GLASILU NA POT

Vsak zaetek je teak, poln vzponov, a al tudi padcev, vendarle pa ostaja upanje, da bomo
uspeli.

Pa naj bodo v premislek besede Toneta Pavka:

Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama GLAVNA.

Nam je uspelo. Zakljuili smo olsko leto 2013/2014, pred vami pa je glasilo, v katerem smo
eleli ujeti vsaj nekaj utrinkov letonjega olskega leta. Sprehodite se z nami.

elimo vam prijetno branje in nasmeh na obrazu.

Uenci O Toneta Pavka


DOMOVINA

Neko je bila moja domovina le mirnopeka dolina,
s Temenico in trgovino,
s cerkvijo, v kateri sem se kot deklica izgubila.
Tako majhna in neznatna je bila tisti as moja domovina.

Domovina je tam,
kjer si doma,
tam, kjer se ne pouti tujega,
in tam, kjer hodi brez meja.
Hodi ez gredice,
ali tee ez ravnice
ter preskakuje stezice.

Domovina je tvoja mati,
saj skrbno pazi nate,
v njej gnezdo ima,
kjer s sosedi klepeta,
kjer na polju sonnica cveti,
ki za soncem hrepeni.

Na globusu le majhna pika smo,
a jaz vedno ponosno gledam na njo.
Jera agar, 9. a (nagrajena pesem na literarnem nateaju drutva Naa zemlja)
UTRINKI IZ SEPTEMBRSKIH DNI
PRVI PRESTOPILI OLSKI PRAG
Se e spominjate svojega prvega
olskega dne? Z radovednimi omi
ste zrli v hram uenosti, obenem
pa bili malo razoarani, ker bosta
morda vaa brezskrbnost in
razigranost ez no izginili. Dobili
ste prvo olsko torbo, vanjo zloili
pripomoke, za katere se vam e
sanjalo ni, za kaj jih boste sploh
potrebovali, dobili novo obleko in
morda celo frizuro vse to le za
to, ker ste postali PRVOOLCI.
V letonjem olskem letu je prag nae ole prestopilo 34 prvoolcev. Uiteljice Mojca
Stareini, Staa Hoevar Zajc in Polona Zoran so jim pripravile lep sprejem, vse zbrane pa
je nagovoril tudi gospod ravnatelj.
















OLAREK
MOJ ATA JE V SLUBI,
A MAMA DOMA.
VMES SE NAPIE VEJICA.
JAZ HODIM V OLO IN ZNAM E VELIKO.
NA KONCU STAVKA
NAPIEM PIKO.
(Slavko Jug)

DEEVNIK V OLI
Jeseni v vesolje odleti,
kjer tri zaboje olske volje pridobi.
Ko pride nazaj, se ti to polije
in deevnik vse popije.
Ko pa pride as za to,
deevnik namesto tebe v oli bo.
Jure Rus, 4. a














Lan Jan Obrekar, 4. a

SPOZNAVANJE EBEL
V torek, 17. septembra, so imeli uenci 2. b in 3. a
razreda prav poseben obisk. O dogajanju tistega dne
so povedali naslednje:

V olo je prila gospa Andreja in nam pripovedovala o ebelah. S seboj je prinesla panj.
ebele opraujejo sadno drevje. ebele delajo tudi propolis. ebele imajo na telesu koke za
cvetni prah. (Jan Kovai, 2. b)
ebele ivijo v panjih. Ko je v panju preve ebel, jih veliko v roju odleti. ebele nabirajo
med. Japonske ebele ubijejo srena. ebele
letijo. (Nik Globokar, 2. b)
ebela leti s cveta na cvet, nabira med, ivi
v panju. ebelja druina ima kraljico matico.
ebela ima sovranika oso in srena. Zimska
ebela ivi en mesec. ebele opraujejo
rastline. (Lana Slak, 2. b)
Ptice so odle.
Le kdaj bodo spet prile?
Kurjavo smo dostavili
in na zimo se pripravili.

V gozd bomo e zavili,
kostanj nabrali,
peenega se najedli
in ob ognju se pogreli.

Prila je jesen, oblak
je voden.
Jabolka so zrela
in v gozdu je marela.

Listje hitro odpada
in de nam pripada.
Trta je obrodila
in nam mota nalila.

J
E
S
E
N

ebela matica je imela na hrbtu narisano zeleno piko. Ko sem povohala vosek, je zelo dial.
e ebela pii, umre. Spoznala sem ebeljo druino. (Hana Kastelic, 2. b)
Zelo mi je bilo ve, ko nam je gospa Andreja predstavila matico in ostale ebele. Ve mi je
bilo tudi, ko smo povohali vosek in seveda, ko smo poskusili cvetni prah. Nauil sem se tudi
nekaj novega o ebelah: ebela plesalka lahko sporoi, kje in kako blizu je cvetni prah. Ko ga
ebele naberejo, ga odnesejo v panj. (Tev Kupljenik, 2. b)




















O
B
I
S
K

P
I
K
E

N
O
G
A
V
I

K
E



Uenci prve triade so zelo teko priakali
obisk Pikinega festivala. Kljub zgodnji uri so
se vsi veseli odpravili na avtobus in se napotili
proti Velenju. Priakala jih je Pikina
pomonica, ki jih je spremljala celo dopoldne
v razlinih ustvarjalnih delavnicah. Nastali so
raznovrstni izdelki, ki so jih lahko odnesli
domov za spomin. Z zanimanjem so si ogledali
Pikino vilo ira ara in ugotovili, da
pospravljanje ni ravno njena vrlina.

Na koncu pa so si ogledali e glasbeno
predstavo Pika Nogavika, ki so jo
zaigrali lani igralske skupine Sovice.
Pika in njena pomonica sta jim e
zaeleli sreno pot domov in jih
povabili, da ju e kdaj obiejo.
UTRINKI IZ OKTOBRSKIH DNI
JESEN












Alen Rovek, 4. a

TEHNIKI DAN PROMET
V sredo, 2. oktobra, smo uenci 6. in 7.
razreda imeli tehniki dan. Tema
tehnikega dneva je bila Promet, zato
je v olo priel policist.
Pogovarjali smo se o pecih, kolesarjih
in o udeleencih v vozilih. Peci morajo
uporabljati prometne povrine,
opazovati promet okoli sebe in imeti na
sebi svetla oblaila in odsevne
predmete (posebno ponoi). Kolesarji
morajo poskrbeti za brezhibno opremo
kolesa, voziti se morajo po kolesarski stezi in upotevati prometne znake in predpise.
Udeleenci v vozilih pa morajo biti pripeti z varnostnim pasom.
Kostanjek z drevesa leti,
na tla se mu mudi.
Jurek vesel kostanjek pobirat hiti,
da za prijatelje piknik priredi.


Babica slive nabirat hiti,
da iz njih slastno marmelado naredi
in z njo svoje vnuke razveseli.

Jeseni se sonce poslovi,
v deelo zima prihiti
in pripelje dolge, zimske dni.

Po konanem predavanju smo se razdelili v skupine in odli vsak na
svojo lokacijo k stari oli, na kriie Novljan, na Postajo, na
kriia pri novi oli in na novo kriie
Novo mestoMirna Pe. Nato smo v
parih dobili razline naloge. teli smo
promet, opazovali barve vozil, vrste
vozil, znamke vozil in registrske oznake. Opazovali smo promet in
ugotovili, da kar nekaj udeleencev ne upoteva
prometnih predpisov. V avtomobilih niso pripeti,
telefonirajo med vonjo, nepravilno prekajo cesto, ne
nakazujejo smeri v kriiu in prehitro vozijo. Vse opazke
smo s pridom beleili. Ko smo se vrnili v olo, smo v
raunalniki uilnici reevali simulacijo kolesarskega izpita,
nato pa smo v uilnicah pisali poroila in analizirali tetje prometa.
Andriyana Muhi in Tina Make, 7. a

DRUGI RAZRED UIVAL NA SPREHODU, V PORTU IN PLESU
V ponedeljek, 7. oktobra, so uenci 2. a
razreda izvedli jesenski sprehod v Zijalo.
Najprej so se dogovorili za pravila varne
hoje in poskrbeli za dobro vidnost v
prometu. Pot jih je vodila ob reki Temenici
do Zijala. Med potjo so se ustavljali in
opazovali prelepo jesen, gozdne ivali,
lovske opazovalnice in drevesa. Nali so
veliko znailnosti jeseni. V Zijalu so
malicali, si ogledali izvir Temenice, izvedeli,
kaj je ponikalnica, kje ponikne Temenica,
poiskali mline in si jih ogledali ter se tam
tudi odpoili.
V torek pa so uenci 2. b razreda portno
dopoldne preiveli med ogami, v prostoru,
ki so ga e zelo pogreali v telovadnici v
stari oli. Urili so se v spretnosti vodenja
oge, meta na ko in strela na gol ter igrali
nogomet, koarko in badminton. Kasneje so
se zabavali ob razlinih igrah, se nauili nov
ples ob pesmi Pika Nogavika ter igro med
dvema ognjema.

Tudi prvoolci, tretjeolci ter vrtevski
skupini Lizike in kratje so se v oktobru
odpravili na igrie pri stari oli. Tam je
bilo za otroke pripravljenih est razlinih
gibalnih postaj. Otroci so tekali, skakali,
preskakovali, brcali, metali, se plazili,
vrteli, se druili in zabavali. Dopoldne je
minilo v prijetnem portnem vzduju, od
prijateljev pa so se poslovili z eljo, da kaj
podobnega kmalu ponovijo.


IGRE BREZ MEJA

V sredo, 9. oktobra, se je naa ola v
Dolenjskih Toplicah udeleila Iger brez
meja, pri katerih smo sodelovali: Ema Zajc,
Alja Kastelic, Lara Simoni, Alen Erpe, an
Plavec in Nejc Korain.
Na prireditvenem prostoru nas je priakalo
lepo vreme, ki pa nas je al spremljalo le
nekaj minut. Sodelovalo je petnajst ol. Na
zaetku smo izbrali vodjo skupine in si
ogledali tabor. Dobili smo hie, v katerih
smo se preoblekli, se pripravili na igre in
vloili jokerja v igro, za katero smo bili
mnenja, da bomo najbolj uspeni. Joker
je podvojil toke. Igre so bile naslednje:
lokostrelstvo, ko, gol, movirje, ekologija,
sir, mini golf, skiro, otor, spirometrija,
kocke, kviz, kolo sree, kitajska igra in
najdalji skok. Najbolji smo bili v kvizu,
kjer smo od monih 30 tok prejeli 25.
Dosegli smo dvanajsto mesto in prejeli
diplomo, na katero smo zelo ponosni.

Ema Zajc in Alja Kastelic, 6. a


UTRINKI IZ NOVEMBRSKIH DNI


NAHOD
Jesensko listje odpada,
mene kaelj napada.
Zagledal sem sivega zajka
in zaelel sem si ajka.
Bil je zelo vro
in prila je no.
Me grlo e vedno boli,
iz nosa pa sveka visi.
Lovro Mima, 4. a



JESENSKO SPANJE
Medved v hladilnik je el spat,
je pa v raztrgan copat.
Jazbec skoil je v zaboj,
mika v pomivalni stroj.
Veverica lepotica
v gozdu prava je kraljica.
V omari si posteljo je poravnala
in v njej takoj zaspala.
V gozdu pravo je smetie,
v resnici pa domovalie.
Jana Jarc, 4. a



PREPREEVANJE ODVISNOSTI
V ponedeljek, 18. novembra, smo imeli
uenci 8. razredov enourno predavanje na
temo zasvojenosti oz. odvisnosti. Gospod
Toni Koevar nam je podrobneje predstavil,
kaj je odvisnost in od esa sploh lahko
postanemo odvisni. Podali smo svoje
predloge: raunalnik, televizija, droge,
alkohol, celo ljubezen se je pojavila med
razlinimi vrstami odvisnosti. Potem smo,
skupaj z g. Koevarjem, na zabaven in
zanimiv nain razloili posamezne predloge
in ugotavljali, kako bi se im bolj uspeno
obvarovali pred njimi. Strinjali smo se, da
je pametneje preiveti prosti as s
prijatelji na igriu kot pa pred raunalniki.
Predavatelj nas je opozoril na prihajajoa
odraajoa leta, saj le-ta prinaajo veliko
ve monosti za stik z odvisnostjo (droge,
alkohol). Poloil nam je na srce, naj takrat
trdno stojimo za svojimi stalii in naj ne
podlegamo vplivom ostalih.
Ana agar, 8. a

DOBRODELNI BAZAR
V etrtek, 28. novembra, smo v nai oli
priredili dobrodelni bazar. e ves teden
pred dogodkom smo uenci od 1. do 9.
razreda izdelovali izdelke, predvsem iz
naravnih in recikliranih materialov. V
etrtek zveer pa smo v avlo povabili svoje
stare, stare stare in ostale sorodnike ter
nae izdelke prodajali. Obiskovalci so lahko
kupili okraene lonke, praznine pikote,
nakit, poslikane opeke, izdelke iz lesa,
okraene katlice in mnoge druge uporabne
stvari. V bukvarni so lahko knjigo, ki je
ne potrebujejo ve, zamenjali za drugo ali
pa po simbolini ceni kupili novo. Pripravili
smo tudi sreelov, poln privlanih dobitkov.
Zbran denar smo shranili v olsko blagajno.

Ana agar, 8. a

UTRINKI IZ DECEMBRSKIH DNI
NOVOLETNA JELKA
Bil je as boia. Otroci so se veselili postavljanja
novoletne jelke. Vsako leto so s stari okrasili
umetno smrekico. Letos pa so si zaeleli presenetiti
stare s pravo naravno smreko.
Otroci so se odpravili v blinji gozd. Hodili so po
gozdni stezi, dokler niso prili do jase, ki je bila
ob robu poraena z majhnimi smrekicami. Kar
niso mogli izbrati najlepe, saj je bila vsaka nekaj
posebnega. Odloili so se, da izberejo najmanjo
smrekico, ki je rasla v senci prelepe smreke. Odnesli
so jo domov in jo posadili v manji lonec z zemljo ter
jo postavili za hio, da je stari ne bi opazili. Ker
niso imeli okraskov, so se odloili, da le-te izdelajo
kar sami. Doma so pobrskali po kuhinji in shrambi ter
nabrali ogromno razlinega materiala za izdelavo
okraskov. Pisano jesensko listje, ki so ga nabrali v gozdu, in orehove lupinice pobarvane s
pisanimi barvami so skupaj s storki obesili na jelko. Zunaj se je e mrailo in poasi je
naletaval sneg. Stari so zaeli klicati otroke, da morajo domov, a otroci jih niso sliali. Veseli
so skakali okoli smrekice in lovili sneinke.
Poasi so po otroke prihajali jezni stari, ki pa so preseneeno obstali ob prelepi jelki in
pozabili na svojo jezo.
an Kramar, 5. a
DEDEK MRAZ MED NAMI
V sredo, 18. decembra, je uence
prve triade obiskal dedek Mraz.
Uenci so mu pripravili kratek
kulturni program. Predstavili so se
z dramatizacijo glasbene pravljice
Muca copatarica, uenci dramske
skupine Taka pa so odlino
opravili svoj prvi nastop pred tevilnim obinstvom in se dedku Mrazu
predstavili z igro Babica Zima. Dedek Mraz pa jih je na koncu vse obdaril
z bonboni in mandarinami.

