46

Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Alojzija Zupan Sosi
Filozofska fakulteta, Ljubljana
UDK 821.163.631.0920:94(497.4)1941/1945
UDK 141.82:17
Etika partizanov v sodobnem slovenskem romanu
Etika partizanov je specifina tema ravno v sodobnem slovenskem romanu zadnjega desetletja, kjer se je pojavilo
najve romanov s partizansko tematiko in motiviko, med katerimi sem se v razpravi posvetila petim: Da me je strah? Marue
Krese, Saga o kovku Nedeljke Pirjevec, Opoldne zapleejo kornji Zdenka Kodria, Ubijanje kae Joeta Snoja in To
no sem jo videl Draga Janarja. Analiza etike partizanov skozi zgodbo in pripoved oziroma skozi dvoravninsko koncepci-
jo pripovedi je nakazala, da so si kljub razlinim poetikam romani podobni po izhodini misli: etike partizanov se ne sme
izvzemati iz obiajnih moralnih kodeksov. Vseh pet romanov je razlino osvetlilo naslednje partizanske etine vrednote,
povezane z etiko socializma ali komunizma: tovaritvo, solidarnost, nesebina pomo, enakost in enakopravnost ter svo-
boda. Najbolj zgoeno in pripovedno kvalitetno sta etiko partizanov ubesedili Marua Krese in Nedeljka Pirjevec, ki sta
upotevali etino zavezanost zgodbeni in pripovedni ravni.
etika partizanov, sodobni slovenski roman, zgodba in pripoved, etika socializma in komunizma
Partisan ethics has been a specific theme in the contemporary Slovene novel over the past decade, when a large num-
ber of novels containing Partisan themes have appeared, of which five will be discussed: Da me je strah? by Marua Kresa,
Saga o kovku by Nedeljka Pirjevec, Opoldne zapleejo kornji by Zdenko Kodri, Ubijanje kae by Joe Snoj and To no
sem jo videl by Drago Janar. Analysis of Partisan ethics through the story and narrative or the two-level conception of the
narrative shows that, in spite of their different poetics, the novels are similar in their starting point: Partisan ethics cannot be
removed from the context of ordinary moral codes. All five novels cast a different light on the following Partisan ethical
values, connected with socialism or communism: comradeship, solidarity, altruistic help, equality and freedom. Partisan
ethics are dealt with in the most condensed and qualitative, narrative way by Marua Krese and Nedeljka Pirjevec, who take
into account the ethical link between the story and narrative elements.
Partisan ethics, contemporary Slovene novel, story and narrative, socialist and communist ethics
Filozofija se je e zelo zgodaj ukvarjala s problemom absolutnosti oz. relativnosti etinih
norm (Sruk 1995: 108109). Najbolj opazno sta se o njih na zaetku 20. stoletja spraevali
Nietzschejeva filozofija in Freudova psihoanaliza. Prva ni prevratna samo za razvoj aksiologije,
filozofske vede o vrednosti, ampak tudi za celotno hierarhizacijo vrednot. Nietzsche je namre
uvidel, da so pogledi na svet ukoreninjeni v doloene vrednote in da sta antina in kranska
metafizika vrednostni metafiziki in ideologiji, ki spotujeta triado dobro-resnino-lepo. Ko
Nietzsche zahteva prevrednotenje vseh vrednot, na ta nain ne zanika vsega in se ne zaustavi
na stopnji popolnega nihilizma, saj veruje v nove vrednote. A ker so za vsako presojo potrebni
kriteriji, nastane v asu krize vrednot e kriza kriterijev vrednotenja, kar je mono prisotno na
zaetku 20. stoletja, skoraj podobna situacija pa se pojavlja zdaj, na zaetku 21. stoletja. Tudi
drugi prispevek, Freudova trditev, da lovek samo delno usvoji norme, posebno tiste, ki oseb-
nosti nekaj prepovedujejo, ter da je zaradi nagonske in impulzivne narave loveka popolna
harmonizacija moralne zavesti kot oblike drubene cenzure nedosegljiva, relativizira vlogo etike
in/ter morale.
