MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA
MACEDONICA
1
A–L’

SKOPJE 2009
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1
A–Q

SKOPJE 2009
 GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR
akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR

akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski,
akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA
akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006),
akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006),
akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski
prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)
 PREDGOVOR

Pojavata na prvata Makedonska enciklopedija e istoriski ~in. So nea Re-

publika Makedonija vleguva vo redot na zemjite i narodite {to sozdale enciklo-
pediska sinteza na svoeto minato i na svojata sovremenost, na ona {to bilo ili
ostanalo po nejziniot civilizaciski pat. Toa e nau~no fundirano ogledalo na
generaciite i na sovremenicite {to gi reflektira soznanijata samo za ovie
prostori od praistorijata do deneska. So toa sovremenata makedonska nau~na
misla se obiduva sublimirano da gi pretstavi razvojnite epohi, periodi, podra~ja
i struki i da go formulira sopstvenoto gledi{te vrz makedonskite raboti
voop{to.
So decenii vo Skopje postoe{e Redakcija na Enciklopedijata na Jugoslavija
za Makedonija. Izlegoa samo prvite dva toma od „Enciklopedija na Jugoslavija.
Izdanie na makedonski jazik“ (Zagreb, 1983 i 1985). Vo niv zainteresiraniot ko-
risnik te{ko }e mo`e da ja sogleda celosta i seopfatnosta na Makedonija. A vo
stranskite enciklopedii, osobeno vo enciklopediskite izdanija na sosedite,
premnogu se skromni, izme{ani i izobli~eni selektiranite fakti i argumenti
za Makedonija i Makedoncite za da se sfati i da se prifati „vistinata# za ve-
kovniot kompleks na „Makedonskoto pra{awe#.
Makedonskata enciklopedistika u{te e vo svojot zarodi{. Vo poslednive de-
cenii se pojavija pove}e individualni pe~ateni i elektronski obidi za parcijalno
leksikonsko pretstavuvawe na oddelni oblasti i struki. Od institucionalnite pe-
~ateni leksikonski izdanija treba da se spomnat „Makedonskiot istoriski re~nik#
(2000) na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i „Re~nikot na narodnata mi-
tologija na Makedoncite# (2000) na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep,
a sli~en e i obidot na MI-AN vo Skopje so publikacijata „Li~nosti od Makedonija#
(2002). Prv poseriozen enciklopedisti~ki potfat napravi Knigoizdatelstvoto
„Detska radost“ vo Skopje so izdavaweto na pettomnata „Makedonska enciklopedi-
ja za deca“ (1990), a od prevodnata produkcija (so makedonski priop{tuvawa) zaslu`uva
vnimanie skratenata verzija na „Britanika. Enciklopediski re~nik“ (1–10,
2005–2006) na „Toper – MPN“ vo Skopje. Me|utoa, najambiciozna se pretstavi ~etiri-
tomnata „MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska# (2006), pod redakcija na
Jovan Pavlovski, vo koja nekolku iljadi „odrednici se odnesuvaat na Makedonija vo
nejzinite istoriski, geografski i etni~ki granici#.
Prvata inicijativa za podgotovka na nacionalna enciklopedija vo Make-
donskata akademija na naukite i umetnostite e pokrenata od Odborot za nau~noistra-
`uva~ka rabota i umetni~ki istra`uvawa (27. VI 1994). Po izvesni novi inicijati-
vi, Pretsedatelstvoto na MANU na 23. IX 1999 god. ja prifa}a idejata, formira
Inicijativen odbor i zapo~nuvaat podgotovkite za sozdavawe administrativno-
pravni pretpostavki za realizacijata. Vo slednata godina e osnovan Leksikograf-
skiot centar i se napraveni postapkite za izbor na negovite organi i tela. Naskoro
e sostavena i Glavnata redakcija na Makedonskata enciklopedija (od pretstavni-
ci na pette oddelenija na MANU) i postepeno se oformuva {iroka redakcija od
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

redovite na ~lenovite na Akademijata, od Univerzitetot i od oddelni nau~ni in-

stituti od raznite oblasti i struki.
Pravnite akti za strukturata i rabotata vrz Makedonskata enciklopedi-
ja Pretsedatelstvoto na MANU gi donesuva na 25. VI 2002 god. Zamislata be{e
da se podgotvi pove}etomna nacionalna (a ne op{ta) enciklopedija. Se uvide de-
ka sredstvata od Nau~niot fond na MANU ne mo`at da gi pokrijat narasnatite
potrebi. Zatoa, na 28. VI 2005 god., Glavnata redakcija donese re{enie da se pod-
gotvi kratka Makedonska enciklopedija, a re~isi podgotveniot prv tom od po-
ve}etomnata da pri~eka poblagoprijatni uslovi. Na 22. XI 2005 god. Glavnata re-
dakcija go usvoi skrateniot azbu~nik i so dobienite namenski sredstva od Vladata
na RM ja zapo~na realizacijata.
Kratkata Makedonska enciklopedija nema pretenzii da bide pokaz i prikaz
na celokupniot `ivot i razvitok vo Makedonija, da bide inventar na site istoris-
ki, kulturni i op{testveno-politi~ki nastani, sostojbi, li~nosti, pojavi i pro-
javi. No taa pretendira da stane po~etna objektivna integralna informacija za
nas i za na{ata zemja i da go skenira makedonskoto gledi{te za kulturnoto i na-
cionalno-politi~koto minato i za na{ata tranziciska sega{nost. Taa treba da
stane prv doma{en prira~nik za podobro samozapoznavawe i kompetentna osnov-
na informacija za stranskiot korisnik, bez infiltracija na ideolo{ki i dnevno-
politi~ki aktualizacii, bez megalomanski i megalofilski mitologizacii i bez
vozbuduvawe nacionalno-politi~ki istoriski i sovremeni antagonizmi. Vo nea
nema crni i beli likovi, nastani i procesi. Makedonskiot gra|anin i me|unarod-
nata zainteresirana javnost mo`at da najdat sublimirani egzaktni odgovori za
elementarnite pra{awa od makedonskata geografija, istorija, etnografija, jazik,
literatura, kultura, ekonomija, sport itn., informacii za vekovnite borbi, vos-
tanija i programi za kulturno-nacionalna i dr`avnosna afirmacija. Vo nea se
reflektiraat vo opredelena forma re~isi site nau~ni oblasti i struki, site
pozna~ajni pojavi i procesi {to nastanale ili se odrazile vo mileniumskiot civi-
lizaciski razvoen tek na prostorot vo Makedonija ili vo vrska so nea, so akcent
na odrednicite za trajnite vrednosti vo kulturata na ovaa po~va.
Redakcijata nastojuva{e po mo`nost srazmerno da gi zastapi raznite discip-
lini i struki i od op{testvenite i od prirodnite nauki. Istovremeno, taa e
svesna deka, i pokraj streme`ot za {to poobjektiven kriterium pri izborot i
obrabotkata na odrednicite, toj vo krajna linija sekoga{ ostanuva individualen,
avtorski, pa zatoa vo stesnetiot obem na ova izdanie e mo`no i zna~ajni li~nosti,
nastani i pojavi da ne se pretstaveni ili da ne se soodvetno tretirani. Pritoa,
Redakcijata be{e ograni~ena i pri sobirot i izborot na ilustrativniot materi-
jal. Obemot nalaga{e mnogu li~nosti, nastani i sostojbi da ostanat bez soodvet-
no likovno-grafi~ko oblikuvawe. No, poznato e deka niedna enciklopedija ne
e vo sostojba da bide ni seopfatna ni zavr{ena. Se nadevame deka idnata pove}etom-
na ME }e ovozmo`i posoodveten prostor i tretman za pokompletno i pokompleks-
no pretstavuvawe na s# {to e relevantno vo istoriskiot i vo sovremeniot razvi-
tok i status na Makedonija.
Redakcijata isto taka be{e svesna i za istoriskite dadenosti. Sudbinata
na zemjata i narodot nalo`i i specifi~en pristap kon istorijata, kulturata i
tretmanot. Vo razni vremiwa Makedonija potpa|ala pod razni i razli~ni vladeni-
ja. Minuvale imperii i civilizacii, se slu~uvale migracii i pogromi, no vekovite
sozdavale kulturno nasledstvo {to pretstavuva nacionalna, a istovremeno i
svetska pridobivka. Dol`nost be{e seto toa da se registrira, da se pretstavi i
da se vrednuva, za{to taa materijalna i duhovna kultura pretstavuvala funda-
ment pri formiraweto na profilot na narodot i na opkru`uvaweto. Zatoa vo
ME soodvetno se odrazeni osnovnite vrednosti i pridobivki na celoto ova geo-

VI
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana od

razni gospodari, taa geografski, ekonomski i etno-kulturno, i pokraj site nadvo-
re{ni vlijanija, ostanuvala integralna celina. Po Balkanskite vojni so Buku-
re{kiot dogovor (1913) taa go zagubi teritorijalniot integritet {to kako sta-
tus e potvrden i po Prvata svetska vojna so Versajskite dogovori (1919), no
makedonskiot narod ja prodol`uva svojata istorija i kultura i vo granicite na
~etirite sosedni dr`avi i vo emigracijata. Neprekinatata borba za oslobodu-
vawe i obedinuvawe i manifestaciite na nacionalnata svest pretstavuvaat del
od duhovnoto edinstvo {to vo tekot na Vtorata svetska vojna doveduva do op{ta
nacionalnoosloboditelna borba, vo koja e izvojuvana prvata sovremena makedon-
ska dr`ava, makar i samo na teritorijata na eden del od podelenata zemja. Toj
istoriski fakt ne mo`e da ne se ima predvid. Zatoa vo Makedonskata enciklo-
pedija teritorijata i istorijata na Makedonija do 1913/1919, pa vo odredena mera
i do 1944 godina, e tretirana kako integralna celina. Inaku, bi trebalo da se
li{ime, na pr., od stolbovite kako Del~ev, Misirkov, Sandanski i Vlahov. Sled-
stveno, i antifa{isti~kata borba na Makedoncite e gledana kako celina, so si-
te specifi~nosti, iako mnogu podetalno e obrabotena Narodnoosloboditelnata
borba vo Vardarskiot del na Makedonija.
Vrz tie principielni opredelbi se obrabotuvani i naselbite, kulturno-
istoriskite spomenici, sakralnite objekti i arheolo{kite nao|ali{ta, starite
rakopisi, dnevnite i periodi~nite publikacii, raznite konfesionalni, poli-
ti~ki, nacionalni, revolucionerni i idejni dvi`ewa i formacii; raznite is-
toriski sobranija, kongresi i re{enija; popoznatite ajduti, revoluciioneri i
vojvodi, organizatori, borci i komandanti; istoriskite mesta i nastani; op{-
testveno-politi~kite i dr`avnite strukturi; nau~nite, obrazovnite, zdravstveni-
te, socijalno-ekonomskite, stopanskite i drugite vladini i nevladini institu-
cii i asocijacii.
Po konstituiraweto na Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite
na Demokratska Federativna Jugoslavija (2. VIII 1944), me|utoa, geopoliti~kata
teritorija e ve}e ome|ena so granicite na Republika Makedonija. Iako, ME ne
gi ispu{ta od predvid i manifestaciite na makedonskoto nacionalno malcin-
stvo vo Grcija, Bugarija, Srbija, Albanija i Kosovo, kako i na makedonskoto nase-
lenie vo dijasporata, raseleno vo Evropa i po site meridijani vo svetot, nezavi-
sno od nivnoto teritorijalno poteklo. Pritoa posebno vnimanie e posveteno na
u~estvoto na Makedoncite vo Dvi`eweto na otporot vo Grcija (1941–1945), oso-
beno pak vo Gra|anskata vojna (1946–1949) i egzodusot na decata-begalci rasfrla-
ni vo evropskite i vonevropskite dr`avi.
Makedonskata enciklopedija ne mo`e{e da ne ja vklu~i i kulturno-na-
cionalnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (1947–1948) i posebno
sovremenata makedonska borba za nacionalni i ~ovekovi prava vo Republika Bu-
garija. Toa se odnesuva i za manifestaciite na makedonskata kulturno-nacional-
na svest vo Republika Albanija i neprekinatata borba za u~ili{ta, u~iteli i
u~ebnici na makedonski jazik, za politi~ko organizirawe, za svoja samouprava i
za osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Nezavisno od s¢ u{te nedodefiniranata
politi~ka sostojba na Goranite, ne mo`e{e da se odmine i nivnata borba za mal-
cinski nacionalni, konfesionalni i ~ovekovi prava vo novata dr`ava Kosovo.
Vo odrednicite, razbirlivo, dominantno mesto ima makedonskiot narod
vo zemjata, no se zastapeni i etni~kite zaednici i nivnite kulturi, so poseben
akcent na albanskata kako pobrojna. Isto taka soodvetno se opfateni i relevantni-
te vrski i odnosi na RM so drugite dr`avi, kako i li~nosti od stranstvo {to
dale poseben pridones za prou~uvaweto i afirmiraweto na na{ata zemja vo ob-
lasta na stopanstvoto, politikata, jazikot, naukata i kulturata.

VII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum na

znaewata prezentirani od 265 sorabotnici od site profili, ~esto i vrz sosem
novi istra`uva~ki postapki. Taa kondenzacija na makedonskata nau~na misla vo
sistematiziran enciklopediski vid, pri otsustvo na enciklopedisti~ka tradi-
cija i stru~no iskustvo, nesomneno pretstavuva svoeviden nacionalen podvig i
istoriska pridobivka. Preku fragmentirani celini, so nau~na konciznost,
Makedonskata enciklopedija nastojuva da pridonese za zadovoluvawe na naras-
natata `ed vo zemjata i vo stranstvo za provereni koncentrirani informacii
za minatoto i sovremenosta na Republika Makedonija.
Redakcijata ~uvstvuva dolg da odbele`i deka vo podgotvitelniot period
na ova izdanie, kako ~lenovi na Glavnata i na [irokata redakcija, kako i na
Sovetot na Leksikografskiot centar, povremeno u~estvuvaa i drugi sorabotni-
ci. Integralno go pretstavuvame, me|utoa, samo aktuelniot sostav {to ja grade{e
koncepcijata i u~estvuva{e vo realizacijata na ova izdanie vo periodot po 28
juni 2005 godina.

Redakcijata na Makedonskata enciklopedija

VIII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika

Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova

Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period

(posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija
Prof. d-r Mihajlo Minoski
Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005)

Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija
Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006)
Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006)

Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo

Akad. Gane Todorovski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)
Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006)

Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio

Prof. d-r Dragoslav Ortakov

Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija
na prosvetnoto delo vo Makedonija
Prof. d-r Violeta Panzova
Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005)

Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija

&epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija
Prof. d-r Simo Mladenovski

Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam;

finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo
Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006)
Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006)
Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006)
Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

IX
 Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika;
arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski
Akad. Blagoj Popov

Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija;
geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov

Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo;
biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija
Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006)
Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006)

Medicina-stomatologija-farmacija-veterina
Akad. Momir Polenakovi}

Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri
Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA

akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska,
d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI
Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT

Zdravko ]orveziroski

KOMPJUTERSKA REALIZACIJA
Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski

ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE

m-r Ko~o Fidanoski

PE^AT
Skenpoint, Skopje

X
INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago m-r Aktan Ago, profesor
vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje
A. V.-M m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,
Muzej na grad Veles, Veles
A. G. prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven
bogoslovski fakultet „Sv. Kliment
Ohridski#, Skopje
A. P. prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki
fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje
A. [uk. prof. d-r Aneta [ukarova,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Al. And. prof. d-r Aleksandar Andonoski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Al. St. prof. d-r Aleksandar Stojmilov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,
Medicinski fakultet, Skopje
Al. Tr. prof. d-r Aleksandar Trajanovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Al. Cv. Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren
urednik na „Detska radost#, Skopje
Am. J. prof. d-r Amalija Jovanovi},
Filozofski fakultet, Skopje
An. Sv. prof. d-r Aneta Svetieva,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,
Institut za folklor „Marko Cepenkov#,
Skopje
B. Il. prof. d-r Bor~e Iliev,
[umarski fakultet, Skopje
B. J. Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka
kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport
i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje
B. N. prof. d-r Bo{ko Nikov,
„Nikov konsalting#, Skopje
B. Ort. prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet
za muzi~ka umetnost, Skopje
B. P. \. Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje
B. Petr. doc. d-r Boban Petrovski,
Filozofski fakultet, Skopje
B. R. prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
B. R.-J. prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
B. [. akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje
Bl. B. prof. d-r Bla`o Boev,
Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
Bl. P. akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje
Bl. R. akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje
Bl. S. Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`.,
„Hortiekspert#, Skopje
Br. N. prof. d-r Branislav Nikodievi},
Medicinski fakultet, Skopje
Br. R. Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,
„Stokopromet#, Skopje
Br. Sv. m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik
rakovoditel na Sektorot za za{tita
na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv
na RM, Skopje
V. Arn. prof. d-r Violeta Arnaudova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. B.-Gr. akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. V.-V. d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
V. G.-P. prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,
Filozofski fakultet, Skopje
V. D. d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,
Institut za staroslovenska kultura, Prilep
V. D.-J. prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Dask. prof. d-r Vasa Daskalovski ,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
V. \. prof. d-r Van~o \or|iev,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Jot. prof. d-r Vasil Jotevski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
V. K.-G. prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
V. L. prof. d-r Viktor Lil~i},
Filozofski fakultet, Skopje
V. M. akad. Vitomir Mitevski,
Filozofski fakultet, Skopje
V. M.-^. prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
V. Mal. prof. d-r Vladimir Maleti},
[umarski fakultet, Skopje
V. Masl. Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,
NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
XI

V. P. prof. d-r Vesna Pendovska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
V. P.-K. d-r Viktorija Popovska-Korobar,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
V. Panz. prof. d-r Violeta Panzova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Petr. d-r Vesna Petreska,
nau~en sovetnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
V. S. Voislav Sanev , kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
V. S.-A. prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki
fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje
V. Sid. d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
V. St. prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet,
Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip
V. T. K. d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
V. T. prof. d-r Vesna Tomovska,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Toc. d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
V. Ur. prof. d-r Viktor Urumov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
V. F. prof. d-r Vladimir Filipovski,
Ekonomski fakultet, Skopje
Vl. Iv. d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Vl. K. akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje
Vl. M. prof. d-r Vlado Matevski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Vl. S. akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje
G. V. Georgi Vasilevski, urednik
na Filmskata redakcija,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
G. Efr. akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje
G. P. akad. Goran Petreski,
Ekonomski fakultet, Skopje
G. Pet. prof. d-r Goce Petreski,
Ekonomski fakultet, Skopje
G. St. akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje
G. T. akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje
G. Cv. d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik,
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
Gl. K. akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje
Gor. L.-B. prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
D. G. d-r Dafina Gerasimovska,
Filozofski fakultet, Skopje
D. D. prof. d-r Don~o Donev,
Medicinski fakultet, Skopje
XII
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
D. E. prof. d-r Dimitar Eftimoski,
Fakultet za administracija i menaxment
na informaciski sistemi, Bitola
D. Z. d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
D. J. prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
D. Jov. doc. d-r Dalibor Jovanovski,
Filozofski fakultet, Skopje
D. N. prof. d-r Dimitrija Nova~evski,
Ekonomski fakultet, Skopje
D. Nik. prof. d-r Dijana Nikodievi},
Medicinski fakultet, Skopje
D. P. m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik,
Muzej na grad Skopje, Skopje
D. Pr. prof. d-r Dana Preli},
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
D. R.-Z. prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
D. S. prof. d-r Du{an Stanimirovi},
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
D. S.-B. prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska,
Medicinski fakultet, Skopje
Dr. V. prof. d-r Dragan Vasileski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Dr. \. prof. d-r Dragi \orgiev,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Dr. \o{. prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
Dr. J. prof. d-r Drage Janev,
Ekonomski fakultet, Skopje
Dr. M. prof. d-r Dragi Mitrevski,
Filozofski fakultet, Skopje
Dr. O. prof. d-r Dragoslav Ortakov ,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
Dr. R. prof. d-r Dragoslav Rai~i},
Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
\. Z. prof. d-r \or|i Zafirovski,
Medicinski fakultet, Skopje
\. K. \oko Kuzmanovski, sekretar,
Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje
\. M. prof. d-r \or|i Mladenovski,
Filozofski fakultet, Skopje
\. M. \. prof. d-r \or|i M. \or|iev,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
\. Malk. prof. d-r \or|i Malkovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
\. P. At. d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
\. F. akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje
\. Cen. \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot
pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje
\or. Iv. prof. d-r \orge Ivanov,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
E. Al. m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
E. J.-U. d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik,
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
E. M. prof. d-r Eftim Mir~ev,
Stomatolo{ki fakultet, Skopje
E. C. prof. d-r Emilija Crvenkovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
El. M. prof. d-r Elica Maneva,
Filozofski fakultet, Skopje
Em. X. Emilija Xipunova, balerina,
Makedonski naroden teatar, Skopje
@. A. prof. d-r @ivko Atanasovski,
Ekonomski fakultet, Skopje
Z. Al.-B. Zaharinka Aleksoska-Ba~eva,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
Z. B. prof. d-r Zorica Bo`inovska,
Ekonomski fakultet, Skopje
Z. D. prof. d-r Zoran Desovski,
Grade`en fakultet, Skopje
Z. R. prof. d-r Zoran Radi},
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
Z. R.-N. Zagorka Rasolkoska-Nikolovska,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
Z. T. akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje
Z. Tod. prof. d-r Zoran Todorovski,
Dr`aven arhiv na RM, Skopje
Z. X. prof. d-r Zlatan Xikov,
Medicinski fakultet, Skopje
Zd. R. d-r Zdenka Ribarova,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
I. B. prof. d-r Ivan Blinkov,
[umarski fakultet, Skopje
I. Vel. d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
Iv. O.-T. Ivona Opet~eska-Tatar~evska,
sorabotnik za folklorni dobra,
Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo,
Ministerstvo za kultura na RM, Skopje
Iv. X. prof. d-r Ivan Xeparoski,
Filozofski fakultet, Skopje
Ig. St. m-r Igor Stardelov, rakovoditel
na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka
na Makedonija, Skopje
Il. P. Ilindenka Petru{evska,
rakovoditel na javna dejnost,
NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
Il. T. prof. d-r Ilo Trajkovski,
Filozofski fakultet, Skopje
Il. X. prof. d-r Ilija Xonov,
Medicinski fakultet, Skopje
Ir. K.-N. Irena Koli{trkoska-Nasteva,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
J. ^.-F. Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
J. B. prof. d-r Jovan Bo{nakovski,
Veterinaren institut, Skopje
J. Doko Jeton Doko, pomlad asistent,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
J. J. prof. d-r Jove Jovanovski,
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
J. Jan. prof. d-r Jovan Janev,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
J. M. prof. d-r Jo{ko Milenkovski,
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
J. Nam. Jasminka Nami~eva, kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
J. R.-P. m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova,
asistent, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
J. Str. Jovan Strezovski, pisatel, Struga
J. T. Jelica Todor~evska, bibliotekar,
NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
J. Tak. prof. d-r Jovan Takovski,
Pravoslaven bogoslovski fakultet
„Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
J. F. Jovan Filip, novinar, Makedonska
radiotelevizija, Skopje
J. C. m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut
za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje
K. Ax. prof. d-r Kosta Axievski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. B. d-r Kosta Balabanov,
po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje
K. Bic. prof. d-r Kita Bicevska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
K. Bog. prof. d-r Krste Bogoevski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
K. Gr. prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet
za arhitektura i dizajn,
Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje
K. K.-P. prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska,
Medicinski fakultet, Skopje
K. Kamb. prof. d-r Kiro Kamberski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. Kep. Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik,
NU Zavod i muzej, Prilep
K. Q. prof. d-r Kostadinka Qap~eva,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
K. M.-R. m-r Katerina Mladenovska-Ristovska,
asistent-istra`uva~, MANU, Skopje
K. Min. doc. d-r Konstantin Minoski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. P. prof. d-r Kosta Peev,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
K. Tal. prof. d-r Kosta Talaganov,
Institut za zemjotresno in`enerstvo
i in`enerska seizmologija, Skopje
K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
XIII

K. Trajk. d-r Katica Trajkova,
nau~en sorabotnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
Kr. B. prof. d-r Kristi Bombol,
Tehni~ki fakultet, Bitola
Kr. Il. prof. d-r Krasimira Ilievska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Kr. Nik. prof. d-r Kristina Nikolovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Kr. T. akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje
L. J. Len~e Jovanova, kustos-sovetnik,
Muzej na grad Skopje, Skopje
L. K. Liljana Kepeska, kustos-sovetnik,
NU Zavod i muzej, Prilep
L. M. d-r Liljana Makarijoska,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
L. N. Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik,
NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
L. P.-T. prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi,
Farmacevtski fakultet, Skopje
L. S.-L. d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska,
nau~en sovetnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
Q. A. Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg,
Makstil AD, Duferco Group, Skopje
Q. Gr. prof. d-r Qup~o Grup~e,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Q. P. prof. d-r Qubica Pavlova,
Medicinski fakultet, Skopje
Q. Sp. prof. d-r Qudmil Spasov,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Q. T. prof. d-r Qubomir Tan~ev,
Grade`en fakultet, Skopje
Q. X. m-r Qubinka Xidrova,
vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
M. ^und. prof. d-r Milan ^undev,
Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
M. B.-P. Marika Bo~varova-Plavevska,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
M. Bilb. Milo{ Bilbija, vi{ kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
M. G. d-r Mihajlo Georgievski,
nau~en sovetnik, Institut
za staroslovenska kultura, Prilep
M. Gr. doc. d-r Melina Grizo,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
M. D. prof. d-r Mihail Danev,
Veterinaren institut, Skopje
M. Z. prof. d-r Mihailo Zikov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
M. Zdr. prof. d-r Milka Zdraveva,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
XIV
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
M. I. Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik,
Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. K. prof. d-r Mitko Karadelev,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
M. Kar. prof. d-r Maksim Karanfilovski,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Kit. d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
M. Kol. Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
M. Kr. Mirjana Krpa~,
Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe
i konzervacija na biodiverzitetot
i odr`liviot razvoj, Skopje
M. L. prof. d-r Mom~ilo Lazarevski,
Medicinski fakultet, Skopje
M. M. Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik,
Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. Mark. prof. d-r Marjan Markovi},
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Min. prof. d-r Mihajlo Minoski,
Filozofski fakultet, Skopje
M. Mirk. prof. d-r Milica Mirkulovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Mih. prof. d-r Mile Mihajlov,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
M. Pol. akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje
M. S. prof. d-r Metodija Stojkov,
Ekonomski fakultet, Skopje
M. T. d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik,
JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid
M. Ta{. prof. d-r Marija Ta{eva,
Filozofski fakultet, Skopje
M. C. prof. d-r Maja Cvetkovska,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
M. [oq. prof. d-r Marija [oqakova,
Medicinski fakultet, Skopje
N. V. prof. d-r Novica Veljanovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
N. Dum. prof. d-r Nikola Dumurxanov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
N. P.-J. prof. d-r Nada Pop-Jordanova,
Medicinski fakultet, Skopje
N. S. prof. d-r Nehas Sopaj,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
N. T. prim. d-r Nada Temelkoska,
Zavod za sportska medicina pri JZO
Zdravstven dom – Skopje, Skopje
N. C. prof. d-r Naum Celakoski,
Ma{inski fakultet, Skopje
N. Cv. prof. d-r Nade`da Cvetkovska,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
O. Iv. d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
P. B. prim. d-r Petar Bojaxievski,
Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#,
Bitola
P. Gil. Paskal Gilevski, pisatel, Skopje
P. Iv. prof. d-r Petre R. Ivanovski,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
P. J. m-r Pero Josifovski, vi{ kustos,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
P. N. prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski
fakultet, Skopje
P. T. m-r Predrag Trpeski, asistent,
Ekonomski fakultet, Skopje
P. Hr. Il. akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje
Pet. G. prof. d-r Petre Georgievski,
Filozofski fakultet, Skopje
R. Redakcija
R. V. d-r Rodna Veli~kovska,
nau~en sorabotnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
R. Gr. Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU
Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje
R. D. prof. d-r Radojka Don~eva,
Grade`en fakultet, Skopje
R. L. akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje
R. R. prof. d-r Radoslav Rizovski,
[umarski fakultet, Skopje
R. Rib. prof. d-r Risto Ribarovski,
Grade`en fakultet, Skopje
R. St. Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje
R. H. prof. d-r Risto Hristov,
Ekonomski fakultet, Skopje
Rad. Gr. prof. d-r Radmila Grup~e,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
Rat. Gr. prof. d-r Ratomir Grozdanovski,
Pravoslaven bogoslovski fakultet
„Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
S. Ab.-D. Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik,
NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
S. I. Iliev, dipl. in`. metalurg,
Rudnik „Bu~im#, Radovi{
S. Ml. prof. d-r Simo Mladenovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
S. Nov. prof. d-r Sowa Novotni,
Dr`aven univerzitet, Tetovo
S. Pil. d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik,
Institut za folklor „Marko Cepenkov#,
Skopje
S. R. prof. d-r Slave Risteski,
Ekonomski fakultet, Skopje
S. S. Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog,
partner vo M-6 Investments, Skopje
S. T. prof. d-r Simeon Tanev,
Grade`en fakultet, Skopje
S. H. P. prof. d-r Stefanka Haxi Pecova,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
S. C. d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik,
NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
S. X. prof. d-r Sowa Xikova,
Medicinski fakultet, Skopje
Sv. K. prof. d-r Svetislav Krsti},
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Sv. P. d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
Sv. H. J. prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
Sv. [. prof. d-r Svetomir [kari},
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
Sl. A. prof. d-r Slave Armenski,
Ma{inski fakultet, Skopje
Sl. \. m-r Slavjan \or|iev,
etnolog i kostimograf, Skopje
Sl. M. P. prim. d-r Slobodan M. Powavi},
Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje
Sl. N. d-r Slavica Nikolovska,
pomo{nik rakovoditel na Sektorot
za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP),
Dr`aven arhiv na RM, Skopje
Sl. N.-K. Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje
Sl. P. Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog,
„Alkaloid#, Skopje
Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova,
profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#,
Skopje
St. D. prof. d-r Stoj~e Deskovski,
Tehni~ki fakultet, Bitola
St. Dod. d-r Stanislava Dodeva,
[vajcarska kancelarija za sorabotka,
[vajcarska ambasada, Skopje
St. Kis. prof. d-r Stojan Kiselinovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
St. N. prof. d-r Sterja Na~eski,
[umarski fakultet, Skopje
St. P.-A. d-r Stoja Pop-Atanasova,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
T. And. prof. d-r Tome Andonovski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
T. B. akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje
T. Vr. d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik,
Institut za staroslovenska kultura, Prilep
T. P. Tatjana Petkovska,
redoven profesor po scenski dvi`ewa i
tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje
T. Petr. prof. d-r Tatjana Petru{evska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
T. S. Trajko Stamatoski,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
T. Ser. prof. d-r Todor Serafimovski,
Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
T. F. akad. Taki Fiti, MANU, Skopje
T. Fil. m-r Toni Filipovski, asistent,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
T. ^. prof. d-r Todor ^epreganov,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
XV
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P. d-r Trajko Petrovski, F. M. prof. d-r Fim~o Muratovski,

vi{ nau~en sorabotnik, Institut Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje

Hat. O. m-r Hatixe Odai, asistent,

Ub. G. d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Dr`aven univerzitet, Tetovo
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
Cv. Gr. akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje

F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka

kultura, Sojuz na sportskite federacii X. K. prof. d-r Xoko Kungulovski,
na Makedonija, Skopje Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

XVI
UPOTREBENI KRATENKI
a) kirili~ni

a.n.v. apsolutna nadmorska viso~ina BKP Bugarska komunisti~ka partija

AAM Asocijacija na arhitekti na Makedonija BKP(t.s.) Bugarska komunisti~ka partija
AB armiska bolnica (tesni socijalisti)
ABI akutna bubre`na insuficiencija BKF Balkanska komunisti~ka federacija
AVII Arhiv Vojno-istorijskog instituta BMB bezoloven motoren benzin
(Arhiv na Voenoistoriskiot institut), BNA Bugarska narodna armija
Belgrad BND bugarsko nacionalno dvi`ewe
AVNOJ Antifa{isti~ko ve¢e narodnog boln. bolnica
osloboÚewa Jugoslavije
(Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto BRP(k) Bugarska rabotni~ka partija (komunisti)
osloboduvawe na Jugoslavija) BRSDP(t.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
AGITPROP Agitaciono-propagandno oddelenie partija (tesni socijalisti)
na KPM BRSDP({.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
AD akcionersko dru{tvo partija ({iroki socijalisti)
akad. akademik BCAK Bugarski centralen akcionen komitet
AKRM Advokatska komora na RM
AKUD akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo v. vek; vesnik; vidi
AMN †Avstralisko-makedonski nedelnik# v.d. vr{itel na dol`nost
anest. anestezija V. f. Veterinaren fakultet
ANOK Akcionen narodnoosloboditelen Va voena ambulanta
komitet VA Voena akademija
ANSSSR Akademija na naukite na SSSR VB Velika Britanija
ANUBiH Akademija na naukite i umetnostite Vb voena bolnica
na Bosna i Hercegovina VBS Voena bolnica, Skopje
AO armiska oblast VV voeno vozduhoplovstvo
AOP avtomatska obrabotka na podatocite VVA Voenovozduhoplovna akademija
AP avtobusko pretprijatie VIP mnogu va`na li~nost (Very Important Person)
ar. arapski Vk Veterinarna komora
ARM Armija na Republika Makedonija VK Vrhoven komandant; Vrhoven komitet
arh. arhitekt VKV visokokvalifikuvan
Arh. fak. Arhitektonski fakultet VM Voena mornarica
AS avtobuska stanica VMA Voenomedicinska akademija
ASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto VMK Vrhoven makedonski komitet
osloboduvawe na Makedonija
VMOK Vrhoven makedonsko-odrinski komitet
ASSEE Arhitektonski sovet za Centralna
i Isto~na Evropa VMORO Vnatre{na makedonsko-odrinska
revolucionerna organizacija
ASU Avtosoobra}ajno u~ili{te
VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna
ATD antituberkulozen dispanzer organizacija
ATRO Avtobuska transportna rabotna VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija organizacija (Obedineta)
ATC avtomatska telefonska centrala VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna
AUO Arhiepiskopski upraven odbor organizacija – Demokratska partija
AUP arhitektonsko-urbanisti~ki plan za makedonsko nacionalno edinstvo
AF@ Antifa{isti~ki front na `enite VN visok napon, visokonaponski
AF@M Antifa{isti~ki front na `enite VOZ Vostani~ka operativna zona
na Makedonija vonr. vonreden
VP[ Vi{a pedago{ka {kola
BAN Bugarska akademija na naukite VS voen sanitet
BANTAO Balkanska asocijacija za nefrologija, VSU voeno-sanitetski ustanovi
dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki VT[ Vi{a tehni~ka {kola
organi
VHF frekvencija na dolgi branovi
BB banovinska bolnica
V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari
BDP Bo{wa~ka demokratska partija; pri M.F.
bruto doma{en proizvod
BEN balkanska endemska nefropatija
g. godina
BIBL. bibliografija
g. d. geografska dol`ina
BJRM Biv{a Jugoslovenska Republika
Makedonija g/t / g/t grama na ton
g. {. geografska {irina

XVII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA garnizonska ambulanta EAPS Evroatlantski partnerski sovet

GZ Gerontolo{ki zavod egip. egipetski
GIM GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ EDES Gr~ki nacionalen demokratski sojuz
(Dr`aven istoriski muzej), Moskva EE elektroenergetski, elektroenergetika
GINI Glasnik na Institutot za nacionalna EES elektroenergetski sistem
istorija
EZ Evropska zaednica
GIT Gastrointestinalen trakt
EKKA Nacionalna i socijalna prerodba
GMC Grade`no-ma{inski centar
EKS Emigrantski komunisti~ki sojuz
GO Gradski odbor; Glaven odbor
EKTS Evropski kredit transfer sistem
GP grade`no pretprijatie
el. elektri~en; elektro-
gr. grad
ELAS Gr~ka narodnoosloboditelna vojska
Grad. fak. Grade`en fakultet
elektromagn. elektromagneten
GSP Gradsko soobra}ajno pretprijatie
EM Egejska Makedonija; Egejskiot del
GTM gradski trigonometriski mre`i na Makedonija
GTC Gradski trgovski centar EME Slobodna Golema Grcija
GUC Grade`en u~ili{ten centar EMUC Elektro-ma{inski u~ili{ten centar
G[ Glaven {tab EMF Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje
EO na IRGD Etnografsko oddelenie na
DAG Demokratska armija na Grcija Imperatorskoto rusko geografsko
DARM Dr`aven arhiv na Republika dru{tvo
Makedonija EPON Nacionalna segr~ka organizacija
DD detski dispanzer na mladite
DDV danok za dodadena vrednost ES Nacionalna armija
dek. dekemvri ESM Elektrostopanstvo na Makedonija
DEM Dru{tvo na ekolozite na Makedonija ETAI Zdru`enie za elektronika,
telekomunikacii, avtomatika
den. dene{en i informatika na RM
DZGR Dr`aven zavod za geodetski raboti ETAN Elektronika, telekomunikacii,
dipl. geod. in`. diplomiran geodetski in`ener avtomatizacija i nuklearna tehnika
dipl. grad. in`. diplomiran grade`en in`ener ETF Elektrotehni~ki fakultet
dipl. el. in`. diplomiran elektrotehni~ki in`ener EU Evropska Unija
dipl. in`. arh. diplomiran in`ener-arhitekt EFA Evropska slobodna alijansa
dipl. in`. geol. diplomiran in`ener po geologija (European Free Alliance)
dipl. ma{. in`. diplomiran ma{inski in`ener ECRP elektri~ni centrali i razvodni postrojki
dir. direktor
distrib. distribucija, distributiven `. `itel
DLUM Dru{tvo na likovnite umetnici `. l. `elezni~ka linija
na Makedonija @SK @elezni~arski sportski klub
DLU[ Dru{tvo na likovnite umetnici @TP @elezni~ko transportno pretprijatie
na [tip
DMFM Dru{tvo na matemati~arite Z zapad
i fizi~arite na Makedonija
ZAVNOBiH Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog
DN Dru{tvo na narodite, @eneva oslobo|ewa Bosne i Hercegovine
DNZ Dom za narodno zdravje (Zemsko antifa{isti~ko sobranie
DNU Dru{tvo za nauka i umetnost na narodnoto osloboduvawe
na Bosna i Hercegovina
DNU[ Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip
Zb. Zbornik
DOZ Dr`aven osiguritelen zavod
ZEMAK Zdru`enie na energeti~arite
DOO dru{tvo so ograni~ena odgovornost na Makedonija
DPM Dru{tvo na pisatelite na Makedonija ZIK Zemjodelsko-industriski kombinat
d-r t. n. doktor na tehni~kite nauki ZJZ zapad–jugozapad
DSZ Dr`aven zavod za statistika ZOIL Zavod za osiguruvawe imoti i lica
DSU dr`avno sredno u~ili{te ZPM Zavod za preventivna medicina
DT Doj~e telekom ZPMZ Zavod za preventivna medicinska
DUP Detalen urbanisti~ki plan za{tita
DFJ Demokratska Federativna Jugoslavija ZS zdravstvena slu`ba
DFM Demokratska Federalna Makedonija;
Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija I istok
i.g. istata godina
EANU Evropska akademija na naukite IARM Institut za akreditacija
i umetnostite na Republika Makedonija

XVIII
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB Informaciono biro (Informbiro) na kn. kniga

komunisti~kite i rabotni~kite partii KNOJ Korpus na narodnata odbrana
IVE Za{tinici na Severna Grcija na Jugoslavija
IVZ Islamska verska zaednica kw. kwiga
IGA Me|unarodna geotermalna asocijacija KOEM Komunisti~ka organizacija
IGCP Me|unarodna programa za geolo{ka na Egejska Makedonija
korelacija (IGCP – International Geological kom. komitet
Correlation Program) Konferencija za evropska bezbednost
IZV. izvori i sorabotka
IZIIS Institut za zemjotresno in`enerstvo KOS Kontraobave{tajna slu`ba
i in`enerska seizmologija (Kontrarazuznava~ka slu`ba)
IK Izvr{en komitet KP komunisti~ka partija
IKT Informaciona i komunikaciska KPA Komunisti~ka partija na Albanija
tehnologija KPB Komunisti~ka partija na Bugarija
IMJ Institut za makedonski jazik, KPG Komunisti~ka partija na Grcija
„Krste Misirkov“, Skopje
KPD Kazneno-popraven dom
INI Institut za nacionalna istorija,
Skopje KPJ Komunisti~ka partija na Jugoslavija
inst. institut KPM Komunisti~ka partija na Makedonija
Inst. za inf. Institut za informatika KPSS Komunisti~ka partija na Sovetskiot
Sojuz
Inst. za mat. Institut za matematika
KUD kulturno-umetni~ko dru{tvo
instal. instaliran
KUNMZ Komunisti~ki univerzitet
IPM Institut za preventivna medicina na nacionalnite malcinstva na Zapad
IS SRM Izvr{en sovet na SRM KFOR Kosovo Force
ISRM Institut za standardizacija
na Republika Makedonija
l. litar; lica
istra`. istra`uva~, istra`uva~ki
l/sek / l/sec litar vo sekunda
lab. laboratorija, laboratoriski
JA Jugoslovenska armija
LDI Laboratorija za dinami~ki ispituvawa
JAZU Jugoslavenska akademija znanosti
i umjetnosti, Zagreb LIT. literatura
JDP Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta LK Lekarska komora
JZ jugozapad
JI jugoistok m. mesnost, mesto
JIE Jugoisto~na Evropa m. v. minatiot vek
JJZ jug-jugozapad M.f. Medicinski fakultet
JJI jug-jugoistok m/sek metri vo sekunda
JLZ Jugoslavenski leksikografski zavod m³/s kubni metri vo sekunda
JNA Jugoslovenska narodna armija MAGA Makedonska geotermalna asocijacija
JNS Jugoslovenska nacionalna stranka MAIM Makedonska asocijacija za istorija na
(partija) medicinata
JOVB Jugoslovenska mladina na Vardarska Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.)
Banovina MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.)
JP javno pretprijatie vo Republika Makedonija
JPAU Javno pretprijatie za aerodromski uslugi MANAPO Makedonski naroden pokret
(Makedonsko narodno dvi`ewe)
JRZ Jugoslovenska radikalna zaednica
MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no
JSDS Jugoslovenska socijaldemokratska partija dru{tvo
JSP Javno soobra}ajno pretprijatie MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz
JUGORAS Jugoslovenski rabotni~ki sojuz MANU Makedonska akademija na naukite
i umetnostite
KARIL Klinika za ansteziologija, reanimacija MAO Makedonska antifa{isti~ka
i intenzivno lekuvawe organizacija
KV kvalifikuvan Mat. inst. Matemati~ki institut
KEP Komesarstvo za evrejski pra{awa Mat. fak. Matemati~ki fakultet
KI Komunisti~ka internacionala, MACEF Makedonski centar za energetska
Kominterna efikasnost
Kl. klinika Ma{. fak. Ma{inski fakultet
km/km kilometar MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar
km²/km² kilometar kvadraten MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast
km/~as / km/h kilometar na ~as MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XIX
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ Ministerstvo za vnatre{ni raboti MRK Makedonski revolucioneren komitet,

i narodno zrdavje Petrograd
MV[ Mesten voen {tab MRO Makedonska revolucionerna
Med. fak. Medicinski fakultet organizacija (TMORO, VMORO)
Med.c. Medicinski centar MRSG Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka
grupa
MES Me|unaroden evrejski sojuz
MRTV Makedonska radiotelevizija
MEFO Makedonska emigrantska federativna
organizacija MU ma{insko u~ili{te
M@ Makedonski `eleznici MFRO Makedonska federativna revolucionerna
organizacija
M@S Makedonski `enski sojuz
MFS Ma{inski fakultet – Skopje
MZNDTVO Makedonsko zdru`enie za nefrologija,
dijaliza, transplantacija MHK Metalur{ko-hemiski kombinat
i ve{ta~ki organi
MZT Metalski zavod „Tito“ n. v. (n.m.v.) nadmorska viso~ina
MK Mesten komitet n. m. naseleni mesta
MKD Makedonsko kulturno dru{tvo NANU Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni,
MKNOUB Makedonsko-kosovska Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite
narodnoosloboditelna udarna brigada na Ukraina, Kiev)
MKNS Makedonsko-kanadski naroden sojuz nar. narodno
MKP Makedonska kolonija vo Petrograd NATO Severnoatlantski pakt
ML Makedonska liga NBKM Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“,
Sofija
MLD Makedonsko lekarsko dru{tvo
NBS Narodna biblioteka Srbije (Narodna
MLK Makedonski literaturen kru`ok biblioteka na Srbija)
vo Sofija
NV „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite
mln. milion i Makedoncite vo SAD
MMKD Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, NV Narodna vojska
Sofija
NVO nevladina organizacija
MMP Makedonski medicinski pregled
NG[ na ARM Na~alnik na General{tabot
MMS Makedonski mladinski sojuz na Armijata na RM
(vo Bugarija)
ND[O Nacionalna demokratska {iptarska
MMTRO Makedonska mladinska tajna organizacija
revolucionerna organizacija
NEAP Nacionalen ekolo{ki akcionen plan
MNI Makedonski nau~en institut, Sofija
NIP nau~noistra`uva~ki proekt;
MNLD Makedonsko nau~no-literatutno Novinsko-izdava~ko pretprijatie
drugarstvo vo S.-Peterburg
NIR nau~noistra`uva~ka rabota
MNOB Makedonska narodnoosloboditelna
brigada NKAMA Nacionalen komitet za avtonomija
na Makedonija i Albanija
MNOK Makedonski narodnoosloboditelen
korpus NKOJ Nacionalen komitet na osloboduvaweto
na Jugoslavija
MNOUB Makedonska narodnoosloboditelna
udarna brigada NM Nacionalen muzej, Praga
MNOUK Makedonski narodnoosloboditelen NN nizok napon, niskonaponski
udaren korpus NNSG Nau~no-nastavna studiska grupa
MNR Ministerstvo za nadvore{ni raboti NO Narodnoosloboditelen
MNS/MANS Makedonski naroden sojuz/Makedonsko- NOAVM Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka
amerikanski naroden sojuz vojna na Makedonija
MNSG Makedonska narodna studentska grupa, NOB Narodnoosloboditelna borba
Sofija NOV i POM Narodnoosloboditelnata vojska
MNT Makedonski naroden teatar i partizanskite odredi na Makedonija
MON Ministerstvo za obrazovanie i nauka NOV Narodnoosloboditelna vojna;
MONSS Makedonski op{t naroden studentski Narodnoosloboditelna vojska
sojuz, Sofija NOVA Narodnoosloboditelna vojska
MORO Makedonska omladinska revolucionarna na Albanija
organizacija (Makedonska mladinska NOVJ Narodnoosloboditelna vojska
revolucionerna organizacija) na Jugoslavija
motoren benzin NOVM Narodnoosloboditelna vojna
MPO Makedonska patriotska/politi~ka na Makedonija
organizacija NOD Narodnoosloboditelno dvi`ewe
MPC Makedonska pravoslavna crkva noem. noemvri
MPCO Makedonska pravoslavna crkovna NOK narodnoosloboditelan korpus
op{tina nom. nominalen
MR Makedonsko radio NOMS Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

XX
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM Narodnoosloboditelen mladinski sojuz PV[M Pokrainski voen {tab za Makedonija

na Makedonija PDVG Privremena demokratska vlada
NOO narodnoosloboditelen odbor na Grcija
NOPO narodnoosloboditelen partizanski PEEA Politi~ki komitet za nacionalno
odred osloboduvawe
NOPOJ Narodnoosloboditelni partizanski PEES prenosni elektroenergetski sistemi
odredi na Jugoslavija PEN Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna
NOPOM Narodnoosloboditelni partizanski asocijacija na kni`evnicite)
odredi na Makedonija PK Pokrainski komitet
NOR Narodnooslobodila~ki rat pl. planina
(Narodnoosloboditelna vojna)
PMF Prirodno-matemati~ki fakultet
NOU Narodnoosloboditelna udarna [brigada]
PNS Privremeno narodno sobranie
NOUB Narodnoosloboditelna udarna brigada
PO partizanski odred
NOF Narodnoosloboditelen front
POJ Partizanski odredi na Jugoslavija
NOFM Narodnoosloboditelen front
na Makedonija polk. polkovnik
NRB Narodna Republika Bugarija POM Partizanski odredi na Makedonija
NRM Narodna Republika Makedonija pom. pomo{nik
NRPJ Narodna rabotni~ka parija POS Partizanski odredi na Srbija
na Jugoslavija postdipl. postdiplomski
NS SRM Narodno sobranie na SR Makedonija po~. po~etok
NUB Nacionalna i univerzitetska biblioteka pr. n.e. pred novata era
„Sv. Kliment Ohridski“, Skopje prof. profesor
nukl. nuklearen PS MLD Pedijatriska sekcija pri MLD
NFP Narodna federativna partija psevd. psevdonim
PTT Po{ta-telegraf-telefon
OGNB OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ
biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska
dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) R Republika
odd. oddelenie (bolni~ko) r. reka
OZ operativna zona RA Republika Albanija
OZN, OZNA Oddelenie za za{tita na narodot rakov. rakovoditel
OK okoliski komitet; oblasten komitet RAN Ruska akademija na naukite
ok. okolu RB Republika Bugarija
OKNE Mladinska komunisti~ka organizacija RG/RGr Republika Grcija
na Grcija RGB RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka
okt. oktomvri (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva
OKTA Rafinerija vo Skopje RGO Rabotna grade`na organizacija
OMO Obedineta makedonska organizacija RGF Rudarsko-geolo{ki fakultet
ON Obedinetite Nacii RDG rendgen
ONA Osloboditelna nacionalna armija red. redoven
ONO Okoliski narodnoosloboditelen odbor REK rudarsko-energetski kombinat
ONR operativno-nastavna rabota rep. republi~ki
OOZT Osnovna organizacija na zdru`en trud R@ Rudnici i `elezarnica
OON Organizacija na Obedinetite Nacii RZZZ Republi~ki zavod za zdravstvena
za{tita
ORK okoliski/op{tinski revolucioneren
komitet RZT Republi~ki zavod za transfuziologija
ORL otorinolaringologija RK Reonski komitet
OU osnovno u~ili{te RM Republika Makedonija
OHIS Organsko-hemiska industrija & Skopje RNB Ratnici za napred†k na b†lgarçinata
(Borci za napredok na bugar{tinata)
RNB RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska
p.o. partizanski odred nacionalna biblioteka), S. Peterburg
PAA protivavionska artilerija RO Rabotna organizacija
PAO Segr~ka osloboditelna organizacija ROZT Rabotna organizacija na zdru`en trud
PARP Proces za planirawe i pregled RPC Ruska pravoslavna crkva
na programata „Partnerstvo za mir“
RS Republi~ko sobranie; Republika Srbija
PVM Privremena vlada na Makedonija
RSVR Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni
PVO Protivvozdu{na odbrana raboti
PVC polivinil-hlorid RSIZ Republi~ka samoupravna interesna
PV[ Pokrainski voen {tab zaednica

XXI
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

RSl Republika Slovenija SND Skopsko nau~no dru{tvo

RF Ruska Federacija SNOV Slavjanomakedonska nacionalno-
RFr Republika Francija osloboditelna vojska
(vo Egejskiot del na Makedonija)
RH Republika Hrvatska
SNOF Slavjanomakedonski nacionalno-
osloboditelen front
S sever (vo Egejskiot del na Makedonija)
s. selo, sekunda SOE Slu`ba za specijalni operacii
SAD Soedineti Amerikanski Dr`avi na Velika Britanija (SOE – Special
Operations Executive)
SADJ Sojuz na arheolo{kite dru{tva na
Jugoslavija SOFA Dogovor za statusot na silite
SAM Sojuz na arhitektite na Makedonija sp. spisanie
SANU Srpska akademija nauka i umetnosti SPb Sankt-Peterburg, S.-Peterburg
SBOTI^ Savez bankarskih, osiguravaju¢ih, SPbSBD S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno
trgova~kih i industriskih ~inovnika dru{tvo
(Sojuz na bankarskite, osiguritelnite, spec. specijalist
trgovskite i industriskite ~inovnici) SR Germanija Sojuzna Republika Germanija
Sv. Sveti Srb. Srbija
sv. sveti; sveska sred. sredina
SVP Stru{ki ve~eri na poezijata SRJ Sojuzna Republika Jugoslavija
SVR Sekretarijat za vnatre{ni raboti SRM Socijalisti~ka Republika Makedonija
SGT sredna godi{na temperatura SRNAO Srpska nacionalna omladina
SDA Stranka na demokratskata akcija (Srpska nacionalna mladina)
SDIJ Sojuz na dru{tvata na istori~arite SRPJ Socijalisti~ka (socijaldemokratska)
na Jugoslavija rabotni~ka partija na Jugoslavija-
SDIRM Sojuz na dru{tvata na istori~arite komunisti
na Republika Makedonija SSZ sever-severozapad
SDM Sojuz na dru{tvata na matemati~arite SSI sever-severoistok
(na Makedonija) SSJ Sojuz na sindikatite na Jugoslavija
SDMI Sojuz na dru{tvata na matemati~arite SSNO Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana
i informati~arite (na Makedonija)
SSRNJ Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
sev. severen narod na Jugoslavija
sek. sekundaren SSRNM Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
sept. septemvri narod na Makedonija
S@OU Savez `idovskih omladinskih udru`ewa SSSR Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki
(Sojuz na evrejskite mladinski Republiki
zdru`enija) st. e. (s. e.) stara era
SZ severozapad st. st. star stil
SZB Sojuz na zdru`enijata na borcite St. f. Stomatolo{ki fakultet
SZBNOV Sojuz na zdru`enijata na borcite SFRJ Socijalisti~ka Federativna Republika
od Narodnoosloboditelnata vojna Jugoslavija
SZO Svetska zdravstvena organizacija SHS Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca
SI severoistok (Kralstvo na Srbite, Hrvatite
SIGRE Me|unaroden komitet za golemi i Slovencite)
elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference
international des grands réseaux électriques) t/~ / t/h toni na ~as
SIZ Samoupravna interesna zaednica TAM Telegrafna agencija na Makedonija
SIM Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija TANJUG Telegrafska agencija na Nova
SIRM Sojuz na istori~arite na Makedonija Jugoslavija
SIS/SIV Sojuzen izvr{en sovet / Savezno TBI terminalna bubre`na insuficiencija
izvr{no ve¢e TBC tuberkuloza
SK sportski klub TVN tehnika na visok napon
SkAO Skopska armiska oblast TE termoelektrana
SKJ Sojuz na komunistite na Jugoslavija Teh. fak. Tehni~ki fakultet
SKM Sojuz na komunistite na Makedonija tehn. tehni~ki
SKOJ Savez komunisti~ke omladine Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet
Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata
mladina na Jugoslavija) TEC termoelektrocentrala
SMD Sojuz na makedonskite dru{tva TM „Trudova MakedoniÔ“, mese~en organ
na MNS vo SAD
SMO Svetska meteorolo{ka organizacija
TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok
SN sreden napon, srednonaponski (vo Rusija)
Sn. sl. sanitetska slu`ba

XXII
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

TMORO Tajna makedonsko-odrinska Filoz. fak. Filozofski fakultet

revolucionerna organizacija FISOM Fiskulturen sojuz na Makedonija
TNG te~en naften gas FK fudbalski klub
TO Teritorijalna odbrana FMR fizikalna medicina i rehabilitacija
TOMO Tajna makedonska osloboditelna FNRJ Federativna Narodna Republika
organizacija Jugoslavija
transf. transformator FOD Fabrika za oprema i delovi
ts tesni socijalisti FON Fakultet za op{testveni nauki
TS transformatorska stanica FTU Fakultet za turizam i ugostitelstvo
tur. turski FF Filozofski fakultet
TF Tehni~ki fakultet ha hektari
TC termocentrala HAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti
(Hrvatska akademija na naukite
UDB Uprava za dr`avna bezbednost i umetnostite)
UIA Me|unarodna unija na arhitektite HBI hroni~na bubre`na insuficiencija
UIC Me|unarodna unija na `eleznicite HBC Hristijanska baptisti~ka crkva
UKIM Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, HD hemodijaliza
Skopje HE hidroelektrana
univ. univerzitet, univerzitetski HEK hidroelektro kombinat
UNIKOMB Partija za na cionalno obe di nu vawe HEMTEKS Hemisko-tekstilna industrija – Skopje
na Albancite HEO higiensko-epidemiolo{ki odred
UNPREDEP United Nations Preventive Deployment [Force] HEC hidroelektrocentrala
UNPROFOR United Nations Protection Force HE~ higiensko-epidemiolo{ka ~eta
UO Upraven odbor HZ Higienski zavod
URS Ujediweni radni~ki sindikat HI Higienski institut
(Obedinet rabotni~ki sindikat)
HMS hidromeliorativen sistem
URSS Ujediweni radni~ki savez sindikata
(Obedinet rabotni~ki sojuz na HOBB hroni~na opstruktivna belodrobna
sindikatite) bolest
USAOJ Ujediweni savez antifa{isti~ke hon. honoraren
omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz Hrv. Hrvatska
na antifa{isti~kata mladina HS hidrosistem
na Jugoslavija)
HC hidrocentrala
UHF frekvencija na ultrakratki branovi
UCMN Univerzitetski centar za medicinski
nauki CANU Crnogorska akademija nauka i umetnosti
UCMTN Univerzitetski centar CVZU Centar za voeno zdravstvena ustanova
za matemati~ko-tehni~ki nauki na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje)
CDA Centralen dr`aven arhiv, Sofija
Fak. za mat. Fakultet za matematika CK i CP Crven krst i Crvena polumese~ina
Farm. f. Farmacevtski fakultet CK Centralen komitet
FAS Fabrika za avtobusi – Skopje CNS Crkovno-naroden sobor
FVM Fakultet za veterinarna medicina CSO Centar za sredno obrazovanie
FDU Fakultet za dramski umetnosti
fev. fevruari ~ ~asot
fenik. fenikiski ^SSR ^ehoslova~ka Socijalisti~ka
Republika
FECC Zdru`enie na evropskite karnevalski
gradovi
FIDE Federation Internationale des Echecs [RA [panska republikanska armija
(Me|unarodna {ahovska federacija) [um. fak. [umarski fakultet
FILA Fédération Internationale des Luttes Associées
(Me|unarodna bora~ka federacija)

XXIII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

b) latini~ni

Ag srebro INALCO Institut National des Langues et Civilisations

Ah amper-~asovi Oriental, Paris
AIESEE Association Internationale d’ Etudes du (Nacionalen institut za orientalni
Sud-Est European, Paris jazici i civilizacii, Pariz)
As arsen ISAO International Society for Artificial Organs
Au zlato ISN International Society of Nephrology
ISO International Organization for Standardization
(Me|unarodna organizacija
BHWR Boiling heavy water reactor za standardizacija)
(reaktor za zagreana te{ka voda)
IVF in vitro fertilizacija
Bi bizmut
kV kilovolti
Cd kadmium
kWh/g kilovat-~asovi godi{no
CIGRÉ International Council on Large Electric
Systems
CIHA Internacionalen komitet za istorija mk makedonski doseg na Internet
na umetnostite MKS Metre-kilogram-second system
CNC Computer numerical control (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem)
(kompjuterska numeri~ka kontrola) Mo molibden
Cu bakar MVA megavolt-amperi
MW megavati
DAAD Deutscher Akademischer Austausch Dienst
(DAAD – Germanski servis za akademska Ni nikel
razmena) NIH Nacinalen institut za zdravje
DIN Deutsches Institut für Normung vo Betedza (SAD)
(DIN – Germanski institut NUK Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna
za normirawe) i univerzitetska biblioteka), Qubqana
DTM Digital Terrain Model (DTM – Digitalen
model na terenot) OSS Office of Strategic Services (Kancelarija
za specijalni slu`bi na SAD)
EDF Électricité de France
(Elektrostopanstvo na Francija) p. page (stranica)
EFMA/WHO Evropski forum na lekarskite Pb olovo
asocijacii pri SZO Pd paladium
ERA/EDTA European Renal Association/ European PHWR pressurised heavy water reactor
Dialysis and Transplant Association (reaktor za te{ka voda pod pritisok)
ERCP Endoskopska retrogradna Pt platina
holangio-pankreatografija
ESAO European Society for Artificial Organs
Sb antimon
EU-COST European Cooperation in the Field
of Scientific and Tehnical Reserch Se selen
(Evropska sorabotka na poleto SEEFMA Forum na nacionalni lekarski
na naukite i tehni~kite istra`uvawa) asocijacii od Jugoisto~na Evropa

Fe `elezo Tl talium
FISP Fédération Internationale des Sociétés
de Philosophie (FISP – Me|unarodna UIAS Internacionalen komitet
federacija na filozofskite dru{tva) za slovenska arhelogija
UNDRO United Nations Disaster Relief Organization
Ga galium (UNDRO – Organizacija na ON
GAME Globalna organizacija za medicinska za pomo{ pri katastrofi)
edukacija UNESCO United Nations Educational, Scientific
GCI Getty Conservation Institute and Cultural Organization (UNESKO –
(GCI – Geti institut za konzervacija) Organizacija na ON za obrazovanie,
nauka i kultura)
Ge germanium
UNIDO United Nations Industrial Development
GWh/g. Gigavat ~asovi godi{no Organization (UNIDO – Organizacija
za industriski razvoj na ON)
IAEA International Atomic Energy Agency
(Me|unarodna agencija za atomska Vol. volume (tom)
energija)
IEEE Insitute of Electrical and Electronics Engineers
WAA World Apheresis Association
IFAC International Federation of Automatic Control
(IFAC – Me|unarodna federacija WIZO Woman’s International Zionist Organization
za avtomatsko upravuvawe) (Svetska organizacija
na cionisti~kite `eni)
IFTOMM International Federation for the Theory
of Machines and Mechanisms WMA Svetska lekarska asocijacija
(IFTOMM – Me|unarodna federacija WVA World Veterinary Association
za teorijata na ma{inite i mehanizmite)
In indium Zn cink

XXIV

A, a – prvata bukva vo azbukata,
so brojna vrednost eden. Vo kiri-
licata od gr~. alfa < vertikalno
svrten alep od feni~. azbuka so
zna~ewe „bikovska glava“, sim-
bol na egip. bog Apis, personifi-
ciran vo sv. Bik od Memfis. Vo
glagolicata ima forma na krst,
so koj zapo~nuva sekoja rabota na
hristijaninot (v. glagolica, pis-
mo). P. Hr. Il.
Aba
ABA ‡ `enska volnena potko{u-
la, bez rakavi, sostaven del na ma-
riovskata `enska narodna nosija,
izrabotena od samopredeno vol-
neno platno, nare~eno „aba“, po
koe i go dobila imeto. J. R.-P.
ABA, Jisrael (XVII v.) – rabin vo
Skopje. Slu`el vo sinagogata
„Bet Jakov# (1617). Poteknuval
od semejstvo so golema rabinska
tradicija. Vo istiot period se
spomnuva kako rabin i negoviot
sin [lomo ben Aharon Abajov.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
ABAZI, Alajdin (Tetovo, 1. XI
1942) ‡ elektroin`ener, univ.
profesor, ~len na MANU. Os-
novno u~ili{te i gimnazija zavr-
{il vo rodniot grad, a potoa dip-
lomiral na Elektrotehni~kiot
fakultet vo Zagreb (1965). Prvin
bil pripravnik vo fabrikata
„Jugohrom“ vo Tetovo (1965) i in-
`ener za razvoj vo Elektrosto-
panstvo na Makedonija (1966‡
1969). Bil izbran za asistent na
Tehni~kiot fakultet vo Pri-
{tina. Magistriral so trudot
„Novi izolacioni materijali i njihova
A
uloga u elektrotehnici“ (1973) i dok-
toriral na tema „Storniranje i neu-
traliziranje elektrostati~nog naboja u
tankim izolacionim filmovima“
(1977) na Elektrotehni~kiot fa-
kultet vo Zagreb. Prvin bil iz-
bran za docent (1973), potoa za
vonreden (1979) i redoven profe-
sor (1985) po predmetot elektro-
magnetika na Tehni~kiot i na
Elektrotehni~kiot fakultet i
dekan na Tehni~kiot fakultet vo
Pri{tina (1979‡1981). Bil vizi-
ting-profesor na Akademijata na
naukite vo NR Kina (1981), na
Univerzitetot Vest Virxinija
(1981/1982), na Univerzitetot vo
Tirana i na Univerzitetot Iaþi vo
Romanija. Bil pretsedatel na Od-
borot za nau~noistra`uva~ka ra-
bota vo Institutot „Inkos“ na
Elektrostopanstvoto na Kosovo,
potpretsedatel na Odborot za na-
u~noistra`uva~ka rabota YU-
Alajdin
Abazi
USA i ~len na Odborot za razvoj
na Elektrostopanstvo na Jugosla-
vija. Po prestojot vo SAD (1992‡
1993) za realizacija na proekti
finansirani od DOE–USA, se
vratil vo RM. Prvin bil nazna-
~en za direktor na Fondacijata
na Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa (2001), a potoa bil izbran
za prv rektor na ovoj univerzitet
vo Tetovo i pretsedatel na Inte-
runiverzitetskata konferencija
na RM. Kako avtor i koavtor ob-
javil nad 40 nau~ni i stru~ni tru-
dovi vo zemjata i vo stranstvo za
novite izolacioni materijali i
elektrotehni~ki konstrukcii,
razvojot i primenata na aplika-
tivnite elektrostati~ni siste-
mi, tenkite polimerni filmovi,
presmetuvaweto i mereweto na
elektri~nite veli~ini i dr. Ko-
avtor e i na nekolku univerzitet-
ski u~ebnici. Izbran e za ~len na
MANU (2006).
BIBL.: Merewe i snimawe stati~kog
elektriciteta metodom probe, Saveto-
vawe o za{titi od stati~kog elektrici-
teta, III, Beograd, 1978; Dobivawe elek-
triciteta elektronskim bombardova-
wem, na istoto mesto; Analitical and Numeri-
cal Capacitance, Proceedings of IMECO VIII,
Moskva, 1979; Upravljana eliminacija elektro-
stati~kog naboja, „Za{tita“, br. 1, Sarajevo,
1979; Nelinearni efekti kod sfere i rotacionog
elipsoida u homogenom i elektrostati~kom pol-
ju, „ETAN“, Maribor, 1979; Kontrolisana
eliminacija stati~kog naelektrisawa,
SMEITJ-GES 80, Dowi Milanovac, 1980.
LIT.: Prof. d-r Alajdin Abazi, „Bilten“,
Petnaesetto izborno sobranie. Predlozi
na kandidati za izbor na redovni ~lenovi
na MANU podneseni od tri ~lena na Aka-
demijata, od nastavno-nau~ni soveti na vi-
sokoobrazovni ustanovi, od soveti na na-
u~ni ustanovi i od sobranija na nau~ni i
umetni~ki zdru`enija, I tom, prv del,
Skopje, fevruari 2006, 223–244. S. Ml.
ABAZI, Nexat (Abazi Nexhat) (s.
Kolibari, Ki~evsko, 1948) – pe-
dagog i univ. profesor. Osnovno
i sredno u~ili{te zavr{il vo
Ki~evo, u~itelska {kola vo
Skopje i Filozofski fakultet
(Grupa za pedagogija) vo Pri{ti-
na. Magistriral na tema „Razvo-
jot na albanskite u~ili{ta vo
Makedonija (1945–1958)# na Pri-
{tinskiot univerzitet, a dokto-
riral na Univerzitetot vo Tira-
na na tema „Razvojot na obrazova-
nieto, u~ili{tata i pedago{ko-
to mislewe na Albancite vo Re-
publika Makedonija (1830–1912)#.
Rabotel kako u~itel, nastavnik vo
gimnazija i kako sovetnik vo Pe-
dago{kiot zavod vo Skopje. Sega e
profesor po pedagogija na Tetov-
skiot dr`aven univerzitet. Po-
kraj nastavno-pedago{kata dejnost,
objavil pove}e od 100 nau~ni tru-
dovi od oblasta na pedagogijata.
A. P.
ABAZI, Refet (Tetovo, 17. I
1964) – akter i pedagog. Diplomi-
ral na Fakultetot za dramski
umetnosti (1989). ^len na Alban-
skata drama (1989-1999). Od 1999
g. docent na FDU vo Skopje, kade
{to ja vodi klasata akteri na al-
banski jazik. Ulogi: Ekart (†Ba-
1
A ABAJOV
Refet
Abazi
al#); Edgar (†Kral Lir#); Mark
Alen (†Koskite {to doa|aat doc-
na#); Osip (†Platonov#); Kiri-
lov (†Demoni#); Ahmet Nuredin
(†Dervi{ot i smrtta#) i dr. R. St.
ABAJOV, Aharon (XVI v.) – ra-
bin vo Skopje. Vo 70-tite godini
od XVI v. slu`el vo sinagogata
„Bet Jakov#. Pri donesuvaweto
re{enija vo rabinskiot sud
aktivno sorabotuval so pro~ue-
niot solunski rabin [muel de
Medina. Vo 1596 g., vo Solun ja
objavil knigata „[emen ha-mor#.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
EvreŸski izvori za obçestveno–ikono-
mi~eskoto razvitie na Balkanskite ze-
mi prez XVI vek, I, SofiÔ, 1958. J. Nam.
\or|i
Abaxiev
ABAXIEV, \or|i (Dojran, 7. X
1910 – Skopje, 2. VIII 1963) – raska-
`uva~, romansier, istoriograf,
publicist i scenarist. Od petta-
ta godina na `ivotot emigrant vo
Sofija. Sredno obrazovanie za-
vr{uva vo Gorna Xumaja (Blagoe-
vgrad). Studira na Pravniot fa-
kultet vo Sofija, kade {to zema
aktivno u~estvo vo organizaciite
na progresivnata makedonska
emigracija vo Bugarija. ^len e na
Makedonskiot literaturen kru-
`ok (1938–1942) i na Makedonski-
ot literaturen kru`ok †Nikola
Vapcarov# (1946–1947). Negovite
prvi umetni~ki crtici, reporta-
`i i raskazi se pomesteni vo kni-
gite †Posledna sredba# i †Trud i
lu|e# (Sofija, 1936). Vo 1948 go-
dina se vra}a vo Makedonija, kade
{to vo Skopje e eden od osnova~i-
te, v.d. zamenik-direktor i eden
od najaktivnite sorabotnici na
2
Institutot za nacionalna isto-
rija. Literaturnata rabota vo
tatkovinata ja zapo~nuva so ras-
kazot †Dvajcata drugari#, {to e
objaven vo zbornikot †Ilinden#
(Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objave-
ni negovite †Izbrani dela# vo ~e-
tiri toma. Vo site negovi dela te-
mite i fenomenite na istorijata
imaat istaknato mesto i so pravo
se smeta za istoriski beletrist.
DELA: Izgrev (raskazi, 1950), Epopeja na
no`ot (raskazi, 1951), Posledna sredba
(raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman,
1954), Pustina (roman, 1961), Raskazi
(1962), Balkanskite vojni i Makedonija
(monografija, 1972).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Venko Andonovski, Strukturata na ma-
kedonskiot realisti~en roman (1997);
Hristo Georgievski, Makedonskiot ro-
man 1952-2000 (2002). V. M.-^.
Sowa
Abaxieva
ABAXIEVA-DIMITROVA,
Sowa (Sofija, 20. V 1941) – isto-
ri~arka na umetnosta, zna~ajna za
istra`uvaweto i afirmacijata
na makedonskata likovna umet-
nost i na me|unaroden plan. Dip-
lomirala na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1965). Bila kus-
tos i direktor na Muzejot na sov-
remenata umetnost, Skopje. Avtor
e na 15 monografii, na pove}e od
300 izlo`bi (Antologija na make-
donskata likovna umetnost 1984–
1994, Bienale vo Venecija, Zra~e-
wa) i na knigi (Dlaboko di{ewe,
2002; Ideja-teka, 2003; Kontinui-
tet, 2004). Taa e osnova~ i urednik
na sp. „Golemoto staklo#. Objavuva
kritiki i teoriski napisi {to se
odlikuvaat so su{tinski odredni-
ci za sovremenata likovna umet-
nost, so akcent vrz zna~enskite i
aksiolo{kite funkcii na umet-
ni~kite pojavi. M. B.-P.
ABAXISTVO (tur. abacilik, od
ar.) ‡ zanaet za proizvodstvo na
aba, debela volnena tkaenina od
koja se izrabotuvala glavno ma-
{ka obleka. Vo Makedonija bilo
osobeno razvieno kon krajot na
XVIII i vo po~etokot na XIX v., ka-
ko edna od najzna~ajnite dejnosti
na makedonskoto zanaet~istvo.
Negoviot razvitok bil tesno po-
vrzan so razvitokot na sto~ars-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tvoto, a poseben zamav zelo po vo-
veduvaweto na redovnata turska
armija (1826), bidej}i voenite
uniformi bile izrabotuvani od
aba. Makedonskata aba bila izvo-
zuvana i na pazarite vo drugite
balkanski zemji, a preku Cari-
grad i vo Mala Azija (posebno vo
Anadolija), pa i vo Afrika (Alek-
sandrija) i Indija. Vo tretata i
~etvrtata decenija na XIX v. se
pojavile i prvite manufakturni
rabotilnici za aba. Me|utoa, vo
poslednite decenii na vekot, so
konkurentskata pojava na {ajaci-
te i suknata od zapadnite zemji i
zapostavuvaweto na narodnata za
smetka na evropskata moderna ob-
leka, zapo~nalo naglo opa|awe na
abaxistvoto. Takvi zanaet~ii ve-
}e nema. Abaxiskata tradicija e
zadr`ana vo prezimiwata na ne-
koi semejstva.
LIT.: P. Ta{kov, Istori® na na{eto
zanaet~iŸstvo po Osvobo`denieto ni,
SofiÔ 1922; St. Hinkov, ZanaÔt~iŸs-
tvoto v B†lgari®, SofiÔ 1926. S. Ml.
ABDERMANOV, Kosta (s. Pate-
le, Lerinsko, Egejskiot del na
Makedonija, 15. H 1927) – akadem-
ski vajar. Zavr{il Akademija za
likovni umetnosti vo Belgrad
(1954). ^len e na DLUM. Izlagal
na pove}e grupni i revijalni iz-
lo`bi. Avtor e na nekolku bisti
na narodni heroi i prvoborci i
koavtor na Spomenikot na padna-
tite borci vo s. Bogomila. S. Ml.
Faik
Abdi
ABDI, Faik (Skopje, 2. III 1937) –
stopanstvenik i politi~ki deec.
Zavr{il sredno obrazovanie, a
potoa rabotel kako sovetnik vo
sektorot za ekonomika i plan vo
Fabrikata za hartija „Komuna#
vo Skopje. Bil odbornik vo So-
branieto na Skopje i pratenik vo
Sobranieto na SRM (1969–1974) i
na RM (1990–1994). Pove}e godini
bil pretsedatel na KUD †Prali-
pe# vo Skopje i na Partijata za
celosna emancipacija na Romite
vo Makedonija (PCERM). S. Ml.
ABDUL AZIS (Istanbul, 9. II
1830 – Istanbul, 4. VI 1876) – trie-
set i vtori osmanliski sultan, koj
vladeel i vo Makedonija (27. V 1861
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sultanot
Abdul
Azis
– 1. VII 1876). Gi prodol`il refor-
mite vo Imperijata, zemal golemi
zaemi i daval koncesii za izgradba
na `elezni~ki linii. Vo negovo
vreme, do vostanijata vo evropski-
te vladenija: vo Bosna i Hercego-
vina (1875), Aprilskoto vostanie
vo Bugarija (1876) i Razlove~koto
vo Makedonija (1876), eskalirala
Isto~nata kriza, a sultanot bil
prinuden da abdicira.
LIT.: E. Z. Karal, Osmanl` tarihi, VII. Cilt, Isla-
hat ferman` devri (1861-1876), Ankara, 1995;
H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur
Geschichte Südosteuropas, Südosteuropaische
Arbeiten,75/Li ef. 1., Münhen, 1972. J. Jan.
Sultanot
Abdul
Mexid I
ABDUL MEXID I (Istanbul, 23.
IV 1823 – Istanbul, 25. VI 1861) –
trieset i prvi osmanliski sul-
tan, poznat kako „Gazi#. Vladeel
i vo Makedonija (3. VII 1839 – 25.
V 1861). Go izdal pro~ueniot dr-
`avno-praven akt Hati{erif (3.
XI 1839), nare~en u{te i \ulhan-
ski hati{erif, so koj dr`avata
im gi garantirala imotot i slo-
bodata na site podanici. So novi-
ot hati{erif, t.n. Hatihumajun
(18. II 1856), im bile zgolemeni
pravata na hristijanite vo Impe-
rijata.
LIT.: H. Ganem, Etudes d’ histoire orientale les
sultans ottomans, t. II, Paris, 1902; H.-J. Kor-
nrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte
Südosteuropas, Südosteuropaische Arbeiten, 75/
Lief. 1, München, 1972. J. Jan.
ABDUL HAMID I (Istanbul, 20.
III 1725 – Istanbul, 17. IV 1789) –
dvaeset i sedmi osmanliski sul-
tan {to vladeel i vo Makedonija
(21. I 1774 – 7. IV 1789). Pred i za
vreme na negovoto vladeewe os-
manliskata dr`ava bila vo vna-
tre{na kriza, prodlabo~ena so
porazite vo vojnite so Rusija i
Avstrija.
LIT.: A. D. Alderson, Osmanl` hanedan`n`n
yap`s`, Istanbul, 1998. J. Jan.
Sultanot
Abdul
Hamid II
ABDUL HAMID II (Istanbul,
21. IX 1842 – Istanbul, 10. II 1918)
– trieset i treti osmanliski sul-
tan, {to vladeel (31. VIII 1876 –
27. IV 1909) i vo Makedonija. Na
po~etokot od vladeeweto go iz-
dal prviot osmanliski ustav (23.
XII 1876), formiral dvodomen
parlament i vovel reformi vo
polza na hristijanskite podani-
ci. Krizata kulminirala so voj-
nata so Rusija, zavr{ila so pre-
liminarniot Sanstefanski (3. III
1878) i so Berlinskiot dogovor
(13. VII 1878). Vladeel apsoluti-
sti~ki, go vovel t.n. „re`im na
zulumot#. Od sovremenicite bil
nare~en „Krvav sultan#. Od vlast
bil simnat vo 1909 g., vo vremeto
na Mladoturskata revolucija.
LIT.: A. N. Baykal, Gwnw Kurtarma Sana` II
Abdwlhamid’in yqneticilik s`rlar`, Istanbul,
1999; H. W. Duda, Biographisches Lexikon zur
Geschichte Südosteuropas, „Südosteuropaische
Arbeiten#, 75 Lief. 1., München, 1972. J. Jan.
ABDULAH, Avni (Avni Abdullah)
(Uro{evac, 1948) – raska`uva~,
eseist, preveduva~ (od turski).
Diplomiral na Pedago{kata
akademija vo Skopje. Novinar vo
Redakcijata „Birlik# pri NIP
„Nova Makedonija# vo Skopje,
bil lektor, novinar i kratko
vreme urednik na sp. „Sesler#.
Literaturnite trudovi mu se ob-
javeni vo vesnikot „Birlik# i
„Tan#, vo detskite spisanija „To-
murxuk#, „Sevin~#, „Ku{#, „Ses-
ler# i „^evren#. Avtor e na zbir-
kite raskazi „Patot kon vojnata#
(1976), „Maj~ino srce# (1977),
„Toj e najubav den# (1986) i „No}
so mese~ina# (1992). ^len e na
DPM od 1988 g. A. Ago
ABDULI, Ramiz M. (Ramiz M.
Abdyli) (s. Lojane, Kumanovsko, 1.
II 1944) ‡ istori~ar, redoven pro-
fesor na Dr`avniot univerzitet
vo Tetovo. Osnovno u~ili{te za-
vr{il vo rodnoto selo, U~itel-
ska {kola vo Skopje i diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet
(Grupa istorija) vo Skopje (1969).
ABDURAMANOV A
Magistriral na tema „Pre{evo
vo NOB 1941‡1945# (1977), a dok-
toriral za „Polo`bata na rabot-
ni~kata klasa na Kosovo me|u
dvete svetski vojni (1919-1941)#
(1982) na Filozofskiot fakul-
tet vo Pri{tina. Do doktorira-
weto bil u~itel, nastavnik, pro-
fesor i novinar vo Kumanovo i
vo Skopje, a potoa nau~en i vi{
nau~en sorabotnik vo Institu-
tot za istorija na Kosovo vo Pri-
{tina (1978‡1991), vi{ nau~en
sorabotnik i nau~en sovetnik
Ramiz
Abduli
(1999) vo Oddelenieto za perio-
dot me|u dvete svetski vojni na
Institutot za nacionalna isto-
rija vo Skopje (1. II 1994 ‡ 2006).
Izvesno vreme be{e rektor na
neregistriraniot albanski uni-
verzitet vo Mala Re~ica.
BIBL.: Bajram Shabani, „Flaka e Vëllazëri-
mit#, Shkup, 1976; Gjedja dhe pozita e klases
punëtore nÒ Kosovë (1918-1941), Instituti i Hi-
storisë, Prishtinë 1988; Zef Lush Marku, †Rilind-
ja#, Prishtinë, 1988; Albanskoto oslobodi-
telno dvi`ewe 1908-1912, INI, Skopje,
2003; Lëvizja Kombëtare Shgiptare 1911‡1912,
Instituti i Historisë, Prishtinë, 2004.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948‡1998, Skopje, 1998, 130-
131. S. Ml.
ABDURAMANI, Adem (psevdo-
nim: Adem Gajtani) (Poduevo, Ko-
sovo, SR Jugoslavija, 21. VII 1935
‡ Skopje, 19. III 1982) ‡ poet, novi-
nar i preveduva~. V. Gajtani,
Adem. S. Ml.
Dino
Abduramanov
ABDURAMANOV, Dino Kqusev
(Dine Dirman~ov) (s. Patele, Le-
rinsko, vtora polovina na XIX v.
‡ s. P’tele, 2. VI 1902) ‡ komita
na TMORO i naroden junak. Kako
3
A ABDURAHMAN-ABDU[
~len na TMORO od 1896 g., bil vo
ilegalstvo, a od 1901 g. komita vo
~etata na vojvodata Marko Le-
rinski (G. I. Georgiev). Pri pre-
stoj vo svojot dom, bil opkolen od
osmanliskata vojska i ba{ibo-
zuk. Vo bezizleznata polo`ba,
prvin gi ubil svoite najbliski, a
potoa samoubistveno so sabja se
vturnal kon naso~enite pu{ki i
bajoneti. Opean e vo nekolku na-
rodni pesni.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-
cioneri, Album, Skopje, 1950, 73; Trpko
Bicevski, Makedonski narodni pesni od
Vodensko, Skopje, 1989, 186; Marko Kitev-
ski, Makedonski borbeni narodni pesni.
Antologija po povod 60 godini od AS-
NOM, Skopje, 2004, 197-198 i 315. S. Ml.
ABDURAHMAN-ABDU[, Huse-
in (Skopje, 2. II 1921 ‡ Skopje, 4.
XI 2001) ‡ diplomec na prvata ge-
neracija na Dr`avnata teatarska
{kola, dramski re`iser i akter,
osnova~ i prv direktor na Teata-
rot na narodnostite vo Skopje.
U~esnik vo NOB od 1941 g., borec
vo Prviot partizanski odred.
Osuden na smrt, a Osloboduvawe-
to go zateknuva vo }elijata na
smrtta. Pozna~ajni re`ii: †Som-
nitelno lice#; †@enidba#; †Ko-
{tana#; †So sila lekar#; †@or`
Danden#; †Pokondirena tikva#;
†Ne se `enam za pari#. R. St.
ABDURAHMAN-PA[A (vtora
polovina na XVIII v. ‡ Carigrad,
1843) ‡ osmanliski feudalec od
albansko poteklo {to go upravu-
val Tetovskiot pa{alak. Bil sin
na Rexep-pa{a Tetovski i Milja-
na od Gnilane. Zaedno so bra}ata,
upravuval i so po{irokata ob-
last od Prizren do [tip. Za li~-
na za{tita ja dogradil tvrdinata
na ridot Bal-Tepe nad Tetovo
(1843). Poradi u~estvoto vo al-
banskoto buntovni~ko dvi`ewe,
bil povikan na odgovornost vo
prestolninata i poguben zaedno
so dvajcata bra}a.
LIT.: G. Toskov, Tetovskite pa{i,
„Sbornik na narodni umotvorenix, nau-
ka i kni`nina#, XI, Sofix, 1894; Alek-
sandar Matkovski, Otporot vo Makedo-
nija vo vremeto na turskoto vladeewe,
tom IV. Buni i vostanija, „Misla#, Skopje,
1983. S. Ml.
ABEDINOSKI, Mustafa (s. Za-
gra~ani, Ohridsko, 1922) ‡ rabot-
nik, prvoborec i politi~ki deec.
Bil u~esnik vo NOB (od 1942).
Po Osloboduvaweto bil sekre-
tar, potoa pretsedatel na Op-
{tinskiot naroden odbor vo rod-
noto selo, pretsedatel na Okoli-
skata kontrolna komisija vo
Ohrid i naroden pratenik vo So-
branieto na NRM (1957). S. Ml.
ABECEDAR (ABECEDAR) – buk-
var na makedonski jazik za make-
donskoto nacionalno malcinstvo
4
†Abecedar# - makedonski bukvar otpe~aten vo Atina (1925) i novoto izdanie vo Solun (2007)
vo Grcija, podgotven od specijal-
na komisija na gr~kata vlada (Pa-
pazahariu, Sijakcis i Lazaru),
pod me|unaroden pritisok i po-
krovitelstvo na Dru{tvoto na
narodite vo @eneva, otpe~aten
vo Atina vo 1925 g. na prilepsko-
bitolsko-lerinski naroden go-
vor so specijalno prisposobena
latini~na azbuka i so naglaseno
fonetski pravopis. Prv make-
donski u~ebnik objaven od edna
legalna vlada. Poradi reakciite
od Sofija i od Belgrad, vedna{ e
i povle~en od upotreba vo pred-
videnite u~ili{ta vo Egejskiot
del na Makedonija. Fototipno
objaven vo Skopje (1985) i preob-
javen vo Solun (so pridru`ni
tekstovi na gr~ki, angliski i
makedonski jazik) pod naslov
„Abecedar - Bukvar - Anagnwstiko#
(2006).
Azbukata vo Abecedar-ot ima 29
bukvi, pri {to afrikatite y x se
pi{uvaat kako diftonzi dz d`
(dzid, d`am), a ~ { ` se predavaat
so hrvatsko-~e{kite ~, {, ` (~a{a,
`ena), dodeka za temniot polu-
glasnik (Í) pred slogovnoto r (r)
e upotrebena romanskata grafe-
ma î (kîrpata). Makedonskite pala-
tali } | q w se gradat so pomo{ta
na j ili ü (kukja / küti, Gjorce, lüljam,
sirenje). Akcentot e obele`en na
tretiot slog od krajot na zborot
ili na akcentskata celost, a ~le-
not e troen (-ot, -ov, -on).
LIT.: Abecedar / Abecedar. Jubilejno izda-
nie 1925–1985. Vtoro izdanie, Skopje,
[1985]; Voislav D. Ku{evski, Za pojavata
na „Abecedarot#, „Istorija#, XIX, 2,
Skopje, 1983; Bla`e Ristovski, Atinski-
ot Abecedar – makedonski bukvar objaven
od gr~kata vlada, MANU, 2006. Bl. R.
ABIS HAMIT, Bedri (Skopje,
5. V 1905‡?) ‡ funkcioner na Is-
lamskata verska zaednica na
SRM. Diplomiral na Teolo{ki-
ot fakultet †Lijazher# vo Kairo.
Pred Vtorata svetska vojna bil
profesor po arapski jazik vo
Skopje i ~len na Ulek Mexlijata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
za Makedonija, Kosovo, Sanxak i
Crna Gora. Po Osloboduvaweto
bil ~len i pretsedatel na Ulek
Mexlijata za SRM (1945-1954), a
potoa pretsedatel na Stare{ins-
tvoto na IVZ na SRM i pretseda-
tel na Vrhovniot sobor na IVZ
na SFRJ. S. Ml.
ABJANI], Dragan (Kumanovo, 7.
V 1953 ‡ Skopje, 15. III 1999) ‡ vi-
deo i televiziski avtor. Go una-
preduva televiziskiot izraz vo
Republika Makedonija i vnesuva
inovacii vo televizuelniot ja-
zik. Eden od prvite i najzna~ajni
makedonski videoavtori. Video-
dela: †Potoa#; †Procesija#; †Vev-
~ani#; †Ena#; †... i belo#. Koav-
torstvo: †Kokino#; †NEP#; †Sab-
vej#; †Ana#. K. Tr.-Abj.
ABRAVANEL, Haim (Pirot, Sr-
bija 25. XII 1896 – Izrael, 1986) –
spec. internist, Evrein. Med. fak.
zavr{il vo 1926 g. Specijalizi-
ral interna medicina, a potoa ra-
botel privatno, kako internist
vo Skopje. Vo 1945 g. bil upaten
na rabota vo Internoto oddele-
nie na Bitolskata bolnica, so
koe rakovodel (kako na~alnik i
primarius) do penzioniraweto
(1964), koga emigriral vo Izrael.
P. B.
Kosta
Abra{evi}
ABRA[EVI] (ABRA[), Kosta
(Ohrid, 20. V / 11. VI 1879 – [a-
bac, 20. I 1898) – „prv proleterski
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †ABRA[EVI]# A

ternacionala#, †Budi se istok i

zapad#, †Bile}anka# i dr.).
J. T.
†ABRA[EVI]#, RABOTNI^-
KA KULTURNO-UMETNI^KA
GRUPA, KUMANOVO (1927–
1940) – prvoto osnova~ko sobra-
nie go odr`uva na 15. I 1928 g.,
iako idejata za nejzino formira-
we vo Kumanovo poteknuva od
1927 godina. Spored dokumenta-
cijata, vo po~etkot postoele sa-
mo dve sekcii: Me{an hor i Mal
orkestar. Politi~kata klima vo
Kumanovo ~esto go popre~uvala
kontinuitetot vo rabotata na
†Abra{evi}#. Za najzna~aen peri-
od se smeta vremeto koga diri-
gent na horot stanal prvoborecot
Pan~e Pe{ev (1935-1936). Vo Mo-
nopolot vo Kumanovo, po inicija-
tiva na P. Pe{ev, bile sobrani
†Abra{evi}#, ma{ki hor (Bitola, 1933), so dirigentot Kalipso Nal~a materijalni sredstva od rabotni-
cite za kupuvawe na muzi£kite in-
poet# vo Srbija, borec za „rabotno- na horistite se zgolemil do 120, strumenti za Monopolskiot or-
to ~ove{tvo#. Zavr{uva III oddele- koga negov dirigent stanal Velko kestar. Osven na izletite za Pr-
nie gr~ko u~ili{te vo Ohrid, a po Petrovski-Paskali. Repertoa- vi maj, horot prireduval koncer-
odeweto na semejstvoto na pe~alba rot mu bil sostaven od toga{ po- ti vo gradot so bogat repertoar
vo [abac, Srbija (1888) go prodol- pularnite masovni i revolucio- od ednoglasni i dvoglasni revo-
`uva obrazovanieto vo srpskoto nerni pesni (†Marseleza#, †In- lucionerni i masovni pesni. J. T.
u~ili{te. Poradi te{ko zabolu-
vawe, vo V klas go napu{ta u~ili-
{teto. Go moli Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti (1896) da se za-
pi{e kako stipendist vo U~itel-
skata {kola „za da $ bidam – pi{u-
va – polezen na tatkovinata, a po-
sebno na moeto rodno mesto#. Mol-
bata mu e odbiena. Po usvojuvaweto
na socijalisti~kite idei (1894),
usileno pi{uva egzaltirani sti-
hovi i objavuva svoi i prevedeni
pesni (od germanski) vo vesnicite
„Socijal-Demokrat# (1895) i
„Vra~# (1896). Posmrtno mu e obja-
vena edinstvenata stihozbirka
„Pesme# (1903). Pesnite Sviri ve-
tre, Crvena, Put u zavi~aj i dr.
stanuvaat popularni vo borbata za
rabotni~ki prava i slobodi. Pa-
tron na kulturno-umetni~ki dru{-
tva vo Makedonija.
LIT.: Jovan SkerliÊ, O pesmama Koste
Abra{eviÊa, SKG, 4, Beograd, 1903; In`.
Moma PopoviÊ, Kosta Abra{eviÊ – we-
gov `ivot, rad i ideje, Beograd, 1940; D-r
Stojan Risteski, Kosta Abra{. Prole-
terski poet od Ohrid. Prilog odbrana
poezija, Ohrid, 1981. Bl. R.
†ABRA[EVI]#, MA[KI HOR,
BITOLA (1933–1940) – osnovan
vo Bitola (1933) od Zdru`enite
rabotni~ki sindikati na Kral-
stvoto Jugoslavija. Negovata cel
bila zdru`uvawe na rabotni~ka-
ta klasa za borba protiv toga{-
niot kapitalisti~ki re`im. Prv
dirigent na ovoj hor bila Kalip-
so Nal~a, diplomiran pijanist na
Muzi~kata akademija vo Atina.
Vo po~etokot horot broel 30 pe-
ja~i, no potoa (1936-1940) brojot †Abra{evi}#, rabotni~ka kulturno-umetni~ka grupa - Kumanovo

5
A †ABRA[EVI]#
†ABRA[EVI]#, RABOTNI^-
KA KULTURNO-UMETNI^KA
GRUPA, PRILEP (1934–1939) –
osnovana vo 1934 g. od mladinci,
pripadnici na SKOJ. Imalo ne-
kolku sekcii: Me{an hor, Orke-
star od usni harmoniki, Dramska
i Recitatorska sekcija i Duva~ki
orkestar. Rakovoditel na Hor-
skata sekcija i na orkestrite bil
Asparuh Korubinovski (1910-
1972); so Dramskata sekcija rako-
vodel Kiro Yale, so Recitator-
skata Trajko Bo{kovski-Tarcan,
a Literaturnata dru`ina ja vo-
del Mile Korubin. Sepak, osnov-
nata zada~a na grupata bila par-
tiskata rabota so koja isto taka
rakovodel Mile Korubin. Reper-
toarot na sekciite naj~esto se so-
stoel od makedonski narodni pes-
ni, kako i od pesni so revolucio-
nerna sodr`ina. J. T.
„ABRA[EVI]#, SOJUZ NA
KULTURNO-UMETNI^KI
DRU[TVA – prvata samostojna
Rabotni~ka umetni~ka grupa †Ab-
ra{evi}# bila osnovana vo Bel-
grad (30. X 1905) vo ramkite na Ra-
botni~kiot sojuz i Socijaldemo-
kratskata partija. Podocna bile
formirani istoimeni KUD i vo
pove}e drugi gradovi. Vo Makedo-
nija prvite vakvi KUD bile for-
mirani vo Skopje (1919) i Kuma-
novo. Vo Kralstvoto Jugoslavija
imalo vkupno 42 dru{tva (vo Bos-
na i Hercegovina, Makedonija,
Srbija i Crna Gora). Poradi ras-
cepot na rabotni~koto dvi`ewe
na Komunisti~ka i Socijali-
sti~ka partija, so vreme se pode-
lile na dve grupi (1923-1929). Ed-
nite bile pod vlijanie na Neza-
visnata rabotni~ka partija i Ne-
zavisnite sindikati, predvodeni
od KPJ, a drugite (t.n. centruma-
{i) bile pod kontrola na Socija-
listi~kata partija i bile favo-
rizirani od vlasta. Po {estoja-
nuarskiot prevrat (1929) bila za-
braneta rabotata na Nezavisnite
sindikati i nezavisnite KUD
„Abra{evi}#. Bile obnoveni du-
ri vo 1937 g. vo ramkite na URS-
ovite sindikati. Vo dekemvri
1940 g. pak bila zabraneta dejno-
sta na ovie sindikati, a so toa i
na KUD „Abra{evi}#, a nivniot
imot bil predaden na re`imskata
sindikalna organizacija JUGO-
RAS i na re`imskoto KUD
„Abra{evi}#, koe vo Srbija pro-
dol`ilo i vo vremeto na Vtorata
svetska vojna. Vo 1944 g. pak bila
obnovena rabotata na KUD
„Abra{evi}# vo sostav na Mesni-
ot sindikalen sovet na Belgrad.
Do 1950 g. vo Jugoslavija rabotele
vkupno 20 KUD †Abra{evi}#, a
vo 1970 g. imalo edno dru{tvo vo
Bosna i Hercegovina, 19 vo Srbi-
6
ja (od koi edno vo Vojvodina) i
dve vo Makedonija. S. Ml.
ABULAFIJA, Jakov (XVII v.) –
rabin vo Skopje. Slu`el vo skop-
skata sinagoga „Bet Jakov# (1680)
vo isto vreme so rabinot Jichak
Jihja. Poseduvale del od spisite
na {abtaistot prorokot Natan
od Gaza, koj pri svoeto propatuva-
we niz Makedonija odnenade`
umrel vo Skopje, kade {to bil po-
greban.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
AVARSKI KAGANAT (VI–IX
v.) – dr`ava vo Panonija, osnova-
na od Avarite (nomadski plemi-
wa od tursko-mongolsko potek-
lo). Kon sredinata na VI v. se na-
selile vo Panonija i formirale
golem sojuz od plemiwa (Sloveni,
Huni i dr.) na ~elo so kagan. Od
Panonija Avarite prezemale
pqa~ka{ki napadi vrz Vizantija.
Zaedno so Slovenite u~estvuvale
vo napadite na Solun (586, 618) i
na Carigrad (626), kade {to do-
`iveale te`ok poraz, nivnata
mo} zapo~nala da slabee. Vo po-
~etokot na IX v. Karlo Veliki go
uni{til Avarskiot Kaganat. Kaj
slovenskite narodi Avarite se
poznati pod imeto Obri.
LIT.: J. Kova~eviÿ, Avarski Kaganat,
Beograd, 1977. K. Ax.
Imperatorot
Avgust
Gaj Julij
Cezar
Oktavijan
AVGUST GAJ JULIJ CEZAR
OKTAVIJAN (64 g. pr. n.e. – 14 g.
n.e.) – rimski imperator (27 g. pr.
n.e. – 14 g. n.e.), vnuk na Julij Ce-
zar i negov naslednik. So Anto-
nij i so Lepid go osnoval Vtori-
ot triumvirat (43), a po bitkata
kaj Akcij (31) stanal edinstven
vladetel vo rimskata dr`ava. Vo
27 g. Senatot mu ja dodelil titu-
lata avgust („vozvi{en#). Gi pre-
zel site republikanski ovlastu-
vawa, a vo Senatot bil princeps
(prv), rimskata dr`ava se pretvo-
rila od republika vo monarhija.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Toa ureduvawe bilo nare~eno
principat. Vladeeweto na Av-
gust se smeta za najsvetol period
vo rimskata istorija. Po smrtta
bil slaven kako bo`estvo.
LIT.: A.H.M. Jones, Augustus, London 1970;
A. Massie, Augustus, London, 1987. K. Ax.
Alija
Avdovi}
AVDOVI], Alija (s. Sin|eli},
Skopsko, 1912 ‡ logor Bawica,
septemvri 1941) ‡ komunisti~ki
deec. Zavr{il osnovno u~ili{te
vo rodnoto selo i medresa vo
Skopje, kade {to se vklu~il vo
progresivnoto mladinsko dvi`e-
we. Kako student na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje i pripad-
nik na progresivnoto studentsko
dvi`ewe, bil progonuvan od srp-
skata policija, a vo edna parti-
ska provala bil uapsen (kon kra-
jot na 1934) i osuden kako komu-
nist spored Zakonot za za{tita
na dr`avata. Kaznata ja izdr`u-
val vo zatvorot vo Sremska Mi-
trovica, kade {to steknal bogato
revolucionerno iskustvo. Po iz-
leguvaweto od zatvor, poradi na-
ru{enoto zdravje, izvesno vreme
prestojuval vo bolnica i sanato-
rium, no prodol`il so komuni-
sti~kata dejnost vo rodnoto selo
i okolinata. Vo Sin|eli} for-
miral i grupa aktivisti (1939),
anga`irani vo Selskata samopo-
mo{ i vo Narodnata pomo{ za
u~esnicite vo rabotni~kite
{trajkovi vo Skopje. Po fa{i-
sti~kata okupacija, poradi anti-
fa{isti~kata dejnost pak bil
uapsen (6. VIII 1941), sproveden vo
logorot Bawica i so grupa zatvo-
renici strelan od Gestapo. Pred
strelaweto spasil nekolku za-
tvorenici da bidat vrateni od
streli{teto, koga na pra{aweto
od gestapovcite za izdvojuvawe
na komunistite, odgovoril: „Ov-
de nema drugi komunisti osven
Boro Todorovi} i mene.#
LIT.: Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969,
22-23; Tiho Milo{evski, Se}avawa od
NOB, Arhiv na Skopje, 1975, 10; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Skopje,
1982, 65-66. S. Ml.
AVZIU, Servet (s. Mala Re~ica,
Tetovsko, 1. X 1946) – politi~ki
deec, novinar i stopanstvenik.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zavr{il Zemjodelsko-{umarski
fakultet vo Skopje (1969). Bil
~len i sekretar za zemjodelstvo
vo Izvr{niot sovet na Sobrani-
eto na Op{tinata Tetovo i di-
rektor na Centarot za unapredu-
vawe na individualnoto zemjo-
delstvo vo Tetovo. Izvesno vreme
bil novinar vo RTV Skopje i ra-
kovoditel na Pretstavni{tvoto
na OP †Ereniku komerc# – Skop-
je vo Tetovo, a potoa (kako kandi-
dat na PDP-NDP) minister bez
portfeq vo Vladata na RM. S. Ml.
Avijacija vo zemjodelstvoto
AVIJACIJA VO ZEMJODEL-
STVOTO – Kaj nas za~etocite da-
tiraat od 1962 g., koga se koriste-
le dva aviona od markata „^me-
lak#, sopstvenost na RO „Agrohe-
mizacija# – Skopje. Privatnata
aviokompanija „BONIER# for-
mirana kako dru{tvo za avious-
lugi (1996). Vo tekot na 2004 kom-
panijata raspolagala so 13 avio-
ni od tipot AN-2 i so svoj aero-
drom vo Sveti Nikole. Odreden
broj avioni rabotat na stranski
pazari (Bugarija i Srbija na Bal-
kanot; Sudan i Al`ir vo Afri-
ka). Osnovni dejnosti vo oblasta
na zemjodelskoto proizvodstvo
se: seewe na `ita od avion, osnov-
no |ubrewe i prihranuvawe so ve-
{ta~ki |ubriva, prskawe na zem-
jodelskite kulturi so insektici-
di, herbicidi i za folijarna is-
hrana; vo oblasta na {umarstvo-
to: prskawe na {umskite povr{i-
ni protiv {tetnici, gasnewe na
{umski po`ari, modifikacija na
vremeto: predizvikuvawe ve-
{ta~ki do`d, gradobijna za{ti-
ta, rasteruvawe oblaci i magla.
Dr. \o{.
AVNOJ - v. Antifa{isti~ko
sobranie (ve}e) na narodnoto os-
loboduvawe na Jugoslavija
AVRAMIJ, Mesapsa (XVII v.) –
ohridski arhiepiskop (1629–
1634). Na 6 mart 1631 g. dobil gra-
mota od Svetiot arhierejski si-
nod na Ohridskata crkva da sobi-
ra milostina. Prestojuval vo Ve-
necija i vo Rim, a preku Franci-
ja, Holandija, Anglija, stasal vo
Rusija. Od carot Mihail Teodo-
rovi~ i patrijarhot Filaret Ni-
keti~ dobil pravo (gramoti) da
sobira milostina. Po prestojot
vo Rusija povtorno zaminal vo za-
padna Evropa i tamu sobiral mi-
lostina za da ja spasi ohridskata
soborna crkva „Vovedenie Bogo-
rodi~ino# da ne bide pretvorena
vo xamija. Za otkup dal 25.000
zlatnici.
IZV. i LIT.: CGADA, f.: 52, op. 1, d. 8, ll.
1-55; I. Snegarov, Istori® na Ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, II, So-
fi®, 1995. Al. Tr.
AVRAMOV, Vasil (s. Osoj, De-
barsko, 1812 – 1903) – graditel i
rezbar od rodot Filipovci od s.
Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov,
koj sorabotuval so Petre Fili-
povi~ Garkata i so Dimitar Sta-
ni{ev vo izvedbata na ikonosta-
site vo Bigorskiot manastir i vo
Skopje. Nema poprecizni podato-
ci za negovata dejnost.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 247. V. P.-K.
AVRAMOV, Krsto (s. Treson~e,
1866 – Skopje, 1939) – zograf, sin
na Avram Di~ov od s. Treson~e.
U~el od svojot tatko i rabotel so
nego do 1890 g. Od malkute poda-
toci za negovata aktivnost se
znae za crkvite „Sv. Voznesenie#
vo s. Izvor i „Sv. Troica# vo s.
Bojnica, obete vo Vidinsko, i za
nekolku dela vo Severozapadna
Bugarija.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 189–190.V. P.-K.
AVRAMOV, Nikola (Lazaropo-
le, 1856 – Serez, 1911) – zograf od
rodot Ko{evski. Toj e sin na
Avram Ko{evski (1805–1880), za
kogo se pomni deka rabotel vo
Egejskiot del na Makedonija. N.
Avramov rabotel vo Tetovsko,
Gostivar, Debarsko, Ohridsko i
vo Skopsko.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 244. V. P.-K.
AVRAMOV, Nikola Jakov~ev (s.
Slatina, Ohridsko, 1880 – Ruse,
1939) – ohridski selski vojvoda,
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie. So svoja ~eta (od s. Slatina)
u~estvuval vo napadot na osman-
liskiot garnizon vo seloto Siru-
la, Ohridsko (borbite na Sirul-
ski Rid od 20. VII 1903 g.). Vo te-
kot na Balkanskite vojni u~es-
tvuval vo IX vele{ka dobrovo-
le~ka (opol~enska) ~eta vo sosta-
vot na Bugarskata armija.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 4, l. 8;
„IlÓstraci® IlindenÝ#, 3–4, Sofi®,
1936. Al. Tr.
AVRAMOV, Stefan (^irpan,
Bugarija, 1884 – Sofija, 28. IX
AVRAMOVSKI A
1953) – publicist, istori~ar i
aktivist na makedonskoto revo-
lucionerno dvi`ewe. Zavr{il
gimnazija i u~itelstvuval vo
Ohrid i Bitola (1903–1907). Od
1902 g. se vklu~il vo TMORO.
U~estvuval vo borbite so srpska-
ta propaganda vo Azot (Vele{ko)
i vo Pore~e. Po Prvata svetska
vojna bil aktiven vo Ilindenska-
ta organizacija, podocna i nejzin
pretsedatel (1944–1947). Avtor e
na trudovi za revolucionernoto
dvi`ewe vo Makedonija.
LIT.: Almanah na bÍlgarskite nacional-
ni dvi`eniÔ sled 1878, SofiÔ, 2005.
Z. Tod.
AVRAMOV, Filip (s. Osoj, De-
barsko, 1814 – 1900) – graditel i
rezbar od rodot Filipovci od s.
Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov i
zaedno so svojot brat Vasil Avra-
mov i so sinovite izrabotuval ta-
vani, dolapi i vrati vo mnogu do-
movi, konaci i manastiri vo Ma-
kedonija i vo Srbija.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 247. V. P.-K.
Borka Avramova, Planinski ~ovek (1962)
AVRAMOVA, Borka (Tetovo, 9.
X 1924 – Zagreb, 25. III 1993) –
skulptorka. Diplomirala na
Akademijata za likovna umetnost
vo Zagreb (1953). Do 1960 g. dej-
stvuvala vo Skopje, kade {to vo
1954 g. imala samostojna izlo`ba,
prva na makedonski skulptor. Iz-
lo`ila portreti so etnografski
obele`ja, no so moderna forma i
bez klasi~ni anatomski propor-
cii ([iptar, 1954). M. B.-P.
AVRAMOVSKI, Dimitar Pan-
dilov (s. Treson~e, 1. III 1899 –
Skopje, 26. VII 1963) – slikar,
eden od najzna~ajnite osnovopo-
lo`nici na makedonskata moder-
na umetnost i najeminenten pret-
stavnik na impresionizmot. Po-
teknuval od poznata zografska
familija. Diplomiral (1924) na
Dr`avnata hudo`estvena akade-
mija vo Sofija (Bugarija). Od
7
A AVRAMOVSKI
D. P. Avramovski, @etvarki, maslo na platno (1935)
1927 do 1928 g. prestojuval vo Pa-
riz i Monpelje. Do 1945 g. `iveel
vo Bugarija (s. Hajredin), a potoa
se vratil vo Makedonija i rabo-
tel kako likoven pedagog vo
Skopje. Ja priredil prvata samo-
stojna izlo`ba na makedonski
moderen slikar vo Skopje (1926).
Samostojno izlagal i vo ]uprija
(1926), Skopje (1956, 1962), Mon-
pelje (1928), Sofija (1930, 1934,
1937). Najgolema retrospektiva
imal vo Muzejot na sovremenata
umetnost vo Skopje (1983). Rabo-
tel masla, akvareli i crte`i, a
`anrovski se opredelil za pejza-
`i, mrtvi prirodi, portreti,
aktovi. Vo po~etokot go sledel
akademizmot so blago realisti~-
ni naznaki, a podocna se oprede-
lil za impresionizmot so ele-
menti na ekspresionizam, na me-
sta so akcioni potezi. Vo ovoj duh
se naslikani negovite najzna~aj-
ni dela vo koi dominira pastora-
lata, poetikata na prostorot,
svetlinata, optimisti~kata ve-
drina na atmosferata (Pokraj
voda, 1925; @etvarki, 1926; Akt,
1928; Tovaren voz, 1950; Esen,
1951; Vr{idba 1951; @etva 1954).
LIT.: Cvetan Grozdanov, Dimitar Pan-
dilov, „Razgledi#, god. V, br. 1, Skopje,
1963, 59; Elena Macan ^uki}, Dimitar
Pandilov (katalog), Umetni~ka galerija,
Skopje, 1966; Sowa Abaxieva-Dimitrova,
Dimitar Avramovski Pandilov, Skopje,
1984. S. Ab.-D.
AVRAMOVSKI, Dragutin (Gu-
te) (Kumanovo, 11. III 1931 – Skop-
je, 12. IX 1986) – slikar, grafi~ar,
scenograf, profesor na Fakul-
tetot za likovna umetnost vo
Skopje. Diplomiral na Akademi-
jata za primeneta umetnost vo
Zagreb (1955). Imal retrospe-
ktivna izlo`ba vo Skopje (Muzej
na sovremenata umetnost, 2002).
8
Dragutin
Avramovski-
Gute
Ostavil zna~aen beleg vo ramki-
te na enformelot i lirskata ap-
strakcija vo slikarstvoto i gra-
fikata (Kompozicija, 1959; Got-
ska katedrala, 1961; Studija br.
27, 1962). Z. Al.-B.
Risto
Avramovski
AVRAMOVSKI, Risto (s. Sel-
ce, Stru{ko, 20. VIII 1943 ‡ Skop-
je, 8. VII 2007) ‡ kompozitor. Kom-
pozicija u~el vo Skopje (Vlasti-
mir Nikolovski) i vo Belgrad
(Enriko Josif). Eden od naji-
staknatite makedonski kompozi-
tori vo poslednite tri decenii.
Avtor e na nad sto dela od site
muzi~ki `anrovi. Pi{uval i
filmska muzika, muzika za tea-
tarski pretstavi kako i za radio-
drami i televiziski serii. Se za-
nimaval i so publicistika, obja-
vuvaj}i stru~ni tekstovi i mu-
zi~ki recenzii. Negovoto tvo-
re{tvo proizleguva glavno od du-
hovnite prostori na Makedonija.
Muzi~kiot jazik mu e umeren i
avtorot re~isi voop{to ne se
vpu{tal vo eksperimenti, tipi~-
ni za muzikata od vtorata polovi-
na na XX v. Delata na A. se izve-
duvani vo mnogu zemji vo svetot, a
najgolem broj od niv se snimeni
vo Muzi~kata produkcija na
MRT. ^len e na Sojuzot na kompo-
zitorite na Makedonija, vo ne-
kolku navrati negov pretsedatel
i sekretar. Pove}e godini gi vo-
del Denovite na makedonskata
muzika, a bil i pretsedatel na
Upravniot odbor na festivalot
Ohridsko leto. Vo 2006 g. e iz-
bran za redoven ~len na MANU.
DELA: Bibliofonija, za sifoniski or-
kestar (1970); Psihofonija I (1972) i Psi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
hofonija II (1974) za kameren orkestar;
Koncert za pijano i orkestar (1990); 8
simfonii; oratoriumi: Makedonija, 1968;
Povesnica, 1977; dve operi: Bolen Doj~in
(1982), Lidija od Makedonija (2001); orke-
starski kompozicii (Harmosin ‡ Pro-
kolnatiot Vizantiec (2002) i dr.); Tuba
mirum, za glas i orkestar (2005); Balkan-
ski rekviem (2005). M. Kol.
Petar
Avramoski
AVRAMOSKI, Petar (s. Ta{ma-
runi{ta, Stru{ko, 11. VII 1945) ‡
grade`en tehni~ar, istori~ar,
muzeolog, poet i publicist. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo rod-
noto selo i vo s. Labuni{ta
(Stru{ko), a Sredno tehni~ko
u~ili{te (Grade`en otsek) vo
Struga (1964), po {to rabotel ka-
ko grade`en tehni~ar. Diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet
(Grupa istorija) vo Skopje (1972).
Do penzioniraweto rabotel kako
kustos-istori~ar vo Narodniot
muzej „D-r Nikola Nezlobinski#
vo Struga (1983‡2001). Kako kus-
tos podgotvil 11 tematski izlo`-
bi za minatoto na Struga i Stru-
{ko. U~estvuval na 12 nau~ni so-
biri, objavil 6 monografii, edna
poema i desetina pozna~ajni nau~-
ni prilozi (glavno od kulturnoto
minato na Struga i Stru{ko).
BIBL: Bra}ata Miladinovci, Struga,
1992; Letopisna kniga na crkvata „Sve-
ti \or|ija# vo Struga, Struga, 1996;
Misle{evo i knigata na dariteli na cr-
kvata „Sveti Jovan Krstitel#, Struga,
1998; Nezaborav i ~estvuvawe, Struga,
2000; Slovo za besmrtnite (poema), Stru-
ga, 2002; Velikanite od Struga, Struga,
2002; Vrani{ta, Struga 2005. S. Ml.
Vladimir Avram~ev, od ciklusot Metamorfoza
AVRAM^EV, Vladimir (s. Sto-
jakovo, Gevgelija, 1. IX 1939) – ke-
rami~ar. Studiral na Akademija-
ta za primeneta umetnost vo Bel-
grad, Otsek keramika. Sozdava
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
plasti~ni asocijativni formi so
duhoviti re{enija i primesi na
fantastika, koi se dvi`at me|u
primenetata i likovnata umet-
nost. Izlagal samostojno i na ko-
lektivni izlo`bi vo Skopje i vo
stranstvo. Dobitnik e na pove}e
makedonski i stranski nagradi i
priznanija.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Vladimir
Avram~ev, Skopje, 2004. Al. Cv.
AVSTRALISKO–MAKEDON-
SKI VRSKI I ODNOSI – se
vospostavuvaat so po~etokot na
iseluvaweto na Makedonci vo
Avstralija (krajot na XIX v.). Vo
Melburn se formira ogranok na
MPO (1936), vo Pert prvo make-
donsko kulturno zdru`enie
„Edinstvo# (1939), mre`a make-
donski organizacii (1941–1946),
se odr`uva konferencija za niv-
no obedinuvawe vo Makedonsko-
avstraliski naroden sojuz (1946)
i vo Melburn se formira prvata
makedonska crkovna op{tina vo
stranstvo (1960). Avstralija ja
priznava RM na 15. II 1994 g. Dip-
lomatski odnosi se vospostavuva-
at na 20. X 1995 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na Av-
stralija vo RM e Noel Donald
Kembel (Noel Donalld Campbell).
Prv vonreden i opolnomo{ten
ambasador na RM vo Avstralija e
Viktor Gaber.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994; Ahil Tunte, Repub-
lika Makedonija – prva dekada (1990-
1999), Skopje, 2005. T. Petr.
AVSTRISKO–OSMANLIS-
KITE VOJNI I MAKEDONI-
JA (XVII v.). Vo vremeto na vojna-
ta od 1683 g. na sojuzot „Sveta li-
ga#, ju`noto krilo na avstriskata
vojska kon krajot na septemvri
1689 g. prodrelo vo severniot del
na Makedonija, kade {to izbuvna-
lo vostanie predvodeno od marto-
lozba{ijata Karpo{ so okolu
3.000 vostanici i bunt na Ivo
[tipjanecot so okolu 500 vosta-
nici. Vo po~etokot na 1690 g. av-
striskata vojska bila porazena
kaj Ka~anik i prisilena na pov-
lekuvawe. Vo vremeto na vojnite
(1716‡1718 i 1737‡1739), ohrid-
skiot arhiepiskop Joasaf II vos-
postavil tajni vrski so Avstrija,
no ne uspeal da ja pridobie Hab-
zbur{kata monarhija za oslobo-
duvawe na Makedonija i drugite
hristijanski zemji na Balkanot
pod vlasta na Osmanliskata dr-
`ava. Vo Avstro-osmanliskata
vojna (1788‡1791) vo dobrovole~-
kite odredi (frajkori) se vklu-
~ile pove}emina Makedonci od
Mavrovsko-rekanskiot kraj, De-
bar, Ohrid i drugi mesta na Ma-
kedonija. Nekoi se steknale so vi-
soki voeni ~inovi. Vo XIX v., vo
vremeto na krizata 1875‡1878 i
potoa Habzbur{kata monarhija
vodela politika na zadr`uvawe na
Makedonija pod vlasta na Osman-
liskata dr`ava za za~uvuvawe na
nejzinata teritorijalna celost.
LIT.: Joseph von Hammer, Historija Tur-
skog/Osmanskog carstva, tom 2 i 3 (Prijevod i
stru~na redakcija Nerkez Smailagi}), Zagreb,
1979; D-r Du{anka BojaniÊ, Ustanak Kar-
po{a 1689. godine, Makedonski oru`ani
ustanak protiv Turaka u doba Austro-
turskog rata krajem 17. veka, „Vesnik#, 17,
Vojni muzej, Beograd, 1971. M. Zdr.
AVSTRISKO–MAKEDONSKI
(AVSTROUNGARSKO–MAKE-
DONSKI) VRSKI I ODNOSI
‡ politi~ki, stopanski i kultur-
ni vrski i odnosi niz minatoto.
Pred krajot na XVI v. arhiepisko-
pite na Ohridskata arhiepisko-
pija vospostavile politi~ki vr-
ski so Avstrija za da ja pridobi-
jat za osloboduvawe na hristija-
nite od vlasta na Osmanliskata
Imperija. So takva misija vo Av-
strija patuval arhiepiskopot Ga-
vril (1586), a i arhiepiskopot
Atanasij I (1598/1599). Pred kra-
jot na XVII v. (esenta 1689), koga
avstriskata vojska navlegla vo
severniot del od Makedonija, na
stranata na avstriskata vojska se
borele okolu 3.500 do 4.000 make-
donski vostanici predvodeni od
Karpo{. Imperatorot Leopold I
izdal akt (IV 1690) za pokrovi-
telstvo i za za{tita na makedon-
skiot narod. Preselnicite od
Makedonija vo Avstrija od XVII
v. i ponatamu kontinuirano odr-
`uvale trgovski i kulturni vr-
ski. Vo Avstrija `iveel i tvorel
prviot makedonski heraldi~ar,
golem umetnik i prerodbenik
Hristofor @efarovi~, koj ja
sozdal Stematografijata so ma-
kedonskiot zemski grb vo Viena
(1741). Na Berlinskiot kongres
(1878) Avstro-Ungarija bila pro-
tiv sozdavawe makedonska dr`a-
va, kako vo vremeto taka i po
Ilindenskoto vostanie. Taa so
Rusija (1903) podgotvila progra-
ma za reformi vo Makedonija i
go kontrolirala Skopskiot vila-
et (do 1908). Vo vremeto na Bal-
kanskite vojni zazela neutralen
stav i ja priznala okupacijata i
podelbata na Makedonija me|u
Grcija, Srbija i Bugarija. Vo Pr-
vata svetska vojna na Balkanot
Bugarija bila poddr`ana da go
okupira i da go anektira pogole-
miot del od Makedonija. Vo peri-
odot me|u dvete svetski vojni
Viena bila nadvore{en centar
na makedonskoto osloboditelno
dvi`ewe; tamu (1925) bila osno-
vana VMRO (Ob.).
LIT.: Milka Zdraveva, Makedonsko-av-
striski vrski od poslednite decenii na
AVTOBUSKI PRETPRIJATIJA A
XVII do prvite decenii na XX vek, Skopje,
2002; Mihajlo Minoski, Politikata na
Avstro-Ungarija sprema Makedonija i
makedonskoto pra{awe 1878-1903, Skop-
je, 1982; Avstriski dokumenti za re-
formskata akcija vo Makedonija, 1903-
1909, Skopje, 2002. M. Min.
*
Vo Solun (od 1768) postoi avstri-
ski vicekonzulat (vo 1830 g. se
spomnuva kako efektiven konzu-
lat, a od 1846 g. kako konzulat), vo
Bitola (od 1851), a konzularni
agentstva ima vo Seres, Kavala i
Volos. Posleden se otvora konzu-
latot vo Skopje. Avstrija ja priz-
nava RM na 5. V 1993 g. Diplomat-
ski odnosi se vospostavuvaat na
23. XII 1994 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na Av-
strija vo RM e Kurt Spalinger
(Kurt Spalinger). Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RM
vo RA e Ognen Maleski.
IZV.: Avstriski dokumenti za istori-
jata na makedonskiot narod, t. 1,
1905–1906, 1907–1908, Skopje, 1977, 81.
LIT.: \or|i Stoj~evski, Reformite na
Avstro-Ungarija vo Skopskiot sanxak i
vo nekoi delovi na vilaetot Skopje od
1903-1904 godina, Zb. Evropa i makedon-
skoto pra{awe. Materijali od nau~niot
simpozium, Del~evo, 29, 30 septemvri i 1
oktomvri 1994 godina, Del~evo, 1995;
Ahil Tunte, Republika Makedonija - prva
dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
AVSTROUNGARSKO–RUSKA
TAJNA KONVENCIJA (Budim-
pe{ta, 3/15. I 1877) – me|udr`aven
dogovor za balkanskoto vladeewe
na Osmanliskata Imperija. So nea
bilo dogovoreno vo slu~aj na vojna
na Rusija protiv Osmanliskata
Imperija i teritorijalni prome-
ni Avstro-Ungarija da ja okupira
Bosna i Hercegovina, a Rusija da ja
okupira Besarabija. Na Balkanot
se isklu~uvalo sozdavawe sloven-
ska ili druga golema dr`ava; Buga-
rija, Albanija i drugiot del od Ru-
melija (Makedonija) mo`ele da
stanat nezavisni dr`avi, a Tesa-
lija, del od Epir i ostrovot Krit
da se soedinat so Grcija. Carigrad
so bliskata teritorija, ~ii grani-
ci bi se opredelile, mo`el da sta-
ne sloboden grad.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori 1875-1919. Izbor, redakcija i ko-
mentar d-r Aleksandar Hristov i d-r Jo-
van Donev, Skopje, 1994. M. Min.
AVTOBUSKI PRETPRIJATI-
JA I AVTOBUSKI STANICI.
Prvoto pretprijatie za javen
prevoz go formirale bra}ata Po-
povi} od Skopje (1925), a podocna
vo Bitola e formirano pretpri-
jatieto „Jug“ (1932). Na 2. XII 1944
g. ATRO – „Proleter“ ja pu{ti
prvata avtobuska linija na rela-
cija Skopje – Bitola, a prvoto
pretprijatie za prevoz na patni-
ci – „FAP“ e formirano vo 1945
g. Denes ima vkupno 32 AP. Na 8.
9
A AVTOMATIZACIJA
IV 1953 g. e sozdadeno Zdru`enie-
to za javen avtobuski soobra}aj.
Izgradeni se nad 190 avtobuski
stojali{ta, kako i avtobuski sta-
nici niz RM. Pri formiraweto
na Delovnata zaednica (1973) eg-
zistiraa okolu 14 AS, vo 1983 g. –
22 AS, a vo 2004 g. ima{e 31 AS.
LIT.: M. Stefanovski, Soobra}ajot vo
Makedonija, Matica Makedonska, Skopje,
2001 g. R. D., Kr. B.
AVTOMATIZACIJA I MEHA-
NIZACIJA NA TEHNOLO[-
KITE PROCESI VO DRVNA-
TA INDUSTRIJA VO REPUB-
LIKA MAKEDONIJA – inte-
gralen del na drvnoindustriski-
te tehnologii. So niv ~ovekoviot
trud se zamenuva so rabota na vi-
sokoproizvodni ma{ini, uredi i
sistemi za kontrola i upravuva-
we. Kako rezultat na taa zamena
se ovozmo`uva samostojno te~ewe
na proizvodnite operacii i pro-
cesi (bez ili so delumno u~estvo
na ~ovekot). Drvnata industrija
ima svoi specifi~nosti koi ima-
at vlijanie vrz tipot na tehni~-
kite sredstva za avtomatizacija i
mehanizacija. Specifi~ni ka-
rakteristiki ima i kaj razli~ni-
te vidovi na drvnoindustriskite
proizvodstva, koi isto taka ima-
at vlijanie pri izborot na tipot
na tehni~kite sredstva i na tipot
na sistemite so koi se realizira
avtomatizacijata vo konkretnite
proizvodstveni operacii i pro-
cesi. Vo drvnoindustriskite pret-
prijatija vo RM postojat poluav-
tomatizirani, avtomatizirani i
mehanizirani tehnolo{ki pro-
cesi. Avtomatizacijata i mehani-
zacijata se prisutni podednakvo
vo proizvodstvenite kapaciteti
od primarnoto i finalnoto pro-
izvodstvo. B. Il.
AVTOMOBILSKA BRIGADA
NA NOV I POJ ZA MAKE-
DONIJA (Skopje, XI 1944) – voena
edinica na NOV i POJ za Make-
donija. Vo formaciskiot sostav
imala 70 kamioni. Gi opslu`uva-
la site edinici vo snabduvaweto
so hrana, municija i dr. V. St.
Prviot broj na v. †Avtonomija# (1898)
„AVTONOMIœ# (Sofija, 10. V
1898 ‡ 23. X 1899 i 7. XII 1901 ‡ 30.
III 1902) ‡ makedonski vesnik. Vo
podnaslovot prvin se deklariral
kako organ na politi~kite inte-
resi na hristijanskoto naselenie
vo Turcija (br. 1-5), potoa kako
nezavisen organ na makedonskite
10
interesi (br. 6-19), kako organ na
politi~kite interesi na make-
donskoto naselenie vo Turcija
(br. 20-24) i pak kako prviot pod-
naslov. Prviot broj bil pe~aten
vo pe~atnicata na Ivan P. Daska-
lov, a podocna smenil u{te osum
pe~atnici. Odgovoren urednik
prvin bil D. G. ^ohaxiev, a potoa
St. Ivanov, A. S. Vasilev, Ivan
Stojmenov, Ivan Nedev, Todor
Arsov i A. K. ^akarov. Izlegu-
val sekoja sabota. Objaveni se
vkupno 54 broja. Objavuval napi-
si od politi~ki karakter i dopi-
si od site krai{ta na Makedoni-
ja za polo`bata na naselenieto.
Vo prodol`enija e objavena i po-
emata na Rajko @inzifov „Krva-
va ko{ula#. Sodr`i i napisi na
francuski jazik.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 179-181; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993. S. Ml.
„AVTONOMIœ# (Sofija, 1‡16.
VIII 1903, st. st.) ‡ zadgrani~en
vesnik na Vnatre{nata makedon-
sko-odrinska revolucionerna or-
ganizacija. Izleguval na bugar-
ski i francuski jazik. Bil pe~a-
ten vo pe~atnicata na Georgi A.
No`arov, najaven deka }e izlegu-
va sekoja sabota, no izlegle samo
tri broja. Uvodnikot na prviot
broj ima naslov „Pred revoluci-
jata#, so napomena: „pred sudbo-
nosnite nastani {to se odvivaat
vo na{ata tatkovina nie nema da
zboruvame. Ostavame na samite
nastani da zboruvaat. Ako denes
Organizacijata se re{ava da iz-
leze so svoj zadgrani~en list, toa
go pravi za da gi iznesuva pred
svetot barawata na naselenieto
{to se bori i da go za{titi nego-
voto delo od onie {to sakaat da
go klevetat.# Vo istiot prv broj
na francuski jazik e objavena i
„Deklaracija na VMORO#, pot-
pi{ana od zadgrani~nite pret-
stavnici vo Bugarija d-r Hristo
Tatar~ev i Hristo Matov. Vtori-
ot broj od 5 avgust, (st. st.) soop-
{tuva: „@repkata e frlena, bor-
bata po~na. Na 20 juli ve~erta vo
tri ~asot po tursko, soglasno so
re{enieto na Centralniot revo-
lucioneren komitet, zapo~naa
dejstvata vo celiot Bitolski vi-
laet... Pretsedatel na Bitolski-
ot vostani~ki {tab e Dame Gruev,
a ~lenovi se: Pere To{ev, Boris
Sarafov i A. Lozan~ev...# Treti-
ot i posleden broj od 16 avgust e
ispolnet so svedo{tva za tekot
na Ilindenskoto vostanie.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 29-30. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvata stranica na v. †Avtonomna Makedonija# (1905)
„AVTONOMNA MAKEDONI-
JA (La Macédoine autonome)#
(Belgrad, 12. H – 14. XII 1905) – ne-
delen neoficijalen organ na Ma-
kedonskiot klub vo Belgrad. Pod-
naslovno moto: „Balkanot na bal-
kanskite narodi – Makedonija na
Makedoncite# (Gledston). Glaven
urednik Grigorie Haxita{kovi}
(od Voden), sopstvenik i odgovo-
ren urednik \or|e \er|ikovi}
(od Gevgelija), a me|u sorabotni-
cite se i J. Veli}, A. Atanasov i
E. Sprostranov. Vesnikot izlegu-
va na srpski jazik (so uvodnicite
i na francuski), so programska
koncepcija vo prviot broj so pod-
naslovi: „I. Idejata za avtonomija
na Makedonija pod garancija na
golemite sili i na malite bal-
kanski dr`avi. II. Makedonskoto
pra{awe ne e nacionalisti~ko
pra{awe; toa ne e nacionalno
pra{awe na niedna od balkanski-
te dr`avi, sekoja od koi go smeta
kako takvo za sebe i so toa go pra-
vi nevozmo`no negovoto re{e-
nie; toa e politi~ko pra{awe na
site hristijanski narodi {to
`iveat vo Makedonija. III. Ideja-
ta za Balkanska konfederacija so
Makedonija kako nejzin ~len#.
Koga izdava~ite formiraat jadra
i vo Makedonija i vospostavuvaat
li~en kontakt so rakovodstvoto
na TMORO za u~estvo kako po-
sebna makedonska grupa na pret-
stojniot Rilski kongres, vo Bel-
grad nastanuvaat uli~ni demon-
stracii i doa|a do smena na vla-
data. Po verbalnite i fizi~kite
napadi i zastra{uvawa, po br. 12
vesnikot prestanuva, a redakto-
rite-izdava~i moraat da ja napu-
{tat Srbija. Taka e zadu{en i
Makedonskiot klub i raznebite-
na organizacionata struktura vo
zemjata i vo stranstvo.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot
klub vo Belgrad i vesnikot „Avtonomna
Makedonija# (1905), „Sovremenost#,
XXXI, 4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.
Organot na makedonskata emigracija
†Avtonomna Makedonija# (1920&1923)
„AVTONOMNA MAKEDONIœ#
(Sofija, 1. XII 1920 ‡ 26. I 1923) ‡
vesnik, organ na makedonskata
emigracija vo Bugarija, a od broj
53 (15. XII 1921) organ na Make-
donskata federativna emigraci-
ja vo Bugarija. Izleguval edna{
nedelno, na bugarski jazik. Prvi-
ot broj bil pe~aten vo pe~atnica-
ta na v. „Pravo#, vo tira` od 2.500
primeroci, a podocna vo drugi
tri pe~atnici. Urednici bile
Ivan Snegarov i Vladislav
(Slav~o) Kova~ev. Objaveni se
vkupno 97 broja. Imal cel da gi
obedini Makedoncite-emigranti
i da sozdade silna politi~ka or-
ganizacija koja povtorno }e go po-
krene makedonskoto pra{awe i
negovoto re{avawe po miren pat.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
309-312; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 30-31. S. Ml.
Avtopatot Skopje&Tetovo
AVTOPAT – najvisoka soobra-
}ajna klasa na javni pati{ta, so
dva razdvoeni kolovoza, gradeni
za brzini od 80 do 120 km/~as. Pr-
vata delnica {to e rekonstrui-
rana i izgradena kako avtopat e
Kumanovo – Miladinovci, so 21,8
km (1978). Kompletno nov avtopat
e izgraden na delnicata Veles –
Motel Makedonija (koridor 10),
so dol`ina od 600 km (1985).
Vkupno izgraden avtopat ima
196,80 km, a vo tek e izgradbata na
u{te 45 km (v. patna mre`a).
IZV.: Dokumentacija na Fondot za magist-
ralni i regionalni pati{ta, Skopje. R. D.
AVTOHTONI CVE]IWA (EN-
DEMI^NI, RELIKTNI, ZAG-
ROZENI) – ukrasni, zeleni, gr-
mu{esti i polugrmu{esti raste-
nija, koi se avtohtoni, odnosno
poteknuvaat i prirodno se ras-
prostraneti na podra~jeto na Ma-
kedonija (Astragalus physocalyx,
Astragalus cernjavskii, Colchicum ma-
cedonicum, Potentilla doerfleri, Ra-
nunculus degeni, Osmunda regalis,
Salvia jurisicii, Silene paeoniensis,
Asplenium macedonicum, Crocus cviji-
ci, Crocus pelistericus, Drosera rotundi-
folia, Thymus oehmianus, Tulipa mari-
annae, Viola arsenica, Viola allcharien-
sis i dr.). ^esto se endemi~ni ili
reliktni vidovi, nekoi se vklu~e-
ni vo listite na zagrozeni vido-
vi. Tie se od posebno zna~ewe za
biolo{kata raznovidnost, kako
genofondovi za nau~ni istra`u-
vawa, vo selekcionite zafati i
kako potencijalni vidovi za pej-
za`noto oblikuvawe i ureduvawe.
LIT.: Studija za za{tita na priroda-
ta, Zavod za za{tita na prirodata, Skop-
je, 1988. S. H. P.
Spored Skilica, semejstvoto na carot Samuil
na svadbata na }erkata Miroslava
AGATA (X–XI v.) – makedonska
carica, `ena na carot Samuil.
Poteknuvala od vizantiska bla-
gorodni~ka familija od gradot
Dra~. Nejziniot tatko Jovan Hri-
silij bil proteuon na Dra~ i
imal golemo vlijanie vo gradot i
vo okolinata. Vo brakot so Samu-
il Agata imala ~etiri }erki i
sinot Gavril Radomir.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis historiarum,
rec. I. Thurn, Berolini et Novi Eboraci, 1973; S.
Pirivatri¢, Samuilova dr`ava, Beograd,
1997. K. Ax.
AGATANGEL BITOLSKI, sv.
(? – Bitola, 11. III 1727) – novoma-
~enik, Makedonec – nastradal ka-
ko `rtva na prisilnoto islami-
zirawe (so me~ mu bila otse~ena
glavata). Za negovite stradawa i
pravedniot `ivot se {irelo usno
predanie vo Bitola i niz Make-
donija. Prvoto `itie go napi{al
jeromonahot Atanasij od manas-
tirot „Simonopetra# na Sveta
Gora. Del od negovite sveti mo-
AGATIJ A
{ti se vo Bitola i del vo Bigor-
skiot manastir.
LIT.: Aleksandar Donski, Site sveti-
teli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila
Milovska i Jovan Takovski, Makedonska
`itijna literatura IX‡XVIII vek, Skop-
je, 1996; Mihajlo Georgievski, Makedon-
ski svetci, Skopje, 1997. Rat. Gr.
Mitropolit
Agatangel
AGATANGEL, mitropolit (Ata-
nas Stankovski) (Skopje, 11. III
1955) – arhierej na Makedonskata
pravoslavna crkva. Pred da pri-
mi mona{tvo bil sve{tenik na
parohiska dol`nost. Zavr{il
Makedonska pravoslavna bogos-
lovija (1975/76) i diplomiral na
Bogoslovskiot fakultet vo Skop-
je (1995), rakopolo`en za |akon
na 7. I, na 9. I 1979 g. za sve{tenik, a
za protoerej bil proizveden vo
1988 g. Parohiski sve{tenik bil
vo hramot „Sv. vm~. \or|i# vo ^air,
a vo Avstralija vo „Sv. Bogorodi-
ca# vo Brizbejn, vo „Sv. vm~. Dimi-
trij# vo Springvel i vo „Sv. Niko-
la# vo Preston, izvesno vreme bil
i arhierejski zamenik za Avstrali-
ja. Po vra}aweto vo Makedonija
bil parohiski sve{tenik vo crkvi-
te „Sv. vm~. Dimitrij# i „Sv. Kli-
ment Ohridski# vo Skopje. Rabotel
i kako referent na AUO, na Bogo-
slovskiot fakultet i vo Sinodot.
Se zamona{il na 5. II 1998 g., na 24
juni bil izbran, a na 12 juli ist. go-
dina hirotonisan za vikaren epis-
kop na Skopskata mitropolija, so
titula Episkop veli~ki. Na 13. II
2000 bil izbran i vostoli~en za
Mitropolit povardarski. Od 2002
do 2006 bil Bregalni~ki mitropo-
lit, a od 1. X 2006 povtorno Mitro-
polit povardarski. Nekolku godi-
ni ja rakovodi i Makedonskata pra-
voslavna bogoslovija vo Dra~evo
(Skopsko) i HO „\akonija#.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Sko-
pje, 2000. Rat. Gr.
AGATIJ (]Agaq%az)?? (ok. 536–582)
– vizantiski istori~ar i poet,
rodum od Mala Azija. Po zavr{u-
vaweto na studiite po kni`ev-
nost vo Aleksandrija i pravo vo
Bejrut, se zanimava so advokatura
vo Carigrad. Avtor e i na istori-
skoto delo vo pet knigi Za Justi-
nijanovoto vladeewe, koe{to so-
11
A AGENT
dr`i edinstveni vesti za nasta-
nite od 552–558 g.
IZV.: Vizantiski izvori za istoriju na-
roda Jugoslavije, I, Beograd, 1955.
LIT.: Volfgang Buhvald, Armin Holveg,
Oto Princ, Re~nik gr~kih i latinskih
pisaca antike i sredweg veka, Beograd,
1984. B. R.-J.
AGENT NA RM PRED EVROP-
SKIOT SUD ZA ^OVEKOVI
PRAVA – lice {to RM go opol-
nomo{tuva da ja zastapuva pred
Evropskiot sud za ~ovekovi prava
(Strazbur, RF). Prv vladin agent
na RM pred ovoj sud e d-r Cvetan
Cvetkovski (19. X 1998 – 20. X
2001).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za prav-
da na RM, Skopje, 2006. T. Petr.
AGENCIJA ZA VRABOTUVA-
WE NA REPUBLIKA MAKE-
DONIJA – slu`ba osnovana od
strana na Vladata na SFRJ (1952)
{to go pomaga vrabotuvaweto. Od
1960 g. prerasnuva vo Dr`aven za-
vod za vrabotuvawe na NRM, po
{to nejzinoto ime e menuvano vo
pove}e navrati. Od 2004 g. se
transformira vo Agencija za
vrabotuvawe na Republika Make-
donija. Organizaciono, Agencija-
ta e etablirana na tri nivoa:
Centralna slu`ba na Agencijata
vo Skopje, Centar za vrabotuva-
we na gradot Skopje i 29 centri
za vrabotuvawe za podra~jata na
edna ili pove}e op{tini. Nejzi-
nata dejnost e od javen interes,
naso~ena da im dava uslugi na ne-
vrabotenite lica, rabotodava~i-
te i na dr`avata, vo soglasnost so
odredbite od Zakonot za vrabotu-
vawe i osiguruvawe vo slu~aj na
nevrabotenost i so odredbite od
Statutot na Agencijata. Agenci-
jata, kako {to e toa slu~aj vpro-
~em so ovoj tip institucii i vo
drugite pazarni ekonomii, izvr-
{uva vonredno zna~ajni ulogi vr-
zani za funkcioniraweto na pa-
zarot na trudot. Vo ovoj kontekst,
posebno treba da se potenciraat
slednive: istra`uvawe i analiza
na pazarot na trudot (analiza
na sostojbite i promenite vo do-
menot na vrabotenosta i nevrabo-
tenosta, t.e. ponudata i pobaru-
va~kata na trudot, strukturata na
rabotnata sila, posebno na lica-
ta {to baraat vrabotuvawe, izgo-
tvuvawe na razni programi i pro-
ekti za implementacija na aktiv-
ni pristapi vo vrabotuvaweto i
za zgolemuvawe na fleksibilno-
sta na pazarot na trudot i sl.);
osiguruvawe na pravata vo slu~aj
na nevrabotenost (ovozmo`uva-
we pravna i materijalna pomo{
vo slu~aj na nevrabotenost, kako
i na pravna i materijalna za{ti-
ta vrzana za penziskoto i inva-
lidskoto i za zdravstvenosto osi-
guruvawe na nevrabotenite lica,
12
a vo soglasnost so doma{nite za-
koni i me|unarodnite dogovori i
konvencii); registracija i evi-
dencija (vklu~uvaj}i i sreduvawe,
„~istewe# na evidencijata na ne-
vrabotenite lica) i sl. Vo pono-
vo vreme, Agencijata posebno e
fokusirana na promoviraweto i
implementacijata na aktivni-
te politiki za vrabotuvawe:
obuka, dokvalifikacii i prekva-
lifikacii na nevrabotenite,
profesionalna orientacija na
u~enici, studenti i nevraboteni
lica, soveti i pomo{ za samovra-
botuvawe, organizirawe na javni
raboti, pottici i povolnosti za
vrabotuvawe na invalidi, stimu-
li za rabotodava~ite za vrabotu-
vawa na licata evidentirani vo
Agencijata, profesionalna se-
lekcija na nevraboteni lica spo-
red potrebite i barawata na ra-
botodava~ite itn.
IZV.: Interni materijali na Agencija-
ta za vrabotuvawe na Republika Makedo-
nija. P. T.
AGENCIJA ZA SANACIJA
NA BANKA – specijalizirana
institucija osnovana za sprovedu-
vawe na procesot na sanacija na
bankarskiot sistem na RM. For-
mirana e vo po~etokot na 1994 g.
od strana na makedonskata vlada,
so po~eten kapital obezbeden od
buxetot. Osnovna zada~a na Agen-
cijata e da upravuva so lo{ite
plasmani otstraneti od bilansi-
te na bankite. Nejzinoto portfo-
lio vklu~uva dva vida pobaruvawa
od nad 300 trgovski dru{tva i jav-
ni pretprijatija: pobaruvawa vo
iznos od 336 milioni dolari po
osnova na koristeni stranski
krediti od nekoi me|unarodni do-
veriteli (Pariskiot klub na do-
veriteli, Londonskiot klub na
doveriteli, Svetskata banka
itn.) i nenaplatlivi denarski po-
baruvawa vo iznos od 12,7 mili-
jardi denari (317,5 milioni dola-
ri). Za iznosot na nenaplatlivi-
te pobaruvawa prezemeni od Sto-
panska banka AD Skopje, od 1995
g., Agencijata izdava obvrznici za
sanacija i rekonstrukcija na ban-
kata. Obvrznicite glasat na dono-
sitel, tie se emitirani so rok na
otplata od 15 godini, so mese~na
isplata na kamatata i so godi{na
isplata na glavnicata. Za naplata
na pobaruvawata od krajnite ko-
risnici na kreditite Agencijata
primenuva razli~ni formi na re-
gulirawe na pobaruvawata, kako:
naplata na kreditite spored
sklu~enite dogovori, predvreme-
na naplata na kreditite so di-
skont, reprogramirawe na kredi-
tite, proda`ba na pobaruvawata
na treti lica, pretvorawe na po-
baruvawata vo vlogovi vo pret-
prijatijata, aktivirawe na hipo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tekite i inicirawe postapki za
likvidacija i ste~aj. Organi na
upravuvawe na Agencijata, imenu-
vani od strana na Vladata, se
Upraven odbor, sostaven od sedum
~lena, i Direktor. Od 2001 g.,
imeto na Agencijata e promeneto
vo Agencija na Republika Make-
donija za upravuvawe so sredstva.
Vo tekot na 2003 g. Agencijata
prestana so svojata rabota.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankars-
tvo, Economy Press, Skopje, 2003, 560-563;
Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov,
60 godini centralno bankarstvo vo Re-
publika Makedonija, Narodna banka na
Republika Makedonija, Skopje, 2006,
141–145. G. P.
AGIS (? – 359 g. pr.n. e.) – pajon-
ski kral, sovremenik na Filip II,
pretendent na makedonskiot car-
ski prestol vo periodot na poli-
ti~ka nestabilnost vo Makedoni-
ja. Bil vo sojuz so Atina protiv
makedonskiot car Filip II. Zago-
vorot propadnal. Po smrtta na
stariot pajonski kral, Filip II
gi pokoril Pajoncite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
S. H. V. Agjej
AGJEJ, Sa~idanand Hiranand
Vatsjajan (Sachidanand Hyranand
Vatsyaynan Agey) (Lakno, Indija,
7. V 1911 – Wu Delhi, 8. III 1989) –
najzna~aen indiski poet na hind-
ski jazik; vo literaturata vlegu-
va so prekarot Agjej (neznajniot
ili onoj {to ne mo`e da se dolo-
vi). Avtor e na 15 knigi poezija,
tri romani i pove}e zbirki esei.
Bil urednik na spisanija i avtor
na antologii. Negovata lirika se
odlikuva so dlabok intimizam i
filozofski problesoci. Vo 1983
godina go dobil Zlatniot venec na
Stru{kite ve~eri na poezijata.
BIBL.: Trepet, Ostrovi vo strujata,
Mig na zelenata treva, Glasnik na pora-
zot, Ludiot lovec, Znaci i mol~ewa.
LIT.: Ante Popovski, Kon poetskiot opus
na Agjej, Pesni, SVP, Struga, 1983. P. Gil.
AGO, Arif (Arif Ago) (Ohrid,
1935) – univerzitetski profesor
od turskata nacionalnost vo RM.
Zavr{il Filolo{ki fakultet
vo Belgrad, doktoriral na Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje. Ra-
botel kako profesor na Pedago-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Arif
Ago
{kata akademija †Kliment Oh-
ridski# vo Skopje. Bil glaven i
odgovoren urednik na redakcijata
†Birlik#. Od 1979 g. do penzioni-
raweto e vo nastavni~ki zvawa
predava~, vi{ predava~, vonreden
i redoven profesor na Katedrata
za turski jazik i kni`evnost na
Filolo{kiot fakultet †Bla`e
Koneski# vo Skopje, tri mandata
bil prodekan na istiot fakultet
i viziting-profesor na Univer-
zitetot Lung vo [vedska. Ima ob-
javeno brojni stru~ni i nau~ni
trudovi od oblasta na literatu-
rata na turskata nacionalnost vo
RM, sostavuva~ e na bukvarot na
turski jazik, turskata gramatika,
rakovoditel na pove}e nau~ni
proekti od dijalektologijata na
turskiot jazik i turskata litera-
tura. U~esnik na pove}e me|una-
rodni kongresi i nau~ni sobiri,
simpoziumi vo zemjava i vo stran-
stvo.
IZV.: Univerzitet Kiril i Metodij, Bil-
ten, 1996. A. Ago
Ivan
Serafimov
Agovski
AGOVSKI, Ivan Serafimov
(Debar, 24. VI 1887 ‡ Sofija, prva
polovina na 1925) ‡ revolucio-
ner, prosveten deec i publicist.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
rodniot grad. Poradi ~lenstvo vo
socijalisti~ki kru`ok, bil isk-
lu~en od Pedago{koto u~ili{te
vo Skopje (1905). Po zavr{uvawe-
to na vi{oto obrazovanie, u~i-
telstvuval vo Ki~evo i u~estvu-
val vo tamo{niot u~itelski bunt
(1908). Bil aktivist na Skopska-
ta socijaldemokratska grupa
(1910‡1911). Podocna se vklu~il
vo komunisti~koto dvi`ewe i
stanal sorabotnik na v. „Socija-
listi~ka zora# (Skopje, 1919‡
1921). So grupa istomislenici ja
podr`uval III komunisti~ka in-
ternacionala. Kako emigrant i
publicist vo Sofija (1921‡ 1925)
po~nal da go izdava v. „SÍvetska
MakedoniÔ# (8. III 1923) i se zala-
gal za makedonskite nacionalni
prava, poradi {to bil uapsen i
ubien.
LIT.: Bane ^adikovski, Prilog kon bio-
grafijata i dejnosta na makedonskiot
socijalist, revolucioner i publicist
Ivan Serafimov Agovski, „Glasnik# na
INI, XI, 1, Skopje, 1967, 77-116; Dan~o Zo-
grafski, Koncepcii, programi i proekti
za dr`avno konstituirawe na Makedo-
nija, Zb. ASNOM. Pedeset godini make-
donska dr`ava 1944-1994. Prilozi od na-
u~niot sobir odr`an na 17-18 noemvri
1994, MANU, Skopje, 1995, 48. S. Ml.
AGOLI, Kemal (Debar, 1918 ‡
Goli Otok, po 1948) ‡ komuni-
sti~ki deec od albansko poteklo.
Kako apsolvent po filozofija i
pedagogija, stanal ~len na diver-
zantska grupa (oktomvri 1941),
~len na KPA i borec na parti-
zanski odred vo Albanija (1942).
Kako zadninski aktivist vo De-
bar (od krajot na 1942) bil uapsen
i sproveden vo zatvorot vo Tira-
na. Po kapitulacijata na Italija
(8. IX 1943) stapil vo partizan-
skiot odred na Haxi Le{i, bil
politi~ki komesar na Prviot
NOPO, politi~ki komesar na
bataljon na Prvata makedonsko-
kosovska NOU brigada (11. XI
1943) i politi~ki komesar na
^etvrtata mladinska NO {ip-
tarska brigada (1944). Bil izbran
za delegat od Makedonija za Vto-
roto zasedanie na AVNOJ i dele-
gat na Prvoto zasedanie na
ASNOM. Po Osloboduvaweto
bil ~len na Glavniot odbor na
NOFM (1945) i dr., po {to bil
osuden za neprijatelska dejnost
protiv FNRJ (1948).
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941-
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985, 207, 324 i
395; Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-
1945. (Materijali od nau~niot sobir odr-
`an na 20, 21 i 22 noemvri 1985 godina vo
Tetovo i na Popova [apka), prva kniga,
Tetovo, 1991; Dim~e Naj~eski, Golooto~-
ki svedo{tva. Posledici, zbornik, III,
Skopje, 2006, 27. S. Ml.
AGOLI, Nexat (Debar, 1914 ‡
Goli Otok, 1949) ‡ pravnik, ko-
munisti~ki deec od albansko po-
teklo. Zavr{il pravo vo Rim i
bil sudija vo Tirana, no poradi
komunisti~ka dejnost bil pre-
mesten na slu`ba vo \akovica
(Kosovo), kade {to stanal borec
na partizanski odred (1942). Na-
skoro se vratil vo Debarsko i
bil na~alnik na [tabot na Prva-
ta operativna zona na NOV i
POM (1943), a potoa politi~ki
komesar na ^etvrtata mladinska
AGRARNA POLITIKA A
{iptarska brigada (1944). Bil
izbran za delegat od Makedonija
za Vtoroto zasedanie na AVNOJ,
a podocna bil kooptiran za ~len
na ASNOM (27. X 1944) i izbran
za vtor potpretsedatel na Prezi-
diumot na ASNOM (30. XII 1944).
Vo prvata Vlada na DFM bil
imenuvan za minister za socijal-
na politika (16. IV 1945), a potoa
i reizbran (31. XII 1946). Po pri-
fa}aweto na Rezolucijata na In-
formbiroto (1948), bil uapsen i
osuden na robija, kade {to i po-
~inal.
LIT.: Makedonski vladi. 60 godini,
DARM, Skopje, 2005, 23 i 29. S. Ml.
„AGONISTIS# („AGONISTIS#)
(^ehoslova~ka, 1949) – vesnik, go-
di{nik, organ na politi~kata
emigracija od Grcija vo ^ehoslo-
va~ka. Sodr`el i makedonska
stranica „Borec#. Ja ureduvale
Dimitar Veli~kov (Velaki) i
Dinko Kozinakov. S. Ml.
AGRAREN MAKSIMUM VO
DFM/NRM/SRM ‡ voveden so Za-
konot za agrarna reforma i kolo-
nizacija od 23. VIII 1945 g. Vrz os-
nova na ovoj zakon, zemji{niot
posed na zemjodelskite semejstva
be{e ograni~en od 20 do 35 ha, a
na crkvata do 10 ha obrabotlivo
zemji{te. Za nezemjodelcite zem-
ji{niot maksimum iznesuva{e
tri ha. So Zakonot za zemji{niot
fond od 1953 g. zemji{niot ma-
ksimum be{e opredelen na 10 ha
obrabotlivo zemji{te za edno
zemjodelsko semejstvo. Zemji{ni-
ot maksimum be{e ukinat so us-
tavnite amandmani od 1988 g., bi-
dej}i go smetaa za pre~ka vo raz-
vojot na privatnata sopstvenost
vo oblasta na zemjodelstvoto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
kniga prva, Skopje, 1991. Sv. [.
AGRARNA POLITIKA – del
od ekonomskata politika {to se
primenuva vo zemjodelskoto pro-
izvodstvo od odredena dr`ava
ili zaednica. Vo Republika Ma-
kedonija, s¢ do nejzinoto osamo-
stojuvawe kako dr`ava, se vode{e
agrarna politika {to se odnesu-
va{e za cela Jugoslavija. Od 1991
g. RM vodi sopstvena agrarna po-
litika. So potpi{uvaweto na bi-
lateralnite dogovori za slobod-
na trgovija so: Slovenija i Srbi-
ja i Crna Gora (1996); Hrvatska
(1997); Bugarija i Turcija (1999);
Ukraina i zemjite na Evropskata
asocijacija za slobodna trgovija
(2001); Albanija i Bosna i Herce-
govina (2002); Romanija (2003); i
Moldavija (2004); potoa so vklu-
~uvaweto vo Svetskata trgovska
organizacija (2003) i so aplika-
cijata za ~lenstvo vo EU (2004),
agrarnata politika na RM zapo~-
13
A AGRARNA REFORMA
na so prisposobuvawe kon zaed-
ni~kata agrarna politika na zem-
jite-~lenki na EU (CAP). Dr. \o{.
AGRARNA REFORMA – prome-
na vo zemji{nite imotni odnosi
i na imotnata struktura so inter-
vencija na dr`avata. Edna od najz-
na~ajnite merki na agrarnata po-
litika, zatoa {to gi re{ava
klu~nite pra{awa na agrarnata
struktura. Se javuva vo uslovi na
stopanska nerazvienost i agrarna
prenaselenost. So Zakonot za
agrarna reforma i kolonizacija
(1945) se izvr{i likvidirawe i
eksproprijacija na kapitali-
sti~kite stopanstva pri {to
imotot be{e ograni~en na 35 ha
vkupna povr{ina kaj zemjodelci-
te i na 3 ha kaj nezemjodelcite. So
Zakonot za zemjodelskiot zemji-
{ten fond (1953) be{e ograni~en
agrarniot maksimum na 10 ha kaj
zemjodelcite i na 3 ha kaj nezemjo-
delcite. Zemji{niot maksimum e
ukinat vo 1988 g. Dr. \o{.
AGRARNA STRUKTURA – so-
staven del na ekonomskata struk-
tura so koja zemjodelstvoto e po-
vrzano vo procesot na reproduk-
cijata. Taa e zbir na proizvodni-
te odnosi vo zemjodelstvoto na
odreden stepen na razvoj na pro-
izvodnite sili. Do 1990 g. vo Re-
publika Makedonija ima{e 211
zemjodelski stopanstva vo op-
{testvena sopstvenost, 147 agro-
kombinati i 64 zemjodelski za-
drugi, vo koi rabotea okolu
30.000 lica. Vo 1993 g. zapo~na
proces na privatizacija na pret-
prijatijata {to stopanisuvaat so
zemjodelsko zemji{te. Individu-
alnite zemjodelski stopanstva,
~ij broj iznesuva 180.000, posedu-
vaat okolu 450.000 ha, so prose~na
golemina na posedot od 2.5 ha, a vo
struktura u~estvuvaat: so 82% vo
obrabotlivoto zemji{te, so 63%
od dolgogodi{nite nasadi, so
93% od livadite, so 14% od pasi-
{tata, so 60% od kapacitetite vo
ribarstvoto, so 95% od vkupniot
broj goveda, so 62% od brojot na
sviwite, so 92% od ovcite i so
60% od `ivinarstvoto. Dr. \o{.
AGRESIJA VRZ RM VO 2001 G.
– primena na vooru`ena sila pre-
ku upatuvawe vooru`eni bandi,
grupi, neregularni ili iznajmeni
vojnici od Kosovo kako del od RS
(po 1999 g. pod protektorat na
OON), protiv suverenitetot i
teritorijalniot integritet na
RM, zabraneta so Povelbata na
OON. Ovoj fakt e konstatiran
vo Rezolucijata 1345 (21. III 2001)
na Sovetot za bezbednost na OON
so formulacijata „izvr{iteli
na nasilstvoto vo RM se albanski
ekstremisti od Kosovo#. Pret-
14
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Makedonskite braniteli vo akcija (2001)
hodno e izvr{ena agresija vrz nastavna disciplina {to gi izu-
SRJ od strana na 19 dr`avi-~len- ~uva me|usebnite odnosi na `ivi-
ki na NATO (bez odobrenie od te organizmi (rastitelni i `ivo-
Sovetot za bezbednost na OON) tinski), od edna strana, i ambien-
pri {to se izvr{eni te{ki po- tot (`ivotnata sredina) vo zemjo-
vredi na pove}e granki na me|una- delstvoto, od druga. Posoodvetna
rodnoto pravo, osobeno humani- definicija iznesuva Molnar
tarnoto, so posledici vo odnos na (1995): „Agroekologijata gi prou-
celokupniot me|unarodno-praven ~uva zakonitostite vrz koi vo
poredok i ekolo{ka katastrofa zemjodelskoto proizvodstvo se
so regionalni razmeri. Vo tekot zasnovuva zaedni~kiot `ivot,
na traeweto na agresijata (22. III – odr`uvaweto i proizvodnata dej-
10. VI 1999), vo RM se stacionira- nost na kulturnite rastenija i
at NATO trupi so razli~en so- doma{nite `ivotni.# Agroeko-
stav, mandat i traewe. logijata, kako i ekologijata vo
celina, opfa}a dve osnovni kom-
LIT.: Mitre Arsovski - Stojan Kuzev -
Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedo- ponenti: agrobiotopi i agrobi-
nija vo 2001 godina, Skopje, 2001; Tatjana ocenozi, koi se povrzani vo eden
Petru{evska, Napadot na NATO vrz SRJ sistem: agroekosistem. Agrobio-
- presedan vo funkcioniraweto na me|u-
narodnata zaednica, †Makedonsko vre- topite se karakterizirat so po-
ve}e ili pomalku izedna~eni fi-
me#, Skopje, 1999. T. Petr.
zi~ki i hemiski komponenti
AGRIJANI (Grai) – pajonsko (klima, reljef, petrografija, hi-
pleme, koe gi naseluva teritori- drografija, po~vi i sl.) vo opre-
ite vo gorniot tek na rekata deleni teritorijalni edinici,
Strimon (spored Tukidid). Hero- vo koi se odvivaat `ivotnite
dot gi spomnuva me|u plemiwata funkcii na oddelni asortimani
{to ne gi pokoril persiskiot zemjodelsko proizvodstvo. Agro-
vojskovodec Megabaz (V v. pr.n.e.). biocenozite gi pretstavuvaat
Vo vremeto na Filip II bile ma-
kedonski sojuznici. Nivniot vla-
detel Langar so najdobrite vojni-
ci mu se pridru`il na Aleksan-
dar Makedonski protiv ilirsko-
to pleme Avtarijati. Vo Alek-
sandroviot pohod u~estvuval pod
zapovedni{tvo na Atal. Kako na-
emnici se spomnuvaat vo vojskite
na dijadosite (kraj na III v. pr.n.e.)
vo Egipet, kaj Antigon Doson,
Antioh III, no i vo vojskite na po-
slednite makedonski carevi Fi-
lip V i Persej (po~. vo II v. pr.n.e.).
Posleden pat se spomnuvaat vo
169 god. n.e. kako vojnici {to se
borat za gradot Kasandreja.
LIT.: Thucidides, II, 96, Harvard Univessity
Press, 1958; Herodotus, V, 16.1, Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; E. Pe-
trova, Pajonija,Skopje, 1999. A. [uk.
AGROEKOLOGIJA (st.gr~. `g-
rÁz – niva; o«kÁz – okolina, sre-
dina; lÁgoz – nauka) – nau~na i
Agroekolo{ki nasadi za proizvodstvo na biodizel
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
asortimanite na `ivite organiz-
mi (vidovi, sorti, hibridi, rasi)
koi, zaedno so spontanite orga-
nizmi (pleveli, {tetnici, bole-
sti), se odgleduvaat vo oddelni
agrobiotopi. Me|u dvete kompo-
nenti integralno se odvivaat
procesite na razmena na materii-
te i protok na energijata, taka
{to povrzanosta na agrobiotopi-
te so agrobiotopite funkcioni-
ra kako edinstven sistem – agroe-
kosistem (vo slobodnata priroda
– ekosistem). RM so svojata geo-
grafska polo`ba, klimatski us-
lovi, reljef, hidrografija, hi-
drologija, petrografija, po~vi, i
dr., se odlikuva so golem broj
agrobiotopi, koi ovozmo`uvaat
produktivno funkcionirawe na
raznovidni agrobiocenozi. Vo
ovaa nasoka golemo nau~no i ap-
likativno zna~ewe ima agroeko-
lo{koto reonirawe. R. L.
AGROINDUSTRIJA – zaemna
povrzanost na primarnoto zemjo-
delsko proizvodstvo i prerabo-
tuva~kata industrija na zemjodel-
ski proizvodi. Zemjodelskoto
proizvodstvo (rastitelnoto pro-
izvodstvo i sto~arstvoto) e osno-
va za razvoj na nekolku prerabo-
tuva~ki industrii, koi go ~inat
t.n. agroindustriski kompleks.
Tuka spa|aat: prehranbenata in-
dustrija, proizvodstvoto na pija-
laci, proizvodstvoto na dobi-
to~na hrana i industrijata za tu-
tun i cigari. Ovie industrii
imaat silno vlijanie vrz razvo-
jot na primarnoto zemjodelsko
proizvodstvo. Istoriski gleda-
no, prehranbenata industrija
vo Makedonija svoite koreni gi
vle~e u{te pred Vtorata svetska
vojna, koga najgolem del od prera-
botkite na zemjodelskite proiz-
vodi se vr{ea vo samite selski
doma}instva. Po Vtorata svetska
vojna ovie dejnosti sukcesivno gi
prezedoa novoizgradenite indu-
Fabrikata †@ito Luks# vo Skopje
striski kapaciteti. Denes asor-
timanot na prehranbenata indu-
strija broi okolu 120 proizvodi.
Vo proizvodstvoto na pijalaci,
od pred Vtorata svetska vojna,
be{e nasledeno samo proizvods-
tvoto na pivo, dodeka vo ponovo
vreme ovaa industriska granka
celosno go prezede i proizvods-
tvoto na drugite vidovi alkohol-
ni i bezalkoholni pijalaci.
Proizvodstvoto na `estoki al-
koholni pijalaci od 5.090 hl vo
tekot na 1947 g. porasna na 10.548
hl 2005 g., dodeka proizvodstvoto
na pivo, vo istiot period, poras-
na od 50.000 hl na okolu 720.000 hl.
Industriskoto proizvodstvo na
dobito~na hrana nema{e nekoja
pogolema razvojna tendencija,
{to ne mo`e da se re~e i za pre-
rabotkata na tutunot. Pred Vto-
rata svetska vojna, prerabotka-
ta na tutunot se vr{e{e vo
industriskite skladi{ta, kako
obi~na manipulacija. Po Vtora-
ta svetska vojna taa tehnolo{ki
be{e usovr{ena so celosna fer-
mentacija. Proizvodstvoto na
fermentiran tutun porasna od
10.742 t vo tekot na 1947 g., na
31.962 t 1983 g., za 2005 g. da se na-
mali na 15.904 toni. Fabri~ko
proizvodstvo na cigari pred
Vtorata svetska vojna nema{e.
Proizvodstvoto na cigari od 890
milioni par~iwa vo tekot na
1947 g. porasna na 14.030 milioni
par~iwa vo 1983 g., a vo 2005 g. se
namali na 5.793 milioni par~i-
wa. Republika Makedonija ras-
polaga so relativno golem broj
kapaciteti na prerabotuva~kata
industrija. Pove}eto od niv bea
izgradeni pred osamostojuvawe-
to na dr`avata i vo osnova bea
nameneti za pazarot na porane{-
na SFRJ. Golem del od niv denes
go nadminuvaat doma{noto pro-
izvodstvo na surovinska baza
(maslo, {e}er, tutun i drugo). Po
osamostojuvaweto na zemjata,
AGROTEHNIKA A
stesnuvaweto na pazarot, niskata
investiciona aktivnost i viso-
kata amortiziranost na postoj-
niot fizi~ki kapital, pridone-
soa za dopolnitelno namaluvawe
na nivnata iskoristenost.
LIT.: Strategija za razvoj na zemjodel-
stvoto vo Republika Makedonija do 2005
godina, MANU, Skopje, 117–119; N. Uzu-
nov, Stopanstvoto na Republika Make-
donija, 1945–1990, MANU, Skopje, 2001,
333-340; Dr`aven zavod za statistika,
Statisti~ki godi{nici na Republika
Makedonija, 1955-2006. D. E.
AGRONOM (st.gr~. `gronÁmoV ‡
nadgleduva~ na nivite) – zemjo-
delski stru~wak. Vo Republika
Makedonija i vo drugi zemji ter-
minot agronom e voobi~aen naziv
za zemjodelski stru~wak so zavr-
{en zemjodelski fakultet, a vo
nekoi zemji i so zavr{ena vi{a
zemjodelska {kola od koja bilo
zemjodelska nasoka. R. L.
Prou~uvawe na po~vata
AGRONOMIJA (st.gr~. `grÁV ‡
niva i nÁmoV ‡ zakon) – kompleks
od nau~ni i stru~ni disciplini
od site specijalnosti na zemjo-
delstvoto. Vo potesna smisla,
ovoj termin se odnesuva na prou-
~uvaweto i primenata na zakoni-
tostite vo op{toto i posebnoto
poljodelsko proizvodstvo, a kako
posebno priznata granka na zem-
jodelskite nauki, spored Martin et
al. (1969), postoi od 1900 g. R. L.
AGROTEHNIKA (st.gr~. `grÁV –
niva i t…cnh – umeewe, ve{tina).
Obemna, nau~na i stru~no-apli-
kativna materija od kompleksot
na zemjodelskite nauki. Prou~uva
i iznao|a tehni~ki i tehnolo{ki
re{enija za intervencii vo agro-
biotopite i vo agrobiocenozite
vo oddelni agroekosistemi, so
koi se ovozmo`uva dobivawe na
{to postabilni, poekonomi~ni i
pokvalitetni proizvodi od od-
delni asortimani na zemjodelsko-
to proizvodstvo. Agrotehnikata
opfa}a kompleks od tehni~ki i
tehnolo{ki merki koi mo`at da
se grupiraat vo dve osnovni gru-
pi: 1. Merki so koi se vr{at pro-
meni vo po~vite od oddelni agro-
biotopi; i 2. Merki so koi se vli-
15
A ADAJ
Instalacija za sovremeno navodnuvawe
jae vrz oddelni agrobiocenozi
(vidovi posevi ili vidovi nasa-
di) poradi vospostavuvawe na
{to pousoglaseni odnosi me|u od-
delnite agrobiocenozi i oddel-
nite svojstva na agrobiotopite.
Najzna~ajni merki od prvata gru-
pa se po~venite agromelioracii
i obrabotkata na po~vata.
Po~venite agromelioracii, spo-
red potrebata, opfa}aat pogolem
broj merki, kako {to se: niveli-
rawe na neramni povr{ini; regu-
lirawe na vodniot re`im na
prevla`ni povr{ini po pat na
soodvetni zafati – odvodnuvawe
so kanalska mre`a, so poseben
drena`en sistem, meliorativno
prodlabo~uvawe na po~veniot
sloj i dr.; ~istewe na povr{inata
od prethodnata drvenesta i zelje-
sta vegetacija; nivelirawe na po-
vr{inite i parcelizacija spored
uslovite na terenot i spored na-
sokite (asortimanot) na zemjo-
delskoto proizvodstvo i sl.
Obrabotkata na po~vata pretsta-
vuva intervencija vo gorniot
po~ven sloj so opredeleni ma{i-
ni i orudija, so ~ija funkcija na-
stanuvaat nekolku, mnogu zna~aj-
ni, tehnolo{ki procesi, kako
{to se: drobewe i razrovkuvawe
na po~venata masa, prevrtuvawe
na izoraniot plast, me{awe na
oddelnite sloevi me|u sebe, ram-
newe na povr{ina na po~vata, a
po potreba nabivawe na po~vata.
Sekoj od navedenite procesi pri-
donesuva za sozdavawe i odvivawe
na opredeleni fizi~ki, hemiski
i biolo{ki fukcii vo po~vata,
koi pridonesuvat za {to pouspe-
{en rast i razvitok na odgleduva-
nite agrobiocenozi (zemjodelski
kulturi) vo dadeniot agrobiotop
(zemjodelski lokalitet). Obra-
botkata na po~vata za odgleduva-
we na nivski i gradinarski kul-
turi naj~esto se sostoi od dva os-
novni dela: del na osnovna obra-
16
botka i del na dopolnitelna ob-
rabotka. Naj~est vid na osnovna
obrabotka e orawe na po~vata so
plug so {tica za odmetuvawe.
Pri oraweto na po~vata so vakov
plug se vr{i prevrtuvawe i dro-
bewe na po~vata na pomali gru-
tki i positni agregati i me{awe
na po~vata do dlabo~inata na
oraweto (naj~esto 20-30 cm). Do-
polnitelnata obrabotka na po~-
vata opfa}a pove}e operacii so
koi se osposobuva gorniot po~ven
sloj za uspe{no izveduvawe na se-
idbata i za obezbeduvawe povol-
ni vodno-vozdu{ni uslovi za ne-
pre~eno niknewe i razvoj na pre-
stojnata kultura.
Vo grupata agrotehni~ki merki
so koi se vr{i vlijanie vrz odg-
leduvanite agrobiocenozi (od-
delnite kulturi) spa|aat: plodo-
redot, semeto, seidbata, neguva-
weto na kulturite.
Plodoredot e plan za poefikas-
no iskoristuvawe na uslovite vo
agrobiotopite preku plansko me-
nuvawe na agrobiocenozite (od-
delnite kulturi) po prostor i
vreme. Mnogu vidovi nivski i
gradinarski kulturi, ako pove}e-
kratno se odgleduvaat na isto me-
sto, ne nao|aat povolni uslovi za
normalen rast i razvitok. Plodo-
redot opfa}a dve komponenti:
polesmena i plodosmena. Plodos-
menata pretstavuva menuvaweto
na kulturite po vreme, t.e. na
isto mesto sekoja vegetaciska se-
zona se odgleduva druga kultura;
polesmenata zna~i deka ako zem-
jodelskiot objekt ima pove}e
parceli, vo ista vegetaciona se-
zona, planski, na sekoja parcela
se odgleduva posebna kultura
(agrobiocenoza).
Semeto i seidbata kako agroteh-
ni~ki merki gi so~inuvaat meto-
dite za izbor i primena na kvali-
teten semenski materijal i, za-
visno od nasokata na proizvods-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tvoto, primena na soodveten me-
tod i tehnika na seidbata. Podgo-
tovkata na seidbeniot materijal
opfa}a obezarazuvawe, ~istewe
na semeto od mehani~ki ne~isto-
tii, ~istewe od plevelni semiwa
i od seme na drugi sorti od istata
kultura i sl. Seidbata, zavisno
od vidot i nasokata na proizvods-
tvoto, naj~esto se izveduva so so-
odvetni redosealki.
Neguvaweto na kulturite podraz-
bira sproveduvawe na opredeleni
agrotehni~ki merki od seidbata
do pribiraweto na kulturite.
Po~esti merki se: valawe na po~-
vata, razdrobuvawe na povr{in-
skata korka na po~vata, me|ured-
no kultivirawe i okopuvawe kaj
okopnite kulturi, proreduvawe
na posevite poradi obezbeduvawe
pooptimalen sklop (broj na indi-
vidui po edinica povr{ina) na
posevite, zagrnuvawe na rasteni-
jata kaj nekoi posevi i dr. R. L.
ADAJ (V v. pr.n.e.) – makedonski
poet. Za vreme na makedonskiot
vladetel Arhelaj (413-399) Adaj
go sostavil epitafot za nadgrob-
niot spomenik na tragi~arot
Evripid, koj umira vo Makedoni-
ja i tuka bil zakopan. Za epita-
fot kako i za poezijata na Adaj
nema soznanija.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004. A. [uk.
Neolitski naod †Adam od Govrlevo# (ok. 4500 g. pr. n.e.)
ADAM OD GOVRLEVO ‡ kera-
mi~ko torzo na ma`, arheolo{ki
naod od neolitskata naselba Go-
vrlevo, otkrien vo istra`uvawa-
ta vo 2000 g. Edinstven primer od
neolitskata epoha, so modelira-
we na ma{ka statueta i sosema
realen prikaz na ~ove~ko telo, so
prika`uvawe na grbot so ’rbetot
i trtnata koska, rebrata stoma-
kot, kolkovite i bedrata, so nag-
lasuvawe na muskulaturata i re-
alno pretstavuvawe na poloviot
organ. Figurata e fragmentira-
no so~uvana (vis. 12 cm). Nejzini-
ot vremenski kontekst e 4-ti ho-
rizont vo ramkite na zrelata fa-
za od sredniot neolit, okolu 4500
pr.n.e.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: M. Bilbija, Adam od Makedonija,
Biznis Katalog ‡ 2006, Agencija za marke-
ting i izdava~ka dejnost ‡ Marili, 2006,
20‡23. M. Bilb.
ADAMOVI], Lujo (Roviw, Hr-
vatska 1886 – Dubrovnik, 1935) –
poznat fitogeograf od po~eto-
kot na XIX v., koj ja prou~uval
florata i vegetacijata na Bal-
kanskiot Poluostrov. Negovata
monografija „Die Vegetationsver-
haltnisch der Balkanländern# (1909)
ima golemo zna~ewe za florata i
vegetacijata na balkanskite zem-
ji, me|u niv i za Makedonija. Pra-
vi obid za horizontalno i verti-
kalno zonirawe na rastitelnosta
na Balkanskiot Poluostrov i vo-
veduva nekoi novi vegetaciski
poimi (psevdomakija). Vl. M.
Mir~e
Adam~evski
ADAM^EVSKI, Mir~e (Skopje,
25. XI 1949) – novinar. Diplomi-
ral na Tehnolo{kiot fakultet
vo Skopje. Najgolem del od rabot-
niot vek (1979-2004) go minal vo
„Nova Makedonija#. Go ureduval
prilogot „Ekonomija i pazar#. Vo
periodot 1993-1999 g. e dopisnik
od Moskva. Po vra}aweto e ured-
nik-komentator vo Nadvore{no-
politi~kata i Stopanskata ru-
brika. Vo poslednite godini na
„Nova Makedonija# glaven i odgo-
voren urednik. Avtor e na publi-
kacijata „Makedonsko-ruska so-
rabotka# (januari 2003). Eden od
osnova~ite i prv glaven urednik
na spisanieto za grade`ni{tvo,
arhitektura, ekologija i investi-
cii „Porta 3#. Od april 2006 g.
pretsedatel na Sovetot za radio-
difuzija na RM. B. P. \.
ADAM^ESKA, Sne`ana Mirko-
va (Del~evo, 8. V 1950) – pedagog,
univerzitetski profesor. Dip-
lomirala (1973), magistrirala
(1983) i doktorirala (1988) na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je. Nau~en interes $ e didakti~-
ko-metodi~kata problematika,
posebno inovativnite tehniki i
metodi na nastavata. Avtor e na
nad 80 stru~ni i nau~ni trudovi i
na nekolku u~ebnici za osnovno
obrazovanie. Bila prodekan i v.d.
dekan na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje i ~len na Senatot
Sne`ana
Adam~eska
na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij#.
BIBL.: Tandemskata rabota na u~enici-
te, 1991; Metodski prira~nik za u~eni~-
ka lektira, 1994; Aktivna nastava, 1996;
Po~etno ~itawe i pi{uvawe, 1997 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 205. K. Kamb.
ADANA ‡ makedonsko ma{ko na-
rodno oro {to se izveduva vo po-
lukrug, so po~etno dr`ewe na ra-
cete za ramo, a kon krajot tie se
slobodno spu{teni i se dr`at za
kitkite. Se igra vo 2/4 metar vo
umereno brzo tempo. Oroto za-
po~nuva so balansirawe, a potoa
so potskoknuvawa, vrtewa i pot-
kleknuvawa. Naj~esto se igra vo
Vele{ko.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje 1977, 91. \. M. \.
ADVENTISTI (lat. adventus =
doa|awe) – pripadnici na adven-
tisti~kite religiski zaednici
so protestantska nasoka, koi ve-
ruvaat vo advent, t.e. skoro po-
vtorno doa|awe na Hristos. Ad-
ventizmot se pojavil vo ranite
godini na XIX v. me|u pripadni-
cite na sredniot i na siroma{ni-
ot sloj na farmerite, trgovcite i
na najniskiot sloj na gradskoto
naselenie vo Severna Amerika.
Posebno mesto za {ireweto na
adventizmot ima propovednikot
Vilijam Miler (1782–1849), po-
rane{en oficer vo amerikanska-
ta armija. Vo Makedonija adven-
tizmot se pojavil pri krajot na
XIX i po~etokot na XX v. Prvite
sobranija na adventistite se kon-
stituiraat vo 1880 g. vo Skopje, a
potoa se {irat vo Strumica i vo
Radovi{. Po~etocite na {ire-
weto na adventizmot vo Makedo-
nija se povrzani so dejnosta na
Andreas Sifrajd i lekarot i mi-
sioner Garabet Jeram. Po raspa-
dot na SFRJ doa|a do reorganiza-
cija na ovaa verska zaednica. Vo
1992 g. od Jugoslovenskata unija
se sozdadeni dve posebni edinici:
Jugoisto~noevropska unija (kade
{to vleguvaat i adventistite od
Makedonija) so sedi{te vo Bel-
grad i Hrvatsko-slovene~ka kon-
ferencija. Vo 1993 g. misijata vo
Makedonija e izzemena od Jugoi-
ADVOKATSKA KOMORA A
sto~noevropskata unija i e po-
dredena na transverzalnoto odde-
lenie na Generalnata konferen-
cija. Vo istata godina doa|a do
rascep i ottoga{ vo Makedonija
dejstvuvaat dve hristijansko-ad-
ventisti~ki crkvi.
LIT.: V. Timovski, Obrazovanieto i re-
ligijata, Skopje, 2005. V. G.-P.
Hristijanskata adventisti~ka crkva vo Skopje
ADVENTISTI^KA CRKVA vo
Makedonija ‡ hristijanska sekta
{to propoveda brzo doa|awe na
Hristos na zemjata. Adventizmot
e prenesen vo Makedonija vo 1920
g. ^lenstvoto se pridr`uva kon
strogi pravila na `ivot, koi
vklu~uvaat vozdr`uvawe od alko-
hol i tutun i celosno posvetuva-
we na Boga vo sedmiot den od sed-
micata (sabotata). Postojat dve
adventisti~ki crkvi: Hristijan-
ska adventisti~ka crkva (Crkva
na adventistite na sedmiot den)
so okolu 1.000 vernici, i Hristi-
janska adventisti~ka crkva so
okolu 4.000 vernici, dvete so se-
di{te vo Skopje.
LIT.: Stark Rodney, Religious Movements: Ge-
nesis, Exodus and Numbers, New York, 1985;
Adresar na verskite zaednici vo Repub-
lika Makedonija, Skopje, 2006. M. Ta{.
ADVOKATSKA KOMORA NA
MAKEDONIJA ‡ osnovana so
Re{enie na Vladata na DFM od
13. VI 1945 g. So Zakonot za advo-
katurata od 2002 g., AKRM se
opredeluva kako samostojna i ne-
zavisna ustanova. Najvisok organ
na Komorata e Sobranieto, a ra-
kovoden organ e Upravniot od-
bor. Akti na Komorata se: Statu-
tot na AKRM, Pravilnikot za
disciplinska odgovornost na ad-
vokatite i Kodeksot za profesi-
onalna etika na advokatite. Od
1995 g., Advokatskata komora e
polnopraven ~len na Internaci-
onalnata unija na advokatite, od
2001 g. e primena za ~len-nabqu-
duva~ vo Sovetot na advokatskite
komori i pravni dru{tva pri
Evropskata unija, a od 2002 g. e
polnopraven ~len na Asocijaci-
jata na advokatskite komori od
dr`avite na Crnomorskiot regi-
on. Prv pretsedatel na Advokat-
skata komora e Georgi Haxi Ma-
17
A ADVOKATURATA
nev, advokat od Veles (1951‡
1955), a sega{en pretsedatel e
Nenad Jani}ievi}, advokat od
Skopje (od 2000).
IZV.: Advokaturata vo Republika Make-
donija (1945‡2005), AKRM, Skopje, 2005.
Sv. [. i Gor. L.-B.
ADVOKATURATA VO MAKE-
DONIJA ‡ organizacija na lica-
ta {to izvr{uvaat advokatska dej-
nost. Osnovite na advokaturata vo
Makedonija se postaveni vo Pra-
vilata (Ustavot) na Makedonski-
ot vostani~ki komitet od 1878 g.
So ovoj akt za prv pat se garanti-
raat pravoto na obvinetiot na od-
brana i pravoto na branitel pred
sudot. Vo periodot me|u dvete
svetski vojni vo Vardarskiot del
na Makedonija rabotele pove}e od
160 advokati. Me|u niv se istaknu-
vale: Jovan Altiparmakov od Bi-
tola, Ilija Kocarev od Ohrid,
Janko Caca od Prilep, Ilija ^e-
limanov od Strumica, Vasilie
Stefanovski od Skopje i Kadri
Salih od Tetovo. Vo vremeto na
Vtorata svetska vojna rabotele
pove}e advokati, me|u koi i: Gri-
gor Anastasov, Kiril Drangov,
Blagoj Pop-Pankov, Borislav
Blagoev, Kiro Gligorov i Krum
Organxiev. Na tretata sednica
odr`ana na 2-3. IX 1944 g., Prezi-
diumot na ASNOM donese odluka
da se vovede advokaturata kako
slobodna profesija i kako del od
pravosudstvoto na DFM. Ustavot
na RM od 1991 g. ja opredeluva ad-
vokaturata kako samostojna i ne-
zavisna javna slu`ba {to obezbe-
duva pravna pomo{ i vr{i javni
ovlastuvawa vo soglasnost so za-
kon. Vo periodot od 1. I 1953 do 1.
XII 2006 g. vo Imenikot na advoka-
tite se zapi{ani 2.249 lica.
IZV.: Advokaturata vo Republika Make-
donija (1945‡2005), Skopje, 2005.
Sv. [. i Gor. L.-B.
Burhan
Ademi
ADEMI, Burhan (Gostivar, 4. I
1930) ‡ u~itel i politi~ar. Po
Osloboduvaweto ja zavr{il gim-
nazijata vo Gostivar (1947) i bil
primen za ~len na SKOJ (1946/
47). Vedna{ potoa se vrabotil ka-
ko u~itel, potoa kako nastavnik
vo gimnazijata i na~alnik na Od-
18
delenieto za prosveta na Sobra-
nieto na Op{tinata vo Gostivar
(1947‡1958). Kako ~len na SKM
(1951), vr{el razni op{testveni
i politi~ki funkcii: pretseda-
tel na Op{tinskiot komitet na
mladinata i ~len na Sekretarija-
tot na Okoliskiot komitet na
mladinata vo Gostivar, ~len na
CK na mladinata na Makedonija,
~len na Glavniot odbor i pretse-
datel na Op{tinskata konferen-
cija na SSRNM (1960‡1962), ~len
na Glavniot odbor na SSRNM i
sekretar na Okoliskiot komitet
na SKM vo Gostivar. Ja zavr{il
Visokata {kola za politi~ki na-
uki vo Belgrad i potoa bil na~al-
nik na Oddelenieto za op{test-
veni slu`bi pri Sobranieto na
Op{tinata Gostivar, politi~ki
sekretar na Op{tinskiot i na
Okoliskiot komitet na SKM vo
Gostivar, ~len na CK na SKM, vo
dva mandati potpretsedatel na
Republi~kiot sovet na SSM, pra-
tenik vo Sobranieto na SRM i
SFRJ, pretsedatel na Komisijata
za sledewe i ostvaruvawe na Za-
konot za zdru`en trud, na Komi-
sijata za delovni~ki pra{awa i
na Administrativnata komisija
na Sobranieto na SRM i vo dva
mandati potpretsedatel na Sob-
ranieto na SRM, sekretar i pret-
sedatel na Republi~kata konfe-
rencija na SSRNM. Bil u~esnik
na pove}e kongresi na SKM i na
XII kongres na SKJ.
LIT.: Biografija na Burhan Ademi, „No-
va Makedonija#, XXXVIII, 12714, Skopje,
16. VI 1982, 3; (Burhan Ademi), „Nova Ma-
kedonija#, 14. VI 1985. S. Ml.
„ADING# – Skopje – fabrika za
proizvodstvo na hemiski proiz-
vodi za grade`ni{tvoto. Osnova-
na e vo 1969 g., a od 1978 g. raboti
samostojno. Od 1980 g. kako „Adi-
Administrativno-teritorijalna podelba na Republika Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Fabrikata †ADING# & Skopje
tivi in`inering# (ADING) gi
pro{iruva kapacitetite i asor-
timanot. Vo 1987 g. proizvodniot
pogon e celosno razru{en vo eks-
plozija. Pro{irena moderna fa-
brika e izgradena na nova lokaci-
ja {to proizveduva, primenuva,
plasira i intenzivno izvezuva:
aditivi za cement i malter, hi-
droizolatori, plastifikatori,
kitovi, epoksidni i silikonski
sistemi, lepila, sredstva za za{-
tita od korozija i od po`ar i dr.
LIT.: 35 godini ADING, monografija,
Skopje, 2004. Sv. H. J.
ADMINISTRATIVNO-TERI-
TORIJALNA PODELBA NA
DFM/NRM/SRM/RM. Dr`avnata
teritorija na DFM po Vtorata
svetska vojna be{e podelena na
narodni odbori, okolii i op{ti-
ni, kako oblici na lokalna upra-
va i samouprava. So Op{tiot za-
kon za narodnite odbori od 1946 g.
ovie odbori bea opredeleni kako
lokalni organi na dr`avnata
vlast na svoeto podra~je. So ovoj
zakon bea vovedeni tri stepeni na
lokalnite organi na narodnata
vlast: mesni, okoliski i okru`ni
narodni odbori. Okolijata i op-
{tinata, kako lokalni teritori-
jalni edinici, prvpat bea vovede-
ni so Zakonot za podelba na NRM
na okolii, gradski op{tini i op-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ADMINISTRATIVNO A

{tini od 1952 g. Vo istata godina

NRM be{e podelena na 18 okolii,
27 gradski op{tini i 205 op{ti-
ni. Spored Zakonot za podra~jata
na okoliite i op{tinite od 1955
g., vo NRM ima{e 7 okolii i 73
op{tini. Vo tekot na 1962 g. bro-
jot na op{tinite be{e namalen
na 61. Okoliite bea ukinati vo
1966 g. Vo tekot na 1982 g. nastana
nova podelba, pa vo SRM ima{e
34 op{tini, so prose~na golemi-
na od 756 km2, so po 52 naseleni
mesta i po 54.000 `iteli. So Za-
konot za teritorijalna podelba
na RM i opredeluvaweto na po-
dra~jata na edinicite na lokalna-
ta samouprava od 1996 g. bea vove-
deni 123 op{tini. So Zakonot za
teritorijalna organizacija na
lokalnata samouprava vo RM od Administrativno-teritorijalna podelba na Egejskiot del na Makedonija (po 1913)
2004 g. bea vovedeni 84 op{tini.
Op{tinite Vrane{tica, Drugovo direkcii: Centralna Egejska Ma- Botiaja, Eordaja, Almopija, Mig-
i Oslomej ostanuvaat i natamu po- kedonija so centar vo Solun (so donija, Krestonija, Bisaltija i
sebni op{tini do lokalnite iz- okruzite Solunski, Halkidi~ki, dr.) gi opfa}ala ju`nite, pre-
bori vo 2009 godina. Nezavisno od Kuku{ki, Vodenski i Berski), te`no ramni~arski predeli, so
izbornite rezultati, ovie op{ti- Isto~na Egejska Makedonija so prestolnina prvin vo Ajga, a po-
ni, po sila na Zakonot, treba{e centar vo Kavala (so okruzite docna vo Pela. Gorna Makedonija
vo 2008 g. da se priklu~at kon Op- Serski, Dramski, Kavalski) i Za- opfa}ala prete`no planinski
{tinata Ki~evo. padna Egejska Makedonija so cen- predeli (Orestida, Linkestida,
LIT.: Gordana Siljanovska-Davkova i tar vo Ko`ani (so okruzite Ko- Pajonija, Pelagonija, Dasaretija
Vladimir Mitkov, Lokalna samouprava, `anski, Kosturski i Lerinski). i dr.) i vo golem del se sovpa|ala
Skopje, 2000; Svetomir [kari}, Ustavno Na ~elo na provincijata bil nai- so teritorijata na dene{na RM.
pravo, Skopje, 2006. Sv. [. menuvan guverner so funkcija mi- Prirodnite granici {to ja razd-
nister za Severna Grcija. vojuvale makedonskata dr`ava od
ADMINISTRATIVNO-TERI- sosednite teritorii, naj~esto se
TORIJALNA PODELBA NA LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
IV, Skopje, 2000. St. Kis. prostirale po visokite planin-
EGEJSKIOT DEL NA MAKE- ski venci, no i niz pogolemite
DONIJA (po 1913). Po Vtorata ADMINISTRATIVNO-TERI- re~ni dolini (na jug ‡ pl. Olimp,
balkanska vojna i po silata na TORIJALNA PODELBA NA Kambunskite Planini i r. Penej;
Bukure{kiot miroven dogovor MAKEDONIJA VO ANTIKA- na jugozapad ‡ pl. Pind; na zapad
(10. VIII 1913) gr~kata dr`ava ane- TA. Vo vremeto koga postoela ma- pl. od [arplaninskiot masiv; na
ktirala 34.000 km2 ili 51% od kedonskata dr`ava (VII‡II v. pr. sever ‡ pl. Jakupica, r. P~iwa,
makedonskata teritorija. Teri- n.e.) anti~kite avtori razlikuva- Osogovskite Planini do pl. Rila
torijata na Egejska Makedonija le glavno Gorna i Dolna Makedo- i na istok ‡ isto~nite padini na
bila podelena na tri generalni nija. Dolna Makedonija (Pierija, pl. Pirin i r. Mesta). Ovie gra-

Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija - Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija - oblastite isto~no
oblastite zapadno od rekata Aksij od rekata Aksij

19
A ADMINISTRATIVNO
nici na makedonskata dr`ava re-
~isi vo potpolnost se sovpa|aat
so istorisko-geografskite gra-
nici na Makedonija, a edinstveno
pozna~itelni otstapuvawa ima
na sever. Vo vtorata polovina na
IV v. pr. n.e., vo vremeto na krale-
vite Filip II i Aleksandar III
Makedonski granicite na make-
donskata dr`ava bile enormno
pro{ireni. Vo vremeto na Filip
II dr`avata na zapad dopirala do
Jonskoto More, na istok do Crno-
to More, a na sever, so pomali
pro{iruvawa, ostanala starata
nejzina granica, dodeka na jug se
protegala do gr~kite oblasti
Etolija i Fokida. Aleksandar III
Makedonski, po pro{iruvaweto
na severnite granici, celosno se
naso~il kon osvojuvawata vo Azi-
ja, po {to isto~nata granica bila
pomestena do r. Ind. Po negovata
smrt ogromnata dr`ava ne se ras-
padnala vedna{ i nekoe vreme
formalno bila odr`uvana. Vo
prvata ~etvrtina na III v. pr.n.e.
zavr{il procesot na nejzinata
dezintegracija, a delovite od ma-
kedonskata dr`ava prerasnale vo
posebni dr`avi, vladeani od po-
sebni dinastii: Egipet (dinasti-
jata na Ptolemeidite), Sirija i
glavninata od porane{nite per-
siski teritorii (dinastijata na
Selevkidite) i Makedonija so
pogolem del od Grcija (dinastija-
Administrativna podelba na Makedonija vo XV–XVII vek
20
ta na Antigonidite). So pa|awe-
to na makedonskata dr`ava pod
rimska vlast (168 g. pr. n.e.), nej-
zinata teritorija bila podelena
na ~etiri meridi, sekoja so svoe
sedi{te: Amfipol, Tesalonika,
Pela i Pelagonija. Takvoto ure-
duvawe bilo promeneto koga bila
formirana provincijata Make-
donija (148 g. pr. n.e.), koja bila
upravuvana od pretor. Vo dva na-
vrati provincijata Makedonija
bila privremeno delena. Pri pr-
vata podelba (kon krajot na IV v.)
taa bila podelena na Makedonija
Prima (so sedi{te Tesalonika) i
na Makedonija Salutaris (so se-
di{te Stobi). Pri vtorata podel-
ba (sredinata na V v.) bile formi-
rani Makedonija Prima (so sedi-
{te Tesalonika) i Makedonija
Sekunda (so sedi{te Stobi).
LIT.: Nade Proeva, Istorija na Argea-
dite, Skopje, 2004. T. Fil.
ADMINISTRATIVNO-TERI-
TORIJALNA PODELBA NA
MAKEDONIJA VO OSMAN-
LISKATA IMPERIJA (XIV–
XX VEK) – podelena na: vilaeti
(ejaleti), sanxaci, kazi i nahii.
Vo tekot na XV i XVI v. re~isi ce-
lata teritorija na Makedonija
bila podelena vo pet sanxaci: Pa-
{a (Odrinski) sanxak, ]usten-
dilski, Ohridski, Solunski i
Skopski sanxak, a site tie vlegu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vale vo Rumeliskiot beglerbeg-
luk ili ejalet. Taa administra-
tivna podelba na teritorijata na
Makedonija, bez nekoi pokrupni
promeni, traela do 30-tite godini
na XIX v. So administrativnata
reforma vo Osmanliskata Impe-
rija od 1834 g. teritorijata na Ma-
kedonija vlegla vo ramkite na tri
ejaleti: Rumeliski, Skopski i
Solunski ejalet. Rumeliskiot eja-
let vo najgolem del od vremeto
(1838, 1846, 1859/ 60) se sostoel od:
Bitolskiot (Pa{a) sanxak, Ko-
sturskiot, Ohridskiot i Skadar-
skiot sanxak. Vo Skopskiot eja-
let (1846; 1853) vleguvale: Skop-
skiot, Pri{tinskiot i Prizren-
skiot sanxak, a vo Solunskiot eja-
let (1846; 1853): Solunskiot, Ser-
skiot, Dramskiot i sanxakot Tir-
hala. Vo soglasnost so Zakonot za
administrativna podelba na Os-
manskata Imperija (1864), vo 1867
g. bil formiran Solunskiot vi-
laet so sedi{te vo Solun, vo ~ij
sostav vleguvale sanxacite: Bi-
tolski, Skopski, Solunski, Ser-
ski i Dramski. Vo 1873 g. so odvo-
juvawe na eden del od teritorija-
ta na Solunskiot vilaet bil for-
miran Bitolskiot vilaet so
centar vo Bitola. Vo negoviot so-
stav vleguvale: Bitolskiot, Pri-
zrenskiot, Skadarskiot, Skop-
skiot i Debarskiot sanxak. Tre-
tiot vilaet {to ja opfa}al teri-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
torija na Makedonija bil Kosov-
skiot vilaet, formiran vo 1877
g. so odzemawe teritorii od Bi-
tolskiot vilaet, so centar vo
Pri{tina, a od 1888 g. vo Skopje.
Vo nego vleguvale sanxacite:
Skopje, Pri{tina, Novi Pazar,
Ta{lixa (Plevle) i Pe}.
LIT.: A. Stojanovski, Administrativ-
no-teritorijalnata podelba na Makedo-
nija pod osmanliskata vlast do krajot
na XVII vek, GINI, XVII/2, Skopje, 1973;
Turkiye’de idare te[kilatý, Hazýrlýyan: Vecihi To-
nuk, Ankara, 1945; 18. yüzyýlýn ilk yarýsýnda os-
manli devletinin idari taksimati. Eyalet ve sancak
tevcihatý, dr. Orhan Kýlýç, Elazig, 1997; Die Pro-
vinzen des Osmanischen Reiches von Andreas
Birken, Wiesbaden, 1976. Dr. \.
ADMINISTRATIVNO-TERI-
TORIJALNA PODELBA NA
MAKEDONIJA VO SREDNIOT
VEK. Vo vremeto na vizantiskata
vlast vo Makedonija postoele temi
kako administrativni edinici:
Solun, Strimon, Nov Strimon,
Draguvitija i Verija. Bugarskata
administrativna struktura se so-
stoela od komitati: Bregalni~ki,
Devolski, Kutmi~evica i dr. Vo
vremeto na Samuila Makedonija
bila podelena na pove}e pomali
ili pogolemi voeno-administra-
tivni oblasti: Strumi~ka, Meg-
lenska, Vodenska, Kolidron, Ser-
vija i dr. Mo{ne zna~ajni promeni
vo statusot na makedonskite teri-
torii se slu~ile vo vtorata polo-
vina od X v., koga sinovite na komi-
tot Nikola, komitopulite David,
Mojsej, Aron i Samuil, kako pora-
ne{ni pretstavnici na bugarskiot
voeno-administrativen aparat,
formirale posebna i napolno ne-
zavisna dr`avna formacija, {to e
poznata kako Samuilovo Carstvo
(prva pretstolnina Prespa, potoa
Ohrid). Jadroto na novata dr`ava
vo golem del se sovpa|alo so teri-
toriite od porane{niot Devolski
komitat. Kon prostranite mati~-
ni makedonski teritorii, bez So-
lun, Samuil (976‡1014), so osvoju-
vawa, kon svojata dr`ava gi vklu-
~il slednive teritorii: Tesalija,
Epir, Albanija, Dukqa, Dalmacija,
Bosna, Ra{ka i pogolem del od de-
ne{nata Bugarija. Teritorijata na
Makedonija i po{iroko verojatno
bila podelena na pove}e pomali
ili pogolemi voeno-administra-
tivni oblasti, a sekoja od niv za
svoj centar imala nekoj pogolem i
dobro utvrden grad. Na ~elo na se-
koja oblast se nao|al upravnik
(naj~esto vo vizantiskite izvori
imenuvan kako arhont), pod ~ija ne-
posredna vlast se nao|ale i okol-
nite tvrdini.
Po 1018 g., koga bilo uni{teno Sa-
muilovoto Carstvo, Makedonija
bila odnovo vklu~ena vo vizanti-
skiot tematski voeno-administra-
tiven sistem. Od krajot na IX do
XIII v., poznati se slednive temi:
ADMINISTRATIVNO A
Solunska, Strumi~ka, Berska, Ko-
sturska, Meglenska, Pelagoniska,
Ohridska, Vardarska, Skopska i
dr. Vo periodot koga vo Vizantija
vladeela dinastijata na Paleolo-
zite, najrasprostraneta admini-
strativna edinica e katepanatot.
Od vtorata pol. na XIII v. poznati
se slednive katepanati: Kalamari-
ja, Ermilija, Jeris, Kasandrija,
Apros, Strimon, Rendina, Stefa-
nijana, Zavaltija, Popolija, Zihna,
Ser, Langada, Vardar, Hristopol,
Valavi{te i verojatno Meglen,
Melnik, Verija, Slanica, Anaklu-
siron i Pelagonija.
Kako del od centraliziranata Du-
{anova dr`ava, Makedonija bila
razdelena na pove}e oblasti, a od Administrativno-teritorijalna podelba na oblasti
na Vardarskiot del na Makedonija
niv nekoi bile imenuvani kako `u-
pi. Po smrtta na Du{an bile for- podelen na 3 oblasti: Bitolska,
mirani nekolku nezavisni feudal- Bregalni~ka i Skopska, a ovie na
ni oblasti so visok suverenitet. okolii (31) i op{tini. So Zako-
LIT.: Branko Panov, Makedonska sredno- not za „imeto i podelbata na
vekovna dr`ava, Skopje, 1999. T. Fil. Kralstvoto na upravni podra~ja#
ADMINISTRATIVNO-TERI- od 3. X 1929 g. Vardarskiot del na
TORIJALNA PODELBA na Makedonija e vo sostavot na Var-
Vardarskiot dal na Makedonija darska banovina i bil podelen na
pod vlasta na Srbija, Bugarija i 29 okolii i op{tini.
Kralstvoto na SHS/Jugoslavija LIT.: Nade`da Cvetkovska, Lokalnata up-
(1912–1915; 1915–1918; 1919–april rava vo Vardarskiot del na Makedonija
me|u dvete svetski vojni (1919–1941), †Is-
1941). Od 1912 do 1915 g. Vardar- torija#, br. 1-4, Skopje, 1988/1989. N. Cv.
skiot del na Makedonija bil oku-
piran od Srbija. Administrativ-
no-teritorijalno bila podelena
na 7 okruzi, a ovie na okolii i
op{tini. Od esenta na 1915 do
esenta 1918 g. Vardarskiot del na
Makedonija bil okupiran od Bu-
garija, proglasen za edinstvena
voeno-administrativna upravna
oblast pod ime „Makedonska voe-
no inspekciska oblast# (MVIO).
Taa bila podelena na 9 okruzi, od
koi 7 bile celosno na makedonska
teritorija. Od 1918 do april 1941
g. Vardarskiot del na Makedonija
bil vo sostavot na Kralstvoto na Administrativno-teritorijalna podelba na
SHS/ Jugoslavija. Vo po~etokot Pirinskiot del na Makedonija (po 1912)
bil podelen na 7 okruga, okolii i
op{tini. So Ustavot od 28. VI ADMINISTRATIVNO-TERI-
1921 ovoj del na Makedonija bil TORIJALNA PODELBA na Pi-
rinskiot del na Makedonija pod
vlasta na Bugarija (1912 –). Ovoj
del na Makedonija stanal okrug na
Carstvoto Bugarija (okt. 1912 –
20. II 1920), imenuvan kako Stru-
mi~ki okrug, so administrativen
centar gradot Strumica. Admini-
strativno bil podelen na okolii,
so okoliski centri: Gorna Xumaja
(Blagoevgrad), Mehomija (Razlog),
Petri~, Nevrokop (Goce Del~ev)
i Melnik. So odluka na Versajska-
ta mirovna konferencija Strumi-
ca so del od nejzinata dotoga{na
okolija $ bila odzemena na Buga-
rija i bila dodelena na Kralstvo-
to na Srbite, Hrvatite i Sloven-
cite. Okrugot bil preimenuvan vo
Petri~ki okrug (II 1920 – 1934) so
Administrativno-teritorijalnata podelba na okruzi okru`en centar gradot Petri~,
vo Vardarskiot del na Makedonija (1918-1922) potoa bil ukinat (1934–1943) i
21
A ADMINISTRATIVNO
Gornoxumajskata, Petri~kata i
Svetivra~kata okolija bile pri-
soedineti na Sofiskata, a Nevro-
kopskata i Razlo{kata okolija na
Plovdiskata oblast. Po Vtorata
svetska vojna nekolku pati bile
praveni administrativno-terito-
rijalni promeni. Pirinskiot del
na Makedonija pretstavuval Gor-
noxumajski okrug (1950–1987), po-
toa bil ukinat i prisoedinet na
Sofiskata oblast.
LIT.: Desanka Todorovi}, Okupacijata
na Strumica 1919 godina, „Glasnik#, X/1,
Skopje, 1966; EnciklopediÔ BÍlgariÔ, 1,
BAN, SofiÔ, 1978. V. Jot.
ADMINISTRATIVNO-CEN-
TRALISTI^KI EKONOMSKI
SISTEM VO DFM/NRM (1945–
1950) – ekonomski sistem vo koj
razre{uvaweto na centralniot
ekonomski problem ({to da se pro-
izveduva, kako da se proizveduva i
za kogo da se proizveduva), t.e. raz-
mestuvaweto na postojnite resursi
vo ekonomijata, kompletno e pre-
pu{teno na dr`avata (vladata)
preku centralno i direktivno pla-
nirawe. Sistemot na administra-
tivno-centralisti~koto upravuva-
we na stopanstvoto vo NRM trae
relativno kratko (1945–1950). Toj
e fundiran vrz dr`avna (socijali-
sti~ka) sopstvenost nad sredstvata
za proizvodstvo, nastanata so naci-
onalizacija i konfiskacija na
imotite na porane{nite sopstve-
nici. Negovite bitni karakteri-
stiki se identi~ni so onie na sto-
panskiot sistem na SSSR i na dru-
gite toga{ni komunisti~ki zemji.
Alokacijata na resursite e tipi~-
no nepazarna. Detalnite dr`avni
planovi se zadol`itelni i vo os-
nova se sveduvaat na direktivi za
pretprijatijata. NRM po~nuva da
go realizira prviot petgodi{en
plan od 1947 g., otkako vo prethod-
nite dve godini brojot na vrabote-
nite i nivoto na industriskoto
proizvodstvo go nadminuvaat pred-
voenoto nivo. Od 1945 do 1950 g.
brojot na vrabotenite vo NRM po-
rasnuva od 26.437 na 105.237, no so
mnogu niska produktivnost, a indu-
striskoto proizvodstvo se zgole-
muva za 2,6 pati, no presmetano vrz
mnogu niska osnova. Centralniot
plan im go opredeluva na pretpri-
jatijata, po administrativna logi-
ka, koli~estvoto na dobra i uslugi
{to treba da se proizvede i site
drugi uslovi povrzani so proiz-
vodstvoto – od kade da gi nabavat
inputite (surovini, poluproizvo-
di i sl.) i po koja cena, na kogo da gi
prodadat finalnite proizvodi i
po koja cena. Platite na vrabote-
nite, isto taka, se odnapred opre-
deleni i fiksirani. Krajniot re-
zultat od vakvata alokacija na re-
sursite se sveduva na nedovolno
iskoristuvawe na postojnite kapa-
22
citeti i na niska ekonomska efi-
kasnost. Nadvore{na manifesta-
cija na ovoj problem e maloto pro-
izvodstvo i evidentniot nedostig
na dobra i uslugi. Deficitarnosta
na dobra i uslugi e determinirana
od dejstvoto na pove}e faktori: ne-
realno planirawe (centralnite
planski organi predviduvaat po-
mali koli~ini dobra i uslugi od
fakti~kite potrebi); od {iroko
rasprostranetata praktika pret-
prijatijata da izdejstvuvaat poni-
ski planski zada~i od nivniot rea-
len proizvodstven kapacitet, bi-
dej}i neispolnuvaweto na plano-
vite se sankcionira; od nisko po-
stavenite ceni na dobrata i uslu-
gite, vo ovaa situacija se slu~uva
planskite organi dobro da ispla-
niraat, pretprijatijata da gi is-
polnat planovite, no poradi ni-
skite ceni potro{uva~ite da poba-
ruvaat pogolemi koli~ini dobra i
uslugi i sl.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika.
Razvojot na SR Makedonija 1945–1984,
Skopje 1986.
LIT.: N. Uzunov, Stopanstvoto na Repub-
lika Makedonija 1945–1990, MANU, Skop-
je, 2001; K. Gligorov, Site jugoslovenski
(stopanski) reformi, Skopje, 2006. T. F.
ADMINISTRATIVNO-CENT-
RALISTI^KI SISTEM NA
UPRAVUVAWE VO MAKEDO-
NIJA (1945‡1953). Se karakteri-
zira so dr`avno upravuvawe na
stopanstvoto i so administrativ-
no regulirawe na zemjodelstvoto
od strana na dr`avnata vlast. Dr-
`avnoto upravuvawe so stopan-
stvoto nastana kako rezultat na
dr`avnata sopstvenost vrz sred-
stvata za proizvodstvo i te{kite
uslovi za obnova i izgradba na
zemjata. Vrz osnova na dr`avniot
monopol vrz sredstvata za proiz-
vodstvo, dr`avata stana osnovna
sila vo op{testvoto. Vo simbioza
so KPM, taa upravuva{e so sto-
panstvoto i so op{testvoto vo ce-
lina na centralisti~ki na~in i
vrz osnova na seopfaten dr`aven
plan. Vo takov sistem na rakovode-
we so stopanstvoto sekoe pretpri-
jatie se tretira{e kako dr`aven
organ vo stopanstvoto i be{e na-
polno podredeno na nekoja od gene-
ralnite direkcii, kako oblici na
administrativno rakovodewe so
grupa istorodni pretprijatija
(AOR). Rakovodna uloga vo upravu-
vaweto so stopanstvoto imaa sojuz-
nite centralni organi. Admini-
strativnoto regulirawe na zemjo-
delstvoto se javi kako prodol`ena
raka na dr`avnoto upravuvawe so
stopanstvoto. Dr`avniot aparat
so mnogubrojni propisi regulira-
{e golem broj pra{awa: zadol`i-
telen otkup na zemjodelskite pro-
izvodi za prehrana na gradskoto
naselenie i na vojskata i snabduva-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
we na industrijata so zemjodelski
proizvodi; plansko odvivawe na
seidbata; racionirawe i planska
raspredelba na postojnite koli-
~estva zemjodelski proizvodi;
opredeluvawe stokovi kontigenti
na zemjodelski proizvodi za oddel-
ni delovi na zemjata i dr. Dr`ava-
ta be{e prisilena ovie pra{awa
da gi regulira so svoi propisi, bi-
dej}i se zakanuva{e opasnost od
glad na naselenieto. Kon ukinuva-
we na racioniranoto snabduvawe
so prehranbeni proizvodi se pri-
stapi vo tekot na 1949 g., a kon uki-
nuvawe na zadol`itelniot otkup
na zemjodelskite proizvodi vo
1951 g. Od 1953 g. e vovedeno samou-
pravuvaweto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
Admiral,
dnevna
peperuga
ADMIRAL (Vanessa atalanta L.) –
dnevna peperuga. Sredno golema,
so usten aparat za li`ewe. Se
hrani so nektar i rastitelni so-
kovi. Leta mnogu `ivo, po son~e-
vi i cvetni livadi. Se pojavuva od
maj do oktomvri. Rasprostraneta
e niz cela Evropa. Vo Makedoni-
ja e zabele`ana kako leta poedi-
ne~no.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna
Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Gry-
pocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Ac-
ta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A field guide to
the Butterflies of Britain and Europe, London
and Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jak-
šic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Münc-
hen, 1990. V. T. K. – M. Kr.
Ali Ahmad
Said Esber
Adonis
ADONIS, Ali Ahmad Said Es-
ber (Ali Ahmad Said Esber Adonis)
(Kasabina, 1. I 1930) – poet i ese-
ist, roden e vo Sirija, a podocna
stanuva libanski dr`avjanin. Toj
e najgolem sovremen arapski po-
et. Negovoto tvore{tvo pretsta-
vuva sjajna lirska sinteza na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Istok i Zapad, edno novo litera-
turno izrazuvawe i tolkuvawe.
Vo 1997 godina go dobil Zlatniot
venec na SVP.
BIBL.: Pesni na Mijar Damaskinecot,
1961; Kniga na metamorfozite i selidba-
ta vo predelite na denot i no}ta, 1965;
Teatarot i ogledalata, 1968; Vreme me|u
pepli{tata i rozite, 1970; Ednina vo
forma na mno`ina, 1977; Kniga na opkru-
`uvaweto, 1985; Pohota {to napira vo
mapite na materijata, 1987; Svetlosni
sve~enosti, 1988; Vtor alfabet, 1994.
Avtor e i na pove}e eseisti~ki knigi.
LIT.: Yves Bonnefoy, Violance et paix, Institut
du monde arabe, Paris, 2000. P. Gil.
ADRIJANOV, Georgi (Belica,
Razlo{ko, 14. XII 1897 – Bansko,
dek. 1931) – revolucioner, komu-
nist. Bil ~len na BKP vo Pirin-
skiot del od Makedonija i deec na
VMRO(Ob). Vo Septemvriskoto
vostanie (1923) bil komandir na
~eta. Bil na studii vo Francija i
vo Belgija (1925–1928). Vo Viena
(1928) imal sredba so Vladimir
Poptomov i so Dimitar Vlahov i
od niv gi dobil instrukciite za
ponatamo{nata aktivnost vo
VMRO(Ob). Bil kidnapiran od
teroristi na VMRO na Ivan Mi-
hajlov (16. XII 1931), odveden vo
Bansko i tamu bil ubien.
LIT.: Georgi GradinaŸn, @ertva na mi-
haŸlovizma. Belica krepost na komuniz-
ma v PirinskiÔ kraŸ, Sbornik ot statii,
spomeni i o~erci, SofiÔ, 1967; Jordan
GradinaŸn, Georgi AdriÔnov. Zb. Pirin-
ski sokoli, BKP, SofiÔ, 1970. V. Jot.
AERODROM „ALEKSANDAR
VELIKI“, SKOPJE – izgraden e
vo 1928 g. vo dene{nata skopska
naselba „Jane Sandanski“. Prvi-
ot patni~ki avion {to sletal na
ovoj aerodrom na 15. VI 1928 g. bil
avionot „Potez-29“ (od francus-
ko proizvodstvo) na avioprevoz-
nikot „Aeroput“, koj letal na pr-
vata redovna vozdu{na linija
Belgrad – Skopje – Podgorica –
Mostar – Saraevo – Belgrad. Go-
di{no se prevozuvaat okolu polo-
Aerodromot †Aleksandar Veliki#, Skopje
vina milion patnici i se izvr{u-
vaaat okolu deset iljadi poletu-
vawa i sletuvawa so avioni na de-
settina avioprevoznici, povrzu-
vaj}i go ovoj aerodrom so svetot.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd,
1970; Microsoft® Encarta® Encyclopedia 2003;
T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvo-
to, Letra, Ohrid, 2003. St. D. i R. D.
Aerodromot †Sveti Apostol Pavle#, Ohrid
AERODROM „SVETI APOS-
TOL PAVLE“, OHRID – zapo~-
nal so rabota na 5. VII 1953 g. so
sletuvaweto na JAT-oviot avion
„DC-3“ na relacijata Belgrad –
Skopje – Ohrid, na trevna polet-
no-sletna pateka so dol`ina od
1.200 m. Godi{no se prevozuvaat
okolu {eeset iljadi patnici i se
izvr{uvaaat okolu iljada pole-
tuvawa i sletuvawa so avionite
na 4-5 avioprevoznici, povrzuvaj-
}i go ovoj aerodrom direktno so
razni evropski destinacii.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd,
1970; Microsoft® Encarta® Encyclopedia 2003;
T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvo-
to, Letra, Ohrid, 2003. St. D. i R. D.
AERODROMI VO REPUBLI-
KA MAKEDONIJA. Vo RM
funkcioniraat me|unarodnite
aerodromi vo Skopje („Aleksan-
dar Veliki#) i vo Ohrid („Sv.
Pavle#), sportskite aerodomi
Stenkovec, Axitepe, Kowari, Lo-
govardi i Su{evo, zemjodelskite
aerodromi Pe{irovo, Karatma-
novo, Vrsakovo, Gradsko, Crveni
Bregovi, Sarandinovo, „Dame Gru-
ev# i Logovardi (so betonska
AEROP II A
PSP), Mezdra, Lakavica, Brod,
Kle~ovci i Vita~evo (trevnata
PSP), Petrovec, Ebeplija (Pla~-
kovica), Ponikva (Osogovija),
Gali~nik i Jasenovo (pro{iruva-
we na patot), kako i voeni aero-
dromi vo Godivje, Gorno Pole,
Vitoli{te, Gatenovo, Orel i Ka-
ratmanovo. Mo`ni (registrira-
ni) aerodromi se i vo Strumica,
Bitola, Ov~e Pole, Umin Dol i
Romanovce, a heliodromi se So-
lunska Glava, Jarebino, Voenata
bolnica vo Skopje i site kasarni
na ARM. V. St.
AER (gr~. vozduh) (crkva „Sv. So-
fija# vo Ohrid ok. 1216) ‡ bogos-
lu`ben vez na crvena svila izra-
boten vo Konstantinopol so
pretstava na Bogorodica Oranta,
podaren od epirskiot despot Teo-
dor Komnen i negovata sopruga
Marija Duka Komnena. Denes se
~uva vo Nacionalniot istoriski
muzej vo Sofija.
LIT.: R. Lozanova, Icones et manuscrits bulga-
res, Bruxelles, 2002, 86. J. ^.-F.
AEROP (707/8 – 659 pr.n.e.) –
brat na prviot makedonski kral
Perdika, osnova~ot na makedon-
skata dinastija Argeadi. Spored
legendata (raska`ana od Hero-
dot) trite bra}a, Perdika, Aerop
i Gavan od gr. Arg doa|aat vo gr.
Lebaja da rabotat kaj kralot; ot-
tamu begaat i pristignuvaat vo
„drug del na Makedonija i se nase-
luvaat do takanare~enite Gradi-
ni na Mida (sin na Gordij). Otka-
ko go zazele toa mesto, bra}ata,
trgnuvaj}i ottamu, prezemale na-
padi, pa gi pokorile i drugite de-
lovi na Makedonija#. Imeto na
Aerop e epigrafski posvedo~e-
no: A(e)iropos vo Linkestida.
LIT.: Herodotus, I–IV, 4 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; Hero-
dot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje,
1998; N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
AEROP I (st. gr. ”Aeropoj A/; Ae-
ropus I) (ok. 639 – 574 g. od pr.n.e.)
– makedonski kral od dinastijata
na Argeadite, sin na makedonski-
ot kral Filip I; vojuva so Iliri-
te i Trakijcite. Spored primo ge-
nitura, za kral e proglasen u{te vo
lulka, na bojnoto pole pred bi-
tkata so Ilirite, za{to (spored
Justin) na „Makedoncite ne im
nedostiga hrabrost, tuku kral#.
Ja zajaknuva makedonskata voena
organizacija i vo negovo vreme
dr`avata se pro{iruva.
LIT.: Herodotus, I–IV, 4 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; Hero-
dot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje,
1998. A. [uk.
AEROP II (ok. 396–393 pr.n.e.) –
makedonski kral od dinastijata
na Argeadite. Prvite tri godini
23
A A@DER MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vladee kako regent na maloletni- Grafemskiot izgled na makedonskoto kirili~no pismo

ot kral Orest, sin na Perdika II.
Vo 394 pr. n.e. mu se protivstavu-
va na spartanskiot basilej Agis A, a B, b V, v G, g D, d \, | E, e @, `
da pomine so vojska preku make-
donskata teritorija.
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1963; R. Il- Z, z Y, y I, i J, j K, k L, l Q, q M, m
jovski, Koj i koga vladeel so Makedonija,
Skopje, 2003. A. [uk.
A@DER (A@DA, A@DAJA,
LAMJA), (tur. ejderha) ‡ demon- N, n W, w O, o P, p R, r S, s T, t ], }
ska pretstava vo vid na pove}e-
glavo zmijoliko ~udovi{te {to
`ivee vo ezerata i vo dlabokite
virovi, vo {uplivite drvja i pe- U, u F, f H, h C, c ^, ~ X, x [, {
{terite, so isklu~itelno nega-
tivni osobini. Negoviot `enski
oblik e lamjata. Vo veruvawata AZBUKA – utvrden redosled na LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na make-
grafi~kite znaci i na glasovite donskiot literaturen jazik, Skopje,
se pojavuva samo vo `ivotinski 1982; K. Kamberski, Od bukvar do univer-
oblik, a vo narodnoto tvore{tvo vo pismenoto i usnoto izrazuva- zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
se pretstavuva i kako ~ovek. Ne- we vo jazicite {to koristat ki-
govoto poteklo se povrzuva so pre- rilica. Imeto go dobiva spored AZMAK (SVETINIKOLSKA)
obrazbata na stogodi{nite smo- prvite dve bukvi (az, buki) vo iz- REKA – desna pritoka na r. Bre-
kovi ili zmejovi vo demonski bi- vornoto slovensko pismo. Sovre- galnica. Nastanuva od tri poma-
tija: telo so ribja lu{pa, so edna menata makedonska azbuka e re- li vodoteci: Karata{, Peri{ i
ili pove}e ku~e{ki ili kowski formirana po Osloboduvaweto i Mavrovica, koi se soedinuvaat
glavi (od tri do ~etirieset), gole- ima 31 bukva, kolku {to ima i kaj gradot Sveti Nikole, po {to
ma kosa, vilici, zabi i jazik, ~eti- glasovi vo makedonskiot standar- go dobiva imeto Svetinikolska
ri noze, ostri nokti, golemi kril- den jazik. Ministerskiot sovet Reka, a pred slivot vo r. Bregal-
ja, opa{ka, so lakom i krvo`eden na NR Makedonija, po pove}eme- nica e poznata pod imeto Azmak.
karakter i mo`nost da isfrla se~na rabota na nekolku komisii, Izvira od planinata Mangovica,
ogan i plamen od o~ite i ustata. vrz osnova na Rezolucijata na na viso~ina od 610 m, a se sliva vo
Se smeta za nenasitno su{testvo, poslednata Komisija za jazik i Bregalnica na viso~ina od 203 m.
odrazeno i vo narodnite poslovi- pravopis pri Ministerstvoto za Dolga e 35 km, ima vkupen pad od
ci i pogovorki. Vo nekoi veruva- narodna prosveta, vo sostav: Ven- 407 m i prose~en pad od 11,6 ‰.
wa e glavatar na zmiite, predizvi- ko Markovski, poet; Vasil Iqo- Povr{inata na slivot iznesuva
kuva zatemnuvawe so napad na Son- ski, direktor na gimnazija; Mir- 658,7 km2. Vo najgolemiot del od
ceto, gi sproveduva gradonosnite ko Pavlovski, profesor; Bla`e slivot ima poroen karakter.
oblaci i sl. Se veruva deka so ne- Koneski, lektor; Krume To{ev, LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidro-
go mo`at da se spravat samo sv. {ef na stru~nite {koli; Ivan grafski osobenosti na glavnite prito-
Mazov, urednik na „Mlad borec#; ki na Vardar vo SR Makedonija, „Geo-
\or|i so kopjeto i sv. Ilija so grafski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;
gromovite. Vo toa begawe od opas- Gustav Vlahov, publicist; Vlado Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geogra-
nosta, mo`e da se sokrie i vo Maleski, direktor na radio fija na Republika Makedonija, PMF,
stomna na `etvarite (Pore~e). Skopje; Kiro H. Vasilev, publi- Skopje, 2002. Dr. V.
cist i kapetan Ilija Topalovski,
LIT.: Tanas Vra`inovski, Narodna demo- AIL, MALA PRESPA (vo Ma-
nologija na Makedoncite, Skopje-Pri- na~alnik na propagandnoto odde- loto Prespansko Ezero, R. Grci-
lep, 1995, 47-51; istiot, Narodna mitolo- lenie na Glavniot {tab, go usvoi ja) ‡ ostrov na ~ija teritorija se
gija na Makedoncite, kn. 1, Skopje-Pri- nejziniot grafemski sostav na 3. nao|a trikorabnata, katedralna
lep, 1998, 188-193. S. Ml. V 1945 godina. Makedonskata az- bazilika vo urnatini, posvetena
AZBIJA ‡ nasilnik, zulum}ar buka e zasnovana vrz fonetskiot na Sv. Ahilej od vremeto na vla-
vo vremeto na osmanliskoto vla- princip, {to zna~i za sekoj odde- deeweto na Samuil. Pokraj ju`-
len glas vo jazikot ima bukva vo niot yid (od vnatre{nata strana)
deewe vo Makedonija. Nivniot azbukata.
broj posebno narasnal vo vremeto
na Rusko-turskata vojna (1877/
1978), koga zele u~estvo kako do-
brovolci vo osmanliskata armija
i popatno gi pqa~kosuvale make-
donskite naseleni mesta. Pritoa
debarskite azbii go opqa~kale i
gradot Kru{evo. Narodniot pe-
ja~ gi prokolnal: †bog da ubie de-
brani... / {to nastanaa azbii / po
taa reka Radika, / po tie sela ris-
janski, / staro i mlado kolea…#.
LIT.: Zbirka na makedonski narodni pes-
ni. Redaktiral Bla`e Koneski, Skopje,
1945, 324; Makedonski narodni pesni, so-
brani od festivalite vo Bitola i [tip
na 11 oktomvri 1947. Redaktiral Vasil
Iqoski, Skopje, 1948, 37; Trajan Nikodi-
noski, Narodni pesni od Ohridsko,
Ohrid, 1974, 142. S. Ml. Ostrovot Ail vo Prespanskoto Ezero