KULTURNI DAN
V ponedeljek, 23.
decembra, smo v O
Toneta Pavka izvedli
kulturni dan. Ob 8.15 smo
se uenci vseh razredov
zbrali v avli ole, kjer smo
imeli proslavo ob dnevu
samostojnosti in enotnosti.
Ob koncu proslave pa je
sledil sprejem uencev
prvega razreda v skupnost
uencev ole. Nato je
sledilo predavanje o
afriki dravi Malavi.
Predavala nam je
tudentka medicine na
ljubljanski fakulteti. Ta se
je s svojimi tudentskimi
prijatelji odloila za
nudenje pomoi oz.
zdravnike oskrbe
tamkajnjim prebivalcem.
Na potovanju pa so
spoznavali e njihovo
kulturo in tipino
prehrano, ki se od nae
zelo razlikuje. Med drugim
so jedli tudi peene mii.
Predavanje je bilo zelo
pouno, saj smo se po njem
kar malo zamislili nad
njihovim nainom ivljenja,
ki ni tako z roami posuto
kot nae, saj veinoma
dobimo vse, kar si
zaelimo.
Nadaljevanje kulturnega
dne je nato potekalo po
razredih, kjer smo uenci
v treh skupinah gledali
filme, ki smo si jih
predhodno izbrali.
Tako smo zakljuili
prijeten in pouen zadnji
dan pred boino-
novoletnimi poitnicami.


Jera agar, 9. a
UTRINKI IZ JANUARSKIH DNI
MOJA RODNA DOMOVINA

Slovenija je e bila,
ko sem majhna bila.
Leta 1991 osamosvojila se je
in moja mami takrat zaposlila se je.


Da samostojna je postala,
je veliko truda prestala.
Veliko smrtnih rtev je bilo,
da smo zdaj to, kar smo.


Ko pa je v Evropsko unijo vstopila,
si je njeno pomo zagotovila,
kmalu zatem pa tudi
denarno valuto evro pridobila.


Je majhna deela,
z veliko udesi obdarjena.
Glede pokrajine pa zelo raznovrstna,
vse od hribov do morja imamo,
pa e kaj lahko dodamo.


Slovenija ni od muh,
saj se iz nje iri tudi portni duh.
Na olimpijskih igrah dobri smo bili
in nekaj medalj pridobili.


Glavno mesto Ljubljana je
in najveje mesto Slovenije je.
Triglav najviji je vrh,
s katerega v daljavo vidi se.

Sandra Novak, 9. a (nagrajena pesem na literarnem nateju drutva Naa zemlja)

Sovica Oka na obisku
V petek, 17. januarja, so si uenci 1. triade ter
otroci iz Vrtca Cepetavek ogledali predstavo
Sovica Oka. Kaj vse je poela ta ptica, ki res ni
navadna ptica, jim je prikazalo kulturno drutvo
Gledalie Velenje. S sovico Oko so jih popeljali
na sprehod po gozdu, v katerem ni nikomur
dolgas. S svojimi zabavnimi vloki so vse
prijetno nasmejali ter hkrati spomnili, da je dober prijatelj vreden ve kot zlatnik ali katera
koli druga dobrina.


V petek, 24. januarja, smo se uenci 9. razreda
odpravili v Ljubljano. Obiskali smo televizijsko hio
POP TV, muzejsko razstavo Koliarji in kolo in
6. informativo.
V televizijski hii smo si ogledali snemalne prostore
informativnih oddaj Svet, 24 ur, Preverjeno ter
studio oddaje Vid in Pero ov. Bilo je zelo zanimivo, saj
smo veliko izvedeli o snemalni opremi in delu
novinarjev.
Nato smo se odpravili na ogled razstave Koliarji in kolo. Videli smo najstareje leseno kolo z
osjo na svetu in izvedeli veliko o ivljenju koliarjev. Arheologi so ga leta 2002 nali na
Ljubljanskem barju, staro pa je kar 5200 let.
Na koncu smo odli e na Gospodarsko razstavie, kjer se je odvijala 6. informativa.
Srednje ole so pripravile zabavne in izvirne predstavitve poklicev, in sicer od gostinstva,
cvetliarstva, kemije do strojnitva in gradbenitva, ki nam bodo pripomogle k laji odloitvi
o nai poklicni prihodnosti.
Dan je bil zelo zanimiv in pester, saj smo pridobili veliko koristnih informacij o srednjih olah,
na katere se bomo kmalu vpisali tudi mi.
Matej Vodnik, 9. a

UTRINKI IZ FEBRUARSKIH DNI
TISTI














Maja Kernc, 7. b (nagrajena pesem na literarnem nateaju JSKD Novo mesto)
Ko sem ga zagledala,
sem ga hotela imeti.
Bil je lep in
ravno pravnji zame.

Ni mi bilo mar
za mnenje mame.
Hotela sem ga
in dobila.
Se vanj zaljubila.

Ves dan sem z njim preivela,
ves as nanj sem pazila,
da ga ne bi izgubila.

Nekega dne z njim po mestu sem
hodila,
v neprevidnosti sem ga izpustila.
Odel je,
za vedno sem ga izgubila.

No in dan za njim sem jokala,
nekega dne pa sem spoznala,
da bom drugega dobila,
tudi z njim se veselila.

Vpraa uiteljica
slovenine uenca:
Kaj ve o Francetu
Preernu?
Odgovor uenca:
Rodil se je in
umrl.

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
V petek, 7. februarja, je v olski avli
potekala proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku. Po prirejeni Zgodbi
o deku, ki je pisal pesmi, delu
pisateljice M. Podgorek, so uenci v
igranih prizorih ter z
deklamacijami in
pesmijo O, Vrba prikazali
najpomembneje prelomnice ivljenja
Franceta Preerna, najvejega slovenskega pesnika.
Na ta dan so tudi v 2. a razredu izvedli kulturni dan, ki je
bil posveen slovenskemu kulturnemu prazniku, Preernovemu dnevu. Po pogovoru o kulturnem
obnaanju oz. vedenju so se udeleili olske proslave. Po njej so izvedli likovno in literarno
delavnico. Uenci so v likovni delavnici po opazovanju risali portret Franceta ali Julije.
Istoasno je potekala tudi literarna delavnica, v kateri so se uenci preizkusili v vlogi pesnika
ali pisatelja in ilustratorja. Svoje pesmi in pravljice so zbrali v knjigi, ki so jo tudi ilustrirali.
Ob zakljuku so pripravili razredno razstavo izdelkov, ki je bila na ogled tudi ostalim.
DAN ZA PUNCE
V etrtek, 13. februarja, smo vsa dekleta iz 9. razreda odla v Termoelektrarno Brestanica. Obisk je
potekal v okviru projekta Dan za punce. Izpred ole smo se z avtobusom odpeljale ob 11. uri. V
Brestanico smo prispele nekaj minut pred 13. uro. Najprej smo si ogledale kratek predstavitveni film o
Termoelektrarni Brestanica, nato pa s eladami na glavah odle na ogled termoelektrarne. Med
ogledom smo videle sobo, v kateri osebje upravlja celotno poslopje. Izvedele smo, da Termoelektrarna
Brestanica deluje le v primeru, ko Nuklearna elektrarna Krko ne more obratovati. Obisk in
spoznavanje tovrstnega poklica je bilo zanimivo in mogoe se bo katera izmed nas vendarle odloila za
katerega izmed malo bolj mokih poklicev.
Tjaa Stopar, 9. a
VALENTINOVA VERIGA PRIJATELJSTVA
Valentinov petek so prvoolci, drugoolci in vrtevska skupina Lizike e zjutraj popestrili z
ustvarjanjem risbic prijateljstva, nadaljevali pa z druenjem na hodniku 1. triade. Naredili so
dolgo verigo prijateljstva ter si poslali impulz dobrih misli. Skupaj so tudi zapeli in
zaplesali ob pesmi Lepi svet ter si izmenjali risbice. Druenje, pesem in nasmeh so e tako
sonen dan e dodatno razjasnili in razsvetlili.

"Tu sem jaz, tu si ti,
pridi, naj te ne skrbi,
e bi rad se igral,
ti bom svoje igrae dal.
e le en bonbon imam,
glej, z veseljem ti ga dam,
na gugalnico te spustim,
ko ti je lepo, se s tabo veselim."
(del besedila pesmi z naslovom Lepi svet)

Luana Ovnik, 7. a, in Martin Zajc, 7. b, na mednarodni kiparski koloniji

Zavod za izobraevanje in kulturo rnomelj in Osnovna ola Loka rnomelj sta pripravila e 7.
mednarodno kiparsko kolonijo mladih rnomelj. Kolonija je potekala od 19. do 21. februarja
2014 v Osnovni oli Loka rnomelj. Iz nae ole sta se je udeleila Luana in Martin iz 7.
razreda. Na koloniji je sodelovalo 44 izbrancev, uencev zadnje triade osnovnih ol iz
Slovenije, Srbije, Hrvake, Bosne in Hercegovine ter Italije. Med izbranimi mladimi kiparji
sta bila tudi naa uenca. Tema letonje kiparske kolonije, na katero so ustvarjali mladi
kiparji, je bila Preobrazba. Kiparili so v petih delavnicah: Instalacija, Keramika, Les, Montana
plastika in Relief v siporeksu. Luana je ustvarjala v delavnici Instalacija, Martin pa v delavnici
Relief v siporeksu. Strokovna komisija je zadnji dan kolonije izbrala
najbolje po posameznih delavnicah in
skupnega zmagovalca. Martin je dosegel zelo
lep uspeh. Njegov kip lovek prihodnosti je
strokovna komisija razglasila za zmagovalno
delo v kategoriji Relief v siporeksu.





UTRINKI IZ MAREVSKIH DNI

MLADOST Z LESOM
Ko hodim mimo tebe,
se spomnim na sebe,
ko bila sem e mlada,
v objemu tvojih rok rada.
Sedaj pa ko v gozdu tvoje veje drhtijo
in ko v vetru tvoji listi umijo
in ko raste od korenin, tja do neba,
se spomnim, ko sem e mlada bila.
Zaradi tebe sem se lahko ob ognjiu ogrela,
zaradi tebe sem se lahko do vej povzpela.
Tam pa sem nala kraj za tiino in mir,
in kjer sem videla najlepi zahod, ko je bil veer.
Sedaj pa nate pesmi piem,
pesmi iz moje mladosti
in upam, da bo z mano e dolgo,
dolgo do moje starosti.
Tia Globokar, 5. a (nagrajena pesem na mednarodnem literarnem nateaju Mlada Vilenica 2014)










Andriyana Muhi, 7. a
Regijski otroki parlament
V etrtek, 6. marca 2014, sem se udeleila regijskega otrokega
parlamenta v Novem mestu. Letonja tema je bila Razmere v
drubi. Vse prisotne so z glasbenim nastopom pozdravile uenke
Glasbene ole Marjana Kozine.
Predstavniki ol smo nato prebrali
poroila o delu parlamenta
posameznih ol. Nato so nas razdelili v tri skupine, v katerih smo
obravnavali tri podteme, in sicer Razmere v druini, Razmere v
oli in Razmere v drubi. Po pogovorih v skupini smo imeli o
omenjenih podtemah skupno razpravo. Strinjali smo se, da bi si
vsi eleli imeti idealne druine, obiskovati prijazno olo in iveti v
dobri drubi, vendar al to ni mogoe. Veliko druin ima malo
finannih sredstev in si lahko privoijo manj od eljenega, na
drugi strani pa so druine, v katerih
so stari zelo zaposleni in nimajo asa za svoje otroke. Kritiko smo
namenili tudi uiteljem, saj so pogosto dvolini; pred stari nas
hvalijo, v razredu pa kritizirajo. Spoznali smo, da veliko uencev
potrebuje pomo, vendar jo ne radi poiejo, saj jih je strah ali pa
si svoje potrebe po pomoi ne priznajo. V zakljuku naega sreanja pa smo doloili e
delegate za Nacionalni otroki parlament 2014, ki bo v Ljubljani, 7. aprila 2014.
Petra Zupan, 9. a
Podrono ekipno prvenstvo v ahu za osnovne ole
V etrtek, 6. marca, je v O Brljin potekalo podrono
ekipno ahovsko prvenstvo za osnovne ole. Iz nae ole
se je tekmovanja udeleilo enajst uenk in uencev.
Najbolje so se odrezale uenke Pija Jaka, Opara Silva in
Maja Kernc, ki so osvojile tretje mesto v kategoriji
Dekleta do 15. leta (letnik 1999 in mlaji). V kategoriji
posameznic je Pija Jaka
osvojila srebrno in
bronasto medaljo, Maja
Kernc srebrno ter Silva
Opara bronasto medaljo.


UENJE FRANCOINE
Uenci od 2. do 6. razreda smo se v
sklopu projekta Evropska vas lahko
udeleili delavnice francoine. Z
osnovami jezika nas je seznanila ga.
Joica Cerovek, profesorica
francoskega jezika. Nauili smo se
osnovnih francoskih pozdravov,
tevil, prepevali smo pesem Bonjour
Madame, Bonjour Monsieur in izdelali
francosko-slovenski slovar. Vsem je
bila francoina zelo zanimiva in se jo elimo e kdaj v bodonosti uiti. Upamo, da se bomo z
gospo Cerovek sreali e na kateri tovrstni delavnici.
Valerija Dragan, 5. a
LUMPI IZ 3. A
Uenci dramske skupine Rojeni za
zvezde (3. in 4. razred) so se v
olskem letu 2013/14 lotili posebnega
izziva. Po prebiranju knjine zbirke
Lumpi lumpasti Toma Koarja so se
odloili, da pripravijo dramsko igro z
naslovom Lumpi iz 3. a. Pisali so
scenarij, se odloili za sceno,
kostume in vse, kar sodi k celostni
podobi dramskega nastopa. Urili so se
tudi v nastopanju, premagovanju
treme in na Regijskem sreanju
gledalikih skupin v Dolenjskih
Toplicah prvi nastopili na velikem
odru. Prvo sreanje z gledalikimi
deskami jih je motiviralo in med njimi
se skrivajo pravi igralci, o katerih
bomo e sliali.



PRVA POMO
V etrtek, 27. marca, se je nekaj uencev iz 7. in 5. razreda udeleilo
tekmovanja iz prve pomoi, ki je potekalo v O Brljin. Sodelovalo je 13
ekip. Nas je bilo sedem, zato smo se razdelili v dve skupini, eden pa je bil
rezerva. Tekmovanje
se je prielo ob 11.30
s kratkim kulturnim
programom in pogostitvijo, nato pa so nas
odpeljali na toke s pokodovanci, ki so
potrebovali nao oskrbo. Po praktinih
preizkunjah je sledil e pisni del
tekmovanja, pri katerem smo pisali o
zgodovini Rdeega kria, saj je bil le-ta
organizator tekmovanja, in pa o nainih
oskrbe pokodovanca. Na koncu je sledila
razglasitev in podelitev nagrad. Uvrstili smo se na odlino 6. mesto, s seboj pa odnesli veliko
znanja, ki nam bo lahko vedno koristilo, saj nikoli
ne ve, kdaj se bo nesrea lahko pripetila tebi ali
tvojemu blinjemu. Tekmovanja pa se bomo
zagotovo udeleili tudi prihodnje olsko leto.


