosti na
spomenicite na kulturata.
Spored razvojnata teorija za mediumi na Denis Mek Kvejl, mediumite vo
soglasnost so politikata treba da se "koristat za unapreduvawe na nacionalniot
razvoj, za avtonomijata i kulturniot identitet na oddelni zemji".
Republika Makedonija mo`e da se pofali so golem broj, pred se elektronski
mediumi kako javni taka i komercialni vo nacionalno i lokalno nivo. Pritoa, gri`ata
za proizvodstvo i emituvawe na programa takanare~en ,,javen interes”, a tuka
sekako spa|a i verskoto nasledstvo e moralna obvrska na sekoj radiodifuzen servis.
Edna od klu~nite funkcii na elektronskite mediumi e prenesuvaweto na
kulturata odnosno na religiskata kultura.
Vo Op{tata deklaracija na ~ovekovite prava, ~len 18 se veli: -sekoj ima
pravo na sloboda na misleweto, na sovesta na verata, toa pravo go sklu~uva pravoto
da se menuva verata ili ubeduvaweto kako i slobodata, bilo poedine~no ili vo
zaednica so drugi lu|e, javno ili privatno, da ja iska`uva svojata vera so podu~uvawe,
so prakti~no izvr{uvawe, so bogoslu`enie i so odredi-, nesumlivo edno od pravoto
na verskite slobodi e i javnoto objasnuvawe na verata i preku mediumite.
Kako nadvore{en izraz na verata, religijata e samo pat do Bog. Religijata e
samo na~in da se komunicira so Tvorecot, no na~inot i patot ne smeat da stanat po
bitni od samiot tvorec.
Va`na uloga za unapreduvawe i razvivawe na iniciativi vo eden poseben
komunitet imaat lokalnite mediumi. Nivnite programi se so razli~ni sodr`ini, so cel
da se se poblisku so nivnite gleda~i. Lokalnite TV se vo zna~aen razvoj, kako so
aspekt na programata i nivnoto vlijanije vo op{testvoto.

3
 Vo ova raznovidna programa poseben del zavzemaat emisiite koi se
zanimavaat so verskata kultura. Potoa tie emisii se emituvaat re~isi na eden golem
broj na privatni televizii.
Spored edna procenka od 1986 g., na komisijata ‘’ Istra`uvawe na efektite”,
sostavena od germanski komunikolozi, nie seu{te mnogu malku znaeme za
povrzanosta me|u masovnata komunikacija i op{testvoto, za zakonomernostite na
vlijanieto na mediumite. Postoe~kite istra`uva~ki trudovi se tematski raznovidni, no
istovremeno i protivre~ni. ^esto za eden odreden problem postoi samo edna
edinstvena studija. Isklu~ok se dopolnitelnite ispituvawa, replikacii ili obidi za
falsikuvawe.
Vo me|uvreme, vo literaturata mo`at da se najdat redica listi na funkciite na
mas-mediumite, koi ne se samo zna~ajni kako noviteti, tuku kako i paradigmi,
odnosno te`inata vo istra`uva~kata dejnost, a isto taka i pedhodno ja strukturiraat
mediumskoto-politi~kata diskusija. Se naglasuvaat, na primer, funkciite na
artikulirawe na mnenieto, sozdavaweto na javnosta, kontrolata vrz politikata,
obrazovanieto i vospituvaweto, politi~kata socijalizacija, upravuvaweto na
stopanstvoto so posredstvo na reklamite, sozdavawe na fokusirana javnost, so drugi
zborovi, komunikacijata me|u grupite {to aktivno u~estvuvaat vo politi~kiot proces,
zdru`enijata po osnov na interesi, partiite i tn. Nekoi avtori dominantnite mediumski
funkcii povremeno gi povrzuvaat so politi~kiot sistem. Taka, kaj mediumite
organizirani vo privatniot sektor, za dominantna se smeta zabavnata funkcija, a na
demokratskite poludr`avno-organizirani mediumi im se pripi{uva pred se
informativna funkcija. Za primarna zada~a na mediumite vo totalitarnite sistemi se
smeta masovnoto soglasuvawe, odnosno kontrola {to zadol`itelno se nadopolnuva so
relaksira~ka plitka zabava koja odvra}a od problemite.
Op{testvenata funkcija na mas-mediumite se tematizira i vo ramkite na t.n.
‘’teorii za modernizacija”, koi glavno se koncipirani vo odnos na problematikata na