24
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
se otkrieni tri groba. Tretiot
(Grobot G) pripa|al na ma` vo
zreli godini. Po opse`nata ana-
liza na skeletot, naodite na al-
~iwata od pancirnata ko{ula i
na ostatocite od svilenata, ska-
pocena ode`da, istra`uva~ot A.
Mucopulos Grobot G go pripi{u-
va na Samuil. Naodite se ~uvaat
vo Solun.
LIT.: N. K. Moutsopoulos, Ereines stin Kastoria
kai ton Agio Ahilleio, Thessaloniki, 1965. El. M.
Georgi
Ajanovski
AJANOVSKI, Georgi (Voden,
Grcija, 25. II 1941) – novinar. Dip-
lomiral novinarstvo vo Skopje.
Vo periodot 1962–1966 g. bil so-
rabotnik a potoa i urednik vo v.
„Ve~er#, „@urnal# i „Nova Ma-
kedonija#. Postojan dopisnik od
Moskva (1979/83). Glaven i odgo-
voren urednik na „Nova Makedo-
nija# (1989-1995) i zamenik gene-
ralen direktor na NIP „Nova
Makedonija# (1996). Osnova~ i
direktor na dnevniot vesnik
„Makedonija denes# i nedelnikot
„Denes# (od 2001). Publicisti~-
ki trudovi: „Mirka Ginova#, „Si-
birskite godini na Krasnaja#,
„Priznavaweto na Makedonija#,
„Bitka za demokratija#. ^len e na
DPM (1974), avtor na romanot
„Vani#. B. P. \.
Vangel
Ajanovski-
O~e
AJANOVSKI-O^E, Vangel (Vo-
den, 5. II 1909 – Skopje, 19. V 1996)
– pripadnik na makedonskoto na-
cionalno dvi`ewe (NOD) vo
Egejskiot del na Makedonija. Vo
periodot me|u dvete svetski voj-
ni bil ~len na KPG, vo 1941 g. bil
sekretar na Reonskiot komitet
na KPG za Voden. Vo 1942 g. vo
Voden ja osnoval i ja rakovodel
MAO. Vo 1945 g. vo Voden ja osno-
val i ja rakovodel TOMO i bil
sekretar na Okru`niot komitet
na NOF za Vodensko. Vo 1946–
1949 g. bil organizacionen sekre-
tar na Glavniot odbor na NOF za
Egejska Makedonija. Po 1949 g.
`iveel i rabotel vo NR Makedo-
nija. Avtor e na trudot „Egejski
buri# (1975).
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB 1948,
V, Skopje, 1981 (Redakcija d-r R. Kirjazov-
ski i F. Buckova-Martinova). St. Kis.
AJANOVSKI, Ta{o (Mimi)
Ristov (Voden, 6. II 1908 ‡ Skopje,
8. IV 1978) ‡ nacionalno-politi~-
ki deec i borec. Otkako se vklu-
~il vo rabotni~koto dvi`ewe
(1928), bil pretsedatel na Sera-
botni~kiot sojuz vo Voden (1932),
u~esnik vo antifa{isti~kata voj-
na (1941), organizator i rakovodi-
tel na voenata organizacija
OPLA (Za{tita na narodnite
borci) vo gradot (1943). Vo vreme-
to na Gra|anskata vojna vo Grcija
bil politi~ki komesar na make-
donski bataljon na NOF vo Voden-
sko (od juli 1946), organizacionen
(od dekemvri 1946) i politi~ki
sekretar na Okru`niot komitet
na NOF za Vodensko (od mart
1948), kako i ~len na Glavniot
odbor na NOV na Egejskiot del na
Makedonija (od januari 1948).
LIT.: Vangel Ajanovski-O~e, Egejski
buri. Revolucionernoto dvi`ewe vo
Vodensko i NOF vo Egejska Makedonija,
Skopje, 1975. S. Ml.
Ajga, prvata prestolnina na makedonskite argeatski kralevi
AJGA – prvata prestolnina na
makedonskite kralevi od dina-
stijata Argeadi, locirana kaj
den. s. Palatica, vo okolinata na
Ber (Berrhoia). Lokalitetot e po-
tvrden so najnovite arheolo{ki
naodi na kralskata nekropola vo
Vergina (Kutle{) kraj Ber (~le-
novite na kralskata ku}a se po-
grebuvani tuka i po prenesuvawe
na prestolninata vo Pela). Ajga e
AJGI A
prestolnina na prviot makedon-
ski kral Perdika (707/6–659 g.
pr.n.e.), pa s¢ do Arhelaj I (413–
399 pr.n.e.) koj zasnovuva nova
prestolnina vo Pela (den. s. Po-
stol). Vo amfiteatarot Filip II,
kralot na Makedoncite i hege-
mon na Helenite, prireduva (336
g. pr. n.e.) golema sve~enost za
svadbata na }erka mu Kleopatra
so Aleksandar od Epir. Vo Ajga e
pronajden dvorec, zdanie za sve-
~enosti i proslavi, so dimenzii
104,50 h 88,5 m, so vnatre{en dvor
opkru`en so 60 stolba. Vo nekro-
polata e otkriena golemata mogi-
la (so pre~nik 110 m i visina od
12 m) so pove}e monumentalni
kralski grobnici; grobot II od go-
lemiot tumulus najverojatno e na
Filip II; grobniot oblik vo vid
na mogila (tumulus) e karakteri-
sti~en i tipi~en za makedonski-
ot na~in na pogrebuvawe u{te od
`eleznoto vreme (tumulusi vo X
v. pr.n.e. vo Vergina); vo grobovi-
te se pronajdeni golem broj arte-
fakti u{te od VI v. pr.n.e., pre-
stol, sarkofag od mermer so son-
~eva rozeta (naj~est simbol kaj
anti~kite Makedonci), fresko-
dekoracija (na fasadata na grob-
nicata – Filip II i Aleksandar
se prika`ani vo scena od lov) i
dr. Pokraj kralskite grobnici,
pronajdeni se i hramovi posvete-
ni na vladetelite, kako {to e
hramot na Filip II (go izgradil
Aleksandar, spored Psevdo-Ka-
listen) ili hramot na Aminta III.
LIT.: Justini, Historiarum Philippicarum; Ex
Trogo Pompeio, Lib. XLIV, Parisiis MDCC-
CXXIII; N. L. G. Hammond, History of Macedo-
nia I, Oxford, 1971; M. Andronikos, Vergina, the
Royal Tombs and Ancient City, Athena, 1984;
Justin, Filipovata istorija. Prev. Q.
Basotova, Skopje, 2000. A. [uk.
AJGI, Genadij (GenadiŸ AŸgi)
(Zajmurzin, RF, 31.VIII 1934) – po-
et, eseist i preveduva~, po nacio-
nalnost e ^uva{; od 1960 g. se
opredeluva da pi{uva na ruski ja-
25
A AJDINSKI
Genadij
Ajgi
zik (do toga{ pi{uva na rodniot
~uva{ki). Negovite knigi se ob-
javuvani vo pove}e evropski zem-
ji. Vo 1993 g. e dobitnik na Zlat-
niot venec na SVP.
BIBL.: Na ~uva{ki jazik objavil sedum
knigi: Muzika za cel `ivot, 1962; Od ime-
to na tatkovcite, 1958; ^ekor, 1964;
Rasvetluvawe, 1971; Jazol, 1975; Pesni,
1980; Testament, 1988; Poliwa bliznaci,
1987; Tri poemi za Malevi~, 1989 i Sega
postojano sneg.
LIT.: Jovan Pavlovski, Pesnata kako del
na svetot, „Poezija#, Struga, 1993.
P. Gil.
Qubomir
Ajdinski
AJDINSKI, Qubomir (Qup~o)
Eftimov (Novo Selo, Strumi~-
ko, 28. IV 1930) – defektolog, uni-
verzitetski profesor i huma-
nist. Go zavr{il Filozofskiot
fakulet vo Skopje (pedagogija) i
Defektolo{kite studii vo Bel-
grad. Doktoriral na defektolo-
{kite nauki (Belgrad, 1980). Re-
doven profesor na Defektolo-
{kiot fakultet vo Belgrad (do
1992) i na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (Institut za de-
fektologija, 1993–2000). Objavil
nad 120 stru~no-nau~ni trudovi i
15 knigi i u~ebnici. Vtemeluva~
na sistemot za integralen pri-
stap vo rehabilitacijata na men-
talno retardiranite lica kaj nas
i eden od osnovopolo`nicite na
defektolo{kite studii na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje.
Bil republi~ki pomo{nik-se-
kretar za zdravstvo i socijalna
politika i delegat na Sojuzniot
sobor na Sojuznoto sobranie na
SFRJ (1985–1992).
BIBL.: Integralna rehabilitacija na
mentalno retardirani deca, 1982; Osno-
26
vi na defektolo{kata teorija i pra-
ktika, 1999; 50 godini za{tita, rehabi-
litacija, vospitanie i obrazovanie na
lica so pre~ki vo razvojot vo Republika
Makedonija, 2000 i dr.
LIT.: V. Andreevski, ^ovek so blagorod-
no delo – prof. d-r Qup~o Ajdinski,
Skopje, 2003. K. Kamb.
AJDUTSKI NARODNI PES-
NI ‡ ciklus epski narodni pesni
{to gi opevaat podvizite i nasta-
nite od `ivotot na ajdutite. Tie
se pojavile kako naroden poetski
izraz kon ajdutskoto dvi`ewe, pa
go odrazuvaat protestot protiv
socijalnite nepravdi i streme-
`ite za sloboda. Vo niv ajdutite
se pretstaveni kako borci pro-
tiv osmanliskite porobuva~i.
Osobeno vo XIX v., so epska idea-
lizacija bil izgraden likot na aj-
dutite prvenstveno kako hrabri
antiosmanliski borci i junaci,
izdr`livi, itri, sekoga{ podgo-
tveni da podnesat i najte{ki iz-
ma~uvawa. Ovoj ciklus e eden od
najbrojnite vo na{ata narodna
epika, a osven poedine~nite pes-
ni za oddelni ajduti, za nekoi od
niv ima i celi grupi pesni. Osno-
ven motiv na pesnite e bore~kata
sudbina na ajdutite, nivnite stre-
me`i za sloboda i sloboden `i-
vot, oddelnite podvizi, no pred sè
li~nite samootka`uvawa od
udopstvata na mirniot sekojdne-
ven `ivot: †Aramija ku}a nema, /
ku}a mu e planinata. / Aramija ta-
tko nema, / tatko mu e tenka pu-
{ka. / Aramija majka nema, / majka
mu e ostra sabja. /Aramija bra}a
nema, / bra}a mu se ~ift pi{to-
li.# Posebno impresivni se poet-
skite opisi na izbiraweto na voj-
vodite, podgotovkite za borba,
me|usebnite juna~ki natprevaru-
vawa, juna~kata smrt, vernoto
drugarstvo i samo`rtvuvaweto.
Najopeani ajduti se nivnite voj-
vodi: Dedo Iqo (Markov-Male-
{evski) od Berovo, Karaman od
Ohridsko, Jane Pletikosa, ^av-
dar Vojvoda, Spiro Crne, \or|ija
La`ot, Petre Maxar~e, Bogdan
[alvarina, Strahil Vojvoda i dr.
So posebna qubov se opeani i li-
kovite na `enite-ajdutki: Sirma
Vojvoda (od s. Treson~e), Rumena
Vojvoda (vo Osogovskite Plani-
ni), Bojana, Bosiqa, Grozdena, Gu-
ga, Elena, Cveta i dr. Tie se pret-
staveni kako junaci ramni na ma-
`ite vo sposobnostite i juna~ki-
te podvizi, vklu~itelno i vo ve-
{toto rakuvawe so oru`jeto.
LIT.: Efrem Karanov, Rumena-voŸvoda,
o~erk iz Osogovskite planini, Sofix,
1886; D. Dobrev, MakedonecÍt v narodni-
te pesni, „Makedonska misÍl#, II, 5-6,
Sofix, 1947; Vasil Iqoski, Narodni aj-
du~ki pesni, „Literaturen zbor#, br. 1,
Skopje, 1954; Kiril Penu{liski, Crven
se bajrak razveva. Narodni borbeni pesni,
Skopje, 1965. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ajduti na pusija, gravura
AJDUTSTVO (XV–XIX v.) ‡ naj-
dolgotrajnata i najmasovna oru-
`ena borba protiv osmanliskata
vlast do pojavata na makedonsko-
to nacionalnoosloboditelno dvi-
`ewe. Se pojavilo kako otpor na
feudalnata eksploatacija, naci-
onalnata i verskata pot~inetost
i zulumite. Posebno se zasililo
od po~etokot na XVI v. navamu.
Poznati se pove}e vidovi ‡ od
drumsko razbojni{tvo do oru`en
otpor na narodot protiv op{tes-
tvenoto ureduvawe i ekonomskata
eksploatacija. Ajdutite pretsta-
vuvale vostani~ko jadro na pozna-
toto Karpo{ovo vostanie (v.).
Ajdutskite dru`ini broele 20‡
30, a ponekoga{ i do 300 vooru`e-
ni lica, na ~elo so aramba{a ili
vojvoda i pomo{nik na aramba{a-
ta ‡ bajraktar. Se sobirale okolu
\ur|ovden, a se rasturale okolu
Mitrovden. Pri dejstvuvaweto,
glavno zasolni{te im bile gori-
te, a zimuvale kaj svoite jataci vo
selata. ^esto zasolni{te im bile
i manastirite, osobeno za lekuva-
we na bolnite i ranetite. Vo niv-
nite redovi imalo i `eni, pa duri
i kako voda~i (Rumena vojvoda,
Sirma vojvoda i dr.). Tie so nena-
deen napad, od busija, gi presret-
nuvale i gi ograbuvale trgovski-
te karvani i sobira~ite na dano-
ci, gi napa|ale feudalnite pose-
di, osobeno ~iflicite na spahii-
te, gi palele imotite i gi ograbu-
vale orudijata za proizvodstvo i
dobitokot, gi rasteruvale ~ifli-
garite i sl. Zabele`ani bile i
navleguvawa na ajdutski dru`ini
vo gradovite ‡ vo Bitola (1646 i
1661), Lerin, Ohrid i Resen, ogra-
buvaj}i gi trgovskite du}ani.
Protiv nivnoto dejstvuvawe os-
manliskite vlasti organizirale
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
poteri, se odmazduvale na selanite
{to gi {titele i pomagale so pa-
lewe na nivnite sela, apsewa, ma-
~ewa i ubistva, osobeno na nivnite
rodnini, gi se~ele krajpatnite {u-
mi, gradele kuli i tvrdini so voe-
na posada, nazna~uvale dervenxii,
martolozi i sl. Fatenite ajduti
`estoko gi kaznuvale, gi ispra}a-
le na dolgogodi{na ili ve~na ro-
bija, okovani na galii i sl. No aj-
dutstvoto prodol`ilo i se razvi-
valo, pa tie i go so~inuvale jadro-
to na site narodni buntovi i vosta-
nija. Vo narodnoto tvore{tvo ajdu-
tite se opeani kako junaci i borci
za sloboda. So pojavata na MRO ka-
ko organizirano osloboditelno
dvi`ewe, ajdutstvoto go izgubilo
svoeto porane{no zna~ewe.
IZV.: Turski izvori za ajdutstvoto i
aramistvoto vo Makedonija, I-V. Izbor i
prevod Aleksandar Matkovski, INI,
Skopje, 1961, 1973, 1979 i 1980.
LIT.: B. Cvetkova, Hajdutstvoto v
bqlgarskiote zemi prez 15/18 vek, t. 1,
Sofix, 1971; D-r Aleksandar Stojanov-
ski, Dervenxistvoto vo Makedonija,
INI, Skopje, 1974; D-r Aleksandar Ma-
tkovski, Otporot vo Makedonija vo vre-
meto na turskoto vladeewe, t. III. Ajdut-
stvoto, „Misla#, Skopje, 1983. S. Ml.
Ajdu~ka
treva
AJDU^KA TREVA (Achillca mille-
folium) – pove}egodi{no lekovito
zeljesto rastenie visoko 20‡80 cm,
so beli ili rozovi cvetovi i silna
mirizba. Ima osobeno zna~ewe vo
narodnata medicina. Se veruva de-
ka ima najlekoviti svojstva ako e
nabrano vo vremeto na me|udnevi-
cata. Se upotrebuva za varewe ~aj
ili se stava direktno na rana po-
me{ana so urina za da zapre krva-
veweto. Bidej}i za prevrska i zale-
~uvawe na ranite posebno ja kori-
stele ajdutite, po niv i go dobila
ova narodno imenuvawe. Spored
narodnata tradicija, toa lekovito
svojstvo tokmu tie i go prona{le.
Vo zejtin ako se pie taa e lek pro-
tiv skrofuli (skrofulozen ‡ `el-
ki~av), stavena vo rakija (plus bae-
we so devet povtoruvawa) lekuva
treska, ~ajot pak lekuva mrzlivost
(malaksanost), stoma~ni bolesti i
zabobolka. Kaj slovenskite bal-
kanski narodi se zabele`ani nad
50 razli~ni imenuvawa.
LIT.: Bogoslav [ulek, Jugoslavenski imenik
bilja, Zagreb, 1879; Dragutin Simonovi}, Bota-
ni~ki re~nik imena biljaka, Beograd, 1959; Va-
so Dervenxi, Sovremeno lekuvawe so leko-
viti bilki, Skopje, 1992, 355-357. S. Ml.
Sabina
Ajrula-
Tozija
AJRULA-TOZIJA, Sabina (Skop-
je, 17. IV 1946) ‡ akterka vo Dram-
ski teatar (od 1967). Ulogi: Olga
(†^ehov#); Gertruda (†Hamlet#);
Fatima (†Solunski patrdii#);
Lisijen (†Bolva v uvo#); Kosta-
dinka (†Jane Zadrogaz#); Xesi
(†Dobra no} majko#); Laura (†Ta-
tko#); Leni (†Zlostori na srce-
to#) i dr. Kako gostin u~estvuva-
la vo proekti na Turskata drama
i na Dramata na MNT. R. St.
Ajshin
AJSHIN (Atina, 389 pr.n.e. –
Samos, 314 pr.n.e) – politi~ar,
glaven protagonist na Makedon-
skata partija vo Atina. Poli-
ti~kata dejnost ja zapo~nuva po
osvojuvaweto na Olint (349) od
Filip II, koga vo Sovetot i vo
Sobranieto go poddr`uva pred-
logot za otpor protiv Filip II,
no nabrzo preminuva na stranata
na plutokratite, koi sakaat mir
so Filip II. Kako atinski prate-
nik u~estvuva vo pove}e mirovni
dogovori so Filip II; dvapati pa-
tuva so atinski pratenici vo Pe-
la kaj kralot Filip II. Po pobe-
data na Filip kaj Hajroneja (338)
u~estvuva vo mirovniot dogovor
pome|u Helenite i Filip. Po
govorot „Protiv Ktesifon#
(330), Sobranieto na Atina go
obvinuva i go kaznuva so prote-
ruvawe od gradot; odi vo Efes, a
po smrtta na Aleksandar se seli
na Rodos; umira vo progonstvo na
Samos.
LIT.: Aechines, The Speeches of Aeschines, Lo-
eb Class. Library, Harvard University Press,
1958; Ana [ukarova, Filip II Makedon-
ski i atinskite retori, Skopje, 2003.
A. [uk.
AKADEMSKO A
AJTIJA – makedonska bo`ica na
svetlinata; spored legendite Ma-
kedon e sin na Ajtija (Ajtrija) i
Dion; spored druga verzija Make-
don e sin na Yevs i Tija – }erka na
Devkalion; imeto na bo`icata se
povrzuva so makedonskata glosa
adraja, so zna~ewe „svetlo, jasno
nebo#.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004. A. [uk.
Statut i
Pravilnik na
Politi~koto
dru{tvo
†Makedonija na
Makedoncite#
vo Cirih (1919)
AKADEMSKO DRU[TVO „MA-
KEDONIJA# (@eneva, 1915) –
prodol`enie na Akademskoto
dru{tvo na makedonsko-odrin-
skite studenti vo @eneva ([vaj-
carija) po Ilindenskoto vosta-
nie (1904), a po po~nuvaweto na
Prvata svetska vojna obnoveno
pod imeto „Makedonija#. Orga-
nizatori na Dru{tvoto: Anastas
Kocarev (Ohrid), Petar Zdravev
(Tetovo), Dimitar Nestorov
(Struga), Trifun Grekov (Eni-
xe-Vardar), Blagoj To{anov
([tip), A. Kopandonov i Ale-
ksandar Kraj~ev (Veles) i dr. Vo
istata godina i grupa makedon-
ski studenti na Ciri{kiot uni-
verzitet go formiraat Poli-
ti~koto dru{tvo „Makedonija
na Makedoncite#, vo slednata go-
dina vo Lozana e konstituirano
Politi~koto dru{tvo „Makedo-
nija – za odbrana na pravata na
Makedoncite#, a vo @eneva Po-
liti~ko dru{tvo za nezavisnost
na Makedonija. Podocna posto-
jat 25 makedonski dru{tva vo
[vajcarija {to vo vremeto na
Versajskata mirovna konferen-
cija formiraat i Glaven odbor
na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija (Lozana, 1919) za od-
brana na celosta i dr`avnata
konstitucija na Makedonija. Pe-
~aten organ e sp. „L’Independance
Macédonienne#.
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glav-
niot odbor na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija 1918-1919 g. i dokumentacija-
ta za toa, „Glasnik na INI#, IX, 1, 1965,
131-191; Quben Lape, Pridonesot na ma-
kedonskite studenti vo stranstvo za
razvitokot na makedonskata nacional-
na misla i odbrana na makedonskiot na-
cionalen individualitet. Momenti od
27
A AKAKIJ
rabotata na nekolku studentski dru-
{tva, „Istorija#, 2, Skopje, 1970; Mihaj-
lo Minoski, Federativnata ideja vo ma-
kedonskata politi~ka misla, Skopje,
1985. Bl. R.
AKAKIJ – jeromonah i igumen
(mirsko ime Joanikij), ktitor na
manastirskata crkva „Sv. Niko-
la# vo s. Manastir (Mariovo).
Igumen stanal vo 1261 g. Vo 1266
g. na mestoto na postarata izgra-
dil nova preubava crkva. Vo 1271
g. ovozmo`il crkvata da bide `i-
vopisana, so posredstvo na |ako-
not Jovan, verojatno ista li~nost
so |akonot Jovan Pedijasim (re-
ferendar na Ohridskata arhie-
piskopija). Ktitorot jeromonah
Akakij e naslikan so modelot na
crkvata v race, kako predvoden od
sv. Nikola, patronot na crkvata,
mu ja podaruva crkvata na Isus
Hristos.
LIT.: D. Koco – P. Miqkovi}-Pepek, Ma-
nastir, Skopje, 1958; F. Bari{i¢, Dva
gr~ka natpisa iz Manastira i Struge,
„Zbornik radova Vizantolo{kog institu-
ta#, 8/2, Beograd, 1964, 13-27; V. J. –uri¢,
Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beo-
grad, 1974; Z. Rasolkoska-Nikolovska,
Ktitorskiot portret vo yidnoto sli-
karstvo vo Makedonija, Civilizacii na
po~vata na Makedonija, MANU, Skopje,
1995. Z. R.-N.
AKAMIR (VIII–IX v.) – arhont
(knez) na slovenskoto pleme Ve-
legeziti (vo Tesalija). Se zame-
{al vo dinastiskite borbi vo
Vizantija vo vremeto na caricata
Irina. Se obidel da gi oslobodi
sinovite na Konstantin V (III
799), koi bile zatvoreni vo Ati-
na i da izbere eden od niv za car.
Irina go zadu{ila buntot. Nego-
vata natamo{na sudbina ne e poz-
nata.
LIT.: T. @ivkovi¢, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{¢u (600–1025), Beo-
grad, 2002. K. Ax.
AKVAS – patna stanica od rim-
sko vreme, zabele`ana na Pojtin-
gerovata karta (III–IV v.). Se nao-
|ala na delnicata od rimskiot
pat pome|u Skupi i Stobi, na oda-
le~enost od XXI rimska milja od
Skupi. Se identifikuva so Kat-
lanovska Bawa vo blizina na
Skopje.
LIT.: N. Vuli¢, Teritorija rimskog
Skopqa, „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, I/1 (1925), 1–4; T. Tomoski, Pri-
log za rekonstrukcija na Tabula Peutingeri-
ana na delnicata Scupi–Stobi, „@iva Anti-
ka#, XI, 1, Skopje, 1961. K. Ax.
AKVEDUKTOT VO SKOPJE –
bil dolg 12 km, po~nuvaj}i od kap-
ta`ite kaj s. Gluvo, zapadno pod
Gradi{te s. Brazda i s. Gorno
Orizari, pome|u Vizbegovo i [u-
to Orizari, pod isto~nata padina
na ridot kaj kasarnata „Ilin-
den#, po dol`inata na ul. „Di-
`onska# kon isto~noto podno`je
na Skopskoto Kale. Vo tursko
28
Akveduktot vo Skopje (XVI v.)
vreme gi snabduval so voda broj-
nite amami i xamii na srednove-
kovniot grad Skopje. Za~uvaniot
del go premostuval dolot na r.
Serava, severno od ridot na koj se
nao|a kasarnata „Ilinden#. Sega
toj e dolg 386 m, so 55 masivno yi-
dani arki ({iroki 4,5 – 5 m, viso-
ki do 6 m) i so dve fazi na prenos
na vodata. Prvata faza e yidan
kanal so ~etvrtest presek (0,8 h
0,9 m), a vtorata faza se kerami~-
ki cevki (dolgi 0,34 m, so dijame-
tar 0,23 m odnadvor i 0,20 m odna-
tre). Izgraden e vo tursko vreme
(XVI v.) za potrebite na turskata
kasarna na Skopskoto Kale i na
Starata skopska ~ar{ija.
LIT.: K. Petrov, Akvaduktot kraj Skop-
je i problemot na negovoto datirawe,
MakNas, 7, Skopje 1998, 86-111; N. Kata-
ni¢ – M. Gojkovi¢, GraÚa za prou~avawe
starih kamenih mostova i akvedukata u
Srbiji, Makedoniji i Crnoj Gori, Beo-
grad, 1961. V. L.
AKIMOVSKI, Radovan (s. Bo-
gomila, Vele{ko, 25. V 1922 ‡
Skopje, 1992) ‡ redoven profesor
na [umarskiot fakultet vo
Skopje, specijalist za {umski
transportni sredstva. Diplomi-
ral na [umarskiot fakultet vo
Belgrad (1949), a potoa bil nazna-
~en za asistent na Zemjodelsko-
{umarskiot fakultet vo Skopje.
Doktoriral na Visokata {umar-
ska {kola vo Viena (1961). Pub-
likuval brojni nau~ni i stru~ni
trudovi. Izvr{uval pove}e op-
{testveni, nau~ni i stru~ni
funkcii (pokraj drugite, dekan
na [umarskiot fakultet i pro-
rektor na Skopskiot univerzi-
tet). Al. And.
AKINDIN, Grigorij (Prilep,
ok. 1300 – ok. 1348) – srednoveko-
ven teolog i filozof. Se {kolu-
val vo Solun, kade {to steknal
solidno obrazovanie od anti~ka-
ta filozofija i literatura. Se
zapoznal so sv. Grigorij Palama i
izrazil `elba toj da go vovede vo
mona{kata duhovna praktika. Vo
1332 god. vo Solun se sretnal so
Varlaam, glavniot oponent na sv.
Grigorij Palama. Do 1341 god. bil
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
posrednik me|u niv. Poddr`an od
patrijarhot Jovan Kalekas, Akin-
din istapil so kritika na Varla-
amoviot traktat „Protiv mesali-
janite#. Vo gra|anskata vojna za-
po~nal otvorena i ostra kritika
na isihasti~kiot metod za koj se
zalagal Palama. Na Crkovniot
sobor vo 1352 godina (posmrtno)
bil anatemisan. Avtor e na pove-
}e tekstovi. Vo „Antieretiki# ja
napa|a osnovnata ideja na monasi-
te isihasti. Akindin ja zastapuva
tezata deka Bog mo`e da mu se javi
na ~ovekot samo preku simboli, a
me|u bo`jata su{tina i bo`jata
energija nema razlika.
LIT.: V. Stoj~evska-Anti}, Akindin vo
ju`noslovenskata rakopisna tradicija,
†Prilozi#, IV, 1, MANU, 1979, 35–59; V.
Georgieva, Vizantiska filozofija,
Skopje, 2001. V. G.-P.
AKSAK (tur. aksak) ‡ oznaka za
formite na ritamot vo asime-
tri~nite merki vo koi site mer-
ni edinici ne traat podednakvo
dolgo. Na pr. kaj trivremenite
taktovi, kade {to prvoto vreme e
podolgo. Posebna grupa vo ritmi-
kata na makedonskoto peewe
pretstavuvaat i specifi~nite
asimetri~ni merki, kako {to e
7/8 takt, vo koj trodelniot seg-
ment se nao|a na prvoto akcent-
sko mesto, vrz ~ija osnova le`at
trohejot i daktilot, karakteri-
sti~ni za ritamot na makedonsko-
to oro. R. V.
Ivan
Sergeevi~
Aksakov
AKSAKOV, Ivan Sergeevi~ (s.
Nade`dino, Orenburgska gub.,
Rusija, 26. IX / 8. H 1823 – Moskva,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
27. I / 8. II 1886) – ruski sloveno-
fil, publicist, poet i literatu-
ren kriti~ar. Ja zavr{il Mo-
skovskata {kola za pravni nauki
(1842). Rabotel vo Senatot i vo
M-stvoto za vnatr. raboti, no
podnesol ostavka (1852) i rabo-
tel kako publicist i redaktor na
vesnici i spisanija („RusskaÔ be-
seda#, „Parus#, „DenÝ#, „Moskva#,
„Moskvi~#, „RusÝ#). Eden od orga-
nizatorite na Moskovskiot slo-
venski komitet i organizator na
Slovenskiot kongres (1867). Teo-
reti~ar na slovenofilstvoto. Ve-
ruval vo mesijanskata uloga na Ru-
sija za Slovenite, vo „seslovens-
tvoto# i vo „svesta za slovenskata
op{nost i ednoplemenost# od vre-
meto na petrovskite reformi, ko-
ga Rusija se pretstavi na me|una-
rodnata scena kako mo}na pravos-
lavno-ruska dr`ava i „so svoeto
novo bitie gi razbudi drugite slo-
venski zemji#, se pribli`uva do
oficijalniot ruski panslavizam,
podrazbiraj}i go glavno kako „du-
hovno i moralno, a ne politi~ko
prvenstvo na Rusija vo slovenski-
ot svet#. Rajko @inzifov bil bli-
zok negov sorabotnik, no gi poddr-
`uval bugarskite nacionalni po-
zicii vo Rusija. Neposredno pred
smrtta se ubedil deka Makedonci-
te se oddelen etnikum vo sloven-
skiot svet i „gi sovetuval svoite
vospitanici Makedonci vo 1886 g.
da izdelat makedonski literatu-
ren `argon#. Edna godina potoa P.
Draganov i nau~no gi obosnoval
tie stavovi vo Rusija.
BIBL.: So~ineniÔ, 1–7, Moskva, 1886–
1887; IvanÍ Sergeevi~Í AksakovÍ vÍ ego
pisÝmahÍ, 1-4, Moskva, 1888–1896; v. †Svo-
boda#, VI, 786, SofiÔ, 13. IV 1892, 3. Bl. R.
AKSIJ (Axios) – anti~koto ime
na r. Vardar, koja ja spomnuvaat
pove}e anti~ki literaturni iz-
vori: Herodot, Tukidid, Plinij i
dr. Najrano se spomnuva vo vreme-
to na Trojanskata vojna kako „re-
ka {to {iroko te~e# (Hom., II.II-
844-850). Strabon (Strab. 7, 327,
329) ka`uva deka A. izvira od re-
gijata na Agrijanite, koi se pa-
jonsko pleme. Rekata ja delela
starata oblast Pajonija i potoa
vleguvala vo Makedonija vo obla-
sta Amfaksitida. Pome|u 168 i
148 g. so rimskata uprava gi deli
dvete od ~etirite meridi; vtora-
ta ostanuva na istok, a tretata na
zapad od rekata.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957, 58–62.
V. B.-Gr.
AKT ZA OPREDELUVAWE NA
GRANICATA ME\U KNE@EV-
STVOTO BUGARIJA I OS-
MANLISKATA DR@AVA NA
DELOT KON MAKEDONIJA
(Carigrad, 20. IX 1879) ‡ dogovor
na Evropskata komisija sostave-
na od pretstavnici-komesari od
Germanija, Avstro-Ungarija,
Francija, Velika Britanija, Ru-
sija, Italija i Osmanliskata Dr-
`ava. Kako sostaven del na aktot
(od 14 ~lena) bile prilo`eni
skici. Granicata poa|ala od srp-
skata granica, Crn Vrv, \ue{evo,
severno od Gorna Xumaja, ju`no od
Rilskiot manastir (koj $ se osta-
val na Bugarija), planinata Dos-
pat. Spored Berlinskiot dogovor
Makedonija vo nejzinite prirod-
ni i etni~ki granici ostanuvala
vo Osmanliskata Dr`ava.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori, Skopje,
2000. M. Min.
AKT NA SENATOT I NA PRET-
STAVNI^KIOT DOM NA KON-
GRESOT NA SAD ZA DAVAWE
POMO[ NA GRCIJA (Va{ing-
ton, 22. V 1947) – akt so sila na za-
kon za davawe finansiska i eko-
nomska pomo{ i za bezbednosna
za{tita na Grcija. Odr`uvaweto
na vlast na monarhisti~kata vla-
da, zagrozena od KPG so organizi-
ranoto gr~ko protivmonarhi-
sti~ko dvi`ewe i masovizirano-
to makedonsko nacionalno dvi-
`ewe vo Egejskiot del od Make-
donija, bilo pretstaveno kako
pra{awe za opstanok na gr~kata
dr`ava, zagrozuvana i odnadvor,
od komunisti~kite dr`avi Jugos-
lavija, Bugarija i Albanija. Bez-
bednosnata za{tita na Grcija do-
biva tretman na pra{awe od vi-
talno zna~ewe za bezbednosta na
samite SAD.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Priredio
M. Stojkovi}, Beograd, 1999. M. Min.
„AKTA# („ACTA#) (Skopje, 28.
VII 1953 ‡ 1995) ‡ spisanie, organ
na Prirodonau~niot muzej na Ma-
kedonija. Objavuva{e prilozi od
oblasta na geata i taksonomijata,
biogeografijata i ekologijata na
florata i faunata na Makedoni-
ja i drugite delovi na Balkanski-
ot Poluostrov. Prvata redakcija
ja so~inuvaa: Hans Em, Petar T.
Ikonomov, Roko Vukovi} i Stan-
ko Karaman. Vo prviot broj sepa-
ratno e objaven trudot „Vidovi
na flebotomini vo Skopsko# od
Jordanka V. Keckaroska. Do 1995
g. se objaveni vkupno 19 toma so
159 separati. K. Bog.
„AKTA HIRURGIKA JUGOS-
LAVIKA# („ACTA CHIRURGI-
CA IUGOSLAVICA#) – stru~no
spisanie na Zdru`enieto na hi-
rurzite vo SFRJ. Osnovano vo
1950 g. od Hirur{ko-ortopedska-
ta sekcija na Zdru`enieto na le-
karite vo Hrvatska kako „Acta
chirurgica#, a od 1953 izleguva kako
Acta chirurgica Iugoslavica. Prviot
Ureduva~ki odbor e vo Belgrad.
^lenovi vo Ureduva~kiot odbor
AKCIONEN A
od makedonskite hirurzi bile
Sotir Stavridis i Pan~e Kara-
|ozov. Od 1971 do 1987 g. Uredu-
va~kiot odbor e vo Skopje, a gla-
ven i odgovoren urednik na spi-
sanieto bil Ko~o Serafimov.
Al. Stavr.
AKTINIDIJA (KIVI) (Actini-
dia chinensis Pl.) – suptropsko
ovo{no rastenie. Kaj nas se od-
gleduva glavno kako dvorna ovo-
{ka, vo predeli kade {to mi-
kroklimata e poblaga. Na otvore-
no mo`e da se odgleduva pokraj
ezerata i vo podno`jeto na Bela-
sica, kade {to dava redovni i vi-
soki prinosi (50–100 kg po steb-
lo). Plodot e so niska energet-
ska, no so visoka dietalna i leko-
vita vrednost. B. R.
Nedelen wuz-magazin †Aktuel#
„AKTUEL# – nedelen wuz-maga-
zin. Prviot broj bil otpe~aten
na 23 mart 2001 g., izdava~ NIK
„Pres# od Skopje. Osnova~i: Ale-
ksandar [oljakovski (direktor)
i Julijana Ko~ovska-Krtolica
(glaven i odgovoren urednik).
B. P. \.
AKCENT (< lat. accentus < ad
cantus ‘priglas’ : gr~. prosódia) – bi-
ten element so koj eden jazik se
diferencira kako poseben idi-
om. Maked. a. e tretoslo`en, pa|a
na poslednite tri sloga, odn. mo-
ri, od krajot na zborot. Toj e di-
nami~en, so silinata na glasot
vr{i razdeluva~ka funkcija na
zborovite i zborovnite celini.
Vo osnovata le`i prastariot
balkanski ritam, no sodr`i i ne-
{to specifi~no vo zvu~eweto i
intonacijata.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked.
lit. j., I del; P. Hr. Ilievski, Vnatre{-
ni i nadvore{ni faktori vo razvojot na
maked. tretoslo`en akcent, †Lit. zb.#,
28/4, 1981, 35-42; U~estvo na gr~ko-roman.
jazi~na sredina vo formiraweto na ma-
ked. tretoslo`en akcent, †Prilozi#,
MANU – OLLN, 6, 2, 1981, 35-58.
P. Hr. Il.
AKCIONEN NARODNOOSLO-
BODITELEN KOMITET (1943)
‡ glavno nacionalno politi~ko
telo (od makedonski intelektu-
alci i pretstavnici od makedon-
skoto gra|anstvo), „najvisok or-
gan na revolucionernata vlast#
na okupiranata teritorija vo
Vardarskiot del od Makedonija.
Objavil Proglas do makedonski-
ot narod (IX 1943) so povik za ma-
sovna vooru`ena borba za nacio-
nalno osloboduvawe i za obedi-
nuvawe vo samostojna makedonska
nacionalna dr`ava. ^lenovite
na ANOK se protivstavile na re-
29
A AKCIONEN
{enieto vo Manifestot na Glav-
niot {tab (X 1943) za sozdavawe
makedonska dr`avnost vo Vardar-
skiot del na Makedonija vo ram-
kite na federativna Jugoslavija.
Vo Prigovorot ANOK go ospo-
ril legitimitetot na [tabot ka-
ko voeno rakovodno telo da done-
suva politi~ko re{enie za vital-
noto nacionalno pra{awe {to e
vo isklu~itelna nadle`nost na
politi~ko pretstavni~ko telo,
so potsetuvawe deka borbata se
vodi za obedinuvawe na makedon-
skiot narod, ne za parcijalno re-
{enie vo †ve{ta~kata kombina-
cija Jugoslavija.# Predupredil
deka vo toj slu~aj podelbata na
Makedonija se sankcionira zase-
koga{. Po odgovorot od G[ i od
Inicijativniot odbor za svikuva-
we na ASNOM ( I 1944 ) za mo`no
obedinuvaweto na makedonskiot
narod vo ramkite na Titovata Ju-
goslavija, ~lenovi na ANOK
vlegle vo Inicijativniot odbor
i bitno vlijaele na donesuvaweto
na re{enijata na Prvoto zaseda-
nie na ASNOM za sozdavawe su-
verena makedonska nacionalna
dr`ava Demokratska Makedonija
i za obnaroduvawe zavet za obedi-
nuvawe na makedonskiot narod.
LIT.: ASNOM 1944-1964, Skopje, 1964;
Zb., Kuzman Josifovski-Pitu, Skopje,
1995; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugosla-
vija i makedonskoto nacionalno pra{a-
we (1943-1946), Skopje, 2000. M. Min.
AKCIONEN CENTRALEN KO-
MITET (Sofija, 1934 – Sofija,
1936) – koordinator i predvodnik
na makedonskoto progresivno
dvi`ewe za proteruvawe na vrho-
vistite od Nacionalniot komi-
tet, od rakovodstvata na mladin-
skite, studentskite, `enskite i
ilindenskite dru{tva. Dejstvu-
val za sozdavawe edinstven make-
donski osloboditelen front za
izvojuvawe sopstvena nezavisna
makedonska dr`ava. Bil progonu-
van od bugarskite vlasti kako
ogranok na VMRO (Ob).
IZV. i LIT.: VMRO (Ob) Centralen par-
tiski Arhiv. Fond. 204; Istoriska vi-
stina, Skopje, 1981. O. Iv.
AKCIONERSKI KAPITAL –
kapitalot {to pretprijatijata,
organizirani kako akcionerski
dru{tva (korporacii), go dobiva-
at so emisija na svoi akcii. Ak-
cijata pretstavuva dolgoro~na
hartija od vrednost {to na sops-
tvenikot mu nosi dve osnovni
prava: pravo na u~estvo vo ras-
predelbata na eden del od profi-
tot na pretprijatieto vo forma
na dividenda i pravo na u~estvo
vo upravuvaweto so pretprijatie-
to (spored principot – edna akci-
ja eden glas). Istoriski gledano,
akcionerskiot kapital i akcio-
30
nerstvoto vo Makedonija, imaat
skromna tradicija. Vo periodot
me|u dvete svetski vojni i vo vre-
meto na Vtorata svetska vojna
brojot na bankite i pretprijati-
jata na teritorijata na dene{na
RM, organizirani kako akcio-
nerski dru{tva, bil nezna~ite-
len: Gevgeliska banka AD – Gev-
gelija, Skopska popularna banka,
Ribarsko akcionersko dru{tvo –
Ohrid, Tetovska kreditna banka
– Tetovo i sl. Vo socijalisti~ki-
ot op{testveno-ekonomski sis-
tem, od ideolo{ki pri~ini, ak-
cionerskiot kapital ne postoe-
{e. So donesuvaweto na Zakonot
za transformacija na pretprija-
tijata so op{testven kapital (v.
Privatizacijata vo Republika
Makedonija) i po zavr{uvaweto
na kontrolata na privatizacija-
ta izvedena spored jugoslovenski-
te zakoni, se izvr{i i pretvora-
we na internite (ovie de facto bea
kvazi-akcii) vo obi~ni akcii.
Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven
kapital nalo`uva{e golemite i
srednite pretprijatija (malite
po isklu~ok) da se transformi-
raat vo akcionerski dru{tva. Na
krajot od 1992 g. (pred po~etokot
na privatizacijata) vo Republika
Makedonija postoeja okolu 400
golemi i sredni pretprijatija.
Spored Zakonot za trgovski
dru{tva, akcionerskata forma na
organizacija na pretprijatija e
zadol`itelna dokolku kako osno-
va~i na dru{tvoto se javat pove}e
od 50 lica. Niz procesot na pri-
vatizacijata brojot na akcione-
rite vo Republika Makedonija
nadmina 250.000 lica. Vo me|uvre-
me, preku slobodniot promet na
akciite i pregrupiraweto na ak-
cionerskata sopstvenost, toj broj
e sveden na 138.000. Vospostavuva-
weto na Makedonskata berza (v.
Makedonska berza na hartii od
vrednost AD Skopje) i donesuva-
weto na noviot Zakon za izdavawe
i trguvawe so hartii od vrednost
(II 1997), koj nalo`i site transak-
cii so hartii od vrednost vo RM
da se realiziraat na berza, dadoa
nov pottik za razvoj na akcioner-
skiot kapital i akcionerstvoto
vo zemjata. Kontinuiraniot po-
rast na brojot i vrednosta na ber-
zanskite transakcii, postepeno-
to zbogatuvawe na portfolioto
na hartiite od vrednost, kotaci-
jata na najdobrite makedonski
firmi na berzata, zgolemeniot
priliv na stranski portfolio
investicii vo Republika Make-
donija, zgolemeniot interes na
fizi~ki lica za trguvawe so har-
tii od vrednost i sl., pridonesu-
vaat za postepeno {irewe na ak-
cionerskata kultura vo zemjata.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Agencija na Republika Makedonija
za transformacija na pretprijatijata so
op{testven kapital, Prira~nik za pri-
mena na Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven kapi-
tal, Skopje, mart 1994; Makedonska berza
AD, 10 godini Makedonska berza, Skopje,
2006. T. F.
ALA (tur. ala) ‡ v. a`der.
ALABAKOT, Ivan ‡ v. Ivan Na-
umov-Alabakot.
ALAN\UZI ‡ veruvawa za bo-
lest kaj malite deca do {est ne-
deli, predizvikana od viduvawe
na ritualno ne~ista `ena (od
menstrualen ciklus ili seksua-
len odnos), poznati i kako mur-
darlak (Isto~na Makedonija) i
brut (Ju`na Makedonija). Se ve-
ruva deka decata se za{titeni
ako `enata ja priznae svojata so-
stojba, vo sprotivno okolu obra-
zite i na glavata se pojavuvaat
pluskavci. Za za{tita se kori-
stele razni amajlii, a lekuvawe-
to se vr{elo so bawawe so velig-
densko (gospodovo) jajce.
LIT.: Stefan TanoviÊ, Srpski narodni
obi~aji u –evÚelijskoj Kazi, SEZb „@i-
vot i obi~aji narodni#, XL, kw. 16, Etno-
grafski institut, SKA, Beograd-Zemun,
1927, 108; Re~nik na narodnata mitolo-
gija na Makedoncite. Redaktor Tanas
Vra`inovski, Skopje, 2002, 36. S. Ml.
ALARIH (370–410) – kral na Vi-
zigotite (394/5–410). Po smrtta
na imperatorot Teodosij I (395),
gi opusto{il Trakija, Helada i
Makedonija. Vo po~etokot na V v.
so Vizigotite navlegol vo Ita-
lija i go osvoil Rim (24.VIII 410).
Ottamu se upatil kon Ju`na Ita-
lija so cel da se prefrli vo Se-
verna Afrika. Tuka go zateknala
smrtta. Bil pogreban pod korito-
to na rekata Butrinto.
LIT.: L. Schmidt, Geschichte der deutschen
Stämme bis zum Ausgang der Völkerwanderung.
Die Westgermanen2, München, 1941. K. Ax.
Violeta
Alarova
ALAROVA, Violeta (Skopje, 3.
VII 1945) – novinar, op{testve-
nik i poet. Zavr{ila Praven fa-
kultet vo Skopje. Bila novinar i
glaven i odgovoren urednik na
Vtorata programa na Radio Skop-
je (Makedonskoto radio), pretse-
datel na Upravniot odbor na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
MIA (1998&2000) i gradona~al-
nik na Op{tinata Centar – Sko-
pje (2000-2009). Ima objaveno tri
knigi poezija i desetina dramski
tekstovi.
BIBL.: Vrata bez izlez, Skopje, 1995;
Razgovor so do`dot, Skopje, 2001; Jas i
tagata, Skopje, 2009. S. Ml.
ALATINI (XIX v.) ‡ evrejsko
trgovsko-bankarsko-industrisko
semejstvo vo Solun, me|u 20 najbo-
gati firmi vo Solun so „S. Fer-
nandes i sin#, „Saul Modiano# i
„Isak Josua Modiano#. Ovie ku}i
imale filijali i vo Marsej. Od
sredinata na XIX v. otvorile in-
dustriski pretprijatija vo Make-
donija, glavno vo Solun: fabrika
za bra{no, dve za pamuk, za tuli,
za }eramidi, melnica so parni
turbini vo [tip i dr. So Saul
Modiano i Fernandes Mizraki
otvorile pivarnica „Olimbos#
vo Solun. Vo 90-tite godini na
XIX v. imale koncesii za eksploa-
tacija na `elezni rudi na Halki-
dik i hrom vo Skopsko, Sredna i
Ju`na Makedonija. Zaedno so
francuskiot rudarski in`ener
[arto, eksploatirale antimon i
arsenik blizu Krivolak i rudni-
kot Al{ar, koj gi nosi prvite bu-
kvi na Alatini i [arto. Alati-
ni bile ~lenovi na trgovskata
komora vo Solun. Od Makedonija
izvozuvale `ito, pamuk, volna,
ko`urci, susam, tutun i magnezi-
um, a uvozuvale oriz, {e}er, ka-
fe, tkaenini i dr. Vo 1875 g. osno-
vale sopstveno moderno evrejsko
u~ili{te so ok. 500 u~enici.
LIT.: M. T., Fabri~ka industrija u
Evropskoj Turskoj, „Ekonomist#, 2, 11, Be-
ograd, 1913; D-r Dan~o Zografski, Razvi-
tokot na kapitalisti~kite elementi
vo Makedonija za vreme na turskoto vla-
deewe, Skopje 1967. M. Zdr.
ALAXA ‡ xamija vo Tetovo. v.
[arena (Alaxa) xamija.
ALAXAJKOV, Lazar (s. Smokvi-
ca, Gevgelisko, 17. III 1918) ‡ agro-
nom, redoven prof. na Fakulte-
tot za zemjodelski nauki i hrana
vo Skopje. Gimnazija zavr{il vo
Kraguevac, Jugoslavija (1937/
1938). Diplomiral na Zemjodel-
skiot fakultet vo Sofija (1942).
Po diplomiraweto rabotel kako
agronom vo Berovo i vo Bujano-
vac, a potoa vo Zemjodelskiot in-
stitut vo Skopje, kade {to e {ef
na Otsekot za gradinarstvo (1945
‡1954). Doktoriral na Agronom-
skiot fakultet vo Zagreb (1961)
na tema: „Neke gospodarske osobine
raj~ice (L. Esculentum Mill.)“. Iz-
bran e za docent na Zemjodelskiot
fakultet vo Skopje (1954) i potoa
za vonreden i redoven profesor.
Se penzioniral vo 1982 g. Speci-
jalizacii: vo Institutot za ze-
len~ukovi kulturi vo Plovdiv,
Bugarija (1948), vo Holandija i vo
Anglija (1958) i vo Italija
(1966). Bil mentor na pove}e do-
ma{ni i stranski doktoranti i
magistranti. U~estvuval na pove-
}e nau~ni simpoziumi vo zemjata
i vo stranstvo. Ima objaveno broj-
ni nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na gradinarstvoto. D. J.
ALBANSKI NELEGALNI OR-
GANIZACII NA TERITORI-
JATA NA RM: marksisti-leni-
nisti od Kosovo, Narodno Dvi-
`ewe za Kosovo, Bali kombetar
(preku sojuzot na Kosovari od
SAD), ogranoci na UNIKOMB
(Partija za nacionalno obedinu-
vawe na Albancite), Nacionalno
dvi`ewe za osloboduvawe na Ko-
sovo, Nacionalna partija na tru-
dot, „Povik za sloboda# – so raz-
li~na ideolo{ka opredelba, sa-
mostojni ili ogranoci na organi-
zacii od Kosovo, Albanija, Za-
padna Evropa i SAD. Dejstvuvale
za realizacija na golemoalban-
skata ideja, konspirativno i le-
galno. Konspirativno dejstvuva-
le nelegalnite zdru`enija i or-
ganizaciite od redovite na al-
banskata emigracija. Legalnata
dejnost ja vr{ele vo koordinaci-
ja i so poddr{ka od Albanija.
Prezemale i poekstremni dejs-
tva, kako masovni demonstracii,
oru`eni akcii i sabota`i. Ima-
le vooru`eni teroristi~ki i pa-
ravoeni grupi za borba za „Gole-
ma Albanija#.
LIT: Branislav Bo`ovi¢ - Milorad Va-
kiÊ, Surova vremena na Kosovu i Metohi-
ji, Beograd, 1991; D-r ™orÚe Borozan, Ve-
lika Albanija, Beograd, 1995; Tome Ba-
tkovski, Velikoalbanskata igra vo Ma-
kedonija, Skopje, 1994. \. Malk.
ALBANSKI POLITI^KI
KLUBOVI VO MAKEDONIJA
(1908–1909). Po vospostavuvawe-
to na parlamentarniot sistem so
voveduvaweto na Ustavot vo oto-
manskata dr`ava vo 1908 g. vo vi-
laetskite centri vo Makedonija
Skopje, Bitola i Solun, potoa i
vo Debar bile osnovani i alban-
ski politi~ki klubovi. Klubot
vo Skopje bil osnovan vo po~eto-
kot na septemvri od oficeri vo
vojskata i ~inovnici vo vilaet-
skite organi na vlasta na otoman-
skata dr`ava. I Solunskiot al-
banski klub bil osnovan i rako-
voden od li~nosti na visoki dr-
`avni slu`bi. Solunskiot klub
do proletta 1910 g. go rakovodel
Mithat Fra{eri, direktor na
Politi~koto oddelenie na vila-
etskata uprava. Dvata albanski
kluba ja pretstavuvale prooto-
manskata struja. Bitolskiot al-
banski klub „Edinstvo# ja pret-
stavuval nacionalnata struja,
imal rakovodna uloga na celiot
ALBANSKI A
Zgradata kade {to se odr`al eden od kongresite
za albanskata azbuka (Bitola, 1908)
ju`en i centralen del od Albani-
ja (zemjata na Toskite). Sekoj od
klubovite imal svoja programa i
dejstvuval samostojno. Glavno
pra{awe vo dejnosta na klubovi-
te bilo otvorawe u~ili{ta i ob-
razovanie na albanski jazik i
pismenost. Po inicijativa na Bi-
tolskiot klub, vo Bitola se odr-
`al albanski kongres (14–21. XI
1908) so u~estvo na 32 delegati, za
pra{aweto na albanskata azbuka.
Na Kongresot ne bila postignata
soglasnost i pra{aweto za azbu-
kata ostanalo otvoreno. Lati-
ni~nata azbuka, prisposobena na
fonetskite osobenosti na alban-
skiot jazik, postepeno gi istisnu-
vala: arapskata azbuka vo sever-
niot i gr~kata vo ju`niot del na
Albanija. Vo 1909 g. vo klubovite
bile formirani i tajni komite-
titi za organizirawe oru`eni
akcii. Po donesuvaweto na Zako-
not za zabrana na politi~koto
dejstvuvawe, Solunskiot i Bitol-
skiot klub ja prekinale dejnosta,
a Skopskiot klub prisilno bil
rasturen (28. XI). Vo dekemvri
1909 g. zabranetiot albanski po-
liti~ki klub vo Skopje se konsti-
tuiral kako „Prosveten klub#.
LIT.: Il. Gologanov, Mladoturcite i
albancite, †BÍlgarska sbirka#, kn. 7, So-
fiÔ, 1912; I. Senkevi~, OsvoboditelÝnoe
dvi`enie albanskogo naroda v 1905–1912,
Moskva, 1953; Manol Pandevski, Poli-
ti~ki partii i organizacii vo Makedo-
nija (1908–1912), Skopje, 1965. K. Min.
ALBANSKI, Atanas Jakimov (s.
Gorno Elovci, Gostivarsko, 1880
– Sofija, 30. X 1943) – tetovski
vojvoda, ~len na Skopskiot okru-
`en revolucioneren komitet. Go
zavr{il Pedago{koto u~ili{te
vo Skopje, u~itelstvuval vo Teto-
vo. Vo Ilindenskoto vostanie
u~estvuval kako vojvoda na ~eta vo
Tetovsko i Gostivarsko. Bil se-
kretar na ~etata na vojvodata Van-
~o Srbakov (1904) i na vojvodata
Ivan Naumov-Alabakot (1907). Od
1928 do 1934 g. bil polnomo{nik
na CK na VMRO vo Petri~.
LIT.: G. Pophristov, RevolÓcionnata
borba v Bitolski® okrÍg, Sofi®, 1953; H.
Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Ma-
kedoni®, ¶¶, 62, Sofi®, 1983. Al. Tr.
31
A ALBANSKO-MAKEDONSKI
ALBANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Po~etoci-
te im se vo formiraweto na prva-
ta Albansko-makedonska revolu-
cionerna liga (1887). Od nea vo
1902 g. proizleguva Proekt za
avtonomija na Makedonija, Alba-
nija, Stara Srbija i Odrin, do-
staven do britanskiot Foreign offi-
ce. Albanci u~estvuvaat vo aktiv-
nostite na MRO i vo Ilinden-
skoto vostanie. Vo avgust 1913 g.
vo Elbasan VMRO i Albanskiot
revolucioneren komitet na ~elo
so Sefedin Pustina dogovaraat
vostanie protiv srpskata vlast
vo Debarsko, Ohridsko, Stru-
{ko, Ki~evsko i Gostivarsko.
Po kapitulacijata na Italija
(1943), Germanija formira neza-
visna dr`ava Albanija {to go
opfa}a delot od Zapadna Make-
donija, prethodno pod italijan-
ska okupacija. Se vospostavuva
celosen albanski administrati-
ven, voen, policiski i prosveten
aparat i do osloboduvaweto (no-
emvri 1944) se sproveduva asimi-
lacija i nasilstvo vrz Makedon-
cite od albansko-balisti~kite
bandi. Od 1945 do 1948 g. RA i
DFJ sklu~uvaat nekolku spogod-
bi za sorabotka koi, vo delovite
vo koi `iveat pripadnici na ma-
kedonskoto malcinstvo, ovozmo-
`uvaat organizirawe nastava na
makedonski jazik so u~iteli od
DFM. DFJ u~estvuva vo obnovata
na RA, no poradi celosnata za-
tvorenost na RA do po~etokot na
90-tite godini od XX v., ne posto-
jat poseriozni odnosi. RA ja
priznava RM na 26. IV 1993 g., no
pod akronimot PJRM. Diplomat-
ski odnosi se vospostavuvaat na
24. XII 1993 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RA
vo RM e [aban Murati. Prv von-
reden i opolnomo{ten ambasa-
dor na RM vo RA e Nikola Todor-
~evski. Vo 2005 g. se formira pr-
va politi~ka partija na Make-
doncite – Makedonska alijansa
za evropska integracija. Na lo-
kalnite izbori vo 2007 g. nejzi-
niot ~len Edmon Temelko e iz-
bran za gradona~alnik na Op-
{tinata Mala Prespa.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Pri-
log kon makedonsko-albanskite vrski vo
minatoto, Odbrani dela, t. 3, Skopje,
1981; Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.
ALBANCITE VO MAKEDO-
NIJA ‡ najbrojna etni~ka zaed-
nica vo RM, del od albanskiot na-
rod {to gi naseluva zapadnite
prostori na Balkanskiot Poluo-
strov. Kaj drugite balkanskite
narodi se poznati i kako Arbana-
si, Arnauti ili [iptari (Pla-
ninci). Po veroispoved se glavno
muslimani.
32
Doseluvawa vo Makedonija se za-
bele`uvaat glavno po XVI v. Neza-
bele`itelno se doseluvale ve}e
islamizirani. Doseluvaweto ima-
lo pogolem intenzitet vo vtorata
polovina na XVIII v., koga alban-
skite feudalci dejstvuvale za osa-
mostojuvawe od centrlnata vlast i
pro{iruvawe na svoite vladenija
i vo Makedonija. Ali-Pa{a Janin-
ski (od krajot na XVIII v.) ja pro-
{iril svojata vlast i vo jugozapad-
nite kraevi na Makedonija, po {to
vsu{nost i zapo~nalo doseluvawe-
to na Albancite. Toga{ se doselu-
vale po edno ili pove}e semejstva
vo okolu triesetina sela. Site tie
pristignale od Severna Albanija
i pripa|ale na plemeto Gegi. Vo
Tetovo, Gostivar i vo drugi mesta
se pojavile poluzavisni pa{i od
albansko poteklo {to gi pottik-
nuvale doseluvawata. Bile kori-
steni ka~a~ki bandi {to go tero-
rizirale makedonskoto nasele-
nie i go prisiluvale da se iselu-
va. Vo makedonski domovi i sela
se naseluvale albanski semejstva.
Nivniot broj do po~etokot na
XIX v. iznesuval okolu 20.000 du-
{i. Vo periodot od 1780 do 1800 g.
doselenicite bile od plemiwata
Krasni}i i [aqa i eden fis od
Ju`na Albanija. Tie se naselile
vo Bitolsko (Ni`epole i Staro
Zmirnevo), vo Gostivarsko (Sr-
binovo, Gradec, Re~ani i ^egra-
ne), vo Ki~evsko (Zajas, Arangel i
Popovjane, Orizari, Srbica i
^elopek), vo Kumanovsko (Lipko-
vo), vo Prilepsko (Desovo, @ito-
{e i Debre{te), vo Skopsko (ne-
kolku sela na Dervenot, Gumale-
vo, Novo Selo i Brest), vo Stru-
{ko (Dolna Belica) i vo Tetov-
sko (Tearce, Poroj, Gajre, Mala
Re~ica, [ipkovica, Tetovo, Ka-
li{te i Lisec).
Vtoriot period na nasilnoto do-
seluvawe se odvivalo od po~eto-
kot do ~etvrtata decenija na XIX
v. Toga{ albanskoto naselenie
narasnalo na okolu 50.000, pa od
2,43% (nasproti 97,57% Make-
donci) ok. 1800 g., ve}e vo 1840 g.
se zgolemilo na 6,10% (nasproti
93,90% Makedonci). Novodosele-
nite rodovi Albanci do{le od
oblastite na Severna Albanija:
Elbasansko, Quma i Mat, a od
Kampusot na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa
vo Tetovo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ju`na Albanija do{le od Kor-
~ansko i od drugi kraevi. Se nase-
lile vo Radoli{ta i Frangovo
(Stru{ko); Gorwani, ^egrane,
Strajane, Raven i Dobro{te (Go-
stivarasko); Bozovce, Grgurica,
Nera{te, Kali{te, \ermol, Do-
bri{te, Slatino i [em{evo (Te-
tovsko); [i{evo, Vrtekica, D’l-
ga, Raovi}, Aldinci, Dobrino,
Radu{a, Tisovica i Dra~evica
(Skopsko); Ropalce (Kumanov-
sko) i vo Ki{ava (Bitolsko).
Periodot od 1840 g. do po~etokot
na XX v. se karakteriziral so po-
mal broj doseleni Albanci. Vo
ovoj period Albancite se infil-
trirale vo golem broj naseleni
mesta: vo Bitolsko imalo ok.
6.990 lica vo 21 od vkupno 150 n.
m.; vo Vele{ko ok. 1.150 l. vo 3 od
vkupno 150 n. m.; vo Debarsko ok.
11.905 l. vo 8 od vkupno 71 n. m.; vo
@eleznik – Demir Hisar ok. 1.410
l. vo 5 od vkupno 43 n. m.; vo Ki~ev-
sko ok. 5.915 l. vo 19 od vkupno 84
n. m., vo Ko~ansko ok. 45 l. vo 2 od
vkupno 78 n. m.; vo Kru{evsko ok.
2.600 l. vo 10 od vkupno 24 n. m.; vo
Kumanovsko ok. 6.576 l. vo 26 od
vkupno 109 n. m.; vo Ohridsko ok.
1.160 l. vo 2 od vkupno 57 n. m.; vo
Polog ok. 34.861 l. vo 119 od vkup-
no 205 n. m.; vo Tetovsko ok. 18.260
l. vo 67 od vkupno 109 n. m.; vo Pri-
lepsko ok. 1.305 l. vo 3 od vkupno
88 n. m.; vo Resensko ok. 1.551 l. vo
12 od vkupno 30 n. m.; vo Skopsko
ok. 8.551 l. vo 46 od vkupno 149 n.
m., vo Stru{ko ok. 5.831 l. vo 18 od
vkupno 32 n. m.; vo Tikve{ imalo
ok. 24 l. vo 2 od vkupno 96 n. m. Do
po~etokot na XX v., kako i potoa
s¢ do 1944 (so nezna~itelni pro-
meni) Albanci se doselile vo 298
od vkupno 2.017 naseleni mesta vo
Makedonija, vo koi `iveele oko-
lu 90.000 Albanci.
Posledniot (~etvrtiot) bran do-
seluvawa go opfa}a periodot po
1944 g. Taka poradi golemiot na-
talitet i mehani~kiot priliv od
Kosovo, Metohija i Ju`na Srbija,
nivniot broj postojano se zgole-
muval. Do Balkanskite vojni
(1912‡1913) vo Makedonija `ive-
ele 128.711 Albanci ili 5,70% od
celokupnoto naselenie. Po podel-
bata na Makedonija, pogolemiot
del od albanskoto naselenie `i-
veelo na dene{nata teritorija na
RM. Vo 1948 g. vo NR/SRM `ivee-
le 197.389 (17,1%) Albanci, vo
1981 ‡ 377.208 (19,8%), a spored
popisot od 2002 se deklarirale
509.083 Albanci ili 25,17% od
celokupnoto naselenie. Najgo-
lem del od niv `iveat vo pro{i-
renata op{tina vo Skopje (103.891),
Tetovo (60.886), Gostivar (54.038),
Struga (36.029), Kumanovo (27.290),
Lipkovo (26.360), @elino (24.195),
Studeni~ani (11.793), Zajas (11.308)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
itn. Od vkupno 85 op{tini, al-
banskata etni~ka zaednica e mno-
zinski etni~ki element vo 16 op-
{tini. Raste`ot na albanskoto
naselenie vo RM se dol`i na vi-
sokiot natalitet i na migracio-
nite dvi`ewa od Kosovo i Meto-
hija. Vo vremeto na Kralstvoto
Jugoslavija Albancite ne u`iva-
le nacionalni prava.
Vo periodot na Vtorata svetska
vojna (1941‡1945) pogolemiot del
od niv se orientirale kon alban-
skoto nacionalisti~ko dvi`ewe
(Bali Kombetar), a pomal del kon
antifa{isti~koto (komunisti~-
ko) dvi`ewe. Po Vtorata svetska
vojna Albancite vo RM dobile
polna politi~ka i ustavna ram-
nopravnost. So Ustavot od 1946 g.
dobile status na malcinstvo, a so
Ustavot od 1963 g. status na na-
rodnost. So Ohridskiot ramko-
ven dogovor (2001) i amandmanite
na Ustavot na RM nivnite nacio-
nalni prava se zna~itelno pro-
{ireni. Namesto malcinstvo, do-
bija status na etni~ka zaednica
(del od albanskiot narod). Tie
slobodno go razvivaat i afirmi-
raat svojot nacionalen identitet
(jazik i kulturni tradicii).
Albanskiot jazik e prisuten na
site nivoa vo prosvetniot proces
(osnovno, sredno i visoko obrazo-
vanie). Brojot na u~ili{tata i
brojot na u~enicite postepeno
raste. Vo u~ebnata 1950/51 g. na-
stavata na albanski jazik ja sle-
dele 26.702 u~enici, vo 1990/91 ‡
72.121, a vo u~ebnata 2005/06 g. ‡
80.247 u~enici. Vo u~ebnata
2005/06 g. vo RM imalo 286 osnov-
ni, 28 sredni u~ili{ta, edno
sredno islamsko u~ili{te, Fa-
kultet za islamski teolo{ki na-
uki (Kondovo), Albanska sekcija
na Pedago{kiot fakultet †Sv.
Kliment Ohridski# vo Skopje i
dva univerziteta vo Tetovo ‡ Te-
tovskiot dr`aven univerzitet i
Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa. Albanskiot jazik e pri-
suten sekojdnevno vo dr`avnite
elektronski mediumi (radio i te-
levizijata), a privatnite TV sta-
nici (Alsat, Era, Toska, Art ka-
nal, Koha) sekojdnevno emituvaat
programi na albanski jazik. Na
albanski jazik vo NRM/SRM iz-
leguvaa vesnici (†Flaka e vela-
zerimit#), spisanija za vozrasni
(†Jehona#) i spisanijata za deca
(†Gezimi# i †Fatosi#). Vo RM iz-
leguvaat tri vesnici na albanski
jazik (†Koha#, †Lajm# i †Fakti#),
spisanieto †Jehona e re# i spisa-
nieto za deca †Ilberi#. Pove}e
izdava~ki ku}i, kako †Vatra#,
†[kupi# †^abej#, †Quma# i dru-
gi, izdavaat dela od albanski
avtori i dela od svetskata lite-
ratura na albanski jazik.
Kulturnite tradicii na Alban-
cite gi neguvaat pove}e kultur-
no-umetni~ki dru{tva, kako
†Emin Duraku# (Skopje), †Ibe
Paliku}a# (Skopje), †Xeladin
Zekiri# (Tetovo), †Besa# (Gosti-
var), †Mi|eni# (Struga) i dr. Vo
Skopje i Tetovo postoi i Alban-
ski teatar. Albancite imaat i
svoj nacionalen praznik (28 No-
emvri ‡ Den na albanskoto zna-
me). Tie se prisutni i aktivno
u~estvuvaat vo politi~kiot `i-
vot na RM. Nivnite interesi gi
artikuliraat albanski politi~-
ki partii: Partija za demokrat-
ski prosperitet (PDP), Demo-
kratskata partija na Albancite
(DPA), Demokratskata unija za
integracija (DUI) i dr.
LIT.: Vasil KÍn~ov, Makedoni®. Geogra-
fi® i statistika, Sofi®, 1900; Kaplan
Burovi}, Potekloto na Albancite, @e-
neva, 2005; Jovan Trifunoski, Albancite
vo Makedonija, Beograd, 1998; D-r Milo{
Konstatinov, Od kade i koga [iptarite
navlegoa vo Makedonija, „Kulturen `i-
vot“, XXV, 7-8, Skopje, 1990; Zavod za sta-
tistika na SR Makedonija. Popis na nase-
lenieto, doma}instvata i stanovite,
1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na
R. Makedonija. Popis na naselenieto od
1994 g., Skopje, 1997; Zavod za statisti-
ka na R. Makedonija. Popis na naselenie-
to, doma}instavata i stanovite vo R.
Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Ki-
selinovski, Etni~kite promeni vo Ma-
kedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r
Stojan Kiselinovski ‡ d-r Irena Stavo-
vi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot
(XX vek), Skopje, 2004. St. Kis. i \. Malk.
Rafael
Alberti
ALBERTI, Rafael (Rafael Alber-
ti) (Puerto de Santa, 16. XII 1902 –
28. X 1999) – poet, slikar, dram-
ski avtor, sozdava eden od najim-
presivnite i bogati lirski opusi
na sovremenata {panska poezija.
Po~nuva so lirikata na neopopu-
larizmot (Mornar na kopno, 1924,
Sakanata, 1925, Zorata na {ebo-
ite, 1925, Za angelite, 1928). Ne-
govata poezija podocna se svrtuva
kon motivite i temite na soci-
jalnata i politi~kata stvarnosta
(pesni za ulicata i sekojdnevje-
to), a vo tekot na Gra|anskata voj-
na, toj e poet i borec na Republi-
kata (pesni za borbata, `rtvata i
verata). @iveej}i vo politi~ka
emigracija (Evropa i Latinska
ALEKSA A
Amerika), toj pee za ~emernata
tu|ina, lirika polna so nostalgi-
ja i kopne`. Koga se vra}a doma
pre~ekan e kako najgolem `iv po-
et na [panija. Dobitnik e na
Zlatniot venec na SVP (1978).
BIBL.: Me|u karanfilot i me~ot, 1945;
Plima, 1945; Za slikarstvoto, 1948; Vra-
}awe na `ivotot dale~no, 1954.
LIT.: M. Matevski, Rafael Alberti,
„Poezija#, Skopje, 1978. P. Gil.
ALBICIJA (rod Albizzia Durazz.,
fam. Leguminosae) – alejno drvo
{to opfa}a okolu 50 vida listo-
padni drvja i grmu{ki od tropski-
te i suptropskite delovi na zemja-
ta. Edinstveniot vid {to e vnesen
vo Makedonija pred pedesetina go-
dini e A. julibrizin Durazz., so {iro-
ko zaoblena do ~adoresta kruna,
krupni, parni, peresti, ne`ni li-
stovi i `olto-crvenikavi krupni
cvetovi. Se koristi kako alejno
drvo ili soliter. ^uvstvitelna na
golemi studovi. Al. And.
ALGOLO[KA KOLEKCIJA –
kolekcija na algi vo forma na her-
barium, nativni primeroci ili
trajni preparati, sobrani od razni
stani{ta vo RM i od svetot. Sodr-
`i pove}e od 3.000 primeroci i nad
8.000 dijatomolo{ki preparati.
Zbirkata se ~uva na Katedrata za
algologija pri Institutot za bio-
logija na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje. Sv. K.
„ALGRETA#, AD – Resen – proiz-
vodstveno pretprijatie, osnova-
no vo 1974 g. od Sobranieto na
Op{tina Resen. Vo periodot
1981–1997 g. e vo sostav na RO Me-
talski zavod Tito – Skopje, a od
april 1997 e prestruktuirano vo
AD. Raspolaga so 6 ma{ini za le-
ewe pod pritisok (1.000, 950, 380,
400 i 250 t), so kompletna pri-
dru`na oprema: pe~ki za topewe
na legurata (od 2 i 5 t), alati za
leewe, ma{ini za mehani~ka ob-
rabotka na odlivkite i za spoju-
vawe na radijatori, laboratorija
za ispituvawe na kvalitetot na
odlivkite, bojaxilnica i druga
oprema. Osnovni dejnosti: proiz-
vodstvo na aluminiumski grejni
tela, odlivki za elektroindu-
strijata, ma{inskata i avtomo-
bilskata industrija i galanteri-
ja od aluminiumski leguri. Sl. A.
ALEKSA – prezviter, eden od
ktitorite na crkvata „Sv. Spas#
vo s. Dobri Dol (Skopsko). Zaed-
no so prezviter Petko i so popo-
vite Jovan i Stanko, kako i so se-
lanite od seloto, vo 1576 g. ovoz-
mo`il izgradba i `ivopisuvawe
na malata ednokorabna crkva.
LIT.: B. Vidoevska, Crkva „Sv. Spas# s.
Dobri Dol – Skopsko, „Zbornik na Muze-
jot na Makedonija#, br.2, Skopje, 1996, 167-
168. Z. R.-N.
33
A ALEKSANDAR I
Aleksandar I, moneta
ALEKSANDAR I ([Aléxandroz
Á À Filéllhnoz Alexandros I Phil-
hellenos / 498 g. pr.n.e. – 454 g.
pr.n.e.) – makedonski kral od di-
nastijata Argeadi; postar sin na
Aminta I; vladee vo Dolna Make-
donija od Olimp s¢ do r. Struma
(Strymon) i vo eden del od Gorna
Makedonija (Linkestida, Oresti-
da, Elimeja); podocna nare~en
„Filhelen# („Qubitel na Hele-
nite#). Teritorijata na Makedo-
nija vo ova vreme e pod kontrola
na persiskata vojska. U~estvuva
so vojska vo Gr~ko-persiskata voj-
na na strana na Persijcite.
Kserksoviot vojskovodec Mardo-
nij go ispra}a vo Atina so poraka
Atiwanite da vlezat vo sojuz so
Persija. Pred bitkata kaj Plata-
ja (479), „Aleksandar Makedone-
cot# (spored Herodot) tajno izle-
guva od logorot na persiskata voj-
ska za da im go prenese na Atiwa-
nite planot na Mardonij. Poradi
naklonosta i prijatelskite odno-
si so Atina, proglasen e za „Pro-
ksen# i „Everget# („Dobrotvor# i
„Prijatel#) na Atina, a po Gr~ko-
persiskata vojna mu e postavena
zlatna statua vo Delfi. Ekonom-
ski ja zajaknuva dr`avata, sprove-
duva voeni reformi, zapo~nuva
monetokovewe (poznata e okto-
Karta na osvojuvawata na Aleksandar III Makedonski
34
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
drahmata na koja, namesto kruna
kako kralska insignija, nosi bela
lenta vrzana za tilot, ili mone-
tata so negov lik so dijadema).
Pronajdeni se brojni moneti na r.
Tigar, koi se potvrda za trgovski-
te vrski so Persija. Poetot Pin-
dar mu posvetuva epinikij dodeka
e gostin vo kralskiot dvorec.
LIT.: Herodotus: I–IV, 4 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; Hero-
dot, Istorija. Prev. D. ^adikovska,
Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za an-
ti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Isto-
rija na makedonskiot narod 1, Skopje,
2000. A. [uk.
ALEKSANDAR II ([Aléxandroz
B´ ; Alexandros II) (370–368 pr.n.e.)
– makedonski kral od dinastijata
na Argeadite; najstar sin na
Aminta III i na Evridika, brat na
Perdika III i na Filip II; kove Aleksandar III Makedonski (Veliki)
bronzeni moneti; voeno se vklu- makedonskata aristokratska tra-
~uva vo vnatre{nite sudiri vo dicija; na 13-godi{na vozrast e
Tesalija, ja osvojuva Larisa i po- podu~uvan od filozofot Aristo-
stavuva makedonska vojska vo gra- tel vo maloto mesto Miesa (blizu
dot; ubien e vo zagovor na Ptole- do Beroja); negovoto obrazovanie
maj od Alor. opfa}a: poezija, astronomija, geo-
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical metrija, retorika/eristika, nat-
Library, Harvard University Press, 1963; Justini, prevar vo gimnasti~ki ve`bi, ja-
Historiarum Philippicarum; Ex Trogo Pompeio,
Lib. XLIV, Parisiis MDCCCXXIII; Justin, Fi- vawe i lov. Na 16-godi{na vozrast
lipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Filip mu go doveruva upravuvawe-
Skopje, 2000. A. [uk. to na Makedonija (340) dodeka toj
e vo pohod protiv Bizantion. Pr-
ALEKSANDAR III Makedonski viot voen pohod mu e protiv Maj-
(Veliki) ([Aléxandroz G ; Alexan- dite (pleme na gorniot tek na r.
der Magnus) (Pela, 356 g. pr.n.e. – Ba- Strimon), ja izvojuva prvata pobe-
bilon, 13. VI 323 pr.n.e.) – makedon- da i tuka go osnova gradot Ale-
ski car (336–323 pr.n.e.) od dina- ksandropolis. Na 18 godini u~es-
stijata na Argeadite, sin na Fi- tvuva vo slavnata bitka kaj Hajro-
lip II i na Olimpijada, }erka na neja (338) i zaedno so tatko mu Fi-
moloskiot vladetel Neoptolem. lip gi pobeduvaat zdru`enite si-
Rimjanite mu go davaat prekarot li na Helenite.
„Magnus# – „Velikiot osvojuva~ na Po ubistvoto na Filip (336) Ma-
Svetot#. Vospituvan vo duhot na kedonskoto sobranie go proglasu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Aleksandar III vo bitka so Persijancite (reljef)
va za vladetel na Makedonija. Pr-
vata voena akcija e naso~ena kon
helenskite polisi {to se obidu-
vaat da ja otfrlat makedonskata
vlast i gi prisiluva da go po~itu-
vaat Korintskiot dogovor, spo-
red koj toj ja nasleduva titulata
„Hegemon na Helenite#. Vo poho-
dot (335) gi porazuva Tribalite i
nivnite sojuznici Getite, potoa
i ilirskite plemiwa, pa od ilir-
skata teritorija se spu{ta vo He-
lada, kade {to povtorno izbuvnu-
va antimakedonsko vostanie (pot-
tiknato od Demosten), so `ari-
{te vo Teba; gi porazuva Teban-
cite, a Atina go prifa}a ponude-
niot miroven dogovor. Vo 334
pr.n.e. trgnuva vo pohod protiv
Persija so 40.000 vojnici i so
1.600 voeni brodovi; vo Mala
Azija navleguva preku Heles-
pont, kaj Sest; prviot voen sudir
so persiskata vojska se slu~uva
kaj r. Granik na Propontida
(334). Pobedata mu go otvora pa-
tot za natamo{en probiv; lidi-
skiot grad Sard se predava bez
borba, a potoa i gradovite na
Ajolida i na Jonija, me|u koi e
Efes, kade {to e do~ekan kako
osloboditel od persiskoto rop-
stvo; edinstveno Milet i Hali-
karnas davaat otpor (334). Po
ovie osvojuvawa ja deli vojskata
na dva dela: edniot del, na ~elo so
Parmenion, odi da prezimi vo
Sard, a drugiot trgnuva vo pohod
preku Karija, Likija i Pamfili-
ja, osvojuvaj}i gi site gradovi i
tvrdini. Vo 333 g. pr.n.e. celata
vojska se sobira vo Gordion, pre-
stolninata na frigiskite krale-
vi (Gordij i Mida), kade {to, spo-
red edna legenda, Aleksandar go
presekuva so me~ nerazvrzliviot
jazol na jaremot na kralot Mida,
so {to go ispolnuva proro{tvo-
to deka }e zagospodari so Azija.
Vo osvoenite teritorii naj~esto
go zadr`uva postojniot admini-
strativen sistem: satrapiite –
osnovni administrativni edini-
ci so satrapi, a naj~esto Persij-
ci, ja imaat civilnata i voenata
vlast (osven vo Lidija, kade {to e
postaven Makedonec), dodeka fi-
nansiskata vlast ja rakovodat
Makedonci; makedonskata vojska
ja kontrolira osvoenata terito-
rija. Prvata bitka so „Golemiot
car# Darij III se slu~uva kaj Isos
(333), kade {to Aleksandrovata
vojska pobeduva, a Darij bega od
bojnoto pole. Vo Fenikija gi
osvojuva utvrdeniot grad Tir i
gr. Gaza. Vo Egipet e do~ekan ka-
ko osloboditel i proglasen e za
faraon; vo Memfis egipetskite
sve{tenici mu ja predavaat dvoj-
nata kruna na egipetskite farao-
ni; na deltata na r. Nil go osnova
(331 g.) gr. Aleksandrija (terito-
rijata na gradot ja iscrtuva so
bra{no od ja~men (spored drevni-
ot makedonski obi~aj). Preku Si-
rija vleguva vo Sev. Mesopotami-
ja; kaj Gavgamela (331) ja izvojuva
pobedata nad golemata persiska
vojska; se proglasuva za car na
Azija i carski vleguva vo drevni-
ot grad Babilon, glaven centar
na Persiskoto Carstvo; ja osvoju-
va i vtorata persiska prestolni-
na Suza, a potoa gr. Ekbatana. Po-
terata po persiskiot car zavr{u-
va vo Hekantopil, kade {to go na-
o|a mrtvoto telo na Darij III Ko-
doman, ubien od persiskiot sa-
trap Bes. Otkako so carski po~e-
sti go pogrebuva, Aleksandar, no-
viot persiski car, prodol`uva na
sever kon Hirkanija i Partija,
oblasti na jug od Kaspiskoto Mo-
re. Od 330 do 327 g. pr.n.e. presto-
juva vo Baktrija i vo Sogdijana.
Vo Baktrija (327) se `eni so edna
od najubavite `eni Irankata
ALEKSANDAR IV A
Roksana, koja, po negovata smrt,
go ra|a sinot Aleksandar IV. Vo
pohodot vo Indija na r. Hidasp ja
vodi poslednata golema bitka so
kralot na Penxab – Por (326). Po
golemata pobeda, kon svoeto car-
stvo gi prisoedinuva i zemjite od
onaa strana na Ind; na mestoto na
pobedata go osnova gr. Nikai
(Pobeda), a vo blizina go gradi
gr. nare~en Bukefala (vo spomen
na svojot slaven kow Bukefal).
Na bregovite na r. Hifast podig-
nuva dvanaeset `rtvenici na bo-
govite i stolb na koj pi{uvalo:
„Ovde zastanal Aleksandar#.
Na vra}awe, na bregot na Ind, os-
nova nova Aleksandrija (edna od
17-te Aleksandrii). Na bregot na
Indiskiot Okean Aleksandrova-
ta vojska se deli na dva dela, ed-
niot del, pod vodstvo na Aleksan-
dar, se dvi`i po kopno, a drugiot,
pod vodstvo na Nearh, plovi 80
dena. Vo 324 g. celata makedonska
vojska se sobira vo Suza, kade {to
organizira proslava vo ~est na
„Golemata sveta svadba#: se ven-
~avaat 10.000 Makedonci so Per-
sijki; me|u niv i samiot Aleksan-
dar, koj se `eni so }erkite na Da-
rij, Brasida i Parisatida i so
najmalata }erka na Artarkserks,
Ohos. Planira natamo{ni poho-
di, mnogu pove}e istra`uva~ki
otkolku osvojuva~ki: pomorsko
patuvawe okolu Arapskiot Polu-
ostrov do Kartagina i do ostro-
vite na Herakle (ili Melkart),
najstariot tesnec me|u Evropa i
Afrika (den. Gibraltar). Plano-
vite propa|aat so negovata smrt.
Ostanuva zapameten kako najgo-
lem svetski vojskovodec i nepo-
bediv voin, tvorec na noviot
svet, na novata epoha, na noviot
poredok.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Li-
brary, Harvard University Press, 1959; Curtius
Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis vol.
I, Parisiis, 1822; W. L. Adams and E. N. Borza,
Philip II, Alexander the Great and the Macedoni-
an heritage, Washington, D. C., 1982; F. Papa-
zoglu, Istorija na helenisti~kiot per-
iod, Skopje, 1995; J. N. Borza, Vo senkata
na Olimp, Skopje, 2004; P. Bose, Alexander
the Great, London, 2003; Arijan, Aleksan-
drovata anabasa. Prev. M. Buzalkova,
Skopje, 2000; Kvint Kurtij Ruf, Istori-
ja na Aleksandar Makedonski. Prev. Q.
Basotova, Skopje, 1998. A. [uk.
ALEKSANDAR IV (Babilon,
323 pr.n.e. – Amfipol, 310/9
pr.n.e.) – posledniot makedonski
car od makedonskata dinastija
Argeadi, sin na Aleksandar III
Makedonski i na Roksana (roden
tri meseci po smrtta na tatko
mu). Vladee zaedno so formalni-
ot naslednik, ~i~ko mu Filip III
Aridaj, ubien vo 317 g. Po nared-
ba na Kasandar, Aleksandar IV e
ubien zaedno so majka mu vo Am-
fipol.
35
A ALEKSANDAR
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija
na helenisti~kiot period, Skopje 1995.
A. [uk.
„ALEKSANDAR VELIKI“,
ISELENI^KA ORGANIZA-
CIJA (Lorein, Wujork, SAD,
1924 ‡ ?) ‡ organizacija na Make-
doncite doselenici, mnozinstvo-
to po poteklo od Resensko i Dol-
na Prespa. Po~etnata inicijati-
va za formirawe na organizaci-
jata bila dadena vo mart 1924 g., a
vo juni ve}e bilo svikano sobra-
nie, na koe bile postaveni teme-
lite na MPO „Aleksandar Veli-
ki“. Sl. N.-K.
„ALEKSANDAR VELIKI“,
ISELENI^KO DRU[TVO (Ge-
ri, Indijana, SAD, 1927 ‡ ?) ‡
dru{tvo na Makedonci doseleni-
ci od Kostursko, Lerinsko, Oh-
ridsko i od drugi delovi na Ma-
kedonija vo gradot Geri i vo bli-
skite naseleni mesta. Razvivalo
humantirani i drugi dejnosti.
Sl. N.-K.
Srednovekovna ilustracija od †Aleksandrida#
ALEKSANDRIDA (Roman za
Aleksandar) ‡ popularen sredno-
vekoven roman za Aleksandar III
Makedonski. Nastanuva vedna{ po
smrtta na Aleksandar; mu se pri-
pi{uva na Psevdo-Kalisten, koj
na fantasti~en na~in raska`uva
za `ivotot i podvizite na Ale-
ksandar Makedonski. Za~uvani se
podocne{ni verzii prevedeni od
gr~ki na latinski, ermenski,
koptski i na siriski jazik. Napra-
veni se golem broj verzii na razni
jazici niz svetot, a najstarata ve-
rojatno poteknuva od Aleksandri-
ja (II‡I v. pr.n.e.). Makedonska ver-
zija na Aleksandridata od vtora-
ta polovina na XIX v. se sodr`i vo
36
†Slavjansko-ma}edonskata op{ta
istorija# od \. M. Pulevski.
Vo srednovekovnata makedonska
kni`evnost, kako i vo drugite
slovenski kni`evnosti, va`no
mesto vo `anrot na romanite za-
zema romanot poznat vo slavisti-
kata so naslovot „Aleksandrida“.
Vo srednovekovnata sholastika
prozvu~uvaat novite svetovni
motivi vo proznoto tvore{tvo,
osobeno onie so istoriska tema-
tika. Slavniot makedonski voj-
skovodec go dobiva prvoto mesto,
za{to svoevidno preraboten na-
polno im odgovaral na riterski-
te maniri, karakteristi~ni za
srednovekovnoto feudalno op-
{testvo i dava primeri za pobe-
dite na Aleksandar Veliki
(365‡323 pr.n.e.). Vo srednovekov-
niot roman provejuvaat bogati
borbeni nastani i podvizi, pome-
{ani so fantasti~ni vmetnuva-
wa, so neobi~ni i neistoriski do-
datoci, so cel da se privle~e vni-
manieto na ~itatelot so neobi~-
ni sodr`ini. Osnovata na roma-
not e bazirana vrz istoriski i li-
teraturni izvori, usni predanija
i legendi, ~ii tragi vodat i do
II‡I v. pr.n.e. Vo ju`noslovenskata
sredina prevodot nastanal kon
krajot na X v., spored Psevdo-Ka-
listenovata verzija, sostavena na
gr~ki jazik. Romanot se pro{iril
i vo starata ruska literatura, a
najbrojni prepisi do`iveal vo
srednovekovnata srpska literatu-
ra, no se pro{iril i vo cela
Evropa i Azija, s¢ do skandinav-
skite zemji i na istok do Indija.
IZV. i LIT.: Kvint KurciŸ Ruf, Isto-
riÔ Aleksandra Makedonskogo. Sohrani-
v{iesÔ knigi, Moskva, 1963, 9–15; Iz na{e
kwi`evnosti feudalnog doba. Izbor, re-
dakcija, prevod i komentari dr Dragoqub
PavloviÊ, dr Radmila MarinkoviÊ, Beo-
grad, 1969, 129–133; Pseudo-Kalesten, @i-
vot i djela Aleksandra Makedonskog.
Starogr~ki roman o Aleksandru prema
rukopisu, I. Prevod, predgovor i komentar
Dr Zdeslav Dukat, Novi Sad, 1980, 21–39;
„storix Aleksandra VelikogÍ cara make-
donskogÍ, koÔ opisue negovo roÚene, `i-
votÍ i hrabrostÍ bezsmrtnu. Prepe=atio
po drugœœ putq na srbskij ezÎkÍ ŒorÚe
›iroviÊÍ, PiroÊanacÍ. U Beogradu, 1851;
Pripovetka o Aleksandru Velikom u
staroj srpskoj kwi`evnosti. Kriti~ki
tekst i rasprava od Stojana NovakoviÊa,
Beograd, 1878; Makedonska Aleksandrida.
Podgotovka i transliteracija Bla`e Ri-
stovski i Biljana Ristovska-Josifovska,
Skopje, 2005; Aleksandar kralot na Ma-
kedoncite. Predgovor d-r Simo Mlade-
novski, Skopje, 1994; Biljana Ristovska-
Josifovska, Romanot za Aleksandar kako
izvor za †Slavjansko-ma}edonskata op-
{ta istorija# od \or|ija M. Pulevski,
†Balcanoslavica#, 32-33, Prilep-Skopje, 2003,
113-134; A. Kostwhin, Aleksandr Make-
donskij v literaturnoj i fol\klornoj
tradicii, Moskva, 1972; Vera Stoj~evska-
Anti}, Istorija na makedonskata kni-
`evnost. Srednovekovna kni`evnost, II,
IML, Skopje, 1997.
B. R.-J., A. [uk. i V. S.-A.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Aleksandriskiot svetilnik (rekonstrukcija)
ALEKSANDRIJA – najgolem i
najzna~aen grad vo Egipet, izgra-
den od Aleksandar III Makedon-
ski (331 pr.n.e.) na deltata na Nil
po osvojuvaweto na Egipet za da ja
ovekove~i svojata slava. Grani-
cite na gradot gi opredelil spo-
red makedonskiot obi~aj, gi „is-
crtal# so bra{no od ja~men vo
forma na ma{ka nametka (hlami-
da) {to ja nosele Makedoncite na
patuvawe. Planot e izraboten od
arhitektot Dinokrat, spored
idejata na Aleksandar. Vo gradot
se kovat pari so pretstava na He-
rakle. Vo poslednite emisii li-
kot na monetata li~i na Aleksan-
dar III. Vo vremeto na vladeeweto
na makedonskata dinastija Pto-
lemaidi gradot se izdignuva vo
najgolem centar na kulturata vo
antikata, osobeno so Muzejot,
Aleksandriskata biblioteka i
Aleksandriskata {kola, i so raz-
vojot na naukite: filologija,
astrologija, kako i matematika,
poetika, poezija.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Li-
brary, Harvard University Press, 1959; Arrian:
History of Alexder and Indica, Loeb Classical Li-
brary, Harvard University Press, 1960; Q. Curti-
us Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis
vol. I, Parisiis, 1822; F. Papazoglu, Istori-
ja na helenisti~kiot period, Skopje,
1995. A. [uk.
ALEKSANDROV, Todor (Novo
Selo, [tipsko, 4. III 1881 – s. Su-
garevo, Melni~ko, Pirinskiot
del na Makedonija, 31. VIII 1924) –
eden od voda~ite na VMRO. Zavr-
{il Pedago{ko u~ili{te vo
Skopje (1898), koga i se vklu~il
vo TMORO. Bil u~itel i rakovo-
ditel na mesnite komiteti vo Ko-
~ani, Vinica, Kratovo, Novo Se-
lo i [tip, sekretar na ~etata na
{tipskiot vojvoda Mi{e Razvi-
gorov (1905) i na ko~anskiot oko-
liski vojvoda Simeon Georgiev-
Ko~anski (1907), okru`en vojvoda
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Todor
Aleksandrov
na Skopskiot revolucioneren
okrug (1907), ~len na CK na
VMORO (1911), ~len vo [tabot
na III makedonska brigada vo Bal-
kanskite vojni i vo [tabot na
partizanskata ~eta na III brigada
na XI makedonska divizija vo Pr-
vata svetska vojna. Po vojnata, za-
edno so Protogerov i P. ^aulev,
ja obnovil organizacijata pod
imeto VMRO (1919) i vo 1920 ja
zacvrstil vo Pirinskiot del na
Makedonija, kade {to sozdal or-
ganizaciona i voena baza i otta-
mu gi obnovil oru`enite ~etni~-
ki akcii vo Vardarskiot del na
Makedonija. Dejstvuval protiv
politikata na Zemjodelskata vla-
da na A. Stamboliski za zbli`u-
vawe so Kralstvoto na SHS. Go
potpi{al Majskiot manifest za
obedinuvawe na makedonskite re-
volucionerni sili vo edinstven
makedonski revolucioneren
front (1924), no (pred ubistvoto)
javno se otka`al od svojot potpis.
IZV. i LIT.: Centralen dÍr`aven arhiv,
Sofija, fond 396–Makedonska vÍtre{na
revolÓcionna organizaciÔ, op. 2, a. e. 2, l.
24–25; De~o Dobrinov, PosledniÔt car
na planinite. Biografi~en o~erk za To-
dor Aleksandrov 1881–1924, SofiÔ, 1992;
Todor Aleksandrov, @ivot legenda.
SÍstavitel Co~o V. BilÔrski, SofiÔ,
1991; Todor Aleksandrov. S¢ za Makedo-
nija. Dokumenti 1919–1924. Izbor, pred-
govor i redakcija Prof. d-r Zoran Todo-
rovski, Skopje, 2005. Z. Tod.
Tomi
Aleksandrovski
ALEKSANDROVSKI, Tomi
(Skopje, 12. III 1955) ‡ profesor
po fizi~ka kultura, me~uvalec.
Zavr{il Fakultet za fizi~ka
kultura vo Skopje (1995). Bil
~len na Me~uva~kiot klub †Ra-
botni~ki# vo Skopje. Na junior-
skite (1975–1978) i seniorskite
prvenstva na Jugoslavija (1980–
1990) osvoil 11 zlatni, 14 srebre-
ni i 10 bronzeni medali vo poedi-
ne~na i ekipna konkurencija vo
me~, sabja i floret. Uspe{no na-
stapuval za jugoslovenskata re-
prezentacija i na golem broj me|u-
narodni prvenstva i turniri.
Br. R.
Aleksandar
Aleksiev
ALEKSIEV, Aleksandar (Ko~a-
ni, 28. VIII 1929 – Skopje, 22. II
2006) – univerzitetski profesor,
poet, romansier, kriti~ar, kni-
`even istori~ar, teatrolog, pre-
veduva~. Zavr{il Filozofski
fakultet vo Skopje. Dolgogodi-
{en glaven i odgovoren urednik
na spisanieto „Sovremenost#, di-
rektor na Makedonskoto radio i
na Dr`avniot arhiv na Makedo-
nija, profesor na Fakultetot za
dramski umetnosti. Se projavil
so edinstvenata stihozbirka
„Pesni# (1955). Kako kni`even
istori~ar ostavil dela od trajna
vrednost za makedonskata drama i
teatar. Gi redaktiral sobranite
dela na Vojdan ^ernodrinski vo
pet toma (1975) i na Vasil Iqo-
ski vo tri toma (1979).
DELA: Pesni, Sk., 1955; Osnovopolo`ni-
ci na makedonskata dramska literatu-
ra, Sk., 1972; Makedonskata dramska li-
teratura, Sk., 1976; Makedonskata dra-
ma me|u dvete svetski vojni, Sk., 1976;
Ilinden i makedonskata dramska lite-
ratura, Sk., 1983; Niz literaturnoto
minato i sega{nost, Sk., 1985; Qubov za
qubov, Sk., 1994; romani Devette kruga
na pekolot, Sk., 2000 i ^ardak ni na nebo
ni na zemja, Sk., 2003. V. Toc.
ALEKSIEV, Vladislav (Solun,
1884 ‡ Sofija, 1962) ‡ univerzi-
tetski profesor, pravnik. Zavr-
{il klasi~na gimnazija vo Bito-
la. Odbranil doktorat po pravni
nauki vo Lajpcig, Germanija
(1910). Bil nastavnik vo gimnazi-
jata vo Solun (1910‡1912) i pro-
fesor po slovensko pravo na
Pravniot fakultet vo Sofija
(1928‡1950). Vnuk od }erka na Di-
mitrija Miladinov. Sv. [.
ALEKSIEV, Metodij (Veles, 27.
II 1888 – Petri~, septemvri 1924)
– makedonski revolucioner i
aktivist vo komunisti~koto dvi-
ALEKSI] A
`ewe. Pobornik za samostojna
obedineta Makedonija; gemixija,
ilindenec, ~etnik na Sandanski,
komunist, ~len i sekretar na Gor-
noxumajskiot okru`en partiski
komitet na BKP, komandir na
odred vo Septemvriskoto vosta-
nie (1923), koga bila sozdadena
tridnevnata Razlo{ka Republi-
ka. Poradi makedonskite projavi
bil ubien od privrzanici na To-
dor Aleksandrov.
LIT.: Ivan Ra{enov, MetodiŸ @iglov,
Biografi~eski o~erk, Sofi®, 1924; Todor
^opov, Odbrani tvorbi. Priredil Bla-
`e Ristovski, Skopje, 1982. O. Iv.
ALEKSIJ – protostrator, prv
ktitor na malata crkva izgradena
vo 1095 g. posvetena na sv. Nikola
vo s. Manastir (Mariovo). Bil
rodnina na imperatorot Aleksij
Komnen. Otkako bila urnata mala-
ta crkva (1266), ~ij{to ktitor bil
Aleksij, na nejzino mesto igume-
not Akakij izgradil preubava no-
va crkva {to opstojuva do deneska.
LIT.: D. Koco – P. Miqkovi}-Pepek, Ma-
nastir, Skopje, 1958; F. Bari{i¢, Dva
gr~ka natpisa iz Manastira i Struge,
„Zbornik radova Vizantolo{kog institu-
ta#, 8/2, Beograd, 1964; V. J. –uri¢, Vizan-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974. Z. R.-N.
ALEKSIJ I Komnin (1048–1118)
– vizantiski imperator (1081–
1118), osnova~ na dinastijata
Komnini, pretstavnik na voeno-
to blagorodni{tvo. Vojuval pro-
tiv Normanite, Pe~enezite, Sr-
bite, Kumanite i Selxucite vo
Mala Azija. Uspeal da ja stabili-
zira Vizantija i da ja spasi od
raspa|awe. Na vnatre{en plan,
sistemot na pronii dobil voen
karakter, sozdal nova vojska i
flota. Naseluval Pe~enezi i Ku-
mani vo Makedonija (Meglensko).
LIT.: F. Chalandon, Essai sur la règne d’Alexis
I Comnène (1081–1118), Paris, 1900 (reprint
New York 1971). K. Ax.
ALEKSIJ III Angel (1153–1211)
– vizantiski imperator (1195–
1203). Do{ol na vlast so prevrat.
Vo vremeto na negovoto vladeewe
se prodlabo~ila krizata vo Vi-
zantija. Uspeal da ja neutralizi-
ra nezavisnosta na Dobromir Hrs
vo Makedonija. Vo IV krstonosen
pohod bil zaroben od krstonosci-
te, a podocna otkupen od Epirci-
te. @ivotot go zavr{il vo mana-
stir kaj Nikeja.
LIT.: M. Angold, The Byzantine Empire
1025–1204: A Political History, London–New
York, 1997. K. Ax.
ALEKSI], Vasilka Dimitrova
(Prilep, 30. XI 1938) – redoven
profesor (1987) na PMF (Insti-
tut za hemija). Diplomirala
(1961) kako prvenec na generaci-
jata na Grupata za hemija na PMF
i doktorirala (1974) isto taka na
37
A ALEKSI]
PMF vo Skopje. Dr`ela nastava
po pove}e predmeti za studentite
po hemija, no i na drugi fakulte-
ti vo Skopje i vo Vrawe. Nau~na-
ta rabota $ e od oblasta na organ-
skata sinteza. Svoite trudovi
(okolu 40) gi objavuvala glavno
vo doma{ni spisanija i vo zbor-
nici. Na nau~ni sobiri prezenti-
rala 40 soop{tenija. Bila prode-
kan na Hemiskiot fakultet. Vo
penzija od 2001 g.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 211;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 230. B. [.
V. †Na{a re~# / †Na{ list# / †Na{ glas#,
pod redakcija na Dejan Aleksi} (1939&1941)
ALEKSI], Dejan (Skopje, 21. VI
1914 ‡ Belgrad, 2001) ‡ pravnik,
politi~ki deec, novinar i publi-
cist. Go zavr{il Pravniot fa-
kultet vo Belgrad, kade {to
aktivno u~estvuval vo makedon-
skoto studentsko dvi`ewe kako
~len na Kulturno-prosvetnoto
dru{tvo „Vardar# i MANAPO.
Bil ~len na KPJ (od 1939), glaven
i odgovoren urednik na v. „Na{a
re~# (Skopje, 1939‡1941) so tek-
stovi i na makedonski jazik. Isto-
vremeno bil ~len na Gradskiot
odbor za Crvena pomo{ (od krajot
na 1939) i pretsedatel na advokat-
skite pripravnici pri Skopskata
advokatska komora (od 21. III 1941).
Vo vremeto na NOAVM bil ~len
na Mesniot voen {tab na Kuma-
novskata organizacija na KPJ
(septemvri‡oktomvri 1941). Po
razbivaweto na kumanovskite
partizanski odredi (oktomvri
1941) se ilegaliziral vo Skopje,
no bil uapsen od bugarskata poli-
cija, predaden na Nedi}evcite i e
sproveden vo zatvorite Glavwa~a
i Ada Ciganlija vo Belgrad (do
krajot na 1942). Po Osloboduva-
weto bil novinar na v. „Nova Ma-
kedonija# (od krajot na 1944), vr-
{itel na dol`nosta direktor na
Uredot za informacii pri Vlada-
ta na NRM (1948‡1949) i na pret-
stavni{tvoto na „Tanjug# vo
Skopje, a potoa urednik za nadovo-
re{na politika na Tanjug vo Bel-
grad (od 1947). Projavil bogata
publicisti~ka dejnost.
BIBL.: Kako go izdadovme vesnikot „Na-
{a re~#, „Nova Makedonija#, XII, 3654,
38
Skopje, 2. VIII 1956, 7; Tri demonstracii
vo Skopje, „Nova Makedonija#, XV, 4518,
12. II 1959, 2; „Na{a re~# 1939-1959, „Nova
Makedonija#, XV, 4530-4532, 26-28. II 1959;
MANAPO, „Nova Makedonija#, XV, 4580,
25. IV 1959, 4; Prvata redakcija vo slo-
bodno Skopje, „Nova Makedonija#, XXV,
8181, 29. X 1969, 13; „Na{a re~#‡ zna~aen
faktor vo istorijata na progresivni-
ot pe~at vo Makedonija, „13 Noemvri#,
VIII, 8, Skopje, 1969, 22; Martovskite na-
stani vo Skopje, Skopje vo NOV 1941,
Skopje, 1973, 95-118; Podgotovkite za oru-
`eno vostanie vo Kumanovo i Kumanov-
sko, Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1942 godina, Kumanovo, 1979, 576-601;
Na{a re~ 1939-194. Od istorijata na na-
predniot pe~at vo Makedonija, Skopje,
1980; Martovskite nastani vo Makedo-
nija ‡ silni sudiri vo borbata za osnov-
nite prava na makedonskiot narod, „Be-
seda#, VIII, 21-22, Kumanovo, 1981, 10-29;
[to i kako pi{uvavme za stopanskite
problemi na Tikve{ijata vo „Na{a re~#,
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva,
Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, Ka-
vadarci‡Negotino, 1983, 241-249; Stra{o
Pinxur ‡ revolucioner i komunist, Ti-
kve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. sedma,
Stra{o Pinxur naroden heroj, Kavadar-
ci‡Negotino, 1985, 35-56; Du{ko Popo-
vi}-\oko, Skopje, 1985; 40-godi{nina od
formiraweto na brigadata „Jane San-
danski#, „Beseda#, XXI, 33-34, Kumanovo,
1985, 64-68.
LIT.: Mitre Inadeski, Hronologija na
Skopje. Rabotni~koto i narodnooslobo-
ditelnoto dvi`ewe 1939-1945, kniga vto-
ra, Skopje, 1974; Kumanovo i Kumanovsko vo
NOV 1941-1942 godina, (Materijali od Na-
u~niot sobir odr`an na 12, 13 i 14 dekem-
vri 1978), Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.
Aco
Aleksov
ALEKSOV, Aco (Strumica, 3. XI
1932) ‡ artist i re`iser. Osnov-
no i sredno obrazovanie zavr{il
vo rodniot grad, a Teatarska aka-
demija (Oddel za akteri) vo Bel-
grad (1953‡1958). Prvin bil ak-
ter i re`iser na Strumi~kiot
teatar, kade {to ja formiral
Malata eksperimentalna scena, a
potoa asistent na filmska re`i-
ja vo Vardar-film vo Skopje
(1959‡1961) i televiziski re`i-
ser vo MRTV.
LIT.: Risto Stefanovski, Teatarot vo
Makedonija od partizanskiot do mla-
dinsko-detskiot, Skopje, 1998. S. Ml.
ALEKSOV, Darko (Skopje, 23. VIII
1976) – pravnik. Izvr{en direk-
tor na nevladinata organizacija
MOST {to pridonesuva za fer i
demokratski izbori vo zemjata. R.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Blaga
Aleksova
ALEKSOVA, Blaga (Tetovo, 24. I
1922 – Skopje, 12. VII 2007) – arhe-
olog, akademik. Gimnazija zavr-
{ila vo Skopje, a diplomirala na
Grupata za istorija na umetnosta
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1950). Doktorirala na te-
ma od oblasta na srednovekovnata
arheologija na Univerzitetot vo
Qubqana (1958). Rabotela kako
kustos vo Gradskiot muzej na
Skopje (1948 – 1950) i vo Arheo-
lo{kiot muzej na Makedonija
(1950 – 1975), kade {to go rakovo-
dela Oddelenieto za srednove-
kovna arheologija. Od 1962 do
1975 g. bila direktor na ovaa na-
cionalna institucija. Specija-
lizirala vo Centarot za vizanti-
ski studii na Harvardskiot uni-
verzitet vo Va{ington (1971 i
1983). Od 1975 g., pa s¢ do penzio-
niraweto (1983) rabotela vo In-
stitutot za istorija na umetnosta
so arheologija kako profesor po
srednovekovna i ranohristijan-
ska arheologija.
Se zanimavala so prou~uvawe na
srednovekovnite nekropoli, na-
kitot i kerami~kata produkcija,
kako dokaz za obi~aite, veruva-
wata i kulturata na Slovenite.
Go otkrila i go protolkuvala
prodorot na ranoto hristijans-
tvo vo Makedonija, preku iskopu-
vawata na pove}e ranohristijan-
ski centri. Nejzinite istra`uva-
wa bile naso~eni kon doka`uva-
we na kulturolo{kiot kontinui-
tet me|u ranoto hristijanstvo i
srednovekovjeto vo Makedonija.
Ja otkrila najstarata hristijans-
ka crkva vo Makedonija (Starata
episkopska bazilika vo Stobi).
Vr{ela iskopuvawa na lokalite-
tite: Demir Kapija, Bargala,
Krupi{te, Strumica, Polog,
Ohrid, Prespa, Dojran, Orizari,
Radoli{ta i Stobi. Korakovode-
la so me|unarodnite istra`uva~-
ki proekti (jugoslovensko-ameri-
kanski) vo Bargala i vo Stobi.
U~estvuvala na golem broj nau~-
ni sobiri vo Makedonija, SAD,
Avstrija, Anglija, Rusija, Roma-
nija, Turcija, Bugarija, Italija,
Hrvatska, Srbija, Grcija i vo Al-
banija. ^len e na MANU (1997).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BIBL.: Prosek – Demir Kapija: Slovenska ne-
kropola i slovenske nekropole u Makedoniji, Be-
ograd-Skopje,1966; Episkopijata na Bre-
galnica, Prilep, 1989; Loca Sanctorum Ma-
cedoniae: kultot na martirite vo Make-
donija od IV do VI vek, Skopje, 1995. D. Z.
ALEKSOVA, Rajna (Bitola, 25.
XII 1882 – Bitola, 23. II 1959) –
farmacevt. Diplomirala na
Farm. f. vo Lozana (17. VII 1906),
kako prva `ena farmacevt vo Ma-
kedonija. Rabotela vo familijar-
nata apteka locirana na „[irok
sokak# vo Bitola (postojat apte-
karski dnevnici od 1883 do 1930
g.) s¢ do penzioniraweto (1944).
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo
Bitola niz vekovite, Bitola, 1992. P. B.
ALEKSOVSKI, Vasil (s. Dre-
noveni, Kostursko, 1911 ‡ s. Tre-
benica, Kostursko, 4. III 1944) ‡
deec na makedonskoto nacional-
noosloboditelno dvi`ewe. Bil
~len na OKNE (1933) i na KPG
(1936) i nejzin prateni~ki kandi-
dat za parlamentarnite izbori
(1936). Poradi komunisti~kata
dejnost bil uapsen (1939), a kako
voen obvrznik, u~estvuval vo
Gr~ko-italijanskata vojna (1940-
1941). Po fa{isti~kata okupaci-
ja, podgotvuval radiovesti i se
zalagal za formirawe makedon-
ski partizanski odredi. Bil se-
kretar na EAM vo reonot na Vi-
{eni-Gorenci, Kostursko (juli
1943), eden od osnova~ite i ~len
na Oblasniot komitet na SNOF
vo Kostursko (dekemvri 1943) i
sekretar na Oblasniot komitet
za Vi{eni-Gorenci. Bil ubien od
bugarskata policija. Opean e vo
narodnata pesna.
Lit.: D-r Risto Kirjazovski, Demokratski
i antifa{isti~ki partii i organizacii
vo Egejskiot del na Makedonija 1941-1945,
INI, Skopje, 1991; M-r Liljana Panovska,
Terorot vo Egejskiot del na Makedonija
pod germansko-italijanska okupacija
(1941-1945), INI, Skopje, 1995. S. Ml.
ALEKSOVSKI, Du{ko (s. Topo-
lovi}, Kratovsko, 1948) ‡ filolog,
profesor po francuski jazik. Os-
novno u~ili{te i gimnazija zavr-
{il vo Kratovo, a Filozofski fa-
kultet (Romanska filologija) vo
Skopje. Prvin rabotel kako pro-
fesor po francuski jazik vo Kra-
tovo, a potoa magistriral (1976) i
doktoriral na Univerzitetot
Franc Konte vo Pariz na tema
†Romen Rolan vo Jugoslavija#. Vo
Kratovo formiral Dru{tvo za
nauka i umetnost i Makedonski
centar za karpesta umetnost (1992).
BIBL.: Zaginaa za da `iveat, Kratovo,
1985 (so koavtor); Stranskite zborovi vo
Kratovskiot region, Kratovo, 1985;
Toponimijata na Kratovskiot region,
Kratovo, 1986; Vrskite na Romen Rolan so
Jugoslavija, Kratovo, 1986; D-r Pavel
[atev vo narodnite pesni, Kratovo, 1995.
LIT.: B. Burnazovski, Po~etocite na svet-
skata pismenost. Zna~ajni arheolo{ki
istra`uvawa. †Nova Makedonija#, XLVIII,
16317, Skopje, 26. VI 1992, 10-11. S. Ml.
ALEKSOVSKI-KAR^E, Boris
(Ki~evo, 10. X 1918 ‡ Skopje,
2002) ‡ ~evlarski rabotnik, ko-
munisti~ki deec i politi~ar.
Bil ~len na SKOJ (1938) i na
KPJ (oktomvri 1941), sekretar na
MK na KPJ vo Ki~evo (oktomvri
1941 ‡ mart 1943), ~len na Okru`-
niot komitet na KPJ vo Tetovo
(septemvri 1942 ‡ mart 1943),
~len na Prviot oblasten komitet
na KPM (april ‡ avgust 1943), za-
menik politi~ki komesar na Pr-
vata operativna zona na NOV i
POM i politi~ki komesar na ba-
taljon na Prvata makedonsko-ko-
sovska NOUB (11. XI 1943 ‡ 1944).
Bil kooptiran za ~len na
ASNOM (oktomvri 1944). Po Os-
loboduvaweto bil na zna~ajni
partiski i dr`avni~ki dol`no-
sti: pretsedatel na Republi~ko-
to sobranie na SSM (1950), pre-
tsedatel na Glavniot odbor na
SZB od NOB na Makedonija
(1959‡1970), ~len na CK na KPM/
SKM, pratenik vo Republi~koto
i Sojuznoto sobranie i dr. Vo me-
|uvreme ja zavr{il Vi{ata par-
tiska {kola „\uro \akovi}#. No-
sitel e na Partizanska spomeni-
ca 1941 i pove}e odlikuvawa.
IZV.: Boris Aleksovski-Kar~e, Se}ava-
wa, rakopis, AOINI, Skopje.
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. S. Ml.
ALEKSOSKI, Bla`e (Prilep, 1.
II 1933) ‡ akter. ^len na Narodni-
ot teatar od Prilep (1953‡1992).
Avtor e na dramski tekstovi i na
popularni istoriografski knigi.
Bil i re`iser na nekolku pret-
stavi. Ulogi: Maroe (Dundo Ma-
roe); Lukov (Crnila); Tarvald
Hermer (Nora); Teodos (^orbaxi
Teodos). Re`ii: Pe~albari; An-
tica; Mister Dolar; Nie sme an-
geli; Na`alena familija; Begal-
ka i dr. Avtor e na dramskite tek-
stovi: Itroman Pejo; Prikazna
za polno}niot gostin; Koloban;
Kosta Sarufte i dr. R. St.
ALI, Fahri (Fahri Ali) (Skopje, 9.
VI 1948) – poet, eseist, kriti~ar,
preveduva~ od turskata etni~ka
zaednica. Zavr{il sredno obra-
zovanie. Rabotel kako urednik vo
vesnikot „Birlik# pri NIP
„Nova Makedonija#. Studiral na
Filolo{kiot fakultet vo Skop-
je. Od 1970 godina po~nuva da ra-
boti kako novinar vo Redakcijata
na †Birlik# vo Skopje. Bil odgo-
voren urednik na detskite spisa-
nija †Sevin~# i †Tomurxuk# i
urednik na literaturnoto spisa-
nie †Sesler#. Be{e pretsedatel
na Kulturno-umetni~koto dru{-
tvo †Orhan Veli# vo Skopje. ^len
e na DPM (od 1978). Poet na egzi-
ALIN A
Fahri
Ali
stencijalnite pra{awa i dilemi
na ~ovekot i svetot. Kratkite po-
etski formi se gradat nad iskus-
tvata od isto~nata mudrost i ne-
retko se iskri na mudrosta.
DELA: Mangal, Sk., 1973; So dve srca, Sk.,
1978; Potkovica, Sk., 1984; Ostra stre-
la na slobodata, Sk., 1989; Vodata ste`-
na, Sk., 1991; Neotkinato od karpa, Sk.,
1995; Okoto na makata, Sk., 1997; Evolu-
ciono te~am, Sk., 1999; Delba na osameno-
sta, Sk., 2003; stihozbirka za deca Det-
ski vetrovi, Sk., 1993. V. Toc. i A. Ago
ALI ^AIR (Prilep) ‡ arheolo-
{ko nao|ali{te, otkrieno pri
izgradbata na gradskata naselba
Ali ^air. So za{titni sonda`-
ni iskopuvawa (1968 i 1972) bile
otkrieni kerami~ki sadovi i
drugi artefakti od ednoslojna
naselba, spored koi e izvr{ena
vremenska i kulturna determina-
cija na docniot neolit vo Pela-
goniskata kotlina. Severno od
nea na okolu 100 m bile najdeni
dve mermerni plo~i so reljefni
pretstavi na rimskite bo`ici
Venera i Minerva.
LIT.: Blagoja Kitanoski, Ali ^air –
Prilep, neolitska naselba, „AP“, 11, Be-
ograd, 1969. V. S.
ALIN DOL (s. Nemawici, Sv.
Nikole): 1. Neolitska i rimska
naselba i nekropola. Na leviot
breg na Orelska Reka, na 1,8 km
sz od seloto, denes delumno pod
vodata od ezeroto †Mavrovica“.
Za{titni istra`uvawa se izvr-
{eni vo 1981 g. Keramikata e od
raniot, sredniot i od docniot
neolit. Hronolo{ki i kulturno
odgovara na bliskata naselba vo
Anzabegovo i na kulturnata gru-
pa Anzabegovo – Vr{nik I–IV.
Vo rimskiot period egzistira-
la pomala naselba so kerami~ki
rabotilnici. Otkriena e pe~ka
za keramika. Pokraj rekata e
otkriena bawa. Rimska nekro-
pola so skeletni pogrebuvawa
vo kameni cisti, koi datiraat
od III–IV v.
2. Arheolo{ko nao|ali{te 1,8
km s-z od seloto. Vo tekot na iz-
gradbata na HA Mavrovica, Ar-
heolo{kiot muzej vo Skopje
(1981), a potoa i Narodniot mu-
zej od Sveti Nikole (2003), iz-
vr{ile za{titni iskopuvawa
39
A ALINSKA
so koi bile otkrieni ostatoci
od neolitska naselba od postar-
iot neolit, stratigrafski
identi~na na naselbata Barut-
nica vo Anzabegovo, temeli od
stanbeni objekti, skara od pe~-
ka za pe~ewe teguli i imbreksi,
kako i grobovi‡cisti {to pri-
pa|ale na mala ruralna naselba
od rimsko vreme (I–V v.). Del od
nao|ali{teto ve}e e pod vodite
na akumulacijata.
LIT.: Dragi{a Zdravkovski ‡ Mila [ur-
banoska, Izve{taj od za{titnoto
istra`uvawe na HA †Mavrovica“ vo s.
Nemawici, Svetinikolsko, ZAM, X–XI,
Skopje, 1983. V. S.
ALINSKA BITKA (s. Alinci,
Prilepsko 6. XI 1912) – bitka po-
me|u srpskata i otomanskata voj-
ska vo Prvata balkanska vojna. Vo
nea u~estvuvale i Makedonci ka-
ko del od srpskite voeni edinici.
Otomanskite sili bile primora-
ni da se povlekuvaat preku Crna
Reka kon Bitola. Vo borbite srp-
skata vojska zagubila 1.378 vojni-
ci, a turskata vojska okolu 500
vojnici.
LIT.: Milutin Lazarevi}, Srpsko-turski rat 1912
godine, k. III, Beograd, 1931. V. St.
Ali-Pa{a
Janinski
ALI-PA[A JANINSKI (Te-
pedelenli; Tepelena) (1741 ‡ 5. II
1822) ‡ osmanliski feudalec od
albansko poteklo, pa{a na Jani-
na, a potoa odmetnik od central-
nata osmanliska vlast i nezavi-
sen vladetel. Po vernoto poda-
ni{tvo na sultanot Selim III, se
osamostoil i se proglasil za ne-
zavisen vladetel na Albanija,
Epir i Moreja (Peloponez)
(1803), a potoa ja pro{iril svoja-
ta vlast i vo Makedonija, Tesali-
ja i Grcija. Poradi surovosta vo
upravuvaweto, vlegol vo narodna-
ta tradicija kako besprimeren
zulum}ar. Vospostavil diplomat-
ski vrski i vlegol vo pregovori
so Napoleon I, a potoa i so Ang-
lija. Po dvegodi{na vojna so sul-
tanot Mahmud II, so izmama bil
zaroben i ubien.
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata,
kniga vtora. Od pa|aweto pod osmanliska
vlast do krajot na Prvata svetska vojna,
INI, Skopje, 1978; Aleksandar Matkov-
ski, Otporot vo Makedonija vo vremeto
40
na turskoto vladeewe, tom IV. Buni i vo-
stanija, „Misla#, Skopje, 1983. S. Ml.
ALI-PA[INA XAMIJA (Oh-
rid, veroj. XVIII v.) – spomenik na
kulturata i aktiven verski objekt.
Poznata i pod imeto Sulejman-pa-
{ina xamija. Podignata od Def-
terdar Ali-pa{a. Ima kvadratna
osnova so dimenzii 12,50 h 12,50 m,
zasvodena so kupola na dvojni
trompi; renovirana vo XIX v.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Os-
manlw Mimarw Eserleri. „Yugoslavya#, lll cild, 3.
kitab, °stanbul, 1981; Prof. Dr. Semavi Eyice,
Ohri’nin Türk Devrine Ait Eserleri, Vakiflar der-
gisi, sayw V1, °stanbul, 1965. Dr. \.
Abdurahman
Aliti
ALITI, Abdurahman (s. @elino,
Tetovsko, 1945) – pravnik, ambasa-
dor na RM vo RB. Diplomiral na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1969). Se vrabotil vo Gradskiot
sovet i podolgo vreme ostanal na
rabota vo Sobranieto na Op{ti-
nata vo Tetovo (1969‡ 1988). Kako
pretsedatel na Komitetot za
zdravstvo i socijalna politika,
poradi zalagawe za pogolemi po-
liti~ki prava na Albancite vo
SRM, bil otpu{ten od rabota. Be-
{e lider na PDP vo vremeto koga
be{e vode~ka partija na Albanci-
te vo RM. Na prvite demokratski
parlamentarni izbori be{e iz-
bran za ~len na Parlamentot
(1991). Kako pratenik na PDP od
vtorite parlamentarni izbori
(1994), zaedno so Tito Petkovski
od SDSM i Kiro Popovski od SP,
be{e izbran za zamenik-pretseda-
tel vo Parlamentot. S. Ml.
ALIU, Ali Ferik (Ali Ferik Aliu)
(s. Krani, Prespa, 1. IV 1934) – ese-
ist, kriti~ar, teoreti~ar na lite-
raturata, preveduva~, profesor,
akademik. Osnovno u~ili{te za-
vr{il vo Bitola, U~itelska {ko-
la vo Skopje i diplomiral na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Belgrad.
Doktoriral na tema „Kni`evnoto
delo na Petro Marko# na Univer-
zitetot vo Pri{tina. Rabotel ka-
ko novinar i urednik vo „Nova
Makedonija#, kako i vo spisanija-
ta †Mlad borec#, †Flaka# i †Jeho-
na#. Od 1972 g. e anga`iran kako
predava~ i profesor po predmeti-
te Teorija na literaturata i So-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ali
Aliu
vremena albanska kni`evnost na
Filolo{kiot fakultet na Pri-
{tinskiot univerzitet. ^len e na
KANU, MANU nadvor od rabot-
niot sostav, kako i na DPM (1975).
Se zanimava so kni`evna kritika
i so eseistika i e eden od najistak-
natite albanski kni`evni kriti-
~ari. Pi{uva kriti~ki osvrti na
dela od makedonskata, balkanska-
ta i svetskata kni`evnost.
BIBL.: Istra`uvawa, 1971; Vremeto i
tvorecot, 1975; ^etiri romani na Pe-
tro Marko, 1979; Kni`evni studii, 1982;
Teorija na kni`evnosta, 1984; Don Kishoti
nd[r Shqiptar[t, 1998; Reflekse letrare, 1999;
Antologija na sovremenata albanska po-
ezija, 2000; Don Kishoti nd[r shqiptar[, 2000;
Don Kihot me|u Albancite, 2003. A. P.
ALIU, Lindita Ali (Skopje,
1962) – novinar, pisatel. Osnov-
no obrazovanie zavr{ila vo
Skopje, a sredno u~ili{te vo
Pri{tina. Diplomirala na Gru-
pata za angliski jazik i kni`ev-
nost na Filolo{kiot fakultet
vo Pri{tina. Odreden period
rabotela kako novinar vo †Ri-
lindja#, a potoa stanuva lektor
po angliski jazik i kni`evnost
na Filolo{kiot fakultet vo
Pri{tina. Pi{uva poezija i
proza.
BIBL.: Mure ( Yidovi), 1984; Ndoshta do t[
ishim m[ t[ m[dhenj ( Mo`ebi }e bevme pogo-
lemi), 1990. A. P.
„ALKALOID# – Skopje – vode~-
ka farmacevtska, hemiska i koz-
meti~ka industrija vo RM. Od
1936 g. prerabotuva surov opium
na Balkanot. Od 1946 g. stanuva
dr`avna fabrika za alkaloidi.
Bele`i postojan rast na asorti-
manot, kapacitetot, brojot na
vrabotenite i na proizvodstvoto.
Od 1957 g. po~nuva i so galensko
proizvodstvo na gotovi lekovi.
Brojot na vrabotenite e 38 vo
1947, 255 vo 1965 i 3.200 vo 1982 g.
Od 1966 g. se integrira so fabri-
kite za lekoviti bilki „Bilka#,
za hemikalii i fotomaterijali
„Lafoma# i za sapuni i kozmeti-
ka „Cvetan Dimov#. Vo sorabotka
so stranski firmi, prezema li-
cenci, dorabotuva i proizveduva
prekursori. Vr{i ekstrakcija na
opiumski alkaloidi, prerabotka
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
†Alkaloid# & Skopje, Pogon za lekovi
na lekoviti rastenija, proizvods-
tvo na farmacevtski surovini,
lekovi za humana i veterinarna
medicina, laboratoriski i indu-
striski hemikalii, premazni
sredstva, sanitetski i rentgen
materijali, kozmetika i sapuni.
LIT.: 40 godini ALKALOID, Skopje,
1976; Alkaloid ’82, katalog. Sv. H. J.-S. P.
ALKETA (ok. 573–541 pr.n.e.) –
makedonski kral od dinastijata
na Argeadite, sin na Aerop I i na
Nikanoja. Vladee so „zemjata na
Makedoncite# (Herodot) i dr`a-
vata ja pro{iruva na cela Pieri-
ja, Botiaja i Almopija.
LIT.: Herodot, Istorija. Prev. D. ^adi-
kova, Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za
anti~kite Makedonci, Skopje, 1997.
A. [uk.
ALMOPIJA – oblast vo t.n.
Dolna Makedonija, koja ja opfa}a
malata dolina po gorniot tek na
r. Ludija (den. Moglenica), me|u
oblastite Eordaja i Pelagonija.
Makedoncite ja osvojuvaat (sp. Tu-
kidid) spu{taj}i se od Gorna Ma-
kedonija vo Botiaja i Pierija. Bi-
la gusto naselena u{te vo antika-
ta. Ptolemaj spomenuva tri grada:
Almopa, Horma i Apsal. Oblasta
e poznata kako Moglenska Dolina,
opkolena so pl. Nixe i Pajak.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gra-
dovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
ALOSAN ^OVEK (ALOVITI
LU\E) ‡ lice vo koe vlegol de-
mon ili e obzemeno so stapnuva-
we na demonsko mesto; deca rode-
ni vo ko{ulka, od polov odnos
me|u `ena i zmev ili ~ovek vo koj
vlegla samovila, so natprirodni
sili i mo`nosti, za{titnici od
gradonosnite oblaci.
LIT.: Re~nik na narodnata mitologija
na Makedoncite. Redaktor Tanas Vra`i-
novski, Skopje, 2002, 38-39. S. Ml.
ALOHTONI (EGZOTI^NI)
VIDOVI DRVJA I GRMU[KI
(gr~. eksotikos – stran, nadvore-
{en) – drvja preneseni od drugi
delovi na svetot (kontinenti) za
da se odgleduvaat i da se koristat
nadvor od svojot priroden areal.
Za razlika od avtohtonite (do-
ma{ni) vidovi, egzotite vo nova-
ta tatkovina ne rastat samonik-
Adaptirano drvo vo Makedonija (Abies concolor Lindl.)
nato. Introdukcijata na egzoti
vo Makedonija, sistematski i na
nau~na osnova, zapo~na po Vtora-
ta svetska vojna, koga se vnesuvaa
drvni vidovi za stopanska i za
hortikulturna namena. Vo tekot
na izminatite {eeset godini, ne-
koi od vidovite za stopanska na-
mena dobro se adaptiraa i poka-
`uvaat izvonredni rezultati vo
pogled na produkcijata na drvna-
ta masa i se nametnuvaat kako
mnogu zna~ajni za {umarskata
operativa. Me|u pova`nite se:
Abies concolor Lindl., Abies grandis
Lindl., Abies nordmanniana Spach.,
Calocedrus decurrens Torr., Cedrus at-
lantica Man., Cedrus deodara Loud.,
Cedrus libani Laws., Chamaecyparis
lawsoniana Perl., Cupressus arizonica
Greene, Cupressus sempervirens L.,
Fraxinus americana L., Ginkgo biloba
L., Juglans nigra L., Larix decidua DC.,
Picea pungens Engelm., Pinus brutia
Ten., Pinus excelsa Vall., Pinus mariti-
ma Mill., Pinus monticola Dougl., Pi-
nus strobus L., Pseudotsuga menziesii
Franco, Robinia pseudoacacia L., Se-
quoiadendron giganteum Endl., Sopho-
ra japonica L., Quercus aegylops L.,
Quercus rubra L., Ulmus pumila L.
LIT.: Aleksandar Andonoski, Intro-
dukcija na stopanski va`ni {umski drv-
ja vo Makedonija, vo: Zbornik na trudovi
na Sovetot za stopanisuvawe so golinite.
Al. And.
Alpska vegetacija vo RM
ALPSKA A
ALPEZ – vid ukras za na glava
od srednovardarskata etnograf-
ska celina. Bil izraboten od na-
ni`ani srebreni pari {to se
stavale na glavata, spu{teni niz
grbot. Sl. \.
ALPINETUM – harmoni~en
aran`man od karpi, drvja, grmu-
{ki i tereni postaveni na odrede-
na povr{ina za hortikulturno
ureduvawe. Prvite registrirani
alpinetumi datiraat od 1880 g. na
Britanskite Ostrovi, a podocna
bile podigani vo [vajcarija i vo
drugi evropski zemji. Vo Makedo-
nija nivnoto podigawe e od ponov
datum (poslednite decenii od HH
v.). Voobi~aeno e da se podigaat na
strmni povr{ini so pad od 100–400.
Najsoodvetno e karpite da potek-
nuvaat od blizinata na lokacijata
na alpinetumot, no toa ne e strogo
pravilo. Pri izborot se vnimava
karpite da bidat patinirani, iza-
beni od vremeto, {uplivi, pokri-
eni so li{ai i mov, bez ostri ra-
bovi i varijabilni po golemina.
Sadniot materijal treba da bide
xuxest. Upotrebata na vakov kom-
pakten materijal ovozmo`uva soz-
davawe uspe{ni kompozicii na
mali povr{ini. Bl. S.
ALPSKA VEGETACIJA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
– vegetaciski tip {to se razviva
nad gornata {umska granica, nad
subalpskite pasi{ta i subalp-
skite grmu{esti zaednici, po vi-
sokite planini od umereniot
klimatski pojas (nad 2200 m nad-
morska visina). Vo nejziniot so-
stav dominiraat niski bazdovid-
ni ili perni~esti pove}egodi{-
ni trevesti ili grmu{esti raste-
nija, prisposobeni kon speci-
fi~nite ekolo{ki uslovi na vi-
sokoplaninskiot pojas – kratok
vegetaciski period, mnogu niski
41
A ALPSKA
temperaturi vo zimskiot period,
dolgotrajna sne`na pokrivka,
sve`i leta, silni vetrovi, do`-
dovi, intenzivno son~evo osvet-
luvawe i dr. Opfa}a raznovidni
rastitelni zaednici {to se raz-
vivaat na heterogena podloga (ki-
seli po~vi, karbonati, planinski
treseti{ta, sipari, to~ila, ka-
mewari, karpi i dr.), koi pripa-
|aat kon razli~ni vegetaciski
klasi - Elyno-Seslerietea, Caricetea
curvulae, Salicetea herbaceae, Sche-
uchzerio-Caricetea fuscae, Drypetea
spinosae, Asplenietea trichomanis i
dr. Pokraj raznite pretstavnici
od familijata na trevite (Poace-
ae), nejzinata fizionomija ja
opredeluvaat golem broj vidovi
od rodovite: Androsace, Gentiana,
Geum, Primula, Saxifraga, Soldanella,
Thymus i dr. Alpska vegetacija se
razviva na golem broj planinski
masivi vo Evropa (Alpi, Karpa-
ti, Pirinei, Kavkaz, planini na
Balkanskiot Poluostrov) i dr.
Vo RM alpski zaednici se pri-
sutni na pove}e planinskite ma-
sivi – [ar Planina, Jakupica,
Korab, De{at, Bistra, Stogovo,
Jablanica, Gali~ica, Pelister,
Nixe i drugi. Vl. M.
Pelisterska molika (Pinus peuce)
ALPSKA GRANICA NA [U-
MATA – nivoto do koe dostignuva
sklopena {uma {to raste isprave-
no povisoko od 5 m. Taa e zakonita
pojava na site visoki planini na
site kontinenti, samo {to e for-
mirana od razni vidovi drvja i se
nao|a na razli~na nadmorska visi-
na. [vajcarskiot botani~ar H.
Brockmann–Yerosch (1919) ja ispi-
tuval alpskata granica na {umata
na Severnite, Centralnite i Ju`-
nite Alpi i konstatiral deka taa
pominuva po srednojulskata izo-
terma od +10 S. Sporedbena anali-
za na alpskata granica na {umata
na Rila, Bjela{nica i Riswak na-
pravil i Horvat (1942) i konsta-
tiral deka maritimnata klima so
42
visoka vozdu{na vlaga ja spu{ta
granicata i deka taa e formirana
od buka (Fagus sylvatica), dodeka
kontinentalnata klima ja poka~u-
va taa granica i e formirana od
smr~a i molika ili samo od moli-
ka (Pinus peuce).
Vo RM alpskata granica na {uma-
ta e formirana od buka (Fagus mo-
esiaca), molika (Pinus peuce), smr~a
(Picea abies) i od bel bor (Pinus
sylvestris). Vo subalpskiot pojas se
nao|aat i sostojki od borot kri-
vuq (Pinus mugo), no tie se poleg-
nati, a ima i sostojki od planin-
skiot javor (Acer heldreichii), no
tie se nao|aat na zasolneti me-
sta. Na [ar Planina alpskata
granica na {umata e formirana
od smr~a ili od smr~a i molika i
Spored Skilica, Petar Deljan po svoeto krunisuvawe go prima negoviot rodnina Alusijan (XI v.)
se nao|a na 1.800 m nadmorska vi-
sina, a grupi stebla se nao|aat do
2.000 m nadmorska visina. Na Pe-
lister molikata formira {umi
do 1.800 m nadmorska visina, a
grupi stebla se nao|aat do 2.200 m
nadmorska visina. Na Kajmak~a-
lan beliot bor formira {umi do
1.800 m nadmorska visina, a grupi
stebla se nao|aat do 2.000 m nad-
morska visina. Bukata formira
alpska granica na golem broj pla-
nini: Korab, De{at, Bistra, Po-
re~ki Planinski Venec, Jakupi-
ca, Belasica i dr. Taa formira
{uma do 1.800 m, a se sre}avaat
grupi do 2.000 m. R. R.
Mo{e
Altbauer
ALTBAUER, Mo{e (Altbauer,
Moshe) (P{emi{l, Polska, 12. XI
1904 ‡ Tel Aviv, Izrael, 14. X
1998) ‡ lingvist, specijalist za
starocrkovnoslovenski, Evrein,
roden i {koluvan vo Polska, no
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vo triesettite godini na XX v.
preselen vo Izrael. Izdava~ na
Sinajskiot psaltir (Psalterium
Sinaiticum, an 11th glagolitic manus-
cript from St. Catherine’s monastery,
mt. Sinai, MANU, Skopje, 1971).
Z. T.
ALTIPARMAKOV, Dimitar
(Bitola, 3. VIII 1949) – dipl. el-
in`., d-r na tehni~ki nauki.
Istra`uva~ vo Institutot za
nuklearni nauki vo Vin~a (Srbi-
ja) i vo kompanijata Atomska
energija na Kanada (Atomic Energy
of Canada Limited). Dal prilozi
kon teorijata na neutronskite
poliwa vo nuklearnite reaktori
i modeliraweto na fizi~kite
procesi vo ciklotronite. Dr. R.
ALUSIJAN (XI v.) – makedonski
blagorodnik, vnuk na Samuilovi-
ot brat Aron i sin na carot Jovan
Vladislav. Po likvidiraweto na
Samuilovoto Carstvo bil odve-
den vo Vizantija da go upravuva
kako strateg Teodosipol. Doa|a
vo Makedonija vo vremeto na vos-
tanieto na Petar Deljan (1040/
41), koj{to mu ja doveruva koman-
data nad 40.000 vojnici za da go za-
zeme gradot Solun. Neuspehot do-
veduva do izmena na tekot na vo-
stanieto, a naskoro i do razdor vo
vostani~kite redovi. Na edna
gozba Alusijan uspeva da go osle-
pi i da go predade Deljana na Vi-
zantijcite, po {to bil proizve-
den vo magister.
IZV. i LIT.: V. N. Zlatrarski, Molivde-
vul Samoila AlusiÔna, †IzvestiÔ na
bÍlgarskiÔ arheolo`ki institut“, So-
fiÔ, 1921; Vizantiski izvori za istori-
ju naroda Jugoslavije, III, Beograd, 1966;
Branko Panov, Srednovekovna Makedoni-
ja, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski,
Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni
upadi na teritorijata na Makedonija),
Skopje, 1997. B. R.-J.
ALU[EVSKI, Ilija (s. \avato,
Bitolsko, 1928 ‡ Bitola, 8. II
2004) ‡ sredno{kolski profesor,
folklorist. U{te kako u~enik
vo U~itelskata {kola „Bra}a
Miladinovci# vo Bitola po~nal
da sobira makedonski folklor, a
pove}e zapisi napravil i na
Folklorniot festival vo Bito-
la (1947) i na Mladinskata rabot-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ilija
Alu{evski
na akcija „Mavrovo#. Po zavr{u-
vaweto na U~itelskata {kola
(1948/1949) studiral na Vi{ata
pedago{ka {kola vo Skopje i bil
eden od prvite ~lenovi vo Dr`av-
niot ansambl za narodni pesni i
igri „Tanec#. Po diplomiraweto
bil stru~en sorabotnik na In-
stitutot za folklor vo Skopje (1.
II – 31. XII 1953), prosveten rabot-
nik vo Ko~ani, [tip, Smilevo i
Bitola, pri {to ja prodol`il so-
bira~kata dejnost, a del od sobra-
nite materijali gi objavuval vo
dnevniot i periodi~niot pe~at i
vo dve zbirki. Ima osoben prido-
nes vo dejnosta na KUD „Stif
Naumov#, KUD „Ilinden#, KUD
„Aleksandar Turunxev#, KUD
„Goce Del~ev# i KUD „Dame Gru-
ev# od Bitola i vo KUD „Stiv
Naumov# od s. Logovardi. Be{e i
eden od inicijatorite za formi-
raweto na Festivalot za narodni
pesni i igri „Ilindenski deno-
vi# vo Bitola. Zamina vo penzija
kako profesor vo Srednoto teh-
ni~ko u~ili{te vo Bitola.
BIBL.: Zalude ludo, polude (narodni pes-
ni), Bitola, 1990; Cvilit kow~e vo gora
zelena (narodni pesni), Bitola, 1994.
LIT.: Pande Manojlov, Ilija Alu{evski
1928‡2004, „Prilozi#, II, 3-4, Bitola, 2004,
209-210. S. Ml.
AL^EV, Petre (s. Ra{tani, Ve-
le{ko, 1880 ‡ Veles, 21. XI 1956) ‡
stolar, socijaldemokratski i ko-
munisti~ki deec. Bil ~len na ra-
botni~koto dru{tvo †Klasovo
edinstvo# i eden od osnova~ite na
Vele{kata socijaldemokratska
organizacija. Kako nositel na
komunisti~kata lista na op-
{tinskite izbori (22. VIII 1920),
stanal pretsedatel na †Crve-
nata# op{tinska uprava vo Veles.
Bil eden od inicijatorite za po-
krenuvaweto i sorabotnik na v.
†Socijalisti~ka zora# vo Skopje.
Poradi zakani i bolest, podnel
ostavka na pretsedatelskata funk-
cija i politi~ki se pasiviziral.
(Na negovoto mesto bil izbran
Jov~e Xipunov). Aktivno ja poma-
gal NOB (1941-1944). S. Ml.
AL^EV, Stojan (Veles, 12. III 1903
– Titov Veles, 26. IV 1969) – muzi~-
ki pedagog i kompozitor. Studiite
po pijano i kompozicija gi zavr-
{uva vo Muzi~koto u~ili{te
„Stankovi}# vo Belgrad. Nastav-
nik po muzika e vo [kolata za sle-
pi deca vo Zemun; inicijator i os-
nova~ na Muzi~koto u~ili{te vo
Titov Veles i negov direktor
(1945-1954 i 1963-1968). Vo me|u-
vreme, predava vo Srednoto muzi~-
ko u~ili{te vo Skopje (1954
–1963). Avtor e na muzika za deca i
za guda~ki instrumenti. Dr. O.
Loranditova ruda od rudnikot Al{ar
AL[AR – rudnik na Sb, Tl, As ru-
da. Niskotemperaturnoto hidro-
termalno Sb-As-Tl-Au nao|ali{te
Al{ar e locirano vo metaloge-
netskiot reon Ko`uf. Go kara-
kterizira slo`ena mineralna pa-
rageneza i relativno visoko
u~estvo na taliumovi minerali
(lorandit, bernardit, parapiero-
tit, rebulit, pikopaulit, rage-
nit, simonit, vrbait i dr.). Nao-
|ali{teto prostorno i genetski
e vrzano za kompleksite na plio-
censka kalko-alkalna magma
vtisnata vo trijaski i kredni
karbonatni karpi (dolomiti i
varovnici). Najzna~ajniot del od
rudnata mineralizacija e sozda-
dena vo temperaturen interval
od 100–2500C.
LIT.: S. Jankovi}, B. Boev i T. Serafi-
movski, Magmatizam i Tercierna mine-
ralizacija vo Ko`ufskata metaloge-
netska oblast vo Makedonija so poseben
osvrt na nao|ali{teto Al{ar, Poseb-
no izdanie br. 5, RGF, [tip, 1997.
T. Ser.
„AMAK SP# AD – Ohrid – fir-
ma za proizvodstvo i promet na
avtogalanterija i delovi od pla-
stika, nastanata so transforma-
cija na „Zastava – heroj Toza Dra-
govi}#. So odluka na Narodniot
odbor od 1960 g. e formirano me-
taloprerabotuva~koto pretpri-
Eden od pogonite na †AMAK SP# AD & Ohrid
AMAM A
jatie „Zastava – heroj Toza Drago-
vi}# – Ohrid, a izgradbata po~na-
la vo 1961 g. Glavno se proizvedu-
vani pet proizvodi za vozilata
Zastava, FSO i FSM – Polska,
Avtovoz i GAZ vo Rusija, kako i:
bravi i ra~ki za vozila; podignu-
va~i na staklo; vnatre{ni i nad-
vore{ni retrovizori; {arki za
vrati i bezbednosni pojasi i dr.
Vo septemvri 1994 g. firmata
„Zastava – heroj Toza Dragovi}#
se transformira vo 6 novi dru{-
tva, od koi samo ova dru{tvo gi
prodol`uva istite aktivnosti.
„AMAK SP# voveduva svoja teh-
nologija za avtogalanteriski
proizvodi za 250.000 vozila, koe
se ostvaruva so 533 vraboteni
(2.500–2.800 porano). Instalira-
nite ma{inski kapaciteti (305
ma{ini i 30 linii) se postaveni
na ogradena povr{ina od 85.000
m2 (32.780 m2 pod pokriv). Denes
so uspeh se ostvaruva proizvod-
stvoto i monta`ata na 1.900.000
edinici bezbednostni pojasi za
vozilata Avtovaz i GAZ, kako i
artikli za 15.000 vozila od pro-
izvodnata programa na Zastava
avtomobili. Sl. A.
AMAM – javna bawa gradena vo
gradovite vo Makedonija vo peri-
odot na turskoto vladeewe. Sekoj
amam sodr`el pet grupi prosto-
rii: {adrvan (garderoba) so kva-
dratna osnova, kapaluk (del za
adaptacija) so pravoagolni osno-
vi, halvet (prostor za kapewe)
eden kvadraten prostor na koj mo-
`e da se nadovrzat pove}e mali
prostorii, hazna (rezervoar za
voda) i }ulhan (lo`i{te). Vo
halvetot po obemnite yidovi se
izgradeni kameni bankini i ka-
meni korita – kurni. Pokrivani
se so kupoli i svodovi. Osvetlu-
vaweto e zenitalno. Gradeni se
od kamen i tula. Zatopluvaweto e
podno i preku yidovite. Vna-
tre{nosta bila ukrasuvana so de-
korativna plastika, glavno, vo
trompite, vo lacite i vo gornite
yidni partii. Amamite bile gra-
deni kako dvojni, t.n. ~ifte ama-
mi so posebni delovi za `eni i za
ma`i ili kako ednodelni. Pozna-
ti se ^ifte amam (XV) i Daut-pa-
{in amam (1489–1497) vo Skopje
(i dvata adaptirani vo umetni~ki
galerii), amamot Deboj (XVI v.)
vo Bitola, Voska amam vo Ohrid,
amamot vo Tetovo i dr.
LIT.: M. Zdravkovi¢, Restauracija i
adaptacija Daut-pa{inog amama u Skop-
qu, Zbornik za{tite spomenika kulture,
1, Beograd, 1950, 45-56; I. Zdravkovi}, Iz-
bor graÚe za prou~avawe spomenika is-
lamske arhitekture u Jugoslaviji, Beo-
grad, 1964; K. Tomovski, Amamot Deboj vo
Bitola, Zbornik na Arheolo{kiot muzej
na Makedonija, Skopje, 1975, 263-270; K.
Tomovski, Konzervatorski i restavra-
torski raboti na ^ifte amamot vo
43
A AMAM
Skopje, †Kulturno nasledstvo#, 5, Skopje,
1973, 1-5; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osman-
liski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998,
169-195. Kr. T.
AMAM (s. Lopate, Kumanovsko)
‡ neolitska naselba. Se nao|a
sretselo, vo prostorot okolu sta-
riot turski amam, blizu do desni-
ot breg na Lipkovska Reka. Spo-
red karakteristikite na materi-
jalnite ostatoci, posebno tipo-
logijata na oblicite i dekora-
tivnite motivi kaj kermi~kite
sadovi, a i kultnite predmeti
otkrieni vo 1978 g., determinira-
na e kako docnoneolitska nasel-
ba od vremeto na t.n. vin~anska
kulturna grupa.
LIT.: Voislav Sanev, Arheolo{ko bo-
gatstvo na SR Makedonija, katalog,
Skopje, 1980, 27. V. S.
Amandmani na Ustavot na RM
AMANDMANI NA USTAVOT
NA RM (1992‡2005) ‡ dopolneni-
ja i popravki na postojnite usta-
vi. Prvite amandmani na Ustavot
na RM, Amandmanot I i Amandma-
not II, bea doneseni 1992 g. So
ovie amandmani se konstatira de-
ka RM nema teritorijalni pre-
tenzii kon sosedite i deka nema
da se me{a vo vnatre{nite rabo-
ti na drugi dr`avi. Amandmanot
III be{e donesen 1998 g. So ovoj
amandman se promenija odredbite
za vremetraeweto na pritvorot.
U{te 15 amandmani (IV–XVIII) bea
doneseni 2001 g. Amandmanot IV ja
sodr`i novata preambula na Usta-
vot na RM. Amandmanot V na nov
na~in go ureduva pra{aweto na
slu`beniot jazik, negovoto pismo
i negovata upotreba pri izdavawe-
to na li~nite dokumenti. Osven
makedonskiot jazik i kirilskoto
pismo, slu`ben jazik e i jazikot
{to go zboruvaat najmalku 20% od
gra|anite na RM. Amandmanot VI
ja voveduva soodvetnata i pravi~-
nata zastapenost na gra|anite {to
im pripa|aat na malcinskite zaed-
nici vo organite na dr`avnata
vlast i vo javniot `ivot vo zemja-
ta. Amandmanot VII gi nabrojuva
verskite zaednici vo RM: Make-
donska pravoslavna crkva, Islam-
skata verska zaednica, Katoli~ka-
ta crkva, Evangelsko-metodisti~-
kata crkva i Evrejskata zaednica.
Amandmanot VIII gi regulira pra-
44
vata na pripadnicite na zaednici-
te vo RM. Amandmanot IX gi garan-
tira za{titata, unapreduvaweto i
zbogatuvaweto na istoriskoto i
umetni~koto bogatstvo na site za-
ednici vo dr`avata. Amandmanot
X go regulira dvojnoto odlu~uva-
we vo Sobranieto na RM za pra{a-
wata {to gi zasegaat malcinskite
zaednici. Amandmanot XI gi regu-
lira izborot i nadle`nostite na
Narodniot pravobranitel. Aman-
dmanot XII go voveduva Komitetot
za odnosi me|u zaednicite. Amand-
manite XIII, XIV i XV ja obezbedu-
vaat zastapenosta na pripadnici-
te na malcinskite zaednici vo So-
vetot za bezbednost na RM, vo Re-
publi~kiot sudski sovet i vo
Ustavniot sud na RM. Amandmani-
te XVI i XVII go ureduvaat pra{a-
weto na nadle`nosta i donesuva-
weto na zakonite od oblasta na lo-
kalnata samouprava. Amandmanot
XVIII ja regulira postapkata za iz-
mena na Ustavot na RM za pra{a-
wa od interes za malcinskite za-
ednici. Amandmanot XIX be{e do-
nesen 2003 g. So ovoj amandman se
ovozmo`uva otstapuvawe od nepo-
vredlivosta na tajnosta na site ob-
lici za op{tewe. U{te 11 amand-
mani (XX–XXX) bea doneseni 2005
g. i so niv se izvr{ija po{iroki
reformi vo pravosudniot sistem,
kako i promena na ustavnite
odredbi so koi se reguliraat pra-
voto na imunitet na ministrite i
nespoivosta na sudskata i obvini-
telskata funkcija so drugi funk-
cii i profesii.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. Sv. [.
AMEBI (Amoebina) – najprosto
gradeni protoplazmati~ni orga-
nizmi. Imaat golo telo, poradi
{to se narekuvaat goli pra`i-
votni. Oblikot na teloto posto-
jano go menuvaat, po {to go dobi-
le imeto (amoibein gr. = menuvam);
se dvi`at so pomo{ na la`ni no-
`iwa – psevdopodii. Se hranat so
cvrsti ~esti~ki kako bakterii i
drugi sitni organizmi {to gi fa-
}aat so la`nite no`iwa. Se
razmno`uvaat glavno na bespolov
na~in. Najpoznata ameba e Amoeba
Amebi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
proteus L. Postojat i parazitski
vidovi (rod Entamoeba), koi `ive-
at vo crevata na ~ovekot i pre-
dizvikuvaat bolesti (na pr.,
amebna dezenterija), a se sre}ava
i eden vid vo usnata praznina {to
se prilepuva za karioznite zabi i
mo`e da predizvika bolesti na
zabite.
LIT.: J. [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
AMERIKANSKA VOENA MI-
SIJA PRI GLAVNIOT [TAB
NA NOV I POM (juli 1944 – maj
1945) – vtora stranska linija na
teritorijata na Vardarskiot del
na Makedonija. Misijata pri-
stignala preku teritorijata na
Srbija, vo sostav: major Skot Di-
kenson, {ef na misijata, Ted, ra-
diotelegrafist, Stevo Buzi~ i
Stiv Siljanov (po poteklo Make-
donec), preveduva~i, i Stefan
Bizik, narednik. Bila nezavisna
misija koja ispra}ala politi~ki,
voeni i ekonomski podatoci do
{tabot na Kancelarijata za spe-
cijalni slu`bi (OSS). Misijata
od Makedonija bila povle~ena vo
maj 1945 g.
LIT: Velika Britanija i Makedonija.
Dokumenti 1942-1945. Izbor, prevod i re-
dakcija d-r Todor ^epreganov, Skopje,
2000; Voenite misii na Soedinetite
Amarikanski Dr`avi vo Makedonija
1944-1945. Izbor, prevod i redakcija d-r
Todor ^epreganov, Skopje, 2007. T. ^.
Makedonskata crkva †Sv. Kliment# vo Toronto
AMERIKANSKO-KANAD-
SKA MAKEDONSKA PRAVO-
SLAVNA EPARHIJA NA MPC
(1967) – formirana na Tretiot
crkovno-naroden sobor vo Ohrid
(16–18. VII 1967), koga e proglase-
na i avtokefalnosta na MPC, re-
gistrirana vo SAD. Prv nejzin
eparhiski arhierej bil mitropo-
litot Kiril, koj 20 godini ja
upravuval eparhijata (1967–1987).
Od 1987 do april 1989 g. mitropo-
litot Stefan ja nosel titulata
Amerikansko-kanadski, od april
1989 do 1992 eparhijata ja admini-
striral arhiepiskopot Gavril, a
potoa eparhijata bila pod admi-
nistrativna nadle`nost na Sino-
dot. Arhiepiskopot Mihail go
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
prezel administriraweto od 1993
–1999, arhiepiskopot Stefan od
1999 do 2006, a mitropolitot
Amerikansko-kanadski Metodij
(Zlatanov) od 2006 g. Crkvi na
eparhijata ima vo Geri – Indija-
na (1963), Kolumbos – Ohajo (1965),
Toronto – Kanada (1965), Sira}uz
– Wujork (1968), Hamilton – Ka-
nada (1971). Eparhijata ima 30
sve{tenoslu`iteli, 30 crkvi i
dva manastira. Sekoja godina,
po~nuvaj}i od 1975 g. organizira
crkovno-naroden sobir na Denot
na trudot (prviot vikend vo sep-
temvri), na koj u~estvuvaat site
crkvi od eparhijata. Vo crkvite
rabotat nedelni u~ili{ta za ve-
ronauka, makedonski jazik, isto-
rija na makedonskiot narod i
istorija na MPC.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Sko-
pje, 2000. Rat. Gr.
AMERIKANSKO-MAKEDON-
SKA ASOCIJACIJA (SAD, XI
2001 >) ‡ asocijacija na Makedon-
ci doseleni vo SAD (prete`no
od Tetovsko) so Makedonskiot
fond za pomo{. Osnovana za da
pridonesuva za zbli`uvawe i
unapreduvawe na politi~kata i
ekonomskata sorabotka pome|u
SAD i RM. Organizirala mirni
sobirawa so osudi na etni~koto
~istewe na Makedoncite od Te-
tovsko vo 2001 g., realizirala
sredbi i razgovori so raselenite
Makedonci i izvr{ila pritisok
kaj makedonskite i kaj amerikan-
skite vlasti za nivno vra}awe vo
svoite domovi. Sl. N.-K.
AMERIKANSKO-MAKEDON-
SKA BIZNIS ASOCIJACI-
JA (Detroit, Mi~igen, SAD,
1990 ‡) ‡ organizirana od biznis-
meni od makedonsko poteklo
(prete`no od tetovskiot kraj),
koi `iveat vo Detroit i vo drugi
gradovi vo SAD. Formirana so
cel da odr`uva kontakti i zaed-
ni~ki da pridonesuvaat za eko-
nomskiot razvoj na Republika
Makedonija, posebno na Tetov-
skiot kraj. Sl. N.-K.
AMERIKANSKO-MAKEDON-
SKI VRSKI I ODNOSI. Za-
po~nuvaat kako trgovski vo 1776
g. Prvata politi~ka aktivnost
SAD ja prezemaat na Carigrad-
skata konferencija (1876/1877)
kako predlog za avtonomija na
Makedonija. Prv indirekten kon-
takt so makedonskoto nacional-
noosloboditelno dvi`ewe vospo-
stavuvaat po povod kidnapirawe-
to na protestantskata misioner-
ka Elen Marija Ston (Ellen Maria
Stone), zaedno so Katerina Stefa-
nova–Cilka (septemvri 1901 –
mart 1902). SAD ne se anga`iraat
Mis
Ston
vo nastanite povrzani so Ilin-
denskoto vostanie, nitu vo spro-
veduvaweto na reformite, no ja
poddr`uvaat britanskata poli-
tika vo interes na Makedonija.
Vo balkanskite vojni se vozdr`u-
vaat od neposreden anga`man, no
stavot na SAD vo odnos na Buku-
re{kata konferencija e „celos-
na gra|anska i verska sloboda za
`itelite na oblastite {to bi
potpadnale pod suverenitetot na
koja bilo od pette sili#. Vo Vto-
rata svetska vojna voena misija na
SAD e akreditirana pri G[ na
NOV i POM. [efot na misijata,
major Dikenson (Dickenson) dr`i
govor na Prvoto i na Vtoroto za-
sedanie na ASNOM, kako izraz
na de facto priznavawe na novosoz-
dadenata makedonska dr`ava.
Procesot na iseluvawe Makedon-
ci vo SAD zapo~nuva vo XIX v. i
prodol`uva do denes. Prvoto ma-
kedonsko iseleni~ko dru{tvo se
formira vo 1899 g. vo Nord
Adams (Masa~usets). Vo 1920 g. na
sobirot vo Fort Vejn (Indijana)
makedonskite organizacii se
obedinuvaat vo MPO, ~ie rako-
vodewe vo 1924 g. e prezemeno od
antimakedonski (probugarski)
sili, poradi {to vo 1931 g. vo Ge-
ri (Indijana) se formira nova
makedonska politi~ka organiza-
cija – Makedonski naroden sojuz
(MNS) ~ija cel e so sopstveni si-
Godi{en zbornik na CK na Makedonskiot
naroden sojuz vo Amerika (1937)
AMETI A
li i sredstva da ja pomaga borba-
ta za konstituirawe na Makedo-
nija kako nezavisna dr`ava. MNS
funkcionira do 1949 g. Prvata
makedonska crkovna op{tina se
formira vo 1961 g. (Geri). Vo vto-
rata polovina od XX v. makedon-
skite emigranti se seriozno
etablirani vo ekonomskiot, po-
liti~kiot, kulturniot i sport-
skiot `ivot na SAD. Vo 1963 g.,
po katastrofalniot zemjotres vo
Skopje, pripadnici na Armijata
na SAD u~estvuvaat vo negovata
izgradba (ul. „Ruzveltova#, „Xon
Kenedi# itn.).
Vo 90-tite godini od XX v. SAD
vo RM u~estvuvaat so sopstven
kontingent vojnici vo misijata
UNPROFOR/UNPREDEP kako
izraz na de facto priznavawe na
RM. Kancelarija za vrski na
SAD vo Skopje se otvora vo de-
kemvri 1993 g. SAD ja priznavaat
RM na 8. II 1994 g. pod referenca-
ta „Porane{na Jugoslovenska Re-
publika Makedonija#. Diplomat-
ski odnosi se vospostavuvaat na
13. IX 1995 g. Prvata ambasada na
RM vo SAD se otvora na 25. IX
1995 g., a prviot konzulat na 15.II
1996 g. Prv vonreden i opolnomo-
{ten ambasador na SAD vo RM e
Kristofer Hil (Christopher Hill).
Prv vonreden i opolnomo{ten
ambasador na RM vo SAD e Qubi-
ca A~evska. Od fevruari 1994 do
juni 2003 g. komunikacijata na
SAD so RM se odviva pod privre-
menata referenca PJRM, vo sog-
lasnost so odredbite sodr`ani
vo Rezolucijata 817/93 na Sove-
tot za bezbednost na OON. Na 30.
VI 2003 g. vladite na SAD i na RM
sklu~uvaat Dogovor za predavawe
lica na Me|unarodniot krivi~en
sud (12. XI 2003), vo koj se upotre-
buva imeto Makedonija, odnosno
Vlada na Makedonija vo svojstvo
na opolnomo{ten organ za sklu-
~uvawe na Dogovorot. Od 4. XI
2004 g., so odluka na pretsedate-
lot na SAD Xorx Bu{, SAD $ se
obra}aat na RM pod ustavnoto
ime.
IZV.: Manol Pandevski, Aferata Mis
Ston niz amerikanskata diplomatska
prepiska, Odbrani dela, 4, Skopje, 1981.
LIT.: Mihajlo Minoski, SAD i Makedo-
nija 1869-1919; Viktor Gaber, Za makedon-
skata diplomatija, Skopje, 2002; Sveto-
mir [kari}, Makedonija na site konti-
nenti, Skopje, 2000. T. Petr.
AMETI, Re{at (Reshat Ameti)
(Gostivar, 15. V 1964) – slikar.
Diplomiral (1989) na Fakulte-
tot za likovna umetnost vo Skop-
je, magistriral (2001) na Fakul-
tetot za likovna umetnost vo
Pri{tina. Profesor na Pedago-
{kiot fakultet vo Skopje i na
Tetovskiot dr`aven univerzitet.
Samostojno izlagal vo Viena,
45
A AMZABEGOVO
Re{at Ameti, †Od tradicijata# (detaq)
Skopje, Wujork, Pariz, Tirana.
Slika vo duhot na geometrisko-
asocijativnata apstrakcija. L. N.
Amzabegovo: kerami~ki sadovi od raniot neolit
AMZABEGOVO ‡ sovremena sel-
ska naselba vo Ov~epolskata Kot-
lina. Vo makedonskata i balkan-
skata arheolo{ka literatura e
prisutna u{te i pod imiwata An-
zabegovo i Anza zaradi rezultati-
te od istra`uvaweto na nao|ali-
{teto Barutnica vo nejziniot
atar. Se raboti za materijalni i
drugi artefakti od pove}eslojna
neolitska naselba, spored koi e
izvr{ena vremenskata i kulturna-
ta determinacija na postariot ne-
olit vo Isto~na Makedonija. V. S.
AMINTA I (540–498 pr.n.e.) – ma-
kedonski kral od dinastijata na
Argeadite, sin na Alketa. Vo po-
~etokot vladee so Pierija i Boti-
aja, gi osvojuva oblasta pokraj del-
tata na Aksios i Zapadna Migdo-
nija (oblasta Anatemunt) do se-
vernata granica na dr`avata, pl.
Disoros. Ima dobri politi~ki i
trgovski vrski so Pizistratite
od Atina. Po pohodot na Darij
protiv Skitija, Makedonija e pri-
nudena da ja priznae persiskata
vlast; persiskiot vojskovodec Me-
gabaz ispra}a sedum persiski pra-
tenici da pobaraat „zemja i voda#
za Darij (sp. Herodot); na gozbata
sinot na Aminta, Aleksandar, gi
ubiva Persijcite zatoa {to poba-
rale i `eni, {to bilo sprotivno
na makedonskite obi~ai.
LIT.: Herodotus: I–IV, 4 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; Hero-
dot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje,
1998. A. [uk.
AMINTA II (ok. 393 pr.n.e.) – ma-
kedonski kral od dinastijata na
Argeadite; sin na Aridaj, vnuk na
46
Aminta, pravnuk na Aleksandar I.
Izvesno vreme vladee zaedno so
istoimenikot Aminta, nare~en
„Maliot#, sin na Aridaj. Za niv-
nata vlast svedo~at srebreni i
bronzeni moneti, datirani vo
394/3 g. od pr.n.e.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1963; Justini, Historiarum Philip-
picarum, Parisiis, MDCCCXXIII; Aristotel, Po-
litics, Harvard University Press, 1960, 4.A. [uk.
AMINTA III (393/2 – 370/69
pr.n.e.) – makedonski kral od di-
nastijata na Argeadite. O`enet
so Evridika (}erkata na vladete-
lot na Linkestida, Arabaj); ima-
at tri deca, idnite makedonski
kralevi: Aleksandar II, Perdika
III i Filip II. Otkako ja obezbedu-
va vnatre{nata stabilnost na
Makedonija, Aminta vo sojuz so
Sparta go osvojuva Olint (pret-
hodno Olint ja napa|a Makedoni-
ja i ja osvojuva Pela), vospostavu-
va dobri politi~ki i trgovski
vrski so gradovite na Halkidik,
koi uvezuvaat drven materijal i
smola od Makedonija. Vosposta-
vuva dobri odnosi so Atina i dr.
Aminta III, moneti
helenski polisi; zema u~estvo na
op{tiot sobir svikan vo Sparta
(371), kade {to go priznava pra-
voto na Atina da vladee so Am-
fipol. Ja pro{iruva vrhovnata
vlast i nad gornomakedonskite
plemiwa, vo Elimeja, sev. del na
oblasta Perebija; ima namera da
ja pro{iri dr`avata kon Tesali-
ja, no tuka mu se protivstavuva ti-
raninot od Fere, Jason, so koj e
prinuden da sklu~i sojuz. Kove
moneti so koi gi razviva trgov-
skite vrski vo Makedonija.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1963; I. Kacarov, Car Filip
II Makedonski, Sofi®, 1922. A. [uk.
AMIHAJ, Jehuda (Yehuda Amic-
hai) (Vircburg, Germanija, 2. IV
1924 – Erusalim, 1. X 2000) – eden
od prvite izraelski poeti {to
svojata poezija ja pi{uval na heb-
rejski jazik. Objavil 13 knigi po-
ezija na hebrejski, desetina izbo-
ri na angliski jazik (od koi ~eti-
ri se izdadeni dvojazi~no), potoa
dva romana, od koi romanot Ne od
ova vreme, ne od ova mesto (1963)
e eden od naj~itanite vo Izrael,
edna zbirka raskazi, tri knigi za
deca i edna zbirka so drami. Ne-
govite poetski knigi do`ivuvaat
ogromni tira`i. Preveden e nad
dvaeset svetski jazici. Dobitnik
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jehuda
Amihaj
e na mnogu nagradi za literatura
(Izrael), a stanuva i prv poet od
stranstvo {to ja dobil nagradata
†Kni`even lav# (Wujor{ka bib-
lioteka), kako i Zlaten venec na
SVP (1995).
BIBL.: Pesni (1948-1962), Erusalim,
1963; Poezija, SVP, Struga, 1995.
LIT.: Z. An~evski, Poetskata arheolo-
gija na Amihaj, Poezija, SVP, Struga,
1995. P. Gil.
AMNESTIJA VO REPUBLI-
KA MAKEDONIJA ‡ akt vo
forma na zakon so koj Sobranie-
to na RM gi osloboduva od gonewe
za krivi~ni dela neopredelen
broj lica ili pak licata gi oslo-
boduva celosno ili delumno od
natamo{noto izdr`uvawe na kaz-
nata ili im ja zamenuva izre~ena-
ta kazna so poblaga kazna. Vo RM
bea doneseni tri zakoni za amne-
stija. So prviot zakon (II 1999 g.)
bea amnestirani 913 lica: pot-
polno osloboduvawe od izdr`u-
vawe na kaznata zatvor dobija 4
lica; 412 lica bea oslobodeni za
25%; 350 lica za 15% i 147 lica
za 10% od neizdr`aniot del na
kaznata. So vtoriot zakon (III
2002 g.) be{e izvr{ena celosna
ili delumna amnestija na 898 li-
ca {to u~estvuvaa vo vojnata vo
RM od 2001 g.; celosna amnestija
dobija 164 lica, a preostanatite
delumna. So tretiot zakon (VI
2003 g.) bea opfateni 265 lica za
koi postoe{e osnovano somneva-
we deka storile krivi~ni dela
neotpovikuvawe na povik i od-
begnuvawe na voenata slu`ba, ili
samovolno oddale~uvawe i beg-
stvo od oru`enite sili.
IZV.: Zakon za amnestija (1999, 2002 i
2003 g.), Skopje, 2003. Gor. L.-B.
AMURI – detali od nevestinska
kapa. Izraboteni se so redewe
raznobojni monistra, pletewe i
potkit, dolgi ok. 37 cm. Sl. \.
AMFAKSITIDA – staromake-
donska oblast {to go zafa}ala
tesniot pojas dol` dvete strani
na dolniot tek na rekata Vardar,
od Demirkapiskata Klisura do
Egejskoto More. Vo vremeto na
Filip V (II v. pr. n.e.), Amfaksi-
tida e edna od pette oblasti koi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo Tesalonika kovat srebreni i
bakarni moneti. Spored Homer,
vo vremeto na Trojanskata vojna
ovaa oblast bila centralna pa-
jonska teritorija od kade {to (od
gradot Amidon) Pajoncite trgna-
le vo odbrana na Troja. Vo `elez-
noto vreme, osobeno vo VII i VI v.
pr.n.e., vo ovaa oblast bila sozda-
dena isklu~itelno silna lokalna
kulturna grupa so centar vo Va-
landovsko-gevgeliskiot region,
poznata kako Dolnovardarska
ili Gevgeliska grupa. Od toa vre-
me datiraat nekropolite vo: De-
deli – Valandovo, Zeleni{te –
Valandovo, Lisi~in Dol – Mar-
vinci, Bi{ov Javor – Smokvica,
Suva Reka – Gevgelija, Milci –
Gevgelija, kako i nekoi nekropo-
li na dene{nata gr~ka strana
(^au{ica, Bohemica i dr.). Spo-
red Herodot, vo VI v. pr.n.e. ovaa
oblast s¢ u{te bila poznata kako
pajonska zemja. Ve}e vo V v. pr.n.e.
Tukidid ja spomnuva Amfaksiti-
da kako makedonska oblast so ~e-
Od iskopuvawata na Ju`nata terasa, Vardarski Rid
tirite grada (Idomene, Gortini-
ja, Europ i Atalante), koi se na{-
le na patot na pohodot na traki-
skiot vojskovodec Sitalk vo Ma-
kedonija, (429 g. pr.n.e). Brojnite
arheolo{ki ostatoci od gradski
naselbi od predrimsko vreme na
Isar – Marvinci, Vardarski Rid
– Gevgelija i vo okolinata na Ku-
ku{ upatuvaat na mo`nosta za
nivno identifikuvawe so stari-
te makedonski gradovi Idomene,
Gortinija i Europ.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gra-
dovi u rimsko doba, Skopje, 1957; V. Soko-
Anti~kiot teatar vo Ohrid
lovska, Isar Marvinci i Povardarjeto
vo anti~ko vreme, Skopje, 1986; I. Mikul-
~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija,
Skopje, 2003; grupa avtori, Vardarski
rid, Skopje, 2005. Dr. M. i A. [uk.
AMFIPOL – zna~aen anti~ki
grad vo oblasta Bisaltija, na uto-
kata na r. Strimon. Smesten e vo
plodorodna ramnina i so zna~ajna
strategiska pozicija. Osnovan e
kako atinska kolonija, koja Fi-
lip II ja osvojuva vo 357 g. pr.n.e.
Gradot stanuva eden od najzna~aj-
nite makedonski pristani{ta na
Egejskoto More, centar za eksp-
loatacija na pangejskite rudnici
(za zlato i srebro) i centar za tr-
govija so Trakija. Pod rimska
vlast (od 148 g. pr.n.e.) e glaven
grad na Prvata makedonska ob-
last, a po primaweto na hristi-
janstvoto e episkopsko sedi{te.
Zabele`an vo rimskite itinera-
rii i vo Tabula Peutengeriana kako
raskrsnica na Via Egnatia. Ostanu-
va zna~aen grad do krajot na anti-
kata. Gradot e poznat kako eden
od prvite episkopski sedi{ta,
kogo u{te vo I v. od n.e. so hristi-
janskata misija go posetuva apo-
stol Pavle.
LIT.: Demosthenes II, Harvard University
Press, 1963; Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard
University Press, 1963; Strabo: Geography, 8
Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papa-
zoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba,
Skopje, 1957. A. [uk.
AMFITEATRALNI IGRI VO
MAKEDONIJA. Se odvivale vo
golemite gradovi vo ramkite na
anti~kite teatri po doa|aweto
na Rimjanite. Vo Stobi i Skupi
orkestrite slu`ele kako arena,
so podigawe za{titna ograda ili
yid postaven vo prviot red od gle-
dali{teto. Vo Herakleja, u{te
pri gradeweto na teatarot, bila
planirana dvojnata namena: za iz-
veduvawe teatarski pretstavi i
za amfiteatralni igri, so inkor-
porirawe na kafezi za `ivotni
vo ramkite na gledali{teto. Ka-
ko vo Herakleja taka i vo Lihnid
orkestrata imala dvojna uloga,
samo {to taa verojatno vo Hadri-
janovo vreme bila pro{irena so
AMFITEATROV A
ru{ewe na prvite devet sedi{ta,
koga e podignat cvrst yid sprema
gledali{teto i vo nego se posta-
veni kafezi za `ivotnite. Se
smeta deka vo Makedonija se pri-
fateni vo ovaa zabava samo „vena-
tiones# igrite, odnosno borbata na
gladijatorite so `ivotni. V. B.-Gr.
Aleksandar
Valentinovi~
Amfiteatrov
AMFITEATROV, Aleksandar
Valentinovi~ (Kaluga, Rusija,
1862 ‡ Levant, Italija, 1938) ‡
ruski pisatel-romansier (so so-
brani dela vo 37 toma), politi~-
ki publicist-patopisec, ~etiri-
paten posetitel na Makedonija
(so ~etiri knigi za nea i za Bal-
kanot), redaktor-izdava~ na v.
„RossiÔ# i na sp. „SovremennikÍ#,
sibirski zato~enik i postoktom-
vriski politi~ki emigrant. Ia-
ko go zavr{il Pravniot fakul-
tet vo Moskva, nikoga{ ne se za-
nimaval so pravoto. Opozicio-
ner vo Rusija i avtor ~itan od in-
teligencijata. Za satirata za
carskoto semejstvo vo romanot
„Gospoda Obmanovi# e ispraten
na nekolkugodi{no zato~enie vo
sibirskoto grat~e Minusinsk
(1902). Nezadovolen od situacija-
ta po Oktomvriskata revolucija,
emigrira vo Italija (1920).
Toj e eden od retkite poznava~i
na Balkanot i na Makedonija od
krajot na XIX i po~etokot na HH
v. (1894‡1909). Vo negovite bal-
kanski statii i intervjua glaven
predmet mu e makedonskoto pra-
{awe od dr`avno-politi~ki i
kulturno-nacionalen aspekt. Vo
47
A ANAEROBEN
Makedoncite gleda poseben slo-
venski entitet i direktno ili
po~esto indirektno spori so bu-
garskite, srpskite i gr~kite opo-
nenti. Za Makedoncite pi{uva
deka „ne se ni Srbi, ni Bugari,
tuku prvobiten slovenski narod,
so prost osnoven jazik {to vo po-
golem stepen e sposoben da se pot-
~ini na kakva-gode forma {to }e
mu ja predlo`i druga, povlijatel-
na i porazviena slovenska kultu-
ra. Makedonci-Bugari ima tamu,
kade {to se zacvrstila bugarska-
ta {kola i crkva, a Srbi ima ta-
mu, kade {to pismenosta e vo ra-
cete na Srbite#.
BIBL.: Strana razdora. BalkanskiÔ vpe-
~atleniÔ, SPb., 1903; VÍ moihÍ skit-
nÔhÍ, SPb., 1903 (i 1907); †SlavÔnskoe go-
re#, M., 1912; Õho, M., 1913.
LIT.: Cvetan Stanoevski, Kako ja vidoa
Makedonija (Ruski publikacii za Make-
donija 1828‡1913), Skopje, 1978, 151‡159;
Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski
(1878‡1940) i Makedonskoto nau~no-li-
teraturno drugarstvo vo Petrograd, II,
Skopje, 1978, 85. Bl. R.
ANAEROBEN LAGUNAREN SIS-
TEM. Prv anaeroben lagunaren
sistem vo Makedonija za tretman
na otpadni vodi od sto~arsko
proizvodstvo e izgraden od svi-
warskata farma locirana vo
blizina na seloto ’R`ani~ino,
Skopsko. Sistemot se sostoi od
~etiri zemjeni laguni: edna anae-
robna, dve fakultativno-anae-
robni i edna akumulacija. So iz-
gradbata na sistemot se re{ava
problemot na zagaduvawe. Stepe-
not na pro~istuvawe na otpadna-
ta voda e pogolem od 85%. Ovoj
sistem postignuva visoka pro-
dukcija i na biogas. Prose~no se
proizveduva okolu 0,218 m3/svi-
wa/den biogas, odnosno prose~na
godi{na produkcija od 0,41
m3/m2/den biogas. X. K.
ANAEROBNI FUNGI – mikro-
organizmi {to `iveat vo otsus-
tvo na kislorod izdvoeni od ru-
menot na pre`ivari vo RM. Ana-
erobnite fungi vo svetot se izo-
lirani vo najmalku 19 zemji od
brojni pred`elude~no i krajno-
`elude~no fermentira~ki her-
bivorni cica~i. Prvi~nite re-
zultati od istra`uvawata poka-
`uvaat deka i vo na{ata zemja se
prisutni anaerobni fungi kako
sostaven del od normalnata mi-
kroflora na pre`ivarite. So ko-
ristewe na anaerobni tehniki se
izolirani kako me{ani, taka i
~isti, akseni~ni kulturi od ana-
erobni fungi. Dobieni se trie-
set izolati od ~isti kulturi. So
toa i na{ata zemja se priklu~uva
kon listata na zemjite vo koi e
otkrieno prisustvo na anaerobni
fungi. X. K.
48
„ANAL MUZEI SERBI MERI-
DIONAL# („ANALES MUSEI
SERBIE MERIDIONALES#) (Sko-
pje, 1939) ‡ spisanie na Zoolo-
{koto oddelenie pri Muzejot na
Ju`na Srbija vo Skopje (na ger-
manski jazik). Urednik bil d-r
Stanko Karaman. Toa e separatno
nau~no spisanie od oblasta na ge-
ata i taksonomijata, biogeogra-
fijata i ekologijata na florata
i faunata na Kralstvoto Jugosla-
vija, posebno od Vardarska Make-
donija. Prviot trud e na d-r Stan-
ko Karaman „Über die verbeitung der
reptilien in Jugoslavien#. Objaveni se
samo sedum broja. K. Bog.
ANALITI^KA HEMIJA VO
MAKEDONIJA – kako nastaven
predmet vo Makedonija zapo~na-
la vo 1948 g. Prv predava~ na Ka-
tedrata za hemija pri Filozof-
skiot fakultet bil d-r Krsto
Stavri}, koj gi organiziral i gi
opremil prvite laboratorii za
kvalitativna i kvantitativna he-
miska analiza. Od 1960 g. nastava
po Analiti~ka hemija redovno se
izveduva i na Tehnolo{kiot od-
del na Tehni~kiot fakultet (po-
docna TMF), a podocna i na Far-
macevtskiot fakultet. Prvi na-
u~ni podra~ja bile: analizata na
mikroelementi vo vodite i tutu-
nite od Makedonija, prigotvuva-
weto i primenata na jonoselek-
tivni elektrodi i interferomet-
riskite metodi za analiza. Spek-
trofotometriski metodi prime-
nuvale Q. Klisarova, A. Niko-
lovski, I. Spirevska, L. [optra-
janova, a kvantitativni ispituva-
wa na elementi vo tragi so pri-
mena na atomskata apsorpciona i
emisiona spektrometrija vr{ele
T. Stafilov i K. ^undeva. Od elek-
trohemiskite metodi najgolema
tradicija imaat polarografijata
i kvadratnobranovata voltamme-
trija. Vo ponovo vreme aktuelna
e i visokoefikasnata te~na hro-
matografija. Prakti~no va`ni
analizi se vr{at i vo Zavodot za
za{tita na zdravjeto.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996., 217;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 193. B. [.
ANALFABETIZAM – v. nepis-
menost
ANANIEV, Jovan (s. Ratavica,
Probi{tipsko, 29. VIII 1947 ‡
Strumica, 17. V 2003) ‡ arheolog
od Zavodot i muzej vo Strumica.
Rakovodel so sistematskite ist-
ra`uvawa i konzervacija na ter-
mite vo Bansko kaj Strumica
(1978‡2003) i so iskopuvawata na
prostranata nekropola na komp-
leksot Vodo~ki crkvi ‡ „Sv. Le-
ontij# vo s. Vodo~a kaj Strumica
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jovan
Ananiev
(1979‡2003). Avtor e na dvaeseti-
na trudovi od oblasta na docnoan-
ti~kata i srednovekovnata arheo-
logija, sfragistikata i numizma-
tikata.
BIBL.: Turska bawa ‡ Pana|ur ‡ Rimski
termi, „AR#, 27 (1986), Ljubljana, 1987; Vi-
zantiŸskie pe~ati na teritorii Res-
publiki Makedonii, 6th ISBS, Veliki
Preslav, 1978. El. M.
ANANIJ (Carigrad, XVIII v.) ‡
ohridski arhiepiskop (maj-juni
1763). Kako jeromonah, bil velik
protosingel na Carigradskata pa-
trijar{ija. Po smrtta na arhiepi-
skopot Jeremij, negoviot izbor za
ohridski arhiepiskop bil namet-
nat od carigradskiot patrijarh
Joanikij III Karaxa i vostoli~en
vo carigradskata crkva „Sv. Geor-
gi#. No ohri|ani odbile da go pri-
mat i vedna{ bil razre{en.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori® na Ohrid-
skata arhiepiskopi®, t. 2. Od padaneto $
pod turcite do neYnoto uniço`enie
(1394–1767), Sofi®, 1931; Slavko Dimev-
ski, Istorija na Makedonskata pravos-
lavna crkva, Skopje, 1989. S. Ml.
ANARHISTI^KI GRUPI I
ORGANIZACII vo Makedoni-
ja – grupi i kru`oci {to se poja-
vile pred krajot na XIX v. pod
vlijanie na anarhizmot od Zapad-
na Evropa i nihilizmot i anar-
hizmot od Rusija. Vo 1898 g. od
@eneva se vratile vo Makedonija
Petar Manxukov i Slave Merxa-
nov i formirale anarhisti~ki
kru`oci vo Solun od u~enici od
Solunskata egzarhiska gimnazija,
a vo Skopje od redot na u~enicite
na egzarhiskoto Pedago{ko u~i-
li{te. Skopskiot anarhisti~ki
kru`ok gi {irel ideite na anar-
hizmot so konspirativno rastu-
rawe na materijalot nasloven
„Azbukata na anarhisti~koto
u~ewe#. Pred Ilindenskoto vo-
stanie aktivna bila grupata re-
volucioneri privrzanici na in-
dividualnata borba poznati kako
„gemixii#, koi gi izvr{ile so-
lunskite atentati (28. IV – 1. V
1903). Konspirativniot socija-
listi~ki anarhisti~ki kru`ok
vo Solun (1911–1912) pod imeto
Me|unarodno balkansko revolu-
cionerno zdru`enie „Crveni
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bra}a# go izdaval svojot litogra-
firan vesnik „Far#. Organizira-
ni grupi imalo i vo Kuku{, Stru-
mica, Kumanovo i Kratovo. Za
pra{aweto na Makedonija upati-
le „Otvoreno pismo# (1911) do
Vladata i do pe~atot vo Cari-
grad, Sofija, Belgrad i Atina.
Vo Privremenoto pretstavni{-
tvo na porane{nata VMRO (1919)
bila pretstavena i grupa od pri-
vrzanici na anarhisti~ko-bol-
{evi~ki idei. Vo 1946 g. vo NRM
bila otkriena konspirativna
grupa, so svoe rakovodstvo, koja
samata se narekuvala anarhisti.
LIT.: Petar Manxukov, Predvesnici na
burata. Memoari, 1, Skopje, 1997; Manol
Pandevski, Socijalisti~ko-anarhisti~-
kiot kru`ok. Crveni bra}a vo Makedoni-
ja vo 1911–1912; –, Rabotni~koto dvi`e-
we vo Makedonija do 1929 godina, Skopje,
1971; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugosla-
vija i makedonskoto nacionalno pra{awe
(1943–1946), Skopje, 2000. K. Min.
Sv. Anastasij
(Spaso)
Radovi{ki
ANASTASIJ (SPASO) RADO-
VI[KI, Sv. (Radovi{, 1774 –
Solun, 11. IX 1794) – novoma~e-
nik, Makedonec. Na dvaeset godi-
ni roditelite go ispratile vo
Solun da u~i zanaet. Tamu go pri-
siluvale da primi islam, no otka-
ko ne se otka`al od svojata vera,
bil izma~uvan, gi podnel site
stradawa i odej}i kon besilkata
izma~eniot Anastasij padnal i ja
predal svojata du{a na Gospoda.
LIT.: Aleksandar Donski, Site sveti-
teli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila
Milovska i Jovan Takovski, Makedonska
`itijna literatura IX-XVIII vek, Skopje,
1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski
svetci, Skopje, 1997. Rat. Gr.
ANASTASIJ I (ok. 430 – 518) –
vizantiski imperator (491–518).
Bil dobar administrator i re-
formator. Izvr{il reformi vo
monetarniot i vo dano~niot si-
stem. Gi favoriziral trgovcite
i zanaet~iite. Gi zadu{il pobu-
nite vo Carigrad (512) i vo Tra-
kija (513). Za odbrana na Cari-
grad od napadite na varvarskite
plemiwa, go podignal t.n. Dolg
yid (512), koj se protegal od Mra-
mornoto do Crnoto More.
LIT.: C. Capizzi, L’imperatore Anastasio I
(491–518), Rome, 1960. K. Ax.
ANASTASIUS, Mihail (Make-
donecot) (Negu{, 70-tite godini
na XVII v. ‡ Moskva, 1725) ‡ op-
{testvenik, jeromonah. Studiral
medicina vo Hale. Poradi znae-
weto na gr~kiot i slovenskiot ja-
zik, pome|u 1713 i 1715 g. bil an-
ga`iran vo Moskva kako 5-ti
~len na Komisijata za prevod na
Biblijata na ruski jazik. Se pot-
pi{uval: Anastasius Michaelis Nau-
sius Macedonius.
LIT.: Eduard Winter, Die pflege der west-und
sudslavischen sprachen in Halle im 18. Jahrhun-
dert, Deusche akademie der wissenschaften zu
Berlin, Veroffentlichungen des Instituts für Sla-
vistik herausgegeben von H. H. Bielfeldt, No. 5,
Berlin, 1954.
Vasko
Anastasov
ANASTASOV, Vasko (Kavadar-
ci, 15. V 1926) – eden od osnovopo-
lo`nicite na makedonskoto no-
vinarstvo. Vo esenta na 1942 g. go
ureduva ilegalniot informati-
ven „Bilten# i Radio vesnik za
Tikve{koto podra~je. Vo perio-
dot 1945-1955 g. novinar na „Nova
Makedonija# i na Radio Skopje.
Diplomiral na Novinarsko-dip-
lomatskiot fakultet vo Belgrad.
Postojan dopisnik na „Nova Ma-
kedonija# za Bliskiot Istok vo
Istanbul (1953/54). Od 1955 do
1983 g. direktor i glaven urednik
na nedelnikot „Tribina#. Publi-
cisti~ki trudovi: „Nov `ivot#
(1951), „Patuvawa po turskite po-
liwa (1955), „Po tragite na Na-
sredin Oxa# (1956), „Kade odi Ki-
na# (1981). B. P. \.
ANASTASOV, Gligor (Kavadar-
ci, 1877 – Sofija, ?) – advokat, pra-
tenik. Zavr{il egzarhisko osnov-
no u~ili{te vo Kavadarci, gimna-
zija vo Solun, a Praven fakultet
vo Zagreb (1902). Bil advokat vo
Kavadarci i Skopje. Po Prvata
svetska vojna bil okoliski na~al-
nik na Kavadarci, pratenik vo Na-
rodnoto sobranie na Kralstvoto
na SHS (1920–1927) za Tikve{kiot
okrug, dejstvuval da formira make-
donska prateni~ka grupa (1923). So
D. [alev i D. Iliev upatile peti-
cija do Dru{tvoto na narodite vo
@eneva za za{tita na „bugarskoto
malcinstvo vo Jugoslavija# (1930)
i emigrirale vo Bugarija.
ANASTASOV A
LIT.: Revolucionernite borbi vo Tikve-
{ijata. Spomeni i materijali, kniga 2,
Skopje, 2001; Voislav D. Ku{evski, Make-
donskoto pra{awe vo Dru{tvoto na na-
rodite, Skopje, 2001. Z. Tod.
M. Zdr.
Ivan
Anastasov
ANASTASOV, Ivan Gligorov
(Kavadarci, 23. VII 1908 – Skopje,
18. XII 1979) – univ. profesor, ra-
diolog. Med. f. zavr{il vo Bel-
grad (1934), rabotel vo s. Dra~evo
(1935), a potoa vo Higienskiot za-
vod vo Skopje. Specijalizacijata
po radiologija ja zapo~nuva vo
1939 g. vo Dr`avnata bolnica vo
Skopje, a ja zavr{uva vo 1942/43 vo
Sofija kako prv specijalist-ra-
diolog vo Makedonija. Od 1944 g. e
na~alnik na RDG odd. vo Dr`avna-
ta bolnica; od 1947 osnova~ i v.d.
direktor na Institut za rentge-
nologija, a od 1956 primarius. Or-
ganizira kursevi za rdg–tehni~a-
ri, izveduva nastava po radiologi-
ja na Med. f. i organizira sorabo-
tka so drugi instituti vo SFRJ.
Od 1969 e dopisen ~len na Sekci-
jata za radiologija na Francusko-
to lekarsko zdru`enie. Sl. M. P.
ANASTASOV, Jordan (Kavadar-
ci, 1893 – Sofija, 10. X 1976) –
pripadnik na MEFO i na VMRO
(Ob). Osnovno u~ili{te zavr{il
vo Kavadarci, a treti klas Duhov-
na seminarija vo Carigrad (1912).
Po Prvata svetska vojna bil ~len
na Privremenata komisija na ma-
kedonskata emigracija i na
MEFO. Po Devetojunskiot pre-
vrat vo Bugarija emigriral vo
Pariz (1923), bil kooptiran za
~len na CK (1927) i ~len na Zad-
grani~noto biro na VMRO (Ob)
(1929). Po Vtorata svetska vojna
bil ~len na Makedonskiot nau-
~en institut i glaven i odgovo-
ren redaktor na sp. „Makedonska
mis†l# (1945). Objavil istori-
sko-publicisti~ki trudovi.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto
za vÍtre{ni raboti, SofiÔ, OB-105232,
tom III, l. 38-39; Revolucionernite borbi
vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali,
kniga 1, Skopje, 2001; Angel Dinev, Poli-
ti~kite ubistva vo Bugarija, Skopje,
1983; Jordan Anastasov, œne Sandanski.
Biografi~en o~erk, SofiÔ, 1966. Z. Tod.
ANASTASOV, Petar Kostov
(Ohrid, 3. VII 1910 – Bitola, 1980)
49
A ANASTASOV
– spec. epidemiolog (1964), pri-
marius od 1971 g. Dal golem pri-
dones za eradikacija na malarija-
ta. Medicina zavr{il vo Belgrad
(1937). Od 1944 g. do penzionira-
weto (1978) rabotel kako epide-
miolog vo Higiensko-epidemio-
lo{kata slu`ba vo Bitola, kako
nejzin osnova~ i na~alnik. P. B.
Rodoqub
Anastasov
ANASTASOV, Rodoqub (Skopje,
25. II 1935) – slikar, profesor na
Fakultetot za likovna umetnost,
eden od prvite pretstavnici na
enformelot kaj nas. Diplomiral
na Akademijata za likovna umet-
nost vo Belgrad (1962). Poradi
verbalen delikt bil zatvoren na
Goli Otok (1963–1965). Bil ~len
na me|unarodnata grupa Junij. Sa-
mostojno izlagal vo Skopje, Novi
Sad, Belgrad, Qubqana, Saraevo,
Zagreb, Pariz. Negovi dela se iz-
lagani vo mnogu zemji vo svetot.
Po fazata na enformelot vo {e-
esettite (Kompozicija, 1959;
Skopski tiwak, 1967), raboti de-
la vo duhot na fotorealizmot i
nadrealizmot. Sozdal nekolku
ciklusi (^ovek i nebo, ^ovek i
vreme, 1975–1978). Od 1978 g. rabo-
ti na ciklusot ^ovek i prostor.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Rodoqub
Anastasov, Skopje, 1995. L. N.
Ivan
Anastasov-
Gr~eto
ANASTASOV-GR^ETO, Ivan
(Melnik, 1880 ‡ 1905) ‡ dramski
vojvoda na TMORO. Bil u~itel
vo s. Ilumenec, Petri~ko, kade
{to Goce Del~ev go vklu~il vo
redovite na TMORO (1899) i dejs-
tvuval kako organizator na Orga-
nizacijata vo Petri~ko, Poroj-
sko, Demirhisarsko i Strumi~ko.
50
Bil komita vo pove}e ~eti i zel
u~estvo vo Ilindenskoto vosta-
nie kako vojvoda na ~eta vo Dram-
sko. Zaginal vo borba so osmanli-
skata vojska. Ostavil se}avawa za
revolucionernata dejnost (1904).
IZV.: Spomeni na Jane Sandanski, Sava
Mihajlov, Hristo Kuslev, Ivan Anasta-
sov-Gr~eto, Skopje, 1951; MateriÔli za
istorixta na makedonskoto osvobodi-
telno dvi`enie, kn. 7, Sofix, 1927; Osvo-
boditelnoto dvi`enie v Makedoni® i
Odrinsko. Spomeni i materiali. S†ob-
çava L. Mileti~, t. 2, Sofi®, 1983 (foto-
tip. izd.). S. Ml.
ANASTASOVI – semejstvo od
Kru{evo {to se zanimavalo so
zografstvo vo tekot na XIX v.
Najstariot za koj se znae e Ana-
stasij Hristov, ~ii potpi{ani
ikoni vo crkvata „Sv. Bogorodi-
ca# vo s. Bela Crkva kaj Kru{evo
datiraat od 1826 g. Potpi{uvaj}i
se na gr~ki i na crkovnosloven-
ski jazik, ikonite na Anastasij se
sledat do 60-tite godini na XIX
v., osobeno vo Gevgelisko, Kava-
dare~ko i vo Zapadniot del na
Makedonija. Vo literaturata se
imenuva i kako Atanas. Negovite
sinovi Vangel, Kosta (Kostadin)
i Nikola Anastasovi se edni od
najplodnite zografi vo obnove-
nite ili novoizgradeni crkvi od
vtorata polovina na XIX v. Po-
dednakvo rabotat na yidnoto sli-
karstvo i na ikonopisot, naj~esto
site zaedno ili oddelno. Nivnite
potpisi se sre}avaat vo crkvite
vo Prilepsko, Demirhisarsko,
Kru{evsko, Kavadare~ko, no i na
teritorijata na dene{na Grcija.
Ovie zografi slikaat brzo, otta-
mu i kvantitetot na delata, bez
umetni~ki ambicii, se na nivo na
zanaet~iska ispolnitelnost.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`-
denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 278–279; K.
Balabanov, Kru{evo i Kru{evsko, Kru-
{evo, 1978, 311–313; A. Nikolovski, Evi-
dencija i stru~na dokumentacija na ver-
skite objekti vo Kru{evskiot kraj,
„Kulturno nasledstvo#, 14-15, Skopje,
1990, 135–136; Cv. Grozdanov, Umetnosta
i kulturata na XIX vek vo Zapadna Make-
donija, Skopje, 2004; V. Popovska-Koro-
bar, Ikoni od Muzejot na Makedonija,
Skopje, 2004, 324. V. P.-K.
ANASTASOVSKI, Petar (Skop-
je, 16. XI 1930 – Skopje, 26. X 2004)
– fizi~ar, red. prof. (1979) na
Tehn.-met. f. Diplomiral (1959)
i doktoriral (1965) na PMF so
temata „Feritna mikrobranova
le}a so promenlivo fokusno ras-
tojanie i Dopleroviot efekt so
virtuelen izvor na elektromag-
netno zra~ewe#. Specijaliziral
vo {vedskata firma Erikson i na
univerzitetot vo [efild. Na
PMF go vovel predmetot Ele-
ktronika. Predaval za visoko-
frekventna plazma, laseri i niv-
nata primena na univerzitetot
vo Wukasl i ^iko, Kalifornija.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Toj e avtor na: „Theory of magnetic
and electric susceptibilities for optical
frequencies# i „Quantum mass theory
compatible with quantum field theory#
(so T. M. Benson), Nova Science
Publishers, New York, 1990, odnosno
1995; „Superluminary relativity related
to nuclear forces and structures#, Cul-
tural Life, Skopje, 1998 i „Filozo-
fija ili scientizam#, Makedon-
ska kniga, Skopje, 1989. Kako prv
pretsedatel na Komitetot za
energetika na SRM (1979–1982) ja
organiziral negovata rabota i
vlijael na razvojot na Makedoni-
ja na toj plan. Bil sovetnik vo
Institutot za nuklearni nauki
vo Vin~a (Srbija) i dekan na
Tehn.-met. f. vo Skopje (1973–75).
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 196.
V. Ur.
ANAUSARO – patna stanica od
rimsko vreme, zabele`ana na Poj-
tingerovata karta (III–IV v.). Se
nao|ala na oddale~enost od XII
rimski milji od stanicata Akvas,
na delnicata od rimskiot pat, koj
vodel od Skupi za Serdika. Se lo-
cira vo blizina na kumanovskite
sela P~iwa ili Dobre{ane.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstruk-
cija na Tabula Peutingeriana na delni-
cata Skupi–Stobi, „@iva Antika#, XI,
1, Skopje, 1961. K. Ax.
ANAHORET(I) (st. gr. 3na-
cwrht™z, = pustinik, isposnik,
osamenik) – vid na hristijansko
mona{tvo – pustino`itelstvo,
prvo i spored vremeto na pojavu-
vaweto i spored strogosta. Se
pojavilo vo Egipet (IV v.), vo Ni-
triskata (Egipetska) pustina. Vo
Makedonija pustino`itelstvoto
se pojavilo vo XI-XII v. Hristi-
janskite anahoreti se monasi, pu-
stino`iteli {to vo pravoslavi-
eto razvile i praktikuvale spe-
cifi~na filozofija na `ivo-
tot. Vo srednovekovnata duhovna
tradicija, me|u prvite pustino-
`iteli se vbrojuvaat sv. Prohor
P~iwski, sv. Joakim Osogovski i
sv. Gavril Lesnovski i drugi {to
se podvizuvale pred Boga vo osa-
menost.
LIT.: Polnij pravoslavnyj bogoslov-
skij `nciklopedi=eskij slovarw, I–II,
reprintnoe izdanie, Moskva, 1921.
Rat. Gr. i V. G.-P.
ANGELARIJ (Cvetko Krsteski)
(s. Dolneni, Prilepsko, 25. III / 7.
IV 1911 – Drenovska Klisura, 15.
VI 1986) – arhiepiskop, vtor po
red poglavar na Makedonska pra-
voslavna crkva. Od sve{teni~ko
semejstvo. Se {koluval vo Dolne-
ni i vo Prilep. Srednoto bogo-
slovsko u~ili{te go zavr{il vo
Bitola (1932) i vedna{ bil rako-
polo`en vo ~in |akon. Rabotel ka-
ko paroh vo s. Gari, Debarsko (do
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Angelarij,
arhiepiskop
na MPC
1937 g.). Bil parohiski sve{tenik
vo crkvata „Sv. Blagove{tenie#
vo Prilep (1937–1961) i arhierej-
ski namesnik na Prilepskoto ar-
hierejsko namesni{tvo. U~estvu-
val vo NOB. Bil ~len na Inicija-
tivniot odbor za organizirawe na
MPC (1945) i ~len na Zdru`enie-
to na pravoslavnoto sve{tenstvo
na NRM. U~estvuval vo rabotata
na Prviot crkovnonaroden sobor
vo Skopje (1945) i na Sve{teni~-
kata konferencija (1946). Odli-
kuvan so crven krst, potoa so gra-
den krst (1959) i so najvisokoto
sve{teni~ko odlikuvawe protoe-
rej-stavrofor. Bil nazna~en
(1961) za parohiski sve{tenik
pri crkvata „Sv. Velikoma~enik
\or|i# vo kvartot Ficroj vo Mel-
burn, Avstralija. Tamu ja osnoval
prvata makedonska pravoslavna
crkovna op{tina i bila izgrade-
na prvata makedonska priznata
crkva vo dijasporata. Po vra}awe-
to od Melburn (1964) rabotel vo
crkvata „Sv. Blagove{tenie# vo
Prilep. Od 1972 g. se zamona{uva.
Bil ustoli~en za episkop Pelago-
niski (1975). Za Debarsko-ki~ev-
ski mitropolit bil hirotonisan
na 5. VII 1977 g., a za Ohridski i
Makedonski arhiepiskop i skop-
ski mitropolit bil izbran na 19.
VIII 1981 g. Poglavar na MPC bil
ne celi pet godini, do nesre}noto
upokojuvawe.
LIT.: N.P., Protoerejot-stavrofor
Cvetko Krsteski zamina vo Melburn –
Avstralija, Vesnik na MPC, III/6, Skopje,
1961; Taka slave{e Angelarij arhiepi-
skop Ohridski i Makedonski. Priredil
S. Projkoski, Skopje, 2001. Al. Tr.
ANGELEVSKI, Tome Petrov (s.
Lavci, Bitolsko, 19. XII 1915 –
Skopje, 9. II 2001) – veterinar,
univerzitetski profesor. Dok-
toriral na Vet. f. vo Belgrad
(1955). Redoven profesor i dekan
na Zemjodelskiot fakultet vo
Skopje. Objavil 86 nau~ni i
stru~ni trudovi i dve bro{uri.
Nositel e na „Partizanska spo-
menica 1941#. M. D. – J. B.
ANGELI (1185–1204) – vizanti-
ska familija i vladeja~ka dina-
stija. Osnova~ bil Konstantin
Angel, koj se o`enil so najmalata
}erka na Aleksij I Komnin. Nego-
viot vnuk Isak II Angel (1185–
1195) ja prigrabil carskata kru-
na. Po nego, bez nekoj pogolem ug-
led, vladeele Aleksij III (1195–
1203) i Aleksij IV (1203–1204).
Mihail I Angel (1204–1214) ja os-
noval epirskata dr`ava, a nego-
viot naslednik Teodor I Angel
(1214–1230) go osvoil Solun
(1224) i se proglasil za impera-
tor. Angeli vladeele vo Epir i
vo Tesalija do 1318 g.
LIT.: G. Ostrogorski, Uspon roda Angela,
Sabrana dela Georgija Ostrogorskog, kw.
III, Beograd, 1970. K. Ax.
ANGELKOV, Boris Atanasov
(Bitola, 17. VIII 1942) – veteri-
nar, univerzitetski profesor.
Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb
(1993). Profesor na Fakultetot
za biotehni~ki nauki vo Bitola.
Ima objaveno 125 nau~ni i stru~-
ni trudovi. ^len e na Dru{tvoto
za nauka i umetnost vo Bitola,
~len na Balkanskata unija za za-
{tita na florata i faunata i
~len na Frankofonskata alijan-
sa vo Bitola. Dobitnik e na
„Akademska palma# od Ministe-
rot za obrazovanie na Francija.
M. D. – J. B.
ANGELKOVCI – semeen rod so
poteklo od s. Gari, koi se zanima-
vale so zografstvo kon krajot na
XVIII i po~etokot na XIX vek.
Najstariot od rodot bil Angelko
i imal sin Petar, ~ii pak dvajca
sinovi Spas i Done (Andon) Pe-
trovi ostavile potomci koi se
zanimavale so ovoj zanaet vo Ma-
kedonija do 1938 g. Rabotele iko-
ni vo okolinata na Strumica,
Prilep, Kavadarci i vo Mario-
vo. Vo grupata se poznati sinovi-
te na Done (Andon): Dimitar Do-
nev (1856–1934), Georgi Donev
(1862–1933) i Nestor Donev (1866–
1926). Od nivnite potomci se sli-
kani nekoi crkvi vo Ki~evsko.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 241. V. P.-K.
ANGELOV, Aleksandar (Kriva
Palanka, 25. X 1931 – Skopje, 23. X
2000) – dipl. grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (1978–1996) po predme-
ti od oblasta na tehni~kata meha-
nika, jakosta na materijalite i
teorijata na konstrukciite. Za-
vr{il Grade`en fakultet vo
Skopje, kade {to ja odbranil i
doktorskata disertacija (1973).
Specijaliziral vo Moskva i Tbi-
lisi (1965–1966). Objavil pove}e
trudovi od oblasta na povr{in-
skite nosa~i i dinamikata na
konstrukciite, me|u koi i kniga-
ta „Teorija na povr{inski nosa-
~i# (1987). Intenzivno rabotel
na stru~en plan kako proektant i
ANGELOV A
konsultant pri realizacijata na
industriski objekti, mostovi i
betonski brani. Bil dekan na
Grade`niot fakultet (1985–
1987). Q. T.
Dimitar
Angelov-
Gaberot
ANGELOV, Dimitar Ta{ov
(Dimkata Gaberot) (s. Vata{a,
Kavadare~ko, 14. X 1916 ‡ mesno-
sta Klinska Lesa, Kavadare~ko,
10. VI 1943) ‡ u~itel, deec na ko-
munisti~koto dvi`ewe i eden od
organizatorite na Narodnooslo-
boditelnoto dvi`ewe vo Tikve-
{ijata, voen rakovoditel. Zavr-
{il u~itelska {kola vo Belgrad,
Zae~ar i Negotin Kraina. Bil
~len na MK na KPJ vo Kavadarci
(1940). Izvesno vreme bil uapsen
vo Vele{kiot zatvor. Po fa{i-
sti~kata okupacija bil u~itel vo
selata Dabni{te i Radwa, a po-
toa preminal vo ilegalstvo
(1942). Bil politi~ki komesar na
Tikve{kiot NOPO „Dobri Da-
skalov# i na Tretata operativna
zona na NOV i POM (1943). Zagi-
nal vo postavena zaseda od bugar-
skata vojska i policija pri pre-
minot na Crna Reka. Opean vo po-
ve}e narodni pesni.
LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i `r-
tvi na fa{izmot od Kavadare~ko, Kava-
darci, y.a.; Dime Boev, Dimkata Ange-
lov‡Gaberot, u~itel i revolucioner,
Kavadarci, 1987; \or|i Malkovski, Pos-
ledniot kur{um za sebe. Kon 45-godi{ni-
nata od herojskata smrt na Dimkata Ange-
lov-Gaberot i Todor Angelovski ‡ To{o
Daskalot, „Nova Makedonija#, XLIV,
14864, Skopje, 11. VI 1988, 14. S. Ml.
ANGELOV, Ivan (s. Radovo,
Strumi~ko, 28. VII 1941) ‡ bota-
ni~ar, univ. profesor i dr`av-
nik. Diplomiral na Zemjodelsko-
{umarskiot fakultet (Oddel za
zemjodelie) vo Skopje (1964), ma-
gistriral na temata †Ispituva-
we na fakultativnosta kaj nekoi
doma{ni i stranski sorti
p~enica kaj nas# (1972) i doktori-
ral na temata †Nasleduvawe na
nekoi kvantitativni osobini
pri krstosuvaweto na p~enicata
(Tri ti cum durum)#. Prvin bil
asistent vo Institutot za pamuk
vo Strumica, Odlelenie za selek-
cija i samoproizvodstvo (1964), a
51
A ANGELOV
Ivan
Angelov
potoa preminal na Zemjodelski-
ot fakultet vo Skopje (1968), kade
{to bil prodekan (1982‡1986) i
redoven profesor po Botanika
(od 1991). Dal zna~aen nau~en
pridones vo sozdavaweto na novi
genotipovi `itni kulturi, glav-
no p~enica. Bil izbran za posto-
jan konsultant na FAO (1973) i
sorabotuval so brojni insti-
tucii vo stranstvo. Bil minister
za zemjodelstvo vo Vladata na RM
(20. III 1991 ‡ 4 IX 1992 i 20. XII
1994 ‡ 30. XI 1998). Avtor e na
golem broj stru~ni i nau~ni tru-
dovi. S. Ml.
ANGELOV, Traj~e (Veles, 9. VIII
1945) – astrofizi~ar, red. prof.
(1996) po Yvezdena astronomija i
Struktura i evolucija na yvezdi-
te na Mat. fak. vo Belgrad. Zavr-
{il astrofizika na PMF vo
Belgrad (1969). Tamu magistri-
ral (1972) i doktoriral (1981) so
temi za yvezdite vo stadium na vo-
dorodni reakcii, odnosno so Teo-
rijata za yvezdenite obvivki. Ja
istra`uva strukturata na yvezdi-
te, stabilnosta na nivnata atmo-
sfera i strukturata na galaksii-
te. Go podgotvil u~ebnikot „Ga-
lakti~ka yvezdena astronomija“.
Bil upravnik na Institutot za
astronomija na PMF vo Belgrad
(1992-96). Toj e ~len na Komisija-
ta za strukturata i evolucijata
na yvezdite na Me|unarodnata
astronomska unija i na Redakcija-
ta na „Bulletin astronomique de Bel-
grade“. V. Ur.
ANGELOVSKI, Angel (Debar, 8.
X 1930 – Skopje, 19. IX 1992) – grad.
in`., red. prof. na Grade`niot
fakultet vo Skopje (1981) po
predmetite Hidraulika so hidro-
logija i Re~na hidrotehnika. Do-
ktorska disertacija od oblasta na
hidraulikata odbranil vo Skopje
(1980). Objavil pove}e trudovi,
me|u koi i u~ebnicite „Osnovi na
hidraulikata# (1987) i „Hidrau-
lika# (1990). Toj e osnovopolo`-
nik na Hidrauli~kata laborato-
rija na Fakultetot i gi vr{el pr-
vite hidrauli~ki modelirawa kaj
nas. U~estvuval vo realizacijata
na zna~ajni hidrotehni~ki obje-
52
kti, osobeno povrzani so reguli-
rawe na vodotecite i hidroener-
getikata. Bil dekan na Grade`ni-
ot fakultet (1983–1985). Q. T.
ANGELOVSKI, Blagoj (Bitola,
24. X 1947 – Skopje, 20. VIII 2000) –
truba~. Diplomira na Fakulte-
tot za muzi~ka umetnost vo Bel-
grad (1971), a specijalizacijata ja
zavr{uva vo Pariz, vo klasata na
pro~ueniot francuski truba~ i
pedagog Moris Andre. Stanuva
prv truba~ na Simfoniskiot or-
kestar na Radio-televizija Bel-
grad (1973-1993), a potoa, do svoja-
ta smrt, se nao|a na mestoto pro-
fesor na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje. Virtuozen
reproduktivec vo pove}e muzi~ki
`anrovi, od serioznata muzika,
preku xezot, do zabavnata i pop-
muzikata. Koncertiral vo muzi~-
kite centri na porane{nite ju-
goslovenski prostori, kako i vo
pove}e evropski zemji. B. Ort.
Vladimir
Angelovski-
Dadi
ANGELOVSKI, Vladimir (Da-
di) (Skopje, 22. V 1946) – akter vo
Dramskiot teatar od 1967 g. Oso-
beno se istaknuva kako tolkuva~
na likovi vo komedii i pretstavi
za deca, kako na teatarskata sce-
na taka i vo TV serii i emisii.
Ulogi: Hod de Bolt (†Dve vr~vi
voda#); Pejo (†Solunski patr-
dii#); Jankula (†Jane Zadrogaz#).
^est gostin e na estradata, poseb-
no vo programi od revijalen kara-
kter. R. St.
ANGELOVSKI, Krste Filipov
(s. Dolno Dupeni, Resensko, 26. II
1931) – pedagog, istaknat op{tes-
tven deec. Po U~itelskata {kola
vo Bitola (1950) i studiite po pe-
dagogija na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1956), magistriral
vo Belgrad (1974), a doktoriral
vo Skopje (1981). Bil direktor na
pove}e ustanovi i profesor po
pedagogija na Pedago{kata aka-
demija vo Bitola (1969–1973) i na
Pedago{kata akademija vo Skop-
je (1973–1987). Bil pratenik vo
Prosvetno-kulturniot sobor na
Sobranieto na SFRJ (1967–1974),
glaven urednik na jugoslovensko-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Krste
Angelovski
to spisanie „Pedagogija# (Bel-
grad, 1984–1988). Objavil nad 100
stru~ni i nau~ni trudovi. Naj-
poznato delo: „Nastavnicite i
inovaciite# (1985), prevedeno i
na ruski (Moskva, 1991).
LIT.: Krste Angelovski – `ivot i peda-
go{ko tvore{tvo, Skopje, 2005.K. Kamb.
Lazo
Angelovski
ANGELOVSKI, Lazo (s. Gra`-
dano, Lerinsko, 1925 – Lerin,
1948) – deec na makedonskoto na-
cionalno dvi`ewe. Eden od orga-
nizatorite na makedonskata pro-
sveta vo Egejska Makedonija vo
periodot na Gra|anskata vojna vo
Grcija (1946–1949). Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il na
gr~ki jazik. Vo 1944 g. vo Bitola
zavr{il kurs po makedonski ja-
zik. Vo 1947 g. se vratil vo Egej-
skiot del na Makedonija i se po-
svetil na prosvetnata dejnost. Vo
s. German, Prespansko, go zavr-
{il kursot za makedonski narod-
ni u~iteli „Goce Del~ev#. Otvo-
ril 87 makedonski u~ili{ta vo
koi{to u~ele 10.000 u~enici. Vo
1948 g. e faten od gr~kite vlasti,
ma~en i osuden na smrt. Ostavi
trogatelno pretsmrtno pismo.
LIT.: Hr. Ristovski, Lazo Angelovski,
u~itel i revolucioner, Skopje, 2000; S.
Kiselinovski, KPG i makedonskoto na-
cionalno pra{awe (1918–1940), Skopje,
1985. St. Kis.
ANGELOVSKI, Nikola (Kole)
(Skopje, 14. III 1943) – dramski i
filmski akter i re`iser. Diplo-
miral na Otsekot za gluma na Te-
atarskata akademija vo Belgrad.
Vo Dramskiot teatar e od 1968 g.
Se istaknuva so realizacii vo
dramski i filmski komedii, a po-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Nikola
(Kole)
Angelovski
seben interes poka`uva za re`ii
na pretstavi za deca {to imaat
antologisko zna~ewe. Pozna~ajni
ulogi: Sekula (†Jane Zadrogaz#);
Ragbi (†Bolva v uvo#); Dop~inski
(†Revizor#). Re`ii: †Solunski
patrdii#; †^uk, ~uk Stojan~e#;
†Revizor#; †Ba{ ~elik#; †[eks-
pir vo prikazni# i dr. Ulogi vo
filmovi: †Sa{a#; †Do pobedata i
po nea#; †Crveniot kow#; †Sobi-
ren centar#; †Makedonska krvava
svadba# i dr. Re`iser e na filmot
†Tatko# (†Kolnati sme Irina#) i
na †Vikend na mrtovci#. R. St.
Petar
Angelovski
ANGELOVSKI, Petar (s. Luko-
vo, Kratovsko, 16. IX 1943 – Skop-
je, 1999) – hidrobiolog. Osnovno-
to obrazovanie go zavr{il vo
Zletovo, a srednoto vo Strumica.
Vo 1964 g. se zapi{al na Prirod-
no-matemati~kiot fakultet vo
Skopje, kade {to diplomiral
(1968). Istata godina e izbran za
asistent. Magistriral vo 1976 g.,
a doktoriral vo 1980 g., koga e iz-
bran za docent. Vo 1986 e izbran
za vonreden profesor, a vo 1992 g.
za redoven profesor. Izvesno
vreme prestojuval vo Hidrobio-
lo{kata laboratorija vo Zagreb
i vo Institutot za biolo{ki
istra`uvawa „Sini{a Stanko-
vi}# vo Belgrad. Se zanimaval so
hidrobiologija na kopnenite vo-
di, potesno so taksonomijata i
ekologijata na hironomidnata
fauna. Objavil dvaesetina nau~-
ni trudovi. D. Pr.
ANGELOVSKI, Todor Petrev
(To{o Daskalot) (psevd. Stro-
gov) (s. Lavci, Bitolsko, 16. VII
Todor
Angelovski
(To{o
Daskalot)
1908 ‡ s. Lavci, 12. VI 1943) ‡ u~i-
tel, komunisti~ki deec, eden od
organizatorite i rakovoditeli-
te na NOD vo Bitolsko. Kako
~len na KPJ (1937), bil ~len na
MK na KPJ za Bitola (1939). Ka-
ko rezerven poru~nik na Kral-
stvoto Jugoslavija, so svojata edi-
nica oru`eno se protivstavil na
germanskata armija kaj monopo-
lot vo Bitola. Od po~etokot na
1942 g. bil vo ilegalstvo, a potoa
borec na NOPO „Pelister#, ko-
mandant na NOPO „Jane Sandan-
ski#, na NOPO „Goce Del~ev#, na
NOPO „Dame Gruev# i na Vtora-
ta operativna zona na NOV i
POM (maj 1943). Se samoubil pri
blokada na rodnoto selo od bugar-
skata policija.
LIT.: Ilija Jankulovski, Svetliot lik
na u~itelot Todor Angelovski-Daska-
lot, „Prosvetno delo#, VII, 4-5, Skopje,
1951, 72-77; Ace Ristevski, Todor Ange-
lovski-Strogov, Bitolskite narodnoos-
loboditelni partizanski odredi, Bitola,
1982, 454-456; Pande Ta{kovski, U~ite-
lot i revolucioner Todor Angelovski ‡
To{o Daskalot-Strogov, „Razvitok#,
XXII, 8-9, Bitola, 1984, 505-537; Jovan Dim-
kov Ko~ankovski, Todor Petrev Ange-
lovski-Strogov, Bitola, 1987. S. Ml.
ANGELOVSKI-GAREFI, Ata-
nas (s. Lobanica, Kostursko,
1925) – pripadnik na Makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe (NOD) vo Egejskiot del
na Makedonija, komunisti~ko
dvi`ewe. Vo Gra|anskata vojna
bil komandant na Republikanska-
ta armija na Grcija (DAG). Po po-
razot na DAG (1949) emigriral vo
SSSR. Vo 1963 g. se vratil vo
SRM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V,
1948. Redakcija d-r R. Kirjazovski i F.
Buckova-Martinova, Skopje, 1981.St. Kis.
ANGELU[EV, @ivko Dimitrov
(Plevna, Dramsko, 1897 ‡ Wujork,
juni 1979) ‡ lekar otorinolarin-
golog. Vo mladite godini emigri-
ral vo SAD. Vo vremeto na [pan-
skata gra|anska vojna, kako dob-
rovolec od SAD, stignal vo [pa-
nija (1937) i bil direktor na bol-
nicata na [panskata republi-
kanska vlada. Kako viden ameri-
kanski lekar i op{testvenik od
makedonsko poteklo, aktivno ja
ANGLISKA A
pomagal NOVJ i bil eden od os-
nova~ite i potpretsedatel na
Dru{tvoto na prijatelite na
Nova Jugoslavija vo Wujork. Na
iseleni~kata konferencija vo
Klivlend (fevruari 1946) edno-
glasno bil izbran za pretsedatel
na Inicijativniot odbor za iz-
gradbata i ekipiraweto na bol-
nicata vo Skopje (1946). Ja pose-
til Makedonija (1957), a po Skop-
skiot zemjotres (26. VII 1963) ja
zapoznaval amerikanskata jav-
nost so posledicite od katastro-
fata i u~estvuval vo ispra}awe-
to pomo{ od SAD. Se zanimaval
so istra`uvawa za pri~inite za
gubeweto na sluhot i objavil
pove}e nau~ni i stru~ni trudovi.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija. Skopje,
1975, 239; D-r Simo Mladenovski,
U~estvoto na Makedoncite vo [panska-
ta gra|anska vojna, Vo Internacionalni-
te brigadi na [panija. Zbornik. Skopje,
1989, 221. S. Ml.
ANGELCI ‡ sovremena selska
naselba, 7 km jugozapadno od
Strumica. Vo arheolo{kata li-
teratura e poznata po neolitska-
ta naselba Stranata, otkriena so
iskopuvawata vo 1985 g. Vo kul-
turniot sloj od 1,80 m bile otkri-
eni arhitektonski i drugi osta-
toci od dvoslojna naselba od vre-
meto na docniot neolit. Karakte-
rot na naodite ja povrzuvaat so
naselbite vo dolinata na r. Bre-
galnica i Skopskata kotlina (v.
Zelenikovo II‡Angelci kulturna
grupa). V. S.
ANGLISKA VOENA MISIJA
PRI GLAVNIOT [TAB NA
NOV I POM (septemvri 1943 –
24. VI 1945). Vo septemvri 1943 g.
britanskata Slu`ba za specijal-
ni operacii (SOE) ispratila dve
voeni misii na teritorijata na
Makedonija {to trebalo da se
pridru`at na G[ na NOV i PO
na Makedonija vo Crvena Voda.
Prvata misija, so kodirano ime
Monkeywrench, bila predvodena od
Xorx Kvajn, a vtorata, so kodira-
no ime Mulligatawny, bila predvo-
dena od Mostin Dejvis. ^lenovi-
te na dvete misii bile spu{teni
na teritorijata na Albanija. Pri
krajot na septemvri dvete misii
do{le na teritorijata na Make-
donija. Na 5 oktomvri 1943 g. mi-
sijata na Mostin Dejvis pristig-
nala vo G[ na NOV i POM, kade
{to prethodnite denovi pristig-
nala i misijata na Xorx Kvajn.
Do krajot na vojnata sedum bri-
tanski voeni misii bile isprate-
ni vo pogolemite edinici na
NOV i POM i direktno sledele
i go izvestuvale svojot {tab vo
Kairo za borbata na makedonski-
te partizani. Prvite koli~estva
53
A ANDAJ
^lenovi na Angliskata voena misija pri Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija
britansko oru`je pristignale na
7 oktomvri 1943 g. Po Oslobodu-
vaweto misiite se prefrlile vo
Skopje, del od niv bile evakuira-
ni, a del ostanale da izvestuvaat
za nastanite vo Makedonija. Bri-
tanskite misii na teritorijata
na Vardarskiot del na Makedoni-
ja se zadr`ale s¢ do juni 1945 g.,
koga bil otvoren prviot Britan-
ski konzulat (24 juni 1945). Prv
britanski konzul po Osloboduva-
weto bil Leonard Artur Skoup.
LIT.: D-r Todor ^epreganov, Britanska-
ta uprava za specijalni operacii (SOE)
vo Makedonija: Britanskite voeni mi-
sii vo Makedonija (1942–1945), Skopje,
2001; Velika Britanija i Makedonija.
Dokumenti 1942–1945. Izbor, prevod i re-
dakcija d-r Todor ^epreganov, Skopje,
2000. T. ^.
ANDAJ, Melih Xevdet (Melih
Çevdet Anaday) (Istanbul, 1920–
2000) – poznat poet, romansier,
dramski avtor, preveduva~ vo Re-
publika Turcija. Bil profesio-
nalen novinar i kolumnist vo
najtira`niot vesnik †Xumhuri-
et#. Bil poznat publicist i pro-
fesor po estetika na Dr`avniot
univerzitet za teatar vo Istan-
bul. ^est gostin na kulturnite
manifestacii odr`ani vo RM.
Po~esen ~len na DPM.
BIBL.: ^uden, 1941; Drvoto {to si go
zagubi mirot, 1946; Istok i zapad, 1961;
Okovaniot Odisej, 1963; Onie {to se
vnatre, 1965; Tajna na zapoved, 1970; Dnev-
nik na Isus, 1974; Novi bogovi, 1974; Zbor
vrz jazik, 1975; Izbor od sovremenata ma-
kedonska poezija, Istanbul, 1978, Izbor
od poezijata na makedonski jazik. Eden
nov svet, Skopje, 1998.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004;
Ahmet Oktay, Cumhuriyet Dönemi Edebiyatý,
Ankara, 1993. A. Ago
ANDARTI (krajot na XIX – po~.
XX v.) – vooru`eni ~eti formi-
rani vo Grcija (od Grci od Krit,
od gr~kata dr`ava i mal del od
54
Makedonija) i ufrluvani vo Ma-
kedonija za nametnuvawe na gr~ko
vlijanie so terorizirawe na ma-
kedonskoto pravoslavno nasele-
nie. Bile organizirani od pan-
gr~ki organizacii poddr`uvani
od gr~kata Vlada i od Carigrad-
skata patrijar{ija, upatuvani na
terenot na dejstvuvaweto na gr~-
kite mitropoliti vo Makedoni-
ja. Sorabotuvale so osmanliskite
vlasti i sodejstvuvale so nivnite
organi na progonot vo akciite
^eta gr~ki andarti
protiv ~etite na Makedonskata
revolucionerna organizacija.
Masovno navleguvale po neuspe-
hot na Ilindenskoto vostanie,
koga nivnoto dejstvuvawe zdobi-
lo karakteristiki na nadvore{-
na oru`ena agresija vo Makedo-
nija. Andartskite ~eti bile ko-
ordinirani od gr~kite konzulati
i vladici.
LIT.: Krste Bitovski, Gr~kata †make-
donska borba#, Skopje, 2001; Douglas Dakin,
The greek struggle in Macedonia 1897–1913,
Thessaloniki, 1993. D. Jov.
ANDERSON-STOJANOVI],
Virxinija (Virginia Anderson-Stoja-
novic) (Portland, SAD, 1945) ‡
arheolog, specijalist za rimska
keramika. Studirala na Univer-
zitetot vo Va{ington, a doktori-
rala (1977) na Univerzitetot Tek-
sas vo Ostin (za docnohelenis-
ti~kata i ranorimskata kerami-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ka od Stobi). Od 1970 do 1981 g.
bila ~len na Amerikansko-make-
donskata ekipa, za istra`uvawe
na Stobi. U~estvuvala i vo drugi
istra`uvawa vo Grcija i Makedo-
nija. Profesor e na Vilson kole-
xot vo [amberzburg, Pensilva-
nija, SAD (Wilson College, Sham-
bersburg, USA).
BIBL.: Italy and Macedonia in the 2nd and 1st
centuries B.C.: The Ceramic Evidence, „Rei Cre-
tariae Romanae Fautorum Acta“, 23-24, 1984;
Stobi: The Hellenistic and Roman pottery, Prin-
ceton, 1992. R.
ANDOV, Stojan (Kavadarci, 30.
XI 1935) ‡ ekonomist, politi~ar,
publicist i romansier, prv pret-
sedatel na pluralisti~koto Sob-
ranie na Republika Makedonija.
Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodniot grad, a dip-
Stojan
Andov
lomiral na Ekonomskiot fakul-
tet vo Skopje i magistriral na
Fakultetot za politi~ki nauki
vo Belgrad (1972). Bil sekretar
na Sredno{kolskiot i na Op-
{tinskiot komitet na Narodna-
ta mladina, profesor vo Gimna-
zijata so ekonomski paralelki †J.
B. Tito# (1959‡1963) i vo Rabot-
ni~kiot univerzitet †Mo{a Pi-
jade# vo Kavadarci. Rabotel vo
Zemjodelskiot kombinat †Tik-
ve{# vo Kavadarci (1963‡1964),
kade {to bil sekretar na Osnov-
nata organizacija na SKM i di-
rektor na Analiti~ko-planskiot
sektor. Potoa zaminal na rabota
kako profesor vo Politi~kata
{kola na CK na SKM vo Skopje
(1964‡1965) i sovetnik vo Izvr{-
niot sovet na Sobranieto na SRM
(1965‡1967). Bil pretsedatel na
Sobranieto na Op{tinata Kava-
darci (1967‡1970), a potoa pret-
sedatel na Republi~kiot centar
za ideolo{ko-politi~ko obrazo-
vanie i studii vo Skopje (1970‡
1971) i ~len na Sekretarijatot na
CK na SKM. Bil izbiran i na
razni republi~ki i sojuzni op-
{testveno-politi~ki funkcii.
Na Pettiot kongres na SKM bil
izbran za ~len na postojaniot del
na Konferencijata na SKM, pret-
sedatel na Komisijata na CK na
SKM za op{testveno-ekonomski
odnosi i ekonomska politika, ~len
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sednica na Sobranieto na RM pod pretsedatelstvo na Stojan Andov
na Pretsedatelstvoto na Posto-
janata konferencija na gradovite
na Jugoslavija, ~len na Upravni-
ot odbor na Zdru`enieto na eko-
nomistite na Makedonija i ~len
na Ekonomskiot sovet na Sobra-
nieto na SRM. Podocna vo tri
mandati bil ~len na Sojuzniot
izvr{en sovet vo Belgrad (1971‡
1982), pretsedatel na Sojuznata
komisija za ekonomska sorabotka
so zemjite vo razvoj, pretsedatel
na Me|urepubli~kiot komitet za
devizen i nadvore{no-trgovski
sistem, pretsedatel na del od Ju-
goslovenskiot me{ovit komitet
za sorabotka so Egipet, Libija,
Tunis, Turcija i Francija (1971‡
1982), pretsedatel na Komisijata
za koordinacija na sorabotkata
so Evropskata ekonomska zaedni-
ca i zemjite na EFTA (1978‡1982),
potpretsedatel na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM
(1982‡1986), pratenik vo Op-
{testveno-politi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM, pretsedatel
na Odborot za pra{awa od oblas-
ta na op{testveno-ekonomskoto
ureduvawe, stopanskata politi-
ka, narodnata odbrana, op{test-
venata samoza{tita, bezbednosta
i odnosite so stranstvo na Iz-
vr{niot sovet na Sobranieto na
SRM i ~len na Delegacijata na
Sobranieto na SRM vo Soborot
na republikite i pokrainite na
Sobranieto na SFRJ (1986‡1987),
pretsedatel na Odborot za op-
{testven plan i razvoj, kako i
vonreden i opolnomo{ten amba-
sador na SFRJ vo Irak (1987 ‡ ja-
nuari 1991). Pretsedatelot na
Sojuzot na reformskite sili na
Jugoslavija go nazna~i za glaven
koordinator vo formiraweto na
Sojuzot na reformskite sili na
Makedonija (15. VIII 1990), po {to
stana osnova~ i lider na poli-
ti~kata partija Reformski sili
‡ Liberalna partija (Skopje, 5.
IX 1990), registrirana kako Libe-
ralna partija na Makedonija (16.
X 1990), ostanuvaj}i nejzin pret-
sedatel do spojuvaweto so Demok-
ratskata partija (DP, 19. IV 1997),
koga e izbran za pretsedatel na So-
vetot na novoformiranata Libe-
ralno-demokratska partija (LDP,
registrirana na 12. VI 1997). Na
prvite pove}epartiski izbori
(1990) e izbran za pratenik, a po-
docna i na site naredni izbori vo
RM. Vo tri mandati bil pretseda-
tel na Sobranieto na RM (8. I
1991 ‡ 19. XI 1994; 19. XI 1994 ‡ 6.
III 1996 ‡ do raskinot na koalici-
jata Sojuz za Makedonija; 30. XI
2000 ‡ 3. X 2002). Po atentatot na
pretsedatelot na RM K. Gligorov
(3. X 1995), vrz osnova na ~l. 82,
stav 3 od Ustavot na RM, izvesen
period ja vr{i i funkcijata
Pretsedatel na Republika Make-
donija (5. X 1995‡10. I 1996). Isto
taka, po izborot za pratenik vo
1998 g. bil pretsedatel na Komi-
sijata za monetarna, kreditna i
bankarska politika. Na izborite
od 31. X 1999 g. bil kandidat na
LDP za pretsedatel na Republi-
ka Makedonija, no ne se kvalifi-
kuval za vtoriot izboren krug. Po
obnovuvaweto na Liberalnata
partija (1999), bil izbran za ~len
na nejziniot Izvr{en komitet.
Povtorno bil izbran za pretse-
datel na Sedmiot (Vonreden)
kongres na LP (juni 2001) i potoa
pak reizbran na Osmiot Kongres
na LP (juli 2004). Osven toa, kako
pratenik, bil i pretsedatel na
Postojanata anketna komisija za
~ovekovite prava i slobodi na
gra|anite (2002‡2006) i pretseda-
tel na sobraniskata Komisija za
ustavni pra{awa (od 2006). Poz-
nat e kako politi~ar od vremeto
na SFRJ orientiran kon pazarna-
ta ekonomija, iskusen i uspe{en
politi~ki pregovara~ vo sovre-
meniot doma{en politi~ki am-
bient, no i kako politi~ar so me-
|unarodna reputacija vo pregov-
orite so stranskite eksperti od
oblasta na ekonomskite odnosi,
politi~kiot sistem i ~ovekovite
prava. Se zanimava i so teoretski
pra{awa od oblasta na ekonomi-
jata, so publicistika i so kni-
`evnost. Avtor e na pove}e knigi
od oblasta na ekonomskiot i po-
ANDONOV-^ENTO A
liti~kiot sistem, kako i od ob-
lasta na kni`evnosta.
BIBL.: Raspolagawe i upravqawe dru{t-
venim kapitalom, Beograd, 1985 (vtoro
izdanie 1987); Na moj na~in, Skopje, 2003
(se}avawa); Od moj agol, Skopje, 2004 (ko-
lumni od vesnici 1997–2004); Stravot i
qubovta, Skopje, 2005 (roman, vtoro izda-
nie 2006). S. Ml.
ANDONOV, Di~o (s. Lobanica,
Kostursko, 1882 – s. Smrde{, Ko-
stursko, 31. V 1903) – kosturski
reonski vojvoda. Zavr{il petti
klas vo Bitolskata egzarhiska
gimnazija, koga stanal ~len na
MRO. Od 1901 g. e nelegalen, a od
1903 g. nazna~en za reonski vojvo-
da. Vo poznatite borbi pri mes-
nosta Lokvata i Viwari (krajot
na V 1903), zaobikolen od osman-
liskata vojska, za da ne padne `iv
vo nivnite race, se samoubil.
LIT.: A. Bliznakov, Epopejata na Lokva-
ta i Viwari, Prilozi za Ilinden 1978,
¶¶, Kru{evo, 1979; H. Sil®nov, Osvobodi-
telnite borbi na Makedoni®, 1 (foto-
tipno izdanie), Sofi®, 1982. Al. Tr.
Metodija Andonov-^ento
ANDONOV-^ENTO, Metodija
(Prilep, 17. VIII 1902 ‡ Prilep,
24 VII 1957) ‡ prv pretsedatel na
sovremenata makedonska dr`ava
DFM vo DFJ. Vo Prilep zavr-
{il osnovno obrazovanie i tr-
govsko u~ili{te. Zapo~nal so
privatna trgovska dejnost (1926).
Bil nacionalno-politi~ki akti-
ven, se zastapuval za legalna bor-
ba zaedno so naprednite opozici-
ski politi~ki partii za federa-
tivno ureduvawe na Jugoslavija i
za avtonomija na Makedonija. Bil
apsen i osuduvan za dejstvuvawe za
slobodna Makedonija (1935, 1936).
U~estvuval vo organiziraweto
na mitingot i na protestnata de-
monstracija vo Prilep (2. VII
1940), odr`al govor i povikal na
samostojna borba za slobodna Ma-
kedonija. Bil uapsen i osuden (3.
VII 1940); kaznata ja izdr`uval vo
zatvorite vo Srbija – Ada Cigan-
55
A ANDONOV-^ENTO
Metodija Andonov-^ento govori vo oslobodenoto Skopje (1944)
lija i Velika Kikinda. Vo po~e-
tokot na 1941 g. povtorno bil uap-
sen kako makedonski nacionalist
i separatist i bil vo zatvorot
Baina Ba{ta. Voeniot sud mu
izrekol kazna smrt so strelawe,
no po kapitulacijata na Jugosla-
vija kaznata ne bila izvr{ena, pa
bil osloboden i se vratil vo Ma-
kedonija. Vo Skopje (26. IV 1941)
pred bugarskite okupatorski
vlasti izjavil deka e Makedonec
i deka ne se borel za obedineta
Bugarija, tuku za obedineta Ma-
kedonija. Vo Prilep (12. VII 1941)
bil uapsen za povikuvawe na bor-
ba protiv fa{izmot i protiv bu-
garskata okupatorska vlast. Po-
ve}epati bil apsen i zadr`uvan
vo zatvorot vo Prilep i vo Bito-
la (1942). Vo po~etokot na 1943 g.
bil interniran vo Bugarija do
krajot na april, a od krajot na maj
bil zadr`an vo logorot ^u~uli-
govo do po~etokot na avgust. Pri-
stignal na slobodnata teritorija
vo Debarca (1. X 1943), kade {to
bil kooptiran za ~len na Glavni-
Metodija Andonov-^ento so grupa makedonski voeno-politi~ki rakovoditeli (1944)
56
ot {tab na Narodnoosloboditel-
nata vojska, a potoa bil izbran za
pretsedatel na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na ASNOM.
Vo juni 1944 g. ja predvodel make-
donskata delegacija (vo sostav:
^ento, Mane ^u~kov i Kiril Pe-
tru{ev) na Vis, koja na sostano-
kot so Tito i so ~lenovite na Na-
cionalniot komitet za oslobodu-
vawe na Jugoslavija go postavila
pra{aweto za obedineta Makedo-
nija. Na prvoto zasedanie na AS-
NOM (2. VIII 1944), pri konstitu-
iraweto na sovremenata makedon-
ska nacionalna dr`ava, Metodija
Andonov-^ento bil izbran za
pretsedatel na Prezidiumot, vr-
hovno zakonodavno i izvr{no na-
rodno pretstavni~ko telo i naj-
visok organ na dr`avnata vlast
na Demokratska Makedonija. Po
dobienata vest za pregovori na
sojuznicite so Bugarija za uslo-
vite za nejzinoto izleguvawe od
vojnata, ^ento se obratil (11.
VIII 1944) so telegrama do Tito so
barawe da se postavi makedonski-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
te barawa za Pirinskiot del od
Makedonija. Na fukcijata pre-
tsedatel na Prezidiumot na AS-
NOM bil izbran i na Vtoroto za-
sedanie na ASNOM (29-30. XII
1944), a na Tretoto zasedanie
(1945) bil izbran za pretsedatel
na Narodnoto sobranie na DFM/
NRM. Vo pozdravniot govor na
Prviot crkovno-naroden sobor
(4. III 1945), ^ento stavil na znae-
we deka makedonskiot narod ima
istorisko pravo na svoja avtoke-
falna makedonska pravoslavna
crkva. Na sobraniskite izbori
bil izbran za pratenik vo Sobra-
nieto na NRM i vo Sobranieto
na Jugoslavija. Neotstapno se za-
stapuval za obedinuvawe na make-
donskiot narod, za pogolema sa-
mostojnost na DFM/NRM vo jugo-
slovenskata federacija. Na Na-
crtot na Ustavot na FNRJ podnel
amandman i vo Ustavot bila vne-
sena odredbata za pravoto na na-
rodite na samoopredeluvawe,
vklu~uvaj}i go i pravoto za otce-
puvawe. Potoa komunisti~koto
rakovodstvo go upotrebilo celo-
kupniot aparat protiv ^ento, ob-
vinuvaj}i go deka bil protivnik
na socijalisti~ka Jugoslavija,
makedonski nacionalist i sepa-
ratist, reakcioner, zastapnik za
bur`oaska demokratija, a seto
toa bilo za da se izvr{i negovo
eliminirawe od dr`avnoto rako-
vodstvo pred pretstojnata Mi-
rovnaa konferencija vo Pariz.
Pod `estokiot pritisok, na 14.
III 1946 g. podnel ostavka na site
fukcii. Se vratil vo Prilep i se
podgotvuval da emigrira vo SAD,
sakal da otpatuva vo Pariz i vo
svojstvo na dotoga{en pretseda-
tel na makedonskata dr`ava na
Mirovnata konferencija da po-
stavi barawe za obedinuvawe na
Makedonija so primena na pravo-
to na makedonskiot narod na sa-
moopredeluvawe. Bil uapsen na
14. VII 1946 g. i obvinet za dejstvu-
vawe protiv Jugoslavija, za obe-
dinuvawe na Makedonija pod pro-
tektorat na SAD. Bil osuden na
kazna zatvor vo traewe od 11 go-
dini (23. XI 1946). Bil osloboden
uslovno (IX 1955). Po~inal vo
Prilep. Vo 1990 g. semejstvoto
pokrenalo postapka za sudska re-
habilitacija. Okru`niot sud vo
Skopje na 22. X 1990 g. ja ukinal
osuditelnata sudska presuda i do-
nel re{enie so koe ja ukinal sud-
skata presuda od 23. XI 1946 g.
LIT.: Metodija Andonov-^ento, Doku-
menti i materijali, Skopje, 2002; ^ento,
~ovek, revolucioner, dr`avnik, zbornik
na materijali od Trkaleznata masa odr`a-
na na 26. XI 1991 vo Prilep, Prilep, 1993;
Ilija Andonov-^ento, Mojot tatko –
Metodija Andonov-^ento, Skopje, 1999.
M. Min.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ANDONOV, Nikola Vladimirov
(Skopje, 17. IV 1934) – anestezio-
log, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral na Med. f. vo
Skopje (1959). Specijaliziral
anesteziologija i reanimacija
(Skopje, 1961–1965), se usovr{u-
val vo Obedinetoto Kralstvo
(British Council – 1972), Belgrad i
Zagreb. Istra`uval vo poleto na
perfuzijata pri {okova sostojba
(1973), endotrahealnata aplikaci-
ja na adrenalin (1986) i avtologna
normovolemi~na hemodilucija
(1993–1996). Bil osnova~ i prv di-
rektor na Klinikata za anestezi-
ja, reanimacija i intenzivno leku-
vawe (KARIL). Dobitnik e na po-
ve}e priznanija. Objavil 76 trudo-
vi i ja osnoval edicijata „Kriti~-
ni sostojbi vo medicinata#.
BIBL.: [ok, srcevo belodrobno o`ivuva-
we, Skopje, 1994; Urgentna medicina –
prakti~ni postapki, Skopje, 1999; Smrt
i umirawe, Skopje, 2001; Srcevo belo-
drobno o`ivuvawe, Skopje, 2004; Akutna
bolka, Skopje, 2006. M. [oq.
ANDONOV-POLJANSKI, Hris-
to (Dojran, 21. IX 1927 ‡ Skopje, 7.
X 1985) ‡ istori~ar i univ. pro-
Hristo
Andonov
Poljanski
fesor. Osnovnoto i srednoto ob-
razovanie i Filozofskiot fa-
kultet (Grupa istorija) gi zavr-
{il vo Skopje. Bil izbran za asis-
tent na Katedrata za istorija
(1953), doktoriral (1958), bil iz-
bran za docent (1959), za vonreden
profesor (1966), a potoa za redo-
ven profesor (1970) po predmetot
Op{ta istorija na noviot vek.
Bil prodekan (1960‡ 1963), {ef
na Katedrata za istorija
(1971‡1974 i 1974‡1976) i rektor
na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij# (1984-1985). Kako profe-
sor dal evidenten pridones za soz-
davawe stru~ni i nastavno-nau~ni
kadri. Istra`uval vo zemjata i vo
stranstvo. Del od arhivskata do-
kumentacija objavil vo oddelni
zbornici na dokumenti, kako {to
se trite toma †Britanski doku-
menti za istorijata na makedon-
skiot narod#. U~estvuval na nau~-
ni sobiri vo zemjata i vo strans-
tvo. Negovoto nau~no delo se so-
stoi od nad 500 edinici stru~ni i
nau~ni trudovi, monografii, na-
ANDONOVSKI A
u~ni statii i prilozi, recenzii,
bibliografii i dr., od niv 40 od-
delni knigi. Golem pridones dal
za osvetluvaweto i za afirmaci-
jata na li~nosta i deloto na Goce
Del~ev so pove}e knigi.
BIBL.: Prilog kon bibliografijata po
arheologija na Makedonija, Skopje, 1952;
Britanska bibliografija za Makedonija,
Skopje, 1966; Britanski dokumenti za is-
torijata na makedonskiot narod, I-II,
Skopje 1968 i 1977; Goce Del~ev, t. 1-6, Sko-
pje, 1972; Makedonija i Slovenija, Skopje,
1978; Odbrani dela, t. 1-5, Skopje, 1983. Makedonka
LIT.: Hristo Andonov Poljanski 1927- Andonova
1985, Ohrid, 1990; Hristo Andonov Poljan- ANDONOVA, Makedonka (Skop-
ski, `ivot i delo, Skopje, 1996. M. Min.
je, 16. VIII 1944) – kerami~arka,
dizajnerka i profesorka. Diplo-
mirala na Akademijata za prime-
neta umetnost vo Belgrad. Dizaj-
nirala staklo i porcelan za in-
dustriski potrebi. Predava na
Jovan
Andonov-
Regan
ANDONOV-REGAN, Jovan (Peh-
~evo, 15. VIII 1940) ‡ elektroin-
`ener, stopanstvenik i politi-
~ar. Diplomiral na Elektroteh-
ni~kiot fakultet (slaba struja)
vo Zagreb (1963). Kako stopanst-
venik, bil upravnik na Pogon za
merno regulaciona tehnika i te- Makedonka Andonova, †Transformacija#
lekomunikacija, glaven in`ener
i pomo{nik direktor na OOZT Fakultetot za likovna umetnost
za slaba struja vo Rudnici i `e- i na U~ili{teto za primeneta
lezarnica †Skopje# (1964‡1973), umetnost vo Skopje. Raboti uni-
v.d. i tehni~ki direktor na RO katna keramika, skulptura i di-
†Hemteks# vo Skopje (1975‡1980), zajn. Izlagala samostojno i na
zamenik generalen direktor na grupni izlo`bi. Al. Cv.
Rudnici i `elezarnica †Skopje#
(1980‡1983), ~len na Rabotovod-
niot odbor na FENI vo Kavadar-
ci (1983‡1985), sovetnik na gene-
ralniot direktor vo SOZT
†OHIS# vo Skopje, privremen
upravnik na RO za proizvodstvo
na bezalkalni i stakleni vlakna
†GES# vo Gostivar (1985‡1986),
pomo{nik generalen direktor za
tehni~ki pra{awa i razvoj na
SOZT †OHIS# vo Skopje (1986‡
1990), pretsedatel na Privreme-
niot odbor na REK Bitola (1989)
i zamenik generalen direktor na Aleksandar
Andonovski
Pretprijatieto †OHIS Naum
Naumovski-Bor~e# vo Skopje
(1990‡1991). Bil potpretsedatel ANDONOVSKI, Aleksandar
na Vladata na RM (20. III 1991 ‡ 4 (Leskovo, Demir Hisar, 1. III
IX 1992) i imal svoj patentiran 1939) – fizi~ar, red. prof. (1988)
pronajdok vo jugoslovenskiot So- na PMF. Diplomiral na PMF
juzen patenten zavod od oblasta (1965). Tamu magistriral (1972) i
na elektronikata i telekomu- doktoriral (1977) so temi za ra-
nikaciite. Se zanimaval so pri- sejuvaweto na svetlinata kaj po-
vaten biznis preku svojata firma limernite rastvori vo i nadvor
†Sibra#. S. Ml.
od elektri~noto pole. Specija-
liziral vo Sofija i Berlin. Dr-
57
A ANDONOVSKI
`el nastava glavno po predmeti-
te biofizika i atomska fizika
so spektroskopija i za niv ofor-
mil praktikumi. Istra`uval i
objavuval prilozi za disperznite
sistemi, polimeri, biomolekuli
i te~ni kristali i za taa cel
formiral laboratorija vo koja
se zastapeni rasejuvaweto na
svetlinata, elektrooptikata, vi-
skozimetrijata i dr. eksperimen-
talni tehniki zaedno so uslovite
za podgotovka na obrascite. Rako-
vodel so izrabotkata na 4 doktor-
ski i 6 magisterski disertacii.
Bil prodekan na PMF (1985-87),
{ef na Institutot za fizika
(1989-91) i prorektor na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij“
(1996-98).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet - Skopje 1946-1996, Skopje, 1996, str.
153; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet - Skopje, Skopje, 2006, str. 162-
163. V. Ur.
Venko
Andonovski
ANDONOVSKI, Venko (Kuma-
novo, 30. V 1964) – poet, raska`u-
va~, romansier, dramski avtor,
eseist, kriti~ar, publicist, pre-
veduva~, kolumnist, antologi~ar,
univerzitetski profesor. Dip-
lomiral na Katedrata za op{ta i
komparativna kni`evnost na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Skopje.
Postdiplomski studii po make-
donska i hrvatska kni`evnost za-
vr{il vo Skopje i Zagreb. Magi-
striral i doktoriral na Filolo-
{kiot fakultet vo Skopje, kade
{to e vraboten kako redoven pro-
fesor po predmetite Nova hrvat-
ska literatura i Teorija na lite-
raturata (na Katedrata za make-
donska i ju`noslovenski kni`ev-
nosti). ^len e na DPM i na make-
donskiot PEN-centar. Ploden
avtor {to se projavuva so uspeh vo
pove}e `anrovski oblasti na so-
vremenata makedonska literatura,
a negovite knigi re~isi redovno
do`ivuvaat povtoreni izdanija.
Specifi~noto pismo mu go krasi
prepoznatliv stepen na bogata li-
teraturna naobrazba, avtoritetna
rasudo~nost i nau~na objektiv-
nost, poradi {to se izdvojuva kako
mo{ne popularen avtor na sovre-
menata makedonska literatura.
58
BIBL.: Ne`noto srce na Varvara, poezi-
ja, 1986; Kvartot na liri~arite, raska-
zi, 1989; Freski i groteski, raskazi, 1993;
Azbuka za neposlu{nite, roman, 1994; Pa-
pokot na svetot, roman, 2000; Ve{tica,
roman, 2006; Tri drami (Adska ma{ina,
Bunt vo domot za starci, Slovenskiot
kov~eg); Kandid vo zemjata na ~udata, ro-
man, 2004. Avtor e na serija dela od obla-
sta na naukata za literaturata: Mato{e-
vite yvona, 1996; Tekstovni procesi,
1996; Strukturata na makedonskiot re-
alisti~ki roman (doktorska disertaci-
ja), 1997; De{ifrirawa, 2000; kako i na
publicisti~kite tvorbi: Ki~ mitolo-
gii, 2001; antologiite: Izlazak iz senke,
1989 i Pesna zad pesnite, 1997; prevodite
od Teri Iglton: Literaturni teorii,
2000 i Slavko Mihali}: Gradina na crni-
te jabolki, 1997. Kr. Nik.
Veroqub
Andonovski
ANDONOVSKI, Veroqub (Ku-
manovo, 22. I 1938 ‡ Skopje, 16. X
1998) ‡ novinar i publicist. Os-
novno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodniot grad, a dip-
lomiral na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (na Grupata ju-
goslovenska kni`evnost). U{te
kako student se vrabotil kako no-
vinar vo v. „Nova Makedonija“
(1960), kade {to go minal siot ra-
boten vek od sorabotnik do ko-
mentator i urednik od oblasta na
obrazovanieto, naukata i kultu-
rata. Posebno se posvetil na pi-
{uvawe feqtoni za makedonsko-
to minato (1970‡1994). Avtor e na
pove}e publicisti~ki knigi za
NIP „Nova Makedonija“ i na iz-
bori od negovite feqtoni.
BIBL.: Predavstva i politi~ki ubis-
tva. Istoriski feqtoni. Kumanovo,
1983; VMRO ‡ podem i raskol, Skopje,
1992; Seni{tata na minatoto ‡ Van~o
Mihajlov, Skopje, 1990; Sto godini se-
ga{nost. Skopje, 2003; Vo ~ekor so dr-
`avnosta. Prilog za monografija „Nova
Makedonija“ 1944‡1984, Skopje, 1984; Pe-
~at na vremeto - pe~atot na „Nova Ma-
kedonija#, Skopje, 1994. S. Ml.
ANDONOVSKI, Zoran (Skopje,
4. VI 1954) – novinar. So novi-
narstvo po~nal kako sorabotnik
vo v. „Nova Makedonija#, potoa
stanuva eden od uspe{nite dopis-
nici od stranstvo – vo Atina
(1988–1993) i urednik na Nadvo-
re{no-politi~kata rubrika na
vesnikot. Odgovoren urednik na
v. „Vreme# od osnovaweto (2004) i
urednik na nedelnikot „Nedelno
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Zoran
Andonovski
vreme#, kolumnist. Nadvor od no-
vinarstvoto - koordinator za od-
nosi so javnosta na Svetskata
banka (1997–2000) i koordinator
za komunikacii vo USAID
(2000–2004). B. P. \.
ANDONOVSKI (VALAI^AR-
SKI), Mirko (Skopje, 25. III
1950) – arhitekt, urbanist i sli-
kar. Diplomiral na Arhitekton-
sko-grade`niot fakultet vo
Skopje (1972). Se vrabotuva vo
„Mavrovoproekt“ (1976), a podoc-
na e i direktor. Nazna~en e za po-
tsekretar vo Ministerstvoto za
urbanizam, grade`ni{tvo, soo-
bra}aj i za{tita na `ivotnata
sredina (1994), a potoa e na rabo-
ta vo Javnoto pretprijatie za
prostorni i urbanisti~ki plano-
vi (1998). Se zanimava so urbani-
sti~ko i arhitektonsko proekti-
rawe. U~estvuval na pove}e arhi-
tektonsko-urbanisti~ki konkur-
si na koi osvojuva vrvni nagradi.
Se zanimava so karikatura i sli-
karstvo i imal dve samostojni i
pove}e grupni izlo`bi. Kr. T.
ANDONOVSKI, Sotir (Kr~i-
{ta, Kostursko 1918 – 1985) – de-
ec na makedonskoto osloboditel-
no dvi`ewe. U~esnik vo antifa-
{isti~kata borba (1943–1945),
zamenik komandant na Kosturski-
ot bataljon vo Karakamen i ko-
mandant na bataljon vo Prvata
osloboditelna brigada od Egej-
skiot del na Makedonija.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonski nacio-
nalni institucii vo Egejskiot del na
Makedonija (1941–1961), Skopje, 1987.
St. Kis.
ANDONOVSKI, Tome (Lazaro-
pole, 5. IX 1940) – geograf. Osnov-
no i sredno obrazovanie zavr{il
vo Bitola, a Prirodno-matema-
ti~ki fakultet, (Institut za ge-
ografija) vo 1964 g. vo Skopje. Ra-
botel kako profesor po geogra-
fija vo gimnaziite vo Debar i vo
Bitola. Vo 1971 g. bil primen za
asistent na Institutot za geo-
grafija pri PMF vo Skopje. Vo
1977 g. zavr{il postdiplomski
studii na Institutot za geogra-
fija na PMF vo Belgrad, a vo
1983 g. na Prirodno-matemati~-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Tome
Andonovski
kiot fakultet vo Skopje ja odbra-
nil doktorskata disertacija „Ki-
~evskata Kotlina – geomorfolo-
{ki prou~uvawa#. Bil izbran za
predava~ (1977), za docent (1984),
za vonreden profesor (1987) i za
redoven profesor (1992). Preda-
val matemati~ka geografija, geo-
morfologija i metodika na na-
stavata po geografija. Bil {ef
na Institutot za geografija,
prodekan na PMF, pretsedatel
na Sojuzot na geografskite zdru-
`enija na Republika Makedonija
i generalen sekretar na speleo-
lozite na SFRJ. Objavil okolu 50
nau~ni truda, koi se glavno od ob-
lasta na geomorfologijata.
BIBL.: Ki~evska Kotlina – geomorfolo-
{ki prou~uvawa, Prirodnomatemati~ki
fakultet, Skopje, 1983; Karakteristiki
na reljefot vo R. Makedonija, „Geograf-
ski razgledi#, kn. 30, Skopje, 1995; Geomor-
folo{ka karta na R. Makedonija, „Geo-
grafski razgledi#, kn. 32-33, Skopje, 1998.
LIT.: Vasil Daskalovski, Blagoja Marko-
ski, Prof. d-r Tome Andonovski (po po-
vod {eeset godini od `ivotot), „Geo-
grafski razgledi#, kn. 35, Skopje, 2000.
Al. St.
Hristo
Andonovski
ANDONOVSKI, Hristo (s. Ca-
koni, Meglensko, 15. IX 1917 ‡
Skopje, 1. VII 2002) ‡ u~itel, deec
na Makedonskoto nacionalnoos-
loboditelno dvi`ewe vo Egejski-
ot del na Makedonija, novinar,
publicist i op{testvenik. Zavr-
{il gimnazija na gr~ki jazik vo
Voden, a diplomiral na Pedago-
{kata akademija vo Solun (1940).
Nekolku godini rabotel kako na-
stavnik vo meglenskite sela i vo
gradot S’botsko (Arideja). Vo
esenta na 1941 god., kako organi-
zator na mladinata vo s. Dolno
Po`arsko, stapil vo Dvi`eweto
na otporot vo Grcija. Bil odgovo-
ren po Agitprop vo Reonskata or-
ganizacija na KPG vo S’botsko i
odgovoren vo Reonskiot komitet
na EAM za Ju`en Meglen, so se-
di{te vo s. Dragomanci (Apsa-
los). Bil nazna~en za organizaci-
onen sekretar (letoto 1944), a po-
toa i za politi~ki sekretar na
Gradskiot komitet na KPG za Vo-
den (Edessa). Naskoro bil koop-
tiran za ~len na Po{irokiot so-
stav na Okru`niot komitet na
KPG za Vodenskiot okrug (dekem-
vri 1944 ‡ 26. II 1945). Poradi ne-
soglasuvawata so diskriminator-
skata politika na KGP po make-
donskoto nacionalno pra{awe,
preminal vo NRM (FNRJ). Kako
iskusen makedonski revolucio-
ner, od patriotski pri~ini, pak
se vratil vo rodniot kraj i zel
u~estvo vo Gra|anskata vojna vo
Grcija (januari 1947) kako odgo-
voren za pe~atot pri Agitprop
na Glavniot odbor na NOV za
Egejska Makedonija (do dekemvri
1948). No, poradi nov sudir so
KPG po makedonskoto nacional-
no pra{awe, pak doa|a vo NRM,
kade {to raboti kako urednik na
emisiite na Radio Skopje za na-
{ite sonarodnici vo Egejskiot i
Pirinskiot del na Makedonija,
kako glaven urednik na v. „Glas na
Egejcite“ (1951‡1954), dopisnik
na „Nova Makedonija“ od Sofija
(1954‡1955) i 15 godini e urednik
na stranicata „Na{ite vo sve-
tot“ vo istiot vesnik. Potoa sta-
nuva glaven i odgovoren urednik
na sp. „Makedonija“ na Maticata
na iselenicite od Makedonija, od
kade i zaminuva v penzija (1969‡
1983). Avtor e na golem broj sta-
tii vo razni spisanija („Glasnik“
na INI, „Kulturen `ivot“, „Ma-
kedonska revija“, „Makedonsko
vreme“, „Razgledi“, „Sovreme-
nost“ i dr.). U~estvuval i na po-
ve}e nau~ni sobiri. Negova os-
novna publicisti~ka opredelba e
minatoto i sovremenosta na Egej-
skiot del na Makedonija.
BIBL.: Egejska Makedonija, Skopje, 1951;
Meglenskata oblast vo NOB, Skopje,
1961; Postoi li za Grcija malcinsko pra-
{awe vo Egejska Makedonija, Skopje, 1968;
Makedoncite pod Grcija vo borbata pro-
tiv fa{izmot, Skopje, 1968; Lazo Trpov-
ski, Skopje, 1968; Dramskoto vostanie,
Skopje, 1968; Diplomatska antimakedon-
ska igra, Skopje, 1970; Vistinata za Egej-
ska Makedonija, Skopje, 1971; Lazo Trpov-
ski, Skopje, 1975 (romanizirana biogra-
fija); Strancite za Makedonija i Make-
doncite, Skopje, 1978; Ju`na Makedonija
od anti~ka do dene{na Makedonija,
Skopje, 1995. S. Ml.
ANDONOSKI, Aleksandar Va-
silev (Prilep, 31. I 1937) – redo-
ven profesor na [umarskiot fa-
ANDREVSKI A
kultet vo Skopje, specijalist za
oblasta odgleduvawe na {umite i
za predmetite dendrologija i {u-
marska genetika. Diplomiral na
[umarskiot fakultet vo Skopje
(1959). Specijaliziral {umarska
genetika na Visokata nacionalna
{kola za vodi i {umi vo Nansi,
Francija (1963–1964). Doktori-
ral 1969 g. Bil dekan na [umar-
skiot fakultet (1988–1990). Pub-
likuval pove}e od 60 truda vo do-
ma{ni i vo stranski spisanija,
dva sredno{kolski i eden uni-
verzitetski u~ebnik; rakovodel
ili u~estvuval vo brojni doma{-
ni i me|unarodni proekti.
Otkril i opi{al nov vid grmu-
{ka na Gali~ica (Cotoneaster mari-
ana And. A. et And. V., 1994). Izvr-
{uval pove}e odgovorni, op{tes-
tveni, stru~ni i nau~ni funkcii.
Al. And.
ANDRAGOGIJA – nauka (teori-
ja) za obrazovanieto i u~eweto na
vozrasnite, ~ii po~etoci datira-
at okolu sredinata na XIX v. Vo
Makedonija se razviva zaedno so
razvojot na obrazovanieto na vo-
zrasnite kako prakti~na op{tes-
tvena dejnost. Zabrzan razvoj do-
biva po otvoraweto na rabotni~-
kite univerziteti vo po~etokot
na pedesettite godini na XX v.,
osobeno po voveduvaweto na pred-
metot Andragogija vo nastavniot
plan na Grupata za pedagogija na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1962/63) i po doa|aweto
na belgradskiot profesor (v.) d-r
Borivoj Samolov~ev za predme-
ten nastavnik. Toj ja organizira i
nau~noistra`uva~kata dejnost vo
ovaa oblast kaj nas. Vo po~etokot
na 80-tite godini na minatiot
vek se otvoraat postdiplomski an-
drago{ki studii i se branat pr-
vite doktorski disertacii na an-
drago{ki temi. Vo ramkite na
Institutot za pedagogija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
postoi posebna nasoka za osposo-
buvawe visokostru~ni kadri za
rabota vo oblasta na obrazovani-
eto na vozrasnite.
LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996,
Skopje, 1996, 41-47. K. Kamb.
ANDREVSKI, Dragan Van~ev (s.
Obr{ani, Prilep, 5. VIII 1950) –
general-major na ARM. Zavr{il
Voena akademija vo rodot artile-
rija vo JNA. Oficerskata karie-
ra ja zapo~nal kako komandir na
vod, potoa na baterija i na divi-
zion. Zavr{il Komandno{tabna
akademija i [kola na narodnata
odbrana. Od povisokite oficer-
ski dol`nosti, bil na~alnik na
{tab na brigada, na~alnik na od-
delenie za operativni raboti vo
G[ na ARM, voeno ata{e vo Re-
publika Turcija, na~alnik na G-3
59
A ANDREVSKI
vo G[ na ARM, pomo{nik na na-
~alnikot na G[ na ARM za pla-
nirawe i voen ata{e vo Republi-
ka Hrvatska. V. St.
Jovan
Andrevski
ANDREVSKI, Jovan Minev (s.
Turje, Ohrid 14. I 1942) – general-
potpolkovnik, na~alnik na Gene-
ral{tabot na ARM. Zavr{il
sredno voeno u~ili{te, Voena
akademija, Komandno{tabna i
[kola na narodnata odbrana vo
JNA. Zapo~nal kako komandir na
in`eneriska ~eta, potoa gi izvr-
{uval dol`nostite komandant na
in`eneriski bataljon, na~alnik
na {tab na in`eneriska brigada
i komandant na in`eneriski
polk vo JNA. Vo ARM gi vr{el
dol`nostite komandant na I i III
korpus i na~alnik na G[ na ARM
(11. II 2000 ‡ 16. VI 2001). Bil so-
vetnik na pretsedatelot na RM za
voeni pra{awa, a potoa penzio-
niran (14. III 2002). V. St.
Andrej
(Damjan)
Andreev
ANDREEV, Andrej (Damjan) Da-
mev (1847-1921) ‡ graditel i `i-
vopisec od tajfata na Renzovci.
Sin na A. Damjanov, eden od pos-
lednite pretstavnici na renzov-
skite graditeli i eden od najp-
lodnite avtori, ~ie dejstvuvawe
}e go ozna~i i krajot na graditel-
skite tajfi vo Makedonija. Cr-
kvata „Sv. Kiril i Metodij# vo
Tetovo (1885, osvetena vo 1925)
pretstavuva eden od najinteres-
nite objekti vo negoviot opus.
Drugite crkvi {to gi izgradil
vo Makedonija („Sv. Bogorodica#
vo Veles ‡ dovr{ena, „Sv. Kon-
stantin i Elena# i „Sv. Dimitri-
ja# vo Skopje) svedo~at za edna lo-
60
gi~na razvojna linija na arhite-
ktonskiot jazik i tretmanot na
plastikata, ukrasite, dekoracija-
ta i drugite elementi vo objekti-
te. Osven vo Makedonija, toj iz-
gradil crkvi i vo Prizren (1889)
i vo Kosovska Mitrovica. Od ne-
govata ikonopisna dejnost e regi-
strirana samo edna ikona (Sv.
Pantelejmon) {to se nao|a vo ve-
le{kata crkva †Sv. Pantelej-
mon#. K. Gr.
ANDREEV, Blagoj (Veles, 27. III
1932) – prviot diplomiran re`i-
ser vraboten vo Radioto (1957-
1963), a potoa vo Makedonskata
televizija (1964-1996). Zna~ajni
ostvaruvawa mu se re`ijata na
emisiite od ciklusot †Raspeani
gradovi#, dramata †Zalez nad
ezerskata zemja#, {to e na{a prva
televiziska serija vo {est epizo-
di, detskite serii †Kurirot na
Goce#, †Juna~ko koleno#, †Mali-
ot odred#, †Edno leto# i dr. Rabo-
tel vo re~isi site televiziski
`anrovi i re`iral mnogu pret-
stavi vo teatrite niz Makedonija.
J. F.
ANDREEV, Nikola (s. Mokreni,
Kostursko, 1889 ‡ kaj s. Mokreni,
april 1911) ‡ kosturski reonski
vojvoda na TMORO/VMORO i
u~itel. Zavr{il {esti klas vo
Bitolskata klasi~na gimnazija, a
potoa Voeno u~ili{te vo Sofi-
ja. Kako vojvoda na ~eta, zel
u~estvo vo Ilindenskoto vosta-
nie (1903) i posebno se istaknal
pri osloboduvaweto na Neveska i
Klisura. Po vostanieto dejstvu-
val so ~eta vo Kostursko i Lerin-
sko (1903‡1907). Po Mladotur-
skata revolucija bil u~itel vo
rodnoto selo, a potoa pak ofor-
mil ~eta (1911) i zaginal vo bor-
ba so osmanliskata vojska. S. Ml.
Traj~e
Andreev-
Petkanovski
ANDREEV (PETKANOVSKI),
Traj~e Lazov (s. Bistrica, Ve-
le{ko, 7. X 1919 ‡ pl. Kadiica,
Vele{ko, 6. VIII 1943) ‡ u~itel,
orgnizator na NOB vo Vele{ko.
Zavr{il u~itelska {kola vo Ja-
godina (Svetozarevo, Srbija),
kade {to bil eden od rakovodite-
lite na mladinskoto dvi`ewe.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Po Aprilskata vojna bil ~len na
prvata partiska }elija na KPJ vo
Azot, Vele{ko (avgust 1941). Po
sedumdneven pritvor vo Central-
niot zatvor vo Skopje (juni 1942),
stanal borec na Tretata ~eta na
Vele{kiot NOPO †Dimitar Vla-
hov#. Po razbivaweto na negovata
~eta vo borba so bugarskata voj-
ska i kontra~etnicite (dekemvri
1942), so grupa soborci se zasol-
nile vo atarot na selata Oreov
Dol i Teovo i se povrzale so Pri-
lepskata organizacija na KPM i
so partizanskata grupa prodol-
`il da dejstvuva vo Azot (fevru-
ari‡avgust 1943). Zaginal vo bor-
ba protiv bugarskata policija i
kontra~etnicite. Podocna, po
naredba na G[ na NOV i POM.
eden novoformiran vele{ki ter-
itorijalen NOPO go dobil negov-
oto ime (Vele{ko, kon krajot na
april ‡ s. Oti{tino, Vele{ko, 2.
IX 1944).
LIT.: D-r Petar Stojanov ‡ \or|i Mal-
kovski, Veles i Vele{ko vo Narodnooslo-
boditelnata vojna 1941-1945. Spomen
kniga na zaginatite borci vo NOV i `rt-
vi na fa{isti~kiot teror od Veles i
Vele{ko, Titov Veles, 1985, 21. S. Ml.
Bane
Andreev-
Ronkata
ANDREEV-RONKATA, Bane
(Veles, 12. VIII 1905 ‡ Skopje, 3. XI
1980) ‡ komunisti~ki deec, zatvo-
renik, borec, politi~ar i dr`av-
nik. Kako ~len na SKOJ (1922) i
na KPJ (1923), bil ~len na MK na
SKOJ, na MK na KPJ vo Veles,
~len na PK na SKOJ za Makedo-
nija (1924), delegat i u~esnik na
Pokrainskite konferencii na
SKOJ za Makedonija, delegat na
Tretiot kongres na SKOJ (1926)
i dr., po {to bil uapsen i osuden
(avgust 1926 ‡ maj 1927). Kako stu-
dent na Belgradskiot univerzi-
tet, bil ~len na PK na SKOJ za
Srbija (noemvri 1927 ‡ juni 1928),
kandidat-~len i potoa kooptiran
~len na CK na SKOJ. Povtorno
bil uapsen (januari 1929) i osuden
na 15 godini, a kaznata ja izdr`u-
val vo zatvorite vo Sremska Mi-
trovica i Lepoglava (januari
1929 ‡ juli 1941). Po vra}aweto
vo Makedonija bil politi~ki se-
kretar na PK na KPJ za Makedo-
nija (septemvri 1941 ‡ maj 1942) i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~len na CK na KPM (28. II 1943 ‡
1948). Po apseweto vo Bitola
(april ‡ juni 1943), bil interni-
ran vo s. [ijakovo (Severna Bu-
garija) (juli ‡ noemvri 1943). Po
vra}aweto bil vklu~en za ~len
(do maj 1944), a potoa i politi~ki
komesar na G[ na NOV i POM
(juni ‡ oktomvri 1944). Bil dele-
gat na I zasedanie ASNOM, ~len
na AVNOJ i na Ustavotvornoto
sobranie, minister za rudarstvo
vo Vladata na DFJ/FNRJ i kandi-
dat za ~len na CK na KPJ. Opre-
deluvaj}i se za Rezolucijata na
IB, bil isklu~en od KPJ (dekem-
vri 1949), no bil ostaven na ra-
botni dol`nosti vo SR Srbija do
penzioniraweto (1965). Nositel
e na „Partizanska spomenica
1941#.
BIBL.: Aktiven partiski i sindikalen
rabotnik, Ko~o Racin vo spomenite na
sorabotnicite, „Kultura#, Skopje, 1972,
13-126.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
kniga treta, INI, Skopje, 1969; Kiril
Razmov, Bane Andreev ne re{aval za Goli
Otok, „Nova Makedonija#, XLVI, 15536,
Skopje, 25. IV 1990, 11; Istorija na make-
donskiot narod, tom petti, INI, Skopje,
2003. S. Ml.
Katina
Andreeva
ANDREEVA, Katina (Tina) Kuz-
manova (psevd. Cveta) (s. Mokre-
ni, Kostursko, 1928 ‡ vrv Kulka-
turje, nad Crnoglava Padina, na
Neretskata Planina, me|u selata
Neret i Trsje, Lerinsko, 13. V
1949) ‡ voen komandir i heroj na
DAG. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna bila ~len na Gr~ka-
ta antifa{isti~ka mladinska
organizacija EPON. Psevdoni-
mot Cveta go dobila poradi tol-
kuvaweto na istoimeniot lik vo
dramskata pretstava †Makedon-
ska krvava svadba# od V. ^erno-
drinski, izvedena vo s. Embore,
Kajlarsko (1944). Poradi podoc-
ne{noto ~lenuvawe vo NOMS i
NOF (od letoto 1945), bila uap-
sena i yverski ma~ena, no poradi
nedostig na dokazi bila oslobo-
dena. Naskoro preminala vo ile-
galstvo i stanala borec na DAG
(6. IX 1946). Go posetuvala kursot
za podoficeri vo s. Kotelci na
pl. Gramos (po~etokot na 1947), a
potoa kako komandir na vod
u~estvuvala vo okolu 90 borbi na
pl. Vi~o, na Gramos, kaj Siwa~a,
kaj Kowica i na drugi mesta.
Kako pretstavnik na XVIII briga-
da na DAG, bila delegat i vo
pretsedatelstvoto na Prvata
konferencija na Segr~kiot sojuz
na demokratskite `eni (1949), a
potoa i na Vtoriot kongres kako
pretstavnik na partizankite od
Vi~o. Zaginala vo napad za osvo-
juvawe na strategiski vrv. Dvapa-
ti bila odlikuvana so Orden za
hrabrost i e proglasena za Heroj
na DAG. Vo nejzina ~est brigad-
noto rakovodstvo go pokrenalo
izdavaweto na vesnikot †Cveta#.
LIT.: Fanija Buckova, Heroinata na
Vi~o i Gramos Tina Andreeva-Cveta,
†Istorija#, IX, 2, Skopje, 1975, 34–42;
Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija 1945‡1949, Skopje,
1987, 116–120; istiot, Hrabra, no i vesela
partizanka. Edno potsetuvawe na Tina
Andreeva-Cveta (1928-1949), †Makedoni-
ja#, XXXIV, 411, Skopje, juni 1987, 25–26;
istiot, Omilenata partizanka. Tina
Andreeva-Cveta, heroinata od Gramos i
Vi~o, †Odbrana#, III, 16, Skopje, mart–ap-
ril 1995, 42. S. Ml.
ANDREEVA, Liljana Nikolova
(Skopje, 6. III 1946) – redoven pro-
fesor (2006) na PMF, Institut
za hemija. Dodiplomskite studii
gi zavr{ila vo Harkov (Ukrai-
na), magistrirala (1982) na Hemi-
skiot fakultet, a doktorirala
(1994) na PMF vo Skopje. Izvedu-
vala nastava od podra~jeto na fi-
zi~kata hemija za studentite od
RGF vo [tip, za studentite po
hemija na PMF, kako i na dvo-
predmetnite studii biologija-he-
mija, kako i nastava po predmetot
Istorija na hemijata (napi{ala
Liljana
Andreeva
i u~ebnik). Nau~nata rabota $ e
predimno vo vrska so izu~uvawe-
to na klatrati. Objavila 24 truda
(18 vo me|unarodni spisanija), a
na nau~ni sobiri u~estvuvala so
{eesetina soop{tenija. U~estvu-
vala vo 11 nau~noistra`uva~ki
proekti (5 me|unarodni). Imala
studiski prestoi vo Upsala, Lon-
don i Istanbul. Bila rakovodi-
tel na Zavodot za fizi~ka hemija
na Institutot za hemija pri
PMF vo Skopje.
ANDREEVSKI A
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 243;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 229-230.
B. [.
Jana
Andreevska
ANDREEVSKA, Jana (Skopje, 27.
IV 1967) – kompozitor. Studiite
po kompozicija (1990) i postdip-
lomskite (1999) gi zavr{uva na
Fakultetot za muzi~ka umetnost
vo Skopje, vo klasata na prof. T.
Zografski. Dobitnik e na Speci-
jalnata nagrada na Univerzite-
tot †Sv. Kiril i Metodij# za naj-
dobar student (1989-1990). Podoc-
na posetuva tri kompozitorski
rabotilnici vo Ohrid (1999-
2001). Docent na FMU. Avtor e
prete`no na orkestarski, kamer-
ni i dela za pijano, koi se izvedu-
vani vo Evropa. B. Ort.
Aleksandar
Andreevski
ANDREEVSKI, Aleksandar Di-
mitrov (s. Ko`le, Skopsko, 9. II
1922 – Skopje, 28. X 2005) –spec.
po ORL, redoven profesor na
Med. f., akademik. Diplomiral
na Med. f. vo Zagreb (1948). Spe-
cijaliziral ORL vo Zagreb i vo
1953 go polo`il spec. ispit po
{to bil izbran za asistent za
predmetot ORL na Med. f. vo
Skopje. Vo 1953–1954 g. se usovr-
{uval vo Pariz, za podra~jata na
funkcionalnata rekonstruktiv-
na hirurgija na malignite tumori
na larinksot i hipofarinksot,
bronhoezofagologijata, mikro-
hirurgijata na srednoto uvo, pla-
sti~nata hirurgija vo ORL i vo
audiovestibulogijata. Prestoju-
val pove}e pati na renomirani
ORL kliniki vo Pariz, London,
61
A ANDREEVSKI
Moskva, Leningrad, Praga, Var-
{ava, Berlin, Hamburg, Hanover,
Frajburg, Bordo, Lion i vo drugi
centri pri {to posebno vnima-
nie $ posvetil na rekonstruktiv-
nata funkcionalna hirurgija kaj
malignomite na laringofaringe-
alnoto podra~je, kako i na drugi
oblasti od ORL: timpanoplasti-
ka, stapedoplastika, rinoplasti-
ka, hirurgija na vratot i plasti~-
ni zafati vo ovaa regija. Habili-
tiral na tema „Frontobazalni
povredi# na Med. f. vo Skopje
(1956). Izbran e za docent vo 1957
g., vonreden profesor od 1961, a
redoven od 1967 g. Direktor na
Klinikata za ORL na Med. f. vo
Skopje (1957–1987). Bil prodekan
na Med. f. vo Skopje (1960–1963),
a vo dva mandata i dekan na isti-
ot fakultet (1965–1967 i 1967–
1969). Bil prv direktor na Uni-
verzitetskiot centar za medici-
niski nauki (UCMN) vo Skopje
(1978–1980), a bil i rektor na
Univ. „Sv. Kiril i Metodij#
(1982–1984). Za dopisen ~len na
MANU bil izbran na 14. V 1979
g., a za redoven na 24. VI 1986 g.
Bil sekretar na Odd. za biolo-
{ki i medicinski nauki. Vo dva
mandata bil potpretsedatel na
MANU (1992–1995, 1996–1999).
Bil pretsedatel na Zdru`enieto
na ORL na Jugoslavija (1964–
1968) i organizator na VIII kon-
gres vo Ohrid (1968), kako i na
Internacionalniot kongres na
oto-neuro-oftalmo-nevrohirur-
zite na Jugoslavija, Italija i Gr-
cija odr`an vo Ohrid (1984). Bil
~len na Pretsedatelstvoto i UO
na Zdru`enieto na ORL na SFRJ
od negovoto osnovawe. Pove}e od
dvaeset godini bil pretsedatel
na ORL sekcijata pri MLD. Bil
~len na Redakcijata na spisanie-
to „Symposia oto-rhino-laryngologica
Yugoslavica# vo Zagreb i urednik
na sp. „Prilozi# (MANU). Soz-
dal moderna ORL klinika so vi-
sok ugled vo zemjata i vo strans-
tvo, osobeno poradi rekonstru-
ktivnata funkcionalna hirurgi-
ja na malignite tumori na larin-
ksot. Avtor i koavtor e na nad 285
stru~no-nau~ni trudovi i soop-
{tenija, so koi u~estvuval na
brojni nau~ni sostanoci vo zemja-
va i vo stranstvo prika`uvaj}i gi
na{ite dostignuvawa vo ORL. Ra-
kovodel 13 nau~noistra`uva~ki
proekti finansirani od MANU
i od Republi~kiot SIZ za nau~na
dejnost. A. Andreevski e osnova~
na modernata ORL vo RM. Se
vgradil vo razvojot na Med. f. i
na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij# i se vbrojuva me|u vid-
nite medicinski dejci kaj nas.
IZV.: Bilten, posebno izdanie, Petto iz-
borno sobranie (referati i prilozi), VI,
62
1, Skopje, mart 1979, 118–133; Sve~en sobir
Aleksandar Andreevski 80 godini od `i-
votot i 55 godini nau~no-nastavna dej-
nost, MANU, 2003, 9–94; SPOMENICA
posvetena na Aleksandar Andreevski, re-
doven ~len na Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite, Skopje, 2006, 9–57.
BIBL.: Otorinolaringologija (I del:
Otologija), Skopje, 1975.
ANDREEVSKI, Blagoe Dimi-
trov (Skopje, 22. I 1927) –ma{in-
ski in`ener. Diplomiral na Ma-
{inskiot fakultet vo Zagreb
(1954). Potoa rabotel vo Fabri-
kata za ~okoladi i keksi „Josip
Kra{# vo Zagreb (1954–1955); vo
Jugoproekt vo Skopje (1955–1962);
vo organsko-hemiskata industri-
ja „OHIS# – Skopje (1961–1969);
na Ma{inskiot fakultet vo
Skopje (1969–1988). Vo 1962 e iz-
bran za honoraren docent, od 1969
e vo redoven raboten odnos, a po-
toa redoven profesor (1978–
1988). Doktoriral vo 1978. Bil
dekan na Elektro-ma{inskiot
fakultet vo Skopje (1973–1975).
Pod negovo mentorstvo magistri-
rale i doktorirale pove}e kandi-
dati. Avtor e na osnovniot u~eb-
nik po termodinamika. Nau~na i
stru~na oblast: termoenergetika
i termotehnika (energetski po-
strojki, ladilna tehnika, geoter-
malna i son~eva energija i dr.).
Avtor e na golem broj nau~no-
istra`uva~ki studii, idejni i
glavni proekti vo oblasta na ter-
moeneretikata i termotehnika-
ta. Dodeleno mu e zvawe ekspert
na UNIDO od Sojuzniot zavod za
me|unarodna sorabotka – Bel-
grad. Sl. A.
ANDREEVSKI, Ivan (Dolenci,
Demirhisarsko, 25. VI 1947) – no-
vinar. Zavr{il studii po poli-
ti~ki nauki vo Belgrad i od 1971
g. stapil na rabota vo Makedon-
skata radiotelevizija, kako nej-
zin stipendist. Rabotel na re-
porta`i, dokumentarni filmo-
vi, feqtoni i dr. Bil direktor i
odgovoren urednik na Televizija
Skopje (1986-1990); anga`iran od
Rojters, Slobodna Evropa, Jutel
i kako pretsedatel na Zdru`eni-
eto na novinarite na Republika
Makedonija. Od 2006 g. e ~len na
Sovetot za radiodifuzija. J. F.
ANDREEVSKI, Petre M(ila-
nov) (s. Sloe{tica, Demirhisar-
sko, 25. VI 1934 – Skopje, 25. IX
2006) – poet, romansier, raska`u-
va~, dramski avtor. Dolgi godini
raboti kako urednik vo Makedon-
skata radiotelevizija. ^len e na
MANU od maj 2000 g. ^len e na
DPM (1964) i na Makedonskiot
PEN-centar. Pi{uva stihovi,
raskazi, romani, drami i film-
ski scenarija. Andreevski sozda-
de delo {to ne samo {to ja smeni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
M. Pol.
Petre M.
Andreevski
svesta za literaturata kaj make-
donskiot ~itatel, koe ne samo
{to inicira celi generacii {to
se ugleduvaa na toj model, tuku ja
smeni i makedonskata kriti~ka
svest. Svojata ve~na preokupacija
ja situira vo rodniot kraj, no so
toa, ne stana lokalen ili regio-
nalen avtor, za{to uspea preku
univerzalizacijata na lokalno-
to, svojot kraj da go postavi kako
centar na svetot. Ima {iroka ~i-
tatelska publika i negovata
prozna kompozicija ne e potpre-
na vrz fabulata, tuku vrz samiot
~in na raska`uvaweto. Osobeno
za romanite (kako edno vreme za
romanite na Stale Popov) se ve-
li deka se naj~itani, t.e. bestse-
leri kaj narodot. Romanot †Pi-
rej# makedonskata kritika go
proglasi za remek-delo na make-
donskata sovremena proza (isto
onaka kako {to zbirkata †Deni-
cija# ja ozna~i kako himna na kos-
mi~kata qubov, himna na `enata
i tatkovinata i zlatna kniga na
makedonskiot modernizam). Ima
objaveno i dve zbirki stihovi za
deca (†[aram baram# i †Kasni
porasni#). I vo pesnite za deca
Andreevski e poet na metaforata
i aluzijata, na jazi~nata igra i
nostalgi~nata meditacija.
DELA: zbirki poezija: Jazli (1960), I na
nebo i na zemja (1962), Denicija (1968),
Dalni nakovalni (1971), Pofalbi i pop-
laki (1975), Ve~na ku}a (1987) i Lakrima-
rij (1999); zbirki raskazi: Sedmiot den
(1964), Neverni godini (1974) i Site lica
na smrtta (1994); romani: Pirej (1980),
Skakulci (1983), Nebeska Timjanovna
(1988), Poslednite selani (1997) i Tunel
(2003); drami: Vreme za peewe, Bogunemili
(1984), Be`anci (2007, posthumno).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Venko Andonovski, Strukturata na ma-
kedonskiot realisti~en roman (1997);
Nata{a Avramovska, Travestija na usna-
ta istorija (1999); Hristo Georgievski,
Makedonskiot roman 1952-2000 (2002);
Vesna Mojsova-^epi{evska, Liceto na
zborovite, (2004). V. M.-^.
ANDREEVSKI, Strahil (Skop-
je, 19. III 1910) ‡ bokser. Bil na pe-
~alba vo Egipet (od 1924) kade
{to stanal trikraten dr`aven
prvak vo boks (1930–1933). Za Re-
prezentacijata na Egipet boksu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
val protiv Al`ir, Tunis, Libija
i Grcija. Od 30 profesionalni
borbi imal 24 pobedi, 4 nere{e-
ni i 3 porazi. Se vratil vo Make-
donija (1946) i bil organizator i
trener na nekolku skopski klubo-
vi i na Makedonskata reprezen-
tacija. D. S.
Cane
Andreevski
ANDREEVSKI, Cane (Kratovo,
10. VII 1930) – poet, raska`uva~,
pisatel za deca. Zavr{il Filo-
zofski fakultet vo Skopje. Rabo-
tel kako novinar i urednik vo Ra-
dio Skopje. ^len na DPM od 1957
god. Negovata poezija se odlikuva
so ispovednost i lirska refle-
ksivnost.
BIBL.: Son~eva poraka, poezija za deca,
Sk., 1951; Jagotki, raskazi za deca, Sk.,
1955; Dobrina, poezija, Sk., 1956; [to ima
novo poezija za deca, Sk., 1959; Sve~eno-
sti, poezija, Sk., 1964; Srebren potok,
poezija, Sk., 1969; Vrski, poezija, Sk.,
1982; Razgovori so Koneski, Sk., 1991; Be-
lata me~ka, siniot kit i drugite, poe-
zija i proza za deca, Sk., 1998; Do`dot,
poezija, Sk., 2007.
LIT.: Petar T. Bo{kovski: Poet na do-
brinata, vo kn. Esei i kritiki, Matica,
1997. P. Gil.
Crkvata †Sv. Andreja#, Matka kaj Skopje
ANDREJA (ANDREJA[) (? –
1399) – vtoriot sin na kralot
Volka{in i brat na kralot Mar-
ko, mlad kral po smrtta na tatka
si (1371). Ja upravuva teritorija-
ta po dolinata na r. Treska i ob-
lasti vo Pore~je i Ki~evsko. Vo-
di odvoeni finansii od kralot
Marko, kove moneti i izdava po-
velbi, a vo negovata ktitorska
aktivnost spa|a izgradbata na ma-
nastirot „Sveti Andreja# (1388/
89) vo Matka na r. Treska kaj
Skopje. Zaedno so brat mu Dimi-
tar ja napu{ta Makedonija i pre-
ku Dubrovnik, zaminuva vo Unga-
rija vo slu`ba na ungarskiot
kral Sigizmund (1393/4).
LIT.: Georgije Ostrogorski, Serska ob-
last posle Du{anove smrti, vo kn.: Vi-
zantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435-456;
Lazar MirkoviÊ, Mrwav~eviÊi, „Stari-
nar#, III (1924 - 1925), Beograd, 1925, 11-26;
Sima ´irkoviÊ, Poklad Kraqa Vuka{i-
na, Zbornik Filozofskog fakulteta,
XIV-1. Spomenica Frawa Bari{iÊa, Beo-
grad, 1979, 153-161. B. R.-J.
Andronik II Paleolog, vizantiski imperator
ANDRONIK II PALEOLOG
(1259/60 – 1332) – vizantiski im-
perator (1282–1328). Sprovel da-
no~ni reformi i gi zgolemil dr-
`avnite prihodi. Se otka`al od
unijata so Rimokatoli~kata cr-
kva. Za borba protiv Osmanliite
vo Mala Azija povikal plateni-
ci od Katalonija (1303). Posled-
nite godini gi pominal vo borba
so vnuk mu Andronik III, koj go
prinudil da abdicira. Po~inal
kako monah Antonij.
LIT.: A. E. Laiou, Constantinople and the La-
tins. The foreign policy of Andronicus II,
1282–1328, Cambridge/Mass.,1972. K. Ax.
ANDRONIK III PALEOLOG
(1296/97 – 1341) – vizantiski im-
perator (1328–1341), {to ja obno-
vil vizantiskata flota i spro-
vel sudski reformi. Ja osnoval
institucijata „generalni sudii
na Romeite# (1329) so zada~a da
vr{i nadzor nad sudstvoto vo ce-
lata dr`ava. Gi prisoedinil kon
Vizantija, Tesalija (1332) i Epir
(1337), no vo Makedonija zagubil
pove}e utvrduvawa koi bile osvo-
eni od Srbite.
LIT.: U. V. Bosch, Kaiser Andronikos III, Pa-
laiologos, Amsterdam, 1965. K. Ax.
AN\ELKOVI], Dragan (s. Pol-
jana, Kru{evac, Srbija, 5. XII
ANKETNI A
1926) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonskiot fakultet pri
Tehni~kata velika {kola vo Bel-
grad (1953). Se zanimava so arhi-
tektonsko proektirawe i izvedba
na objekti. Rabotel vo GP „Trud-
benik“ vo Belgrad, vo GP „Beton“
vo Skopje i vo proektantskite
organizacii „Proektant“ i „Pe-
lagonija“. Se zanimava glavno so
proektirawe i izvedba na indu-
striski objekti. Kr. T.
AN\ELKOVI], Milorad @.
(Me|uhana, Prokuple 16. XI 1927)
– geolog, univerzitetski profe-
sor. Diplomiral geologija na
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet vo Belgrad (1951), doktoriral
od oblasta na geolo{kite nauki
(1956), pove}e godini bil {ef na
Geolo{kiot otsek i stanal redo-
ven profesor (1967), prodekan i
dekan na Rudarsko-geolo{kiot
fakultet na Belgradskiot uni-
verzitet. Objavil okolu 170 nau~-
ni i stru~ni statii i drugi pri-
lozi od oblasta na stratigrafi-
jata, tektonikata i regionalnata
geologija na Jugoslavija, vklu~i-
telno i za Makedonija. Isto taka,
avtor e i na 6 univerzitetski
u~ebnici. Negovite trudovi pret-
stavuvaat zna~aen pridones kon
kompleksnoto izu~uvawe na geo-
lo{kiot sostav, tektonskata
gradba i istoriskata geologija vo
Makedonija, posebno vo mezozoj-
skiot i paleozojskiot period.
S. Ml.
ANIMIRAN FILM – site vi-
dovi crtani, kukleni i filmovi
so animirani predmeti, naj~esto
bez `ivi akteri i bez priroden
ambient. Go odlikuva fantasti~-
nost so humoristi~na ili sati-
ri~na ozna~enost, so muzi~ka
pridru`ba. Najpopularen e crta-
niot film. Denes animacijata
naj~esto se pravi kompjuterski.
Prv izvel snimawe slika po sli-
ka (24 kadri vo sekunda) Xejms
Blekton (1906). Najuspe{en av-
tor na animiraniot film e Volt
Dizni. Vo Makedonija, animira-
niot film bil vo podem vo 70-ti-
te i 80-tite godini (D. Markovi},
P. Gligorovski i B. Pej~inov).
Al. Cv.
ANKETNI KOMISII VO RM
‡ privremeni rabotni tela na
Sobranieto na RM. Tie se formi-
raat so odluka na Sobranieto na
RM za izvr{uvawe posebni zada-
~i. Naodite na anketnite komi-
sii se osnova za poveduvawe po-
stapka za utvrduvawe na odgovor-
nosta na nositelite na javnite
funkcii. Po isklu~ok, aketnata
komisija se javuva i kako postoja-
no rabotno telo. Takov e slu~ajot
so Anketnata komisija za za{ti-
63
A ANSAMBL
ta na slobodite i pravata na gra-
|anite, osnovana pri Sobranieto
na RM na po~etokot od mandatot.
Vo periodot od 1991 do 1997 g. So-
branieto ima osnovano vkupno
pet anketni komisii: za ispitu-
vawe na okolnostite okolu pro-
testnite sobiri vo Kukli{, Ra-
dovi{ i Skopje (1992); za nasta-
nite na Bit-pazar vo Skopje
(1993); za nastanite vo REK-Bito-
la, predizvikani so {trajkot i
havarijata (1993); za utvrduvawe
na odgovornosta za uvoz na doma-
tite i krastavicite vo RM vo
1995 i 1996 g. (1996); za sogleduva-
we na eventualnite pre~ekoruva-
wa na ovlastuvawata pri inter-
vencijata na policijata vo Gosti-
var (1997). Prateni~kata grupa
na Liberalnata partija podnese
inicijativa za osnovawe anketna
komisija za rasvetluvawe na
okolnostite okolu atentatot na
pretsedatelot na Republikata
Kiro Gligorov (na 4. X 1995)
Inicijativata ne be{e prifate-
na od parlamentarnoto mnozins-
tvo, predvodeno od pratenicite
na SDSM. Ne be{e prifatena ni
inicijativata za formirawe an-
ketna komisija za ispituvawe na
aferata „Prislu{uvawe“ (2001)
od strana na parlamentarnoto
mnozinstvo predvodeno od
VMRO‡DPMNE.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i
makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004.
Sv. [.
ANSAMBL ZA NARODNI PES-
NI I ORA †GOCE DEL^EV# –
v. †Goce Del~ev#, ansambl za nar-
odni pesni i ora.
ANSAMBL ZA NARODNI PES-
NI I ORA †KO^O RACIN# –
v. †Ko~o Racin#, ansambl za nar-
odni pesni i ora.
ANSAMBL ZA NARODNI IG-
RI I PESNI NA MAKEDO-
NIJA †TANEC# – v. †Tanec#,
ansambl za narodni igri i pesni
na Makedonija.
ANSAMBL ZA NARODNI PES-
NI I ORA †ORCE NIKOLOV#
– v. †Orce Nikolov#, ansambl za
narodni pesni i ora.
ANSKA REKA – leva pritoka na
r. Vardar. Izvira od zapadnata
strana na pl. Belasica, na viso~i-
na od 1.260 m, a se sliva vo Vardar
na viso~ina od 58 m. Dolga e 28,6
km, ima vkupen pad od 1.202 m, a
prose~niot pad iznesuva 42,03‰.
Na viso~ina od 550 m od desnata
strana gi prima vodite od najgole-
miot karsten izvor vo slivot.
Vkupnata povr{ina na slivot iz-
nesuva 168,0 km2. Vo izvori{niot
del rekata ima planinski, a vo dol-
niot del ramni~arski karakter.
64
Anska Reka
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidro-
grafski osobenosti na glavnite prito-
ki na Vardar vo SR Makedonija, „Geo-
grafski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;
Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geogra-
fija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002. Dr. V.
Vasil
Antevski-
Dren
ANTEVSKI-DREN, Vasil (s.
Omorani, Vele{ko, 28. X 1904 –
Sofija, 18. VIII 1942) – aktivist
vo Nacionalnoosloboditelnoto
dvi`ewe. Od 1915 do 1919 g., kako
maloletnik, prestojuval vo
Francija, kade {to go zavr{il
osnovnoto u~ili{te. Vo Veles
zavr{il gimnazija, a vo Belgrad
Praven fakultet. Rabotel kako
advokat vo Skopje, Veles i Kuma-
novo. Poradi svojata revolucio-
nerna dejnost bil osuduvan na za-
tvorska kazna (1937 i 1940). Bil
~len na KPJ (od 1941), borec vo
Skopskiot partizanski odred (od
avgust 1941). Na 15. XI 1941 g. vo
Veles bil uapsen od bugarskata
policija, a vo maj 1942 g. vo Skop-
je osuden na smrt so besewe. Kaz-
nata bila izvr{ena vo zatvorot
vo Sofija.
LIT.: Stoilko Ivanovski-Planinski,
Vasil Antevski - Dren, Skopje, 1981; Ve-
les i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Spomen
kniga, T. Veles, 1985. \. Malk.
ANTEVSKI-SMOK, Ilija (Te-
tovo, 25. VII 1919 – Tirana, 16. V
1943) – pripadnik na naprednoto
studentsko i komunisti~ko dvi-
`ewe. Bil vraboten vo monopo-
lot vo Tetovo, vonreden student
na Pravniot fakultet vo Bel-
grad (1939), ~len na KPJ i na MK
(1941) i instruktor na Okru`ni-
ot komitet na KPJ za delot na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Spomenik na
Ilija
Antevski-
Smok
vo Skopje
Makedonija pod italijanska oku-
pacija. Kako politi~ki komesar
na Mavrovskiot NOPO, bil za-
roben od balistite (27. III 1943) i
sproveden vo Tirana. Po kratko
soslu{uvawe bil osuden na smrt
so besewe i kaznata bila izvr{e-
na vo Tiranskiot zatvor.
LIT.: Dim~e Saveski, Prvoborecot i re-
volucioner Ilija Antevski-Smok, Teto-
vo i Tetovsko vo NOV 1941–1945, kn. 2.
Vl. Iv.
ANTERIJA ‡ gorna obleka izra-
botena od pamuk. J. R.-P.
ANTI – grupa slovenski plemi-
wa, glavni predci na isto~nite
Sloveni. Imeto ne e slovensko.
Od po~etokot na VI v., sami ili
zaedno so Slovenite, zapo~nale
da napa|aat na Vizantija. Vo VI v.
me|u Antite i Slovenite nemalo
pogolemi razliki. Izvorite gi
opi{uvaat zaedno i im pripi{u-
vaat zaedni~ki jazik, veruvawa i
obi~ai. Okolu 560 g. bile pot~i-
neti od Avarite. Potoa, sklu~i-
le sojuz so Vizantija. Posleden
pat vo izvorite se spomenuvaat vo
602 g., koga Avarite ispratile
vojska protiv niv.
LIT.: B. A. Ribakov, Anti i KievskaÔ
RusÝ, †Vestnik drevneŸ istorii#, 1, Mosk-
va, 1939; P.N. TretÝÔkov, Vosto~nos-
lavÔnskie plemena, Moskva, 1953. K. Ax.
ANTIGON I Ednookiot (Pela,
382 – ?, 301 pr.n.e.) – makedonski
vojskovodec od blagorodni~ko
poteklo, u~esnik vo pohodot na
Aleksandar Makedonski, eden od
vladetelite (dijadosi). Bil sa-
trap na Golema Frigija, potoa
(331) i na Pamfilija i Likija.
Vojuva vo Mala Azija so ostatoci
od persiskite vojski i ja osvojuva
Likaonija. Toj i negoviot sin De-
metrij Poliorket (roden vo Ma-
kedonija) se dominantni vladete-
li na del od Aleksandrovoto
carstvo.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na heleni-
sti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
ANTIGON II Gonat (277–239
pr.n.e.) – osnova~ na dinastijata
Antigonidi, koi vladeat od 277
do 168 g. pr.n.e. Sin na Demetrij I
Poliorket i na Fila, }erka na
Antipatar. Go prezema makedon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Antigon II Gonat, moneta, avers/revers
skiot prestol po pobedata nad
Keltite kaj Lisimaheja. Dobar
vojskovodec i ve{t diplomat; vo-
juva so Pir, koj vo toa vreme go
vladee Epir; ja pro{iruva make-
donskata vlast do Korint. Ja po-
veduva Hremonidskata vojna
(261–255) i kako pobednik ja po-
tvrduva dominacijata na Makedo-
nija nad helenskite polisi. Ja za-
jaknuva pomorskata flota, {to
mu ovozmo`uva da ja pobedi flo-
tata na egipetskiot kral Ptole-
maj II (255 g.) i da vospostavi prev-
last vo Egejskoto More. Vojuva i
so Ahajskata liga. Se smeta deka
bil qubitel na filozofijata i
kni`evnosta.
LIT.: Pausanias, Description of Greece, 5 vols.,
Harvard University Press, 1960; Tarn, W. W.,
Antigonos Gonatas, Oxford, 1913; F. Papazog-
lu, Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995. A. [uk.
Antigon III Doson, moneta, avers/revers
ANTIGON III Doson (229–221
pr.n.e.) – tret makedonski vlade-
tel od dinastijata Antigonidi,
odli~en voen strateg i diplomat.
Vo po~etok vladee kako regent na
osumgodi{niot sin na Antigon
Gonat, Filip V. Proglasen e za
legitimen kral otkako se `eni
so majkata na Filip i go posinu-
va mladiot kral. Gi zacvrstuva
granicite na Makedonija, po-
vtorno vospostavuva makedonska
vlast vo Tesalija i ja obnovuva
nejzinata dominacija na Balka-
not. Vo voeniot pohod na Pelopo-
nez gi osvojuva Korint, Argos i
dr. gradovi i tvrdini vo Arkadi-
ja i vo Ajtolija, so {to se vospo-
stavuva povtorna dominacija na
Makedonija nad helenskite poli-
si. Po pobedata nad Ilirite vo
Gorna Makedonija, po~inuva od
tuberkuloza.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols., Harvard
University Press, 1960; B. Helly, Gonnoi, Am-
sterdam, 1973; Istorija na makedonskiot
narod, 1, Skopje, 2000. A. [uk.
ANTIGONEA – anti~ki grad, se
spomnuva kako soseden grad na
Stobi na 12 rimski milji na patot
za Tesalonika (sp. Tabula Peutenge-
riana), mo`ebi kaj Tremnik na Var-
dar (ok. 20 km nizvodno od Stobi),
kade {to se najdeni tragi od na-
selba. Spored nekoi istori~ari,
eden e od trite istoimeni grada
osnovani od Antigon Gonat.
LIT.: Die Peutingersche Tafel odeer Welkarte
des Castorius, Stuttgard, 1929; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skop-
je, 1957. A. [uk.
ANTIGONIDI (277–168 pr.n.e.)
– vtora makedonska dinastija vla-
deteli. Osnova~ e Antigon Gonat
(277–239); slednite vladeteli se:
Demetrij II (239–229), Antigon
Doson (229–222/1), Filip V (221–
179) i Persej (179–168), posledni-
ot vladetel vo Makedonija koj,
zaedno so Filip V, gi vodi Make-
donsko-rimskite vojni. Vo nivno
vreme ureduvaweto na dr`avata e
tradicionalna monarhija, kako
vo vremeto na Filip II.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols. Harvard
University Press, 1960; W.W. Tarn, Antigon Go-
natas, Oxford, 1913; Istorija na makedon-
skiot narod, 1, Skopje, 2000. A. [uk.
ANTIPATAR (398–319 g.
pr.n.e.) – eden od dijadosite {to
upravuvaat so Carstvoto po
smrtta na Aleksandar III Make-
donski, osnova~ na dinastijata
Antipatridi, koja vladee vo Ma-
kedonija kon krajot na IV i po~.
na III v. pr.n.e. Bil istaknat voj-
skovodec i diplomat u{te vo vre-
meto na Filip II; vo vremeto na
Aleksandar Makedonski e imenu-
van za „strateg na Evropa#; raspo-
laga so golema vojska za da ja kon-
trolira teritorijata na Heleni-
te; go zadu{uva vostanieto na Pe-
loponez (323– 322). Svoite aktiv-
nosti gi zapi{uva vo dve dela:
epistolografskiot spis, prepi-
ska so atinskiot retor Isokrat,
i Ilirska vojna.
LIT.: Arian, History of Alexander and Indica, 2
Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papa-
zoglu, Istorija na helenisti~kiot per-
iod, Skopje, 1995. A. [uk.
ANTI], Milorad (s. Dolni Ne-
radovac, Vrawsko, 1. VIII 1926 ‡
Skopje, 31. III 1997) ‡ lekar pri-
marius, univ. profesor na Medi-
cinskiot fakultet vo Skopje.
Osnovno obrazovanie zavr{il vo
Skopje, sredno obrazovanie vo
]uprija i Vrawe, a Medicinski
fakultet vo Belgrad (1953). Pos-
lednite godini od studiite rabo-
tel kako demonstrator na fakul-
tetot. Specijaliziral ginekolo-
gija i aku{erstvo na Medicin-
skiot fakultet vo Skopje (1957)
i kako {ef na Ginekolo{ko-aku-
{erskoto oddelenie vo Ohrid
(1959) bil izbran za asistent na
Ginekolo{ko-aku{erskata kli-
nika pri Medicinskiot fakul-
tet vo Skopje (1959). Habiliti-
ral na temata „Problematikata
na nemalignite promeni i fa-
ANTIFA[ISTI^KA A
Milorad
Anti}
kultativnite prekancerozi na
cerviksot ‡ dijagnostika i pos-
tapka# (1971). Osven ginekologi-
jata i aku{erstvoto, negova pre-
okupacija bila i perinatologija-
ta. Posebno se posvetil na rana-
ta dijagnoza na karcinomot na
cerviksot. Bil na ednogodi{en
prestoj i specijalizacija vo Uni-
verzitetskiot centar na Karo-
linskata bolnica i vo Radio he-
met institutot vo Stokholm. Ka-
ko {ef na Oddelenieto za aku-
{erstvo, u~estvuval vo edukacija-
ta na specijalizantite od negova-
ta nau~na oblast. U~estvuval na
pogolem broj nau~ni sobiri i ob-
javil okolu 80 nau~ni trudovi i
prilozi. S. Ml.
ANTIFA[IZAM (1936–1945) –
dvi`ewe protiv fa{izmot na
razli~nite op{testveno-poli-
ti~ki sili, od gra|anskite libe-
rali i demokrati, do komunisti-
te. Antifa{isti~koto dvi`ewe
vo Makedonija se projavilo vo
1936 g. so u~estvoto na Makedon-
cite dobrovolci vo borbata pro-
tiv fa{izmot vo [panija. Vo
Vtorata svetska vojna antifa-
{izmot vleguva vo nova odlu~u-
va~ka faza i do sozdavawe Anti-
fa{isti~ka koalicija predvode-
na od SAD, Velika Britanija i
SSSR, vo koja pripa|a i
NOAVM. V. V.-V.
ANTIFA[ISTI^KA KOA-
LICIJA (1941 – 1945) – sojuz na
dr`avi, osloboditelni dvi`ewa
i organizacii {to se borele pro-
tiv silite na Trojniot pakt vo
Vtorata svetska vojna. Na 12 juli
1941 vladite na Velika Britani-
ja i SSSR vo Moskva potpi{ale
dogovor so koj se obvrzale za me-
|usebna pomo{ vo vojnata i da ne
sklu~uvaat separatni primirja
bez soglasnost na drugata strana.
Na 2. VIII 1941 i SAD potvrdile
deka im se pridru`uvaat na dvete
Sili. Frenklin Delano Ruzvelt
i Vinston Spenser ^er~il ja ob-
javile Atlantskata povelba (14.
VIII 1941) za pravoto na sekoj na-
rod da go odbere oblikot na vla-
deewe i da im se vratat site pra-
va na narodite na koi so sila im
65
A ANTIFA[ISTI^KI
Pretstavnicite na Antifa{isti~kata koalicija ^er~il, Ruzvelt i Stalin vo Jalta (1. II 1945)
bile odzemeni. Na 24. IX 1941 Po-
velbata ja potpi{ale deset zemji,
me|u koi i vladite na Jugoslavija
i na Grcija. Dvaeset dr`avi na 1.
I 1942 g. ja potpi{ale Deklaraci-
jata na Obedinetite nacii so ko-
ja se obvrzuvale deka }e gi upo-
trebat site svoi sredstva, voeni
i ekonomski, protiv dr`avite
~lenki na Trojniot pakt i na niv-
nite sojuzni~ki i deka so neprija-
telskite dr`avi nema da sklu~u-
vaat separatno primirje ili mir.
T. ^.
ANTIFA[ISTI^KI FRONT
NA @ENITE (AF@) (Skopje,
14. XII 1944 – 1953) – antifa{is-
ti~ka organizacija na `enite vo
vremeto na NOAVM i DFM/
NRM. Na formiraweto mu pret-
hodelo organizirawe na `enite
vo Komisiite za rabota so `eni-
te pri Mesnite komiteti na KPJ/
KPM, imenuvani i kako @enski
Naslovnata stranica na prviot broj
na organot na AF@ (1944)
66
antifa{isti~ki komisii. Orga-
nizaciraweto zapo~nalo vo pro-
letta na 1943 g. so formiraweto
odbori na AF@ vo Kavadarci i
Negotino, a oficijalno bila
formirana vo slobodnoto Skopje
na Prvata glavna konferencija
na AF@ na Makedonija vo kinoto
„Uranija# (sega „Kultura#). Vo
prvite godini po Osloboduvawe-
to bile organizirani dobrovolni
akcii za u~estvo na `enite vo ob-
novata na zemjata i osobeno vo or-
ganiziraweto na analfabetskite
kursevi za opismenuvawe i eman-
cipacijata na `enite. Podocna
bila transformirana vo Sojuz na
`enskite dru{tva na Makedonija
kako del od Sojuzot na `enskite
dru{tva na Jugoslavija.
IZV.: DARM, fond: GO na AF@M,
1940–1945.
LIT.: D-r Vera Veskovi}-Vangeli, Anti-
fa{isti~kiot front na `enite na Ma-
kedonija (1943-1945), Zbornik na dokumen-
ti. Skopje, 1994. V. V.-V.
Grupa partizani od Pirinskiot del na Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ANTIFA[ISTI^KI FRONT
NA @ENITE VO EGEJSKIOT
DEL NA MAKEDONIJA (AF@,
1945 – 1949) – makedonska poli-
ti~ka organizacija formirana na
23. IV 1945 g. Na 29. IV 1948 g., so
u~estvo na 420 delegati, vo s. Tr-
novo, Lerinsko, bil odr`an prvi-
ot kongres. Organizacijata bila
aktivna vo 220 sela i vo 4 grada.
Vo edinicite na DAG u~estvuva-
le 3.000 Makedonki. Go izdavala
sp. „Nova Makedonka#. Po pora-
zot na DAG, na VI plenum (9. X
1949) KPG ja raspu{tila organi-
zacijata.
LIT.: D-r R. Kirjazovski, Narodnooslo-
boditelniot front i drugite organi-
zacii na Makedoncite od Egejska Make-
donija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
ANTIFA[ISTI^KO I NA-
CIONALNOOSLOBODITEL-
NO DVI@EWE VO PIRIN-
SKIOT DEL NA MAKEDONI-
JA (1941–1944). Makedonskiot na-
rod vo Pirinskiot del na Make-
donija predvoden od makedonski-
te komunisti, vo vremeto na Vto-
rata svetska vojna borbata za na-
cionalna sloboda ja vodel zaedno
so borbata na bugarskite komuni-
sti protiv fa{isti~kiot re`im.
Do septemvri 1941 g. na ~elo na
Okru`niot komitet na BKP za
Pirinskiot kraj bile Grozdan
Nikolov, Nikola Kalap~iev,
Stanke Lisi~kov i Vlado ^imev.
So doa|aweto na ~elo na Nikola
Parapunov zapo~nalo zasileno
organizirawe na antifa{isti~-
kata i nacionalnoosloboditelna
borba na Makedoncite od ovoj del
na Makedonija. Pod negovo rako-
vodstvo bile formirani prvite
partizanski ~eti i odredi vo Raz-
lo{kata i vo Gornoxumajskata
okolija. Toj na CK na BKP (1942)
mu ja soop{til zacrtanata linija
– celite i zada~ite na partizan-
skite odredi vo borbata za nacio-
nalna sloboda na makedonskiot
narod. Pri formiraweto na par-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR ANTIFA[ISTI^KO A

tizanskite odredi (1943) bile

istaknuvani revolucionernite
tradicii na makedonskiot narod
od vremeto na Ilindenskoto vo-
stanie, nacionalnata revolucio-
nerna dejnost na Jane Sandanski i
na VMRO(Ob). Razlo{kiot par-
tizanski odred go nosel imeto
„Jane Sandanski#. Partizanskiot
vesnik „Rabotni~esko zname# gi
povikuval progresivnite lu|e vo
Bugarija da se oslobodat od izma-
mata {to ja {irela bugarskata
propaganda za „obedinuvawe na
bugarskite zemji# po okupacijata
i vo drugite delovi od Makedoni-
ja, deka toa zna~elo novo porobu-
vawe na makedonskiot narod i no-
vi katastrofi za bugarskiot na-
rod. Voenite i politi~kite rako-
voditeli na makedonskoto NOD
ja afirmirale nacionalnata os-
loboditelna borba – celite i Govorot na Tito na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (28&29. XI 1943)
kontinuitetot od Ilinden 1903,
liderstvoto na Goce Del~ev i bez u~estvo na pretstavnici od 1943-1946, Skopje, 2000; D-r Branko Petrano-
Majskiot manifest (1924), so od- Makedonija, go prekinalo konti- vi}, AVNOJ – revolucionarna smena vlasti 1942-
bele`uvawe na godi{ninite. Vo 1945, Beograd, 1976. N. V.
nuitetot so Kralstvoto Jugosla-
site okolii vo Pirinskiot kraj vija, vo koja ne bilo priznato po- ANTIFA[ISTI^KO SOBRA-
imalo partizanski odredi (1944). stoeweto na makedonskiot narod. NIE NA NARODNOTO OS-
So masovnoto u~estvo vo antifa- Sobranieto usvoilo Deklaracija LOBODUVAWE NA MAKE-
{isti~kata borba vo tekot na ~e- vo koja delumno bile zastapeni i DONIJA (manastir „Sv. Prohor
tiri godini, makedonskiot narod interesite na idnata makedonska P~iwski“, 2. VIII 1944 – Skopje,
vo Pirinskiot del na Makedoni- dr`ava. Doneslo odluki so koi 28–30. XII 1944; 14–16. IV 1945) –
ja go izvojuva pravoto na samo- bile konstituirani najvisokite vrhovno pretstavni~ko i izvr{-
opredeluvawe i na obedinuvawe organi na dr`avnata vlast i go no telo, najvisok organ na dr`av-
so mati~niot del. Negovi pret- opredelilo dr`avnoto ureduva- nata vlast na DF Makedonija. Na
stavnici u~estvuvale na zaseda- we: konstituirawe na Avnojska Sobranieto u~estvuvale nad 60
nieto na ASNOM i vo konstitu- Jugoslavija kako federativna dr- delegati. Zasedanieto zapo~nalo
iraweto na makedonskata nacio- `ava sostavena od {est republi- vo ve~ernite ~asovi na 2 avgust
nalna dr`ava vo Vardarskiot del ki, a pet nacii. Makedonija bila 1944 g. i go otvoril najstariot de-
na Makedonija. Po vojnata Buga- proglasena za konstitutivna legat Panko Bra{narov. Pokraj
rija privremeno priznala samo ~lenka na jugoslovenskata fede- Izve{tajot za rabotata na IO,
nacionalna kulturna avtonomija racija. Za potpretsedateli na bile podneseni dva referata:
vo t.n. „Dimitrovski period# AVNOJ bile predlo`eni Dimi- „Borbata protiv okupatorot“ –
(1944–1948), no potoa ja prodol- tar Vlahov i Vladimir Popto- politi~ki ocenki za tekot na
`ila politikata na denaciona- mov, koj ne ja prifatil funkcija- borbata, nejzinata osloboditel-
lizacija i bugarizacija. ta. Odlukite na Vtoroto zasednie na cel i sozdavaweto na makedon-
LIT.: Dimitar Mitrev, Pirinska Make- na AVNOJ vo izvesna smisla pos- skata dr`ava, i „Narodno-demo-
donija vo borba za nacionalno oslobodu- lu`ile kako osnova za konstitui- kratskata vlast vo Makedonija –
vawe, Skopje, 1950; VÍorÍ`enata borba
na bÍlgarskiÔ narod protiv fa{izma
raweto na Makedonija kako po- nejzinata su{tina i zada~i“ – po-
1941–1944. Dokumenti, SofiÔ, 1962; Va- sebna dr`ava vo jugoslovenskata opredeleni stavovi za formira-
sil Jotevski, Revolucionernata dejnost federacija, so ograni~en suvere- weto na novata vlast i viduvawa
na Nikola Parapunov vo periodot nitet. za idniot ustavnopraven razvoj
1941–1943 godina, Prilozi za Ilinden, III, LIT: D-r Novica Veljanovski, ASNOM - na Makedonija. Po usvojuvaweto
Kru{evo, 1979. V. Jot. dr`avotvorni dimenzii, Skopje, 1994; D- na referatite bile doneseni de-
ANTIFA[ISTI^KO SOB- r Mihailo Minoski, Avnojska Jugoslavija vet dokumenti (re{enija, Dekla-
i makedonskoto nacionalno pra{awe
RANIE (VE]E) NA NAROD-
NOTO OSLOBODUVAWE NA
JUGOSLAVIJA (Biha}, 26–27.
XI 1942 – Jajce, 28–29. XI 1943) –
politi~ko pretstavni~ko telo na
jugoslovenskite narodi. Prvoto
zasedanie bilo odr`ano na ini-
cijativa na Josip Broz Tito, ko-
mandant na Vrhovniot {tab na
NOV I POJ i sekretar na KPJ,
so cel da go prejudicira vozobno-
vuvaweto i idnoto ureduvawe na
Jugoslavija. Se odr`alo bez u~es-
tvo na pretstavnici od Makedo-
nija i od Slovenija. Za Makedo-
nija nemalo zna~ewe. Me|utoa za-
sedanie koe isto taka se odr`alo Delegati na Prvoto zasedanie na ASNOM (manastirot †Sv. Prohor P~iwski#, 2. VIII 1944)