Lucija agar, 7. b

Materinski dan Draguljki za mamico
V marcu, mesecu mamic, spomladanskih cvetlic in prvih
toplih arkov smo na oli pripravili tradicionalno
prireditev, namenjeno dragim mamicam, babicam, tetam
idr. V olski avli so jim uenci s svojimi nastopi popestrili
popoldne ter prikazali, kako hitro odraajo. Ob koncu so
jim podarili balone, v katerih so se skrivali kuponi s prav
posebnimi ugodnostmi, za pospravljanje stanovanja brez
nerganja, zajtrk v postelji itd. Po prireditvi pa je bilo
poskrbljeno za tudi prijetno druenje.

UTRINKI IZ APRILSKIH DNI


Festival inovativnih tehnologij
V soboto, 5. aprila, je na Fakulteti za elektrotehniko,
raunalnitvo in informatiko v Mariboru potekal 20.
festival inovativnih tehnologij. V sklopu festivala so
uenci in dijaki slovenskih osnovnih ter srednjih ol
tekmovali v devetih razlinih kategorijah; od
programiranja, robotike, telekomunikaciji do
multimedije.
Dravnega tekmovanja iz znanja video montae se je udeleil Luka Goreni iz 9. a. Tekmovalci so
imeli na voljo tri ure asa, da so iz video gradiva sestavili kratek reklamni film. Komisija je v kategoriji
uencev osnovnih ol najbolje ocenila prav Lukov izdelek. Zanj je Luka prejel zlato priznanje.
OBISK LD Mirna Pe
V torek, 15. aprila, so se uenci in uiteljice 1. triade z
veseljem odzvali povabilu LD Mirna Pe na ogled razstave
ivali, ki jih najdemo v naem okolju. Z avtobusom so se
odpeljali k lovski koi v Globodol, kjer so jih lovci prijazno
sprejeli, jim predstavili ivljenje ivali v naem okolju v
razlinih letnih asih
ter skrb za njih.
Lovci so z
zanimanjem prisluhnili otrokim dogodivinam, povezanimi z
ivalmi, in odgovorili na zastavljena vpraanja. V nadaljevanju
so si ogledali razstavljene ivali, izvedeli njihova imena ter
prisluhnili zvokom, s katerimi lovci oponaajo razline ivali.
Ob koncu so jih lovci presenetili e s sladkimi dobrotami.
DAN ZEMLJE
V torek, 22. aprila, smo se z avtobusom odpeljali v Novo
mesto. Udeleili smo se prireditve ob dnevu Zemlje, na
kateri so se predstavile dolenjske ekoole. Odli smo na
Glavni trg, kjer smo postavili stojnico. Na njej smo
predstavili izdelke, ki so jih izdelali uenci pri interesni
dejavnosti Recikliranje. S soolcema Luko in anom smo
sodelovali pri izdelavi plakatov o varovanju okolja ter
onesnaevanju vode in zraka. Nato so se na odru predstavili
uenci ol s svojimi plesnimi in pevskimi tokami. Za dobro vzduje je na koncu poskrbela glasbena
skupina Kok Bend. Glede na to, da so bili na obrazih uencev vidni nasmehi, sklepam, da so se, tako kot
jaz, imeli odlino.
Rok Drenik, 6. a
UTRINKI IZ MAJSKIH DNI















David Stopar, 6. a

PRIREDITEV OB ZAKLJUKU BRALNE ZNAKE ZA UENCE OD 1. DO 5.
RAZREDA
V etrtek, 24. aprila, smo imeli uenci od 1. do 5. razreda zakljuek bralne znake. Gost
prireditve je bil znani ilustrator Uro Hrovat. Posluali smo zgodbe, ki jih je on ilustriral,
medtem pa so na panojih nastajel ilustracije knjievnih junakov. Prikazal nam je nekaj znanih
likov, med drugim Petra Nosa in poasti iz zbirke Pozor pravljice. Po ilustriranju je sledila
podelitev priznanj. Gostu smo se za obisk zahvalili s skromnim darilom.
pela Korain in Tia Globokar, 5. a








Glava ima uesa,
ki se v njih kdaj mea.

Je prestolnica telesa,
v katerem se s krvjo vse mea.

Ob uri gre glava spat,
da gre telo rast.

Namesto, da se glava ui,
pa skoz okno moli.

Zveer zaspati hoe,
zjutraj pa vstati noe.
Glava

INTERVJU Z ILUSTRATORJEM UROEM HROVATOM
Na prireditvi ob zakljuku bralne znake v aprilu je uence od 1. do 5. razreda
obiskal ilustrator Uro Hrovat. Pri bibliopedagokih urah pred ilustratorjevim
obiskom so se uenci seznanili z njegovim ivljenjem, delom, ilustracijami in
pripravili nekaj vpraanj za intervju. Z ilustratorjem sta se pogovarjali Tia
Globokar in pela Korain iz 5. razreda.

Na eni od fotografij na Vai spletni strani
se rokujete z Mikijem Mustrom. Je on tisti,
ki Vas je s svojimi stripi navduil za
ilustriranje?
Ne, je pa eden od junakov moje mladosti.
Pravzaprav bi se za navduenje lahko
zahvalil svojemu stricu, ki mi je kupoval vse
stripe, da sem jih jaz lahko potem bral.

Kako bi opisali svoje prve ilustracije?
Povejte kaj ve o svoji prvi ilustrirani
knjigi Skavt Peter (avtor Fran Milinski).
Od tega je e 20 let nazaj. Bil sem vesel, da
bom za svoje delo prejel plailo. Denar sem
potroil v Parizu za nakup stripov in knjig.
Vesel sem bil, da so mi dovolili risati
karikirano. Takrat mi je zelo pomagalo, da
sem kot otrok bral stripe Miki mike in
racmana Jake.

Kako je prilo do sodelovanja s Primoem
Suhodolanom?
Primo je hotel objaviti knjigo Koarkar naj bo
in zgodbe o Petru Nosu, ki jih je v 80. letih
izdajal v reviji Ciciban. Obrnil se je na
Zalobo Karantanija, kjer sem bil jaz takrat
mlad ilustrator. Tako so naju povezali in to je
bila pravzaprav usodna povezava.

Si kdaj nasprotujeta v idejah?
Ne, bolj se dograjujeva. Nihe nikogar v ni
ne prisili. Eden drugega hitro navduiva. Jaz
ga sicer bremzam, ker sem jaz tisti, ki
mora narediti levji dele. e si on npr. zamisli
en stadion ljudi, ga bom jaz hitro zavrnil, ker
moram biti pri delu bolj ekonomien.
Nasprotujeva si samo takrat, ko ima on
megalomanske ideje, jaz pa sem prelen
zanje.

Bi lahko opisali obutke, ki jih doivljate
med ilustriranjem?
Dokler je list bel, je to lahko huda kriza. Ob
praznem listu se lahko se pol ure praska po
glavi, radira, nikamor ne pride. Ne ostane
drugega, da gre ven na kavo, kjer si
svoboden, e ne dela ve. Takrat je prazen
list laje zapolniti z nekaj osnovnimi skicami.
Najlepe je, ko mora e narisano le e
pobarvati. Takrat ni potrebno razmiljati, kje
bo kaj postavljeno, kako bo veliko.
Ste po delu kdaj utrujeni?
Ja, seveda, vsako leto bolj (smeh). Neko mi
je nekdo dejal, da ko presee 40. leta, ne
more ve ponoi delati. In imel je prav. Po
dvajsetih letih dela e utim boleine v oeh,
zapestju Opazi se, da si po nekaj urah za
raunalnikom utrujen.

Je Va prosti as tudi napolnjen z
ilustriranjem ali ponete e kaj drugega?
Znan je pregovor, da je kovaeva kobila
vedno bosa. Ko nekaj dela za kruh, tega ne
bo poel tudi v prostem asu. Tako je tudi
pri meni ko enkrat odloim svinnik, se ne
vrnem nazaj k risanju, ampak ponem drugo:
grem na kavico, pogledam kak film.

Kako se lotite ilustriranja?
Pomembno je branje in ob tem sprotno
skiciranje. Odvisno je tudi, ali ilustriram
slikanico ali daljo knjigo. Pri dalji knjigi pri
posameznem poglavju oznaim bistvene
podatke, skiciram. Da bi najprej prebral knjigo
in se nato odloal, kaj bom risal, je zelo
zamudno. Pri slikanici pa vnesem tekst v
raunalniki program, ga posebej obdelam,
da natanno vem, koliko teksta je na eni
strani, nato liste natisnem.
Pred seboj imam vedno list in svinnik, s
katerim nariem skico, nato s tanjim
flomastrom, prekrijem s papirjem Paus in z
alkoholnim flomastrom naredim vse glavne
linije. Papir Paus skeniram v raunalniki
program, v katerem potem barvam, lahko
oblikujem ve verzij.

Koliko asa potrebujete za eno ilustracijo?
Odvisno, katere vrste je. Za rno-belo
ilustracijo v daljo knjigi potrebujem 2 uri, za
dvostransko barvno ilustracijo v slikanici pa 1
dan do 2, odvisno od zahtevnosti prizora.

Se kdaj zgodi, da nimate prave zamisli za
ilustracijo? Kaj potem storite?
Zamisel vedno imam, zaplete se pri izvedbi.
Bel papir, preve radiranja tega nimam rad.

Raje ilustrirate rno-bele ali barvne
ilustracije?
Barvne. Z barvami lahko izrazim ve ustev,
veliko laje povem, da je npr. lep, sonen
dan.

Povejte ve o ilustriranju stvorov, poasti.
Zakaj Vas te tako navduujejo?
Ker je pri risanju stvorov, poasti treba
najmanj razmiljati. e bom risal loveka,
moram vsaj malo pomisliti, kaken obraz bo
imel, kako bo obleen, kje bo stal Pri
poasti pa ne potrebujem biti pozoren na
razmerje med nogami in trupom, dro telesa.
Nihe ne bo komentiral, da ima poast
prevelike noge, premajhne oi.

Imate najljubi lik, ki ste ga ilustrirali?
Poasti iz razlinih Suhodolanovih knjig iz
zbirke Pozor pravljice. Ko sem risal te like, se
natanno spomnim, katero glasbo sem takrat
poslual, katero videoigro sem igral. Z
zadnjimi petimi knjigami iz zbirke Pozor
pravljice in ivalskimi novicami sem tudi
najbolj zadovoljen. To je tisto, kar bi poel do
konca ivljenja.

Ste med ilustriranjem kdaj doiveli kak
poseben dogodek, ki bi ga lahko delili z
nami?
Ja, raunalnik mi je prenehal delovati.
Predstavljajte si, da nekaj ustvarja ve dni in
potem ugotovi, da se ta dokument ne da
odpreti. Pri svojem delu sem lahko najbolj
jezen na svoj raunalnik.

Med mladimi ste poznani. Vam je ta
prepoznavnost ve ali pa je kdaj tudi
stresna?
Ilustratorji nismo ravno popzvezde, da bi v
trgovini kdo hotel od nas avtogram. Sicer
zame to ni problem, lahko sem le vesel
pozornosti, e jo dobim.


Lahko v prihodnje priakujemo e kaj
novega, imate e kaj zamisli?
Ravno ilustriram ivalske novice 4 s petimi
zgodbami. Danes se sream s Primoem
Suhodolanom, da se e dogovoriva o
nekaterih zadevah. V tisku je tudi nova knjiga
Peter Nos in vesele poitnice. Trudim se
dokonati tudi svoje knjige, eno od njih sem
naslovil Doktor Zuk in Jaka. Knjiga obsega
okoli 55 strani, nekaj teksta in dvostranske
ilustracije. Zgodba pa govori o fantu Jaku, ki
dobi za soseda simpatinega odtekanega
znanstvenika.
Kaken nasvet bi dali mladostniku, ki bi
elel iti po poti ilustriranja?
Mora brati stripe, knjige, gledati risanke in
seveda sam zaeti risati. S prerisovanjem ni
ni narobe e ne prerisuje, se niesar ne
naui. Vendar na neki toki je potrebno
zaeti risati svoje like.



PRIREDITEV OB ZAKLJUKU BRALNE ZNAKE ZA UENCE OD 6. DO 9. RAZREDA
V petek, 23. maja, je v olski avli potekala
prireditev ob zakljuku bralne znake. Uence od
6. do 9. razreda je obiskal pisatelj Tone Partlji.
Najprej nam je povedal nekaj svojih zgodb, nato pa
je izbral tiri uence, ki so odigrali prizore iz
Shakespearove tragedije Romeo in Julija. Prebral
nam je tudi odlomke iz svoje knjige Deklica in
general. Sledila je podelitev priznanj tistim
uencem, ki so v letonjem olskem letu opravili
bralno znako. Pisatelj je podelil priznanja dvanajstim zlatim bralcem, ki so vestno opravljali bralno
znako vseh devet let. Po prireditvi smo s pisateljem opravile intervju, ki ga lahko preberete na
naslednjih straneh.
Eva Kolenc in Maja Kernc, 7. b
INTERVJU S PISATELJEM TONETOM PARTLJIEM
Na prireditvi ob zakljuku bralne znake v maju je uence od 6. do 9. razreda
obiskal pisatelj Tone Partlji. Pri bibliopedagokih urah pred pisateljevim
obiskom so se uenci seznanili z njegovim ivljenjem in delom ter pripravili
nekaj vpraanj za intervju. S pisateljem sta se pogovarjali Maja Kernc in Eva
Kolenc iz 7. razreda.


Ste imeli kdaj vzornika, po katerem ste se
eleli zgledovati?
Ko sem bil majhen, sem elel biti Tarzan, ki je
tulil in skakal z enega drevesa na drugega
(smeh). Sicer pa sem bolj v knjigah iskal
svoje vzornike, v neki svoji fazi sem bil zelo
navezan na Juria v 6. razredu sem
prebral veliko njegovih knjig. Po 15 letih sem
se bolj posvetil Cankarju. e danes ga znam
kar nekaj na pamet. Po doloenem asu sem
ugotovil, da sva si po znaaju sicer razlina
on resen, rnogled, jaz pa bolj humoren, zato
sem se ga moral nekoliko osvoboditi.

Neko ste tudi pouevali. Kaken se Vam
je zdel uiteljski poklic?
Poklic se mi e zdaj zdi lep. V svojem
ivljenju sem opravljal razline vloge, za
slubo uitelja menim, da si se tudi zdaj vrnil
z veseljem nazaj. Na pouevanje imam
izjemno lepe spomine. Predvsem pri
slovenini sem se poskusil truditi, da bi
otrokom priblial vsebino.

Ste si na zaetku pisateljevanja
predstavljali, da boste kasneje tako
uspeni, cenjeni?
Na zaetku je lovek tako nor, da sanja o
tem, vendar to traja kratek as. Napisal sem
skoraj 40 knjig, a nobene svoje stare knjige
ne vzamem ponovno v roke. Ravno sedaj
sem konal roman pisal sem ga 4 mesece
vsako no, zdaj ko je napisan, pa me ne
zanima ve; jaz sem svoje zapisal in s tem
konal to poglavje.
Spominjam se tudi, da na zaetku svojega
ustvarjanja gledalikih iger sem se po
gledaliki predstavi z veseljem priel poklonit
na oder, sedaj se raje skrijem.

Se e spomnite izida svoje prve knjige?
Ja, spomnim se. To je bila knjiga Ne glej za
pticami, v kateri sem opisal svojo druino,
kako smo otroci li eden za drugim odhajali
od doma Dobil sem 10 izvodov te knjige,
tanka knjiica je bila. Paket sem dobil v olo,
z njim sem sedel v zbornici, vendar ga nisem
odprl pred ostalimi uitelji. Poakal sem, da
so vsi odli v uilnice, nato sem katlo odprl
in vsak izvod posebej vzel v roke ter si ga
ogledal.