47
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
e je sistematino spraevanje o etiki v novem tisoletju posledica izginjanja ali prevrednotenja
etinih nael, se je treba e vpraati, zakaj analizirati v sodobnem slovenskem romanu prav etiko
partizanov. Trenje etike in partizanov je specifina paradigma ravno v sodobnem slovenskem
romanu zadnjega desetletja, kjer se je pojavilo najve romanov s partizansko tematiko in motiviko,
med katerimi se bom v razpravi posvetila naslednjim:
2
Da me je strah? Marue Krese, Saga o
kovku Nedeljke Pirjevec, Opoldne zapleejo kornji Zdenka Kodria, Ubijanje kae Joeta
Snoja in To no sem jo videl Draga Janarja. Etiko partizanov bom analizirala skozi zgodbo in
pripoved, skozi dvoravninsko koncepcijo pripovedi, v kateri bom upotevala Abbottovo izhodie
(2009: 47), ki predlaga za razlago zgodbe analizo dveh elementov, dogodkov in likov, posebej pa
izpostavlja element posrednitva. Razlika med zgodbo in diskurzom je ravno v tem, da zgodbe ne
moremo videti neposredno, ampak jo vedno sprejemamo skozi narativni diskurz, posredovano
skozi glas, oi, stil pisanja, kot kamere tako da je to, kar imenujemo zgodba, pravzaprav to, kar
sami ustvarimo iz pripovedi.
Etina koncepcija je najbolj opazna v romanu Da me je strah? (2012) Marue Krese (1947
2013), v katerem je e sama avtorefleksivna naravnanost etino motivirana, saj avtorica na ve
mestih poudarja svojo etino
3
odgovornost do zgodovinskega spomina, zaradi katere je tudi zapi-
sala roman. Etina odgovornost je najveja v pripovedi tretje pripovedovalke, here, ki pripovedu-
je prav zaradi nasilnega prevrednotenja bistvenih zgodovinskih resnic. Spotovanje zgodovinskega
spomina je v romanu tesno prepleteno s spotovanjem druinske preteklosti, saj je roman anrsko
sinkretini spoj vojnega, druinskega, kronikalnega, ljubezenskega in avtobiografskega romana;
spotovanje druinskega in vojnega spomina ilustrira naslednji odlomek:
Ustavim se v temnem gozdu, kjer je bila ustanovljena ena izmed partizanskih brigad. Skala z mahom
poraena in na njej majhna, srameljiva rdea zvezda. Drevesa molijo. In jaz se zlomim v spotovanju.
V spotovanju do vseh teh ljudi, ki so se neko tu zbrali. Boli. Ne vem, zakaj bi se morala pravzaprav ta
rdea zvezda sramovati. Spominjam se ene izmed voenj v Berlin. Sina, ki je, dolgo je e od takrat, kar
v enem samem letu izgubil vse svoje tri idole. Najprej Tita, nekaj mesecev pozneje starega oeta in ob
koncu leta e Johna Lennona. Med vonjo moli, kar ni bilo v njegovi navadi. Nekje pred Berlinom se le
oglasi: Pojma nima, pravi. Peljem se od doma, kjer je naenkrat postalo sramota, da je bil tvoj oe
narodni heroj, in peljem se v Nemijo, kjer lahko to s ponosom povem. (Krese 2012: 182)
2 V razpravi ne analiziram romana Angel pozabe Maje Haderlap, saj je ta roman predstavnica slovenske manjine
napisala v nemini (Engel des Vergessens, 2011) in torej ni sodobni slovenski roman, eprav obravnava (slovenske)
partizane na avstrijskem Korokem. Odloitev za nemino avtorica argumentira s pragmatinim razlogom seznaniti
iro javnost z obutljivo temo. Neverjeten uspeh te knjige odpira skepso, ki jo je izrazil tudi Florjan Lipu v svoji zadnji
knjigi Poizvedovanje za imenom: knjige s podobno zgodbo so v slovenini e izle, celo na avstrijskem Korokem,
tako da se zdi, da v tem primeru ni nagrajena vsebina, pa pa jezik. e kae odloitev za nemino odmik od pre-
kletstva nemine kot lagerskega jezika v romanu, me vendarle v literarnozgodovinskem aspektu alosti pragmatino
dejstvo, da se je pisateljica raje kot za lastni prevod svoje knjige ali vzporedno pisanje slovenskega in nemkega
romana odloila za pisanje samo nemkega romana in s tem slovenskemu romanu odtegnila rojstvo kvalitetnega
romana.