67
A ANTIFONO
Salata vo koja e odr`ano
Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)
racija, Delovnik i sl.), koi na za-
sedanieto mu dale karakter na dr-
`avno-konstitutivo sobranie. Vo
taa smisla posebno zna~ewe ima-
at Re{enieto za odobruvawe na
odlukite, re{enijata, drugite do-
kumenti i aktivnostite prezeme-
ni od IO i G[ do ASNOM i Re-
Re{enieto i Manifestot
na Prvoto zasedanie na ASNOM
{enieto za ASNOM za vrhovno,
zakonodavno i izvr{no narodno
pretstavni~ko telo i najvisok
organ na dr`avnata vlast vo De-
mokratska Federalna Makedoni-
ja. So prvoto re{enie bil potvr-
den kontinuitetot na borbata, a
so vtoroto bile utvrdeni najvi-
sokite organi na dr`avata. So
Deklaracijata za osnovnite pra-
va na ~ovekot i gra|aninot DFM
gi garantirala demokrtskite
prava na gra|anite, bez ogled na
nivnata verska i nacionalna pri-
padnost, me|u koi i pravoto na
privatnata sopstvenost. Doku-
ment so dr`avotvorno, istorisko
i politi~ko zna~ewe e Re{enie-
to za voveduvawe na makedonski-
ot jazik za slu`ben jazik vo make-
donskata dr`ava, vrz baza na koe
po~nale aktivnosti za utvrduva-
we na makedonskata azbuka i pra-
vopisot. Bile doneseni i drugi
dokumenti, kako, na pr., Re{enie-
to za proglasuvawe na 2 avgust za
naroden i dr`aven praznik na
Makedonija, Re{enieto za iska-
`uvawe blagodarnost na make-
donskata vojska i dr. zna~ajni ak-
ti. Zasedanieto izbralo Prezi-
dium (Pretsedatelstvo) na AS-
NOM od 22 ~lena. Prezidiumot
od svojot sostav imenuval povere-
nici za oddelnite resori. Za
pretsedatel na Prezidiumot bil
68
izbran Metodija Andonov-^ento,
za potpretsedateli Panko Bra{-
narov i Emanuel ^u~kov, a za se-
kretari Qubomir Arsov i d-r
Vladimir Pole`inoski. Prezi-
diumot na ASNOM istovremeno
ja vr{el zakonodavnata i izvr{-
nata funkcija.
Vtoroto zasedanie na ASNOM se
odr`alo na 28-30 dekemvri 1944 g.
vo Skopje, vo uslovi na oslobode-
na zemja. Vo dokumentite e pozna-
to kako Prvo vonredno zasedanie,
poradi Delovnikot spored koj re-
Delegati na Vtoroto zasedanie na ASNOM (Skopje, 28-30. XII 1944)
dovno zasedanie na ASNOM se
svikuvalo na 6 meseci, no, spored
negovata su{tina, bilo redovo
zasedanie. Na nego bile razgleda-
ni rezultatite od rabotata na po-
verenstvata i drugite organi na
vlasta, a bile dogovoreni zada~i-
te za idnata rabota.
Tretoto zasedanie na ASNOM se
odr`alo na 14-16 april 1945 g. So
zakon se transformiralo vo Na-
rodno sobranie na Makedonija, a
po izborot na Vladata bil izbran
Prezidiumot na Narodnoto sob-
ranie na Makedonija, no so bitno
namaleni funkcii. Za pretseda-
tel na Prezidiumot na NSM bil
izbran Metodija Andonov-^ento,
koj ja vr{el funkcijata do mart
slednata 1946 godina.
IZV.: ASNOM. Dokumenti od rabotata
na Prezidiumot na ASNOM me|u Vtoro-
to i Tretoto zasedanie i od Tretoto
zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3, izbor i
redakcija d-r Novica Veljanovski, Skop-
je, 1987; ASNOM. Dokumenti, t. I, kn. 4,
Skopje, 1994; t. I, kn. 5, Skopje, 1994; t.I, kn.
6, Skopje, 2001.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, ASNOM.
Dr`avotvorni dimenzii, Skopje, 1994;
ASNOM. Kulturolo{ki refleksii,
Skopje, 2004.
ANTIFONO PEEWE ‡ peewe
so prezemawe, karakteristi~en
na~in na interpretirawe na
dvoglasnite bordunski narodni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
pesni, koi naj~esto gi izveduvaat
dve grupi od po tri peja~ki. Pri
peewe na oro ili na `etva, tie
me|usebno si go olesnuvaat pee-
weto, peej}i vo dve grupi, no
istovremeno i se natpejuvaat, ta-
ka {to sekoja ispeana melostro-
fa od prvata grupa, vedna{ ja pre-
zema vtorata grupa, koja bukvalno
ja povtoruva nejzinata celokupna
melopoetska sodr`ina.
LIT.: Mihailo Dimoski, Orskata tra-
dicija vo selo Iwevo (Radovi{ko), Bib-
lioteka na spisanieto „Makedonski
folklor“, Skopje, 1974, 20. \. M. \.
ANTI^KA MAKEDONIJA –
(so oblasti: Pierija, Botiaja,
Almopija, Amfaksitida, Migdo-
nija, Anatemunt, Botika, Krusi-
da, Bisaltija, Krestonija, Pieri-
ja, Edonida, Eordaja, Timfaja,
Paravaja, Dasaretida, Orestida,
Linkestida, Pelagonija, Deriop,
Pajonija, Parorbelija, Sintika
i Odomantika) – go opfa}a seve-
roisto~niot del na Balkanskiot
Poluostrov: na sever od helen-
skata oblast Tesalija, so koja se
grani~i so r. Peneios (Pen~a),
pl. Olimp i pl. Pind; zapadnata
granica e [arplaninskiot ma-
siv; severnata granica se dvi`i
od pl. Jakupica, po dolinata na r.
P~iwa i Osogovskite Planini s¢
do pl. Rila, a na istok po isto~-
nite padini na Pirin Planina
do utokata na Mesta. Ovaa geo-
grafska opredelba ja pretstavuva
dr`avnata granica na Anti~ka
Makedonija.
Prvite zapisi za istorijata na
Makedonija se sodr`at vo Home-
rovata epopeja „Ilijada# („kri-
volakite Pajonci# od {irokiot
Aksij, i najstarite toponimi –
N. V. Pierija i Ematija). Spored mito-
pejata, zemjata e nare~ena Make-
donija po Makedon, sin na Yevs i
na Tija, }erka na Devkalion (He-
siod). Etimologijata na imeto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Anti~ka Makedonija
Makedonija ne e potvrdena, najve-
rojatno poteknuva od supstratni-
ot sloj na is~eznatite balkanski
jazici od indoevropsko poteklo.
Jadroto na makedonskata dr`ava
e oblasta me|u rekite Ludijas i
Aksij (Herodot). Prv makedonski
kral e Perdika I (sp. anti~kite
zapisi), koj vladee kon krajot na
VIII v. pr.n.e.; od nego zapo~nuva
vladeeweto na makedonskata di-
nastija Argeadi (Argeas e eponim-
niot heroj na Makedon) i obedinu-
vaweto na makedonskite plemi-
wa. Kralevite od dinastijata Ar-
geadi (707–310/9) se: Perdika, Ar-
gaj, Filip, Aerop I, Alketa,
Aminta I, Aleksandar I, Perdika
II, Arhelaj I, Orest, Aerop II,
Aminta II, Pavsanija, Aminta III,
Aleksandar II, Ptolemaj Alor-
ski, Perdika III, Filip II, Ale-
ksandar III, Filip III, Aleksandar
IV. Prvata prestolninata e Ajga,
kade {to e i kralskata nekropo-
la, a vtorata prestolnina, izgra-
dena vo vremeto na Arhelaj I
(413–399), e Pela, koja vo vremeto
na Filip II (359–336) stanuva me-
tropola na Balkanot, pogolema i
od Atina. Mo}ta na makedonskata
dr`ava se dol`i na bogatstvoto i
mestopolo`bata na zemjata, spo-
sobnite vladeteli, voenoto ure-
duvawe, ve{tinata na vojuvaweto
na Makedoncite i streme`ot za
hegemonija ne samo nad Balkanot,
tuku i nad toga{niot Svet. Make-
donija i Makedoncite stanuvaat
dominanten faktor na Balkanot
vo vremeto na Filip II Makedon-
ski, a negovot sin Aleksandar III
Makedonski sozdava svetska im-
perija, go obedinuva „Svetot# na
najblagoroden na~in preku „sve-
tite svadbi# na starite konti-
nenti. Po smrtta na Aleksandar
III Makedonski, so Makedonija
vladeat (334–168) negovite nas-
lednici, dijadosite i epigonite:
Antipatar, Kasandar, Filip IV,
Aleksandar V, Demetrij I, Pir,
Lizimah, Ptolemaj. Po 277 god.
pr.n.e. sledi poslednata makedon-
ska dinastija Antigonidi: Anti-
gon I Gonat, Demetrij II, Antigon
Doson, Filip V i Persej. Make-
donija (sp. Strabon) na zapad gra-
ni~i so bregot na Jadranskoto
More, na istok so utokata na r.
Hebar (Marica) i gr. Kipsela; na
sever se {iri preku pl. Bertisk
(den. severnoalbanski pl.), Skard
([ar), Orbel, Rodopa i Hemus
(Stara Pl.), na jug so Via Egnatia,
{to vodi od Dirahion (Dra~) kon
istok do Tesalonika.
Najstarite makedonski gradovi
se formirani u{te vo VI v.
pr.n.e.: prvata prestolnina e Aj-
ga, a vtorata Pela; na padinite na
pl. Beroja se gr. Edesa i Beroja,
ANTI^KA A
vo Pierija gr. Pidna, a vo pod-
no`jeto na pl. Olim: Dion, make-
donskoto svetili{te, Lejbetra,
Herakleijon, Metona, Pidna; vo
Botiaja: Edesa, Beroja, Kir, Ski-
dra, Mieya, Ihna, Aloros; vo
Migdonija: Tesalonika (osnovana
vo 316/5 g. pr.n.e.), Terma, Emati-
ja, Sindos, Aretusa, Leta; vo Am-
faksitida: Idomena, Gortinija,
Atalanta i Evrop; vo Pierija
(krajbre`jeto pri utokata na r.
Strimon): Ejon, Amfipol, Ga-
leps, Ojsimna, Neapol i Akonti-
sima; vo Edonija: Filipi (osno-
van od Filip II); na Halkidik:
Kasandreja (postariot g. Potida-
ja), Apolonija, Antigoneja, Stra-
tonikeja, Uranopol, Stagira; vo
Dasaretida: Lihnidos, Evija i
Uskana; vo Deriop: Stubera, Al-
komena i Brijanion; vo Pajonija:
Argos, Stobi (na utokata na Crna
Reka vo Vardar), Antigoneja,
Evrist, Stena, Bilayora, Asti-
bos, Dober, Astraj i Bargala; Arg
Orestikon vo oblasta Orestida;
vo Pelagonija: gr. Pelagonija,
Keramija i Kolobajsa. Do rim-
skiot period vo Makedonija ima
pove}e od stotina gradovi.
Po trite Makedonsko-rimski
vojni Makedonija potpa|a (168 g.)
pod rimski protektorat. Uprav-
no e podelena na ~etiri dela (me-
ridii). Rimjanite nametnuvaat
69
A ANTI^KI
surovi uslovi i Makedonija e
uni{tena i politi~ki i ekonom-
ski. Po obidot za osloboduvawe
so vostanieto na Andrisk, Make-
donija e pretvorena vo rimska
provincija (146 g.), glavna voena
baza za rimskite osvojuvawa na
sever (Tribali, Mezi) i na seve-
roistok (Trakijci). Vo vreme na
rimskiot imperator Oktavijan
Avgust, Makedonija dobiva sta-
tus na „provincia inermis#.
Vo 40-tite god. na II v. pr.n.e. e iz-
gradena najzna~ajnata soobra}aj-
nica me|u Rim i Konstantinopol
Via Egnatia, koja so dva kraka, ed-
niot od Apolonija, drugiot od
Epidamnos, gi povrzuva makedon-
skite gradovi Lihnidos, Herak-
leja Linkestiska, Edesa, Tesalo-
nika so Konstantinopol. Se gra-
dat i drugi pati{ta: Via militaris
po dol`inata na Aksios, koj gi
povrzuva Tesalonika – Idomena –
Antigoneja – Stobi – Bilazora –
Skupi, prodol`uvaj}i kon Nai-
sos, po tekot na r. Morava dopira
do Viminacium; trasiran e i dija-
gonalen pat od Herakleja Linke-
stiska – Stobi – Astobo – Tranu-
para do Pavtalija i Serdika. Vo
docnorimskiot period Makedo-
nija stopanski opa|a, teritori-
jalniot opfat na gradovite se
stesnuva, a raste brojot na dobro
utvrdenite mesta poradi postoja-
nite napadi (V–VI v.) od Goti, Hu-
ni, Avari i Sloveni (sved. na le-
topiscite); edinstveno Tesalo-
nika se razviva kako metropola
na Balkanot.
Vo Makedonija hristijanstvoto
ima golem broj privrzanici od
samiot po~etok; taa e prvata zem-
ja vo koja pristignuva apostol
Pavle (49 g.) za da go {iri hri-
stijanstvoto; podocna se formi-
raat mo}ni episkopski sedi{ta
vo gradovite: Tesalonika, Fili-
pi, Stobi, Lihnidos, Herakleja,
Skupi, Dion, Beroja, Tiveriopol,
Justinijana Prima.
LIT.: Justin, Filipovata istorija.
Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedon-
ski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; N. G.
L. Hammond, The Macedonin State, Oxford,
1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996;
N. Proeva, Studii za anti~kite Make-
donci, Skopje, 1997; Istorija na make-
donskiot narod 1, Skopje, 2000; F. Papa-
zoglu, Istorija na helenisti~kiot per-
iod, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwa-
ta Makedonija i Makedonci vo srednove-
kovnite izvori, Skopje, 2003; A. [ukaro-
va, Filip II Makedonski i atinskite re-
tori, Skopje, 2003. A. [uk.
ANTI^KI MAKEDONCI – pa-
leobalkanska populacija od in-
doevropsko poteklo; poseben et-
nos {to se formira vo VIII v.
pr.n.e. od populacii {to u{te vo
III milenium go naseluvaat Cen-
tralniot Balkan. Vo etnogeneza-
ta na Makedoncite vleguvaat po-
70
ve}e etnosi {to `iveele na teri-
torijata na anti~ka Makedonija:
Brigi (Frigi vo Mala Azija),
Pajonci, Pelagonci, Linkesti,
Engelani, Dasareti, Oresti, Eor-
dai, Elimei, Botiajci, Pierijci,
Almopi, Migdonci, Krestonci,
Bisalti, Eordajci, Edoni i dr.
pomali etnosi. Vo VIII v. zapo~nu-
va procesot na obedinuvawe na
makedonskite plemiwa vo edins-
tvena dr`ava so makedonskite
kralevi od dinastijata Argeadi,
koja prerasnuva vo svetska impe-
rija vo vremeto na Aleksandar III
(336–323 g. pr.n.e.).
Anti~kite izvori svedo~at za po-
sebnosta i drugosta na a. Make-
donci vo odnos na dr. sosedni et-
nosi: Heleni, Trakijci, Iliri.
Anti~kiot teatar vo Herakleja (II v.)
Posebnosta se prepoznava po: ma-
kedonskata basileja (monarhija)
so nasledna dinastija i „makedon-
ski zakoni# (sp. anti~kite poli-
tikolozi); posebnite no i op{ti-
te balkanski obi~ai, obredi i
sve~enosti posveteni na make-
donskite bo`estva i na mitskite
heroi Karan, Temen, Makedon,
Mida, kultovite (kult na vodata
Bedi, kult na sonceto, ku~eto) i
misti~nite kultovi na bo`estva-
ta: Bakhos, Sabasios, Yeirena,
Herakle, Orfej, Muzi; posebniot
makedonski jazik (spored Hele-
nite, Makedoncite se „barbari#,
poradi razli~niot mentalitet, a
jazikot im e „barbarski# – neraz-
birliv). Pokraj mnogubrojnite
potvrdi kaj anti~kite avtori za
posebniot makedonski jazik, obja-
veni i nedovolno etimolo{ki
potvrdeni se samo 150 makedon-
ski glosi, koi poka`uvaat deka
makedonskiot e indoevropski ja-
zik, sroden so brigiskiot i so
drugite indoevropski jazici.
Po pa|aweto na Makedonija pod
rimska vlast (146 g. pr.n.e.) zapo~-
nuva procesot na romanizirawe
na naselenieto. Prisustvoto na
rimskite vojski, no i na Gotite,
Hunite, Avarite i Slovenite no-
si promeni vo etni~kiot sostav
na avtohtonoto naselenie. Slo-
venskiot etnos, kako dominanten,
vleguva vo etnogenezata na Make-
doncite, gi nametnuva slovenski-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot jazik i slovenskata kultura, a
hristijanstvoto, koe se {iri od
samiot po~etok (vo I v. n.e.), vo IV
v. stanuva glavno obele`je na Ma-
kedoncite, koe{to e potvrdeno so
mnogubrojnite hristijanski bazi-
liki i seslovenski prosvetiteli.
LIT.: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity
Press, 1960; Thucydides, 4 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1958; Polybius, The Histories, 6
vols. Harvard University Press, 1960; N. G. L.
Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989;
E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedon-
ci, Skopje, 1997; Istorija na makedonski-
ot narod, 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu,
Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata Ma-
kedonija i Makedonci vo srednovekovni-
te izvori, Skopje, 2003; A. [ukarova, Fi-
lip II Makedonski i atinskite retori,
Skopje, 2003. A. [uk.
ANTI^KI TEATRI VO MA-
KEDONIJA – teatri izgradeni
vo najgolemite gradovi {to osta-
nale da `iveat i po rimskoto
osvojuvawe. Eden od najstarite
teatri, koj{to e najgolem, e iz-
graden vo Lihnid (Ohrid) vo I v.
pr.n.e., graden spored helenskite
grade`ni normi, so koristewe na
prirodnata padina na terenot za
postavuvawe na gledali{teto.
Kaj teatrite vo Herakleja (II v.) i
vo Stobi (II v.) pri gradeweto se
upotrebeni i helenski i rimski
normi so vnesuvawe substrukcii
za podignuvawe na gledali{teto,
pokraj koristeweto na prirodni-
ot teren. Teatarot od Skupi e
kompletno podignat na substruk-
cii, izgraden vo rimskiot impe-
rijalen period. Najrano e otkri-
en teatarot vo Stobi, so najdobro
za~uvana arhitektonska plastika.
LIT.: B. Saria, Pozori{te u Stobima,
„Godi{wak muzeja Ju`ne Srbije#, I, Skop-
qe, 1937, 1–68; N. Vuli}, Rimsko Pozori-
{te kod Skopqa, Posebna Izdanija
SAN, kw. 346 (39), Beograd, 1961, 1–23; T.
Janakievski, Anti~ki teatri i spome-
nici so teatarska tematika vo Repub-
lika Makedonija, Bitola, 1998. V. B.-Gr.
ANTOV, Stojan (s. Sekulica,
Kratovsko, 1877 – Sofija, 16. III
1934) – pretsedatel na Kratov-
skiot OK na TMORO. Zavr{il
tri kursa vo Pedago{koto u~ili-
{te vo ]ustendil. U~itelstvu-
val vo Kratovo, Kriva Palanka i
vo Odrinsko. Od 1900 g. stanal ra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kovoditel na OK za Kratovo. Vo
Balkanskite vojni bil zatvoren
vo Odrin i ispraten na zato~enie
vo Mala Azija.
LIT.: v. „Makedoni®#, br. 2218-2220, So-
fi®, 1934. Al. Tr.
Metodi
Antov
ANTOV, Metodi (Tote) Jordanov
(psevd. Ranko) (Kumanovo, 11. V
1924 – Skopje, 18. VII 1996) – komu-
nisti~ki deec i borec. Zavr{il
gimnazija vo Kumanovo, a potoa
studiral pravo. ^len na SKOJ
(1941), u~esnik vo NOAVM (1941
&1944), ~len na KPJ (od 1943),
sekretar na Mesnoto poverenstvo
na KPM vo Kumanovo (od 3. XII
1943) i ~len na Okru`niot komi-
tet na KPM (od mart 1944). Borec
vo edinicite na NOV i POM, a
po Osloboduvaweto okru`en na-
~alnik na OZN-a, pomo{nik-mi-
nister za vnatre{ni raboti na
NRM, republi~ki sekretar za na-
rodna odbrana na SRM, pretseda-
tel na Op{tinskata konferen-
cija na SSRNM na Kisela Voda,
pretsedatel na Gradskata konfe-
rencija na SSRNM vo Skopje,
potpretsedatel na Republi~kata
konferencija na SSRNM (1970) i
pretsedatel na Sobranieto na
Skopje. Na Prviot kongres na
KPM bil izbran za kandidat za
~len na CK na KPM, a na Devet-
tiot kongres na SKJ za ~len na
Komisijata za statutarni pra{a-
wa na SKJ. Nositel e na Parti-
zanska spomenica 1941.
BIBL.: Kumanovskata partiska organi-
zacija, Viorni dni, Skopje, 1957, 295-301;
1919-1969 SKJ Kumanovo, Kumanovo, 1969
(koavtor).
LIT.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti. Izbor i redakcija:
Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski,
\or|i ^akarjanevski i Todor ^epreganov,
Kumanovo, 1988. S. Ml.
ANTOVA, Magdalena Jordanova
(Kumanovo, 20. VI 1920 ‡ 14. X
1941) ‡ {iva~ka rabotni~ka, prva
zaginata partizanka vo NOAVM.
Kako ~len na SKOJ (1939), po fa-
{isti~kata okupacija na gradot
uspeala da oslobodi nekolku za-
robeni vojnici od vojskata na
Kralstvoto Jugoslavija, a so bra-
tot Metodi pribrala pogolemo
koli~estvo oru`je za potrebite
Magdalena
Antova
na MK na KPJ. Bila borec na Ka-
rada~kiot NOPO (12-14. X 1941),
koj (po predavstvo) bil opkolen
od bugarskata vojska i policija
vo edna selska vodenica i zagina-
la zaedno so pove}e svoi soborci.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV
1941-1945, Zbornik na dokumenti, Skopje,
1976.
LIT.: Iv(anka) Murga{anska, @enski
hor „Magdalena Antova# 1946-1978, Ku-
manovo, juni 1979; Kumanovo i Kumanov-
sko vo NOV 1941-1942 godina, Materijali
od nau~niot sobir odr`an na 12, 13 i 14 de-
kemvri 1978, Kumanovo, dekemvri 1979;
D-r Simo Mladenovski, Magdalena Jorda-
nova Antova, „Prosveta#, XXV, 531-532,
Skopje, 12, X 1981, 8. S. Ml.
Stjepan
Antoljak
ANTOLJAK, Stjepan (Doboj, 29.
VIII 1909 – Zagreb, 14. V 1997) –
istori~ar, univerzitetski pro-
fesor, ~len na MANU. Zavr{il
istorija (1933) i doktoriral
(1935) na Filozofskiot fakul-
tet vo Zagreb. Na istiot fakul-
tet rabotel kako asistent (1934–
1941) i kako docent (1941–1946)
na Katedrata za nacionalna isto-
rija. Bil direktor na Dr`avniot
arhiv vo Zadar (1946–1952), rabo-
tel kako nau~en sorabotnik na
Dr`avniot arhiv vo Rieka (1953–
1956), profesor na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje (1956–
1969, 1969–1975 honorarno), vo
Pri{tina (1963–1969) i vo Zadar
(1969–1979). Bil rakovoditel na
Oddelenieto za anti~ka i sredno-
vekovna istorija na INI vo
Skopje (1967–1971). ^len na
MANU nadvor od rabotniot so-
stav (od 1979). Na Filozofskiot
fakultet vo Skopje predaval is-
torija na narodite na Jugoslavija
ANTONIN A
(sreden vek) i Pomo{ni istori-
ski nauki. Dal golem pridones vo
prou~uvaweto na makedonskoto
srednovekovje (Sklavinite, bogo-
milstvoto i dr.). Posebno vnima-
nie posvetil na prou~uvaweto na
makedonskata srednovekovna dr-
`ava (969–1018) i pridonel za
rasvetluvawe na pove}e pra{awa
vo vrska so nejzinoto sozdavawe i
egzistirawe. Avtor e na golem
broj monografii, nau~ni i stru~-
ni trudovi.
BIBL.: Izbor za istorijata na FNRJ za
sreden vek, Skopje, 1962; Pomo{ni isto-
riski nauki, Skopje, 1966; Samuilovata
dr`ava, Skopje, 1969; Izvori za historiju naro-
da Jugoslavije, Zagreb, 1978; Srednovekovna
Makedonija, 1, Skopje, 1985.
LIT.: Bibliografija radova nastavnika i surad-
nika Filozofskog fakulteta u Zadru, Posebna iz-
danja, Zadar, 1970. K. Ax.
ANTONIJ, Ioanoi~ jeromonah
ikonopisec (Bitolsko, krajot na
XVIII v. – ok. sredinata na XIX v.) –
spored nekolku potpisi na ikoni
mo`e da se zaklu~i deka poteknu-
va od okolinata na Bitola i bil
monah vo manastirot „Sv. Pre~i-
sta Ki~evska#. Negovata zograf-
ska aktivnost zasega se sledi od
1810 g. vo Bigorskiot manastir, vo
crkvata „Sv. Atanasij# vo s. Okti-
si (1812), vo s. Dolno Melni~ani
(1816), vo manastirot „Sv. Pre~i-
sta Ki~evska# (1819), vo s. Sobino
kaj Vrawe (1821), vo „Sv. Nikola
Gerakomija# (1830) i vo „Sv. Vra-
~i Golemi# (1838) vo Ohrid. Bla-
godarenie na negoviot individua-
len stil, koj e naglaseno baroken,
mo`e da mu se pripi{at pove}e
datirani, no nepotpi{ani dela vo
Makedonija, vo Srbija i vo Buga-
rija. Karakteristikite na negovi-
ot slikarski rakopis se precizna,
naglasena i razbranuvana linija
na crte`ot, studena gama na in-
karnatot, slikan so svetol oker i
sivi senki. Negovite dela imaat
slovenski i gr~ki natpisi.
LIT.: A. Vasiliev, N®kolko neizvestni
ikonopisci ot Makedoni®, „Makedonska
misÍl#, 3-4, Sofi®, 1945, 164–165; A. Ni-
kolovski, Umetnosta na XIX vek vo Make-
donija, „Kulturno nasledstvo#, IX, Skopje,
1984, 15; V. Popovska-Korobar, Ikoni od
Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004, 321.
V. P.-K.
Moneta na Antonin Pij, rimski imperator
ANTONIN PIJ (86 – 161) – rim-
ski imperator (138–161) od dina-
stijata na Antoninite. Sprovel
71
A ANTONOV
administrativni reformi. Se
gri`el za finansiite i za pra-
vilnoto funkcionirawe na sudo-
vite vo dr`avata. Negovoto vla-
deewe se smeta za period na najgo-
lem podem i rascut na Rimskoto
Carstvo. Vo tradicijata ostana-
lo zapameteno negovoto po~esno
ime „Blago~estiv# (Pius), a po ne-
go i celata dinastija go dobila
toa ime.
LIT.: M. Grant, The Antonines: The Roman
Empire in Transition, Routledge, 1996. K. Ax.
ANTONOV, Aleksandar (psevd.
A. Gorov, Sevastijanov) (Pirdop,
RB, 1881 – Sofija, 3. IV 1907) –
Bugarin, socijalist od grupata
proletari. Po zavr{uvaweto na
Bitolskata gimnazija kratko
vreme u~itelstvuval vo Ko~an-
sko, a potoa se vklu~il vo make-
donskoto socijalisti~ko dvi`e-
we „Klasno soznanie#. Go prou~u-
val ekonomskiot i revolucioner-
niot problem vo Makedonija i
Evropska Turcija. Inteligenci-
jata ja smetal za predvodnik na
osloboditelnata borba. Te{ko
bolen, se samoubil.
LIT.: „Makedono-odrinski pregled#, II,
47, 18. III 1907; v. „Ve~erna PoÈa#, br. 2020,
1907. O. Iv.
Dimitar
S. Antonov
ANTONOV, Dimitar Sotirov
(psevd. Mihail, M. A. Pirin)
(Nevrokop, RB, 1889 – Moskva, 28.
XII 1948) – makedonski i sovetski
revolucioner, diplomat. Potek-
nuva od makedonsko revolucio-
nerno semejstvo. Po zavr{uvawe-
to na srednoto obrazovanie u~i-
telstvuval vo rodniot kraj. Zami-
nuva vo Rusija za doobrazovanie i
se dru`i so ~lenovite na Make-
donskata kolonija vo Petrograd.
U~estvuva vo Oktomvriskata re-
volucija vo zazemaweto na zim-
skiot carski dvorec. Od 1924 do
1925 g. bil komesar na Crvenata
armija. Po vojnata bil pretseda-
tel na Me|usojuzni~kata komisi-
ja vo Budimpe{ta, a potoa vo
Praga.
LIT.: \or|i Miqkovi}, Revolucionerna-
ta dejnost na Mihail Antonov i Anton
Pe{kovski vo Petrograd vo 1918 godina,
Prilozi za Ilinden, „„„, Skopje, 1983; P.
PanaŸotov, PrinosÍt na BÍlgari za po-
72
bedata na Oktomvriskata revolÓciÔ,
SofiÔ. O. Iv.
Ivan
Antonov
ANTONOV, Ivan (s. Huma, Ge-
vgelija, 1. V 1924 – Skopje, 14/15.
XII 1983) – najistaknat pretstav-
nik na makedonskoto radio i te-
levizisko spikerstvo. Po oslo-
boduvaweto bil prviot u~itel i
rakovoditel na analfabetskite
kursevi vo Negorci, Gevgelisko.
Vo Radio Skopje e od 1947 g., a od
1963 stanal spiker na Televizija
Skopje. Bil rakovoditel na Od-
delenieto za realizacija i proiz-
vodstvo na programata so spikeri
i najavuva~i i potpretsedatel na
Zdru`enieto na spikerite na Ju-
goslavija. So vroden talent za
pravogovor, toj ostana najprepoz-
natlivoto TV lice, bez koe ne mo-
`e{e da se zamisli soop{tuva-
weto na koja i da e zna~ajna ili
isklu~itelna vest od kaj nas ili
od svetot. J. F.
ANTROPOGENI PO^VI. Ant-
roposol – antropogena po~va. Go-
lema grupa po~vi {to se razliku-
vaat od prirodnite po~vi po toa
{to se obrazuvaat pod vlijanie
na antropogeniot faktor so pro-
cesi na antropogenizacija. Se od-
likuva so prisustvo na antropo-
geni horizonti ili antropogeni
po~veni materijali. Vo ovaa go-
lema grupa po~vi spa|aat {est
po~veni tipa: rigosol, hortisol,
rizosol, iragri~en antroposol,
deposol i flotisol.
Rigosol – rigoluvana po~va. Se
obrazuva so rigoluvawe na pri-
rodni po~vi, podlaboko od 60 cm.
Se odlikuva so prisustvo na ari-
~en (rigosoli~en) horizont, koj
le`i vrz ostatokot od solumot
ili vrz supstratot na rigoluvani
prirodni po~vi. Zafa}a povr{i-
na od nad 40.000 ha. Na nego se po-
dignati lozja, a pomalku i ovo{-
ni gradini.
Hortisol – gradinarska po~va.
Antropogena po~va, dobiena so
antropogeno zbogatuvawe so or-
ganski materii na gorniot del na
solumot na prirodnite po~vi,
glavno vo gradinarstvoto i cve-
}arstvoto. Del od hortisolite se
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
terasirani. Se odlikuva so pri-
sustvo na horti~en horizont pod
koj se nao|a dolniot del na solu-
mot na prirodnata po~va. Se odli-
kuva so pogolema plodnost od pri-
rodnata po~va od koja nastanal.
Zafa}a mo{ne mali povr{ini.
Rizosol – orizova po~va. Antro-
pogena po~va dobiena so procesi
na rizosolizacija na razni tipovi
prirodni po~vi na koi se odgledu-
va oriz. Del od rizosolite se kol-
mirani ili terasirani. Se odli-
kuva so prisustvo na hidrargi~en
horizont. Se koristi za odgleduva-
we oriz. Zafa}a pove}e od 5.000 ha.
Iragri~en antroposol – kolmi-
rana po~va. Antropogena po~va,
koja se odlikuva so prisustvo na
iragri~en horizont. Se obrazuva
so dolgotrajno kontinuirano na-
vodnuvawe so voda bogata so iri-
gacionen nanos, koj se talo`i i
kolmira. Kolmacijata naj~esto
se javuva zaedno so rizosolizaci-
jata pri odgleduvaweto na oriz.
Del od na{ite rizosoli se vo
isto vreme i kolmirani po~vi.
Deposol – antropogena po~va,
obrazuvana so suvo deponirawe
(nanesuvawe) na geogeni, pedoge-
ni ili tehnogeni materijali vo
rudnicite za jaglen, bakar i cink,
so razni zemjeni raboti vo gra-
de`ni{tvoto, vodostopanstvoto
i vo termocentralite. Zafa}a
mala povr{ina (okolu 2.000 ha).
Deposolot dobien so nanesuvawe
jalovina vo otvorenite kopovi za
jaglen mo`e so uspeh da se melio-
rira (rekultivira).
Flotisol – tehnogena antropoge-
na po~va, obrazuvana od otpaden
materijal, dobien so flotacija na
ruda vo rudnicite i prenesen i na-
talo`en so voda. Ovoj materijal e
bogat so olovo i so cink. Se odli-
kuva so prisustvo na toksi~ni
flotacioni po~veni materijali.
Pokriva sosem mali povr{ini.
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Repub-
lika Makedonija, VI. Antropogeni po~vi
(antroposoli), MANU, Skopje, 2004.
\. F.
ANTROPOGENIZACIJA NA
PO^VATA – procesi i promeni
predizvikani od ~ovekot vo pri-
rodnite po~vi i sozdavawe novi
po~vi. Vo RM antropogenizacija-
ta e mo{ne intenzivna bidej}i se
raboti za zemja so stari civiliza-
cii, so dolgotrajno vlijanie na
~ovekot vrz po~vite. Najsilna an-
tropogenizacija e izvr{ena po
Vtorata svetska vojna. Taa mo`e
da ima negativni (v. degradacija
na po~vata) ili pozitivni posle-
dici (v. regradacija na po~vata).
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Repub-
lika Makedonija, tom VI. Antropogeni
po~vi, MANU, Skopje, 2004. \. F.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ANTROPOLOGIJA – a) filo-
zofska disciplina {to go prou-
~uva ~ovekot kako socijalno su-
{testvo; b) akademska discipli-
na {to vo RM se institucionali-
zira vo vtorata polovina na XX
v., koga na Grupata za sociologija
na Filozofskiot fakultet se vo-
veduva predmetot Socijalna an-
tropologija (1975). Podocna an-
tropologijata kako nastaven
predmet e zastapena i na drugite
grupi i fakulteti. Se pravat na-
pori Oddelenieto za etnologija
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet da prerasne vo Institut
za etnologija i antropologija.
Kako antropolo{ki mo`at da se
smetaat prvite sistematski sobi-
rawa na folklorni materijali
od sredinata na XIX i po~etokot
na XX v. (D. Miladinov, M. Ce-
penkov, K. [apkarev i dr.), kako
i istra`uvawata na srpskite i
bugarskite etnografi na make-
donskata narodna kultura (St.
Verkovi}, V. K’n~ov, J. Cvii}, J.
Haxi-Vasilevi}, T. \or|evi} i
dr.). Vo triesettite godini na XX
v. polskiot etnolog i antropolog
Jozef Obrembski prezema prvo
moderno antropolo{ko terensko
istra`uvawe na ovie prostori.
Po 1950 godina narodnata kultu-
ra i folklorot se istra`uvaat
vo Institutot za folklor „Mar-
ko Cepenkov# i vo Institutot za
makedonska literatura vo Skop-
je, kako i vo Institutot za sta-
roslovenska kultura vo Prilep.
LIT.: \. Mladenovski, Antropolo{ki
ogledi, Skopje, 2005. \. M.
ANCEL, \uro (Velika Gorica,
Hrvatska, 16. VI 1901 – ?) – arhi-
tekt. Diplomiral na Tehni~kiot
fakultet vo Zagreb (1926). Nego-
vata aktivnost vo Hrvatska (1952)
se odvivala, glavno, na proektira-
we, rekonstrukcii i adaptacii na
industriski objekti. Na rabota e
na Arhitektonskiot otsek pri
Tehni~kiot fakultet vo Skopje
kako docent, vonreden i redoven
profesor (1952–1972). Osven na-
stavna i nau~noistra`uva~ka dej-
nost, razviva i plodna proektant-
ska aktivnost, glavno na proekti-
rawe industriski objekti. Negovi
pozna~ajni realizacii vo Makedo-
nija se: Fabrikata za volneni tka-
enini „Teteks“ vo Tetovo, Fabri-
kata za svila vo Veles, Tutunskiot
kombinat vo Kru{evo, Fabrikata
za konzervi vo Tetovo, poluotvo-
reni {tali za Zemjodelskiot kom-
binat „Crvena yvezda“, kako i
gradskata poliklinika „Bitpa-
zar“ vo Skopje. Kr. T.
AN^E (s. Krani) – naselba od hele-
nisti~ko vreme na bregot na Pres-
panskoto Ezero. Otkrieni se osta-
toci od temeli na ribarski ku}i,
ekonomski objekti, naselbinska ke-
ramika i moneti od II v. pr.n.e.
LIT.: V.Bitrakova Grozdanova, Za{tit-
ni iskopuvawa kaj Krani-Prespa 1989,
„MAA#, 11,Skopje, 1990, 127–133. V. B.-Gr.
Eftim
An~ev
AN^EV, Eftim (27. III 1945) ‡
entomolog, univ. profesor. Dip-
lomiral na Zemjodelsko-{umar-
skiot fakultet vo Skopje (1968) i
doktoriral na Zemjodelskiot fa-
kultet vo Novi Sad (1980) od ob-
lasta na zemjodelskata entomolo-
gija. Prvin bil agronom vo Zem-
jodelskiot institut vo Skopje
(1968‡1970), a potoa asistent na
Zemjodelskiot fakultet. Po dok-
toriraweto bil direktor na In-
stitutot za za{tita na rastenija-
ta (1980‡1982) i prodekan za nas-
tava na Zemjodelskiot fakultet
(1982‡1986), a potoa bil izbran za
redoven profesor po entomolo-
gija (1990). Bil minister vo Vla-
data na RM za zemjodelstvo, {u-
marstvo i vodostopanstvo (4. IX
1992 ‡ 20. XII 1994). Avtor e na po-
golem broj nau~ni i stru~ni tru-
dovi za razni bolesti i {tetnici
na ovo{tarskite kulturi, maslo-
davnata repka, masovnata pojava
na skakulcite, upotrebata na pes-
ticidite i za{titata na ~oveko-
vata okolina. S. Ml.
Tihomir
An~ev
AN^EV, Tihomir (Skopje, 15. V
1915 – Skopje, 19. V 1987) – agro-
nom, redoven profesor na Fakul-
tetot za zemjodelski nauki i hra-
na vo Skopje. Osnovno i sredno
obrazovanie zavr{uva vo Skopje.
Se zapi{uva na Zemjodelskiot
fakultet vo Zagreb na koj i dip-
lomira. Po osnovaweto na Zemjo-
AN^EVSKI A
delsko-{umarskiot fakultet vo
Skopje (1947) toj se vrabotuva (1.
IX 1948) i raboti s¢ do penzioni-
raweto (31. XII 1980). Za svoe uso-
vr{uvawe prestojuva vo nekolku
evropski zemji (Italija, Holan-
dija i ^ehoslova~ka). Na Zemjo-
delskiot fakultet predaval po-
ve}e predmeti: specijalno pole-
delstvo; poledelstvo; poledels-
tvo so fura`no proizvodstvo; zr-
nesti i klubenesti kulturi. Kako
avtor ili koavtor ima publiku-
vano pove}e nau~ni i stru~ni
trudovi od oblasta na zemjodels-
tvoto. Avtor e i na privremen
u~ebnik po fura`no proizvod-
stvo. P. Iv.
Aleksandar
An~evski
AN^EVSKI, Aleksandar Dimi-
trov (Skopje, 9. II 1947) – dermato-
venerolog, redoven profesor.
Med. f. (1972) i specijalizacija
(1977) zavr{il vo Skopje. Dokto-
riral od oblasta na trihologija-
ta (1986). Izbran e za nastavnik
(1987). Osnova~ e na Ambulantata
za bolesti na kosata na Klinika-
ta za dermatovenerologija. [ef
na Katedrata po dermatovenero-
logija (1988–1991 i 1995–1997)
prodekan na Med. f. (1995–1999) i
rektor na Univ. „Sv. Kiril i Me-
todij# (1998–2004). Dobitnik e na
pove}e nagradi i priznanija: Soci-
us honoris causa na Bugarskoto der-
matolo{ko zdru`enie i nositel
na „Sina lenta#; nagrada od Japon-
skoto zdru`enie na dermatovene-
rolozite. Avtor e na pove}e od
100 stru~no-nau~ni trudovi obja-
veni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Alopecii, Skopje, 1993; koavtor:
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata, Skopje, 2000; Dermatovene-
rologija, Beograd, 2000; Dermatovenero-
logija, Skopje, 2006. Q. P.
AN^EVSKI, Zoran (Skopje, 16.
V 1954) – preveduva~, eseist, poet.
Profesor na Katedrata za angli-
ski jazik i kni`evnost. Bil pre-
tsedatel na Stru{kite ve~eri na
poezijata. ^len e na DPM i na
Makedonskiot PEN-centar. Se
istaknal vo prevodot na poezija
od angliski jazik, osobeno za po-
trebite na SVP. Vo svojata poe-
zija inspiracija bara vo moder-
nite tekovi na svetskata lirika,
73
A APELACIONI
Zoran
An~evski
eksperimentiraj}i vo iznao|awe
na razni formi i re{enija.
BIBL.: Patuvawe niz skr{eni sliki,
Sk., 1984; Strategija na porazot, Sk.,
1994; Linija na otporot, Sk., 1998; Pre-
vod na mrtvite, Sk., 2000. Sostavuva~ na
Antology of Macedonian P.E.N. poets; Sk.,
2001. P. Gil.
APELACIONI SUDOVI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
‡ sudovi od vtorostepena nadle`-
nost vo dr`avata. Za prv pat se
voveduvaat vo sudskiot sistem na
Republika Makedonija so Zako-
not za sudovite od 1995 g. Se osno-
vaat za podra~jeto na pove}e os-
novni sudovi. Postojat tri apela-
cioni sudovi so sedi{te vo Skop-
je, [tip i Bitola. Vo trite ape-
lacioni sudovi ima vkupno 89 su-
dii, od koi 49 vo Skopje, 25 vo Bi-
tola i 15 vo [tip. So Zakonot za
sudovite od 2006 g. se voveduva nov
apelacionen sud vo Gostivar.
IZV.: Zakon za sudovi (1995 i 2006 g.),
Skopje, 2006. Gor. L.-B.
APISAON (XII v. pr.n.e.) – pa-
jonski heroj pod Troja, sin na Fa-
vsij. Toj bil najdobar borec po
Asteropaj. Zaginal vo borba so
Evripil od Tesalija.
IZV.: Homer, Ilijada, prepev na M. D.
Petru{evski, XI pesna (Rapsodija Lamda),
575-585.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
K. M.-R.
APOSTOL PAVLE VO MAKE-
DONIJA (49, 56 – 57 god.) – eden
od Apostolite na Hristos, hri-
stijanski misioner. Vo Makedo-
nija do{ol da go prenese hristi-
janskoto u~ewe vo Evropa. Prvata
hristijanska propoved ja odr`al
pred yidinite na makedonskiot
grad Filipi. Tuka ja osnoval pr-
vata hristijanska zaednica, a so
toa i prva vo Evropa. Propovedi
dr`el vo Amfipol, Apolonija i
Tesalonika. Naselenieto masov-
no go prifa}alo hristijanstvoto.
Progonuvan od evrejskata zaedni-
ca, zaminal od Tesalonika i Be-
roja. Uspeal vo Makedonija da go
pro{iri hristijanstvoto i da
formira hristijanski zaednici.
Povtorno se vratil vo 56 i 57 god.
vo ve}e organiziranite crkvi vo
Filipi i Tesalonika.
74
Sv. Apostol Pavle, ikona vo crkvata
†Sv. \or|i# vo Struga (XV v.)
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na No-
viot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Ma-
kedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995;
Istorija na makedonskiot narod, I, Skop-
je, 2000. I. Velev, Vizantisko-makedonski
kni`evni vrski, Skopje, 2005. A. [uk.
Aleksandar
Apostolov
APOSTOLOV, Aleksandar (Zle-
tovo, 1920) ‡ istori~ar, univ. pro-
fesor. Zavr{il gimnazija, Vi{a
pedago{ka {kola i Filozofski
fakultet (Grupa istorija). Bil
nastavnik i sredno{kolski pro-
fesor. Bil izbran za asistent na
Filozofskiot fakultet (1956),
doktoriral na tema: †Koloniza-
cijata na Makedonija vo stara Ju-
goslavija# (1962). Kako nastavnik
po predmetot istorija na narodi-
te na Jugoslavija nov vek bil bi-
ran vo site nastavno-nau~ni zva-
wa. Penzioniran vo zvaweto re-
doven profesor (1983). Avtor e na
80 nau~ni i stru~ni trudovi i
u~ebnici. Prviot publikuvan mo-
nografski trud mu e: †Koloniza-
cijata na Makedonija vo stara Ju-
goslavija# (Skopje, 1966), a potoa
†Zletovskata oblast, istoriski
osvrt# (Skopje, 1974) i †Vini~ka-
ta afera# (Vinica, 1997).
LIT.: Biografski podatoci: Aleksandar
Apostolov, Vini~kata afera, Skopje,
1997. M. Min.
APOSTOLOV, Ivan (Vane Ma-
kedonecot) (s. Belica, Razlo{ko,
1847 – s. Dolna Bawa, Kostene~-
ko, Bugarija, ok. 1926) – nevrokop-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ski vojvoda. U~estvuval vo Srp-
sko-turskata vojna (1876) vo ~eta-
ta na vojvodata Iqo Markov Ma-
le{evski, vo Rusko-turskata voj-
na (1877/1878), i vo Kresnenskoto
vostanie (1878/1889). Od 1902 g.
stanal vojvoda na ~eta vo Nevro-
kopsko. Aktivno u~estvuval i vo
Ilindenskoto vostanie.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: Kolekci®
br. 47, a.e. 58, II 1-35; A. Trajanovski, Novi
soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvo-
data Iqo Markov-Male{evski (1805–
1898), zb. Vojvodata Iqo Markov-Male{ev-
ski i negovoto vreme, Berovo, 2002, 5-35.
Al. Tr.
Konstantin
Apostolov
APOSTOLOV, Konstantin To-
dorov (Ko~ani, 17. IV 1933 –
London, 16. VIII 2008) – mikrobio-
log, virusolog, akademik. Med. f.
zavr{il vo Skopje (1957). Vo
Birmingem (Anglija) se usovr{u-
val vo dijagnosti~kata virusolo-
gija (1959–1960). Vo Skopje pola-
gal specijalisti~ki ispit po mi-
krobiologija i rabotel na Medi-
cinskiot fakultet do 1963 g. Ja
osnoval Virusolo{kata labora-
torija pri RZZZ. Po 1963 g. svoja-
ta kariera ja prodol`uva vo Ang-
lija, prvin vo Regionalnata vi-
rusna laboratorija vo bolnicata
Birmingham, kade {to i specijali-
ziral elektronska mikroskopija.
Potoa raboti vo Wellcome Rese-
arch Laboratories na antivirusni
drogi i morfologija na virusi, a
potoa (do svoeto penzionirawe)
kako Senior Lecturer i Consultant vo
Hammersmith Hospital, vo Royal Pos-
tgraduate Medical School vo London.
Izbran e i nazna~en za redoven
profesor po mikrobiologija so
parazitologija na Med. f. vo
Skopje (1983). Za ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav e iz-
bran na 21. IV 1994 g. Osnova~ i
pretsedatel na Makedonsko-ang-
liskoto dru{tvo za prijatelstvo
vo London i ~len na Upravniot
odbor za dodeluvawe angliski
stipendii za na{i postdiplomci.
Ima publikuvano preku 70 nau~ni
trudovi vo stranski spisanija.
BIBL.: Morfologija na mikovirusi i
nivnata interakcija so citoplazma-
ti~ni membrani so specijalna referenca
na Sendai virus (PhD thesis, University of
London), London, 1974; Izolacija na Coro-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
navirus od biopsija na bubreg na pacienti
od endemska balkanska nefropatija,
„Nephron#, 1999.
IZV.: Bilten od Edinaesetto izborno
sobranie na MANU, Skopje, mart 1994,
45–53. M. Pol.
APOSTOLOV, Quben Konstan-
tinov (Kriva Palanka, 27. IV 1895
‡ Kavadarci, 1945) ‡ polkovnik
na bugarskata armija. Bil oficer
na Prviot makedonski pe{adi-
ski polk (1914). Kako komandant
na 56-ot vele{ki polk (septem-
vri 1942 ‡ 1944), toj e eden od di-
rektnite vinovnici za strelawe-
to na Vata{kite mladinci (16. VI
1943) i za drugi voeni zlostors-
tva, poradi {to bil uapsen vo Bu-
garija (noemvri 1944), doveden vo
DFM i osuden na smrt.
IZV.: Vojniot zlo~inec polkovnikot
Apostolov e izveden pred naroden sud vo
Kavadarci i osuden na smrt, „Bilten#, II,
20, Kavadarci, 23. I 1945, 7-8; Tikve{ijata
vo NOV 1941-1945, kniga {esta, Dokumen-
ti, Kavadarci ‡ Negotino, 1984.
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945,
kniga prva ‡ petta, Kavadarci ‡ Negoti-
no, 1984. S. Ml.
APOSTOLOV-VANDETO, Ivan
(s. Belica, Razlo{ko, 21. IX 1924 –
Raven, Razlo{ko, 16. V 1944) –
mladinski aktivist i partizan na
Razlo{kiot partizanski odred
„Nikola Parapunov#. Zaginal vo
borba so bugarskata `andarmeri-
ja i kontra~etite kaj m. Raven, na
padinite na planinata Rila.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍrÍ`enata
borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
fiÔ, 1966; Georgi D`od`ov, Za kogo peÔt
murite, SofiÔ, 1971. V. Jot.
APOSTOLOV-GRANITI, Miha-
li (s. Kr~i{ta, Kostursko, 25. XI
1923 ‡ pl. Gramos, 31. III 1948) ‡ na-
cionalen deec i borec vo Egejski-
ot del na Makedonija. Bil u~esnik
vo ELAS (od po~etokot na 1943),
borec na NOPO „Lazo Trpovski#,
politi~ki komesar na ~eta na Ko-
sturskiot makedonski NO batal-
jon, komandir na vod vo Kostursko-
lerinskiot makedonski NO batal-
jon „Go~e#, ~len na [tabot na DAG
za Vi~o (noemvri 1946) i politi~-
ki komesar na bataljon na DAG, na
koja dol`nost i zaginal.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOB 1944‡
1945, I, Skopje, 1971.
LIT.: Hristo Andonovski, Makedoncite
pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot
(1940-1944), Skopje, 1968; Ta{ko Mamurov-
ski, Svetli likovi od Egejska Makedonija
(1945-1949), Skopje, 1987, 90‡97. S. Ml.
APOSTOLOV-MATOV, Ko~o
(psevd. ^au{ot) (Veles, 1888 –
Titov Veles, 11. X 1962) – muzi~-
ki deec, dirigent na duva~ki or-
kestar i flejtist. Inicijator i
rakovoditel na orkestar vo rod-
niot grad (1911-1913), kako i po
Prvata svetska vojna (do 1928 g.).
Rabotel i kako muzi~ki pedagog,
podu~uvaj}i gi, me|u drugite, i
idnite kompozitori St. Gajdov i
@. Firfov. Se obidel i kako
tvorec na mar{evi i obrabotuva~
na folklorni temi. Dr. O.
Mihail
Apostolov-
Popeto
APOSTOLOV-POPETO, Miha-
il (s. Dikawa, Perni~ko, Bugari-
ja, 1871 ‡ s. Gavaljanci, Kuku{ko,
21. III 1902) ‡ nacionalen deec,
eden od organizatorite na ~etite
i vojvoda na ~eta na TMORO. Ne-
govite roditeli bile makedonski
begalci od s. Bistrica, Gornoxu-
majsko (den. Blagoevgradsko).
Zavr{il gimnazija vo Sofija, a
potoa otslu`il voena obvrska vo
Bugarskata armija vo Sofija.
Kako ~len na TMORO i komita,
zel u~estvo vo oru`enite akcii
vo Isto~na Makedonija (1895).
Bil blizok sorabotnik na Goce
Del~ev i negov pridru`nik vo
obikolkata na Pirinsko (1899).
Pri plenuvaweto na Nazlam-beg
projavil osobena snaodlivost. So
svojata ~eta 7 godini dejstvuval
vo Gevgelisko, Vodensko, Gorno-
xumajsko, Demirhisarsko, Enixe-
vardarsko, Kuku{ko, Male{ev-
sko, Pijanec, Porojsko, Sersko,
Solunsko i Strumi~ko. Imal
neposredna uloga vo formirawe-
to na ~etite na vojvodite Marko,
Hristo ^ernopeev, Krsto Asenov
i dr. Otkako dobil nalog od CK
na TMORO da zamine za Petri~-
ko, patem bil ubien od potera na
osmanliskata vojska.
LIT.: I. K†r{ovski, Mihail Apostolov
Popeto †^erkez Mihal#, Sb. tur. zverst-
va, No 6, Sofi®, 1902/1903, 19-21; B.
Lazarov, VoŸvodata Mihal Popeto.
Prinos k†m biografi®ta mu. (Po spome-
ni na Stojan Manolov Kur{umliev). †Ro-
dina#, No 6-7, Sofi®, 1930, 6-7; Mihail
Apostolov †Popeto#, †Makedonski ves-
ti#, br. 7, Sofi®, 9. III 1935, 1; G. Serafi-
mov, VoŸvodata nad voŸvodite (90 godi-
ni od ubistvoto na M. Apostolov-Pope-
to), †Pirinsko delo#, No 73, Blagoevgrad,
17. IV 1992. S. Ml.
APOSTOLOVA, Qupka (Gosti-
var, 10. VI 1932) – interpretator-
ka na zabavni melodii, spiker.
Apsolvirala na Medicinskiot
fakultet, a diplomirala na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Skopje.
Stanala vokalen solist na Rit-
mi~kiot sekstet (1953), koj pro-
APOSTOLOVA A
Qupka
Apostolova
fesionalno gi postavi osnovite
na makedonskata zabavna muzika.
So Sekstetot dvapati nedelno
nastapuvala vo `ivo na javni na-
stapi i vo Koncertnoto studio na
Radio Skopje. Snimila golem
broj magnetofonski zapisi so za-
bavni melodii. Profesionalna-
ta spikerska kariera ja zapo~na-
la vo 1960 g. Do penzioniraweto
rabotela i kako pedagog so mladi-
te spikeri. J. F.
Pavlina
Apostolova
APOSTOLOVA, Pavlina (Te-
tovo, 16. V 1927) – operska pevi-
ca, sopran, prvenka na Operata
na Makedonskiot naroden tea-
tar. Peewe u~ela kaj vokalnite
pedagozi: N. Kuneli, Z. [ir i P.
Bogdanov–Ko~ko, a se usovr{uva-
la vo Italija i vo Viena. Vo 1950
g. debitirala na operskata scena
na MNT so ulogata na Mimi vo
operata Boemi. Postojan ~len na
Operata i na MNT (1950–1983).
Realizirala 40 ulogi od klasi~-
niot, sovremeniot i doma{niot
operski repertoar. Me|u niv se
izdvojuvaat: Konstanca (Grabnu-
vawe od sarajot), Rozina (Sevil-
skiot berber), Violeta Valeri
(Travijata), Mimi (Boemi),
Abigaila (Nabuko), Norma, ^o-
^o-San (Madam Beterflaj). Na-
stapuvala i na koncertniot po-
dium, posebno neguvaj}i go make-
donskoto muzi~ko tvore{tvo.
Kako lirsko-koloraturen so-
pran, vo tolkuvaweto na ulogite,
uspe{no go soedinuva vokalniot
moment so razigranosta i scen-
skiot {arm. Avtor e na monogra-
fijata Mojot pat vo operskata
umetnost. Gostuvala vo site po-
75
A APOSTOLOVSKI
golemi operski centri na pora-
ne{na Jugoslavija. F. M.
Mitko
Apostolovski
APOSTOLOVSKI, Mitko (Bi-
tola, 7. III 1955) – akter. Diplomi-
ral na Vi{ata muzi~ka {kola vo
Skopje (Otsek za dramski akte-
ri). Raboti vo Narodniot teatar
vo Bitola (1973–1974) i vo Na-
rodniot teatar vo Kumanovo
(1980–1995). Od 1995 g. e povtorno
vo Narodniot teatar vo Bitola.
Ulogi: Fezliev (†Crnila#); Voj-
dan (†Tetovirani du{i se vra}a-
at doma#); Kreont (†Medeja#); Di-
dro (†Razvratnikot#). R. St.
Van~o
Apostolski
APOSTOLSKI, Van~o ([tip,
22. XII 1925 ‡ Skopje, 2008) ‡ nov-
inar, publicist, op{testvenik i
dr`avnik. Zavr{il gimnazija vo
[tip i bil ~len na SKOJ i
u~esnik vo NOB (1941). Po Os-
loboduvaweto bil ~len na KPM
(od fevruari 1945), glaven i odgo-
voren urednik na oblasniot ves-
nik †Naroden glas# ([tip), sora-
botnik i urednik na v. †Nova Ma-
kedonija#, glaven urednik na ne-
delniot vesnik †Reporter#
(Skopje) i dopisnik na v. †Borba#
(Belgrad) od NRM. Vo me|uvreme
zavr{il Politi~ka {kola i
potoa bil na~alnik na Odde-
lenieto na CK na KPM za propa-
ganda vo stranstvo i ~len na
Upravata za agitacija i propa-
ganda na CK na KPM (avgust 1950
‡ krajot na 1951), zamenik na
glavniot urednik na v. †Nova
Makedonija# (1951 ‡ juli 1956) i
direktor na Uredot za informa-
cii na Izvr{niot sovet na NRM
(juli 1956‡1959). Vo narednite
76
{est godini bil sovetnik vo Ka-
binetot na pretsedatelot na Na-
rodnoto sobranie na NRM, na~al-
nik na Biroto za odnosi so stran-
stvo na Izvr{niot sovet na SRM
i republi~ki sekretar na Izvr{-
niot sovet na SRM (1960‡1966).
Podocna bil i generalen direk-
tor na NIP †Nova Makedonija#
(noemvri 1973‡1982), direktor na
Uredot za informacii na Make-
donija, pratenik, potpretsedatel
na Sobranieto na SRM (od maj
1969), ~len na CK na SKM (vo pet
mandati), ~len na Sekretarija-
tot na CK na SKM (januari 1967
‡ maj 1969), ~len na Pretsedatel-
stvoto na CK na SKM, ~len
(april 1982 ‡ 25. IV 1985) i vo
eden mandat pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM (25.
IV 1985 ‡ 25. IV 1986). Osven toa,
bil i pretsedatel na Zdru`eni-
eto na novinarite na SRM i
pretsedatel na Republi~kiot
op{testven sovet za me|unarodni
odnosi so stranstvo, potpretse-
datel na Maticata na iselenici-
te od Makedonija i dr. Avtor e na
pove}e trudovi za makedonskoto
nacionalno pra{awe i odnosite
so sosedite.
BIBL.: Sovremenite aspekti na veliko-
bugarskiot nacionalizam, Skopje, 1981;
Na velikobugarski nacionalisti~ki po-
zicii, Skopje, 1979. S. Ml.
Kiril
Apostolski
APOSTOLSKI, Kiril Mitev
([tip, 4. V 1917) ‡ ekspert po
slatkovodno ribarstvo, univ.
profesor. Bil aktivist na stu-
dentskoto dvi`ewe vo Sofija i
u~esnik vo NOB. Po Osloboduva-
weto bil direktor na Zavodot za
ribarstvo vo Skopje (1953‡1965),
profesor na Zemjodelskiot fa-
kultet vo Skopje, sovetnik po ri-
barstvo na FAO pri OON vo
Kampu~ija (1961), Izrael (1965),
Kongo (1979), Jordan i Uganda.
Isto taka, bil i konsultant na
UNESKO za ribarstvo pri In-
stitutot za okeanografija i rib-
arski istra`uvawa vo Atina
(Grcija) i ~len na Me|unarodnata
akademija na nau~nicite za ri-
barstvo vo Rim (Italija). Avtor
e na pogolem broj nau~ni i stru~-
ni trudovi. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
APOSTOLSKI, Mile Despotov
(s. Gali~nik, 5. V 1927) ‡ general-
major na JNA. Zavr{il Vi{a vo-
ena akademija. Bil u~esnik vo
NOAVM (1944) kako politi~ki
komesar na ~eta i na bataljon. Po
osloboduvaweto stanal politi~-
ki komesar na artileriski divi-
zion i polk. Ja vr{el dol`nosta
na~alnik na otsek na Vtorata
uprava za balkanskite zemji, na-
~alnik na razuznava~kiot centar
na Tretata armiska oblast, zame-
nik-na~alnik na Vtorata uprava
i vr{itel na dol`nosta na~al-
nik na Vtorata uprava na Gene-
ral{tabot na JNA, kako i na~al-
nik na Katedrata za zadnina vo
CVV[ „Mar{al Tito#. Ja zavr-
{il i General{tabnata akademi-
ja „Mar{al Voro{ilov# vo Mos-
kva i postdiplomski studii na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad. Bil voen pretstavnik na
JNA vo Moskva (1972–1975). Pen-
zioniran vo ~inot general-major
(1985). V. St.
Mihailo
Apostolski,
portret od
Dan~o
Kal’~ev
APOSTOLSKI, Mihailo Mi-
tev (Novo Selo, [tipsko, 8. XI
1906 – Dojran, 7. VIII 1987) – gene-
ral-polkovnik, komandant na G[
na NOV i POM, naroden heroj,
akademik. Osnovnoto i srednoto
u~ili{te gi zavr{il vo [tip.
Vo 1927 g. ja zavr{il Voenata
akademija vo Belgrad, vo 1933 Vi-
sokata voena akademija, a vo 1938
g. i General{tabnata akademija.
Vtorata svetska vojna go zatekna-
la vo ~inot general{taben major
na slu`ba vo Qubqana (na dol`-
nosta na~alnik na {tab na divi-
zija). Po kapitulacijata na
Kralstvoto Jugoslavija bil vo
zarobeni{tvo vo italijanskiot
logor „Vestone#, a potoa e pre-
frlen vo Rieka. So grupa Make-
donci bil osloboden. U~estvuval
na sostanokot vo Skopje (11. IX
1941) na koj bil formiran Po-
krainskiot voen {tab (PV[) za
Makedonija, stanal negov ~len, a
podocna i komandant. ^len na
KP stanal vo april, vo juni 1942
g. bil nazna~en za komandant na
G[ na NOPOM, a od avgust 1943
komandant na G[ na NOV i
POM. Na Vtoroto zasedanie na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
AVNOJ (29. XI 1943) bil izbran
za ~len na Pretsedatelstvoto, a
na 15. XII 1943 od V[ na NOV i
POJ go dobil ~inot general-ma-
jor. Bil ~len na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na Prvoto za-
sedanie na ASNOM. Vo fevrua-
ri 1945 g. bil postaven za pomo{-
nik na na~alnikot na Vrhovniot
{tab, odnosno na General{tabot
na JA. Vo periodot od 1946 do
1952 bil komandant na Saraev-
skata voena oblast. Do 1958 g. ja
vr{el dol`nosta na~alnik na
Visokata voena akademija i na-
~alnik na pe{adijata na JNA.
Penzioniran e vo ~inot general-
polkovnik. Vo 1976 g. stanal prv
doktor po voeni nauki. Od 1965
do 1970 g. bil direktor na Insti-
tutot za nacionalna istorija. Vo
1967 g. e izbran za ~len na
MANU, a vo 1968 za ~len na
SANU. Od 1976 do 1983 g. bil
pretsedatel na MANU. Vo 1977 e
izbran za ~len na Slovene~kata
akademija na naukite i umetno-
stite, a vo 1978 g. i na Akademija-
ta na naukite i umetnostite na
BiH. Od 1978 do 1981 bil pretse-
datel na Sovetot na akademiite
na naukite i umetnostite na
SFRJ. Od 1979 g. e ~len na JAZU.
Vo 1986 g. stanuva pretsedatel na
Sojuzot na dru{tvata na istori-
~arite na Makedonija. ^len e i
na Akademijata na Kosovo, kako i
na nau~nite dru{tva vo Bitola i
[tip i na Nau~noto dru{tvo za
istorija na zdravstvenata kultu-
ra vo Belgrad. Nositel e na Par-
tizanska spomenica 1941, progla-
sen e za naroden heroj na Jugosla-
vija (1953) i, me|u drugoto, dobit-
nik e i na najvisoka nagrada vo
SFRJ „AVNOJ# (1978).
BIBL.: Proletnata ofanziva vo 1944
godina vo Makedonija, Skopje, 1957; Fe-
vruarskiot pohod, Skopje, 1975; Zavr{-
nite operacii za osloboduvawe na Make-
donija, Skopje, 1975; Studii i statii,
Skopje, 1975; Pogledi na jugoslovensko-
bugarskite odnosi vo Vtorata svetska
vojna, Skopje, 1980. V. St.
APOSTOLSKI, Nikola (Kra-
tovo, 1914 – Skopje, 2003) – proto-
jerej-stavrofor. Se {koluval vo
Kratovo, gimnazija zavr{il vo
Skopje, a vo Prizren – {estok-
lasna bogoslovija. Zavr{il Bo-
goslovski fakultet vo Belgrad i
Filozofski fakultet vo Skopje.
Vo 1963 g. bil rakopolo`en za |a-
kon i sve{tenik, a istovremeno
bil verou~itel i profesor vo
srednite u~ili{ta vo Skopje.
U~esnik e vo NOB od oktomvri
1941, ~len na Inicijativniot od-
bor za obnovuvawe na Ohridskata
arhiepiskopija so osnovawe na
Makedonskata pravoslavna cr-
kva; eden e od organizatorite na
Prviot crkovno-naroden sobor
(1945), sekretar na Sve{teni~ka-
ta konferencija (1946), u~esnik
na Soborot vo Ohrid (1958), ku-
stos – arheolog vo Narodniot mu-
zej vo Skopje, profesor, crkovno-
prosveten referent i glaven i
odgovoren urednik na „Vesnik# –
Slu`ben list na MPC i novinar
vo Op{toobrazovnata redakcija
na Radio Skopje.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
APOSTOLSKO PREEMSTVO
NA MAKEDONSKATA PRA-
VOSLAVNA CRKVA (st. sl.
prμemstvo – prezemawe, nasledstvo,
lat. succesio apostolica – sledewe) –
nasledstvo na vlasta, odnosno
kontinuirano predavawe na Bo`-
jata blagodat i u~eweto na 12-te
apostoli. Zakonska i blagodatna
povrzanost na crkovnata erarhija
od Gospoda Isusa Hrista, preku
apostolite do episkopite i od
niv do sve{tenicite i |akonite.
MPC e dostojna nasledni~ka na
apostolskoto preemstvo; crkova-
nata erarhija i prvi episkopi se
hirotonisani od kanonski podob-
ni arhierei.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogos-
lovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I
i II, reprintnoe izdanie, Moskva,
1921. Rat. Gr.
APRILSKATA VOJNA VO
MAKEDONIJA (6‡17. IV 1941).
Pri fa{isti~kata agresija vo
Vtorata svetska vojna, german-
skata vojska navlegla vo Makedo-
nija od pravcite na ]usten-
dil–Kumanovo–Skopje, Gorna
Xumaja–Carevo Selo (Del~e-
vo)–[tip i Petri~–Strumica, a
avioni gi bombardirale Skopje,
Kumanovo, [tip, Veles, Bitola i
pozna~ajnite mostovi i tuneli
po komunikacijata Skopje–So-
lun. Jugoslovenskata vojska naj-
seriozen otpor poka`ala na
frontot kon Albanija, od kade
{to napad vr{ela italijanskata
divizija „Firence#. Germanski-
te sili so ofanzivni dejstva $ za-
dale re{ava~ki udar na jugoslo-
venskata vojska (6–10. IV), gi za-
zele vitalnite objekti (11–17.
IV) i ja primorale jugoslovenska-
ta vlada da potpi{e bezuslovna
kapitulacija (17. IV). Makedoni-
ja bila podelena pome|u Italija
i Bugarija. Bugarskite akcioni
komiteti (formirani od 13
april) se aktivirale da ja pret-
stavat bugarskata okupacija kako
osloboduvawe i obedinuvawe.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
5, INI, Skopje, 2003. V. St.
APSTRAKTNA UMETNOST –
pojava vo umetnosta od po~etokot
na XX v. Gi podrazbira nemime-
ti~kite dela vo slikarstvoto, cr-
ARABAJ A
te`ot, grafikata i skulpturata.
Vo makedonskata umetnost, od pe-
desettite godini navamu, se raz-
vivaat nekolku varijanti na ap-
straktno slikarstvo: enformel
(R. Anastasov, R. Kal~evski, D.
Avramovski, I. Velkov, R. Loza-
noski, A. Jankuloski), apstra-
kten ekspresionizam (P. Mazev),
geometriska apstrakcija (D. Kon-
dovski, D. Per~inkov) i vidovi
na postmodernisti~ki koncepti
(D. Petkovi}, B. Manevski, J.
[umkovski). I vo skulpturata se
javuvaat sli~ni tendencii (P.
Haxi Bo{kov, J. Grabul, S. Ma-
nevski, B. Nikoloski, D. Popo-
ski, S. Pavleski).
LIT.: Sowa Abaxieva-Dimitrova, Za ne-
figurativnoto slikarstvo.., „Razgle-
di#, Skopje, 1975, 6; Vladimir Veli~kov-
ski, Geometrizmot i sovremenata make-
donska umetnost, Skopje, 1997. L. N.
Viktor
Apfelbek
APFELBEK, Viktor (Viktor Ap-
felbeck) (Ajzenerc, [taerska, 1859
‡ Saraevo, 1. V 1934) ‡ entomolog,
holeopterolog. Kako kustos na
Zemskiot muzej vo Saraevo
(1889‡1925) osnoval edna od najgo-
lemite zbirki na insekti na Bal-
kanot. Po penzioniraweto bil
honoraren entomolog na Higien-
skiot zavod vo gradot. Ja istra`u-
val faunata na bez’rbetnicite i
bil eden od vode~kite evropski
entomolozi. Uspeal da otkrie i
da opi{e okolu 500 novi oblici
na insekti na Balkanot, vklu~i-
telno i vo Makedonija. Avtor e na
okolu 100 bibliografski edini-
ci vo razni izdanija niz Evropa.
BIBL.: Fauna insectorum balcanica, I-VI, Sa-
rajevo, 1894-1916; Die Käferfaune der Balkan-
halbinsel, I, Berlin, 1904. S. Ml.
ARABAJ (V v. pr.n.e.) – vladetel
na Linkestite, sovremenik na
Perdika II i na Arhelaj I. Tuki-
did go spomnuva imeto na kralot
na linkestidskite Makedonci
Arabaj, protiv kogo vojuvaat ma-
kedonskiot kral Perdika II (424)
i spartanskiot vojskovodec Bra-
sida, podocna i Arhelaj. Postoi
epigrafski natpis vo Pelagonija
(365/4 pr.n.e.) na koj e za~uvana pr-
vata bukva od imeto na pelagoni-
skiot vladetel. Na epigrafskiot
77
A †ARAMISKO#
natpis, delumno za~uvan na atin-
skiot Akropol, se zapi{ani do-
govori za sojuzni{tvoto me|u
Arabaj od Linkestida i Atina
(ok. 423 pr.n.e.).
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; Aristotle, Politics, Harvard Univer-
siy Press, 1959; J. N. Borza, Vo senkata na
Olimp, pojavata na Makedon, Skopje,
2004. A. [uk.
†Aramisko oro#
†ARAMISKO# ‡ makedonsko ma-
{ko narodno oro so metar 13/16
(3,2,3,2,3). Naj~esto se igralo vo
Bitolsko. Ima borbena sodr`ina
i mimi~ko-dramski elementi: fr-
lawe bombi, strelawe so pi{to-
li, se~ewe so sabja i sl. Vo po~e-
tokot racete se dr`at za ramo, a
potoa, koga igraorcite se dvi`at
eden zad drug, racete slobodno se
spu{teni, bez dr`ewe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora od repertoarot na ansamblot
za narodni pesni i igri „Tanec“, Skopje,
1977, 203. \. M. \.
ARAMISTVOTO VO MAKE-
DONIJA ‡ razbojni{tvo povr-
zano so ajdutstvoto, no i vo po-
docne{nite vremiwa, vo perio-
dot me|u dvete svetski vojni i
NOAVM. Aramiskite dru`ini
broele od mali grupi do nekolku
iljadi odmetnici od vlasta, na
~elo so aramba{a. Niv gi formi-
rale pripadnici na razni etni~-
ki zaednici ili voeni dezerteri.
Vo vremeto na osmanliskoto vla-
deewe ~esto se poistovetuvalo so
ajdutstvoto, bidej}i odmetnicite
od makedonsko poteklo gi napa|a-
le glavno zloglasnite agi, begovi
i bogatite trgovci. No imalo i
mnogu primeri na aramistvo od
odmetnati mesni nasilnici od
vlasta, oddelni dezerteri od voe-
nite edinici i pripadnici na ba-
{ibozukot. Registrirani se i po-
vremeni navleguvawa na arami-
ski dru`ini od Albanija. Okolu
1000 aramii od oblasta na Mat
(Albanija) go napadnale i gradot
Bitola (1711). Posebno karakte-
risti~ni bile primerite na
ograbuvawe na pe~albarite pri
nivnoto vra}awe, ~esto vo sora-
botka so mesnite vlasti. Toa go
vr{ela i aramiskata dru`ina od
okolu 40 ka~aci na Kaqu{ od s.
78
Zajas, Ki~evsko (do 1927). I vo
vremeto na NOAVM aktivni bi-
le oddelni ka~a~ki dru`ini.
Opeani se vo mnogu narodni pes-
ni, so razli~no odrazen odnos na
narodnite tvorci kon nivniot
lik i delo, vo zavisnost od opea-
nite nastani.
IZV.: Aleksandar Matkovski, Turski izvo-
ri za ajdutstvoto i aramistvoto vo Ma-
kedonija, I-V (1620-1810), Skopje 1961-1980.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija vo vremeto na turskoto
vladeewe, III, Skopje, 1983; D-r Gligor To-
dorovski, Zapadna Makedonija za vreme na
okupacijata (1941-1944), Skopje, 1998, 1-
311. S. Ml.
ARAPICA ‡ reka so vodopadi
kaj Negu{. Po zadu{uvaweto na
vostanieto vo Negu{ (april 1822)
osmanliskata vojska i ba{ibozu-
kot vr{ele teror vrz naselenie-
to vo gradot. Mladi `eni i devoj-
ki bile siluvani, a deca i starci
ubivani. Za da ja za~uvaat ~esta,
mnogu devojki i mladi `eni so
svoite deca se frlale od vodopa-
dot i se samoubivale.
LIT.: Todor Simovski, Negu{koto vo-
stanie vo 1822 godina, „Nova Makedoni-
ja#, X, 2708, Skopje, 2. VIII 1953; D-r Risto
Poplazarov, Negu{koto vostanie od
1822 godina i u~estvo na Makedonci vo
Gr~koto vostanie, „Prilozi#, 34-35, Bi-
tola, 1981. M. Zdr.
ARA^ (xizie) (XIV–XIX v.) – dr-
`aven danok vo Osmanliskata Im-
perija {to rabotosposobnite ne-
muslimanski podanici go pla}ale
na dr`avata kako znak na pokor-
nost i na lojalnost. Za vozvrat
ovie podanici steknuvale odrede-
ni gra|anski prava i sloboda na
veroispoved. Bil ukinat vo sredi-
nata na XIX v. Sinonim: xizie.
LIT.: Hamid Had`ibegi}, D`izja ili hara~,
†Prilozi za orijentalnu filologiju i istoriju jugos-
lovenskih naroda pod turskom vladavinom#, III -
IV, Sarajevo, 1952-53; Nerkez Samilagi}, Leksi-
kon Islama, Sarajevo, 1990, 163, 239; Aleksan-
dar Matkovski, Otporot vo Makedonija
vo vremeto na turskoto vladeewe, I,
Skopje, 1983. Dr. \.
ARAN\EL, Sv. (Arhangel Miha-
il) ‡ na~alnik na angelite, vi{
angel. Pred da go sozdade materi-
jalniot svet (zemjata, neboto,
yvezdite, ~ovekot i sl.), Gospod go
sozdal duhovniot svet - angelite.
Vo po~etokot site tie bile do-
bri. Podocna nekoi od niv stana-
S. Ara~inovo, Skopsko
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
le lo{i, se odmetnale od Boga i
po~nale da pravat zlodela. Niv
gi vikame |avoli. Eden me|u niv
po ime Denica, zaslepen od gole-
mata mo} {to mu ja dal Bog, se od-
metnal, sobral golemo dru{tvo i
sozdal celo nevidlivo nebesno
duhovno carstvo. Sveti Arhangel
Mihail go pobedil, go simnal od
neboto, a i podocna prodol`il da
se bori za slavata Bo`ja, poradi
{to e pretstaven vo vojvodska ob-
leka so me~ i kopje vo racete. Vo
narodnoto veruvawe toj e pret-
staven kako so me~ im gi zema du-
{ite na lu|eto, poradi {to vo ne-
koi mesta e nare~en „Arangel du-
{evadnik“.
LIT.: Jevrem A. Ili¢, O praznicima pra-
voslavne crkve, Beograd, 1860. M. Kit.
ARAN\ELOVDEN ‡ hristijan-
ski praznik Sobor na sveti Ar-
hangel Mihail (21/8 noemvri), kaj
narodot poznat kako Aran|el i
Aran|elovden. Mnogu semejstva
go imaat za doma{en praznik i go
praznuvaat so doma{ni slu`bi.
Spa|a me|u pogolemite praznici.
Koga nekoi angeli po~nale da go
napu{taat Boga i stanale lo{i,
gi sobral Arhangel Mihail site
angeli i kako znak na vernost kon
Boga po~nal zaedno so niv da ja
slavi Sveta Trojca so pesnata:
†Svet, Svet, Svet e Gospod Sava-
ot#. Vo spomen na toj sobir cr-
kvata go vostanovila ovoj praz-
nik. So nego im se oddava prizna-
nie na site angeli. U{te eden den
od pravoslavniot kalendar e po-
vrzan so imeto na sv. Arhangel
Mihail. Na 19/6 septemvri se
praznuva Spomen na ~udata na sv.
Arhangel Mihail vo spomen na
~udoto vo Hon, mesto vo Frigija,
koga toj ja spasil crkvata od uri-
vawe od nevernicite, koga vodata
{to trebalo da ja potopi ja svr-
tel vo druga nasoka.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eli-
skoj kazi, prikupio i opisao Stefan Ta-
novi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K.
Cepenkov, Kniga devetta, Narodni veru-
vawa, detski igri, redaktirale d-r Ki-
ril Penu{liski i Leposava Spirovska,
Skopje, 1972. M. Kit.
ARA^INOVO – selo vo Skop-
sko. Se nao|a vo severoisto~niot
del na Skopskata Kotlina na nad-
morska visina od okolu 260 m. So
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
regionalen pat e povrzano so
Skopje od koe e oddale~eno 7 km.
Ima 7.315 `., od koi 594 se Make-
donci i 6.677 Albanci. Toa e se-
di{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 3.130 ha, ima 4 nase-
leni mesta so 11.597 `. Vo seloto
postoi osumgodi{no u~ili{te,
zdravstvena i policiska stanica.
Al. St.
ARBATSKI, Jurij (Moskva ‡ 15.
IV 1911 ‡ ^ikago, 3. IX 1963) ‡ or-
gular, folklorist, pedagog. Muzi-
ka studiral vo Lajpcig. Podocna
bil katedralski orgular i direk-
tor na Katedralskiot orkestar vo
Belgrad, a od 1942 g. rabotel vo
Institutot za slavistika vo Pra-
ga. Go prou~uval folklorot na
slovenskite narodi. Doktoriral
(1943) na Filozofskiot fakultet
vo Praga so temata †Svireweto na
makedonskiot tapan#. Kaj nego
u~el makedonskiot kompozitor
Pan~e Pe{ev. A. pokraj drugoto,
izveduval i dela od makedonski
kompozitori. Na edno za~uvano
programsko liv~e od koncertot vo
Lajpcig stoi deka gi izvel †[es-
tata sonata za orguli# od Pan~e
Pe{ev i †Fantazijata za orguli#
od @ivko Firfov. M. Kol.
Arboretumot na PMF vo Skopje
ARBORETUM (lat. arbor – drvo)
– prostor na koj se odgleduvaat
drvja i grmu{ki nameneti za eks-
perimentalni, odgleduva~ki, na-
u~ni, ornamentalni i edukativni
celi. Al. And.
ARBORETUM „KRU[EVO# –
formiran 1950 g., kako terenska
opitna stanica na [umarskiot
institut od Skopje. Lociran bli-
zu gradot Kru{evo na 1.300-1.400
m n.v., odigra mnogu va`na uloga
vo procesot na introdukcija na
golem broj iglolisni egzoti, koi
denes masovno se zastapeni vo na-
{ata zemja i zazemaat va`no me-
sto vo makedonskoto {umarstvo.
Al. And.
ARBORETUM „TRUBAREVO# –
se nao|a 7 km ju`no od Skopje, kaj
seloto Trubarevo. Organiziran e
vo 1953 g. na poplavni tereni kraj
rekata Vardar na povr{ina od 3,3
ha so cel da se sozdade `iva zbir-
ka od drvja i grmu{ki {to }e slu-
`i kako nagledno u~ebno pomaga-
lo za studentite po {umarstvo.
Do 1968 g. se vneseni 642 doma{ni
i stranski vidovi, od koi 84,6%
{irokolisni i 13,6% iglolisni
vidovi. Osven za nastava vo Ar-
boretumot se vr{eni i nabqudu-
vawa na reakcijata na oddelni vi-
dovi vo ekolo{kite uslovi: ot-
pornost kon zimski mrazevi i
letni su{i, pojava na fito i zoo-
paraziti, plodonosewe, vegeta-
tivno razmno`uvawe i dr. Nepo-
sredno do Arboretumot se podig-
nati nasadi od razni klonovi na
topoli na povr{ina od 24,5 ha. Na
niv se vr{eni merewa na raste-
`ot i produktivnosta na drvnata
masa. Vo 1965 g. Arboretumot e
proglasen za spomenik na priro-
data i kulturata. R. R.
ARGEADI ([Arge2dai) – prvata
makedonska kralska dinastija
(ok. 707/6–310/9 pr.n.e.) so krale-
vite (basilevsi, monarsi): Per-
dika, Argaj, Filip, Aerop I, Al-
keta, Aminta I, Aleksandar I,
Perdika II, Arhelaj I, Orest, Ae-
rop II, Aminta II, Pavzanija,
Aminta III, Aleksandar II, Ptole-
maj Alorski, Perdika III, Filip
II, Aleksandar III, Filip III i
Aleksandar IV. Imeto Argeadi se
povrzuva so gr. Argos vo Oresti-
da, osvoen od Perdika. Etimolo-
gijata na imeto se povrzuva i so
mitskiot predok Argeas, sin na
eponimniot heroj Makedon. Dr`a-
vata na Argeadite zapo~nuva da se
{iri od teritorijata me|u r. Lu-
dijas (Moglenica) i r. Halijak-
mon (Bistrica), kade {to se sme-
steni dvete kralski prestolnini
Ajga i Pela. Kon krajot na VIII v.
pr.n.e. zapo~nuva proces na obedi-
nuvawe na makedonskite etnosi
pod vodstvo na Argeadai Makedones;
za vreme na Filip II i na Alek-
sandar III Makedonski so osvojuva-
wata sozdavaat svetska imperija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University
Press, 1960; Stephan von Byzanc, Ethnika, Graz,
1958; N. Proeva, Istorija na Argeadite,
Skopje, 2004. A. [uk.
ARGIR(OVSKA)-NAUMOVA,
Jelena (Eli) Kostova (psevd.
Ilinka) (Kru{evo, 16. II 1921) ‡
rabotni~ka, borec i politi~ki
rakovoditel vo NOAVM. Bila
aktiven ~len na Dru{tvoto „Es-
peranto# vo Kru{evo. Kako zame-
nik-politi~ki komesar na ~eta
vo Kru{evskiot NOPO „Pitu
Guli# (od juni 1942), bugarskiot
Voen preki sud vo Prilep ja osu-
dil vo otsustvo na 15 godini za-
tvor (22. XI 1942). Izvesno vreme
bila borec i politi~ki rakovo-
ditel vo Mavrovsko-ki~evskiot
NOPO, NO bataljon „Mir~e
Acev#, Vtorata makedonska
NOUB (zamenik-politi~ki ko-
ARGIROV A
mesar) i opolnomo{tenik na
OZNA vo ^etvrtata divizija na
NOVJ. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i pove}e odliku-
vawa.
IZV.: Kru{evo, faktografski materija-
li i rekonstrukcija na nastanite od
NOAVM, AOINI vo Skopje; @enite od
Makedonija vo NOV 1941-1945. Zbornik
na dokumenti, Skopje, 1976.
LIT.: Zlatko Biljanovski, Odredot „Pi-
tu Guli#, „Misla#, Skopje, 1973; Vtora
makedonska udarna brigada. Se}avawa i
dokumenti, „Na{a kniga#, Skopje, 1973.
S. Ml.
ARGIRIJADES, Panagiotis (Pa-
ul Argyriadès) (Makedonija, 1849‡
Pariz, 1901) ‡ pravnik, publi-
cist. Vo Pariz bil advokat vo
Apelaciskiot sud. Se zastapuval
za sozdavawe balkanska federa-
cija (od 1869). Dejstvuval i preku
†Me|unarodnata liga za mir#, ko-
ja za toa raspravala na kongresi-
te vo Lozana (1869) i @eneva
(1876 i 1886). Go izdaval sp. †La
Question Sociale# (1885), vo koe ob-
javil statija †Makedonija#, vo
koja go obrazlo`uva proektot za
dr`ava Makedonija vo balkanska
konfederacija postavena od zem-
jite pod vlasta na osmanliskata
dr`ava. Pod negovo pretsedatel-
stvo (1894) bila osnovana Ligata
za balkanska konfederacija, so
cel da raboti na realizirawe na
proektot.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, P. Ar-
girijades za Balkanskata konfederacija
i re{avaweto na makedonskoto pra{a-
we-Makedonskoto pra{awe, Skopje, 1990;
Mihajlo Minoski, Idejata za konfedera-
cija vo makedonskata politi~ka misla,
Godi{en zbornik na filozofskiot fa-
kultet, Skopje, 1990-1991. M. Min.
ARGIROV, Dimitar (Mito) (s.
Kr~ovo, Demirhisarsko, Sersko,
1882 – s. Petrovo, Demirhisar-
sko, Sersko, 25. XI 1936) – serski
vojvoda. Sin na poznatiot Ilija
Kr~ovalijata. Zavr{il osnovno
obrazovanie. Do 1905 g. dejstvuval
vo ~etata na vojvodata Jane San-
danski. Potoa bil izbran za sa-
mostoen vojvoda na ~eta {to dejs-
tvuvala glavno vo Sersko.
IZV. i LIT.: CDA, f. 396, op. 2, a.e. 16, l.
165; NBKM-BIA, kol. 42, a.e. 68, l. 68; v.
„Obzor#, br. 45. Sofi®, 1935-1936.Al. Tr.
ARGIROV TRIOD ‡ makedonski
kirilski rakopis od XIII v. Ime-
to go dobil po St. Argirov, pora-
ne{en sopstvenik na 56 lista od
kodeksot so vkupno 59 pergament-
ni listovi. Se ~uva vo Narodnata
biblioteka †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Sofija pod br. 933. Eden
list se nao|a vo DARM, Skopje,
inv. br. 74/76, sign. AM-MF-1. Ja-
zi~nite osobenosti upatuvaat na
Prespanskiot kraj. Nekoi pravo-
pisni osobenosti, kako i dvata
zbora ispi{ani so ubavo glago-
li~ko pismo na l. 2v, uka`uvaat
79
A ARGIROV-KR^OVALIJATA
na glagoli~ka predlo{ka. Na l.
31v so crveno mastilo se ispi{a-
ni notni znaci (neumi). V. D.
ARGIROV-KR^OVALIJATA,
Ilija (s. Kr~ovo, Demirhisar-
sko, 1856 ‡ s. Kr~ovo, juli 1918) ‡
deec na makedonskoto nacional-
noosloboditelno dvi`ewe i voj-
voda na TMORO. U~estvuval vo
Kresnensko-razlo{koto vostanie
(1878‡1879) vo ~etata na Stojan
vojvoda, a potoa bil ajdutin vo
razni ajdutski dru`ini vo Ma-
kedonija. Se vklu~il vo TMORO
(letoto 1899) i stanal vojvoda na
prvata ~eta na Organizacijata vo
Serskiot revolucioneren okrug,
a potoa stanal vojvoda vo Demir-
hisarsko (1902‡1903). Zel u~est-
vo vo Ilindenskoto vostanie i
bil punktov na~alnik vo Rila
(1902‡1908). Vo vremeto na Mla-
doturskata revolucija (1908) se
legaliziral, no naskoro bil
uapsen, osuden (1909) i dve godini
pominal vo Solunskiot zatvor
(1909‡1911), po {to postepeno se
pasiviziral od revolucionerna-
ta i politi~kata dejnost. S. Ml.
Dragi
Argirovski
ARGIROVSKI, Dragi (Kumano-
vo, 17. III 1939) – novinar, publi-
cist. Vo Makedonskata televizija
bil od nejzinite za~etoci (1960).
Toj se potpi{al na prviot televi-
ziski prilog na makedonski jazik,
emituvan na zaedni~kata progra-
ma od Belgradskoto studio. Rabo-
tel kako dopisnik od Kumanovo,
urednik na Dopisnata redakcija
na †Vesti# i kako pomo{nik-dire-
ktor na MRT za programski pra-
{awa. Bil direktor i urednik na
†Stopanski vesnik# i †Makedon-
ski vodi#. Avtor e na nekolku pub-
licisti~ki trudovi. J. F.
ARGIROV-^AU[OT, Hristo
(s. ^i~eg’s, Enixevardarsko, 1884
– Sofija, 7. II 1922) – vodenski
vojvoda. Bil ~etnik vo ~etata na
vojvodata Apostol Terziev –
Enixevardarsko Sonce, a potoa
samostoen vojvoda so svoja ~eta vo
Vodensko i vo Enixevardarsko.
Po 1912 g. bil vojvoda vo Bersko.
U~estvuval vo osloboduvaweto
na Ber od Osmanliite.
80
LIT.: P. Darvingov, Istori® na Makedo-
no-odrinskoto opol~enie, t. 1, Sofi®,
1919; v. „IlindenÝ#, br. 6, 7, Sofi®, 1922.
Al. Tr.
ARGOS (Argos) – anti~ki make-
donski grad vo Pajonija kaj s. Vo-
dovrati (Vidin Grad) ju`no od
Veles, spomnuvan vo izvorite od
Hierokle (Hier. 641, 3) koj go sme-
stuva vo rimskata provincija Ma-
cedonia Secunda, me|u gradovite
Stobi i Astraion. Spored eden
natpis od Lete pokraj gradot vo
119 god. pr.n.e. se odvivala borba-
ta pome|u Rimjanite i Keltite.
Otkrieniot natpis kaj Vodovra-
ti, kade {to se registrirani
ostatoci od edna prostrana nasel-
ba, so tragi od fortifikacija od
predrimskata i rimskata epoha, ja
potvrduva lokacijata na ovoj grad.
LIT.: B. Josifovska DragoeviÊ, Prilog
lokalizovawu grada Argosa u Peoniji,
„@A#, 15, Skopje, 1965, 117–136; F. Papazog-
lou, Les villes de Macédoine à l’époque romaine,
Paris, 1999, 311–312.
AREALNA LINGVISTIKA ‡
lingvisti~ka disciplina {to go
prou~uva vlijanieto na faktorot
prostor vo `ivotot i evolucija-
ta na jazikot. Arealnata lingvi-
stika gi istra`uva promenite vo
strukturata na jazikot niknati
kako rezultat na negovite pros-
torni kontakti so drugi jazici,
kako na dijalektnoto, taka i na
standardnoto nivo. Vo interesot
na arealnata lingvistika spa|aat
pojavite kako: lingvisti~kata
interferencija, me{aweto na ja-
zi~nite kodovi, bilingvizmot,
multilingvizmot, diglosijata i
dr. Najtipi~ni metodolo{ki
pristapi: kontrastivnata / kon-
frontativnata analiza i (na di-
jalektno nivo) lingvisti~kata
geografija. Istra`uvawata od
oblasta na arealnata lingvisti-
ka se od golema va`nost za op{ta-
ta teorija na jazikot, za teorijata
na negovata evolucija i za dija-
hroni~nata i sinhroni~nata ti-
pologija na jazi~nite sistemi.
Balkanot kako multilingvalna
teritorija pretstavuva atrakti-
ven objekt za istra`uvawa od ob-
lasta na arealnata lingvistika.
Pri MANU (2000) e osnovan
Istra`uva~ki centar za arealna
lingvistika (ICAL). Glavnite
dolgogodi{ni proekti realizi-
rani vo ICAL se: †Me|unarodni-
te lingvisti~ki atlasi# i †Funk-
cionalnata i geografskata ka-
rakteristika na morfo-sinta-
ksi~kite balkanizmi#. Z. T.
AREV, Ilija ([tip, 3. XI 1914 –
[tip, 12. I 1977) – akter i re`i-
ser na Narodniot teatar od
[tip. Be{e pove}e pati uprav-
nik na teatarot i eden od negovi-
te osnova~i. Ulogi: Jerotie
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Narodniot teatar vo [tip
(†Somnitelno lice#), Axi Trajko
(†Begalka#), ^ibutkin (†Tri se-
stri#), Vojnicki (†Vujko Vawa#)
i dr. Re`ii: †Tatko#, †Makedon-
ska krvava svadba#, †Stapica za
bespomo{niot ~ovek# i dr. R. St.
ARZAVAL (ARZOVAL) (tur. ar-
suhal od arap.) ‡ grupna pismena
molba, `alba ili pretstavka vo
vremeto na osmanliskoto vladee-
we vo Makedonija. Bil pi{uvan i
V. B.-Gr. dostavuvan do nadle`nite osman-
liski vlasti i velikodostojnici
(valija, vezir ili sultan) vo oso-
beni priliki na izrazena narod-
na potreba, vo znak na poplaka
ili protest. Ima {irok odraz vo
narodnoto tvore{tvo, posebno vo
narodnite pesni, sekoga{ so na-
de` deka }e inicira intervenci-
ja na oficijalnite vlasti („Sob-
rale se selanite, / te`ok arzoval
dadoa / na bitolskiot valija#).
LIT.: Bitola, babam Bitola. Narodni
pesni vo koi se spomenuva Bitola. So-
bral, predgovor i re~nik napi{al prof.
Filip Kavaev, Bitola, 1959, 58. S. Ml.
ARIJAN, Flavij (Flavius Arianus)
(Nikomedija, ok. 95 g. pr.n.e. – 175
pr.n.e.) – avtor na filozofski i
istoriski dela i na patepisi. Vo
glavnoto negovo delo „Aleksan-
drovata Anabasa# (napi{ano od
166 do 168 g. pr.n.e.) e zapi{ana
(vrz osnova na istoriski izvori)
istorijata na pohodot na Ale-
ksandar Makedonski. Kako pro-
dol`enie na ova delo ja pi{uva
„Indiskata istorija# (spored za-
pisite na Aleksandroviot voj-
skovodec Nearh). A. ima golem
broj istoriski dela {to ne se za-
~uvani ili od niv ostanale samo
fragmenti: „Nastani po Ale-
ksandar#, „Istorija na Bitinija#,
„Partska istorija#, „Alanska
istorija#.
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Clas-
sical Lybrary, Harvard Univesity Press, 1959;
Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev.
M. Buzalkova, Skopje, 2000. A. [uk.
ARIJANSTVO – u~ewe na sve-
{tenikot Arij (ok. 260–336) od
Aleksandrija, hristijanska sekta
{to go prifatila i go {irela
negovoto u~ewe. Arijanstvoto ja
odrekuvalo istovetnosta i edna-
kvosta na Bog–Otec i Bog–Sin,
odnosno ja odrekuvalo bo`estve-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nata priroda na Isus Hristos, de-
ka Isus Hristos, sinot bo`ji,
bil samo sli~en na tatko mu, no
ne bil ist i ednakov (ramen) so
nego, bidej}i bil sozdaden od ne-
go, odnosno, poteknuval od nego.
Na Prviot vselenski sobor vo
Nikeja (325) arijanstvoto bilo
osudeno kako eres, no prodol`i-
lo da se {iri, a na Vtoriot sobor
vo Carigrad (381) bilo odvoeno
od hristijanskata crkva.
LIT.: H.M.Gwatkin, Studies of Arianism, Cam-
bridge, 1900; R.P.C. Hanson, Search for the
Christian Doctrine of God: The Arian Contro-
versy 313–381, Edinburg, 1988. K. Ax.
ARISTOBUL od Kasandreja –
vojkovodec na Aleksandar Make-
donski. Napi{al (po 301 g.
pr.n.e.) istorija na vojnite na
Aleksandar, delo (koe ne e za~u-
vano) so apologetski karakter,
verodostoen izvor za ponatamo{-
nite Aleksandrovi anabasi
(Arijan, Aristobul i Ptolemaj).
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Clas-
sical Lybrary, Harvard University Press, 1959;
F. Papazoglu, Istorija na helenisti~-
kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
Aristotel
ARISTOTEL (Stagira na Hal-
kidik, 384 pr.n.e. – Halkis, Evbo-
ja, 322/1 pr.n.e.) – filozof {to
zastapuva celi oblasti duhov-
nost, filozofija i nauka. Rasne
vo Pela, vo prestolninata na ma-
kedonskite kralevi, `ivee na
dvorot na makedonskiot kral
Aminta (tatko mu Nikomah e
dvorski lekar), drugaruva so kra-
lot Filip II Makedonski, u~itel
mu e na Aleksandar Makedonski;
prijatel i {titenik e na make-
donskiot vojskovodec, strategot
na Evropa, Antipatar. @ivee i
raboti mnogu godini vo Atina
(kako metek, bez atinsko gra|an-
sko pravo), kade {to go osnova
gimnazionot Likej (Peripetat),
pod za{tita na Aleksandar Ma-
kedonski i na Antipatar. Po
smrtta na Aleksandar e obvinet
za bezbo`nost, bogotvorewe na
tiranin i za makedonofilstvo i
prinuden e da se povle~e vo Hal-
kis na Evboja, kade {to umira
(otposle ostankite mu se odnese-
ni vo Stagira). Ostavil mnogu-
brojni rakopisi, obraboteni i
izdadeni od filologot Andronik
od Rodos; korpusot bil sobran i
prenesen vo Aleksandriskata
biblioteka vo vremeto na Ptole-
maj Filadelf (285–247 g. pr.n.e.).
Po 20-godi{en prestoj vo Plato-
novata akademija, vo Atina ja os-
noval svojata filozofska {kola
Likej, poznata i pod imeto Peri-
pateti~ka ({eta~ka) {kola. Bil
obvinet za bezbo`ni{tvo i pora-
di toa ja napu{til Atina so zbo-
rovite: „Za Atiwanite povtorno
da ne zgre{at# (aludiraj}i na So-
kratovoto tragi~no pogubuvawe).
Predmet na negovoto interesir-
we bile site podra~ja na ~oveko-
voto toga{no znaewe, a osobeno
logikata, metafizikata, fizika-
ta, psihologijata, etikata, poeti-
kata, astronomijata, meteorolo-
gijata, zoologijata i dr. Aristo-
tel napravil prva klasifikacija
na toga{nite znaewa vo tri gru-
pi: teoriski (metafizika, fizi-
ka, matematika), prakti~ni (eti-
ka, politika, ekonomija) i poe-
ti~ki (poetika, gramatika, reto-
rika). Logikata ne ja smestil vo
ovaa klasifikacija za{to smetal
deka taa e organon (instrument)
za filozofirawe. Negovata lo-
gika e formalna zatoa {to toj gi
formuliral zakonite na logi~ki
korektnoto mislewe. „Prvata fi-
lozofija# (podocna nare~ena me-
tafizika) gi ispituva posledni-
te, najvisoki i najop{ti principi
na s¢ {to postoi. Predmet na pr-
vata filozofija se materijata,
formata, dvi`eweto i celta. Nas-
proti Platon, Aristotel smeta
deka op{toto ne postoi nadvor od
poedine~noto. Poedine~nite
stvari ja so~inuvaat prvata sup-
stancija, {to e najva`na katego-
rija od desette kategorii so koi
se opi{uva bitieto. Spored mis-
leweto na Aristotel, postojat dva
vida doblesti: dianoeti~ki (raz-
umski) i eti~ki (moralni, vole-
vi). Negovata aretologija se zas-
novuva vrz principot „zlatna sre-
dina#. Vo politi~kata teorija go
definira ~ovekot kako „politi~-
ko su{testvo# (zoon politikon) imaj-
}i predvid deka ~ovekot e racio-
nalno i op{testveno su{testvo.
Zna~ajna e i negovata esteti~ka
teorija vo koja centralno mesto
zazema idejata za katarzis.
BIBL.: Aristotel, Nikomahova etika.
Predgovor i prevod, E. Koleva, Skopje,
2003; Aristotel, Retorika. Prev. V. To-
movska, Skopje, 2002; Politika. Prev. M.
Buzalkova-Aleksova, Skopje, 2006. Orga-
non, Metafizika, Fizika, Za du{ata, Za
neboto, Poetika i dr.
LIT.: F. Koplston, Istorija filozofije, Gr~ka i
Rim, Beograd, 1991. V. G.-P. i A. [uk.
ARIFI, Arif (s. Lipkovo, Ku-
manovsko, 15. VI 1935) ‡ politi~-
ki deec. Ja zavr{il Visokata
ARI[ A
{kola za politi~ki nauki vo
Belgrad. Bil u~itel i direktor
na osnovno u~ili{te, pretseda-
tel na Op{tinskata konferen-
cija na SSRNM vo Kumanovo,
pratenik vo Republi~kiot sobor
na Sobranieto na SRM i vo Sobo-
rot na narodite na Sobranieto
na SFRJ (1970) i ~len na Sojuzna-
ta konferencija na SSRNJ. S. Ml.
Teuta
Arifi
ARIFI, Teuta (Teuta Arifi) (Te-
tovo, 1969) – univ. profesor, po-
liti~ar i pratenik. Osnovnoto i
srednoto obrazovanie gi zavr{i-
la vo Tetovo. Diplomirala na
Grupata za albanski jazik i kni-
`evnost na Filolo{kiot fakul-
tet vo Pri{tina. Magistrirala
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Doktorirala na tema „Li-
kot na `enata vo albanskata kni-
`evnost# na Filolo{kiot fakul-
tet vo Skopje. Rabotela kako do-
cent po predmetot Albanska kni-
`evnost na Katedrata za albanski
jazik i kni`evnost na Filolo-
{kiot fakultet †Bla`e Koneski#
vo Skopje. Eden period rabotela
kako novinar-dopisnik na Doj~e
vele. Anga`irana e kako profe-
sor po Albanska kni`evnost na
Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa vo Tetovo. Vo momentov e
potpretsedatelka na DUI i prate-
nik vo Sobranieto na RM.
BIBL.: Gjeografia ime (Mojata geografi-
ja), poezija, 1996; @enskiot feminizam,
1997; @enata vo sovremenite trendovi
vo Makedonija, studii, 1997; Sedum magi~-
ni denovi, raskazi, 1998. A. P.
ARI[ (rod Larix Mill., fam. Pina-
ceae) – rod so okolu deset listo-
padni iglolisni vida, raspro-
straneti vo studenite zoni i re-
gioni na severnata hemisfera.
Visoki drvja (do 40 m), so tenki,
nepravilno rasporedeni granki,
vrz koi se razvivaat dva tipa le-
torasti (dolgorasti i kratkoras-
ti). Igli~kite se ne`ni, svetlo-
zeleni, 3–4 cm dolgi, spiralno
rasporedeni vrz dolgorastite, a
vrz kratkorastite po 30–40 vo
snop~iwa. Naesen po`oltuvaat i
opa|aat. Ma{kite cvetovi imaat
`olti ispraveni resi, a `enski-
te purpurno crveni {i{ar~iwa.
Soplodijata {i{arki se dolgi
81
A ARJE
do 4 cm. Vo RM pred polovina vek
se vneseni evropskiot (L. decidua
Mill.) i japonskiot ari{ (L. lepto-
lepis Gord.). Al. And.
ARJE, Josef (?– Skopje, 1936) –
Evrein, bankar vo Skopje. Bil
sopstvenik na bankata „Vardar#,
pretsedatel na Evrejskata zaed-
nica vo Skopje (1936). Iako ne-
mal razbirawe za cionizmot, bil
poznat kako golem donator za po-
mo{ na mnogu organizacii i usta-
novi, nezavisno dali bile evrej-
ski ili ne. Osobeno se zalagal za
pomo{ na siroma{nite.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
ARMENSKI, Slave Gligorov
(Berovo, 4. II 1950) – diplomiran
ma{inski in`ener. Diplomiral
na Elektroma{inski fakultet vo
Skopje (1974) (Oddel ma{inski,
nasoka energetski ma{ini), magi-
striral (1980) na Ma{inskiot
fakultet vo Belgrad, a doktori-
ral (1987) na Ma{inskiot fakul-
tet vo Skopje. Vo 1984 g. prestoju-
val vo ASEA-ATOM vo [vedska,
a vo 1985 vo EDF vo Francija. Vo
1975 g. e izbran za asistent, 1987 za
docent, 1992 za vonreden profe-
sor, a 1997 g. za redoven profesor.
Glaven stru~en interes – termoe-
nergetikata, obnovlivite izvori
na energija, nekonvencionalnite
TEP. Prodekan na Ma{inskiot
fakultet (1989–1992), pretsedatel
na SZTK na Republika Makedoni-
ja (1998– 2002), ~len na Komisijata
za nastavni pra{awa na Univer-
zitetot. Ima objaveno pove}e od
120 nau~ni i stru~ni trudovi.
Avtor e na 3 osnovni u~ebnici i
dve zbirki. Sl. A.
ARNAUDOV, Dimitar Sotirov
(s. Libjahovo, Nevrokopsko, ? –
SSSR, 1937) – u~itel i publicist,
komunist, ~len na OK na BKP. Vo
1925 g. bil eden od osnova~ite na
VMRO (Ob) i ~len na CK. Dejs-
tvuval za obedinuvaweto na make-
donskite revolucionerni sili
okolu VMRO (Ob). Vo 1930 g.
u~estvuval na sostanokot so Bal-
kanskiot revolucioneren centar
za formirawe Edinstven front
na nacionalno potisnatite naro-
di. Bil privrzanik za sorabotka
na VMRO (Ob) so site balkanski
revolucionerni dvi`ewa vklu~i-
telno i so komunisti~kite. Vo
stranstvo go populariziral make-
donskoto osloboditelno delo. Vo
1937 g. zaminal vo Moskva.
LIT.: BKP, KominternÍt i makedon-
ski®t vÍpros (1917–1946), I, SofiÔ, 1998,
II, 1999; Dimitar Vlahov, Memoari, Skop-
je 1970. O. Iv.
ARNAUDOV, Milu{ (Gali~nik,
vtorata polovina na XIX v.) – zo-
82
graf od rodot Arnaudovci, koj od
Gali~nik se preselil vo s. Kara-
koj kaj Nevrokop. Vo sorabotka
so lokalniot rezbar Josif Pe-
trov i negoviot sin Ilija Josi-
fov, vo okolinata izrabotuval
ikoni. M. A. go obu~il i svojot
sin Leontij (Lev~o), koj se prese-
lil vo Dupnica i tamu zografisu-
val do smrtta vo 1914 g.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`den-
ski maŸstori, SofiÔ, 1965, 230. V. P.-K.
Mihail
Arnaudov
ARNAUDOV, Mihail (Ruse, 1878
– Sofija, 1978) – istaknat bugar-
ski nau~nik – folklorist, etno-
graf, literaturen istori~ar, kul-
turolog, teoreti~ar. Po ma{ka
loza vodi poteklo od Makedonija
(s. Vratnica, Tetovsko). Mo{ne
ploden avtor. Me|u brojnite nego-
vi studii, monografii, istra`u-
vawa i ogledi vidno mesto zazema-
at monografijata za Miladinovci
(1943 i 1969) i golemata studija za
Stefan Verkovi} i †Veda Slove-
na# (1968). Srednoto obrazovanie
go zavr{il vo rodniot grad, viso-
koto vo Sofija, a podolga specija-
lizacija imal vo Germanija. Bil
~len na Bugarskata akademija na
naukite, rektor na Sofiskiot
univerzitet i pretsedatel na So-
juzot na pisatelite na Bugarija.
Bil ~len i na Makedonskiot nau-
~en institut vo Sofija i ~est so-
rabotnik vo negoviot organ †Ma-
kedonski pregled#. Avtor e na bo-
gat folkloren zbornik na make-
donski narodni pesni od Tetov-
sko, sobrani vo tekot na Prvata
svetska vojna. G. T.
ARNAUDOV, Naum (Ohrid, 2. ¶
1876 – Sofija, 1. VIII 1941) – u~i-
tel, ~len na MRO. Zavr{il peda-
go{ko u~ili{te vo Skopje. Bil
u~itel vo Bitola, Solun, Ohrid,
Voden, Nevrokop i na drugi me-
sta. Vo tekot na 1905 g. stanal
~len na Okru`niot revolucione-
ren komitet vo Bitola kako pret-
stavnik na Ohridskata okolija.
IZV. i LIT.: CDA, f. 953, op. 1, a.e. 93, l.
6; T. Nikolov, Spomeni iz moeto minalo,
Sofi®, 1989. Al. Tr.
ARNAUDOVA, Violeta Vidano-
va (Skopje, 22. V 1956) – psiholog,
univerzitetski profesor. Stu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Violeta
Arnaudova
dii po psihologija zavr{uva na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1979), kade {to i magi-
strira (1986) i doktorira (1995).
Izveduva nastava po predmetite:
Op{ta psihologija, Psihologija
i Psihologija na kreativnosta,
za studentite od Filozofskiot
fakultet i od Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet na Univerzi-
tetot „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje.
BIBL.: Ajde da mislime kako da mislime
– 101 ideja za razvoj na kreativnoto mis-
lewe, koavtor, 1995; Pottiknuvawe i
razvivawe na kreativnoto mislewe so
tehniki na divergentna produkcija,
1996; Priodi kon vizuelno razmisluvawe,
koavtor, 2000.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 209. V. Arn.
Qup~o
Arnaudovski
ARNAUDOVSKI, Qup~o (Oh-
rid, 16. III 1931) ‡ univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad. Diplomiral na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1960), a magistriral na Pravni-
ot fakultet vo Zagreb (1966). Na
Pravniot fakultet vo Skopje ja
odbranil doktorskata disertaci-
ja na tema „Vonzatvorskite vos-
pitni merki vo jugoslovenskoto
krivi~no pravo“ (1975). Rabotel
kako vi{ nau~en sorabotnik vo
Institutot za sociolo{ki i po-
liti~ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje (1963‡1979). Izbran za
vonreden prefesor na Pravniot
fakultet vo Skopje po predmeti-
te kriminologija i penologija
(1979), a potoa i za redoven pro-
fesor na istiot fakultet (1985).
Bil ~len na SKOJ (III 1944), ~len
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na KPJ (V 1949), sekretar na
Gradskiot komitet na SKM (1969‡
1973). Gi vr{el funkciite ~len
na RIS i sekretar za vnatre{ni
raboti na SRM (1971‡1973). Od
ovie funkcii bil otstranet vo
periodot na „liberalizmot# po-
radi sfa}awata i javnite nastapi
od tie pozicii. Bil ~len na Re-
publi~kiot sudski sovet (1994-
2000). Izbran za pretsedatel na
Moralniot sud na RM (2003). Ob-
javil preku 200 nau~ni truda i
tri u~ebnici.
BIBL.: Qup~o Arnaudovski, Vonzavod-
skite vospitni merki vo jugoslovensko-
to krivi~no pravo, Skopje, 1979; Penolo-
gija ‡ nauka za izvr{uvawe na krivi~ni-
te sankcii, Skopje, 1988.
LIT.: Zbornik vo ~est na Qup~o Arnau-
dovski, Skopje, 1995. Sv. [. i Gor. L.-B.
ARNAUTOVSKI, Mile Klimev
(Belgrad, 22. VI 1925) ‡ general-
potpolkovnik. Bil ~len na SKOJ
(1941) i rakovoditel na Organiza-
cijata na SKOJ vo Ohridskata
gimnazija i vo Rezbarskoto u~i-
li{te, ~len na KPM (oktomvri
1943) i na MK na SKOJ (oktomvri
1943); borec na Prvata makedonska
NO brigada (juni 1944) i sekretar
na Brigadiniot komitet na SKOJ.
Zel u~estvo i vo probivot na
Sremskiot front (april 1945). Po
Osloboduvaweto bil mladinski
rakovoditel vo ^etirieset i osma-
ta (makedonska) divizija na NOVJ
(1945‡1947). Studiral na Tehni~-
kiot fakultet (Brodograde`en ot-
sek) vo Zagreb (1948‡1954), a po
diplomiraweto bil proektant i
rakovoditel na Brodograde`niot
sektor vo Mornari~ko-tehni~kiot
institut na JVM (1954‡1969), ~len
na Komandata na Skopskata ar-
miska oblast (1969‡1976) i repub-
li~ki sekretar za narodna odbrana
na Makedonija (1976‡1984), koga
bil i penzioniran (1988). S. Ml.
Bel sinap (Sinapis alba L.)
AROMATI^NI RASTENIJA –
rastenija {to vo svoite plodovi,
stebla, cvetovi ili lisja, sodr`at
eteri~ni (isparlivi) masla. Poz-
na~ajni aromati~ni rastenija se:
bel sinap (Sinapis alba L.); feniku-
lum (razijan, mora~, komora~) (Po-
eniculum officinale L.); anason (anis)
(Pimpinella anisum L.); luta menta
(Mentha piperita L.); origan (rigan)
(Origanum vulgare L.). P. Iv.
ARON (H v.) – komitopul, sin
na komesot Nikola. Zaedno so
svoite bra}a David, Mojsej i Sa-
muil u~estvuva vo vostanieto
protiv Bugarija (969) i vo vos-
postavenata tetrarhija. Nasko-
ro po uspe{noto vostanie pro-
tiv Vizantija (976) toj e ubien
od Samuil na mestoto Razmeta-
nica, zaedno so celoto semejs-
tvo. Po molba na Gavril Rado-
mir, `ivotot mu e po{teden sa-
mo na sin mu Jovan Vladislav,
koj{to podocna go ubiva svojot
bratu~ed-spasitel i vladee do
1018 g. Podocna Aronoviot vnuk
Alusijan se javuva kako preten-
dent na prestolot vo vostanieto
na Petar Deljan (1040/41).
IZV. i LIT.: Vizantiski izvori za
istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd,
1966; Bo`idar Prokiÿ, Postanak jedne
slovenske carevine, „Glas#, LXXVI, Beo-
grad, 1908, 213-224; N. P. BlagoevÍ, Caru-
valÍ li e AaronÍ, bratÍtÍ na carÝ Samu-
ila, i koga?, „Makedonski pregledÍ#, III,
4, SofiÔ, 1927; A. Leroa - Molingen, Si-
novite na Petar Bugarski i Komitopu-
lite, zb.: Iljada godini od vostanieto na
komitopulite i sozdavaweto na Samoilo-
vata dr`ava, Skopje, 1971, 59-64; Antoljak
Stjepan, Srednovekovna Makedonija, I,
Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekov-
na Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan
Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek
(nadvore{ni upadi na teritorijata na
Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.
ARSENIJ (XIII v.) – monah od Ve-
les. Na praznikot na svetiot
otec Joakim Osogovski do{ol vo
negovata crkva da se pokloni na
mo{tite na svetecot i ukral eden
od malite prsti na svetecot. No
ne uspeal da ja zadr`i za sebe sve-
tata koska. Utredenta, so pomo{
na svetecot, bil otkrien i moral
da go vrati prstot.
LIT.: V. Anti}, Lokalni hagiografi vo
Makedonija, Skopje 1977, 35; K. Axievski,
Vele{kata oblast vo XIII vek, „Glasnik
na INI#, 45, 2, Skopje, 2001. K. Ax.
ARSENIJ (Lazaropole, ok. 1770
‡1775 ‡ 27. VI 1839) ‡ igumen na
manastirot †Sv. Jovan Bigorski
(Prete~a)#. Gi pro{iril mana-
stirskite zgradi i vr{el zogra-
fisuvawe so zografite Mihail i
sin mu Dimitar (mona{ko ime
Danail) od Samarina. Na meto-
hot vo Raj~ica ja izgradil crkva-
ta „Sv. \or|i#. Go sostavil mana-
stirskiot pomenik (1833). Rako-
pisot na slovenski i na gr~ki ja-
zik verojatno e prepi{an od mo-
nahot Danail.
LIT.: D-r Kosta Balabanov, Novootkri-
en portret na igumenot na manastirot
Sv. Jovan Bigorski Arhimandritot Ar-
senie od 1833 godina – delo na zografot
ARSENIJ II A
Arsenij, igumen na manastirot †Sv. Jovan Bigorski#
Danail Mohah, Bigorski nau~no-kultur-
ni sobiri 1974-1975, Skopje, 1976, 56–74.
M. Zdr.
ARSENIJ I (HVII v.) – ohridski
arhiepiskop (1656–1659). Na pre-
stolot na Ohridskata crkva do-
{ol po arhiepiskopot Dionisij,
od 8. VI 1656 do 10. II 1657, koga go
zamenil arhiepiskopot Atanasij
¶¶. Vtorpat bil ohridski arhiepi-
skop od 28. II 1657 do 21. X 1658 g.,
koga prestolot mu go odzel arhie-
piskopot Ignatij. Tretoto arhie-
pastiruvawe bilo do juni 1659 g.,
koga go zamenil povtorno Ignatij.
LIT.: I. Snegarov, Istorix na Ohridska-
ta arhiepiskopix-patriar[ix, II, So-
fix, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok
na poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), „Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
ARSENIJ II (Ohrid, XVIII v. –
Sveta Gora, ?) – posledniot ohrid-
ski arhiepiskop (1763 – 16. I 1767).
Poteknuval od semejstvoto Balas-
~evi od Ohrid. Bil nakleveten
pred Portata od vselenskiot pa-
trijarh Samoil Hanxera deka odr-
`uval vrski so Venecija i so Rusi-
ja i deka e niven {pion. Za da se
odbrani sebesi i da ja odr`i avto-
kefalnosta na Ohridskata arhie-
piskopija, vo pridru`ba na rodni-
nata Georgi Balazov od Ohrid, so
dosta hrisovuli i avtenti~ni do-
kumenti, arhiepiskopot trgnal za
Carigrad. No gavazite na Patri-
jar{ijata go odnesle na Sveta Go-
ra, kade {to i po~inal. Potoa Oh-
ridskata arhiepiskopija nekanon-
ski bila ukinata.
LIT.: A. Matkovski, Odnosite pome|u
Ohridskata arhiepiskopija i osmanska-
ta dr`ava, Glasnik na INI, XVI, 2,
Skopje, 1972; A. Trajanovski, Streme`ot
na Carigradskata patrijar{ija za uki-
nuvawe na Pe}skata patrijar{ija i
Ohridskata arhiepiskopija i prisvojuva-
we na nivnite eparhii, „Godi{en zbor-
83
A ARSENIJ III
nik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kli-
ment Ohridski# , kn. 4, Skopje, 1998.
Al. Tr.
Arsenij III Crnoevi}
ARSENIJ III CRNOEVI] (s.
Baica, Crna Gora, 1633 ‡ Kru{e-
dol, 1706) – patrijarh pe}ski, koga
pod jurizdikcija na Patrijar{ija-
ta se najduvale i eparhiite vo se-
verniot del od Makedonija. Po za-
du{uvaweto na Karpo{ovoto vo-
stanie i porazot na avstriskite
vojski kaj Ka~anik vo po~etokot
na 1690 g. mnogu od naselenieto od
Severna Makedonija, zaedno so
toa od Kosovo i od Ju`na Srbija,
predvodeni od patrijarhot, se ise-
lile na teritorijata na Avstrija.
LIT.: Jov. N. Tomi¢, Deset godina iz
istorije srpskog naroda i crkve pod Tur-
cima (1683–1693), Beograd, 1902; Patri-
jarh Arsenije Treti ^arnojevi} i Velika
seoba Srba 1690. godine, Zbornik radova o
trista godi{wici Velike seobe, Beograd,
1997. M. Zdr.
ARSENOV, Arsen (Pavle{enci,
1. V 1947) – red. prof., rakovodi-
tel na Institutot za ECRP, pro-
dekan na ETF vo Skopje. Avtor/ko-
avtor na pove}e trudovi vo zbor-
nici od me|unarodni i doma{ni
sobiri, vo stru~ni spisanija, stu-
dii, analizi, NIP i AP. Honora-
ren profesor na TF vo Bitola,
TF vo Pri{tina i na Elektron-
skiot fakultet vo Ni{. Avtor na
tri univerzitetski u~ebnici:
Elektri~ni delovi na elektri~-
ni centrali, Proizvodstvo na
elektri~na energija i Termi~ki i
dinami~ki napregawa vo ECRP.
LIT.: Bilten na Univerzitetot „Sv. Ki-
ril i Metodij# − Skopje, br. 703, mart
1998. Dr. R.
84
ARSI], Bogoqub (Volkovija,
Tetovsko, 2. VII 1914 – Belgrad,
25. VII 1999) – polkovnik, spec.
epidemiolog, univ. profesor.
Med. f. zavr{il vo Belgrad, kade
{to i doktoriral (1962). U~es-
nik vo NOB od 1944. Kako voen
lekar raboti vo Skopje i Sarae-
vo, a od 1962 g. na VMA. Zaklu~o-
cite od doktoratot se prezemeni
kako doktrinarni stavovi na ZS
vo SFRJ i JNA za prevencija na
revmatskata treska, koi se pri-
menuvaat i denes. Rabotel na go-
lem broj nau~ni studii od obla-
sta na epidemiologijata {to ima-
at i prakti~na primena. Objavil
preku 160 nau~ni i stru~ni trudo-
vi i 4 u~ebnika po epidemiologi-
ja. Rabotniot opus go zavr{il ka-
ko na~alnik na Epidemiolo{ki-
ot institut i redoven profesor
na VMA.
IZV.: Arhiv na VMA. Sl. M. P.
Boris
Arsov
ARSOV, Boris (Kriva Palanka,
1906 ‡ Skopje, 1954) ‡ ~len na
ASNOM i univerzitetski pro-
fesor. Osnovno obrazovanie za-
vr{il vo rodnoto mesto, a gimna-
zija vo Kumanovo. Vo tekot na
1926 g. zaminal na studii vo Mon-
pelje, Francija, kade {to studi-
ral pravo i filozofija, steknu-
vaj}i dve diplomi, za zavr{en
praven fakultet i za filozofi-
ja. Na Sorbona vo Pariz ja odbra-
nil doktorskata teza: „La vie eco-
nomique de la Macèdione au XIX sièc-
le“ (1936). So grupa intelektual-
ci go izdaval spisanieto „Lu~“ vo
Skopje (1937‡1938) i bil negov
urednik. Toj e prviot makedonski
avtor {to pi{uva sociolo{ki
trudovi vo 30-tite godini od mi-
natiot vek. Se vklu~il vo Narod-
noosloboditelnata vojna od sami-
ot nejzin po~etok. Stanal ~len na
Zakonodavnata komisija na Pre-
zidiumot na ASNOM (XI 1944).
Namenuvan e za pomo{nik-pove-
renik za sudstvoto vo Makedonija
(I 1945). Izbran e za profesor na
Pravno-ekonomskiot fakultet
vo Skopje (1953).
BIBL.: Boris Arsov, Ekonomskiot `i-
vot na Makedonija vo 19-tiot vek, Skop-
je, 2000. Pet. G.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dimitar
Arsov
ARSOV, Dimitar Todorov (Kri-
va Palanka, 28. IX 1908 – Skopje, 2.
VII 1974) – spec. internist, revma-
tolog, redoven prof. na Med. f.,
akademik. Maturiral vo Kumano-
vo (1926), studiral vo Pariz,
Francija (1926–1932) i doktori-
ral na Sorbona (1936). Od 1932 g. e
asistent vo klinikite na Univer-
zitetot vo Pariz. Od 1939 do 1941
g. e honoraren lekar na Interno-
to odd. vo @elezni~kata i vo Ar-
miskata bolnica vo Skopje, lekar
na Internoto oddelenie i {ef na
Gradnoto oddelenie pri Dr`av-
nata bolnica vo Skopje (1941
–1944) i {ef na Internoto odde-
lenie pri Zemskata bolnica vo
Skopje (1944–1947). Vo 1947 g. e iz-
bran za asistent, potoa za docent
(1950) i vonreden profesor
(1957), a vo 1958 g. za redoven pro-
fesor na Katedrata za interna
medicina na Med. f. vo Skopje. Od
1952 g. bil upravnik na Internata
klinika pri Med. f. vo Skopje (do
negovata smrt). Dve godini isto-
vremeno bil i v.d. upravnik na
Infektivnata klinika vo Skop-
je. Za redoven ~len na MANU bil
izbran na 18. VIII 1967 g., kako prv
redoven ~len od oblasta na medi-
cinskite nauki. Bil ~len na Asso-
ciation des medicine de langue françai-
se, na Dru{tvoto na kardiolozite
na Jugoslavija, na Evropskoto i
na Internacionalnoto kardiolo-
{ko dru{tvo, na Dru{tvoto na
revmatolozite na Jugoslavija, na
Evropskoto i Internacionalno-
to revmatolo{ko dru{tvo, dolgo-
godi{en pretsedatel na Interni-
sti~kata sekcija pri MLD, pre-
tsedatel na Revmatolo{kata sek-
cija pri istoto dru{tvo, bil ~len
na Upravata na Zdru`enieto na
kardiolozite na Jugoslavija, i na
Zdru`enieto na endokrinolozite
na Jugoslavija. Dobil plaketi od
Svetskoto hematolo{ko dru{tvo
vo Pariz, od Univerzitetot i
Gradskoto sobranie na Bezanson
(Francija). Promoviran e za doc-
tor honoris causa na Univerzitetot
vo Bezanson (Francija) (1961).
Objavil nad 200 nau~ni i stru~ni
trudovi, soop{tenija i diskusii
vo makedonski, jugoslovenski i
stranski spisanija, na simpoziu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
mi i kongresi. Avtor e na pove}e
u~ebnici. Vo niv voveduva niza
stru~ni izrazi, koi vleguvaat vo
makedonskata stru~na terminolo-
gija, a gi karakteriziraat osnov-
nite propedevti~ki poimi vo in-
ternata medicina. So istra`uva-
wata navleguva vo site podra~ja
od internata medicina. Vo nego-
vite izu~uvawa vidno mesto zaze-
maat socijalnite bolesti; klini-
kata na pegaviot tifus, malarija-
ta i nejzinite posledici vo godi-
nite pred Vojnata i vo prvite go-
dini potoa, do eradikacijata na
ovaa endemi~na bolest od Make-
donija; kalaazarot kaj vozrasnite
– bolest vo period koga se smeta-
lo deka kaj nas se javuva samo kako
parazitoza vo detskata vozrast;
hepatitot vo prvite negovi mani-
festacii vo Makedonija kako
epidemi~na bolest; istra`uval
za dijabetesot kaj nas; za proble-
mite na zgolemeniot krven priti-
sok i srcevite bolesti; za proble-
mot na urolitijazata vo Makedo-
nija; za problemot na pothraneto-
sta; za `eludo~nite i crevnite
bolesti vo na{ata patologija; za
sovremenoto lekuvawe i dijagno-
sticirawe na bolestite na krvta;
na miokardniot infarkt i na hi-
pertireozata. Originalen prido-
nes e negovata studija za intra-
venskata primena na adrenalinot
vo lekuvaweto na revmatskata
treska i revmatskiot endokardit.
Vo poslednite godini od `ivotot
svoeto vnimanie osobeno go svr-
tuva vrz revmatskite zaboluvawa
voveduvaj}i novi dijagnosti~ki
metodi i moderna terapija. Bil
redaktor i ~len na redakciite:
„Makedonski medicinski preg-
led#, „Acta medica Iugoslavica#, „Bul-
letin Scientifique#, „Prilozi#
(MANU). Preku dnevniot pe~at
objavil brojni napisi za aktuel-
nite pra{awa od oblasta na medi-
cinata. Vo svojata aktivnost gi
soedinil kvalitetite na vrven
zdravstven rabotnik, lekar spe-
cijalist internist, pedagog i na-
u~nik. Toj e kreator na modernata
interna medicina kaj nas. Kako
vrven pedagog, profesor po in-
terna medicina na Med. f. u~es-
tvuval vo dodiplomskata i podip-
lomskata nastava.
IZV.: Referati za kandidatite za ~le-
novi na MANU, Skopje, 1967; Letopis na
MANU, Skopje, 1968, 91–92; SPOMENI-
CA posvetena na Dimitar Arsov, redoven
~len na Makedonskata akademija na nau-
kite i umetnostite, Skopje, 1978, 7–39.
BIBL.: Pregled na zaraznite bolesti.
U~ebnik za studenti po medicina, Skopje,
1961; Pregled na vnatre{nite bolesti.
Revmati~ni bolesti. U~ebnik za studen-
ti po medicina, kn. I, Skopje, 1963; Elemen-
tarna interna medicina za studenti po
stomatologija, Skopje, 1964; Vnatre{ni
bolesti. U~ebnik za srednite medicinski
u~ili{ta, Skopje, 1967. M. Pol.
ARSOV, Qubomir Dimitrov
(Skopje, 1944) – profesor na Teh-
nolo{ko-metalur{kiot fakul-
tet vo Skopje. Diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Skopje, magistriral na
Tehnolo{kiot fakultet vo Za-
greb (1972), a doktoriral na Teh-
nolo{ko-metalur{kiot fakul-
tet vo Belgrad (1980). Specijali-
zacii i studiski prestoi vo
Evropa i vo SAD. Na Tehnolo-
{ko-metalur{kiot fakultet vo
Skopje e od 1968 g., a od 1989 g. e
redoven profesor. Podra~ja: fi-
zi~ka hemija, struktura i kara-
kterizirawe i organski soedine-
nija so opti~ki i elektrohemis-
ki metodi. Avtor e na 2 u~ebnika;
nau~ni trudovi i proekti vo zem-
jata i vo stranstvo.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij´# („Bilten UKIM#), br.
702, 30. III 1998, 57; 40 godini Tehnolo{ko-
metalur{ki fakultet – Skopje, mono-
grafija, TMF, Skopje, 2000 g., 65. Sv. H. J.
Qup~o
Arsov
ARSOV, Qup~o (psevd. Goce)
([tip, 19. V 1910 ‡ Skopje, 18. XI
1986) ‡ komunisti~ki deec, orga-
nizator na NOAVM, borec, re-
zerven polkovnik na JNA, naro-
den heroj na Jugoslavija (1953),
politi~ar i dr`avnik. Zavr{il
Komercijalno-ekonomska {kola
vo Zagreb, a potoa bil slu`benik
vo Belgrad i Valevo. Kako ~len
na KPJ (juni 1940), bil instru-
ktor na MK na KPJ vo Valevo, a
po vra}aweto vo [tip (juni 1941)
bil eden od organizatorite na
NOAVM; ~len na MK na KPJ vo
[tip (juni ‡ oktomvri 1941),
~len na MK na KPJ vo Bitola
(oktomvri 1941), ~len na Privre-
meniot PK na KPJ za Makedoni-
ja (juni 1942) i ~len na G[ na
NOV i POM (juni 1942). Bil uap-
sen i interniran vo Bugarija (ju-
li 1942 ‡ mart 1943). Po vra}awe-
to bil partiski sekretar na
^etvrtiot oblasten komitet na
KPM (27. II ‡ 17. VIII 1943), poli-
ti~ki komesar na [tabot na Pet-
tata operativna zona na NOV i
POM (27. III ‡ 17. VIII 1943), par-
tiski sekretar na Pettiot obla-
sten komitet na KPM i instru-
ktor na CK na KPM (maj ‡ avgust
ARSOV A
1944), koga bil kooptiran i za
~len na CK na KPM. Na Prvoto
zasedanie na ASNOM bil izbran
za sekretar na Prezidiumot na
ASNOM. Po Osloboduvaweto
bil ~len na Politbiroto i na
Izvr{niot komitet na CK na
KPM, ~len na CK na SKJ, pot-
pretsedatel i minister za finan-
sii vo prvata Vlada na DFM (16.
IV 1945), minister za trud vo So-
juznata vlada (januari 1948 ‡ de-
kemvri 1953), pretsedatel na Iz-
vr{niot sovet na Sobranieto na
Makedonija (19. XII 1953 ‡ 25. VI
1963), ~len na SIS (1960‡62),
pretsedatel na Narodnoto sobra-
nie na Makedonija (1962‡63), pre-
tsedatel na RK na SSRNM i na
Izvr{niot sovet na Makedonija
(1963‡67), pretsedatel na Sobo-
rot na narodite na Soobranieto
na SFRJ (1967‡69), potpretseda-
tel na CK na SSRNJ (1967‡71),
~len (1974‡79) i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM (ok-
tomvri 1979‡82). Nositel e na
Partizanska spomenica 1941, Or-
den naroden heroj na Jugoslavija
(1953), Orden junak na socijali-
sti~kiot trud i dr.
BIB.: Borbata za realizacija na osnovna-
ta linija na CK KPJ za vooru`enoto vo-
stanie protiv fa{isti~kite okupato-
ri vo Makedonija, Bitola i Bitolsko vo
NOV 1941 i 1942, kn. prva, Bitola, 1978,
73-101; Sozdavaweto i razvojot na Komu-
nisti~kata partija na Makedonija, Os-
novaweto i razvojot na Komunisti~kata
partija na Makedonija, kn. prva, Skopje,
1980, 21-92; 11 Oktomvri ‡ predvesnik na
slobodata i dr`avnosta, „Istorija#,
XVII, 1, Skopje, 1981, 27-40; Dejnosta na
Prezidiumot i na poverenstvata na
ASNOM, Istoriski denovi na Gorno
Vranovci, Skopje, 1984, 15-26; Se}avawa,
Skopje, 1984.
LIT.: Qup~o Arsov mo`en kandidat za
pretsedatel na Pretsedatelstvoto na
SRM, „Komunist#, XXXVII/41, Skopje, 28.
IX 1979, 6. S. Ml.
Milan
Arsov
ARSOV, Milan (s. Oraovec,
Vele{ko, 1885 ‡ zatvorot vo pus-
tinskiot grad Murzuk, vo oblasta
Fezan vo Libija, 1908) ‡ ~len na
grupata gemixii, najmlad solun-
ski atentator. U~el vo gimnazi-
ite vo Bitola i Solun, no ne go
dovr{il {koluvaweto. Zaedno so
Dimitar Me~ev i Ilija Tri~kov
85
A ARSOV
vo Solunsko ja minirale `elez-
ni~kata linija Solun‡Dede-Aga~
(29. IV 1903). Pri podmetnuvawe-
to bomba vo letnata bav~a na ho-
telot †Alhambra# bil ranet i
uapsen od policijata. Bil osuden
na smrt, a potoa pomiluvan na do-
`ivotno zato~eni{tvo. Vo zatvo-
rot se razbolel i po~inal. Nego-
vite drugari Pavel [atev i
Georgi Bogdanov ja donele i im ja
predale negovata glava na rodi-
telite za pogreb.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite
atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan
Pavlovski, Gemixiite, †Matica make-
donska#, Skopje, 1997. S. Ml.
Slavejko
Arsov
ARSOV, Slavejko ([tip, 17. VIII
1878 – s. Guganci, Kratovsko, 9. VII
1905) – resenski vojvoda. Se {ko-
luval vo gradovite [tip, Skopje
i vo Sofija. ^len e na TMORO od
1896 g. Bil u~ili{ten inspektor
vo Ki~evsko (1899). Zatvoren e od
vlastite (X 1900). Na krajot od
1901 g. dejstvuval vo ~etata na voj-
vodata Marko Lerinski. Od II
1902 g. stanal vojvoda na ~eta so
koja se dvi`el vo Bitolsko i vo
Prespansko. Bil delegat na Smi-
levskiot kongres. Aktivno u~es-
tvuval vo Ilindenskoto vostanie
kako resenski vojvoda. Vo bitkata
kaj mesnosta Lingura, blizu s. Gu-
ganci, Kratovsko, bil te{ko ra-
net i za da ne padne `iv vo racete
na Osmanliite se samoubil.
IZV. i LIT.: VÍstani~esko dvi`enie v Ágo-
zapadna Makedoni® (do 1904) – Po spomeni na
SlaveŸko Arsov, SÍobÈava L. Mileti~;
Osvoboditelnoto dvi`enie v Makedoni® i
Odrinsko – Spomeni i materiali (Fototip-
no izdanie), ¶¶, kn. H¶, Sofi®, 1978. Al. Tr.
ARSOV, Ta{ko (Ohrid, 1882 –
Ohrid, 1950) – kru{evski i de-
mirhisarski vojvoda. ^len na
TMORO od 1900 g. Od 1901 g. bil
vo ~etata na N. Rusinski i vo dru-
gi ~eti. Bil izbran za kru{evski
(1905), a potoa za demirhisarski
vojvoda (1905–1907). Vo tekot na
1907 g. zaminal na pe~alba vo
SAD, no po Mladoturskata revo-
lucija se vratil vo Makedonija.
IZV.: CDA, f.: 1075, op. 1, a.e. 29, l. 56; Ta-
{ko Arsov, Zapiski. Redakcija, komentar
i predgovor na H.A.-Poljanski, Skopje,
1983. Al. Tr.
86
Todor
Arsov
ARSOV, Todor Don~ov ([tip, 12.
IX 1919 ‡ Vinica, 21. V 1943) ‡
komunisti~ki deec, organizator i
borec na NOB. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo rodniot grad, a gimnaz-
ija vo Vrawe i Zae~ar (1933/1934),
kade {to bil ~len na Literaturna-
ta dru`ina †Jovan Skerli}# i sta-
nal ~len na SKOJ. Kako student na
Pravniot fakultet na Belgrad-
skiot univerzitet, bil aktiven
u~esnik vo studentskoto dvi`ewe
i ~len na KPJ (septemvri 1935),
pri {to bil upasen i pominal tri
meseci pod istraga vo zatvorot
Glavwa~a (1935). Po izleguvaweto
bil proteran vo [tip, kade {to
stanal ~len na obnoveniot MK na
KPJ. Povtorno bil uapsen (april
1937) i po tri meseci istraga vo
zatvorot vo Veles i vo Centralni-
ot zatvor vo Skopje, bil suden vo
Belgrad, a kaznata ja izdr`al vo
zatvorot Lepoglava. Aprilskata
vojna (1941) go zateknala na otslu-
`uvawe na voeniot rok vo avto-edi-
nica vo Ohrid, a po brziot slom na
kralskata vojska se vratil vo [tip
i stanal ~len na obnoveniot MK na
KPJ (juni 1941). Baraj}i vra-
botuvawe, izvesno vreme rabotel
kako advokatski pripravnik vo Ok-
ru`niot sud vo Skopje (kon sredi-
nata na 1942). Pred opasnosta da
bide provalena negovata partiska
dejnost, se zasolnil vo ]ustendil, a
potoa pak se vratil vo [tip (20. IV
1943). Kako istaknat organizator na
NOB, bil nazna~en za politi~ki
komesar na [tabot na ^etvrtata
operativna zona na NOV i POM.
Zaginal vo sudir so bugarskata vojs-
ka i policija kako politi~ki kome-
sar na Vtoriot pla~kovi~ki ({tip-
ski) NOPO †Goce Del~ev#.
LIT.: Quben Georgievski-Qupta, Studen-
ti revolucioneri, II del, Skopje, 1973, 7-24;
[tip i [tipsko vo narodnoosloboditel-
nata vojna 1941‡1945, Prilozi od nau~niot
sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip,
kniga 1-4, Skopje, 2000-2001. S. Ml.
ARSOVA, Len~e Stojanova (Bi-
tola, 16. VIII 1919 ‡ Skopje, 2002) ‡
komunisti~ki deec, borec i op-
{testvenik. Kako ~len na KPJ
(1940), bila eden od organizatori-
te na NOAVM; ~len na MK na
KPJ vo [tip i na Voeniot {tab
(od juli 1941), ~len na Vtoriot ob-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
lasten komitet na KPM (1943),
instruktor na Pettiot oblasten
komitet na KPM, zamenik-koman-
dir na bazata na G[ na NOV i
POM (od avgust 1944), {ifrant
na Vrhovniot {tab na NOV i POJ
na ostrovot Vis, rakovoditel na
{ifrantskata slu`ba pri G[ na
NOV i POM i sekretar na MK na
KPM vo [tip. Po Osloboduvawe-
to se nao|ala na razni op{testve-
no-politi~ki dol`nosti i bila
dolgogodi{en pretsedatel na Cr-
veniot krst na Makedonija.
BIBL.: Polo`bata na partiskata orga-
nizacija vo Bitola od sredinata na juli
do po~etokot na oktomvri 1943 godina,
Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944, I,
Bitola, 1982, 291-297; Moi se}avawa za
drugarot Mir~e Acev, Prilep i Prilep-
sko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina, II,
Skopje, 1985, 99-104.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV
1941-1945. Zbornik na dokumenti, Skopje,
1976.
LIT.: [tip i [tipsko vo narodnooslobo-
ditelnata vojna 1941-1945, Prilozi od na-
u~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990
vo [tip, 1-4, Skopje, 2000-2001. S. Ml.
Tamara
Arsova
ARSOVA, Tamara (Kraguevac, 9.
IV 1933) – novinar, publicist i
preveduva~. Od 1961 do 1990 g. ra-
botela vo Makedonskoto radio.
Bila urednik na †Radiou~ili{-
te# i na Redakcijata za op{too-
brazovnite emisii: †Denovive
pred godini#, †Radiouniverzi-
tet#, †Svetlini na minatoto#,
†Vidici# i drugi. Avtor e na ne-
kolku kni`evno-publicisti~ki
knigi. J. F.
ARSOVSKI, Bodan (Kumanovo,
22. IV 1956) ‡ instrumentalist i
kompozitor. ^lenuva vo pove}e
rok-grupi (†Dijamanti#; †Iris#);
eden e od osnova~ite na grupata
†Leb i sol# (1976). Po prestanu-
vaweto na rabotata na grupata,
formira Ezgija orkestar, vo koj
~lenuvaat pove}e instrumentali-
sti, me|u koi i P. Atanasovski
(na gajda), K. Dimu{evski (na kla-
vijaturi) i dr. So †Leb i sol# i
so Ezgija orkestar nastapuval vo
pove}e svetski centri (London,
Pariz, Amsterdam, Wujork, Los
Angeles, ^ikago i dr.). Kako in-
strumentalist (bas gitarist) i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bodan
Arsovski
kako avtor ima izdadeno 11 LP-
plo~i, 10 CD i dve DVD. Kompo-
niral muzika i za teatarski pret-
stavi (†Divo meso#; †Sre}na No-
va ’49#; †Let vo mesto#; †Medeja#;
†Orest# i dr.), televiziski serii
i dr. M. Kol.
Vladimir
Arsovski
ARSOVSKI, Vladimir Panev
(psevd.: lajtnant \or|evi}, ^is-
lov Oqeg, Bla`o) (Negotino,
1910 ‡ Haramski front kaj Ma-
drid, [panija, 2. II 1937) ‡ in`e-
ner, tenkist vo [panskata gra-
|anska vojna vo sostavot na inter-
nacionalnite brigadi. Se {kolu-
val vo Negotino, Kavadarci,
[tip, Veles i Belgrad, kade {to
zavr{il sredno tehni~ko u~ili-
{te (1928), a potoa kako geometar
rabotel vo Skopje (1929) i Bito-
la. Koga zaminal na Fiskultur-
niot slet vo ^ehoslova~ka (1932),
od tamu se prefrlil vo Germani-
ja, a po tri godini vo Vorone`,
Sovetskiot Sojuz. So nezavr{eni
studii vo Vorone`, zaminal kako
dobrovolec vo [panskata gra|an-
ska vojna (9. XII 1936) i zaginal na
frontot kako tenkist na tenkov-
skata brigada.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija, NIK
„Na{a kniga#, Skopje, 1975, 239; Pero Ko-
robar ‡ Bo`o Stefanovski, Vo interna-
cionalnite brigadi na [panija, zbor-
nik, NIO „Studentski zbor#, Skopje,
1989, 215; Kiro Andonov, Vladimir Ar-
sovski, Negotino, 1998. S. Ml.
ARSOVSKI, Qup~o (Skopje, 19.
X 1948) – diplomat od kariera.
Osnovno i sredno obrazovanie za-
vr{il vo Skopje. Diplomiral na
Pravniot fakultet vo Skopje
Qup~o
Arsovski
(1972). Bil vicekonzul vo Gene-
ralniot konzulat na SFRJ vo So-
lun (1979-84); pomo{nik na mini-
sterot za nadvore{ni raboti na
RM (1991–1995); {ef na pregova-
ra~kiot tim na RM za Privreme-
nata soglasnost za normalizacija
na odnosite pome|u RG i RM
(1995); prv {ef na Kancelarijata
za vrski vo RG (1. II 1996) i vonre-
den i opolnomo{ten ambasador
(nerezidenten, od Atina) vo
Izrael (25. VI 1997). Ambasador
na RM vo Bukure{t (od 2008).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za nadvo-
re{ni raboti na RM, Skopje, 2006.
T. Petr.
Milan
Arsovski
ARSOVSKI, Milan (s. Ska~in-
ci, Vele{ko, 18. II 1924 – Skopje,
3. I 2000) – redoven profesor na
Rudarsko-geolo{kiot fakultet
vo [tip. Diplomiral na Geolo-
{kiot fakultet (MGRI) vo Mos-
kva, Rusija (1952), a doktoriral
na Rudarsko-geolo{kiot fakul-
tet vo Belgrad, Srbija (1960).
Eminenten geolog-tektoni~ar,
koj celiot svoj raboten vek go po-
svetil na prou~uvawata vo obla-
sta na tektonikata, neotektoni-
kata i seizmotektonikata. Reali-
ziral pove}e nau~no-istra`uva~-
ki proekti vo Rusija, Makedoni-
ja, Crna Gora, Hrvatska, Bosna i
Hercegovina, Al`ir, Tunis, a ka-
ko ekspert na UNESKO po seiz-
motektonika rabotel vo Burma,
Bugarija, Romanija i dr. Najgolem
del od svojot raboten vek go po-
svetil na regionalnite i seizmo-
tektonskite prou~uvawa na teri-
torijata na RM, od koi ima publi-
kuvano pove}e nau~ni trudovi.
ARSOVSKI A
BIBL: Neotektonika na SR Makedonija
(koavtor), publ. 49 na IZIIS, Skopje,
1975; Tektonika na Makedonija, monogra-
fija, 1997; Tektonska karta na Makedo-
nija, 1:200 000, 1998. N. Dum.
Mitre
Arsovski
ARSOVSKI, Mitre (s. Stari
Grad, Vele{ko, 11. XI 1936) ‡ ge-
neral-polkovnik. Osnovno i
sredno obrazovanie dobil vo Ve-
les, a potoa gi zavr{il Voenata
akademija na kopnenata vojska
(1960), Komandno-{tabnata aka-
demija (1966) i [kolata za narod-
na odbrana na JNA (1978). Slu`-
buval vo 11 garnizoni na JNA niz
Jugoslavija na razni dol`nosti i
komandi i vo Teritorijalnata od-
brana na Makedonija, od koman-
dir na vod i ~eta do komandant na
bataljon, polk i brigada, na~al-
nik na [tabot i komandant na 42.
divizija na JNA. Bil i koman-
dant na Komandata na odbranata
na gradot Skopje, na~alnik na
[tabot na korpus, pomo{nik na
komandantot i na~alnik na [ta-
bot na Tretata armiska oblast na
JNA (od 8. VIII 1991). Po osamos-
tojuvaweto na RM bil nazna~en
za prv na~alnik na General{ta-
bot na ARM (16. III 1992 ‡ 3. III
1993), po {to zaminal vo penzija.
Vo pluralizmot projavi aktiv-
nost vo pove}e politi~ki partii.
S. Ml.
ARSOVSKI, Pan~e Krstev (Skop-
je, 1922 ‡ 13. XI 1944) ‡ rabotnik,
politi~ki i voen rakovoditel.
Poteknuva od u~itelsko semejst-
vo. Po zavr{uvaweto na osnovno-
to u~ili{te, go izu~uval ~evlar-
skiot zanaet. Kako kalfa, stanal
~len na Ursovite sindikati (1938)
i ~len na Upravniot odbor na
Sindikalnata podru`nica na ko-
`arskite rabotnici (1939 ‡ kra-
jot na 1940). Bil eden od organi-
zatorite na Muzi~kata sekcija na
KUD †Abra{evi}#. Po April-
skata vojna (1941) bil primen za
kandidat-~len, a naskoro i ~len
na KPJ i rakovoditel na Partis-
kata }elija na ko`arskite rabot-
nici (juni 1941). Bidej}i bila
zabraneta rabotata na KUD †Ab-
ra{evi}#, bil eden od inicijato-
rite za formiraweto na Muzi~-
87
A ARSOVSKI
koto dru{tvo †Makedonija# (kra-
jot na juni 1941), koe od odr`uvani-
te priredbi sobiralo materijalni
sredstva za Narodnata pomo{.
Partiski dejstvuval i vo skop-
skite sela. Po edna akcija bil
uapsen (septemvri 1941) i osuden
na tri godini i ~etiri meseci, a
zatvorskata kazna ja izdr`uval vo
Skopskiot zatvor i vo Pleven i
Varna (Bugarija). Po vra}aweto
(mart 1944) ja prodol`il partiska-
ta dejnost i stapil vo edinicite na
NOV i POM (juni 1944). Naskoro
bil nazna~en za politi~ki kome-
sar na ~eta vo Tretiot bataljon na
Dvanaesettata makedonska (skops-
ka) NO brigada (septemvri 1944).
Kako komandir na udarna grupa vo
borbite za osloboduvaweto na
Skopje bil ranet i zaginal vo
uli~nite borbi.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa, os-
tanaa, Skopje, 1969, 28; Kuzman Georgi-
evski, Sudskite procesi protiv skop-
skite komuniti vo 1941 godina. Skopje
vo NOV 1941. Materijali od nau~niot
sobir, Skopje, 1973, 355 i 357; Mitre Ina-
deski, Hronologija na Skopje. Rabotni~-
koto i narodnoosloboditelnoto dvi`ewe
1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 53,
54, 56 i 178. S. Ml.
Petar
Arsovski
ARSOVSKI, Petar (Mokreni,
Vele{ko, 12. VI 1945) – filmski i
teatarski akter. Diplomiral na
Fakultetot za dramski umetnos-
ti vo Skopje. Na film debitiral
vo voenata drama †Makedonski
del od pekolot# (1971), ostvaru-
vaj}i ja so mnogu spontanost ulo-
gata na mladiot partizan, ~ija
smrt predizvikuva ritualen po-
vik na odmazda. Sleduvaat poslo-
`eni dramski zada~i vo filmo-
vite: †Istrel#, †Presuda#, †Vre-
me, vodi# i †Neli ti rekov#. Vo
†Sre}na Nova ’49# ostvari lik na
cini~en mafija{, vo najdobrite
tradicii na gangsterskiot film;
vo †Tetovirawe# ja potvrdi teza-
ta deka i epizodistot mo`e da na-
pravi remek-delo od mala uloga.
Drugi pozna~ajni ulogi ostvari
vo filmovite: †Najdolgiot pat#,
†Opasna traga#, †Jazol#, †Bal-
kankan#. G. V.
ARSOVSKI, Slobodan (Skopje,
2. VII 1953) ‡ velosipedist (1969–
88
Slobodan Arsovski, velosipedist
1983) i ~len na Jugoslovenskata
reprezentacija (1972–1981), za ko-
ja nastapuval na trkite Ber-
lin–Praga–Var{ava (1974, 1977–
1979), Tour de l Avenir (1977– 1979),
niz Bugarija, a na trkite niz Ju-
goslavija negov najdobar rezultat
e osvoenoto VI mesto, etapno i
XV vo generalniot plasman. Bil
trener na BK †Skopje# (od 1985) i
pretsedatel na Velosipedskata
federacija na Makedonija (od
2005). \. K.
Tihomir
Arsovski
ARSOVSKI, Tihomir (Skopje,
18. V 1929) – arhitekt i urbanist.
Diplomiral na Arhitektonskiot
fakultet vo Skopje (1959). Rabo-
tel vo Zavodot za urbanizam i ar-
hitektura na grad Skopje i vo Ko-
mitetot za urbanizam i za{tita
na ~ovekovata okolina pri So-
branieto na grad Skopje. Bil iz-
bran za vonreden profesor na
Institutot za zemjotresno in`e-
nerstvo i in`enerska seizmolo-
gija (1981). Osven so arhitekton-
skoto i urbanisti~koto proekti-
rawe, se zanimava i so nau~noi-
stra`uva~ka rabota na tematika
od arhitektonskoto nasledstvo.
U~estvuval na pove}e anonimni
konkursi. Bil glaven proektant i
rakovoditel vo izrabotkata na
Generalniot urbanisti~ki plan
na grad Skopje (1965) i na proe-
ktot za Starata skopska ~ar{ija.
Pozna~ajni realizacii: trgov-
sko-zanaet~iski objekti vo Sta-
rata skopska ~ar{ija (1968) so M.
Tomi} i A. Ban~otovski, Stokov-
nata ku}a „Most“ vo Skopje (1977),
Gradskiot trgovski centar vo
Skopje (1973, so tim).
BIBL.: Gradski trgovski centar, Skop-
je 1970; Stara skopska ~ar{ija, Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
1971; Staro Skopje – evolucija na urbani-
te formi (5200 g. pr. n.e. – XIX vek); Sta-
ro Skopje – prilozi za urbanata istori-
ja na Skopje (XIX-XX vek), II, so Nada Ta-
{kovska-Arsova, Skopje 1988; Skopje – ur-
banizam i arhitektura (HH vek), Skopje
Kr. T.
Tome
Arsovski
ARSOVSKI, Tome (Kosovska Mi-
trovica, 23. IX 1928 – Skopje, 21. IV
2007) – poet, raska`uva~, dramski
avtor, preveduva~. Dolgi godini
raboti kako dramaturg vo Make-
donskata radiotelevizija, a ~len e
na DPM od 1959 godina. Debitira
so stihozbirkata †Grst smea#
(1958), no vnimanieto na makedon-
skata kritika go svrtuva vistin-
ski so svojata prva drama †Ale-
ksandra# (1958). Avtor e na golem
broj drami, koi ja praktikuvaat
poetikata na lirsko-realisti~ki-
ot i psiholo{ko-realisti~kiot
dijalog. Negovite dramski teksto-
vi mo`e da se grupiraat vo tri gru-
pi: drami so istoriski temi, anga-
`irani sovremeni drami i kome-
dii, a dramite †Paradoksot na Di-
ogen#, †Obra~i# i †^ekor do esen-
ta# pretstavuvaat svoevidna tri-
logija za paradoksalniot junak si-
tuiran vo sovremeno vreme i vo so-
sem konkretna sovremena sredina.
Od osumdesettite godini na XX v.
se svrtuva kon tvore{tvoto za de-
ca i objavuva golem broj romani.
DELA: drami: Maturska ve~er (1964),
Obra~i (1965), ^ekor do esenta (1969),
Skok preku ko`a (1976), Blagiot dopir
na qubovta (1984); komedii: Bumerang
(1969), Ubavinata ~ekori sama (1974); te-
leviziski drami: Grst sre}a (1962); Sto-
tiot ~ekor (1964), Grdiot narcis (1964),
Koktel za ~etvorica (1970), Zalez nad
ezerskata zemja (1973).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Jelena Lu`ina, Makedonskata nova dra-
ma (1996). V. M.-^.
ARTEMIDA – edno od najpo~i-
tuvanite bo`estva vo Makedoni-
ja, `enski pandan na Dionis. Ka-
ko bo`ica na prirodata i {umi-
te, na karpite vo Filipi e pret-
stavena so teonimot Artemis Den-
drophoros; na terakotite najdeni
vo Varo{ i vo Pela e prika`ana
so ~a{ki afion vo kosata; vo Am-
fipol e bo`estvo-bik – Artemis
Tauropolos. Dobiva razli~ni nazi-
vi povrzani so makedonski topo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Glava na
Artemida,
(Stobi, I v.)
nimi (Blaganitis, Gazoretis), koi go-
vorat za avtohtono bo`estvo. Te-
onimite: Agrotera, Digaia, Kynago-
gos se tipi~ni za makedonskata
mitologija. Herodot ja narekuva
„kralica# na koja `enite Pajonki
i Trakijki $ prinesuvaat darovi
zavitkani vo slama od p~enica.
Vo Debre{te (Pelagonija) e pro-
najdena terakotna bista na Artemi-
da – Enodia, pretstavena so kowski
protom na ramoto, ku~e{ka glava
pod nego, dijadema i bilje vo kosa-
ta; sli~na terakota e pronajdena i
vo ^epigovo (II vek pr. n.e.).
LIT.: D. SrejoviÊ, A. CermanoviÊ, Re~-
nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd,
1979; N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
ARTEMU[KIN, Ivan (1897 – ?)
– arhitekt, ruski emigrant. Nego-
vata plodna arhitektonska dej-
nost go opfa}a periodot me|u dve-
te svetski vojni. Proektiral po-
golem broj individualni semejni
ku}i i stanbeni zgradi vo Skopje
kade {to imal tehni~ko biro. Vo
negovite objekti se istaknuvaat
neorenesansni i neoklasicisti~-
ki elementi (do 1932), a potoa gra-
di vo duhot na moderniot raciona-
lizam. Po Vtorata svetska vojna
(do 1978) rabotel vo Arhitekton-
skoto oddelenie pri Ministers-
tvoto za grade`ni{tvo, po {to se
otselil vo Bugarija. Pozabele`i-
telni objekti se: stanbena zgrada
na d-r Ruben (1927), stanbena zgra-
da na bra}a Bojaxievi (1931), stan-
bena zgrada na bra}ata Radulovi
(1934), stanben objekt (Arapska
ku}a) na Agat Dikaxijan (1937),
kako i pove}e individualni semej-
ni ku}i od koi pogolemiot del ve-
}e ne postojat.
LIT.: K. Tomovski, B. Petkovski, Arhi-
tekturata i monumentalnata umet-
nost vo Skopje me|u dvete svetski vojni,
Skopje 2003, 37, 42, 48, 53; K. Gr~ev, Arhi-
tekt Ivan Artemu{kin (1897–), vo: Ar-
hitekturata na po~vata na Makedonija od
sredinata na XIX do krajot na HH vek,
Prilozi za istra`uvaweto na istorijata
na kulturata na po~vata na Makedonija,
14, Skopje 2006, 73–78. Kr. T.
ARTILERISKA (BITOLSKA)
BRIGADA NA ^ETIRIESET
I DEVETTATA DIVIZIJA
NA NOVJ (Bitola, 15. XI ‡ Skop-
je, 16. XII 1944) – bila formirana
od dotoga{nata samostojna bate-
rija na ^etirieset i devettata
(makedonska) divizija na NOVJ.
Pri rasformiraweto bore~kiot
sostav vlegol vo sostav na Prvata
makedonska artileriska brigada.
IZV.: Arhiv na VII, Belgrad, k. 1364,
reg. br. 6-5/2.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987;
D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonska-
ta vojska 1944-1945, INI, Skopje, 1999,
156-157. S. Ml.
ARTILERISKI BRIGADI NA
NOV I POM (10. X 1944 ‡ 18. II
1945) – prvin bila formirana ar-
tileriska brigada na 50-tata (ma-
kedonska) divizija na NOVJ, so-
stavena od ~etiri baterii, so 350
borci (s. Laki, na Pla~kovica,
10. X 1944), potoa na 51-ta (make-
donska) divizija na NOVJ ([i-
rok Dol, Strumi~ko, 19. X 1944),
na Kumanovskata divizija, sosta-
Artilerci na XV korpus na JNA na obuka
za Sremskiot front
vena od tri baterii, so 9 topovi i
154 borci (krajot na okt. 1944), na
49-ta (makedonska) divizija na
NOVJ, so dve haubici, osum pro-
tivtenkovski topovi i 742 borci
(Bitola, 15. XI 1944) i na 42-ta i
48-ta (makedonska) divizija na
NOVJ, so po 4 divizioni (Skopje,
18. II 1945). V. St.
ARTIFICIJALNI ORGANI
VO RM. Primenata na t.n. „ve-
{ta~ki bubreg# vo lekuvaweto na
akutnoto otka`uvawe na bubrezi-
te (akutna bubre`na insuficien-
cija) vo RM zapo~na vo 1969 g. vo
Republi~kiot zavod za transfu-
ziologija kaj pacient od Inter-
nata klinika (Oddel za nefrolo-
gija). Principot na lekuvaweto
so hemodijaliza e otstranuvawe
na degradacioni materii, ure-
mi~ni toksi~ni materii preku
semipermeabilna membrana. So
„ve{ta~ki bubreg# se zamenuva
glavno filtracionata funkcija
na bubrezite. Od 1965 do 1971 g. so
ve{ta~ki bubreg se lekuvaat pa-
cienti so ABI, a od 1971 g. zapo~-
nuva lekuvaweto na bolnite so
terminalna bubre`na insufici-
encija (TBI) na Klinikata za ne-
frologija pri Med. f. vo Skopje.
So ovoj vid hroni~na intermi-
ARHELAJ I A
tentna HD se lekuvaat nad 1100
pacienti vo RM (vo Skopje, Teto-
vo, Kumanovo, Kriva Palanka,
Del~evo, Ko~ani, Veles, Strumi-
ca, Gevgelija, Prilep, Bitola,
Struga, Debar i Gostivar). Vo
RM se vgraduvaat i protezi, endo-
protezi, srcevi valvuli, stento-
vi, zabi, vnatre{no uvo i dr. pri
lekuvaweto na razni zaboluvawa
kaj ~ovekot. M. Pol.
Arti~oka
ARTI^OKA (Cynara scolymus L.)
– pove}egodi{no rastenie. Se
spomnuva prvpat vo Evropa ([pa-
nija, Italija, Francija) vo XV v.
Vo svetot se odgleduva na okolu
130.000 ha, glavno vo Evropa i vo
Afrika. Kaj nas re~isi e nepoz-
nata. Se odgleduva zaradi socve-
tijata nare~eni „jabolkovi#, koi
se konsumiraat kako variva ili
marinirani. Bogata e so protei-
ni, jagleni hidrati, vitamini od
grupata B, kalium, fosfor i `e-
lezo. D. J.
Moneta so likot na Arhelaj I, avers/revers
ARHELAJ I ([Arc…laoz A; Arche-
laus I) (413–399 g. pr.n.e.) – make-
donski kral od dinastijata Arge-
adi; sin na Perdika II. Sprovedu-
va voeni i monetarni reformi,
prestolninata od Ajga, od strate-
giski pri~ini ja prenesuva vo Pe-
la; gradi golem broj utvrduvawa i
pati{ta. Kako u~esnik vo Pelo-
poneskata vojna vospostavuva
prijatelski odnosi so Atina i ja
dobiva po~esnata atinska titula
– proksen. Go smetale za „barba-
rin# vo odnos na Helenite (Tra-
simah) i zatoa ne mo`e da stane
~len na Peloponeskiot sojuz. Vo-
spostavuva makedonski Olimpi-
ski igri (gimnasti~ki, muzi~ki i
89
A ARHEOLOGIJA
dramski natprevari vo ~est na
Dionis i Muzite) vo svetiot grad
Dion; vo Pela doa|aat vidni ma-
`i od helenskiot svet: istori~a-
rot Tukidid, tragi~arot Agaton,
epskiot poet Hojril, zografot
Yevksis, koj go islikal dvorecot
vo Pela i osnoval makedonska sli-
karska {kola. Tragi~arot Evri-
pid poslednite godini od `ivotot
gi pominuva na makedonskiot
dvor, kade {to gi pi{uva dramata
Arhelaj (posvetena na vladetelot)
i tragediite „Bakhi# i „Ifigeni-
ja vo Avlida#. Pred krajot na `i-
votot vojuva so linkestiskiot vla-
detel Arabaj i Sira za prevlast vo
Makedonija. Ubien e na lov.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; Diodorus Siculus, 12 vols., Harvard
University Press, 1963; J. N. Borza, Vo senka-
ta na Olimp, pojavata na Makedon, Skop-
je, 2004. A. [uk.
„ARHEOLOGIJA JUGOSLA-
VIKA (ARCHAEOLOGIA IUGO-
SLAVICA)“ ‡ spisanie na Arheo-
lo{koto dru{tvo na Jugoslavija,
odnosno na Sojuzot na arheolo-
{kite dru{tva na Jugoslavija.
Odlukata za negovoto izleguvawe
bila donesena vo 1950 g. so cel ar-
heolozite od toga{na SFRJ nau~-
no da se obedinat zaradi zaedni~-
ko re{avawe na problemite vo
unapreduvaweto na istra`uva~-
kata metodologija i koordinaci-
ja vo sinteti~koto objavuvawe na
postignatite rezultati. Za pogo-
lema dostapnost do nau~nata jav-
nost vo stranstvo trudovite se
pe~ateni na angliski, francuski,
germanski ili ruski jazik. Od pr-
viot broj (1954) do dvobrojot
22/23 (1986), AI izleguva vo Bel-
grad, a so brojot 24 (otpe~aten vo
Qubqana) prestanuva da izlegu-
va. Spisanieto e zna~ajno i za ma-
kedonskata arheologija bidej}i
vo nego se objaveni i soop{tenija
od istra`uvawata na pomarkant-
nite arheolo{ki nao|ali{ta vo
Makedonija (Isar Marvinci,
Lihnid, Herakleja, Stobi i dr.).
V. S.
ARHEOLO[KI MUZEJ NA
MAKEDONIJA. Po~etocite se
vrzuvaat za Arheolo{koto odde-
lenie vo Muzejot na Ju`na Srbija
(1924), so lapidarium vo Kur{um-
li An. Vo vremeto na fa{isti~-
kata okupacija na Makedonija, toj
e vo sostav na reorganiziraniot
Naroden muzej (1942), koj pri
bombardiraweto na Skopje bil
razurnat. Po Osloboduvaweto
prodol`uva kako Oddelenie vo
novoformiraniot Naroden muzej
na Makedonija, otvoren na 1 maj
1946 g. Podocna, so reorganizaci-
jata (1949) se transformira vo
Arheolo{ki muzej na Makedoni-
ja. Do 1952 g. raboti vo istata
90
Postavka vo Arheolo{kiot muzej, Skopje
zgrada so Etnografskiot muzej, a
vo 1953 g se vseluva vo nekoga{na-
ta kasarna na tvrdinata Kale, ko-
ja zemjotresot (1963) ja uriva. Do
1976 g. Muzejot prodol`uva da ra-
boti vo del od }eliite na rekon-
struiraniot Kur{umli An i vo
baraka izgradena vo negoviot
dvor. Vo 1977 g. zaedno so Etnolo-
{kiot i Istoriskiot muzej se
vseluva vo dene{nata muzejska
zgrada i se zdru`uvaat vo edna or-
ganizacija ‡ SOZT Muzei na Ma-
kedonija. Do 1984 g. AM, zaedno so
svojata srednovekovna zbirka, re-
aliziral pove}e arheolo{ki
istra`uvawa (vo Demir Kapija,
Stobi, Isar-Marvinci), pribi-
ral podatoci za arheolo{kata
topografija na Makedonija i dr.
Priredil izlo`bi posveteni na
srednovekovnoto yidno slikars-
tvo i ikonografija, a so kopii na
freski u~estvuval vo izlo`bata
za Srednovekovnata umetnost
priredena vo Pariz (1950). Go iz-
daval svojot „Zbornik na Arheo-
lo{kiot muzej na Makedonija“
(11 broevi). Vo 1982 g. ja ureduva
postojanata arheolo{ka posta-
vka „Makedonija od praistorija-
ta do doa|aweto na Slovenite“.
So poslednata reorganizacija na
SOZT vo Muzej na Makedonija
(1984), Arheolo{kiot muzej ja gu-
bi svojata samostojnost i odnovo
se vra}a na statusot do 1949 g. ‡
kako Arheolo{ko oddelenie.
LIT.: –orÚe Miqkovi¢, Muzejska delat-
nost u Makedoniji, Skopqe, 2001. V. S.
„ARHEOLO[KI PREGLED (AR-
HEOLO[KI PREGLED)“ ‡ godi-
{en informator na Arheolo-
{koto dru{tvo na Jugoslavija,
odnosno na Sojuzot na arheolo-
{kite dru{tva na Jugoslavija.
Sodr`i preliminarni soop{te-
nija od arheolo{ki istra`uvawa
vr{eni na teritorijata na neko-
ga{na SFRJ, podredeni spored
hronologijata na nao|ali{tata-
ta, kako i spored jazikot i pismo-
to na avtorite. Prviot broj izle-
gol vo 1959 g. Do broj 25 negovata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
redakcija e vo Belgrad, a od 1985
g. taa se preseluva vo Qubqana,
kade {to se otpe~atuvaat u{te 4
broevi, so nova ureduva~ka kon-
cepcija: dobiva format A4, pri-
lozite se bogato ilustrirani, a
tekstovite prevedeni na angliski
jazik. Vo AP redovno se objavuva-
ni i soop{tenija od istra`uvani-
te nao|ali{ta vo Makedonija.
Prestanuva da izleguva vo 1988 g.
V. S.
ARHEOLO[KO DRU[TVO NA
MAKEDONIJA (Skopje, 1975) ‡
nevladina stru~na organizacija,
osnovana od desetina arheolozi
na nekolku muzei vo SRM. Dejs-
tvuvalo kako del na Arheolo{ko-
to dru{tvo na Jugoslavija (do
1991). Negova osnovna cel bila
afirmacijata na arheologijata
vo SRM, vospostavuvaweto na me-
|unarodnite stru~ni standardi
vo vr{eweto na arheolo{kite
istra`uvawa i primena na kode-
ksot na stru~nata etika. Prv pre-
tsedatel bil arheologot Bo{ko
Babi}. Na godi{nite konferen-
cii na Dru{tvoto se prezentira-
at trudovi od rezultatite na ar-
heolo{kite istra`uvawa vo iz-
minatata godina. Negov organ e
spisanieto „Macedoniae Acta Ar-
chaeologica#. K. Bog.
Arheolo{ko-istoriskiot muzej vo Resen
(nekoga{niot Saraj)
ARHEOLO[KO-ISTORISKA
ZBIRKA ‡ RESEN (Resen, 1968)
‡ lokalen arheolo{ko-istoriski
muzej. Osnova~ bilo Sobranieto
na Resen, a kako po~eten izlo`-
ben materijal poslu`ile lokal-
nite naodi od okolinata na gra-
dot. Vo natamo{noto postoewe
zbirkata se popolnuvala so pred-
meti od sistematskite arheolo-
{ki istra`uvawa vo Prespa, oso-
beno na ostrovot Golem Grad, raz-
ni novoprisobrani istoriski i
etnolo{ki predmeti, kako i nu-
mizmati~ki primeroci. Muzejot
e smesten vo zgradata na nekoga{-
niot Saraj na povr{ina od nad
250 m . Vo negoviot sostav se nao-
2
|aat Spomen galerijata na umet-
ni~ki dela na Keraca Visul~eva,
Spomen-ku}ata na narodniot he-
roj Mite Bogoeski vo s. Bolno i
Spomen-ku}ata na revolucione-
rot Naum Veslijoski-Ov~arot
vo s. Zlatari. Sega e pod stru~na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ta nadle`nost na Muzejot na Ma-
kedonija. K. Bog.
ARHIV NA MAKEDONIJA ‡
v. Dr`aven arhiv na RM (DARM).
Od prvata sednica na Crkovno-narodniot sobor
na MPC (1958)
ARHIEPISKOPSKI CRKOV-
NO-NARODEN SOBOR NA MPC
(1958) – najvisoko crkovno-uprav-
no i zakonodavno telo so postojan
i izboren sostav. Arhiepiskopot,
po svojata polo`ba, e pretsedatel
na Soborot. Go svikuva toj ili ar-
hierejot {to go zamenuva na re-
dovno godi{no zasedanie, a po po-
treba i na vonredni. Izborniot
sobor mo`e polnova`no da odlu-
~uva ako se prisutni najmalku 2/3
od aktivnite arhierei i najmalku
2/3 od vkupniot broj ~lenovi. Za
Arhiepiskop se smeta deka e iz-
bran onoj kandidat {to dobil po-
ve}e od polovinata glasovi od
prisutnite ~lenovi. So toa iz-
braniot stanuva Arhiepiskop na
Makedonskata pravoslavna crkva.
Prviot izboren Arhiepiskopski
sobor se odr`al vo Ohrid (4–6. X
1958), na koj za prv Arhiepiskop
bil izbran g.g. Dositej.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na
Makedonskata pravoslavna crkva, Skop-
je, 1989. Rat. Gr.
ARHIEREJSKI @EZOL NA
OHRIDSKITE ARHIEPISKO-
PI – ukrasen arhipastirski stap
{to ja simbolizira vlasta od
Svetiot Duh, koja im se predava
na Ohridskite arhiepiskopi –
poglavarite na MPC, od vremeto
na apostol Pavle i
sveti Klimet Oh-
ridski do deneska.
Ovoj apostolski
Svetiklimentov
`ezol go dobiva
Poglavarot pri
intronizacijata.
Toj e od srebro i e
ukrasen na vrvot so
krst i so dve zmii.
LIT.: Ratomir Grozda-
noski, Stefan Arhie-
Arhierejski piskop Ohridski i Ma-
kedonski, Skopje, 2000.
`ezol
Rat. Gr.
ARHITEKTONSKA AKADE-
MIJA NA ASOCIJACIJATA
NA ARHITEKTITE NA MA-
KEDONIJA – osnovana e na 16.
IV 1997 godina. Vo Arhitekton-
skata akademija ~lenuvaat dobit-
nicite na nagradata za red i raz-
voj na makedonskata arhitektura
„Andreja Damjanov“ {to ja dode-
luva AAM edna{ godi{no. Od
2004 g. za ~lenovi na Akademijata
mo`e da se biraat i arhitekti
koi dale osoben pridones vo raz-
vojot na makedonskata arhitektu-
ra. Vo Akademijata se biraat i
po~esni ~lenovi. Osnovni celi
na Arhitektonskata akademija se:
razvojot, unapreduvaweto i afir-
macijata na makedonskata arhite-
ktura; prou~uvawe, neguvawe i
unapreduvawe na tradicionalna-
ta makedonska arhitektura niz
sovremeni formi, organizirawe
stru~ni sobiri, izlo`bi, kako i
izdava~ka dejnost i sorabotka so
srodni institucii vo zemjata i vo
stranstvo. Kr. T.
Zgradata na Arhitektonskiot i Grade`niot
fakultet vo Skopje
ARHITEKTONSKI FAKUL-
TET. So re{enie na Vladata na
NR Makedonija e formiran Teh-
ni~kiot fakultet so dva oddela
Arhitektonski i Grade`en vo
ramkite na Univerzitetot vo
Skopje (1949), so cel da se unapre-
di nastavno-obrazovniot proces
spored op{testvenite potrebi vo
sferata na grade`ni{tvoto i
formirawe kadri vo oblasta na
urbanizmot i arhitekturata. So
prerasnuvaweto na Tehni~kiot
fakultet vo tri novi fakulteti
(1965), Arhitektonskiot oddel e
vo sostav na Arhitektonsko-gra-
de`niot fakultet s¢ do 1975 godi-
na koga prerasnuva vo poseben,
Arhitektonski fakultet. Svojata
nastavna, nau~noistra`uva~ka i
aplikativna dejnost Fakultetot
ja razviva preku katedri, a po niv-
noto ukinuvawe se formirani in-
stituti. Vo tekot na osumdesetti-
te godini izvr{eno e prestruktu-
irawe vo nastavniot proces so vo-
veduvawe na potesno naso~uvawe
od V semestar vo oblastite na pro-
ektiraweto, urbanizmot, visoko-
gradbata, za{titata i konzerva-
cijata i enterierot i dizajnot,
koi vo tekot na godinite pretrpe-
le i izvesni promeni. Kr. T.
ARHITEKTURA VO MAKEDO-
NIJA. Vo istorijata na kultura-
ARHITEKTURA A
Kulten predmet vo vid na model na ku}a,
keramika, Tumba, Porodin, Bitolsko, neolit
ta na Makedonija arhitekturata e
prisutna so razli~en intenzitet
u{te od prvite predistoriski
kulturi, pa s¢ do denes. Od pred-
istorijata na teritorijata na
Makedonija sre}avame mnogu lo-
kaliteti od vremeto na neolitot,
na eneolitot, od bronzenoto i od
`eleznoto vreme. Od arhitekton-
ska i urbanisti~ka gledna to~ka
bitno e da se istakne formira-
weto na naselbite – lokacija, or-
ganizacija i za{tita. Naselbite
se postavuvani na viso~ini lesni
za odbrana opkru`eni so odbran-
ben yid. Vo naselbata na istekot
na Drim od Ohridskoto Ezero, vo
dene{na Struga, ku}ite bile po-
stavuvani na brojni drveni kolci
so {to bile za{titeni od napadi
otkaj bregot. Drvenite ku}i, niv-
nata osnova (pravoagolna, kva-
dratna, trapezoidna), vnatre{na-
ta podelba na pove}e prostorii
vo koi se pronajdeni ogni{ta i
„ambari“, jami, stopanski obje-
kti, konstrukcijata, potoa, ne-
kropolite, grobovite i nivnite
konstrukcii, kako i upotrebata
na kamen kako grade`en materi-
jal prvpat e zabele`ana vo eneo-
litot. Preku ostatocite od anti-
kata, elinizmot i Rim, go sledime
izgledot na gradovite, nivnata
urbanizacija, kako i oddelni
gradbi od op{testven karakter –
hramovi, teatri, termi, potoa, pa-
lati – vo Skupi, Stibera, Stobi,
Herakleja Linkestis, Lihnidos i
dr. Za za{tita od napadi gradovi-
te bile obikoleni so yidovi za-
jaknati so kuli.
Ranohristijanskiot – paleovi-
zantiski period, koj se karakte-
rizira so {irewe na hristijans-
tvoto vo Makedonija, pridonese
za pobrz razvoj na gradovite, oso-
beno na onie {to stanuvaat sedi-
{ta na episkopite. Taka, paleo-
vizantiskite naselbi vo svoite
urbani koncepcii neposredno se
vrzuvaat za elinisti~kite tradi-
cii, a arhitekturata ima op{ti
elinisti~ki i rimski karakteri-
stiki. Izgradeni se brojni sa-
kralni i profani objekti od IV
do VI v., posebno bazilikite, naj-
~esto, so krstilnici vo Stobi:
Episkopska bazilika, Centralna
bazilika, izgradena vrz ostato-
91
A ARHITEKTURA
Bazilika vo anti~kiot lokalitet Herakleja Linkestis (V – VI v.)
cite od Sinagogata, Severna ba-
zilika, kako i bazilikite vo He-
rakleja i vo Bargala, pettokorab-
nata bazilika i polikonhalnata
crkva vo Lihnidos i dr., ukraseni
so podni mozaici. ]e gi navedeme
palatite vo Stobi: Teodosijan-
ska, Parteniusovata i Palata na
Psalmite, so peristili, trikli-
niumi i drugi prostorii.
So naseluvaweto i stabilizaci-
jata na Slovenite na teritorija-
ta na Makedonija vo tekot na VI i
delumno vo VII v. i so nivnoto me-
{awe so doma{noto naselenie,
vo novonastanatite op{testveni
i kulturni uslovi se sozdava i po-
stepeno se razviva edna nova ma-
kedonsko-slovenska kultura koja
ja sledime vo tekot na sredniot
vek i koja osobeno doa|a do izraz
vo izgradbata na sakralnite obje-
kti. Po`iva graditelska aktiv-
nost kaj makedonskite Sloveni
bele`ime po nivnoto hristijani-
zirawe od sredinata na IX v., vo
Isto~na Makedonija vo Bregal-
ni~kata i vo Strumi~kata ob-
last, koja se povrzuva so vremeto
Katedralnata crkva †Sv. Sofija# vo Ohrid
92
na Kirila i Metodija pa navamu,
a osobeno za vremeto na Klimen-
ta i Nauma, kako i podocna za vre-
me na Samuilovata makedonska
dr`ava. Vo periodot na raniot
sreden vek vo Isto~na Makedoni-
ja se izgradeni pove}e crkvi, na
{to uka`uvaat arheolo{kite
istra`uvawa i iskopuvawa koi se
vo tek. Zastapeni se raznovidni
krstoobrazni formi koi se teme-
lat na postarite tradicii od
ovaa oblast. Ednokorabnata cr-
kva vo seloto Krupi{te, [tip-
sko (IX-X), krstovidnata crkva
kraj Krupi{te (IX-X), crkvata vo
selo Morodvis, Ko~ansko, vo
forma na vpi{an krst (obnovena
vo IX-X v.), potoa crkvite vo @i-
ganci i vo Tarinci, dvete vo for-
ma na sloboden krst, koi datiraat
od krajot na IX i po~etokot na H
v. Kon krajot na IX v., vo Ohrid,
Kliment ja podignal manastir-
skata crkva „Sv. Pantelejmon“ vo
forma na trikonhos, ~ii ostato-
ci se otkopani od D. Koco, pod te-
melite na „Imaret“ xamijata. So
arheolo{ki istra`uvawa e utvr-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
deno deka Kliment svojata crkva
ja izgradil vrz ostatocite na
eden postar urnat trikonhos (po-
dignat vo VI-VII v.), koj bil izgra-
den vrz ostatocite na izgorena,
u{te postara, ranohristijanska
bazilika. Ne{to podocna, no za
vreme na Klimenta, na zapadnata
strana crkvata e dogradena vo
forma na krst so kube kade {to
bil postaven i Klimentoviot
grob. Izgraden e i narteks, a po-
docna se dogradeni paraklisi –
kapeli i trensovi i kula kamba-
narija na zapadnata strana. So
pro{iruvaweto na crkvata sta-
riot trikonhos dobil funkcija
na oltar. Crkvata e obnovena vrz
starite ostatoci vo 2002 godina.
Kon krajot na IX ili na samiot
po~etok na H v. Naum ja podignal
crkvata „Sv. Arhangeli“ na ju`-
niot breg na Ohridskoto Ezero.
I ovaa crkva, ~ii temeli se otko-
pani pod temelite na dene{nata
crkva „Sv. Naum“, od D. Koco,
imala trikonhalna osnova, re~i-
si identi~na so Klimentovata
crkva. Dene{niot izgled na ma-
nastirskata crkva podignata na
temelite na Naumovata crkva na-
stanal podocna, gradena e vo ne-
kolku fazi koi pripa|aat na tur-
skiot period. Vo ova vreme izgra-
deni se u{te nekolku pomali cr-
kvi vo okolinata na Ohrid vo
forma na trikonhos (na Gorica,
vo s. Zlesti i vo s. Izdeglavje),
{to zboruva za zna~eweto i vli-
janieto {to ja imala Klimento-
vata crkva, ~ija forma vo ovoj
kraj bila primenuvana, a ja sre}a-
vame i vo drugi krai{ta vo Make-
donija: „Kubelitisa“ vo Kostur,
crkvata „Sv. Nikola“ vo Vineni
vo Mala Prespa i dr.
Makedonskite Sloveni vo tekot
na X-XI v. sozdavaat svoi lokalni
avtonomii, a vo vremeto na car
Samuil izvojuvale i samostoj-
nost. Vladeeweto na Samuil oz-
na~uva i emancipacija na make-
donskata crkva so arhiepiskopija
vo Ohrid, kako i reurbanizacija
na gradovite vo negovata dr`ava.
Materijalnite mo`nosti ovoz-
mo`uvale izgradba na reprezen-
tativni zgradi. Zatoa vo ova vre-
me se gradat baziliki, me|u koi
spa|a bazilikata „Sv. Ahilij“
(okolu 983) na ostrovot Ail kaj
Mala Prespa (denes na teritori-
jata na Grcija), za~uvana vo urna-
tini, potoa crkvata vo selo Vra-
ni{te kaj Struga, kako i bazili-
kata „Sv. Sofija“, katedralna cr-
kva vo Ohrid. Izgradena e vrz te-
melite na starohristijanska ba-
zilika i pretstavuva spoj na doc-
noanti~ko-ranovizantiskiot
period, na Samuilovoto vreme i
na podocne`nata srednovekovna
arhitektura od XII do XIV v. „Sv.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sofija“ e trikorabna bazilika
so transept i kupola koja denes ne
postoi. Ima dvokaten narteks.
Vaka koncipirana, crkvata „Sv.
Sofija“ pretstavuva edinstveno
re{enie za teritorijata na Ma-
kedonija. Za vremeto na nejzinoto
gradewe ne postojat to~ni poda-
toci, se smeta deka ja podignal
Samuil, a za vreme na arhiepi-
skopot Leon (1037–1056) mo`ela
da bide obnovena koga e i `ivopi-
sana. Vo po~etokot na XIV v. e iz-
graden i dvokaten eksonarteks
koj pretstavuva edno od najubavi-
te arhitektonski ostvaruvawa vo
srednovekovna Makedonija. De-
ne{nata forma crkvata „Sv. So-
fija“ ja dobila vo vremeto na
Turcite, koga bila pretvorena vo
xamija. Po osloboduvaweto se iz-
vr{eni obemni konzervatorsko-
restavratorski raboti na arhite-
kturata i na `ivopisot. Od kr-
stovidnite crkvi izgradeni vo
ova vreme, }e ja navedeme crkvata
„Sv. German“, vo istoimenoto se-
lo na Mala Prespa (na teritori-
jata na R Grcija) prvpat `ivopi-
sana vo 1006 godina. Potoa, cr-
kvata „Sv. Bogorodica“ vo Dreno-
vo, kaj Kavadarci, vo forma na
zbien vpi{an krst obikolen od
trite strani so korabi. Ovde spa-
|a i zapadnata krstovidna crkva
„Sv. Leontij“ na manastirot Vo-
do~a, kaj Strumica, so delumno
za~uvani yidovi i svodovi, no bez
kupolata koja postoela nad prese-
kot na krstot. So arheolo{ki is-
pituvawa se otkrieni ostatocite
na temelnite yidovi na apsidite
na oltarot, proskomidijata i |a-
konikonot, koi bile urnati pora-
di povrzuvaweto so malku podoc-
na izgradenata crkva, taka {to
zaedno so postojnata crkva for-
mira edinstven prostor. Potoa
Crkvata †Sv. Pantelejmon# vo s. Nerezi, Skopsko (XII v.)
crkvata „Sv. \or|i“ kraj seloto
Gorni Kozjak, [tipsko od X v.
Zgradite od ovoj period i ponata-
mu se potpiraat na op{tite po-
stavki na isto~nata i na vizanti-
skata koncepcija, vo nekoi deta-
li i vo sekundarni re{enija po-
ka`uvaat novi postigawa, pred
s¢, vo poslobodniot odnos i neo-
bi~nata gruba monumentalnost,
{to uka`uva na mo`nosta deka
tie objekti mo`ele da bidat delo
na doma{nite majstori, koi ne
bile tolku tesno privrzani za
strogosta na vizantiskite kon-
cepcii. Site ovie zgradi se gra-
deni od kamen i tula vo mnogu
slobodna kombinacija.
Po raspa|aweto na Samuilovata
dr`ava nastanuvaat izmeni, ne sa-
mo politi~ki tuku i vo umetni~-
kite koncepcii. Dvovekovnata
vizantiska uprava vo Makedonija
ja naso~uva i arhitekturata i li-
kovnata umetnost na po~isti vi-
zantiski formi. Ktitorite, sega
~esto i pretstavnici na vizanti-
skiot dvor, se stremat vo novata
sredina da gradat crkvi srodni so
crkvite od vizantiskata prestol-
nina. Od ova vreme se za~uvani
izvesen broj objekti raznovidno
re{avani vo osnovata. Osven za-
svodeni trikorabni baziliki,
kako „Sv. Nikola“ vo Mariovo
(1095), se sretnuvaat i crkvi so
krstovidni re{enija, na primer,
prvobitnata crkva vo Staro Na-
gori~ane, za koja se smeta deka ja
podignal vizantiskiot car Roman
IV Diogen (XI v.), potoa crkvata
„Sv. Pantelejmon“ vo seloto Ne-
rezi kraj Skopje (1164) izgradena
od Aleksej Komnen, koja po svoja-
ta arhitektonska koncepcija ka-
ko petkupolen objekt se vrzuva za
vizantiskata crkva. Taa vo Cari-
grad e eden od najzna~ajnite obje-
ARHITEKTURA A
kti od ovoj period. Vo forma na
vpi{an krst so edna kupola pred
krajot na XIII v. e izgradena cr-
kvata „Bogorodica Perivlep-
tos“, sega „Sv. Kliment“, vo Oh-
rid, zadu`bina na Progon Zgur i
crkvata „Sv. Jovan Bogoslov –
Kaneo“. Vo ovoj period se izgra-
deni i crkvi so pomali razmeri i
so drugi formi, kako na primer:
tetrakonhalnata crkva „Bogoro-
dica Eleusa“ kaj Strumica (1085),
trikonhalnata crkva „Sv. Niko-
la“ vo s. Vineni na Mala Prespa,
kako i nekolku ednokorabni cr-
kvi me|u koi najzna~ajni se: cr-
kvata na manastirot „Sv. \or|i“
vo s. Kurbinovo (1191), crkvata
„Sv. Nikola“ vo s. Varo{ – Pri-
lep (1299) i crkvata na manasti-
rot Treskavec kraj Prilep.
Vo vremeto koga Makedonija e
priklu~ena kon srednovekovnata
srpska dr`ava (XIV) se obnovuva-
at i gradat pove}e manastirski
crkvi, kako od strana na srpskite
vladeteli, taka i od srpskite i od
makedonskite feudalci. Ovie cr-
kvi, naj~esto se gradeni kako kr-
stovidni so edno centralno kube
izdignato na visok tambur, a se
Crkvata †Sv. Arhangel#, s. Ku~evi{te, Skopje
sre}avaat, poretko, i crkvi re-
{eni vo drugi formi. Naj~esto se
podigaat na imotite na feudal-
cite, glavno se so pomali dimen-
zii, no so bogata nadvore{na
obrabotka. Ovde e va`no da se
istakne deka i pokraj novonasta-
natite politi~ki promeni grad-
bata prodol`uva da gi sledi mes-
nite tradicii. Za~uvani se pove-
}e manastirski crkvi vo okoli-
nata na Skopje: „Sv. Nikita“
(1307), Markov Manastir (1377),
potoa crkvata „Sv. Arhangel Mi-
hail i pustino`itel Gavril“ vo
Lesnovo (1341), „Sv. Nikola“ vo
Psa~a (1358), „Sv. Bogorodica
Zaumska“ na isto~niot breg na
Ohridskoto Ezero (1361) i dr.
Pogolema po dimenzii e petku-
polnata crkva „Sv. \or|i“ vo
Staro Nagori~ane (dogradena vo
93
A ARHITEKTURA
1313). Izgradeni se i nekolku cr-
kvi so trikonhalna forma: „Sv.
Andreja“ (1389) i „Sv. Arhange-
li“ vo okolinata na Skopje, kako
i pove}e crkvi so sosema edno-
stavna ednokorabna forma zasvo-
deni so polucilindri~ni svodovi
– „Car Konstantin i carica Ele-
na“, „Sv. Nikola Bolni~ki“, „Sv.
Bogorodica Bolni~ka“ vo Ohrid,
„Sv. Dimitrija“ vo Veles i dr.
Na krajot na ovoj period koga vo
Makedonija se razvival hezihaz-
mot, versko dvi`ewe kon ispos-
ni{tvo so zasiluvawe na mona-
{kiot `ivot vo pe{terite, se
pravat i pe{terni crkvi vo kar-
pite na krajbre`jeto na Prespan-
skoto i na Ohridskoto Ezero i vo
drugi krai{ta („Sv. Erazmo“,
„Sv. Bogorodica Pe{tanska“ vo
blizinata na Ohrid, „Sv. Atana-
sij“ i „Sv. Bogorodica“ vo Kali-
{ta kaj Struga, „Sv. Arhangel“ vo
s. Rado`da i dr.). Kaj objektite od
ovoj period se ~uvstvuva pogole-
ma stilska povrzanost, makar
{to sekoj objekt nosi i svoi spe-
cifiki. Golemo vnimanie e po-
sveteno na nadvore{nata obrabo-
tka na objektite, na nivnata pro-
storna plastika, na ras~lenuva-
weto na fasadite so pilastri,
slepi arkadi, ni{i, na dekora-
tivnoto yidawe i na primenata na
keramoplastika, {to pretstavu-
va logi~en razvoj vo obrabotkata,
koristena u{te vo objektite od
XIII v. Po potpa|aweto na Make-
donija pod osmanliskata vlast vo
izmeneti politi~ki i op{tes-
tveni priliki e namalena arhi-
tektonskata aktivnost koja se
sveduva, glavno, na izgradba na
mali ednokorabni crkvi zasvode-
ni so polucilindri~ni svodovi,
so skromen izgled, {to }e potrae
s¢ do vremeto na makedonskata
prerodba. Pokraj sakralnata ar-
hitektura, vo tekot na sredniot
vek vo Makedonija se razvivala
profanata i voenata arhitektu-
ra, Samuilovite tvrdini vo
Ohrid, Markovi kuli vo Prilep,
Kale vo Skopje, a go sledime i ur-
baniot razvoj na gradovite vo te-
kot na reurbanizacijata na nasel-
bite vo slovenskiot period, po-
sebno od krajot na IX v. i podocna.
Osmanliskoto vladeewe so Make-
donija, novite ideolo{ki i op-
{testveni uslovi nametnaa po-
treba od izgradba na objekti so
nameni koi treba da gi zadovolat
op{testvenite, verskite i drugi-
te potrebi na osvojuva~ot. Arhi-
tekturata dobiva novi sodr`ini
i belezi karakteristi~ni za is-
lamskiot svet. Od sakralnite is-
lamski objekti najmnogu se gra-
dat xamii. Tie naj~esto imaat
kvadratna osnova so trem, a po-
krieni se so kupoli ili so drvena
94
Mustafa-pa{ina xamija vo Skopje
pokrivna konstrukcija. Gi podi-
gale turskite upravuva~i – pa{i
i begovi. Najzna~ajni xamii se:
Sultan Muratova (1436), podocna
obnovena, Isak-begova, nare~ena
[arena xamija (1438), Gazi Isa-
begova (1475), Mustafa-pa{ina
(1492), Jahja-pa{ina (1506), site
vo Skopje, potoa vo Bitola – Isa-
kija (1508), Jeni-xamija (1558) i
Hajdar Kadiina xamija (1561),
[arena xamija vo Tetovo i drugi,
potoa tekiwa i turbiwa. Od pro-
fanite objekti }e gi spomneme:
Kur{umli an, Suli an i Kapan an
vo Skopje, bezistenot vo [tip i
vo Bitola, Daut-pa{iniot amam
i ^ifte amam vo Skopje. Posebno
Daut-pa{iniot amam vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
obele`je na gradovite im davale
saat kulite (Skopje, Bitola,
Prilep i dr.). Zna~ajna kompo-
nenta na graditelstvoto vo tur-
skiot period pretstavuva stanbe-
nata arhitektura. Posebno vni-
manie e obrnuvano vo izgradbata
na konacite za pa{ite i za bego-
vite od koi posebno se istaknu-
val konakot na Avzi-pa{a vo se-
lo Bardovci kaj Skopje (1830–
1845).
Poseben interes vo razvojot na
arhitektonskoto tvore{tvo vo
Makedonija pretstavuva perio-
dot na prerodbata, koga op{tes-
tvenite sili, blagodarej}i na iz-
vojuvanite prava vo ramkite na
Otomanskata Imperija, vo zna~i-
telna mera vlijaele vrz kultur-
nata, prosvetnata, religioznata
i ekonomskata aktivnost, {to so-
odvetno se izrazi i vo arhite-
ktonskata dejnost. Taka, izgrad-
bata na crkvi po gradovite i po
selata niz Makedonija, so obnova
na bazilikalnata forma, vrz os-
nova na tradicijata i so elementi
od sovremenite arhitektonski
dvi`ewa od Zapad, pretstavuva
objektiven izraz na novonastana-
tite op{testveni uslovi i potre-
bi, sozdavaj}i edna nova estetika.
Golemite dimenzii na crkvite so
impozanten vnatre{en prostor,
kako {to se, na primer: crkvata
„Sv. Dimitrija“ vo Bitola (1830),
„Sv. Pantelejmon“ vo Veles
(1840), „Sv. Nikola“ vo Kumanovo
(1851) i mnogu drugi, najizrazito
ja istaknuvaat mo}ta na op{tes-
tvenite i ekonomskite sili vo
navedeniot period kako i ume{-
nosta na majstorite graditeli,
me|u koi posebno se istaknuva
protomajstorot Andreja Damja-
nov (1813–1878).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirot †Sv. Jovan Bigorski#
No, osven zasilenata izgradba i
obnova na crkvi i na manastiri
(„Sv. Jovan Bigorski“, „Sv. Joa-
kim Osogovski“, „Sv. Bogorodica
Pre~ista“ i dr.), XIX v. se karak-
terizira i so intenzivna izgrad-
ba na ku}i za `iveewe. Zbogate-
nite trgovci i zanaet~ii gradat
ku}i koi davale relativno visok
stanben standard. Toa se naj~esto
asimetri~ni zgradi na pove}e ni-
voa vo koi se re{eni prostornite
problemi, kako vo pogled na
funkcijata, taka i vo pogled na
sozdavaweto intimnost i udob-
nost, vo prakti~noto koristewe
na prostorot so vgradena poku}-
nina, vo neposrednata komunika-
cija na vnatre{niot i na nadvo-
re{niot prostor. Pritoa, ako se
istakne i primenata na logi~nata
konstrukcija i oblikuvaweto na
nadvore{niot izgled na objekti-
te, {to e odraz na vnatre{nata
Ku}ata na Robevci vo Ohrid
Seloto Gali~nik
funkcija i konstrukcija, mo`e da
zaklu~ime deka vo realizacijata
na stanbenata arhitektura, make-
donskite gradovi se zbogatile so
visoko kvalitetna arhitektura,
koja pretstavuva i glaven beleg vo
sevkupniot izraz na urbanite an-
sambli na makedonskite gradovi
(Ohrid, Kru{evo, Kratovo, Ve-
les, Tetovo i dr.). Ku}ite na mus-
limanskoto naselenie, naj~esto,
se simetri~no re{eni so prizem-
je i kat, so izdvoeni delovi za `i-
veewe na semejstvoto – haremluk i
za priem – selamluk. I arhitektu-
rata vo makedonskite sela nosi
svoi karakteristi~ni belezi. Taa
e organski povrzana so terenot i
pejza`ot, posebno vo planinskite
sela kako {to se Gali~nik, Jan~e,
Bitu{e. Ku}ata ~ardaklija, so
otvoreni tremovi i ~ardaci, e
svojstvena na ramni~arskite sela.
Arhitekturata i urbanizmot na
ARHITEKTURA A
HH v. nosat novi poraki. Vo Ma-
kedonija mo`e da ja razgledame vo
dve celini. Arhitekturata pome-
|u dvete svetski vojni (1918–
1941) se manifestira niz zadoc-
neti prodori na eklektikata od
Zapad – Narodniot teatar vo
Skopje, arhitekti J. Bukovac i D.
M. Leko (1927), Oficerskiot dom
vo Skopje, arh. V. Baumtartner
(1929), kako i pove}e stanbeni
zgradi vo Skopje, vo Bitola, vo
Ohrid. Vo ovoj period spa|aat i
prvite nikulci na modernata so
delata na arh. D. Ibler, Okru`en
ured za socijalno osiguruvawe na
rabotnicite vo Skopje – denes
Gradska bolnica (1933–1934) i na
arh. M. Zlokovi}, Privredna ko-
mora – denes kafeana Metropol
(1933–1935). Izraboten e urbani-
sti~ki plan na grad Skopje od J.
Mihajlovi} (1929) i izgradeni se
zna~ajni komunalni objekti vo
gradot.
Po Osloboduvaweto, vo novosoz-
dadenite uslovi i mo`nosti se
razvi mo{ne intenzivna arhite-
ktonska aktivnost. Urbanisti~-
kite re{enija koncipirani vrz
humanite principi na organizi-
raweto na prostorot vo site gra-
dovi vo Makedonija bea predus-
lov za nivniot brz razvoj. Po osa-
mostojuvaweto na RM, so novite
urbanisti~ki tekovi, gradovite
dobivaat zgusnata struktura so
predimenzionirani stanbeni blo-
kovi i kuli so {to se dehumanizi-
ra prostorot. Vo pedesettite go-
dini se formira generacija ma-
kedonski arhitekti koi postig-
naa zna~ajni rezultati: S. Bre-
zovski (Rabotni~ki dom vo Skop-
je, 1958, Stokovna ku}a vo Skopje,
1959); D. Dimitrov (zgrada na
„Vardar eksport-import“ vo Skop-
95
A ASAEL
Studentskiot dom †Goce Del~ev# vo Skopje
je, 1978); A. Serafimovski (stan-
beni kuli na kejot na Vardar vo
Skopje, 1959); D. Tomovski (pove-
}e stanbeni zgradi vo Skopje).
Tuka pripa|aat i arhitektite: D.
Pecovski, Q. Malenkova, R. Ga-
li}, K. Tomovski, D. Petkov, A.
@upan, V. ]osevski, R. [ekerin-
ski, Q. Tomi}. Vo pedesettite i
{eesettite godini rabotat i po-
ve}e arhitekti od drugite centri
od porane{na Jugoslavija i od
stranstvo, {to dojde do izraz po-
sebno po katastrofalniot zemjo-
tres vo Skopje (1963), koi dadoa
pridones vo razvojot na makedon-
skata arhitektura – A. Urlih, E.
Mihevc, \. Ancel, J. Rankovi}, K.
Tange, E. Ravnikar, A. Rot i dr.
Kon krajot na {eesettite i vo se-
dumdesettite godini od zna~ewe e
dejnosta na pove}e mladi arhitek-
ti vo ~ie tvore{tvo se prisutni
sovremenite tendencii me|u koi
bi gi izdvoile: \. Konstantinov-
Zgradata na †Makedonski po{ti# i na †Makedonski Telekomunikacii# vo Skopje
96
ski (Istoriski arhiv, 1968, Stu-
dentski dom „Goce Del~ev“, 1971,
vo Skopje); P. Muli~kovski
(zgrada na CK SKM, 1970, Uni-
verzitetska biblioteka, 1971, vo
Skopje); B. Kolev (zgrada na
NIP „Nova Makedonija“, 1982,
vo Skopje); @. Popovski (Grad-
ski trgovski centar, 1973, vo
Skopje, so grupa koavtori); @.
Gelevski (hotel „Kontinental“,
1972, vo Skopje); T. Dimitrov (Za-
tvoren pliva~ki bazen, 1979, vo
Skopje); B. ^ipan (zgradata na
MANU, 1976); K. Muratovski i
M. Tomi} (kompleks na muzeite,
1977, vo Skopje). I vo osumdeset-
tite godini prodol`uva izgrad-
bata na novi naselbi so stanbeni
blokovi i kuli so sovremen ar-
hitektonski izraz, kako na pri-
mer, stanbenite blokovi vo Ka-
pi{tec, vo Skopje, od M. Tomi}
(1985), stanbeno-trgovskiot kom-
pleks „Skopjanka“ vo Skopje, B.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Micevski (1987) i dr. Vo devede-
settite godini se izgradeni po-
ve}e individualni semejni ku}i
i stanbeni zgradi. Pozna~aen ob-
jekt e hotelot „Aleksandar Pa-
las“ (1998) vo Skopje od J. Kon-
stantinov. Izgradeni se i pove-
}e objekti so obidi tradicio-
nalnoto da se vklopi vo novosoz-
dadenite arhitektonski sodr`i-
ni, stremej}i se, pritoa, da se
sozdade sovremen arhitektonski
izraz. Go sledime kaj ohridskite
arhitekti K. Zarov (hotel „Go-
rica“, 1971), S. i M. Haxievi
(gradska kafeana „Letnica“,
1973), P. Mitkov (hotel „Desa-
ret“, 1974), T. Paskali (hotel
„Biser“, 1976), V. i A. Zar~evi
(hotel „Metropol“, 1974), P. Ba-
labanov (OU „Kliment Ohrid-
ski“, 1980) i dr. Kr. T.
ASAEL, Becalel ben Simantov
([tip, 1904 – Treblinka, 1943) –
kni`ar, osnova~ na Mladinskiot
evrejski hor i Mladinskata dram-
ska sekcija vo [tip. Samiot gi
re`iral pretstavite izveduvani
na jazikot ladino. Go formiral
fudbalskiot evrejski klub „Ha-
koah# (1929), organiziral akcii
za evrejskite nacionalni fondo-
vi (KKL i Keren hajesod).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990,
247-249. J. Nam.
Na bregot na naselbata Asamati
ASAMATI ‡ sovremena turis-
ti~ka naselba na bregot na Pres-
panskoto Ezero. Vo praistori-
skata arheologija poznata e po
nao|ali{teto Sv. Nedela, na koe
so probno iskopuvawe (1978‡
1979) bile otkrieni ostatoci od
objekt i vo nego grupi od frag-
mentirani kerami~ki sadovi. Se
smeta deka se raboti za grn~arska
rabotilnica na mala ribarska
naselba od docnoto bronzeno vre-
me, so etnokulturna pripadnost
kon paleobalkanskoto pleme Bri-
gi {to go naseluvale ohridsko-
prespanskiot basen, del od teri-
torijata na Albanija i Epir (vo
Grcija). Naodite se ~uvaat vo Mu-
zejot na Makedonija i vo Muzej-
skata zbirka vo Resen.
LIT.: Eleonora Petrova, Brigite na
centralniot Balkan vo II i I milenium
pr.n.e., Skopje, 1996. V. S.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Faksimil od Asemanovoto evangelie str. 132,
inicijal †V# (XI vek)
ASEMANOVO EVANGELIE –
glagoli~ko kratko izborno evange-
lie so meseceslov, prva pol. na XI
v., 158 l. Pronajdeno e vo 1736 g. vo
Erusalim od X. S. Asemani (Josef
Simon Assemani), sega vo papskata
Vatikanska biblioteka (sign. Slav.
3). Prepisot se locira vo Jugoza-
padna Makedonija i tesno e povr-
zan so tradiciite na Ohridskiot
kni`even centar. Sodr`i arhai~-
ni paleografski i jazi~ni crti,
pokraj poizraziti inovacii na si-
te jazi~ni ramni{ta (zapo~natiot
proces na zamena na nosovkite, is-
pu{tawe i vokalizacija na erovi-
te). Rakopisot ima izvonredno bo-
gata ornamentika, na marginite se
nao|aat brojni bele{ki pi{uvani
so glagolica i kirilica koi po-
tvrduvaat deka bil vo liturgiska
upotreba u{te vo vremeto koga
glagolicata vo Ohridskiot centar
ve}e bila istisnata. Vo mesecoslo-
vot se spomenuvaat Kiril i Meto-
dij, Kliment Ohridski i dr. sveti-
teli od Solunsko i bliskata oko-
lina (Dimitrij Solunski, Ahil
Lariski, Strumi~kite ma~enici i
dr.). Izdavan pove}ekratno, jazi~-
nite osobenosti kompleksno gi
razgleduva u{te V. Jagi} vo prvoto
izdanie na kodeksot od F. Ra~ki.
LIT.: (izbor) F. Racki, Assemanov ili Vati-
kanski evangelistar, Zagreb, 1865 (prepis so
glagolica so opis na jaz. osobenosti od V.
Jagi}); I. Crn~i}, Assemanovo izborno evangjel-
je, Rim, 1878 (lat. transkr.); J. Vajs, J. Kurz,
Evangeliarium Assemani, I, Praha, 1029 (foto-
tip.), J. Kurz, Evangeliár Assemanuv II, Praha,
1955 (kir. transkr., parakrit. aparat), I.
DuŸ~ev (red.), Asemanievo evangelie. Co-
dex vaticanus Slavicus 3 Glagoliticus, SofiÔ,
1981 (faksimil; prilog: V. Ivanova-Ma-
vrodinova, A. D`urova, Asemanievoto
evangelie. StarobÍlgarski glagoli~eski
pametnik ot X vek. Hudo`estveno-isto-
ri~esko prou~vane). Zd. R.
ASENOV-ME^KATA, Krsto
(psevd. ^erkezot) (Sliven, Buga-
rija, 1877 ‡ s. Korni{or, Enixe-
vardarsko, 8. IX 1903) ‡ u~itel,
Krsto
Asenov
vojvoda na Kuku{kiot i Enixe-
vardarskiot revolucioneren re-
on i solunski okru`en vojvoda na
TMORO; od bugarsko poteklo.
Bil sorabotnik na G. Del~ev i J.
Sandanski. U~estvuval vo grab-
nuvaweto na misionerkata Elena
Ston (1901-1902). Nesre}no zagi-
nal po predavstvo.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-
cioneri, album, Skopje, juni, 1950, 38.
S. Ml.
ASIMILACIJA NA MAKE-
DONCITE VO GEOGRAFSKI-
TE RAMKI NA MAKEDONI-
JA ‡ proces vo koj odreden etni-
kum, del od nego ili oddelni ne-
govi pripadnici, so grubi ili
suptilni metodi, gi prisiluvale
Makedoncite da se odre~at od
sopstveniot identitet i da go
prifatat identitetot na domi-
nantniot etnikum. Procesot na
asimilacija vo HH v., vo geograf-
skite ramki na Makedonija grubo
i naglo se intenzivira po Bal-
kanskite vojni (1912‡1913), po
raspar~uvaweto na nejzinata te-
ritorija na tri dela, so Versaj-
skiot dogovor (1919). Toj proces
zapo~nuva so preimenuvawe na te-
ritoriite na trite dela: Egejski-
ot del e preimenuvan vo „Severna
Grcija“, Vardarskiot vo „Ju`na
Srbija“, a Pirinskiot del stana
sostaven del na Bugarija, so izo-
stavuvawe na zborot „Makedoni-
ja“. Nastana promena i na toponi-
mite, iako so Versajskiot dogo-
vor Grcija be{e obvrzana da ne gi
promenuva. Grcija go napravi toa
so poseben zakon (1924). Osven
toa, vo trite dela se preimenuvaa
i li~nite imiwa i prezimiwa na
Makedoncite. Po Gra|anskata
vojna vo Grcija (1946‡1949) pro-
cesot na asimilacija na Make-
doncite u{te pove}e se zabrza, ne
samo preku nivnoto iseluvawe vo
drugi dr`avi, tuku i preku sklu-
~uvawe etni~ki me{ani brakovi,
so {to gr~kiot jazik dobi status
na maj~in jazik za mladite poko-
lenija. Asimilacijata se pro{i-
ri i so zabranata na makedonski-
te pokolenija da u~at na makedon-
ski jazik, donesena od instituci-
ite na obrazovniot sistem. Na
ASIMOV A
Makedoncite vo Grcija im se za-
branuva da gi odbele`uvaat ilin-
denskite praznici i da gi prakti-
kuvaat semejnite slavi i obi~ai.
Vo Bugarija procesot na asimila-
cija s# pobrzo napreduva{e pora-
di bliskosta na makedonskiot i
bugarskiot jazik, bidej}i mladi-
te generacii so makedonsko et-
ni~ko poteklo se {koluvaat na
bugarski jazik (so isklu~ok vo
periodot 1946‡1948 g.). I denes
prodol`uva pritisokot od bugar-
skite vlasti vrz Makedoncite da
se odre~at od pravoto na make-
donskiot identitet i da formi-
raat sopstvena politi~ka parti-
ja. Asimilacijata vo Grcija i vo
Bugarija se sproveduva so progo-
nuvawe na onie Makedonci {to
javno go izrazuvaat svojot make-
donski identitet, so zabranuva-
we na upotrebata na makedonski-
ot jazik vo instituciite, kako i
so uni{tuvawe na drugite belezi
na makedonskiot etni~ki identi-
tet. Poseben e procesot na asimi-
lacijata na makedonskoto nasele-
nie vo Albanija. Vo periodot na
osmanliskoto vladeewe toa se
pravelo preku pritisok za prote-
ruvawe, no i za napu{tawe na rod-
nite ogni{ta. Po Vtorata svet-
ska vojna se izvr{i promena na
toponimijata, no vo periodot do
Rezolucijata na IB postoeja ma-
kedonski u~ili{ta na makedon-
ski jazik, koi potoa se svedoa sa-
mo za hristijanskoto naselenie
vo Dolna Prespa. Makedoncite
so islamska veroispoved admini-
strativno se registrirani kako
Albanci, so u~ili{ta na alban-
ski jazik. Vo tekot i po NOB, Ma-
kedoncite vo Vardarskiot del
formiraa svoja dr`ava vo ramki-
te na DFJ/FNRJ/SFRJ, po prin-
cipot nacija ‡ dr`ava, so {to
prestana procesot na asimilaci-
ja vo ovoj del od teritorijata na
Makedonija.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Malcins-
tvata na Balkanot, Skopje, 2004. Pet. G.
Muxahit
Asimov
ASIMOV, Muxahit (Mücahit Asi-
mov) (Bitola, 1940) – univerzi-
tetski profesor od turskata na-
cionalnost vo RM. Zavr{il Fi-
lozofski fakultet vo Saraevo.
97
A ASKEZA
Doktoriral na Filolo{kiot fa-
kultet vo Pri{tina. Od 1998 go-
dina se vrabotuva na Filolo{ki-
ot fakultet †Bla`e Koneski# vo
Skopje. Ima objaveno pove}e
stru~ni i nau~ni trudovi od ob-
lasta na dijalektologijata, isto-
rijata na turskiot jazik i turska-
ta literatura. U~esnik e na me|u-
narodni kongresi i simpoziumi.
LIT.: Univerzitetot Kiril i Metodij,
Bilten, mart 2000. A. Ago
ASKEZA & v. asketizam
ASKETIZAM (st. gr. 5skhsiz) –
na~in na hristijansko dobrode-
telno `iveewe so primena na
askeza za ostvaruvawe na hristi-
janski `ivot spored Evangelie-
to. So molitva i so fizi~ka ra-
bota, so celo anga`irawe na sop-
stvenoto bitie, asketot se vozvi-
{uva, bogoupodobuva, se obo`uva
i postignuva svetost. Asketiz-
mot go razvivale judaizmot, mno-
gubo{tvoto, filozofite, osobe-
no stoicite, no najmnogu hristi-
janstvoto so svetite otci i cr-
kovni u~iteli, po~nuvaj}i od
Origen i Kliment Aleksandri-
ski, egipetskite pustinici, do
dene{noto Isto~no mona{tvo.
Vo Makedonija asketizmot op-
stojuva od vremeto na makedon-
skite asketi, od mona{tvoto na
sv. Naum Ohridski do sega{nite
mona{ki bratstva vo makedon-
skite manastiri.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogos-
lovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I
i II, reprintnoe izdanie, Moskva,
1921. Rat. Gr.
ASKLEPIJ – mitski heroj, bog
na medicinata vo gr~kata mito-
logija, sin na Apolon i nimfata
Koronida, odgledan od kenotau-
rot Hiron, koj mu go predava
iskustvoto od medicinata. Najgo-
lemo svetili{te ima vo Epidaur.
Vo Filipi e poznat golemiot
reljef, vo koj centralno mesto
ima Asklepij i }erka mu Higieja.
Vo Makedonija e po~ituvan kako
bo`estvo, a kako glaven atribut
ja ima zmijata.
LIT.: Re~nik gr~ke i rimske mitologije,
Beograd, 1979. A. [uk.
ASOCIJACIJA NA ARHI-
TEKTI NA MAKEDONIJA –
osnovana vo Skopje (1952) kako
Dru{tvo na arhitekti na NRM.
Raboti kako Sojuz na arhitekti
na Makedonija (1980–1999), a po-
docna (1999) kako Asocijacija na
arhitekti (AAM) na Makedonija.
Celite, opredelbite i delokru-
got na rabotata na AAM se po-
dredeni na po{irokiot interes
za razvoj, unapreduvawe i afir-
macija na arhitektonskata pro-
fesija, kako na teritorijata na
RM, taka i vo me|unarodni ramki.
98
AAM e ~lenka na Me|unarodnata
unija na arhitekti (UIA), ~len-
ka na vtorata regija na UIA i
~lenka na Arhitektonskiot so-
vet za Centralna i Isto~na Ev-
ropa (ASSEE). Vo ramkite na
AAM dejstvuva i Arhitektonska-
ta akademija. Kr. T.
ASTRAI – paleobalkanska po-
pulacija od pajonskata grupa ple-
miwa. Gi naseluvale teritoriite
Stipendisti na Fondacijata †Atanas Bliznakov# so fondatorot (vo sredinata)
isto~no od sredniot tek na r.
Vardar. Kako nivni centar se
spomnuva gr. Astraion, koj s¢
u{te ne e lociran.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
ASTRAION – dreven grad vo Pa-
jonija, smesten na prostorot
isto~no od Vardar, najverojatno
centar na plemeto Astrai. Spored
geografot Ptolomej Astraion se
nao|al severno od Dober, no denes
negovata lokacija e nepoznata.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
ATAI Uskubi (Atai od Skopje)
(vtora pol. na XV – po~. na XVI v.)
– eden od najpopularnite osman-
liski poeti na preminot od XV
vo XVI v. Bil pripadnik na
Nak{bendiskiot dervi{ki red.
Negovata poezija osobeno bila
slavena i po~ituvana vo Rumeli-
ja. Po~inal vo vremeto na sulta-
not Selim I (1512–1520).
LIT.: Dragi \orgiev, Skopje od tursko-
to osvojuvawe do krajot na XVII vek,
Skopje, 1997. Dr. \.
ATAL (? – 335 pr.n.e.) – makedon-
ski vojskovodec vo vojskata na
Filip II. Vo 337 god. pr.n.e. Fi-
lip II se o`enil so }erkata na
Atal – Kleopatra. Atal bil ubi-
en po naredba na Aleksandar III
Makedonski vo 335 g. pr.n.e., a
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vedna{ potoa bila ubiena i Kle-
opatra i nejzinoto bebe, za da ne-
ma drugi pretendenti na makedon-
skiot carski prestol.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na heleni-
sti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
ATANAS BABATA & v. Dimit-
rov-Babata, Atanas.
„ATANAS BLIZNAKOV# –
fondacija za stipendirawe ta-
lentirani studenti na Univerzi-
tetot „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje, osnovana spored li~no
izrazenata `elba na sonarodni-
kot Atanas Bliznakov (D’mbeni,
Kostursko, 15. XII 1901 – Skopje,
10. VII 1998), koj{to `iveel i ra-
botel pove}e od 50 godini vo SAD
(Geri, Indijana). Odlukata za os-
novawe e donesena na sednica na
Univerzitetskiot sovet na 18. IV
1977. Fondacijata, spored nejzi-
niot statut, ja rakovodi Upraven
odbor. Osnovnata cel e stipendi-
raweto na studenti na Univerzi-
tetot {to poka`uvaat osobeni
rezultati vo studiite, a nemaat
dovolno sredstva za {koluvawe.
Do u~ebnata 2002/2003 godina od
Fondacijata se dodeleni 252 sti-
pendii na studenti od site viso-
ko{kolski ustanovi na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij#.
LIT.: Sl. Nikolovski – Katin, Atanas
Bliznakov, Skopje, 2000. K. Kamb.
ATANAS-VULGARIS, Kosta
([tip ili [tipska kaza, 1797 ‡
Navpaktos, pred 1865) ‡ u~esnik
vo Gr~koto vostanie. Od 1822 do
1824 godina bil pod komanda na
Teodor Kolokotroni. Od 1825 g.
bil vo kowicata na Haxi Hristo.
Se istaknal i stanal oficer. Od
1828 g. bil na~alnik na 25 du{i.
Vo 1841/2 bil odlikuvan so baka-
ren medal. Se smetal onepravdan
i vo 1844 g. baral srebren medal.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: NikolaŸ Todorov - Veselin TraŸ-
kov, BÍlgari u~asnici v borbite za osvo-
bo`denieto na GÍci® 1821-1828, Sofi®,
1971. M. Zdr.
ATANASIJ I ‡ arhiepiskop na
Ohridskata arhiepiskopija (vto-
ra polovina na XVI - po~etok na
XVII v.). Po doa|aweto na arhie-
piskopskiot prestol se aktivi-
ral za osloboduvawe od vlasta na
na Osmanliskata Dr`ava so po-
mo{ od zapadnoevropskite vlade-
teli. Vo po~etokot na 1596 g. vos-
postavil vrska so Venecija koja
ne poka`ala interes. Istata go-
dina otpatuval vo Neapol, kaj
{panskiot vicekral za da ja pri-
dobie [panija za planiranoto
osloboditelno vostanie. So do-
biena mala pomo{ arhiepisko-
pot vo avgust vo Himara, primor-
ska oblast pod negova crkovna
vlast, krenal vostanie, no izosta-
nalo o~ekuvanoto voeno anga`i-
rawe na [panija. Esenta 1897 g.
otpatuval vo Rim. Vatikan ja us-
lovil poddr{kata so prifa}awe
unija. Arhiepiskopot Atanasij
bil vo Avstrija (1598 i po~eto-
kot na 1599) od koja dobil samo
finansiska pomo{. Vo po~eto-
kot na 1600 g. se vratil vo Make-
donija, vo Ohrid. Otpatuval vo
Rusija ( 1604) da bara poddr{ka za
osloboduvawe na pravoslavnite
vo negovata crkva. Rusija ne poka-
`ala interes. Povtorno se svr-
tel kon Zapadna Evropa (1613,
1614 i 1615) za da ja pridobie
[panija. Evropskite golemi dr-
`avi ostanale nezainteresirani.
LIT.: M. Minoski, Osloboditelni dvi`e-
wa i vostanija vo Makedonija (1564-1615),
Skopje, 1972; Nikola Milev, OhridskiÔt
patriÔrh AtanasiŸ i skitaniÔta mu v
~u`bin (1597-1615), „IzvestiÔ na istori~e-
skoto dru`estvo#, V, SofiÔ, 1922. M. Min.
ATANASIJ II (vtora pol. na
XV¶¶ v.) – ohridski arhiepiskop
(1653–1660). Kako poglavar na
Ohridskata arhiepiskopija se
spomenuva me|u II i 20. XII 1653 g.
Stapil vo vrska so papata Alek-
sandar VII za unija (1655–1667) i
zaedno so pelagoniskiot mitro-
polit Eremija i dra~kiot Hari-
ton prestojuvale vo Rim, kade
{to barale milostina. Vo tekot
na 1658 g. Atanasij II mu gi pret-
stavil svoite gramoti na ruskiot
car Aleksej Mihajlovi~ (1645–
1676) i na eden od najpoznatite i
najkontroverzni ruski patrijar-
si – Nikon (1652–1658), od koi ba-
ral materijalna i moralna po-
mo{ (milostina) za zapustenite
crkvi i manastiri vo dijacezata
na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohrid-
skata arhiepiskopi®-patriar{i®, II, So-
fi®, 1995. Al. Tr.
ATANASOV, Angel (s. Kru{e-
vo, Sersko, 1879 – Krxali, Buga-
rija, 1952) – u~itel i revolucio-
ner. Zavr{il pedago{ko u~ili-
{te vo Ser (1900) i u~itelstvu-
val vo \umurxina. Kako direktor
na Serskoto klasno u~ili{te
(1902) stanal ~len na Serskiot
OK na TMORO. Vo tekot na V
1903 g. bil zatvoren i osuden na
tri godini zatvor. Po amnestija-
ta (1904) povtorno stapil vo re-
dovite na TMORO. U~estvuval
kako delegat na Serskiot okru-
`en kongres (1905).
LIT.: V. „Nov `ivot#, Kqrd`ali, 1983,
br. 55, 4. Al. Tr.
Vasil
Atanasov
ATANASOV, Vasil (Strumica,
16. IV 1957) – oboist. Diplomira
na Fakultetot za muzi~ka umet-
nost vo Skopje (1980), vo klasata
na prof. K. Davidovski, kaj kogo gi
zavr{uva i postdiplomskite stu-
dii (1987). Od 1980 g. e prv oboist
na Makedonskata filharmonija.
^len e na Skopskiot duva~ki
kvintet i profesor po oboa vo
MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#
vo Skopje. Umetnik so {irok dija-
pazon na dela. Koncertira vo po-
ve}e zemji na svetot, a ima ostvare-
no i brojni snimki na CD. B. Ort.
ATANASOV, d-r Filip (s. Smr-
de{, Kostursko, Egejsiot del na
Makedonija, ? – Sovetski Sojuz,
1956) – lekar, pripadnik na
MEFO. Potpisnik na Tiranski-
ot protokol so Kosovskiot alban-
ski komitet (1921), zadgrani~en
pretstavnik na MFRO (1922).
Emigriral vo Viena (1923), kade
{to u~estvuval vo formiraweto
na Balkanskiot revolucioneren
komitet, vo objavuvaweto na vien-
skite dokumenti (april–maj 1924)
i vo osnovaweto na VMRO(Ob)
(1925). Bil vo Privremenoto ra-
kovodstvo na nacional-federali-
sti~kata struja na Organizacija-
ta, izbran na Konferencija vo
Carirad (1929). Se vratil vo Bu-
garija (1931), a po Vtorata svetska
vojna emigriral vo Sovetskiot
Sojuz, kade {to i po~inal.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto na
vÍtre{nite raboti, SofiÔ, OB-16199, l.
125-135; AINI, sl. IV. 242/II, br. 69, Nikola
Kirov-MaŸski, V stroÔ za MakedoniÔ, So-
fiÔ, 1957, kn. II (rakopis); Darinka Pa~em-
ska, VMRO(Ob), Skopje, 1985. Z. Tod.
ATANASOV A
Nikola
Atanasov
ATANASOV, Nikola (s. Orese-
~en, Egejsiot del na Makedonija,
28. X 1939) – flejtist. Studiite
gi zavr{uva na Muzi~kata akade-
mija vo Qubqana (B. ^ampa,
1964), a specijalizira na Akade-
mijata „Santa ^e~ilija# vo Rim
(S. Gayeloni, 1970). Kako student
vo Qubqana, ~len e na Operskiot
i na Filharmoniskiot orkestar,
a potoa, do penzioniraweto, prv
flejtist na Skopskata opera.
Osven toa, (od 1974 g.) raboti ka-
ko honoraren profesor na FMU
vo Skopje i na Umetni~kata aka-
demija vo Pri{tina. A. so uspeh
nastapuva vo zemjata i vo pove}e
evropski i vonevropski zemji ka-
ko solist i so Ansamblot za so-
vremena muzika „Sveta Sofija#,
kako i so trioto „Skopje#. Inter-
pretator na mnogu dela za flejta
od doma{ni kompozitori. Dr. O.
Petar
Atanasov
ATANASOV, Petar (s. Uma, Ge-
vgelisko, 25. XII 1939) – lingvist-
romanist, univerzitetski profe-
sor. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{il vo Gevgelija. Studi-
ite gi zavr{il vo Skopje na Gru-
pata za romanska filologija na
Filozofskiot fakultet. Magi-
striral vo 1975 g. vo Belgrad, a
doktoriral vo 1979 g. vo Skopje
na tema „Meglenoromanskiot de-
nes. Fonetika i fonologija#. Na
Katedrata za romanski jazici i
kni`evnosti gi predaval predme-
tite: Romanski jazik, Fonetika i
fonologija na francuskiot ja-
zik, Istorija na francuskiot ja-
zik, Sporedbena gramatika na ro-
manskite jazici, Istorija na ita-
lijanskiot jazik, a isto taka i
99
A ATANASOV
Balkanska lingvistika za post-
diplomskite studii pri Filol-
{kiot fakultet vo Skopje. Bil
{ef na Katedrata za romanski ja-
zici i kni`evnosti vo dva manda-
ta, pretsedatel na Sovetot na Fi-
lolo{kiot fakultet, kako i
~len na Univerzitetskiot senat.
Dobitnik e na ordenot Akadem-
ski palmi od Vladata na Franci-
ja (1995). Objavil 13 re~nici i
monografii. M. Mark.
ATANASOV, Sotir Janakiev (s.
Klisura, Gornoxumajsko, 30. III
1876 – s. Dra`inci, Belogradi-
{ko, 7. IX 1940) – {tipski vojvo-
da, polkovnik vo Bugarskata ar-
mija. Zavr{il voeno u~ili{te vo
Sofija (1900). Bil ko~anski, kra-
tovski i {tipski vojvoda (1902–
1903) i u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. U~estvuval vo Balkan-
skite i vo Prvata svetska vojna
(vo XI makedonska divizija) vo
Bugarskata armija.
LIT.: „Il•straci® IlindenÏ#, kn. 5, So-
fi®, 1935-1936; S. Tasev, Selo Klisura,
Blagoevgrad, 1972. Al. Tr.
ATANASOV-BO@ANIN, Ata-
nas (Petri~, 1921 – Petri~, 10. V
1975) – partizan na Petri~kiot
partizanski odred „Andon Po-
pov# i ~len na Prvoto, Vtoroto i
Tretoto zasedanie na ASNOM.
Vo svojot pozdraven govor na Vto-
roto zasedanie na ASNOM gi
prenel `elbite na makedonskiot
narod od Pirinskiot del na Ma-
kedonija za obedinuvawe vo edna
makedonska nacionalna dr`ava.
LIT.: Velimir Brezoski – Mile Todo-
rovski, Politi~kiot, nacionalniot i
socijalniot sostav na narodnite pret-
stavnici na Prvoto zasedanie na AS-
NOM, „Glasnik na INI#, VIII/1, Skopje,
1964; ASNOM. Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, I, 2, Ar-
hiv na Makedonija, Skopje, 1984. V. Jot.
ATANASOV-INXETO, Ivan (s.
Vatrena, Demirhisarsko, Sersko,
ok. 1846 – s. Crvi{te, Dupni~ko,
11. IV 1896) – male{evski vojvoda.
U~estvuval vo Rusko-osmanliska-
ta vojna (1877/1878) kako dobrovo-
lec vo IX dobrovole~ka (opol~en-
ska) ~eta. Aktivno u~estvuval vo
Kresnenskoto vostanie (1878/
1879) kako vojvoda so ~eta na des-
niot breg na rekata Struma, kako
vojvoda vo Razlo{koto vostanie,
kako i vo Srpsko-bugarskata voj-
na (1885) vo edinicite na bugar-
skata vojska. Po 1895 g. dejstvuval
so ~eta vo Male{evsko i vo Po-
rojsko.
IZV. i LIT.: CDA, f.: 173, op. 6, a. e, 663,
ll. 34-42; A. Trajanovski, Novi soznanija
za `ivotot i dejnosta na vojvodata
Iqo Markov-Male{evski (1805–1898).
zb.: Iqo Markov-Male{evski i negovoto
vreme, Berovo, 2002, 5-35. Al. Tr.
ATANASOVA, Janka (Debar, 19.
XII 1935 – Skopje, 1980) – baleri-
100
na. Go zavr{uva Baletskoto u~i-
li{te vo Skopje, vo klasata na \.
Makedonski i N. Kirsanova. An-
ga`irana e vo MNT (1950-1961).
Stanuva ~len na Baletot pri Na-
rodnoto pozori{te vo Belgrad
(1961-1980). Izrazito lirska ba-
lerina so dobra klasi~na balet-
ska tehnika i ubava razvojna li-
nija na dvi`eweto.
ULOGI: Odeta (P. I. ^ajkovski, „Lebe-
dovo ezero#), Carska ubavica (I. Stra-
vinski, „@ar-ptica#) i dr. Em. X.
ATANASOVDEN ‡ praznik po-
sveten na golemiot hristijanski
svetitel sv. Atanasij Veliki. Na-
{iot narod go praznuva dva pati
vo godinata. Na 31/18 januari, so
doma{ni slu`bi, se praznuva
Atanasovden-zimen, kako zaed-
ni~ki spomen na dvajcata aleksan-
driski arhiepiskopi sv. Atanasij
Veliki i sv. Kiril Aleksandri-
ski, za nivnite zaedni~ki zaslugi
vo odbranata na pravoslavieto od
dvete eresi: arijanstvoto i nesto-
rijanstvoto. Praznikot narodot
go smeta za sredzimo i se veruva
deka glavnite studovi ve}e se po-
minati. Vo narodnoto veruvawe
toj e pobednik nad silnite studo-
vi i mrazevi. Se praznuva i na 15/2
maj, den na upokojuvaweto na sve-
titelot, praznik poznat kako
Atanasovden-leten.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eli-
skoj kazi, prikupio i opisao Stefan Ta-
novi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Zorka Deli-
nikolova, Obi~ai svrzani so poedini
praznici i nedelni dni vo Radovi{,
„Glasnik na Etnolo{ki muzej“, 1, Skopje,
1960. M. Kit.
Me~uvawe
ATANASOVSKI, Aleksandar
(Skopje, 15. XI 1945) ‡ grade`en
tehni~ar, me~uvalec. Zavr{il
Grade`en u~ili{ten centar vo
Skopje (1964). Bil ~len na Me~u-
va~kiot klub †Rabotni~ki# vo
Skopje (od 1959). Na prvenstvata
na Jugoslavija (1967–1976) za se-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
niori so me~ osvoil 6 zlatni, 5
srebreni i 5 bronzeni medali vo
poedine~na i ekipna konkurenci-
ja. So sabja osvoil eden (1970), a
vo floret dva srebreni medala
(1973 i 1974). Za jugoslovenskata
reprezentacija nastapil okolu 90
pati. Go osnoval MK †Vardar# vo
Skopje (1991). Br. R.
Kiro
Atanasovski
ATANASOVSKI, Kiro Krstev
(psevd. Stra{o) (Kavadarci,
1923 ‡ Kavadarci, 7. IV 1944) ‡
nalbat, borec i naroden heroj.
Zavr{il dva klasa gra|anska
{kola. Kako ~len na SKOJ
(1940) i na KPJ (1941), bil eden
od organizatorite na NOAVM
vo Tikve{ijata: ~len na MK na
KPJ vo Kavadarci (1942) i ~len
na Oblasniot komitet na KPM
vo Veles (1943). Bil borec na Ti-
kve{kiot NOPO „Dobri Daska-
lov#. Pri ilegalen prestoj vo
Kavadarci so sekretarot na OK
na KPM vo Kavadarci Dim~e
Mir~ev za prifat na okolu 60
novi borci, bile provaleni i
blokirani od okolu 700 bugarski
vojnici, kontra~etnici i poli-
cajci. Po sedum~asovna oru`ena
presmetka, otkako im privr{ila
municijata, D. Mir~ev se samou-
bil, a toj zaginal vo obidot da se
probie. Proglasen e za naroden
heroj na Jugoslavija (20. XII
1951).
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, VI,
dokumenti, Kavadarci ‡ Negotino, 1984.
LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i `r-
tvi na fa{izmot od Kavadarsko, Kavadar-
ci, y. a., 14; Aleksandar Popovski, Atana-
sovski Krsto Kiro (1923-1944), Narodni
heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 36-43;
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, 1-5, Kava-
darci ‡ Negotino, 1984. S. Ml.
ATANASOVSKI, Miho (Skop-
je, 10. IV 1934) – poet, dramski
avtor, pisatel za deca i mladi,
basnopisec. Rabotniot vek go mi-
nal kako novinar i urednik vo
Makedonskoto radio.
DELA: stihozbirki: O~ite i izmaglini-
te, Sk., 1955; Nikoga{ ne sum sam, Sk.,
1957; Minuvat proleti, Sk., 1959; Bo`u-
riki, Sk., 1963; Otade rekata, Sk., 1985;
knigi za deca: Marko novinarko, Sk., 1969;
Ku}i~kata so bela {amija, Sk., 1987; Tu-
tule bale, Sk., 1994; Uli~eto so obetki
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Miho
Atanasovski
od cre{i, Sk., 1995; Qubovniot `ivot na
Simsile, Sk., 1998; Ve~eri kaj {adrava-
not, Sk., 2000. V. Toc.
ATANASOVSKI, Sande (s. Tr-
novo, Krivopalane~ko, 22. V 1949)
– dipl. grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1996) po predmeti od oblasta na
betonot, armiranobetonskite i
prednapregnatite konstrukcii,
dekan (od X 2003), pretsedatel na
Sojuzot na grade`nite in`eneri
na RM. Magistriral i doktori-
ral (1987) na mati~niot fakul-
tet. Objavil pove}e trudovi i
univerzitetski u~ebnik Armira-
nobetonski konstrukcii I. Bil
pretsedatel na Dru{tvoto na
grade`nite konstruktori (1990–
95) i urednik na spisanieto „Gra-
de`en konstruktor#. Q. T.
Tomo
Atanasovski-
Barbak
ATANASOVSKI-BARBAK, To-
mo (Bitola, 9. IV 1929 – Popova
[apka, 10. II 1985) – univ. profes-
sor po fizi~ka kultura, sportski
rabotnik. Diplomiral na Viso-
kata {kola za fizi~ka kultura
vo Belgrad (1958). Bil profesor
po fizi~ko vospitanie vo Bito-
la (1958–1965), na Vi{ata {kola
za fizi~ka kultura vo Skopje
(1965–1980) i vi{ predava~ po
predmetot ko{arka na Fakulte-
tot za fizi~ka kultura vo Skopje
(1978–1985). Magistriral na Me-
dicinskiot fakultet vo Skopje
(1977), na tema: „Zavisnost na
preciznosta od vozrasta i rasto-
janieto pri frlaweto na topkata
vo ko{ so edna raka vo visina na
glavata #. Objavuval stru~ni i na-
u~ni trudovi. D. S.
ATANASOVSKI-KRSTAN^E,
Slave Krstanov (Ohrid, 1915) ‡
rezbar. Go zavr{il Rezbarskoto
u~ili{te vo Ohrid (1935/1936).
Bil u~enik na akademskiot vajar
Branislav Jovan~evi} od Krague-
vac (1929‡1932) i na Branko [ot-
ra, se usovr{uval vo Belgrad kaj
poznatiot ~e{ki majstor-rezbar
Anton Kniha i kaj rezbarot-skulp-
tor Ante Bihi}. Po Osloboduva-
weto bil nastavnik vo Rezbarsko-
to u~ili{te vo Ohrid (1947‡1949)
i vo U~ili{teto za primeneta
umetnost vo Skopje, a potoa rabo-
tel vo Rezbarskoto atelje †Andon
Slave Krstan~e, vo svojata rezbarska rabotilnica
Dukov# vo Ohrid (1950‡1962) i vo
Muzejot na Ohrid. Ima izraboteno
nad 2.660 primeroci rezbaren
mebel, kopanici, ikoni od drvo,
ikonostasi, maski, rozeti i dr. Po-
ve}e negovi izrabotki se nao|aat
vo novata Soborna crkva vo Sko-
pje, vo crkvata †Sv. Atanas# vo s.
Bolno, Resensko, crkvata †Sv. Bo-
gorodica# vo s. Kali{ta, Stru{ko,
25 dela vo Muzejot †25 Maj# i vo
Palatata na Federacijata, vo t.n.
Makedonska sala, vo Belgrad.
Posebno impresivni se rezbare-
nite stolbovi so visina od 10,5 h
0,50 m {irina vo sve~enata sala na
MANU i dvete rozeti vo Palatata
na Federacijata vo Belgrad. Od
osnovaweto bil ~len na Zdru`eni-
eto za primeneti likovni umetni-
ci na Makedonija. Imal 17 samo-
stojni izlo`bi.
LIT.: G. K., Izlo`ba na posledniot
rezbar, †Ve~er#, XXIX, 8761, Skopje, 8. X
1991, 11; Tomislav Osmanli, Pesni vo ore-
ovo drvo. Sredbi so doajenite: Slave
Atanasovski‡Krstan~e, †Nova Makedo-
nija#, XLVII, 16067, Skopje, 16. X 1991, 13;
Boge Petreski, @ivot i darba izdlabeni
vo drvo, †Makedonija#, br. 512, Skopje,
dekemvri 1995, 32-33. S. Ml.
ATANASOVSKI, Todor (psevd.
Jane) (Kavadarci, 1925) ‡ nacio-
nalno-politi~ki deec, general-
polkovnik na JNA vo penzija i
ATANASOSKI A
voeno-politi~ki komentator. Bil
aktiven u~esnik vo rabotni~koto
dvi`ewe sproti Vtorata svetska
vojna i u~esnik vo NOB (1941),
podocna kako politi~ki komesar
na bataljon i na brigada. Po Os-
loboduvaweto zavr{il Vi{a
voena akademija i kako aktiven
oficer bil na~alnik na [tabot
na Narodnata odbrana na Skopje,
operativen na~alnik i koman-
dant na Teritorijalnata odbrana
na Makedonija. Isto taka, bil
~len na CK na SKM i pretseda-
tel na SZB od NOV. Po osamosto-
juvaweto na RM bil ~len na So-
Todor
Atanasovski
vetot za nacionalna bezbednost.
Avtor e na golem broj komentari
vo dnevniot pe~at i nekolku
stru~ni studii.
BIBL.: ^udniot mar{ niz Tikve{ijata,
Vtora makedonska udarna brigada, Skopje,
1973, 67-72; Fevruarskiot pohod na
edinicite na NOV i POJ na Makedonija.
Strategijata na upotrebata na OS vo
NOV. †Sovremenost#, XXIX, 4, Skopje,
1979, 17-32; Formiraweto i aktivnosta
na Mesnoto poverenstvo na KPM vo Ka-
vadarci vo periodot april ‡ sredinata
na juli 1943 godina, Tikve{ijata vo NOV
1941-1945. Kn. vtora: KPJ-KPM vo Tikve-
{ijata 1939-1945, 147-155; Formirawe i
razvoj na voenite edinici, na istoto mes-
to. Kn. treta: Partizanski odredi i voeni
edinici, Kavadarci‡Negotino, 1984, 7-17;
Voeno-operativen osvrt vrz dejstvijata
i aktivnostite na prostorot na
Tretata operativna zona i
Tikve{ijata vo tekot na Narodnooslo-
boditelnata vojna, na istoto mesto, 89-
121; Mladinskoto rabotni~ko dvi`ewe
vo Kavadarci vo 1941‡1943 godina, na is-
toto mesto. Kn. ~etvrta: Politi~kite
organizacii i narodnata vlast, 113-124;
Voeno-strategiski implikacii po
Prvoto zasedanie na ASNOM 1944 godi-
na, ASNOM. Pedeset godini makedonska
dr`ava 1944-1994, Skopje, 1995, 445-447.
LIT.: Sto makedonski godini. Redaktor
Jovan Pavlovski. Skopje, 2004, 339, 347,
690 i 697. S. Ml.
ATANASOSKI, Pece (Dolne-
ni, Prilepsko, 25. X 1925 ‡ Skop-
je, 14. IX. 1996) ‡ igraorec i in-
strumentalist, najpoznat make-
donski gajdaxija i eden od najpro-
duktivnite sobira~i na makedon-
ski narodni pesni i ora. Bil pro-
fesionalno anga`iran vo Radio
Skopje (1946) i vo Dr`avniot an-
sambl za narodni pesni i igri
101
A ATANACKOVI]
Pece
Atanasoski
„Tanec# vo Skopje (1950). Od 1959
g. do penzioniraweto bil rakovo-
ditel na Orkestarot od narodni
instrumenti vo Radio Skopje i
koreograf na pove}e od dvaeset
KUD vo RM. Od 1966 g. polni 29
godini ja rakovodel Folklornata
{kola za stranci vo Ote{evo. So
svoite gostuvawa so razni kul-
turno-umetni~ki dru{tva niz
svetot gi afirmiral visokite
dostoinstva na makedonskiot me-
los. Nositel e na 19 me|unarodni
nagradi na svetskite festivali
vo Langolen (Anglija), Brno i vo
drugi gradovi. Vo konkurencija
na 1.800 gajdaxii od celiot svet,
go osvoil prvoto mesto i nagrada-
ta „Zlatna gajda# na festivalot
vo Eri~e, Italija (1968). Kako
svetski priznat naroden instru-
mentalist, dr`el ~asovi na razni
univerziteti vo svetot, od Los
Anxeles do Tokio. Ima sobrano
impozantna folklorna zbirka od
okolu 20.000 narodni pesni i ora.
Po~ina kako direktor na Dolnen-
skiot festival, ~ij osnova~ be{e
(1973), a koj sega e imenuvan kako
Festival na narodni instrumen-
ti i pesni „Pece Atanasoski# ‡
s. Dolneni, Prilep (v).
LIT.: Atanas ^uposki, Pece Atanasov-
ski: Celosno $ pripa|am na makedonskata
izvorna muzika, „Dnevnik#, I, 63, Skopje, 4.
VI 1996, 12; C. S., Pro{ev, Nikolovski,
Atanasovski, In memoriam, „Studentski
zbor#, XLVII, 1243, Skopje, 16. X 1996, 23.
S. Ml.
ATANACKOVI], Dimitrie (Ca-
zin, BiH, 5. H 1914 – Rieka, Hrvat-
ska, 27. VII 2004) – farmakolog,
redoven profesor i eden od prvi-
te nastavnici na Med. f. vo Skop-
je (1947). Osnovopolo`nik i prv
direktor na Institutot za far-
makologija. Diplomiral na Med.
f. vo Belgrad i bil izbran za asi-
stent po farmakologija. Vo Vto-
rata svetska vojna rabotel kako
lekar vo Zemun i aktivno ja poma-
gal NOVJ. Vo eden mandat bil i
dekan na Med. f. vo Skopje. Vo
1957 g. zaminal na Farm. f. vo Bel-
grad, a potoa na Med. f. vo Rieka.
Br. N.
ATASOZU (Atasqyü) ‡ poslovica,
{to deneska se imenuva †Atasqyü#
102
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ili †atalar sözü# (†govor na pred-
cite#). Spored najstariot re~nik
na turskiot jazik i istorijata na
turskata kultura †Divanü Lugat-it
Türk#, turskiot termin za poslo-
vica e sav, a vo literaturata se
sre}avaat terminite mesel i darbi-
mesel. Dene{nite tekstovi se so-
vremeni varijanti od najstarite
zapisi. Taka, na pr., poslovicata
†Kurt kurti yemez# (Volkot volk
ne jade) ~esto se sre}ava me|u tur-
skoto naselenie vo Makedonija,
~ija varijanta od XI v. glasi: †Bo-
ri ko[misýn yemez#, a vo XV v. taa se
javuva kako †Kurt ko[misýn incit-
mez#. Kako rezultat na me|una-
rodnite kontakti, za najgolemiot
broj poslovici sosema e nemo`no
da se odredat pati{tata na niv-
noto prifa}awe i tatkovinata
na nivnoto nastanuvawe. Pri spo-
reduvaweto na nekoi dene{ni Faksimil od Atlantskata povelba (1941)
turski poslovici od Makedonija
so nivni varijanti vo starite za- premierot na Obedinetoto Kral-
pisi, se zabele`uvaat jazi~ni stvo Velika Britanija Vinston
promeni, a vo drugi nekoi zboro- Spenser ^er~il i pretsedatelot
vi se zameneti so drugi. na SAD Franklin Delano Ruz-
LIT.: Qmer Asim Aksoy, Atasqzleri ve deyim- velt, potpi{ana na sostanokot na
leri sqzlüçü, Atasqzleri sqzlüçü, Türk Dili Kuru- Atlantskiot Okean vo blizina
mu Yayýnlarý, Ankara, 1971; Sevim Pili~ko- na Wu Faudlend. Deklarirale
va, Prilog kon prou~uvaweto na narod-
nite poslovici kaj Turcite od Makedo- otka`uvawe od kakvi bilo teri-
nija, Skopje, 1987; Poslovicite kako mi- torijalni pro{iruvawa; pro{i-
krostruktura na anegdotite, †Nau~en ruvawa da ne se dozvolat ako ne se
sobir za folklorot na Resen i Resensko#, vo soglasnost so slobodno izraze-
1992, Ote{evo, †Makedonski folklor# nata volja na narodot; po~ituva-
48, XXIV, Skopje, 1991, 335-342; Bone Ve-
li~kovski, Comparison between the Turkish we na pravoto na site narodi da
and Macedonian Medical Proverbs: Health in izberat oblik na vladeewe {to
the hands of ordinary people, Proceedings of the im odgovora; vra}awe na pravoto
38th International Congress on the History of na narodite samite da se upravu-
Medicine, Turkish Historical Society, v. III, An- vaat, dokolku od toa pravo bile
kara, 2005, 1863-1870. S. Pil.
li{eni so sila; pristap do suro-
ATEIZAM – gledi{te so koe se vini i trgovija vo svetot pod isti
odre~uva postoeweto na Bog, bez- uslovi i na golemite i na malite
bo`ni{tvo, antiteizam. Ateiz- narodi i vospostavuvawe mir i
mot go prifa}aat i teoretski go bezbednost za site narodi i site
zastapuvaat mnozina makedonski lu|e vo site zemji da `iveat oslo-
intelektualci, me|u niv i onie bodeni od stravot i bedata. T. ^.
od marksisti~ka proveniencija.
V. G.-P.
ATICI (s. Crni~ani, Bogdanci)
– naselba od docniot neolit. Ar-
heolo{ki artefakti na povr{i-
na od 500 h 200 m vo parcelite 5 i
10 na „Vinojug“. Naselbata le`i
vo dolniot tek od obete strani na
Kavakdere, koe od sever se spu{ta
vo Crni~anska Reka. Istra`uva-
wata vo 1988 g. go poka`aa kultur-
niot sloj od 1,80 m. Keramikata e
^edo [arevski i Lazo Milo{evski
so dobra faktura i so mazneta po- vo trka na 400 m (1953)
vr{ina, so siva ili so kafeava
boja (karakteristi~na za docniot ATLETIKA VO MAKEDONI-
neolit). Od kultnata plastika se JA – sportski natprevaruvawa vo
najdeni minijaturni statuetki. odewe, tr~awa, skokawa, frlawa
LIT.: D. Zdravkovski, Arheolo{ki i vi{eboj. Vo vid na sovremeno
istra`uvawa na lokalitetot „Atici“ tr~awe se spomnuva vo Skopje
vo selo Crni~ani, Gevgelisko, „MAA“, 10, (1902). Atletikata bila zastape-
Skopje, 1989, 79–87. D. Z. na so nekoi elementi vo predme-
ATLANTSKA POVELBA (14. tot gimnastika i vo gimnasti~ki-
te organizacii (1908– 1941), kako
VIII 1941) – zaedni~ka izjava na
i vo nastavata po fizi~ko vospi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tanie (1945–2006). Vo pove}eto
sportski klubovi bile formira-
ni atletski sekcii (po 1945), a
pri Fiskulturniot odbor na Ma-
kedonija poseben referat. Potoa
bile sozdadeni atletski klubovi
i Atletski sojuz (1949), a sega se
vika Atletska federacija na Ma-
kedonija (2002). Prvata atletska
pateka bila izgradena vo Skopje
(1949), podocna i vo drugite pogo-
lemi gradovi. Prvo republi~ko
prvenstvo bilo organizirano za
seniori vo poedine~na (1950), a
potoa vo ekipna konkurencija,
kako i natprevari za juniori (od
1953) i za juniorki (od 1955). Bi-
le odr`uvani i me|urepubli~ki
(od 1949) i me|unarodni sredbi
(od 1955). Sobir na atletskite su-
dii na Makedonija e formiran vo
Skopje (1957). Trenerski kadar e
osposobuvan preku kursevi (od
1947), a potoa i na visoko{kol-
skite ustanovi. ^lenovi i na ju-
goslovenskata reprezentacija bi-
le: Lazo Milo{evski, Vera Vel-
janovska, Elizabeta Bo`inovska,
Milo{ Bucevski, Elica Zmejko-
va, Qubi{a Trboevi}, Janko Ja-
kimovski, ^edo [arevski i dr.
Z. R.
ATLETSKA (PE[A^KA) TR-
KA. Vo ramkite na kowi~kata tr-
ka {to bila odr`ana vo Skopje
(1902) bil organiziran i natpre-
var vo tr~awe. Vo nego u~estvuva-
le {est natprevaruva~i. Prv na
celta pristignal Rahman Bekir
od seloto Bajovce (Kosovo) so
vreme od 5,45 minuti. Vtor bil
Mehmed Bilal od Sjenica. Nasta-
not pretstavuval prv moderen
natprevar vo atletskata discip-
lina tr~awe na 1650 metri. Toj se
odlikuva i so drugi karakteri-
stiki na modernoto atletsko nat-
prevaruvawe, kako {to se start,
cel, sudii i to~no merewe na po-
stignatoto vreme. D. S.
Faksimil od †Avstralisko-Makedonski nedelnik#
„AVSTRALISKO-MAKEDON-
SKI NEDELNIK# (†AUSTRA-
LIAN-MACEDONIAN WEEKLY)
(Melburn, Avstralija, 5. V 1986
–) – najtira`niot makedonski
vesnik nadvor od RM. Osnova~i
se Anxelo Pateras, Xim Tomev,
Petar Korunovski i Krste Nau-
movski (pod glavna redakcija na
Xim Tomev). Se pe~ati na make-
donski i angliski jazik, vo tira`
od 6.000 primeroci. Podocna
sopstvenici-redaktori se: Ale-
ksandar Georgiev (1991–1993),
Zlatko Blajer i Qup~o Stankov-
ski (1993–1999) i Qup~o Stan-
kovski (od 1999). Vesnikot ima
redakcija (11 novinari) vo Skop-
je i dopisna mre`a od svetot, a se
rasprostranuva, pokraj vo Av-
stralija i RM, i vo Egejskiot,
Pirinskiot i Maloprespanskiot
del na Makedonija. Bl. R.
Mis
Ston
AFERATA MIS STON (1901–
1902) – afera {to nastanala so
plenuvaweto na amerikanskata
protestantska misionerka mis
Elen Ston i nejzinata pridru`-
ni~ka Katerina Cilka Stefano-
va od ~etite na TMORO (Jane
Sandanski, Hristo ^ernopeev i
Krsto Asenov). Plenuvaweto bi-
lo izvr{eno na 21. VIII / 3. IX 1901
g. vo Pirinskiot del na Makedo-
nija pome|u Bansko i Gorna Xu-
maja kaj mesnosta Potprena Ska-
la za dobivawe otkup. Pregovori-
te za isplata na otkupot i za os-
loboduvawe na zalo`ni~kite
traele 6 meseci. Po~etniot iznos
na sredstvata za otkup bil opre-
delen na 25.000 turski liri.
Sredstvata za otkup bile sobrani
preku dobrovolni prilozi. Na 31.
I 1902 god. vo Bansko bile ispla-
teni 14.500 tur. liri. Plenetite
misionerki bile oslobodeni na
23. II 1902 g. vo s. Grada{orci –
Strumi~ko. Aferata Mis Ston
stanala svetski poznata i go
afirmirala makedonskoto oslo-
boditelno delo.
LIT.: Van~o \or|iev, Aferata Mis
Ston, Istorija, XXXVIII/1, Skopje, 2002.
V. \.
AFION (Papaver somniferum L.) –
odgleduvan nekolku veka pr. n.e.
vo Mala Azija. Vo Makedonija go
Niva so afion
AHMED A
prenele Turcite. Se odgleduva za
maslo i kako lekovito rastenie.
Maslo se dobiva od semeto, koe
sodr`i 50-60%, a od ~u{kite
morfium, kodin, naracein, tebe-
in, papaverin i dr. Za odgleduva-
we na opiumskiot afion e po-
trebna posebna dozvola. Vo Re-
publika Makedonija e sozdadena
sortata „Pionir#. P. Iv.
AHIL, Prespanski i Lariski,
sv. (se upokoil 330 g.) – episkop
vo Prespa i vo Larisa. U~esnik
na Prviot vselenski sobor vo
Nikeja (325). Pokrovitel na Oh-
ridskata arhiepiskopija i pa-
tron na car Samuil. Samuil gi
donel negovite mo{ti na ostro-
vot Sveti Ahil vo Prespanskoto
Ezero, vo istoimenata crkva na-
re~ena „Golema crkva#, kade {to
eden period bilo i sedi{teto na
Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, 1 i 2, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Jovan Bel-
~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osno-
vaweto do pa|aweto na Makedonija pod
turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
Sultanot
Ahmed III
AHMED III (Haxioglu Pazari,
31. XII 1673 – Istanbul, ?. VI 1736)
– dvaeset i tretiot osmanliski
sultan, koj vladeel (i so Makedo-
nija) 27 godini (23. VIII 1703 – 1. X
1730). Vo negovoto vreme vlade-
ela buntovna sostojba, izrazena
so ajdutski napadi vo Imperijata.
Jani~arite bile nezadovolni od
reformite i go simnale od pres-
tolot.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Make-
donija vo vremeto na turskoto vladeewe,
III, Skopje, 1983. J. Jan.
AHMED, Oktaj (OktayAhmed)
(Skopje, 1967) – poet i nau~en ra-
botnik od turskata nacionalnost
vo RM. Zavr{il Filolo{ki fa-
kultet vo Skopje. Magistriral vo
2001, a doktoriral vo 2004 godina
od oblasta na turskata lingvis-
tika. Vraboten e na Filolo{ki-
ot fakultet „Bla`e Koneski# vo
Skopje so zvawe docent. Pokraj
nau~nite i stru~nite trudovi od
oblasta na turskiot jazik, me|u
koi i u~ebnikot „Voved na mor-
103
A AHMEDOV
Oktaj
Ahmed
fologijata na turskiot jazik“
2008, ja ima objaveno i poetskata
kniga Simfonija (1994). ^len e
na DPM od 1995 godina.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004, 32.
A. Ago
AHMEDOV, Mehmed (s. Ko~ica,
[tipsko, 1918) ‡ rabotnik, borec
i op{testvenik. Zavr{il tursko
versko u~ili{te vo rodnoto selo.
Kako u~esnik vo NOAVM (od
avgust 1944), bil zamenik-koman-
dant na bataljon, a po demobiliza-
cijata rezerven kapetan na JNA.
Po Osloboduvaweto bil ~len, se-
kretar i pretsedatel na Okoli-
skiot naroden odbor vo [tip. Ka-
ko rabotnik vo Fabrikata „Make-
donka# vo [tip, bil ~len na Glav-
niot odbor na SSRNM. S. Ml.
Ali
Ahmeti
AHMETI, Ali (Ali Ahmeti) (s.
Zajas, Ki~evsko, 4. I 1959) – azi-
lant, vrhoven komandant na
ONA, lider na DUI, pratenik.
Li~nost so kontroverzna uloga
na vnatre{en i na me|unaroden
plan. Lider na Studentskoto dvi-
`ewe vo Kosovo (1981-1983); po
politi~kiot azil dobien od
[vajcarija (1986) koordinator
na kosovskite/albanskite grupi;
lider na studentsko-rudarskite
protesti vo „Trep~a# vo Kosov-
ska Mitrovica (1988–1989) pro-
tiv re`imot na Milo{evi} i
glaven organizator na protesti-
te na albanskata dijaspora vo
Evropa (1989–1990); komandant
vo Osloboditelnata armija na
Kosovo vo Kosovskata vojna
(1999); vrhoven komandant na
ONA (2001) koja vo juni 2001 g. od
104
SAD oficijalno e proglasena za
teroristi~ka organizacija, a Ah-
meti staven na crnata lista na
licata so zabranet vlez vo SAD
(podocna i vo [vajcarija i vo
drugi evropski dr`avi); obvinet
od pravosudnite organi na RM za
storeni voeni zlostorstva vo RM
vo 2001 g., pretsedatel na Demo-
kratskata unija za integracija
(od 2002); pratenik vo Sobranie-
to na RM (2002–2006; 2006–).
LIT.: Jean - Marc Balencie, Arnaud de la Gran-
ge, L’encyclopedie des acteurs, conflicts, violen-
ces politiques, Paris, 2001. Sv. [. i T. Petr.
Gafur
Xabir
Ahmeti
AHMETI, Gafur Xabir (Gafur
Xhabir Ahmeti) (s. P’r{evce, Te-
tovsko, 29. X 1945) – pisatel, pub-
licist i preveduva~. Osnovno
obrazovanie zavr{il vo rodnoto
mesto, u~itelska {kola vo Teto-
vo, a potoa diplomiral na Grupa-
ta za albanski jazik i kni`evnost
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje. Rabotel kako novinar vo
v. †Flaka e velazerimit#, a potoa
kako dopisnik na †Rilindja# vo
Pri{tina. Vraboten vo Mini-
sterstvoto za nadvore{ni raboti
na RM. Pi{uva proza, romani i
drami. Preveduva od albanski na
makedonski i obratno.
BIBL.: Steblata na edno drvo, 1982;
Osven zborovite na pesnata, raskazi
1989; Povtorno se vrati, 1977; Pasardhësit
e Katit; prevod: M. Fotev, Potomcite na
Kat; Cve}iwa vo }erpi~, roman, 1984; Dve
drami, 1979. A. P.
AHMETI, Lindita Xabir (Lindi-
ta Xhabir Ahmeti) (Prizren, 1974) –
poetesa. Po zavr{uvaweto na os-
novnoto u~ili{te (1986) i gimna-
zijata vo Tetovo, od 1998 g. studi-
rala na Grupata za klasi~na fi-
lologija na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje. @ivee i raboti
vo Skopje.
BIBL.: Malina i bluz, 1993; Ostrovot
Adular, 1996; Kamena mese~ina, 1998; Bo-
`ilak, 2000; Sin son, 2002. N. S.
ACEV, \or|i (s. Oreovec, Pri-
lepsko, V 1883 – mesnosta Kurtov
most na pl. Dautica, Vele{ko, 25.
VI 1906) – u~itel, revolucioner,
prilepski vojvoda. Od revoluci-
onernoto semejstvo Acevi, brat
na Mir~e i na Petar. Zavr{il
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
\or|i
Acev
Pedago{ko u~ili{te vo Skopje,
u~itelstvuval vo Bitolsko i vo
Tikve{ko. Stanal ~etnik vo ~e-
tata na brat mu Petar (1904). Bil
izbran za vele{ki vojvoda (1905)
i okolu dve godini vodel borba
so osmanliskata vojska i `andar-
merija i so gr~kite i srpskite
~eti. Vo sudir so srpska ~etni~-
ka formacija vo Vele{ko, za da
na padne `iv vo nivnite race, se
samoubil.
LIT.: G. TraŸ~ev, Grad Prilep, Sofi®,
1925; H. Sil®nov, Osvoboditelnite bor-
bi na Makedoni®, ¶¶, Sofi®, 1983.
Al. Tr.
Mir~e
Acev
ACEV, Mir~e (s. Oreovec, Pri-
lepsko, 1853 & s. Ulanci, Vele{-
ko, 20. IX 1901) & prilepski
vojvoda na TMORO, brat na ma-
kedonskite vojvodi \or|i i Pe-
tar Acevi. Zavr{il osnovno
u~ili{te. Po ubistvoto na
tatko mu od osmanliski zulum}a-
ri, stanal ajdutin vo ~etata na
Kone Pavlev. Prvin bil terens-
ki vodi~ i intendant na ~etata.
Bil uapsen od osmanliskite
vlasti (1885) i osuden, a kaznata
ja izdr`uval vo solunskiot
zatvor Beaz Kule. Uspeal da
izbega od zatvorot i emigriral
vo Sofija. Obvinet za ubistvoto
na Stefan Stambolov, tri godi-
ni bil zato~en vo t.n. Crna xam-
ija vo Sofija. Po izleguvaweto
od zatvor (1899) likvidiral
nekolku narodni zulum}ari vo
Prilepsko i potoa pak emigri-
ral vo Bugarija. Od tamu izlegol
kako vojvoda na ~eta na TMORO
vo Nevrokopsko (den. Gocedel-
~evsko), Pirinskiot del na Ma-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kedonija (1899). Na Pirin vodel
dve borbi protiv osmanliskata
potera, ednata na Papaz-~air, po
{to zaminal za Prilepsko. Po-
docna pak se vratil vo Nevro-
kopsko (1901). Po predavstvo,
~etata bila opkolena od osman-
liskata vojska i po te{ko ra-
nuvawe, po~inal.
LIT.: VoŸvoda Mir~e Acev, †Makedoni®#,
No 3, Sofi®, 1903, 13-15. S. Ml.
Mir~e
Acev
ACEV, Mir~e Donev (psevd.
Stoj~e) (s. Oreovec, Prilepsko,
20. IX 1915 – Skopje, 4. I 1943) –
u~esnik vo makedonskoto nacio-
nalnoosloboditelno komunis-
ti~ko i studentskoto dvi`ewe,
aktiven ~len na Studentskoto
dru{tvo „Vardar#. Vo 1938 g. bil
~len na KP, aktiven vo organizi-
raweto partiski organizacii vo
Ohrid i Struga. Progonuvan od
policijata (1940), preminal vo
ilegalstvo i ja rakovodel parti-
skata pe~atnica na PK na KP vo
Makedonija. Na ilindenskata de-
monstracija vo Ohrid povikal na
organizirana borba za sloboda.
Po fa{isti~kata okupacija bil
eden od istaknatite organizato-
ri i rakovoditeli na NOB, ~len
i sekretar na PK na KPJ. Rabo-
tel na organizirawe na partizan-
skite odredi i stanal ~len na
Glavniot {tab na NOV i POM.
Rakovodel so borbite vo okoli-
nata na Prilep i Veles. Na 17.
XII 1942 g. bil uapsen od bugarska-
ta policija. Po `estoko ma~ewe
bil ubien. Za naroden heroj bil
proglasen na 16. VIII 1944 g. Nego-
voto ime go dobi Prviot parti-
zanski bataljon na NOV na Make-
donija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973; Narodni heroji Jugoslavije,
Beograd, 1975. O. Iv.
ACEV, Petar (s. Oreovec, Pri-
lepsko, 7. VI 1877 – Plovdiv, 20.
IV 1939) – u~itel, revolucioner,
prilepski okoliski vojvoda. Bil
u~itel vo s. Pletvar, Prilepsko
(1897–1901), sekretar na ORK na
TMORO (1898–1902), okoliski
prilepski vojvoda (1902–1907),
u~esnik na Smilevskiot kongres
(1903) i izbran za rezerven ~len
Petar
Acev
na Vostani~ki {tab, a vo Ilin-
denskoto vostanie predvodel ~e-
ta. Po Vostanieto u~estvuval vo
borbite kaj s. Raj~ani, Ko~ansko
(1905), kade {to bil ranet; na No-
`ot (1907) i na drugi mesta. Bil
~len na Bitolskiot ORK (1906)
na VMORO. Po Mladoturskata
revolucija se pribral vo Prilep.
Bil u~ili{ten inspektor vo
Kru{evo (1908–1909). U~estvuval
vo Balkanskite i vo Prvata svet-
ska vojna.
LIT.: G. TraŸ~ev, Grad Prilep, Sofi®,
1925; H. Sil®nov, Osvoboditelnite bor-
bi na Makedoni®, ¶¶, Sofi®, 1983. Al. Tr.
Dimitar
Acev
ACEV ([UMANOV), Dimitar
(Berovo, 15. X 1894 ‡ Gorna Xuma-
ja, 9. X 1923) ‡ komunisti~ki deec.
Bil ~len na BRSDP(t.s.) (od 1912).
Go zavr{il Skopskoto sredno pe-
dago{ko u~ili{te, a potoa bil
u~itel vo s. Bosilovo, Strumi~-
ko (1913‡1914) i vo Petri~ko. Vo
Prvata svetska vojna agitiral
protiv militarizacijata. U~est-
vuval vo Vojni~koto vostanie
(1918). Potoa stanal u~itel vo
Krupnik, Gornoxumajsko (den.
Blagoevgradsko) (1920‡1921), ka-
de {to osnoval grupa na BKP i
bil sekretar na Gradskiot komi-
tet (od april 1921), a podocna i
na Okru`niot komitet na BKP
vo Gorna Xumaja, poradi {to bil
uapsen (1921). Vo mesnoto ~itali-
{te osnoval amaterski teatar,
orkestar so koj dirigiral, a bil
osnovopolo`nik i na fudbalska-
ta igra vo gradot. Bil sorabot-
nik na †Rabotni~eski vestnik#.
Vo Septemvriskoto vostanie (1923)
bil komandir na ~eta vo Gornoxu-
ACEVI A
majskiot vostani~ki odred †Hris-
to Botev#. Po porazot bil uapsen,
zlostavuvan i obesen vo centarot
na Gorna Xumaja.
LIT.: Septemvrijskoto antifa[istko
vqstanie 1923. Dokumenti i materia-
li, t. 1, Sofix, 1973; Dimitqr Kosev,
Septemvrijskoto vqstanie 1923, 2.
izd., Sofix, 1973; Istorix na Blagoe-
vgradskata okrÍ`na organizacix na
BKP, Sofix, 1981. S. Ml.
Vera
Aceva
ACEVA, Vera Don~eva (psevd.
Dosta) (s. Oreovec, Prilepsko,
24. IX 1919 – Skopje, 10. XI 2006) –
makedonski politi~ar, partiski
i dr`aven deec, prvoborec. Po-
teknuva od istaknato revolucio-
nerno semejstvo. Kako mlada sta-
pila vo naprednoto rabotni~ko i
komunisti~ko dvi`ewe. ^len na
SKOJ od 1935, na KPJ od 1940 g.
Bila izbrana za ~len na PK na
KPJ, a od septemvri do krajot na
1941 g. bila sekretar na Mesniot
komitet vo Prilep. Po okupaci-
jata go rakovodela Voeniot {tab
za podgotovki na oru`enoto vo-
stanie na 11 oktomvri 1941 g. Do
1943 g. ilegalno gi rakovodela
partiskite organizacii i vosta-
nieto vo Tikve{ijata, [tip,
Strumica i Skopje. Po stapuva-
weto vo [arskiot partizanski
odred bila zamenik politi~ki
komesar na Makedonsko-kosov-
skata brigada. Po Osloboduvawe-
to izvr{uvala partiski i dr`av-
ni funkcii: ~len na CK na KPM
i na CK na KPJ, ~len na Pretse-
datelstvoto na ASNOM i mini-
ster vo makedonskata Vlada. Re-
dovno bila izbirana za republi~-
ki i sojuzen pratenik. Nositel na
odlikuvaweto Naroden heroj.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija,
Skopje 1973; @enite na Makedonija vo
NOV 1941–1945, Skopje, 1976. O. Iv.
ACEVI – revolucionerno se-
mejstvo (od Prilep), u~iteli i
revolucioneri so 160-godi{no
kontinuirano u~estvo vo make-
donskata borba za sloboda i sopst-
vena dr`ava. Vo osloboditelnata
borba se projavile vo predilin-
denskiot period kako voda~i na
ilegalni vostani~ki dru`ini.
Po osnovaweto na MRO se vklu-
105
A ACEVSKA
~ile kako borci i vojvodi na or-
ganizacioni ~eti, u~esnici vo
Ilindenskoto vostanie, vo Mla-
doturskata revolucija i protiv so-
sednite dr`avi. Po Prvata svet-
ska vojna Acevi bile vo redovite
na VMRO(Ob) i istaknati orga-
nizatori i rakovoditeli vo NOB
od po~etokot na Vtorata svetska
vojna. Vo borbite za osloboduva-
we i sozdavawe samostojna make-
donska dr`ava semejstvoto dalo
14 `rtvi i dvajca narodni heroi
od NOB.
LIT.: Orde Ivanoski, Borbeniot pat na
revolucionernoto semejstvo Acevi, zb.:
Prilep i Prilepsko 1893–1908, Prilep,
1991. O. Iv.
Vesna
Acevska
ACEVSKA, Vesna (Skopje, 10. XI
1952) – poet, raska`uva~ i preve-
duva~. Zavr{ila Filolo{ki fa-
kultet vo Skopje. Raboti vo ves-
nikot †Republika#, a od 1992 ra-
boti kako lektor vo Institutot
za nacionalna istorija vo Skopje.
^len e na DPM (1991). Se zanima-
va i so preveduvawe i go prepeva
finskiot ep †Kalevala#, za {to
ja dobi nagradata za prepev †Gri-
gor Prli~ev# (2000). Vo svoite
stihovi Acevska se protivstavu-
va na tradicijata na `enskoto pe-
ewe i na feminiziraniot liri-
zam vo koj dominira edna ispoved-
na i subjektivna intonacija.
DELA: zbirki poezija: Podgotovki za
pretstava (1985), Karpa za skok (1991),
Kotva za Noe (1994) i Nered vo ogledalo-
to (1996); romani: Lavirint (1992), Rok
vidri (1993) i Skalila vo zeleniloto
(1994).
LIT.: Jasna Koteska, Makedonsko `ensko
pismo (2002). V. M.-^.
ACEVSKI, Boro (psevd. Pa{a-
ta) (Skopje, 14. IX 1914 – Skopje,
28. IV 1959) – slikar-ikonograf.
Slikarstvo u~el kaj Dimitrija
Papradi{ki, a solo-peewe kaj S.
Zikova i P. Holotkov. Na po~e-
tokot na Vtorata svetska vojna,
(1941) se priklu~uva kon Narod-
noosloboditelnata borba i vo
1943 kako partizan i ~len na
Agitprop vo seloto Gorno Vra-
novci e eden od osnova~ite na
KUD „Ko~o Racin#. ^len e na
Operata i Baletot na Makedon-
skiot naroden teatar (1948–1951),
106
kade {to ispolnuval pomali te-
norski ulogi. F. M.
Ilija
Acevski
ACEVSKI, Ilija (s. Slivje, 27.
VI 1952) ‡ univerzitetski profe-
sor, sociolog. Zavr{il filozo-
fija na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (1975), kade {to i dok-
toriral na tema „Rasprostanetos-
ta na naselenieto vo prostorot
na grad Skopje vo zavisnost od ne-
koi socio-ekonomski belezi“ (1982).
Ima objaveno pove}e knigi i
u~ebnici od oblastite na urbana-
ta sociologija i tranzicijata.
BIBL.: Ilija Acevski, Op{testvoto i
~ovekot vo tranzicijata, Skopje, 2002.
IZV.: Filozofski fakultet 1920 ‡ 1946
‡ 2006, Skopje, 2006. Il. T.
A^KOV, Ivan (Struga, 27. VII
1874 – Sofija, 21. XII 1939) – u~i-
tel, revolucioner, ~len na
TMORO. Zavr{il pedago{ko
u~ili{te. Bil u~itel vo Solun,
Veles, Strumica i na drugi mesta.
Vo TMORO vlegol (1895) po
predlog na Goce Del~ev, koj i go
pokrstil. Bil kasier na Vele-
{kiot (1895–1896) i na Strumi~-
kiot okru`en komitet (1896–
1897).
IZV.: CDA, f. 1075, op. 1, a.e. 28, l. 466.
Al. Tr.
A^KOVSKI, Risto (Skopje, 14.
II 1950) – el. in`., d-r na tehni~ki
nauki, red. prof., rakovoditel na
Institutot za PEES, dva manda-
ta prodekan na ETF vo Skopje.
Pretsedatel na Studiskiot ko-
mitet za nadzemni vodovi. Nego-
vata istra`uva~ka dejnost opfa-
}a prilozi kon primenata na si-
mulacijata Monte Karlo za uso-
vr{uvawe na metodite za plani-
rawe i eksploatacija na EES, po-
dobruvaweto na metodite za ana-
liza na EE mre`i i razvojot na
metodite za analiza na slo`eni
zazemjuva~ki sistemi vo stacio-
narna sostojba. Toj e avtor na dva
univerzitetski u~ebnika: Viso-
konaponski mre`i i sistemi i
Prenosni i distributivni si-
stemi.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot Sv. Ki-
ril i Metodij – Skopje#, br. 793, januari
2002. Dr. R.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
A^KOSKA, Violeta (Ohrid, 4.
IX 1954) – redoven profesor na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje, na Institutot za istori-
ja. Se {koluvala vo Ohrid i vo
Skopje, zavr{ila istorija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje,
kade {to magistrirala (1988) i
doktorirala (1993). Bila stru~en
sorabotnik vo Marksisti~kiot
centar „Mito Haxi Vasilev#
(1978–1988), vi{ nau~en sorabot-
nik vo Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje (do 1998), do-
cent, vonreden i redoven profe-
sor na Filozofskiot fakultet
(od 1999) so specijalnost Najnova
istorija na makedonskiot narod,
Metodika na nastavata po isto-
rija i Metodologija na istori-
skata nauka. Objavila nad 60 tru-
dovi.
Violeta
A~koska
BIBL.: Zadrugarstvoto i agrarnata po-
litika 1945–1955, Skopje, 1994; Brat-
stvoto i edinstvoto pome|u harmonija
i disharmonija 1944–1974, Skopje, 2002;
Predavstvata i atentatite vo make-
donskata istorija, Skopje 2004.
IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij, br. 118, Skopje, 8 janua-
ri, 2003. D. Jov.
A^OVSKI, Du{ko Jovanov (s.
Robovo, Peh~evo, 18. VI 1938) – pe-
dagog, univerzitetski profesor.
Zavr{il Visoka pedago{ka {ko-
la (matematika i fizika, 1960) i
Filozofski fakultet vo Skopje
(Institut za pedagogija, 1981),
kade {to magistriral (1991) i do-
ktoriral (1996). Predaval na Pe-
dago{kata akademija, a potoa na
Pedago{kiot fakultet „Sv. Kli-
ment Ohridski# vo Skopje. Bil
direktor na Pedago{kata akade-
mija i potsekretar vo Ministers-
tvoto za obrazovanie. Glavna pre-
okupacija: metodikata na nasta-
vata po matematika. Avtor e na
u~ebnici po matematika za os-
novnoto obrazovanie.
BIBL.: Metodika na nastavata po ma-
tematika, 1998 i Metodika na vospit-
no-obrazovnata rabota po matematika,
2000. K. Kamb.
AXALARSKI, Vasil Stojanov
(s. Axalari, den. Miladinovci,
Skopsko, 1880 ‡ Skopje, 14. XI 1909)
‡ skopski vojvoda na VMORO.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kako obu~en komita (od proletta
1903), zel u~estvo vo Ilindensko-
to vostanie. Podocna bil skops-
ki vojvoda i u~estvuval vo pove}e
borbi so osmanliskata vojska vo
Skopsko i Kumanovsko (1905). Po
Mladoturskata revolucija (1908)
se legaliziral vo Skopje, poddr-
`uvaj}i gi sandanistite i feder-
alistite i bil osobeno popula-
ren sred skopskoto gra|anstvo.
Bil ubien na doma{nata porta od
zaseda na osmanliskite vlasti.
Negoviot pogreb se pretvoril vo
golema demokratska demonstra-
cija, a ubiecot ]or Rasim bil
obesen kaj Kameniot most.
LIT.: Z. Petrov, Pod †V# ‡ vojvodite
makedonski. Koj i {to se †krie# zad imi-
wata na skopskite ulici? (IV), †Nova
Makedonija#, XLVI, 15580, Skopje, 10. VI
1990, 5. S. Ml.
Ilija Axievski, Se}avawe (1996)
AXIEVSKI, Ilija (Struga, 25.
XII 1926) ‡ skulptor. Bil u~esnik
vo NOB (1942). Avtor e na Spome-
nikot na padnatite borci vo Stru-
mica (1959), Mavzolejot na padna-
tite borci vo Kratovo (1962),
Spomenikot na bratstvoto i re-
volucijata vo Debar (1989), vo
Negotino i dr. Imal pove}e sa-
mostojni izlo`bi: Struga (1965),
Bitola (1966), Veles (1967), Skop-
je, (1991, 1994 i 2001) i Pariz
(1997). Negovite skulpturi imaat
realisti~ki i ekspresionisti~-
ki obele`ja. Posebno zna~ajni se
skulpturite-portreti na negovi-
te sovremenici Petre Andreev-
ski, Georgi Bo`ikov, Borka La-
zeski, Todor Nikolovski, Ante
Popovski, Petre Prli~ko, Di-
mitar Solev, Gligor ^emerski i
drugi poznati makedonski sovre-
menici. S. Ml.
AXIEVSKI, Kosta (s. Elevci,
Debarsko, 28. X 1943) – istori~ar,
univ. profesor. Zavr{il istori-
ja na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1968), magistriral (1976)
i doktoriral (1990) na katedrata
za vizantologija na Filozofski-
ot fakultet vo Belgrad. Na In-
stitutot za istorija e izbiran vo
site zvawa. Predava op{ta isto-
Kosta
Axievski
rija na stariot vek (1978–1984),
op{ta istorija na sredniot vek
(od 1984 g.) i istorija na balkan-
skite narodi – sreden vek (od 1996
g.). Bil rakovoditel na Institu-
tot za istorija (2001–2005) i na
Oddelenieto za anti~ka i sredno-
vekovna istorija vo INI (1993–
1998), rakovoditel na Sovetot na
postdiplomskite studii (1999–
2001), glaven i odgovoren urednik
na sp. „Istorija# (1999–2004),
~len na Republi~kiot pedago{ki
sovet. Ja istra`uva srednovekov-
nata istorija na makedonskiot
narod. Avtor e na pogolem broj
nau~ni i stru~ni trudovi. B. Petr.
Tome Axievski, od ciklusot †Mesta# (1993)
AXIEVSKI, Tome (Strumica,
29. XI 1958) – skulptor. Diplomi-
ral na Akademijata za likovni
umetnosti vo Zagreb (1983). Sa-
mostojno i grupno ja afirmiral
makedonskata umetnost vo Ber-
lin, Man~ester, Venecija, Los
Anxeles. Sozdava apstraktni i
figurativni formi postaveni vo
razli~ni ambienti. Raboti i an-
ga`irani interaktivni proekti
(Arhitektura na agresijata,
2001). M. B.-P.
AXI] A
AXIMITRESKI, Dim~e (Pri-
lep, 1916 ‡ Skopje, 1994) ‡ pravnik,
nacionalen i komunisti~ki deec,
borec i univ. profesor. Kako gim-
nazijalec vo Skopje stanal ~len na
SKOJ (1932), a potoa i na KPJ
(1935) i rakovoditel na MORO.
Bil eden od organizatorite na
NOAVM: ~len na MK na KPJ vo
Skopje i PK na SKOJ za Makedo-
nija (krajot na 1941 ‡ do krajot na
1942) i instruktor na PK na KPJ
vo Makedonija vo Ohrid i Strumi-
ca. Bil vo bugarski zatvor (april
1943 ‡ 8. IX 1944), a potoa e nazna~en
za organizacionen sekretar na MK
na KPJ vo Skopje (esenta 1944). Po
Osloboduvaweto izvr{uval razni
op{testveno-politi~ki i dr`av-
ni funkcii. Bil potpretsedatel
na Vrhovniot sud na SFRJ. Opre-
deluvaj}i se za Rezolucijata na
Informbiroto, bil uapsen i is-
praten na Goli Otok (1949 ‡ noem-
vri 1953).
BIBL.: Dejstvata na [esnaesettata
brigada na priodite na gradot, Doku-
menti i materijali za osloboduvaweto na
Skopje, Skopje, 1968, 246-251; Inteligen-
cijata i nejzinoto u~estvo vo NOB 1941
godina, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973,
207-230; Formiraweto na partiskoto
rakovodstvo vo Strumica i negovata
aktivnost vo periodot oktomvri 1942
do maj 1943, Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1941-1943, Strumica, 1980, 259-277;
Begstvoto od Centralniot zatvor vo
Skopje be{e organizirano, Okovani vo
prangi, Skopje, 1981, 51-56; Podgotovka,
aktivnost i formirawe na partiskoto
rakovodstvo vo Ohrid, Ohridsko-Stru-
{ko vo NOV 1941-1945, KPJ-KPM, I,
Struga, 1990, 135-145; Metodija Andonov-
^ento vo svetlinata na vistinata.
Prilog kon rasvetluvaweto na negovata
li~nost i delo, ^ento ‡ ~ovek, revoluci-
oner, dr`avnik, Prilep, 1993, 117-122; Se-
}avawa, INI, Skopje, 1997.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Prilozi kon
prou~uvaweto na prviot razvoen period
na Ko~o Racin (1924-1934), „Razgledi#,
XXI, 3, Skopje, 1979, 158-183; istiot, Make-
donskiot stih 1900-1944. Istra`uvawa i
materijali, II, „Misla#, Skopje, 1980, 258-
263; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki sve-
do{tva. Posledici, III, Skopje, 2006, 33.
S. Ml.
Mirjana
Axi}
AXI], Mirjana Qubomirova
(Ni{, Srbija, 13. VI 1950) – inter-
nist, gerontolog. Medicina zavr-
{ila vo Skopje (1976), a specija-
lizira interna medicina (1991),
107
A A[IK
orientirana kon gerijatrija i pa-
lijativna medicina. Od 1988 g. e
direktor na Gerontolo{kiot za-
vod „13 Noemvri# vo Skopje. Od
1997 e ~len na Bordot na Fonda-
cijata Sue Rider Care – London. Vo
2000 stanuva primarius. Objavila
nad 50 trudovi. Sl. M. P.
A[IK ^elebi (Prizren, 1518 –
Skopje, 1572) – nau~nik, poet i
skopski kadija, identi~en so Kadi
Baba ili Gazi Baba, ~ie turbe se
nao|a vo Skopje, na istoimeniot
rid. Bil mutevelija vo Bursa, po-
toa kadija vo pove}e mesta vo Im-
perijata, a vo Makedonija vo: Ser-
fixe, Kratovo i Skopje, kade {to
i po~inal. Poznat e po brojnite
prevodi od arapski jazik, po sops-
tvenite literarni tvorbi, a oso-
beno po deloto za biografiite na
poetite (Me[air e[-[uara), koe pret-
stavuva prvostepen izvor za sred-
novekovnata turska literatura.
LIT.: F. Babinger, Die Geschichtsschreiber der
Osmanen und ihre Werje, Leipcig, 1927; Herbert
Duda, Üskub im 17. Jahrhundert, Balkanische
Studien, Wien, 1949, 30, zab. 72; Evlija ^elebi,
Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama.
Preveo, uvod i komentar Hazim [abanovi}, Sa-
rajevo, 1967, 287, zab. 67. Dr. \.
A[KENAZI – Evrei od sever-
noevropskite zemji, ~ij govoren
108
jazik jidi{ e kombinacija od ne-
kolku jazici so hebrejsko pismo.
Pomali grupi A{kenazi se na-
seluvale na Balkanskiot Poluo-
strov u{te vo vremeto na krsto-
nosnite vojni. Nivnata migraci-
ja se zasilila pod pritisok na
Katoli~kata crkva vo vtorata
polovina na XIV v. Golemi
a{kenaski op{tini bile for-
mirani i vo Makedonija – vo So-
lun (op{tinata Budin) i vo Se-
rez. J. Nam.
Anton
A{kerc
A[KERC, Anton (1856 – 1912) –
istaknat slovene~ki poet. Vo
svoeto bogato literaturno delo
opfa}a motivi i od borbata na
ju`noslovenskite narodi. Obja-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vil trudovi od oblasta na poezi-
jata, dramata, patopisot. Preve-
duvan e na makedonski od Bistri-
ca Mirkulovska i Gane Todorov-
ski. Vo januari 1904 g. ja objavil
pesnata †Makedonskiot vosta-
nik# vo sp. †Ljubljanski zvon#. Vos-
hiten od Ilindenskoto vostanie
poetot opi{uva eden detaq od
makedonskata epika. Poznata mu
e i pesnata †Nade`da Gareva –
makedonska drama#. G. T.
A[OT – sin na duksot Grigorij
Taronit i zet na carot Samuil.
Dodeka se nao|al vo zarobeni{-
tvo kaj Samuila, vo nego se vqu-
bila Samuilovata }erka Miros-
lava. Taa mu se zakanila na tatka
si so samoubistvo dokolku ne $
dozvoli da se ven~aat. Po svadba-
ta Samuil gi ispratil vo Dra~ i
go postavil A{ota za upravnik.
No A{ot i Miroslava premina-
le na vizantiska strana, otplovi-
le vo Carigrad i gi dobile titu-
lite magister i zoste.
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna
Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Pa-
nov, Srednovekovna Makedonija, III, Skop-
je, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo
XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teri-
torijata na Makedonija), Skopje, 1997.
B. R.-J.

BABA – visoka planina vo jugo-
zapadniot del na Republika Ma-
kedonija so najvisok vrv Pelis-
ter (2.601 m). Niz pove}efaznite
tektonski aktivnosti, planinata
e izdignata vo tipi~en horst, po-
me|u Pelagoniskata Kotlina na
istok i Prespanskata na zapad.
Na sever so prevalot \avato
(1.167 m) i Caparsko Pole mor-
folo{ki e odvoena od planinata
Bigla (1.656 m), a na jug prodol-
`uva vo Grcija do prevalot Vigla
(1.505 m), preku koj vodi patot
Lerin – Kostur. Ima meridijan-
ski pravec na protegawe vo dol-
`ina od 35 km. Preku nejziniot
ju`en del vodi makedonsko-gr~ka-
ta granica. Na teritorijata na
na{ata zemja se 436 km².
Planinata Baba e izgradena vo
najgolem del od paleozojski
{krilci, {krilesti i gnajsni
graniti, a od magmatskite gabro i
dijabazi. Baba e isprese~ena so
pove}e nadol`ni i popre~ni ra-
sedi koi ja raspar~ile na pove}e
blokovi. Dominantna geomorfo-
lo{ka pojava na visokoplanin-
skiot predel pretstavuva glavni-
ot planinski greben koj istovre-
meno e i vodorazdel pome|u Jad-
ranskiot i Egejskiot sliv. Na ne-
go pokraj Pelister se izdvojuvaat
pove}e planinski vrvovi poviso-
ki od 2.000 m. Toa se: Stiv (2.468
m), Visoka ^uka (2.182 m), Vr-
te{ka (2.010 m), Ilinden (2.542
m), Golemo Stapalo (2.415 m) i
dr. Kako posledica na intenziv-
Baba Planina
B
nite tektonski dvi`ewa, geo-
lo{kiot sostav i intenzivnata
denudacija i plaknewe, e izvr{e-
na izrazita morfolo{ka dife-
rencijacija, {to pridoneslo da
se pojavat raznovidni geomorfo-
lo{ki formi. Kako posledica od
pleistocenskata glacijacija ima-
me pojava na fosilni cirkovi vo
koi se nao|aat Golemoto i Malo-
to glacijalno ezero – „Pelister-
ski o~i#. Raznovidnite geomor-
folo{ki formi, izvonrednite
pejza`ni vrednosti, planinskata
klima, bujnata vegetacija, kako i
prisustvoto na endemi~niot bor
– molika, pridonesle eden del od
Baba Planina – Pelister vo 1948
godina da se proglasi za Naciona-
len park.
LIT.: T. Andonovski, D. Kol~akovski, Ge-
omorfologija na Pelister i Gali~ica,
Prirodnogeografski i socioekonomski
karakteristiki na Pelister i Gali~ica,
proekt-rakopis, Skopje, 1990. T. And.
†BABA \UR\A# ‡ makedonsko
narodno oro od Skopsko, so me-
{an sostav na igra~ite, dr`ewe
za kitkite so slobodno spu{teni
race, so ritam 7/16 (2, 2, 3). Tem-
poto e poletno, so brzi ~ekori na
polustapalata, pri {to ma`ite
igraat so povremeni potskoknu-
vawa i izraziti balansirawa na
teloto.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 91. \. M. \.
BABA SA^ – srednovisoka pla-
nina koja se izdiga pome|u Ki~ev-
skata Kotlina na sever i karst-
noto Cersko Pole na jug. So naj-
visokiot vrv Golem Sa~ (1.698 m),
koj se nao|a vo sredi{niot – cent-
ralen del, se protega vo napored-
ni~ki pravec istok – zapad. Na
zapad so prevalot Turla (1.099 m),
e odvoena od planinata Baben
(1.220 m), dodeka na istok preku
plitko sedlo prodol`uva vo po-
visokata Bu{eva Planina (1.780
m). Zafa}a mala povr{ina od 35
km. Vo geolo{kiot sostav domi-
niraat paleozojski masivni mer-
meri so debelina do 1.000 m, koi
ovozmo`ile nivna eksploatacija
i intenzivna karstifikacija. Na
ju`noto podno`je se nao|aat dve
selski naselbi, Cer i Crsko.
T. And.
Vasil
Babamov
BABAMOV, Vasil (Skopje, 1942)
– teoriski hemi~ar i urednik na
spisanieto „Chemical Abstracts#,
Columbus, Ohajo, SAD. Diplomi-
ral na Tehnolo{ko-metalur{ki-
ot fakultet vo Skopje i bil asis-
tent (1968). Doktoriral na Uni-
verzitetot vo Urbana, Ilinois,
SAD, kade {to bil asistent i is-
tra`uva~ (od 1971). Sorabotnik
na nobelovecot R. A. Markus.
Bil postdoktorant na Kalifor-
niskiot institut za tehnologija
(California Istitute of Technology) i
predava~ na Dr`avniot univerzi-
tet vo Kalifornija (California Sta-
te University), profesor po hemija
vo Tihuana, Meksiko. Bil anali-
ti~ar vo Chemical Abstracts Service
(od 1986). Pretsedatel e na make-
donskoto dru{tvo i na odborot
na MPC „St. Mary# vo Kolumbus.
Sv. H. J.
B BABAMOV
BABAMOV, Lazar (Ko~ani, 21.
XII 1906 – Skopje, 10. IX 1976) – ag-
ronom, redoven profesor na Fa-
kultetot za zemjodelski nauki i
hrana vo Skopje. Zemjodelski fa-
kultet zavr{il vo Zemun – Bel-
grad. Potoa raboti kako okoli-
ski zemjodelski referent i up-
ravnik na rasadnik vo Ko~ani,
Veles i vo Gevgelija (1933–1938).
Po Osloboduvaweto stanuva di-
rektor i {ef na oddelenie vo
Zemjodelskiot institut vo Skop-
je (1944–1956). Objavil pove}e na-
u~ni i stru~ni trudovi, kako av-
tor ili koavtor, od oblasta na se-
lekcijata i agrotehnikata na
`itnite kulturi. Na specijali-
zacija za proizvodstvo na oriz
pretstojuval vo Italija. Bil
~len na pove}e komisii i odbori
vo Zemjodelskiot institut i na
Zemjodelsko-{umarskiot fakul-
tet vo Skopje. U~estvuval na po-
ve}e seminari i simpoziumi od
oblasta na orizot i p~enkata.
P. Iv.
BABAMOV, Neofit (Ofe) (Ko-
~ani, 2. II 1909 – Ko~ani, 19. III
1994) – sindikalen i komunisti~-
ki deec, borec. Kako ~len na
SKOJ (od 1929) i na KPJ (od
1938), bil interniran vo logori-
te Ivawica i potoa vo †Tanasko
Rai}# vo Kraguevac (5. V 1940 – 6.
IV 1941). Kako rakovoditel na
Mesniot voen {tab vo Ko~ani
(od april 1942), bil uapsen (27. XI
1942 – 8. II 1943), a potoa vr{el
podgotovki za prifat na NOPO
„Goce Del~ev“. Bil interniran
vo logorot „Vidbil“ (kaj Vidin,
Bugarija, mart–septemvri 1944), a
po vra}aweto bil politi~ki ko-
mesar na Tretata voena oblast,
partiski rakovoditel na Narod-
nata odbrana, komandant na Voe-
noto podra~je za Isto~na Make-
donija (od oktomvri 1944), koman-
dant na garnizonot vo Peh~evo
(1945), direktor na orizovite
mlinski fabriki vo Ko~ani, po
{to bil penzioniran kako voen
invalid (1963).
LIT.: Ko~ani i Ko~ansko vo NOV
1941–1945, Ko~ani, 1985; [tip i [tip-
sko vo Narodnoosloboditelnata vojna
1941–1945. Prilozi od nau~niot sobir
odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kn.
1–4, Skopje, 2001-2002. S. Ml.
BABAMOV, Petar (Skopje, 13.
VI 1937) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(od 1982 do penzioniraweto vo
2002) po predmetite Tehnologija
na betonot i Betonski i armira-
nobetonski konstrukcii. Magis-
triral vo IZIIS (1968), bil na
studiski prestoj vo SAD (1974).
Glavno e orientiran kon ekspe-
rimentalni istra`uvawa, bil
konsultant pri izgradbata na po-
ve}e objekti vo zemjava, vklu~u-
110
vaj}i ja i HEC „Kozjak#. Aktivno
rabotel vo nau~nostru~ni zdru-
`enija i bil pretsedatel na Soju-
zot na grade`nite in`eneri na
RM. Q. T.
BABAS (VI v.) – vizantisko utvr-
duvawe, se locira desetina kilo-
metri severoisto~no od Prilep.
Go izgradil ili go obnovil vi-
zantiskiot imperator Justinijan
I pome|u 532 i 545 godina. Utvrdu-
vaweto trebalo da gi ~uva i da gi
brani priodite kon Pelagonija
preku Prisadskiot Prood i pre-
ku Pletvar od napadite na Slove-
nite i na drugite varvarski ple-
miwa od sever.
LIT.: J. Kova~evi}, BabaV, Zbornik pos-
veten na Bo{ko Babi}/Melange Bosko Ba-
bic, Prilep, 1986. K. Ax.
Vangel
Babinkostov
BABINKOSTOV, Vangel Ris-
tov (s. German, Lerinsko, Grcija,
5.VII 1938) – matemati~ar. Diplo-
miral (1962) vo Samarkand, Uzbe-
kistan. Red. prof. na PMF od
1998 (asistent od 1967). Magis-
triral (1974) na PMF vo Bel-
grad, a doktoriral (1992) na
PMF vo Skopje so temata Pri-
log kon numeri~koto re{avawe
na diferencijalnite ravenki i
objavil nau~ni trudovi od taa ob-
last. N. C.
BABITE – v. „Sveti Pokrov na
Bogorodica.#
Anto
Babi}
BABI], Anto (s. Grahovac, kaj
Travnik, 3. I 1899 ‡ Saraevo, 12. I
1974) ‡ istori~ar, redoven ~len
na ANUBiH i ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (od 4.
V 1972). Zavr{il Filozofski
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
fakultet vo Zagreb (1923), a po-
toa bil gimnaziski profesor vo
Saraevo. Kako u~esnik vo NOB,
bil ~len na Pretsedatelstvoto
na ZAVNOBiH i ~len na
AVNOJ. Po Osloboduvaweto bil
minister za prosveta vo prvata
Vlada na NRBiH i potpretseda-
tel na Prezidiumot na Narodno-
to sobranie na NRBiH, redoven
profesor (1950‡1970) i prv dekan
na Filozofskiot fakultet vo
Saraevo, redoven ~len od osnova-
weto na Nau~noto dru{tvo na
BiH i na ANUBiH i prv pret-
sedatel na Dru{tvoto na istori-
~arite na BiH. Negova nau~na
specijalnost bila istorijata na
srednovekovna Bosna.
BIBL.: Istorija naroda FNRJ ‡ sredwi
vijek, Sarajevo, 1946; Bosanski heretici,
Sarajevo, 1963; Iz istorije sredwo-
vjekovne Bosne, Sarajevo, 1973. S. Ml.
Bo{ko
Babi}
BABI], Bo{ko (Bosanska Gra-
di{ka, BiH, 16. I 1924 – Prilep,
11. I 1998) – arheolog. Diplomi-
ral istorija na umetnosta vo
Belgrad (1955), a doktoriral na
Univerzitetot vo Lublin,
Polska (1980). Osnova~ na
Narodniot muzej vo Prilep i
negov direktor (1955–1980).
Osnova~ i direktor na Institu-
tot za staroslovenska kultura vo
Prilep (1980–1989). Organizira
pove}e likovni kolonii (plasti-
ka vo drvo i mermer). Urednik na
spisanieto za kultura †Stre-
me`“. Pretsedatel na SADJ
(1972–1976). Osnova~ na MAND
(1970) i negov prv pretsedatel.
Vospostavuva sorabotka so arhe-
olo{ki i so konzervatorski in-
stitucii od Polska. Vr{i ar-
heolo{ki istra`uvawa vo Pri-
lep, Markovi Kuli, Debre{te,
Kale vo Skopje, Skupi, Vodovra-
ti i na drugi lokaliteti. Gi pro-
u~uva materijalnite ostatoci na
Starite Sloveni vo Makedonija.
BIBL.: Skopsko Kale, †Kulturno nasled-
stvo“, Skopje, 1983, 55–64; Materijalnata
kultura na Makedonskite Sloveni vo
svetlinata na arheolo{kite istra`u-
vawa vo Prilep, Prilep, 1986. D. Z.
BABI]-\OR\EVI], Gordana
(Valevo, Srbija, 22. II 1932 – Bel-
grad, 25. XII 1993) – istori~ar na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR BABUNA B

umetnosta, akademik. Koavtor na ri{niot del najprvo te~e vo pra-

knigata Ikone, kade {to gi obra- vec severozapad-jugoistok, potoa
botuva srednovekovnite ikoni od do seloto Bogomila tekot dobiva
Makedonija. ju`en pravec, a od seloto Omora-
BIBL.: Ikone na ikonostasima u srpskoj ni taa laktesto svrtuva vo pravec
umetnosti, ZLU, 11, Novi Sad. Cv. Gr. jugozapad-severoistok i se sleva
vo r. Vardar po kratkata klisura
BABJAK, @LEZDESTOCVE- Pe{ti. Dolga e 65 km, ima vkupen
TEN (lopen) (Verbascum adenantum pad od 1.565 m i prose~en pad od
Bornm.) – lokalen makedonski 24,0%. Slivot zafa}a povr{ina
floristi~ki endemit od fam. od 612 km . Po tekot od dvete
2

Scrophulariaceae, poznat samo za strani prima pove}e pritoki, me-

okolinata na Prilep – Markovi
Bablika
Kuli, Treskavec, Sele~ka Plani-
na i Mariovo. Vl. M.
plodovite top~esti (do 2 cm vo
dijametar), `olto-crvenikavi,
gusto vlaknesti. Se koristat za
dobivawe ocet i rakija. Al. And.
|u koi pozna~ajni se: Ne`ilov-
ska, Ora{ka, Brezni~ka, Crni~-
ka Reka i rekata Bela Voda.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hid-
rografski osobenosti na glavnite pri-
toki na Vardar vo SR Makedonija, „Geo-
grafski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;

Lesnovski babjak (lopen)

BABJAK, LESNOVSKI (LO-

PEN) (Verbascum lesnovoensis Mi-
cevski) – endemit vo florata na
RM od familijata Scrophulariace-
ae, od okolinata na Probi{-
tip–Lesnovski manastir, s. Zle-
tovo, opi{an od akademik Kiril
Micevski. Vl. M.
BABJAK, MAKEDONSKI (LO-
PEN) (Verbascum macedonicum Ko-
sanin & Murbeck) – lokalen make-
donski floristi~ki endemit od
familijata Scrophulariaceae, poz-
nat samo za okolinata na Tikve{-
koto Ezero (Polo{ki manastir)
i okolinata na Demir Kapija.
Vl. M.
Rekata Babuna
BABUNA – reka, desna pritoka
na Vardar. Izvira na isto~nata
strana od planinata Jakupica,
pod vrvot Solunska Glava (2.540
m), od silen karsten izvor, koj se
nao|a pod Ne`lovskite Karpi, na
viso~ina od 1.720 m, a se sleva vo
Vardar vo Vele{kata Klisura,
na viso~ina od 155 m. Vo izvo-
Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geogra-
fija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002. Dr. V.
BABUNA – srednovisoka plani-
na {to se nao|a vo sredi{niot
del na Republika Makedonija, a
se izdiga pome|u dolinata na re-
kata Babuna i Prilepsko Pole.
Vo sredi{niot del e poznata ka-

BABJAK, HERCOGOV (LO-

PEN) (Verbascum herzogi Bornm.) –
lokalen makedonski floristi~-
ki endemit od familijata Scrop-
hulariaceae. Se razviva vo klisura-
ta na Crna Reka niz Mariovo i vo
po{irokata okolina na Prilep
(Pletvar, Kozjak i Sivec). Vl. M.
BABLIKA (vid Sorbus aria L.,
fam. Rosaceae) – vid vo evropski-
ot areal, koj vo RM ima op{ta
rasprostranetost vo visokite de-
lovi na planinite. Malo drvo do
15 m ili grmu{ka so prosti,
elipsovidni listovi, gusto, belo
do sivo vlaknesti od dolnata
strana. Cvetovite se beli, sobra-
ni vo {titovidni socvetija, a Planinata Babuna

111
B BABUNSKA
ko Mukos Planina so najvisok
vrv Luta (1.499 m). Najvisok vrv e
Kozjak (1.746 m). Na zapad Babuna
prodol`uva vo planinata Zlato-
vrv so istoimeniot vrv (1.422 m).
Biloto ima dinarski pravec na
protegawe SZ–JI. Geolo{kiot
sostav e pretstaven so gnajsevi,
mika{isti, granodioriti, a na
jug nakaj Sivec, Kozjak i Pletvar
se javuva debela serija mermeri.
Me|u prevalite najzna~aen e
Prisad preku koj minuva regio-
nalniot pat Veles–Prilep. Na
Babuna od kulturno-istoriskite
spomenici se izdvojuva manasti-
rot Treskavec.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2003. T. And.
BABUNSKA, Vera \o{eva (Ve-
les, 21. III 1920 – Skopje, 2. XI 1999)
– revolucioner, u~esnik vo rabot-
ni~koto i `enskoto dvi`ewe vo
Veles (od 1935) i ~len na KPJ (od
1940). Po okupacijata rabotela so
`enite od Veles za nivno vklu~u-
vawe vo NOD. Vo 1942 g. bila dva
pati zatvorana, a potoa vo dekem-
vri internirana vo Belograt~i~-
ko, Bugarija. Vo istata godina
povtorno bila osudena na 15 godi-
ni strog temni~en zatvor. Kaznata
ja izdr`uva vo zatvorot vo Stara
Zagora. Od septemvri 1944 g. e bo-
rec na brigadata „Goce Del~ev“.
Po vojnata raboti kako bankarski
slu`benik. Nositel na Partizan-
ska spomenica 1941 godina.
LIT: @enite na Makedonija vo NOV
1941–1945, Skopje, 1976. \. Malk.
Jovan
Babunski
BABUNSKI (STOJKOVI]), Jo-
van (s. Martolci, Vele{ko, 25.
XII 1875 – Veles, 17. II 1920) – srp-
ski ~etni~ki vojvoda. Pred Ilin-
denskoto vostanie bil u~itel vo
Veles i vo Azot, a potoa srpski
~etnik za sproveduvawe na gole-
mosrpskata politika vo Makedo-
nija. Vo Balkanskite i vo Prvata
svetska vojna (1912–1918) bil srp-
ski oficer vo dobrovole~kite i
~etni~kite odredi pod komanda
na srpskata Vrhovna komanda. Vo
1919 g. zastanal na ~elo na odred
od 250 prosrpski ~etnici, so cel
da se onevozmo`i kakvo bilo po-
112
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
liti~ko i nacionalno projavuva-
we na makedonskiot narod. Pora-
di golemite zlostorstva {to od-
redot gi izvr{il vo Bitolsko,
Vele{ko, Bregalni~ko, Tikve{-
ko i vo Pore~ieto, bile prediz-
vikani `estoki protesti na nase-
lenieto, po {to Odredot bil ras-
formiran (1920).
LIT: Stojan Kiselinovski, Makedonski
dejci (XX vek), Skopje, 2002. \. Malk.
BABUNSKI, Nikola Ristov
(Veles, 13. XI 1914) – rabotnik,
komunisti~ki deec. Bil ~len na
SKOJ (od 1934), ~len na KPJ i
sekretar na MK na SKOJ vo Ve-
les (od 1935). Bil v zatvor (1937),
a potoa sekretar na MK na KPJ
vo Veles (1937–1938 i 1939 – maj
1940), po {to pak bil uapsen (maj Bagrem (Robinia pseudoacacia L.)
1940 – maj 1941). Potoa bil sekre-
tar na MK i na OK na KPJ vo Ve- BAGREM (vid Robinia pseudoacacia
les (maj–dekemvri 1941). Pak bil L., fam. Leguminosae) – eden od pr-
uapsen vo Skopje (dekemvri 1941 – vite stranski vidovi (Severna
mart 1942) i po nekolku meseci Amerika), vnesen u{te od XIX
odnovo e apsen i odveden vo Gla- vek vo Makedonija. Drvo do 30 m
tograd (Bugarija, avgust 1942– visoko, so top~esta ili so ovalna
1943). Po vra}aweto bil sekretar kruna. Listovite slo`eni nepar-
na OK na KPM vo Veles (septem- no peresti, so so~nozeleni, elip-
vri–dekemvri 1944), a potoa fun- sovidni, prosti liv~iwa (9–21).
kcioner na NOF i na OZNA. Se Pri osnovata na lisnata dr{ka
izjasnil za poddr{ka na Infor- ima dva, ostri, odrveneti trna.
mbiroto (1949) i bil ispraten na Cvetovite se beli, retko rozovi,
Goli Otok (1954–1956). sobrani vo grozdesti socvetija.
Plodot e kafeava me{unka. Se-
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941 godi-
na, Titov Veles, 1973; Veles i Vele{ko vo meto e bubregovidno, so mnogu
tvrda semena lu{pa. Mo`e da se
NOV vo 1942 godina, Titov Veles, 1969;
Veles i Vele{ko vo NOV od 1943 do maj odgleduva na razli~ni stani{ta.
1945 godina, Titov Veles, 1977; Dim~e Se koristi kako {umski vid za
Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, Pos- po{umuvawe na goli i erodirani
ledici, III, Skopje, 2006, 34. S. Ml.
tereni, no i kako parkovski vid.
BAGERI, Jovan Josif (Jovan Josif Osobeno e cenet medonosniot
Bageri) (s. Nistrovo, Gorna Reka, vid. Al. And.
Gostivarsko, 1870 – Pri{tina,
1916) – eden od najistaknatite al-
banski kulturni dejci od po~eto-
kot na XX vek. Go ureduval spisa-
nieto „Shqypja e shqypnis“ vo So-
fija. Vo po~etokot na XX vek ak-
tivno u~estvuval vo prosvetuva-
weto na albanskoto naselenie vo
rekanskiot region i po{iroko.
Kako kulturen i prosvetitelski
deec, dejstvuval vo Sofija, De-
bar, Skopje, Dra~ i vo Pri{tina. Atanas
Badev,
BIBL.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqip- portret od
tar[, Tetov[, 1995. A. P. Pavle
Kuzmanovski
BAGESKI, Nikola (Prilep, 15.
XI 1924) – epidemiolog. Medici- BADEV, Atanas (Prilep, 14. I
na zavr{il vo Belgrad (1956), 1860 – ]ustendil, 21. IX 1908) –
specijaliziral epidemiologija kompozitor i muzi~ki pedagog.
(1967) i sportska medicina (1974) Osnovno u~ili{te zavr{uva vo
vo Skopje. Bil na~alnik na Higi- rodniot grad. [koluvaweto go
ensko–epidemiolo{kata slu`ba prodlo`uva vo Solun, potoa vo
vo Prilep, direktor na Zavodot Bugarija, kade {to maturira so
za zdravstvena za{tita, upravnik odli~en uspeh vo I ma{ka gimna-
na DNZ i direktor na Medicin- zija vo Sofija. Vo letniot odmor
skiot centar vo Prilep. Zvaweto (1879) formira crkovno-u~ili{-
primarius go dobil vo 1979 g. Bil ten hor vo rodniot grad. Po `el-
u~esnik vo NOB od 1941 g. i pra- ba na semejstvoto, dve godini stu-
tenik vo Sobranieto na SRM dira fizika i matematika vo
(1963‡1967). P. B. Odesa. Po vra}aweto od Rusija, se
vrabotuva kako u~itel vo Solun,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
cvrsto re{en da studira muzika,
otkako }e sobere sredstva za taa
cel. Vo tekot na vtoriot prestoj
vo Rusija, za dve godini go zavr-
{uva Moskovskoto sinodalno
u~ili{te, prodol`uvaj}i gi stu-
diite vo Pridvornata peja~ka ka-
pela na Sankt Peterburg, pod
gri`ata na vidni profesori (M.
Balakirjev, N. Rimski-Korsa-
kov). Po zavr{enite studii, B.
stanuva nastavnik po muzika vo
Solunskata gimnazija, kade {to
vospituva brojni idni muzi~ki
dejci vo pove}e gradovi vo Make-
donija. Po buntot na u~enicite
od Solunskata gimnazija (1896),
B. e premesten vo Ruse, potoa vo
Samokov i vo ]ustendil. Za vre-
me na prestojot vo Ruse ja ofor-
muva svojata „Zlatoustova litur-
gija#, otpe~atena vo Lajpcig
(1898) – edno od profesionalno
najizdr`anite dela me|u kompo-
ziciite od ovoj rod vo ju`noslo-
venskite zemji kon krajot na XIX
vek. Nastapuva so svoj referat na
II kongres na Muzi~kiot sojuz vo
Sofija (1904), kade {to za prv
pat se postavuvaat osnovnite ele-
menti na teorijata za me{ano-
slo`enite taktovi. Trudot ne e
pe~aten, kako i negovata zbirka
harmonizirani narodni pesni,
~ii rakopisi do denes ne se pro-
najdeni.
LIT.: L. Vitanova-Staleva, Atanas Ba-
dev, IzvestiÔ na Instituta za muzika pri
BAN, kn. II-III, SofiÔ, 1956; D. Ortakov,
„Atanas Badev i negovata Zlatoustova li-
turgija#, Ogledi za vizantisko-sloven-
skata muzika vo Makedonija, Skopje,
2001. Dr. O.
BADEV, Ilija (Kavadarci 17. VII
1923 – Skopje, 10. III 1997) – pri-
padnik na prvata generacija ma-
kedonski novinari. Vo 1945 g. do-
pisnik na agencijata Tanjug. Vo
narednata godina preminuva vo
„Nova Makedonija# a od 1950 do
penzioniraweto vo 1985 g. vo Ra-
dio Skopje i Makedonskata tele-
vizija, kako reporter i komenta-
tor. Nositel na Partizanska spo-
menica 1941. B. P. \.
BADEV, Jordan (Bitola, 1888 –
Sofija, 1944) – bugarski litera-
turen kriti~ar, projaven kako
ekstremen portparol na desnica-
ta vo redovite na brojnata make-
donska emigracija vo Bugarija,
vrzan za militantnoto krilo na
Todor Aleksandrov i Ivan Mi-
hailov. Vo tekot na Vtorata svet-
ska vojna otvoreno se stava na
stranata na fa{isti~kite krugo-
vi vo Bugarija. @estoko go napa-
|a Venko Markovski na stranici-
te na skopskiot mese~nik †Make-
donija# (1943). Ubien e vo Sofija
od bugarskite partizani vedna{
po 9 septemvri 1944 godina, bez
sudewe i sudsko obvinenie. Sred-
BADENTER B
no obrazovanie zavr{il vo Bito-
la, studiral na Sofiskiot uni-
verzitet i vo [vajcarija (Loza-
na). Bil u~itel vo Bitola i vo
Sofija i sekretar na Narodniot
teatar vo Sofija. Sorabotuval
vo avangardnoto literaturno sp.
†Zlatorog# a najmnogu vo sofis-
kiot dneven vesnik †Zora#, sop-
stvenost na Danail Krap~ev, isto
taka profa{isti~ki orienti-
ran. Svoevremeno bil nare~en
†gebelsovski apologet na golemo-
bugarskiot {ovinizam i monar-
hofa{izam#. Terminot †badev-
{tina# se zemal kako sinonimija
za policiski progon na tvorcite
vo Bugarija pome|u dvete svetski
vojni. G. T.
Badem (Amygdalus L.)
topadni drvja ili grmu{ki, so
tesni elipsovidni listovi, beli,
rozovi ili crveni, pettodelni
cvetovi, a plodovite se spleska-
ni koski~ki. Vo RM, spontano
ili supspontano, se zastapeni tri
vida:
a) div badem (A. webbii Spach.) –
bodliva, razgraneta grmu{ka do
Nikola
malo drvo od isto~niot Medite-
Badev ran i submediteran. Ima sitni
listovi, beli ili rozovi cvetovi
BADEV, Nikola (s. Gli{i}, Ka- i sitni, gor~livi plodovi. Vo
vadare~ko, 8. VIII 1918 ‡ Skopje, RM e zastapen vo toplata, subme-
25. IX 1976) ‡ interpretator na diteranska zona na karpesti, naj-
makedonski narodni pesni. Po ~esto varovni~ki tereni.
osvojuvaweto na prvoto mesto na b) stepski badem (diva praska) (A.
folklorniot festival vo Skopje nana L.) – mala grmu{ka so tesnoe-
(1948), zabele`an od etnomuziko-
lipsovidni listovi, rozovi do cr-
logot Vasil Haximanov, naskoro veni cvetovi i so ovalni, vlak-
zapo~nal i profesionalna kari- nesti plodovi. Vo RM e zastapen
era kako peja~ i instrumentalist na su{ni i pripe~ni mesta vo Ku-
na tambura (1950). Bil ~len na manovsko i vo Sredno Povardarie.
Narodniot orkestar na Radio v) badem (pitom badem) (A. com-
Skopje, a podocna i negov rako- munis L.) – malo drvo od zapadna
voditel. So Dr`avniot ansambl Azija i od severna Afrika, so po-
za narodni pesni i igri „Tanec# krupni listovi. Vo RM subspon-
od Skopje go afirmiral makedon- tano rasprostraneto niz {ibja-
skiot melos {irum svetot. Za pot- cite na beliot i crniot gaber.
rebite na Radio Skopje snimil Al. And.
nad 500 makedonski narodni pes-
ni, me|u koi i antologiskite
„Zbogum, majko, jas otidov#,
„Se~i, mome, rusi kosi#, „Oj Jano,
Jano#, „Parahodot mi pristigna#,
„Te{ka be{e na{ata razdelba# i
dr. Snimil pesni i vo dueti so
Anka Gieva, Blagoj Petrov-Kara-
|ule i Aleksandar Sarievski.
Dobitnik e na pove}e nagradi i
priznanija, me|u koi i tira`nite
Srebrena i Zlatna plo~a na RTV
Belgrad.
LIT.: Roska Badeva, Zbirka na narodni
Robert
pesni na Nikola Badev, Skopje, 2004. S. Ml. Badenter
BADEM (MIGDAL) (rod Amy- BADENTER, Rober (Robert Ba-
gdalus L., fam. Rosaceae) – rodot op- dinter) (Pariz, 30. III 1928) – fran-
fa}a okolu 40 vida, rasprostra- cuski advokat i politi~ar. Zavr-
neti vo Evropa, Azija, Afrika i {il studii po literatura i pra-
vo Severna Amerika. Toa se lis- vo vo Pariz. Magistriral na
113
B BADENTEROVA
Univerzitetot Kolumbija (SAD,
1949). Doktoriral komparativno
pravo vo Pariz (1951). Bil advo-
kat vo Apelacioniot sud vo Pa-
riz (1951–1981), minister za
pravda na Francija (1981–1986) i
pretsedatel na Ustavniot sovet
na Francija (1986–1995). Bil i
pretsedatel na Arbitra`nata
komisija na Konferencijata za
Jugoslavija (formirana vo 1991),
koja, pod negovo pretsedatelstvu-
vawe, konstatira deka RM gi is-
polnuva site op{ti i posebni us-
lovi za me|unarodno priznavawe.
Poradi toa bil proglasen za po-
~esen doktor na pravni nauki na
Univerzitetot „Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje (1996). Vo vreme
na konfliktot vo RM (2001) dva
pati ja posetil RM. Na 26–27. VI
2001 g. go otfrlil albanskoto ba-
rawe za transformacija na RM vo
multietni~ka dr`ava, dodeka na
28–29. VIII 2006 g. izjavil deka vo
Izve{taj na Badenterovata komisija za porane{na Jugoslavija (15. I 1992)
Ramkovniot dogovor ne gleda ni-
kakov problem, bidej}i e vo sog-
lasnost so principite na evrop-
skata demokratija i gi povikal
pratenicite vo Sobranieto na
RM da glasaat za nacrt-amandma-
nite na Ustavot od 1991 g. zatoa
{to „od toa zavisi zrelosta na
makedonskata demokratija#. Toj e
predlaga~ na dvojnoto glasawe vo
Sobranieto na RM za zakonite od
interes za malcinskite zaednici.
Poradi toa, mnozinstvoto glaso-
vi od pratenicite na malcinski-
te zaednici se narekuva „Baden-
terovo mnozinstvo#.
114
BIBL: Robert Badinter R., Une approche trop
ethnique risquerait d’aggraver le mal actuel, Le
Monde, le 28 juin, 2001.
LIT.: Svetomir Skaric, De l’Etat-demos a l’Etat
pluriethnique et vice versa: le cas macedonien,
Melanges offerts d’ Slobodan Milacic, Bruylant,
Bruxelles, 2007. Sv. [. i T. Petr.
BADENTEROVA (ARBITRA@-
NA) KOMISIJA NA KONFE-
RENCIJATA ZA PORANE[-
NA JUGOSLAVIJA – komisija
sostavena od pet ~lena izbrani
me|u pretsedatelite na ustavnite
sudovi na dr`avite-~lenki na EU
na ~elo so Robert Badenter, vrz
osnova na Deklaracijata za Jugo-
slavija (27. VIII 1991) za da go de-
finira prestanokot na postoewe-
to na SFRJ, da go oceni stepenot
na zadovoluvawe na kriteriumite,
koi se postaveni so Deklaracija-
ta, za priznavawe na novite dr`a-
vi i da mu predlo`i na Sovetot na
ministrite koi od niv treba da
bidat me|unarodno priznati. Od
10. I 1992 do 13. VIII 1993 g. Komisi-
jata usvojuva 15 mislewa. Vo Mis-
leweto br. 6 (11. I 1992) Komisija-
ta ja ocenuva RM kako dr`ava {to
gi zadovoluva uslovite za prizna-
vawe navedeni vo Deklaracijata,
otkoga, prethodno (6. I 1992), RM
poradi pritisokot od RGr gi us-
voi Amandman I i Amandman II od
Ustavot na RM od 1991 g.
LIT.: Tatjana Petruševska, International Re-
cognition of the Newly-Created States at the Tres-
hold of the XXIst Sentury, Balcan Forum, vol. I,
1/1995. T. Petr.
BADERSKA KLISURA – epige-
netska klisura vo dolniot tek na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Baderskata klisura
rekata P~iwa. Se protega pome|u
s. Bader vo Skopskata Kotlina do
vlivot na rekata P~iwa vo Var-
dar vo dol`ina od 9,5 km. Taa e
vse~ena vo paleozojski {krilci
pome|u ridovite Kamenica (479
m) i Veterski Rid (508 m), na is-
tok i Mramor (418 m) i Prnar
(489 m), na zapad. Vo klisurata se
izgradeni izraziti vkle{teni
meandri. Niz klisurata minuva
del od avtopatot Skopje–Veles.
T. And.
BADIVUKU, Sihana Husein (Si-
hana Husein Badivuku) (Pri{tina,
4. VIII 1967) – violinistka, univ.
profesor. Osnovno i sredno ob-
razovanie zavr{ila vo Pri{ti-
na, a potoa diplomirala na Kon-
zervatoriumot „Petar Ili~ ^aj-
kovski# vo Moskva. Postdiplom-
ski studii zavr{ila vo klasata
na prof. E. ^ugajeva. Profesor
po violina na Fakultetot za mu-
zi~ka umetnost vo Pri{tina,
koncert-majstor na Guda~kiot
orkestar na Kosovskata filhar-
monija, violinistka vo ansam-
blot „Vivendi“ i ~len na „Trio
Harkor Kosova“. U~estvuvala na
pove}e me|unarodni festivali
vo zemjata i vo stranstvo. Sora-
botuva so svetski poznati diri-
genti, vokalni i instrumentalni
solisti. A. P.
BADIEV, Blagoj Simeonov
([tip, 7. IV 1930) – hirurg-uro-
log, redoven profesor na Med. f.
vo Skopje. Bil direktor na Kli-
nikata za urologija (1987–1995).
U~estvuval vo timot {to gi iz-
vr{il prvite transplantacii na
bubrezi od kadaver i `iv donor.
Objavil pove}e od 60 nau~no-
stru~ni trudovi. Se zanimaval so
lekuvawe na urogenitalna tuber-
kuloza i tumori na mo~niot meur.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vovel imunoterapija kaj super-
ficielnite tumori na mo~niot
meur.
BIBL.: Tumori na mo~niot meur, Kuma-
novo, 1992. Al. Stavr.
BADNA VE^ERA (BADNIK) ‡
hristijanski romski praznik. Kaj
pravoslavnite Romi, bogata so
razni jadewa i ovo{je. Toga{ se
se~e badnikot (kupen na pazar
ili se se~e od drvo). Badnikot za
Romite pretstavuva eden vid
sveto drvo, od koe se o~ekuva
napredok, sre}a, radost i bogat-
stvo vo domot. T. S. P.
BADNIK – den sproti golemiot
praznik Ro`destvo Hristovo –
Bo`ik. Osobeno bogati obi~ai
se izveduvaat ve~erta sproti Bo-
`ik, koga se izvr{uvaat posled-
nite podgotovki za praznikot. Za
nego e karakteristi~na bogatata
trpeza so isklu~ivo posna hrana:
pitulici, sarma, grav, kompir,
riba, zelnik, ovo{je i sl. Obi~aj
e po ve~erata sofrata da ne se
kreva, tuku taka zaedno so hrana-
ta da ostane celata no}, a vo ne-
koi mesta taka ostanuva vo tekot
na trite dena dodeka se praznuva
Bo`ik. Ova e povrzano so veruva-
weto deka no}ta }e dojde Dedo Bo-
`e i }e se nahrani. Sofrata se
stava vrz slama za spomen na jas-
lite od Vitleemskata pe{tera vo
koja e roden Isus. Podocna so
ovaa slama se vrzuvaat ovo{nite
drvja, so veruvawe deka taa }e gi
{titi od bolesti i {tetnici i
deka }e dadat bogat rod. Vo pove-
}e regioni na Makedonija na ovoj
den se mesi kravaj~e, pita ili po-
ga~a vo koja se stava srebrena pa-
ra i so nea se prognozira sre}ata
na site ~lenovi na semejstvoto.
Ro`destvo Hristovo, ikona
od crkvata †Sv. Petka#, s. Malovi{ta (XIX v.)
(Vo nekoi krai{ta istiot obi~aj
se izveduva na Vasilica.) Bogati
obi~ai i veruvawa se povrzani so
obredniot ogan, kako i so gorewe-
to na drvoto (dab, smreka, diva
kru{a i sl.) nare~eno badnik ili
badnikojca. Vo vrska so obredni-
te ognovi e i obi~ajot koledica,
koga decata palat ogan, peat ko-
ledarski pesni i odat po domovi-
te kade {to dobivaat darovi. Vo
koledarskite pesni se slavi ra|a-
weto na novoto (mladoto) sonce,
se najavuva ra|aweto na maliot
Bog, no i doa|aweto na golemiot
hristijanski praznik – Bo`ik.
LIT.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni
umotvoreniÔ, ~astÝ treta, otdelÍ I i II,
BÍlgarski obi~ai, obrÔdi, sueveriÔ i
kostÓmi, kniga VII. Sqbralq i izdava
K. A. {apkarevq, Sofix, 1891; Srpski
narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi. Pri-
kupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq,
Beograd, 1927; Vera Kli~kova, Bo`i}ni
obi~ai vo Skopskata Kotlina, „Glasnik
na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960;
Naum Celakoski, Debarca. Obredi i ob-
redni pesni, Skopje 1984; Bla`e Ristov-
ski, Makedonskiot folklor i nacional-
nata svest, I i II, Skopje, 1987. M. Kit.
BAEWA – vid arhai~en ostatok
od romskata magija {to Romite ja
nasledile, spored veruvaweto, od
Indija. I denes se bae za da
ozdravi deteto, protiv uroci,
demoni, epilepsija, vrtoglavica
i sl. Tr. P.
Georgi
Ba`darov
BA@DAROV, Georgi (s. Gorno
Brodi, Sersko, Egejskiot del na
Makedonija, 8. II 1881 – Varna, 19.
IX 1919) – novinar, publicist, is-
tori~ar, revolucioner i op{tes-
tvenik. Zavr{il istorija na So-
fiskiot univerzitet. U{te kako
u~enik vo Bitolskata gimnazija
vlegol vo redovite na TMORO.
Kako sekretar na ~etata na Ilija
Kr~ovalijata (1901– 1903) u~es-
tvuval vo Ilindenskoto vosta-
nie. Po ubistvoto na Aleksandar
Protogerov, stanal eden od voda-
~ite na negovoto krilo i ogor~en
protivnik na van~omihajlovisti-
te. Bil glaven i odgovoren ured-
nik na vesnikot „Makedonija#,
eden od osnova~ite na „Makedon-
ski pregled# i na Makedonskiot
nau~en institut vo Sofija i ne-
gov potpretsedatel (1927). V. Toc.
BAZERKOVSKI B
BAZALT – izlivna, vulkanska
karpa od grupata na gabrovite i
bazaltite, odnosno od grupata na
bazi~nite magmatski karpi. Se
odlikuva so holokristalesto-
porfirska do vitrofirsko-por-
firska struktura i so masivna,
fluidalna do mandolesto-meu-
resta tekstura. Bazaltot obi~no
se pojavuva vo vid na slivovi na
lavi ili pogolemi plo~i, pri
{to la~eweto e naj~esto stol-
p~esto. Kaj bazaltite koi se sub-
marinski izlieni se pojavuva i
la~ewe vo vid na pernici ili
„pilou# la~ewe. Bazaltite se iz-
gradeni od bazi~ni plagioklasi,
monoklini~ni pirokseni i oli-
vin. Na podra~jeto na Republika
Makedonija bazalti se pojavuvaat
vo nekolku geolo{ko-stratig-
rafski formacii: kako sostavni
delovi na okeanskata kora vo
ramkite na ofiolitskata sekven-
cija na Vardarskata zona vo kom-
pleksot Demir Kapija–Gevgelija,
pri {to nivnata geolo{ka sta-
rost e jurska; i kako trahibazal-
ti, odnosno alkalni bazalti vo
ramkite na Vardarskata zona, pri
{to nivnata geolo{ka starost e
kenozojska (pliocensko-pleisto-
censka).
LIT.: B. Boev, Y. Yanev, Tertiary magmatism
within Republic of Macedonia, Acta Volcanolo-
gica, Vol. 13, Skopje, 2001. Bl. B.
BAZERKOVSKI-LANSKI,
Stefan (Prilep, 1921 – Prile-
pec, Prilepsko, 20. XII 1942) – ra-
diomehani~ar i komunisti~ki de-
ec. Kako ~len na SKOJ (1940) i na
KPJ (1941), bil eden od organiza-
torite na NOAVM vo Prilep i
Prilepsko, borec vo Prilepska-
ta partizanska ~eta (septemvri-
oktomvri 1941) i vo Prviot pri-
lepski NOPO „Goce Del~ev“
(oktomvri–dekemvri 1941), a po
rasformiraweto na odredot bil
ispraten na partiska rabota vo
Skopje. Podocna se vratil vo
Prilep i pak zaminal partizan,
kako intendant na Vtoriot pri-
lepski NOPO „Dimitar Vlahov“
i borec vo Prilepskiot NOPO
„\or~e Petrov“ (maj 1942). Zagi-
nal vo borba so bugarskata vojska
i policija.
Stefan
Bazerkovski
-Lanski
115
B BAZILIKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorija- dve extra muros baziliki (Begov varska sol (NaCl) se dobivaat baz-
ta, kniga vtora, Me|u dvete svetski vojni Dab i Keramidnica); vo Vini~ko nite hemikalii hlor i natrium-
i Narodnoosloboditelnata vojna, Pri-
lep, 1972; Prilep i Prilepsko vo NOV Kale (Vinica) – 2 intra muros i 2 hidroksid. So niv se proizvedu-
1941 godina, „Kultura“, Skopje, 1976; Pri- extra muros baziliki. Vo grani~- vaat poluproizvodi, kako harti-
lep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn. nite gradovi – episkopii: 1 intra ja, plasti~ni masi i drugo, a od
I-II, „Kultura“, Skopje, 1978. S. Ml. muros bazilika kaj s. Krupi{te, 1 niv najrazli~ni proizvodi. Baz-
BAZILIKA DE (Herakleja intra muros i 1 extra muros kaj Bar- ni hemikalii se proizveduvaat vo
Linkestis) – isto~no od gradski- gala i 1 intra muros i 1 extra muros golem broj pogoni na hemiskata
te bedemi natsloena od srednove- (martirium so centralen plan - industrija vo Makedonija. Taka,
kovna nekropola. Vo periodot rotonda vgradena vo pravoagol- vo OHIS – Skopje se proizvedu-
1980–1986 pri iskopuvaweto na nik) vo Kowuh. Vo Jugozapadna vaat: natriumhidroksid (NaOH),
trikorabnata, grobi{na Bazili- Makedonija se otkrieni 3 intra hlor (Cl2), solna kiselina (HCl),
ka De – extra muros, gradena vo vre- muros (dve na Plao{nik, temeli kako i polivinilhlorid, polivi-
meto na Justinijan I, e otkriena pod „Sv. Sofija#) i 2 exstra muros nilalkohol i poliakrilonitril;
nekropolata {to egzistirala do („Sv. Erazmo#, Studen~i{ta), a vo Alkaloid – Skopje: tehni~ki
krajot na VI vek, za potoa vo vre- osobeno se istaknuvaat katedral- hemikalii kako i alkaloidi
meto od krajot na X-XI v. da se lo- nata crkva so centralen plan Po- (morfiumbaza, morfiumsulfat,
cira srednovekovna nekropola, likonhosot i Golemata bazilika kodeinbaza i kodeinfosfat i
vrz sredniot i ju`niot brod i vrz od docniot V i VI v. na Plao{- drugi); vo Rafinerijata OKTA –
postarite grobovi. Ima indicii nik). Vo delot od provincijata Miladinovci: organski rastvo-
deka srednovekovnite grobovi Makedonija Prva (ju`na Pelago- ruva~i i sli~no; vo †Jugohrom# –
(so tipi~en nakit od preminot na nija i Strumi~ko-Gevgelisko) do- Jegunovce: kalciumkarbid, cija-
X vo XI v.) se vkopuvale okolu is- minira episkopijata Herakleja namid, natriumbihromat i drugo;
tovremenata kapela izgradena Linkestidska kaj Bitola, so 2 in- vo „Tehnogas# – Skopje: acetilen,
vrz urnatinite na prezviteriu- tra muros i 1 exstra muros baziliki. var i drugo; vo Metalur{ko-he-
mot na Bazilikata De. LIT.: V. Bitrakova Grozdanova, Staro- miskiot kombinat „Zletovo# – Ve-
hristijanski spomenici vo Ohridsko, les: sulfurna kiselina (H2SO4),
LIT.: E. Maneva, Bazilikata De od He- Ohrid, 1975; B. Aleksova, Loca Sanctorum cinksulfat (ZnSO4), cinkoksid
rakleja Linkestis, „Lihnid#, 7, Ohrid, Macedoniae, Skopje, 1997. V. L.
1989, 51–61; Ead., Srednovekovna nekropo- (ZnO) i drugo (vo pogonot Meta-
la kaj Bazilikata De vo Herakleja, „Is- BAZNA ORGANSKA I NEOR- lurgija) i fosforna kiselina,
torija#, XXII, 1, Skopje, 1986. El. M. GANSKA HEMISKA INDUST- monoamoniumfosfat i drugo (vo
RIJA VO RM – industrija za pogonot za ve{ta~ki |ubriva).
BAZILIKA, PALATA NA proizvodstvo na surovini za he- Osven toa, vo pove}e mali proiz-
PRAVDATA – bazilika od po~e- miskata industrija, od koi nata- vodstveni pogoni, nastanati vo
tokot na IV v. n.e. identifikuva- mu se dobivaat poluproizvodi i 2000-tite, se proizveduva i var
na kako javna gradba – sudnica, ot- na kraj finalni proizvodi. Na (vo pove}e pogoni), bentoniti (vo
kriena vo Skupi. Se nao|a vo za- primer, so elektroliza na got- Bentomak), zeoliti (vo Probi{-
padniot del od gradot, so vlezot
orientirana kon glavnata grad-
ska ulica. Objektot (27,5 h 21,70
m) se sostoi od dve prostorii:
{iroka centralna sala i obiko-
len koridor vo oblik na izdol-
`ena potkovica. So {irokiot
apsidalen yid e orientiran kon
sever. Sredi{nata apsidalno
terminirana sala ima mozai~en
pod so geometriska dekoracija.
Vnatre{nata sala bila so kolo-
nada i arkada, od tri strani odde-
lena od obikolniot koridor. Ko-
rintskite kapiteli, postaveni
na visoki koloni vrz niski, pro-
filirani postamenti, bile pok-
rieni so bogato profilirani ar-
hitravi i so vene~ni kameni ele-
menti, montirani vo masivnite
yidani stolpci.
LIT.: D. Kora~evi}, Skupi, Skopje, 2003;
V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogo-
vite, hristijanite i za `ivot po `ivo-
tot, Skopje, 2001, 164-173. V. L.
BAZILIKI, RANOHRISTI-
JANSKI – episkopski, kated-
ralni baziliki (registrirani
okolu 300) otkrieni vo Skupi,
Stobi, Lihnid, Herakleja itn. Vo
Stobi se otkrieni 4 intra muros i
4 exstra muros baziliki. Najstara e
Starata episkopska bazilika (IV
v. n.e.). Vo Severoisto~na Make-
donija (Sredozemna Dakija) kaj
Kalata, s. Lukovica, se otkrieni Ranohristijanskata bazilika, Bargala, [tip

116
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
OHIS, Skopje
tip), kako i modar kamen (CuSO4),
aluminiumsulfat (Al2(SO4)3) i
dr. Sv. H. J. - B. N.
Sultan
Bajazid I
BAJAZID I (Odrin, 1354/1360 –
Ah{ehir 8. III 1403) – ~etvrti os-
manliski sultan, poznat kako „Il-
dirim# („Molwa#). Vladeel so Ma-
kedonija 13 godini (28. VI 1389 – 28.
VII 1402). Vo negovo vreme bile os-
voeni Solun (april 1394, vtorpat),
Kratovo (1390), Voden, Skopje (kr.
na 1391 ili po~. na 1392 g.), Serfi-
xe (1393) i drugi pomali mesta vo
ju`na Makedonija.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Ma-
kedonija od krajot na XIV do XVII vek,
Skopje, 1981; H. J. Kornrumpf, Biographisches
Lexikon zur Geschcte Sudosteuropas, †Südosteu-
ropaische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u. 3. München,
1973. J. Jan.
BAJAZID II (Dimetoka, 1447 /
1448 / 1452/1453 – 26. V 1512) – os-
manliski sultan. Vladeel so Ma-
kedonija 30 godini (5. V 1481 – 25.
IV 1512). Se posvetil na vnatre{-
noto ureduvawe na dr`avata. Bil
soboren od jani~arite (1512), a na
vlast do{ol negoviot sin Selim I
Javuz („Svirepiot#), koj go otrul.
LIT.: H. J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon
zur Geschichte Südosteuropas, †Südosteueropa-
ische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u 3., München, 1973;
Sultan
Bajazid II
H. Ganem, Etudes d`histoire orientale. Les sul-
tans ottomans, I., Paris, 1901. J. Jan.
BAJALSKI, Risto (Solun, 27.
IX 1916 – Skopje, 2. III 1999) – na-
cionalen komunisti~ki deec i
politi~ar. Kako ~len na SKOJ
(1935) i na KPJ (1936), bil sekre-
tar na MK na KPJ (1936) i na Ok-
ru`niot komitet na KPJ vo Gev-
gelija (1942 – po~etokot na
1943). Vo NOV i POM bil poli-
ti~ki komesar na Gevgeliskiot
NOPO „Sava Mihajlov“, poli-
ti~ki komesar na NO bataljon
„Stra{o Pinxur“ i politi~ki
komesar na Prviot bugarski NO
bataljon „Hristo Botev“, for-
miran na makedonska teritorija.
Bil izbran u~esnik na Prvoto
zasedanie na ASNOM i delegat
na Tretoto zasedanie na AVNOJ.
Po Osloboduvaweto bil minis-
ter za trgovija i snabduvawe vo
Vladata na NRM, ~len na CK na
KPM, sekretar na GO na NFM,
pretsedatel na Trgovskata komo-
ra na Makedonija, generalen sek-
retar i pretsedatel na Trgovska-
ta komora na Jugoslavija, pot-
pretsedatel i generalen sekre-
tar na Stopanskata komora na
SFRJ, sojuzen i republi~ki pra-
tenik vo pove}e svikuvawa. No-
BAJALXIEV B
sitel e na Partizanska spomeni-
ca 1941.
BIBL.: Formiraweto na Bugarskiot ba-
taljon „Hristo Botev“, ^etirieset godi-
ni 1941–1945, kn. 6, Skopje, 1962, 502–504;
Obnovuvaweto i dejnosta na KPJ vo Gev-
gelija i Gevgelisko vo periodot 1936–1940
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV od
1941 do april 1943 godina, Gevgelija, 1979,
33–49; Aktivnosta na MK i organizacii-
te na KPJ vo Gevgelisko od april do juli
1941 godina, na istoto mesto, 169–181; Reor-
ganizacijata na Mesniot komitet vo no-
emvri 1941 i dejnosta na KP do april 1943
godina, na ist. mesto, 207–224; Dejnosta na
Okoliskiot komitet na KPM za Gevgeli-
sko vo periodot od mart do noemvri 1944
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(april 1943 – maj 1945 god.), Gevgelija, 1982,
59–74; Obnovuvaweto na KPJ vo Kavadarci,
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva,
Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, Ka-
vadarci–Negotino, 1983, 201–206 i 308–309.
LIT.: Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(1941 – april 1943), Gevgelija, 1979; Gevge-
lija i Gevgelisko vo NOV (april 1943 –
maj 1945), Gevgelija, 1982. S. Ml.
BAJALSKI, Risto (Stojakovo,
Gevgelisko, 1926 – Moskva, 20. XI
1998) – novinar koj celosna afir-
macija postignal pi{uvaj}i dol-
gi godini za „Borba# i „Politi-
ka#, nedelnikot NIN i Jugoslo-
venskata televizija. Po~nal vo
skopskite sportski vesnici „Fis-
kulturen glas#, „Sportski glas# i
„Sport# (1947-1951). Vo „Nova
Makedonija# bil sorabotnik vo
Vnatre{nopoliti~kata rubrika
(1952) i dopisnik od Belgrad, iz-
vestuval i od burnite denovi vo
Ungarija (1956). Vo 1960 g. minal
vo „Borba#, kako dopisnik vo
Moskva, za po tri godini povtor-
no da se najde tamu kako dopisnik
na „Politika# – sè do penzioni-
raweto. U`ival visok ugled kako
izvonreden poznava~ na sovetski-
te priliki i sostojbata so socija-
listi~kata zaednica. B. P. \.
Dimitar
Bajalxiev
BAJALXIEV, Dimitar (s. Lagun-
ci, Egejskiot del na Makedonija,
1944) ‡ univerzitetski profesor,
pravnik. Osnovno obrazovanie i
gimnazija zavr{il vo Gevgelija.
Diplomiral na Pravniot fakul-
tet vo Skopje (1968), kade {to mag-
istriral (1977) i doktoriral,
branej}i ja temata „Moralnata
osnova na kategorijata pravo“
117
B BAJRAKTARI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

(1985). Izbran za asistent po pred-

metot Teorija na dr`avata i pravo-
to (1965), a potoa za redoven profe-
sor po predmetot Voved vo pravoto
(1995). Bil ~len na Sekretarijatot
na CK na SKM (1970‡1973), minis-
ter za obrazovanie i fizi~ka kul-
tura (1992‡ 1994) i dekan na Prav-
niot fakultet vo Skopje (2000‡
2004). Objavil pogolem broj nau~ni
trudovi i u~ebnici od teorijata na
pravoto i politi~kite nauki.
BIBL.: Voved vo pravo, kniga prva ‡ Gazanfer Esad
Dr`ava i kniga vtora ‡ Pravo, Ko~ani, Bajram Bajram
1999; Politologija, Skopje, 2000. BIBL.: poetski dela: Pletenki, 1978; Buk-
BAJRAM, Gazanfer (Gazanfer
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi- Bayram) (Skopje, 17. III 1943) – aka- var v srce, 1979; Dnevni pro{etki, 1981;
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [. Ba`darina, 1982; Dete vo godini, 1982; Ve-
demski slikar, mozai~ar i profe- ~erni pro{etki, 1986; Palata na du{ata,
BAJRAKTARI, Mehdi (Gosti- sor od turskata nacionalnost vo 1989; Veseli deca, 2001; avtor e i na zbirka-
var, 7. I 1936 – Skopje, 26. V 1995) RM. Zavr{il postdiplomski stu- ta raskazi Pelivani vo kujnata 1996.
– akter vo Albanskata drama na dii na Otsekot za monumentalno LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Teatarot na narodnostite vo slikarstvo na Akademijata za li- Turklerinin Edebiyatý?, Istanbul, 2001. A. Ago
Skopje od 1954 g. Tipi~en karak- kovna umetnost vo Belgrad. Spe- BAJRAM, Ferid F. (Skopje, 1. III
teren akter so {irok izrazen di- cijaliziral fresko-slikarstvo i 1880 – Skopje, 23. II 1965) – prosve-
japazon, so ubava dikcija i scen- mozaik. Dve godini rabotel na ten deec, op{testvenik i novinar;
ska pojava. So zabele`itelen us- Otsekot za mozaik na Akademija- po nacionalnost Tur~in. Zavr{il
peh igra{e i vo proekti na Tur- ta za ubavi umetnosti vo Ravena. turska gimnazija vo Skopje, a potoa
skata drama. Poedine~no gostu- Mozaicite se izlo`eni vo muzei bil u~itel vo turskoto osnovno
val na Festivalot klasika na ju- i vo privatni kolekcii vo Make- u~ili{te vo Veles (2. VIII 1902 –
goslovenskata scena vo Leskovac donija, Italija, Turcija, Kanada, 1907), kade {to vospostavil vrski
(†Gospo|a ministerka#). Ulogi: SAD, Avstralija, Bugarija i vo so makedonskite socijalisti Ilija
Astrov (†Vujko Vawa#); Horvat mnogu gradovi na porane{na Jugo- i Lazar Plavev. Izvesno vreme bil
(†Vu~jak#); Boris Ganov (†Alek- slavija. Avtor e na Mozaicite vo u~ili{en inspektor na Kosovskiot
sandra#); Jago (†Otelo#); Angele MNT vo Skopje, vo Sobranieto na vilaet vo Skopje (1907). Bil pri-
(†Parite se otepuva~ka#). R. St. RM, vo VIP salata na aerodro- padnik na Mladoturskoto dvi`ewe,
mot †Aleksandar Veliki#. U~es- eden od osnova~ite na Socijalde-
BAJRAKTAROVA, Bona Lazaro- tvuval na mnogu grupni i samo- mokratskata organizacija vo Skop-
va (s. Novo Selo, Strumi~ko, 25. je (1909), u~esnik na osnova~kiot
IX 1946) – specijalist po detska i stojni izlo`bi. A. Ago
preventivna stomatologija, redo-
ven profesor na St. f. Doktori-
rala vo 1988 g. Publikuvala 70
stru~no-nau~ni trudovi. Avtor e
na prira~nikot „Mle~ni i trajni
zabi# i na u~ebnikot „Trajna den-
ticija – dentalna embriologija i
histomorfologija#. E. M.
BAJRAKTAROVA-\OR^ULOV-
SKA, Nade`da Hristova (Pri-
lep, 12. XII 1936) – specijalist-
ortodont, redoven profesor na
St. f. Sredno obrazovanie zavr-
{ila vo Strumica, St. f. vo Bel-
grad. Specijalist po ortodoncija
(1970), habilitirala (1977) i dok-
torirala (1986). Prestojuvala vo
Finska i vo Norve{ka. Publiku-
vala 82 statii. Nau~niot interes
$ e fokusiran kon rastot i razvo-
jot na strukturite na kraniofa-
cijalniot kompleks. Ja objavila
monografijata „Osnovi na orto- Gazanfer Bajram, mozaik vo Sobranieto na Republika Makedonija
doncijata# (I del). E. M.
BAJRAM, Amdi (Skopje, 30. VIII BAJRAM, Esad (Esad Bayram) (Oh- kongres na Narodnata federativna
1956) – biznismen i politi~ar. rid, 1934) – poet, raska`uva~, pre- partija (Solun, 1909) i eden od osno-
Sopstvenik na konfekcijata †[u- veduva~ od turskata nacionalnost va~ite na Demokratskiot klub i ra-
teks#. Eden od osnova~ite i pretse- vo RM. Bil op{testveno-politi~- kovoditel na Komunisti~kiot klub
datel e na PCER i osnova~ i pret- ki rabotnik, direktor vo osnovno na SRPJ(k) vo Skopje. Na op{tin-
sedatel na partijata Sojuz na Ro- u~ili{te, dopisnik i novinar vo skite izbori bil izbran za odbor-
mite od Makedonija (od 1996). Pra- v. †Birlik# vo Skopje. Pi{uva na nik i prv potpretsedatel (kmet) na
tenik vo tri mandati vo Sobranie- turski i na makedonski jazik. „Crvenata op{tinska uprava“ vo
to na RM (1996–2002 i od 2008). R. ^len e na DPM od 1987 g. Skopje (1920) i za komunisti~ki