So vsi dogodki iz Vaega otrotva,
mladosti, ki ste jih opisali v delih,
resnini?
Ne. Ne more biti vse res, sicer bi napisal
reportao. V otrokih rticah so dogodki sicer
resnini, vendar na nekaterih mestih sem
pretiraval. V romanu, ki sem ga nazadnje
napisal, so nekatere osebe izmiljene, druge
postavljene v resnien zgodovinski okvir. e
ne bi pretiravali, ne bi bilo literature.

Se v Vas e kdaj pojavi elja, da bi prijeli
sonce, kot ste opisali v eni od svojih
rtic?
Seveda se moramo zavedati, da gre pri tem
za preneseni pomen. Sonce je tisti ideal, ki
ga nimamo. Seveda bi e zmeraj rad stvari, ki
so neuresniljive. S tega vidika elim, da bi bil
svet bolj poten, a ne bo nikoli.
Ljudje vedno elimo nek ideal, vendar se
moramo ob tem sprijazniti, da tega ni. Po
drugi strani pa brez hrepenenja in elje po
neem ni smisla ivljenja.
Tudi e si jaz ne bi niesar elel, se bo za
menoj pojavila nova generacija, ki bi to
elela. Zdi se mi odlino, da so vedno novi
mladi ljudje, ki si vedno elijo isto.

Kako se lotite pisanja knjige? Od kod
dobite navdih?
Piem, kar ivim, gledam, kar me zaboli, kar
se nekomu zgodi. Navdih je. Nekaj se mora
premakniti v meni, da reem, da bom to
napisal.
Vasih sem imel natanne narte tako za
prozo kot komedijo, sedaj pa se ne drim
toliko tega, eprav se moram e vedno
pripraviti na pisanje. Za knjigo o Rudolfu
Maistru sem 3 leta tudiral zgodovinsko
ozadje, preden sem zapisal besedilo.

Bi se lahko opredelili, kaj Vam je ljube
pisanje za otroke ali za odrasle?
Vsekakor za odrasle, drugae bi napisal ve
knjig za otroke. Tisti dve spominski knjiici za
otroke (Hotel sem prijeti sonce, Slial sem,
kako trava raste) sta se mi res posreili, v njih
sem pisal o otrotvu. Mislim, da mora otroka
knjiga povedati odraslim, kaj otrok nosi v
sebi. Bojim se, da jaz tega ne znam narediti
na pravi nain.

Imate svoje najljube delo?
Na to vpraanje teko odgovorim. Teko
ocenjuje samega sebe. Kot sem e rekel,
svojih knjig ne berem, ko so enkrat izdane.
Tudi e je kak moj film po televiziji, sedem v
avto in se odpeljem, mi je nerodno.
Mislim, da je zbirka rtic Hotel sem prijeti
sonce res dobra, mislim, da ne bi znal
napisati bolje. Tudi ni dvoma, da je zelo
uspena komedija Moj ata, socialistini kulak.
Izpostavil bi e igro za dve osebi Aldo in
Micika.

Ste kdaj napisali kakno pesem?
Ko sem bil zaljubljen. Ena ali dve sta bili tudi
objavljeni. Sicer sem velik ljubitelj poezije,
vendar talenta za to nimam.

Imate kakne spomine na pokojnega
Toneta Pavka?
Poznala sva se dolgo. Doma imam okrog 30
njegovih pisem. Leta 1982 mi je napisal ve
pisem in me poskual prepriati, naj
prevzamem Drutvo slovenskih pisateljev.
Lahko reem, da sem na koncu pristal prav
zaradi njega. Po svoje me je ganilo, kako si je
vzel as in me v pismih, zapisanih na roke,
pohvalil.
Spominjam se tudi, ko je Tone doivljal teko
obdobje po sinovi smrti. al takrat nisem
zbral moi, da bi ga poklical Nisem vedel,
kako in kaj Ko sva se ez pol leta sreala v
Mariboru, sva po sestanku odla na pijao.
Tam sem se mu opraviil, da ga nisem upal
prej poklicati. On pa je,dodal, da se pouti kot
miza, ki bi ji odrezal tri noge. Z veliko radostjo
sem opazoval, kako je to boleino poasi
preboleval Takrat je pravzaprav pisal
najbolje pesmi.
Ko sem prihajal, v vao olo, sem se ob
pogledu na leseno ptico, obeeno pred
vhodom, spomnil na eno od njegovih pesmi
(Huda ptica): ko trije otroci sedijo na pragu in
ugibajo, kdo sedi na oblaku, nato se jim
priblia ptica in kljukne najmlajega v lica.
Skupaj zletita proti oblakom in od takrat je
eno sonce ve na nebu in eno manj na zemlji.
Zdi se mi, da je znal boleino prenesti v
pesniko atmosfero. In na neki toki je postal
enako veder, enako glasen, ob obiskih je bil
sonen, znal je boleino spraviti v pesem.
Napisal je tudi nekaj spremnih besed za moje
knjige, kjer je omenjal, da Partlji je tisti, ki
ga mora imeti rad. On je bil pravzaprav ta
lovek, ki ga mora imeti rad. Bil je izjemen,
enkraten, pozitiven Slovenec.

Kaj Vam je pomenila letonja nominacija
za desetnico?
Po pravici povedano mislim, da si je nisem
zasluil. Na nek nain pa me je ganilo, da je
irija, ki je imela na mizi 200 knjig, opazila
mojo, ki sem jo napisal pred 3 leti.

Na katero od prejetih nagrad ste najbolj
ponosni?
Za nagrade mi je vseeno. Ne piem zato, da
bi prejel nagrado, e pa jo e dobim, je dobro
le zato, da se pohvalim pred eno (smeh).
Bil sem predlagan za Preernovo nagrado in
lagal bi, e ne bi rekel, da je to najvije
priznanje, ki ga lahko prejme avtor. Vendar to
ne pomeni, da sanjarim o tem. e misli na
nagrade, je konec tvoje kreativnosti. Jaz te
bolezni nimam.
Vas je kdaj nastopanje pred ljudmi
popeljalo v tujino?
Bil sem v vici, za odrasle sem bral na
Dunaju, v Nemiji, za otroke v Nemiji,
Avstriji, Rusiji. Ko sem bil predsednik Drutva
Bralna znaka Slovenije, sem ta projekt iril
tudi v tujino.

Kako preivljate svoj prosti as?
Reiram, lovim ribe na morju.

Kaken nasvet bi dali mladostniku, ki bi
elel iti po poti pisateljevanja?
Naj bere, naj si upa. Pisati mora iz sebe, to,
kar te boli. Mora najti svojo pot, svojo
zgodbo, ki bo zabolela vsakega loveka.
Cankar v eni od svojih rtic pie o tem, da
ima vsak od nas v svojem srcu kamrice in v
njih skrivnosti. Je kamrica, o kateri upa
povedati vsakomur, je kamrica, o kateri pove
le blinji osebi; vedno ve pa je kamric, ki jih
ne moremo odpirati pred vsemi ljudmi, najraje
jih ne bi nikoli odprli, ker se morda tistega, kar
je v njih, sramujemo, bojimo. Pisatelj pa je
romar skozi kamrice srca, mora odpirati eno
za drugo tudi tam, ko najbolj boli. Tako bi
rekel tudi jaz: Tisti, ki pie, se mora sooiti s
seboj, biti pogumen, napisati tisto, kar strano
razveseli, strano zaboli.






KONNI IZLET 9. RAZREDA V GARDALAND
Uenci 9. razreda smo se v sredo, 14. maja, odpravili na konni izlet. Pri oli smo se zbrali ob
tirih zjutraj ter se zavtobusom odpeljali proti Italiji.
Po dolgih petih urah vonje smo prispeli do Gardalanda. Ta e od dale vzbuja pozornost s
samo velikostjo in viino (park meri 650 ha). Po odprtju ob deseti uri smo se zdrenjali skozi
vhod in po manjih skupinah odli po parku.
Kot sem e omenil, je park ogromen. Ni pomembno, ali si adrenalinski navduenec ali miren
druinski lovek, v Gardalandu se za vsakogar nekaj najde. Naj bo to hitrost Blue Tornada ali
prepriljivost 4D-filma, izkunja je enkratna.
Tako smo ob estih popoldne utrujeni odrinili izpred parka. Pozno zveer smo prispeli domov,
kjer pa nas je le nekaj ur spanca loilo od portnega dne.
Seveda pa je to e druga zgodba ...
Matja Bevc, 9. a
ISTI IN ZDRAVI ZOBJE
Na letonjem tekmovanju za iste in zdrave zobe je letos zmagal 5. a
razred. Ob zakljuku tekmovanja so uivali v arovnikovi predstavi in
prejeli zasluene nagrade.


UTRINKI IZ JUNIJSKIH DNI

Bonboni

Ko mama v trgovino gre,
v rokah prinese vreki dve.
V njej so jagodni bonboni,
sladki, okrogli kot baloni.
Ena je za sina Jana,
druga pa za brata Jana,
saj oba zelo sta mlada,
zato trde bonbone imata najbolj rada.

Iz njih cedi se sladka krema,
ki zelo dii obema.
Ko pa vseh bonbonov zmanjka,
kaj potem je, to je uganka.


Tia Globokar, 5. a



NAZIV SIMBIOZA OLE
Na kofijski klasini gimnaziji v Ljubljani je potekala
sveana prireditev, kjer je naa ola prejela naziv
Simbioza ola. V olskem letu 2013/2014 je naa ola
dvakrat izvedla teaj Simbioza, kjer so uitelji in
uenci izobraevali stareje obane na podroju
raunalnitva, fotografije in mobilne telefonije.

INDIJANSKA NO V OLI
Uenci 1. b razreda so v petek, 6.
junija, prenoili v oli. Nekaj dni
pred tem so v razred dobili pismo
Indijanca Hrabre noge in jih
povabil na indijansko zabavo.
Uenci so se nanjo pripravljali ves
teden. Izbrali so si indijanska
imena, izdelali so talismane, lovilce
sanj, perjanice, nauili so se
streljati z lokom in zaplesati
indijanski ples.
V petek pa so se uenci s potovalkami vrnili v olo in veseli ter nasmejani so komaj akali, da
se zabava zane. Nadeli so si perjanice, talismane ter si obraze po indijansko poslikali.
Starem so se predstavili kot pleme Veselih veveric. Obiskal jih je Indijanec Hrabra noga in
uencem dal namig, da se v bliini ole nahaja isto pravi zaklad. Iskanje le-tega je bilo
nepopisno doivetje, ki jim je burilo domiljijo e dolgo v no. Naslednje jutro so odli e po
svee krofe in zadovoljno priakali svoje stare.

PETEK TRINAJSTI
Petek trinajsti je bil v nai oli prav poseben dan. Uenci 1. in 2. b razreda so ustvarjali
skupaj s knjigo in prijatelji. V olo so prili opremljeni z mehkimi blazinami in svojimi
najljubimi knjigami, kajti to je povsem dovolj za prijetno branje. Brali in ustvarjali so v treh
delavnicah.
V 1. delavnici so brali svoje knjige in najljube knjige svojih prijateljev ter ustvarjali
knjievne junake iz razlinih materialov. Nastali so gusarji, zmaji, princeske, zvezdice, krati,
muce, roparji, razbojniki, sovice

V 2. delavnici so se poleg branja in reevanja ugank preizkusili tudi v sestavljanju le-teh. Za
preizkus vam jih namenjamo le nekaj.
Je domaa ival,
a je vsi ne elijo.
Iz kota jih
gleda posmehljivo
in plete mreo.
Je rn,
ima rna krila,
v pesmici pa tudi
plee.

Najprej je pokonci,
potem pa poez.
Je rastlina,
ampak ni drevo,
ni trava,
je pod vodo.

V 3. delavnici so uenci na dane naslove pisali pravljice. Z zdruenimi momi jim je lo odlino.
Nekega deevnega dne
Nekega deevnega dne je v gozdu deevalo. Jeek se je odloil, da se odpravi na sprehod v
gozd. Oblekel se je v palerino, kornje in na glavo nataknil deni klobuk. Odpravil se je v gozd.
Sreal je prijatelja medveda. Medved je jeka vpraal, a lahko stopi pod denik. Jeek je
privolil. Nato sta sreala prijateljico miko. Mika ga je vpraala, ali lahko stopi pod denik.
Medved in jeek sta rekla, ja. Nato so prijatelji odhiteli k jeku domov. Tam so spili vroo
okolado in jedli pikote, nato pa zaspali. Zunaj pa je pihal veter in je deevalo.

Zvezdica elja
Neko no je na nebu zasijala prav posebna zvezda. Posebna je bila zato, ker je vsako no
izpolnila 3 elje. Neko je deek pogledal v tisto zvezdo. Posijala mu je v oi in mu rekla:
Izpolnila ti bom 3 prav posebne elje. Deek ji je odgovoril: Toliko elja imam, da se ne
morem odloiti le za tri. Deek je pogledal v zvezdo in se e domislil treh elja. Te elje so
bile: da bi dobil sestrico in bratca ter da bi odel v 1. razred. ez eno leto so se mu elje
uresniile. Dobil je sestrico, bratca in odel v 1. razred.

E NEKAJ UTRINKOV Z VALETE
Ta dan si bodo prav gotovo zapomnili nai
devetoolci. e dan prej, v etrtek, so
pripravili zakljuno prireditev valeto, v
kateri so svojim starem, uiteljem in vsem
povabljenim prikazali, kako so preiveli vseh
devet let, predstavili pa so se tudi z ubranimi
glasovi in plesnimi koraki. V petek pa je
sledila e predaja kljua 8. razredu. Da si
bodo zapomnili le najlepih trenutkov v
osnovni oli, smo jim uenci 8. razredov
pripravili simbolina darila in jih z glasnim
aplavzom pospremili iz ole.

Zala Zupan, 8. b



UMETNOST V NAI OLI
V etrtek, 5. junija, smo na malo poseben nain
obeleili glasbeno in likovno umetnost v nai oli.
Obiskovalcem so se najprej predstavili vsi
pevski zbori nae ole. Najmlaji so zapeli nekaj
otrokih pesmi, najstareji pa so se predstavili
s pesmimi Vrba, Jurjevanje in belgijsko J'aime
la vie. Ob koncu prireditve sta oba pevska zbora
zdruila svoje glasove in vse prisotne zazibala v ubrano besedilo pesmi glasbene skupine uki, Zgodba
o prijateljstvu. Med prireditvijo so se predstavili tudi nai devetoolci, ki so z bivim uencem nae
ole rtom Jakliem pripravili nekaj arhitekturnih projektov, s katerimi so predstavili svoje zamisli s
katerimi bi izboljali mirnopeko mestno jedro. Ob koncu pa so si lahko vsi obiskovalci ogledali
razstavljena likovna dela, ki so jih uenci nae ole naredili skozi olsko leto.
Katja utari, 8. b
Tehniki dan v 4. razredu
V torek, 17. junija, smo imeli uenci 4. razreda
tehniki dan. Prvo uro smo se posedli v krog. Dogovorili
smo se, da bomo najprej izmerili paliice za ogrodje
vozika. Nato smo zaeli z delom. Ko smo namerili
palke za ogrodje, smo li v uilnico za tehniko in
tehnologijo. Tam smo prikljuili elektrino ago in
naagali manje palice. Robove smo tudi pobrusili. Ko
smo imeli vsi uenci narezane in pobruene palke,
smo se vrnili v razred, kjer smo jih zlepili v ogrodje.
Nato smo izrezali kartonske trikotnike, ki so kasneje postali drala za osi. Da bi se voziek sploh
peljal, smo potrebovali kolesa. Naredili smo jih iz
stiropora. Ker se stiroporja ne da rezati in trgati,
smo ga stopili z arilno nitko. Na kolesa smo dali e
gumice za bolji oprijem. Sami smo kolesom rekli
kar zimske gume. Kolesa smo pritrdili na osi. Ko
smo vsi izdelali vozike, smo priredili tekmovanje.
Pri fantih je zmagal Aleks, saj je njegov voziek
prevozil kar 70 cm, pri deklicah pa je zmagala Mia
s 40 cm. Meni je bilo najbolj ve, ko smo agali in
sestavljali ogrodje.