3 V prid argumentaciji tolikne etine motivacije so tudi zunajliterarni podatki: za njeno kulturno in humanitarno prizade-
vanje med vojno (Bosna in skrb za begunce) jo je nemki predsednik odlikoval z zlatim kricem, zaradi protinacionali-
stinega pisanja pa so jo uvrstili na prvi seznam sto najvplivnejih Evropejk Frauen mit Visionen/LEurope au femin.
48
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Etina odgovornost do zgodovinskega spomina se dotika etinosti na pripovedni ravni, kar
vkljuuje tudi prvino posrednitva ali naina oblikovanja partizanske etike. Marua Krese je namre
partizansko zgodbo zavarovala pred vdori pretirane subjektivnosti in vplivom na bralce z badioujev-
skim razumevanjem umetnosti kot resnice. V njenem romanu je uinek dogajanja resnice doseen
na ve nainov: s kronikalno linearnostjo, z veperspektivno optiko in dialokostjo ter s sedanjikom
kot dogajalnim asom in jezikovnim asketizmom. Ti naini temeljijo na mimetinosti prievanjskosti
vseh treh pripovedovalcev, nje, njega in njune here, medtem ko pestra polifonija in dialokost
poleg glasov pripovedovalcev in njihovih notranjih monologov so prisotna tudi nefiltrirana mnenja
stranskih oseb uinkuje z nepristranskostjo in neprizanesljivostjo vrtanja v kolektivno nezavedno
in individualne travmatine spomine.
Etiko partizanov predstavljata v romanu oba pripovedovalca anonimni partizanski par, ki pri-
povedujeta izmenino in osvetljujeta pomembne dogodke partizanskega ivljenja ter povojne
obnove; s postpartizanske perspektive to etiko povzema tudi hi obeh pripovedovalcev kot tretja
pripovedovalka. Skozi govor obeh partizanov in dejanja spoznavamo njuno visoko etinost, ki
deluje, predvsem v povojnem asu, vekrat kot porog njuni pretirani potenosti in moralni stro-
gosti. e v asu vojne sta dosledno upotevala etiko partizanov, osnovano na splonih etinih
naelih, povezano z etiko socializma in komunizma, v kateri so bile najbolj izpostavljene naslednje
vrednote: tovaritvo, solidarnost, nesebina pomo, enakost, enakopravnost, svoboda; med NOB
pa celo prepoved spolne ljubezni (kot par se po vojni elita poroiti, a upotevata partizansko etiko
in se do konca vojne vzdrita spolnih stikov). Oba imata mono kolektivno zavest, zato niti v kriznih
situacijah, kot so npr. vednevne hajke, ne poskrbita najprej zase, ampak za prijatelje, sorodnike
in soborce. Njuna etika je tesno povezana z osnovnim romanesknim razpoloenjem strahom ,
saj ju v romanu ni nikoli strah zase (kar je problematizirano e kot nenaravno stanje otopelosti in
zaetek avtomatiziranosti), vedno le za druge. Dejanj drugih, ki so vekrat v nasprotju s partizan-
sko etiko, pripovedovalci ne komentirajo in ne moralizirajo. Partizanska pripovedovalca nista kriti-
na le do etinosti partizanskih pravil, ko npr. ne odobravata usmrtitve mladih soborcev, ker sta
v asu najhuje lakote pojedla ranjencem ocvirke, ampak tudi do sebe kot edalje bolj krutih bor-
cev, saj bojevanje kljub pravim (osvobodilnim) ciljem prazni duo. Neskladje delovanja borcev
s partizansko etiko najbolj obsodita pri nekaterih voditeljih, ki bi e zaradi odgovorne funkcije
morali delovati etino, a si za to ne prizadevajo: pomembni intelektualci vekrat zahtevajo preve
udobja in varnosti ter tako krijo pravilo enakosti, enakopravnosti in tovaritva. Drugi pa so v svojih
odloitvah zelo arogantni in neempatini, npr. grobi in nasilni lik Duana (Pirjevca), ki od kmetov
s pitolo zahteva ive, eprav so jim vaani kljub lakoti hrano vedno nesebino dajali.