4
pomalku razvieni zemji. Dejvid Mek Kliland vo 1961 g. vo ‘’Produktivno
op{testvo” se zanimava{e, me|u drugoto, so povrzanosta na masovnata
komunikacija i motivacijata za produktivnost, kako i so posledicite {to ottuka
proizleguvaat. Vo ovoj kontekst, toj gi analizira pri~inskite odnosi me|u
specifi~nite prose~ni karakterni crti na li~nosta vo edno op{testvo, od edna strana, i
stepenot na soodvetniot stopanski porast, od druga srtana.
Pritoa, Mek Kliland ja dorazviva religiozno-sociolo{ka teza za vrskata me|u
protestantskata etika i duhot na kapitalizmot, formulirano od Maks Veber vo 1904
god. Vo ‘’Protestantskata etika i duhot na kapitalizmot”.

Religijata

Religijata ima va`no vlijanie vo ~ove~kiot `ivot i ~ovekovata istoria. Ova izjava
e vistinita bez ogled na povremenite najavi od „svetovnite” misliteli deka
~ove{tvoto kone~no stasalo vo era vo koja ve}e nema nikakva korist od religijata.
Pove}eto lu|e se u{te se fundamentalno zainteresirani za odgovorite na pra{awata
kako {to se:
„Dali postoi Bog?”
„Zo{to Bog dozvoluva stradawa?”
„[to se slu~uva so ~ovekot koga }e umre?”
Ovie i drugi sli~ni pra{awa, postaveni od golemite svetski religi, imaat koreni
vo nekoi od najgolemite ~ovekovi stravovi i nade`i.

5
 So krajot na periodot na ~ovekovata istorija nare~en Sreden vek i so
stapuvaweto na scena na humanizmot, renesansata, prosvetitelstvoto i nau~niot
pozitivizam, a osobeno po Francuskata Revolucija (1789), po~na da se lansirat
tezi za "krajot na religijata", kako edna od najva`nite op{testveni institucii. Vo
ime na naukata i linearniot progres na istorijata be{e marginalizirana i
anatemirana Sveti Avgustinovata izreka Esse credimus Dei ( Vo Gospod treba da
se veruva ! ). Osven toa ima{e i takvi kako Kont koi predviduva deka
svetili{tata i hramovite }e bidat zameneti so fabrikite na sovremeneto op{testvo.
Drugi pak velea deka ~ustvoto za religioznost e "~ovekova prva pri~ina na
uteha i opravduvawe", "opium za masite", "fantasti~na nadgradba na
~ovekovoto bitie", "iluzorno sonce" (Karl Marks - Fridrih Engels, Rani rodovi ).
No istoriskite i op{testvenite tokovi poka`aa deka takvite hipotezi bea
neto~ni i religijata, sopatnik na ~ovekovata sudbina od homo primigenius
(prviot ~ovek ), koja spored F.Bekon e praecipium vinculun societatis (najsilen
sinxir na op{testvoto) go so~uva svojot identitet i kontinuitet, igraj}i mnogu
va`na uloga vo op{testvenite konturi. ( Hans Frejer).
Modernata so svoite "izmi" kako racionalizmot, pozitivizmot,
marksizmot i laicizmot ne uspeja da go zadovoli ~ovekot. Spored Havel
nejziniot neuspeh e rezultat na streme`ite za ignorirawe na Apsolutnoto Bitie.
Vo poslednite decenii svetot se soo~uva so golemi promeni. Glasnost i
Perestrojkata bea navestuva~i deka komunisti~kata ideologija gi dava
poslednite vozdi{ki, i na krajot kako kula od karti se sru{i eden od sistemite koi
{to vetuva{e ovosvetski raj od tipot na Morovata Utopija. Pokraj sevo ova, vo
poslednite godini vo svetski ramki se zabele`uva eden proces na vra}awe na Vox
Dei (Glasot Bo`ji), na vra}awe na scena na Homo religiosus. Po nekolku
vekovi pominati vo indolentnost kon religijata , se pretpostavuva deka vekot