Anej Rajel, 4. a
OB KONCU OLSKEGA LETA
POLETNI DAN Ob njem pomislimo na poitnice,
morje, prijatelje in sonce Na as, ko se zjutraj
zbudimo in nimamo olskih obveznosti Na as, ko
nae misli poletijo in zasanjano zremo v sonni
zahod V Mirni Pei valov sicer ni, le Temen'ca se
poasi vali. Namesto galebov pa ebele brenijo.
Toda tudi v naih krajih je lepo
Na zakljuni prireditvi, ki se je v avli O Toneta Pavka
odvijala v ponedeljek, 23. junija, nam je pevski zbor s
pesmijo Prisluhni koljki v nae misli e prikradel okus
poletja. V nadaljevanju so nastopili uenci 1. in 2. razreda in
ob pesmi Limbo dance poleg petja v prostor vnesli igranje na
razline pripomoke, dvigovanje utei, ploskanje Ob
njihovem nastopu so nas kar dlani in podplati zasrbeli. Ker
smo skozi celotno olsko leto na oli izvajali projekt Zdrav duh
v zdravem telesu, je bila s portom povezana
tudi naslednja toka.
Prikupno plesno toko so
pripravile ritmine
gimnastiarke. Deklice, ki
so se predstavile,
obiskujejo vrtec in 1.
triado. Kljub mladosti in
prvemu vejemu
nastopu so z elementi
ritmine gimnastike lepo povezale prireditev
vse od podelitve srebrnih in zlatih priznanj, ki so jih uenci dosegli na razlinih tekmovanjih na
regijskem ali dravnem nivoju, pa do podelitev nagrad ole. Povezovalki programa Katja in Marua sta
prireditev zakljuili z naslednjimi besedami: Ne pozabite: pravijo, da ljudje, ki so sreni, ne vedo, ali
je poletje ali zima .
PORT pri nas
V letonjem olskem letu so nai uenci uspeno tekmovali na tevilnih tekmovanjih. Pri tem smo
dosegli tudi nekaj zelo lepih rezultatov.
Podrono ekipno prvenstvo v atletiki:
2. mesto: Jan Luka Verek, 9. a suvanje krogle
3. mesto: Petra Zupan, 9. a suvanje krogle
3. mesto: Alja Jarc, 9. a tek na 1000 m

Podrono posamino prvenstvo v atletiki:
4. mesto: Alja Jarc, 9. a tek na 1000 m (stareji deki)
4. mesto: Matic Zupan, 7. b tek na 300 m (mlaji deki)
6. mesto: Kaja Rajel, 6. a tek na 300 m (mlaje deklice)
6. mesto: Martin Zajc, 7. b skok v daljino (mlaji deki)
6. mesto: Lucija agar, 7. b tek na 600 m (mlaje deklice)
6. mesto: Petra Zupan, 9. a suvanje krogle (stareje deklice)
7. mesto: Jera agar, 9. a tek na 1000 m (stareje deklice)
8. mesto: Luka Rozman, 7. a tek na 60 m (mlaji deki)
10. mesto: Alen Erpe, 6. a tek na 600 m (mlaji deki)
10. mesto: Grega Rade, 7. b skok v viino (mlaji deki)
10. mesto: Jan Luka Verek, 9. a suvanje krogle (stareji deki)

Nai tekai so uspeno nastopili na tafetnih tekih v okviru novomekega teka. Mlaji deki v postavi
David Dragan, Anej Rajel in Samo Brudar so osvojili 4. mesto. Prav tako so bila 4. naa mlaja dekleta
v postavi: Julija Verhovec, Lina Ilar in Tia Globokar.









V nai oli ima port e prav poseben pomen. Redno smo spremljali in navijali za nae portne junake na
zimskih olimpijskih igrah in tudi izidi tekem z nogometnega svetovnega prvenstva so bili redno zapisani
na tabli pri vhodu v olo. Med vsemi portnimi aktivnostmi pa sta prav nogomet in koarka najbolj v
ospredju. Nai uenci so aktivni portniki ali navijai tudi izven olskih zidov. O tem vas bosta
zagotovo prepriala spodnja zapisa.




DNEVNIK S KOARKARSKEGA TABORA MATJAA SMODIA
1. DAN
Ob etrti uri v nedeljo, 30. junija, smo se zbrali vsi udeleenci 5. koarkarskega tabora
Matjaa Smodia v avli hotela Terme v ateu . Po kratkem sestanku smo dobili
nahrbtnike, drese in nekaj majic ter se razporedili po sobah hotela. V sobi sem
bil skupaj s soigralcema v KK KRKA, Domnom Bartljem in Kristjanom
Smodiem. e kmalu po prihodu nas je akal prvi trening. Tam smo se razporedili v
dve skupini (bolji slabi). Trening je trajal dve uri. Po konanem treningu smo se odpravili v
hotel, kjer smo imeli veerjo in nato sprehod okoli Term ate.
2. DAN
Po jutranjem vstajanju in urejanju sobe nas je e akal trening. Na treningu smo delali
razline vaje. Trajal je priblino dve uri in pol. Po konanem treningu smo imeli eno uro
poitka in kosilo. Nato smo se odpravili v Mokrice, kjer smo se uili osnov golfa. Ob povratku
smo imeli malico in kopanje. Od petih do osmih smo imeli ponovno trening. Sledila je veerjo in
ogled filma Trener Carter.
3. DAN
Ponovno smo dan zaeli s treningom, ki je zaradi visokih temperatur trajal le
uro in pol. Ker se je trening hitro konal, smo imeli ve poitka in to nam je bilo zelo ve. Po
kosilu smo se odpravili na kopanje, nato pa smo ponovno imeli trening. Vsi izmueni smo prili
na veerjo. Sam se spomnim, da sem tisti veer bil tako laen, da sem pojedel tiri porcije
makaronovega mesa. Zaradi izmuenosti sem el spat zelo hitro, kar ni bilo v moji navadi.
4. DAN
To jutro je bilo malo posebno, saj zjutraj nismo imeli treninga, ampak smo se
odli kopat v zunanjo termalno riviero. Tam smo naredili tekmo v
plavanju. Tekmovali smo uenci proti uiteljem. Uenci smo zmagali. Po kosilu smo imeli tenis,
pri katerem smo se nauili osnov te igre. Sledila je malica in kopanje v bazenu ter ponoven
trening. Po veerji smo se predstavili na prireditvi Pokai, kaj zna. Mi smo uprizorili
smenico, ki ni nikogar pustila brez nasmeha na obrazu.
5. DAN
Tudi to jutro so nam uitelji polepali dan. Namesto treninga smo li na pohod
do Breic in nazaj. Po kosilu smo li igrat nogomet na mivki. Bilo je odlino. Po malici smo li na
bazen, nato pa ponovno na trening. Ta trening si bom zapomnil po tem, da mi med igro ni lo
ni v ko, vendar je moja ekipa vseeno zmagala tri od tirih tekem. Po veerji
smo imeli druenje z Matjaem Smodiem. Spraevali smo ga vse on njegovi
karieri, hudih pokodbah, ki jih je utrpel, kako je biti evropski prvak s CSKA-
jem itd.
6. DAN
Po bujenju smo imeli to jutro trening. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je delala vaje z ogo,
druga pa skakala v viino. Po konanem treningu smo imeli kosilo in nato kopanje. Tam smo bili
kar tiri ure. Po konanem plavanju smo odli na trening. Ta trening si bom zapomnil po hudi
pokodbi rame. Rama se mi je skoraj izpahnila. Bil sem izjemno nesreen, saj je bil naslednji
dan zadnji, rama pa je bila tako bolea, da nisem mogel premikati roke. Pri veerji sem komaj
dral pribor, boleina pa je bila tudi kriva, da dolgo v no nisem mogel
zaspati.
7. DAN
Zjutraj sem bil zelo nesreen. Rama me je e vedno izjemno bolela in mislil sem, da ne bom
mogel tekmovati v nobeni panogi. Ko smo vsi prili na igrie, smo se ogreli in razgibali ter
zaeli s panogami. Ko sem videl, kako vsi tekmujejo, nisem ve prenesel. Stisnil sem zobe in se
odloil, da tekmujem tudi sam. Na ko sem komaj metal in se zvijal od bolein, vendar sem
potrpel. In glej ga zlomka. Dobesedno z eno roko, in to s slabo desnico, sem v vseh panogah
priel v finale. Nato pa nastopi nova nesrea. Od petih finalov, ki sem jih igral, nisem zmagal
niti enkrat. Bil sem zelo razoaran. ez as sem zael premiljevati, kam vse sem priel samo
z eno roko. Po nekaj minutah mi je bilo jasno, da razoaranje ni potrebno in igrie sem
zapustil z dvignjeno glavo. Dan se je zakljuil s piknikom in slovesom od vseh novih prijateljev
in trenerjev. Ta tabor mi je bil od vseh petih do sedaj obiskanih najbolj ve.
Nik Dragan, 8. a





DOSEKI NAIH UENCEV NA OSTALIH PODROJIH
Luka Goreni, 9. a: zlato priznanje na tekmovanju v znanju multimedije video montaa.
Matja Bevc, 9. a: srebrno priznanje na tekmovanju za Cankarjevo priznanje
srebrno priznanje na tekmovanju iz znanja angleine
srebrno Vegovo priznanje
srebrno Stefanovo priznanje iz znanja fizike
srebrno Dominikovo priznanje iz znanja astronomije
Simon Kebelj, 9. a: srebrno priznanje iz znanja zgodovine
Matej Vodnik, 9. a: srebrno priznanje iz znanja geografije
Simon Kumer, 9. a: srebrno Vegovo priznanje
Alja Pirnar, 9. a: srebrno priznanje iz logike in diamantnega matematinega kenguruja
Sao Brudar, 8. a: srebrno Vegovo priznanje
an Pape, 8. a: srebrno Vegovo priznanje
Amadeja Hren, 8. b: srebrno priznanje iz znanja angleine
Petra Hrastar, 8. b: srebrno Vegovo priznanje in srebrno priznanje iz znanja geografije
Nua Avgutini, 8. b: srebrno priznanje iz znanja zgodovine ter srebrno priznanje na
tekmovanju za Cankarjevo priznanje
Ines Saje, 8. b: srebrno Preglovo priznanje in srebrno Proteusovo priznanje
Sandi Kumer, 8. b: srebrno Preglovo priznanje
Vanja Hribar, 7. a: srebrno priznanje na tekmovanju iz znanja angleine za 7. razred
Andriyana Muhi, 7. a: srebrno priznanje na tekmovanju iz znanja angleine za 7. razred
Maa Miheli, 7. b: srebrno priznanje na tekmovanju iz znanja angleine za 7. razred

Uenci turistinega kroka, ki so za projekt V dolino tiho prejeli dve zlati priznanji:
Tina Make, 7. a
Andriyana Muhi, 7. a
Luana Ovnik, 7. a
Jasmina Saje, 7. a
Eva Kolenc, 7. b
Ema Parkelj, 7. b
Nika Primc, 8. a
Nika Strajnar, 8. a
Nua Avgutini, 8. b
Jure Barbo, 8. b
Petra Hrastar, 8. b
Amadeja Hren, 8. b
Marua Rajel, 8. b
Ines Rupnik, 8. b
Ines Saje, 8. b
Katja utari, 8. b
Zala Zupan, 8. b
estitamo tudi vsem prejemnikom bronastih priznanj.
PRIZNANJA OLE za olsko leto 2013/14:
portnik ole: Alja Jarc, 9. a
portnica ole: Petra Zupan, 9. a
Kulturnik oz. kulturnica ole:
Matja Bevc, 9. a
Anja Brezar, 9. a
Petra Hrastar, 8. b
Amadeja Hren, 8. b
Martin Zajc, 7. b
Zlata ebela:
Matja Bevc, 9. a
Petra Zupan, 9. a

Anja Brezar, 9.a
LITERARNI PRISPEVKI
Uenci nae ole so sodelovali na tevilnih regijskih, republikih in mednarodnih nateajih. Na
nekaterih so bili zelo uspeni in za svoj trud bili tudi nagrajeni.
Nekaj nagrajenih pesmi ste lahko prebrali e na prejnjih straneh glasila, odlomke proznih prispevkov
pa lahko preberete tukaj.
GAENJE ZAETNIH POAROV GASILNIKI

Zaetni poar ni tako nevaren in zato za gaenje ne potrebujemo posebne opreme. V trenutku, ko ga
opazimo, ga moramo pogasiti, e to le lahko storimo brez nevarnosti zase in druge. Pred gaenjem se
moramo nujno prepriati, ali je gasilno sredstvo primerno za gaenje goree snovi. Gasimo tako, da se
na varni razdalji z gasilnim aparatom pribliamo ognju in zanemo gasiti sredie poara od roba proti
sredini, dokler ga v celoti ne prekrijemo z gasilnim sredstvom. Za manje poare lahko uporabljamo
tudi kuhinjske krpe, odeje, pesek, zemljo
Da pa poskrbimo za lastno varnost in prepreimo, da bi do poara sploh prilo, ne zapuajmo
prostorov v asu, ko imamo prigan likalnik, plinski tedilnik ali drugo toplotno napravo, ne istimo in
perimo oblail z lahko vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi v zaprtem prostoru
e pa se poar e preve raziri, moramo hitro poklicati tevilko 112, kjer nam nemudoma priskoijo
na pomo nai gasilci z vso odgovornostjo, znanjem in opremo.

Matej Vodnik, 9. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Gasilske zveze Novo mesto)

















GROZLJIVKE

Ljubljana je bila razsvetljena, avtomobili in kolesarji so drveli sem in tja, sirene reevalnih
avtomobilov so zavijale, da je rezalo skozi uesa, kloarji so pobirali svoj davek, jaz pa sem sama doma
dela na naslonjau, gledala televizijo in jedla slastno pico.
IZGUBLJENI LUKA

Bil je lep in s soncem obsijan pomladanski dan. Ker je bila nedelja, ni bilo potrebno iti v olo in se
je lahko ves dopoldan, do kosila, pa po kosilu do veerje, ko se je prielo temniti, potikal po okolici
Taval je po prani cesti, kamor so ga nesle noge, saj si je mono elel oditi iz kraja, kjer so se
mu po njegovem dogajale same teave. Mislil je, da e bo nenadoma izginil iz vasi, da bodo njegove
teave izginile ali se reile. Prejnji teden je v oli pisal kontrolno nalogo iz matematike, ena. To
se mu res e nikoli ni zgodilo. In nikoli ni niti pomislil, da se mu bo. Vedno je bil dokaj vesten
uenec. V oli je bil prav dober in nikoli ni pozabljal domaih nalog. Poleg tega, da je v oli pisal
eno, se je zelo bal, kaj bodo storili njegovi stari, ko bodo izvedeli za to slabo oceno, zato jim ni
povedal zanjo. Njegovi stari so bili zelo strogi, kar se je tikalo ocen. Vedno teje in teje pa mu
je bilo prenaati to breme. Premiljeval je in premiljeval in ez nekaj asa je priel do misli, da ni
vredno iveti tega bednega ivljenja. Hotel je umreti. A neka stvar mu je prepreila to dejanje.