Pripovedovalca sta etina tudi do belogardistov in izdajalcev, saj jih poskuata razumeti in, e se
sami zavedajo svojih napak, njihov zloin tudi odpustiti ali kazensko omiliti. V tem smislu je izsto-
pajoa etina dilema izdajalca Ivana (na strani 46). Soborca Ivana so namre ujeli Nemci in
v zaporu muili, hkrati pa so mu grozili s smrtjo njegovega otroka, zato je izdal neke podatke.
eprav v brigadi nihe natanno ne ve, kaj in zakaj je Ivan izdal, Nemci pa so ga po priznanju tako
in tako ubili, kliejo njegovo eno vsi samo e izdajaleva ena, zanjo in za njunega otroka ni ve
prave prihodnosti. Pripovedovalec skrivaj obie Ivanovo eno in jo tolai ter ji predlaga reitev, saj
se zaveda, da bi sam v podobni situaciji, e bi mu grozili s smrtjo sorodnika, tudi izdajal.
49
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Ker je etina osveenost pogoj moralnega delovanja, se pripovedovalci o morali vekrat pogovar-
jajo z ostalimi ali s samim seboj, hkrati pa si tudi prijatelje in tovarie izbirajo glede na etini kodeks. Tako
ni udno, da se prijateljski krog obeh partizanov po vojni oi, saj se ravno v asu obnove domovine
dogaja najve neetinih stvari, predvsem na politini ravni. Glavni liki v romanu Kresetove odkrivajo
podobne madee in bolezni socialistinega sistema kot v romanu Saga o kovku Pirjeveve, ki niso
predstavljeni samo kot politini problemi, ampak predvsem kot etine zagate: partijski elitizem, malo-
meansko povzpetnitvo, revolucionarna slepota in nesprejemanje kritike. Tako delujeta zaudenost
pripovedovalke, ko izve za posebne trgovine za partijske funkcionarje, in ogorenost pripovedovalca,
ko spozna, da imajo vsi njegovi sodelavci e vikende (medtem ko sam zaradi solidarnosti do drugih nima
niti lastnega stanovanja), v kontekstu sprevrene komunistine etike skrajno groteskno. Razoaranje
partizanov zaradi etinih pomanjkljivosti socializma in komunizma postopoma preraa v etino dezilu-
zijo, ki jo njuna hi, tretja pripovedovalka, izrie v kritini dokument preteklosti z vero v pozitivne cilje
socializma. Hi je znatno manj (ustveno) obutljiva do etinih ran socializma, hkrati pa je osveena
glede njegovih prednosti, ko kot nosilka zgodovinskega spomina eli ohraniti resnico. Pri tem izpostavi
ideoloko sovranost za najveji politini in etini problem, povezan s sprevraanjem resnice, predvsem
z minimaliziranjem pomena revolucije in dravotvornosti partizanstva, prepovedjo rdee zvezde in par-
tizanskih praporjev ter strankarskim kameleonstvom. Za zadnjega navaja hi presunljiv primer neetino-
sti (na strani 174), ko ji znanec oita, da je dogmatina komunistka, pri tem pa pozablja, da se je prav
on vkljuil v partijo zaradi pragmatinih razlogov in silil pripovedovalko, da bi se tudi sama vkljuila vanjo.
Tega ona zaradi kritinosti do napak partije ni storila, zaradi nezadovoljstva s celotnim sistemom je celo
zapustila domovino, isti znanec pa danes sprevreno vali lastno napako nanjo.
Podobno posrednitvo, ko je etika partizanov posredovana skozi razline perspektive in dialo-
ko, da bi na ta nain ohranila nepristranskost in objektivnost, se pojavi tudi v romanu Saga o
kovku (2003) Nedeljke Pirjevec (19322003). Obe pisateljici sta se izognili vrednotenjskim
komentarjem, dramatinim klimaksom prizorov muenja ali ubijanja ter sentimentalnim pastem
traginih dogodkov, da ne bi vplivali na razustvovanost bralca in njegovo nazorsko preprianje.