6
 vo koi samo {to sme stapnale ili noviot milenium, }e pretstavuva era na
spiritualnosta, era na povtornoto otkrivawe na religiozniot element i na svetoto .
Edna sonda`a napravena vo SAD poka`a deka 95% od amerikancite veruvat
vo Gospod, a 90% mu se molat na Nego. Spored lingvistot L.R.N. E{li, avtor na
knigata What is a name, krsteweto na decata so verski imiwa e trend vo ovaa
zemja(Newsweek).
Rastot na religioznosta e vidliv i vo balkanskoto podnebje. Vo periodot na
korenitite op{testveni promeni (1989-1991) zabele`ano e zgolemuvawe na
interesot na mladite za religijata.
Spored podatocite izneseni vo deloto Чovekot i op{testvoto vo tranzicija,
izdadeno vo 1995, 46% od studentite pripadnici na makedonska nacija (vo
etni~ka smisla) sebesi se smetaat za religiozni.
Verata: Verata e mnogu kompleksna struktura, mnogu naso~na i za ova
pri~ina e te{ko da se definira. Taa niz istorijata e svatena na razni na~ini od lu|eto i
op{testvata i e ograni~ena od razni pogledi.
So ovoj termin gi ozna~uvame pretpostavkite, ubeduvawata i stavovite so koi
vernikot im prio|a na dokazite za ili protiv religioznata vistina.
Zborot „vera” go koristime da gi ozna~ime posebniot vid posvetuvawe koe e
del od toa {to zna~i da se bide vernik.
Kako sinonim na poimot vera , vo evropskite jazicii se upotrebuva izrazot
"religija", koja ima poteklo od latinskiot zbor religare ( sobiram, se povrzuvam,
vrska me|u Gospod i ~ovekot) ili religere ( go sobira sam sebe so ~esnost,
izvr{uvawe na dol`nostite kon Gospod).
Vo teologija verata se definira kako bo`estven zakon, koj gospodarite na
umot gi naso~uva kon dobrosta na ovoj svet i vo spasuvawe vo drugiot svet
(Tehanevi ). Gazali rekol deka verata e stvar me|u ~ovekot i Gospod.

7
 Vo vrska so poimot vera ima razni definici: "verata e do`ivuvawe na
bo`estvenoto" ( R. Otto), " verata e veruvawe na duhovno bitije" (E.B.Tajlor),
"verata e simboli~ki sistem, koja see kaj lu|eto dolgotrajni i jaki motivi"
(C.GEERTZ ); Durkhem verata ja ograni~uva kako sproveduvawe na bo`estvenoto
vo op{testvoto, Radcliffe-Brovn ja definira kako "obi~ai koi imat da pravat so
rituali", dodeka Parsons "kako nad priroden sistem, finalna vistinitost i elementarno
odnesuvawe".
Ovie se samo nekolku od gama definicii za verata. J.M.Uinger, ka`uva deka za
samo nekolku ~asa mo`e da se soberat stotini definicii.

Potrebata da se pi{uva za povrzanosta me|u mediumite i religijata e kako rezultat

na promenite na komunikaciskite tehnologi {to se slu~ija osobeno vo tekot na
poslednata decenija i na vlijanieto {to go izvr{ija ovie promeni vrz drugite
op{testveni sferi, a osobeno vrz publikata. Nema somnenie deka televizijata e
masmedium {to se u{te ima dominantno mesto vo slobodnoto vreme na lu|eto {to
koi `iveat vo modernite op{testva. Pri~inite za dominantnata uloga na televizijata vo
dene{noto op{testvo, spored Denis Mek Kvejl, proizleguvaat od toa {to televizijata
e "potencijalen izvor na mo}, vlijanie i kontrola, mesto kade {to se odigruvaat
mnogu va`ni nastani od javniot `ivot, eden od najva`nite izvori na definicii i pretstavi
za op{testvenata realnost" (MsQuail, 1987).
"Televizijata kako medium retko se nabquduva vo svetlinata na toa kako nie,
kako gleda~i, vsu{nost ja upotrebuvame. Raspravite za efektite od televizijata ...
se retko povrzani so nekakvo realno i detalno znaewe za obrascite na gledawe i
za izborot na programite na lu|eto"(Barwise and Ehrenberg, 1988)
Emisijata e oblik na komunikacija, vo nego e sodr`ano zna~eweto koe preku
vizuelen pat se prenesuva do gleda~ite. Toa e vizuelna komunikacija. Patot na
formirawe na zna~eweto e identi~en so osnovnite modeli na komunikacija koi

8
odat po traseta emituva~-signal-receptor. Publikata }e go cfati zna~eweto na
sodr`inata na odreden na~in. Pritoa e va`no toa da bide jasno, razbirlivo i lesno da
dopre do sekogo.
Teoretskata postavenost na ova istra`uvawe se bazira na teorijata na
emisijata i teorija na televizijata.