118
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ferid F.
Bajram
pratenik vo Ustavotvornoto sobra-
nie na Kralstvoto SHS. Bil ured-
nik na v. „Socijalisti~ka zora“
(Skopje) na turski jazik. Vo podoc-
ne{nite godini bil aktiven ~len
na KPJ. Po fa{isti~kata okupaci-
ja na Makedonija (april 1941) `ive-
el vo Kosovska Mitrovica.
BIBL.: Prvoto crveno zname na Skopska-
ta op{tina, „Nova Makedonija“, XV,
4735, Skopje, 1959, 5.
LIT.: Devedeset denovi na Skopskata
crvena op{tina, Skopje, 1970; Du{ko
Konstantinov – Milo{ Konstantinov –
Kuzman Georgievski, Sindikatite vo
Skopje (1900-1908 do 1971), Skopje, 1971;
D-r Orde Ivanoski, Crvenite komuni vo
Makedonija vo 1920 godina, Skopje, 1980;
Rabotni~koto sindikalno dvi`ewe vo
Makedonija do 1918 godina. Dokumenti za
revolucionernite i edinstveni sindika-
ti na Makedonija, I, Skopje, 1985. S. Ml.
BAK, Rozina (Ru`a) Joha ([id,
Srbija, 7. III 1923 – Skopje, 7. III
1994) – komunisti~ki deec, novi-
nar i op{testvenik. Bila ~len na
Literaturnoto dru{tvo „Jefimi-
ja“, na Crveniot krst i na Skaut-
skata organizacija, a poradi ~lens-
tvoto vo SKOJ (1939) bila isklu-
~ena od @enskata gimnazija vo
Skopje (kon krajot na 1940). Toga{
stanala ~len na KPJ (dekemvri
1940), a potoa i ~len na MK na
SKOJ vo Skopje (maj 1941). Bila
uapsena od Gestapo, no uspeala da
izbega i preminala vo ilegalstvo
vo Skopje, Veles, [tip i Ko~ani, a
potoa stanala borec na Vele{kiot
NOPO „Dimitar Vlahov“ (maj
1942). Po zarobuvaweto od bugar-
skata policija (27. VI 1942), bila
osudena na deset godini strog zat-
vor. Vo 1944 g. bila oslobodena od
zatvorot i deportirana vo Mari-
bor (Slovenija), kade {to se nao|a-
le nejzinite roditeli, pa tamu se
priklu~ila na Osvobodilna fron-
ta. Po Osloboduvaweto se vratila
vo Skopje i bila novinar, urednik
i glaven urednik na vesnicite
„Edinstvo“ i „Nova Makedonija“,
spisanijata „Makedonka“ i „Pros-
vetena `ena“ i vo Radio-Skopje.
Bila eden od osnova~ite na Zdru-
`enieto na novinarite na Makedo-
nija i pretsedatel na Komisijata
za informirawe pri Republi~ko-
to sobranie na SRM. Nositel na
Partizanska spomenica 1941.
Ru`a
(Rozina)
Bak
BIBL.: Dvete drugarki od Skopskiot
odred, „Prosvetena `ena“, Skopje, juli–
avgust 1971, 4; Bele{ka za Blagoj Jankov-
Mu~eto, Strumica i Strumi~ko vo NOV
1941–1943, Strumica, 1980, 635–642; I
bomba padna vrz na{eto oddelenie, Oko-
vani vo prangi, Skopje, 1981, 63–64.
LIT.: Tomislav Osmanli, Na{ite lek-
cii za hrabrosta. Intervju: Ru`a Bak.
„Mlad borec“, XXXVI/1305, Skopje, 3. III
1980, 16–17. S. Ml.
BAKALOV, Georgi Ivanov (Sta-
ra Zagora, Bugarija, 1873 – Moskva,
SSSR, 1939) – pripadnik na bugar-
skoto socijaldemokratsko i komu-
nisti~ko dvi`ewe. Istaknat neza-
visen publicist, isklu~uvan od
BKP. Go poddr`uval i go pomagal
makedonskoto osloboditelno de-
lo, so devizata: „Makedonija na
Makedoncite“. Vo anketata na
„Balkanska federacija“ (1925) za
re{avawe na makedonskoto pra-
{awe ja osudil podelbata na Make-
donija i plediral makedonskoto
pra{awe da se re{i vrz pravoto
na samoopredeluvawe na makedon-
skiot narod i za sozdavawe sops-
tvena dr`ava.
LIT.: Evropa za Makedonija. Istaknati
evropski intelektualci za makedonsko-
to nacionalno pra{awe (1925–1929 god.).
Izbor i predgovor d-r Orde Ivanoski,
Skopje, 1991; Istoriska vistina. Prog-
resivnata op{testvena javnost vo Bu-
garija i Pirinska Makedonija za make-
donskoto nacionalno pra{awe. Dokumen-
ti, studii, rezolucii, apeli i publicis-
ti~ki prilozi 1896–1956 god. Izbor i re-
dakcija Pero Korobar, d-r Orde Ivano-
ski, Skopje, 1981. O. Iv.
BAKALOVSKA, Marija (Ohrid,
1928) – univerzitetski profesor
i stopanstvenik. Diplomirala na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Belgrad (1954). Rabote-
la vo „Jugohrom# – Jegunovce. Spe-
cijalizacii i studiski prestoi vo
Belgija, [vajcarija, Polska, Bu-
garija i vo V. Britanija. Bila ra-
kovoditel na laboratorija, kon-
trola i na slu`bata za razvoj vo
„Teteks# – Tetovo (od 1956). Rabo-
tela na Tehnolo{ko-metalur{ki-
ot fakultet vo Skopje (od 1970)
kako predava~, pa s# do penzioni-
raweto (1988) kako redoven pro-
fesor. Podra~je: Tekstilni vlak-
na. Avtor/koavtor e na 4 u~ebnici
i pomagala i na nau~ni i stru~ni
trudovi i proekti. Bila potpret-
BAKARNO B
sedatel na Sobranieto na RM,
prorektor na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij# vo Skopje i
pretsedatel na Zaednicata za na-
u~ni dejnosti na Makedonija.
LIT.: „Bilten na UKIM# od 2. VII 1982 g.;
40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fa-
kultet – Skopje, monografija, TMF,
Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
BAKARNO VREME (eneolit lat.
cuprum ‡ bakar, gr~. λiθος ‡
? kamen)
‡ kulturno-istoriski period {to
ja ozna~uva pojavata i obrabotkata
na prviot metal, bakarot (→ IV–III
milenium pr. n.e.). Dosta dolgo
trael, taka {to negovata evolucija
se odvivala vo tri fazi, obele`ani
kako ran, sreden i docen eneolit.
Po~etocite mu se sovpa|aat so
vremeto na t.n. golemi migracii na
indoevropskite narodi, koi, po-
radi promenite na klimatskite
uslovi vo stepsko-karpatskite pre-
deli, vo branovi se raseluvale vo
razni pravci. Kon Sredna Evropa
tie bile intenzivni i dolgotrajni.
Taka, vo eden od niv (preku Ol-
tenija i Dolnoto Podunavje) tie
navlegle i vo balkanskiot prostor
{to predizvikalo nemiri kaj nase-
lenieto, prostorni pomestuvawa,
pa duri i etnokulturni promeni.
Vo Makedonija ostatoci od eneo-
litski naselbi se otkrieni na
nao|ali{tata: Bakarno Gumno,
[uplevec i Crnobuki vo Pela-
gonija; Ustje na Drim vo Struga;
Skopsko Kale vo Skopje; Kostoper-
ska Karpa kaj s. Mlado Nagori~ane,
Kumanovsko; Pilavo kaj s. Buril-
~evo, Ko~ansko; kako i Gradi{te
vo s. Grad, Del~evsko. Iako s# u{te
nedovolno istra`eno, potekloto
na negovite nositeli se vrzuva za
populaciite od Bubaw‡Salkuca‡
Krivodol kulturniot kompleks vo
Jugoisto~na Evropa. Vo makedon-
skata i balkanskata arheologija e
poznat kako [uplevec ‡ Bakarno
Gumno kulturna grupa, {to pret-
stavuva sinonim za negoviot kultu-
ren karakter.
LIT.: Milutin Gara{anin ‡ Dragica Si-
moska, Kontrolni iskopuvawa na [uple-
vec i nekoi problemi na grupata [uple-
vec‡Bakarno Gumno, †Maced. acta archaeol.“,
2, 1976; Nikola Tasi}, Bubanj‡Salkuca‡Krivo-
dol kompleks, PJZ, III, Sarajevo, 1979; Irena
Nasteva-Koli{trkoska, Eneolit (vo Ma-
kedonija), AKRM, 1, 1994, 43. V. S.
BAKARNO GUMNO (s. ^epigo-
vo) ‡ praistoriska naselba, na
okolu 500 m j-z od seloto. Pret-
stavuva dominantna viso~inka na
koja, so iskopuvawata vo 1959 g.
od Narodniot muzej vo Prilep,
bile konstatirani tragi od ~et-
vrtesti nadzemni ku}i od drvo i
kal, fragmenti od kerami~ki sa-
dovi, kultna plastika i orudija
od kamen i od koska, od krajot na
eneolitskoto i po~etokot na
bronzenoto vreme.
119
B BAKEVSKI
LIT.: Blagoja Kitanoski, Praistoriski
sadovi od ^epigovo kaj Prilep, †Stre-
me`“, VI, 3, Prilep, 1960. V. S.
Petre
Bakevski
BAKEVSKI, Petre (Kavadarci,
5. I 1947) – poet, romansier, raska-
`uva~, publicist, teatarski kri-
ti~ar. Rabotel kako novinar, tea-
tarski kriti~ar i urednik. Bil
urednik na Kulturnata rubrika
na vesnikot †Ve~er# i direktor i
glaven urednik na Knigoizda-
telstvoto †Detska radost# pri
NIP †Nova Makedonija#. Ured-
nik vo vesnikot †Makedonija de-
nes#. ^len na DPM (1974). Bil
pretsedatel na Sovetot na SVP.
BIBL.: Pat do letoto (poezija, 1972),
Zemjoqubec (poezija, 1975), Krikot na pa-
unot (poezija, 1982), Premieri (teatar-
ski kritiki, 1983), Raskinata mapa (poe-
zija, 1984), Liceto na vremeto (poezija,
1985), Lica i maski (teatarski kritiki,
1988), Zamaglen pogled od nesonici (poe-
zija, 1990), Senkata na sonot (poezija,
1990), Terra Magica (poezija, 1991), @ivi
yvezdi (poezija, 1992), Niz zlatniot prs-
ten na sonceto (poezija, 1994), Vo senka-
ta na me~ot (poezija, 1994), Pokosnica
(poezija, 1995), Sto soneti (1997), Vavi-
lon (libreto za simfoniska poema, 1997),
Elegii (1998), Baladi (1999), Glamni (no-
veli, 2000), Crven vetar (2001), Te{ki ob-
laci (2002), Zajazlen kamen (2002), Skrb
(zapisi, 2003), Mojata Itaka (poezija,
2003), Eden gavran (raskazi, 2002), Dva
gavrana (raskazi 2002), Jato (povesti,
2003), Crno jagne, div Balkan (roman,
2004). Avtor e na nekolku drami. R.
BAKLA (Vicia faba L.) – ednogo-
di{no zeljesto rastenie od fam.
Fabaceae. Najra{irena e vo Evro-
pa, Afrika i vo Azija. Se odgle-
duva zaradi mladite me{unki ili
za zrnoto. Bogata e so: belkovini
(6,5%), nezasiteni ekstrakni ma-
terii (9,7%), celuloza (2,1%), vi-
Bakla
120
tamini B1 i B2 i so antikancero-
geni materii. Taa e edna od naj-
studootpornite me{unkasti kul-
turi. D. J.
Nikola
Bakulevski
BAKULEVSKI, Nikola (Bitola,
27. XI 1928 – Skopje, 2002) – prav-
nik, op{testvenik i dr`avnik.
Osnovno u~ili{te zavr{uva vo
Bitola, a gimnazija vo Skopje.
Vi{a upravna {kola zavr{uva vo
Zemun, a diplomira na Pravniot
fakultet vo Belgrad. Se vrabotuva
vo SVR Skopje, potoa vo Republi~-
kiot sekretarijat za vnatre{ni
raboti kako pomo{nik na prav-
niot sovetnik, a potoa stanuva
sudija vo Republi~kiot sovet za
prekr{oci. Kratko vreme raboti
vo RSVR vo Skopje, a od 1956 do
1960 g. e potpretsedatel na Narod-
niot odbor na Op{tinata Bitola,
pomo{nik-minister za industrija
vo Skopje i sovetnik vo Upravata
na carinata na FNRJ vo Belgrad
(1961–1963). Izbran e za pretseda-
tel na Sobranieto na Op{tinata
Bitola (1963–196), pa sekretar na
Izvr{niot sovet na Sobranieto
na SRM (1967–1972), sekretar na
Sobranieto na SRM (1972–1975),
republi~ki op{testven pravobra-
nitel na samoupravuvaweto (od
mart 1975), ~len na Izvr{niot so-
vet na SRM i republi~ki sekretar
za pravosudstvo (1982–1986) i sudi-
ja na Ustavniot sud na Makedonija
(1986–1988), od kade {to zaminuva
vo penzija. Bl. R.
BAKULEVSKI, Nikola (Bitola,
26. V 1939) – redoven profesor na
Tehni~kiot fakultet vo Bitola.
Diplomiral na Arhitektonsko-
grade`niot fakultet vo Skopje
(1963). Magistriral na Arhitek-
tonskiot fakultet vo Zagreb
(1981), vo oblasta na urbanizmot i
prostornoto planirawe i habili-
tiral vo oblasta na prostornoto
planirawe. Predaval urbanizam,
prostorno planirawe i nacrtna ge-
ometrija. Bil pretsedatel na Ko-
misijata za nastava i nauka vo So-
vetot na Bitolskiot univerzitet.
Avtor e na pove}e nau~ni i stru~ni
trudovi i u~esnik vo nau~ni proek-
ti od oblasta na urbanizmot i pros-
tornoto planirawe. Gl. K.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BAKHOS (Bahus, Dionis) – bo`e-
stvo {to e povrzano so kultot za
Terakota: Satiri i Bakhos vo igra
besmrtnosta na du{ata i reinkar-
nacijata; kaj anti~kite Makedon-
ci ova bo`estvo na vegetacijata se
narekuva: Bakhos, Sabos, Sabazios,
Savadios (pridru`nicite na Dio-
nis se Sileni, vo Makedonija na-
re~eni Saboi); ova bo`estvo e nare-
~eno i Bassareus, {to bi zna~elo
„oble~en vo krzno od lisica#. Kul-
tot na Bakhos ima ritualen karak-
ter (agrios, erykriptos). Vo Makedo-
nija kultot i ritualite imaat or-
gijasti~ki karakter: mani~ni tan-
ci na sledbeni~kite na Bakhos –
bakhidite i majnadite (rodona~el-
nik na bakhidite e Aithia, Aithria,
adraia – makedonska glosa, se povr-
zuva so Tija, koja so Yevs go ima si-
not Makedon). Spored Plutarh,
bakhidite vo Makedonija od naj-
stari vremiwa se narekuvaat klo-
donki i mimalonki; vo nivnite
sve~enosti u~estvuva i majkata na
Aleksandar Makedonski, Olimpi-
jada. Dramata Bakkhai, koja Evripid
ja pi{uva na dvorot na makedon-
skiot kral Arhelaj I, e posvetena
na vakviot makedonski kult. Vo
Aleksandrija Ptolemaj Filadelf
organizira sveti povorki vo koi
se dvi`at mimalonki vooru`eni
so me~ (makedonska tradicija, koja
postoi u{te od VII v. od st.e.). Na
edna votivna plo~ka od Stobi e
pretstaven bogot Dyalis / Dionysos
so tirs vo desnata i so grozd vo le-
vata raka, vo pridru`ba na polu-
bo`estva – daemones i na edno `en-
sko bo`estvo; na votivnata stela
od 215 g. vo Melnik Dionis so av-
tohtoniot teonim Asdoules e pri-
ka`an so vinova loza, kako java na
kow vo pridru`ba na Pan i na Si-
len, koi gi sledi panter.
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University
Press, 1959; D. Srejovi¢, A. Cermanovi¢,
Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beo-
grad, 1979; R. Bart, Knji`evnost, mitologija,
semiologija, Beograd, 1979; A. Fol, Dionis,
Sofi®. A. [uk.
BALABAN (Balabanidis, Bala-
banoglu), Avram Prodrom (Endur-
quk, Mala Azija, 1865 – Bitola,
1913) – lekar, hirurg. Medicina za-
vr{il vo Carigrad (1890). Kako
lekar, hirurg i ginekolog rabotel
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo Ohrid, Pri{tina i Elbasan, a
od 1899 g. vo Bitola, kade {to otvo-
ril prifatili{te so ordinacija,
operaciona sala, nekolku bolni~-
ki kreveti i apteka. Rabotel i vo
bolnicata „Blagove{tenie#. Vo
Balkanskite vojni se zarazil od
pegaviot tifus i po~inal. P. B.
BALABANOV, Aleksandar Mi-
hailov ([tip, 18/30. I 1879 – So-
fija, 30. II 1955) – klasi~en filo-
log, univ. prof., poet. Do II klas
u~el vo [tip, prodol`il vo So-
lun i vo Sofija vo klasi~na
gimn., studiral klasi~na filolo-
gija vo Lajpcig, kade {to i dokto-
riral (1905). Kako univ. prof. vo
Sofija, razvil {iroka prevodna
i originalna kni`evna dejnost.
Osnoval i redaktiral nekolku
kni`evni spisanija. Avtor e na
Starogr†cka lirika I, Staro-
gr†cka drama, LÓbov i poeziÔ,
IstoriÔ na klasi~eskata lite-
ratura i dr., ~esto preizdavani.
Negovite stihovi za Ohrid se
peat kako narodna pesna.
LIT.: Iz edin `ivot, S., 1934; Litera-
turen glas, 6, br. 218, 1934; P. Hr. Iliev-
ski, @A, 5, 2, 1955, 407–410. P. Hr. Il.
Kosta
Balabanov
BALABANOV, Kosta Lazarov
([tip, 5. IV 1929) ‡ istori~ar na
umetnosta, op{testvenik, speci-
jalist za srednovekovnata umet-
nost vo Makedonija, po~esen ge-
neralen konzul na Japonija vo
RM. Osnovno obrazovanie i gim-
nazija zavr{il vo rodniot grad
(1948). Prvin se vrabotil vo
pretprijatieto †Avtotransport
i {pedicija#, a potoa kako sce-
nograf vo Narodniot teatar vo
[tip. Po preseluvaweto na se-
mejstvoto vo Skopje, diplomiral
na Filozofskiot fakultet (Gru-
pa Istorija na umetnosta so ar-
heologija) vo Skopje (1950‡1955),
a doktoriral na istiot fakultet
na tema „Ikonopisot i ikonopis-
nite centri vo Makedonija od
doa|aweto na Turcite do krajot
na XVII vek“ (1965). U{te kako
student vo prva godina rabotel na
otkrivaweto na arheolo{kiot
lokalitet vo Demir Kapija i se
vrabotil vo novoformiraniot
Centralen/Republi~ki zavod za
za{tita na spomenicite na kul-
turata vo Skopje (noemvri 1952).
Bil na specijalizacija vo Viena
(Avstrija) vo centarot za konzer-
vacija Bundestdekmalamt. Po vra-
}aweto (1956) zapo~nal da raboti
na evidentiraweto i dokumenta-
cijata na dvi`nite spomenici na
kulturata, posebno na ikonite.
Posetil nad 1.340 naseleni mesta
so nad 1.700 crkvi i manastiri na
teritorijata na Makedonija i
evidentiral i dokumentiral nad
18.000 ikoni, so nad 5.000 stra-
nici terenski bele{ki so crte-
`i i fotografii. Niza godini go
istra`uval Vini~koto Kale i
vini~kite ikoni. Bil komesar na
prvata me|unarodna izlo`ba na
srednovekovnite ikoni od Make-
donija vo Pariz (1965), vo Tokio
i vo Kjoto (Japonija, 1967). Bil
gostin profesor na Merton ko-
lexot na Univerzitetot Oks-
ford (1970) i dr`el predavawa
na pove}e drugi univerziteti vo
Evropa i vo Japonija. Edna u~eb-
na godina prestojuval vo BAN
(Sofija). Vo INI bil izbran vo
zvaweto nau~en sovetnik (1974).
Rabotnata kariera ja zavr{il
kako direktor na Muzeite na Ma-
kedonija (1981 ‡ 5. IV 1989). Toj e
pretsedatel na Makedonsko-ja-
ponskoto dru{tvo za prijatel-
stvo i sorabotka (1990‡) i po~e-
sen generalen konzul na Japonija
vo RM (1974‡). Po~nuvaj}i od
1953 g. objavil okoli 85 nau~ni i
okolu 120 stru~ni trudovi.
Napi{al scenarija i tekstovi za
34 realizirani dokumentarni
filmovi. Bil pretsedatel na
Dru{tvoto na konzervatorite na
Makedonija i ~len na Komisijata
za kulturni vrski so stranstvo.
BIBL.: Novi podatoci za manastirot i
manastirskata crkva „Sv. Nikola Top-
li~ki“, Skopje, 1956; The Cultural Monu-
ments of the Peoplés Republik of Macedonia,
Skopje, 1961 (so koavtori); Icônes de Macé-
doine du XI-e au XVII-e siécle, Skopje, 1965;
Icons from Macedonia, Skopje, 1969; Spome-
nicite na kulturata vo Socijalisti~-
ka Republika Makedonija, Skopje, 1971 (so
koavtori); Sv. Pantelejmon-Nerezi, Skop-
je, 1975; Freske i ikone u Makedoniji (IV–
XV vek), Skopje, 1983; Medieval Wall Pain-
tings of Macedonia, Skopje, 1988; Stara skop-
ska ~ar{ija, Skopje, 1994; Terakotnite
ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995; Make-
donski freski, Skopje, 1995; Ikonite vo
Makedonija, Skopje, 1995; Terakotnite
ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995.
LIT.: D-r Kosta Balabanov, „Bilten“,
^etirinaesetto izborno sobranie. Pred-
lozi na kandidati za izbor za redovni
~lenovi na MANU podneseni od visoko-
obrazovni i nau~ni ustanovi, od nau~ni i
umetni~ki zdru`enija i od tri ~lena na
Akademijata, I tom, prv del, Skopje, fev-
ruari 2003, 319-350. S. Ml.
BALABANOV, Pavel (Ohrid,
20. VIII 1942) – arhitekt. Diplo-
miral na Arhitektonskiot fa-
BALADA B
kultet vo Belgrad (1969). Rabotel
vo Zavodot za urbanizam i arhi-
tektura vo Ohrid. Ja osnoval Ar-
hitektonskata rabotilnica „Ba-
laban i partneri“ vo Ohrid
(1991). Proektiral pogolem broj
objekti so raznovidna funkcija
vo koi uspe{no go vklopuva duhot
na tradicionalnata arhitektura.
U~estvuval na pove}e anonimni
arhitektonski konkursi. Pozna-
~ajni realizacii: OU „Sveti
Kliment Ohridski“ vo Ohrid
(1979); delovni prostorii na Za-
vodot za urbanizam i arhitektura
na ZOIL „Makedonija“ vo Ohrid
(1981); OU „Hristo Uzunov“ vo
Ohrid (1983); Trgovskiot centar
„Gevgelija“ vo Gevgelija (1984).
Kr. T.
Oliver
Balaburski
BALABURSKI, Oliver (Skop-
je, 14. VI 1969) – dirigent. Vo 1995
g. diplomiral dirigirawe na Fa-
kultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje (F. Muratovski). Od 1996
g. e dirigent na Operata i Bale-
tot na Makedonskiot naroden tea-
tar. Gostuval vo Bugarija, Angli-
ja, Srbija i Crna Gora. Na scena-
ta na MNT gi dirigiral operite:
Rigoleto, Trubadur, Nabuko, To-
ska, Boemi, Aida i Turandot.
Nastapuval i kako simfoniski
dirigent, izveduvaj}i pove}e sim-
foniski i vokalno-instrumen-
talni dela. Umetni~ki direktor
na Operata i Baletot na MNT
(2000–2002). Vo 2004 g. zaminuva
vo Kanada, kade {to magistrira
na temi po izvedba i po muzika i
se zanimava so dirigentska i so
pedago{ka dejnost. F. M.
BALADA – lirsko-epska pesna,
naj~esto so dramski elementi i
sekoga{ so tragi~en kraj. Poradi
toa me|u narodot se nare~eni `a-
lovni, `alni, `aloviti ili
ta`ni pesni. Vo Zbornikot na
Miladinovci edna tematska gru-
pa od 34 narodni pesni ima naslov
@aqovni pesni. Iako e o~igle-
den nivniot raska`uva~ki karak-
ter, {to gi dobli`uva kon epika-
ta, vpe~atlivi se i silnite emo-
cii na junacite, {to gi priklonu-
va kon lirikata. Vo makedonska-
ta poezija ovoj `anr e prisuten
kaj Rajko @inzifov, Marko Ce-
121
B BALA@I
penkov, Grigor Prli~ev, Trajko
Kitan~ev i drugi poeti. Spored
sodr`inata, vo makedonskata na-
rodna poezija ima mitolo{ki, re-
ligiozno-legendarni, semejni, is-
toriski i dr. baladi. Vo mito-
lo{kite baladi razni mitolo{-
ki su{testva (samovila, zmej,
lamja, ~uma i sl.) se pri~ina za
mno{tvo ~ove~ki tragedii. Vo
religiozno-legendarnite baladi
se pee za razni tragedii na ovoj i
onoj svet, za odnosite me|u svet-
cite, za `rtvite, za gre{nite du-
{i itn. Ima i baladi {to opeva-
at nekoi istoriski li~nosti od
na{eto minato (Mom~il vojvoda,
Marko Krale, Bolen Doj~in, Go-
ce Del~ev i dr.). Baladite so se-
mejna sodr`ina opevaat mno{tvo
odnosi me|u ~lenovite na semej-
stvoto, svekrva – snaa, odnosite
me|u jatrvite i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Makedonski
narodni baladi, Skopje 1983; Fanija Po-
pova, Makedonskata narodna balada,
Skopje, 1990. M. Kit.
BALA@I, Nazif (s. Srbica,
Ki~evsko, 1911) – slu`benik. Za-
vr{il ni`a gimnazija. Po Oslo-
boduvaweto bil u~itel, pretseda-
tel na Op{tinskiot naroden od-
bor vo rodnoto selo i naroden
pratenik vo Republi~kiot sobor
na Narodnoto sobranie na NRM
(1957). S. Ml.
Georgi
Balas~ev
BALAS^EV, Georgi Dimitrov
(psevd. Ezerski) (Ohrid, 10. IV
1869 – Sofija, 6/7. X 1936) – isto-
ri~ar, epigraf i arheolog. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo Oh-
rid, egzarhiska gimnazija vo So-
lun, a potoa na Vi{oto u~ili{te
vo Sofija diplomiral istorija
(1897), specijaliziral vo Viena i
vo Carigrad, a se usovr{uval i vo
Pariz, Rim i Atina. Bil gimna-
ziski profesor vo Sofija (1899–
1902, 1904–1908, 1924–1934), kus-
tos na etnografskata zbirka vo
Narodniot arheolo{ki muzej
(1902–1903) i vo Narodniot etno-
grafski muzej (1919–1923) vo So-
fija i inspektor vo Ministers-
tvoto na narodnata prosveta
(1934–1936). Bil eden od inicija-
torite za osnovawe na Mladata
makedonska kni`ovna dru`ina
122
Bro{ura
od Georgi
Balas~ev (1936)
(1891) i na sp. „Loza“ vo Sofija
(1892), obele`an kako separatist.
Go ureduval nau~noto sp. „Mina-
lo“ (1909–1919). Bil ~len na Ma-
kedonskiot nau~en institut vo
Sofija. Objavil okolu 80 nau~ni
trudovi od srednovekovnata make-
donska i bugarska istorija.
BIBL.: Nxkolko kratki letopisni be-
le`ki po sqstoxnieto na zapadnite
Makedonci za pqrvata 45-godi[nina
na nastox]ij vek, Sofix, 1890; Izda-
nixta, prepisite i zna=enieto na ko-
deksa na Ohridskata arhiepiskopix
za nejnata istorix, P.Sp, 55–56, So-
fix, 1897, 183–222; Kliment, episkop
slovenski i slu`bata mu po star slo-
venski prevod, S edna =ast grqcki
paralelen tekst, Sofix, 1898; Sever-
na Makedonix, Istori=eski izdirva-
nix ot Jordan Ivanov, Sofix, 1906;
Finansovoto polo`enie na Ohridska-
ta arhiepiskopix i nejnoto uni]o-
`enie, Sofix, 1908; Korespondencix-
ta me`du carigradskix patriarh i
ohridskix arhiepiskop od XV v., „Mi-
nalo“, No 1 i 2, Sofix, 1909, 1–14 i
123–125; Bratx Miladinovi i portre-
tite im, Sofix, 1912; Slovenski nad-
pisi v |gozapadna Bqlgarix, „Mina-
lo“, No 5–6 i 7–8, Sofix, 1912, 3–46 i
191-210; Ohrid, Sofix, 1915; Najsta-
rata dqr`ava na Balkanskix poluost-
rov prez VII i VIII vek, Sofix, 1924;
Nau=nata dejnost na prof. akademik
L. Mileti=, Sofix, 1934.
LIT.: P Glu[kov, Georgi Balas=ev,
„Minalo“, No 9–10, Sofix, 1942, 81–96;
Nau=nite trudove na Georgi Balas-
=ev, „Minalo“, No 9–10, Sofix, 1942,
11–15. S. Ml.
BALDUIN I Flandriski (1172 –
1205/6) – grof na Flandrija i na
Eno, voda~ na IV krstonosen po-
hod, imperator na Latinskoto
Carstvo (1204–1205/6). Vodel us-
Skulptura
na Balduin I
vo Flandrija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
pe{ni vojni protiv Vizantijcite
vo Mala Azija. Se obidel da ja za-
du{i pobunata na vizantiskoto
blagorodni{tvo vo Trakija, po-
mognata od Bugarite, no bil po-
beden i zaroben od Bugarite vo
bitkata kaj Adrijanopol (1205).
Po~inal vo zarobeni{tvo.
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constanti-
nople, Paris, 1949; R. L. Wolff, Baldwin of Flan-
ders and Hainault, First Latin Emperor od Con-
stantinople: His Life, Death, and Resurrection,
1172–1205, Speculum, vol. 27, 3 , July 1952.
K. Ax.
BALETOT I BALETSKOTO
[KOLSTVO VO MAKEDONI-
JA – baletskiot ansambl be{e
osnovan 1948 g. Srodno na drugite
baletski ansambli vo Evropa, os-
novniot del na baletskiot reper-
toar i negovoto koreografsko
oformuvawe bea vrzani za ruska-
ta baletska {kola. Tie bea pris-
posobeni na mo`nostite na mla-
dite no talentirani po~etnici:
N. Penu{liska, M. Janeva, E. Xi-
punova, J. Popovska, K. La{kov i
dr. Ve}e vo 1960 godina makedon-
skiot balet zabele`a isklu~ite-
len napredok. Toj vo mnogu kra-
tok period sozdade ansambl spo-
soben za izvedbi na mnogu serio-
zen repertoar. Vo ovoj period se
izveduvani i dela so poinakva so-
dr`inska i stilska fizionomija:
muzi~ki vtemeleni na narodniot
(vklu~itelno i makedonskiot)
melos. Realizirani se i pretsta-
vi posoobrazeni so toga{nite
tendencii vo baletskata umet-
nost niz svetot. Slednite genera-
cii makedonski baletski umetni-
ci gi prodlabo~uvaa ve}e ostva-
renite rezultati na osnovopo-
lo`nicite, stremej}i se kon mo-
derniot baletski izraz. Se nama-
luvaa razlikite me|u klasi~niot
i sovremeniot balet, {to prido-
nese modernata igra da se razvie
vo pove}e nasoki i preku pogole-
mo stilsko bogatstvo. Vo devetta-
ta decenija se vkrstuvaa razno-
vidni stilovi i nasoki, a se iz-
begnuva{e primenata na akademi-
ziraniot klasi~en balet. Vo po-
~etokot na XXI vek, makedonskite
baletski umetnici, so svojata
Scena od baletska pretstava (Skopje)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tehnika i artizam, postignuvaat
golemi estetski vrednosti, a ba-
letskata umetnost vo Makedonija
go dostignuva nivoto na razvoj na
drugite umetnosti so podolga
tradicija.
Razvojot na baletskoto {kolstvo
vo Makedonija zapo~nuva so ba-
letski kurs, ni`o baletsko u~i-
li{te i sredno baletsko u~ili{-
te. Vo nego kako pedagozi rabotea
poznati koreografi i baletski
umetnici: \. Makedonski, A. Dob-
rohotov, N. Kirsanova, J. Mja~in.
Podocna, pove}emina od make-
donskite baletski umetnici se
vklu~ija kako pedagozi vo rabo-
tata na u~ili{teto, {to mnogu
pozitivno se odrazi na profesio-
nalniot habitus na baletskata
umetnost vo Republika Makedo-
nija. T. P.
„BALI KOMBETAR“ (Naciona-
len front) – albanska naciona-
listi~ka i profa{isti~ka orga-
nizacija, formirana vo noemvri
1942 g. vo Albanija od strana na
Italijancite, so pomo{ na kvis-
lingot Mustafa Kruja. Organiza-
cijata ja rakovodele golemopo-
sednicite, glavno agi i begovi,
bajraktari od Severna Albanija.
Najva`nata parola so koja dobi-
vale najve}e privrzanici bila
„sozdavawe na golema Albanija“.
Za borba protiv narodnooslobo-
ditelnite voeni edinici vo Ma-
kedonija i vo Albanija, vo mart i
septemvri 1943 g. sklu~ile sojuz
so italijanskata i germanskata
vojska, od koi podocna dobile
oru`je i municija. Kon krajot na
1943 g. go formirale Kosovskiot
polk. Vo Makedonija, pokraj voe-
nite dejstva, balistite izvr{ile
mnogubrojni pale`i, grabe`i, si-
luvawa i ubistva. Ovie akcii gi
izveduvale sami ili vo koordi-
nacija so italijanskite i so ger-
manskite voeni sili. Vo Makedo-
nija i vo Srbija bile napolno
razbieni vo 1944–1945 g.
LIT: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002; istiot, Balisti, Skopje, 2002; m-
r Pavle Xeletoviÿ, Balisti~ki pokret
1939–1952, Beograd, 2000. \. Malk.
„BALILA“, MLADINSKA
PROFA[ISTI^KA ORGA-
NIZACIJA vo Makedonija
(1942–1943 g.) – albanska organi-
zacija vo Makedonija formirana
od italijanskite voenookuptor-
ski vlasti za da se {iri i veli~a
italijanskiot fa{izam kako ide-
ologija so pobedni~ki duh i qu-
bov kon Italija i Germanija. Bi-
la organizirana u~ili{nata
mladina, sekoj klas pretstavuval
odred. ^lenovite nosele unifor-
mi (posebna za `enski i posebna
za ma{ki). Postoela s# do kapi-
tulacijata na Italija (1943).
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
Balisti~kata ~eta na Murat Labuni{ta (1942-1944)
BALISTI – pripadnici na al-
banskoto nacionalisti~ko i pro-
fa{isti~ko dvi`ewe, organizi-
rani vo nacionalniot front „Ba-
li kombetar“. Dejstvuvale za soz-
davawe na Golema Albanija. Go
so~inuvale oru`eniot del na or-
ganizacijata i bile ispra}ani
direktno vo sudir so partizan-
skite edinici vo Makedonija, Sr-
bija i Crna Gora. Osobeno `esto-
ko se presmetuvale so pripadni-
cite na NOV od Zapadna Makedo-
nija, vr{ej}i ubistva, teror i
pqa~kosuvawe na makedonskoto i
na drugoto nealbansko naselenie.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skop-
je, 2002; istiot, Politi~kite partii i
organizacii vo Makedonija vo Vtorata
svetska vojna 1941–1944, Skopje. \. Malk.
V. „Balkan#, neoficijalen organ na MNLD (Sofija, 1903)
„BALKANÎ / LE BALKAN“ (So-
fija, 5. IV – 4. V 1903) – neofici-
jalen organ na MNLD vo S.-Pe-
terburg. Red. A. S. Vasilev. Re-
daktor-izdava~ e porane{niot
sopstvenik na organot na Make-
†BALKANEC# B
donskiot klub vo Belgrad „Bal-
kanski glasnik“ (1902) i ~len-os-
nova~ na Drugarstvoto Stefan
Jakimov Dedov (Ridski). Se pe~a-
ti na bugarski jazik (so uvodnici-
te i na ruski). Objavuva i prozni
tekstovi na makedonski jazik (E.
Sprostranov). Publikuva (vo
prodol`enija) skratena verzija
na Memorandumot na MNLD do
ruskata vlada. Vesnikot ima os-
novna javna platforma: „avtono-
mija na Makedonija za Makedon-
cite i nezavisnost na Balkanot
za Balkancite“. Izleguva dvapa-
ti nedelno i zapira po br. 12.
Prodol`uva vo slednata godina
kako nova publikacija pod imeto
„KurierÍ“.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski
letopis. Raskopki na literaturni i na-
cionalni temi, I, Skopje, 1993, 250 –279.
Bl. R.
„BALKAN @URNAL OF ME-
DIKAL GENETIKS“ („BAL-
KAN JOURNAL OF MEDICAL
GENETICS“) – me|unarodno nau~-
no spisanie {to objavuva origi-
nalni nau~ni i pregledni trudo-
vi i kratki soop{tenija od site
oblasti na humanata gentika: ci-
togenetika, molekularna geneti-
ka, klini~ka genetika, imunoge-
netika, onkogenetika, farmako-
genetika, populaciona genetika,
genetski skrinirawa i dijagnoza
na monogenski i poligenski bo-
lesti, prenatalna i preimplan-
taciona genetska dijagnoza, ge-
netski konsultacii, terapija i
prevencija. Prviot broj e otpe~a-
ten vo 1998 g. Glavni urednici se
G. D. Efremov i D. Ton~eva, so
ureduva~ki odbor od 30 nau~nici
od 19 zemji. Izdava~ na prvite
broevi na spisanieto be{e Med.
f. vo Sofija, a od 2000 g. e MANU.
Spisanieto izleguva dva pati go-
di{no i istoto e indeksirano vo
EMBASE (the Excerpta Medica data-
base), Elsevier Biobase (Current Awa-
reness in Biological Sciences), Elsevi-
er GeoAbstract, Scopus i Chemical
Abstracts. Spisanieto se pe~ati na
angliski jazik. Trudovite se re-
cenzirani od anonimni recenzen-
ti. Elektronskata verzija na spi-
sanieto e dostapna na veb-strani-
cata: www.bjmg.edu.mk. G. Efr.
†BALKANEC# – bore~ki klub
od [tip, formiran kako sekcija
na DTV †Partizan# (1958) pod
vodstvo na Risto Takov. Sega{no-
to ime go dobiva podocna (1961).
Najuspe{en e vo poedine~nite
prvenstva vo borewe sloboden
stil vo Makedonija i vo Jugosla-
vija (1962–1987). Petpati u~est-
vuval vo Kupot na evropskite
{ampioni, edna{ osvoil treto
(1972) i dvapati vtoro mesto
(1974 i 2000). Po osamostojuvawe-
123
B BALKANIZMI
Borewe: „Balkanec#, [tip
to na Makedonija bil dr`aven
prvak ~etiripati (1995, 1999,
2000 i 2001). Najuspe{ni poedin-
ci vo Klubot bile bora~ite: Zo-
ran [orov, Kiro Ristov i Sime-
on [utev i trenerite: Risto Ta-
kov, Tome Atanasov, Traj~e Dim-
kov. Pretsedateli bile Aleksan-
dar Buri} i Qup~o Samonikov, a
sekretari Bor~e Zejtinikov i
Stojan Kolev, poznat i kako me|u-
naroden sudija vo borewe. F. \.
BALKANIZMI (lingv.) – jazi~-
ni konstrukcii karakteristi~ni
za jazicite {to mu pripa|aat na
t.n. balkanski jazi~en sojuz. Kaj
del od balkanskite jazici tie se
nasledeni, a kaj drugiot del –
niknati preku jazi~na interfe-
rencija kako rezultat na vekov-
niot kontakt so jazicite od prvi-
ot tip. Makedonskiot spa|a kon
jazicite od vtoriot tip; negovata
nasledena slovenska struktura,
kako rezultat na mileniumskite
kontakti so balkanskata jazi~na
sredina, primila golem broj bal-
kanski jazi~ni karakteristiki –
balkanizmi. Specijalistite oce-
nuvaat deka makedonskiot denes-
ka e †najbalkanski# me|u balkan-
skite jazici. Balkanizmite se
prisutni na site nivoa na make-
donskata jazi~na struktura: vo
glasovniot sistem, vo gramatika-
ta i vo leksikata. Z. T.
†BALKANOSLAVIKA#/†BAL-
CANOSLAVICA# – organ na In-
stitutot za staroslovenska kul-
tura, Prilep (do br. 11–12, 1984–
1985 god. - Institut za istra`u-
vawe na stsl. kultura). Se pe~ati
od 1972 godina. Soglasno so in-
terdisciplinarniot karakter na
dejnosta na Institutot, vo †Balca-
Naslovot
na sp.
„Balkano-
slavika#,
Prilep
124
noslavica# se pe~atat nau~ni i
stru~ni prilozi za makedonskiot
narod i za razvojot na negovata
kultura – arheologijata, istori-
jata na umetnosta, istorijata, ant-
ropologijata, lingvistikata, ar-
heografijata, etnologijata i
folklorot. V. D.
BALKANSKA ANTANTA (Ati-
na, 20. VII 1934) – dogovor pome|u
Grcija, Jugoslavija, Romanija i
Turcija za sozdavawe balkanska
antanta, pod pokrovitelstvo na
Francija, za odbrana na povoeni-
ot versajski poredok na Balka-
not. ^etirite dr`avi, ~lenki na
paktot, zaemno si garantirale
bezbednost na svoite granici, se
obvrzale da se dogovaraat za pre-
zemawe zaedni~ki merki vo slu-
~aj na zagrozuvawe na nivnite in-
teresi i da ne prezemaat politi~-
ki akcii protiv koja bilo druga
balkanska dr`ava bez prethodno
me|usebno informirawe i bez
soglasnost na drugite dogovorni
strani. Bugarija i Albanija pod-
dr`uvani od Italija ne go priz-
navale teritorijalnoto status
kvo, odnosno versajskite granici
na balkanskite dr`avi.
LIT.: @ivko Avramovski, Balkanska an-
tanta, Beograd, 1986; M. Minoski, Make-
donija vo me|unarodnite dogovori I
(1913-1940), Skopje, 2006. M. Min.
„Balkanska Zvezda#, organ na na{ata emigracija vo Kanada
„BALKANSKA ZVEZDA“ (To-
ronto, Kanada, 1. IV 1912 – 19. IX
1913) – vesnik, glasilo na make-
donskata emigracija vo Kanada, a
od brojot 51 sedmi~en vesnik za
politika i prosveta. Nosi moto:
„Soglasnost, rodoqubie, prosve-
ta, trudoqubie“. Urednik bil
jeromonahot Teofilakt. Se zala-
gal za avtonomija na Makedonija
i sodr`el vesti za Balkanot i za
`ivotot na makedonskata emigra-
cija. Objaveni se vkupno 53 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 131-132; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 32. S. Ml.
BALKANSKA KOMUNISTI^-
KA FEDERACIJA (Sofija,
1920 – Moskva, 1933) – sekcija na
Komiternata na obedinetite bal-
kanski kompartii, so zada~a da ja
koordinira i da ja obedini pro-
leterskata borba vo zaedni~ki
front za sozdavawe na Balkanska
federacija. Sedi{teto $ bilo vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Sofija, Berlin i Moskva. Odr-
`ala 8 konferencii na koi bile
donesuvani akcioni deklaracii
za aktuelni pra{awa, me|u koi i
za makedonskoto pra{awe. Vo po-
~etokot ne go priznavala postoe-
weto na makedonskiot narod. So
razvitokot na organiziranoto
makedonsko osloboditelno dvi-
`ewe toj stav go izmenila. Vo
1923 g. se dobli`ila do pozicija-
ta na makedonskata nacija. Vo
1928 g. Makedoncite gi legitimi-
rala kako poseben narod so pravo
na sopstvena dr`ava i primena na
pravoto na samoopredeluvawe.
LIT.: BKP, Komintern†t i makedon-
ski®t v†pros 1917–1946, I, SofiÔ, 1998:
Rezolucija na VIII konferencija na BKF
po nacionalnoto pra{awe na Balkanot i
za razre{uvawe na makedonskoto pra{a-
we so sozdavawe na nezavisna i obedineta
Makedonija vo ramkite na Balkanskata
Federacija na rabotni~ko-selskite re-
publiki, Moskva, septemvri 1928. O. Iv.
BALKANSKA MINISTER-
SKA KONFERENCIJA (Bel-
grad, 24-26. II 1988) – prva konfe-
rencija na ministrite od balkan-
skite dr`avi po Vtorata svetska
vojna. U~estvuvale ministrite za
nadvore{ni raboti na: NR Alba-
nija, NR Bugarija, Republika Gr-
cija, SR Romanija, Republika
Turcija i SFR Jugoslavija. Mi-
nistrite konstatirale pozitiven
razvitok vo bilateralnite odno-
si i zainteresiranost nacional-
nite malcinstva da bidat faktor
na stabilnosta, prijatelskite od-
nosi i natamo{nata sorabotka.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999. M. Min.
BALKANSKA MINISTER-
SKA KONFERENCIJA (Tira-
na, 24–25. X 1990) – konferencija
na ministrite od balkanskite dr-
`avi. U~estvuvale ministrite od
site balkanski dr`avi. Konsta-
tirale bitno izmeneta situacija
vo Evropa i vo svetot i deka no-
viot koncept za bezbednost vo Ev-
ropa nalagal multilateralna so-
rabotka. Se soglasile deka mal-
cinstvata imaat pravo, vo ramki-
te na ustavniot poredok, slobod-
no da go izrazuvaat, da go neguva-
at i da go razvivaat svojot etni~-
ki, kulturen, jazi~en i verski
identitet, bitno za dobrososed-
stvoto, zaemnata doverba, zbli-
`uvaweto i za demokratijata na
Balkanot.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999. M. Min.
BALKANSKA FEDERACIJA/
KONFEDERACIJA – proekt za
sozdavawe makedonska dr`ava i
balkanska federacija / konfede-
racija {to go pretstavil vo Ev-
ropa i go populariziral Pol Ar-
girijades (1869-1894). Makedon-
skiot intelektualec Spiro Gu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
lap~ev (od Lerin) objavil (1887)
svoj proekt za Isto~na federaci-
ja na Balkanot od osum dr`avi-
konstituentki: Makedonija (vo
nejzinite geografski i etni~ki
granici), Epiroalbanija, Evrop-
ska Turcija, Crna Gora, Romanija,
Srbija, Bugarija i Grcija. Make-
donskite socijalisti se zastapu-
vale za sozdavawe samostojna Ma-
kedonska Republika vo Federaci-
ja na balkanskite republiki. Vo
po~etokot na XX v. makedonskite
intelektualci, grupirani vo Sr-
bija okolu v. †Balkanski glas-
nik# (Belgrad, ureduvan od Ste-
fan Jakimov Dedov) i tie vo Ru-
sija, organizirani vo Makedon-
skoto nau~no-literaturno dru-
garstvo, se zastapuvale za sozda-
vawe samostojna makedonska na-
cionalna dr`ava, †piemont# za
obedinuvawe na slovenskite i
pravoslavni narodi na Balkanot,
†balkanskoto slovenstvo i pra-
voslavie#. Neposredno po Ilin-
denskoto vostanie (januari 1904),
pretstavnicite na Makedonskata
revolucionerna organizacija Bo-
ris Sarafov i Mihail Gerxikov
otpatuvale vo Rim za da ja zainte-
resiraat Italija zaedno so Fran-
cija i Anglija da se anga`iraat
za sozdavawe makedonska dr`ava,
jadro za formirawe Balkanska
konfederacija. Makedonskiot
klub vo Belgrad i negoviot
organ, v. †Avtonomna Ma-
kedonija# (1905), {to go izdavale
Gr. Haxita{kovi} i \. \er-
|ikovi}, se zastapuval isto taka
za balkanska federacija/konfe-
deracija. Narodnata federativna
partija na Jane Sandanski (1908)
se opredelila za sozdavawe Is-
to~na federacija so Makedonija
kako oddelna federalna edinica.
Za sozdavawe Balkanska federa-
cija, odnosno konfederacija se
zastapuvale i socijaldemokrat-
skite organizacii 1908–1913, ma-
kedonskite intelektualci vo Ru-
sija (1913–1914 i 1917–1924), a ma-
kedonskite dru{tva vo [vajcari-
ja (1919) barale sozdavawe make-
donska dr`ava i balkanska, od-
nosno ju`noslovenska federaci-
ja. Po vojnata VMRO(Ob.) se op-
redelila za makedonska republi-
ka vo balkanska federacija. Ma-
kedonskite komunisti vo Vardar-
skiot del na Makedonija (1941–
1944) go realiziraa proektot za
makedonska nacionalna dr`ava
vo Jugoslovenska federacija. Vo
1991 g. Republika Makedonija
proglasi dr`avna nezavisnost.
LIT.: M. Minoski, Federativnata ideja
vo makedonskata politi~ka misla (1887
&1919), Skopje, 1985; A. Hristov & M. Mi-
noski, Idejata za federacija vo makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno dvi`e-
we i negovite programski osnovi (1893&
1935), Zbornik na dokumenti, Skopje,
Srpskata artilerija na pozicija vo Kumanovskata bitka (1912)
MANU, 1994; M. Pandevski, Politi~ki
partii i organizacii vo Makedonija
(1908&1912), Skopje, 1965; B. Ristovski,
Makedonskiot narod i makedonskata
nacija, II, Skopje, 1983, 75&144; istiot,
Programata na Makedonskiot revoluci-
oneren komitet vo Petrograd od 1917
godina za Balkanska federativna demok-
ratska republika (Prilog kon prou~uva-
weto na idejata za Balkanska federacija
vo makedonskoto revolucionerno dvi`e-
we), †Istorija#, 1, 1977. M. Min.
„Balkanska Federacija#, organ na nacionalnite
malcinstva i na narodite na Balkanot
„BALKANSKA FEDERACIJA
/ La Federation Balkanique“ (Vie-
na, 15. VII 1924 ‡ 1930) ‡ vesnik,
organ na komunisti~kite partii
od balkanskite zemji (Albanija,
Bugarija, Grcija, Makedonija, Sr-
bija i Hrvatska). Izleguval dva-
pati mese~no. Go redaktirale Di-
mitar Vlahov, Georgi Dimitrov,
Nikola Harlakov i drugi emig-
ranti-komunisti od balkanskite
zemji. Spored uvodnikot vo prvi-
ot broj, imal zada~a „da propagi-
ra osloboduvawe i samoopredelu-
vawe na balkanskite narodi i
nivno federalizirawe“. Pokraj
urednicite, avtori na tekstovite
se i d-r Filip Atanasov, Petar
^aulev, Pavel [atev i dr. Avto-
rite se zastapuvale glavno za bal-
kanska federacija. Imal osobeno
zna~ewe za osoznavaweto na ma-
kedonskata vistina vo svetot.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 360-362; D-r Boro Mokrov ‡ M-r
Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 33. S. Ml.
†BALKANSKI GLASNIK# B
BALKANSKI VOJNI (oktom-
vri 1912 – 31. VII 1913) – Prvata i
Vtorata balkanska vojna. Prvata
balkanska vojna se vodela me|u
dr`avite od Balkanskiot sojuz
(Srbija, Bugarija, Crna Gora i
Grcija) i osmanliskata dr`ava
(oktomvri 1912 – maj 1913) za nej-
zinite balkanski vladenija. Vo
sostavot na armiite na dr`avite
~lenki na Balkanskiot sojuz se
borele i mnogu Makedonci, vo
o~ekuvawe na osloboduvaweto i
dr`avnoto osamostojuvawe na
Makedonija. Najzna~ajni bile se-
vernoalbanskoto, kosovsko-meto-
hiskoto, makedonskoto, trakisko-
to, tesaliskoto i epirskoto voju-
vali{te. Sojuznicite mobilizi-
rale okolu 720.000 vojnici. Pri-
bli`no tolku mobilizirala i
osmanliskata dr`ava. Vtorata
balkanska vojna se vodela za po-
delba na Makedonija (30. VI – 31.
VII 1913). Zapo~nala so bugarski-
ot napad vrz armiskite edinici
na Srbija i Grcija. Crna Gora ja
poddr`ala Srbija, a podocna vo
vojnata protiv Bugarija se vklu-
~ile i Turcija i Romanija. Bor-
bite glavno se vodele na srpsko-
bugarskiot i na gr~ko-bugarskiot
front vo Makedonija. Makedon-
skoto naselenie vo brojnost od
okolu 100.000 lica bilo prisilno
mobilizirano vo dvete zavojuva-
ni strani. Vo ovie vojni zaginale
okolu 40.000 lica od Makedonija.
Vojnata bila zaprena na 31 juli, a
na 10. VIII 1913 g. bil potpi{an
Bukure{kiot miroven dogovor,
so koj Makedonija bila podelena
pome|u Srbija, Grcija i Bugarija.
V. St.
„BALKANSKI GLASNIK / Re-
vue Balkanique“ (Belgrad, 7. VI –
25. VIII 1902) – neoficijalen or-
gan na Makedonskiot klub vo
Belgrad {to izleguva na srpski
jazik (so uvodnicite i na francu-
ski). Sopstvenik Stefan Jaki-
mov Dedov, urednik Dijamandija
Trpkov Mi{ajkov. Vesnikot prv
javno gi afirmira osnovite na
programata na makedonskiot „na-
cionalen separatizam“ – za make-
125
B BALKANSKI
Balkanskiot Poluostrov. Bal-
kanskite endemiti pripa|aat na
razli~ni florni elementi – me-
ziski, ilirski, skardo-pindski,
ju`nobalkanski i drugi. Pozna-
~ajni balkanski endemiti pri-
sutni na teritorijata na RM se:
Alchemilla catachnoa, Androsace hed-
reantha, Dioscorea balcanica, Fumana
bonapartei, Jovibarba heuffelii, Molt-
kia petraea, Pinus peuce, Pinus heldre-
ichii, Ramonda nathaliae, Ramonda
serbica, Saxifraga grisebachii, Saxifra-
ga sempervivum i drugi. Pokraj
balkanskite endemiti vo RM se
prisutni i balkanski subendemi-
~ni vidovi, ~ij areal osven na
Balkanskiot Poluostrov se pros-
tira i vo sosednite evropski
(Apenini, Sredna Evropa), zapad-
noaziski i maloaziski regioni,
kako {to se Bruckenthalia spiculifo-
lia, Campanula versicolor, Convolvu-
lus compactus, Lamium garganicum,
„Balkanski glasnik“, organ na Makedonskiot klub (Belgrad, 1902) Phelipaea boissieri, Potentilla apenni-
na, Saxifraga cymosa i dr. Vl. M.
donska nacija, makedonski jazik,
makedonska crkva i makedonska BALKANSKI JAZI^EN SO-
avtonomija – i stana istoriski JUZ – strukturalna i gramat. ni-
velacija na balkanskite jazici,
prethodnik na MNLD vo S.-Pe-
terburg. Po osmiot broj vesnikot rezultat od aktivniot so`ivot
na balkanskite narodi vo region
e zabranet, a izdava~ite izgoneti
od Srbija. bez granici pod isti ekonomski i
kulturni okolnosti: polunomad-
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot sko sto~arstvo, zaedni~ki paza-
klub vo Belgrad i vesnikot †Balkanski
glasnik#, Sve~en sobir.., MANU, 2002. ri, me{ani brakovi i dr. Domina-
Bl. R. cijata na gr~kata kultura i rim-
skata administracija postavile
BALKANSKI ENDEMITI VO osnova na BJS. Pogodni uslovi za
FLORATA NA REPUBLIKA takov razvoj imalo i pod Vizan-
MAKEDONIJA – rastitelni tija, a procesot bil zabrzan pod
vidovi, ~ii razvoen centar i are- osmanl. dominacija, koga hristi-
al se nao|aat na Balkanskiot Po- janskata vera na nemuslim. nase-
luostrov. Se razvivaat vo pove}e- lenie mu slu`ela i za nacional-
to balkanskite dr`avi, a delovi na identifikacija. Potrebata od
od nivniot areal se prisutni i na zaemno razbirawe gi dovela lu|e-
teritorijata na RM. Nekoi od to do masovna dvo- i trojazi~nost,
niv imaat reliktno poteklo, ka- {to pridoneslo za spontano ob-
ko ostatoci od florata od mina- razuvawe na zaedni~ka struktura
tite geolo{ki periodi (terci- vo raznorodnite balk. jazici.
er), koi vo minatoto se razvivale Nivnite zaedni~ki strukturni
na po{irokiot evropski pros- osobenosti - balkanizmi (anali-
tor, a denes se ograni~eni samo na ti~ka deklinacija, opisna kompa-
racija, udvojuvawe na objektot i
dr.) pretstavuvaat unikatna poja-
va. Spored merkata do koja e stig-
nat razvojot na ovie osobenosti
vo eden balk. j-k, se sudi i za ste-
penot na negovata balkanizacija.
Makedonskiot pripa|a kon cen-
tralniot krug (arom., ju`noalb.
toskiski dijalekt i bugarskiot).
Vo jazicite od vtoriot krug (no-
vogr~ki, severnoalb. gegski dija-
lekt, jugoist. srp. govori i evrop-
ski turski) razvojot na nekoi
balk. crti e nedovr{en.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki
lingv. studii, Sk. 1988, passim. P. Hr. Il.
BALKANSKI PRVENSTVA
VO BOREWE. Desettoto balkan-
sko prvenstvo vo gr~ko-rimski i
sloboden stil za seniori e odr-
Endemitot Dioscorea balcanica `ano vo Skopje (1961) so u~estvo
126
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na reprezentaciite na Bugarija,
Grcija, Jugoslavija, Romanija i
Turcija. Prvak stanala Jugosla-
vija, a vo sloboden stil vtoro
mesto osvoile makedonskite bo-
ra~i: Mustafa Adem, Tefikov
Ramiz, Ekrem Alija i Rizvani
Arslan. Devettoto balkansko pr-
venstvo vo gr~ko-rimski i slobo-
den stil za mladinci e odr`ano
vo Skopje (1976) so u~estvo na
Bugrija, Grcija, Jugoslavija, Ro-
manija i Turcija. Vo sloboden
stil prvo mesto osvoile makedon-
skite bora~i: [aban Seidiu, Ki-
ro Ristov i Risto Darlev. Vo Ra-
dovi{, ve}e afirmiran centar na
boreweto–sloboden stil, bilo
odr`ano Dvaeset i ~etvrtoto bal-
kansko prvenstvo vo gr~ko-rim-
ski i sloboden stil za mladinci,
so u~estvo na Albanija, Bugarija,
Grcija, Jugoslavija, Romanija i
Turcija. Prvo mesto vo sloboden
stil osvoile makedonskite bora-
~i: Vlatko Sokolov, Nikol~e Ka-
lajxiev i Toni Tan~ev. F. \.
BALKANSKI PRVENSTVA
VO KO[ARKA. Tie se odr`ani
vo Skopje, od koi ~etiri za ma`i
i edno za `eni. Ma{kata ko{ar-
karska reprezentacija na Jugo-
slavija gi pobedila site protiv-
nici i go osvoila prvoto mesto
pred Bugarija, Romanija i Turci-
ja (1961). @enskata ko{arkarska
reprezentacija na Jugoslavija gi
zagubila dvata natprevara i go
zazela poslednoto mesto, zad Bu-
garija i Romanija (1966). Ma{ka-
ta reprezentacija gi pobedila si-
te protivnici i go osvoila prvo-
to mesto pred Bugarija, Grcija,
Romanija i Turcija (1967). I po
tretpat Reprezentacijata gi po-
bedila site protivnici i bila
najdobra, pred Romanija, Grcija,
Bugarija i Turcija (1977). Na pos-
ledniot natprevar Jugosloven-
skata ma{ka reprezentacija bila
porazena samo od Bugarija, a gi
pobedila drugite protivnici i
go osvoila prvoto mesto pred Ro-
manija, Bugarija, Grcija, Turcija
i Albanija (1990). Nekoi od nat-
prevarite bile igrani i vo Kuma-
novo.
LIT.: Almanah, KSJ 1945–1988, Beograd,
1988. D. S.
BALKANSKI PRVENSTVA
VO SKIJAWE. Vtoroto balkan-
sko prvenstvo vo skijawe (1947)
bilo odr`ano na Popova [apka,
a skija~ite od Jugoslavija (samo
od Slovenija), Bugarija, Romanija
i Ungarija se natprevaruvale vo
alpska kombinacija (spust i sla-
lom). Vo poedine~na konkurenci-
ja najdobar bil Petar Sikola od
Ungarija. Vo ekipna konkurenci-
ja Jugoslavija go osvoila prvoto
mesto. Na ^etvrtoto balkansko
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Skija~kiot centar †Zare Lazarevski# vo Mavrovo
prvenstvo vo Mavrovo (1971)
u~estvuvala †A# i †B# reprezen-
tacijata na Jugoslavija, Bugarija,
Romanija i Turcija. †B# repre-
zentacijata, sostavena samo od
Makedonci, ne postignala nekoi
zabele`itelni rezultati. Se
natprevaruvale vo alpskite i vo
klasi~nite disciplini (tr~awe
i {tafeti) za seniori, mladinci
i mladinki. Jugoslovenskata rep-
rezentacija go osvoila prvoto
mesto so 3 zlatni, 7 srebreni i 6
bronzeni medali. Na Devettoto
balkansko prvenstvo vo Mavrovo
(1976) se natprevaruvala †A# i
†B# reprezentacijata na Jugosla-
vija (†B# sostavena glavno od ma-
kedonski skija~i, koja ne postig-
nala zna~ajni rezultati), Bugari-
ja, Grcija i Romanija. Tie se nat-
prevaruvale vo alpskite i vo kla-
si~nite disciplini za seniori,
mladinci i mladinki. Jugoslavi-
ja go osvoila vtoroto mesto so 4
zlatni, 6 srebreni i 4 bronzeni
medali. D. S.
BALKANSKI SOJUZ (1866–1868)
– bilateralni dogovori me|u
Kne`evstvoto Srbija i Kne`evs-
tvoto Crna Gora i me|u Kne`evs-
tvoto Srbija i Kralstvoto Grci-
ja. Prviot dogovor bil potpi{an
na 23. IX 1866, vtoriot na 26. VIII
1867, a so Gr~ko-srpskata voena
konvencija od 16. II 1868 g. bil
sozdaden prviot Balkanski sojuz
protiv Osmanliskata Dr`ava. So
Konvencija bilo utvrdeno celata
teritorija na evropskiot del od
Osmanliskata Dr`ava da bide za-
edni~ko voi{te, bile opredele-
ni liniite na voenite dejstva na
sojuzni~kite armii i da se vr{i
kordinacija na dejstvata. Pritoa
bilo potencirano strategiskoto
zna~ewe na teritorijata pome|u
definiranite nesporni interes-
ni zoni, posebno na Makedonija
so glavnite strategiski to~ki:
Solun, Bitola, Veles, Skopje,
Kumanovo, so glaven centar Bito-
la. Obidot na Grcija i na Srbija
da ja pridobijat i Romanija da mu
pristapi na Sojuzot ne uspeal.
Grcija i Srbija se spogodile, po
uspe{noto zavr{uvawe na vojna-
ta, prvata da gi dobie Epir i Te-
salija, a vtorata Srbija, Bosna i
Hercegovina. Za drugite terito-
rii, vo prv red za Makedonija, os-
tavile dopolnitelno da se dogo-
vorat i da sklu~at specijalen do-
govor.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na balkanski-
te dr`avi 1861-1913, Redakcija i komen-
tar M. Minoski, Skopje, 2000. M. Min.
BALKANSKI SOJUZ (1912) –
sojuz me|u Bugarija, Srbija, Grci-
ja i Crna Gora za vojna protiv
Osmanliskata Imperija za osvo-
juvawe na nejzinite balkanski
vladeewa. Sojuzot bil sozdaden
so potpi{uvaweto dvostrani do-
govori. Bugarija i Srbija potpi-
{ale Dogovor za sojuz (29. II / 13.
III 1912). So Dogovorot zaemno si
garantirale dr`avna nezavisnost
i teritorijalen integritet, zaed-
ni~ki da vojuvaat i da sklu~uvaat
mir zaedni~ki, po prethoden do-
govor. Vo Tajniot dodatok kon
Dogovorot za sojuz se obvrzale da
vospostavat zaedni~ka vlast (kon-
dominium) na zazemenite terito-
rii do vospostavuvaweto na mi-
rot, najdocna tri meseci potoa da
se izvr{i podelba i teritorijal-
no razgrani~uvawe. Bugarija i
Grcija nominalno potpi{ale Do-
govor za odbranben sojuz (16 /29. V
1912), zaemno da se pomagaat so si-
te svoi oru`eni sili, separatno
da ne sklu~uvaat mir, osven po
prethodna soglasnot. Sojuzot me-
BALKANSKI B
|u Srbija i Crna Gora bil pod-
gotven vo april, a potoa bil ofi-
cijaliziran (23. IX / 6. X 1912), so
sklu~uvawe Politi~ka i Voena
konvencija za zaedni~ka voena ak-
cija, so {to bil kompletiran
Balkanskiot sojuz.
LIT.: Makedonija vo vojnite 1912-1918,
Skopje, 1991; Makedonija vo bilateral-
nite i multilateralnite dogovori na
balkanskite dr`avi 1861-1913, Skopje,
2000; Aleksandar Histov - Jovan Donev,
Makedonija vo me|unarodnite dogovori
1875-1919, Skopje, 1994; Balkanski ugovorni
odnosi, 1876-1918, I, Beograd, 1998. M. Min.
BALKANSKI SOJUZ (1953–1955)
– sojuz me|u Kralstvoto Grcija,
FNR Jugoslavija i Republika
Turcija sozdaden so Dogovorot za
prijatelstvo i sorabotka vo An-
kara (28. II 1953). Bil potpi{an
dopolnitelen dogovor kon An-
karskiot dogovor (7. XI 1953) vo
Belgrad, Tajna konvencija potpi-
{ana vo Ankara (28. II 1954), Do-
govor za sojuz, politi~ka sora-
botka i zaemna pomo{ na Bled (9.
VII 1954) i Dogovor za sozdavawe
Balkansko sovetodavno sobranie
vo Ankara (2. III 1955). Sojuzot za
trilateralna sorabotka bil
transformiran vo voen sojuz za
obezbeduvawe teritorijalen in-
tegritet i politi~ka nezavis-
nost. Se vospostavil sistem na
kolektivna bezbednost na dr`a-
vite-potpisni~ki. Dogovorot za
sojuz bil potpi{an so va`nost od
dvaeset godini. Za efikasno funk-
cionirawe na Sojuzot bilo dogo-
voreno vospostavuvawe Postojan
sovet, sostaven od ministrite za
nadvore{ni raboti, i Sovetodav-
no sobranie, sostaveno od pret-
stavnici na parlamentite na tri-
te dr`avi, kako zaedni~ki organ.
Do realizacija ne do{lo poradi
promenite vo nadvore{nata po-
liti~ka pozicija na Jugoslavija.
LIT.: Me|unarodni ugovori Federativne Na-
rodne Republike Jugoslavija, 3, Beograd, DSIP,
1953; 1, 1955. M. Min.
BALKANSKI FESTIVAL NA
NARODNI IGRI I PESNI –
formiran vo 1962 g., kako prva
Balkanski festival na narodni igri i pesni, Ohrid
127
B BALKANSKI
organizirana folklorna mani-
festacija vo Makedonija. Gi pre-
zentira i afirmira folklorni-
te tradicii na balkanskite zem-
ji. Se odr`uva vo letniot period
vo Ohrid (juli i avgust), a posled-
nive decenii vo standardniot
termin od 5 do 12 juli. Vo izmina-
tite godini na nego u~estvuvaa
golem broj, glavno amaterski
folklorni ansambli i grupi od
balkanskiot, no i od po{irokiot
region. ^len e na me|unarodnite
folklorni asocijacii CIOF i
IOF. M. Kol.
Sredba na pretstavnicite na Jugoslavija, Grcija,
Bugarija i Albanija (1943)
BALKANSKI [TAB (1943).
Delegatot na CK na KPJ i na Vr-
hovniot {tab, Svetozar Vukma-
novi}–Tempo, vo letoto 1943 g.
iniciral sozdavawe Balkanski
{tab za koordinirawe na dejstva-
ta na narodnoosloboditelnite
antifa{isti~ki dvi`ewa na Ju-
goslavija, Grcija, Bugarija i na
Albanija. Politi~kata sorabot-
ka trebalo da se ostvaruva preku
popularizirawe na borbata na
balkanskite narodi za oslobodu-
vawe i so me|usebna pomo{. Voe-
nata sorabotka trebalo da se rea-
lizira so formirawe edinstvena
komanda – Vrhoven balkanski
{tab na narodnoosloboditelni-
te vojski. Se odr`ale sostanoci
na pretstavnicite na dvi`ewata,
na koi na~elno bila dogovorena
voena i politi~ka sorabotka.
Gr~kata strana ne prifatila
formirawe zaedni~ki Balkanski
{tab, po {to J. B. Tito vo oktom-
vri 1943 g. ja zaprel akcijata na
Tempo.
LIT.: Svetozar Vukmanovi}-Tempo, Revolu-
cija koja te~e, 1, Beograd, 1971; istiot, Borba
za Balkan, Zagreb, 1981. M. Mih.
„BALKANSKO SDRU@ENIE.
BALKAN UNIFICATION# (Detro-
„Balkansko sdru`enie#, organ na MNS vo Amerika
128
it, Mi~., SAD, I, 1, Áni 1931 – IV,
36, Áni 1934) – mese~en organ na
Makedonskiot naroden sojuz vo
Amerika, pod redakcija na Geor-
gi D. Pirinski. Kako vesnik na
makedonskata progresivna emig-
racija vo SAD, ima zada~a da iz-
gradi edinstven balkanski front
„protiv fa{isti~kata grupa na
Iv. Mihajlov okolu Makedonska
tribuna# i za izgraduvawe Bal-
kanska federacija. Vo t. 6 od Re-
zolucijata na Prviot osnova~ki
kongres na MNS, objavena vo br. 1
na vesnikot, se naveduva: „Zaradi
sorabotka za izgraduvawe na edna
zaedni~ka tatkovina – Balkanska
federacija, se osnovuva pe~aten
organ ,Balkansko sdru`enie’ na
nekolku jazici. Me|u balkanska-
ta emigracija Sojuzot treba da
razvie golema dejnost za izgradu-
vawe na edinstven front {to }e
bide najgolema garancija za make-
donskoto osloboditelno dvi`e-
we.# Iako e predvideno vesnikot
da izleguva na site balkanski ja-
zici i na angliski, se pe~ati sa-
mo na bugarski so oddelni statii
i na angliski. Bidej}i se smenile
„parolite na makedonskoto prog-
resivno dvi`ewe# i vesnikot „ne
ja konkretizira makedonskata
borba#, stanal nepogoden naslo-
vot „Balkansko sdru`enie#, pa na
IV kongres na MNS vo ^ikago
(1934) e smenet naslovot vo „Tru-
dova MakedoniÔ#, za{to „gi opre-
deluva jasno karakterot, celta i
zada~ite na Makedonskiot naro-
den sojuz#.
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot
narod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983, 511–512. Bl. R.
BALNEJ OD BANSKO – edin-
stveniot balneum (termalno le-
kuvali{te) od anti~kiot period
vo Makedonija, otkrien vo 1978 g.
i arheolo{ki istra`en do 1995
g., na lokalitetot Turska Bawa -
Pana|ur vo selo Bansko (Stru-
Bansko, edinstveniot anti~ki balneum vo RM
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
mi~ko). Kompleks od 10 prosto-
rii na povr{ina od 1.000 m². Yi-
dovite {to se so~uvani vo viso-
~ina od 2 do 6,70 m se yidani glav-
no vo opus mixtum tehnikata, a oz-
gora presvodeni so obi~ni svodo-
vi, krstest svod i so polukalo-
test konhalen svod. Centralnata
sala e so golem bazen poplo~en so
kvadratni tuli, do koj se doa|a
preku 4 skalila, {to se snabduva
so topla voda od izvorot Parilo.
LIT.: J. Ananiev, Preliminaren izve{-
taj od arheolo{koto iskopuvawe na lo-
kalitetot Turska Bawa – Pana|ur, selo
Bansko kaj Strumica 1978–1987, Zbornik
na trudovi, Strumica, 1989, 333–349. V. L.
„BALTEPE# – suita za me{an
hor, ansambl od duva~ki instru-
menti i udiralki, vo pet stava. M:
T. Skalovski, T: naroden. Deloto
e sozdavano od 1960 do 1973 g.
Dr. O.
BALXAR, GRADI[TE, ZLE-
TOVSKO – visok rid nad isto~-
nata periferija na Zletovo, 150
m nad leviot breg na Zletovica,
so izdol`eno ovalno plato (167 h
90 m), fortificirano po rabot
so odbranben suvoyid, identifi-
kuvano kako refugium. Posebno
oformena akropola so malteren
yid, golema 110 h 35 m, identifi-
kuvana kako kastel. Vo dvete ut-
vrdeni povr{ini se nao|aat mal
broj fragmenti od docnoanti~ka
kujnska keramika, teguli, delovi
od dolii, bronzeni moneti od III i
IV v. n.e. i od Justinijan.
LIT.: I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzanti-
nische Befestigungen in Nordmakedonien, Mün-
chen, 2002, No. 159, Zletovo Balcar, 253–254.
V. L.
BAQOVA-VERA, Evdokija Fo-
teva (s. D’mbeni, Kostursko, Egej-
skiot del na Makedonija, 2. VIII
1926) – pripadnik na makedonsko-
to i na gr~koto komunisti~ko
dvi`ewe. Vo Vtorata svetska voj-
na (1941–1945) aktivno u~estvuva-
la vo antifa{isti~kiot otpor
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Evdokija
Foteva
Baqova-Vera
vo Grcija. Deec na SNOF, sekre-
tar na `enskata organizacija vo
Kosturskiot region, sekretar na
NOF vo okolijata Sorovi~ – Kaj-
lari, sekretar na AF@ za Lerin-
skiot okrug. Po noemvri 1946 g.
sekretar na AF@ za Egejskiot
del na Makedonija. U~esnik vo
Gra|anskata vojna vo Grcija (1946
–1949). Po porazot na gr~kite re-
publikanski sili (DAG) bila ob-
vineta od KPG za „agent na me|u-
narodnata reakcija“ i sprovedena
vo sovetskite zatvori i logori
(Lubjanka, Lefortovo i Burti-
ka). Po osloboduvaweto od logo-
rot (1956) se vratila vo NRM.
BIBL.: Do pekolot i nazad, Skopje, 2004.
St. Kis.
Bamja
BAMJA (Hibiscus esculentus L.) –
ednogodi{no rastenie od fam.
Malvaceae. Se odgleduva zaradi
mladite (4-5 dena) plodovi, koi
se konsumiraat zgotveni. Pozna-
ta e od pred 3.000 godini vo Egi-
pet i vo Azija. Kaj nas e zastape-
na na mnogu mali povr{ini. Edna
od najtoploqubivite gradinar-
ski kulturi. Po~nuva da niknuva
na 15oS, optimalna e 25oS. Ak-
tivnata vegetacija e pri tempera-
tura me|u 26 i 28oS. Isklu~ivo e
svetloqubiva pripadni~ka na
dolgiot den. D. J.
BANA[EVI], Nikola (Zavala,
Piperi, 2. II 1895 ‡ Belgrad, 4. VII
1992) ‡ literaturen istori~ar,
romanist, slavist, komparatist,
univ. profesor, prou~uva~ na ma-
kedonskata epika. Izvesno vreme
rabotel kako gimnaziski profe-
sor vo razni gradovi, a potoa dok-
toriral na tema †Ronsarovata
poetska {kola i po~etocite na
francuskata klasi~na tragedija#
(Pariz, 1923). Naskoro potoa se
vrabotil na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1924‡1941). Vo
nastojuvaweto da gi izu~i vrski-
te na ju`noslovenskite kni`ev-
nosti so literaturite na Zapa-
dot, posebno vnimanie mu posve-
til na Markoviot i na Kosovski-
ot ciklus narodni pesni. Go zas-
tapuval misleweto deka za tie
vrski bile presudni kontaktite
preku Jadranskoto Primorje i
pravel sporedbena analiza na
raznite motivi vo narodnite pes-
ni. Osobeno se zna~ajni i negovi-
te istra`uvawa na istoriskite
izvori za minatoto na balkan-
skite narodi vo sredniot vek.
BIBL.: Ekspanzivna mo¢ francuske kwi-
`evnosti, Skopje, 1924; Ciklus Marka
Kraqevi¢a i odjeci francusko-tali-
janske vite{ke kwi`evnosti, Skopsko
nau~no dru{tvo, Skopqe, 1935; O postan-
ku i razoju Kosovskog i Markovog cuk-
lusa, Beograd, 1936; Letopis popa Dukqa-
nina i narodna predawa, Beograd, 1971.
LIT.: Bibliografija, „Zbornik Filo-
zofskog fakulteta#, kw. 4, sv. 2 (za 1945–55),
Beograd, 1959; Bibliografija, „Anali
Filolo{kog fakulteta#, kw. 1 (za 1956–60)
i 1966 (za 1961–65), Beograd, 1961. S. Ml.
BANDA ‡ popularen naroden
orkestarski sostav od limeni
duva~ki instrumenti, karakte-
risti~en za svira~i od romska na-
cionalnost, koi muziciraat na
razni veselbi, glavno na otvoren
prostor, a ponekoga{ i kako slo-
bodni uli~ni svira~i.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 113. \. M. \.
BANDERA (s. Dolni Kozjak) ‡
kastrum so svetili{te od rimsko
Gradot Bansko so vrvovite na Pirin (RB)
BANOVINA B
vreme (II–III v.). Pretstavuva rid
so izdol`eno plato {to se izdiga
nad seloto. Vo 1967/68 g. Narod-
niot muzej od [tip otkril osta-
toci od temeli na bedem {irok 2
m, {to go opkru`uval platoto, a
vo negoviot s-z kraj temeli od
~etvrtest objekt so dim. 4 h 4 m,
vo koj bile najdeni votivni plo~i
od mermer so reljefni pretstavi
na Zevs i Zevs i Hera, Trakiski
kowanik, Herakle i Asklepij.
Istite imaat vre`ani zavetni
posveti i imiwa na dedikanti,
koi se trakiski i trakizirani
latinski imiwa. Se smeta deka
svetili{teto bilo koristeno od
vojnici od vnatre{nosta na
Trakija, stacionirani vo kastru-
mot zaradi za{tita na gradot
Bargala, ~ii ostatoci se loci-
rani vo mesnosta Be{ Tepe.
LIT.: Aleksandar Panev – Marijana Ricl,
Nouvelles inscriptions votives de Macèdoine ori-
entale, ZPE, 101, 1994, 139–149. V. S.
„BANICA“, ISELENI^KO
DOBROTVORNO DRU[TVO (To-
ronto, Kanada, 26. VII 1911) ‡ dru{-
tvo na Makedoncite po poteklo od
seloto Banica (Lerinsko). Mozins-
tvoto se so posvedo~ena makedonska
nacionalna opredelba, a pomal del
progr~ki opredeleni i organizira-
ni vo dru{tvoto „Vevi“, formirano
vo 1929 g. Sl. N.-K.
BANKOV, Nikola (s. Belica,
Razlo{ko, 27. VI 1924 – Raven,
Razlo{ko, 16. V 1944) – mladin-
ski aktivist i partizan na Raz-
lo{kiot partizanski odred „Ni-
kola Parapunov“. Zaginal vo bor-
ba so `andarmerijata i so kontra-
~etnicite kaj m. Raven na Rila.
LIT.: Belica krepost na komunizma v pi-
rinski kraÔ, Sbornik od statii, spomeni
i o~erci, SofiÔ, 1967; Georgi T. Madolev,
VÍorÍ`enata borba v PirinskiÔ kraÔ
1941–1944, SofiÔ, 1966. V. Jot.
BANOVINA ‡ administrativ-
no-teritorijalna edinica vo vre-
129
B BANSKO
meto na Kralstvoto Jugoslavija.
V. Vardarska banovina.
BANSKO – grad vo Pirinskiot del
na Makedonija, Republika Bugarija
so 9.384 `. (1992). Se nao|a vo sever-
noto podno`je na planinata Pirin,
na jugozapadnata strana na r. Glazne.
Preku B. pominuva regionalniot
pat Blagoevgrad–Razlog–Goce Del-
~ev. Po dolinata na Mesta do B. do-
pira vlijanieto na promenetata me-
diteranska klima. Kako naselba e
formirano vo IX i X v. so pripojuva-
we na nekolku maala. Vo pi{uvani-
te dokumenti za prvpat se spomenuva
vo 1576 g. Gradot brzo se razviva vo
vtorata polovina na XVIII i po~eto-
kot na XIX v. Toga{ stanuva zna~aen
trgovsko-zanaet~iski centar vo se-
veroisto~na Makedonija. Kako re-
zultat na ekonomskiot napredok bi-
le izgradeni originalni gradbi od
koi nekoi i do denes se za~uvani. Vo
1838 g. vo sklop na crkvata bilo iz-
gradeno golemo }elijno u~ili{te, a
e otvoreno i umetni~ko u~ili{te,
vo koe rabotele poznati ikonopis-
ci od debarskiot kraj. Naselenieto
od B. aktivno u~estvuvalo vo Ilin-
denskoto vostanie, me|utoa, po zadu-
{uvaweto na vostanieto golem broj
semejstva bile prinudeni da go na-
pu{tat gradot i da se preselat vo
Sofija i vo drugi gradovi na Buga-
rija. Toga{ negovoto naselenie se
namaluva od 6.500 `., kolku {to bro-
elo vo 1900 g. na 4.532 `. vo 1920 g. Vo
poslednive godini toa zapo~nuva da
stagnira, pa i da se namaluva. Taka,
dodeka vo 1985 g. vo B. `iveele
10.015 `., vo 1992 g. toj broj se nama-
luva na 9.384 `. Od industriskite
objekti vo B. postoi Zavod za tele-
fonski aparati, Fabrika za stolo-
vi „Pirin#, Fabrika za detski ig-
ra~ki „Izgrev#, ima dobro razviena
trgovska mre`a i moderni ugosti-
telski objekti. Gradot e poznat zim-
sko-sportski centar so pove}e ski-
liftovi {to vodat kon skija~kite
pateki na severen Pirin.
LIT. : Ivan Batakliev, Grad Bansko, Sla-
vÔni, 1972. Al. St.
BANTAO (Balkanska asocijaci-
ja za nefrologija, dijaliza, trans-
plantacija i ve{ta~ki organi) –
asocijacija formirana od nefro-
lozi i drugi eksperti {to se za-
nimavaat so problemi na bolesti
na bubrezite i so ve{ta~ki orga-
ni, od gradovite na Balkanskiot
Poluostrov (Ohrid, 9. X 1993).
Inicijator za formiraweto na
BANTAO be{e MZNDTVO. Odr-
`ani se osum kongresi: vo Varna
(1995), Struga (1997), Belgrad
(1998), Izmir (1999), Solun (2001),
Varna (2003), Ohrid (2005), Bel-
grad (2007). Izdava spisanie
†BANTAO Journal#. Pretsedatel
na BANTAO vo periodot 2005–
2007 e M. H. Polenakovi}. M. Pol.
130
Naume
Spasev
Banxo
BANXO, Naume Spasev (psevd.
Spas, Banxov, Banxovi~) (Ohrid,
1904 – Ohrid, 15. VIII 1942) – sin-
dikalen i partiski deec vo Roma-
nija, Kuba, Francija, Belgija i
Makedonija. Vo 1928 g., kako
francuski rabotnik, sindikalno
se aktiviral, a vo 1931 g. stanal i
~len na KPF. Bil progonuvan,
zatvoran i proteran vo Belgija,
kade {to zasnoval semejstvo. Vo
1937 g., kako makedonski dobro-
volec, se borel vo Gra|anskata
vojna vo [panija za odbrana na
Republikata. Se istaknal vo bor-
bite i stanal poru~nik na [pan-
skata republikanska armija. Po
porazot negovata brigada se pov-
lekla vo Francija, a toj se vra-
til vo Belgija, kaj semejstvoto.
Po fa{isti~kata okupacija na
Makedonija se vratil vo Ohrid i
se povrzal so partiskata organi-
zacija.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija, Skopje,
1975. O. Iv.
BAWA BANSKO – Strumi~ka
Bawa, se nao|a vo podno`jeto na
planinata Belasica, 12 km jugois-
Bawa Bansko
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
to~no od Strumica, vo blizina na
s. Bansko, poradi {to e poznata i
pod imeto Bawa Bansko. Hidro-
termalniot sistem e od puknatin-
ski tip, a negoviot rezervoar se
nao|a vo graniti. Terenot e iz-
graden od staropaleozojski gra-
nit pokrien so debeli tercierni
sedimenti. Izvorite koi gi ima
13 se nao|aat na nadmorska visina
od 270 m. Najsilen e izvorot Pa-
rilo so kapacitet od 40 l/sec, a
ima i edna dupnatina so ista ja~i-
na. Izvorot Parilo ima najviso-
ka temperatura na vodata vo RM
72°S. Vodata e od natriumsko-sul-
faten tip i vo sebe sodr`i kal-
cium, magnezium, natrium, kali-
um i `elezo, potoa sulfati, hlo-
ridi, hidrokarbonati i hidroar-
senati, kako i rastvoreni oksidi
na silicium, mangan i alumini-
um. Se koristi za lekuvawe na de-
generativen revmatizam, zabolu-
vawe na `eludnikot i na dvanae-
setpale~noto crevo, vospalenie
na `ol~nite pati{ta i na krvni-
te sadovi, povredi na kostozglob-
niot sistem, ginekolo{ki zabo-
luvawa i hormonalni naru{uva-
wa. So otkrivaweto na Rimskata
Bawa, nedvosmisleno e konstati-
rano deka bawata aktivno ja ko-
ristele Rimjanite, a preku pri-
sustvoto na Viran Amam i Turci-
te. Prviot posovremen smestu-
va~ki objekt e izgraden vo 1923 g.
Deneska S. B. raspolaga so pove}e
od 400 legla rasporedeni vo 5 vi-
li, 4 paviljoni i 2 hotela.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Strumi~ka
Bawa – Bansko, „Geografski razgledi#,
kn. 13, Skopje, 1975. Al. St.
BAWI[TE – Debarska Bawa –
se nao|a na 4 km severozapadno od
Debar, vo podno`jeto na planina-
ta Kr~in, na nadmorska viso~ina
od 870 m. So Debar e povrzana so
asfalten pat. Termomineralnite
izvori koi gi ima tri, se predis-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bawi{te, Debarska Bawa
ponirani so dlabinski rasedi. Se
nao|aat vo teren pokrien so flu-
vioglacijalni sedimenti i ter-
malen bigor. Vkupnoto koli-
~estvo voda od trite izvori izne-
suva 90 l/sec so temperatura pome-
|u 36° i 39°S i radioaktivnost od
17 do 27 M.E. Po hemiskiot sos-
tav, vodata spa|a vo grupata sul-
furno-karbonatni, zemno-alkal-
ni i murjati~ni vodi. Vo sebe so-
dr`i rastvoreni gasovi, osobeno
sulfurvodorod i jagleroden di-
oksid. Tie, zaedno so visokata
temperatura i radioaktivnost,
preku kapewe i piewe uspe{no
lekuvaat pove}e vidovi bolesti
kako revmati~ni, ginekolo{ki i
ko`ni bolesti, i vospalenie na
di{nite organi. Dvata bazena,
koi i sega se koristat, se izgrade-
ni vo dale~nata 1797 g., a prviot
sovremen hotel vo 1925 g. Deneska
vo bawata ima dva hotela i 6 vili
so vkupen kapacitet od 400 legla.
Godi{no vo bawata prestojuvaat
po okolu 10.000 posetiteli, koi
ostvaruvaat prose~no 80.000 no-
}evawa.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Debarski
Bawi, Bawi{te i Kosovra{ka Bawa,
„Geografski razgledi#, kn. 8-9, Skopje,
1971. Al. St.
BAPTISTI vo Makedonija ‡
privrzanici na baptistizmot (re-
formisti~ko dvi`ewe od XVII
v.), vo Makedonija pro{iren vo
1892 g. od misioneri dojdeni od
Anglija. Baptistite se zastapni-
ci na Biblijata i pravoto na nej-
zino li~no tolkuvawe. Hristi-
janskata baptisti~ka crkva „Ra-
dosna vest“ (HBC) so sedi{te vo
Skopje ima okolu 100 ~lenovi,
organizirani vo lokalni zaedni-
ci vo Skopje i Radovi{.
LIT.: Wallis, Roy (Ed.), Salvation and Protest:
Studies of Social and Religious Movements, St.
Martin’ Press, New York, 1979; Adresar na
verskite zaednici vo Republika Make-
donija, MCMS, Skopje, 2006. M. Ta{.
BARABAN ‡ membranofon udi-
ra~ki muzi~ki instrument, naj-
mal od familijata na tapanite.
Vo podale~noto minato se koris-
tel na otvoren prostor samo od
slu`beno zadol`eni lica za pre-
nesuvawe na razni maalski ili
selski izvestuvawa. Po ~ukaweto
na barabanot prvin se sobiralo
mesnoto naselenie, a potoa slede-
lo usnoto izvestuvawe ili ~ita-
weto na slu`benoto soop{tenie.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 34. \. M. \.
BARAKOV, Dimitar (Bansko, 5.
X 1888 – Bansko, 9. VIII 1931) – ko-
munist, eden od osnova~ite na or-
ganizacija na BKP (t.s.) vo Ban-
sko. Bil kmet na Bansko (1921–
1923). U~estvuval vo Septemvris-
koto vostanie (1923), postojano
bil prosleduvan od VMRO na
Ivan Mihajlov i od policijata,
bil zatvoran i podlo`uvan na ma-
~ewa. Umrel od izma~uvawata.
LIT.: Svoboda i ote~estvo. Statii, do-
kumenti, o~erci i literaturni materi-
ali za Pirinski kraŸ, SofiÔ, 1972; Bez-
smÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v bor-
ba protiv kapitalizma i fa{izma ot Bla-
goevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.
BARAKOVSKA-ROZA, Vesa
(Blagoevgrad, 18. III 1922 – s. Li-
sija, Gornoxumajsko, 29. I 1944) –
Vesa
Barakovska
-Roza
BARBAROVSKI B
mladinski rakovoditel, prva
partizanka od Pirinskiot del na
Makedonija. ^len i sekretar na
Rabotni~kiot mladinski sojuz
(1938), partizanka vo Gornoxumaj-
skiot partizanski odred „Nikola
Kalap~iev“ (VII 1943). Po toj po-
vod Nikola Parapunov ispratil
direktivno pismo do site parti-
zanski odredi i partiski organi-
zacii nasloveno „Prvata“.
LIT. : Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v pirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
fiÔ, 1966; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.:
Zaginali v borba protiv kapitalizma i
fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, So-
fiÔ, 1971; Hristo Dinev, Pirinski soko-
li, SofiÔ, 1970. V. Jot.
BARANOV, Nikolaj Ili~ (Rusi-
ja, 1887 – ?) – entomolog. Vo peri-
odot me|u dvete svetski vojni i vo
Vtorata svetska vojna bil ento-
molog vo Higienskiot zavod vo
Skopje i vo Higienskiot zavod vo
Zagreb (1920–1944) i nau~en sora-
botnik na Zavodot za parazitolo-
gija pri Veterinarniot fakultet
vo Zagreb. Otkril nad 200 novi
vidovi dvokrilci od Evropa,
Azija, Afrika i Avstralija. Gi
obrabotil muvite od familijata
Tachinidae i gi otkril leglata na
poznatata goluba~ka mu{i~ka vo
Dunav (1936).
BIBL.: Morfologija marokanskog skakavca,
Za{tita bilja, 1925; O goluba~koj mu{ici (po-
golem broj statii) Veterinarski arhiv 1934-
39; Maslinova mu{ica, Arhiv Ministrarstva pol-
joprivrede, 1940. S. Ml.
BARBARESKO, Jani (Kostur, ?
– Negu{, prvite denovi na april
1822) – eden od prvencite na Kos-
tur i u~esnik vo Negu{koto vos-
tanie. U~estvuval na sostanokot
na prvencite od Negu{ odr`an vo
manastirot Sv. Bogorodica Dob-
ra blizu do Ber vo po~etokot na
1822 g., na koj bilo odlu~eno za
vremeto i mestoto na krevaweto
na vostanieto. Zaginal vo borba
gradi v gradi so askerot pred crk-
vata „Sv. Dimitrij“ vo Negu{.
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Negu{koto
vostanie od 1822 godina i u~estvoto na
Makedonci vo Gr~koto vostanie, „Pri-
lozi“, 34-35, Bitola, 1981. M. Zdr.
BARBAROVSKI, Georgi (s. Da-
bile, Strumi~ko, 6. V 1949) – no-
Georgi
Barbarovski
131
B BARBAROVSKI
vinar i pisatel. Karierata ja
po~nal kako sorabotnik na zemjo-
delskiot vesnik „Tribina# (1974).
Od 1986 g. se afirmiral vo Poli-
ti~ko-ekonomskata rubrika na
„Nova Makedonija#. Bil ~len na
prviot redakciski sostav na
„Dnevnik#, a od fevruari 2004 g.,
zaedno so Aleksandar Damovski,
e osnova~ i glaven redaktor na
dnevniot v. „Vreme#. Pi{uva poe-
zija, raskazi i publicisti~ki
trudovi. Objavil ~etiri poetski
knigi „Oko i me~#, „Zgrom#, „Zla-
ten do`d# i „Sovr{en lov#.
B. P. \.
Mile
Barbarovski
BARBAROVSKI, Mile (s. Dabi-
le, Strumi~ko, 1. IX 1952) – kom-
pozitor na popularna muzika.
Diplomiral na FMU vo Skopje,
na Oddelot za udarni instrumen-
ti vo klasata na Emil Klan. Av-
tor e na nad 300 novosozdadeni
pesni i ora vo duhot na narodnoto
tvore{tvo. U~esnik na site fes-
tivali {to se odr`uvaat vo Ma-
kedonija i na koi osvoil golem
broj nagradi. Me|u pesnite {to
ve}e se del od antologijata na no-
vosozdadenite pesni vo naroden
duh se: Ako zgre{am neka izgo-
ram, Molitva, Dali ~eka{ stara
maj~ice, Pesnata mo`e s¢, Goceva
poraka i dr. M. Kol.
Anri Barbis
BARBIS, Anri (Henri Barbusse)
(Pariz, 17. V 1873 ‡ Moskva, 30. VIII
1935) ‡ francuski pisatel i
op{testvenik, {to se zalagal za
za{tita od terorizirawe na ma-
kedonskoto naselenie. Ja pridru-
`uval srpskata vojska vo vremeto
na Balkanskite vojni (1912‡ 1913),
132
a vo Prvata svetska vojna bil i na
Makedonskiot (Solunski) front.
Avtor e na antivoeniot roman
„Ogan“ (1916). Kako ~len na
Komunisti~kata partija na
Francija (1923), bil pretsedatel
na Svetskiot komitet protiv
fa{izmot i vojnata i pretsedatel
na Komitetot za odbrana na
`rtvite od beliot teror na
Balkanot, so sedi{te vo Pariz. Se
projavil kako golem prijatel na
makedonskiot narod. Me|u drugoto,
u~estvuval vo anketata za terorot
od van~omihajlovistite i zaedno so
drugi intelektualci ispratil
protestna telegrama do bugarskata
vlada (1925). Vo negovata kniga „Les
bouraux“ („Pala~ite“, Pariz, 1926)
go osudil terorot na bugarskata
vlada na Aleksandar Cankov vo
Pirinskiot del na Makedonija.
Kako redaktor na v. „Mond“, me|u
drugoto, napi{al: „Makedoncite,
koi{to imaat svoj avtenti~en
poseben jazik i svoja nepobitna et-
ni~ka originalnost, go nemaat
duri ni pravoto da se narekuvaat
Makedonci. Nam ni pripa|a pra-
voto jasno i visoko da protesti-
rame protiv porobuvaweto i ugne-
tuvaweto na eden narod“ (juni 1930).
LIT.: To{o Popovski, SuÚewe petnae-
storici komunista, „Komunist“, XVIII,
89, Beograd, 8. I 1959, 7; \ur|evka Donev-
ska-Tren~evska, Vo slu`ba na beliot
teror, „Makedonsko vreme“, II, 14, Skopje,
oktomvri 1995, 17-18. S. Ml.
BARGALA (Goren Kozjak) – ut-
vrdena naselba od docnoanti~ko
vreme i episkopski centar. Gradot
izrasnal od rimsko voeno ut-
vrduvawe (kastrum), za {to svedo~i
natpisot na kamenata plo~a od 371
g., slu~ajno pronajden vo s. Kar-
binci. Spored nego, gradot se nao-
|al vo provincijata Sredozemna
Dakija. Hierokloviot sinegdem go
naveduva episkopot Dardanius kako
u~esnik na Halkedonskiot sobor vo
451 g., koga gradot se nao|al vo
provincijata Makedonija Saluta-
ris. Utvrduvaweto ima nepravilna
pravoagolna forma (280 h 185 m), so
Bargala, docnoanti~ki episkopski centar
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~etvrtesti odbranbeni kuli i yid
{irok 2,20 m. Na zapadnata strana e
glavniot dvoen vlez vo gradot. Kon
voeniot karakter na gradot se
nadovrzuva i se razviva i civil-
niot. Vo tekot na IV–VI v. gradot
prerasnuva vo mo}en episkopski
centar na Sredna Bregalnica,
postignuvaj}i najgolem podem vo
vremeto na Justinijan. Nastradal
vo pohodite na varvarite vo doc-
niot VI i raniot VII vek. Vo
1966–1970 g. e otkriena trikorabna
bazilika so pod od kameni plo~i, a
vo severniot korab mozaik od krup-
ni teseri. Prezviteriumot e so pod
vo opus sectile. Vnatre{nosta bila so
bogata arhitektonska kamena plas-
tika. Na eden kapitel stoi imeto na
episkopot Eremija. Na severniot
perimetralen yid (od nadvore{na
strana) se nao|a baptisterium so
dve grade`ni fazi. Vo kompleksot
na episkopskata bazilika vleguva i
gradskata piscina i stanben kom-
pleks za episkopskata rezidencija.
Bazilikata bila izgradena kon kra-
jot na IV v., a dograduvana vo V i vo
VI v. Vo istra`uvawata e otkrieno
depo od 277 ranovizantiski moneti
od Anastasij I, Justin I, Justinijan I,
Justin II, Tiberij i Mavrikij.
Lokalitetot go istra`uvale I.
Venedikov, B. Aleksova, S. Mango i
Z. Beldedovski.
LIT.: I. Venedikov, Bargala. Raskopki i
prou~vaniÔ, I, SofiÔ, 1948, 82–97; B.
Aleksova – C. A. Mango, A Preliminary Raport,
†DOP“, 25, Washington, 1971, 263–277; B.
Aleksova, Episkopijata na Bregalnica,
Prilep, 1989, 41–69. D. Z.
BARI^ – eden od ~etirite kawo-
ni vo izrazitata klisuresta doli-
na na Radika, koj e predisponiran
so rasedna linija. Se protega od
slivot na Ribni~ka Reka do sli-
vot na @irovni~ka Reka vo dol-
`ina od 9 km. Dolinskoto dno na
kawonot e tesno, a vertikalnite
otseci {to se izdigaat od dvete
dolinski strani se visoki pome|u
300 i 350 m, dodeka dlabo~inata na
kawonskata klisura se dvi`i po-
me|u 1.200 i 1.300 m. T. And.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ladislav
Bari{i}
BARI[I], Ladislav (^akovec,
6. VI 1941 – Skopje, 2. VI 1991) ‡
likoven kriti~ar. Studiral na
Univerzitetot vo Zagreb. Vodel
likovni rubriki vo makedonski-
ot i vo hrvatskiot pe~at („Nova
Makedonija#, „Ekran#, „Osten#,
„Oko#). Gi odbegnuval ideolo{-
kite stapici i preku polemiki se
zalagal za nadminuvawe na pro-
vincijalizmot vo likovnata umet-
nost i vo kritikata. M. B.-P.
Marin
Barleti,
Istorija za
`ivotot
i dejnosta
na epirskiot
princ
Skenderbeg
BARLETI, Marin (Skadar, ok.
1450 – Rim, 1512) ‡ katoli~ki
sve{tenik i istori~ar, osnoven
istoriski izvor za biografijata
na Georgi Kastriot Skenderbeg.
Ja pre`iveal opsadata na rodni-
ot grad i podocna zaminal vo
Italija (1479). Avtor e na izve{-
tajot za opsadata na Skadar (De
obsidione Scodrensi, Venecija, 1504)
i na knigata: Historia de vita et
gestis Skanderbegi Epirotarum prin-
cepis (Rim, me|u 1506 i 1510 g.); De
vita, moribus ac rebus, praecipue ad-
versus Turcas, gestis Georgii Castrioti,
clarissimi Epirotarum principis, qui
propter celeberrima facinora Skander-
begus, hos est Alexander Magnus, cog-
nominatus fuit, libri tredecim, per
Marinum Barletium Scodrensem con-
scripti, ac nunc primum in Germania
castigatissime aediti. Argentorati, apus
Gratonem Mylium, mense Octobri, ano
MDXXXVII (1537). Knigata bila
prevedena na mnogu evropski ja-
zici, pa i na albanski (Pri{ti-
na, 1967). Vrz nejzinata osnova e
izgraden kultot kon Skenderbeg,
so zna~ajna uloga vo procesot na
formiraweto na albanskoto na-
cionalno osoznavawe vo XIX vek.
Avtor e i na zbirka za `ivotot
na papite i carevite (Compendium
vitarum Summorum Pontificium usque
ad Marcellum II Imperatorumque
Romanorum…), za~uvana od vtoro-
to izdanie (od 1555). S. Ml.
BARSKI, Vasilij Grigorovi~ (?,
1701 – Kiev, oktomvri 1747) – rus-
ki patepisec. Vo Makedonija gi
posetil Sv. Gora, Solun, Ser, Pe-
la, Voden, Ohrid, Struga, Bitola,
Prilep, Veles, Skopje i ostavil
podatoci za site mesta. Za manas-
tirite Grigorijan, Dohijar i
Ksenov pi{uva deka se pogr~eni.
LIT.: Mihail Kova~evÍ, BÍlgarski kti-
tori vÍ Sveta Gora, Istori~eski o~er-
kÍ - isledvani® i dokumenti, Sofi®, 1943;
Makedonija vo delata na stranskite pa-
topisci 1371-1777, Podgotvil Aleksan-
dar Matkovski, Skopje, 1991. M. Zdr.
Milan
Barto{
BARTO[, Milan (Belgrad, 10.
XI 1901 ‡ Belgrad, 12. III 1974) ‡
pravnik, univ. profesor po me|u-
narodno privatno pravo, redoven
~len na SANU i ~len od nadvo-
re{niot sostav na MANU(od 4. V
1972). Diplomiral pravo vo Bel-
grad (1924) i doktoriral vo Pa-
riz (1927), po {to bil profesor
na Belgradskiot univerzitet
(1928). U~estvuval vo niza zaseda-
nija na Generalnoto sobranie na
OON (1945‡1953), bil arbitar na
Postojaniot me|unaroden arbit-
ra`en sud vo Hag (1945), glaven
praven sovetnik za nadvore{ni
raboti vo zvaweto ambasador
(1949‡1963), pretsedatel na Svet-
skoto zdru`enie za me|unarodno
pravo (1956‡1958) i po~esen do-
`ivoten pretsedatel, {ef na ju-
goslovenskata delegacija na Pr-
vata i na Vtorata `enevska kon-
ferencija za pomorsko pravo
(1958 i 1960), generalen sekretar
(1961‡1965) i potpretsedatel
(1965‡1971) na SANU, pretseda-
tel na Komisijata na OON za
me|unarodno pravo (1965), pretse-
datel na Ha{kata akademija za
me|unarodno pravo i dr. Bil
pretsedatel na Mati~nata komi-
BASAROV B
sija za osnovaweto na MANU
(1967). Go ureduval sp. „Anali
Pravnog fakulteta“ vo Belgrad.
Avtor e na golem broj knigi,
studii, statii i drugi prilozi.
BIBL.: Expozé de droit international commer-
cial, Paris, 1927; Kriza meÚunarodnog pri-
vatnog prava, Beograd, 1939; Me|unarod-
no javno pravo, I‡III, Beograd, 1954‡1958.
Celosna bibl.: „Anali Pravnog fakulte-
ta u Beogradu“, 1-3, Beograd, 1972, 594-640.
S. Ml.
BARUTNICA (s. Amzabegovo) ‡
neolitska naselba raspolo`ena
na blaga padina od levata strana
na Svetinikolska Reka, oddale-
~ena okolu 2 km j-z od seloto.
Istra`uvana e vo 1961 g. od Pau-
la i Josip Koro{ec i vo 1969/70 g.
od M. Gara{anin i M. Gimbutas.
Vo kulturniot sloj od 4 m se izd-
voeni ~etiri horizonti na
`iveewe od postariot neolit
(I‡IV) i edna od docniot neolit
(vin~anska faza). Spored nejzi-
niot, a i spored kulturniot ka-
rakter na naselbata Vr{nik, ne-
olitot vo Isto~na Makedonija e
izdvoen kako posebna kulturna
celina, odnosno Anzabegovo‡
Vr{nik kulturna grupa. Na eden
kraj od nao|ali{teto, bila po-
dignata vila rustika (III‡IV v.).
LIT.: Paula i Josip Koro{ec, Predisto-
riska naselba Barutnica, Prilep, 1973;
Milutin Garašanin, Centralnobalkanska zona,
PJZ, II, Sarajevo, 1974, 79. V. S.
Jovan
Andreev
Basarov
BASAROV, Jovan Andreev (Rud-
nik, 15. VIII 1922 – Skopje, 21. III
1943) – prvoborec, organizator
na oru`enata borba vo Veles i
Vele{ko i eden od prvite borci
vo NOPO „Dimitar Vlahov“ vo
1942 g. U~estvuval vo pove}e bor-
bi protiv bugarskata vojska i po-
licija i nivnite pomaga~i kont-
ra~etnicite vo Vele{ko i vo
Skopsko. Gi predvodel oru`eni-
te napadi na Odredot na `elez-
ni~kata stanica „Klajman“, na s.
Papradi{te i vo drugi mesta vo
Vele{ko. Bil faten od kontra-
~etnicite vo s. Oti{tino (Ve-
le{ko) na 5. XII 1942 g. i predaden
na bugarskite vlasti, koi go osu-
dile na smrt so besewe. Kaznata
bila izvr{ena vo Skopskiot cen-
tralen zatvor.
133
B BASNA
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje,1999.
\. Malk.
BASNA (lat: fabula ‡ kratok ras-
kaz) ‡ kratka prikazna vo proza
ili vo stihovi, vo koja glavna ulo-
ga imaat `ivotnite, ponekoga{
rastenijata, ne`ivite predmeti
ili nekoi prirodni sili. Tie
obi~no se prika`ani so ~ove~ki
osobini (antropomorfozirani)
preku govor, karakterni osobini,
sklonosti, streme`i i sl. Odno-
site me|u lu|eto obi~no se dadeni
alegori~no, pri {to se ismevaat
nivnite slabosti i nedostatoci i
se davaat moralni pouki, koi na
krajot mo`at da se izrazat i
eksplicitno vo vid na poslovici,
pogovorki ili maksimi. Prene-
suvana od pokolenie na pokolenie
kako usna ili kako kni`evna
tvorba, nejzinata cel e da pou~i,
da oceni ili da dade nekoj mudar
sovet. ^esto se koristi za ismeva-
we na nekoja negativna osobina,
na pr., gluposta. Vo makedonskata
narodna kni`evnost e poznata ka-
ko prikazna za `ivotni. Prvite
zapisi se na K. A. [apkarev i na
M. K. Cepenkov. Vo niv e evident-
na i pojavata na lokalizcija na
dejstvoto na prikaznite. Druga
osobina e davaweto imiwa na `i-
votnite: za lisicata – Kuma Lisa,
Kuma Lina i Mara, za volkot Kum
Vol~ko, za ku~eto – Bosilko, za
jazovecot – Jasko, za kozata –
Patila. Vakvoto imenuvawe na
`ivotnite se pravi za da bidat
posli~ni na lu|eto, so specifi~-
ni nacionalni obele`ja. Vo mo-
tivite i si`eata na{le izraz sta-
rite mitolo{ki pogledi vo odnos
na svetot i prirodata.
LIT.: Kiril Penu{liski, Prikazni za
`ivotni, Skopje, 1973; Makedonsko narodno
tvore{tvo, izbor i redakcija Kiril
Penu{liski, Skopje, 1973; Makedonski naro-
dni prikazni za `ivotni. Podgotvil Tanas
Vra`inovski, Skopje, 1977. B. V.
BASOTOVA, Qubinka (Skopje,
15. H 1934) ‡ klasi~en filolog, re-
doven profesor na Institutot za
klasi~ni studii na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Objavila pove-
}e nau~ni trudovi od oblasta na
klasi~nite studii vo doma{ni i vo
stranski spisanija. Avtor e na mno-
gubrojni prevodi i prepevi od la-
tinski i starogr~ki jazik na zna-
~ajni dela od klasi~nata i od sred-
novekovnata literatura. Osobeno
se zna~ajni nejzinite prevodi i
prepevi vo originalen metar na de-
lata od Kikeron, Kaesar, Vitruvij,
Kurtij Ruf, Justin, Erazmo Roter-
damski, Avgustin, Vergilij, Ovi-
dij, Horatij, Sofokle, kako i pre-
vodite na latinskite i gr~kite iz-
vori za prou~uvaweto na makedon-
skata srednovekovna istorija. Av-
134
Qubinka
Basotova
tor e na sedum u~ebnika po latin-
ski jazik za srednite u~ili{ta.
Dolgogodi{en sorabotnik na me|u-
narodnoto spisanie „@iva anti-
ka“; ~len na Redakcijata na „Por-
tal“, glasnik na Asocijacijata
„Makedonski duhovni konaci“ vo
Struga. Za svojata preveduva~ka
dejnost dobila pove}e nagradi i
priznanija. V. D.-J.
Bastarej, moneta, avers/revers
BASTAREJ (IV v. st. e) – pajonski
vladetel, poznat samo spored pa-
rite {to gi koval – tetradrahma
({lem so ~elenka na aversot i bik
{to besno kopa, a nad nego imeto
na vladetelot, na reversot).
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
Toni (Anton)
Batalakov
BATALAKOV, Toni (Anton),
(Skopje, 20. IX 1945) – baletski ig-
ra~ i repetitor. Naporedno so gim-
nazijata go zavr{uva Srednoto ba-
letsko u~ili{te vo Skopje. ^len e
na Baletot pri MNT (1964–1992),
kade {to stanuva prvenec so izra-
zena individualnost, tehni~ka si-
gurnost i partnersko umeewe. Di-
rektor na Baletot pri MNT
(1979–1989) i nastavnik vo Balet-
skoto u~ili{te pri MBUC „Ilija
Nikolovski-Luj# vo Skopje.
ULOGI: Girej (B. Asafjev, „Bah~isaraj-
ska fontana#), Jago (J. Hanu{, „Otelo#),
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Marko (S. Hristi}, „Ohridska legenda#),
Romeo (Prokofjev, „Romeo i Julija#) i dr.
Em. X.
BATALI, Perikli (Kru{evo,
ok. 1870 – Kru{evo, 1903) – op{t
lekar. Medicina zavr{il vo
Atina, a kako lekar rabotel kuso
vreme vo Kru{evo. Vo Ilinden-
skoto vostanie, zaedno so d-r Ni-
kola Dimku, bil lekar na Pri-
vremeniot izvr{en sovet, odre-
den za le~ewe na bolnite i povre-
denite vostanici vo sudirite so
turskiot asker. Bil faten od
turskiot ba{ibozuk, zaklan i os-
taven na patot kako brutalna
opomena. P. B.
BATALJON „BORIS VUKMI-
ROVI]“ – v. Vtori kosovsko-me-
tohiski bataljon „Boris Vuk-
mirovi}“.
BATALJON „JORDAN NIKO-
LOV“ – v. Prv kumanovski narod-
noosloboditelen bataljon „Jor-
dan Nikolov – Orce“.
BATALJON „MIR^E ACEV“ –
v. Narodnoosloboditelen ba-
taljon „Mir~e Acev“.
BATALJON „RAMIZ SADI-
KU“ ‡ v. Prv kosovski narodnoos-
loboditelen bataljon „Ramiz
Sadiku“.
BATALJON „STIV NAUMOV“
– v. Narodnoosloboditelen ba-
taljon „Stiv Naumov“.
BATALJON „STRA[O PIN-
XUR“ – v. Narodnooslobodite-
len bataljon „Stra{o Pinxur“.
BATALJON „HRISTIJAN TO-
DOROVSKI-KARPO[“ – v.
Vtori kumanovski narodnooslo-
boditelen bataljon „Hristijan
Todorovski-Karpo{“.
BATALJON „HRISTO BO-
TEV“ – v. Bugarski narodnooslo-
boditelen bataljon „Hristo
Botev#.
Hristo
Batanxiev
BATANXIEV, Hristo Ivanov
(Gumenxe, Enixevardarsko, 1865 –
Egejsko More, 18. VI 1913) – eden
od osnovoplo`nicite na MRO,
~len na Centralniot komitet. Se
{koluval vo Gumenxe i vo Solun.
U~itelstvuval vo Gumenxe, Ku-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ku{ i vo Solun. Bil sekretar na
egzarhiskata Crkovno-u~ili{na
op{tina vo Solun. Za revolucio-
nernoto osloboditelno delo bil
pridobien od Ivan Haxi Niko-
lov. Vo negoviot stan bil odr`an
osnova~kiot sostanok na MRO
(23. X / 4. XI 1893). Bil ~len na
Centralniot komitet i u~esnik
na Solunskiot kongres (1896). Od
CK se povlekol vo 1899 g. Po
Mladoturskata revolucija (1908)
se projavil kako aktivist vo So-
juzot na bugarskite konstini klu-
bovi. Vo Vtorata balkanska vojna
gr~kite vojski go uapsile vo So-
lun. Pri interniraweto kon os-
trovot Trikeri bil ma~en i bil
frlen vo moreto.
LIT.: „Il. IlindenÝ“, br. 9-10, SofiÔ,
1932–1933. V. \.
„BATERII# – Probi{tip – fab-
rika za olovni akumulatori. Iz-
gradena za finalizirawe na olo-
voto, ~ija{to ruda se kopa i se
zbogatuva vo rudnikot „Zleto-
vo#– Probi{tip, a kako metal se
proizveduva vo Topilnicata za
olovo i cink vo Veles. Gradena
spored licenca na „Varta# – Ger-
manija, Fabrikata za akumulato-
ri „Zletovo# raboti od 1976 g. Vo
1983 g. e izgraden vtoriot pogon i
e postignat kapacitet od eden mi-
lion akumulatori godi{no. Asor-
timan: starterni akumulatori od
12 V, od 36 do 210 Ah, nameneti za
motorni vozila, zemjodelska i
grade`na mehanizacija i drugo.
Najgolem del od proizvodstvoto
se izvezuval vo zemjite na neko-
ga{na Isto~na Evropa, kako i vo
drugi zemji. Privatizacijata e
zavr{ena vo 2001 g. i ottoga{
fabrikata raboti pod imeto
„SAP#. Sv. H. J - B. N.
BATINO, Aseo @ulija (Bitola,
1914 – Jasenovac, Hrvatska, 1942)
– poznata antifa{istka, sestra
na Rafael Batino. Bila pretse-
datel na internacionalnoto `en-
sko evrejsko dru{tvo „Vizo“ (do
1939). Od Bitola se preselila vo
Zagreb (sept. 1939). Tamu se vklu-
~ila vo zadninata na antifa{is-
ti~koto dvi`ewe, bila uapsena,
sprovedena vo koncentracioniot
logor Jasenovac i tamu strelana.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993. J. Nam.
BATINO, Rafael Josef (psevd.
Mi{o Cvetkovi}) (Bitola, 1910
– Vu~ja Kleka, Srbija, VII 1942) –
komunist, sindikalen aktivist.
Studiral vo Meksiko, kade {to
stanal istaknat lider na mladi-
nata i ~len na KP na Meksiko.
Bil proteran i vraten vo Bitola
(1934), kade {to gi organiziral
{trajkovite na Ursovite sindi-
kati (1935), poradi {to bil osu-
den (1936). Na robija vo Sremska
Rafael
Batino
Mitrovica bil zaedno so Mo{a
Pijade i stanal „profesor na Cr-
veniot univerzitet“. Tamu po~-
nal da podgotvuva re~nik i grama-
tika na makedonskiot jazik, go
podgotvil prviot prevod na Mark-
soviot „Kapital“ na makedonski.
Izbegal od zatvorot (1941) i sta-
pil vo Podrinskiot partizanski
odred. Bil polit. sekretar na Ob-
lasniot komitet za Sanxak– pod
imeto Mi{o Cvetkovi} (1942).
Bil zaroben od ~etnicite na pla-
ninata Qubi{i i strelan.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
\or|i Colev Dimovski, Bitolskite Ev-
rei, Bitola, 1993. J. Nam.
BATINCI – selo vo Skopsko.
Se nao|a vo dolinata na Markova
Reka. So regionalen e povrzano
so Skopje. Naselenieto e vo pos-
tojan porast. Taka, dodeka vo 1961
g. vo nego `iveele 845 `., vo 2002
g. toj broj se nagolemil na 5.364 `.
Od niv Makedonci bile 36, Al-
banci 3.217, Turci 407, Bo{waci
1.660 i drugi 44 `iteli. Toa e se-
lo so najgolema koncentracija na
Bo{waci vo Republika Makedo-
nija. Tie ovde se doseleni od Bos-
na i od Sanxak pome|u 1950 i 1960
g. Vo B. ima osumgodi{no u~i-
li{te i zdravstvena stanica.
Al. St.
BATOVSKI, Henrik (Henryk Ba-
towski) (L’vov, 12. V 1907 – Krakov,
28. III 1999) – istori~ar, ~len na
MANU nadvor od rabotniot sos-
tav. Studiral orientalistika, sla-
vistika i istorija, a potoa i dokto-
riral (1929). Bil dopisnik od Pra-
ga i od Belgrad (1930), a potoa sta-
Henrik
Batovski
BAHOLI&SUQ B
nal docent na Jagelonskiot univer-
zitet – Katedra za politi~ki nauki
vo Krakov (1936). Habilitiral na
tema „Osnovite na Balkanskiot so-
juz vo 1912 godina“. Bil eden od os-
novopolo`nicite na studiite po
balkanistika na Jagelonskiot uni-
verzitet. Fa{istite go deportira-
le vo koncentraciniot logor Sak-
senhauzen (Sashenhausen, 1. IX 1939),
a potoa vo Dahau (Dachau), kade {to
ostanal do pobedata nad fa{izmot.
Po Osloboduvaweto bil izbran za
vonreden (1956) i za redoven pro-
fesor na Jagelonskiot univerzitet
(1966). Od 1977 godina bil ~len na
Polskata akademija na umetnosti-
te so sedi{te vo Krakov, a od 1981 g.
i ~len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav. Avtor e na pove}e od
800 bibliografski edinici od dip-
lomatskata istorija, balkanisti-
kata i slavistikata.
BIBL.: Balkanskite dr`avi i makedon-
skoto pra{awe pred i po Ilindenskoto
vostanie, zb. Ilinden 1903. Skopje, 1970;
Istorija na politi~kite granici i te-
ritorijalniot oblik na Socijalisti~-
ka Republika Makedonija, „Glasnik“ na
INI, 1, Skopje, 1972; Diplomatskata
borba okolu Balkanot vo po~etokot na
XX vek, Prilozi za Ilinden 1979, Skopje,
1983; Planovi za podelbata na Makedoni-
ja vo minatoto, Zbornik na trudovi pos-
veten na akademikot Mihailo Apostol-
ski po povod 75-godi{ninata od `ivotot,
Skopje, 1986. V. V.-V.
BAUER, Stevan Frawov (Pre-
{evo, Srbija 9. I 1934) – farma-
cevt, redoven profesor na Farm.
f. i prodekan po negovoto osno-
vawe. Rakovoditel na Institutot
po toksikolo{ka hemija i eden od
prvite nastavnici na fakulte-
tot. Prethodno bil rakovoditel
na toksikolo{kata laboratorija
vo Institutot za medicina na
trudot vo Rudnici i `elezarni-
ca–Skopje. Ima objaveno brojni
nau~ni i stru~ni trudovi. L. P.-T.
BAHOLI–SUQ, Sulejman (De-
bar, 1923) – u~esnik vo rabotni~-
koto i vo komunisti~koto dvi`e-
we vo Albanija i vo Makedonija.
Se {koluval vo Debar i vo Ska-
dar. Po okupacijata na Albanija
bil aktiven vo dvi`eweto na ot-
porot. So formiraweto na KP na
Albanija (8. XI 1941) stanal nej-
zin ~len; ~len e na OK za Dra~, a
podocna i sekretar. Od juni 1943
g. bil na partiska rabota vo De-
bar. Bil ~len i sekretar na MK
na Debar i ~len na Prviot oblas-
ten komitet na KPM za Zapadna
Makedonija. Aktiven e vo formi-
raweto na NOO vo mestata nase-
leni so albansko naselenie. Od
krajot na 1943 g. se vratil na par-
tiska rabota vo Albanija.
LIT.: Masar Kodra, U~estvoto na alban-
skata narodnost vo pro{iruvaweto na
slobodnite teritorii vo Makedonija,
Zb. „Slobodnite teritorii vo Makedoni-
135
B BAH^EVANXIEV
ja 1943“, Skopje, 1975; Albanskata narod-
nost vo NOV (doktorska disertacija vo
rakopis). M. Mih.
Slav~o
Bahx~evanxiev
BAH^EVANXIEV, Slav~o (Oh-
rid, 23. VIII 1928 – Skopje, 14. III
2004) – fizi~ar, red. prof. (1971)
na PMF. Diplomiral (1951) na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je na Grupata za fizika. Doktori-
ral (1960) na PMF so temata „Za
osobinite na zonskite mre`i~-
ki#. Specijaliziral vo Vin~a,
Zagreb i Pariz za detekcija na ne-
utroni, spektralna analiza i fi-
zi~ka optika. Oformil laborato-
rii za holografija i optika na
tenki filmovi. Rabotel i na ras-
ejuvawe na svetlinata vo rastvo-
ri, interferometrija i Moare
figuri. Vo 1969 g. na PMF go or-
ganizira po~etokot na postdip-
lomskite studii po Fizi~ka opti-
ka. Toj e mentor na 3 doktorski i 5
magisterski raboti i aktiven vo
kreiraweto na politikata vo ob-
razovanieto i naukata, i vo stimu-
liraweto na mladite za tvore{-
tvo. Toj e inicijator na [kolata
„Mladi fizi~ari# i na spisanie-
to „Impuls“. Koavtor e na prviot
sredno{kolski u~ebnik po fizi-
ka od makedonski avtori (1963, so
O. Pe~ijare). Bil prorektor na
Univerzitetot „Sv. Kiril i Me-
todij“ (1968–71) i dekan na Fakul-
tetot za fizika (1979–81).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
154; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 163-
164. V. Ur.
BA^I], Frawo (Sew, Hrvatska,
12. I 1923) ‡ univerzitetski profe-
sor, pravnik. Osnovno u~ili{te i
gimnazija zavr{il vo rodnoto
mesto. Praven fakultet zavr{il
vo Zagreb, a doktoriral na Prav-
niot fakultet vo Belgrad, na tema
†Po~etokot na izvr{uvaweto na
krivi~noto delo i kaznivite pod-
gotvitelni dejstvija“ (1954). Iz-
bran za docent po predmetot kri-
vi~no pravo na Pravniot fakul-
tet vo Skopje (1957) g., a potoa i za
vonreden i redoven profesor. Ob-
javil pogolem broj nau~ni trudovi
i nekolku u~ebnici od oblasta na
krivi~noto pravo. Bil dekan na
136
Frawo
Ba~i}
Pravniot fakultet vo Skopje
(1971/72 i 1972/73). Zaminal na
Pravniot fakultet vo Zagreb za
redoven profesor po predmetot
krivi~no pravo (1974).
BIBL.: Frawo Ba~i}, Jugoslovensko kri-
vi~no pravo, Prva i vtora kniga, Skopje,
1961; Kazneno pravo – op}i deo, Zagreb,
1998.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni, 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
E}rem
Ba{a
BA[A, E}rem (Eqrem Basha) (De-
bar, 1948) – poet, prozaist i pre-
veduva~. Osnovnoto i srednoto
obrazovanie gi zavr{il vo rodno-
to mesto. Diplomiral na Grupata
za albanski jazik i kni`evnost na
Pri{tinskiot univerzitet. Eden
period raboti kako novinar i
urednik-redaktor vo „Bota e Re“
(„Nov svet“) i vo „Rilindja“ („Pre-
porod“), a potoa vo RTV Pri{ti-
na. ^len e na KANU. Pi{uva po-
ezija, proza, esei i radiodrami.
BIBL.: Opuset e Maestros (Opusite na Ma-
estro), poezija 1971; Poliptikon (Polipti-
kon) poezija, 1974; Yjedet (Yvezdomore), po-
ezija, 1977; Atleti i [nd[rrave t[ bardha (At-
letot na belite sni{ta), poezija, 1982;
Akull n[ zem[r (Mraz vo srceto), poezija,
1989; Zogu i zi (Crna ptica), poezija, 1995;
Sh[titje n[p[r mjegull (Pro{etka po magla),
1971; M[ngjesi i nj[ pasditeje (Utroto na ed-
no popladne), raskazi, 1978. A. P.
BA[EV, Andreja Naumov (Ele-
na, Bugarija, 13. II 1900 ‡ Sofija,
24. IX 1929) ‡ lekar i op{testve-
nik, sin na lekarot Naum Ba{ev
od Resen. Zavr{il medicina na
Minhenskiot univerzitet (1923).
Kako student bil sekretar na
Izvr{niot komitet na Me|unar-
odniot studentski sojuz, kade {to
se zalagal za „priznavawe na ma-
kedonskoto studentstvo kako po-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
sebna edinica vo Me|unarodniot
sojuz#. Avtor e na pove}e statii
vo odbrana na makedonskite inte-
resi. S. Ml.
Dimirat
Ba{evski
BA[EVSKI, Dimitar (s. \avato,
Bitolsko, 27. VI 1943) – romansier,
poet, preveduva~. Zavr{il Filo-
lo{ki fakultet na Univerzite-
tot vo Skopje. Dolgo rabotel kako
novinar, urednik i postojan dopis-
nik na vesnikot †Nova Makedoni-
ja# od Atina. Bil direktor i gla-
ven urednik na izdava~kata ku}a
†Kultura#. Sega e glaven urednik
na izdava~kata ku}a †Slovo#.
Pretsedatel na Makedonskiot
PEN centar. ^len na DPM (1969).
Negovite dela se objaveni vo
stranstvo na angliski, ~e{ki, ro-
manski, srpski i albanski.
BIBL.: †Tu|inec# (roman, 1969), †Vra}a-
we# (roman, 1972), †Raska# (roman, 1974),
†Nema smrt dodeka yvoni# (roman, 1980),
†Edna godina od `ivotot na Ivan Plev-
ne{# (roman, 1985), †Ku}ata na `ivotot#
(poezija, 1987), †Sarajanovskiot karan-
fil# (roman, 1990), †Dnevnikot na Awa#
(roman za deca, 1994), †Privremen pres-
toj# (poezija, 1995), †Sovladano vreme#
(poezija, 1998), †Bunar# (roman, 2001). R.
@. Ba{eski: spomenikot na Aleksandar Veliki, Prilep
BA[ESKI, @arko (Prilep, 11.
VII 1957) – skulptor, univerzitets-
ki profesor. Diplomiral vo klasa-
ta na Petar Haxi Bo{kov (1988) i
magistriral vo klasata na Dragan
Popovski-Dada (1998) na Fakulte-
tot za likovni umetnosti vo Skopje.
Imal studiski prestoj vo London
(1979-1982). Profesor e na Fakul-
tetot za likovni umetnosti vo Sko-
pje. ^len e na DLUM (od 1988). Imal
sedum samostojni izlo`bi vo RM:
Prilep (1984 i 1993), Bitola (1993)
i Skopje (1994, 1997, 1998 i 2004).
U~estvuval na grupni izlo`bi vo
zemjata i vo stranstvo (Skopje,
Templi – Arizona, SAD, Istanbul
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
– Turcija, Fejtfil – Arkanzas,
SAD i Gorni Milanovac - Srbija),
na javni izvedbi (Skopje i Vodo~a)
i vo umetni~ki kolonii (Maru{i~i
vo Slovenija i vo Prilep). Negovi
dela se nao|aat i vo privatni
kolekcii vo zemjata i vo stranst-
vo.
LIT.: @arko Ba{eski/Zarko Basheski, (Ka-
talog), predgovor Kon~a Pirkoska, Skopje,
1997; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulp-
tura – Hram / Sculpture – Temple, Skopje,
1998; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulp-
turi/Sculptures, Skopje, 2004. S. Ml.
BA[IBOZUK – neregularni pe-
{adiski i kowani~ki ~eti, koi
vo vreme na vojni i vostanija, oso-
beno po Krimskata vojna (1853–
1856), dejstvuvale so redovnata
osmanliska vojska. Ne nosele
uniformi i bile vooru`eni so
razli~no oru`je. Prete`no bile
sostaveni od Albanci, ^erkezi i
Kurdi. Bile hrabri, no nediscip-
linirani i poznati po svojata
svirepost i nasilstvo kon civil-
noto naselenie. Vo zadu{uvawe-
to na Ilindenskoto vostanie
u~estvuvale i odreden broj ba{i-
bozu~ki ~eti.
LIT.: šslam Ansiklopedisi, 15. cüz, šstanbul, 1943;
Encylopedie de l’islam, livraison 17, 1109. Dr. \.
„BA[KIMI DIBRAI“ („DE-
BARSKO EDINSTVO“) (Debar
i Pi{kopeja, 1941–1943) – malu-
brojna albanska organizacija vo
Makedonija, so privrzanici oso-
beno vo debarskite sela so alban-
sko naselenie. Eden od predvod-
nicite bil Dema Husni. Dejstvu-
vala vo poddr{ka na okupator-
skite vlasti vo Makedonija. Se
rasformirala po kapitulacijata
na Italija.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
BA[MAKOV, Alksandar Alek-
sandrovi~ (Odesa, 1858 – ?, 1943) –
ruski slovenofil, publicist, re-
daktor i izdava~ na vesnici (na ru-
ski i na francuski jazik). Sredno-
to obrazovanie go zavr{uva vo
@eneva, a Pravniot fakultet vo
S.-Peterburg i Odesa (1881). Ved-
na{ e ispraten na raspolagawe na
ruskiot pretstavnik vo novooslo-
bodena Bugarija P. A. Matveev. Vo
1882 g. osum meseci e bibliotekar
vo Plovdiv i ja osnovuva Narodna-
ta biblioteka na Isto~na Rumeli-
ja. ^esto gi krstosuva Rodopskite
Planini, go opservira krajot i za-
pi{uva narodni pesni. Podocna ja
posetuva Makedonija i (naj~esto
pod psevdonimot VeÈiŸ OlegÍ) ob-
javuva knigi, statii i karti so
probugarski tendencii. Kako pot-
pretsedatel i podocna pretseda-
tel na Sovetot na SPbSBD kon-
taktira so K. Misirkov (1901
–1903), a na slovenskite sobiri i
vo pe~atot („PeterburgskaÔ gaze-
ta“, 1913) polemizira so D. ^upov-
ski i so drugite Makedonci, bra-
nej}i go bugarskoto gledi{te po
makedonskoto pra{awe.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, I, Skopje, 1978, 291; istiot, Makedon-
ski letopis. Raskopki na literaturni i
nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 300–307;
istiot, Dimitrija ^upovski i makedon-
skata nacionlna svest,Skopje, 1996,
140–145. Bl. R.
BA[TINA ‡ nasledstvo od tat-
ko, tatkovina vo obi~ajnoto pra-
vo. Posebno e karakteristi~na
kako nasleden feudalen imot vo
srednovekovjeto ili nasleden zem-
ji{ten imot na edno hristijansko
rainsko semejstvo na dr`avna
(miriska) zemja vo vremeto na
osmanliskoto vladeewe vo Ma-
kedonija. Goleminata bila opre-
deluvana spored bonitetot na po~-
vata: 70‡80 dunumi ‡ mnogu dobra,
80‡120 dunumi ‡ sredna i 120‡ 150
dunumi ‡ lo{a zemja. Za samovol-
no napu{tawe na zemjata bil
pla}an danok za napu{teno ralo
(75‡300 ak~iwa). Ako nasled-
stvoto minuvalo od tatko na sin,
ne se pla}ala nasledna taksa. Se
sre}ava i vo narodnata poezija
(„Edrene mi e ba{tina, / Carigrad
mi e dedovina#; „zemja da oslobo-
di{, sinko, na tatko ba{tina#).
LIT.: Makedonsko-slav®skiŸ sbornik s
prilo`eniem slovar®. Sostavil P. Dra-
ganov. Vypusk I, S.-Peterburg, 1894, Va-
sil Haximanov, Makedonski borbeni nar-
odni pesni, Skopje, 1960, 30; Aleksandar
Matkovski, Kreposni{tvoto vo Make-
donija vo vreme na turskoto vladeewe,
Skopje, 1978; istiot, Kanuni i fermani vo
Makedonija, Skopje, 1990. S. Ml.
BDEEWE ‡ namerno vozdr`uva-
we od son vo vremeto na najzna~aj-
nite nastani vo semejniot `ivot
(pogreb, ra|awe, svadba, vo vreme
na kalendarskite praznici ‡ Bo-
`ik, Veligden, \ur|ovden, Sveta
Troica) ili vo odredeno vreme na
denot (pri zao|aweto na sonceto,
napladne i sl.). S. Ml.
Nexbedin
Beadini
BEADINI, Nexbedin (Beadini
Nexhbedin) (Tetovo, 1963) ‡ biolog,
univ. profesor. Diplomiral bio-
logija na Univerzitetot vo
†BEGALKA# B
Pri{tina (1990) i doktoriral na
Univerzitetot vo Zagreb (1996).
Toj e eden od osnova~ite i rektor
na Tetovskiot dr`aven univer-
zitet. Ima objaveno pogolem broj
nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na biologijata, citologi-
jata, molekularnata fiziologija
i histologijata.
S. Ml.
Beaz-kule, solunska tvrdina i zatvor
BEAZ-KULE (tur.: Bela kula) ‡
kula vo Solun, izgradena vo vre-
meto na osmanliskiot sultan Su-
lejman Veli~estveniot (1520‡
1566) vrz temelite na postara ku-
la podignata vo vremeto na La-
tinskoto Carstvo (XIII v.). Os-
manliite ja koristele kako tvr-
dina, garnizon i zatvor. Poradi
brojnite egzekucii i ma~ewa na
zatvorenicite vo nea, bila pozna-
ta i kako „Krvava kula#. Vo 1912
g., koga Grcite go osvoile Solun,
kulata bila oboena vo belo po
{to i go dobila dene{noto ime.
LIT.: Avrupa’da Osmanl› mimar› eserleri. Bul-
garistan, Yunanistan, Arnavudluk, XV. cild, 4, 5,
6 kitab, Dr. Ekrem Hakki, šstanbul, 1982,; M.
Keil, Note or the exacte date of konstrukction the
White Tower of Thessaloniki, Balkan Studies,
1973. Dr. \.
BEG KOSTADIN (Konstantin
Dejanov-Draga{) ‡ samostoen fe-
udalen vladetel vo Makedonija,
opean lik vo narodnata epska po-
ezija. S. Ml.
BEGALKA ‡ neregularno sklu-
~en brak so kr{ewe na pravoto na
roditelite za izbor na bra~niot
partner, pri {to devojkata samo-
volno bega za sakanoto mom~e, bez
voljata na roditelite. J. C.
†BEGALKA# (†Len~e Kumanov-
~e#) – drama na makedonski jazik
od Vasil Iqoski, prvpat izvede-
na na 16. VI 1928 g. vo Narodnoto
pozori{te vo Skopje, a ja re`i-
ral Josif Srdanovi}. Ve}e sled-
nata sezona bila simnata od re-
pertoarot za povtorno da bide
prika`ana na 16. XII 1936 g. Po
Vtorata svetska vojna, kako †Be-
galka#, e izvedena vo Narodniot
137
B BEGINOV
Scena od pretstavata „Begalka# („Len~e Kumanov~e#)
teatar vo Skopje na 13. I 1947 g., vo
re`ija na Petre Prli~ko. Na
scenite na makedonskite profe-
sionalni teatri imala 25 pre-
mieri. R. St.
Boris
Beginov
BEGINOV, Boris (Veles, 18. I
1911 – Veles, 15. I 1996) – direk-
tor, akter i re`iser na Narodni-
ot teatar vo Veles (1948–1952 i
1954–1966). Pred Vtorata svetska
vojna raboti kako amater. Eden
od osnova~ite na NT od Veles
(1948–1966).
RE@II: †Dlaboki koreni#; †Pe~alba-
ri#; †Begalka#; †U~enik na |avolot#; †Ras-
cvetan jasmin#; †Legenda za Racin# i dr.
ULOGI: Osman beg (†Makedonska krvava
svadba#); Velko (†Vejka na vetrot#); @i-
vota (†D-r#); Mitke (†Ko{tana#). R. St.
BEGOV DAB (s. Dulica) – arheo-
lo{ki lokalitet na 17 km zapad-
no od Del~evo i 0,3 km zapadno od
vlivot na Kameni~ka Reka vo
Bregalnica. I. Mikul~i} i A.
Keramit~iev vo 1968 g. ovde ot-
krile ranohristijanska bazilika
od VI v., a zapadno od nea i del od
nekropola na redovi. Grobovite
se cisti od kameni plo~i, a naki-
tot otkrien vo niv (nau{nici i
obetki, |erdani i prsteni) se da-
tira vo X i preminot vo XI vek.
Postariot period se vrzuva za
bezimenata docnoanti~ka nasel-
ba Kalata (s. Kamenica), dodeka
srednovekovniot mo`ebi za Lu-
kovica.
LIT.: I. Mikul~i} – A. Keramit~iev, Neki novi
oblici ranog slovenskog nakita u Makedoniji,
„Materijali#, IX, 1972, 161–171. El. M.
BEGOVSKA, Bedrija (Skopje, 22.
I 1951) – akterka od turskata naci-
onalnost. Od 1971 g. raboti vo
Teatarot na narodnostite vo
138
Bedrija
Begovska
Skopje. Pi{uva dramski tekstovi
za deca.
ULOGI: Hasanaginica (†Majka Hrab-
rost#); Jerma vo istoimenite piesi; Sowa
(†Zlostorstvo i kazna#); Kosen Sultana
(†Ludiot Ibrahim#) i dr. R. St.
BEGSTVO OD LOGORITE I
ZATVORITE VO ALBANIJA
na politi~kite zatvorenici od
Makedonija (1943 g.) – po kapitu-
lacijata na Italija oslobodeni-
te politi~kite zatvorenici bile
prifateni od albanskoto narod-
noosloboditelno dvi`ewe. Del
od niv zaminale vo albanskite
partizanski edinici i na terito-
rijata na Albanija od niv bil
formiran bataljonot „Boro Vuk-
mirovi}“, koj vedna{ potoa zami-
nal vo Makedonija i se vklu~il
vo borbata kako eden od bataljo-
nite na Prvata MKNOUB, a dru-
giot del od politi~kite zatvore-
nici vo Zapadna Makedonija se
aktiviral vo rabotata na zadnin-
skite organi na NOV na Makedo-
nija.
LIT.: Okovani vo prangi. Se}avawa na
politi~kite zatvorenici, internirci
i deportirci – pripadnici na Narodno-
osloboditelnoto dvi`ewe na Makedoni-
ja (1941–1944), Skopje, 1982. M. Mih.
BEGSTVOTO NA POLITI^-
KITE ZATVORENICI OD
ZATVOROT IDRIZOVO kraj
Skopje (29. VIII 1944 g.) – vo tekot
na juli – avgust 1944 g. zatvorski-
ot Komitet na partiskata organi-
zacija i Gradskiot komitet na
KPM na Skopje podgotvile orga-
nizirano begstvo od zatvorot. Na
29 avgust 1944 g. pove}e od 350 po-
liti~ki zatvorenici izbegale i
im se priklu~ile na edinicite na
NOV i POM na planinata Kitka.
LIT.: Zb. „Skopje vo NOV 1943–1945“,
Skopje, 1981. M. Mih.
BEDERIJANA (VI v.) – vizanti-
sko utvrduvawe, kastel, koe se na-
o|alo vo blizina na seloto Tau-
risium, rodnoto mesto na vizan-
tiskiot imperator Justinijan I
(525– 565), i na gradot Justinijana
Prima. Kako {to izvestuva isto-
ri~arot Prokopij Kesariski,
Justinijan go obnovil kastelot
od temel i mnogu dobro go utvr-
dil. Se spomenuva i kako rodno
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Arheolo{ki raskopki na lokalitetot Bederijana (Taor)
mesto na imperatorot Justin I,
vujkoto na Justinijan. Naj~esto se
identifikuva so seloto Bader,
20-tina kilometri jugoisto~no od
Skopje, na desniot breg na rekata
P~iwa.
LIT.: T. Tomoski, Taorskoto gradi{te
(Taurisium–Bederian–Justiniana Prima). Ma-
kedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini,
komunikacii, Skopje, 1999. K. Ax.
BEDUA (Beddua) ‡ kletvata e
povrzana so veruvaweto vo razni
natprirodni pojavi, kako: pret-
ska`uvawa, baewa, predodrede-
nost na slu~kite i nastanite,
{to dovelo do veruvaweto vo nat-
prirodnata sila na govorot. Se
veruvalo deka me|u slu~kite vo
`ivotot i zborovite so koi tie
se imenuvaat postoi tesna vrska i
organska zavisnost, deka zboro-
vite, kako izraz na edna `elba,
imaat vlast da gi predizvikaat
samite tie ne{ta ili sostojbi.
Vo momenti koga ~ovekot se nao-
|a vo neizvesnost pred nekoj zna-
~aen nastan od `ivotot, toga{ se
pribegnuva kon govorna magija so
cel da se olesni psihi~kata na-
pregnatost. Vo takvi momenti na
o~ajuvawe i nesre}a, maka ili
omraza i zavist se ra|a kletvata.
Naj~esti kletvi se onie {to po-
radi ~estata upotreba se javuvaat
kako svoevidni formuli. Pri iz-
govaraweto na kletvite, isto
kako i pri blagoslovite, svoite
`elbi ~ovekot naj~esto gi iska-
`uva povikuvaj}i se na neprikos-
noveniot bo`ji avtoritet. Naj-
~esti `elbi vo kletvenite for-
muli se: †Allah vers›n ermes›n haf-
tas›na!# (Alah nesre}a da mu dade!),
†Allah can›ni als›n!# (Alah du{a da
ti zeme!), †Allah vers›n doymas›n
genç yaþ›na!# (Alah mladosta da
mu ja zeme!), †Allah fukaral›ktan kur-
tarmas›n!# (Alah od siroma{tvo
da ne te izbavi!), †Allah güzler›ni
körets›n!# (O~ite da mu osle-
pat!), †Güleri yolda kals›n!# (O~i-
te na pati{tata da mu osta-
nat!), †Allah vers›n karni tok, güzleri
aç kals›n!# (Stomakot sit, o~i-
te gladni da mu bidat!), †Allah
kanli yaþlar vers›n!# (O~ite krvavi
solzi da mu ronat!). Spored
turskite narodni veruvawa, klet-
vite imaat zadol`itelna sila i
neminovno se ispolnuvaat, a
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ispolnuvaweto e ramnosilno na
zakonitost, bidej}i rezultira od
veruvaweto vo magiskata sila na
zborot. Se veruva deka e najte{ka
majkinata i tatkovata kletva,
osobeno ako se izre~eni vo kon-
kretni lo{i momenti.
LIT.: Sevim Pili~kova, Kon prou~uvawe
na veruvawata kaj Turcite od Makedo-
nija, XII me|unaroden simpozium za balka-
nski folklor, Ohrid, 1997, †Makedonski
folklor#, XXVII, 54, Skopje, 1999, 33–37;
Magiskata sila na zborot, XXXVIII me-
|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura. Nau~na konferen-
cija, Ohrid, 5–25. VIII 2005. S. Pil.
BEZ’RBETNICI (Invertebrata) –
grupa organizmi od `ivotinsko-
to carstvo {to nemaat ’rbet. Ne
pretstavuvaat taksonomska kate-
gorija, bidej}i nivnoto obedinu-
vawe ne e prirodno grupirawe,
iako konvencionalno, toa ime s#
u{te e zadr`ano vo upotreba.
Spored bogatstvoto na vidovite,
raznovidnosta na formite i od-
likite na `ivotniot ciklus bez-
’rbetnicite se dominantna grupa
na planetata Zemja. Dosega vo
svetot se registrirani vkupno
1.300.000 vidovi `ivotni, od koi
na bez’rbetnicite otpa|aat 1.262.000.
Dokolku se isklu~at insektite,
okolu edna polovina od site dru-
gi bez’rbetni organizmi se `ite-
li na moriwata, sredina vo koja
se za~nal `ivotot. Vo Makedoni-
ja se prisutni 11 tipovi bez’rbet-
ni organizmi, so vkupno 9.339 vi-
dovi, od koi 579 se makedonski en-
demiti: tip protozoi ili pra`i-
votni (Protozoa), zastapen so 113
vidovi (32 endemiti); tip sun|eri
(Porifera), so devet vidovi (pet en-
demiti); tip spleskani crvi (Plat-
helminthes), so 85 vida (35 endemi-
ti); tip koprivarki (Cnidaria) so
dva vida – tip vrv~ari (Nemertea),
so eden vid – tip rotatorii (Roti-
fera), so 60 vidovi; tip nematodi
(Nematoda), so 553 vidovi (tri en-
demiti); tip mekoteli (Mollusca),
so 276 vidovi (95 endemiti); tip
prstenesti crvi (Annelida), so 160
vidovi (42 endemiti) i tip ~len-
konogi (Arthropoda) so 7.574 vido-
vi (367 endemiti). Bez’rbetnata
fauna kaj nas s# u{te ne e dovol-
no prou~ena, pa ottamu se o~ekuva
definitivniot broj na vidovite
da bide daleku pogolem.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Coun-
try Study for Biodiversity of the Republic of Ma-
cedonia (First National Report). Ministry of En-
vironment and Phisical Planning, Skopje, 2003,
217; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoology, Ox-
ford, 1972; J. Illies, Limnofauna Europaea. A
Cheklist of the Animals Inhabiting European In-
land Waters, with Accounts of their Distribution
and Ecology (except Protozoa), Stutgart–New
York–Amsterdam, 1978. Sv. P. – V. Sid.
BEZISTEN (Skopje, XV v.) – iz-
graden vo centarot na Skopskata
~ar{ija od Ishak-beg, vtoriot
Bezisten, Skopje
osmanliski zapovednik na gra-
dot. Imal pravoagolna forma,
zasvodena so sistem od kupoli, so
povr{ina od 775 m². Uni{ten vo
po`arot od 1689 g., obnoven vo te-
kot na 1899/1900 g., so ista povr-
{ina, koga mu bil daden dene{ni-
ot izgled, mnogu porazli~en od
prvobitniot bezisten.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Skopski bezisten, Zbornik II-III,
Muzej na grad Skopje, Skopje, 1965 / 66; Ay-
verdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanl› Mimar›
Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, šstanbul,
1981. Dr. \.
BEZISTEN – trgovski ku}i gra-
deni vo Makedonija vo periodot
na turskoto vladeewe, vo koi se
prodavalo platno i skapocena
stoka. Naj~esto bile gradeni od
kamen, pokrieni so kubiwa i po-
lucilindri~ni svodovi i izgle-
dale masivno. Bile locirani vo
sklop na ~ar{iite. Vo odnos na
arhitektonskata kompozicija na
osnovata, mo`ele da bidat pode-
leni vo pomali du}ani so vnat-
re{ni komunikacii ili kako ed-
nodelni prostori. Vratite obi~-
no bile `elezni ili okovani so
`elezo. Osvetluvaweto bilo ze-
nitalno, so otvori na kubiwata i
na svodovite. Bezistenite vo Ma-
kedonija poteknuvaat od XV i
XVI v., a nekoi se obnovuvani po-
docna. Za~uvan e bezistenot vo
[tip (XVI) adaptiran vo Umet-
ni~ka galerija, vo Bitola i vo
Skopje (XV), koj e obnoven vrz
starite ostatoci na krajot na
XVIII vek.
LIT.: K. Tomovski, Bezistenot vo
[tip, Zbornik na [tipskiot muzej, 1961,
97-102; T. Arsovski, Stara skopska ~ar-
{ija, Skopje, 1971; L. Kumbaraxi – Bogoe-
vi}, Osmanliski spomenici vo Skopje,
Skopje, 1998, 144-147. Kr. T.
BEJAS TEPE – srednovisoka
planina (1.348 m) {to se nao|a vo
Berovsko-del~evskiot rov. Pret-
stavuva tipi~en horst koj gi iz-
BELI-MAKEDONECOT B
dvojuva Male{ i Pijanec ili Be-
rovska i Del~evska Kotlina. Geo-
lo{kiot sostav e pretstaven so
paleozojski {krilci, granitoi-
di i plioceni sedimenti koi se
dosta erodobilni. Toa ovozmo`i-
lo razvoj na recentnata erozija
na po~vata. T. And.
Jahja
Kemal
Bejatli
BEJATLI, Jahja Kemal (Yahya
Kemal Beyatli) (Skopje, 1884 – Is-
tanbul, 1958). Vo Istanbul studi-
ral politi~ki nauki. Devet godi-
ni `iveel vo Pariz. Profesor vo
razni sredni u~ili{ta. Bil pra-
tenik na Golemoto narodno sob-
ranie i ambasador na R. Turcija
vo Var{ava, Madris i Kara~i.
Toj e me|u najpoznatite turski
poeti. Sozdava nova poezija pome-
|u klasi~no-divanskata i zapad-
noevropskata. Vo Pariz gi pri-
fa}a duhot i stilot, pa duri i
formata na pove}e zna~ajni poe-
ti od Zapad. Se obiduva da pi{u-
va na sovremeniot turski jazik,
no sepak ostanuva privrzanik na
osmanskoturskiot jazik i na di-
vanskata literatura. Pi{uval za
ubavinite na Istanbul i za Bos-
forot. Avtor e na naslovite: Na-
{eto nebo, Rubai, So veterot
na starata poezija.
LIT.: F. Kaja, Sovremena turska poezija,
Sk., 1985, 19; N. S. Banarl›, Resimli Turk Edebi-
yat›, šstanbul, 1976; A. Kabakl›, Turk Edebiyat›,
šstanbul, 1967. A. Ago
BELI-MAKEDONECOT, Baron
Kostadin Aleksandrov (s. Blaca,
Egejskiot del na Makedonija, 7. II
1772 ‡ Viena, Avstrija, ?) ‡ make-
donski patriot, dobrotvor. Po-
radi albanski nasilstva, bogati-
ot tatko Aleksandar so semejst-
voto se preselil vo Carigrad i
vo 1802 g. bil blizok so vla{kiot
knez J. Karaxa, pa se preselile vo
Bukure{t, a ve}e zamo`niot Kos-
tadin se prefrlil vo Viena, kade
{to i ostanal do krajot na `ivo-
tot. Za blagorodnite dela {to gi
pravel, od imperatorot Fozef II
ja dobil titulata baron. Kako
golem makedonski patriot, svoja-
ta bogata biblioteka so testa-
ment mu ja podaril na novoosno-
vanoto u~ilite vo Nova Pela. Na
9. XII 1835 g. potpi{uva testa-
ment, so koj ja izrazuva svojata
139
B BELJAEVA
po~it kon skoro oslobodenata
Grcija i, †pokraj toa {to sum se
rodil vo Makedonija#, zavetuva
svoj imot vo Atina †za da se izdr-
`uvaat izvesen broj kliniki vo
koi da se lekuvaat Makedonci bol-
ni od sekakva bolest# i tie bol-
ni~ki mesta da se vikaat †Legla
na bolnite–za{titnici na ba-
ronot Kostadin Beli‡Makedone-
cot#. Bil predlo`en za po~esen
gra|anin na Atina, a vo novata
naselba Nova Pela bile izgrade-
ni crkva i u~ili{te, na koe mu ja
podaril svojata bogata bibliote-
ka, so li~na poraka: †koga Make-
donija }e dostigne takov stepen
na razvitok za da sozdade svoi
u~ili{ta, toga{ Op{tinskiot
sovet na Nova Pela e dol`en kni-
gite da $ gi otstapi na javnosta vo
Makedonija#. B. stanal ~len-os-
nova~ i donator na edno Prosvet-
no dru{tvo i bil inicijator za
osnovawe i na Arheolo{ko dru{t-
vo vo Atina. Potoa potpi{al za-
ve{tanie pri Bavarskata vlada,
od ~ija{to kamata †da se dava sti-
pendija na dvajca mladi Makedon-
ci za vreme od 6 godini {to bi
studirale vo Akademijata vo Min-
hen#. Stipendistite se vikale
†Posvoeni sinovi na g-n Beli# i
od niv se baralo †da ja sakaat i da
ja po~ituvaat na{ata draga, neko-
ga{ slavna, tatkovina Makedoni-
ja#. Podocna ovoj fond bil pre-
frlen od Bavarija vo Grcija i vrz
osnova na kupenite 85 akcii na
Nacionalnata banka se davale
stipendii od specijalnata †Ko-
misija za smestuvawe na Make-
donci od ostavninata na K. Beli#.
Od 1850 g. Komisijata stipendi-
rala i pove}e od dvajca stipen-
disti, pa do 1908 g. brojot na sti-
pendistite studenti iznesuval
†354 mladi Makedonci#. Verojat-
no so sredstvata od taa stipendi-
ja studiral vo Atina i Grigor
Prli~ev, koj vo svojata †Avto-
biografija# naveduva deka vo
1849 g. vo Atina imalo edno †boga-
to zave{tanie od eden bogat Ma-
kedonec, `itel na Blac, se vika
Veqo, koe bilo nameneto is-
klu~ivo za stipendii na siroma{-
nite Makedon~iwa#. Za ovoj ve}e
†pokoiniot Makedonec Baron
Kostadin Beli# pi{uva vo januari
1892 g. Redakcijata na sp. †Loza#
deka pred 54 godini od Viena upa-
til patriotski apel do svoite so-
narodnici, vo koj gi prekoruva: †A
vo poslednite si minuti, stresnati
ot s†vesta, umirame moÈne na`a-
leni, i tatkovinata ni, sladkata ni
maika rodina ne oblekva za sm†rta
ni traur, nito p†k molitvite na
ostanalite bratia ni pridru`avat:
tatkovinata ni otritva kato ne-
dostoini ~eda za neinata liubov, kato
~u`denci i izrodi s dumite: mahni
140
se ot mene, izrode! I potomstvoto
ni os†`da bez~uvstvieto i ravn-
odu{ieto ni s obiknovenite dumi:
’I `iv be{e bezpolezen, i umrel
dostoen za os†`dane!’#.
LIT.: Μακεδονικον Ημερολογιον, Εν Αθη−
ναζ, 1909, Ειορ Γ', 19-36; Grigor Prli~ev,
Odbrani stranici, Skopje, 1959, 194; †Lo-
za#, I, 1, Sofia, 1892, I; Bla`e Ristovski,
Krste P. Misirkov (1874–1926), Skopje,
1966, 108–109; istiot, Makedonski leto-
pis. Raskopki na literaturni i nacio-
nalni temi, Skopje, 1993, 107-108. Bl. R.
Julija
Beljaeva
BELJAEVA, Julija Dmitrievna
(BelÔeva, ŒliÔ Dmitrievna)
(Moskva, Rusija, 8. V 1927) – sla-
vistka, makedonistka. Po zavr-
{uvaweto na Filolo{kiot fa-
kultet na MDU „Lomonosov“
(1950) i odbranata na kandidat-
skata disertacija po filolo{ki-
te nauki (1963) se specijalizira-
la po istorijata na ju`nosloven-
skite literaturi. Rabotela vo
Institutot za slavistika i bal-
kanistika na AN na SSSR vo
Moskva, prvin kako nau~en sora-
botnik (1954–1977), a potoa kako
vi{ nau~en sorabotnik (1977–
1990). Otkako samostojno go nau-
~ila makedonskiot jazik, se zani-
mavala so makedonistika (od
1964) i objavila pove}e prikazi
(vo ruski, makedonski i srpski
izdanija) i izbori, antologii i
prevodi od makedonski avtori na
ruski jazik. U~estvuvala so make-
donisti~ki prilozi i vo kolek-
tivni izdanija: PoÌtÎ Œgosla-
vii HH v., Moskva, 1957; Œgoslav-
skie povesti i rasskazÎ, Moskva,
1961; ŒgoslavskaÔ poÌziÔ XIX–XX
vv., Moskva, 1987; LiteraturÎ
narodov Œgoslavii v Rossii. Po-
slednÔÔ ~etvertÏ XIX v. – na~alo
HH v., Moskva, 1979.
BIBL.: SovremennaÔ makedonskaÔ proza –
razvitie zarube`nÎh slavÔnskih litera-
tur na sovremennom Ìtape, Moskva, 1966,
401–449; Ko~o Racin i ro`denie makedon-
skoŸ proletarskoŸ literaturÎ, Zaru-
be`nÎe slavÔnskie literatorÎ. HH vek,
Moskva, 1970, 369–384; ŒgoslavskaÔ kri-
tika o makedonskoŸ literature, Naprav-
leniÔ i tendencii v sovremennom zaru-
be`nom literaturovedenii i literatur-
noŸ kritike, vÎp. 2, Moskva, 1976, 136– 148;
Ko~o Racin. BelÎe zori. Predislovie,
Moskva, 1982, 5–23; KoncepciÔ realizma v
ŒgoslavÔskoŸ kritike konca 50-h–70-h
gg. XIX v., Realizm v literaturah stran
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
CentralÏnoŸ i Œgo-Vosto~noŸ EvropÎ,
Moskva, 1983, 127–167; MakedonskaÔ lite-
ratura v SSSR (1945–1987), Nau~na disku-
sija na Seminarot za makedonski jazik, li-
teraura i kultura, 14, Skopje, 1987, 1–12.
LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crvenkv-
ka, Leksikon na stranski makedonisti
XX i XXI vek, Skopje, 2008, 10. Bl. R.
BEKTA[I (XIII v. – 1826 g.) – he-
terodoksen dervi{ki red. Osno-
van od Haxi Bekta{ Veli, ofici-
jalno ukinat (1826) od sultanot
Mahmud II (1808–1839). Bile sme-
tani za za{titnici na jani~ari-
te. Se karakterizira so mistici-
zam, zasnovan vrz ereti~ki ele-
menti od predislamskiot period,
so zanemaruvawe na verskite ob-
vrski, vklu~uvaj}i ja i zadol`i-
telnata molitva. Tajnite u~ewa
im se {iitski. Tie gi priznavaat
dvanaesette imami, a glavna li~-
nost za niv e Ali, kogo go povrzu-
vaat so Alah i so Muhamed. Vo
nivnite obredi ima mnogu hris-
tijanski elementi, primeni vo
Anadolija i pri nivnoto {irewe
na Balkanot, osobeno vo Albani-
ja, a ottamu i vo Zapadna Makedo-
nija. Odigrale va`na uloga vo is-
lamizacijata na hristijanskoto
naselenie poradi bliskosta na
nivnite obredi so hristijanski-
te. Aktivni se i denes, posebno vo
Republika Albanija i na Kosovo,
a vo Republika Makedonija se-
di{teto im e vo Arabati baba te-
}e vo Tetovo.
LIT.: John Kingsley Birge, The Bektashi order
of Dervishes, London, 1965; Aleksandar Mat-
kovski, Otporot vo Makedonija, II,
Skopje, 1983; M. Sertoðli, Bektaþilik nedir?, šs-
tanbul, 1969; M. Shoublier, Les Bektashis et la
Roumelie, Revue des etudes islamiques, III, Pa-
ris, 1927. Dr. \.
BEL TEROR – dr`aven teror po
podelbata na Makedonija (1913),
koga balkanskite monarhii
sproveduvale politika na `es-
tok teror protiv makedonskoto
naselenie. Makedonskoto ime i
makedonskiot jazik bile zabra-
neti i progonuvani, kako i se-
kakvo javno izrazuvawe na make-
donskata etni~ka svest (jazikot,
tradiciite i narodnite obi~ai).
Razni teroristi~ki organizacii
(„Gr~ko-makedonska tupanica#,
„Zdru`enie protiv bugarskite
banditi#) go terorizirale make-
donskoto naselenie da ja prifa-
ti denacionalizacijata i asimi-
lacijata ili da emigrira. Vo
Vardarskiot del na Makedonija
srpskite vlasti isto taka spro-
veduvale dr`aven teror protiv
makedonskiot narod so izgovor
deka vodat borba protiv VMRO.
Vo Egejskiot del na Makedonija
gr~kite vlasti sproveduvale po-
litika na etni~ki genocid nad
makedonskoto naselenie. Vrz os-
nova na Konvencijata za „dobro-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
volno iseluvawe#, 86.000 Make-
donci bile prinudno proterani
vo Bugarija. Se vr{el silen pri-
tisok za iseluvawe i na ostana-
toto makedonsko naselenie (tra-
gedijata vo s. Trlis, 1924). Gr~-
kata politika na terorot kulmi-
nirala vo periodot na Metaksa-
sovata diktatura (1936–1940), ko-
ga 5.000 Makedonci, poradi upot-
rebata na makedonskiot jazik,
bile prateni po gr~kite zatvori
i logori. Vo Pirinskiot del na
Makedonija VMRO so likvida-
cii se presmetuvalo so svoite
politi~ki oponenti. Vo perio-
dot na Vtorata svetska vojna
prodol`ila politikata na te-
ror protiv makedonskoto nase-
lenie. Vo Egejskiot i vo Vardar-
skiot del na Makedonija bile
progonuvani privrzanicite na
makedonskoto nacionalno i an-
tifa{isti~ko dvi`ewe. Vo per-
iodot na Gra|anskata vojna vo
Grcija (1946–1949) politikata
na bel teror na gr~kata dr`ava
kulminirala: pove}e od 20.000
Makedonci go zagubile `ivotot,
a teror se vr{el i vrz civilnoto
naselenie (tragedijata vo s. B’m-
boki i Zagori~ani); 60.000 (me|u
niv i 20.000 deca) bile prinude-
ni da emigriraat vo isto~noev-
ropskite zemji. Vo Pirinskiot
del na Makedonija, po ukinuva-
weto na Kulturnata avtonomija
(1948), prodol`ila politikata
na progon. I vo NRM vlastite
vr{ele odredeni vidovi repre-
sija vrz politi~kite neistomis-
lenici i oponenti („avtonomis-
ti#, „nacionalisti# ili „inform-
birovci#).
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata koloni-
zacija vo Egejska Makedonija (1913–1940),
Skopje, 1981; Hr. Andonovski, Vistinata
za Egejska Makedonija, Skopje, 1971.
St. Kis.
BELA KNIGA ZA TERORIZ-
MOT NA ONA ‡ kniga na Minis-
terstvoto za vnatre{ni raboti
na RM za terorizmot na „Oslo-
boditelnata nacionalna armija“
na albanskoto malcinstvo vo Ma-
kedonija vo periodot od 22. I do
10. VIII 2001 g. i hronologija na
nastanite od 1. II 2001 do 11. I 2002
g. Knigata sodr`i spisok na zagi-
natite i povredenite pripadnici
na policijata vo vremeto na oru-
`enite dejstva, spisok na zagina-
tite i na povredenite stare{ini
i vojnici na ARM, spisok na ubi-
enite i povredenite civili vo
teroristi~kite napadi na ONA,
spisok na fizi~ki napadnatite i
izma~uvani gra|ani od strana na
pripadnicite na ONA, kako i
spisok na kidnapiranite lica od
ONA. Taa sodr`i i pregled na
teroristi~kite napadi i pro-
vokacii na ONA vo periodot od
11. I do 10. VIII 2001 g., pogolem
broj fotografii od koi se gle-
daat kriminalnite dela na ONA,
kako i 11 krivi~ni prijavi pro-
tiv rakovodnite lica na ONA,
podneseni od strana na MVR. Be-
lata kniga e izdadena so cel do-
kazite za zlostorstvata na ONA
da im se stavat na raspolagawe na
telata i organite na me|unarod-
nata zaednica.
IZV.: Bela kniga ‡ terorizmot na t.n.
Osloboditelna nacionalna armija,
Skopje, 2002.
LIT.: Qube Bo{kovski, Mojata borba za
Makedonija, Skopje, 2004. Sv. [.
BELAZELKOSKA, Zlatanka Ki-
rilova (Skopje, 26. III 1948) –
spec. po bolesti na ustata i paro-
dontot, redoven profesor na St.
f. vo Skopje. Magistrirala (1981)
i doktorirala (1989) na istiot.
Publikuvala 100 statii. Avtor
na u~ebnikot „Oralna patologi-
ja#. Ja istra`uva ulogata na enzi-
mite vo etiopatogenezata na pro-
gresivnata parodontopatija. E. M.
Panorama od Planinata Belasica
BELASICA – planina vo kraj-
niot jugoisto~en del na Republi-
ka Makedonija. Se izdiga pome|u
Strumi~kata i Petri~kata Kot-
lina na sever, Dojranskata, But-
kovskata i Valandovskata Kotli-
na na jug i malata kotlina – rovot
Kosturino na zapad, a na istok do-
Belasi~kata bitka na Samuila so Vasilij II (1014)
BELASI^KA B
linata na rekata Struma. Najgo-
lemata viso~ina iznesuva 2.029 m.
Ima naporedni~ki pravec na pro-
tegawe i pome|u prednite reljef-
ni celini e ograni~ena so rasedi
i se izdiga kako tipi~en horst.
Planinskoto bilo e zaobleno i
neras~leneto so dol`ina od 58
km. Na na{ata strana najvisok
vrv e Tumba (1.883 m). Osobeno se
strmni severnite strani vo ~ie
podno`je se javuva bawata Bansko
(Strumi~ka Bawa) so temperatu-
ra od 72°C. Na Belasica se nao|a
trome|eto me|u Makedonija, Gr-
cija i Bugarija.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
kedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geog-
rafija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2003. T. And.
BELASI^KA BITKA (29. VII
1014) – re{ava~kata bitka na car
Samuil so Vasilij II. Za da go sop-
re katagodi{noto probivawe na
vizantiskiot imperator Vasilij
II, carot Samuil postavuva pregra-
da kaj Klu~kata Klisura. Kako
takti~ki manevar, za da go prinu-
di imperatorot da ja razdvoi voj-
skata, go ispra}a Nestorica so
vojska kaj Solun, no ne uspeal. Vo
po~etokot Vasilij II bezuspe{no
se obiduval da ja probie prepreka-
ta i koga bil gotov da se otka`e –
strategot Nikifor Ksifija pred-
laga plan za napad i so zabrzan
mar{ ja zaobikoluva Belasica od
ju`nata strana, se iska~uva do vr-
vot i vo juri{ napa|a so golema
vreva, spu{taj}i se kon Strumi~-
koto Pole. Istovremeno i Vasi-
lij II izvr{uva napad, a Samuilo-
vata vojska, nao|aj}i se pome|u dve
vizantiski vojski, se razbeguva.
Golem broj od Samuilovite vojni-
ci se zarobeni ili ubieni. Samu-
il e spasen od Gavril Radomir, koj
na kow go odnel vo Prilep.
141
B BELGISKO&MAKEDONSKI
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna
Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Pa-
nov, Srednovekovna Makedonija, III, Skop-
je, 1983; Istorija na makedonskiot na-
rod, I Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena
istorija na Makedonija, Skopje, 2000;
Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII
vek (nadvore{ni upadi na teritorijata
na Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.
BELGISKO–MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuva-
at so Vienskite (fevruari 1903)
i so Mirc{tegskite (oktomvri
1903) reformi na turskata `an-
darmerija, preku rasporeduvawe
mal kontingent me|unarodni
(vklu~itelno i belgiski) voeni
sili. Pretstavnici na makedon-
skoto nacionalno-osloboditelno
dvi`ewe od Belgija vr{at snab-
duvawe so oru`je na VMRO. Zna-
~ajni makedonski intelektualci
prestojuvaat ili studiraat vo
Belgija (na pr., gemixijata Pavel
[atev vo 1912 g. diplomira na
Pravniot fakultet vo Brisel).
Kralstvoto Belgija ja priznava
RM na 6. I 1993 g. Diplomatski od-
nosi se vospostavuvaat na 14. II
1994 g. Prv vonreden i opolno-
mo{ten ambasador na Kralstvoto
Belgija vo RM e Gaston van Luis-
Adams (Gaston van Louis-Adams).
Prv vonreden i opolnomo{ten
ambasador na RM vo Belgija e Jo-
van Tegovski. Pripadnici na Ar-
mijata na Belgija doa|aat vo RM
kako del od UNPROFOR/UN-
PREDEP, od Kosovskiot veri-
fikacionen koordinativen cen-
tar, od Zadninskiot {tab na
KFOR, od [tabot na NATO, od
misijata „Neophodna `etva#, od
[tabot na „Kilibarna lisica# i
od „Konkordija#.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedoni-
ja-prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005.
T. Petr.
BELEV, Zafir \or~ev (Ohrid,
1845 – s. Kostenec, Sofisko, 1907)
– makedonski deec i op{testve-
nik, u~esnik vo Ohridskiot zago-
vor i avtor na memoarski (avtobi-
ografski) zapis na makedonski ja-
zik. ^len na Op{tinskiot sovet.
Poradi narodopolezna dejnost
osuden e na {estmese~en zatvor
(1871). Godina i pol prestojuval
vo Rusija, a po vra}aweto rabotel
vo rodniot grad kako kafexija-
gostilni~ar. Kako ~len na ohrid-
skata zagovorni~ka grupa {to raz-
vila revolucionerna aktivnost
vo Jugozapadna Makedonija, bil
eden od sostavuva~ite i dostavuva-
~ite na edna peticija (so 24 pe~a-
ti od okolnite sela) {to mu bila
predadena na ruskiot konzul vo
Bitola (1880), poradi {to bil
osuden na do`ivoten zatvor vo
krepost. Po tri i polgodi{en
prestoj vo Bitolskiot zatvor, bil
ispraten na zato~enie vo Peas-
Kale (Jemen), no bil amnestiran i
142
se pribral vo Sofija (1894). Po
vra}aweto od zato~enie napi{al
beznasloven i nezavr{en memoar-
sko-literaturen tekst na make-
donski jazik so gr~koto pismo
„Zapis za taksiratot i makata#.
BIBL.: Memoarski zapisi za Ohridski-
ot zagovor (Raskaz na makedonski jazik).
Podgotvile: Bla`e Ristovski i Nikola
Celakoski, Ohrid, 2001.
LIT.: Bla`e Ristovski, „Memoarskite
zapisi za Ohridskiot zagovor# na make-
donski jazik od Zafir Belev, „Prilozi#,
OLLN MANU, XXV, 1–2, 2001, 49–67.
Bl. R.
Krsto Belev
BELEV, Krsto Dimitrov (s. Gorno
Brodi, Sersko, 5 III 1908 – ?, 1978) –
bugarski pisatel (od makedonsko
poteklo), avtor na mo{ne popular-
niot i ~esto izdavan roman †Pla-
nino, Pirin-planino# (1934) vo koj
se komentira smrtta na Goce Del-
~ev. Avtor na raskazi, romani, pa-
topisi i reporta`i. Po balkan-
skite vojni so semejstvoto se prese-
luva vo Bugarija. Kako mladinec
zema u~estvo vo komunisti~koto
dvi`ewe vo Bugarija za {to e pro-
gonuvan i pove}epati osuduvan i
dolgo le`i v zatvor, kako politi~-
ki delikvent. Bil emigrant vo
Francija i vo Romanija, podolgo
vreme prestojuval i vo SSSR, a vo
tekot na Vtorata svetska vojna e
interniran vo logorite za poli-
ti~kite oponenti na fa{izmot vo
Bugarija (Gonda-Voda i Krsto-Po-
le). Mo{ne ploden kako avtor. Do-
bar del od negoviot bogat opus e
posveten na makedonski temi.
BIBL.: Probivot, 1937; Planino, Pi-
rin-planino, 1934, 1939; Prokudenite -
povest za begalcite od Makedonija, 1945;
Nova Makedonija, patopis, 1945; Rodna
zemja, povest, 1945; Vo mojata tatkovina,
Makedonija, rodinata pod ropstvo, 1945;
Begal~e, povest, 1949. G. T.
BELEV, Trajan (psevd. Goce) (s.
\avato, Bitolsko, 4. I 1902 – s.
Klenoec, Ki~evsko, 6. X 1943) –
pe~albar i nacionalen deec. Bil
~len na KPJ (1938) i prvoborec
vo NOAVM; ~len na Okru`niot
operativen voen {tab vo Bitola
(1942), politi~ki komesar na
NOPO „Damjan Gruev“ i zamenik-
politi~ki komesar na Prviot ba-
taljon na Vtorata operativna zo-
na na NOV i POM „Mir~e
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Acev“. Zaginal vo borba so ba-
listi~kite sili.
LIT.: Beno Ruso, Revolucionerniot lik
na Trajan Belev, „Pelister“, jubileen ves-
nik, br. 3, Bitola, 22. IV 1971; Kole Ben-
devski – Mijal Grbevski, Revolucioner-
nata dejnost na Trajan Belev-Goce, Bito-
la i Bitolsko vo NOV 1943-1944, kn. vto-
ra, Bitola, 1982, 563-594; \or|i Dimovski-
Colev, Trajan Belev-Goce, Bitola, 1987.
S. Ml.
„BELEZI# (april 1967 – 1968) –
mese~no spisanie za literatura,
kultura i umetnost vo Skopje.
Negovata pojava e izraz na zabr-
zaniot razvoj na sovremenata ma-
kedonska literatura, na previra-
wata vo nea i na mlade{kiot en-
tuzijazam karakteristi~en za {e-
esettite godini. Glaven i odgovo-
ren urednik Dimitar Ba{evski.
Redakcija: Todor ^alovski, Dra-
gica Stoilkovska, Konstantin
Popovski, Arslan Ismail, Hasan
Merxan i Aqu{ Kamberi. V. Toc.
BELIJA, Bo`idar (Rieka, Hr-
vatska, 20. XI 1904 – Zagreb, Hrvat-
ska 1981) – redoven profesor na
Med. f. vo Skopje. Vo 1948 g. doa|a
od zagrepskiot Farm. f. (Katedra
po galenska farmacija) i formi-
ra Katedra po hemija i biohemija
na novoformiraniot Med. f. Bil
{ef na Katedrata (1948– 1960), a
do 1954 g. ja vodel i nastavata po
biohemija na Zemjodelsko-{umar-
skiot fakultet i na PMF.
IZV.: „Zbornik na Medicinskiot fakul-
tet vo Skopje#, Skopje, 1967. D. S.-B.
BELISTOJANOSKI, Petar
(Prilep, 11. X 1973) – profesor po
fizi~ka kultura, karatist. Diplo-
miral na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (2003). Bil ~len
na Karate klubot †Vodno# vo Skop-
je i kadetski i juniorski reprezen-
tativec na Jugoslavija. Na Balkan-
skite prvenstva osvoil zlaten,
srebren i 3 bronzeni medali, a na
Evropskoto juniorsko prvenstvo vo
Madrid (1994) bronzen medal. Toj e
seniorski prvak na Makedonija
(1993– 2001 i 2004). Nastapil ~eti-
ri pati na svetski prvenstva. Iz-
bran e za najdobar sportist na Ma-
kedonija (1994). D. S.
BELI], Aleksandar (Belgrad, 2.
VIII 1876 – Belgrad, 26. II 1960) –
lingvist, profesor i rektor na
Belgradskiot univerzitet, ~len i
pretsedatel na Srpskata kralska
akademija (podocna SANU), ~len
na pove}e akademii na naukite i
nau~ni dru{tva vo FNRJ/ SFRJ i
vo stranstvo. Studiite gi zavr-
{il na Univerzitetot vo Moskva
i vo Odesa, doktoriral na Univer-
zitetot vo Lajpcig. Na Belgrad-
skiot univerzitet vo 1899 g. e ime-
nuvan za docent i ponatamu e izbi-
ran vo site zvawa. Bil profesor
po srhr. jazik i slovenska filolo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Aleksandar
Beli}
gija. Po~esen profesor na Mos-
kovskiot dr`aven univerzitet,
osnova~ i urednik na sp. „Ju`nos-
lovenski filolog“ i „Na{ jezik“.
Objavil nad 600 nau~ni prilozi.
Se zanimaval so dijalektologija i
istorija na srpskiot, hrvatskiot
i slovene~kiot jazik, so normata i
leksikografijata na srpskiot
(srpskohrvatskiot) jazik. Make-
donskiot jazik najnapred go sme-
tal za arhai~en srpski dijalekt od
Stara Srbija, podocna evoluiral
vo svoite sfa}awa i gi istaknuva
posebnostite na mak. jazik. Po
1945 g. gi priznava postoeweto i
istorijata na mak. jazik.
IZV.: Zbornik lingvisti~kih i filo-
lo{kih rasprava u ~ast A. Beli¢u o ~etr-
destgodi{wici wegova nau~na rada, Beo-
grad, 1937; Zbornik radova o Aleksandru
Beli¢u, SANU, Beograd, 1976.
LIT.: Izabrana dela Aleksandra Beli¢a
u 14 tomova, Beograd, Zavod za izdavawe
uxbenika, 1995–2000.
BIBL.: O jezi~koj prirodi i jezi~kom
razvitku (1941); Dijalekti Isto~ne
Ju`ne Srbije (1905), Gali~ki dijalekat
(1935) i dr. Q. Sp.
Tito
Beli~anec
BELI^ANEC, Tito (Prilep,
24. VII 1946) ‡ univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno u~i-
li{te, gimnazija i Praven fa-
kultet zavr{il vo Skopje (1969).
Doktoriral na istiot fakultet
na tema „Institucionalnite ob-
lici na samoupravno-zdru`eniot
trud“ (1979). Izbran e za asistent
(1970), a potoa za redoven profe-
sor po delovno pravo na Prav-
niot fakultet (1991). Izbran za
~len, a potoa i za potpretsedatel
na IS na Sobranieto na SRM i za
pretsedatel na Komisijata za od-
nosi so verskite zaednici
(1986‡1991). U~estvuval vo rabo-
tata na Venecijanskata komisija
na Sovetot na Evropa kako nejzin
~len (1998‡2004). Koavtor e na
nekolku u~ebnici od oblasta na
samoupravno-zdru`eniot trud,
trudovoto pravo i pravoto na
dru{tvata. Aktivno e vklu~en vo
privatizacijata na op{testvena-
ta sopstvenost (1993 ‡2003).
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951‡2001, Praven fakultet, Skopje,
2001. Sv. [.
BELOV BAIR – mesnost na 6 km
od gradot Razlog kon Predel kade
{to, po `estoki ma~ewa, bile
strelani 13 antifa{isti (29. V
1944), sorabotnici na partizani-
te. Bile zakopani vo zaedni~kata
grobnica.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v pirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ,
1966; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971. V. Jot.
Qubomir Belogaski: Pestingrad (1956)
BELOGASKI, Qubomir (Del~e-
vo, 15. IV 1911 – Skopje, 15. II 1994)
– slikar, univerzitetski profe-
sor, najpoznat makedonski akva-
relist, osnovopolo`nik na make-
donskata moderna umetnost. Dip-
lomiral na Umetni~kata {kola
vo Belgrad (1938). Toj e osnova~
na Grafi~kiot otsek vo U~ili{-
teto za primeneta umetnost vo
Skopje (1949). Bil redoven pro-
fesor na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje. Vo Muzejot na
sovremenata umetnost vo Skopje,
imal golema retrospektiva
(1978). Rabotel impresionisti~-
ki pejza`i od Makedonija i od
Jadranskiot breg (Vezilka, 1945;
Bled, 1958; Pestin grad 1, 1955).
LIT.: Qubica Damjanovska, Qubomir Be-
logaski, Skopje, 1978; Lazo Plavevski, Qu-
bomir Belogaski, Skopje, 1991. S. Ab.-D.
BELOSKI B
„BELOMOREC“ (Solun, 2-7. XI
1912) – dneven politi~ko-op{te-
stven vesnik. Go ureduvale A. To-
mov, K. Dimitrov, Pavel [atev
(podocna zamenet so Emanuel Ljap-
~ev) i I. Nedelkov (odgovoren
urednik). Bil pe~aten vo pe~atni-
cata na K. Ten~ov. Objaveni se
vkupno 6 broja. Vo prviot broj se
deklariral kako prodol`enie na
v. „Pravo“. Se pojavil vo vremeto
na vospostavuvaweto na bugarskata
okupacija na Solun i se zalagal za
„naj~istiot demokratizam“, so Ma-
kedonija vo granicite na Bugarija.
Gr~kata voena cenzura go dala na
sud (5. XI 1912), po {to bil proda-
den na grupa evrejski novinari koi
prodol`ile da go izdavaat pod is-
toto ime, no na francuski jazik.
LIT.: St. Simeonov, BÍlgarskiÔ pe~at v
MakedoniÔ, SÍbornik Solun, SofiÔ, 1934,
256; D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980;
179-181; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 34-35. S. Ml.
BELORUSKO–MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Republika
Belorusija ja priznava RM na 20. IV
1992 g. Diplomatski odnosi se vos-
postavuvaat na 20. I 1993 g. Prv von-
reden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo Belorusija e Gane Todo-
rovski (nerezidenten, od Moskva).
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni ra-
boti na RM, Skopje, 2006. T. Petr.
Dim~e
Beloski
BELOSKI, Dim~e ([tip, 25. X
1923) – nacionalen deec, politi-
~ar, op{testvenik i diplomat.
Studiral pravo. Bil ~len na
SKOJ (1941) i na KPM (1943). Ka-
ko istaknat u~esnik vo NOAVM,
bil politi~ki komesar na ~eta i
na bataljon vo voenite edinici na
NOV i POM, a potoa politi~ki
komesar na Pedesettata (makedon-
ska) divizija na NOVJ. Bil dele-
gat na Prvoto zasedanie na AS-
NOM (2. VIII 1944). Po Oslobodu-
vaweto ja zavr{il Vi{ata poli-
ti~ka {kola †\uro \akovi}# vo
Belgrad i izvr{uval razni parti-
ski, op{testveni i diplomatski
dol`nosti: politi~ki sekretar
na Oblasniot komitet na KPM vo
Skopje, sekretar na PK na SKOJ
143
B BELUR
za Makedonija, ~len na CK SKM,
pratenik vo Sobranieto na NRM,
direktor na NIP †Nova Makedo-
nija#, ~len na Izvr{niot sovet na
SRM, zamenik na postojaniot
pretstavnik vo Postojanata misi-
ja na SFRJ vo Wujork, ambasador
na SFRJ vo Kanada i vo SAD i
pretstavnik na SFRJ vo OON, po-
mo{nik dr`aven sekretar na
SFRJ za nadvore{ni raboti
(1965–1969), ~len na Pretseda-
telstvoto na CK na SKJ i sekre-
tar na CK na SKJ. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Tito i makedonskoto nacionalno
pra{awe. Progresivnata misla za makedon-
skoto pra{awe i barawe za samoopredeluva-
we (1878-1945), Del~evo, 1988, 225-231.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-
1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. S. Ml.
Irfan
Belur
BELUR, Irfan (Irfan Belur) (Skop-
je, 1954) – artist vo Turskata dra-
ma pri Teatarot na narodnostite
vo Skopje. Sega `ivee i raboti vo
Danska. Isto taka e poet i dram-
ski avtor. ^len e na DPM (od
1984 g.) i avtor na poetskoto de-
lo: „Crniot krug“ (1980), na dram-
skite tvorbi: „Mehmet“ (1982),
„Lu|e i gulabi“ (1984), „Karton-
ska kutija“ (1986).
LIT.: Poeti od Makedonija, Skopje, 2002.
A. Ago
BEL^EV, Ivan (s. Rusinovo, Ma-
le{evsko, 1867 – s. Rusinovo, Ma-
le{evsko, 24. I 1921) – male{ev-
ski selski vojvoda. U~estvuval vo
borbite kaj s. Rusinovo, kade {to
zaginal Dame Gruev. Bil dobro-
volec (1913) vo XIII kuku{ka ~eta
vo borbite za osloboduvawe na Ma-
kedonija od otomanskata vlast.
Bil ubien od srpskite vlasti vo
blizina na rodnoto selo.
IZV.: CDA, f.: 1, op. 1, a.e. 2, l. 159. Al. Tr.
BEL^EV, Kostadin (s. Capari,
Bitolsko, 1874 – Sofija, 19. IV
1945) – u~itel, u~esnik vo Ilin-
denskoto vostanie, bitolski voj-
voda. Vo tekot na maj 1902 g. bil
zatvoren i le`el vo osmanliski-
ot zatvor Katilane vo Bitola. Vo
Ilindenskoto vostanie predvo-
del ~eta. Potoa stanal sve{te-
nik i |akon pri Bugarskata egzar-
hija vo Carigrad.
IZV.: CDA, f.: 933, op. 1, a.e. 95, l. 269. Al. Tr.
144
Jovan
Bel~ovski
BEL^OVSKI, Jovan (s. Rusinovo,
Male{evsko, 7. VIII 1941) – univer-
zitetski profesor. Se {koluval
vo rodnoto selo. Zavr{il Sredno
bogoslovsko u~ili{te vo Prizren,
Filolo{ki fakultet (romanisti-
ka) vo Belgrad, magistriral vo
Skopje (1982), a doktoriral vo Zag-
reb (1993). Bil nastavnik vo s. Ar-
gulica, [tipsko, vo Oxaci (Vojvo-
dina), vo Srednoto bogoslovsko
u~ili{te „Sv. Kliment Ohridski“
vo Dra~evo i na Pravoslavniot bo-
goslovski fakultet „Sv. Kliment
Ohridski“ vo Skopje. Redoven pro-
fesor i dve godini dekan na Fakul-
tetot. Avtor na nau~ni i stru~ni
prilozi i na monografii. U~esnik
na nau~ni sobiri i konferencii.
BIBL.: Istoriskite osnovi za avtoke-
falnosta na Makedonskata pravoslavna
crkva, (Skopje, 1985, 188); Ohridskata ar-
hiepiskopija od osnovaweto do pa|awe-
to na Makedonija pod turska vlast,
(Skopje, 1997, 663); Ohridskata arhiepis-
kopija od osnovaweto do zabranata na
nejzinata dejnost – 1767 godina, (Skopje,
2006, 118). Al. Tr.
BEN LEV, Josef (Bitola, 1500 –
Solun, 1580) – rabin, specijalist
za evrejskoto pravo. Se preselil
vo Solun (1534), stanal pretseda-
tel na Evrejskiot sud vo Solun.
Gi branel interesite na solun-
skite esnafi za proizvodstvo na
tkaenini vo ramkite na feudal-
noto esnafsko zanaet~istvo. Se
pro~ul kako za{titnik na bedni-
te Evrei. Do{ol vo sudir so
pretstavnicite na evrejskata
elita, pa negovite sinovi bile
ubieni, a toj moral da izbega vo
Istanbul. Avtor na ~etiritomno
delo (pra{awa i odgovori) pe~a-
teno vo Carigrad (1556, 1573 i
1597). Negovite „responces“ bile
prepe~ateni vo dva toma vo Am-
sterdam (1726).
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; EvreŸski izvori
za obcestveno–ikonomi~eskoto razvi-
tie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I,
SofiÔ, 1958; EvreŸski izvori za obÈest-
veno–ikonomi~eskoto razvitie na Bal-
kanskite zemi prez XVII vek, II, SofiÔ,
1960. J. Nam.
BENG ‡ romsko imenuvawe na |a-
volot. Ima indisko poteklo
(Bengalski Zaliv vo Indija). I
spored romskite veruvawa |avo-
lot ima lik na ~ovek, so mali
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rok~iwa na glavata, so krvavi
o~i i vlaknesto telo. Liceto mu e
crno, so {ilesta brada, a nosot
iskriven. Ima i opa{ka, a u{ite
mu se kako na koza. Na racete ima
dolgi prsti. Tr. P.
BENDEVSKI, Kole (s. \avato,
Bitolsko, 17. VI 1908 – Skopje, 25.
IV 1991) – prvoborec i op{tes-
tvenik. Na petnaesetgodi{na
vozrast zaminal pe~albar vo
SAD, rabotej}i kako voza~-tak-
sist i rabotnik vo `elezarnica
vo Geri i vo ^ikago i se zapoznal
so komunisti~kata ideologija.
Poradi ilegalniot prestoj, bil
uapsen i sproveden vo zatvorite
vo Wujork i na ostrovot Wufeun-
dland, a potoa deportiran vo So-
lun (1932). Po vra}aweto rabotel
kako avtoprevoznik, a politi~ki
se aktiviral vo vremeto na izbo-
rite (1938) i potoa stanal ~len
na KPJ (1939). Kako aktivist na
NOAVM, bil uapsen (1942–1944)
vo zatvorite vo Bitola, Skopje i
Idrizovo, po {to zaminal kako
borec na Sedmata makedonska NO
brigada. Po Osloboduvaweto bil
direktor na avtosoobra}ajni pret-
prijatija vo Bitola i vo Skopje,
na~alnik na Vozniot park na
Vladata na NRM, direktor na
„Makedonija pat“ i e penzioni-
ran kako na~alnik vo Avtoso-
obra}ajnoto u~ili{te †Boro
Petru{evski# vo Skopje (1964).
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941.
BIBL.: Vo Skopskiot centralen zat-
vor, „13 Noemvri“, X, 10, Skopje, 1971, 2;
La`ni svedoci, Okovani vo prangi, Skop-
je, 1981, 71-75; Formiraweto i rabotata
na prvata partiska }elija vo seloto \a-
vato 1941 i 1942 godina, Bitola i Bitol-
sko vo NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola,
1978, 359-375 (koavtorstvo so Todor ^ata-
lovski i Mijal Grbevski); U~estvoto na
\ava{tani vo akcijata na s. Ka`ani, Bi-
tolskite narodnoosloboditelni parti-
zanski odredi, Bitola, 1982, 158-160 (ko-
avtorstvo so Todor ^atalovski i Mijal
Grbevski); Revolucionernata dejnost na
Trajan Belev-Goce, Bitola i Bitolsko vo
NOV 1943–1944, kn. vtora, Bitola, 1982,
563-594 (koavtorstvo so Mijal Grbevski).
S. Ml.
Trajan
Bendevski
BENDEVSKI, Trajan (s. \avato,
Bitolsko, 1937) – pravnik, univ.
profesor. Osnovno i sredno u~i-
li{te zavr{il vo Bitola. Dip-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
lomiral na Pravniot fakultet
vo Skopje (1962). Magistriral
(1973) i doktoriral (1985) na
Pravniot fakultet vo Skopje.
Predaval Me|unarodno privatno
pravo na Pravniot fakultet vo
Bitola (1984–1994) i Me|unarod-
no privatno pravo i Pravo na EU
na Praveniot fakultet vo Skop-
je (1994–2003) i na FON vo Skop-
je (od 2003). Bil generalen sekre-
tar na Univerzitetot „Kiril i
Metodij# vo Skopje (1965–1980) i
dekan na Pravniot fakultet vo
Bitola (1986–1988). Arbiter e vo
Postojaniot izbran sud (Arbit-
ra`a) pri Stopanskata komora na
RM (1993–) i vo me|unarodni tr-
govski arbitra`i. Avtor e na nad
60 nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na me|unarodnoto pri-
vatno pravo i pravoto na EU.
BIBL: Pravo na EU, Skopje 2000; Me|una-
rodno privatno pravo, Skopje 2005.
IZV.: Arhiva na Praven fakultet „Jus-
tinijan Prvi#, Skopje, 2007. T. Petr.
BENDEREV, Anastas Georgiev
(Gorna Orahovica, 25 III/6. IV 1859
– Sofija, 17. XI 1946) – ruski ge-
neral. Se interesiral za vosta-
nicite i za begalcite po Kres-
nenskoto vostanie i za polo`ba-
ta vo Makedonija po Ilindensko-
to vostanie. Avtor e na knigata
†Voennax gograf%x i statistika
Makedonii i sosednÎhÍ sq ne\
oblasteŸ# (S.-PeterburgÍ, 1890).
LIT.: General Anastas Benderev. Spome-
ni – pisma. SÍstavitel, redaktor i avtor
na Predgovora NikolaŸ Igov, Sofi®,
1990. M. Zdr.
BENDIDA – edonsko-pierisko
bo`estvo, so kult kaj Struma.
Bendida ja pretstavuva „Golemata
Majka# („Megale Thea#). Ikono-
grafski se pretstavuva so: kus
hiton, nametka od `ivotinska
ko`a (nebris), ~izmi, frigiska
kapa i kopje. Kultot se povrzuva
so pajonskite kultovi posveteni
na Artemida i so brigiskoto bo-
`estvo Bendida. Posebno e po~i-
tuvana kaj Bitinite preseleni
od Strimon vo Mala Azija, {to e
posvedo~eno so nazivot na mese-
cot Bendideios i so likovnite
prikazi na monetite na bitin-
skiot kral Nikomed (III v. od
st.e.): bo`ica so me~, {tit i dve
kopja.
LIT.: D. Srejovi¢, A. Cermanovi¢, Re~-
nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd,
1979; D. Popov, Bendida, Sofi®, 1981; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedon-
ci, Skopje, 1997. A. [uk.
BENTOMAK – rudnik na bento-
nitski glini kaj Kriva Palanka.
Pod imeto Bentomak e opfatena
kompanija koja vo 70-tite godini
na minatiot vek vr{ela eksploa-
tacija na bentonitskite glini vo
Slavi{ko Pole. Toa se nao|a-
li{tata Rankovci, Ginovci i Lu-
banci. Kaj nas taa kompanija e
†BERAN^E# B
poznata kako rudnik Bentomak mansko naselenie vo Turcija. Na
kaj Kriva Palanka. So prekini nivno mesto vo B. se naseleni Gr-
Bentomak do denes vr{i eksploa- ci od Trakija i Turcija. B. osobe-
tacija na fino disperzni bento- no brzo se razviva vo vtorata po-
nitski glini so visok kvalitet. lovina na minatiot vek. Negovo-
Debelinata na podinskiot sloj to naselenie od 29.500 `. vo 1971
kaj Rankovci e 6 m, a vo krajnite g. se nagolemuva na 43.500 `. vo
delovi postoi listest bentonit 2002 g. Denes B. e centar na oko-
so debelina od 11 m. lija, so razviena industrija, a vo
LIT.: S. Raki}, K. Petrovski, Nemeta- Solunskoto Pole se podignati
li~ni mineralni surovini vo Makedoni- golemi povr{ini pod ovo{tar-
ja, Sovetuvawe vo Ohrid, 1990; M. Stoja- nici, posebno nasadi od praski.
novi}, Nao|ali{ta na nemetalni mine-
ralni surovini vo Makedonija. Skopje, LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta
2005. T. Ser. vo Egejska Makedonija, kn. II, Skopje, 1978.
Al. St.
BER (VERIJA) – grad vo Egej-
skiot del na Makedonija, Repub-
lika Grcija, so 43.500 `. (2002 g.).
Se nao|a vo isto~noto podno`je
na Negu{ka Planina, na koja za-
padno od gradot se izdiga vrvot
Sirovuna (1.804 m), a na istok se
{iri prostranoto Solunsko Po-
le. Jugoisto~no od gradot pomi-
nuva me|unarodniot pat E-75, koj
go povrzuva B. so Solun, a preku
gradot vodi i `elezni~kata li-
nija Solun–Voden–Bitola. Ras-
polo`en na preodot od ramnica
vo ridsko–planinski prostor, so
mediteranska klima, B. otseko-
ga{ imal odli~ni prirodni uslo-
vi za razvoj. Se smeta za eden od
najstarite gradovi vo Makedoni-
ja. Na 11 km jugoisto~no od gradot
se nao|a anti~kiot arheolo{ki
lokalitet Vergina, kade {to e Ma{ko oro Beran~e
otkriena grobnicata na makedon- „BERAN^E“ ‡ makedonsko ma{ko
skiot kral Filip II so zlatniot narodno oro so ritam 18/16 (2, 2, 3,
sarkofag, na koj e izgravirano 2, 2, 2, 2, 3). Se igra so dr`ewe za
{esnaesetkrakoto sonce, simbo-
lot na makedonskata dinastija. kitkite na racete, koi se malku
Od krajot na VI v., koga teritori- svitkani vo laktite. Toa e ti-
jata na Makedonija bila naselena pi~no ma{ko borbeno oro, so vi-
so Sloveni, gradot prodol`il da soki balansirawa vo bavniot del,
a so potskoci, doskoci i ostri
se razviva pod makedonskoto ime
Ber. Za vreme na osmanliskoto dvi`ewa vo brziot del. Vo vtori-
ot del se igra i vo parovi, pri
vladeewe vo nego glavno `iveele
Makedonci i Turci. Promena vo {to leviot igra~ go podignuva
desniot visoko nad sebe (race za
etni~kata struktura na naseleni-
eto e izvr{ena vo periodot me|u race). Vo minatoto naj~esto se
igralo vo Bitolsko.
dvete svetski vojni. Toga{ del od
makedonskoto naselenie nasilno LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 215. \. M. \.
e preseleno vo Bugarija, a musli-
Ber (Verija)
145
B BERAR
Viktor
Berar
BERAR, Viktor (Victor Bérard)
(Morez di @ira, Francija, 10.
VIII 1864 ‡ Pariz, 13. XI 1931) ‡
francuski politi~ar i univ.
profesor, balkanolog, istra`u-
va~ na makedonskoto minato. Bil
profesor vo Ñcole des Hautes
études i Ñcole supérieure de Marine, a
potoa senator i konzul. Objavil
prevod na „Odiseja# so komen-
tari, pove}e knigi za Isto~nata
kriza (1875‡1881) i za istorijata
na balkanskite narodi. Osobeno
zna~ajni se negovite knigi „Ma-
kedonija“ (1897) i „Za Makedo-
nija“ (1904).
BIBL.: La Turquie et l’hellénisme contempo-
rain, Paris, 1893; L’origine des cultes arcadiens,
Paris, 1894; La Macédoine, Paris, 1897; Les
affaires de Gr#te, Paris, 1898; L’ Angleterre et
l’impérialisme, Paris, 1900; Pro Macedonia, Pa-
ris, 1904; La Révolution Turque, Paris, 1909; La
Serbie: son histoire, ses victoires, son peuple, Pa-
ris, 1915 i 1916; La pierre de Kossovo, Revue
yougoslave, Paris, 1919. S. Ml.
Dimitar
Berberovski
BERBEROVSKI, Dimitar (psevd.
Ta}a, Eftim, Berber-Klime)
(Kru{evo, 23. VI 1921 – Tu{in,
Meglensko, 18. I 1944) – naciona-
len deec i prvoborec. Po prima-
weto za ~len na KPJ (fevruari
1942) preminal vo ilegalstvo i
stanal borec na Kru{evskiot
NOPO „Pitu Guli“ (16. IV – do
krajot na noemvri 1942). Potoa so
grupa borci od odredot preminal
na ilegalen prestoj na teritori-
jata pod italijanska okupacija
(Ki~evo, Gostivar i Tetovo). Nas-
koro stanal borec na Gostivar-
skiot NOPO (mart 1943), potoa
borec vo Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO, vo NO bataljon „Mir~e
Acev“, zamenik komandant na Pr-
146
vata operativna zona na NOV i
POM, voen rakovoditel na Prva-
ta makedonsko-kosovska NOUB i
komandir na ~eta vo Vtorata ma-
kedonska NO brigada. Zaginal vo
borba so germanskite sili.
LIT.: Zbornik na zaginati borci i `rt-
vi na fa{isti~kiot teror od Kru{evo
i Kru{evsko vo NOV 1941 – 15 maj 1945,
Kru{evo, 1994, 84-85. S. Ml.
BERGER, Josip (Novi Sad, 1929)
– klini~ki psiholog, univerzi-
tetski profesor vo Belgrad i vo
Skopje. Gi zavr{il studiite po
psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1955) i ra-
botel na Nevropsihijatriskata
klinika na Medicinskiot fakul-
tet vo Belgrad. Redoven profe-
sor na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1991). Vo periodot
1978–2003 bil anga`iran i vo nas-
tavata na dodiplomskite i post-
diplomskite studii na Institu-
tot za psihologija na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (Kli-
ni~ka psihologija). Ja razvil
klini~kata psihologija kako
predmet na psiholo{kata nauka i
gi postavil osnovite za prakti~-
nata rabota na klini~kite psiho-
lozi. Objavil nad 200 stru~ni i
nau~ni trudovi.
BIBL.: Psihodijagnostika, 1979; Ror{a-
hova tehnika procene li~nosti: teorija
i prakti~na primena, 1979; Tre¢i rodi-
teq – novi pravci grupne terapije, 1980.
LIT.: 80–godina Instituta za psihi-
jatriju Klini~kog centra Srbije u Beog-
radu, 1923–2003, Beograd, 2003. V. Arn.
BERDANKA ‡ pu{ka od po~e-
tokot na vtorata polovina na XIX
vek, opeana vo makedonskite na-
rodni pesni. Taka e imenuvana
spored amerikanskiot general i
konstruktor na oru`je Hajrem
Berdan (Hiram Berdan) (?‡1893).
Taa e so usovr{en zatvora~ so
preklopuvawe nanapred i so ~ep-
no vrtewe i toga{ bila koriste-
na vo vooru`uvaweto na evrop-
skite armii.
LIT.: Pan~o Mihailov, B†lgarski naro-
dni pesni ot Makedoni®, Sofi®, 1924,
259; Zbirka na makedonski narodn i pesni.
Redaktiral; Bla`e Koneski. Skopje, 1945,
330; Bitola, babam Bitola. Narodni pes-
ni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral,
predgovor i re~nik napi{al prof. Filip
Kavaev. Bitola, 1959, 90. S. Ml.
BERDE ‡ najgolem `i~en trza~-
ki muzi~ki instrument, vid tam-
bura so ~etiri `ici i basovska
harmonska funkcija. Mnogu ret-
ko se sre}ava vo makedonskite
tambura{ki orkestarski sostavi.
LIT.: Dragoslav Devi¢, Etnomuzikolo-
gija, III deo (skripta), Beograd, 1977, 192.
\. M. \.
BERZA NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI – specijalizirana
produktna berza za razni vidovi
zemjodelski proizvodi i repro-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
materijali. So Zakonot za berzi
na zemjodelsko-prehranbenite pro-
izvodi (1992), formirana e Agro-
berza, kako javno pretprijatie.
Vo dosega{noto rabotewe Agro-
berzata, poradi nedostig na fi-
nansiski sredstva, ne uspea da ja
ostvari svojata funkcija i da pos-
tigne zabele`itelni rezultati.
Dr. \o{.
BERZITI – slovensko pleme vo
Makedonija, v. Verziti.
BERZITIJA – oblast i sklavi-
nija vo Makedonija, v. Verzitija.
BERI], Milenko Borislavov
(Stara Palanka, Srbija 12. X 1899
– Belgrad, Srbija, 1986) – gineko-
log-aku{er, redoven profesor na
Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr-
{il vo Berlin (1924) i specija-
liziral ginekologija i aku{er-
stvo vo Berlin i vo Pariz. Vo
1951 g. e imenuvan za redoven pro-
fesor, {ef na Katedrata po gi-
nekologija i aku{erstvo i direk-
tor na Ginekolo{ko–aku{erska-
ta klinika vo Skopje i na ovie
funkcii ostanuva do 1957 g. Z. X.
BERKE[, Ivan (Bjelovar, Hr-
vatska, 1910 – Belgrad, Srbija
1997) – biohemi~ar, redoven pro-
fesor na Med. f. Doktoriral vo
Zagreb (1939). Vo Makedonija pri-
stignal od zagrepskiot Med. f. i
go osnoval Institutot za biohe-
mija pri Med. f. vo Skopje (1954)
i bil direktor i {ef na Kated-
rata po biohemija (1954–1960). Ka-
rierata ja prodol`il na Farm. f.
vo Belgrad.
LIT.: „Zbornik na Medicinskiot fakul-
tet vo Skopje#, Skopje, 1967. D. S.-B.
BERLINSKI KONGRES (13. VI
– 13. VII 1878) – kongres na {este
evropski golemi sili: Rusija, Ger-
manija, Avstro-Ungarija, Velika
Britanija, Francija i Italija, od
edna, i Osmanliskata Dr`ava od
druga strana za revidirawe na te-
ritorijalnite re{enija sodr`ani
vo preliminarniot Sanstefanski
miroven dogovor (3. III 1878), ed-
nostrano nametnat od Rusija po
pobedata vo Vojnata (1877/1878).
So Dogovorot potpi{an na 13. VII
bil anuliran preliminarniot
Sanstefanski dogovor i utvrden
nov poredok na Balkanot spored
koj Makedonija vo nejzinite pri-
rodni i etni~ki granici se zadr-
`uvala vo sostavot na Osmanlis-
kata Dr`ava. Vladata vo Carig-
rad bila zadol`ena (~l. 23) da vo-
vede ureduvawe utvrdeno so Sta-
tut, po primerot na Statutot za
ostrovot Krit prisposoben na
mesnite potrebi. Trebalo da se
vovede oddelna uprava na provin-
cijata so generalen guverner i so
Upraven sovet na op{tata uprava,
finansiska uprava i sudska vlast,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Berlinskiot kongres (1878)
so soodvetna zastapenost na nase-
lenieto (muslimani i hristijani)
vo site organi.
LIT.: Aleksandar Hristov – Jovan Donev,
Makedonija vo me|unarodnite dogovori
1875–1919, Skopje, 1994; Dokumenti za
borbata na makedonskiot narod za sa-
mostojnost i za nacionalna dr`ava, 1,
Skopje, 1981. M. Min.
Samuil
Borisovi~
Bern{tejn
BERN[TEJN, Samuil Boriso-
vi~ (Bern[tejn, Samuil Boriso-
vi~) (Barguzin, Ist. Sibir, 3. I
1911 – Moskva, 6. X 1997) – ruski
lingvist, etnolog, slavist, buga-
rist i makedonist. Dolgogodi{en
rakovoditel na Katedrata za slo-
venska filologija na Moskovski-
ot univerzitet †Lomonosov# i na
Oddelot za slavistika i balka-
nistika na AN SSSR. Avtor na
ok. 400 nau~ni trudovi, vklu~itel-
no i 18 knigi. ^len na MANU nad-
vor od rabotniot sostav (1969).
Eden od prvite slavisti {to (vo
prvoto izdanie na Golemata so-
vetska enciklopedija, 1938) go od-
bele`a postoeweto na makedon-
skiot jazik kako poseben ~len na
slovenskoto jazi~no semejstvo. Vo
Odeskiot arhiv (1934) ima najdeno
del od korekturite od neobjaveno-
to sp. †Vardar# na K. P. Misirkov.
Objavi dve statii za toa spisanie.
LIT.: R. Usikova, Akad. Samuil Boriso-
vi~ Bern{tejn (1911–1997), MJ, XLVIII–L,
Skopje, 2000, 405–7. Z. T.
„BEROVKA“ ‡ makedonsko `ensko
narodno oro od Male{evsko, koe
se igra vo 2/4 ritam, so dr`ewe na
racete slobodno spu{teni nadolu.
Se igra poletno, so sitni brzi ~e-
kori na polustapalata i so dosta
potskoknuvawa i doskoknuvawa.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje 1977, 73. \. M. \.
BEROVO – grad vo isto~niot del
na Republika Makedonija so 7.002
`. (2002). Se nao|a vo Male{ev-
skata Kotlina na krajnite sever-
ni ogranoci na Male{evskite
Planini od dvete strani na r.
Bregalnica. Zafa}a povr{ina od
224 ha. Ima umereno-kontinen-
talna klima. Kako naselba po~na-
la da se formira vo sredinata na
XVII v., koga `itelite od okolni-
te sela vo Male{ po~nale da se
„berat# vo karavanskata stanica
po {to taa go dobila i imeto Be-
rovo. Od 1900 do 1931 g. naseleni-
eto vo B. stagnira, potoa od 1948
g. pa navamu bele`i blag porast i
vo 2002 g. vo gradot `iveele 7.002
`iteli. Od niv 6.404 ili 91,5%
bile Makedonci, 459 ili 6,5%
Romi, 91 ili 1,3% Turci, Srbi 14,
Vlasi 6, Bo{waci 3 i drugi 25
`iteli. B. e sedi{te na op{tina
koja zafa}a povr{ina od 59.807
ha, ima 9 naseleni mesta so 13.941
`. Od industriskite objekti vo
gradot pova`ni se fabrikata za
pamu~ni tkaenini „Male{evka#,
drvniot kombinat „Ogra`den# i
Berovo
BEROVSKA B
rudnikot za jaglen „Ratevski [i-
rini#. B. e centar na razvieno
ovo{tarstvo, posebno za odgledu-
vawe slivi. Berovo so okolinata
raspolaga so povolni uslovi za
razvoj na turizmot. Toa osobeno
se odnesuva za klimatskite, hid-
rografskite i pejza`nite pogod-
nosti. Poznati se turisti~kite
lokaliteti: Ablanica, Lakite,
Breza, Klepalska Reka, Ratevsko
Ezero i dr. Na bregot na Ratevsko
Ezero e izgraden centarot za od-
mor i rekreacija „Male{evo#, vo
koj ima objekti so 150 legla, a vo
gradot hotel „Makedonija#. Vo B.
se nao|a manastirot „Sv. Arhan-
|el Mihail#, so crkva izgradena
vo 1818 g. Vo konacite na manas-
tirot i porano i sega `iveat ka-
lu|erki. So manastirot tesno se
povrzani nastani od poznatite
vostanija na makedonskiot narod
– Razlove~koto i Ilindenskoto.
Toj e staven pod za{tita na zako-
not i vo nego e smesten muzej vo
koj e prika`ano istoriskoto mi-
nato na Male{evijata. Vo B. ima
gimnazija, biblioteka, zdrav-
stven dom.
LIT.: Kiril Miljoski i dr., Ekonomski
potencijali na op{tina Berovo, MA-
NU, Skopje, 1985. Al. St.
BEROVSKA KOTLINA – Be-
rovskata ili Male{evskata Kot-
lina se protega vo krajniot isto-
~en del na Republika Makedoni-
ja, vo izvori{niot del na Bregal-
nica. Pripa|a na najstaroto – Ro-
dopsko kopno na Balkanskiot Po-
luostrov. Formirana e so radi-
jalnite tektonski dvi`ewa za
vreme na pliocenot i pretstavu-
va ju`en tektonski del od Berov-
sko-del~evskiot rov. Od tri stra-
ni e zagradena so planini i toa:
na istok so planinata Vlaina
(Kadiica, 1.932 m), na zapad
Pla~kovica (Lisec, 1.754 m i
Obozna, 1.181 m), a na jug se Male-
{evskite Planini (1.801 m). Na
sever so horstot Bejaz Tepe (1.348
m) e odvoena od Del~evskata Kot-
lina. Ima meridijanski pravec
na protegawe so dol`ina od 20 km
i {iro~ina od 10 km. Kotlinsko-
to dno e na viso~ina od 700 do
147
B BEROVSKA
1.000 m, a vkupnata povr{ina iz-
nesuva 806 km². Poradi golemata
nadmorska viso~ina vladee kon-
tinantalna klima. Ovde e zabele-
`ana najniskata minimalna tem-
peratura vo RM -31°C. Razvieni
se dve gradski naselbi: Berovo i
Peh~evo.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
kedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geog-
rafija na R Makedonija, PMF, Skopje,
2003. T. And.
BEROVSKA, Lika Stojanova
(Struga, 1885 – Struga, 1955) – re-
volucionerka i nositelka na
Ilindenska spomenica. U~estvu-
vala vo Ilindenskoto vostanie.
Vo NOB nejziniot dom vo Struga
se pretvoril vo ilegalno mesto
za sostanoci, sobirawe na lekovi
i raneti borci. Bila uspe{na ku-
rirka vo okupiraniot i vo oslo-
bodeniot del na Zapadna Makedo-
nija vo tekot na NOB.
LIT.: P. Karajanov i dr., Li~nosti od
Makedonija, Skopje, 2002. Al. Tr.
BEROVSKI MANASTIR – v.
„Sveti Arhangel Mihail#.
„BESA“ – albanska organizacija
(Belgrad, 1935–1941), formirana
od studentite Albanci od Make-
donija i od Kosovo, po instruk-
cii na Voenorazuznava~kata
slu`ba na Italija (SIM), preku
Albanskoto pretstavni{tvo vo
Belgrad. Razgranok vo Makedoni-
ja (Tetovo) bil formiran pri
krajot na 1938 g. od [aip Kambe-
ri, Idriz Ibrahim Crcr i Seap
Selman (Selim Sehati) za da dejs-
tvuva za nacionalno osvestuvawe
na Albancite vo Kralstvoto Ju-
goslavija. Se rasformirala vo
1941 g. po doa|aweto na Italijan-
cite vo Makedonija.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
„BESVINA“, ISELENI^KO
DOBROTVORNO DRU[TVO
(Toronto, Kanada, 1916 >) ‡ dru{-
tvo na Makedoncite po poteklo
od seloto Besvina (Kostursko),
Egejskiot del na Makedonija. Ed-
no od najstarite makedonski
dru{tva vo Kanada. Formirano
pod imeto Spomagatelno dru{-
tvo „Dva vrva“, podocna preime-
nuvano vo „Besvina“. Dru{tvoto
e aktivno na razni poliwa.
Sl. N.-K.
„BESEDA“ (juni 1972 – septem-
vri 1987) – spisanie za kultura i
umetnost vo Kumanovo. Izdava~ e
Kulturno-prosvetnata zaednica
na gradot. Glavni i odgovorni
urednici bile: Metodi Petrov-
ski, Blagoja Igwatovski, Ratko
148
Damjanovski. Spisanieto poseb-
no vnimanie im posvetuvalo na
rodnokrajnite avtori i na sev-
kupniot kulturen `ivot vo Kuma-
novo, a ja neguvalo i me|urepub-
li~kata kni`evna sorabotka vo
SFR Jugoslavija. V. Toc.
Beskrilni insekti: Collembola
BESKRILNI INSEKTI (Ap-
terygota) – najprimitivni insek-
ti. Mali, bez krilja (apterygos gr.
= bez krilja) po {to i go dobile
imeto. Se pojavuvaat vo pogolemi
populacii vo opredelen period
od godinata. @iveat po vla`ni i
temni mesta pokraj bregot na ne-
iste~nite vodi, lokvi, bari i eze-
ra, vo movovi, po gle~eri i na
snegot po planinite. Vo Makedo-
nija potklasata beskrilni insek-
ti e pretstavena so redovite: zem-
jeni bolvi (Collembola), zastapeni
so 6 vida, od koi vidot Tomocerus
skopjensis e makedonski endemit;
bezantenski insekti (Protura),
ima 2 vida, i dvoopa{esti (Diplu-
ra), zastapeni so 10 vida.
LIT.: J. Bogojevic, Collembola. Catalogus Fa-
unae Jugoslaviae, Acad. Sci. Art. Slov., Ljublja-
na, 1968, III/6: 1-31; Jon~e [apkarev, Zoolo-
gija na Bez’rbetnite `ivotni, Skopje,
1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova,
Biodiversity of Macedonia from a view point of
hitherto faunistic investigations. Participation
with Underproject: Klass Insecta, Macedonian
Museum of Natural History – Ministry of Scien-
ce, Final Report, Skopje, 1999, 23-30.
V. T. K. – M. Kr.
BETAR (Brit trumpeldor) (Skop-
je, 1923) – evrejska mladinska orga-
nizacija vo Makedonija, militan-
tna revizionisti~ka cionisti~ka
organizacija so filijala vo Bito-
la. Poradi militantniot nastap
na nejzinite ~lenovi, bila nepopu-
larna me|u ~lenovite na zaednici-
te i vo Skopje i vo Bitola. Vo
Skopje kenot go rakovodel Viktor
Avraham Kasuto. Organizacijata
bila vo postojan sudir so ~lenovi-
te na mladinskata organizacija
„Ha{omer Hacair“.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Zeni Lebl, Plima i
slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije,
Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.
„BETON#, Grade`no pretprija-
tie – formirano e na 22. XII 1947
g. vo Skopje. Osnovopolo`nik na
pretprijatieto i prv direktor e
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
DG „Beton# AD - Skopje
dipl. in`. Van~o Karajanov (do
1952 g.), a potoa Bla`o Ristoma-
nov (do 1982 g.). Organizirano e
za izgradba na javni, stanbeni, in-
dustriski i in`enerski objekti,
a podocna se zanimava i so izgrad-
ba na objekti od hidrogradba i
niskogradba, kako i so proekti-
rawe, istra`uvawe, nadzor i kon-
trola na site vidovi grade`ni
objekti. Vo eden period e so naj-
golem broj vraboteni (okolu
8.700). Uspe{no sorabotuva so po-
ve}e zemji (Germanija, ^ehoslo-
vakija, Libija, Irak, Rusija, Lat-
vija, Ukraina, Bugarija), kade
{to ima izgradeno zna~aen broj
objekti (javni, delovni, obrazov-
ni, medicinski, industriski, ver-
ski, stanbeni, mostovi, silosi i
dr.). Od 1995 g. e transformirano
vo akcionersko dru{tvo, podele-
no na pove}e subjekti „Beton#:
Bitola, Veles, Ko~ani, Ohrid,
Radovi{, Strumica, [tip, Teto-
vo i Kumanovo. Kako najgolemo
dru{tvo vo Makedonija se kon-
stituira DG „Beton# AD – Skopje
(so devet rabotni edinici).
LIT.: Materijali od dokumentacijata na
GP „Beton#. R. D.
Dimo
Be}ar
BE]AR, Dimo (Prilep, 3. V 1910 –
Skopje, 1983) – redoven profesor
na [umarskiot fakultet vo Skop-
je, specijalist za oblasta ekonomi-
ka i za predmetot ekonomika na
{umsko-stopanskite organizacii.
Diplomiral na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Belgrad
(1933). Bil na slu`ba vo Direkcija-
ta za {umi vo Bosna i Hercegovina,
kade {to izvr{uval razni dol-
`nosti vo pove}e gradovi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1934–1941). Za vreme na Vtorata
svetska vojna bil apsen pove}epati,
uspeal da izbega, da se prefrli vo
Makedonija i da se priklu~i vo
NOB, vo VII Makedonska udarna
brigada. Po vojnata raboti vo Mi-
nisterstvoto za zemjodelstvo i {u-
marstvo, kade {to e nazna~en za po-
mo{nik-minister (1946). Bil naz-
na~uvan na razni republi~ki i so-
juzni rakovodni funkcii vo {u-
marstvoto (1948–1961). Izbran za
redoven profesor na Zemjodelsko-
{umarskiot fakultet vo Skopje
(1961). Avtor e na pogolem broj tru-
dovi i proekti. Al. And.
BE]AROV, Kosta Trajanov (s.
Rusinovo, Male{evsko, ? – Male-
{evsko, 1907) – u~esnik vo make-
donskoto revolucionerno delo,
vojvoda na Male{evskata ~eta i
u~esnik vo bojot so srpska ~eta vo
letoto na 1906 g. kaj mesnosta Cr-
nel, Male{evsko. Zaginal vo
borbite kaj mesnosta Slivnica,
Male{evsko.
LIT.: A. Dinev, Ilindenska epopeja, II,
Skopje, 1949. Al. Tr.
Nehat
Be}iri
BE]IRI, Nehat (Nehat Beqiri)
(Tetovo, 1. VIII 1967) ‡ slikar,
profesor na Tetovskiot univer-
zitet. Diplomiral (1991) i ma-
gistriral (2001) na Fakultetot
za likovni umetnosti vo Pri{-
tina. Samostojno izlagal vo Te-
tovo, Skopje, Pri{tina, Pariz.
Sozdava ekspresivni figurativ-
ni kompozicii i dela vo duhot na
novata apstrakcija. L. N.
BE^VI ‡ ma{ka dolna obleka,
izrabotena od kla{na. Po rabo-
vite, kako i okolu xebovite i ce-
povite, bile ukrasuvani so crni
gajtani, delo na lokalnite ter-
zii. Za razlika od ma{koto mi-
ja~ko naselenie {to noselo be~-
vi izraboteni od bela kla{na, vo
prilepskiot region (s. Krivo-
ga{tani) tie bile izrabotuvani
od podebela kla{na ({ajak) vo
temnocrvena boja. J. R. - P.
BEXETI, Bexet (s. Gre{nica, Ki-
~evsko, 14. VII 1942) – politi~ki de-
ec. Studiral na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet. ^len na SKM (od
1958). Bil u~itel i slu`benik vo
SVR na SRM, ~len na Op{tinskata
konferencija na SKM vo Ki~evo i
pratenik vo Republi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM. S. Ml.
Valentinijan, moneta (IV v.)
BE[ TEPE (An~e) (s. Karbinci)
‡ mikrolokacija na anti~kiot
grad Bargala. Se nao|a na okolu
700 m j-i od seloto, na desnata
strana na Radawska Reka. Ovoj
turski toponim se odnesuval na
visoki mogili od koi denes se za-
~uvani tri. Vo Vtorata svetska
vojna (1941‡1943) so orawe na ni-
vite bila najdena plo~a so latin-
ski natpis vo pet reda, {to po-
docna ja objavil bugarskiot arhe-
olog I. Venedikov. Vo sodr`ina-
ta na tekstot, datiran vo 371 g., se
soop{tuva deka vo vreme na impe-
ratorite Valens i Valentinijan,
po naredba na upravnikot Anto-
nij Alipij, naselenieto na Bar-
gala podignalo kapija.
LIT.: Ivan Venedikov, Bargala, Razkop-
ki i prou~vaniÔ 1, SofiÔ, 1948, 88. V. S.
Biblija (Sveto pismo) & prviot poln sovremen
makedonski prevod (1991)
BIBLIJA (Sveto pismo) – make-
donski prevod. Bra}ata sv. Kiril
i Metodij ja prevele biblijata vo
IX vek na dijalektniot govor na
makedonskite Sloveni od okoli-
nata na Solun. Makedonski pre-
vodi na bibliskite tekstovi bi-
le raboteni i vo XIX vek na naro-
den govor so kirilsko ili so gr~-
ko pismo. Toa se: ^etirijazi~ni-
kot na Danail od Moskopole, Ko-
nikovskoto evangelie, Kulakis-
koto evangelie, Bobo{~anskoto
evangelie i dr. Biblijata na sov-
remen makedonski literaturen
BIGLA B
jazik ja prevel Arhiepiskopot
Gavril (svetovno ime \or|i Mi-
lo{ev), a redaktori na bibliski-
ot tekst bile profesorite-teo-
lozi: Metodi Gogov, Trajan Mit-
revski i Boris Bo{koski.
IZD.: Evangelie od bogoslu`ben karak-
ter, 1952; Apostol, prvo izdanie, 1957 i
vtoro, 2002; Noviot zavet, prvo komplet-
no izdanie, 1967; Noviot zavet, Sinodska
redakcija, 1976; Biblija, prvo celosno iz-
danie na na sovremen makedonski litera-
turen jazik, 1990 (sedum izdanija); Novi-
ot zavet, revidirano izdanie, 2006.
LIT.: \or|i Pop-Atanasov, Rakopisni
tekstovi na makedonski naroden govor,
Misla, Skopje, 1985; Aco Aleksandar Gi-
revski, Makedonskiot prevod na Bibli-
jata, Pravoslaven bogoslovski fakultet
„Sveti Kliment Ohridski“ – Skopje,
Skopje, 2003. A. G.
Prvata univerzitetska biblioteka
vo Republika Makedonija vo Skopje
BIBLIOTEKA NA FILOZOF-
SKIOT FAKULTET (Skopje,
1922–1941) – prva univerzitetska
biblioteka vo Vardarskiot del
na Makedonija. Toa e prva pogo-
lema javna biblioteka po Vele{-
kata biblioteka (1833). Nasled-
nik na nejziniot kni`en fond e
dena{nata NUB „Kliment Oh-
ridski#. S. Ml.
„BIBLIOTEKARSKA ISK-
RA# (Skopje, januari‡mart 1955
‡) ‡ spisanie na Dru{tvoto na
bibliotekarite na Makedonija.
Go izdava Bibliote~niot centar
pri NUB „Kliment Ohridski# vo
Skopje. Izleguva dvapati godi{-
no, nekoga{ i so dolgi pauzi i
prekini (1956‡1965). Prv odgovo-
ren urednik bil Mitko Zafi-
rovski.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 308. S. Ml.
BIGLA – srednovisoka planina
{to pretstavuva prirodno pro-
dol`enie na Ilinska i Plaken-
ska Planina. Ima dinarski pra-
vec na protegawe sz–ji vo dol`i-
na od 16 km. Na zapad ograni~ena
so Resensko Pole i dolinata na
Golema Reka, na istok so dolini-
te na [emnica i Boi{ka Reka, a
na jug so prevalot \avato (1.167
m) e odvoena od planinata Pelis-
ter. Vo ovie granici zafa}a po-
vr{ina od 179 km². Ima sedum vr-
149
B BIGORSKI
vovi povisoki od 1.500 m, a najvi-
sok e Crni Vrv (1.935 m), koj se
nao|a vo krajniot severozapaden
del. Geolo{kiot sostav e pret-
staven so paleozojski {krilci,
granitoidi i trijaski konglome-
rati. Geolo{kiot sostav, kli-
matskite odliki i golemata po-
{umenost uslovile pojava na
kratki vodoteci. T. And.
BIGORSKI MANASTIR – v.
„Manastir Sveti Jovan Bigorski#
Pavle
Bidev
BIDEV, Pavle (Priepole, 22. VI
1912 ‡ Igalo, 16. I 1988) ‡ profe-
sor po filozofija, poliglot,
stru~en preveduva~, {ahovski teo-
reti~ar, publicist, prv makedons-
ki {ahovski majstor, preveduva~
od pove}e jazici. Vo {ahovskata
igra go upatil negoviot o~uv d-r
Aleksej Stepanovi~ Polkanov
u{te na 11-12-godi{na vozrast.
Poradi negovata bole{livost,
otprvin se zanimaval so dopisen
{ah. Na {ahovskata arena prvpat
se pojavil na Dr`avniot amaters-
ki {ahovski turnir vo Skopje
(1937). Bil nekolkukraten {ampi-
on na NRM vo {ah (1946‡1955). Na
Tretiot {ahovski {ampionat na
FNRJ (Qubqana, 1947) ja osvojil
titulata {ahovski majstor. Po-
dolgo vreme rabotel kako stru~en
preveduva~ vo INI vo Skopje do
penzioniraweto (1. XII 1957 ‡ 1.
VIII 1972). Go smetale za najgolem
{ahovski strateg vo Jugoslavija.
Pove}e od ~etiri decenii ja prou-
~uval filozofijata i istorijata
na {ahot, posebno drevnata kul-
tura na Indija i Kina. Objavil
okolu 60 nau~ni trudovi. Kapital-
no delo mu e „[ahot ‡ simbol na
kosmosot#, objaveno po povod [a-
hovskata olimpijada vo Skopje
(1972), so predgovor od nekoga{-
niot svetski prvak vo {ah i pret-
sedatel na FIDE d-r Maks Eve. Za
nea se zdobi i so titulata doktor
na naukite. Toj ja istra`il gene-
zata na {ahot od kineskata astro-
logija do indiskata mistika, gi ot-
frlil dotoga{nite teorii na raz-
nite istra`uva~i na minatoto na
{ahot i doka`al deka toj vodi
poteklo od kineskiot pra{ah od
569 g. i deka nastanal kako astro-
150
lo{ka koncepcija za prognozi-
rawe na dr`avnite slu~uvawa i
ishodot od voenite sudiri.
BIB.: [ahot ‡ simbol na kosmosot, Skop-
je, 1972.
LIT.: Prvi makedonski {ahovski majstor,
†Politika#, LXXIX/24740, Beograd, 21. VIII
1982, 16; M. \o{evski, {ahot kako klu~ za
ontolo{kata struktura na kosmosot –
otkritieto na Pavle Bidev, Istorija na
ideite na po~vata na Makedonija, 11,
Skopje, 2000, 181-186. S. Ml. – V. Panz.
Vladislav
Bidikov
BIDIKOV, Vladislav Dimit-
rov (Kratovo, 7. IV 1930) – inter-
nist-gastroenterohepatolog, re-
doven prof. na Med. f. vo Skop-
je. Med. f. i specijalizacija zavr-
{il vo Skopje. Bil direktor na
Klinikata za gastroenterohepa-
tologija (1987–1995). Vovel novi
dijagnosti~ki i terapevtski me-
todi: ERCP, endoskopska poli-
pektomija, endoskopsko postavu-
vawe na ezofagealni endoprote-
zi. Avtor i koavtor na 312 stru~-
ni trudovi.
IZV.: Arhiv na Klinikata za gastroente-
rohepatologija. Sl. M. P.
„BIZNIS“ – prv makedonski eko-
nomski dneven vesnik. Prviot broj
izlegol na 18 maj 2005 g. Izdava~:
Dru{tvo za izdavawe, pe~atewe i
uslugi „Ekonomski pogledi# DOO
uvoz-izvoz Skopje. Osnova~i-sod-
ru`nici: Pande Kolemi{evski
(glaven i odgovoren urednik), Du-
{an Petreski, Zdravko Josifov-
ski, Ace Dimitrievski. „Biznis#
tretira nastani, slu~uvawa i dvi-
`ewa na doma{nata i na svetskata
ekonomska scena. B. P. \.
BILAZORA (s. Kne`je, Svetini-
kolsko) ‡ anti~ka naselba na domi-
nanten rid so zaramneto plato
(o{teteno od erozija) i mo}ni od-
branbeni bedemi, na 3 km zapadno od
patot Sveti Nikole – s. Kne`je, na
lok. Gradi{te. Zaedno so podgradi-
eto zafa}a povr{ina od 20 ha.
Spolii vgradeni vo selskite ku}i i
vo crkvata. Vo istra`uvawata
(1986) e otkriena crnofirnajsirana
anti~ka i lokalna siva keramika od
IV v. pr.n.e. Vo 1994 g. e otkriena cis-
terna za voda.
Bilazora (Vilazora) e najgolem
grad vo Pajonija kaj den. gr. Ve-
les, utvrden od Filip V (221– 179
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
st.e.) za da ja za{titi severnata
makedonska granica. Gradot pos-
leden pat se spomnuva vo 168 g. od
st.e. vo vremeto na makedonskiot
kral Persej. Vo ovaa oblast se
pronajdeni golem broj epigraf-
ski natpisi na gr~ki jazik.
LIT.: I. Mikul~i}, Ubikacija na Bila-
zora, †GZFF“, 28-2, Skopje, 1976, 149&165;
G. Mikul~i}, Gradište/Kne`je, pajonski grad
Bilazora, †Arheološki pregled“, 27, Ljubljana,
1997, 779–80; S. Danev, Iskopuvawa vo
Kne`je 1994, †Maced. acta archaeol.“, 14,
Skopje, 1996, 57-65; E. Petrova, Pajonija,
Skopje, 1999. D. Z. – A. [uk.
Salaetin
Bilal
BILAL, Salaetin (19. III 1942) –
akter. Od 1964 g. e ~len na Tur-
skata drama na Teatarot na na-
rodnostite. Nastapuval na scena-
ta na Albanskata drama i vo dru-
gi teatri, kako i vo nezavisni
proekti i na film.
ULOGI: Slugata (†Sluga na dvajca gospo-
dari#); Hasan-aga (†Hasanaginica#); Omer
(†Omer i Merima#); Simon (†Argatot Si-
mon#); Hlestakov (†Revizor#); Don @uan;
Timon Atiwanin vo istoimenite dela;
Istref Veri (†Kosan~i}ev venec#) i dr.
Nastapuval vo filmovite: †Najdolgiot
pat#; †Vreme, vodi#; †Xipsi mexik#; †Pra-
{ina# i dr. R. St.
Kiril
(Kiro)
Bilbilovski
BILBILOVSKI, Kiril (Kiro)
(Skopje, 3. V 1920 ‡ Ohrid, 24. IX
1989) ‡ fotograf, filmski sni-
matel, scenarist i re`iser. Ra-
botel kako profesionalen foto-
graf, potoa kako filmski snima-
tel, scenarist i re`iser vo „Var-
dar film# (1947). Re`iser, sni-
matel ili scenarist e na doku-
mentarnite filmovi „Sto~arst-
voto denes# (1948), „Makedonski
tutun# (1954), „Na gosti vo rodni-
ot kraj# (1957), „Sfinga# (1961),
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„Leto Gospodovo 77# (1978), „Svi-
len konec# (1970) i dr. Direktor
na fotografijata na filmovite
„Frosina#, „Denovi na isku{e-
nie# (1965), „Kade po do`dot#,
„Najdolgiot pat# i dr. S. Ml.
„BILETIN (BILTEN)“ (17. VII
1945 – 15. III 1946) – vesnik na
NOF na Makedoncite i prv ves-
nik pe~aten na makedonski lite-
raturen jazik vo Egejskiot del na
Makedonija. Glaven urednik bil
Pavle Rakovski, ~len na rako-
vodstvoto i odgovoren za Agit-
prop na NOF. Od br. 5 se imenuva
„Bilten“. Za Ilinden 1945 g. bil
izdaden i vonreden broj. Prvin
bil pe~aten na {apirograf (do
br. 6) vo tira` od 300–400 prime-
roci, a potoa vo pe~atnica vo ti-
ra` od 1.000–1.500 primeroci.
LIT.: Lidija Simoska, „Biltenot# – or-
gan na Glavnoto rakovodstvo na NOF na
Makedoncite od Egejska Makedonija i ne-
govata revolucionerna uloga, Oddelen
otpe~atok od „Godi{nik na Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-
`uvawa“, III, 1, Skopje, 1977. S. Ml.
BILINO – srednovisoka plani-
na {to se protega vo krajniot se-
veroisto~en del na Republika
Makedonija na granicata so Re-
publika Srbija. To~nite granici
na planinata te{ko mo`at da se
odredat poradi golemata deseci-
ranost na reljefot. Na sever se
nadovrzuva ^upino Brdo, koe
morfolo{ki ne se razlikuva
mnogu, pa mo`e da se smeta za del
od Bilino, dodeka na jug premi-
not od planinata German e neza-
bele`itelen. Glavnoto bilo se
protega vo pravec sever–jug vo
dol`ina od 15 km. Najvisok vrv
vo ju`niot del e Stra`a (1.547
m), dodeka vo severniot e ^upino
Brdo (1.073 m). Poniskite delovi
se pod {uma – dab i buka, a povi-
sokite se pod pasi{ta. T. And.
Zlatko
Biljanoski
BILJANOSKI, Zlatko (Zlate)
Karanfilev (psevd. Mihajlo) (s.
Pusta Reka, Kru{evsko, 25. I
1920) – komunisti~ki deec, prvo-
borec i dr`avnik. Kako pe~albar
niz Srbija stanal ~len na Urso-
vite sindikati, na SKOJ (1936) i
na KPJ (1939). Vo Aprilskata
vojna (6. IV 1941) bil zaroben vo
Maribor i odveden vo Lukenvald
(Germanija). Po osloboduvaweto
(avgust 1941), izvesno vreme bil
vo logor vo Sofija. Po vra}awe-
to bil ~len na Okoliskiot komi-
tet na SKOJ, na MK na KPJ i na
Okoliskiot komitet na KPJ vo
Kru{evo, politi~ki komesar na
~eta vo Kru{evskiot NOPO
„Pitu Guli“ (septemvri 1942), za-
menik politi~ki komesar na
Mavrovsko-ki~evskiot NOPO,
zamenik komandant, a potoa i ko-
mandant na @upskiot NOPO, a
koga toj prerasnal vo bataljon
stanal negov politi~ki komesar.
Bil izbran delegat na AVNOJ i
delegat-u~esnik na Prvoto zase-
danie na ASNOM, zamenik poli-
ti~ki komesar na Tretata make-
donska NOUB, {ef na OZNA
pri G[ na NOVM (avgust 1944).
Po Osloboduvaweto go zavr{il
Ekonomskiot fakultet i izvr{u-
val razni politi~ki i op{test-
veni dol`nosti: dr`aven sekre-
tar za vnatre{ni raboti na NRM,
~len na CK na SKM, ~len na Vla-
data na NRM, ~len na Izvr{niot
sovet na NRM, direktor na Ca-
rinskata uprava na SFRJ, pretse-
datel na Komisijata za op{te-
stven nadzor na Sojuznoto sobra-
nie, republi~ki i sojuzen prate-
nik vo pove}e svikuvawa, pot-
pretsedatel na Sobranieto na
SRM i pretsedatel na Republi~-
kiot odbor na SZBNOV na Make-
donija. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i odlikuvan so
ordenot „Naroden heroj na Jugos-
lavija“ (29. XI 1953).
BIBL.: Krvavi tragi, „Misla“, Skopje,
1969; Man~u Matak, „Misla“, Skopje,
1975; Odredot „Pitu Guli“, „Misla“,
Skopje, 1973; Kru{evski NOP odred, Voj-
noizdava~ki zavod, Beograd, 1971; Fevru-
arski beli no}i, NIK „Na{a kniga“,
Skopje, 1972; Odredot „Pitu Guli“,
NIK „Na{a kniga“, Skopje, 1990.
LIT.: Biljanovski Karanfile Zlatko-
Mihajlo (1920), Narodni heroi od Make-
donija, NIK „Na{a kniga“ – Skopje, 1973,
58-63. S. Ml.
BILJARKI – u~esni~ki vo izve-
duvaweto na obredot na berewe na
bilkite. Obredot e povrzan so
proletnite praznici, no najmnogu
so \ur|ovden. Bilkite (kukurek,
leska, dren, zdravec, vratika, sil i
dr.) se berat ve~erta sproti praz-
nikot ili utroto pred izgrejsonce
na samiot den. Se veruva deka pose-
duvaat magiska mo} i deka mo`at
~ovekot, `ivotnite, no i objekti-
te da gi za{titat od bolesti, po-
`ari, gromovi i drugi nesre}i. Za
taa cel so bilkite se krmi stokata
i se zapotnuvaat objektite.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a,
Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca,
obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Ki-
ril Penu{liski, Odbrani folkloris-
ti~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko
†BILTEN# B
Kitevski, Makedonska narodna lirika,
(Obredni pesni), Skopje, 1997. M. Kit.
BILJARSKI PESNI – prolet-
ni obredno-kalendarski pesni,
povrzani so bereweto na bilkite,
so krmeweto na dobitokot i so za-
potnuvaweto na objektite. Tie se
povrzani so odredeni praznici
od narodniot i crkovniot kalen-
dar, najmnogu so \ur|ovden, no i
so Letnik, Sveti 40 ma~enici,
Blagovec, Cvetnici, Ivanden i
dr. Bilkite se berat nave~er
sproti praznikot ili nautro,
pred izgrejsonce, na samiot praz-
nik. Pritoa se pee: Ajde na bilje,
bela Biljano,/ bilje da beri{,
stado da krm{,/ stado da krmi{,
stado bratovo... itn.. Za pove}e-
to pesni karakteristi~en e ref-
renot Biljaro! Sl’nce grejet,
cve}e pulit, Biljaro!/ Veter ve-
jet, {uma listit, Biljaro!/ Ro-
sa rosit, treva rastet, Bilja-
ro! Pesnite imaat sve~eno-veli-
~alna smisla. Tie gi opevaat naj-
iskrenite nade`i na lu|eto za
li~na sre}a, zdravje, qubov i nap-
redok na celoto semejstvo i za
zdravje i priplod na dobitokot.
Pesnite se ispolneti so silna
simbolika, prisustvo na hiper-
boli i sl.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a,
Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca,
obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Ki-
ril Penu{liski, Odbrani folkloris-
ti~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika,
(Obredni pesni), Skopje, 1997. M. Kit.
„BILTEN“ (Bitola, po~etok na
1942 – po~etok na 1943) – ilega-
len organ na Mesnata organiza-
cija na KPJ vo Bitola. Izleguval
na 10–15 dena, na makedonski ja-
zik, a bil pe~aten na tehnikata
(ra~na presa) na MK na KPJ vo
Bitola, vo ku}ata na Tome Di-
mitrovski. Urednik bil Stefan
Naumov-Stiv, a sorabotnici-av-
tori bile i Mir~e Acev, Jordan
Mihajlovski-Ockata i dr. Izves-
tuval za politi~kata i voenata
sostojba vo svetot i kaj nas, a bil
rasturan vo gradot i vo bitolski-
te sela. Za~uvani se samo tri bro-
ja (br. 19, 20 i 21, noemvri-dekem-
vri 1942).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 412; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 117. S. Ml.
„BILTEN“ (Gostivar, oktomvri
1941 – fevruari 1942) – ilegalen
organ na Mesnata organizacija na
KPJ vo Gostivar. Objaveni se 5–6
broja, na makedonski jazik, no ne-
ma za~uvani primeroci. S. Ml.
„BILTEN“ (Kumanovsko, 1. X
1943 – 20. I 1944) – organ na [ta-
bot na Pettata operativna zona
151
B †BILTEN#
na NOV i POM, na kumanovski
dijalekt. Bil umno`uvan na cik-
lostil, a za~uvani se samo dva
broja. Vo uvodnata statija od pr-
viot broj „Narodnoosloboditel-
nata vojska i partizanskite odre-
di na Makedonija go bijat okupa-
torot, osloba|aat teritorija“ se
komentira kapitulacijata na
Italija i sozdavaweto na narod-
noosloboditelnite komiteti ka-
ko organi na borbata, a osobeno
zna~ajni se i napisite za parti-
zanskite dejstvija vo Tikve{ija-
ta i vo Kumanovsko.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 421–423. S. Ml.
„BILTEN“ (Skopje i Debarca,
septemvri 1942 – 1943) – organ na
Glavniot {tab na NOPOM. Ob-
javeni se dva dvobroja na makedon-
ski jazik. Prviot dvobroj e obja-
ven vo Skopje na ciklostil, a vto-
riot dvobroj na slobodnata teri-
torija vo Debarca vo Pe~atnica-
ta „Goce Del~ev“. Sodr`i napisi
za voeno-politi~kata sostojba vo
svetot i kaj nas, kako i za akciite
na partizanskite odredi.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 424–425. S. Ml.
„Bilten“, organ na PK na KPJ za Makedonija (1942)
„BILTEN“ (Skopje, januari–ap-
ril 1942) – organ na PK na KPJ za
Makedonija, na makedonski jazik.
Objaveni se samo dva broja. Prviot
broj (januari-fevruari) bil pe~a-
ten na tehnikata na PK, a vtoriot
broj (mart-april) vo Pe~atnicata
„Goce Del~ev“. Urednik i avtor na
del od napisite bil Ko~o Racin.
Napisite informiraat za poli-
ti~kata i za voenata sostojba vo
svetot, so posebna naglaska na bor-
bite na Crvenata armija, sostojbi-
te vo okupirana Makedonija i bor-
bata protiv fa{izmot vo svetot,
152
vo Jugoslavija i vo Makedonija. Vo
vtoriot broj e objaven i prvomajski
proglas, so obra}awe i do toga{ni-
te makedonski partizani: „Vie pr-
vi so oru`je v race ja povrzavte
borbata na makedonskiot narod so
oru`enata borba na drugite poro-
beni narodi protiv fa{izamot...
Neka na{ata smela oru`ena borba
se raspali do stepenot na op{ta
oru`ena borba za izgonuewe na
okupatorite od Makedonija!“
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
424–425; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 117. S. Ml.
„BILTEN“ (Skopje, avgust–sep-
temvri 1943) – organ na Poverens-
tvoto na G[ na NOV i POM za
podra~jeto na ^etvrtata operativ-
na zona, na makedonski jazik. Obja-
veni se nekolku broja, a so~uvani se
samo prvite dva broja. Negov glaven
urednik bil Kuzman Josifovski-
Pitu. Me|u drugoto, vo prviot broj
e objavena i hronika na dejstvuva-
weto na edna partizanska edinica
vo Tikve{ijata, a vo vtoriot broj
se soop{tuva i za ubistvoto na va-
ta{kite mladinci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 420-421. S. Ml.
„BILTEN“ (Skopje, juli 1940 –
oktomvri 1940) – ilegalen organ
na PK na KP vo Makedonija, na
makedonski i na srpski jazik. Iz-
leguval edna{ mese~no. Bil um-
no`uvan na ciklostilna tehnika.
Objaveni se vkupno ~etiri broja.
Tie ja reflektiraat politikata
na KPJ kon politi~kite i sto-
panskite sostojbi (agrarnoto pra-
{awe, tutunot i sl.) vo Makedo-
nija, no sodr`at i napisi za orga-
nizacionite i za nacionalnite
problemi, oddelni proglasi i le-
toci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 386-387; d-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 35. S. Ml.
„BILTEN“ (Skopje, noemvri–de-
kemvri 1934) – ilegalen organ na
Oblasniot sekretarijat na KPJ
za Makedonija, na srpski jazik.
Bil umno`uvan na ma{ina za pi-
{uvawe so srpska kirilica. Ob-
javeni se samo ~etiri broja. S. Ml.
„BILTEN“ (Strumica, mart–maj
1943) – ilegalen organ na MK na
KPJ vo Strumica. Izleguval na ma-
kedonski jazik. Go ureduval Stojan
]osev. Objaveni se dva broja, no ne-
ma so~uvani primeroci. S. Ml.
„BILTEN“ (Tikve{ko, juni 1944
– Nova Pazova, maj 1945) – organ
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na [tabot na Vtorata makedon-
ska NOU brigada, na makedonski
jazik. Bil umno`uvan na ciklos-
til, na zgolemen broj stranici, so
razni rubriki, od vesti do krs-
tozbori, rebusi i humor.
LIT.: D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 132-133. S. Ml.
„BILTEN NA DRU[TVOTO
NA MATEMATI^ARITE I
FIZI^ARITE NA NRM (SRM)“
– nau~no spisanie. Izleguva po
eden broj godi{no od 1950 do 1976
g., so vkupno 26 knigi. Vo 26-te
broja, na okolu 1.900 stranici, se
objaveni 235 nau~ni i stru~ni
prilozi od koi okolu 180 od ob-
lasta na matematikata, a okolu 55
od oblasta na fizikata, pi{uva-
ni na makedonski, srpski, angli-
ski, francuski, germanski, ruski
jazik ili esperanto. Objaveni se
i statii so informacii za ~lens-
tvoto. Prviot redakcionen od-
bor: M. Katalini}, D. S. Mitri-
novi}, O. Pe~ijare, B. S. Popov i
J. Ul~ar. Od 1977 g. izleguva kako
„Matemati~ki bilten“ i „Bilten
na Sojuzot na dru{tvata na fizi-
~arite od SRM“.
LIT.: „Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL),
1990; istoto, kn. 24 (L), 2000. N. C.
„BILTEN NA DRU[TVOTO
NA FIZI^ARITE NA RE-
PUBLIKA MAKEDONIJA“
(„Bulletin des physiciens de la Republi-
que Macedoine“) – nau~no i stru~no
spisanie {to go izdava DFM, vo
1977 izdvoeno od „Biltenot na
DMFM“. Vo periodot 1977–2003 g.
se izdadeni 15 toma so okolu 1.800
stranici. Objaveni se 185 statii,
glavno nau~ni i stru~ni, i pomal
broj informacii za ~lenstvoto od
op{t karakter ili napisi za od-
delni ~lenovi. Poslednive dese-
tina godini pove}eto napisi se
naso~eni kon obrazovanieto po
fizika. Vo ovoj period kako avto-
ri se javuvaat i lica od drugi zem-
ji. Glavni redaktori bile: \. Si-
nadinovski (1977–79), Z. Stojanov
(1980–83), V. Gu~ev (1984–87), G.
Mavrodiev (1988– 91), D. Ger{a-
novski (1992–93), Q. Petkovski
(1994–96), B. Veljanoski (1997), V.
Micevski (1998–99), M. Fukarova-
Jurukovska (2000– 01) i N. Ando-
novska (2002–03). V. Ur.
„BILTEN NA MLADITE“
(Skopje, vtora polovina na 1940)
– ilegalen organ na PK na SKOJ
za Makedonija. Izlegol samo eden
broj, na makedonski jazik. Ured-
nik bil toga{niot sekretar na
PK na SKOJ za Makedonija Dob-
rivoe Vidi}. S. Ml.
„BILTEN NA REPUBLI^KI-
OT ZAVOD ZA UNAPREDUVA-
WE NA [KOLSTVOTO“ – in-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
formativno glasilo na Zavodot
za unapreduvawe i prou~uvawe na
{kolstvoto na NRM/SRM (1957–
1970). Prvata godina se otpe~ate-
ni 8 broja, a od 1960 godina izle-
guva vo 6 broja godi{no. K. Kamb.
„Informativen
Bilten“, organ
na UKiM vo
Skopje
„BILTEN NA UNIVERZITE-
TOT „SV. KIRIL I METO-
DIJ# – slu`ben organ na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje, vo koj se objavuvaat iz-
ve{taite na recenzentskite ko-
misii za izbor vo nastavno-nau~-
ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa,
recenziite na doktorski diserta-
cii i recenziite za u~ebnici vo
visokoto obrazovanie, kako i re-
feratite za izbor vo zvawata
„po~esen profesor# i „po~esen
doktor# na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#. Izleguva od
maj 1957 godina, dvapati mese~no.
Go ureduva generalniot sekretar
na Univerzitetot. Do 2004 godina
se izlezeni 868 broja. K. Kamb.
BIMBILOVSKI, Risto (Ohrid,
1933) ‡ maratonec vo plivawe vo
najte{kiot peperutka stil. Dip-
lomiral na Teatarskata akademi-
ja vo Qubqana (1963) i na Filo-
zofskiot fakultet vo Zagreb
(1968). Vo peperutka stil prepli-
val 20-tina razli~ni destinacii
na Ohridskoto i na Prespan-
skoto Ezero vo dol`ina od po
okolu 20 km. U~estvuval i na ma-
ratoni vo Egipet, Italija, Liban
i Kanada. S. Ml.
BIOAKUMULACIJA – proces
na akumulacija na odredena sup-
stancija vo biolo{ki sistem.
Kraen produkt na bioakumulaci-
jata e zgolemena sodr`ina na sup-
stancijata nare~ena bioakumu-
lant vo biolo{kite sistemi, spo-
redeno so okolnata sredina (voda,
vozduh, po~va). Bioakumulacijata
mo`e da se podeli na biokoncen-
tracija (vnesena od ne`ivata sre-
dina) i biomagnifikacija (vnese-
na preku sinxirot na ishranata).
Sv. K.
BIODIVERZITET ili bio-
lo{ka raznovidnost – raznovid-
nost na site organizmi na global-
no nivo, vklu~itelno i genetska-
Pre`ivuvawe i vo surovi uslovi: divi zaja~iwa vo {umskiot rezervat †Jasen#
ta raznovidnost. Vo po{iroka
smisla, so ovoj poim se otsliku-
vaat odnosite me|u genite, vido-
vite i ekosistemite. Vidovite ja
zazemaat centralnata pozicija vo
konceptot za biolo{kata razno-
vidnost, bidej}i genite se sosta-
ven del na vidovite, a vidovite se
komponenti na ekosistemite. Bi-
odiverzitetot go vklu~uva vo se-
be celokupnoto prirodno bio-
lo{ko bogatstvo {to go opkru-
`uva ~ovekot i od koe zavisi ne-
govata blagosostojba i idninata.
Osnovni karakteristiki na bio-
lo{kata raznovidnost vo Repub-
lika Makedonija se bogatstvoto i
heterogenosta na vidovite i eko-
sistemite. Toa e rezultat na spe-
cifi~nata geografska polo`ba,
kako i na promenite {to se odvi-
vale vo izminatite geolo{ki pe-
riodi, osobeno pri krajot na ter-
cierot, glacijalniot i postgla-
cijalniot period. Seto toa osta-
vilo trajni belezi vrz dene{nata
flora, fungija i fauna, {to se
potvrduva so prisustvoto na go-
lem broj reliktni i endemi~ni
vidovi. Biolo{kata raznovid-
nost vo Makedonija vklu~uva po-
ve}e od 18.000 taksoni od flora-
ta, fungijata i faunata, od koi
pove}e od 900 taksoni se makedon-
ski endemiti. Golemoto raznoob-
razie na ekosistemite, vo ~ii
ramki se registrirani pove}e od
260 rastitelni zaednici, se isto
taka potvrda za visokiot biodi-
verzitet na na{ata zemja.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Coun-
try Study for Biodiversity of the Republic of Ma-
BIOLO[KI B
cedonia (First National Report). Ministry of En-
vironment and Phisical Planning, Skopje, 2003;
K. J. Gaston – R. David, Hotspots across Europe,
„Biodiversity Letters#, 2, 1994, 108–116; J. Re-
ed, B. Krystufek, W. Eastwood, The Physical
Geography of the Balkans and Nomenclature of
place names, vo: Balkan Biodiversity: Pattern
and Process in the European Hotspot, Dor-
drecht/Boston/London, 2004; I. R. Savic, S. Pet-
kovski, M. B. P. Curcic, P. K. Beron, O. Popov-
ska, The Faunal Diversity in the Balkan Peninsu-
la, vo: Abstract Book, Second International Con-
gress on the Biodiversity, Ecology and Conserva-
tion of the Balkan Fauna, Ohrid, September
1998. Sv. P. – V. Sid.
BIOLO[KI ISTRA@UVA-
WA VO MAKEDONIJA – nema
pi{ani dokazi za postoewe na bi-
olo{kata misla vo Makedonija s#
do XVIII i po~etokot na XIX vek.
Kon polovinata na XIX vek se po-
javuvaat prvite botani~ki i fau-
nisti~ki trudovi Frivaldsky (1835,
1834), A. Boué (1840) i A.Grisebach
(1848). Retkite istra`uva~i, pre-
te`no poedinci od sosednite ili
od drugite evropski zemji navle-
guvaat vo dostapnite lokaliteti
vo Makedonija. Do vtorata dekada
od XX vek istra`uvawata se ogra-
ni~eni i poedine~ni. Podocna
ima nau~nici po poteklo od Ma-
kedonija, obrazovani vo stran-
stvo, koi dale pridones vo razvi-
tokot na biolo{kite disciplini
vo sosednite zemji. Eden od niv e
Boris Kitanov, ~ii roditeli se
od Makedonija, kako i Tomo Hr.
Zahariev, roden vo Prilep, obra-
zovan vo Sofija, koj ima zna~aen
pridones vo razvivaweto na {u-
marstvoto. Vo Belgrad e Kseno-
fon [ahov, roden vo Ohrid. Vis-
153
B BIOMASA
tinskoto vtemeluvawe na biolo{-
kite disciplini po~nuva po for-
miraweto na institutite i labo-
ratoriite, osobeno po formira-
weto na Biolo{kiot institut vo
ramkite na prvata visoko{kolska
institucija vo Makedonija, na Fi-
lozofskiot fakultet (1946). Site
dejnosti, uslovno mo`at da se po-
delat na tri periodi.
Prviot period, vo prvata polovi-
na na XIX vek, e istra`uvawe na
florata i faunata vo Makedoni-
ja, otkrivaj}i dotoga{ nepoznati
vidovi rastenija i `ivotni. Ce-
neti prilozi za dotoga{ nepozna-
ti ribi i pol`avi od Ohridskoto
Ezero objavilile Sturany (1894) i
Steindachner (1882–1895–1897), @.
\or|evi} (1905) za fito i zoo-
planktonot na Ohridskoto Eze-
ro, a Spiridon Brusina (1896) go is-
tra`uva zna~eweto na endemski-
te ribi vo Ohridskoto Ezero. Od
1900 do 1920 g. se zgolemuva brojot
na publikuvanite floristi~ki i
faunisti~ki trudovi.
Vtoriot period opfa}a otvora-
we centri vo Makedonija. Sogle-
duvaj}i ja zdravstvenata sostojba
na naselenieto so 21% mortali-
tet (kaj decata 54%), se formira
Antimalari~na komisija (1921)
sostavena od stranski i od do-
ma{ni eksperti. Po inicijativa
na A. [tampar se formiraat pet
bakteriolo{ki stanici, se vos-
postavuva antimalari~na profi-
laksa i slezinski indeks. Bakte-
riolo{kata stanica vo Skopje
prerasnuva vo Zavod za tropski
bolesti (1925), so svoja zgrada, do-
nacija na Rokfeler. Ispituvawa-
ta se naso~eni kon suzbivawe na
zaraznite bolesti, opfa}aj}i i
del od socijalnata higiena. Nabr-
gu se formira i Zoolo{kiot mu-
zej (1926), koj prerasnuva vo Pri-
rodonau~en muzej na Makedonija,
kako institucija vo koja se odvi-
va organizirana kolekcionerska,
nau~no-istra`uva~ka i izdava~ka
dejnost. Golem broj rastenija i
`ivotni go dobile svoeto ime
spored lokalitetot kade {to se
najdeni. Vtemeluva~ na muzejot e
d-r Stanko Karaman, koj u{te vo
1923 g. gi izu~uva vodite na ezera-
ta, rekite, blatata i orizi{tata,
istra`uvaj}i gi pri~inite za ma-
larijata. Otkriva 5 vida komarci
(Anopheles), od koi dva se dotoga{
nepoznati, i predlaga merki za
nivno suzbivawe so vnesuvawe na
rip~eto gambuzija vo blatata i
orizi{tata. Vo 1935 g. e formi-
rana Hidrobiolo{kata stanica
vo Ohrid so cel da se organizira-
at sistematski istra`uvawa na
`iviot svet vo Ohridskoto Eze-
ro i proizvodstvo na rip~iwa od
ikra za poribuvawe na ezeroto so
ohridska pastrmka. Inicijativa
154
za organizirawe dava d-r Sini{a
Stankovi}.
Tretiot period – zapo~nuva so
otvoraweto na Filozofskiot
fakultet (1946). Biolo{kiot in-
stitut e eden od institutite na
Prirodno–matemati~kiot oddel.
Se formiraat neophodnite ve`-
balni, u~ilnici za nastava po bi-
ologija. Taa se izveduva od prof.
Boris Kitanov (botanika), prof.
Petar Ikonomov (zoologija) i
Biomasa na bukovi ekosistemi vo Nacionalniot park „Gali~ica“
prof. Lav Lozinski (animalna fi-
ziologija). Deficitarnite dis-
ciplini se popolneti so renomi-
rani viziting profesori od ju-
goslovenskite univerziteti: d-r
S. Stankovi}, d-r M. Radovano-
vi}, d-r St. Jakovlevi}, d-r R.
Glavini}, d-r Ivan \aja, d-r St.
\ilineo, d-r B. Milovanovi} od
Belgradskiot univerzitet. D-r
Ivo Horvat, d-r St. Horvati}, d-
r Vale Vouk, d-r Davor Mili~i},
d-r Vanda Kohanska–Devide, d-r
Zvonko Devide, d-r St. [oljan i
d-r R. Verner od Zagrepskoto sve-
u~ili{te, a d-r Miroslav Zei od
Qubqanskiot univerzitet. So
doa|aweto na d-r Roko Vukovi}
(1949) i d-r Mihovil Gra~anin
(1955), biolo{kata nastava se
pro{iruva so citologija, fizio-
logija i so ekologija na rasteni-
jata. Prvite asistenti, izbrani
me|u najdobrite studenti zavr{e-
ni vo 1951 g., se: Kiril Micevski,
Qubica Arsova, Risto Buzalkov,
Aleksandar Dimovski, Radmila
Vojdanovska, Risto Kocarev,
Qup~o Grup~e, koi po doktorira-
weto se izbrani za docenti. Soz-
dadeni se uslovi za nau~noistra-
`uva~ka rabota, pe~ateni se broj-
ni nau~ni trudovi, monografii,
u~estva na kogresi i simpoziumi.
Vo 1978 g. vo organizacija na Ma-
kedonskoto biolo{ko dru{tvo se
odr`a V kongres na biolozite na
Jugoslavija (1988), a vo organiza-
cija na Makedonskoto ekolo{ko
dru{tvo se odr`a IV kongres na
ekolozite na Jugoslavija. Vo 1998
g. e odr`an i Prviot kongres na
ekolozite na Makedonija so me|u-
narodno u~estvo. Odbraneti se
nad 70 doktorski disertacii, ot-
pe~ateni se nad 1.200 nau~ni tru-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dovi, 7 monografii, 5 univerzi-
tetski u~ebnici. Po 2000 g. se ob-
razuvaat kadri po molekularna
biologija, encimologija, tran-
sfer na geni, interventno oplo-
duvawe, bestelesno oploduvawe, a
so voveduvaweto na elektron-
skata mikrospkopija e ovozmo-
`en prodor vo submikroskop-
skata gradba na kletkite, kako i
na mnogu strukturi na nivo na mo-
lekuli i geni. Rad. Gr.
BIOMASA NA NADZEMNI
ORGANI NA BUKOVI EKO-
SISTEMI – ja so~inuvaat site
nadzemni organi na rastitelnite
organizmi vo bukoviot ekosistem
(lisja, stebla, granki, zelenesti
organi na trevesti rastenija).
Goleminata na biomasata zavisi
od starosta na bukoviot ekosis-
tem. Prosekot na biomasa iznesu-
va 268,5 t/ha suva materija vo gor-
skiot bukov ekosistem. Vo dabo-
vite ekosistemi, biomasata na
nadzemnite organi (Querceto Frai-
netum – Cerris macedonicum) vo Na-
cionalniot park Gali~ica za 50-
godi{na starost iznesuva 231 t/ha
suva materija. Vo ridskite tre-
vesti ekosistemi biomasata va-
rira od 200–400 kg/ha suva materi-
ja. Q. Gr.
BIOMASA NA PODZEMNI
ORGANI VO [UMSKI EKO-
SISTEMI – varira vo {iroki
ramki. Vo bukovite ekosistemi vo
Nacionalniot park Mavrovo iz-
nesuva 57 t/ha, a vo daboviot eko-
sistem od ploska~i cer vo Nacio-
nalniot park Gali~ica iznesuva
67 t/ha. Masata e sostavena od ske-
letni koreni {to gi dr`at steb-
lata ispraveni i od trofi~en del
na korenite, so koi rastenijata
se snabduvaat so voda i so hranli-
vi mineralni materii. Q. G.
BIOSISTEMATIKA – bio-
lo{ka disciplina {to ja prou~u-
va raznovidnosta na `iviot svet
(rastenijata, `ivotnite, mikro-
organizmite i gabite), nivnite
srodstveni odnosi, pati{tata na
nivnata evolucija i gi sistemati-
zira vo odredeni klasifikacio-
ni sistemi. Biosistematskite
prou~uvawa vo Makedonija se za-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
po~nati u{te kon sredinata na
XVIII vek (Frivaldsky, 1835, 1836;
Grisebach, 1843, 1844 i drugi) i so
razli~en intenzitet se odvivaat
s# do denes. Tie se intenziviraat
so formiraweto na Prirodona-
u~niot muzej na Makedonija
(1926), Hidrobiolo{kiot zavod
vo Ohrid (1934), Institutot za
biologija na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet vo Skopje
(1946) i Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet vo Skopje (1947). Dose-
ga se objaveni nad 3.000 trudovi
{to se odnesuvaat na sistemati-
kata na razli~nite grupi od flo-
rata, faunata, fungijata i mik-
roorganizmite od teritorijata
na RM. Postojat razli~ni siste-
mi so koi se pravi obid da se kla-
sificira celokupnata biolo{ka
raznovidnost. Spored sovremeni-
ot klasifikaciski sistem na Vi-
taker (Whittaker, 1969), site `ivi
organizmi se grupirani vo 5 car-
stva: mikroorganizmi (Monera),
algi (Protista), gabi (Fungi), vi{i
rastenija (Plantae) i `ivotni
(Animalia). Vl. M.
„Birlik“ organ na NOFM na turski jazik
„BIRLIK“ (tur.: Birlik – edinst-
vo) (Skopje, 23. XII 1944–1998) –
vesnik, organ na NOFM, a potoa
organ na SSRNM, na turski jazik,
kako glasilo na turskata nacio-
nalnost vo DFM/NRM/SRM/RM.
Prviot broj bil otpe~aten vo
Pe~atnicata „Goce Del~ev“. Pr-
vin izleguval kako mese~nik, po-
toa na petnaeest dena, na deset de-
na, edna{ nedelno i sekoj vtor
den (od 1971), vo tira` od 2.000–
3.000 primeroci. Glavni i odgo-
vorni urednici bile: Daut Nure-
ti, [ukri Ramo, Mustafa Kara-
hasan, Fahri Mehmed-Kaja, Nexa-
ti Zekirija, Arif Ago, Vefki
Hasan i Drita Karahasan. Kako
del na NIP „Nova Makedonija“,
dolgo vreme go koriste{e zaed-
ni~kiot informativen servis,
no ima{e i svoi dopisnici niz
Makedonija, so napisi za poli-
ti~kite, ekonomskite, kulturni-
te i drugite problemi, so nagla-
ska na op{testveniot ravitok na
turskata narodnost vo Makedoni-
ja. Ima{e zna~ajno vlijanie za
oformuvaweto na javnoto misle-
we na Turcite vo Makedonija.
Prerasnuvaj}i vo novinsko-izda-
va~ka ku}a, gi izdava{e i detski-
te spisanija „Sevin~“ (tur.: Ra-
dost, 1952) i „Tomurd`uk“ (tur.:
Pupka, 1957), kako i spisanieto
za op{testveni pra{awa i umet-
nost „Sesler“ (1965).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 433-434; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885–1992), Skopje, 1993, 124. S. Ml.
BIRMINGEMSKA DEKLARA-
CIJA – deklaracija za Jugosla-
vija na Evropskiot sovet na EZ za
Jugoslavija (16. X 1992) koja, vo
kontekst na zakanuva~kata ~ove~-
ka tragedija od {iroki razmeri
na teritorijata na Jugoslavija, se
osvrnuva i na vlo{enata ekonom-
ska situacija vo RM i konstatira
potreba za prezemawe soodvetni
merki za spre~uvawe na nesakani-
te posledici od sankciite na ON
kon SRJ.
IZV.: Deklaracija za porane{na Jugosla-
vija, Birmingem, 15-16.X 1992, †Me|una-
rodna politika#, br.1012-92. T. Petr.
BIRO ZA METROLOGIJA – os-
novano vo 2002 g. vo ramkite na
Ministerstvoto za ekonomija za
da se vovede nacionalen sistem na
mernite edinici so cel da se od-
govori na me|unarodnite obvrski
i da se za{titat interesite na
gra|anite preku soodvetna zakon-
ska metrologija. Vo laboratori-
ite poseduva najsovremena opre-
ma za kalibracija i verifikaci-
ja na mernite uredi. RM e ~lenka
na Me|unarodnata organizacija
za zakonska metrologija. V. Ur.
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRA-
ZOVANIETO – v. Pedago{ki
zavod na Makedonija
BIROKRATIJATA VO DFM/
NRM/SRM/RM ‡ op{testven sloj
{to go so~inuvaat administra-
tivnite slu`benici na site ram-
ni{ta na dr`avnata organizaci-
ja. Birokratskiot sloj vo Make-
donija vo periodot 1946‡1990 go-
dina naglo se {ire{e preku
dr`avniot i ednopartiskiot apa-
rat i dobi zna~itelno visok sta-
tus vo hierarhijata na op{test-
veniot presti` i privelegii.
Negovoto u~estvo vo vkupnoto
naselenie se dvi`e{e me|u 7,5 i
8,6%. Birokratskiot sloj ima
tri potsloevi. Visoki slu`beni-
ci, koi se vraboteni vo najviso-
kite dr`avni organi, po pravilo
se so visoko obrazovanie i so vi-
sok presti` vo skalata na profe-
siite. Sredniot i niskiot pot-
sloj gi so~inuvaat onie {to se
vraboteni vo op{tinskite sobra-
nija i sudovi, kako i {alterskite
slu`benici {to imaat sredno i
vi{o obrazovanie i zna~itelno
poniski prihodi, mo} i presti`.
Vo periodot na tranzicijata (po
1990) op{testvenata pozicija na
administracijata zna~itelno se
menuva, so tendencija za nejzino
vnatre{no raslojuvawe i nadol-
†BIS-BEZ# B
na podvi`nost. Visinata na pla-
tite, osobeno na sredniot i na
niskiot potsloj, zna~itelno zaos-
tanuva vo odnos na sli~nite po
obrazovanie kaj pretpriema~ki-
te i menaxerskite sloevi i gru-
pacii. Nejzinata mo} i ostvare-
niot presti` opadnaa do linija
na nesigurnost vo zadr`uvaweto
na rabotnoto mesto poradi poli-
tikata za nejzinoto zna~itelno
namaluvawe, no i poradi partis-
kite vrabotuvawa i otpu{tawa.
LIT.: Mihajlo \uri}, Sociologija Maksa Vebe-
ra, Beograd, 1997. Pet. G.
BISALTI – naselenie {to `i-
veelo vo Bisaltija, zapadno i is-
to~no od r. Strimon, severno od
Amfipol. Nivnoto naseluvawe
na isto~niot breg na Strimon se
slu~uva, najverojatno, so osvoju-
va~kite pohodi na Aleksandar I
Makedonski vo V v. od st.e. Nivni
sosedi se Edoncite i Odomanti-
te. Vo 167 g. od st.e. B. bile pripo-
eni kon prvata makedonska ob-
last, koja se prostirala od r.
Strimon do r. Mesta.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gra-
dovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
BISALTIJA – oblast vo Make-
donija po dolniot tek na r. Stri-
mon. Naselenieto Bisalti `ivee
zapadno i isto~no od r. Strimon,
oblast naselena od Odomantite i
Edoncite. Spored najstaroto sve-
do{tvo kaj Herodot, taka se nare-
kuva oblasta okolu gradot Argi-
la (zapadno od Strimon). Tukidid
ja spomnuva vo kontekst na osvoju-
vawata na makedonskiot kral
Aleksandar I Makedonski i pro-
{iruvaweto na dr`avata do
Strimon. Vo oblasta se nao|aat
gradovite: Berga, neidentifiku-
vaniot grad Adrijanopol, gradot
Evporija (go spomnuva Stefan
Vizantiski) i dr. Po Makedon-
sko-rimskite vojni (po 148 g. od
st.e.) B. $ pripa|a na prvata make-
donska oblast, t.n. prva meridija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University
Press, 1960; Thoucidides, 4 vols., Harvard Uni-
versity Press, 1958; F. Papazoglu, Makedon-
ski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.
Grupata „Bis-Bez“
†BIS-BEZ# – makedonska rok-
grupa formirana 1965 g. so spoju-
vawe na dvete toga{ najpopular-
155
B BISERNICA
ni grupi †Biseri# i †Bezimeni#.
Grupata ja so~inuvaa: Konstantin
Ikonomov, Stef~e Janevski, Di-
mitar ^emkov, Lambe Smilevski,
Stanislav Dlaka i Dimitar Po-
pankov. Na svojot repertoar ima-
{e pesni {to bea inspirirani od
makedonskiot muzi~ki folklor
(†Dal da pla~am il’ da pejam#;
†Bilo i pominalo#; †[to e vreva
na sred selo#), so {to stana vte-
meluva~ na stilot {to podocna
be{e baza na aktivnosta na drugi
grupi (†Leb i sol#). Grupata pos-
toe{e sedum godini i ima{e mno-
gubrojni nastapi vo Makedonija i
vo nekolku evropski zemji. Pres-
tana da raboti 1972 g., a podocna,
nekolku pati, povtorno se sosta-
vuva{e (vo 1994 go snimi edins-
tveniot album †Dal da pla~am il’
da pejam#), pred sè so nostalgi~en
efekt. M. Kol.
BISERNICA ‡ najmal `i~en
trza~ki muzi~ki instrument, so
~etiri `ici, vid tambura {to
ima uloga na voda~ na glavnata
melodiska linija vo ramkite na
muziciraweto na tambura{kite
orkestri.
LIT.: Daragoslav Devi¢, Etnomuzikolo-
gija, III deo, (skripta), Beograd, 1977, 192.
\. M. \.
BISEROV, Dimitar Janakiev
(Okujli) (Dupnica, den. Stanke
Dimitrov, 1840 ‡ Dupnica, 1886)
‡ u~itel, op{testvenik, publi-
cist, preveduva~, poet i sobira~
na narodni pesni za Stefan Ver-
kovi}. Se {koluval vo rodniot
grad i vo Rilskiot manastir kaj
Neofit Rilski, a potoa bil u~i-
tel vo Dupnica (1850‡1860; 1868;
1870‡1879), Berovo, Male{evsko
i Gorna Xumaja (den. Blagoev-
grad, 1863-1864). Toj e osnova~ na
~itali{tata vo Dupnica (1858) i
Gorna Xumaja (1864).
LIT.: A. Stoilov, Dokumenti i bele`ki
ot minaloto na bÍlgarite v MakedoniÔ,
ZbBAN, 9, Sofix, 1918, 4; V. [arkov,
Grad Gorna D`umax. Minalo i dnes, So-
fix, 1929, 102–104; A. Med`idiev, Dupni-
ca i bele`iti dupni~ani prez epohata na
VÍzra`daneto, Dupnica, 1940, 198–201.
S. Ml.
BISLIMI, Mexit (s. Kopanica,
Skopsko, 15. X 1929) – politi~ki
rabotnik. Zavr{il vi{a upravna
{kola. ^len na SKJ (od 1947).
Bil sekretar na Op{tinskiot
naroden odbor, na~alnik na odde-
lenie i {ef na Mesnata kancela-
rija, potoa pratenik vo Repub-
li~kiot sobor na Sobranieto na
SRM i ~len na Odborot za buxet
i na Odborot za grade`ni{tvo i
komunalno-stanbeni pra{awa.
S. Ml.
BISTRA – visoka planina {to
se protega vo Zapadna Makedoni-
ja. Pripa|a kon zapadnomakedon-
156
Planinata Bistra
skite planini. Se izdiga pome|u
Ki~evskata Kotlina na istok,
dlabokata dolina na Mavrovska
Reka i Radika na zapad, so koja e
oddelena od planinite Korab i
De{at, Mavrovskata Kotlina na
sever i Mala Reka, Garska i Jam-
ska Reka i tektonskiot preval Ja-
ma (1.100 m) na jug. Kako jasno iz-
razena morfostrukturna celina
Bistra zafa}a povr{ina od 572,8
km² so 8 vrvovi so nad 2.000 m.
Najvisok vrv e Medenica (2.163
m), a poistaknati se u{te: Tre-
bi{ka Rupa (2.154 m), ]urkov Dol
(2.111 m), Govedarnik (2.018 m) i
dr. Bistra ima slo`ena geotek-
tonska gradba. Vo poniskiot del
se javuvaat stari paleozojski
{krilci – filitoidi, a najviso-
kiot del e pokrien so trijaski va-
rovnici so debelina od 400 m.
^istite trijaski varovnici ovoz-
mo`ile intenzivna karstifika-
cija i pojava na skoro site povr-
{inski i podzemni karstni for-
mi. Od povr{inskite karstni
formi se izdvojuvaat malite kar-
stni poliwa: Toni Voda, Suvo
Pole, Govedarnik, Lazaropole i
dr. Na oddelni mesta, kako {to se
Suvo Pole i Sultanica, se razvi-
eni vrta~i, ~esto i do 50 na 1 km²,
taka {to reljefot dobiva izgled
na sipani~av karst. Od podzemni-
te karstni formi se izdvojuva
pe{terskiot sistem Alilica,
koja se sostoi od Gorna i Dolna
Alilica, Kalina Dupka i [ar-
koa Dupka. Na Bistra ima pojava
na fosilen glacijalen reljef,
osobeno cirkovi. Vo poniskite
delovi se sre}avaat {umski kom-
pleksi, a na povisokite prostra-
ni planinski pasi{ta pogodni za
sto~arstvo.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jef na planinata Bistra, Bistra I, „Pri-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rodni i sociogeografski prou~uvawa na
planinata Bistra#, MANU, Skopje, 1983.
T. And.
BISTRICA – reka vo Egejskiot
del na Makedonija, Republika Gr-
cija. Taa e vtora po golemina reka
vo Makedonija. Izvira od jugoza-
padnite delovi na planinata Ver-
non, zapadno od vrvot Vitoi (2.128
m), a vo Egejskoto More se vleva
kaj Solunskiot Zaliv i zaedno so
r. Vardar gradat delta. Dolga e
297 km, a slivot zafa}a povr{ina
od 6.971,7 km2. Od izvorot do se-
verno od planinata Vunosa (1.588
m) te~e vo pravec severozapad-ju-
goistok, a ottuka laktesto svrtuva
vo pravec jugozapad-severoistok.
Pred vlivot vo Solunskiot Zaliv
povtorno dobiva pravec na te~ewe
severozapad-jugoistok. Poradi
maliot pad i ~estite poplavi vo
Solunsko Pole, nejzinoto korito
e regulirano. Dr. V.
BISTRICA – selo vo Bitolsko.
Se nao|a vo isto~noto podno`je
na planinata Baba, raspolo`eno
od dvete strani na Krae{ka Reka
na nadmorska viso~ina me|u 600 i
700 m. Vo poslednite godini nase-
lenieto e vo opa|awe, i toa od
1.140 `. vo 1981 g. se namaluva na
1.015 `. vo 2002 g. Od niv 949 bile
Makedonci, 55 Albanci i 11 dru-
gi. Glavno zanimawe e odgleduva-
weto `itni i gradinarski kultu-
ri i ovo{tarstvoto. Ima osumgo-
di{no u~ili{te i zdravstvena
stanica. Al. St.
BISTRICA – srednovekovna na-
selba, na ok. 4,5 km severoisto~no
od Bogomila. Se spomnuva kako
posed na skopskiot manastir „Sv.
Georgi–Gorg“ vo gramotite na
Konstantin Asen (ok. 1258) i Mi-
lutin (1299/1300). Bistrica mu se
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kowska pateka kon s. Bistrica, Baba Planina
podaruva na manastirot zaedno so
nivite, vodenicite, senokosite,
pasi{tata, letovi{tata i zimo-
vi{tata, kobilite i ovcite i so
site drugi prava na seloto.
LIT.: Spomenici za srednovekovnata i
ponovata istorija na Makedonija, I,
Skopje, 1975. K. Ax.
„BISTRICA“, ISELENI^KA
ORGANIZACIJA (Sinsinati,
Ohajo, SAD, 1928) ‡ organizacija
na Makedoncite od Lerinsko,
Prespansko i Bitolsko. Organi-
zacijata otvorila u~ili{te, ak-
tivni bile i Mladinskata i @en-
skata sekcija, a formirana bila
i Dramska sekcija {to davala
pretstavi, me|u koi i „Makedon-
ska krvava svadba“. Sl. N.-K.
BITI, Olga (Solun, 1883 – Ki-
buc Gat, Izrael, 1970) – pisatel-
ka, cionisti~ka aktivistka. Bila
najaktiven ~len na Svetskata
`enska cionisti~ka organizaci-
ja WIZO vo Skopje (do 1941). Go
organizirala celokupniot kul-
turen `ivot na mladinata vo ram-
kite na kenot na mladinskata or-
ganizacija „Ha{omer Hacair“.
Po nejzini dramski tekstovi, na-
pi{ani na ladino, se izveduvale
brojni pretstavi, na koi taa bila
re`iser, scenograf, svirela na
klavir i bila sufler i kostimo-
graf.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
BITKATA VO MOGILA (s. Bi-
tolsko, 8/21 maj 1903) – bitka po-
me|u ~etata na Paraskev Cvetkov
i turskata vojska i `andarmerija.
Po izvr{eno predavstvo vo no}ta
20/21 maj ~etata bila opkolena.
Vojvodata Cvetkov bil predupre-
den za opkoluvaweto, no re{il
~etata da se bori. Bitkata pro-
dol`ila do naredniot den. Tur-
skite sili upotrebile artilerija.
Od dvaesetina du{i, kolku {to
broela ~etata, zaginale 13-14, me|u
niv i vojvodata Paraskev Cvetkov.
Zaginatite bile pogrebani pokraj
oltarot na selskata crkva vo zaed-
ni~ka grobnica.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite
borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.
BITKATA VO TRSJE (s. Lerin-
sko, krajot na maj 1902) – bitka
pome|u ~etata na Marko Lerin-
ski i osmanliska potera. Vo s.
Trsje vlegla osmanliska potera
za da gi razoru`a tamo{nite se-
lani i pritoa bile otkrieni ~e-
tata na Marko Lerinski i kos-
turskite rakovoditeli Pando
Kqa{ev i Vasil ^akalarov. Po
nekolku~asovna bitka ~etata se
izvlekla bez zagubi, a od osman-
liska strana zaginale 7 vojnici.
Poradi ovoj nastan bile privede-
ni 120 selani, a od niv 30 bile od-
vedeni vo Bitolskiot zatvor.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite
borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.
BITKATA ZA LERIN (1949) –
edna od naj`estokite bitki me|u
edinicite na DAG i vladinata
armija. Na 12 fevruari 1949 g.
edinicite na DAG go napadnale
gr. Lerin. Vo ovaa bitka u~estvu-
vale 18., 14. i 107. brigada na
DAG, vo koi ok. 70% od vojnicite
bile Makedonci. Po golemite
~ove~ki zagubi (1.200 ubieni),
edinicite na DAG se povlekle vo
regionot na Prespa. Bitkata vo
Lerin (po bitkite na Vi~o i Gra-
mos), bila edna od najkrvavite bit-
ki vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnooslobo-
ditelniot front i drugite organiza-
cii na Makedoncite od Egejska Makedo-
nija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
BITKATA KAJ ADRIJANO-
POL (14. IV 1205) – pome|u Lati-
nite i Bugarite, pomognati od ku-
manski odredi. Kumanite go na-
padnale logorot na Latinite kaj
Adrijanopol i prepravaj}i se de-
ka begaat, ja namamile latinskata
vojska vo zaseda. Latinite pretr-
pele stra{en poraz. Na bojnoto
pole ostanale golem broj ricari
i baroni, a carot Balduin I bil
zaroben i odveden vo Trnovo.
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constanti-
nople et la Principaute de Moree, Paris, 1949.
K.Ax.
Bitkata kaj Granik (334 pr.n.e.)
BITKATA B
BITKATA KAJ GAVGAMELA
(1. X 331 g. od st.e.) – bitka na le-
viot breg na r. Tigar me|u make-
donskata vojska predvodena od
Aleksandar III Makedonski i per-
siskata vojska predvodena od Da-
rij III. Udarnata sila na makedon-
skata vojska na dvete krilni po-
zicii e kowicata, a na central-
nata e falangata. Aleksandar
primenil odli~en strate{ki
plan so voveduvawe vtor borben
red; zad sekoe krilo postavuva od-
redi koi, vo slu~aj na napad od
grb ili strani~en, mo`at da se
svrtat i da formiraat zatvoren
pravoagolen red so udarnata bor-
bena linija. Glavniot udar go za-
dava vo centarot, kade {to se na-
o|a Darij so svoite elitni vojski
(Indijci na slonovi, baktriska-
ta, persiskata i skitskata kowa-
nica so srponosni koli); Persij-
cite se razbieni, a Darij bega od
bojnoto pole. Po pobedata Alek-
sandar se proglasuva za „Car na
Azija#. Na 100 km od Gavgamela se
zapleneti bogatstvoto na Darij,
negovata borna kola i oru`jeto.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedon-
ski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F.
Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot
period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ GRANIK vo
Propontida (334 g. od st.e.) – prva
bitka na Aleksandar III Makedon-
ski so Persijcite. Vojskata na
Persijcite i helenskite naemni-
ci hopliti od poziciite na strm-
niot desen breg i vozvi{enijata
okolu rekata lesno go sledat dvi-
`eweto na makedonskata vojska.
Aleksandar ne go prifa}a sove-
tot na vojskovodecot Parmenion
da se povle~at za da is~ekaat po-
povolna situacija i dava naredba
da se napadne neprijatelot. Vo
`estokata bitka Aleksandar e
ranet. Persijcite imaat iljadni-
ci zaginati vojnici i 2.000 zaro-
beni. Zarobenite naemnici He-
157
B BITKATA
leni Aleksandar gi ispra}a vo
Makedonija na prinudna rabota, a
300 persiski voeni opremi ispra-
}a vo Atina, kako dar na bo`ica-
ta Atena vo hramot na Akropol.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedon-
ski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F.
Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot
period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ YVEGOR (Care-
voselsko, 16. IX 1944) – bitka za
osloboduvawe na Carevo Selo
(Del~evo). U~estvuvale i dobro-
volci od Gornoxumajsko, a petmi-
na od niv zaginale.
LIT.: BezsmÍrtnite 1922/1944. Zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971; Metodi Petrov i Asen Dermend`i-
ev, Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970. V. Jot.
BITKATA KAJ IPSOS (301 g.
od st.e.) – bitka me|u dijadosite
(naslednicite) na carstvoto na
Aleksandar. Vo Frigija, za prev-
last vo Azija, vojuvaat Lisimah i
Selevk protiv Antigon Ednooki-
ot i Demetrij. Vo bitkata Anti-
gon zaginuva, a negoviot sin De-
metrij se povlekuva kon Efes. Po
ovaa re{ava~ka bitka carstvoto
e podeleno: Lisimah ja prezema
Mala Azija do Tauros, Selevk –
Ermenija, Kapadokija, Mesopota-
mija i Sirija; Ptolemaj go zadr-
`uva Egipet.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ ISOS (333 g. od
st.e.) – bitka me|u makedonskata
vojska predvodena od Aleksandar
III Makedonski i persiskata
predvodena od periskiot car Da-
rij III Kodoman. Vo tesnecot kaj r.
Aleksandar vo bitkata kaj Isos (333 pr.n.e.), mozaik od Pompeja
158
Pinar genijalniot strateg Alek-
sandar vo od ja postrojuva vojska-
ta vo nov borben red za da onevoz-
mo`i napad od grb. Makedonskata
vojska ja pregazuva rekata i vo
`estokata bitka Aleksandar na-
pa|a na bornata kola na Darij,
pri {to bil ranet. Po pobedata
na makedonskata vojska, Darij be-
ga od bojnoto pole, dodeka negovo-
to semejstvo i carskoto bogat-
stvo se zapleneti. Zagubite na
persiska vojska se ogromni, okolu
100.000 vojnici, dodeka od make-
donska strana 300 pe{aci i 150
kowanici. So ovaa bitka Alek-
sandar gi osvojuva prednoaziski-
te zemji na Persiskoto Carstvo.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedon-
ski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F.
Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot
period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ KINOSKEFA-
LI (197 g. od st.e) – poslednata
bitka vo Vtorata makedonsko-
rimska vojna (200–197 g.) me|u ma-
kedonskata dr`ava za vreme na
kralot Filip V i rimskite voj-
ski. I pokraj prvi~nite uspesi,
makedonskata falanga e razbiena
od zdru`enite voeni sili na Rim-
janite, Ilirite, Dardancite i
helenskite polisi; 8.000 vojnici
zaginuvaat, a 5.000 se zarobeni.
Filip V, pri povlekuvawe vo La-
risa, ja zapaluva kralskata arhi-
va, pred gradot da padne vo racete
na Rimjanite. Kaj Tempa e sklu~e-
no ~etirimese~no primirje i Fi-
lip V so vojskata se povlekuva vo
Makedonija.
LIT.: Polybius, The Histories, Harvard Univer-
sity Press, 1960; Istorija na makedonskiot
narod 1, Skopje, 2000. A. [uk.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BITKATA KAJ KLOKOTNI-
CA (9. III 1230) – pome|u Bugari-
te, predvodeni od carot Ivan II
Asen, i Epircite na ~elo so Teo-
dor I Angel. Vo `estokiot sudir
na r. Marica epirskata vojska
pretrpela te`ok poraz. Teodor
Angel padnal vo zarobeni{tvo,
zaedno so golem broj negovi rod-
nini, vojskovoda~i i drugi vidni
epirski blagorodnici. Po pobe-
data Bugarija vospostavila prev-
last na Balkanot.
LIT.: D. Nicol, The Despotate of Epiros, Ox-
ford, 1957, 110–111. K. Ax.
BITKATA KAJ KURAPEDI-
ON (281 g. od st.e.) – poslednata
golema bitka vo epohata na dija-
dosite; se odigrala vo Lidija, me-
|u Lisimah i Selevk, za kralski-
ot prestol vo Makedonija. Vo bit-
kata zaginuva Lisimah koj, kako
kral na Makedonija (284–281), vo
ovoj period uspeva da ja nametne
vlasta vo Tesalija, Fokida i Eto-
lija. Pobednikot Selevk (posled-
niot od dijadosite, osnova~ na di-
nastijata Selevkidi, koja vladee
so azijskiot del) istata godina e
ubien od Ptolemaj Keraun, sin na
Ptolemaj Lag, eden od dijadosite,
koj go vladee Egipet, osnova~ot
na dinastijata Ptolemaidi.
LIT.: Diodorus Siculus, 12 vols. Harvard University
Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija na hele-
nisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ METONA (353
g. od st.e.) – bitka {to ja vodi ma-
kedonskiot kral Filip II za osvo-
juvawe na gr. Metona na pieris-
kiot breg od Solunskiot Zaliv,
sojuznik so Atina. Za vreme na
opsadata, kralot Filip e ranet
od strela i go gubi desnoto oko.
Po osvojuvaweto na gradot gra|a-
nite se proterani, a vo nego se na-
seleni makedonski kolonisti.
LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev.
Q. Basotova, Skopje, 2000; Demosten, Govori.
Prev. D. ^adikovska, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ PIDNA (168 g.
od st.e.) – poslednata bitka vo Tre-
tata makedonsko-rimska vojna me-
|u makedonskiot kral Persej
(171–168 g. od st.e.) i rimskiot voj-
kovodec Emilij Pavel. Po `estoka
kratkotrajna bitka (od obete stra-
ni vojuvaat po 40.000), makedonska-
ta falanga e razbiena (20.000 zagi-
nati, 6.000 zarobeni). Po porazot
Persej se zasolnuva vo Amfipol,
podocna e zaroben na o. Samotraki.
Zarobenoto kralsko semejstvo i
makedonskata aristokratija se is-
prateni vo progonstvo, a makedon-
skoto naselenie e raseleno. Make-
donija, po opusto{uvaweto od
rimskata vojska, e stavena pod rim-
ski protektorat i e podelena na
~etiri dela (meridi), so zabrana
za me|usebna komunikacija.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.)
LIT.: Titi Livy, Ab urbe condita libri, Lipsiae,
1906; N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
BITKATA KAJ RAVEN (16. V
1944) – Razlo{kiot partizanski
odred „Nikola Parapunov“ pred-
voden od zamenikot politi~ki
komesar na Odredot Georgi Topa-
lov bil otkrien i opkru`en od
golem broj policiski i `andar-
meriski sili. Vo borbata zagina-
le G. Topalov i 3 borci, 2 bile ra-
neti i zarobeni i potoa obeseni
vo s. Belica, a 1 vo s. Dolno Drag-
li{te, dodeka drugi 2 zarobeni
bile zaklani. Vo bitkata zagina-
le 9 borci.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata bor-
ba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966;
BoÔot na „Raven#. Belica krepost na komu-
nizma v PirinskiÔ kraŸ, Sbornik od statii,
spomeni i o~erci, SofiÔ, 1967. V. Jot.
BITKATA KAJ ROVINE (17. V
1395) – pome|u osmanliskata voj-
ska predvodena od sultanot Baja-
zit I i hristijanskata vojska na
vla{kiot vladetel vojvodata Jo-
van Mir~e. Vo bitkata na strana-
ta na osmanliite, kako vazali na
sultanot Bajazit, u~estvuvale i
makedonskite vladeteli kralot
Marko i Konstantin Draga{. Vo
`estokiot sudir kaj mestoto Ro-
vine vo Vla{ko (so neutvrdena
lokacija), hristijanskata vojska
na vojvodata Mir~e izvojuvala po-
beda i gi prinudila osmanliite
da se povle~at. Vo bitkata zagina-
le kralot Marko i Konstantin
Draga{, a nivnite teritorii vo
Makedonija padnale pod direktna
vlast na osmanliite.
LIT.: Sp. Radoji~i¢, Listina manastira
Petre od oktobra 1395 god. kao izvor za
hronologiju bitke na Rovinama, Bogoslov-
qe, II/4 (1927); Jedna glava iz „@ivota Ste-
fana Lazarevi¢a“ od Konstantina Filozo-
fa (Bitka na Rovinama), „Hri{¢anski `i-
vot“, 6 (1927); M. Dini¢, Hronika Sendenis-
kog kalu—era kao izvor za bojeve na Kosovu i
Rovinama, Prilozi za kwi`evnost, jezik, is-
toriju i folklor, XVII/1 (1937). K. Ax.
BITKATA KAJ S. LISIJA
(Gornoxumajsko, 29. I 1944) – `es-
toka bitka vodena od edniot del
od Gornoxumajskiot partizanski
odred „Nikola Kalap~iev“, na ~e-
lo so komandantot Arso Pandur-
ski {to dejstvuval po desniot
breg na r. Struma (po naredba na
komandantot na [tabot na IV
vostani~kooperativna zona Ni-
kola Parapunov) za obedinuvawe
so partizanskite edinici vo Var-
darskiot del na Makedonija. Vo
bitkata zaginale komandantot A.
Pandurski i 7 borci, a 1 te{ko
ranet bil zaroben i potoa ubien.
LIT.: Anton Velikov, Arso Pandurski,
zb.: Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970; Bez-
smÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v bor-
ba protiv kapitalizma i fa{izma ot Bla-
goevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.
BITKATA KAJ SETINA (esen
1017) – pome|u makedonskata i vi-
zantiskata vojska. Vizantijcite
padnale vo zaseda, {to im ja pod-
gotvil carot Jovan Vladislav. Za
da ja spasi vojskata od uni{tuvawe
li~no interveniral carot Vasi-
lij II. Go napadnal logorot na Jo-
van Vladislav i ja porazil negova-
ta vojska. Zaginale golem broj ma-
kedonski vojnici, 200 te{ko voo-
ru`eni bile zarobeni, a Jovan
Vladislav se spasil so begstvo.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969, 101; S. Pirivatri¢, Samuilo-
va dr`ava, Beograd, 1997, 127–128. K.Ax.
Bitkata kaj Sperhej (spored Skilica)
BITKATA KAJ SPERHEJ
(esenta 996) – pome|u makedonska-
ta vojska, predvodena od Samuil i
vizantiskata, predvodena od voj-
skovodecot Nikifor Uran. Se
odigrala vo Elida, kaj r. Sperhej,
blizu do Termopilite. Samuil se
vra}al od pohodot vo Ju`na Grci-
ja i se ulogoril na desniot breg
na rekata, a Nikifor Uran na
sprotivniot breg. Vizantijcite
uspeale no}e da najdat premin
preku nadojdenata reka i nenadej-
no go napadnale logorot na Samu-
il. Makedonskata vojska do`ivea-
la katastrofalen poraz. Vo bit-
kata zaginale golem broj vojnici.
Samuil i sin mu Gavril Radomir
bile raneti, no uspeale da se spa-
BITKATA B
sat kriej}i se me|u zaginatite
vojnici, a vo tekot na no}ta neza-
bele`ano se povlekle i se vrati-
le vo Prespa. I pokraj porazot,
Samuilovata dr`ava prodol`ila
da jakne i da se pro{iruva.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969, 49–51; S. Pirivatri¢, Samu-
ilova dr`ava, Beograd, 1997, 103. K. Ax.
BITKATA KAJ TIR (332 g. od
st.e.) – ja vodi Aleksandar Make-
donski za osvojuvawe na edinstve-
niot grad vo Fojnikija {to mu da-
val golem otpor. Gradot bil smes-
ten na ostrov, no po sedummese~na
opsada i izgradba na ve{ta~ki
nasip (postoi do denes) gradot e
osvoen.
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University
Press, 1959; F. Papazoglu, Istorija na hele-
nisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ TRAJANOVA-
TA VRATA (17. VIII 986) – bitka
pome|u vojskata na komitopuli-
te, bra}ata Samuil i Aron, i vi-
zantiskata vojska predvodena od
imperatorot Vasilij II. Se odig-
rala vo tesninata kaj dene{en
Ihtiman, blizu do Sofija. Vi-
zantijcite pretrpele te`ok po-
raz. Zaginale golem broj vojnici,
a Vasilij II odvaj uspeal da se spa-
si so begstvo, ostavaj}i mu ja na
neprijatelot celata komora so
carskiot {ator i bogatstvoto.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969, 35–36; S. Pirivatri¢, Samu-
ilova dr`ava, Beograd, 1997, 93–94.
K. Ax.
BITKATA KAJ FILIPI (42
god. pr.n.e.) – pome|u vojskite na
Brut i Kasij (zagovornicite {to
go ubivaat Cezar) i vojskata na
rimskite konzuli Antonij i Ok-
tavijan. Vo Makedonija navleguva
vojskata na Antonij i Oktavijan
i stasala do gr. Filipi. Vo bit-
kata Antonij mu nanesuva poraz
na Kasij, koj si go odzel `ivotot,
a vojskata na Oktavijan ja porazi-
la vojskata na Brut.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod I,
Skopje, 2000. A. [uk.
BITKATA KAJ HAJRONEJA (2
VIII 338 g. od st.e.) – re{ava~ka
bitka me|u makedonskiot kral
Filip II i sojuzenite vojski na
159
B BITKATA
helenskite polisi. Bitkata se
vodi so pribli`no ista brojnost
na vojskite (makedonskata okolu
30.000 pe{aci i 2.000 kowanici)
na hajronejskata ramnina (Bojo-
tija). Triumfot na makedonskata
vojska e celosen; helenskite voj-
ski se razbieni; Filip so po~es-
ti gi pogrebuva zaginatite vojni-
ci kaj Hajroneja (1.000 zaginati
Atiwani), a Aleksandar i Anti-
patar gi vra}aat dvete iljadi za-
robeni Atiwani vo Atina. So
ovaa bitka e zavr{ena vojnata me-
|u makedonskata dr`ava i helen-
skite polisi, po {to sledi miro-
ven dogovor vo Korint, so koj Fi-
lip II e proglasen za hegemon, vo-
da~ na zdru`enite voeni sili.
LIT.: Justin, Filipovata istorija.
Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Plutarch,
Demostenes, Harvard University Press, 1959; N.
Hammond, Philip of Macedon, Baltimore, 1994.
A. [uk.
Kolona makedonski partizani na DAG (1948&1949)
BITKATA NA VI^O (1949) –
edna od naj`estokite bitki me|u
DAG i Gr~kata kralska armija na
planinata Vi~o vo Gra|anskata
vojna vo Grcija. Na 10. VIII 1949 g.
vladinata dobro vooru`ena ar-
mija (80.000) gi napadnala pozi-
ciite na X i XI divizija na DAG.
Silite na DAG brzo bile poraze-
ni i na 16 avgust bile prinudeni
na povlekuvawe kon Albanija.
LIT.: L. Panovska, Krajot na edna iluzi-
ja. Gra|anskata vojna vo Grcija 1946–1949,
Skopje, 2003; K. Ro{ev, Moeto u~estvo vo
DAG, Skopje, 2002. St. Kis.
BITKATA NA GOTEN, MALE-
[EVSKO (6. IV 1903) – edna od
najgolemite bitki pred Ilinden-
skoto vostanie vo isto~niot del
od Makedonija na zdru`enite ~e-
ti (250–270 komiti) na TMORO
na Hristo ^ernopeev (za Stru-
mi~ko), Kosta Maznejkov (Rado-
vi{ko), Del~o Kocov (Ko~an-
sko), K. Kondov (Prilepsko), Ni-
kola De~ev (Vele{ko), Pitu Gu-
li (Kru{evsko), Van~o Srbakot
(Ki~evsko), Timo Angelov (za
Tikve{ko) i dr. so osmanliskite
sili. Se slu~ila na Veligden (6.
IV) na vrvot Goten na Male{ev-
skite Planini pri nepovolni
vremenski uslovi. Na pomo{ na
opkolenite ~eti se priklu~ila
~etata na vojvodata Nikola Lef-
terov. Ve~erta opkolenite se iz-
160
vlekle so juri{. ^etite imale 25
mrtvi, a zagubite na osmanliska
strana bile okolu 200 `rtvi (ubi-
eni i raneti).
LIT.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i
borbata sÍ vÍrhovistite. Po spomeni
na Jane Sandanski, ^ernŸo PeevÍ, Sava
MihaŸlovÍ, Hr. KuslevÍ, Iv. AnastasovÍ
GÍr~eto, PetÍrÍ Hr. ArukovÍ i Nikola
Pu{karovÍ, SofiÔ, 1927. V. \.
Makedonci, partizani od Kostursko
BITKATA NA GRAMOS (1949)
– re{ava~ka bitka me|u silite na
DAG i gr~kata vladina vojska vo
vreme na Gra|anskata vojna vo Gr-
cija. Na 24. VIII 1949 g. vladinata
vojska go napadnala poslednoto
upori{te na DAG na planinata
Gramos. Silite na DAG bile za-
sileni so 6.000 borci, koi od Vi-
~o se povlekle vo Albanija. Po
te{ki borbi i pretrpeni golemi
zagubi na 29 avgust edinicite na
DAG (ok. 18.000 borci) se povlek-
le od Gramos i preminale vo Al-
banija. So edinicite na DAG se
povleklo i civilnoto glavno ma-
kedonsko naselenie.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnooslobo-
ditelniot front i drugite organiza-
cii na Makedoncite od Egejska Makedo-
nija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
BITKATA NA DOBRO POLE
(14–21. IX 1918) – re{ava~ka bit-
ka so koja bil probien Makedon-
skiot front. Napadot go zapo~na-
le 1-ta i 2-ta srpska armija vrz po-
ziciite na 2-ta i 3-ta bugarska di-
vizija vo sostavot na 11-tata ger-
manska armija. Naj`estoki borbi
se vodele na linijata od Rudina
kon Su{ica, potoa kaj Veternik.
Bugarskite sili se povlekle kon
borovata ^uka i kon Kravi~ki
Kamen. Po zagubata na vrvot So-
kol, go zagubile i Dobro Pole i
na silite na Antantata im bil ot-
voren patot za prodirawe kon
Kozjak. Bitkata zavr{ila na li-
nijata Krivolak–Gradsko–Veles.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Bogdan Krizman, Dobropoljska bitka,
„Vojnoistoriski glasnik#, br. 6, Beograd, 1966.
V. St.
Od bitkata na Kajmak~alan pome|u antantinite
i vojskite na centralnite sili (1916)
BITKATA NA KAJMAK^A-
LAN (17. IX – 3. X 1916) – bitka
pome|u antantinite i vojskite na
centralnite sili. Srpskata voj-
ska gi napadnala bugarskite utvr-
deni pozicii (17. IX) i se vodela
borba ~ovek na ~ovek. Bugarskata
vojska izvr{ila protivnapad (26.
IX) i povtorno gi zaposednala po-
ziciite. Srpskata vojska izvr{i-
la nov silen napad (30. IX), go os-
voila Kajmak~alan, a potoa (3. X)
i poziciite na Siviot Breg i na
Starkoviot Zab, pa bugarskite
sili bile prinudeni da se povle-
~at kon Crna Reka.
LIT: M. Jelisijevi}, Zauze}e Kajmak~alana i
njegovo zna~enje, „Ratnik“ XII, Beograd, 1936.
V. St.
Po bitkata na edinicite na DAG i gr~kata
vladina vojska (Kajmak~alan, 1949)
BITKATA NA KAJMAK^A-
LAN (1949) me|u edinicite na
DAG i gr~kata vladina vojska. Na
4 juli 1949 g. vladinata vojska za-
po~nala ofanziva protiv edini-
cite na DAG na planinata Kaj-
mak~alan. Na 8 juli edinicite na
DAG bile porazeni i prinudeni
na povlekuvawe.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnooslobo-
ditelniot front i drugite organiza-
cii na Makedoncite od Egejska Makedo-
nija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BITOLA – grad vo zapadniot del
na RM, so 74.550 `. (2002). Se nao-
|a na preminot od isto~noto pod-
no`je na pl. Pelister i Pelago-
niskata Kotlina, od dvete strani
na r. Dragor. Zafa}a povr{ina od
2.245 ha. Niz gradot pominuvaat
magistralniot pat Ohrid–Bito-
la–Prilep (M-5) i `elezni~kata
pruga, koja od Veles, preku Pri-
lep i Bitola, vodi za Lerin i So-
lun vo Grcija. Bitola ima umere-
no-kontinentalna klima so pro-
se~na godi{na temperatura od
11,4°S, i godi{no koli~estvo vr-
ne`i od 600 mm. S# do doseluva-
weto na Slovenite vo Pelagonija
vo neposredna blizina, ju`no od
Bitola, se nao|al anti~kiot grad
Bitola, topografska karta
Herakleja – Linkestis. Sega{ni-
ot grad go osnovale Slovenite i
mu go dale slovenskoto ime Obi-
tel – Bitola, {to zna~i `ivea-
li{te ili mesto so pove}e manas-
tiri. Gradot pod sega{noto ime
prvpat se spomenuva vo 1014 g., vo
vremeto na Samuilovoto vladee-
we, kako sedi{te na episkopija.
Niz celiot sreden vek, osobeno vo
XIII i XIV v., Bitola stanala zna-
~aen trgovski centar vo Pelago-
nija. Kon krajot na XIV v. (1382)
gradot go zazele Turcite. Vo sre-
dinata na XV v. stanal va`en sto-
panski i kulturen centar na Ev-
ropska Turcija i sedi{te na Bi-
tolskata nahija vo koja imalo 150
naseleni mesta. Poznatiot pato-
pisec Evlija ^elebija ja posetil
Bitola vo 1662 g. i zabele`al deka
†gradot ima okolu 3.000 mali i go-
lemi ku}i na prizemje i kat, gru-
pirani vo 21 maalo, ~ar{ija so 900
du}ani i bezisten#. Vo po~etokot
na XIX v., po doseluvaweto na zna-
~itelen broj Vlasi od izgoreniot
grad Moskopole, vo Bitola silno
se razvilo zanaet~istvoto i trgo-
vijata. Vo 1835 g. gradot imal oko-
lu 40.000 `. Vo sredinata na XIX v.
Bitolskiot pazar vo XIX vek
brojot na zanaet~iskite du}ani
dostignal nad 2.000 so okolu 140
vidovi zanaeti, organizirani vo 70
esnafski organizacii. Viden pri-
dones vo razvojot na gradot dale i
diplomatskite pretstavni{tva i
konzulatite na pove}e stranski dr-
`avi. Toa dovelo Bitola da stane
†grad na konzulite#, no i arena na
stranskite propagandi. Za unapre-
duvaweto na trgovijata i za podiga-
weto na prvite industriski objek-
ti od osobeno zna~ewe bila izgrad-
bata na `elezni~kata linija So-
lun – Bitola (1894).
Vo periodot me|u dvete svetski
vojni Bitola stanuva pograni~en
grad i gi izgubila gravitaciskite
podra~ja kon Grcija i Albanija.
Sepak, vo ovoj period gradot prv-
pat zapo~nuva planski da se gradi
i toa spored oddelni urbanisti~-
ki planovi. Najbrz razvoj do`ivu-
va vo vtorata polovina na XX v.
Toga{, od 31.761 `. vo 1948 g., bro-
jot na naselenieto vo 1991 g. se
zgolemuva na 84.002 `. Vo sledni-
te godini naselenieto zapo~nuva
da se namaluva, prisuten e silen
bran na iseluvawe i toa glavno vo
prekuokeanskite zemji. Vo 2002 g.
vo gradot `iveat 74.550 `. Od niv,
66.038 `. ili 88,6% se Makedonci,
2.360 `. Albanci, 1.562 `. Turci,
2.577 `. Romi, 997 `. Vlasi, 499 `.
Srbi, 20 `. Bo{waci i 497 `. se
izjasnile kako †drugi#.
„[irok sokak“, Bitola
BITOLA B
Bitola e sedi{te na op{tina, ko-
ja zafa}a povr{ina od 78.795 ha,
ima 66 naseleni mesta so 95.385 `.
Vo gradot postojat fabriki od
tekstilnata, ko`arskata, preh-
ranbenata, ma{inskata, elektro-
industrijata, grafi~kata indus-
trija i dr. Po Skopje, B. e najgo-
lemiot administrativno-poli-
ti~ki, kulturno-obrazoven i zdrav-
stven centar vo RM. I denes 7
stranski dr`avi (Turcija, Veli-
ka Britanija, Francija, Grcija,
Slovenija, Romanija i Hrvatska)
imaat svoi konzularni pretstav-
ni{tva. Od oblasta na obrazova-
nieto, ima 22 zabavi{ta, 10 osum-
godi{ni u~ili{ta i 7 u~ili{ta
za sredno obrazovanie. Vo 1979 g.
e osnovan Univerzitetot †Sv.
Kliment Ohridski# koj denes go
so~inuvaat 11 visokoobrazovni
nastavno-nau~ni institucii od
jugozapadniot del na RM. Vo gra-
dot postoi Dom na kulturata, Ma-
ti~na i univerzitetska biblio-
teka, teatar i kino, Istoriski
arhiv, Zavod za za{tita na spome-
nicite na kulturata, prirodnite
retkosti, muzej i galerija, seiz-
molo{ka stanica, zoolo{ka gra-
dina i pove}e zdru`enija so kul-
turno-umetni~ka i prosvetna
funkcija. Mre`ata na zdravstve-
ni objekti e dobro razviena. Vo
1966 g. e formiran Medicinskiot
centar †D-r Trifun Panovski#
so 14 specijalisti~ki oddelenija,
a postojat i pove}e privatni
zdravstveni ordinacii i ambu-
lanti. Bitola e bogata so spome-
nici od minatoto, kako: anti~ki-
ot grad Herakleja, crkvata †Sv.
Dimitrija#, Ajdar-Kadir xamija,
Isak ^elebi xamija, Jeni xamija,
Bezistenot, Debojot, Zandana-ku-
lata, Gradskiot saat, Bitolskata
~ar{ija i dr.
LIT.: Nikola Dimitrov, Bitola urbano-
geografski razvoj, DNUB, Bitola 1998;
Bitola - Monografija, Bitola 1986.
Al. St.
161
B BITOLJANU
BITOLJANU, Ko~o (Kru{evo,
8. I 1924) – komunisti~ki deec,
prvoborec i op{testvenik. Kako
~len na MK na SKOJ e rakovodi-
tel na diverzantskite grupi vo
Skopje. Poradi taa dejnost bil
osuden na do`ivoten zatvor
(1942-1944). Po Osloboduvaweto
bil poverenik i sekretar na
Gradskiot naroden odbor, rako-
voditel na OZNA za Makedonija
i na UDB za Jugoslavija, dr`aven
potsekretar i sekretar za vnat-
re{ni raboti na SRM, potpret-
sedatel na Sobranieto na grad
Skopje i pratenik vo Sobranie-
to na SRM. Nositel e na Parti-
zanska spomenica 1941.
BIBL.: Taka se borea sredno{kolcite,
„Mlad borec“, II, 41, Skopje, 10. X 1945; Go-
lem konspirator, Tikve{ijata vo NOV
1941-1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur, na-
roden heroj, Kavadarci-Negotino, 1984,
295-297; Ilegalni akcii vo Skopje, Skop-
je vo osloboditelnata vojna i revolucija
1941–1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984,
40–61. S. Ml.
BITOLSKA ARTILERISKA
BRIGADA – v. Artileriska (Bi-
tolska) brigada na ^etirieset
i devettata divizija na NOVJ.
BITOLSKA BITKA (16–19. XI
1912) – bitka pome|u srpskata i
otomanskata vojska vo Prvata
balkanska vojna. Se vodela vo re-
onot na s. Gope{ i kaj preminot
\avato. Vo borbite u~estvuvale i
makedonskite mesni ~eti, koi ja
oslabuvale frontovskata linija
na otomanskata vojska i $ ovozmo-
`uvale pregrupirawe i polesno
prodirawe na srpskata vojska.
Najte{ki borbi se vodele na po-
ziciite kaj Bel Kamen (18. XI), pa
otomanskite sili bile prinude-
ni da se povle~at kon Lerin i kon
Kor~a, a srpskite sili go zazele
gradot Bitola (19. XI).
LIT.: \orgi Abaxiev, Balkanskite vojni
i Makedonija, Skopje, 1958; Borisav Ratko-
vi}, Prvi balkanski rat 1912–1913, Beograd,
1975. V. St.
BITOLSKA GUSLARSKA [KO-
LA – eden od najzna~ajnite gus-
larski centri na Balkanot. Bil
osobeno poznat u{te pred doa|a-
weto na Osmanliite. Naj~esto se
sobirale okolu crkvite i manas-
tirite. Bile zdru`eni vo esnaf i
imale svoi esnafski praznici
(Sv. Petar, Sv. Nikola, Sv. pr.
Ilija). Imale i svoj taen govor.
Povremeno go obikolkuvale celi-
ot Balkan, na istok do Crnoto Mo-
re, na sever do Belgrad, a na zapad
do Jadranskoto More. Niven ins-
trument bila ednostrunata gusla,
a potoa bila zamenata so dvostru-
na ili trostruna. Vo dvaesettite
godini na XX vek vo crkvata †Sv.
Arh. Gavril# u~itelot Ta{ku mu
gi prenesuval svoite znaewa na
162
Kosta Mihajlov Naj~e, posledniot
guslar od ovoj kraj, so kogo zgasnal
ovoj guslarski centar.
LIT.: P. ^ilevÍ, TaŸniÔt ezikÍ na slep-
cite vÍ Bitolsko, †Sbornik za naroodni
umotvoreniÔ, nauka i kni`nina#, kn. XVI-
XVII, SofiÔ, 1900, 148; Aleksandar Ster-
joski, Makedonskite slepi guslari,
Skopje, 1999. M. Kit.
BITOLSKA EPARHIJA, v. Pe-
lagonska eparhija.
BITOLSKA SINAGOGA VO
IZRAEL (Jagel Jaakov vo Erusa-
lim, vo 30-tite god. na XX v.) –
hram na Evreite od Bitola. Pret-
stavuvala centar na makedonska-
ta evrejska zaednica „Monastir-
lija“ formirana vo naselbata
[ama, na padinite na bregot Ci-
on vo Izrael.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J. Nam.
BITOLSKA SINAGOGA VO
SAD (Wujork–Menheten, 1912) –
hram na Evreite iselenici od
Bitola. Zaednicata imala pove}e
od 1.000 ~lenovi (1915) i do ok.
2.000 ~lenovi (1919), so organizi-
rana Talmud Tora so 150 u~enici
(1919). Bitolski evrejski zaedni-
ci i sinagogi imalo i vo Ro~es-
ter (1906).
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J. Nam.
BITOLSKA SINAGOGA VO
^ILE (Temuko, 1919) – hram na
Evreite iselenici od Bitola.
Prviot iselenik bil kroja~ot
Alberto Levi Arueste (1900). Vo
1919 g. bila osnovana Centro Mace-
donico vo Temuko, so pove}e od 40
evrejski semejstva {to vodele biz-
nis so trgovija na tekstil. Evrej-
skata zaednica e mnogu aktivna.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J. Nam.
BITOLSKI VILAET (tur. Ma-
nast›r vilayeti, 1873–1912) – admi-
nistrativno-teritorijalna edi-
nica vo Osmanliskata Imperija
so sedi{te vo Bitola, formira-
na vo 1873 g., so povremeni teri-
torijalni promeni. Vo po~etokot
go opfa}al re~isi celiot Var-
darski del i zapadnata teritori-
ja od Egejskiot del na Makedoni-
ja, navleguval dlaboko na terito-
rijata na Albanija, a so pomal
del i na gr~ka teritorija. Vo 1875
g. vo negov sostav vleguvale san-
xacite: Bitolskiot sanxak so
kazite: Bitola, Kor~a, Prilep,
Ohrid, Kostur, Ko`ani, Naseli-
ca (Anaselica), Lerin, Serfixe,
Ki~evo i Kolowa; Prizrenskiot
sanxak so kazite: Prizren, Teto-
vo, Pri{tina, \akovo, Pe}, Gwi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
lane, Vu~itrn i Gusiwe; Skadar-
skiot sanxak so kazite: Skadar,
Podgorica, Tirana, Kavaja, Ak~e
Hisar (Kruja) i Le{; Skopskiot
sanxak so kazite: Skopje, Kumano-
vo, [tip, Kriva Palanka, Rado-
vi{, Ko~ani i Kratovo, i Debar-
skiot sanxak so kazite: Goren
Debar, Elbasan, Dolen Debar i
Mat. So formiraweto na Skadar-
skiot vilaet (1876) od Bitolski-
ot vilaet bil odvoen Skadarski-
ot sanxak, a so formiraweto na
Kosovskiot vilaet (1877), od
Bitolskiot vilaet bile odzeme-
ni kazite od Isto~na Makedonija
i od Kosovo, koi vlegle vo sostav
na novoformiraniot Kosovski
vilaet. Kon krajot na XIX v. vila-
etot imal me|u 800.000 i 900.000
`iteli, a vo 1908 g. toj broj poras-
nal na 1.000.576 `iteli. Se pros-
tiral na teritorija od okolu
32.000 km2. Na sever grani~el so
Kosovskiot vilaet, na istok i ju-
goistok so Solunskiot vilaet, na
jug so Kralstvoto Grcija, na jugo-
istok so Janinskiot vilaet i na
zapad i severozapad so Skadar-
skiot vilaet. Na ~elo na vilae-
tot stoel valija, so titula pa{a,
koj bil nazna~uvan so sultansko
irade. Vilaetot prestanal da
postoi so srpskoto osvojuvawe na
Bitola (noemvri 1912).
LIT.: Manast›r vilayeti salnamesi, ikinci defa,
Manast›r, sene 1308; Manastir vilayetine mahsus
salnamesi, beþinci defa, Manast›r, sene 1312;
Ahmed Ali~i}, Uredba o organizaciji vilajeta
1867 godine, „Prilozi za orijentalnu filologiju#,
XII-XII/1962, br. 3, Orijentalni institut u Saraje-
vu, Sarajevo, 1965; Die Provinzen des Osmanis-
chen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden,
1976; Mehmed Tevfik, Kratka istorija
Bitoqskog vilajeta. Preveo Gli{a Ele-
zovi}, „Bratstvo# XXVII, 43, Beograd,
1933. Dr. \.
BITOLSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED (avgust 1944 – noem-
vri 1944) – partizanska edinica
na NOV i POM. U~estvuval vo
borbite za osloboduvawe na Bi-
tolsko, a potoa vlegol vo sostav
na Sedmata makedonska (bitol-
ska) NO brigada.
LIT.: Bitolskite narodnooslobodi-
telni partizanski odredi, Bitola, 1982;
Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Las-
kov, 7. makedonska brigada i 49. divizija
na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od us-
tanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987. S. Ml.
BITOLSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED †GOCE DEL^EV#
(kaj s. Prekopane na pl. Vi~o,
Kostursko, 22. V 1943 – Tikve{i-
jata, sredinata na septemvri
1943). Bil formiran od borcite
na Bitolskiot NOPO „Damjan
Gruev# i novopristignatite bor-
ci. Zaedno so Lerinskiot NOPO
„Vi~o# gi razoru`al kontra~et-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Borcite na partizanskiot odred „Goce Del~ev# (1943)
nicite na lerinsko-kosturskoto
podra~je (23. V – 1. VI), a potoa se
prefrlil vo Bitolsko (11. VI),
kade {to izvr{il napad na ita-
lijanskata karaula me|u selata
German–Braj~ino, kaj s. Lavci vo-
del borba protiv bugarskata po-
licija (23. VI), a kaj s. Rajci, na
pl. Baba i na Slivni~ka Planina
(vo Prespa) vodel borba protiv
italijanskite karabineri (2–8.
VIII). Po kapitulacijata na Ita-
lija, kaj s. Ote{evo razoru`al
grupa od 60 italijanski vojnici, a
kaj s. Qubojno, zaedno so Bitol-
skiot NOPO „Damjan Gruev#, ra-
zoru`ale nad 200 italijanski voj-
nici. Po naredba na G[ na NOV
i POM (prva polovina na sep-
temvri 1943), odredot se podelil
na dva dela – edniot del ostanal
vo Prespa, a glavninata zaminala
na pl. Kajmak~alan i Ko`uv, vr-
{ej}i diverzii na `elezni~kata
linija Lerin–Voden–Solun i, po
mitinzite vo selata vo Vodensko,
Lerinsko, Meglensko i Tikve{-
ko, vlegol vo sostav na NO batal-
jon „Stra{o Pinxur#. Delot {to
ostanal vo Prespa vlegol vo sos-
tavot na NO bataljon „Stiv Nau-
mov#.
LIT.: Bitolskite narodnooslobodi-
telni partizanski odredi, Bitola, 1982;
Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Las-
kov, 7. makedonska brigada i 49. divizija
na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od us-
tanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987.
BITOLSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED †JANE SANDAN-
SKI# (kaj s. Lavci, Bitolsko,
septemvri 1942 – Bitolsko, kra-
jot na mart 1943). Bil nare~uvan
i Narodnoosloboditelna parti-
zanska ~eta. Izvr{il napad na
bugarskiot ekipa` kaj `elezni~-
kata stanica Srpci–Beranci (10.
XI 1942); podelen po grupi, odr-
`uval politi~ki mitinzi po bi-
tolskite sela (zimata 1942/43), a
potoa vlegol vo sostav na Bitol-
sko-prespanskiot NOPO „Dame
Gruev#, so koj se prefrlil na
kostursko-lerinskoto podra~je.
LIT.: Bitolskite narodnooslobodi-
telni partizanski odredi, Bitola,
1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimov-
ski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49.
divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Makedo-
nija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbor-
nik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
BITOLSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZANSKI
ODRED †PELISTER# (nad s.
Lavci, Bitolsko, 22. IV – Oreov-
ska Planina, kaj s. Oreovo, Bi-
tolsko, 3 V 1942). Bil formiran
od 19 borci i vr{el glavno obuka
na borcite. Otkako bil lociran
od bugarskata vojska i policija (2.
V), naredniot den bil opkru`en i
napolno razbien, so 5 zaginati
borci, a preostanatite uspeale
da se ilegaliziraat vo Bitola.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditel-
ni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vla-
do Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7.
makedonska brigada i 49. divizija na
S. Ml.
Bitolski natpis na carot Ivan Vladislav (1015-1016)
BITOLSKI B
NOVJ, Bitola, 1987, 19–23; Makedonija od us-
tanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987. S. Ml.
BITOLSKI NATPIS – zna~a-
en makedonski epigrafski spome-
nik od 1015–1016, otkrien pri ru-
{eweto na bitolskata ^au{-xa-
mija (1956) i se ~uva vo Bitolski-
ot muzej. Natpisot e izdlaben vrz
pravoagolna mermerna plo~a i
sodr`i vkupno dvanaeset reda.
Del od tekstot e o{teten, bidej-
}i plo~ata dolgo vreme bila ko-
ristena kako prag pri vlezot na
xamijata. Natpisot e ispi{an po
povod gradeweto na bitolskata
tvrdina od strana na carot Ivan
Vladislav. Kako epigrafski spo-
menik pretstavuva va`en izvor
za prou~uvawe na makedonskoto
kirilsko pismo, makedonskiot ja-
zik i makedonskata istorija. Pa-
leografskite formi na bukveni-
te znaci poka`uvaat sli~nost so
bukvite vo drugite makedonski
epigrafski spomenici, kakvi
{to se Samuiloviot natpis od
993 i Varo{kiot natpis od 996
god., kako i so paleografskite
osobenosti na najstarite make-
donski kirilski tekstovi. Jazi-
kot gi odrazuva osobenostite na
zapadnomakedonskiot dijalekten
govor i makedonskata pismena
tradicija od toj period. Va`ni se
i istoriskite podatoci {to gi
dava ovoj epigrafski spomenik
vo vrska so Samuilovata dr`ava
i borbata na komitopulite pro-
tiv vizantiskite napadi.
LIT.: Vl. Mo{in, Bitoqska plo~a iz
1017 godine, „Makedonski jazik#, 17, 1966,
51-61; J. Zaimov, Bitolski nadpis na
Ivan Vladislav – samodqr`ec bql-
garski, Sofix, 1970; Iv. Bo`ilov,
Bitolskixt nadpis na car Ivan Vla-
dislav i nxkoi vqprosi na srednove-
kovnata bqlgarska istorix, „Istori-
=eski pregled#, 27, 1, 1971, 84-100; Vl.
Mo[in, U[te za bitolskata plo=a
od 1017 godina, „Istorija#, 7, 2, 1971,
255-257; R. Mathiesen, The Importance of the
Bitolja Inskription for Cyrillic Paleography,
„The Slavic and East European Journal#, 21, 1,
1977, 1–2. \. P. At.
163
B BITOLSKI
Bitolskiot triod, makedonski rakopis (XII v.)
BITOLSKI TRIOD – makedon-
ski rakopis od XII v. Go prona{ol
Jordan Ivanov vo 1907 g. vo Bu-
garskoto trgovsko pretstavni{-
tvo vo Bitola, kade {to bil done-
sen od okolnite sela vo 1898 g. Toj
gi dava prvite podatoci za rako-
pisot, a detalen opis podocna
(1969) pravi Hristo Kodov vo
svojot Opis na rakopisite. Pi-
{uvan e na pergament i ima 101
list. Ne e celosno za~uvan (ne-
dostigaat pove}e listovi). Ne
postoi podelba na posen i cveten
ciklus, a se razlikuva od drugite
triodi poradi skratuvawata {to
se napraveni so cel {to pobrgu
da se zavr{i prepi{uvaweto. Pi-
{uvan e od gramatik Georgi, naj-
verojatno vo Zapadna Makedoni-
ja, vo crkva, selo ili manastir po
ime †Sv. Vra~i#, vrz osnova na
glagoli~ka predlo{ka {to se
potvrduva od faktot {to vo nego
ima oddelni pasusi, kako i zapisi
na gramatikot Georgi, pi{uvani
so glagoli~ko pismo. Pokraj pre-
vodnite himnografski tekstovi
pi{uvani od vizantiski crkovni
pisateli, rakopisot sodr`i i
originalni literaturni dela od
`anrot na crkovnata poezija, ~ij-
{to avtor e poznatiot srednove-
koven pisatel Konstantin Pres-
lavski. Triodot e od maked. jazi~-
na redakcija, a negovite jazi~ni
osobenosti pretstavuvaat va`en
izvor za prou~uvawe istorijata
na maked. jazik.
LIT.: Jordan Ivanov, BÍlgarski stari-
ni iz Makedoni®, Sofi®, 1931, 452–467;
Hr. Kodov, Opis na slav®nskite rÍkopi-
si v bibliotekata na BÍlgarskata aka-
demi® na naukite, Sofi®, 1969, 62–75; Jor-
dan Zaimov, The Kicevo Triodium (Cod. Sofia,
BAN, 38), also known as the Bitola triodium an
old Bulgarian manuscript from the XI-XII cen-
tury. Text in transcription, polata k7nigo-
pis6naja, Nijmegen, november 1984, 10–11,
164
202 str.; Stoja Pop-Atanasova, Lingvis-
ti~ka analiza na Bitolskiot triod,
Skopje, 1995, 142 str. St. P.-A.
BITOLSKI UNIVERZITET ‡
v. Univerzitet „Sv. Kliment
Ohridski“.
BITOLSKO-PRESPANSKI
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
†DAMJAN GRUEV# (nad s. Zla-
tari na pl. Bigla, Resensko, 6. VII
1942 – s. Slivovo, Ohridsko, 18.
VIII 1943) – voena edinica na
NOV i POM. Naskoro po formi-
raweto ja uni{til op{tinskata
zgrada i odr`al miting vo s. Smi-
levo (2. VIII), izvr{il napadi na
bugarskite sili vo selata Ka`a-
ni (Bitolsko, 18. VIII), Zlatari
(21. VIII), s. Sopotsko (Resensko,
21. X 1942) i dr., a potoa se pode-
lil na dve grupi i se prefrlil na
teritorijata na Prespa pod ita-
lijanska okupacija. Vo negoviot
sostav vlegol i Bitolskiot NO-
PO †Jane Sandanski#. Po zaminu-
vaweto vo Lerinsko i Kostursko,
zaedno so Lerinskiot NOPO †Vi-
Bitolsko-prespanskiot narodnoosloboditelen partizanski odred „Damjan Gruev“ (1943)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~o# u~estvuvale vo razbivaweto
na mesnite kontra~eti (april-
maj 1943). Potoa pak se vratil vo
Bitolsko, so zgolemen priliv na
novi borci, a od izdvoenite bor-
ci od Bitolsko bil formiran no-
viot Bitolski NOPO †Goce
Del~ev#(22. V). Podocna glavni-
nata od odredot preminala vo De-
barca (17. VII), kade {to izvr{u-
vala diverzantski akcii i vlegla
vo sostavot na novoformiraniot
NO bataljon †Mir~e Acev#. De-
lot od odredot {to ostanal vo
Prespa, po kapitulacijata na
Italija, zaedno so Bitolskiot
NOPO †Goce Del~ev#, kaj s. Qu-
bojno razoru`ale nad 200 itali-
janski vojnici (12. IX), a podocna
vlegle vo sostavot na Bitolskiot
NO bataljon †Stiv Naumov# (no-
emvri 1943). Narednata godina
pak bil formiran istoimen od-
red (4. IX 1944) i dejstvuval dol`
patot Resen–Bitola vo sostavot
na 49-ta divizija na NOVJ.
LIT.: Bitolskite narodnooslobodi-
telni partizanski odredi, Bitola, 1982;
Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Las-
kov, 7. makedonska brigada i 49. divizija
na NOVJ, Bitola, 1987, 23–31; Makedonija
od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik ra-
dova), Beograd, 1987. S. Ml.
„BITOQSKE NOVINE“ (Bi-
tola, 1913–1915) – srpski vesnik
vo Makedonija. Glaven urednik
bil advokatot Johanan Mandil, a
pomo{nik-urednik [amuel-Sa-
muilo Alkalaj. S. Ml.
BITOSKI, Krste (s. Gabre{,
Kostursko, 15. IX 1926 – Skopje, ?,
200?) – istori~ar, nau~en sovet-
nik na Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje. Zavr{il Fi-
lozofski fakultet – Grupa isto-
rija (1956) i doktoriral na Uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Skopje so disertacijata
†Dejnosta na Pelagoniskata mit-
ropolija (1878– 1912)# (1965). Na-
u~nata kariera do penzionirawe-
to ja minal vo Institutot
(1967–1987), vo Oddelenieto za
prerodbenskoto i nacionalnoos-
loboditelnoto dvi`ewe. Avtor e
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Krste
Bitoski
na pove}e monografii, statii i
drugi prilozi. Redaktor na Is-
torija na makedonskiot narod, t.
III (INI, Skopje, 2003).
BIBL.: Dejnosta na Pelagoniskata mit-
ropolija (1878–1912), Gr~ki religiozno-
prosvetni i vooru`eni akcii, Skopje,
1968; Makedonija i Kne`evstvoto Buga-
rija 1893–1903, Skopje, 1977; Makedonija
vo vremeto na Golemata Isto~na kriza
(1875–1881), Skopje, 1982; Diplomatski
odglasi na Ilindenskoto vostanie,
Skopje, 1983; Solunskite atentati
1903, Skopje, 1985; Kontinuitetot na
makedonskite nacionalnoosloboditel-
ni borbi vo XIX vek i po~etokot na XX
vek, Skopje, 1998.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948–1998, Skopje, 1998, 179–
182. S. Ml.
BITRAKOV, Dimitar Kirilov
(Ohrid, 12. IX 1925) – matemati-
~ar. Diplomiral (1950) na Filo-
zofskiot fakultet i stanal asis-
tent po matematika (1953) na Teh-
ni~kiot fakultet, red. prof.
(1979) na Matemati~kiot fakul-
tet, a od 1985 na Grade`niot fa-
kultet. Eden od prvite avtori na
u~ebnici po programirawe i
programski jazici. Dekan (1982–
84) na Matemati~kiot fakultet.
BIBL.: Uvod vo programskiot jazik
FORTRAN IV, Skopje, 1972.; D. Bitra-
kov, S. Georgievska, Kurs po diferenci-
jalno i integralno smetawe, Skopje,
1975; PL/1 – Programski jazik, Skopje,
1981; Programirawe na FORTRAN IV,
Skopje, 1982.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~-
kite nauki vo SR Makedonija, MANU,
1987; 50 godini Grade`en fakultet –
Skopje 1949–1999, Skopje, 1999, str.
185–186. N. C.
BITRAKOVA–GROZDANOVA,
Vera (Ohrid, 19. VII 1939) – arheo-
log, univ. profesor. Gimnazija za-
vr{ila vo Ohrid (1958), a diplomi-
rala na Otsekot za arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Zagreb
(1963). Od 1963 do 1972 g. rabotela
kako kustos po anti~ka arheologija
i numizmatika vo Narodniot muzej
vo Ohrid. Vo toj period vr{ela is-
kopuvawa vo Ohrid i vo okolinata.
Rabotela kako kustos vo Arheolo{-
kiot muzej vo Skopje (1972–1975).
Magistrirala vo oblasta na anti~-
kata arheologija na Filozofskiot
fakultet vo Zagreb (1974), a dokto-
rirala vo oblasta na klasi~nata ar-
Vera
Bitrakova-
Grozdanova
heologija na Zagrepskiot univerzi-
tet (1984). Redoven ~len na MANU
(2009). Od 1975 do 2004 g. raboti ka-
ko profesor po Istorija na umet-
nosta na starite narodi, Klasi~na
arheologija i Anti~ka arheologija
na Balkanot vo Institutot za isto-
rija na umetnosta i arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Izbrana za redoven ~len na MANU
(2009). Go ureduva spisanieto „Ma-
cedoniae acta archaeologica# (9–15).
Specijalizirala vo Pariz i vo
Atina. Se zanimava so prou~uvawe
na urbanizacijata na anti~kite na-
selbi, gi interpretira umetni~ki-
te dela i nivnata vrska so anti~ki-
te kultovi vo Makedonija, gi otkri-
va zanaet~iskite centri vo dome-
not na keramikata, nakitot i mone-
tokoveweto i ja prou~uva umetnos-
ta na ranoto hristijanstvo vo Ma-
kedonija. Vr{ela istra`uvawa na
lokalitetite: Plao{nik – Ohrid,
Oktisi, Studen~i{ta, Delogo`da,
Bargala, Stobi, Krani, Pretor,
Kurbinovo, Golem Grad. U~esnik e
na pove}e nau~ni sobiri vo Make-
donija, Hrvatska, Grcija, Italija,
Ukraina, Slovenija, Avstrija, Al-
banija, Bugarija i vo Romanija. Do-
bitnik e na Herderovata nagrada na
Univerzitetot vo Viena (1999) za
poseben pridones vo naukata i za za-
poznavawe na Evropa so kulturnoto
nasledstvo na Makedonija.
BIBL.: Starohristijanski spomenici
vo Ohrid i Ohridsko, Ohrid 1975; Spome-
nici od helenisti~kiot period vo SR
Makedonija, Skopje 1987; Religija i
umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 2000. D. Z.
„BITUMENSKI PROIZVO-
DI–BIM“ – Sveti Nikole –
fabrika za proizvodstvo, plas-
man i vgraduvawe bitumenski
hidroizolaciski materijali. Ra-
boti od 1957 g. Vo 1976 g. e pu{te-
na nova fabrika so 124 vrabote-
ni, so kapacitet od 25.000 toni
izolaciski materijali i asorti-
man od 100 proizvodi. Privatizi-
rana e od 1991 g. i ottoga{ e akci-
onersko dru{tvo. Ima sertifi-
kat ISO 9001. Sv. H. J. - D. Sl.
BICEVSKA, Kita (s. Malino,
Svetinikolsko, 10. II 1946) ‡ fi-
lolog, redoven prof. na Filo-
BICEVSKI B
lo{kiot fakultet (Katedra za
slavistika) vo Skopje. Osnovno
u~ili{te i gimnazija zavr{ila
vo Sveti Nikole (1965), a Filo-
zofski/Filolo{ki fakultet (sla-
vistika) vo Skopje (1969). Ma-
gistrirala na temata „Jazi~nite
osobenosti na Karpinskiot apos-
tol“ (1977), a doktorirala na te-
mata „Pravopisni i fonetski
osobenosti vo makedonskite ra-
kopisi od Severna Makedonija od
XIII i XIV vek“ (1991). Prvin ra-
botela vo Institutot za make-
Kita
Bicevska
donski jazik „Krste Misirkov“
(1970‡1988), a potoa preminala
na Filolo{kiot fakultet kako
profesor po Gramatika na sovre-
meniot ruski jazik i Voved vo
slavistikata. Pove}epati u~est-
vuvala kako lektor ili predava~
vo rabotata na tradicionalniot
Me|unaroden seminar za make-
donski jazik, literatura i kul-
tura vo Ohrid. Kako lektor po
makedonski jazik rabotela na Ka-
tedrata za makedonski jazik na
Univerzitetot „Lomonosov“ vo
Moskva (1981‡1983) i na Katedra-
ta za slavistika na Univerzite-
tot „Jotvo{ Lorand“ vo Budim-
pe{ta (1991‡1993). ^len e na Ma-
kedonskiot slavisti~ki komitet.
Nejzina nau~na preokupacija e
istorijata na makedonskiot ja-
zik. U~estvuvala na pove}e me|u-
narodni simpoziumi i kongresi.
Avtor e na okolu sto bibli-
ografski edinici.
BIBL.: Po~eten kurs po makedonski
jazik za stranci, Skopje, 1995; Karpinsko
evangelie, Skopje‡Prilep, 1995 (so V.
Despodova ‡ redaktor, D. Pandev i Q.
Mitrevski); Pravopisni i fonetski
osobenosti vo makedonskite rakopisi od
Severna Makedonija od XIII i XIV vek,
Skopje, 2000. S. Ml.
BICEVSKI, Petre Ristov (s.
Gorno Po`arsko, Vodensko, 19. X
1939) ‡ raska`uva~, romansier,
folklorist i slikar. Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija so
semejstvoto go napu{tile rodno-
to selo i se doselile vo s. Erxe-
lija, Svetinikolsko (1948). Zavr-
{il sredno zemjodelsko u~ili{-
te vo Strumica (1964) i Vi{a pe-
dago{ka {kola vo Skopje (1968).
Rabotel kako nastavnik po make-
165
B BICEVSKI
Petre
Bicevski
donski jazik vo Sveti Nikole
(1968‡1971) i vo Skopje (1971‡
2000), po {to zaminal vo penzija.
^len e na DPM (1993). Se zani-
maval i so sobirawe folkloren i
onomasti~ki materijal od Meg-
lensko. Priredil i dve samostoj-
ni izlo`bi na sliki.
BIBL.: Begalci, Skopje, 1982 (raskazi),
Klasje, Skopje, 1989 i vtoro izdanie 2004
(raskazi); Na{ite koski, Skopje, 1993 i
vtoro izdanie 2005 (roman); Orlovoto
sedelo, Skopje, 1996 (raskazi za deca);
Dimitrija i Lena, Skopje, 1997 (roman);
Otec Aleksij i jas, Skopje, 2001 (roman);
Od dvete strani na Dobro Pole, Skopje,
2001 (roman); Sudbina, prv del, Skopje,
2003 (roman); Za nas nema zbogum, Skopje,
2007 (roman); Golemata qubov, Skopje,
2008 (roman); i Sudbina, vtor del, Skopje,
2008 (roman). S. Ml.
BICEVSKI, Trpko Ristov (s.
Po`arsko, Vodensko, Egejskiot
del na Makedonija, 5. III 1938) ‡
etnomuzikolog, melograf i kom-
pozitor, nau~en sovetnik i istra-
`uva~ na vokalnata narodna mu-
zika vo Oddelot za narodna muzi-
ka vo Institutot za folklor
„Marko Cepenkov# vo Skopje, vo
penzija. Vo vremeto na Gra|anska-
ta vojna vo Grcija, zaedno so se-
mejstvoto, preminal vo NRM. Os-
novno obrazovanie zavr{il vo s.
Erxelija (Svetinikolsko), sred-
no muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a
potoa diplomiral na Fakultetot
za muzi~ka umetnost (Oddel za
muzi~ki folklor) vo Belgrad
(1967) i doktoriral na Muzi~ka-
ta akademija vo Skopje na tema
„Dvoglasjeto vo SR Makedonija ‡
arhitektonika i ritam vo svetli-
nata na teoretskite muzikolo{-
ki soznanija# (25. III 1983). Dve
godini bil nastavnik po muzi~ko
vospituvawe vo Sveti Nikole, a
po diplomiraweto na muzi~kata
akademija ostatokot od rabotni-
ot vek go minal kako etnomuziko-
log vo Institutot za folklor
„Marko Cepenkov# vo Skopje, od
stru~en sorabotnik i asistent do
nau~en sorabotnik (1. XII 1967 ‡
1986), vi{ nau~en sorabotnik
(1986) i nau~en sovetnik (1992) vo
Oddelot za narodna muzika. Eden
mandat bil i direktor na Insti-
tutot (od 1. VII 1967). Melografi-
ral nad 15.000 makedonski narod-
166
ni pesni i objavil dve monogra-
fii i 12 zbornici so makedonski
narodni pesni, od koi 4 vo koav-
torstvo so d-r Lazo Karovski.
BIBL.: Makedonski pe~albarski narodni
pesni, Skopje, 1979 (so koredaktor); Ma-
kedonski narodni humoristi~no-sati-
ri~ni pesni, I i II, Skopje, 1982 i 1986 (so
koredaktor); Dvoglasjeto vo SR Makedo-
nija, Skopje, 1986; Makedonski narodni
pesni od Meglensko, Skopje, 1985 (izbor i
muzikolo{ka obrabotka, so koredaktor);
Dvoglasni makedonski narodni pesni,
Skopje 1988; Makedonski narodni pesni
od Vodensko, Skopje, 1989 (izbor i redak-
cija); Makedonski narodni pesni od Ku-
ku{ko, Skopje, 1989 (izbor i redakcija),
Makedonski narodni pesni od Dramsko,
Skopje, 1995 (izbor i redakcija); Make-
donski narodni pesni od Lerinsko, Skop-
je, 1995 (izbor i redakcija); Makedonski
narodni pesni od Sersko i Demirhisar-
sko, Skopje, 1997 (izbor i redakcija); Me-
lodikata na makedonskata narodna pesna
i nejzinite relacii so drugite `anrovi
i kulturi, Skopje, 1997; Makedonski na-
rodni pesni od Kostursko, Skopje, 1999
(izbor i redakcija); Narodnata pesna na
Goranite, Skopje, 2001. S. Ml.
BICILI, Petar Mihajlovi~
(Odesa, 1. IX 1879 ‡ Sofija, 24.
VIII 1953) ‡ istori~ar i filolog.
Diplomiral op{ta istorija na
Novorosiskiot univerzitet vo
Odesa (1904), a potoa specijalizi-
ral vo Germanija, Francija i
Italija. Magistriral na istoris-
ki nauki na Peterbur{kiot uni-
verzitet (1917), a potoa bil pro-
fesor po op{ta istorija na No-
vorusiskiot univerzitet vo
Odesa (1918‡1920). Kon krajot na
zimata 1920 g. so semejstvoto pri-
stignal vo Vrawe, po {to bil iz-
bran za docent na Katedrata za
op{ta istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1920‡1923).
Vo Skopje ja napi{al knigata
„Uvod u svetsku istoriju# (Beo-
grad, 1923). Do iznudenoto pen-
zionirawe bil rakovoditel na
Katedrata po nova istorija na So-
fiskiot univerzitet (1924‡
1948). Negovite istra`uvawa bile
naso~eni vo oblasta na novata op-
{ta istorija, literaturnata is-
torija i istorijata na rusko-bal-
kanskite politi~ki i kulturni
vrski. Avtor e na desetina mono-
grafii i golem broj drugi nau~ni
prilozi. Vo 1993 g. vo Bugarija
zapo~na objavuvaweto na negovite
izbrani dela.
LIT.: Hr. Gandev, Prof. Petqr Mi-
hajlovi= Bicilli, „Vekove#, No 2, So-
fix, 1980, 38-42; Milivoje Jovanovi¢, Is-
tori~ar evropske kulture. Otrgnut od
zaborava: Petar Bicili, „Politika#,
XCIV, 29912, Beograd, 1. II 1997, 20. S. Ml.
BI^ENA GRA\A – kraen proiz-
vod na pilanskoto proizvodstvo.
So pomo{ na tehnologijata na bi-
~ewe od drvoto se izrabotuvaat
sortimenti so razli~ni napre~ni
preseci. Formite na bi~enata
gra|a na napre~niot presek mo`at
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
da bidat: ~etirirabni, poligonal-
ni, kombinirani i merkantilni.
Ovie ~etiri formi po dol`ina
mo`at da bidat so paralelni ra-
bovi, so prizmati~na i so konusna
forma ili kako prese~ena pira-
mida. Spored stepenot na nadol-
`nata obrabotka postoi: neokraj-
~ena, poluokraj~ena i okraj~ena
gra|a. Neokraj~enata gra|a od dve-
te strani po nadol`nata strana na
debelinata e lisi~ava (bi~ena sa-
mo po {irina). Poluokraj~enata
gra|a od ednata strana po dol`i-
nata na debelinata e lisi~ava, a e
bi~ena po {irina i samo od edna-
ta strana po debelina. Okraj~ena-
ta gra|a e ostrorabna, bi~ena na
site ~etiri strani po nadol`nata
strana i mo`e da bide paralelno
ili konusno okraj~ena. B. Il.
Vaska
Bixova-
Gajdova
BIXOVA-GAJDOVA, Vaska (Pri-
lep, 26. VI 1924) – operska pevica
– koloraturen sopran, prvenka i
edna od prvite solistki na Ope-
rata na MNT. Solo-peewe u~ela
kaj P. Bogdanov-Ko~ko, N. Kune-
li, P. Holotkov i vo Qubqana (J.
Beteto). Postojan ~len na Opera-
ta i Baletot na MNT (1948–1978).
Vo me|uvreme (1958) diplomira
na Visokata {kola za muzi~ka i
teatarska umetnost vo Viena so
ulogata na Kralicata na no}ta vo
operata Vol{ebnata flejta. Nas-
tapuvala i na koncertniot podi-
um, osobeno ispolnuvaj}i vokal-
ni tvorbi od makedonski kompo-
zitori. Od 15 ostvareni ulogi, se
izdvojuvaat: Konstanca (Grabnu-
vawe od sarajot), Lu~ija (Lu~ija
di Lamermur), Rozina (Sevilski-
ot berber), Xilda (Rigoleto),
Adina (Quboven napitok). Pose-
duva ~ist koloraturen sopran, so
{irok dijapazon, tehni~ki sovr-
{en, sposoben so svojata izraz-
nost da predade i najsuptilni du-
{evni sostojbi. F. M.
BI[EV, Gligor Pavlov (Strumi-
ca, 5. IV 1958) – ekonomist, bankar
i univ. profesor. Ekonomski fa-
kultet (1976–1980) i postdploms-
ki studii (monetarno-kreditna
teorija i politika) zavr{il vo
Skopje (1980&1982) so magisterski-
ot trud †Ponudata na pari vo so-
vremenata monetarna teorija#
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gligor
Bi{ev
(1985) i ja odbranil doktorskata
disertacija †Ponudata i pobaru-
va~kata na pari – slu~ajot na Jugo-
slavija# (1991). Gostin-istra`uva~
bil na Vienskiot institut za spo-
redbeni ekonomski studii (1997)
i na Londonskata {kola za ekono-
mija i politi~ki studii (1995), a
posetuval i kursevi vo Centarot
za centralno-bankarski studii vo
Bankata na Anglija, vo Institutot
na MMF vo Va{ington i Viena,
vo Bankata na Francija, vo Nacio-
nalnata banka na Avstrija i vo Na-
cionalnata banka na Grcija. Rabo-
tel kako ekonomist vo Narodnata
banka na Makedonija (od 1984), ge-
neralen direktor (1993), vicegu-
verner (1994) i zamenik guverner
na NBM (1997–2000), a potoa stanu-
va prv generalen direktor na Sto-
panskata banka AD - Skopje. Is-
tovremeno e vonreden profesor na
Ekonomskiot fakultet vo Prilep
(bankarski menaxment i me|unrod-
ni finansii, kako i na postdip-
lomskite studii), profesor na
Postdiplomskite studii na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje (mo-
netaren sistem i politika, kako i
me|unarodni finansii i finansi-
siki sistemi i bankarstvo) i pre-
dava~ na kursevite na Komisijata
za hartii od vrednost. Objavil dve
knigi i nad 200 razni prilozi vo
nau~ni i stru~ni publikacii vo
zemjata i vo stranstvo. R.
BLAGA RAKIJA ‡ obred so
za{e}erena topla rakija vo svad-
benite obi~ai, povrzani so prvata
bra~na ve~er i proslavata na
†~esnosta na nevestata#. Vo nedela-
ta nave~er ili utroto vo ponedel-
nikot nevestata gi po~estuva svad-
barite vo domot na mlado`enecot, a
obredni lica ‡ deverot, svekrvata
ili mlado`enecot im nosat blaga
rakija na roditelite na nevestata i
na kumot, zaedno so nevestinskata
ko{ula, presna pita, jarec i kitka
vrzana za sadot so crven konec. Od
ovoj obi~aj denes e zadr`ana samo
izbledneta formalna tradicija.
LIT.: Simo Mladenovski, Bele{ki za
prvata bra~na ve~er kaj Makedoncite,
†Makedonski folklor#, VII, 14, Skopje,
1974, 239–249. S. Ml.
BLAGAJNI^KI ZAPISI NA
NBRM – kratkoro~ni hartii od
BLAGOVEC B
vrednost {to gi izdava NBRM. na blagajni~kite zapisi {to go
Blagajni~kite zapisi se prodava- prodava i gi namaluva nivnite
at po diskontiran iznos, a na de- kamatni stapki. Vo prodol`enie,
not na dostasuvaweto se ispla}a ako centralnata banka saka da gi
nivnata nominalna vrednost, pri stabilizira pazarnite kamatni
{to razlikata me|u nominalniot stapki, toga{ taa primenuva ten-
i diskontiraniot iznos ja pret- deri so iznosi, a ako saka da ja
stavuva kamatata {to ja nosat pottikne ulogata na pazarnite
blagajni~kite zapisi. Blagajni~- sili vo formiraweto na kamat-
kite zapisi mo`at da se se izda- nite stapki, taa primenuva tende-
vaat so razli~ni rokovi na dosta- ri so kamatni stapki.
suvawe, kako: 3, 7, 14 i 28 dena. LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo,
Blagajni~kite zapisi se izdavaat Economy Press, Skopje, 2003, 502–506; Kiki
vo dematerijalizirana forma, a Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godi-
NBRM vodi registar na sopstve- ni centralno bankarstvo vo Republika
nosta na blagajni~kite zapisi. Makedonija, Narodna banka na Republika
NBRM gi prodava blagajni~kite Makedonija, Skopje, 2006, 133. G. P.
zapisi na aukcii, na koi mo`at da BLAGOVEC (Sveto Blagove{te-
u~estvuvaat samo komercijalnite nie, Blagoec, Blagovest) – nepod-
banki. Aukciite se odr`uvaat vo vi`en ili postojan hristijanski
redovni termini, a postojat dva praznik (25/7 april). Se smeta za
osnovni tipa tenderi: tenderi so te`ok praznik. Nekoi duri go
iznosi i tenderi so kamatni stap- smetaat za golem praznik kako
ki. Kaj tenderite so iznosi, vkup- Veligden, poradi {to se veli:
niot iznos na blagajni~kite za- †Blagovec prv den Veligden#.
pisi {to se nudi na proda`ba i Svetoto evangelie spored Luka
kamatnata stapka se odredeni od raska`uva deka arhangel Gavril
NBRM, a bankite dostavuvaat po-
nudi samo za iznosot na blagaj- bil ispraten od Boga da $ soop-
ni~kite zapisi {to sakaat da gi {ti na devojkata Marija od Naza-
kupat. Kaj tenderite so kamatni ret deka taa e odredena od Boga da
stapki, centralnata banka odnap- go rodi Spasitelot: †Raduvaj se
red go utvrduva samo vkupniot iz- blagodetna! Gospod e so tebe! Bla-
nos na blagajni~kite zapisi {to goslovena si ti me|u `enite# – $
go nudi na proda`ba, dodeka ban- rekol toj. A koga Sveta Deva Ma-
kite licitiraat so iznosite i ka- rija pomislila: †Kakov }e bide
matnite stapki. Aukciite na bla- ovoj pozdrav?#, angelot $ rekol:
gajni~kite zapisi za prv pat se †Ne boj se Marija, za{to si na{-
vovedeni kako instrument na mo- la milost pred Boga; i ete ti }e
netarnoto regulirawe na
14. II 1994 g. Po~nuvaj}i
od 2000 g., blagajni~kite
zapisi se osnovniot ins-
trument preku koj se vodi
monetarnata politika vo
RM, dodeka nivnata ka-
matna stapka e glavnata
referentna kamatna
stapka na NBRM. Pritoa,
preku promena na visina-
ta na kamatnata stapka na
blagajni~kite zapisi i
na tipovite tenderi, cen-
tralnata banka ispra}a
signali za nasokata na
monetarnata politika.
Vo uslovi na vi{ok na
likvidni sredstva vo
bankarskiot sistem, t.e.
pri zgolemena ponuda na
pari, centralnata banka
gi upotrebuva aukciite
na blagajni~kite zapisi
kako instrument za pov-
lekuvawe pari. Toga{,
taa go zgolemuva iznosot
na blagajni~kite zapisi
{to go nudi za proda`ba
i gi zgolemuva nivnite
kamatni stapki. Obrat-
no, dokolku centralnata
banka oceni deka koli-
~estvoto pari vo optek e
pomalo od potrebnoto, „Blagove{tenie“, carski dveri, Nerezi, Skopsko (XVI v.)
taa go namaluva iznosot
167
B †BLAGOVE[TENIE#
za~ne{ vo utrobata i }e rodi{
sin i }e go krsti{ so imeto Isus.
On }e bide golem i }e se nare~e
sin na Sevi{niot i }e mu go dade
Gospod Bog prestolot od negoviot
tatko Davida i }e caruva nad do-
mot Jakovov sekoga{ i carstvoto
negovo nema da ima kraj#. (Luka
1/27-33). Crkvata go vostanovila
ovoj praznik vo ~est na taa blaga
vest. Se praznuva to~no devet me-
seci pred Ro`destvo Hristovo
(Bo`ik). No, nema poprecizni po-
datoci od koga se praznuva ovoj
praznik. So sigurnost se znae si-
gurno deka se praznuval vo VII v.,
no nekoi svedo{tva uka`uvaat de-
ka toj se praznuval i nekolku ve-
kovi porano. Kako blag den, se ve-
ruvalo deka toga{ ranata ne boli,
pa na malite `enski deca im gi
dupele u{ite. Kako proleten
praznik, so ovoj den e povrzano i
izleguvaweto na zmiite i doa|a-
weto na pticite preselnici od
toplite krai{ta ({trkot, lasto-
vicata, pupunecot, slavejot i dr.).
Se veruva deka tie na ovoj den }e
dojdat duri i da vrne sneg. Iako se
pa|a vo te{kite veligdenski pos-
ti, na Blagovec se jade riba. Duri
toa se smeta i za potrebno, za
zdravje. Zatoa i siromasite se
trudele da kupat riba, samo †da se
obla`et so ribino#. Toga{ izle-
guvale v planina aramiite, veru-
vaj}i deka tokmu toj blag den }e
spe~alat mnogu blagota, mnogu pa-
ri i nema da pretrpat nekoja {te-
ta ili nesre}a.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u Ÿev—e-
liskoj kazi, prikupio i opisao Stefan
Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Lazar
Mirkovi¢, Heortologija, Beograd, 1961;
Marko K. Cepenkov, Kniga devetta, Na-
rodni veruvawa, detski igri. Redaktira-
le d-r Kiril Penu{liski i Leposava
Spirovska, Skopje, 1972; Naum Celakov-
ski, Debarca, obredi i obredni igri,
Skopje, 1984;. Sveto pismo na Stariot i
Noviot zavet, Skopje, 1990. M. Kit.
„BLAGOVE[TENIE# – najsta-
rata op{tinska bolnica vo Bi-
tola i vo Makedonija, koja posto-
ela od vtorata polovina na XVIII
vek. Pripa|ala na patrijar{is-
kata op{tina vo gradot, koja i
finansiski ja izdr`uvala. Leku-
vaweto bilo besplatno za privr-
zanicite na Patrijar{ijata. Vo
1901 g. bila predadena vo upotre-
ba novata moderna bolnica, iz-
gradena na istiot plac, koja ras-
polagala so 100 bolni~ki kreve-
ti i so sovremena operaciona sa-
la. Do nejzinoto bombardirawe
(1917) vr{ela zdravstvena, soci-
jalna, vospitna, propagandna i
politi~ka dejnost.
LIT.: Velimir T. Arsi}, Crkva sv. veli-
komu~enika Dimitrija u Bitoqu, 1930,
46; Petar Bojaxievski, Zdravstvoto vo
Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 217.
P. B.
168
Borislav
Blagoev
BLAGOEV, Borislav (Skopje,
1912 ‡ Skopje, 23. I 2009) ‡ univer-
zitetski profesor, pravnik. Os-
novno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo Skopje (1930), a Pra-
ven fakultet vo Belgrad (1936).
Doktoriral na Pravniot fakul-
tet vo Belgrad, na tema †Me|una-
rodnoto regulirawe na trudovite
odnosi“ (1939). Izbran za docent
na Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje (1947), a potoa
za docent (1951) i za redoven pro-
fesor na Pravniot fakultet vo
Skopje (1956). Predaval Trudovo
pravo, Statistika i Istorija na
pravoto. Osnovopolo`nik na Me-
|unarodnoto trudovo pravo vo Ju-
goslavija i osnova~ na predmetot
Trudovo pravo na Pravniot fa-
kultet vo Skopje. Objavil pogo-
lem broj u~ebnici i nau~ni tru-
dovi za trudovite odnosi i statis-
tikata (na makedonski, srpski,
slovene~ki i albanski jazik). Po-
znanik so \or~e Petrov, Pavel
[atev i Metodija Andonov-^en-
to. Izbran za ~len na Zakonodav-
nata komisija pri Prezidiumot na
ASNOM (XI 1944) i za referent
za socijalni pra{awa. Na barawe
na Metodija Andonov-^ento, go
napi{al prviot stru~en trud na
makedonski jazik od oblasta na
federalizmot (XII 1944 g.). Bil
dekan na Pravniot (1953‡1955) i
dekan na Ekonomskiot fakultet
(1956‡1960) vo Skopje. Osnovnite
idei {to gi sledi vo pravoto se
polo`bata na rabotni~kata klasa
vo op{testvoto i pravnoto reg-
ulirawe na trudot.
BIBL.: Borislav I. Blagoev, Federaliz-
mot vo teorijata i praksa, Skopje, 1944;
Trudovite odnosi kako predmet na pra-
voto, Skopje, 1955; Statistika za samo-
upravqa~e, Beograd, 1980; The Federalism
and Events in the Soviet Unioin and the Balkans,
Balkan Forum, No 5, Skopje, 1993.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni, 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.
BLAGOEV, Dimitar Nikolov
(psevd. Dedoto, Bratanov, Se-
neks) (s. Zagori~ani, Kostursko,
1856 – Sofija, 7. V 1924) – revolu-
cioner, u~itel, pisatel i publi-
cist. Osnovopolo`nik i pred-
vodnik na socijaldemokratskoto
i komunisti~koto dvi`ewe vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dimitar
Blagoev
Bugarija (1891–1923). Revolucio-
nerna aktivnost projavuva i vo
makedonskoto osloboditelno dvi-
`ewe. Vo 1917 g., kako {ef na So-
cijaldemokratskata parlamen-
tarna grupa vo Bugarskiot parla-
ment, site bugarski vojni {to se
vodele vo Makedonija gi okvali-
fikuva kako zavojuva~ki i, kako
Makedonec, bara Makedonija da
se oformi vo samostojna balkan-
ska dr`ava. Negovata pismena re-
volucionerna aktivnost e objave-
na vo XX toma.
BIBL.: DimitÍr Blagoev, Prinos kÍm is-
toriÔta na socializma vÍ BÍlgariÔ, So-
fiÔ, 1906; SocijaldemokraciÔta protiv
voinata (Re~ v Narodnoto sÍbranie ot
10. XII 1917). Stenografski Dnevnici na
XVII-to Obiknoveno Narodno sÍbranie,
~etvÍrta redovna sesiÔ, kn. I, SofiÔ, 1930,
217. O. Iv.
BLAGOEV, Nikola Popov (s. Ra-
kita, Kajlarsko, 15. II 1868 ‡ So-
fija, 1944) ‡ pravnik, univ. pro-
fesor. Zavr{il klasi~na gim-
nazija vo Bitola (1889) i Praven
fakultet na Univerzitetot vo
Belgrad (1894). Bil redoven do-
cent (1916‡1925) i vonreden pro-
fesor (1926‡1934) po istorija na
bugarskoto i slovenskoto pravo
na Sofiskiot univerzitet. Bil
~len na Makedonskiot nau~en in-
stitut vo Sofija. Ima objaveno
zna~ajni trudovi za bogomilstvo-
to, Samuilovata dr`ava i za vos-
tanieto na Petar Deljan.
BIBL.: Pravni i socialni v†zgledi na
bogomilite, Sofi®, 1912; Besedata na
prezviter Kozma protiv bogomilite,
„Godi{nik na SofiŸski® universitet ‡
Áridi~eski fakultet“, 18, Sofi®, 1923,
1-80; Proizhod i karakter na car Samui-
lovata d†r`ava, „Godi{nik na SofiŸ-
ski® universitet ‡ Áridi~eski fakul-
tet“, 20, Sofi®, 1924-1925, 1-107; Del®n i
negovoto v†stanie v Moravsko i Make-
doni® protiv vizantiŸcite, „Makedon-
ski pregled“, No 2, Sofi®, 1928, 2-22.
S. Ml.
BLAGOEV, Spiridon (s. Patele,
Lerinsko, Egejskiot del na Ma-
kedonija, RGr, 7. II 1926 ‡ Skopje,
2009) ‡ pravnik i istori~ar. Za-
vr{il {estgodi{no u~ili{te vo
rodnoto selo na gr~ki jazik (1938),
a podocna se vrabotil vo dr`avno
pretprijatie (1940). Po german-
skata okupacija na Grcija (1941)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Spiridon
Blagoev
stanal aktivist na OKNE i na
EPON, a potoa i ~len na Sekreta-
rijatot na selskata mladinska or-
ganizacija EPON (po~etokot na
1942) i ~len na KPG (maj 1942).
Otkako bil ispraten na partiska
rabota vo Sorovi~kiot reonski
komitet na KPG (prvata polovina
na 1943), naskoro stanal profe-
sionalen revolucioner (od leto-
to 1943 do krajot na Vtorata svet-
ska vojna). Vo vremeto na Gra|an-
skata vojna vo Grcija stapil vo re-
dovite na DAG (letoto na 1946) vo
[tabot na Vi~o i bil politi~ki
komesar na vod, komandir na ~eta
vo bataljonot na Pando [iper-
kov, pomo{nik na bataljonskiot
politi~ki komesar i odgovoren za
Makedoncite vo bataljonot (1946
‡1947). Potoa se vklu~il vo 107-ta
brigada na DAG, u~estvuvaj}i vo
site nejzini borbi i vojnata ja za-
vr{il vo ~in poru~nik (po~eto-
kot na 1948 ‡ oktomvri 1949). Na-
rednite tri decenii gi minal vo
Ta{kent (SSSR) na razni rako-
vodni proizvodstveni dejnosti.
Vo me|uvreme diplomiral na Fa-
kultetot po mehanika (specijal-
nost tehnologija, 1951‡1955), a po-
docna diplomiral i na Pravniot
fakultet na Ta{kentskiot uni-
verzitet „V. I. Lenin“ (1960‡
1966). Izvesno vreme rabotel kako
pomlad nau~en sorabotnik vo In-
stitutot za filozofija i pravo na
Akademijata na naukite na Uzbe-
kistan (1972‡1978) kade {to i ja
odbranil kandidatskata diserta-
cija „Pravnata polo`ba na subjek-
tite vo sostavot na Socijalisti~-
ka Federativna Republika Jugos-
lavija“ (1979), so {to go dobil zva-
weto kandidat na pravnite nauki.
Po vra}aweto vo Skopje (1979) se
vrabotuva vo INI kako nau~en
sorabotnik do penzioniraweto
(1980‡1989). Avtor e na pogolem
broj statii za Makedoncite vo
Egejskiot del na Makedonija i ima
zna~aen pridones vo arhivskite
istra`uvawa vo SSSR za sovreme-
nata istorija na Makedonija.
LIT.: Referat za izbor na nau~en sora-
botnik vo Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje, „Bilten“ na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij“, br. 346,
Skopje, 1. IX 1980, 19‡21; 50 godini In-
stitut za nacionalna istorija 1948‡
1998, Skopje, 1998, 193‡194. S. Ml.
BLAGOEV, Trajko (s. Vladimi-
rovo, Male{evsko, 25. VIII 1876 –
Sofija, 1937) – u~itel, ~len na
Strumi~kiot okru`en komitet i
rakovoditel na Komitetot vo
Male{evsko. Zavr{il pedago{-
ko u~ili{te vo ]ustendil i pe-
dagogija na Univerzitetot vo So-
fija (1904). Bil u~itel vo Vladi-
mirovo, Male{evsko (1896–1897).
^len na MRO od 1895 g. i zame-
nik-pretsedatel na Strumi~kiot
okru`en komitet (1898–1899) i
rakovoditel na Male{evskiot
revolucioneren reon (1899–1900).
Od 1901 do 1905 g. bil zamenik-re-
daktor na vesnikot „Reformi“ i
aktivist na Male{evskoto brat-
stvo vo Sofija. Avtor e na pove-
}e u~ebnici po geografija.
LIT.: Boris Nikolov, VÍtre{na makedo-
no-odrinska revolÓcionna organizaciÔ
(voŸvodi i rÍkovoditeli 1893–1934), So-
fiÔ, 2001. V. \.
BLAGOEVGRAD (porano: Gorna
Xumaja) – grad vo Pirinskiot del
na Makedonija, Republika Buga-
rija: 71.343 `. (1992). Se nao|a vo
Blagoevgradskata Kotlina, vo
podno`jeto na jugozapadnite raz-
granoci na planinata Rila, od
dvete strani na r. Blagoevgradska
Bistrica, na nadmorska viso~ina
od 400 m. Niz gradot pominuva me-
|unarodniot pat E–79 i `elezni~-
ka pruga koi na sever go povrzuva-
at so Sofija i na jug preku premi-
not Kula so Solun. Na zapad pre-
ku preminot Del~evo, B. se povr-
zuva so magistralniot pat M–5 vo
Republika Makedonija preku koj
se povrzuva so Skopje, a na istok
so isto takov pat e povrzan so Raz-
log i Bansko. Do B. dopira prome-
neta sredozemnomorska klima.
Glaven hidrografski objekt e re-
kata Blagoevgradska Bistrica,
leva pritoka na r. Struma. Vo
Blagoevgrad
†BLAGOJ JANKOV-MU^ETO# B
okolinata na gradot se nao|aat
Blagoevgradskite mineralni vo-
di so vkupna {tedrost od 16,8 l/sec
i temperatura na vodata od 54,6°C.
Blagoevgrad, koj do 1950 g. se vi-
kal Gorna Xumaja, se razvil vrz
starata trakiska naselba Skapto-
para. Kako grad pod imeto Xuma
Pazari za prvpat se spomenuva vo
dokumenti od 1576 g. Vo po~eto-
kot na XIX v. B. stanuva centar na
Gornoxumajskata kaza i se razviva
kako zna~aen zanaet~iski i trgo-
vski centar. Spored V. K’n~ov koj
go posetil gradot kon krajot na
XIX v. vo nego `iveele 6.440 `. Od
niv 1.250 `. bile hristijani, 4.500
`. Turci, 250 `. Vlasi, 200 `. Ci-
gani, 180 `. Evrei i 60 `. Grci –
hristijani. Ottoga{ pa navamu
naselenieto vo B. e vo postojan
porast. Najgolemo zgolemuvawe e
zabele`ano pome|u 1965 i 1975 g.,
koga e nagolemeno od 32.000 na
50.000 `. Vo B. se razvieni pove}e
industriski granki kako prehran-
benata, tutunskata, tekstilnata,
ma{inskata, osobeno elektroteh-
ni~kata industrija i dr. Vo gra-
dot ima 10 osnovni u~ili{ta, tri
gimnazii, ~etiri tehni~ki u~i-
li{ta, Vi{ pedago{ki institut
i Amerikanski univerzitet. B. e
zna~aen zdravstven centar so obe-
dineta reonska bolnica, ima tea-
tar, opera, istoriski muzej i po-
ve}e kulturno-istoriski spome-
nici.
LIT.: [arkov V., Grad Gorna D`umaÔ, So-
fi®, 1930; Trukov M., Blagoevgrad, So-
fiÔ, 1964. Al. St.
„BLAGOJ JANKOV-MU^ETO#
‡ STRUMICA (1971) ‡ spomen-
ku}a so postojana izlo`ba po-
svetena na narodniot heroj na
NOAVM Blagoj Jankov-Mu~eto
(v.). Toa e vsu{nost negovata rod-
na ku}a, preuredena vo memori-
jalen muzej kako depandans na Mu-
zejot na Strumica. Sodr`i dve
169
B BLAGORODNICI
izlo`beni prostorii, ambien-
talno uredeni spored na~inot na
`iveeweto vo triesettite godi-
ni na XX vek. Vo niv se smesteni
poku}ninski predmeti, kako i
predmeti povrzani so kroja~kiot
zanaet, upotrebuvani od B. Jan-
kov-Mu~eto. Vo poseben izlo`-
ben del pak, preku fotografii,
dokumenti i predmeti e prika-
`an negoviot `ivoten pat kako
kroja~ki rabotnik, ~len na URS-
ovite sindikati na Kralstvoto
Jugoslavija, komunist i revolu-
cioner vo periodot pred po~eto-
kot na Vtorata svetska vojna, ak-
tivist i borec na NOAVM.
K. Bog.
BLAGORODNICI MAKEDON-
CI VO EVROPSKITE ZEMJI
(XV‡XVIII v.). Vo Habsbur{kata
monarhija blagorodnici Make-
donci bile Dan~o Makedonski
(vo dene{na Vojvodina), Nikola
Makedonec (`upan vo ^anad), La-
dislav Makedonski, Volk Make-
donski (vrhoven `upan na Kraso),
semejstvoto Monasterlija vo Rac
Kovin i potoa vo Komoran i Sa-
moil. Vo XVIII v. blagorodnici
bile kir Haxi Manojlo vo Budim,
Teodor Nikoli~ od Veles; Geor-
gi i Jovan Kalinovi~i od Dojran,
Teodor Jankovi~ Mirijevski, Da-
nilo @efarovi~ vo Viena, Kiri-
lo Nako vo Veliki Sen Miklu{,
Marko Serviski (\or|evi~) vo
Kawi`a, Dimitrie Anastas/ie-
vi} ‡ Sabov od Negu{, semejstvo-
to Bai~i od Blaca vo Mitrovica,
kako i semejstvata Duka, Darvar i
Spirta od Klisura, vo Zemun i vo
Viena.
LIT.: V. A. Dui{in – D. J. Popovi¢, Ple-
mi¢ke porodice, Vojvodina, 2, Novi Sad,
1939; Aleksandar Matkovski, Grbovite
na Makedonija (Prilog kon makedonska-
ta heraldika), Skopje, 1970. M. Zdr.
BLAGORODNI[TVO vo Make-
donija (XIV‡XVI v.) – po osman-
liskoto osvojuvawe starata hris-
tijanska blagorodni~ka klasa vo
Makedonija uspeala vo eden izve-
sen period da se zadr`i vo grado-
vite. Vo XV v. vo Skopje `iveel
vlastelinot To{nik, ~ija `ena
Milica vo 1497 g. go obnovila ma-
nastirot Matka. Vo 1466 g. vo iz-
vorite se spomenuvaat †boljarite
na mestoto Kratovo#, a vo istoto
mesto `iveele kne`evskite se-
mejstva Boi~i}evi i Pepi}evi.
Boljari kako op{testven sloj vo
koj vleguvale najvlijatelnite
hristijani postoel i vo Ohrid vo
XV v. Vo april 1448 g. so posebna
sultanska naredba na Radinos od
Kostur mu bila dadena na u`iva-
we crkvata †Zaharija#, a pak ma-
nastirot †Sveti Nikola# vo sa-
miot grad Strumica vo 1573 g. ka-
ko semeen vakaf mu pripa|al na
170
popot Dobre. Vo positnoto make-
donsko blagorodni{tvo vleguva-
le i hristijanite – spahii, koi
pretstavuvale ostatok od starata
predosmanliska voena klasa. Tie
bile vklu~eni vo osmanliskiot
voen sistem i aktivno u~estvuva-
le vo voenite pohodi na imperija-
ta. Brojot na ovie pretstavnici
na staroto krupno i sitno blago-
rodni{tvo vo Makedonija so te-
kot na vremeto postepeno se na-
maluval i ve}e kon krajot na XVI
v. napolno is~eznale.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Ma-
kedonija od krajot na XIV do XVII vek. De-
mografski prou~uvawa, Skopje 1981; Kon
pra{aweto za hristijanite spahii vo
Makedonija, GINI, IV, 1–2, Skopje, 1960,
304-316; B. Cvetkova, Novye dannye o
hristianah-spahiÔh na Balkanskom polu-
ostrove v period turckogo gospodstva,
„Vizantijskij vremennik#, XIII, Moskva,
1958. Dr. \.
BLAGOSLOVI ‡ kratki `anro-
vi na usnoto narodno tvore{tvo,
spored formata bliski do poslo-
vicite, a spored porakata i `el-
bite {to gi sodr`at se dobli`u-
vaat do zdravicite i baewata. So
veruvaweto vo magi~nata mo} na
zborot, kako i kletvite, tie pret-
stavuvaat magiski formuli. No,
za razlika od kletvite {to so-
dr`at zla kob, `elba da se slu~i
nesre}a, blagoslovite se dvi`at
vo sprotivna nasoka ‡ ja sodr`at
`elbata da se slu~i ne{to ubavo.
Tie se genetski svrzani so semej-
nite i kalendarnite obredi i po-
teknuvaat od vremiwata koga ~o-
vekot veruval deka so odredeni
magiski formuli mo`e da se na-
so~uva ~ovekovata sudbina vo po-
zitivna nasoka. Kako apelativen
`anr, naj~esto se pridru`nik na
obredite i obi~aite. Blagoslo-
vuvaweto mo`e da bide svedeno
samo na nekolku zbora vo silno
zgusnat iskaz, iako ~esto pretsta-
vuva retori~ki ukrasena i poet-
ski razviena formula. Von siste-
mot na apelativnite `anrovi e
samo potencijalno oblikuvana
kni`evna forma i negovata `an-
rovski nestabilna polo`ba
pridonela da dobie i imenuvawa
kako molitva i zdravica. Pri
kaneweto na svadba se izrekuvaat
blagoslovi od tipot: Da blago-
slovi{ da dojde{ na slava! Kane-
tiot replicira: Bog da te blago-
slovi, sre}na svadba da ti e! Pri
slava doma}inot nazdravuva i
blagoslovuva: Gospod zdravje
neka dava, beri}et vo pole,
ma{ki deca vo ku}a! Ima
blagoslovuvawa pri gradewe
ku}a, pri vr{ewe zemjodelskite
raboti itn. Koga se zasejuva, na
nivata se zaboduva vreteno vo
oranoto i se veli: Kako {to e
vreteno polno, taka da se polni
beri}et (da se mota `ito!).
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Marko Kitevski, Za nekoi kratki
govorni narodni umotvorbi od Kumanov-
sko, Prilozi za makedonskiot folklor,
Skopje, 1989; istiot, Na kletva lek nema,
Skopje, 1991; Bone Veli~kovski, Kratki-
te `anrovi i detskiot folklor vo Ku-
manovo i Kumanovsko, Folklorot i etno-
logijata vo Kumanovo i Kumanovsko,
Skopje ‡ Kumanovo, 255-289. B. V.
BLAGOSOSTOJBA – poim {to
se odnesuva na kvalitetot na `i-
votot na lu|eto (v. Kvalitet na
`ivot). Problemot na blagosos-
tojbata e povrzan so eden cel pra-
vec vo ekonomskata nauka – eko-
nomija na blagosostojbata. Vo
fokusot na vnimanieto na ovaa
nau~na disciplina e blagosostoj-
bata na poedinecot. Zbirot na
blagosostojbata na site poedinci
vo op{testvoto ja dava t.n. op-
{testvena blagosostojba. Ekono-
mijata na blagosostojbata, vo
su{tina, se sveduva na dva kon-
cepta: 1) konceptot na ekonom-
skata efikasnost i 2) konceptot
na distribucijata na dohodot.
Konceptot na ekonomskata efi-
kasnost vo osnova se odlikuva so
pozitivisti~ki pristap i se od-
nesuva na „goleminata na pitata#,
dodeka konceptot na distribuci-
jata na dohodot vo osnova se odli-
kuva so normativisti~ki pristap
i se odnesuva na „raspredelbata
na pitata#. So cel {to e mo`no
pove}e da se oddelat konceptite
na ekonomskata efikasnot i na
distribucijata na dohodot, eko-
nomistite ja koristat t.n. Pare-
to efikasnost, spored koja dis-
tribucijata e Pareto efikasna
dokolku nitu edna redistribuci-
ja na dobrata ne vodi do podobru-
vawe na sostojbata na edni lica,
bez pritoa da se vlo{i sostojbata
na drugi lica. Vo RM nivoto na
blagosostojbata naj~esto se meri
preku indeksot na ~ovekoviot
razvoj, kako i so dohodovnite (mo-
netarnite) merila na siroma{-
tijata, kako {to se glavniot zbi-
ren indeks i indeksot na dlabo-
~inata na siroma{tijata. Spored
indeksot na ~ovekoviot razvoj,
Makedonija se nao|a vo grupata
zemji so sredno nivo na blagosos-
tojba (v. ~ovekov razvoj), dodeka
dohodovnite merila na siroma{-
tijata poka`uvaat postoewe na
golemi dispariteti vo kvalite-
tot na `ivotot na lu|eto (v. siro-
ma{tija).
LIT.: D. Begg et al. (2000): Economics, sixth
edition, McGraw-Hill, 257-277. D. E.
BLAER, \or|i (Stara Pazova,
Srbija 28. H 1908 – Skopje, 19. III
1970) – Evrein, dentist, komu-
nist, u~esnik vo NOB. Se dose-
lil vo Skopje (1932) i bil eden od
voda~ite sindikalisti, podocna
postaven i za sekretar na KPJ za
okolijata Nerodim (1939). Uap-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sen vo Prizren (1940). Se vratil
vo Skopje (1941), kade {to orga-
niziral zdravstvena slu`ba za
lekuvawe na ranetite ilegalci.
Bil otkrien i zatvoren vo Idri-
zovo (1942). Go organiziral beg-
stvoto od zatvorot na 350 poli-
ti~ki zatvorenici (1944). ^eti-
ri dena po begstvoto ja organizi-
ral bolnicata na 42. brigada, ko-
ja{to bila i bolnica na Vrhov-
niot {tab. U~estvuval vo oslobo-
duvaweto na Skopje. Potoa bil
pretsedatel na Evrejskata op-
{tina vo Skopje. Nositel na
Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
BLAER, Zlatko (Skopje, 1946) –
novinar. Apsolviral na Ma{in-
skiot fakultet vo Skopje. Od
1971 g. vo „Nova Makedonija# -
pripravnik vo Gradskata rubri-
ka, sorabotnik vo Nadvore{-
nopoliti~kata, urednik na Dnev-
nata redakcija, pomo{nik na
glavniot urednik. Dopisnik od
Atina (1983/88). Vo periodot
1979/81 g. urednik na „Ekran#.
Glaven i odgovoren urednik na
vesnikot „Ve~er# 1990-1991. Vo
juni 1991 g. zaminuva vo Avstra-
lija: kosopstvenik i urednik na
„Avstralisko-makedonski nedel-
nik# vo Melburn. B. P. \.
BLA@EV, Negrija (Gali~nik,
1783 ‡ 1843) ‡ pretstavnik na
Debarskata rezbarska {kola.
U~estvuval vo vnatre{noto ukra-
suvawe na Bigorskiot manastir
zaedno so trite negovi sina ‡
Makarija, Trajan i \ur~in.
LIT.: As. Vasilev, B†lgarski v†zro`den-
ski maŸstori, Sofi®, 1965, 211. S. Ml.
BLA@EVSKA, Zorica (Skopje,
6. H 1948) – arhitekt. Diplomira-
la na Arhitektonsko-grade`niot
fakultet vo Skopje (1973). Vra-
botena e na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje kako asistent i
po izborot vo drugi nastavni~ki
zvawa e izbrana za redoven pro-
fesor (2003) po predmetot Pro-
ektirawe stanbeni i ugostitel-
ski objekti. Doktorirala na Ar-
hitektonskiot fakultet vo Skop-
je (1991). Osven so pedago{ka dej-
nost, se zanimava i so nau~nois-
tra`uva~ka rabota, so arhitek-
tonsko proektirawe i so publi-
cistika. Nejzinata proektanska
aktivnost rezultira so realiza-
cija na pove}e individualni se-
mejni ku}i, a zabele`itelno e i
u~estvoto na anonimni arhitek-
tonski konkursi.
BIBL.: Socio-psiholo{ki viduvawa na
stanbenite sredini vo Skopje, Zbornik
na Arhitektonskiot fakultet, Skopje
1983; Za kvalitetot na domuvawe vo
Skopje, Kultura na prostorot, „SAM 2#,
Skopje 1984; Objektot za domuvawe vo
tretata `ivotna doba, Jubileen zbor-
nik „50 godini Arhitektonski fakultet#,
Skopje 1999; Razvoj na arhitektonskata
tipologija na niskata stanbena struk-
tura. Me|unarodna konferencija „Sta-
not – potreba, mo`nosti i perspektivi#;
Zbornik na trudovi, Ohrid, 1998. Kr. T.
Katerina
Bla`evska
BLA@EVSKA, Katerina (Veles,
12. VII 1967) – novinar. Po diplo-
miraweto na Fakultetot za inter-
disciplinarni studii po novinar-
stvo na UKIM vo Skopje (1989) ra-
boti kako novinar vo Makedonsko-
to radio (1990–1997), kolumnist vo
nedelnikot †Denes# (1997–1999) i
urednik na Politi~kata rubrika
na v. †Makedonija denes# (1998–
1999); urednik-komentator (1999–
2003), zamenik glaven i odgovoren
urednik (2003–2004), glaven i odgo-
voren urednik (2004–2008) i ured-
nik-komentator vo v. †Dnevnik#
(od 2008). Bl. R.
BLA@ESKI-RASOLKOSKI,
Andreja (s. Malo Crsko, Ki~ev-
sko, 1861 – s. Mogila, Bitolsko, 8.
V 1903) – prilepski vojvoda. Pr-
vin bil ajdutski vojvoda (ok.
1885), a potoa zaminal na pe~alba
vo Romanija. Po vra}aweto vo
Makedonija (1900) bil vo ~etata
na M. Acev, M. Lerinski i J. Pi-
perkata. Od 1901 g. stanal pri-
lepski vojvoda. Dvi`ej}i se vo
~etata na P. Cvetkov zaginal vo
borbite kaj s. Mogila, Bitolsko.
IZV. i LIT.: N. Rusinski, Spomeni,
Skopje, 1997; D. Pa~emska-Petreska, Voj-
vodata dedo Andreja od Malo Crsko,
Skopje, 1999, 198. Al. Tr.
BLA@I], Zdravko (Stari Be~ej,
19. IV 1917 – Belgrad, 14. IX 1979)
Zdravko
Bla`i}
BLATNA B
‡ slikar i vi{ konzervator. Dip-
lomiral na [kolata za vizantin-
ska umetnost vo Belgrad (1936).
Studiral i na Akademijata za li-
kovni umetnosti vo Praga. Rabo-
tel na konzervacija na ikoni i
freski i na nivnoto kopirawe.
Ima zaslugi za konzervacijata na
freskite vo crkvite „Sv. Sofi-
ja#, „Bogorodica Perivleptos#
(„Sv. Kliment#) vo Ohrid, crkva-
ta „Sv. \or|i# vo Kurbinovo i
crkvata „Sv. Spas# vo s. Ku~evi{-
te, Skopsko. Al. Cv.
BLATEC – selo vo Vini~ko. Se
nao|a na severnite padini na pla-
ninata Pla~kovica, na nadmor-
ska visina od okolu 700 m. So Vi-
nica e povrzano preku regional-
niot pat Vinica – Berovo. Vo mi-
natoto bilo me{ano, naseleno so
makedonsko i tursko naselenie.
Vo 1912 g. vo nego imalo okolu 350
turski i 150 makedonski ku}i. De-
nes e naseleno so Makedonci, a
nivniot broj vo 2002 g. iznesuval
1.587 `., a od malcinstvata imalo
samo sedum Srbi. Vo B. ima osum-
godi{no u~ili{te, zdravstvena
stanica i pove}e trgovski i zana-
et~iski du}ani. Al. St.
BLATNA (MO^URI[NA) VE-
GETACIJA VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA – se sozdava so
zarasnuvawe na vodnite baseni
ili so zadr`uvawe na vodata vo
livadskite, {umskite, planin-
skite i drugi ekosistemi. Na te-
ritorijata na RM se sre}avaat
dva tipa blata i mo~uri{ta – ni-
zinski (eutrofni) i visinski
(oligotrofni). Nizinskite bla-
ta i mo~uri{ta se formiraat vo
kotlinite, na mestata od pora-
ne{nite ezera ili dolini na re-
ki, od podzemnite i re~nite vodi,
od vrne`ite i od povr{inskite
tekovi {to se sobiraat od okol-
nite izdignati tereni i vo niv se
sobiraat golemi koli~estva mi-
neralni materii. Eutrofnata
blatna (mo~uri{na) vegetacija
koja se razviva vo niv ima golemi
potrebi od mineralni materii i
vo nea dominiraat trskata, pret-
stavnici od familijata Juncaceae,
Cyperaceae, Poaceae i dr. Zaednici
od ovoj tip sre}avame vo pove}e
kotlini – Strumi~ka (s. Bansko,
s. Monospitovo), Gevgeliska (Ne-
gorska Bawa), Pelagonija (s. ^e-
pigovo, s. Novaci), Prespanska (s.
Ezerani, s. Stewe), Ohridsko-
stru{ka (Studen~i{te, Stru{ko
blato) i drugi. Najzna~ajni blat-
ni zaednici se ass. Scirpeto-Phrag-
mitetum (zaednica na trska), Spar-
ganio-Glycerietum fluitantis, Cypere-
tum longi, Caricetum elatae subass.
lysimachietosum, Marisecetum serrati
i drugi. So melioracijata, golem
del od niv se uni{teni ili se
171
B BLATSKA
sre}avaat vo fragmentarna sos-
tojba. Visinskite (oligotrofni)
blata (mo~uri{ta) se razvivaat
vo planinskiot i vo visokopla-
ninskiot pojas, se odr`uvaat od
atmosferskite vodi i se siro-
ma{ni so mineralni materii.
Dominiraat vidovi na Sphagnum
(Sphagnum-ovi treseti{ta), zaed-
no so drugi movovi, pretstavnici
na familijata Cyperaceae (Eriop-
horum, Carex); fam. Scheuchzeriaceae
(Scheuchzeria) i drugi. Vakvi zaed-
nici sre}avame na [ar Planina,
Korab, Jakupica, Pelister, vo oko-
linata na Peh~evo i drugi. Vl. M.
BLATSKA GAJDA (Me{nica) ‡
lokalen termin za duva~kiot
instrument gajda (v.) vo regionot
na Skopska Blatija. Spa|a vo grupa-
ta pomali gajdi, so visok melodiski
registar (najnizok ton na gajdarka-
ta ‡ E1). Spored brojot i konstruk-
cijata na delovite, ne se razlikuva
od pomalite makedonski gajdi.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 96. \. M. \.
Bojan Petkov
B’lgaranov
B’LGARANOV, Bojan Petkov
(Bogdan; baj Ivan) ([umen, 20 X
1896 – Sofija, 26. XII 1972) – bugar-
ski komunisti~ki deec i dr`av-
nik, general-polkovnik, heroj na
NRB (1966) i heroj na socijalis-
ti~kiot trud (1961). Bil istaknat
~len na BKP (od 1920) i u~esnik
vo Septemvriskoto vostanie
(1923), poradi {to bil osuden na
smrt (1925), no kaznata mu e zame-
neta so do`ivoten zatvor i potoa e
amnestiran (1933). Kako emigrant
vo Moskva, se {koluval i bil fun-
kcioner na Kominterna, a podocna
~len na CK na BKP (od 1937). Vo
vremeto na NOAVM bil polno-
mo{nik na CK na BKP pri Vrhov-
niot {tab na NOVJ, no so mesto na
prestojot vo Makedonija (1942 – do
po~etokot na 1944). Po vra}aweto
vo Bugarija bil na razni voeni ko-
mandni dol`nosti. Od 1945 g. do
krajot na `ivotot neprekinato
bil ~len na CK na BKP, sekretar
na CK na BKP (1956-1967) i pret-
sedatel na Nacionalniot sovet na
Ote~estveniot front (1967-1972).
IZV.: Zbornik dokumenata o NOR-u, tom
172
VI, kw. 1–4 (Borbe u Makedoniji 1941–
1944), Beograd, 1954 i 1954; Izvori za os-
loboditelnata vojna i revolucijata vo
Makedonija od 1941–1945, tom I, kn. 1–7,
Skopje, 1968–1983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941-
1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; Isto-
rija na makedonskiot narod, tom petti,
INI, Skopje, 2003. S. Ml.
„B’LGARIN“ (Solun, 5. XI – 1.
XII 1912) – dneven vesnik za poli-
ti~ki i op{testveni pra{awa.
Redakcijata ja so~inuvale: G.
Ba`darov, G. Kuli{ev, A. Razboj-
nikov, Stojan Simeonov i Pavel
[atev (glaven urednik). Podocna
P. [atev bil zamenet od D. Krap-
~ev. Bil pe~aten vo pe~atnicata
na Kone Samarxiev. Se pojavil vo
turbulentnoto vreme na Prvata
balkanska vojna, vedna{ po vlegu-
vaweto na bugarskite sili vo So-
lun i se zastapuval za prisoedinu-
vawe na Makedonija kon Bugarija.
Objaveni se vkupno 22 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 247; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 38. S. Ml.
„B’LGARSKI NOVINI“ („NO-
VINI“, „RABOTNI^ESKI NO-
VINI“) (Hopkins, Mi~igen i ^i-
kago, SAD, 5. III 1905 – 31. X 1908)
– vesnik, organ na bugarskata i
makedonskata emigracija vo
SAD. Izleguval dvapati mese~-
no, na 5-ti i na 20-ti. Glavni
urednici bile Spas Iv. [umkov
i Ilija Ribarov. Objaveni se
vkupno 125 broja. Prvin bil pre-
imenuvan vo „Novini“. a potoa vo
„Rabotni~ki novini“. Niz sodr-
`inite provejuva socijalisti~-
kata orientacija.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
124-125; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 38-39. S. Ml.
BLEDSKI PROTOKOL (1947) –
protokol me|u delegaciite na vla-
dite na FNR Jugoslavija i NR Bu-
garija. Po pregovorite (30. VII – 1.
VIII), na 1 avgust potpi{ale Pro-
tokol za politi~ka, ekonomska i
kulturna sorabotka: 1. dvete vladi
da potpi{at dogovor za prijatel-
stvo, sorabotka i me|usebna po-
mo{; 2. maksimalna ekonomska so-
rabotka, usoglasuvawe na planovi-
te za ekonomski razvoj i podgotov-
ki za sozdavawe carinska unija; 3.
so poseben dogovor da se vosposta-
vi nov re`im za dvosopstveni~ki-
te imoti na jugoslovensko-bugar-
skata granica, da se poednostavat
paso{kite formalnosti, da se
ukinat vleznite i izleznite vizi;
4. da se pro{irat `elezni~kite i
patnite vrski; 5. koordinirawe za
odnos sprema grani~nite provoka-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
cii predizvikuvani od Grcija i za
site drugi va`ni me|unarodni
problemi koi gi zasegale intere-
site na dvete Strani; 6. razvivawe
maksimalno mo`na kulturna sora-
botka; 7. Vladata na FNRJ da obja-
vi specijalna deklaracija za brat-
ski gest deka se otka`uva od repa-
raciite {to $ se opredeleni so
Mirovniot dogovor so Bugarija vo
iznos od 25 milioni dolari. Sos-
taven del na Protokolot se i 4-te
prilozi: usoglasen tekst na Dogo-
vorot za prijatelstvo, sorabotka i
me|usebna pomo{; Spogodba za
ekonomska sorabotka; Spogodba za
carinski olesnuvawa i za podgo-
tovki za carinska unija i Spogodba
za dvosopstveni~kite imoti.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ, II,
1947; Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999. M. Min.
Atanas
Bliznakov
BLIZNAKOV, Atanas (s. D’mbe-
ni, Kostursko, 15. XII 1901 – Skop-
je, 1998) – makedonski iselenik vo
SAD i povratnik, osnova~ na
Fondacijata †Atanas Bliznakov#
pri Univerzitetot †Sv. Kiril i
Metodij#. Kako emigrint vo SAD
(1920) i rabotnik vo Geri (Indija-
na), bil aktiven ~len na MANS,
osnova~ na spomagatelnite dru{-
tva †Aleksandar Makedonski# i
†Lazar Poptrajkov# i eden od
glavnite inicijatori za izgradba
na prvata makedonska pravoslavna
crkva vo Geri. Se zbogatil preku
berzanska trgovija so akcii. Bil
pretsedatel na Bolni~kiot komi-
tet vo Geri za sobirawe pari~ni
sredstva za izgradba na Dr`avna-
ta bolnica vo Skopje. Vo 1976 g. so
soprugata se preselil vo Skopje,
(1976) i zaedno so nea, so del od
steknatiot kapital (800.000 dola-
ri) ja osnoval Fondacijata †Ata-
nas Bliznakov# za stipendirawe
nadareni studenti (1977).
BIB.: D’mbeni i revolucionernoto mi-
nato na Kostursko, Skopje, 1982; Spome-
ni za nacionalno-politi~kata i kul-
turnata dejnost na Makedoncite vo
SAD i Kanada, Skopje, 1985.
LIT.: Tale Sotirovski, Biznisot ne poz-
nava starost. Atanas Bliznakov, ~ovek
koj i vo 92-ta godina aktivno u~estvuva vo
vrteweto na svojot kapital, no im pomaga
i na studentite, †Ve~er#, XXXII, 9456,
Skopje, 8 i 9. I 1994, 9-10. S. Ml.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Stefan
Bobev
BOBEV, Stefan Milanov (Ve-
les, 1911 – Veles, 9. XI 1944) –
u~esnik vo revolucionernite ak-
tivnosti vo Veles (od 1937). Vo
1941 – 1942 g. u~estvuval vo podgo-
tovkite za oru`enoto vostanie:
sobiral oru`je i raznesuval le-
toci, proglasi i drugi materija-
li i go snabduval Partizanskiot
odred „Dimitar Vlahov“ so hrana,
oru`je i municija. Vo 1943 i 1944
g. go organiziral masovnoto za-
minuvawe na mladincite od Ve-
les vo partizanite. Zaginal vo
sudir so Germancite.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki par-
tizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
BOGDAN (X – XI v.) – makedonski
blagorodnik i krupen velikodostoj-
nik, toparh na vnatre{nite tvrdini
{to se protegale, spored Skilica,
od Prilep kon zapad, i najverojatno
gi zafa}ale centralnite oblasti na
Samuilovoto Carstvo. Osven Ski-
lica, ne go spomenuva nieden drug
izvor. Toj odamna bil privrzanik na
vizantiskiot car, go ubil i svojot
test Mateica, pa kako takov koga mu
se predal na Vasilij II (proletta
1018), bil po~esten so visokata ti-
tula patrikij. No ne bil zadovolen
od toa {to go dobil od Vizantija za
uslugite, pa Skilica podocna go
spomnuva kako eden od u~esnicite
vo zagovorot protiv vizantiskiot
car Konstantin VIII (1026), pri {to
bil faten i oslepen.
LIT.: Kosta Axievski, Pelagonija vo
sredniot vek, Skopje, 1994. \. Malk.
BOGDANOV, Bogdan Tomev (s.
Kru{evle, Sombor, 9. V 1949) –
redoven profesor (1996) na
PMF, Institut za hemija. Diplo-
miral (1973), magistriral (1981)
i doktoriral (1985) vo Skopje.
Izveduval nastava od oblasta na
organskata hemija. Nau~noistra-
`uva~kata dejnost mu e od oblasta
na sintezata i reakciite na or-
ganskite soedinenija, kako i od
teoriskata organska hemija. Ob-
javil, vo stranski i vo doma{ni
spisanija, pedesetina nau~ni tru-
dovi. Bil rakovoditel ili sora-
botnik na nekolku doma{ni i me-
|unarodni nau~noistra`uva~ki
proekti. Bil {ef na Institutot
za hemija na PMF (1991–1995).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 226;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 230-231.
B. [.
BOGDANOV, Mom~ilo (Kriva
Palanka, 15. II 1932) – dipl. el.
in`., d-r na tehni~ki nauki, red.
prof., prodekan na ETF vo Skop-
je. Rakovoditel na Katedrata za
teoretska elektrotehnika i na
Institutot za elektronika i sme-
ta~kiot centar. Rabotel na uni-
verzitetot vo Belgrad (Srbija),
Mons (Belgija) i Oran (Al`ir).
Toj e avtor/koavtor na trudovi od
primenata na banki na filtri i
vejvleti, a najzna~ajni mu se tru-
dovite od oblasta na sintezata na
aktivnite filtri. Knigi: „Digi-
talno procesirawe na signali#
(univerzitetski u~ebnik, koav-
tor Sofija Bogdanov), „Teorija
na elektri~nite kola I i II #.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot Sv. Ki-
ril i Metodij & Skopje#, br. 520, maj 1989.
Dr. R.
Petre
Bogdanov-
Ko~ko
BOGDANOV-KO^KO, Petre
(Skopje, 12. III 1913 – Skopje, 22. II
1988) – kompozitor, operski peja~
i op{testvenik. Se zapi{uva vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te vo
Belgrad (1933), a potoa i na Filo-
zofskiot fakultet. Opredelen za
naprednoto revolucionerno dvi-
`ewe, u~estvuva vo niza mladin-
ski akcii. U~esnik vo NOB, nosi-
tel na Partizanska spomenica
1941. Po Osloboduvaweto e eden
od pettemina prvi organizatori
na muzi~kiot `ivot. Najgolem
pridones ima vo osnovaweto na
Operata na MNT, vo nejzinata ra-
bota i prosperitet, kako solist
na glavni tenorski partii (1947-
1954): Turidu („Kavalerija Rusti-
kana#), Alfredo („Travijata#),
Kanio („Palja~i#), Mario Kava-
radosi („Toska#), Jenik („Proda-
dena nevesta#) i dr. Direktor e na
Operata (1958– 1962). Vr{i i dru-
gi op{testveni funkcii.
Negovoto tvore{tvo re~isi is-
celo $ e posveteno na Revolucija-
ta i proizleguva od revolucio-
nerniot zanes na avtorot. Toa se
BOGDANOVA-IKONOMOVA B
ogleda kako vo negovite horski
kompozicii („Brigadata ide#,
„Majka Ugra#, „Oj Milevo#, „Ma-
nifestacija# i dr.) i vo borbeni-
te pesni („Ovde e mladosta na Ju-
goslavija#) taka i vo pesnite za
glas i pijano – najbrojnata oblast
vo tvore{tvoto na kompozitorot
(„Lenka#, „Kupuva~ na staro#,
„Karaorman#, „Dojdovme#, „Slovo
za slobodata# i niza drugi). Dr. O.
BOGDANOV-LARGO, Mino (Ve-
les, 1913 – 1989) – komunisti~ki
deec, voen rakovoditel vo NO-
AVM. Bil ~len na KPJ (1932),
MK na KPJ vo Veles i MK na
KPJ vo Skopje. Pred Vtorata
svetska vojna dvapati bil apsen i
osuduvan spored Zakonot za za{-
tita na dr`avata, a podocna in-
terniran vo logorot vo Bile}a.
Vo vremeto na NOAVM bil eden
od organizatorite na NOD vo Ve-
le{ko, politi~ki komesar na Ki-
~evsko-mavrovskiot NOPO, po-
liti~ki komesar na Prvata ope-
rativna zona na NOV i POM
(1943), intendant na G[ na NOV
i POM i delegat na Prvoto zase-
danie na ASNOM. Po Oslobodu-
vaweto bil republi~ki pratenik
vo Narodnoto sobranie. Po Rezo-
lucijata na Informbiroto bil
uapsen i sproveden na Goli Otok.
BIBL.: Materijalnata baza na borbata
za sloboda, †13 Noemvri#, V, 5, 1966, Skop-
je, 1966, 13.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Mitre Inadeski, Grafi~ki zavod
†Goce Del~ev#, Skopje, 1979; D-r Bla`e
Ristovski, Ko~o Racin, Prilozi za razvi-
tokot na makedonskata kulturno-nacional-
na misla, Skopje, 1983; Dim~e Naj~eski, Go-
looto~ki svedo{tva. Li~nosti i sudbi-
ni, kniga vtora, Skopje, 2002; istiot, Pos-
ledici, kniga treta, Skopje, 2006. S. Ml.
BOGDANOVA-IKONOMOVA,
Nada Milanova (psevd. Stojna)
(Solun, 3. VIII 1914 – Skopje, 20. III
1987) – pravnik, komunisti~ki de-
ec, prvoborec, novinar. Kako stu-
dent vo Belgrad stanala ~len na
KPJ (1940). Vo vremeto na NO-
AVM bila ~len na MK na KPJ vo
Skopje (1942), vrska na PK na KP
za Makedonija i na CK na KPM so
partiskite komiteti vo vnatre{-
nosta, so CK na BRP(k) i so Ju`na
Srbija i Kosovo. Kako instruktor
na CK na KPM (ok. 12. VI 1943),
dvapati bila apsena od bugarskata
policija vo Skopje (1943), a potoa
internirana (maj 1944) vo Simit-
li i vo Gorna Xumaja. Po vra}awe-
to bila borec vo ^etirieset i vto-
rata (makedonska) divizija na
NOVJ (septemvri 1944). Po Oslo-
boduvaweto bila ~len na Glavniot
odbor na AF@ na Makedonija, so-
rabotnik, a i potoa glaven ured-
nik na sp. †Makedonka#. Nositel e
na Partizanska spomenica 1941.
173
B BOGDANOVSKI
BIBL.: Prenesuvawe na ilegalen materi-
jal Od ilegalnata rabota na KPJ, †Pros-
vetena `ena#, XV, Skopje, 1959, 10; Se}ava-
we za rabotata vo Gorno Vranovci, Is-
toriskite denovi na Gorno Vranovci,
Skopje, 1984, 162-165; Formite i sodr`i-
nite na rabota so `enite i `enskata
mladina vo Bitola 1941/1942 godina, Bi-
tola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1042, kni-
ga prva, Bitola, 1978, 517-520.
IZV.: Zb. NOR, t. VII, kn. 2; Izvori, t. I,
kn. treta; Zbornik na dokumenti za u~es-
tvoto na `enite od Makedonija vo Na-
rodnoosloboditelnata vojna i Revolu-
cijata 1941-1945, Skopje, 1976. S. Ml.
Dragan
Bogdanovski
BOGDANOVSKI, Dragan (s.
Kle~ovce, Kumanovsko, 19. IX
1929 – [vedska, 1. VII 1998) – ma-
kedonski publicist, pisatel, po-
liti~ki emigrant i politzatvo-
renik, eden od osnova~ite na
VMRO-DPMNE. Zavr{il Sred-
no zemjodelsko u~ili{te (Bito-
la i Skopje), studiral na Zemjo-
delskiot fakultet vo Zemun
(1949), kade {to za politi~ka ak-
tivnost bil osuden na ~etirime-
se~na kazna zatvor vo Belgrad. Vo
1951 bil isklu~en od Fakultetot
(bez pravo na studirawe vo Jugos-
lavija). Izbegal vo Grcija (1951),
bil vo logor, a po osloboduvawe-
to otpatuval vo Francija. Vo Pa-
riz studiral politi~ki nauki, ja
formiral Makedonskata stu-
dentska grupa „Naroden front“ i
go izdaval v. „Makedonska iskra#.
Go organiziral osnovaweto na
organizacijata Makedonski naci-
onalen front (Lozana, 1957). Vo
Oslo (Norve{ka) go izdaval v.
„Makedonska loza# (1959) i v.
„Makedonija# i „Slobodna Make-
donija# (Oslo, 1960). Nekolku go-
dini go objavuva najzna~ajniot
emigrantski vesnik na makedon-
ski jazik „Makedonska nacija#.
Vo 1976 bil kidnapiran od tajna-
ta policija i donesen vo Skopje,
kade {to bil osuden (1979). 13 go-
dini zatvor izdr`al vo Idrizo-
vo. Po osloboduvaweto zaminal
vo stranstvo, kade {to prodol-
`il so politi~kata aktivnost,
u~estvuval vo formiraweto na
VMRO-DPMNE, se vratil vo RM
i bil izbran za po~esen pretseda-
tel na partijata. Vo 1993 ja na-
pu{til partijata i formiral Ma-
kedonski nacionalen front, pod
174
negovo pretsedatelstvo. Zaminal
vo [vedska, kade {to i po~inal,
no e pogreban vo Kumanovo.
LIT.: Stavre Xikov, ^etvrta emigrant-
ska Makedonija, Skopje, 2007. Z. Tod.
Ignatie
Bogdanovski
BOGDANOVSKI, Ignatie Bog-
danov (s. Radibu{, Kriva Palan-
ka, 14. XII 1938) – specijalist po
stomatolo{ka protetika, redo-
ven profesor na St. f., kade {to
i habilitiral (1977), a doktori-
ral vo Saraevo (1989). Publiku-
val 130 statii. Urednik na edici-
jata „Za stomatolo{kata bolka#.
Direktor na Stomatolo{kiot
klini~ki centar (1978–1998) i or-
ganizator na sobiri (1987 i 1991)
i kongresi na stomatolozite od
Makedonija (1994 i 1998). E. M.
Rusomir
Bogdanovski
BOGDANOVSKI, Rusomir (Ni{,
11. X 1948) – dramski avtor, temat-
ski svrten kon otslikuvawe na ka-
rakterite i mentalitetot niz hu-
moristi~ko sogleduvawe na ~ove~-
kite slabosti. Diplomiral drama-
turgija na Akademijata za teatar i
film vo Belgrad, kade {to i ma-
gistriral. Dramaturg vo MTV i
profesor vo FDU vo Skopje, na
Katedrata filmsko i TV scenario
i dramaturgija. Izvedeni drami:
†Farsata za hrabriot Naume#; †Na
zaboraveniot ostrov#; †Panur-
gii#; †^udoto na Sveti \or|ija#;
†Patentalie i Tantelina#; †Ni{-
to bez Trifolio#; †Reklamna baj-
ka#. Avtor na pove}e TV-drami, ka-
ko i na scenarioto za filmot †Ne-
li ti rekov#. R. St.
BOGDANSKI, Jezdimir (Kuma-
novo, 17. XI 1930 ‡ Skopje, 2007) ‡
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
komunisti~ki deec, op{testvenik
i politi~ar, eden od najmladite
u~esnici vo NOB i ~len na
Glavniot odbor na NOMSM. Po
Osloboduvaweto stanal ~len na
KPM (1948) i diplomiral na
Vi{ata socijalna {kola vo Zag-
reb. Bil pretsedatel na Op{tin-
skiot komitet na Narodnata mla-
dina, organizacionen i politi~ki
sekretar na OK na SKM, ~len na
sekretarijatot na Okoliskiot
komitet na SKM, na~alnik za
Narodno zdravje, potpretsedatel i
pretsedatel na Sobranieto na
Op{tinata Kumanovo, ~len na
Izvr{niot sovet na SRM (vo tri
mandata), republi~ki sekretar za
vnatre{ni raboti i republi~ki
sekretar za zdravstvo i socijalna
politika na Izvr{niot sovet na
SRM, ~len na CK na SKM (izbran
na IV kongres na SKM) i ~len na
postojaniot del na Konferen-
cijata na SKM (izbran na V kon-
gres na SKM), ~len na RK na
SSRNM i na SK na SSRNJ, prate-
nik i potpretsedatel na Op{te-
stveno-politi~kiot sobor na So-
branieto na SRM, ~len (od 28. IV
1986) i pretsedatel na Pretseda-
telstvoto na SRM i ~len na Pret-
sedatelstvoto na SFRJ. S. Ml.
Parkot vo Bogdanci
BOGDANCI – grad vo ju`niot
del na Republika Makedonija:
6.011 `. (2002). Se nao|a na isto~-
niot kraj na Gevgeliskata Kotli-
na, od desnata strana na Stara Re-
ka, na nadmorska viso~ina od oko-
lu 80 m. Preku B. vodi regionalen
pat koj na jugozapad go povrzuva so
Gevgelija, a na severoistok so Nov
Dojran i Dojranskoto Ezero. Za-
fa}a povr{ina od 311 ha. Ima
promeneta sredozemna klima. Za
grad e proglasen vo 2004 g. Nasele-
nieto glavno se sostoi od Make-
donci, a od malcinstvata se zasta-
peni Srbite (176 `.), potoa Tur-
cite (48 `.), a kako drugi se izjas-
nile 26 `. Vo stopanski pogled B.
se karakterizira so razviena ag-
rarna funkcija. Po izgradbata na
branata Paqurci i sistemite za
navodnuvawe se {iri oran`eris-
koto proizvodstvo na ranogradi-
narski kulturi. Toa sega e najdo-
hodovno zanimawe. B. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
11.454 ha, ima 4 naseleni mesta so
8.707 `. Vo gradot postoi fabrika
za prikolki, renomirano soobra-
}ajno pretprijatie, pe~atnica,
centralno osnovno u~ili{te,
zdravstvena stanica. Al. St.
Bogovinsko Ezero
BOGOVINSKO EZERO – post-
glacijalno ezero na [ar Plani-
na. Se nao|a vo dolinata na Bogo-
vinska Reka (Ezerska Reka), na
nadmorska viso~ina od 1.936 m i e
najgolemo od ovoj tip ezera vo
RM. Nastanato e vo terminalni-
ot bazen, na mestoto kade {to se
topel planinskiot lednik, zad
~elnite moreni, i e prote~no. Vo
pravec jz-si e dolgo 245 m, {iro-
ko 210 m, a najgolemata dlabo~ina
iznesuva 2,2 m. Dol`inata na
ezerskiot breg iznesuva 1.200 m, a
vo ovie ramki toa zafa}a povr-
{inata od 66.880 m2. So voda se
polni od podzemnite vodi i od iz-
vorite, vrne`ite, povr{inskite
vodi i drugo, a ja gubi vodata pre-
ku isparuvawe, podzemno isteku-
vawe i preku povr{inska isteka.
LIT.: D. Krivokapi}, [ar Planina, Turisti~ka
{tampa, Beograd, 1969; Aleksandar Stojmi-
lov, Turisti~ki vrednosti na planini-
te vo SR Makedonija, PMF, Skopje, 1975.
Dr. V.
BOGOVIWE – selo vo Tetovsko.
Se nao|a na preminot na [ar
Planina vo Polo{kata Kotlina,
na nadmorska viso~ina od okolu
550 m. So regionalen pat e povr-
zano so Tetovo. Ima 6.328 `. site
od albanskoto malcinstvo. Toa e
sedi{te na op{tina, koja zafa}a
povr{ina od 14.555 ha, ima 14 na-
seleni mesta so 28.997 `. Vo selo-
to postoi osumgodi{no u~ili{-
te i zdravstvena stanica. Al. St.
BOGOEV, Ksente (s. Leunovo, 20.
X 1919 – Skopje, 20. IV 2008) – eko-
nomist, univerzitetski profesor,
op{testvenik, akademik. Osnovno
u~ili{te zavr{il vo Gostivar,
gimnazija vo Skopje (1937), a Eko-
nomskiot fakultet vo Belgrad
(1951). Doktoriral ekonomski na-
uki na Univerzitetot vo Belgrad
(1962). Za profesor na Ekonomski-
ot fakultet vo Skopje e izbran vo
1952 g. Na redovnite studii na
Ekonomskiot fakultet predaval
finansiska teorija i politika, na
postdiplomskite studii na istiot
fakultet fiskalna politika, a na
postdiplomskite studii na Eko-
nomskiot fakultet vo Zagreb ko-
munalni finansii. Bil viziting-
profesor na Dr`avniot univerzi-
tet vo Florida, SAD. Toj bil i di-
rektor na Ekonomskiot institut
vo Skopje (1945), prodekan na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
(1952–1954), dekan na istiot fa-
kultet (1961–1963), rektor na Uni-
verzitetot vo Skopje (1966– 1968),
pretsedatel na Zaednicata na ju-
goslovenskite univerziteti (1966–
1968), dopisen (1974) i redoven
~len na MANU (1979), sekretar na
Oddelenieto za op{testveni nau-
ki na MANU (1983– 1991), pretse-
datel na MANU (1992–1999) i ra-
kovoditel na Centarot za strate-
giski istra`uvawa na MANU
(2000). Kako poznat ekonomski ek-
spert, izvr{uval brojni i vonred-
no zna~ajni op{testveno-politi~-
ki funkcii: zamenik-minister za
finansii na NRM (1945–1952),
Ksente
Bogoev
BOGOEV B
ekonomski sovetnik na Postojana-
ta jugoslovenska delegacija pri
OECD vo Pariz (1955–1957), pot-
pretsedatel na Izvr{niot sovet
(Vladata) na SRM (1967–1968),
pretsedatel na Izvr{niot sovet
na SRM (1968–1974), ~len na Pret-
sedatelstvoto na SRM (1974–1977),
guverner na Narodnata banka na
SFRJ (1977–1981). Po osamostoju-
vaweto na zemjata, bil sovetnik na
Ministerstvoto za finansii
(1994–1998) i sovetnik na pretse-
datelot na Vladata na RM (2005–
2006). Bogoev vleguva vo redot na
doajenite na makedonskata eko-
nomska nauka. Avtor e na pove}e
od 250 nau~ni i stru~ni trudovi
(knigi, nau~ni proekti, monogra-
fii, statii), objaveni vo zemjata i
vo stranstvo. Osnovopolo`nik e
na nau~nite disciplini od oblas-
ta na fiskalnata i monetarnata
teorija i politika, so nesporen
pridones za nivnoto moderno kon-
cipirawe i za nivniot kontinui-
ran razvoj do dene{ni dni. Toj e i
eden od osnova~ite na prviot pos-
tdiplomski studium od oblasta na
monetarnite problemi vo jugoslo-
venski ramki, studium na koj se
educiraa najpoznatite eksperti od
ovaa oblast od porane{nata SFRJ.
Kako profesor na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje, se zdobi so re-
putacija na vrven predava~, ~ovek
so {iroki i moderni pogledi za
problematikata {to ja izu~uva i
predava, nau~nik koj sekoga{ e vo
tek so najnovite dostignuvawa na
svetskata ekonomska nauka, a so
toa i so golem respekt pome|u stu-
dentite na redovnite i na postdip-
lomskite studii i pome|u negovi-
te kolegi od zemjata i od stran-
stvo. Pod vodstvoto na akad. Bogo-
ev magistriraa i doktoriraa go-
lem broj ekonomisti od zemjata i
od porane{nite jugoslovenski
prostori, vklu~uvaj}i gi tuka i na-
{ite najpoznati ekonomisti, de-
nes, glavno, univerzitetski pro-
fesori. Kako iskusen i vrven nau-
~en istra`uva~, toj be{e rakovo-
ditel na brojni nau~ni proekti,
me|u koi i onie od fundamentalno
zna~ewe za razvojot na zemjata –
reformata na dano~niot sistem,
nacionalnata strategija za razvoj,
izvoznata strategija na RM i dr.
Akad. Bogoev e i eden od avtorite
na Blue Ribbon Report (Siniot iz-
ve{taj na UNDP) za RM. Negoviot
vonredno bogat nau~en i teoretski
opus, ne samo od oblasta na javnite
finansii, tuku i po{iroko, od ob-
lasta na sovremenata makroekono-
mija (ekonomskiot razvoj, infla-
cijata, nevrabotenosta i makroe-
konomskite politiki), brojnite
trudovi, posebno statii so istra-
`uva~ki karakteristiki, inovati-
vniot pristap i nau~niot prido-
175
B BOGOEV
nes, mu donesoa presti` na reno-
miran ekonomist, ne samo vo zemja-
ta i vo porane{nite jugoslovenski
prostori tuku i po{iroko. Potvr-
da za toa e faktot {to Bogoev zna-
~aen broj od svoite trudovi gi iz-
lo`uval pred nau~ni rabotnici i
eksperti na stranski univerzite-
ti (Solun, Buenos Aires, Moskva,
Pariz, London, Montreal, Va{in-
gton, Los Anxeles, Stanford,
Blumington, Hale, Regensburg,
Najrobi itn.). Kako vrven i afir-
miran ekonomist, akad. Bogoev e
~len na pove}e stranski akdemii:
Evropskata akademija, Mediteran-
skata akademija i Akademijata na
naukite vo Bezanson, a e profesor
honoris causa na Univerzitetot vo
Hale, SR Germanija. Akad. Bogoev
svoite bogati teoretski znaewa
uspe{no gi aplicira vo realniot
ekonomski `ivot, a odgovornite
funkcii gi izvr{uva so dignitet
na vrven i po~ituvan ekspert i so
nesporna profesionalnost, kom-
petentnost i eruditivnost. Kako
pretsedatel na MANU vo dva man-
data, vo periodot na osamostojuva-
weto na zemjata i borbata za priz-
navawe na nejziniot me|unaroden
subjektivitet, Bogoev dade osoben
pridones za razvojot, zacvrstuva-
weto i ponatamo{noto afirmira-
we na integritetot i reputacijata
na MANU kako vrvna nau~na in-
stitucija. So svojata kontinuira-
na nastavna i nau~noistra`uva~ka
rabota (od pedesettite godini na
minatiot vek do denes) vo edna od
najkompleksnite oblasti na eko-
nomskata nauka – javnite finan-
sii, so svojata reputacija na vrven
ekonomist, so svoeto odgovorno i
kompetentno izvr{uvawe na broj-
ni ekspertski i visoki op{testve-
no-politi~ki funkcii, Bogoev os-
tavi neizbri{livi tragi vo raz-
vojot na sovremenata makedonska
nauka i vo nejzinoto afirmirawe
nadvor od granicite na zemjata.
BIBL.: knigi i u~ebnici: Komunalne finan-
sije, Ekonomski fakultet, Zagreb, 1962; Finan-
siski sistem na FNRJ, I i II del, Skopje,
1962; Fiskalna politika (za postdip-
lomski studii), Skopje, 1964; Ekonomika
na SFRJ (koavtor), Skopje (I izd. 1980, II
izd. 1983, III izd. 1987); Ekonomika na Ju-
goslavija, (koavtor), Skopje, 1990; Dano~-
niot sistem na Makedonija: teoriski i
prakti~ni aspekti (koavtor), Skopje,
1994; pozna~ajni nau~ni proekti (rakovo-
ditel): Lokalne finansije Jugoslavije,
Beograd, 1964; Federalizmot vo oblasta
na finansiskiot sistem na Jugoslavija,
MANU (1982–1984); Problemi na demo-
grafskiot razvoj na SR Makedonija (ra-
kovoditel i avtor), MANU, 1985; Koncep-
cija za dano~niot sistem na Republika
Makedonija, Ministerstvo za finansii
na Republika Makedonija (1991–1992);
Makroekonomskata politika vo otvore-
nite stopanstva vo periodot na tran-
zicijata, MANU (1993–1994); Nacional-
na strategija za ekonomskiot razvoj na
Republika Makedonija, MANU (1996–
1997); Ekonomijata na Republika Make-
176
donija vo devedesettite godini, MANU
(1998-2000); Izvozna strategija na Re-
publika Makedonija, MANU (1998–1999).
LIT.: Ekonomski fakultet – Skopje – 50
godini (1950–2000), Skopje 2000; Bilteni
na izbornite sobranija na MANU, 1974;
1979; MANU i Ekonomski fakultet –
Skopje: Nau~en sobir: Makroekonomska-
ta politika vo oblasta na finansiite
– po povod 80 godini od `ivotot i 50 go-
dini nastavna i nau~na dejnost na akade-
mik Ksente Bogoev, Zbornik na trudovi,
MANU, Skopje 2001. T. F.
Mil~o
Bogoev
BOGOEV, Mil~o Ksentev (Skopje,
4. X 1948) – internist, endokrino-
log, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral, magistriral i
doktoriral na Med. f. vo Skopje.
Bil direktor na Klinikata za en-
dokrinologija, {ef na Katedrata
po interna medicina i dekan na
Med. f. vo Skopje. Avtor na 13 kni-
gi od oblasta na endokrinologija-
ta i nositel na 6 me|unarodni stu-
dii. ^len na redakciskiot odbor
na „Klini~ka endokrinologija“ vo
Sofija i ~len na redakciskiot od-
bor na MMP vo Skopje. Br. N.
BOGOEV, Ratko Milentiev (Gos-
tivar, 20. III 1922 – Skopje, 5. III
1990) – deec na KP, prvoborec.
Sredno obrazovanie zavr{il vo
Skopje (1939/40), studiral na
Elektro-ma{inskiot fakultet
vo Belgrad (1940), kade {to stanal
~len na SKOJ, a potoa i ~len na
KPJ (1941) i na MK na KPJ vo
Skopje. Naskoro bil uapsen i osu-
den (septemvri 1942 – septemvri
1944). Vo NOAVM bil politi~ki
komesar na bataljon, a potoa sora-
botnik na Agit-prop na G[ na
NOV i POM. Po Osloboduvawe-
to bil operativen oficer (kape-
tan) na OZNA (septemvri 1945 –
april 1947) i na~alnik vo Vladata
na NRM. Po Rezolucijata na In-
formbiroto bil uapsen i sprove-
den na Goli Otok (septemvri 1948
– mart 1954), a potoa rabotel vo
trgovski pretprijatija. Nositel e
na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki sve-
di{tva, Posledici, kniga treta, Skopje,
2006. S. Ml.
BOGOEVI], Gavro S. (Tetovo,
1884 – Skopje, 1948) – farmacevt.
Diplomiral vo Viena (1906), ja
nostrificiral diplomata na ca-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rigradskiot Med. f., otvoril
svoja apteka vo Skopje (1907‡
1908), so laboratorija za proiz-
vodstvo na farmacevtski prepa-
rati. Pretsedatel na Disciplin-
ski sud vo Sekcijata na Aptekar-
skata komora na Kralstvoto Ju-
goslavija. L. P.-T.
Vladimir
Bogoev
BOGOEVSKI, Vladimir (Skop-
je, 1. XII 1953) – profesor po fi-
zi~ka kultura, odbojkar. Zavr-
{il Fakultet za fizi~ka kultu-
ra vo Skopje (1999). Bil kapiten
na Odbojkarskiot klub †Vardar#
od Skopje, koj go osvoil prvens-
tvoto na Jugoslavija (1976) i ~et-
vrtoto mesto vo Evropa (1977).
Bil dolgogodi{en ~len i kapi-
ten na Jugoslovenskata reprezen-
tacija, za koja odigral 257 nat-
prevari. Na balkanskite prven-
stva osvoil 1 zlaten, 2 srebreni i
4 bronzeni medali, na Evropsko-
to prvenstvo vo Belgrad (1975) i
Pariz (1979), bronzeni, na Medi-
teranskite igri vo Al`ir (1975),
vo Split (1979), i na Univerzi-
tetskite sportski igri vo Zagreb
(1978) zlatni medali. Toj e iz-
bran za najdobar sportist na Ma-
kedonija (1975 i 1979). Se afir-
miral i kako trener vo zemjata i
vo stranstvo. J. M.
BOGOEVSKI-GAJDA, Stojan
(Skopje, 30. V 1917 – Skopje, 29. XI
1991) – fudbaler, rakometar i
fudbalski sudija. Igral fudbal
vo pove}e klubovi: @SK †Slavi-
ja#, FK †Gra|anski#, SK †Make-
donija# vo Skopje, kako i vo FK
†@elezni~ar# vo Ni{. Polo`il
ispit za sojuzen trener vo Bel-
grad (1947) i uspe{no rabotel vo
zemjata i vo stranstvo. Toj e poz-
nat i kako fudbalski sudija so
polo`en ispit vo Belgrad (1947).
Igral rakomet i e eden od osno-
vopolo`nicite na ovaa sportska
igra vo Makedonija. D. S.
BOGOEVSKI, Mite (Dimitar)
Pandev (s. Bolno, Resensko, 31. X
1919 ‡ s. Bolno, 12. IX 1942) ‡ poet
i revolucioner, naroden heroj.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
rodnoto selo, progimnazija vo
Resen (1935) i Trgovska akademija
vo Bitola (1935‡1937). Kako poet
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mite
Bogoevski
se projavil u{te vo progimnazi-
jata vo Resen so pesnite:
„Osamoten patnik#, „Pokraj reka#,
„Malo kow~e#, „Nesre}en Ilija#
i „Dva vrapci#. Pred malata matu-
ra, poznat kako „Mom~eto od
Bolno#, ja recitiral svojata
neza~uvana pesna „Legenda za
Makedonskite Slavjani#, so izraz-
iti makedonski nacionalni ~uvst-
va. Sli~na bila i neza~uvanata
pesna „Bogomili#. Bil osobeno
nadaren za crtawe, a se zanimaval
i so rezbarstvo. Vo Trgovskata
akademija vo Bitola osnoval
kru`ok za zapoznavawe na progre-
sivnata literatura (1936) i stanal
~len na SKOJ (1937). Bil ~len na
upravata na Literaturnata
dru`ina „Ivan Gunduli}#, kade
{to go ~ital referatot „Za
pravednite i nepravednite vojni#
i satiri~nata pesna „Imela# vo
koja ja ismejuva bur`oazijata.
Stanal i eden od rakovoditelite
na mladinskoto rakovodstvo vo
Akademijata i kone~no se orien-
tiral kon pi{uvawe na makedon-
ski jazik. Vo 1938 g. ve}e imal
pedesetina napi{ani pesni, me|u
koi i najpoznatata „Sproti
Ilinden#. Kako student na
Visokata komercijalna {kola na
Belgradskiot univerzitet
(1939‡1940) stanal i ~len na KPJ
(1939). Toga{ go pi{uval svojot
nezavr{en i neobjaven roman
„Aristidi Brijana#. Poradi
nedostig na materijalni sredstva,
bil prinuden da se vrati vo rod-
noto selo. Stanal ~len na MK na
KP vo Resen (1940). Toga{
ispratil pove}e svoi stihotvor-
bi vo v. „Na{a re~# vo Skopje, no
bila objavena samo pesnata
„Razdelva~ka# (II/18, 14. VI 1940, 6).
Redakcijata imala namera da mu
izdade i posebna stihozbirka, no
vesnikot prestanal da izleguva, a
potoa (zaedno so negovata arhiva)
£ se gubi tragata. Bil uapsen vo
Bitola (16. IX 1940) i sproveden vo
zatvorot Glavwa~a, a potoa vo
zatvorot Ada Ciganlija kaj
Belgrad ostanal dva meseci. Po
fa{isti~kata okupacija izvesno
vreme rabotel vo Op{tinata vo s.
Jankovec i bil eden od organiza-
torite na oru`enoto vostanie vo
Prespansko (1941). Zaedno so Ilija
Spirovski izrabotuvale falsi-
fikuvani li~ni karti za ilegal-
cite, poradi {to bil uapsen (31.
III 1942). No poradi nedostig na
dokazi, za desetina dena bil oslo-
boden od zatvorot i kako sekretar
na Okoliskiot komitet na KPJ
preminal vo ilegalstvo. Vo pro-
letta na 1942 g. ja napi{al i ja
razmno`il na ma{ina pesnata
„Partizanka#, {to stanala popu-
larna kako narodna pesna vo
Prespansko. Bila razmno`ena i
negovata pesna „Sproti Ilinden#.
U~estvuval vo formiraweto na
NOPO „Dame Gruev#. Koga
odredot ja rasturil planiranata
bugarska ilindenska proslava vo s.
Smilevo, Bitolsko, ja napi{al
pesnata „Trieset i devet minaja#
posvetena na borcite od ovoj odred.
Vo edna akcija na bugarskata vojs-
ka i policija za blokada na NOPO
„Dame Gruev# borcite uspeale da
se probijat, no toj ostanal opkolen
so soborecot, narodniot heroj
Stefan Naumov-Stiv. Se obidele
da izlezat od obra~ot probivaj}i
se vo dva sporotivni pravca, no toj
ostanal vo atarot na seloto {to
go poznaval. Za da ne padnat `ivi
vo neprijatelski race, se re{ile
na samo`rtva. Bugarskata polici-
ja prvin gi pogrebala vo dva groba,
potoa gi otkopale i gi prenela kaj
selskata crkva, a od tuka potajno
gi odnesle kaj \avato (pod
Pelister) i gi zapalila so benzin.
Po negovata smrt, borcite na
odredot na {apirograf ja razm-
no`ile negovata pesna „Trieset i
devet minaja#, a vo rakopisno
izdanie na bitolskite zatvoreni-
ci bil objaven i fragment od pes-
nata „Zagonetka#. Proglasen e za
naroden heroj na Jugoslavija (2. VIII
1949). Za~uvani se i negovite
pesni: „Sat#, „U~eni~ka tetrat-
ka#, „Pokraj reka#, „Visibaba#,
„Stojanka mlada partizanka#,
„Trieset i devet minaja# i dr.
BIBL.: Razdelva~ka, „Na{a re~#, II/18,
Skopje, 14. VI 1940, 6; Zagonetka, „Na{ pat#
(rakopisno izdanie na bitolskite
zatvorenici), No 1, Bitola, 1944, 15, Arhiv
na INI - Skopje, k. 116, 849/1 i 2 i 15/309.
LIT.: Lazo Karovski, Mite Bogoevski,
„Nov den#, IV, 8-9, Skopje, 1948, 66-73; Aco
Filip, Mom~eto od Bolno, „Nova
Makedonija#, Skopje, septemvri-oktomvri
1958; Mite Bogoevski, Sproti Ilinden.
Pesni. Knigata ja podgotvil Radivoje
Pe{i}, Skopje, 1959, 7-26 i 41-43; Dejan
Aleksi}, „Na{a re~# (1939-1941), Skopje,
1960, 304 i 345-346; Stojan Risteski,
Poetot i revolucionerot Mite
Bogoevski, „Mlad borec#, XXV, 24, Skopje,
19. IX 1968, 6; \or|i \or|ievski, Mite
Bogoevski, vo zb. Pet decenii Ekonomsko
u~ili{te, Bitola, 1923‡1972, Bitola, 1972,
72-73; Aleksandar Sterjovski, U~ili{nite
denovi na Mite Bogoevski vo Bitola,
„Razvitok#, XI, 6, Bitola, 1973, 537-549;
Miodrag Drugovac, Makedonskata litera-
tura (od Misirkov do Racin), Skopje, 1975,
212-224; Dimitar Mitrev, Reminiscentni
BOGOJAVLENIE B
navra}awa kon motivot na borbata pro-
tiv fa{izmot, „Sovremenost#, XXV, 7,
Skopje, 1975, 3-4; Aco Filip, Mite
Bogoevski, poet i revolucioner, Skopje,
1977; Jordan Konev, Strav od mrtvite
tela. Kako zaginaa Mite Bogoevski i
Stiv Naumov vo bolnskata korija, „Nova
Makedonija#, Skopje, 22. XI 1980, 4; Bla`e
Ristovski, Makedonskiot stih 1900-1944.
Istra`uvawa i materijali, Skopje, 1980,
359-361; istiot, Profili i projavi od make-
donskata literaturna istorija, 2,
Skopje, 1982, 262-265. S. Ml.
Krste
Bogoeski
BOGOESKI, Krste (s. Turje, Oh-
ridsko, 2. IX 1943) ‡ istori~ar i
muzeolog, redoven profesor po
muzeologija vo Zavodot za etno-
logija pri Institutot za geogra-
fija na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje. Zavr{il
Filozofski fakultet (Grupa is-
torija) vo Skopje (1968), a potoa
rabotel vo Muzejot na grad Skop-
je kako kustos-istori~ar i muzej-
ski sovetnik (1968‡1995). Na Zag-
repskiot univerzitet magistri-
ral po muzeologija na tema †Mu-
zejska mre`a u Makedoniji# (1978) i
doktoriral po muzeologija od ob-
lasta na informati~kite nauki
na tema †Model muzeološke obrade
povijesnog razdoblja – na primjeru
muzeološke interpretacije agrarnih
odnosa u Skopskoj kazi od 1839. do
1912. godine# (1992). Vo izminati-
ov period ja izveduval nastavata
po predmetite etnomuzeologija,
op{ta istorija so istorija na
balkanskite narodi i Istorija
na makedonskiot narod.
BIBL.: Etnomuzeologija (interna skrip-
ta), Skopje, 1996; Patopiscite za ishra-
nata vo Makedonija, „Etnolog#, br. 7&8,
Skopje, 1997, 130 -136; Muzeite vo Make-
donija vo periodot na tranzicija.
†Museologica Macedonica#, Skopje, 1997,
14&20; Op{ta istorija so istorija na
balkanskite narodi (interna skripta),
Skopje, 1998. S. Ml.
BOGOJAVLENIE (VODICI) –
eden od najgolemite hristijanski
praznici. Spored Biblijata, vo
toj den Isus Hristos e krsten od
Sveti Jovan Krstitel vo rekata
Jordan. Poradi toa na ovoj praz-
nik mu se dava zna~ewe na kr{te-
vaweto kako edna od pove}eto sve-
ti tajni na hristijanstvoto. Kr{-
tevaweto zna~i i duhovno ra|awe
ili po~etok na ~ovekovoto `ive-
ewe vo verata. Zatoa kumot se sme-
177
B BOGOMIL
Na Bogojavlenie vo s. Bitu{e
ta za duhoven roditel na krsteniot
i najblizok rodnina. So ovoj praz-
nik zavr{uvaat dvanaesette t.n.
Nekrsteni denovi. Se praznuva vo
pogolemi ili pomali grupi, {to se
vikaat kompanii, kumstva ili
bratstva. Nekade tie grupi se for-
miraat po maalata, a nekade po fa-
miliite. Sekoja kompanija ima
svoj kum, kogo u{te go vikaat i
Sveti Jovan. Toj go ~uva krstot i go
ima kumstvoto edna godina, od edni
do drugi Vodici. Se praznuva dva
dena. Prviot den (19/6. I), osven Bo-
gojavlenie i Vodici, se imenuva i
Vojordawe ili Ma{ki Vodici, a
vtoriot den (20/7. I) Sobor na Sve-
ti Jovan Krstitel, se imenuva i
@enski Vodici. So nego se povrza-
ni mnogu obi~ai so bitov karak-
ter. Denot pred praznikot (18 /5. I)
e Vodokr{tenie, (nekoi go vikaat
Vodokrst ili Vodopost), i e strog
post. Toga{ se izveduvaat mnogu
obi~ai, vo koi glaven zbor ima ku-
mot. Glaven nastan e frlaweto na
krstot vo vodata. So toa se veruva
deka se osvetuvaat vodite i imaat
lekovita mo}. Na ovoj den samo ma-
`ite odat po koledica i toa samo
po ku}ite od svojata kompanija, pe-
at pesni i sobiraat darovi. Na vto-
riot den od praznikot `enite odat
po koledica i peat vodi~arski pes-
ni vo koi se slavi poedinecot, se-
mejstvoto i po{irokata zaednica.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narodni
umotvoreniÔ, =astÏ treta, otdelq I i II,
BÍlgarski obi~ai, obrÔdi, sueveriÔ i
kostÓmi, kniga VII, sqbralq i izdava K.
A. {apkarevq, Sofix, 1891; Lazar Mir-
kovi¢, Heortologija, Beograd, 1961; Naum
Celakovski, Debarca, obredi i obredni ig-
ri, Skopje, 1984; Marko Kitevski, Make-
donski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.
BOGOMIL, pop (X vek) – osnovo-
polo`nik na dualisti~koto (ere-
ti~ko) duhovno dvi`ewe i u~ewe
nare~eno spored negovoto ime bo-
gomilstvo, a privrzenicite se na-
178
rekle bogomili. Svoevremeno po-
razena duhovna i filozofska ide-
ologija i socijalno dvi`ewe, pri
{to site izvori za nego i negovi-
te kni`evni dela bile uni{teni.
Za negoviot `ivot i dejnost pos-
redno se doznava od za~uvanite an-
tibogomilski kni`evni spomeni-
ci: „Besedata protiv bogomilite“
na Kozma Prezviter, „Borilovi-
ot sinodik“, „Indeksite“ na zab-
ranetite antikanonski knigi i
dr. Kako negovi sledbenici i pro-
tagonisti na bogomilstvoto se
evidentiraat: pop Eremija, To-
dor, Dobri, Stefan, Vasilij, Pe-
tar, Sidor Frajazin i dr.
LIT.: M. Angelovska-Panova, Bogomils-
tvoto vo duhovnata kultura na Makedo-
nija, Skopje, 2004; I. Klin~arov, Pop Bo-
gomil i negovoto vreme, Sofi/, 1927 (2
izd. Sofi/ 1947). I. Vel.
Panorama na s. Bogomila so planinata
BOGOMILA – selo vo Vele{ko.
Toa e glavna naselba vo oblasta
Babuna. Se nao|a od dvete strani
na rekata Babuna na nadmorska
viso~ina od okolu 500 m. So Ve-
les e povrzano so `elezni~ka li-
nija i lokalen asfalten pat. Vo
istorijata e poznato kako centar
na bogomilskoto dvi`ewe, po koe
i go dobilo imeto. Negovoto na-
selenie e vo postojano opa|awe.
Taka, dodeka vo 1961 g. vo B. `ive-
ele 1.544 `. vo 2002 g. toj broj se
namaluva na 476 `. Naseleno e sa-
mo so Makedonci, koi glavno se
zanimavaat so odgleduvawe na
`itni kulturi i so ovo{tarstvo.
Vo seloto postoi Spomen dom na
Petar Pop Arsov, poznat revolu-
cioner od Ilindenskoto vosta-
nie, i spomenik na borcite od
NOV, potoa ima osumgodi{no
u~ili{te, zdravstvena stanica i
nekolku trgovski du}ani. Al. St.
BOGOMILI – privrzanici na bo-
gomilskoto dvi`ewe, sledbenici
na pop Bogomil. U~ele deka posto-
jat dva boga, od koi Gospod e tvorec
na duhovniot, a \avolot na materi-
jalniot svet. Hristijanskata crkva
ja smetale za delo na \avolot i gi
otfrlale crkovnite kultovi i ob-
redi. Ja priznavale samo molitva-
ta „O~e na{“. Ne gi prifa}ale
sve{tenicite kako posrednici po-
me|u Boga i vernicite, propoveda-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
le neposlu{nost kon carot i kon
blagorodnicite. U~ele deka vo `i-
votot treba da se bide skromen i
umeren. Imalo tri kategorii bo-
gomili: sovr{eni, vernici i slu-
{ateli. Bile obedineti vo op{ti-
ni, na ~ie ~elo stoel „dedo“ („de-
dec“). Vo izvorite se poznati i ka-
ko: babuni, krstjani, patareni, ka-
tari, valdenzi i dr. Od hristijan-
skata crkva bile proglaseni za
eretici i bile progonuvani.
LIT.: D. Obolensky, The Bogomils. A Study in
Balkan Neo-Manichaeism, Cambridge, 1948; D.
Dragojlovi¢, Bogomilstvo na Balkanu i
u Maloj Aziji, I: Bogomilski rodona~al-
nici, Beograd, 1974, II: Bogomilstvo na
pravoslavnom istoku, Beograd, 1982; B.
Primov, Bugarite. Kniga za pop Bogomil
i negovite posledovateli, SofiÔ, 1970.
K. Ax.
BOGOMILSTVO – op{testveno
i religiozno dualisti~ko u~ewe
i dvi`ewe vo periodot me|u X i
XV vek, proniknato od prostorot
na Makedonija i pro{ireno niz
Vizantija i vo drugite ju`noslo-
venski sredini. Imenuvano po os-
novopolo`nikot pop Bogomil.
Negovite protagonisti se nareku-
vale bogomili. Svedo{tvata za
negovata ideolo{ka i verska oso-
benost se nao|aat vo bogomilski-
te i vo antibogomilskite kni-
`evni tekstovi, koi{to poteknu-
vaat od tri osnovni izvori: slo-
venski, vizantisko-gr~ki i latin-
ski. Vo Vizantija nemalo blagop-
rijatni uslovi za ereti~ki proja-
vi po porazot na ikonoborstvoto
i so razgoruvaweto na antilatin-
skite konfrontacii. Vo Makedo-
nija bila vospostavena kirilome-
todievskata tradicija i {irewe-
to na slovenskata civilizaciska
svest ve}e po~nala da dobiva an-
tivizantiski karakter. Toa uslo-
vilo vo Makedonija bogomilstvo-
to podednakvo da bide svrteno
protiv vizantiskoto vladeewe i
protiv pravoslavnata crkva, sme-
tana kako instrument na dr`ava-
ta. Antibogomilskata duhovna i
politi~ka ideologija na Vizanti-
ja stanala korisno sredstvo za ca-
rot Samuil da gi vklu~i i bogo-
milite vo svojata duhovna strate-
gija protiv centraliziraniot vi-
zantiski protektorat vrz hristi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR BOGORODICA B

BOGOMOLKI (Mantoidea) – me- leni uslovi (po sparuvaweto)

sojadni insekti. Imaat preden
par grablivi noze snabdeni so tr-
novidni hitinski izrastoci za
fa}awe na plenot. Imeto go do-
bile po karakteristi~nata po-
ima pojava na kanibalizam, koga
`enkata go jade ma`jakot.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.