Obe sta podobno kritizirali tudi partijski elitizem, malomeansko povzpetnitvo, revolucionarno
slepoto in nesprejemanje kritike, vendar je Pirjeveva etiko partizanov prikazala manj resnobno in
zavezujoe, saj jo je predstavila skozi otroko-mladostno perspektivo ter erotizacijo in poetizacijo
partizanov. Iz razlinih drobcev partizanskih podob se v romanu sestavlja njihova etika v podobo
etino odgovornega vojaka, neustranega borca, drzno privlanega mokega in razumevajoega
tovaria. Za tako pozitivno etino podobo je poleg resninih kvalitet partizanov zasluna tudi njiho-
va idealizacija skozi otroko-mladostno perspektivo, ki pozitivno podobo partizanov prevzema od
starev in znancev ter drugih zaveznikov partizanov. Prav zaradi mladostne perspektive je najbr
Dominika, osrednji lik romana, tudi manj kritina in bolj usmiljena do izdajalcev ali partizanskih
prestopnikov, ko jo boli srce e samo ob misli na njihovo kazen. Odsotnost razlinih etinih spor-
nosti je pogojena tudi zgodovinsko, saj je bilo partizanstvo na Primorskem
4
zaradi tekih izkuenj
4 Primorska ni poznala pravega domobranstva, saj je bila njena Cerkev drugana, v boju proti faizmu je delovala e v
dvajsetih in tridesetih letih prejnjega stoletja, npr. Drutvo sveenikov sv. Pavla je e ena posebnost znotraj evropske-
ga antifaizma. Nikjer drugje ni znana organizacija duhovnikov, ki bi se spremenila v ilegalno in bi delovala proti reimu
na oblasti (Pirjevec 2005: 24).
50
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
s faizmom dosti bolj povezano z zaledjem in ni beleilo akutnega razkola med komunisti in verni-
ki. eprav je kot partizanska kurirka Dominika neposredno vkljuena v boj in torej tudi objektivna
ocenjevalka etike partizanov, ne opaa etinih spornosti in le-te obsoja ele v povojni ureditvi.
Etina deziluzija v povojnem socializmu je podobna kot v romanu Kresetove, le da jo v romanu
Pirjeveve razkriva tretjeosebna pripoved skozi oi glavne osebe Dominike in njenega oeta.
Etina odgovornost do pripovedovanja partizanske zgodbe je v pravkar obravnavanih romanih
e v osnovi drugana kot v romanih, ki bodo sledili, saj omenjena romana v podobnem anrskem
spoju druinskega, avtobiografskega, vojnega in ljubezenskega romana poudarjata pomen nekate-
rih resninih dejstev in s tem tudi prievanjskosti. Popolnoma drugae je v romanu Opoldne zaple-
ejo kornji (2011), v katerem Zdenko Kodri (1949) resnino dejstvo o poboju Pohorskega
bataljona preoblikuje v povsem domiljijsko zgodbo. Tragedija na Osankarici, v kateri je 2000
vojakov januarja leta 1943 pobilo vseh 69 borcev Pohorskega bataljona, ima mitotvorne znailnosti,
a jih Kodri namerno ni upoteval, saj je pohorske junake prikazal kot obiajna, skoraj nepomemb-
na bitja, vojno pa kot alanfordovski
5
(Bogataj 2011: 181) preplet absurdnih in neverjetnih borbenih
situacij. Da so partizani najprej obiajna bitja, potem pa ele vojaki, dokazuje tudi njihova etika. Ta
se veinoma ukvarja z njihovimi erotinimi, ljubezenskimi in osebnostnimi (etinimi) slabostmi
etika partizanstva je bolj dekoracija, saj ne predstavlja bistvenih dolonic karakterizacije ali dogod-
kovne motivacije. Tako so v romanu prisotne samo tri etine dileme partizanov; pravinost sojenja
avstrijskemu vohunu, povzpetnitvo in samoljubje partizanskih voditeljev ter krivina obtoba izdaj-
stva, pa e te so prekrite z etinimi dilemami, ki so jih borci prinesli e s seboj v eto. To so: incest,
razuzdanost in pervertiranost, maevalnost, generacijski spori ter vdinjanje pri sovraniku zaradi
pragmatinih koristi. Prav pripovedno nespretna prehajanja iz etine karakterizacije partizanov v
oznaevanje likov kot nepomembnih banalneev so izoblikovala v romanu povsem kaotine podobe
partizanskih likov v zmesi avanturista, agitatorja, zanesenjaka, reitelja, maevalca, preraunljivca,
primitivca, intelektualca in duhovitea. Predvsem erotizacija in karnevalizacija, ki naj bi v etiko parti-
zanov uvajali subverzivnost, ne delujeta dovolj prepriljivo, ko se liki nemotivirano levijo iz ene vloge
v drugo naivnost vere v komunizem se nenadzorovano prevea v programsko maevalnost par-
tijcev, etinost borcev v pritlehno nemoralnost. Kot najbolj koherenten zapis etike, eprav zelo
utopien, deluje sporoilo Bajgotske izjave (Kodri 2011: 202), zapisane v Pohorskem bataljonu,
v kateri je etini kodeks napoved bodoe organizacije zdruenih narodov, ki spodbuja enakost,
moralo in spotovanje med narodi ter skrbi za mir in preivetje sveta.