Literatura

 ACESKI Ilija: "Op{tesvoto i ~ovekot vo tranzicija", Ekopres, Skopje,

1995.
 ACESKI, "Religioznosta kaj naselenieto vo RM", Godi{en zbornik na
Filozofskiot Fakultet na Univerzitetot vo Skopje, kniga 19(45),1992.
 ANGL, I. Desperately Seeking the Audience, London: Routledge.,
1991.
 BAHTIJAREVI^, Bo{wak: Socijalisti~ko dru{tvo, crkva i religija,
Institut za dru{tvena istra`ivawa Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb, 1969.
 BECKER, H. S. and McCall, M. M. 1990. Symbolic Interaction and
Cultural Studies. The University of Chicago Press: Chicago and
London.
 BEKTESHI Bektesh: Statistika elementare, ShB”Libri shkollor”,
Prishtinë, 2005.
 BAYLON CH. and Mignot Xavier: Komunikimi, Universiteti i EJL,
preveduvaç od francuski dr. Xhevat LLoshi, Logos-A, Shkup, 2004.
 BELL, P. and Leeuwen, van Theo 1994, The media Interview,
Confession, Contest, Conversation, University of New South Wales
Press, Kensington.

9
 BLANCHARD, M. A. 1998 edited by. History of the Mass Media in
the United States. Fitzroy Dearborn Publisher: Chicago, London.
 SINANI Ajni: Drugite za Islamot, Islamski Mladinski Forum, Skopje,
2006.
 SEJJID Husein Nasr: Islam and the plight of modern man, Longman,
London and New York, 1975.
 DRAGIČEVIČ-ŠEŠIČ Milena, STOJKOVIČ Branimir: KULTURA,
Templum, Skopje, 2003.
 KOKOVIČ Dragan: Pukotine culture, Prosveta, Beograd, 1997.
 Dr. KARDAVI Jusuf: Veçoritë e përgjithshme të Islamit, Print ISM,
Prishtinë, 2002, preveduvaç, Mr. Ali Pajaziti.
 Dr. KARDAVI Jusuf: Mesazhi ynë në epokën e globalizimit,
ShB”Furkan ISM”, Shkup, 2005, preveduvaç od arapski Flori Kola.
 GAUHAR Altaf: The challenge of Islam, Islamik Council of Europe,
London, 1978.
 Globalizirawe, individualnosta i op{testvoto: Sovremeni sociolo{ki
teorii, prevod od angliski: Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet-Skopje,
2006.
 HEASTER Duncan: The christadelphians 49 The woodfields,
Sanderstead, Surrey Cr2 0hj England, 1998.
 MAWIL Izzi Dien: Islamik Law, From historical foundations to
contemporary practice, Edinburgh University Press, Edinburgh, 2004.
 MURATI Xheladin: Metodologjia e krijimit të punimit shkencor,
Çabej, Tetovë, 2003.
 SHAMIQ Mid’hat: Si shkruhet vepra shkencore, e përktheu Nexhat
Ibrahimi, Logos-A, Shkup, 2006.

10
 TAHHAN Mustafa: Personaliteti i muslimanit bashkëkohor, e përktheu:
Bashkim Aliu dhe Sali Shasivari, ShB” Furkan ISM”, Shkup, 2005.
 UNIVERSITETI I U.F.O (Universitas-Fabrefacta-optime), Shkrim
Akademik, Tirana, 2006.
 PETROSKA-BE[KA Violeta: Metodologioja na eksperimentalnite
istra`uvawa vo psihologijata, Skopje, Malinska, 1994.
 PANZOVA Violeta: Naukata kako zanaet,Filozofski fakultet, Skopje,
2003.
 ECO Umberto: Si bëhet një punim diplome, përktheu nga italisht: dr.
Kristina Jorgaqi, botime përpjekja, Tiranë, 1997.
 WATSON, J. and HILL, A.: A Dictionary of Communicattion and
Media Studies, Edward Arnold, London, 1993.
 VILIJAMS, R. Kulturata, Kultura, Skopje, 1996.
 C. Stiven Evans. Filozofija na religijata:Razmisluvawe za verata,
Otkrovenie, Skopje, 2004.
 Mihael K. Astrid C. Voved vo naukata za publicistikami komunikacii,
Skopje, 1998.
 Tomas B. Arnold. Istorija na Islamot, Logos-A, Skopje,2009.
 Kerin Armstrong, Islamot,Kratka Istorija, Evro Balkan Press, Skopje,
2006.

11
12