Bogomilski propovedi

janskata crkva. So istiot motiv

bogomilite u~estvuvale vo dvete
makedonski antivizantiski vos-
tanija na Petar Deljan od 1040/41
i na \or|i Vojteh od 1072. Vo per-
iodot na Vtoroto vizantisko car-
stvo (1261–1453) bogomilstvoto
imalo vlijanie vrz duhovniot i
kulturniot `ivot, soobrazeno so
novonastanatite idejni tenden-
cii. Ideologijata na bogomilska-
ta eres proizlegla od iskustvata
na postarite dualisti~ki u~ewa:
gnosticizmot, manihejstvoto, ma-
silijanstvoto i pavli}janstvoto,
a nejzinata dualisti~ka ontolo-
gija se potpirala vrz dve osnovni
na~ela – dobroto (Bog) i lo{oto
(\avolot). Glavnite oponirawa
kon hristijanstvoto bile upatu-
vani kon crkovnata institucija,
za koja{to smetale deka nema
ni{to zaedni~ko so konkretnata
hristijanska eklezija. Imalo
kriti~ki odnos kon bogoslu`bi-
te i crkovnite obredi, kon nemo-
ralnosta na sve{tenstvoto i niv-
noto la`no posreduvawe pome|u
vernicite i Boga, ~inot na kr{-
tavaweto, pri~esnata, po~ituva-
weto na krstot i ikonite, svetite
mo{ti, voskresenieto na mrtvi-
te, praznuvawata na praznicite,
itn. Seto ova svedo~i deka bogo-
milite ja negirale celokupnata
bogoslu`bena, patristi~ka i pro-
povedno-pou~nata kni`evnost, pa
samite sozdavale originalna bo-
gomilska kni`evnost. Zatoa, pak, Sv. Bogorodica Pelagonitisa, ikona od jeromonahot Makarij od s. Zrze (Prilepsko), 1421/2 g.
kako kon negatorska tvore~ka
projava bile napi{ani i antibo- lo`ba na tie noze, koga miruvaat BOGORODICA (Bogorotka, Bo-
gomilski kni`evni sostavi, me|u i se podgotvuvaat za lovewe (kako gomajka, Bo`ja Majka, Deva Ma-
koi najpopularno bilo deloto na da molat). @enkite polagaat jaj- rija) – spored Biblijata, Bo`ja
Prezviter Kozma „Beseda protiv ca na drvo ili na kamen vo penli- majka, majka na Spasitelot Isus
bogomilite“. Bogomilskite tek- va, lepliva masa koja na vozduh Hristos. Kon nea narodot ima iz-
stovi, kako tvorbi na progonuva- formira kapsula. Izle`anite gradeno poseben odnos na po~it.
na ideologija, bile prikrivani larvi, kako i vozrasnite edinki, Se veruva deka taa e narodna zas-
kako narodni ili apokrifni. se hranat so insekti i larvi. Poz- tapni~ka pred nejziniot sin Isus
LIT.: Bogomilstvoto na Balkanot vo nati se okolu 2.000 vidovi. Kaj i deka mu gi prenesuva molitvite
svetlinata na najnovite istra`uvawa, nas e ~esta obi~nata bogomolka i `elbite. Prisutna e i vo bae-
Skopje, 1982; M. Angelovska-Panova, Bo- (Mantis religiosa L.). @ivee pre- wata. Taa e za{titni~ka na leun-
gomilstvoto vo duhovnata kultura na kite, poradi {to koga se porodu-
Makedonija, Skopje, 2004; D. Dragojlovi} te`no na trevni i suvi tereni.
i V. Anti}, Bogomilstvoto vo srednove- Teloto $ e svetlozeleno dolgo do vaat ja povikuvaat da im pomogne.
kovnata izvorna gra|a, Skopje, 1978; I. 7 cm. Aktivna e dewe i e mnogu go- Isto taka, se veruva deka taa im
Velev, Vizantisko-makedonski kni`evni lema grablivka. Se hrani pre- pomaga i na `enite {to nemaat
vrski, Skopje, 2005. I. Vel. te`no so ~lenkonogi. Vo oprede- deca. Zatoa vakvite `eni odele

179
B BOGOSLOVEC
vo crkvite posveteni na Bogoro-
dica i se molele pred nejzinite
ikoni. Vo Makedonija nea ja po-
~ituvale i Turcite, imenuvaj}i ja
kako Muarem Ana, i ja povikuva-
le koga nekoja `ena se poroduva-
la. Vo narodnite pesni edni ras-
tenija (p~enica, grozje) taa gi
blagoslovuva, zatoa {to $ se pok-
lonile, a drugi gi prokolnuva
(evla, jasika) zatoa {to ne go sto-
rile toa. Ima mnogu predanija za
~udotvorni (`ivotvorni) ikoni
povrzani so nejzinoto ime. Naro-
dot praznuva pove}e praznici po-
vrzani so nejzinoto ime: Ro`de-
stvo na Presveta Bogorodica –
Mala Bogorodica, (21/8. IX), Vo-
vedenie na Presveta Bogorodica,
(4. XII/21. XI) Blagove{tenie, (7.
IV/25. III), Uspenie na Presveta
Bogorodica – Golema Bogorodica
(28/15. VIII), Sobor na Presveta
Bogorodica (8. I/26. XII), Pokrov
na Presveta Bogorodica (14/1. X),
Pojas na Presveta Bogorodica
(13.IX/31. VIII) itn.
LIT.: Marko Cepenkov, Makedonski na-
rodni umotvorbi, kniga devetta Narodni
veruvawa, Detski igri, redaktirale Ki-
ril Penu{liski i Leposava Spirovska,
Skopje 1972, 20; Joakim Kr~ovski, Sobra-
ni tekstovi, priredil Bla`e Koneski,
Skopje, 1974; Marko Kitevski, Makedon-
ski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.
BOGOSLOVEC – niska planina
{to se nao|a 10 km zapadno od
[tip. Najvisok vrv e Sv. Jovan-
ski Rid (755 m), a malku ponizok e
Tiski Vrv (747 m). Bogoslovec e
poznat po eksploatacijata na az-
best, koja e vr{ena do polovinata
na XX vek. Bogoslovec e gol, bez
{umska vegetacija, so isklu~ok
na osamenite drvenesti stebla.
Razviena e intenzivna erozija.
T. And.
BOGOSLOVIJA „Sv. Jovan Bo-
goslov“ (Bitola, 1922 – 1941) – os-
novana od srpskoto Minister-
stvo za vera, kako dr`avno u~i-
li{te. Zapo~nala so rabota na 1.
I 1922 g., kako pettoklasno inter-
natsko bogoslovsko u~ili{te.
Od u~ebnata 1928/29 g. bila po-
dignata vo rang na vi{e u~ili{-
te. Vo Bogoslovija so bogoslov-
sko obrazovanie se zdobile troj-
ca od poglavarite na Makedon-
skata pravoslavna crkva – arhie-
piskopite Dositej, Angelarij i
Mihail. Bogoslovijata imala bo-
gata biblioteka. Prestanala da
raboti vo 1941 g.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989. Rat. Gr.
BOGOSLOVSKI FAKULTET –
v. Pravoslaven bogoslovski fa-
kultet „Sv. Kliment Ohridski#
BODIN, Konstantin (? – 1101) –
kral na Zeta (1081–1101), sin i
180
naslednik na kralot Mihail, vo-
da~ na vostanieto na \or|i Voj-
teh (1072–1073). Vostanicite go
proglasile za car pod imeto Pe-
tar. Po izvesni uspesi, vo re{a-
va~kata bitka so Vizantijcite,
{to se odigrala kaj Pauni na Ko-
sovo, bil porazen i zaroben. So
pomo{ na venecijanski trgovci
uspeal da izbega od zatvor i da se
vrati vo Zeta. Ja iskoristil voj-
nata na Normanite protiv Vizan-
tija (1081–1085) i gi priklu~il
Ra{ka i Bosna kon zetskata dr-
`ava. Od papata izdejstvuval
Barskata episkopija da se podig-
ne vo rang na arhiepiskopija
(1089).
LIT.: Ljetopis popa Dukljanina, Zagreb, 1950;
Georgius Cedrenus II, ed. I. Bekkerus, Bonnae,
1839. K. Ax.
BODLEV, Georgi (Ohrid, 1813 –
1882) – {iva~, u~itel i kulturen
deec. Bil u~itel vo Ohrid (ok.
1855–1856). Imal osoben interes
kon istoriskoto, posebno kon
kulturnoto minato na Makedoni-
ja i na makedonskiot narod. Ras-
polagal so golema biblioteka so
knigi i rakopisi so istorisko
zna~ewe. Bil sorabotnik na pro-
fesorot na Kazanskiot univerzi-
tet Viktor I. Gligorovi~ pri
negoviot prestoj vo Ohrid (1845).
Vo negovata biblioteka bile
pronajdeni pergamenti od †@iti-
eto na Sv. Kliment#. Avtor e na
prepisot na del od poznatiot
†Kodeks na Ohridskata mitropo-
lija#.
IZV.: NBKM-BIA, f. 577, a.e. 1, l. 14.
LIT.: O=erk puto[estvwx po Evro-
pejskoj Turcwi (sq karto\ okrest-
nostej Ohridskago i Prespanskago
ozerq) Viktora Grigorovi=a, Izdanwe
vtoroe, Moskva, 1877. S. Ml.
BODLIKA (DIV PRNAR) (Ilex
aquifolium L., fam. Aquifoliaceea) –
trajno zeleno, malo drvo, do 10 m
visoko, rasprostraneto vo podra~-
jata pod vlijanie na atlantskata
klima niz Evropa, Mala Azija i
severna Afrika. Ima mazna kora,
krupni, ovalni, temnozeleni lis-
tovi so cel ili so bodlikav rab.
Cvetovite se beli, a plodovite
crveni bobinki. Vo RM e retka
vo podgorskite bukovi {umi. So
temnozelenite listovi i crveni-
te bobinki e mnogu dekorativen
vid (bo`ikno drvo). Al. And.
BODUEN DE-KURTENE, Ivan
(Jan) Aleksandrovi~ (Baudouin de
Courtenay, Ivan Aleksandrovi~)
(1. III 1845 ‡ 4. XI 1929) ‡ polski i
ruski lingvist, univ. profesor
vo Rusija i vo Polska (Petro-
grad, Kazaw, Krakov i Var{ava),
osnova~ na Kazanskata (podocna
Peterbur{ka) lingvisti~ka {ko-
la i istra`uva~ na ju`nosloven-
skite dijalekti. Gi istra`uval
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
I. A. Boduen
de-Kurtene
†makedonskite govori# (od avgust
1877), koi gi izdelil kako poseb-
na slovenska granka, a vo objave-
nite prilozi go koristi make-
donskoto nacionalno obele`je.
Negov student i prijatel bil i K.
P. Misirkov (1901‡1905).
BIBL.: MateriÔli za • `noslavÔnskata
dialektologiÔ i etnografiÔ, t. 1-3, 1895–
1913; V†vedenie v ezikoznanieto, 5 izd., s.
l., 1917.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874‡1926). Prilog kon prou-
~uvaweto na razvitokot na makedonska-
ta nacionalna misla, Skopje, 1966, 148,
154‡155, 788 i 790; istiot, Krste P. Mi-
sirkov i I. A. Boduen de Kurtene, †Li-
teraturen zbor#, XVI, 6, Skopje, 1969, 8‡15;
istiot, Dimitrija ^upovski (1878‡1940)
i Makedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon
prou~uvaweto na makedonsko-ruskite
vrski i razvitokot na makedonskata na-
cionalna svest, Skopje, 1978, 210, 211, 306
i 314; istiot, Pridones za me|unarodnata
afirmacija na posebnosta na makedon-
skiot jazik. Po povod 50-godi{ninata
od smrtta na golemiot polski lingvist
Jan Boduen de Kurtene, †Nova Makedoni-
ja#, XXXV, 11728, Skopje, 16. IX 1979, 9;
istiot, Makedonskiot narod i makedon-
skata nacija, 2, Skopje, 1983, 216, 227, 395‡
406. S. Ml.
Bla`o
Boev
BOEV, Bla`o (Kavadarci, 22. II
1958) – redoven profesor na Ru-
darsko-geolo{kiot fakultet vo
[tip. Diplomiral na Rudarsko-
geolo{kiot fakultet vo Belgrad
(1980), kade {to i magistriral
(1982). Po nekolku godini rabota
vo rudnikot ´R`anovo, bil pri-
men kako asistent na Rudarsko-
geolo{kiot fakultet vo [tip,
kade {to doktoriral od oblasta
na petrologijata (1988). Bil de-
kan na Fakultetot (1993–97). Do-
bitnik e na nagradata za nauka
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„Goce Del~ev# (2002). Pokraj pre-
davawata, negovata nau~noistra-
`uva~ka dejnost e naso~ena vo ob-
lasta na petrologijata, izotopna-
ta geologija i ekologijata, oblas-
ti od koi ima publicirano golem
broj trudovi.
BIBL.: B. Boev, Y. Yanev, Tertiary magma-
tism within the R. of Macedonia, Acta Volcanolo-
gica, Vol. 13 (1-2, 57-71), 2001; Y. Yanev, B.
Boev et all, AMS measurement of Al in quartz to
assess the cosmic ray beckground for the geoche-
mical solar neutrino experiment lorex. Nim B,
223-224, p.660 – 667, 2002. N. Dum.
\or|i
Boev
BOEV, \or|i (Ohrid, 18. VI –
1935) – univ. profesor. Diplomi-
ral na Visokata {kola za fizi~-
ka kultura vo Belgrad (1961). Ma-
gistriral na Medicinskiot fa-
kultet vo Skopje (1981), na tema:
„Komparativna analiza na nekoi
antropometriski i motori~ki
dimenzii kaj u~enicite od sred-
no{kolska vozrast (16–17 godini)
{to se zanimavaat i kaj u~enici-
te {to ne se zanimavaat so sport-
ska gimnastika vo Ohrid#. Dokto-
riral na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (1990), na tema
„Vlijanieto na razli~ni struk-
turni programi po sportska gim-
nastika vrz nekoi varijabli na
antropolo{kiot status kaj u~eni-
cite od 17 godini#. Rabotel vo
Srednoto fiskulturno u~ili{te
(1962–1965), vo Vi{ata {kola za
fizi~ka kultura (1965– 1978), pre-
dava~ i redoven profesor po gim-
nastika na Fakultetot za fizi~-
ka kultura vo Skopje (1978–1999),
dekan (1997–1999) i minister za
mladi i sport (1999– 2001). D. S.
BO@ESTVATA NA ANTI^-
KITE MAKEDONCI – se odli-
kuvaat so svoi specifi~ni teoni-
mi i atributi. Vrhovnoto bo`e-
stvo zabele`ano vo kni`evnite
spisi i vo epigrafskite natpisi
go nosi teonimot Hetaireios (povr-
zano so makedonskata institucija
hetajri) ili Hyperberetas (mesecot
Hyperberetaios i praznikot Hiperbe-
retaia). @enskoto bo`estvo Alki-
demnos e ekvivalent na helenska-
ta bo`ica Atena. Sli~no bo`e-
stvo e Gygaia; Zeirene e „makedon-
skata Afrodita#. Bo`estvo so
kult kaj Struma e Bendida, ja pret-
stavuva „Golemata Majka#. Edno
od najpo~ituvanite bo`estva vo
Makedonija e Artemida (Blagani-
tis, Gazoretis). Teonimite Agrotera,
Digaia, Kynagogos se tipi~ni za
makedonskata mitologija. Vo Ma-
kedonija e najstar kultot na bo-
`estvoto Bakhos (Dionis), povr-
zan so sledbeni~kite {to go sla-
vat bakhte i so majnadite (vo Ma-
kedonija se narekuvaat klodonki
i mimalonki). Vo Pierija se po-
~ituvale kultovite na devette
Muzi i na mitskiot peja~ Orfej.
Kultot na Sonceto i simbolot
son~eva rozeta (naj~est kulten i
vladetelski simbol vo Makedo-
nija) ja odrazuvale besmrtnosta.
Makedonskite sve{tenici se mo-
lat na bo`estvoto Bedy – „Voz-
duh# (na frigiski j. voda), se pri-
nesuvaat obredni `rtvi vo ~est
na vodata – Bedy i rekata spasi-
telka. Makedonskiot bog na voj-
nata e Xandos. Drevnata religija
vo Makedonija e izraz na duhovna-
ta kultura i identitet na anti~-
kite Makedonci koi, vo sinkre-
tizam so kulturite na drugite na-
rodi, ja pretstavuvaat anti~kata
civilizacija, poto~no duhovnos-
ta na stariot Svet.
LIT.: Herodotus, I–IV, Harvard University
Press, 1960; Plutarch, Alexander, Harvard Uni-
versity Press, 1959; Hes., s. v.; K. Q. Rufus, De
Rebus Gestis Alexandri Macedonis, Parisiis,
1822; R. Bart, Knji`evnost, mitologija, semio-
logija, Beograd, 1979; D. Srejovi¢, A. Cer-
manovi¢, Re~nik gr~ke i rimske mitolo-
gije, Beograd, 1979; D. Popov, Bendida, So-
fi®, 1981. A. [uk.
Naslov na
„Nedelnoto
evangelie#
na Pavel
Bo`igropski
(Solun, 1852)
BO@IGROPSKI, Haxi Pavel
(s. Konikovo, Vodensko, po 1800 –
s. Vrtokop, Bitolsko, oktomvri
1871) – makedonski prerodbenski
deec, borec za crkovna i jazi~na
afirmacija, preveduva~ i izda-
va~ na „Nedelno evangelie“. Po
monahuvaweto i {koluvaweto vo
Zografskiot manastir na Aton,
stanuva u~itel vo s. Pati{ka Re-
ka (Skopsko), od kade {to odi vo
Erusalim i go dobiva ~inot arhi-
mandrit i titulata axija. Kako
misioner na erusalimskiot pat-
rijarh zaminuva vo Rusija, od kade
{to donesuva sve{teni~ki ode`-
di i kirilski knigi, del od koi
BO@IGROPSKI B
podaruva na rodnoto selo. Rano
po~nuva da se zanimava i so kni-
`ovna dejnost. Vo 1841 g. ve}e go
ima prepi{ano na crkovnoslo-
venski i podgotveno za pe~at
„Apostolot“ (verojatno za pe~a-
tewe vo povtorno izgorenata So-
lunska pe~atnica na T. Sinait-
ski, pa e otpe~aten vo Carigrad
vo 1856). Od 1847 g. Bo`igropski
e protosingel vo Solun, glaven
pretstavnik na erusalimskite
manastirski taksidioti vo Make-
donija (1850–1856) i postojano gi
krstosuva gradovite, gradi meto-
si, ~e{mi i sl. i op{ti so poraz-
budenite dejci, poddr`uvaj}i ja
borbata za slovenski jazik vo
crkvite i naroden vo u~ili{ta-
ta. Za taa cel go preveduva „Ne-
delnoto evangelie“ od gr~ki na
makedonski jazik. Rakopisot (pa-
ralelno na gr~ki i na makedon-
ski, so 124 stranici) e delumno
pronajden (74 stranici) od fin-
ski istra`uva~i (2003/04) vo
Bibliotekata na Gr~kata pravo-
slavna patrijar{ija na Aleksan-
drija i cela Afrika (Egipet). Za
potrebite na crkvata go objavuva
vo Solun „Konikovskoto evange-
lie“ (1852) – kratka verzija so
prevedeni samo 4 veligdenski
evangelija na makedonski, no so
gr~ki bukvi. Vo mart 1856 g. eru-
salimskiot patrijarh go nazna~u-
va za igumen na manastirot Kalu-
ga (kaj Krajova, Romanija). Vo ok-
tomvri 1860 g. preku Bukure{t e
nazna~en na slu`ba vo Carigrad.
Pravi obid vo gr~kata pe~atnica
na Krijak Dr`ilovi~ da se pe~a-
tat i knigi na slovenski, no e na-
kleveten od patrijar{iskite pret-
stavnici, pa turskite vlasti ja
zatvoraat pe~atnicata. Naskoro
patuva po slovenskite zemji
(Belgrad, Praga i dr.) i se sre}a-
va so vidni li~nosti od naukata i
kulturata, sobiraj}i pomo{ za
erusalimskiot manastir „Sv. Mi-
hail“. Vo 1866 god. se vra}a vo Vo-
den i vodi borba za crkvata, a vo
Gumenxe otvora slovensko u~i-
li{te. Po zazemaweto na voden-
skata crkva, mora da bega vo So-
lun i finansiski go pomaga u~i-
li{teto na Slavka Dinkova. Pod-
gonet od gr~kiot vladika, stanuva
upravnik na Lesnovskiot manas-
tir kaj Kratovo (1867). Tuka gi
sobira i gi budi prvencite od
okolnite gradovi vo Makedonija.
Vo juni 1870 g. e pak pokanet vo
Voden za pretsedatel na Crkov-
nata op{tina, no naskoro odnovo
e prognat i se zasolnuva vo So-
lun. Me|uvremeno, Narodniot so-
bor na novoosnovanata Bugarska
egzarhija, po mnogu otpori, na 1.
VI 1971 g. go izbira za vladika i
go pokanuva da otide vo Carig-
rad. Po dvomese~en prestoj e naz-
181
B BO@IDAR
na~en za pretsedatel na Crkovna-
ta op{tina vo Bitola. Na pat za
opredelenoto mesto se razboluva
i po~inuva vo vodenskoto selo
Vrtokop.
BIBL.: [Enaggelie na gÁspoda š sp2sa
nasego [Ihsousa Hristw..., Solon, 1852;
Apostolq ili dyxn·x i poslan·x Svxt»hq A ‘ pos-
tolq..., Caregradq, 1856; SvxÃennoe i bo`estven-
noe μvaggel·e novagw zavyta..., Caregradq, 1858.
LIT.: A. P. StoilovÍ, ArhimandritÍ had-
`i PavelÍ Bo`igrobski, negovta obÈes-
tvena i kni`ovna deŸnostÝ, „ObÈÍ po-
demÍ“, I, 12, SofiÔ, 1917, 1-19; Hr. [alde-
vÍ, Narodnoto probu`dane vÍ BoŸmiÔ,
„Makedonski pregledÍ“, VI, 4, SofiÔ,
1931, 54-60; D-r Bla`e Ristovski, Por-
treti od makedonskata literaturna i
nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 96-
107; Juhani Nuorluoto, Nov naod: rakopi-
sot na Konikovskoto evangelie, zb.:
XXXI nau~na konferencija na XXXVII me-
|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura. I. Lingvistika,
Skopje, 2005, 233-237; Jouko Lindstet, Za
istorijata na Konikovskoto evangelie,
zb.: XXXII nau~na konferencija, Skopje,
2006; The Konikovo gospel. Konikovsko evan-
gelie. Bibl. Patr. Alex. 268. Editors Jouko Lind-
sted, Ljudmil Spasov, Jahani Nuorluoto. Redak-
tori: Jouko Lindstet, Qudmil Spasov, Ju-
kani Nuorluoto, Societas Saientirum Fennica,
Tamisaari/Ekenäs, 2008. Bl. R.
BO@IDAR – pop, eden od dari-
telite i mo`en predvodnik i or-
ganizator, zaedno so negoviot sin
Petko, na izrabotkata na posta-
riot sloj fresko`ivopis vo crk-
vata „Sv. Petka# vo s. Pobu`je
(Skopsko). Crkvata bila `ivopi-
sana vo 80-tite g. na XV v. Nasli-
kanite 9 pretstavi na svetiteli
se prosledeni so natpisi na slo-
venski jazik. Podocna (1500 g.)
crkvata povtorno bila slikana
od drugi zografi, no bilo po~i-
tuvano i postaroto slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkva-
ta „Sv. Petka# vo s. Pobu`je, „Zbornik
na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#,
X–XI, Skopje, 1983, 38–50. Z. R.-N.
BO@IDARSKI, P. – ~len na
Makedonskata kolonija vo Pet-
rograd (Rusija) i na Redakcioni-
ot sovet na „MakedonskiŸ golosÍ
(Makedonski glas)“, potpisnik
na dva oficijalni akta (13. VIII
1914) i avtor na patriotski sti-
hovi na ruski jazik za Makedoni-
ja i Makedoncite („MakedonskiŸ
golosÍ / Makedonski glas“), 27. VI
i 22. XII 1913 i 2. III i 20. XI 1914;
„SlavÔninÍ“, 23. VI i 29. VI 1913).
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, I, Skopje, 1978, 203–219, 372–376 i
399–406. Bl. R.
BO@IK – eden od najgolemite
hristijanski praznici. Se praz-
nuva vo spomen na ra|aweto na
Spasitelot Isus Hristos. Vo pr-
vite tri veka negovoto ra|awe i
kr{tevawe se praznuvale zaedno
na 6/19 januari kako Bogojavle-
nie/Vodici. Makedonskiot narod
182
Bo`ikno praznuvawe na Makedoncite vo Avstralija (crkva „Sv. Bogorodica-Pre~ista#, Liverpul, Sidnej, 2008)
go praznuva so golema po~it.
Odr`anite obi~ai se ostatoci
od minatoto, no transformirani
vo nov na~in na praznuvawe. Na
prviot den od praznikot se odi
vo crkva, kade {to se slu{a li-
turgija i vesta za Hristovoto ra-
|awe. Po liturgijata vernicite
{to postele vo tekot na dolgite
bo`i}ni posti se pri~estuvaat.
Vo tekot na ovie prazni~ni deno-
vi vernicite se pozdravuvaat so
†Hristos se rodi# i otpozdravu-
vaat so †Vistina se rodi#. Prvi-
ot pozdrav pretstavuva soop{tu-
vawe na radosnata vest, a vtoriot
potvrda na taa vest. Prviot den
obi~no se praznuva vo krugot na
semejstvoto, a slednite dva dena
se odi na gosti i se ~estitaat
imendeni. Vtoriot den od praz-
nikot se vika Sobor na Presveta
Bogorodica i e posveten na maj-
kata Bo`ja. Tretiot den se praz-
nuva spomenot na sv. prvoma~e-
nik Stefan. Od Bo`ik zapo~nu-
vaat dvanaesette t.n. Nekrsteni
(Pogani, Ristosovi) denovi {to
traat do Vodici. Toa e period is-
polnet so religiozen strav i raz-
ni magiski za{titi.
LIT.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni
umotvoreniÔ, ~ast treta, otdelÍ I i II,
BÍlgarski obi=ai, obrÔdi, sueveriÔ i
kostÓmi, kniga VII, sqbral i izdava K.
A. [apkarev, SofiÔ 1891; Srpski narod-
ni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i
opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd,
1927; Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etno-
lo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Lazar
Mirkovi¢, Heortologija, Beograd, 1961;
Naum Celakoski, Debarca, obredi i ob-
redni igri, Skopje, 1984. M. Kit.
BO@IKEV, Ni(kola) – ktitor
na manastirskata crkva „Si Sve-
ti# vo s. Le{ani (Ohridsko).
Crkvata bila izgradena i `ivo-
pisana vo 1452 g., vo vremeto na
arhiepiskopot Nikola.
LIT.: G. Suboti¢, Ohridska slikarska
{kola od XV v., Ohrid, 1980. Z. R.-N.
BO@IKNI NARODNI PES-
NI – pesni {to se peat na hris-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tijanskiot praznik Bo`ik. Toa
se tri prazni~ni dena ispolneti
so mnogu sve~enosti, gozbi i pee-
we. Pesnite i obi~aite pretsta-
vuvaat prodol`enie na prethod-
nite obi~ai i pesni povrzani so
Badnik. U{te pove}e {to vo ko-
ledarskite pesni se spomenuva i
maliot Bog Bo`ik (Deneska e
Badnik, / utre e Bo`ik ili Tamu
ima mala Boga, / mala Boga i Bo-
`ika). I vo ovie pesni gi imame
site odliki na koledarskite pes-
ni – radost poradi povtornoto
ra|awe na Sonceto i `elba za
plodna godina, no se ispolneti so
pove}e elementi od hristijanska-
ta religija. Osobeno vpe~atlivi
se pesnite zasnovani na evangel-
skite tekstovi, vo koi se pee za
silnata svetlina {to se javila
koga se rodil Isus i gi ispla{i-
la ov~arite i kozarite: Ona
strana ogan gorit, / veter veit,
ne go silit, / rosa rosit, ne go
gasnit. / Ne mi bilo silen ogan, /
tuku bila Ristovata, / Risto-
vata mila majka, / go stignala
Rista Boga, / Rista Boga male~-
kago...
LIT.: Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etno-
lo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Ce-
lakoski, Debarca, obredi i obredni igri,
Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbra-
ni folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje,
1988; Marko Kitevski, Makedonska na-
rodna lirika, (Obredni pesni), Skopje,
1997. M. Kit.
BO@IKOV, Georgi (Petri~, Bu-
garija, 15. IV 1931 – Skopje, 21.XI
1986) – operski pevec-bas, prve-
nec na Operata na MNT. Diplo-
miral solo-peewe na Sofiskata
muzi~ka akademija (1962, H. Brm-
barov). Bil ~len na Sofiskata
dr`avna opera (1962–1963), debi-
tiraj}i so ulogata na Don Bazi-
lio vo operata Sevilskiot ber-
ber, a vo Operata na MNT od 1964
g. sè do svojata smrt. Vo me|uvreme
(1964–1965) bil i ~len na Zagrep-
skata opera. Ja zazemal dol`nosta
direktor na Operata i Baletot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Georgi
Bo`ikov
na MNT (1977–1983). Pevec so mo-
}en i sonoren glas, so golem dija-
pazon, raspeana fraza, so izrazi-
ti akterski sposobnosti i so go-
lema muzi~ka i teatarska kultu-
ra. Realiziral pove}e od 40 ulogi.
Pozna~ajni ostvaruvawa: Filip
(Don Karlos), Mefistofel (Fa-
ust), Galicki i Kon~ak (Knez
Igor), Dulkamara (Quboven na-
pitok), Don Alfonzo (Taka pra-
vat site), Boris (Boris Godu-
nov). Osobeno vpe~atlivi se nego-
vite kreacii vo doma{nite ope-
ri: K. Makedonski Car Samuil
(naslovna uloga) i Ilinden – Go-
ce, Velko (T. Pro{ev – Paja`i-
na), Jordan (T. Prokopiev – Raz-
delba) i R. Avramovski – Bolen
Doj~in (naslovna uloga). Nastapu-
val i na koncertniot podium, iz-
veduvaj}i solo-pesni od ruski av-
tori i od doma{ni kompozitori.
Gostuval vo pove}e evropski zem-
ji i vo muzi~kite centri na pora-
ne{na Jugoslavija. F. M.
Goran
Bo`inov
BO@INOV, Goran (Skopje, 15. II
1969) – baletski igra~. Obrazova-
nieto go steknuva vo Srednoto ba-
letsko u~ili{te pri MBUC
„Ilija Nikolovski-Luj# vo Skop-
je, vo klasata na E. Ku{ovska. Pri-
men e za ~len na baletskiot an-
sambl pri MNT (1988). Zaminuva
na specijalisti~ki prestoj vo
Sankt Peterburg kaj B. Bregvaye
(1989). Prvenec so sigurna i ~ista
baletska tehnika, iskusen partner
i igra~ so sugestivna senzualnost.
ULOGI: Zigfrid (P. I. ^ajkovski, „Le-
bedovo ezero#), Albert (A. Adam, „@i-
zel#), Bazil (L. Minkus, „Don Kihot#) i
dr. Em. X.
BO@INOV, Ivan Kuzmanov
(Sofija, 1807–1927) – poet, pisa-
tel, izdava~ vo Sofija; pe~atar
na spisanieto †Loza#, koe ja voz-
nemiri bugarskata javnost so jav-
ni zalo`bi za makedonsko nacio-
nalno separirawe, spisanie na
~ii stranici se projavuvaat pove-
}e istaknati imiwa od makedon-
skoto revolucionerno dvi`ewe.
Se zanimaval so literatura i
imal svoja pe~atnica. Pi{uval
na bugarski jazik i `iveel na
preminot od XIX vo XX vek. Vo
tekot na 1903 godina ja izdal svo-
jata golema †Narodna pesnopoj-
ka#, koja sodr`i 425 pesni – voj-
ni~ki, juna~ki, narodni, starona-
rodni, qubovni, orovodni, sme{-
ni i razni drugi. Vo knigata ima
podatoci deka e debranec po po-
teklo, izdava~, pe~atar, glaven
redaktor na †Loza# i avtor na po-
ve}e knigi poezija. G. T.
BO@INOV, Panajot (s. Apos-
kep, Kostursko, ? ‡ Kostur, 1913)
‡ u~itel i poet. Ja zavr{il pro-
gimnazijata vo Kostur i egzarhis-
kata duhovna seminarija vo Cari-
grad. U~estvuval vo Ilindensko-
to vostanie i vo borbite kaj Vi-
{eni, na Letni~kiot vrv, kaj Kli-
sura i dr. Nekoi od tie nastani gi
opeal i vo svoite pesni („Smrtta
na Lazar Poptrajkov“, „Letni~-
kiot vrv“). Po Vostanieto rabo-
tel kako u~itel, no do{ol vo su-
dir so golemobugarski orienti-
raniot direktor na progimnazi-
jata vo Kostur po makedonskoto
nacionalno pra{awe i emigri-
ral vo Amerika. Podocna pak se
vratil vo Makedonija (1910), no
poradi negovite makedonski na-
cionalni opredelbi, bil podmol-
no ubien od gr~kite vlasti. S. Ml.
Valentina
Bo`inovska
BO@INOVSKA, Valentina
(Skopje, 13. IV 1967) – akterka.
Diplomirala na Otsekot za ak-
terska igra pri FDU vo Skopje
(1990). Akterka vo Dramata na
MNT (1993-1999), od 1999 g. asis-
tent na predmetot pravogovor na
FDU vo Skopje. Nastapuvala i na
scenite na drugi teatri, kako i vo
poetskiot alternativen teatar
†Skrb i uteha#. Ulogi: Postarata
BO@INOVSKA B
sestra (†Baal#); Mavra (†Mrtvi
du{i#); Danica (†Naroden prate-
nik#); Sofrana (†Januari#) i dru-
gi. Pratenik vo Sobranieto na
RM. R. St.
Elizabeta
Bo`inovska
BO@INOVSKA, Elizabeta
(Skopje, 9. V 1963) – pravnik, at-
leti~arka. Zavr{ila Praven fa-
kultet vo Skopje (1990). Mladin-
ska i seniorska reprezentativka
na Makedonija vo atletikata (7
godini) i na Jugoslavija (8). Pos-
tavila pove}e rekordi vo Make-
donija na kusi pateki. Na deset
balkanski prvenstva osvoila 1
zlaten, 3 srebreni i 2 bronzeni
medala (na 400 i na 4x400 m). Vo
{tafetata 4x400 m na Medite-
ranskite igri vo Split (1979) os-
voila zlaten, a vo Kazablanka
(1983) bronzen medal. D. S.
Iskra
Bo`inovska
BO@INOVSKA, Iskra (Skopje,
18. VI 1947) – operska pevica–sop-
ran. Vo 1970 g. diplomirala so-
lo–peewe na Fakultetot za muzi~-
ka umetnost vo Skopje (prof. K.
Trpkov). Solist vo Operata i Ba-
letot na MNT (1970–1992), vo me-
|uvreme i direktor (1989–1990), no
zaminuva vo Avstrija, a potoa vo
Avstralija i se zanimava so peda-
go{ka dejnost i horsko peewe. Na
operskata scena na MNT ostvari-
la pove}e od 25 pomali i pogolemi
ulogi, me|u koi: Aida, Evridika
(Orfej i Evridika), Elizabeta
(Don Karlos), Jaroslavna (Knez
Igor), Mimi (Boemi), Leonora
(Trubadur), Tatjana (Evgenij One-
gin), Simka (Razdelba – T. Proko-
piev). So prijaten glas, estraden
{arm i uverliva scenska igra, so
183
B BO@INOVSKI
uspeh donesuva razli~ni dramski
i lirski raspolo`bi. Gostuvala
na nekolku operski sceni vo pora-
ne{na Jugoslavija i vo Germanija,
Italija i Kanada. F. M.
Vangel
Bo`inovski
BO@INOVSKI, Vangel (Skop-
je, 10. XII 1950) – arhitekt, diplo-
miral na Arhitektonsko-grade`-
niot fakultet vo Skopje (1975).
Se zanimava so arhitektonsko
proektirawe, arhitektonska teo-
rija i kritika. Pozna~ajni rea-
lizacii: Galerija „Osten“ vo
Skopje; arhitektonsko urbanis-
ti~ko re{enie na spomenikot na
Anton Panov vo Strumica (1989);
ugostitelski objekt vo Ni{ (1988),
rekonstrukcija i nadgradba na
zgradata na „Crveniot krst“ vo
Skopje (2000); rekonstrukcija i
revitalizacija na Agim-begovata
ku}a vo Tetovo (2001). Kr. T.
Zdravko
Bo`inovski
BO@INOVSKI, Zdravko (s.
Bare{ani, Bitolsko, 1. X 1940) ‡
lektor, preveduva~, folklorist
i istori~ar. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet ‡ grupa
Kni`evnost i makedonski jazik
(1963). Toj e dolgogodi{en aktiv-
en ~len na Makedonskoto nau~no
dru{tvo vo Bitola (1963), sega
Dru{tvo za nauka i umetnost. Od
1968 g. raboti kako lektor vo
Sobranieto na Op{tinata Bito-
la. Bil na trimese~en studiski
prestoj na Moskovskiot dr`aven
univerzitet (1973). So svoi re-
ferati u~estvuval na petnaeseti-
na nau~ni sobiri i objavil pove-
}e nau~ni trudovi od oblasta na
makedonskoto narodno tvore{t-
vo, makedonskata istorija i pre-
pevi od ruski.
184
BIBL.: Aleksandar S. Pu{kin, Skazni,
Skopje, 1967 (prepev od ruski jazik);
Tvorbi. Izbor od tvore{tvoto na
bra}ata Miladinovci, Skopje 1967; Tuka
e Makedonija. Kniga I. (Izbor na objaveni
makedonski narodni pesni od komit-
skiot ciklus), Skopje, 1970 (so koavtor);
Vo plamenot na vtoriot Ilinden.
Voeno-politi~ka monografija na Demir
Hisar 1941‡1945, Bitola, 1988 (so koav-
tor); Vele Markov. Dokumentarna
povest, Bitola, 1997 (Skopje, 2002, vtoro
idopolneto izdanie). S. Ml.
Kiro
Bo`inovski
BO@INOVSKI, Kiro (Prilep,
2. XI 1933 – Skopje, 30. X 2006) –
flejtist. So muzi~ko obrazova-
nie se zdobiva vo Srednoto mu-
zi~ko u~ili{te vo Skopje i kaj J.
Srejovi}, vo Belgrad. Dolgogodi-
{en prv flejtist na Operata i
Baletot na MNT i prv flejtist
na Makedonskata filharmonija.
Kako solist nastapuva na doma{-
niot koncerten podium, vo cen-
trite na porane{nata SFRJ i vo
stranstvo. B. e eden od najistak-
natite makedonski instrumen-
talni umetnici, vo ~ij repertoar
se vklu~eni najzna~ajnite dela od
literaturata za flejta, kako i
pove}e ostvaruvawa od doma{ni-
te avtori. ^len na Skopskiot du-
va~ki kvintet i sorabotnik na
Ansamblot za sovremena muzika
„Sveta Sofija#. Dr. O.
BO@INOVSKI, Pande (s. Kri-
veni, Resensko, ? – Nivici, Pres-
pansko, 1976) – pe~albar, komu-
nist, makedonski revolucioner.
Bil na pe~alba vo Argentina
(Buenos Aires), rabotel vo gra-
de`ni{tvoto i bil aktiven u~es-
nik vo {trajkovite, demonstra-
ciite i mitinzite organizirani
od Argentinskata komunisti~ka
partija. Bil i poverenik na v.
„Internasional“. So nekolku pe-
~albari formiral makedonsko
dru{tvo i izdaval makedonski
vesnik vo koj go afirmiral make-
donskiot narod i negovata oslo-
boditelna borba. Vo 1937 g. preku
Kanada zaminal vo [panija, kade
{to kako dobrovolec se borel vo
internacionalnata brigada „Lin-
koln“. Po zavr{uvaweto na Voj-
nata se vratil vo Makedonija i
rabotel vo grade`ni{tvoto.
LIT.: Pero Korobar, Bo`o Stefanovski,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vo Internacionalnite brigadi vo [pa-
nija, Skopje, 1989, 108-110. O. Iv.
Petar
Bo`inovski
BO@INOVSKI, Petar (Peco)
Ta{kov (psevd. Ko~o) (Bitola,
15. I 1920 – Bitola, 1971) – prvo-
borec i naroden heroj. Kako ra-
botnik stanal ~len na SKOJ i na
KPJ (1941). Po fa{isti~kata
okupacija bil ~len na Voeniot
komitet na MK na KPJ vo Bito-
la, borec na Bitolskiot NOPO
†Pelister# ( 22. IV 1942), Bitol-
sko-prespanskiot NOPO (6. VII
1942), specijalen kurir pri Glav-
niot {tab na NOV i POM (juni
1943), zamenik politi~ki kome-
sar na ~eta vo NOPO †Damjan
Gruev# (VIII 1943), a potoa zame-
nik politi~ki komesar na Sedma-
ta makedonska NO brigada (juni-
oktomvri 1944). Vo oru`enite
borbi dvapati bil ranuvan. Prog-
lasen e za naroden heroj na Jugos-
lavija (2. VIII 1952).
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto
na `enite od Makedonija vo Narodnoos-
loboditelnata vojna i Revolucijata 1941-
1945. Izbor, redakcija i komentar: d-r Ve-
ra Veskovi}-Vangeli i Marija Jovano-
vi}., Skopje, 1976, 257-258.
LIT.: Aleksandar Popovski, Bo`inovski
Ta{ko Peco – Ko~o, Narodni heroi od
Makedonija, Skopje, 1973, 70-75. S. Ml.
Boro
Bo`inovski-
Prcan
BO@INOVSKI-PRCAN, Boro
Veli~kov (Kumanovo, 1917 – ma-
nastir †Blagove{tenie# na
Skopska Crna Gora, Skopsko, 12.
IX 1942) – opin~arski rabotnik i
prvoborec. Bil ~len na SKOJ
(1936) i na KPJ (1937) i osobeno
aktiven vo Ko`arskata sindikal-
na podru`nica. Po fa{isti~ka-
ta okupacija stanal borec na Koz-
ja~kiot NOPO (12. X 1941). Po
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sudirot na odredot so bugarskite
sili kaj s. Malotino, Kumanovsko
(17. X 1941), uspeal da se probie i
da se ilegalizira vo gradot, a po-
toa se vklu~il na Vrawskiot NO-
PO (proletta 1942). Podocna pak
se vratil vo Makedonija i se
vklu~il kako borec na Skopskiot
NOPO. Zaginal vo borba protiv
bugarskata vojska i policija i ba-
listite od Ka~anik.
LIT.: Spomen zbornik na zaginatite
borci od NOV i `rtvi na fa{isti~ki-
ot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945. Op{tinski odbor na SZB od
NOV – Kumanovo, 1976, 29; Krsto Zdrav-
kovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i
spomen belezi od NOV vo Skopje, Arhiv
na Skopje, Skopje, 1982, 43. S. Ml.
Bozdogani
BOZDOGAN (BOZDUGAN; BUZ-
DOVAN; TOPUZ) ‡ `elezna
bocliva topka so ra~ka kako boj-
no ladno udira~ko i frla~ko
oru`je na junacite za bliska bor-
ba. Obi~no se sostoelo od glava
so 3-18 pera i ra~ka so dol`ina
od 0,5 do 0,8 m. Na na{ite pros-
tori bil upotrebuvan vo stariot
i vo sredniot, a poretko po XVI
vek. Se sre}ava vo golem broj
makedonski epski narodni pesni,
posebno vo pesnite za Marko
Krale. Vo Muzejot na Makedonija
i vo drugite makedonski muzei se
za~uvani pogolem broj primeroci
so razni formi.
LIT.: Miladinovci, Zbornik 1861‡1961,
Skopje, 1962, 190, 193, 195-196, 221, 245 i
246; Deca junaci. Narodni pesni. Redak-
tiral \or|i Milo{ev, Skopje, 1954, 10-11
i 68; Male{evski narodni pesni. Zbirka
na Stanko Kosti}. Redaktiral Todor
Dimitrovski, Skopje, 1959, 142. S. Ml.
Sterjo
Bozdov
BOZDOV, Sterjo I. (Kru{evo, 7.
I 1902 – Kru{evo, 13. IV 1987) – le-
kar, revolucioner, redoven
prof., {ef na Katedrata po higi-
ena i prv dekan na novoformira-
niot Med. f. vo Skopje (1947–
1950). Studiral medicina vo Vie-
na i vo Belgrad, kade {to i dip-
lomiral (1933). Vo periodot me|u
dvete svetski vojni poradi prog-
resivnite politi~ki i socijalni
idei i aktivnoto u~estvo vo revo-
lucionernite dvi`ewa bil pro-
gonuvan, zatvoran i osuden na ro-
bija. Bil ~len na ASNOM i po-
verenik za zdravstvo na Makedo-
nija (1944). Od 1950 do 1952 g. e
prorektor na Univerzitetot vo
Skopje i pretsedatel na MLD
(1951–1952). Od 1952 do penzioni-
raweto rabotel kako lekar vo
Kumanovo. Br. N.
Crven bozel
BOZEL (BOZ, BOZOVINA)
(vid Sambucus nigra L., fam. Capri-
foliaceae) – malo listopadno drvo
rasprostraneto niz Evropa, za-
padna Azija i vo severna Afrika.
Ima {iroka, bela i meka srcevi-
na. Listovite se neparno peresti.
Cvetovite se beli, sobrani vo
{titesti socvetija. Plodovite
se crni i so~ni koski~ki. Higro-
mezofilen i nitrofilen vid. Na
[ar Planina, na ju`nata granica
od ovoj areal se sre}ava i crveni-
ot bozel (S. racemosa L.), mnogu
sli~en na prethodniot, no so ma-
li dimenzii, so kafeava srcevi-
na, `oltenikavi cvetovi sobrani
vo grozdesti socvetija i so crve-
ni plodovi. Al. And.
BOZEL, DEBARSKI (Sambucus
deborensis Koš.) – endemit od fa-
milijata Caprifoliaceae, ~ii{to
taksonomskiot status s# u{te ne
e sosema jasno definiran. Poznat
e samo za neposrednata okolina
na Debar, a vo ponovo vreme se na-
veduva i za Bugarija. Zagrozen
vid. Vl. M.
BOZUK ‡ kordofon `i~en naro-
den instrument od familijata
dvoglasni tamburi, koj raspolaga
so vkupno {est melodiski `ici,
podeleni vo dve grupi ‡ za sekoj
glas po tri `ici, na{timani vo
unisono zvu~ewe. [timaweto na
instrumentot e vo interval ~ista
kvarta, a repertoarot e sostaven
od posebni instrumentalni melo-
dii, no u{te po~esto bozukot se
BOJAXI B
koristi kako pridru`nik na na-
rodnite pesni.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 43. \. M. \.
Dime
Bojanovski
-Dize
BOJANOVSKI-DIZE, Dime
(Dim~e) (Prilep, 12. VIII 1909 –
Skopje, 2002) – komunisti~ki de-
ec, borec, pravnik, istori~ar,
univerzitetski profesor, publi-
cist i preveduva~. Kako ~len na
KPJ (1932), samoinicijativno go
izdaval ilegalniot vesnik
†Udarnik# (dekemvri 1932 – maj
1933) kako „organ na KPJ“, pora-
di {to bil osuden na {est godini
vo KPU †Sremska Mitrovica# i
vo KPU †Lepoglava#. Podocna
bil isklu~en od KPJ (1939). Ne-
posredno pred Vtorata svetska
vojna bil interniran vo Ivawica
(Me|ure~je, Crna Gora). Vo vre-
meto na NOAVM rabotel vo
Agitprop pri G[ na NOV i
POM. Po Osloboduvaweto go za-
vr{il Pravniot fakultet i bil
minister za trgovija i minister
za pravda vo Vladata na NRM
(1949–1958), profesor po poli-
ti~ka ekonomija na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje (od osnovawe-
to do 1956), direktor na Ekonom-
skiot institut (1950–1955), pret-
sedatel na Trgovskata komora na
Makedonija (1962-1967), ~len na
Izvr{niot sovet na SRM i dr. Gi
prevel na makedonski delata od
klasicite na marksizmot †Kapi-
tal#(I-III) i †Uvod vo kritikata na
politi~kata ekonomija#.
BIBL.: Prilog kon prou~uvaweto na op-
{testveno-ekonomskite odnosi vo Ma-
kedonija vo XV i XVI vek, Skopje, 1979; Za
karakterot na revolucijata od 1941–
1944 i na bugarskiot fa{isti~ki re`im
vo Makedonija, Osnovaweto i razvojot na
Komunisti~kata partija na Makedonija,
kn. vtora, Skopje, 1980, 893-916. S. Ml.
BOJANSKI PALIMPSEST –
v. Fragmenti na glagolski sta-
roslovenski tekstovi
BOJAXI, Atina (Ohrid, 11. III
1944) – pliva~ka maratonka. Za-
vr{ila Vi{a trenerska {kola
vo Novi Sad (1968) i Vi{a peda-
go{ka {kola vo Belgrad (1972).
Bila ~len na PVD †Ohridski
branovi# vo Ohrid. Prvenka na
185
B BOJAXI
Atina
Bojaxi
Makedonija vo 13 disciplini vo
plivawe na kusi pateki, so 8 re-
publi~ki rekordi. Na vrvnite
svetski natprevaruvawa vo mara-
tonsko plivawe osvoila 3 prvi
mesta, na Ohridskoto Ezero, 36
km (1962 i 1966) i od Kapri do Ne-
apol, 33 km (1963) i 2 vtori mesta
od Kapri do Neapol (1966 i 1968).
Bila prva i na silnite me|una-
rodni maratoni Saida–Bejrut 40
km (Liban, 1962) i Kabret–Isma-
ilija 60 km (Egipet, 1963). Us-
pe{no u~estvuvala i na drugi ma-
ratoni (do 1970). Go preplivala
kanalot La Man{ (9. IX 1969) za
13 ~asa i 20 minuti. Taa e izbrana
za najdobar sportist na Makedo-
nija (1962 i 1963).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini †Oh-
ridski branovi#, Ohrid, 1982. D. S.
Diki
Bojaxi
BOJAXI, Diki (Ohrid, 24. II –
1939) – pliva~ki maratonec. Za-
vr{il Vi{a {kola za nadvore{-
na trgovija vo Belgrad (1970) i
Vi{a pedago{ka {kola vo Skop-
je (1975). Bil ~len na PVD †Oh-
ridski branovi#. Prvak na Make-
donija vo 17 disciplini vo pliva-
we na kusi pateki, so 8 republi~-
ki rekordi. Vo maratonskoto
plivawe osvoil prvi mesta na re-
kata Sava, 24 km (1959) i na dr-
`avnite prvenstva na Ohridsko-
to Ezero (1959, 1963 i 1965). Na
vrvnite svetski natprevaruvawa
na Ohridskoto Ezero, osvoil ed-
no vtoro mesto (1966) i dve treti
(1962 i 1965). Na maratonot od
Kapri do Neapol (1960) go osvoil
prvoto mesto i uspe{no nastapu-
val na nego s# do 1967, kako i na
me|unarodnite maratoni vo SAD,
Kanada, Egipet i vo Sirija. Toj e
186
izbran za najdobar sportist na
Makedonija (1960 i 1961).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini †Oh-
ridski branovi#, Ohrid, 1982; Du{an Sta-
nimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor
na najdobrite vo Makedonija, 1954–2004,
Skopje, 2005. D. S.
BOJAXIEV, Vasil Ivanov (Kra-
tovo, 14. XII 1876 – Skopje, 1950) –
crkoven pevec i u~itel po crkov-
no peewe. Se {koluval vo Skopje
i vo Hilendarskiot manastir, ka-
de {to zavr{il dvegodi{en kurs
po isto~no peewe. Bil u~itel vo
Strumica, [tip i vo Tetovo. Ra-
botel vo Ba~kovskiot manastir i
vo Stara Zagora, Bugarija. Od
1941 g. `iveel i rabotel vo Veles
i vo Skopje. B. e avtor na obemen
rakopis so Hrisantova notacija,
na ~ii stranici se nao|aat i
tvorbi od makedonski avtori na
duhovni napevi. Dr. O.
BOJAXIEV, Dragan (Tetovo, 18.
II 1930 – Ohrid, 4. VIII 1981) – mu-
zi~ki publicist. Studira na Od-
delot za istorija na muzikata na
Muzi~kata akademija vo Qubqa-
na (D. Cvetko). Diplomira na Te-
orisko-nastavni~kiot oddel na
FMU vo Skopje. Sorabotnik i
dolgogodi{en glaven muzi~ki
urednik na Radio Skopje. Avtor
na prilozi, komentari i kritiki
vo emisiite na Radioto i vo peri-
odi~nite publikacii. Dr. O.
BOJAXIEV, Ilija Simonov
(Debar, 17. VII 1932 – Skopje, 23. X
2006) – pedijatar, imunolog, redo-
ven prof. na Med. f. Zavr{il Med.
f. vo Skopje (1958), a se vrabotil
na Klinikata za detski bolesti
(1961), kade {to ostanal do pen-
zioniraweto. Specijalisti~ki
ispit polo`il vo 1965 g., a dokto-
riral vo 1983. Od 1984 g. stanal
nastavnik na Med. f. po predme-
tot pedijatrija i bil dolgogodi-
{en {ef na Katedrata po pedi-
jatrija, so osoben interes za imu-
nologijata vo detskata vozrast.
Objavil kniga „Detska imunolo-
gija# (1992) i poglavje Ishrana na
zdravo dete, vo knigata „Pedijat-
rija# (1995), kako i mnogubrojni
trudovi od istite podra~ja.
N. P.-J.
BOJAXIEV, Konstantin (Koce)
(s. Bawa, Razlo{ko, 21. V 1880 –
Sofija, 19. IV 1938) – u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, dramski
vojvoda. Se {koluval vo egzarhis-
kata gimanzija „Sv. Kiril i Me-
todij“ vo Solun. Vo tekot na 1902
godina vlegol vo ~etata na T. Da-
vidov. Bil u~esnik vo Ilinden-
skoto vostanie i vo Balkanskite
vojni kako dramski vojvoda.
LIT.: G. Pophristrov, Revol• cionnata
borba v Bitolski® okrÍg, Sofi®, 1953.
Al. Tr.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BOJAXIEV, Todor (Skopje, 25.
XI 1948) – kompozitor, aran`er i
pijanist. Svoeto kompozitorsko
debi go ima na festivalot vo
Subotica, Mladina ‘72, so pesna-
ta †Spomen moj dale~en#. Kako
avtor u~estvuval i na pove}e
izdanija na Skopskiot zabaven
festival, na koj dobival i nagra-
di (1975, so pesnata †Bakni me#;
1976, †Te qubam#; 1977, †Ka`i
mi#). U~estvuval i na drugi make-
donski festivali. Napi{al mu-
zika za nekolku teatarski pret-
stavi. Na poleto na klasi~nata
muzika sozdal desetina kompo-
zicii, glavno, vo periodot 1997–
2006 g. Vo 2005 g. go izdade av-
torskiot album †Yvezdeni no}i#,
so 15 instrumentalni kompozicii
sodadeni vo izminatiot period.
M. Kol.
Todor
Bojaxiev
BOJAXIEV, Todor Blagoev
(Skopje, 22. X 1940 – Skopje, 13.
XII 2004) – spec. ortodont, redo-
ven profesor na St. f. Habiliti-
ral (1978) i doktoriral (1985) i
bil upravnik na Klinikata po
ortodoncija, a vo dva mandata
prodekan. Bil na stru~en prestoj
vo Pariz. Publikuval 200 statii.
E. M.
BOJAXIEVSKI, Petar Jova-
nov (s. Kremenica, Bitolsko, 11.
V 1939) – oftalmolog. Medicina
zavr{il vo Skopje (1964), speci-
jaliziral oftalmologija (1974) i
rabotel kako oftalmolog na O~-
noto oddelenie vo Bitola. Pri-
marius stanal vo 1984 g., a dokto-
riral vo Novi Sad (1989). Avtor
e na pove}e od 80 stru~ni trudovi
i na knigite: „Zdravstvoto vo Bi-
tola niz vekovite# (1992), „Zdrav-
stvoto vo Bitola 1944–2004#
(2006), „Zdravstveno-socijalnata
politika na stranskite propa-
gandi vo Bitola# (2003) i koavtor
na u~ebnikot „Odbrani poglavja
od oftalmologijata# (1996). P. B.
BOJAXISKI, Boris Dimkov
(Ohrid, 23. II 1915 ‡ Skopje, 9. V
1959) ‡ eden od prvite sovremeni
pisateli za deca i mladi. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo rod-
niot grad, V klas gimnazija vo
Pri{tina (1930/1931), a U~itels-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Boris
Bojaxiski
ka {kola vo Skopje (1931/1932) i
vo [abac (1932‡1937). Do April-
skata vojna (1941) u~itelstvuval
vo debarskite, ohridskite i vo
stru{kite sela, a potoa vo Bi-
tola (1941/1942). Po ubistvoto na
bugarskiot oblasten policiski
na~alnik vo Bitola, bil uapsen, a
potoa, poradi bolest, se otka`al
od rabotata (noemvri 1942). Iako
bolen, bugarskite vlasti go mo-
bilizirale vo rabotniot logor
vo Demir Hisar. Po vra}aweto od
logorot aktivno se vklu~il vo
NOD. Bil ~len na Literaturni-
ot kru`ok vo Ohrid (1943‡1944).
Naskoro, zaedno so soprugata, se
vklu~il vo NOV i POM (avgust
1944) i bil politi~ki komesar na
bataljon na Ohridskata NO bri-
gada, sorabotnik i rakovoditel
na Agit-prop na ^etirieset i os-
mata (makedonska) divizija na
NOVJ. Koga [tabot na divizija-
ta pristignal vo Ohrid, bil na-
imenuvan za rakovoditel na Kur-
sot za narodni u~iteli. Podocna
zaminal vo Skopje kako sorabot-
nik na v. „Nova Makedonija“
(april 1945), bil glaven urednik
na detskoto sp. „Titov pioner“
(„Pionerski vesnik“) pri Redak-
cijata na „Detska radost“ i gla-
ven urednik na NOPOK (podocna
Knigoizdatelstvo „Ko~o Racin“).
Bil ~len na DPM (1950). Od
zdravstveni pri~ini, ja napu{-
til rabotata i poslednite godini
gi pominal vo Ohrid. Se smeta za
eden od osnovopolo`nicite na ma-
kedonskata dramska literatura
za deca. Ima zna~aen pridones i
kako preveduva~ na golem broj
knigi od balkanski i ruski avto-
ri (K. Belev, A. Dikli}, J. Igwa-
tovi}, A. Karalij~ev, A. Kono-
nov, V. Odoevski, A. S. Pu{kin,
Fadeev, L. ^arskaja, A. P. ^ehov
i dr.).
BIBL.: Dadovme zbor, Skopje, 1948 (piesa
vo {est sliki); Naroden heroj Jordan
Nikolov-Orce, Skopje, 1951 (monografi-
ja); Dedo Mraz i kaj nas, Skopje, 1953
(piesa vo tri ~ina); Palavoto zaja~e,
Skopje, 1953 (raskazi); Prvite cutovi,
Skopje, 1953, vtoro izdanie Skopje, 1964
(raskazi); Milka, Skopje, 1954 (piesa vo
~etiri ~ina); ^ekori {to ne mo`ea da
zaprat, Skopje, 1959 (raskazi, prevedena i
na srpsko-hrvatski jazik); Galebovo kri-
lo, Skopje, 1960; Ronki, Skopje, 1960;
Kletva, Skopje, 1961, vtoro izdanie
Skopje, 1967; Denes, utre, zadutre,
Skopje, 1964; Izbrani dela, Prva i Vtora
kniga, Skopje, 1979. Ima i pogolem broj
lektirni preizdanija.
LIT.: \or|i Abaxiev, „Dadovme zbor“,
„Nov den“, br. 1–2, Skopje, 1950; Aco
Aleksiev, „Prvite cutovi“, „Nova Ma-
kedonija“, Skopje, 6. IX 1953; Branko Pen-
dovski, „Palavoto zaja~e“, „Nova Make-
donija“, 23. VIII 1953; Gane Todorovski,
Pred portite na literaturata, „Sov-
remenost“, br. 8, Skopje, 1954; Vidoe Pod-
gorec, Dramskoto tvore{tvo na Boris
Bojaxiski, Makedonskata drama, Petti
Racinovi sredbi, Titov Veles, 1968; Di-
mitar Mitrev In memoriam, „Nova Make-
donija“, Skopje, 27. II 1959; Vidoe Podgo-
rec, Antologija na sovremenata make-
donska proza za deca, Skopje, 1968, 18–19.
Muris Idrizovi}, Makedonskata liter-
atura za deca, Skopje, 1988, 43–49; Mio-
drag Drugovac, Makedonskata kni`ev-
nost za deca i mladina od Xinot do
^ingo, Skopje, 1996, 103–108. S. Ml.
Ognen
Bojaxiski
BOJAXISKI, Ognen Borisov
(Skopje, 1. XII 1945) – novinar i
publicist. Po zavr{uvaweto na
Filolo{kiot f-t (Istorija na
kni`evnostite na jugoslovenski-
te narodi) vo Skopje, raboti kako
urednik na emisijata „Mladite za
mladite# vo Radio Skopje (1966/
67), a potoa e dopisnik na „Nova
Makedonija# i na RTV Skopje od
Zagreb (1969–1983). Zavr{uva
postdiplomski studii za me|una-
rodni odnosi na Fakultetot za
sociologija, politologija i no-
vinarstvo vo Qubqana, pa do pen-
zioniraweto (2003) raboti kako
sovetnik za informirawe i ana-
liza na mediumite vo MVR na RH.
Specijalizira za me|unarodnite
odnosi i vlijanieto na Balkanot,
pi{uva za malcinskata proble-
matika i prestojuva vo Francija,
Velika Britanija, Avstrija, Ita-
lija i Izrael i kako dopisnik od
Bugarija, Grcija, Italija i Avs-
trija (1971–2005). Eden od osnova-
~ite na Zaednicata na Makedon-
cite vo Republika Hrvatska
(1990) i glaven urednik na orga-
not „Makedonski glas# i eden od
osnova~ite na Makedonskata pra-
voslavna crkovna op{tina „Sv.
Zlata Meglenska# vo Zagreb, ka-
ko i na Centarot za interkultu-
ralizam. Avtor na statii i od-
delni publikacii za makedonska-
ta istorija i kultura.
BOJKO B
BIBL.: Kronologija Ohridske arhiepiskopije,
Zagreb, 1994; Prometeji makedonski, Zagreb,
1998; Krle`a i Makedonija. – Fragmenti, Zag-
reb, 2005; Makedonci u Hrvatskoj – kronolo{-
ki aspekti, Zagreb, 2007. Bl. R.
Gonxa Agneza
Nikolova
Bojaxiu
(Majka
Tereza)
BOJAXIU, Gonxa Agneza Niko-
lova (Majka Tereza) (Skopje, 27.
VIII 1910 – Kalkuta, Indija, 4. IX
1997) – katoli~ka misionerka i
humanitarka. Zavr{ila gimnazi-
ja vo Skopje i stapila vo redot na
Majkata Bo`ja od Loret (Notre
Dame de Lorette) vo Irska (1928).
Imeto Tereza go zela spored is-
toimenata francuska svetica.
Naskoro oti{la vo Indija (1929)
kako misionerka za siroma{nite
i bolnite vo Kalkuta i ostanala
pove}e od 65 godini. Tamu go os-
novala dru{tvoto Misionerki
na qubovta (1948), koe narasnalo
na okolu 180 kalu|erski domovi
so okolu 1800 kalu|erki, me|u koi
i kalu|erski dom vo Skopje
(1980). Vo nivnite objekti se le-
kuvale nad 56.000 lu|e. Nositel e
na mnogu svetski nagradi za huma-
nost, po~esni doktorati na uni-
verziteti, Nobelovata nagrada za
mir (1979), najvisokoto indisko
mirnovremensko priznanie †Ba-
rat Ratna# (Biser na Indija, 26. I
1980) i specijalna nagrada za mir
i obrazovanie na UNESKO (26.
VII 1992). Pokrenata e postapka
za nejzinoto proglasuvawe za sve-
tica na Katoli~kata crkva.
LIT.: Gordana Brajovi¢, Dve `ene jedan
put. @ive slike Indije – Indira Gandi i
Majka Tereza, †Ve~erwe novosti#, XXVIII,
8.087, Beograd, 29. II 1980, 11; M. K., Majci
Terezi uru~ena zlatna plaketa Skopqa,
†Politika#, LXXVII, 23968, Beograd, 15.
VIII 1990, 13; Protest poradi siluvani
kalu|erki. Pismo od Majka Tereza do in-
diskiot premier, †Nova Makedonija#,
XLVI, 15646, Skopje, 15. VIII 1990, 11; Spe-
cijalna nagrada za Majka Tereza, †Nova
Makedonija#, XLVII, 16348, Skopje, 27, VII
1992, 13; Nata{a Dokovska, Skopjanka od
Kalkuta, †Puls#, VII, 312, Skopje, 10. I
1997, 23–26; Jasmina Mironski, Skopje e
sveto mesto, †Puls#, VIII, 363-364, Skopje,
2. I 1998, 67; Stojan Tren~evski, Skopjan-
kata majka Tereza, Skopje, 2003. S. Ml.
BOJKO – eden od daritelite za
izrabotka na fresko`ivopisot
vo crkvata „Sv. Petka# vo s. Po-
bu`je (Skopsko) vo 80-tite g. na
XV v. Negovo darenie bila pret-
stavata na apostol Petar. Podoc-
187
B BOJKU
na (1500) crkvata povtorno bila
slikana od drugi zografi, no pri-
toa bilo po~ituvano postaroto
slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkva-
ta „Sveta Petka# vo s. Pobu`je, „Zbor-
nik na Arheolo{kiot muzej na Makedoni-
ja#, X–XI, Skopje, 1983, 38–50. Z. R.-N.
Fejzi
Bojku
BOJKU, Fejzi (Bojku, Fejzi) (s.
Vele{ta, Stru{ko, 24. III 1937) –
pisatel, publicist i preveduva~.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
rodnoto mesto, a sredno u~ili{-
te, Pedago{ka akademija i studii
po albanski jazik i kni`evnost
vo Skopje. Nekolku godini rabo-
tel kako u~itel vo stru{kite se-
la. Od 1970 g. raboti kako novi-
nar i urednik vo NIP „Nova Ma-
kedonija“ („Flaka“) i vo spisani-
jata za deca na albanski jazik
„G’zimi“ i „Fatosi“. Pi{uva po-
ezija i proza za deca. Preveduva
od makedonski na albanski jazik
i obratno. ^len e na DPM (1974).
BIBL.: Prvite cutovi, 1968; Dobrobit
za site, 1970; [kolski yvona, 1971; Pesni
za bukvite, 1972; Septemvri na edno det-
stvo, 1973; Xemper, 1981; Ti go ima{ moe-
to srce, 1992; Oroto vleze doma, 1974; Bo-
ite na moeto nebo, 1976; Belite pepe-
rutki, 1980; Zborovi i branovi, 1987.
N. S.
Bokserot Primislav Dimovski vo akcija
BOKSOT VO MAKEDONIJA.
Prv go demonstriral Stefan Ro-
lev vo Bitola (1908) pred pa{ata,
vladikata i mnogubrojnata pub-
lika. Me|u dvete svetski vojni se
odr`ani nekolku boks-me~evi vo
Bitola (1936), Prilep (1937) i vo
Skopje (1938). Po Vtorata svet-
ska vojna, prvata bokserska sek-
cija e sozdadena od Strahil An-
dreevski vo @SD †Pobeda# vo
Skopje, a podocna i vo †Vardar#,
188
†Sloga# i †Ekipe# vo Skopje, Ve-
les, Bitola, Prilep i vo Kumano-
vo. Sekciite bile registrirtani
vo Te{koatletskiot odbor na
FISOM. Poedine~no prvenstvo
na Makedonija bilo odr`ano vo
Skopje (1948), a od narednata go-
dina i ekipno. Bila organizira-
na i Republi~ka liga (1950). Ne-
koi klubovi se natprevaruvale i
vo Srpsko-makedonskata i vo so-
juznite ligi. Makedonskite bok-
seri nastapuvale poedine~no na
prvenstvata na Jugoslavija (od
1951). Se organizira Me|unaro-
den turnir Zlaten gong (od 1969).
@ivko Dukovski go osvoil vtoro-
to mesto za seniori vo Jugoslavi-
ja (1957), a Demir Ajdarov prvoto
(1964). Podocna i drugi makedon-
ski bokseri stanale {ampioni i
reprezentativci na Jugoslavija.
Ace Rusevski i Rexep Rexepovski
od Kumanovo osvoile i olimpi-
ski medali.
Lit.: Vojo Nastevski, Boksot vo SR Ma-
kedonija od prvite po~etoci do 1975 go-
dina, „Prilozi za istorijata na fizi~ka-
ta kultura na Makedonija#, 1976, 13–19 i
1977, 7–19. D. S.
BOLVI (Siphonaptera = Aphanipte-
ra) – beskrilni insekti so bo~no
spleskano telo. Zadnite noze se
prisposobeni za skokawe. Usniot
aparat slu`i za bockawe i za ci-
cawe. Imaat kratki anteni.
Ma`jacite se obi~no positni od
`enkite. Larvite se crvovidni,
bez noze, poseduvaat aparat za
grickawe. Bolvite `iveat para-
zitski na toplokrvnite `ivotni
i na ~ovekot. Redot opfa}a okolu
1.600 vidovi so golemina od 1 do 6
mm. Poznati vidovi se: ~ovekova
bolva (Pulex irritans L.), paraziti-
ra na ko`ata na ~ovekot, posedu-
va silni gorni vilici so koi ja
raskinuva ko`ata i vovlekuva
cevka za cicawe krv; ku~e{ka
bolva (Ctenocephalides canis Curtis),
malku e pogolema od ~ovekovata
bolva i e so sli~en `ivoten cik-
lus, retko doa|a na ~ovek; ma~ki-
na bolva (Ctenocephalus felis L.), pa-
razitira na ko`ata od ma~kite;
koko{kina bolva (Ceratophylus
gallinae Schrank), parazitira na
koko{ka.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
BOLEN DOJ^IN ‡ istoriski
nepoznata li~nost vo predanijata
i vo narodnata poezija, sekoga{
povrzana za Solun. Vo pesnite toj
e pobratim na Marko Krale, so
{to, spored svoite potrebi i
`elbi, narodnite tvorci gi obe-
dinuvaat dejstvuvaweto i `ivot-
nite pati{ta na omilenite naro-
dni junaci. Vo narodnite pesni
tokmu toj go osloboduva Marka od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
aza~kata temnica (Miladinovci,
br. 156). Zaedno so Marko i „si-
rak Janko#, toj e ~uvar i branitel
na gradot Solun. Najpoznata e
pesnata za negovata borba so Cr-
nata Arapina (v). Iako te{ko
bolen, toj ja spasuva svojata ~est,
~esta na svoeto semejstvo, ~esta
na solunskite devojki i obrazot
na gradot Solun (Miladinovci,
153; Jastrebov, 60 i dr). Pritoa
impresionira negovata sredba so
Crna Arapina, megdanot, pobeda-
ta i smrtta. Toa e stereotipna
epska fabula na juna~ki megdan
po poznat epski obrazec. Vo pre-
den plan ispaknuva silinata na
~ovekovata volja, pottiknata od
emociite i juna~kata ~est, pri
{to se potenciraat i ritualnite
dvi`ewa, skladot na vernosta i
gri`ata na soprugata i sestrata,
koi go podgotvuvaat za bojot. Taa
e edna od najubavite pesni vo ma-
kedonskata i vo ju`noslovenska-
ta epika.
LIT.: Kiril Penu{liski, Bolen Doj~in,
Skopje, 1986; Radovan Pavlovski, Bolen
Doj~in, „Lik#, prilog na „Nova Makedo-
nija#, Skopje, 8. I 1992, 15; Kiril Penu{-
liski, Makedonski folklor. Istoriski
pregled, Skopje, 1999, 236–240. S. Ml.
BOLNICI VO MAKEDONI-
JA. Bolni~kata zdravstvena za{-
tita vo Makedonija do vtorata
polovina na XIX vek bila slabo
razviena. Vo Bitola verojatno
najrano bila izgradena turska vo-
ena bolnica. Vo gradot imalo naj-
malku tri voeni bolnici. Prva-
ta, nare~ena „Carska voena bol-
nica#, se pretpostavuva deka pos-
toela od XVI vek, a do 1844 g. bila
vo blizinata na Gradskiot stadi-
on. Vtorata, nare~ena „Golema
voena bolnica# bila izgradena vo
1849 g. Tretata, koja bila najgole-
ma, po~nala da se gradi vo 1885 g.,
a dogradbata zavr{ila vo 1893 g.
Taa raspolagala so Hirur{ko i
so Interno oddelenie, a od 1908 g.
imala i „Oddelenie za rentgen-
ski zraci#, koe bilo me|u prvite
na Balkanot. Ovaa voena bolnica
rabotela do 1950 g. Skopskata vo-
ena bolnica bila izgradena vo
1844 g. Na 23. X 1884 g. bila izgra-
dena vtora moderna voena bolni-
ca so 150 legla, koja podocna bila
pro{irena. Vo Veles postoela
voena bolnica od 1860 g., a vo 1907
bila izgradena nova. [tipskata
voena bolnica funkcionirala od
1886 g., a Debarskata bolnica pos-
toela od 1847 g. Voena bolnica
imalo i vo Strumica. Pokraj voe-
nite bolnici, vo nekolku make-
donski gradovi postoele i civil-
ni bolnici. Najstara bila bolni-
cata „Blagove{tenie# vo Bitola,
koja funkcionirala od vtorata
polovina na XVIII v. Pri krajot
na XIX v. vo gradot funkcionira-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gradskata bolnica vo Skopje
le i bolnicata za siroma{ni „Gu-
raba hasta hane#, bolnicata za du-
{evni bolni „Timar hasta hane#,
bolnicata za ko`no-veneri~ni
bolni „Frangi hasta hane#, „Ka-
rantinskata bolnica# (od 1838),
„Vla{kata bolnica# (od 1904) i
„Op{tinskata bolnica# (od 1913).
Me|u dvete svetski vojni vo gra-
dovite vo Vardarskata banovina
funkcionirale slednive bolni-
ci: Banovinska bolnica – Bitola
(javna ustanova od 1917), za site
bolesti, so 120 kreveti, vo koja
d-r Sotir Atanackovi} bil v.d.
upravnik i pedijatar, d-r Drago{
Popovi} internist, a d-r Sveto-
lik Mili{i} hirurg. Vo Bitola
rabotela i privatnata hirur{ka
bolnica (so 10 kreveti) „Sanato-
rium# na d-r N. Skanteli direk-
tor, d-r Svetolik Mili{i} hi-
rurg. Banovinska bolnica – Ve-
les (javna od 1919), za site boles-
ti (71 bolni~ki posteli). D-r An-
tun Saso bil v. d. upravnik, a d-r
Leposava Vitanovi} sek. lek. Ba-
novinska bolnica – Gevgelija
(javna od 1920) za site bolesti (so
40 posteli), d-r Tanasie Petro-
vi} okol. lekar. Banovinska bol-
nica – Ohrid (javna od 1920) za si-
te bolesti (60 posteli), d-r Jovo
Ka{ikovi} hirurg i v.d. uprav-
nik. Banovinska ambulanta ‡ Ka-
vadarci (javna) za site bolesti
(10 posteli), d-r Dragutin \or|e-
vi} upravnik i okol. lekar. Bano-
vinska bolnica – Prilep (javna
od 1919) za site bolesti (36 poste-
li), d-r Cvetko \or|evi} v.d. up-
ravnik. Banovinska bolnica – Te-
tovo (javna od 1919) za site boles-
ti (25 posteli), d-r Jovan Petro-
vi} v.d. upravnik. Banovinska
bolnica – [tip (javna od 1919) za
site bolesti (40 posteli), d-r
Viktor Sosi} v.d. upravnik, d-r
Asim Kulenovi} hirurg sek. le-
kar. Dr`avna bolnica – Skopje
(javna od 1918) za site bolesti
(238 posteli), d-r Radovan Milu-
tinovi} {ef na vnatr. odd. i v.d.
upravnik, d-r Andra Stojanovi}
ginekolog, d-r Valentin Zarubin
{ef na vener. odd., d-r Nikola
\ukni} hirurg, d-r Ilija Bojani}
prosektor, d-r Bo`idar Sekuli}
v.d. {ef na ORL, d-r Klementie
Krsti} pedijatar, d-r Dragoqub
Katani} lek. pripr. hirurg, d-r
Zdravko Jeftanovi} rentgeno-
log, d-r Budimka Kn. Milojkovi}
sek. lek. pripr., d-r Du{an Anas-
tasijevi} asist. na vener. oddel.
Sanatorium „Vardar# (privatna
bolnica) vo Skopje, sopstvenost
na Pulizovi} i Kosti}, namenet
za hirur{ki, vnatre{ni i o~ni
bolesti (so 40 kreveti), d-r Jozo
Pulizovi}, direktor i hirurg,
d-r Vladimir Kosti}, direktor i
okulist, d-r Oskar Geqsitijus,
direktor i internist. Sanatori-
um „Balkan#‡Skopje, sopstvenik
A. Stavridis, za hirur{ki i
vnatre{ni bolesti (so 20 poste-
li), d-r Aleksandar Stavridis
direktor, d-r Mileta Brankovi},
hirurg, d-r Leon Melkolijan, in-
ternist. Sanatorium „^ohaxi}#
(privatna bolnica) vo Skopje,
sopstvenost na d-r Kosta ^oha-
xi}, za poroduvawe i `enski bo-
lesti (so 11 posteli). Direktor
d-r Kosta ^ohaxi} ginekolog.
Brojot na bolnicite i bolni~ki-
te posteli ne gi zadovoluval pot-
rebite na naselenieto nitu vo
normalni uslovi, a u{te pomalku
vo povoenite uslovi, koga caruva-
le brojni epidemii i zarazni bo-
lesti.
Specijalni bolnici za TBC. Tu-
berkulozata bila postojano pri-
sutna vo Makedonija. Neposredno
po Vtorata svetska vojna (1945)
imalo 30.000 zaboleni, a godi{no
BOLOWSKI B
umirale po 4.000 bolni. Vo nova-
ta dr`ava imalo samo eden lekar
specijalist, eden Antituberku-
lozen dispanzer vo Skopje (od
1927), pomo{en dispanzer vo Bi-
tola (od 1942), bolni~ki oddel vo
Skopje (od 1929) so 24 posteli,
smesten vo baraki, i sezonsko le-
kuvali{te vo s. Qubanci (so 35
posteli), otvoreno vo 1934 g. Vo
narednite godini brojot na spe-
cijalistite i na bolni~kite pos-
teli se zgolemuval. Vo 1946 g. bi-
la formirana Specijalna bolni-
ca za TBC vo konacite na manas-
tirot „Sv. Atanasij# vo s. Le{ok,
Tetovsko (upravnik d-r Klimen-
tie Milo{evi}). Vo 1945 g. bilo
otvoreno Gradno odd. vo Bitol-
skata bolnica, a pri krajot na
1950 e formirana Specijalna
bolnica za belodrobna tuberku-
loza (upravnik d-r \or|i Pop An-
dov). Vo 1947 vo [tip e otvoreno
Gradno odd. (upravnik d-r Rade
Vr~akovski), koe vo 1951 g. pre-
rasnuva vo Specijalna bolnica za
TBC (upravnik d-r Stojka ]ose-
va-Man~eva). Toga{ e otvorena
Specijalnata bolnica za detska
tuberkuloza vo Skopje (upravnik
d-r Klimentie Milo{evi}), a vo
1955 Specijalnata bolnica vo Ja-
senovo (upravnik d-r Risto Nano-
vi}) so 1.865 bolni~ki posteli.
Po osnovaweto na Med. f. (1947)
stacionarot vo Skopje stanal
Klinika za gradni bolesti (na
~elo so prof. d-r Gligor Mura-
tovski), a vo 1956 g. prerasnala vo
Institut za tuberkuloza. Vo 70-
tite godini na XX vek zapo~nal
procesot na transformacijata na
ftiziolo{kata vo pnevmoftizi-
olo{ka dejnost koja pokraj be-
lodrobnata tuberkuloza opfa}a
i drugi belodrobni zaboluvawa.
LIT.: Petar Bojaxievski, Zdravstvoto
vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992,
211-249; Medicinski godi{wak Kraqevi-
ne Jugoslavije, Beograd, 1933, 247–248; 30
godini na MLD, Skopje, 1977, 98. P. B.
BOLNO – selo vo Resensko. Se
nao|a na isto~nite padini na pla-
ninata Petrina, od dvete strani
na Bolnska Reka, na nadmorska
viso~ina od okolu 900 m. So Re-
sen e povrzano so lokalen asfal-
ten pat. Naseleno e so Makedon-
ci, a nivniot broj e vo postojano
opa|awe. Vo 1961 g. vo Bolno `i-
veele 600 `., a vo 2002 g. toj broj
se namaluva na 237 `. Vo istorija-
ta e poznato po zna~ajnite nasta-
ni od NOV. Vo seloto postoi
Spomen-ku}a na narodniot heroj
Mite Bogoevski, a vo okolinata
Spomen {uma posvetena na narod-
nite heroi Mite Bogoevski i
Stiv Naumov, zaginati ovde vo
1942 g. Al. St.
BOLOWSKI PSALTIR – kiri-
li~ki rakopis na psaltir so ko-
189
B BOMBOL
„Bolowski psaltir#, makedonski rakopis (XIII v.)
mentar na Hesihij Erusalimski
od 1240–1241 g., 264 l., Univ. bibl.
vo Bolowa, sign. 2400 (Ex Bib. S.
Salv. 583). Vo naukata e poznat od
XVII v. Prepi{an e od postara
glagoli~ka predlo{ka (oddelni
glag. bukvi, zborovi i redovi vo
tekstot) vo ohridskoto selo Ram-
ne od piscite Josif, Tihota i Be-
loslav. Kaligrafski i ubavo
umetni~ki oformen rakopis so
brojni inicijali vo naroden te-
ratolo{ki stil. Tekstot spa|a vo
arhai~nata redakcija na psalti-
rot karakteristi~na za makedon-
skata pismenost. Po jazi~nite
osobenosti klasi~en pretstavnik
na Ohridskata {kola, so normi-
rana zamena na nosovkite od oh-
ridskiot tip (go vklu~uva i =3>
=4), upotrebuva ednoerov pravo-
pis so golemiot er, sodr`i va`ni
potvrdi za razvojot na makedon-
skiot jazik vo XIII v. Prou~uvan
od mnogu istaknati slavisti. De-
talna studija za jazi~nite osobe-
nosti sogledani vo kontekst na
razvojot na makedonskata pisme-
nost vo XII i XIII v. objavuva V. N.
^epkin.
LIT.: (izbor) V. N. Çepkin, BolonskaÔ
psaltìrÝ, S-Peterburg, 1906; V. Jagic,
Psalterium Bononiense, Vindobonae – Berolini –
Petropoli, 1907 (izd. na psalmi i komentar
so kriti~ki aparat); I. DuŸ~ev, Bolonski
psaltir, bÍlgarski kni`oven pametnik
ot XIII vek, SofiÔ, 1968 (fototip. izd.).
Zd. R.
BOMBOL, Dare (Prilep, 1. I
1907 – Skopje, 5. XI 1966) ‡ farma-
cevt, aktiven u~esnik vo NOB.
Diplomiral na Farm. f. vo Zag-
reb (1935). U~esnik vo NOV od
1941, a po Vtorata svetska vojna
bil prv i dolgogodi{en direktor
na †Replek#, pretsedatel na Far-
macevtskoto dru{tvo, na Crveni-
ot krst na Makedonija i aktivist
vo drugi op{testveni i humani-
tarni organizacii. Br. N.
190
Mihail
Bombol
BOMBOL, Mihail (Bitola, 1928
- Bitola, 2005) – redoven profe-
sor na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola. Diplomiral na Tehni~-
kiot fakultet na Univerzitetot
vo Zagreb. Rabotel vo El. pret-
prijatie – „Bitola# za prenos i
proizvodstvo na elektri~na ener-
gija vo jugozapadniot del na RM.
Bil tehni~ki direktor na fabri-
kata vo izgradba „Mikron# vo
Prilep. ^len na mati~nata ko-
misija za osnovawe na Vi{ata
tehni~ka {kola (VT[) vo Bito-
la. Bil profesor po predmetite
Prenos na elektri~na energija,
Razvojni postrojki i Elektri~ni
centrali i direktor na VT[.
Bil redoven profesor, prodekan
i dekan na Tehni~kiot fakultet
po negovoto formirawe. Avtor e
na u~ebnik po Prenos na elek-
tri~na energija. Gl. K.
BOMBOLEARNICI – rabotil-
nici za izrabotuvawe bombi i
drugi eksplozivni sredstva. Ra-
kovoditelite na MRO Goce Del-
~ev i \or~e Petrov, so pomo{ na
eden ^eh, vo letoto na 1896 g. vo
Sofija ja otvorile prvata samos-
tojna bombolearnica. Vo Odesa
proletta 1897 g. Goce Del~ev an-
ga`iral dvajca majstori–leari
na bombi i pirotehni~ari, so koi
bila formirana rabotilnica, na-
re~ena „fabrika# za leewe bombi
vo pograni~noto s. Sabler, ]us-
Pravewe bombi i drugi eksplozivi vo ilindenskiot period
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tendilsko. „Sablerskata fabri-
ka# rabotela re~isi godina i po-
lovina, pri {to bile izraboteni
ok. 1.000 bombi od razli~en vid i
do 35 kilogrami. Bombite ispra-
teni vo Odesa za ruskite revolu-
cioneri bile nare~eni „Make-
donki#. Imalo obidi da se napra-
vat i bombi so zadu{liv gas (gas-
na bomba). Bombolearnicata bi-
la otkriena i nabrzo zatvorena,
no novi tajni bombolearnici bi-
le oformeni {irum Makedonija
– vo s. Dedino (Radovi{ko), Sara-
kinovo (Vodensko), edna podzem-
na rabotilnica vo Bitola, vo
Prilep, vo s. Smrde{ i vo D’mbe-
ni (Kostursko). Ne{to podocna
bombite bile lieni so `elezo, a
polneti so dinamit nabavuvan vo
Grcija. Organizacijata raspola-
gala i so bro{uri za izrabotka i
za upotreba na bombite.
LIT.: L• bomir PanaŸotov, Ilindensko-
to-preobra`ensko vÍstanie ot 1903 g.,
SofiÔ, 1993. V. St.
BOMBOLOVI (XVIII–XX v.) –
bogato semejstvo vo Prilep. \or|i
Bombol bil daritel na manasti-
rot Treskavec (1788). Vo 1802 g. za-
edno so Dimo Mijak, ja podignale
mermernata spomen-~e{ma pod
manastirot Treskavec. Bombolo-
vi imale golemi ~iflici i manu-
fakturna firma. Se zanimavale
so trgovija na manufakturna sto-
ka, trguvale niz Evropa, osobeno
vo Anglija. Mir~e Bombol bil
lihvar vo Prilep. Vo vreme na
~lenuvaweto na Bombolovi vo
Crkovno-u~ili{nata op{tina vo
Prilep 1867/8 g., Op{tinata se
otka`ala od jurisdikcijata na Ca-
rigradskata patrijar{ija.
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorija-
ta, kn. prva, Prilep, 1971. M. Zdr.
BONDRUK ‡ specifi~na mon-
ta`na drvena konstrukcija {to
se upotrebuva za izgradba na raz-
ni tipovi i formi od stanbeni i
stopanski objekti. Se formira
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
so specifi~no povrzuvawe na
vertikalnite, horizontalnite i
kosite elementi. K. Gr.
BONDSTIL (BONDSTEEL) – vo-
ena baza, sedi{te na [tabot na
silite na Armijata na SAD, sta-
cionirani vo blizinata na Uro-
{evac (Kosovo), na ok. 60 km od
Skopje. Bazata e del od Multina-
cionalnata brigada–Istok, ras-
poredena vo t.n. Jugoisto~en sek-
tor na KFOR. Imenuvana e spo-
red narednikot na Armijata na
SAD Xejms L. Bondstil (James L.
Bondsteel), za zaslugite vo Viet-
namskata vojna. Podignata e zaed-
no so kampot Monteit vo blizi-
nata na Gwilane vo juni 1999 g.,
po zavr{uvaweto na napadot na
zdru`enite sili na NATO vrz
SRJ i vleguvaweto na silite na
KFOR na Kosovo, na povr{ina od
955 akri (360.000 kvadratni met-
ri) za stacionirawe na 4000 ame-
rikanski vojnici. Toa e najgole-
mata amerikanska voena baza po
zavr{uvaweto na Vietnamskata
vojna (1976). Sv. [. i T. Petr.
BONITIRAWE NA ZEMJI[-
TETO – ocenuvawe na stepenot
na proizvodstvenata sposobnost
(produktivnost) na oddelni zem-
ji{ni edinici za zemjodelsko i
{umarsko proizvodstvo vo oddel-
ni teritorijalni edinici.
Spored Upatstvoto za na~inot na
bonitiraweto na zemji{teto (Re-
publi~ka geodetska uprava na
RM, 1991), zemji{teto pogodno za
zemjodelsko i za {umarsko proiz-
vodstvo se rasporeduva vo osum
bonitetni klasi i na soodvetni
iznosi vo potklasi. Za prvata,
vtorata, tretata i ~etvrtata kla-
sa se utvrduvaat po tri bonitetni
potklasi, za pettata, {estata i
sedmata klasa se utvrduvaat po
dve, dodeka osmata klasa ne se de-
li na potklasi.
Vo drugite bonitetni klasi i
potklasi spa|aat zemji{ta so
mnogu ponepovolni prirodni po-
tencijali za zemjodelsko proiz-
vodstvo.
Za uspe{no sproveduvawe na bo-
nitiraweto na zemji{teto vo RM
pridonesoa poopse`nite nau~ni,
stru~ni i operativni podgotov-
ki. Posebno zna~ewe imaat nau~-
noistra`uva~kite zafati za op-
redeluvawe na oglednite zemji{-
ta vo oddelni bonitetni klasi i
potklasi, koi vo organizacija na
Republi~kata geodetska uprava
gi sprovedoa nastavno-nau~ni ra-
botnici od Zemjodelskiot fakul-
tet, Zemjodelskiot institut i
[umarskiot fakultet vo Skopje.
Ovie istra`uvawa, kako i mnogu
drugi pred toa, ja ilustriraat go-
lemata raznovidnost na zemji{-
niot pokriva~ na RM. R. L.
BOR B
BONIFACIJ MONFERAT-
SKI (ok. 1150–1207) – markiz od
Monferat, glaven voda~ na ^et-
vrtiot krstonosen pohod, osno-
va~ i vladetel na solunskata dr-
`ava (1204–1207). Po osvojuvawe-
to na Konstantinopol ne uspeal
da stane imperator na Latinsko-
to Carstvo. Potoa se upatil vo
Makedonija, kade {to osnoval
krstonosna dr`ava od zapaden
tip so centar vo Solun. Zaginal
vo borba so Bugarite.
Iv
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constanti- Bonfoa
nople et la Principaute de Moree, Paris, 1949; J.
Longnon, Les compagnons de Villehardouin,
na esei i studii od oblasta na
Recherches de la quatrieme croisade, Geneve, kni`evnosta, slikarstvoto i mu-
1978. K. Ax. zikata. Golem poznava~ e i preve-
duva~ na [ekspir. Kako poet de-
bitiral vo 1953 so poetskata kni-
ga Za dvi`eweto i miruvaweto
na Duva. Vo 1999 g. go dobil Zlat-
niot venec na SVP.
BIBL.: Anti-Platon, 1947; Ispi{an ka-
men, 1959; Senka {to di{e, 1963; Vo sta-
picata na pragot, 1975; Po~etok i kraj
na snegot, 1991; Podaleku, pobrzo, 1996 i
drugi.
LIT.: P. Gilevski: Poezijata me|u dva
sveta, „Utrinski vesnik#, 24.07.1999.
P. Gil.
Gradinarska izlo`ba na bonsai
BOR (rod Pinus L., fam. Pinaceae) –
BONSAI – vo bukvalna smisla rod so okolu 80 zimzeleni iglo-
sad–drvo, odnosno drvo vo saksija. lisni vida vo Severnata hemisfe-
Najkratko definirano, bonsaito ra. Site vidovi se drvja so pravi
pretstavuva harmoni~na celina stebla i so piramidalen habitus,
na korenot, stebloto i grankite so pre{lenest raspored na gran-
od rastenieto vo kompozicija so kite vrz koi se formiraat dolgo-
saksija ili na kamen. Ovoj tip rasti i kusorasti. Igli~kite po 2
kultura (ve{tina) poteknuva od do 5 vo kusorast. Ednodomni i ed-
Kina u{te od VII vek, a ve}e vo XI nopolni. Soplodieto e {i{arka
vek se praktikuva vo Koreja i vo so razli~na forma i golemina.
Japonija. Na evropskiot konti- Drvoto i drugite organi sodr`at
nent primeroci od bonsai prvpat golemo koli~estvo smolni mate-
se pretstaveni vo London (1902), rii. Kaj nas najzastapeni se:
ne{to podocna vo Pariz, a po a) bel bor (linak) (P. silvestris L.) –
Vtorata svetska vojna fenomenot evroaziski vid, vo RM e prirodno
bonsai dobiva ogromna popular- zastapen vo visokite delovi na
nost i vo SAD. Postojat pet os- [ar Planina, potoa vo Mariov-
novni stila bonsai (ispraven i
formalen, ispraven i neforma-
len, nakosen, polukaskaden i kas-
kaden) so 32 potstila. Za odr`u-
vawe na formata na bonsaite se
primenuva posebna tehnika so ko-
ja se kontrolira razvojot na ko-
renot, stebloto i grankite. Ini-
cijator za prenesuvawe na ovaa
tehnika vo Makedonija e B. Soti-
rovski, koj dosega so svoite sora-
botnici ima odr`ano tri javni
izlo`bi (1992, 1995 i 2000). Bon-
saite od makedonskite avtori se
naj~esto od avtohtoni vidovi, a
najzastapena e zelenikata (Buxus
sempervirens L., fam. †Vardar Valley#
Sot.). Bl. S.
BONFOA, Iv (Tur, 24. VI 1923) ‡
francuski poet i eseist, preve-
duva~. Studiral filozofija, is-
torija i istorija na umetnosta.
Negovata poezija e hermeti~ka i
te{ka. Pokraj toa {to e poet,
zna~aen e i kako kriti~ar, avtor Molika (elov ili makedonski bor)
191
B BORANIJA
skite i Male{evskite Planini.
Dvoigli~est bor so kratki, sivo-
zeleni igli~ki i so mali {i{ar-
ki. Ima mnogu kvalitetno drvo i
e eden od borovite so golemo sto-
pansko zna~ewe za {umarstvoto;
b) krivuq (planinski bor) (P. mu-
go Turra) – visokoplaninski bor
so isprekinat areal vo planini-
te na centralna i ju`na Evropa.
Vo RM e zastapen na [ar Plani-
na i na Jakupica. Polegnata gr-
mu{ka ili malo drvo so pove}e
stebla od korenot. Ima po dve ku-
si i kruti igli~ki na kusorastot;
v) molika (elov bor; makedonski
bor) (P. peuce Gris.) – balkanski
endemit i tercijaren relikt ot-
krien 1839 g. na Pelister. Petto-
igli~est bor rasprostranet po
visokite silikatni planini na
Balkanot;
g) munika (P. leucodermis Ant.) –
balkanski subendemit i tercija-
ren relikt rasprostranet po vi-
sokite varovni~ki planini na
Balkanot i vo ju`na Italija. Vo
RM se registrirani negovi osta-
toci na [ar Planina i na Gali-
~ica. Dvoigli~est bor so temno-
zeleni, kruti igli~ki;
d) crn bor (brica) (P. nigra Arn.) –
ju`noevropski, mnogu polimor-
fen dvoigli~est bor. Vo na{ata
zemja ima op{ta rasprostrane-
tost, a regioni so pogolemi {um-
ski kompleksi se Mariovskiot,
Male{evskiot i Pore~kiot. Eden
od najzna~ajnite iglolisni vidovi
za makedonskoto {umarstvo.
Osven avtohtonite, vo RM se in-
troduirani i ve}e masovno se zas-
tapeni i golem broj alohtoni bo-
rovi: vajmutov (P. strobus L.), sreb-
renest (P. monticola Dougl.), hima-
lajski (P. excelsa Vall.), brutski (P.
brutia Ten.), primorski (P. maritima
Mill.), `olt bor (P. ponderosa
Laws.) i dr. Al. And.
BORANIJA (Phaseolus vulgaris L.
Savi) – ednogodi{no rastenie od
fam. Fabaceae. Poteknuva od Ju`-
na Amerika. Vo ishranata se ko-
ristat sve`ite nedozreani me-
{unki, gotveni, za razni salati i
konzervirani. Vo sve`ite me-
{unki ima: suva materija (okolu
10%); belkovini (3&5%); {e}eri
(3%); skrob (1,5%); celuloza
(1%); vitamini: S, B1, B2; mine-
ralni materii: K2O, Ca, MgO i
P2O5. D. J.
„BORBA“ (^ikago, SAD, januari
– 15. X 1902) – vesnik, organ na
Makedono-odrinskoto dru{tvo
„Levski“. Izleguval dvapati me-
se~no. Negovi urednici bile
Marko P. Kaludov i Spas [um-
kov. Go koristel mototo „Make-
donija na Makedoncite“ i poma-
192
Prviot broj na
vesnikot „Borba#
(^ikago, 1902)
gal pri formiraweto na spomaga-
telnite makedonski komiteti vo
emigracijata za pomo{ na make-
donskoto osloboditelno dvi`e-
we. Objaveni se vkupno 15 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 120-121; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 35–36.
S. Ml.
Del od u~esnicite vo borbata vo s. Banica
BORBATA VO S. BANICA
(4–5. V 1903) – borba vo koja zagi-
nal Goce Del~ev. Osmanliskite
vlasti dobile to~ni informacii
za brojot na ~etnicite, nivniot
raspored i smestuvaweto po ku}i-
te. No}ta seloto bilo blokirano.
Osmanliskite sili raspolagale
so {est odredi od 300 vojnici,
`andarmeriski i ba{ibozu~ki
formacii. Makedonskite ~eti
imale 21 ~etnik, na koi im se
priklu~ile u{te 40 selani. Ut-
roto zapo~nala borbata. Goce
Del~ev prv strelal kon askerot i
vedna{ zalegnal. Pri vtoriot
obid da se podigne, bil pogoden i
zaginal, dodeka drugite strelale.
Borbata traela 30 ~asa. Zapo~na-
la na 4 maj vo 10.00 ~asot, a zavr-
{ila sledniot den vo 16 ~asot.
Borci od bataljonot „Jordan Nikolov-Orce#
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Pokraj G. Del~ev, zaginale u{te
11 ~etnici. Seloto bilo zapale-
no, a 166 selani bile zatvoreni.
Osmanliite imale pet zaginati i
osum raneti.
LIT.: Turski dokumenti za ubistvoto
na Goce Del~ev, Skopje, 1992; Mihail ^a-
kov, Sra`enieto pri Banica i smrtta
na Goce Del~ev, Spomeni, SofiÔ, 1982,
540. V. St.
BORBATA VO S. DRENAK, KU-
MANOVSKO (10. XII 1943) – bor-
ba pome|u Prviot kumanovski
NO bataljon „Jordan Nikolov-
Orce#, Vardarskiot ~etni~ki
korpus i bugarskata policija. Ut-
vrdeniot bataljon vo seloto, pod
komandata na Hristijan Torodov-
ski-Karpo{, vo svojot sostav
imal 152 borci, 16 bez oru`je, od
koi voen rok imale slu`eno samo
64 borci. Nivnoto vooru`uvawe
se sostoelo od 3 pu{komitralezi,
2 ma{ingevera, 1 ma{inska pu{-
ka, 47 pu{ki „Mauzer#, 72 razli~-
ni pu{ki (berdanki, francuski,
italijanski i dr.), 47 ofanzivni
i defanzivni bombi i oskuden
broj municija (po 350 patroni za
pu{komitralezite, 20–30 za ma-
{inskite pu{ki i po 5–10 patro-
ni za ostanatite). ^etni~kite si-
li izvr{ile kru`en napad so
500–600 ~etnici na @egligovska-
ta, Pre{evskata, Krivopalane~-
kata brigada i Ristova~kata bri-
gada so 20 pu{komitralezi („[a-
rec# i „Brno-zbrojevka#), okolu
20 avtomati i drugo formacisko
vooru`uvawe, so dovolno koli~e-
stvo municija. Okolu 40 bugarski
policajci, nastapuvaj}i od kaj s.
Rankovce, izvr{ile napad na ~et-
ni~kata Krivopalane~ka briga-
da. Toa bila presvrtna borba, po
koja ~etni~kite sili zapo~nale
da go gubat politi~koto vlijanie
vo Kozja~ijata. Borbite traele
od 10 do 16,30 i od 19 do 21 ~asot,
po {to site zavojuvani strani se
povlekle. Bataljonot imal 7 za-
ginati i 6 raneti borci, ~etnici-
te 20 zaginati i 30 raneti, a bu-
garskata policija – bez zagubi.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
IZV.: DARM, f. NOB, k. 18, arh. br. 520 i
k. 28, arh. br. 1251; Kumanovo i Kumanov-
sko vo NOV 1941-1945. Dokumenti. Izvor
i redakcija Vasil Jotevski, d-r Simo
Mladenovski, \or|i ^akarjanevski i To-
dor ^epreganov, Kumanovo, 1988, 271, 272,
279–280, 283, 284, 311, 335–336, 346, 349, 409,
543, 663.
LIT.: Jordan Cekov-Dane, Kumanovsko vo
NOV 1941–1945. (Prilozi za istorijata
na Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941–
1945), Kumanovo, 1989, 195–205. S. Ml.
BORBATA ZA MEHOMIJA
(Razlog, Pirinskiot del od Make-
donija, 1903) – bitka na vostani-
cite so osmanliskite sili na
Krstovden 14/27 sproti 15/28 sep-
temvri 1903 g. Podgotovkite za
napadot bile otkrieni i borbata
zapo~nala predvremeno, zavr{i-
la neuspe{no. Osmanliskite sili
`estoko se presmetale so nasele-
nieto vo gradot, zapalile 95 ku}i
i ubile 45 ma`i, `eni i deca.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solun-
skiot vilaet (1893–1903), Skopje, 2003.
V. \.
BORBATA KAJ ARMENSKO
(Lerinsko, Egejskiot del na Ma-
kedonija, 4/17. VIII 1903) – borba
na zdru`enite ~eti na TMORO
od Kostursko i od Lerinsko
(300–400 du{i) so osmanliskiot
garnizon od 250 vojnici, zasilen
so dopolnitelni 2.000 vojnici kaj
mesnosta Bigla vo blizina na s.
Armensko, Lerinsko. Borbata
traela do ve~erta koga osmanlis-
kite vojski se povlekle kon Le-
rin, ostavaj}i zad sebe stotina
mrtvi i 50-tina raneti. Vostani-
cite imale 6 mrtvi i 3 raneti.
Pri povlekuvaweto osmanliska-
ta vojska go zapalila s. Armen-
sko, vo koe bile ubieni 120 sela-
ni, 33 raneti, a 15 momi i `eni
obes~esteni.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite
borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.
BORBATA KAJ GANDA^ (vrv
na Pajak Planina, 12–13/25–26. IX
1903) – borba na vostani~kite ~e-
ti na vojvodite Apostol Petkov
i Ivan Karasulijata so osmalis-
kite voeni edinici od garnizoni-
te vo Gevgelija i vo Gumenxe. Na
12/25. IX 1903 vostanicite (103 du-
{i) gi zazele strate{kite pozi-
cii. Osmanliskite edinici (1.200
du{i) napadnale i se vodela `es-
toka bitka. Na 13/26. IX 1903 g.
vostanicite so juri{ go probile
obra~ot. Zagubite na vostanicite
bile nezna~itelni, a osmanliska-
ta vojska imala nad 180 `rtvi.
LIT.: Angel Dinev, Ilindenskata epope-
ja, 1. Priredil: Vlado Kartov, Skopje,
1987. V. \.
BORBATA KAJ LOKVATA I
VIWARI (visovi kaj s. D’mbeni,
Kostursko, 31. V /13. VI 1903) – po-
me|u kosturskite ~eti na TMO-
RO i osmanliskata vojska. No}ta
8/21. sproti 9/22. V 1903 g. osman-
liskata vojska go napadnala s.
Smrde{ pri {to izgorele 240 ku-
}i (od 300), 85 du{i bile ubieni,
a 50 raneti. Vojvodite Pando
Kqa{ev i Vasil ^akalarov so
70–80 komiti na 31. V / 13. VI 1903
g. izvr{ile napad na osmaliskite
sili. Naj`estoki borbi se vodele
na vrvovite Lokvata i Viwari.
No}ta vojnicite se povlekle os-
tavaj}i zad sebe 14 mrtvi. Nekol-
ku vostanici, za da ne padnat `i-
vi vo osmanliski race, se samou-
bile. Osmanliskata vojska imala
stotina mrtvi.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite
borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.
BORBATA KAJ MARGARA (kaj
s. ^ani{te, Mariovsko, 1903) – na
zdru`enite ~eti (okolu 140 vos-
tanici) pod vodstvo na \or~e
Petrov, Lazar Pop Trajkov, Ivan
Popov, Luka Ivanov i Jovan Iva-
novi} (Crnogorec) so osmanlis-
kata vojska (5.500 du{i – edna pe-
{adiska brigada). Bitkata zapo-
~ala utroto na 2. X 1903. Vostani-
cite zazele strate{ka pozicija
na vrvot Margara i na bliskite
viso~inki i gi odbivale site na-
padi. No}ta vostanicite se iz-
vlekle od obra~ot preku Crna
Reka vo pravec na Staromariov-
skiot reon. Osmanliskata vojska
imala zagubi me|u 200–400 vojni-
ci (ubieni i raneti), a kaj vosta-
nicite imalo 4 ubieni i 8 raneti.
Toa bila edna od najgolemite bit-
ki vo Ilindenskoto vostanie vo
Prilepsko.
LIT.: Manol Pandevski, Makedonskoto
osloboditelno delo vo XIX i XX vek, II,
Skopje, 1987. V. \.
BORBATA KAJ MESNOSTA
RE^ANI (6. I 1943) – pome|u del
od borcite na Prvata ~eta na Ve-
le{kiot partizanski odred „Di-
mitar Vlahov“ i bugarskite voj-
nici i policajci. Predadeni i
opkoleni vo kolibata vo koja se
kriele, ne sakaj}i `ivi da bidat
fateni, vo `estokiot sudir {to
trael nekolku ~asa, zaginale pr-
voborcite Non~a Kami{ova,
Stojan Bur~evski-Buridan, Kiro
Nedelkovski, Kiro ]u~uk i Jor-
dan Jordanov.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
BORBATA KAJ RA[TANSKI
KOLIBI (10. IX 1944) – sudir na
borcite od ^etvrtiot bataljon
na VIII vele{ka brigada so ger-
manskite vojnici. Borbite se vo-
dele za za~uvuvawe na poziciite
na slobodnata teritorija vo mes-
nosta Ra{tanski Kolibi (kaj
BORBATA B
Ra{tanska ^e{ma), nedaleku od
Veles. Vo `estokata bitka {to
traela okolu eden ~as, se koriste-
le site raspolo`livi voeni oru-
dija. Zaginale 15 mladi borci.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Veles i Ve-
le{ko vo NOV 1943–45, Skopje, 1977.
\. Malk.
BORBATA KAJ S. KARBUNI-
CA (4. VIII 1903) – borba pome|u
makedonskite vostanici i osman-
liskata vojska i ba{ibozuk. Se-
loto go branel vostani~ki odred
od okolu 200 vostanici, predvode-
ni od Arso Mickov. Okolu 8.00
~asot eden bataljon od okolu 800
osmanliski vojnici i ba{ibozu-
kot od okolnite albanski sela go
napadnale seloto. Po ~etvrtiot
obid go zazele. Borbite se prene-
le kaj mesnosta \ur|evica, kade
{to pristignale u{te 500 vosta-
nici. Osmanliskata vojska dobi-
la zasiluvawe od ki~evskiot gar-
nizon i albanskiot ba{ibozuk.
Po silniot napad na vostanicite,
osmanliskite sili i ba{ibozu-
kot se razbegale. Vostanicite
u~estvuvale so 700 borci, a imale
30 zaginati. Osmanliskite sili i
ba{ibozukot (okolu 1500 voru`e-
ni lica) imale 120 zaginati.
LIT.: Dnevnici i spomeni za Ilindensko-
preobra`enskoto vÍstanie, SofiÔ, 1984.
V. St.
BORBATA KAJ SLIVA (1903) –
borba pome|u makedonskite vos-
tanici i osmanliskata vojska vo
vremeto na Ilindenskoto vosta-
ne. Osmanliskata vojska (5.000
vojnici) nastapuvala od pravecot
Ki~evo–Pusta Reka za napad na
Kru{evo. Vo mesnosta Sliva po-
ziciite za odbrana gi zazela ~e-
tata na \orgi Stojanov (40 vosta-
nici, me|u koi i edna devojka vo
brsja~ka nosija), za da ja zadr`i
vojskata za izvlekuvawe na nase-
lenieto. Po probivot na vojskata
vo rovovite, preostanatite devet
vostanici (me|u niv i devojkata)
se samoubile. Po zazemaweto na
poziciite, komandantot naredil
po~esna strelba za zaginatite
vostanici.
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata
Makedonija, Skopje, 1990. V. St.
BORBATA KAJ FOJNI^KA
PE[TERA (16. XII 1942) – pome-
|u borcite od Vele{kiot parti-
zanski odred „Dimitar Vlahov“ i
bugarskite policajci, vojnici i
kontra~etnici za vreme na de-
kemvriskata ofanziva (1942), ko-
ja Bugarite ja prezele so cel da se
uni{ti Odredot. Grupa od 15 bor-
ci od sostavot na Vtorata ~eta se
zasolnile vo Fojni~ka Pe{tera,
vo blizina na s. Fojnica, Vele{-
ko, no bile predadeni, otkrieni i
opkoleni. Vo `estokata i neram-
193
B BORBATA
nopravna borba, edna grupa od
{est borci so juri{ uspeale da ja
probijat blokadata i da se spasat,
dodeka drugata grupa od sedum
borci, pri obidot da go probijat
gustiot kordon od vojnici i poli-
cajci, bile ubieni.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
BORBATA NA BUKOVIK (Pla-
ninski prevoj Bukovik, Ki~ev-
sko, 1. X 1943) ‡ neramna borba
pome|u nadmo}nite germanski i
balisti~ki sili, predvodeni od
germanski oficeri, i Mladin-
skata ~eta na Ki~evskiot NO
bataljon „Mir~e Acev“ za odbra-
na na slobodnoto Ki~evo. Od-
branbenite pozicii na ~etata
bile napadnati od mnogupatno
pobrojni balisti~ki sili na
Xemo Hasani, kon koi se priklu-
~ile i balistite na Mefail [e-
hu, prethodno staveni pod koman-
data na G[ na NOV i POM. Bor-
bata zapo~nala utrinata i traela
re~isi ~etiri ~asa. Izvr{uvaj}i
ja naredbata na G[ na NOV i
POM da nema otstapuvawe, naj-
golemiot del od opkolenite bor-
ci na ~etata zaginale, na ~elo so
svojot politi~ki komesar, narod-
niot heroj Mirko Milevski-Uro{
i sedumnaesetgodi{niot koman-
dir na ~etata Lazar Lazarevski-
Goce. Neprijatelskite fa{is-
ti~ki sili imale okolu 20 zagi-
nati i pogolem broj raneti.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–
1945. Dokumenti. Izbor i redakcija: V.
Jotevski, d-r S. Mladenovski i \. ^akar-
janevski, Ki~evo, 1985, 203–204.
LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal.
Zbornik na padnatite borci vo NOV i
na `rtvite na fa{isti~kiot teror od
Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 26.
S. Ml.
BORBATA NA KLENOVEC (s.
Klenovec, Ki~evsko, 6. X 1943) ‡
prva frontalna bitka na Ki~ev-
skiot NO bataljon i NO bataljon
Formiraweto na bataljonot „Mir~e Acev# (Slavej Planina, 18.VIII 1943)
194
„Mir~e Acev“ protiv germansko-
balisti~kite sili za odbrana na
slobodnata teritorija. Toa bila
strategiska pozicija za spre~uva-
we na prodorot na neprijatelski-
te sili na slobodnata teritorija
i G[ na NOV i POM naredil da
se brani po sekoja cena. German-
skite sili prodirale od tri
pravci: od kaj s. Br`dani, od s.
Lav~ani i po dolinata na rekata
Treska. Borbata zapo~nala rano
izutrinata, okolo 5,20 i traela
do 9 ~asot. Germanskite sili vo
borbata upotrebile i minofrla-
~i. Pritoa silite na NOV i POM
imale okolu 20 zaginati, a fa-
{isti~kite sili okolu 70. Me|u
drugite, toga{ zaginale i poli-
ti~kiot komesar na Vtorata ope-
rativna zona na NOV i POM, na-
rodniot heroj Josif Josifovski-
Samoubienite vostanici po bitkata na vrvot No`ot (1907)
Sve{tarot, zamenik komandantot
na NO bataljon „Mir~e Acev“
Mite Trpeski i zamenikot-poli-
ti~ki komesar na NO bataljon
„Mir~e Acev“ Trajan Belev-Goce.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941-
1945. Dokumenti. Izbor i redakcija: V.
Jotevski, d-r S. Mladenovski i \. ^akar-
janevski, Ki~evo, 1985, 204-206.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal.
Zbornik na padnatite borci vo NOV i
na `rtvite na fa{isti~kiot teror od
Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 27.
S. Ml.
BORBATA NA LISEC (16. VIII
1944) – borba pome|u bugarskata
17. divizija i ^etvrtata makedon-
ska NO brigada na NOV i POM.
Bugarskata divizija prezela
ofanziva na pl. Pla~kovica, na
vrvovite Paruxa i Lisec, za da ja
razbie brigadata. Borbite na Li-
sec traele od 14.00 do 18.00 ~asot.
Ofanzivata bila zaprena, batal-
jonite na bugarskata divizija bi-
le razbieni. Bugarskite zagubi
bile 46 zaginati i 12 zarobeni
vojnici. Makedonskite zagubi bi-
le 9 zaginati i 6 raneti borci.
IZV. i LIT.: DARM, f. 276, IV brigada, k.
44-a, arh. br. 5763; Zbornik NOR, VII, k. 4, 66.
V. St.
BORBATA NA NO@OT (1/14 VII
1907) – borba na pl. Babuna pome-
|u 54 makedonski vostanici i os-
manliska vojska od 3.000 vojnici.
Vrvot No`ot bil opkru`en od
osmanliskite sili ve~erta na 13
juli. Utroto ~etnicite bile po-
vikani da se predadat. Po nivno-
to odbivawe, zapo~nala `estoka
borba do popladnevnite ~asovi.
Koga im privr{ila municijata,
odlu~ile site zaedno da se samo-
`rtvuvaat. Devet vostanici ve}e
zaginale, a ostanatite pu{kite gi
iskr{ile, bombite, municijata i
preostanatiot eksploziv gi sta-
vile na kup, zapeale makedonska
patriotska pesna i legnale vrz
eksplozivot i se samo`rtvuvale.
LIT.: Hristo SilÔnov, Osvoboditelni-
te borbi na MakedoniÔ, II, SofiÔ, 1983.
V. St.
BORBITE VO SOLUNSKIOT
REVOLUCIONEREN OKRUG
(1903). Spored Op{tiot plan za
vostanie (1903) za ograni~eni dej-
stva vo Solunskiot revolucione-
ren okrug, okrugot bil podelen
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na tri vostani~ki reoni: 1. zapad-
no od r. Vardar, 2. Ko`uv i isto~-
no od Vardar, i 3. vostani~ki ok-
rug Belasica. Vo dvata vostani~ki
reona zasileno dejstvuvale ~etite,
bez da se vovlekuva naselenieto.
Vo II vostani~ki okrug (Ko`uv)
dejstvuvale ~etite na Apostol
Petkov, Ivan Karasulijata,
Argir Manasiev, Sava Mihajlov,
Petar Jurukov, Lazar Mi{ev i dr.
Pogolemi borbi se vodele kaj s.
Bojmica (24. II 1903), Gumenxe (27.
VII / 9. VIII), s. Kriva (28. VII / 10.
VIII), Ganda~ (12-13/25-26. IX), s. Ba-
rovica (26–28. VIII), Ostrovo (4.
VIII), s. Gorno Rodevo (10. VIII), kaj
Demir Kapija, Be{ Bunar, Balin-
ci, [e{kovo (3 /16. VIII), Kopri{-
nica (13 /26. VIII) i dr. Atentati
bile izvr{eni na `elezni~kata
linija me|u Ostrovo i Vladovo
(24. VIII) i na `elezni~kata linija
i mostot kaj Gevgelija (28. VII /10.
VIII). Vo III vostani~ki okrug (Be-
lasica) borbi se vodele vo Kuku{-
ko, kaj selata Dragomirci, Kron-
dirci, Gramadna, Nemanci, Me|u-
rek, Mutulovo, Murarci, Alaxi-
lari, Kalinovo, Postol i dr.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solun-
skiot vilaet (1893–1903), Skopje, 2003.
V. \.
BORBITE VO STRUMI^KI-
OT REVOLUCIONEREN OK-
RUG (1903). Oru`eni sudiri me|u
~etite na TMORO i osmanliski-
te vojski i poteri imalo kaj s.
Vladimirovo (12/25. VIII 1903) i
kaj s. Smiljanci, Radovi{ko, vo
istoto vreme. Vo april Hristo
^ernopeev so nekolku ~eti imal
pove}e sudiri so osmanliskite
sili. Vo maj bila likvidirana ra-
dovi{kata ~eta na Kosta Maznej-
kov. Vo maj–juli za~estile borbi-
te na ~etite. Vo avgust ~etata na
^ernopeev bila razbiena vo Ko-
~ansko. Vo Strumi~kiot okrug
oru`enite akciii na ~etite bile
vo funkcija na logisti~ka pod-
dr{ka na vostanieto vo Vtoriot
revolucioneren okrug.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solun-
skiot vilaet (1893–1903), Skopje, 2003.
V. \.
BORBITE KAJ ARXANSKO-
TO BLATO (s. Amatovo, Kuku{-
ko, Egejskiot del na Makedonija,
juli 1903). Osmanliska vojska
(tri bataljona – 2.200 du{i) vo ju-
li gi opkolila ~etite na TMO-
RO na Krsto Asenov, Trajko Jo-
tov, Goce Nistorov i Gono Bigi-
nin (110–115 komiti). Po 20-dnev-
na opsada ~etite se izvlekle bez
zagubi, no}ta pome|u 3–4/16–17.
VII 1903 g., pred po~etokot na ar-
tileriskiot napad.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solun-
skiot vilaet (1893–1903), Skopje, 2003.
V. \.
BORBITE KAJ \URI[KIOT
MANASTIR, Svetinikolsko
(18. VIII 1903) – vodeni pome|u dve
makedonski vostani~ki ~eti, od
edna strana, i osmanliskata voj-
ska i ba{ibozukot, od druga stra-
na. Po celodnevnata `estoka
borba, no}ta vostanicite se iz-
vlekle od obra~ot na voenite
edinici i ba{ibozukot od [tip,
Veles i Kumanovo. Vo bitkata za-
ginal eden vostanik (Todor Mi-
ras~iev od [tip), dvajca bile ra-
neti, a osmanliskata vojska ima-
la nad 80 `rtvi.
LIT.: M. Pandevski, Makedonskoto oslo-
boditelno delo vo XIX i XX vek, II, Skop-
je, 1987, 404-405. Al. Tr.
BORDUN (burdon) ‡ ton {to
zvu~i na edna nepromenliva ton-
ska visina, tipi~na za muzicira-
we na izvornite narodni instru-
menti (gajda, kaval, zurla, tambu-
ra, gusle). Kaj dvoglasnoto narod-
no peewe „so slagawe“, vtoriot
glas po~esto bordunira na edna
tonska visina, no ponekoga{ bor-
dunski promeni se javuvaat preku
~estite zafa}awa na dolniot so-
seden ton. \. M. \.
BOREALNI RELIKTI VO
FLORATA NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA – evolutivno
stari rastitelni vidovi {to se
razvivaat vo iglolisnite {umi
na teritorijata na RM, a se nase-
lile vo glacijalniot i vo inter-
glacijalniot period. Po terci-
erot bile rasprostraneti vo bo-
realnata zona, vo najsevernite
delovi na Holarktikot (Evroazi-
ja i Severna Amerika), a vo tekot
na glacijalniot period migrira-
le na Balkanskiot Poluostrov.
Pozna~ajni borealni relikti re-
gistrirani vo florata na RM se:
Picea abies, Listera cordata, Corallorhi-
za trifida, Vaccinium vitis-idaea, Pol-
ygonum bistorta i dr. Vl. M.
BOREWETO VO MAKEDONI-
JA. Ovoj sport datira od 1958 g.,
koga vo [tip e formirana Bo-
re~ka sekcija vo sloboden stil,
eden od vidovite bore~ki sporto-
vi, ~ii{to natprevari se odviva-
at spored pravilata na Me|una-
rodnata bore~ka federacija
(FILA). Prviot natprevar vo
borewe vo gr~ko-rimski i vo slo-
boden stil e odr`an na Trime~ot
me|u Skopje, Tetovo i [tip
(1960). Poradi dolgata tradicija
na pelivanstvoto vo Makedonija
preovladalo boreweto vo slobo-
den stil. Na Balkanskoto prven-
stvo vo Skopje (1961) makedonski-
BORIS I B
Bora~i
te bora~i vo sloboden stil osvo-
ile 4 srebreni i 2 bronzeni meda-
li. Najgolemite uspesi na site
vrvni doma{ni i me|unarodni
natprevaruvawa se postignati po-
docna (1975 do 1985). Vo senior-
skata konkurencija na olimpis-
kite igri bile osvoeni zlaten,
srebren i 3 bronzeni medali, na
svetskite prvenstva – 3 srebreni
i 1 bronzen, na evropskite prven-
stva – 5 zlatni, 4 srebreni i 7
bronzeni, na mediteranskite ig-
ri – 8 zlatni, 11 srebreni i 7
bronzeni medali, kako i golem
broj medali na balkanskite i na
jugoslovenskite prvenstva. Go-
lem pridones za ovie uspesi dale
trenerite Risto Takov, Bojan
Rangelov, Foti \atovski, Mentas
Alajbegu i drugi. F. \.
BORIME^KOV, Aleksandar (s.
Gradi{te, Kumanovsko, 1883 –
Sofija, 28. IV 1925) – u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie (1903).
Po Balkanskite vojni (1912–1913)
se preselil vo Sofija. Bil ~len
na BKP(t.s.) (1919). Po atentatot
vo Katedralnata crkva „Sv. Nede-
la“ (15. IV 1925) vo Sofija, vo ak-
cija na policijata bil otkrien i,
ne sakaj}i da padne `iv vo nivni-
te race, se samoubil.
LIT.: Todor Pavlov, TÍŸ zagina Bori-
me~kata; Hristo KalaŸd`iev, Edin sim-
vol na geroizÍm. Al. Borime~kov, Po slu-
~aŸ 21 godini ot geroi~nata mu smÍrt, So-
fiÔ, 19 V 1946; Geroi na antifa{istka-
ta borba, I, (1923–1944), Biografski uka-
zatel, SofiÔ, 1966. V. Jot.
Knez Boris I,
freska
vo crkvata
†Sv. Naum#,
Ohrid
BORIS I (? – 907) – bugarski kan
i knez (852–889), posleden pagan-
ski i prv hristijanski vladetel
na srednovekovna Bugarija. Gi
195
B BORIS III
prodol`il osvojuvawata na tatko
mu Presijan, gi priklu~il kon
Bugarija teritoriite na Cen-
tralna i na Zapadna Makedonija,
kako i delovi od Albanija. Go
prifatil hristijanstvoto kako
oficijalna religija vo bugarska-
ta dr`ava (864/865) i go dobil
hristijanskoto ime Mihail. Go
zadu{il buntot na boljarite i na
sin mu Vladimir, koj se obidel da
go restavrira paganstvoto vo dr-
`avata. Gi primil na svojot dvor
izbeganite u~enici na Kiril i
Metodij od Moravija. Po~inal vo
manastir.
LIT.: V. GÓzelev, Kn®z Boris PÍrvi, So-
fiÔ, 1969. K. Ax.
Boris III,
bugarski car
BORIS III (30. I 1894 – 28. VIII
1943) – monarh na Carstvoto Buga-
rija. Na vlast do{ol na 3. X 1918
godina. Objavil manifest (21. IV
1935) i ja prezel celokupnata nad-
vore{na i voena politika, orien-
tiran za revizija na versajskite
granici i za sozdavawe golema Bu-
garija. Na sredbata so Hitler (18.
XI 1940) dal soglasnost za vleguva-
we na germanskite armiski edini-
ci vo Bugarija. Vo april 1941 g.
Bugarija ja vovlekol vo vojnata i
taa okupirala i anektirala pogo-
lem del od Makedonija.
LIT.: Georgi Markov, BÍlgaro-german-
ski diplomati~eski otno{eniÔ (1919–
1944), vo: BÍlgarsko-germanski otno{e-
niÔ i vÍrzki, 3, SofiÔ, 1981. M. Min.
Jozef
Bornmiler
BORNMILER, Jozef (Bornmül-
ler, Josef Friderich Nikolaus) (1862–
1948) – germanski botani~ar, od-
li~en poznava~ na florata od
ju`nite delovi na Balkanskiot
196
Poluostrov i vo Mala Azija. Av-
tor na golem broj trudovi za flo-
rata na Makedonija, od koi poseb-
no e zna~aen „Beitrage zur Flora Ma-
zedoniens, I-III# (1925–1928). Opi-
{al okolu 30 vidovi od teritori-
jata na Makedonija, novi za nau-
kata. Nekoi od niv pretstavuvaat
makedonski endemiti ili suben-
demiti, kako {to se Centaurea cy-
lindrocephala, C. leucomala C. rufidu-
la, Fritillaria macedonica, Hedysarum
macedonicum, Heptaptera macedoni-
ca, Moerhingia minutiflora, Pedicularis
ferdinandii, Silene paeoniensis, S. vis-
cariopsis, Solenanthus scardicus, Tuli-
pa scardica, Verbascum adenanthum,
V. herzogi, V. pachyrum, V. scardico-
lum, Viola gostivarensis, V. herzogii i
dr. Vl. M.
„BORO PETRU[EVSKI“, Dr-
`avno avtosoobra}ajno u~ili{-
te, Skopje – zapo~nuva kako ni`o
u~ili{te za avtomehani~ari
(1947), a po serija izmeni i dopol-
nuvawa se verificira za davawe
op{tostru~en stepen na obrazo-
vanie od oblasta na patniot soob-
ra}aj. So pomo{ od „Fare“ e ovoz-
mo`ena generalna promena na
u~ili{niot identitet i denes se
obrazuvaat: tehni~ari za paten
soobra}aj i transport, avtomeha-
ni~ari, avtolimeri, avtolakeri
i avtoelektroni~ari. Za taa na-
mena postojat sovremeni u~ilni-
ci. Vo proces na profilirawe se
nekolku novi obrazovni struki i
pove}e vidovi kursna nastava.
LIT.: Boro Petru{evski, monografija,
1997 god. R. D.
Borovinki
BOROVINKA (OFINKA) (Vac-
cinium myrtilus L.) – niska grmu{ka
do 50 sm. Vo Makedonija se sret-
nuva na nadmorska viso~ina od
900 m do 2.300 m. Porano se otku-
puvale 500-600 t godi{no. Plot-
~iwata se sitni (0,2-0,5 g). Sodr-
`i (8%–9%) {e}eri, (0,5%–2%)
pektin, (40–90 mg %) vitamin S,
(3,6–9 mg %) karotinoidi i dr.
lekoviti sostojki {to go podob-
ruvaat vidot i go razlo`uvaat
{e}erot kaj dijabeti~arite. B. R.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vladimir
Boroevi}
BOROEVI], Vladimir (Skopje,
4. XII 1947) – dizajner, karikatu-
rist, slikar. Diplomiral na Vi-
{ata pedago{ka akademija vo
Skopje (1972). Bil grafi~ki
urednik vo „Osten#, scenograf vo
Vardar film vo Skopje, rakovo-
ditel na Studioto za dizajn i pro-
paganda vo Jaka 80, Radovi{. Sa-
mostojno izlagal (sliki) vo Skop-
je, Valevo, Novi Sad, Bitola.
U~estvuval na me|unarodni fes-
tivali za karikatura na koi do-
bil pove}e zna~ajni nagradi (Gran
pri vo Skopje, 1973; Istanbul,
1977 i 1990). Vo karikaturata gi
zadr`uva pravilata na komikata,
a vo izrazot iskustvata na magi~-
niot realizam i nadrealizmot.
LIT.: Lazo Plavevski, Borojevi}, Replay
(katalog), Muzej na grad Skopje, Skopje,
1998. M. B.-P.
Vladimir
Borozanov
BOROZANOV, Vladimir Vasi-
lev (Bitola, 20. I 1945) – inter-
nist-kardiolog, redoven profe-
sor na Med. f. Diplomiral na
Med. f. vo Belgrad (1968), a speci-
jalizacija i subspecijalizacija
na Med. f. vo Skopje. Ima objave-
no (so sorabotnici) nad 300 stru~-
no-nau~ni trudovi i apstrakti.
BIBL.: Kardiologija (koavtor), Belgrad,
2000; Terapevtsko-dijagnosti~ki pri-
ra~nik za lekarite po op{ta medicina,
Skopje, 2002; Interna medicina, Skopje,
2004; Interna propedevtika, Skopje,
2004. Sl. M. P.
BOSANAC, Tomo (Stari Plav-
nici, RH, 15. V 1918 – 12. VIII 2003)
– el. in`., d-r na tehni~ki nauki,
red. prof. na ETF vo Zagreb, Hr-
vatska. Toj e ~len na JAZU (HA-
ZU) i ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (1994). Rabotej-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
}i vo fabrikata „Rade Kon~ar#
(kade {to eden period bil i di-
rektor) realiziral golem broj
kompleksni proekti me|u koi i
generatorite za HC „Vrutok#, RM.
Od vladata na FNRJ ja dobil nag-
radata „Nikola Tesla# (1949).
Bil direktor na Institutot „Ru-
|er Bo{kovi}# vo Zagreb. Rabo-
tel na frekventni invertori i na
nivnata primena glavno za ter-
mi~ki celi. Knigi: „Nuklearna
propulzija# (so Buljan i Stibiq),
„Elektromagnetni poliwa# i dr.
LIT.: „Bilten na edinaesetto izborno
sobranie#. Posebno izdanie – referati i
prilozi, MANU, Skopje, mart 1994. Dr. R.
BOSANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Gi vospos-
tavuvaat bogomilite vo sredniot
vek, prodol`uvaat so vklu~uvawe
na teritorijata na Bosna vo Sa-
muilovoto Carstvo i se odr`uva-
at kako intenzivni trgovski i
kulturni (preku rabotata na ma-
kedonskiot graditel Andreja
Damjanov od Veles vo izgradba i
fresko`ivopisuvawe na crkvi i
drugi objekti). Makedonski dob-
rovolci u~estvuvaat vo Bosan-
sko-hercegovskoto vostanie pro-
tiv osmanliskata vlast (1875),
pod ~ie vlijanie e i Razlove~ko-
to vostanie (1876). Na po~etokot
na Vojnata vo BiH (april 1993),
65.000 begalci nao|aat pribe-
`i{te vo RM. RBiH ja priznava
RM na 20. IV 1992 g., a RM ja priz-
nava RBiH na 12. V 1993 g. Ofici-
jalni diplomatski odnosi se vos-
postavuvaat na 12. V 1993 g. Prv
vonreden i opolnomo{ten amba-
sador na RM vo RBiH e Mihajlo
Trpkovski, a prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na
RBiH vo RM e Mile Akmaxi}.
LIT.: Quben Lape, Vrski na Bosna i Her-
cegovina so Makedonija od po~etokot na
XIX vek do 1878 godina, Makedonija vo
XVIII, XIX i XX vek, Skopje, 1992; Ahil
Tunte, Republika Makedonija-prva deka-
da (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
BOSBOKILAS, Georgi (Istan-
bul, 1923 – Skopje, 1986) – osnova~
i direktor na prvata distributer-
ska ku}a vo zemjata †Makedonija-
film#, formirana vo 1950 g. Vo
repertoarot gri`livo go odr`u-
va{e kvalitativniot balans me|u
visoko vrednuvanite antologiski
dela, popularnite `anrovi i os-
tvaruvawata od pomalku afirmi-
ranite kinematografii. G. V.
BOSILOVO – selo vo Strumi~-
ko. Se nao|a vo sredi{niot del
na Strumi~kata kotlina, na nad-
morska viso~ina od okolu 215 m.
Niz seloto pominuva magistral-
niot pat M–6 koj go povrzuva so
Strumica. Ima 1.698 `. Nasele-
nieto glavno se zanimava so od-
gleduvawe na ranogradinarski
kulturi. Toa e sedi{te na op{ti-
na koja zafa}a povr{ina od
16.199 ha, ima 16 naseleni mesta
so 14.260 `. Vo B. postoi osumgo-
di{no u~ili{te i crkva. Al. St.
BOTANIKA VO MAKEDONI-
JA. Vo Makedonija razvitokot na
botanikata se odviva docna, poe-
dine~no i izolirano vo nekoi od
dostapnite podra~ja. Prviot pi-
{uvan podatok so floristi~ki
bele{ki e od Ami Bue (Ami Boué)
vo negovoto istra`uvawe La Tur-
quie d’Europe (1840) i od A. Grize-
bah (A. Grisebach) so trudot Speci-
legium florae Rumelicae et Bythynicae
(1843). Sleduvaat povremeni, a
potoa i za~esteni istra`uvawa
koi davaat opis i popis na lokal-
nata flora, otkrivaj}i novi vi-
dovi i podvidovi, nare~eni spo-
red mestoto na nao|aweto. Site
ovie istra`uvawa i pi{ani po-
datoci se vr{eni od stranski is-
tra`uva~i, nadvor od Balkanot.
Vo po~etokot na XX v. e zgolemen
brojot na istra`uva~ite od so-
August
Grizebah,
istra`uva~
na botanikata
vo Makedonija
sednite zemji. U~estvoto na make-
donski istra`uva~i zapo~nuva vo
vtorata polovina na XX v. Istra-
`uvawata se uslovno podeleni na
dve etapi: prvata vo koja celata
botani~ka aktivnost e floris-
ti~ka, nadopolneta so drugi bota-
ni~ki istra`uvawa, zapo~nata od
polovinata na XIX v. do 50-tite
godini na XX v., i vtorata od 1950
g., pa s# do denes, so {irok dijapa-
zon na botani~ki istra`uvawa.
Prva etapa. Poradi nerazvienos-
ta i nesigurnosta na komunika-
ciskite vrski, mal e brojot na za-
interesirani istra`uva~i. Se
dvi`at po slivot na Vardar, is-
tra`uvaj}i gi planinite i ram-
ninite od [ar Planina do plani-
nata Nixe. Rezultatite od istra-
`uvawata se otpe~ateni vo poz-
natoto delo na A. Grizebah (1843).
Zna~ajni se i istra`uvawata na
E. Formanek (R. Formaneck), po-
docna revidirani od G. Vandas (G.
Vandas, 1909). L. Adamovi} (L. Ada-
movic, 1909) od Hrvatska gi pro-
{iruva istra`uvawata i vo Srbi-
ja i vo Makedonija, postavuvaj}i
osnovi za vegetaciski sogleduva-
wa, pokraj floristi~kata deter-
BOTANIKA B
minacija na novi rastenija, rasti-
telni pokrivki, mediteranski
elementi i rastitelni formacii,
zna~ajni i za sega{nosta. J. Dor-
fler raboti na Al{ar i na [ar
Planina. Prvite podatoci za
mikro i za makrofitskata flora
na ezerata se od St. Petkov (Buga-
rija). J. Petrovi} (Srbija) dava
pregled na florata na planinite
Jakupica, Dautica, Korab i Bis-
tra. Vo Prvata svetska vojna bo-
tanizirale odreden broj german-
ski i bugarski istra`uva~i. J.
Bornmiler (J. Bornmuller) sobra-
nite materijali gi publikuval vo
1925 i vo 1928 g. T. Hercog (Th.
Hercog), toga{en „front soldat# dava
floristi~ki opis na mestata ka-
de {to se nao|al, otpe~aten vo
1918/19 vo DBZ. Ungarskiot flo-
rist J. B. Kumler (J. B. Kumler) vo
1918 g. rabotel na florata na pla-
ninata Korab. T. Nikolov i N.
Stojanov ja opi{ale florata na
planinite vo Isto~na i Sredna
Makedonija. Kon s# pobrojnite
floristi, fitogeografi i fito-
cenolozi zna~itelna uloga ima N.
Ko{anin. Vo brojnite trudovi
(25) temelno ja opi{uva i ja raz-
rabotuva florata i vegetacijata
na pove}e planini i opredeluva
novi vidovi rastenija, a negovite
soznanija se pe~ateni vo nau~ni i
stru~ni spisanija. Vo svoite de-
vet truda P. ^erwavski ima opi-
{ano {est novi vidovi rastenija
za florata na Ohridskata Kotli-
na. Na ist na~in, T. So{ka dava
pregled i opis na florata i vege-
tacijata. Ivo Horvat (Hrvatska)
vo svoite trudovi dava pregled na
visokoplaninskata vegetacija,
kako i na rastitelnite zaednici
na karpi, sipari i {umi. Sli~na
problematika obrabotuva i Sti-
jepan Horvati} (Hrvatska). Ovie
istra`uvawa se zna~ajni kako
fundament za razvitokot na fi-
tocenologijata i za otkrivaweto
novi vidovi. Od ne pomalo zna~e-
we se trudovite na I. Rudski, K.
Mali, S. Jakovlevi} i Hajek (I.
Rudsky, K. Maly, S. Jakovlevic, Ha-
yek), koi vo tekot na pove}e godi-
ni rabotele vrz florata i rasti-
telnosta na mnogu lokaliteti vo
Makedonija. Rezultatite od niv-
noto botanizirawe se pe~ateni
kako brojni publikacii vo reno-
mirani evropski spisanija (1840–
1950). Zaklu~no do 1900 g. se otpe-
~ateni pove}e od 25 trudovi.
Vtora etapa. So formiraweto na
Botani~kiot zavod na Biolo{ki-
ot institut na Filozofskiot fa-
kultet po~nuvaat aktivni bota-
ni~ki dejnosti, rakovodeni od
prof. Boris Kitanov. Vo svoite
istra`uvawa prakti~no gi obra-
botil planinite vo Centralna i
vo Zapadna Makedonija. Prvite
197
B BOTANI^KA
Prirodonau~niot muzej vo Skopje
stotici herbarski listovi so ne-
gov potpis na pridru`nata etike-
ta se osnovata na herbariumot na
Botani~kiot institut, praven vo
periodot 1947–1948 g., koj se do-
polnuval so herbarski materijal
od dotoga{ni istra`uva~i, no i
oddelno dopolnuvan od slednite
generacii taksonomisti {to pro-
dol`uva kontinuirano. Vo 1949
g., rakovoditel na Botani~kiot
zavod stanuva prof. d-r Roko Vu-
kovi}, priznat i poznat citolog.
Obukata se pro{iruva so citolo-
gija i anatomija. Voveduvaj}i vo
nastavata prakti~ni metodi i
preparati, postavuva osnovi za
mikroskopski praktikum, so {to
se ovozmo`uva istra`uvawe na
finata struktura na tkivata i
organelite na kletkata. So doa-
|aweto na prof. d-r Mihovil
Gra~anin (1955) se voveduva ras-
titelna fiziologija i ekologija.
Se otvoraat soodvetni laborato-
rii so neophodna aparatura za da
se obezbedi adekvatno obrazova-
nie. Bibliotekata se opremuva so
neophodnata literatura. Najdob-
rite studenti se vklu~eni vo nas-
tavniot proces kako laboranti,
demonstratori, a po diplomira-
weto i se izbrani za asistenti.
Se podgotvuvaat i prvite doktor-
ski disertacii, koi se odbraneti
vo 1958 i po 1960 g. Po izborot za
docenti, prvite makedonski dok-
tori po biolo{ki nauki ja preze-
maat nastavata po soodvetnite
disciplini i se sozdavaat uslovi
za sozdavawe novi avtohtoni kad-
ri po botani~kite disciplini.
Se otvora Oddel za botani~ki dis-
ciplini na Prirodonau~niot mu-
zej na Makedonija so cel da se ko-
lekcionira rastitelniot fond
na Makedonija. Na sli~en na~in
raboti i Botani~koto oddelenie
na Hidrobiolo{kiot zavod vo Oh-
rid za izu~uvawe na makrofit-
skata flora i vegetacija kako i
na fitoplanktonot, koj pretsta-
vuva zna~ajna alka vo vnesuvawe-
to energija vo ovoj voden ekosis-
tem. Na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet se razviva predmetot
botanika. Formirani se labora-
torii za nastava i za istra`uva~-
ka aktivnost i se organizirani
198
herbariumi i prira~na botani~-
ka gradina za potrebite na razni-
te agronomski nasoki. Nau~nata
podgotvenost ovozmo`i botani~-
kiot kadar da se vklu~i i vo pro-
ekti od agroekologijata, lozaro-
ovo{tarskata i zemjodelskata na-
soka, kako i vo {umarstvoto i
farmacijata. Posebna aktivnost
vo podgotovkata na kadri e izda-
va~kata dejnost. Izdadeni se po-
ve}e sredno{kolski i fakultet-
ski u~ebnici, so koi se osovreme-
nuva nastavata na mati~nite i na
aplikativnite fakulteti. Od go-
lemo zna~ewe e izleguvaweto na
pove}etomnata „Flora na Repub-
lika Makedonija#, kako i obra-
botkata na nizinskite, brdskite,
{umskite i visokoplaninskite
fitocenozi. Vo botani~kata gra-
dina na Botani~kiot zavod se za-
sadeni avtohtoni endemski raste-
nija i e nabavuvan semenski i sa-
den materijal. Retkite endemski
rastenija se odgleduvaat na pros-
tori {to soodvetstvuvaat na pri-
Od botani~kata gradina pri PMF, Skopje
rodnite nao|ali{ta, a vo nea se
zapo~nati i nau~ni proekti vo
kontrolirani ulovi. Rad. Gr.
BOTANI^KA GRADINA VO
SKOPJE – formirana vo 1951 go-
dina, vo sostav na Botani~kiot
zavod so botani~ka gradina na
Institutot za biologija pri
PMF vo Skopje. Se prostira na
povr{ina od 14 ha i pretstavuva
edinstven objekt od vakov vid vo
Skopje i vo RM. Vo nea se zastape-
ni nad 200 vidovi od dendroflo-
rata so razli~no geografsko po-
teklo, kako i golem broj avtohto-
ni i alohtoni trevesti vidovi,
staklenici i Objekt za aklimati-
zacija, reprodukcija i odgleduva-
we na endemiti~ni, reliktni,
retki i lekoviti rastenija od
florata na RM. Vl. M.
BOTIAJA – anti~ka oblast vo
sredi{niot del na Makedonija
me|u Pierija i Elimeja na jug,
Eordaja na zapad, Almopija na se-
ver i Amfaksitida na istok.
Dolniot tek na Halijakmon (den.
Bistrica) i pl. venci na Bermion
i Pajak pretstavuvaat nejzini
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
prirodni granici. Kaj anti~kite
avtori naj~esto se spomnuva kako
posebna oblast i toa kako oblast
vo koja prviot makedonski kral
Perdika, spored proro{tvoto,
treba da osnove grad – prestolni-
nata na makedonskite kralevi –
Ajga; tuka e i vtorata prestolni-
na Pela; gr. Beroja stanuva se-
di{te na rimskiot provinciski
koinon. Vo rimsko vreme se spo-
menuvaat gradovite: Kir, Skidra,
Mieza, Ihne, Alor, Tirisa i dr.
LIT.: Strabo, Geography, Harvard University
Press, 1959–1960; Thucidides, 4 vols., Harvard
University Press, 1958; F. Papazoglu, Make-
donski gradovi u rimsko doba, Skopje
1957. A. [uk.
BOTKO (Bojko) (? – Sofija, 1041)
– blagorodnik na ~elo na ekipa`ot
vo sofiskata tvrdina Bojana. Pri
zadu{uvaweto na poslednite otpo-
ri od vostanieto na Petar Deljan
(esenta 1041) bil predvodnik na
„ugledni i silni voini“, koi, bra-
nej}i se od napadite na carot Mi-
hail IV i na norve{kite naemnici
(Harold Hardrad), izlegle od yidi-
nite, no bile porazeni, a napa|a~i-
te izvr{ile kole`.
LIT.: Soveti i rasskazi Kekavmena. Pod-
gotovka teksta, vvedenie, perevod i ko-
mentariÔ G. G. Litavrina, Moskva, 1972;
I. Bo`ilov – V. G• zelev, Istori® na
srednovekovna BÍlgari® VII-XIV vek, So-
fi®, 1999. B. Petr.
BOTU[ANOV, Ivan (Jakoruda,
Razlo{ko, 9. III 1874 – s. Lad`ene,
^erpinsko, Bugarija, 2. IX 1919) –
revolucioner, u~esnik vo Ilin-
denskoto vostanie. Od 1898 g. sta-
nal ~len na TMORO. Bil sekre-
tar na Stefo vojvoda vo Lerin-
sko (1902), a po smrtta na vojvoda-
ta ja predvodel ~etata i dejstvu-
val vo Lerinsko i vo Vodensko.
U~estvuval vo Ilindenskoto vos-
tanie kako vojvoda vo Razlo{ko i
vo Balkanskite vojni.
LIT.: N. Dimitrov, Pirinski haŸduti,
Blagoevgrad, 1972. Al. Tr.
BOFINAT – srednovekovno ut-
vrduvawe vo Pelagonija, ju`no od
Bitola, na patot Via Egnacija.
Go naveduvaat zapadnite izvori
vedna{ po Bitola, na patot na
krstonoscite od Dra~ kon Solun
i kon Carigrad. Se identifikuva
so seloto Buf (Bufi, Akritas)
vo dene{na Grcija. Se locira is-
to~no od seloto, na lokalitetot
„Gradi{te“. Utvrduvaweto go
kontroliralo patot Via Egnaci-
ja, kako i patot {to vodel od Kos-
tur i od Kor~a, preku prevojot
Pisoderi, vo Pelagonija i tuka
se spojuval so Via Egnacija.
LIT.: K. Axievski, Prviot krstonosen
pohod i Pelagonija, „Godi{en zbornik na
Filozofskiot fakultet“, 19 (45), Skopje,
1992. K. Ax.
BOCEVSKI, Bote (Boro) (Skopje,
21. I 1921 – s. Katalinec, Vrawsko,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bote
Bocevski
3. IV 1943) – bravarski rabotnik,
komunisti~ki deec i prvoborec.
Zavr{il tri klasa ve~erno zanaet-
~isko u~ili{te. Bil ~len na SKOJ
(1939), na PK na SKOJ za Makedo-
nija i na MK na KPJ vo Skopje
(1940), organizator na {trajkovi
na metalskite rabotnici. Po fa-
{isti~kata okupacija bil u~esnik
vo diverzantskite akcii vo Skopje,
borec na Prviot skopski NOPO
(avgust 1941), borec na NOPO †Pe-
re To{ev# (od proletta 1942) i ile-
galen partiski aktivist vo Stru-
mica, Kumanovo i Vrawe (letoto
1942 – proletta 1943). Zaginal vo
zaseda na bugarskata policija na
pat za Skopska Crna Gora.
IZV.: Stojan Ili}, Bocevski Bote, me-
moarski rakopis vo Arhivot na Skopje.
LIT.: Boro Trajkovski, Formirawe na
Prviot skopski partizanski odred, †13
Noemvri#, br. 10, Skopje, 1971, 11; Mitre
Inadeski, Prvata godina na NOV i Revo-
lucijata, Skopje, 1973; istiot, Hronolo-
gija na Skopje, Skopje, 1974; Krsto Zdrav-
kovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i
spomen belezi od NOV vo Skopje, Skopje,
1982. S. Ml.
Vladimir
Bocevski
BOCEVSKI, Vladimir (Kuma-
novo, 3. VI 1947) – ko{arkar. Za-
vr{il Sredno fiskulturno u~i-
li{te vo Skopje (1968). ^len e na
Ko{arkarskiot klub †Partizan#
vo Kumanovo (1960– 1963), †Rabot-
ni~ki# od Skopje (1963–1979) i
KK †Kumanovo#. Bil eden od naj-
dobrite igra~i, so {to pridonel
za uspesite na svoite ekipi.
Odigral 49 natprevari za mla-
dinskata i seniorskata reprezen-
tacija na Jugoslavija (1968–1973).
Nastapil i na Balkanskoto pr-
venstvo vo Skopje (1977). D. S.
Marko
Bo~var
BO^VAR, Marko (Bocaris Mar-
kos) (ok. 1788 – Misolungi, 21.
VIII 1823) – u~esnik vo Gr~koto
vostanie. So naredba od pretseda-
telot na vostani~kata vlada,
Mavrokordatos, bil nazna~en za
komandant na gr~kite vostani~ki
sili (1823). Zaginal pri odbrana-
ta na Misolungi. Bil blizok so
Bajron, koj izrazil `elba da bide
zakopan do Bo~var.
LIT.: Hristo Poljanski-Andonov, Od-
brani dela, II, Skopje, 1981; T. Simovski,
Od kakva narodnost e Marko Bo~var ili
Bocaris, GINI, I/1, Skopje, 1957. D. Jov.
BO[AVA – reka, desna pritoka
na Vardar. Izvira vo podno`jeto
na planinata Ko`uv, na viso~ina
od 1.070 m, a se sliva vo Vardar
pred Demirkapiskata Klisura na
viso~ina od 95 m. Dolga e 51,5 km,
ima vkupen pad od 979 m i prose-
~en pad 19,0 %. Slivot zafa}a po-
vr{ina od 467,7 km2. Nejzini naj-
golemi pritoki se Do{nica i Bo-
ulska Reka. Zna~aen del od slivot
ima poroen karakter. Dr. V.
BO[ALE, Nikola (Ohrid, 27.
VII 1929) ‡ univerzitetski pro-
fesor, sociolog. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo rodnoto mesto,
a u~itelska {kola vo Bitola.
Diplomiral pedagogija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje.
Postdiplomski stidii po socio-
logija zavr{il vo Belgrad, a dok-
torat po sociolo{ki nauki od-
branil vo Skopje (1975). Bil pro-
fesor vo Vi{ata turisti~ka {ko-
la vo Ohrid. Vtemeluva~ na soci-
ologijata na turizmot kako zaseb-
na nau~na disciplina vo RM. Za-
bele`ani se negovite trudovi za
skopskiot zemjotres od 1963 g. i
za razvojot na nau~noto tvo-
re{tvo vo Makedonija. Bil ~len
na Izvr{niot komitet na CK na
SKM (1968‡1974) i pratenik vo
Sobranieto na SRM (1974‡1982).
LIT.: Filozofski fakultet 1946‡1976,
Skopje, 1976. Il. T.
BO[EVSKI, Risto Josipov (s.
@ur~e, Demirhisarsko, 7. XI
1948) – brigaden general na ARM.
Zavr{il sredno u~ili{te vo Bi-
tola i Voena akademija na JNA vo
Zadar (1975). Bil komandir na
BO[EVSKI B
vod, baterija i artileriski divi-
zion na JNA. Vo ARM (od 1992)
bil na~alnik za organizacisko-
mobilizaciski raboti vo korpus,
komandant na grani~en bataljon i
na pe{adiska brigada. Bil unap-
reden vo brigaden general (18. VI
2001), a naskoro potoa razre{en
od dol`nosta (24. IX 2001). V. St.
Tome
Bo{evski
BO[EVSKI, Tome (Bitola, 8. X
1937) – el.-in`., d-r na tehni~-
kite nauki, red. prof., rakovodi-
tel na Institutot za ECRP, na
fakultetskata Laboratorija za
obrabotka na podatoci i na post-
diplomskite studii. Tri mandati
bil dekan na ETF vo Skopje. Toj e
dopisen ~len na MANU (1988 g.) i
redoven (1994 g.). Bil na usovr{u-
vawe vo Zapadna Germanija i vo
[vedska. Rabotel vo Laborato-
rijata za fizika i dinamika na
nuklearnite reaktori vo Insti-
tutot za nuklearni nauki „Boris
Kidri~#, Vin~a, Srbija. Negova-
ta istra`uva~ka dejnost opfa}a:
a) razvoj i usovr{uvawe na meto-
dite za eksperimentalno oprede-
luvawe na nuklearnite perfor-
mansi na te{kovodnite reaktor-
ski re{etki i prou~uvawe na ne-
utronskiot fluks vo kletkata na
nuklearniot reaktor; b) razvoj i
usovr{uvawe na metodite za
presmetka na fizi~kite paramet-
ri na te{kovodnite reaktori so
uransko gorivo, reciklacija na
plutoniumot, pregrejuvawe na pa-
reata vo BHWR–reaktorite, iz-
ramnuvawe na neutronskiot
fluks vo aktivnata zona na
PHWR– reaktorite i dr. Zna~aen
e i negoviot pridones vo re{ava-
weto na aktuelnite problemi na
EE vo RM, kako {to se: toplin-
skoto optovaruvawe na `ivotna-
ta sredina od postojni i predvi-
deni EE izvori (kako i kvanti-
fikacijata na drugi {tetni vli-
janija {to proizleguvaat od ra-
botata na tie izvori), izbor na
lokacii za golemi EE izvori,
dolgoro~no i kratkoro~no pla-
nirawe na rabotata na centrali-
te vo EES i dr.
LIT.: „Bilten na edinaesetto izborno sob-
ranie#. Posebno izdanie – referati i pri-
lozi, MANU, Skopje, mart 1994. Dr. R.
199
B BO[KOV
BO[KOV, Van~o (Negotino,
1934 – Skopje, 1984) – oriental-
ist, osmanist, univerzitetski
profesor. Vo 1957 godina diplo-
miral na Katedrata za orienta-
listika vo Saraevo. Pet godini
rabotel vo Dr`avniot arhiv na
Makedonija, prevel pove}e tur-
ski sixili (dosieja) i turski do-
kumenti od 1600-1912 g., tri godi-
ni bil na specijalizacija vo Kai-
ro. Dve godini bil na istra`uva-
we vo Istoriskiot institut vo
Minhen, kade {to ja prou~uval
istorijata na Bliskiot Istok i
turskata kultura, po odobruvawe
na SANU vr{el prou~uvawe na
turskite dokumenti vo Arhivot
na Sveta Gora vo Solun. Bil vi-
ziting profesor po Osmanistika
na Univerzitetot vo Viena i vo
drugi univerziteti vo Germanija.
20 godini bil redoven profesor
po osmanski jazik i turska lite-
ratura na Saraevskiot univerzi-
tet. Vo 1981 g. preminuva na
Skopskiot univerzitet na Kated-
rata za turski jazik i literatura.
Go istra`uval turskiot jazik i
literaturata vo Makedonija od
XV vek. Doktoriral na †Gazelija-
ta na divanskiot poet Ishak ^e-
lebi# od Skopje. Ima objaveno na-
u~ni trudovi od osmansko-turski
dokumenti, divansko-turska lite-
ratura, kritiki, i trudovi obja-
vuvani vo pove}e enciklopedii.
LIT.: A. Ago, Vanço Bo[kov’un Türkoloji Kül-
türüne Katkwsw, †Sesler#, say. 50, ocak 1991.
A. Ago
Marija (Meri)
Bo{kova
BO[KOVA, Marija (Meri) (Bi-
tola, 2. V 1924) – dramska i film-
ska akterka, me|u vode~kite ma-
kedonski teatarski umetnici.
Izgradila {irok repertoar od
lirski do dramski i karakterni
ulogi, a posebno se istaknuva vo
delata na sovremenite stranski i
na{i pisateli. Dva perioda e vo
MNT (1945–1956 i od 1963 do pen-
zioniraweto, 1982); vo me|uvreme
e vo Narodnoto pozori{te vo Bel-
grad (1957–1963). Ulogi: Baroni-
cata Kasteli (†Gospoda †Glemba-
evi#); @ivka (†Gospo|a minis-
terka#); Dezdemona (†Otelo#);
Antigona, Nora, Kolomba vo is-
toimenite pretstavi; E`eni Di-
boa (†Erigon#) i dr. Filmski
200
ulogi: †Frosina#; †Mirno leto#;
†Do pobedata i po nea#; †Najdol-
giot pat#; †Angeli na otpad# i dr.
R. St.
BO[KOVI], \ur|e (Belgrad,
11. IV 1904 ‡ Belgrad, 29. XI 1990)
‡ istori~ar na umetnosta i arhi-
tekturata i arheolog, univ. pro-
fesor, ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (od 26. XII 1974).
Diplomiral na Tehni~kiot fa-
kultet (Arhitektonski otsek) vo
Belgrad (1928). Prvin bil kustos
na Istorisko-umetni~kiot muzej
vo Belgrad (1930‡ 1934), a potoa
preminal na rabota na Tehni~ki-
ot fakultet. Vo tekot na Vtorata
svetska vojna bil vo zarobeni{t-
vo (1941), a podocna vo kazneni~-
ki logor (1943). Bil izbran za
po~esen doktor na Univerzitetot
vo Belgrad (1971) i ~len na JAZU
(1976), pretsedatel na Nacional-
niot komitet i potpretsedatel
na Internacionalniot komitet
za slovenska arheologija (UIAS),
pretsedatel na Nacionalniot
komitet i ~len na Internacio-
nalniot komitet za istorija na
umetnosta (CIHA). Ja prou~uval i
materijalnata i duhovnata kul-
tura na Makedonija, posebno vo
sredniot vek. Vr{el konzerva-
torski raboti vo Staro Nagori-
~ane, Kumanovsko.
BIBL.: Arhitektura sredweg veka,
Beograd, 1957 (IV izd. 1976).
LIT.: A. Stojakovi¢, –urÚe Bo{kovi¢,
„Glasnik Dru{tva konzervatora Srbije“,
1, Beograd, 1978, 7&8. S. Ml.
BO[KOVSKI, Vladimir (Skop-
je, 5. I 1944) – arhitekt. Diplomi-
ral na Arhitektonsko-grade`ni-
ot fakultet (Arhitektonski od-
del) vo Skopje (1968). Istata go-
dina e izbran za asistent, a potoa
i vo drugite nastavni~ki zvawa.
Od 1998 g. e redoven profesor na
Arhitektonskiot fakultet po
predmetite Arhitektonski kons-
trukcii 1 i Strukturni sistemi
i tehnologii na gradewe. Se zani-
mava so nau~noistra`uva~ka ra-
bota i so proektantska dejnost.
U~estvuval na pove}e anonimni
arhitektonsko-urbanisti~ki
konkursi. Poseben interes poka-
`uva vo prou~uvaweto na tradi-
cionalnata arhitektura. Pozna-
~ajni realizirani objekti: objek-
ti za firmata „Miceo export-im-
port“ vo Skopje (1995) i stanben
objekt vo istiot kompleks (1995);
rekonstrukcija na OU „Petar
Pop Arsov“ vo Veles (2000, koav-
tor); biznis centarot „Ading“ vo
Skopje (2004).
LIT.: Q. Filipovski, Stanbeni i crkov-
ni objekti vo selo Treson~e, Zbornik na
Arhitektonskiot fakultet, 1, Skopje,
1977, 39–52; –, Arhitektonski vrednosti
i vlijanieto na materijalite vrz kons-
trukcijata vo makedonskata tradicio-
nalna arhitektura, †Zbornik na Arhi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tektonskiot fakultet#, Skopje, 1980,
115–130; –, Arhitektonskite vileri na
malorekanskite sela Rosoki i Selce,
†Kulturno nasledstvo# 22–23, Skopje,
1997, 247–268; –, Arhitekturata na malo-
rekanskoto selo Osoj, †Kulturno nasled-
stvo# 24-25, Skopje, 1999, 125–138; –, Av-
tohtonata arhitektura na selo Gari,
†Kulturno nasledstvo# 24–25, Skopje,
1999, 139–152. Kr. T.
Jovan
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Jovan (Skopje,
25. XII 1920 – Skopje, 10. XI 1968) –
raska`uva~, romansier, eseist,
kriti~ar. Negovoto ime se vrzuva
i so objavata na prvata kniga ras-
kazi na makedonski jazik (1947)
pod naslov „Rastrel#. Zna~eweto
na ovaa zbirka ne e samo od isto-
risko-literaturen karakter. Pod
negovoto pero se slu~uva edna
emancipacija na makedonskata
proza sozdavana vo duhot na na-
rodno-realisti~kata tradicija.
Toj e i lektor i urednik na vesni-
ci i spisanija, urednik vo Kni-
goizdatelstvoto „Ko~o Racin#,
direktor na Dramata na MNT, ce-
net teatarski kriti~ar. ^len e
na DPM (1948).
DELA: Rastrel (1947), Begalci (zbirka
raskazi, 1947), Lu|e i ptici (zbirka ras-
kazi, 1955), Oplemeneta igra (teatarski
kritiki, 1957), Makedonska drama (studi-
ja, 1961), Solunskite atentatori (ro-
man, 1962) i Za makedonskata dramska li-
teratura (esei i kritiki, 1968).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Hristo Georgievski, Makedonskiot ro-
man 1952–2000 (2002). V. M.-^.
Jozo T.
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Jozo (Jon) T. (s.
Ostrilci, Kru{evsko, 14. I 1933 ‡
Skopje, 2. IV 2008) ‡ poet, raska-
`uva~, preveduva~, publicist, ese-
ist i slikar. Diplomiral na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Filolo{kiot fakultet vo Skopje
i bil novinar na MRT. ^len e na
DPM (1965) i po~esen ~len na
Evropskata akademija za literatu-
ra i umetnost vo Neapol (Italija).
BIBL.: Boj so gadurija, Skopje, 1963 (poe-
zija); Aktiven govornik ‡ poet, Skopje,
1966 (poezija); Makedonska tragedija,
Skopje, 1966 (poetska drama); Cvetovina,
Skopje, 1969 (poezija i crte`i); Mudrosta
na sonceto ‡ Znaja ‡ krajni konsekvenci,
Skopje, 1976 (poezija, esei i crte`i);
Umi{te ‡ glava na vselenata, Skopje,
1980 (monografija); Ve~na reka, Skopje,
1980 (poezija); Deca i cve}iwa, Skopje,
1981 (poezija za deca); T’ga za jug, Indija,
1981 (antologija na makedonskata poezija);
Osvetlen ~ovek, Skopje, 1984 (poezija;
Crna poezija, Skopje, 1984; Svetla na vse-
lenata, Skopje, 1989 (poezija); Umi{te,
Skopje, 1990 (monografija); Golemata
eksplozija, Skopje, 1992 (poezija i esei);
Lek protiv smrtta, Skopje, 1994 (poezi-
ja i esei); Skopskata ovca, Skopje, 1996
(raskazi); Um`art, Skopje, 1998 (poezija);
Atlantida vistinskata i Makedonija ‡
visokocvetna Makedonija, Skopje, 1998
(istorija i poezija); Triumf na materi-
jata, Skopje, 2000 (estetika ‡ vodi~).
S. Ml.
Karpu{
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Karpu{ Blagoev
(Prilep, 22. II 1951– Skopje, 9. VI
2007) – specijalist po sudska me-
dicina, redoven prof. na M. f (od
1997). Medicina zavr{il vo
Skopje. Od 1976 g. rabotel na In-
stitutot za sudska medicina i
kriminalistika pri skopskiot
Med. f., kade {to i specijalizi-
ral. Doktoriral vo 1987 g., ja for-
miral Katedrata za medicinska
etika i deontologija (1993) i bil
prodekan na Med. f. (1999– 2004).
U~estvuval vo nekolku interdis-
ciplinarni proekti. Publikuval
i prezentiral nad 100 truda. Bil
pretsedatel na Zdru`enieto za
sudska medicina na RM.
IZV.: Bilten na UKIM, br. 829; Arhiv
na Personalnoto oddel. na Institutot na
Med. f.
BIBL.: Medicinska etika i deontologi-
ja, Skopje 1991. Sl. M. P.
BO[KOVSKI, Qube (Tetovo,
24. X 1960) – politi~ar. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{il vo
Tetovo. Diplomiral pravo na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1986). Po diplomiraweto prija-
vil novo `iveali{te vo Roviw,
RH (1987–1999). Vo RM se vratil
Qube
Bo{kovski
po parlamentarnite izbori (1998),
koga stanuva dr`aven sekretar vo
MVR (31. I – 5. V 2001), potoa mi-
nister za vnatre{ni raboti na
RM (2001–2002) i pratenik (2002-
2004). Mandatno-imunitetnata
komisija mu go odzema imunite-
tot na 1. V 2004 g. poradi somneva-
we za vme{anost vo slu~ajot
„Ra{tanski lozja#. Na 30. IV 2004
g. incognito zaminuva vo RH, kade
{to po {estmese~na istraga pro-
tiv nego se pokrenuva obvinite-
len akt za slu~ajot „Ra{tanski
lozja#, no ne se inicira postapka
po baraweto na Ha{koto obvini-
telstvo za predavawe poradi som-
nevawe za kr{ewe na zakonite i
obi~aite na vojuvaweto na 12. VI-
II 2001 g. vo s. Quboten. RH go eks-
tradira vo Hag na 24. III 2005 g.
Prvoto negovo pojavuvawe pred
Ha{kiot tribunal e na 1. IV 2005
g. Obvinitelen akt vo slu~ajot
„Quboten# se pokrenuva na 15. III
2005 g., izmenet i dopolnet na 2.
XI 2005 g. Sudskata rasprava za-
po~nuva na 16. IV 2007 g. Oslobo-
den kako nevin na 10. VII 2008 g.
IZV.: Ministerstvo za pravda na RM;
Obvinitelen akt protiv Qube Bo{kov-
ski i Johan Tar~ulovski, 15. III 2005, so iz-
meni i dopolnuvawa od 2. XI 2005,
http://www.un.org.icty.
BIBL.: Qube Bo{kovski, Mojata borba
za Makedonija, Skopje, 2004.
Sv. [. i T. Petr.
Petar T.
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Petar T. (s. Os-
trilci, Kru{evsko, 9. I 1936 –
Skopje, 13. VII 2006) – poet, ro-
mansier, eseist, krititi~ar,
dramski avtor, preveduva~, anto-
logi~ar. Bil urednik vo Make-
donskoto radio i urednik na sp.
BO[KOVSKI-TARCAN B
„Razgledi#. Negoviot moderen po-
etski senzibiltet ponira dlabo-
ko vo mislata i smislata na indi-
vidualnoto i negovo vkorenuvawe
vo kolektivnoto memorirawe.
DELA: stihozbirki: Suvodolica, Sk.,
1962; Postela od trwe, Sk., 1970; Nebesen
kamen, Sk., 1985; Bel veter, Sk., 1991;
Vtoriot isto~en grev, Sk., 1994; Vrati-
ka, Sk., 2005; kritiki i esei: Ogledi i
kritiki, Sk., 1978; Kriti~ki odyivi,
Sk., 1986; Premre`eto na kritikata,
Sk., 2003; romani: Crniot bik, Sk., 1995;
Nikade mesto, Sk., 1996; Liljaci, Sk.,
1998; Yvezdi na pladne, Sk., 2001; drama:
Aleksandar na istok, Sk., 1994. V. Toc.
BO[KOVSKI, Trp~e Gan~ov
(Skopje, 13. VIII 1913 ‡ Skopje, 12.
V 2006) – zograf. Zavr{il {kola
za ikonopis vo Rakovica blizu do
Belgrad. Slikal ikoni za crkva-
ta „Sv. Paraskeva# vo Leposavi}
(Kosovo), za crkvite vo okolina-
ta na Skopje, a avtor e i na fres-
kata na ju`nata fasada na crkva-
ta „Sv. Spas# vo Skopje. Rabotel
vo Arheolo{kiot muzej na Make-
donija kako slikar kopist do pen-
zioniraweto (1977). Avtor e na
brojni kopii freski od srednove-
kovni crkvi i manastiri vo zbir-
kata na Muzejot na Makedonija i
vo drugi institucii. J. ^.-F.
Trajko
Bo{kovski
- Tarcan
BO[KOVSKI-TARCAN, Traj-
ko (s. Golem Radobil, Prilepsko,
12. VI 1918 – s. Slivnik, Vele{ko,
6. I 1943) – stolar, komunisti~ki
deec i legendaren prvoborec. Ka-
ko ~len na SKOJ (1935), u~estvu-
val i vo rabotni~koto dvi`ewe
vo Belgrad (1937). Vo vremeto na
Ilindenskite demonstracii (1940)
odr`al dva zabele`itelni govo-
ra. Kako ~len na KPJ (1941), bil
~len na MK na KPJ vo Prilep,
politi~ki komesar na Prviot
prilepski NOPO †Goce Del~ev#,
~len i instruktor na PK na KPJ
za Makedonija (od dekemvri 1941),
politi~ki komesar na Pokrain-
skiot operativen {tab (od april
1942), politi~ki komesar na ve-
le{kiot NOPO †Dimitar Vla-
hov# (septemvri 1942). Pet pati
bil osuduvan na smrt od bugarski-
te sudovi. Te{ko ranet (Bo`ik
1943), borcite go ostavile vo ed-
na koliba, no bil predaden i vo
201
B BO[KOSKI
neramna borba so bugarskite voe-
ni i policiski sili, so posledni-
ot kur{um se samoubil.
LIT.: Quben Georgievski, Trajko Bo{ko-
ski-Ilindenski, †Komunist#, XXI, 302,
Skopje, 15. II 1963, 10; Quben Georgievski-
Qupta, Tarcan (Trajko Bo{koski-Tarcan
– Ilindenski), Skopje, 1994. S. Ml.
BO[KOSKI, Boris Krstev (s.
Nikodin, Prilepsko, 26. X 1915 –
Skopje, 5. I 2004) – bogoslov i fi-
lolog, gimn. profesor, prv rek-
tor na Maked. pravosl. bogoslo-
vija, prof. na Bogoslovskiot f-t
vo Skopje. U~el Pravosl. bogos-
lovija vo Bitola, maturiral vo
Saraevo, Bogosl. f-t studiral vo
Belgrad i vo Sofija. Od 1945 do
1952 g. vo Skopje predaval verou-
~enie (@enska gimn.), ruski i
lat. (vo medic. {koli). Od 1952
do 1967 g. predaval maked. j. vo os-
mogod. u~ili{te †Wego{# i †11
Oktomvri#. Vo 1964 g. izbran za
pedago{ki sovetnik. Od 1967 do
1977 g. prv rektor i organizator
na Maked. pravosl. bogoslovija,
izbran za vonr. prof. na Bogosl.
f-t (1977), kade {to predaval
etika do 1988/9.
DELA: Sv. Evangelie (koavtor), (1952),
Verata na na{ite tatkovci, (1977, 3
izd., 2001); Filozofski eti~ki sistemi
(1981); Sv. Jovan [angajski (2001).
LIT.: P. Hr. Ilievski, Svetol lik vo na-
{iot crkoven, prosveten i kulturen `i-
vot, †Lit. zb.#, 51, 4-6, 2004, 103–110.
P. Hr. Il.
Marko
Stojanov
Bo{nakov
BO[NAKOV, Marko Stojanov
(Ohrid, 1874 – Murzuk, vo oblasta
Tripoli Fezan, Libija, 14. II
1908) – eden od najstarite gemi-
xii, anarhist. Zavr{il gimnazi-
ja, se vklu~il vo TMORO i stanal
komita (1900). Izvesno vreme bil
pod vlijanie na Boris Sarafov.
Se vklu~il vo ilegalniot Gemi-
xiski kru`ok vo Solun (1902) i,
zaedno so V. Pingov, se obidel da
gi minira Topaneto i hotelot
†Vardar#, no nenadejno bile pres-
retnati od osmanliski vojnici.
Vo prestrelkata negoviot sobo-
rec zaginal, a toj bil faten i osu-
den na smrt, no kaznata mu bila
zameneta so do`ivoten zatvor.
Po~inal vo zato~eni{tvo (od mo-
~uri{na treska). Negovite dru-
202
gari-gemixii Pavel [atev i Ge-
orgi Bogdanov ja donele negovata
glava vo Makedonija i ja predale
na negovite roditeli.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite
atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan
Pavlovski, Gemixiite, †Matica make-
donska#, Skopje, 1997; Nikola Celakoski,
Gemixijata Marko Bo{nakov. Kon 100 go-
di{ninata od gemixiskite nastani, Oh-
rid, 2003. S. Ml.
BO[NAKOVSKI, Jovan Alek-
sandrov (Berovo, 17. III 1942) – ve-
terinar, redoven prof. na FVM
vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo
Qubqana (1992). Ima objaveno 82
nau~ni i stru~ni trudovi. Bil na
specijalizacija (1976/77) na Kor-
nel univerzitetot vo SAD, vo IA-
EA-Saibersdorf vo Viena (1995), vo
Veterinarniot institut Hano-
ver (1989), kako i vo Pariz, Lion
i Lelistad, Holandija (1995), Up-
sala, [vedska (2001). Sorabotnik
e na postdiplomskite studii
(Tempus-Phare) pri MANU (1999/
2000). Ekspert e na IAEA – Viena
(2002). Validiral novi dijagnos-
ti~ki metodi za bruceloza kaj ov-
cite i kozite. ^len e na EU-COST
Komisijata za nau~ni proekti vo
zemjodelstvoto, hranata i bioteh-
nologijata. Po~esen ~len e na
Akademijata za veterinarna me-
dicina pri Srpskoto veterinar-
no dru{tvo. M. D. – J. B.
Dragan
Bo{nakoski
BO[NAKOSKI, Dragan (Gali~-
nik, 12. VI 1934) – arhitekt i dizaj-
ner. Diplomiral na Akademijata za
primeneta umetnost – Otsek za vna-
tre{na arhitektura vo Belgrad
(1959). Poznat po sintezata na li-
kovnata umetnost i arhitekturata,
koristej}i gi tradicionalnite ar-
hitektonski formi. Samostojno iz-
lagal vo Skopje (1959 i 1973). Vnat-
re{no uredil pove}e konaci, „Sv.
Pantelejmon# vo Skopje, vo manas-
tirot „Sv. Prohor P~iwski# – mu-
zejska postavka na Prvoto zasedanie
na ASNOM (1969, 1989), „Sv. Sofi-
ja# vo Ohrid (1964) – proekt na en-
terier za koncertni izvedbi i iko-
nostasot vo soborniot hram „Sv.
Kliment Ohridski# vo Skopje
(1982). Bl. R.
BO[WACITE VO REPUBLI-
KA MAKEDONIJA – etni~ka
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zaednica vo RM {to ja so~inuva
islamizirano slovensko nasele-
nie od Bosna i Hercegovina i od
Srbija (Sanxak i Novi Pazar).
Kako poseben etnos (Muslimani)
se priznati vo periodot na FNRJ
(po 1961). Na teritorijata na RM
po Vtorata svetska vojna se nase-
lija 1.100 muslimanski semejstva.
Tie formiraa tri etni~ki bo{-
wa~ki oazi vo Skopsko, Vele{ko
i Prilepsko. Vo Skopsko se nase-
leni vo 11 naseleni mesta (412
bo{wa~ki semejstva), vo Prilep-
sko vo 9 (251), a vo Vele{ko vo 5
naseleni mesta (442 bo{wa~ki
semejstva). Najmnogu Bo{waci
`iveat vo Skopje (7.500), Vele{-
ko (2.406), Studeni~ani (Batinci
– 1.660). Bo{wa~koto naselenie
vo RM postepeno raste. Vo 1948 g.
vo RM imalo 1.560 Bo{waci (ili
0,1%), vo 1961 – 3.002 (0,2%), vo
1981 – 39.513 (2,1%), vo 2002 –
17.018 Bo{waci (ili 0,84%) od
celokupnoto naselenie. Po priz-
navaweto na Muslimanite vo
Bosna i Hercegovina kako nacija,
vo Makedonija del od makedon-
skoto naselenie so muslimanska
veroispoved vo popisot od 1981 g.
se deklariraa kako Muslimani.
Bo{wa~koto selsko naselenie vo
RM gi neguva i gi prenesuva svoi-
te bo{wa~ki etni~ko-jazi~ni i
religiozni tradicii. Bo{wa~-
koto gradsko naselenie brzo se
integrira vo makedonskoto op-
{testvo i stanuva bilingvalno
naselenie. Za izrazuvawe na svo-
jata etni~ka indenti~nost, na-
mesto Muslimani, go prifatija
etnonimot Bo{wak. Istata no-
minacija ja koristat i za jazikot
{to go zboruvaat. Namesto hrvat-
ski ili srpski, Bo{wacite go ko-
ristat poimot bosanski jazik. Od
vkupno 17.018 Bo{waci vo RM,
re~isi 8.560 go opredelile bo-
sanskiot jazik kako maj~in jazik.
Ovoj jazik e prisuten na dr`avni-
te elektronski mediumi (radioto
i televizijata), vo pe~atot (mla-
dinskiot v. „Liljan#), a imaat i
svoj praznik (28 septemvri – Den
na Bo{wacite). So etnonimot
Bo{wak se zastapeni i vo Usta-
vot na RM. Tie aktivno u~estvuva-
at vo politi~kiot `ivot na RM
organizirani vo tri politi~ki
partii: Stranka na demokratska
akcija (SDA), Bo{wa~ka demok-
ratska partija (BDP) i Demok-
ratska liga na Bo{wacite (DLB).
LIT.: J. Trifunovski, Bo{waci u Make-
doniji, „Geografski pregled“, Sarajevo,
1961; Zavod za statistika na SR Make-
donija. Popis na naselenieto, doma}ins-
tvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984;
Zavod za statistika na R. Makedonija.
Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje,
1997; Zavod za statistika na R. Makedo-
nija. Popis na naselenieto, doma}insta-
vata i stanovite vo R. Makedonija,
Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski,
Etni~kite promeni vo Makedonija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1913-1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kise-
linovski – d-r Irena Stavovi-Kavka,
Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004. St. Kis.
BRA@ANSKI, Dim~e (Skopje,
6. XI 1923 – Skopje, 23. IV 1976) –
pripadnik na prvata generacija
makedonski novinari. Vo povoe-
nite godini po~nal vo „Mlad bo-
rec# i vo Radio Skopje. Od 1953 g.
pove}e od dve decenii e na zna~aj-
ni funkcii vo „Nova Makedoni-
ja# (urednik na Skopskata i na
Vnatre{no-politi~kata rubrika,
komentator). Go ureduval i ne-
delniot prilog „Ve~er#, prethod-
nik na istoimeniot dneven ves-
nik. Vo 1972 g. prv dopisnik na
„Nova Makedonija# od Moskva.
U~esnik vo NOB, vo eden mandat
pratenik vo Sobranieto na SRM.
B. P. \.
BRAZDA – SKOPJE – agrijan-
ska naselba na 5 km severno od
Skopje, na krajnite jugozapadni
padini na Skopska Crna Gora. Vo
nejziniot atar se registrirani
razni arheolo{ki lokaliteti,
me|u koi centralno mesto ima lo-
kalitetot Gradi{te, dominanten
rid so zaramneto plato na ju`na-
ta periferija na s. Brazda. Loka-
litetot e poznat kako predrim-
ska utvrdena naselba, so najin-
tenzivno `iveewe vo tekot na V i
IV v. pr.n.e., i kako monumentalna
yidana grobnica od istiot peri-
od. Na lokalitetot se otkrieni i
zna~ajni naodi od postaro vreme
(bronzen nakit i keramika od `e-
lezno i od bronzeno vreme). Na
samoto plato na Gradi{teto se
otkrieni kerami~ki naodi od `e-
leznoto vreme, a na edna od ponis-
kite terasi se pronajdeni pove}e
bronzeni predmeti, privrzoci i
razni formi nakit karakteris-
ti~ni za VII v. pr.n.e. Ovie naodi
upatuvaat na `ivot i aktivnosti
(mo`ni pogrebuvawa) na Gradi{-
teto u{te vo tekot na polnoto
`elezno vreme. Vo severnoto pod-
no`je na lokalitetot se otkrie-
ni brojni naodi na keramika od
bronzenoto vreme.
LIT.: I. Mikul~i}, Skopje so okolnite
tvrdini, Skopje, 1982; I. Mikul~i} – V.
Sokolovska, Grobnica Brazda kaj Skopje,
„Macedoniae Acta Archaeologica#, 11, Skopje,
1990. Dr. M.
BRAJKOVSKI, @ivko (s. Beli-
~ica, Gostivarsko, 5. IX 1917 – Te-
tovo, 20. VIII 1963) – prvoborec,
politi~ar i op{testvenik. Kako
pripadnik na NOD (1941), bil
~len na KPJ (1942), borec na Mav-
rovskiot NOPO (1943) i ~len na
Reonskiot komitet na KPJ vo
Mavrovo, a od septemvri i sekre-
tar na Okoliskiot komitet na
KPM za Mavrovsko (1943–1945).
Po Osloboduvaweto bil sekre-
tar na Komitetot na KPM za us-
tanovite pri Vladata na NRM,
instruktor na CK na KPM, sek-
retar na Oblasniot komitet na
KPM za Skopje i ~len na CK na
KPM (1948) Nositel e na Parti-
zanska spomenica 1941.
IZV.: DARM Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. „Biografii“. Vl. Iv.
BRAJKOVSKI, Filip (S. Beli-
~ica, Gostivarsko, 15. VIII 1924) –
prvoborec i politi~ar. Kako
pripadnik na rabotni~koto i ko-
munisti~koto dvi`ewe, bil ~len
na SKOJ (1941), na KPJ (1942), na
Reonskiot i Okoliskiot komitet
za Mavrovsko-gali~kiot reon,
povle~en vo zadnina (1943), a po-
toa na partiska rabota vo Debar
(IV 1944 – VII 1945). Po Oslobodu-
vaweto bil pretsedatel na Repub-
li~kiot odbor na SZBNOVM.
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. „Biografii“. Vl. Iv.
Petar
Brajovi}-\uro
BRAJOVI]-\URO, Petar (s.
Rieka Crnoevi}, Cetiwe, Crna
Gora, 29. VI 1915 – Belgrad, 19. XI
1991) – prvoborec i voen koman-
dant, general-polkovnik, naroden
heroj. Gimnazija zavr{il vo 1937,
a Voena akademija vo 1940 g. ^len
na KPJ od 1941, a ilegalec od 1942
g. Vo tekot na NOB (od 1943 do
prvata polovina na 1945) bil za-
menik komandant na Karada~kiot
NOPO, komandant na Grupata ko-
sovsko-metohiski bataljoni, na
Prvata makedonsko-kosovska bri-
gada, na Prvata kosovsko-metohi-
ska brigada, na 48-ta (makedon-
ska) divizija, na XVI (makedon-
ski) korpus i na Operativniot
{tab na NOV i PO na Kosovo i
Metohija. Vo 1945 g. bil te{ko
ranet. Po vojnata izvr{uval vi-
soki voeni dol`nosti vo JNA.
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd,
1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog
rata i revolucije u Jugoslaviji 1941–
1945, 1, Beograd, 1980. \. Malk.
BRAJOVI], Miodrag (Skopje,
1932) – profesor na Tehnolo{ko-
metalur{kiot fakultet vo
Skopje, nau~nik i istaknat sto-
panstvenik od hemiskoto in`e-
nerstvo. Se {koluval vo Lesko-
BRANDES B
vac i vo Skopje. Diplomiral na
Tehnolo{kiot fakultet vo Zag-
reb (1955), magistriral vo Vir-
xinija, SAD (1966), a doktoriral
na Univerzitetot vo Bratford,
V. Britanija (1973). Pove}e spe-
cijalizacii i studiski prestoi.
Rabotel vo: Fabrikata za soda vo
Lukavac, BiH, Institutot za na-
u~ni istra`uvawa vo industrija-
ta na SR Makedonija, Elektrohe-
miskiot kombinat „Biljana#>
Skopje (glaven in`ener), Organ-
sko-hemiskata industrija „Naum
Naumovski – Bor~e# (OHIS) –
Skopje (rakovoditel na proek-
tantsko biro, direktor na proiz-
vodstvo i generalen direktor).
Raboti na Tehnolo{ko-metalur-
{kiot fakultet – Skopje (od
1961), a vo redoven raboten odnos
e od 1970 g. Redoven profesor e od
1979 g., a vo penzija e od 1996 g.
Podra~ja: Operacii i ma{ini i
Merewe i avtomatska regulacija
vo hemiskata industrija, Proces-
na dinamika so kompleksna regu-
lacija, Primena na kompjuterite
vo procesnata industrija i dr.
Avtor e na u~ebnici i pomagala,
nau~ni trudovi i proekti.
LIT.: „Bilten UKIM#, od 30. IX 1986 g.;
40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fa-
kultet – Skopje, monografija, TMF,
Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
„BRAKO# – Veles – fabrika za
metalno-`i~eni proizvodi, osno-
vana vo 1947 godina. Od 2003 e
privatna kompanija so revitali-
ziran i obnoven ma{inski park.
Na prostor od 120.000 m2 denes
rabotat 260 vraboteni upravuva-
ni od Upraven odbor i menaxer.
Nose~kata proizvodstvena prog-
rama e glavno `i~eni proizvodi
so 1.200-1.400 t/mes, ili vkupno
14.000 t/god (2005) proizvodstvo i
godi{en obrt od 18.000.000 €. 85%
od `i~enite proizvodi se izvezu-
vaat vo Grcija, Albanija, Kosovo,
Srbija, Crna Gora, Bosna i Her-
cegovina, Slovenija, Avstrija,
Italija i Ungarija. Pokraj `i~e-
nite proizvodi †Brako# ima
programa za medicinski mebel so
paleta od okolu 40 proizvodi; in-
dustriski transporteri, tovarni
prikolki, metalni gara`i i op-
rema za specijalni nameni za voj-
skata: kujni avtoprikolki, opre-
ma za kampuvawe i dr. Sl. A.
BRANDES, Georg (Kopenhagen,
Danska, 1842–1927) – poznat dan-
ski literaturen istori~ar, fi-
lozof i literaturen kriti~ar.
Avtor e na pove}e kapitalni tru-
dovi, ~ija problematika naj~esto
se literaturite na evropskite
narodi, pred s¢ srednoevropskite
i skandinavskite. Glavno delo mu
e †Glavnite nasoki vo literatu-
rite na XIX vek# (vo {est toma,
1872–1890). Dolgo prestojuval niz
203
B BRAN\OLICA
pove}e evropski zemji (Germani-
ja, Anglija, Francija, Italija).
Se zastapuva za realisti~ka i na-
turalisti~ka literatura, proja-
vuvaj}i se kako totalno anga`i-
ran ~ovek, kako erudit so stil na
umetnik. Toj e evropeizator na
danskata literatura i kultura. G.
B. se proiznesol vrz makedonska-
ta tema na stranicite na kopenha-
{kiot vesnik †Politika# niz po-
op{irna statija vo denovite na
Ilinden 1903 g. Podatoci za toa
deka progovoril javno za Makedo-
nija nao|ame vo knigata na Vladi-
mir Stojanovi~ Vezenkov †Make-
donija i pri~inite na Balkanski-
te vojni# (Moskva, 1913). Vezenkov
priveduva citati od napisot na
B. za Makedonija, polni so `esto-
ka osuda na turskite porobiteli.
B. posebno se zadr`uva niz opis i
komentar na zaginuvaweto na oh-
ridskiot vojvoda M. Pat~ev vo
prilepskoto selo Kadino. G. T.
Vera
(Bo`inova)
Bran|olica
BRAN\OLICA (BO@INOVA),
Vera (Skopje, 16. VII 1936) – bale-
rina. Ni`o i sredno baletsko
u~ili{te zavr{ila vo Skopje, vo
klasata na \. Makedonski i N.
Kirsanova. ^len na Baletot pri
MNT (1949-1976). Istaknata so-
listka, izrazito muzikalna, so
~uvstvo za dramatur{ko obliku-
vawe na likovite.
Ulogi: Tamara (M. Balakirjev, „Tamara#),
Vodeni~arka (M. de Faqa, „Trirogata
{apka#), Dadilka (S. Prokofjev, „Romeo
i Julija#), Karmen (Bize-[~edrin, „Kar-
men#) i dr. Em. X.
Qubomir
Bran|olica
BRAN\OLICA, Qubomir (Her-
ceg Novi, Crna Gora, 19. VIII
1932) – kompozitor. Od 1954 g. `i-
204
vee vo Makedonija. Bil korepeti-
tor vo Baletot pri MNT i muzi~-
ki producent vo MRT. Se projavu-
val i kako pijanist i baletski
kriti~ar. Negovoto tvore{tvo
im pripa|a na pove}e `anrovi
(klasi~na, pop-muzikata itn.), a
vo nego se zastapeni pove}e mu-
zi~ki formi. Stilski toa mo`e
da se klasifikuva vo t.n. eklek-
ticizam na XX vek, zna~i, najdob-
ro mo`e da se opi{e so pomo{ na
prefiksite †neo# (neoklasici-
zam, neoromantizam...). Glaven be-
leg mu davaat negovite baleti,
koncertantni kompozicii, or-
kestarski dela, kako i tvorbite
{to $ pripa|aat na popularnata
muzika. Avtor e na muzika za go-
lem broj teatarski pretstavi, te-
levizski serii i filmovi. Golem
del od negoviot tvore~ki opus
spa|a vo podra~jeto na popular-
nata muzika (130 popularni, 60
detski pesni i tvorbi za tancov i
reviski orkestar).
DELA: 17 baleti: Velegradski varijacii,
1959; Abolicija, 1965; Karamita, 1974;
Dubrovni~ka legenda, 1986; Prostuvawe-
to so Tawa, 1991; Siljan povtorno leta,
– 2003 i dr.; golem broj orkestarski i kon-
certni kompozicii: Koncert za pijano i
orkestar, 1991; Koncert za udiralki i
orkestar, 2005; Koncert za klarinet,
flejta i orkestar, 2006; i dr.; dve operi;
nad 200 popularni i detski kompozicii i
dr. M. Kol.
Mavrovskata brana
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BRANI vo Makedonija – objek-
ti so koi se pregraduvaat vodote-
ci i se formira akumulacija, ko-
ja se koristi za navodnuvawe,
proizvodstvo na elektri~na
energija, vodosnabduvawe, za{-
tita od poplavi i dr. Vo RM se
izgradeni 24 golemi (povisoki
od 15 m) i 110 mali brani, so vku-
pen akumulacionen prostor od
2,42 km3. Malite brani se nasip-
ni, a od golemite 16 se nasipni, 8
betonski. Najvisoka e kameno-
zemjenata brana „Kozjak# (114 m),
na rekata Treska, so akumulacija
0,5 km3, potoa „Tikve{# (104 m) i
„[pilje# (101 m). Prvata izgra-
dena brana – „Sv. Andreja# (la~-
na, 29,5 m, 1938 g.) – za proizvod-
stvo na elektri~na energija (Ni =
3,2MW) i denes e vo upotreba. Od
1952 do 1972 g. se izgradeni 13 go-
lemi brani – sedum nasipni
(„Mavrovo#, visoka 54 m, „Globo-
~ica#, 82,5 m, „Vodo~a#, 42 m,
„Tikve{#, 104 m, „Kalimanci#,
85 m, „[pilje#, 101 m i „Turija#,
77,5 m) i {est betonski („Lipko-
vo#, 29,5 m, „Grad~e#, 29 m, „Mla-
dost#, 27 m, „Prilep#, 35 m, „Ra-
tevska Reka#, 49 m i „Gla`wa#,
71,5 m). Do 1972 g. se zavr{eni
u{te pet nasipni brani, od koi
najgolema e „Stre`evo# (76 m,
osobeno zna~ajna za Bitola i
okolinata). Poslednive 10 godi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †BRATSKI TRUD# B

Tabela 1. Golemite brani vo Makedonija

Ime Reka Godina Tip H Hk L VB VR Namena
na izgradba m m m m3 m3×103
Sv. Andreja Treska 1938 L 29,5 38,0 64,0 3000 3550 HE
Mavrovo Mavrovska 1952 Z 54,0 62,0 210,0 777000 357000 HE, NA
Lipkovo Lipkovska 1958 L 29,5 40,0 203,0 13000 2250 NA, V
Grad~e Ko~anska 1959 L 29,0 43,0 150,0 12000 2400 V, NA
Mladost Otovica 1962 L 27,0 34,0 73,0 2560 8000 NA
Globo~ica Crn Drim 1965 K-Z 82,5 90,0 196,0 998000 58000 HE
Vodo~a Vodo~a 1965 K-Z 44,0 48,7 185,0 316800 27600 NA, V
Prilep Oreove~ka 1966 P-L 35,0 38,5 408,5 25500 6000 NA
Tikve{ Crna Reka 1968 K-Z 104,0 113,5 338,0 272200 475000 NA, HE
Kalimanci Bregalnica 1969 K-Z 85,0 92,0 240,0 1389000 127000 NA, HE
[pilje Crn Drim 1969 K-Z 101,0 112,0 330,0 2699000 520000 HE
Ratevska Ratevska 1972 L 49,0 53,0 194,0 21700 10500 V, NA
Turija Turija 1972 K-Z 77,5 93,0 417,3 1978000 48000 NA, V, HE
Gla`wa Lipkovska 1972 L 71,5 80,0 344,0 168000 22000 NA, HE
Mantovo Lakavica 1975 K-Z 37,5 49,0 138,0 261000 47500 NA, V
Stre`evo [emnica 1982 K-Z 76,0 84,6 632,0 4300000 112000 NA, V, HE
Paqurci Luda Mara 1982 Z 21,1 21,5 310,0 185000 2900 NA
Suvodol Suvodolska 1982 Z 33,9 38,3 941,0 1740000 7880 R, V
Podles Vodnik 1985 L 18,0 22,5 92,0 6660 310 NA, V
Mavrovica Mavrovica 1982 Z 24,0 29,0 360,0 400000 2800 V, NA
Ilovica Ilovi~ka 1999 K-Z 27,8 29,8 274,0 131000 500 V, NA
Kozjak Treska 2003 K-Z 114,0 126,0 300,0 3340000 550000 R, HE, V
Lisi~e* Topolka (2006) Z 66,0 76,9 579,6 3295000 23000 V, NA
Lo{ana* Lo{ana (2006) K-N 41,0 45,2 165,0 260000 1080 V
Klu~: H – viso~ina nad terenot; Hk – konstruktivna viso~ina; L – dol`ina na branata vo krunata; VB – volumen na branata; VR – vkupen volumen na
akumulacijata; Z – zemjena brana; K-Z – kamenozemjena ; K-N – kamenonasipna brana; L – la~na brana; P-L – pove}ela~na brana; V – vodosnabduvawe;
NA – navodnuvawe; HE – hidroenergija; R– retenzija; * – vo izgradba

ni izgradbata na branite e pov-
torno intenzivirana, pa e izgra-
dena „Kozjak# (2003), a vo zavr{-
na faza se zemjenata brana „Li-
si~e# (66 m) i kamenonasipnata
„Lo{ana# (41 m, prva so ekran od
geosintetika). Zapo~nata e grad-
bata na „Sv. Petka#, na rekata
Treska, a vo plan se desetina dru-
gi brani. Q. T.
BRANKOVI], Vuk (? – 6. X 1398)
– blagorodnik, potisnat od Volka-
{ina, se povlekol od Ohrid na
ba{tinskite posedi vo Kosovo (po
1365). Pomagan od testot, knezot
Lazar gi osvoil Skopje i severni-
ot del na oblasta (najdocna vo
1376/1377) i gi vladeel do osman-
liskoto osvojuvawe (1391/1392).
U~estvuval vo bitkata na Kosovo
(1389). Vo narodnoto tvore{tvo e
pretstaven kako predavnik {to e
istoriski neto~no. Po bitkata
stanal osmanski vazal, no poradi
sorabotkata so Ungarcite bil pro-
teran (po 1396 g.).
LIT.: M. Stevanovi¢, Vuk Brankovi¢, Be-
ograd, 2004. B. Petr.
„BRANNIK“ – bugarska mladin-
ska fa{isti~ka organizacija,
formirana od Bugarskoto sobra-
nie vo dekemvri 1940 g. Bila for-
mirana po ugled i kopija na ger-
manskata „Hitler jugend“ (Hitle-
rovata mladina). Vo Makedonija e
organizirana vo esenta na 1941 g.
^lenovite bile privilegirani (Anostraca, Notostraca, Spinicaudata, Haplopo-
kako vo u~ili{tata taka i vo jav- da, Ctenopoda, Anomopoda) vo Makedonija,
vo: Fauna na Makedonija 5, Zav. izvestaj.
niot `ivot. Celta bila od sekoj Mac. Mus. Sci. Nat., Skopje, 1998, 3–55.
mladinec da se napravi eksponent Sv. P. – V. Sid.
na fa{izmot i da go mrazi sekoj
{to ne e Bugarin ili Germanec. †BRATSKI TRUD# (Moskva,
Organizacijata ja rakovodele gla- 1859–1861) – literaturno perio-
ven rakovoditel i Glaven {tab. di~no glasilo, organ na kni`ov-
Organizaciono bila podelena na na dru`ina na bugarski i make-
oblasti, na dru`ini i na ~eti i donski studenti vo Rusija (Qu-
jadra. Policijata gi koristela za ben Karavelov, Marin Drinov,
Ne{o Bon~ev, V. Popovi~, Rajko
pribirawe informacii za u~eni-
cite i mladincite pripadnici na
NOD vo Makedonija. Se rasfor-
mirala vo septemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Bugarskata fa-
{isti~ka organizacija Branik vo Make-
donija 1941–1944 godina, Skopje, 1992.
\. Malk.
BRANHIOPODI (Branchiopo-
da) – potklasa na arhai~ni, pri-
mitivni, rakoobrazni organiz-
mi ili `abronogi, `iteli na
kopnenite stoe~ki vodi. Grupi-
rani se vo ~etiri reda, site pri-
sutni i kaj nas: vilinski rak~i-
wa (Anostraca), polnoglav~esti
rak~iwa (Notostraca), {kolkesti
rak~iwa (Conchostraca) i klado-
ceri (Cladocera).
LIT.: S. Petkovski, Anostraca, Notostraca and
Cladocera, vo: B. Sket et al., Bogatstvo in razis-
kanost jugoslovanske favne: nizji nevretencarji
(Metazoa, Invertebrata, ex. Insecta), Plenarni re-
ferat na 2. Kongresu biosistematikov Jugoslavije,
„Biol. vestn.#, 39 (1, 2), Ljubljana, 1991, 37–52;
S. Petkovski, Fauna na Branchiopoda „Bratski trudÍ# - bugarsko-makedonsko sp. (Moskva, 1859-1861)

205
B †BRATSTVO#
@inzifov i Konstantin Mila-
dinov). Od peroto na Rajko @in-
zifov vo poslednata kni{ka e
objaven prilogot †Dva zbora kon
~itatelite# so programska name-
ra †da se spasi narodot od te{-
koto ropstvo i da zableskoti
sonce nad porobenata zemja#. Na
stranicite na ova spisanie e ob-
javena statijata na Konstantin
Miladinov za Ohridskata arhie-
piskopija, kako i raskazot na
Rajko @inzifov †Pro{edba#.
Spisanieto deklarira zalo`bi
za postojana qubov kon rodnoto,
kon svoeto. G. T.
„BRATSTVO“ (Debarca i Meg-
len – Voden, 1 dekemvri 1943 – 1.
IV 1944) – vesnik, organ na Prva-
ta makedonsko-kosovska narodno-
osloboditelna udarna brigada.
Neposredno po formiraweto,
bila formirana specijalna Ko-
misija za agitacija i propaganda,
koja pokrenala i izdavawe ves-
nik. Spored nacionalniot sostav
na brigadata, izleguval na make-
donski i na srpski jazik, na 12–16
stranici golem format, a bil
umno`uvan na ciklostil vo
150–200 primeroci. Objaveni se
vkupno ~etiri broja (posledniot
trobroj 2–4). Prviot broj e obja-
ven vo Debarca, a trobrojot vo
reonot na Meglen–Voden. Sodr-
`i razni statii i napisi, repor-
ta`i od borbite na brigadata i
sekojdnevniot `ivot na borcite,
naredbi na [tabot, rubriki za
mladinata, padnatite borci i sl.
Vo prviot broj politi~kiot ko-
mesar na brigadata Mita Miqko-
vi} dava pregled na dotoga{niot
borben pat na brigadata. Teksto-
vite se ilustrirani od Branko
[otra.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 438-440; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 135.
S. Ml.
„BRATSTVO“ (Tetovo, 17–23. VI-
II 1942) – vesnik, organ na Okru`-
niot komitet na KPJ, na make-
donski jazik. Go ureduval Krste
Crvenkovski, a bil rasturan i vo
Gostivar, Ki~evo i Debar. Obja-
veni se dva broja, umno`eni na
okru`nata partiska tehnika. Vo
uvodniot napis, me|u drugoto, se
veli deka vesnikot †treba da e
rasklinka celokupnata la`na
fa{isti~ka propaganda i da mu
se na narodo ka`i pravinata za
polo`enieto vo sveto i za borba-
ta na porobenite. Na{ata novina
treba da stani glasilo na visti-
nata i borben povik.“
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
206
„Bratstvo#, organ na OK na KPJ (Tetovo, 1942)
1980, 416-417; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 118.
S. Ml.
„BRATSTVO#, AD – Ohrid – za-
naet~isko pretprijatie osnovano
vo 1949 g. pod naziv „Marko Nes-
toroski#, a negova osnovna dej-
nost bila vr{eweto lamarinar-
ski uslugi. Vo 1952 g. so re{enie
na Narodniot odbor na Op{tina-
ta Ohrid pretprijatieto e regis-
trirano pod naziv: Dr`avno in-
dustrisko zanaet~isko pretprija-
tie – Ohrid. Od krajot na 1954 g.
po~nuva da raboti pod novo ime:
Industrija za metalni proizvodi
„Bratstvo# – Ohrid. Osnovni dej-
nosti bile: proizvodstvo na me-
talen mebel, aluminiumski i hro-
miran pribor za jadewe i razni
delovi i alati. Od 1974 g. zapo~-
nuva so proizvodstvo na pribori
za jadewe, sadovi za doma}instvo
i ugostitelstvo i oprema za: bol-
nici, restorani, prehranbenata
industrija i za armijata, od ~elik
koj ne `r|osuva. Brojot na vrabo-
tenite varira i se dvi`i: 1963 –
332, 1989 – 620, 1994 – 510, 2003 –
210. Sl. A.
„BRA]A MILADINOVI“, ISE-
LENI^KA ORGANIZACIJA
(Los Anxeles, Kalifornija,
SAD, 27 I 1935) ‡ organizacija na
makedonski doselenici, prete`-
no od Gostivarsko, Tetovsko i od
drugi krai{ta od zapadniot del
na Makedonija. Bila edna od po-
aktivnite organizacii, aktivna
i deneska vo Los Anxeles.
Sl. N.-K.
„BRA]A MILADINOVCI# ‡
STRUGA (1962) ‡ spomen-ku}a so
postojana postavka za `ivotot i
deloto na bra}ata Dimitrija i
Konstantin Miladinovi (v).
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Spomen-ku}ata na bra}ata Miladinovci vo Struga
Bila otvorena po povod 100-go-
di{ninata od nivnata smrt. Vo
edna soba e uredena izlo`ba na
originali i supstituti (foto-
grafii, dokumenti i trodimen-
zionalni predmeti), knigi i sta-
tii za nivniot `ivot i delo. Vo
izlo`bata posebno e potenci-
rana nivnata prosvetitelska i
sobira~kata dejnost na makedon-
skoto narodno tvore{tvo (Zbor-
nikot na narodni umotvorbi),
kako i poetskite tvorbi na Kon-
stantin, osobeno elegijata „T’ga
za jug#, edna od najzna~ajnite
makedonski literaturni tvorbi
od XIX v. K. Bog.
BRA^ ‡ naroden `i~en instru-
ment od tri udvoeni `ici, prven-
stveno namenet za orkestarsko
muzicirawe, pri {to bra~ot ima
pridru`ni~ka uloga. Se sviri so
udirawe na `icite so perce. So
svojot prili~no jak i prodoren
zvuk, ima primena kaj ~algiskite
sostavi, vo uloga na pridru`nik
na glavnata melodija.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 43. \. M. \.
Bra{nar, tvrdokrilen insekt
BRA[NARI (Tenebrionidae) –
tvrdokrilni insekti. Imaat sil-
no hitinizirano golo ili vlak-
nesto telo; nozete im se dolgi
ili kratki, no silni. Se hranat,
glavno, so gabi, so gnili rasti-
telni materii i so listovi. Ime-
to go dobile spored na~inot na
ishranata na larvite. Se sre}ava-
at vo ~ove~ki `iveali{ta. Gi
ima i vo magacinite za bra{no i
za hrana, poradi {to se ozna~eni
kako {tetnici. Poznati se 15.000
vidovi, pove}eto kako `iteli na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
toplite podnebja, stepi i pusti-
wi. Vo Makedonija e ~est vidot
obi~en bra{nar (Tenebrio molitor
L.), poznat kako golem {tetnik.
Vozrasnite edinki se aktivni no-
}e, se zabele`uvaat koga letaat
na svetlina. Negovite brojni
larvi `iveat vo bra{no. Se upot-
rebuvaat kako hrana za organiz-
mite vo terariumi i akvariumi.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
Panko
Todorov
Bra{narov
BRA[NAROV, Panko Todorov
(Veles, 9. VIII 1883 – Goli Otok,
Hrvatska, 17. VI 1951) – u~itel,
makedonski politi~ki aktivist,
u~esnik vo socijalisti~koto i vo
komunisti~koto dvi`ewe vo Ma-
kedonija, eden od organizatorite
na VMRO(Ob) vo Vardarskiot
del na Makedonija, delegat i prv
pretsedava~ na Prvoto zasedanie
na ASNOM. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo Veles, a Pedago{ka
{kola vo Skopje (1901). U~itels-
tvuval vo pove}e gradovi vo Ma-
kedonija (1901–1912). Vo 1914 g.
zastanal na ~elo na novoformi-
ranata Socijaldemokratska orga-
nizacija vo Veles. Od 1915 do 1919
g., kako regrutiran bugarski voj-
nik, u~estvuval vo borbite na Ma-
kedonskiot front. Na krajot na
1919 g. se vratil vo Veles i stanal
~len na SRPJ-komunisti. Ja pre-
kinal u~itelskata dejnost i pro-
dol`il da raboti kako vodeni-
~ar, bav~ovanxija i bakal so celo-
sen politi~ki anga`man. U~es-
tvuval vo rabotata na Vukovar-
skiot kongres na KPJ i na parla-
mentarnite izbori (1920), na Pr-
vata zemska konferencija na KPJ
vo Viena (1922), kade {to vo tre-
tata glava na donesenata Rezolu-
cija se zboruva i za makedonskoto
pra{awe. Prisustvuval na Osno-
va~kata konferencija na legalna-
ta NRPJ vo Belgrad i vo osnova-
weto na mesnata organizacija na
NRPJ vo Veles (1923). U~estvuval
vo rabotata na Tretata zemska
konferencija na KPJ vo Belgrad
(1924), a na osnova~kiot kongres
na VMRO(Ob) vo Viena (1925) bil
izbran za ~len na nejziniot CK.
Poradi politi~kata aktivnost
bil osuden na sedum godini zat-
vor. Vo 1939 g. prestanal da ~lenu-
va vo KPJ. Aktivno se vklu~il vo
Gorniot tek na rekata Bregalnica
NOB i oru`enoto vostanie
(1941). Vo april 1944 g. zaminal
vo partizani kako delegat na Pr-
voto zasedanie na ASNOM. U~es-
tvuval vo Proletnata ofanziva.
Na 2. VIII 1944 g. go otvoril Prvo-
to zasedanie na ASNOM, a potoa
bil izbran i za prv potpretseda-
tel na Prezidiumot. Na 11. XII
1950 g., pod obvinenie deka e za Re-
zolucijata na Informbiroto,
bil uapsen. Osuden bil na 24 mese-
ci zatvor na Goli Otok, kade {to
bolen i razo~aran po~inal po sa-
mo desetina dena.
LIT.: Panko Bra{narov – `ivot i delo
(1883–1951), T. Veles, 1991. \. Malk.
BRA[NAROV, Hristo (Prilep,
27. XII 1918) – ginekolog, aku{er,
u~esnik vo NOB. Med. f. vo Bel-
grad go zavr{il vo 1946 g. Rabo-
tel vo Bitola i vo Skopje (1947),
kade {to specijaliziral gineko-
logija (1952) i bil direktor na
Srednoto medicinsko u~ili{te.
Primarius stanal vo 1966 g. Kako
ginekolog rabotel vo Strumica,
Prilep i Skopje (1971–1981), ka-
de {to bil na~alnik na Dispan-
zerot za `eni vo poliklinikata
„Centar#. P. B.
BRVENICA – selo vo Tetovsko.
Se nao|a vo sredi{niot del na
Polo{kata Kotlina, na nadmor-
ska viso~ina od okolu 436 m. So
regionalen pat e povrzano so Te-
tovo. Ima 2.918 `. od koi 2.834 se
Makedonci i 68 Srbi. Naselenie-
to se zanimava so odgleduvawe `it-
ni i gradinarski kulturi i ovo{-
tarstvo, posebno so proizvodstvo
na jabolka. Toa e sedi{te na op-
{tina koja zafa}a povr{ina od
†BREGALNICA# B
16.430 ha, ima 10 naseleni mesta
so 15.855 `. Vo B. postoi osumgo-
di{no u~ili{te. Al. St.
BREGALNICA – reka, leva pri-
toka na Vardar. Izvira vo zapad-
nite padini na Male{evskite
Planini, pod vrvot ^engino Ka-
le, na viso~ina od 1.720 m, a vo
Vardar se sliva na viso~ina od
137 m. Vkupnata dol`ina na re~-
niot tek iznesuva 225 km, ima vku-
pen pad od 1.583 m, so prose~en
pad od 7,04‰. Slivot zafa}a po-
vr{ina od 4.307 km2. Od izvorot
do vlivot po dol`inata na svojot
tek r. Bregalnica prima 23 pogo-
lemi i pomali pritoki ~ija dol-
`ina e pogolema od 10 km. Doli-
nata na rekata ima kompoziten
karakter. Od izvorot do Male-
{evskata Kotlina ima planinski
karakter, a potoa do Razlove~ka-
ta Klisura te~e kako ramni~ar-
ska reka, od Razlove~ka Klisura
(19,1 km) navleguva vo Pijane~ka-
ta Kotlina, a od vlivot na O~i-
palska Reka do vlezot vo Ko~an-
skata Kotlina te~e niz poznatata
Istibawska Klisura (39 km), po-
toa niz Ko~anskata Kotlina, a
kaj s. Krupi{te izgradila kratka
sateska, dodeka nizvodno od [tip
do vlivot vo r. Vardar dolinata
ima meandriski karakter. Sred-
nogodi{niot protek kaj vodomer-
nata stanica O~i Pale e 3,9
m3/sec, a kaj [tip e 12,21 m3/sec.
LIT.: Milovoj Ga{evski, „Geografski
razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksan-
dar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Re-
publika Makedonija, PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
„BREGALNICA# – najgolem
hidromeliorativen sistem vo
RM, lociran vo Isto~na Makedo-
nija, izgraden vo 60-tite godini.
Pokriva plodna povr{ina od
207
B BREGALNI^KA
Branata na akumulacijata Kalimanci, del od hidromeliorativniot sistem †Bregalnica#
28.000 ha, a glaven izvor e akumu-
lacijata „Kalimanci#, od koja vo-
data so zafatot „Istibawa# se
svrtuva vo dva glavni kanala – de-
sen i lev, koi ja doveduvaat do Ko-
~ansko, [tipsko, Vini~ko i do
Ov~e Pole. Do visokite zoni des-
no od Bregalnica vodata se izdi-
ga so 12 pumpni stanici. Vo peri-
odot 1997–2002 sistemot be{e re-
habilitiran so finansiska po-
mo{ od Holandija i Germanija.
Q. T.
BREGALNI^KA BITKA (30. VI
– 8. VII 1913) – odlu~uva~ka bitka
vo Vtorata balkanska vojna. Pro-
tiv srpskata vojska Bugarija ja
anga`irala 4. armija (7. rilska
divizija, 9. tunxanska divizija, 3.
divizija i 2. trakiska divizija).
Srbija gi anga`irala 1. i 3. armi-
ja (175.000 vojnici, 62 artileri-
ski baterii i 34 kowani~ki es-
kadroni). Bitkata zapo~nala
no}ta na 30 juni i zavr{ila na 31
juli 1913 g. So potpi{ano pri-
mirje zavr{ila Vtorata balkan-
ska vojna. Srpskata vojska imala
16.200 zaginati i raneti, a bugar-
skata okolu 25.000 zaginati.
LIT.: A. HristovÍ, Istori~eski pregled
na vojnata na BÍlgariÔ sreÈu vsi~ki
balkanski dÍr`avi 1913 g., SofiÔ, 1924.
V. St.
BREGALNI^KA PRAVOSLAV-
NA EPARHIJA na MPC (1959)
– formirana kako nasledni~ka na
Zletovsko-strumi~kata i e edna
od trite najstari eparhii vo Ma-
kedonskata pravoslavna crkva.
Pod imeto Zletovsko-strumi~ka
postoela i vo periodot na vozob-
novuvaweto na Ohridskata arhie-
piskopija vo liceto na Makedon-
skata pravoslavna crkva. Toga{,
pokraj sega{nite, eparhijata gi
opfa}ala i op{tinite: Strumi-
ca, Veles, Kavadarci, Negotino,
Valandovo, Dojran i Gevgelija,
koi podocna se priklu~eni kon
eparhiite: Povardarska i Stru-
208
mi~ka. Od 1980 g. se vikala [tip-
ska eparhija, a devet godini potoa
(1989) Bregalni~ka eparhija. Prv
domoroden arhierej bil mitropo-
litot Zletovsko-strumi~ki Na-
um (1959–1977). Od 1977 do 1979 g.
administriral mitropolitot
Angelarij, a potoa episkopot Go-
razd (1979–1986). Vo 1986 g. admi-
nistriral mitropolitot Ste-
fan, koj vo 1989 bil nejzin arhie-
rej – Mitropolit bregalni~ki i
ja rakovodel do izborot za Pogla-
var (10. X 1999) i potoa do krajot
na fevruari 2000 g. Od 1. III do 10.
XI 2000 g. administriral episko-
pot Dremvitski Jovan (koj podoc-
na se odmetna od Makedonskata
pravoslavna crkva). Od 10. XI
2000 g. eparhiski arhierej e mit-
ropolitot Agatangel, a od 1. X
2006 g. mitropolitot Ilarion.
Eparhijata ima okolu 150 crkvi i
30 manastiri, 250.000 `iteli, 100
sve{tenoslu`iteli i nad 20 mo-
nasi i monahiwi.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Jovan Bel~ovski, Avtokefalnos-
ta na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1990. Rat. Gr.
BREGALNI^KI NARODNOOS-
LOBODITELEN ODRED „GOCE
DEL^EV“ (mesnost P~elarnik,
[tipsko, 19. V 1943 ‡ mesnost
Vr{i Dol, Vini~ko, 21. V 1943) ‡
partizanska edinica na NOV i
POM. Po intenzivnite podgo-
tovki za formirawe, Vera Aceva,
~len na PK na KPJ za Makedo-
nija, go izvestila PK deka e opre-
deleno operativnoto rakovod-
stvo i zonata na dejstvuvaweto na
Odredot (8. V 1943). Na opredele-
niot den (19. V) na zbornoto
mesto prvin izlegle 8 borci, koi
go pretstavuvale jadroto na Od-
redot. No popat, kon bazata na pl.
Pla~kovica, bile predadeni na
bugarskata policija i do{lo do
borba kaj mesnosta Vr{i Dol,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vini~ko (21. V), pri {to Odre-
dot bil razbien i pritoa zagina-
le narodniot heroj Van~o Prke,
Todor Arsov i Aleksandar Mit-
rev. Borcite \o{o Slamkov i
Mitko U{inski uspeale da go
probijat obra~ot, a zarobenite
borci Van~o Kitanov, Nikola
Nehtenin i Mitko Cekov podoc-
na bile ubieni vo policiskite
ma~ewa.
LIT.: Quben Georgievski-Qupta, Stu-
denti revolucioneri, II del, Skopje, 1973,
20-24; [tip i [tipsko vo narodnoos-
loboditelnata vojna 1941‡1945, Prilo-
zi od nau~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19
maj 1990 vo [tip, kniga 1-4, Skopje, 2000-
2001. S. Ml.
BREGALNI^KO-STRUMI^-
KI NARODNOOSLOBODITE-
LEN KORPUS (3. X – XII 1944) –
voena edinica na NOV i POM.
Vo formaciskiot sostav vlegle
50. i 51. divizija so pridru`nite
edinici. Borbenite dejstva za os-
loboduvawe na teritorijata od
grani~nata linija kon Bugarija
do rekata Vardar i od rekata Bre-
galnica do rekata Strumica gi
zapo~nal na 15. X 1944 g. Gi oslo-
bodil site mesta vo Bregalni~-
ko-strumi~kiot reon: Ko~ani (22.
X), [tip (8. XI), Strumica (5. XI)
i Valandovo (7. XI). Po oslobodu-
vaweto na Strumica, 51. divizija
bila ispratena na grani~noto
trome|e za da go zatvori pravecot
od Grcija i Bugarija, a 50. divizi-
ja go prodol`ila dejstvuvaweto
kon Skopje. Vo prvata polovina
na dekemvri 1944 g. e rasformi-
ran, a borcite bile priklu~eni
kon drugite edinici na NOV i
POM.
LIT.: Mihailo Apostolski, Zavr{ne
operacije za osloboÚewe Makedonije, Be-
ograd, 1953; Zbornik dokumenata i poda-
taka o narodnooslobodila~kom ratu ju-
goslovenskih naroda. VII. Borbe u Make-
doniji, Beograd, 1954. V. St.
BREZA (Betula L., fam. Betulaceae)
– rodot opfa}a okolu 60 vida lis-
topadni drvja i grmu{ki, ras-
prostraneti niz Severnata he-
misfera. Vo na{ata zemja se sre-
Breza
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
}ava samo eden vid (B. verrucosa L.)
so op{ta rasprostranetost po vi-
sokite planini. Drvo do 30 m vi-
soko, so pravo steblo, bela kora,
svetla i razgraneta kruna i so
tenki, provisnati granki. Leto-
rastite imaat bradavici (verru-
ca). Listovite se rombi~ni vrz
dolga dr{ka. Ima sredno tvrdo,
svetlo drvo. So belata kora i pro-
visnatite granki pretstavuva mno-
gu cenet dekorativen vid nare~en
u{te i „kralica na parkovite#.
Al. And.
Risto
Brezjanin
BREZJANIN, Risto Trifunov
(s. Brezno, Tetovsko, 1907 – Skop-
je, 1968) – infektolog. Med. f. za-
vr{il vo Bukure{t, Romanija
(1934). Kako op{t lekar rabotel
vo Tetovo. Podocna doa|a vo
Skopje i od 1944 g. e lekar na In-
ternoto oddelenie na Zemskata
bolnica. Go formiral Infek-
tivnoto odd., koe podocna preras-
nuva vo Infektivna klinika na
Med. f. vo Skopje. Vo 1948 g. do-
bil zvawe spec. infektolog, a vo
1958 primarius. Napi{al pove}e
u~ebnici za Srednoto medicin-
sko u~ili{te, kade {to predaval,
i okolu 70 truda za razni oblasti
na medicinata i zdravstvenata
kultura vo Makedonija, a vo rako-
pis ostavil Istorija na medici-
nata vo Makedonija.
LIT.: „Acta Historica medicinae, pharmaciae,
veterinae#, Anno IX, 1‡2, MCMLXIX, 295.
D. S.-B.
Velimir
Brezovski
BREZOVSKI, Velimir (s. Ga-
li~nik, Mavrovsko, 19. X 1924 – 6.
I 1986) – prvoborec, istori~ar.
Bil u~esnik vo NOAVM (1941) i
~len na KPM (1944). Rabotel vo
Istoriskoto oddelenie na CK na
SKM (1954-1959) i me|uvremeno
diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje – Grupa isto-
rija (juni 1955). Po priklu~uva-
weto na Istoriskoto oddelenie
na CK na KPM kon Institutot
za nacionalna istorija (1960–
1986), doktoriral na navedeniot
fakultet na temata †Oslobodi-
telnata vojna vo Makedonija 1943
godina# (1965). Avtor e na knigi,
zbornici so dokumenti, statii i
prilozi od nau~ni sobiri za pe-
riodot me|u dvete svetski vojni i
NOAVM.
BIBL.: Album na narodnite heroi na Ma-
kedonija, Skopje, 1956 (so koavtor); Isto-
riski arhiv na SKM, t. II: Statii od vesni-
cite i spisanijata od periodot na Narod-
noosloboditelnata borba vo Makedonija
1941-1944, vtora kniga, (1944), Skopje 1958,
(so koredaktor); Dokumenti za mladin-
skoto dvi`ewe vo Makedonija 1941‡ 1945,
Skopje, 1961, 1‡494 (so koredaktor); Doku-
menti i materijali za osloboduvaweto
na Skopje, Skopje, 1968, 1-286 (so koredak-
tori); Dokumenti i materijali na PK
KPJ i CK KPM 1941‡1944. Izvori za Os-
loboditelnata vojna i Revolucijata vo
Makedonija 1941‡1945, tom I, kn. prva, vto-
ra i treta, Skopje, 1968, 1969 i 1970 (izbor
i redakcija so sorabotnici); 90 dena na
Skopskata komunisti~ka op{tina, Do-
kumenti i materijali, Skopje, 1970, (izbor
i redakcija so sorabotnici); Oslobodi-
telnata vojna vo Makedonija vo 1943 (na
teritorijata na SR Makedonija), Skopje,
1971, 1‡415; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija (1941-
1945), tom I, kn. {esta: Dokumenti za Pet-
tiot oblasten komitet na KPM, septem-
vri 1943 – juli 1944 godina, INI, Skopje,
1975; Komunisti~kata partija na Make-
donija, INI, Skopje, 2003.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948‡1998, Skopje, 1998,
205‡207. S. Ml.
Slavko
Brezoski
BREZOSKI, Slavko (Gali~nik,
10. VI 1922) – arhitekt. Diplomi-
ral na Arhitektonskiot fakultet
pri Tehni~kata visoka {kola vo
Belgrad (1950). Rabotel vo proek-
tantskata organizacija „Proek-
tant# (1950–1961), „Pelagonija#
(1961–1963) i „Makedonijaproekt#
(1963–1966); vo stranstvo: vo Bra-
zil (1962–1963) i vo Libija
(1966–1969). Profesor e na Arhi-
tektonskiot fakultet vo Skopje
na Katedrata za arhitektonsko
proektirawe – op{testveni zgra-
BREJLSFORD B
di (1970–1987). U~estvuva vo pove-
}e domeni na arhitektonskoto tvo-
rewe – proektirawe, edukacija, na-
u~noistra`uva~ka rabota i publi-
cistika. Negoviot arhitektonski
opus go so~inuvaat mnogubrojni
proekti i realizacii so {irok
programski dijapazon i razli~en
arhitektonski izraz. Privrzanik
e na modernata, a vo nekoi proekti
se inspirira i od tradicionalna-
ta arhitektura. U~estvuval na po-
ve}e anonimni arhitektonski kon-
kursi na koi osvojuva vrvni nagra-
di. Proektiral i realiziral pove-
}e stanbeni objekti vo Skopje, Ve-
les, Strumica, Sveti Nikole itn.
Negovi pozna~ajni realizacii se:
Komunalna banka vo Skopje (1955
–1956); Rabotni~ki dom vo Skopje
(1958); sportskata sala vo sport-
skiot centar „Crni~e# vo Skopje
(1959); Stokovna ku}a „Skopje# vo
Skopje (1959); objekti na „Jugoban-
ka# vo Skopje (1960); zgradata na
Ambasadata na SFRJ vo Brazil
(1960); hotelot „Popova [apka# na
Popova [apka (1964); Sobornata
crkva „Sv. Kliment Ohridski# vo
Skopje (1970); stokovnata ku}a na
„Merkur-import# vo Del~evo
(1972) i vo Probi{tip (1975); ho-
telite „Neda# vo s. Gali~nik
(1976) i „Slavija# na Popova [ap-
ka (1981); Spomen-dom na [umari-
ca, Hrvatska (1980).
BIBL.: [kolski objekti 1968–73 vo Skop-
je, Skopje, 1975; M. Volkanov, Atrium ku}a
denes, Godi{en zbornik na Arhitekton-
sko-grade`niot fakultet, 11, Skopje, 1976,
5-20; Atrium kaj op{testvenite zgradi,
Zbornik 3, Arhitektonski fakultet,
Skopje, 1979, 19-30; Biblioteki: program,
funkcija, arhitektura, Skopje, 1984; Por-
ta – Simbol i funkcija, Zbornik 9-10, Ar-
hitektonski fakultet, Skopje, 1986/7, 31-
36; Rekanska ku}a, Skopje, 1993.
LIT.: Deset nositeli na Nagradata An-
dreja Damjanov, Skopje, 1999; „Ar{in“, br.
1 – Arhitektonski portreti 1: Slavko
Brezoski; K. Tomovski, Arhitekt Slav-
ko Brezoski (1922), vo: „Arhitekturata na
po~vata na Makedonija od sredinata na
XIX do krajot na HH vek#, Prilozi za is-
tra`uvaweto na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija, 14, Skopje,
2006, 123-128. Kr. T.
Henri Noel
Brejlsford
BREJLSFORD, Henri Noel (H.
N. Brailsford) (Mirfild, VB, 25.
XII 1873 – London, 23. III 1958) –
209
B BREKLINKA
Naslovnata
stranica od
deloto na
Henri Noel
Brejlsford
viden britanski laburisti~ki no-
vinar, publicist, pisatel, univ.
profesor i ekspert za Balkanot.
Po zavr{uvaweto na visokoto
obrazovanie vo Glazgov, izvesno
vreme predava na Kolexot na
Kralicata Margarita vo Glaz-
gov, no ja napu{ta univerzitet-
skata kariera i stanuva novinar
i politi~ki komentator. Kako
dobrovolec vo Filhelenskata le-
gija se bori vo Gr~ko-turskata
vojna (1897) {to mu dava motiv za
edinstveniot roman „Metlata na
bogot na vojnata“ (1898). Od 1899 g.
doa|a vo London kako novinar na
v. „Morning lider“, stanuva vode~-
ki komentator na v. „Dejli wus“ i
sorabotnik na „Star“ i „Nej{n“.
Po Ilindenskoto vostanie, kako
sekretar na Pomo{niot komitet
na Balkanskiot komitet vo Lon-
don, zastanuva na ~elo na petme-
se~nata angliska humanitarna
misija vo Bitolskiot vilaet vo
Makedonija (1903–1904). Vrz os-
nova na sobranite fakti i sozna-
nija od terenot, pokraj izve{ta-
jot vo v. „Man~ester gardijan“
(25. IV 1904), ja objavuva vo Lon-
don i dokumentiranata obemna
publikacija „Makedonija, nejzi-
nite narodi i nejzinata idnina“
(1906). Kako ekspert za Balkanot,
vklu~en e vo ~etvoricata ~leno-
vi na Istra`niot potkomitet na
Me|unarodnata komisija na Kar-
negievata fondacija za istra`u-
vawe na pri~inite i posledicite
od Balkanskite vojni (1912–1913)
i avtor na trite (od sedumte) pog-
lavja na publikuvaniot Izve{taj
na Karnegievata balkanska komi-
sija (1914). U~estvuva i vo anke-
tata na Redakcijata na vienskata
„Balkanska federaciÔ“ (1925–1929)
na evropskite intelektualci za
osuda na podelbata i sostojbite
vo Makedonija. Vo 1950 g. be{e
dvomese~en gostin na makedon-
skata Vlada i po vra}aweto ja za-
pozna angliskata i me|unarodna-
ta javnost so vistinata za kultur-
no-nacionalniot razvitok na ma-
kedonskiot narod vo NRM vo ram-
kite na FNRJ.
BIBL.: Macedonia: its Races and their Future,
London, 1906; Report of the International Com-
mission. To Inquire into the Causes and Conduct
210
of the Balkan Wars, 1914; Porane{nite bal-
kanski vojni (1912–1913). Izve{taj na
Karnegievata balkanska komisija, Skop-
je, 2002.
LIT.: Jovan Pavlovski, Vreme minato,
vreme sega{no, Skopje, 2002, 311–329;
Ivan Katarxiev, Henri Noel Brejlsford
i osloboditelnata borba na makedonski-
ot narod, predgovor vo kn.: H. N. Brejl-
sford, Makedonija. Nejzinite narodi i
nejzinata idnina, Skopje, 2002, 11–43; Ev-
ropa za Makedonija. Istaknati evropski
intelektualci za makedonskoto nacio-
nalno pra{awe (1925–1929). Izbor i re-
dakcija d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1991.
Bl. R.
Breklinka
BREKLINKA (Sorbus torminalis
L., fam. Rosaceae) – drvo do 25 m
visoko, so areal vo Sredna i vo
Ju`na Evropa, no i vo Severna
Afrika. Vo RM se pojavuva kako
edine~na ili grupna primesa vo
daboviot region. Listovite se
prosti, dlaboko vre`ani. Cveto-
vite se beli, sobrani vo {tites-
ti socvetija, a plodovite se mali
(15 mm), kru{kovidni, so `olto-
kafeava boja. Al. And.
BREST (rod Ulmus L., fam. Ulmace-
ae) – rod so okolu 20 vida, zastapeni
vo umereniot pojas na Severnata
hemisfera. Visoki drvja so jajce-
vidni i asimetri~ni listovi so na-
zaben rab, so koso prese~ena osnova
i so kratka dr{ka. Cvetaat rano
pred prolistuvaweto, a plodovite
se spleskani, krilesti orev~iwa,
koi zreat mnogu rano (april). Ima-
at kvalitetno drvo, no masovno
stradaat i se su{at od napadot na
gabata Graphium ulmi (holandska bo-
lest). Kaj nas se sre}avaat:
a) polski brest (U. minor Mill.) –
rasprostranet niz sredna, ju`na i
isto~na Evropa, na istok do sred-
na Azija. Vo RM ima op{ta ras-
prostranetost, a se pojavuva so
dva podvida: U. m. ssp. minor Janjic
od nizinite i krajre~nite {umi,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
so mazni listovi i letorasti, i
U. m. ssp. tortuosa Janjic, brdski, so
vlaknesti listovi i letorasti;
b) planinski brest (U. montana
With.) – arealot mu se protega niz
cela Evropa i zapadna Azija. Vo
RM ima op{ta rasprostranetost
vo planinskiot region;
v) vez (U. effusa Wild.) – arealot mu
e vo sredna, isto~na i vo jugois-
to~na Evropa, pa s# do Kavkaz. Vo
RM e redok, na aluvijalni tereni.
Cvetovite i plodovite mu se na
ne`ni dr{ki, a krilcata so re-
si~ki. Al. And.
BRESTO–BURLATICA (s. Vi-
ni~ani, Vele{ko) – nekropola na
2 km severoisto~no od seloto. Lo-
kalitetot e prese~en so magis-
tralniot pat i so `elezni~kata
linija Skopje – Gevgelija, smesten
kon utokata na Bregalnica vo Var-
dar. Vo 1955 g. bila prekopana nek-
ropolata, pri {to bila najdena i
fragmentirana fibula so maska
od docniot VI – raniot VII v. {to
se atribuira na Slovenite t.e. An-
tite. Arheolo{ki intervencii se
vr{eni vo 1956 g. pri {to se ot-
krieni grobovi na redovi, a naki-
tot (glavno obetki i prsteni) se
datira vo IX–X v. i po{iroko.
LIT.: M. ]orovi}-Qubinkovi}, Vini~a-
ni, Zbornik posveten na Bo{ko Babi},
Prilep, 1986, 133–137. El. M.
BREFALKA ‡ ornamentirano
par~e tkaenina, sostaven del na
nevestinskata nosija. Se nosela
prika~ena za nevestinskata sku-
tina, na kolkovite i toa po ne-
kolku na broj. Podocna ovie or-
namentirani tkaenini, koi `eni-
te samite gi izrabotuvale, bile
zameneti so industriski {areni
{amii. J. R.-P.
BRIGADA †GOCE DEL^EV# –
v. Narodnoosloboditelna briga-
da †Goce Del~ev#.
BRIGI – indoevropska popula-
cija, koja vo II i I milenium od
st.e. go naseluva balkanskiot
prostor, od pl. Pangaj (isto~no
od r. Aksios) do centralniot, ju-
goisto~niot i ju`niot del od de-
ne{niot albanski prostor, Epir,
Ohridskiot region i Pelagonija.
Tie se sodr`at vo etnogenezata
na anti~kite Makedonci i na Pa-
joncite. Brigite gi smetaat za
najstar narod na svetot (Hero-
dot), za izumiteli na ve{tini
(obrabotka na metali, kovewe pa-
ri, izum na trkaloto, muzikata na
Marsijas). Migriraat vo Mala
Azija (se sre}avaat pod imeto
Frigi), pred i po Trojanskata
vojna. Na Balkanot, kako golema
populacija, is~eznuvaat vo po~.
na `eleznoto vreme II, no nivniot
jazik i onomastika, kako i ele-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
mentite na materijalnata kultu-
ra, ostanuvaat vo kulturata na an-
ti~kite Makedonci.
LIT.: Homer, Ilijada. Prepev M. D. Pet-
ru{evski, Skopje, 1982; E. Petrova, Bri-
gi, Skopje, 1996. A. [uk.
BRIONSKA DEKLARACIJA
(1991) – deklaracija za mirno re-
{avawe na jugoslovenskata kriza.
Zaedni~ka deklaracija od sosta-
nokot (7. VII 1991) na ~lenovite
na Pretsedatelstvoto, pretseda-
telot na Sojuzniot izvr{en so-
vet, ministrite za nadvore{ni
raboti i odbrana na SFR Jugosla-
vija i dr`avni rakovoditeli od
Slovenija i od Hrvatska so pret-
stavnicite na EU (ministrite za
nadvore{ni raboti na Holandija,
na Luksemburg i na Portugalija).
Dogovoren e prekin na vooru`e-
nite sudiri (na JNA so edinici-
te na teritorijalna odbrana na
Slovenija) i itni pregovori. Za
site aspekti na krizata da se pre-
govara bez nikakvi preduslovi,
vrz osnova na zavr{niot doku-
ment od Helsinki i na Pariskata
povelba za nova Evropa (~oveko-
vite prava, pravoto na narodite
na samoopredeluvawe vo soglas-
nost so Povelbata na OON i nor-
mite na me|unarodnoto pravo, ka-
ko i tie {to se odnesuvaat na te-
ritorijalniot integritet na dr-
`avite). Site strani se soglasi-
le deka za mirno re{avawe na
krizata, dosledno treba da se po-
~ituvaat principite: edinstveno
narodite na Jugoslavija mo`at da
odlu~uvaat za svojata idnina, spo-
red toa i za dr`avnata zaednica;
situacijata vo Jugoslavija nalaga
vnimatelno nadgleduvawe i pre-
govori pome|u site strani; prego-
vorite da zapo~nat vedna{, naj-
docna do 1. VIII 1991 godina. Dogo-
voreni se modalitetite za pod-
gotvuvawe na pregovorite i Mi-
sijata na me|unarodnite nabqudu-
va~i; nejziniot mandat i nadle`-
nostite bile utvrdeni so posebni
dokumenti ‡ Aneks I i Aneks II.
LIT.: Me|unarodna politika, 996&7, Beo-
grad, 1991; Balkanski ugovorni odnosi, III,
Beograd, 1999. M. Min.
BRISALKA ‡ pamu~na tkaeni-
na, {amija. J. R.-P.
BRITANSKA VOENA INTER-
VENCIJA VO GRCIJA (XII
1944) – antikomunisti~ka voena
intervencija na britanskata
Vlada. Na 18. X 1944 g. vo oslobo-
dena Atina pristignala gr~kata
koaliciona Vlada na ~elo so pre-
mierot Papandreu. Pred krajot
na mesecot kulminirala krizata
vo Vladata. Na 1 dekemvri minis-
trite na EAM podnele ostavka i
go povikale narodot na masovni
demonstracii, koi i pokraj zab-
ranata zapo~nale na 3. XII 1944 g.
vo Atina. Na 4. XII rezervnite
edinici na ELAS po~nale napa-
di na policiskite stanici vo
Atina. Na 5. XII britanskiot pre-
mier Vinston ^er~il so telegra-
ma mu naredil na britanskiot ge-
neral Skobi bezuslovno da go
spre~i prezemaweto na Atina od
komunistite. Na 6. XII 1944 bri-
tanskite sili (60.000) gi zapo~na-
le voenite dejstva protiv ELAS
i ja obezbedile vlasta na gr~kata
monarhisti~ka Vlada.
LIT.: Risto Kirjazovski, Odnosot na go-
lemite sili od antihitlerovskata koa-
licija sprema Grcija vo tekot na Vtora-
ta svetska vojna i problemot na obedi-
nuvaweto na Makedonija, ASNOM. Pede-
set godini makedonska dr`ava 1944–1994,
Skopje, 1995; Spiridon Blagoev, Nekoi
aspekti od me{aweto na Soedinetite
Amerikanski Dr`avi i Velika Britani-
ja vo vnatre{nite raboti na Grcija
1943–1945, „Glasnik na INI“, XXIX/1985;
Liljana Panovska, Krajot na edna iluzi-
ja. Gra|anskata vojna vo Grcija i Make-
doncite 1946–1949, Skopje, 2003. T. ^.
BRITANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Po~etok
na politi~kite odnosi e prvata
britanska misija na ovoj prostor
– generalen konzulat vo Solun
(1715). Sleduvaat vicekonzulati
vo Serez (1934), Bitola (1851), Ka-
vala (1857) i Skopje (1883). Bri-
tanija u~estvuva vo razvrskata na
Isto~nata kriza (1875–1878). Slo-
ganot na makedonskata oslobodi-
telna borba „Makedonija na Ma-
kedoncite# prv pat e upotreben
vo pismo do dru{tvoto „Bajron#
od britanskiot premier Vilijam
Gledston na 19. I 1897 g. Ofici-
jalna britanska pozicija na Pa-
riskata konferencija (1919) e
priznavawe na teritorijalnata
podelba na Makedonija. Vo Vto-
rata svetska vojna kaj G[ na NOV
i POM se akreditirani nekolku
britanski voeni misii (1943–1945).
Pretstavnik na britanskata voe-
na misija dr`i govor na Prvoto i
na Vtoroto zasedanie na AS-
NOM kako de facto priznavawe na
novosozdadenata makedonska dr-
`ava. Vo juni 1945 g. e otvoren
konzulat vo Skopje {to raboti
do 1957 g. Velika Britanija ja
priznava RM na 8. IV 1993 g. Ofi-
cijalni diplomatski odnosi me|u
Kralstvoto Velika Britanija i
Severna Irska i RM se vosposta-
vuvaat na 16. XII 1993 g. Prv von-
reden i opolnomo{ten ambasador
na Obedinetoto Kralstvo vo RM
e Toni Milson (Tony Millson). Prv
vonreden i opolnomo{ten amba-
sador na RM vo Obedinetoto
Kralstvo e Risto Nikovski.
IZV.: Britanski dokumenti za istori-
jata na makedonskiot narod, t. 1, 1797&
1839, t. 2, 1840&1847, t. 3, 1848&1856, t. 4,
BROD B
1857&1885, t. 5, 1886&1900, Skopje, 1968,
1977, 1982, 2003, 2005.
LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.
BRKI], Svetozar (Obrovac na
Zrmawa, Hrvatska, 1916 – Bel-
grad, 1993) – istaknat srpski poz-
nava~ na amerikanskata literatu-
ra i nejzin projaven preveduva~,
komentator i afirmator na srp-
ski jazik; kriti~ar, eseist i lite-
raturen istori~ar. Se zanimaval
i so makedonskata literatura, vo
tekot na svojot prestoj vo Skopje
kako profesor po angliska i ame-
rikanska literatura na Filo-
lo{kiot fakultet na Univerzi-
tetot †Sv. Kiril i Metodij#, za
{to najilustrativno govori nego-
vata kniga †Makedonski temi i
drugi esei# (Skopje, 1989). Studi-
ral vo Belgrad i Bristol. Diplo-
miral na Belgradskiot univerzi-
tet (1939). Predaval angliska i
amerikanska literatura na uni-
verzitetite vo Novi Sad, vo Bel-
grad i vo Skopje.
DELA: Isku{enie na svetlinata, pesni,
1971; Svetol ulov, esei, 1972; A nad zaro-
dokot - taban, raskazi, 1974; Antologija
na sovremenata angliska poezija, 1957 i
1975 (zaedno so Miodrag Pavlovi}). G. T.
BRNOBI], Josip (Hum, Istra,
Hrvatska, 5. XI 1894 – s. Brnobi-
}i, Rieka, 1984) – dirigent, kom-
pozitor, muzi~ki pedagog i mu-
zi~ki recenzent. Zavr{uva (1924)
Konzervatorium vo Qubqana (J.
Ravnik, pijano; K. Jeraj, violina;
J. Mihel, kompozicija i dirigi-
rawe). @ivee vo Skopje (1930–
1938), kade {to raboti kako diri-
gent na Gradskiot me{an hor
†Mokrawac# (1930–1936) i na
Gradskiot me{an hor †Vardar#
(1930–1938). Bil direktor na Mu-
zi~koto u~ili{te †Mokrawac#
(1936–1938), kako i profesor po
pijano (1936– 1938). Avtor e na
Himnata na Gradskiot hor †Var-
dar#, a potoa i na nekolku horski,
vokalno-instrumentalni i ins-
trumentalni dela, kako i na scen-
skoto delo Pingvini. Vo javnite
glasila (†Vardar#, †Skopski
glasnik#, †Ju`ni pregled# i
†Zvuk#) objavil pove}e muzi~ki
recenzii. J. T.
BROD GNEOTINO – nao|ali{-
te na jaglen. Prostorno, nao|a-
li{teto Brod Gneotino se nao|a
ju`no od nao|ali{teto Suvodol.
Produktivnata jaglenosna for-
macija gi zafa}a najvisokite de-
lovi na bazalnata formacija. Vo
isto~niot raben del, kade {to is-
klinuvaat jaglenovite sloevi,
formacijata e podelena na osum
poedine~ni sloevi so promenli-
va mo}nost od 0,2 do 7,5 m, dodeka
kon zapad se interferiraat vo
eden jaglenov sloj so maksimalna
211
B BRODALIJATA
debelina od 15,8 m. Prose~nite
vrednosti na kvalitativnite pa-
rametri na jaglenot uka`uvaat
deka stanuva zbor za skoro iden-
ti~na jaglenova supstancija so
nao|ali{teto Suvodol. Vkupnite
geolo{ki rezervi na nao|ali{-
teto Brod Gneotino iznesuvaat
94 h 106 toni, rasporedeni po od-
delni kategorii.
LIT.: P. Lazarov i T. Serafimovski, Na-
o|ali{ta i pojavi na energetski surovi-
ni vo Republika Makedonija, Posebno iz-
danie br. 6, RGF, [tip, 1997. T. Ser.
BRODALIJATA \OR\I ‡ v.
Radev, Georgi.
BRODSKA KLISURA – klisura
vo dolinata na Treska. Se prote-
ga me|u s. Preglovo vo Ki~evska-
ta Kotlina i Makedonski Brod
vo dol`ina od 7,5 km. Klisurata e
vse~ena me|u planinite Pesjak od
sever i Bu{eva Planina od jug, vo
paleozojski {krilci. Dvete do-
linski strani se dosta strmni.
Brodskata Klisura nudi opti-
malni uslovi za izgradba na bra-
na i ve{ta~ka akumulacija. T. And.
Josif
Brodski
BRODSKI, Josif (Leningrad,
24. V 1940 ‡ Wujork, 28. I 1996) ‡
ruski poet, nobelovec. So poezija
i prevod se zanimava od 1963. Is-
tata godina bil obvinet za †para-
zitizam#, a negovite stihovi bile
opi{ani kako me{avina od deka-
dencija, pesimizam, modernizam i
†~isto drdorewe#. Poradi toa
bil osuden na pet godini progon-
stvo i prinudna rabota, pa po ed-
na godina bil pomiluvan. Toga{
vo pove}e zemji se pojavile pre-
vodi od negovite pesni, a na ruski
jazik vo Wujork izlegla knigata
Pesni i poemi (1965). Potoa izle-
guva i Stanica vo pustinata
(1970). Vo 1976 vo Amerika ja ob-
javil knigata Vid govor. Vo 1987
dobil Nobelova nagrada, a vo
1991 g. Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Kraj na prekrasnata epoha, 1977;
Uranija, 1987 i dr. Najpoznata eseisti~ka
kniga mu e Pomalku od edno, 1986.
LIT.: A. Popovski, ^ovek koj nema da se
vrati na mestoto na poni`uvaweto,
„Poezija#, SVP, Struga, 1991. P. Gil.
BROZOVI], Dalibor (Brozovi},
Dalibor) (Saraevo, 28. VIII 1927 –
212
Dalibor
Brozovi}
Zagreb, 19. VI 2009) – hrvatski
lingvist, slavist, kroatist, ~len
na HAZU, od 1986 ~len i na MA-
NU nadvor od rabotniot sostav.
Negovata bibliografija broi
nad iljada pozicii, me|u koi i
knigi. Vo centarot na negoviot
interes e fonolo{kata proble-
matika na slovenskite jazici na
standardno i na dijalektno nivo i
sociolingvisti~kata karakte-
ristika i statusot na slovenski-
te standardni jazici. Vo negovite
trudovi vidno mesto zazema make-
donskata problematika. Vo sta-
tijata Das Grundgesetz der makedo-
nischen Prosodie (†Wiener slavistis-
ches Jahrbuch#, 21, 1975) prv pat ja
formulira deneska op{toprifa-
tenata teza deka vo makedonskata
prozodija treba da se brojat mori,
a ne samo slogovi. Avtor e i na
statijata Makedonski jezik vo Hrvat-
skata enciklopedija.
LIT.: Radovi, Razdio filolo{kih znanosti
(26), Zadar 1987; Dalibor Brozovi}, Slavisti~-
ki komitet Hrvatskoga filolo{kog dru{tva,
Zagreb- Zadar 2002.
BIBL.: Rje~nik jezika ili jezik rje~nika (Zag-
reb, 1969), Standardni jezik (Zagreb 1970),
Fonologija hrvatskoga knji`evnog jezika (Zag-
reb, 1991).
BROKERSKITE DRU[TVA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
– akcionerski dru{tva koi gi iz-
vr{uvaat aktivnostite vo vrska
so trguvaweto so hartii od vred-
nost na makedonskiot pazar na
hartii od vrednost. Vsu{nost,
tie gi realiziraat nalozite od
nivnite klienti za kupuvawe i
prodavawe na HV, no mo`at da re-
aliziraat i sopstveni nalozi.
Isto taka, brokerskite dru{tva
mo`at da vr{at uslugi vo vrska
so emisija na novi HV, potoa us-
lugi na investiciono sovetuvawe
i uslugi vo vrska so prezemawa na
akcionerski dru{tva. Vo eden
period (1997-2000) samo broker-
skite dru{tva mo`ea da bidat
~lenki na berzata i da trguvaat
na istata, no so podocne`nite za-
konski promeni se ovozmo`i ban-
kite direktno da u~estvuvaat na
berzanskiot pazar, bez prethodno
da imaat osnovano posebno bro-
kersko dru{tvo. So zgolemuvawe-
to na obemot na trguvaweto na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
berzanskiot pazar za HV, se zgo-
lemi i brojot na brokerskite
dru{tva vo RM. Vo tekot na 2006
g., na berzanskiot pazar na HV
u~estvuvaa 11 samostojni broker-
ski dru{tva i {est banki.
U~esnici na berzanskiot pazar
vo Republika Makedonija
U~esnici na berzanskiot pazar
U~estvo vo prometot vo 2006 g.
(vo %)
Banki
Komercijalna banka AD Skopje 24,95
Uni banka AD Skopje 12,96
TTK banka AD Skopje 5,85
Stopanska banka AD Skopje 5,15
Ohridska banka AD Ohrid 1,73
Sileks banka AD Skopje 0,54
Brokerski dru{tva
Tutunskabroker AD Skopje 9,88
Invest broker AD Skopje 7,62
Fer{ped broker AD Skopje 6,75
Mak broker AD Skopje 6,29
Euro broker AD Skopje 3,80
Inovo broker AD Skopje 3,65
Ilirika investments AD Skopje 3,06
Bitola broker AD Skopje 2,81
Bro Dil AD Skopje 2,53
Po{tel broker AD Skopje 1,24
Alta vista AD Skopje 1,20
IZV.: Godi{en bilten na Makedonskata
berza za hartii od vrednost 2006,
//www.mse.org.mk//.
Z. T. LIT.: Zakon za hartii od vrednost,
Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-
ja, br. 95, 2005.; Komisija za hartii od
vrednost na Republika Makedonija, (2007),
Izve{taj za rabotata na Komisijata za
hartii od vrednost vo 2006 godina; Godi-
{en bilten na Makedonskata berza za
hartii od vrednost 2006,
//www.mse.org.mk//. T. F.
Julijan
Vladimirovi~
Bromlej
BROMLEJ, Julijan Vladimiro-
vi~ (Moskva, 21. II 1921 ‡ Moskva,
4. VI 1990) ‡ etnograf, ~len na
MANU nadvor od rabotniot so-
stav (od 23. XI 1981). S. Ml.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kerami~ki sadovi od bronzeno vreme
(Gradi{te, s. Pelince)
BRONZENOTO VREME VO MA-
KEDONIJA – period {to go op-
fa}a glavno II milenium pr.n.e.
Se javuva kako svoevidna etno-
kulturna stabilizacija po naj-
mladite indoevropski prodori
na ovoj del od Balkanot, koi{to
predizvikale prodol`eno trae-
we na prethodniot period na ba-
karnoto vreme (eneolit) do pos-
lednite vekovi na III milenium
pr. n.e. Ranoto bronzeno vreme go
opfa}a krajot na III i prvite ve-
kovi na II milenium pr.n.e. Ostva-
ruva kulturni i hronolo{ki re-
lacii so kulturata od ranoto
bronzeno vreme po dolinata na
rekata Morava (Bubaw Hum III),
na sever, i so srednoheladskata
kultura vo Tesalija, na jug. Naj-
zna~ajni otkritija od ovaa faza
se onie na lokalitetot Gradi{te
– Pelince, kaj Kumanovo (na se-
ver), i osobeno naselbite vo ram-
kite na lokalnata Pelagoniska
ili t.n. Armenohori grupa (na
jug). Lokalitetot Gradi{te – Pe-
lince pretstavuva retka naselba
so svetili{te, dodeka lokalite-
tite vo Pelagoniskata grupa se
pove}eslojni naselbi-telovi, t.n.
tumbi, so kontinuiran `ivot u{-
te od vremeto na neolitot. Sred-
noto bronzeno vreme se karakte-
rizira so prodol`uvawe i so na-
tamo{en razvoj na tradiciite od
prethodnata faza, sè do prodorot
na mikenskite elementi i prifa-
}aweto na kulturnite vlijanija
od egejskiot jug, vo tekot na XIV
vek pr.n.e. Najzna~ajni naodi od
ovaa faza se otkrieni na lokali-
tetot Tumba – Radobor kaj Bitola
(pove}eslojna naselba so bogat
arheolo{ki materijal, najmnogu
kerami~ki sadovi, naj~esto neu-
potrebuvani, vo izvorna polo`ba
vo nekolkute istra`eni prostra-
ni pe~ki za pe~ewe keramika).
Docnoto bronzeno vreme go opfa-
}a periodot od HIV do XII vek
pr.n.e., koga se vospostavuvaat ne-
posredni kontakti so egejskiot
svet. Najsilen izraz na ovaa faza
e t.n. Povardarska ili Ulanci
grupa na docnoto bronzeno vreme.
Nao|ali{tata od ovaa grupa,
glavno nekropoli, se prostiraat
najmnogu po tekot na rekata Var-
dar, no i po nejzinite glavni pri-
toki (Crna Reka i Bregalnica) –
Vardarski Rid, Ulanci, Vodovra-
ti, Demir Kapija, Dolno Sowe,
Bezanija i dr. Osnovni belezi na
ovaa grupa se pogrebuvawata so
zgr~ena inhumacija, karakteris-
ti~nite formi na monohromna
keramika, lokalnite mat-boeni
sadovi, kopiite na mikenskite
formi, kako i nekoi specifi~ni
formi na bronzen nakit kaj koi
se ~uvstvuva silno vlijanie od
egejskoto bronzeno vreme.
LIT.: M. Gara{anin, Centralno balkan-
ski kompleks bronzanog doba, PJZ, IV, Sa-
rajevo 1983; D. Mitrevski, Prehistory in Repub-
lic of Macedonia, Balcan Prehistory, Tessaloniki,
2003. Dr. M.
BRSJACI (Berziti) – naselenie
me|u Ohrid, Prilep, Veles i Ki-
~evo. Se povrzuvaat so srednove-
kovnoto slovensko pleme Verzi-
ti (Berziti) {to ja naselilo taa
teritorija. Ima mislewe deka
imeto bilo dadeno od Mijacite
kako pogrdno, izvedeno od zborot
„brsti#, poradi kozjiot teren (B.
Koneski). Sli~no ime na oblast i
denes postoi vo Belorusija. Vo
izvorite e registrirana Brsja~-
kata buna vo Ohridsko i Demir-
hisarsko protiv osmanliskata
vlast (1881).
LIT.: B. Koneski, Makedonski mesta i
imiwa, Skopje, 1991. B. Petr.
BRSJA^KATA BUNA (14. IX
1880 – 1881) – buna protiv osman-
liskata vlast vo Zapadna Makedo-
nija, na teritorijata pome|u Oh-
rid, Bitola, Prilep i Ki~evo.
Imeto go dobila spored imenuva-
weto na naselenieto – Brsjaci.
Poradi ~estoto navleguvawe na
albanski ka~a~ki bandi, poddr`u-
vani od osmanliskite vlasti, za
odbrana bile formirani ~eti.
Centarot na otporot se nao|al vo
Demir Hisar. Vo Kru{evo bile
odr`ani dva sostanoka na koi bi-
lo odlu~eno: bunata da se pro{iri
vo cela Zapadna Makedonija; vo
site krai{ta da se formiraat vo-
oru`eni ~eti; vedna{ da se zapo~-
ne so sobirawe oru`je, municija i
pari; da se organizira odbrana na
selata i da se kaznuvaat neprijate-
lite i predavnicite. Bunata za-
po~nala na Petkovden, so davawe
zakletva na u~esnicite vo crkvata
„Sv. Ilija# vo s. Velmevci, pred
popot Jovan. Po izvr{enite pod-
gotovki zapo~nale borbeni akcii,
osobeno vo Ki~evskiot reon. Pro-
letta 1881 g. osmanliskite vlasti
prezele akcii za likvidirawe na
bunata. Vo Kru{evo i vo Ohrid
bile otkrieni organizirani tajni
grupi. Vo Prilepsko bila razbie-
na ~etata na bra}ata ^akre. Po za-
du{uvaweto na bunata, bile uapse-
ni okolu 700 lu|e.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
kniga vtora, Skopje, 1969. V. St.
BRUTO B
BRUTO DOMA[EN PROIZ-
VOD (BDP) – zbir na vrednosta
na site proizvedeni finalni
dobra i uslugi za opredelen vre-
menski period (godina, kvartal i
sl.). Se presmetuva so pomo{ na
tri metodi: proizvoden, rashoden
i prihoden. BDP po pazarni ceni
pretstavuva finalen proizvod na
proizvodnata aktivnost na rezi-
dentnite proizvodni edinici i e
zbir na bruto dodadenata vred-
nost od pooddelnite institucio-
nalni sektori ili pooddelnite
dejnosti, plus danokot na dodade-
na vrednost i carinite minus sub-
venciite na proizvodi {to ne se
raspredeleni po dejnosti (proiz-
voden metod). BDP se presmetuva
i kako zbir na finalnata upotre-
ba na dobra i uslugi mereni po
nabavni ceni, namalen za vred-
nosta na uvozot na dobra i uslugi
(rashoden metod). BDP se presme-
tuva i kako zbir na primarnite
dohodi raspredeleni me|u rezi-
dentnite proizvodni edinici
(prihoden metod). Sli~na makro-
ekonomska golemina kako BDP e
indikatorot BNP, koj se dobiva
koga BDP }e se korigira za izno-
sot na t.n. neto dohod od imot vo
stranstvo. BDP se presmetuva po
tekovni i postojani ceni, kako
nominalen i realen, kako fak-
ti~ki (aktuelen) i potencijalen,
vo apsoluten iznos i izrazen per
capita i sl. Koga od BDP }e se od-
zeme potro{eniot fiksen kapi-
tal (amortizacijata) se dobiva
neto doma{niot proizvod ili na-
cionalniot dohod na edna zemja.
BDP dava globalna pretstava za
ekonomskata aktivnost, za dos-
tignatiot stepen na ekonomskata
razvienost, za mo`nostite za
potro{uva~ka i investicii na
odredena zemja vo opredelen vre-
menski period. Vo komparativni-
te prou~uvawa naj~esto se koris-
tat podatoci za BDP per capita, is-
ka`an vo amerikanski dolari,
ili BDP per capita spored parite-
tot na kupovnata sila, isto taka,
iska`an vo amerikanski dolari
(PPP US $). Vo periodot po Vtora-
ta svetska vojna odnosno do sredi-
nata na 90-tite godini na minati-
ot vek vo RM egzistira{e siste-
mot na makroekonomski bilansi
i se presmetuva{e agregatnata
golemina op{testven proizvod,
koj gi opfa}a{e rezultatite na
ekonomskata aktivnost vo sfera-
ta na materijalnoto proizvod-
stvo i proizvodnite uslugi. Po-
toa na{ata zemja go napu{ti sis-
temot na makroekonomskite bi-
lansi i kategorijata o{testven
proizvod i po~na da go primenuva
sistemot na nacionalni smetki i
da presmetuva BDP. So pomo{ na
stapkite na rast na BDP se izra-
zuva tempoto na ekonomskiot
213
B BR[LEN MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Bruto doma{en proizvod na Republika Makedonija spored dejnosti ta ili na drugi predmeti so po-
Tekovni ceni milioni denari mo{ na vozdu{ni koreni. Listo-
vite se polimorfni (heterofi-
Dejnost 1997 2000 2004 lija). Cveta naesen, cvetovite se
Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 20.361 23.756 30.073 zelenkavi, sobrani vo polutop-
Ribarstvo 51 14 21 ~esti socvetija. Plodovite se cr-
Vadewe na rudi i kamen 1.893 1.856 1.042
ni bobinki. Dekorativna lijana.
Al. And.
Prerabotuva~ka industrija 35.079 40.926 39.963
Snabduvawe so elektri~na energija, gas i vodi 8.346 10.381 11.080
Grade`ni{tvo 9.867 13.361 14.736
Trgovija na golemo i trgovija na malo 21.297 25.402 36.000
Hoteli i restorani 2.819 3.463 4.172
Soobra}aj, skladirawe i vrski 11.372 21.261 20.642
Finansisko posreduvawe 6.259 7.342 7.610
Aktivnosti vo vrska so nedvi`en 5.490 7.466 8.853
imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti
Javna uprava i odbrana, 11.326 14.333 17.874
zadol`itelna socijalna za{tita
Obrazovanie 7.739 8.266 9.913
Zdravstvo i socijalna rabota 8.002 8.987 9.650 Bubamara (Coccinella septempunctata L.)

Drugi komunalni, kulturni, op{ti
i li~ni uslu`ni aktivnosti
Eksteritorijalni organizacii i tela
Privatni doma}instva so vraboteni lica
Imputirani stanarini
Minus: Imputirani bankarski uslugi
Dodadena vrednost po osnovni ceni
Neto-danoci na proizvodstvo
Bruto doma{en proizvod
Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija (od soodvetnite godini)
rast vo edna zemja. Podatocite za
stapkite na rast na BDP poka`u-
vaat deka na{ata zemja od Vtora-
ta svetska vojna do denes bele`i
neramnomerno tempo na ekonom-
skiot rast vo oddelni periodi (v.
ekonomski rast). Imeno, vo pe-
riodot dodeka zemjata be{e vo
sostavot na jugoslovenskata fe-
deracija (SFRJ), najbrzo tempo
na porast na BDP e ostvareno vo
60-tite godini na minatiot vek.
Vo periodot na tranzicijata, od-
nosno po 1991 g., ima periodi na
namaluvawe na BDP (do 1995 g. i
vo periodot 2001-2002 g.) i perio-
di na postepeno zabrzuvawe na
tempoto na rast na BDP (1996-
2000 i od 2003 do denes). Ofici-
jalnite statisti~ki podatoci za
BDP, spored vidot na sopstvenos-
ta, poka`uvaat deka vo RM e
mnogu pogolem delot od BDP {to
se formira vo privatniot sektor
(okolu 65% vo 2006 g.) vo spored-
ba so delot {to se formira vo
javniot sektor.
Vo strukturata na BDP vo RM do-
miniraat ~etiri dejnosti: prera-
botuva~kata industrija; trgovija-
ta na golemo i malo; zemjodelst-
voto, lovot i ribolovot; soobra-
}ajot, skladiraweto i vrskite.
Tie zafa}aat okolu polovina od
BDP na zemjata. So 2.219 ameri-
kanski dolari per capita (2005) na-
5.295 5.217
8.958 10.465
4.380 5.153
159.774 197.344
26.245 39.045
186.019 236.389
{ata zemja se vklu~uva vo grupata
sredno razvieni zemji. Iako iz-
nosot na BDP per capita spored pa-
ritetot na kupovnata sila e mno-
gu povisok, okolu 6.600 amerikan-
ski dolari (2004), toj ne ja menuva
su{tinski sostojbata. Imeno, i
od edniot i od drugiot indikator
se konstatira deka na{ata zemja
mnogu zaostanuva zad soodvetnite
iznosi vo zemjite ~lenki na EU,
kon koja se stremi da se priklu~i.
IZV.: Dr`aven zavod za statistika na
Republika Makedonija (soodvetni godi-
ni); Human Development Reports, UNDP.
LIT.: SNA 1993 i ESA 1995.
Br{len (Hedera helix L.)
BR[LEN (Hedera helix L., fam.
Araliaceae) – trajno zelena lijana
(polzavec) so areal vo Evropa.
Mo`e da narasne do 30 m vo viso-
~ina, prikrepuvaj}i se na stebla-
5.984 BUBALKI (Coccinellidae) – tvr-
dokrilni, korisni insekti. Mali
organizmi, pove}eto so trkalez-
no telo, so crvena, portokalova i
so crna boja, so to~ki ili so dam-
15.662
ki, no poznati se i vidovi kaj koi
4.720 teloto e vlaknesto ili mazno. Se
228.156 hranat so rastitelni vo{ki, isto
47.101
kako i nivnite larvi. Poznato e
deka kako prirodni neprijateli
265.257 na lisnite vo{ki specijalno se
odgleduvaat (se razmno`uvaat) i
se pu{taat vo staklenici. Vo sve-
tot `iveat okolu 5.000 vidovi. Vo
Makedonija se poznati 19 vidovi.
Najpoznat pretstavnik od ovaa fa-
milija e bo`jata bubalka – buba-
mara (Coccinella septempunctata L.),
koja se pojavuva vo rana prolet.
LIT.: Helmut Forsch, Coccinelliden aus dem
Naturhistorischen Museum Skopje, Macedonien.
Fragmenta balcanica, Mus. Mac. Sci. Nat., I1,
Skopje, 1950, 137-143; Jon~e [apkarev, Zo-
ologija na bez’rbetnite `ivotni, Skop-
je, 1991. V. T. K. – M. Kr.
M. S.
Buv (Bubo bubo)
BUV (Bubo bubo) – no}na grabliva
ptica od familijata vistinski
utki (Strigidae), kaj nas pretstaven
so eden vid buv (Bubo bubo). Nase-
luva {umski karpesti podra~ja
vo nizinite i planinite.

214
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
BUGARSKATA POLITIKA
SPREMA MAKEDONIJA. Bu-
garskata dr`ava na Balkanot bila
sozdadena na teritorijata me|u
Dunav i Stara Planina (681), so
prestolnina vo Pliska. Vo VII i
vo prvite decenii na IX v. se pro-
{irila i se konsolidirala na
prostorot na jug do pod Stara
Planina, na zapad do Serdika
(Sofija), na istok do Crno More.
Vo vremeto na vladeeweto na ha-
not Presijan (836–852) bile osvo-
eni grani~ni oblasti od Makedo-
nija. Za vladeeweto na Boris I
(852-889) Bugarija gi prodol`ila
osvojuvawata vo Makedonija. Bu-
garite ja prifatile hristijan-
skata vera (864/865), a vo 870 g. bu-
garskata crkva bila priznata od
Vizantija. Pri vladeeweto na Si-
meon (893–927), koj se proglasil
za car (917), se zacvrstila bugar-
skata vlast vo Makedonija. Vo 969
g. vo Makedonija bilo krenato
vostanie za otfrlawe na bugar-
skata vlast. Vo 971 g. Vizantija go
likvidirala Bugarskoto Carstvo
i vospostavila svoja vlast. Vo 976
g. zapadniot i severozapadniot
del od Bugarija potpadnal pod
vlasta na makedonskata dr`ava na
carot Samuil, a po nejzinoto pro-
pa|awe (po~etok na XI v.) Vizan-
tija gi zavladeala i tie bugarski
oblasti. Na krajot na XII v. bilo
obnoveno Bugarskoto Carstvo i
se odr`alo do krajot na XIV v., ko-
ga Bugarija potpadnala pod vlasta
na osmanliskata dr`ava, a Bugar-
skata crkva bila ukinata.
Vo 1870 g. Rusija izdejstvuvala soz-
davawe na Bugarskata egzarhija, so
sedi{te vo Carigrad (so 16 epar-
hii, 13 bugarski, dve srpski i edna
makedonska – Vele{kata eparhi-
ja), legalna institucija koja spro-
veduvala bugarska kulturno-
nacionalna propaganda vo Make-
donija. Bugarskoto Kne`evstvo,
sozdadeno vo 1878 g., usvoilo gole-
modr`avna politika orientirana
kon zavladuvawe na Makedonija.
Bugarija stapila vo sojuz so Srbi-
ja, Grcija i Crna Gora (1912) za
vojna protiv Osmanliskoto Car-
stvo. Po pobedata vo Prvata
balkanska vojna, nezadovolna od
podelbata na Makedonija, Bugari-
ja zapo~na vojna so sojuznicite
(1913). Porazena vo Vtorata
balkanska vojna, taa gi zagubila
osvoenite teritorii. So Buku-
re{kiot dogovor (10. VIII 1913) $
bil ostaven najmaliot (Pirin-
skiot) del od Makedonija. Bugari-
ja vlegla vo Prvata svetska vojna
na stranata na Centralnite sili
Karta na Republika Bugarija
(1915) i go okupirala Vardarskiot
del od Makedonija. Po porazot vo
Vojnata, so Versajskiot miroven
dogovor (1919) Strumi~ko $ bilo
odzemeno i dodeleno na Srbija, od-
nosno na Kralstvoto SHS. Vo 1941
g. Bugarija vlegla vo Vtorata svet-
ska vojna na stranata na fa{is-
ti~kite sili i okupirala pogolem
del od Makedonija. Nacionalnoos-
loboditelnata borba vo Makedo-
nija zavr{i so sozdavawe nacio-
nalna dr`ava, ~lenka na Jugoslo-
venskata Federacija. Vo Bugarija
bil izvr{en dr`aven prevrat (9.
IX 1944). Komunisti~koto dr`av-
no rakovodstvo ja priznalo make-
donskata dr`ava (nacija i jazik) i
deklariralo soglasnost za prisoe-
dinuvawe na Pirinskiot del so
makedonskata dr`ava vo ramkite
na proektiranata Ju`noslovenska
Federacija. Privremeno, po
Bledskiot dogovor (1947) se pro-
glasuva kulturna avtonomija vo
Pirinsko. Po Rezolucijata na IB
(1948) Bugarija reterira, se vra}a
na politikata na nepriznavawe na
makedonskata nacija i na makedon-
skiot jazik.
Padot na komunisti~koto rako-
vodstvo i vospostavuvaweto parla-
mentaren sistem (1989) ne donesuva
promena na pozicijata kon make-
donskiot narod, nacija i jazik. Vo
1991 g. Republika Makedonija pro-
glasi dr`avna nezavisnost. Buga-
rija prva ja prizna dr`avnata neza-
visnost na Republika Makedonija
(15. I 1992), a potoa vospostavi dip-
lomatski odnosi (20. XII 1993). Bu-
garija ja realizira strategiskata
opredelba: stana ~lenka na NATO,
a od 1. I 2007 g. e so polnopravno
~lenstvo vo EU. Me|udr`avnite
odnosi so Republika Makedonija
ostanuvaat optovareni so nepriz-
navaweto na makedonskoto nacio-
nalno malcinstvo.
LIT.: BÍlgarskata dÍr`ava prez vekove-
te, 1, SofiÔ, 1999; IstoriÔ na BÍgarite
BUGARSKA B
v dokumenti 1978–1912 i 1912–1918, 1–2,
SofiÔ, 1996; VÍn{nata politika na BÍ-
gariÔ, 1–3, SofiÔ, 1978 i 1995; Novica
Veljanovski, Makedonija vo jugosloven-
sko-bugarskite odnosi 1944–1953, Skopje,
1998; Vasil Jotevski, Makedoncite vo
Pirinskiot del od Makedonija 1949-
1989, Skopje, 2004; Ivan Katarxiev, Make-
donija i nejzinite sosedi, Skopje, 1998.
M. Min.
BUGARSKA EGZARHIJA – av-
tonomna pravoslavna crkva
(1870–1953). Na 28. II 1870 g. bil
izdaden sultanski ferman za soz-
davawe na Bugarskata egzarhija
so sedi{te vo Carigrad. Vo Eg-
zarhijata vlegle site eparhii od
Bugarija, Vele{kata eparhija od
Makedonija i dve eparhii od Sr-
bija. Za egzarh bil izbran vidin-
skiot mitropolit Antim (16. II
1872). Egzarhijata se ureduvala
spored Ustavot od 1871 g. Vo ~l.
10 od fermanot bilo predvideno
prisoedinuvawe kon Egzarhijata
na pravoslavnite vernici ako 2/3
se izjasnele za toa. Poradi {ire-
weto na Egzarhijata nadvor od et-
ni~kite granici na Bugarija,
Vselenskata patrijar{ija svika-
la crkovnonaroden sobor vo Ca-
rigrad i ja proglasila Egzarhija-
ta za {izmati~na (otcepni~ka)
crkva (16. IX 1872). Pod {izma
Egzarhijata ostanala sè do 1953 g.
Za prv egzarhiski vladika vo Ma-
kedonija, na ~elo na Vele{kata
eparhija, bil ustoli~en arhiman-
dritot Damaskin (1. V 1872). Po
izvr{enite izbori (23. III 1874),
bile izdadeni u{te dva berata za
novi vladici vo Makedonija – za
Ohridskata eparhija na ~elo so
mitropolitot Natanail Ku~e-
vi{ki i za Skopskata eparhija na
~elo so mitropolitot Dorotej.
Na po~etokot od Rusko-osmanlis-
kata vojna (1877) bile progoneti
egzarhiskite vladici od Makedo-
nija. Proruski opredeleniot eg-
zarh Antim bil zamenet so lov-
~enskiot mitropolit Josif. No-
215
B BUGARSKA
viot egzarh nemal smelost da ot-
patuva vo Carigrad, a Egzarhija-
ta do 1880 g. ja upravuval negovi-
ot zamenik kako arhijerejski na-
mesnik arhimandritot Metodij
Kusev(i~) od Prilep. Po podobru-
vaweto na osmanlisko-bugarski-
te odnosi egzarhot Josif zasta-
nal na ~elo na Egzarhijata. Vo pos-
lednata decenija na XIX v., Egzar-
hijata izdejstvuvala novi bugar-
ski vladici vo Makedonija vo Oh-
ridskata, Skopskata, Vele{kata
(1894), Pelagoniskata (Bitol-
ska), Strumi~kata, Debarsko-ki-
~evskata i Nevrokopskata epar-
hija (1897). Po Balkanskite vojni
sedi{teto na Egzarhijata bilo
preseleno vo Sofija. Po smrtta
na egzarhot Josif (1915), Bugar-
skata egzarhija bila upravuvana
od Svetiot arhierejski sinod, na
~elo so vr{itel na dol`nosta
pretsedatel na Sinodot. Po Vto-
rata svetska vojna bil izbran nov
bugarski egzarh – sofiskiot mit-
ropolit Stefan (10. V 1945), a po
negovata smrt, na Tretiot crkov-
nonaroden sobor (1953) Bugarska-
ta egzarhija bila podignata vo
rang na patrijar{ija. Za pogla-
var na Bugarskata patrijar{ija
bil hirotonisan plovdivskiot
mitropolit Kiril (1953–1971).
IZV. i LIT.: Sbirka otÍ dokumenti za
uredbata i duhovnit‹ pravdini na BÍl-
garskata ekzarhi®, CarigradÍ, 1919; S.
Gruji¢, Kako je postala Bugarska egzar-
hija, Beograd, 1897; A. Trajanovski, Bugar-
skata egzarhija i makedonskoto nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe (1893–1908),
Skopje, 1982, 300. Al. Tr.
BUGARSKA NARODNA MAKE-
DONO-ODRINSKA REVOLU-
CIONERNA ORGANIZACI-
JA (proletta na 1910–1918) – kon-
spirativna organizacija, formi-
rana od Todor Aleksandrov, koj ja
obnovil mre`ata na provrhovis-
ti~koto krilo na VMORO. Orga-
nizacijata ja rakovodel Glaven
revolucioneren komitet, koj ob-
javil obnovuvawe na oru`enata
borba (1. VIII 1910). Organizaci-
jata go promenila imeto i go zela
porane{noto ime na Revolucio-
nernata organizacija VMORO
(po~etokot na 1911), so rakovodno
telo Centralen revolucioneren
komitet (Todor Aleksandrov, Pe-
tar ^aulev i Aleksandar Proto-
gerov). Vo Makedonija zasileno
navleguvale vooru`eni ~eti od Bu-
garija koi ja odr`uvale i ja pro-
{iruvale mre`ata na Organiza-
cijata so teror. Do po~etokot na
Prvata balkanska vojna (1911–
1912), so mali grupi, spored ins-
trukcii od Todor Aleksandrov,
tie izvr{uvale atentati na `e-
leznicite i vrz naselenieto vo
gradovite i vo pogolemite sela za
da gi predizvikaat osmanliskite
216
vlasti na `estoka reakcija i na-
silstva i da go zabrzaat vleguva-
weto na Bugarija vo vojna za Make-
donija. Vo dekemvri 1912 g. Cen-
tralniot komitet ne o~ekuval Sr-
bija da go otstapi okupiraniot
Vardarski del na Makedonija, pa
zatoa baral od carot Ferdinand i
od Vladata na Bugarija da ne pra-
vat otstapki, so vojna da ja prisoe-
dinat cela Makedonija. Koga
Bugarija vlegla vo Prvata svetska
vojna (1915) i go okupirala Var-
darskiot del na Makedonija, Or-
ganizacijata se vklu~ila vo bugar-
skiot voenookupatorski re`im.
LIT.: Ivan Katarxiev, Sto gorini od
formiraweto na VMRO, sto godini re-
volucionerna tradicija, Skopje, 1993;
Co~o BilÔrski, Dokumenti na BÍlgar-
skata Narodna Makedono-Odrinska re-
volÔcionna organizaciÔ ot 1910 godina,
†Vekove#, 5, 1986; IstoriÔ na BÍlgarite
1878-1944. Dokumenti, 1, 1878-1912, ~. 2,
SofiÔ, 1996. M. Min.
BUGARSKATA KOMUNIS-
TI^KA PARTIJA I MAKE-
DONSKOTO NACIONALNO
PRA[AWE (1919–1989). Vo svo-
jot socijaldemokratski period
BKP makedonskiot narod go sme-
tala za bugarsko naselenie, a Ma-
kedonija za bugarska zemja. Is-
klu~ok bil nejziniot lider Di-
mitar Blagoev (po poteklo Make-
donec), koj vo 1917 g. vo bugarski-
ot parlament govorel deka vojni-
te {to Bugarija gi vodela za Ma-
kedonija bile zavojuva~ki i poba-
ral Makedonija da se oformi ka-
ko posebna dr`ava. Od 1919 g. ka-
ko BKP nastapuvala so deklara-
tivnata parola za osloboduvawe
na Makedonija vo „Balkanska Fe-
deracija“. Vo 1924 g. bila kriti-
kuvana od Komiternata za stavot
sprema makedonskoto pra{awe,
deka ne trebalo da se gleda kako
na rezerva na proleterskata re-
volucija, tuku kako nejzin sosta-
ven del. Vo 1926 g. na VII konfe-
rencija na BKF vo Moskva BKP
javno ja priznala gre{kata {to
makedonskoto pra{awe go treti-
rala kako bugarsko pra{awe, a ne
kako makedonsko – od pozicija na
makedonskata nacija. Vo 1928 g. na
II pro{iren plenum usvoila rezo-
lucija za postoeweto na makedon-
skata nacija i deka makedonskiot
narod vo Pirinskiot del na Ma-
kedonija e nacionalno poroben i
izlo`en na nacionalna asimila-
cija. Ja izdiga parolata za pravo-
to na Makedoncite na samooprede-
luvawe i sozdavawe na nezavisna
Makedonija. Vo 1937 g. go potvrdi-
la stavot za pravoto na „bratski-
ot makedonski narod“ vo site de-
lovi na podelena Makedonija na
samoopredeluvawe do otcepuvawe
vo posebna dr`ava. Vo Vtorata
svetska vojna BKP otstapila od
tie stavovi. Bugarskata fa{is-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ti~kata okupacija na Makedonija
ja proglasila za osloboditelna i
se obidela da ja priklu~i make-
donskata partiska organizacija.
Po kapitulacijata na fa{isti~-
kiot re`im i prezemaweto na
vlasta i po konstituiraweto na
makedonskata nacionalna dr`ava
vo Vardarskiot del na Makedoni-
ja kako federalna edinica na Fe-
derativna Jugoslavija, go izmeni-
la stavot i makedonskata dr`ava
ja proglasila za ~ekor za obedinu-
vawe na makedonskiot narod. Po
Rezolucijata na IB protiv Jugos-
lavija BKP pak se vratila na sta-
rite golemobugarski pozicii. I
po normaliziraweto na odnosite
prodol`ila so istata politika –
s# do krajot na nejzinoto opstoju-
vawe pod imeto BKP.
LIT.: BKP, KomiternÍt i makedon-
ski®t vÍpros, Sofi® 1998 i 1999; Od
priznavawe do negirawe (Bugarski sta-
vovi za makedonskoto pra{awe) – Sta-
tii–govori–dokumenti. Izbor i redak-
cija Van|a i Kole ^a{ule, Skopje, 1970;
Lazar Mojsov, BRP i Makedonskoto na-
cionalno pra{awe, Skopje, 1978. O. Iv.
BUGARSKI MASAKRI (1915) –
voeni i paravoeni zlodela. Speci-
jalna edinica na bugarskata okupa-
torska armija vo Makedonija sos-
tavena od bugarski vojnici i ~et-
nici na VMORO na Todor Alek-
sandrov i na Aleksandar Protoge-
rov, pod komanda na polkovnikot
Todor Panov ( 1/14. XI 1915), masak-
rirala nedol`no makedonsko na-
selenie. Masovni kole`i bile iz-
vr{eni vo Vele{ko, vo selata: Te-
ovo, Oreovdol, Bogomila, a vo
Prilepsko vo selata: Gostira`ni,
Strovja, Slep~e, Kostinci, Dolga-
ec i Margari. Pre`iveale samo
ma`ite {to bile regrutirani vo
srpskata vojska i tie {to uspeale
da pobegnat pred zatvoraweto na
obra~ot. Najmasoven kole` bil
izvr{en vo s. Dolgaec. Ma`i, `e-
ni, deca, vklu~uvaj}i gi i bremeni-
te `eni i iznemo{tenite starci,
bile masakrirani. @eni i devojki
bile siluvani. Obezglaven bil i
selskiot sve{tenik, iako se dek-
lariral kako Bugarin i garanti-
ral lojalnost. Vo seloto bile zak-
lani 167, vo Kostine~kata op{ti-
na 336. Toa se smeta najgolem geno-
cid izvr{en vo Prvata svetska
vojna na Balkanot.
LIT.: Stenografske bele{ke narodne
Skup{tine Kraqevine Srbija, 1918
(INI-Sl. III 250/1918-1); Documents relatifs
aux violations des conventions de la Haye et du
Droit international en general commises des
1915-1918 par les Bulgares en Sebie occupée, I,
Paris, 1919; Stevan Tintoski, Politi~ki-
te ubistva vo Prilep i Prilepsko me|u
dvete svetski vojni, Prilep i Prilep-
sko me|u dvete svetski vojni, I. Prilep.
1991. 462. M. Min.
BUGARSKI KLUB (Solun, 1941–
1944) – politi~ko-propagandna
institucija i voenorazuznava~ki
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
centar na bugarskata Vlada. Ovaa
razuznava~ko-izvestitelna dej-
nost ja rakovodele visoki ofice-
ri na Bugarskata armija. Klubot
bil formiran od Makedonci po
rod od Egejskiot del na Makedo-
nija (Dimitar \eramov, Nedelko
^au{ev, Nikola Filipov i dr.).
Vo politi~ko-propagandnata dej-
nost bile anga`irani probugar-
ski opredeleni i zavrbuvani Ma-
kedonci vo Solun i vo vnatre{-
nosta (Mito [alev od Kuku{,
Petar Dalkala~ev od Vodensko i
dr.), koi vo sodejstvo so Makedon-
sko-bugarskiot komitet dejstvu-
vale za sozdavawe probugarsko
politi~ko i oru`eno komitsko
dvi`ewe za borba protiv make-
donskoto nacionalno partizan-
sko dvi`ewe.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Bugarskata
propaganda vo Jugozapadna i Centralna
Egejska Makedonija (1941–1944), Skopje,
1989. M. Min.
BUGARSKI KONSTITUCIO-
NI KLUBOVI (1908–1909) –
privremeni bugarski propagand-
ni institucii vo Makedonija. Po
pobedata na Mladoturskata revo-
lucija i vospostavuvaweto na
parlamentarniot sistem, vo So-
fija bilo odlu~eno vo Makedoni-
ja da se sozdade bugarska politi~-
ka organizacija koja }e go pro-
dol`i deloto na bugarskata pro-
paganda. Za toa bile isprateni
(snabdeni so pari) politi~ki
li~nosti od makedonsko poteklo,
eksponenti na bugarskata dr`av-
na politika. Vo Solun bil for-
miran Konstitucionen klub (VIII
1908), a potoa bile formirani
mesni klubovi vo pove}e gradovi
vo vnatre{nosta. Osnova~kiot
kongres na Sojuzot na bugarskite
konstitucioni klubovi bil odr-
`an vo Solun (7–13. IX). Glavno
politi~ko barawe bilo sozdava-
weto novi administrativni edi-
nici so grupirawe na nacional-
nostite i so oblasna samouprava,
bez zakonodavna vlast. Kongresot
re{il organizacijata da ne se
deklarira kako politi~ka parti-
ja, tuku kako nacionalen bugarski
sojuz. Potoa bil odr`an Vtoriot
kongres (20–26. VIII 1909). Kon-
gresot ostro ja osudil politika-
ta na Vladata na mladoturcite.
Se debatiralo za ~ifligarskoto
i za muhaxirskoto pra{awe so
edinstvena cel zaostruvawe na
vnatre{nite sprotivnosti. Vla-
data pobarala povlekuvawe od ra-
kovodstvata vo Sojuzot na agenti-
te od Sofija. Po zatvoraweto na
klubot vo Bitola bilo odlu~eno
Sojuzot da se raspu{ti, a da se
formira nova politi~ka organi-
zacija. Centralnoto biro objavi-
lo samoraspu{tawe (18. XI 1909)
i Sojuzot na bugarskite konsti-
tucioni klubovi prestanal da
postoi.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija
(1908-1912), Skopje, 1965. M. Min.
BUGARSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN BATALJON
„HRISTO BOTEV“ (s. Fu{tani,
Meglensko, 19. XII 1943 – Crna
Trava, Srbija, mart 1944) – voena
edinica na NOV i POM, prva vo-
ena edinica formirana od bugar-
ski okupatorski vojnici na teri-
torijata na Jugoslavija. Vo dogo-
vor so bugarskiot poru~nik Di~o
Petrov, Prviot bataljon na Tre-
tata operativna zona na NOV i
POM †Stra{o Pinxur# ja napad-
nal bugarskata grani~na edinica
vo s. Kowsko (Gevgelisko) i kara-
ulite Kowski Grob i Brce na pl.
Ko`uv (15-16. XII 1943), pri {to
bile zarobeni 61 vojnik i eden
podoficer so celokupnoto voo-
ru`uvawe i oprema. Po odluka na
CK na KPM i G[ na NOV i
POM im bilo predlo`eno da
preminat na stranata na NOD.
Pritoa 16 od niv odbile da im se
priklu~at, po {to bile razoru-
`ani i pu{teni na sloboda, a
trojca uspeale da izbegaat. Od
preostanatite, porano zarobeni-
te i dobrovolno pridojdenite bu-
garski vojnici bil formiran no-
viot bataljon. Za komandant bil
nazna~en D. Petrov, a za politi~-
ki komesar Bugarinot Trifun
Trifunov-Balkanski. Bataljonot
vlegol vo sostavot na Vtorata ma-
kedonska NOUB, a potoa, zaedno
so NO bataljon „Stif Naumov“,
vlegol vo sostavot na Grupata ba-
taljoni na G[ na NOV i POM.
Bataljonot izvr{il napad na bu-
garskata grani~na edinica vo s.
Kowsko, vo borbata protiv ger-
manskite sili vo Meglen (10. I
1944) i u~estvuval vo Fevruar-
skiot pohod (31. I – 25. II) i vo raz-
bivaweto na Pre{evskata i @eg-
ligovskata ~etni~ka brigada (od
29. II) kaj s. Selce. Tuka im se
pridru`ile i site bugarski voj-
Bugarskiot bataljon „Hristo Botev“
BUGARSKITE B
nici {to pristapile na drugite
edinici na NOV i POM i POJ
na kumanovsko-vrawskoto pod-
ra~je. Po preminuvaweto vo pod-
ra~jeto na Crna Trava, vlegol vo
sostavot na novoformiraniot
Trnski bugarski NOPO (mart
1944), od koj podocna bila formi-
rana Bugarskata vtora sofiska
NO brigada.
LIT.: Risto Bajalski, Formiraweto na
Bugarskiot bataljon „Hristo Botev“,
^etirieset godini 1941-1945, kn. 6, Skop-
je, 1962, 502-504; istiot, Formiraweto na
Bataljonot „Hristo Botev“, Vtora ma-
kedonska udarna brigada, Skopje, 1973,
126-128; istiot, U~estvoto na Organiza-
cijata na KPJ vo Gevgelisko i na edini-
cite na NOV i POM vo formiraweto na
prviot Bugarski partizanski bataljon
„Hristo Botev“, Gevgelija i Gevgelisko
vo NOV (april 1943 – maj 1945 god.), Gevge-
lija, 1982, 360-372. S. Ml.
BUGARSKI CENTRALEN AK-
CIONEN KOMITET vo Make-
donija (6. IV 1941) – formiran so
cel da go pomogne vospostavuva-
weto na bugarskiot okupatorski
re`im. Pretsedatel bil advoka-
tot Stefan Stefanov, a organi-
zacionen sekretar Vasil Haxi
Kimov. Sedi{teto bilo vo Skop-
je. Komitetot pred germanskite
voeni vlasti se pretstavuval ka-
ko edinstven praven nositel na
vlasta do doa|aweto na bugarska-
ta vlast i se zanimaval so zasile-
na propagandna dejnost za da go
ubeduva naselenieto deka e bugar-
sko. BCAK go izdaval v. „Make-
donija“, a prestanal na 7. VII 1941
g. po naredba na bugarskata vlast.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~-
kite i kolaboracionisti~kite organi-
zacii i grupi vo Makedonija 1941–1944,
Skopje, 1995; istiot, Politi~kite par-
tii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
BUGARSKITE OKUPACII VO
MAKEDONIJA (1912–1913, 1915–
1918, 1941–1944). Bugarskite voe-
ni sili, vo sodejstvo i so pomo{
na makedonskite ~eti, do primir-
jeto na 4. XI 1912 g. ja zazele i se
217
B BUGARSKO
utvrdile na teritorijata na Ma-
kedonija isto~no od linijata Va-
rev Vrv – Gevgelija – Nigrita –
Orfanski Zaliv – Egejsko More.
Na taa teritorija na Makedonija,
okupirana od bugarskata vojska,
bila vospostavena voeno-polici-
ska vlast. Bila nare~ena „Make-
donsko voeno gubernatorstvo# na
~elo so gubernator, generalot
Mihail V’lkov i glavniot sekre-
tar Mihail Zelkov. So naredba
(2. XII 1912) toa bilo organizira-
no vo ~etiri okruzi: Serski,
Dramski, [tipski i Solunski,
koj od 12. XII bil preimenuvan vo
Kuku{ki okrug. Okruzite bile
podeleni na okolii, ~ija terito-
rija se poklopuvala so otoman-
skite kazi. Za okru`ni upravni-
ci bile postavuvani lica od Bu-
garija ili lica po poteklo od Ma-
kedonija, koi od porano ja sprove-
duvale bugarskata propaganda.
Po okupacijata vo Makedonija vo
vremeto na Prvata svetska vojna,
so naredba od 17. XI 1915 g. bila
sozdadena Makedonska voeno-in-
spekciska oblast vo koja vleguva-
le teritoriite od Vardarskiot
del na Makedonija, {to so Buku-
re{kiot dogovor bile dodeleni
na Srbija i del od Kosovo. Vo
proletta na 1916 g., po navleguva-
weto na bugarskata vojska vo
Egejskiot del na Makedonija, bi-
la sozdadena Dramskata voenoin-
spekciska oblast. Dvete voenoin-
spekciski oblasti na teritorija-
ta na Makedonija bile pot~ineti
na Glavnata komanda na Vtorata
armija. Za na~alnik na Makedon-
skata voenoinspekciska oblast
bil nazna~en generalot Ra~o
Petrov, a za zamenik polkovni-
kot Aleksandar Protogerov. So
ogled na toa {to vojskata bila
pozicionirana na Makedonskiot
front, za organizirawe i vospos-
tavuvawe na administrativnata
vlast bil anga`iran {tabot na
Partizanskiot odred so koj rako-
vodel Todor Aleksandrov i ja vr-
{el dol`nosta „~inovnik za spe-
cijalni zada~i#. Vo ovaa sekcija
vleguvale 20 ~inovnici, istakna-
ti rakovoditeli na VMRO, koi
imale zada~a da ja organiziraat bu-
garskata administrativna vlast
vo Makedonija. Upravata se nao|a-
la vo Skopje, a po~nala da funkci-
onira od 8. XII 1915 g. Teritorija-
ta bila podelena na devet okruzi i
40 okolii. So toa bilo dovr{eno
vospostavuvaweto bugarska admi-
nistrativna, voena, sudska i poli-
ciska vlast vo Makedonija.
So okupacijata na Makedonija po
Aprilskata vojna (1941), odnovo
bil vospostaven bugarskiot oku-
paciski sistem na voena, polici-
ska, dr`avno-administrativna i
218
crkovna vlast. Voenata vlast se
sostoela od komandi na oblasti –
Skopska i Bitolska, a od 1943 g. i
[tipska. Vo sekoja od niv bila
rasporedena po edna divizija, po-
ve}e polkovski okruzi, a vo poma-
lite gradovi otvorale i kasarni.
Vo Makedonija bile formirani
dve administrativni oblasti so
centri vo Skopje i vo Bitola, so
pove}e okolii i op{tini. Na ~e-
lo na oblastite se nao|ale direk-
tori, vo okoliite upravnici, vo
op{tinite pretsedateli, a vo se-
lata kmetovi. Policiskata vlast
bila strukturirana po oblasti,
okolii, op{tini i sela. Vo ob-
lastite – Skopska i Bitolska, ra-
kovodni organi bile direkto-
rite, a vo okoliite i op{tinite
na~alnicite i komandirite. Vo
policijata postoele oddelenija
A, B, V i G za posebni zada~i.
Sudskata vlast ja pretstavuvale
okoliskite, oblasnite i apelaci-
onite sudovi. Bugarskata crkva
vospostavila svoja crkovna vlast
so tri eparhii: Skopsko-vele{-
ka, Ohridsko-bitolska i Stru-
mi~ko-dramska, za {to dovela 280
sve{teni lica od Bugarija.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na
Makedonija, Skopje, 2000. V. St.
BUGARSKO TAJNO REVOLU-
CIONERNO BRATSTVO vo So-
lun (1897–1899) – probugarska or-
ganizacija vo Solun formirana
vo mart 1897 g. od Bugari i od Ma-
kedonci so probugarski opredel-
bi, pod pretsedatelstvo na Ivan
Garvanov. Bratstvoto imalo sla-
bi klonovi vo Prilep, Kavadarci,
Veles i Ser. ^lenovite na brats-
tvoto istovremeno ~lenuvale vo
blagotvoritelnoto bratstvo „Mi-
losrdie“, ~ij po~esen ~len bil bu-
garskiot premier Konstantin
Stoilov. Bratstvoto bilo vo vr-
ska so Bugarskata egzarhija, so
VMK i so bugarskata vlada, se
projavilo kako za{titnik na „bu-
garska narodnost“ vo Makedonija
i zagovaralo likvidacija na ~le-
novite na CK na TMORO. Vo sep-
temvri 1899 g. bil postignat dogo-
vor so CK na TMORO, Bratstvoto
se samoraspu{tilo, ~lenovite na
rakovodstvoto J. Kondov i I. Gar-
vanov bile kooptirani, prviot vo
CK, a vtoriot vo Solunskiot ok-
ru`en komitet. Toa imalo tragi~-
ni posledici za makedonskoto os-
loboditelno delo.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacional-
noosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot
vilaet (1893–1903), Skopje, 2003. V. \.
BUGARSKO-AVSTROUNGAR-
SKI VOEN SOJUZ (1915–1918).
Po zapo~nuvaweto na Prvata
svetska vojna na Balkanot Buga-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rija, nominalno neutralna, zabr-
zano se podgotvuvala za vleguva-
we vo vojna protiv Srbija za zav-
laduvawe na Makedonija. Avstro-
Ungarija ja zapo~nala vojnata
protiv Srbija (29. VII 1914). Pret-
sedatelot na Vladata na Bugarija
Vasil Radoslavov (2. VIII) go iz-
vestil ambasadorot na Avstro-
Ungarija vo Sofija za na~elna
soglasnost Bugarija da vleze vo
vojna protiv Srbija. Oddol`uva-
la so pristapuvaweto do letoto
1915 g. za da obezbedi maksimalni
dobivki. Bugarija so Avstro-Un-
garija sklu~ila Spogodba za voen
sojuz (24. VIII / 6. IX 1915). Avstro-
Ungarija se soglasila Bugarija da
ja okupira i da ja anektira celata
teritorija na Makedonija pod
srpska vlast, dvete zoni nabele-
`eni vo Bugarsko-srpskiot dogo-
vor (29. II–13. III 1912) †spornata#
i †nespornata.# Vo slu~aj na vojna
so Grcija Bugarija da gi okupira
i da gi anektira teritoriite {to
gi dobila Grcija so Bukure{kiot
miroven dogovor (1913). Avstro-
Ungarija se obvrzala na Bugarija
da $ dade (zaedno so Germanija)
voen zaem od 200 milioni franci.
Pra{aweto za sklu~uvawe mir
bilo ostaveno da se re{i so sklu-
~uvawe posebna spogodba. Istiot
den vo Ples Bugarija, Avstro-Un-
garija i Germanija potpi{ale
Voena konvencija. Na 14. X Buga-
rija $ objavila vojna na Srbija.
Bugarskite armiski edinici go
okupirale pogolemiot del od Ma-
kedonija, do linijata Ohrid – Or-
fanski Zaliv, kako i Isto~na
Srbija so Kosovsko-metohiskata
oblast, vklu~uvaj}i ja i oblasta
Gora naselena so Makedonci mus-
limani. Bugarija ostanala lojal-
na ~lenka na voeniot sojuz do ka-
pitulacijata (29. IX 1918) do pot-
pi{uvaweto na Konvencijata za
primirje so silite na Antantata.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori I (1913–1940), Skopje, 2006; Balkan-
ski ugovorni odnosi, (1876–1918), Beograd,
1998. M. Min.
BUGARSKO-GERMANSKI VO-
EN SOJUZ (1915–1918). Bugarija
i Germanija gi potpi{ale vo So-
fija bilaterelnite dogovori (24.
VIII / 6. IX 1915): Dogovorot za
prijatelstvo i sojuz i Dogovorot
za vojna protiv Srbija i tristra-
na Voena konvencija: Germanija,
Avstro-Ungarija i Bugarija (vo
Ples). So prviot dogovor Germa-
nija se obvrzala na Bugarija da $
garantira nezavisnost i terito-
rijalen integritet vo postojnite
granici za vremetraeweto na do-
govorot, do 31. XII 1920 g. So vto-
riot dogovor Germanija na Buga-
rija $ garantirala da gi anektira
site teritorii na koi pretendi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rala: Makedonija pod srpska
vlast (†nespornata# i †spornata#
zona spored Srpsko-bugarskiot
dogovor od 29. II / 13. III 1912 g.); od
Makedonija pod gr~ka vlast, vo
slu~aj Grcija da vleze vo vojna
protiv Bugarija ili protiv nej-
zinite sojuznici, da gi anektira
teritoriite {to gi dobila Grci-
ja so Bukure{kiot miroven dogo-
vor (1913), isto~niot del od Sr-
bija do r. Morava; od Romanija, vo
slu~aj da vleze vo vojna protiv
Bugarija ili protiv sojuznicite,
da gi okupira teritoriite {to gi
dobila so Bukure{kiot dogovor
i da ja korigira bugarsko-roman-
skata granica opredelena (1878)
so Berlinskiot dogovor. So Kon-
vencijata bilo utvrdeno zaedni~-
ko nastapuvawe na nivnite sili
vo vojnata protiv Srbija, koordi-
nirawe na voenite dejstva, ko-
manduvaweto, kako i obvrskata na
Germanija za voena pomo{ na Bu-
garija. Vo oktomvri Bugarija
vlegla vo vojna i gi okupirala do-
govorenite teritorii. Vo Ni{
(25. XII) bil potpi{an Protokol
za eksploatacija na `elezni~ka-
ta linija Ni{–Skopje–gr~ka gra-
nica, a potoa i Spogodba na glav-
nite {tabovi za snabduvaweto vo
okupiranata Makedonija (4. I
1917), a na 29. XI 1917 g. Dogovor
za snabduvawe na germanskite ar-
miski edinici [ulc na Makedon-
skiot front. Bugarija ostanala
vo Sojuzot do kapitulacijata (29.
IX 1918).
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori (1913–1940), Skopje, 2006; Isto-
riÔ na bÍlgarite v dokumenti, II. 1912–
1918, SofiÔ, 1997; KesÔkov, Prinos kÍm
diplomati~eskata istoriÔ na BÍlga-
riÔ, 1878–1925, SofiÔ, 1925. M. Min.
BUGARSKO-GERMANSKI VO-
EN SOJUZ (1941–1944) – soz-
daden za pomagawe i zaedni~ka
voena sorabotka za borba i lik-
vidacija na site osloboditelni i
antifa{isti~ki dvi`ewa i voe-
ni formacii vo dr`avite na Bal-
kanot. Zapo~nal da funkcionira
na 1. III 1941 g., vedna{ po prista-
puvaweto na Bugarija kon Trojni-
Bugarskiot car Boris III vo dru{tvo so Hitler
ot pakt. Za sreduvawe na situaci-
jata na Balkanot Hitler upatil
vo Bugarija silna armiska grupa-
cija od 680 iljadi lu|e. Vo maj
1941 g. pri Glavnata komanda na
bugarskite oru`eni sili bil
formiran [tab na germanskata
voena misija so zada~a da ja sledi
borbenata gotovnost i moralno-
politi~kata sostojba na bugar-
skite oru`eni sili i na delo da
ja sproveduva germanskata voena
doktrina. So brojnite germanski
sili bila napadnata Jugoslavija,
odnosno Makedonija i Grcija, a
potoa najgolemiot del od niv bi-
le upateni na Isto~niot front,
pa vo Bugarija ostanale pomali
voeni edinici na germanskata ar-
mija. Blagodarenie na voeniot
sojuz, bil vospostaven noviot fa-
{isti~ki poredok na Balkanot, a
Bugarija okupirala golemi teri-
torii vo Makedonija, Srbija i
Grcija, {to ovozmo`ilo oslobo-
duvawe na golem del od german-
skite voeni sili i nivno zaminu-
vawe na drugi frontovi. Bugar-
skite i germanskite okupacioni
vojski u~estvuvale vo mnogu voe-
ni operacii protiv edinicite na
NOV vo Jugoslavija i Makedoni-
ja. Na 18 juni 1943 g. voenite dele-
gacii na dvete zemji postignale
dogovor VII bugarska pe{adiska
divizija (so 1.858 vojnici) da vle-
ze vo reonot severoisto~no od
Solun do Halkidik, odnosno do r.
Bistrica. Divizijata imala zada-
~a da se protivstavi na eventual-
niot anglo-amerikanski desant i
da go obezbedi redot vo navedeni-
te podra~ja od gr~kite naciona-
listi~ki voeni i politi~ki or-
ganizacii. Voeniot sojuz se ras-
padnal po kapitulacijata na Bu-
garija vo septemvri 1944 g.
LIT.: Vitka To{kova, BÍlgariÔ i Tre-
tiÔt raŸh (1941–1944), SofiÔ, 1975; Voj-
na enciklopedija, 2, Beograd, 1971.
\. Malk.
BUGARSKO-GERMANSKO-
AVSTROUNGARSKA VOENA
KONVENCIJA (Ples, 24. VIII /
6. IX 1915) – konvencija potpi{a-
na od na~alnicite na gene-
ral{tabovite Fon Folkenhajm,
Konrad i Gan~ev. So Konvencija-
ta vrhovnite komandi na armiite
na trite sojuzeni dr`avi se obvr-
zale na zaedni~ko voeno dejstvu-
vawe protiv Srbija, Bugarija so
armija od ~etiri pe{adiski di-
vizii, pod vrhovna komanda na
germanskiot general-feldmar-
{al Fon Mekezen. Germanija se
obvrzala na Bugarija da $ dade vo-
ena i materijalna pomo{. Buga-
rija od svoja strana se obvrzala:
najdocna za 35 dena po poti{uva-
weto na Konvencijata dogovore-
nite divizii da gi rasporedi na
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI B
srpskata granica podgotveni za
dejstvo; da zadr`i stroga neut-
ralnost kon Grcija i kon Romani-
ja do zavr{uvaweto na vojnata
protiv Srbija, ako ostanele dve-
te dr`avi neutralni, kako i da
ovozmo`i nepre~en transport na
materijali i voeni edinici od
Germanija i od Avstro-Ungarija
za Turcija. Germanija se obvrzala
na Bugarija da $ dade voen mate-
rijal od sekakov vid i voena po-
mo{ od 2 miliona franci.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori (1913-1940), Skopje, 2006; KesÔkov,
Prinos kÍm diplomati~eskata istoriÔ
na BÍlgariÔ, SofiÔ, 1925. M. Min.
BUGARSKO-GR^KI SOJUZ
(16/29. V 1912) – sojuz sozdaden so
sklu~uvawe na tajniot politi~ki
Dogovor za sojuz (oficijalno od-
branben) i Voenata konvencija
(22. IX / 6. X 1912), potpi{ani vo
Sofija. Dogovornite strani se
obvrzale da si davaat pomo{ so
site raspolo`livi vooru`eni
sili vo slu~aj ednata ili dvete da
bidat napadnati od osmanliskata
dr`ava, kako i pri sistematsko
kr{ewe na pravata na gr~kata od-
nosno na bugarskata narodnost.
So Voenata konvencija dogovor-
nite strani se obvrzale vo slu~aj
na vojna Bugarija da upotrebi naj-
malku 300.000 vojnici, a Grcija so
najmalku 120.000 vojnici; voenite
sili da bidat mobilni i koncen-
trirani na granicata podgotveni
za voeni dejstva. Grcija u{te se
obvrzala so svojata flota da obez-
bedi nadmo} vo Egejskoto More i
da gi prekine pomorskite vrski
na Turcija so evropskiot del, a
Bugarija ofanzivno da dejstvuva
so dovolno sili protiv osman-
liskite sili vo Makedonija, vo
trite vilaeti (Kosovskiot, Bi-
tolskiot i Solunskiot). Vo slu-
~aj Srbija da u~estvuva vo vojnata,
Bugarija so site svoi sili mo`e-
la da dejstvuva vo Trakija. Stra-
nite-potpisni~ki ne mo`ele da
sklu~uvaat primirje podolgo od
24 ~asa, nitu da zapo~nuvaat pre-
govori za mir, bez prethoden do-
govor i bez pismena soglasnost od
drugata strana. Za teritorijalni-
te pra{awa ne postignale soglas-
nost i gi ostavile da gi re{avaat
dopolnitelno.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori na balkan-
skite dr`avi, Skopje, 2000; A. [opovÍ,
KakÍ ni se nalo`i Balkanskata voŸna.
SÍ pribavlenie pÍlniÔ tekstÍ na vsi~-
kite dogovori i konvencii sÍ SÍrbiÔ i
GÍrciÔ, SofiÔ, 1915. M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVEN-
SKI DOGOVOR ZA KORISTE-
WE NA DVOSOPSTVENI^-
KITE IMOTI NA GRANICA-
TA (Sofija, 25. VIII 1947). So ne-
go dr`avite-potpisni~ki go re-
219
B BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI
gulirale koristeweto na dvo-
sopstveni~kite imoti od dvete
strani na bugarsko-jugosloven-
skata granica. Dogovornite stra-
ni se obvrzale nivnite nadle`ni
organi da podgotvat spisoci za
dvosopstveni~kite imoti oddel-
no za sekoe naseleno mesto vo
pograni~nata zona i da gi dosta-
vat na odnosnite organi na druga-
ta strana. So Dogovorot se preci-
ziral poimot dvosopstveni~ki
imot, pravata i pogodnostite na
sopstvenicite, re`imot na pre-
minuvawe na granicata. Dogovor-
nite strani si go zadr`uvale pra-
voto da im zabranat na imatelite
na dvosopstveni~ki imoti premi-
nuvawe na granicata pod uslovi-
te navedeni vo Dogovorot. Inci-
dentite na dvosopstveni~kite
imoti dobile tretman na pogra-
ni~ni incidenti. Dogovorot sta-
pil vo sila na denot na negovoto
potvrduvawe (21. XI 1947). Buga-
rija ednostrano go otka`ala (30.
VI 1950).
LIT.: Sl. list na NRM, 108/ 20 dekemvri
1947. M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVEN-
SKI DOGOVOR ZA PREMI-
NUVAWE NA GRANICATA I
ZA DR@AVJANSTVO (Sofija,
27. VIII 1947). So Dogovorot bil
voveden bezvizen re`im. Za patu-
vawe od ednata vo drugata dr`ava
bil voveden specijalen paso{ so
koj ne mo`elo da se patuva vo tre-
ti dr`avi, izdavan od minister-
stvata za vnatre{ni raboti so
klauzula †va`i za FNRJ#, odnos-
no †va`i za Bugarija.# Paso{ite
za jugoslovenskite dr`avjani mo-
`ele da gi izdavaat i minister-
stvata za vnatre{ni raboti na
republikite, pa spored toa i Mi-
nisterstvoto za vnatre{ni rabo-
ti na Narodna Republika Make-
donija. Bilo regulirano dobiva-
weto bugarsko, odnosno jugoslo-
vensko dr`avjanstvo vrz osnova
na brak me|u nivni dr`avjani.
LIT.: Slu`ben list na NRM,108/ 20 de-
kemvri 1947. M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVEN-
SKI DOGOVOR ZA PRIJA-
TELSTVO, SORABOTKA I
ME\USEBNA POMO[ (Ase-
novgrad, 27. XI 1947). So nego vla-
dite na NR Bugarija i na FNR Ju-
goslavija, pretstavuvani od niv-
nite pretsedateli Georgi Dimit-
rov, odnosno Josip Broz Tito, se
obvrzale na bratska sorabotka i
zaedni~ka odbrana na teritori-
jalniot integritet i na nezavis-
nosta (vo slu~aj na zagrozuvawe
ili agresija od treta dr`ava),
najtesna ekonomska sorabotka i
prezemawe na site merki za pod-
gotvuvawe carinska unija; posto-
jana najsrde~na kulturna sora-
220
botka vo site oblasti na duhovna-
ta i materijalnata kultura. Dogo-
vorot bil potpi{an so va`nost
od 20 godini. Po Rezolucijata na
IB Vladata na NR Bugarija ed-
nostrano go raskinala so nota (1.
X 1949).
LIT.: Slu`beni list FNRJ, 4, 1948.
M. Min.
BUGARSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Od formi-
raweto na bugarskata dr`ava vo
VII v. do po~etokot na XI v. koga
delovi od Bugarija mu pripa|aat
na Samuilovoto Carstvo, bugar-
skite vladeteli se obiduvaat da
osvojat delovi od Makedonija.
Pogolem del od bugarskite epar-
hii se pod jurisdikcija na Ohrid-
skata arhiepiskopija s# do nejzi-
noto ukinuvawe (1767). Vo 1870 g.
se formira Bugarska egzarhija so
makedonski eparhii pod nejzina
jurisdikcija preku koi se ostva-
ruva crkovno i politi~ko vlija-
nie. Od formiraweto na Kne-
`evstvoto Bugarija (1878) brojni
se obidite za celosno zazemawe
na Makedonija i za sozdavawe Go-
lema Bugarija. Vo vtorata polo-
vina na XIX v. zapo~nuva masovno
emigrirawe od site delovi na
Makedonija vo Bugarija. Make-
donskata emigracija e organizi-
rana vo makedonski organizacii,
dru{tva, kru`oci, bratstva i
grupi so dobrotvorna, kulturno-
prosvetna, nacionalno-politi~-
ka, revolucionerno-osloboditel-
na i druga aktivnost, glavno vo
Sofija, no i vo Haskovo, Burgas,
Plovdiv, Ruse, Varna itn. Nekoi
od niv se vo funkcija na ofici-
jalnata bugarska politika kon
Makedonija. Sleduvaat pritiso-
ci za prezemawe na rakovodeweto
so makedonskoto nacionalnoos-
loboditelno dvi`ewe (MRO),
Makedonska kni`arnica vo Gorna Xumaja (1947)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
preku formirawe na Vrhovniot
makedonski komitet vo Sofija.
Osobeno e negativna ulogata na
Bugarija pred i vo vremeto na
Ilindenskoto vostanie. Bugarija
i Srbija se inicijatori za for-
mirawe na Balkanskiot sojuz i za
po~nuvawe na Balkanskata vojna
(1912). Po Balkanskite vojni, del
od teritorijata na Makedonija
vleguva vo sostavot na Bugarija
(Pirinskiot del na Makedonija),
vo soglasnost so re{enijata od
Bukure{kiot miroven dogovor
(1913). Vo Prvata svetska vojna
(1915–1918), Bugarija i sojuznici-
te go okupiraat delot od Makedo-
nija {to $ pripa|al na Srbija
(Vardarskiot del na Makedoni-
ja). I po vojnata prodol`uva is-
tata politika. Me|u dvete svet-
ski vojni, poddr`ana od vlastite
na Bugarija, dejstvuva VMRO, ~i-
ja{to aktivnost vo odnos na Ma-
kedonija varira vo zavisnost od
konkretnata situacija. Vo toj
period vo Bugarija se ubieni vid-
ni makedonski intelektualci
(\or~e Petrov, Arseni Jovkov,
Dimo Haxidimov i dr). Vo april
1941 g., Bugarija povtorno go oku-
pira Vardarskiot del na Makedo-
nija, so isklu~ok na zapadnite de-
lovi, koi se pod italijanska, od-
nosno pod albanska okupacija,
vospostavuvaj}i celosna admi-
nistrativna, voena, policiska,
prosvetna i druga vlast s# do ka-
pitulacijata (septemvri 1944).
Po Vtorata svetska vojna Make-
doncite vo RB se priznati kako
del od poseben narod, so oprede-
leni prava na malcinstvo vo Pi-
rinskiot del. Po smrtta na Geor-
gi Dimitrov i Rezoluzijata na
Informbiroto (1948) nastapuva
zaladuvawe na jugoslovensko-bu-
garskite odnosi i negirawe na
postoeweto na Makedoncite. Na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
popisot od 1946 g. kako Makedon-
ci se izjasnuvaat 250.000, dodeka
na popisot od 1992 g. taa brojka e
samo 10.000, a na popisot od 2002
g., iako bez soodvetna grafa, kako
Makedonci sepak se zapi{uvaat
5.000 lica. RB prva ja priznava
nezavisnosta na RM pod ustavno-
to ime (15. I 1992). Oficijalni
diplomatski odnosi na najvisoko
nivo se vospostavuvaat na 20. XII
1993 g. Prv vonreden i opolno-
mo{ten ambasador na RB vo RM e
Angel Dimitrov. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RM
vo RB e \or|i Spasov.
LIT.: Krste Bitoski, Makedonija i Kne-
`evstvoto Bugarija, Skopje, 1977; Ahil
Tunte, Republika Makedonija-prva deka-
da (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
BUGARSKO-SRPSKA TAJNA
SPOGODBA (Sofija, 19. II 1897)
– spogodba za vreme na vojnata me-
|u Grcija i Turcija, dvete vladi
da ne prezemaat ednostrana poli-
ti~ka ili voena akcija, bez sog-
lasnost na drugata, {to bi mo`e-
la da go naru{i status kvoto. Is-
to taka se obvrzale, do dogovore-
noto razgrani~uvawe na zonite
na bugarskite i srpskite intere-
si vo Makedonija i na drugite
vladenija na Turcija, nivnite pro-
pagandni institucii i organiza-
cii vo propagandnoto dejstvuva-
we da ne si pre~at, tuku zaemno da
se pomagaat. Dogovornite strani
se soglasile da se prisoedini i
Crna Gora, a za toa da bide zapoz-
naena Rusija. Ruskata vlada ja in-
formiral srpskiot diplomatski
pretstavnik vo Petrograd.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori na balkan-
skite dr`avi, Skopje, 2000; At. [opovÍ,
KakÍ ni se nalo`i Balkanskata voŸna.
SÍ pribavlenie pÍlniÔ tekstÍ na vsi~-
kite dogovori i konvencii sÍ SÍrbiÔ i
GÍrciÔ, SofiÔ, 1915. M. Min.
BUGARSKO-SRPSKI DOGO-
VOR ZA PRIJATELSTVO I
SOJUZ (Sofija, 29. II /13. III 1912)
– dogovor so va`nost do 31. XII
1920 god. Dogovornite strani se
obvrzale zaemno da si garantira-
at dr`avna nezavisnost i terito-
rijalen integritet; da dejstvuva-
at so site svoi raspolo`livi si-
li vo slu~aj koja bilo golema si-
la da okupira ili samo privreme-
no da zazeme del od balkanskite
teritorii pod osmanliska vlast,
ako go smeta ednata toa za spro-
tivno na nejzinite `ivotni inte-
resi i za pri~ina za vojna. Dogo-
vorot mo`el da se objavi ili da
im se soop{ti na drugi dr`avi
samo po prethodna soglasnost, us-
lov predviden i za pristapuvawe
vo sojuz na druga, odnosno drugi
dr`avi. Vo Tajniot dodatok dogo-
vorile: na site zazemeni terito-
rii da se vospostavi zaedni~ka
vlast (kondominium), podelbata
da se izvr{i vedna{ ili najdocna
vo rok od tri meseci po vosposta-
vuvawe na mirot. Bugarija na Sr-
bija $ go priznavala pravoto na
teritoriite severno i zapadno od
[ar Planina, a Srbija na Buga-
rija pravoto na teritoriite is-
to~no od Rodopite i od r. Struma.
Za Makedonija, teritorijata me-
|u [ar Planina, Rodopite, Egej-
skoto More i Ohridskoto Ezero,
se dogovorile, ako se uverele dve-
te strani deka ne mo`elo da se
organizira vo posebna avtonomna
oblast, da ja podelat. Srbija se
obvrzala da ne bara teritorija
nadvor od linijata {to poa|ala
od bugarsko-otomanskata granica
od Golem Vrv i prodol`uvala na
jugozapad i izleguvala na Ohrid-
skoto Ezero. Bugarija se obvrza-
la da ja prifati taa linija – ako
ja potvrdel ruskiot car, vo svoj-
stvo na vrhoven arbiter, kako li-
nija {to odgovarala najmnogu na
interesite na dvete strani. Dogo-
vornite strani se soglasile i se-
koj drug spor vo vrska so tolkuva-
weto i so ispolnuvaweto na od-
redbite od Dogovorot da se pod-
nesuva na Rusija za kone~no re{e-
nie. Dogovornite strani potpi-
{ale i Voena konvencija i gi ut-
vrdile me|usebnite obvrski vo
slu~aj Bugarija da bide napadnata
od Romanija ili pak Srbija da bi-
de napadnata od Avstro-Ungarija.
Za vodeweto na vojnata protiv
Turcija general{tabovite na
nivnite armii potpi{ale dve
spogodbi, vo Varna (19. VI / 2. VII
1912) i vo Sofija (15/28. IX 1912).
Sojuzot bil sozdaden pod pokro-
vitelstvo na Rusija koja gi izves-
tila doverlivo za toa Velika
Britanija i Francija.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, 1, Skopje, 1981; Makedonija
vo bilateralnite i multilateralni
dogovori na balkanskite dr`avi, Skopje,
2000; Al. Hristov - J. Donev, Makedonija
vo me|unarodnite dogovori, Skopje, 1994.
M. Min.
BUGARSKO-TURSKI DOGO-
VOR (Carigrad (26. III /8. IV 1904)
– dogovor za normalizirawe na
me|usebnite odnosi vlo{eni so
Ilindenskoto vostanie vo Make-
donija. Do vlo{uvawe do{lo po
obvinuvawata od Carigrad za za-
me{anost na Kne`evstvoto za
predizvikuvawe na vostanieto.
So Dogovorot Vladata na Kne-
`evstvoto Bugarija se obvrzala
da go spre~i sozdavaweto revolu-
cionerni komiteti i vooru`eni
~eti i nivno dejstvuvawe protiv
Osmanliskoto Carstvo, da gi kaz-
nuva svoite dr`avjani zame{ani
vo takvi dejstva, da spre~uva pre-
minuvawe i prenesuvawe eksplo-
BUGARSKOTO B
zivni materijali i oru`je preku
demarkacionata linija vo Make-
donija. Vladata na Turcija se ob-
vrzala da gi sprovede reformite
predvideni so Mirc{tegskata
programa i da gi amnestira u~es-
nicite vo Ilindenskoto vosta-
nie. Turcija ja ispolnila obvrs-
kata za davawe amnestija, a gi
opstruirala reformite vo Make-
donija. Bugarskoto Kne`evstvo
ne go zaprelo, tuku go izntenzivi-
ralo propagandnoto i vooru`e-
noto dejstvuvawe na ~etite ufr-
luvani vo Makedonija.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilteralni dogovori na balkanski-
te dr`avi, Skopje, 2000. M. Min.
BUGARSKOTO IME VO MA-
KEDONIJA – pra{awe {to e
sozdadeno od istorijata i se ko-
risti od aktuelnata politika i
strategija do deneska. Se pojavi-
lo vo vtorata polovina na IX v. so
ekspanzijata na bugarskata dr`a-
va i vospostavuvaweto bugarska
vlast vo Makedonija (864), koja se
odr`ala pove}e od edno stoletie.
Osobeno vo Vizantija, koja na Bu-
garskata dr`ava $ gi priznala os-
voenite zemji i titulata na bu-
garskiot vladetel Petar I kako
„car na Bugarite“, site podanici
na dr`avata bile narekuvani Bu-
gari. Upotrebata na imiwata Bu-
garija i Bugari se odr`ala i po
propa|aweto na Bugarskoto Car-
stvo (971). Pred krajot na X v., se-
verozapadnite oblasti na doto-
ga{nata Bugarija bile pod vlasta
na srednovekovnata dr`ava na ca-
rot Samuil. Za Vizantija novoto
carstvo pretstavuvalo prodol`u-
vawe na priznaenoto propadnato
Bugarsko Carstvo. Toa na{lo od-
raz i vo vizantiskite izvori. I
za Jovan Skilica i Pop Dukqa-
nin Samuilovoto Carstvo bilo
„Bugarija“, a negovite podanici
bile Bugari. Carot Samuil se so-
obrazil so duhot na vremeto i za
istaknuvawe na svojot carski
presti` verojatno ja poddr`al
tradicijata na propadnatoto Bu-
garsko Carstvo. Zatoa vizantis-
kiot vladetel Vasilij II (po 1018)
Makedonija, koja{to bila centa-
rot na Samuilovoto Carstvo, ja
narekol tema Bugarija, a terito-
rijata me|u r. Dunav i Stara Pla-
nina ja narekuva Paristrion. Vo
toj period bugarskoto etni~ko
obele`je se upotrebuvalo samo vo
Makedonija. Od krajot na XII v.,
koga bilo vozobnoveno Bugarsko-
to Carstvo, koe se odr`alo do
krajot na XIV v., bugarskoto ime
bilo reafirmirano vo Bugarija.
Po 1395 g., koga kone~no propad-
nalo srednovekovnoto Bugarsko-
to Carstvo i Bugarija se na{la
pod vlasta na osmanliskata dr`a-
221
B BUGARSKOTO
va, ovaa vovela edinstveno uprav-
no ime Rumelija (za site svoi bal-
kanski vladenija). Bugarskoto
politi~ko ime bilo istisnato od
upotreba. Me|utoa, vo titulata
na Ohridskata arhiepiskopija
bugarskoto etnokulturno imenu-
vawe se zadr`alo i toa imalo
vlijanie vo posle{niot razvi-
tok. Vo prvite vekovi na osman-
liskoto vladeewe e posvedo~ena
incidentna upotreba na bugar-
skoto ime za Slovenite vo dijace-
zata na Ohridskata arhiepisko-
pija. Poznatiot turski patopi-
sec Evlija ^elebija (XVII v.) pi-
{uva za Bugari i vo Saraevo i vo
Belgrad. I ohridskite arhiepis-
kopi pridonesle za posvedo~uva-
we za bugarskoto ime pri nivnite
brojni patuvawa i drugi kontak-
ti i vrski so evropskite vlade-
telski dinastii so tituliraweto
kako arhiepiskopi „i na Bugari-
ja“. Arhiepiskopot Atanasij I, na
pr., koj na arhiepiskopskiot
prestol na Ohridskata arhiepis-
kopija bil pred krajot na XVI i
vo po~etokot na XVII v., se titu-
liral „so bo`ja milost arhiepis-
kop na Justinijana Prva Ohrid-
ska, Bugarija, Srbija, Albanija,
Vla{ka, Moldavija, Litvanija,
patrijarh na Rusija“. Vo XIX v. i
slovenskata i pravoslavna Rusija
izvr{ila presudno vlijanie za
nametnuvaweto na bugarskoto
ime vo Makedonija. Rakovodena
od sopstvenite strategiski inte-
resi na Balkanot, od pozicija na
sila za{titni~ka na pravoslav-
nite vo Osmanliskoto Carstvo,
dejstvuvala za razre{uvawe na
makedonskoto i bugarskoto cr-
kovno pra{awe kako edinstveno
i pod bugarsko ime. Vo 1870 so
sultanskiot akt bila sozdadena
Bugarskata egzarhija i $ bila da-
dena uslovna crkovna vlast i vo
Makedonija. Na toa mu prethode-
lo i anga`iraweto na ruskite
slavisti za pridobivawe privr-
zanici na bugarizmot vo Makedo-
nija. Na makedonskoto crkovno
dvi`ewe za samostojna crkva so
obnovuvawe na Ohridskata arhie-
piskopija i razvitokot na pre-
rodbenskiot proces, na borbata
za makedonski literaturen jazik
i kni`evnost, kako i na posle{-
nata borba za politi~ko oslobo-
duvawe i svoja dr`avnost, im se
pripi{uval bugarski karakter.
I panslavisti~kata ideja, vo sog-
lasnost so politi~kite i strate-
giskite interesi na Rusija, bila
transformirana vo balkanski
panbugarizam. Ideen vtemeluva~
i propagator bil hilendarskiot
monah Paisij od Bansko (XVIII v.),
inspiriran od pi{uvaweto na M.
Orbini i J. Rai} i nekoi drugi
drevni zapisi vo atonskite ma-
222
nastiri. Po formiraweto na Bu-
garskata egzarhija glavniot legi-
timen sprovodnik na ovoj proces
vo Makedonija bil egzarhot. So
ozakonetoto obrazovanie na bu-
garski jazik i so bugarskite kni-
gi i vesnici sistematski se na-
metnuvalo i se zacvrstuvalo i bu-
garskoto ime vo Makedonija. Po
1878 g. Bugarskoto Kne`evstvo go
prezelo rakovodeweto i finan-
siraweto na propagandnata dej-
nost preku Egzarhijata kako le-
galna bugarska crkovna institu-
cija vo Osmanliskoto Carstvo, a
podocna i neposredno preku svoi-
te pretstavni{tva – trgovskite
agentstva vo Makedonija. Takva
uloga imale i site bugarski dr-
`avni obrazovni institucii vo
koi se {koluvale Makedoncite,
koi, poradi bliskosta na jazikot,
brzo ja usvojuvale bugarskata li-
teraturna norma. Deklariranite
Bugari od Makedonija dobivale
pozicii vo bugarskite nacional-
no-politi~ki, obrazovni, kultur-
ni i nau~ni institucii, vo armi-
jata i vo dr`avnata administra-
cija, kako i vo diplomatijata i vo
Vladata, i revnosno go eksponi-
rale bugarskoto ime, zastapuvaj-
}i se i za prisoedinuvawe na Ma-
kedonija kon Bugarija. So organi-
ziraweto na mnogubrojnata egzis-
tencijalno zavisna makedonska
emigracija i so instrumentalizi-
raweto na golem nejzin del vo
sproveduvaweto na golemodr`av-
nata politika, bugarskoto vlija-
nie se zasililo. Bugarskata vla-
da, vladetelot, diplomatskite
pretstavnici, pe~atot, naukata i
publicistikata sistematski go
nametnuvale bugarskoto ime za
makedonskiot narod pred Porta-
ta i pred lokalnite vlasti na os-
manliskata dr`ava, kako i vo od-
nosite so drugite dr`avi i pred
evropskata javnost. Sozdavale
ubeduvawe za bugarsko naselenie
vo Makedonija, za „makedonski
Bugari“ i Makedonija kako bu-
garska zemja. Zaradi toa prisoe-
dinuvawe na Makedonija, Bugari-
ja vojuvala vo dvete balkanski i
vo dvete svetski vojni. Za da se
zdobie so me|unarodno verifiku-
vano priznavawe na bugarskoto
ime za makedonskiot narod, so
toa i legitimitet za pretenziite
kon Makedonija, vo Nejskiot mi-
roven dogovor (1919) prifatila
obvrska i potpi{ala konvencija
so Grcija za razmena na gr~koto
malcinstvo vo Bugarija za „bu-
garskoto malcinstvo“ vo Grcija.
Za opstojuvaweto na Bugarija na
taa svoja pozicija silno vlijaele
i bugariziranite Makedonci ra-
kovodeni od Vrhovniot makedon-
ski komitet vo Sofija (1895), So-
juzot na bugarskite konstitucio-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ni klubovi (1908–1909) i VMORO
na Todor Aleksandrov (1911–
1918), a po Prvata svetska vojna
Izvr{niot komitet na makedon-
skite bratstva i VMRO, pod ra-
kovodstvo na Todor Aleksandrov
i Ivan Mihajlov, dodeka po 1989
g. taa uloga ja igra VMRO-SMD
vo Bugarija. Na ovoj plan su{tes-
tveno pridonesla i kompromisna-
ta i nacionalno nedefinirana
platforma na TMORO / VMORO
vo ilindenskiot period, istaknu-
vaj}i ja kako osnova politi~kata
programa za avtonomija na Make-
donija. Od taa osnovna pozicija
nastapuvale site ovie faktori i
pred me|unarodnite instanci na
mirovnite i na drugi me|unarod-
ni konferencii. Vo Pirinskiot
del na Makedonija vo periodot po
1912 g., kako vpro~em i vo drugite
delovi na Makedonija, bugarsko-
to ime legalno bilo nametnuvano
od organite na bugarskata dr`av-
na vlast, od bugarskata crkva, od
obrazovnite i kulturnite insti-
tucii i pe~atot. Denacionaliza-
cijata i prifa}aweto na bugar-
skoto ime dobile osobeno {iro-
ki razmeri i kaj makedonskata
emigracija vo Bugarija. Pred kra-
jot na 1944 g., po dr`avniot prev-
rat vo Bugarija, dr`avnoto rako-
vodstvo ja prizna sozdadenata ma-
kedonska nacionalna dr`ava (vo
Federativna Jugoslavija) i be{e
ovozmo`eno afirmirawe na ma-
kedonskoto nacionalno ime, jazi-
kot, istorijata, literaturata i
kulturata i vo Pirinskiot del
na Makedonija. No po Rezolucija-
ta na IB za KPJ (1948) bugarsko-
to dr`avno rakovodstvo se vrati
na starite pozicii na neprizna-
vawe na makedonskiot narod, pro-
glasi deka makedonskata nacija
vo NR/SR Makedonija se sozdava-
la vrz antibugarska osnova, ja pro-
dol`i starata politika da ne
priznava Makedonci vo Bugarija,
nitu pak makedonsko nacionalno
malcinstvo vo Pirinskiot del na
Makedonija. Republika Bugarija
i po napu{taweto na totalitar-
niot re`im i proglasuvaweto na
demokratskiot parlamentaren
sistem (1989) ostana na istata po-
zicija. Vo Bugarskata nacional-
na doktrina (1997 i 1998) celiot
makedonski narod e pretstaven
kako „bugarsko naselenie“, a Ma-
kedoncite kade i da se vo svetot
kako – Bugari.
LIT. Milan Bo{koski, Imiwata Make-
donija i Makedonci vo srednovekovnite
izvori, Skopje, 2003; P. Koledarov, Ime-
to MakedoniÔ v istori~eskata geogra-
fiÔ, SofiÔ, 1985; BÍlgarskata dÍr`ava
prez vekovete, 1, SofiÔ, 1982; Bla`e Ris-
tovski, Istorija na makedonskata naci-
ja, Skopje, 1999; Bla`e Koneski, Makedon-
skiot XIX vek. Jazi~ni i kni`evnoisto-
riski prilozi, Skopje, 1986. M. Min.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Anton
Semjonovi~
Budilovi~
BUDILOVI^, Anton Semjono-
vi~ (s. Komotovo, Grodnenska
gub., Rusija, 24. V / 5. VI 1846 – S.-
Peterburg, 12/25. XII 1908) – isto-
ri~ar, filolog, publicist, univ.
profesor, slovenofil. Go zavr-
{il Istorisko-filolo{kiot
fakultet na S.-Peterbur{kiot
univerzitet (1863–1867), magis-
triral (1871) i bil na studiski
prestoj za prou~uvawe na sloven-
skite nare~ja, literaturata i et-
nografijata na slovenskite ob-
lasti vo Germanija, Avstro-Unga-
rija, Romanija, Srbija, Crna Gora
i Evropska Turcija (1872–1875).
Profesor e vo Institutot na
knezot Bezborotko vo Ne`in
(1875–1881), a potoa predaval ru-
ski i crkovnoslovenski jazik na
Univerzitetot i stanuva dekan na
Istorisko-filolo{kiot f-t vo
Var{ava (1881–1882). Izbran e za
~len na RAN (1882), a potoa i na
drugi slovenski akademii. Stanu-
va rektor na Univerzitetot vo
Tartu i ja vodi Katedrata za spo-
redbena gramatika na slovenski-
te nare~ja (1892–1901). Kako pro-
fesor na S.-Peterbur{kiot uni-
verzitet, stanuva ~len na Sove-
tot na Ministerstvoto za prosve-
ta i ~len na pove}e nau~ni i slo-
venofilski dru{tva. Redaktor e
na „SlavÔnskoe obozrenie#, „Mos-
kovskie vedomosti# i sorabotnik
na golem broj vesnici i spisani-
ja. Kako potpretsedatel na Sove-
tot na SPbSBD, na 15. XI 1902 g.
dava pozitivno, no dosta rezervi-
rano mislewe za Programata (od
12. XI 1902) na toga{ osnovanoto
MNLD: „... proektov za postepeno
postignuvawe slovensko edinstvo
vo Makedonija bi mo`el da pret-
stavuva blagodarna zada~a za ma-
kedonsko-slovenskata publicis-
tika, no vo realiziraweto na ovoj
proekt Rusija odvaj li bi mo`ela
da zeme kakvo i da e u~estvo. Tak-
vite evolucioni procesi, kako
{to e obrazuvaweto literaturen
dijalekt vrz osnova na obedinuva-
weto na govorite, obi~no se pro-
dol`uvaat desetici godini, ako
ne i vekovi, a Makedonija odvaj
li ima pred sebe tolku prodol-
`itelen rok za miren razvitok...
No ne mo`eme da ne se soglasime
deka za Makedonija treba privre-
meno da se sozdade polo`ba na av-
tonomna provincija, bez predre-
{uvawe na pra{aweto za sudbi-
nata na nacionalnite [...] grupi
vo nea. Samo so takva privremena
sostojba mo`e za izvesno vreme da
se neutraliziraat pretenziite
sprema nea od strana na sosednite
dr`avi, osobeno od Bugarija, Sr-
bija, Grcija...#. Kako privrzanik
na idejata za op{toslovenski ja-
zik (ruskiot) i na panslavizmot,
toj e za avtonomija na Makedoni-
ja, no ne i za posebna makedonska
nacija i jazik.
BIBL.: Po voprosu obÍ avtonomii slav-
ÔnskihÍ oblasteŸ EvropeŸskoŸ Turcii,
„Gra`daninÍ#, 41–42, SPb., 1876; O lite-
raturnomÍ edinstv‹ narodovÍ slavÔn-
skago plemeni, „SlavÔnskij SbornikÍ#,
II/3, SPb., 1877, 1–15; Istoriko-politi-
~eskiÔ zam‹tki po voprosamÍ Bolgarsko-
mu i ÕlÝzasÍ-Lotaringskomu, Var{ava,
1887; KÍ voprosu obÍ obÈemÍ ÔzÎk‹ slav-
ÔnÍ, „Var{avskij DnevnikÍ#, № 167, 1888;
ObÈeslavÔnskiŸ ÔzÎkÍ vÍ rÔdu drugihÍ
obÈihÍ ÔzÎkovÍ drevneŸ i novoŸ EvropÎ,
I, Var{ava, 1892; Obrazovanie literatur-
nÎhÍ ÔzÎkovÍ i ihÍ zna~enie vÍ istorii,
„U~eniÔ zapiski Imp. arŸevskago univer-
siteta#, № 2, ArŸevÍ, 1893, 71–78; Zna~e-
nie Makedonii vÍ sudÏbahÍ greko-slavÔn-
skago mira, „Izv‹stiÔ SPbSBO#, № 1,
SPb., okt. 1903, 5–21; VÍ ~emÍ zaklÓ~a-
ÓtsÔ glavniÔ trudnosti Makedonskago
voprosa, „Izv‹stiÔ SPbSBO#, № 5, 1903,
2–10.
LIT.: NovΟ sbornikÍ stateŸ po slav-
Ônov‹d‹niÓ. SostavlenniÔ i izdanniÔ u~e-
nikami V. I. Lamanskago, SPb., 1905,
VII–XVI; SlavÔnovedenie v dorevolÓcion-
noŸ Rossii. Biobibliografi~eskuiŸ slo-
varÝ, M., 1979, 86–88; Bla`e Ristovski,
Dimitrija ^upovski (1878–19440) i Ma-
kedonskoto nau~no-literaturno dru-
garstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978,
190. Bl. R.
Dragoqub
Budimovski
BUDIMOVSKI, Dragoqub (Skop-
je, 1. X 1924 – Skopje, 6. VI 1994) –
eden od osnovopolo`nicite na
makedonskoto novinarstvo (1944).
U~esnik vo NOB od 1941, voen do-
pisnik na „Nova Makedonija# od
Sremskiot front vo proletta na
1945 g. Ja zavr{il Visokata poli-
ti~ka {kola „\uro \akovi}# vo
Belgrad. Glaven i odgovoren ured-
nik na „Mlad borec# (1945/49), na
„Nova Makedonija# (1949/52) i na
Radio Skopje (1952/53). Bil i gla-
ven urednik na sp. „Makedonija# i
BUE B
odnovo na „Nova Makedonija#
(1968/70). Zamenik, a potoa i soju-
zen sekretar za informacii
(1970/74), pretsedatel na Sojuzot
na novinarite na Jugoslavija. Se
penzioniral vo 1985 g. Se zanima-
val i so publicistika: „Od dnev-
nikot na voeniot dopisnik# i
„Makedoncite vo Albanija#.
B. P. \.
Mogila od rimskoto vreme (^uka, s. Budinarci)
BUDIN GRAD, BUDINARCI
(BEROVSKO) – na prastarata
patna komunikacija pome|u Be-
rovskiot i Vini~kiot region, na
linijata Astibo – Partikopol, po
gorniot tek na Bregalnica, se na-
o|aat ostatocite od maloto doc-
noanti~ko grat~e na lokalitetot
Budingrad, kaj s. Budinarci. Ri-
dot Budingrad se nao|a 600 m se-
verozapadno od seloto. Fortifi-
ciranata povr{ina (300 h 60 m) se
sostoi od malterno obyidie sos-
taveno od dva dela: rombovidna
akropola – kastel, 70 m nad reka-
ta, i pribli`no pravoagolno
podgradie {to se nadovrzuva na
severnata strana na kastelot.
Ve{ta~ki prose~en odbranben
rov go deli u{te eden (tret) del –
{irokoto severozapadno pred-
gradie od kastelot, okolu koe vo
{irok lak kru`i r. Bregalnica.
Posebno cvrsto bil utvrden ju`-
niot yid na akropolata, zajaknat
so dve agolni kuli. Arheolo{ki-
te podvi`ni naodi ja dokumenti-
raat egzistencijata na grat~eto
vo dve osnovni fazi: postara,
docnoanti~ka faza (moneti,
bronzeni toki i pojasna toka od
su~idava tip, `elezni fibuli),
vo periodot od IV do VI v. n.e., i
pomlada, srednovekovna faza
(prstewa, delovi od bronzeni i
stakleni belegzii), vo periodot
od XI do XIII v. n.e.
LIT.: I. Mikul~i}, Srednovekovni gra-
dovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje,
1996, 136-139. V. L.
BUE, Ami (Boué, Ami) (Hamburg,
Germanija, 16. III 1794 – Voslau,
Avstrija, 21. XI 1881) – francuski
i evropski geolog. Od Bue potek-
nuvaat prvite pi{uvani geolo{ki
podatoci za geolo{kata gradba na
teritorijata na Makedonija. Vo
periodot 1828–1870, vo ramkite na
geolo{kite prou~uvawa na evrop-
skiot del od Otomanskata imperi-
223
B BU@AROVSKI
Ami Bue
ja gi opfatil i terenite na Make-
donija. Vo 1836 g. go posetil Zle-
tovskiot ruden reon, ja opi{al
eksploatacijata i metalur{kata
prerabotka na olovo-cinkovite
rudi. Po pove}egodi{ni ispituva-
wa, vo 1840 g. go objavil trudot
„Geologija na Makedonija# (Geolo-
gique de la Macedoin, Bull. Soc. geol.
France, 11, Paris). N. Dum.
Dimitrie
Bu`arovski
BU@AROVSKI, Dimitrie (Skop-
je, 8. VIII 1952) – kompozitor, pija-
nist i muzikolog. Osven kako
kompozitor, se projavuva i kako
izveduva~, muzikolog, pedagog.
Avtor e na nekolku desetini kom-
pozicii za razli~ni sostavi; eden
od prvite tvorci vo Makedonija
koi gi prifatija i gi vovedoa sov-
remenite tehni~ki dostreli i po-
magala vo tvore{tvoto. Osven
{to se polistilisti~ki, pove}e-
to negovi dela se pi{uvani so ko-
ristewe na digitalnite tehnolo-
gii i pretstavuvaat sinteza na
klasi~niot i elektronskiot zvuk.
B. e redoven profesor na FMU vo
Skopje, eden od pokrenuva~ite na
Makedonskiot muzi~ki sovet i na
Institutot za arhivirawe i is-
tra`uvawe na muzikata (IRAM)
pri FMU vo Skopje. B. Ort.
BUZALKOV, Risto (Ba{ino Se-
lo, Vele{ko, 1927) – fiziolog,
univ. prfesor. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo rodnoto mesto
i sredno vo Veles (1946). Istata
godina se zapi{al na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje – grupa
biologija. Diplomiral vo 1951 g.
Od prvi april istata godina bil
izbran za asistent pri Fizio-
224
lo{kiot zavod na Katedrata za
biologija. Doktoriral vo 1960 g.,
koga e izbran i za docent. Vo 1966
g. e izbran za vonreden profesor,
a vo 1971 e izbran za redoven pro-
fesor po predmetot sporedbena
fiziologija. Vo 1987 g. zaminal
vo penzija. Vo tekot na rabotniot
vek, prof. Buzalkov bil na speci-
jalizacija vo pove}e eminentni
fiziolo{ki laboratorii. Avtor
e na nad 140 nau~ni trudovi pe~a-
teni vo doma{ni i vo stranski
spisanija. D. Pr.
BUZEV, Trifun Petrov (psevd.:
Trajko; Trpko) (Voden, 28. VIII
1889 ‡ Skopje, 23. VI 1966) ‡ teks-
tilen rabotnik, pe~albar vo
SAD i u~esnik vo [panskata
gra|anska vojna. Vo vremeto na
Balkanskite vojni dezertiral od
turskata armija i preku Solun
zaminal vo Wujork. Tamu stanal
aktivist i rakovoditel vo
sindikalnoto dvi`ewe, a potoa i
~len na Komunisti~kata partija
na SAD (1924), poradi {to ~esto
bil apsen. Vo zatvori i logori
minal vkupno 6 godini. Zaedno so
drugi tamo{ni sonarodnici od
Makedonija, zaminal za [panija
(10. I 1937) i stanal dobrovolec
vo XV internacionalna brigada
na Republikanskata armija.
U~estuval vo borbite na 6
fronta, a duri petpati bil ranu-
van (vo borbite na Bruneti i dr.).
Dobil voen ~in poru~nik, a po
ranuvawata izvr{uval sanitet-
ski dol`nosti. Po povlekuvawe-
to (1939) se na{ol vo logor vo
Francija, od kade {to uspeal da
izbega i se vratil vo SAD. Po
Osloboduvaweto do{ol da `ivee
vo Skopje (januari 1947).
BIBL.: Patot Madrid‡Valencija, Na
[panskata zemja. Se}avawa na u~esnici
vo [panskata gra|anska vojna, Skopje,
1961, 73-77; Patot Madrid‡Valencija,
Makedonci vo [panija, Skopje, juli 1968,
11‡14; Patot Madrid‡Valencija, Vo
srceto na [panija. Se}avawa na inter-
brigadistite od Makedonija, Skopje, 1975,
205‡206; Kamuflirani lekari, na istoto
mesto, 206‡207; Na lekuvawe, na istoto
mesto, 207.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija. Skopje,
1975, 239; D-r Simo Mladenovski, U~est-
voto na Makedoncite vo [panskata gra-
|anska vojna, Vo Internacionalnite
brigadi na [panija. Zbornik. Skopje,
1989, 223. S. Ml.
BUJAN, Veqko Josipov ( Novska,
Hrvatska 22. II 1905 – Skopje, 22. V
1972) – spec. po sudska medicina,
ginekologija i aku{erstvo. Redo-
ven prof. na Med. f. vo Skopje,
osnova~ na Institutot za sudska
medicina i kriminalistika i
{ef na Katedrata (od 1952) s# do
penzioniraweto. Studiral medi-
cina i diplomiral vo Berlin, a
doktoriral vo Grac. Istovreme-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
no, zavr{il i Praven fakultet
vo Belgrad. Kako vrven stru~wak
i odli~en profesionalec, sozdal
fundament na sudskata medicina
i kriminalistikata vo Makedo-
nija. Br. N. ‡ Sl. M. P.
Aleksandar
Bujnov
BUJNOV, Aleksandar ([umen,
27. VIII 1879 – s. Dobrini{te, Bla-
goevgradsko, 27. IX 1924) – deec na
TMORO/VMORO i naroden pra-
tenik; Bugarin. Kako ~len na
TMORO (1903), bil komita vo
Skopsko, ~len na Serskiot okru-
`en revolucioneren komitet
(1905), ~len na CK na Narodnata
federativna partija (1908), iz-
bran za pratenik vo Osmanliski-
ot parlament (1909) i pratenik
vo bugarskoto Narodno sobranie
(1923). Bil ubien od privrzani-
cite na Todor Aleksandrov.
LIT.: E. Kwostebekov, Aleksandqr Buj-
nov, {umen i {umensko, kn. 3, Sofix,
1971. S. Ml.
BUKA1 (rod Fagus L., fam. Fagace-
ae) – rodot opfa}a 9 (10) listo-
padni vida drvja (do 45 m visoki),
rasprostraneti vo Severnata he-
misfera. Imaat pravo steblo so
mazna siva kora i so krupni, vre-
tenovidno za{ileni papki. Lis-
tovite se prosti, jajcevidni i
mazni. Cvetovite se ednodomni i
ednopolni, sobrani vo top~esti
socvetija vrz dr{ki. Plodovite
buklinki se smesteni vo ~etiri-
delna kupola, obrasnata so stipu-
li. Na Balkanot i vo na{ata zem-
ja, e zastapena meziskata buka (F.
moesiaca Czeczott.) kako planinski
vid, ~ii populacii formiraat
poseben bukov region so tri poja-
si (podgorski, gorski i subalp-
ski). Mezofilen vid. Taa pret-
stavuva najva`en drven vid za ma-
kedonskoto {umarstvo, no nejzi-
noto zna~ewe e u{te pogolemo od
ekolo{ki aspekt, bidej}i nejzi-
nite ekosistemi se dolgove~ni, a
nejzinite funkcii se presudni za
za{titata i za kvalitetot na ~o-
vekovata okolina. Cenet vid vo
hortikulturata kako soliter ili
kako alejno drvo. Al. And.
BUKA2 – izdlaben golem trupec
(oluk) po koj se sproveduva i pa|a
voda od jaz vo vodenica. Al. And.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BUKVAR – osnoven u~ebnik za
~itawe i pi{uvawe, za zapoznava-
we na glasovite vo jazikot i na
nivnite pe~atni i rakopisni zna-
ci. Vo poslednite dva veka vo Ma-
kedonija se objaveni pogolem broj
vakvi u~ebnici. Najprvin raz-
lo{kiot trgovec od Bansko Mar-
ko Teodorovi~ (Vezjov) go izdade
u~ebnikot „Pervoe Í~enje hotxûmq
Í~itisx knigq pismen» Slavenskimi,
naz»vaemoe B u k v a r }“ (Viena, 1792),
nape~aten so crkovnoslovenski
bukvi. I vtoriot „Bukvar}, izvle~en
otq vzaimnou~itelnite tablici“
(Kraguevac, 1835) e objaven pak od
banskalijata Neofit Rilski i vo
osnovata na isto~nomakedonsko-
to nare~je. Tretiot vakov u~eb-
nik „Na~alnoe Í~en·e sq molitv» Ít-
ren¶x slavxnobolgarsk·i i gre~esk»x“
(Solun, 1838) be{e nape~aten vo
novootvorenata pe~atnica na Te-
odosija Sinaitski, no ve}e vrz za-
padnomakedonskoto nare~je, sos-
taven od arhimandritot Anato-
lija Zografski. Vo istata godina
vo Vata{kata pe~atnica na Das-
kal Kam~e e nape~atena na edna
stranica na centralnomakedon-
skoto nare~je Tablica pervax od Jor-
dan Haxikonstantinov-Xinot.
Presvrtna e pojavata na u~ebni-
kot „na makedonskoto nare~je“ na
Partenija Zografski „Na~álnoe
u~înˆå na d‹ca-ta“ (CarigradÍ,
1858) so osnovata vo zapadnomake-
donskiot govor {to po~na da se
zatvrduva vo makedonskoto u~i-
li{te. Malku potoa i Natanail
Zogrfski nape~ati „BukvarÏ sla-
veno-bÍlgarskiŸ zaradi u~iliÈe
na Skopsko ^ernogorsko selo Ku-
~evista“ (BukureÈÍ, 1865), a u~e-
nicite Dimitar V. Makedonski i
Dimitar Hr. Uzunov objavija
„BukvarÍ za upotr‹benie vÍ ma-
kedonskÎ-te u~iliÈa“ (Carigra-
dÍ, 1867). Vo slednata godina Kuz-
Posledniot bukvar na K. [apkarev (Solun, 1874)
man [apkarev (Edin Makedonec)
ja zapo~na serijata u~ebnici „na
makedonskoto nare~je“, me|u niv i
„BÍlgarskìŸ BukvarÝ“ (Carig-
rad, 1868) {to be{e prepe~aten
vo nova verzija i pod nov naslov
„MaŸ~inÍ ÔzikÍ. Bukvar~e ili
PÝrvona~Ôlnì urocì po naŸ
l‹snš metodš nar‹denì“ (So-
lun, 1874). A prviot bukvar pod-
gotven vrz fonetskiot analiti~-
ko-sinteti~ki metod, no na {op-
skoto nare~je – kako sredno i obe-
dinitelno za Makedoncite i Bu-
garite, go objavi Josif A. Kova-
~ev pod naslov „BÍlgarski bukvar
po zvu~nata metoda za narodnite
{koli“ (Plovdiv, Rus~uk, Veles,
1875).
\or|ija M. Pulevski ne objavi
bukvar kako poseben u~ebnik, no
vo svoite privatno nape~ateni
u~ebnici i rakopisi op{irno
pi{uva i za azbukata i za grama-
tikata i toa prvpat so makedon-
skoto nacionalno obele`je. Toa e
osobeno vidlivo vo negoviot
vtor u~ebnik „Re~nik od tri jezi-
ka“ (Beograd, 1875), vo „SlavÔn-
sko-naselÝeniski makedonska
slognica re~ovska“ (SofiÔ, 1880)
i vo op{irnata (vo rakopis osta-
nata) „œzi~nica“.
Po obidot na carigradskoto Bu-
garsko ~itali{te (1869) za izda-
vawe bugarski u~ebnici na make-
donskoto nare~je, dve decenii po-
docna i srpskata propaganda se
obide preku sli~ni u~ebnici da
vleze vo Makedonija. Prviot
obid e napraven vo vremeto na
Kresnenskoto makedonsko vosta-
nie (1879) od srpskiot u~itel vo
Kru{evo Despot S. Baxovi} pod
naslov „Bukvar za osnovna make-
donska u~ili{ta u Turskoj care-
vini“, no toj ostana vo rakopis.
Decenija podocna, po pottik od
srpskiot ambasador vo Carigrad
Stojan Novakovi}, i ohri|anecot
Kosta Grup~e i stru`anecot Na-
um Evro podgotvuvaat „Makedon-
ski bukvar“ (juni 1888), no i toj
ostana nenape~aten. Toga{ Nova-
kovi} go anga`ira Milojko Vese-
linovi} da sostavi osnoven u~eb-
nik na dozirano srbiziran make-
donski jazik {to be{e i nape~a-
ten pod naslov „Bukvar za narod-
ne {kole“ (Carigrad, 1888), pre-
izdaden kako „Bukvar za narodne
{kole u Otomanskoj carevini.
Drugo popravqeno i popuweno
izdawe“ (Carigrad, 1891). Bidej-
}i se ocenilo deka u~ebnicive
„nemaat nikakov efekt“, i srp-
skata propaganda od 1893 g. ve}e
nastapuva so u~ebnici za svoite
u~ili{ta vo Makedonija na ~ist
srpski jazik, kako {to pravea i
bugarskata i gr~kata propaganda
vo Evropska Turcija.
BUKVAR B
Vo ramkite na MNLD vo S.-Pe-
terburg vo 1903 g. be{e podgotven
makedonski bukvar za 34 sela vo
Makedonija {to izrazile `elba
da si gi u~at decata na makedon-
ski jazik. Bukvarot e praten vo
Wujork za pe~atewe.
Po Prvata svetska vojna, vo sog-
lasnost so prezemenite obvrski
od me|unarodnite dogovori za
pravata na malcinstvata, pod
pritisok na Dru{tvoto na naro-
dite vo @eneva, gr~kata vlada na-
pe~ati specijalen osnoven u~eb-
nik na makedonski jazik so poseb-
na latini~na azbuka pod naslov
„Abecedar“ (Atina, 1925). Po reak-
ciite od Belgrad i od Sofija, Gr-
cija ne gi otvori predvidenite
makedonski u~ili{ta i u~ebni-
kot ne go vovede vo upotreba. Vo
Vtorata svetska vojna vo tekot na
borbite vo Egejskiot del na Ma-
kedonija, za potrebite na kursot
za makedonski u~iteli na slobod-
nata teritorija vo Hrupi{ta,
kosturskiot Okru`en komitet na
EAM otpe~ati (na {apirograf
vo nad 500 primeroci) „Bukvar na
makedonski jazik“ (Grad Kostur,
1944 godina), podgotven od bore-
cot Aleko Ivanovski.
Prviot bukvar vo oslobodena Makedonija (1945)
Prviot osnoven u~ebnik vo slo-
bodnata makedonska dr`ava na
sovremeniot makedonski litera-
turen jazik be{e objaven vo Skop-
je vo 1945 g. od Dr`avnoto knigo-
izdatelstvo na Makedonija pod
naslov „Bukvar“, podgotven od av-
torskiot kolektiv: Dimitar Po-
peftimov, Spase ^u~uk, Jon~e Jo-
sifovski, Vasil Kunoski, Jordan
Kiranxiski i \or|e Risti}, ilus-
triran od Vasilie Popovi}.
225
B BUKVI]
LIT.: Bla`e Koneski, Kon makedonskata
prerodba. Makedonskite u~ebnici od 19
vek, vtoro izdanie, Skopje, 1959; D-r Risto
Kantarxiev, Makedonskoto prerodben-
sko u~ili{te. Vtoro dopolneto izdanie,
Skopje, 1985, 142–150; D-r Bla`e Ristov-
ski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Pri-
log..., Skopje, 1966, 52–56; Trajko Stamato-
ski, Borba za makedonski literaturen
jazik, Skopje, 1986, 103–116; Simon Dra-
kul, Arhimandrit Anatolij Zografski,
Skopje, 1988, 347–359; D-r Stojan Riste-
ski, Sozdavaweto na sovremeniot make-
donski literaturen jazik, Skopje, 1988;
Bla`e Ristovski, Atinskiot „Abecedar#.
Makedonski bukvar objaven od gr~kata
vlada i sporot za makedonskoto malcin-
stvo. Sve~en sobir..., MANU, 2006. Bl. R.
BUKVI], Aleksandar (Belgrad,
1936 – 1985) – psiholog, profesor
vo Belgrad i vo Skopje. Gi zavr-
{il studiite na Grupata za psiho-
logija na Filozofskiot fakul-
tet vo Belgrad (1959). Rabotel na
Institutot za primeneta psiho-
logija i mentalna higiena na Voe-
no-medicinskata akademija i na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad (Oddelenie za psihologija).
Po formiraweto na Institutot
za psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1977– 1979)
izveduval nastava po Statistika
i Psihometrija. Vode~ki stru~-
wak vo oblasta na psiholo{koto
merewe na sposobnostite na Bal-
kanot i vo me|unarodni ramki.
BIBL.: Proverite svoju inteligenciju,
1977; Na~ela izrade psiholo{kih testo-
va, 1981 i dr.
LIT.: „Bilten Univerziteta u Beogradu#,
7. V 1982. V. Arn.
BUKEFAL – legendarniot kow
na Aleksandar Makedonski so koj
golemiot vojskovodec gi izvoju-
val site pobedi. Edinstveno
Aleksandar, u{te dete, uspeal da
go skroti diviot kow (Plutarh) i
go narekuva Bukefal. Po pobeda-
ta nad indiskiot vladetel Por
(326 g. od st.e.) Aleksandar vo
~est na svojot slaven kow gradi
na r. Hidasp grad Bukefala.
Aleksandar i Bukefal, spomenik vo Bratford ([kotska)
226
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University
Press, 1959. A. [uk.
BUKLEVSKI, Tome, (Ki~evo, 21
X 1921) – prvoborec i politi~ar.
Kako pripadnik na komunisti~-
koto i rabotni~koto dvi`ewe,
bil u~esnik vo NOAVM i ~len
na KPJ (1941), poradi {to bil
zatvoren vo Tirana (IV 1942 – X
1943). Podocna bil sekretar na
OK na KPM za Ki~evsko, zame-
nik politi~ki komesar na batal-
joni i brigada. Po Osloboduva-
weto bil vraboten vo diplomati-
jata, pratenik vo Sojuznoto sob-
ranie i vo Sobranieto na SRM,
~len na Pretsedatelstvoto na
SRM, pretsedatel na Maticata
na iselenicite i dr. Nositel na
Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. „Biografii“. Vl. Iv.
Kaliopi
Bukleska
BUKLESKA, Kaliopi (Ohrid,
28. XII 1966) – interpretatorka na
popularna muzika, avtor. Solo-
peewe studira vo Skopje, vo kla-
sata na Blagoja Nikolovski. Na
devet godini pobedi na festiva-
lot Zlatno slavej~e. Vo vtorata
polovina na osumdesettite godi-
ni od XX vek e ~len na grupata
†Kaliopi# so koja u~estvuva na
festivalite vo Opatija (†Leo#),
Qubqana, Split (†Da more zna#).
Izvesno vreme so uspeh nastapuva
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vo [vajcarija, a od 1996 g. `ivee
vo Makedonija, kade {to ostvari
bogata izveduva~ka kariera. Av-
tor e na golem broj popularni
pesni, kako i na muzika za edna
baletska (†Jas Isidora#) i edna
teatarskata pretstava (†Ana
Frank#). M. Kol.
BUKOVI] – srednovisoka plani-
na vo Zapadna Makedonija, {to se
nao|a pome|u Ki~evskata Kotlina
na jug i Polo{kata Kotlina sever,
i pome|u planinite Bistra na za-
pad i Dobra Voda na istok. Ima di-
narski pravec na protegawe SZ –
JI. Najvisok vrv e Tepe (1.528 m).
Isto~niot del na Bukovi} e izdvo-
en kako poseben poznat pod imeto
Korito. Povr{inata na Bukovi} e
79 km². Geolo{kiot sostav go
oformuvaat paleozojski {krilci
vo podinata, a preku niv le`at
mermerizirani trijaski varovni-
ci, ~ija{to debelina iznesuva 200
– 300 m, i se silno karstificira-
ni. Bukovi} e tipi~no karstna pla-
nina na koja poradi intenzivnata
karstifikacija se izgradeni site
karstni oblici: {krapi, vrta~i,
uvali, karstni poliwa, pe{teri i
dr. \onovi~ka pe{tera e edna od
najatraktivnite i podolgi pe{te-
ri vo Republika Makedonija.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Geo-
morfologija na planinata Bukovi}, „Go-
di{en zbornik na Geografskiot fakul-
tet#, kn. 25, Skopje, 1979. T. And.
BUKOVKA (Pleurotus ostreatus
(Jacq.: Fr.) Kummer) – gaba {to ras-
te kako saprob na padnati bukovi
stebla. Se proizveduva na farmi
za proizvodstvo na bukovki. M. K.
BUKURE[KA MIROVNA KON-
FERENCIJA (Bukure{t, 17 / 30.
VII – 28. VII /10. VIII 1913) – mirov-
na konferencija po Vtorata bal-
kanska vojna so u~estvo na delega-
cii na dr`avite-pobedni~ki: Sr-
bija, Crna Gora, Grcija i Romani-
ja, od edna i na porazenata Buga-
rija, od drugata strana. Turcija,
koja u~estvuvala, isto taka, vo
vojnata i odnovo ja prezela Is-
to~na Trakija so Odrin, ne u~es-
tvuvala na Mirovnata konferen-
cija vo Bukure{t. Konferncija-
ta se odr`ala pod pretsedatel-
stvo na Majoresku, pretsedatel
na Vladata i minister za nadvo-
re{nite raboti na Romanija. Na
prvata sednica bila usvoena od-
luka za zapirawe na neprijatel-
stvata, za vospostavuvawe cvrst
mir i pravi~na ramnote`a na si-
lite na Balkanot. Voenite dele-
gati dogovorile ednostran pre-
kin na voenite dejstva i povleku-
vawe na silite na demarkaciska-
ta linija na ednakvo rastojanie
od poziciite na pretstra`ite.
Na sednicata (25. VII / 7. VIII) bi-
le usvoeni novite granici. Kon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
U~esnicite na Mirovnata konferencija na balkanskite sojuznici vo Bukure{t (1913)
ferencija zavr{ila so potpi{u-
vawe na Mirovniot dogovor (28.
VII /10. VIII 1913).
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilteralni dogovori na balkanski-
te dr`avi, Skopje, 2000; Makedonija vo
Me|unarodnite dogovori, 1875–1919,
Skopje, 1994. M. Min.
BUKURE[KI MIROVEN DO-
GOVOR (Bukure{t, 28. VII / 10.
VIII 1913) – dogovor me|u Grcija,
Srbija, Crna Gora i Romanija, od
edna, i Bugarija od druga strana.
Vo Dogovorot izvr{ile podelba
na teritoriite po promenite soz-
dadeni so vojnata i utvrdile novi
granici. Makedonija bila pode-
lena me|u Grcija, Srbija i Buga-
rija. Srbija go zadr`ala okupira-
niot Vardarski del od Makedoni-
ja, bez Strumi~ko, a Grcija okupi-
raniot Egejski del od Makedoni-
ja na istok do utokata na r. Mesta
vo Egejskoto More. Na Bugarija $
bil ostaven najmaliot Pirinski
del od Makedonija. Me{anata
Karta na podelbata na Makedonija po Bukure{kiot miroven dogovor (1913)
srpsko-bugarska i me{anata gr~-
ko-bugarska komisija bile zadol-
`eni za obele`uvawe na terenot
na novite granici, vo rok od 15
dena od potpi{uvaweto na Dogo-
vorot. Bugarija bila obvrzana
svojata armija da ja prevede vo
mirnovremenska polo`ba, so eva-
kuacijata na okupiranite terito-
rii (starite i novite) da zapo~ne
vedna{ po demobilizacijata na
armijata i da zavr{i za 15 dena.
Po razmenata na ratifikaciite
se predviduvalo dr`avite-pot-
pisni~ki da izvr{at razmena na
zarobenicite.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, 1, Skopje, 1981; Skopje,
2000; Makedonija vo me|unarodnite dogo-
vori 1875–1919, Skopje, 1994. M. Min.
BULEV, Mateja (Mati) (s. Ek{i-
Su, Lerinsko, 1904 ‡ s. Zeleni~,
Lerinsko, 19. IV 1949) ‡ nacio-
nalen deec, major na DAG. Kako
~len na KPG (1932) i na
BULKES B
Mateja
Bulev
VMRO(Ob), bil poznat revolu-
cioner vo Sorovi~kata okolija.
Vo vremeto na diktaturata na
Metaksas bil interniran na ost-
rovot Hios. Vo vremeto na Vto-
rata svetska vojna bil borec na
ELAS. Vo Gra|anskata vojna vo
Grcija bil komandant na odred i
dejstvuval na pl. Radu{. Zaginal
po uspe{no zavr{enata {est~a-
sovna borba so vladinite sili.
LIT.: Mateja Bulev (Mati), „Glas na
Egejcite“, br. 10, Skopje, 2. VI 1951, 3;
Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija (1945–1949), Skopje,
1987, 128–134 i 153. S. Ml.
Begalskiot centar Bulkes
BULKES (juni 1948 – septemvri
1949) – begalski centar za u~esni-
cite vo Gra|anskata vojna vo Gr-
cija. Spored dogovorot na KPJ i
KPG, vo vremeto na Gra|anskata
vojna vo Grcija vo Vojvodina bile
zgri`eni izvesen broj semejstva
od Egejskiot del na Makedonija,
glavno Makedonci, a bile otvore-
ni i nekolku domovi po internat-
ski princip za decata-begalci vo
Bela Crkva i na drugi mesta. Is-
tovremeno bil otvoren i begal-
skiot centar vo Bulkes, kade {to
bile zgri`eni okolu 6.000 borci
i politi~ki begalci. Naselbata
prerasnala vo op{tina na poli-
ti~ki begalci i raspolagala so
obrabotlivo zemji{te, zemjodel-
ski ma{ini i alati, fabrika,
u~ili{ta, pe~atnica, detska gra-
dinka i sl. Vo septemvri 1949 god.
okolu 4.000 od niv bile preseleni
vo isto~noevropskite dr`avi i
centarot bil rasformiran.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, Makedon-
skata politi~ka emigracija vo Isto~na
Evropa, †Kultura#, Skopje, 1989; istiot,
Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG
1945–1949, †Kultura#, Skopje, 1995. S. Ml.
227
B BUMBARICI
Bumbarici
BUMBARICI (Bombyliidae) –
dvokrilni insekti. Imaat mnogu
vlaknesto telo so {irok abdo-
men, po {to li~at na bumbarite.
Odli~ni leta~i. Imaat usten
aparat so karakteristi~no dolga
i prava cicalka, prisposobena za
ishrana so nektar od razni cveto-
vi, okolu koi bumbaricite leb-
dat sli~no na kolibrite. Larvata
e parazit na gasenici od nekoi
insekti. Poznat e vidot golema
bumbarica (Bombylius major L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
BUNATA VO S. \AVATO (1639)
– buna protiv osmanliskata
vlast. Neposreden povod za nejzi-
noto izbuvnuvawe bilo apseweto
na ajdutinot Bel~e. Selanite se
protivstavile. Ja predvodele
Mitre, Nikola, Ilija i Gole. Za-
po~nala borba vo koja Turcite
imale pu{ki i sabji, a selanite
vili i stapovi. Nekolku selani
zaginale, Bel~e bil ubien, po
{to mu ja otsekle glavata i mu ja
odnele na kadijata kako dokaz de-
ka bil likvidiran.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Turski iz-
vori za ajdutstvoto i aramistvoto vo
Makedonija (1620–1650), Skopje, 1961,
40–45. V. St.
Marko
Bundalevski
BUNDALEVSKI, Marko (s. Ga-
li~nik, 1936 ‡ Skopje, 2003) ‡ ja-
ven obvinitel na Makedonija,
228
pravnik. Diplomiral na Prav-
niot fakultet vo Skopje (1964).
Bil op{tinski javen obvinitel
vo Skopje (1965‡1969) i zamenik
na okru`niot javen obvinitel vo
Okru`noto javno obvinitelstvo
vo Skopje (1970‡1984). Naimenu-
van e za okru`en javen obvinitel
vo Skopje (1984), a ja izvr{uval i
funkcijata javen obvinitel na
RM (1989 ‡ VI 1996).
IZV.: Javnoto obvinitelstvo vo Repub-
lika Makedonija, Skopje, 2000. Sv. [.
Tomislav
Bundalevski
BUNDALEVSKI, Tomislav Ra-
failov (s. Gali~nik, 30. IV 1935 –
Skopje, 20. IV 2004) – diplomiran
ma{inski in`ener. Diplomiral
na Ma{inskiot fakultet vo Bel-
grad vo 1960 g. Po diplomiraweto
(1960–1976) rabotel vo R@
„Skopje# – Skopje i vo In`ene-
ring „FAKOM# kako direktor.
Vo 1962 g. e izbran za honoraren
nastavnik na Elektroma{inski-
ot fakultet. Vo 1981 g. e izbran
za redoven profesor. Dr`el pre-
davawa i na TF vo Bitola
(1979–1982). Doktoriral vo 1981
g. Na dvapati e izbiran za dekan
na Ma{inskiot fakultet
(1983–1986). Vo 1986 g. e izbran za
~len na Izvr{niot sovet na SRM.
Vo 1984 g. bil na studiski prestoj
vo EDF – Francija. Bil ~len na:
sindikalniot odbor na @elezar-
nicata, Gradskiot komitet na SK
– Skopje, Republi~kiot i Sojuz-
niot sindikalen odbor, Izvr{-
niot sovet na Sobranieto na
SRM, Komisijata za nuklearna
energetika na SRM, Odborot za
energetika pri MANU, pretseda-
tel na Republi~kiot komitet za
energetika i dr. Sl. A.
BUNEVA, Mara (Tetovo, 1901 –
Skopje, 15. I 1928) – atentatorka
na VMRO. Po Prvata svetska voj-
na zaedno so semejstvoto emigri-
rala vo Bugarija i stapila vo
VMRO na V. Mihajlov. Se vrati-
la vo Tetovo (1926), i vo Skopje,
izvr{ila atentat (kaj Kameniot
most) nad policiskiot ~inovnik
Velimir Preli} (13. I 1928), `es-
tok islednik na uapsenite ~leno-
vi na MMTRO. Po atentatot se
frlila vo r. Vardar, po dva dena
po~inala vo Skopskata bolnica.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Mara
Buneva
LIT.: LÓdmil Petrov, Podvig i samo-
`Írtva, „Voennistori~eski sbornik“, 4,
SofiÔ, 1991; IvanÍ MihaŸlovÍ, Spomeni,
III. Osvoboditelna borba 1924–1934, Lou-
vain, 1967. Z. Tod.
BUNTOVI (XVI v.) – lokalni
buntovi na hristijanskoto nase-
lenie vo Makedonija. Vo perio-
dot fevruari-april 1560 g. vo De-
barskata kaza imalo pogolem
bunt {to zafatil teritorija od
Ohridskoto Ezero do gradot Kru-
ja (Ak~e Hisar) vo Albanija, so
centar vo nahijata Dolni Debar.
Pove}e od 500 vooru`eni hristi-
jani so razveani bajraci gi napa-
|ale i gi palele ku}ite na selski-
te spahii. Buntot prodol`il do
zimata vo 1560 godina. Vo perio-
dot od 1566 do 1574 god. permanen-
tni buntovi povtorno go potresu-
vale Debarskiot kraj. Bile napa-
|ani, ograbuvani i paleni ku}ite
i imotite na jani~arite i na
pretstavnicite na vlasta, davaj}i
im na ovie buntovi pokraj socija-
len, i politi~ki i verski karak-
ter. Osobeno seriozen bil buntot
od 1571 g., koga se spomenuva broj-
ka od 3.000 pobuneti selani {to
raspolagale so panciri i oklopi,
a nivni voda~i bile selskite po-
povi, koi se povrzale duri i so
Venecija. I vo eden izvor od 1583
g. ima potvrda za nemiri vo nahi-
jata Dolni Debar, pri {to pove}e
hristijanski sela se zdru`ile vo
zaedni~ki bunt protiv vlasta. Za
suzbivawe na ovie permanenti
buntovi Osmanliite naj~esto gi
koristele provinciskite vojski,
kako i posadite vo tvrdinite {to
bile izgradeni na ovie prostori
za smiruvawe na situacijata.
LIT.: Makedonija vo XVI i XVII vek. Doku-
menti od Carigradskite arhivi (1557-
1645), prevod, redakcija i komentar Du-
{anka [opova, Skopje 1955; A. Matkov-
ski, Otporot vo Makedonija, 4. Buni i
vostanija, Skopje, 1983; Eden zna~aen i
nepoznat bunt vo Debarskata nahija vo
1560 godina, „Prilozi#, MANU, I/1, Skop-
je, 1970; Turski dokumenti za istorijata
na Makedonija. Op{iren popisen defter
za Ohridskiot sanxak od 1583 godina, t.
VIII, kn. 1. Prevod i redakcija d-r Alek-
sandar Stojanovski, Skopje, 2000. Dr. \.
†BUNTOVNIK# (Sofija, (1898
– 1899) – vesnik {to go izdava
ideologot na makedonskoto revo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Naslovot na vesnikot na \. Petrov †Buntovnik#
lucionerno dvi`ewe od krajot
na XIX i po~etokot na HH vek
\or~e Petrov. Glasiloto izlegu-
valo na bugarski jazik. Izdava-
weto mu e tajno, neredovno i so
nenumerirani broevi. Samiot
\or~e Petrov vo svoite †Spome-
ni# ka`uva deka izdal okolu 11
broevi od †Buntovnik#, vo ogra-
ni~en tira` i deka gi daval na
pomali grupi interesenti. Izda-
nieto bilo rasturano i niz Ma-
kedonija. So~uvani se samo tri
broja, vrz osnova na koi treba da
se odbele`i deka namerata na
†Buntovnik# bila da gi komenti-
ra aktuelnite sostojbi na make-
donskoto pra{awe i da ja propa-
gira pravednata borba na Make-
doncite za svoi prava. Se sugeri-
raat pati{tata i na~inite na
svetata borba. Pove}eto od pri-
lozite poteknuvaat od peroto na
\or~e Petrov i ja otkrivaat si-
lata na negovata revolucionerna
razmisla. †Buntovnik# bil sred-
stvo za efikasna agitacija vo
polza na osloboditelnoto delo
vo vreme koga makedonskiot na-
rod ja zema istoriskata odgovor-
nost da se krene na vostanie. G. T.
BUNTOT na artileriskite edi-
nici na Makedonskata vojska
(Skopje, kasarnata na Skopskoto
Kale, 7. I 1945) – Pobunetite voj-
nici i oficeri barale namesto
na Sremskiot front da zaminat
na Solun za osloboduvawe i obe-
dinuvawe na raspar~enata tatko-
vina. Na plo{tadot vo Skopje iz-
vikuvale paroli: „Odime na So-
lun“, „Nej}eme na Sremski front“,
a se slu{ale i paroli protiv srp-
skite oficeri. Pobunetite voj-
nici barale komandanti Make-
donci. So intervencija na koman-
dantot na G[ general Mihajlo
Apostolski i drugi visoki voeni
oficeri i toga{ni politi~ki
rakovoditeli, no i so edinicite
na KNOJ, buntot bil lokalizi-
ran. Oficerite i vojnicite bile
vrateni vo kasarnite. Kasarnata
na Skopskoto Kale bila opkole-
na i pod silno voeno obezbeduva-
we. 38 oficeri i vojnici bile ob-
vineti kako organizatori i u~es-
nici vo buntot, 12 bile osudeni
na smrt, drugite na vremenska
kazna zatvor i prinudna rabota, a
petmina bile oslobodeni.
LIT: \or|i Malkovski, Bo`i}niot ma-
sakar na Skopskoto Kale, „Nova Makedo-
nija“, 23. II 1991. \. Malk.
BURDONSKI DVOGLAS ‡ dvo-
glasno peewe kako osnovna forma
na zvu~no oblikuvawe na edna
melodija vrz osnova na nepodvi`-
niot vtor glas. Makedonskiot nar-
oden dvoglas, kako najstara forma
na pove}eglasjeto, sodr`i golem
broj osobenosti. Po~etocite na
burdonskiot na~in na peewe vo
Makedonija se nao|aat vo anti-
fonoto peewe, i toa vo zonata na
smenuvaweto i preklopuvaweto na
glasovite, koga peja~kite od prva-
ta grupa go zavr{uvaat svoeto
peewe na posledniot ili na vtori-
ot, odnosno na tretiot ton
odnazad. Vo toj moment, od istiot
ton zapo~nuvaat da peat peja~kite
od vtorata grupa, prifa}aj}i ja
melostrofata od prvata grupa.
Grupata se sostoi od tri peja~ki,
Edna od niv „vodi#, „vika’#,
„uzvikue# ‡ ja pee melodiskata
linija od prviot glas, a drugite
dve „bu~at# ‡ dr`at burdon (ja peat
melodijata od vtoriot glas). R. V.
BUREVA, Blagorodna (Vinica,
23. II 1903 – Belgrad, 6. XI 1977) –
operska pevica. Diplomirala
(1935) na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. U~estvuvala vo is-
polnuvaweto na prvata operska
pretstava vo [tipskiot teatar
so ulogata na Neda vo operata
Palja~i (29 avgust 1925) pod mu-
zi~koto vodstvo na Sergej Mihaj-
lov, a vo re`ija na Du{an Budi-
mirovi}. F. M.
Van~o
Burzeski
BURZESKI, Van~o (Nemawin-
ci, Svetinikolsko, 2. I 1916 –
Skopje, 8. V 2007) – nacionalen
deec, prvoborec, ekonomist, univ.
profesor i ambasador. Bil u~es-
nik vo MANAPO vo Zagreb i vo
Belgrad (1938– 1941) i ~len na
KPJ (1941). Vo NOAVM bil ~len
na MK na KPJ vo Sveti Nikole
(1941) i organizator na Voeniot
komitet za Ov~epolskata okoli-
ja, sekretar na OK na KPM vo
Gostivar, ~len na Okru`niot ko-
mitet na KPM vo Tetovo, sekre-
tar na Prviot oblasten komitet
na KPM, izbran delegat za Vto-
roto zasedanie na AVNOJ, dele-
gat na Prvoto zasedanie na
ASNOM i zamenik-politi~ki
BURIL^EVO B
komesar na divizija na NOVJ. Po
Osloboduvaweto bil sekretar na
Komisijata za agrarna reforma i
kolonizacija i pomo{nik na mi-
nisterot za agrarna reforma i
kolonizacija pri Vladata na
FNRJ, na~alnik na Kontrolnata
komisija na FNRJ, ~len na Cent-
ralnata reviziona komisija na
KPJ, minister za zemjodelstvo vo
Vladata na NRM, minister za
stopanstvo vo Vladata na SRM,
republi~ki i sojuzen pratenik,
~len na CK na KPM, ~len na
Glavniot odbor na SSRNM i
SZBNOV na Makedonija, ambasa-
dor na SFRJ vo Zambija, profe-
sor i dekan na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Ekonomika na agrarot (u~ebnik),
Skopje, 1959, 1961 i 1973; Izve{taj na
eden pratenik, Skopje, 1976; Titovata
tvore~ka primena na marksizmot vo sov-
remeni uslovi, Skopje, 1977; Uvod vo nau~-
nata rabota, (u~ebnik), Skopje, 1981; Di-
jalektikata na Titovoto delo, Skopje,
1982; Efikasna individualna naobrazba,
Skopje, 1983; Eden od generacijata (se}a-
vawa), NIO †Studentski zbor#, Skopje,
1983; Kontraproduktivnoto zna~ewe na
Stalinovata paradigma, †Mi-An#, Skop-
je, 2003. S. Ml.
BURIL^EVO – eneolitska na-
selba smestena od desnata strana
na patot [tip – Ko~ani (14 km od
Ko~ani), na ridot Pilavo, neda-
leku od s. Buril~evo (2 km kon is-
tok). Postavena e na zaramneto
plato na ridot, na okolu 80 m nad
rekata Bregalnica. Konstatira-
na e eneolitska dvoslojna nasel-
ba vrz koja{to se nao|aat tragi
od helenisti~kiot period. Pro-
najdeni se ku}i gradeni od plitar
i od kal (dolgi do 8 m, a {iroki
do 6 m). Kako enterierni re{eni-
ja na prostorot, toga{nite `ite-
li koristele parapetni yidovi za
podvojuvawe za opredeleni fun-
kcii. Vo sekoe `iveali{te ima-
lo ogni{te i pe~ka, a nadvor od
niv zemjanki i poluzemjanki {to
se koristele kako raboten pros-
tor za podgotvuvawe hrana (tran-
`irawe meso, obrabotka na {kol-
ki, proizveduvawe koskeni i ka-
meni alatki i dr.). Sadovata ke-
ramika so konusni i bikonusni
formi e dekorirana so grafitno
slikawe vrz temnosiva izmazneta
povr{ina. Otkrieni se koskeni,
kameni, kremeni i glineni alat-
ki, koi se minuciozno obrabote-
ni. Golemiot broj antropomor-
fni i zoomorfni figurini uka-
`uvaat na nivniot bogat duhoven
`ivot. Hronolo{ki ovoj lokali-
tet se vklopuva vo {irokiot kul-
turen kompleks Bubaw – Salkut-
ca – Krivodol.
LIT.: I. Koli{trkoska Nasteva, Antro-
pomorfni i zoomorfni figurini od
lok.Pilavo, s. Buril~evo, „Macedoniae Ac-
ta Archaeologica“, 15, Skopje, 1999, 25-32; I.
229
B BURMALI
Koli{trkoska Nasteva – S. Karpuzova,
Grafitno dekorirana keramika od lok.
Pilavo, s. Buril~evo, Ko~ansko, „Arheo-
logija“, II, Skopje, 2005, 57. Ir. K.-N.
Burmali xamija vo Skopje
BURMALI XAMIJA (Skopje,
1495) – podignata (vrz temelite
na nekoga{na crkva) od Mehmed-
beg Karli-zade na desnata strana
na r. Vardar, do Kameniot most.
Imeto Burmali go dobila po mi-
nareto, koe odnadvor bilo izgra-
virano so {ari vo vid na spirala.
Pokriena so tri koritesti svoda,
a tremot bil presvoden so pet ku-
biwa koi se potpirale na {est
mermerni stolba. Sru{ena vo
1925 g., a na nejzino mesto bil iz-
graden Oficerskiot dom.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Podatoci za Burmali xamija vo
Skopje, so poseben osvrt na natpisnata
plo~a, stolbovite, kapitelite i bazi-
site, Muzej na Makedonija, Arheolo{ki,
Etnolo{ki i Istoriski, Zbornik nova
serija, br. 2, Skopje, 1996. Dr. \.
Kiro
Burnazovski-
Mumuruznica
BURNAZOVSKI-MUMURUZ-
NICA, Kiro Todorov (Kumano-
vo, 31. I 1907 ‡ s. Beqakovce, Ku-
manovsko, 14. X 1941) ‡ metalski
rabotnik, komunisti~ki deec i
prvoborec od NOB. Zavr{il dva
klasa gimnazija (1922), a potoa go
izu~il metalskiot zanaet. Bil
sekretar na Sindikalnata pod-
ru`nica na metalskite rabotnici
(1925), ~len na SKOJ (1926), ~len
(1928) i potoa sekretar na PK na
SKOJ za Makedonija (1929), koga i
bil uapsen, a potoa i osuden na 6
godini na sudeweto vo Belgrad
(januari 1930). Kaznata ja izdr`al
vo Kazneniot zavod vo Sremska
Mitrovica zaedno so niza istak-
nati makedonski i jugoslovenski
komunisti. Po izleguvaweto od
zatvor (1935), zaminal na rabota
vo rabotilnicata na Papa Teodo-
230
si vo Skopje (1937). Podocna bil
interniran vo koncentracioniot
logor Me|ure~je kaj Ivawica (jan-
uari 1941). Bil borec na ku-
manovskiot Karada~ki NOPO
(12‡14. X 1941) i zaginal vo prvata
i edinstvena borba protiv bugar-
skata vojska i policija.
LIT.: Spomen zbornik na zaginaite bor-
ci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot
teror od Kumanovo i Kumanovsko 1941–
1945, Kumanovo, 1976, 22-23. S. Ml.
Rahim
Burhan
BURHAN, Rahim (Skopje, 1948) –
re`iser. Osnova~ i rakovoditel na
Teatarot na Romite †Pralipe#
(1971). Od 1991 g. teatarot †Prali-
pe# sorabotuva so teatarot †Ander
Rur# vo Milhajm, Germanija. Re-
`ii: †Ne! Ne#, †Bo`icata na vio-
linata# (†Mautie#), †Krvavi svad-
bi#, †Bibahtali# (†Nesre}a#), †Sos-
ke# (†Zo{to#), †Thagar Edip# (†Kral
Edip#), †Orestija#, †Otelo#, †Jer-
ma#, †Yidot, vodata#. R. St.
Stojan
Bur~evski-
Buridan
BUR^EVSKI-BURIDAN, Sto-
jan Jordanov (Rudnik, Vele{ko,
29. IV 1920 – mes. Re~ani, Vele{-
ko, 6. I 1943) – organizator i u~es-
nik vo oru`enoto vostanie od
1941 g. Bil borec, a potoa i ko-
mandir na ~eta vo partizanskiot
odred „Dimitar Vlahov“ (1942).
Od strana na bugarskiot voen
prek sud vo Skopje, vo dekemvri
1942 g. vo otsustvo bil osuden na
smrt. Zaginuva peej}i ja pesnata
na Odredot, zaedno so grupa par-
tizani vo sudir so bugarskata voj-
ska i policija.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen-kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Nada
Butniko{areva
BUTNIKO[AREVA, Nada Ni-
kolova (Veles, 27. I 1919 – s. Voj-
nica, Vele{ko, 16. XII 1942) – re-
volucioner, organizator na `en-
skoto i na sindikalnoto dvi`ewe
vo Veles (1939), ~len na KPM (od
1940) i aktiven u~esnik vo podgo-
tovkite za oru`enoto vostanie
(od april 1941). Nejzinata ku}a
bila zasolni{te za golem broj
ilegalci od Makedonija i mesto
na prvata partiska pe~atnica vo
Veles. Progonuvana od Bugarite,
vo 1942 g. zaminala vo Partizan-
skiot odred „Dimitar Vlahov“ i
u~estvuvala vo pove}e borbeni
akcii. Zaginala vo sudir so bu-
garskata policija.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
„BUF“, ISELENI^KA ORGA-
NIZACIJA (Detroit, Mi~igen,
SAD, 1924) ‡ selsko spomagatelno
dru{tvo. Edno od najbrojnite ma-
kedonski dru{tva vo SAD vo koe
~lenuvaat doselenicite od seloto
Buf (Lerinsko), koi se doselile
vo SAD me|u prvite (na krajot od
XIX v.). Dejnosta ja pro{irilo i
vo Vindzor (Kanada), kade {to
imalo golem broj Buv~ani, a potoa
i vo Toronto. Dru{tvoto ja pro-
dol`uva dejnosta. Sl. N.-K.
„BUF“, ISELENI^KO DRU[T-
VO (Vindzor, Kanada, 26 III 1944)
‡ dru{tvo na doselenici po po-
teklo od s. Buf, Egejskiot del na
Makedonija. Dru{tvoto razviva-
lo kulturni dejnosti, osobeno na
selskite proslavi, i gi zbli`u-
valo doselenicite od seloto Buf
(Lerinsko). Sl. N.-K.
BUF^ANSKO ORO ‡ makedon-
sko `ensko narodno oro vo metar
2/4, najzastapeno vo Bitolsko.
Racete se dr`at za kitkite,
malku svitkani vo laktite, do
ramenata. Dvi`ewata se mirni i
elegantni, tempoto e umereno, a
kon krajot postepeno se zabrzuva.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 56. \. M. \.
BUCEVSKI, Milo{ (Skopje, 27.
III 1945) – ekonomski tehni~ar,
atleti~ar. Go zavr{il Srednoto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ekonomsko u~ili{te †Boris
Kidri~# vo Skopje (1966). Bil
~len na Atletskiot klub †Var-
dar# vo Skopje. Bil reprezenta-
tivec na Makedonija i na Jugosla-
vija. Na Evropskoto prvenstvo za
mladinci vo Odesa (1966) osvoil
bronzen medal vo {tafeta 4 h 400
m. Postavil makedonski rekordi
na: 100, 200, 400, 4 h 100 i 4 h 400 m
i jugoslovenski vo {tafeti: 4 X
100 i 4 x 400 m. Toj e izbran za naj-
dobar sportist na Makedonija
(1966). Z. R.
BU^ALO ‡ najdolgata drvena
melodiska cevka na gajdata. Sos-
tavena e od tri me|usebno zagla-
veni delovi, a na edniot od niv,
{to vleguva vo gajdata, nare~en
piskar~e, odnatre e pricvrsten
piska od trska. Taa konstantno
proizveduva eden dlabok ton ‡
bordunira, a se {tima so pomo{
na gajdarkata. Pri zatvoraweto
na trite gorni otvora na gajdar-
kata bu~aloto proizveduva za dve
oktavi ponizok ton od onoj na gaj-
darkata.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 98. \. M. \.
BU^IM – rudnik na bakarna ru-
da (Cu), koj gi zazema severnite
delovi od bu~imskiot ruden reon.
Vo geolo{kata gradba na bu~im-
skoto nao|ali{te u~estvuvaat
glavno prekambriski metamor-
fni karpi (razni tipovi gnajsevi
i amfiboliti) i tercierni vul-
kaniti (andeziti i latito-ande-
ziti). Vo nao|ali{teto e utvrde-
na bakarna mineralizacija od
porfirski tip, lokalizirana vo
4 rudni tela (Centralen del, Bu-
narxik, Vr{nik i ^ukar). Poseb-
no treba da se istaknat trite ti-
pa bakarna mineralizacija: pri-
marna (Centralen del i Bunar-
xik), supergena mineralizacija
vo oksidaciono-cementacionata
zona (^ukar) i me{ovita (Vr{-
nik). Sodr`inata na glavnite
rudni metali vo prosek iznesuva:
0,3% Cu, 0,35 g/t Au, 1 g/t Ag, potoa
vo rudata se konstatirani zgole-
meni sodr`ini na Mo, Se, Pt, Pd, Bi
i dr. Glavni rudni minerali se:
pirit, halkopirit, enargit, bor-
Povr{inskiot kop na Rudnikot †Bu~im#, Radovi{
nit, kovelin, molibdenit, halko-
zin, i dr.
LIT.: Van~o ^ifliganec, Rudi{ta i poja-
vi na bakar vo Republika Makedonija: ti-
povi i reonizacija, poseben osvrt na por-
firskoto rudi{te na bakar Bu~im, RGF.,
Posebno izdanie br. 1, [tip, 1993. T. Ser.
BK †Bu~im-Jaka# od Radovi{
„BU^IM# – Radovi{ – akcio-
nersko dru{tvo za rudarstvo i
metalurgija na bakar. Graden e od
1976 g., a raboti od 1979 g. Proiz-
vodna programa: 3.800.000 toni
bakarna ruda godi{no (so sredno
0,25% bakar, 0,8–1 g srebro i
0,3–0,4 g zlato vo eden ton ruda)
od koi so flotacija se izvlekuva-
at korisnite minerali so pro-
se~no flotacisko iskoristuva-
we od 90% za bakarot, 30% za
srebroto i 60% za zlatoto, taka
{to godi{no se dobivaat vo pro-
sek 40.000 toni bakaren koncen-
trat koj dava 8.000 toni bakar. So
metalur{ka prerabotka na kon-
centratot (nadvor od RM) se iz-
dvojuvaat i zlato i srebro (i dva-
ta metala so ~istota od 99,99%) i
toa vo koli~estvo sredno od 500
do 600 kg zlato i od 500 do 600 kg
srebro. Le`i{teto e sostaveno
od tri rudni tela: ^ukar, Vr{-
nik i centralen del. Osven me-
talnite minerali halkopirit,
halkozin, pirit, hematit, magne-
tit, molibdenit (so zastapenost
i na zlatoto i na srebroto), ruda-
ta sodr`i i nemetalni minerali
feldspat i kvarc. Ima promen-
liv broj vraboteni, vo 1999 g. re-
~isi 800. Privatizacijata e vr-
{ena vo pove}e navrati. So ak-
tivnosta na rudnikot i flotaci-
jata se zafateni i se zagrozeni
golemi povr{ini vo blizina na
Radovi{. Prezemeni se uspe{ni
zafati za revitalizacija na po~-
vata na branata na hidrojalovi{-
teto. Eden e od osnova~ite na
„Goldmak# – Radovi{. Osven vo
Bu~im, rudi{ta i pojavi na ba-
kar se sre}avaat i vo metaloge-
netskite reoni Borov Dol, Pla-
vica, Zlatica, Crni Vrv, severno
od Gevgelija, podra~jeto Strumi-
ca – Dojran i drugi. Eksploata-
BU^IN B
cija se vr{i edinstveno vo rud-
nikot „Bu~im#.
LIT.: V. ^ifliganec, Rudi{ta i poja-
vi na bakar vo Republika Makedonija,
tipovi i reonizacija, Rudarsko-geo-
lo{ki fakultet [tip, 1993 g.
Sv. H. J. - S. I.
†BU^IM-JAKA# – bora~ki klub
vo sloboden stil od Radovi{,
formiran kako BK †Partizan#
(1962). Nekolkupati go menuval
imeto, a ovoj naziv go dobil po-
docna (od 1993–2003). Klubot e
ekipen prvak na Makedonija po-
ve}e pati (1991–2004), na Evropa
(1995) i na Interkontinentalni-
ot kup (1996), odr`ani vo Rado-
vi{. Podemot go do`iveal pod
rakovodstvoto na prviot pretse-
datel Nikola \or|i~kov, a me|u-
narodnite uspesi za vreme na
pretsedatelot d-r Van~o ^ifli-
ganec. Pod stru~noto trideceni-
sko rakovodstvo na Dim~e Ange-
lov bile postignati site uspesi
na Klubot. Najuspe{ni bora~i na
BK †Bu~im-Jaka# od Radovi{ se:
Pavle Jovanov, Toni Tan~ev i
Nikol~o Kalajxiev. F. \.
BU^IN – helenisti~ka naselba
rasposlana na dolgata padina na
Bu~inski Rid, 20 km zapadno od
Prilep. Na povr{inata se voo~-
livi ostatoci od gradbi, grade-
`en materijal i fragmenti od ke-
rami~ki sadovi. Pri obrabotka-
ta na zemjata se najdeni pove}e
moneti od Filip II do Konstan-
tin I i avtonomnite gradovi Am-
fipolis, Pela, Tesalonika i dr.,
kako i eden srebren medaljon so
pretstava na Artemida datiran
vo krajot na III i po~etokot na II
vek pr.n.e. Brojni mermerni spo-
menici so reljefni pretstavi
ili so gr~ki natpisi se vgradeni
kako spolii vo crkvite na okol-
nite sela, a poteknuvaat od ovaa
naselba, koja se identifikuva so
gradot Alkomena (Alcomena) koj,
spored pi{uvaweto na Strabon,
le`el na desniot breg od Crna
Reka (Erigon). Podatokot deka
231
B BU^KOVSKI
ovoj grad na izlezot od Demir Hi-
sar vo Pelagonija e gradot Alko-
mena go potvrduva i Stefan Vi-
zantinec.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957, 221; I. Mikul-
~i}, Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza,
Skopje, 1966, 59. K. Kep.
Vlado
Bu~kovski
BU^KOVSKI, Vlado (Skopje, 2.
XII 1962) ‡ pravnik, univ. prof i
politi~ar. Diplomiral na Prav-
niot fakultet (pravosudna naso-
ka) vo Skopje (1986), kade {to i
magistriral (1991), a doktoriral
na temata „Rimskoto i sovre-
menoto zalo`no pravo“ (1998).
Prvin bil stru~en sorabotnik vo
Sobranieto na SRM (1987‡1988),
a potoa asistent (1988‡1998), do-
cent (1998) i vonreden profesor
(2003) po predmetot rimsko pravo
na Pravniot fakultet vo Skopje.
Bil ~len na Dr`avnata izborna
komisija (1998‡2000), pretseda-
va~ na Sovetot na grad Skopje
(2000‡2001), portparol i pot-
pretsedatel na SDSM, pratenik
vo Sobranieto na RM, minister
za odbrana vo {irokata koali-
ciona vlada (13. V ‡ 26. XI 2001) i
po pobedata na SDSM i negovite
koalicioni partneri na parla-
mentarnite izbori (2002) stanal
~len na Vladata na RM i minis-
ter za odbrana (1. XI 2002 ‡ de-
kemvri 2004), kako i pretsedatel
na Pravniot sovet na Vladata na
RM (od 15. IX 2003), Otkako bil
izbran za lider na SDSM (26. XI
2004), istiot den mu bil doveren
mandatot da formira nova Vlada
(po ostavkata na dotoga{niot
premier Hari Kostov), a potoa
Sobranieto na RM go izbralo za
pretsedatel na Vladata na RM
(15. XII 2004 ‡ 27. VIII 2006). Pod
negovo vodstvo koalicijata Za
Makedonija zaedno, predvodena
od SDSM, do`ivea poraz na par-
lamentarnite izbori (2006), po-
radi {to be{e pobarano da pod-
nese ostavka od funkcijata pret-
sedatel na SDSM, no toj go odbi
baraweto. Na konferencijata na
partijata (7. X) mu be{e izglasa-
na nedoverba i se povle~e od
pretsedatelskoto mesto vo
SDSM. Podocna protiv nego
232
be{e podnesena krivi~na prijava
poradi zloupotreba na slu`bena-
ta dol`nost i nanasena {teta (1.
VIII 2007), izvr{ena vo 2001 g.
kako minister za odbrana.
Aktuelen pratenik na SDSM vo
Sobranieto na RM. S. Ml.
BUXET NA REPUBLIKA MA-
KEDONIJA – godi{en plan za
finansirawe na funkciite i ob-
vrskite na dr`avata, a se sostoi
od godi{na procenka na prihodi-
te i na rashodite po nameni. Pri-
hodite i rashodite vo buxetot se
predviduvaat i se odobruvaat za
idniot period, po pravilo za ed-
na godina, koja se narekuva buxet-
ska ili fiskalna godina. Spored
makedonskoto buxetsko zakono-
davstvo, buxetskata godina se sov-
pa|a so kalendarskata, odnosno
zapo~nuva na 1. I, a zavr{uva na
31. XII. Buxetot go donesuva Sob-
ranieto na RM. Vo taa smisla, bu-
xetot pretstavuva akt so zakon-
ska i administrativna sila. Od
nego proizleguvaat ovlastuvawa
i obvrski za organite na izvr{-
nata vlast, koi go izvr{uvaat bu-
xetot, da gi realiziraat prihodi-
te predvideni so buxetot i da gi
izvr{uvaat rashodite vo visina i
za nameni {to se odboreni vo bu-
xetot. Vo buxetot na RM brojkite
za prihodite i rashodite se iska-
`uvaat spored prethodno utvrde-
na klasifikacija, a nivniot obem
e usoglasen so ekonomskata poli-
tika i materijalnite mo`nosti
na zemjata. Buxetot na RM go so-
~inuvaat sredstvata na korisni-
cite od oblasta na zakonodavna-
ta, izvr{nata i sudskata vlast,
odnosno buxetot na centralnata
vlast, kako i buxetite na: Fondot
za penzisko i invalidsko osigu-
ruvawe, Fondot za zdravstveno
osiguruvawe, Fondot za pati{ta,
Fondot za vodi, Fondot za za{ti-
ta i unapreduvawe na `ivotnata
sredina i prirodata i Agencijata
za vrabotuvawe na RM. Spored
opfatot, buxetot na RM e tip na
konsolidiran buxet {to gi opfa-
}a buxetot na centralnata dr`av-
na vlast i buxetite na drugite
javnopravni tela koi se nositeli
na javni funkcii i imaat odrede-
na finansiska avtonomija (zaseb-
ni prihodi i sl.). Vo terminolo-
gijata na javnite finansii, ovoj
tip na buxet e poznat pod nazivot
„konsolidiran buxet na central-
nata dr`ava#. Prihodite na buxe-
tot na centralnata dr`avna
vlast se obezbeduvaat od: a) dano-
ci (danok na dobivka, personalen
danok na dohod, danok na dodadena
vrednost, akcizi); b) carini i
drugi dava~ki od me|unarodnata
trgovija i transakcii; v) taksi; g)
nedano~ni prihodi; d) donacii
primeni od zemjata i od stran-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
stvo; |) drugi prihodi ostvareni
vo soglasnost so zakon. Pokraj
toa, prihodi na buxetot se i zae-
mite od zemjata i od stranstvo, so
koi se finansira buxetskiot de-
ficit. Prihodite na buxetite na
fondovite, kako sostaven del na
buxetot na RM, se obezbeduvaat
od: pridonesi (od plati), nado-
mestoci, transferi od buxetot na
centralnata dr`avna vlast, dona-
cii od zemjata i od stranstvo i od
drugi prihodi steknati vo sog-
lasnost so zakonot. Rashodite na
buxetot na RM gi so~inuvaat: a)
tekovni rashodi (plati, naemni-
ni i nadomestoci, rashodi za sto-
ki i uslugi, tekovni transferi i
kamatni pla}awa); b) kapitalni
rashodi (nabavka na kapitalni
sredstva i kapitalni transferi);
v) davawe zaemi i sredstva za ku-
puvawe na hartii od vrednost; i g)
otplata na glavnicata na vnat-
re{niot i nadvore{niot dolg.
Deficitot na buxetot na RM se
finansira so zemawe zaemi od
zemjata (preku emisija na kratko-
ro~ni hartii od vrednost, t.e. dr-
`avni zapisi, a od neodamna i na
dr`avni obvrznici) i od stran-
stvo. So finansiskite sredstva
na buxetot na RM upravuva tre-
zorot, koj e vo ramkite na
Ministerstvoto za finansii.
Vkupnite prihodi na buxetot na
RM u~estvuvaat so 35,5% vo bruto
doma{niot proizvod vo 2005 g.
Dano~nite prihodi, {to gi opfa-
}aat danocite na buxetot na cen-
tralnata dr`avna vlast i pri-
donesite na fondovite (PIOM,
za zdravstvo i za vrabotuvawe)
~inat skoro 84% od vkupnite
prihodi na buxetot na RM vo 2005
g. Samo dano~nite prihodi na
centralnata dr`avna vlast ~inat
55% od vkupnite buxetski priho-
di na RM za 2005 g. Me|u oddel-
nite danoci, najva`na uloga
imaat: danokot na dodadena vred-
nost, akcizite i personalniot
danok na dohod. Samo danocite na
potro{uva~kata (DDV i akcizi-
te) imaat u~estvo od re~isi 70%
vo dano~nite prihodi, ili 13,7%
vo BDP, so {to RM se vbrojuva vo
zemjite so najvisoka zastapenost
na ovie danoci vo svetot. Visoko-
to u~estvo na danocite na potro-
{uva~kata, od aspekt na ekonom-
skite efekti na {tedeweto i in-
vesticiite, ekonomski e oprav-
dano, no od socijalno-politi~ki
aspekt e nepovolno poradi regre-
sivnite efekti na ovie danoci.
Vo strukturata na vkupnite ras-
hodi dominantno u~estvo imaat
tekovnite rashodi so skoro 90%
vo 2005 godina. Najgolemi rashod-
ni stavki vo 2005 godina se pla-
tite i nadomestocite (22,8%) i
socijalnite transferi (46,8%).
Kapitalnite rashodi vo 2005 g.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bele`at u~estvo od samo 10,2% vo
vkupnite rashodi na buxetot na
RM, {to zboruva za nepovolnata
struktura na vkupnite buxetski
rashodi koja, kako takva, ne e vo
funkcija na pottiknuvawe na
ekonomskiot rast. Zna~ajna ka-
rakteristika na buxetot na RM
pretstavuva sostojbata so buxet-
skiot deficit. Po~nuvaj}i od
1993 g., fiskalnata politika
be{e naso~ena kon ostvaruvawe-
to na oddr`liva fiskalna pozi-
cija vo ovoj pogled. Merkite na
fiskalnata konsolidacija, koi
glavno se prezemaa vo sferata na
buxetskite rashodi, pridonesoa
buxetskiot deficit vo periodot
1995-1998 da se odr`uva na nivo
do 2% od BDP. Po konfliktnite
godini (2001 i 2002), koga buxet-
skite deficiti naglo se zgolemi-
ja (7,2% i 5,7% od BDP, respek-
tivno), vo 2003 g. javnite finan-
sii se konsolidiraa, taka {to vo
ovaa godina deficitot se namali
na 1,7% od BDP, a vo slednite
godini, zaklu~no so 2005 g., se
spu{ti pod 1% od BDP (odnosno
0,6% vo 2005 g.).
IZV.: Ministerstvo za finansii na Re-
publika Makedonija, †Bilten#, 11-12, 2006.
LIT.: @ivko Atanasovski, Javni finan-
sii, Ekonomski fakultet, Skopje, 2004.
@. A.
BUXETSKI SISTEM NA RE-
PUBLIKA MAKEDONIJA –
pozitivni propisi, institucii i
odnosi koi ja konstituiraat ce-
linata na buxetskoto finansi-
rawe na zemjata. Buxetskiot sis-
tem na RM se razviva{e napored-
no so razvojot i menuvaweto na
stopanskiot i politi~kiot sis-
tem na zemjata. Vo po~etokot na
devedesettite godini od mina-
tiot vek, buxetskiot sistem nose-
{e belezi i funkcionira{e spo-
red buxetskoto zakonodavstvo na
porane{nata Jugoslovenska fe-
deracija. Vo po~etokot, naporite
na novata samostojna i nezavisna
dr`ava bea naso~eni kon nadmi-
nuvawe na recidivite na nera-
cionalniot i neefikasen sistem
na javnoto finansirawe, {to se
karakterizira{e so ekstremen
buxetski pluralizam. Toj sistem
be{e zasnovan vrz mno{tvo sub-
jekti kako nositeli na odluki i
na razgranet sistem na instru-
menti na javnoto finansirawe.
Od edna strana, vo ramkite na
koncepcijata za deetatizacija na
op{testvenite slu`bi i nivnoto
samoupravno organizirawe, se
razvi integralen koncept za sa-
moupravnite interesni zaednici,
preku koi se finansira{e t.n. za-
edni~ka potro{uva~ka, od prido-
nesite {to se pla}aa vrz osnova
na op{testvenite dogovori i sa-
moupravnite spogodbi, od strana
na gra|anite, pretprijatijata i
drugite korisnici na uslugite;
od druga strana, se formira{e
kolosekot na buxetskoto finan-
sirawe na t.n. op{ti op{testve-
ni potrebi (vsu{nost, klasi~ni-
te dr`avni funkcii), so sredstva
od fiskalnite dava~ki (danoci i
sl.). So donesuvaweto na Zakonot
za buxetite (1993) od strana na
Sobranieto na novata samostojna
dr`ava, se napravi presvrt vo
ureduvaweto na nov i moderen bu-
xetski sistem, koj e kompatibi-
len so sistemite na zemjite so
razviena pazarna ekonomija. So
ovoj zakon se sozdade osnova de-
finitivno da se nadmine buxet-
skiot pluralizam i da se izgradi
racionalen sistem, vrz prin-
cipot na buxetskoto edinstvo. Vo
javnoto finansirawe na razli~-
nite vidovi javni dobra, buxetot
se prifati kako edinstven in-
strument vo koj se iska`uvaat i
se odobruvaat prihodite i rasho-
dite na centralnata vlast, edini-
cite na lokalnata vlast (op{ti-
te) i na fondovite, kako posebni
javnopravni tela vo sistemot na
javnoto finansirawe. Soglasno
so principot na buxetskata pot-
polnost, site prihodi na koris-
nicite od oblasta na zakonodav-
nata, izvr{nata i sudskata vlast
i edinkite korisnici vo nivniot
sostav, kako i na edinicite na lo-
kalnata samouprava i na fondo-
vite, se iska`uvaat vo oddelnite
buxeti. Funkcionalnata struktu-
ra na buxetskiot sistem ja so~i-
nuvaat tri segmenti: buxetot na
centralnata dr`avna vlast, buxe-
tite na fondovite i buxetite na
edinicite na lokalnata samoup-
rava (op{tinite). Buxetot na
centralnata dr`avna vlast i bu-
xetite na fondovite (za PIO, za
zdravstvo, za pati{ta itn.) go so-
~inuvaat konsolidiraniot buxet
na centralnata dr`ava, ili spo-
red makedonskoto buxetsko zako-
nodavstvo, buxetot na RM. Konso-
lidiraniot buxet na centralnata
dr`ava, zaedno so buxetite na
edinicite na lokalnata samoup-
rava, go so~inuvaat konsolidira-
niot buxet na op{tata dr`ava.
Buxetite na site nositeli na jav-
noto finansirawe se alimenti-
raat od zasebni prihodni izvori
(danoci, nedano~ni prihodi, do-
tacii i drugi izvori). Fiskalen
suverenitet ima samo centralna-
ta dr`avna vlast. Edinstveno
Sobranieto na RM mo`e da vove-
duva i da gi ureduva danocite i
drugite javni dava~ki, ednoobraz-
no na teritorijata na dr`avata.
Op{tinite kako lokalni edini-
ci na vlasta se ovlasteni, vo ram-
kite na odredeni limiti, da gi
ureduvaat edinstveno stapkite na
BU[EVA B
danocite na imot, koi se tipi~ni
lokalni danoci. Sistemot na ras-
predelba na prihodnite izvori
(danocite) ne obezbeduva dovolno
sredstva za finansirawe na ori-
ginarnite nadle`nosti na op-
{tinite, taka {to sredstvata
{to nedostigaat se obezbeduvaat
vo vid na dotacii od buxetot na
centralnata vlast (za odredeni
nameni i od buxetite na fondovi-
te). Vo odnos na zadol`uvaweto,
samo Vladata na RM ima pravo da
zema zaemi od pravni i od fizi~-
ki lica vo zemjata i od stranstvo,
vrz osnova na zakon, za pokrivawe
na buxetskiot deficit i da dava
garancii za otplata na obvrskite
po osnov na zemeni zaemi za ovaa
namena. Edinicite na lokalnata
samouprava i fondovite mo`at
kratkoro~no da se zadol`uvaat
kaj centralnata vlast. Buxetski-
ot proces vo RM e ureden vo so-
glasnost so modernoto buxetsko
zakonodavstvo. Ovoj proces op-
fa}a, vo osnova, tri fazi: sosta-
vuvawe (izgotvuvawe) na buxetot,
{to e vo nadle`nost na izvr{na-
ta vlast; donesuvawe (izglasuva-
we) na buxetot, {to e vo nadle`-
nost na Sobranieto na RM (na so-
vetite na op{tinite vo slu~ajot
so lokalnite buxeti); i izvr{u-
vawe na buxetot, {to e vo nad-
le`nost na organite na izvr{na-
ta vlast. Za upravuvawe so fi-
nansiskite sredstva na buxetite
se gri`i trezorot, koj e vo sostav
na Ministerstvoto za finansii.
Trezorot vodi evidencija za site
transakcii na prihodite i rasho-
dite na buxetot na RM, na koris-
nicite i edinkite korisnici na
sredstva od buxetot, a, isto taka,
vodi evidencija za naplatata za
prihodite na edinicite na lokal-
nata samouprava i za nivnata dis-
tribucija i kontrola.
LIT.: Zakon za buxetite, Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, Skopje, 1993.
@. A.
BU[EVA PLANINA – sredno-
visoka planina {to se protega
pome|u dolinata na Treska na
sever, prevojot Barbaras (864 m)
na si, Prilepsko Pole na istok,
Crna Reka na jug i rekata @aba
na zapad. Zafa}a povr{ina od 325
km2. Najvisok vrv e Stara Musica
(1.788 m). Na glavnoto planinsko
bilo koe se protega vo pravec
jz–si se izdigaat u{te 10 vrvovi
povisoki od 1.500 m. Na zapad Bu-
{eva Planina morfolo{ki e
tesno povrzana so poniskite
planini Baba Sa~ i Luben. Dosta
e po{umena so listopadni – buko-
vi, a na mesta i so zimzeleni drv-
ja. Na ovaa planina se nao|a edin-
stveniot planinski grad vo Re-
publika Makedonija – Kru{evo.
T. And.
233