Jasmina Saje, 7. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Centra za kulturo mladih)

Bila je sobota in ker sem bila skoraj prvi sama doma in nisem imela dela, sem se odloila, da si
ogledam nekaj filmov. Stara sta bila na obisku pri sorodnikih, brat in sestra pa sta se ne vem kje
potikala po mestu. Ura je bila komaj 14.00, na sporedu pa je bila strana grozljivka. Teh se sicer niti
ne upam gledati, a sem se opogumila in le preklopila na tisti program. Film je bil grozen in nisem hotela
ve razmiljati o tem. A misli so mi uhajale ravno v strane prizore v filmu. Ustraila sem se vsaki, ko
je zimski veter bolj mono zapihal in se je slialo kripanje vrat. Ura je bila 16.25, ko je na vratih
pozvonilo. Bila sem prestraena in komaj sem odprla vrata.

Tina Make, 7. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Centra za kulturo mladih)


















VODA-KAJ STORITI, DA NESREE NE BO
Voda ... ob tej besedi najprej pomislimo na nekaj lepega, saj je voda glavni vir ivljenja. Prav prijetno
se poutim, ko posluam zmerno krebljanje denih kapljic po strenem oknu. al pa se v zadnjem
asu vse pogosteje dogaja, da se te kapljice spremenijo v mona neurja, uniujoo too in poplave.
In tako smo v zadnjih dneh pria eni izmed najvejih naravnih katastrof v nai dravi, ki jo je
povzroila prav voda oz. natanneje led. Le-ta nastane, ko deuje pri temperaturi pod lediem. Na
drevju, grmovju, icah in stebrih daljnovodov nastane ledena obloga, ki zaradi velike tee povzroi
ogromno kodo. led je v teh dneh povzroil ogromno gospodarske kode v gozdovih. Tako velikega
obsega leda ne pomnijo niti najstareji prebivalci.
Jasmina Saje, 7. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Ministrstva za obrambo)


VODA! KAJ STORITI, DA NESREE NE BO?
Voda! Kaj storiti, da nesree ne bo? Vpraanje je teko, a odgovori so lahki. Jih je kar nekaj, zato
je pomembno, da upotevamo vse, e je le mono. Mogoe je na prvi pogled videti smeno, vendar ko
se zgodi, je videti prav vse rno. Ni izhoda.
Nainov je seveda ve:

1. Pazimo lahko e pri gradnji hie, da je ne postavimo preblizu vode. Saj e je preblizu vode, je
velika monost poplave. S tem se spopadajo tevilni ljudje po celem svetu. Posledice so lahko
majhne, lahko pa tudi zelo velike. e pa e pride do poplave, je pomembno, da okoli hie postavimo
velike vree peska. Pesek namre ne prepua vode. Tako voda ne vdre v hie. Pomembno je tudi, da
hio ne postavimo sredi gozda, saj je pozimi velika verjetnost, da bosta sneg in led drevesa podrla
na tla, ta pa bi padla na hio. Prav tako lahko drevesa padejo na pot in nima izhoda. Gasilci pridejo
ele ez nekaj minut ali ur do kraja, vendar potrebujejo kar nekaj asa, da oistijo pot. Torej je
zelo pomembno, kje gradimo hio.

Andriyana Muhi, 7. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Ministrstva za obrambo)

























































LEPOTA LESA

Les je snov,
ki postane stvar,
na katero je lahko ponosen marsikateri
mizar.

Kdor les vsaj malo pozna,
ta ve, da se iz njega marsikaj narediti da.

Iz njega so stoli, mize, omare in klopi,
skratka vse uporabne rei.
Iz lesa zrastejo hie in koe,
vasih pa so iz njega zrasli tudi gradovi,
mostovi in tramovi.

Danes pa les uporabljamo predvsem zato,
da v pei gori in nas greje,
ko je zunaj mrzlo.

Nina Rozman, 7. a
(nagrajena pesem na mednarodnem literarnem
nateaju Mlada Vilenica 2014)
MOJA RODNA DOMOVINA
Moja domovina je majhna, a zame najveja. Tu sem se rodil, tu imam sorodnike, tu ivim in tu
hoem ostati, saj mi je tu lepo. Moja domovina se imenuje Slovenija. eprav je majhna, se mi zdi
zelo mogona in veliastna.
Vsako leto odpotujem v drugo dravo in ele takrat spoznam, kako je pomembno, da ima dom, da
ve kam sodi. Nemija je velika, urejena in videti je mogona in brez napak. Vendar je Slovenija
drugana. Ona mi je kot druina, brez katere ne morem dolgo asa. Zame je edinstvena in popolna.

Matej Vodnik, 9. a
(odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na nateaju Drutva moja zemlja)

LES
Les lei po gozdu
razmetan po tleh,
kmet pa pride
in odpelje ga na razrez.

aga zabreni,
da se kar kadi,
iz nje pa deske
delavec zloi.

Mizar poklie:
Imate kaj zaloge,
ker moram narediti
okna, vrata pa e kakne toke.

Tudi mize, stole in omare
je naredil mizar Bine,
pomagal pa mu je
mojster Tine.

Domov sta odpeljala
odpadni les,
da sta zakurila
pomladni majski kres.

Ne zavedamo se,
koliko je vreden les,
le dober gospodar se zaveda,
da je v gozdu trenutno zaradi zimskega
leda prava beda.

Sandra Novak, 9. a
(nagrajena pesem na mednarodnem
literarnem nateaju Mlada Vilenica 2014)


Nekateri uenci zelo radi ustvarjajo, tako na likovnem kot tudi literarnem podroju.
Izdelki pa ne nastajajo samo v okviru interesnih dejavnosti ali dnevih dejavnosti,
razmeroma veliko jih je nastalo tudi v okviru pouka. Nekaj pisateljskih poskusov vam
predstavljamo na naslednjih straneh
Peti razred je spoznaval znailnosti pravljice. V svet domiljije, udenih bitij in predmetov
pa je zaneslo tudi njih same.

NAJBOLJE ZDRAVILO

Neko pred davnimi asi je ivel kralj, ki je
imel tri sinove. Ker so mu bile zadnje ure
ivljenja, je naroil sinovom: Kdor mi prinese
zdravilo, ta bo moj naslednik.
Naslednji dan se je e odpravil najstareji sin.
Dolgo je hodil, ko je sreal beraa. Ta ga je
prosil za kos kruha, a sin ga je zavrnil. Bera pa
mu je zapovedal: Vem, kam si namenjen, po
zdravilo. Pojdi po tej poti in priel bo v
udodelni lonec in sredi lonca je skrinjica, v
kateri je zlato jabolko. Poberi jabolka in hitro
se vrni, ker e se ne, ti gorje. Sin je res priel
v udodelni lonec, pobral jabolko, a je zagledal
zlato ptico in el za njo. Ptica ga je vodila iz
lonca, a ko je pogledal v roke, je zagledal samo
kup oganih polen. Vrnil se je pred oeta in mu
povedal vse od beraa do oganih polen. Kralj
je bil jezen, saj se mu je blial konec.
A naslednji dan se je e odpravil srednji sin.
Enako se mu godi kot prvemu. Naproti mu pride
bera in mu enako zapove: Vem, kam si
namenjen, po zdravilo. Pojdi po tej poti in priel
bo v udodelni lonec in sredi lonca je skrinjica,
v kateri je zlato jabolko. Poberi jabolko in hitro
se vrni, ker e se ne, ti gorje! Sin je priel v
lonec, pobral jabolko, a je zagledal zlato ptico,
ki ga je vodila iz lonca. Enako kot prvemu mu je
v rokah ostal kup oganih polen. Monost je
imel le e najmlaji sin.
Ta se je odpravil e naslednji dan. Ko je e dalj
asa hodil, se je pojavil bera. Prosil ga je za
kruh in sin mu je dal vse, kar je imel. Bera se
je zahvalil in mu zapovedal: Vem, kam si
namenjen, po zdravilo. Pojdi po tej poti in priel
bo v udodelni lonec in sredi lonca je skrinjica,
v kateri je zlato jabolko. Poberi ga in hitro se
vrni, ker e se ne, ti gorje! Tako je sin priel v
lonec, hitro pobral jabolko, videl pa je zlato
ptico. Kmalu bi el za njo, a se je spomnil na
oeta. Hitro je stekel iz lonca ter hitro nazaj
pred kraljevo palao. Kralju je podaril
jabolko. Oe je v trenutku ozdravel.
Kralj je tako spoznal, koga bo imenoval za
naslednika. Bil je ponosen na svojega
najmlajega sina.

pela Korain, 5. a

Svoje ase je ivel kmet. Bil je reven. Komaj je
preivljal svojega psa. Potem pa mu je nekega
dne zmanjkalo denarja. Ni mogel ve preivljati
sebe in psa. Zato si je el po svetu iskat slubo.

Priel je do kovaa. Rekel mu je: Ali bi me
sprejel v slubo, dobri mo? Hja, za to mora
biti zelo moan. al mi je, ne morem te vzeti v
slubo. Prav, je rekel. Grem pa k evljarju,
mogoe tam dobim slubo, si je mislil.
Priel je do evljarja. Vpraal je: Ali bi me
vzel v slubo, dobri mo? Rekel je: Ja,
vzamem te. Z veseljem. O, kako lepo, si je
mislil kmet in po nekaj letih dela je dobil kmet
dovolj denarja, da je preivljal psa, sebe, eno,
s katero se je poroil, in dva otroka. Ko so
iveli skupaj, jim je bilo lepo.
Nejc Barbo, 5. a

EPAVI OSEL
Neko je ivel siv osel. ivel je pri dobremu gospodarju. Ker je epal, so mu pravili epavi osel.
Nekega sonnega popoldneva se je epavi osel sprehajal po blinjem travniku. Nenadoma pa se iz grma
prikae velik, laen, star volk. Pripravljal se je, da bo planil na osla ter ga pojedel. Tedaj pa mu epavi
osel ree: Zdravo, volk! Lep dan, kaj? Volk ni priakoval taknega pogovora z oslom. Pa e
epavim povrhu. Odgovori mu: Da, dan je res lep, a tu sem zaradi neesa drugega. Osel ga je prosil,
naj mu iz kopita izvlee trn, v zahvalo pa ga lahko poje. S takim dogovorom se je volk strinjal. el je
do osla, da mu izvlee trn. Tedaj pa ga je osel s tako silo brcnil, da je priletel naravnost pred
gospodarjevo hio. Ko je gospodar zagledal volka pred svojo hio, ga je zael tepsti ter preganjati.
Ves utrujen od beanja pred gospodarjem se je volk ulegel pod hlod in zaspal. Obljubil si je, da se
bo od sedaj naprej spravljal na manji plen.

Tia Globokar, 5. a

PROJEKTI V NAI OLI

V DOLINO TIHO
Letos se je v turistini kroek vlanilo kar veliko uencev. Skupaj z uiteljicama Tatjano Kupljenik in
Darjo Rugelj smo si zadali nalogo, narediti najboljo turistino nalogo na temo Na zabavo v naravo.
S pripravo turistine naloge smo si zadali cilj, da se slii tudi na glas; glas o naravnih lepotah
mirnopekih treh dolin ter o glasbi, ki tukaj odmeva. Vse nam je uspelo zdruiti v dvodnevno
pustolovino, na katero se bodo s harmoniko na rami odpravili nai vrstniki z Dolenjske, Bele krajine
in Posavja.
Na prvem sestanku smo se razdeli v skupine in kasneje pod okvirom teh skupin delovali na podroju
ustvarjanja, modeliranja, spet drugi so pripravljali nalogo, drugi pa so se pripravljali na predstavitev
na turistini trnici.
Tabor bo izgledal nekako takole: Mladi harmonikarji se bodo
ob prihodu razdelili v skupine po znanju (tabora se lahko
udeleijo le nai vrstniki s predznanjem igranja na
harmoniko). Organizatorji jih bodo razdelili na zaetnike,
bolje poznavalce in eksperte. Ob prihodu pa bodo
spoznavali tudi nae znamenitosti. Med drugim bodo na
taboru tudi ustvarjali ob izviru reke Temenice, v kraki jami,
rojstnem kraju velikega slovenskega pesnika, med nasadom
stoterih drevesnih vrst ali v drubi marljivih ebel Poustvarjali bodo namre na znano pesem naega
rojaka Lojzeta Slaka V dolino tiho in uglasbili kitico himne, ki je bila napisana prav za ta tabor.
Pomagali jim bodo izkueni harmonikarji, iz katerih bodo nadobudni udeleenci rpali znanje.
Poskrbljeno bo za hrano, pijao pomo pri tem so nam ponudili domaini in razna drutva. Najveja
zahvala pa gre druini Barbo, saj se bo vse odvijalo na njihovi kmetiji. Ob koncu bomo priredili koncert
za stare in jim pokazali, kaj smo ustvarili v
teh dveh dneh.
Na projekt smo predstavili tudi na turistini
trnici v Novem mestu, kjer smo dosegli zlato
priznanje. Kasneje pa smo odli e v Maribor,
kjer smo se zbrali le najbolji in tudi tam
dosegli zlato priznanje, in sicer za najbolji
propagandni izdelek.
Vsi uenci smo na na produkt zelo ponosni in
veselimo se jeseni, ko bo ta tabor zaivel.
Prav tako upamo, da bo tabor postal tradicionalen.
Z mirnopekim turistinim produktom, taborom
mladih harmonikarjev V dolino tiho, bomo mladi
poskrbeli, da se bo glas o lepotah nae doline slial
v deveto vas.
Nua Avgutini in Petra Hrastar, 8. b





LIKOVNA USTVARJALNICA

Sedma likovna
ustvarjalnica z naslovom
Zelenec na dirkaliu se
je odvijala 30. 9. 2013. Posveena je bila Mirnopeanu,
slovenskemu motociklistinemu dirkau Ludviku Stariu.
Ustvarjalnice se je udeleilo estintrideset uencev, in sicer iz
Trebnjega,
Mirne, Dolenjskih Toplic, Stopi, uemberka,
Brljina, Brusnic in Dobrnia, ki so v spremstvu
mentoric ustvarjali v razlinih likovnih tehnikah.
Letonja likovna ustvarjalnica je bila povezana s
tehniko, portom in likovno umetnostjo.