Podobno kaotino je izoblikovana etika partizanov tudi v romanu Ubijanje kae ali zapoznela
sporoila o Gadu (2009) Joeta Snoja (1934), eprav roman ne izhaja iz resninih dokumentov
ali zgodovinskih dejstev. Etiko partizanov je na zaetku branja teko razbrati zaradi nemotiviranega
etinega prehajanja iz ene vloge v drugo in zaradi gostih skladov modernistinega stila ter zaradi
cininosti pripovedovaleve dre. Ta je podobna dri Kodrievega pripovedovalca, le da je e bolj
sarkastina in kvantaka. Tudi Snojev pripovedovalec je opazovalec in na zaetku romana ne eli
eksplicitno vrednotiti ne partizanov ne njihovih nasprotnikov; sasoma pa vendarle vzpostavlja
vrednostno hierarhijo, ko se uravnoveena kozerska kritika partizanov in vernikov prevea v zagre-
5 Alan Ford je italijanski groteskno-satirini strip, ki je bil v bivi Jugoslaviji zelo popularen.
51
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
njeno obsodbo partizanskega sadizma, medtem ko manje napake vernikov samo ovrkne, kar
dokazuje tudi jezikovno-stilna analiza. e je bila na zaetku romana veja stilna zavzetost vsekakor
prednost romana, preraa barono modrovanje o sadistinih obredih partizanov v drugi polovici
romana e v stilni larpurlartizem in etino diskvalifikacijo partizanstva. Ne samo poveanje ekspre-
sivnega slovarja, ampak tudi znatno bolj obremenilna semantika obtoujoih poimenovanj partiza-
nov iznii nevtralnost
6
obeh politinih strani in se postavi v bran Cerkvi. Staro slovensko nasprotje
med goarji in cerkvenjaki se razplasti tudi glede etinih napak, ko se partizanom oitajo hudi
etini prestopki, agresija, morilskost, sadizem, zverskost, pervertiranost in zahrbtnost, medtem ko
se cerkvenjakom naprtijo (samo) krivda potuhnjenosti, nazadnjakosti in pobonjakarstva. V tej
pristranski obsodbi se iznii tudi splono kritikarski znaaj tridnevne agonije med usmrtiteljema in
taro, med partizanskima likvidatorjema in partizanskim vodjo Gadom, ki prideta v eto s ciljem
odstranit tega samodrca. e je etika partizanov na zaetku romana vrednotena skozi perspektivo
cininega in navidezno zadranega pripovedovalca, jo skupni bralni vtis na koncu romana vredno-
ti kot povsem pervertirano voljost, brutalno zverskost in sadistino morilskost.
Zelo podobno vrednoti etiko partizanov tudi roman To no sem jo videl (2010) Draga Janarja
(1948). Resnino zgodbo o partizanski likvidaciji zakoncev Hribar in nacionalizaciji njunega gradu
Strmol je pisatelj sicer zaupal petim pripovedovalcem, da bi se z veperspektivnostjo in dialoko-
stjo ognil pristranskosti, vendar je s premiljeno strukturo romana in z dramatinimi prizori muenja
in usmrtitve oitno obsodil partizansko etiko, medtem ko je etiko Nemcev in izdajalcev samo ovr-
knil z oitkom loveke zmote ali naivnosti. Pri tem je Janar ravnal popolnoma drugae kot obe
pisateljici, ki sta se v obravnavanih romanih izognili vrednotenjskim komentarjem, dramatinim
klimaksom prizorov muenja ali ubijanja ter sentimentalnim pastem traginih dogodkov, da ne bi
vplivali na ustva bralca in na njegovo nazorsko preprianje. Prav posredovanost partizanske
zgodbe, ki v romanu ni nevtralna kot npr. osrednja ljubezenska zgodba, nas vodi do najbolj obu-
tljivega dogajanja nasilja in do vpraanja, kdo je najveji krivec za nasilje, kako je to skozi
zgodbo posredovano in kako le-to vpliva na bralce.