Andre
Vajan
VAJAN, Andre (Vaillant, André)
(Suason, 1. VII 1890 ‡ Pariz, 23. IV
1977) ‡ francuski slavist, klasi-
~en filolog i romanist, dopisen
~len na MANU (od 25. XII 1969).
Bil profesor na Ñcole nationale
des langues orienetales, Ñcole pratique
des Hautes Ñtudes i Collége de Fran-
ce, naslednik na Andre Mazon.
Prviot neposreden dopir so Ma-
kedonija go imal kako francuski
vojnik na Solunskiot front vo
vremeto na Prvata svetska vojna.
Toga{, kako potporu~nik vo
Glavniot {tab, imal zada~a vo
„okolinata na Lerin da ja ispita
jazi~nata situacija, obi~aite i
spomenicite“, pri {to zapo~nal
i so sobirawe na makedonski na-
rodni pesni i prikazni. Pritoa,
me|u drugoto, utvrdil deka „Vo
Makedonija, srpska i gr~ka, po-
stoi samo makedonski jazik...“ Vo
negovite nau~ni istra`uvawa po-
sebno go interesirale i staroslo-
venskiot jazik i kni`evnosta, kom-
parativnata gramatika na sloven-
skite jazici i sl. Se zanimaval i
so makedonskata dijalektologija
i makedon-
skiot jazik
vo ramkite na
ju`nosloven-
skata jazi~na
grupa. Avtor
e na dvaeseti-
na knigi i na
golem broj
statii i dru-
gi prilozi.
Po katastro-
falniot
Andre Vajan: Komparativna Skopski zem-
gramatika na slovenskite jotres (1963),
jazici (1938)
V
ispratil knigi vo Skopje. Bil do-
pisen ~len na JAZU i SANU.
BIBL.: Marko Kraljevi} et la Vila, „Révue des
Ñtudes Slaves“, VII, Paris, 1928; Les chants
épiques des Slaves du Sud, Paris, 1932; Le prob-
lème du slave macédonien, „Bulletin de la Société
de Linguistique de Paris“, vol 39, 2, No 116,
Paris, 1938, p. 195; Mélanges Jules Legras, Paris,
1939; Marko Kraljevi} et son frêre Andrijaš,
Mélanges Henri Grégoire, I, Bruxelles, 1949; Un
lexique macédonien du XVI siécle, Paris, 1958.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Procesi od
makedonskata literaturna i nacional-
na istorija, III, Skopje, 1990, 196–197;
istiot, Profili i projavi od makedon-
skata literaturna istorija, I, Skopje,
1982, 17–24. S. Ml.
Gustav
Vajgand
VAJGAND, Gustav (Gustav Weigand)
(Duisburg, Germanija, 1. II 1860 ‡
Duisburg, 8. VII 1930) ‡ germanski
filolog-romanist i etnograf,
univ. profesor. Otkako dok-
toriral, bil direktor na Insti-
tutot za romanski jazik vo Lajpcig
(od 1894) i profesor po romanska i
balkanska filologija i etno-
grafija na Lajpci{kiot uni-
verzitet (od 1896). Bil pokrenuva~
i redaktor na „Godi{nik“ na
Institutot za romanski jazik vo
Lajpcig (1894‡1919) i sp. „Balkan-
arhiv“ (t. 1‡4, 1925–1929). Dve godini
istra`uval niz Makedonija i vo
sosednite zemji (Albanija, Epir i
Grcija), prou~uvaj}i go jazikot i
etnografijata na Vlasite, za {to
objavil nekolku knigi i eden atlas
(1888, 1892, 1894 i 1909). Pritoa
projavil interes i za makedon-
skiot jazik. Bil izbran za dopisen
~len na BAN vo Sofija (1902).
Avtor e na gramatiki na roman-
skiot (1903), na bugarskiot (1907) i
na albanskiot jazik (1913), na
bugarsko-germanski re~nik (1913),
na re~nik na bugarskite li~ni imi-
wa – potekloto i zna~eweto (1926),
kako i na etnografska karta na
Makedonija (1895), poseben prilog
za „Aspiraciite na balkanskite
narodi“ i na kniga za etnografija-
ta na Makedonija. Gi pomagal make-
donskite studenti vo Lajpcig.
BIBL.: Etnographie von Makedonien, Leipzig, 1924;
Etnografi® na Makedoni®, prevod ot nemski
Elena Pipileva, Sofi®, 1998. S. Ml.
VAJNOV, Pando Gligorov (s.
Srebreno, Lerinsko, 1924) – voen
komandant na DAG. Kako potpol-
kovnik (1948) i polkovnik (1949)
bil komandant na brigada i divi-
zija. Bil ~len na Glavniot odbor
na NOF na Makedoncite od Egej-
skiot del na Makedonija (januari
1948), ~len na Glavniot odbor na
NOMS na Egejska Makedonija
(maj 1949), zamenik ~len na CK
KPG (oktomvri 1950) i pretseda-
tel na Organizacijata †Ilinden#
na makedonskite begalci vo is-
to~noevropskite zemji.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOB, 1947,
tom IV, AM, Skopje, 1980, dok. 76, 290–291.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Svetli liko-
vi od Egejska Makedonija (1945–1949),
NIO †Studentski zbor#, Skopje, 1987,
240-243. S. Ml.
VAZVANAS, Vangelis ‡ komu-
nisti~ki deec. Vo vremeto na
Vtorata svetska vojna bil sekre-
tar na Makedonskoto biro na
OKNE (juli 1941), a potoa ~len
na Gradskiot komitet (od 1941) i
~len na Okoliskiot komitet na
KPG vo Solun, ~len i vtor sekre-
tar na Makedonskoto biro na
KPG, sekretar na Oblasniot ko-
mitet na mladinskata organiza-
cija EPON i sekretar na Grad-
skiot komitet na KPG vo Solun
(od mart 1944). U~estvuval na
mo{ne zna~ajnata pro{irena sed-
nica na Oblasniot komitet na
KPG za Egejskiot del na Makedo-
nija, pri {to bil izbran za ~len
na Oblasniot komitet (vtora po-
lovina na noemvri 1944). Na Sed-
miot kongres na KPG bil izbran
za kandidat-~len (1945), a na Pet-
tiot plenum i za ~len na CK na
KPG (januari 1949). Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija
bil politi~ki komesar na pove}e
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
voeni edinici na DAG vo Egej-
skiot del na Makedonija i Traki-
ja, a potoa i na [estata dizizija
na DAG.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB (1944‡
1945), t. II, AM, Skopje, 1973, 80; D-r Risto
Kirjazovski, Demokratski i antifa{is-
ti~ki partii i organizacii vo Egej-
skiot del na Makedonija (1941‡ 1945),
INI, Skopje, 1991, 40, 54, 75, 86 i 114.
S. Ml.
Xejms
Vajsman
VAJSMAN, Xejms R. (James R.
Wiseman) (Nort Litl Rok, SAD,
29. VIII 1934) ‡ arheolog, univ.
profesor, akademik. Diplomiral
na Univerzitetot vo Misuri
(1957), a potoa zavr{il klasi~ni
studii vo Amerikanskata {kola
vo Atina (1959‡1960). Magistri-
ral (1960) i doktoriral (1966) na
Univerzitetot vo ^ikago. Nego-
vite profesionalni interesi se
naso~eni kon prou~uvawe na od-
nosot me|u Rimjanite i avtohto-
noto naselenie, trgovijata i eko-
nomijata vo rimskiot period i
gradovite i naselenite mesta vo
antikata i vo docnoanti~kiot
period vo isto~niot del na Medi-
teranot. Predaval na univerzite-
tite vo Ostin (Teksas), Kolora-
do, Boston i vo Amerikanskata
{kola za klasi~ni studii vo
Atina. Rakovodel so arheolo{ki
istra`uvawa vo Makedonija
(Stobi), Grcija (Elis, Korint,
Nikopolis) i vo [panija (Me-
norka). Od 1970 do 1981 g. bil ko-
rakovoditel na arheolo{kite is-
kopuvawa vo Stobi i urednik na
publikacijata Studii za starini-
te vo Stobi I‡III (Studies in the An-
tiquities of Stobi), a vo 1979 g., vo ne-
gova organizacija, na Univerzi-
tetot vo Boston e odr`an simpo-
zium posveten na istra`uvawata
na ovoj anti~ki grad. Toj e osno-
va~ i glaven urednik na spisanie-
to Journal of Field Archaeology
(1974‡1985), a pokraj golemiot
broj op{testveni dejnosti bil i
potpretsedatel (1981‡1984) i
pretsedatel (1985‡ 1988) na Arhe-
olo{kiot institut na SAD, kade
{to vo 1993 g. e izbran za po~esen
pretsedatel. Za nadvore{en ~len
na MANU e izbran vo 2003 g.
BIBL.: Studies in the Antiquities of Stobi, I‡III,
Beograd‡Titov Veles, 1973‡1981 (urednik);
The Land of the Ancient Corinthians. Studies in
Mediterranean Archaeology, 50, Goteborg, 1978;
Landscape Archaeology in Southern Epirus, Gre-
ece, I, Hesperia Supplement, 32, Athens, 2003
(urednik). A. V.-M.
VAJTOS (Gradi{te) – utvrdena
naselba od ranoanti~ko i rimsko
vreme. Na tri kilometri zapadno
od s. Oktisi, na planinata Jabla-
nica, dominira utvrdena naselba
(680x80 m) so pogled kon Stru{-
ko Pole, od kade {to se nadgledu-
vala Via Egnatia. Na severnata
Utvrdenata naselba Vajtos (Gradi{te)
od ranoanti~ko i rimsko vreme
strana se za~uvani ostatoci od
bedemi ({irina 20,20 m) gradeni
vo suvoyid opus quadratum pseudo
isodomum, a na zapadnata strana e
za~uvan del od Portata od rimsko
vreme, gradena so kamen i malter.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, La Via Egna-
tia entre Lychnidos et Pons Servilii, „Ancient
Macedonia#, VI/1, Thessaloniki, 1996, 153–165;
Eadem, Moenia Aeacia et la Macedoine, Homa-
ge to M. Gara{anin, Beograd, 2006, 587–591.
V. B.-Gr.
VAJUNITI – slovensko pleme,
kon krajot na VI i po~. na VII v. se
naselilo vo Makedonija, na teri-
toriite zapadno od Solun, a po-
docna vo Epir, pome|u Arta i Ja-
nina. Vo sojuz so drugite sloven-
ski plemiwa u~estvuvale vo napa-
dite na Vizantija (614–616), pus-
to{ej}i gi ju`nite delovi na
Ilirik i egejskite ostrovi, kako
i vo napadot na gradot Solun
(616). Se smeta deka oblasta Vage-
netija vo Epir spored niv go do-
bila imeto.
LIT.: I. Stefoska, Slovenite na po~va-
ta na Makedonija (od VII do po~etokot
na X vek), Skopje, 2002; T. @ivkovi¢, Ju`-
ni Sloveni pod vizantijskom vla{¢u
(600–1025), Beograd, 2002; F. Bari{i¢,
^uda Dimitrija Solunskog kao istori-
ski izvori, Beograd, 1953. K. Ax.
VAKCINACIJA VO RM – sis-
tem za rutinska vakcinacija pro-
tiv odredeni zarazni bolesti {to
se temeli na zakonska regulativa.
Vo istorijatot na sproveduvaweto
na zadol`itelnata imunizacija,
od 1944 pa navamu, bele`ime dva
perioda – edniot kampawski na-
~in na vakcinacija koj trael do
1960 g., a potoa kontinuirana vak-
cinacija. Vo 1948 g. so Sojuzen za-
kon vovedeno e zadol`itelno vak-
cinirawe so BS@ vakcina kaj si-
VALANDOVO V
te deca i mladinci do 18 godini, a
od 1950 g. vakcinirawe na novoro-
den~iwata. So vakcinacija protiv
difterija i tetanus se zapo~nalo
vo 1951 g., a vo 1960 e vovedena vak-
cinacijata protiv golemata ka{-
lica i detskata paraliza. Zadol-
`itelnata vakcinacija protiv ma-
lite sipanici e vovedena na krajot
na 1971, a od 1982 g. u{te dve vakci-
ni se staveni na listata na zadol-
`itelna imunizacija – vakcina
protiv zau{ki i protiv crvenka
(rubeola). Po eden dolg period od
22 godini, vo 2004 g. e vovedena i
zadol`itelna vakcinacija na se-
koe novorodeno so vakcina protiv
hepatit B. Efektite od dolgogo-
di{nata uspe{no sproveduvana
vakcinacija vo na{ata zemja (kon-
tinuirano visok opfat nad 90% i
95% za pooddelni vakcini) se iz-
vonredni i vidlivi. Vo ramkite na
globalnite zalo`bi na SZO za
eradikacija na detskata paraliza
vo 2002 g. RM (kako del od Evrop-
skiot region) dobi sertifikat za
eradikacija na ova zaboluvawe na
svojata teritorija. N. P.-J.
VALAVNICI – metalur{ki po-
goni za obrabotka na metalite so
valawe; prvobitno se vo sostav na
Rudnici i @elezarnica „Skopje#,
a denes funkcioniraat kako neza-
visni proizvodno-prerabotuva~-
ki fabriki. Valavnicite (t.n.
topli ili ladni, vo zavisnost od
primenetata postapka i debeli-
nata na proizvodot) se industri-
ski postrojki i instalacii za
proizvodstvo na ~eli~ni plosna-
ti proizvodi. Vo Toplata valav-
nica (denes vo sostavot na Mak-
stil), so pousovr{ena tehnologi-
ja, se proizveduvaat slabovi na
kontinuirani linii za leewe i
se valaat toplovalani lenti i
toa debeli limovi (5 do 130 mm) i
sredno debeli limovi (2 do 5 mm).
Vo Valavnicata za lenti se vr{i
prerabotka na slabovite do len-
ti so valawe vo dve etapi, pri
{to se dobiva me|uproizvod so
debelina na lentite od 22 do 30
mm i lenti debeli od 2 do 10 mm,
od koi, del se dorabotuva vo Lad-
nata valavnica, kade valaweto se
vr{i na temperaturi pod 100oS.
Se vr{i lu`ewe na `eleznite
oksidi od povr{inata so kiseli-
na, strani~no obre`uvawe i lad-
no valawe do lenti debeli od 0,4
do 2,5 mm, koi natamu mo`at i da
se pocinkuvaat i da se plastifi-
ciraat, so {to se podobruvaat ot-
pornosta na korozija i izgledot
na proizvodot. Sv. H. J. - Q. A.
VALANDOVO – grad vo ju`niot
del na Republika Makedonija:
4.402 `. (2002). Se nao|a vo sever-
niot kraj na Gevgelisko–valan-
dovskata kotlina, vo podno`jeto
235
V VALANDOVO
Valandovo
na planinata Plavu{, na nadmor-
ska viso~ina pome|u 110 i 150 m.
Zafa}a povr{ina od 120 ha. Za-
padno od gradot pominuva magis-
tralniot pat M–1, a preku stani-
cata vo s. Miravci e povrzano so
`elezni~kata linija Skopje–Gev-
gelija–Solun. Ima promeneta
sredozemnomorska klima, so pro-
se~na godi{na temperatura na
vozduhot od 14,2°S. Otkrienite
rimski mozaici na nekolku mesta
vo gradot svedo~at deka na teri-
torijata na dene{niot grad V.
postoela rimska gradska naselba.
Kako slovenska naselba V. za prv-
pat se spomenuva vo 1349 g. Bilo
imenuvano kako Alavandovo, {to
zna~i cveten grad. Turskiot pato-
pisec Evlija ^elebija, koj go po-
setil Valandovo vo vtorata polo-
vina na XVII v. naveduva deka toa
bilo sedi{te na nahija. ^elebija
vo svojata patopisna bele{ka ve-
li: Valandovo e kasaba (malo
grat~e), opkoleno so lozja i {u-
mi. Ima 150 ku}i so 900 `iteli,
~ar{ija sostavena od 50 du}ani,
edna mala xamija, amam, dva ana i
golem manastir so mnogu kalu|e-
ri. Nao|aj}i se na „Solunskoto
xade#, V. bilo karvanska stanica.
Sepak i ponatamu toa ostanalo
malo grat~e vo koe vo 1931 g. `i-
veele samo 1.410 `. Taa godina
gradot nastradal od silen zemjot-
res. Vo 2002 g. vo V. `iveele 4.402
`. Od niv 4.279 `. bile Makedon-
ci ili 97,2%. Me|u malcinstvata
58 `. ili 1,3% bile Srbi, 26 `.
ili 0,6% bile Turci i malku Ro-
mi, 13 `. Gradot e sedi{te na op-
{tina koja zafa}a povr{ina od
33.140 ha, ima 29 naseleni mesta
so 11.890 `. Naselenieto glavno
se zanimava so zemjodelstvo. Od
industriskite objekti postojat:
konfekciskata fabrika „Va-
teks#, fabrikata za proizvodstvo
na soleni stap~iwa, tutunskiot
kombinat „6 Noemvri#, vinarska
vizba so kapacitet od 1.000 vago-
ni vino, ladilnik so kapacitet
od 5.500 toni. Vo sferata na obra-
zovanieto i kulturata postoi
gimnazija, centralno osnovno
u~ili{te, gradska biblioteka,
kino i lokalna radiostanica. Se-
236
koja godina se odr`uva folkfest
„Valandovo#. Vo gradot ima ho-
tel, zdravstven dom, po{ta i se-
izmolo{ka stanica.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Socioeko-
nomska geografija na Republika Makedo-
nija, Skopje, 2005. Al. St.
VALANDOVO, ISAR – anti~ki
i srednovekoven gradski centar
na maloto Valandovsko Pole, vo
mesnosta Isar – Izvor Sv. Petar,
1 km severozapadno od centarot
na Valandovo. Dominanten rid,
ju`en izdanok na planinskiot srt
Plavu{. Fortifikacijata na
gradot se sostoi od dva dela: viso-
ka severna akropola so pribli`-
no pravoagolna forma (240 h 180
m, na povr{ina od 3 ha), utvrdena
so malteren yid i so najmalku 7
docnoanti~ki odbranbeni kuli i
prostran dolen grad, isto taka so
pravoagolna forma (330/370 h
180/220 m, na povr{ina od 10 ha).
Na srtot, 200 m severno od akro-
polata, se otkrieni ostatoci od
ranovizantiska kula (VI v.). Eg-
zistencija od ranata antika (de-
lovi od anti~ka i korintska sli-
kana keramika od VI do IV v. pr.
n.e.), kameni arhitektonski ele-
menti od ranocarski heroon, doc-
noanti~ki moneti i drugi pred-
meti od III do VI v. od n.e. Otkrie-
ni se i srednovekovni naodi:
fragmenti od gle|osani vizanti-
ski ~inii, komnenovski keramidi,
bronzen prsten, bakarni skifati,
venecijanska moneta od XII do XIV
v. od n.e. Izneseni se hipotezi za
ubikacija na lokalitetot so an-
ti~kiot grad Idomene i so sredno-
vekovniot grad Alavandovo.
LIT.: T. Tomoski, Valandovski Hisar,
Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Ma-
kedonija, VI-VII (1967-1974), Skopje, 1975,
271-278; I. Mikul~i}, Srednovekovni
gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skop-
je, 1996, 165-168; istiot, Anti~ki grado-
vi vo Makedonija, Skopje, 1999, 20-23,
332-333; I. Mikulcik, Spatantike und fruhb-
yzantinische Befestigungen in Nordmakedoni-
en, Munchen, 2002, No. 387 Valandovo, 448-
450. V. L.
VALANDOVSKA AFERA (1915)
– bugarska voena provokacija so
makedonski `rtvi i srpski tortu-
ri. Na 1/2. IV 1915 g., 3.000 bugarski
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vojnici, vo ~ij sostav imalo make-
donski vrhovisti~ki, albanski i
turski ~eti, materijalno pomogna-
ti i pottiknati od Avstro-Unga-
rija i od Germanija, gi napadnale i
gi osvoile 15-te sela vo triagol-
nikot Strumica, Valandovo i Ra-
dovi{. Ja napadnale `elezni~kata
stanica kaj seloto Udovo, so cel da
gi urnat mostovite na `elezni~-
kata linija Demir Kapija i Gevge-
lija, za da go spre~at va`niot an-
tantin premin na srpskata vojska
preku Makedonija za Solun. Po
aferata bugarskite voeni vlasti
so sebe povele 5.508 makedonski
mesni `iteli od spomenatite 15
sela. Pri protivnapadot srpskite
vlasti izvr{ile nevideni repre-
salii nad nevinoto makedonsko na-
selenie vo ovie predeli.
LIT.: V. Kartov, Valandovo i Valandov-
sko niz istorijata, Skopje, 1972; A. Tra-
janovski, Represaliite vo Lakavi~ko-ra-
dovi{kiot reon i vo triagolnikot
Strumica, Radovi{ i Valandovo (1912–
1915), „Glasnik na INI“, 46/2, Skopje,
2002. Al. Tr.
VALOVI[TA (Siderokastron,
Demir Hisar) – srednovekovno
utvrduvawe vo severniot del na
Serskata Kotlina, severno od
Ser, ju`no od Rupelskata Klisu-
ra. Imalo golemo zna~ewe vo
obezbeduvaweto na komunikaci-
jata {to vrvela vo pravec se-
ver–jug, po rekata Struma. Ima
za~uvani ostatoci.
LIT.: Georgii Acropolitae Opera, I, rec. A. He-
isenberg, Lipsiae, 1903. K. Ax.
Maks
Van der
[tul
VAN DER [TUL, Maks (Max van
der Stoel) (Voop{oten, Holandija,
3.VIII 1924) – holandski politi-
~ar i me|unaroden slu`benik.
Minister za nadvore{ni raboti
na Kralstvoto Holandija
(1973–1977; 1981–1982); prv Visok
pretstavnik na OBSE za nacio-
nalni malcinstva (1993-2000) so
zna~aen anga`man vo RM vo pro-
cesot na ostvaruvawe na pravoto
na pripadnicite na albanskoto
malcinstvo na visoko obrazova-
nie na maj~in jazik (Univerzite-
tot za Jugoisto~na Evropa popu-
larno e imenuvan kako [tulov
univerzitet, otvoren vo Tetovo
na 20. XI 2001). T. Petr.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
@aneta
Vangeli
VANGELI, @aneta (Bitola, 2.
IX 1963) ‡ slikarka, istaknata av-
torka na instalacii, video i
filmski proekti. Diplomirala
na Dr`avnata akademija za umet-
nost vo Frankfurt na Majna
(1988). Ja pretstavila RM na Ve-
neciskoto bienale (2003). Raboti
dela vo duhot na neokonceptuala-
ta, obrabotuvaj}i sodr`ini so
slo`en antropolo{ki karakter:
Porta (1994), ciklus Neprestaj-
na `elba za ve~nost (1998), Sudi-
jata (2002). S. Ab.-D.
Atanas
Vangelov
VANGELOV, Atanas (s. Bogdan-
ci, Gevgelisko, 6. II 1946) – pisa-
tel – poet, raska`uva~, romansi-
er, dramski avtor, eseist, preve-
duva~, publicist, nau~en rabot-
nik, univerzitetski profesor po
teorija na literaturata. Diplo-
miral, magistriral i doktoriral
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje na Katedrata za jugosla-
vistika. Tema na magistraturata:
Artizmot i sovremenata make-
donska literatura (1977), a tema
na doktorskata disertacija mu e:
Semanti~kite figuri vo make-
donskata narodna poezija (1982).
Vraboten e na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje kako redoven
profesor po Teorija na literatu-
rata. Gi predava u{te predmetite:
Nova hrvatska literatura, Sti-
listika, Stilistika i retorika i
Istorija na jugoslovenskite lite-
raturi. Bil prodekan i dekan na
Filolo{kiot fakultet vo Skop-
je; bil pretsedatel na Sovetot na
Stru{kite ve~eri na poezijata i
pratenik vo Narodnoto sobranie
na RM (1994-1998), koga e ~len i na
VANKOVSKA V
Parlamentarnoto sobranie na So-
vetot na Evropa vo Strazbur. Od
2004 g. e ambasador na RM vo Unga-
rija. ^len e na DPM od 1967 g.
Prestojuval pove}epati vo Fran-
cija na studiski prestoj i kako
lektor po makedonski jazik i lite-
ratura na Pariskiot univerzitet.
Za svoite zaslugi vo {ireweto na
francuskata kultura vo RM e od-
likuvan (1995) od Francuskata
vlada so ordenot Oficer na uni-
verzitetski palmi. Stojna
BIBL.: Zemjata na cvetot, poezija, 1966; Vangelovska
Prepev na planinata, poezija, 1970; @ivea-
li{te, poezija, 1974; Gletki i privideni- voliga{kite ko{arkarski ekipi
ja, poezija, 1977; Pesme/Pesni, poezija, 1978; †Student# od Skopje (1983/84),
Strogo doverlivo, poezija, 1985; Tragi, po- †Partizan# od Belgrad, †Je`ice#
ezija, 1991; Na bezglasje glas, poema, 1994; od Qubqana, †Panatenaikos# od
Glasovi i tragi, poezija, 1995; Vodopad, Atina, i †Tikve{-Florida# od
poezija, 1998; Div zanes, roman, 2002; Mis-
ter Porfirie, TV-drama, 1971; Neodrede- Kavadarci (1993/94), so koi osvo-
ni li~ni zamenki, drama, 1986; Artizmot ila pove}e dr`avni i kup prven-
i sovremenata makedonska literatura, stva. Bila reprezentativka na Ju-
teoretska rasprava; Literaturni studii, goslavija (1980–1990) i 5 godini
kritiki, 1983; Re{eto, kritiki, 1985; Se- nejzin kapiten. Za kadetskata i
manti~kite figuri vo makedonskata na- mladinskata reprezentacija odig-
rodna lirika, folklorna studija, 1987;
Prepisite na Bo`in Pavlovski, litera- rala 50 oficijalni natprevari i
turna polemika, 1992; Mikro~itawa, iska- 250 za seniorskata, so koi osvoi-
zot i stvarnosta, literaturna polemika, la medali na balkanskite prven-
1995; Morfologija na bo(q){evizmot, li- stva 9, evropskite 3, svetskite 3,
teraturna polemika, 1998; Pro et kontra univerzitetskite igri 2 i na
– makedonizmi, 1998; Makedonski pisate- olimpiskite igri 1. Taa e izbra-
li, kriti~ki portreti, 2004. Prevodi: Cve-
tan Todorov, Poetika, 1990; Sproti eks- na za najdobar sportist na Make-
tremnosta, 2000; Odrodeniot ~ovek, 2001; donija (1985 i vo XX v.). D. S.
Dol`nosti i nasladi, 2004; Enciklopedi-
ski re~nik na naukite za jazikot od Dikro VANDASOVA SESELIKA (Se-
i Cv. Todorov, 1994. Kr. Nik. seli vandasii Hayek) – lokalen ende-
mit vo florata na RM od fami-
VANGELOV, Dimitar Jovanov (s. lijata Apiaceae (=Umbelliferae)
Konopi{te, Kavadare~ko, 17. X ({titocvetni rastenija). Se raz-
1920 – Bitola, 17. II 1993) – spec. viva po varovni~kite kamewari i
pedijatar, u~esnik vo NOB. Dip- karpi vo okolinata na Prilep –
lomiral vo Belgrad (1948), a pedi- Kozjak, Pletvar i Sivec. Vl. M.
jatrija specijaliziral vo 1956 g.
Do penzioniraweto (1985) rabotel
vo Bitola kako na~alnik na Det-
skoto odd. i direktor na Bolnica-
ta. Vo 1962 g. prv vo Makedonija,
(zaedno so sorabotnicite) prime-
nil eksangvino transfuzija kako
terapevtski metod. Od 1966 g. bil
promoviran za primarius. P. B.
VANGELOVA-SLAVJANKA,
Sterjana (s. Dobroli{ta, Kos-
tursko, Egejskiot del na Makedo-
nija, 1924) – deec na makedonsko-
to i na gr~koto komunisti~ko Biljana
Vankovska
dvi`ewe. U~estvuvala vo Anti-
fa{isti~kiot otpor (1941–1944).
Vo periodot na Gra|anskata vojna VANKOVSKA, Biljana (Skopje,
14. X 1959) ‡ univerzitetski pro-
vo Grcija (1946–1949) bila sekre-
tar na Okru`niot komitet na fesor, politolog. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{ila vo
AF@ za Kostursko i Lerinsko i
organizacionen sekretar na Skopje. Diplomirala na Pravni-
ot fakultet vo Skopje (1982), ma-
Glavniot odbor na AF@ za Egej-
ska Makedonija. Vo 1948 g. emig- gistrirala (1987) i doktorirala
rirala vo NRM. na istiot fakultet, na tema „Ulo-
gata na vooru`enite sili vo poli-
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI,
Skopje, 1983. St. Kis. ti~kiot sistem“ (1992). Izbrana za
asistent (1983), za docent (1993), za
VANGELOVSKA, Stojna (Skop- vonreden (1998) i za redoven pro-
je, 5. II 1964) – ekonomist, ko{ar- fesor (2003) po predmetite od-
kar. Zavr{ila Ekonomski fakul- branbeno pravo i politi~ki sis-
tet vo Saraevo i Vi{a trenerska tem na RM na Institutot za odbra-
{kola vo Belgrad. Igrala za pr- na pri Filozofskiot fakultet vo
237
V VANOV
Skopje. Objavila pogolem broj na-
u~ni trudovi od oblasta na poli-
ti~kite nauki i mirovnite studii.
Osnovnata ideja {to ja sledi e de-
militariziranata demokratija vo
RM i na Balkanot.
BIBL.: Politi~kiot sistem, Skopje,
2007.
LIT.: Filozofski fakultet 1920‡1946‡
2006, Skopje, 2006. Sv. [.
VANOV, Dimitrija (Skopje, 18. IX
1934) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonskiot otsek na Tehni~-
kiot fakultet vo Skopje (1959).
Magistriral na Arhitektonskiot
fakultet vo Belgrad (1978). Celi-
ot raboten sta` go razviva na Ar-
hitektonskiot fakultet vo Skop-
je, kade se zdobil so zvaweto redo-
ven profesor po predmetot Nacrt-
na geometrija. Pokraj so pedago{-
kata rabota, se zanimaval i so na-
u~noistra`uva~ka rabota od ob-
lasta na nacrtnata geometrija i
objavil pove}e trudovi, a se zani-
maval i so arhitektonsko-urbanis-
ti~ko proektirawe. U~estvuval na
pove}e anonimni arhitektonsko-
urbanisti~ki konkursi. Izrabo-
til i pogolem broj urbanisti~ki i
arhitektonski proekti od koi po-
golem del se realizirani.
BIBL.: Kosa perspektiva na rotacioni-
te povr{ini, Godi{en zbornik na Arhi-
tektonsko-grade`niot fakultet, 8, Skop-
je, 1969, 61-65; Izrabotka na perspektiva
na likoramnina povle~ena niz oskata na
transformacijata na mon`ovite proek-
cii, Zbornik na Arhitektonsko-grade`-
niot fakultet, 9-10, Skopje, 1972, 111-116;
Opredeluvawe kontura na rotacionite
povr{ini vo mon`ovite proekcii za pa-
ralelno i centralno proektirawe,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet,
3, Skopje 1979, 117-126. Kr. T.
VANOVSKI, Bojan Jovanov (Ve-
les, 25. I 1927) – spec. internist-
gastroenterohepatolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Dip-
lomiral (1952) i specijaliziral
interna medicina na Med. f. vo
Zagreb. Od 1962 g. raboti na In-
ternata klinika na Med. f. vo
Skopje. Od 1964 g. ja voveduva di-
gestivnata endoskopija i e eden
od nejzinite osnovopolo`nici.
Objavil 249 stru~ni trudovi.
BIBL.: Refluksen ezofagit, Skopje,
1966; koavtor: Prira~nik po endoskopija
i biopsija vo gastroenterologijata,
Skopje, 1971; Gastroenterologija, Zagreb,
1987. Sl. M. P.
VAPCAROV, Boris (Bansko,
Pirinskiot del na Makedonija,
29. VII 1915 – Sofija, ?) – poli-
ti~ki aktivist, sekretar na Ob-
lasniot komitet na BKP za Gor-
noxumajska (Blagoevgradska) ob-
last, brat na poetot Nikola Vap-
carov. Zaedno so brat mu bil uap-
sen (4. III 1942) i suden vo proce-
sot protiv Cola Dragoj~eva, An-
ton \o{ev (Jugov) i dr., a potoa
bil sproveden vo koncentracio-
238
niot logor vo Eni-]oj (Ksanti-
sko, Grcija). Po Vtorata svetska
vojna zazemal visoki politi~ki
funkcii, a po Rezolucijata na
IB se eksponiral vo kampawata
za negirawe na makedonskiot na-
rod i makedonskata nacija.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti na Republika Buga-
rija, Sofija, fond-delo 68-105611; Ste-
fan Nikolov, [estimata ot delo, No-
585/1942, SofiÔ, 1985. V. Jot.
VAPCAROV, Ivan (JONKO)
Prodani~in (Bansko, Pirinski-
ot del na Makedonija, 1861 – So-
fija, 21. I 1939) – deec na makedon-
skoto osloboditelno dvi`ewe,
vojvoda, tatko na Nikola i Boris
Vapcarovi. ^len na TMORO
(1896) i sekretar na revolucio-
nerniot komitet vo Bansko
(1901). U~esnik vo Ilindenskoto
vostanie (1903). Po Vostanieto
bil zatvoren vo Solun i amnesti-
ran po Mladoturskata revolucija
(1908). Bil pripadnik prvin na
VMRO na Ivan Mihajlov, a potoa
na Aleksandar Protogerov.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Makedonski
dejci (XX vek), Skopje, 2002, 44; Enciklo-
pediÔ Pirinski kraj, I, A-M, Blagoev-
grad, 1995. V. Jot.
Nikola
Vapcarov
VAPCAROV, Nikola Jonkov
(Bansko, Pirinskiot del na Ma-
kedonija, 24. XI 1909 – Sofija, 23.
VII 1942) – poet, dramski avtor,
kriti~ar, patopisec, publicist,
op{testvenik, revolucioner. Ro-
den vo semejstvo na projaven ma-
kedonski komita. Obata roditela
– majka mu Elena i tatko mu Jonko
– bile od protestantska verois-
poved, a toj, pri `enidbata so
Bojka Dimitrova preminal vo
pravoslavie. Se {koluval vo rod-
niot grad, a vo Varna go zavr{il
Voeno-mornari~koto u~ili{te.
Se vklu~il vo redovite na komu-
nisti~koto dvi`ewe, pa kako
u~esnik vo ilegalna organizacija
za diverzii protiv profa{is-
ti~kiot re`im na carot Boris III
e zatvoren, osuden e na smrt i
strelan vo Sofija. Mo{ne mlad
zapo~nuva da se projavuva kako
literat. Vo tekot na 1938 g., zaed-
no so Anton Popov i Mihail
Smatrakalev (Angel @arov) go
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Edinstvenata stihozbirka na N. Vapcarov „Motorni pesni“
osnovaat vo Sofija Makedonski-
ot literaturen kru`ok, vo ~ij
sostav kako ~lenovi se vklu~uva-
at literati od levata orientaci-
ja, od site tri dela na raspar~ena
Makedonija, me|u koi: Venko
Markovski, Kole Nedelkovski,
Dimitar Mitrev, Mitko Zafi-
rovski, \or|i Abaxiev i dr. Pi-
{uval glavno poezija, na bugar-
ski jazik, i se vozvi{il kako av-
tor na dve poetski zbirki: †Mo-
torni pesni# (Sofija, 1940) i
posmrtno †Antologija# (Sofija,
1946). Avtor e na dramata †Devet-
tiot bran#, na kniga so pesni za
deca i na serija kriti~ki zapisi
i prozno-publicisti~ki teksto-
vi. Posmrtno do`ivuva sekavi~-
no literaturna slava, izvi{uvaj-
}i se kako golemo ime na novata
bugarska literatura, so {irok
odglas i prifa}awe vo svetot.
Vedna{ po Vtorata svetska vojna
slavata mu se prostira niz brza
recepcija i vo sinorite na slo-
bodna Makedonija, kulturna sre-
dina {to mu go priop{tuva le-
gendarnoto ime vo `ivite razvoj-
ni tekovi na mladata makedonska
kni`evnost kako dvodomen avtor
(bugarski i makedonski), ~ii sti-
hovi i drugi tvorbi za Makedoni-
ja pretstavuvaat visok umetni~ki
dostrel. Makedonskata litera-
turna nauka mu izdvojuva korek-
tno vnimanie, pa vo prilozite na
pove}emina sovremeni makedon-
ski literaturni rabotnici (Di-
mitar Mitrev, Georgi Stardelov,
Bla`e Ristovski, Gane Todorov-
ski, Miodrag Drugovac, Aleksan-
dar Aleksiev, Petar T. Bo{kov-
ski i dr.) soop{tuva javno viduva-
wa {to ne nao|aat razbirawe vo
toga{nata bugarska javnost. Bez
opravdani pri~ini, vo sosedna
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bojka Vapcarova so soprugot Nikola Vapcarov
Bugarija zapo~nuva histeri~na
hajka protiv takanare~enoto †ma-
kedonsko prisvojuvawe# na Vap-
carovoto kni`evno delo, pa se
vr{i presija vrz projavenata spe-
cifi~na makedonska po~it kon
li~nosta i deloto na Vapcarov
{to kulminira so bojkot na
Stru{kite ve~eri na poezijata
(1979), koga vo programskite edi-
nici na ovoj me|unaroden i pres-
ti`en poetski festival e vklu-
~eno i spomnato imeto na poetot
od Bansko. Vo bojkotot iniciran
od Sojuzot na bugarskite pisate-
li solidarno u~estvuvaat nekol-
ku isto~noevropski zemji (SSSR,
^e{ka, Slova~ka, Isto~na Ger-
manija). Ovaa anticivilizaciska
represija demonstrirana po po-
vod sedumdesetgodi{ninata od
ra|aweto na bugarskiot i make-
donskiot poet Vapcarov e nastan
bez presedan vo istorijata na ev-
ropskite kulturi, pa ostanuva ka-
ko neizbri{liva damka vo me|u-
sebnite bugarsko-makedonski od-
nosi i relacii. Vo tekot na prva-
ta decenija od XXI v., vo uslovi na
poregulirani relacii pome|u Bu-
garija i Makedonija, tretmanot
na golemoto delo na N. J. Vapca-
rov odnovo si go zema svoeto nor-
malno mesto na inspirativen
svrznik pome|u dve najbliski li-
teraturi.
BIBL.: I. Izdanija vo Bugarija – Motor-
ni pesni, SofiÔ, 1940; Izbrani stihot-
voreniÔ, SofiÔ, 1946; SÍbrani sÍ~ine-
ni®, 1959; SÍ~ineni®, 1969; SÍ~ineni®,
1979; SÍ~ineni®, 1983; RÍkopisno nasled-
stvo, Sofi®, 1982. II. Izdanija vo Makedo-
nija: Pesni, 1958; Odbrani tvorbi. Pri-
redil, prevel i prepeal i predgovor napi-
{al Gane Todorovski, 1971; Tvorbi. Iz-
bor i predgovor Gane Todorovski, 1979;
Pesni. Izbor, prepev i redakcija Gane To-
dorovski, 1988; Pesni za Tatkovinata.
Sobrani stihovi. Podgotovka i prevod
Bla`e Ristovski, 1986; Kniga za Vapca-
rov. Redakcija, prepevi i prevod Gane To-
dorovski, 2005.
LIT.: I. Izdanija vo Bugarija – Nikola
Jonkov Vapcarov. Sbornik (statii, spo-
meni, stihotvoreniÔ), SofiÔ, 1947; Elena
Vapcarova, Spomeni za moÔ sin, 1960; Bo-
ris Vapcarov, MoÔt brat, 1989; BoŸka
Vapcarova, Kogato milionite vÍzkrÍs-
vat. Spomeni, 1961; istata, Nikola Vap-
carov. Letopis za `ivota i tvor~estvo-
to mu, 1978; istata, Vapcarov sred sÍbrat-
Ôta si po pero, 1989; Svetlozar Igov, Is-
toriÔ na bÍlgarskata literatura,
1878-1944, Vapcarov, 425–443; IstoriÔ na
bÍlgarskata literatura, 4. BÍlgarska-
ta literatura ot kraÔ na PÍrvata svetov-
na voŸna do deveti septemvri 1944 godina,
612-625, Vapcarov, 1976. Re~nik na bÍl-
garskata literatura, I, 1976, 188–194.
Sbornik - Nikola Vapcarov. Spomeni za
poeta i revolÓcionera, 70 godini ot
ro`denieto mu, 1979; Vapcarov po sveta,
1969; PetÍr Pondev, Nikola Vapcarov,
1956; Georgi Karaslavov, SreÈi i razgo-
vori s Nikola Vapcarov, 1961; PenÏo Ru-
sev, Nikola Vapcarov, 1963; Radoslav Mu-
taf~iev, Ezik i stil na Vapcarovata po-
eziÔ, 1963; Pen~o Dan~ev, Predi i sled
razstrela, 1979; Vasil Kolevski, OgnÔ-
rÍt-poet, 1982; BoÔn Ni~ev, Vapcarov
ili na{iÔt poeti~en dialog sÍs sveta;
Marin Georgiev, TretiÔt razstrel,
1993; Todor Balkanski, Nikola Vapcarov,
BÍlgariÔ i BÍlgarite, 1996; Cveta Tri-
fonova, Nikola Vapcarov, tekstÍt i sÔn-
kata, 2004; MaÔ Vapcarova, Dnevnik za
dnevnika, 2004; Jordan Kamenov, Vlastta,
istoriÔta i Vapcarov, 2004. II. Izdanija
vo Republika Makedonija: Dimitar Mit-
rev, Vapcarov, 1954; istiot, Ogledi i kri-
tiki, 1970, 7–181; Vasil Tocinovski, Make-
donskiot literaturen kru`ok, Dokumen-
ti, 1995; Bla`e Ristovski, Vapcarov. Pes-
ni za Tatkovinata, 5–16 i 355– 420; istiot,
Makedonecot Vapcarov, 2005; Gane Todo-
rovski, Kniga za Vapcarov, 2005. G. T.
VAPCAROVA, Bojka – publi-
cistka, istori~arka na literatu-
rata, dete na doseleni Makedonci
od Egejskiot del na Makedonija,
sopruga na poetot N. J. Vapcarov.
Zavr{ila matematika na Sofis-
kiot univerzitet i ednogodi{na
{kola pri Sojuzot na bugarskite
`urnalisti. So soprugot se za-
poznala na soborot vo s. Barako-
vo (28. VIII 1932) i stapile vo
brak na 11. II 1934 g. Po Vtorata
svetska vojna objavi zna~ajni spo-
meni za soprugot (za dekadata
1932-1942) i kako sorabotnik na
Institutot za literatura na
BAN se projavi kako ploden is-
tra`uva~ i publicist na negova-
ta ostavina.
BIBL.: Spomeni za Vapcarov, Sofix,
1952, (2. izd. 1953 i 3. Dopqlneno i prera-
boteno izdanie, 1972); Kratka biografiÔ
na Vapcarov, zb. Nikola ¯onkov Vapca-
rov, Sofix, 1947, 9-18; Kogato milioni-
te vÍzkrÍsvat. Spomeni za Vapcarov,
Sofix, 1961; Nikola Vapcarov. Letopis
za `ivota i tvor~estvoto mu, Sofix,
1978; Nikola Vapcarov. SÍ=inenix. Pod
redakcixta na Bojka Vapcarova, predgo-
vor ot Hristo Radevski, Sofix, 1979; Ni-
kola Vapcarov. RÍkopisno nasledstvo.
SÍstavitel BoŸka Vapcarova, Podgotvi-
li teksta i komentara BoŸka Vapcarova i
Magdalena [i{kova, SofiÔ, 1982.
LIT.: Nikola J. Vapcarov, Tvorbi. Izbor
i predgovor Gane Todorovski, Skopje,
1979; Nikola Vapcarov, Pesni za Tatko-
vinata. Sobrani stihovi. Podgotovka i
prevod d-r Bla`e Ristovski, Skopje, 1986.
S. Ml.
VAPCAROVA (VEZJOVA), Ele-
na (Bansko, 1882 – 1969) – majka na
poetot Nikola Jonkov Vapcarov.
Kako protestantka (evangelis-
tka) go zavr{ila dvegodi{noto
amerikansko misionersko (pro-
testantsko) u~ili{te vo Samo-
†VARVARA, SV.# V
Elena
Vapcarova
kov, Bugarija, a potoa izvesno
vreme rabotela kako u~itelka vo
s. Ele{nica, vo Kostenec-bawa,
Vequsa i Bansko. Po stapuvawe-
to vo brak so Jonko (Ivan) Vapca-
rov (1909), bila doma}inka, a niv-
niot dom stanal svrtali{te na
makedonski dejci od raznite po-
liti~ki orientacii.
BIBL.: Spomeni za mox sin, †Narodna
mlade`#, SofiÔ, 1960.
LIT.: Nikola J. Vapcarov, Tvorbi, izbor
i predgovor Gane Todorovski, †Misla#,
Skopje, 1979; Nikola Vapcarov, Pesni za
Tatkovinata. Sobrani stihovi. Podgo-
tovka i prevod d-r Bla`e Ristovski,
†Misla#, Skopje, 1986. S. Ml.
VARVARA – eden od pogolemite
hristijanski praznici, posveten
na svetata velikoma~enica Var-
vara (17/4 dekemvri). Obi~no se
praznuva so doma{ni slu`bi. Toj
den se vari p~enka – za da se zava-
ri, da se zate~e `ito vo poleto i
vo ambarite. Vo nekoi krai{ta
so ovoj praznik e povrzan i obi-
~ajot polaznik (polaza).
LIT.: Zorka Delinikolova, Obi~ai svr-
zani so poedini praznici i nedelni dni
vo Radovi{, †Glasnik na Etnolo{ki mu-
zej#, 1, Skopje, 1960; Tanas Vra`inovski,
Re~nik na narodnata mitologija na Ma-
kedoncite, Prilep-Skopje, 2000. M. Kit.
„VARVARA, SV.# – ednokorabna,
grobi{na crkvi~ka vo s. Kova~
vo Pore~e, severoisto~no od Ki-
~evo. Gradena e od kr{en kamen i
glina. Ima delumno za~uvan `i-
vopis, ~ii stilski krakteristi-
ki upatuvaat na tretata decenija
na XVII v.
LIT.: T. SmiqaniÊ, Ki~evija, Naseqa i
poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI,
Beograd, 1935, 328. M. M.
„VARVARA, SV.# – crkva vo s.
Raj~ica, vo blizina na Debar. Bi-
la metoh na Bigorskiot manas-
tir. Ednokorabna crkva so polu-
obli~est svod, tristrana apsida
(od nadvore{nata) i polukru`na
apsida (od vnatre{nata strana).
Gradena od kr{en kamen i od mal-
ter. Pri gradeweto bile upotre-
beni i spolii od nekoj postar
kulten objekt. Za~uvani se natpi-
site ispi{ani so staroslovenski
bukvi, vo koi se spomnuvaat kti-
torite Ov~ina i V’lkove i godi-
239
V VARDAR
nata koga e izgradena i `ivopisa-
na 7105 (1597). Vo vnatre{nosta
na crkvata ima dobro za~uvan
fresko`ivopis. Imiwata na zog-
rafot i na negovite dvajca po-
mo{nici ostanuvaat nepoznati.
Nivnoto slikarstvo nema pogole-
mi likovni vrednosti. Na impro-
viziraniot drven ikonostas ima
nekolku ikoni od istite zografi.
LIT.: K. Balabanov, Studii od kultur-
no-istoriskoto nasledstvo na gradot
Debar i debarskata oblast, Prilog kon
prou~uvaweto na crkvata „Sv. Varvara#
vo s. Raj~ica – Debarsko, „Kulturno nas-
ledstvo#, VII (1976-1978), Skopje, 1978, 21-
40; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavi-
je, Beograd, 1983. K. B.
Vardar - najgolemata reka vo Makedonija
VARDAR – najgolemata reka vo
Makedonija. Izvira pod [ar
Planina, vo jugozapadniot del na
Polo{kata Kotlina, vo blizina
na seloto Vrutok, jugozapadno od
gradot Gostivar, na viso~ina od
683 m, a vo Egejskoto More se sli-
va vo Solunskiot Zaliv, zapadno
od gradot Solun. Vo minatoto po-
radi zasipuvawe na zalivot bila
izvr{ena regulacija na koritoto
na r. Vardar pri vlivot, taka {to
nejziniot tek e pomesten kon za-
pad. Vkupnata dol`ina na re~ni-
ot tek iznesuva 388 km, od koi se
301,5 km na teritorija na RM, a
76,5 km na teritorija na R Grcija.
Vkupnata povr{ina na slivot iz-
nesuva 28.588 km2, od koja na RM i
pripa|aat 20.661 km2 ili 72,27%,
na R Srbija £ pripa|a 1.210 km2
ili 4,23% (izvornite delovi na
rekite Lepenec i P~iwa), a na
Grcija 6.717 km2 ili 23,5%. Vkup-
niot pad na rekata od izvorot do
vlivot iznesuva 683 m, a prose~-
niot pad 1,76‰, dodeka vkupniot
pad od izvorot do gr~kata grani-
ca iznesuva 640 m, a prose~niot
pad 2,12‰.
Dolinata na r. Vardar ima kom-
poziten karakter. Od izvorot do
vlivot naizmeni~no se smenuvaat
5 kotlini i u{te tolku klisuri.
Vo izvorniot del e Polo{kata
Kotlina (63,5 km), potoa sleduva-
240
at Dervenskata Klisura (21,5
km), Skopskata Kotlina (51 km),
Taorskata Klisura (31 km), Ve-
le{kata Kotlina (7,5 km), Ve-
le{kata Klisura (22,0 km), Tik-
ve{kata Kotlina (55 km), Demir-
kapiskata Klisura (19,5 km), Gev-
gelisko-valandovskata Kotlina
(30 km), Ciganskata Klisura i do
vlivot vo Egejsko More r. Vardar
te~e niz Solunsko Pole.
Vo Polo{kata Kotlina od desna-
ta strana poradi karstificira-
niot teren na Suva Gora i na @e-
den r. Vardar prima samo dve pri-
toki (Dufska Reka i r. Lakavica),
a od levata strana prima pogolem
broj pritoki, me|u koi pova`ni
se: r. Mazdra~a (24,5 km), Bogovin-
ska Reka (20,0 km), Uliveri~ka Re-
ka (13,0 km), r. Pena (37,0 km), Te-
are~ka Bistrica (19 km), Qubo-
tenska (Vratni~ka) Reka (13,0 km),
Goreni~ka Reka (14,5 km), a na iz-
lezot od Dervenskata Klisura od
desnata strana gi prima vodite od
karstniot izvor Ra{~e. Ovie re-
ki imaat poroen karakter.
Vo Skopskata Kotlina r. Vardar
prima pomal broj pritoki, a dve
od niv se prili~no polnovodni.
Od desnata strana kaj Saraj ja
prima rekata Treska (127 km), kaj
selata Gorno i Dolno Lisi~e
Markova (Su{ica) Reka (29,0 km)
i drugi, a od levata strana gi pri-
ma rekite Lepenec (75,0 km) i Se-
rava (21,0 km). Vo Taorskata Kli-
sura od desnata strana ja prima
Kadina Reka (34 km), a od levata
strana r. P~iwa (136 km).
Vo Vele{kata Kotlina i Vele{-
kata Klisura r. Vardar prima 3
pritoki i toa: r. Topolka (45 km) i
r. Babuna (65 km) od desnata i r.
Otovica (20,5 km) od levata strana.
Vo Tikve{kata Kotlina od des-
nata strana gi prima vodite na
Vata{ka Reka (33,5 km), Disanska
Reka (17,0 km), Crna Reka (207
km) i r. Bo{ava (51,5 km), a od le-
vata strana vodite na r. Bregal-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nica (225 km), Grade{ka Reka (38
km) i drugi pomali pritoki.
Vo Gevgelisko-valandovskata Ko-
tlina r. Vardar od desnata strana
gi prima vodite na Kovanska Reka
(24 km), Sermeniska Reka (24 km) i
na Konska Reka (30 km), a od levata
strana vodite na Anska Reka (22
km) i na Luda Mara (19,5 km).
Srednogodi{niot protek na r.
Vardar vo Skopje iznesuva 63
m3/sec, a vo Gevgelija 144 m3/sec.
Maksimalen vodostoj vo Skopje e
zabele`an vo noemvri 1962 g., a
golemi vodi se zabele`ani i vo
1900, 1916, 1937 i 1979 g.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Vardar, najgo-
lema i najzna~ajna makedonska reka, „Geog-
rafski vidik#, kn. 1. Skopje, 1970; Alek-
sandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na
Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2002. Dr. V.
„VARDAR# – vesnik, izleguva vo
Skopje vo 1932 g. na srpski jazik
po inicijativa od belgradskiot
novinar Milan Jovanovi}. Vo Re-
dakcijata bil i Jovan Kosti}
(Kostovski) koj uredil nekolku
broja. Toa bil tret obid za ves-
nik so imeto „Vardar#. Vo po~e-
tokot kako sedmi~nik, potoa dva-
pati, a pri krajot, pred da zgasne
(1936) tripati nedelno. Iako e
najaveno deka vo vesnikot „}e se
~ue zborot na najsitnite lu|e na
Jugot#, Redakcijata zastanala na
platformata na op{tite princi-
pi na jugoslovenskata ideologija
proklamirana so {estojanuar-
skata diktatura. B. P. \.
†VARDAR# – sportsko dru{tvo
vo Skopje, formirano kako Fis-
kulturno dru{tvo na ~elo so
Dim~e Belovski (20. VII 1947), so
sekcii za: op{tofizi~ko obrazo-
vanie (gimnastika), atletika, ve-
losipedizam, ko{arka, odbojka,
ping-pong i fudbal. Vo narednata
godina sekciite prerasnale vo
klubovi. Bile osnovani i drugi
sportski klubovi za: boks i pli-
vawe (1948), hokej (1958), borewe
(1960), rakomet (1961), xudo i ka-
rate (1967), kuglawe (1974), avto-
moto sport (1978), umetni~ko
plivawe (1980), strela{tvo, {ah
(1985) i dr. Tie u~estvuvale vo re-
publi~ki, a nekoi i vo sojuzni i
me|unarodni sistemi na sport-
skite natprevaruvawa. Dru{tvo-
to pominalo niz nekolku periodi
vo svojot razvoj. Zavisno od op-
{testveno-politi~kite sostojbi,
materijalnite, kadrovskite i
drugite uslovi, rezultatite na
Dru{tvoto i na negovite klubovi
do`ivuvale podemi i padovi.
LIT.: So fuzija na †Pobeda# i †Makedo-
nija# se osnova novo fiskulturno dru{-
tvo †Vardar#, „Nova Makedonija#, 22. VII
1947, 7; Prva konferencija na SD †Var-
dar# – Skopje, Skopje, 1973; ^etiri dece-
nii na FK Vardar, Skopje, 1988. D. S.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Fudbalskiot klub „Vardar“
†VARDAR# – fudbalski klub od
Skopje. Pod naziv SK †Vardar#
za prvpat se javuva vo 1912 g., a po-
toa koga SK †Edinstvo# go menu-
va imeto vo SK †Vardar# (1922).
Me|u dvete svetski vojni ovoj
klub se spomnuva kako u~esnik vo
natprevarite vo ramkite na
Skopskata fudbalska `upa i
Skopskiot fudbalski potsojuz
(1927), kako i vo Skopskata fud-
balska liga (1943). Po oslobodu-
vaweto bil formiran kako fud-
balska sekcija pri Fiskulturno-
to dru{tvo †Vardar# (1947), a od
narednata g. prerasnal vo pose-
ben klub. Vkupno 34 sezoni bil
~len na Prvata sojuzna fudbal-
ska liga (1947/48 – 1991/92), 9 vo
Vtorata, a edna se natprevaruval
vo ^etvrtata jugoslovenska zona.
Toj e proglasen za prvak na Jugos-
lavija (1986/87) i se natprevaru-
val vo Kupot na evropskite {am-
pioni. Po dvata porazi vo prvoto
kolo od FK †Porto# (Portugali-
ja), otpadnal od natamo{nite
natprevaruvawa. Go osvoil Ku-
pot na Jugoslavija so pobeda nad
FK †Varteks# od 2:1 (1961). Za
Evropskiot kup bil porazen dva-
pati vo startot. Odigral pove}e
oficijalni i prijatelski nat-
prevari so ekipi od re~isi site
kontinenti. Igral vo Srednoev-
ropskiot kup (1967) i vo finale-
to na Balkanskiot kup (1972 i
1973). Mladinskata ekipa go os-
voila prvenstvoto na Jugoslavija
(1949 i 1975), a Pionerskata po-
bedila na neoficijalnoto Pr-
venstvo na Evropa vo Nica
(Francija, 1975). Po osamostoju-
vaweto (1991) igra vo Prvata li-
ga i petpati go osvojuval prvens-
tvoto na Makedonija (1993–1995,
2002 i 2003), a Kupot ~etiripati
(1993, 1995, 1998 i 1999).
LIT.: 50 godini fudbal vo Makedonija,
Skopje, 1969; ^etiri decenii FK Vardar
– Skopje, Skopje, 1988; Ivko Pangovski,
Skopski fudbalski nezaboravi (1903–
199Z), Skopje, 1994. D. S.
„VARDAR“ („BREGALNICA“,
„MESTA“, „OGRA@DEN“, „PE-
LISTER“, „P^IWA“, „STRU-
MA“, „CRNA“) (Sofija, 1. X 1911
– 12. IX 1912) – nedelen vesnik, or-
gan na desnoto krilo na VMORO.
Urednik bil Dane Krap~ev, a bil
pe~aten vo pe~atnicite na P.
Glu{kov, G. M. ^omonev, „Iskra“
i „Den“. Za polesno rasprostra-
nuvawe niz Makedonija pod os-
manliska vlast, del od tira`ot
povremeno nosel i drugi imiwa.
Objaveni se vkupno 46 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 219-220; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 42. S. Ml.
„VARDAR“ (Odesa, 1. IX 1905) –
neoficijalen mese~en organ na
MNLD vo S.-Peterburg, prvo na-
u~no-literaturno i nacionalno-
politi~ko spisanie na sovreme-
niot makedonski literaturen ja-
zik i pravopis i so decidna make-
donska nacionalna programa. Iz-
dava~, urednik i re~isi edin-
stven avtor na prilozite e K. P.
Misirkov. Poradi revolucioner-
nite nastani i nedostigot na
sredstva, otpe~ateniot prv broj
ostanuva vo odeskata pe~atnica i
se za~uvani samo cenzurnite ar-
hivski primeroci. Celite i zada-
~ite Misirkov gi predava vo
programskiot voveden zbor (na
makedonski i na ruski jazik): „1,
toi, da uredit izvestni odnosi
megu nego, negovata programa, ,
ne-
govite posleduva~i – makedon-
ckite naciionalni separatisti –
od iedna strana, i negovite pro-
tivnici – svite balkancki narod-
nosti, zainteresuvani
,
vo make-
donckoto
,
pra{aine – od druga; 2,
toi ke trebit so nau~ni dovodi da
se borit so svite slovenofili ,
slovenoznaici, koii, opiraik
,
i se
na istoriiata i filolog
,
iiata, od-
ri~at
,
sa' {~estvuvaineto
,
na od-
delna slovencka – makedoncka –
†VARDAR# V
narodnost; so druzi ,
zborovi, na
,Vardar’ mu se pagat, toi da pregle-
dat svite nau~ni, istoriicko-lin-
,
gvisti~ni, pra{aina za narodnos-
ta na makedoncite i da £ podlo-
`it na stroga nau~na kritika,
opiraiki se na novi lingvisti~ni
materiiali
,
i teoriii. Naiposle
treko i naiglavno, ,Vardar’ ne sa-
mo trebit, da kladit nau~na osno-
va na makedonckiiot naciionalen
separatizm, no toi trebit da po-
ka`it nagledno da iet na{iiot ia-
zik samobiten,
,
da, toi ne iet ni
srpcki, ni bugarcki i da iet spo- ,
soben za literaturno ,
razvivaine.
Redom so dostigain
,
eto na toi zada-
tok, ,Vardar’ ke dadit na svoiite
~ita~i, cel red interesni za sve-
koi makedonec nau~ni i beletris- ,
ti~ni materiiali i, so toa ke kla-
dit osnova na makedonckata sa-
mostoina nauka i literatura“.
Brojot sodr`i i: prevod na pesna-
ta „Pa' tnik“ od P. Preradovi},
prviot del od istorisko-filo- ,
lo{kata studija „Izniknuvaineto
i razbor na bugarckata i srpcka ,
teoriii za narodnosta na make-
doncite“, etnografsko-statis-
ti~ki pregled,
„Spisok sela od
iu`na Makedoniia“, zapis na ep-
ska narodna pesna od Pazarsko
(od Misirkov), dve lirski narod-
ni pesni od Bitolsko (zapi{ani
od F. Nikolov) i hronika ,
„Sovre-
men `ivot. I. Makedoniia“ i „II.
Slovenstvoto. Rusiia“).
Vo „Vardar“ Misirkov pravi pro-
meni vo morfologijata i foneti-
kata na jazikot: ja otfrla elizi-
jata na intervokalniot soglasnik
-v-, ja promenuva formata na pa-
, , , ,
latalnite soglaski (k, g, l, n) i ja
dodava grafemata za temniot glas
a' , pa se izedna~uva so dene{nata
literaturna norma.
,
i
Faksimil od prvata stranica na sp. „Vardar“ (1905)
241
V †VARDAR#
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, †Vardar#.
Nau~no-literaturno i op{testveno-
politi~ko spisanie na Misirkov (Foto-
tipno izdanie na spisanieto „Vardar“),
Skopje, 1966; istiot, Makedonskiot na-
rod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983, 275–384; istiot, Misirkoviot „Var-
dar#. Prvo spisanie na sovremeniot ma-
kedonski literaturen jazik, Skopje,
2006. Bl. R.
„VARDAR“ (Skopje, kon krajot
na 1908 – 31. X 1914) – organ na
srpskata nacionalna organizacija
vo Skopje. Inicijator za negovoto
pokrenuvawe bil srpskiot konzul
vo Skopje @ivoin Balugxi}. Se
zastapuval za golemosrpskite na-
cionalni interesi. Izleguval so
prekini. Poradi kritikite na
vlasta, bil ukinat so re{enie na
ministerot za vnatre{ni raboti
na Srbija Stojan Proti}.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 256-257; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 42. S. Ml.
Ma{kiot hor „Vardar“ vo Skopje
†VARDAR#, MA[KI HOR
(Skopje, 1907–1941) – najstar
ma{ki hor vo Skopje, osnovan
(1907) vo vremeto na Turskata
Imperija od ~e{kiot voen kapel-
nik Jan Morman, koj vo Gimnazi-
jata predaval muzika (1906–1909).
Srpskiot kompozitor i dirigent
Pera @. Ili} (1868–1957) bil
vtoriot dirigent na ovoj hor,
napravil reorganizacija na hor-
skiot ansambl, oformil Statut i
Pravila za rabota, odobreni od
turskata vlast. Istovremeno os-
noval i Ni`a muzi~ka {kola
(1910) za muzi~ko opismenuvawe
na horistite i gra|anite na
Skopje. Ovoj hor P. @. Ili} go
rakovodel vo godinite 1909-1912
i 1919-1922. Koncertniot reper-
toar bil mo{ne bogat. Me|u pro-
fesionalnite dirigenti {to go
rakovodele horot se: S. Krasov-
ski, J. Pleciti, J. Brnobi}, Al.
Zaliev, Trajko Prokopiev i To-
dor Skalovski. J. T.
242
„VARDAR“ (Sofija, 1898–1899) –
nedelen vesnik, organ na poli-
ti~kite interesi na hristijan-
skoto naselenie vo Turcija. Od-
govoren urednik bil D. ^ohaxiev.
Negovoto izleguvawe prestanalo
so fuzioniraweto so v. „Glas ma-
kedonski“ i izleguvaweto na no-
viot v. „Borba za slobodata na
Makedonija i Odrinsko“ (1899).
LIT.: D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 40. S. Ml.
„VARDAR“, ISELENI^KA OR-
GANIZACIJA (Klivlend, Wu-
jork, SAD, 10. II 1926 ‡ ?) ‡ osno-
vana kako Politi~eska organiza-
cija „Vardar“, ogranok na MPO.
Vo 1929 g. formirala @enska
sekcija, a potoa i Mladinska sek-
cija. ^lenovite na „Vardar“ bile
organizatori na XI kongres na
MPO (1932). Sl. N.-K.
VARDAREC – veter {to duva po
dolinata na rekata Vardar od
[ar Planina i Skopska Crna Go-
Administrativno-teritorijalna podelba na Kralstvoto Jugoslavija (1929)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ra, od mestata so visok vozdu{en
pritisok severno od Makedonija
kon Solunskiot Zaliv, odnosno
kon mestata so nizok vozdu{en
pritisok nad Egejskoto More i
isto~niot Mediteran. Duva pre-
ku celata godina kako severen ve-
ter. Najmnogu duva vo studeniot
del od godinata. Se odlikuva so
sredna godi{na brzina vo Skopje
od 3 m/sec i 5 m/sec vo Gevgelija.
Maksimalna brzina dostignuva vo
[tip od 38,2 m/sec. Vardarecot e
prete`no zimski veter. Toj e sla-
povit, suv, prili~no studen i odr-
`uva vedro vreme. Postojano nosi
namaluvawe na temperaturata i
vla`nosta na vozduhot i zgolemu-
vawe na oson~uvaweto, isparuva-
weto i vozdu{niot pritisok.
LIT.: Mihailo Zikov, Meteorologija i
Klimatologija, Skopje, 2000; Angel La-
zarevski, Klimata vo Makedonija, Skop-
je, 1993; Mihailo Zikov, Klima i klimat-
ska regionalizacija vo Republika Make-
donija, „Geografski razgledi#, br. 30,
Skopje, 1995. M. Z.
VARDARIJA – vizantiska tema
vo XI, XII i XIII v. Gi zafa}ala te-
ritoriite vo dolniot tek na re-
kata Vardar. Se spomenuva kako
posebna voenoadministrativna
edinica na ~elo so upravnik. So
Dogovorot sklu~en me|u krsto-
noscite i Venecijancite za po-
delba na Vizantija (III 1204) bilo
predvideno provincijata (tema-
ta) pome|u sebe da ja podelat krs-
tonoscite.
LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski ka-
ko izvor za srednovekovnata istorija na
makedonskiot narod, Skopje 1971; K.
Axievski, Podelbata na Makedonija spo-
red Partitio Romaniae, „Glasnik na INI“,
XXVI, 2–3, Skopje, 1982. K. Ax.
VARDARSKA BANOVINA (3.
X 1929 ‡ april 1941) ‡ upravna ad-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ministrativna edinica vo Kral-
stvoto Jugoslavija, so sedi{te vo
Skopje, na ~elo so ban, imenuvan
od kralot, po predlog od Minis-
terskiot sovet, so mandat od 4 go-
dini. Vostanovena e so poseben
zakon i vo nea vleguvale Vardar-
skiot del na Makedonija, Ju`na
Srbija i re~isi cela Metohija,
so vkupno 36.672 km2. Bila pode-
lena na 44 okolii i 453 op{tini,
podocna namaleni na 365. Gradot
Skopje bil posebna administra-
tivna edinica, izzemena od Skop-
skata okolija. S. Ml.
Vardarski pat na Pojtingerovata karta
†VARDARSKI JUNAK# – bu-
garsko gimnasti~ko dru{tvo vo
Skopje (1909–1912). Pretsedatel
K. Pandov, a glavatar (na~alnik)
Josif Bure{. Dru{tvoto imalo
okolu 500 ~lenovi, glavno u~eni-
ci, so uniformi i zname. Bilo
dobro opremeno so golemi gim-
nasti~ki spravi nabaveni vo
^e{ka. Ve`bale na otvoreno i
vo hodnicite na Gimnazijata,
prosti, stroevi i ve`bi na gole-
mi i podvi`ni spravi, a se zani-
mavale i so nekoi vidovi sporto-
vi. Po razni povodi javno nasta-
puvale so gimnasti~ki i so kul-
turno-umetni~ki sodr`ini. So
muzika go pre~ekale sultanot
Mehmed V vo Skopje (1911) i iz-
vele priredba vo negova ~est. Po
negova `elba otpatuvale so nego
na Kosovo i defilirale pokraj
grobot na sultanot Murat. U~es-
tvuvale na seslovenskite sleto-
vi vo Sofija (1910) i Praga
(1912).
IZV.: Du{an Stanimirovi}, Sokolstvo u Vardar-
skoj Makedoniji – nastanak i razvoj, Zagreb,
1986 (doktorska disertacija). D. S.
VARDARSKI PAT – anti~ki
pat zabele`en na Pojtingerovata
karta. Doa|aj}i od Naisus i Ul-
pijana, od pravec na dene{no Ko-
sovo, patot minuval niz Ka~ani~-
ka Klisura, pod gradot na Davina
Kula na izlezot od klisurata,
sproti s. Orman i doa|al do Sku-
pi. Skopskata Kotlina ja minu-
val za 20 km po kusa linija do
grat~eto na Gradi{te kaj Taor.
Ottamu, narednite 7 km do kas-
trumot Prezidium, kaj Bader, a
potoa po klisurata na P~iwa,
kraj kastelot Markovi Kuli, vo
rekata pod Ko`le, a preku nejzi-
nata utoka vo r. Vardar do kaste-
lot Kale Sopot (Kefalon od T.
P.). Ottuka, trasata vodela pod
Kale Ba{ino Selo, kon Kale Ve-
les vo Vele{kata Klisura. Po
narednite 7 km magistralata
pristignuvala vo utvrdenata na-
selba Gurbita, na Gradi{te s.
Zgropolci, a po narednite 13 km
do gradot Stobi. Po 17 km sledu-
va gradot Antigoneja, a po 13 km
gradot Stenae kaj Demir Kapija.
Niz Demirkapiskata Klisura ma-
gistralata vodela po dol`inata
na desniot breg na Vardar, kont-
rolirana od najmalku tri to~ki
(^ukajlica, s. Klisura, Gradi{te
Golema Javorica i kota 113, s.
Udovo). Magistralata vodela do
mesnosta Gradi{or Mramor, s.
Miletkovo, sproti gradot na
Isar Marvinci, pretpostavenite
Idomene–Dober. Trasata na ma-
gistralata vo Gevgelisko-Valan-
dovskiot region e sè u{te disku-
tabilna. Predlo`eni se slednive
delnici: Udovo–Valandovo–De-
deli–Furka– Dojran (Taurijana)
i Miletkovo–Marvinci–Gr~i{-
te–\avato– Bogdanci–Dojran (Ta-
urijana). Prvata varijanta nelo-
gi~no gi zaobikoluva golemite
gradovi i naselbi na Isar Mar-
vinci, Glos Gr~i{te, visokata
kontrolna kastel-spekula na lo-
kalitetot Mamino nad \avato i,
sekako, Vardarski Rid, Gevgelija,
koi{to svojot razvoj go dol`at
tokmu na patnata magistrala.
LIT.: V. Lil~i}, Anti~ka patna mre`a,
Arheolo{ka karta na Republika Makedo-
nija, I, Skopje, 1994, 114-115; I. Mikul~i},
Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje,
1999, 225-226. V. L.
VARDARSKI RID – GEVGELI-
JA – pove}eslojna naselba so kon-
tinuiran `ivot od krajot na
bronzenoto vreme i vo tekot na
celiot I milenium pr.n.e. Se nao-
|a na isto~nata periferija na
Gevgelija, na dva dominantni ri-
da (Rid 1 i 2) na samiot desen breg
na r. Vardar. Sistematski se is-
tra`uva od 1995 do 2007 g., na sek-
torite Akropola, Ju`na i Isto~-
na Terasa. Vo generalnata stra-
tigrafija se izdvojuvaat 15 sloe-
vi od vkupno 6 razli~ni naselbi.
Prvata naselba (Vardarski Rid
1) podrazbira samo oddelni neo-
litski naodi, incidentno otkri-
vani na najniskata ju`na terasa.
Vtorata naselba (Vardarski Rid
VARDARSKI V
Od otkrieniot del na naselbata Vardarski Rid,
Gevgelisko
2) pretstavuva mala naselba od
krajot na bronzenoto vreme, ogra-
ni~ena na ju`nite padini na Ri-
dot 1, kako i oddelni pogrebuva-
wa (zgr~eni inhumacii) na spro-
tivnata, zapadna strana od ridot.
Tretata i ~etvrtata naselba go
pokrivaat `eleznoto vreme, niz
vkupno 7 kulturni sloevi (od X do
V v. pr.n.e.), neposredno povrzani
so nekolkute nekropoli vo oko-
linata na Vardarski Rid, kako:
Suva Reka, Milci, Raul. Pettata
naselba podrazbira po~etok na
urbanizacija, ranoanti~ka arhi-
tektura i materijalna kultura na
V i IV v. pr.n.e. [estata naselba
se razvivala niz 4 kulturni sloe-
vi ili obnovi, glavno vo tekot na
III i II v. pr.n.e., so prodol`en `i-
vot na Isto~nata terasa do I v.
Me|u najzna~ajnite gradbi otkri-
eni na Vardarski Rid se izdvoju-
va t.n. Gradska Stoa od pettata
naselba (od V i IV v. pr.n.e.).
Najbrojni se gradbite od pos-
lednata VI naselba (delovi od
vnatre{niot bedem so kula, me-
talur{ki, zanaet~iski rabo-
tilnici, du}ani, ulici, stanbe-
ni objekti i dr.). Osobeno treba
da se izdvoi t.n. Ku}a na kolek-
cionerot (od II v. pr.n.e.) {to se
karakterizira so bogat inven-
tar na naodi od razli~ni perio-
di od VII do II v. pr.n.e. Pokraj
golemiot broj moneti od site
makedonski vladeteli (pove}e
od 500 par~iwa), me|u dvi`nite
naodi posebno treba da se iz-
dvoi edna ostava od 51 srebrena
tetradrahma od Aleksandar III,
Kasandar, Lizimah i Seleuk I,
koja go odbele`uva krajot na
`ivotot vo pettata naselba, naj-
verojatno uni{tena od Keltite
vo 279 g. pr.n.e.
LIT.: D. Mitrevski, Staromakedonski-
ot grad na Vardarski Rid, Skopje, 2001;
grupa avtori, Vardarski Rid, 1, Skopje,
2005. Dr. M.
243
V VARLAAM
VARLAAM (kraj na XVI v.) – oh-
ridski arhiepiskop (1597–1598).
Bil privrzanik na ideite za oslo-
boduvawe na porobenoto naselenie
od osmanliska vlast. Do{ol vo
Veles i se stavil na ~elo na bun-
tot na mesnoto naselnie. Bil uap-
sen i poguben vo Veles na 28. V
1598 g. Osmanliite mu ja otsekle
glavata i teloto go frlile vo r.
Vardar, a po pronajduvaweto na
trupot bilo pogrebano vo selska
crkva. Po edna godina vele{kiot
episkop mo{tite gi prenel i gi
zakopal vo Ohrid.
IZV. i LIT.: M. Minoski, Nepoznato
`itie za Varlaam Ohridski kako izvor
za nastanite vo Makedonija od 1598 go-
dina, Glasnik na INI, XX, 3, Skopje,
1976, 181-190; J. Bel~ovski, Hronolo{ki
spisok na poglavarite na Ohridskata
arhiepiskopija /patrijar{ija/, „Godi{en
zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv.
Kliment Ohridski“, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
VARNAVA, episkop (Petar Ro-
siÊ) (Plevqa, Crna Gora, 29. VIII
1880 – Belgrad, Srbija, 23. VII
1937) – zavr{il Bogoslovija vo
Prizren i Duhovna akademija i
stepen kandidat po bogoslovija
vo S.-Peterburg – Rusija (1905).
Vo 1910 g. Sinodot na Carigrad-
skata patrijar{ija go izbral za
episkop na Vele{ko-debarskata
eparhija, so titula Glavini~ki,
prv episkop Srbin na ovaa epar-
hija. U~esnik vo Balkanskite i
vo Prvata svetska vojna. Bil
Mitropolit skopski (1920) i
Patrijarh srpski (od 10. IV 1930).
Vo Makedonija ja {irel srpskata
propaganda i ja sproveduval srp-
skata politika.
LIT.: Sava, ep. {umadijski, Srpski jerar-
si od devetog do dvadesetog veka, Beog-
rad-Podgorica-Kragujevac, 1996. Rat. Gr.
VARNALIEV, Jordan (Veles,
1883 – s. Karbinci, [tipsko, 11.
III 1903) – kratovski vojvoda. Se
{koluval vo Solunskata egzarhi-
ska gimnazija. Otkako zavr{il
~etiri klasa vo spomenatata gim-
nazija, zaminal vo ilegalnost. Od
po~etokot na 1901 g. stanal ~et-
nik, a podocna organizator i voj-
voda vo Kratovsko. Vo bojot kaj
seloto Karbinci, za da ne padne
`iv vo racete na osmanliskata
vojska, se samoubil.
LIT.: N. Zografov, Stroe`a na `ivota,
Sofi®, 1927. Al. Tr.
VARO[ – GROBI[TA (Pri-
lep) – nekropola locirana na is-
to~niot kraj od Varo{, severno
od magistralniot pat Prilep–Va-
ro{–Ki~evo. B. Babi} ovde isko-
pal 57 grobovi, me|u niv eden del
se vkopani vo karpata. Tie imaat
ili trapezoiden oblik ili se so
antropomorfen dodatok – alveo-
la kaj glavata na pokojnicite ili
pak se oformeni so kameni plo~i
244
Nekropola, lokalitet Grobi{ta, Varo{, Prilepsko
od stranite. Site se pokrieni so
plo~i i orientirani Z-I. Najzas-
tapen e nakitot (obetki i nau{-
nici, prsteni, belezici, kop~iwa
i toki) od XII v. do periodot na
turskoto srednovekovje.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlinata
na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep,
Prilep, 1986, 192–194, sl. 65, 66. El. M.
VARO[LIJA, Branko (s. Bari-
levo, Kosovo, 1. I 1934 – Skopje, 1.
I 2004) – raska`uva~, romansier,
novinar, dramski avtor. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Skopje.
Rabotel kako novinar vo Radio
Skopje, †Nova Makedonija# i ka-
ko dramaturg vo Makedonskiot
naroden teatar. Go smestuvaat vo
prozaistite na srednata genera-
cija (nejzinoto avangardno kri-
lo), glavno prisobrani kon {ee-
Branko
Varo{lija
settite godini na HH v. okolu
spisanieto †Razgledi# (Dimitar
Solev, Blagoja Ivanov, @ivko
^ingo, Branko Pendovski, Bogo-
mil \uzel), ~ii zalo`bi za vklu-
~uvawe vo pomodernite tekovi na
literaturnata umetnost se povr-
zani so vnesuvawe na zabrzani
procesi na nadomest vo mladata
makedonska literatura, koja ob-
jektivno zaostanala vo mnogu
ne{to zad evropskite standardi.
Vo ovoj nov bran na glasoviti
prozaisti Branko Varo{lija za-
zema istaknato mesto so svoite
raskazi, koi ponudija promeni i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
razdvi`uvawe na dotoga{nite
potesni tematski i stilsko-eks-
presivni ramki na doma{nata li-
teratura. Se voveduva, spored
ocenkata na poavtoritetnite ma-
kedonski kriti~ari, treperewe
na eden nov senzibilitet, se ope-
rira popretenciozno so intros-
pekcijata, se preferira psiho-
lo{kata analiza.
Kako najmlad vo povorkata na
pretencioznite juri{nici e
Branko Varo{lija, nositel na
neporekliva darba za prozna be-
letristika. Go privlekuva vni-
manieto na ~itatelite so mo{ne
kultiviran stil na izrazuvawe i
so efikasna i efektna smisla za
brz probiv vo vnatre{niot `i-
vot na sovremeniot ~ovek. Takvi-
te svoi kni`evni zalo`bi gi
ilustrira so romanite: †Posled-
niot let na pticata selica#
(1969), obrascov primer na poet-
skiot roman kaj nas, i so zbirkata
raskazi †Osameni minuva~i#
(1975). G. T.
\or|i
Varo{lija
VARO[LIJA, \or|i (Veles, 2.
VIII 1947 – Skopje, 28. I 2006) – no-
vinar. Po studiite na Pravniot
fakultet vo Skopje, se vrabotil
vo Radio Skopje, vo Stopanskata
redakcija (1970). Od sorabotnik
do urednik gi pominal site ska-
lila na profesijata. Bil dopis-
nik na Doj~e Vele i na Radio Slo-
bodna Evropa i kolumnist vo pove-
}e vesnici. Bil glaven i odgovo-
ren urednik na Prvata programa
(1986–1990), a potoa i direktor na
Makedonskoto radio (1994– 1998).
Rabotel vo rakovodniot tim na
Skaj net televizija, a od 2003 g. e
izbran za ~len i potoa za pretseda-
tel na Sovetot za radiodifuzija
na Republika Makedonija. J. F.
VARTOLOMEJ – hristijanski
praznik posveten na svetiot
apostol Vartolomej, eden od dva-
naesette golemi Hristovi apos-
toli. Vo nekoi na{i krai{ta
ovoj den se smeta za te`ok praz-
nik, poradi {to ne se raboti ni-
kakva rabota. Narodot go povrzu-
va so vrteweto na sonceto od leto
kon zima, poradi {to i praznikot
e nare~en Vrtolum.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a,
Skopje, 1983. M. Kit.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„VASIL GLAVINOV# ‡ VE-
LES (1969) ‡ spomen-ku}a so pos-
tojana postavka na ambientalno
uredena izlo`ba posvetena na dr-
vodelskiot rabotnik i socija-
list Vasil Glavinov (v.). Negova-
ta rodna ku}a, pretvorena vo me-
morijalen muzej, e reprezent na
vele{kata gradska arhitektura,
so karakteristi~no prizemje i
kat so {irok ~ardak. Vo del od
prizemjeto e uredena drvodelska
rabotilnica, opremena so sto-
larski alati od vremeto vo koe
`iveel. Na levata strana od ~ar-
dakot se nao|a gradskata gostin-
ska soba, so minder pokraj pro-
zorcite, poslan kilim na podot,
bakaren mangal i polici so ba-
karni sadovi. Na katot se nao|a i
kujna so yidano ogni{te i sood-
vetna poku}nina od vremeto vo
koe `iveel. Desno od ~ardakot se
dvete me|usebno povrzani prosto-
rii nameneti za postojanata pos-
tavka. Na 29 panoa so 139 fotog-
rafii i dokumenti, prezentira-
ni se negoviot `ivot i delo.
K. Bog.
VASILEV (CVETKOV), Vasil
Grigorov (Petri~, 17. VI 1915 –
Petri~, IV 2006) – partizan na
Petri~kiot partizanski odred
„Andon Popov“ i ~len na Prvoto,
Vtoroto i Tretoto zasedanie na
ASNOM. U~estvuval vo NOV vo
Vardarskiot del na Makedonija,
politi~ki komesar na ~eta i pom.
politi~ki komesar na bataljon
vo II makedonska NOUB i na XIV
makedonska brigada. Bil eden od
osnova~ite na Petri~kiot parti-
zanski odred „Andon Popov“. Po
Rezolucijata na IB bil apsen i
osuduvan.
LIT.: Velimir Brezoski i Mile Todo-
rovski, Politi~kiot, nacionalniot i
socijalniot sostav na narodnite pret-
stavnici na Prvoto zasedanie na AS-
NOM, „Glasnik na INI#, VIII/1, Skopje,
1964; ASNOM. Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, I, 2,
Skopje 1984; ASNOM. Dokumenti od ra-
botata na Prezidiumot na ASNOM me-
|u Vtoroto i Tretoto zasedanie na AS-
NOM, I, 3, Skopje, 1987. V. Jot.
VASILEV, Aleksandar (Aleko
Pa{a) (Barakli-Xumaja, Sersko,
1890 – Gorna Xumaja, 12. IX 1924) –
pripadnik na VMRO. Bil u~itel
vo Sersko, ~etnik vo Serskiot
revolucioneren okrug pod rako-
vodstvo na J. Sandanski, petri~-
ki okoliski vojvoda (1919), gla-
ven organizator i rakovoditel na
VMRO vo Pirinskiot del na Ma-
kedonija, blizok sorabotnik na
T. Aleksandrov. Po 1923 se dis-
tanciral od T. Aleksandrov i gi
prifatil principite na Majski-
ot manifest (1924). Bil ubien vo
gornoxumajskite ubistva izvr{e-
ni od VMRO na Ivan Mihajlov.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premre-
`iwata na makedonskoto revolucioner-
no dvi`ewe. Predgovor i redakcija prof.
d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003; Pe-
tar [andanov, Spomeni. Predgovor i re-
dakcija prof. d-r Zoran Todorovski,
Skopje, 2002; Angel Dinev, Politi~kite
ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951. Z. Tod.
Vasil Vasilev so svoite „Asocijativni vertikali“ (1998)
VASILEV, Vasil (Skopje, 19. IX
1938) ‡ skulptor, likoven peda-
gog, profesor na Fakultetot za
likovni umetnosti vo Skopje,
pretstavnik na figurativnata i
apstraktno-asocijativnata drve-
na plastika so svesni vlijanija od
primitivnite afrikanski maski
i totemi. Diplomiral na Akade-
mijata za likovni umetnsti vo
Belgrad (1965). Izlagal samostoj-
no vo Skopje, Bitola, Belgrad.
Serijata egzoti~ni portreti se
izdvojuva so na~inot na stiliza-
cija i so psiholo{kiot tretman
(Portret na devojka, 1967). M. B.-P.
VASILEVI], Miodrag A. (Za-
kuta, 9. IX 1903 ‡ Opatija, 9. VIII
1963) ‡ etnomuzikolog, univ. pro-
fesor, sobira~ na makedonsko na-
rodno tvore{tvo. Kako nastav-
nik po muzika vo Skopje i profe-
sor vo Srednoto muzi~ko u~i-
li{te i na Muzi~kata akademija
vo Belgrad zapi{al okolu 4.000
narodni pesni so melodii i tekst
od Makedonija, Kosovo, Sanxak,
Ju`na Srbija i Crna Gora (1948‡
1950), od koi se objaveni pove}e
knigi zapisi vo izdanie na Muzi-
kolo{kiot institut na SANU.
VASILEVSKI V
BIBL.: Jugoslovenski muzi~ki folklor,
II. Narodne melodije koje se pevaju u Make-
doniji, Beograd, 1953. S. Ml.
VASILEVSKI, Branko Niko-
lov (s. Gari, 13. VIII 1940) – spec.
po maksilofacijalna hirurgija,
redoven prof. na St. f. Zavr-
{il St. f. i Med. f., magistri-
ral vo 1982 i doktoriral vo 1989
g. Publikuval 100 statii. Avtor
e na monografijata „Hemangio-
mi, dijagnostika i terapija#, ko-
avtor na „Stomatolo{ki termi-
nolo{ki re~nik# i „Ambulan-
tni stomatohirur{ki interven-
cii#. E. M.
Georgi
Vasilevski
VASILEVSKI, Georgi (Gumen-
xa, Grcija, 24. XI 1935) – filmski
kriti~ar i teoreti~ar. Zavr{il
Filozofski fakultet vo Skopje.
U{te od studentskite godini obja-
vuva filmska kritika. Vo Make-
donskoto radio ja vodi emisijata
†Niz okoto na filmskata kamera#.
Vo Makedonskata televizija rabo-
ti do penzioniraweto, kako ured-
nik na emisijata †Vo fokusot na
filmot#. Ima objaveno golem broj
nau~ni trudovi posveteni na isto-
rijata, teorijata i estetikata na
filmot. Avtor e na knigite †Vre-
me na filmot# i †Istorija na
filmot (vo ~etiri toma). Ig. St.
VASILEVSKI, @ivko (Bitola,
28. IV 1928) ‡ nacionalen deec,
politi~ar i op{testvenik. Diplo-
miral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Bil u~esnik vo NOB
(1942), ~len na SKOJ (proletta
1943) i sekretar na skoevska grupa
(1944). Po Osloboduvaweto bil
primen za ~len na KPM (januari
1946) i izbran za ~len na Biroto na
Gradskiot komitet na SKOJ (1946)
i potpretsedatel na Okoliskiot
naroden odbor vo Bitola. Podocna
bil instruktor na PK na SKOJ za
Makedonija (1948), sekretar na
Oblasniot komitet na mladinata
vo Bitola (1949) i sekretar na CK
na NMM, pretsedatel na
Okoliskiot odbor na SSRNM i
~len na Sekretarijatot na OK na
SKM, pratenik vo Sobranieto na
SRM (dva mandata), pretsedatel na
Kulturno-prosvetniot sobor na
Sobranieto na SRM (1964), ~len na
245
V VASILEVSKI
Izvr{niot odbor na Republi~kata
konferencija na SSRNM (1970),
republi~ki sekretar za kultura,
~len na Izvr{niot sovet na
Sobranieto na SRM, pretsedatel
na Sekcijata za kultura na RK na
SSRNM (1985), ~len i sekretar (od
14. VI 1985) na Pretsedatelstvoto
na RK na SSRNM. Bil i pretseda-
tel na Maticata na iselenicite od
Makedonija, potpretsedatel na
Sojuzot na sportovite na
Makedonija i pretsedatel na
Atletskiot sojuz na Makedonija.
Avtor e na pove}e trudovi od
oblasta na kulturata i istori-
ografijata.
BIBL.: Domot na semejstvoto Vasilevi
‡ ilegalno zasolni{te vo po~etokot na
Revolucijata, Bitola i Bitolsko vo
NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola, 1978,
275‡282. S. Ml.
Risto
Vasilevski
VASILEVSKI, Risto (s. Nako-
lec, Prespa, 31. I 1943) – poet, ese-
ist, kriti~ar, antologi~ar, pre-
veduva~. Zavr{il sredno stru~no
u~ili{te. @ivee i raboti vo Sme-
derevo, Srbija. ^len na DPM
(1970).
BIBL.: †[epoti# (poezija, 1968), †Vreme-
nija# (poezija, 1970), †Tolkuvawe na patot#
(poezija, 1973), †Golemi i drugi raboti#
(poezija za deca, 1974), †Od plitari do fa-
sadi# (monografija, 1974), †Davawe obli-
ci# (poezija, 1981), †Prelistuvawe na vre-
miwata# (poema, 1984), †@itieto na Kole
F.# (poezija, 1984), †Bolna ku}a# (poezija,
1984), †Golemi i drugi raboti# (poezija za
deca, 1990), †Plodorod# (poezija, 1991),
†^udbinata na edno }ese# (roman za deca vo
stihovi, 1991), †Pofalba na adot# (poezija,
1993), †Igrawe so glavata# (poezija, 1997),
†Pari~nikova sudbina# (roman za deca vo
stihovi, 1998), †Ogledala# (poezija, 1998),
†Tkaenka na zloto# (poezija, 1999), †Igri i
pofalbi# (poezija, 2000), †Hram, sepak,
hram# (poezija, 2002). R.
VASILESKA, Ilka Bogoeva
(psevd. Bo`ana; Prisa|anka) (Pri-
lep, 2. II 1923 ‡ s. Nikiforovo,
Gostivarsko, 7. VII 1944) ‡ {i-
va~ka, komunisti~ki deec i orga-
nizator na NOB. Bila ~len na mes-
noto KUD „Kosta Abra{evi}“
(1940), ~len na KPJ (1941) i na MK
na KPJ vo Prilep (mart 1942). Po
apseweto od bugarskata policija
(maj 1942), poradi nedostig na
dokazi, bila oslobodena. Po pov-
tornoto apsewe (10. IX 1942) bila
246
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
internirana na {est meseci vo
Bugarija (prvata polovina na
1943), a po vra}aweto se priklu-
~ila vo edinicite na NOV i POM.
Izvesno vreme rabotela vo Parti-
zanskata pe~atnica „Goce Del~ev“,
a potoa bila ~len i instruktor na
Prviot oblasten komitet na
KPM, posebno na podra~jeto na
Gostivar i Gostivarsko. Vra}aj}i
se od sostanok na Prviot oblasten
komitet na KPM od bazata vo
Kremen~uk, nai{la na balisti~ka
zaseda i, za da ne bide zarobena, se Vasilij II - vizantiski car
samoubila.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV 1941- VASILIJ II (957 – 15. XII 1025) –
1945. Zbornik na dokumenti, Skopje, 1976. vizantiski car (976–1025), me|u
najzna~ajnite od makedonskata
LIT.: Posledniot rafal na Ilka Pri-
sa|anka, „Prosvetena `ena“, Skopje, ok- dinastija. Vospostavil cvrsta
tomvri 1963, 11; Nufre Jovanovski, Ak- vlast. So decenii vojuval protiv
tivnosta na Ilka Vasileska-Prisa- Samuilovoto Carstvo; so Samuil
|anka-Bo`ana vo Gostivarsko, Mavrov- i naslednicite trpel porazi
sko i Ki~evskiot region, Prilep i Pri- (Trajanova Porta, 986 g.) i pobe-
lepsko vo NOV 1943 godina, kn. vtora,
Skopje, 1981, 95-106. S. Ml. duval (Sperhej, 996; Belasica,
1014), na krajot go uni{til (1018),
a granicata na Vizantija ja vos-
VASILIDA – vizantisko utvrdu- postavil na rekite Dunav i Sava.
vawe podignato od carot Vasilij II Pri voveduvaweto na vizantiska-
na patot od Ohrid kon Prespa, na ta vlast prezel nekoi re{enija
planinata Petrino, na eden kame- od Samuiloviot dano~en sistem.
nest rid, koj se izdiga nad Petrin- Ohridskata patrijar{ija ja svel
skoto Pole. Bilo mnogu va`no vi- na stepen na avtokefalna arhie-
zantisko upori{te vo centarot na piskopija i £ izdal tri gramoti
porane{noto Samuilovo carstvo, za nejzinite prava i obvrski.
so zada~a da ja kontrolira Ohrid- LIT.: C. Holmes, Basil II and the Governance
sko-prespanskata oblast. of Empire (976-1025), Oxford, 2005; V. Stan-
LIT.: T. Tomoski, Prespa vo sredniot koviÊ, Carigradski patrijarsi i carevi
vek, „Istorija“, XV/2, Skopje, 1979. K. Ax. makedonske dinastije, Beograd, 2003.
B. Petr.
VASILIJ (XI – XII v.) – monah,
glaven voda~ i vrhoven u~itel na
bogomilite vo Vizantija vo vtora-
ta polovina na XI i po~etokot na
XII v. Preku 40 godini go {irel bo-
gomilstvoto vo Vizantija. Najmno-
gu propovedal vo Trakija. Po na-
redba na imperatorot Aleksij I
Komnin bil faten, zaedno so nego-
vite u~enici i doveden vo Carig-
rad, kade bil osuden na smrt i bil
javno zapalen na klada (1111).
LIT.: D. Angelov, Bogomilstvoto v
BÍlgariÔ, SofiÔ, 1969; D. Dragojlovi¢,
Bogomilstvo na Balkanu i u Maloj Aziji,
II: Bogomilstvo na pravoslavnom istoku,
Beograd, 1982. K. Ax.
VASILIJ I (811 – 29. VIII 886) – vi-
zantiski car (867–886), osnova~ na
makedonskata dinastija. Ja zacvrs-
til pozicijata na Vizantija i go
pro{iril vizantiskoto crkovno
vlijanie vo Bugarija (869/70, pobe-
da nad rimskite legati za pripad-
nosta na Bugarskata crkva), kaj
Slovenite od zapaden Balkan i vo
Kievska Rusija. Negovata zakono- Sv. Vasilij Veliki (ikona XI v.)
davna dejnost e pretstavena vo „Va-
siliki# ({est knigi), „Prohiron# VASILICA (SUROVA) – hris-
(prira~nik za prakti~na upotreba) tijanski praznik (1/14 januari).
i „Epanagoga#. Na ovoj den pravoslavnite hris-
LIT.: V. StankoviÊ, Carigradski patri- tijani praznuvaat tri praznici:
jarsi i carevi makedonske dinastije, Be- Obrezanie Gospodovo, Sveti Va-
ograd, 2003. B. Petr. silij Veliki i pravoslavna Nova
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vasili~ari
godina. Go praznuvaat i Romite
muslimani i Romite hristijani,
kako i Vlasite (vl. Ayiu Vasil). Po-
radi sovpa|aweto so praznikot
na Sveti Vasilij, ovoj praznik vo
narodot naj~esto e poznat kako
Vasilica. Se pa|a vo periodot na
t.n. Nekrsteni denovi, period
{to trae od Bo`ik do Vodici,
koga spored legendata Isus s# u{-
te ne bil krsten. Se veruva deka
ovie denovi se opasni za lu|eto,
bidej}i toga{ umrenite se vo dvi-
`ewe (razni vampiri, karakonxu-
li, ve{terki, samovili i drugi
ne~isti sili). Za za{tita od de-
monite, se izbegnuvaat nekoi po-
te{ki raboti i se izveduvaat raz-
ni za{titni magiski dejstva i
dramski igri na maskirani dru-
`ini: vo Ohridsko – vasili~ari,
vo Bitolsko – babari, vo Skopsko
i Tikve{ijata – xamalari, vo Raz-
lo{ko – survaskare, vo Kostur-
sko – e{kari itn. Iako vo pove}e
mesta ovaa dramska igra se igrala
vo tekot na site dvanaeset Nekrs-
teni denovi, sepak taa naj~esto e
povrzana so praznikot Vasilica.
Podgotovkite za praznuvawe za-
po~nuvaat mnogu porano – nabavu-
vaat pribor za maskirawe, pred-
meti za tropawe i pravewe vreva
(yvonci, klopotarci, tene}iwa,
tenxeriwa...), no i muzi~ki ins-
trumenti (gajdi, kavali, tapani i
sl.). So ovie rekviziti se sozdava
golema vreva, koja ima za cel da
sozdade vesela atmosfera, no i da
gi zapla{i i izbrka lo{ite du-
hovi. Obi~aite {to pritoa gi iz-
veduvaat pretstavuvaat vistinska
narodna drama, so to~no oprede-
leni ulogi na u~esnicite, so mas-
kirawe, so postojani dijalozi, so
zaplet i rasplet i so drugi ele-
menti prisutni vo folklorniot
teatar. Se vnimavalo dve maski-
rani dru`ini da ne se sretnat,
za{to redovno doa|alo do tepa~-
ki so smrtni posledici, za {to
svedo~at toponimite Vasili~ar-
ski Grob, Babarski Grob, Xama-
larski Grobi{ta i sl. Praznikot
decata go praznuvaat posebno od
vozrasnite. Tie palat ognovi, pe-
at vasili~arski pesni i sekoga{
nosat drenovi ili slivovi pra~-
ki, so koi gi udiraat lu|eto, oso-
beno starite i bolnite lica.
Ovoj obi~aj na udirawe se imenu-
va surovewe, {to zna~i i tie da se
surovi (zdravi) kako pra~kata.
Toa se pravi i so doma{nite `i-
votni, poradi {to doma}inot va-
sili~arite gi odveduva i vo {ta-
lata. Za toa decata dobivaat da-
rovi. Na ovoj den se prognozira
sre}ata i napredokot na sekoj
~len od semejstvoto, na stokata i
na rodnosta na zemjodelskite
kulturi. Toa se pravi so zrna `i-
to ili so `arje, no i so pari~ka
vo pita ili banica, kako {to se
pravi i na Badnik.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|e-
liskoj kazi, prikupio i opisao Stefan
Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Vera
Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo Skopska-
ta Kotlina, „Glasnik na Etnolo{kiot
muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Celakovski,
Debarca, obredi i obredni igri, Skopje,
1984. M. Kit.
VASILI^ARSKI NARODNI
PESNI – lirski obredni kalen-
darski pesni, po sodr`ina i na-
mena sli~ni na koledarskite. No-
vata godina oddelno ja proslavu-
vale decata od vozrasnite. Deca-
ta ja praznuvale so obi~ai i pes-
ni, koi se bliski do onie od Bad-
nik. I ovie pesni nemaat razvie-
na melodija, tuku se ka`uvaat so
skandirawe, so karakteristi~ni
izvici na krajot od pesnata. Niz
pesnite se iska`uvaat ubavi `el-
bi i blagoslovi za rodna godina:
Surova, surova godina, / golem
klas na niva, / golem grozd na lo-
za, / `olt mamul na lesa, / `ivo
zdravo do godina, / do godina, do
amina. Pesnite {to gi peat voz-
rasnite se del od obrednata igra
i se vo funkcija na obredot. Tie
se ispolneti so blagoslovi, hu-
mor, no i so vulgarni elementi vo
sklad so obredot. Pesnite ja do-
polnuvaat prazni~nata atmosfe-
ra na ozna~uvawe na po~etokot na
Novata godina i iniciraat zdrav-
je i napredok na poedinecot i po-
{irokata zaednica, no i bogat
rod na zemjodelskite kulturi.
LIT.: Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etno-
lo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril
Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki
trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitev-
ski, Makedonska narodna lirika (Obred-
ni pesni), Skopje 1997. M. Kit.
VASI], Rastko (Belgrad, 1937)
‡ arheolog. Diplomiral vo 1961 g.
na Katedrata po arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad, na koja magistriral (1964) i
doktoriral (1971) so tema od po-
staroto `elezno vreme vo toga{-
nata SFRJ. Raboti vo Arheolo{-
kiot institut vo Belgrad. Obja-
vil pove}e od 250 trudovi (stu-
dii, prilozi, kritiki i prikazi),
VASKOV V
od koi pogolemiot del se odnesu-
va na `eleznoto vreme na Balka-
not. Del od negoviot nau~en opus
ima posebno zna~ewe za izu~uva-
weto na t.n. †makedonskata bron-
za# bidej}i objavil golem broj ar-
heolo{ki predmeti od `elezno-
to vreme, so poteklo od po{iro-
kiot geografski etnokulturen
prostor na Makedonija, a se po
razni osnovi sopstvenost na bal-
kanski i evropski muzei.
BIBL.: Bronze iz Titovog Velesa u muzeju Bena-
ki, @A, 24, Skopje 1974; Eisenzeitlische Funde
von Udovo in Macedonien, vo: Acta. Prachist. et
Arsch., Berlin, 1975; Gevgelijska grupa starijeg
gvozdenog doba, vo: PJZ, Sarajevo, 1987. V. S.
VASKIDOVI^, Emanuel (Ma-
nolaki Vaskidov) (Melnik, 1795
– 30. IX 1875) – u~itel i avtor na
u~ebnici i knigi. Se {koluval
vo Melnik, na o. Hios i vo Buku-
re{t. Bil u~itel vo Melnik, a po
1815 g. go otvora prvoto svetovno
elino-bugarsko u~ili{te vo
Svi{tov. Voveduva zaemnou~i-
li{na metoda. So N. Bozveli na-
pi{al †Slavenobolgarskoe deto-
vodstvo za malkite deca# (Kragu-
evac, 1835). Preveduval od gr~ki
i francuski.
LIT.: T. Krstanov, Emanuil Vaskidovi~ i
razvitieto na novobÍlgarskata prosve-
ta, Sofi®, 1975. M. Zdr.
Blagoj
Vaskov
VASKOV, Blagoj Pan~ev (Veles,
4. II 1912 – Skopje, 22. IX 1983) –
veterinar, redoven prof. na Zem-
jodelskiot fakultet vo Skopje,
na koj bil tri pati izbiran za de-
kan. Doktoriral na Veterinarni-
ot fakultet vo Zagreb (1952).
Bil i prorektor na Univerzite-
tot vo Skopje i prv na~alnik na
Veterinarnata slu`ba na Make-
donija (1945–1947). Avtor e na pr-
viot veterinaren propis vo RM.
Vo 1947 g. e pomo{nik-minister
za zemjodelstvo, {umarstvo i vo-
dostopanstvo. Avtor e na u~ebni-
cite Anatomija i Biohemija (za
agronomi i sto~ari). M. D. – J. B.
VASKOV, Ilija Gan~ov (Veles,
31. XII 1934) – spec. po maksilofa-
cijalna hirurgija i redoven prof.
na St. f., akademik. Zavr{il St.
f. vo Belgrad (1959), a Med. fak.
vo Skopje (1968). Za asistent po
stomatolo{ka hirurgija na Sto-
247
V VASKOV
Ilija
Vaskov
matolo{kiot odd. pri Med. fak. e
izbran vo 1961 g. Specijaliziral
vo Skopje, Qubqana, Berlin i
Cirih. Habilitiral na tema „Te-
rapija na dolnovili~nite frak-
turi# (1972), a doktoriral so di-
sertacijata „Kompresivna osteo-
sinteza vo terapijata na dolnovi-
li~nite frakturi# (1981) vo
Skopje. Bil direktor na Stoma-
tolo{kiot oddel pri Med. fak. i
na Klinikata za maksilofacijal-
na hirurgija. Od 1976‡1979 e eden
od trojcata ~lenovi na raboto-
vodniot organ na UCMN, a potoa
direktor (1979‡1985). Vo ovoj
period e izvr{ena rekonstrukci-
ja na Klini~kiot blok (Interni
kliniki), izgradeni se Kliniki-
te za Kardiologija i Pedijatrija
i starata zgrada na St. f.; zavr{e-
na e dogradbata na Institutot za
radioterapija i otpo~nata (do
faza na karabina) dogradbata na
Hirur{kite kliniki. Isklu~i-
telen pedagog i nastavnik, koj
educiral golem broj studenti po
medicina i po stomatologija i le-
kari-specijalisti. Negoviot
stru~no-nau~en opus gi opfa}a
site domeni na maksilofacijal-
nata hirurgija od traumatologija
do onkologija. U~estvuval vo po-
ve}e nau~no-istra`uva~ki proek-
ti. Publikuval 120 trudovi i po-
ve}e u~ebnici. Za redoven ~len na
MANU e izbran na 10. V 2000 g.
BIBL.: Traumatologija na licevovili~-
nite koski, Skopje, 1983; Osteosinteza-
ta vo maksilofacijalnata hirurgija,
Skopje, 1990; Rascepi na usnite i nepce-
to, Skopje, 1993; Hirur{ki atlas na za-
boluvawata na maksilofacijalnata re-
gija, Skopje, 1994; Stomatohirur{ki
praktikum, Skopje, 1995; Rendgenolo{ki
atlas na bolestite vo maksilofacijal-
nata regija, Skopje, 1997; Tumori vo mak-
silofacijalnata regija, Skopje, 1998;
Ambulantski stomatohirur{ki inter-
vencii, Skopje, 1999; Traumi vo licevovi-
li~nata regija, Skopje, 2005; Dentogeni
sinuzitisi, Skopje, 2006; Anomalii vo
maksilofacijalnata regija, Skopje, 2007;
koavtor: Sovremena nevrohirurgija,
Skopje, 1988. E. M. ‡ Sl. M. P.
VASKOV, Pan~e Nikolov (Ve-
les, 10. VI 1870 – Veles, 1951) – le-
kar i revolucioner. Diplomiral
vo Carigrad vo 1896 g. Lekarska-
ta praktika ja zapo~nal vo Kos-
tur, kade {to i pokraj turskiot
248
Pan~e
Vaskov
teror i gr~kata propaganda gi
postavil temelite na MRO. Koga
go otkrile, go osudile na do`i-
votna robija i go ispratile vo
Mala Azija. Zaradi zaslugite vo
zdravstvenoto pole, vo 1900 g. bil
amnestiran i vraten vo Veles, ka-
de {to ja prodol`il lekarskata
praktika. Vo ilindenskiot peri-
od gi snabduval revolucionerni-
te ~eti so lekovi i prevrzo~en
materijal. Do penzioniraweto
(1944), celosno bil staven vo
slu`ba na svojot narod. P. B.
VASKOV, Petar Nikolov (Veles,
18. V 1875 ‡ s. L’xa}oj, Dedeaga~ko,
10. XI 1907) ‡ profesor po matem-
atika i fizika i vojvoda na
TMORO. Osnovno u~ili{te za-
vr{il vo rodniot grad, a potoa
u~el vo Solunskata egzarhiska gim-
nazija, kade {to bil ~len na taen
revolucioneren kru`ok. Dip-
lomiral fizika i matematika na
Vi{oto u~ili{te (den. Sofiskiot
univerzitet, 1896), po {to bil
sredno{kolski profesor vo Lom,
Vidin i Silistra, a potoa vo
Odrinskata bugarska ma{ka gim-
nazija. Bil ~len na Odrinskiot
okru`en revolucioneren komitet
na TMORO. Kako projaven socijal-
ist, bil otpu{ten od gimnazijata i
zaminal za profesor vo Sliven, a
potoa vo [kolata za rezervni ofi-
ceri vo Sofija (1902). Bil vojvoda na
~eta na TMORO vo Ilindenskoto
vostanie, a potoa pak profesor vo
Odrinskata gimnazija i pretseda-
tel na Odrinskiot okru`en komi-
tet na TMORO/VMORO (1904‡
1907). Po predavstvo od vrhovisti-
te, zaginal vo borba so osmanliska-
ta vojska, zaedno so Lazar Maxarov
i drugi soborci. S. Ml.
VASOVSKI-KAM[IK, Pan~e
(Tetovo, 1924 – Tetovo, 1. VI 2003)
– akter, epizodist koj so izvon-
redna lesnina gi zadovoluva i
najizbirlivite barawa na re`i-
serot i gleda~ite. Vo pove}eto od
dvaesette ulogi, najdobri ostva-
ruvawa ima{e vo: †Vol~a no}#,
†Mis Ston#, †Solunskite atenta-
tori#, †Makedonska krvava svad-
ba#, †Planinata na gnevot#, †Vre-
me bez vojna#, †Jad#, †Najdolgiot
pat#, †Vreme, vodi#. G. V.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
VATA[A – selo vo Kavadare~-
ko. Se nao|a od dvete strani na
Vata{ka Reka, neposredno do Ka-
vadarci, na nadmorska visina od
okolu 270 m. Kako prigradska na-
selba na Kavadarci naselenieto
mu e vo postojan porast. Vo 1961 g.
vo nego `iveele 1.936 `. Vo 2002 g.
toj broj se nagolemuva na 3.502 `.
Od niv 3.224 `. bile Makedonci,
238 `. Romi, 20 `. Srbi, 13 `. Tur-
ci i 7 `. drugi. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvaweto
vinova loza, a del se vraboteni vo
kavadare~kite pretprijatija. Vo
Vata{a, Kavadare~ko
V. e roden narodniot heroj Stra{o
Pinxur i vo spomen na nego, rodna-
ta ku}a, so bista na herojot vo dvo-
rot, e uredena vo Memorijalen mu-
zej. Mesnosta, pak, Mokli{te e
pretvorena vo spomeni~en kom-
pleks posveten na dvanaesette va-
ta{ki mladinci nevino strelani
od okupatorot vo 1943 g. Vo V. ima
osumgodi{no u~ili{te, zdravs-
tvena stanica i pove}e trgovski i
zanaet~iski du}ani. Al. St.
VATA[KA PE^ATNICA (s.
Vata{a, Kavadare~ko, 1847–1848)
‡ edna od prvite pe~atnici vo
Makedonija, otvorena od mesniot
u~itel i prerodbenik Kam~e Na-
kov Popangelov (v.), poznat kako
Daskal Kam~e i negoviot finan-
siski ortak, vata{kiot trgovec
Jovko Markov. Idejata za otvora-
we na pe~atnicata ja dobil od
kontaktite so poznatiot make-
donski pe~atar arhimandritot
Teodosij Sinaitski. So parite na
J. Markov, nabavil slovenski
bukvi vo Belgrad (1847). Spored
nepotvrdeni izvestuvawa, vo nea
bile nape~ateni kni{ki so izre-
ki, me|u koi i prvoto kni`evno
delo od negoviot prijatel Jordan
Haxi Konstantinov-Xinot (v.)
†Tablica pervaja#, napi{ana spo-
red †I`ice prvi darovi# od Do-
sitej Obradovi}. Tablicata e pe-
~atena vo dve koloni na eden list
so golemina od 44 cm dol`ina i
32 cm {irina, opkru`ena so yvez-
di~ki, so namena za zaka~uvawe
na yid za da ~itaat u~enicite. Vo
ostavninata na vata{kiot revo-
lucioner i op{testvenik Risto
Xunov e za~uvano i edno neprou-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~eno izdanie od ovaa pe~atnica
so format A4. Koga gr~kiot vla-
dika od Strumica doznal za pos-
toeweto na pe~atnicata (1848), go
zabranil negovoto u~itelstvuva-
we vo seloto i na negovoto mesto
ispratil drug u~itel od Seres.
No vata{ani ne go prifatile no-
vonazna~eniot u~itel i go nabr-
kale od seloto, pa K. N. Popange-
lov go prodol`il svoeto u~i-
telstvuvawe, a za da ne ja zaple-
nat pe~atnicata, potajno ja pre-
nel vo Veles ili Solun.
LIT.: Haralampie Polenakovi},
Izbrani dela, 3, Skopje, 1989, 290–300; Si-
mo Mladenovski, U~itelot Kam~e Nakov
Popangelov i negovata prosvetitelska
dejnost vo s. Vata{a, Tikve{ko, „[kols-
tvoto, prosvetata i kulturata vo Makedo-
nija vo vremeto na prerodbata#, MANU,
Skopje, 1979, 453–464; Bla`e Ristovski,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I,
Skopje, 1989, 351 i 346–347; Daskal Kam~e.
Spomeni i materijali, predgovor i re-
dakcija Petre Kam~evski, Muzej-galerija,
Kavadarci, 2006. S. Ml.
Prenos na koskite na strelanite vata{ki deca
VATA[KI MASAKR (16. VI
1943) ‡ strelawe na dvanaeset va-
ta{ki mladinci od bugarskata
fa{isti~ka vojska i policija.
Poradi formiraweto (Vi{e{-
nica, 14. V 1943) i dejnosta na
Tikve{kiot partizanski odred
†Dobri Daskalov#, vo Kavadarci
i s. Vata{a pristignal bugarski-
ot oblasten direktor Dimitar
Raev i ja prezel Junskata neprija-
telska ofanziva (7‡16. VI 1943),
koja, po nad 60 strelani selani,
zavr{ila so zlostorstvoto vrz
vata{kite mladinci vo mesnosta
Mokli{te, koi toj den trebalo da
zaminat partizani. Po polno}na-
ta blokada na seloto i gradot Ka-
vadarci, so postaveni mitralezi
na strategiskite to~ki, zapo~na-
lo apsewe i krvni~ko isleduva-
we, a potoa na patot kon streli{-
teto bile sprovedeni: Pero Ilov
Videv (15 godini), Van~o Tasev
\urev (19), Danko Gligorov Dav-
kov (18), Ilija (Il~o) D. Dimov
(18), Risto Tripov \ondev (18),
Bla`e Dimev Icev (20), Gerasim
Lazov Matakov (18), Pane Meto-
diev Me{kov (18), Fer~o Gligo-
rov Pop|or|iev (26), Vasil (Va-
so) Haxijordanov (28), Dime Bla-
`ev ^ekorov (20) i Pane Metodi-
ev Xunov (18). So niv bile i ~eti-
rite mladinki od seloto ‡ bli-
ski rodnini na nekoi od niv: Ste-
va Ampova, Kata Iceva (^emer-
ska), Pavlina Melova (Kasapino-
va) i Nevena Haxijordanova, no
tie bile po{tedeni.
LIT.: Aco [opov, Dvanaesetminata od
son~evata kolona na mladosta, Centra-
len komitet na Narodnata mladina na Ma-
kedonija, Skopje, 1961; Rade Gogov, Dvana-
esetminata od Vata{a, NIK †Na{a
kniga#, Skopje, 1974; Jovan Pavlovski, Su-
dewata kako posleden poraz, Centar za
informirawe i izdava~ka dejnost †Po-
log#, Tetovo, 1977; istiot, Ka`uvawa, Te-
tovo, 1979; Tikve{ijata vo NOB. Zbor-
nik na padnatite borci i `rtvi na fa-
{izmot od Kavadarsko, Kavadarci, s.a.;
Hristo Petreski, Dvanaeset gorostasi,
†Mlad borec#, Skopje, 1983, S. Ml.
VATA[KI MINEJ – kirilski
prazni~en minej od 1453 g., 228 l.,
Skopje, Filolo{ki fakultet,
inv. br. 1391. Pronajden vo s. Va-
ta{a vo 1948 g. pri terenskite is-
tra`uvawa vo Tikve{ko predvo-
deni od H. Polenakovi}. Glavni-
nata e prepi{ana od pisecot
Ra(s)tko od s. Me{ei{ta, Ohrid-
sko, so srpski nejusov pravopis.
Vo jazikot se odbele`uvaat ne-
koi zapadnomakedonski jazi~ni
osobenosti (na pr. denazalizaci-
jata 4 > o), brojni se podnovuvawa
vo leksikata, osobeno vo zboro-
obrazuvaweto. Sodr`i slu`bi,
parimii, prolo{ki ~itawa za od-
brani praznici i upatuvawa od
tipikot. Na krajot e dodaden ka-
non za sv. Merkurij.
LIT.: Pop-Atanasov \., Prilog kon prou-
~uvawe na takanare~eniot „Vata{ki
op{t minej#, Makedonskiot jazik od Mi-
sirkov do denes, Skopje, 1996, 69-77 (repr.
Pop-Atanasov \., Od makedonskoto kni-
`evno minato, Skopje, 2001, 45-49; Cuba-
levska, M., Vata{kiot minej (so poseben
osvrt vrz leksikata), Skopje, 2007 (dok-
torska disertacija). Zd. R.
VATIKANSKO-MAKEDON-
SKI VRSKI I ODNOSI. Za-
po~nuvaat so prestojot na sv. Ki-
ril i Metodij vo Rim (868/869).
Se prodlabo~uvaat preku prisu-
stvo na vatikanski pretstavnici
na krunisuvaweto na Samuil za
VAFIJADIS V
car (Prespa, 976). Vodat kon uni-
jatstvo (vo vtorata polovina na
XVII v. ohridskite arhiepiskopi
Porfirij Paleolog, Atanasij I,
Avramij i Meletij tajno go pri-
fa}aat i sproveduvaat katoli-
cizmot), odnosno, kon obnovuva-
we na avtokefalnosta na Ohrid-
skata arhiepiskopija vo unija i
kanonsko edinstvo so Rimokato-
li~kata crkava vo XIX v. Prodol-
`uvaat preku kontakti me|u pret-
stavnici na TMORO i na Kato-
li~kata crkva (pismena komuni-
kacija me|u Goce Del~ev i kato-
li~kiot nadbiskup vo Plovdiv,
Menini, vo koja toj e informiran
za borbata na makedonskoto revo-
lucionerno dvi`ewe). Vo bazi-
likata „Sv. Kliment# vo Rim se-
koja godina na 24 maj se oddr`uva
crkovno-dr`avna manifestacija
naslovena „Vo ~est na Sv. Ki-
ril#. Poklonenie na makedonska
dr`avno-crkovna delegacija na
grobot na sv. Kiril se praktiku-
va od 1979 g. Vo 1985 g., Papata Jo-
van Pavle II so specijalen doku-
ment gi proglasuva sv. Kiril i
Metodij za apostoli na Evropa.
Diplomatski odnosi me|u Vati-
kan i RM se vospostavuvaat na 21.
XII 1994 g. Prv vonreden i opol-
nomo{ten amabasador akrediti-
ran kaj Papata kako {ef na dr-
`avata sui generis e Dimitar Mir-
~ev (rezidenten od Qubqana).
Prv apostolski nuncij akrediti-
ran kaj {efot na RM e nadbisku-
pot Edmont Farhart.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i nacio-
nalna dr`ava, tom I i II, Univerzitet Ki-
ril i Metodij, Skopje, 1981.
LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.
Markos
Vafijadis
VAFIJADIS, Markos (Kasta-
moni/Erzerum, Turcija, 28. I 1906
– Atina, 23. II 1992) – komunisti~-
ki i voen deec, funkcioner na
KPG. Vo Grcija se doselil vo
1922 g. Bil ~len na mladinskata
komunisti~ka organizacija (OK
NE). U~esnik vo antifa{isti~-
kata borba, a vo 1942 g. bil izbran
za ~len na CK na KPG i na Make-
donskoto biro na KPG. Bil kome-
sar na Grupata divizii na ELAS
249
V VGRADENA
vo Makedonija. Vo periodot na
Gra|anskata vojna vo Grcija
(1946–1949), bil voen komandant
na Glavniot {tab na DAG i pret-
sedatel na Privremenata demok-
ratska vlada na Grcija. Ja pret-
stavuval, zaedno so D. Parcali-
dis, nacionalisti~kata linija vo
KPG vo odnos na makedonskoto
nacionalno pra{awe.
LIT.: D. Kljaki}, General Marcos, Zagreb,
1979; N. Pejov, Makedoncite vo Gra|an-
skata vojna vo Grcija, Skopje, 1968; G. D.
KirÔkides, Gra`danskaÔ voŸna v Grecii
(1946–1949), Moskva, 1972. St. Kis.
VGRADENA NEVESTA ‡ naj-
reprezentativna makedonska na-
rodna balada od grupata pesni za
vgraduvaweto na `ivo bitie vo
temelite na gradba. Toa e speci-
fika kaj site narodi na Balkanot
i ima razni verzii so svoi karak-
teristiki. Vo nekoi primeri is-
tiot motiv se transformiral vo
predanie ili prikazna, kako vo
zapisite za kratovskiot Radin
most. L. S. - L.
VDOVI^INO CVE]E, RE-
HINGEROVO (Knautia caroli-rec-
hingeri Micevski) – lokalen make-
donski floristi~ki endemit od
familijata Dipsacaceae, poznat
samo za okolinata na Kavadarci –
Al{ar. Se razviva na podloga bo-
gata so arsen i antimon. Vl. M.
VEV^ANI – selo vo Stru{ko.
Se nao|a na zapadnata strana na
Stru{kata Kotlina, vo podno`-
jeto na planinata Jablanica, na
nadmorska visina pome|u 800 i
900 m. So regionalen pat e povr-
zano so Struga. Ima 2.433 `. Go-
lem broj od niv se pe~albari. Toa
e sedi{te na op{tina koja zafa-
}a povr{ina od 2.280 ha, no ima
samo edno naseleno mesto – s. Vev-
~ani. Vo V. postoi osumgodi{no
u~ili{te i zdravstvena stanica.
Poznato e po Vev~anskiot karne-
val koj se odr`uva na praznikot
Vasilica. Al. St.
VEV^ANSKI KARNEVAL –
obi~ai pod maski {to se izveduva-
at na Vasilica (14/1 januari). So
tie maskirawa se ispra}a starata
i se do~ekuva novata (pravoslavna)
godina. Celta e da se obezbedi sre-
}a i plodorodie vo pretstojnata
godina. Praznuvawata traat dva de-
na (13 i 14 januari) i se posveteni
na sv. Vasilij Veliki. U~esnicite
vo obi~ajot se maskirani so tradi-
cionalni ili aktuelni maski. Za
tradicionalni se smetaat zetot i
nevestata, Glupaviot Avgust, |avo-
lite, popot i muzikantite. So ak-
tuelnite maski pak se ismevaat od-
redeni sovremeni sostojbi. Do po~-
nuvaweto na praznuvaweto maski-
te se ~uvaat vo tajnost, a likovite
pod maskite do krajot na karneva-
lot. Tradicionalno se maskiraat
250
Vasili~ari od Vev~anskiot karneval
samo ma{ki lica. Na 13 januari
maskiranite vo grupi doa|aat na
sredseloto, kade {to se odr`uva
sve~enosta. Vasili~arite se orga-
nizirani vo dve grupi, od Gorna i
Dolna Maala. Po sobiraweto na
sredselo grupite odat po domovite
kade {to peat i igraat na licata so
ime Vasil i so toa im go ~estitaat
imendenot, za {to dobivaat daro-
vi. No}ta po polno} odat na izvo-
rite. Po molitvata na sve{teni-
kot, `enite polnat voda od izvori-
te i so nea se poprskuvaat prosto-
riite vo domot i se mesi ka{anik
(turi-potpe~i) vo koj se stava para.
Pri jadeweto, onoj {to }e ja najde
parata, se smeta deka }e bide sre-
}en vo narednata godina. Vo 1993 g.
ovoj karneval stana ~len na Zdru-
`enieto na evropskite karneval-
ski gradovi. Do 1996 g. Vev~ani be-
{e sedi{te na ovaa asocijacija.
Vev~anskite vasili~ari so svoi
maski i programa u~estvuvaat i na
drugi karnevali vo svetot.
LIT.: Ilija Kalanovski, Vev~anski kar-
neval, Vev~ani, 2001; Anastas ]u{kovski,
Svetili{tata vo Vev~ani, Struga, 2002.
M. Kit.
VEGETACIJA NA REPUBLI-
KA MAKEDONIJA – rastitel-
niot pokriva~, odnosno sevkup-
nosta na site rastitelni zaedni-
ci {to se razvivaat na teritori-
jata na Republika Makedonija.
Pretstavuva mozaik od najraz-
li~ni rastitelni zaednici {to
vleguvaat vo sostav na razli~ni
vegetaciski tipovi, od koi naj-
zna~ajni se slednite:
Vegetacija na ridski pasi{ta –
se razviva vo visinskiot pojas od
80–1000 (1200) m, na heterogena
geolo{ka podloga (silikat, va-
rovnik, dolomit, serpentin, ar-
sen, andezit i drugo). Ima sekun-
darno poteklo i nastanala so
uni{tuvawe na {umite od nizin-
skiot pojas. Pretstavena e so nad
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
10 asocijacii koi pripa|aat kon
klasata Festuco-Brometea.
Vodna vegetacija – se razviva vo
prirodnite ezera vo Republika
Makedonija (Ohridskoto, Pres-
panskoto i Dojranskoto Ezero).
Pretstavena e so 6 asocijacii i 2
klasi – Potametea i Lemnetea. Vo mi-
natoto, vodnite zaednici se raz-
vivaa i vo nekoi mo~uri{ta, a so
melioracijata se re~isi sosema
uni{teni.
Livadska vegetacija – nizinskite
livadi od site kotlini vo Repub-
lika Makedonija (80-1000 m) pri-
pa|aat kon klasata Molinio-Arrhenat-
heretea (soj. Trifolion resupinati), a po-
vr{inite na koi se razvivaat se
dosta reducirani. Livadite od pla-
ninskiot pojas (1000-1400 m) pri-
pa|aat kon soj. Rumicion thyrsiflori.
Nizinska blatna vegetacija –
pretstavena e so 13 asocijacii
{to pripa|aat na klasite Phrag-
mitetea i Isoeto-Nanojuncetea. Vo
minatoto be{e obemno zastapena
po mnogubrojnite blata i mo~u-
ri{ta, no so melioracijata na
pogolemite kotlini (Pelagonija,
Strumi~ka, Skopska, Ohridsko-
stru{ka, Ov~epolska i drugi) se
uni{teni golemi povr{ini ili
se sre}avaat vo fragmentarna
sostojba i tie se pretvoreni vo
obrabotlivo zemji{te.
Subalpska i alpska vegetacija –
se prostira nad gornata granica
na {umskiot pojas, od 1600–2770
m, kade {to klimatskite uslovi
se najnepovolni (dolgi zimi,
kratki leta, kratok vegetaciski
period). Opfa}a raznovidni ras-
titelni zaednici {to se razviva-
at na heterogena podloga (kiseli
po~vi, karbonati, planinski tre-
seti{ta, sipari, to~ila, kamewa-
ri, karpi i drugo), koi pripa|aat
kon razli~ni vegetaciski klasi –
Elyno-Seslerietea, Caricetea curvulae,
Salicetea herbaceae, Scheuchzerio–Ca-
ricetea fuscae, Drypetea spinosae, As-
plenietea trichomanis i drugi. Na te-
ritorijata na RM se razvivaat za-
ednici i od drugi vegetaciski ti-
povi – zaednici po rabovi na {u-
mi, plevelni (po `itni i okopni
kulturi), ruderalni zaednici, za-
ednici na gazeni mesta, grmu{es-
ti zaednici i drugi.
Halofitska i stepolika vegeta-
cija – se razviva vo centralnite
delovi na Republika Makedonija
(me|u Veles, Sveti Nikole, [tip
i Negotino). Halofitskite zaed-
nici se razvivaat na zasoleni
po~vi, na mali povr{ini vo Ov~e
Pole, sintaksonomski pripa|aat
kon klasata Thero-Salicornietea i vo
niv dominiraat halofiti - Suae-
da maritima, Salicornia herbacea,
Camphorosma annua, Camphorosma
monspeliaca i drugi. Stepolikata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vegetaciska karta na RM
vegetacija spa|a vo Festuco-Brome-
tea, se razviva na paleogeni i neo-
geni lapori, so prisustvo na po-
ve}e stepski vidovi – Morina persi-
ca, Astragalus parnassi, Hedysarum
macedonicum, Onobrychis hypargyrea
i drugi.
[umska vegetacija – se prostira
na golem del od teritorijata na
RM, od 100–2200 m. Dominiraat
listopadnite {umi (dabovi, crn
i bel gaber, platanovi, kosteno-
vi, bukovi). Zimzelenite ({umi
na bor, ela, smreka) i me{anite
{umi (elovo-bukovi {umi) se
prostiraat na pomali povr{ini.
Poradi golemata eksploatacija
vo nizinskiot pojas tie se mnogu
degradirani i na oddelni mesta
se sosema uni{teni. Pretstaveni
se so nad 80 {umski asocijacii,
opfateni vo 7 klasi, od koi naj-
zna~ajni se klasite Querco-Fagetea
i Vaccinio-Picetea. Vl. M.
VEGETACISKA KARTA – cr-
te` na rastitelni asocijacii
ili pogolemi i pomali sintakso-
nomski edinici izraboten vo raz-
mer. Sekoja karta se odlikuva so
dve su{testveni karakteristiki
– sodr`ina i razmer. Spored so-
dr`inata, se razlikuvaat total-
ni i parcijalni vegetaciski kar-
ti. Po~nuvaj}i od 1963 do 1992 g.
vo Makedonija se izrabotuva{e
totalna vegetaciska karta vo raz-
mer 1:200.000. Vo taa karta bea
vnesuvani fitocenozi na {umi,
pasi{ta, blatni tereni, trese-
ti{ta i na drugi tipovi vegeta-
cija. Oddelni kartografski edi-
nici bea pretstavuvani so boi
ili so znaci. Ovaa karta sè u{te
ne e dovr{ena. Vo literaturata
se sre}avaat i vegetaciski karti
za oddelni objekti vo razli~ni
razmeri, kako Karaorman, Dub
Planina kaj Dojran, Lipkovska
Reka, Babuna, okolu Mavrovsko
Ezero i dr. Vo {umsko-ureduva~-
kite proekti se nao|aat vegeta-
ciski karti za oddelni stopanski
edinici. R. R.
VEGETACISKI PODRA^JA
NA REPUBLIKA MAKEDO-
NIJA – op{t poim za koja bilo
sinhorolo{ka edinica. J. Braun-
blanquet (1923) razlikuva 4 katego-
rii vegetaciski podra~ja:
1. Vegetaciskata regija e naj-
krupnata sinhorolo{ka katego-
rija. Se karakterizira so pogo-
lem broj klimazonalni fitoce-
nozi i endemizam od povisok rang
VEGETACISKI V
(familii, sekcii i rodovi). Re-
gijata se deli na provincii.
2. Provincijata se odlikuva ba-
rem so edna klimazonalna fito-
cenoza i endemizam od rang na vid
i rod. Taa se deli na sektori.
3. Sektorot e vegetacisko pod-
ra~je bez svoi klimazonalni fi-
tocenozi, no so svoi endemi~ni
vidovi. Toj se deli na distrikti.
4. Distriktot e vegetacisko
podra~je {to nema svoi fitoce-
nozi i nema svoi reliktni endem-
ni vidovi.
Vo Makedonija se zastapeni sled-
nive vegetaciski podra~ja ili
regii:
1. Mediteranskata regija se prote-
ga pokraj Sredozemnoto More i po
dolinite na rekite navleguva pod-
laboko vo kopnoto. Vo Makedonija
e pretstavena so dve provincii:
– Egejskata provincija e traki-
ski sektor so zonalno raspros-
traneta as. Coccifero-carpinetum ori-
entalis. Posebno mo`e da se izdvoi
migdonskiot distrikt vo dojran-
skiot kraj, kade {to ima zna~ajna
pojava na as. Coccifero-quercetum
frainetto i demirkapiskiot dist-
rikt, kade {to se pojavuvaat as.
251
V VEZENKOV
Aristolochio-Fagetum i as. Carpino
betuli-Buxo-Fagetum.
– Jadranskata provincija e cr-
nodrimski sektor. Karakteris-
ti~na e as. Seslerio-Ostryetum carpi-
nifolie, so vidovite: Sesleria autum-
nalis, Salvia officinalis, Moltkea petra-
ea, Dioscorea balcanica. Od ovoj sek-
tor mo`e da se izdvoi drena~kiot
distrikt so Aesculus hyppocasta-
num i Platanus orientalis.
2. Evrosibirsko–severnoameri-
kanskata regija, vo koja pripa|a-
at site dabovi, bukovi, borovi,
smr~evi, kako i krajre~ni i pop-
lavni fitocenozi. Vo Makedoni-
ja site tie pripa|aat na meziska-
ta provincija. Vo ovaa provinci-
ja zonalno se rasprostraneti
ploska~evite {umi (as.Quercetum
Frainettum cerris) i {umite na bu-
kata (Fagus moesiaca). Meziskata
provincija vo RM mo`e da se ras-
~leni na: mariovski, male{ev-
sko-osogovski, strimonski, po-
re~ki, zapadnomakedonski i dar-
danski sektor.
– Mariovskiot sektor go opfa}a
planinskiot venec Nixe – Ko-
`uf dol` makedonsko-gr~kata
granica. Mo`e da se izdvojat po-
ve}e distrikti:
a. Distrikt na rekata Kowarka,
so beli borovi {umi vo subalp-
ski pojas;
b. Zmei~kiot distrikt so relik-
tni {umi od crn i bel bor;
v. Dudi~ki distrikt so stari bu-
kovo-elovi {umi;
g. Distrikt Dve U{i so reliktni
{umi od as. Colurno-Ostryetum Car-
pinifoliae i as. Fagetum Submediterra-
neum.
– Male{evsko-osogovskiot sek-
tor se izdvojuva od drugite sekto-
ri so {iroko rasprostranuvawe
na as. Luzulo-Fagetum i so degradi-
rani ploska~evi {umi bez cer i
bez ela. Samo lokalno se sre}ava-
at gorunovi {umi. Mo`e da se iz-
dvoi distriktot Crvena Reka so
as. Fago-Aceretum heldreichii i dis-
triktot Planenica so {uma od
Ostrya carpinifolia.
– Strimonskiot sektor gi opfa-
}a planinite Belasica, Ogra`-
den, Pla~kovica i Elenica. Mo-
`e da se izdvojat:
a. Belasi~ki distrikt – so pojava
na Taxus baccata, Ilex aquifolium, vo
subalpskiot pojas Alnus viridis, Vi-
tis idaea;
b. Monospitovskiot distrikt se
nao|a okolu Monospitovskoto
Blato. Karakteristi~na e as. Pe-
riploco-Alnetum glutinosae so Osmun-
da regalis, Platanus orientalis, Fraxinus
pallisae i Staphilea pinnata;
v. Distrikt Zrnovska Reka (Ulo-
mia) – so pojava na Corylus colurna,
252
Castanea sativa, a {iroko e ras-
prostraneta i Luzulo fagetum;
g. Distrikt ^am ^iflik (Stru-
mi~ko) – karakteristi~na so as.
Coccifero-Carpinetum orientalis i as.
Pinetosum pallasianae.
– Pore~ki sektor – ja zafa}a Po-
re~kata Kotlina i kawonot na
rekata Treska. Zapadno od rekata
se rasprostraneti silikatni ste-
ni i na niv {umi od ploska~ i od
pitom kosten, a isto~no se ras-
prostraneti karbonatni steni so
reliktni {umi od Pinus pallasianae,
Quercus trojanae i Fagus moesiaca.
Rekata Studen~ica
– Zapadnomakedonskiot sektor –
gi opfa}a Pelagoniskata, Pres-
panskata i Ki~evskata Kotlina,
Debarca, potoa oblastite na re-
kata Studen~ica i Jama (Bistra).
Toa e zona na Quercetum-Frainneto
Cerris, a dabot cer formira pojas
nad ploska~evata zona.
– Dardanski sektor – karakteris-
ti~en so {umi od buka, ela i smre-
ka. Se razlikuvaat:
a. radi~ki distrikt so pojava na
as. Aceri Obtusati-Fagetum Ostryo Qu-
ercetum pubescentis, a od oddelnite
vidovi se zna~ajni Ramondia serbi-
ca i Fraxinus excelsior.
b. gornovardarski distrikt so
{umi od pitom kosten i od gorun.
3. Aralo-kaspiska regija, sarmat-
ska provincija – karakteristi~-
na so stepska vegetacija. Vo Ma-
kedonija mo`at da se izdvojat:
– peonski sektor – vo Ov~e Pole
i Tikve{. Karakteristi~ni so:
as. Astragalo morinietum, Eurotietum
ceratoides, Ephedro prunetum tenellae.
– desaretski sektor – na Gali~i-
ca so Stipa mediteranea.
4. Alpsko-visokonordiska regija
– so trevni zaednici i reliktni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vidovi {to rastat na vrvovite na
planinite vo alpskiot pojas. Tie
pripa|aat na visokobalkanskata
provincija. Mo`e da se ras~leni
na:
– korapski sektor so as. Linario-
Valerianetum Betiscei.
– {arski sektor:
a. Qubotenski distrikt so as. Tri-
folio norici-Caricetum;
b. Distrikt Orlovec-Crn Vrv so
as. Sieversio-Oxyrietum Dyginae, as.
Jasioni Curvuletum. Se ras~lenuva
na:
– bistranski sektor so as. Edraian-
tho-Oxytropetum.
– karaxi~ki sektor so as. Dianthi
Jakupicenzi-Elinetum i so vidovite
Rhododendron myrtifolium, Aquilegia
aurea.
– pelisterski sektor so as. Dianthi
myrtinervii-Festucetum, as. Mutelino-
Caricetum foetidae i as. Lino-Seslerie-
tum.
– kajmak~alanski sektor so ende-
mi~niot vid Dianthus kaimakcalani-
kus. R. R.
VEZENKOV, Vladimir Stoja-
nov[i~] (Kru{evo, 1866 – Sofija,
18. H 1933) – sin na Stojan Vezen-
kov, student vo Moskva so stipen-
dija od Moskovskoto slovensko
dru{tvo, ruski oficer, kako pot-
poru~nik u~estvuva vo Srpsko-
bugarskata vojna (1885), a kako
{esmese~en dobrovolec vo Pr-
vata balkanska vojna e komandir
na H prilepska dru`ina vo bri-
gadata na polk. Protogerov, ko-
ja{to go zaplenuva Javer-pa{a i
ja zazema \umurxina (1912–1913).
Avtor e na statii i na pogolem
broj voeni prira~nici i posebna
kniga za Makedonija. Oficer na
Prviot lejbgrenadirski ekateri-
noslavski polk vo Kremq i re-
doven ~len na Slovenskoto spo-
magatelno dru{tvo vo Moskva.
Na †dru`eska beseda# dr`i pre-
davawe †Za Makedonija# (23. I
1902); †delegacija na Dru{tvoto
sostavena od negovite ~lenovi V.
S. Vezenkov (Makedonec), Tilev
(Bugarin) i Kastratovi} (Srbin)
vo Troice-Sergievata lavra po-
lo`uva rasko{en venec na grobot
na I. S. Aksakov# (27. I 1902);
~len na Komisijata na Dru{tvo-
to za organizirawe ve~eri, ~ita-
wa i predavawa i ~len na Komi-
sijata za prou~uvawe na makedon-
skoto pra{awe i za pomo{ na
vostanatite Makedonci (31. H
1902); dobiva zada~a za pi{uvawe
bro{ura so ilustracii za yverst-
vata vo Makedonija i ispra}awe
statii po vesnicite (28. XI 1902).
Vo sorabotka so TMOK vo S.-
Peterburg pravi podgotovki za
izdavawe †Literaturno-hudo`est-
ven zbornik vo polza na Makedon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
cite#. Po Oktomvriskata revolu-
cija emigrira so semejstvoto vo
Bugarija, no naskoro ostanuva
sam, bez rabota i osnovna egzis-
tencija. Povremeno podrabotuva
vo Geografskiot institut vo So-
fija i vo Oddelot za voeni spo-
menici, grobovi i muzei pri Voe-
noto ministerstvo, kako i vo
Rilskiot manastir. Umira beden,
samoten i sosem zaboraven.
BIBL.: Slu`ba russkago soldata. Po
posl‹dnimÍ ustavnìmÍ trebovaniÔmÍ.
SobralÍ rotnìŸ KomandirÍ Kap. Vezen-
kovÍ, Moskva, 1907 [so bibliogrfija na 11
drugi negovi voeni prira~nici, 1889‡
1907]; MakedoniÔ i pri~inì BalkanskoŸ
voŸnì, Moskva, 1913; Õnver-beŸ podÍ
[arkÝoemÍ. Sra`eniÔ sÍ 21-go po 29-e
ÔnvarÔ 1913 goda.(VospominaniÔ russkago
dobrovolÝca),†VoennìŸ sbornikÍ#, godÍ
57, № 6, SPb., 1914, 87‡98 i № 7, 93‡108.
IZV.: SlvÔnskoe spomagatelÝnoe Ob-
Èestvo vÍ Moskve. Ot~etÍ za 1902 godÍ,
Moskva, 1903; GA RF, Moskva, f. 579, op. 1,
d. 1685.
LIT.: G. V., PolkovnikÍ VladimirÍ St.
VezenkovÍ komandirÍ na 10-ta Prilep-
ska dru`ina, †BÍlgrski dobrovolecÍ#,
VI, 2 i 3, SofiÔ, 1940, 10-11; D-r Bla`e
Ristovski, Makedonski letopis. Raskop-
ki na literaturni i nacionalni temi, I,
Skopje, 1993, 286‡290. Bl. R.
VEZENKOV, Konstantin (Kru-
{evo, 1866 – Feodosija, Krim,
1878) – revolucioner i brat na
Stojan Vezenkov. Zavr{il Medi-
cinski fakultet vo Moskva. Ra-
botel vo Sanitetot vo Ki{iwev.
U~estvuval kako dobrovolec vo
Rusko-turskata vojna, vo odredot
na generalot Gurko, kako koman-
dir na kowani~ka ~eta. Vo borbi-
te bil te{ko ranet. Za poka`ana-
ta hrabrost bil unapreden vo
†dvorski sovetnik#. Za zaslugite
bil odlikuvan so ordenite „Sv.
Ana od III stepen so me~evi#, „Sv.
Stanislav od II stepen# i „Sv.
Vladimir od IV stepen#.
LIT.: Maksim Stojanoski, Stojan Vezen-
kov 1808–1897, Bitola, 2004. V. St.
VEZENKOV (–KOSARIN), Alek-
sandar Petrov[i~] (Kru{evo, 9.
XII 1867 – ?) – makedonski deec,
sin od bratot Petar na Stojan
Vezenkov, penzioniran ruski
dramski artist vo S.-Peterburg.
Preku Bukure{t stignuva vo S.-
Peterburg, no ne uspeva da se za-
pi{e na Voenomedicinskata aka-
demija (1889), pa stanuva student
na Moskovskiot i vedna{ e pre-
frlen na Pravniot fakultet vo
Novorusiskiot univerzitet vo
Odesa (1891–95). Organizira gru-
pa od operski i dramski artisti
„so cel da prireduva dramski i
operski ve~eri so dela od ruski
avtori“ (1908) {to prerasnuva vo
Ruski dramski teatar pod negovo
direktorstvo i gostuva so pri-
redbi vo slovenskite zemji (1910–
1911) – do penzioniraweto. Pot-
pisnik e na prviot Memorandum
na opolnomo{tenite Makedonci
od S.-Peterbur{kata makedonska
kolonija do Londonskata konfe-
rencija (1. III 1913), vo Dru{tvoto
za slovenska zaemnost (maj 1913)
odr`uva javno predavawe „Uloga-
ta na makedonskoto naselenie vo
Balkanskata vojna i negoviot od-
nos kon sojuznicite“ i ~esto nas-
tapuva zaedno so D. ^upovski i N.
Dimov vo raspravite na sloven-
skite sobiri za makedonskoto
pra{awe. Od imeto na „makedon-
skite avtonomisti“ reagira do v.
„R‹~Ï“ za pi{uvaweto na slove-
nofilite vo v. „Novoe vremÔ“ za
uslovite za srpsko-bugarskoto
zbli`uvawe, pri {to potsetuva:
„Avtonomna Makedonija be{e ne-
ophodna za zacvrstuvawe na slo-
venskoto obedinuvawe pod mo}na-
ta egida na Rusija... Vo svoe vreme
nie makedonskite avtonomisti ne
edna{ im uka`uvavme na mnozina
i na nekoi od slovenoqubite po-
liti~ari od ,Nov. Vr.‘ deka ako
Rusija dopu{ti da se podeli Ma-
kedonija, toga{ slovenskata ide-
ja }e se razbie kako morski bran
od granitnata stena (Makedonija)
i }e mo`e da se vidat samo kapki-
te pri pa|aweto za da is~eznat na
dnoto na morskata {ir, od kade
{to nikakvi ,slovenofili’ ne }e
mo`at ve}e da ja izvadat“.
IZV.: AVPRI, Moskva, f. 146, op. 495, ed.
hr. 4711 i 1896–1911, d. 2809; GA RF, Mos-
kva, f. 579, op. 1, d. 1713.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 71, 123, 193 i
312. Bl. R.
VEZENKOV, pop \or|i (s. Vrbe-
ni, Lerinsko, 1871 – s. Vrbeni,
Lerinsko, 21. VI 1911) – u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie, le-
rinski selski vojvoda. Poradi
u~estvoto vo makedonskoto revo-
lucionerno dvi`ewe, bil zatvo-
ren i izma~uvan (1902). Po amnes-
tijata u~estvuval vo Ilindensko-
to vostanie kako selski vojvoda
vo ~etata na vojvodata Aleko
Xorlev.
IZV.: CDA, f.: 933, op. 1, a.e. 89, l. 158.
Al. Tr.
VEZENKOV, Stojan (Kru{evo,
1828 ‡ Odesa, Rusija, 19. I 1897) ‡
poznat majstor-grade`nik, eden
od prvite dejci za organizirawe
makedonsko-albanska sorabotka
za osloboduvawe od turskoto gos-
podstvo i aktiven u~esnik vo an-
titurskite vojni na Balkanot.
Kako zamo`en grade`en pretpri-
ema~ (ustaba{ija), 25 godini e na
visoko platena turska dr`avna
slu`ba i izveduva klu~ni gra-
de`ni objekti vo Bitola (ja gradi
i voenata kasarna vo gradot) i do-
biva sultanovi priznanija i pri-
vilegii. Po pora~ka od turskata
VEZENKOV V
Stojan
Vezenkov
vlada gradi most na r. Marica kaj
Odrin i na r. Ni{ava kaj Ni{.
Me|uvremeno se zbli`uva so vli-
jatelni mesni turski li~nosti,
no i so ugledni albanski prvenci.
Po Krimskata vojna, od 1861 g.
li~no kontaktira i so ruskite
diplomatski prtstavnici vo Bi-
tola, vo Solun i vo Carigrad Hit-
rovo, Lagovski i Lobanov i dobi-
va ne samo moralna, tuku i mate-
rijalna pomo{ za organizirawe
vostani~ki aktivnosti vo Make-
donija i vo Albanija. Patuva po
Balkanot, se zapoznava i so srp-
skiot diplomatski pretstavnik
vo Carigrad Jovan Risti}, stapu-
va vo tajna vrska so srpskata vla-
da i go prefrla semejstvoto vo
Srbija. Vo duhot na programata
na Milutin Gara{anin i ideolo-
gijata na kralot Mihajlo Obre-
novi}, vo 1867 g. se obiduva da
organizira oru`eno vostanie vo
Makedonija i vo Albanija. Uap-
sen e od turskite vlasti na srp-
sko-turskata granica i po pove-
}emese~en zatvor vo Ni{ e osu-
den na smrt, no pri beseweto se
skinuva ja`eto i e ostaven na do-
`ivoten zatvor. Po mnogu inter-
vencii i so li~no zalagawe na
ruskiot imperator, sultanot go
osloboduva od zatvorot.
Zaedno so Iqo Male{evski, \or-
|ija Pulevski, Dimitar Berovski
i drugi Makedonci u~estvuva vo
bitkite so turskiot garnizon vo
Belgrad, a potoa vo vostani~kite
dvi`ewa vo Evropska Turcija,
kako i vo Srpsko-turskata i vo
Rusko-turskata vojna (1877–1878).
Pod neposredno rakovodstvo na
M. A. Hitrovo sobira dobrovol-
ci po Srbija i Romanija i kako
edinstven Makedonec e prisuten
vo Carigrad pri sklu~uvaweto na
preliminarniot Sanstefanski
miroven dogovor. Brat mu Kon-
stantin zavr{uva medicina vo
Rusija i kako voen lekar e smrtno
ranet vo Rusko-turskata vojna.
Sin mu Vladimir se {koluva vo
ruskata Voena akademija i stanu-
va visok oficer (podocna dobro-
volec vo Prvata balkanska vojna
i avtor na kniga za Makedonija).
253
V VEJSELI
Zakiten so ruski ordeni, kako
penzioner se povlekuva so semej-
stvoto vo Rusija i `ivotot go za-
vr{uva vo Odesa napolno zabora-
ven i vo golema siroma{tija. Di-
mitrija ^upovski ima dopiri so
sin mu Vladimir i e soidejnik i
sorabotnik so vnuk mu (od brat)
A. P. Vezenkov. Golemata slika
na St. V. e postojano vo Biroto na
^upovski, objavena i vo sp.
†Makedonsk˜Ÿ golos† (Makedon-
ski glas)# so visoka ocenka deka e
†viden makedonski voda~, borec
za nezavisnosta na Makedonija#.
LIT.: Patrioti~eski i nas†rd~itelni
razkazi izbrani iz† avtobiografiÔta
na izv‹stniÔ: tru`enik†, apostol†,
zato~enik† i biv{† u~itelÝ pri Pet-
ro-Pavlovskata duhovna seminariÔ Ivan†
B. [umkov†, SofiÔ, 1907, 326–327; Sto-
Ôn† Vîzanko, †Makedonsk˜Ÿ golos† (Make-
donski glas)#, I, 4, S.-Peterburg†, 14. VIII
1913, 1; Sistema kovarstva i predatelÝ-
stva, MG, I, 6, 10. H 1913, 102–103; GraÚa za
istoriju makedonskog naroda iz Arhiva
Srbije. Priredio dr Kliment Xambazov-
ski, tom II, kwiga II (1864–1868), Beograd,
1982, 178–180; Georgi Tomalevski, MaŸs-
tor StoÔn Vezenkov. Povest za edin
`ivot, SofiÔ, 1964; Zagorka Prisa|anec-
Todorovska, Zapis za Stojan Vezenkov
(Poglavje od kulturno-politi~kata is-
torija na Makedonija), zb.: Bigorski na-
u~no-kulturni sobiri 1974-1975, Skopje,
1976, 121–134; Bla`e Ristovski, Dimit-
rija ^upovski (1878-1940) i Makedonsko-
to nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 328–329; is-
tiot, Portreti i procesi od makedon-
skata literaturna i naconalna istori-
ja, I, Skopje, 1989, 263 i 484. Bl. R.
VEJSELI, Xemail (s. Gajre, Te-
tovsko, 15. XI 1927) – politi~ar.
Bil ~len na SKOJ, u~esnik vo
NOAVM (1944) i ~len na KPM
(1948). Po Osloboduvaweto zavr-
{il gimnazija i prvin bil u~i-
tel, a potoa rabotel vo resorot za
vnatre{ni raboti vo Tetovo i
kako sekretar na Op{tinskiot
komitet na KPM vo s. [ipkovi-
ca. Kako student i apsolvent na
Filozofskiot fakultet, bil
~len na Univerzitetskiot komi-
tet na SKM vo Skopje. Podocna
bil sekretar na Okoliskiot ko-
mitet na SSRNM i politi~ki
sekretar na Op{tinskiot komi-
tet na SKM vo Tetovo, pratenik
i potpretsedatel na Republi~ki-
ot sobor na Sobranieto na SRM,
~len na CK na SKM i pretseda-
tel na Komisijata na CK na SKM
za razvoj na SK, pretsedatel na
Op{tinskata konferencija na
SKM vo Tetovo i pratenik vo So-
borot na narodite na Sobranieto
na SFRJ. S. Ml.
VEJSI – Efendi (Uveis bin
Mehmned), (Ala{ehir, 1561 –
Skopje, 1628) – kadija, poet i pro-
zaist. Vo periodot 1605–1627 g.
sedum pati bil nazna~uvan za ka-
dija na Skopje. Va`i za eden od
najgolemite umetnici na turska-
254
ta srednovekovna proza, so isklu-
~itelen stil. Napi{al 11 kni-
`evni i poetski dela. Negovo naj-
poznato delo e knigata za Muha-
med „Siyeri Veysi#, kako i negovata
„Kniga za soni{tata# (Hvabnama),
koja pretstavuva politi~ki opis
za pri~inite za padot na Osman-
liskata Imperija. Negovata po-
etska zbirka sodr`i 170 prekras-
ni kasidi.
LIT.: Evlija ^elebi, Putopis. Odlomci o jugos-
lovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 288, zab. 70;
Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert, Balka-
nische Studien, Wien, 1949, 31, zab. 74; Dragi
\orgiev, Skopje od turskoto osvojuvawe
do krajot na XVII vek, Skopje, 1997. Dr. \.
VELA, Husni (s. Gajre, Tetovsko,
1926) – u~itel i politi~ki deec,
od albansko poteklo. Zavr{il
ni`a gimnazija vo Tetovo i U~i-
telska {kola vo Skopje. Bil in-
spektor za prosveta pri Okolis-
kiot sovet za prosveta vo Tetovo,
a potoa pratenik vo Republi~ki-
ot sobor na Narodnoto sobranie
na NRM (1950). S. Ml.
VELBU@DSKA BITKA (28. VII
1330) – bitka pome|u bugarskata
vojska, predvodena od carot Mi-
hail [i{man i srpskata vojska
na ~elo so kralot Stefan De~an-
ski. Bugarite, vo dogovor so Vi-
zantija, ja napadnale Srbija od
istok. Re{ava~kata bitka se
odigrala severno od Velbu`d
(den. ]ustendil) kaj r. Kamen~a
(den. Sovol{tica). Tekot na bit-
kata ne e poznat. Bugarskata voj-
ska bila razbiena, a vo bitkata
zaginal i carot Mihail [i{-
man. Bitkata kaj Velbu`d go oz-
na~ila po~etokot na srpskata he-
gemonija na Balkanskiot Polu-
ostrov. Od srpska strana vo bit-
kata osobeno se istaknal sinot na
srpskiot kral mladiot Stefan
Du{an.
LIT.: S. Stanojevi¢, Bitka kod Velbu`-
da, „Bratstvo“, XXIV (1930). K. Ax.
Ilija
Velev
VELEV, Ilija (s. Dobrejci,
Strumi~ko, 7. III 1959) – kni`even
istori~ar, nau~en sovetnik vo
Institutot za makedonska lite-
ratura vo Skopje, poet i raska`u-
va~. Diplomiral na Filolo{ki-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot fakultet vo Skopje (1982), ka-
de {to magistriral na tema „Les-
novskiot kni`even centar# (1988),
a potoa i doktoriral na tema
„Razvojot na makedonskata kni-
`evnost vo XIV vek# (1994). Obja-
vuva poezija, proza i kritika.
^len e na DPM (1990). Negovata
nau~noistra`uva~ka dejnost e od
oblasta na medievistikata, pale-
oslavistikata, arheografijata,
istoriografijata i na sovreme-
nata literatura. Avtor e na pove-
}e knigi, statii i drugi prilozi.
Be{e rakovoditel na Institutot
za makedonska literatura vo
Skopje i prv vr{itel na dol-
`nosta direktor vo dva mandata.
Bil glaven i odgovoren urednik
na sp. „Spektar# i ~len na redak-
cijata na sp. „Kirilometodievis-
tika#.
BIBL.: Dale~ina (poezija), Skopje, 1980;
Odlagawe na govorot (poezija), Skopje,
1988; Bisero mome, Bisero (izbor od make-
donskata qubovna poezija od prerodbata
do 1945 g.), Skopje, 1990; Pregled na sred-
novekovni crkvi i manastiri vo Makedo-
nija, Skopje, 1990; Makedonska srednove-
kovna kni`evnost, Skopje, 1991 (koav-
tor); Makedonskiot kni`even XIV vek,
Skopje, 1996; Sveti Gavril Lesnovski vo
kni`evnata tradicija, Skopje, 1996;
Skriptorski centri vo srednovekovna
Makedonija, Skopje, 1997 (koavtor); Les-
novskiot kni`even centar, Skopje, 1997;
Kirilometodievskata tradicija i kon-
tinuitet, Skopje, 1997; Morame da krva-
vime (raskazi), Skopje, 1999; Koga moreto
se izgovara bez bregot (kritiki), Skopje,
2000; Srednovekovni kni`evni antolo-
gii, Skopje, 2000; Proniknuvawa na tra-
dicijata i kontinuitetot, Skopje,
2000; Zapisi i natpisi od Lesnovskiot
kni`even centar, Skopje, 2001; Lesnovski
‡ Kova~evi}ev prolog, Skopje, 2002; Tvor-
ci na makedonskata literatura IX-XVIII
vek, Skopje, 2004 (koavtor); Vizantisko-
makedonski kni`evni vrski, Skopje, 2005;
Niz preminot na tradicijata, Skopje,
2006. S. Ml.
VELEVSKI, Dragoqub Aleksan-
drov (s. Selce, Kru{evo, 20. XI
1946) – spec. po stomatolo{ka
protetika, redoven prof. na St.
f. Magistriral vo 1982 g. i dok-
toriral vo 1988. Publikuval oko-
lu 100 statii i koavtor e na u~eb-
nikot „Klinika na totalnoto
protezirawe#. Bil direktor na
Klini~kiot centar; pretsedatel
na Stomatolo{kata komora i
~len na sovetot na „Balkanskata
stomatolo{ka asocijacija#. E. M.
VELEVSKI, Zoran (Pe}, 16. XII
1954 – Skopje, 1. IX 2005) – balet-
ski igra~. Ni`o i sredno balet-
sko u~ili{te zavr{il vo MBUC
„Ilija Nikolovski-Luj# vo Skop-
je, vo klasata na T. Petkovska.
^len na baletskiot ansambl pri
MNT (1973–2002). Od po~etokot
na karierata se istaknuva so svo-
jot talent i po isklu~itelniot
tancov senzibilitet. Brzo gi pre-
zema vode~kite ulogi vo reperto-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zoran
Velevski
arot na baletskiot ansambl i se
zdobiva so statusot prvenec. Se
odlikuva so dobra klasi~na ba-
letska tehnika, izvonredno par-
tnersko umeewe, silno ~uvstvo za
kreativnost i so retko bogat
spektar na odigrani glavni rolji,
od site tancovi `anrovi. Vo po-
docne`niot period V. rakovodi
so privatniot centar za umetni~-
ki dejnosti.
ULOGI: Marko (S. Hristi}, „Ohridska
legenda#), Vaclav (B. Asafjev, „Bah~isa-
rajska Fontana#), Ferhad (A. Melikov,
„Legenda za qubovta#), Bazil (L. Minkus,
„Don Kihot#), Albert (A. Adam, „@i-
zel#), Zigfrid (P. I. ^ajkovski, „Lebedo-
vo ezero#), Romeo (S. Prokofjev, „Romeo i
Julija#) i dr. Em. X.
Karta na plemeto Velegeziti
VELEGEZITI – makedonsko slo-
vensko pleme (BelegezŸtai, Bele-
gez™tai, Belegez´tai). Pri doselu-
vaweto na Slovenite vo Makedo-
nija, V. se naselile vo jugoisto~-
niot del na Tesalija, okolu gra-
dovite Teba i Demetrijada (de-
ne{niot Voloski Zaliv). Se
spomnuvaat kako del od golemiot
plemenski sojuz (614-615) sozda-
den pod vodstvo na knezot Hacon.
Vo 616 g. neuspe{no go napadnale
gradot Solun zaedno so drugite
makedonski slovenski plemiwa.
Vo VII v. bil formiran u{te eden
plemenski sojuz na ~elo so reksot
Prebond. Po negovoto ubistvo,
slovenskite plemiwa go opsadi-
le Solun (674). No V. ne se prik-
lu~ile kon obedinetite plemi-
wa, bidej}i odr`uvale mirni od-
nosi so Solun~anite. Po dvego-
di{na opsada Slovenite go na-
padnale gradot (676), no morale
da se povle~at. Nekolku dena po-
docna Solun~anite bile snabde-
ni so `ito i ovo{je od Velege-
zitite. Za niv svedo~at brojni
slovenski toponimi. Nivnata
sklavinija bila nare~ena Velzi-
tija ili Velegezitija (Βελζντùa,
Belegezitia). Podocna arhontot
Akamir u~estvuval vo organizi-
raweto zagovor (799) protiv im-
peratorkata Irina. Najverojat-
no Akamir bil samostoen vlade-
tel na Velzitija, koja vo toj mo-
ment bila pod sizerenstvoto na
imperatorot, na pragot na dr-
`avno obedinuvawe.
IZV. i LIT.: Vizantiski izvori za is-
toriju naroda Jugoslavije, I, 1955; Stje-
pan Antoljak, Srednovekovna Makedoni-
ja, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Sredno-
vekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; O.
V. Ivanova, G. G. Litavrin, Ranne-feo-
dalÝnie gosudarstva na Balkanah, Mos-
kva, 1985; G. Litavrin, Sklaviniite od
VII-IX v. kako socijalno-politi~ka orga-
nizacija na Slovenite, „Istorija#, XXI,
2, Skopje, 1985, 23-32; Istorija na make-
donskiot narod, I, Skopje, 2000; Milan
Bo{kovski, Imiwata Makedonija i Ma-
kedonci vo srednovekovnite izvori,
Skopje, 2003. B. R.-J.
Panorama na Veles
VELES – grad vo Sredno Povar-
darje: 43.716 `. (2002 g.). Le`i vo
malata Vele{ka Kotlina, na dva-
ta brega na r. Vardar. Gradot za-
fa}a povr{ina od 1.100 ha, a se
protega na nadmorska viso~ina
od 155 do 270 m. Preku V. vodi ma-
gistralniot pat M–1, odnosno ev-
ropskiot pat E–75, koj na jug go
povrzuva so Gevgelija i Solun, a
na sever so Skopje. Gradot e i `e-
lezni~ki jazol vo koj od vardar-
skata pruga se odvojuvaat prugi za
[tip i Ko~ani kon istok i Pri-
lep i Bitola kon zapad. Vo V. do-
pira vlijanieto na promeneta sre-
dozemnomorska klima. Prose~na-
ta godi{na temperatura na vozdu-
hot iznesuva 13,3°S. Glaven hid-
rografski objekt e rekata Var-
dar, a vo okolinata e i ezeroto
Mladost. V. e stara naselba. Prv-
pat pod imeto Bila Zora se spo-
VELES V
menuva vo 217 g. pr.n.e. koga kako
grad vo Pajonija potpa|a pod
vlasta na makedonskiot kral Fi-
lip V. Toga{ za makedonskata dr-
`ava, gradot koj le`el nedaleku
od vlivot na r. Topolka vo Var-
dar, imal golemo strategisko zna-
~ewe za odbrana na nejzinite se-
verni granici od Dardancite. Vo
sredniot vek, pod imeto Veles se
spomenuva vo po~etokot na XI v.
vo edna povelba na vizantiskiot
car Vasilij II. Za vreme na Du{a-
novoto vladeewe V. bil prestol-
nina na despotot Jovan Oliver.
Pod Turcite potpa|a vo 1395 g.
Tie mu davaat novo ime – ]upurli
ili grad na mostovi. Vo 1689 g. V.
do`ivuva te{ki denovi, bil zaze-
men od avstriskata vojska koja
pri povlekuvaweto go zapalila.
Od krajot na XVIII v. pa sè do 70-
tite godini na XIX v. V. brzo se
razviva i stanuva zna~aen stopan-
ski, kulturen i administrativen
centar. Vo vtorata polovina na
XIX v. vo gradot `iveele okolu
20.000 `iteli, i silno bila raz-
viena trgovijata so ko`a, so `ito
i so vino. Na{iroko bil poznat
vele{kiot pana|ur na koj najmno-
gu se trguvalo so sahtijan. Vo gra-
dot godi{no se prerabotuvale
okolu 400.000 par~iwa ko`a koja
glavno se nabavuvala od Kosovo, a
se izvezuvala vo Budimpe{ta i
Viena. Koga oslabnala trgovija-
ta so ko`i, vele{kite trgovci
zapo~nale da se zanimavaat so tr-
govija na `ito. Taa se razvila oso-
beno za vreme na Krimskata vojna
(1853–1856 g.), koga cenata na `i-
toto bila mnogu visoka. Vo toj
period Vardar stanuva plovna re-
ka po koja `itoto od V. so poseb-
ni splavovi nare~eni {ajki, se
prenesuvalo do Solun. Po izgrad-
bata na `elezni~kata pruga vo
1873 g. okolu `elezni~kata sta-
nica zapo~nal da se razviva in-
dustriskiot del na Veles. Od
1900 g. do 1931 g. negovoto nasele-
nie e vo opa|awe, a potoa zapo~-
nuva da raste. Toj porast se zadr-
`uva sè do 1991 g., za potoa brojot
na negovoto naselenie da stagni-
ra. Vo 2002 g. vo V. `iveele 43.716
`. Od niv 40.269 `. ili 92,2% bi-
le Makedonci, 1.694 `. ili 3,9 %
Turci, 799 `. ili 1,8% Romi, 340 `.
ili 0,8% Vlasi, 297 `. ili 0,7%
Srbi, 91 `. ili 0,2 % Albanci. 36
`. Bo{waci i 190 `. se deklari-
rale kako drugi. V. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina
od 42.745 ha, ima 29 naseleni mes-
ta so 55.108 `. Povolnata soobra-
}ajna polo`ba ovozmo`ila V. vo
vtorata polovina na minatiot
vek da se razvie vo zna~aen sto-
panski i kulturno-prosveten cen-
tar. Od industriskite objekti
pova`ni se: tekstilnite fabri-
255
V VELES
ki „Non~a Kami{ova# i „Veteks#,
topilnicata za olovo i cink
„Zletovo#, fabrikata za porce-
lan „Boris Kidri~#, fabrikata
za tuli i keramidi „Kiro ^u~uk#,
fabrikata za ve{ta~ki |ubriva
„Veles# vo s. Zgropolci, fabri-
kata za krzno „Dimko Mitrev#,
fabrikata za metalski prikolki
„Bra}a Ko{ul~evi#, fabrikata
za popravka na vagoni „Veles#,
fabrikata za maslo „Blagoj \o-
rev#, fabrikata za var i pove}e
drugi mali industriski pretpri-
jatija.
Me|u pozna~ajnite kulturno-is-
toriski spomenici se vbrojuvaat
crkvite „Sv. Dimitrija# i „Sv.
Nikola# izgradeni vo XIV v., Sa-
at kulata vo centarot na gradot,
Memorijalniot spomenik od le-
vata strana na Vardar vo koj e
smesten i muzej. Od V. poteknuva
i eden od najgolemite makedonski
poeti od prvata polovina na XX
v., Kosta Racin. Negovata rodna
ku}a e pretvorena vo muzej. Veles
e rodnoto mesto na prerodbeni-
kot Jordan Haxi Konstantinov–
Xinot, na Vasil Glavinov, na so-
lunskite atentatori (t.n. Gemi-
xii). Vo gradot ima gimnazija,
sredno hemisko u~ili{te, nekol-
ku osumgodi{ni u~ili{ta, dom
na kulturata, teatar, kino, muzej,
lokalna radiostanica, seizmo-
lo{ka stanica i medicinski cen-
tar so pove}e oddelenija.
LIT.: M. S. Filipovi}, Polo`aj i teri-
torijalni razvitak Velesa, „Glasnik Ge-
ografskog dru{tva#, sv. XX i XXI, Beog-
rad, 1934–1935; Mitko Panov, Geografija
na SR Makedonija, prirodni i sociogeog-
rafski karakteristiki, kn. I, Skopje,
1976. Al. St.
VELES (VOLOS) – dreven slo-
venski paganski bog, za{titnik
na dobitokot, no spored nekoi is-
tra`uva~i pokrovitel na trgovi-
jata i bogatstvoto ili na podzem-
niot svet. Se pretpostavuva deka
prvobitnoto poteklo bilo od
kultot kon bikot ili deka bil
bo`estvo ‡ me~ka. Negoviot kult
se povrzuva i so Sv. Vlasij, za{-
titnikot na dobitokot, kako i so
potekloto na imeto na gradot Ve-
les i s. Velestovo, Ohridsko.
LIT.: Sonja Zogovi}, Perun i Volos i njihovi in-
doevropski pandani Indra i Rudra, †Etnoantro-
polo{ki problemi#, sv. 8, Beograd, 1990, 79–99;
Sowa Zogovi}, Veles, †Re~nik na narodna-
ta mitologija na Makedoncite#, Prilep –
Skopje, 2000, 86–88. S. Ml.
VELESKI-GORANOV, (LEVA-
TA), Borka Jovanov (Prilep, 1912
– mesnosta Se~ewe na pl. Mukos,
14. IX 1942) – nacionalen deec i
naroden heroj od NOAVM. Kako
sindikalen aktivist bil organi-
zator na ednomese~en {trajk na
monopolskite i na zanaet~iskite
rabotnici vo Prilep (1938), a ka-
256
Borka
Veleski –
Levata
ko ~len na KPJ (1940), bil eden
od organizatorite na NOAVM vo
Prilepsko i komandir na ~eta na
NOPO †Dimitar Vlahov# (od maj
1942). Zaginal vo borba so bugar-
skata fa{isti~ka vojska i poli-
cija. Za~uvana e negovata neobja-
vena edno~inka †Koqo Vodeni~a-
rot#, napi{ana za potrebite na
odredot. Opean e vo makedonskata
narodna pesna †Zaplakala e gora-
ta#. Proglasen e za naroden heroj
na Jugoslavija (20. XII 1951).
LIT: Od borbata, Narodni pesni, Sob-
ral i redaktiral Bla`e Koneski, Skopje,
1947, 20; Koce Solunski, Velevski Jovan
Borka–Levata, Goranov (1912-1942), Na-
rodni heroi od Makedonija, NIK †Na{a
kniga#, Skopje, 1971, 76-81; Za smrt site
sme spremni. Avtori na ovaa pesna se se-
dummina partizani. Ja zapi{al i kone~no
ja oformil Borka Veleski–Levata, vo
septemvri 1941 godina, †Nova Makedoni-
ja#, XXXVI, 12113, Skopje, 11. X 1980, 3; D-r
Simo Mladenovski, Makedonskite na-
rodni pesni za NOB i Revolucijata,
NIK †Na{a kniga#, Skopje, 1983; Prilep
i Prilepsko niz istorijata, kniga vto-
ra, Prilep 1972, 174; Ko~o Urdin, Prvata
partizanska pesna vo Makedonija, †Nova
Makedonija#, 30. IV i 2. V 1961; Bla`e Ris-
tovski, Makedonskiot stih 1900&1944.
Istra`uvawa i materijali, I, Skopje,
1980, 427-429. S. Ml.
Rigas
Velestinlis
VELESTINLIS, Rigas (Veles-
tino, 1757 – Belgrad, 1798) – grci-
ziran Vlav. Bil sekretar na Alek-
sandros Ipsilantis, knezot na
Vla{ka. Gi prifatil ideite na
Francuskata revolucija i vo svoi-
te dela pi{uval za ramnopravnost
na balkanskite narodi no, pritoa,
sepak, prednost im daval na Grci-
te. Podgotvil karta na Grcija ko-
ja, vsu{nost, bila karta na Bal-
kanskiot Poluostorov. Rigas se
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
smeta za osnovopol`nik na moder-
niot gr~ki nacionalizam.
LIT.: Ri~ard Klog, Istorija Gr~ke no-
vog doba, Beograd, 2000. D. Jov.
VELE[KATA GIMNAZIJA –
se smeta za najstaro gimnazisko
u~ili{te vo Makedonija koe da-
tira od 1857/58 godina, poznato
kako glavno, odnosno klasovno
u~ili{te, no i pod imeto trgov-
ska {kola, bidej}i se izu~uvale i
predmeti {to davale znaewa od
trgovskata struka. U~ili{teto
Zgradata na Vele{kata gimnazija
go otvoril fakultetski obrazo-
vaniot srpski u~itel Jovan Ne{-
kovi} (zavr{il filozofski i
pravni nauki vo Pe{ta, kade {to
bil i roden), koj po pokana na Is-
to~nata vele{ka crkovno-u~i-
li{na op{tina do{ol za glaven
u~itel vo Veles i gi postavil os-
novite na prvoto glavno makedon-
sko u~ili{te. Vo godinata na os-
novaweto u~ili{teto go posetu-
vale 40 u~enici. Sè do po~etokot
na dvaesettite godini na XX v.
u~ili{teto bilo vo rang na ni`a
gimnazija (progimnazija), organi-
zirano vo 2, 3 ili 4 klasa (vo za-
visnost od kadrovskite i drugi
uslovi). Polna gimnazija (osmok-
lasna) stanalo vo u~ebnata
1921/22 g., koga bile opfateni
vkupno 362 u~enika vo site osum
klasa. Od u~ebnata 1929/30 g., po-
radi restriktivni merki na to-
ga{nite vladeja~ki srpski krugo-
vi, odnovo bila svedena na ni`a
gimnazija. Od u~ebnata 1932/33 g.
se razviva kako samoupravna us-
tanova (ne se finansira od dr-
`avniot buxet). Kako polna gim-
nazija povtorno raboti od u~eb-
nata 1936/37 g. Po osloboduvawe-
to, re{enie za otvorawe gimnazi-
ja vo Veles e doneseno od Prezi-
diumot na ASNOM (3. XI 1944 g.).
LIT.: T. [optrajanov, Sto godini gim-
nazijalno obrazovanie vo Veles, Skopje,
1960. K. Kamb.
VELE[KA EPARHIJA na Oh-
ridskata arhiepiskopija – se
spomnuva vo XVI v. vo sostav na
Pelagoniskata mitropolija, koja
imala episkopi i vo Prilep i vo
Veles. Vo XVII v. se izdvoila od
Pelagoniskata mitropolija i bi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
la direktno pod Ohridskata ar-
hiepiskopija. Po osnovaweto na
Bugarskata egzarhija bila vo nej-
ziniot sostav so episkop vo Ve-
les, a potoa stanala del od Ve-
le{ko-debarskata eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Ilija Velev,
Pregled na srednovekovni crkvi i manas-
tiri vo Makedonija, Skopje, 1990; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
osnovaweto do pa|aweto na Makedonija
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
VELE[KA KLISURA – klisu-
ra na rekata Vardar. Se protega
od utokata na rekata Topolka do
utokata na rekata Bregalnica vo
dol`ina od 22 km. Klisurata e
vse~ena pome|u ridovite Sv. Ili-
ja (564 m) od levata strana i Vr{-
nik (443 m), Golik (550 m) od des-
nata strana na Vardar. Vo samata
klisura Vardar meandrira i ima
izgradeno pove}e re~ni pro{iru-
vawa vo koi od levata strana se
nao|aat selata: Koselari, Ko~a-
lari, a od desnata Zgropolci.
T. And.
VELE[KA KOTLINA – mala
kotlina {to se protega vo cen-
tralniot del na Republika Make-
donija. Od site strani e ograni-
~ena so niski ridovi koi ja odvo-
juvaat od Ov~e Pole na istok i
Ha{kata Kotlina na zapad. Na
sever preku Taorskata Klisura e
povrzana so Skopskata Kotlina,
a na jug preku Vele{kata Klisura
so Tikve{ka Kotlina. Zafa}a
povr{ina od 47 km². Za formira-
we na kotlinata najgolemo vlija-
nie imala fluvijalnata erozija
{to ja vr{ela rekata Vardar so
nejzinite pritoki. Ovaa kotlina
po svojata geneza e erozivna, od-
nosno pretstavuva pogolemo ero-
zivno pro{iruvawe na r. Vardar.
Vo ju`niot del na kotlinata e
razvien gradot Veles.
LIT.: Manakovi} D., Abrazioni i fluvijal-
ni elementi vo pore~ieto na Babuna i To-
polka so Titovvele{ka kotlina, „Godi{en
zbornik#, kn. 14, Skopje, 1965. T. And.
VELE[KI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZANS-
KI ODRED „DIMITAR VLA-
HOV“ ‡ v. Narodnooslobodite-
len partizanski odred „Dimi-
tar Vlahov“.
VELE[KI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED †PERE TO[EV“
(pl. Lisec, Vele{ko, vtora po-
lovina na maj 1942 ‡ reon na s.
Gabrovnik, Vele{ko, vtora po-
lovina na septemvri 1942) ‡
partizanski odred na NOPOM.
Bil formiran od borci od Ve-
le{ko, koi izlegle na terenot
u{te vo vtorata polovina na ap-
ril 1942 g. Formaciski bil sos-
taven od dve ~eti. Ednata dejs-
tvuvala na pl. Lisec, a drugata
vo oblasta na Azot. Dejstvuval
na razoru`uvawe na pripadni-
cite na kontra~etata i bugar-
skite policiski patroli i for-
miral NOO. Opkolen na pl. Li-
sec od nadmo}ni voeni sili od
Skopje i policija od Veles, vo-
del celodnevna borba (11. VI) i
no}ta uspeal da go probie obra-
~ot. Prodol`il da dejstvuva vo
dolinata na r. Vardar vrz komu-
nikaciite Skopje‡Prilep i
Veles‡ [tip i se presmetuval
so pretstavnicite na bugarski-
te vlasti vo selata Krawica,
Kriva Kru{a (avgust), Rudnik i
Vojnica (septemvri). Pri pres-
tojot vo reonot na s. Gabrovnik,
Vele{ko, od nego i novopris-
tignati borci od Prilepsko
bil formiran Vele{kiot NO-
PO „Dimitar Vlahov“ (v).
LIT.: Partizanskiot odred „Pere
To{ev“, ^etivo narodna prosveta,
Skopje, 1958, 67; D-r Vlado Ivanovski,
„Pere To{ev“ ‡ ime na vele{ki par-
tizanski odred od 1942 godina, \or~e
Petrov i Pere To{ev, Prilep, 1974,
181-184. S. Ml.
Vele{koto Ezero „Mladost“
VELE[KOTO EZERO †MLA-
DOST# – ve{ta~ko ezero koe se
nao|a vo dolinata na r. Otovica,
na viso~ina od 247 m. Od Veles e
oddale~eno 8 km, a od patot Skop-
je – Veles – Gevgelija 0,5 km. Bra-
nata e betonska la~na, dolga po
krunata 60 m, {iroka 1 m i viso-
ka nad terenot 25 m. Zafa}a povr-
{ina od 0,84 km2, so vkupna zafat-
nina od 8.000.000 m3 voda. Vodata
od ezeroto se koristi za navodnu-
vawe na 1.350 ha zemjodelski po-
vr{ini, za turizam i rekreacija,
za sportski ribolov i dr. Dr. V.
VELE[KO-DEBARSKA EPAR-
HIJA na Carigradskata patri-
jar{ija (XIX – 1913) – ja opfa}a-
la teritorijata od Veles do De-
bar so sedi{te vo Ki~evo. Vo
1910 g. Patrijar{ijata na ~elo na
VELE[KO-PRILEPSKI V
eparhijata go postavila Srbinot
jeromonah Varnava Rosi}. Od
1913 do 1915 g. eparhijata bila
prisoedineta na Belgradskata
mitropolija. Od krajot na 1915
(po bugarskata okupacija) do 1918
g. eparhijata bila pod jurisdik-
cija na Bugarskata egzarhija. Od
krajot na 1918 do 1920 g. eparhija-
ta odnovo bila pod srpska crkov-
na vlast. Vo 1920 g. eparhijata bi-
la ukinata, a nejzinata teritori-
ja bila podelena pome|u Skopska-
ta mitropolija i Ohridskata
episkopija.
LIT.: Dragi Kostadinovski, Vardarski-
ot del od Makedonija pod jurisdikcija na
Srpskata pravoslavna crkva (1919‡1941),
Skopje, 1995; R. Gruji¢, Vele{ko-debarska
eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslav-
ne crkve, Beograd, 1993.
Rat. Gr.
VELE[KO-PRILEPSKI NA-
RODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †TRAJ-
^E PETKANOVSKI“ (Vele{-
ko, kon krajot na april 1944 ‡ s.
Oti{tino, Vele{ko, 2. IX 1944)
‡ partizanski odred na NOV i
POM, formiran od 30 borci
podeleni vo tri desetini. Dejs-
tvuval glavno vo selata na ob-
lasta Azot i Pore~ieto, pri
{to napa|al pomali bugarski
voeni i policiski upori{ta i
stanici, vodel borbi so kontra-
~etata, formiral NOO, mobi-
liziral novi borci i vr{el di-
verzii na `elezni~kata pruga
Skopje‡Veles (april‡avgust).
Bidej}i narasnal na nad 400
borci, od nego i novopristigna-
tite borci bila formirana Os-
mata makedonska (vele{ka) NO
brigada.
LIT.: Boro Mokrov, Borbeniot pat na
Partizanskiot odred „Traj~e Petka-
novski“ i na VII udarna brigada, Veles i
Vele{ko vo NOV 1943 ‡ 15 maj 1945 go-
dina, Titov Veles, 1977, 235-251; istiot,
Borbeniot pat na Vele{ko-prilepski-
ot odred „Traj~e Petkanovski“, Pri-
lep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj
1945 godina, kn. I/2, Skopje, 1985, 41-47;
257
V VELE[TA
\or|i Malkovski, Prilog kon formi-
raweto i borbenite dejstvija na Ve-
le{ko-prilepskiot partizanski od-
red „Traj~e Petkanovski“, „Istorija“,
XXIV/XXV, 1-4, Skopje, 1988/89, 109-119.
S. Ml.
Ulica vo s. Vele{ta, Stru{ko
VELE[TA – selo vo Stru{ko.
Se nao|a vo severniot del na
Stru{ko Pole na nadmorska vi-
sina od 750 m, na dvete strani
na regionalniot pat koj seloto
na jug go povrzuva so Struga, a
na sever so Debar. V. e najgole-
mo selo vo Stru{ka op{tina.
Naseleno e so Albanci, a niv-
niot broj e vo postojan porast.
Vo 1961 g. vo nego `iveele 2.728
`., a vo 2002 g. toj broj se nago-
lemil na 5.834 `. Naselenieto
se zanimava so odgleduvawe na
`itni kulturi i so ovo{tar-
stvo, a zna~aen del se zaminati
i na pe~alba. Vo V. ima osumgo-
di{no u~ili{te, zdravstvena i
policiska stanica i pove}e tr-
govski i zanaet~iski du}ani.
Al. St.
VELI, Sedat Aki (Veles, 15. XII
1920) ‡ op{testvenik od turskata
zaednica vo Makedonija. Osnovno
obrazovanie i {iva~ki zanaet za-
vr{il vo rodniot grad. Otkako se
vklu~il vo rabotni~koto dvi`e-
we (1940), stanal i ~len na KPJ
(1941). Vo vremeto na NOB se
ilegaliziral (1942) i rabotel vo
partiskata tehnika na MK na
KPJ vo Veles, a potoa zaminal
kako borec na NOPO „Goce Del-
~ev“ (kon krajot na 1942). Po ras-
formiraweto na Odredot bil
uapsen i le`el vo Skopskiot i vo
Sofiskiot zatvor, a potoa bil
interniran vo logorot Eni ]oj
(1943). Po kratkoto vreme na slo-
boda (po~etokot na 1944), pak bil
uapsen i interniran vo logorot
Vidbol. Po kapitulacijata na Bu-
garija bil osloboden i rabotel
vo OZNA vo Peh~evo, a potoa bil
pretsedatel na Okoliskiot ko-
mitet na SKOJ i na NOMSM vo
Del~evo, ~len na Okru`niot ko-
mitet na SKOJ i pretsedatel na
Okru`niot komitet na NOMSM
vo [tip i potpretsedatel na
258
NOMSM. Podocna zaminal na
rabota vo Skopje, vo toga{niot
Naroden odbor, bil sekretar na
OK na SKM na Skopje, pretseda-
tel na Op{tinskiot odbor na
SSRNM „Kale“, pretsedatel na
Gradskata konferencija na
SSRNM, pratenik vo Sobranie-
to na NRM/SRM i FNRJ, funk-
cioner vo SSM i dr. S. Ml.
VELIGDEN (VOSKRESENIE
HRISTOVO) ‡ najgolem i naj-
star podvi`en hristijanski praz-
nik vo spomen na Hristovata
smrt i voskresnuvaweto. Se praz-
nuva od II v. Toj e su{tinata na
hristijanstvoto, za{to, spored
apostol Pavle: „Ako Hristos ne
voskresne{e, prazna }e be{e i
na{ata vera“. Zatoa na Veligden
se pee: „Hristos voskresna od
mrtvite, / so smrtta smrtta ja
pobedi / i na onie vo grobovite /
`ivot im daruva.“
Veligden e centar na pove}e
praznici, poznati kako neposto-
jani ili kako ciklus Veligden-
ski praznici (Pro~ka, Todorova
sabota, Spasovden, Prepolovenie,
Duhovden, Sisveti i dr.). Nivni-
te datumi se menuvaat i se opre-
deluvaat otkako }e bide utvrden
denot koga }e bide Veligden.
Postojat pove}e obi~ai i veruva-
wa povrzani so praznikot i so de-
novite {to mu prethodat, osobe-
no so Velikata ili Strastna ne-
dela, koga se pravat poslednite
podgotovki. Toga{ ne se peat pes-
ni, osven crkovni. Ako umrel ne-
koj vo strastnata nedela, se sme-
tal za mnogu praveden. Na Veliki
vtornik se podgotvuvale jajcata
za vapcuvawe. (Se odbirale pres-
ni jajca za da bide presen i zaro-
Voskresenieto Hristovo, freska od crkvata „Sv.Sofija Ohridska“, detaq (XI v.)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dokot.) Na Velika sreda nave~er
se za~aduvala stokata so bilki so
magiska mo}, kako {to se zdrave-
cot, koprivata, vratikata, mle~-
kata i sl. Se veruvalo deka za~a-
denata stoka e za{titena od raz-
ni nesre}i.
So obi~ai i veruvawa e ispolnet i
Veliki ~etvrtok (Veli~etvrtok),
koga se vapcuvaat veligdenskite
jajca. Toa se pravi rano nautro,
pred da izgree sonceto, za{to se
veruvalo deka podocna vapcanite
jajca }e se rasipat. Jajcata gi
vapcuva doma}inkata, otkako ne{-
to }e jade, barem eden zalak, za{to
ako toa go pravi na gladno srce,
mo`e jajceto da ja razbie i taa da
se razboli, a ako taa go razbie, toa
}e ja zagubi magiskata mo}. Jajceto
prvak se stava vo sito pokrieno so
crven (alov) pojas ili tkaenina i
se obesuva na direkot na ku}ata
ili na drugo mesto, za da go ogreat
prvite son~evi zraci.
Veliki petok u{te se vika i Ve-
lipetok ili Raspet petok, za{to
na toj den e raspnat Isus Hristos.
Toga{ ne se raboti, duri i ne se
gotvi. Kako strog post ili post na
voda, lu|eto so~uvstvuvaat so
raspnatiot Isus. Vo crkvata se
ostavaat darovi na Raspetieto i
cve}e na Pla{tenikot. Vo crkvi-
te se izveduva obi~ajot simboli~-
no pogrebuvawe na Isus. Ve~erta
sproti Veligden lu|eto odat vo
crkvite, kade {to ja slu{aat
liturgijata i ja o~ekuvaat rados-
nata vest za voskresnuvaweto na
Isus. Ubavo oble~eni, utroto
decata odat po ku}ite i go ~es-
titaat praznikot, za {to dobivaat
crveni jajca. Posebna radost pret-
stavuva kr{eweto (kr{kaweto,
k’caweto) so jajcata. Utroto i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Raspetie Hristovo, Galerija na ikoni Ohrid (XIII v.)
mlado`encite odat na ~estitawe
kaj rodninite, a devojkite i ergen-
ite se podgotvuvaat za na oro.
Jajcata obi~no se vapcuvaat so
crvena boja, bojata na Hristovata
krv. Poretko se vapcucaat i so
drugi boi (zelena, sina), a bilo
obi~aj da se {araat so razni teh-
niki: so listovi od rastenija, so
srma, monista, vosok itn. Na jaj-
cata se pi{uvale razni poraki:
„Hristos voskrese“, „^estit Ve-
ligden“ i sl. Vo minatoto bilo
obi~aj hristijanite da im pra}a-
at veligdenski jajca na Turcite,
koi toj podarok mnogu gi raduval.
LIT.: Naum Celakoski, Debarca ‡ obre-
di, magii i obredni pesni, Skopje, 1984;
Marko Kitevski, Makedonski praznici,
Skopje, 2000; Zorka Delinikolova, Obi-
~ai svrzani so poedini praznici i nedel-
ni dni vo Radovi{, „Glasnik na Etnolo{-
ki muzej“, 1, Skopje, 1960; Vera Kli~kova,
Veligdenski obi~ai vo Pore~e, „Glasnik
na muzejskoto-konzervatorsko dru{tvo na
NR Makedonija“, Skopje, 1959; Srpski na-
rodni obi~aji u –ev—eliskoj kazi, pri-
kupio i opisao Stefan TanoviÊ, u~iteq,
Beograd, 1927. M. Kit.
VELIGDENSKI NARODNI
PESNI – lirski obredni kalen-
darski pesni. Se ispolnuvaat vo
tekot na trite dena od praznikot
Veligden. Vo niv se pee za Hris-
tovoto voskresenie, za razni
hristijanski svetiteli, za pri-
~esnata kako va`en moment od ve-
ligdenskite praznuvawa i sl. Po-
golemiot del od niv se ispolnuva-
at na oro, pa kako orovodni pes-
ni, sodr`at ~esti dijalozi. Pri-
pa|aj}i mu na ciklusot proletni
obredni pesni, peat za razbudena-
ta priroda, za povtornoto vra}a-
we na `ivotot, no i za qubovni
me~ti, za semejni odnosi i razni
mitolo{ki su{testva. Me|u niv
posebno mesto zazemaat pesnite
koi go opevaat likot na Marko
Krale ili drugi junaci od juna~-
kiot epos.
LIT.: Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etno-
lo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril
Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki
trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitev-
ski, Makedonska narodna lirika (Obred-
ni pesni), Skopje 1997. M. Kit.
VELIKA (st.gr., lat. Velikios, st.
sl. Velik·e) – oblast (od Ohrid po
r. Velika ili Golema reka) i
eparhija {to ja rakovodel sv.
Kliment Ohridski i zatoa ja no-
sel episkopskata titula Episkop
veli~ki. Osven vo Svetiklimen-
tovite slova i Prostranoto `i-
tie za nego, ovaa oblast se spom-
nuva i vo eparhiskite spisoci na
Carigradskata patrijar{ija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, 1 i 2, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Ratomir
Grozdanoski, Biblijata vo delata na sve-
ti Kliment Ohridski, Skopje, 2001; Jo-
van Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija
od osnovaweto do pa|aweto na Makedo-
nija pod turska vlast, Skopje, 1997; Ivan
Snegarov, Po vÍprosa za eparhiÔta na
Kliment Ohridski. Sb. †Kliment Ohrid-
ski# 916‡1966, SofiÔ, 1966. Rat. Gr.
VELIKA BRITANIJA I MA-
KEDONIJA (XIX – XXI v.) – In-
teresot na Velika Britanija za
Makedonija zapo~nal vo vremeto
na Napoleonovite vojni, prodol-
`uva vo vremeto na Krimskata voj-
na, a poizrazita forma dobiva vo
vtorata polovina na XIX v., vo
vremeto na San-Stefanskiot i
Berlinskiot dogovor. Vo perio-
dot do formiraweto na makedon-
skoto osloboditelno dvi`ewe
tendencijata na britanskata po-
litika se sostoela vo sledewe i
ispituvawe na dvi`e~kite make-
donski op{testveno-politi~ki
sili. Vo vtorata faza (1893–
1912), so pojavata na osloboditel-
noto dvi`ewe (MRO), taa tenden-
cija dobila poizrazita forma
(Ilindenskoto vostanie). Izves-
ni promeni taa politika pretr-
pela vo vremeto na Mladoturska-
ta revolucija i Balkanskite voj-
ni, koga vo geopoliti~ki pogled
nastanuvaat izraziti promeni na
kartata na Makedonija. Makedo-
nija bila podelena me|u trite
balkanski dr`avi: Bugarija, Sr-
bija i Grcija, a izvesen del £ pri-
padnal na novoformiranata dr-
`ava Albanija. Vo tekot na Prva-
ta svetska vojna problemot na
Makedonija bil razgleduvan vo
sklopot na op{tosojuzni~kata
politika na Balkanot vo odnosi-
te me|u balkanskite dr`avi i od-
delno kako specifi~na makedon-
ska pojava. Na Pariskata mirov-
na konferencija vo pogled na te-
ritorijalnata podelba na Make-
donija, Britancite poa|ale od
VELIKA V
status quo-to i ne se odelo kon ra-
dikalni sredstva za sozdavawe
nova dr`avna tvorba na Balka-
not. U{te vo tekot na podgotov-
kite na Konferencijata, vo raz-
govorite me|u amerikanskata i
britanskata delegacija bil zaze-
men stav so koj ne ja odobruvale
{emata za edna avtonomna Make-
donija, bidej}i avtonomijata zna-
~ela nezavisnost. Takviot stav na
Velika Britanija se reflekti-
ral i na samata Konferencija.
Toa bila edna od pri~inite Kon-
ferencijata da ne obrne vnima-
nie na makedonskoto pra{awe.
Na Konferencijata edinstveno
mesto na{lo pra{aweto za za{-
tita na pravata na malcinstvata.
Vo periodot me|u dvete svetski
vojni Velika Britanija poka`u-
vala zgolemen interes za odnosi-
te na Balkanskiot Poluostrov,
so naglasuvawe na odnosite pome-
|u Kralstvoto na SHS od edna
strana i Bugarija od druga, pora-
di faktot {to od nivnite odnosi
zavisele politi~kite odnosi na
Balkanot vo celina. Osnovniot
problem za naru{uvawe na nivni-
te odnosi pretstavuvalo make-
donskoto pra{awe. Vo triesetti-
te godini vo balkanskite zemji
zajaknalo dvi`eweto za formi-
rawe balkanska unija ili balkan-
ski pakt so intencija da se elimi-
nira me{aweto na golemite sili
vo sostojbite na Balkanot. Bila
prifatena devizata „Balkanot na
balkanskite narodi“. Velika Bri-
tanija pozitivno gledala na edna
takva balkanska sorabotka. Bilo
oceneto deka makedonskoto pra-
{awe e eden od najgolemite bal-
kanski problemi, ~ie re{avawe
avtomatski bi dovelo do re{ava-
we na site drugi pra{awa na Bal-
kanot. Vo tekot na Vtorata svet-
ska vojna britanskiot interes vo
Makedonija go zastapuvale bri-
tanskite voeni misii {to bile
prisutni vo site pogolemi voeni
edinici. Preku nivnite izve{-
tai britanskata razuznava~ka
slu`ba SOE i Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti bile za-
poznavani so voenite i politi~-
kite intencii na makedonskata
NOB za slobodna, nezavisna i
obedineta Makedonija. Po Vto-
rata svetska vojna britanskiot
interes se naso~il kon Grcija i
zacvrstuvaweto na svoeto vlija-
nie. Zela aktivno u~estvo vo Gra-
|anskata vojna vo Grcija, vo koja
u~estvuvaa i Makedoncite. Po
ovaa vojna golem broj Makedonci
go napu{tija delot na Makedoni-
ja pod Grcija i zaminale vo zemji-
te na Jugoisto~na Evropa.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Veli-
ka Britanija i makedonskoto pra{awe
na Pariskata mirovna konferencija vo
1919 godina, Skopje, 1973; Todor ^eprega-
nov, Velika Britanija i makedonskoto
259
V VELIKOV
nacionalno pra{awe (avgust 1944–1948),
Skopje, 1997. T. ^.
VELIKOV, Anton (Don~o) (s.
Dragostin, Nevrokopsko, Pirin-
skiot del na Makedonija, 13. V
1912 – Sofija, 5. V 1975) (psevd.
Aleksi Belomorski) – eden od
prvite ~lenovi na MLK vo Sofi-
ja (1938–1942), potpretsedatel na
MLK „Nikola Vapcarov“ (1945–
1948) i na MLK na studentite od
Pirinska Makedonija (1950–1951),
prozen pisatel (na bugarski ja-
zik), publicist i novinar. Po za-
vr{uvaweto na osnovnoto obra-
zovanie (1929), se zapi{uva vo Vo-
enoto u~ili{te vo Varna (1933),
no poradi zdravstveni pri~ini
go napu{ta (1934) i, kako pe~a-
tarski rabotnik vo ]ustendil i
potoa vo Sofija (1934), rano se
vklu~uva vo VMRO(Ob) i u~es-
tvuva vo pe~ateweto na nejzinite
legalni i nelegalni izdanija
(1935–1936). Stanuva ~len na Li-
teraturniot kru`ok „Hristo Bo-
tev“ i izdavaat zaedni~ki zbor-
nik od svoi literaturni tvorbi
„Prvi brazdi“ (1937). Kako akti-
vist na RMS i posle ~len na KPB
(1938) i antifa{isti~ki deec, po
obnovuvaweto na MLK vo Sofija
(1938) objavuva pove}e raskazi i
reporta`i vo progresivniot pe-
~at. Po Vojnata e redoven sora-
botnik vo organot na Makedon-
skiot nacionalen komitet „Ma-
kedonsko zname“ (1945–1946), po-
toa izvesno vreme e pretsedatel
na Op{tinskiot sud vo Nevrokop
(1947), pa stanuva profesionalen
novinar vo sofiskiot v. „Trud“,
kade {to i ostanuva sè do penzio-
niraweto (1948–1958). Pokraj ob-
javenata proza, vo rakopis mu os-
tanuva tekstot „Stranici od mo-
jata biografija“ (1972).
BIBL.: Stranici od mojata biografija.
Redakcija, predgovor i prevod Vasil To-
cinovski, Skopje, 1997.
LIT.: Vasil Tocinovski, Trojca kru`o~-
nici \or|i Abaxiev, Asen [urdov-Ved-
rov, Anton Velikov-Belomorski, Skopje,
1997, 152-253; istiot, Kru`o~nikot An-
ton Velikov-Belomorski, zb.: †Makedon-
skoto nau~no-literaturno drugarstvo i ne-
goviot kontinuitet do osnovaweto na Ma-
kedonskata akademija na naukite i umet-
nostite. Prilozi od nau~niot sobir...#,
MANU, 1997; istiot, Vozbuda po zborot,
IML, Skopje, 2000, 230-254. Bl. R.
VELINOV, Senko (Skopje, 15. X
1965) – akter, protagonist na po-
ve}e ulogi od antologisko zna~e-
we. Diplomiral na FDU vo Skop-
je (1989). ^len na Narodno pozo-
ri{te vo Subotica, vo teatarot
na Qubi{a Risti} (1990–1992);
na Dramski teatar (1992–1999); na
Dramata na MNT (1999–2000); di-
rektor na Dramski teatar (2001–
2002); od 2002 g. povtorno vo Dra-
mata na MNT. Ulogi: Argan (†Vo-
obrazen bolen#); Gildersten (†Ro-
zenkranc i Gildersten se mrt-
260
Senko
Velinov
vi#); Don @uan (†Don @uan#); Sa-
lieri (†Amadeus#); Troil (†Tro-
il i Kresida#); A (†Emigranti#).
R. St.
VELINOVSKA, Lenka (psevd.
Mirka) (s. Strai{ta, Meglensko,
15. VII 1926) ‡ nacionalen deec.
Bila aktiven u~esnik vo NOD vo
Egejskiot del na Makedonija (od
15. VII 1941). Vo Gra|anskata voj-
na vo Grcija stanala sekretar na
Okru`niot komitet na AF@ za
Vodensko (26. VII 1946), ~len na
Glavniot odbor na NOF na Make-
doncite od Egejskiot del na Ma-
kedonija (19. I 1948) i ~len na Iz-
vr{niot odbor na Glavniot od-
bor na AF@ za Egejskiot del na
Makedonija (19. IV 1949). S. Ml.
Mirka
Velinovska
VELINOVSKA, Mirka (Skopje,
23. IV 1952) ‡ novinar. Zavr{ila
Filozofski fakultet - istorija
na umetnosta, studirala orienta-
listika vo Belgrad i klasi~en an-
gliski jazik vo Kembrix. Od 1980
g. vo Kulturnata redakcija na
MRTV, a od narednata godina vo
Vnatre{no-politi~kata rubrika
na „Ve~er#. Vo periodot 1990/98 g.
se afirmirala kako komentator
vo nedelnikot „Puls#. Eden od os-
nova~ite na nedelnikot „Start#
(1999) i na nedelniot magazin
„Zum#. Nezavisen novinar vo vo-
de~kiot politi~ki nedelnik „Fo-
kus#, sega vo †Nova Makedonija#
Sorabotuva so Doj~e vele, „Sr~
for graund# i Institutot za vojna
i mir vo London. B. P. \.
VELI], Mihailo Merxanov (De-
bar, mart 1875 – ^a~ak, Srbija,
1941) – folklorist i prozen pi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
satel, gimnazijalen profesor i
pridru`nik na „avtonomisti~ko-
to dvi`ewe“ vo Belgrad. Osnov-
noto obrazovanie go zavr{il vo
rodnoto mesto, a srednoto go za-
po~nuva vo Bugarskata gimnazija
vo Solun (zapi{an kako Ivan Ve-
lev) i go prodol`uva vo Gimnazi-
jata vo Belgrad i vo U~itelskata
{kola vo Aleksinac vo Srbija
(1889). Stanuva srpski u~itel vo
Enixe-Vardar (1898), pa vo Seres
(1900) i odnovo vo Enixe-Vardar
(1902). Poradi vklu~uvaweto vo
avtonomisti~koto dvi`ewe na
Gr. Haxita{kovi} i \. \er|iko-
vi} so v. „Avtonomna Makedoni-
ja“ (1905), toj e povle~en vo Srbi-
ja i u~iteluva vo srpskite sela
Jovac, Razgojna, Lugav~ina (1907),
Novi Axibegovac (1908) i najpos-
le vo Veles (1913–1941). Po bu-
garskata okupacija se prefrla vo
Srbija i umira vo ^a~ak. U{te
kako u~enik, pottiknat od P. D.
Draganov vo Solun, sobira etno-
grafski i folklorni materija-
li, potoa (1902) na Srpskata aka-
demija na naukite £ dostavuva 103
makedonski narodni pesni i obja-
vuva etnografski opisi, razni
obi~ai, veruvawa i usni narodni
umotvorbi od Debarsko, a publi-
kuva i 6 knigi svoi raskazi pod
op{t naslov „Pripovetke s Juga“.
BIBL.: Pripovetke s Juga, I–VI, Skopqe,
1933–1941; Debar i wegova okolina,
„Bratstvo“, VIII, Beograd, 1899, 26–52;
Srpske narodne umotvorine, obi~aji i ve-
rovawa iz Debra i okoline, „Bratstvo“, IX
i X, 1902, 378–449; Mihailo Veli}, Narod-
ni umotvorbi od Debar i negovata oko-
lina. Redakcija Bla`e Petrovski, IF,
Skopje, 2000.
LIT.: Ilija NikoliÊ, Rukopisna zbirka
makedonskih narodnih pesama Mihaila
M. VeliÊa, zb.: Rabotata na XIII kongres na
Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija
vo Dojran 1966 godina, Skopje, 1968, 89–97;
Vasil Tocinovski, Na{ite ta`ni stra-
nici [Pisatelot Mihailo Veli}], Skopje,
2005, 29-40. Bl. R.
VELI^KA EPARHIJA (893 g.)
– episkopijata {to ja rakovodel
sv. Kliment Ohridski i ja nosel
titulata episkop Veli~ki (893–
916). Taka e zapi{ano vo mesecos-
lovot na Asemanovoto evangelie
(Klimenta ep”skpa Veli~skago) i vo ne-
koi od negovite slova (Sqtvoreno
Klimentom} episkopom} Veli~}sk»m}),
kako i vo `itijata. Prostirawe-
to na Veli~kata eparhija sè u{te
ne e do kraj razjasneto i postojat
razli~ni mislewa, a najverojatno
e deka ja opfa}ala teritorijata
od Ohrid, po r. Treska (Velika
ili Golema Reka) do Skopje. Vo
MPC titulata na ovaa eparhija
se dodeluva samo na vikarni arhi-
erei. Svetiklimentovata Veli~-
ko-dremvitska eparhija imala
~ist staromakedonski slovenski
karakter, se bogoslu`elo i admi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nistriralo na staromakedonski
slovenski jazik i bila po~etokot
na avtokefalnata Ohridska arhi-
episkopija.
LIT.: Jovan Bel~ovski, Ohridska arhie-
piskopija od osnovaweto do pa|aweto na
Makedonija pod turska vlast, Skopje,
1997; Ratomir Grozdanoski, Biblijata vo
delata na sveti Kliment Ohridski,
Skopje, 2001; Ivan Snegarov, Po vÍprosa
za eparhiÔta na Kliment Ohridski, Sb.
Kliment Ohridski 916‡1966, SofiÔ, 1966.
Rat. Gr.
Rodna
Veli~kovska
VELI^KOVSKA, Rodna Du{a-
nova (s. Gorobinci, Svetinikol-
sko, 20. II 1955) ‡ etnomuzikolog,
melograf i nau~en sorabotnik,
istra`uva~ na vokalnata narod-
na muzika. Zavr{ila sredno mu-
zi~ko u~ili{te i Fakultet za
muzi~ka umetnost vo Skopje. Ma-
gistrirala na Fakultetot za mu-
zi~ka umetnost vo Belgrad na te-
ma „@etvarsko pevawe u Make-
doniji# (4. VIII 2006), doktorira-
la na tema „Muzi~kite dijalek-
ti vo makedonskoto tradicio-
nalno narodno peewe ‡ obredno
peewe#. Prvin bila stru~en so-
rabotnik‡melograf na vokalna-
ta narodna muzika (od 4. VIII
1980), a potoa asistent (2000) i
nau~en sorabotnik (2007) vo Od-
delot za narodna muzika.
BIBL.: @etvarskoto peewe vo Makedo-
nija, Skopje, 2002.
LIT.: Recenzija za izbor na nau~en sora-
botnik na rabotnoto mesto istra`u-
va~ na vokalnata narodna muzika vo In-
stitutot za folklor „Marko Cepen-
kov# vo Skopje, Bilten na Univerzite-
tot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br.
917, Skopje, 16. IV 2007, 14-19. S. Ml.
VELI^KOVSKI, Aleksandar
(Golema Crcorija, 20. IX 1915 –
Skopje, 28. II 1998) – el. in`., d-r
na tehni~ki nauki, red. prof. na
ETF vo Skopje, prodekan na TF
vo Skopje i dekan na EMF. Eden
od prvite nastavnici na el.-ma{.
oddel na TF vo Skopje i eden od
osnovopolo`nicite na studiite
po EE vo RM. Toj e osnova~ i prv
rakovoditel na Katedrata za PE-
ES i na Laboratorijata za VN.
LIT.: 25 godini studii po elektroteh-
nika na Univerzitetot „Kiril i Meto-
dij”, Elektrotehni~ki fakultet – Skopje,
Skopje, 1984. Dr. R.
Bone
Veli~kovski
VELI^KOVSKI, Bone (s. Cre-
{evo, Skopsko, 14. XII 1948) ‡ fi-
lolog, bibliograf, nau~en sovet-
nik, istra`uva~ na detskiot
folklor i kratkite `anrovi
pri Institutot za folklor
„Marko Cepenkov# vo Skopje.
Zavr{il gimnazija i Filozof-
ski fakultet ‡ Grupa za francu-
ski jazik i literatura vo Skopje
(1974). Po vrabotuvaweto kako
bibliograf vo Institutot (1.
VII 1976), magistriral na Filo-
zofskiot fakultet (Grupa isto-
rija i teorija na kni`evnosta)
vo Belgrad (1993), po {to bil
preraspredelen za asistent-is-
tra`uva~ na detskiot folklor i
kratkite `anrovi. Doktoriral
na Filolo{kiot fakultet
„Bla`e Koneski# vo Skopje na
tema „Zaemnite vlijanija me|u
makedonskite narodni poslovi-
ci i pogovorki i poslovicite i
pogovorkite na drugite balkan-
ski narodi# (1999).
BIBL.: Makedonsko-romski i romsko-ma-
kedonski re~nik, Skopje, 1998 (so koav-
tor); Yid bez male~ki kam~iwa ne stoi.
Poslovi~ni paraleli, Skopje, 2001; Dizio-
nario Rom-Italiano, Italiano-Rom, Bitola, 2002
(so koavtor). Makedonsko-angliski i an-
glisko-makedonski poslovi~ni paraleli,
Skopje, 2002; Francuski poslovici i niv-
nite makedonski ekvivalenti, Skopje,
2004; Rusko-makedonski i makedonsko-ru-
ski poslovici, Skopje, 2005.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 127 i 148; Referat za izbor
na nau~en sovetnik-istra`uva~ na det-
skiot folklor i kratkite `anrovi vo
Institutot za folklor „Marko Ce-
penko# vo Skopje, Bilten na Univerzite-
tot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br.
906, Skopje, 1. XI 2006, 201-208. S. Ml.
VELI^KOVSKI, Vladimir
(Skopje, 7. V 1949) ‡ istori~ar na
umetnosta, profesor na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje,
zna~aen vo 80-te godini za prob-
lematiziraweto na novite pojavi
vo makedonskata likovna umet-
nost. Diplomiral (1974) i dokto-
riral na Filozofskiot fakul-
tet (1997) vo Skopje, a magistri-
ral na Filozofskiot fakultet
VELI^KOVSKI-EREBICA V
Vladimir
Veli~kovski
vo Belgrad (1985). Objavil pove-
}e knigi (Likoven me|uprostor,
1986; Sovremena makedonska skulp-
tura, 1997). Pi{uva dnevna kri-
tika so analiti~ki i komparati-
ven pristap. M. B.-P.
Nino
Veli~kovski
VELI^KOVSKI, Nino (Kuma-
novo, 1941) ‡ interpretator na
makedonski narodni i novokom-
ponirani pesni. Izvesno vreme
bil akter vo Kumanovskiot tea-
tar, potoa ~len na poznatiot Ok-
tet „Kumanovo#. Osobeno poznati
se negovite interpretacii na no-
vokomponiranite pesni „Ka`i
mi Leno# (1984), „Svirete mi,
tamburi# i „Sega e ve}e docna#.
Na negoviot repertoar se pesni
od kompozitorite Miodrag Bo-
`inovski, Mile Barbarovski,
Van~o Dimitrov i dr., a po~esti
avtori na stihovite se Ognen Ne-
delkovski i \or|i Kalajxiev.
Ima sorabotka so bitolskata
grupa „Boemi#. Bil u~esnik na
re~isi site makedonski festiva-
li na folk-muzika. S. Ml.
VELI^KOVSKI-EREBICA,
Dim~e Jov~ev (prekar Barutana)
(Kumanovo, 1907 ‡ s. Malotino,
Kumanovsko, 17. X 1941) ‡ stolar,
komunisti~ki deec i prvoborec.
Stanal ~len na Sindikalnata
podru`nica na drvodelskite ra-
botnici i ~len na SKOJ (1924), a
potoa i ~len na MK na SKOJ vo
Kumanovo (1925). Vo partiskata
provala na ~lenovite na KPJ vo
Kumanovo (1929), zaedno so drugi
14 aktivisti, bil uapsen na otslu-
`uvawe na voeniot rok vo Kru-
{evac i sproveden vo Kumanovo, a
na sudeweto vo Belgrad (januari
261
V VELJANOVA
Dim~e
Veli~kovski-
Erebica
1930) bil osuden na 7 godini. Pre-
sudata ja izdr`uval vo Kazneniot
zavod vo Sremska Mitrovica za-
edno so pogolema grupa istaknati
makedonski revolucioneri, kade
{to u~estvuval vo 16-dnevniot
{trajk so glad. Tamu bil blizok
so Mo{a Pijade. Po vra}aweto
pak prodol`il so partiskata ak-
tivnost, poradi {to, zaedno so 20
drugi kumanovski komunisti, bil
interniran vo Me|ure~je kaj Iva-
wica (1940). Po Aprilskata vojna
(1941) se vratil vo Kumanovo i sta-
nal borec na Kozja~kiot NOPO
(12‡17. X 1941). Pri razbivaweto
na Odredot od bugarskata vojska i
policija, bil zaroben i pri
sproveduvaweto ubien.
LIT.: Pan~e Mihajlovski, Dim~e Erebi-
ca pred klasniot neprijatel, ^etirieset
godini 1929–1935, II, Skopje, 1961, 467–468;
Spomen zbornik na zaginatite borci od
NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror
od Kumanovo i Kumanovsko 1941–1945,
Kumanovo, 1976, 23. S. Ml.
Liljana
Veljanova
VELJANOVA, Liljana (Skopje,
22. VI 1950) – akterka. Diplomi-
rala na Vi{ata muzi~ka {kola
vo Skopje, otsek za dramski akte-
ri (1975). Od 1973 g. e ~len na
Dramski teatar od Skopje. Se ka-
rakterizira so akterski senzibi-
litet i so strogo individualen
pristap. Ulogi: Sara (†Divo me-
so#); Majkata (†Haj-faj#); Sara
(†Sara Bernar#); Katerina (†R#);
(†Erigon#); Zmija (†Slovenski
kov~eg#); Malvina (†Evropa#);
Irma (†Balkonot#). R. St.
VELJANOVSKA, Vera (Bitola,
23. VI 1955) – profesor po fizi~-
ka kultura, atleti~arka. Zavr{i-
262
la Fakultet za fizi~ka kultura
vo Skopje (2001). Bila ~len na
AK †Olimpija# vo Bitola. Make-
donska i jugoslovenska reprezen-
tativka i rekorderka na kusi at-
letski pateki. Na jugoslovenski-
te, na balkanskite i na drugi me-
|unarodni natprevaruvawa osvoi-
la pove}e zlatni, srebreni i
bronzeni medali. Uspe{no nasta-
pila na Evropskoto prvenstvo vo
Duizburg (Germanija) i na Evrop-
skiot kup vo Holandija (1973).
Taa e izbrana za sportist na Ma-
kedonija (1973 i 1974). D. S.
VELJANOVSKI, Aleksandar
Tasev (Bitola, 19. II 1930) – far-
macevt, polkovnik, redoven prof.
na Farm. f., prv specijalist i
nastavnik po toksikolo{ka he-
mija vo RM. Rakovoditel na Ka-
tedrata po instrumentalni meto-
di, avtor na knigata „Instrumen-
talni metodi#. Prethodno bil
vraboten vo Zavodot za preven-
tivna medicinska za{tita pri
Voenata bolnica vo Skopje, kade
{to pridonesuva za primenata na
sovremenite metodi i tehniki vo
toksikologijata. L. P.-T.
VELJANOVSKI, @ivko (s. Za-
voj, Ohridsko, 5. III 1947) – dipl.
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (1999)
po predmeti od oblasta na vodos-
nabduvaweto i kanalizacijata.
Postdiplomski studii zavr{il
vo Belgrad, a doktoriral vo
Skopje (1991). So trudovi u~es-
tvuval na sovetuvawa i kongresi
od vodostopanstvoto i komunal-
nata tehnika. Toj e aktiven vo
primenuva~kata dejnost, preku
koja dava zna~aen pridones vo re-
alizacijata na vodostopanski ob-
jekti vo na{ata zemja. Q. T.
Novica
Veljanovski
VELJANOVSKI, Novica (’R`a-
novo, Stru{ko, 1939) ‡ pravnik,
istori~ar, nau~en sovetnik i re-
doven profesor po sovremena is-
torija na makedonskiot narod i
arhivistika vo INI. Bil u~itel
i arhivski rabotnik. Po diplo-
miraweto na Pravniot fakultet
vo Skopje, bil sekretar na INI
(1976‡1980), a doktoriral na Uni-
verzitetot vo Pri{tina na tema-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ta †Sozdavaweto i razvojot na na-
rodnata vlast vo tekot na NOB
na Makedonija 1941-1944 godina#.
Kako nau~en sovetnik (1989), pr-
vin bil v.d. (5. XII 1995), a potoa i
direktor na Institutot za naci-
onalna istorija vo Skopje (od 10.
IX 1997). Negovata nau~na preoku-
pacija e sovremenata dr`avno-
pravna istorija na makedonskiot
narod. Bil ~len i glaven urednik
na redakcijata na sp. †Glasnik# na
INI. So svoi referati i soop-
{tenija u~estvuval na pove}e od
50 nacionalni i me|unarodni na-
u~ni sobiri.
BIBL.: Narodnata vlast vo Makedonija
vo NOV i Revolucijata 1941-1944, Skopje,
1983; ASNOM ‡ Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, t. I i II,
kn. 1 i 2, Skopje, 1984; ASNOM ‡ Doku-
menti od rabotata na Prezidiumot me-
|u Vtoroto i Tretoto zasedanie i od
Tretoto zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3,
Skopje, 1987; Mestoto na ASNOM vo is-
torijata na makedonskiot narod, Skop-
je, 1991 (so koavtor); Dr`avno-pravniot
razvoj na Makedonija 1945‡1953 Admi-
nistrativno-centralisti~kiot period vo
dr`avnopravniot razvoj na Makedonija,
Skopje 1992; ASNOM ‡ dr`avotvorni
dimenzii, Skopje, 1994; ASNOM ‡ doku-
menti, t. I, kn. 4, Skopje, 1994; Makedon-
skoto pra{awe vo Bugarskiot parla-
ment, Skopje, 1995; Politi~ki i zakono-
davno-pravni aspekti, Skopje, 1966.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948‡1998, Skopje, 1998, 82‡86.
S. Ml.
VELJANOV-^I^ETO, Velko (s.
Cre{evo, Skopsko, 1874 – Skopje,
18. IX 1943) – u~esnik vo Ilinden-
skoto vostanie, skopski okru`en
vojvoda. Bil ~len na MRO od 1899
g. U~estvuval vo Ilindenskoto
vostanie vo Skopsko i vo Prvata
svetska vojna vo Bugarskata armi-
ja. Vo emigracija vo Bugarija
u~estvuval vo ubistvoto na prvi-
ot minister na zemjodelskata
vlada A. Stamboliski.
LIT.: „IlÓstraciÔ Ilindenw“, br. 8,
Sofix, 194; S. Kiselinovski, Makedon-
ski dejci (XX-ti vek), Skopje, 2002.
Al. Tr.
VELJUSA MANASTIR – v. „Sve-
ta Bogorodica Eleusa#.
VELKO (XIV v.) – upravnik (ar-
hont) na tvrdinata Ginekokastro,
severno od Solun. Za upravnik
bil postaven od srpskiot vlade-
tel Stefan Du{an, kon sredina-
ta na XIV v. Vo vojnata me|u Vi-
zantija i Srbija (1350) im osta-
nal veren na Srbite.
LIT.: Ioannis Cantacuzeni eximperatoris historia-
rum, libri IV, graece et latine I–III, cura L.Schope-
ni, Bonae, 1828–1832, III,.135–137. K. Ax.
VELKOV, Ivan (Vrawe, 22. IV
1930 ‡ Skopje, 26. V 2008) ‡ sli-
kar, univ. profesor, zna~aen za
razvojot na makedonskoto slikar-
stvo vo {eesettite. Diplomiral
(1953) i magistriral (1955) na
Akademijata za likovni umetnos-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ivan Velkov - Arhai~en predel, detaq (1967)
ti vo Belgrad. Bil profesor na
Arhitektonskiot fakultet i
~len na grupata Mugri. Samostoj-
no izlagal vo Skopje, Belgrad,
Novi Sad. Golema retrospektiva
imal vo Skopje (^ifte amam,
2003). Negoviot opus se dvi`i vo
ramkite na figuracijata, enfor-
melot i geometriskata apstrak-
cija. L. N.
VELKOV, Ivan (Kavadarci, ? –
Kavadarci, 1907) – ~len na Tik-
ve{kiot ORK na TMORO, trgo-
vec. Vlegol vo redovite na Tik-
ve{kiot ORK, osnovan od Dame
Gruev, vo letoto na 1894 g. Po So-
lunskite atentati bil obvinet i
zatvoren (1903). Bil na zato~enie
na o. Rodos. Po amnestijata odno-
vo bil zatvoren (XII 1906) i po~i-
nal vo zatvorot.
LIT.: S. To{ev, Po kqrvav pqt, Sofix,
1969. Al. Tr.
Kiril
Velkov
VELKOV, Kiril Mi{ov (Kava-
darci, 25. IV 1931) – radiolog,
supspecijalist-onkolog, redoven
prof na M. f. (od 1988). M. f. i
specijalizacija zavr{il vo Skop-
je. Habilitacija odbranil vo 1973
g. [ef na Katedrata za radiolo-
gija (1988–1989). Vo 1989 g. for-
miral Katedra za radioterapija
i onkologija i ja vodel do 1996.
Pretsedatel na MLD (1982–1983),
pretsedatel na Izdava~kiot so-
vet na MMP (1988–2003), prode-
kan na M. f. (1986–1988), a od 1988
v.d. dekan. Vo 1988–89 g. u~estvu-
val vo rabotata na Jugosloven-
skiot me|uakademiski odbor za
epidemiologija na tumorite vo
Novi Sad. Objavil 106 truda.
BIBL.: Koavtor: Skripta za studenti
na V[RT po radioterapija, Skopje, 1974;
Predavawa po radiologija–u~ebnik za
studentite po medicina i stomatolo-
gija, Skopje, 1985. Sl. M. P.
Miodrag
Velkov
VELKOV, Miodrag (Skopje,
1930) – grade`en in`ener, istak-
nat stru~wak vo grade`noto konst-
ruktorstvo, redoven profesor.
Diplomiral na Grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1955). Po dip-
lomiraweto raboti vo oblasta na
proektiraweto na konstrukcii
vo toga{niot Zavod za izgradba
(podocna „Makedonija-proekt#).
Skopskiot zemjotres (1963) soz-
dava potreba za novi soznanija vo
grade`noto konstrukterstvo. Ak-
tivno raboti i se usovr{uva kako
konstruktor vo Sovetskiot Sojuz
i vo Romanija. Od 1965 g. raboti
vo IZIIS, Skopje, osobeno na
kadrovskoto oformuvawe na ovaa
institucija kako rakovoditel na
Otsekot za visokogradba. Dokto-
riral na Grade`niot fakultet
vo Belgrad (1970). Vo 1979 i 1982
g. prestojuva na Stanford Uni-
verzitetot vo SAD. Toj e posto-
jan ekspert na OON, vo koe svoj-
stvo raboti vo Peru, Al`ir, Ki-
par, Ermenija i vo Romanija. Ima
publikuvano nad 100 nau~no-
stru~ni truda i e citiran od nad
20 stranski istra`uva~i. Od po-
sebno zna~ewe e negovata aktiv-
nost kako proektant-konstruk-
tor so nad nekolku iljadi proek-
ti vo zemjata i vo stranstvo. Toj e
me|u prvite proektanti vo Evro-
pa {to ja voveduvaat metodologi-
jata Capacity Design Procedure.
Prestojuval na pove}e univerzi-
teti vo svetot. K. Tal.
VELKOV-DIVLJANSKI (DIV-
LJANEC), Lazar (s. Divle, Skop-
sko, ? ‡ s. Malotino, Kumanovsko,
24. IX 1924) ‡ vojvoda na VMORO.
Neposredno po Mladoturskata re-
volucija, aktivno se vklu~il vo
makedonskoto nacionalnooslo-
VELOSIPEDIZMOT V
boditelno dvi`ewe (1909). Po
Prvata svetska vojna kako vojvo-
da na ~eta dejstvuval vo Skopsko.
Zaginal vo oru`en sudir so srp-
skata `andarmerija. S. Ml.
VELKOV-PEPETO, Todor (Kava-
darci, 12. XI 1912 ‡ Pla~kovica,
9. V 1944) ‡ veterinaren lekar i
nacionalen deec. Zavr{il ~etvr-
ti klas ni`a realna gimnazija vo
rodniot grad, a potoa ja zavr{il
Vtorata ma{ka gimnazija vo Bel-
grad i Veterinarniot fakultet
vo Zagreb (1931–1941). Bil eden
od inicijatorite za formirawe-
to na ~itali{teto vo Kavadarci
(1935), eden od osnova~ite i is-
taknat aktivist na studentskoto
Kulturno-prosvetno dru{tvo „Var-
dar“ vo Zagreb, eden od inicija-
torite za formiraweto na orga-
nizacija na KPJ vo Kavadarci i
sobiraweto Crvena pomo{ (1936).
Vo golemata partiska provala vo
Makedonija (1937) bil uapsen i
sproveden vo Skopskiot zatvor,
no poradi nedostig na dokazi, po
8 meseci bil osloboden. Na par-
lamentarnite ibori (1938) aktiv-
no go poddr`al izborot na Ilija
^ulev kako kandidat na Zdru`e-
nata opozicija. Po Aprilskata
vojna (1941) bil veterinar vo Ku-
manovo i se vklu~il vo NOB. Bil
pretsedatel na prviot ilegalen
NOO na Kumanovo i borec na Ku-
manovskiot NOPO (1944). Zagi-
nal vo borba so bugarskata vojska.
LIT.: K(iril) Miqovski, Trieset i tri
godini od smrtta na Todor Velkov, „Ma-
kedonski veterinaren pregled“, VI, 2,
Skopje, 1977, 55–63; Jordan Cekov-Dane,
Revolucionernata dejnost na d-r Todor
Velkov-Pepeto vo 1941–1944 godina vo
Kumanovo „Beseda“, XIV, 37-38, Kumanovo,
april 1987, 110–120; Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i
`rtvi na fa{izmot od Kavadarsko,
Kavadarci, y. a., 24. S. Ml.
VELOSIPEDIZMOT VO MA-
KEDONIJA. Sportska discip-
lina {to zapo~nuva so pojavata
na prvite velosipedi vo Skopje i
vo Bitola (okolu 1890). Formi-
ran e velosipedski klub †Pelis-
ter# vo Bitola (1924), a potoa i
vo Skopje, Kumanovo i Veles. Ve-
losipedizmot e neguvan i vo so-
kolskata organizacija (1919–1941).
Koloezda~koto dru`estvo †Var-
dar# e sozdadeno vo Skopje (1941),
a vo natprevarite nastapuvale
Dimitar Bo`inov i Angel Tren-
~ev. Po Osloboduvaweto se osno-
vani velosipedski sekcii (od
1945), od koi nekoi prerasnale vo
posebni klubovi (po 1948). Na
odr`anoto prvo drumsko etapno
Republi~ko prvenstvo pobedil
Bor~e Todorovski (1947). Bile
odr`uvani trkite †Niz Makedo-
nija# (od 1968) i †Vata{ki memo-
rijal# za mladinci (od 1969). Dr-
`avni prvaci na te{ki velosipe-
263
V VELU[KA
Velosipedizam - dodeluvawe na peharite
di (kontra{i) stanale: \oko Em-
{ov (1957), Kariman od Bitola
(1959), Ivan Ne{ov i Traj~e Per-
kovski na lesen velosiped vo rid-
sko vozewe (1969), a Mladen Dap-
~evski osvoil vtoro mesto vo
drumskoto vozewe. Jugoslovenski
reprezentativci bile: Aleksan-
dar Kulevski, Slobodan Arsov-
ski i Jusuf Klica. Po osamosto-
juvaweto na Makedonija (1991) us-
pe{no prodol`ile velosiped-
skite aktivnosti vo zemjata i vo
stranstvo. \. K.
VELU[KA TUMBA ‡ neolitska
naselba vo podno`jeto na Baba
Planina, a na 400 m ju`no od s.
Porodin i 2 km isto~no od s. Ve-
lu{ina. Pretstavuva ve{ta~ka
viso~inka, visoka 5 m i so izdol-
`ena osnova od 250 m. Istra`uva-
na od arheolozite od Muzejot vo
Bitola (1971‡1984, so mali pre-
kini), koi vr{ele sonda`ni is-
kopuvawa vo nejziniot sredi{en
del. Taka, vo kulturniot sloj od 4
m bile konstatirani ~etiri fa-
zi od urbano obnovuvawe, ispol-
neti so ostatoci od izgoreni ob-
jekti i predmeti od materijalna-
ta i duhovnata kultura. Naselba-
ta bila podignata vo raniot i eg-
zistirala do krajot na sredniot
neolit. Zaradi hronolo{kiot
kontinuitet i tipolo{kata spe-
cifi~nost kaj keramikata i kul-
tnata plastika, neolitot vo Pe-
lagonija e atrubuiran kako zaseb-
na grupa. Naodite se ~uvaat vo
Muzejot vo Bitola.
LIT.: Dragica Simoska ‡ Voislav Sanev,
Neolitska naselba Velu{ka Tumba kaj
Bitola, „Maced. acta archaeol.“, 1, 1975; Vo-
islav Sanev, Neolitot i neolitskite
kulturi vo Makedonija, vo: Civilizacii
na po~vata na Makedonija, 2, MANU,
Skopje, 1995. V. S.
VEQKOVI], Dragoslav (s. Ma-
la Kru{evica, Srbija, 5. VI 1910 –
Skopje, 27. III 1997) – u~itel i pe-
dagog. @ivee vo Makedonija od
1938 g. kako u~itel vo s. Bu~in,
264
Kru{evsko. Pripa|a na napred-
noto u~itelsko dvi`ewe {to se
borelo za nacionalnite i socijal-
nite prava na obespravenite naro-
di vo toga{na Jugoslavija. Po za-
vr{uvaweto na Filozofskiot fa-
kultet (pedagogija) vo Skopje vo
prvata povoena generacija studen-
ti, raboti vo Ministerstvoto za
prosveta na Makedonija i vo Re-
publi~kiot zavod za unapreduvawe
na vospitanieto i obrazovanieto
(pomo{nik-direktor). Od 1961 g.,
kako honoraren predava~, ja izve-
duva nastavata po pedagogija na
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet vo Skopje. Ima objaveno pove-
}e od 100 stru~ni i nau~ni prilo-
zi i knigata „@ivotot i obrazova-
nieto# (1996).
LIT.: D. Veqkovi}, @ivotot i obrazo-
vanieto (Bele{ka za avtorot), Skopje,
1996. K. Kamb.
Herman
Vendel
VENDEL, Herman (1884–1936) –
germanski pisatel, publicist i po-
liti~ar; pove}egodi{en naroden
pratenik vo germanskiot parla-
ment (Rahjstag), poznava~ na sostoj-
bite na Slovenskiot Jug, koj niz
brojni napisi vo pe~atot i vo od-
delni knigi (1916-1936) iznesuva
bogati analiti~ki viduvawa za na-
rodite na Balkanot, a me|u niv i za
Makedoncite. Herman Vendel se
projavuva kako za{titnik na Ma-
kedonija i na nejzinoto pravo na
suveren `ivot vo vreme koga fa-
{izmot stapuva na evropskata po-
liti~ka scena. Toj ja brani samo-
bitnosta na makedonskite Sloveni
od poziciite na germanski socijal-
demokrat. @estoko go osuduva bu-
garskoto prisvojuvawe na Makedo-
nija i poveduva ostra polemika so
izvesniot makedonstvuju{t Dimi-
tar Rizov, projaven publicist i to-
ga{en bugarski ambasador vo Germa-
nija (1916/1917), koj be{e go obvi-
nil Vendel deka se povel po gle-
di{tata na J. Cvii}. Vo serijata
statii, glavno za fenomenot na ma-
kedonskite Sloveni, za koi Vendel
smeta deka se samobitna slovenska
nacija, pa|a v o~i negovata {iroka
informiranost za makedonskite
sostojbi i solidno poznavawe na
ve}e postojnata literatura za ma-
kedonskoto pra{awe.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BIBL.: na germanski jazik: Hajnrih Hajne
(1916); Ju`noevropski pra{awa (1918);
Od i za Ju`nite Sloveni (1920); Od ju`-
noslovenskata prerodba (1921); Habzbur-
zite i ju`noslovenskoto pra{awe (1924);
Ju`noslovenski silueti (1924) i Danton
(1932). Na srpski jazik: Jugoslavija, Ita-
lija i Albanija (1923), Borbata na Ju`ni-
te Sloveni (1925) i Za Jugoslovenite vo
Geteovoto ogledalo (1932). G. T.
VENETI – najstaro ime za Slo-
venite. Kako Eneti se sre}avaat
u{te kaj Herodot. Spored anti~-
kite pisateli, go naseluvale bal-
ti~koto krajbre`je i pore~jeto
na Visla. Vo VI v. toa ime se upot-
rebuvalo samo za zapadnite Slo-
veni, prifateno i vo sovremena-
ta istoriografija. Germancite i
denes nekoi od zapadnite Slove-
ni gi narekuvaat Vendi.
LIT.: Ch. Lubke, Slaven zwischen Elbe/Saale
und Oder. Wenden–Polaben–Elbslaven? Beo-
bachtungen zur Namenwahl, Jahrbuch für die
Geschichte Mittel-und Ostdeutsclands, 41
(1993). K. Ax.
VENEC – nevestinski ukras za
na glava, izraboten od cve}e, lo-
za, zdravec, bosilek, br{len,
{im{ir ili od nekoe drugo zim-
zeleno rastenie. Se odlikuval so
magiska za{titna funkcija. Vo
nekoi makedonski predelski ce-
lini (Skopska Crna Gora, Bojmi-
ja i dr.) se odlikuva so poslo`ena
struktura, ukrasen so metalen na-
kit (tepelak, tepela~iwa i piri-
{ani) vrz osnova napravena od
kora od cre{ovo drvo vo forma
na cilindar i pokrien so bela
marama so resi, taka {to ima
forma na kapa. Sl. T.
„VENEC“ – bugarska `enska
mladinska organizacija na
„Brannik“ (1941–1944) so dejnost
vo u~ili{tata vo Makedonija.
U~estvuvala vo site organizira-
ni proslavi i drugi manifesta-
cii so bugarska nacionalna so-
dr`ina. Bila profa{isti~ki
orientirana, a kon makedonski-
ot narod imala negatorski od-
nos, pretstavuvaj}i go kako del
od bugarskiot. Se raspadnala vo
septemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Bugarskata fa-
{isti~ka organizacija Brannik vo Ma-
kedonija 1941–1944 godina, Skopje, 1992.
\. Malk.
VENEC, Miokazi, Ki~evsko – 50
m visok rid vo dolinata niz ko-
ja{to minuval prastariot pat od
Ki~evijata kon Pelagonija, pre-
ku Brod. Vrvot pretstavuva elip-
sovidno plato (260 h 128 m, 3,5 ha)
blago navednato kon jug. Bilo ob-
gradeno so silen malteren yid-
emplekton (1,8–2 m) i zajaknato
so 12 pravoagolni kuli, sekoja na
rastojanie od 15 do 35 m. Na ju`-
niot, na zapadniot i na pogolemi-
ot del od severniot yid, na dis-
tanca od 8 do 12 m pod glavniot
yid, bil proektiran za{titen
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
predyid (proteihizma). Dol` glav-
niot yid odnatre bile izgradeni
pove}e prostorii so standarden
format, karakteristi~ni za VI v.
n.e. Otkrienite moneti go dati-
raat `ivotot na ova mesto od IV
do VI v. n.e. Na najvisokiot del od
grat~eto se otkrieni temeli na
trikorabna ranohristijanska ba-
zilika, so krstilnica paralelna
so ju`niot korab.
LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheo-
lo{ki istra`uvawa na Gradi{teto Ve-
nec kaj s. Miokazi, Ki~evsko, „MakActa-
Arch#, 7-8, 1981-1982, Skopje, 1987, 167-175;
I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische
Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen,
2002, 473-474, abb. 390, 391. V. L.
Elefterios
Venizelos
VENIZELOS, Elefterios (Mur-
nies, Krit, 23. VIII 1864 – Pariz,
18. III 1936) – studiral pravo na
Atinskiot univerzitet, aktivno
u~estvuval vo Kritskoto vosta-
nie (1897) i na Kritskoto sobra-
nie. Baral obedinuvawe so Grci-
ja, kade preminal i se vklu~il vo
politi~kiot `ivot. Vo 1910 g.
bil pretsedatel na Vladata na
Grcija. Za vreme na Balkanskite
vojni ja realiziral programata
za „Golema Grcija“, so okupacija-
ta i aneksijata na Egejskiot del
na Makedonija. Na Versajskata
mirovna konferencija (1919) iz-
dejstvuval klauzula vo Mirovni-
ot dogovor so Bugarija za razmena
na malcinstvata. So vbrojuvawe
na makedonskoto (mnozinsko) na-
selenie vo bugarsko malcinstvo,
Grcija sprovela etni~ko ~istewe
na anektiraniot del na Makedo-
nija. Po vojnata ostanal vo poli-
ti~kiot `ivot. Pred krajot na
`ivotot emigriral vo Francija
(1935), kade i po~inal.
LIT.: Tomas Gallant, Modern Greece, London,
2001; Andrew Rossos, The British Foreign Offi-
ce and Macedonian national identity, Slavic Re-
view, American Quarterly of Russian, Euroasian
and East European studies, v. 53, N. 2, Summer
1994. D. Jov.
VENOVSKA-ANTEVSKA, Sne-
`ana (Skopje, 2. VII 1959) ‡ filo-
log, nau~en sovetnik vo Insti-
tutot za makedonski jazik „Krste
Misirkov“, so potesna specijal-
nost – sovremen makedonski jazik
i sintaksa. Zavr{ila gimnazija,
a potoa diplomirala na Filo-
Sne`ana
Venovska
-Antevska
lo{kiot fakultet (makedonski
jazik) vo Skopje (1978–1982). Na
istiot fakultet magistrirala na
temata „Sprotivnata re~enica
kaj makedonskite avtori od XIX
vek“ (1983–1989) i doktorirala
na temata „Svrznikot NO vo ma-
kedonskiot jazik (sinhronija, di-
jahronija, perspektivi)“ (2001).
Raboti vo Institutot, od asis-
tent vo Oddelenieto za sovremen
jazik, do direktor (2002–2006).
Avtor e i koavtor na nekolku
knigi, golem broj statii i drugi
prilozi. Bila ~len e na Sovetot
za makedonski jazik pri Minis-
terstvoto za kultura na RM.
BIBL.: Sprotivnata re~enica kaj make-
donskite avtori od XIX vek, Skopje, 1998;
Intencijalno-sintaksi~ki re~nik na ma-
kedonskite glagoli, tom 1‡4, Skopje, 1992,
1997, 2000 i 2001 (koavtor); Li~noto ime
kaj Makedoncite, Skopje, 1996 (koavtor);
Blagoja Korubin i narodnite govori,
Skopje, 1998 (koavtor); Tolkoven re~nik
na makedonskiot jazik, tom I‡III, Skopje,
2003, 2005 i 2006.
LIT.: 50 godini Institut za makedon-
ski jazik „Krste Misirkov“ 1953‡2003,
Skopje, 2003, 47‡50. S. Ml.
VENS, Sajrus Roberts (Sairus Ro-
berts Vence) (Klarksburg, Zapadna
Virxinija, 27. III 1917 – Nujork,
12. I 2002) – amerikanski politi-
~ar i diplomat. Dr`aven sekre-
tar na SAD (1977–1980); eden od
kopretsedatelite na Rakovodni-
ot komitet na Konferencijata za
porane{na Jugoslavija, koj, zaed-
no so Lord Oven, vo 1992 g. mu
predlaga na Generalniot sekre-
tar na OON odobruvawe grupa od
voen, policiski i civilen perso-
nal {to bi ja ocenuvala situaci-
jata na terenot i bi podgotvila
izve{taj vo vrska so eventualno
pozicionirawe posebna misija za
preventivno ~uvawe na mirot vo
RM (preventivna diplomatija);
specijalen pratenik na General-
niot sekretar na OON vo proce-
sot na re{avawe na jugosloven-
skata kriza, imenuvan vo soglas-
nost so Rezolucijata 817/93 na So-
vetot za bezbednost na OON i
specijalen pratenik na General-
niot sekretar na OON vo prego-
vorite vo vrska so „razlikite
okolu imeto# me|u RM i RG, so
~ie zalagawe e postignata Priv-
VERZITI V
remenata soglasnost za normali-
zacija na odnosite me|u RG i RM
(13. IX 2005). T. Petr.
VERVERI^KI (Sciuridae) – fa-
milija od redot glodari (Roden-
tia), prisposobeni
za `ivot na drvja
ili na zemja, kade
{to kopaat dup-
ki. Kaj nas `ive-
at dva vida: ver-
veri~ka (Sciurus Ververi~ka
vulgaris) i stobol-
ka (Spermophilus citellus).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica-
ci na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mit-
chell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Kry-
stufek, P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The
Atlas of European Mammals, London-San Die-
go, 1999. Sv. P. – V. Sid.
VERGINA – v. Ajga
VERGUN, Dmitrij Nikolaevi~
(Gorodok, Leovska oblast, Ukrai-
na, 18. H 1871 – Hjuston, SAD, 3.
IX 1951) – ruski publicist, poet i
literaturen istori~ar, blizok
do K. Misirkov, D. ^upovski i N.
Dimov. Doktor po filologija na
Vienskiot univerzitet (1899) i
izdava~ na neoslovenofilskoto
sp. „SlavÔnskiŸ V‹kÍ“ vo Viena
(1900–1905), vo koe ja afirmira
kulturno-nacionalnata ideolo-
gija na MNLD vo S.-Peterburg.
Od 1907 g. redaktor na Sloven-
skiot oddel na v. †Novoe vremÔ#.
Profesor po slovenska filolo-
gija na Moskovskiot i na Irkut-
skiot univerzitet (1918–1919), a
po emigriraweto predava ruski
jazik i slavistika vo Praga (1922
–1945), a potoa na Hjustonskiot
univerzitet vo SAD.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo Pet-
rograd, I, Sk., 1978, 198–202 i 248–250; En-
ciklopediÔ istoriˆ Ukraˆni, 1, Kiˆv,
2003, 480. Bl. R.
VERZITI – slovensko pleme.
Kon krajot na VI i po~etokot na
VII v. se naselile vo Makedonija na
teritoriite severno od Solun, a
podocna se povlekle podlaboko vo
vnatre{nosta. Vo sojuz so drugite
plemiwa, u~estvuvale vo napadite
na Vizantija (614–616), pusto{ej}i
gi egejskite ostrovi, Ju`en Ili-
rik, Epir, Helada, bregovite na
Tesalija i vo napadot na Solun
(616). Se smeta deka imeto ima
iransko poteklo (berezant-visok).
Ponekoga{ se povrzuvaat so etno-
nimot Brsjaci, za naselenieto po-
me|u Ohrid, Prilep i Veles.
LIT.: T. @ivkovi¢, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002; F. Bari{i¢, ^uda Dimitrija
Solunskog kao istoriski izvori, Beog-
rad, 1953; I. Stefoska, Slovenite na po~-
vata na Makedonija (od VII do po~etokot
na X vek), Skopje, 2002. K. Ax.
265
V VERZITIJA
VERZITIJA – sklavinija na
Verzitite vo Makedonija, vo bli-
zina na bugarskata dr`ava. Bu-
garskiot kan Telerig (770–777)
vo oktomvri 774 g. pratil 12.000
vojnici i boljari da ja osvojat, a
nejzinite `iteli da gi preselat
vo Bugarija. Vizantijcite bile
izvesteni za namerite na Bugari-
te, ja presretnale i ja porazile
bugarskata vojska kaj Litohorija
(so nepoznata lokacija).
LIT.: Theophanis Chronographia, rec. C.de
Boor, I, Lipsiae, 1883. K. Ax.
Elena
Veri`nikova
VERI@NIKOVA, Elena Vladi-
mirovna (Orel, Rusija, 4. IX 1963)
– ruski lingvist-makedonist. Dip-
lomirala na Grupata za makedon-
ski jazik i literatura na Filo-
lo{kiot fakultet na Moskovski-
ot dr`aven univerzitet (1985), ka-
de {to i sega e docent na Katedra-
ta za slovenska filologija. Rabo-
tela kako nau~en sorabotnik i
profesor po makedonski i ruski
jazik vo razni institucii na svo-
jot univerzitet (1986&1989,
1993&2000 i od 2005), bila lektor
po ruski jazik na Filolo{kiot
fakultet „Bla`e Koneski# vo
Skopje (1997&2000), predavala na
Diplomatskata akademija vo Mos-
kva (2001&2002) i bila ata{e za
kultura vo Ambasadata na Ruskata
Federacija vo RM (2002&2006). Ja
odbranila vo Moskva kandidatska-
ta disertacija „KategorialÏnΟ
status i funkcionirovanie glago-
lÏnÎh form s komponentom }e v
sovremennom makedonskom litera-
turnom ÔzÎke# (1997). Koavtor e
na tritomniot Makedonsko-rus-
skiŸ slovarÏ, pod redakcija na R.
Usikova (Skopje, 1997) i koavtor
i koredaktor na Makedonsko-rus-
skiŸ slovarÏ. Makedonsko-ruski
re~nik (Moskva, 2003). U~estvuva-
la pove}epati na Me|unarodniot
seminar za makedonski jazik, lite-
ratura i kultura vo Ohrid i na na-
u~ni sobiri vo RM i objavuva pre-
vodi od makedonskata literatura
na ruski jazik. Ima objaveno pove-
}e nau~noistra`uva~ki trudovi
od oblasta na makedonistikata.
BIBL.: K voprosu o sopostavitelÏnom
izu~enii funkcionirovaniÔ form buduÈih
vremen v balkanskoslavÔnskih ÔzÎkah, zb.:
266
Sinhronno-sopostavitelÏnoe izu~enie
grammati~eskogo stroÔ slavÔnskih ÔzÎkov,
Moskva, 1989.6-8; Kon modalno-negativni-
te zna~ewa na glagolskite formi so }e vo
makedonskiot jazik, zb.: Nau~na diskusija
na SMJLK, 16, Skopje, 1990, 19-26; Kon iz-
razuvawe na povtorlivosta na dejstvata
vo makedonskiot jazik vo sporedba so rus-
kiot, srpskohrvatskiot i bugarskiot ja-
zik, zb.: Nau~na diskusija..., 18, 1992, 24-32;
VzaimodeŸstvie modalÏnosti i negativ-
nosti pri formirovanii ~astnogo zna~e-
niÔ glagolÏnoŸ formÎ v makedonskom li-
teraturnom ÔzÎke, zb.: AktualÏnÎe prob-
lemÎ slavÔnskoŸ filologii, Moskva, 1993,
48; Za edna upotreba na idno vreme pri is-
ka`uvawe na minati dejstva vo makedon-
skiot vo sporedba so ruskiot (idno isto-
risko), zb.: Nau~na diskusija..., 22, 1996, 99-
104; Funkcionirovanie form buduÈego
vremeni v zna~enii nastoÔÈego neaktualÏ-
nogo v makedonskom, russkom i serbohor-
vatskom ÔzÎke, zb.: SopostavitelÏnÎe i
sravnitelÏnÎe issledovaniÔ russkogo i
drugih ÔzÎkov. DokladÎ IV me`dunarod-
nΟ simpozium MAPRœL, Beograd, 1997,
164, 170; Formite }e+da+verbum finitum vo
makedonskiot literaturen jazik, „Ma-
kedonski jazik#, 1994-1996, Skopje, 1998,
235-242; Koncipirawe na odrazuvaweto na
leksikata vo makedonsko-ruskiot re~nik,
(koavtor so R. Usikova i R. Tasevska), zb.:
Makedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i
kulturni vrski, Skopje, 1998, 53-60; Pro-
blemi na paronimijata i priod kon nejzi-
noto leksikografsko re{avawe, zb.: Ma-
kedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i kul-
turni vrski, Skopje, 1998, 247-250; Morfema
po- kak nositelÏ zna~eniÔ komparativnos-
ti v makedonskom ÔzÎke, zb: MakedonskiŸ
ÔzÎk, literatura i kulÏtura v slavÔnskom
i balkanskom kontekste, Moskva, 1999, 96-
102; Transkripcija na ruskite imiwa vo
makedonskiot jazik, „Literaturen zbor”,
1-2, Skopje, 2001, 49-52; Za edna upotreba
na idnoto vreme vo makedonskiot jazik:
idno referativno, zb.: Rusko-makedonski
jazi~ni, literaturni i kulturni vrski,
Skopje, 2006, 17-21.
LIT.; Ivan Dorovski, Emilija Crvenkov-
ska, Leksikon na stranski makedonisti
XX i XXI vek, Skopje, 2008, 18-19. Bl. R.
Stefan
Verkovi}
VERKOVI], Stefan I. (s. Ug-
qara, Bosna 5. III 1821 – Sofija,
30. XII 1893) – bosanski frater,
arheolog, sobira~ i publikuva~
na makedonski folklor, srpski i
ruski politi~ki aktivist i orga-
nizator na antielinizmot, no i
propagator na bugarizmot vo Ma-
kedonija. Studira vo Zagreb, kade
{to pod vlijanie na Qudevit Gaj,
gi prifa}a ideite na ilirizmot,
jugoslovenstvoto i panslavizmot.
Zaminuva za Srbija i raboti vo
korist na srpskata propaganda –
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ja posetuva Dalmacija, Crna Gora
i Albanija (1843), a potoa i So-
lun (1844). Vo Makedonija pres-
tojuva kako politi~ki agent na
srpskata vlada (1850–1877). Se za-
nimava so sobirawe starini (ra-
kopisi, numizmati~ki materijal
i umetni~ki predmeti) i folklo-
ren materijal, i ja izvestuva srp-
skata vlada za situacijata vo Ma-
kedonija. Kontaktira so site poz-
na~ajni prerodbenski dejci. Se
javuva kako zna~ajna figura vo
celokupniot duhovno-prosveten i
nacionalno-politi~ki `ivot vo
Makedonija, dejstvuvaj}i kako an-
tipatrijar{iski deec i propaga-
tor na slovenstvoto, no i na srp-
sko-ruskata orientacija. Aktiv-
no u~estvuva vo site potfati vo
revolucionerno-osloboditelno-
to dvi`ewe vo Makedonija od toj
period. Podocna izvesno vreme
`ivee vo Rusija (do maj 1890), a po-
toa dobiva bugarska penzija i os-
tanuva vo Sofija do svojata smrt.
Uspeva da objavi samo eden zbor-
nik so makedonski narodni pesni
(„Narodne pesme Makedonski Bu-
gara#, 1860). Neobjaveniot fol-
kloren materijal i bogatiot li-
~en arhiv e otkupen od Minis-
terstvoto za prosveta na Bugari-
ja, a del se ~uva vo bibliotekata
na Ruskata akademija na naukite
vo S.-Peterburg. Posthumno se
objaveni nekolku zbornika.
BIBL. i LIT.: Narodne pesme Makedonski
Bugara. Skupio StefanÍ I. Verkovi}Í,
kwiga prva, @enske pesme, Beograd, 1860;
P. A. LavrovÍ, SbornikÍ Verkovi~a. I.
NarodnÎe pesni MakedonskihÍ BolgarÍ,
SbornikÍ Otdelen˜Ô Russkago ÔzÎka i
slovesnosti RossiŸskoŸ Akademii NaukÍ,
XCV, № 5 i poslednΟ, PetrogradÍ, 1920;
Lidové pov9dky jihomakedonské, z rukopisù St.
Verkovi~ov7ch vydali Petr. A. Lavrov a Jir`9 Po-
l9vka, v Praze, 1932; Zbornik Makedonski
narodni pesni. Sobrani od Stefan I.
Verkovi}. Redakcija i predgovor Kiril
Penu{liski, Skopje, 1961; Mihail Arna-
udov, Verkovi~ i Veda Slovena, SbNUN,
LII, SofiÔ, 1968; Dokumenti za bÍlgar-
skoto vÍzra`dane ot arhiva na Stefan
I. Verkovi~ 1860– 1893, SofiÔ, 1969; Ste-
fan I. Verkovi}, Ju`nomakedonski na-
rodni prikazni. Priredil Tome Sazdov,
I–II, Skopje, 1977; Stefan I. Verkovi},
Makedonski narodni pesni. Podgotvil i
redaktiral Kiril Penu{liski, I-V,
Skopje, 1985; Ljubi{a Doklesti}, @ivotni put
Stjepana Verkovi}a (1821–1894), †Radovi#, vol.
14 (1), Zagreb, 1981, 229-358. B.R.-J.
VERKOVI]EV APOSTOL ‡
rakopis od krajot na XIV v., koj,
spored svoite paleografski i ja-
zi~ni osobenosti, se vbrojuva vo
makedonskite rakopisi. Sodr`i
99 pergamentni listovi, pi{uvan
na mali listovi so dimenzii
21h14 cm. Se ~uva vo Rakopisniot
oddel na Ruskata nacionalna bib-
lioteka vo Sankt Peterburg so
sign.: Q n I 46. Rakopisot $ go pro-
dal Stefan Verkovi}, pa po nego
i go dobil imeto. Napi{an e od
edna raka, so deset zapisi, koi,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
iako kratki po svojata forma i
sodr`ina, pretstavuvaat va`en
jazi~en materijal, bidej}i se sos-
taveni od prepi{uva~ot na rako-
pisot i vo niv doa|aat do izraz di-
jalektnite osobenosti na pi{uva-
~ot. Upotrebata na a namesto 5,
cel red zamenski formi, svrznikot
ta, svedo~at deka zapisite se od ma-
kedonskata jazi~na redakcija. Ima
me{awe na nosovkite, naporedno
so bele`eweto na ou za 5 i e za 3,
zamena na erovite so vokalskite
grafii o/e, nivno gubewe vo slaba
pozicija i pojava na sekundarni
erovi. Prisustvoto na epentetsko-
to l, raskolebanata upotreba na x
i negova zamena so i i obratno, uka-
`uvaat na govor {to rano bil pod-
lo`en na vlijanieto od srpskiot
govor, odnosno stanuva zbor za ra-
kopis pi{uvan na terenot na Se-
verna Makedonija. Procesot na me-
{awe na pade`ite i tendencijata
za sozdavawe eden op{t pade`, za-
po~nat u{te od XII v., prodol`uva.
Leksi~kite osobenosti na rakopi-
sov (vo sporedba so Karp., Ohr.,
Vran., Strum.) uka`uvaat deka e re-
gistriran mo{ne zna~aen i redok
materijal. Pokraj prisustvoto na
neologizmi, nadvladuvaat arhai~-
ni formi. S. Nov.
VERNER, Ru`a Stjepanova (Ru`a
Werner) (s. Canovo, Slavonski
Brod, Hrvatska 16. II 1900 – \akovo,
Hrvatska 22. II 1981) – histolog, em-
briolog, redoven prof. na Med. f.
Diplomirala na Med. f. vo Zagreb.
Vo Skopje doa|a, po pokana, kako
docent od zagrepskiot Med. f.
(1947). Osnova~ e i dolgogodi{en
direktor na Institutot za histo-
logija i embriologija pri Med. f.
vo Skopje i {ef na Katedrata.
IZV.: „Makedonski medicinski pregled#,
1–2, Skopje, 1980. D. S.-B.
VEROISPOVEDI VO MAKE-
DONIJA ‡ verski zaednici i re-
ligiozni grupi vo Makedonija.
Vo minatoto na Makedonija eg-
zistirale re~isi site balkanski
veroispovedi, od raznite mnogu-
bo`estva, do hristijanskata i
muslimanskata religija. Za~uva-
ni se golem broj arheolo{ki os-
tatoci niz celata teritorija na
geografska Makedonija od site
istoriski periodi. Svoja poseb-
na religija imale i anti~kite
Makedonci i Pajoncite. Me|u ar-
heolo{kite naodi ima brojni
tragi i od helenskata i rimskata
religija. Hristijanstvoto vo Ma-
kedonija pak prv go propovedal
apostolot Pavle i vo izminatiot
milenium toa stanalo dominan-
tnata religija. Sega vo Republi-
ka Makedonija se registrirani
vkupno 25 verski zaednici i reli-
giozni grupi obedineti vo Soju-
zot na verski zaednici vo Make-
donija so sedi{te vo Skopje. Naj-
mnogu vernici ima Makedonskata
pravoslavna crkva (nad 1.500.000
so 1.502 crkvi i paraklisi i 191
manastir), na vtoro mesto e Is-
lamskata verska zaednica, a oso-
beno zna~ajna uloga imaaat i Ka-
toli~kata verska zaednica i
Evangelisti~ko-metodisti~kata
crkva. Aktivni se i Baptisti~ka-
ta crkva †Radosna vest#, Bekta{-
kata zaednica, Evangelisti~ko-
kongre{anskata crkva, Evrejska-
ta verska zaednica i dr. Site ver-
ski zaednici imaat zna~ajna ulo-
ga vo so`ivotot me|u gra|anite,
po~ituvaj}i go Ustavot, zakonite
i kanonite.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na ma-
kedonskata pravoslavna crkva, †Makedon-
ska kniga#, Skopje, 1989; Jovan Bel~ovski,
Istoriskite osnovi na avtokefalnosta
na makedonskata pravoslavna crkva, NIO
†Studentski zbor#, Skopje, 1986; The Repub-
lic of Macedonia, GIT †Goce Del~ev#, Skopje,
1993, 163-169; Dragi Kostadinovski, Var-
darskiot del od Makedonija pod jurisdik-
cija na Srpskata pravoslavna crkva (1919-
1941), †Menora#, Skopje, 1995. S. Ml.
VEROU^ENIE/VERONAUKA –
nastaven predmet vo srpskite i vo
bugarskite u~ili{ta vo Makedo-
nija do 1944 g. So „Privremeniot
plan za obuka vo osnovnite u~i-
li{ta#, donesen od Poverenstvo-
to za prosveta pri Prezidiumot
na ASNOM (30. IX 1944), e predvi-
deno fakultativno izu~uvawe na
verou~enieto od I do IV oddelenie
na osnovnoto u~ili{te, no so nov
dokument od 1945 g., namesto vero-
u~enie e voveden fakultativno
predmetot verska nastava vo prvi-
te ~etiri oddelenija na osnovnoto
u~ili{te. So prviot Ustav na
NRM (31. XII 1946) se odvojuva u~i-
li{teto od crkvata i se ukinuva
verskata nastava vo u~ili{tata,
no se dopu{ta, po `elba na rodi-
telite, da mo`e da se organizira
vo crkovni prostorii.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazo-
vanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
VERSAJSKA MIROVNA KON-
FERENCIJA (Versaj, 18. I ‡ 28.
VI 1919) ‡ mirovna konferencija
po Prvata svetska vojna. Na make-
donskiot narod ne mu bilo priz-
nato pravoto na samoopredeluva-
we i na dr`avnost. Pra{aweto za
Makedonija vo Dr`avata na Srbi-
te, Hrvatite i Slovencite bilo
razgleduvano vo Komitetot za no-
vite dr`avi i za za{titata na
malcinstva pri utvrduvaweto na
mirovniot dogovor so Kralstoto
na Srbite, Hrvatite i Slovenci-
te. Rasprava se vodela po predlo-
got na italijanskata delegacija za
davawe avtonomija na Makedonija
(Aneks A). Protiv bile Velika
Britanija i Francija koi ne go
prifatile i modificiraniot
VERSAJSKI V
Versajskata mirovna konferencija (1919)
predlog za lokalna avtonomija vo
odnos na jazikot, na obrazovanie-
to i na religijata, a nitu predlo-
got za samouprava. Toa pra{awe
bilo zatvoreno so potpi{uvawe-
to na Sen`ermenskiot mirovniot
dogovor (10. IX 1919). Istiot den
Komitetot za novite dr`avi go
izvestil Visokiot sovet deka go
prifatil baraweto na Grcija vo
dogovorot za mir so Bugarija da se
vnese klauzula i za recipro~na
razmena na malcinstvata me|u Gr-
cija i Bugarija. Visokiot sovet
na Dru{tvoto na narodite (19.
XI), po dobivaweto na soglasnosta
od Bugarija, go odobril Nacrt-do-
govorot me|u Grcija i Bugarija za
recipro~no emigrirawe na mal-
cinstvata, pod bugarsko malcin-
stvo bil smetan makedonskiot na-
rod, po {to pra{aweto na Pirin-
skiot del od Makedonija stanalo
bespredmetno. Vo Nej (27. XI 1919)
bile potpi{ani Mirovniot dogo-
vor so Bugarija, a potoa i Konven-
cijata za razmena na malcinstva-
ta (28. XI). Podelbata na Makedo-
nija bila sankcionirana, so pravo
na Grcija da sprovede etni~ko
~istewe na anektiraniot Egejski
del od Makedonija.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori (1913-1940), Skopje, 2006; Dokumen-
ti za borbata na makedonskiot narod za
samostojnost i za nacionalna dr`ava,
Skopje, 1981. M. Min.
VERSAJSKI MIROVNI DO-
GOVORI (1919) – dogovori {to
proizleguvaat od Versajskiot mi-
roven dogovor {to se odnesuvaat
i na Makedonija. Na Mirovnata
konferencija na makedonskiot
narod ne mu bilo priznato pravo-
to za samoopredeluvawe i za soz-
davawe samostojna dr`ava. So mi-
rovnite dogovori bila sankcio-
nirana podelbata na Makedonija.
Vo Sen-@ermen (10. IX 1919) bil
267
V VERSKI
potpi{an Dogovorot me|u Sojuz-
ni~kite i zdru`enite sili na An-
tantata i novosozdadenata Dr`a-
va na Srbite, Hrvatite i Sloven-
cite so koj go dobila taa dr`ava
pokraj reokupiraniot Vardarski
del od Makedonija, anektiran od
Srbija po Balkanskite vojni, i
Strumi~kiot kraj. Vo Nej (27. XI
1919) bil potpi{an miroven do-
govor me|u Sojuzni~kite i zdru-
`enite sili so Bugarija. So Do-
govorot bila sankcionirana po-
delbata na Makedonija me|u Buga-
rija, Grcija i Dr`avata na Srbi-
te, Hrvatite i Slovencite, na Bu-
garija £ bil ostaven Pirinskiot
del od Makedonija. So podocne`-
nata demarkacija na granicata
me|u Dr`avata SHS i Albanija
bila zavr{ena ~etvornata podel-
ba: Grcija dobila 35.169 km2,
Kralstvoto SHS 25.774 km2, Bu-
garija 6.798 km2, a pomal del do-
bila Albanija.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, Skopje, 1981; Istorija na
makedonskiot narod, Skopje, 2000.
M. Min.
VERSKI DVI@EWA vo Make-
donija ‡ dvi`ewa {to sekoga{,
pokraj konfesionalnite, imale i
politi~ki, socijalni, kulturni i
nacionalni programi. Bogomils-
tvoto se javilo vo prvata polovi-
na na X v. i go dobilo imeto po
Bogomil, sve{tenik koj prifa-
til idei od manihejskata vera.
Zapo~nalo kako religiozno pro-
tiv crkvata, a prerasnalo vo so-
cijalno dvi`ewe na narodnite
masi za protivstavuvawe i na vla-
deja~kata klasa vo dr`avata. Pre-
rodbenskoto dvi`ewe zapo~nalo
po ukinuvaweto na Ohridskata
arhiepiskopija (1767), pominuvaj-
}i niz nekolku fazi, vo koi e
o~igledno pomestuvaweto od cr-
kovni kon svetovni celi. Vo po-
~etokot dvi`eweto go postavuva
baraweto za makedonsko sve{ten-
stvo, liturgija i obrazovanie na
govorniot jazik. Za taa cel bile
organizirani }elijni i narodni
u~ili{ta, osnovani od crkovno-
u~ili{nite op{tini – so nasta-
va (crkovna i svetovna) na lokal-
nite dijalekti. Vo `estokiot su-
dir na makedonskite crkovno-
u~ili{ni op{tini so Carigrad-
skata patrijar{ija, podocna i so
Bugarskata egzarhija, kanonskite
pra{awa im go otstapuvaat mes-
toto na nacionalnite. Prerod-
benskoto dvi`ewe odigralo gole-
ma uloga vo budeweto i oformu-
vaweto na makedonskiot naciona-
len identitet. Unijatskoto dvi-
`ewe vo Makedonija se javilo vo
sredinata na XIX v. pottiknato so
Enciklikata do isto~nite naro-
di na papata Pij IX, vo koja site
268
pravoslavni narodi bile pokane-
ti da pominat vo unija so Rimska-
ta crkva, so zadr`uvawe na pra-
voslavniot obred i domorodnoto
sve{tenstvo, kako i neme{awe na
katoli~kiot kler. Dvi`eweto
zelo posilen zamav vo eparhiite
vo ju`niot del na Makedonija
{to bile izlo`eni na pritiso-
kot na gr~kata propaganda, osobe-
no vo Kuku{ko-poljaninskata
eparhija. Pred krajot na 1873 i vo
po~etokot na 1874 g. {est make-
donski crkovni op{tini (Solun-
skata, Vodenskata, Kuku{kata,
Dojranskata, Strumi~kata i Ma-
le{evskata) se opredelile za
prifa}awe na unijata. Vo tek e
procesot za priznavawe na avto-
kefalnosta na Makedonskata pra-
voslavna crkva, pa povtorno se ja-
vuva prevalencijata na politi~-
kite interesi na po{irokiot
prostor na Balkanot pred kanon-
skite.
LIT.: Bla`e Koneski, Kon makedonskata
prerodba, Skopje, 1959; Slavko Dimevski,
Istorija na makedonskata pravoslavna
crkva, Skopje, 1989; Slavko Dimevski, Ku-
ku{ka unija od 1859 godina, „Glasnik na
INI“, Skopje, 1960; Ble`e Ristovski,
Unijatstvoto vo Makedonija (I–IV),
†Razgledi#, II (treta serija), 9, Skopje,
1960, 908–936; II, 10, 1005–1029; III (treta
serija), 1, 1960, 72–90 i III, 2, 158–189; isti-
ot, Portreti i procesi od makedonska-
ta literaturna i nacionalna istorija,
I, Skopje, 1989; Mihailo Minoski, Uni-
jatstvoto i protestantsvoto vo var-
darskiot region so poseben osvrt na doj-
ransko-gevgeliskiot kraj do Balkanski-
te vojni, Gevgelija, 1987; Cane Mojanov-
ski, Avtokefalnosta na makedonskata
pravoslavna crkva (dokumenti), Skopje,
2004. M. Ta{.
VERSKI ZAEDNICI vo Re-
publika Makedonija ‡ religioz-
ni organizacii na verski zaedni-
ci i religiozni grupi. Spored
Zakonot za verskite zaednici i
religioznite grupi verskite za-
ednici pretstavuvaat dobrovol-
no organizirani, neprofitni za-
ednici na vernici od ista verois-
poved, a religioznite grupi se
dobrovolni, neprofitni zdru`u-
vawa na vernici so isto versko
ubeduvawe koi ne pripa|aat na
registrirana verska zaednica.
Verskite zaednici se organiza-
cii na vernici koi im pripa|aat
na religiite so dolga tradicija
na teritorijata na Makedonija –
hristijanskata, islamskata ili
judejskata. Za sekoja veroispoved
mo`e da postoi edna verska zaed-
nica. Vo hristijanskite zaednici
vleguvaat: Makedonskata pravos-
lavna crkva, Katoli~kata crkva,
Evangelsko-metodisti~kata crk-
va, Hristijanskata adventisti~-
ka crkva, Hristijanskata baptis-
ti~ka crkva „Radosna vest“, Evan-
gelsko-kongre{anskata crkva,
Evangelskata crkva vo Republika
Makedonija, Bo`jata crkva, No-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
voapostolskata crkva vo Makedo-
nija, Nezavisnata Hristova crk-
va, Hristijanskata crkva „Blaga
vest“. Islamski zaednici se: Is-
lamskata verska zaednica na Re-
publika Makedonija i Bekta{is-
kata verska zaednica (prvata ce-
ni deka dervi{kiot bekta{iski
red e nejzin sostaven del). Judej-
skata religija e pretstavena so
Evrejskata verska zaednica. Ver-
skite organizacii se izdeleni od
dr`avata i se ednakvi pred zako-
not.
LIT.: Ustav na Republika Makedonija,
„Slu`ben vesnik na Republika Makedo-
nija“, Skopje, 2002; Zakon za verski zaed-
nici i religiozni grupi, „Slu`ben ves-
nik na Republika Makedonija“, Skopje,
1997. M. Ta{.
VERSKI [KOLI VO MAKE-
DONIJA – sredni u~ili{ta za
podgotovka i obrazovanie na kadar
za potrebite na crkovnite slu`bi
i religioznite obredi na raznite
veroispovedi, nadvor od dr`avni-
ot obrazoven sistem. Spored Usta-
vot, site veroispovedi imaat pra-
vo na {koluvawe kadar za svoite
religiozni potrebi. Svoi verski
u~ili{ta imaat organizirano
pravoslavnata i muslimanskata
zaednica (Skopje, po edno u~ili{-
te). Prvoto pravoslavno u~ili{-
te vo Makedonija e otvoreno vo
1869 g. vo [tip od poznatiot peda-
gog Josif Kova~ev, a bilo nare~e-
no Pedago{ko-bogoslovsko u~i-
li{te. Obidi za otvorawe vakvi
u~ili{ta vo XIX v. imalo i vo dru-
gi gradovi (Prilep, Bitola, Skop-
je). Me|u dvete svetski vojni bo-
goslovsko u~ili{te so ~etirigo-
di{en nastaven kurs bilo otvore-
no vo Bitola (1921) od strana na
Srpskata pravoslavna crkva za
podgotvuvawe kvalifikuvani sve-
{tenici. Vo ramkite na musli-
manskata veroispoved u~ili{teto
od vakov vid e poznato pod imeto
medresa. Najstaro vakvo u~ili{te
se smeta Isak-begovata medresa,
osnovana vo Skopje vo 1440 g. Vo
1924 g. vo Skopje e osnovano vakvo
u~ili{te pod imeto Velika med-
resa. Iako bilo predvideno nasta-
vata da se izveduva na turski jazik,
taa se izveduvala na srpski jazik.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazo-
vanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
VERSKO POVERENSTVO pri
Glavniot {tab na NOV i POM
(1943) – formirano na 11. X 1943
g. vo s. Crvena Voda (Ohridsko).
Na 15. X 1943 g., so naredba koman-
dantot Mihajlo Apostolski,
sve{tenikot od Debar Veqo Man-
~evski bil nazna~en za prv ver-
ski referent. Site negovi nared-
bi i re{enija bile zadol`itelni
za sve{tenicite i crkovnite op-
{tini na oslobodenata teritori-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ja. So formiraweto na verskoto
poverenstvo, makedonskoto sve{-
tenstvo ne samo de facto, tuku i de
iure ja otfrlilo tu|ata crkovna
vlast i se sozdavala makedonska
crkovna organizacija. Verskiot
referent gi izvestil site sve{-
tenici vo Makedonija deka pres-
tanuvaat zakonite na biv{ite
okupatorski vlasti, se prekinu-
vat vrskite so verskite ustanovi
nadvor od Makedonija, a mati~ni-
te i drugite knigi da se vodat na
makedonski jazik.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
Kosta
Veselinov
VESELINOV, Kosta (s. Bob{e-
vo, Pirinsko, 1908 – Ksanti, Tra-
kisko, 19. IX 1942) – makedonski
kulturno-nacionalen deec, isto-
ri~ar i publicist. U~i vo Gorna
Xumaja, no poradi u~estvo vo mar-
ksisti~koto dvi`ewe, vo VI klas
e isklu~en od gimnazijata i obra-
zovanieto go prodol`uva vo Pa-
zarxik. Vo slednata godina se
vra}a vo Gorna Xumaja i razviva
po{iroka nacionalno-politi~ka
dejnost. Po zavr{uvaweto na gim-
nazijata (1929) izvesno vreme ra-
boti vo Melnik, a potoa se zapi-
{uva prvin na Filozofskiot, a
potoa na Pravniot fakultet vo
Sofija (1930). Stanuva ~len na
VMRO(Ob) i na KPB, eden od os-
nova~ite na BONSS, no i vo ra-
kovodstvoto na Makedonskata na-
rodna studentska grupa „Goce Del-
~ev# {to po~nuva da go izdava
svojot organ „Makedonski stu-
dentski listÍ# (1931), a po zabra-
nata prodol`uva „Makedonska
studentska tribuna# (1932). Pora-
di nacionalno-politi~kata ak-
tivnost i statiite vo v. „Make-
donsko zname# e osuden od mihaj-
lovistite na smrt i izvesno vre-
me `ivee ilegalno. Uapsen i is-
klu~en od Sofiskiot (1933), toj
se zapi{uva na Belgradskiot uni-
verzitet. Kako pravnik se vra}a
vo Sofija (1935) i se vklu~uva vo
Redakcijata na sp. „Makedonski
vesti#. ^len e na Makedonskiot
partiski aktiv na BKP. Po zab-
ranata na vesnikot MV, u~estvuva
vo Publicisti~kiot kru`ok
„Nacija i kultura# i vo podgotov-
kata na v. „Goce#. Redaktor e na v.
„GlobusÍ# (1936– 1937) i se vklu-
~uva vo obnoveniot Makedonski
literaturen kru`ok vo Sofija.
Ja prou~uva makedonskata isto-
rija i kultura i od 1938 g. po~nu-
va da objavuva svoi publikacii vo
novata Nacionalna nau~na bib-
lioteka „K’lbo#: „Nacionalno-
porobeni narodi i nacionalni
malcinstva (nau~no-sociolo{ka
etida)# (1938), „Prerodbata na
Makedonija i Ilindenskoto vos-
tanie# (1939), koja{to e prevede-
na na makedonski u{te vo 1944 g. i
stanuva prv u~ebnik po istorija
vo otvorenite makedonski u~i-
li{ta, i „Borci za narodna slo-
boda# (1940) so monografski pri-
log i za G. Del~ev. Kako advokat,
gi brani uapsenite Makedonci i
~lenovi na MLK. Po okupacijata
na Vardarskiot del na Makedoni-
ja, poradi nacionalno-politi~-
kite dejnosti e uapsen (1. IX 1941)
i ispraten vo koncentracioniot
logor vo Eni-]oj (Trakija). Umi-
ra na operacija od apendicit vo
bolnicata vo Ksanti, a pogreban
e vo Sofija. Golem e brojot na
statiite (naj~esto nepotpi{ani
ili objaveni pod psevdonimi) vo
vesnicite: „Makedonski student-
ski listÍ#, „Makedonska student-
ska tribuna#, „Makedonsko zna-
me#, „Makedonska mlade`Ï#, „Ma-
kedonsko delo#, „Makedonski ves-
ti#, „Eho#, „GlobusÍ#, „ZarÔ#,
„Dšga# i dr. vo koi obrabotuva
pra{awa od makedonskata i bal-
kanskata istorija, za nacionalna-
ta svest, nacionalnoto pra{awe,
malcinstvata i kulturata.
LIT.: Mihail Smatrakalev, Georgi Abad-
`iev, DimitÍr [arland`iev, Krum
Aleksov, Kosta Veselinov, „Rabotni~e-
sko delo#, VII, 318, SofiÔ, 28, IX 1945, 4;
Ivan Ivanov, Kosta Veselinov, vo zb.:
Pirinski sokoli (O~erci za zaginali re-
volÓcionni borci, deŸstvuvali v Blago-
evgradski okrÍg), SofiÔ, 1970; D-r Bla`e
Ristovski, Portreti i procesi od make-
donskata literaturna i nacionalna is-
torija, III, Skopje, 1990, 458–490. Bl. R.
VESELINOVI], Milojko V. ‡
u~itel, kni`evnik, srpski publi-
cist i diplomat. Bil u~itel vo
Vrawe (1874), slu`benik na Mi-
nisterstvoto na vojnata i
upravnik na Domot na Dru{tvoto
„Sveti Sava“ vo Belgrad
(noemvri 1888 – avgust 1889), po
{to zaminal na diplomatska
slu`ba vo Carigrad (avgust
1889–1892) za podgotovka na make-
donski u~ebnici i knigi za srp-
skata propaganda vo Makedonija.
Avtor i koavtor e na pove}e
„makedonski“ u~ebnici (bukvari
i ~itanki) i na publikacii za
VESKOVI]-VANGELI V
Makedonija i Makedoncite, so
pomo{ na Stojan Novakovi}.
Izvesen period bil srpski
konzul vo Skopje, Solun i
Bitola. Bil blizok prijatel na
Dame Gruev.
BIBL.: Bukvar za narodne {kole, Ca-
rigrad, 1888; ^itanka za II razred, Ca-
rigrad, 1889; Statitika srpskih {kola
u Turskom carstvu, Beograd, 1896.
LIT.: D-r Kliment Xambazovski, Kul-
turno-op{testvenite vrski na Make-
doncite so Srbija vo tekot na XIX vek,
Skopje, 1960, 97, 101, 121, 176, 177, 179, 183,
190, 192, 196, 237, 249, 252-254, 256, 258 i
276; D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot
narod i makedonskata nacija, 1, Skopje,
1983, 516, 517, 523, 529, 533 i 544; istiot,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija,
Skopje 1989, 199, 543, 544, 547 i 548. S. Ml.
Vera
Veskovi}
-Vangeli
VESKOVI]-VANGELI, Vera
(Veles, 1. XII 1933 ‡ Skopje, 14. III
2007) ‡ istori~ar. Diplomirala
op{ta istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1958). Izves-
no vreme rabotela kako profesor,
a potoa do penzioniraweto vo
INI vo Skopje (1960‡1998). Dok-
torirala na Humboltoviot uni-
verzitet vo Berlin (1974) na tema
†Vlijanieto na germanskoto pro-
letersko `ensko dvi`ewe vo jugos-
lovenskite zemji od 70-tite godini
na XIX vek do krajot na Prvata
svetska vojna#. Po izborot za nau-
~en sovetnik (1984), bila pretseda-
tel na Sojuzot na istoriskite
dru{tva na Makedonija (1987) i
prorektor za me|unarodni odnosi
na Univerzitetot †Sv. Kiril i
Metodij# vo Skopje (1994/5‡1996/7).
BIBL.: Samostojnite feudalni vladete-
li vo Makedonija, Skopje, 1963; Zbornik na
dokumenti za u~estvoto na `enite od Ma-
kedonija vo Narodnoosloboditelnata voj-
na i Revolucijata 1941–1945, (so koavtor),
Skopje, 1976; @enata niz revolucijata do
socijalizam, Skopje, 1977; @enata vo Revo-
lucijata na Makedonija 1941–1945, Skopje,
1982; Osmi mart i naprednoto dvi`ewe na
`enite vo Makedonija (1939–1945), Skopje,
1985; Evreite vo Makedonija vo Vtorata
svetska vojna. Zbornik na dokumenti (so
koavtor), Skopje, 1986; @enata vo oslobo-
ditelnite borbi na Makedonija
(1893–1945), Skopje, 1990; Francuskata re-
volucija i Kru{evskiot manifest 1903,
Skopje,1993; Antifa{isti~kiot front
na `enite vo Makedonija (1943–1945).
Zbornik na dokumenti, Skopje, 1994; Prezi-
diumot na ASNOM ‡ Zapisnici, Skopje,
269
V VESLAR
1994; Borbata za nezavisna makedonska re-
publika od Ilinden do ASNOM, Skopje,
1995; @enata vo vitelot na antagoniz-
mot i tradicijata, Veles, 1999; Dosie
Bra{narov, Skopje, 2003.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna
istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 135-141.
S. Ml.
Oraben veslar
VESLAR, ORABEN (Dytiscus mar-
ginalis L.) – voden tvrdokrilen in-
sekt. Rasprostranet e vo cela Ev-
ropa (osven Pirinejskiot Polu-
ostrov), vo Sibir, vo Japonija i
vo Severna Amerika. @ivee vo
bari i jazovi. Mo`e brzo da pli-
va i da nurka. Vo nepovolni uslo-
vi, obi~no po zajdisonce i no}e,
bara novo popovolno `iveali{-
te. Izdr`liv leta~. Naesen se za-
kopuva vo milta, kade prezimuva.
Do`ivuva petgodi{na starost.
Mnogu e grabe`liv, kako i nego-
vata larva. Se hrani so re~isi si-
te vodni `ivotni. Vo Makedonija
se sre}ava vo neiste~ni vodi.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VESLARI (Dytiscidae) – tvrdok-
rilni insekti. Teloto im e hid-
rodinami~no spleskano i {iro-
ko, prisposobeno za `ivot vo vod-
na sredina. Zadnite noze se izdol-
`eni, ra{ireni i so gusti vlak-
nesti izrastoci, funkcioniraat
kako vesla po {to go dobile ime-
to. Se hranat so vodni insekti,
polnoglavci, tritoni i sitni ri-
bi. @enkata polaga jajca na vodni
rastenija. Larvite se dolgi i ten-
ki, grablivi, snabdeni so jaki sr-
pesti vilici; se hranat so pol-
noglavci i so sitni rip~iwa. Vo
svetot ima okolu 4.000 vidovi. Vo
Makedonija se registrirani 48
vidovi. ^est vid vo pomalite ba-
ri i neiste~nite vodi e orabeni-
ot veslar (Dytiscus marginalis L.).
LIT.: V. B. Gueorguiev, Un nouveau Potamo-
necten de Jugoslavie (Coleoptera, Dytiscidae),
Frag. Balc. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1959, II,
24(58): 193-196; V. B. Gueorguiev, Catalogus
Faunae Jugoslaviae. Coleoptera (Hydrocantha-
res et Palpicornia), Acad. Sci. Art. Slov., Ljub-
ljana, 1971, III, 6: 1-46; Vladimir Krpac and Bra-
nislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia
from a view point of hitherto faunistic investiga-
tions. Participation with Underproject: Klass In-
secta, Macedonian Museum of Natural History –
Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999,
23–30. V. T. K. – M. Kr.
270
VESLIEVSKI‡OV^AROT, Na-
um (s. Zlatari, Resensko, 1921 ‡ s.
Jankoec, Resensko, 28. 12. 1972) ‡
komunisti~ki deec, legendaren
voen komandant i potpolkovnik
na NOVJ. Bil ~len na SKOJ
(1941) i KPJ (1942) i eden od or-
ganizatorite na NOAVM: zame-
nik-komandant na NOPO †Dame
Gruev# (1942), komandant na Pr-
viot NO bataljon †Mir~e Acev#
(18. VII 1943), politi~ki komesar
na Tretata makedonska NOUB
(mart ‡ 6. VIII 1944), komandant na
Vtorata makedonska NOUB (25.
VIII ‡ 25. IX 1944), komandant na
^etirieset i prvata (makedon-
ska) divizija na NOVJ (25. IX 1944
Naum
Veslievski
-Ov~arot
‡ 1945) i komandant na Osmata
(makedonska) divizija na KNOJ
(1945). Bil u~esnik na Prvoto za-
sedanie na ASNOM. Po Oslobo-
duvaweto ja zavr{il Voenata
akademija †Frunze# vo Moskva
(1945‡1947), a po vra}aweto bil
komandant na Tretata udarna di-
vizija. Osomni~en vo vrska so Re-
zolucijata na Informbiroto, za-
padnal vo psihi~ka kriza i tra-
gi~no zavr{il vo Du{evnata bol-
nica †Bardovci#. Opean e vo edna
narodna pesna.
IZV.: „Bilten na V[ na NOV i POJ“, IV,
44-45, Polo`aj, septemvri-oktomvri 1944;
AVII, Belgrad, k. 240, reg. br. 1–2/4 i
1–16/4; Zbornik NOR, t. VII, kn. 2, 91 i 168.
LIT.: Golooto~ki svedo{tva. Li~nosti
i sudbini. Tekstovi-redakcija Dim~e Naj-
~eski, kniga vtora, Skopje, 2002, 103–108.
S. Ml.
„VESNIK“ (Skopje, 2. V ‡ 15. X
1942) ‡ nedelen vesnik, ilegalen
organ na MK na KPJ vo Skopje.
Bil pe~aten na ciklostil vo par-
tiskata tehnika, na 8‡10 strani-
ci, format 22 h 21 cm, vo tira` od
500‡600 primeroci. Odgovoren
urednik bila Veselinka Malin-
ska. Objaveni se vkupno 9 broja,
prva serija br. 1‡7 i vtora serija
br. 1‡2, od koi samo 3 se so~uvani.
Avtori na prilozite se: Cvetan
Dimov, V. Malinska, Pero Nakov,
Liljana ^alovska i dr. Negovoto
natamo{no izleguvawe bilo pop-
re~eno so provalata i ubistvoto
na narodniot heroj C. Dimov. Os-
ven informativni prilozi, bile
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
objavuvani i statii od op{t ka-
rakter za mobilizacija na nase-
lenieto vo NOAVM.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 410‡412; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 118‡119.
S. Ml.
„VESNIK# (Skopje, juli 1953 ‡
1961) ‡ organ na Muzejsko-konzer-
vatorskoto dru{tvo na NRM.
Prv glaven i odgovoren urednik
bil Antonie Nikolovski. Obja-
vuval prilozi za aktuelnite sos-
tojbi vo arheologijata, dejnosta
na muzeite, aktivnostite okolu
konzervacijata na spomenicite
na kulturata i dejnosta na Muzej-
sko-konzervatorskoto dru{tvo.
Po prekinot vo izleguvaweto
(1961), povtorno bil napraven
obid za negovo natamo{no objavu-
vawe, no samo za u{te eden broj
(1980) kako godina V, br. 1, pod re-
dakcija na Sar`o Sar`ovski.
K. Bog.
„VESNIK# (2000) (Kenton, Oha-
jo, SAD, mart 2000) ‡ mese~en or-
gan na Crkvata „Sv. Nikola# vo
Kenton. Prigodno izdanie {to
sodr`i brojni podatoci za `ivo-
tot i aktivnostite na Makedon-
skata pravoslavna crkovna op-
{tina za gradovite Kenton, Ak-
roni i Malon vo dr`avata Ohajo,
kako i tekstovi od religijata, cr-
kovnoto `iveewe i za drugi ak-
tivnosti na Makedoncite od toj
del na SAD. Sl. N.-K.
Qubomir
Vesov
VESOV, Qubomir (Veles, 1892 – s.
Ostrilci, Kru{evsko, 1922) – po-
et, revolucioner. Se {koluval vo
Veles, Solun i Sofija. Vo tekot
na u~eni~kite denovi projavuval
interes kon literaturata. Studi-
ral pravni nauki na Sofiskiot
univerzitet. Pottik za literatu-
rata mu daval negoviot blizok
prijatel, Vasil Pundev, koj ja ima
zaslugata {to ja prezentira pred
javnosta poetskata ostavina na Ve-
sov, po smrtta na avtorot. Vo bu-
garskata periodika objavuval svoi
poetski tvorbi i prepevi od ruski
avtori (Sologub, Belij, Gumilev),
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kon ~ie tvore{tvo imal afini-
tet. Ovie poetski prilozi najavu-
vale nade`no ime vo bugarskata
literatura. Sepak, posilen bil
idealot kaj mladiot Makedonec da
£ se posveti na oru`enata borba za
osloboduvawe na tatkovinata, pa
preziraj}i sè {to zna~i kariera i
idna blagosostojba, go odbira pa-
tot na svesnata samo`rtva. Opre-
delbata da £ se dade prioritet na
pu{kata namesto na peroto, go vo-
di kon dostoinstvenata avantura
da £ ja dobli`i slobodata na Ma-
kedonija preku replikata na `e{-
koto olovo. Za da ne padne `iv vo
racete na srpskite xandari, toj se
samoubiva. Tragata na poetskata
umetnost {to ni ja ostava Qubo-
mir Vesov ne pretstavuva odreden
vpe~atliv kvantitet, no govori za
ostvaren kvalitet {to ja vrzuva
na{ata memorija i po~it kon ime-
to na poetot i revolucionerot.
Kniga so negovi pesni e objavena
na makedonski jazik (†Pesni#,
1996), redakcija i predgovor na Va-
sil Tocinovski, prepev na Gane
Todorovski, Georgi Stalev, Petar
T. Bo{kovski, Qup~o Stojmenski
i Evtim Manev. G. T.
Moneta na
Vespazijan
VESPAZIJAN, Tit Flavij (9–79)
– rimski imperator (69–79), osno-
va~ na dinastijata na Flaviite.
Za imperator go proglasila voj-
skata od isto~nite provincii. Ja
zacvrstil centralnata vlast i
disciplinata vo vojskata. Gi za-
du{il vostanijata vo Galija i vo
Germanija, na Pont i vo Judeja. Gi
sredil finansiite; vovel novi
danoci, a nekoi od starite gi ud-
voil. Podignal monumentalni
gradbi vo Rim (Koloseumot, hra-
mot na mirot, hramot na Jupiter
Kapitolski i dr.).
LIT.: H. Bengston, Die Flavier. Vespasian, Ti-
tus, Domitian. Geschichte eines romischen Kai-
serhauses, Munchen, 1979. K. Ax.
VEST, Rebeka (1892–1983) – an-
gliska pisatelka so bogat roman-
sierski opus i burna biografija,
ispolneta so turbulentni qubov-
ni avanturi i aferi. Avtorka na
kniga za Balkanot, za Jugoslavija
i za Makedonija i eden vid dnev-
nik i patopis †Crnoto jagne i si-
viot sokol# (1941). Angliskata
avtorka patuvala na Balkanot za
podobro da gi razbere tenziite i
konfliktite vo ovoj region. Tri-
pati doa|ala vo Jugoslavija (1936,
1937 i 1938) i site ovie poseti se
preto~eni vo romanot za crnoto
jagne. Knigata naiduva na odli-
~en priem, nare~ena e vrv na pa-
topisot; preizdavana i prevedu-
vana, knigata gi uriva site bari-
eri i distancii i nao|a {irok
priem. Ovaa kniga pretstavuva
istoriska, arheolo{ka i poli-
ti~ka analiza na najatraktivnata
balkanska zemja, so mnogu komen-
tari za folklorot, obi~aite, pej-
za`ite, so kristalizirani pogle-
di vrz religijata, narodot, umet-
nosta, mitovite i qubovta. Vo de-
lovite {to £ se posveteni na Ma-
kedonija avtorkata e odu{evena
od kulturnoto nasledstvo i ritu-
alite. Nezaboravni se stranici-
te niz koi se de{ifrira tajnopi-
sot za Ov~o Pole. G. T.
Dnevniot vesnik „Vest“
„VEST# ‡ nezavisen dneven infor-
mativno-politi~ki vesnik. Prvi-
ot broj izlegol na 5 juli 2000 g. Iz-
dava~: DNID „Ogledalo#. Osnova-
~i: „Fer{ped#, Goran Mihajlovski
i Don~o Mir~ev. Vo 2003 g. mnozin-
skiot udel na sopstvenosta go otku-
pil germanskiot izdava~ki kon-
cern VAC. Glaven i odgovoren
urednik Goran Mihajlovski. B. P. \.
Veterinarniot institut, Skopje
VETERINAREN INSTITUT
SKOPJE – javna nau~na ustanova
{to vr{i nau~noistra`uva~ka,
aplikativna i edukativna dejnost
od oblasta na veterinarnata me-
dicina i biotehnologijata. Vete-
rinarnoto odd. e formirano vo
1925 g. vo Higienski zavod vo
Skopje. Po~nuva so aktivnost vo
1927 g. Veterinarno bakterio-
lo{kiot institut e formiran vo
1941/42 g. vo sklop na Higienski-
VETOTO V
ot zavod vo Skopje. Od 30. XII 1955
raboti kako Veterinaren insti-
tut. Od 1. VII 1960 ima status na
nau~na ustanova, a od 10. XII 1973
e organiziran vo OOZT „Veteri-
naren institut# – Skopje. Od 1. I
1979 Institutot raboti pod ime-
to RO Veterinaren institut –
Skopje do 20. XII 1996 koga se pre-
registrira vo Javna nau~na usta-
nova Veterinaren institut –
Skopje. Od 20. X 2003 se pripojuva
kon F. vet. med. M. D. – J. B.
VETERINARNA KOMORA –
zdru`enie na veterinarni stru~-
waci: doktori po veterinarna
medicina, veterinari specija-
listi, magistri i doktori po ve-
terinarni nauki. Taa e nepro-
fitna, nepartiska, nevladina,
stale{ka organizacija na veteri-
narnite stru~waci od Makedoni-
ja. Na 11. IX 1995 vo Jokohama (Ja-
ponija), na Generalnoto Sobra-
nie na Svetskata Veterinarna
Asocijacija (WVA), e primena za
polnopravna ~lenka i e polnop-
ravna ~lenka na Evropskata fe-
deracija na veterinari. M. D. – J. B.
Irena
Veterova
VETEROVA, Irena (Skopje, 19.
XI 1971) – balerina. ^len na ba-
letskiot ansambl pri MNT
(1989-1992). Stanuva prvenka na
baletot vo Vizbaden (1993). Ba-
letskata naobrazba ja dobiva pri
MBUC „Ilija Nikolovski-Luj†
vo Skopje, vo klasata na E. Ku-
{ovska. Vrz svoeto ponatamo{no
usovr{uvawe raboti so poznati
baletski imiwa: M. Pliseckaja,
P. [aufus i dr. Ulogi: Odeta i
Odilija (P. I. ^ajkovski, „Lebe-
dovo ezero#), @izel (A. Adam,
„@izel#), Julija (S. Prokofjev,
„Romeo i Julija#), Kitri (L.
Minkus, „Don Kihot#). Em. X.
VETOTO VO REPUBLIKA MA-
KEDONIJA ‡ (lat. vetare – zab-
ranuva, spre~uva) – zabrana {to
plebejskite tribuni mo`ele da ja
stavaat na odlukite na patricis-
kite magistrati koga smetale de-
ka so niv se povreduvaat intere-
site na narodot vo Stariot Rim.
Ova pravo podocna go dobivaat
dr`avnite poglavari (monarsi i
271
V VETROVI
pretsedateli), bilo za da zabra-
nat trajno vleguvawe na nekoj za-
kon vo sila (apsulutno veto), bi-
lo za da ja odlo`at negovata pri-
mena za odredeno vreme (suspen-
zivno veto). Pretsedatelot na
RM ima pravo na suspenzivno ve-
to. Toj ima pravo da ne go potpi-
{e ukazot za proglasuvawe na ne-
koj zakon ako toj ne e donesen so
dvotretinsko mnozinstvo glaso-
vi od vkupniot broj pratenici vo
Sobranieto na RM. Suspendira-
niot zakon mo`e da stapi vo sila
samo ako pri povtornoto razgle-
duvawe Sobranieto na RM go do-
nese so mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici. Vo pe-
riodot od 1992 do XI 1998 g. pret-
sedatelot Kiro Gligorov retko
go koriste{e pravoto na veto bi-
dej}i ne postoe{e kohabitacija
pome|u nego i Vladata. Me|utoa,
po pobedata na koalicijata „Za
promeni“ na parlamentarnite iz-
bori (XI 1998 – VI 1999) toj dvapa-
ti go koriste{e ova pravo. Pra-
voto na veto go koriste{e i pret-
sedatelot Boris Trajkovski po
promenata na parlamentarnoto
mnozinstvo (IX 2002). Vo prvata
polovina na 2003 g. toj dvapati go
upotrebi pravoto na veto, vo vr-
ska so dopolnuvaweto na Zakonot
za Republi~kiot sudski sovet i
vo vrska so Zakonot za radiodi-
fuznite taksi. Pravoto na veto
go iskoristi i pretsedatelot
Branko Crvenkovski vo vrska so
Zakonot za pratenicite od 2005 g.,
so obrazlo`enie deka ovoj akt im
dava golemi privilegii na prate-
nicite.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. Sv. [.
VETROVI VO MAKEDONIJA
– vetrovite vo Makedonija se pos-
ledica na op{tiot raspored na
vozdu{niot pritisok. Duvaat
glavno od severniot kvadrant, no
vo oddelni regioni pravecot zavi-
si i od orografskite uslovi. Vet-
rovite na pogolemite nadmorski
viso~ini vo Makedonija, na pri-
merot na m.m. Solunska Glava
(2.540 m), Lazaropole (1.332 m) i
Kru{evo (1.230 m) dominiraat vo
strueweto na vozduhot so pravec
zapad – istok, so {to op{toto
struewe na vozdu{nite masi kaj
nas se sovpa|a so driftot na za-
padnite vetrovi. Lokalnite vet-
rovi se so dnevna perioda i duva-
at od planinite kon kotlinite i
dolinite i obratno, i od ezerata
kon kopnoto i obratno. Nazivite
zavisat od pravecot na duvawe i
vremeto na duvawe. Vo Makedoni-
ja se registrirani i silni vetro-
vi. Tie se javuvaat na mestata ka-
de {to postoi kanaliziranost na
vozdu{nite struewa i nad pla-
272
ninskite vrvovi (na primer nad
Solunska Glava, 2.540 m. Vetro-
vite so golema brzina glavno se
usloveni od mestopolo`bata i
lokalnite uslovi. Tie, na pri-
mer, vo [tip, so brzina od
30,1–40,0 m/sec se pojavile petpa-
ti vo period od ~etiri godini.
Niv gi ima i vo Skopje, Bitola,
Ohrid, Lazaropole i na mnogu
drugi mesta.
LIT.: Mihailo Zikov, Meteorologija i
Klimatologija, Skopje, 2000; Angel La-
zarevski, Klimata vo Makedonija – re-
`im na vetrovite vo SR Makedonija, „Ge-
ografski razgledi#, kn. 10, Skopje 1972;
Mihailo Zikov, Klima i klimatska regi-
onalizacija vo Republika Makedonija,
„Geografski razgledi# br. 30, Skopje,
1995. M. Z.
Mala vetru{ka, grabliva ptica od familijata
sokoli
VETRU[KI (Falco) – mali grab-
livi ptici od familijata sokoli
(Falconidae), od koi vo Makedonija
se sre}avaat: obi~na vetru{ka
ili kerkenez (Falco tinnunculus),
stepska ili mala vetru{ka (Falco
naumanni) i ve~erna ili crveno-
noga vetru{ka (Falco vespertinus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bird
Life International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Prviot ve~eren vesnik vo Makedonija †Ve~er#
„VE^ER# ‡ prv ve~eren vesnik vo
Makedonija {to proizleze od ne-
ophodnosta nastanata po zemjot-
resot vo Skopje vo 1963 g. Izda-
va~: NIP „Nova Makedonija#, os-
novopolo`nici Pan~e Mihajlov,
Jordan Ivanovski, Boris Pop
\or~ev, Mil~o Kocev, Cvetan
Stanoeski, Mirko Mironski. Prv
glaven i odgovoren urednik Pan-
~e Mihajlov. Prviot broj na „Ve-
~er# izlegol na 11 noemvri 1963 g.
Vesnikot brzo go osvoil ~itatel-
skiot pazar vo Republikata, sta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nal najtira`en i produciral ge-
neracii poznati novinari. Po
likvidacijata na NIP „Nova Ma-
kedonija# AD od 2004 g. „Ve~er#
prodol`il da izleguva so novi
sopstvenici ‡ Ivo Lauren~i} i
Agencijata „Ideja plus#, od fev-
ruari 2006 g. negov izdava~ e „Ve-
~er pres# DOO‡Skopje a sopstve-
nik Bojo Andrevski. B. P. \.
VE^ERNI [KOLI – ustanovi
nameneti za obrazovanie na voz-
rasni, glavno, vraboteni, so raz-
li~ni programski orientacii: za
osnovno obrazovanie, za profe-
sionalno obrazovanie, ve~erni
politi~ki {koli, u~ili{ta za
stranski jazici i sl. Se javuvaat
kako posledica na industriskiot
razvoj i potrebata za zgolemeni
znaewa i ve{tini kaj rabotnici-
te. Posebno intenziven razvitok
bele`at neposredno po oslobodu-
vaweto na Makedonija, koga re~i-
si 70% od naselenieto nad deset-
godi{na vozrast bilo nepismeno.
Rabotele samostojno ili vo ram-
kite na rabotni~kite univerzi-
teti. Vo 1954 g. e donesen Zakon
za ve~ernite osnovni u~ili{ta, a
vo narednata godina Zakon za ni-
`ite ve~erni gimnazii. Rabotele
po posebni programi, prisposo-
beni na iskustvoto na vozrasnite.
Preku ovie formi na obrazova-
nie, so osnovno, stru~no i drug
vid obrazovanie se zdobile zna-
~itelen broj vozrasni lu|e, ovoz-
mo`uvaj}i im vklu~uvawe vo pro-
izvodnite i op{testvenite pro-
cesi (v. Obrazovanie na vozrasni-
te vo Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
VE[TA^KI EZERA VO RM. Re-
gistrirani se vkupno 110 ve{ta~-
ki ezera, od koi 21 imaat zafatni-
na pogolema od 1.000.000 m3 voda, a
drugite akumuliraat koli~estvo
voda pomalo od 1.000.000 m3. Izgra-
deni se od strana na ~ovekot so op-
redeleni celi i za opredeleni na-
meni, kako {to se: vodosnabduvawe
na naselenite mesta i na industri-
jata, navodnuvawe na zemjodelski-
te povr{ini, proizvodstvo na
elektri~na energija, turizam i
rekreacija, ribogojstvo, za{tita
od poplavi i od poroi, za vodopoi-
la, talo`nici i za drugi celi.
Spored akumuliranoto koli~e-
stvo voda tie se delat na golemi i
mali. Grupata golemi ve{ta~ki
ezera ja so~inuvaat: Tikve{ko,
[pilje, Mavrovsko, Kozjak, Kali-
manci, Stre`evo, Globo~ica, Ra-
tevsko, Lipkovsko, Gla`wa, Mla-
dost, Prilepsko, Turija, Mantovo,
Vodo~a, Paqurci, Kowsko, Grad-
~e, Matka, Mavrovica i Slatinsko
Ezero. Od niv 11 se nao|aat vo is-
to~niot, a 10 vo zapadniot del na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Republikata. Najgolemo po koli-
~ina na akumulirana voda e Kozjak
so 570 milioni m3 voda, a najmalo
Slatinskoto Ezero so samo 1,4 mi-
lioni m3 voda. Kaj malite akumu-
lacii najgolem broj se izgradeni
vo dolniot i vo sredniot sliv na r.
Vardar (vo Gevgelisko-valandov-
skata Kotlina), potoa vo pelago-
niskiot del od slivot na Crna Re-
ka (25 ezera), vo slivot na rekata
Crni Drim, a mali akumulacii za
napojuvawe na dobitokot najmnogu
se formirani vo karstnite tereni
na planinite Bistra i Gali~ica.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka
geografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
VE[TA^KO OSEMENUVAWE
NA @IVOTNI VO RM – prvpat
e vovedeno kaj govedata vo 1953 g.,
kako metod za borba protiv jalo-
vosta i podobruvaweto na rasniot
sostav i produktivnosta kaj gove-
data. Vo 1953 g. se osemeneti prvi-
te 197 kravi. Ve{ta~koto osemenu-
vawe na ovci kako metod za podob-
ruvawe na ov~arskoto proizvod-
stvo vo Makedonija e vovedeno vo
1947 g., koga se osemeneti prvite
200 ovci. Ve{ta~koto osemenuva-
we na sviwi e vovedeno vo 1968 g.
vo sviwarskata farma Re~ica na
ZIK „Kumanovo# – Kumanovo.
Ve{ta~koto osemenuvawe na kobi-
li zapo~nuva vo 1978 g. M. D. – J. B.
VIA EGNATIJA (VIA EGNA-
TIA) – pat {to gi povrzuval Isto-
kot i Zapadot, Rim i Vizantion,
trasiran me|u 146–143 g., vo vreme-
to na prokonzulot Gnaj Egnatij
(Gnaius Egnatius) vrz edna prastara
balkanska komunikacija. Patot ja
prodol`uval Via Appia, koja od
Rim vodela do Brindizi, pa preku
more do isto~niot jadranski breg.
Na balkanskiot breg po~nuval kaj
Dra~ (Dyrachion) ili Apolonija
(Appolonia), presekuvaj}i gi alban-
skite planini, i gi povrzuval
Skampa, Lihnid, Herakleja, Edesa,
Pela, Tesalonika, Amfipol, Fi-
lipi, Neapol, Hipsela, Perint i
se upatuval kon Vizantion. Vo re-
publikanskiot period imal voen
karakter i bil namenet za brzo
prenesuvawe na trupite kon Is-
tok. Vo vremeto na imperatorot
Trajan V. E. bil obnoven i pome|u
golemite gradovi bile podignati
pomali stanici (mutationes, mansio-
nes) za odmor ili za promena na ko-
wite. Dol`inata na celiot pat
iznesuvala 535 milji, a od Apolo-
nija do Tesalonika 267 milji (Po-
lib. 34, 12, 2a-8; Strab. VII, 7, 4). Na
sekoja milja se postavuvale kame-
ni stolbovi – miljokazi – patoka-
zi na koi bila ozna~ena razdale-
~enosta. Na teritorijata na an-
ti~ka Makedonija se otkrieni 15,
od koi dva miljokaza se od Ohrid i
VIDEC V
Ostatoci od Via egnatia vo neposredna blizina na Struga, pat {to gi povrzuval Istokot i Zapadot
Struga. Del od patot pokrien so tivni televiziski profesional-
kameni plo~i e za~uvan na potegot ci. Makedonski videoavtori: Dra-
Rado`da – ]afasan, ju`no od gan Abjani} – v. Abjani}; Alek-
Struga (v. Kaldrma – Rado`da).
LIT.: Th. L. F. Tafel, De Via Militari Romano-
rum Egnatia, qua Illyricum Macedonia et Thracia
iungenbantur, Tubingae, 1842; L. Gounaropoulou
– M. B. Hatdzopolou, Les milliaires de la voie Eg-
natienne entre Heraclee des Lyncestes et Thessa-
lonique, Athenes, 1985; V. Bitrakova-Grozda-
nova, Via Egnatia pome|u Lychnidos i Pons Ser-
vilii, novi arheolo{ki dokazi, „Istorija#,
XXX, Skopje, 1994, 19–29. V. B.-Gr.
VIDAKOVI], Miloe (Belgrad,
28. I 1898 ‡ Belgrad, 1974) ‡ fizi-
olog, redoven prof. na Med. f.
^len na Mati~nata komisija i
eden od prvite 19 nastavnici na
novoformiraniot Med. f. vo
Skopje (1947). Osnova~ e na In- Videoart, Jovan [umkovski (2003-04)
stitutot za fiziologija, negov
direktor i {ef na Katedrata. Toj sandar Stankovski – v. Stankov-
e prv prodekan, a vo eden mandat i ski; Zlatko Trajkovski-Hinki;
dekan na Med. f. vo Skopje. Br. N. @aneta Vangeli; Irena Paskali
i dr. K. Tr. - Abj.
VIDEOART (ang. video art) – av-
tonomna umetni~ka disciplina
vo sovremenata umetnost. Koris-
ti televiziska tehnika i tehno-
logija, eksperimentira vo oblas-
ta na elektronskata slika i zvuk
i voveduva specifi~en vizuelen
jazik. Po~etocite se vrzuvaat za
umetni~kite dvi`ewa na {eeset-
tite i sedumdesettite godini na
XX v., koga umetnici vo svetot
po~nuvaat da koristat: kamera,
rikorder, monitor, videolenta.
Vo Republika Makedonija prvite Blaga
videoprezentacii (1984 i 1985) gi Videc
organizira Muzejot na sovremena VIDEC, Blaga (Bitola, 24. IX
umetnost, a 1986 g. Makedonskata 1930 – Saraevo, 21. X 1982) – oper-
televizija (TV Skopje) ja odr`a ska pevica – mecosopran. Peewe
me|unarodnata videoprezentaci- u~ela vo Zagreb (Z. [ir) i vo
ja †Skopje – Monbelijar ’86#. Pr- Qubqana (prof. J. Beteto). So-
vite videoostvaruvawa se reali-
list na Operata na MNT (1954–
ziraat vo Redakcijata za kultura 1960), a potoa na Saraevskata
i umetnost na MTV. Se sozdava
opera. Ostvarila pove}e glavni
avtohton tvore~ki ambient vo koj ulogi od mecosopranskiot fah,
prvite vakvi ostavaruvawa koav-
torski gi realiziraat eminentni me|u koi: Acu~ena (Trubadur),
umetni~ki imiwa so oddelni krea- Amneris (Aida), Dalila (Sam-
273
V VIDI]
son i Dalila), Karmen, Fenena
(Nabuko), Poseduvala prirodna
muzikalnost i smisla za scensko
oblikuvawe. Nastapuvala na
koncertniot podium i vo dome-
not na narodnata i zabavnata mu-
zika. F. M.
VIDI], Dobrivoe (^a~ak, 1918 –
Belgrad, 3. III 1992) – pripadnik
na mladinskoto i komunisti~ko-
to dvi`ewe. Politi~ki rabot-
nik i diplomat. Bil ~len na
SKOJ od 1938 i na KPJ od 1939 g.,
a potoa sekretar na PK na SKOJ
za Makedonija i ~len na PK na
KP vo Makedonija od 1940–1941 g.
Bil u~esnik vo NOV na Srbija od
1941 (Vojvodina), a izvr{uval i
politi~ki dol`nosti. Po vojna-
ta bil sekretar na PK na KPJ za
Vojvodina i vr{el razni dol`-
nosti vo KPJ/SKJ na Srbija, a e
~len i na Pretsedatelstvoto na
CK na SKJ. Vo diplomatijata na
SFRJ bil do 1972 g. Bil ~len na
Pretsedatelstvoto na SFRJ
(1972–1974).
LIT.: Mala enciklopedija – Prosveta, I,
Beograd, 1978, 333. M. Mih.
VIDIN GRAD – arheolo{ki
lokalitet nad seloto Vodovrati
(Vele{ko), na okolu 500 m se-
verno od centralniot del na se-
loto, na platoto Ramni{te.
Odale~en e okolu 9 km od Stobi
i 3 km od r. Vardar. Evidentira-
ni se kulturni ostatoci od neo-
litot do docna antika. Na povr-
{inata se zabele`uvaat ostato-
ci od temeli i yidovi od gradbi,
kamewa izme{ani so malter, de-
lovi od obraboten mermer i gra-
de`na keramika.
LIT.: B. Josifovska–Dragojevi¢, Pri-
log lokalizovawu grada Argosa u Peo-
niji, @iva Antika, XV–1, Skopje, 1965.
K. Ax.
Blagoja
Vidini}
VIDINI], Blagoja (Skopje, 11.
VI 1934 – Strazbur, 29. XII 2006) –
fudbaler. Zavr{il gimnazija vo
Skopje (1953). Vo FK †Vardar# vo
Skopje bil golman na juniorskata
fudbalska ekipa (od 1948). Nabr-
gu stanal golman na seniorskiot
tim, za koj odigral vkupno 144
natprevari, od koi 84 prvenstve-
ni. Preminal vo FK †Radni~ki#
274
od Belgrad (1955). Branel za Mla-
dinskata fudbalska reprezenta-
cija na Jugoslavija, so koja osvoil
zlaten medal na turnirot na UE-
FA, odr`an vo Francija (1951).
Dvapati nastapuval za Olimpis-
kata reprezentacija na Jugosla-
vija. Na Olimpiskite igri vo
Melburn (1956) osvoil srebren, a
vo Rim (1960) zlaten medal. Za
†B# reprezentacija na Jugoslavi-
ja branel osum a za †A# devetpati.
Osvoil srebren medal i bil prog-
lasen za najdobar golman na nat-
prevarite za Kup na evropskite
nacii vo Pariz (1960). Go branel
golot i na Studentskata repre-
zentacija na Jugoslavija na me~ot
protiv Francija vo Skopje (1953).
Kako selektor uspeal da gi odve-
de na svetski prvenstva za prvpat:
fudbalskata reprezentacija na
Maroko vo Meksiko (1970) i rep-
rezentacijata na Zair vo Germa-
nija (1974). D. S.
Vidoe
Vidi~evski
VIDI^EVSKI, Vidoe (Ohrid,
8. I 1931) ‡ poet, raska`uva~, ro-
mansier, dramski pisatel. Zavr-
{il Filozofski fakultet vo
Skopje. Bil direktor na Domot
na kulturata „Grigor Prli~ev#
vo Ohrid. Negova glavna inspira-
cija e rodniot grad so negovite
specifiki i pitoresknost. Vo
poezijata e spontan i voodu{even
liri~ar.
BIBL.: Sini pitomi utrini, poezija,
Sk., 1959; Golemata {uma, roman, I i II
del, Sk., 1986; Zarobenici na ve~ernite
igri, raskazi, Sk., 1993; Vremeto na crve-
nite rozi, roman, Sk., 1994; Pesni za po-
topot, poezija, Sk., 2000; Prikazni za
Damjan, raskazi za deca, Sk., 2000; Ka`u-
vawe na zadocnetiot prorok, poezija,
Sk., 2003.
LIT.: M. Matevski, Pred ve~erniot pej-
za` na gradot, vo Izbrani dela, 6 tom
(2006). P. Gil.
VIDMAR, Josip (Qubqana, 14. X
1895 – Qubqana, 11. IV 1992) – slo-
vene~ki kriti~ar, eseist i drama-
turg, prvoborec i politi~ar. Stu-
diral filozofija i literatura na
pove}e evropski univerziteti, a
diplomiral vo Qubqana. Vo vre-
meto na Prvata svetska vojna bil
vo zarobeni{tvo vo Rusija. Bil
dolgogodi{en dramaturg na Na-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Josip
Vidmar
rodno kazali{te vo Qubqana
(1934–1942), po {to preminal vo
ilegalnost. Bil eden od osnova~i-
te na Osvobodilna fronta vo svo-
jot dom (27. IV 1941), ~len na Izvr-
{niot odbor i potoa pretsedatel
(14. I 1943 – 27. IV 1953). Bil prisu-
ten delegat na Vtoroto zasedanie
na AVNOJ, pretsedatel na SNOS
(od fevruari 1944), pretsedatel
na Soborot na narodite na Naro-
dnoto sobranie na FNRJ
(1945–1953), pretsedatel na
Prezidiumot na Narodnoto sob-
ranie na Slovenija i ~len na Pre-
zidiumot na Sojuznoto narodno
sobranie (do 1952). Nekolku godi-
ni bil redoven profesor po
teorija na dramata (1945–1950), a
potoa direktor na Institutot za
literatura pri SANU (1950–
1964). Bil izbran za po~esen dok-
tor po kni`evnost na Qub-
qanskiot univerzitet (1966),
redoven ~len na Slovene~kata
akademija na naukite i umetnos-
tite, ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (25. XII 1969) i
na site akademii na naukite i
umetnostite vo Jugoslavija.
Preveduval od angliski, ruski i
francuski. Negovata bibli-
ografija ima 784 bibliografski
edinici.
BIBL.: Kulturni problemi slovenstva, Ljublja-
na, 1932; Dnevniki, Ljubljana, 1968.
LIT.: M. Krle`a, Jedro sve umetnosti je ^ovjek,
Knjiga i svet, IV, Zagreb, 1960. S. Ml.
VIDOVDEN – hristijanski pra-
voslaven praznik posveten na sv.
Vit (28/15 juni). Poznat e i kako
sv. Vid i se po~ituva kako isceli-
tel na vidot i o~nite bolesti.
Narodnite lekari na ovoj den be-
rele lekoviti trevi i so niv le-
kuvale. Vo vremeto na SHS/
Kralstvoto Jugoslavija
(1919–1941) bil dr`aven praznik
i na u~enicite im se davale u~i-
li{nite sveditelstva. M. Kit.
VIDOEVSKI, \or|i (s. Niku{-
tak, Kumanovsko, 28. VII 1932) –
lekar. Zavr{il Medicinski fa-
kultet vo Skopje (1964). Toj e pri-
marius po interna medicina. Se
zanimaval so vozduhoplovnoto
edrili~arstvo (od 1946). Zavr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
{il u~ili{te za pilotirawe
(1951). Samostojno letal okolu
1000 ~asovi. Toj e osnovopolo`-
nik na vozduhoplovnata medicina
vo Makedonija, a i educiran za
ovaa problematika vo Voeniot
vozduhoploven medicinski in-
stitut vo Zemun (1970). Formiral
Vozduhoplovna lekarska komisi-
ja (1988). Toj e osnova~ na Kabine-
tot za vozduhoplovna medicina vo
Skopje (1993). Objavuval trudovi
od vozduhoplovnata i internata
medicina. D. S.
Bo`idar
Vidoeski
VIDOESKI, Bo`idar (Bo`o) (s.
Zve~an, Pore~e/Brodsko, 8.XI 1920
– Sremska Kamenica, Srbija, 16.V
1998) – lingvist, makedonist, sla-
vist, osnovopolo`nik na makedon-
skata moderna dijalektologija i
onomastika, dopisen ~len na MA-
NU (1969) i redoven (1974), stran-
ski ~len na HAZU (toga{na JA-
ZU) (1986), na Polskata akademija
na naukite i umetnostite (PAU)
(1994), na SANU (1997) i dr h.c. na
[lonskiot univerzitet (Uniwers-
ytet }l%ski) vo Katovice (Polska).
Za svojata nau~na rabota i za zas-
lugite okolu organizacijata na na-
ukata vo R Makedonija dobitnik e
na visoki nagradi i priznanija. V.
predlo`i detalna razgraneta kla-
sifikacija na makedonskite dija-
lekti, zasnovana vrz genetski i ti-
polo{ki kriteriumi i ja pretsta-
vi na niza karti, utvrduvaj}i go
precizno tekot na ok. 200 izoglo-
si klu~ni za taa klasifikacija.
Monografski gi obraboti site
osnovni dijalektni kompleksi
{to ja definiraat makedonskata
jazi~na teritorija, opi{uvaj}i
gi nivnite fonolo{ki i morfo-
lo{ki sistemi. So misla za idni-
ot atlas na dijalekti na makedon-
skiot jazik sostavi pra{alnik i
podgotvi karta-blankovka, osta-
vi vo rakopis nekolku stotici
karti. Poznat vo me|unarodnite
slavisti~ki krugovi kako uspe-
{en direktor na Me|unarodniot
seminar za makedonskiot jazik,
literatura i kultura (1970&
1978), a ima golemi zaslugi za or-
ganizacija na makedonskata nauka
za jazikot i nejzinata afirmacija
vo svetski ramki.
BIBL.: Prilog kon bibliografijata na
makedonskiot jazik, IMJ, Skopje 1953; Ku-
manovskiot govor, IMJ, Skopje 1962; Dija-
lektite na makedonskiot jazik I–III, MA-
NU, 1998–1999; Fonolo{kite bazi na govo-
rite na makedonskiot jazik, MANU 2000;
Geografskata terminologija vo dijalek-
tite na makedonskiot jazik, MANU 1999;
(izbor na trudovi vo prevod na polski ja-
zik:) „Slavia Meridionalis“, 2, Macedonica, Tom
po]wi&cony Bo`ydarowi Vidoeskiemu, Insttut Sla-
wistyki PAN, Warszawa, 1999; Pra{alnik za
sobirawe materijal za makedonskiot dija-
lekten atlas, IMJ 2000; Dialects of Macedo-
nian, Slavica, Bloomington, Indiana, 2005; (so
Z.Topoliwska:) Od istorijata na sloven-
skiot vokalizam, MANU, 2006.
LIT.: †Makedonski jazik# XL–XLI, Skopje,
1995 (posveteno na akademik Bo`idar Vi-
doeski po povod 70-godi{ninata); Bo`i-
dar Vidoeski 1920–1998, MANU, Skopje,
1998; Arealna lingvistika. Teorii i me-
todi, Materijali od nau~nata konferen-
cija po povod petgodi{ninata od smrtta
na Bo`idar Vidoeski, MANU, 2005; Z.To-
poliwska, Bo`idar Vidoeski i makedon-
skata nauka za jazikot, Predavawa na 36.
me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura, Ohrid, avgust 2003,
Skopje 2004. Z. T.
Vizantija okolu 1025 g.
VIZANTIJA (Isto~no Rimsko
Carstvo, 330 – 1453) – docnoan-
ti~ka i srednovekovna dr`ava.
Imeto go dobila po stariot grad
Vizantion na Bosfor, kade vo 330
g. Konstantin I Veliki ja izgra-
dil novata prestolnina Konstan-
tinopol. Go zadr`ala dr`avno
ureduvawe na Rimskoto Carstvo,
kako negov isto~en del, ottamu i
imeto Isto~no Rimsko Carstvo,
nejzinite `iteli se narekuvale
Romei (Rimjani), slu`ben jazik
vo po~etokot bil latinskiot, a
od VII v. gr~kiot. Ja neguvala he-
lenisti~kata kultura i hristi-
janskata religija. Najgolem po-
dem vo raniot period imala vo
vremeto na Justinijan I (527–565),
koj vodel uspe{ni vojni i uspeal,
privremeno, da go obnovi neko-
ga{noto Rimsko Carstvo. Toga{
bila izvr{ena kodifikacija na
rimskoto pravo i bil izdaden
poznatiot Justinijanov zbornik
na zakoni. Vo vremeto na carot
Iraklij I (610–641), Slovenite i
Avarite go osvoile Balkanot, a
Arabjanite Sirija, Palestina i
VIZANTISKA V
Egipet. Za vreme na makedonska-
ta dinastija (867–1056) Vizantija
vnatre{no se konsolidirala i
zajaknala. Carot Vasilij II go
likvidiral Samuilovoto Car-
stvo (1018) i ja vospostavil vi-
zantiskata vlast na Balkanot. Po
negovata smrt, dr`avata zapo~na-
la da slabee. Vo vremeto na dinas-
tijata na Komninite (1081–1185)
odnovo gi zacvrstila svoite po-
zicii na Balkanot, do pred krajot
na XII v. koga se osamostoile Bu-
garija, Ra{ka, a Selxucite prod-
rele vo Mala Azija. Oslabena ja
osvoile krstonoscite od ^etvrti-
ot krstonosen pohod (1204) i na
nejzino mesto na Balkanot go for-
mirale Latinskoto Carstvo
(1204–1261). Vo Mala Azija bilo
sozdadeno Nikejskoto Carstvo, ~ij
vladetel Mihail VIII Paleolog ja
obnovil Vizantija (1261). Obnove-
nata slaba dr`ava gi gubela teri-
toriite; na Balkanot od Srbite,
vo Mala Azija od osmanliite. Kon
krajot na XIV v. Vizantija bila
svedena samo na Carigrad so oko-
linata. Vo 1453 g., koga osmanliite
go osvoile Carigrad, Vizantija
prestanala da postoi.
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vi-
zantija, Skopje, 1992; A. A. Vasiliev, History
of the Byzantine Empire, Madison, 1952; Isto-
riÔ Vizantii v treh tomah, Moskva, 1967;
C. Mango, The Oxford History of Byzantium, Ox-
ford, 2002; J. Haldon, Das Byzantinische Reich,
Dusseldorf, 2002. K. Ax.
VIZANTISKA ESTETIKA –
podra~je vo ramkite na istorijata
na estetikata {to gi opfa}a is-
tra`uvawata na ubavoto, vozvi{e-
noto, svetlinata, slikata, simbo-
lot, znakot, zborot, kanonot i na
umetnosta vo razdobjeto na vizan-
tiskata kultura i civilizacija.
Vizantiskata estetika go sledi
razvojot na vizantiskata kultura i
civilizacija vo kontekst na edna
posebna dr`ava od IV v. (osnovawe-
to na Vizantija), pa sè do XV v. (pa-
dot na Konstantinopol i na Vi-
zantija vo 1453 g.), aktivno razvi-
vaj}i ja hristijanskata ideologija
koja{to se potpira vrz mnogu idei
275
V VIZANTISKA
Del od Konstantinopol na minijatura na Na{u As [ilahi (1537)
na anti~kata kultura i estetika.
Vizantiskata estetika, iako naj-
mnogu se nadovrzuva vrz ideite na
stoi~arite, ranite hristijani,
gnosti~arite i neoplatonovcite,
sepak, vo osnovata gi sledi ideite
na hristijanskoto moralno i du-
hovno vospituvawe {to stanuvaat
re{itelen faktor na vizantisko-
to umetni~ko tvore{tvo. Vo vi-
zantiskata estetika, spored Vik-
tor Bi~kov, mo`eme da razliku-
vame pove}e pravci so svoi speci-
fiki i so mnoguvekovni istorii,
me|u koi najzna~ajni se: patris-
ti~kata estetika (so glavni
pretstavnici: Atanasij Aleksan-
driski, Grigorij Niski, Vasilij
Veliki, Jovan Zlatoust i Psevdo-
Dionisij Areopagit), estetikata
pod vlijanie na antikata (pat-
rijarhot Fotij, Mihail Psel),
umetni~ko-nau~nata estetika
(estetikata na ekfrasisot), in-
teriornata estetika (esteti-
kata na asketizmot i na mona{-
tvoto), kultnata, odnosno li-
turgiskata estetika, obi~ajna-
ta estetika, kako i estetika-
ta na folklorot.
LIT.: G. Mathew, Byzantine Aesthetics, Lon-
don, 1963; V.V. Bi~kov, VizantiŸska Ìste-
tika, Moskva, 1977; I.K. Zarov, Vizan-
tiskata estetika i srednovekovniot
`ivopis vo Makedonija od XI i XII vek,
Skopje, 2003.
VIZANTISKA FILOZOFI-
JA – a) period vo istorijata na ev-
ropskata filozofija {to se pro-
tega vo vremenskata ramka od 330 g.
od n.e. do padot na Vizantiskata
Imperija vo 1453 g. Op{ta karak-
teristika na vizantiskata filo-
zofija e zaemnoto prepletuvawe
na bogoslovieto i na filozofija-
ta. Filozofskite idei se konsti-
tuiraat preku su{tinskite pra-
{awa na istoriski i religiski us-
lovenata vizantiska epoha. Osnov-
ni filozofski problemi se: onto-
276
lo{kite, gnoseolo{kite, antro-
polo{kite, eti~kite i esteti~ki-
te idei vo ramkite na specifi~ni-
ot vizantiski duhoven `ivot. Os-
ven vlijanieto na u~ewata na od-
delni anti~ki filozofi, posebno
se prepoznava vlijanieto na Pla-
ton i na Aristotel. Vo vrska so
originalnosta na vizantiskata
filozofija treba da se naglasi de-
ka jasno se ocrtuvaat osnovite na
filozofijata na isihazmot kako
avtenti~na teantropocentri~na
ideja vrz koja se izveduvaat bitni-
te aspekti na duhovniot `ivot na
Vizantijcite (Romeite). Vlijatel-
ni filozofski idei se onie na
{kolata na slavnite kapadokiski
otci: sv. Vasilij Veliki, sv. Gri-
gorij Bogoslov i sv. Grigorij Ni-
ski, pro~ueniot Psevdo-Dionisij
Areopagit, sv. Jovan Lestvi~nik,
sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan
Iv. X.
Liturgija na sv. Vasilij Veliki,
freska vo crkvata „Sv. Sofija“ (Ohrid, XI v.)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Damaskin, Fotij Carigradski, sv.
Simeon Nov Bogoslov, sv. Grigo-
rij Palama, prilep~anecot Grigo-
rij Akindin, Mihail Psel, Geor-
gios Gemistos Pliton i mnogu dru-
gi. Bidej}i mnogu spisi na vizan-
tiskite filozofi ne se prevede-
ni, nitu se poznati preku stru~na
redakcija na relevantni specija-
listi, do denes nivnite sfa}awa
ostanuvaat nedovolno prou~eni.
Vo seta makedonska srednovekovna
kultura dominira vizantisko-slo-
venskata duhovna i filozofska
inspiracija; b) nastaven predmet
na Institutot za filozofija na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je, ~ii osnovi gi postavi prof. d-r
Jon~e Josifovski. Vo 1999 g. e vo-
veden kako redoven ednosemestra-
len predmet, a prv predava~ e
prof. d-r Vera Georgieva.
LIT.: V. Georgieva, Vizantiska filozo-
fija, Skopje, 2001. V. G.-P.
VIKENTIE (Kraxi}) – patri-
jar{iski skopski mitropolit
(1905–1915). Srbin (od Studeni-
ca), poznat kako revnosen sprove-
duva~ na velikosrpskata propa-
ganda vo Makedonija po Ilinden-
skoto vostanie, koga so ~etni~ka-
ta organizacija prisilno ja na-
metnuval srpskata crkovna vlast
vo makedonskite sela. Bil ubien
od bugarskata okupatorska vojska.
LIT.: Dragi Kostadinovski, Vardarski-
ot del od Makedonija pod jurisdikcija na
Srpskata pravoslavna crkva (1919‡1941),
Skopje, 1995. Rat. Gr.
VILAZORA – v. Bilazora.
VIKENTIJ, Lerinski (Galija,
ok. 400 – nepoznato, 450) – crko-
ven pisatel od V v. Mona{estvu-
val i bil episkop vo Lerin. Eden
od ranohristijanskite crkovni
velikodostojnici vo Makedonija,
koi svedo~at za postojnosta na
organiziran crkoven `ivot na
makedonskata zemja. Rat. Gr.
Neboj{a
Vili}
VILI], Neboj{a (Veles, 17. XI
1962) ‡ istori~ar na umetnosta i
profesor na Fakultetot za dram-
ski umetnosti vo Skopje, od 90-
tite godini aktiven vo animira-
weto i popularizacijata na post-
modernisti~kata likovna scena i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kritika. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1985). Magistriral (1993) i dok-
toriral (1997) na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad. Bil direk-
tor na SCCA vo Skopje. Avtor i
prireduva~ na desetina knigi
(States of Changes, 1994; NOA, 1996;
8 predavawa za umetnostite i no-
vite tehnologii, 1998). M. B.-P.
Vilinsko kow~e
VILINSKI KOW^IWA (Odo-
nata) – insekti so dva para krilja.
Se zabele`uvaat po golemite i
dobro razvieni proyirni krilja
so fina mre`esta nervatura.
Imaat dolgo telo, podvi`na gla-
va i dobro razvieni o~i. Odli~ni
leta~i, najaktivni se na sonce.
Golemi grablivci, lovat vo let i
letaj}i go jadat plenot. Nivnite
larvi `iveat vo vodna sredina i
se hranat so vodni organizmi i so
sitni rip~iwa. Poznati se okolu
4.500 vidovi od ovoj red. Imaat
{irok areal na rasprostranuva-
we. Vo Makedonija se registrira-
ni 52 taksona. Najkrupni pret-
stavnici se kralskoto vretence
(Anax imperator, Leach) i benki~a-
voto vilinsko kow~e (Libellula
quadrimaculata L.).
LIT.: Biljana Karaman, Contribution à la Con-
naisance de la Faune des Odonates du Lac de
Doiran, God. Zb. Biol., Skopje, 1981, 34: 215-
223; Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
uber die Libellen (Odonata) in Mazedonien, Ac-
ta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1986, 18(5):
125-158; Biljana Karaman, Les Odonates du Lac
de Prespa (Macédoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et L’analyse zoogéog-
raphique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110. V. T. K. – M. K.
VILINSKO KOW^E, BENKI-
^AVO (Libellula quadrimaculata L.)
– insekt od redot na vilinskite
kow~iwa. Ima dva para dobro
razvieni krilja, od koi, zadnite
se malku po{iroki. Na sekoe
krilo ima po edna mala crna dam-
ka, po {to i go dobil imeto. Sil-
nite krilja go pravat dobar le-
ta~. Se hrani so ~lenkonogi. Se
sre}ava niz cela Evropa. Vo Ma-
kedonija mo`e da se najde okolu
neiste~nite vodi.
LIT.: Biljana Karaman, Contribution à la Con-
naisance de la Faune des Odonates du Lac de
Doiran, God. zb. biol. Skopje, 1981, 34: 215-
223; Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
uber die Libellen (Odonata) in Mazedonien, Ac-
ta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1986, 18(5):
Benki~avo vilinsko kow~e
125-158; Biljana Karaman, Les Odonates du Lac
de Prespa (Macedoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et L’analyse zoogeog-
raphique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110. V. T. K. – M. Kr.
VILOS, Emilijan (Bitola, 10. III
1931) – redoven profesor na Teh-
ni~kiot fakultet vo Bitola (spe-
cijalnost: tehni~ka mehanika, ja-
kost na materijalite). Diplomi-
ral na Grade`niot fakultet vo
Skopje (1957). Istata godina se
vrabotil vo Direkcijata za isu{u-
vawe na Pelagonija vo Bitola.
Bil na stru~no usovr{uvawe vo
Francija od podra~jeto na hidro-
tehnikata (1960). Izbran e za pro-
fesor na Vi{ata tehni~ka {kola
vo Bitola (1961) i od 1975 do 1977
g. bil nejzin direktor. Profesor e
na Tehni~kiot fakultet vo Bito-
la od negovoto osnovawe (1978).
Objavil pove}e trudovi od teori-
jata na elasti~nosta i teorijata na
oscilaciite kaj tvrdite tela. Av-
tor e na u~ebnici po Tehni~ka me-
hanika i Jakost na materijalite.
^len e na Dru{tvoto za mehanika
na Makedonija i na Dru{tvoto za
nauka i umetnost vo Bitola. Gl. K.
Od vinarskata vizba „Tikve{“ vo Kavadarci
VINARSKI VIZBI – proiz-
vodstvo na alkoholni i bezalko-
holni pijalaci vo RM. Pogolem
broj stopanski organizacii vo koi
prodol`uva tradicijata za proiz-
vodstvo na vino i na rakija, a vo
ponovo vreme i na drugi bezalko-
holni pijalaci. Prirodnite alko-
holni pijalaci se dobivaat od plo-
dovi {to sodr`at {e}eri ili
skrob i toa samo so fermentirawe
(vino) ili so fermentirawe i des-
tilirawe (rakija i drugi `estoki
pijalaci). Vinoto, kako eden od
VINICA V
prvite proizvodi vo istorijata na
civilizacijata, i vo RM ima dolga
tradicija. Brojot na vinarski
vizbi e golem, kako i asortimanot
na vinata. Vo ponovo vreme se pro-
izveduvaat tipizirani visokokva-
litetni vina so poznato geograf-
sko poteklo. Sodr`inata na alko-
holot vo vinoto e tipi~no 10–12%.
So tranzicijata i privatizirawe-
to na sektorot vinarstvo, osven
postojnite golemi vizbi, se nasta-
nati i pogolem broj novi vinarski
vizbi so dobar kvalitet na vinoto.
Najgolemi i najpoznati se vizbite
vo Kavadarci i Tikve{ijata, vo
Skopje, Veles, [tip, Gevgelija i
drugi. Izvozot na vinoto, pokraj
tradicionalniot plasman vo zem-
jite na porane{na Jugoslavija, s#
pove}e se odviva i vo Evropa i nad-
vor od nea. Rakijata e tehnolo{ki
pridru`en proizvod vo del od vi-
narskite vizbi, no, isto taka, i pro-
izvod na drugi destilerii. Osnovna
surovina za rakijata e grozjeto ili
komiweto od proizvodstvoto na vi-
no, no se koristat i slivi i drugi
plodovi. So povtorena destilacija
na rakijata se dobiva po~ist i po-
koncentriran destilat so alkohol
{to se koristi i za visokokvali-
tetni `estoki pijalaci. Sodr`i-
nata na alkoholot e od 30 do 50%,
tipi~no 40%. So aromatski doda-
toci (smola, semiwa) se dobivaat
posebni kvalitetni pijalaci (mas-
tika, anasonka). Bezalkoholnite se
osve`itelni pijalaci {to sodr-
`at {e}er, prirodni ili ve{ta~ki
sokovi i aromi, jagleroden dioksid
i drugi aditivi. Vo ponovo vreme
se zastapeni golem broj brendovi
od svetot. Sv. H. J. - S. S.
VINICA – grad vo Isto~na Ma-
kedonija so 10.863 `. (2002). Le`i
na kontaktot pome|u kotlinskata
ramnina na Ko~anskata Kotlina
od sever i severnite padini na
planinata Pla~kovica od jug. Pre-
ku V. pominuva regionalniot pat
Ko~ani–Berovo. Gradot zafa}a
vkupna povr{ina od 335 ha. V. ima
kontinentalno-submediteranska
klima. Prose~nata godi{na tem-
peratura na vozduhot iznesuva
12.90S. Niz V. te~at Vini~ka i
Grade~ka Reka, a nivnite korita
se regulirani. Na prostorot na de-
ne{na V. postoela naselba u{te
vo docnoanti~koto vreme. Potvr-
da za toa e Vini~koto Kale na koe
se otkrieni terakotni ikoni (1985
g.), a tie spa|aat vo rangot na naj-
ekskluzivnite dela od oblasta na
ranohristijanskata umetnost vo
Makedonija. Kako pogolema selska
naselba se javuva vo XIX v., koga e
formirana ~ar{ijata i stanala
trgovski i pazaren centar za sela-
ta od levata strana na Bregalnica.
Bogatiot sto~en pazar i odr`uva-
277
V VINI^KATA
Vinica
weto na dva pana|uri godi{no
ovozmo`ilo vo naselbata da pos-
tojat, pokraj pove}eto trgovski i
zanaet~iski du}ani, i 10 anovi.
Kako rezultat na ekonomskiot po-
dem vo 1858 g. vo V. e izgradena go-
lema i ubava crkva posvetena na
Sv. Arhangel Mihail. Sepak, nase-
lenieto vo V. sè do krajot na Vto-
rata svetska vojna stagniralo. Po-
toa po~nuva da se nagolemuva, a naj-
golem porast zabele`alo vo peri-
odot po 1971 g. koga naselbata e
proglasena za grad. Od 10.863 `. vo
2002 g. Makedonci bile 9.246 `.
ili 85,1%, Turci 256 ili 2,4%, Ro-
mi 1.209 ili 11,1%, Vlasi 111 ili
1,0%, Srbi 20 i drugi 21 `. V. e
sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 43.267 ha, ima 16 na-
seleni mesta so 19.938 `. Edna od
najstarite fabriki vo gradot e
industrijata za grade`ni materi-
jali „Proleter# osnovana vo 1947
g. Potoa vo 1964 g. e izgradena
fabrikata za ~adori „Vinka#, vo
1977 fabrikata za konfekcija
„Vini~anka#, vo 1972 fabrikata
za du{eci „Treska – 30 Avgust#, a
vo oblasta na metalnata indus-
trija e fabrikata „Minor#. Del
od naselenieto se zanimava so od-
gleduvawe tutun i oriz, a golem
broj se zaminati na privremena
Vinica & pogled od Vini~koto Kale
278
rabota vo stranstvo. Vo gradot
postoi DSU so gimnaziski, tek-
stilni i ma{inski paralelki,
rabotni~ki univerzitet, zdrav-
stven dom i pove}e trgovski i za-
naet~iski du}ani.
LIT.: \or|i Malkovski, Vinica i Vini~-
ko, monografija, Vinica, 1998. Al. St.
VINI^KATA PROVALA NA
MRO (1897‡1898) – no}ta na 14
sproti 15. XI 1897 g. vo Vinica
banda aramii dojdeni od Bugarija
za ograbuvawe imotni Turci go
ubile bogatiot Tur~in ]azim-
aga, negoviot no}en ~uvar ~len na
Organizacijata i drugi dvajca
mesni `iteli. Pri pretresot na
ku}ata na ubieniot ~uvar bilo
otkrieno pogolemo koli~estvo
skrieno oru`je (pu{ki, revolve-
ri, bombi). Po izvr{enite apse-
wa so `estoki izma~uvawa na uap-
senite policijata go otkrila
postoeweto na tajnata organiza-
cija (MRO), po {to sleduvale ma-
sovni apsewa na vidnite li~nos-
ti, u~iteli i sve{tenici vo Vi-
nica, Ko~ani, [tip, Kratovo i
vo selata. Vkupniot broj upaseni
nadminal 1000 lica. Na masovni-
te apsewa i `estokosta na tero-
rot sleduvale individualni i ko-
lektivni protesti i od drugite
gradovi na Makedonija. Za zapi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
raweto na terorot na vlastite
intervenirale i diplomatskite
pretstavnici na Rusija, Avstro-
Ungarija i Velika Britanija.
Brojot na `rtvite vo Vini~kata
afera iznesuval: ubieni 5, umre-
ni od izma~uvawe 5, izma~uvani
196, siluvani `eni i ma`i 13,
zatvoreni 528 lica.
LIT.: Aleksandar Apostolov, Vini~ka-
ta afera, Vinica, 1997; Van~o \or|iev,
Vini~kata afera i Petar Pop Arsov,
„Glasnik“ na INI, 1-2, Skopje, 1995.
M. Min.
VINI^KO KALE (Vinica) –
utvrdena naselba od docnata an-
tika i od sredniot vek. Se prote-
ga na rid nad gradot na severnite
padini na Pla~kovica. Zafa}a
povr{ina od 2,5 ha i ima domi-
nantna pozicija nad Ko~anskoto
Pole i dolinata na r. Bregalni-
ca. Mo`ebi e nekoj od anti~kite
gradovi (Armonia ili Kaleni-
din) {to le`ele na patot Sto-
bi–Serdika (Via a Stopis usque at
Serticam). Otkrien so rekognosci-
rawa (1956 i 1978), koga se otkri-
eni kerami~kite ikoni. Od 1985
g. iskopuvawa vr{at K. Balaba-
nov i C. Krstevski. Ostatoci od
praistorijata, antikata i od
sredniot vek. Otkrieni se docno-
rimski profani gradbi, bedem so
kuli, srednovekovna crkva i nek-
ropola (XII v.) so bogati grobni
prilozi. Poznati se terakotnite
ikoni–reljefi so sceni od Sta-
riot i od Noviot zavet: Arhangel
Mihail, Jo{ua i Kaleb, Daniel
me|u lavovite, 42. Davidov psalm,
Konstantinoviot pobedni~ki
krst, sv. Kristifor i sv. \or|ija,
Tobija i dr. Kalapeni se so dla-
bok reljef i so natpisi na latin-
ski jazik. Razli~ni istra`uva~i
gi datiraat vo razli~en vremen-
ski period (IV–V, V–VI ili VI–VII
v.), a nekoi pak smetaat deka tie
datiraat od IX v. i gi vrzuvaat so
prestojot na Konstantin Filo-
zof na Bregalnica. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
LIT.: B. Aleksova, Episkopijata na Bre-
galnica, Prilep, 1989; K. Balabanov – C.
Krstevski, Die Tonikonen von Vinica: Fruchris-
tliche Bilder aus Makedonien, Munchen, 1993;
E. Dimitrova, Kerami~kite reljefi od
Vini~ko Kale, Skopje, 1993. D. Z.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR VINI^KI V