DENIS STARI
Denis Stari je sin Ludvika Staria, Leteega Kranjca. Svoje
ivljenje opisuje v knjigi Poper, sol in sanje (Zaloba Didakta, 2008).
Kot je v uvodu zapisala Manca Koir, je lovek z mnogimi talenti,
najveji med njimi pa je sanjanje. Zna sanjati o fantastinih
podobah, zanimivih zgodbah in ivljenjskih modrostih. Denis Stari
je med drugim tudi slikar. Slika tako, da njegovih podob ni mogoe
zgreiti. Likovni rokopis je prepoznaven po areih barvah,
predvsem z meanjem rdee in zelene, vijoline in rdee, rne in
rumene. Pogumno vihti opi, da na platnu nastaja, kar je e v
njegovi dui in oeh.
Po prigovarjanju svojih prijateljev in predvsem Lada Ambroia se
je odloil, da svoje ivljenje orie tudi z besedo.
Rodil se je februarja 1947 v Ljubljani. V krstnem listu je zapisano
njegovo ime Dimitrij Mitja. Mama mu je povedala, da je dobil ime po nekem oetovem prijatelju,
ruskem vojakem pilotu. V Denisa pa ga je preimenovala njegova klapa.
Po konani osnovni oli se je izuil za tiskarja in se zaposlil v tiskarni Joeta Mokria, potem pa v
Mladinski knjigi. Nato je postal skupaj z oetom intruktor vonje in kasneje lan komisije, kjer je
ostal celih 27 let ter uival na zadnjem sedeu fika. Delo mu je bilo v veliko veselje. Mnogo smenih,
humornih dogodkov se je zvrstilo v teh letih. Kot je na koncu zapisal, se avta ne vozi z rokami in
nogami, temve z glavo! Roke in noge so samo pripomoek.
Pomembna oseba v Denisovem ivljenju je bil tudi Bojan Ham, ef in predsednik izpitne komisije, velik
strokovnjak na svojem podroju, predvsem pa je bil lovek. Za prijateljstvo z njim si moral imeti
vstopnico, na kateri je pisalo Potenost.
Njegova dobra prijateljica je tudi Manca Koir, ki ima rada slikarstvo, rdeo barvo, obraze na slikah,
solze sree in alosti, sonce, roe, oi kot zrcalo due. Oba veliko sanjata.
Poletje ivljenja se mu je prevesilo v jesen, toda ali ni tudi jesen lahko lepa? Listi resda odpadajo z
dreves, toda to listje ima udovite barve, samo videti jih mora. Kot je zapisal, je njegovo ivljenje
resnino en velik oder, kjer je on glavni igralec. Najve mu v ivljenju pomeni prijateljstvo, prijatelji.
Na alost pa ugotavlja, da danes ni ve resen in zavezujo odnos, temve je na ravni izmenjav uslug,
interesov in poceni koristi. Prijateljstvo je vrednota, ki jo je potrebno varovati in hraniti, kar sicer
zahteva as, voljo, obutljivost in potrpeljivost.
V svet kiparstva ga je poneslo prijateljstvo s kiparjem, slikarjem in boemom Tonetom Lapajnetom. To
je lovek, prijatelj z duo in telesom, kot se je izrazil Denis. Tone Lapajne mu je odprl pot v umetnost
in mu dal smisel ivljenja. V Denisu je odkril umetniko ilico in mu pokazal pot k nekemu znanju, ki ga
morda drugae ne bi osvojil. Povabil ga je v svoj kiparski atelje na Vrtai. In tu je vstopil v svet
kiparstva, rezbarjenja, lesoreza, oblikovanja v les. Pokazal mu je, kako se sue dleto in kladivo. Dve
leti in pol sta ustvarjala v Tonetovem ateljeju, v prostoru, v katerem se je zaljubil v les, se ga nauil
spotovati, ga obdelovati in mu tako vdihniti novo ivljenje v obliki reliefa, kipa ali neesa, kar je bilo
plod domiljije in sanj. Potem pa je Denis odprl svojo delavnico, svoj kletni prostor, v katerem je
ustvarjal.
Denis sedaj, v tretjem ivljenjskem obdobju, vihti opi in na platnu se pojavijo njegove sanje.
Najvekrat ko pade mrak, ki se poasi prevea v no. Takrat se pojavi elja po slikanju. Tiina in mir.
Slikanje mora priti iz srca, iz due za duo. Na slikah velikokrat upodablja as skupaj z uro. Njeno
tiktakanje mu neno boa uesa in ves as ima obutek, da je v sobi e nekdo. Ura, as, je kot sonce,
ki je na vladar. Vendar gre ta as vasih zelo hitro, ko se dogaja nekaj lepega in vasih zelo poasi,
ko nam je hudo.
Med njegovimi prijatelji je omenjen gospod Lado Ambroi Novljan, general in pionir slovenskega
letalstva. Z veliko truda in podporo prijateljev je uspel, da se je na naem nebu pojavilo prvo jadralno
letalo, slovensko delo pridnih rok in bistrih glav. Bil je poten, pameten lovek, lovec in druinski
prijatelj.
Tudi Denis je nekaj let skrivoma, da ni mama vedela, hodil trenirat spidvej na ljubljansko dirkalie,
nekajkrat celo v Krko. Tekmoval ni
nikoli, saj bi bil vedno v senci svojega
oeta.
O svojem oetu nam pove, da je bil zelo
dober pripovedovalec, aljivec, delaven. Z
bratom Miloem sta uivala v oetovem
pripovedovanju zgodb, ki so bile
velikokrat izmiljene, mnogokrat pa
resnine. Kako sta takrat dojela oetove
resnine zgodbe, se ne spominja, slutila
pa sta, da je bil njun oe nekaj
posebnega. Vsaj po njegovem
pripovedovanju. Kasneje sta tudi od
drugih sliala: Ja, Ludvik je bil pa od
vraga. Takega ne bomo ve imeli. Pozneje, v odraslih letih, sta spoznala, da je njun oe dosegel v
ivljenju nekaj velikega.
Mama Ljudmila se je s Primorske preselila k oetu v Ljubljano. Nekaj asa je bila v slubi v tovarni
Saturnus, potem pa je po sili razmer pustila slubo in ostala doma. Bila je skrbna ter kljub povojnim
razmeram in oetovi skromni plai je znala drati tri vogale pri hii. Z veliko pridnostjo je skrbela, da
je bilo doma vse tako, kot je treba. In za otroka je poskrbela, da sta bila lepo zrihtana. Doivela je
lepo starost, 95 let. Zadnja leta je preivela v domu upokojencev, kjer so nastajale njene pesmi. Leta
1998 je izdala manji del svojih pesmi v zbirki Samotne poti.
Letalstvo
Prva znanja o letalih in letalstvu je Denisu Stariu podal oe. Bil je dolgoletni pilot in lan Aerokluba
Ljubljana ter je veliko letel. Denisa je velikokrat vzel s seboj, ga poueval o vsem mogoem. Leta 1973
se je vpisal na teaj za motornega pilota. Tako so se mu izpolnile otroke sanje. Ko enkrat obuti vse
tiste radosti in adrenalinske napetosti nekje pod in med oblaki, potem ne more nehati.
Slikarstvo in kiparstvo
V svet umetnosti je vstopil pod budnim oesom Toneta Lapajneta. Na prvi razstavi v Logatcu, leta
1975, je predstavil lesene skulpture, ki so poele mnogo pohval in odobravanj. To je bila spodbuda za
prvo samostojno razstavo na Magistratu. Poleg kiparskih del je na razstavi predstavil e nekaj slik na
platno.
S tehniko olje na platno je nekako zael leta 1976. Kot pravi sam, je v
vsakem loveku kanek umetnika, samo nekdo to odkrije in razvija
naprej, se ui in z vztrajnostjo pride do nivoja, po katerem ga potem
poznavalci ocenijo kot dobrega, zelo dobrega ali celo genialnega. Samo
pot do tega je dolga in brez resnega pristopa in vztrajnosti se cilja ne
dosee. Barve in platno so enkratno sredstvo, da se lahko izivlja, kakor
ti srce poeli.
V slikah je zael spoznavati sebe, svojo duo, hotenja, sanje in e
marsikaj, kar se je skrivalo v njem, pa ni nalo naina, kako priti na
svetlo. Priti iz due preko roke na platno. Slike nastajajo spontano in z
nekim notranjim zagonom. Zdi se mu, da najbolj uspevajo razne variante
na temo obrazov ali pa obrazi v obrazih.
Njegovo slikarstvo bi lahko opredelili kot mimetini ekspresionizem. Barve so iste in pred naimi
omi napletejo vrsto lovekih obrazov, ki pahljaasto prehajajo drug v drugega. Starieva poanta je,
da loveka naredijo obraz, stas in glas, dua obraza pa so oi.
Kot pravi sam, verjame, da ima slikarski talent, ki se je pokazal tudi pri obeh herah (Mojci in Mateji),
saj konujeta tudij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na visoki risarski oli v
Ljubljani.

Mojca Luar
SLAVKA MALEEVAC, neakinja Ludvika Staria, obuja spomine
V Ivanji vasi tevilka ena ivi neakinja Ludvika Staria. Pri svojih osemdesetih letih je mati
osmih otrok kljub trdemu delu e vedno ivahna, nasmejana, polna energije in vedno pripravljena
na pogovor.
Obiskali smo jo in povpraali po spominih na strica Ludvika.
Iz svoje rane mladosti se spominja Ludvikovega poleta z letalom z Golobinjeka. Bila je e zelo majhna
in spominja se samo tega, da je Ludvik sporoil mami, da bo poletel in naj na travniku poleg cerkve
akajo otroci. Rekel je, da bo iz letala vrgel lep kos govejega mesa. Otroci pa takrat niso velikokrat
jedli mesa. Hitro so stekli na travnik in akali. Res so zagledali letalo in res je priletel lep, zavit kos
mesa. Hitro so ga pobrali in odhiteli z njim k mami. Kako in kdaj so ga imeli za kosilo, se gospa Slavka
ne spominja.
Strica Ludvika ima v zelo lepem spominu. Mnogokrat se je v Mirno Pe pripeljal s svojim motorjem. To
je bila paa za oi! Pa nikoli ni priel prazen, vedno je imel pri sebi sladkarije za otroke, nekaj hrane za
mamo, vasih pa tudi kakne lepe obleke.
Bil je druaben, vesel, nasmejan in poln humorja, poleg tega pa zelo lep, visok, rnolas gospod.
Njegovo ivljenje pa ni bilo prepleteno samo iz lepih in srenih trenutkov. Mnogo nesrenih dni je
preivel. Prva ena Francka, uiteljica v Kranju, je umrla in zapustila Ludvika in sina Marjana. Le-ta se
je potem na morju ponesreil in umrl. Ludvik se je e enkrat poroil in vzel za eno Milko, sestrino
Mare Rupena. Z njo sta imela dva sinova Denisa in Miloa.
Mojca Luar

EVROPSKA VAS
V mesecu maju smo se intenzivno pripravljali na
zakljuek projekta Evropska vas. Naa ola se
je tokrat predstavila z Belgijo. Naredili smo
makete Bruslja, dirkalia in parlamenta. Po
vsem vloenem trudu smo se 9. maja odpravili v
Ljubljano in se tam predstavili na svoji stojnici.
Poleg nas so bile tam predstavljene tudi ostale
drave Evrope. Mi smo predstavili svoje
makete, zgibanke, plakate, za obiskovalce smo
pripravili pouen kviz ter jih posladkali s tipinimi belgijskimi vaflji in okolado. Sledila je tudi
predstavitev posameznih ol in naa se je predstavila s pesmijo J'aime la vie, ki so jo zapele uenke
naega pevskega zbora. V
projektu je sodelovalo kar
nekaj uencev in ponosni
smo na to, kar smo naredili.

Ema Zajc, 6. a





TABOR NADARJENIH IN USPENIH UENCEV
Od petka, 23. maja, do nedelje, 25. maja so se
nadarjeni in prizadevni uenci udeleili tabora
COD Bohinj. Razporejeni so bili v
naravoslovno, geografsko, literarno, portno in
video delavnico. V vsaki delavnici je bilo est
uencev.
Petek smo preiveli zdrueno. Ob 13.15 smo se
napotili proti Bohinju. Naa prva postaja je bil
slap Savica. Z avtobusom smo se na postajo pod
Savico pripeljali ob 15.45. Nato smo se pe
odpravili proti slapu. Prizor je bil neverjeten.
Tolikne koliine vode ni med nami videl e
nihe. Prilo je vse do razgledne ploadi.
Kovinska vrata, ki so bila 30 m nije, so bila
zaklenjena. Tam je prilo kot bi stal pod prho.
Res neverjeten prizor. Kmalu smo odli proti
avtobusu in okrog 17.00 prispeli v dom COD. V
domu smo posluali predavanje o Triglavskem
narodnem parku, ki je trajalo do veerje.

Okrog 19.30 smo se napotili na veerni pohod
proti Ribevemu Lazu. Uitelj Zadravec je pri
spomeniku tirim srnim moem povedal nekaj
besed o prvih osvajalcih Triglava. Povedal je
tudi nekaj o naravno geografskih in
zgodovinskih posebnostih Bohinja. Nato smo se
odpravili po poti okrog jezera. Sledil je
povratek proti domu. Ker se je stemnilo, smo
morali uporabiti svetilke, ki smo jih imeli s
seboj. Ob 21.30 smo prispeli nazaj v dom. Dokaj
naporen in bogat dan je bil za nami.

Nik Dragan, 8. a

GEOGRAFSKA DELAVNICA
Na tabor uspenih uencev se je odpravila
geografska skupina, ki jo je sestavljalo est
uencev 8. razreda; Ana agar, Nika
Strajnar, Sao Brudar, Matic Korain, Sandi
Kumer, Jure Barbo in uitelj Igor Zadravec.
Odpravili smo se z namenom, da bi raziskovali
Bohinjsko dolino, predvsem njene naravne in
kulturne znamenitosti.
Skozi tridnevno bivanje v Bohinju smo videli in spoznali veliko novega. S kolesi smo se odpeljali v
planarski muzej v Stari Fuini, odli smo na planino Blato, od koder smo se spustili do planine Vogar,
pot pa nas je vodila tudi do prepadne toke in udovitega razgleda. Zadnji dan pa smo se sprehodili
okoli Bohinjskega jezera. Tabor smo zakljuili s pogledi na vzpetine, ki so se dvigale visoko nad nami.
Res je, da smo prehodili veliko poti, vendar je to kot kapljica v blinjem jezeru v primerjavi s
prehojenimi potmi planarjev v preteklosti.
Nika Strajnar, 8. a
BIOLOKA DELAVNICA
Po skupno preivetem petkovem popoldnevu
smo z bioloko delavnico prieli v soboto
zjutraj. Odpravili smo se na del jezera, kjer
se Savica izliva vanj. Tam smo ves dan
preuevali rastline v vodi in ob njej, ivali v
vodi in kemine snovi v njej. Pod mikroskopom
smo si nato ogledali algo spirogiro in najdene
ivali pod lupo. V nedeljo dopoldne smo
preuevali e ivali v nekem potoku, ki se prav tako izliva v Bohinjsko jezero. Preostali del dopoldneva
je bil namenjen druenju. Po kosilu pa smo se odpravili proti Mirni Pei. Mislim, da je bil ta konec
tedna zelo zanimiv in pouen, saj smo znanje, ki smo ga pridobili pri pouku, uporabili v praksi in nam bo
le-to v prihodnosti e zelo koristilo.

Anja Berk, 9. a
FOTO-VIDEO DELAVNICA
Naa skupina je na taboru snemala kratek film na
temo Prva svetovna vojna. Da pa v Bohinju ne bi imeli
preve dela, smo scenarij naredili v oli. Ob
snemanju smo se veliko smejali. Bili smo zelo
utrujeni, saj smo snemali tudi do poznih ur. Zame je
bil ta tabor nekaj zelo pounega. Minil je e en
vikend, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Ana Strajnar, 9. a
PORTNA DELAVNICA
Nao delavnico je sestavljalo est portnikov: David Matoh, Domen Matoh, Martin Zajc, Gaper Krevs,
Nik Dragan in Jan Kramar.