Do odgovora se bomo prikopali ele z analizo premiljene strukture romana in karakterizacije
osrednjih likov. Vse do zadnjega poglavja (roman sestavlja pet poglavij ali pet zgodb razlinih pripo-
vedovalcev) je namre osrednji anr ljubezenski roman, ki s trivialnimi postopki ustvarja idealizirano
podobo osrednje osebe, Veronike Zarnik, here, ene, ljubimke in prijateljice. V karakterizaciji
6 Nevtralnost obtoevanja je prisotna samo na zaetku romana, nato imajo partizani ve obremenilnih poimenovanj, kar
naj ponazori tudi primerjava, v kateri je razvidna pristranskost, saj cerkvenjaki niso obdoleni sadizma in morilskosti,
goarji pa. Tako so partizani oznaeni z besedami goarji, goarski pobje, goarski herodei, holcarski in fortatski
hostar, hac, volji trop, volji pogon, volji pozverinjenci, pokvarjeni trajbarji, prescana hosta, zafukcane hostice ...;
verniki ali nasprotniki partizanov pa z izrazi cerkvenjaki, uk farki, kulaek, tercijalec, potuljenec, farki meseniki,
vatikanski pobonjakarji, svetohlinci ... Kot dokaz etine diskvalifikacije navajam odlomek iz romana (Snoj 2009: 214),
v katerem partizanski poveljnik Gad najprej mui Cenca, nedolnega vernika, nato ga sadistino natakne na kol in ob
njegovi postopni smrti z uitkom malica, na koncu pa e onanira: Cenca je dal, kot velikonono butaro, privezat ob
mlado bukvico. V grmu je urezal rogovilico tko za frao, na vse tri konce ostro oiljeno, preskueno s kazalcem in
na palcu. Potem, potem --- zdaj pa je e skrajni as, da se ne pustimo speljati blailno blagoglasni in igrivi pesmici, ki
e kroi med pozabe eljnim ljudstvom in kot nedolen kozliek preskakuje narodopisno in sploh zanimive podrobno-
sti --- potem je pristopil k privezancu in mu, s prsti trd v opu las, pridvignil k prsim poveeno glavo. Kolikor mogoe
mu jo je nategnil vznak. Kolikor je imel moi, mu je kraka rogovilice zapiil nad kljunici ...
52
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Veronike prevladujejo le pozitivne znailnosti; celo malenkostne negativne poteze zapeljivke in
naivnice so prikazane kot nekaj privlanega, zapeljivega in usodnostnega. Za tovrstno poutje
poskrbi spretna struktura, ki prvi jasno osvetli partizane kot morilce samo v zadnjem poglavju
oziroma zadnji zgodbi. Tu se partizanska zgodba razrei kot kriminalka, saj nezanesljivi pripovedo-
valec Jeranek med vrsticami prizna napako ob usmrtitvi grajskih zakoncev, setevek vseh vpletenih
pa razkrinka ele bralec kot najgnusneji zloin, sproen zaradi seksualnih vzgibov. Da pripoved ni
nevtralna do partizanske etike, dokazuje tudi vseh pet zgodb razlinih pripovedovalcev, med kate-
rimi ni nobena nepristranska. Ravno zadnja, ki jo pripoveduje partizan Jeranek in je torej edina
predstavnica partizanske perspektive, je e najbolj kritina, saj je pravzaprav razkritje pravega
oblija partizanske etike, ki je bilo v ostalih zgodbah po naelu kriminalkinega suspenza prikrito.
Zadnja zgodba je tudi tista, ki potrdi sume iz prejnjih zgodb o partizanih kot anarhinih banditih,
neetinih borcih, seksualnih zavrteih in pervertiranih morilcih, saj se v njej razrei osrednji zaplet
romana, tj. uganka Veronikinega izginotja. Seksualno zavrti partizan Jeranek je namre grajsko
gospo Veroniko zaradi ljubosumnosti naznanil partizanom, ti pa so jo zverinsko muili, brutalno
posilili, po smrti pa ji celo polomili noge, da bi jo lahko hitro pokopali in tako prikrili pomanjkanje
dokazov o njenem sodelovanju z okupatorjem.