VINI^KI TERAKOTNI IKONI (VI – VII VEK)

Isus Navin - Jo{ua i Kaleb Sv. Teodor, drakonoubiec Sv. Hristifor i Sv. \or|i
gi zapiraat sonceto i mese~inata

Arhangel Mihail 42-ri psalm Davidov Car Konstantinov krst

Avtoriziral: Kosta Balabanov

Sv. Daniel me|u lavoviite Lozovata penu{ka Lav, starozavetna scena

80-ti psalm Davidov

279
V †VINKA#
„VINKA# A.D. – Vinica – osno-
vano vo 1964 g. kako dr`avno
pretprijatie za proizvodstvo na
~adori. Vo 1990 g. se transformi-
ra vo akcionersko dru{tvo, a od
1998 g. celosno e vo privatna
sopstvenost. Od proizvodstvo na
~adori, se preminuva na proiz-
vodstvo na kamionski ceradi,
kamp i turisti~ka oprema, panta-
loni i proizvodi od netkaen tek-
stil. Denes glavni proizvodi na
fabrikata se konfekciski i
proizvodi od netkaen tekstil.
Konfekcijata opfa}a: kroja~ni-
ca, kompjutersko oddelenie, {i-
va~nica, zavr{no oddelenie,
peralna i veza~ki ma{ini i vo
nea se proizveduvaat: jakni, zdol-
nici, rabotni obleki, obleki za
uniformirani lica, eleci i dr.
(30.000 par~iwa/mes). Netkaen
tekstil (2 dela), edniot (25 t/mes)
za: poliestersko vlakno za vata
za konfekcisko proizvodstvo i
za postelnina; filc za ~evlar-
skata i pekarskata industrija;
filtri za vozduhot; za{titni
maski i dr. Drugiot pogon (14
t/mes): tapetarska vata i filc za
industrijata za mebel. Vrabote-
ni se 460 rabotnici. Sl. A.
Amblemot na politi~kata partija †Vino`ito#
VINO@ITO (Lerin, 8. IX 1995)
‡ makedonska politi~ka partija
vo Egejskiot del na Makedonija,
u~esnik na parlamentarnite iz-
bori vo Grcija (na poslednite
parlamentarni izbori dobila
7.800 privrzanici). Partijata
razviva aktivna nacionalna, po-
liti~ka i kulturna dejnost. Vo
Lerin organizirala otvorawe na
„Makedonska ku}a#. So drugite
makedonski organizacii gi pub-
likuva bilingvalnite spisanija:
„Moglena#, „Zora#, „Nova zora# i
sp. „Loza#, so prilozi za istoris-
koto i kulturnoto minato na ma-
kedonskiot narod. Se bori za
priznavawe
na Makedon-
cite vo Grci-
ja kako make-
donsko et-
ni~ko mal-
cinstvo, za
voveduvawe
na makedon-
skiot jazik
vo prosveta-
ta, vo bogos-
lu`bata, vo
Plakat za I kongres na poli- elektronski-
ti~kata partija Vino`ito te mediumi i
280
vo lokalnata administracija (vo
Kostursko, Lerinsko, Vodensko,
S’botsko). Pretstavnici na Vi-
no`ito dejstvuvaat i vo ramkite
na me|unarodnite organizacii,
kade {to gi prestavuvaat intere-
site na makedonskoto etni~ko
malcinstvo vo Grcija.
LIT.: S. Kiselinovski, Irena Stavovi-
Kavka, Malcinstvata na Balkanot,
Skopje, 2004; S. Kiselinovski, Egejskiot
del na Makedonija, Skopje, 1990. St. Kis.
@ivoin
Vin~i}
VIN^I], @ivoin (Kraguevac,
Srbija, 27. X 1930) – arheolog i
konzervator. Arheologija zavr-
{il na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1959), kade {to i ma-
gistriral (1980) i ja odbranil
doktorskata disertacija (1992).
Raboti kako konzervator vo Re-
publi~kiot zavod za za{tita na
spomenicite na kulturata vo
Skopje (1961–1995). U~estvuva i
rakovodi mnogu za{titni istra-
`uvawa i konzervatorski zafati
(Stobi, Isar Marvinci, Zgro-
polci i dr.).
BIBL.: Skopskata tvrdina „Kale“. Po-
lo`ba i opis, „Kulturno nasledstvo“, III,
Skopje, 1966, 24–46; 1000 godini antika vo
Tikve{ijata, Negotino, 1996. D. Z.
Vis – sedi{teto na voeno-politi~koto rakovodstvo
na AVNOJ
VIS (1944) ‡ sredba i razgovori
na Makedonskata delegacija so
politi~koto i so voenoto rako-
vodstvo na Avnojska Jugoslavija.
Na zaedni~kiot sostanok na Ini-
cijativniot odbor za svikuvawe
na ASNO na Makedonija i Glav-
niot {tab na makedonskata voj-
ska (8. V 1944), bila izbrana dele-
gacija vo sostav: Metodija Ando-
nov‡^ento (pretsedatel na Ini-
cijativniot odbor), Emanuel (Ma-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ne) ^u~kov i Kiril Petru{ev,
opolnomo{tena da otpatuva na
ostrovot Vis i tamu pred poli-
ti~koto i voenoto rakovodstvo
so Tito da go postavi pra{aweto
za obedinuvawe na Makedonija.
Na sostanokot (24. VI 1944), so
u~estvo na Josip Broz‡Tito,
(pretsedatel na Nacionalniot
komitet za osloboduvawe na Ju-
goslavija), pred potpretsedateli-
te i ~lenovi na Komitetot i pred
~lenovite na Prezidiumot na
AVNOJ, makedonskata delegacija
go postavila i go obrazlo`ila
baraweto za integralno re{ava-
we na makedonskoto pra{awe i za
obedinuvawe na Makedonija. Ju-
goslovenskoto komunisti~ko ra-
kovodstvo ostanalo neotstapno
na stavot za separatno re{avawe
na makedonskoto pra{awe vo
Vardarskiot del od Makedonija
vo ramkite na Jugoslavija.
LIT.: Slobodan Ne{ovi} i Branko Petranovi},
AVNOJ i revolucija, Beograd, 1983; Mihajlo
Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedon-
skoto nacionalno pra{awe, Skopje, 2000.
M. Min.
VISARION DEBARSKI (XVI
v.) – jeromonah i kni`even deec,
eden od najzna~ajnite pretstavni-
ci na Slep~enskiot kni`even
centar pri manastirot „Sv. Joan
Krstitel“ vo selo Slep~e kaj De-
mir Hisar. Poteknuval od Debar-
skiot kraj, samiot se potpi{uval
kako Debarski, a se sre}ava pot-
pi{an i so imeto Varlaam. Vo pa-
leoslavistikata dosega se evi-
dentirani okolu 30-na negovi ra-
kopisi, pi{uvani vo period od
1540 do 1565 g.; antologiski zbor-
nici na dela na crkovni pisate-
li, stihovni prolozi, minei, ~et-
voroevangelija, palea i drugi
srednovekovni `anrovski vido-
vi. Avtor e i na „Slep~enskiot
pomenik“ (1548) i „Slep~enskiot
pismovnik“ (1550).
LIT.: I. Velev, Kni`evni dejci od Debar-
skiot kraj, zb.: Kirilometodievskata
tradicija i kontinuitet, Skopje, 1997,
107–108; B. St. Angelov, Visarion Debar-
ski, zb.: Iz starata bxlgarska, ruska i
srxbska literatura, III, Sofi/, 1978, 156–
248; \. Pop-Atanasov, I. Velev i M. Jaki-
movska-To{i}, Tvorci na makedonskata
literatura (IX–XVIII vek), Skopje, 2004,
272–277. I. Vel.
VISOI (s. Beranci) – nekropo-
la pod tumuli od `eleznoto vre-
me (I i II). Tri tumuli se otkrieni
vo 1954 g. Istra`en e najgolemi-
ot rodovski tumul so 47 grobovi
cisti od kameni plo~i, raspore-
deni radijalno okolu najstariot
centralen grob. Okolu niv ima
prsten od kamewa. Najdeni se bo-
gati grobni prilozi: geometriski
skifos, o~ilesta fibula, spiral-
na belezica, labris i me~ (vo cen-
tralno postaveniot grob na rodo-
na~alnikot) i ra~no rabotena
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Visoi vo s. Beranci - del od grobovite vo tumulot I
gruba keramika, bronzeni igli,
dvojni igli, obetki, visulci ma-
kova ~a{ka, vrvovi od kopja, mo-
nista od bronza i staklena pasta
i dr. (vo drugite grobovi). Naodi-
te se ~uvaat vo Zavodot i Muzej vo
Bitola.
LIT.: D. Mitrevski, Protoistoriskite
zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997, 96.
D. Z.
VISOK RID ‡ arheolo{ko nao-
|ali{te, vo atarot na napu{teno-
to s. Bukri, na desniot breg na
Crna Reka. Pretstavuva tumba
visoka 3 m, so pre~nik vo osnova-
ta od 70 m. Vo 1980 g. Muzejot vo
Bitola izvr{il probno iskopu-
vawe pri {to, vo kulturniot sloj
od 1,50 m bile najdeni ostatoci
od dvoslojna naselba so nekolku
interni razvojni fazi, so razli~-
na vremenska i kulturna pripad-
nost. Postariot sloj mu pripa|al
na eneolitskoto vreme, na [up-
levec ‡ Bakarno Gumno kulturna-
ta grupa, dodeka pomladiot na ra-
nata faza na bronzenoto vreme vo
Pelagonija.
LIT.: Dragica Simoska, Visok Rid, pra-
istoriska pove}eslojna naselba, „ZTB“,
4, Bitola, 1983/84, 5‡20. V. S.
VISOKA MEDICINSKA [KO-
LA (BITOLA). Na 28. III 1988 g.
bila otvorena Vi{a medicinska
{kola vo Bitola poradi potreba-
ta od vi{ zdravstven kadar od
razni profili, a pred sè medi-
cinski sestri od op{ta nasoka
(koi se educirale 4 semestri). Vo
tekot na 1991/92 g. se educirale
dve generacii vi{i aku{erki.
Vo 1993/94 se educirale sestri za
primarna zdravstvena za{tita,
vo traewe od 4 semestri, a vo
1996/97 vi{i medicinsko–labo-
ratoriski tehni~ari–analiti~a-
ri, ~ie traewe na studiite bilo 5
semestri. Zaradi dooformuvawe
Visokata medicinska {kola vo Bitola
na profilot Vi{ata medicinska
{kola vo 2003 g. prerasnala vo
Visoka medicinska {kola za edu-
kacija na zdravstven kadar od raz-
ni profili, vo vremetraewe od 6
semestri. P. B.
VISOKO OBRAZOVANIE VO
RM – sevkupnost na instituciite
za obrazovanie na stru~ni kadri
na vi{ite i visokite {koli, fa-
kultetite i akademiite. Vo Ma-
kedonija visokoto obrazovanie
se ostvaruva vo ramkite na 4 uni-
verziteti & Skopje, Bitola i Te-
tovo (dva), edna voena akademija
(Skopje) i dva teolo{ki fakul-
teta (pravoslaven i muslimanski
vo Skopje). Organizirano e na
dve nivoa: dodiplomski studii,
koi traat od 3 do 6 godini (6–12
semestri) i zavr{uvaat so pola-
gawe diplomski ispit; i postdip-
lomski studii: specijalisti~ki,
vo traewe od edna godina (na Me-
dicinski fakultet od 3 do 5 godi-
ni); magisterski (2 godini) i
Studenti vo aulata na Pravniot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje
VISOKOPLANINSKA V
doktorski studii (3 godini) i za-
vr{uvaat so odbrana na soodve-
ten trud (disertacija). Studiski-
te i predmetnite programi gi do-
nesuvaat nastavno-nau~nite sove-
ti na fakultetite, a gi potvrdu-
vaat, odnosno davaat soglasnost
univerzitetot i Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka. Organi
na upravuvawe na nivo na fakul-
tet se: dekan, Fakultetska uprava
i Nastavno-nau~en sovet, a na ni-
vo na univerzitet: rektor, Uni-
verzitetska uprava i Senat, so
mandat od ~etiri godini. Vospit-
no-obrazovnata rabota vo viso-
koto obrazovanie ja izveduvaat
sorabotnici vo zvaweto: pomlad
asistent i asistent i nastavnici
vo zvaweto: docent, vonreden
profesor i redoven profesor.
Vospitno-obrazovnata rabota e
organizirana po godini i semes-
tri. Najzastapeni vidovi vospit-
no-obrazovna rabota se: predava-
wa, seminari, ve`bi, konsulta-
cii, ispiti i diplomski ispit ka-
ko zavr{en, koj se polaga pred ko-
misija. Vo visokoto obrazovanie
se stapuva so polagawe priemen
ispit (v. Univerzitet „Sv. Kiril
i Metodij# – Skopje; Univerzitet
„Sv. Kliment Ohridski# – Bito-
la; Univerzitet na Jugoisto~na
Evropa – Tetovo; Dr`aven univer-
zitet vo Tetovo – Tetovo; Voena
akademija „General Mihajlo
Apostolski# – Skopje; Pravosla-
ven bogoslovski fakultet „Sv.
Kliment Ohridski# – Skopje i
Fakultet za islamski nauki –
Skopje, vo Kondovo).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
VISOKOPLANINSKA MIK-
ROFLORA NA RM. Podatoci za
algalnata flora na planinskiot
region postojat samo za dijatome-
ite, kade {to se zabele`ani oko-
lu 570 taksoni. Vo visokoplanin-
281
V VISOKOPLANINSKI
skiot region (osobeno nad 2000
m) dominantno se zastapeni alp-
ski vidovi dijatomei, karakte-
risti~ni za severnoevropskiot
region i Alpite (Cavinula pseudis-
cutiformis, Stauroneis spp, Neidium
spp, Hygropetra balfouriana, Diato-
mella balfouriana). Zna~ajni sta-
ni{ta se treseti{tata, osobeno
sfagnumskite treseti{ta so po-
niska pH vrednost na vodata, kade
{to se sre}ava zna~itelen diver-
zitet na acidofilnite rodovi
Eunotia i Pinnularia. Na planinata
Nixe i vo dolinata na rekata Tr-
nov~ica e zabele`ana refugijana
zaednica, koja mnogu prilega na
perifitonskite zaednici od Oh-
ridskoto Ezero (prisutni se Gom-
phoneis transsilvanica, Navicula ja-
kovlevicii, Ellerbeckia arenaria). Ge-
neralen e vpe~atokot deka plani-
nite vo Makedonija imaat rela-
tivno niska floristi~ka sli~-
nost (od dijatomolo{ki aspekt)
so relativno mal broj vidovi, za-
edni~ki za site istra`uvani pla-
nini. Sv. K.
Planinski karanfil
VISOKOPLANINSKI ENDE-
MITI VO FLORATA NA RM.
Endemizmot pretstavuva edna od
najzna~ajnite karakteristiki na
florata na RM, so prisustvo na
117 lokalni endemiti {to se is-
klu~ivo ograni~eni na nejzinata
teritorija. Se razvivaat na naj-
razli~ni stani{ta – po visoko-
planinskite pasi{ta i kamewa-
ri, po re~nite klisuri, {umite,
brdskite pasi{ta i sli~no. Viso-
koplaninskite endemiti se sre-
}avaat re~isi po site na{i pla-
ninski masivi. Vo vremeto na
glacijacijata uslovite za nivni
opstanok bile nepovolni poradi
toa {to vrvovite na visokite
planinski masivi bile pod mraz,
no, sepak, golem broj od starite
reliktni i endemi~ni tercierni
vidovi uspeale da se odr`at vo
brojnite zasolni{ta (refugiu-
mi), vo koi{to vladeele popovol-
ni uslovi. Najgolem broj planin-
ski i visokoplaninski endemiti
i subendemiti se prisutni na pla-
ninata Gali~ica (15) – Astragalus
282
mayeri, Bupleurum mayeri, Centaurea
tomorosii, Crocus cvijicii, Dianthus ga-
licicae, Edryanthus horvatii, Festuca
galicicae, Helichrysum zivojinii, La-
serpitium ochridanum i drugi; [ar
Planina (10) – Crocus scardicus, Di-
anthus scardicus, Potentilla doerfleri,
Verbascum scardicolum, Viola schari-
ensis i drugi; Pelister (4) – Alche-
milla peristerica, Crocus pelistericus,
Dianthus myrtinervius, Sempervivum
octopodes; Nixe-Kajmak~alan (3) –
Dianthus kajmaktzalanicus, Peuceda-
num lavrentiadis, Silene horvatii; Ja-
kupica (5) – Colchicum macedoni-
cum, Pedicularis ferdinandii, Semper-
vivum macedonicum, Thymus karadzi-
censis, Viola bornmuelleri i drugi.
Vl. M.
Keraca Visul~eva & avtoportret
(maslo na platno, 1988)
VISUL^EVA, Keraca Nikolova
(s. Nestram, Kostursko, Egejski-
ot del na Makedonija, 7. IV 1910 ‡
Skopje, 13. I 2004) ‡ akademska
slikarka i skulptorka. U{te
trigodi{na vo voeniot bran
(1913) so roditelite e prefrlena
vo Bugarija. Se {koluvala vo
Burgas, a vo 1929 g. se zapi{ala na
Dr`avnata hudo`estvena akade-
mija vo Sofija. Vedna{ po diplo-
miraweto (1935) u~estvuvala na
prvata izlo`ba i ja dobila prva-
ta nagrada i ~lenstvo vo Sojuzot
na umetnicite na Bugarija. Rabo-
tela kako praktikant vo III sofi-
ska gimnazija, a po zavr{uvaweto
i na Pedago{kata akademija (1940)
stanala u~itelka po selata vo
Pirinsko, a vo 1941 g. (po nejzina
`elba) u~iteluvala vo @enskata
gimnazija vo Skopje i u~estvuva-
la na grupni izlo`i so makedon-
skite umetnici. Po egzodusot na
Evreite vo Makedonija (1943), se
vra}a so semejstvoto vo Bugarija
i 55 godini `ivee i raboti vo
Plovdiv. Za u~estvoto na ilo`-
bata na bugarskata sovremena
umetnost vo Dr`avnata umetni~-
ka galerija (1945) go dobila naj-
visokoto priznanie †Sv. Kiril i
Metodij#. No poradi manifesta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ciite na nacionalnata orienta-
cija, vo 1958 g. bila isklu~ena ka-
ko †neblagonade`na# od Sojuzot
na bugarskite umetnici i ve}e ne-
mala pravo ni da u~estvuva na iz-
lo`bi, nitu pak da nabavuva sli-
karski materijali. Po penzioni-
raweto (31. VIII 1961) pove}epati
patuvala vo Francija, u~estvuva-
la na mnogu izlo`bi vo Zapadna
Evropa i dobivala visoki nagra-
di i priznanija. Vo 1989 g. e vra-
tena vo ~lenstvoto vo Sojuzot na
bugarskite umetnici, no pak bez
pravo da u~estvuva na izlo`bi.
Po organiziraweto na izlo`ba-
ta †Sovremenata grafika vo Ma-
kedonija# vo Plovdiv (1992), se
zapoznala so organizatorite, a
potoa i so pretsedatelot na RM
K. Gligorov i napravila postap-
ki za vra}awe vo svojata tatkovi-
na. Dobila makedonsko dr`avjan-
stvo (27. IX 1994) i na 1. XII 1995 g.
se preselila vo Skopje, zaedno so
celokupnoto za~uvano slikarsko
delo (348 platna), zave{tano na
RM. Na 7. VIII 2002 g. vo Muzeite
na Makedonija e otvorena prvata
samostojna izlo`ba (36 izlo`eni
sliki), a na 5. VI 2003 g. vo salo-
not na MANU e organizirana
impozantna izlo`ba od 77 platna
(portreti, pejza`i, aktovi i dr.,
raboteni vo perodot 1933‡1995),
so monografski katalog od d-r
Sowa Abaxieva. Spored nejzina
`elba, na 10. IX 2005 g. e otvore-
na postojanata Spomen-muzejska
postavka vo Resen †Keraca Vi-
sul~eva (1910-2004)#. Taka e is-
polneto i nejzinoto zave{tanie:
†Rodena sum vo Makedonija, od
dedovci i pradedovci Makedonci
i sakam da umram vo Republika
Makedonija#.
LIT.: Sowa Abaxieva, Keraca Visul~eva
Keraca Visulceva, MANU, Skopje, 2005; Bla-
`e Ristovski, Umetnikot i makedonski-
ot patriot Keraca Visul~eva, †Sovre-
menost#, 52/2, Skopje, 2004, 80&85. Bl. R.
„VITAMINKA# A.D. – Prilep
– uspe{na prehranbena industri-
ja. Osnovana e vo 1956 g. za proiz-
vodstvo na crven piper od indus-
triski piperki, proizvedeni vo
regionot. Proizvodstvoto i
plasmanot se olesneti vo 1974 g.
koga se po~nalo so pakuvawe i na
drugi prehranbeni proizvodi, ka-
ko soda bikarbona i crn piper.
Proizvodstvoto se omasovuva i se
osvojuvaat pazarite vo SFRJ i vo
drugi zemji. Istovremeno se ot-
voraat firmi vo Germanija, Slo-
va~ka, Bugarija i vo Srbija. Vo
1991 g. e ostvaren rekorden pri-
hod, a brojot na vrabotenite dos-
tignuva 440. Po raspadot na SFRJ
i turbulenciite vo regionot,
firmite vo stranstvo zgasnuvaat,
a brojot na vrabotenite se nama-
luva. Vo 1999 g. asortimanot pov-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
torno se pro{iruva so proizvod-
stvo na ~okoladi i ~okoladni
proizvodi. Privatizacijata e za-
vr{ena od 1995 g. koga se sozdava
akcionersko dru{tvo. Denes ima
dislocirani pogoni i {iroka
proizvodstvena programa. Izve-
zuva na site kontinenti. Sv. H. J.
VITANOV, Vasil (s. Borievo,
Strumi~ko, 7. XI 1945) – grad.
in`., red. prof. na Grade`niot
fakultet vo Skopje (1995) po
predmeti od oblasta na fundira-
weto, pretsedatel e na Dru{tvo-
to za geotehnika na Makedonija.
Magistriral vo IZIIS, a dok-
toriral na tema „Interakcija –
po~va – konstrukcija# (1997). Vo
ponovo vreme raboti na inovira-
we na regulativata od oblasta na
geotehnikata. Toj e isklu~itelno
aktiven vo primenuva~kata dej-
nost, vo koja preku vodewe stu-
dii, proekti, ekspertizi i recen-
zii dava osobeno zna~aen prido-
nes vo realizacijata na kapital-
ni objekti. Q. T.
Jordan
Vitanov
VITANOV, Jordan (Veles, 13. I
1953) – akter. Diplomiral na ot-
sekot za akterska igra na Fakul-
tetot za dramski umetnosti vo
Skopje (1986). Od 1987 g. e ~len na
Narodniot teatar vo Veles, a od
1999 i direktor na teatarot. Ulo-
gi: Filoktet vo istoimenoto
delo, Don Alonzo (†Don @uan#);
Orest (†Elektra#); Kreont (†An-
tigona#); Anton Antonovi~
(†Revizor#); Prometej (†Priko-
vaniot Prometej#) i dr. R. St.
VITOLI[TE – centralna na-
selba vo Mariovo. Se nao|a vo
prilepskiot del na Mariovo, vo
zapadnoto podno`je na planinata
Kozjak, od dvete strani na Vito-
li{ka Reka na nadmorska visina
od okolu 800 m. So Prilep e po-
vrzana preku sovremen asfalten
pat. Vo minatoto V. bilo golemo
selo naseleno samo so Makedon-
ci. Vo 1961 g. vo nego `iveele
1.291 `. Vo podocne`nite godini
seloto bilo zafateno od silna
migracija, taka {to vo 2002 g. ov-
de ostanale da `iveat samo u{te
170 `. Preseluvaweto glavno bi-
lo naso~eno kon okolnite grad-
Mariovskoto selo Vitoli{te
ski naselbi, no najmnogu kon
Prilep. Vo V. ostanale da `iveat
glavno stari lica koi se zanima-
vaat so sto~arstvo i so odgleduva-
we p~eli. Vo okolinata na seloto
ima lignit so rezervi od okolu
100 milioni toni. Al. St.
VIHING, episkop (lat. Uuichi-
nus) (? – ok. 899) – vikaren episkop
Nitranski. Poteknuval od Bava-
rija. Rakopolo`en od papata Jovan
VIII (872–882) za vikaren episkop
na Moravskiot arhiepiskop sv.
Metodij Solunski. Vo po~etokot
tajno, a potoa javno zastanal pro-
tiv sv. Metodij, koristej}i la`ni
papski pisma i obvinenija.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
VIC – kratka govorna tvorba ko-
ja se odlikuva so duhovitost i ak-
tuelnost. Nekoga{ sodr`i dvo-
smisleno zna~ewe, od koe ka`uva-
~ot i slu{atelot go prifa}a ona
{to mu odgovara. Postojat pove}e
grupi, no najpopularni se poli-
ti~kite i erotskite vicevi.
M. Kit.
VI[A PEDAGO[KA [KOLA
– v. Vi{i {koli vo RM; Peda-
go{ki fakulteti
VI[A [KOLA ZA FIZI^KA
KULTURA (Skopje, 1965–1980) –
osnovana so zakon za {koluvawe
kadri za fizi~ko vospitanie,
sportska rekreacija i stru~na ra-
bota vo sportskite organizacii.
Mati~nata komisija gi izbrala
za nastavnici: Tomo Atanasov-
ski, \or|i Boev, Katica Dimova,
Dim~e Jakimovski, Slavko Ma-
tovski, Dimitrija Popovski, An-
don Simovski, Stojan Trnini} i
^edo [arevski, a vo dopolnite-
len raboten odnos od Medicin-
skiot fakultet: d-r Van~o Kova-
~ev, d-r Josif Josifovski i d-r
Ogwanka Stankovi}, od Filo-
zofskiot fakultet: Risto Bunda-
levski i Stojan Jordanovski i od
Zavodot za sportska medicina d-r
Nikola Hristov. Diplomirale
vkupno 580 studenti (113 studen-
tki i 467 studenti).
VI[ANOV-MOLERA V
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Otvorawe
na kadrovski {koli vo Makedonija, „Go-
di{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka
kultura#, Skopje, 1988, 11. D. S.
VI[ANOV-MOLERA, Toma Ha-
xiikonomov (Bansko, 1759 ‡ ?, ok.
1815) ikonopisec i zograf, osno-
vopolo`nik na Banskata `ivopis-
na {kola. So zografsko obrazo-
vanie se steknal vo Viena (ok.
1770). Po vra}aweto bil nare~en
Molera spored germ. Maler (`ivo-
pisec). Bil pod vlijanie na De-
barskata ikonopisna {kola. Ra-
botel vo Bansko, vo crkvata „Pok-
rov Bogorodi~en“ pri isposnica-
ta „Sv. Luka“ kaj Rilskiot manas-
tir (1811, 24 sceni), vo Kurilski-
ot manastir (1812–1913), Dovlen-
sko, Razlo{ko i ]ustendil. Go
neguval realizmot vo slikaweto
i osobeno bil uspe{en vo ktitor-
skite portreti (proigumenot Teo-
dosij). Negovite edinstveni iko-
nostasni ikoni od grobi{nata
crkva vo Bansko izgorele (1953).
Bil u~itel na pove}e mladi iko-
nopisci i zografi, kako i pove}e
naslednici od negoviot rod ‡ si-
not Dimitar Molerov (1780‡1870),
vnukot Simeon Molerov (1816–
1903) i pravnukot \or|i Molerov
(1844–1876).
Toma
Vi{anov:
detaq od
ikonata
na sv. Jovan
Krstitel
od crkvata
„Sv. Petar i
Pavle“ vo
s. Dobrini{te,
(XVII v.)
BIBL.: D. G. Molerov, Ikonopis v Ban-
sko, „Izvesti® na Nar. etnogr. muzeŸ vo
Sofi®“, III, kn. 1, Sofi®, 1923; M. Con-
~eva, B†lgarsko v†zra`dane. @ivopis i
grafika, Sofi®, 1962, 22-25 i 45-46; A.
Vasiliev, Po®va i razvoŸ na izkustvoto
v Bansko, B†lgarski v†zro`denski maŸs-
tori. @ivopisci, rezbari, stroiteli,
Sofi®, 1965, 486-504; istiot, Toma Vi{a-
nov ‡ Molera, Sofi®, 1969. S. Ml.
283
V VI[I
VI[I RASTENIJA VO FLO-
RATA NA RM (Cormophyta, gr~.
cormus-steblo i phyton-rastenie)
– najgolema grupa vo rastitelni-
ot svet, slo`eni pove}ekleto~ni
organizmi prisposobeni na suvo-
zemen na~in na `iveewe. Vo te-
kot na evolucijata, kaj niv se po-
javile posebni organi i tkiva
(steblo, koren, listovi, epider-
mis, stomi, kutikula, sprovodni
tkiva i drugo). Florata na vi{i-
te rastenija na RM e mnogu bogata
i raznovidna. Pretstavena e so
okolu 210 familii, 920 rodovi i
okolu 3700 vidovi. Najbrojni se
skrienosemenite rastenija (oko-
lu 3200 vidovi) i movovite (oko-
lu 400), dodeka drugite grupi se
zastapeni so pomal broj vidovi –
papratite (42), golosemenite (15)
i likopodiumovite rastenija (6).
Najpolimorfni familii me|u
skrienosemenite rastenija se fa-
milijata Asteraceae (nad 470 vida),
familijata Fabaceae (okolu 460
vida), Caryophylaceae (345), Brassi-
caceae (264), Lamiaceae (260), Poace-
ae (289) i drugi. Golemata razno-
vidnost na vi{ite rastenija e re-
zultat na istoriskite promeni
{to se slu~uvale vo ovoj del na
Balkanskiot Poluostrov – geo-
lo{ki, geomorfolo{ki, klimat-
ski pedolo{ki, hidrolo{ki i
dr., kako i na rastitelnite mig-
racii od krajot na tercier, gla-
cijalniot i postglacijalniot
period. Recentnata flora na RM
pretstavuva mozaik od najrazli~-
ni florni elementi (evropski,
borealni, arktoalpski, alpski,
srednoevropski, mediteranski,
submediteranski, isto~nomedi-
teranski, pontski, balkanski,
ju`nobalkanski, meziski, skardo-
pindski i drugi), zaedno so mno-
gubrojnite reliktni i endemi~ni
vidovi. Reliktite se ostatoci od
starata tercierna flora i pret-
stavuvaat indikatori za tolkuva-
weto na porane{nite klimatski
priliki. Za~uvani se re~isi vo
site delovi, osobeno vo dlaboki-
te re~ni klisuri, kade {to vlija-
nieto na glacijacijata bilo pos-
labo (Aesculus hippocastanum, Ra-
monda nathaliae, Ramonda serbica,
Thymus oehmianus, Viola kosaninii i
drugi), na vla`ni stani{ta, mo-
~uri{ta (Isoetes phrygia, Osmunda
regalis, Thelipteris palustris) i sli~-
no. Endemite imaat ograni~eno
rasprostranuvawe i spored niv-
niot razvoen centar, odnosno
arealot na rasprostranuvawe vo
RM razlikuvame: lokalni ende-
miti (Salvia jurisicii, Verbascum ma-
cedonicum, Viola arsenica i drugi),
ju`nobalkanski endemiti (Astra-
galus physocalyx, Centaurea graeca,
Erodium absinthoides i drugi), bal-
kanski endemiti (Dioscorea balca-
284
nica, Pinus peuce, Saxifraga sempervi-
vum) i dr. Centri so najvisok
floristi~ki diverzitet na teri-
torijata na RM pretstavuvaat
planinskite i visokoplaninski-
te regioni, klisurite, prirodni-
te ezera, nizinskite blata i mo-
~uri{ta, planinskite blata i
treseti{ta, brdskite pasi{ta,
stepolikoto podra~je, solenite
po~vi i drugi. Vl. M.
Pedago{kata akademija vo Skopje
VI[I [KOLI VO RM – vid vi-
sokoobrazovni ustanovi {to ne
postojat vo aktuelniot obrazoven
sistem na RM, no vo minatoto
odigrale zna~ajna uloga vo ospo-
sobuvaweto na vi{i stru~ni kad-
ri za potrebite na stopanstvoto
i na op{testvenite dejnosti.
Studiraweto vo niv traelo 2 go-
dini (4 semestri). Prvata vakva
{kola vo RM bila Vi{ata peda-
go{ka {kola (VP[) vo Skopje,
osnovana so uredba na Vladata na
NRM (17. IX 1947), kako ustanova
na Ministerstvoto za prosveta,
so zada~a „da osposobuva nastav-
nici za ni`ite klasovi na sred-
nite u~ili{ta i vi{ite osnovni
u~ili{ta i vospituva~i za domo-
vite i internatite#. Sè do 1957 g.
taa bila edinstvena vi{a {kola
vo RM. Vo narednite nekolku go-
dini bile otvoreni u{te tri vak-
vi {koli: Vi{a upravna {kola
vo Skopje (1957, raboti do 1964),
Vi{a stopanska {kola vo Skopje
(1958–1961) i VP[ vo [tip (1959).
Vi{oto {kolstvo do`ivuva oso-
beno intenziven razvitok po do-
nesuvaweto na Zakonot za osnova-
we vi{i stru~ni {koli (1960),
koga za samo edna u~ebna godina
(1960/61) bile otvoreni 6 vakvi
{koli: Vi{a {kola za socijalni
rabotnici vo Skopje (podocna in-
tegrirana kon Filozofskiot fa-
kultet), vi{i zemjodelski {koli
vo Bitola i vo Strumica i vi{i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ekonomski {koli vo Prilep (vo
1972 prerasnuva vo Visoka eko-
nomska {kola), vo Tetovo (pres-
tanala vo 1962/63) i vo Kumanovo
(prestanala vo 1962/63). Vo 1961 g.
bila otvorena Vi{a tehni~ka
{kola vo Bitola, Pedago{ka aka-
demija vo Bitola (1964), Vi{a
{kola za fizi~ka kultura vo
Skopje (1965), vo 1970 g. Vi{a ugos-
titelsko-turisti~ka {kola vo
Ohrid (site 4, potoa prerasnuvaat
vo fakulteti). So Zakonot za vi-
sokoto {kolstvo vo NRM (1961)
vi{ite {koli, koi dotoga{ rabo-
tele nadvor od Univerzitetot,
stanale negov sostaven del.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Boris
Vi{inski
VI[INSKI, Boris (Skopje, 6.
VI 1929) ‡ raska`uva~, romansi-
er, dramski avtor. Zavr{il Pra-
ven fakultet vo Belgrad. Bil
urednik na spisanijata „Kultu-
ren `ivot# i „Makedonska revi-
ja#. Eden od najpreveduvanite ma-
kedonski avtori, a i samiot go-
lem afirmator na makedonskata
literatura vo svetot. Negovite
romani i raskazi osciliraat me-
|u magi~niot realizam i fantas-
tikata.
BIBL.: Senki i `ed, roman, Sk., 1958; Vi-
no`ito, roman, Sk., 1972; Drevni bregovi,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
raskazi, Sk., 1975; Lavina, roman, Sk.,
1978; Racin, drama, Sk., 1979; Klisura, ro-
man, Sk., 1983; Barbara, raskazi, Sk., 1983;
Tesno more, roman, Sk., 1986; Kruna od pe-
sok, roman, Sk., 1992; Ko`a od oblaci, ro-
man, Sk., 1993; Krstot na Bogomil, ro-
man, Sk., 1994; Molitvi, raskazi, Sk.,
2005.
LIT.: M. Matevski, Krstot na Bogomil,
vo knigata Svetlinata na zborot, Mati-
ca maked., 2006. P. Gil.
Cvet i plod od vi{na (Prunus cerasus L.)
VI[NA (Prunus cerasus L.) –
plodovito ovo{no drvo. Vo Re-
publika Makedonija se odgleduva
vo site reoni so nadmorska viso-
~ina do 1.100 m. Do sedumdesetti-
te godini od XX v. be{e sporedna
kultura, so 200-300 t godi{no pro-
izvodstvo. Prvata planta`a so
obla~inska vi{na (na 20 ha) e po-
sadena vo Bitolsko (1970). Nabrzo
se uvidoa golemata rodnost i ren-
tabilnosta na ovaa vi{na, koja
naglo se pro{iri vo site reoni.
Proizvodstvoto go dostigna mak-
simumot od 11.450 t (1986– 1987).
Poslednive godini proizvods-
tvoto iznesuva me|u 6.000– 7.000 t
godi{no. Re~isi celoto koli~e-
stvo se izvezuva kako zamrznati
plodovi i konzervirano vo alko-
hol. B. R.
VLADA – daritelka za izrabotka
na fresko`ivopisot vo crkvata
„Sv. Petka# vo s. Pobu`je (Skop-
sko) vo 80-tite g. na XV v. Nejzino
darenie bila pretstavata na apos-
tol Pavle. Podocna (1500) crkva-
ta bila povtorno slikana od dru-
gi zografi, no pritoa bilo po~i-
tuvano postaroto slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkva-
ta „Sv. Petka# vo s. Pobu`je, „Zbornik
na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#,
X-XI, Skopje, 1983, 38-50. Z. R.-N.
VLADA NA DFJ / FNRJ / SFRJ ‡
najvisok organ na izvr{nata
vlast i izvr{en organ na Sojuz-
noto narodno sobranie na DFJ/
FNRJ/SFRJ. Vladata na DFJ, ka-
ko najvisok izvr{en organ na dr-
`avnata vlast vo zemjata, prvpat
po osloboduvaweto na Jugosavija
(1945), ja formiral Josip Broz
Tito. Mandatot formalno mu bil
doveren od strana na toga{noto
Kralsko namesni{tvo na Jugosla-
vija. Pove}eto nejzini ~lenovi
proizleguvale od sostavot na Na-
cionalniot komitet za oslobodu-
vawe na Jugoslavija (NKOJ), no
po barawe na zapadnite sojuznici
i vo soglasnost so Spogodbata Ti-
to - [uba{i} od juni 1944 i od no-
emvri 1944 g., vo nea vlegle i
pretstavnici od prethodnata vla-
da na Kralstvoto Jugoslavija. Vo
nea ne vlegle pretstavnici od
NRM. Vo noemvri 1945 g. bile
sprovedeni izbori za Ustatvot-
vorno sobranie na Jugoslavija,
koe se sostanalo na 29 noemvri
1945 g. i ja proglasilo FNR Jugos-
lavija. Naporedno se odvivale i
aktivnostite za formirawe na
Vlada na FNRJ i nejzino vklopu-
vawe vo sistemot na novoto dr-
`avno ureduvawe. Za taa cel
pretsedatelot na Privremennata
vlada Josip Broz Tito podnel os-
tavka na funkcijata pretsedatel
na Vladata, {to imala formalen
karakter. Zatoa ostavkata ne bi-
la prifatena i so toa bil daden
mandat za nejzino natamo{no
funkcionirawe, no sega kako no-
va Privremena vlada na FNRJ.
Bile otstraneti pretstavnicite
na Kralskata vlada, me|u koi i
ministerot za nadvore{ni rabo-
ti d-r Ivan [uba{i}, potpisni-
kot na spogodbite, koj bil prinu-
den da si podnese ostavka.
Privremenata vlada prodol`ila
da funkcionira so novi pogole-
mi ovlastuvawa. Vo nejziniot
sostav se na{le najvlijatelnite
lu|e u~esnici vo Narodnooslobo-
ditelnata borba i ~lenovi na
prethodniot NKOJ. Tie gi rako-
vodele najva`nite poverenstva i
sektori za oddelnite resori vo
Vladata. Vladata imala golemo
vlijanie vo podgotvuvaweto na
prviot ustav na FNRJ, donesen na
krajot od 1945 g. So stapuvaweto
vo sila na Ustavot na FNRJ od
po~etokot na 1946 g. bila izbrana
nova Vlada na FNRJ, pak sostave-
na od Josip Broz. Vo nea Bane An-
dreev bil izbran za minister za
industrija i rudarstvo, a Emanu-
el ^u~kov za minister za DF Ma-
kedonija. Pod imeto Vlada i na
~elo so Josip Broz funkcionira-
la do 1953 g. So novite ustavni
promeni (1953 g.), namesto „Vla-
da“, bil voveden „Sojuzen izvr-
{en sovet“ na FNRJ koj vsus-
Prvata Vlada na DFM (1945)
VLADA V
{nost funkcioniral kako vlada.
So voveduvaweto na funkcijata
Pretsedatel na Republikata, na
koja bil izbran Josip Broz Tito,
nadle`nosta na SIS bila nama-
lena. Po 1953 g. i NRM re~isi re-
dovno imala ~lenovi na Vladata
na FNRJ ili SIS, no za ponebit-
ni resori. Od 1974 g. SRM imala
i potpretsedatel na SIS.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dr`avno-
pravniot razvoj na Makedonija 1945–
1953. Administrativno-centralisti~-
kot period vo dr`avno-pravniot razvoj
na Makedonija, Skopje, 1992, 1–320; D-r
Branko Petranovi} – ^edomir [trbac, Istorija so-
cijalisti~ke Jugoslavije, knj. Prva op{ti pregled,
Beograd, 1977, 1–245. D-r Du{an Biland`i},
Historija Socijalisti~ke Federativne Jugoslavije,
Zagreb, 1978, 1–463. N. V.
VLADA NA DFM/NRM/SRM/
RM – najvisok organ na izvr{na-
ta vast i izvr{en organ na Sobra-
nieto na RM. Prvata vlada na
DFM bila izbrana na Tretoto za-
sedanie na ASNOM (14-16. III.
1945) od strana na Narodnoto sob-
ranie na Makedonija, koe na toa
zasedanie se transformiralo od
ASNOM vo NS. Vo prviot sostav
nea ja so~inuvale: Lazar Koli-
{evski, pretsedatel; Qup~o Ar-
sov, prv potpretsedatel i minis-
ter za finansii; Abduraim Meh-
med, vtor potpretsedatel; Kiro
Petru{ev, minister za vnatre{-
ni raboti; Nikola Min~ev, mi-
nister za prosveta; d-r Pavel [a-
tev, minister za pravosudstvo;
Strahil Gigov, minister za in-
dustrija i rudarstvo; Tode No{-
pal, minister za trgovija i snab-
duvawe; Bogoja Fotev, minister
za zemjodelstvo i {umarstvo; d-r
Vuka{in Popadi}, minister za
narodno zdravje; d-r Nexat Ago-
li, minister za socijalna politi-
ka i in`. Georgi Vasilev, minis-
ter za grade`ni{tvo. Nabrgu po-
toa bilo vovedeno i Minister-
stvo za trud, a ne{to podocna
~lenovi na vladata stanale pret-
sedatelot na Planskata i pretse-
datelot na Kontrolnata komisija.
Prvata Vlada, vedna{ po nejzino-
285
V VLADA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

to formirawe, donesla Deklara-

cija so koja se opredelila za
cvrsto povrzuvawe so jugosloven-
skata federacija. Podocna pozi-
ciite na Vladata na NRM gi utvr-
dil Ustavot na NRM donesen kon
krajot na 1946. Vo administrativ-
no-centralisti~kiot period taa
donesuvala i akti so zakonodavna
sila i vr{ela funkcii {to bile
limitirani od Sojuznata Vlada.
Izvesno vreme vo {eesettite go-
dini vo NRM, namesto minister-
stva bile osnovani sekretarjati
i dr`avni sekretarijati. Toa bi-
le sekretarjatite: za vnatre{ni
raboti, za pravosudna uprava, za
stopanski raboti, za buxet i za
dr`avna administracija. Izves-
no vreme vo sostavot na vladata
bile osnovani soveti kako kole-
gijalni organi: za prosveta, za
kultura, za narodno zdravje, za so- Prvata Vlada na samostojna Republika Makedonija (21. II 1991)
cijalna za{tita i dr.
Vo soglasnost so Ustavot na SRM Po osamostojuvaweto na RM, spo- VLADA NA RM ‡ nositel na iz-
od 1963 g., terminot „vlada“ e za- red nejziniot prv Ustav (1991) i vr{nata vlast vo Republika Ma-
menet so terminot „izvr{en so- so promenata na politi~kiot sis- kedonija. Vladata ja izbira Sob-
vet“. Toa bilo napraveno kako tem, Vladata na RM se konstitui- ranieto na RM, po predlog na
specifi~not na „samoupravniot“ rala vrz baza na izbornite rezul- mandatarot, opredelen od pretse-
sistem {to se izgraduval, bidej}i tati od pove}epartiskite izbo- datelot na Republikata. Vo peri-
terminot „vlada“ asociral na ri. Mandatot za sostav na Vlada- odot od 1991 do 2008 g., formira-
„kapitalisti~ko vladeewe“. Me- ta go dobivala politi~kata par- ni se devet vladi vo RM. Prvata
|utoa, postavenosta na Izvr{ni- tija ili koalicijata od partii vlada e formirana na 21. III 1991
ot sovet na Sobranieto na SRM {to osvoila najmnogu prateni~- g., poznata pod imiwata „ekspert-
vo uslovi na sobraniskiot sistem ki mesta na neposrednite izbori. ska“ ili „kompromisna vlada“, na
na vlasta vo dr`avata ne bila Poradi toa na Vladata $ bila do- ~elo so Nikola Kqusev. Vtorata
bitno promeneta. IS i natamu os- verena pogolema nadle`nost i vlada e formirana na 4. IX 1992 g.,
tanal izvr{en organ na Sobrani- odgovornost. na ~elo so Branko Crvenkovski,
eto i najvisok organ na izvr{na- BIBL.: D-r Aleksandar Hristov, Vlada- lider na SDSM. Tretata vlada e
ta na Narodna Republika Makedonija,
ta vlast. Toj bil organ defini- ISPPI, Skopje, 1977, 1-225; D-r Aleksan- konstituirana na 20. XII 1994 g.,
ran kako najodgovoren vo ramkite dar Hristov, Sozdavaweto na makedon- so pretsedatel Branko Crvenkov-
na negovata nadle`nost, no vsu{- skata dr`ava vo jugoslovenskata federa- ski. ^etvrtata vlada e formira-
nost ne vodel avtonomna politi- cija, Dr`avnopravniot razvitok na SR na na 1. XII 1998 g., so pretsedatel
ka; mu gi predlagal zakonite i Makedonija 1945–1978, t. 4, Skopje, 1985, 1- Qup~o Georgievski, lider na
drugite akti na Sobranieto i bil 472; D-r Novica Veljanovski, Makedonija
1945-1991, dr`avnost i nezavisnost, VMRO‡DPMNE. Pettata vlada
odgovoren za nivnoto izvr{uva- Skopje, 2002, 1–406; grupa avtori, Prvata e formirana na 1. XI 2002 g., na
we. Vo negoviot sostav funkcio- narodna vlada na Makedonija (Spomeni- ~elo so Branko Crvenkovski, li-
nirale republi~kite organi na ca), Skopje, 1985, 1–110. N. V. der na SDSM. [estata vlada e
upravata, koi se imenuvale repub-
li~ki sekretarijati, sekretarija-
ti, soveti ili poinaku. Repub-
li~ki sekretarijati obi~no bile
organite na upravata za resorite
vnatre{ni raboti i narodna od-
brana. Funkcionerite {to gi ra-
kovodele organite na upravata,
naj~esto bile ~lenovi na Izvr{-
niot sovet, no imalo i ~lenovi
{to ne rakovodele resori. Po-
dobra pozicija imal Izvr{niot
na SRM so Ustavot na SRM od
1974 g. Dobil pogolema samostoj-
nost vo kreiraweto na politika-
ta vo stopanskata oblast i vo op-
{testvenite dejnosti. Bil defi-
niran kako organ {to bil odgovo-
ren pred Sobranieto na SRM vo
ramkite na nadle`nostite na re-
publikite. Izvr{nite soveti ka-
ko izvr{ni organi prvpat bile
vovedeni vo op{tinite i vo gra-
dot Skopje kako obid za decentra-
lizacija. Vladata na RM so premierot Branko Crvenkovski (1996)

286
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vladata na RM so premierot Nikola Gruevski (2008)
formirana vo maj 2004 g. (po iz-
borot na Branko Crvenkovski za
pretsedatel na RM). Na nejzino
~elo be{e Hari Kostov, stru~-
wak za bankarstvo. Sedmata vlada
e formirana od Vlado Bu~kov-
ski, lider na SDSM (po ostavka-
ta na Hari Kostov). Osmata vlada
e formirana od Nikola Gruev-
ski, po pobedata na VMRO‡
DPMNE na parlamentarnite iz-
bori odr`ani vo juli 2006 g. Po
predvremenite izbori (2008)
Nikola Gruevski ja formira de-
vettata vlada na RM.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005; Svetomir [kari}, Ustavno
pravo, Skopje, 2006. Sv. [.
VLADIMIROVO – selo vo Be-
rovsko. Se nao|a vo isto~noto
podno`je na planinata Pla~ko-
vica, na nadmorska visina od oko-
lu 850 m, a so Berovo e povrzano
so lokalen asfalten pat. Toa e
naseleno so Makedonci ~ij broj
postojano e opa|awe. Taka, dodeka
vo 1961 g. vo nego `iveele 1.790 `.
vo 2002 g. toj broj se namaluva na
859 `. Glavno zanimawe na nase-
lenieto e odgleduvawe `itni
kulturi i ovo{tarstvo. Vo V. ima
osumgodi{no u~ili{te i zdravs-
tvena stanica. Al. St.
VLADIMIRSKI, Tomo (Skop-
je, 26. VIII 1904 – Skopje, 14. IX
1971) – slikar, scenograf, eden od
osnovopolo`nicite na moderno-
to makedonsko slikarstvo. Zavr-
{il akademski kurs vo Belgrad
(1935), a specijaliziral slikar-
stvo na Umetni~kata akademija vo
Praga (1937). Rabotel kako sce-
nograf vo Makedonskiot naroden
teatar vo Skopje (1939–1966).
Imal retrospektiva vo Skopje
(MSU, 1981). Stilski se povrzuva
so realisti~kiot i ekspresio-
nisti~kiot izraz. Se odlikuva so
raznovidna tematska opredele-
nost: gradski motivi, mrtva pri-
roda, portreti (Motiv od Praga,
Tomo
Vladimirski
1937; Rabotnik, 1940), a po vojna-
ta, slikal istoriski sodr`ini i
motivi od r. Vardar i r. Radika.
LIT.: Slobodanka Parli}-Bari{i}, To-
mo Vladimirski, Skopje, 1981. L. N.
VLADISLAV GRAMATIK –
ploden kni`evnik od XV v. Poda-
toci za `ivotot samo od negovite
dela. Poteknuva od Novo Brdo vo
Kosovo, `iveel i rabotel vo
@egligovskiot kraj, vo man. †Sv.
Bogorodica#, Matej~e, na Skop-
ska Crna Gora. Avtor e na 4 og-
romni zbornici so me{ana sodr-
`ina, so~uvani vo avtograf, na-
pi{ani kaligrafski, glavno so
siten poluustav na pravilen crk.
slov. j. so resavski pravopis i so
umetni~ki ilustracii: minijatu-
ri, viwetki, zaglavki i inicija-
li. Samo I zbornik (1455) e napi-
{an vo Mlado Nagori~ino, site
drugi (II od 1469, III – 1473, IV –
1479) vo man. †Sv. B-ca#, Matej~e.
Zbornicite sodr`at 311 tvorbi
od okolu 70 vizant. i slov. avtori,
vo vkupen obem od 5400 strani.
Tie ne se mehani~ki prepi{uva-
ni, tuku dlaboko osmisleni so
{irok antologiski zafat. Sekoj
od zbornicite ima svoja fiziono-
mija so posebna tematika.
VLADOVA V
Vladislav Gramatik: rakopis (1479)
LIT.: G. Dan~ev, Vladislav Gramatik.
Kni`evnik i pisatel, BAN, S. 1969; B.
RaŸkov, SbornikÍt na Vl. Gramatik, „Pa-
laeobulgarica#, 15, 4 (1991), 39-49; R. Ugrino-
va-Skalovska, Vl. Gramatik i edinstvo-
to na ju`noslov. kni`evna tradicija,
predavawe na 16 seminar za mak. j., litera-
tura i kultura, Ohrid - Skopje, 1983; P.
Hr. Ilievski, Tradicija i inovacii vo
maked. crk. slov. kni`evni spomenici od
Turskiot period, MANU, 2005, 31-76.
P. Hr. Il.
VLADOV, Dimitar (Resen, 1874 –
Sofija, 15. I 1917) – lekar, revo-
lucioner. Kako ~len na MRO
(1894) prenesuval kuferi so di-
namit od Varna vo Makedonija.
Na VIII kongres na Makedonskata
emigrantska organizacija (Sofi-
ja, april 1901) bil izbran za ~len
na VMOK. Medicina zavr{il vo
Lion (1902). Bil reonski i {kol-
ski lekar vo Solun i Bitola i
u~estvuval vo Ilindenskoto vos-
tanie. Vo Pariz (1908) ja objavil
tezata „^ovekoubistvoto vo ums-
tvenata patologija#, za koja bil
nagraden. Bil u~esnik vo Balkan-
skite vojni, no se razo~aral od
bugarskata asimilatorska poli-
tika sprema Makedonija. P. B.
VLADOVA, Jadranka (Skopje, 20.
IV 1956 – Skopje, 11. XII 2004) ‡
raska`uva~, romansier, eseist,
kriti~ar, kni`even teoreti~ar,
preveduva~. Bila doktor po fi-
lolo{ki nauki i profesor na
Filolo{kiot fakultet „Bla`e
Koneski# vo Skopje po predmeti-
te svetska kni`evnost i detska
kni`evnost. Go ureduvala spisa-
nieto „Lettre internationale# (make-
donsko izdanie). Bila lektor po
makedonski jazik i literatura na
Karloviot univerzitet vo Praga.
BIBL.: Skarbo vo mojot dvor, raskazi,
Sk., 1986; Voden znak, raskazi, Sk., 1990;
Vol{ebnosta na zborot, esei i kritiki,
Sk., 1994; Makedonsko-~e{ki re~nik, Sk.,
287
V VLA@NOST
Jadranka
Vladova
1998; Gledalo zad ogledaloto, roman za
deca, Sk., 1999; ^itawe na svetskata li-
teratura, esei, Sk., 2003. P. Gil.
VLA@NOST NA VOZDUHOT
VO MAKEDONIJA – sodr`ina
na vodnata parea vo atmosferata.
Taa indirektno vlijae vrz tem-
peraturata na vozduhot, efikas-
no ja vpiva dolgobranovata radi-
jacija na Zemjata i go regulira
intenzitetot na protivzra~ewe-
to na atmosferata. Taa sodr`i
zna~itelno koli~estvo latent-
na toplina koja so kondenzacija-
ta na vodnata parea se oslobodu-
va. Se izrazuva kako apsolutna
vla`nost na vozduhot, relativna
vla`nost na vozduhot, pritisok
na vodnata parea i deficit na
zasitenost.
LIT.: Mihailo Zikov, Meteorologija i
Klimatologija, Skopje, 2000; Joseph Mo-
ran, Michael Morgan, Meteorology, New
York–London, 1989; Alojzy Wos, Meteorologia,
Warsawa, 1997. M. Z.
VLAINA – srednovisoka plani-
na vo isto~na Makedonija koja ja
pretstavuva isto~nata ramka na
Berovskata Kotlina i e grani~na
planina so Republika Bugarija.
Najvisok vrv e Kadiica (1.932 m).
Geolo{kiot sostav e pretstaven
so kristalesti {krilci, paleo-
zojski gnajsevi, granitoidi i
kredni varovnici. Poradi ezer-
skata sostojba za vreme na plio-
cenot vo poniskite delovi se na-
o|aat plioceni sedimenti i pe-
soklivi glini. Vo podno`jeto se
javuva neprekinat pojas na nano-
si, na koi se razvieni nekolku go-
lemi selski naselbi: Grad, Pan-
~erevo i Crnik. Poradi geolo{-
kiot sostav i nepo{umenosta e
intenziviran procesot na recen-
tnata erozija. T. And.
VLAKNODAVNI RASTENI-
JA – se odgleduvaat za dobivawe
vlakno. Vo svetot, rastitelnoto
vlakno u~estvuva so ne{to nad
70%. Se dobiva i seme bogato so
maslo, koe se upotrebuva za teh-
ni~ki celi (boi, lakovi, sapuni i
dr.), kako i vo avionskata, avto-
mobilskata, elektrotehni~kata
industrija. Vo medicinata se ko-
ristat za izrabotuvawe zavoi, ga-
za, vata. Se pravat raznovidni
288
Sozrean pamuk
platna za obleka i za razni pot-
rebi vo doma}instvoto, ceradi,
{atori i dr. Postojat golem broj
vlaknodavni rastenija, no pozna-
~ajni se: pamuk (Gossipium sp. L.);
konop (Cannabis sativa L.); len (Li-
num usitatissimum L.). Se odgledu-
vaat za vlaknoto, semeto ili kom-
binirano. P. Iv.
VLASITE NA BALKANOT – ro-
manizirano, avtohtono naselenie
na Balkanot, no ima i mislewa
deka se naselile od Severen Bal-
kan i od sosednite evropski zem-
ji. Imeto doa|a od edno keltsko
pleme, koe Rimjanite go nareku-
vale Volcae, a Germanite Walhos,
nego go prezele Slovenite i Vi-
zantija (Valahos). Bile imenuvani
i: Vlahorinhini, Cincari, Mo-
rovlasi (Morlaci), Kucovlasi,
Karavlasi, ^i~i, Karaguni, Ka-
ravunci, Karaka~ani, Meglenski
Vlasi i sl., a samite denes se na-
rekuvaat Aromani (Armanj). Prv-
pat se spomenuvaat vo svetogor-
skite hroniki (vtorata pol. na
VIII v.) pod formata Vlahorinhi-
ni, koga e vr{eno nivno pokrstu-
vawe. Eksplicitna potvrda ima
vo 976 g., koga Vlasi (skitnici)
go ubile komitopulot David, me-
|u Prespa i Kostur. Prviot poz-
nat vla{ki toponim e Kimba
Longu (XI v.), a vla{ko ime Beri-
voj (vostanik od Tesalija, 1066 g).
Vo XII–XIV v. Vlasite ve}e se na-
seleni vo Epir i vo Tesalija (ob-
lastite se narekuvani Vlahija), a
Brenotskata episkopija (Ju`na
Albanija) e vla{ka eparhija.
Vlasite sto~ari postepeno pre-
minale na `ivot vo katuni (vo
zimskiot period), a od XIII–XV v.
ve}e ima vla{ki sela.
Pravnite odnosi im bile fiksi-
rani so zakoni za Vlasite (Du-
{anoviot zakonik, Zakonot za
cetinskite Vlasi). Vo osmanli-
skata dr`ava ja za~uvale svojata
samouprava, pod forma na kapita-
nii, do vtorata pol. na XVIII v.,
koga centarot Moskopole (grad i
sedi{te na mitropolija), bil
razru{en, po {to se preselile vo
Solun, Ser, Bitola i Kru{evo.
Vo Zapaden Balkan tie postepe-
no go napu{tale svojot jazik i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~uvstvoto etni~kata zasebnost,
no ostanale vidlivi tragi vo to-
ponimijata i antroponimijata.
Vo tekot na XIX – po~. na XX v.
Vlasite dale pridones vo oslo-
boditelnite dvi`ewa na bal-
kanskite narodi (osobeno vo Gr-
cija, 1821 i vo Makedonija, 1903
g.), a vo vtorata polovina na XIX
v. se otvoreni romanski {koli
{koli i crkovna liturgija vo
nekoi naselbi vo Makedonija i
vo Pindskata oblast – „srceto
na aroman{tinata#. Tamu prog-
lasile avtonomija (1917, Repub-
lika Samarijana, potoa i Repub-
lika Pind i Zagora), a avtono-
mija dobivaat i vo tekot na Vto-
rata svetska vojna. Vlasite gi
za~uvale etni~kiot identitet,
jazikot i kulturata. Vo RM tie
se priznati kako posebna etni~-
ka zaednica (9.596 lica, spored
popisot od 2002 g.).
LIT.: A. I. Koukoudis, The Vlachs: Metropolis
and Diaspora, Thessaloniki, 2003; G. Daska-
lov, ArmÍnite v GÍrciÔ, SofiÔ, 2005; T.
Winnifrith, The Vlachs, London, 1992; N. Pop-
Nikola, Vla{ki prerodbenici, Bitola,
2003. B. Petr.
„VLASIJ EPISKOP SEVAS-
TISKI, SV.# – ubicirani osta-
toci od hramot na zapadnata padi-
na na ridot Isar vo [tip. Crkva-
ta „Sv. Vlasij episkop sevasti-
ski“ se spomnuva vo starite izvo-
ri i vo literaturata. Nejzin kti-
tor bil ~elnikot Stanislav, koj
vo 1377 g. ja prilo`il na sveto-
gorskiot manastir Hilandar.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postoja-
na galerija na ikoni vo crkvata „Uspenie
na sv. Bogorodica“ vo Novo Selo – [tip,
[tip, 1972. K. B.
VLASITE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ‡ etni~ka zaed-
nica vo RM. Toa e romanizirano
naselenie niz Balkanskiot Po-
luostrov (Grcija, Bugarija, Ma-
kedonija, Albanija i Srbija). Po
veroispoved se pravoslavni hris-
tijani, poznati pod razli~ni
imiwa: Vlasi, Kucovlasi ili
Cincari (poradi ~estata upotre-
ba na fonemata c), a samite se na-
rekuvaat Ar’mni ili Aromani.
Tie ne sozdale posebna etni~ka i
politi~ka svest. Del od niv bile
pod silno gr~ko vlijanie (t.n.
„Grkovlasi“), del pod romansko
vlijanie („Romanovlasi“ ili
„Makedonovlasi“), a eden del bi-
le pod vlijanie na makedonskoto
revolucionerno osloboditelno
dvi`ewe.
Golem del od niv {to sega `ivea-
at vo RM, tuka se naseleni vo vre-
meto na osmanliskoto vladeewe.
Vo 1788 g., po uni{tuvaweto na
gradot Moskopole od Ali-pa{a
Janinski, golem del od negovoto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vlainki & fra{aroti vo narodna nosija, snimeni vo ateljeto na M. Manaki vo Bitola
naselenie se naselilo vo Make-
donija. Toga{ se formirale
vla{ki kolonii vo gradovite So-
lun, Ser, Bitola, Kru{evo i vo
selata Magarevo i Trnovo. Vo
vtorata polovina na XVIII v. vo
Makedonija se doselile i od za-
padniot del na Albanija i od
Pind. Tie se zanimavale glavno
so sto~arstvo, trgovija, zanaet~i-
stvo i ne `iveele kompaktno na
edna opredelena teritorija.
Kon krajot na XIX i vo po~etokot
na XX v. vo Makedonija `iveele
80.767 Vlasi ili 3,58% od celo-
kupnoto naselenie. Po Balkan-
skite vojni (1912‡1913), vo Var-
darskiot i Pirinskiot del na
Makedonija `iveele 36.353, a vo
Egejskiot del na Makedonija
44.414 Vlasi. Vo periodot me|u
dvete svetski vojni se zabele`u-
vaat seriozni etni~ki promeni
kaj vla{koto naselenie. Progr~-
ki nastroenite Vlasi od Vardar-
skiot del na Makedonija (Bitol-
sko) se iselile vo Grcija. Vlasi-
te od Egejskiot del na Makedoni-
ja, pod silen gr~ki pritisok, bi-
le prinudeni da emigriraat vo
Romanija i bile kolonizirani vo
Panorama na Kru{evo
Ju`na Dobruxa (6.000 vla{ki se-
mejstva) i po dogovorot od Krajo-
va (1940) bile kolonizirani vo
Severna Dobruxa.
Spored popisot od 1948 g. vo SRM
`iveele 9.511 Vlasi (ili 0,8%),
vo 1981 ‡ 6.384 (0,3%), 1994 ‡ 8.467
(0,4%), a vo 2002 ‡ 9.695 Vlasi
(ili 0,84%). Najgolemiot broj se-
ga `iveat vo Skopje (2.557),
[tipsko (2.074), Bitolsko (1.270),
Kru{evo (1.020) i Stru{ko (656).
So noviot Ustav, od etni~ka gru-
pa, tie dobija status na etni~ka
zaednica so pro{ireni etni~ki
prava. Vla{kiot jazik e prisuten
(fakultativno) vo prosvetata
([tip, Kru{evo, Bitola, Skop-
je), vo elektronskite mediumi
(radioto i televizijata) i vo
pe~atot. Imaat svoi kulturni
dru{tva („Pitu Guli“ i „Bra}a
Manaki“ ‡ Skopje, „Moskopole“
‡ Kru{evo, „Santa Yuryu“ ‡
[tip) i svoj nacionalen praznik
(23 maj). Na vla{ki jazik se pre-
vedeni dela od svetskata i od ma-
kedonskata literatura (Biblija-
ta, Ilijadata, Odisejata, K. Mi-
ladinov, G. Prli~ev, K. Racin i
dr.). Na vla{ki jazik se izdava i
VLASOVDEN V
periodi~niot vesnik „Feniks“.
Isto taka, imaat i svoi etni~ki
partii: „Demokratski sojuz na
Vlasite“ (DSV), „Partija na Vla-
site“ (PV) i dve zdru`enija „Li-
ga na Vlasite od Makedonija“ i
„Unija za kulturata na Vlasite
vo Makedonija“. Tie se celosno
integrirani vo makedonskoto op-
{testvo.
LIT.: Vasil KÍn~ov, Makedoni®. Geogra-
fi® i statistika, Sofi®, 1900; Zavod za
statistika na SR Makedonija. Popis na
naselenieto, doma}instvata i stanovi-
te, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika
na R Makedonija. Popis na naselenieto
od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statisti-
ka na R Makedonija. Popis na naselenie-
to, doma}instavata i stanovite vo R
Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Ki-
selinovski, Etni~kite promeni vo Ma-
kedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r
Stojan Kiselinovski ‡ d-r Irena Stavo-
vi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot
(XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
VLASOVDEN (11. II) ‡ paganski
(mnogubo`e~ki) i hristijanski
praznik vo ~est na zaginuvaweto
na svetecot Vlasij (11. II 316),
za{titnik na doma{nite `ivot-
ni, osobeno na zapre`niot dobi-
tok, praznik vo ~est na krupniot
dobitok. Sodr`i elementi povr-
zani so po~ituvaweto na sloven-
skiot bog Veles (v). Praznikot se
povrzuva za za{tita od bolesta
vlas kaj krupniot dobitok. Spo-
red Kuzman [apkarev, bil po~i-
tuvan „kako pretsedatel i pokro-
vitel na volovite i voop{to si-
ot rogat i krupen dobitok#. Ef-
tim Sprostranov svedo~i deka
toa e neraboten den i za ~evlari-
te. Na ovoj den se po~ituvaat op-
redeleni obredni zabrani za
zdravje na dobitokot. @enite
podgotvuvaat obredni lebovi
(kravaj~iwa, kola~, pita), koi se
ukrasuvaat so zrna od p~enka,
orevi i su{eni plodovi i se raz-
davaat pred izgrejsonce za zdravje
na krupniot dobitok. Vo hristi-
janskata religija, pak, ovoj praz-
nik se povrzuva so imeto na Sv.
Vlasij, episkop od kapadokiski-
289
V VLATKO
ot grad Sevastija od vremeto na
rimskiot car Dioklecijan (ubien
vo 316 g). Toj e za{titnik na gra-
dot Dubrovnik, poradi {to vo iz-
vorite se sre}ava i kako „Repub-
lika na Sv. Blasij#. Vo Pirin-
skiot del na Makedonija e povr-
zan so zemjodelstvoto ‡ za osigu-
ruvawe na poln klas i se pravat
kurbani. Vo Nevrokopsko na vo-
lovite im se dava obreden leb, a
poradi nivnoto mukawe, poznat e
i kako Mukovden. Sega ve}e ne se
praznuva.
LIT.: E. Sprostranov, Ot Ohrid, „Sbor-
nik za narodni umotvoreni® i kni`nina#,
t. XVI–XVII, Sofi®, 1890, 27; M. Arnau-
dov, Bqlgarski narodni praznici,
obi=ai, vxrvanix, pesni i zabavi prez
cxlata godina, Sofix, 1943, 57-58; D.
Marinov, Narodna vxra i religiozni
narodni obi=ai, „Sbornik za narodni
umotvorenix i narodopis, kn. 28, So-
fix, 1914; Kuzman A. [apkarev, Izbrani
dela, tom ~etvrti, Obi~ai, obredi, nosii.
Priredil Tome Sazdov, Skopje, 1976, 115;
Marko Kitevski, Makedonski praznici,
Skopje, 2001. S. Ml.
VLATKO (XIV v.) – sevastokra-
tor, gospodar na `upata Slavi{-
te, sin na Vlatko Paska~. Gi pro-
{iril ba{tinskite imoti so `u-
pata Pre{evo, a potoa sleduvale
Vrawe i Inogo{te (po 1355 g.).
Koval svoi pari, no im bil loja-
len na carot Uro{ i na kralot
Volka{in (do 1371 g.). Za~uvan e
negov ktitorski portret vo crk-
vata „Sv. Nikola#, Psa~a, so sop-
rugata Vladislava i sinovite
Stefan i Ugle{a.
LIT.: B. Ferjan~iÊ, Sevastokratori u
Vizantiji, ZRVI, XI, Beograd, 1968; M.
[uica, Nemirno doba srpskog sredweg ve-
ka. Vlastela srpskih oblasnih gospoda-
ra, Beograd, 2000. B. Petr.
Gustav
Vlahov
VLAHOV, Gustav Dimitrov (Is-
tanbul, 18. IX 1912 – 16. I Belgrad,
1991) – in`ener tehnolog, voen i
dr`avno-politi~ki deec, op-
{testvenik i diplomat. Sin na D.
Vlahov, go sledi `ivotniot i se-
mejniot pat na tatko mu (Varna,
Sofija, Pri{tina, Odesa, Kiev,
@eneva i Sofija). Osnovnoto
u~ili{te go zavr{uva vo Varna
(1919–1923), srednoto vo Viena
(1932), a potoa `ivee vo Pariz i
stanuva ~len na KPF (1933–1934).
Preku London i Leningrad, stig-
290
nuva vo Moskva (1935), kade {to
se zapi{uva na Voenohemiskata
akademija. Po ednomese~niot
pritvor na tatko mu (1938), toj e
isklu~en od Voenata akademija i
se zapi{uva i po dve godini go za-
vr{uva Hemisko-tehnolo{kiot
fakultet i se vrabotuva kako in-
`ener-tehnolog vo moskovska
fabrika. Kako ~len na SKP(b),
po Hitleroviot napad na SSSR
se prijavuva dobrovolec vo Crve-
nata armija (1941) i kako pripad-
nik na Posebniot odred so speci-
jalni zada~i i politi~ki zame-
nik na komandantot na Interna-
cionalnata brigada na Crvenata
armija u~estvuva vo odbranata na
Moskva.
Na 5. H 1944 g. trgnuva so tatko mu
od Moskva vo Krajova, kade {to
pregovaraat Tito i Trpe{ev i
re~isi dva meseca se nao|a vo Ti-
tovata blizina. Po kratkiot
prestoj vo Belgrad, na 17 noemvri
trgnuva za Skopje. Vo Makedonija
osum meseci vr{i odgovorni
funkcii: direktor na prvata
Partiska {kola na KPM vo
Skopje, ~len na Agitprop i ins-
truktor na CK na KPM za skop-
skata partiska organizacija i di-
rektor na Centralata za raspre-
delba na zemjodelski proizvodi.
Doa|a do nedorazbirawa (i po na-
cionalna linija) so makedonsko-
to rakovodstvo. Ispraten e na ra-
bota vo Belgrad kako politi~ki
sekretar na Kabinetot na Vrhov-
niot komandant na oru`enite si-
li na FNRJ, pomo{nik minister
za nadvore{ni raboti i pomo{-
nik-minister za zemjodelstvo na
FNRJ, pretsedatel na Komitetot
za socijalni gri`i na Vladata na
FNRJ, sojuzen sekretar za soci-
jalna politika, postojan pret-
stavnik na Vladata na FNRJ vo
Evropskoto biro na OON vo @e-
neva (1954‡1956), ambasador vo Pa-
kistan (1956‡1957), Meksiko (1957
‡1964) i vo Avstrija; ~len na So-
juzniot izvr{en sovet, sojuzen
sekretar za socijalna politika i
trud, sojuzen sekretar za infor-
macii (1965‡1967), pratenik (maj
1967) i potpretsedatel na Sojuz-
noto sobranie na SFRJ. Nositel
e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Dimitar Vlahov, Memoari, vtoro
izdanie, †Slovo#, Skopje, 2003.
BIBL: Spomeni za tatko mi, Skopje, ju-
li 1968; Na presvrtnica. Kako ja vidov i
do`iveav 1948, NIO †Studentski zbor#,
Skopje, 1968. Bl. R. i S. Ml.
VLAHOV, Dimitar (Kuku{, 8. XI
1878 – Belgrad, 7. VI 1953) – make-
donski revolucioneren, kultur-
no-nacionalen i op{testveno-
politi~ki deec, ekonomist, pub-
licist i dr`avnik. Se {koluval
vo rodniot grad, vo Solun i vo
Sofija, fizi~ko-matemati~koto
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dimitar
Vlahov
fakultetsko obrazovanie go za-
vr{il vo Bugarija, Germanija i
[vajcarija. Vo u~ebnata 1903/04
g. e u~itel vo Solunskata gimna-
zija i kooptiran ~len na CK na
TMORO. Projavuva aktivna sora-
botka vo rabotni~koto i socija-
listi~koto, kako i vo u~itelsko-
to dvi`ewe vo Makedonija, a po
Mladoturskata revolucija go re-
daktira v. „Edinstvo# (1908). Toj
e eden od osnova~ite i rakovodi-
telite na Narodnata federativ-
na partija (1909–1910) i pratenik
vo Otomanskiot parlament
(1909–1912). Od 1911 g. e ~len na
Solunskata socijalisti~ka fede-
racija, pretsedatel na Prviot
kongres na tutunskite rabotnici
vo Makedonija, a Kuku{kata oko-
lija go izbira za ~len na Solun-
skiot vilaetski sovet (1912).
Po Balkanskata vojna e zatvoren
od gr~kite vlasti i proteran vo
Bugarija (1913). Bugarskata vlada
go postavuva za konzul vo Odesa
(1915-1917). Po Svetskata vojna e
sekretar na Trgovsko-industris-
kata komora vo Varna (1920–1923)
i govornik na mitingot po povod
srpskiot kole` vo s. Garvan, po-
toa e praten za trgovski pret-
stavnik vo Kiev i Viena. Kako
blizok do VMRO na T. Aleksan-
drov, no i do sovetskiot minister
Kr. Rakovski, zadno so M. Monev,
odi kako delegat za razgovori po
makedonskoto pra{awe vo Mos-
kva (maj 1923), a potoa e eden od
avtorite na vienskite dokumenti
za obedinuvawe na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe (1924).
Po objavuvaweto na Majskiot ma-
nifest nastanuva rascep i likvi-
dacija na negovite potpisnici T.
Aleksandrov i P. ^aulev, a po-
docna i A. Protogerov.
Grupa levo orientirani makedon-
ski nacional-revolucioneri od
site krai{ta na podelena Makedo-
nija, so glavno u~estvo na Vlahov i
so posredstvo na pretstavnici od
Kominternata, vo Viena ja formi-
raat VMRO(Obedineta) (1925).
Toj e glaven sorabotnik za Make-
donija vo organot na Balkanskata
komunisti~ka federacija sp. „La
Fedération Balkanique# (1924–1930) i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
urednik na organot na VMRO (Ob)
„Makedonsko delo# (1925– 1935).
^len na BKP od 1926 g.
Po rabotata vo Evropa za afir-
macija na vistinata za makedon-
skata osloboditelna borba i za
demaskirawe na antimakedonska-
ta aktivnost na mihajlovistite,
sorabotuva vo pe~atot na MNS vo
SAD i Kanada, zaminuva vo Mos-
kva (1935) i raboti vo Me|unarod-
niot agraren institut, a podocna
i vo Institutot za istorija na
AN na SSSR. Podgotvuva dokto-
rat za makedonskata istorija.
Stalinovite ~istki gi pre`ivu-
va samo so ednomese~en pritvor
(januari 1938) – blagodarej}i na
intervencijata na G. Dimitrov i
V. Kolarov.
Po napadot na Germanija na
SSSR, nastapuva od imeto na ma-
kedonskiot narod na Sesloven-
skiot miting vo Moskva (10–11.
VIII 1941), a potoa (16 oktomvri
1941) e evakuiran vo Ufa (Ba{-
kirija). Vo maj 1942 g. e vraten vo
Moskva kako sorabotnik vo Odde-
lot za pe~at pri IK KI – komen-
tator za Grcija, sorabotnik na
„B• letin IK KI#, „BolÏ{e-
vik#, „Pravda# i dopisnik na v. na
MNS „Narodna volÔ# (SAD) i na
drugi vesnici.
Od januari 1943 g. e pretstavnik
na makedonskiot narod vo Seslo-
venskiot komitet, a od sledniot
mesec e ~len na Jugoslovenskata
sekcija na ovoj komitet i nasta-
puva na plenumite i mitinzite vo
prilog na antifa{isti~kata
borba na Makedonija i za obedi-
nuvawe vo ramkite na Balkanska
federacija. Na Vtoroto zaseda-
nie na AVNOJ e izbran za negov
potpretsedatel (1943) i na 15. I
1944 g. moli da mu se dozvoli da
otpatuva za da go zazeme svoeto
mesto. Na 5 oktomvri 1944 g. ja na-
pu{ta Moskva (so sin mu Gustav)
i preku Krajova stignuvaat vo
Belgrad i potoa vo Makedonija.
Delegat e na ASNOM i ~len na
negoviot Prezidium. Zazema vi-
soki dr`avni funkcii. ^len-so-
vetnik e vo Jugoslovenskata dele-
gacija na Pariskata mirovna kon-
ferencija. Glavno poradi stavot
za obedinuvaweto, obvinet e za
dejnost vo „antipartiska grupa# i
ispraten vo Belgrad, kade {to i
umira.
BIBL.: Borbite na makedonskiot narod
za osvobo`denie, Viena, s. a.; Izmennici-
te na makedonskoto delo, Praga, 1926;
Makedonskata narodnoosloboditelna
borba, Skopje, 1946; Govori i statii
1945-1947, Skopje, 1947; Odbrani govori i
statii 1934-1947, Skopje, 1948; Formira-
weto na makedonskata nacija i makedon-
skiot jazik, Detroit-Mi~igen, 1948; Ma-
kedonija i Mladoturska, Belgrad, 1949;
Kroz historiju makedonskog naroda, Zagreb,
1949; Makedonija. Momenti od istorija-
ta na makedonskiot narod, Skopje, 1950;
Memoari. Predgovor i redakcija Van|a i
Kole ^a{ule, Skopje, 1970.
IZV.: AVPRI, Moskva, f. SlavÔnskiŸ
stol, d. 8179, 1914, ll. 1–15; RGASPI,
495–73–117; „SlavÔne#, Moskva, 1942–1943;
Vlado Popovski, Lenina @ila, Makedon-
skoto pra{awe vo dokumentite na Ko-
minternata, I–II, Skopje, 1999.
LIT.: Gustav Vlahov, Spomeni za tatko
mi, Skopje, 1968; Hristo Andonovski, Bo-
rec i publicist. Osumdeset godini od
smrtta na Dimitar Vlahov, “Prosveta#,
XVI, 325-326, Skopje, 19. IV 1971. 12–13.
Bl. R. i S. Ml.
VLAHOV, Tu{e Hristov (Ku-
ku{, 3. VI 1899 ‡ Sofija, 13. VI
1981) ‡ istori~ar, publicist, zas-
lu`en deec na naukata (1966),
univ. profesor, dopisen ~len na
BAN (1967) i heroj na socijalis-
ti~kiot trud na NR Bugarija
(1974). Po Vtorata balkanska voj-
na, emigriral vo Bugarija (1913).
Diplomiral istorija na Sofis-
kiot univerzitet (1926) i speci-
jaliziral vo Berlin i vo Pariz
(1929‡1932). Kako ~len na BKP
(1934) i gimnazijalen profesor
vo Karlovo, Sliven, Kopriv{ti-
ca i Sofija (1934‡1944), postoja-
no bil presleduvan od vlastite.
Po Vtorata svetska vojna bil gla-
ven inspektor po istorija vo Mi-
nisterstvoto na narodnata pros-
veta (1945‡1949), a potoa profe-
sor po nova op{ta istorija na So-
fiskiot univerzitet (1961‡1968).
Poseben interes mu bile nacio-
nalno-osloboditelnite borbi vo
Makedonija.
BIBL.: VÍrhovizamÍt i velikoblgar-
skite {ovinisti – krepiteli na bÍl-
garski® monarhizÍm, SofiÔ, 1947, Tur-
sko-bqlgarskite otno{enix prez 1913–
1915 g., SofiÔ, 1955; Rodnixt grad na
Hristo Smirnenski, SofiÔ, 1956; Otno-
{enixta me`du BÍlgariÔ i centralni-
te sili po vreme na voŸnite 1912–1918 g.,
SofiÔ, 1957; Kuku{ i negovoto isto-
ri=esko minalo, SofiÔ, 1962; BÍlgariÔ i
Mladoturskata revolÓciÔ, SofiÔ, 1966;
Kriza na bÍlgaro-turskite otno{eniÔ
1895–1908, SofiÔ, 1977.
LIT.: BÍlgariÔ i evropeŸskite strani
prez XIX–XX v. (Sb. v =est na Tu{e Vla-
hov), SofiÔ, 1975; Hr. Daneva-Mihova, Vi-
den pedagog i istorik, †Vekove#, No 2–3,
Sofix, 1974, 114–118. S. Ml.
VLAHOV, [terju (s. Ovaja, Ser-
sko, 1884 – Petri~ko, IX 1924) –
vojvoda na VMRO. Po Prvata
svetska vojna bil vojvoda vo Gor-
noxumajskata okolija, blizok so-
rabotnik na A. Vasilev. Poradi
zame{anosta vo ubistvoto na T.
Aleksandrov, bil likvidiran vo
vremeto na gornoxumajskite ubi-
stva vo Petri~ko izvr{eni od
VMRO na Iv. Mihajlov.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premre-
`iwata na makedonskoto revolucioner-
no dvi`ewe. Predgovor i redakcija prof.
d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003.
Z. Tod.
VLAHOV-MICOV V
Stefan
Vlahov
-Micov
VLAHOV-MICOV, Stefan Iva-
nov (Gabrovo, Bugarija, 6. II 1956)
‡ kriti~ar, literator, filozof,
prepodavatel na Sofiskiot uni-
verzitet „Sv. Kliment Ohrid-
ski“, intelektualec so pove}e-
strano obrazovanie i polito-
lo{ka podgotovka. Po zavr{ena-
ta matemati~ka gimnazija i viso-
koto obrazovanie po istorija
(profil balkanistika), filozo-
fija i retorika, doktoriral so
disertacija od oblasta na socio-
logijata na politikata pod nas-
lov „Op{tewe i pretstavi na Bu-
garite za svetot (do Prerodba-
ta)“. ^len e na Profesorskata
akademija za svetski mir so se-
di{te vo Wujork, pretsedatel na
Sojuzot na slobodnite pisateli
vo Bugarija, ~len na Sojuzot na
bugarskite novinari i na Me|u-
narodnata organizacija na novi-
narite i glaven sekretar na
Dru{tvoto za bugarsko-makedon-
sko prijatelstvo vo Sofija. Toj e
vklu~en vo zbornikot „Vode~ki
li~nosti vo svetot“ za 2000 g. na
Amerikanskiot biografski in-
stitut, kako i vo prira~nikot
„2000 isklu~itelni intelektual-
ci vo 2000-ta godina“ na Ameri-
kanskiot biografski centar vo
Kembrix. Vo april 2006 g. Inter-
nacionalnata federacija za svet-
ski mir pri OON mu go dodeluva
zvaweto „Ambasador na mirot“, a
vo RM e dobitnik na me|unarod-
nata nagrada „Po~esno Racinovo
priznanie“. Od 10. H 2007 g. gi za-
po~nuva nedelnite predavawa na
Univerzitetot FON vo Skopje za
deloto na Misirkov vo kontekst
na filozofijata na balkanskata
istorija. Privremeno go rakovo-
di Makedonskiot kulturen cen-
tar vo Sofija, a potoa dogovorno
raboti vo Ambasadata na RM vo
Sofija. Ima objaveno 10 knigi od
razni oblasti i nad 1200 oddelni
prilozi vo razni publikacii i e
u~esnik vo golem broj nau~ni so-
biri vo Bugarija i vo stranstvo.
BIBL.: Vladeteli v primka. Kniga za
knÔz Batenberg, car Ferdinand I i car
Boris III, SofiÔ, 1992; Ogledalo. Nova
bÍlgarska literatura, SofiÔ, 2002; KoŸ
ubi Hristo Botev, SofiÔ, 1994; Neobese-
ni misli, SofiÔ, 2004; KoŸ ubi Botev.
291
V VLAHOVI]
Politi~eski misterii. Vtoro dopÍlne-
no izdanie, SofiÔ, 2006; Neome|eni mis-
li. Izbor, redakcija i prevod Vasil Toci-
novski, Skopje, 2006; Filozofskiot klu~
za makedonskiot identitet, Skopje,
2007.
LIT.: Bla`e Ristovski, Unikalen †klu~
za makedonskiot identitet#, „Utrin-
ski vesnik“, VIII, 2355, 11. IV 2007, 15; Rade
Siljan, Delo so golemi poraki, „Sinte-
zi“, 8, Skopje, 2007, 67‡70. Bl. R.
Petar
Vlahovi}
VLAHOVI], Petar (Slatina,
Priepole, CG, 28. VI 1927) ‡ etno-
log, antropolog, univ. profesor,
istra`uva~ na makedonskata et-
nologija i folklor, akademik.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1952), a po-
toa kako asistent (1955) doktori-
ral na temata „Brodarevo i wego-
va okolina# (1958) i bil izbran
za docent (1959). Be{e eden od os-
nova~ite na Antropolo{koto
dru{tvo na Jugoslavija, profe-
sor na Etnolo{kata katedra na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad i na Institutot za geogra-
fija pri Prirodno-matemati~-
kiot fakultet vo Skopje. Vo svo-
ite trudovi obrabotuva i razni
temi i problemi od minatoto na
Makedonija.
BIBL.: Guslarske narodne pesme o nekim
dogaÚajima iz NOB, Beograd, 1953; Ruko-
pisna zbirka D. Toma{eviÊa Zurka, Ti-
tograd, 1960; Brodarevo i wegova okolio-
na, Titograd, 1968; Narodi i etni~ke za-
jednice sveta, Beograd, 1984. S. Ml.
VLAH^EVA, Slavjanka ([tip,
1900 ‡ Skopje, 4. IV 1988) ‡ prva
obrazovana medicinska sestra vo
Makedonija. Go zavr{ila U~i-
li{teto za medicinski sestri na
Dru{tvoto na crveniot krst vo
Belgrad (1924). Otkako se vrati-
la vo rodniot grad, aktivno se
vklu~ila vo borba protiv malar-
ijata. Podocna preminala na ra-
bota vo Antituberkulozniot dis-
panzer vo Skopje. Ima osobena
zasluga za voveduvaweto na pat-
rona`nata slu`ba i sproveduva-
weto na bese`e vakcinacijata.
Aktivno ja pomagala NOAVM i
vo borbite za osloboduvaweto na
Skopje se priklu~ila vo ^etiri-
naesettata makedonska mladins-
ka NO udarna brigada „Dimitar
Vlahov“. Po Osloboduvaweto do-
292
bila zada~a da osnova U~ili{te
za medicinski sestri vo Skopje
(1945) i bila imenuvana za negov
prv direktor. Projavila i osobe-
na aktivnost vo Crveniot krst na
Makedonija.
LIT.: Umre prvata medicinska sestra vo
Makedonija, „Nova Makedonija“, XLIV,
14800, Skopje, 6. IV 1988, 8. S. Ml.
VLA[KA ORGANIZACIJA
(1909–1910) – organizacija na
Vlasite vo Makedonija. Vlasite,
priznati za posebna †romanska
nacionalnost# (V 1905), po pobe-
data na Mladoturskata revoluci-
ja i po vospostavuvaweto na us-
tavnoto ureduvawe (1908), se zdo-
bile so pravo na politi~ko orga-
nizirawe. Edna godina potoa
formirale prv svoj klub vo Bito-
la. Odr`ale sobir na pretstavni-
ci na op{tinite (23/24. VII 1909)
i bila osnovana Vla{ka organi-
zacija koja sakala da dobie od ro-
manskata zaednica svoi vladici.
Bil odr`an vtor sobir (1910)
posveten na organizacioni pra-
{awa, na u~ili{tata i na crkov-
noto pra{awe. Bila usvoena
†Uredba za otomansko-vla{kite
u~ili{ta# so nastava na roman-
ski jazik. Crkovnoto pra{awe
ostanalo nere{eno.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki par-
tii i organizacii vo Makedonija (1908–
1912), Skopje, 1985. M. Min.
VLA[KI, Ivan Josifov (Bero-
vo, 30. VI 1929 – Skopje, 4. I 1987) –
hirurg-urolog, doktor na medi-
cinskite nauki, docent na Med.
f. vo Skopje. Osnova~ na moder-
nata urologija, izvr{il prvi
transplantacii na bubrezi od
`iv donor i kadaver vo RM. Bil
direktor na Klinikata za urolo-
gija (1965–1987) i pretsedatel na
Zdru`enieto na urolozi na SFRJ
(1976–1980). Objavil 90 nau~no-
stru~ni trudovi. Al. Stavr.
VLA[KO AVTONOMISTI^-
KO DVI@EWE „LEGIJA NA
VLASITE“ (1941–1943) – etno-
politi~ko i oru`eno dvi`ewe na
Vlasite vo Tesalija, od zapadni-
ot Egejski del na Makedonija i vo
Severozapaden Epir pod vodstvo
na Alkivijadis Dijamandis, orga-
nizirano so poddr{ka od divizi-
jata „Flori“ na italijanskata
okupatorska armija. Dvi`eweto
proglasilo (1941) sozdavawe
Vla{ko Kne`evstvo („Princi-
pat na Vlasite“) pod protektorat
na Italija so sedi{te vo Samari-
na. Po kapitulacijata na Italija
(septemvri 1943) Dvi`eweto se
raspadnalo; del so vode~kite li~-
nosti zaminale vo Romanija, a
drugite pripadnici go predale
oru`jeto, dodeka del od niv se
pridru`ile na ELAS.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Liljana Panovska, Terorot vo
Egejskiot del na Makedonija (1941–1944),
Skopje, 1995; Ta{ko Mamurovski, Kvis-
lin{ki i nacionalisti~ki organizacii
vo Egejskiot del na Makedonija vo Vto-
rata svetska vojna, Skopje, 2001. M. Min.
Vleka~i: poskok, gu{teri~ka i `elka
VLEKA^I (Reptilia) – najnisko
organizirana klasa na vistinski
kopneni ’rbetnici, vo koja se
vklu~eni 4 reda (red premosnici
– Rhynchocephalia; red `elki –
Chelonia ili Testudines; red kroko-
dili – Crocodilia; red lu{pesti
vleka~i – Squamata ili Lepidosau-
ria so dva podreda: podred gu{teri
(Lacertilia ili Sauria) i podred
zmii (Ophidia ili Serpentes). Toa
se glavno kopneni `ivotni, so is-
klu~ok na krokodilite, pove}eto
`elki i nekoi vidovi zmii, koi
se prisposobeni za `ivot vo voda
ili pokraj voda. Nemaat postoja-
na telesna temperatura (ektoter-
mni ili ladnokrvni), a nivnata
ko`a e pokriena so lu{pi. Pove-
}eto vidovi se razmo`uvaat so
jajca, a samo mal broj ra|aat `ivi
mladi. Pareweto se vr{i napro-
let, po zavr{uvawe na zimskiot
son. Za razlika od vodozemcite,
site vleka~i imaat direkten raz-
voj (otsustvuva stadium na larva),
{to zna~i deka podmladokot u{-
te vedna{ nalikuva na svoite ro-
diteli. Tie se grablivki i se hra-
nat so drugi `ivotni, koi ili ne-
potpolno gi xvakaat, ili gi gol-
taat celi. Samo nekoi vidovi
`elki se herbivori (rastitelno-
jadni). Vo Makedonija od vleka-
~ite se registrirani 4 vidovi
`elki, 12 vidovi gu{teri i 16 vi-
dovi zmii.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-
Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haf-
fner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H.
Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A.
Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in
Europe, Paris, 1997; S. Brelih – G. D`uki}, Ca-
talogus Faunae Jugoslaviae. IV/2 Reptilia, Aca-
demia Scientiarum et Artium Slovenica, Ljublja-
na, 1974. Sv. P. – V. Sid.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Republika Makedonija#, od Fili-
povski i dr. (1996). Od klimadi-
jagramite se gleda deka site kli-
mazonalni dabovi fitocenozi se
kserofilni, bidej}i se razvivaat
vo uslovi na letna su{a, a bukovi-
te fitocenozi se mezofilni bi-
dej}i se razvivaat vo uslovi kade
{to nema period na su{a. Osven
ovie, postojat i higrofilni fito-
cenozi pokraj rekite i blatata.
Ekolo{kata uloga na snegot se
zabele`uva na pati{tata na la-
vinite. Tamu se razvivaat fito-
cenozi, koi baraat za{tita od
zimski studovi (na pr. Ass. Rham-
Diva foja (Juniperus Excelsa) osvojuva~ na razdrobenite karpi
nus fallax-Lonicera formanekiana).
VLIJANIE NA EKOLO[KI- Osven toa, vo subalpskiot pojas,
TE FAKTORI VRZ [UMSKI- poradi postojano polegnuvawe i
OT POKRIVA^ VO MAKEDO- ispravuvawe na mladata {uma,
NIJA. Ekolo{ki faktor pret- steblata ostanuvaat povieni.
stavuva element od nadvore{nata Maglata ima golema ekolo{ka
sredina {to vr{i direktno dej- uloga. Taa pretstavuva kondenzi-
stvo na izgledot, strukturata i rana vodena parea vo prizemniot
rasprostranuvaweto na {umski- sloj na vozduhot. Maglata vo su-
te fitocenozi. Ovie faktori se balpskiot pojas trae dosta dolgo,
mnogubrojni i naj~esto se delat od esen do prolet. Vo planinski-
na klimatski, po~veni, reljefni ot pojas taa e pokratkotrajna, do-
i biotski. Reljefnite faktori deka vo supplaninskiot slabo do-
ne se vklopuvaat vo ovaa defini- a|a do izraz. No na nekoi planini
cija, no sepak se izdvojuvaat, bi- vo klisurite kade {to nema ve-
dej}i tie mnogu vlijaat na drugi- ter, ekstrazonalno se razviva bu-
te ekolo{ki faktori. kova {uma, na primer, klisurata
Temperaturata go uslovuva hori- Matka. No naj~esto e {uma od crn
zontalniot i vertikalniot ras- gaber (Ostrya carpinifolia). Vo dla-
pored na vegetacijata, zavisno od boki senkoviti dolovi so visoka
dol`inata na vegetacioniot pe- vozdu{na vlaga, se razviva {uma
riod. K. Rubner (1965) ja podelil od orev i od div kosten. Od poseb-
sredna i severna Evropa na {um- no ekolo{ko zna~ewe e defici-
ski podra~ja, spored dol`inata tot na vozduhot so vodena parea.
na vegetacioniot period. Trgnu- Pri deficit od 15 mm e granica-
vaj}i od negovata klasifikacija ta na {umata, a pri deficit od 10
{umite na dabot prnar se razvi- mm e granica na smr~evata {uma.
vaat vo tekot na 300-360 dena ve- Veterot mnogu vlijae na formata
getacionen period, a {umite na na steblata, osobeno na ispreple-
dabovite blagun i ploska~ za tuvaweto na grankite. Na Ki~i-
240–300 dena, dodeka bukovite nica (Bistra), celata {uma od
{umi se razvivaat vo tekot na ela e prevrtena i skr{ena. Od
120-180 dena. po~venite faktori, zna~itelna
uloga ima reakcijata rN. Po pla-
Vodata mnogu ostro gi diferen- ninite na Isto~na Makedonija,
cira {umskite zaednici. Izvor isto~no od Vardar {iroko e ras-
na voda se vrne`ite. Tie se ka- prostraneta acidofilnata buko-
rakteriziraat so koli~ini i ras- va {uma ass. Luzulo-Fagetum, a za-
pored vo tekot na godinata. padno od Vardar taa ne se sre}ava.
Odamna bilo poznato deka vrne- Vo Makedonija, od osobeno zna~e-
`i od 500 mm vo Severna Evropa we se kamewarite. Na dolomit-
zna~i vla`na klima, a vo Severna nite kamewari se razvivaat bo-
Afrika suva klima. Toa e posle- rovi {umi, na granitnite moli-
dica od isparuvaweto i od zasite- kovi {umi, na serpentinskite
nosta na vozduhot so vodena pa- {umi od diva foja, a na varovi~-
rea. Poradi toa, za karakterot na ni kamewari rastat {ibjaci od
klimata se koristat pokazateli {im{ir i jorgovan. R. R.
na integralnoto dejstvo na vrne-
`ite i temperaturata. Najdobra VLIJANIE NA INDUSTRI-
pretstava za karakterot na kli- JATA VRZ PRESTRUKTURI-
mata se dobiva preku klimadijag- RAWETO NA MAKEDONSKA-
ramot po H. Walter (1955). Klima- TA EKONOMIJA – promeni vo
dijagramite za glavnite meteoro- sostavot na nacionalnata ekono-
lo{ki stanici vo Makedonija se mija predizvikani od industrija-
prika`ani vo knigata †Karakte- lizacijata. Procesot na indus-
ristiki na klimatsko-vegetaci- trijalizacija donese strukturni
sko-po~veni zoni (regioni) vo promeni vo vkupnata nacionalna
VLIJANIE V
ekonomija. Osnovna promena be-
{e kontinuiranoto namaluvawe
na u~estvoto na zemjodelstvoto
(proces na deagrarizacija), nas-
proti zgolemuvaweto na u~estvo-
to na industrijata (proces na in-
dustrijalizacija). Do po~etokot
na 1980 g., industrijata i zemjo-
delstvoto si gi promenija mesta-
ta. Vo tekot na 1950-tite godini
zemjodelstvoto sozdavalo okolu
40% od OP, a industrijata pod
20%, dodeka 1980-tite godini sos-
tojbata bila obratna: industrija-
ta sozdavala nad 40% od OP, a
zemjodelstvoto pod 20%. Vo nave-
deniot period apsoluten porast
bele`elo kako industriskoto ta-
ka i zemjodelskoto proizvodstvo.
Me|utoa, industrijata rastela so
povisoka stapka od zemjodelstvo-
to, {to dovelo i do promena na
relativnite soodnosi. Vo perio-
dot 1956–1970 g., stapkata na po-
rast na industrijata bila okolu
13–14%, a na zemjodelstvoto 3–4%.
Vo periodot 1971–1980 g., indus-
trijata rastela so prose~na stap-
ka od okolu 7–8%, a zemjodelstvo-
to so stapka od 1–2%. Porastot na
relativnoto u~estvo na industri-
jata i namaluvaweto na u~estvoto
na zemjodelstvoto vo vkupnoto
stopanstvo pretstavuva logi~na
promena i normalen razvoj na
stopanskata struktura, iako toj
proces be{e prosleden so brojni
deformacii. Vo 1990-tite godi-
ni, vo uslovi na kriza, be{e pop-
re~en ekonomskiot razvoj i nor-
malniot proces na formirawe na
stopanskata struktura. Na ova,
pokraj drugoto, vlijae{e i fak-
tot deka naru{enite uslovi za
razvoj razli~no se odrazuvaa vrz
oddelnite dejnosti. Vo tie uslo-
vi, site dejnosti i stopanstvoto
vo celost go namaluvaat proiz-
vodstvoto, no kaj nekoi dejnosti
toa e izrazeno vo pogolema, a kaj
drugi vo pomala mera. Taka, vo te-
kot na 1995 g., poradi golemoto
opa|awe na industriskoto proiz-
vodstvo (so negativni stapki do
–15%), u~estvoto na industrijata
se namalilo na okolu 43%. Od
druga strana, poradi pomaloto
opa|awe, a vo nekoi godini i po-
radi porast, zemjodelstvoto go
zgolemilo svoeto u~estvo od voo-
bi~aenite 17% kon krajot na
1980-tite godini, na nevoobi~ae-
ni 27% vo 1995 g. Sepak, vakvata
promena vo stopanskata struktu-
ra mnogu pove}e be{e rezultat na
opa|aweto na industriskoto, ot-
kolku na maliot porast na zemjo-
delskoto proizvodstvo. Vrz osno-
va na iskustvoto na razvienite
zemji, vo naredniot period pret-
stoi natamo{en razvoj na indus-
trijata, {to }e predizvika celos-
no prestrukturirawe na stopans-
tvoto vo zemjata. Sè pove}e se
293
V VMRO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

U~estvo na odredeni dejnosti (sektori) vo strukturata na BDP – vo % – na zemjodelstvoto na okolu 11%

1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 od BDP i natamo{en porast na
u~estvoto na uslu`niot sektor.
Zemjodelstvo* 9,2 17,4 11,4 13,4 11,4 12.0 10,0 11,3
Industrija** 35,0 32,4 19,5 22,4 18,1 17,3 15,5 15,0 IZV.: Ministerstvo za finansii, Godi{en
ekonomski izve{taj 2001, Skopje, 2002, 156;
Grade`ni{tvo 7,8 5,6 5,1 5,9 5,8 5,7 4,9 5,6 Dr`aven zavod za statistika, Statisti~-
Uslugi 48,0 14,6 64,1 58,3 52,9 54,2 - - ki godi{nik na R Makedonija 2006, Skopje,
2007, 306–307, 433; Dr`aven zavod za statis-
* od 2001 godina – Zemjodelstvo, lov i {umarstvo tika, Statisti~ki pregled: industrija i
** od 2001 godina – Prerabotuva~ka industrija energija, (oddelni izdanija: 1999–2003,
1999–2004, 2000–2005), Skopje; Dr`aven za-
prifa}a objektivnata potreba nosno na drugite dejnosti e sta- vod za statistika, Statisti~ki pregled:
Industrijata vo Republika Makedonija
idniot razvoj da bide zasnovan na bilno. Povisokoto relativno (oddelni izdanija: 1966–1970, 1993–1998,
novite tehniki i tehnologii, so u~estvo vo 1994 g., vsu{nost, e re- 1996–2000, 1997–2001), Skopje; Narodna ban-
{to zna~ajno }e se namali brojot zultat na opa|aweto na indus- ka na Republika Makedonija, Bilten III/2,
na rabotnicite koi direktno }e triskoto proizvodstvo. Vo vtora- Skopje, dekemvri 2002.
rabotat vo proizvodstvoto. Vo ta tabela e pretstavena novata LIT.: Slu`ben vesnik na Republika Ma-
dogledno vreme industrijata i Nacionalna klasifikacija na kedonija, br. 20/98, Skopje, april 1998;
ponatamu }e sozdava najgolem del dejnostite vo koja industrijata e Vladimir Petkovski, Industrijata i
od BDP, no }e porasne ulogata na svedena na prerabotuva~kata in- razvojot, Skopje, 1994; Nikola Uzunov,
Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Pri-
drugite sektori, kako {to se us- dustrija, a rudarstvoto i energe- meneta ekonomija, Skopje, 2003; Christo-
lugite i servisite, osobeno vo tikata se posebni sektori. Vaka pher Pass, Bryan Lowes, & Leslie Davies, Col-
pogled na vrabotuvaweto. Ovie iska`anata struktura mo`e da se lins Dictionary of Economics, fourth edition,
tendencii mo`at da se prepozna- sporeduva so drugi zemji, no ne i Collins, Oxford, 2005. P. N.
at vo navedenite tabeli. Vo prva- so porane{nata struktura na sto- VMRO – BUGARSKO NACIO-
ta e prika`ano u~estvoto na in- panstvoto na RM, bidej}i takvi NALNO DVI@EWE (VMRO–
dustrijata, na zemjodelstvoto, na podatoci, osven za 1997–2001 g., BND) – bugarska politi~ka orga-
grade`ni{tvoto i na uslugite vo zasega ne postojat. Zatoa i pret- nizacija i partija. Formirana vo
sozdavaweto na BDP. Analizata hodnata analiza be{e izvedena Sofija vo 90-tite godini na XX v.
na ovie podatoci ne go menuva os- spored starata klasifikacija na pod imeto VMRO – Sojuz na make-
novniot zaklu~ok. U~estvoto na dejnostite. Sepak, osnovnata ten- donskite dru{tva (VMRO–SMD).
industrijata od 35% vo 1990 g. se dencija vo strukturnite promeni,
namalilo na 22,4% vo 1996 g., ko- iska`ana i spored Novata nacio- Ja sproveduva bugarskata politi-
ga zapo~nuva povtorno porast na nalna klasifikacija, ostanuva ka vo odnos na makedonskato pra-
industriskoto proizvodstvo. Se- nepromeneta. Imeno, dopolni- {awe, smetaj}i deka Makedonci-
pak, nejzinoto relativno u~estvo telno opa|awe na u~estvoto na te se Bugari, a makedonskiot ja-
i ponatamu se namaluva, a rela- industrijata na okolu 15% od zik dijalekt na bugarskiot jazik.
tivnoto u~estvo na uslugite, od- BDP, zacvrstuvawe na u~estvoto Lider na partijata e Krasimir
Karaka~anov.
BDP spored proizvodniot metod i spored novata LIT.: S. Kiselinovski, I. Stavovi-Kav-
Nacionalna klasifikacija - po tekovni ceni – ka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004. St. Kis.
NKD Naziv na sektorite 1997 2000 2002 2003 2004
sektor
A Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 11,0 10,1 10,0 11,4 11,3
B Ribarstvo 0,03 0,0 0,0 0,0 0,0
V Vadewe rudi i kamen 1,0 0,8 0,4 0,4 0,4
G Prerabotuva~ka industrija 18,9 17,3 15,5 15,8 15,0
D Snabduvawe so elektri~na 4,5 4,4 3,7 4,7 4,2
energija, gas i voda
\ Grade`ni{tvo 5,3 5,7 4,9 5,4 5,6
E Trgovija na golemo i malo,
popravka na mot. vozila,
motocikli i predeti za li~na
upotreba i za doma}instvata 11,4 10,8 11,2 11,2 13,6 Amblemot na politi~kata partija VMRO-DPMNE
@ Hoteli i restorani 1,5 1,5 1,7 1,9 1,6
Z Soobra}aj, skladirawe i vrski 6,1 9,0 8,4 8,4 7,8 VMRO-DPMNE (VMRO ‡ DE-
Y Finansisko posreduvawe 3,4 3,1 3,0 2,4 2,8 MOKRATSKA PARTIJA ZA
I Aktivnosti vo vrska so nedvi`en MAKEDONSKO NACIONAL-
imot, iznajmuvawe i delovni aktiv. 3,0 3,2 3,3 3,4 3,3 NO EDINSTVO) ‡ desno orien-
J Javna uprava i odbrana, zadol`itelna tirana politi~ka partija, osnova-
socijalna za{tita 6,1 6,1 6,6 6,8 6,7 na na 17. VI 1990 g. vo Skopje, re-
K Obrazovanie 4,2 3,5 3,6 3,8 3,7 gistrirana na 3. VIII 1990 g. Vo nej-
L Zdravstvo i socijalna rabota 4,3 3,8 3,8 3,9 3,6 ziniot statut (1990) se naveduva
Q Drugi komunalni, kulturni, op{ti deka taa }e se bori za vra}awe na
i li~ni uslu`ni aktivnosti 2,8 2,2 2,3 2,2 2,3 gordosta i dostoinstvoto na make-
M Privatni doma}instva so vraboteni lica - - - - - donskiot ~ovek, makedonskiot na-
N Eksteritorijalni organizacii i tela - - - - - rod i makedonskata dr`ava i deka
Imputirani stanarini 4,8 4,4 4,4 5,5 5,9 }e se zalaga za izgradba na suvere-
Minus: imputirani bankarski uslugi 2,4 2,2 1,7 1,5 1,8 na makedonska dr`ava. Na prvite
Drugi neto-danoci na proizvodstvo - - - - - parlamentarni izbori (1990) ovaa
I Dodadena vrednost 85,9 83,5 81,4 85,5 86,0 partija osvoi 38 prateni~ki mes-
II Neto danoci na proizvodstvoto 14,1 16,5 18,6 14,5 14,0 ta. Vo tekot na 1994 g. partijata ne
I +II Bruto doma{en proizvod 100 100 100 100 100 u~estvuva{e vo vtoriot krug na

294
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
parlamentarnite izbori i stana
vonparlamentarna opozicija. Taa
pobedi na izborite odr`ani vo
tekot na 1998 g., osvojuvaj}i 49
prateni~ki mesta, po {to formi-
ra koaliciona vlada na ~elo so
liderot na partijata Qup~o Geor-
gievski. Vo tekot na 2002 g. osvoi
33 prateni~ki mesta i stana opo-
ziciona partija. Na izborite odr-
`ani vo tekot na 2006 g. osvoi 45
prateni~ki mesta i formira koa-
liciona vlada, na ~elo so liderot
na partijata Nikola Gruevski.
Preku otcepuvawe od ovaa partija
se formirani: VMRO ‡ obedine-
ta; VMRO ‡ vistinska makedonska
reformska opcija; VMRO ‡ make-
donska; VMRO ‡ demokratska par-
tija; VMRO ‡ tatkovinska parti-
ja; VMRO ‡ narodna partija.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990–2002, Editions Sigma, Berlin,
2005. \or. Iv.
VMRO-PRAVDA (1948‡1985) ‡
konspirativna politi~ka organi-
zacija vo NR/SR Makedonija for-
mirana od pripadnicite na
VMRO-SDRMA vo Prilep so po-
liti~ka programa: obedineta sa-
mostojna dr`ava Makedonija so
parlamentarno ureduvawe po ug-
ledot na parlamentarnite dr`a-
vi na Zapad, nadopolneta so za-
lo`bi za ostvaruvawe socijalna
pravda. Dejnosta ja pro{irila
mre`ata vo Bitola, Ohrid, Resen,
Skopje, Sveti Nikole, [tip, Be-
rovo, Strumica i vo selata, vo
Male{evsko i vo Debarca. ^le-
novite na Organizacijata se dek-
larirale kako sledbenici na
Pretsedatelot Metodija Ando-
nov-^ento & †~entovci#. I po ~es-
tite apsewa opstojuvala. Organi-
zacijata ja pro{irila svojata
mre`a i dejnosta (1970–1971) vo
Pirinskiot i vo Egejskiot del na
Makedonija. Preku studentskata
grupa vo Zagreb, odr`uvala vrski
so Dvi`eweto za osloboduvawe na
Makedonija (DOM) vo Evropa.
LIT.: Sto godini VMRO. Zlatna kniga,
Skopje, 1993; M. Minoski, Avnojska Jugos-
lavija i makedonskoto nacionalno pra-
{awe (1943–1946), Skopje, 2000. M. Min.
VMRO-SDRMA (Prilep, po~e-
tokot na 1946‡1947) ‡ konspira-
tivna mladinska organizacija
sozdadena na inicijativa i pod
vodstvo na Gligor Krsteski, so
cel da se bori za otcepuvawe na
NR Makedonija od Jugoslavija, os-
loboduvawe na neoslobodenite
delovi i obedinuvawe vo Samos-
tojna Dr`ava Republika Makedo-
nija (SDRM) so poddr{ka od
SAD i od drugite zapadni sili,
pod pokrovitelstvo na Amerika.
Toa bilo vgradeno vo imeto na
Organizacijata ‡ SDRMA. Obe-
dineta Makedonija se predvidu-
valo da bide gra|anska dr`ava od
tipot na zapadnite demokratii.
Organizacijata izgradila orga-
nizaciska mre`a (do sredinata
na 1947), po sistem na trojki, vo
Prilep i vo Prilepsko. Organi-
zacijata bila razotkriena (pred
krajot na 1947), vode~kite li~-
nosti bile uapseni i bile osude-
ni, a nejzinata dejnost prekinata.
LIT.: Sto godini VMRO, zlatna kniga,
Skopje, 1993; Ivan Katarxiev, Sto godi-
ni od formiraweto na VMRO, sto godi-
ni revolucionerna tradicija, Skopje,
1993; Gligor Krsteski, Moeto dosie,
Skopje, 2002. M. Min.
VNATRE[NA ARHITEKTURA
– klu~en poim so koj se vr{i so-
odveten prevod na angliskiot iz-
raz interior design. Se odnesuva za
specifikite na vnatre{niot
prostor, na enterierot/vnatre{-
niot prostor na objektite od bi-
lo kakov vid, definiraj}i so toa
i soodvetna opremenost izvedena
spored funkcijata, namenata ili
posebnosta na proektnata prog-
rama na odredena arhitektonska
sodr`ina. Poimot gi sodr`i si-
te komponenti {to se odnesuvaat
za arhitekturata voop{to: kons-
trukcija, materijali, tekstura,
boja, kompozicija, tehnologii,
obrabotka, opremenost i sl.
Vnatre{nata arhitektura podle-
`i na vramuvawe vo precizna di-
jahroniska ramka, vo koja mo`e da
se sledat site transformacii,
razvojni etapi, stilski defini-
rawa ili tendencii, razvojot na
odredeni {koli ili prisustvoto
na vlijanija od razli~en vid.
Spored odredeni razvojni karak-
teristiki na vnatre{nata arhi-
tektura, ~esto se opredeluva i
stilskiot predznak na odredena
poslo`ena arhitektonska struk-
tura, stanuvaj}i so toa i nositel
na porakite za istori~nosta na
odredeni arhitektonsko-stilski
pojavi i manifestacii. Razli~-
nite stepeni na obrabotka i pri-
mena, kako i specifi~niot izbor
na materijali, koi ja definira-
at/estetiziraat/oblikuvaat iz-
raznata morfologija na vnatre{-
nata arhitektura, pretstavuvat i
realni pokazateli ili imenite-
Enterierot na [alterskata sala na Makedonski po{ti vo Skopje
VNATRE[NA V
li na op{tiot umetni~ki vkus,
ili odrednici na op{tata sostoj-
ba i stepenot na umetni~kiot/es-
tetskiot efekt i pridones na ar-
hitekturata kon op{tiot, defi-
niran kulturno-umetni~ki ili
istoriski model. Preku speci-
fi~nata obrabotka na odredeni
elementi od enterierot na oddel-
ni gradbi (sakralni ili profa-
ni), posebno vo Makedonija, mo-
`at da se sledat razvojnite etapi
na pove}e umetni~ki zanaeti:
rezbarstvoto, slikarstvoto, iko-
nopisot i sl., koi vo podocne{ni-
te periodi na razvoj se razvivaat
do nivoto na nezavisni i prepoz-
natlivi umetnosti. Vo sovremeni
uslovi, vnatre{nata arhitektura
obedinuva razni disciplini: ar-
hitektonsko proektirawe, di-
zajn, industriski dizajn, prime-
neti umetnosti, likovni discip-
lini, umetnost na novite i elek-
tronskite mediumi i sl.
LIT.: Grcev Kokan, The sacred and symbolic
structure of folcloric architecture, Studies in ancient
structures, Istanbul, 2001, 61–69; Radomir Vo-
qinec – Jasmina Aleksievska, Likovni i
oblikovni vrednosti vo narodnata arhi-
tektura kako rezultat na prakti~nata
graditelska postapka, Zbornik na Arhi-
tektonskiot fakultet, Univerzitet †Ki-
ril i Metodij#, 7, Skopje, 1984, 53–61; Ivan-
ka Kirovska, Smislata na dekoracijata vo
makedonskoto graditelstvo od XIX vek,
Skopje, 1999; Aneta Svetieva, Izvori za
prou~uvawe na izgradbata i ukrasuvaweto
na skopskata ku}a za vreme na turskoto
vladeewe vo XIX i vo pe~etokot na XX vek,
†Makedonski folklor#, XXV/50, Skopje,
1992, 85–93; Rezbani tavani, dolapi i vra-
ti vo Makedonija, Skopje, 1992. K. Gr.
VNATRE[NA MAKEDONSKA
REVOLUCIONERNA ORGA-
NIZACIJA (VMRO) (1919–1934)
‡ po zavr{uvaweto na Prvata
svetska vojna zapo~nalo politi~-
koto grupirawe i organizirawe
na makedonskata emigracija. Pri
krajot na 1919 g. bila formirana
VMRO, so Centralen komitet:
Todor Aleksandrov, Aleksandar
Protogerov i Petar ^aulev. Ka-
ko glavna cel na VMRO T. Alek-
sandrov ja proklamiral avtono-
mijata na Makedonija, kako pre-
odna etapa za nejzinoto prisoedi-
nuvawe kon Bugarija. Po potpi-
295
V VNATRE[NA
Ustavot na VMRO (1919-1934)
{uvaweto na „Ni{kata spogod-
ba# pome|u Kralstvoto SHS i Bu-
garija (mart 1923), VMRO zela
aktivno u~estvo vo ru{eweto na
bugarskata vlada na Aleksandar
Stamboliski (9. VI 1923). Vo vto-
rata polovina na 1923 g. bile vos-
postaveni vrski i vodeni razgo-
vori so pretstavnici na Sovet-
skiot sojuz, zainteresiran za soz-
davawe edinstveno makedonsko
osloboditelno dvi`ewe. Pritoa
T. Aleksandrov podgotvil i pot-
pi{al „Proekt za spogodba me|u
VMRO i Sovetskiot Sojuz# (30.
XII 1923). Pregovorite vodeni vo
Viena zavr{ile so potpi{uvawe
Deklaracija na CK na VMRO (29.
IV 1924) i na Majskiot manifest
(6. V 1924) od strana na T. Alek-
sandrov, A. Protogerov i P. ^au-
lev. Pod pritisok na bugarskata
vlada, prvite dvajca so Deklara-
cija na CK na VMRO javno se ot-
ka`ale od svoite potpisi (1. VIII
1924). Todor Aleksandrov bil
ubien (31. VIII 1924) od pripadni-
ci na VMRO (vojvodite [terju
Vlahov i Din~o Vretenarov). Ra-
kovodstvoto na VMRO go prezele
Aleksandar Protogerov i Ivan
Mihajlov. Za ubistvoto na T.
Aleksandrov bile obvineti opo-
nentskite organizacii od make-
donskata emigracija.
Za dve godini po masakrot vo Gor-
na Xumaja (12. IX 1924) VMRO
ubila redica istaknati makedon-
ski intelektutalci i revolucio-
neri, idejni oponenti kako Dimo
Haxi Dimov, Arseni Jovkov, To-
dor ^opov i dr. Po naredba na I.
Mihajlov bil ubien i Aleksan-
dar Protogerov (7. VI 1928), a
VMRO se podelila na „Mihajlo-
visti# i „Protogerovisti# i
do{lo do nivno me|usebno fizi~-
ko presmetuvwe. Na VII kongres
na VMRO (21. VI 1928) I. Mihaj-
lov oficijalno go prezel rakovo-
deweto. Vo programskata opre-
delba na VMRO na I. Mihajlov
296
poimot „avtonomna# bil zamenet
so poimot „nezavisna Makedoni-
ja# vo koja `iveat Bugari. Negova
strategiska cel bila sozdavawe
na Makedonija kako vtora bugar-
ska dr`ava. Vo april 1929 g. Ma-
kedonskiot nacionalen komitet
kontroliran od I. Mihajlov i
Hrvatskite pretstavnici potpi-
{ale Deklaracija za sorabotka i
sozdavawe NDH i „Nezavisna Ma-
kedonija#, kako vtora bugarska
dr`ava. Na 9. X 1934 g., so zaed-
ni~ka akcija na hrvatskite i
VMRO-vskite sili, bil izvr{en
atentat vrz kralot na Jugoslavija
Aleksandar Kara|or|evi}. Vla-
data na Bugarija, na ~elo so Ki-
mon Georgiev, pri krajot na 1934
g. donela odluka za rasformira-
we na VMRO, po {to, pod vodstvo
na I. Mihajlov, prodol`ila da
dejstvuva vo stranstvo. Se povrza-
la so nacisti~kite i profa{is-
ti~kite sili na Germanija, Ita-
lija, Ungarija i Hrvatska, so koi
sorabotuvala do krajot na Vtora-
ta svetska vojna.
IZV.: Arhiv Vojno-istorijskog instituta (AVII),
Beograd, Popisnik 4, kut. 54, br. 12/193;
CDIA, SofiÔ, fond 396 – Makedonska
VÍtre{na RevolÓcionna OrganizaciÔ,
op. 2, a. e. 50, l. 32-34.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924‡
1934, Skopje, 1997. V. St.
Ustavot na VMRO(OB) (1925)
VNATRE[NA MAKEDONSKA
REVOLUCIONERNA ORGANI-
ZACIJA (OBEDINETA) (Vie-
na, oktomvri 1925‡1928 i Berlin,
1929–1937) ‡ makedonska revolu-
cionerna organizacija, formira-
na vrz osnova na principite na
Majskiot manifest na VMRO
(1924), pod vlijanie na Balkanska-
ta komunisti~ka federacija i so
poddr{ka na Kominternata i
makedonskite komunisti. Nejze $ se
priklu~ile ~lenovite na Ili-
ndenskata organizacija, na biv{a-
ta Makedonska federativna orga-
nizacija, na biv{iot Emigrantski
komunisti~ki sojuz, biv{ata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Serska grupa i drugi progresivni
grupi. Pri nejzinoto osnovawe
bil izbran Centralen komitet so
sedi{te vo Viena. Nejzin organ
bil v. „Makedonsko delo“. Imala
cel da prerasne vo masovno narod-
no dvi`ewe „za izvojuvawe slo-
bodna i nezavisna Makedonija vo
ramkite na nejzinite geografski
i ekonomski granici i nejzino
konstituirawe vo samostojna po-
liti~ka edinica, {to }e vleze
kako ramnopraven ~len na idnata
Balkanska federacija“. Nejzini
najistaknati dejci bile: Panko
Bra{narov, Dimitar Vlahov, Si-
meon Kavrakirov, Vladimir
Poptomov, Andreja ^ipov,
Metodija [atorov-[arlo i dr.
Za trite dela na Makedonija bile
sozdadeni oddelni oblasni komi-
teti na ~elo so sekretar. Ob-
lasniot komitet vo Pirinskiot
del na Makedonija go rakovodel
Simeon Kavrakirov. Podocna
sedi{teto na CK na VMRO(Ob)
bilo preneseno vo Berlin (1928),
pri {to u{te pove}e se vlo{ile
vrskite na rakovodstvoto so
tatkovinata. Naskoro nastanala
golema partiska provala vo
Veles, Kumanovo, Skopje i [tip
(1928‡1929), pri {to bile
uapseni 113 nejzini ~lenovi, me|u
koi i ~lenot na CK Panko
Bra{narov, a po ispra}aweto na
robija na del od osudenite, vo
narednata godina prestanala
dejnosta na Organizacijata vo
Vardarskiot del na Makedonija.
Nezadovolni od prokomunisti~-
kata orientacija na rakovodstvo-
to, edna grupa ~lenovi (Mihail
Gerxikov, Georgi Zankov, Pavel
[atev i dr.) bezuspe{no se obi-
dele da se izdvojat vo oddelna or-
ganizacija (Carigrad, 1929). Pos-
tignatoto pomiruvawe so tie ne-
zadovolnici (19. IV 1930) ostana-
lo samo prividno.
Dobivaj}i re~isi napolno komu-
nisti~ki karakter (1933/1934),
istite ~lenovi se sre}avale i vo
VMRO(Ob) i vo BKP/KPG/KPJ.
Koga nastanala narednata golema
partiska provala vo Pirinskiot
del na Makedonija (1935/1936), na
sud vo Gorna Xumaja (den. Blagoev-
grad), Nevrokop, Sofija i Razlog
bile izvedeni okolu 60 nejzini
~lenovi i naskoro potoa pres-
tanala nejzinata organizirana ile-
galna dejnost i vo Pirinskiot, a vo
Egejskiot del ugasnala nejzinata
dejnost vo vremeto na Metaksasova
diktatura (1936‡ 1941).
VMRO(Ob) imala evolutiven stav
vo odnos na makedonskoto nacio-
nalno pra{awe. Od prvi~nite
stavovi za etni~kiot sostav na
naselenieto na Makedonija kako
{arenilo na narodi (Bugari, Gr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ci, Srbi itn.), podocna stanale
dominantni stavovite deka Make-
doncite se poseben narod (nacija)
i so poseben jazik.
IZV.: VMRO (Obedineta). Dokumenti i
materijali, kn. 1 i 2, Skopje, 1991 i 1992.
LIT.: IdeŸnite osnovi na V.M.R.O. (Obe-
dinena), s. l., 1927; Slavka Fidanova, Eden
proglas na VMRO (Obedineta) za Ilin-
denskoto vostanie, „Istorija“, IV, 1,
Skopje, 1968, 75-79; Hristo Andonovski,
VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedoni-
ja, „Glasnik“ na INI, XIII, 3, Skopje, 1969,
103-116; Sto®n Germanov, Súzdavane i
deénost na VMRO (Obedinena) 1925–
1935, Blagoevgrad, 1971; Darinka Pa~em-
ska, Prilog kon bibliografijata za
VMRO (Obedineta), „Istorija“, VII, 2,
Skopje, 1971, 309-312; Todor G. Zografski
‡ Dim~e A. Zografski, KPJ i VMRO
(Obedineta) vo Vardarska Makedonija vo
periodot 1920‡1930, Skopje, 1974; Darin-
ka Pa~emska, Vnatre{nata makedonska
revolucionerna organizacija (Obedine-
ta), Skopje, 1985; De~o Dobrinov, VMRO
(Obedinena), Sofi®, 1993; Sedumdeset go-
dini VMRO (Obedineta) 1925-1995. Pri-
lozi od Nau~niot sobir odr`an na 20 de-
kemvri 1995 godina, Skopje, 1998. S. Ml.
VNATRE[NATA MIGRACI-
JA VO MAKEDONIJA ‡ dvi`e-
we na naselenieto od eden loka-
litet (naselba, op{tina, region)
kon drug, so namera da se promeni
postojnoto mesto na `iveewe od
najrazli~ni pri~ini. Pred i po
Vtorata svetska vojna, vnatre{-
nata migracija vo Makedonija be-
le`i intenzivna teritorijalna
podvi`nost na naselenieto pod
vlijanie na procesot na deagra-
rizacija i poradi razvitokot na
nezemjodelskite dejnosti. Karak-
teristi~ni se trajnite preselu-
vawa od selo v selo, od selo v grad
i od edna vo druga op{tina pora-
di nepogodnite uslovi za obra-
botka na zemjata, za `iveewe i za
vrabotuvawe. Pri preseluvaweto
na naselenieto dominirale pre-
selbite od selo v grad, poretko od
gradovi vo sela. Najgolema mig-
racija selo ‡ grad se zabele`uva
vo me|upopisniot period 1961‡
1971 g., koga soodvetno na toa se
zgolemuva mehani~kiot priliv
vo gradovite vo RM. Vo periodot
1971‡1981 g. preselbite se smiru-
vaat i se namaluvaat, dodeka vo
me|upopisniot period 1981‡1994
g. tie dobivaat razli~en izgled,
bele`at zna~itelno pomalo po-
zitivno migraciono saldo vo gra-
dovite, a re~isi ednakva negativ-
na migracija vo selskite naselbi,
kako i vo prethodniot period.
Ovaa pojava se objasnuva so gole-
miot odliv na selskoto nasele-
nie vo stranstvo.
LIT.: Aleksandar ]ur~iev, Trajnite
migracii na naselenieto vo SR Makedo-
nija, Skopje, 1985. Am. J.
V’NDEV, Georgi (s. Leskovo, Gu-
menxisko, 1896 ‡ ?) ‡ vojvoda na
VMRO vo Strumi~ko, sin na V’ndo
vojvoda-Stariot (1858‡1917), voj-
†VOVEDENIE NA SV. BOGORODICA#
voda na TMORO/VMORO. Na 16-
godi{na vozrast stapil vo ~etata
na vojvodata [terju Junaka (1912), a
potoa kako sekretar vo ~etata na
tatka si. Po Prvata svetska vojna
bil okoliski vojvoda na avtono-
misti~kata VMRO vo Strumi~ko.
Uapsen od gr~kite vlasti, bil osu-
den na smrt (1923), no po izvesen
prestoj vo solunskiot zatvor, kaz-
nata ne bila izvr{ena. Podocna,
pod vlijanie na mihajlovisti~kata
VMRO, kako vojvoda na ~eta vr{el
terorizirawe na strumi~koto
naselenie. S. Ml.
„VOVEDENIE NA BOGORO-
DICA# – ednokorabna, grobi{na
crkva od vtorata polovina na XIV
v. vo s. Zduwe, vo dolniot sliv na
rekata Treska, zapadno od Gosti-
var. Nejzinata postara faza e ot-
kriena za vreme na dislokacijata
(2002) izvedena poradi izgradba
na hidroakumulacioniot sistem
„Kozjak#. Fragmentarno za~uvano-
to yidno slikarstvo, stilski, iz-
leguva od dominantnite klasicis-
ti~ki tekovi na zrelata paleolo-
govska umetnost i e blisko na sli-
karskite razbirawa na rabotil-
nicite {to rabotele na podra~je-
to na Skopskata mitropolija.
LIT.: M. M. Ma{niÊ, Preliminarna saz-
nawa o seoskoj crkvi Vavedewe Bogorodi-
ce u pore~kom Zduwu – o jednom nepozna-
tom sredwovekovnom spomeniku, „Ni{ i
Vizantija, Zbornik radova#, I, Ni{, 2003,
249–262. M. M.
Manastirskiot kompleks i crkvata „Vovedevni na Bogorodica“ vo Karpino, Kumanovsko (1100 g.)
„VOVEDENIE NA BOGORO-
DICA# – crkva na manastirot
Karpino, kaj s. Orah, Kumanov-
sko. Izgradena i `ivopisana e vo
vremeto na osmanliskata vlast.
Spored predanieto, koe se temeli
vrz eden natpis od krajot na XIX
v., bila podignata vo 1100 g. Se
doveduvala i vo vrska so is~ezna-
tiot manastir Arhilovica, ~i-
V
ja{to crkva bila, isto taka, pos-
vetena na Vovedenie na Bogoro-
dica. Manastirot Karpino prv-
pat se spomnuva vo eden rakopis
od 1592 g. Iznesena e pretpostav-
kata deka ne mo`el da bide obno-
ven pred 1572/1573 g., bidej}i vo
osmanliskite popisi od taa godi-
na, kako i od 1519 g., se bele`i ka-
ko mezra Karpino. Ima oblik na
trikonhos so niski kvadratni
konhi od nadvore{nata strana i
izdol`ena priprata kon zapad.
Opkru`ena e so manastirski ko-
naci, koi se glavno razru{eni
ili se vo lo{a sostojba. Origi-
nalnite freski, pod `ivopisot
od krajot na XIX v., se raboteni vo
stilot na postvizantiskite umet-
ni~ki razbirawa. Ikonite od
stariot ikonostas (^in, friz so
tema: Prorocite Te navestija,
rezbareni Carski dveri, Golem
krst – so zapi{anata godina
1606/1607 i 7 prazni~ni ikoni)
pretstavuvaat antologiski pri-
meroci na ikonoslikarstvoto od
prvata decenija na XVII v., koi se
dislocirani i denes se izlo`eni
del vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje, del vo Galerijata na iko-
ni vo crkvata „Sv. Nikola# vo
Kumanovo.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Kumanovska ob-
last, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909,
459‡462; K. Balabanov, Ikoni od Makedo-
nija, Ikone iz Makedonije, Icons from Macedo-
nia, Icones de Macedoine, Beograd‡Skopje,
1969, XXIX, XXX, sl.75; Z. Rasolkoska-Ni-
kolovska, Ikonostas Karpinskog manas-
tira, „ZLU#, 16, Novi Sad, 1980, 281‡288;
M. M. Ma{niÊ, Stari ikonostas Kar-
pinskog manastira Vavedewe Bogorodi-
ce, „Zbornik radova#, III, Ni{, 2006,
365‡383. M. M.
„VOVEDENIE NA SV. BOGO-
RODICA# – crkva vo s. Ku~e-
vi{te, na padinite na Skopska
Crna Gora, kaj naselenieto poz-
nata pod imeto „Sv. Spas#. Vo os-
297
V VODEN
Crkvata „Vovedenie na sv. Bogorodica“,
Ku~evi{te, Skopsko (XIV v.)
novata, crkvata ima forma na
vpi{an krst vo pravoagolen pros-
tor, so visoka kupola nad cen-
tralniot prostor. Apsidata od
nadvore{na strana e petostrana.
Yidana e so delkan kamen, tuli i
malter. Pri yidaweto fasadite
bile ukraseni so keramoplasti~-
na dekoracija. Kon zapadnata fa-
sada bil doyidan narteks {to
imal prizemje i kat. Prizemniot
prostor bil zasvoden so tri po-
lukru`ni svoda, a katot nad pri-
zemjeto ima oblik na ednokoraben
zasvoden prostor. Narteksot pot-
setuva na crkvite–grobnici, vo
koi bile zakopuvani glavno kti-
torite. Podocna na zapadnata
strana od narteksot i na ju`nata
strana na crkvata bil izgraden
{irok trem. Site spomnati delo-
vi, so isklu~ok na pripratata od
ju`nata strana, bile `ivopisani.
Vo XIX v. stariot fresko`ivopis
bil prekrien so preslika, koja e
otstraneta vo 60–tite godini na
XX v. so konzervatorska postapka.
Crkvata bila izgradena i `ivo-
pisana so sredstvata na vlaste-
linskoto semejstvo, ~ii{to ~le-
novi bile Arsen, Radoslav i Vla-
dislava. Fresko`ivopisot e delo
na dvajca nepoznati zografi, koi
nesomneno bile mo{ne talenti-
rani. Vo 1337 g. bil naslikan nar-
teksot, koj pretstavuva grobnica
so strani~ni kapeli. Na severni-
ot i na ju`niot yid nepoznatiot
slikar gi naslikal portretite na
ktitorite: vojvodata Dejan i nego-
vata `ena Vladislava, sestra na
`upanot Radoslav, zastanati pok-
raj portretot na car Du{an i ca-
ricata Elena, a na severniot yid
se naslikani nivnite deca (Jovan
i Dmitar). Kapelata na katot,
posvetena na sv. Nikola, bila
povtorno `ivopisana vo 1501 g.
Vo XVI v. bile slikani poedine~-
ni figuri i kompozicii na ju`na-
ta fasada na crkvata, a vo XVII v.
nepoznat zograf go naslikal `i-
tieto na sv. \or|i vo pripratata.
LIT.: N. P. KondakovÍ, MakedoniÔ, SPb.,
1909, 186; V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950, 164; V. J. –uri¢, Vizan-
298
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974,
55–56; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedo-
niji, Beograd–Zagreb–Mostar, 1983, 121. K. B.
Citadelata vo Voden
VODEN (Edesa) – grad vo egejski-
ot del na Makedonija, Grcija so
19.800 `. (2002 g.). Se nao|a vo
podno`jeto na planinata Veri-
mon, na nadmorska visina od oko-
lu 430 m. @itelite se glavno Ma-
kedonci i potomci na gr~ki dose-
lenici od Mala Azija. Pod imeto
Edesa bil prva prestolnina na
Filip Makedonski. Od krajot na
VI v., koga teritorijata na Make-
donija bila naselena so Sloveni,
Edesa prodol`ila da se razviva
kako slovenska naselba pod ime-
to Voden. Za vreme na turskoto
vladeewe vo nego se naselile od-
reden broj turski, a podocna i
vla{ki semejstva. Pri krajot na
XIX v., spored K’n~ov, imal 11.070
`., od koi 7.000 Makedonci, 4.000
Turci, 30 Vlasi i 40 Cigani. Vo
1924 g. Turcite se iselile vo Tur-
cija, a na nivno mesto se doselile
Grci od Anadolija i Trakija, so
{to brojot na naselenieto poras-
nal na 13.115 `. Vo podocne{nite
godini negovoto naselenie stag-
nira, taka {to i vo 1971 g. V. imal
13.967 `. Deneska e administra-
tiven centar na oblasta Pela i
vo V. se odviva interesen migra-
cionen proces. Imeno, gr~kite
semejstva se iseluvaat vo Solun i
vo Atina, a vo nego se doseluvaat
Makedonci od okolnite sela. Go-
lemite i atraktivni vodopadi
ovozmo`ile vo gradot zna~ajno da
se razvie turizmot i trgovijata.
Ima nekolku tekstilni fabriki
vo koi se vraboteni zna~aen del
od naselenieto, a se zanimavaat i
so trgovija, turizam, ovo{tar-
stvo i gradinarstvo.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje, 1978.
Al. St.
Pristani{teto vo Ohrid
VODEN SOOBRA]AJ VO MA-
KEDONIJA – vid soobra}aj, po-
goden za transport na stoka, bil
zastapen kaj nas vo vid na splava-
rewe po rekite, prete`no za tran-
sport na drva od {umite, kako i na
Ohridskoto i Prespanskoto Eze-
ro, glavno za turisti~ki celi. Po-
ve}e od 150 godini e stara idejata
da se izgradi ploven pat Dunav –
Egejsko More, dolg 700 km, {to bi
minuval niz Velika i Ju`na Mo-
rava (Srbija), P~iwa i Vardar, so
koj bi se skusil patot preku Crno
More za pove}e od 1.000 km. Od ek-
sperti na OON ~ineweto na plov-
niot pat vo 1973 g. bilo proceneto
na milijarda amerikanski dolari,
no objektite bi slu`ele i za drugi
nameni (za{tita od poplavi, ener-
getika). Q. T.
VODENSKA DEKLARACIJA
(1918) ‡ deklaracija na Srpskata
vlada. Pred krajot na Prvata
svetska vojna, Srpskata vlada, za
da go spre~i postavuvaweto na
makedonskoto pra{awe na pret-
stojnata Mirovna konferencija,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
podgotvila Deklaracija i Memo-
randum so koi makedonskiot na-
rod (makedonskite Sloveni) bil
proglasen za jugoslovensko ple-
me, a Makedonija za jugoslovenska
zemja. Spored Deklaracijata, tie,
makedonskite Sloveni, ja dekla-
rirale svojata volja za obedinu-
vawe vo jugoslovenskata dr`ava.
Vo Deklaracijata, sostavena na
Krf, stoel gradot Voden. Prof.
Grigorie Haxita{kovi} (juli
1918) so grupa somislenici vo
slu`ba na srpskata dr`ava, vo
svojstvo na pretstavnici na make-
donskiot narod, dale legitimi-
tet tie dokumenti da bidat preda-
deni na Silite od Antantata.
LIT.: Quben Lape, Odbrani tekstovi za
istorijata na makedonskiot narod, 2,
Skopje, 1965; M. Minoski, Federativna-
ta ideja vo makedonskata politi~ka
misla (1887-1919), Skopje, 1985. M. Min.
VODENSKI (MAKEDONSKI)
NARODNOOSLOBODITE-
LEN BATALJON (pl. Kajmak~a-
lan, 16. VI 1944 ‡ 18. XI 1944) ‡ ma-
kedonska voena edinica vo sosta-
vot na Triesettiot polk na
ELAS. Bil fomiran od makedon-
ski dobrovolci od Vodensko i
Meglensko. Sobirniot centar
bil vo s. Gorno Rodevo (Meglen-
sko). Komandant bil Lefteris
Fundulakis, biv{ oficer na gr~-
kata armija, a politi~ki komesar
\or|i Urdov-Xoxo. Vo juli Batal-
jonot ve}e imal 575 borci i vodel
uspe{ni borbi: protiv germanski-
te sili i bataljonite za bezbed-
nost (4. VII); protiv pripadnicite
na PAO vo selata ^akri, Kufalo-
vo (29. VII), Bal~aki i Dabovo (Gu-
menxisko); kaj s. Plasi~ev; kaj mes-
nosta Muharem Han i dr. No, so og-
led na negoviot makedonski sos-
tav, KPG i ELAS, smetaj}i deka
go budi makedonskiot nacionali-
zam, dale naredba za rasformira-
we, na {to se pobunile makedon-
skite borci i, za da se izbegne kr-
voprolevawe, Bataljonot premi-
nal na teritorijata na Vardarski-
ot del na Makedonija (12/13. X).
Podocna vlegol vo slobodna Bito-
la (18. XI) i od makedonskite ba-
taljoni od Vodensko, Lerinsko i
Kostursko bila formirana Prva-
ta makedonska egejska NOUB vo
sostavot na NOV i POM.
IZV.: DARM-Skopje, k. 1/26 i 37; Vangel
Ajanovski-O~e, Egejski buri, Skopje,
1975, 137.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, KPG i ma-
kedonskoto nacionalno pra{awe 1918-
1974, Skopje, 1982, 233-234. S. Ml.
VODENSKI (MAKEDONSKI)
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
†LAZO TRPOVSKI# (kaj [im-
bovata Koliba vo mesnosta Ve-
rik, 1. IX 1943 ‡ prvata dekada na
maj 1944) ‡ makedonska partizan-
ska edinica vo ramkite na ELAS.
Bil formiran po upornoto bara-
we na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija za svoi parti-
zanski i voeni edinici i svoja
vojska. KPG i ELAS bile prinu-
deni da go prifatat baraweto za
da se postigne omasovuvawe na
NOD. Za komandant na Odredot
bil nazna~en Naum Pejov, a za po-
liti~ki komesar Dimitar [i{-
kovski. Od 20 borci pri formi-
raweto, za kratko vreme Odredot
Vodi~arski koledari
narasnal na 70 borci, isklu~ivo
Makedonci. Osven agitaciono-
propagandnata uloga, Odredot iz-
vr{il napad na germanskata ko-
lona na patot Kostur‡Smrde`
(11. X 1943), pri {to uni{til ~e-
tiri kamioni i ubil 20 german-
ski vojnici; ja razbil i ja razoru-
`al kontra~etata vo s. Konomla-
di (noemvri 1943) i kontra~etata
vo s. ^etirok (11. I 1944); zaedno
so drugi edinici na ELAS vodel
te{ka borba so germanskite sili
na Vi~o (12. IV 1944); se presme-
tal so kontra~etata vo selata
Prekopana (Lerinsko), ^ere{-
nica, Tioli{ta i dr. Vo ramkite
na odlukata na KPG i ELAS za
rasformirawe na site makedon-
ski edinici (april 1944), [tabot
na Dvaeset i osmiot polk na
ELAS izdal naredba za negovo
rasformirawe, no {tabot na od-
redot i borcite se sprotistavi-
le, pa za realizirawe na naredba-
ta bile isprateni dva bataljona
na ELAS i so demonstracija na
sila borcite na Odredot bile
rasporedeni vo nivniot sostav.
IZV.: DARM-Skopje, k. 23/8/221a.
LIT.: Naum Pejov, Prilozi za odnosot
na rakovoditelite na KPG po makedon-
skoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1953,
24; D-r Risto Kirjazovski, KPG i make-
donskoto nacionalno pra{awe 1918-1974,
Skopje, 1982, 169-172. S. Ml.
VODITE VO REPUBLIKA MA-
KEDONIJA – gi formiraat po-
vr{inskite prote~ni vodi (6,4
milioni m3/g.), prirodnite ezera
(Ohridsko, Prespansko i Dojran-
sko, so vkupen volumen od 55,5 mi-
lijardi m3) i podzemnite vodi
VODNA V
(neutvrdeni vkupni koli~ini,
nad 300 milioni m3 voda godi{no
ponira vo podzemjeto). Re~nite
vodi se najva`ni, pa so 3.200 lit-
ri/`itel godi{no, Makedonija
spa|a vo polusu{nite regioni.
Neramnomernata raspredelba na
vrne`ite – godi{no variraat od
380 mm vo nekoi centralni i is-
to~ni delovi, do 2.000 mm vo pla-
ninskite regioni na zapad – pre-
dizvikuva dolg su{en period vo
leto i esen. Q. T.
VODI^ARSKI NARODNI
PESNI – semejni pesni {to se
ispolnuvaat na praznikot Bogo-
javlenie – Vodici. Na prviot den
od praznikot, {to se imenuva i
Ma{ki Vodici, po koledica odat
samo ma`ite. Tie peat pesni i so-
biraat darovi, naj~esto vo preh-
ranbeni produkti, od koi podoc-
na kaj kumot pravat zaedni~ka
gozba. Nivnite pesni se gostin-
ski pesni, {to se ispolnuvaat i
vo drugi prigodi. Na vtoriot den
od praznikot, imenuvan kako
@enski Vodici, po koledica
odat `enite, gi posetuvaat ku}i-
te od svojata kompanija, i na sekoj
~len mu peat posebna pesna, vo za-
visnot od negovata vozrast i po-
lo`ba vo semejstvoto. Na doma}i-
not mu se pee za napredok na ku}a-
ta, za sinovi, snai i vnuci, na
{totuku zemena nevesta i se posa-
kuva porod, na `ena so deca i se
pee za {koluvawe na decata, na
mom~iwata i devojkite im se pee
za `enewe i ma`ewe. So posebni
lirski ~uvstva se ispolneti pes-
nite za malite deca.
LIT.: Milan Risteski, Makedonski obre-
di i obredni pesni od Mariovo i Prilep-
sko, Skopje 1985; Marko Kitevski, Make-
donska narodna lirika, (Obredni pesni),
Skopje 1997. M. Kit.
VODNA MAKROFITSKA VE-
GETACIJA VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA – zaednici na
vodni rastenija, koi gi naseluva-
at vodnite ekosistemi (kopneni-
te vodi, moriwata i okeanite).
Diverzitetot na zednicite od
ovoj vegetaciski tip e pomal vo
odnos na kopnenata vegetacija bi-
299
V VODNI
dej}i sevkupnite ekolo{ki uslo-
vi vo vodnata sredina se posta-
bilni i poizedna~eni vo odnos na
kopnoto. Vodnata makrofitska
vegetacija na teritorijata na RM
sintaksonomski pripa|a kon kla-
sata Potametea i Lemnetea i se raz-
viva vo trite na{i prirodni eze-
ra (Ohridskoto, Prespanskoto i
Dojranskoto Ezero), kako i vo kraj-
bre`nite delovi na nekoi od na-
{ite pogolemi reki (Vardar, Cr-
na Reka, Bregalnica i drugi). Vo
minatoto nejzinite zaednici se
razvivale i vo nekoi pogolemi
blata i mo~uri{ta (Katlanov-
sko, Monospitovsko, Pelagoni-
sko, Stru{ko, Studen~i{te i
drugi). Diferencirana e na flo-
tantna (po povr{inata na vodni-
te ekosistemi) i submerzna (po-
topena vo vodata). Od flotantna-
ta vegetacija se najzna~ajni ass.
Lemneto-Spirodeletum polyrrhizae su-
bass. salvinietosum (Ohridsko Eze-
ro, Dojransko Ezero), subass. aldro-
vandetosum (Prespansko Ezero),
ass. Hydrocharideto-Nymphoidetum
peltatae (Ohridsko Ezero, Pres-
pansko Ezero, Dojransko Ezero) i
ass. Myriophyleto-Nupharetum (Oh-
ridsko, Prespansko i Dojransko
Ezero). Vo nivniot sostav vlegu-
vaat flotantni (pliva~ki) ras-
tenija (Potamogeton natans, Nuphar
lutea, Nymphaea alba, Trapa natans,
Salvinia natans, Hydrocharis morsus
ranae i drugi), ~ii listovi pliva-
at po povr{inata na vodata. Od
submerznata vegetacija se pozna-
ti nekolku zaednici-ass. Potameto-
Najadetum, ass. Potameto-Vallisnerie-
tum i ass. Ceratophylo-Potametum
crispi, koi se razvivaat po rabnite
delovi na ezerata, vo krajbre`ni-
te poplitki delovi, do nekolku
metri dlabo~ina. Vo nivniot sos-
tav vleguvaat submerzni rasteni-
ja, koi se celosno ili delumno po-
topeni vo vodata, od koi pozna-
~ajni se slednite: Ceratophylum de-
mersum, Myriophylum spicatum,
Myriophylum verticillatum, Najas mi-
nor, Najas marina, Potamogeton flui-
tans, Potamogeton lucens, Potamoge-
ton perfoliatus, Ranunculus fluitans,
Vallisneria spiralis, Zannichellia palus-
tris i dr. Vl. M.
VODNI ZMII (Natrix) – rod od
familijata smokovi (Colubridae),
koi `iveat vo blizina na voda.
Vodna zmija belou{ka
300
Kako dobri pliva~i, sekoga{ lo-
vat aktivno. Makedonija ja nase-
luvaat dva vida: belou{ka (Natrix
natrix) i ribarka (Natrix tessellata).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002. Sv. P. – V. Sid.
Voden cvet ednodnevka
VODNI CVETOVI – EDNO-
DNEVKI (Ephemeroptera) – in-
sekti so dva para krilja. Predni-
te krilja se posilni i pogolemi
od zadnite. Larvite na ovie in-
sekti `iveat vo vodna sredina po
nekolku godini, dodeka vozrasni-
te `iveat samo od nekolku ~asa
do nekolku nedeli. Poznati se ka-
ko vozdu{ni igra~i. Od ovaa gru-
pa insekti se registrirani preku
1.600 vidovi, od koi, vo Makedo-
nija se utvrdeni 63 taksoni (5
taksoni se endemi~ni). Najpoznat
i naj~est pretstavnik od redot na
ednodnevkite e vidot voden cvet
(Ephemera vulgata L.), ne`en in-
sekt so dol`ina 17-19 mm. Voz-
rasnite edinki se pojavuvaat ma-
sovno predve~er nad povr{inata
na vodata i `iveat mnogu kratko.
Masovnoto izumirawe na ovoj vid
vo vodite sozdava pojava nare~ena
„voden cvet#.
LIT.: Petar Ikonomov, Ephemeroptera na
Prespanskata Kotlina, Annuaire de la Fac.
Phil. Univ., Skopje, 1953, 6(7): 1-30; Petar
Ikonomov, Ednodnevkite (Ephemeroptera)
na Makedonija fam. Ephemerelidae, Acta, Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1961, 8(3): 53-74; Vladi-
mir T. Krpac, Type material subjected to the for-
ces of nature – Proceedings of the International
Congress of Catastrophes and Menagement in
Museums, Special issue of the National Museum
of BiH. Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine
and Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum, Sara-
jevo, 2001, 106-111. V. T. K. – M. Kr.
VODNO – srednovisoka planina
{to se protega vo sredi{niot
del na Skopskata Kotlina. Se
protega vo naporedni~ki pravec
zapad – istok, a najvisok vrv e
Krstovar (1.066 m), na koj se nao-
|a i planinarski dom. Vodno ja
deli Skopskata Kotlina na dva
dela. Na sever od Vodno e Skop-
Skopje so planinata Vodno
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
sko Pole ili vistinskata Skop-
ska Kotlina, a na jug se protega
basenot na Markova Reka. Za vre-
me na neogenot egzistiralo Skop-
skoto Ezero koe ostavilo tragi
vo vid na fosilni abrazivni te-
rasi na koi se akumulirani neo-
geni sedimenti. Kaj s. Nerezi vo
neogenite ezerski sedimenti e
pronajdena dosta dobro za~uvana
vilica od mastodont, koja e opre-
delena deka mu pripa|a na mioce-
not. Na severnite padini na Vod-
no se nao|aat i nekolku vidikov-
ci od kade {to ima prekrasen
pogled kon Skopje i Skopskata
Kotlina. T. And.
Prikaz na Markovi Kuli, gradi{te-kastel s. Letevci,
od rimskoto i docnoanti~koto vreme
VODNO, Markovi Kuli – rano-
vizantiski kastron podignat na
ridot Markovi Kuli, krajniot
isto~en izdanok na planinata
Vodno. Podocna vo sredniot vek
tvrdinata bila obnovena i pozna-
ta od izvorite kako srednoveko-
ven grad ^rn~e, od kade {to po-
teknuva imeto na dene{nata na-
selba Crni~e, vo negovoto sever-
no podno`je. Najstarata faza
pretstavuva docnoanti~ka tvrdi-
na od prvata polovina na IV v. od
n.e. od koja{to ostanala samo ed-
na polukru`na kula i bronzeni
moneti. Vtorata faza pretstavu-
va monumentalna tvrdina so 30
kuli. Taa bila komponirana od
akropola, grad i isto~no podgra-
die. Tretata faza datira od zre-
liot sreden vek (XI – XII v.). To-
ga{ bila obnovena akropolata so
ogromen frontalen poligonalen
bastion i ~etiri pravoagolni is-
to~ni kuli. Tvrdinata e golema
400 h 70 m. Se istaknuvaat sledni-
ve objekti: ~elen fortifikaci-
ski kompleks {to se sostoi od ra-
novizantiski trigon i od sredno-
vekoven poligonalen bastion;
srednovekoven dvorec, objekt vo
centralniot del na akropolata
(22,5 h 12 m); dve golemi ranovi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zantiski cisterni za voda so di-
menzii 23,5 h 12,5 m i 16,4 h 11,7 m,
dlaboki pove}e od 10 m, koi sobi-
rale 2.400 kubni metri voda (bile
pokrieni so svodovi vo ranovi-
zantiska grade`na tehnika). Ot-
krieni se pove}e moneti od IV, VI
i od XII–XIII v., ranovizantiski
vodovod od kerami~ki cevki-tu-
buli, kako i delovi od avaro-slo-
venska oprema (fibuli, pojasno
kop~e od su~idava tip, paragnati-
da od {lem, delovi od nakit, zlat-
na obetka, kerami~ki crepni za
pe~ewe leb od slovenski tip.
LIT.: I. Mikul~i}, Staro Skopje so
okolnite tvrdini, Skopje, 1982, 48–53.
V. L.
Vasilij
Vodovozov
VODOVOZOV, Vasilij Vasilje-
vi~ (S.-Peterburg, 22. XII 1864 / 3. I
1865 – Zbraslav, ^ehija, 7. H 1933)
‡ ruski publicist, pravnik, eko-
nomist, op{testven i politi~ki
deec. Studiral na Istorisko-fi-
lolo{kiot (od 1883) i na Pravni-
ot fakultet (od 1885) na S.-Peter-
bur{kiot univerzitet. Se zbli-
`il so revolucionernoto dvi`e-
we i narodwacite, pa vo 1887 g. bil
uapsen i ispraten vo progonstvo
vo Arhangelska gubernija, kade
{to vonredno go zavr{uva fakul-
tetot (1890), i potoa prestojuva vo
Samara (1891‡ 1893).
Poradi statiite vo dnevniot i
periodi~niot pe~at (1890‡ 1894)
moral da ja napu{ti Rusija i pa-
tuval po Balkanot. Sorabotuval
od Bugarija vo uglednite spisanija
†Vestnik EvropÎ# i †Russkoe bo-
gatstvo#. Vo 1897 g. patuval po
Avstro-Ungarija i pra}al dopiski
vo ruskiot pe~at. Nekolku godini
`iveel vo Kiev, u~estvuval vo po-
liti~kiot `ivot i sorabotuval vo
mesnite vesnici i spisanija.
Potoa vnimanieto mu go privle-
kuvaat nastanite i procesite na
Balkanot. Gi sledi i pi{uva za
Balkanskite vojni, u~estvuva na
razni sobranija i diskusii za Ma-
kedonija, se zbli`uva so D. ^u-
povski i ja koristi negovata
†Karta na Makedonija# i memo-
randumite na Makedonskata ko-
lonija (1913) i sorabotuva vo
†MakedonskiŸ golosÍ (Makedon-
ski glas)#. Vo dekemvri 1914 i ja-
nuari-fevruari 1915 g. patuva
†Po serbskoŸ Makedonii# i objavu-
va bele`iti statii vo †Sovremen-
nikÍ#, †VestnikÍ Evropì#, †Rus-
skie v‹domosti# i †DenÝ#. Site
tie prilozi (†zna~itelno prera-
boteni#) gi objavuva vo knigata
†Na BalkanaÍ# (1917), vo koja se
zastapuva za †edinstvena avtonom-
na Makedonija i balkanska fede-
racija# i polemizira so ruski, bu-
garski, srpski i gr~ki oponenti.
Po Oktomvriskata revolucija
vleguva vo CK na Trudovata na-
rodno-socijalisti~ka partija
(1917) i raboti vo Petrogradski-
ot istorisko-revolucioneren ar-
hiv, na Univerzitetot i vo In-
stitutot za novinarstvo. Od 1922
g. `ivee kako emigrant vo Ber-
lin, a od 1924 g. vo Praga, sorabo-
tuvaj}i vo razni periodi~ni i en-
ciklopediski izdanija.
BIBL.: Po SerbskoŸ Makedonii. Pute-
vÎe zapiski, †VestnikÍ Evropy#, 1, Pet-
rogradÍ, 1916; Na BalkanahÍ. Statwi.
Putevye o~erki, PetrogradÍ, 1917; Ma-
kedoniÔ, NovΟ Ìncikopedi~eskiŸ slo-
varÏ, t. 25, PetrogradÍ, 1917.
IZV.: SlavÔnovedenie v dorevol• cion-
noŸ Rossii, Moskva, 1979, 106; Enciklope-
diÔ istoriˆ Ukraˆni, t. 1, Kiˆv, 2003, 591;
Manol Pandevski, Prvata biografija na
Jane Sandanski od V. Vodovozov, †Istori-
ja#, VI, 2, Skopje, 1970, 218-225; Bla`e Ris-
tovski, Dimitrija ^upovski (1878‡1940 i
Makedonskoto nau~no-literaturno dru-
garstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978.
Bl. R.
Vodozemci: `aba i do`dovnik
VODOZEMCI (Amphibia) – naj-
primitivna klasa ’rbetnici na
koja $ pripa|aat do`dovnicite,
mrmorcite (tritonite), `abite i
crvovidnite bezno`ni vodozem-
ci (gimnofioni). Nivna osnovna
karakteristika e {to eden del od
svojot `ivot go minuvaat vo vode-
na, a drugiot vo terestri~na sre-
dina (gr. amphi – dva, bios – `ivot).
Za razlika od drugite ’rbetnici,
koi vo celost se oslobodile od
vodenata sredina, kaj pove}eto
vodozemci reprodukcijata i po-
lagaweto na jajcata e povrzano so
vodenata sredina. Od oplodenite
jajca se izlegnuvaat larvi (kaj
`abite – polnoglavci), koi so
proces na metamorfoza (preob-
razba) gi dobivaat karakteristi-
kite na vozrasnite vodozemci.
Ko`ata im e meka i e bogata so
`lezdi, od ~ij sluzest sekret e
VODOSTOPANSTVOTO V
postojano vla`na, bidej}i ima
va`na uloga vo respiracijata
(di{eweto). Za razlika od akva-
ti~nite larvi, koi di{at so `ab-
ri, najgolemiot broj adultni vo-
dozemci poseduva beli drobovi.
Setilnite organi kaj niv se adap-
tirani za `ivot na kopno i tie se
prvi ’rbetnici kaj koi se razviva
vistinski jazik, kako poseben or-
gan vo usnata {uplina. Polnog-
lavcite na `abite se herbivori
(rastitelnojadni), dodeka larvi-
te na do`dovnicite kako i adul-
tnite vodozemci se karnivori
(mesojadi). Makedonija ja naselu-
vaat dva reda od vodozemcite:
opa{esti vodozemci (5 vidovi) i
bezopa{esti vodozemci - `abi
(10 vidovi).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002; G. D`uki} – M. Kalezi}, The biodi-
versity of amphibians and reptiles in the Balkan
Peninsula, vo: „Balkan Biodiversity#, Griffiths,
Krystufek & Reed ed., Dordrecht/Boston/Lon-
don, 2004, 167–192; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Cr-
nobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher,
P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez
Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M.
Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and
Reptiles in Europe, Paris, 1997; S. Brelih – G.
D`uki}, Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/2
Reptilia, Academia Scientiarum et Artium Slove-
nica, Ljubljana, 1974. Sv. P. – V. Sid
VODOQUBEC, GOLEM (Hydrous
piceus L.) – voden tvrdokrilen in-
sekt. Nozete mu se prisposobeni
za veslawe. Dolg e okolu 5 cm.
@ivee vo neiste~ni vodi i vo ja-
zovi obrasnati so vegetacija. Se
snabduva so vozduh isturaj}i go
predniot del na teloto na povr-
{inata od vodata. Se hrani so
vodni rastenija, no i so pol`av-
~iwa i drugi sitni organizmi.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VODOQUPCI (Hydrophilidae) –
vodni tvrdokrilni insekti. No-
zete im se prisposobeni za vesla-
we. Prete`no se hranat so rasti-
telna hrana. Larvite `iveat vo
voda. Vo Makedonija se poznati 42
vida od koi, najpoznat e golemiot
vodoqubec (Hydrous piceus L.).
LIT.: V., Georgiev, Contribution a la connais-
sance des Coleopters Hydrocanthares de You-
goslavie, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje,
1960, 6(2): 19-39; Vladimir Krpa} and Branisla-
va Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a
view point of hitherto faunistic investigations.
Participation with Underproject: Klass Insecta,
Macedonian Museum of Natural History – Mi-
nistry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-
30. V. T. K. – M. Kr.
VODOSTOPANSTVOTO VO RM
– stopanska granka {to se zani-
mava so koristeweto na vodnite
resursi, za{titata od vodni sti-
hii i za{titata na vodata od za-
gaduvawe. Pretstavuva kompleks
od vodostopanski dejnosti kako:
vodosnabduvawe na naselenieto i
301
V VODO^A
stopanstvoto, navodnuvawe, ri-
barstvo, za{tita od zagaduvawe,
odbrana od poplavi, koristewe
na vodata za hidroenergija, kva-
litet na vodata, istra`uva~ki
dejnosti, plovidba i drugo. Re-
publika Makedonija raspolaga so
slednive koli~ini voda:
Koli~ini voda (sredni vrednosti)
Koli~ina na prote~ni vodi
Koli~ina na podzemni vodi
Izvorski vodi kako del od proto~nite vodi
Izvor: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija
Postojat {est slivni podra~ja od
koi pogolemi po povr{ina se
slivovite na rekite Vardar, Crn
Drim i Strumica. Specifi~noto
iste~uvawe vo prosek iznesuva
okolu 7 l/sec/km2, pri {to vo ne-
koi delovi od isto~na i od cen-
tralna Makedonija specifi~no-
to iste~uvawe iznesuva okolu 5
l/sec/km2, dodeka vo nekoi delovi
od zapadna Makedonija okolu 30
l/sec/km2. Maksimalnite protoci
se javuvaat vo mesec april, a mi-
nimalnite vo mesec avgust. Pro-
cenkite za podzemnite vodi poka-
`uvaat deka nivnata koli~ina iz-
nesuva okolu 520 h 106m3. Regis-
trirani se vkupno 4.414 izvori,
od koi 51 se mineralni, a 11 ter-
momineralni. Najgolemiot broj
od niv (3.000) se so dare`livost
do 1 l/sec. Republika Makedonija
ima tri pogolemi prirodni ezera
(Ohridsko, Prespansko i Dojran-
sko Ezero), pogolem broj planin-
ski ezera i okolu 120 ve{ta~ki
ezera (akumulacii), od koi 18 se
golemi.
Nivo, povr{ina, dlabo~ina i vkupna koli~ina na voda vo prirodnite ezera
Ezero Kota
na vodata
normalno nivo
vo m
Ohridsko 693,74
Prespansko 853,7
Dojransko 148,0
Izvor: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija
Za vodosnabduvawe na naselenie-
to se koristat izvorski, podzem-
ni i povr{inski vodi. Distribu-
cijata na vodata do naselenite
mesta naj~esto se vr{i preku lo-
kalnite javni vodosnabditelni
sistemi. Regionalnite vodosnab-
ditelni sistemi vo osnova se re-
zultat na povrzuvaweto na lokal-
nite vodosnabditelni sitemi so
zaedni~koto izvori{te na voda-
ta. Selskite naselbi naj~esto
imaat izgradeno samostojni vo-
dosnabditelni sistemi, no ne e
302
redok slu~ajot da se snabduvaat so
voda od t.n. selski ~e{mi. Zaradi
visokata amortiziranost na vo-
dovodnite mre`i, zagubite na vo-
data se dvi`at vo raspon od 10 do
60%. Za transport na vodata do
naselenite mesta se izgradeni do-
vodni cevki vo dol`ina od okolu
6.532 h 109 m3
0,520 h 109 m3
0,420 h 109 m3
480 km, dodeka za distribucija na
vodata vo samite urbani naselbi
se izgradeni uli~ni vodovodni
mre`i vo dol`ina od okolu 2.800
Ve{ta~koto ezero Vodo~a
km. Vkupnite godi{ni potrebi za
voda na naselenieto, industrijata,
zemjodelstvoto kako i ekolo{ki-
Povr{ina Maksimalna Vkupna
na voda dlabo~ina vodna
vo km2 vo m koli~ina
m3 h 109
353,9 300 50.683,43
319,9 54 4,775
42,7 10 0,427
te potrebi za voda (biolo{ki mi-
nimum na re~nite korita – 10%
od prose~nite protoci), koi vo
1995 g. iznesuvaa 2.234.880.630 m3,
se o~ekuva vo 2025 g. da porasnat
na 4.503.338.897 m3.
LIT.: Nacionalna strategija za ekonom-
ski razvoj na Republika Makedonija, MA-
NU, Skopje, 1997, 326-338; Zakon za vodi-
te, „Slu`ben vesnik na Republika Make-
donija#, br. 4/98 od 27.1.1998 godina; @.
Veljanovski, P. Pelivanoski (1998): Sos-
tojba i proekcija na sistemite za vodos-
nabduvawe vo Makedonija, „Vodosnabduva-
we#, Zaednica na komunalnite pretprija-
tija na RM, 1-22. D. E.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
VODO^A – ve{ta~ko ezero na
rekata Vodo~nica. Se nao|a 7 km
zapadno od Strumica. Branata e
izgradena od nafrlan kamen vo
~ie sredi{te postoi glineno jad-
ro. Kotata na krunata na branata
se nao|a na viso~ina od 405 m, nej-
zinata dol`ina iznesuva 185 m,
{iro~inata 6 m, a viso~inata nad
terenot iznesuva 44 m. Ezeroto e
dolgo 3,25 km, {iroko 0,60 m, a vo
ovie ramki toa zafa}a povr{ina
od 1,94 km2. Vkupnata zafatnina
na akumulacioniot bazen iznesu-
va 26.730.000 m3, od koja 1.610.000
m3 e mrtov prostor, a preostana-
tite 25.120.000 m3 korisna zafat-
nina. Vodata od ezeroto Vodo~a
se koristi za navodnuvawe na
3.700 ha obrabotlivi zemjodelski
povr{ini vo Strumi~kata Kot-
lina, a del se koristi i za vodos-
nabduvawe na naselenieto od gra-
dot Strumica.
LIT.:Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
VODO^A – kameno-zemjena bra-
na so pridru`ni objekti, na isto-
imenata reka, vo blizinata na
Strumica, visoka 44 m, vo kruna-
ta dolga 185 m, so vkupen volumen
na teloto 316 800 m3 (kamen i zem-
ja), formira akumulacija od 26,7
milioni m3. Taa e zavr{ena vo
1965 g., a slu`i za navodnuvawe na
Strumi~ko Pole. Pridru`ni ob-
jekti: bo~en prelivnik so povr-
{inski odvod, temelen ispust, za-
fat so dovod. Q. T.
VODO^A MANASTIR – v.
„Sveti Leontij#.
VODO^KI CRKVI, KOMP-
LEKS „SV. LEONTIJ#, VODO-
^A – lokalitetot od sakralni
objekti i nekropola smesten na 4
km zapadno od Strumica. Kom-
pleksot crkvi, arhitekturata i
`ivopisot gi prou~uval P. Miq-
kovi}-Pepek, a prostornata nek-
ropola (1081 grob) ja istra`uva-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vodo~kiot kompleks so crkvata „Sv. Leontij“, Strumi~ko
le V. Lahtov (1962/63), J. Ananiev
(1979–2003) i Vane Sekulov
(2004). Pogrebuvaweto traelo od
XII do XX v. Grobovite se prete`-
no od tipot na kameni cisti, no
ima i slobodni vkopuvawa vo ja-
mi. Me|u naodite dominira naki-
tot od docniot sreden vek i od
turskoto srednovekovie.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Kompleksot
crkvi vo Vodo~a, Skopje, 1975; J. Ananiev,
Vodo~a, Crkva Sv. Leontie-Vodo~a, sred-
novekovna nekropola, „AP#, 28, Ljubljana,
1989, 185, 186; E. Maneva, Drevniot nakit
od Makedonija, Nekropola Vodo~a (XIV -
po~etokot na XIX vek), Skopje, 2007.
El. M.
Voenata akademija „General Mihailo Apostolski“ vo Skopje
VOENA AKADEMIJA „GENE-
RAL MIHAILO APOSTOL-
SKI# – prva voena visokoobra-
zovna i nau~na ustanova vo Make-
donija, osnovana vo 1995 g. so Za-
konot za Voena akademija (7. VI
1995), so osnovna zada~a da ospo-
sobuva oficerski kadar za ARM
i da vr{i nau~ni istra`uvawa vo
soodvetnata oblast. Od 1996 g.
Akademijata go nosi imeto „Gene-
ral Mihailo Apostolski#. Vo
ramkite na Akademijata se orga-
nizirani dodiplomski studii za
oficeri na rodovite na ARM vo
traewe od ~etiri godini, post-
diplomski studii za voeno stru~-
no usovr{uvawe za komandni i
{tabni dol`nosti vo traewe od
edna godina i postdiplomski stu-
dii za nau~no usovr{uvawe (ma-
gisterski i doktorski studii).
[koluvaweto se realizira spo-
red studiska programa donesena
od Nastavno-nau~niot sovet, po
prethodno mislewe od Na~alni-
kot na General{tabot na ARM i
so dobiena soglasnost od Minis-
terstvoto za odbrana. Akademija-
ta e sostaven del na obrazovniot
VOENA V
sistem na Republika Makedonija
i raboti vo soglasnost so Zako-
not za visoko obrazovanie i Za-
konot za nau~noistra`uva~ka ra-
bota. K. Kamb.
VOENA BOLNICA I VOEN
SANITET. Voenata bolnica vo
Skopje zapo~nuva da raboti vo
starata turska VB (od 1912 do
1914 raboti AB na srpskata voj-
ska; od 1914 do 1918 bugarska VB;
od 1918 do 1941 e AB na Kralstvo
SHS; od 1941 do 1944 bugarska
VB), a po premestuvaweto na G[
na NOV i POM od s. Gorno Vra-
novci, Vele{ko, po osloboduva-
weto na Skopje, se prefrla vo
Skopje kako VBS. Od formira-
weto do juli 1945 g. upravnik e
d-r K. Georgiev, potoa od avgust
1945 g. d-r Nikola ]osi}, hirurg
od Bitola. Do 26. VII 1963 g. VB se
obnovuva, personalno se ekipira
i se dograduva. Vo zemjotresot e
zna~itelno o{tetena, poradi
{to del od nea privremeno e pre-
mesten vo VB vo Ni{, a ostanati-
ot del raboti vo polski uslovi.
So ogled na vlo{enite uslovi, so
zalo`ba na polk. d-r M. Dimitri-
evi} i d-r B. Petkovski i so fi-
nansisko u~estvo na IS SRM na
11. X 1971 g. VB po~na da funkci-
onira vo nov objekt (toga{ arhi-
tektonski, funkcionalno i teh-
ni~ki proglasen za najsovremen
vo J. Evropa), so kapacitet od 450
posteli, komplet bolni~ki odde-
lenija, poliklinika i 3 ha park
so heliodrom. Od 10. IV 1992 do 2.
VI 1992 g. raboti pod ime VB
ARM, a potoa do 26. X 2001 g. kako
CVZU, od koga povtorno e VB
ARM. Na 12. I 2000 g. e otvoreno
Kardiohirur{ko odd. Od 1953 do
1971 g. upravnik e d-r B. Petkov-
ski, internist, od 1971 do 1984 g.
d-r D. Karanovski, internist, do
1990 g. d-r K. Sekulovski, hirurg,
do 1994 g. d-r B. Sokolovski, mik-
robiolog, do 2001 g. d-r B. Dimi{-
kovski, hirurg-urolog, do 2002 g.
d-r A. Vankovski, dermatovenero-
log, a po nego d-r Petre Utkov-
ski, spec. po op{ta medicina. VB
e i nastavna baza na skopskiot
Med. f. od koja proizlegoa golem
broj vrvni specijalisti, prima-
riusi i doktori na nauki. Vo sos-
tav na VB od 1944 do 1945 kako sa-
mostojna edinica raboti HE^, od
1945 do 1973 g. kako HEO, koga
prerasnuva vo ZPMZ, od 1992 do –
2000 g. pod imeto ZPM, a potoa
kako IPM, koja raboti na spro-
veduvaweto na preventivno-medi-
cinski merki vo voeni i mirnov-
remenski uslovi, kako i na obuka
i usovr{uvawe na kadri za voeni-
ot sanitet. U{te vo vremeto na
NOB e formiran voen sanitet
po~nuvaj}i od tajni bolnici, koi
so formirawe na diviziite i
303
V VOENA
Voenata bolnica vo Skopje
korpusite prerasnuvaa vo bolni-
ci. Vo zavr{nite operacii (1944)
postoeja 22 bolnici vo korpusni-
te reoni i Bolnicata na G[ na
NOV i POM vo G. Vranovci i Ja-
bol~i{te. Po 1912 g. od turskite
VB pokraj skopskata, ja prodol-
`uvaat rabotata kako diviziski
– bitolskata i {tipskata do
1950/51 g., a vo site garnizoni pos-
tojat garnizonski ambulanti, vo
1992 g. preimenuvani vo Voeni
ambulanti.
LIT.: G. Kam~evski, Sanitetska slu`ba
NOV Makedonije, Beograd, 1971. Sl. M. P.
VOENA ORGANIZACIJA NA
VOJSKATA NA ANTI^KATA
MAKEDONSKA DR@AVA – ma-
kedonskiot kral Filip II (359–
336 g. pr.n.e.) gi prodol`uva i gi
usovr{uva voenite reformi od
prethodnite makedonski vladete-
li (posebno od Arhelaj, kraj na V
v. pr.n.e.) za sozdavawe na profe-
sionalna narodna vojska, obu~ena
i disciplinirana. Ja sozdava pro-
~uenata makedonska falanga od
te{ko vooru`ena pe{adija (πε−
Voen raspored na Makedonskata falanga
304
ζετα‹roi) so dolgi kopja – make-
donski sarisi (za vreme na Alek-
sandar dol`inata im e 12 lakti,
ok. 5,5 m, ok. 300 g. pr.n.e. – 16 lak-
ti, a podocna – 14); za da se sobe-
rat {to pove}e ostrici, koi mo-
`at da dejstvuvaat ednovremeno,
11-te zadni redovi gi dr`at sari-
site nad ramewata na prednite
falangisti. Makedonskata fa-
langa vo II v. pr.n.e. (spored Poli-
bij) ima dlabo~ina od 16 reda. Us-
pe{no dejstvuva na ramen i gol
teren. Kowicata na Filip i na
Aleksandar Makedonski e prvata
disciplinirana kowica (agema,
ila) vo istorijata, nepoznata i za
Helenite i za Persijcite, opre-
mena so {lem, pancir, mal {tit,
me~ i kopje. Sarisoforite se les-
na kowica. Posebna institucija
so politi~ki i voeni ingerencii
imaat drugarite na kralot – he-
tajroi (blagorodnici, bliski, so-
vetnici, vojskovodci, pridru`-
nici); me|u ovie makedonski pr-
venci se i filoi – voen sovet, potoa
voenite zapovednici – stratezi.
Me|u kowicata i falangata dejs-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tvuvaat hipaspistite, koi mo`at
da se dvi`at polesno od falanga-
ta (lesen pancir, {tit, kratko
kopje i dolg me~), osposobeni za
ofanziva. Vojskata ima i lesna
pe{adija (peltasti), strelci i
pra~kari; se koristat i opsadni
spravi za osvojuvawe na tvrdini
(poznati se ogromnite opsadni
napravi „heliopolisi# na kralot
Demetrij Poliorket, III v. pr.n.e.).
Filip vojuva i so naemnici (po-
mo{na vojska, sobrana od sojuzni-
ci ili od osvoeni teritorii).
Vojnicite dejstvuvaat kako voeno
sobranie so pravo da nosi poli-
ti~ki, voeni i sudski odluki. Voj-
skata e podelena spored plemen-
skata pripadnost na: Linkestij-
ci, Orestijci, Elimei, Eordei,
ili spored oblastite: Anate-
munt, Botiaja, ili po gradovi:
Pela, Amfipol, Pidna, Miesa,
Ajga, Beroja. Ilustrativni arte-
fakti se naodite vo kralskata
grobnica vo Vergina: paradnoto
oru`je, `elezen me~ so ra~ka uk-
rasena so zlato, `elezen oklop so
aplicirani zlatni lenti i so
{est lavji glavi, pozlateni bron-
zeni knemidi, `elezen {lem,
{tit ukrasen so zlato, staklo.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; Justin,
Filipovata istorija. Prev. Q. Basoto-
va, Skopje, 2000; I. Kacarov, Car Filip II
Makedonski, Sofi®, 1922. A. [uk.
VOENA ORGANIZACIJA NA
NOB vo Pirinskiot del na Ma-
kedonija (1941–1944) – oru`enata
borba bila organizirana i rako-
vodena od Okru`niot komitet na
BKP za Pirinskiot kraj (do sept.
1941) na ~elo so Grozdan Niko-
lov. Odgovoren po voenite pra-
{awa bil Nikola Kalap~iev, a
potoa Nikola Parapunov (IX
1941–9. XII 1943). Po formirawe-
to na Vostani~ko-operativnite
zoni (VOZ) na Narodnooslobodi-
telnata vostani~ka armija na Bu-
garija (NOVA) Pirinskiot del
vlegol vo sostavot na IV VOZ, a
partizanskite edinici (~eti i
odredi) gi rakovodelo voeno ra-
kovodstvo ([tab vo sostav Arso
Pandurski i Don~o Lisijski), so
sedi{te vo Gorna Xumaja (do 9.
XII 1943, odnosno do 29. I 1944). Po
nivnoto zaginuvawe komandant
na [tabot na Zonata bil I.
Tri~kov, a sedi{teto bilo pre-
mesteno od Gornoxumajsko vo Raz-
lo{ko i zadr`ano do sept. 1944 g.
LIT.: Georgi J. Madolev, Parapunovci
(Spomeni), SofiÔ, 1980; Georgi T. Mado-
lev, VÍorÍ`enata borba v pirinskiÔ
kraŸ 1941–1944, BKP, SofiÔ, 1966. V. Jot.
VOENI BAZI VO RM – organi-
zirani upori{ta na doma{na,
stranska ili me|unarodna voena
sila vo RM. Prva voena baza na
me|unarodni sili vo RM (januari
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1993) e Abl Sentri na mirovnite
sili na OON – UNPROFOR/UN-
PREDEP vo koja se stacioniraat
amerikanskiot i nordiskite ba-
taljoni – USABATT i NORDBATT.
Sleduva bazata Talon, (26.XI
1998) vo objekti na ARM vo bli-
zinata na Kumanovo kako baza na
Kosovskiot verifikacionen ko-
ordinativen centar na NATO,
del od operacijata na NATO na
Kosovo – „Orlovo oko#. Na 10.XII
1998 g., vo blizinata na Kumanovo
se vospostavuva bazata na t.n. si-
li za izvlekuvawe na NATO kako
del od misijata „Re{itelen ga-
rant# vo funkcija na izvlekuva-
we na verifikatorite na OBSE
od Kosovo. Ovie dve bazi funkci-
oniraat do po~etokot na napadi-
te na NATO vrz SR Jugoslavija
(fevruari 1999). Od mart do juni
1999 g., na teritorijata na RM se
vospostavuva voena baza na sili-
te na NATO za t.n. podgotvitel-
ni sili na KFOR za Kosovo. Vo
juni 1999 g., vo Skopje se formira
Zadninski {tab na KFOR za lo-
gisti~ka poddr{ka na KFOR.
[tabot funkcionira i denes ka-
ko del od Edinstveniot {tab na
NATO vo Skopje. Bazata e loci-
rana vo blizina na aerodromot
„Petrovec# kraj Skopje i e nare-
~ena Abl Sentri.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM,
Skopje, 2007. T. Petr.
VOENI ZLOSTORSTVA VO
VOJNATA VO RM VO 2001 g. –
povredi na zakonite i obi~aite
na vojuvaweto {to opfa}aat, no
ne se ograni~uvaat na ubistva,
maltertirawa, nosewa na prinud-
na rabota ili za kakva bilo druga
potreba civilno naselenie, ubi-
vawa ili maltertirawa voeni za-
robenici, ubivawa zalo`nici,
pqa~kosuvawa javen ili privaten
imot, namerni ru{ewa gradovi
ili sela, pusto{ewa neopravdani
so voena potreba, izvr{eni vo te-
kot na vojnata od 2001 g. Spored
Statutot na Ha{kiot tribunal
voenite zlostorstva od masoven
karakter izvr{eni na teritori-
jata na porane{na Jugoslavija, od
po~etokot na 1991 g. se vo negova
nadle`nost. Na 15. V 2005 g. Ha{-
koto obvinitelstvo pokrenuva
obvinitelen akt za povreda na za-
konite i obi~aite na vojuvaweto
vo s. Quboten (12. VIII 2001) pro-
tiv Qube Bo{kovski i Johan
Tar~ulovski.
IZV.: Obvinitelen akt na Ha{koto ob-
vinitelstvo protiv Qube Bo{kovski i
Johan Tar~ulovski, 15. V 2005, so izmeni i
dopolnuvawa od 2. XI 2005, http://un.org.icty.
T. Petr.
VOENI SUDOVI VO MAKE-
DONIJA – prvpat bile predvi-
deni vo Pravilata (Ustavot) na
Makedonskiot vostani~ki komi-
tet (1878). Vo vremeto na Kru-
{evskata Republika (1903) bil
formiran Revolucioneren sud
nadle`en da im sudi na predavni-
cite. Vo tekot na NOB bile done-
seni Naredba za formirawe na
zadninskite voeni vlasti i Na-
redba za ustrojstvo i nadle`nost
na voenite sudovi od strana na
Vrhovniot {tab na NOV i POJ
(1942). Po Vtorata svetska vojna
voenite sudovi vo DFM/NRM/SRM
imaa odliki na redovni specija-
lizirani sudovi koi sudea za kri-
vi~ni dela {to gi storile voeni-
te lica. Ovie sudovi bea nadle`-
ni i za sudewe na civilni lica
ako za vreme na vojnata ili voena-
ta sostojba storile krivi~ni de-
la {to ja slabeat voenata odbra-
na ili bezbednosta na zemjata,
ili dela vo vrska so slu`bata vo
armijata.
LIT.: Qup~o Arnaudovski, Pravosud-
stvoto vo Makedonija, Skopje, 1997.
Gor. L.-B.
VOENO-POLEV SUD vo Make-
donija (1941-1944) – vonreden vo-
en sud formiran od Ministerst-
voto na vojnata na Carstvoto Bu-
garija vo vremeto na Vtorata
svetska vojna. Sudovi bile orga-
nizirani i na ponisko ramni{te,
vo edinicite na bugarskata armi-
ja. Sudele po skratena postapka
za dela propi{ani od bugarskoto
vonredno zakonodavstvo. Pod
nivna jurisdikcija se na{le i
pripadnicite na NOB na Make-
donija (1941-1944).
LIT.: D-r Aleksandar Hristov, Skopski-
ot partizanski odred vo policisko-sud-
skite dokumenti na okupatorot, zb.
Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973; D-r No-
vica Veljanovski, Nekoi elementi na bu-
garskoto zakonodavstvo od 1941-1944
god. kako sredstvo za sproveduvaweto na
okupatorskite celi vo Makedonija,
†Pogledi#, 5, Skopje, 5, 1978. N. V.
Avion na MAT
VOZDUHOPLOVSTVO VO RM.
Prvite aeroklubovi se osnovani
vo Skopje (1923), [tip, Ko~ani i
Radovi{ (1925), a vo Gevgelija,
Kavadarci, Kumanovo, Ohrid, De-
bar, Gostivar, Tetovo, Bitola (po
1928). Aeroklubot vo Skopje na-
bavil nekolku avioni (od
1925–1937). Aeromitinzi bile
odr`uvani po gradovite (od
1926). Vo Skopje e sozdadena Mo-
delarska rabotilnica pod rako-
vodstvoto na Qubomir Tev~ev
†VOZNESENIE, SV.# V
(1936) i Edrili~arska {kola
(1937), a se organizirani i kurse-
vi za motorni piloti (od 1939).
Prviot skok so padobran go izvel
Aleksandar Trajkovi} vo Skopje
(1936). Po osloboduvaweto e os-
novano Vozduhoplovno dru{tvo
vo Skopje (1945) na ~elo so Xelal
^inara. Bila obnovena aktivnosta
na Modelarskata rabotilnica, Ed-
rili~arskata {kola i na klubovi-
te vo Bitola, Kumanovo, [tip, Ve-
les i Prilep, a bil formiran i Ed-
rili~arski sojuz na ~elo so Bla`e
Tro{anovski (1946). Vozduhoplov-
niot sojuz na Makedonija e primen
vo ~lenstvo na Me|unarodnata voz-
duhoplovna federacija (FAI,
1993). Niz organizaciite pominale
pove}e od 80.000 ~lenovi, od koi
24.000 bile osposobeni za vozduhop-
lovno i raketno modelarstvo, pove-
}e od 5.000 padobranci, 3.200 edri-
li~ari i 800 motorni piloti. Ne-
koi od niv postignale vrvni rezul-
tati na doma{nite i na me|unarod-
nite natprevari.
Lit.: Aleksandar A~kovski, Istorija na
vozduhoplovstvoto, Skopje, 1996. D. S.
VOZDU[EN PRITISOK VO
RM – pritisokot {to vozduhot go
vr{i so svojata te`ina na zemjina-
ta povr{ina. Vozdu{niot priti-
sok zavisi od nadmorskata viso~i-
na i od prisustvoto na vodena parea
vo vozduhot. Normalniot vozdu{en
pritisok se odreduva vo sekoja to~-
ka od atmosferata so masata na
stolbot na vozduhot koj le`i nad
nea, so osnova koja iznesuva 1 cm2
odreden na morskoto nivo, na 45°
g.{., pri temperatura od 0°C i pri
normalno pole na silata na te`i-
nata i iznesuva 760 mm ili 1.013
mb. Mernite pokazateli za vozdu{-
niot pritisok za site merni mesta
vo Makedonija se objavuvat vo mete-
orolo{ki godi{nici.
LIT.: Mihailo Zikov, Meteorologija i
Klimatologija, Skopje, 2000; Joseph Mo-
ran, Michael Morgan, Meteorology, New
York–London, 1989. M. Z.
„VOZNESENIE, SV.“ – ednoko-
rabna crkva so polukru`en svod,
izgradena na leviot breg na reka
Otiwa ([tip). Sredstvata za
gradbata gi obezbedil vojvodata
Dimitrie vo 1369 g. Gradena e od
delkan kamen i od malter. Nepoz-
natite majstori-graditeli pri
izgradbata osobeno vnimanie £
posvetile na severnata fasada,
oblikuvana so tri dlaboki ni{i.
Vo srednata ni{a se nao|a bifo-
ren prozorec {to go osvetluva
prostorot vo vnatre{nosta na
crkvata. Na yidovite se nao|a `i-
vopis vo dva sloja. Prviot e od
vremeto na yidaweto (1369), a vto-
riot od vremeto na obnovata
(1601). Nepoznatiot zograf na
`ivopisot od XIV v. nesomneno
spa|al vo redot na talentiranite
305
V VOZNESENSKI
†Sv. Voznesenie# (†Sv. Spas#), [tip (1369)
zografi, koi pokraj toa {to so-
lidno gi znaat tajnite na zograf-
skiot zanaet imale poznavawa i
od slo`enata ikonografija, za
{to svedo~i za~uvanata kompozi-
cija na Svetoto nerazdelno troj-
stvo (vo kru`en disk Arhangel so
tri glavi, a na stranite od diskot
pretstavi na ~etirite evangelis-
ti). Jovan, avtorot na vtoriot
sloj od `ivopisot (od 1601), go os-
tavil svojot potpis vo ramkite na
natpisot na zapadniot yid. Nego-
voto slikarstvo se karakterizi-
ra so soliden crte` i so bogat
kolorit. Vo 1971 g. e izvr{eno
~istewe i konzervirawe na fres-
ko`ivopisot.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postoja-
na galerija na ikoni vo crkvata „Uspenie
na sv. Bogorodica“ vo Novo Selo – [tip,
[tip, 1972. K. B.
Andrej
Voznesenski
VOZNESENSKI, Andrej (An-
dreŸ Andreevi~ VoznesenskiŸ)
(Moskva, 5. XII 1933) ‡ ruski poet,
sloboden tvorec. Pi{uval ekspe-
rimentalna poezija {to sekoga{
se potpirala vrz tradicijata na
ruskata avangarda. Istra`uval
novi mo`nosti i upotrebuval
zvu~ni asocijacii i asocijativni
nizi, groteskna i paradoksalna
metaforika, a isto taka pri grad-
bata na svoite stihovi se potpira
na arhitekturata i slikarstvoto.
Vo 1984 g. go dobil Zlatniot ve-
nec na SVP.
306
BIBL.: Parabola, 1960; Mozaici, 1960;
Triagolna kru{ka, 1962; Antisvetovi,
1964; Ahilovo srce, 1966; Senkata na zvu-
kot, 1970; Dabov violon~elov list, 1975;
Soblazna, 1978; Nekontrolirano, 1981.
LIT.: M. \ur~inov, Traen poriv kon neos-
voenoto, „Poezija#, SVP, 1984. P. Gil.
VOIHNA (XIV v.) – kesar, gospo-
dar na gradot Drama i na okolni-
te teritorii vo Isto~na Makedo-
nija, najmo}en blagorodnik vo
Serskata oblast po smrtta na ca-
rot Stefan Du{an (1355). Za up-
ravnik na Drama bil postaven od
carot Du{an (1348), so kogo bil
rodninski povrzan. Po smrtta na
Du{an (1355), se osamostoil na
teritoriite {to gi upravuval.
Na vizantiskiot imperator Jo-
van V Paleolog mu go predal za-
robeniot uzurpator Matija Kan-
takuzin (1357). Imal dobri odno-
si so Jovan Ugle{a, gospodarot
na Ser, koj se o`enil so negovata
}erka Efimija. Ne e poznato do
koga `iveel i upravuval vo Dra-
ma, posleden pat se spomenuva vo
1360 g. Bil pogreban vo manasti-
rot „Hilendar“ na Sveta Gora.
LIT.: G. Ostrogorski, Serska oblast pos-
le Du{anove smrti, Beograd, 1965; B.
Ferjan~i¢, Sevastokratori i kesari u
srpskom carstvu, „Zbornik Filozofskog
fakulteta“, kw. X–1, Beograd, 1970. K. Ax.
VOJVODA ‡ a) vlastelin vo
srednovekovnite dr`avi vo Ma-
kedonija; administrativen ili
voen stare{ina; b) okoliski pog-
lavar vo vremeto na osmanlisko-
to vladeewe vo Makedonija, ~in
pomal od pa{a, prezemen od bal-
kanskata tradicija; v) predvod-
nik na ajdutska ili komitska dru-
`ina ili ~eta. Na{ol {irok od-
raz vo narodnata poezija od site
periodi na makedonskoto minato.
Na pr., me|u vlastelinite se
spomnuvaat Malin vojvoda ili
Gruica vojvoda, vo osmanliskiot
period Dervi{-beg vojvoda, Se-
lim-beg vojvoda ili samo Tur~in
vojvoda, a od ajdutskiot i komit-
sko-revolucionerniot period
brojni istaknati likovi na bor-
ci za sloboda od Strahil vojvoda,
Rumena ili Sirma vojvoda do voj-
vodata Pitu Guli ili Jordan Pi-
perkata, pa duri i vo NOAVM
Mite Vojvodata (Mite Trpev-
ski).
LIT.: Juna~ki narodni pesni. Izbor i re-
dakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje,
1968; Ajdutski i revolucionerni pesni.
Izbor Jovan Bo{kovski i d-r Kiril Pe-
nu{liski, Skopje, 1969; D-r Simo Mlade-
novski, Makedonskite narodni pesni za
NOB i Revolucijata, Skopje, 1983, 261.
S. Ml.
VOJDANOV, Smile (s. Laktiwe,
Ohridsko, 1. II 1872 – Pontijak,
SAD, 4. III 1958) – ilindenski re-
onski vojvoda i kulturno-nacio-
nalen deec sred makedonskata
emigracija vo SAD. U~el vo Ki-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Smile
Vojdanov
~evskiot manastir i potoa u~ite-
luval vo rodnoto selo i vo Slivo-
vo. Aktivno se vklu~uva vo MRO
(1897) i kako reonski vojoda vo
ohridska Debrca vodi pove}e
bitki so turskite vojski. Po po-
razot na Ilindenskoto vostanie
emigrira vo SAD i se vklu~uva
vo makedonskite emigrantski or-
ganicazii. Vo septemvri 1929 g.
14 ilindenci (zaedno so G. N. Zaj-
kov od Bansko) ja formiraat pr-
vata Makedonska progresivna
grupa vo Pontijak, koja potoa
prerasnuva vo Makedonski naro-
den sojuz vo SAD i Kanada (po-
docna Makedonsko-amerikanski
naroden sojuz vo SAD i Kanada),
so Centralen komitet, ~ij pret-
sedatel e S. V., a sekretar Geo
Pirinski. Gi izdavaat central-
nite organi na MNS (MANS) so
jasno definirana nacionalna
koncepcija vo me|uvoeniot peri-
od so sorabotnici od site delovi
na Makedonija: „Makedonski
b•letin“, „Balkansko sdru`e-
nie“, „Trudova MakedoniÔ“, „Na-
rodna volÔ“ i dr. Potpi{uva zna-
~ajni dokumenti za makedonskoto
dvi`ewe, pa i li~ni spomeni za
Ilinden. So u{te dva ~lena odi
vo me|unarodna misija vo Bugari-
ja za da im se pomogne pri sudewe-
to na 14 „makedonski nacional-
revolucioneri“ (juli 1936). Vos-
postavuvaat tesna sorabotka so
A. Dinev i negovite „Makedonski
vesti“. Go obrazuva i go vodi Ame-
rikanskiot slovenski komitet vo
vremeto na Vtorata svetska vojna
(1941–1945), a potoa e inicijator i
eden od glavnite ~lenovi na Komi-
tetot za izgradba na Dr`avnata
bolnica vo Skopje.
IZV.: „Makedonski bÓletin“ (Pontijak,
1930-1931), „Balkansko sdru`enie“ (Det-
roit, 1931–1934), „Trudova MakedoniÔ“
(Detroit, 1934–1938), „Narodna volÔ“
(Detroit, 1938–1978); godi{ni kongresni
zbornici na MNS (1931-1940); Georgy Pi-
rinsky, For a free Macednia, New York, s.a.; Geo
Pirinski, Kakvo vidÔh i pre`ivÔh v Ame-
rika, SofiÔ, 1970.
LIT.: Mile Mihajlov, Makedonskiot na-
roden sojuz vo Soedinetite Amerikanski
Dr`avi i Kanada od 1928 do 1935 god., zb.:
Iseleni{tvo naroda i narodnosti Jugoslavije i nje-
gove uzajamne veze s domovinom, Zagreb, 1978;
D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rod i makedonskata nacija, 2, Skopje,
1983, 511–528; Todor ^epreganov, Nacio-
nalnite projavi na makedonskata emig-
racija vo Soedinetite Amerikanski Dr-
`avi, zb.: Makedonskoto nau~no-litera-
turno drugarstvo i negoviot kontinuitet
do osnovaweto na Makedonskata akademi-
ja na naukite i umetnostite. Prilozi od
Nau~niot sobir..., MANU, 1997, 269–278;
Bla`e Ristovski, Stoletija na makedon-
skata svest. Istra`uvawa za kulturno-
nacionalniot razvitok, Skopje, 2001,
588–655. Bl. R.
VOJNIKA, Jusuf Mazlumov (De-
bar, 7. II 1938 – Debar, 12. VII 2002)
– hirurg, primarius, osnova~ i
prv rakovoditel na Hirur{koto
oddelenie vo Debar. Dolgogodi-
{en direktor i sozdava~ na sov-
remeniot referenten Medicin-
ski centar vo Debar. Al. Stavr.
VOJTEH, \or|i – v. Vostanie na
\or|i Vojteh.
VOJTKEVI^, Luj (Luis Woytkie-
wiecz) (XIX v.) – polski emigrant,
major. Bil u~itel vo Veles. U~es-
tvuval vo Kresnenskoto vostanie
(1878/1879) kako vojvoda na ~eta od
250 vostanici i bil ~len na [ta-
bot na Makedonskoto vostanie. Po
proteruvaweto od redovite na vos-
tanicite se vratil vo Bansko i
stanal ~len na Voeniot sovet i
eden od rakovoditelite na Raz-
lo{koto vostanie. U~estvuval vo
ubistvoto na vojvodata Stojan Ka-
rastoilov i vo privremenoto zat-
vorawe na na~alnikot na [tabot
na Makedonskoto vostanie Dimi-
tar Pop Georgiev-Berovski.
LIT.: I. Kacarov i I. Kepov, Dokumenti
po Kresnenskoto vÍstanie, SofiÔ, 1942.
Al. Tr.
VOKA, Nuredin Rexep (Voka, Nu-
redin Rexhep) (s. [ipkovica, Te-
tovsko, 1847 – Istanbul, 1917) –
iluminist. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo Tetovo, medresa vo
Prizren, a diplomiral na Teo-
lo{kiot fakultet vo Istanbul.
Objavil eden bukvar na albanski
jazik i dve ~itanki so tursko-
arapsko pismo. Zna~ajno e nego-
voto delo „Mislewa“ so filo-
zofsko-pedago{ka sodr`ina. Vo
1903 g. od strana na turskata ad-
ministracija e nazna~en za mu-
fit vo Bitola.
LIT.:Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqip-
tar[, Tetov[, 1995. A. P.
„VOKS MEDICI# („VOX MEDI-
CI#) – revisko spisanie na LK na
Makedonija. Prviot broj e otpe~a-
ten na 15. III 2001 kako prodol`e-
nie na toga{niot „Informator“
na Komorata. Se pe~atat edukativ-
ni i stru~ni trudovi na lekarite
od Makedonija i od stranstvo i in-
formacii za aktivnostite na Ko-
morata. Izleguva kvartalno, vo ti-
ra` od 6.000 primeroci.
IZV.: Statut na Lekarskata komora na
Makedonija. D. S.-B.
VOLIWEC, Radomir (Saranovo,
R. Srbija, 16. IX 1932 – Skopje, 11.
XII 1990) – arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na
Tehni~kiot fakultet vo Skopje
(1960). Svojata profesionalna
dejnost ja izvr{uval na Arhitek-
tonskiot fakultet kade {to se
steknuva so zvaweto redoven pro-
fesor. Gi predaval predmetite
arhitektura i umetnost & star
vek i sovremena arhitektura i
umetnost. Bil dekan na Arhitek-
tonskiot fakultet. Pokraj peda-
go{ka dejnost, razviva bogata na-
u~noistra`uva~ka dejnost od ob-
lasta na graditelskoto nasled-
stvo vo Makedonija. Objavenite
trudovi, glavno, se odnesuvaat na
narodnata, na starogradskata i na
ruralnata arhitektura. Se zani-
maval i so publicistika. Preku
objavenite statii vo dnevniot pe-
~at ja afirmiral makedonskata
tradicionalna arhitektura. Se
zanimaval i so za{tita na spome-
nicite na kulturata – izrabotka
na proekti i u~estvo vo stru~ni
komisii.
BIBL.: Selo Bitu{e ruralen ambient i
arhitektura, Godi{en zbornik na Arhi-
tektonsko-grade`niot fakultet, 9–10,
Skopje, 1972, 117–133; Stari ~e{mi vo
Makedonija, Zbornik na Arhitektonski-
ot fakultet 1, Skopje, 1977, 53–72; Stari
vodenici vo seloto Ku~evi{te Skopska
Crna Gora, Zbornik na Arhitektonskiot
fakultet 2, Skopje, 1978, 75–86; Enterier
vo Starata makedonska ku}a – tavani,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet 3,
Skopje, 1979, 67–106; Enterier vo stara-
ta makedonska ku}a – vrata, prozorec,
skali, Zbornik na Arhitektonskiot fa-
kultet 4, Skopje, 1980, 89–114; Kratovo,
Stara arhitektonsko-urbanisti~ka so-
dr`ina, K. Tomovski i dr., Skopje, 1980;
Stara kru{evska ku}a – arhitektonska
sodr`ina i modularno proporciska ana-
liza, Zbornik na Arhitektonskiot fa-
kultet, 5, Skopje, 1982, 91–114; Funkcio-
nalno oblikovnata koncepcija vo arhi-
tekturata na starata tetovska ku}a,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet,
6, Skopje, 1983, 43–76; Muslimanska ku}a
vo Tetovo – funkcija, oblikuvawe, modu-
larni proporcii, Zbornik na Arhitek-
tonskiot fakultet, 7, Skopje, 1984,
109–138; Likovni i oblikovni vrednosti
vo narodnata arhitektura kako rezul-
tat na prakti~nata graditelska pos-
tapka, Zbornik na Arhitektonskiot fa-
kultet, 7, Skopje, 1984, 53–63; Funkcio-
nalno oblikovnata koncepcija vo arhi-
tekturata na starata ku}a vo seloto
Gorno Solwe, Zbornik na Arhitekton-
skiot fakultet, 8, Skopje, 1985, 27–50; Me-
mento za edna arhitektura, Kulturno
nasledstvo, 19, Skopje, 1982, 49–56; Eks-
presija na enterierot, Kulturno nasled-
stvo 10–11, Skopje, 1983–4, str. 59–74;
Starata strumi~ka ku}a – arhitektura
koja is~eznuva, Zbornik na Zavodot za
za{tita na spomenicite na kulturata i
muzejot na Strumica, 1987. Kr. T.
VOLKANOV, Mihajlo (Prizren,
16. V 1941) – arhitekt. Diplomi-
ral na Arhitektonsko-grade`e-
niot fakultet vo Skopje (1967).
Doktoriral na Arhitektonskiot
fakultet pri Tehni~kiot uni-
VOLKA[IN V
Mihajlo
Volkanov
verzitet vo Drezden, Germanija
(1979). Redoven profesor e na Ar-
hitektonskiot fakultet vo
Skopje – proektirawe na op{tes-
tveni zgradi. Negovoto tvore{-
tvo opfa}a {irok dijapazon na
arhitektonskoto proektirawe,
posebno na sportski objekti.
Pokraj so nastavna i so nau~nois-
tra`uva~ka dejnost, se zanimava i
so publicistika. Pozna~ajni rea-
lizirani objekti: Dom na penzio-
neri vo Skopje (1980, so S. Brezo-
ski i M. Guleski); zatvorniot
pliva~ki bazen „^air“ vo Skopje
(1981); sportskata sala „Jane San-
danski“ vo Skopje (1982); sport-
skata sala „Rasadnik“ vo Skopje
(1983), kako i nekolku stanbeni
objekti vo Skopje.
LIT.: S. Brezoski, [kolski objekti
1968–73 vo Skopje, Skopje, 1975; Studija
za prostorite za slobodno vreme kako
urbana forma na ~ovekovata `ivotna
sredina, Zbornik na Arhitektonskiot
fakultet, 2, Skopje, 1978, 87–96; Planira-
weto, proektiraweto, izgradbata, op-
remenosta, iskoristuvaweto, upravuva-
weto i odr`uvaweto na objektite od
fizi~ka kultura, RSIZ za fizi~ka kul-
tura na Makedonija, Skopje, 1989; Objek-
ti za sport i rekreacija, „50 godini Ar-
hitektonski fakultet“, monografija,
Skopje, 1999. Kr. T.
VOLKANOSKA, Aleksandra
Stavreva (Carigrad, 26. X 1904 –
Ohrid, 4. IX 1988) – fiziolog,
univ. profesor. Med. f. zavr{i-
la vo Belgrad (1933). Rabotela
kako prakti~en lekar i kako
asistent na Med. f. vo Belgrad.
Akademskata kariera do redoven
profesor ja prodol`uva na In-
stitutot za fiziologija pri Med.
f. vo Skopje (1949), posvetuvaj}i
se na rabotata so studentite i
obukata na kadarot. D. S.-B.
VOLKA[IN (DIMITRIJA)
(? – ^ernomen na r. Marica, 26. IX
1371) – makedonski blagorodnik i
kral (1365-1371). Sin na Mrwava
{to bil blagorodnik na dvorot
na carot Du{an. Dvojnoto ime na
V. bilo Dimitrija, spored pome-
nik od Protatot na Sveta Gora
(kr. na XIV v.). Se spomnuva kako
`upan vo Prilepskiot kraj
(1350). Vo privilegija za Kotor
od Uro{a, V se spomnuva kako
307
V VOLNAROSKI-KOQA
Volka{in (Dimitrija), kral vo Makedonija,
freska vo crkvata †Sv. Nikola# vo Psa~a (1358 g.)
~elnik (1355). Vo 1361 g. ve}e e
najvlijatelnata li~nost, vedna{
do Uro{ V, a, spored nekoi izvo-
ri, ja nosel titulata despot. So
dobivaweto na kralskata kruna
(1365) bilo vospostaveno sovla-
detelstvo pome|u nego i carot
Uro{. Prvata diploma od kralot
Volka{in e izdadena vo Skopje
(januari 1366). Kralskata titula
ja dobiva verojatno vo avgust ili
septemvri 1365 g., a brat mu Ug-
le{a stanuva despot, spored
diplomite od dvajcata izdadeni
istovremeno na Rilskiot manas-
tir na Atos. Vladeel glavno vo
Zapadniot del od Makedonija so
sedi{te vo Prilep. Vo po~eto-
kot kovel moneti so natpis od
carot i od kralot (na drugata
strana), a podocna samo so nat-
pis na kralot. Kralot Volka-
{in go proglasuva sina si Mar-
ko za mlad kral, odnosno za svoj
naslednik (pome|u 1. IX 1370 i
31. VIII 1371).
Bil aktiven vo trgovijata so Dub-
rovnik i imal neprijatelski od-
nosi so golemcite od nekoga{no-
to Du{anovo Carstvo, koi osobe-
no se vlo{uvaat po Kosovskata
bitka (1369), koga se porazeni voj-
skite na nemawi}evskata dinas-
tija (Lazar Hrebeljanovi}, Niko-
la Altomanovi} i carot Uro{)
od vojskite na novata mrwav~eva
308
dinastija (kralot Volka{in i
despotot Ugle{a), koga i carot
Uro{ e zaroben.
Moneta od kralot Volka{in
Kralot Volka{in i sin mu Mar-
ko (vo proletta na 1371), zaedno
so Bal{ite, podgotvuvaat napad
na Nikola Altomanovi}. Vo po-
~etokot na juni kralot Volka{in
bil o~ekuvan na patot od Skopje
do Prizren, a podocna so svojot
sin Marko se zataboril kaj Ska-
dar, od kade {to, zaedno so \ura|
Bal{a, trebalo da trgnat kon
Onogo{t protiv `upanot Niko-
la. Dubrov~anite, kako ~lenovi
na koalicijata, trebalo da obez-
bedat prefrluvawe na trupite, a
bosanskiot ban Tvrtko i knezot
Lazar, koi bile vo neprijatelski
odnosi so Nikola, blagonaklono
gledale na ovoj napad, koj{to po-
toa bil odlo`en.
Kralot Volka{in, zaedno so
brat mu despot Jovan Ugle{a,
kako odgovor na turskite napa-
di na evropska po~va, so vojska
se sprotistavile vo bitkata kaj
^ernomen na r. Marica i tuka
zaginale. Za kralot Volka{in
se veli deka teloto mu e prene-
seno vo crkvata †Sv. Dimitri-
ja# vo Su{ica. Kralot Volka-
{in e nasleden od sin mu kral
Marko (1371-1395).
Pe~atot na kralot Volka{in
LIT.: Konstantin Jire~ek, Srpski car
Uro{, kraq Vuka{in i Dubrov~ani,
Zbornik Konstantina Jire~eka, I, Beog-
rad, 1959, 341-385; Rade Mihaq~iÊ, Car i
kraq: neuspe{no savladarstvo, vo kn.:
Istorija srpskog naroda, I, Beograd,
1981, 588-589; Ivan –uriÊ, Pomenik sve-
togorskog Protata s kraja XIV veka,
Zbornik radova Vizantolo{kog insti-
tuta, XX, Beograd, 1981; Kosta Axievski,
Pelagonija vo sredniot vek (od doa|a-
weto na Slovenite do pa|aweto pod
turska vlast), Skopje, 1994; \or|i Zdra-
vev, Oblekite na kralot Volka{in i na
kralot Marko vo fresko-`ivopisot od
XIV vek, zb.: Kralot Marko vo istorijata
i vo tradicijata, 319-330; Biljana Ris-
tovska-Josifovska, \or|ija M. Pulevski
i Krste P. Misirkov za vladeeweto na
Mrwav~evci, zb.: Deloto na Krste Mi-
sirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau-
~en sobir po povod stogodi{ninata od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
izleguvaweto na knigata Za makedoncki-
te raboti, I, MANU, Skopje, 2005, 347-
365. B. R.-J.
Krume
Volnaroski
VOLNAROSKI-KOQA, Krume
Ickov (Prilep, 1909 ‡ Prilep, 9.
V 1944) ‡ bakal, komunisti~ki de-
ec i naroden heroj od NOAVM.
Kako simpatizer na KPJ, aktiv-
no u~estvuval vo sobiraweto Cr-
vena pomo{; stanal ~len na KPJ
(1941) i rabotel vo Partiskata
tehnika na MK na KPJ vo Pri-
lep, a kako ilegalec vo prilep-
skite sela sobiral narodna po-
mo{ i formiral voeni komiteti
i NOO (1942-43). Kako sekretar
na OK na KPM (kon krajot na
1943 ‡ 9. V 1944), u~estvuval vo
aktivnostite za izbor na delega-
ti za Prvoto zasedanie na AS-
NOM. Zaedno so soborecot Kire
Gavrilovski bil otkrien i ku}a-
ta bila opkolena od okolu 100 bu-
garski policajci. Duri {estpati
ja odbile ponudata za predavawe.
Pritoa uspeale da ubijat eden i
da ranat dvajca bugarski policaj-
ci. Okupatorskite sili uspeale
da ja zapalat zgradata i po `esto-
kata oru`ena prestrelka, za da ne
padnat `ivi vo neprijatelski ra-
ce, se re{ile na samo`rtva.
Proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (11. X 1953).
LIT.: Koce Solunski, Volnaroski Icko
Krume-Koqa, Narodni heroi od Makedo-
nija, Skopje, 1973, 82-89; K(osta) Popov-
ski, @ivi fakeli za slobodata, Zaginu-
vaweto na narodnite heroi Kire Gavri-
lovski-Jane i Krume Volnaroski-Kole,
†Ve~er#, XXXVI, 7707, Skopje, 9. V 1988, 6.
S. Ml.
VOL^ARI (VU^ARI) ‡ grupa
ma`i, obredno maskirani ili ne,
koi so ubien volk gi posetuvaat
ku}ite i sobiraat darovi. Daro-
vite se davaat kako blagodarnost
{to so toa se za{titeni doma{-
nite `ivotni na pasi{tata. Tra-
dicijata e zadr`ana me|u lovcite
i do deneska. S. Ml.
VONREDNO [KOLUVAWE –
na~in na u~ewe, odnosno studira-
we bez zadol`itelno posetuvawe
na nastavata i na drugite obrazov-
ni formi na redovnoto {koluva-
we. Vonrednoto {koluvawe prog-
ramski ne se razlikuva od redovno-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
to. Razlika postoi samo vo na~ini-
te na sovladuvaweto na program-
skite sodr`ini i vo dol`inata na
vremetraeweto. Ovoj na~in na
steknuvawe obrazovanie e pove}e
karakteristi~en za visokoto ot-
kolku za srednoto obrazovanie.
Osven na nekolku fakulteti (Me-
dicinski, Stomatolo{ki, Arhi-
tektonski i na nekoi oddeli), na
site drugi fakulteti postojat
mo`nosti za vonredno studirawe.
Vonrednoto {koluvawe e reguli-
rano so zakonite za osnovno, sred-
no i visoko obrazovanie i so sta-
tutite na soodvetnite obrazovni
ustanovi.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Pavle
Voskopulos
VOSKOPULOS (VOSKOPOU-
LOS), Pavle Hristov (Pavlos
Hristos) (Lerin/Florina, Egejskiot
del na Makedonija, RGr, 25. XI 1964)
– politi~ar, kulturno-nacionalen
deec. Po studiite po ahitektura
na Belgradskiot univerzitet, ima
privaten biznis vo Lerin, a pred
6 godini e vraboten vo Lerinskata
prefektura. ^len-osnova~ e na Ma-
kedonskoto dvi`ewe za balkanski
prosperitet, ~len na Politi~kiot
sekretarijat na Evropskata slobod-
na alijansa †Vino`ito# i ~len na
Domot na makedonskata kultura vo
Lerin. So trojca ~lenovi na Cen-
tralniot sovet na †Vino`ito# se
obvineti za †pottiknuvawe nasil-
stvo# i †naru{uvawe na mirot# po-
radi postavuvaweto dvojazi~en nat-
pis na makedonski i na gr~ki pred
nivnite kancelarii vo Lerin so
imeto na partijata (1995), no vo 1998
g. se oslobodeni od site obvinuvawa.
Go vodi za~lenuvaweto na Partija-
ta †Vino`ito# do polnopraven ~len
na Evropskata slobodna alijansa –
Evropska politi~ka partija (EFA
– EPP) i na Federalnata unija na
evropskite malcinstva (FUEN).
Preku nastapi vo zemjata i na
me|unarodni forumi se bori za
podobruvawe na statusot na make-
donskoto malcinstvo vo Grcija. R.
„VOSPITANIE# – spisanie za
teorija i praktika, osnovano so
odluka na Nastavno-nau~niot so-
vet na Pedago{kiot fakultet „Go-
VOSTANIE V
Zgradata na Pedago{kiot fakultet †Goce Del~ev# vo [tip
ce Del~ev# vo [tip (20. IV 2001). lo so \or|i Vojteh. Vostanicite
Izleguva dvapati godi{no. Prvi- pobarale pomo{ od Dukqa/Zeta,
ot broj e izdaden vo 2001 g. Go ure- ~ija vladeja~ka dinastija bila
duva redakciski odbor. K. Kamb. rodninski povrzana so makedon-
skata dinastija na carot Samuil.
VOSPITNO-OBRAZOVEN Zetskiot vladetel Mihail im is-
SISTEM NA MAKEDONIJA – pratil na pomo{ trista vojnici,
v. Obrazovanieto vo Makedonija. na ~elo so sinot Konstantin Bo-
VOSTANIE „NIKA# („Pobedu- din, koj vo Prizren bil progla-
vaj#) – masovno vostanie vo Carig- sen od vostanicite za car. Pred-
rad vo 532 g., predizvikano so kaz- vodeni od Vojteh i od Bodin, vos-
nenite merki prezemeni od carot tanicite kaj Prizren ja porazile
Justinijan I (527–565) za podvlas- vizantiskata vojska i go zarobile
tuvawe na gradskite politi~ki skopskiot duks. Po ovaa pobeda
organizacii. Otkako celata pres- Vostanieto zelo u{te pogolem
tolnina plamnala, imperatorot se zamav. Vostani~kata vojska nap-
podgotvuval da se spasi so begstvo, reduvala vo tri pravci. \or|i
no od toa go odvratila re{itel- Vojteh go oslobodil Skopje, Bo-
din se upatil na istok kon Ni{-
nosta na soprugata Teodora. So vo-
enata akcija na Velizar na hipod- kata oblast, a zetskiot vojskovo-
dec Petrilo prodrel na jug, kon
romot, pri koja bile ubieni dese-
tina iljadi buntovnici, triumfi- Ohrid, Prespa i Devol. Pri obi-
dot da go osvoi Kostur do`iveal
rala vizantiskata avtokratija.
LIT.: G. Greatrex, The Nika Riot: A Reappra- te`ok poraz i edvaj uspeal da se
isal, JHS, 117 (1997); J. A. S. Evans, The „Ni- vrati vo Zeta. Vizantijcite uspe-
ka# Rebellion and the Empress Theodora, ale da se sozemat od po~etnite ne-
„Byzantion#, 54 (1984); J. A. S. Evans, The uspesi, gi konsolidirale svoite
Emperor Justinian and the Byzantine Empire, redovi i pominale vo napad. Us-
Westport, 2005. B. Petr.
VOSTANIE NA ANDRISK
(149/8 g.) – vostanie protiv rimska-
ta vlast vo Makedonija. Go predvo-
del Andrisk, od nepoznato potek-
lo, koj do{ol od Azija. Se pretsta-
vuval kako Filip, sinot na make-
donskiot kral Persej, pa zatoa e na-
re~en i la`niot Filip. Vostanie-
to, koe go podr`ale i Trakijcite,
zelo {iroki razmeri. Po dvete po-
bedi nad Rimjanite kaj rekata
Struma (149), Andrisk vo Pela se
proglasil za kral. Vo re{ava~kata
bitka, komandantot na makedonska-
ta kowanica preminal na stranata
na Rimjanite, koi im nanele katas-
trofalen poraz na vostanicite
(148). Andrisk, predaden od Trakij-
cite, bil odveden vo zarobeni{tvo
vo Rim. Po zadu{uvaweto na Vosta-
nieto, Makedonija bila pretvore-
na vo rimska provincija (148).
LIT.: N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. K. Ax.
VOSTANIE NA \OR\I VOJ-
TEH (1072 – 1073) – vostanie pro-
tiv vizantiskata vlast. Go krena-
le skopskite blagorodnici na ~e- Teritorijalna karta na Vostanieto na \or|i Vojteh
309
V VOSTANIE
peale da go vratat Skopje, a vo re-
{ava~kata bitka na Kosovo Po-
le, kaj mestoto Paun, katastro-
falno ja porazile vostani~kata
vojska. Konstantin Bodin i \or|i
Vojteh padnale vo zarobeni{tvo,
na patot kon Carigrad Vojteh po-
~inal. Nabrgu potoa bile likvi-
dirani i poslednite vostani~ki
upori{ta. Vo zadu{uvaweto na
Vostanieto u~estvuvale i naem-
ni~ki vojski, sostaveni od Ale-
mani i Franki, koi gi razru{ile
dvorcite na makedonskite vlade-
teli vo Prespa, kako i tamo{niot
hristijanski hram.
LIT.: S. Li{ev, KÍm vÍprosa za neuspeha
na vÍstanieto v MakedoniÔ prez 1072,
†Istori~eski pregled#, 1 (1956). K. Ax.
VOSTANIE NA DRAGOTA
(1255) – mesno vostanie vo Mel-
nik protiv nikejskata vlast.
Dragota bil postaven od Nikej-
cite za upravnik na gradot, no ne
bil zadovolen od nivnata vlast
i krenal vostanie, koe go zafa-
tilo celiot region na Sredna
Struma. Vostanicite ja opkoli-
le tvrdinata Melnik, kade {to
se zasolnil nikejskiot garni-
zon, no ne uspeale da ja osvojat.
Imperatorot Teodor II Laska-
ris so golem vojska, preku Ser,
se upatil kon Melnik. Vostani-
cite podignale drvena pregrada
(dema) i ja zatvorile Rupelskata
Klisura. Nikejcite no}e nena-
dejno od zad grb gi napadnale i
gi razbile vostanicite. Istata
no} imperatorot pristignal vo
Melnik, go osvoil gradot i gi
oslobodil opsadenite nikejski
vojnici. Nikejcite surovo se
presmetale so vostanicite.
LIT.: K. Axievski, Vostanieto na Dra-
gota (1255 g.), „Istorija“, XXXIV/XXXV,
1–4, Skopje, 1998–1999. K. Ax.
VOSTANIE NA KARATA[O
(Pomladiot) (1854) – vostanie
{to izbuvnalo pod golemo vlija-
nie na Krimskata vojna (1853–
1856). Karata{o so pogolema
grupa od makedonski, gr~ki i
vla{ki dobrovolci (po poteklo
od Makedonija), so brod od Grci-
ja pristignale na Halkidik i
predizvikale vostanie na Lon-
gos (IV 1854). Vostanieto se pro-
{irilo i vo drugite delovi na
Makedonija. Karata{o izdal
proglas do naselenieto vo Make-
donija so povik za op{to vosta-
nie. Vostanicite uspeale da
pristignat do centralnite delo-
vi na Halkidik. Za zadu{uvawe
na vostanieto, osmanliskata dr-
`ava bila poddr`ana od Fran-
cija, ~ii voeni brodovi vospos-
tavile pomorska blokada na
Halkidik. Vo blizina na Poli-
giros vostanicite bile napadna-
ti od edinici na osmanliskata
armija i bile prisileni da se
310
povle~at kon Sveta Gora. Ma-
lobrojnite vostanici bile ne-
mo}ni da gi prodol`at borbite.
Po prethoden dogovor za fran-
cuska za{tita, vostanicite go
zaprele dejstvuvaweto i se pre-
frlile vo Grcija (VI 1854).
LIT.: Risto Poplazarov, Osloboditel-
nite vooru`eni borbi na makedonskiot
narod vo periodot 1850–1878, Skopje,
1978; Στεφανου Παπαδουπολου, Οι επανα−
σττασεις του 1854 και 1878 οτην Μακεδο−
νια, Τεσαλονικι, 1970. D. Jov.
VOSTANIE NA PETAR DEL-
JAN (1040 – 1041) – vostanie pro-
tiv vizantiskata vlast vo Make-
donija i na Balkanot. Povod bila
vizantiskata finansiska refor-
ma (1040) za pla}awe na danocite
vo pari, mesto vo natura. Vosta-
nieto zapo~nalo vo Belgrad. Pe-
tar Deljan, sin na carot Gavril
Radomir, poradi svoeto poteklo,
bil izbran za voda~ na Vostanie-
to i bil proglasen za car. Vosta-
nicite se upatile kon jug i za
kratko vreme gi osvoile Ni{,
Skopje, Dra~ i Jugozapadna Make-
donija (Ohridsko-prespanskata
oblast), kade {to se nao|al cen-
trot na Samuilovoto Carstvo.
Petar Deljan so glavninata na
vostani~kata vojska zaprel kaj
Ostrovo i tuka go postavil svojot
logor. Vostanieto brgu se {ire-
lo. Za kuso vreme bile oslobode-
ni pogolemiot del od Makedoni-
ja, delovi od Srbija, Albanija,
Bugarija i Helada. Na stranata
na vostanicite preminale i dvaj-
ca makedonski blagorodnici, Ma-
nuil Ivec i Alusijan, koi se nao-
|ale vo vizantiska slu`ba. Manu-
il Ivec pripa|al na pridru`ba-
ta na imperatorot, a Alusijan
bil bratu~ed na Deljan (sin na Jo-
Teritorijalna karta na Vostanieto na Petar Deljan
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
van Vladislav). Doa|aweto na
Ivec i na Alusijan pridonelo za
natamo{no jaknewe i {irewe na
Vostanieto. Po porazot na Alu-
sijan kaj Solun (1040) nastanal
razdor me|u vostanicite. Alusi-
jan na izmama go oslepil Petar
Deljan, a potoa preminal na stra-
nata na Vizantijcite. Toa go is-
koristil imperatorot Mihail
IV kaj Ostrovo gi razbil vostani-
cite i go zarobil Petar Deljan.
Otporot na vostanicite prodol-
`il. Odbranata ja organiziral
Manuil Ivec. Za da go spre~i
napreduvaweto na Vizantijcite
kon Pelagonija i kon Ohridsko-
prespanskata oblast, kaj Pletvar
podignal drvena pre~ka (dema).
Me|utoa, Vizantijcite uspeale
da ja razru{at, gi porazile vosta-
nicite i go zarobile Manuil
Ivec. Vostanieto bilo zadu{eno,
a mnogu vostanici, zaedno so Pe-
tar Deljan i so Manuil Ivec, bi-
le odvedeni vo zarobeni{tvo vo
Carigrad.
LIT.: N. Blagoev, DelÔn i negovoto vos-
tanie vÍ Moravsko i MakedoniÔ protiv
VizantiŸcite, „Makedonski pregledÍ“,
IV/2, SofiÔ, 1928; G. Cankova–Petkova,
PetÍr DelÔn prez pogleda na negovite
sÝvremennici, „Istori~eski pregled“, 4,
SofiÔ, 1966; M. DiniÊ, Iz na{e ranije
pro{losti, „Prilozi za kwi`evnost, je-
zik, istoriju i folklor“, XXX, 3–4,
Beograd, 1964. K. Ax.
VOSTANIETO VO VARDAR-
SKIOT DEL NA MAKEDONI-
JA VO 1941 G. ‡ akt na antifa-
{isti~koto i nacionalnooslo-
boditelno dvi`ewe na makedon-
skiot narod. Bidej}i do predve-
~erjeto na Vtorata svetska vojna
niedna importirana gra|anska
politi~ka partija vo Kralstvoto
Jugoslavija ne ja priznavala ma-
kedonskata nacionalna individu-
alnost, makedonskiot narod imal
op{ta nedoverba kon niv i istak-
natite pretstavnici na Makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe stanale vode~ki ~leno-
vi i organizatori na ilegalnata
KP vo Makedonija, koja imala
najpovolen odnos kon makedon-
skoto nacionalno pra{awe i
edinstvena organizirana nacio-
nalnoosloboditelna politi~ka
sila. Vo uslovite na fa{isti~-
kata okupacija i novata podelba
na Makedonija, sekretarot na PK
na KP vo Makedonija Metodija
[atorov-[arlo kon krajot na
april 1941 g., vrz osnova na stavot
na Kominternata za „edna terito-
rija ‡ edna partija#, ja povrzal
partiskata organizacija od Var-
darskiot del na Makedonija so
BRP(k). Sè do napadot na fa{is-
ti~ka Germanija na Sovetskiot
Sojuz (22. VI) PK na KP vo Make-
donija se orientiral glavno na
sobirawe oru`je i voena oprema.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Proglas na PK na KPJ za Makedonija (1941)
Vo nedovolno rasvetleni okol-
nosti bil primen i povikot na
CK na KPJ za oru`eno vostanie
(4. VII), po {to usledilo i ener-
gi~no sprotivstavuvawe za vra}a-
we na porane{nata organizacio-
na postavenost na KP vo Makedo-
nija. Poka`uvaj}i se kako edins-
tvena politi~ka sila {to mo`e
da go povede makedonskiot narod
na vostanie i op{tonarodna na-
cionalnoosloboditelna borba,
KPJ gi povikala na vostanie to-
ga{nite okolu 700 ~lenovi na KPJ
i SKOJ vo Makedonija i site ro-
doqubi, bez razlika na nivnata
nacionalna, verska, op{testvena
i politi~ka pripadnost. Vo taa
borba trebalo da se razre{at eg-
zistencijalnite problemi i me|u-
etni~kata omraza i netrpeli-
vost, da se sozdade nacionalnoos-
loboditelna armija, makedonski
narodnoosloboditelen front, da
se vospostavi sorabotka so site
vnatre{ni i nadvore{ni antifa-
{isti~ki sili i da se vospostavi
narodna vlast na slobodnite te-
ritorii. So energi~no sprotivs-
tavuvawe, KPJ donela odluka za
vra}awe na starata organizacio-
na postavenost, a sekretarot M.
[atorov‡[arlo bil smenet i is-
klu~en od KPJ (24. VII). No toj gi
ignoriral tie odluki sè do prva-
ta polovina na septemvri 1941 g.
Vo me|uvreme, vo Bitola i vo dru-
gi mesta na Makedonija bile or-
ganizirani ilindenski demons-
tracii (2. VIII) i {trajkovi, bile
izvr{eni uspe{ni diverzii vo
rudnikot za hrom Radu{a i na ae-
rodromot Petrovec (Skopsko), a
kaj Bogomilskiot tunel prilep-
skite ilegalci ubile eden bugar-
ski stra`ar. Naskoro bile for-
mirani Skopskiot NOPO (22.
VIII) i Prilepskata NO parti-
zanska ~eta (12. IX).
Vo sporot so pokrainskoto rako-
vodstvo arbitrirala Kominter-
nata i so toa i oficijalno bil
vraten porane{niot status, so
nov rakovoden sostav na ~elo so
Lazar Koli{evski. Novoto rako-
vodstvo prezelo energi~ni orga-
nizacioni i politi~ki merki za
prodol`uvawe na oru`enoto vos-
tanie i po samo nekolku dena
formiralo Pokrainski voen
{tab na ~elo so L. Koli{evski,
a bila zajaknata i organizaciona-
Od pismoto od M. [atorov-[arlo do „Stojan“ (april 1941)
VOSTANIETO V
ta mre`a na voenite {tabovi pri
mesnite komiteti. Naskoro bil
formiran i nov PK na SKOJ za
Makedonija, na ~elo so Mara Na-
ceva (vo vtorata polovina na sep-
temvri). Novoto rakovodstvo gi
obnovilo prekinatite vrski so
partiskite organizacii od Make-
donija pod italijanska okupacija
i ispratilo instruktori na tere-
not. Kon krajot na istiot mesec
upatilo i direktivno pismo do
mesnite komiteti, do ~lenovite
na KPJ, SKOJ i vonpartijcite za
oru`ena borba, so potsetuvawe
deka „Slobodata nema nikoj da ni
ja podari!# i potrebata za prido-
bivawe na narodot za op{tona-
rodno vostanie.
Organizaciite na KPJ i SKOJ
organizirale razni protesti i
u~eni~ki {trajkovi vo Skopje,
Bitola, Veles, Ohrid, Kavadarci
i na drugi mesta protiv nastavata
na bugarski jazik, visokite upis-
ni taksi, noseweto uniformi, bu-
garskata matura i sl. Vo po~eto-
kot na oktomvri PK na KPJ za
Makedonija upatil proglas za
oru`ena borba i stapuvawe vo
partizanskite odredi do site
sloevi na naselenieto ‡ rabotni-
cite, inteligencijata, mladina-
ta, `enite i ~lenovite na Parti-
jata. Naskoro potoa bil formi-
ran i Prilepskiot NOPO †Goce
Del~ev# (11. X), koj spored odnap-
red podgotveniot plan, podelen
vo tri grupi, u{te istiot den iz-
vr{il napad na bugarskata poli-
ciska stanica (u~astokot), zatvo-
rot, po{tata i PTT vrskite vo
Prilep. Toj den i nastanot so na-
padot na Prilep e proglasen za
Den na vostanieto na makedon-
skiot narod i se praznuva kako
dr`aven praznik na Republika
Makedonija. Naredniot den bile
formirani i kumanovskite Koz-
ja~ki i Karada~ki NOPO (12. X).
Po napadot na Prilep gradot bil
blokiran i pritoa bile uapseni
pove}e od 900 gra|ani, a odreden
broj i vo Bitola. Po dva dena kaj
kumanovskoto s. Belanovce, bu-
garskata vojska i policija go raz-
bila Karada~kiot odred (14. X),
kaj kumanovskoto s. Malotino i
Kozja~kiot odred (17. X), a kaj
mesnosta Bel Bunar, blizu Skop-
je, i Skopskiot partizanski od-
red. So toa zavr{il nivniot kra-
tok, no istoriski mo{ne zna~aen
borben pat. Tie ne postignale
pozna~ajni voeni rezultati, no
pretstavuvale mo{ne zna~ajna
politi~ka pobeda za po~etokot
na op{tonarodnoto vostanie.
Ve}e na 5 noemvri PK KPJ za Ma-
kedonija donel odluka do sredina-
ta na istiot mesec partizanski
odredi da formiraat Bitolskata,
Vele{kata, Kru{evskata i Resen-
311
V VOSTANIETO
Partizanskiot odred „Dimitar Vlahov“ (1941)
skata partiska organizacija, a so-
odvetni podgotovki da se izvr{at
i na teritorijata na Zapadna Ma-
kedonija (pod italijanska okupa-
cija). No ve}e naredniot den do{-
lo do apsewe na sekretarot na PK
L. Koli{evski, pa odlukata ne
bila realizirana. Vo uslovi na
zasileni policiski progoni i ap-
sewa (1.937 uapseni, od koi 134
~lenovi na KPJ i na SKOJ i niv-
ni simpatizeri), na ~elo na PK
do{ol Bane Andreev, koj (so u{te
nekoi ~lenovi) potpadnal pod
vlijanieto na bugarskiot delegat
na CK na BRP Bojan B’lgaranov,
koe{to se odrazilo vo kolebawe,
odlagawe i nepostojanost vo od-
nos na stavovite za oru`enata
borba. I pokraj protiveweto na
mnozinstvoto ~lenovi na PK, bi-
lo odlu~eno da se rasformira
postojniot Prilepski NOPO
„Goce Del~ev# i da se raspu{ti
Pokrainskiot voen {tab.
Vo pokrainskoto rakovodstvo
prodol`ile nedorazbirawata i
sudirite okolu natamo{niot raz-
voj na oru`enata borba, poradi
{to povtorno usledila kritika i
intervencija od CK na KPJ. Kon
krajot na 1941 g. toa go spre~uvala
i nastapenata zima, zaostreniot
policiski i voen re`im, sudskite
zapla{uvawa (so duri 38 smrtni
presudi, 63 vremenski kazni), go-
lemiot broj internirani lica i
prinudno iseluvawe na 26.451 srp-
ski kolonisti od Makedonija.
IZV.: Istoriski arhiv na SKM. Sta-
tii od vesnicite i spisanijata od peri-
odot na Narodnoosloboditelnata bor-
ba vo Makedonija 1941–1944, kniga prva,
Skopje, 1958; Dokumenti za mladinskoto
dvi`ewe vo Makedonija 1941–1945, Skop-
je, 1961; Izvori za Osloboditelnata voj-
na i Revolucijata vo Makedonija 1941–
1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1968 i dr.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucija-
ta 1941-1944, INI, Skopje, 1972; Mitre
Inadeski, Prvata godina na NOV i Revo-
lucijata. Iska`uvawa za oru`enata bor-
ba protiv okupatorot vo Skopje vo 1941
godina, Skopje, 1973; Makedonija od ustanka
do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beog-
rad, 1987; D-r Velimir Brezovski, Komu-
nisti~kata partija na Makedonija,
INI, Skopje, 2003. S. Ml.
312
VOSTANIETO NA DERVI[
CARE (1843 g.) – vostanie na al-
banskoto naselenie vo Makedoni-
ja protiv centralnata osmanli-
ska vlast poradi voveduvaweto
zadol`itelna regrutacija za site
muslimani i sproveduvaweto na
reformite proklamirani so |ul-
hanskiot hati{erif (1839).
Vostanieto go predvodel uprav-
nikot na Gostivar, Dervi{ Care.
Vostanicite gi prezele Gosti-
var, Tetovo, Kumanovo, Kriva Pa-
lanka, Pri{tina, Vrawe, navleg-
le i vo Skopje, me|utoa ne uspea-
le da go zazemat Kaleto. Vostani-
eto celosno bilo zadu{eno vo ju-
ni 1844 g. od Omer-pa{a Latas.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija, 4, Buni i vostanija, Skop-
je, 1983; R. Poplazarov, Eden interesen do-
kument za „Buntot i Dervi{ car#, GINI,
XVIII, Skopje, 1974. Dr. \.
„VOSTANIK“ (Tetovo, dekem-
vri 1942 ‡ fevruari 1943) ‡ nede-
len ilegalen vesnik, organ na Ok-
ru`niot komitet na KPJ za teri-
torijata na Makedonija pod ita-
lijanska okupacija, na makedon-
ski jazik. Bil pe~aten na partis-
kata tehnika na Okru`niot komi-
tet na KPJ i rasturan vo Zapadna
Makedonija pod italijanska oku-
pacija. Sodr`inite se vo funkci-
ja na mobilizacija na ~lenstvoto
i naselenieto vo NOB. Prv ja ob-
javil vesta za Prvoto zasedanie
na AVNOJ (br. 2 od 24. XII 1942).
Izleguval so prekini. So~uvani
se samo prvite tri broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 119.
S. Ml.
VO[KI, VIS-
TINSKI (Anoplu-
ra) – sitni beskril-
ni insekti so
spleskano telo. Pa-
razitiraat na telo-
to na ~ovekot i na
cica~ite. Imaat
usten aparat pris-
Glavena vo{ka posoben za bocka-
we. Nozete zavr{u-
vaat so kukesti kanxi za pricvrs-
tuvawe. @enkite polagaat krupni
jajca na vlaknata na doma}inot.
Redot opfa}a okolu 400 vidovi od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
koi tri vida para-
zitiraat na ~ovek.
Vo Makedonija se
poznati nekolku
vidovi. Glavena
vo{ka (Pediculus ca-
pitis Dg.), paraziti-
Bela vo{ka
ra vo kosata na ~o-
vekot; polaga okolu
300 jajca koi se na-
re~eni gnidi, od koi za 18 dena
stanuvaat polovo zreli edinki.
Se hrani so ~ove~ka krv. Bela
vo{ka (Pediculus humanus L.), para-
zitira na site vlaknesti delovi
na ~ovekovoto telo osven na gla-
vata. Mestoto na ubodot nate~uva
i boli, prenesuva zarazni bolesti
me|u koi i pegav tifus. Sramna
vo{ka (Phthirus pubis L.), paraziti-
ra na site vlaknesti delovi na ~o-
vekovoto telo osven na glavata.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VO[KI, PTI^JI (Mallophaga) –
sitni splesnati insekti bez kril-
ja. Dostignuvaat golemina od 1 do 3
mm. Se hranat so ko`ni lu{pi,
sekreti od lojni `lezdi, perja i
vlakna od ptici. Celiot `ivoten
ciklus se odviva na teloto na doma-
}inot. Poznati se okolu 4.000 vi-
dovi od ovoj red, koi se saprofagi
na pticite i na cica~ite. Vo Ma-
kedonija popoznati vidovi se: Tri-
notum luridum – parazitira na pat-
kite; Lipeurus baculus Nitzsch – para-
zitira na gulabite; Trichodectes latus
Nitzsch – parazitira na ku~eto.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VO[KI, P^ELINI (Braulidae)
– sitni beskrilni muvi. Imaat
golema glava, bez o~i; specijali-
zirani se za parazitski `ivot na
p~elite. Zatoa p~elarite gi na-
rekuvaat p~elini vo{ki. Vo Ma-
kedonija dobro e poznat vidot Bra-
ula coeca Nitzsch, koj parazitira na
p~elite rabotni~ki a ponekoga{
i na maticata, predizvikuvaj}i
{teti vo p~elinite semejstva.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VO[KI, RASTITELNI (Aphi-
dina) – sitni, slabo podvi`ni in-
sekti. Ma`jacite imaat dolgi
krilja, a `enkite se beskrilni.
@iveat po korata, listovite i
korewata na rastenijata, cicaj}i
rastitelni sokovi. Ozna~eni se
kako golemi {tetnici koi pre-
dizvikuvaat slabeewe i su{ewe
na rastenijata. Ovie insekti se
paraziti; se razmno`uvaat parte-
nogenetski i glavno, viviparno,
{to sozdava golema brojnost na
populaciite. Vo zavisnost od
rastitelniot doma}in na koj pa-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
razitiraat, go nosat i imeto. Od
ovaa grupa insekti poznati se
lisnite vo{ki (Aphididae) i
{titestite vo{ki (Coccidae).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
VO[KI, RIBNI (Branchiura) –
mali ektoparazitski slatkovod-
ni rak~iwa. Goleminata iznesuva
od nekolku do 30 mm. Parazitira-
at na razli~ni vidovi ribi. Vo
Makedonija od potklasata ribni
vo{ki e registriran samo 1 vid,
Argulus foliaceus L., so dol`ina 7-8
mm, koj parazitira na krapot vo
Dojranskoto Ezero.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni. Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto fau-
nistic investigations. Participation with Under-
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23–30. V. T. K. – M. Kr.
VO[LIVKA, FERDINANDO-
VA (Pedicularis ferdinandii Bornm.) –
lokalen makedonski floristi~-
ki endemit od familijata Scrop-
hulariaceae, ograni~en vo subalp-
skiot i alpskiot pojas na plani-
nata Jakupica, pod vrvot Solun-
ska Glava. Se nao|a na svetskata
crvena lista na zagrozeni raste-
nija (IUCN 1997 Red List of Threate-
ned Plants). Vl. M.
VRA@ALSKI, Nikola (Ko~ani,
12. V 1914 ‡ Skopje, 1997) ‡ prav-
nik, javen obvinitel na NRM i
pratenik. Praven fakultet zavr-
{il vo Belgrad (1940). ^len na
ASNOM i organizator na NOO
vo Ko~ani (1944). Naroden prate-
nik vo Ustavotvornoto sobranie
na NRM od Ko~anska okolija,
~len na Ustavotvorniot odbor za
pogotovka na Ustavot na NRM od
1946 g. i javen obvinitel na NRM
(1946‡1948). Potoa bil ispraten
na Goli Otok kako informbiro-
vec.
IZV.: Javnoto obvinitelstvo vo Repub-
lika Makedonija, Skopje, 2000. Sv. [.
Tanas
Vra`inovski
VRA@INOVSKI, Tanas Bori-
sov (s. Smrde{, Kostursko, 23. VII
1941) ‡ folklorist, istra`uva~
na makedonskiot prozen folklor,
VRANE[NI^KI V
posebno na narodnite predanija i iseleni{tvo vo SAD ‡ organizacionata
mitologijata. Po Gra|anskata voj- struktura, Skopje, 2000; Akterstvoto
na narodniot raska`uva~, Skopje, 2002;
na vo Grcija (1948) kako dete bil Makedonska narodna mitologija, kn. 1-5,
odnesen vo Tulge{ (Romanija), ka- Skopje, 2002 (so sorabotnici).
de {to go zapo~nal osnovnoto ob- LIT.: 50 godini Institut za folklor.
razovanie, a potoa se preselil vo Bibliografija na izdanijata na Insti-
Kro{~enko (Polska), kade {to go tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
zavr{il osnovnoto obrazovanie Skopje i na magistreskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite
(1955). Sredno obrazovanie zavr- 1950‡2000. Podgotvila Mirjana Anasta-
{il vo Jaroslav (Polska, 1961), a sova, Skopje, 2000, 113-114 i 147. S. Ml.
studiral slovenska filologija vo
Krakov (Polska) i diplomiral na
Filolo{kiot fakultet vo Sofi-
ja (1966). Potoa bil profesor po
ruski jazik vo Gimnazijata vo Se-
wava (Polska, 1966‡1970). So se-
mejstvoto se preselil vo Skopje,
kade {to bil asistent, nau~en i
vi{ nau~en sorabotnik (16. VI
1970 ‡ 31. VIII 1990) i v.d. direktor
(1988 ‡ 30. IV 1989) na Institutot
za folklor vo Skopje. Doktoriral
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje na tema „Socijalno-klas-
nite odnosi vo makedonskite na-
rodni prikazni# (28. IV 1981). Bil
glaven i odgovoren urednik na sp.
„Makedonski folklor# (XVIII
‡XXI, 35‡42, Skopje, 1985‡ 1988).
Vr{el folkloristi~ki terenski
istra`uvawa niz Republika Make-
donija i sred makedonskoto isele-
ni{tvo vo Kanada i SAD. Rabot-
niot vek do penzioniraweto go za-
vr{il kako nau~en sovetnik
(1990), glaven i odgovoren urednik
na sp. „Balkanoslavika# i direk- Vrane{ni~ki apostol, rakopis od XIII v.
tor (2001‡2005) na Institutot za
staroslovenska kultura vo Pri- VRANE[NI^KI APOSTOL –
lep. Prevel nekolku knigi od pol- odlomka od kirili~ki poln apos-
ski na makedonski jazik i obratno. tol od vtorata pol. na XIII v., 26 l.,
BIBL.: Razlove~koto vostanie vo sovre- Zagreb, bibl. na HAZU, sign.
menata usna prozna tradicija na Razlov- IIIa48. Nare~en spored makedon-
~ani, Skopje, 1976 (so koavtor); Makedon-
ski narodni prikazni za `ivotni, Skop- skoto s. Vrane{tica, Ki~evsko, od
je, 1977; Makedonskite predanija za mes- kade {to mu e ispraten na A. Mi-
ta, Skopje, 1979; Ilindenskiot prozen hanovi}. Sodr`i fragment od De-
revolucioneren folklor, Skopje, 1981; lata na sv. apostoli (A1:1–17:15 so
Samowily i pasterze. Bajki z Socialistycnej Re- dve lakuni: A14:4–15:13, A15:37
publiki Macedonii, Warszsawa, 1981 (so kore-
daktor); Socijalno-klasnite odnosi vo –16:35). Prepi{an e od arhai~na
makedonskite narodni prikazni, Skopje, predlo{ka so tragi od glagoli~-
1982; Goce Del~ev vo makedonskiot fol- kata ohridska tradicija, koja nao|a
klor, Skopje, 1985 (so koredaktor); Make- odraz pred s# vo leksikata na
donski narodni vol{ebni prikazni, kratkoaprakosnite ~etiva, dodeka
Skopje, 1986; Makedonski narodni preda-
nija, Skopje, 1986; Bogovi i popovi, Skop- kompletornite se dopolnuvani od
je, 1987 (so koredaktor); Vampirite vo predlo{ka povrzana so preslav-
makedonskite veruvawa i predanija, skite tradicii. Eden od retkite
Skopje, 1988 (so koredaktor); Narodni pretstavnici na apostolite od pr-
prikazni na Makedoncite iselenici vo
Kanada, Skopje, 1990; Makedonski narod- vata redakcija so celosen tekst.
ni prikazni od bregot na Prespanskoto Po pravopisno-jazi~nite osobe-
Ezero raska`ani od Slave Jankulovski- nosti karakteristi~en pretstavnik
Grp~evski, Toronto, 1990; Makedonskoto na Kratovskata {kola: ednoerov
iseleni{tvo vo Kanada, Skopje, 1991; pravopis (samo 6), tendencija kon
Sporedbena monografija na makedonsko-
to selo Jablanica i polskoto selo Pjen- upotreba samo na malata nosovka,
tki Grenzki, Skopje, 1992 (so koavtor); ograni~eno me{awe na nosovkite
Makedonski istoriski predanija, Skop- pod vlijanie na ohridskite tradi-
je, 1992; Makedonsko-kanadskiot komi- cii, potvrdi za izgovorot na 4 kako
tet za ~ove~ki prava vo Toronto, Skop- u vo soglasnost so severnomakedon-
je, 1993; Organizacionata struktura na
makedonskoto iseleni{tvo vo Kanada, skata sredina. Izdaden i prou~en
Skopje, 1994; Ubavinite na Makedonija od B. Koneski.
niz predanija i legendi, Skopje, 1995; Za LIT.: B. Koneski, Vrane{ni~ki apostol,
nacionalniot karakter na Makedoncite, Skopje, 1956 (fototip., studija za pale-
Skopje, 1997; Organizacijata „Obedineti ograf. i jaz. osobenosti). Zd. R.
Makedonci#, Skopje, 1998; Makedonskoto
313
V VRANE[TICA
S. Vrane{tica, Ki~evsko
VRANE[TICA – selo vo Ki~ev-
sko. Se nao|a vo severozapadnoto
podno`je na planinata Baba Sa~,
na nadmorska viso~ina od okolu 660
m. So regionalen pat e povrzano so
Ki~evo. Ima 660 `. Glavno zanima-
we na naselenieto e grn~arstvoto,
a postoi i fabrika za }eramidi i
tuli. Toa e sedi{te na op{tina ko-
ja zafa}a povr{ina od 10.913 ha, a
ima 15 naseleni mesta so 1.322 `.
Vo seloto ima osumgodi{no u~i-
li{te i dve crkvi. Al. St.
Sojka
VRANI (Corvidae) – familija ma-
li, do sredno golemi ptici od
podredot ptici-peja~ki (Oscines),
od koi vo Makedonija se sre}ava-
at devet vidovi: le{nikarka (Nu-
cifraga caryocatactes), sojka (Garrulus
glandarius), stra~ka (Pica pica), gav-
ran (Corvus corax), polska vrana
(Corvus frugilegus), siva vrana (Cor-
vus corone corvix), ~avka (Corvus
monedula), crvenoklunesta galka
(Pyrrocorax pyrrochorax) i `oltok-
lunesta galka (Pyrrocorax graculus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends
and conservation status. Cambridge, „BirdLife In-
ternational Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Wes-
tern Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
VRAPCI (Ploceidae) – familija
sitni ptici od podredot ptici-
Doma{no vrap~e
314
S. Vratnica, Tetovsko
peja~ki (Oscines), od koi kaj nas se
sre}avaat 5 vidovi: doma{no vrap-
~e (Passer domesticus), polsko vrap-
~e (Passer montanus), {pansko vrap-
~e (Passer hispalionensis), vrap~e ka-
mewar~e (Petronia petronia) i sne`-
no vrap~e (Montifringilla nivalis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends
and conservation status. Cambridge, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Pa-
laearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
VRAP^I[TE – selo vo Gosti-
varsko. Se nao|a vo ju`niot del
na Polo{kata Kotlina, vo jugo-
isto~noto podno`je na [ar Pla-
nina, na nadmorska visina od oko-
lu 580 m. Preku regionalen pat
na zapad e povrzano so Gostivar, a
na severoistok so Tetovo. Ima
4.874 `. od koi 172 `. se Makedon-
ci, 2.899 `. Turci i 1.777 `. Al-
banci. Naselenieto se zanimava
so odgleduvawe na `itni i gradi-
narski kulturi i ovo{tarstvo.
Toa e sedi{te na op{tina koja za-
fa}a povr{ina od 15.798 ha, ima
15 naseleni mesta so 25.399 `. Vo
seloto ima osumgodi{no u~ili{-
te i zdravstvena stanica. Al. St.
VRATNICA – selo vo Tetovsko.
Se nao|a vo krajniot severoisto-
~en del na Polo{kata Kotlina,
vo podno`jeto na [ar Planina, od
dvete strani na regionalniot pat
Tetovo – Ja`ince, na nadmorska
viso~ina od okolu 750 m. Vo mina-
toto bilo op{tinski centar, dene-
ska e vo sostav na op{tinata Jegu-
novce. Naselenieto e vo opa|awe.
Vo 1961 g. vo nego `iveele 1.384 `.
a vo 2002 g. toj broj se namalil na
505 `.: od niv 482 `. bile Makedon-
ci, 20 `. bile Srbi i 3 `. drugi.
Preseluvaweto e naso~eno kon
Skopje, a zna~aen del i vo preku-
morskite zemji. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvawe na
`itni kulturi i ovo{tarstvo.
Vo V. postoi osumgodi{no u~i-
li{te, zdravstvena stanica i ne-
kolku trgovski du}ani. Al. St.
VRBA (rod Salix L., fam. Salicace-
ae) – ednodomni drvja i grmu{ki,
~ii papki se so edna pokrivna
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
lu{pa. Rodot opfa}a okolu 300
vida drvja i grmu{ki vo Severna-
ta hemisfera. Listovite se iz-
dol`eni, lancetni, cvetovite ed-
nopolni, sobrani vo resi (maci),
ma{kite so 2 (retko so 3-5 do 12)
pra{nici, a `enskite so eden
tol~nik. Vo osnovata na cvetovi-
te imaat po edna ili dve nektarni
`lezdi, koi gi privlekuvaat in-
sektite (medonosni). Plodovite
se dvodelni ~u{ki. Se razmno`u-
vaat so seme, so reznici i so kol-
ci. Kratkove~ni, so meko drvo.
Vo RM se prirodno zastapeni:
a) bela vrba (S. alba L.) – arealot
£ se protega niz cela Evropa,
Azija i vo severna Afrika. Kaj
nas vid na krajre~nite {umi. Naj-
golemo drvo od vrbite (do 30 m
visoko), so brz rast;
b) iva (diva vrba) (S. caprea L.) –
nejzin areal se cela Evropa i
umerenite podra~ja na Azija. Vo
RM e planinski ({umski) vid. Gr-
mu{ka ili malo drvo, do 12 m, so
{iroki, jajcevidni listovi i so
krupni, `olti maci;
v) krevka vrba (S. fragilis L.) – ima
sli~en areal i ekologija kako be-
lata vrba. Pomalo drvo so kr{livi
granki, i goli letorasti listovi;
g) lagu{ka (barska iva) (S. cinerea
L.) – krupna grmu{ka so evroazi-
ski i severnoafrikanski areal.
Vo RM rasne na mo~urlivi mesta.
Listovite £ se izdol`eni, obrat-
no jajcesti, vlaknesti. Macite
krupni;
d) lavor vrba (S. pentandra L.) –
ima evropski areal, vo RM e ret-
ka, po mo~urlivi tereni. Malo
drvo so mnogu krupni, izdol`eni
i jajcevidni, temnozeleni, sjajni
listovi. So 5 pra{nici vo cveto-
vite;
|) pra{lika (S. triandra L.) – area-
lot £ se protega niz Evropa, Azi-
ja i vo severna Afrika. Grmu{ka
ili malo drvo od krajre~nata ras-
titelnost. Listovite se so trajni
prilisnici. Ma{kite cvetovi
imaat 3 pra{nici. Ko{ara~ka
vrba;
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
e) rakita (S. amplexicaulis Bory et
Chaub.) – areal na Balkanot i vo
Mala Azija, vo krajre~nata ras-
titelnost. Grmu{ka do malo dr-
vo, so crveni letorasti. Listovi-
te se prisednati, sprotivno pos-
taveni. Ko{ara~ka vrba;
`) crna vrba (S. Elaeagnos Scop.) –
areal vo ju`na Evropa i vo Mala
Azija. Kaj nas ja ima vo krajre~-
nite {umi na varovni~ki tereni.
Grmu{ka do malo drvo, so temna
kora, tesnolancetni listovi,
odozdola sivobeli i vlaknesti.
Vo subalpskiot pojas od visokite
planini na RM se sre}avaat izve-
sen broj xuxesti vrbi (ostatoci
od arkti~kata flora): S. alpina
Scop., S. herbacea L. (samo 1-3 sm vi-
soka), S. reticulata L., S. retusa L., S.
silesiaca Willd., S. waldsteiniana
Willd. Al. And.
„VRBEN#, hidrocentrala – v.
Mavrovski hidrocentrali.
VRBJANSKA ^UKA ‡ neolit-
ska naselba na 2 km isto~no od s.
Slavej. Pretstavuva delumno o{-
tetena tumba, na koja vo 1979 i
1981 g. Muzejot od Prilep izvr-
{il za{titni iskopuvawa. Bile
otkrieni ostatoci od objekt za
`iveewe i golem broj artefakti
od keramika, kamen i koska, od na-
selba {to vremenski i kulturno
mu pripa|a na sredniot neolit na
velu{ko‡porodinskata kulturna
grupa. Isklu~itelen naod pret-
stavuva kultniot objekt ‡ `rtve-
nik, yidan od kal i premazi od
glina, so dim. 12 h 9 m organizi-
ran so sistem od pravoagoloni ka-
seti vo razni golemini, zasega
edinstven me|u neolitskite na-
selbi vo Makedonija i vo ovoj del
na Balkanot, denes smesten vo
postavkata na Muzejot.
LIT.: Blagoja Kitanoski, Vrbjanska ^u-
ka, neolitska naselba, AR, 1989, 47.
V. S.
VRV^ARI (Nemertini) – silno iz-
dol`eni i spleskani crvi. Pre-
te`no morski organizmi. Ras-
prostraneti, glavno, vo umereni-
ot pojas kade {to vo krajbre`ija-
ta se zakopuvaat vo tiwa i vo pe-
sok, ili polzat po karpi i po
morska vegetacija. Mal broj vido-
vi `ivee vo milta na golemi dla-
bo~ini. Poretko gi ima vo trop-
skite i suptropskite moriwa, a
dobro se zastapeni vo arkti~kite
i antarkti~kite vodi. Nekoi vi-
dovi vrv~ari sekundarno premi-
nale na `ivot vo kopneni vodi
(bari, ezera, slabo iste~ni vodi),
kako tie od rodot Prostoma. Se
hranat so crvi, mekoteli i rak~i-
wa. Nekoi pretstavnici `iveat
kako paraziti na `abri od raz-
li~ni rakovi. Vo svetot se opi-
{ani okolu 1.000 vidovi. Vo Ma-
kedonija dosega e registriran sa-
mo eden slatkovoden vid Prostoma
graecense Bohmig., koj se sre}ava
vo sublitoralot na Ohridskoto
Ezero. Ovoj vid e `ivoroden (vi-
viparen) i e so dol`ina 1-2 cm.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991;
Grupa avtori, Country Study for biodiversity of
the Republic of Macedonia (first national re-
port), Ministry of environment and physical
planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
VRV^E SO PARI – del od neves-
tinski nakit za na glava, od do-
ma{na izrabotka. Bil izrabotu-
van od stari metalni pari, prika-
~eni vrz crvena volnena pre|a.
Karakteristi~en e za predelska-
ta celina Mariovo. Sl. \.
Gabi vrgaw
VRGAW (Boletus edulis s.l.) – slo-
`en termin {to se odnesuva na
pove}e vidovi gabi od komplek-
sot Boletus edulis s.l. Mnogu e ~est
vo bukovite i vo dabovite {umi
vo Makedonija. Se koristi za is-
hrana i masovno se sobira za pro-
da`ba, a posebno za izvoz. Poradi
prekumerna eksploatacija, vo
posledno vreme e sè poredok. M. K.
VREDNOSTA NA ZEMJODEL-
SKOTO PROIZVODSTVO.
Spored Dr`avniot zavod za sta-
tistika, vo 2003 g. vkupnata vred-
nost na zemjodelskoto proizvod-
stvo vo RM u~estvuvala vo BDP
so 12%, a zaedno so prerabotuva~-
kata industrija 18%. Izrazenata
vrednost na proizvodstvoto na
zemjodelskata granka iznesuvala
57.000.000.000 denari ili 925.000.000
evra. Vkupnata me|ufazna potro-
{uva~ka (semenski materijal,
energija, |ubriva, sredstva za za{-
tita, dobito~na hrana i dr.) ima
vrednost od 31.000.000.000 denari
ili 500 milioni evra, a dodadena-
ta neto-vrednost na zemjodelskata
granka iznesuva 23.600.000.000 de-
nari ili 380 milioni evra. Vo
strukturata na vrednosta na zemjo-
delskite proizvodi `itata u~es-
tvuvaat so 5.500.000.000 denari ili
90.000.000 evra, gradinarskite
proizvodi so 15.300.000.000 denari
ili 250.000.000 evra, ovo{jeto so
7.600.000.000 denari ili 124 mi-
lioni evra, sto~arskoto proizvod-
stvo so 12.600.000.000 denari ili
205.000.000 evra. Dr. \o{.
VRENCOSKI V
Dnevniot vesnik „Vreme“
„VREME# ‡ nezavisen dneven in-
formativno-politi~ki vesnik
~ij prv broj izlegol na 4 fevrua-
ri 2004 g. vo Skopje. Izdava~
„Vreme#, osnova~i Aleksandar
Damovski (direktor) i Georgi
Barbarovski (glaven urednik).
Od juni 2004 se izdavaat i speci-
jaliziranite izdanija ‡ nedelni-
cite „Opravdano prisutni#, „Go-
lem odmor#, „La nova#, „Xeb TV#
i „Tip 1h2# i mese~nicite „En-
ter#, „Top spid# i „Bebe maga-
zin#. Sportskiot dneven vesnik
„Ekipa# po~nal da izleguva na 5
dekemvri 2005 g., no zgasnal na 4
maj 2006 g. B. P. \.
Scena od filmot „Vreme bez vojna“
†VREME BEZ VOJNA# – igran
film spored scenarioto na Si-
mon Drakul, vo re`ija na Branko
Gapo (1969). Dramati~na slika za
raspa|aweto na makedonskoto se-
lo. Moderno koncipiranata re-
`ija, dokumentaristi~kata fak-
tura na fotografijata i metafo-
ri~kata monta`a go postavuvaat
vo krugot na eden od esteti~ki naj-
smelite, najkvalitetni i najori-
ginalni makedonski filmovi.
G. V.
VRENCOSKI, Slav~o (Prilep,
24. VIII 1937) – arhitekt i urba-
nist. Diplomiral na Arhitek-
tonskiot otsek na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje (1963). Rabo-
tel vo Biroto za urbanizam pri
Op{tinata Prilep kade go izra-
botil Osnovniot urbanisti~ki
plan na Prilep (1967), vo proek-
tanskoto biro „Graditel“ vo
Prilep i vo Zavodot za urbani-
zam i proektirawe kako glaven
proektant. Od 1980 g. raboti vo
Skopje: vo „Makedonija-tabak“,
vo Jugobanka i vo Stopanska ban-
ka. Pozna~ajni realizirani ob-
jekti: Ekonomski fakultet vo
Prilep (1976); deloven objekt na
SIZ vo Kru{evo (1977); Op{tin-
ski sud vo Kru{evo (1977); Osigu-
ritelen zavod „ZOIL“ vo Pri-
lep (1978); deloven objekt „Make-
donija-tabak“ vo Skopje (1980);
kompleks „Moto trejd“ vo nasel-
bata „^ento“ vo Skopje (1989).
Kr. T.
315
V VRETENAROV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

VRETENAROV, Din~o (s. Ovaja,
Sersko, ? – Petri~ko, IX 1924) –
vojvoda na VMRO. Po Prvata
svetska vojna bil vojvoda na
VMRO vo Svetivra~ka okolija,
blizok sorabotnik na A. Vasilev.
Poradi u~estvoto vo ubistvoto
nad T. Aleksandrov, bil likvidi-
ran vo vremeto na gornoxumajski-
te ubistva vo Petri~ko od VMRO
na Iv. Mihajlov.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premre-
`iwata na makedonskoto revolucioner-
no dvi`ewe. Predgovor i redakcija prof.
d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003.
Z. Tod.
Vilinsko kow~e (Anax imperator Leach.)
VRETENCE, KRALSKO (Anax
imperator Leach.) – krupen insekt
od redot vilinski kow~iwa (Odo-
nata). @ivee vo krajbre`jata i
pokraj {umskite pati{ta. Akti-
ven e dewe. Isklu~itelno e dobar
i brz leta~. Se hrani so ~lenko-
nogi, koi gi lovi i gi jade vo let.
Se pojavuva od juni do septemvri.
@enkata polaga jajca vo voda.
Larvite se grablivi, se hranat so
sitni ribi i drugi vodni `ivot-
ni. Rasprostranet e vo Evropa so
najseverna granica na prostira-
we vo severna Anglija i vo Pol-
ska. Vo Makedonija se sre}ava po-
retko.
LIT.: Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
uber die Libellen (Odonata) in Mazedonien, Ac-
ta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1986, 18(5):
125-158; Biljana Karaman, Les Odonates du Lac
de Prespa (Macedoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et L’analyse zoogeog-
raphique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110; Jon~e [apkarev,
Zoologija na bez’rbetnite `ivotni,
Skopje 1991. V. T. K. – M. Kr.
VRE[ (@ELEZNO DRVO) (Ta-
marix L., fam. Tamaricaceae) – rod,
verojatno so 75 evroaziski listo-
padni grmu{ki, retko mali drvja,
so lu{pesti listovi, koi pa|aat
zaedno so kratkorastite. Cveto-
vite se sitni (beli, rozovi, crve-
ni), sobrani vo gusti, metlesti
socvetija. Drvoto e te{ko (`e-
lezno). Gi naseluva peso~i{tata
kraj rekite i moriwata. Vo RM se
prirodno zastapeni vidovite T.
parvifolia D.C., T. tetrandra Pall. i T.
pentandra Pall. Al. And.
VRNE@I VO MAKEDONIJA.
Vrne`ite vo Makedonija se glav-
no od do`d, a vo zimskiot period
ima i sneg. Udelot na snegot na
viso~ina od 400 m n.v. vo vkupna-
ta koli~ina na vrne`i e okolu
10%, a na viso~ina od 1.500 m po-
ve}e od 30%. Geografskata ras-
predelba na vrne`ite vo Makedo-
nija e dosta nepravilna, uslovena
glavno od kompliciraniot rel-
jef, op{tata i sekundarnata cir-
kulacija na vozduhot i od nasta-
nuvaweto na vrne`ite so termi~-
ka konvekcija. Spored geograf-
skata raspredelba na vrne`ite
najsu{en prostor vo Makedonija
e nejziniot centralen del (od
Gradsko do Skopje, kako i Rado-
vi{koto i Prilepskoto Pole),
so prose~no godi{no koli~estvo
na vrne`i od 440 do 492 mm. Od
ova podra~je vrne`ite se zgole-
muvat vo site pravci. Tie vo Pri-
lepsko, [tipsko, Ko~ansko i
Del~evsko Pole se 500–600 mm, a
vo Stru{kiot, Resenskiot kraj i
vo dolniot tek na Vardar se 700
–800 mm. Najmnogu vrne`i dobi-
vaat planinite na zapad od rekata
Vardar, a posebno planinite na
makedonsko-albanskata granica.
Najmnogu vrne`i vo Makedonija
ima vo slivot na rekata Radika,
nad 1.400 mm, a nad 1.000 mm ima-
at isto~nite padini na Korab i
Jablanica i podra~jeto na Mav-
rovsko Ezero. Na planinata Jaku-
pica se okolu 1.000 mm, a na pla-
ninite vo Isto~na Makedonija,
isto~no od rekata Vardar se pod
1.000 mm godi{no. Vrne`ite naj-
mnogu se naesen, vo mesecite ok-
tomvri i noemvri. Sporedniot
maksimum e vo april i maj.
Vo Makedonija se ~esti i pojavi-
te na porojni vrne`i vo letniot
period prosledeni so pojava na
grad. Najgradobijni podra~ja se
Berovsko, Kumanovsko, Gevgeli-
sko, Strumi~ko i Pelagonisko.
Pojavite na grad gi ima sekoja go-
dina i toa vo mesecite maj i juni,
a vo nekoi godini i vo drugite me-
seci i predizvikuvaat zna~itel-
ni {teti, koi sekoga{ se ograni-
~eni na pomali povr{ini.
LIT.: Angel Lazarevski, Klimata vo Ma-
kedonija – vrne`ite vo SR Makedonija,
„Geografski razgledi#, kn. 8–9, Skopje,
1971; Mihailo Zikov, Klima i klimatska
regionalizacija vo Republika Makedoni-
ja, „Geografski razgledi#, br. 30, Skopje,
1995. M. Z.