V soboto smo se zjutraj najprej napotili na
jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se
razdelili v delovne skupine. Naa skupina je
imela na programu plezanje v naravni steni.
Izvedli smo ga na steni pri Ribevem Lazu.
Varovala nas je uiteljica Tina iz COD. Po
dveh smereh smo se povzpeli za 23 m. Vsi
smo opravili 34 vzpone in premagali strah
pred viino.
Na tempo je bil res naporen, saj nas je e ob 14.00 akala uiteljica
Marija, ki nas je popeljala na veslanje s kanuji proti Ukancu.
Temperatura Savice je bila 7 stopinj, jezera pa 12. Na prodnati plai
smo se nauili ritenskega izhoda iz vode ter ob tem zamenjali
posadke. Pot nazaj je bila naporna, saj je veter ustvarjal valove in nas
je precej premetavalo. Lepe je bilo jadralnim deskarjem, ki so
izkoristili odline pogoje za ta port. Ob 17.00 smo pristali.
Po veerji smo odli na igrie, kjer smo igrali koarko in nogomet.
Za badminton je bilo al preve vetrovno. Z intenzivnostjo nismo
pretiravali, ker je bil za nami lep, a zelo naporen dan.
V nedeljo se je po opravljenih jutranjih aktivnostih naa skupina
odpravila na kolesarski izlet. Napotili smo se proti Ribevemu Lazu.
Preko mostu smo se napotili do Stare Fuine, kjer se zane udovita
kolesarska pot, ki se vije vse do Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Bistrici smo naredili obrat in se vrnili
proti Bohinju. Veji del po isti poti. Po prihodu v Bohinj smo se po desnem bregu napotili okrog jezera.
al smo po priblino 4 kilometrih ugotovili (prometni znak), da vonja s kolesi ni ve dovoljena. Zato
smo se obrnili in se okrog jezera napotili po drugi, asfaltirani poti.
Po kosilu smo odli na avtobus, ki nas je ob 15.45 pripeljal v Mirno Pe.

Nik Dragan, 8. a

LITERARNA DELAVNICA
V soboto smo v literarni delavnici, v kateri smo bila sama
dekleta, odle s kolesi do Ribevega Laza. Ob
jezeru smo preivele celo dopoldne in
spoznavale Preernovo pesnitev Krst pri Savici
in na to temo tudi poustvarjale. Po vrnitvi smo
imele prosti as, ki smo ga izkoristile za druenje. Po kosilu smo zopet z uiteljico ob jezeru
poustvarjale, tokrat smo pesem Krst pri Savici spremenile v dramsko besedilo in ob tem opisale tudi
sceno. as je hitro minil in e se je blial as veerje, po njej pa smo odli e na sladoled. Naslednjo
jutro, v nedeljo, smo e vsi zaeli pakirati nae stvari, saj smo se ta dan vraali domov. Seveda smo
tudi ta dan imeli delavnice. Naa skupina je kar na manjem travniku ob COD Bohinj zopet
poustvarjala, vendar smo tokrat risale stripe na omenjeno tematiko. Po kosilu pa smo se z novim
znanjem vsi vrnili v Mirno Pe.
Sandra Novak, 9. a

Literarne sestavke, ki so nastali v literarni delavnici, si lahko preberete in ogledate na
naslednjih straneh.
Bohinj, 15. 6. 795
Dragi dnevnik!
Vse mi razpada. Izgubili smo vojno, moje
drage ljubezni pa ni ob meni. Poutim se
osramoeno in jezno. Razoaral sem svoje
stare, svoje ljudstvo, bogove in sebe.
Jezen sem, ker je Valjhun pobil nedolne
ljudi in njihovim druinam uniil ivljenja.
al mi je za vse, kar sem storil. Ravnal sem
narobe. Ne bi smel pobegniti kot neka reka,
bolje bi bilo, da bi me Valjhun ubil.
Bohinjsko jezero je mirno na pogled, vendar
e ga dobro pogledam, vidim, da nekje v
sebi globoko divja. Spominja me name.
Najraje bi skoil vanj in se pridruil
izgubljenim ivljenjem na dnu.
Nisem e zapisal, kako je do tega prilo
Peljal sem se proti Blejskemu otoku, da bi
tako kot vsak teden daroval denar in hrano.
Ko sem se blial kopnemu, sem jo zagledal
milo Bogomilo. Stopil sem na kopno in v
trenutku, ko sva se sreala iz oi v oi, sem
dobil ta preudoviti obutek, ki se je iril
po mojem telesu. Blago se mi je nasmehnila
in vrnil sem ji irok nasmeh.
Skoraj vsak dan sem hodil k njej, k svoji
ljubezni. Bila je tako lepa, da skoraj ni bilo
resnino. Najina ljubezen je bila tako
nedolna. Eno leto je bilo vse popolno, ivel
sem v devetih nebesih. Potem pa je priel
trenutek, ko so se oglasil trobent in
oznanile vojno med pogani in kristjani.
Najino slovo je bilo grenko, vsakemu je
spolzela solza po licu. Odel sem na oln in
ji mahal v slovo, dokler mi njena podoba ni
izginila izpred oi.
Vojna Valjhunova vojska je bila devetkrat
veja in moneja od moje. Zbeali smo do
Ajddovskega gradca v trdnjavo, da bi se
skrili in zavarovali pred njimi. Vendar so
nas nali in obkolili. Mislil sem, da bo e
takrat konec, vendar e zdale ni bilo res.
est mesecev so bili okoli nae trdnjave in
nas akali, nam pa je e zmanjkovalo hrane.
Moji vojaki so bili ibki, brezvoljni in
nemoni. Vedel sem, da jih moram
opogumiti. Povedal sem jim, da je bolje
boriti se in umreti kot predati se in postati
suenj za vse ivljenje. Tisto no smo li v
napad in prav tako nasprotnik. Bil je boj v
pravem pomenu povsod je lila kri in po
tleh so bila telesa pogumnih bojevnikov.
Ko sem spoznal, da je vse zaman in da ne
bom preivel, sem zbeal in to obalujem.
Mono. Zatekel sem se k jezeru. Sedaj
sedim ob njegovem robu in piem. V tem
trenutku vidim le eno reitev smrt.
Vendar tej elji ne smem podlei, saj me
ljubezen do Bogomile ene naprej. Rad bi
vedel, kako je z njo. Zagotovo e aka
name.
Nika Primc, 8. a





akal sem pri Ajdovskem gradcu,
Reiti sem nas elel po padcu.
Teka je bila elja ta,
Omogoiti sem nam elel pobeg iz suenjstva.
Mo Valjhuna je bila neznanska
In lakota gromozanska.
Reiti nas mi ni uspelo.

Misli rne sem imel,
Lagati nisem si elel,
A ljubezen mona me je reila,
Dalje me je spremljala
In mi moi vlivala.

Vodila me je pot do slapa
Ogromnega, ki imenoval se je Savica.
Je konno prila vseh deklet kraljica,
A loitve ponovne se je bala,
Krst mi je ponudila in me h kristjanom povabila.

Nea K., 8. a, Nika P., 8. a, in Nua A., 8. b







RTOMIR
Pogumen vedno je bil,
za svojo ljubezen se boril.
Boj razdruil ju je,
on bal se je, da nikoli ve ne bi videla se.

Valjhun, kristjan, ga je pozval,
misle, da se bo vdal.
rtomir se je v trdnjavo skril,
Valjhun pa ga je obkolil.

Po estih mesecih trpljenja
se je elel odreiti trpljenja.
Skoraj vsi so izgubili ivljenja
in nihe ni mogel izraziti svojega mnenja.

rtomir pa je edini preivel,
a zaradi tega ni bil vesel.
Valjhun ga bo toliko asa iskal,
dokler ne bo do smrti zaspal.

Katja ., 8. b, Sandra N. in Petra Z., 9. a

Intervju: RTOMIR IZGUBIL LJUBEZEN ZARADI VERE


Pred nekaj leti je bila zelo
huda vojna med pogani in
kristjani. Nam lahko
poveste kaj ve o tem?

Seveda. Bil sem vodja
poganov. Bilo nas je
devetkrat manj kot
kristjanov, a borili smo se
zelo mono. Med bojem
smo se zatekli v Ajdovski
gradec, kjer smo ostali est
mesecev. Nasprotnik
Valjhun nas je s svojo
vojsko obkroal ves ta as.

Ste imeli v asu skrivanja
nart?

Svojim vojakom sem
svetoval, da lahko odidejo in
se predajo ali pa ostanejo in
se borijo do konca. Povedal
sem jim, da je bolje boriti se
do konca in umreti kot ostati
iv in biti suenj.

Kako pa so se oni
odloili?

Vsi so ostali na moji strani
in se borili do konca.

Znano je, da so zmagali
kristjani. Kako ste se
takrat poutili?

Vsi moji vojaki so umrli, le
jaz sem ostal iv. Ker sem
bil jezen na Valjhuna, sem
pomislil celo na samomor.





Zakaj tega niste storili?

Pred omi se mi je prikazala
moja ljubljena Bogomila.
Spomnil sem se vsega,
esar sva skupaj doivela
kako sem hodil k njej na
Blejski otok.

Zakaj sta se loila?

Tedaj je glas trobente klical
v boj, odel sem v napad.
Pri tem sem se bal, da
Bogomile ne bom videl
nikoli ve.

Kako ste ponovno
izpostavili stik z njo?

Ko sem stal ob Bohinjskem
jezeru in razmiljal o vsem,
kar se je zgodilo, je k meni
priveslal nek ribi. Povedal
mi je, da me Valjhun ie, in
me povabil na svoj oln. Ko
me je pripeljal k obali, sem
mu namesto denarja dal
prstan in naroil, naj ga
odnese k Bogomili. Po
prstanu bo ona vedela, da
ga poiljam jaz. Povedal
sem mu, da ga bom
naslednje jutro akal ob
slapu Savica.

Ali je naslednje jutro tudi
Bogomila prila k slapu?

Seveda je, vendar ni bila
sama. Spremljal jo je
duhovnik. Bil sem je zelo
vesel in sem takoj stekel k
njej ter jo objel, vendar se
mi je ona umaknila in
zavrnila moj objem. Zaudil
sem se in nisem si mogel
predstavljati, kaj bi se lahko
e zgodilo. Povedala mi je,
da je sprejela drugo vero.

Vam je tudi pojasnila,
emu je to storila?

Ko sem se bojeval, je ona
akala name in vsak dan
jokala. Sreala je
duhovnika, ki ji je pokazal
novo pot. Sam sem bil ob
tem zamiljen. Ko me je
prosila, naj e jaz sprejmem
novo vero, najprej nisem
vedel, kaj naj storim. Zaradi
ljubezni pa sem pritrdil.
Seveda me je zanimalo,
kdaj se bova potem
poroila, vendar me je
zavrnila.


Kdaj ste se krstili?

Ko sem ob sreanju pri
slapu elel oditi, me je
Bogomila prosila, e bi ji
lahko izpolnil e eno eljo
da bi se dal krstiti e pri
slapu Savica. Temu sem
pritrdil.

Sta se e kdaj videla?

Ne, vsak je odel svojo pot.
Jaz sem odel v Oglej, kjer
sem postal duhovnik. Oba
verjameva, da se bova
sreala na nekem drugem
svetu.


Katja utari, 8. b




Nua Avgutini, 8.
b

Nea Kastelic, 8. a

Sandra Novak, 9. a
GUBAJMO MOGANE

Vam je krianka ve? Ni lajega. Enostavno jo natisnite in izpolnite.























Nua Avgutini, 8. b
Petra Hrastar, 8. b
























Nika Primc, 8. a
Amadeja Hren, 8. b
Ines Saje, 8. b


Ste ljubitelj ivali? Katera vam je najbolj ve? Izberite si svojo ival in preberite, kaj
vas aka v blinji prihodnosti.
GEPARD
Si zelo hiter, kar ni vedno
dobro. e bo prehiter,
bo postal slaven, kar pa
spet ni dobro, saj izgubi
prijatelje. Ljubezen: Vse
punce se obraajo za tabo.
Hitro se bo zaljubil.



RAK
Si zelo samozavesten, v
drubi ima glavno
besedo. Ker si tudi
predrzen, vedno naredi
tisto, kar si zamisli. Ne
mara sonca, zato si raje v
senci. Ljubezen: Ne bodi
preve samosvoj in ozri se
za prijaznimi dekleti.

POL
Poasen si pri kontrolkah,
vendar naredi vse prav in
vedno dobi lepo oceno.
Pozor: Ne plezaj visoko po
nogah drugih, saj lahko
spolzi na dno.




PAPIGA
Vedno hoe, da si glavni,
da zbuja pozornost. Si
zelo glasen, kar nekaterim
ni posebno ve.
Ljubezen: Vasih je dobro,
da poslua druge.






DELFIN
Zelo si igriv, visoko
skae, rad si v vodi. Si
malo srameljiv,
eleganten, vitek in suh. Si
potrpeljiv in se prilagodi
eljam drugih. Pozor:
Zaradi igrivosti velikokrat
zabrede v teave.
Ljubezen: Lepo ravna z
nasprotnim spolom, zato
ima veliko oboevalk.

VEVERICA
Rad pleza, si giben in
uiva v naravi. Pozor:
Pazi se ljubosumnih
prijateljev!
Ljubezen: Na sprehodu
bo sreal prijazno in lepo
princesko.





HOROSKOP
Podobnosti z resninostjo so zgolj nakljuje.
Pripravili uenci 3. a
DINOZAVER
Si zelo velik in moan,
zato lahko dosee vse,
kar si eli. Pozor: Ne imej
previsokih ciljev!

KONJ
Rad ima naravo, zato si
veliko na sveem zraku.
Ukvarja se s portom, rad
tudi tekmuje. Tvoja dobra
lastnost je, da nisi vaen,
da si rad med prijatelji in
prijateljev nikoli ne
razoara.

PES
Si strog in eli, da se vsi
drijo doloenih pravil.
Pozor: to, kar dela, je
dobro. Le tako naprej in
vsem se bo godilo dobro.
Nasmehnila se ti bo srea
v ljubezni.

OSEL
Bori se za svoje pravice.
Si zelo pogumen. V
ljubezni e nisi sreal
prave prijateljice. Pohiti,
saj ima veliko oboevalk.


LISICA
Si zvit in prebrisan, vasih
koga prinese okoli.
Prijatelji si elijo iskrenega
in prijaznega sogovornika.
Ves naslednji teden te
aka srea.

TIGER
Si zelo pogumen in
pameten. Preve si vaen,
zato te prijatelji zapuajo.
Pazi! V ljubezni te aka
preseneenje v
ponedeljek.


BIK
Si zelo moan, velik in
pogumen. Pazi, da si ne
izbere slabe drube. Hitro
tee. e si jezen, mono
brca. Pazi, kam obrne
nogo! Prijatelji so
dragoceni.

LEV
Si kralj ivali. Tvoja dobra
lastnost je hitrost in
levjesrnost. Ko skae
preko skal, pazi, kje
skae! V sredo te aka
prijetno preseneenje.

HREK
Si vesele narave, veliko se
smeje in zabava druge.
Zato ima veliko prijateljev.
Malo bolj pazi na svoje
zdravje! Tudi petje in
uenje sta lahko lepi
zabavi.

PRVI KORAKI glasilo uencev O Toneta Pavka
Zapisali, zbrali in pripravili: uenci O Toneta Pavka in mentorica Mojca Novak
Oblikovanje: Gordana Kmeti
Naslovnica: uenci IP UBE
Fotografije: arhiv O Toneta Pavka
Slikovno gradivo: Alea Sunik kedelj
Mirna Pe, 2014