Kljub razlinim poetikam vseh petih romanov je primerjalna analiza nakazala tevilne podobno-
sti pri osvetljavi etike partizanov. Vsi romani so si podobni po izhodini misli, da se etika partiza-
nov ne sme izvzemati iz obiajnih moralnih kodeksov; eprav so partizani v vojni preivljali krizne
in mejne situacije, naj bi e vedno upotevali tradicionalno etiko, ki so ji dodali partizanske
etine vrednote, povezane z etiko socializma ali komunizma: tovaritvo, solidarnost, nesebina
pomo, enakost in enakopravnost ter svoboda. Najbolj kaotino je predstavil etine vrednote
partizanov Zdenko Kodri, kar ustreza njegovi poetiki vojne kot alanfordovskega prepleta absur-
dnih in neverjetnih borbenih situacij. Dosti bolj zgoeno in pripovedno kvalitetno sta jih ubesedi-
li Marua Krese in Nedeljka Pirjevec, ko sta upotevali etino zavezanost zgodbeni in pripovedni
ravni. Na zgodbeni ravni sta enakopravno obravnavali etine zmote partizanov in okupatorjev, na
pripovedni ravni pa sta prav s pisanjem nepristranske partizanske zgodbe, temeljee na resninih
dogodkih, izpolnili svojo odgovornost do zgodovinskega spomina. Popolnoma drugae je parti-
zanska etika prikazana v romanih Joeta Snoja in Draga Janarja kot pervertirana voljost, bru-
talna zverskost in sadistina morilskost, medtem ko se etika domobrancev, Nemcev in Italijanov
presoja le kot zmes lepodune naivnosti, zmotnosti in zahrbtnosti. Obema pisateljema je skupna
etina diskvalifikacija partizanov in povezava njihove (ideoloke) zaslepljenosti s seksualno anoma-
lijo. Pri tem sta pisatelja ravnala popolnoma drugae kot obe pisateljici, ki sta se v obravnavanih
romanih izognili vrednotenjskim komentarjem, dramatinim klimaksom prizorov muenja ali ubija-
nja ter sentimentalnim pastem traginih dogodkov, da ne bi intencionalno vplivali na razustvova-
nost bralca in s tem celo na njegovo nazorsko preprianje. Snoj in Janar sta namre izhajala iz
univerzalnega humanistinega naela lovekove pravice do ivljenja, predvsem pravice neoprede-
ljenih, simpatizerjev ali nasprotnikov partizanov. Ko sta te spremenila v rtve partizanov, sta pov-
sem pozabila na zverskost, sadistinost in pervertiranost okupatorjev in domaih izdajalcev ter
se tako sofistino izognila resninemu razmerju med branitelji in napadalci domovine.
53
Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Literatura
ABBOTT, Porter H., 2009: Uvod u teoriju proze. Beograd: Slubeni glasnik.
BOGATAJ, Matej, 2011: Pohorska /de/montaa. Zdenko Kodri. Opoldne zapleejo kornji (kritika). Literatura 23/246.
180185.
HRASTELJ, Stanka, 2012: Partizanski prapori in Antigona (spremna beseda). Marua Krese: Da me je strah? Novo mesto:
Goga. 188201.
JANAR, Drago, 2010: To no sem jo videl. Ljubljana: Modrijan.
KODRI, Zdenko, 2011: Opoldne zapleejo kornji. Ljubljana: tudentska zaloba (Knjina zbirka Beletrina).
KOMELJ, Miklav, 2009: Kako misliti partizansko umetnost? Ljubljana: Zaloba /* cf (Oranna zbirka).
KRESE, Marua, 2012: Da me je strah? Novo mesto: Goga.
PIRJEVEC, Joe, 2005: Slovensko odpornitvo je bilo nekaj prav posebnega. Intervju Vida Gorjup Posinkovi. Slovenija.
svet 4. 24.
PIRJEVEC, Nedeljka, 2003: Saga o kovku. Ljubljana: Nova revija (Zbirka Samorog).
PONI, Denis, 2003: Z ljubeznijo prearjeni spomin (spremna beseda). Nedeljka Pirjevec: Saga o kovku. Ljubljana: Nova
revija (Zbirka Samorog). 353375.
SNOJ, Joe, 2009: Ubijanje kae ali zapoznela sporoila o Gadu. Ljubljana: tudentska zaloba (Knjina zbirka Be -
letrina).
SRUK, Vlado, 1995: Filozofija. Leksikon Cankarjeve zalobe. Ljubljana: Cankarjeva zaloba.
ZUPAN SOSI, Alojzija, 2011: Na pomolu sodobnosti ali o knjievnosti in romanu. Maribor: Litera.