Prose~na godi{na koli~ina na vrne`ite po merni mesta vo Republika Makedonija vo periodot 1961-1990 g.
M.M/MESEC I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII GOD.
1.LAZAROPOLE 103.6 96.2 99.2 85.2 86.5 58.0 47.2 50.8 67.8 95.1 144.4 130.4 1068.0
2.KRU[EVO 63.8 67.9 68.9 64.2 85.2 59.8 43.2 39.1 51.7 76.0 97.6 89.6 799.9
3.KI^EVO 80.8 66.3 69.6 54.7 65.0 46.6 40.0 38.6 48.7 65.9 106.4 120.0 764.0
4.TETOVO 72.4 62.2 63.2 56.1 69.3 41.1 37.5 29.8 38.7 60.8 90.4 82.2 719.0
5.RESEN 72.6 70.2 58.6 48.6 68.0 36.7 24.7 28.6 45.9 74.3 103.0 81.8 710.5
6.OHRID 64.8 67.4 63.2 50.5 60.5 38.4 24.9 33.4 40.6 66.1 92.8 78.7 696.0
7.M.BROD 62.4 61.0 63.2 53.0 68.7 47.6 33.8 34.6 36.8 60.7 89.6 72.4 686.0
8.GEVGELIJA 48.9 64.3 65.3 54.5 65.0 44.7 30.1 32.2 31.7 65.6 92.9 75.1 671.0
9.NOV DOJRAN 43.3 56.6 58.6 54.3 56.5 47.1 33.1 34.3 33.2 57.4 87.3 64.2 630.0
10.KR.PALANKA 40.1 41.3 45.7 51.6 72.5 66.1 56.5 48.5 45.3 43.5 63.5 48.6 623.0
11.BITOLA 50.2 51.1 51.2 44.3 60.9 40.9 39.1 31.7 39.1 65.6 72.8 69.6 609.0
12.BEROVO 40.3 44.2 42.6 48.9 71.4 63.0 46.0 42.5 37.1 46.5 61.1 54.2 599.0
13.D.KAPIJA 48.0 46.8 49.0 44.7 58.1 41.1 32.5 21.0 31.1 50.8 63.9 71.5 561.0
14.STRUMICA 39.9 45.7 44.4 47.6 64.6 47.0 33.1 29.7 32.7 46.6 67.9 61.1 560.7
15.PRILEP 38.6 38.5 43.6 47.1 62.9 51.6 38.2 32.4 36.9 50.3 66.5 45.5 550.3
16.KUMANOVO 31.9 31.0 39.5 44.6 68.9 53.9 45.1 29.3 40.0 42.8 50.7 42.3 522.5
17.KO^ANI 36.2 36.2 37.7 41.8 58.1 51.8 41.2 36.3 32.2 42.2 60.0 43.5 514.2
18.SKOPJE 36.1 35.4 39.9 40.2 59.7 46.2 34.0 26.9 35.5 42.2 54.5 50.6 504.0
19.ERXELIJA 29.5 30.9 40.1 41.4 55.3 49.5 40.2 30.8 41.0 49.0 54.7 66.1 492.0
20.[TIP 30.0 28.7 32.9 39.6 58.0 47.2 37.2 31.1 31.1 44.9 52.0 39.9 472.0
21.RADOVI[ 32.5 39.0 40.9 34.2 48.1 36.0 33.6 22.8 33.0 41.0 50.8 40.3 452.3
22.T.VELES 29.3 30.7 34.5 37.7 49.0 40.1 35.6 25.0 27.3 38.2 52.1 58.0 440.0

316
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Redosledot na mernite mesta e vo soglasnost so tabelarniot pregled na vrne`ite
Karta na srednite godi{ni koli~estva vrne`i vo mm po viso~ina vo periodot 1961-1990 g.
(Izvor: A. Lazarevski, 1993 g.)
VROCLAVSKI, K{i{tof (Ra-
dom, Polska, 28. IX 1937) ‡ profe-
sor po makedonska literatura i
makedonski jazik na Var{avskiot
univerzitet, specijalist za ju`no-
slovenskiot folklor. Diplomi-
ral slavistika na Var{avskiot
univerzitet. Dve godini rabotel
vo Instiututot za polski jazik,
kade {to go izu~uval srpsko-hr-
vatskiot jazik, a potoa do{ol za
lektor po polski jazik na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje (11.
X 1967, kako vtor lektor po pols-
ki jazik, po prof. V. Pjanka).
Vedna{ go zapo~nal prou~uvawe-
to i sobiraweto na makedonskoto
narodno tvore{tvo, posebno vo s.
Pe{tani (Ohridsko), Ohrid i s.
Krstec (Prilepsko). Po vra}a-
weto vo Polska rabotel kako lek-
tor po polski jazik za stranci (do
1978), magistriral i doktoriral
na materijalot od sobranite make-
donski narodni prikazni. Bil
direktor na Institutot za slo-
venska filologija vo Var{ava
(1878) i gi prezel predavawata po
makedonska literatura i make-
donski jazik od prof. V. Pjanka.
VRHOVEN V
K{i{tof
Vroclavski
BIBL. Folkloristi~ki bele{ki kon
dramata „Parite se otepuva~ka“, I i II,
„Makedonski folklor“, VII, 14 i IX, 18,
Skopje, 1974 i 1976, 87-92 i 25-35; Make-
donskiot naroden raska`uva~ Dimo
Stenkoski, I Folkloristi~ka mono-
grafija, II Tekstovi, Skopje, 1979 i 1984;
Sporedbena monografija na makedonsko-
to selo Jablanica i polskoto selo
Pjentki Grenzki, tom 3 Mitski predani-
ja, Skopje, 1992 (so koavtor).
LIT.: Zdravko Stamatovski, Eden poln,
~ist izvor. Razgovori na Seminarot za
makedonski jazik, litertura i kultura:
K{i{tof Vroclavski, „Nova Makedoni-
ja“, 2. IX 1992, 10. S. Ml.
Obi~na vrtimu{ka
VRTIMU[KI ili ribarki
(Sterna, Chlidonias) – rodovi na ma-
li, do sredno golemi ptici od fa-
milijata galebi (Laridae), od koi
samo 5 vidovi se sre}avaat kaj
nas: obi~na vrtimu{ka (Sterna hi-
rundo), mala vrtimu{ka (Sterna al-
bifrons), crna vrtimu{ka (Chlido-
nias nigra), belokrila vrtimu{ka
(Chlidonias leucopterus) i belobra-
da vrtimu{ka (Chlidonias hybrida).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
VRHOVEN SUD NA DFM/NRM/
SRM/RM ‡ najvisoka sudska in-
stancija vo sudskiot sistem na
Makedonija. Vrhovniot sud na
DFM e formiran vo Skopje, so
Povelbata za ustrojstvo na re-
dovnite narodni sudovi vo Fede-
ralna Makedonija {to ja donese
Prezidiumot na ASNOM (1945).
Vrhovniot sud na NRM e vostano-
ven so Ustavot na NRM (1946),
Vrhovniot sud na SRM so Usta-
317
V VRHOVEN
Zgradata na Vrhovniot sud na RM
vot na SRM (1963 i 1974) i Vrhov-
niot sud na RM so Ustavot na RM
(1991). Vrhovniot sud na RM e sos-
taven od 25 sudii. Funkcijata pret-
sedatel na Vrhovniot sud od 2004
g. ja vr{i sudijata Dane Iliev.
LIT.: Zbornik ‡ Vrhoven sud na Republi-
ka Makedonija (1945–2002), Kumanovo,
2003. Gor. L.-B.
VRHOVEN [TAB NA NOV I
POJ (1941–1945) – vrhovno voeno
i politi~ko rakovodstvo na
NOVJ. Bil formiran kako G[ na
NOPOJ, na ~elo so J. B. Tito (27.
VI 1941). Bil vrhovno voeno i po-
liti~ko pretstavni{to na NOVJ
do odr`uvaweto na Prvoto zase-
danie na AVNOJ (noem. 1942). Na
sovetuvaweto vo Stolice bil
preimenuvan vo V[ na NOPOJ
(26. IX 1941), a po formiraweto
na Prvata proleterska brigada
vo V[ na NOV i POJ (22. XII
1941). Imal odlu~uva~ka funkci-
ja za uspehot na vojnata protiv
fa{isti~kite okuptori i nivni-
te vnatre{ni sorabotnici i za
sozdavawe na Jugoslovenskata fe-
deracija. Vl. Iv.
Miodrag
Vr~akovski
VR^AKOVSKI, Miodrag Radi-
voev ([tip, 27. XI 1946) – radio-
log, redoven prof. na Med. f. Os-
novno obrazovanie zavr{il vo
[tip, a sredno i Med. f. (1971) vo
318
Skopje. Specijalist po radiolo-
gija od 1977, a doktorat po medi-
cinski nauki odbranil vo 1987 g.
i stanal nastavnik po radiologi-
ja na Med. f. vo Skopje. Posebna
specijalnost mu e nevroradiolo-
gijata, od koja objavil nad 150
trudovi, kako i dve knigi. Bil di-
rektor na Radiolo{kiot insti-
tut. Poznat i so kompozitorska
muzi~ka aktivnost. N. P.-J.
VR[NIK ‡ neolitska naselba
kaj s. Tarinci, [tipsko. Vo 1958
g., vo organizacija na Narodniot
muzej vo [tip, a pod rakovodstvo
na Milutin i Draga Gara{anin,
bilo izvr{eno sonda`no iskopu-
vawe pri {to se otkrieni ostato-
ci od naselba, so kulturen sloj od
okolu 4 m, vo koj se izdvoeni ~eti-
ri fazi na obnovuvawe, ispolne-
ti so arhitektonski, materijalni
i paleontolo{ki artefakti. Bi-
la formirana vo raniot neolit, a
nejzinata evolucija se odvivala
do krajot na docniot neolit. Spo-
red nejziniot stratigrafski i
kulturen karakter, neolitot vo
Isto~na Makedonija dolgo be{e
poznat pod imeto Vr{ni~ka kul-
turna grupa. So otkrivaweto na
Anzabegovo e izmeneto vo Anza-
begovo‡Vr{nik kulturna grupa.
LIT.: Milutin i Draga Gara{anin, Neo-
litska naselba „Vr{nik“ kaj selo Tarin-
ci, „Z[NM“, II, 1961, 7‡40. V. S.
VTOR KUMANOVSKI NAROD-
NOOSLOBODITELEN PARTI-
ZANSKI ODRED ‡ v. Kumanov-
ski narodnoosloboditelen par-
tizanski odred.
Vtoriot crkovno-naroden sobor (1958)
VTOR CRKOVNO-NARODEN
SOBOR (Ohrid, 4 – 6. X 1958) –
odr`an vo Soborniot hram na oh-
ridskite arhiepiskopi „Sveta
Sofija“, so u~estvo na 219 delega-
ti na sve{tenstvoto, mona{tvo-
to i makedonskiot pravoslaven
narod, ja vozobnovi svojata drev-
na crkva – Ohridskata arhiepis-
kopija so ime Makedonska pra-
voslavna crkva. MPC dobi pog-
lavar, prv po ukinuvaweto na Oh-
ridskata arhiepiskopija vo 1767
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
g. so titula Negovo Bla`enstvo
Arhiepiskop ohridski i skopski
i Mitropolit makedonski Dosi-
tej. Soborot izbral i dvajca arhi-
erei, Kliment (Nikola Trajkov-
ski) i Naum (Tomo Dimovski) i
odlu~il celiot crkoven `ivot da
se odviva spored Ustavot na
MPC i spored kanonite na Pra-
voslavnata crkva. Na 5. X 1958 g.
bil vostoli~en prviot Arhie-
piskop na vozobnovenata Ohrid-
ska arhiepiskopija, odnosno na
Makedonskata pravoslavna crk-
va. Na 6 oktomvri se odr`ala pr-
vata redovna sednica na Soborot,
na koja bil donesen prviot Ustav
na Makedonskata pravoslavna
crkva.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987;
Avtokefalnosta na Makedonskata pra-
voslavna crkva, Skopje, 1972; Done Iliev-
ski, Arhiepiskop Ohridski i Makedon-
ski Dositej, Skopje, 1995. Rat. Gr.
VTORA MAKEDONSKA ME-
RIDA – avtonomna administra-
tivno-politi~ka i ekonomska ob-
last, formirana po pa|aweto na
Makedonija pod rimska vlast vo
168 g. pr.n.e. Vtorata merida na
istok grani~i so Strimon, bez
Herakleja Sintika i Bisaltija,
dodeka na zapad se protega do r.
Aksij, vklu~uvaj}i gi i Pajonci-
te, koi `iveat isto~no od Aksij;
centarot e vo g. Tesalonika. Ob-
lasta ima svoe upravno telo – So-
vet (Sinedrion) so ednogodi{en
mandat, a go so~inuvaat pretstav-
nici od gradskite op{tini. Vo
nadle`nost na sinedrionite e do-
nesuvaweto odluki za izbor na
novi magistrati i za sobirawe na
godi{niot danok za Rim. Grado-
vite ja zadr`uvaat svojata lokal-
na samouprava i prodol`uvaat da
bidat osnovni administrativni
edinici so sopstveni magistrati
i dr. organi na vlast.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Titi Livy, Ab urbe condita, libri, Lipsiae,
1906; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
VTORA MAKEDONSKA (TIK-
VE[KA) NARODNOOSLOBO-
DITELNA UDARNA BRIGA-
DA (s. Fu{tani, pl. Ko`uv, vo
Egejskiot del na Makedonija, 20.
XII 1943 ‡ juni 1945) ‡ voena edi-
nica na NOV i POM. Bila for-
mirana od 480 borci na NO ba-
taljon †Stra{o Pinxur#, Vtori-
ot bataljon na Tretata operativ-
na zona na NOV i POM i Bugar-
skiot NO bataljon †Hristo Bo-
tev#. Po nekolku dena, bataljonot
†Hristo Botev# izlegol od nejzi-
niot sostav (23. XII), a bil prik-
lu~en NO bataljon †Mir~e Acev#.
Brigadata vodela uspe{ni borbi
protiv okupatorskite sili vo
Tikve{ijata, Meglensko, Gevge-
lisko, Mariovsko i Prilepsko.
Bide}i narasnala na okolu 1.200
borci, od nea bile izdvoeni dva
bataljona, koi vlegle vo sostavot
na Pettata i Sedmata makedonska
NO brigada (sredina na avgust).
Brigadata naskoro potoa vlegla
vo sostavot na ^etirieset i prva-
ta (makedonska) divizija na
NOVJ (25. VIII) i u~estvuvala vo
zavr{nite operacii za oslobodu-
vaweto na Prilep i Ki~evo (15-
18. XI), a potoa vlegla vo sostavot
na ^etirieset i osmata (makedon-
ska) divizija na NOVJ (prvata
polovina na dekemvri 1944), koja
bila vklu~ena vo Prvata armija
na NOVJ (prva polovina na janua-
ri 1945) i zaminala i u~estvuvala
vo probivot na Sremskiot front,
za osloboduvawe na Hrvatska i
izbila na Celje (Slovenija).
LIT.: Vtora makedonska udarna brigada,
Skopje, 1973; Tikve{ijata vo NOV 1941-
1945. Partizanski odredi i voeni edini-
ci. (Materijali od Nau~niot sobir odr-
`an na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadar-
ci), Kavadarci-Negotino, 1984; Lazo Ka-
lajxiski-Dobri, Pobedata kaj Tu{in,
„Nova Makedonija#, XL, 13452, Skopje, 4.
VII 1984, 4; Makedonija od ustanka do slobode
1941‡1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
VTORA MAKEDONSKO-RIM-
SKA VOJNA (200–197 g. pr.n.e.) –
vojna na makedonskiot kral Fi-
lip V (221–179 g.) protiv Rimska-
ta Republika. Vo sojuz so Rim vle-
guvaat: Rodos, Pergam, Atina,
Ilirite, Dardancite i helenski-
te dr`avi. Sojuzenite vojski ja
osvojuvaat Antipatrija vo 200 g.
Aleksandar III, moneta, avers/revers
pr.n.e. i se obiduvaat da navlezat
vo Makedonija. Vo prvite godini
na vojnata Filip V uspe{no se
sprotivstavuva na Rimjanite i
obezbeduva cvrsta pozicija na r.
Aos. Do re{ava~ka bitka me|u
makedonskata i rimskata vojska
doa|a vo juni 197 g. pr.n.e. kaj Ki-
noskefala vo koja makedonskata
falanga i pokraj po~etnite uspe-
si e celosno razbiena. Makedon-
cite imaat golemi zagubi: zaginu-
vaat 8.000 vojnici, a 5.000 se zaro-
beni. Filip V go napu{ta boi{-
teto, a pri povlekuvaweto ja pali
kralskata arhiva vo Larisa, pred
taa da padne v race na Rimjanite,
pri {to se spasuvaat dr`avnite
dokumenti. Vo Tempa se sklu~uva
primirje i Filip V se povlekuva
vo Makedonija.
LIT.: Polybius, The Histories, Harvard Univer-
sity Press, 1960; Titi Livy, Ab urbe condita, Lip-
siae, 1906; Istorija na makedonskiot na-
rod 1, Skopje, 2000.
VTORA OPERATIVNA ZONA
na NOB na Makedonija (1943) –
formirana so naredba na G[ na
NOV i POM vo mart 1943, a po~-
nuva da funkcionira od 20 maj
1943 g. Zonata go opfa}a prosto-
rot ju`no od linijata Debar–Ki-
~evo–Brod–Bogomila i zapadno
od `elezni~kata linija Bogomi-
la–Prilep–Bitola, so gradovite:
Struga, Ohrid, Resen, Bitola,
Prilep i Kru{evo i nivnite
okolii. [tabot na Zonata izvr-
{il reorganizacija na postojni-
te partizanski odredi i formi-
ral novi, sproveduval mobiliza-
cija na novi borci i gi organizi-
ral site voenozadninski ustano-
vi (komandi na mestata, selski i
reonski stra`i, sorabotuval so
selskite NOO) vo soglasnost so
direktivite na G[ na NOV i
POM. Vo avgust 1944 g. bila re-
organizirana i malku prostorno
pro{irena. Vo po~etokot na ok-
tomvri 1944 g. bila preimenuvana
i teritorijalno reorganizirana
vo Vtora korpusna oblast na
NOV i POM.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite
organi vo Narodnoosloboditelnata voj-
na na Makedonija (1941 – 1945), Skopje,
1992. M. Mih.
VTORI AVGUST (1903‡1944) ‡
dr`aven praznik na RM. Na 2 av-
gust 1903 g. zapo~nalo senarodno-
to oru`eno vostanie, organizi-
rano i predvodeno od Makedon-
skata revolucionerna organiza-
cija pod devizata †Makedonija na
Makedoncite#. Vo oslobodenoto
Kru{evo bilo objaveno sozdava-
we Kru{evska Republika. Make-
donskiot narod ja demonstriral
svojata odlu~nost da se izbori za
sloboda i za dr`avnost.
Na 2 avgust 1944 g. se konstituira
suverena makedonska nacionalna
VTORI V
dr`ava ‡ Demokratska Makedo-
nija. ASNOM se proglasil za vr-
hovno zakonodavno i izvr{no
pretstavni~ko telo i za najvisok
organ na dr`avnata vlast, se us-
voila Deklaracija za pravata na
gra|anite vo Demokratska Fede-
ralna Makedonija, a makedonski-
ot jazik bil oficijaliziran kako
slu`ben jazik vo makedonskata
dr`ava.
A. [uk.
Enterierot vo spomen-obele`jeto Makedonium
vo Kru{evo
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, II, Skopje, 1981. M. Min.
VTORI BATALJON NA TRE-
TATA OPERATIVNA ZONA
NA NOV I POM (pl. Kajmak~a-
lan, 30. X ‡ 20. XII 1943) ‡ voena
edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 113 borci na NO ba-
taljon †Stra{o Pinxur#, novop-
ristignati borci od Tikve{ijata
i Gevgelisko, rabotnici od rud-
nikot Dudica i Italijanskata
~eta †Garibaldi#od 28 borci.
Upatuvaj}i se kon Vele{ko, vo-
del borba so bugarskoto obezbe-
duvawe kaj s. Vitoli{te (3. XI),
gi uni{til bugarskite polici-
ski stanici vo selata Pol~i{ta
(4. XI), Klinovo (Mariovsko, 6.
XI) i arhivata na Op{tinata vo
Pletvar. Bidej}i ne do{lo do
planiranoto povrzuvawe so Pr-
vata makedonsko-kosovska NO-
UB, od bezbednosni pri~ini, se
vratil na pl. Ko`uf i vlegol vo
sostav na Vtorata makedonska
NOUB.
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945.
Dokumenti, kniga {esta, Kavadarci-Ne-
gotino, 1984.
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945.
Partizanski odredi i voeni edinici,
(Materijali od Nau~niot sobir odr`an
na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadarci), Ka-
vadarci-Negotino, 1984; Makedonija od us-
tanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987. S. Ml.
VTORI GEVGELISKI NAROD-
NOOSLOBODITELEN PAR-
TIZANSKI ODRED (Gevgelis-
ko, 18. V 1944 ‡ Gevgelija, 21. XI
1944) ‡ partizanska edinica na
NOV i POM. Bil formiral od
postojnata diverzantska grupa
(sredinata na april 1944), novo-
319
V VTORI
pristignati borci i partizani
od Gevgelisko vo drugi edinici
na NOV i POM, vkupno 15 borci.
Komandanti na Odredot bile
Mitko Brzilov i Risto Dimit-
rovski (26. VII ‡ 12. IX 1944), po-
toa pak M. Brzilov, a politi~ki
komesari Aleko ]aev i Eftim
Dum~ev (od 15. IX 1944). Odredot
dejstvuval vo Gevgelisko i Va-
landovsko, miniraj}i ja `elez-
ni~kata linija Miravci‡Gevge-
lija, borej}i se protiv german-
skite i bugarskite sili i kontra-
~etnicite na svoeto podra~je,
u~estvuvaj}i vo osloboduvaweto
na naselenite mesta i vo zaposed-
nuvaweto na grani~nata linija s.
Uma ‡ s. Konsko kon Grcija. Bro-
jot na borcite postojano rastel.
Na neprijatelskite sili im nane-
le zagubi od okolu 140 ubieni i
zna~itelen broj zarobeni.
LIT.: Aleko ]aev, Formiraweto i bobe-
niot pat na Vtoriot gevgeliski par-
tizanski odred, Gevgelija i Gevgelisko
vo NOV (april 1943 ‡ maj 1945), Gevgelija,
1982, 452-471. S. Ml.
VTORI JU@NOMORAVSKI
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
(s. Stre{kovci‡Novo Selo, na
Babi~ka Gora i Suva Planina, 20.
II 1943 ‡ mart 1944) ‡ voena edini-
ca na NOV i POS. Bil formiran
od okolu 100 borci na Crnotrav-
skiot NOPO. Povremeno vo nego
imalo i golem broj Makedonci od
Kumanovsko. Dejstvuval me|u Ni-
{ava, Ju`na Morava, P~iwa i
srpsko-bugarskata granica. Odre-
dot ja napadnal bugarskata posada
vo Trgovi{te (15. IX), uni{til
kompozicija na `elezni~kata
pruga Bujanovac‡Pre{evo i gi
napadnal bugarskite sili vo s.
Klenike (19. IX), a potoa vodel i
borba so ~etnicite na pl. Kozjak.
Koga bore~kiot sostav narasnal
na okolu 700 borci (7. XI), eden
negov bataljon vlegol vo sostav
na Vtorata ju`nomoravska NO
brigada, a go pomognal i formi-
raweto na bugarskiot Trnski
NOPO. Vo napadot na Kriva Pa-
lanka oslobodil okolu 1.000 sob-
rani makedonski internirci (ja-
nuari 1944), a potoa zaedno so
drugi edinici go razbil Vardar-
skiot ~etni~ki korpus (fevrua-
ri). Od borci na Odredot bila
formirana i Pettata ju`nomo-
ravska NO brigada (fevruari
1944) i [estata ju`nomoravska
NO brigada (mart 1944). Vo toa
vreme i bil preimenuvan vo Cr-
notravski NOPO.
LIT.: d-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucija-
ta 1941–1944, INI, Skopje, 1972; Makedo-
nija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik
radova), Beograd, 1987. S. Ml.
320
VTORI KI^EVSKI NAROD-
NOOSLOBODITELEN PAR-
TIZANSKI ODRED (VTORI
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
NA PRVATA OPERATIVNA
ZONA NA NOV I POM) (16. VI
‡ 23. IX 1943) ‡ partizanska edi-
nica na NOV i POM. Bil for-
miran od izdvoeni borci od Ki-
~evsko od Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO i gi obezbeduval selata
od balistite i ka~a~kite bandi.
Odredot izvr{il niza uspe{ni
akcii: diverzija na PTT postroj-
kite na pl. Jama (28. VI); upadnal
vo Kru{evo (1/2. VIII) vo znak na
odbele`uvawe na Ilinden; for-
miral NOO vo selata Popovec i
Izvor (Ki~evsko, 17. VIII); izvr-
{il diverzija na `elezni~kata
linija Ki~evo‡Ohrid (20. VIII);
napad na italijanska avto-kolona
kaj s. Malkovec (Ki~evsko); napad
na `elezni~kata stanica Prese-
ka; go razru{il `elezni~kiot
most kaj s. Izvor; isekol okolu
300 PTT stolbovi (po~etok na
septemvri); zaedno so Ki~evsko-
mavrovskiot NOPO go oslobodi-
le Ki~evo (11. IX); vodel borba so
okolu 200 bugarski vojnici kaj s.
Bigor Dolenci (12. IX) i u~estvu-
val vo razoru`uvaweto na itali-
janskata vojska vo Ki~evsko. Na-
skoro potoa vlegol vo sostavot na
Ki~evskiot NO bataljon.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucija-
ta 1941–1944, INI, Skopje, 1972. S. Ml.
VTORI KOSOVSKO-METOHIS-
KI BATALJON „BORIS VUK-
MIROVI]“ (pl. Dajti, Albani-
ja, 20. IX 1943 ‡ s. Slivovo, Ohrid-
sko, 11. XI 1943). Bil formiran od
140 pripadnici na NOD od Koso-
vo i Metohija i od Makedonija os-
lobodeni od tiranskiot zatvor i
od logorot Porto Romano (kaj
Dra~) po kapitulacijata na Ita-
lija. Po desetdnevni voeni ve`-
bi, se upatile kon Debar (po~e-
tok na oktomvri). Vo Debarca im
se priklu~ile i okolu 40 borci
na [arplaninskiot NOPO.
U~estvuval vo osloboduvaweto
na Ki~evo (1. XI) i vo borbite so
germansko-balisti~kite sili na
pl. Bukovik, Ki~evsko (1‡6. XI).
Pri formiraweto na Prvata ma-
kedonsko-kosovska NOUB, batal-
jonot vlegol vo nejziniot sostav.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Brigada na bratstvoto i edins-
tvoto, Prvata makedonsko-kosovska
udarna, Skopje, 1958; Du{an Ristoski,
Hronologija na nastani od narodnooslo-
boditelnata vojna 1941-1945 godina vo
Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izda-
nie, Ki~evo, 1984; Makedonija od ustanka do
slobode 1941-1945, (Zbornik radova), Beograd,
1987; D-r Marjan Dimitrijevski, Make-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
donskata vojska 1944–1945, INI, Skopje,
1999, 66. S. Ml.
VTORI KRU[EVSKI NAROD-
NOOSLOBODITELEN PAR-
TIZANSKI ODRED (Kru{ev-
sko, po~etokot na juni 1944 ‡
slobodno Kru{evo, 9. IX 1944) ‡
partizanska edinica na NOV i
POM. Odredot narasnal na oko-
lu 400 borci (avgust 1944). Kaj s.
Divjaci (Kru{evsko) ja razoru-
`al bugarskata grani~na karau-
la i zaplenil 98 pu{ki i drugo
vooru`uvawe (2. IX), a po nekol-
ku dena go oslobodil i gradot
Kru{evo (8. IX). Naredniot den
od nego i od novopristignatite
borci bila formirana Petnae-
settata makedonska (kru{evska)
NO brigada.
LIT.: Kru{evo, Skopje, 1977; Makedonija
od ustanka do slobode 1941-1945 (Zbornik rado-
va), Beograd, 1987. S. Ml.
VTORI KUMANOVSKI NA-
RODNOOSLOBODITELEN BA-
TALJON „HRISTIJAN TODO-
ROVSKI-KARPO[“ (s. Bajlov-
ce, Kumanovsko, 22. II 1944 ‡ s.
@egqane, Kumanovsko, 26. II 1944)
‡ voena edinica na NOV i POM,
poznat i kako Prv udaren batal-
jon. Bil formiran od brojno na-
rasnatiot Prvi kumanovski NO
bataljon „Jordan Nikolov-Orce#
na okolu 250 borci i novopris-
tignatite borci od Kumanovsko.
Postoel samo ~etiri dena, bidej-
}i pri formiraweto na Tretata
makedonska NOUB vlegol vo nej-
ziniot sostav.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
LIT.: Spomen zbornik na zaginatite
borci od NOV i `rtvi na fa{isti~ki-
ot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945, Kumanovo, 1976, 178. S. Ml.
VTORIOT SOLUNSKI OKRU-
@EN KONGRES NA TMORO
(Solun, 10–12. VIII 1905) – eden od
najzna~ajnite okru`ni kongresi
vo periodot od Ilindenskoto
vostanie do Rilskiot op{t kon-
gres na Revolucionernata orga-
nizacija. Vostanieto postavi mno-
gu seriozni pra{awa {to baraa
preispituvawe i preocenka na
organizacijata, celite i odnosi-
te so sosedite i so me|unarodnite
faktori, no i na programata,
strategijata i taktikata na nata-
mo{nata borba. U{te vo 1903 i
1904 g. se organiziraat razni so-
vetuvawa i nekolku okru`ni kon-
gresi. Vo juni 1905 g. e odr`an i
kongres na Solunskot revolucio-
neren okrug. Opasnosta od podel-
ba na zemjata stanuva sè poizgled-
na. Kako podgotovka za pretstoj-
niot Rilski op{t kongres na
TMORO, vo Solun e svikan Vtor
okru`en kongres, na koj prisus-
tvuvaat po eden delegat od Solun-
skiot, Kuku{kiot, Dojranskiot,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Tikve{kiot, Gevgeliskiot i Vo-
denskiot revolucioneren reon, a
namesto delegat enixevardarci
pismeno go ispra}aat svoeto mis-
lewe. Op{irniot Protokol od
Kongresov vo 10 to~ki kriti~ki
gi sintetizira svoite sogleduva-
wa i zaklu~oci za situacijata i
vo Organizacijata i vo zemjata i
donesuva striktni preporaki za
pretstojniot op{t kongres. Za
delegati na Rilskiot kongres se
izbrani: Boris Mon~ev i vojvodi-
te Argir Manasiev i Dobri Das-
kalov.
LIT.: Bla`e Ristovski, Protokol na
Vtoriot solunski okru`en kongres (odr-
`an vo Solun od 10-12. VIII 1905 godina),
„Sovremenost“, XIV, 3, 1964, 305-319 [Is-
toto vo kn. Stoletija na makedonskata
svest. Istra`uvawa za kulturno-nacio-
nalniot razvitok, Skopje, 2001, 327-345];
Ivan Katarxiev, Prilog kon prou~uvawe-
to na VMRO po Ilindenskoto vostanie.
Zapisnik od Vtoriot kongres na Solun-
skiot revolucioneren okrug, „Glasnik na
INI“, X, 1, 1965, 231-251. Bl. R.
VUEVI], Pavle (Ruma, 22. VIII
1881 – 17. XI 1966) – srpski geog-
raf. Osnovno u~ili{te i gimna-
zija zavr{il vo Novi Sad. Fizi~-
ka geografija, geologija i meteo-
rologija studiral vo Viena, kade
{to po diplomiraweto ja odbra-
nil doktorskata disertacija „Ti-
sa – potamolo{ka studija# (1904).
Po pokana na Jovan Cvii} vo 1907
g. doa|a vo Belgrad, kade {to na
Filozofskiot fakultet bil iz-
bran za docent po predmetite
Klimatologija i Meteorologija.
Vo 1919 g. bil izbran za vonreden
profesor, a 1921 g. za redoven pro-
fesor. Bil {ef na Katedrata za
meteorologija na PMF vo Bel-
grad, upravnik na Geografskiot
institut „Jovan Cvii}# pri SA-
NU, redoven ~len na SANU, po-
~esen doktor na Vienskiot uni-
verzitet i do`ivoten po~esen
pretsedatel na Srpskoto geog-
rafsko dru{tvo. Objavil pove}e
zna~ajni nau~ni trudovi i uni-
verzitetski u~ebnici, glavno od
oblasta na meteorologijata i
hidrologijata. Nekoi od niv
pretstavuvaat klasi~ni dela vo
naukata.
BIBL.: O podnebqu Skopske kotline,
„Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, kw.
X, 1931; PoreÚewe podnebqa u Ohridskoj i
Bitoqsko-prilepskoj kotlini, „Glasnik
geografskog dru{tva#, sv. XIX, Beograd,
1933; Klima Makedonije, „II Kongres na ge-
ografite od FNR Jugoslavija#, Skopje,
1951.
LIT.: Du{an Duki, @ivot i rad Pavla
Vujevi¢a, „Glasnik Srpskog geograf-
skog dru{tva#, XLVI, 2, Beograd, 1966.
Al. St.
VUZEVSKI, Voislav Du{anov
(Kladovo, Srbija, 17. IV 1932 – Ro-
terdam, Holandija, 6. IX 1999) –
spec. patolog, prof. na Erazmus
univerzitetot vo Roterdam (Ho-
Voislav
Vuzevski
landija). Diplomiral na Med. f.
vo Skopje (1969), kade {to i go
polo`il specijalisti~kiot is-
pit po patologija (1976). Stru~no
se usovr{uva vo Pitsburg (SAD)
vo primenata na elektronskata
mikroskopija vo klini~kata i ek-
sperimentalnata patologija (1966–
1967). Vo 1976 g. ja odbranil dok-
torskata disertacija „Ultrastructu-
ral Basis of Acute Renal Allograft Re-
jection# vo Roterdam. Od 1969 g. e
vraboten na Institutot za kli-
ni~ka patologija na Erazmus uni-
verzitetot vo Roterdam, vo 1980 g.
izbran za prof. Na Univerzite-
tot go rakovodel Oddelot za di-
jagnosti~ka elektronska mikros-
kopija. Vo 1990 g. e izbran za pro-
fesor na Med. f. vo Belgrad. Na-
u~nata aktivnost na Vuzevski go
opfa}a poleto na primenata na
elektronskata mikroskopija vo
klini~kata medicina. Potesnata
oblast na istra`uvawata mu e
svrzana so prou~uvaweto na his-
togenetskoto poteklo na tumori-
te, na nivnoto biolo{ko odnesu-
vawe: diferencijacijata na tu-
morskite kletki, kompozicija na
citoskeletonot i na me|ukleto~-
niot matriks, adhezionite kle-
to~ni molekuli i nivnata uloga
vo odnos na invazivnite metas-
tatski sklonosti na tumorite.
Toj ja istra`uva i ultrastruktur-
nata osnova na akutnoto otfrla-
we na transplantiraniot bubreg,
kako i na histolo{kite promeni
kaj dermatovenerolo{kite bo-
lesti. Kako rezultat na negovite
istra`uvawa se objaveni sedum
monografii i nad 270 nau~ni i
stru~ni trudovi publikuvani vo
renomirani spisanija na angli-
ski, holandski i makedonski ja-
zik. Za ~len nadvor od rabotniot
sostav na MANU e izbran na 26.
VI 1997 g.
IZV.: „Bilten# na MANU. XII izborno
sobranie, predlozi na kand idati za izbor
na ~lenovi nadvor od rabotniot sostav,
Skopje, 26. VI 1997, 27–85.
BIBL.: Ultastructural Basis of Acute Renal Al-
lograft Rejection, Delft, 1976; Diagnostic Histo-
patology Kulit, Jakarta, 1988; Osnovi eksperi-
mentalne i klini~ke transplantacije, Beograd,
1989; koavtor: Macro and Micromorphology of
Premalignant and Malignant Skin Conditions,
Bll GMBH Alkmar, Holandija, 1982; Tatoeage,
VUKMANOVI]-TEMPO V
Glaxo B. V., 1988; Diagnostic Histopathology of
the Skin, Rotterdam, 1991; Histolo{ki atlas, Be-
ograd, 1995. M. Pol.
VUISI]-TODOROVSKA, Tawa
(Skopje, 28. VIII 1961) – balerina.
Obrazovanieto go dobiva pri
MBUC „Ilija Nikolovski-Luj“
vo Skopje, vo klasata na E. Ku-
{ovska. Primena za ~len na ba-
letskiot ansambl pri MNT
(1979). Zaminuva na ednogodi{na
specijalizacija vo Kiev (1980).
Prvenka na Baletot, lirska bale-
rina. Se istaknuva so ~ista ba-
Tawa
Vuisi}-
Todorovska
letska tehnika, dlaboka ekspre-
sivnost i vrvna tancova estetika.
ULOGI: Odeta i Odilija (P. I. ^ajkovski,
„Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam, „@i-
zel#), Julija (S. Prokofjev, „Romeo i Juli-
ja#), Golemata majka (Gl. Smokvarski, „Ma-
kedonska povest#), Ana Karenina (P. I.
^ajkovski, „Ana Karenina#) i dr. Em. X.
Svetozar
Vukmanovi}-
Tempo
VUKMANOVI]-TEMPO, Sve-
tozar (s. Podgor, kaj Bar, Crna
Gora, 14. VIII 1912 ‡ Re`evi}i,
Crna Gora, 6. XII 2001) ‡ pravnik,
komunisti~ki deec, general-pot-
polkovnik, jugoslovenski poli-
ti~ar i dr`avnik. Kako ~len na
KPJ (1935) i profesionalen re-
volucioner, podolgo vreme rabo-
tel na konsolidacijata na orga-
nizaciite na KPJ vo Srbija i
Makedonija (1937-1940). Na Pet-
tata Zemska konferencija na
KPJ bil izbran za ~len na CK na
KPJ (1940). Bil eden od organiza-
torite na NOAVJ, ~len na Vr-
hovniot {tab na NOV i POJ i
komandant na Glavniot {tab na
NOV i PO za BiH (1941-42). Ka-
ko delegat na CK na KPJ i na V[
321
V VUKMIROVI]
na NOV i POJ, bil ispraten na
partiska i voena rabota vo Make-
donija (kon krajot na fevruari
1943). Dal pridones vo formira-
weto na CK na KPM, dejnosta na
G[ na NOV i POM, aktivnosti-
te za formiraweto na Balkanski
{tab (leto 1943) i vo podgotovki-
te na Manifestot na G[ na
NOV i POM. Bil u~esnik vo
Fevruarskiot pohod i vo Pro-
letnata ofanziva vo Makedoni-
ja (1944), u~estvuval na sostano-
kot na makedonskata delegacija
na Inicijativniot odbor za
svikuvawe na ASNOM so NKOJ
(Vis, juni 1944), bil u~esnik na
Prvoto i na Vtoroto zasedanie
na ASNOM i u~estvuval vo pre-
govorite na makedonskoto rako-
vodstvo so pretstavnicite na bu-
garskata ote~estvenofrontovska
vlada vo Sofija (kon krajot na
septemvri 1944). Po vojnata izvr-
{uval zna~ajni funkcii vo Fede-
racijata: potpretsedatel na
SIS, pretsedatel na SSJ (1958-
1967), ~len na Pretsedatelstvoto
na CK na SKJ. Objavil pove}e
publicisti~ki i memoarski kni-
gi. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i na orden Naro-
den heroj na Jugoslavija (1951).
BIBL.: O narodnoj revoluciji u Gr~koj, Beog-
rad, 1949; Ekonomski problemi Jugoslavije, Be-
ograd, 1954; Sindikati u novim uslovima, I–II,
Beograd, 1962-63; Privredni razvoj i socijalisti-
ka izgradnja (1948–1958), Beograd, 1964; Iz-
brani govori i ~lanci, Beograd, 1964; Revolucija
koja te~e, I–II, Beograd, 1971; Borba za Bal-
kan, Beograd. 1980.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna
i revolucijata vo Makedonija 1941–1941,
tom I, kn. 1–7, Skopje, 1968–1983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941-
1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
VUKMIROVI], Nikola (s. Me-
terizi, Rieka kaj Cetiwe, Crna
Gora, 5. V 1872 ‡ Pe}, Kosovo, 21.
VIII 1966) ‡ u~esnik vo makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno-
to dvi`ewe i nositel na Ilin-
denska spomenica na NRM, tatko
na narodniot heroj od NOAVJ
Boro Vukmirovi}. Kako pe~al-
bar rabotel na izgradbata na Ko-
rintskiot Kanal, vo Romanija i
vo Bugarija, kade {to aktivno se
vklu~il vo TMORO i zel u~estvo
vo Ilindenskoto vostanie na Pi-
rin Planina. Po Vostanieto so
~eta na TMORO dejstvuval vo Nev-
rokopsko i Sersko i vo krvava
borba so mnogu `rtvi bil ranet i
zaroben (s. Fra{tani, Sersko, 13.
IV 1904), a potoa osuden od osman-
liskite vlasti. Kaznata ja izdr-
`uval vo nekolku osmanliski zan-
dani i vo solunskoto Jedi Kule.
Po Mladoturskata revolucija
(1908) bil amnestiran, pa se
vratil vo Bugarija i oformil
semejstvo. Podocna so semejstvo-
to se preselil vo Pe} (1918). Bil
322
aktiven u~esnik vo NOAVJ so
trojca zaginati sinovi. Nositel
e i na Partizanska spomenica
1941.
LIT. D-r \uro Batri}evi}, Po revolu-
cionernata pateka na slavnite pretci.
Nikola Vukmirovi} ‡ ilindenec, „Nova
Makedonija“, 25-30. II 1983. S. Ml.
Roko
Vukovi}
VUKOVI], Roko (s. Studenci,
Dalmatinska Zagora, 10. III 1882 –
1962) – biolog, univerzitetski
profesor. Sredno obrazovanie
zavr{il vo Fraweva~kata gimna-
zija vo Siw i [ibenik, a fakul-
tetsko obrazovanie vo Luven,
Belgija, kade {to studiral bio-
lo{ki nauki. Doktoriral so di-
sertacijata †Heterogena profaza
i metafaza pri Oenothera biennis“
(1912). Vo Skopje do{ol po poka-
na (1949) i se zafatil so izvedu-
vawe na redovnata univerzitet-
ska nastava. So negovo zalagawe,
vo nastavata u~estvuvaa vidni
profesori od Belgradskiot uni-
verzitet, od Zagrepskoto sveu~i-
li{te i od Qubqanskiot fakul-
tet. Se zalaga{e za sozdavawe ma-
kedonski kadri {to }e ja prodol-
`at nastavata po biologija. Be{e
i prv pretsedatel na Makedon-
skoto biolo{ko dru{tvo. Q. Gr.
Pavao
Vuk-
Pavlovi}
VUK-PAVLOVI], Pavao (Kop-
rivnica, 9. II 1894 – Zagreb, 13. XI
1976) – filozof, esteti~ar, poet
i preveduva~, redoven profesor
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1958–1971), {ef na Ka-
tedrata po filozofija i osnova~
na Esteti~kata laboratorija pri
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1959). Eden od najzna~ajnite
hrvatski filozofi, no i eden od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nekolkute najgolemi filozof-
ski misliteli na balkanskite
prostori vo HH v. Studiral fi-
lozofija i estetika vo Lajpcig
(1912–1914), no poradi vojnata
studiite gi prodol`uva vo Zag-
reb, kade {to doktoriral (1921)
so tezata za problemot na eviden-
cijata vo poznanieto. Za docent
po filozofija na Filozofskiot
fakultet vo Zagreb e izbran vo
1928 g., koga stanuva i dopisen
~len na JAZU. Od 1958 do 1971 g. e
profesor po predmetite: Esteti-
ka, Etika i Istorija na anti~ka-
ta i srednovekovnata filozofija
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Vuk-Pavlovi} e avtor na
golem broj dela od oblasta na fi-
lozofijata: „Spoznaja i spoznajna
teorija# (1926), „Li~nost i odgoj#
(1932), „Opravdawe vjere# (1933),
„Spinozina nauka# (1938), „Filo-
zofije i svjetovi# (1962), kako i
kapitalnoto delo od oblasta na
estetikata, napi{ano i objaveno
vo Skopje „Osnovi estetike I i II#
(1968/1970), a potoa vo Zagreb pod
naslovot „Du{evnost i umjet-
nost# (1976). Vuk-Pavlovi} e av-
tor i na nekolku poetski dela, od
koi dve se objaveni vo Skopje:
„Zov# (1964) i „Razvaline# (1964).
Vlijanieto na Vuk-Pavlovi} vo
formiraweto na makedonskata
filozofska misla e ogromno (Ge-
orgi Stardelov, Jon~e Josifov-
ski, Kiril Temkov i dr.). Kiril
Temkov go podgotvi prviot izbor
od filozofskoto tvore{tvoto
na Vuk-Pavlovi} na makedonski
jazik (1994).
LIT.: P. Vuk-Pavlovi}, Tvore{tvoto i
muzejskata estetika (podg. K. Temkov),
Skopje, 1994; G. Stardelov, Summa aestheticae,
Skopje, 1992, 132-151; M. Brida, Pavao Vuk-
Pavlovi}, ~ovjek i djelo, Zagreb, 1974. Iv. X.
VULGARIS, Leonidas (1833 – ?)
– sin na Anastas Vulgaris, koj po-
teknuval od Pijanec i bil u~es-
nik vo Gr~koto vostanie. Se zas-
tapuval za sorabotka me|u bal-
kanskite narodi vo borbata pro-
tiv osmanliskoto vladeewe. Se
{koluval vo voenoto u~ili{te
vo Pireja. Vo vremeto na Krim-
skata vojna se borel na stranata
na Rusite vo dobrovole~kata edi-
nica Gr~ka legija. Vo Grcija bil
zatvoren i obvinet za velepre-
davstvo (1862). Se obidel da kre-
ne vostanie na Halkidik (1866),
bil uapsen, potoa osloboden po
ruska intervencija. Bil inicija-
tor za formirawe Komitet za os-
loboduvawe na narodite na Isto-
kot (1870), aktiven za vreme na go-
lemata isto~na kriza (1875–
1881). Sorabotuval so Kumundu-
ros, odr`uval vrski so Srbite za
zaedni~ka akcija protiv osman-
liskata dr`ava. Aktivno rabo-
tel na formirawe ~eti za ispra-
}awe vo Makedonija. So Konstan-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tin Bufski go organiziral odr-
`uvaweto na Sobranieto na Gra-
mos Teke{ i formiraweto na
Privremenata vlada na Makedo-
nija (1880), a u~estvuval i vo sos-
tavuvaweto na Proglasot na Si-
logosot „Makedonija na Make-
doncite“ do makedonskite naro-
di. Bil eden od poistaknatite
~lenovi na organizacijata Is-
to~na konfederacija vo Atina.
Se zastapuval (pismo do Zaharija
Stojanov) za sozdavawe slobodna
i nedeliva makedonska dr`ava vo
balkanskata federacija (1888).
LIT.: Eli Skopetatea, Gr~ka i saradwa
na Balkanu (1875–1878): Slu~aj Leonide
Vulgarija, „Istoriski ~asopis“, kw.
XVIII, Beograd, 1981; Slavenko Terzi¢,
Srbija i Gr~ka, Beograd 1992; Varban Todo-
rov, The society „Oriental Confederation“ and
its activities during 80-ties and 90-ties of the 19th
century, Balkan Studies, 25/2, Thessaloniki,
1984.
VULI], Nikola (Skadar, 27. XI
1872 – Belgrad, 25. V 1945) – kla-
si~en filolog i arheolog. Dip-
lomiral klasi~na filologija i
istorija vo Belgrad (1894), dok-
toriral vo Minhen (1896) i do
1938 g. bil profesor na Univer-
zitetot vo Belgrad. ^len e na
SAN (1921) i na nekolku stran-
ski akademii i instituti. Avtor
na 550 nau~ni trudovi i oddelni
monografii. Posebno vnimanie
mu posvetil na sobiraweto i evi-
dentiraweto na epigrafskite ka-
meni spomenici, {to gi objavil
vo 8 knigi koi sega se vo lapida-
riumot na Muzejot na Makedonija
vo Skopje. Od 1930 do 1934 g. ja is-
tra`uval poznatata nekropola vo
Trebeni{ta kaj s. Gorenci (Oh-
ridsko). Otkril 8 kne`evski gro-
bovi so bogati prilozi, od koi
najpoznati se: 2 maski, sandali,
narakvica i nakit od zlato, bron-
zen krater i luksuzni kerami~ki
sadovi ({to datiraat od krajot na
VI i po~etokot na V v. pr.n.e.). Go
istra`uva teatarot vo Skupi
(1935–1937). Objavil i 2 lista od
Arheolo{kata karta na Jugosla-
vija, koi se odnesuvaat na Pri-
lep, Bitola i Kavadarci.
BIBL.: Anti~ki spomenici na{e zemqe,
„Spomenik SKA“, LXXI, Beograd, 1931;
Novi grobovi kod Trebeni{ta, „Spome-
nik SKA“, LXXVI, Beograd, 1933, 59, 1–31;
Novi grobovi kod Trebeni{ta, „Spome-
nik SKA“, LXXVII, 60, Beograd, 1934,
85–104; Anti~ki spomenici na{e zemqe,
XCVIII , Beograd, 1948. D. Z.
VULKANSKI KARPI – mag-
matski karpi koi imaat porfir-
ska struktura, a teksturtite im
se obi~no masivni ili pak flui-
dalni. Vo ovaa grupa se izdvojuvu-
vaat karpite: rioliti, trahiti,
andeziti, latiti, kvarclatiti,
bazalti i pikriti. Na podra~jeto
na Republika Makedonija vulkan-
ski karpi se pojavuvaat vo raz-
VULKANSKI V
D. Jov.
Vulkanska karpa od Kratovo
li~ni geolo{ki formacii i toa VULKANSKI OBLASTI VO
kako postari taka i pomladi. MAKEDONIJA. Na terenite na
Postarite vulkanski karpi obi~- Makedonija, intenzivna vulkan-
no se narekuvaat paleotipni vul- ska dejnost se vr{ela vo vremeto
kanski karpi, a pomladite keno- na proterozoikot, vo jurskiot i
tipni vulkanski karpi. Od grupa- tercierniot period. Od protero-
ta na paleotipnite vulkanski zoiska starost vulkansko-sedi-
karpi na podra~jeto na Republi- mentna oblast pretstavuva meta-
ka Makedonija se zastapeni rio- gabro-dijabazen kompleks, nare-
lititite, vo Srpsko-makedonska- ~en i dijabaz-filitoidna forma-
ta masa od kenotpinite vulkanski cija od rifej-kambriska starost,
karpi se prisutni latitite, kvar- koj e rasprostranet na Osogov-
clatitite, andezitite, trahitite, sko-male{evskite Planini i
trahibazaltite i riolitite vo Pla~kovica. Ostatoci od edna
kenozojskite vulkanski podra~ja. mo{ne {iroko rasprostraneta
Ovie vulkanski podra~ja se sled- jurska vulkanska oblast na pros-
nite: Kratovsko-zletovska vul- torot na Vardarskata zona denes
kanska oblast, glavno pretstavena se so~uvani vo ofiolitskiot ma-
so latiti, kvarclatiti, andeziti, siv Demir Kapija–Gevgelija, kaj
andezit bazalti; Kumanovsko- Klepa–Vele{ko i kaj Lipkovsko
mladonagori~anska vulkanska ob- na Skopska Crna Gora. Karpesti-
last (bazalti i trahibalzati); Bu- te masi se tip na okeanska kora,
~im-borovdolska vulkanska ob- izgradena vo dolnite nivoa od
last (latiti, kvarclatiti, trahi- raznovidni gabrovi, preku koi
ti); Ko`ufska vulkanska oblast le`at masivni bazalti i pilola-
(trahibazalti, andeziti, latiti,
kvarclatiti, rioliti, trahiti);
Koselsko-ohridska vulkanska ob-
last (latiti, andeziti); Dojran-
ska vulkanska oblast (trahiti,
rioliti); Sasa-torani~ka vulkan-
ska oblast (latiti, kvarclatiti,
lamorfiri). Za kenotipnite vul-
kanski karpi na podra~jeto na Re-
publika Makedonija se povrzani
i mineralizaciite i orudnuvawa-
ta na bakar, zlato, olovo-cink, ar-
sen, antimon, talium i dr. Staros-
ta na kenotipnite vulkanski kar-
pi e odredena kako miocensko-
pliocenska, a na podra~jata na
Ko`uf i Mlado Nagori~ane kako
pleistocenska.
LIT.: R. Stojanov, S. Karamata, T. Serafimov-
ski, B. Boev, M. Aleksandrov, Tertiary magma-
tism in the Dinarides, Vardar zone and the Serbo-
Macedonian mass, Macedonica Geologica, T. 6,
No. 2, Skopje, 1991. Bl. B. Vulkanskata karpa †Ratkova Skala# na Osogovo
323
V VU^IDOLOV
vi od spilit-bazalti. So terci-
ernata magmatska aktivnost se
sozdadeni Kratovsko-zletovska-
ta vulkanska oblast, vo isto~ni-
te delovi na Vardarskata zona,
pojasot Toranica–Sasa–Del~evo–
Peh~evo i pomalata Bu~im-bo-
rovdolska vulkanska oblast. Si-
te se od gorno-oligocenska –
sredno-miocenska starost, i iz-
gradeni se od andeziti, latiti,
kvarclatiti. So ovoj vulkanizam
se sozdadeni olovo-cinkovi, zla-
tonosni, bakarni i nemetalni na-
o|ali{ta (Zletovo–Dobrevo, Sa-
sa, Toranica, Bu~im). Ko`ufska-
ta vulkanska oblast e od mio-pli-
ocenska starost, ima andezit-la-
titski i kvarclatitski sostav i
vo nea se javuvaat orudnuvawa na
324
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
antimon, arsen, talium, zlato i
vulkanski stakla. N. Dum.
VU^IDOLOV, Milo{ (Skopje,
30. VIII 1935) – lekar, univ. pro-
fesor. Diplomiral na Medicin-
skiot fakultet vo Skopje (1963) i
specijaliziral sportska medici-
na (1977). Rabotel vo Zdravstve-
niot dom kako lekar i vo Zavodot
za sportska medicina vo Skopje
(1963–1981). Bil predava~ i redo-
ven profesor po predmetot Higi-
ena na Fakultetot za fizi~ka Milo{
Vu~idolov
kultura vo Skopje (1981–1998).
Doktoriral na ovoj Fakultet zi~kite aktivnosti vo periodot
(1992), na tema: „Sledewe na pro- od ~etiri godini#. Sportski le-
menite na fiziolo{ko-biohe- kar na olimpiskite reprezenta-
miskite varijabli vo krvta vo or- cii na Jugoslavija i Makedonija
ganizmot na sportistite–bora~i (1984–2006). Objavuval stru~ni i
sloboden stil vo vremeto na fi- nau~ni trudovi. N. T.

GABER (Carpinus L. i Ostrya Scop.,
fam. Betulaceae) – pod ova ime se
opfateni dvata citirani roda.
Vo prviot pripa|aat okolu 50
listopadni vida, rasprostraneti
vo Severnata hemisfera, koi
imaat mazna kora, usu~eno steb-
lo, te{ko drvo, ednodomni so ed-
nopolni cvetovi sobrani vo resi
i koi se pojavuvaat naprolet so
prolistuvaweto. Plodot e orev-
~e, smesteno vo pazuvata na pric-
vetna (plodna) lu{pa (braktea).
Vo RM e zastapen so dva vida: ga-
ber i bel gaber. Vo vtoriot spa|a-
at desette listopadni vida od Se-
vernata hemisfera, mnogu sli~ni
na prethodnite, a se razlikuvaat
po grubata temna kora i ma{kite
cvetni resi, koi se formiraat vo
tekot na esenta prethodnata go-
dina, i po zatvorenite kako ke-
si~ki braktei. Kaj nas e prirod-
no zastapen samo crniot gaber.
Drugi vidovi kaj nas:
a) gaber (sabuka, vodenika) (C. be-
tulus L.) – arealot mu e vo sredna i
ju`na Evropa, vo Mala Azija i na
Kavkaz. Vo RM se sre}ava edini~-
na ili kako grupna primesa vo go-
runovite i bukovite {umi. Drvo
visoko do 25 m, so celi, izdol`e-
no jajcesti listovi, sitno i dvoj-
no nazabeni. Plodovite se mali,
plosnati orev~iwa vo pazuva na
tridelna braktea;
b) bel gaber (C. orientalis Scop.) –
vid od jugoisto~na Evropa, na is-
tok se protega do Iran. Vo RM e
rasprostranet vo zonata na sub-
mediteranskata vegetacija, kade
{to gradi prostrani formacii
({ikari) kako degradaciski sta-
dium na dabovi i drugi {umi. Ma-
lo drvo (10-15 m), so letorasti,
papki, listovi, cvetovi i drugi
organi sli~ni na prethodniot
vid, samo so pomali dimenzii.
Brakteite se celi, vo forma na
list;
v) crn gaber (Ostrya carpinifolia
Scop.) – ju`noevropski vid, na is-
tok stasuva do Sirija. Vo RM ima
op{ta rasprostranetost po strm-
ni, karpesti, naj~esto varovni~-
ki padini, do 1.500 m n.v. Drvo od
sredna golemina (15-20 m), so tr-
kalezno steblo i so temna, ispu-
kana kora. Papkite se zeleni, lis-
G
Crn gaber
tovite sli~ni na onie od gaberot
no ne{to pomali, temnozeleni.
Brakteata e zatvorena }esi~ka.
Al. And.
Viktor
Gaber
GABER, Viktor (Skopje, 8. XII
1948) – diplomat od kariera i
publicist. Osnovno i sredno ob-
razovanie zavr{uva vo Skopje.
Diplomira (1973) i magistrira
(1979) na Pravniot fakultet vo
Skopje. Raboti kako vtor (1980–
1981), i prv sekretar vo Ambasada-
ta na SFRJ vo Atina (1981–1984);
prv sovetnik za politi~ki pra-
{awa vo Ambasadata na SFRJ vo
Tirana (1989–1993); potsekretar
vo MNR na RM (1993–1996); {ef
na diplomatskata misija na RM vo
Italija, od kade ja pokriva i ARE
i {ef na postojanata misija na
RM kaj FAO, IFAD i Svetskata
programa za hrana (1996–2000);
vonreden i opolnomo{ten amba-
sador na RM vo Avstralija
(2004–).
BIBL.: Odnosot na Grcija kon makedon-
skoto nacionalno malcinstvo po Prva-
ta svetska vojna, 1985; Premre`jata na
makedonskiot intelektualec, 2003.
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za nadvo-
re{ni raboti na RM, Skopje, 2007.
T. Petr.
GABER, Stevan (Veles, 22. IX
1919 ‡ Skopje, 5. VIII 1999) ‡ uni-
verzitetski profesor, pravnik.
Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodnoto mesto, a Pra-
ven fakultet vo Belgrad i vo So-
fija (1943). Doktoriral na Prav-
niot fakultet vo Belgrad, na te-
ma „Neposredna demokratija“
(1956). Bil dekan na Pravniot fa-
kultet vo Skopje (1965‡1967), rek-
tor na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij“ vo Skopje (1972/73‡
1973/74), direktor na Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-prav-
ni istra`uvawa vo Skopje (1975)
i rektor na Univerzitetot „Sv.
Naum Ohridski“ vo Bitola (1978‡
1979). Pripa|al na komunisti~-
koto studentsko dvi`ewe. Vo
partizanskoto dvi`ewe vlegol
od VIII 1944 g., koga bil primen za
~len na KPJ. Bil politkomesar
na ~eta vo Vele{kata osma briga-
da (1944). Po Osloboduvaweto na
zemjata bil polnomo{nik na OZ-
NA, okru`en obvinitel i obvi-
nitel na grad Skopje. Bil ~len na
Mati~nata komisija za osnovawe
na Pravniot fakultet vo Skopje
(1951). Napi{al pove}e od 160
truda od oblasta na pravnite i
politi~kite nauki.
Stevan
Gaber
BIBL.: Stevan Gaber, Teorija na dr`ava-
ta i pravoto, Skopje, 1970; Nauka za po-
litikata, Bitola, 1982.
LIT.: Zbornik vo ~est na `ivotot i de-
loto na Stevan Gaber, Skopje, 2001.
Sv. [.
GABI, MAKEDONSKI. Make-
donija e mikolo{ki relativno
slabo istra`ena. Prvi pozna~aj-
ni podatoci za makedonskite ga-
bi dale Pilat, Lindener, Li~au-
er i Torti}. Od 1986 g. pa navamu,
G GABI^ARI
Makedonski gabi: son~arka, vrgaw, bukovka,
smr~ka, {ampiwonka i lisi~arka
vr{eni se sistematski istra`u-
vawa na raznovidnosta na gabite
vo pove}e podra~ja vo Makedoni-
ja od strana na Mitko Karadelev,
a prou~uvawata posebno se inten-
ziviraat so oformuvaweto na
Mikolo{kata laboratorija (2001).
Vrz osnova na dosega{nite istra-
`uvawa se registrirani okolu
1.500 vida gabi vo RM, a so ogled
na ekolo{kite uslovi se o~ekuva
da se najdat pribli`no 10.000.
Najgolem del od gabite se so vid-
livi plodni tela (makromiceti),
od koi na klasata Basidiomycetes
(stolp~esti gabi) $ pripa|aat
1.050, a na klasata Ascomycetes
(torbesti gabi) – 130. M. K.
GABI^ARI (Mycetophilidae) –
mali dvokrilni insekti so dolgi
anteni. Se smetaat za miroqubi-
vi komarci, koi nemaat bocka.
@iveat vo kompost, vo gnili ras-
titelni ostatoci, a larvite, naj-
~esto, gi ima na {umskite pe~ur-
ki, vo stari drvja i sl. Najpoznat
pretstavnik od ovaa familija e
Sciara militaris, ~ii larvi se sre}a-
vaat vo {umskata stela, poneko-
ga{ sobrani vo iljadna kolonija
vo vid na tesna lenta.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
GABOVO, Gradi{te – Gevgelis-
ko – `eleznovremenska i ranoan-
ti~ka utvrdena naselba, severo-
isto~no od Gabrovo, na dominant-
niot kupest rid Gradi{te. For-
tifikacijata ima elipsovidna
forma, so dimenzii 60 h 45 m i
dolga obikolna jugozapadna stan-
326
bena terasa. Glavnata vlezna por-
ta bila oformena na jugoisto~na-
ta strana, {iroka okolu 5 m, dol-
ga okolu 8 m, za{tituvana stra-
ni~no so pro{irenite zavr{eto-
ci na perimetralniot za{titen
yid. Ju`no od Gradi{te, na {irok
prostor do seloto, se protegaat
golema naselba i nekropola od
rimsko vreme. Na ridot ju`no od
Gradi{te se registrirani osta-
toci od podocne{na srednovekov-
na naselba.
LIT.: K. Ristov, Utvrdeni pajonski na-
selbi vo Dolnoto Povardarje, Skopje,
2004, 61–64. V. L.
„GABRE[“, ISELENI^KO DOB-
ROTVORNO DRU[TVO (Toron-
to, Kanada, 1. III 1911) ‡ dru{tvo-
to e aktivno, registrirano kaj
nadle`nite dr`avni vlasti. Gi
sobira doselenicite po poteklo
od seloto Gabre{ (Kostursko),
Egejskiot del na Makedonija.
Ima svoe zemji{te kade {to or-
ganizira piknici i drugi aktiv-
nosti, verski, nacionalni i sel-
ski slavi. Sl. N.-K.
GABRO – dlabinska magmatska
karpa od grupata na gabrovite i
bazaltite. Ima zrnesta struktu-
ra, a teksturata e naj~esto masiv-
na. Izgraden e od slednite mine-
rali: bazi~ni plagioklasi, mo-
noklini~ni pirokseni i olivin,
a kako akcesorni minerali se po-
javuvaat ilmenit, apatit i magne-
tit. Mnogu e ~esta pojavata na se-
kundarni minerali vo gabrovite,
kako {to se: sosirit, uralit,
sfen, epidot, kalcit, hlorid.
Gabroto obi~no se pojavuva vo po-
golemi magmatski tela, ima tem-
nozelena do crna boja. Na podra~-
jeto na RM gabrovi se pojavuvaat
vo ramkite na ofiolitskata sek-
venca na okeanskata kora vo kom-
pleksot Demir Kapija–Gevgelija.
LIT.: B. Boev, S. Lepitkova, Petrology of the
Demir Kapija–Gevgelija ophiolite complex, Pan-
kardi, 15-19, Sopron, 2001. Bl. B.
GAVAZOV, Jordan Ickov (Pri-
lep, 1869 & Prilep, 1899) & voj-
voda na TMORO. Bil ~len na pr-
viot MK na TMORO vo Prilep
(1894), formiran od Dame Gruev.
Za sorabotkata so ~etata na pri-
lepskiot vojvoda Dime Dedoto,
bil uapsen vo zatvorot vo Bito-
la (1895), no uspeal da izbega i
emigriral vo Sofija. So u~ite-
lot Hristo ^emkov, od tamo{na-
ta makedonska emigracija for-
miral ~eta i so nea stignal vo
Prilepsko. Pri prestoj vo Pri-
lep so H. ^emkov i drugi dvajca
komiti (1899), bile opkoleni od
turskata vojska. Otkako go ubil
osmanliskiot policiski pisar
{to ja predvodel poterata, se
borele do poslednite kur{umi,
po {to se samoubile.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Makedonski vozro`denci i revo-
lucioneri, Skopje, juni 1950, 63; Prilep
i Prilepsko niz istorijata, kniga
prva, Od praistorijata do krajot na
Prvata svetska vojna, Prilep, 1971,
250-251 i 253. S. Ml.
GAVAZOV, Todor (II pol. na XIX
v. ‡ I pol. na XX v.) ‡ makedonski
melograf i muzi~ki deec. Od se-
dumteminata prvi makedonski
melografi na narodni pesni od
krajot na XIX v., G. melografiral
najgolem broj napevi. Trudovite
na makedonskite melografi se
pe~ateni vo sofiskiot „Sbornik
za narodni umotvorbniÔ“ (1890-
1900). Zaslu`en e i za oformuva-
weto na prilepskiot crkovno-
u~ili{ten hor, osnovan (1879) od
A. Badev. Dr. O.
GAVRA (X–XI v.) – blagorodnik,
upravnik na grad/oblast vo Samu-
ilovoto Carstvo. Mu se predal na
Vasilij II, po {to gi dobil titu-
lite arhont i patricij, kako i
dozvola za naseluvawe vo Solun.
Podgotvuval zagovor zaedno so
arhontot i patricij Elemag, up-
ravnik na Berat vo Samuilovoto
Carstvo. Pred da bide razotkri-
en od solunskiot strateg Kon-
stantin Diogen, izbegal vo svoja-
ta zemja (1019), no naskoro bil
faten i oslepen.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava.
Srednovekovna Makedonija, I, Skopje,
1986. B. Petr.
Arhiepiskop
Gavril
GAVRIL (svetovno ime \or|i
Milo{ev) (Skopje, 7. IV 1912 –
Skopje, 4. III 1996) – arhiepiskop,
tret po red poglavar na Makedon-
skata pravoslavna crkva (1986–
1993). Diplomiral germanistika
i slavistika na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1936). Vo
Skopje bil rakopolo`en za sve{-
tenik i bil postaven za paroh vo
Veles (1942), a bil i gimnaziski
profesor vo Veles (od fevruari
1945). Od sve{tenstvoto na Veles
i Vele{kata okolija bil izbran
za pretsedatel na Duhovniot od-
bor, i vo taa uloga u~estvuval ka-
ko delegat na Prviot crkovno-na-
roden sobor vo Skopje (1945) na
koj e donesena odluka za obnova
na Ohridskata arhiepiskopija vo
liceto na MPC. Od 1949 g. bil na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
slu`ba vo Dr`avnoto knigoizda-
telstvo na Makedonija – Skopje
(podocna „Prosvetno delo“). Vo
toj period sostavil i izdal u~eb-
nici, prira~nici, re~nici i u~i-
li{na literatura, pa duri i peri-
odika. Bil prv pretsedatel na
Dru{tvoto na preveduva~ite na
RM, a vo 1990 g. go prevel Svetoto
pismo (Biblijata) na sovremen
makedonski literaturen jazik.
Vo 1977 g. otec \or|i Milo{ev se
zamona{il i po hirotonisuvawe-
to za arhierej bil prv dekan na
Bogoslovskiot fakultet vo
Skopje. Vo 1986 g. bil izbran za
arhiepiskop na MPC, se povle-
kol vo 1993 g. Po~inal vo 1996 g. i
e pogreban vo manastirot „Sveti
Naum“ vo Radi{ani kraj Skopje.
LIT.: Aco Aleksandar Girevski, Negovo
bla`enstvo, arhiepiskop Gavril, tret
po red na obnovenata Ohridska arhiepis-
kopija, Skopje, 1994; ^ist makedonski
zbor i vo na{ite crkovni propovedi,
Skopje, 1995; Spomenicata za GAVRIL,
Arhiepiskop ohridski i makedonski
1912–1996, MPC, Skopje 1996. A. G.
Pismo od ohridskiot arhiepiskop Gavril I do nadvojvodata
Ferdinand Habzbur{ki (8 oktomvri, 1587)
GAVRIL ¶ – (Janina, XVI v.) – oh-
ridski arhiepiskop (1572–1588;
1592–1593). U~estvuval na crkov-
nite sobori vo Carigrad na koi
bile osudeni noviot Gregorijan-
ski kalendar (20. X 1582) i patri-
jarhot Pahomij Patest (II 1585).
Bil eden od prvite ohridski pog-
lavari {to patuvale vo Evropa
so politi~ki celi: baral materi-
jalna pomo{, no sakal i da gi pot-
tikne evropskite dr`avi za vojna
protiv osmanskata dr`ava. Pres-
tojuval vo Rusija i vo zapadna Ev-
ropa. Vo Rusija otpatuval vo pri-
dru`ba na pelagonisko-prilep-
skiot mitropolit Eremij, gre-
benskiot mitropolit Sofronij,
so pove}e arhimandriti, arhi|a-
koni i 13 slugi. Prestojot se sov-
padnal so ~inot koga Moskovska-
ta mitropolija prerasnala (1593)
vo patrijar{ija i se steknala so
avtokefalnost. Vo vrska so toa i
prestojot vo Rusija (1582–1587),
Moskovskata patrijar{ija mu da-
la materijalna pomo{ na arhie-
piskopot Gavril kako na pogla-
var na avtokefalna pomesna crk-
va. Za opusto{eniot manastir
„Sv. Ma~enica Paraskeva“ vo s.
Velgo{ti, Ohridsko, koj se nao-
|al vo „Makedonija do albanskite
zemji“, ruskiot car Teodor Iva-
novi~ mu dal 60.000 aspri pari~-
na pomo{. Od Rusija zaminal za
Polska (1586). Bil primen od
polskiot kral Stefan Batori.
Ottuka zaminal za Avstrija
(1587). Vo Praga se zadr`al leto-
to 1588 g., koga zaminal za Germa-
nija, a potoa vo Rim bil primen
od papata Sikst V. Na ovie patu-
vawa arhiepiskopot dobil pari~-
na, no ne i politi~ka pomo{.
LIT.: M. Minoski, Vrskite na ohridski-
ot arhiepiskop Gavril so Avstrija,
„Glasnik na INI“, XVII, 3, Skopje, 1973; J.
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik na Bo-
goslovskiot fakultet ’Sv. Kliment Oh-
ridski’“, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
GAVRIL LESNOVSKI (s. Osi-
~e, me|u Kriva Palanka i Krato-
vo, XI v.) – pustino`itel, asket,
prepodoben, ~udotvorec; zaedno
so prepodobnite Joan Rilski, Jo-
akim Osogovski i Prohor P~iw-
ski se osnovopolo`nici na ju`-
noslovenskoto i makedonsko ere-
mitsko (anahoretsko) mona{tvo.
Se podvizuval i asketuval vo oko-
linata na Zletovska Planina.
Negovata svetost i kult se posve-
teni na Lesnovskiot manastir
„Sv. arhangeli Mihail i Gavril“.
Vo `itijata se sre}avaat podato-
ci deka toj go izgradil ili se za-
mona{il vo manastirot i ottamu
zaminal vo okolinata na podvizu-
Gavril
Lesnovski
GAVRIL G
vawe. Negoviot svetitelski kult
se {irel i se razvival preku re-
ligiozno-duhovnata, kni`evnata,
muzi~kata, likovnata i narodna-
ta tradicija. Za nego bile sosta-
veni `itija i slu`bi vo vtorata
polovina na XI, vo XIII i vo vtora-
ta polovina na XVI ili najdocna
vo XVII v. Kultot na prep. Gavril
bil odr`uvan i vo slikarskata
tradicija so slikaweto na negovi
portreti po fresko`ivopisite,
ikonite, rakopisite i po drugiot
crkoven inventar, kako i vo na-
rodnoto tvore{tvo, vo golem broj
mesni predanija i legendi.
LIT.: I. Velev, Sveti Gavril Lesnovski
vo kni`evnata tradicija, Skopje, 1996;
Cv. Grozdanov, Portreti na svetiteli-
te od Makedonija od IX–XVIII vek, Skopje,
1983, 159–180; V. Stoj~evska-Anti}, Lo-
kalni hagiografii vo Makedonija, II iz-
meneto i dopolneto izdanie, Skopje, 2003,
50–55 i 156–177; P. Slankamenac, Legende
o ju`noslovenskim anahoretima, „Glas-
nik Skopskog nau~nog dru{tva“, kw. 1,
Skopqe, 1925, 215–235. I. Vel.
Gavril
Radomir
(prv od desno),
minijatura
od t.n.
madridski
rakopis
(XI/XII v.)
GAVRIL Radomir (? – 1015) – sin
na Samuil i na Agata, makedon-
ski car (1014–1015), sovladetel i
naslednik na Samuil. Vo Bitola
imal svoi dvorci i glavna rezi-
dencija. So silata i so hrabrosta,
mu bil desna raka na Samuil, oso-
beno vo vojnata protiv Vizantija.
U~estvuval vo site pova`ni bit-
ki {to gi vodel Samuil protiv
Vizantijcite: vo bitkata kaj Tra-
janovata vrata (986), bitkata kaj
Sperhej (996), Belasi~kata bitka
(1014). Dvapati (kaj Sperhej i kaj
Belasica) go spasil tatka si i go
izvlekuval od bojnoto pole, po
zagubenite bitki. Po porazot kaj
Belasica, vo tesninata jugozapad-
no od Strumica, ja pobedil vizan-
tiskata vojska i go ubil solun-
skiot duks Teofilakt Votanijat,
koj ja predvodel. Kako sovladetel
na tatko mu gi upravuval terito-
riite okolu Petersko i Ostrov-
sko Ezero i Pelagonija. Po smrt-
ta na carot Samuil, go prezel
prestolot, na koj{to pretendi-
ral i negoviot bratu~ed Jovan
Vladislav, sin na Aron, postari-
ot brat na Samuil, koj smetal de-
ka ima pove}e pravo. Na toa bil
pottiknuvan i od Vizantijcite,
da go ubie svojot rodnina za da ja
327
G GAVRIL
osveti smrtta na tatko mu i da go
prezeme prestolot. Gavril Rado-
mir kako vladetel vodel, glavno,
defanzivna politika, nastojuvaj-
}i da gi za~uva teritoriite {to
gi nasledil od tatko mu. Ne uspe-
al da go spre~i pohodot na impe-
ratorot Vasilij II, koj gi osvoil
Prilep i oblasta Raec, a vo Bi-
tola gi zapalil negovite dvorci,
no gradot ne go osvoil (1014). Vi-
zantijcite ja osvoile i Meglen-
skata oblast (1015). Poradi voe-
nata nadmo} na Vizantija, nesre-
denata vnatre{na situacija vo
dr`avata i otvorenite aspiracii
na Jovan Vladislav na prestolot,
predlo`il sklu~uvawe mir. Im-
peratorot Vasilij II ne prifa-
til. Borbata za vlast ja slabeela
dr`avata, Gavril Radomir, iako
poznat kako hrabar i iskusen vo-
in, ne uspeal poseriozno da gi
zagrozi Vizantijcite i bil pri-
nuden na postojana defanziva.
Bil o`enet so ungarska princeza,
so koja go imal sinot Petar Del-
jan. Po osvojuvaweto na Larisa
(985/6) se o`enil so ubavata Iri-
na, a bremenata ungarska prince-
za ja proteral od dr`avata. Leto-
to 1015 bil ubien od Jovan Vla-
dislav, za vreme na lov kaj mesto-
to Petersko, na jugozapadniot
breg od istoimenoto ezero.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969; S. PirivatriÊ, Samuilova
dr`ava, Beograd, 1997. K. Ax.
Gavril
Svetogorec,
episkop
veli~ki
GAVRIL SVETOGOREC (sve-
tovno ime: Mijal~e Parnaxiev)
([tip, 10. III 1926 g. – Lesnovski
manastir, 12. I 1990) – zavr{il
gimnazija vo [tip, Fakultet za
likovni umetnosti vo Belgrad
(1955) i Bogoslovski fakultet vo
Skopje. Bil profesor po umet-
nost vo [tip. Od 1963 g. prestoju-
val na Sveta Gora Atonska, kade
{to se zdobil so golemo asketsko
iskustvo. Po vra}aweto vo Make-
donija prestojuval vo pove}e ma-
nastiri. Vo dekemvri 1975 g. bil
nazna~en za igumen na Lesnovski-
ot manastir; na 28 avgust 1989 g.
bil hirotonisan so titula Epis-
kop Veli~ki. Poznat kako redok
isposnik i podvi`nik, so epitet
„angel vo telo#, no i kako avtor
328
na pove}e poetski i prozni tvor-
bi, pi{uvani na duhovni temi,
me|u koi: „Stihozbirka“ (1975);
„Sveta Gora – nebesna zemja“
(1978); „Pred najgolemiot jubilej
na ~ovekot“ (1980); „Pravila i
odredbi na Pravoslavnata crkva
za postot“ (1994); „Otec Heru-
vim“ (1997). MPC prezema merki
za negovo kanonizirawe za sveti-
tel. J. Tak.
GAVRILOV, Nikola ([tip, 11.
X 1927) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1978–1987 g.) po predmeti od ob-
lasta na pati{tata. Studiral so
prvata generacija studenti na
Tehni~kiot fakultet vo Skopje.
Toj e eden od osnovopolo`nicite
na sovremeniot pristap vo nasta-
vata za proektirawe pati{ta i
osnova~ na Laboratorijata za ko-
lovozni konstrukcii na Fakulte-
tot. Predaval na prvite postdip-
lomski studii od nasokata Pa-
ti{ta i `eleznici. Bil dekan
(1981–83), pretsedatel na Uprav-
niot odbor na Republi~kiot
fond za pati{ta (1972–75), pret-
sedatel na Dru{tvoto za pati{ta
na Makedonija (1977–79) i pretse-
datel na Sojuzot na dru{tvata za
pati{ta na Jugoslavija (1987–90).
Preku aplikativnata rabota iz-
vr{il silno vlijanie na izgrad-
bata na sovremenata patna mre`a
vo Makedonija. Napi{al u~ebnik
za predmetot pati{ta. Q. T.
GAVRILOVI], Atanasie II
(Skopje, HV¶¶¶ v. – ?) – skopski
mitropolit i pe}ski patrijarh
(1747–1752). Po poteklo e od
Skopje. Za poglavar na Pe}skata
patrijar{ija bil izbran po pro-
gonot na patrijarhot Joanikij III
Karaxa (1737–1746), od gr~ko po-
teklo. Toj gi obnovil odnosite na
Pe}skata patrijar{ija so Karlo-
va~kata mitropolija.
LIT.: P. PuzoviÊ, Srpska crkva od sveto-
ga Save do ukidawa PeÊke patrijar{ije
1766 godine, Beograd, 2000. Al. Tr.
Predrag
Gavrilovi}
GAVRILOVI], Predrag (1939)
– doktor po tehni~ki nauki, re-
doven profesor vo Institutot
za zemjotresno in`enerstvo i
in`enerska seizmologija (IZI-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
IS), Skopje. Objavil 157 nau~ni
truda, me|u koi i publikacii i
statii vo doma{ni i me|unarod-
ni stru~ni i nau~ni spisanija,
na konferencii i simpoziumi.
Gi objavil knigite, kako prv av-
tor: „Seismic strengthening of Bizan-
tine churches in Macedonia# (GCI,
Los Angeles, USA, 2004), „Repair
and strengthening of reinfoce concrete
and masonary structures# (UNIDO,
Viena, 1983). K. Tal.
GAVRILOVSKI, Milan Temel-
kov (s. Gostira`ni, Prilep, 16. I
1922 ‡ Prilep, 3. I 1991) ‡ inter-
nist, pnevmoftiziolog. Po dip-
lomiraweto medicina vo Bel-
grad (1949), specijaliziral fti-
ziologija i interna medicina i
rabotel na dvete specijalnosti
do penzioniraweto (1986). Vo
1967 g. stanal primarius. Bil up-
ravnik na DNZ (1961‡1966) i di-
rektor na Medicinski centar ‡
Prilep (1969‡1973). P. B.
GAVRILOVSKI, Miroslav Jo-
vanov (Skopje, 12. II 1949) ‡ inter-
nist-pulmolog i alergolog. Med.
f. i specijalizacija zavr{il vo
Skopje. Doktoriral (1983) vo
Skopje. Redoven prof. (1994),
prodekan na Med. f. (1994/95) i
prorektor na Univ. ,,Sv. Kiril i
Metodij# (1995/96). Objavil nad
150 stru~ni trudovi.
BIBL.: Imunoterapija, Skopje, 1992.
Sl. M. P.
Gavrilo
Gavriloski
GAVRILOSKI, Gavrilo \or-
|iev (s. Belica, Ki~evo, 15. II
1941) – ma{inski in`ener. Dip-
lomiral na Ma{inskiot fakul-
tet vo Skopje (1964). Od 1964 do
1981 g. rabotel vo R@ „Skopje# i
vo „FAKOM# – Skopje, kako ge-
neralen direktor. Od 1965 do
1976 g. e honoraren asistent, a 1976–
1981 vi{ predava~ na Ma{inski-
ot fakultet. Od 1981 g. e vo redo-
ven raboten odnos. Bil profesor
i na Rudarsko-geolo{kiot fa-
kultet vo [tip. Doktoriral vo
1984 g. na Ma{inskiot fakultet
vo Belgrad. Vo periodot 1986–
1988 bil prodekan za finansii, a
od 1988–1990 dekan na Ma{inski-
ot fakultet vo Skopje. Toj e os-
nova~ i pretsedatel na Dru{tvo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
to za zavaruvawe i pretsedatel na
Komisijata za liftovi na RM.
Isto taka e avtor na pove}e od
450 stru~ni i nau~ni trudovi,
idejni i glavni proekti i eksper-
tizi od nose~kite konstrukcii i
transportnite sistemi. Sl. A.
GAVRILOSKI-JANE, Kiril
(Kiro) (Prilep, 22. II 1918 ‡ Pri-
lep, 9. V 1944) ‡ komunisti~ki de-
ec i naroden heroj na NOAVM.
Kako mladinec u~estvuval vo po-
ve}e demonstracii i {trajkovi
Kiril
Gavriloski
vo Prilep. Kako ~len na KPJ
(1941) aktivno rabotel vo podgo-
tovkite na NOAVM, stanal ~len
na MK na KPJ vo Prilep (od po-
~etokot na 1942), a potoa zaminal
vo partizanski odred (kon krajot
na 1942). Vo toa me|uvreme {est-
pati bil apsen od bugarskite
vlasti. Narednata godina bil iz-
bran i za ~len na Vtoriot oblas-
ten komitet na KPM vo Bitola
(esenta 1943). Zaginal pri bloka-
da na ku}ata vo koja se nao|al, za-
edno so narodniot heroj od
NOAVM Krume Volnaroski. Po
podolg otpor protiv stotina bu-
garski vojnici i policajci, koi ja
zapalile ku}ata vo koja bile blo-
kirani, za da ne padne `iv vo nep-
rijatelski race, se samoubil.
Proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (11. X 1951).
LIT.: Milan Risteski, Naroden heroj Ki-
re Gavriloski-Jane, Prilep, 1968; Koce
Solunski, Gavrilovski Alekso Kiro-Jane
(1918‡1944), Narodni heroi od Makedoni-
ja, NIK †Na{a kniga#, Skopje, 1973, 90‡
95; Dimitar Dimeski, Podvigot na Kire
Gavriloski-Jane i Krume Volnaroski-Ko-
le 1944 godina, †Godi{en zbornik na Fi-
lozofskiot fakultet#, kn. 10, Skopje,
1983, 33‡64; Zagorka Gavriloska, Aktiv-
nosta na Kire Gavriloski-Jane i Krume
Volnaroski-Kole i nivnoto zaginuvawe,
Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj
1945 godina, kn. II, Skopje, 1985, 405‡410;
K(osta) Popovski, @ivi fakeli za slobo-
data, Zaginuvaweto na narodnite heroi
Kire Gavrilovski-Jane i Krume Volnaro-
ski-Kole, †Ve~er#, XXXVI, 7707, Skopje, 9.
V 1988, 6. S. Ml.
GAVRILSKI, \or|i Nacev (Sv.
Nikole, 11. IV 1911 – Skopje, 17.
XII 1987) – lekar-epidemiolog,
primarius, op{testvenik. Po za-
vr{uvaweto na Med. f. vo Bel-
grad (1937) rabotel kako op{t le-
\or|i
Gavrilski
kar vo Makedonija do 1943 g.; pro-
gonuvan i ~esto zatvoran. Bil
~len na ASNOM. Po Oslobodu-
vaweto izvr{uval pove}e op-
{testveni funkcii: pom. minis-
ter za narodno zdravje vo Vladata
na RM (1946), ~len na Mati~nata
komisija za formirawe na Med.
f. vo Skopje (1947). Izbran e za
redoven prof. po epidemiologija
i prodekan (1949) na Med. f. Zas-
lu`en e za eradikacijata na mala-
rijata vo Makedonija. Pretseda-
tel na MLD (1948‡1950).
LIT.: „MMP#, 1-2, Skopje, 1980.
GAVROVSKI-KARA, Dimo (Te-
tovo, 1921 – Gostivarsko, 1944) –
prvoborec. Bil ~len na KPJ i na
MK na KPJ vo Tetovo (1941),
~len na Okru`niot (1942) i na
Oblasniot komitet na KPJ za te-
ritorijata na Makedonija pod
italijanska okupacija (1943), od-
govoren za Ki~evskiot region.
Zaginal vo borba so balistite.
LIT.: Tetovo i Tetovsko vo NOB,
1941–1944, Tetovo, 1991. Vl. Iv.
GAGAUZI – tursko naselenie po
poteklo od starite turski plemi-
wa Oguzi, edinstvena turska ple-
menska grupacija {to ja primila
hristijanskata vera. Vo sredina-
ta na XI v. se naselile po bregot
na Dunav. Pred primaweto na
hristijanstvoto nivnata religija
bila mnogubo{tvoto. Vo XIII v.,
potisnati od Mongolite, se nase-
lile vo hristijanskite zemji, ka-
de go primile hristijanstvoto.
Na teritorijata na Makedonija
`iveele vo Ser, Ber i vo dr. gra-
dovi.
LIT.: M. Sertoglu, Resimi osmanl` tarihi ansik-
lopedisi, Istanbul, 1958.
GAGOV, Nikola (Struga, 22. II
1936) ‡ operski pevec – tenor, pr-
venec na Operata na MNT. Mu-
zi~koto obrazovanie go oformil
na Srednoto muzi~ko u~ili{te
vo Skopje. Peewe u~el kaj P. Bog-
danov-Ko~ko. Debitiral kako so-
list so ulogata na Su-^ong vo
operetata Zemja na nasmevkite.
Nastapuval vo Operata na MNT
(1960‡1996), a me|uvremeno bil i
v.d. direktor na Operata i Bale-
tot na MNT (1992–1993). Na oper-
GAZAFER G
Nikola
Gagov
skata scena na MNT ispolnil po-
ve}e od 30 glavni ulogi me|u koi
pozna~ajni se: Alfred (Travija-
ta), Pinkerton (Madam Bater-
flaj), Don Hoze (Karmen), Man-
riko (Trubadur), Mario Kavara-
dosi (Toska), Nemorino (Qubo-
ven napitok), Vojvodata od Man-
tova (Rigoleto), Faust, Rodolfo
(Boemi). Gostuval vo Turcija,
Polska, Romanija i vo nekolku
operski ku}i vo porane{na Ju-
goslavija. Nastapuval i kako kon-
certen pevec vo vokalno-instru-
D. S.-B. mentalni dela. Poseduva bogat i
voluminozen glas so lirska boja,
buen temperament i siguren i su-
perioren nastap na scenata. F. M.
Adil
Gazafer
GAZAFER, Adil (Struga, 15. XII
1947) ‡ general-major na ARM.
Zavr{il sredno u~ili{te vo
Struga i Voena akademija vo Bel-
grad (1984). Komandnite dol`-
nosti vo JNA gi zapo~nal vo Gar-
nizonot vo Ni{. Bil na~alnik na
Centarot za obuka na kadri vo
Pokrainskiot {tab na Terito-
rijalnata odbrana na Kosovo vo
Pri{tina, inspektor za odbran-
beni podgotovki vo Pokrainski-
J. Jan.
ot sekretarijat za narodna odbra-
na na Kosovo (1988‡1990) i zame-
nik na pomo{nikot na na~alni-
kot na {tabot za operativno-nas-
tavni raboti vo 52-ot korpus na
JNA vo Pri{tina (1990‡1992).
Od 1992 g. bil na razni dol`nos-
ti vo ARM i vo Turcija ja zavr-
{il [kolata za narodna odbrana
(1995‡1996). Bil komandant na
Komandata za obuka i zamenik na
NG[ na ARM. Bil unapreden vo
~inot brigaden general (12. VI
2003). V. St.
329
G GAJ
GAJ MAKEDONEC, apostol, sv.
(Solun, vtora pol. na I v.) – vtor
Episkop Solunski, po Aristarh,
posvedo~eni vo Biblijata prid-
ru`nici na apostolot Pavle (De-
la 19, 29), kako i drugi Makedon-
ci, kako Sosipator Pirov od Ber
(Dela 20, 4), Sekund od Solun (De-
la 20, 14).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na
svetiot apostol Pavle do Rimjanite,
Skopje, 2005; Sveto pismo na Stariot i
na Noviot zavet, London, 1990; \or|i
Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija
i Makedoncite, Skopje, 1995. Rat. Gr.
Gajdaxii
GAJDA (me{nica) ‡ naroden du-
va~ki muzi~ki instrument. Sodr-
`i rezervoar za vozduh od ov~a
ili kozja ko`a, na koj se pricvrs-
teni duvaloto, gajdarkata, br~a-
loto i slagar~eto. Taa e najzasta-
pen instrument so pove}ekratna
funkcija i namena, kako pri-
dru`nik na pesnite i orata, no i
za ispolnuvawe na solo gajdarski
melodii. Spored goleminata, me-
lodiskiot registar i regional-
nata rasprostranetost, vo Make-
donija postojat visoki (tikve{-
ka, kotorska, rudni~ka i blat-
ska), sredni (polska i {tipska) i
niski gajdi (mariovska).
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 96. \. M. \.
Gajdarki
GAJDARKA (gajdurka, gajdenica,
surla, kleparka, vra`aqka, vi-
gurka) ‡ eden od najva`nite delo-
330
vi na gajdata: drvena melodiska
cevka so mal dodatok na dolniot
kraj od ro`ena koska, svitkana
okolu 120oS. Na predniot drven
del od slagarkata se izdup~eni
sedum melodiski otvori i eden od
zadnata strana za palecot. Prvi-
ot melodiski otvor, nare~en mr-
morec, i zadniot, koi se pomali
od drugite, se izdup~eni na ista
vertikala. Vo mrmorecot e vov-
le~eno kratko cev~e {to zavr{u-
va na polovinata od vertikalni-
ot otvor na slagarkata. Ovie dva
otvora proizveduvaat popiskav i
poprodoren ton. Na gorniot del
od slagarkata e pricvrstena pi-
ska od trska, koja se navlekuva vo
vnatre{nosta na ko`ata od gajda-
ta, so namena da proizveduva zvuk
za slagarkata.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 97. \. M. \.
GAJDARXISKA–JOSIFOV-
SKA, Marija ([tip, 19. XII 1958)
– fizi~ar, red. prof. (1996) na
Univerzitetot Viskonsin vo
Milvoki, SAD. Diplomirala
(1981) na PMF. Magistrirala
(1986) vo Sidnej i doktorirala
(1991) vo Tempi, Arizona, so is-
tra`uvawe na strukturata na
kermeti, odnosno elektronska
mikroskopija na povr{ini na
tvrdi tela. Od 1987 g. e vo SAD,
od 1994 e direktor na Laborato-
rijata za transmisiona elektron-
ska mikroskopija so visoka rezo-
lucija, a od 2003 g. i direktor na
Laboratorijata za izu~uvawe na
povr{ini. Poka`ala deka kaj ed-
no i dvodimenzionalnite perio-
di~ni strukturi postojat parabo-
li~ni Briluenovi zoni i deka se
mo`ni stabilni povr{ini i me-
|ugranici od polarni oksidi so
neobi~ni elektronski i spin-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tronski svojstva. Kaj nekoi ras-
tenija otkrila biomineralna
forma za netoksi~no smestuvawe
na `elezo vo oblik na magnetni
nanokristali. Me|u prvite vo
svetot rabotela na elektronska
holografija. Vo SAD dobila
pretsedatelska nagrada za mladi
nau~ni rabotnici (1995).
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str.
197–198. V. Ur.
GAJDIK-SLAVKO, Robert (Zlin,
^ehoslovakija, 1923 ‡ Lipqan,
Kosovo ‡ 14. I 1942) ‡ komunisti~-
ki deec i borec (od ~e{ko potek-
lo). Po okupacijata na ^ehoslo-
vakija (1938) se doselil kaj svoi-
te roditeli vo Skopje, go zavr-
{il Srednotehni~koto u~ili{-
te (Grade`en otsek) i stanal
~len na SKOJ (1939). Po nalog na
MK na KPJ za Skopje, se vrabo-
til vo rudnikot Radu{a kako gla-
ven magacioner (prvata polovina
na 1941). So grupa mladinci is-
taknal crveno zname na Divizis-
kata zgrada vo Skopje (1. V 1941) i
u~estvuval vo paleweto na ger-
manskiot avion na Skopskiot ae-
rodrom. Ilegalno ja snabduval
Skopskata organizacija na KPJ
so eksploziv i stanal borec na
Skopskiot NOPO (20. VIII 1941).
Po apseweto od Gestapo (noemvri
1941), uspeal da izbega i se vrabo-
til vo Pri{tina. Naskoro sta-
nal borec na NOPO †Zejnel Al-
dini# (od po~etokot, do krajot na
1942). Poradi bolest se ilegali-
ziral, no bil uapsen pri provala-
ta vo s. Suvi Dol (Kosovo), odve-
den vo Lipqan i javno strelan.
LIT.: Ratka Milovanovi}, Robert umre
so izvikot za slobodata, †13 Noemvri#,
br. 1, Skopje, 1962, 16; Prestojot na Ro-
bert Gajdik vo Kumanovo vo 1941 godina,
†Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-
1942 godina#, Kumanovo, 1979, 602-604;
Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi.
Spomenici i spomen belezi vo Skopje,
Skopje, 1982; Robert Gajdi}, †Prosvetena
`ena#, Skopje, juli-avgust 1985, 3. S. Ml.
Stefan
Gajdov
GAJDOV, Stefan (Veles, 8. VI
1905 ‡ Ohrid, 18. VI 1992) ‡ kom-
pozitor, dirigent i muzi~ki pe-
dagog. Sredno muzi~ko obrazova-
nie zavr{uva (1929) vo Belgrad.
Eden period (1929‡1932) predava
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
muzika vo Gimnazijata vo Veles i
go vodi horot †Jeka sa Vardara#.
Potoa raboti kako profesor na
Gimnazijata vo Vukovar (1932‡
1941), kade gi vodi u~ili{niot
hor i orkestar, kako i horot †Ra-
di{a# vo Borovo. Za vreme na
Vtorata svetska vojna (1941‡
1944) ja prodol`uva dejnosta kako
profesor po muzika i horski di-
rigent vo @enskata gimnazija vo
Skopje. Vo povoeniot period G.
razviva mo{ne plodna i razno-
vidna tvore~ka dejnost. Toj e eden
od petteminata osnovopolo`ni-
ci na sovremeniot muzi~ki `i-
vot vo RM. Raboti kako profesor
na Srednata muzi~ka {kola vo
Skopje, kade predava teoriski
predmeti i pijano; gi vodi horo-
vite: †Vlado Tasevski#, †Ko~o
Racin#, Horot na Univerzitetot,
Horot na JNA vo Skopje, Horot
na Radio Skopje i Horot na pros-
vetnite rabotnici. G. e direktor
na Operata na MNT (1951/1952), a
potoa i direktor na Desetgodi{-
noto muzi~ko u~ili{te (1955‡
1970) vo Skopje. Toj e i eden od
najistaknatite avtori na u~ebni-
ci za muzi~kite i op{toobrazov-
nite u~ili{ta po predmetot not-
no peewe. Negovite zbirki so
harmonizirani narodni pesni vo
predvoeniot period (†Lele Ja-
no#, †Ejdi Nedo#, †Gora i junak# i
dr.) pretstavuvaat uspe{ni hor-
ski minijaturi, vo toa vreme naj-
zastapeni vo repertoarite na
brojnite horski dru{tva vo Ma-
kedonija i slu`at kako baza za
nadgradba vo sozdavaweto na spe-
cifi~nite elementi na doma{-
niot horski slog. Avtor e i na:
solisti~ki, kamerni, kamerno-
orkestarski dela i na filmska
muzika. G. e u~esnik pri organi-
ziraweto na site profesionalni
muzi~ki dru{tva, pretsedatel i
~len na nivnite upravni odbori.
J. T.
GAJTAN – pravoagolno par~e
platno, ukraseno so bogat vez vo
tehnikata sokae~ko, so stari me-
talni pari, monistra, kauri {kol-
ki, kako i so bogat potkit od cr-
ni, crveni ili beli volneni resi.
Se nosel na denot na svadbata ka-
ko sostaven del na sokajot, pora-
di svojata te`ina, zaka~en so ja-
dica za nevestinskiot kla{enik.
Sl. \.
GAJTANI, Adem (Adem Gajtani)
(Abduramani, Adem) (Poduevo,
Kosovo, Jugoslavija, 21. VIII 1935
‡ Skopje, 19. III 1982) ‡ poet i pre-
veduva~. Diplomiral na Pravni-
ot fakultet vo Skopje (1961). So
kni`evna dejnost se zanimaval od
1955 g. Sorabotuval vo vesnicite
i spisanijata na albanski jazik
(†Zani i rinis# i dr.), bil novinar
na v. †Rilindja# i urednik na kul-
Adem
Gajtani
turnata rubrika na v. „Flaka e Vël-
lazërimit#. Bil ~len na DPM (od
1973). Avtor e na pove}e zbirki
poezija na albanski jazik. Preve-
duval od albanski na makedonski
(I. Kadare, R. Kukaj i dr.) i od ma-
kedonski i srpsko-hrvatski na
albanski jazik. Me|u drugoto, na
albanski gi prevel: „Pustina# od
\. Abaxiev, „Paskvelija# od @.
^ingo, „Godini nesonica# od T.
Momirovski i knigi so izbor od
poezijata na M. Matevski. Dobit-
nik e na nagradata na Stru{kite
ve~eri na poezijata „Bra}a Mi-
ladinovci# (1982, posmrtno) za
stihozbirkata „Lebedova pesna#.
BIBL.: Svetlina na srceto (1961); Mor-
ska {kolka (1966); Nitu ptica, nitu dr-
vo (1973); V son pesna (1975); Od cvet do
cvet (1975); Edno treto vreme (1977),
Morska yvezda (1979); Pesni (1980); Lebe-
dova pesna (1982).
Prevodi i prepevi: Stihovi i raskazi od
pisateli na albanskata narodnost vo
Makedonija (Skopje, 1973, so Aleksandar
Popovski); Ti pesno, ti dale~na pesno
(Skopje, 1973, so Gane Todorovski). S. Ml.
Galeb
GALEBI (Larus) – rod sredno go-
lemi ptici so dol`ina na teloto
od 30 do 60 cm, koi vo Makedonija
glavno se javuvaat vo periodi na
migracija i preku zima. Dosega
kaj nas se registrirani {est vida
galebi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
GALEV, Gale (s. Sa~evo, Stru-
mi~ko, 11. II 1943) ‡ pravnik, uni-
verzitetski profesor. Osnovno
obrazovanie zavr{il vo rodnoto
mesto, a u~itelska {kola vo
[tip (1963). Diplomiral na Prav-
GALEV G
Gale
Galev
niot fakultet vo Skopje (1968),
kade {to magistriral (1979) i
doktoriral na tema „Slobodata
na dogovaraweto kako eden od os-
novnite principi na dogovorno-
to (obligaciono) pravo vo socija-
listi~ka Jugoslavija“ (1989). Iz-
bran e za asistent (1971), za pre-
dava~ (1979), za docent (1989), za
vonreden (1994) i za redoven pro-
fesor (1999) na oblasta Gra|ansko
pravo i industriska sopstvenost.
Bil prorektor na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij“ (1996‡
1998) i minister za obrazovanie i
nauka vo Vladata na RM (1999‡
2000). Bil dekan na Pravniot fa-
kultet vo Skopje (2004‡2008).
Eden od vtemeluva~ite na Cen-
tralniot registar na RM (1997‡
2000) i na Evropskiot krediten
transfer-sistem na Pravniot
fakultet vo Skopje (2005). Bil
pretsedatel na Dr`avnata komi-
sija za podgotovka na Zakonot za
obligacionite odnosi (1998‡
2001) i u~estvuval vo izrabotka-
ta na pove}e zakonski proekti od
oblasta na sopstveni~kite odno-
si, denacionalizacijata, zalogot,
dogovornata hipoteka, central-
niot registar i visokoto obrazo-
vanie. Po negova inicijativa
Pravniot fakultet „Justinjan
Prvi“ stanal del od regionalni-
te postdiplomski studii po Ev-
ropskoto delovno pravo, organi-
zirani na 13 visokoobrazovni in-
stitucii od Jugoisto~na Evropa.
Vo ramkite na Evropskiot kredit
transfer sistem na visokoto
obrazovanie, kako dekan na Fa-
kultetot, ja promoviral i ja rea-
liziral idejata „U~ebnik za sekoj
student“ so {to izdava~kata fa-
kultetska produkcija bila podig-
nata na nad 40 novi izdanija go-
di{no, koi po pravilo se donira-
le na sudentite. Objavil nad 100
nau~ni truda od oblasta na gra|an-
skoto pravo.
BIBL.: Obligaciono pravo - praktikum,
Skopje, 2001; Dveste godini od donesuva-
weto na Code civil (1804‡2004), Skopje,
2005; Izvori i na~ela na obligacionoto
pravo, Skopje, 2007; Obligaciono pravo,
Skopje, 2008 (koavtor so prof. d-r Jadran-
ka Dabovi}-Anastasovska).
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
331
G GALERII
Evangelistot Mateja, ikona od rabotilnicata na Mihail i Evtihij, Galerija na ikoni vo Ohrid (ok. 1295)
GALERII NA IKONI. Vo RM
se oformeni vo nekolku muzejski
institucii, vo gradski crkvi i vo
manastiri. Od bogatata kolekci-
ja na Muzejot na Makedonija se iz-
lo`eni stotina ikoni od po~eto-
kot na XIV do krajot na XIX v. Vo
Ohridskata galerija, koja se nao-
|a vo dvorot na crkvata „Sv. Bo-
gorodica Perivlepta#, e smeste-
332
na makedonskata kolekcija na
ikoni od vizantiskiot period so
isklu~itelno zna~ewe ‡ dvaese-
tina skapoceni ikoni so relati-
ven istoriski i stilski kontinu-
itet, od vtorata polovina na XI
do krajot na XIV v. Ovde mo`at da
se vidat zna~ajni dela od raniot
XV do sredinata na XIX v. Regio-
nalno kolektirani, ikoni od na-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
pu{tenite ili neza{titenite
crkvi i manastiri se izlo`eni
vo nekolku crkvi vo Makedonija.
Vo crkvata „Sv. Bogorodica# vo
Novo Selo kraj [tip, vo gradska-
ta crkva „Sv. Nikola# vo [tip,
vo crkvata „Sv. Kiril i Metodij#
vo Tetovo, vo crkvata „Sv. Petna-
eset tiveriopolski ma~enici# vo
Strumica, vo crkvata „Sv. Niko-
la# vo Kumanovo, vo Bigorskiot
manastir „Sv. Jovan Prete~a# kaj
Gostivar, vo ohridskite crkvi
„Sv. Nikola-Gerakomija#, „Sv.
Bogorodica# vo Kamensko, vo
stru{kata crkva „Sv. \or|i#, vo
„Sv. Spas# vo Skopje i dr.
LIT.: K. Balabanov, Galerija na ikoni,
[tip, 1988; istiot, Galerija na ikoni vo
crkvata Sv. Kiril i Metodij vo Tetovo,
Tetovo, 1990; N. Panzov, Galerija na iko-
ni, [tip, 1991; M. Georgievski, Galerija
na ikoni ‡ Ohrid, Ohrid, 1999; V. Popov-
ska-Korobar, J. Zisovska, Ikoni od Kuma-
novsko vo crkvata Sv. Nikola vo Kumano-
vo, Kumanovo, 2000; F. Joveva, Galerija na
ikoni Sv. Petnaeset tiveriopolski ma-
~enici, Strumica, 2000; V. Popovska-Ko-
robar, Ikoni od Muzejot na Makedonija,
Skopje, 2004. V. P.-K.
GALI (Kelti) – paleoevropska
populacija (etni~ki supstrat na
evropskite narodi) od indoev-
ropsko poteklo. Prvobitno `i-
veele po Gorna Rajna (gi nar. Kel-
ti), od kade vo V v. pr. n.e. se pre-
selile vo Iberija, Britanija i vo
Galija (Grcite gi nar. Galati, a
Rimjanite Gali). Vo IV v. pr. n.e.
go napadnale Balkanot (310 g. pr.
n.e., kralot Kasandar gi porazil
kaj pl. Hemus), navlegle vo Make-
donija do Delfi, od kade {to ed-
ni oti{le vo Mala Azija, a drugi
se vratile kon rekite Sava i Du-
nav (280–279 g. pr. n.e.).
LIT.: E. Petrova, Keltite vo prviot
milenium pr. n.e. i nivnite navleguvawa
vo Makedonija i na Balkanot, „Istori-
ja#, XXXVI/1-2, Skopje, 2000; H. Birkhan, Die
Kelten, Vienna, 1997. B. Petr.
Butros
Butros Gali
GALI, Butros Butros (Boutros
Boutros Ghali) (Kairo, 14. XI 1922)
– egipetski univ. profesor i dip-
lomat. Profesor po Me|unarod-
no pravo i Me|unarodni odnosi
na Univerzitetot vo Kairo
(1949–1977). Minister za nadvo-
re{ni raboti na AR Egipet
(1977–1991). Generalen sekretar
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na OON (1992–1996), vo ~ij man-
dat (vo 1993) Organizacijata pra-
vi ultra vires akt so priemot na RM
vo ~lenstvo preku formulirawe
dopolnitelni uslovi (nadvor od
predvidenite vo ~len 4 od Povel-
bata) – prodol`uvawe na prego-
vorite okolu imeto so R Grcija
pod pokrovitelstvo na Organiza-
cijata i obra}awe pod privreme-
nata referenca „PJRM#. Avtor e
na „Agendata za mir# vo koja
predlaga modernizirawe na ins-
trumentite za za~uvuvawe na me-
|unarodniot mir i bezbednost
preku definirawe na odrednica-
ta „preventivna diplomatija# ka-
ko neraskinlivo povrzana so od-
rednicite „pravewe na mirot/vos-
postavuvawe na mirot# (peacema-
king) i „~uvawe na mirot# (peace-
keeping). Vo 1992 g., po preporaka
od Sajrus Vens i Lord Oven – ko-
pretsedateli na Rakovodniot ko-
mitet na Konferencijata za Ju-
goslavija i po predlog od pretse-
datelot na RM Kiro Gligorov, mu
predlaga na Sovetot za bezbed-
nost na OON da odobri ispra}a-
we vo RM grupa od voen, polici-
ski i civilen personal {to bi ja
ocenila situacijata na terenot i
bi podgotvila izve{taj vo vrska
so eventualno pozicionirawe po-
sebna misija za ~uvawe na mirot
vo RM, odnosno da go odobri nego-
viot predlog za pro{iruvawe na
mandatot na UNPROFOR so po-
zicionirawe preventivno prisu-
stvo na ON na granicata na RM so
RA i SRJ – UNPROFOR/UNPRE-
DEP (prva preventivna misija za
~uvawe na mirot).
BIBL.: Ghali B.B., An Agenda for Peace: Pre-
ventive Diplomacy, Peacemaking and Peacekee-
ping, Report of the Secreatry General pursuant to
the Statement adopted by the Summit Meeting of
the Security Council of 31.01.1991, A/47/277-
S/2411, 17.06.1992. T. Petr.
Risto Gali}
GALI], Risto (Skopje, 25. V 1925
– Skopje, 1. IV 1985) – diplomiral
na Arhitektonskiot fakultet
pri Tehni~kata visoka {kola vo
Belgrad (1951), magistriral na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1973) i doktoriral na Arhitek-
tonskiot fakultet vo Belgrad
(1976). Redoven profesor na Ar-
hitektonskiot fakultet vo Bel-
grad po predmetot urbano zonira-
we. Se zanimaval so urbanisti~-
ko i arhitektonsko proektirawe
i so nau~noistra`uva~ka rabota
i go izdal u~ebnikot „Urbano zo-
nirawe#. Negovata aktivnost do-
a|a do poln izraz po katastro-
falniot zemjotres vo Skopje
(1963), na izrabotkata na noviot
urbanisti~ki plan na gradot
Skopje. Bil aktiven na poleto na
publicistikata i objavil pove}e
statii vo stru~ni spisanija. Bil
direktor na Zavodot za urbani-
zam (1960–1974). Bil imenuvan za
~len na Izvr{niot sovet na Sob-
ranieto na SRM (1982) i za pret-
sedatel na Republi~kiot komitet
za urbanizam i za{tita na ~ove-
kovata okolina. Pozna~ajni pro-
ekti: urbanisti~ki re{enija za
pove}e naselbi vo Skopje: Maxa-
ri (1952 i 1962), Kisela Voda
(1954), Gazi Baba (1955), ^air i
Topaana (1958). Rabotel na izra-
botkata na prostorniot plan na
regionot Isto~na Makedonija, na
prostorniot plan na Op{tinata
Veles, kako i na prostorniot
plan na SRM. Kr. T.
GALI^ICA – visoka planina
smestena vo krajniot jugozapaden
del na RM koja vo forma na tipi-
~en horst se izdiga pome|u Oh-
ridskata Kotlina na zapad i
Prespanskata na istok. Na sever
prodol`uva vo planinite Petri-
no i Istok, a so prevalot Bukovo
(1.207 m) morfolo{ki e odvoena
od Plakenska Planina. Ima me-
ridijanski pravec na protegawe
so dol`ina od 50 km, najmalata
{iro~ina e pome|u s. Trpejca i s.
Gali~ka svadba
GALI^KA G
Planinata Gali~ica
Leskoec (10 km). Na Gali~ica sa-
mo krajnite ju`ni delovi se izdi-
gaat nad 2.000 m. Ovoj del e poznat
pod imeto Stara Gali~ica. Naj-
visok vrv e Magaro (2.255 m), a na
samata granica so Albanija se na-
o|a vrv so viso~ina od 2.275 m.
Bogatstvoto so najraznovidni ge-
omorfolo{ki formi i endemi~-
niot rastitelen i `ivotinski
svet pridonesoa del od Gali~ica
vo 1958 g. da bide proglasen za Na-
cionalen park.
LIT.: T. Andonovski, D. Kol~akovski, Ge-
omorfologija na Pelister i Gali~ica,
„Prirodno-geografski i socioekonomski
istra`uvawa#, proekt vo rakopis, Skopje,
1990. T. And.
GALI^KA SVADBA ‡ tradicio-
nalna godi{na narodna manifes-
tacija vo s. Gali~nik. Vo ova selo
vo minatoto svadbite se pravele
glavno na Petrovden (12 juli) i
poretko na Golema Bogorodica
(28 avgust). Za Petrovden obi~no
se vra}ale pe~albarite, duri i od
najoddale~enite zemji. Svadbite
traele i po cela nedela. Sobira-
~ite na makedonski narodni
333
G GALI^NIK
umotvorbi, patepiscite i drugi
dejci (P. \inovski, V. Ikonomov,
T. Smiljani}, G. Traj~ev, Q. i D.
Jankovi}, I. S. Jastrebov, L. Ku-
ba i dr.) zapi{ale bogati folk-
lorni i etnografski materijali
povrzani so ovoj nastan. Gali~-
nik bilo najgolemo selo vo Mala
Reka, pa nekoga{ se slu~uvale i
po 50 svadbi vo eden den, a svire-
weto na zurlite i bieweto na ta-
panite se slu{ale duri vo Alba-
nija. Osoben vpe~atok ostavale
bogatite nosii, pisokot na zurli-
te, kako i pro~uenite ora „Te{-
koto#, „Lesnoto#, „^am~eto# i dr.
Od 1963 g. prerasna vo dvodnevna
kulturno-turisti~ka manifesta-
cija na koja se prezentiraat boga-
tite svadbeni obi~ai na seloto:
pre~ekuvawe na svira~ite, igra-
we na „Svekrvinoto oro#, kitewe
na svadbarskiot bajrak, nosewe
na nevestata na voda, kanewe na
mrtvite, kanewe na kumot, bri~e-
we na zetot, na stroj, bodiwawe,
zemawe na nevestata i dr. Svad-
bata zavr{uva so ven~avaweto na
mladite vo soborniot hram †Sve-
ti Petar i Pavle#. Poslednive
godini bra~niot par za svadbata
se izbira na konkurs so strogo ut-
vrdeni pravila.
LIT.: Narodne igre, IV kwiga, Skupile i
opisale Qubica S. Jankovi¢ i Danica S.
Jankovi¢, Beograd, 1948; Vera Kli~kova ‡
Milica Georgieva, Svadbenite obi~ai
od seloto Gali~nik - Debarsko, „Glasnik
na Etnolo{kiot muzej#, 2, Skopje, 1965.
M. Kit.
GALI^NIK – selo vo Mija~ki-
ot kraj. Se nao|a na zapadnite pa-
dini na planinata Bistra na nad-
morska visina od okolu 1.400 m.
So Mavrovo e povrzano preku lo-
kalen asfalten pat. Vo minatoto
G. bilo golema naselba i admi-
nistrativen centar. Se smeta de-
ka e formirano od sto~arite do-
S. Gali~nik
334
seleni od rekata Galik vo Solun-
skata Kotlina, koi doa|ale so
stadata ovci na letno pasewe na
Bistra. Prvobitnata naselba bi-
la na lokalitetot Staro Selo.
Naselenieto otsekoga{ se zani-
mavalo so nomadsko sto~arewe –
so stadata ovci zimuvale vo Egej-
skoto primorje, a lete prestoju-
vale na visokoplaninskite pa-
si{ta na Bistra. Vo 1911 g. vo G.
imalo 800 ku}i so okolu 4.000 `.
Me|utoa, vo vtorata polovina na
minatiot vek, seloto e zafateno
od silna migracija, taka {to kon
krajot na vekot toa e celosno
raseleno. Denes ku}ite vo Gali~-
nik vo zna~aen del se obnoveni i
toa prerasnalo vo turisti~ka na-
selba. Starata selska arhitektu-
ra e za~uvana, a bogato kolorit-
nata narodna nosija i atraktiv-
nite svadbeni obi~ai manifes-
tirani preku Gali~kata svadba,
koja tradicionalno se odr`uva
na 12 juli, sekoja godina privle-
kuvaat golem broj turisti. Vo G.
postoi i memorijalen muzej,
smesten vo ku}ata kade {to se ro-
dil i `iveel poznatiot makedon-
ski prerodbenik \or|i Pulev-
ski, a za gostite e izgraden i sov-
remen hotel.
LIT.: R. Smiqani¢, Gali~nik. Ju`na Sr-
bija, br. 17, Skopqe, 1922. Al. St.
GALOGA@A, Stefan (Ponikva
kaj Topusko, 20. II 1893 – logor Ja-
senovac, po 1. X 1944) – hrvatski
pisatel i publicist. Zavr{il
praven fakultet vo Pariz (1919),
a podocna mu pristapil na komu-
nisti~koto dvi`ewe (1928),
poradi {to pove}e pati bil
apsen. Kako urednik na li-
teraturnoto sp. „Kritika“ (Zag-
reb, 1928), gi objavil prvite Ra-
cinovi tekstovi ‡ prozniot pri-
log „Rezultat“ i pesnata „Sinovi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
gladi“, a kako urednik na sp.
„Literatura“ (Zagreb, 1932), i pr-
vite odlomki od negoviot roman
„Opium“. Poradi ovaa sorabotka
i me|usebnata prepiska, bil
opfaten vo partiskata provala
na Oblasniot komitet na KPJ za
Makedonija i zatvoren zaedno so
makedonskite komunisti (1934).
Podocna bil uapsen od usta{kite
vlasti (1941) i ubien vo logorot
Jasenovac.
LIT.: K. Racin, S. Galoga`a: Novele, II
izdawe. Naklada ›elapa-Zagreb, „Sna-
ga“, IV, 5, Sarajevo, 1931, 77; Radivoe Pe-
{i}, Po tragite na Racinoviot „Afi-
on“, „Kulturen `ivot“, XV, 8-9, Skopje,
1970, 16-17; D-r Bla`e Ristovski, Ko~o
Racin. Istorisko-literaturni istra-
`uvawa, Skopje, 1983. S. Ml.
Herbert
Galton
GALTON, Herbert (Herbert Gal-
ton) (Viena, 1. X 1917 – Viena, 9.
XII 2004) ‡ lingvist, slavist od
evrejsko poteklo. Avtor na ne-
kolku stotici trudovi posveteni
na fonolo{kite i gramati~kite
sistemi na slovenskite jazici.
MANU vo 1976 mu ja objavi kniga-
ta The main functions of the Slavic ver-
bal aspect. Z. T.
GAMBUZII (Poecilidae) – fami-
lija `ivorodni ripki, prirodno
rasprostraneti vo vodite na
Amerika. Kaj nas e introduciran
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vidot gambuzija (Gambusia affinis),
kako biolo{ko sredstvo za borba
protiv malarijata.
LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of
Britain and Europe, London; J. Crivelli, The
Freshwater fish endemic to the Northern Medi-
terranean Region, Tour du Valat Publication,
1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedoni-
ja, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odre-
duvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorki-
te (Cephalaspidomorpha) vo Republika Ma-
kedonija, Skopje, 1998. Sv. P. – V. Sid.
GAMETOGENEZA, RIBI – soz-
revawe na ma{ki i `enski polo-
vi kletki, gameti. Polovite
kletki kaj ribite se razvivaat vo
tek na eden reproduktiven cik-
lus, period vo koj edna generacija
na germinativni kletki se ofor-
muva vo funkcionalni gameti.
Morfolo{kite odliki na game-
togenezata i razvojot na gonadite
vo tekot na reproduktivniot cik-
lus se izu~uvani kaj pove}e vido-
vi ribi od prirodnite ezera na
RM. Najgolem del od istra`uva-
wata se izvr{eni vo Oddelenieto
za histologija i embriologija na
Institutot za biologija na Pri-
rodno-matemati~kiot fakultet
vo Skopje. D. R.-Z.
\or|i Ganzovski (levo) kako borec na ELAS
GANZOVSKI, \or|i (s. Sten-
sko, Kostursko, 1924 ‡ Skopje,
1986) ‡ univerzitetski profesor,
ekonomist. Osnovno i sredno ob-
razovanie zavr{il vo Kostur,
Egejskiot del na Makedonija.
^len na Komunisti~kata mladin-
ska organizacija na Grcija od
1941 g. Aktivno u~estvuval vo bor-
bite protiv okupatorite na zem-
jata. Se borel vo redovite na
ELAS, vo Egejskata brigada na
DAG (1946‡1949). Preku Albani-
ja, emigriral vo SSSR (VIII 1949).
Polo`il grupa ispiti vo Akade-
mijata na naukite na Uzbekistan
(1964) i bil primen na aspirantu-
ra, koja uspe{no ja zavr{il
(1968). Odbranil disertacija i se
steknal so nau~no zvawe kandidat
na ekonomski nauki, specijalnost
‡ politi~ka ekonomija (1969).
Istata godina bil izbran za vi{
predava~ po predmetot politi~-
ka ekonomija na Medicinskiot
institut vo Ta{kent. Se vratil
vo SRM (1970) i se vrabotil na
Pravniot fakultet vo Skopje.
Izbran za docent (1972), a potoa i
za vonreden profesor po ekonom-
ski nauki (1976). Objavil pogo-
lem broj trudovi od oblasta na
ekonomijata i zemjodelstvoto.
BIBL.: Osnovi na politi~kata ekono-
mija (hrestomatija), Skopje, 1982.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001.
GAN^EV-STOJANOV, Stojan
(Ajtos, Bugarija, 28. XII 1929) ‡
operski pevec – tenor, prvenec na
Operata na MNT. Vo 1960 g. dip-
lomiral solo-peewe na Sofiska-
ta muzi~ka akademija (prof. Brm-
barov), a studiral i operska re-
`ija (prof. Koxiev). Solist na
Sofiskata opera (1960‡1963) i
solist vo Operata na MNT (1964‡
1969). Imal anga`man vo Zagrep-
skata opera (do 1993). Toj e nosi-
tel na okolu 80 pogolemi i poma-
li ulogi. Pozna~ajni vode~ki
ulogi: Radames (Aida), Manriko
(Trubadur), Polione (Norma),
Mario Kavaradosi (Toska), Sam-
son (Samson i Dalila), Erik (Ho-
lan|aninot skitnik), Don Hoze
(Karmen), Vasilij II (K. Makedon-
ski Car Samuil), Faust, Jenik
(Prodadena nevesta), Otelo. Gos-
tuval vo pove}e stranski zemji.
Se zanimava i so re`ija i vokal-
na pedagogija. Poseduva silen
glas so {irok dijapazon i so si-
gurni visini, kako i visok arti-
zam vo tolkuvaweto na scenskite
likovi. F. M.
Naum
Gapkovski
GAPKOVSKI, Naum (s. V’mbel,
Kostursko, 1. III 1941) – in`. ge-
ol., red. prof. na Grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1990) po in`e-
nerska geologija i mehanika na
karpi. Po emigracijata od Grcija
(1948), `iveel i se {koluval vo
GARA[ANIN G
^e{ka i vo Polska, a od 1956 g. vo
Jugoslavija. Zavr{il Rudarsko-
geolo{ki fakultet vo Belgrad,
po {to, do doa|aweto vo Skopje
(1968), rabotel vo „Geosond#
(Belgrad). Ima bogat primenu-
va~ki opus, osobeno kaj hidroteh-
ni~ki objekti, pati{ta, tuneli i
industriski objekti. Q. T.
Sv. [.
Branko
Gapo
GAPO, Branko (B. G. Ivanovski)
(Tetovo, 5. HI 1931 ‡ Skopje, 2008) ‡
filmski re`iser. Profesional-
nata filmska kariera ja zapo~nal
vo 1951 g., koga za †Vardar film#
realiziral prilozi za Filmskite
pregledi. Asistiral kaj F. [tig-
lic, D. Osmanli, A. Gans i V. Di-
terle, specijaliziral vo Pariz, a
izvesen period (pedesettite i
{eesettite g. od XX v.) se zanima-
val i so filmska kritika. Reali-
ziral golem broj dokumentarni
filmovi, me|u koi i: †Pticite
doa|aat# (1956), †Granica# (1962,
nagraden na festivalot na doku-
mentaren film vo Belgrad), †Po
pat odam, za pat pra{am# (1968) i
†Amen siam but roma# (1976). Svo-
jot prv igran film †Denovi na is-
ku{enie#, spored dramata †Crni-
la# od K. ^a{ule, go realiziral
1965 g. So sledniot igran film
†Vreme bez vojna# (1969, dobitnik
na pove}e nagradi, me|u koi Sreb-
reniot medal na festivalot vo
Avelino i Nagradata za re`ija na
festivalot vo Pula), Gapo ja pot-
vrduva izvornosta na svojot ta-
lent. Sleduvaat i drugite negovi
igrani filmovi: †Istrel# (1972,
pove}e nagradi na festivalite vo
Pula i Ni{), †Najdolgiot pat#
(1976, pove}e nagradi na festiva-
lite vo Pula, Ni{ i Belgrad-
FEST), †Vreme, vodi# (1980) i
†Makedonska saga# (1993). Reali-
ziral pogolem broj TV filmovi,
me|u koi †Labin i Dojrana# i
†Ordan Petlevski#. Il. P.
GARA[ANIN, Draga (Pariz,
1921 ‡ Belgrad, 1997) ‡ arheolog.
Studiite po klasi~na filologi-
ja gi zavr{ila (1946) vo Belgrad,
doktorirala (1953) vo Qubqana
(za Star~eva~kata neolitska kul-
tura vo Srbija). Rabotniot vek go
pominala vo Narodniot muzej vo
335
G GARA[ANIN
Belgrad kako kustos, rakovodi-
tel na Oddelot za praistorija i
nau~en sorabotnik. Zaedno so svo-
jot soprug Milutin, korakovode-
la nekolku istra`uva~ki proek-
ti na Narodniot muzej vo [tip:
Krivi Dol ‡ Radawe (1956/57),
Vr{nik ‡ Tarinci (1968), rekog-
noscirawa vo Isto~na Makedo-
nija i vo Srbija. U~esnik e i vo
iskopuvawata na Barutnica vo An-
zabegovo. Objavila 253 truda.
BIBL.: Star~eva~ka kultura, Ljubljana, 1954;
Problemot na datiraweto na „makedon-
skata bronza“ so poseben osvrt na naodi-
te od Radawe, „Maced. acta archaeol.“, 2,
1976. V. S.
Milutin
Gra{anin
GARA[ANIN, Milutin (Bel-
grad, 11. IX 1920 ‡ Belgrad, 4. IV
2002) ‡ akademik, prof. po arheo-
logija. Studii zavr{il vo 1946 g.
na grupata za Klasi~na filolo-
gija na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad. Doktoriral na Filo-
zofskiot fakultet vo Qubqana
(1950). Rabotel vo Muzejot na
grad Belgrad i vo Narodniot mu-
zej vo Belgrad (1945‡1946). Od
1950 g. e sorabotnik na Arheo-
lo{kiot institut; vo 1957 g. e iz-
bran za vonreden, a vo 1963 g. za
redoven profesor na Filozof-
skiot fakultet. Dopisen ~len na
SANU stanuva vo 1963 g., redoven
vo 1976 g., a vo dva mandata bil iz-
bran za nejzin sekretar. Bil do-
pisen ~len na ANUBiH i posto-
jan ~len na Centarot za balkano-
lo{ki istra`uvawa pri Akade-
mijata vo Saraevo. Vo maj 2000 g. e
izbran za ~len na MANU nadvor
od rabotniot sostav. ^lenuval vo
razni tela na nau~ni institucii
i organizacii vo zemjata i vo
stranstvo (Arheolo{ki institu-
ti vo Germanija, Avstrija i Ita-
lija). Za po~esen ~len na MAND
e izbran vo 1981. Rakovodel redi-
ca arheolo{ki istra`uvawa vo
Srbija i vo Makedonija. Vo nego-
viot nau~en opus posebno mesto
zazema prou~uvaweto i prezenta-
cijata na arheolo{koto minato
na Makedonija, na koe mu posve-
til re~isi polovina od svojot ra-
boten vek. Od 1956‡1981 g. gi ra-
kovodi istra`uvawata na pove}e
praistoriski nao|ali{ta: Krivi
Dol vo s. Radawe i Vr{nik kaj s.
336
Tarinci, [tipsko; [uplevec vo
s. Suvodol, Bitolsko; Barutnica
kaj s. Anzabegovo vo Ov~e Pole;
Slatina kaj s. Zelenikovo, Skop-
sko. Vrz osnova na otkrienite re-
zultati toj go opredeluva hrono-
lo{kiot i kulturniot karakter
na praistorijata na Makedonija,
a go postavuva i nejzinoto mesto
vo kulturnata evolucija na pra-
istorijata na Balkanot. Od po-
sebno zna~ewe e voveduvaweto na
kulturnite grupi, koi pretstavu-
vaat sinonimi za karakterot na
oddelni praistoriski periodi:
Anzabegovo ‡ Vr{nik, kulturna
grupa za postariot neolit; Zele-
nikovo II ‡ kulturna grupa za doc-
niot neolit; [uplevec ‡ Bakar-
no Gumno, kulturna grupa za eneo-
litskoto vreme. Spored naodite
od Radawe toj ja predlo`il i vre-
menskata podelba na `eleznoto
vreme. Isto taka gi rakovodel i
iskopuvawata na nao|ali{ta od
rimskoto vreme: Krst vo s. Tarin-
ci i Skupi kaj Skopje. Vo svojstvo
na stru~en konsultant ili recen-
zent pomagal vo razvojot na arhe-
olo{kata istra`uva~ka rabota i
izlo`bena dejnost na Muzeite vo
[tip i vo Bitola, Muzejot na
grad Skopje i Muzejot na Makedo-
nija. Objavil pove}e od 370 truda.
BIBL.: Hronologija Vin~anske grupe, Ljublja-
na, 1951; Neolithicum und Bronzezeit in Serbien
und Makedonien, BRGK, 39, 1958, 1‡30; Con-
tributions â la chronologie de l’ âge du fer en
Macedoine, @A, X, 1-2, Skopje, 1960, 173‡182.
V. S.
Ivan
Garvanov
GARVANOV, Ivan (Stara Zago-
ra, Bugarija, 1869 – Sofija, 28. XI
1907) – Bugarin po nacionalnost,
pretsedatel na CK na TMORO
(1901–1903), glaven inicijator za
odlukata za vostanie (1903). Dip-
lomiral fizika i matematika vo
Sofija (1892). Specijaliziral vo
Viena. Profesor vo Solunskata
egzarhiska gimnazija (1894–1903).
Pretsedatel na Bugarskoto tajno
revolucionerno bratstvo (1897–
1899). Odr`uval vrski so Bugar-
skata vlada, so Egzarhijata i so
VMK. Po raspu{taweto na Brat-
stvoto (IX 1899) kooptiran za
~len na Solunskiot okru`en ko-
mitet. Po Solunskata provala (I
1901) stanal pretsedatel na CK
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na TMORO. Esenta 1902 g. so zad-
grani~nite pretstavnici Hristo
Matov i Hristo Tatar~ev pre-
zele akcija za krevawe vostanie
vo Makedonija. Pod negovo pret-
sedatelstvo e odr`an Solunskiot
kongres na TMORO (2-4/15-17. I
1903), na koj bila donesena odluka
za vostanie. Po Solunskite aten-
tati bil uapsen i osuden na do`i-
votno zato~eni{tvo. Po amnesti-
raweto (1904) se vratil vo Buga-
rija i rabotel kako predava~ vo
Voenoto u~ili{te. Dejstvuval po
instrukcii od Bugarskata vlada.
Osuden od Organizacijata, bil
ubien zaedno so Boris Sarafov
vo Sofija.
IZV.: Spomeni na DamÔnÍ GruevÍ, BorisÍ
SarafovÍ i IvanÍ GarvanovÍ. SÍobÈava:
L. Mileti~Í, SofiÔ, 1931. V. \.
GARVANSKI MASAKR (2. III
1923) – vo s. Garvan (Radovi{ko)
izvr{en od voena edinica na
Kralstvoto na SHS po naredba
na `upanot na Bregalni~kiot ok-
rug Dobrica Matkovi} kako od-
mazda za smrtta na kolonistite
vo s. Kadrifakovo ([tipsko)
ubieni od ~etata na VMRO pred-
vodena od Ivan Janev-Brlo (16. II
1923). Seloto bilo granatirano i
bile zastrelani bez sudewe 28 se-
lani, me|u koi i tri deca od 13 do
18 godini. Za nastanot imalo re-
akcii ne samo kaj doma{nata tuku
i od evropskata demokratska jav-
nost.
IZV.: DARM, Fond MNK, sign. 14; V. „Ne-
zavisima MakedoniÔ“, br. 6, 29. III 1923 i
br. 9, 19. IV 1923. Z. Tod.
GAREVSKI, Aleksandar (Gosti-
var, 5. XI 1912 – Skopje, 10. IX
1988) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1965 do penzioniraweto vo 1979)
po predmetite hidraulika, hid-
rologija, re~na hidrotehnika i
vodni pati{ta, eden od doajenite
na hidrotehnikata kaj nas. Diplo-
miral na Tehni~kiot fakultet
vo Belgrad. Po Vtorata svetska
vojna bil zamenik-minister za
grade`ni{tvo na Makedonija, po
{to uspe{no zavr{il odgovorna
zada~a vo „Hidroelektroproekt#
– realizacija na HS „Mavrovo#.
Na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje rabotel od osnovaweto.
Napi{al dva u~ebnika – „Hidro-
logija# i „Plovni pati{ta i
pristani{ta#. Odigral pioner-
ska uloga vo razvojot na hidroteh-
nikata vo na{ata zemja, vodej}i ja
realizacijata na zna~ajni hidro-
tehni~ki objekti. Bil prorektor
na Univerzitetot (1965–67), u~es-
nik vo NOB, delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM (1944). Q. T.
GAREVSKI, Mihail (Skopje,
1951) – grade`en in`ener, redo-
ven profesor. Grade`niot fa-
kultet go zavr{il vo Skopje, ma-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mihail
Garevski
gistriral vo IZIIS i doktori-
ral na Univerzitetot vo Bris-
tol, Velika Britanija. Kako poz-
nat nau~nik od oblasta na zemjot-
resnoto in`enerstvo, avtor e na
pove}e od 130 nau~ni i stru~ni
truda. So povikani predavawa
u~estuval na pove}e nau~ni sobi-
ri i bil viziting-profesor na
pove}e stranski univrziteti.
Bil direktor na dva me|unarodni
proekta na NATO od programata
„Nauka i Mir#. Bil koordinator
i direktor na me|unarodniot
kurs za zemjotresno in`enerstvo.
Pretsedatel e na Makedonskoto
dru{tvo za zemjotresno in`ener-
stvo i na Dru{tvoto po mehanika
na Makedonija. ^len e na pove}e
makedonski i me|unarodni asoci-
jacii. Eden od osnova~ite na Me-
|unarodnata asocijacija za anti-
seizmi~ki sistemi. Bil pretse-
datel na organizacionite komi-
teti na dve me|unarodni konfe-
rencii: „Skopski zemjotres – 40
godini od evropskoto zemjotres-
no in`enerstvo# i „Zemjotresno-
to in`enerstvo vo XXI v.#. Vo mo-
mentov e direktor na IZIIS i
~len na Univerzitetskata upra-
va. Bil pretsedatel na Upravni-
ot odbor na Fondot za dodeluva-
we na nagradata „13 Noemvri# na
gradot Skopje. K. Tal.
Risto
Garevski
GAREVSKI, Risto (s. Ba{ino
Selo, Vele{ko, 22. III 1922) – re-
doven profesor na Rudarsko-geo-
lo{kiot fakultet – [tip. Svet-
ski renomiran paleontolog, is-
tra`uva~ na fosilnite cica~i
od neogenska i kvarterna starost.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet – Skopje, Otsek biolo-
gija (1952), a doktoriral na pale-
ontologija na Qubqanskiot uni-
verzitet, Slovenija (1966). Vo ne-
ogenskite i kvarternite sedi-
menti na Vele{kiot, Tikve{ki-
ot, Skopskiot i drugi baseni,
prona{ol i odredil golem broj
fosilni vidovi od surla{i, gaze-
li, kowi, `irafi, nosorozi, go-
veda, tigri, hieni, pe{terski
me~ki i panteri, primati i izum-
reni vidovi kopitari i pre`i-
vari.
BIBL: Stratigrafsko i paleontolo{-
ko zna~ewe na pleistocenskata fauna od
pe{terata Makarovec vo klisurata na
rekata Babuna vo okolinata na Titov
Veles, poseb. izd. na PMM, 6, 1969; Weiterer
Beitrag zur Kenntnis der Pikermifauna-Mazedo-
niens, Der Mastodonschadel von der Umgebung
des Dorfes Dolni Disan (Negotino), poseb. izd.
na PMM, 7, 1976; Hipparions (mammalia Pe-
rissodactyla) from Macedonia, Yugoslavia: [tip,
„Geol. Macedonica#, v. 3, no. 2, [tip, 1989, p.
159-206. N. Dum.
Petre Filipovi~ Garkata, scena od egzekucijata na Sv. Jovan, rezba na ikonostasot
vo manastirot „Sv. Jovan Bigorski“
GARKATA, Petre Filipovi~ (s.
Gari, 80-tite na XVIII v. ‡ Kru{e-
vo, 1854) ‡ eden od najistaknatite
pretstavnici na mija~kata (de-
barskata) rezba, koj poteknuva od
rodot Filipovci od s. Gari vo
Mala Reka. Patot na negovata na-
obrazba i obuka vo rezbarskiot
zanaet se istra`uva vrz osnova na
semejni predanija i stilska ana-
liza na brojni ikonostasi na te-
ritorijata na Sveta Gora, Grcija,
Albanija i Makedonija vo tekot
na XVIII i raniot XIX v. Karakte-
ristikite na negovata rabota ‡
naglaseno prisustvo na ~ove~ki,
rastitelni i `ivotinski figuri
oblikuvani vo zgusnat prostor,
so skuseni proporcii, kako i spe-
cifi~nata arhitektonika na
ikonostasite {to gi izrabotil ‡
se prepoznavaat vo postarite rez-
GATALE^KO G
bi na epirskite zografi, ras-
prostraneti najmnogu vo severo-
zapadna Grcija, vo Albanija i vo
Makedonija vo XVIII v. So sigur-
nost se znae deka delo na negovata
tajfa se ikonostasite vo crkvata
na Lesnovskiot manastir (1814),
vo „Sv. Spas# vo Skopje (1824),
„Sv. \or|i# vo Prizren (1829) i vo
Bigorskiot manastir (1835). Se
smeta deka sorabotuval pri iz-
vedbata na ikonostasot vo crkva-
ta „Sv. Bogorodica# vo Skopje (ok.
1840), vo Rilskiot manastir (1841
‡1842), vo „Sv. Blagove{tenie#
vo Prilep (po 1838). Poslednoto
ostvaruvawe bil ikonostasot vo
crkvata „Sv. Nikola# vo Kru{e-
vo, koja e zapalena vo 1903 g.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`-
denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 233‡240; D.
]ornakov, Tvore{tvoto na mija~kite
rezbari na Balkanot od krajot na XVIII i
XIX vek, Prilep, 1986; I. Gergova, Za pro-
ishoda na Debarskata cÍrkovna dÍrvo-
rezba, „Makedonski pregled#, 3, SofiÔ,
1994, 91‡104; D. ]ornakov, Petre Garka-
ta, Skopje, 1998. V. P.-K.
GAT VO IZRAEL (Severno Ne-
gevo od 1935) – kibuc. Centar na
evrejski mladinci od Makedoni-
ja, pripadnici na organizacijata
„Ha{omer Hacair“, pove}eto ra-
kovoditeli (madrihim) na keno-
vite od Bitola i od Skopje. Tuka
bile vospituvani vo duhot za sin-
teza pome|u cionizmot i socija-
lizmot. Po pristignuvaweto vo
kibucot pogolemiot del od niv
nastojuvale da ne se vratat vo
rodnite gradovi. J. Nam.
GATALE^KO PEEWE ‡ vra`e-
we zagado~ni stihovi, glavno pri
gledawe na otvorena dlanka vo
rakata od gata~kite, glavno Rom-
ki. Toa e poseben stil na narodno
337
G GATALINKI
peewe, najzastapen vo Polo{ki-
ot region. Go karakterizira tro-
delna forma na melodijata
(ABC), vo koja centralno mesto
ima vtoriot del B, bidej}i samo
vo nego e zastapen hagadniot
princip ‡ bukvalnoto povtoruva-
we samo na sredniot melodiski
del, so redewe novi sodr`ini na
stihovite, taka {to sekoja nova
melostrofa kaj delot B sekoga{
zapo~nuva so celosno povtoruva-
we na site prethodni stihovi od
toj melopoetski del, a na sekoj ne-
gov kraj se dodava samo eden nov
stih.
LIT.: Branka Bugariska, Gatale~kite
pesni kako del od vokalnata tradicija
na Tetovsko, „Muzika“, IV, 6, Skopje, 2000,
79‡88. \. M. \.
Lisna `aba (Hyla arborea)
GATALINKI ili lisni `abi
(Hylidae) – edinstveni evropski
vodozemci prisposobeni za ka~u-
vawe na drvja. Kaj nas `ivee samo
eden vid gatalinka (Hyla arborea).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002. Sv. P. – V. Sid.
GATANKA ‡ kratok `anr na us-
noto narodno tvore{tvo. Toa e
dvo~len izraz sostaven od pra{a-
we i odgovor. Denes slu`i za za-
bava, no vo minatoto, pokraj za-
bavna, imala i pedago{ka funk-
cija, a vo u{te podale~noto mina-
to imala i obreden i inicijaci-
ski karakter. Deka imala obre-
den karakter potvrduva faktot
{to se ka`uvala vo odredeno vre-
me i pri odredeni dejnosti, a deka
imala i inicijaciski karakter
potvrduva faktot {to mom~eto i
devojkata, duri otkako }e odgat-
nele odreden broj gatanki, se sme-
tale za zreli li~nosti {to mo-
`at da oformat dom i semejstvo.
Mo`e da se odnesuva za predmeti
i pojavi od neposrednata ~oveko-
va okolina, delovite na ~ove~ko-
to telo, alatite za rabota i sl.:
Kuso debelo na site gaz videlo
(prag); ^i~o stiska, strina pi-
ska, daleku se ~ue (gajdi); S# vo ku-
}a izgore, a ku}ata ostana (lu-
338
le); Gola e, a cel svet go obleku-
va (igla). Pokraj nejzinata uni-
verzalna dimenzija, podlo`na e
na vlijanija i modifikacija od
strana na lokalnata sredina. Mo-
`e da se pojavi i vo forma na ga-
tanka-poslovica: Koski nema, ko-
ski kr{i (jazik).
LIT.: Dragica Bo`inova, Gospod ‡ Bog
vo paremiite na nekoi balkanski narodi,
„Makedonski folklor#, XXIV/48, Skopje,
1991, 31-39; Bone Veli~kovski, Kratkite
`anrovi i detskiot folklor vo Kumano-
vo i Kumanovsko, Folklorot i etnologi-
jata vo Kumanovo i Kumanovsko, Skopje ‡
Kumanovo, 2000, 255‡289. B. V.
GATA^KI KNIGI ‡ popularni
knigi od srednovekovni anonim-
ni prevodni narodno-literatur-
ni tvorbi, koi sodr`at gatawa i
pretstka`uvawa od op{testven i
bitov karakter, koi se koristele
za gatawe vrz osnova na nekoi
prirodni i fiziolo{ki pojavi,
kako grom, zemjotres, po fazite
na Mese~inata, bu~eweto na uvo-
to, trepereweto na okoto ili
spored denot koga se pa|a Kolede,
spored nekoi drugi kalendarski i
zodija~ki znaci, spored soni{ta-
ta i sl. Vo niv na{le odraz mnogu
stari mitolo{ki pretstavi. Se
spomnuvaat u{te vo stariot vek,
posebno vo helenisti~kiot i
rimskiot period. Podocna, preku
prevodite od vizantiskata lite-
ratura, preminale i vo staroslo-
venskata pismenost. Eden od pos-
tarite izvori na ovoj vid knigi e
vizantiskiot pisatel Joan Lidos
(490 ‡ ok. 565) koj sostavil zbor-
nik od toga{ dostapnite G. k. pod
naslov †Za znamenijata#, vo koj se
sre}avaat i haldejski, egipetski
i etrurski motivi. Za afirmaci-
ja na nivnata verodostojnost po-
nekoga{ im se pripi{uvalo bo-
`emno avtorstvo na poznati bib-
liski (David, Ezdra, Mojsej i So-
lomon) i istoriski li~nosti (vi-
zantiskite imperatori Iraklij
610‡641 i Lav VI Mudri 886-912).
Pri raznite prerabotki (VII‡XII
v.) postepeno ja gubat svojata em-
piri~nost i se {abloniziraat.
Sodr`inski se zasnovuvaat na re-
alni soznanija za odredeni pri-
rodni pojavi i fiziolo{ki sos-
tojbi, protkaeni so naroden bit i
obi~ai i prisposobeni kon naiv-
nite sfa}awa i sueverieto na ko-
risnicite. Vo pripiskite na Ase-
manovoto evangelie (X-XI v.) se
sre}avaat i astrolo{ki podato-
ci za dobrite i lo{ite denovi vo
oddelnite meseci od godinata
ili vo nedelata, glavno vrz osno-
va na `ivotnoto iskustvo. A spo-
red priznakot na nivnata sodr-
`ina, dobile i soodvetni naslovi
i imenuvawa. 1. Gatawa imenuva-
ni spored prirodnite pojavi: spo-
red grmotevicite ‡ Grmnik (Gro-
movnik), spored molwata – Mol-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nijanik, spored reakciite na pti-
cite i `ivotnite ‡ Pti~nik i
Mi{episk, spored nadvore{noto
stopluvawe na ov~ata ple{ka ‡
Lopato~nik. 2. Gatawata imenu-
vani spored kalendarski ili as-
tronomski belezi: spored toa koj
den vo nedelata se pa|a Kolede ‡
Kolednik, spored polo`bata na
yvezdite ‡ Yvezdo~etec ili Pla-
netnik, spored fazite na Mese-
~inata i nejziniot vid ‡ Lunov-
nik. 3. Gatawa imenuvani spored
raznite sostojbi na ~ovekovoto
telo i potreperuvaweto na mus-
kulite ‡ Trepetnik, spored so-
ni{tata ‡ Sonovnik, spored toa
vo koj den od mesecot }e se razbo-
li ~ovekot ‡ Mesecoslov, spored
toa vo koj den }e se rodi ‡ Ro`de-
nik i sl. 4. Gatawa imenuvani
spored knigi i pismo. Me|u dru-
goto, G. k. predvestvuvaat vojni i
mir, epidemii, sudiri, vostanija,
nemiri i stradawa. Vo niv poe-
seben odraz na{le stopanskiot
`ivot i bitot niz pretska`uva-
wata na godinite so glad i izobi-
lie, su{a i do`d, a ponekoga{ se
izlo`uvaat i odredeni stavovi
kon zbidnuvawata vo sovremenos-
ta, psihologijata na sovremeni-
cite i nivnite karakteri. Zatoa
tie se i zna~aen izvor za istori-
jata na makedonskiot narod, za et-
ni~kata, ekonomskata, op{tes-
tvenata, socijalnata i politi~-
kata sostojba vo koja{to nastana-
le. Pri istaknuvaweto na uloga-
ta na zdravjeto vo sudbinata na
lu|eto, na nesre}nite im se pret-
ska`uva bolnikavost i kratok
`ivot, a na sre}nite zdravje i
dolgove~nost. Spored prakti~na-
ta namena, pretska`uvawata obi~-
no se kratki, predmetni i kon-
kretni, so po~etnoto ograduvawe
so „ako#, bez poetski figuri i
emocionalna oboenost.
LIT.: V. Jagi}, Opisi i izvodi iz nekoliko ju`no-
slovinskih rukopisa, XVI, Sredovje~ni liekovi,
gatanja i vra~anja, †Starine#, X, (1878), 115–
126; V. V. Ka~anovskij, Apokrifne molitve, ga-
tanja i pri~e, „Starine#”, XIII, (1881), 150–163;
M. A. Andreeva, Politi=eskij i ob]es-
tvennyj `lement vizantijsko-slavxn-
kih gadatelwnyh knig, „Byzantinoslavica#,
1930, kn. 1, 47–73; kn. 2, 395–415; 1931, kn. 2,
430–461; 1932, kn. 1, 65–84; M. N. Speran-
skij, „Zlye dni# v prepiskah Asema-
nova evangelix, „Makedonski pregled#,
1932, kn. 1, 41–53; M. A. Andreeva, K
istorii vizantijsko-slavxnskih gada-
telwnyh knig, „Byzantinoslavica#, 1933–
34, kn. 5, 120–161. S. Ml.
GA]I ‡ ma{ka dolna obleka, iz-
rabotena od belo pamu~no ili me-
lezno platno. Vo postudeniot
period od godinata se nosele pod
~ak{irite ili pod tumanite, a
vo toplite meseci pretstavuvale
sostaven del na letnata nosija.
Bile kroeni so nogavici i sedlo.
Vo Kumanovsko, vo gorniot del
bile {iroki, a pri dnoto se stes-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nuvale, a se nosele navr~kani na
ga|nikot, koj bil izraboten od
pletena volnena pre|a. Na dolni-
ot del na nogavicite bile kiteni
so vrzulki {to zavr{uvale so
l’ski (pulovi). Vrzulkite bile
izrabotuvani so igla, na koja ne-
kolku pati bil namotuvan kone-
cot. Ma{kite ga}i, onie pouba-
vite i pobogatite, bile kiteni so
sorki (vid ra~na tantela), {to
mo`ele da bidat izraboteni i vo
nekolku boi. Ovoj dopolnitelen
dekorativen element (kitlo) se
postavuval na krajniot del od no-
gavicite, kako zavr{ok. J. R. - P.
Gordana
Gaceva
-Bogoeva
GACEVA-BOGOEVA, Gordana
(Skopje, 1954) – profesor na Teh-
nolo{ko-metalur{kiot fakul-
tet vo Skopje i nau~nik vo pod-
ra~jeto na polimerite. Se {ko-
luvala vo Belgrad i vo Sofija, a
diplomirala, magistrirala i
doktorirala na Tehnolo{ko-me-
talur{kiot fakultet vo Skopje
(1987). Ima pove}e specijaliza-
cii vo zemjata i vo stranstvo. Ra-
boti na Tehnolo{ko-metalur{-
kiot fakultet vo Skopje (od
1978), a kako redoven profesor od
1999 g. Podra~ja: hemija, fizi~ka
hemija i tehnologija na sintetski
polimeri i vlakna, kako i na po-
limerni kompozitni materijali.
Avtor e na u~ebnici i pomagala,
kako i na brojni nau~ni trudovi,
patenti i istra`uva~ki proekti.
LIT.: „Bilten UKIM#, br. 723, od 16. II
1999 g., str. 125; 40 godini Tehnolo{ko-me-
talur{ki fakultet – Skopje, monogra-
fija, TMF Skopje, 2000 g., str. 65.Sv. H. J.
GACO, Angel (s. Sarakinovo,
Vodensko, 1765 – s. Atalanti, Gr-
cija, 1834) – eden od voda~ite na
Negu{koto vostanie (III 1822). So
odred od 500 vostanici u~estvu-
val vo osloboduvaweto na Negu{,
a potoa i vo napadot na gr. Ber,
zaedno so Anastas Karata{o, so
okolu 1.800 vostanici (od 11. III
1822). Se dvi`el po negu{kite
sela za da gi organizira za odbra-
na, u~estvuval vo borbite za od-
brana na Negu{ (od 6. IV 1822).
Koga nadmo}nite osmanski sili
odnovo go zazele gradot, so sino-
vite, bratot i eden del od vosta-
nicite preminale vo Grcija i ze-
le aktivno u~estvo vo Gr~koto
vostanie (1821–1829). Vo gr~kata
vostani~ka vojska dobil ~in ge-
neral. Do krajot na `ivotot osta-
nal vo Grcija, po~inal vo beda.
LIT.: A. Trajanovski, Negu{koto vosta-
nie vo Ju`na Makedonija od 1822 godina,
„Glasnik na INI“, 39/1-2, Skopje, 1992.
Al. Tr.
GA^KA ‡ vid kratka humoris-
ti~na narodna prikazna na grani-
cata na narodna igra, bliska do
gatankata, no poop{irna od nea,
nameneta za zabava i vedar duh.
LIT.: Bone Veli~kovski, Kratkite `an-
rovi i detskiot folklor vo Kumanovo i
Kumanovsko, „Folklorot i etnologijata
vo Kumanovo i Kumanovsko#, Skopje ‡ Ku-
manovo, 255-289. S. Ml.
Milivoj
Ga{evski
GA[EVSKI, Milivoj (Skopje,
5. X 1924) – geograf. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il vo
Skopje. Na Filozofskiot fakul-
tet, Grupa geografija, diplomi-
ral vo 1950 g. Kako slu`benik i
profesor vo sredno u~ili{te ra-
botel do 1957 g., koga se vrabotil
vo nau~nata institucija Zavod za
vodostopanstvo vo Skopje kako
nau~en sorabotnik. Doktoriral
na tema „Planina Bistra – fi-
zi~ko-geografski prou~uvawa#
(1960). Za docent na Institutot
za geografija na PMF vo Skopje
bil izbran vo 1974 g., za vonreden
profesor vo 1975 g. i vo 1980 g. za
redoven profesor. Gi predaval
predmetite hidrologija i klima-
tologija. Bil ~len na Makedon-
skoto geografsko dru{tvo od ne-
govoto osnovawe i negov sekre-
tar, ~len na Srpskoto geograf-
sko dru{tvo, prodekan na Geog-
rafskiot fakultet, glaven ured-
nik na spisanijata „Vodostopa-
ski problemi# i „Geografski
razgledi#. Objavil pove}e od 100
nau~ni, nau~no-stru~ni i nau~no-
popularni trudovi, glavno od ob-
lasta na fizi~kata geografija i
hidrologijata.
BIBL.: Debarska Kotlina – geomorfo-
lo{ki zabele`uvawa, „Glasnik Srpskog
geografskog dru{tva#, sv. 33, Beograd
1953; Karstniot reljef na planinata
Bistra, „Geografski razgledi#, kn. 1,
Skopje, 1962; Vodite na SR Makedonija,
Skopje, 1972.
GEVGELIJA G
LIT.: Dragan Vasilevski, ^etirieset i
pet godini nau~na dejnost na prof. d-r
Milivoj Ga{evski, „Godi{en zbornik na
PMF# – Geografija, kn. 33-34, Skopje,
1999. Al. St.
GEBLER, Hugo (Hugo Gaebler)
(1868‡1947) ‡ germanski numizma-
ti~ar, odreden period rabotel vo
Kabinetot za numizmatika vo
Berlin. Prou~uva~ i avtor na po-
ve}e trudovi od anti~kata numiz-
matika. Poka`al poseben interes
za monetite i monetarnite siste-
mi na Makedonija i Pajonija, za
~ie{to istra`uvawe posvetil
pogolem del od negovoto 50-go-
di{no aktivno zanimavawe so nu-
mizmatikata. Inicirani vo Prus-
kata akademija na naukite, vo 1906
i 1935 g. bile otpe~ateni negovi-
te va`ni i sè u{te aktuelni dva
toma posveteni na monetokovewe-
to vo Makedonija i vo Pajonija.
BIBL.: H. Gaebler, Die Antiken Munzen Nord-
Griechenland, Makedonia und Paionia, III/1,
Berlin, 1906; Die Antiken Munzen Nord-Griec-
henland, Makedonia und Paionia, III/2, Berlin,
1935. P. J.
GEVGELIJA – grad vo Gevgeli-
sko-valandovskata kotlina: 15.685
`. (2002 g.). Se prostira od desna-
ta strana na r. Vardar i makedon-
sko-gr~kata granica vo ramni-
~arskiot del na istoimenata kot-
lina. Neposredno pokraj gradot
od isto~nata strana pominuva ev-
ropskiot pat E–75. Vo ist pravec
vodi i `elezni~kata linija. Gra-
dot le`i na nadmorska viso~ina
od 60 m i zafa}a povr{ina od 705
ha. Ima promeneta sredozemno-
morska klima so prose~na godi{-
na temperatura na vozduhot od
14,2oS. Glaven hidrografski ob-
jekt vo gradot e Kowska Reka koja
te~e niz negoviot sredi{ten del,
a od isto~nata strana pominuva
rekata Vardar. Na 4 km od gradot
vo s. Negorci se nao|a Negorska
Bawa. Dene{niot grad se razvil
od mala naselba vo vtorata polo-
vina na XIX v. Vo 1863 g. vo nasel-
bata imalo samo okolu 60 ku}i.
Imeto doa|a od zborot yevgar –
dva vola ili zevgelija – oranica.
Nejziniot brz razvoj zapo~nuva
po izgradbata na `elezni~kata
pruga Solun – Skopje vo 1873 g. Vo
1886 g. stanuva kaza i e proglase-
na za grad. Vo 1894 g. vo G. e izgra-
dena edna od prvite tekstilni
fabriki vo Makedonija, fabrika
za svila poznata pod imeto „Fi-
latura#. Raspolagala so 60 legeni
za to~ewe svila i so dva kazana za
ko`urci, a vo nea rabotele 180
rabotnici. Svilarstvoto bilo
glavno zanimawe na naselenieto.
Kon krajot na XIX v. G. imala oko-
lu 4.400 `. od koi 3.000 `. bile
Makedonci, 1.200 Turci i ^erke-
zi i malku Vlasi i Evrei. Za vre-
me na Prvata svetska vojna zaradi
339
G GEVGELISKI
Gevgelija
voenite pusto{ewa, a i vo perio-
dot me|u dvete svetski vojni kako
pograni~no mesto, stopanstvoto
vo gradot opadnalo i naselenieto
se namalilo. Vo 1921 g. vo G. `i-
veele samo 2.878 `. Pozabrzan
razvoj gradot do`ivuva od 1948 g.
pa navamu. Vo 2002 g. G. ima 15.685
`. Od niv 15.060 `. ili 96% se
Makedonci. Me|u malcinstvata
najzastapeni so 292 `. ili 1,9% se
Srbite, potoa sleduvaat Vlasite
(201 `. ili 1,3%), Turcite (28 `.)
i Romite (12 `.). G. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina
od 48.343 ha, ima 17 naseleni mes-
ta so 22.988 `. Izgradenite hid-
rosistemi ovozmo`ile ekspanzi-
ven razvoj na gradinarstvoto i
lozarstvoto. Od industriskite
objekti vo G. postoi fabrika za
konzervirawe so ladilnik „Zo-
ra#, pove}e mali konfekciski
fabriki, fabrika za visoko-
frekventna keramika, vinarska
vizba so kapacitet za prerabotka
na 8.000 toni grozje, `ivinarska
farma i drugi pomali industri-
ski kapaciteti. Vo gradot ima
gimnazija, rabotni~ki univerzi-
tet, naroden muzej so etnolo{ki,
istoriski i arheolo{ki oddel.
Vo neposredna blizina na G. od
levata strana na Vardar, na Var-
darski Rid e otkriena stara ma-
kedonska naselba, koja postoela
pred, vo vremeto i po vladeeweto
na Aleksandar Makedonski.
LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR
Makedonija, prirodni i sociogeografski
karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Po-
pis na naselenieto, doma}instvata i
stanovite vo Republika Makedonija,
2002 - kn. X, Skopje, 2004. Al. St.
GEVGELISKI NARODNOOS-
LOBODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED „SAVA MIHAJ-
LOV“ (pl. Ko`uf, prvata polov-
ina na maj 1943 – 24. IX 1943) – par-
tizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od okolu 50
borci, glavno od Gevgelija i s.
340
Bogdanci. Po napadot na s. Radwa
(17. V) na selanite im podelile
2.800 kg rekvirirano `ito. Vo
sodejstvo so Tikve{kiot NOPO
„Dobri Daskalov“, prezel pove}e
politi~ki i voeni akcii vo
Tikve{ijata (25. V – 8. VI) – sela-
ta Drago`el, Pravednik, [e{-
kovo, Radwa (3. VI, pri {to bile
zarobeni 3 policajci, zapleneti
8 pu{ki i druga voena oprema, a
bila zapalena i op{tinskata ar-
hiva), Gali{te, Dren, Mal i Go-
lem Radobil (4–10. VI). Vo Jun-
skata neprijatelska ofanziva (7–
16. VI), podelen vo grupi, vodel
borbi protiv nadmo}nite bugars-
ki sili kaj selata Dren (9. VI),
Nikodin (10. VI) i Fari{, a po-
toa na patot Gradsko–Prilep (11
i 12. VI). Brojno zgolemen i zajak-
nat, vlegol vo sostavot na Narod-
noosloboditelniot bataljon
„Stra{o Pinxur“.
LIT.: Odredite „Dobri Daskalov“ i
„Sava Mihajlov“, „Prosvetena `ena“, maj
1961, 3; Mito Temenugov-@elezni, Borbe-
niot pat na Gevgeliskiot partizanski
odred „Sava Mihajlov“, Gevgelija, 1968;
V(lado) Kartov, Formiraweto na Gevge-
liskiot partizanski odred „Sava Mi-
hajlov“ i negovite voeno-politi~ki ak-
cii od maj do septemvri 1943, „Istorija“,
Gevgeliskata Kotlina
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
VI, 1, Skopje, 1970, 58-72; Vaska Duganova,
Borbenite akcii na odredot „Sava Mi-
hajlov“ od 26 april do 24 septemvri 1943
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(april 1943 – maj 1945 god.), Gevgelija,
1982, 373-395; istata, @ivotot i dejstvu-
vaweto na borcite od odredot „Sava
Mihajlov“ vo sostavot na bataljonot
„Stra{o Pinxur“ od 24 septemvri do 20
dekemvri 1943 godina, na istoto mesto,
421-439; Van~o, Kal’~ev, Formiraweto i
voeno-politi~kite akcii na partizan-
skiot odred „Sava Mihajlov“ do krajot
na septemvri 1943 godina, na istoto
mesto, 396-407. S. Ml.
GEVGELISKO-VALANDOVSKA
KOTLINA – se nao|a vo ju`niot
del na RM. Se protega vo meridi-
janski pravec po te~enieto na
Vardar vo dol`ina od okolu 30
km. [iro~inata se dvi`i od 6–8
km. Kotlinata e smestena pome|u
planinata Ko`uf od zapad i nis-
kite planini: Plau{, Boska i
Karbali od istok; klisurata De-
mir Kapija od sever i Ciganskata
Klisura od jug. Povr{inata $ e
1.000 km². So Fakirov Rid (507 m)
e podelena na dva dela: Gevgeli-
ska Kotlina na jug i Valandovska
Kotlina na sever. Kotlinata na
jug do gradot Gumenxe vo Egejski-
ot del na Makedonija e poznata
pod imeto Bojmija. Po svojot nas-
tanok e tektonska kotlina, spu{-
tena po dol`inata na rasedni li-
nii na koi se javuvaat pove}e ter-
momineralni izvori. Na eden od
niv e izgradena i bawata Negor-
ci. Dnoto na kotlinata ili ram-
ni~arskiot del zafa}a povr{ina
od 153 km², so prose~na nadmorska
viso~ina od 80 m. Ovde se nao|a i
najniskata to~ka na RM, 43 m.
Dnoto na kotlinata e prepokrie-
no so debeli plastovi na fluvija-
len materijal {to go talo`ele
pritokite na rekata Vardar. Gev-
gelisko-valandovskata Kotlina e
edna od najtoplite vo RM, a toa e
poradi blizinata na Egejskoto
More. Srednogodi{nata tempe-
ratura na vozduhot e najgolema i
iznesuva 14,2°C, godi{noto koli-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~estvo na vrne`i 694,6 mm, a go-
di{nata suma na temperaturata
5.201°C. Vo kotlinata se razvieni
tri gradski naselbi: Gevgelija,
Valandovo i Bogdanci.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2003. T. And.
GEVGELISKO-STRUMI^KI
(PLA^KOVI^KI) NARODNO-
OSLOBODITELEN PARTI-
ZANSKI ODRED (Ormija kaj s.
Tresino, Egejskiot del na Make-
donija, 12. IV ‡ 24. VII 1944) ‡ par-
tizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od 32 borci
na Vtorata makedonska NOUB i
kako obezbeduvawe ja pridru`u-
val grupata rakovoditeli na
BKP (B. Ivanov-Kosta, P. Crvu-
lanov i I. Pej~ev) so popatni
oru`eni sudiri vo s. Koxali, mes-
nosta Zmijarnik nad s. Laki (21.
IV ‡ 2. V), na Bistarska Planina
(5. V) i na Crnook (6. V), po {to
se probil kon Crna Trava. Potoa
u~estvuval vo borbite na Stani-
kin Krst, kaj Znepole, na Osogov-
ski Planini, kaj Omar, Golak, na
Strumi~ki Rid i vo Novomalin-
ska Planina. Otkako vlegol vo
sostavot na Osogovskata opera-
tivna grupa, vodel borbi na vrvot
Lisec i vo mesnosta Obozna (20-
27. V), a potoa prodol`il so sa-
mostojno dejstvuvawe vo Stru-
mi~ko, Radovi{ko, [tipsko i
Ko~ansko do negovoto vleguvawe
vo sostavot na ^etvrtata make-
donska NO brigada.
LIT.: Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (ap-
ril 1943 ‡ maj 1943 god.), Materijali od sim-
poziumot odr`an na 20, 21 i 22. XI 1980 godi-
na vo Dojran, Gevgelija, 1982; Makedonija od
ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987; Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1943-1945. Materijali od nau~niot so-
bir odr`an vo Strumica na 26 i 27 april
1982 godina, Strumica, 1983. S. Ml.
Xevat Gega
GEGA, Xevat (Xhevat Gega) (Stru-
ga, 30. V 1934) ‡ filolog i kni`e-
ven istori~ar, univ. profesor vo
penzija. Osnovno u~ili{te zavr-
{il vo rodnoto selo, u~itelska
{kola vo Skopje i vo Tetovo
(1951), a potoa diplomiral na Fi-
lozofskiot fakultet (Grupa za
albanski jazik i kni`evnost) vo
Belgrad (1957). Rabotel kako u~i-
tel vo s. Ki{ava, Bitolsko i vo s.
Vele{ta, Stru{ko, a kako pro-
fesor po albanski jazik i kni-
`evnost vo U~itelskata {kola
„Zef Qu{ Marku# vo Skopje. Ed-
na godina bil anga`iran i kako
profesor na Pedago{kata akade-
mija vo Skopje, a potoa bil iz-
bran za redoven profesor na Pe-
dago{kata akademija „Kliment
Ohridski# vo Skopje (1969‡1974).
Podocna, prvin kako nadvore{en
sorabotnik, bil predava~ na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Skopje
(po istorija na albanskata kni-
`evnost i metodika na nastavata
po albanski jazik i kni`evnost),
a potoa i vo redoven raboten od-
nos kako predava~, vi{ predava~,
vonreden i redoven profesor.
Eden mandat bil zamenik-direk-
tor na Pedago{kata akademija
„Kliment Ohridski#, prodekan
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje (1979‡ 1981), pretsedatel
na Sovetot i na Izvr{niot odbor
i {ef na Katedrata za albanski
jazik i kni`evnost na Filolo{-
kiot fakultet vo Skopje. Dokto-
riral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje na tema „Kni`evnosta
na albanskata nacionalnost vo R
Makedonija (1945‡1985)# (1992).
Pove}e godini bil urednik na
Kulturnata rubrika i glaven i
odgovoren urednik na v. „Flaka e
Vëllazërimit# (1974‡1978), ~len na
Izdava~kiot kolegium i na sove-
tite na sp. „Jehona#, „Albano-
lo{ki istra`uvawa#, „Spektar#,
„Mlad borec# i dr. Objavil golem
broj prilozi za starata i novata
albanska kni`evnost, za dopiri-
te na albanskata i makedonskata
kni`evnost i posebno za kni`ev-
noto tvore{tvo vo RM na alban-
ski jazik. Se projavil i kako u~eb-
nikar na albanski jazik. Prevel
od makedonski i od srpski na al-
banski jazik pogolem broj u~ebni-
ci, poezija, proza i drami.
BIBL.: Abetare, zhvillimi paralel i shkronjave
tÒ shtypit e tÒ dorÒs, Shkup, 1976; Abetare, zhvil-
limi paralel i shkronjave tÒ shtypit e tÒ dorÒs,
Shkup, 1979; Gjuha shgipe pÒr kl. IV fillore,
Shkup, 1979 (so koavtori); Gramatika e gju-
hÒs shgipe pÒr kl. V tÒ shkollÒs fillore, Shkup,
1979 (so koavtori); LetÒrisia ‡ me shembuj ‡
pÒr kl. I tÒ shkollave tÒ mesme, Shkup, 1989 (so
koavtor); Abetare, zhvillimi vecmas i shkronja-
ve tÒ shtypit e tÒ dorÒs, Shkup, 1991. S. Ml.
†GEZIMI# (†GEZIMI# ‡ RA-
DOST) (Skopje, 1951‡) ‡ ilustri-
rano detsko spisanie na albanski
jazik na NIP „Nova Makedoni-
ja#, vo redakcija na „Flaka e Vëlla-
zërimit# za u~enicite od povisoki-
te oddelenija na osnovnite osum-
godi{ni u~ili{ta. Izleguva vo
10 broja godi{no. Objavuva teks-
tovi so informativna, obrazov-
no-vospitna i zabavna sodr`ina,
kako i prilozi od albanskata, ma-
kedonskata i svetskata literatu-
ra za deca. Se pe~ati vo razli~en
GELEVSKI G
Spisanie za
deca na
albanski
jazik
tira`, spored pobaruva~kata (vo
po~etokot 5.000, 1973 ‡ 11.000,
1989 ‡ 15.000). S. Ml.
@ivko
Gelevski
GELEVSKI, @ivko (Kumanovo,
18. VII 1931 – Skopje, 5. V 1997) –
arhitekt. Diplomiral na Arhi-
tektonskiot otsek na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje (1958). Po
diplomiraweto se vrabotil vo
Sobranieto na grad Kumanovo –
Oddelenie za komunalni raboti i
urbanizam. Rabotel vo proektan-
skata organizacija „Makedonija-
proekt# kako proektant (1964), a
potoa vo Zavodot za za{tita na
spomenicite na kulturata na grad
Skopje kako direktor (1988).
Proektiral raznovidni objekti
i u~estvuval na pove}e anonimni
arhitektonski konkursi. Pozna-
~ajni realizirani objekti: Gim-
nazija „Josip Broz Tito# vo Skop-
je (1966, so V. Ladinski – S. \u-
ri}); Ko{arkarska sala „Rabot-
ni~ki# vo Skopje (1970, so T. Di-
mitrov); Hotel „Kontinental# vo
Skopje (1972, so D. Dimitrov i S.
\uri}); Gradski trgovski centar
vo Skopje (1972, so tim); Deloven
objekt „Svetlina# vo Kumanovo
(1975); Hotel „Ov~e Pole# vo Sv.
Nikole (1977, so D. Dimitrov);
Tutunski kombinat – Kumanovo
(1978); Univerzalna sportska sa-
la vo Kumanovo (1979, so T. Di-
mitrov). Kr. T.
GELEVSKI, Simeon Borisov (Ku-
manovo, 17. X 1942) – pravnik,
univ. profesor. Vo Skopje pri-
stignal kako gimnazijalec (1956).
Vedna{ po diplomiraweto na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1967) bil izbran za asistent po
341
G GEMIXII
Simeon
Gelevski
upravno pravo. Magistriral na
tema †Karakterot i dejstvoto na
sudskite presudi vo na{iot up-
raven spor“ (1975) i doktoriral
na tema „Polo`bata i ulogata na
upravata vo op{testveno-poli-
ti~kiot sistem na Jugoslavija“
(1982) na Pravniot fakultet vo
Belgrad. Prestojuval na kompa-
rativni nau~ni studii na pravni-
te fakulteti vo Grenobl-Pariz,
Wujork i dr. Na Pravniot fakul-
tet vo Skopje bil redoven pro-
fesor po Upravno procesno pra-
vo, Upravno sudstvo i Upravna
postapka, dekan (1990‡1991) i {ef
na Institutot za politi~ko-
pravni nauki. Kako ekspert za up-
ravni sporovi i upravno sudstvo,
bil sudija na Vrhovniot sud
(1984–1986 i 1999‡2000) i pretse-
datel na Vrhovniot sud na RM
(2000‡2002). U~estvuval na godi{-
nite konferencii na pretsedate-
lite na vrhovnite sudovi vo San
Francisko, Var{ava, Strazbur,
Pariz i dr. ^len e na evropskite
asocijacii za javna uprava. So
svoi referati nastapuval na go-
lem broj nau~ni sobiri vo zemjata
i stranstvo. Avtor e na univer-
zitetski u~ebnici za predmetite
{to gi predaval i na okolu 80
statii i drugi prilozi. Kako ek-
spert, bil anga`iran od Vladata
na SRM vo izrabotkata na Za-
konot za dr`avnata uprava (1995),
Zakonot za upravni sporovi (1996)
i Zakonot za upravna postapka
(1996), a u~estvuval i vo rabotni-
te grupi za izrabotka na Zakonot
za denacionalizacija, Zakonot za
antikorupcija i konfliktni in-
teresi i dr. Avtor e na Kodeksot
za etika na javnata administra-
cija vo SFRJ.
BIBL.: Poim na sudskata presuda vo up-
ravniot spor, Skopje, 1977; Samoupravna
preobrazba na jugoslovenskata uprava,
Skopje, 1979; Upravno pravo, Skopje, 1997
(so koavtori); Upravna postapka, Skopje,
1993; Komentar na Zakonot za upravnite
sporovi, Skopje, 1996; Komentar na Zako-
not za op{tata upravna postapka,
Skopje, 1996; Upravno-procesno pravo,
Skopje, 1997 i 2003 (izmeneto izdanie);
Zakon za op{tata upravna postapka so
komentar, Skopje, 2005; Administrativ-
no pravo, Skopje, 2008 (so koavtori).
S. Ml.
342
Sudeweto na solunskite atentatori vo Solun (1903)
GEMIXII ‡ pripadnici na
anarhisti~kiot Gemixiski kru-
`ok vo Solun. Bile pod vlijanie
na ruskite i ermenskite anarhis-
ti od krajot na XIX v. Kru`okot
go rakovodel Jordan Popjordanov-
Orceto (1881‡1903), a negovi ~le-
novi bile i Milan Arsov (1879‡
1908), Georgi Bogdanov (1878‡
1939), Todor Bogdanov, Marko
Bo{nakov (1874‡1908), Konstan-
tin Kirkov (1882‡1903), Dimitar
Me~ev-Me~eto (1870‡1903), Alek-
so Minov, Todor Organxiev, Vla-
dimir Pingov (1883‡1903), Ilija
Popjordanov, Na~o Stojanov,
Ilija Tr~kov (1884‡1903), Goce
^anev, Ungarkata Ana [apec,
Pavel [atev (1882‡1951) i dr.
Tie pravele obidi so individual-
ni akcii da ja zainteresiraat ev-
ropskata javnost za sostojbite vo
Makedonija i za nivna interven-
cija za osloboduvawe od osman-
liskoto vladeewe. Tie bile i or-
ganizatori i izvr{iteli na So-
lunskite atentati (v) na fran-
cuskiot brod „Gvadalkivir#, na
Otomanskata banka, na gasovod-
nata instalacija za osvetluvawe
na gradot, na avstriskata po{ta i
telegrafskata stanica (28. IV ‡ 1.
V 1903).
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite
atentati 1903, Skopje, 1985; Jovan Pav-
lovski, Gemixiite, Skopje, 1997. S. Ml.
GENADIEV, Ivan (Joan Harmo-
sin Ohridski), (Ohrid, 1829 ‡
Plovdiv, 1890) ‡ muzi~ki i kni-
`even deec, avtor na crkovni na-
pevi i psaltikiski zbornici. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo rod-
niot grad, a sredno vo Bitola i vo
Carigrad. Kako student na Filo-
zofskiot fakultet vo Atina, se
pro~ul so svojata muzikalnost i
ubav glas. Istovremeno bile za-
bele`ani i negovite literatur-
ni tvorbi na gr~ki jazik. Izdal
komedija vo stihovi (1859), a zaed-
no so Gr. Prli~ev go redaktiral
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
spisanieto „Sfings#. Po vra}a-
weto vo tatkovinata, `iveel vo
manastirot „Sv. Jovan Bigorski#
i vo „Sv. Pre~ista#. Od negovite
zbornici so crkovni tvorbi, naj-
zna~ajna e knigata „Pashalija#
(1860), pe~atena vo pe~atnicata
Ivan
Genadiev,
portret
od Petar
Pop~ev
„Makedonija# vo Carigrad. Zbor-
nikot se sostoi od: veligdenski
napevi na crkovnoslovenski ja-
zik (prevedeni od nego od gr~ki
jazik), tvorbi od postari pevci
vo Makedonija, i osum li~ni
tvorbi na avtorot. Za svojot naj-
uspe{en napev od ovie tvorbi, G.
veli: „Vo Dostojno est se slu{a
mesniot napev na gorna Makedo-
nija, sakanata tatkovina na{a.#
Eden od prvite prerodbenski dej-
ci {to dale golem pridones za
obnovuvaweto na na{ata pismena
muzi~ka tradicija.
LIT.: S. Golabovski, @ivotot i deloto
na Jovan Harmosin-Ohridski, „Makedon-
ska muzika#, br. 2, Skopje, 1979; Joan Har-
mosin Ohridski, Pashalija. Transkripci-
ja i voveden tekst J. Koxaba{ija, Skopje,
1999. Dr. O.
GENADIEV, Nikola Ivanov
(Bitola, 19. IX 1866 ‡ Sofija, 30.
X 1923) ‡ bugarski politi~ki de-
ec i dr`avnik od makedonsko po-
teklo, publicist i urednik na
vesnici. Gimnazisko obrazovanie
zavr{uva vo Plovdiv, a pravni
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
studii vo Brisel. Vo sorabotka
so svojot brat Hariton Genadiev
go izdava vesnikot †Balkanska
zora# (1890‡ 1900). U~estvuva i vo
redaktiraweto na v. †Vol/# (1918
‡1920). V. M. - ^.
GENERALEN SOVET NA MA-
KEDONSKITE DRU[TVA VO
[VAJCARIJA (15. XII 1918 ‡
1919). Na vladite na SAD, Veli-
ka Britanija, Francija i na Ita-
lija (11. I 1919) im bil predaden
Memorandum za makedonskoto
pra{awe. Eden primerok od Me-
morandumot bil ispraten do Me-
|unarodnata konferencija na
Dru{tvoto na narodite vo Bern
(5-12. III 1919). Generalniot sovet
apeliral do vladite na silite od
Antantata na Mirovnata konfe-
rencija i na makedonskiot narod
da mu bide priznaeno pravoto za
samoopredeluvawe, samiot da re-
{ava za svojata sudbina, pravo za
koe dal ogromni ~ove~ki i mate-
rijalni `rtvi vo decenskite bor-
bi. Apeliral da ja priznaat po-
sebnosta na Makedonija i da se
zastapat za sozdavawe samostojna
makedonska dr`ava, kako edin-
stveno pravedno i trajno re{e-
nie za makedonskoto pra{awe.
Predupredil na posledicite od
sekoe drugo re{enie, ne samo za
makedonskiot narod tuku i za mi-
rot na Balkanot. Baraweto za
sozdavawe samostojna dr`ava Ma-
kedonija Sovetot go postavil na
site pova`ni me|unarodni kon-
ferencii vo Evropa.
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glav-
niot odbor na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija, „Glasnik“ na INI, 1, Skopje,
1965; M. Minoski, Federativnata ideja
vo makedonskata politi~ka misla,
Skopje, 1985. M. Min.
Generalnoto sobranie na OON vo Wujork
GENERALNO SOBRANIE na
OON (Wujork, 1945 –) – najviso-
kiot pretstavni~ki organ na
OON. Po pravilo, Generalnoto
sobranie donesuva rezolucii,
preporaki i drugi op{ti akti
{to ne se direktno obvrzuva~ki,
tuku zemjite-~lenki na OON, po
sopstven izbor, gi vgraduvaat vo
svoite nacionalni zakonodav-
stva. Se svikuva na redovna sed-
nica, po pravilo, sekoja treta ne-
dela od mesecot septemvri. So
Generalnoto sobranie pretseda-
va pretsedatel {to se izbira za
sekoe zasedanie od razli~na dr-
`ava-~lenka na OON. Vo 1977 g.
za pretsedatel na Generalnoto
sobranie na OON bil izbran La-
zar Mojsov i vo ramkite na manda-
tot vo 1978 g. pretsedaval i so
Prvoto specijalno zasedanie za
razoru`uvawe. Sovetot za bez-
bednost e vtor po va`nost organ
na OON. Toj, vo izvesna smisla, e
podreden na Generalnoto sobra-
nie i gi podgotvuva aktite {to
toa gi donesuva. Vo sostavot na
Generalnoto sobranie funkcio-
niraat i drugi postojani ili pov-
remeni organi.
LIT.: Mala enciklopedija Prosveta -
Op{ta enciklopedija, drugo izdawe, t. 2,
Beograd. N. V.
GENOV, Milan Arsov (Zletovo,
1877 ‡ Skopje, 1928) ‡ farmacevt.
Diplomiral farmacija na Med.
f. vo Carigrad (1900) i ja otvo-
ril edna od prvite stru~ni apte-
ki vo Skopje so ambulatorija za
lekarski pregledi i prevrski na
raneti ~etnici. ^esto bil zatvo-
ran od turskata vlast; vo serijata
ubistva na intelektualci ubien
vo svojata apteka od mesnite vlas-
ti. L. P.-T.
GENOCIDOT VO MAKEDO-
NIJA ‡ me|unarodno zlostor-
stvo {to se sostoi vo celosno ili
delumno uni{tuvawe na nacio-
nalna, etni~ka, rasna ili verska
grupa so vr{ewe ubistva, te{ki
telesni povredi, prisilno rase-
luvawe, odnosno nejzino celosno
ili delumno istrebuvawe. Ele-
menti na genocid se sodr`ani vo
preseluvaweto na 60.000 Make-
donci od Egejskiot del na Make-
donija vo Bugarija, po potpi{u-
vaweto na Dogovorot za razmena
na naselenieto me|u Grcija i Bu-
garija (1919). Genocidot se podza-
siluva po Vtorata svetska vojna
koga blizu 100.000 Makedonci se
proterani od Egejskiot del na
Makedonija vo tekot na Gra|an-
skata vojna vo Grcija (1946‡1949).
Vo tekot na 1947 g. vo Grcija vle-
goa anglo-amerikanskite trupi i
u~estvuvaa vo vojnata vo koja zgas-
naa 160.000 ~ove~ki `ivoti. Po
zavr{uvaweto na vojnata, gr~ka-
ta vlast prezema{e prisilni
merki za celosna asimilacija na
Makedoncite i za nepriznavawe
na nivniot etni~ki identitet.
Elementi na genocid se zabele-
`ani i vo tekot na vojnata vo Ma-
GEOGRAFIJA G
kedonija od 2001 g., koga od pod-
ra~jata zafateni so nea bea pri-
silno proterani 76.046 lica, pre-
te`no Makedonci.
LIT.: Noam Chomsky, What Uncle Sam Really
Wants, Berkley, USA, 1986; Mitre Arsovski,
Stojan Kuzev i Risto Damjanovski, Vojna-
ta vo Makedonija vo 2001 godina, Skopje,
2006. Gor. L.-B.
GEOGRAFIJA: RAZVOJ I DE-
NE[NA SOSTOJBA VO RM.
Teritorijata na Makedonija ot-
sekoga{ pretstavuvala interesna
sfera za geografski opisi i pro-
u~uvawa. Geografski podatoci za
Makedonija ima u{te od anti~ki-
ot period navamu. Vo najgolemiot
del se deskriptivni, no davaat
podatoci za naselbite i nasele-
nieto, za socioekonomskata i
kulturnata polo`ba. Od anti~-
kiot period (V v. pr.n.e.) karakte-
risti~en e opisot na Herodot za
Makedonija i za nekoi nejzini
kraevi, na pr. za Dojranskoto Eze-
ro. Vo prvite vekovi od na{ata
era imeto Makedonija redovno
bilo vnesuvano na geografskite
karti. Pove}eto geografski po-
datoci datiraat od turskiot per-
iod. Dragoceni podatoci ostavi-
le patopiscite: Evlija ^elebija,
Haxi Kalfa, Edvard Braun i dr.
Pri krajot na XIX v. po~nale da
se publikuvaat geografski tru-
dovi so opisi i prou~uvawa na ce-
lata teritorija na Makedonija
ili na oddelni nejzini podra~ja.
Takvi se trudovite na: St. I. Ver-
kovi~ (Topografi~esko–ƒtnogra-
fi~eskij o~erkÍ Makedonii, S.-
PeterburgÍ, 1889), G. Petrov
(Materiali po prou~vanieto na
Makedoni®, Sofi®, 1896), V. K’n-
~ovÍ (PŠtuvanie po dolinit‹ na
Struma, Mesta i Bregalnica,
„Sbornik na narodni umotvore-
ni®, nauka i kni`nina“, kn. 10–13,
Sofi®, 1894–1896), Carlowitz (Ge-
ographie physique de la Macédonie,
†Revue geographie internationale#,
G-e annee, Paris, 1881) i kako naj-
kompleksna studijata na J. Cvii}
(Osnove za geografiju i geologi-
ju Makedonije i Stare Srbije, I, II
i III, Beograd, 1906–1911).
Vo prvata polovina na XX v. bile
intenzivirani geografskite pro-
u~uvawa na Makedonija. Poseben
pridones dala Katedrata za geog-
rafija pri Filozofskiot fa-
kultet, formirana vo 1922 g. Bi-
le pokaneti da predavaat geogra-
fi kako Petar Jovanovi}, Vois-
lav Radovanovi} i Atanasie Uro-
{evi}, koi podocna stanale emi-
nentni istra`uva~i i akademici
vo SAN. So svoite dela: „Glaci-
jacija Jakupice# (1928), „Reqef
Skopske Kotline# (1931) i dr., P.
Jovanovi} gi postavil osnovite
na geomorfologijata, a V. Rado-
343
G GEODETSKA
Istra`uva~i od Institutot za geografija na teren
vanovi} so trudovite „Tikve{ i
Raec# (1924) i „Seoska naseqa u
Ju`noj Srbiji# (1930) osnovite na
antropogeografijata.
Pozna~aen razvoj geografijata
do`ivuva vo vtorata polovina na
HH v. Glavni nositeli se profe-
sorite od Institutot za geogra-
fija pri Prirodno-matemati~-
kiot fakultet vo Skopje. Pokraj
zbogatenite istra`uvawa od tra-
dicionalnite geografski dis-
ciplini, kako geomorfologijata
(D. Manakovi}), hidrografijata
(M. Ga{evski), regionalnata ge-
ografija (J. Trifunoski), se pro-
u~uvaat i novi oblasti od geogra-
fijata kako: socijalnata geogra-
fija (M. Panov), agrarnata geog-
rafija (T. Kondev), industriska-
ta i turisti~kata geografija (A.
Stojmilov). So voveduvaweto na
postdiplomskite studii od ob-
lasta na prostornoto planirawe
na Institutot za geografija
(1985), geografskite prou~uvawa
se orientiraat i kon planirawe-
to i ureduvaweto na prostorot na
RM. So toa geografijata, pokraj
nacionalna, dobiva i mnogu nag-
lasena aplikativna dimenzija. Se
podgotvuvaat pove}e studii za
prostorniot plan na Republika-
ta i kompleksni geografski stu-
dii za planinata Bistra, za Ma-
riovo, za Male{ i Pijanec, za
Kozja~ijata i dr. Vo izminatiot
period od oblasta na geografija-
ta se izdadeni tri samostojni iz-
danija: „Godi{en zbornik – geog-
rafija# (37 toma), „Geografski
razgledi# (40 knigi) i „Geograf-
ski vidik# (6 broja). Osven In-
stitutot za geografija, vo Repub-
likata funkcionira i Geograf-
sko dru{tvo, vo koe ~lenuvaat po-
ve}e od 1.000 geografi.
LIT.: Todor Kondev, Geografski insti-
tut pri Prirodno-matemati~ki fakul-
tet vo Skopje vo periodot 1946–1966,
„Geografski razgledi#, kn. 4, Skopje, 1966;
A. Stojmilov, 40 godini visoko{kolska i
344
nau~noistra`uva~ka rabota na Insti-
tutot po geografija na Prirodno-ma-
temati~kiot fakultet vo Skopje, „Go-
di{en zbornik na Institutot za geogra-
fija pri PMF#, kn. 30, Skopje, 1986.
Al. St.
GEODETSKA SLU@BA. Geo-
detskite raboti kaj nas datiraat
od 1878 g. so razvivawe na trigo-
nometriskata mre`a od prv red.
Od 1926 do 1940 g. bil izvr{en
premer na povr{ina od okolu
700.000 hektari. Od 1945 g. bil in-
tenziviran premerot i sega e vo
zavr{na faza. Vo 1996 g. bila raz-
viena prvata GPS mre`a, za povr-
zuvawe na na{ata mre`a so glo-
balnata svetska geodetska mre`a.
R. Rib.
GEODETSKA UPRAVA NA RM
– formirana vo juli 1947 g. so
uredba na Vladata na NR Makedo-
nija. Vo oktomvri ist. g. bilo
formirano prvoto geodetsko
pretprijatie (Geobiro), koe{to
od avgust 1951 g. bilo spoeno so
Geodetskata uprava. Od 1977 do
1990 g. vo ramkite na Geodetskata
uprava funkcioniral Zavod za
geodetski i fotogrametriski ra-
boti. Od 1992 g. podra~nite odde-
lenija za katastar se pripoeni
kon Republi~kata geodetska up-
rava. R. Rib.
„GEODETSKI PREGLED# –
spisanie na Sojuzot na geodetski-
te in`eneri i geometri na Make-
donija (od 1975). Glaven i odgovo-
ren urednik prof. d-r Dime Laza-
rov. Po desetgodi{na pauza, vo
1998 g. izleze prviot broj na ob-
noveniot „Geodetski pregled#.
R. Rib.
GEOLOGIJA: RAZVOJ I DE-
NE[NA SOSTOJBA VO RM.
Najstarite tragi od eksploataci-
jata na zlatoto i srebroto potek-
nuvaat od periodot na Aleksan-
dar Makedonski (Kowska Reka –
Gevgelisko, Ohridsko i dr.), a ko-
risteweto na srebronosnite i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zlatonosnite olovo-cinkovi ru-
di vo Isto~na Makedonija inten-
zivno se odvivalo vo rimskiot
period i osobeno vo XIII i XIV v.,
od iskusnite rudari Sasi. So nas-
tapot na osmanliskoto vladeewe
rudareweto glavno zamrelo i du-
ri vo XIX v. po~nalo da se obnovu-
va so eksplotacija na `elezni,
olovo-cinkovi, a podocna i na ar-
sen-antimonski i hromni rudi.
Me|utoa, prvite patopisni geo-
lo{ki informacii za Makedoni-
ja poteknuvaat duri od XIX v.
(1828–1870), od francuskite geo-
lozi Ami Bue (Ami Boué) i A. Vi-
kesnel (A. Viquesnel). Kon krajot
na XIX i po~etokot na XX v. Ma-
Olovo-cinkova ruda
kedonija bila posetuvana od geo-
lozi od Avstrija, Germanija, Sr-
bija, Bugarija i od drugi zemji,
koi ostavile istra`uvawa za geo-
lo{kata gradba na Makedonija
(Jovan Cvii}, 1902–1924, Franc
Kosmat, 1924). So sozdavaweto na
NRM i osnovaweto na Geolo{ki-
ot institut na NRM (1944), po~-
nale sistematskite geolo{ki is-
tra`uvawa na teritorijata i se
realizirani golem broj proekti
so koi e osoznaena geolo{ko-tek-
tonskata i metalogenetskata grad-
ba, kako i hidrogeolo{kite i in-
`enerskogeolo{kite odliki na
terenite na Makedonija i se ot-
voreni i razraboteni golem broj
rudnici na polimetali, `elezo,
bakar, hrom, nikel, glina, arhi-
tektonski i drug grade`en kamen
i dr. Denes Makedonija raspolaga
so kvaliteten geolo{ki kadar od
diplomirani in`eneri, magistri
i doktori po geologija, koi svoe-
to obrazovanie go dobile na Ru-
darsko-geolo{kiot fakultet –
[tip i na drugi univerzitetski
centri vo Evropa. N. Dum.
GEOLO[KI ZAVOD NA SRM –
institucija formirana kako Geo-
lo{ki zavod so re{enie na Pre-
zidiumot na ASNOM (15. XII
1944 g.). Potoa e osnovan Geolo{-
kiot institut so glavna dejnost:
izrabotka na geolo{ki karti, is-
tra`uvawe na mineralnite suro-
vini i nivna podgotovka za eks-
ploatacija. Vo 1950 g. e registri-
ran kako Zavod za geolo{ki is-
tra`uvawa na NRM i od 1962 mu e
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zgradata na Geolo{kot zavod vo Skopje
priznaen status na nau~na ustano-
va. Podocna, kako Geolo{ki za-
vod na SRM, se pro{iril so ope-
rativa za dup~ewe, konsolidacija
i za rudarewe. Taka pro{iren,
Geolo{kiot zavod stanal glavna
institucija za geolo{ko-rudar-
skite istra`uvawa vo Makedoni-
ja. Me|u najzna~ajnite realizira-
ni proekti se: izrabotkata na Os-
novnata geolo{ka karta na SFRJ
1:100.000 za Makedonija; otkriva-
we na olovo-cinkovi rudi za ot-
vorawe na rudnicite Sasa i To-
ranica i za pro{iruvawe na Zle-
tovo, bakarno-zlatni rudi (Bu-
~im), `elezni rudi (Damjan, Taj-
mi{te, Demir Hisar, Peh~evo),
u~estvo vo izgradbata na ve{ta~-
kite vodni akumulacii ([pilje,
Globo~ica, Vozarci, Kalimanci
i dr.). So op{testvenite promeni
vo Makedonija, Geolo{kiot za-
vod se rasformira (1991–92) i ve-
}e ne postoi kako takva institu-
cija. N. Dum.
GEORGI GRAMATIK (vtorata
polovina na XI – po~etokot na XII
v.) – sve{tenik, gramatik i mi-
nijaturist. @iveel i tvorel vo
manastirot „Sv. Vra~i Kozma i
Damjan“ vo Ki~evsko. Avtor e na
bogato ukraseniot kirilski ra-
Rakopisot Bitolski triod (XI-XII v.)
kopis „Bitolski triod“, so celi
redovi od glagolsko pismo, pora-
di {to se pretpostavuva deka ko-
ristel glagolska predlo{ka. Pi-
{uvan e so makedonska jazi~na re-
dakcija, a zna~aen e i od muziko-
lo{ki aspekt. Rakopisot e pron-
ajden vo Bitolsko (1898), a potoa
odnesen vo Sofija (1907) i se
nao|a vo arhivot na BAN. Ne e
za~uvan vo celina.
LIT.: Vera Stoj~evska-Anti}, Prilog
kon slovenskite rakopisni triodi od
Bitola i Bitolsko, Zbornik vo ~est na
Bla`e Koneski po povod {eesetgodi{ni-
nata, Skopje, 1984, 437-446; \or|i Pop-
Atanasov, Kade i koga e pi{uvan Bi-
tolskiot triod i koj e negoviot pi-
{uva~, „Literaturen zbor“, kn. 4, Skopje,
1985, 21-28; \or|i Pop-Atranasov – Ilija
Velev – Maja Jakimovska-To{i}, Tvorci
na makedonskata literatura IX–XVIII
vek, Skopje, 2004, 41-45. S. Ml.
GEORGIEV, Vladimir (Sofija,
1975) – {ahovski velemajstor
(2000) od makedonsko poteklo, so
bugarsko i makedonsko dr`avjan-
stvo. Bil mladinski vice{ampi-
on na Evropa i na Rusija i {am-
pion na Bugarija. Podocna bil
~len na [K „BM Kisela Voda“ od
Skopje (2004). Prv nastap za RM
imal na [ahovskata olimpijada
vo Bled (2002). Na [ahovskata
olimpijada vo Kalvija ([panija,
2004) osvoil srebren medal. S. Ml.
Vladimir
Georgiev
GEORGIEV, Vladimir Borisov
(Skopje, 21. I 1949) ‡ hirurg-uro-
log, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Bil direktor na Klini-
kata za urologija (1997‡1999). Ja
vovel endourologijata (1987) i
GEORGIEV G
objavil nad 60 nau~no-stru~ni
trudovi i knigi.
BIBL.: Prostata i nejzinite zaboluva-
wa, Skopje, 1995; Rak na prostata, Skop-
je, 1999; koavtor: Klini~ka traumatolo-
gija, Skopje, 2000. Al. Stavr.
\oko
Georgiev
GEORGIEV, \oko (Bitola, 17. I
1926 ‡ Skopje, 20. X 2003) ‡ avtor
na stihovi i muzi~ki novinar. Re-
~isi celiot raboten vek go pomi-
nal vo Makedonskoto radio kako
novinar i urednik. Avtor e na go-
lem broj radioemisii (najpozna-
ti: †Tri gonga#; †Sredbi niz mu-
zika# i dr.), intervjua so golem
broj makedonski i svetski umet-
nici, me|u koi i so Luj Armst-
rong i dr. Pi{uval stihovi za po-
pularni pesni. So del od niv
u~estvuval na festivalite vo
Makedonija (Skopski festival,
Makfest, Valandovo, Serenada i
dr.). M. Kol.
Zoran
Georgiev
GEORGIEV, Zoran (Ohrid, 11. IV
1940) ‡ interpretator na popu-
larna muzika. Eden od generacija-
ta makedonski peja~i {to svojata
afirmacija ja steknaa so pojavata
na Skopskiot festival. Negova-
ta aktivnost bila najintenzivna
vo krajot na {eesettite i po~eto-
kot na sedumdesettite godini na
XX v., koga gi ispeal i gi snimil
svoite najgolemi hitovi: †Eden
bakne`#, †Posleden den na raz-
delbata#, †Soul Makedonijo#, †Qu-
bi me, qubi Mirjanke# i dr. Sora-
botuval so golem broj poznati av-
tori i izveduva~i: D. \.-[pato,
D. Masevski. Q. Bran|olica, M.
Prohaska, A. Xambazov i dr.
M. Kol.
345
G GEORGIEV
Zoran
Georgiev
GEORGIEV, Zoran (Skopje, 1950)
‡ arheolog-konzervator. Diplo-
miral na Grupata po istorija na
umetnost so arheologija pri Fi-
loz. fak. (1978), a postdiplomski-
te studii gi zavr{il na Filoz.
fak. vo Belgrad (1990) so trudot
„Keramikata od `elezno vreme
vo Skopsko-kumanovskiot i Ov-
~epolsko-bregalni~kiot regi-
on“. Vo 1979 g. e izbran za asis-
tent pri Katedrata za istorija na
umetnost i arheologija na Filoz.
fak. vo Skopje. Vo 1992 g. premi-
nal vo RZZSK, kade {to raboti
kako sovetnik arheolog-konzer-
vator. Bil rakovoditel ili ~len
na ekipa vo brojni arhelo{ki is-
kopuvawa, a od 1997 g. rakovodi
konzervatorsko-restavratorski
proekti na arheolo{kiot loka-
litet Stobi.
BIBL.: Karakterot i zna~eweto na von-
grobnite naodi od ju`no-povardarskite
nekropoli od `elezno vreme, „Maced. Acta
archaeol.“, 6, Skopje, 1980; Elementi na ra-
nata antika vo Dolno Povardarje,
„GZFF“, 11 (37), Skopje, 1984; Basarabi -
stilot i Makedonija, „Maced. Acta archae-
ol.“, 13, Skopje 1993, 81‡96. V. S.
Kiril
Georgiev
GEORGIEV, Kiril (Petri~,
Pirinskiot del na Makedonija,
1965) – {ahovski velemajstor
(1986) od makedonsko poteklo, so
bugarsko i makedonsko dr`avjan-
stvo. Bil svetski {ampion za
mladi {ahisti do 20 godini, tri-
kraten prvak na Republika Buga-
rija i u~esnik na 9 olimpijadi.
Be{e ~en na [K „BM Kisela Vo-
da“ od Skopje (2002–2003). Nasta-
puvaj}i 5 godini za RM na prvata
tabla na Evropskoto {ahovsko
prvenstvo vo Plovdiv (2001) os-
346
voil bronzen medal, bil sedmi na
Olimpijadata vo Bled (2002), go
osvoil ~etvrtoto mesto na Ev-
ropskoto poedine~no prvenstvo
vo [alivri (Turcija, 2003) i se
kvalifikuval za zavr{niot del
na Svetskoto {ahovsko prvenst-
vo vo Tripoli (2004). S. Ml.
GEORGIEV-KO^ANSKI (KLIN-
^ARSKI), Simeon (s. Preseka,
Ko~ansko, 1867 ‡ ]ustendil, Bu-
garija, 28. VIII 1921) ‡ deec na
TMORO/VMRO i ko~anski oko-
liski vojvoda. Kako ~len na
TMORO (1897), bil borec vo ~e-
tata na vojvodata Krsto Georgi-
ev-B’lgarijata (1904‡1905). Po-
docna stanal ko~anski okoliski
vojvoda (1907) i zel u~estvo vo
Mladoturskata revolucija (1908),
vo Balkanskite vojni (1912‡1913)
i vo Prvata svetska vojna
(1914‡1918). Po vojnata dejstvu-
val vo Ko~ansko. Bil ubien vo
me|usebnite presmetki vo VMRO
od pripadnicite na federalis-
ti~koto krilo.
LIT.: D-r Petar Stojanov, Makedonija vo
vremeto na Balkanskite i Prvata svet-
ska vojna (1912-1918), Skopje, 1969; Ko~a-
ni, Skopje, 1970. S. Ml.
GEORGIEV, Krsto @ivkov (s.
Selce, Stru{ko, 28. III 1915 ‡
Skopje, 6. X 1975) ‡ hirurg, redo-
ven prof. na Med. f. vo Skopje.
Se zanimaval so digestivna hi-
rurgija i vovel pankreati~no du-
odenalna resekcija (Whipple) vo
RM. Osnoval hirur{ko oddele-
nie vo Prilep. Objavil nad 50 na-
u~no-stru~ni truda od oblasta na
digestivnata hirurgija. Al. Stavr.
GEORGIEV, Mitko ([tip, 1927
– 1992) – zavr{il biolo{ki nau-
ki vo Skopje (1954). Po zavr{uva-
weto, edna godina rabotel vo Ko-
~ani kako profesor vo gimnazija-
ta, potoa kako kustos vo Priro-
donau~niot muzej na Makedonija,
a vo 1957 g. se vrabotil kako asis-
tent vo Botani~kiot zavod. Pod
rakovodstvo na Mihovil Gra~a-
nin se zanimaval so di{eweto na
nadzemnite i na podzemnite orga-
ni na rastenijata, a vo 1965 g. dok-
toriral so disertacijata †Odno-
sot me|u di{eweto i primaweto
joni#. Vo 1966 g. e izbran za do-
cent po predmetot fiziologija
na rastenijata, vo 1972 g. za vonre-
den, a vo 1987 g. za redoven profe-
sor. Objavil 56 nau~ni truda od
oblasta na fiziologijata na ras-
tenijata. Specijaliziral vo Ger-
manija i bil ~len na Deutsche Bo-
tanische Gezellshaft i American Soci-
ety of Plant Physiology. Q. Gr.
GEORGIEV, Nikola M. (Strumi-
ca, 1913 – Kanada, ?) – pretsedatel
na Makedonskata narodna federa-
tivna organizacija vo Pirinski-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot del na Makedonija, dolgogodi-
{en politi~ki zatvorenik, borec
za nacionalnite prava na Make-
doncite vo Bugarija po Vtorata
svetska vojna. So semejstvoto se
naselil vo Bugarija (1924), kade
{to odbil da se deklarira za Bu-
garin i bil zatvoren i sproveden
vo logori. Po Rezolucijata na IB
(1948) dejstvuval nelegalno i bil
osuduvan. Preminal vo Jugoslavi-
ja (1975), a potoa zaminal vo SAD
i vo Kanada (1980).
LIT.: Vasil Jotevski, Nacionalnata
afirmacija na Makedoncite vo Pirin-
skiot del na Makedonija 1944–1948,
Skopje, 1996. V. Jot.
GEORGIEV-NOVOSELSKI,
Krsto (s. Novo Selo, Strumi~ko,
? – s. Monospitovo, Strumi~ko,
1905) – vojvoda, ~len na Mesniot
komitet na TMORO vo Novo Se-
lo (Strumi~ko). Od 1901 g. stanal
nelegalen ~len, a od 1902 g. pred-
vodel mesna ~eta. Na 4. II 1905 g.
so ~etata vodel `estoka borba vo
s. Kukli{. Bil ranet kaj s. Kori-
no (XII 1905). Se zasolnil vo s.
Monospitovo, kade {to bil pov-
torno opkolen i, nemaj}i izlez,
se samoubil.
LIT.: Manol Pandevski, \or|i Stoev-
Trnkata, Strumica i Strumi~ko niz is-
torijata, Strumica, 1969. V. \.
GEORGIEV, Petar (Bitola, 1880
– s. Cer, Demirhisarsko, 11. IV
1905) – u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. Se {koluval vo Bitol-
skata gimnazija. Bil pripadnik
na TMORO, po zada~a ja izvr{il
likvidacijata nad popot Stavre
vo Bitola (18. VIII 1900). Kako
vojvoda, u~estvuval vo Ilinden-
skoto vostanie. Bil opkolen od
osmanliska vojska kaj s. Cer (De-
mirhisarsko), kade {to zaedno so
vojvodata Hristo Uzunov i so ce-
lata ~eta izvr{ile kolektivno
samoubistvo (1905).
IZV. i LIT.: CDA, f. 770, op. 1, a.e. 69, l.
143; Borbite v MakedoniÔ i Odrinsko
1878–1912. Spomeni, Sofi®, 1981; H. A.-
Poljanski, Hristo Uzunov, Ohrid, 1985.
Al. Tr.
GEORGIEV, Petar Konstanti-
nov (s. Godlevo, Razlo{ko, 1879 –
Godlevska Planina, Razlo{ko,
16. IX 1903) – u~itel i revolucio-
ner. Zavr{il egzarhisko peda-
go{ko u~ili{te vo Ser (1899).
U~itelstvuval vo Razlog i vo raz-
lo{kite sela Ele{nica i Godle-
vo. Kako vojvoda na ~eta vostani-
ci od s. Godlevo, u~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie i vo bor-
bite kaj s. Ba~evo, Razlo{ko (14. i
15. X 1903). Zaginal kaj mesnosta
Klinecot na Godlevska Planina.
LIT.: V. „IlindenÍ“, br. 43, SofiÔ, 1925.
Al. Tr.
GEORGIEV, Petre (s. Papra-
di{te, Vele{ko, 1884/5 ‡ Skopje,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Petre
Georgiev
30. X 1966) ‡ stolar, socijalis-
ti~ki deec i novinar. Zavr{il
francusko trgovsko u~ili{te i
kako stolar se vklu~il vo rabot-
ni~koto dvi`ewe (1902) vo
Skopje. Bil eden od osnova~ite
na Skopskata socijaldemokrats-
ka organizacija (1909), biblio-
tekar i sekretar na Mesniot me-
{ovit sindikat. Kako delegat od
Skopje, u~estvuval na Socijalis-
ti~kata konferencija vo Solun
(1910). Bil urednik na v. †Soci-
jalisti~ka zora# (1910‡1912) i
sekretar na Oblasniot sekreta-
rijat na SRPJ(k) so sedi{te vo
Skopje (1919) i urednik na obno-
veniot v. †Socijalisti~ka zora#
(1919). Na parlamentarnite iz-
bori (1920) bil izbran za naro-
den pratenik na listata na KPJ
za [tipska i Tikve{ka okolija.
Do krajot na svojot `ivot im os-
tanal veren na svoite komunis-
ti~ki opredelbi.
IZV.: Spomeni na Petre Georgiev, rako-
pis vo AINI-Skopje; Kratka biografi-
ja na Petre Georgiev, `itel na grad Skop-
je, ul. †48#, br. 51, na ist. mesto.
LIT.: Orde Ivanoski, Rabotni~koto i
sindikalnoto dvi`ewe do Makedonija do
1918 godina, Dokumenti za revolucioner-
ni i edinstveni sindikati na Makedonija,
t. I, †Komunist#, Skopje, 1985, 163, 274 i
285. S. Ml.
GEORGIEV, Stojan (s. Dabile,
Strumi~ko, 1870 – s. Kowarevo,
Strumi~ko, 13. X 1915) – u~itel,
revolucioner, rakovoditel vo
Strumi~kiot revolucioneren
okrug. Se {koluval vo Strumica,
Solun i vo Sofija. Bil glaven
u~itel vo Strumica, a potoa vo
Belograd~ik. So Goce Del~ev gi
postavile osnovite na TMORO
vo Strumica (1895). U~esnik vo
kidnapiraweto na Nazl’m-bej
(1897). Bil vo sudir so Strumi~-
kiot egzarhiski mitropolit Ge-
rasim. Bil osuden na 101 g. zatvor
(1903) i amnestiran (1904). Kako
pratenik vo Narodnoto sobranie
na Bugarija (1914–1915), ubien vo
zaseda od vrhovisti kaj s. Kowa-
revo, Strumi~ko.
LIT.: Manol Pandevski, \or|i Stoev-
Trnkata, Strumica i Strumi~ko niz is-
torijata, Strumica, 1969. V. \.
GEORGIEVA, Vera Minova
(Skopje, 10. IV 1950) ‡ istori~ar
na filozofijata, univerzitetski
profesor. Diplomirala na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(filozofija, 1974), magistrirala
na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad (1982), a doktorirala na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1991). Kako redoven profesor
na Filozofskiot fakultet (2003)
gi predava predmetite: istorija
na anti~kata filozofija, isto-
rija na srednovekovnata i rene-
Vera
Georgieva
sansnata filozofija, arapska
filozofija, evrejska filozofi-
ja i filozofija (op{t kurs), a vo
1999 g. go vovede i predmetot Vi-
zantiska filozofija. Avtor e na
stotina objaveni tekstovi od ob-
lasta na istorijata na filozofi-
jata i filozofija na religijata.
BIBL.: Filozofija na isihazmot, 1993;
Filozofija isihazma, 1995; Vizantiska
filozofija, 2001.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 223. V. G.-P.
Zora
Georgieva
GEORGIEVA, Zora (s. Pop~evo,
Strumica, 26. VI 1935) ‡ akterka.
Zavr{ila dramsko studio vo
Skopje. ^len na Narodniot tea-
tar vo Strumica od 1953 g. Ulogi:
Katja (†Pet ve~eri#); Eva (†Veku-
tuma veka#); Eli Mej (†Tutunski
pat#); Blan{ (†Tramvajot nare-
~en `elba#); Amanda (†Staklena
mena`erija#). Uspe{no go inter-
pretirala likot na Ana Frank vo
istoimenata monodrama. R. St.
GEORGIEVA, Magdalena Alek-
sandrova (Veles, 16. VI 1945) – ma-
temati~ar, red. prof. (1998) na
GEORGIEVA G
Magdalena
Georgieva
PMF. Diplomirala (1968), sta-
nala asistent (1969), magistrira-
la (1978) i doktorirala (1992) na
PMF so temata „Za nekoi siste-
mi za masovno opslu`uvawe so ne-
ordinaren vlezen potok#. Publi-
kuva trudovi od oblasta na vero-
jatnosta i matemati~kata statis-
tika. Bila prodekan pove}e man-
dati i dekan na PMF (1999‡2001).
LIT.: PMF–Skopje 1946-2006, monogra-
fija; BU br.704/’98.; Prirodno-matema-
ti~ki fakultet – Skopje, 1946–1996,
Skopje, 1996, str. 389; 60 godini Prirod-
no-matemati~ki fakultet – Skopje,
Skopje, 2006, str. 394-395. N. C.
Marijka
(Mara)
Georgieva
(Me`dure~ka)
GEORGIEVA (ME@DURE^KA),
Marijka (Mara) (Gorna Xumaja,
24. I 1924 – Skopje, 1957) – parti-
zanka, pretsedatel na Dru{tvoto
na emigrantite od Pirinska Ma-
kedonija. U~esnik vo oslobodi-
telnoto i antifa{isti~ko dvi-
`ewe vo Pirinskiot del na Ma-
kedonija (1941), borec vo Gorno-
xumajskiot partizanski odred
„Nikola Kalap~iev“ (1943) i
blizok sorabotnik na Nikola
Parapunov. Neposredno pred ob-
javuvaweto na Rezolucijata na
IB (1948) se doselila i ostanala
da `ivee vo Skopje. Bila pretse-
datel na Dru{tvoto na emigran-
tite od Pirinskiot del na Make-
donija (1951–1952).
IZV.: DARM, f. 810, Marija Me`dure~ka,
k.1 i 2; INI OD, sl. IV 117: Mara Me`du-
re~ka, Partizanskoto dvi`ewe vo Pi-
rinska Makedonija. Se}avawa.
LIT.: Georgi D`od`ov (Drago), Za kogo
peÔt murite, SofiÔ, 1971. V. Jot.
GEORGIEVA-DUWA, Nevena Ni-
kolova (Skopje, 25. VII 1925 – s.
Ne`ilovo, Vele{ko, 6. XII 1942)
347
G GEORGIEVSKA
Nevena
Georgieva-
Duwa
– pripadni~ka na mladinskoto,
sindikalnoto i rabotni~koto
dvi`ewe me|u dvete svetski voj-
ni, organizator i u~esnik vo oru-
`enoto vostanie vo Makedonija
(od 1941). So svoite 16 godini, bi-
la najmladata partizanka vo Pr-
viot skopski partizanski odred,
formiran vo letoto na 1941 g. Po
razbivaweto na Odredot (oktom-
vri 1941) zaminala vo Veles, a vo
noemvri vo Strumica. Pomagala
vo podgotovkite za izleguvaweto
na Strumi~kiot partizanski od-
red (letoto na 1942). Vo maj 1942
g. (vo otsustvo) bila osudena na 7
godini strog zatvor. Vo septem-
vri 1942 g. stanala borec na Ve-
le{kiot partizanski odred „Di-
mitar Vlahov“; zaginala vo sudir
so bugarskata policija i kontra-
~etnicite koi, otkako te{ko ja
ranile, $ ja otsekle glavata.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
Marina
Georgievska
GEORGIEVSKA, Marina (Bel-
grad, 2. XI 1935 – Skopje, 2001) –
univ. profesor, biolog. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{ila
vo Skopje. Vo 1954 g. se zapi{ala
na studii po biologija na PMF
vo Skopje. Diplomirala vo 1959
g., a vo 1960 g. e primena kako
asistent na Zoolo{kiot zavod na
PMF vo Skopje. Vo 1979 g. e iz-
brana za docent, vo 1986 g. za von-
reden profesor, a vo 1991 g. za re-
doven profesor. Prestojuvala na
stru~no usovr{uvawe vo Qubqa-
na, vo Belgrad i vo Institutot za
zoosistematika na Univerzite-
tot vo Budimpe{ta. Se zanimava-
348
la so ekolo{ki istra`uvawa na
populaciite i `ivotnite kom-
pleksi na slobodno`ivea~kite
nematodi vo po~vi na razli~ni
{umski ekosistemi. Objavila
dvaesetina nau~ni truda. D. Pr.
GEORGIEVSKA, Slobodanka
Stojanova (Skopje, 17. XI 1944) –
matemati~ar, red. prof. (1998) na
Grade`niot fakultet. Diplomi-
rala (1968), magistrirala (1976)
i doktorirala (1992) na PMF so
temata „Dveto~kini konturni
problemi pri obi~nite diferen-
cijalni ravenki# i publikuva
statii od taa oblast. Koavtor e
na nekolku u~ebnici za studenti.
Bila prodekan na Matemati~ki-
ot fakultet (1982–1884) i na Gra-
de`niot fakultet (1997–1999).
BIBL.: (so D. Bitrakov) Kurs po dife-
rencijalno i integralno smetawe, Skop-
je 1975; (so E. Atanasova) Matematika
(analiti~na geometrija i sferna trigo-
nometrija), Skopje, 1995.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~-
kite nauki vo SR Makedonija, 1987; BU
br. 827/’03.; 50 godini Grade`en fakul-
tet – Skopje 1949–1999, Skopje, 1999, str.
187-188. N. C.
Blagoja
Georgievski
GEORGIEVSKI, Blagoja (Skop-
je, 15. X 1950) ‡ pravnik, ko{ar-
kar. Zavr{il Praven fakultet
vo Skopje (1980). Istaknat ko-
{arkar na KK †Rabotni~ki# vo
Skopje (1967–1984). Mladinski i
seniorski reprezentativec na Ju-
goslavija, so golem broj odigrani
natprevari. Osvoil 3 zlatni me-
dali na Balkanskite prvenstva –
vo Rieka (1970), Saraevo (1972) i
Solun (1975); 2 zlatni na Medite-
ranskite igri – vo Izmir (Turci-
ja, 1971) i Al`ir (1975); srebren
na Evropskoto prvenstvo vo Esen
(Germanija, 1974) i na Olimpis-
kite igri vo Montreal (Kanada,
1976). Nastapil na Univerzitet-
skite igri vo Torino (Italija,
1970) i na Olimpiskite igri vo
Minhen (Germanija, 1972). Iz-
bran za najdobar sportist na Ma-
kedonija (1971). D. S.
GEORGIEVSKI, Vladimir (Skop-
je, 1. VI 1942) ‡ slikar, scenograf,
profesor na Arhitektonskiot
fakultet. Diplomiral (1968) i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vladimir
Georgievski
magistriral (1970) na Akademija-
ta za likovni umetnosti vo Bel-
grad. Samostojno izlagal vo
Skopje, Belgrad, Viena, Istan-
bul, Rim. Vo slikarstvoto i crte-
`ot gi naglasuva ekspresionis-
ti~kata i religiozno-metafi-
zi~kata dimenzija. L. N.
GEORGIEVSKI-DEJAN, Kiro
(Prilep, 15. VIII 1910 ‡ Skopje,
30. IV 1986) ‡ in`ener-arhitekt,
komunisti~ki deec, prvoborec,
politi~ar, dr`avnik i rezerven
potpolkovnik na JNA. Zavr{il
Tehni~ki fakultet vo Belgrad.
Kako ~len na KPJ (1941) dejstvu-
val vo NOD vo Skopje (1941-
1943), poradi {to vo otsustvo bil
osuden na smrt. Vo NOAVM bil
~len na G[ na NOV i POM (od
kon krajot na 1943), izbran za: de-
legat za Vtoroto zasedanie na
AVNOJ, delegat-u~esnik na Pr-
voto zasedanie na ASNOM (2. VI-
II 1944) i zamenik na na~alnikot
na OZNA za Makedonija (do 1945).
Po Osloboduvaweto minister za
komunalni raboti na NRM, pret-
sedatel na Planskata komisija na
NRM, pretsedatel na Sovetot za
Kiro
Georgievski-
Dejan
po{umuvawe na golinite, genera-
len sekretar na Vladata na NRM,
pretsedatel na Republi~kiot so-
vet na Sobranieto na SRM, ~len
na CK na KPM/SKM i na CK na
KPJ/SKJ i pretsedatel na Crve-
niot krst na Makedonija. Nosi-
tel na Partizanska spomenica
1941.
BIBL.: Po~etocite na rabotata na
OZNA za Makedonija. Istoriskite deno-
vi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 11-
113; Vojnik na Partijata, Tikve{ijata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo NOV 1941-1945, kn. sedma. Stra{o Pin-
xur, naroden heroj, Kavadarci-Negotino,
1985, 181-185.
LIT.: Kiro Georgievski-Dejan, †Nova Ma-
kedonija#, XLII, 14107, Skopje, 3. V 1986, 5;
Kiro Georgievski-Dejan, †Komunist#,
Skopje, 9. V 1986, 23.
IZV.: Kabinet na Pretsedatelot na
Sobranieto na RM, Skopje, 2007. T. Petr.
Qubi{a
Georgievski
GEORGIEVSKI, Qubi{a (Bi-
tola, 30. V 1937) ‡ re`iser, scena-
rist, dramski avtor, eseist, teo-
reti~ar, univ. profesor po re`i-
ja i akterska igra (FDU), gostin-
profesor na fakultetite vo Los
Anxeles i vo Dalas (SAD), dip-
lomat (ambasador vo NR Bugari-
ja), politi~ar (pretsedatelski
kandidat); pretsedatel na Sobra-
nieto na RM. Diplomiral re`ija
na Akademijata za teatar, film i
TV vo Belgrad. Eden od najzna~aj-
nite makedonski re`iseri. Re`i-
ral 160 teatarski pretstavi vo
site republiki na porane{na Ju-
goslavija, kako i vo: Polska, Ita-
lija, Romanija, SAD, Bugarija i
vo drugi zemji. Re`iser e na vrv-
nite pretstavi: †Pokojnik#, †Ote-
lo#, †Hamlet#, †Julij Cezar#,
†Makedonski sostojbi#, †Crni-
la#, †Haj-faj#; †Erigon#; †Let vo
mesto#; †Tartif#; †R#; †Svadbata
na Mara#; operata †Bolen Doj-
~in# i baletot †Makedonska po-
vest#. Ima re`ii i na TV, kako i
filmski i toa: †Pod isto nebo#;
†Planinata na gnevot#; †Repub-
lika vo plamen#; †Cenata na gra-
dot#. Avtor e na knigite: †Svet i
son#; †Ontologija na teatarot#;
†Fenomenologija na teatarot#;
†Tehnologija na sudbinata#; †Ve`-
bi po aktersko majstorstvo#;
†Politi~kata idnina na Makedo-
nija#; †Pretsedatelski kandi-
dat#; dramite †Filoktet# i †Ar-
magedon# i brojni napisi kako ko-
lumnist. R. St.
GEORGIEVSKI, Qup~o ([tip,
1966) – pisatel i politi~ar. Dip-
lomiral na Filolo{kiot fakul-
tet (Grupa za komparativna kni-
`evnost) vo Skopje. Kako osnova~
i lider na VMRO-DPMNE (17. VI
1990 ‡ 25. V 2003), be{e pratenik
vo prvoto pluralisti~ko Sobra-
nie na RM (1990–1994) i pot-
Qup~o
Georgievski
pretsedatel na pretsedatelot na
RM Kiro Gligorov (1. II – 22. X
1991). Poradi politi~ki razmin-
uvawa so pretsedatelot, podnese
ostavka na funkcijata, a VMRO-
DPMNE premina vo opozicija
(24. X 1991). Po izglasanata nedo-
verba na ekspertskata vlada na
premierot akad. Nikola Kqusev
(7. VII 1992), pretsedatelot na RM
mu go doveri mandatot za sostav na
nova vlada (8. VII), no toj be{e
vraten (14. VII). Na konferencija
za pe~at vo Wujork (23. II 1993) go
pretstavi memorandumot na VMRO-
DPMNE ispraten do Sovetot za
bezbednost i zemjite-~lenki na
Evropskata zaednica so koj ne se
prifa}a nikakva promena na ime-
to na RM. Po pobedata na koali-
cijata VMRO-DPMNE – DPA na
tretite pluralisti~ki parlamen-
tarni izbori, be{e pretsedatel
na Vladata na RM (30. XI 1998 – 1.
XI 2002, so rekonstrukcija na
Vladata od 27. XII 1999). Ja pred-
vode{e makedonskata delegacija
na prvoto zaedni~ko makedonsko-
bugarsko ~estvuvawe na grobot na
sv. Kiril Solunski vo Rim (20–
24. V 1999). So priemot na lide-
rot na OVK Ha{im Ta~i (16. VI
1999) neformalno ja prizna vla-
data na OVK. Negovata vlada ja
prizna Republika Kina (Tajvan)
(8. II 1999), po {to Narodna Re-
publika Kina gi prekina diplo-
matskite odnosi so RM (9. II
1999), go povle~e ambasadorot vo
RM i stavi veto vo Sovetot za
bezbednost za prodol`uvawe na
mandatot na silite na OON –
UNPREDEP vo RM (26. II 1999),
po {to naskoro zavr{i nivnata
misija vo RM (29. III 1999) i bea
zameneti so sili na NATO. Vo
negoviot mandat be{e postignat
dogovor za jazi~niot spor so Bu-
garija, RM se otka`a od gri`ata
za tamo{noto makedonsko nacio-
nalno malcinstvo (10. II 1999).
Isto taka, RM go potpi{a Pak-
tot za stabilnost na Balkanot na
19 ~lenki na NATO i 7 sosedni
zemji na SR Jugoslavija (25. IV
1999). So pogolema dr`avno-sto-
panska delegacija, go poseti Taj-
van (5. VII 1999). Vladata uspe{no
ja sovlada golemata begalska kri-
GEORGIEVSKI G
za so okolu 350.000 begalci od Ko-
sovo po NATO-bombardiraweto
na SR Jugoslavija. Za potrebite
na ARM primi podarok od 80 ten-
ka od Republika Bugarija. Pot-
pisnik e na Ramkovniot dogovor
(Ohrid, 13. VIII 2001). Po neus-
pe{niot obid da se vrati na li-
derskata pozicija na VMRO-
DPMNE, ja formira politi~ka-
ta partija VMRO–narodna (de-
kemvri 2004) kako nejzin nefor-
malen lider i stana pratenik vo
Sobranieto. Potoa primi bugar-
sko dr`avjanstvo i pridonese za
raspad na negovata partija.
BIBL.: Apokalipsa, Skopje, 1988 (rok-
poema); Grad, Skopje, 1991 (roman vo sti-
hovi); Direktni intervencii so kratki
raskazi vo anatomskata struktura na
istorijata, Skopje, 1994 (raskazi); Nova-
ta vlada i politi~kite promeni vo Re-
publika Makedonija, Skopje, 1999; Ostva-
ruvawe na vekovniot son, Skopje, 2001.
LIT.: Ahil Tuntev, Republika Makedoni-
ja, prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005;
Makedonski vladi, 60 godini, Skopje,
2005, 83-87. S. Ml.
Mihajlo
Georgievski
GEORGIEVSKI, Mihajlo (s.
Blatec, Vini~ko, 7. II 1940) –
kni`even istori~ar, istra`uva~
na starite rakopisi vo Makedo-
nija. Po zavr{uvaweto na sredno-
to obrazovanie, edna godina bil
u~itel vo s. Cera, Ko~ansko. Ka-
ko student vo treta godina, bil
nastavnik vo Gimnazijata „Van~o
Prke“ vo Vinica. Po diplomira-
weto na Filozofskiot fakultet
(Grupa za makedonski jazik i li-
teratura na narodite na SFRJ) vo
Skopje (1964), edna godina bil
profesor vo Gimnazijata „Naum
Naumovski-Bor~e“ vo Kru{evo, a
potoa edna godina bil na usovr-
{uvawe na francuskiot jazik vo
Francija. Po vra}aweto se vra-
botil vo NUB „Kliment Ohrid-
ski“ vo Skopje kako sorabotnik,
vi{ stru~en sorabotnik (1973) i
bibliotekarski sovetnik (1983)
za Zbirkata redok bibliote~en
materijal (1968–1974) i za Rako-
pisnata zbirka (1974–2002). Dok-
toriral na Saraevskiot univer-
zitet na tema „Kulturno-prosvet-
nata i politi~kata uloga na bib-
liotekarstvoto vo Vardarska Ma-
kedonija me|u dvete svetski voj-
349
G GEORGIEVSKI
ni“ (1982). Bil izbran za vi{ nau-
~en sorabotnik (1987). Posledna-
ta decenija (do penzioniraweto)
rabote{e kako nau~en sovetnik
vo Institutot za staroslovenska
kultura‡Prilep. Kako ~len na
VMRO-DPMNE, be{e pratenik
vo Sobranieto na RM (1998‡2002).
BIBL.: Makedonskata pe~atarska dej-
nost (1515–1913), Skopje, 1972; Manas-
tirskite biblioteki i u~ili{ta vo
Makedonija do 1912 godina, Skopje, 1975;
Makedonskoto kni`evno nasledstvo od
XI–XVIII vek, Skopje, 1979; Katalog na
starope~atenite i retki knigi vo NUB
„Kliment Ohridski“ – Skopje, kn. 1–3,
Skopje, 1983 i 1988; Kulturno-prosvet-
nata i politi~kata uloga na bibliote-
karstvoto vo Vardarska Makedonija me-
|u dvete svetski vojni, Skopje, 1989; Slo-
venski rakopisi vo Makedonija (otkrie-
ni od 1975‡1985), kn. III i IV, Skopje, 1988;
Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. V
i VI, Skopje‡Prilep, 1993; Makedonski
svetci ‡ `ivot i kult, Skopje, 1997;
Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn.
VII i VIII, Skopje, 2000; Prilozi od stara-
ta makedonska kni`evnost i kultura,
Skopje, 2007; Op{tohristijanski kult-
ni svetci vo Makedonija ‡ `ivot i
kult, Skopje, 2008. S. Ml.
Nikola
Georgievski
GEORGIEVSKI, Nikola Soti-
rov (Skopje, 15. XII 1922 ‡ Toron-
to, 3. II 2000) ‡ epidemiolog, spec.
po higiena i socijalna medicina,
prof. na Med. f. vo Skopje. Vo
1941 g. se zapi{al na Med. f. vo
Sofija, a vo 1943 go prekinal stu-
diraweto poradi u~estvo vo NOB
(1944‡1945). Diplomiral na Med.
f. vo Zagreb (1949), kade {to za-
vr{il i specijalizacija po higi-
ena (1954). Prestojuval vo Pariz
na postdiplomski kurs po higie-
na na trudot (1952/53). Bil izbran
za asistent (1951), univerzitet-
ski predava~ (1956) i docent
(1961). Bil {ef na Katedrata po
higiena i socijalna medicina pri
Med. f. vo Skopje (1952‡1965),
minister za narodno zdravje na
Makedonija (1962‡1965), zamenik
na sojuzniot minister za zdrav-
stvo (1965‡1966) i sojuzen minis-
ter za zdravstvo i socijalna po-
litika (1967‡1972) i pretsedatel
na Crveniot krst na Jugoslavija
(1972‡1976), a na taa funkcija mu
bila dodelena i nagradata AV-
NOJ (1975). Kako ekspert na SZO
vo 1977 g. zaminal vo Hanoj za
350
{ef na Misijata na SZO vo In-
dokina, a potoa prodol`il da ra-
boti vo Manila, vo Regionalnoto
biro na SZO za Zapaden Paci-
fik (1982). Potoa bil imenuvan
za potpretsedatel na Sojuzniot
komitet za trud, zdravstvo i so-
cijalna politika i voedno ja vr-
{el i funkcijata direktor na
Sojuzniot sanitaren inspektorat
do penzioniraweto (1988). Od
1990 g. `iveel i rabotel vo To-
ronto, Kanada, kade {to osnoval
humanitarna organizacija „Ka-
nadski prijateli na deca so zag-
rozeno zdravje#.
BIBL.: Zna~aj dobrih klimatskih uslova
pri radu, Beograd, 1956; Zdravstvo u op-
{tonarodnoj odbrani, Bilten „Vojno-sa-
nitetski pregled#, 12, Beograd, 1971,
627‡651; The work of WHO in the western Paci-
fic region 1979-1981. Biennial report of the regi-
onal director, Manila-Philipines, 1981. D. D.
Petre
Georgievski
GEORGIEVSKI, Petre (s. Dol-
no Dupeni, Prespa, 1. VI 1940) ‡
univerzitetski profesor, socio-
log. Osnovno obrazovanie zavr-
{il vo s. Qubojno, a u~itelska
{kola vo Bitola. Diplomiral
sociologija na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1965). Za-
vr{il postdiplomski studii na
Institutot za sociolo{ki i po-
liti~ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje (1971). Doktoriral od ob-
lasta na sociolo{kite nauki na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je, na tema „Vlijanieto na soci-
jalnata struktura na studentite
vrz izborot na fakultetot, me|u-
sebnoto drugaruvawe i uspehot vo
studiite“ (1981). Se vrabotuva
kako asistent na ISPPI (1967),
a potoa na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1972). Izbran za
redoven profesor (1987) po pred-
metite metodologija na socio-
lo{ki istra`uvawa i sociologi-
ja na obrazovanieto. Toj e eden od
osnova~ite na Oddelenieto za so-
ciologija, podocna Institut za
sociologija pri Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Bil dekan na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1985) i ~len na Pretsedatels-
tvoto na CK na SKM (1986‡1989).
Objavil nad 150 statii i pove}e
knigi od oblasta na sociologija-
ta. Osnovnata ideja {to ja sledi e
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vlijanieto na obrazovanieto vrz
socijalnata podvi`nost vo Make-
donija.
BIBL.: Sociologija na obrazovanieto,
Skopje, 2003.
LIT.: Filozofski fakultet 1920–1946–
2006, Skopje, 2006. Il. T.
Sa{o
Georgievski
GEORGIEVSKI, Sa{o (Ko~ani,
8. X 1963) ‡ univerzitetski pro-
fesor, pravnik. Osnovno i sred-
no obrazovanie zavr{il vo Skop-
je. Diplomiral (1986), magistri-
ral (1993) i doktoriral na Prav-
niot fakultet vo Skopje, na tema
„Koncesiskite i sli~nite dogo-
vori me|u dr`avata i stranskiot
vlo`uva~ vo me|unarodnoto i
vnatre{noto pravo, so poseben
osvrt na pravoto i praktikata na
Republika Makedonija“ (1997).
Izbran za asistent (1988), za do-
cent (1998) i za vonreden profe-
sor na Pravniot fakultet vo
Skopje (2004) vo nau~nata oblast
me|unarodno pravo i me|unarod-
ni odnosi. Bil ~len na makedon-
skata delegacija vo pregovorite
okolu sukcesijata na porane{na-
ta SFRJ (1992), vo pregovorite so
Republika Grcija (1993 i 1995) i
vo pregovorite so EU (1996 i
2000). Objavil pogolem broj nau~-
ni trudovi vo doma{ni i vo
stranski spisanija za me|unarod-
nopravnite i za nekoi sporedbe-
ni aspekti na stranskite vlo`u-
vawa.
BIBL.: Legal Aspects of Foreign Investiment in
Macedonia, Leiden, 1999; Dokumenti za Re-
publika Makedonija 1990-2005, Skopje,
2007.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
GEORGIEVSKI, Stefan (Skop-
je, 2. I 1931) ‡ univerzitetski pro-
fesor, pravnik. Osnovno u~i-
li{te i gimnazija zavr{il vo
rodniot grad. Pravnite studii gi
zapo~nal vo Zagreb (1949), a dip-
lomiral na Pravniot fakultet
vo Qubqana (1953). Doktoriral
na Pravniot fakultet vo Skopje,
na tema „Polo`bata na malolet-
nicite vo gra|ansko-sudskata pos-
tapka na SFRJ“ (1965). Izbran za
docent po predmetot gra|anska
sudska postapka na Pravniot fa-
kultet vo Skopje (1966), za vonre-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Stefan
Georgievski
den (1971) i za redoven profesor
(1976). Bil sudija vo Okoliskiot
sud I vo Skopje (1956‡1958) i sudi-
ja vo Okru`niot sud vo Skopje
(1958‡1962). Bil dekan na Prav-
niot fakultet vo Skopje (1979/80
‡1980/81). Objavil nekolku u~eb-
nici i pogolem broj nau~ni tru-
dovi od oblasta na gra|anskoto
procesno pravo.
BIBL.: Vonparni~na postapka, Skopje,
1975; Osnovni principi na gra|anskoto
procesno pravo, Skopje, 1995.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Ta{ko
Georgievski
GEORGIEVSKI, Ta{ko (Kron-
celevo, Vodensko, 15. III 1935) ‡
pisatel, prozen beletrist, ro-
mansier, novinar, hroni~ar na
stradawata na egejskite Make-
donci. Rabotel vo redakcijata na
vesnikot †Mlad borec# i vo spi-
sanieto †Sovremenost#. Bil ured-
nik vo Makedonskata radiotele-
vizija i vo izdava~kite ku}i †Mis-
la# i †Makedonska kniga#. ^len e
na DPM od 1957, a na MANU od
1983 g. ^len e i na Makedonskiot
PEN centar. T. G. e pisatel so
razviena istoriska memorija, no
i so koloriten egejski hronotop
(tematski i stilski edinstven vo
na{ata literatura, neguvan i od
P. [irilov, K. Misirkova-Rume-
nova, I. ^apovski, P. Gilevski,
R. Ja~ev, K. Mangov). Vo tradici-
jata na dokumentarnoto (memoar-
skoto) svedo~ewe se avtobiog-
rafskite zapisi pomesteni vo ne-
govata kniga †Plo~ata na `ivo-
tot# (1988). Ovie zapisi mo`e da
se ~itaat i kako nepretenciozni
komentari na pisatelovata ima-
nentna poetika, koja pak otvore-
no govori za genezata na temite i
motivite vo negovite raskazi i
romani. Kako privrzanik na poe-
tikata na otkornati{tvoto i eg-
zodusot so pro{ireni registri
na nacionalni i univerzalni zna-
~ewa, toj vo svojata prikazna sko-
ro redovno trgnuva od nekoj `i-
voten podatok, od nekoj konkre-
ten istoriski moment situiran
vo Vtorata svetska vojna i osobe-
no vo vreme na Gra|anskata vojna
vo Grcija, kako i vo egejskiot eg-
zodus, i vo makedonskata dijaspo-
ra voop{to. Vo negoviot narati-
ven iskaz, so beleg na mimeti~ka
konvencija, u~estvuvaat i istori-
jata, i ideologijata, i politi~ki-
te i moralnite idei na vremeto,
pa i etosot na poedinecot i na na-
cionalniot kolektiv.
DELA: zbirki raskazi: Nie zad nasipot
(1957), Suvi vetrovi (1964), Ku}a pod ka-
leto (1964); romani: Lu|e i volci (1960),
Yidovi (1962), Crno seme (1966), Zmiski
vetar (1969), Crveniot kow (1975), Vreme
na mol~ewe (1978), Ramna zemja (1981), Kaj-
mak~alan (1992), Is~eznuvawe (1998);
filmski scenarija: Crno seme, Crveniot
kow, @oltiot trendafil i Preku eze-
roto.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na ma-
kedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Venko Andonovski, Strukturata na ma-
kedonskiot realisti~en roman (1997);
Loreta Georgievska-Jakovleva, Otvoren
krug (1997); Hristo Georgievski, Makedon-
skiot roman 1952-2000 (2002). V. M. - ^.
Hristo
Georgievski
GEORGIEVSKI, Hristo (Kuma-
novo, 24. X 1943 ‡ Belgrad, 3. VI
2000) ‡ poet, eseist, kriti~ar,
kni`even istori~ar. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Bel-
grad, kade {to be{e redoven pro-
fesor. ^len na DPM (1986).
BIBL.: Jazikot na bunarot (poezija,
1978), Jazikot i patot (poezija, 1982),
Dve Marii od Slavko Janevski (studija,
1982), Makedonskiot roman 1952‡1982
(studija, 1983), Udar (poezija, 1984), Skri-
ena smisla (esei, 1984), Poetikata na ma-
kedonskiot roman (studija, 1985), Isto-
rija i poetika na makedonskata drama
(studija, 1994), Istorija na makedonski-
ot roman (2000). R.
GEORGIEVSKI-^I^O, Pero
Milanov (Kumanovo, 1918 ‡ kaj s.
Belakovce, Kumanovsko, 14. X
1944) ‡ {iva~ki rabotnik, komu-
nisti~ki deec i naroden heroj.
Zavr{il zanaet~isko u~ili{te
GEORGIEV-TOMOVI^IN G
Pero
Georgievski-
^i~o
(1932). Kako ~len na SKOJ (od
krajot na 1933) i na KPJ (1934),
bil ~len na MK na KPJ vo Kuma-
novo (1934‡1936), ~len na PK na
SKOJ za Makedonija (1935) i sek-
retar na Rabotni~koto KUD †Ab-
ra{evi}# vo Kumanovo (od 1935).
Bil rakovoditel na Odborot za
sobirawe pomo{ (1936) za u~est-
vo vo [panskata gra|anska vojna,
a poradi apsewe (1937) ne uspeal
i samiot da zamine. Kako sekre-
tar na MK na KPJ vo Kumanovo
(do 12. X 1941) i ~len na PK na
KPJ za Makedonija, gi predvodel
Martovskite demonstracii vo
Kumanovo (27. III 1941). Kako po-
liti~ki komesar na kumanovski-
ot Karada~ki NOPO (12‡14. X
1941), zaginal vo borba so bugar-
skata vojska i policija. Progla-
sen e za naroden heroj na Jugosla-
vija (11. X 1951).
LIT.: Vidoe Podgorec, Georgiev, Milan
Pero-^i~o (1918-1941), Narodni heroi od
Makedonija, NIK †Na{a kniga#, Skopje,
1973, 96-101; Spomen zbornik na zaginati-
te borci od NOV i `rtvi na fa{isti~-
kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945, Kumanovo, 1976, 17. S. Ml.
GEORGIEV-TOMOVI^IN, Sto-
jan (Petri~, 18. III 1938) – nacio-
nalen deec vo Pirinskiot del na
Makedonija, prv pretsedatel na
OMO-Ilinden. Iako apsen i osu-
duvan od bugarskite vlasti (po
1956), ja prodol`uval nelegalnata
nacionalna dejnost. Po pristapu-
vaweto vo tajnata Nezavisna ma-
kedonska organizacija – Ilinden
(1970) bil aktivist vo Gocedel-
~evsko, Petri~ko, Razlo{ko i
Sandansko. Po otkrivaweto na
Organizacijata (XI 1973), na go-
lem sudski proces (juni 1974) bil
osuden. Po politi~kite promeni
i vospostavuvaweto parlamenta-
ren sistem vo Bugarija (1989), zel
aktivno u~estvo pri formirawe-
to na Obedinetite makedonski or-
ganizacii (OMO) – Ilinden. Na
konstitutivnoto sobranie (14. IV
1990) bil izbran za pretsedatel.
Vo toa svojstvo bil ~len na Sema-
kedonskata delegacija {to zela
u~estvo na Konferencijata za ~o-
vekovata dimenzija pri Konfe-
rencijata za evropska bezbednost i
sorabotka (KEBS), odr`ana vo
351
G GEORGIEV-TURNOVSKI
Kopenhagen (10–17. VI 1990). U~es-
tvuval vo site nacionalni mani-
festacii na Makedoncite od i vo
Pirinskiot del na Makedonija.
BIBL.: Stojan Georgiev Tomovi~in, Ma-
kedonija nad sè, Bitola, 1990. V. Jot.
GEORGIEV-TURNOVSKI, Ma-
nu{ (s. Turnovo, Strumi~ko, 10.
VIII 1881 – s. Dolna Ribnica, Pet-
ri~ko, 7/20. II 1908) – u~itel, oko-
liski vojvoda vo Petri~, zamenik
okru`en vojvoda na Strumi~kiot
revolucioneren okrug. Zavr{il
progimnazija vo Strumica, peda-
go{ka {kola vo Ser. Stanal nele-
galen (1903) u~esnik na Strumi~-
kiot okru`en kongres (1905) i na
Rilskiot kongres (1905). Zaginal
so celata ~eta (24 du{i) po `esto-
ka borba so osmanliskata vojska
vo s. Dolna Ribnica, Petri~ko.
LIT.: „Il. IlindenÍ“, II, 2 (12), SofiÔ,
1929. V. \.
GEORGIJ (XV¶ v. ) – ohridski ar-
hiepiskop (1617–1627). Bil od
slovensko makedonsko poteklo.
Po negova pora~ka, monahot Cve-
tan prepi{al eden slovenski ok-
toih (1527); ja pomagal slovenska-
ta kni`nina.
LIT.: I. Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ-patriarÈiÔ. II, So-
fiÔ, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spi-
sok na poglavarite na Ohridskata arhi-
episkopija (patrijar{ija), „Godi{en
zbornik na Bogoslovskiot fakultet ’Sv.
Kliment Ohridski’“, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
GEORGIOS I (Danska, 1845 – So-
lun, 1913) – kral na Grcija
(1863–1913). Po poteklo Danec,
vtor sin na kralot Kristijan IX.
Na gr~kiot prestol do{ol so
britanska poddr{ka. Se zastapu-
val za ostvaruvawe na megali ide-
jata i za teritorijalno pro{iru-
vawe na Grcija vo Makedonija, a
za toa gi koristel semejnite vr-
ski so evropskite kralski dvoro-
vi. Ubien vo Solun.
LIT.: Gi Gotije, Orlovi i lavovi. Istorija balkan-
skih monarhija 1817‡1974, Beograd, 2002.
D. Jov.
GEORGOV, Ivan (Veles, 17. I
1862 ‡ Sofija, 13. VIII 1936) ‡
univ. profesor, politi~ar i pre-
veduva~. Visokoto obrazovanie
go zavr{il vo Viena i bil pro-
fesor na Sofiskiot univerzi-
tet, rakovoditel na Katedrata po
istorija na filozofijata (1888‡
1934). Bil ~len na VMK i na Ma-
kedonskiot nau~en institut i
pretsedatel na Dobrotvorniot
sojuz. Preveduval od francuski i
od germanski jazik na bugarski.
DELA.: Bukvar, Sof., 1884; Etika, Sof.,
1904; RazvitiÔ na detskiÔt govor, Sof.,
1911; Delba i pak delba, Sof. 1912; Dne{-
noto sastoÔnie vo Makedonija pod sÍrb-
ska i gÍrcka vlast i Op{testvoto na
narodite, Sof. 1925; IstoriÔ na filo-
zofiÔta, Sof., 1925. V. Toc.
352
GEOTEKTONSKI EDINICI
VO RM – teritorijata na RM
pripa|a na 5 geotektonski edini-
ci: Osogovsko-male{evski masiv,
Vardarska zona, Pelagoniski ma-
siv, Zapadnomakedonska zona i
Cukali-Krasta zona. Site edini-
ci imaat generalno s–j do ssz–jji
orientacija i ograni~eni se so
rasedi od regionalen karakter.
Osogovsko-male{evski masiv (poz-
nat i kako Srpsko-makedonski ma-
siv) gi opfa}a isto~nite delovi
na Makedonija i e izgraden od do-
len prekambriski metamorfen
kompleks (gnajsevi, mika{isti,
amfiboliti) i goren rifej-kamb-
riski kompleks (baziti i {kril-
ci), i od relikti od paleozojski
karpi, site isprobieni so her-
cinski granitoidi. Vardarskata
zona se protega niz centralnite
delovi na Makedonija, po te~eni-
eto na rekata Vardar. Toa e geo-
tektonska edinica na ~ij prostor
vo jura bila otvorena zemjinata
kora i se formiral tesen okean,
koj se protegal od Panonskiot ba-
sen na sever kon jug preku Bel-
grad – Ju`na Srbija – dolinata na
rekata Vardar – Solunski Zaliv.
Karakteristi~na e so silna tek-
toniziranost na prekambriskite,
paleozojskite, mezozojskite i pa-
leogenskite kompleksi, koi se ja-
vuvaat vo lu{pi, navlaki i blo-
kovi navlekuvani od ISI kon
ZJZ, kako i so prisustvo na oke-
anski tip na kora (ultrabaziti,
gabro, bazalti, pela{ki sedimen-
ti). Pelagoniskiot masiv pret-
stavuva centralen masiv, so for-
ma na horst-antiklinorium, smes-
ten me|u Vardarskata zona i Za-
padno-makedonskata zona. Izgra-
den e od prekambriski dolen komp-
leks na gnajsevi, mika{isti, am-
fiboliti i granitoidi, od me{a-
na i od mermerna serija. Zapadno-
makedonskata zona gi opfa}a za-
padnite tereni od Makedonija i e
izgradena od staropaleozojski
niskometamorfni karpi i her-
cinski granitoidi i mezozojski
sedimenti. Cukali-Krasta zona-
ta, {iroko rasprostraneta vo
Albanija, so eden mal del e razvi-
ena kaj Debar.
LIT.: N. Dumurxanov, G. Petrov, Lito-
stratigrafski i hemiski karakteris-
tiki na Vardarskata okeanska kora na
teritorijata na Makedonija, „XII Kon-
gres na geolozi na Jugoslavija#, kn.1, Oh-
rid, 1990; M. Arsovski, Tektonika na Ma-
kedonija, 1997; M. Arsovski, Tektonska
karta na Makedonija, 1998. N. Dum.
GERAMIT^IOSKI, Tale (Pri-
lep, 4. IX 1962) – redoven profe-
sor na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola. Diplomira (1987), magist-
rira (1989) i doktorira (1993) na
Ma{inskiot fakultet vo Skopje.
Se vrabotuva vo fabrikata „Eu-
roinvest – 11 Oktomvri# vo Pri-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Tale
Geramit~ioski
lep. Izbran e za asistent na Teh-
ni~kiot fakultet vo Bitola
(1987) i za redoven profesor po
predmetite ma{inski elementi i
konstruirawe (2002). Bil ~len na
Senatot na Univerzitetot „Sv.
Kliment Ohridski# vo Bitola.
Vo 2002 g. i 2006 g. e izbiran za
pratenik vo Sobranieto na RM i
potoa zamenik-minister za obra-
zovanie i nauka vo Vladata na
RM. Ima objaveno pove}e od 50
stru~ni i nau~ni truda i eden
u~ebnik. Gl. K.
GERASIMOV, Nikola (Ohrid,
17. VII 1868 – Sofija, 2. XII 1927) –
u~itel, petri~ki vojvoda. Zavr-
{il istorija na Univerzitetot
vo Sofija. U~itelstvuval vo Pa-
zarxik, Gevgelija, [tip, Trgo-
vi{te. Bil u~esnik vo Gornoxu-
majskoto i vo Razlo{koto vosta-
nie. Od 1903 g. bil sekretar vo ~e-
tata na Aleksandar Protugerov.
U~estvuval vo Balkanskite i vo
Prvata svetska vojna, vo sostavot
na Bugarskata armija.
LIT.: Almanah na zavÍr{ilite vis{e
obrazovanie v SU „Kl. Ohridski“ (1888–
1974), I, Sofix, 1975. Al. Tr.
GEREVIZ (Apium graveolens L.) –
dvegodi{no gradinarsko raste-
nie od fam. Apiaceae. Vo prvata
godina formira nadebelen koren
i lisna rozeta ili samo lisna ro-
zeta, a vo vtorata cvetonosno
steblo, socvetija, plod i seme. Se
odgleduva za-
radi nadebe-
leniot koren,
listovite
ili za lisni-
te ra~ki. Bo-
gat e so vita-
mini: S (4–12
mg%); B1
(0,02 mg%); B2
(0,03 mg%);
PP (3 mg%);
mineralni
m a t e r i i
(0,8–1,5%);
celuloza
(1,2–1,5%);
jagleni hidra-
ti (6– 9,5%) i
eteri~ni mas-
Gerviz la. D. J.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
GERMAN – srednovisoka plani-
na {to se nao|a vo krajniot seve-
roisto~en del na RM, pome|u Sla-
vi{ka Kotlina na jug, dolinata
na P~iwa na sever, planinata
Kozjak od zapad i masivot Bilino
od istok. Najvisok vrv e Modra
Glava (German) (1.390 m n.v). Vi-
so~inata na glavnoto bilo koe
ima pravec na protegawe sz–ji e
izedna~ena na okolu 1.300 m, a sa-
mo namesta se izdigaat viso~in-
ki. Vo navedeniot pravec toa e
dolgo 9 km. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so: gnajsevi, mika{is-
ti, zeleni {krilci i dr. Negovi-
te strani se disecirani so golem
broj re~ni tekovi. Planinata e
siroma{na so {umska vegetacija,
poradi {to se aktivni recentni-
te erozivni procesi. Vo najviso-
kite delovi e smesteno s. German.
T. And.
GERMAN II VODENSKI ‡ vo-
denski mitropolit i ohridski
arhiepiskop (8. V 1688 ‡ 8. VIII
1691 i 1702 ‡ prvata ~etvrtina na
1703). Negoviot izbor za ohrid-
ski arhiepiskop bil nadvor od
kanonskite pravila, bidej}i bil
izvr{en samo od trojca sinodal-
ni arhierei. Bil vo rivalski od-
nosi so dotoga{niot ohridski
arhiepiskop Grigorij II (ok. 15. X
1679 ‡ 1688). Nasilno bil smenet,
no formalno se otka`al od tro-
not duri po nekolku godini
(1695). Podocna pak uspeal da si
go povrati arhiepiskopskiot tron
(1699‡1702 ili najdocna do prva-
ta ~etvrtina na 1703).
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, t. 2, Ot padane-
to i pod turcite do neŸnoto uni]o-
`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), †Godi{en zbornik#, kni-
ga 8, Bogoslovski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, Skopje, 2002, 75. S. Ml.
GERMAN, Gavril (X v.) – prv
poglavar na Ohridskata arhie-
piskopija, postaven od carot Sa-
muil, a go potvrdil rimskiot pa-
pa. Bil blizok na vladeja~kata
familija na carot Samuil i u`i-
val golema po~it. Se smeta deka
po nego go dobil imeto carot Gav-
ril Radomir, prvorodeniot sin
na Samuil. Bil na ~elo na Arhi-
episkopijata vo prvite decenii
na Samuilovoto Carstvo, koga
nejzinoto sedi{te se nao|alo vo
Prespa. Vo Prespa i po~inal kon
krajot na X v. Spored predanieto
kaj lokalnoto naselenie, bil pog-
reban vo crkvata na dene{noto
prespansko selo German (denes vo
RG), koe po nego go dobilo i svoe-
to ime.
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhie-
piskopija od osnovaweto do pa|aweto na
Makedonija pod turska vlast, Skopje,
1997. K. Ax.
GERMANSKI PROEKT ZA AV-
TONOMNA MAKEDONSKA DR-
@AVA (1917). Kon krajot na 1916
g. Komandata na grupata armii vo
Makedonija podgotvila (vo dogo-
vor so sojuzni~kata Turcija)
proglasuvawe na avtonomna dr-
`ava Makedonija. Oficerite i
vojnicite od turskiot polk vo
Makedonija (I 1917) pred nasele-
nieto zboruvale (so odobrenie od
komandantot na germanskata gru-
pa armii Fon Bilov) deka †Make-
donija }e bide avtonomna, Make-
donija }e im ostane na Makedon-
cite#. Se smetalo toa da se spro-
vede so Organizacijata VMRO na
Todor Aleksandrov i na Alek-
sandar Protogerov. Generalot
Cudorna, politi~ki sovetnik na
Fon Bilov, na 20. I 1917 g. go za-
poznal polkovnikot Aleksandar
Protogerov (zamenik na na~alni-
kot na Makedonskata voenoin-
spekciska oblast) za zainteresi-
ranosta Makedonija da stane i
†da ostane avtonomna#. Protoge-
rov go otfrlil predlogot so ob-
razlo`enie deka †Makedonija e
del od Bugarija, kon koja ve}e e
prisoedineta#.
IZV.: Izvor: CDIA-SofiÔ, f. 313, op. 1,
a.e. 2004, l.1–2; Veli~ko Georgiev-Stojko
Trifonov, IstoriÔ na BÍlgariÔ 1878–
1944, dokumenti: T. II, 1912-1918, 515–516.
M. Min.
GERMANSKO-BUGARSKA
OFANZIVA (1944) ‡ ofanziva
protiv edinicite na ELAS vo re-
onot na planinite Pajak i Kaj-
mak~alan (operacija „Volf“).
Zapo~nala na 17 januari 1944 g.,
nastradale selata Karasinanci,
Berislavci, Kupa, Maj Dag, a 180
lica go zagubile `ivotot. Celta
na operacijata bila da se uni{ti
antifa{isti~koto dvi`ewe vo
regionot na Pajak i na Kajmak~a-
lan.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003. St. Kis.
GERMANSKO-ITALIJANSKA
SPOGODBA (1941) ‡ spogodba za
podelba na Jugoslavija i na Make-
donija. Po kapitulacijata na Ju-
goslavija, Hitler i Musolini vo
Viena (24. IV 1941) go dogovorile
noviot poredok na Balkanot: Ne-
zavisna Dr`ava Hrvatska (bez
Dalmacija, {to ja dobila Itali-
ja) so mo`nost za povrzuvawe so
Italija vo personalna unija; po-
delba na Slovenija; Nezavisna
Dr`ava Crna Gora vo personalna
unija so Italija; Srbija, svedena
vo najmali granici da se dr`i pod
okupacija; teritorijalno pro{i-
ruvawe na Albanija za smetka na
Grcija, na Makedonija i na Srbi-
ja. Na Albanija $ se dodeluvala
celata severozapadna teritorija
na Makedonija so gradovite:
Struga, Gostivar i Tetovo. Dru-
GERMANSKO-MAKEDONSKI G
giot, pogolem del $ se daval na
Bugarija. Za Solun i za sudbinata
na Grcija dogovorile da re{ava-
at po zavr{uvaweto na vojnata.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ, I,
1941–1945, Beograd, 1988 . M. Min.
GERMANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI ‡ se razvi-
vaat preku rabotata na svetite
Kiril i Metodij vo Moravija i
Panonija (IX v.) i pretstavnicite
na car Samuil (X v.) kaj german-
skiot car Oton I vo gradot Kved-
linburg (X v.) vo misija za obez-
beduvawe priznavawe na make-
donskata dr`ava. Vo vtorata de-
cenija od XI v., vo vremeto na krs-
tonosnite vojni, del od german-
skite krstonosci koi pominuvaat
preku makedonskata teritorija
ostvaruva kontakti so makedon-
skoto naselenie. Od XII do XVII v.
germanski rudari – Sasi rabotat
vo kratovskite rudnici. Vo 1777
g. vo Solun postoi Vicekonzulat
na Prusija. Germanskata politi-
ka kon Balkanot e proturska.
Germanskata diplomatija so vni-
manie go sledi izbuvnuvaweto i
tekot na Ilindenskoto vostanie
i preku ambasadorot vo Carigrad
mu sugerira na sultanot so ener-
gi~ni merki da ja zadu{i make-
donskata revolucija. Vrz osnova
na Mirc{te{kiot dogovor, Ger-
manija u~estvuva vo organizira-
weto na `andarmeriskoto u~i-
li{te vo Solun {to go rakovodi
majorot Fon Alten. Pretstavnik
na Germanija u~estvuva vo rabo-
tata na Finansiskata komisija za
Makedonija. Vo vremeto na Bal-
kanskite vojni zazela neutralen
stav i ja prifatila podelbata na
Makedonija so Bukure{kiot do-
govor. Potpi{ala taen Dogovor
za Sojuz so Bugarija (1915) i ga-
rantirala da ja okupira i da ja
anektira celata teritorija na
Makedonija pod vlasta na Srbija,
a vo slu~aj na vojna so Grcija i
celiot Egejski del od Makedoni-
ja pod vlasta na Grcija. Kon kra-
jot na 1916 g. i vo po~etokot na
1917 g. inicirala, so VMORO na
Aleksandrov i na Protogerov, da
se proglasi sozdavawe avtonomna
makedonska dr`ava. Voda~ite ne
go prifatile toa, za niv Makedo-
nija bila slobodna i nacionalno
obedineta vo edinstvena bugarska
dr`ava. Pred po~etokot na Vto-
rata svetska vojna na Balkanot
Germanija se obvrzala kon Jugos-
lavija, pri pristapuvawe kon
Trojniot pakt, da go dobie Solun.
Po prevratot vo Jugoslavija i po
otka`uvaweto od Trojniot pakt
donela odluka za uni{tuvawe na
Jugoslavija i so Italija dogovo-
rila podelba na Makedonija me|u
Bugarija i Italija, odnosno Al-
banija. Pred kapitulacijata na
353
G GERMANOV-[A]IR
Bugarija (letoto 1944) Germanija
go aktivirala planot da proglasi
sozdavawe nezavisna dr`ava Ma-
kedonija so VMRO na Ivan Mi-
hajlov. Po proglasuvaweto na dr-
`avnata samostojnost i na neza-
visnosta Germanija ja poddr`ala
Grcija za spre~uvawe na prizna-
vaweto i za priem vo ON pod us-
tavnoto ime. Taa ja prizna RM
kako PJRM. SR Germanija ja priz-
nava RM na 8. IV 1993 g. Diplomat-
skite odnosi se vospostavuvaat
na 16. XII 1993 g. i so toa (1992) se
otvora konzulat na SR Germanija
vo Skopje. Prv vonreden i opol-
nomo{ten ambasador na SR Ger-
manija vo RM e Hans Lotar [te-
fan (Hans Lotar Stepan). Prv von-
reden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo SR Germanija e Sr|an
Kerim.
IZV.: \or|i Stoj~evski, Germanski doku-
menti za politikata na Germanija i ev-
ropskite golemi sili vo Makedonija
1904–1910 godina, Skopje, 2005.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonija
– prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005;
Makedonija vo bilateralnite i multi-
lateralni dogovori, Skopje, 2000; Make-
donija vo me|unarodnite dogovori 1913–
1940, Skopje, 2006; Hans Lotar-[tepan,
Makedonskiot jazol, Skopje, 2004; Ger-
manski dokumenti za Makedonija, 1, re-
dakcija na d-r Marjan Dimitrievski,
Skopje, 2001. T. Petr. i M. Min.
Krste
Germov-
[a}ir
GERMOV-[A]IR, Krste (Pri-
lep, 1875/6 ‡ Skopje, 1962) ‡ deec
na TMORO, mariovski vojvoda i
naroden junak. Dejstvuval vo Ma-
riovo, na pl. Nixe i Kajmak~a-
lan. Zaedno so Tole Pa{a, likvi-
diral nekolku osmanliski zulum-
xii vo Mariovsko. So svoja ~eta
zel u~estvo vo Ilindenskoto vos-
tanie (1903). Osmanliskite vlas-
ti go osudile na 101 g. robija. So
svoja ~eta u~estvuval i vo Bal-
kanskite vojni (1912‡1913), a po-
toa emigriral vo Bugarija. Po
Osloboduvaweto se vratil vo
Makedonija (1944) i bil izbran za
naroden pratenik. Po~inal vo
dlaboka starost. Se obidel i vo
poezijata, napi{al okolu 50 pes-
ni na istoriski temi (za Nikola
Karanxulov, Jordan Gavazot i dr.),
koi ~esto gi peel ili gi reciti-
ral. Negoviot lik e pretstaven
vo romanot na Stale Popov †[a-
354
kir vojvoda#, a e opean i vo pove-
}e makedonski narodni pesni.
IZV.: Krste Germov-[akir, Spomeni, ra-
kopis vo AOINI-Skopje.
LIT.: Atanas Tasevski, Osudeniot na 101
godina. Novi soznanija za Krste Germov-
[akirot, †Ve~er#, XV, 4392, Skopje, 6.
VIII 1977, 7. S. Ml.
GEROV, Dragan (Tetovo, 7. X 1923
‡ Skopje, 22. VI 2004) ‡ pripadnik
na prvata generacija makedonski
novinari. Vo juli 1944 g. ~len na
AGITPROP pri Glavniot {tab
na NOVM, koj go podgotvuval Pr-
voto zasedanie na ASNOM. Od
1950 g. eden od urednicite na
„Sportski glas#, a narednata go-
dina preminal vo Radio Skopje,
kade {to ostanal sè do penzioni-
raweto (1985). Dolgogodi{en
urednik i komentator vo Nadvo-
re{no-politi~kata redakcija, vo
eden mandat glaven urednik na
Informativno-politi~kata
programa na Radio Skopje. Vo
periodot 1975‡1980 dopisnik na
Radio Skopje od Var{ava. B. P. \.
GEROV, Ilija (s. L’ki, Nevro-
kopsko/Gocedel~evsko, 26. III 1890
– s. Dabnica, Nevrokopsko, 15. V
1925) – humanist, komunist, pri-
padnik na BKP(ts). Na op{tin-
skite izbori (1920) vlasta vo se-
loto ja osvoile komunistite, a
toj bil izbran za pretsedatel
(kmet) na selskata komuna. Po ne-
gova inicijativa so dobrovolna
rabota bile gradeni ku}i za siro-
ma{nite. Poradi svojata dejnost
bil ubien od VMRO na Ivan Mi-
hajlov.
LIT.: BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971. V. Jot.
GEROV, Matej (Tetovo, 14. XI 1871
‡ Sofija, 20. VIII 1918) ‡ makedon-
ski deec, ~len na @enevskata gru-
pa, bugarski novinar. Studira na
Pravniot fakultet vo Sofija.
Na 27. IX 1903 g. se prijavuva da gi
prodol`i studiite vo posled-
niot semestar na Pravniot fa-
kultet vo Belgrad. Kako ~len na
MRO od kriloto na „sarafisti-
te“, ispraten e da go aran`ira
pre~ekot na B. Sarafov vo srp-
skata prestolnina za razgovorite
so srpskite dr`avnici i novina-
ri (noemvri 1903). Ja poddr`uva
nacionalnata programa na Make-
donskiot klub i na v. „Balkanski
glasnik“ i izjavuva vo pe~atot
deka „ne e ni Srbin, ni Bugarin,
tuku Makedonec“. Vo slednata go-
dina ja napu{ta Srbija. Podocna
u~estvuva vo formiraweto na So-
juzot na bugarskite konstitucio-
ni klubovi (1908) i, kako novi-
nar, napolno se predava vo slu`-
ba na bugarskata politika vo Ma-
kedonija.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
IZV.: Arhiv Srbije, Belgrad, f. V[, V-
114/1903; V[, V-94/1904 i V[, I–12/1904;
†Makedonija#, VII, 5, Belgrad, 1. II 1904, 1.
Bl. R.
Branko
Geroski
GEROSKI, Branko (Gostivar, 2.
II 1962) ‡ novinar i publicist.
Diplomiral na Fakultetot za no-
vinarstvo vo Skopje. Vo periodot
1984/94 g. raboti vo vesnicite
„Osten#, „Nova Makedonija#, „Ko-
munist# i „Ve~er#. Vo 1996 g. eden
od osnova~ite na „Dnevnik#, pr-
viot nezavisen dneven vesnik, koj
}e otvori nova etapa vo makedon-
skoto novinarstvo, i negov prv
glaven urednik. Vo 2006 g. go os-
noval „Nedelno vreme#, nedelno iz-
danie na vesnikot „Vreme#, a ved-
na{ potoa i besplatniot dneven
vesnik „[pic#, kako negov glaven
i odgovoren urednik. Predava~ na
Ednogodi{nata {kola za novi-
narstvo vo MIM. Avtor na kni-
gite „Novinarska re~enica#
(1998) i „Bidi novinar# (2006) i
koavtor na trudot „Pi{uvawe za
pe~ateni mediumi# (2005). B. P. \.
Mihail
Gerxikov
GERXIKOV, Mihail (Mi{el)
Ivanov (Plovdiv, 26. I 1877 ‡ So-
fija, 18. III 1947) ‡ u~itel, anar-
histi~ki i revolucioneren deec
i vojvoda na TMORO (od bugarska
nacionalnost). Kako student po
pravo vo @eneva gi formiral
t.n. @enevska grupa so anarhis-
ti~ki idei i Makedonskiot taen
revolucioneren komitet. Kako
u~itel vo Bitolskata gimnazija,
pod imeto Todor Lukanov, bil
uapsen (1899) i potoa zaminal vo
Solun i stanal ~len na CK na
TMORO (1900). Izvesno vreme
bil borec vo ~etata na Hristo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
^ernopeev, a potoa (1901) vojvo-
da na ~eta vo Solunsko, Kuku{-
ko, Strumi~ko i vo Dojransko.
Podocna dejstvuval vo Odrin-
sko, kade {to bil ~len na Glav-
noto boevo telo na vostanieto
(1903). Vo Balkanskite vojni
(1912‡1913) u~estvuval na ~elo
na dobrovole~ki odred, a po Pr-
vata svetska vojna (1914‡1918)
gi poddr`uval dejcite na Ser-
skata grupa. Bil potpisnik na
Apelot do makedonskoto nase-
lenie i emigracijata vo Bugari-
ja (9. III 1919), a potoa u~estvu-
val i vo formiraweto na Pri-
vremenoto pretstavni{tvo
na obedinetata biv{a VMRO.
Po prestojot vo emigracija
(1924-1931), go poddr`al sozda-
vaweto na VMRO (Ob) i stanal
nejzin ~len (1925), no potoa zas-
tanal na ~elo na otcepnicite
(1928-1929). Projavil bogata pub-
licisti~ka dejnost (1909‡1944).
Bil dosleden antifa{ist i go
poddr`al Bugarskiot naroden
front. Ostavil i svoi bogati
memoari.
LIT.: Izmennicite na makedonskoto de-
lo, Praga, 1926; N. Spirov, Mihail Ger-
d`ikov, †Bele`iti bqlgari#, t. 4, So-
fix, 1971; Jovan Pavlovski, Ogneno semej-
stvo. Spomeni na Lika ^opova, Skopje,
1978, 138; Bugari – soborci na Goce Del-
~ev. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika
^opova-Jurukova ka`uva za direktnoto
u~estvo na golem broj Bugari vo makedon-
skoto revolucionerno dvi`ewe, †Gocevi
denovi – Pesna za Goce 1981#, VII, 7, Skop-
je, 7. II 1981, 16; D-r Simo Mladenovski,
Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868-
1945). Po spomenite na Lika ^opova,
Skopje, 1983. S. Ml.
Nada
Ge{oska
GE[OSKA, Nada (Prilep, 24. V
1930 ‡ Skopje, 6. I 2003) ‡ dramska
i filmska akterka. Karierata ja
zapo~nala vo Narodniot teatar
vo Prilep (1951). ^len na Drama-
ta na MNT (1958‡1964), potoa na
Dramskiot teatar vo Skopje (1964
‡1984). Realizirala pove}e zna-
~ajni ulogi vo dela od doma{ni i
od stranski avtori. Ulogi: Magda
(†Pat vo zlostor#; †Vejka na vet-
rot#); Elena Andreevna (†Vujko
Vawa#); Ma{a (†Galeb#); Majkata
(†Krvavi svadbi#); Hekuba (†Tro-
janki#); Melanija (†Egor Buli-
~ov#) i dr. R. St.
Dimitar
Ge{oski
GE[OSKI, Dimitar (Prilep,
14. IX 1928 ‡ Skopje, 29. X 1989) ‡
dramski akter. Karierata ja za-
po~nal vo Narodniot teatar vo
Prilep (1951). ^len na Dramata
na MNT (1958‡1964), potoa rabo-
ti vo Dramskiot teatar vo Skopje
(1964‡1989). Negovata igra se sos-
toe{e vo ednostavnosta na ges-
tot, vo toplinata i neposrednos-
ta so koi gi obojuva{e svoite li-
kovi. Ulogi: Raskoqnikov (†Zlos-
torstvo i kazna#); Pozon (†Pan-
taglez#); Len (†Veterot vo gran-
kite na Sasafra#); Panko Kozar-
ko (†Svadba#); Gole (†Hamlet od
Dolno Ga{tani#); Kardinalot
(†Erigon#) i dr. Zabele`itelno e
negovoto u~estvo na filmot, na
TV i na javni priredbi kako re-
citator. R. St.
GIGA (Gygaia) – makedonsko `en-
sko bo`estvo koe, spored atribu-
tite, pretstavuva makedonskata
Atena (Atena Alkidemnos), na koja
$ prinesuva `rtvi kralot Persej
(171 g. pr.n.e.) vo Kyrrhos. Epite-
tot „gygaia# zna~i domarodna, a
kaj Makedoncite (i Frigite)
mnogu ~esto se sre}ava kako ime
na `eni (sestrata na Aleksandar
I se vika Gyga). Vo Pela e najdena
statua na bo`icata za{titni~ka
na stadata, pretstavena so {lem
ukrasen so rogovi.
LIT.: Herodotus, I–IV, 4 vols. Harvard Univer-
sity Press, 1960. A. [uk.
Strahil
Gigov
GIGOV-ANDRO, Strahil (Ve-
les, 16. IX 1909 – Skopje, 19. V
1999) – pripadnik na rabotni~ko-
to, sindikalnoto i komunisti~-
koto dvi`ewe, u~esnik vo NOB,
partiski i dr`aven rakovoditel,
GIEVA G
naroden heroj. ^len na Mesniot
sindikalen sovet vo Veles (1928),
na KPJ (od 1929) i na MK na KPJ
za Veles (od 1932). Kon krajot na
1934 g. bil zatvoren i osuden na
tri godini robija (1934–1936) vo
zatvorot vo Sremska Mitrovica.
Bil ~len na Politi~kiot aktiv
na PK na KPJ za Makedonija
(1938–1940). Vo letoto na istata
godina bil uapsen i zatvoren dva
meseca vo Istra`niot zatvor vo
Belgrad, a od krajot na 1940 do 3.
IV 1941 g. vo zatvorot kaj Ivawi-
ca (Me|ure~je). Kon krajot na
1941 bil izbran za sekretar na
MK na KPJ za Veles, a vo fevru-
ari 1942 g. i za sekretar na Ok-
ru`niot komitet vo Veles. Od
septemvri 1942 do krajot na fev-
ruari 1943 g. bil ~len na PK na
KPJ za Makedonija. Kon krajot
na fevruari 1943 bil izbran za
~len na CK na KPM (pri negovo-
to formirawe), a vo mart i za
~len na G[ na NOB i POM. Bil
~len na Inicijativniot odbor za
svikuvawe na Prvoto zasedanie
na ASNOM i delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM, kade {to
bil izbran za poverenik za soop-
{tenija i grade`ni{tvo. Bil
~len i na Vtoroto zasedanie na
AVNOJ i ~len na NKOJ. Po voj-
nata izvr{uval pove}e dr`avni
funkcii vo Makedonija i vo Ju-
goslavija (sekretar i ~len na
Prezidiumot na ASNOM, minis-
ter za grade`ni{tvo, soobra}aj i
industrija vo Vladata na Makedo-
nija, ~len na CK na SKM, na CK
na SKJ, na GO na SSRN na Make-
donija, na CO na SZBNOV, na
Sovetot na federacijata itn.).
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941 g. i na drugi visoki
priznanija i odlikuvawa.
IZV.: Gigov Strahil, Se}avawa, Skopje,
1970.
LIT.: Narodni heroji Jugoslavije, I, Beog-
rad, 1982. \. Malk.
Anka
Gieva
GIEVA, Anka (Skopje, 1938) ‡
interpretatorka na makedonski
narodni pesni. Bila profesio-
nalno vrabotena vo Makedonski-
ot naroden teatar, a potoa vo Dr-
`avniot ansambl za narodni pes-
ni i igri „Tanec# vo Skopje. Sni-
355
G GILVIK
mila golem broj antologiski pes-
ni za potrebite na Radio Skopje,
me|u koi i „Ajde slu{aj, slu{aj,
kale{ bre An|o#, „Pileto mi pee
rano na sabajle#, „Eleno, }erko,
Eleno#, „Kraj Vardara sede{e# i
dr. S. Ml.
E`en
Gilvik
GILVIK, E`en (Eugène Guille-
vic) (Karnak, 5. VIII 1907 ‡ Pariz,
19. III 1997) ‡ francuski poet.
U{te so prvata kniga (od 1942 g.)
go svrtuva vnimanieto kon sebe
kako nov glas vo sovremenata
francuska poezija. Za vreme na
okupacijata na Francija objavuva
poezija za otporot pod psevdo-
nim. Negovata poezija e te{ka,
gusta i natopena so golema qubov
kon lu|eto, rastenijata, `ivotni-
te, kon osnovnite materii na `i-
votot (ogan, svetlina, plima i
oseka). Vo 1976 g. go dobil Zlat-
niot venec na SVP.
BIBL.: 31 sonet, 1954; Karnak, 1961; Sfe-
ri, 1963; Vodozemni, Grad, Evklidiski i
dr.
LIT.: Bl. Ivanov, Poezija za voznemire-
nite ne{ta, „Poezija#, ZID NM, Sk.,
1976. P. Gil.
Paskal
Gilevski
GILEVSKI, Paskal (Setoma,
Kostursko, Egejskiot del na Ma-
kedonija, 1939) ‡ poet, raska`u-
va~, romansier, eseist, kriti~ar,
preveduva~. Pominal niz egzodu-
sot na decata begalci po Gra|an-
skata vojna vo Grcija (1946‡1949);
se {koluval vo Ungarija. Vo
Skopje zavr{il sredno umetni~-
ko u~ili{te i Filozofski fa-
kultet. Bil direktor na Narod-
nata i univerzitetska bibliote-
ka †Sv. Kliment Ohridski# vo
356
Skopje, pretsedatel na Sovetot
na Stru{kite ve~eri na poezija-
ta i pretsedatel na Sojuzot na li-
teraturnite preveduva~i na Ma-
kedonija. ^len e na Ungarskata
akademija na naukite i umetnos-
tite. Raboti kako urednik vo iz-
dava~kata ku}a †Matica makedon-
ska#. Preveduva od gr~ki, fran-
cuski i ungarski jazik. Odliku-
van od Francuskata vlada so zva-
weto †Vitez na umetnosta i lite-
raturata#.
BIBL.: Bregum-bregum, poezija, 1972;
Tolkuvawe na umetnosta, esei, 1977; Beg-
stvo, poezija, 1983; Glava, raskazi, 1984;
Zname vo pazuvite, poezija, 1985; @ivo-
tot na pesnata, poezija, 1985; Zoja, ro-
man, 1986; Nebesna i zemna qubov, roman,
1989; Bezdomnici, raskazi, 1989; Angeli
na progonstvoto, roman, 1993; ]orsokak,
roman, 1993; Poetika na dva brega, esei,
1995; Skomraz, roman, 1997; Ras~ekor, ras-
kazi, 1999; Izbrani dela vo pet toma, 1999;
Povredena inteligencija, publicistika,
2000; Melanholija, poezija, 2000; Skopski
zori, roman, 2001; Ostrov vo pekolot, ro-
man, 2005. G. T.
GIMBUTAS, Marija (Maria Gim-
butas) (Vilnus, Litvanija, 23. I
1921 ‡ Los Anxeles, SAD, 2. II
1994) ‡ prof. po arheologija.
Doktorirala na Univerzitetot
vo Tibingen (1946). Vo 1949 emig-
rirala vo SAD, kade {to do 1955
g. rabotela na Harvardskiot uni-
verzitet, a vo 1963 bila izbrana
za profesor na UKLA (UCLA) vo
Los Anxeles. Bila rakovoditel i
korakovoditel na nekolku neo-
litski istra`uva~ki proekti na
Balkanot: Obre vo BiH, Fotoli-
vos i Ahileijan vo Grcija, a vo
1969/1970 g. korakovodi so istra-
`uvaweto na Barutnica kaj s. An-
zabegovo vo Ov~e Pole.
BIBL.: Neolithic Macedonia as reflected by ex-
cavation at Anza, southeast Yugoslavia. Monu-
menta archaeologica, 1, Los Angeles, 1976; The
language of the Goddess, San Francisco, 1989.
V. S.
@enskata gimnazija „Josip Broz Tito“, snimena pred skopskiot zemjotres (1963)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
GIMNAZIJA ‡ sredno op{to-
obrazovno u~ili{te {to nepos-
redno podgotvuva za studii na vi-
sokoobrazovnite ustanovi. Kako
posebna u~ili{na institucija vo
Makedonija se javuva vo vtorata
polovina na XIX v. Do`ivuva po-
ve}e promeni vo tekot na svojot
razvoj, no vo osnovata go zadr`u-
va akademskiot karakter. Do
[kolskata reforma (1958) gim-
nazijata bila organizirana kako
osmoklasno u~ili{te so dve ni-
voa: ni`a gimnazija (progimnazi-
ja) od I do IV klas i vi{a gimnazi-
ja od V do VIII klas, odnosno pol-
na gimnazija od I do VIII klas. Ni-
`ata gimnazija se zavr{uvala so
polagawe mala matura, a gimnazi-
jata ‡ golema matura. Po 1958 g.
gimnazijata prodol`uva kako ~e-
tiriklasno sredno u~ili{te (ni-
`ite klasovi se priklu~uvaat
kon osnovnoto u~ili{te), so fur-
kacija na op{ta, jazi~na i pri-
rodno-matemati~ka nasoka. Vo
periodot na (v.) naso~enoto ob-
razovanie ne postoi kako poseben
vid u~ili{te. Od u~ebnata
1991/92 g. odnovo se voveduva gim-
nazisko obrazovanie. Spored iz-
menite i dopolnuvawata od 2003
g., nastavniot plan za gimnazis-
koto obrazovanie e strukturiran
vo ~etiri programsko-sodr`in-
ski komponenti: (1) zadol`itel-
ni predmeti (maj~in jazik, mate-
matika, dva stranski jazika, isto-
rija, geografija, fizika, hemija,
biologija, sociologija, filozo-
fija i informatika); (2) izborni
predmeti od tri podra~ja (pri-
rodno-matemati~ko, jazi~no-umet-
ni~ko i op{testveno-humanis-
ti~ko); (3) zadol`itelno izbor-
ni programi (sport i sportski
aktivnosti, likovna umetnost i
muzi~ka umetnost) i (4) proektni
aktivnosti. Kako zavr{en ispit
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
se polaga matura (v. Gimnazisko
obrazovanie vo Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
GIMNAZISKO OBRAZOVA-
NIE VO MAKEDONIJA ‡ zna-
~aen del vo strukturata na sred-
noto obrazovanie. Po~etocite
datiraat od XIX v., no intenziven
razvitok vo ovoj del od Makedo-
nija do`ivuva me|u dvete svetski
vojni, a osobeno po Osloboduva-
weto. Vo Kralstvoto na SHS /
Kralstvoto Jugoslavija gimna-
ziskoto obrazovanie vo Makedo-
nija najgolem razvitok dostignu-
va vo u~ebnata 1926/27 g., koga ra-
botele 15 gimnazii, od koi 9 pol-
ni i 6 ni`i. Polni gimnazii pos-
toele vo Skopje (kako polna gim-
nazija raboti od 1918/19), Bitola
(1918/19), [tip (1920/21), Veles
(1921/22), Kumanovo, Ohrid, Pri-
lep (site od 1922/23), Skopje (`en-
ska, 1925/26) i Tetovo (1926/27), a
ni`i vo Resen, Gevgelija, Kava-
darci, Strumica, Debar i Ki~e-
vo. Poradi restriktivni merki,
glavno politi~ki motivirani, vo
1929 g. nekoi od polnite gimnazii
bile svedeni na ni`i, a nekoi od
ni`ite bile ukinati. Gimnazis-
koto obrazovanie go posetuvale i
go zavr{uvale, glavno, deca na po-
imotnite semejstva ili deca na
dojdencite od drugi delovi na
Kralstvoto. Za vreme na bugar-
skata okupacija na Makedonija,
Ministerstvoto za prosveta na
Bugarija otvorilo (1941–1942) 10
polni realni gimnazii i 7 nepol-
ni gimnazii, nare~eni gimnazi-
ski klonovi: 2 ma{ki i 1 `enska
gimnazija vo Skopje; po edna me-
{ana gimnazija vo Bitola, Oh-
rid, Prilep, Kumanovo, [tip,
Veles i Strumica; gimnaziski
klonovi imalo vo Berovo, Ko~a-
ni, Kratovo, Kriva Palanka, Ra-
dovi{, Gevgelija, Kavadarci i
Resen i 2 trgovski gimnazii ‡ vo
Skopje i vo Bitola. Vo Skopska-
ta u~ili{na oblast, vo polnite i
nepolnite gimnazii (1941–1942)
bile zapi{ani 2.135 u~enici, a vo
Bitolskata ‡ 1.032, od koi 111 bi-
le od Egejskiot del na Makedoni-
ja. Nastavata se izveduvala na bu-
garski jazik, spored nastavnite
planovi i programi {to se pri-
menuvale vo obrazovniot sistem
vo Bugarija. Po Osloboduvaweto,
so re{enie na Prezidiumot na
ASNOM (3. XI 1944), gimnazii se
otvoreni vo Skopje, Bitola,
[tip, Kumanovo, Prilep, Stru-
mica, Tetovo, Veles, Ohrid, a
malku podocna i vo Kavadarci.
Vo u~ebnata 1949/50 g. ve}e rabo-
tele 31 gimnaziska ustanova (12
polni), so vkupno 20.524 u~enici.
Gimnazijata, kako i pred vojnata,
i vo ovoj period prodol`uva da
raboti kako op{toobrazovno
u~ili{te, so isklu~itelna fun-
kcija da gi podgotvuva mladite za
prodol`uvawe na obrazovanieto
na visoko{kolskite ustanovi, za-
dr`uvaj}i ja svojata privilegira-
na polo`ba vo odnos na drugite
sredni u~ili{ta. Po {kolskata
reforma od 1958 g. gimnaziskoto
obrazovanie bele`i u{te poin-
tenziven razvitok. Vo u~ebnata
1974/75 g. vo Makedonija rabotele
39 gimnazii, so 756 paralelki i
23.767 u~enici, {to vo odnos na
vkupniot broj sredno{kolci iz-
nesuvalo 37,65%. So reformata
na vospitanieto i obrazovanieto
od po~etokot na osumdesettite
godini na minatiot vek, so koja se
voveduva naso~eno obrazovanie,
gimnazijata kako poseben vid
u~ili{te e ukinata, odnosno
transformirana vo centar za na-
so~eno obrazovanie. Od u~ebnata
1991/92 g. odnovo se voveduva gim-
naziskoto obrazovanie. Vo u~eb-
nata 2004/05 g. od vkupno 91 dr`av-
ni sredni u~ili{ta, gimnazisko
obrazovanie se realizira vo 41
u~ili{na ustanova, od koi 12 vo
Skopje, a brojot na opfatenite
u~enici vo odnos na vkupniot
broj u~enici vo srednoto obrazo-
vanie iznesuval nad edna tretina
(34%).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
GIMNAZIUM NA ANTI^KI-
OT GRAD STIBERA. Ostatoci
na gradot se nao|aat blisku do se-
loto ^epigovo, Prilepsko. So
arheolo{ki iskopuvawa se ot-
krieni mnogubrojni mermerni
plo~i so prigodni tekstovi i go-
lem broj imiwa na efebi (vozras-
ni mladinci), efebarsi (stare-
{ini na efebi), gimnazijarsi
(stare{ini na gimnaziumot), ar-
honti (gradona~alnici) i na gra-
|ani, potoa statui i postamenti
Bedem – Styberra, s. ^epigovo: od otkrivaweto na gimnaziumot (1957)
GIMNASTIKATA G
na bogovi, me|u koi i na bogot As-
klepij kako i na ugledni gra|ani,
temeli na razni prostorii i na
palestra (zgrada za borewe i ve`-
bawe). Vrz osnova na toa e utvrde-
no postoeweto i aktivnosta na
gimnaziumot vo Stibera (50–224
g.). Gimnaziumite, od nivnata po-
java vo Atina (VI v. pr.n.e.), imale
dolg razvoen pat. Od ve`bali{ta
na otvoreno, do izgradba na gole-
mi zgradi na palestri (IV–II v.
pr.n.e.) so razni prostorii za bo-
rewe i ve`bawe, ma~kawe so mas-
linovo maslo, posipuvawe so si-
ten pesok, bazeni so ladna i top-
la voda, sauni i drugi prostorii,
a vo dvorovite i golemi stadiu-
mi. Od mesta za telesni voeni
podgotovki, stanale i vospitno-
obrazovni i kulturni ustanovi, a
vo rimskiot period, pred sè za
rekreacija i razonoda.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Gimnazium
vo anti~kiot grad Stibera, „Prilozi
za istorijata na fizi~kata kultura na
Makedonija#, Skopje, 1975, 93–112. D. S.
Gimnasti~ka ve`ba na raboj
GIMNASTIKATA VO MAKE-
DONIJA ‡ sportska disciplina.
Nekoi elementi na gimnastikata
se pojavile vo u~ili{tata u{te
pred Mladoturskata revolucija
(1908), potoa vo nastavniot pred-
met gimnastika vo srednite (1908
–1941), odnosno fizi~ko vospita-
nie i vo osnovnite u~ili{ta (po
1945). Aktivnostite od sportska-
357
G GINEKOKASTRO
ta gimnastika za gra|ani bile ne-
guvani vo ramkite na Sokolskata
organizacija (1919–1941). Sokol-
skiot sistem e napu{ten po Os-
loboduvaweto (1945), a sovreme-
nite potrebi sozdale novi vido-
vi: sportska, ritmi~ka, akrobat-
ska, utrinska, korektivna, reha-
bilitaciona i pomo{na gimnas-
tika. Tie se neguvani vo ramkite
na Gimnasti~kata organizacija i
DTV †Partizan# na Makedonija.
Istaknati gimnasti~ari bile:
Mile Angelovski, \or|i Manev-
ski, Petar Aleksovski, \or|i
Spasov, Josif Vukanski, Gele
Popta{ev, Nase Kondovski, Pen-
~o Janevski, Zoran \or|evski,
Pavle Pavlovski i drugi, a gim-
nasti~arki: Qubica Aleksova,
Magdalena Aleksovska, Slavica
Vuleti}, Violeta [ulevska, An-
tonija Nikolovska, Slavica To-
dorovska, Svetlana Stojanovska
i drugi.
LIT.: \or|i Spasov, Razvoj na sportska-
ta gimnastika vo SR Makedonija od 1950
do 1975, „Prilozi za istorijata na fizi~-
kata kultura#, Skopje, 1983, 9–30. D. S.
GINEKOKASTRO (@ensko, Av-
ret Hisar) – srednovekovno vizan-
tisko utvrduvawe, na okolu 14 km
jugozapadno od Kuku{ (Kilkis).
Go podignal imperatorot Andro-
nik III Paleolog (1328–1341) za da
go za{titi Solun od napadite od
sever. Bilo mnogu dobro utvrdeno
so kuli i cvrsti bedemi, taka {to
i `eni mo`ele da go branat. Po-
radi toa i go dobilo imeto Gine-
kokastron – @enski Grad.
LIT.: Ioannis Cantacuzeni eximperatoris histo-
riarum libri IV, graece et latine I–III, cura L.
Schopeni, Bonnae, 1828–1832, II, 240–241; P.
N. MilÓkov, HristiÔnskiÔ drevnosti
zapadnoŸ Makedonii, IRAIK 4, 1899.
K. Ax.
Alen
Ginzberg
GINZBERG, Alen (Allen Ginsberg)
(Wu Xersi, 3. VI 1926 ‡ Wujork, 6.
IV 1997) ‡ poet od SAD. Pred da
studira na Kolexot Kolumbija,
rabotel kako mija~ na sadovi,
mornar, zavaruva~ itn. So objavu-
vaweto na Rev vo 1957 stanuva du-
hoven voda~ na mladite (bit-gene-
racija) vo Amerika. Patuval po
celiot svet na ~itawa i ima igra-
no vo dva filma. Dobitnik e na
Zlatniot venec na SVP vo 1985.
358
BIBL.: Senvi~ki realnosti, 1963; Pla-
netarni vesti, 1968; Padot na Amerika,
1972; Prazno ogledalo, 1948; Rev i drugi
pesni, 1956; Kadi{, 1960.
LIT.: Poezija, Sk., 1986. P. Gil.
GINKO (Ginkgo biloba L., fam.
Gingkoaceae) – tercijaren relikt
od isto~na Azija. Golemo listo-
padno drvo, so listovi vo vid na
lepeza so paralelna nervatura,
sobrani po 3-5 vrz kratkorastite.
Plodot e koski~ka so mesesta ob-
vivka. Semeto se jade. Vo RM se
koristi kako parkovsko drvo i
poka`uva mnogu solidni rezulta-
ti vo pogled na adaptacijata. Ima
mnogu kvalitetno drvo. Al. And.
Mirka
Ginova
GINOVA, Mirka (s. Rosilovo,
Vodensko, Egejskiot del na Make-
donija, 1916 – Enixe-Vardar, 26.
VII 1946) – deec i borec na make-
donskoto nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe. Zavr{ila u~i-
telska {kola i u~itelstvuvala
vo pove}e mesta. Vo 1945 g. se
vklu~ila vo redovite na NOB i
ilegalno dejstvuvala po voden-
skite i meglenskite sela. Bila
sekretarka na AF@ za Vodenski-
ot okrug. Vo 1946 g. bila zarobena
vo edna akcija na gr~kata vojska,
osudena od voeniot sud vo Enixe-
Vardar i strelana.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija (1945–1949), Skopje,
1987. St. Kis.
Vesna
Ginovska-
Ilkovska
GINOVSKA-ILKOVSKA, Ves-
na (Skopje, 2. IV 1972) ‡ operska
pevica, sopran, prvenka na Ope-
rata na MNT. Diplomirala solo-
peewe na Fakultetot za muzi~ka
umetnost (1994) vo Skopje (prof.
M. Eftimova), a magistrirala na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Belgradskata muzi~ka akademija
(prof. R. Bako~evi}). Debitira-
la na operskata scena na MNT
(1996) so ulogata na Mikaela vo
operata Karmen. Istata godina e
anga`irana kako postojan ~len
na ovaa muzi~ka institucija. Taa
e nositelka na pove}e glavni ulo-
gi: Leonora (Trubadur), Florija
Toska (Toska), Aida, Dona Leono-
ra (Mo} na sudbinata), ^o-^o-
San (Madam Baterflaj), Liu
(Turandot), Dezdemona (Otelo),
Mimi (Boemi), Irena (K. Make-
donski – Car Samuil), Lidija (R.
Avramovski – Lidija od Makedo-
nija). Nastapuvala i na koncer-
tniot podium, izveduvaj}i reci-
tali na solo-pesni i vokalnoins-
trumentalni dela. Taa e umetnik
so bogat glasoven materijal, di-
nami~na i vdahnovena artisti~na
vizija, vokalna prefinetost, so-
vr{ena intonacija i jasno dife-
renciran tonski jazik. Gostuvala
vo pove}e evropski zemji (Buga-
rija, Srbija i Crna Gora, Slove-
nija, Hrvatska, Danska, Germani-
ja, Turcija, Italija, Francija).
F. M.
GINOVSKI, Alekso (1851‡1894)
‡ najmladiot od bra}ata Ginov-
ski, sinovi na kopani~arot Krste
Petrov Ginovski. Se naselil vo
Novi Pazar, kade {to, zaedno so
bra}ata, izrabotuval ikoni za
crkvata „Sv. Nikola# (1870). Ta-
mu otvoril fotografsko atelje i
e poznat kako prv profesionalen
fotograf na ova podra~je na Bal-
kanot.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`-
denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 232; A. Ka-
pixi}, Bra}a Ginovski Zografi vo Crna
Gora, Skopje, 1999. V. P.-K.
GINOVSKI, Vasil (Gali~nik,
sredinata na XIX v. ‡ ?, 1924) ‡
zograf i kopani~ar od rodot Gi-
novski, sin na Krste Petrov. Ne-
govo edinstveno za~uvano potpi-
{ano delo vo Makedonija se
freskite na zapadnata fasada od
crkvata vo Bigorskiot manastir
(od 1871). Obu~en vo duhot na mi-
ja~kata {kola, V. G. imal kontak-
ti i so mitropolitot Partenij
Zografski od kogo ja dobil „Ste-
matografijata# na Hristifor
@efarovi} spored koja rabotel,
a i {koluvaweto vo Rusija vlija-
elo na negoviot stil. Pred da os-
tane sam, poradi smrtta na svoite
bra}a Alekso i Teofil (vo 1894),
Vasil so niv rabotel na nekolku
ikonostasi vo Crna Gora vo vre-
meto na Nikola I Petrovi}-We-
go{. Negovata tvore~ka aktiv-
nost, vklu~itelno i teatarska re-
`ija i scenografija, bila slede-
na od likovnata kritika na to-
ga{niot pe~at. Bil eden od orga-
nizatorite na pretstavuvaweto
na Crna Gora na Golemata bal-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kanska izlo`ba vo London (1907).
Za svoite zaslugi bil odlikuvan
od kralot Nikola I so Pettiot
stepen na Daniloviot red i so
najvisokiot orden na Ruskoto
carsko grafi~ko dru{tvo.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`-
denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 232; A. Ka-
pixi}, Bra}a Ginovski Zografi vo Crna
Gora, Skopje, 1999. V. P.-K.
Velimir
Ginovski
GINOVSKI, Velimir Kara`ov
(Gali~nik, 5. II 1912) – ekonomist,
stopanstvenik, dr`avnik. Po za-
vr{uvaweto na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje, specijaliziral
industriska politika vo Viena.
Pogolemiot del od rabotniot vek
go pominal kako stopanstvenik –
rakovoditel na golemi indus-
triski kombinati vo Makedonija.
Najprvin bil pomo{nik-direk-
tor na Republi~kiot zavod za
stopansko planirawe vo Skopje
(1950–1952), potoa postaven za na-
~alnik za stopanstvo vo Op{ti-
nata Tetovo (1953–1954), genera-
len direktor na kombinatot Te-
teks vo Tetovo (1955–1960). Po
sekretarstvoto vo Industriskata
komora na Makedonija (1961–
1963), stanal republi~ki sekre-
tar za stopanstvo vo Izvr{niot
sovet na SRM (1963–1965), a potoa
pomo{nik-sojuzen sekretar za
finansii vo Belgrad (1965–1969).
Do penzioniraweto bil genera-
len direktor na HEK „Jugohrom#
vo Tetovo (1969–1984). Za svojata
uspe{na rabota e dobitnik na
visoki nagradi i priznanija.Bl. R.
GINOVSKI, Ivan Trpkov (Ga-
li~nik, Rekansko, 1878 – Gali~-
nik, 13. VIII 1908) – u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie. Zavr-
{il egzarhiska gimnazija vo So-
lun (1895). Bil izbran za ~len na
ORK na TMORO za Gali~nik
(1902). Aktivno u~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie. Se bo-
rel vo Ki~evsko, vo ~etata na voj-
vodata Na}e Janev-Lav~an~eto.
Po zadu{uvaweto na vostanieto
bil izbran za pretsedatel na
ORK na TMORO za Gali~nik.
LIT.: G. TraŸ~evÍ, Kniga za MiÔacit‹,
Sofi®, 1941; Zbornik na Panajot \ino-
ski od selo Gali~nik od Debarsko. Pod-
gotvil i redaktiral Kiril Penu{liski,
Skopje, 1995; Haralampie Polenakovi},
Panajot Ginovski – zograf, etnograf,
folklorist i leksikograf. Izbrani de-
la, kn. 2, Skopje, 1988, 592; Nina Anastaso-
va-[kriwari}, Panajot K. \inoski,
Skopje, 2000.
M. Kit.
GINOSKI-NASTE, Lazar (s.
Bel~i{ta, Ohridsko, 9. VII 1913 ‡
Ohrid, 5. I 1997) ‡ zemjodelec, ko-
munisti~ki deec, prvoborec, ka-
petan na JNA vo rezerva. Kako
~len na KPJ (1942), bil inten-
dant pri G[ na NOV i POM (maj
1943–1944), izbran delegat na
Vtoroto i Tretoto zasedanie na
AVNOJ i delegat-u~esnik na Pr-
voto zasedanie na ASNOM. Po
Osloboduvaweto bil pretsedatel
na Okoliskiot naroden odbor, na
Okoliskiot sud i na Okoliskiot
zadru`en sojuz vo Ohrid, direk-
tor na Pretprijatieto za doma{-
ni rakotvorbi (1957), ~len na
Glavniot odbor na NOFM, re-
publi~ki i sojuzen pratenik
(1949–1954). Nositel e na Parti-
zanska spomenica 1941.
LIT.: Ohridsko–Stru{ko vo Narodno-
osloboditelnata vojna 1941–1945, kn. pr-
va-treta, Ohrid–Struga, 1990. S. Ml.
Panajot
Ginoski
GINOSKI, Panajot (Gali~nik,
1842 – Vrawe, 8. VIII 1886) – fol-
klorist, prerodbenik, zograf,
leksikograf, etnograf. Osnov-
noto obrazovanie go dobil od tat-
ko mu Krste koj bil u~itel, a na
14-godi{na vozrast zapo~nal da
go u~i zografskiot zanaet kaj
pro~ueniot gali~ki zograf \ur-
~in Fr~kovski. Potoa zaminal
na pe~alba vo Bugarija. Vo Kar-
lovo si go povredil glu`dot na
nogata i bil prinuden da se vrati
vo Gali~nik, kade {to ostanal
u{te 17 godini, prikovan za pos-
tela i nesposoben za fizi~ka ra-
bota. Vo toa vreme se zanimaval
so prepi{uvawe knigi, zapi{u-
vawe narodni umotvorbi, obi~ai,
izrabotka na re~nik i dr. Vo pot-
raga po podobri uslovi za `ivot
semejstvoto se preselilo vo Vra-
we (1881), kade {to toj po~inal.
Zapi{anite materijali {to os-
tanale vo rakopis brat mu Alek-
so mu gi dal na ruskiot konzul vo
Crna Gora Pavel A. Rovinski,
†GIPSARA# G
koj gi objavil vo prodol`enija vo
petrogradskoto spisanie „@ivaÔ
starina“ (X–XIV, 1899–1905).
LIT.: Izbrani dela, kn. 2, Skopje, 1988,
592; Nina Anastasova-[kriwari}, Pana-
jot K. \inoski, Skopje, 2000. M. Kit.
GIPS – mineral od grupata na
sulfatite {to kristalizira mo-
noklini~no. Obi~no se pojavuva
vo mnogu ubavo razvieni krista-
li koi se razvieni po strani~ni-
ot pinakoid i pritoa se plo~esti
ili pak igli~esti, izdol`eni po
kristalografskata oska (s). Mno-
gu ~esti se pojavite na bliznewe,
pri {to takvite primeroci ima-
at izgled na opa{ka od lastovi~-
ka. Bojata na gipsot e obi~no be-
la, siva ili pak `oltenikava, a
vo nekoi slu~ai mo`e da bide
oboen so crveni nijansi. Tvrdi-
nata mu iznesuva 2 (po Mosovata
skala). Ima sovr{ena ceplivost.
Na teritorijata na RM se pojavu-
va vo mnogu geolo{ki formacii
kako hidrotermalen mineral, no
najubavite kristali se sepak vo
nao|ali{teto vo okolinata na
Debar. Bl. B.
„GIPSARA# – Debar – fabrika
za proizvodstvo na gips i gipseni
prefabrikati. Osnovana e za
proizvodstvo na surova ruda i za
prerabotka na rudata do gips
(1954). Rabotela kako Fabrika i
Kombinat za gips i gipseni pre-
fabrikati „Radika#. Vo 1991 g.
stanuva akcionersko dru{tvo. Od
1997 g. se transformira vo „Kna-
uf-Radika# AD Debar, kako del
na Knauf GmbH, Avstrija, svetski
poznat proizvoditel na gipskar-
tonski plo~i. Izgradena e nova,
celosno avtomatizirana fabrika
so pridru`ni objekti. Vo 2000 g.
ima 190 vraboteni i kapacitet od
12 milioni m2 gipskartonski
plo~i i 200.000 t gips godi{no.
Proizveduva sistemi za suva
gradba, kerami~ki i medicinski
gipsovi, lepila, masi za fugira-
we i gletmasi, kako i gipseni
malteri, a 85% od proizvodstvo-
to e nameneto za izvoz. Sv. H. J.
Fabrikata za gips „Knauf“ vo Debar
359
G GIROVSKI
GIROVSKI, Grigorie (Prilep,
5. VIII 1923) ‡ violinist. Studii-
te zapo~nati na Konzervatoriu-
mot vo Solun gi prodol`uva kaj
V. Huml na Muzi~kata akademija
vo Zagreb, a gi zavr{uva na Naci-
onalniot konzervatorium vo
Atina. Koncert-majstor na Make-
donskata filharmonija, na oper-
skiot orkestar na MNT i na An-
samblot za sovremena muzika
„Sveta Sofija# vo Skopje. Voda~
na Skopskiot guda~ki kvartet, G.
bil i profesor na Srednata mu-
zi~ka {kola vo Skopje. Od 1962 g.
raboti vo Germanija, a potoa vo
Venecuela kako zamenik-kon-
cert-majstor na Simfoniskiot
orkestar (1972‡1991). Potoa pre-
dava na Konzervatoriumot vo So-
lun, do penzioniraweto. B. Ort.
G’JTAN – ~etiri gajtani, so raz-
li~na dol`ina, tri vo temnosina
boja i eden crn, ispleteni od po
osum konci. Izraboteni so plete-
we na ~okani od volna, slu`ele
za ukrasuvawe na nosijata. Sl. \.
Eftimija
Glava{
GLAVA[, Eftimija Mihailova
(Strumica, 17. I 1933 ‡ Skopje, 20.
III 1995) ‡ farmakolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Medi-
cina zavr{ila vo Skopje (1959).
Vo 1960 g. se vrabotila na Insti-
tutot za farmakologija i toksi-
kologija pri Med. f. vo Skopje.
Rabotela na arteriskata hiper-
tenzija i beta-blokadata i obja-
vila pove}e stru~no-nau~ni tru-
dovi od ova podra~je. Bila {ef
na Katedrata, prodekan i dekan
na Farm. f. vo Skopje (1981‡1985)
i u~esnik vo brojni institutski
proekti. D. S. - B.
GLAVA[, Oton Aleksandrov
(Ohrid, 14. V 1924) ‡ spec. ORL,
redoven prof. na Med. f. (1979).
Med. f. zavr{il vo Belgrad
(1957), spec. po ORL (1957), di-
rektor na Klinikata za ORL
(1986‡1987), osnova~ na detska
bronho-ezofagologija i od ovaa
oblast publikuval nad 100 stru~-
no-nau~ni truda. M. Pol.
GLAVEN [TAB NA II REVO-
LUCIONEREN OKRUG (1903) –
vrhovno voeno-politi~ko telo na
Ilindenskoto vostanie vo II (Bi-
360
tolski) revolucioneren okrug,
izbran na Smilevskiot kongres
(2–7. V 1903), vo sostav: Dame Gru-
ev, Boris Sarafov i Anastas Lo-
zan~ev. Za rezervni ~lenovi bile
izbrani \or|i Pop Hristov, Pe-
tar Acev i Lazar Pop Trajkov.
Ingerenciite na G[ bile utvr-
deni so Vostani~kiot disciplin-
ski ustav: da rakovodi so vostani-
eto; da vodi pregovori so stranci
i so neprijatelot; da odr`uva vr-
ski so drugite okruzi i so nadvo-
re{niot svet. Za svoite postapki
G[ odgovaral pred Kongresot.
G[ go opredelil denot za po~e-
tokot na Vostanieto. G[ imal
sopstven pe~at, zname i ~eta. G[
izdal nekolku akti: Prenesuvawe
na ingerenciite na okoliskite
komiteti vrz reonski na~elstva;
Odluka i izvestuvawe do reon-
skite na~alstva za po~etokot na
vostanieto; Predupreduvawe do
Direkcijata na Isto~nite `elez-
nici za bezbednosta na patnici-
te; Memorandum do vladite na go-
lemite sili; Odluka za prekin na
vostani~kite dejstva i za rasfor-
mirawe na G[ (25. XII 1903).
LIT.: Manol Pandevski, Ilindenskoto
vostanie vo Makedonija, Skopje, 1978.
V. \.
GLAVEN [TAB na DAG (1946) –
formiran po obedinuvaweto na
partizanskite edinici vo Demok-
ratskata armija na Grcija (DAG),
vo sostav: Markos Vafijadis –
komandant, Georgios Protopapas
– zamenik na komandantot, Lam-
bros Kanikaridis, Georgi Blanas
i Panos Kapetaneos, ~lenovi na
[tabot. Od 1.800 borci (1946), po
obedinuvaweto so silite na NOF
nivniot broj porasnal na 30.000
borci. Vo po~etokot na Gra|an-
skata vojna DAG praktikuvala
partizansko vojuvawe, a po ots-
tranuvaweto na Markos Vafija-
dis preminala na frontalno vo-
juvawe.
LIT.: L. Panovska, Gra|anskata vojna vo
Grcija 1946–1949, Skopje, 2003. St. Kis.
GLAVEN [TAB na ELAS – for-
miran vo maj 1943 g. na ~elo so
Stefanos Sarafis. Po negovoto
formirawe, voenite aktivnosti
na ELAS se pro{irile i se for-
mirale slobodni teritorii. Vo
juni 1943 g. ELAS bil priznat ka-
ko antifa{isti~ki sojuznik i se
stavil pod rakovodstvo na Glav-
nata komanda na Sredozemnomor-
skiot front.
LIT.: A. Vacalopulos, Histoire de la Grece mo-
derne, Paris, 1975. St. Kis.
GLAVEN [TAB NA NOV I
POM (1943–1945). Pred formira-
weto na G[, oru`enata borba ja
rakovodele: Voena komisija – Me-
todija [atorov-[arlo, Koce
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Stojanovski-Metalec, Branislav
[iki}-Bruno, Qubomir Leko-
vi}-Gorski i Ilija Jakimovski
(juni 1941); Pokrainski voen
{tab – Lazar Koli{evski-Mit-
re, Mihalo Apostolski-Don~o,
Mir~e Acev-Stoj~e, Stra{o Pin-
xur-Josif, Cvetko Uzunovski-
Abas, Trajko Bo{koski-Tarcan,
Pero Ivanoski-Tikvar, Kuzman
Josifovski-Pitu, Ivan Doj~i-
novski-Dim~e (septemvri 1941) i
Operativen voen {tab, kako po-
mo{en organ na PV[ – Pero
Ivanoski-Tikvar, Trajko Bo{ko-
ski-Tarcan, Kiro Krsteski-
Platnik i Stif Naumov. PV[
prerasnuva vo G[ na NOV i NO-
POM vo sostav: Cvetko Uzunov-
ski, Mihajlo Apostolski, Mir~e
Acev, Stra{o Pinxur i Qup~o
Arsov (juni 1942), a podocna bile
kooptirani Kuzman Josifovski i
Stif Naumov. Go rakovodel dejs-
tvuvaweto i organiziraweto na
NOPO, reorganizacijata na mes-
nite voeni {tabovi, izdaval
„Bilten“ (od oktomvri 1942) i dr.
G[ na NOPOM prerasnuva vo
G[ na NOV i POM vo sostav:
Mihailo Apostolski – koman-
dant, Cvetko Uzunovski – poli-
ti~ki komesar i Strahil Gigov –
zam.-pol. komesar. Podocna kome-
sari bile Bane Andreev i Borko
Temelkoski, a zamenik na koman-
dantot Pan~e Nedelkovski (mart
1943). Do kone~noto osloboduva-
we na Makedonija (noemvri 1944),
vo sostavot na G[ imalo pove}e
izmeni. Edinstveno komandantot
M. Apostolski ostanal do ukinu-
vaweto na glavnite {tabovi
(1945). Za poefikasno rakovode-
we so NOAVM, teritorijata ja
podelil na pet Operativni zoni
(OZ), na ~elo so operativni {ta-
bovi. Po Prespanskiot sostanok
na CK na KPM (2. VIII 1943) se-
di{teto na voeno-politi~koto
rakovodstvo bilo vo s. Crvena
Voda, na slobodnata teritorija
Debarca, Ohridsko. G[ na NOV i
POM imenuval (septemvri 1943)
referent za verski pra{awa
(pop Veqo Man~evski) i refe-
rent za prosveta (Petar Bogda-
nov-Ko~ko), izdal Manifest za
krajnata cel na NOAVM (oktom-
vri 1943), formiral bataljoni i
brigadi (1943), divizii i korpusi
(1944) za zavr{nite operacii za
osloboduvawe na Makedonija.
Makedonskata vojska imala nad
64.000 borci (oktomvri–noemvri
1944). Vo noemvri G[ na NOV i
POM bil preimenuvn vo G[ na
NOV i POJ za Makedonija i taka
funkcioniral do fevruari 1945
g., koga bil preimenuvan so nared-
ba na V[ na NOV i POJ vo G[
na JA za Makedonija. Vo maj 1945
bil ukinat.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Mihailo Apostolski, Oslobodi-
telnata vojna na makedonskiot narod
1941–1944, Skopje, 1964; Marjan Dimitri-
jevski, Makdonskata vojska 1941–1945,
Skopje, 1999. Vl. Iv.
GLAVINI^KA EPARHIJA (st.
gr. Glaben-vtxhz) – edna od prvite
eparhii na Ohridskata arhiepis-
kopija. Glavinica e tretoto mes-
to kade {to `iveel sveti Kli-
ment. Kade se nao|al gradot (poz-
nat i so gr~koto ime Kejal-va) ne
se znae, verojatno vo zapadniot
del od Ohridsko, kon moreto.
Glavini~kata eparhija prvpat se
spomnuva vo spisokot na eparhii-
te od Lav Mudri (886–912). Kon
krajot na XI v. bila izdvoena od
Ohridskata arhiepiskopija i bi-
la priklu~ena kon Dra~kata mit-
ropolija, vo XIII v. mu bila vrate-
na na Ohrid, a vo XV v. bila uki-
nata i nejzinata teritorija bila
priklu~ena kon Beratskata epar-
hija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Ratomir
Grozdanoski, Biblijata vo delata na sve-
ti Kliment Ohridski, Skopje, 2001;
Ivan Snegarov, Pak za eparhiÔta na sv.
Kliment Ohridski, Sofi®, 1932; istiot,
Po vÍprosa za eparhiÔta na Kliment Oh-
ridski. Sb. Kliment Ohridski 916‡1966,
SofiÔ, 1966; Jovan Bel~ovski, Ohridska
arhiepiskopija od osnovaweto do pa|a-
weto na Makedonija pod turska vlast,
Skopje, 1997. Rat. Gr.
Glavinka
GLAVINKA – pokrivka za na
glava sostavena od „glav~e“, sre-
den del i „glavinka“. Glav~eto i
sredniot del se napraveni od cr-
veno platno – bogasija, a postave-
ni se so belo platno. Glavinkata
okolu e ukrasena so `olti bikmi-
wa, vo vid na spirali i `olti sr-
meni {iriti. Sredinata e bogato
izvezena so `olta srma, vo vid na
gran~iwa i spirali. Se nosela
koga `enata prestanuvala da go
nosi sokajot. S. G.
GLAVINOV, Vasil (Veles, 1869
– Sofija, 24. I 1929) – osnovopo-
lo`nik na socijaldemokratskoto
dvi`ewe vo Makedonija. Kako
stolarski rabotnik na pe~alba
vo Sofija go prifatil i go {i-
ÂVasil
Glavinov
rel socijalizmot. ^lenuval vo
Bugarskoto rabotni~ko dru{tvo
„Bratstvo“. Vo 1893 g. ja formi-
ral samostojnata Makedonska so-
cijaldemokratska grupa so zada~a
da ja {iri socijalisti~kata ide-
ologija me|u makedonskite pe~al-
bari i vo Makedonija. Se obidel
Grupata da prerasne vo Makedon-
ska partija, no ne bil poddr`an
od bugarskite socijalisti, koi go
proglasile za separatist. Vo 1894
g. vo Veles go formiral prvoto
rabotni~ko kulturno-prosvetno
dru{tvo. Gi izdaval prvite make-
donski socijalisti~ki vesnici
„RevolÓciÔ“ i „Politi~eska svo-
boda“, koi povikuvale za oslobo-
duvawe na Makedonija i za sozda-
vawe nezavisna republika. ^le-
novi na Grupata (ne i Glavinov)
vlegle vo Makedonskata revolu-
cionerna organizacija i, kako
borci i vojvodi, u~estvuvale vo
Ilindenskoto vostanie. Po vos-
tanieto Glavinov iscelo se ori-
entiral na klasnoto rabotni~ko
dvi`ewe. Po Prvata svetska voj-
na dejstvuval vo Bugarija.
LIT: D-r Orde Ivanoski, Prerodbenska-
ta delotvornost na socijalisti~kata
misla vo Makedonija, Skopje, 2000; Ra-
botni~koto i komunisti~koto dvi`e-
we vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
GLAVIN^EVSKI, Aleksandar
(Ohrid, 22. III 1926 – Ohrid, 5. VI-
II 2005) ‡ bankarski ~inovnik.
^len na Brodarskoto dru{tvo
„Strmec# vo Ohrid. Na kajakar-
skite prvenstva na Jugoslavija na
mirni vodi vo Ohrid (1948) osvo-
il prvo mesto vo K1 na 10.000 m i
treti mesta na 1.000 m i vo ekip-
na konkurencija; visok plasman
postignal i na 500, 1.500 i 10.000
m (1949), so {to zna~ajno prido-
nel za osvojuvawe na treto mesto
– ekipno. Na prvenstvoto na Ju-
goslavija (1949) e ~etvrti vo
spust na divi vodi. Prvi mesta os-
voil na 1.000 i 10.000 m i dve vto-
ri vo K-1 na 500 m i ekipno
(1950). Uspe{no nastapuval i po-
toa, a vo K-4 osvoil vtoro mesto
(1953). D. S.
GLAVJUK, Sergej (Drezden, Ger-
manija, 1958) ‡ sovremen ruski
poet i preveduva~. Diplomiral na
GLAVNI G
Sergej
Glavjuk
Literaturniot institut †Mak-
sim Gorki# vo Moskva. Po~esen
~len na Dru{tvoto na pisatelite
na Makedonija. Gi objavil poet-
skite knigi †Goltka# (1991) i
†To~ka na vozvratot# (1997). Iz-
bor od negovata poezija e objaven
na makedonski jazik, vo prepev na
Gane Todorovski, pod naslov †Ag-
li#, izdanie na †Matica makedon-
ska#. Se zanimava aktivno so pre-
veduvawe poezija od slovenskite
jazici. Objavil na ruski jazik dve
antologii na makedonskata poe-
zija, kako i oddelni knigi pesni
od Konstantin Miladinov, Rado-
van Pavlovski, Jovan Strezovski,
Slave \orgo Dimoski i Rade Sil-
jan. U~estvuval pove}epati na
Stru{kite ve~eri na poezijata.
G. T.
Meteorolo{kata stanica vo Skopje
GLAVNI METEOROLO[KI
STANICI VO MAKEDONIJA.
‡ Spored odredeni kriteriumi
vo 1979 g., vo Makedonija imalo: 8
glavni meteorolo{ki stanici, 2
me|unarodni meteorolo{ki sta-
nici, 28 klimatolo{ki (obi~ni
meteorolo{ki stanici), 35 feno-
lo{ki stanici (edna me|unarod-
na fenolo{ka gradina), 15 agro-
meteorolo{ki i 260 do`domerni
stanici. Isto taka, imalo 4 ra-
darski centri za identifikacija
na gradonosnite oblaci i za rako-
vodewe so dejstvuvaweto na lan-
sirnite stanici pri za{tita od
gradobijnost i 228 lansirni sta-
nici za isfrluvawe raketi vo
gradonosnite oblaci. Brojot na
glavnite meteorolo{ki stanici
361
G GLAVNI
od godina vo godina se menuva. De-
nes, vo nabquduva~kiot meteoro-
lo{ki sistem na Makedonija se
koristat 14 glavni meteorolo{-
ki stanici, 18 klimatolo{ki, ed-
na aerolo{ka – Petrovec, 166
do`domerni i 24 fenolo{ki sta-
nici. Za potrebite na modifika-
cijata na vremeto i za radarski
monitoring se koristat tri glav-
ni i tri pomo{ni radarski mete-
orolo{ki centri i 98 aktivni
protivgradobijni stanici. Naci-
onalnata monitoring mre`a e po-
dednakvo rasprostraneta niz ce-
lata zemja.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na
hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR
Makedonija, „Hidrometeorolo{ki glas-
nik#, Skopje, 1979; Pece Ristevski, Razvoj
na istra`uvawata na vremeto i klima-
ta vo SR Makedonija, „Hidrometeoro-
lo{ki glasnik#, Skopje, 1983; „Meteore-
vija#, Skopje, 1998; „Godi{en pregled#,
Uprava za hidrometeorolo{ki raboti,
2005. M. Z.
GLAVNI U^ILI[TA ‡ vid
svetovni u~ili{ta {to davale po-
visoko obrazovanie, poznati u{-
te i pod imeto „klasovni# (klas-
ni), odnosno „progimnazijalni
u~ili{ta#. Pretstavuvale vid na
ni`i sredni u~ili{ta. Prvite
vakvi u~ili{ta vo Makedonija se
javile vo po~etokot na XIX v. i
bile gr~ki u~ili{ta so nastava
na gr~ki jazik. Prvite makedon-
ski u~ili{ta, so nastava na naro-
den jazik, bile otvoreni okolu
sredinata na XIX v. Za prvo vakvo
u~ili{te se smeta u~ili{teto
{to go otvoril srpskiot u~itel
Jovan Ne{kovi} vo Veles vo 1857
g. (v. Vele{ka gimnazija). Se sos-
toele od dva, tri ili ~etiri kla-
sa, vo zavisnost od uslovite i
mo`nostite da se najdat glavni
u~iteli. Ne postoele edinstven
nastaven plan i programa. Vo niv
u~ele u~enici {to prethodno ima-
le zavr{eno osnovno, odnosno za-
emno u~ili{te. Odigrale zna~aj-
na uloga vo podignuvaweto na ob-
razovnoto nivo na naselenieto.
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto pre-
rodbensko u~ili{te, Skopje, 1985.
K. Kamb.
GLAGOLICA – prvoto slov.
pismo, sozdadeno od Konstantin-
Kiril Filosof. Sekoj nejzin
bukven znak e oformen so pove}e
potezi (crti~ki): vertikalno i
koso ozgora nadolu (↓, /, \,) i hori-
zontalno (-) od levo na desno.
Vertikalnite i kosite crti~ki
nikoga{ ne ja spojuvaat gornata
so dolnata linija na redot. Me|u
liniite vo sredinata ima zamis-
lena sredna oska kade {to pro-
dol`uvaat ili se prekr{uvaat
elementite. Bukvite, dobro ba-
lansirani, visat na gornata lini-
ja, me|usebe ne se povrzani, {to e
svojstveno za uncijalnite pisma,
362
Stranica od glagoli~kiot Sinajski psaltir (XI v.)
nameneti za sve{teni i sve~eni
tekstovi. Inventorot, golem eru-
dit, poznaval pove}e pisma, no
sozdal originalen grafiski sis-
tem. Mudro gi prikril dopirite
so gr~. i lat. pismo, a vlijanieto
na semitskoto namesta e vidlivo
– bukvite ({, c se isti) visat na
gornata linija. Vo G. dlaboko e
vtisnat i pe~at na vremeto koga
bilo osudeno ikonoborstvoto
(843) i hristijanskite simboli
bile slobodno primeneti. G. po~-
nuva so krst (+ = azÍ) i e eden vid
ikoni~no pismo za vizuelna evan-
gelska propoved. Numeri~kata
vrednost na glag. znaci e nezavis-
na od vizantiskata gr~. (jonska)
tradicija poradi dodadenite buk-
vi za specifi~nite slov. glasovi
(b, `, |, c, ~, {). Konstantin Fi-
losof ja zadr`al vrednosta samo
na po~etnite bukvi od trite ene-
adi (1, 10, 100), kako vo gr~. azbu-
ka, kon koi dodal i ~etvrta enea-
da (1000) so znakot ; na ~a{a (pu-
tir), simbol za pri~est, t.e. pri-
soedinuvawe na slov. mno{tvo
kon Hrista.
Ova staroslovensko pismo e nas-
tanato okolu sredinata na IX v.,
koga vizantiskiot car Mihail III
Paleolog, po barawe na morav-
skiot knez Rostislav, na solun-
skite bra}a Konstantin-Kiril i
Metodij im ja doveril misijata za
{irewe na hristijanstvoto me|u
tamo{noto naselenie na sloven-
ski jazik. Avtorot Konstantin-
Kiril ja sostavil spored glasov-
niot sistem na govorot na Slove-
nite od okolinata na Solun. So
taa azbuka, od gr~ki na mesnoto
nare~je bile prevedeni nekolku
osnovni bogoslu`beni knigi i
zaedno so svojot brat Metodij vo
863 g. zaminal vo Moravija (v.
Moravska misija). Glagolicata e
sostavena od 38 bukvi (spored Cr-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
norizec Hrabar), koi, osven gla-
sovnata, imaat i brojna vrednost.
I pokraj razli~nite mislewa,
op{toprifaten e stavot deka
glagolicata e postara od kirili-
cata. Napisi so glagolsko pismo
vo Makedonija se pronajdeni od
krajot na X v. Najgolem broj gla-
golski tekstovi se nastanati na
hrvatskoto jazi~no podra~je, kade
{to glagolicata imala najdolga
tradicija i se odr`ala sè do pr-
vite decenii na XIX v.
Pove}eto najstari stsl. rakopisi
od X–XI v. se zapi{ani so obla
glagolica. Tradicijata na upot-
rebata na glagolicata osobeno
dolgo se zadr`uva vo Ohridskiot
literaren centar (do XII/XIII v.)
predvoden od sv. Kliment i sv.
Naum Ohridski, pretstavuvaj}i
prepoznatliv beleg na najstariot
period od makedonskata pisme-
nost. Iako za~uvanite glagoli~-
ki spomenici pretstavuvaat samo
mal fragment od najstaroto rako-
pisno nasledstvo, nivnata `an-
rovska raznovidnost (zaedno so naj-
starite kirili~ki spomenici),
svedo~i za bogatata duhovna kul-
tura na Slovenite u{te vo mugri-
te na slovenskata pismenost. Naj-
star glagoli~ki tekst se Kiev-
skite liv~iwa (misal) od X v.,
prepis na velikomoravski tekst
napraven vo srednovekovnata ~e{-
ka dr`ava. Drugi poznati glago-
li~ki rakopisi po svojata sodr`i-
na pretstavuvaat: ~etvoroevange-
lieto: Zografskoa evangelie (→),
Mariinsko evangelie (→), Zog-
rafski palimpsest (→ Zografsko
ev.), Zografskob evangelie (→
Zografsko ev.); izborno evange-
lie: Asemanovo evangelie (→),
Ohridski listovi (→ Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi), Bo-
janski palimpsest (→ Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi), Si-
najski palimpsest (→ Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi);
psaltir: Sinajski psaltir (→),
Psaltir na Dimitar (Oltar-
nik?) (→); evhologij: Sinajski ev-
hologij (trebnik so slu`ebnik)
(→); misal: Sinajski misal (→);
prazni~en minej: Sinajski mal
minej (→ Fragmenti na glagoli~-
ki stsl. tekstovi); slova za Veli-
kiot post i ispovedni molitvi:
Rilski glagoli~ki listovi (→
Fragmenti na glagoli~ki stsl.
tekstovi), slova za Strasnata ne-
dela: Klocov zbornik, koj{to so-
dr`i i edna originalna propoved
na Metodij, t.n. Anonimna homi-
lija. Site tie se prepisi od make-
donsko poteklo so isklu~ok na
Klocoviot zb. {to obi~no se po-
vrzuva so hrvatskata sredina.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na
pismoto so poseben osvrt kon po~etoci-
te na slov. pismenost, 2001, 105-279; H.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Polenakovi}, Vo mugrite na slovenska-
ta pismenost, Skopje, 1973.
K. Kamb.; P. Hr. Il.; Zd. R.
GLADIJATORSKI BORBI VO
ANTI^KITE TEATRI VO MA-
KEDONIJA. Ostatoci od anti~-
kite teatri se otkrieni vo Stobi,
jugoisto~no od Veles, Bitola –
Heraclea Lyncestis, Ohrid – Lychni-
dos, site od gr~ki tip, prisposo-
beni i za gladijatorski i za bor-
bi so divi yverovi (venationes), i
od rimski tip vo Skopje – Scupi.
Ovie borbi se odr`uvani vo tea-
tarot vo Stobi (II – VI v.), {to e
utvrdeno vrz osnova na reljefot
na gladijator na kapitelot od
eden stolb, postoewe na Nemeze-
jon vo zgradata na skenata, ogra-
data pred prvite sedi{ta (balus-
trada), spu{tenoto nivo na bori-
li{teto (conistra), pesokta i ka-
nalot od nego do Crna Reka. Se
znae deka vo vremeto na Hadrijan
(117–138 ) teatrite vo provincii-
te bile osposobeni i za amfiteat-
ralni pretstavi. Vo Makedonija
gladijatorskite borbi zemale za-
mav od I v. i se odr`uvale, so izves-
ni prekini, sè do V v., a borbite so
divite `ivotni do krajot na isti-
ot vek.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Svedo{tva
za gladijatorski borbi vo anti~kiot
teatar vo Stobi, Prilozi za istorijata
na fizi~kata kultura na Makedonija,
Skopje, 1976, 107–114. D. S.
GLA@WA – ve{ta~ko ezero na
Lipkovska Reka. Se nao|a 17 km
od Kumanovo. Izgradeno e vo 1971
g. Branata e betonska la~nogra-
vitaciska. Taa e dolga po krunata
344,04 m, {iroka 4 m, a viso~ina-
ta nad terenot iznesuva 80 m. Ko-
tata na normalnoto nivo na eze-
roto se nao|a na viso~ina od 588 m.
Najgolemata dol`ina na ezeroto
iznesuva 3.146 km, a najgolemata
{iro~ina 700 m. Vo ovie ramki
ezeroto zafa}a povr{ina od 96,5
ha. Vkupnata zafatnina iznesuva
Ve{ta~koto ezero „Gla`wa“, Kumanovsko
26.000.000 m3, od koja 1.970.000 m3
pretstavuva mrtov prostor, a pre-
ostanatite 24.075.000 m3 korisna
zafatnina. Vodata se koristi za
vodosnabduvawe, navodnuvawe, za
dobivawe elektri~na energija i
za drugi potrebi.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Vlastimir
Glamo~anin
GLAMO^ANIN, Vlastimir
(Skopje, 12. V 1949) – el. in`., d-r
na tehni~ki nauki, red. prof.,
prodekan, dva mandata dekan na
ETF vo Skopje. Rakovoditel na
Institutot za PEES i na DAAD
Kompetenten centar, pretseda-
tel na Studiskiot komitet za
razvoj na sistemot i stopanisuva-
weto, ~len na Redakcijata na „In-
ternational Journal of Power and
Energy Systems# i eden od organi-
zatorite i redaktorite na Bal-
kanskite EE konferencii. Dal
prilog kon metodite za optimal-
no planirawe i koristewe na
distribucijata na EES.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij’ – Skopje#, br. 898, juni
2006. Dr. R.
„GLAS“ (Polo`aj i Br~ko,
mart‡juni 1945) ‡ organ na ^eti-
rieset i osmata (makedonska) di-
vizija na NOVJ, na makedonski ja-
zik. Prviot broj e na 18 stranici,
†GLASÞ...# G
umno`en na ge{tetner, a dvobro-
jot 2‡3 e pe~aten vo sovremenata
gradska pe~atnica vo Br~ko, so
kli{iran ilustrativen materi-
jal. Me|u drugite, objaven e i
faktografskiot napis „Na{ata
divizija vo zavr{nite operacii
i novite zada~i“.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 71-74; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 136. S. Ml.
„Glas makedonski“
„GLAS MAKEDONSKI“ (So-
fija, 28. XI 1893 ‡ 24. XII 1898) ‡
nedelen vesnik. Go ureduvale
Kosta [ahov (odgovoren ured-
nik), O. F. Obre{kov, H. Stoja-
nov, Georgi Aleksiev i A. S. Va-
silev. Se pe~atel vo pe~atnicata
na Ivan Gucev, Iv. K. Bo`inov,
Br. P. Spirkovi. Administrator
na vesnikot 8 meseci bil Marko
K. Cepenkov. Se zalaga za slobod-
na i avtonomna Makedonija. Goce
Del~ev go ispra}al vo Makedoni-
ja kako pogodna literatura za
~lenovite na TMORO.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 71-74; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 46. S. Ml.
Vesnikot „Glas na Egejcite“ (Skopje)
„GLAS NA EGEJCITE“ (Skop-
je, 1950) ‡ vesnik, organ na Zdru-
`enieto na begalcite od Egejska
Makedonija, a potoa organ na
Zdru`enieto na Makedoncite od
Egejskiot del na Makedonija od
Skopje (od g. IV, br. 37, 1953). Izle-
guval dvapati mese~no, vo format
45 h 34 cm, a glaven i odgovoren
urednik bil podocne`niot et-
nograf Todor Simovski. Treti-
ral pra{awa od minatoto na
Egejskiot del na Makedonija, po-
sebno Gra|anskata vojna vo Grci-
ja, sudbinata na nivnite sogra|a-
ni i sovremenata realnost vo ko-
ja se na{le begalcite.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 286. S. Ml.
„GLASÎ na MakedonskiŸ taenÍ
revolÓcionenÍ komitetÍ# (@e-
neva, [vajcarija, juli 1898) – or-
gan na Makedonskiot taen revo-
363
G †GLASA JUGA#
lucioneren komitet, vo po~eto-
kot sostaven samo od studenti
anarhisti od Bugarija, kon koi
potoa se priklu~uvaat i Make-
donci. Izleguva samo prviot
broj, na bugarski jazik. Glavniot
redaktor (M. Gerxikov) ne e od-
bele`an. Kako izvesno prodol-
`enie vo istata godina vo @ene-
va izleguva i edinstveniot broj
na vesnikot „Otmšçenie, organÍ
na Makedonskit‹ revolÓcione-
ri teroristi#, podgotven od ista-
ta grupa i, isto taka, na bugarski
jazik. Osnovnata koncepcija na
Komitetot e anarhisti~ka, za av-
tonomija na Makedonija vo Bal-
kanska konfederacija, no so bu-
garski narod vo nea.
LIT.: Dan~o Zografski, Makedonskiot
taen revolucioneren komitet i „Ot-
m’{tenie#, INI, Skopje, 1954. Bl. R.
„GLAS JUGA“ (Skopje, 14. X 1940
‡ 1. IV 1941) ‡ informativen dne-
ven vesnik. Sopstvenik bil Mi-
hajlo Stojanovi}, direktor pisa-
telot An|elko Krsti}, a urednik
Todor Manevi}. Vo nego sorabo-
tuvale golem broj istaknati avo-
ri od razni oblasti: Tomo Vladi-
mirski, d-r Milan Ka{anin, Van-
gel Koxoman, Lazar Li~enoski,
Nikola Martinovski, Petar
Mitropan, Vasilie Popovi}-Ci-
co, Isidora Sekuli} i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 261-262; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 45. S. Ml.
„GLASNIK“ (Polo`aj, noemvri
1944) ‡ organ na Dvanaesettata
makedonska NO brigada na NOV
i POM, na makedonski jazik. Za-
~uvan e prviot broj, umno`en na
ma{ina za pi{uvawe, vo dva stol-
pca, na 20 stranici. Prvata sta-
tija „7 Noemvri“ e posvetena na
Oktomvriskata revolucija, a se
objaveni i napisi za moralniot
lik na borcite na brigadata: „Na-
{ata mladina“, „Zo{to se bori
na{iot vojnik“, „3 brigada se od-
mara“ i sl.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 447; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 136. S. Ml.
„GLASNIK“ (Skopje, 1957) ‡ na-
u~no spisanie od oblasta na isto-
riskata nauka, organ na Institu-
tot za nacionalna istorija. Izle-
guva vo dva do tri broja godi{no,
a izvesen broj godini i vo eden
broj, izbor, na svetskite jazici.
Objavuva statii, prilozi, mate-
rijali (dokumenti), bibliogra-
fii, kritika, recenzii, prikazi
i soop{tenija, glavno, od minato-
to na Makedonija i makedonskiot
364
†Glasnik# na Institutot za nacionalna istorija
narod, od praistorijata do denes.
Najbrojni se prilozite od poli-
ti~kata istorija i pomal del od
voenata, ekonomskata, kulturna-
ta istorija, arheologijata, heral-
dikata i sl. Vo spisanieto sora-
botuvaat i golem broj istra`uva-
~i od Evropa i od svetot. S. Ml.
„GLASNIK NA HEMI^ARI-
TE I TEHNOLOZITE NA MA-
KEDONIJA“ (†Bulletin of Che-
mists and Technologists of Macedo-
nia#) – organ na Sojuzot na hemi-
~arite i tehnolozite na Makedo-
nija. Izleguva od 1974 g. Glavni
urednici na spisanieto bile: Bo-
jan [optrajanov, Miodrag Brajo-
vi}, Svetomir Haxi Jordanov,
Gligor Jovanovski, Maja Cvet-
kovska, Traj~e Stafilov i Eleo-
nora Vinkelhauzen. Od 2007 g.
spisanieto e preimenuvano vo
†Macedonian Journal of Chemistry and
Chemical Engineering#. Ureduva~ki-
ot odbor mu e pro{iren so nau~ni
rabotnici od stranstvo i dobilo
status na me|unarodno spisanie.
Objavuva predimno nau~ni i
stru~ni trudovi (na angliski ja-
zik so makedonsko rezime) i, po
isklu~ok, na makedonski jazik (so
anglisko rezime). Vo spisanieto
se objavuvaat i vesti za rabotata
na Sojuzot na hemi~arite i tehno-
lozite na Makedonija. B. [.
„GLASNIK SKOPSKOG NA-
U^NOG DRU[TVA“ – organ na
Skopskoto nau~no dru{tvo. Na
sednicata na Sovetot na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje ( 9.
III 1921) bile odobreni Pravila-
ta i bilo osnovano Skopskoto na-
u~no dru{tvo. Za prv pretsedatel
e izbran prof. d-r Tihomir Osto-
i} (prviot dekan na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje, osnovan
od Belgradskiot univerzitet vo
1920 g.). Vo tekot na letniot se-
mestar od u~ebnata 1924/25 g. bile
odr`ani dve sesii, so prezenta-
cija na nau~ni trudovi i diskusi-
ja. Vo 1925 g. Skopskoto nau~no
dru{tvo zapo~nalo so publikuva-
we na periodi~noto spisanie
„Glasnik Skopskog nau~nog
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Glasnik na
Skopskoto
nau~no
dru{tvo
dru{tva#, vo A4 format. Izlegu-
val od 1925 do 1927 g. vo edna kni-
ga (I/1 1925; I/2 1925; II/1–2 1926,
II/1–2 1927), a potoa bil podelen
na dve posebni spisanija, za op-
{testvenite i za prirodnite nau-
ki. Glasnikot za op{testvenite
nauki kontinuirano prodol`uva
do 1940 g. (br. III/1 1928, V/2 1929,
VII–VIII/3-4 1930, XI/5 1932, XII/6
1933, XIII/7 1934, XIV/8 1935,
XV–XVI/9–10 1936, XIX/11 1938,
XXI/12 1940). ^lenovi na Uredu-
va~kiot odbor bile: d-r T. \or|e-
vi}, d-r V. \eri}, G. Elezovi}, d-r
P. Kolendi}, d-r M. Kosti} i d-r
V. Radovanovi}. Urednik na prvi-
te broevi (I–X bil profesor d-r
R. Grui}, a na poslednite (XI–XII)
d-r Mita Kosti}. Bile publikuva-
ni rezultatite od istra`uvawata
na arheolozite, istori~arite na
umetnosta, arhitektite, etnolozi-
te, lingvistite (Nikola Vuli},
Nikolaj Okuwev, Radoslav Grui},
Balduin Saria, ]iro Truhelka,
Voislav Radovanovi}, Petar
Skok, Rudolf Eger, @arko Tati},
Milovan Koki}, Aleksandar De-
roko, France Mesesnel i dr.).
LIT.: P. Slankamenac, O Filozofskom
fakultetu u Skopqu, „Godi{wak skop-
skog Filozofskog fakulteta#, I, Skopqe,
1930, 11. V. L.
GLACIJALNI RELIKTI VO
FLORATA NA RM – rastitelni
vidovi {to pretstavuvaat osta-
toci od florata, koja se razviva-
la za vreme na mrazovoto (glaci-
jalnoto) doba. Na teritorijata na
RM denes se sre}avaat vo najviso-
kite regioni na planinite ([ar
Planina, Korab, Jakupica, Pe-
lister, Nixe i dr.), na refugijal-
ni i ladni stani{ta – sne`nici,
sipari, visokoplaninski pasi{-
ta i sl., kade {to snegot i mrazot
najdolgo se zadr`uvaat. Za glaci-
jalni relikti vo florata na RM
se smetaat slednive: Diphasium al-
pinum, Dryas octopetala, Juncus trifi-
dus, Kobresia myosuroides, Loiseleu-
ria procumbens, Luzula spicata, Salix
herbacea, S. reticulata, Saxifraga aizoi-
des, S. oppositifolia, Seleginella selagi-
noides i dr. Vl. M.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Drvoto „Gledi~“
GLEDI^ (Gleditschia triacanthos L.,
fam. Caesalpinaceae) – drvo visoko
do 45 m, so {iroko razgraneta
kruna. Grankite se so mnogu ost-
ri, naj~esto tridelni, bodlivi
trnovi, dolgi do 10 cm. Listovite
se slo`eni parno, peresti i dol-
gi do 20 cm. Cvetovite se mali,
`oltenikavo-zeleni, sobrani vo
grozdesti socvetija. Plodot e me-
{unka (rogu{ka) so ~okoladna
boja, do 40 cm dolg. Negov areal e
Severna Amerika. Vid odamna
vnesen vo krajre~nata rastitel-
nost na RM. Al. And.
Vilijam
Evart
Gledston
GLEDSTON, Vilijam Evart (Wi-
lliam Ewart Gladstone) (Liverpul,
29. XII 1809‡ Harden, 19. V 1898) ‡
britanski politi~ar i dr`avnik.
Od vremeto na Krimskata vojna
(1853‡1856) so interes gi sledel
sostojbite na Balkanot pod vlas-
ta na osmanliskata dr`ava, vklu-
~itelno i vo Makedonija. Vo vre-
meto na golemata isto~na kriza se
zastapuval za re{avawe na isto~-
noto pra{awe vrz principot
†Balkanot na balkanskite naro-
di#. Se zastapil i za razre{uvawe
na makedonskoto pra{awe vrz
principot †Makedonija na Make-
doncite#, kako †Bugarija na Buga-
rite# i †Srbija na Srbite#. Kako
trajna solucija predlagal sozda-
vawe balkanska konfederacija.
Gledston bil prviot dr`avnik vo
Evropa {to se zastapil za sozda-
vawe makedonska dr`ava.
LIT.: H. Andonov-Poljanski, Vilijam
Gledston za Makedonija, „Kulturen `i-
vot“, X/7, Skopje, 1965; Makedonskoto
pra{awe, Skopje, 1990. M. Min.
GLIGORI], Velibor (Ripaw,
28. VII 1899 – Belgrad, 3. X 1977) –
kni`even kriti~ar i istori~ar.
Diplomiral na Pravniot fakul-
Velibor
Gligori}
tet vo Belgrad (1924) i potoa bil
slu`benik vo Ministerstvoto za
trgovija i industrija. Vo vremeto
na Vtorata svetska vojna bil uap-
sen i deportiran vo Germanija.
Po Osloboduvaweto bil direk-
tor na Dramata, upravnik na Na-
rodnoto pozori{te i upravnik na
Jugoslovenskoto dramsko pozo-
ri{te vo Belgrad, redoven pro-
fesor na Katedrata za jugoslo-
venska kni`evnost na Filolo{-
kiot fakultet, redoven ~len i
pretsedatel na SANU i ~len na
MANU nadvor od rabotniot
sostav (25. XII 1969).
BIBL.: Kritike, Beograd, 1926; Lica i
maske, Beograd, 1927; Polemike, Beograd,
1930; Kwi`evne magle, Beograd, 1932; Srp-
ski realisti, Beograd, 1954; BiÊe pozo-
ri{ta, Beograd, 1977. S. Ml.
Kiro Gligorov
GLIGOROV, Kiro Blagoev ([tip,
3. V 1917) – aktivist na makedon-
skoto studentsko i komunisti~ko
dvi`ewe, makedonski i jugoslo-
venski pravno-ekonomski stru~-
wak, politi~ar i dr`avnik, prv
pretsedatel na samostojna i neza-
visna RM. Po zavr{uvaweto na
osnovnoto obrazovanie vo rodni-
ot grad (1924– 1928), u~i vo Ma{-
kata gimnazija vo Skopje
(1932–1936). U~estvuva vo Lite-
raturnata dru`ina, a potoa vo
u~eni~kata „Grupa Makedonci“
{to prerasnuva vo nacionalno-
politi~ka tajna Makedonska mla-
dinska revolucionerna organiza-
GLIGOROV G
cija, pod rakovodstvo na Dim~e
Aximitreski i vo vrska so par-
tiskiot funkcioner Ko~o Racin,
so klonovi i vo drugi gradovi vo
Makedonija (1932–1934). Po ubis-
tvoto na kralot Aleksandar nas-
tanuvaat apsewa i progoni i Or-
ganizacijata zamira. Po maturi-
raweto se zapi{uva na Pravniot
fakultet vo Belgrad (1936–1940),
kade {to se vklu~uva kako ~len, a
izvesno vreme i kako sekretar na
Kulturno-umetni~koto dru{tvo
„Vardar“. Zaedno so zagrepskite
~lenovi na Kulturno-prosvetno-
to dru{tvo „Vardar“ u~estvuva
vo Makedonskoto narodno dvi`e-
we, a vo letnata vakancija i vo
dejnosta na Studentskata koloni-
ja vo Ohrid. Kako student od III
godina, vo nastanatata provala
toj prvpat e uapsen, no poradi ne-
mawe dokazi e osloboden. Vo zat-
vorot ja sostavil pesnata „Len-
ka“ {to stanuva mnogu popularna
i vo tekot na NOB. Po diplomi-
raweto se vrabotuva kako prip-
ravnik vo advokatska kancelari-
ja vo Belgrad (1940). Po german-
skoto bombardirawe na Belgrad
(6. IV 1941) se vra}a vo Skopje ka-
ko pravnik vo evrejskata „Var-
dar-banka“, a potoa otvora svoja
advokatska kancelarija (1941–1943)
i dejstvuva vo kontakt so Kuzman
Josifovski, koj{to `ivee ile-
galno vo ku}ata na Gligorovata
te{ta. Vo esenta na 1943 g. stanu-
va ~len na ANOK, formiran vo
Skopje po inicijativa na K. Josi-
fovski. Po razgleduvaweto na
objaveniot Manifest na G[ na
NOV i POM (oktomvri 1943),
ANOK izrazuva nesoglasnost so
jugoslovenskata koncepcija i ce-
lite na borbata, zastapuvaj}i se
za obedinuvawe na delovite na
Makedonija vo edinstvena borba
za sloboda. Prigovorot na ANOK
na Manifestot (vo vid na pismo
do G[ na NOV i POM) go formu-
liraat K. Gligorov i Bl. Haxi-
panzov (dekemvri 1943). Negativ-
nata reakcija na ovoj Prigovor
~lenovite na ANOK ja ~uvstvuva-
at i dolgo po Osloboduvaweto.
Vo po~etokot na maj 1944 g. izle-
guva partizan i stanuva ~len i
sekretar na Inicijativniot od-
bor za svikuvawe na ASNOM i
u~estvuva vo podgotovkata na po-
liti~kiot referat. Na Prvoto
zasedanie na ASNOM (2. VIII
1944) K. Gligorov e sekretar na
Prezidiumot i zaedno so V. Ma-
linska go vodat zapisnikot na
sednicite. Na Zasedanieto e iz-
bran za ~len na AVNOJ i potoa
upaten na Vis kako pretstavnik
na Makedonija vo AVNOJ. Po os-
loboduvaweto na Belgrad (20. H
1944) se vra}a od Vis i naskoro
stignuva vo Skopje za u~estvo na
II zasedanie na ASNOM (28–31.
365
G GLIGOROVSKI
Pretsedatelot Kiro Gligorov ja proglasuva nezavisnosta na RM po Referendumot (8 septemvri 1991)
XII 1944), koga e izbran vo Prezi-
diumot, a potoa i za negov sekre-
tar za finansii. Obvinet so gru-
pata makedonski intelektualci
kako avtonomisti i separatisti,
i toj e praten vo Belgrad (mart
1945). Opredelen e za pomo{nik
na generalniot sekretar na Pret-
sedatelstvoto na Vladata na FNRJ
(1945–1947), potoa pomo{nik-mi-
nister za finansii (1947–1952),
pa pomo{nik-pretsedatel na Sto-
panskiot sovet na Vladata na
FNRJ (1952–1953), zamenik-di-
rektor na Sojuzniot zavod za sto-
pansko planirawe (1953–1955),
sekretar za stopanstvo – koordi-
nator vo Sojuznata vlada (1956),
sekretar na Sekretarijatot na
SIS za op{tostopanski raboti i
istovremeno e izbran za ~len na
CK na SKJ (1956–1962). Stanuva
sojuzen sekretar za finansii
(1962–1967), a po zemjotresot vo
Skopje (26. VII 1963) e zadol`en
od SIS za izrabotka na programa
za obnovata na razurnatiot grad,
kako i za sproveduvawe na prvite
stopanski reformi (1965). Pos-
taven e za potpretsedatel na SIS
(1967–1969), pa ~len na Pretseda-
telstvoto na CK na SKJ i na Iz-
vr{noto biro (1969–1971), ~len
na Pretsedatelstvoto na SFRJ
(1971–1972), odnovo ~len na Iz-
vr{noto biro na Pretsedatels-
tvoto na SKJ (1972–1974), Pretseda-
tel na Sobranieto na SFRJ (1974
–1978), ~len na Sovetot na Fede-
racijata (1978–1987) i vo 1987 g. e
penzioniran (so anga`man vo ti-
mot za reformi na pretsedatelot
na SIS A. Markovi}).
366
Vo fevruari 1990 g. se vklu~uva
vo Makedonskiot forum za podgo-
tovka na makedonska nacionalna
programa i celo vreme doa|a od
Belgrad i aktivno u~estvuva na
negovite sostanoci, na koi se raz-
gleduva situacijata vo Jugoslo-
venskata federacija i mo`nosti-
te za razvrskata so osamostojuva-
we na Makedonija. Po izglasuva-
weto na Deklaracijata za suvere-
nost na dr`avata (25. I 1991), G. e
izbran od pove}epartiskoto Sob-
ranie za prv pretsedatel na sa-
mostojna i suverena RM (27. I
1991). Pri priemot na RM vo
~lenstvo vo OON (pod referen-
cata BJRM) odr`uva prv govor
pred Generalnoto sobranie na
ON (7. IV 1993). Na op{ti pretse-
datelski izbori so mnozinstvo
glasovi povtorno e izbran za
pretsedatel na Republikata (16.
H 1994). Na 13. IX 1995 g. vo OON
e potpi{ana Privremenata spo-
godba za normalizacija na odno-
site so Grcija, na 2 oktomvri vo
Belgrad go potpi{uva Dogovorot
za me|usebno priznavawe so SRJ,
a na 3 oktomvri 1995 g. vo Skopje
e izvr{en neuspe{en atentat vrz
pretsedatelot na Republikata.
Po nekolkumese~noto lekuvawe,
na 10. I 1996 g. pretsedatelot se
vra}a na svojata rabotna dol-
`nost. Vo Helsinki so sve~ena
izjava pretsedatelot go potvrdi
pristapuvaweto na RM kon Za-
vr{niot dokument na KEBS (29.
V 1996). Za uspe{noto i konstruk-
tivno vodewe na dr`avata i ve{-
toto regulirawe na me|unarodni-
te odnosi na RM, dobitnik e na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
golem broj me|unarodni nagradi i
priznanija. Po govorot na Uni-
verzitetot vo Pitsburg (SAD) e
proglasen za po~esen doktor na
Univerzitetot (21. IX 1997), a vo
Neapol (Italija) mu e vra~ena
Mediteranskata nagrada za mir
(5. I 1998). Po istekot na vtoriot
pretsedatelski mandat, mu go ot-
stapuva pretsedatelskoto mesto
na novoizbraniot kandidat na
VMRO-DPMNE Boris Trajkov-
ski (19. XI 1999).
Nezadovolen i revoltiran od na-
~inot na vodeweto na nadvore{na-
ta i vnatre{nata dr`avna politi-
ka, Gligorov pove}epati javno rea-
gira. Po nadvore{nata albanska
agresija protiv makedonskata dr-
`ava, toj na pretsedatelot Traj-
kovski jasno mu veli: „Ova e klasi~-
na okupacija i rabotata treba da $
se prepu{ti na Armijata – samo
Armijata e nadle`na, ima poten-
cijal i podgotvenost da se spravi
so sostojba na okupacija na terito-
rijata.“ Vo voenata kriza vo Make-
donija se obnovuva Forumot za Ma-
kedonija 2001, vo koj pak aktivno
se vklu~uva i porane{niot pret-
sedatel na Republikata (29. VI
2001). Vo pove}e javni nastapi go
izrazuva svoeto nezadovolstvo od
potpi{uvaweto na kompromisni-
ot Ramkoven dogovor i preku Fo-
rumot nastojuva da se izmenat pred-
lo`enite amandmani na Ustavot.
Tie sostojbi se odrazeni i vo nego-
vite momoari „Makedonija e sè
{to imame“, promovirani vo MA-
NU (26. IV 2001) i potoa preveduva-
ni i promovirani vo pove}e zemji
od Balkanot i vo Evropa.
BIBL.: Makedonija e sè {to imame,
Skopje, 2001; Makedonija e sè {to imame.
Vtoro, dopolneto izdanie, Kultura, 2002;
Atentat... den potoa, Skopje, 2002; Vi-
orni vremiwa. Republika Makedonija re-
alnost na Balkanot, Skopje, 2004; Site
jugoslovenski stopanski reformi, Skop-
je, 2006. Bl. R.
Qube
Gligorovski
GLIGOROVSKI, Qube Golabov
(s. Ozdoleni, Ohrid, 31. V 1949) ‡
internist-pulmolog i alergolog.
Med. f. i specijalizacija zavr-
{il vo Skopje. Magistriral vo
1980 g., a doktoriral vo 1985. Re-
doven profesor e od 1995. Direk-
tor na Klinikata za pulmologija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
i alergologija (1999‡2000) i {ef
na Katedrata po interna medici-
na (2004‡2006). Osnovna preoku-
pacija mu e HOBB. Objavil nad
150 truda.
BIBL.: Hroni~no belodrobno srce, Skop-
je, 1987; Hroni~na opstruktivna belod-
robna bolest, Skopje, 1996; koavtor: Hro-
ni~na opstruktivna belodrobna bolest-
nacionalen konsenzus, Skopje, 1999; Geri-
jatrija, Skopje, 2001. Sl. M. P.
Petar
Gligorovski,
kadar od
filmot
†Embrio No. M#
GLIGOROVSKI, Petar (Skopje,
7. II 1938 ‡ Skopje, 4. XII 1995) ‡
slikar, re`iser na animirani
filmovi. Diplomira na Akade-
mijata za likovni umetnosti vo
Belgrad, a animacija specijali-
zira vo Zagreb. Eden od vode~ki-
te pretstavnici na makedonskata
sovremena animacija. Avtor e na
prviot makedonski animiran
film †Embrio No. M# (1971).
V. Masl.
GLINENA INDUSTRIJA –
zastapena stopanska dejnost vo
RM. Proizvodstvo na: tuli, blo-
kovi, keramidi, monta`ni bloko-
vi i fert-gredi, yidni i patosni
plo~i, sanitarna keramika, sado-
vi za doma}instvoto, bentonit i
dr. Glinite se edna od najzastape-
nite sostojki na po~vite i odam-
na koristen priroden materijal.
Pogolemi pogoni na glinenata
industrija ima vo: Skopje, Kuma-
novo, Vinica, Veles, Gostivar,
Resen, Kukure~ani, Bitola, Ne-
gotino, Strumica, Kriva Palan-
ka i drugi. Razli~no nivo na pri-
menetata tehnologija, od primi-
tivna do celosno avtomatizira-
na. Razli~ni vidovi sopstvenost.
Prisustvo na stranski sopstve-
nici. Sv. H. J. - B. N.
GLI[I], @ivoin (Skopje, 27.
VII 1954) ‡ kompozitor. Diplomi-
ral na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje (1977) na Od-
delot po kompozicija, vo klasata
na prof. T. Zografski. Po diplo-
miraweto stanuva ~len na Tanco-
viot orkestar na Radio-televizi-
ja Skopje. Denes e redoven profe-
sor na Fakultetot za muzi~ka
umetnost. Negoviot opus bele`i
dela od pove}e muzi~ki rodovi
(Koncert za kontrabas i guda~i,
Psalm 109 za me{an hor, „Samo-
il#, kantata za ma{ki hor i sim-
foniski orkestar i dr.). Dobit-
@ivoin
Gli{i}
nik e na brojni nagradi (edna od
niv, za obrabotka na folklorna
tema „So maki sum se rodil jas#
vo Radenci, 1989). Mnogubrojni
izvedbi niz celiot svet do`ivuva
negovoto delo „Preludium i Paj-
du{ka#, za pijano-solo (2003),
snimeno za Radio Berlin. Avtor
na nad 250 aran`mani za popular-
ni pesni. B. Ort.
„GLOBAL# ‡ prv nezavisen po-
liti~ko-informativen dnevnik
koj od 8 septemvri 2002 g. izlegu-
val vo Skopje na makedonski i na
albanski jazik. Izdava~ i sop-
stvenik Qup~o Palevski, direk-
tor Tomislav Ivanovski, glaven
i odgovoren urednik Nevenka
Mitrevska. Do krajot na 2002 g.
koga vesnikot prestanal da izle-
guva, glavni ili odgovorni ured-
nici u{te bile Hamid Hajrulahu
i Aleksandra Dukovska. Ured-
ni~kiot i redakciskiot sostav
bil me{an, koj so napolno ista
sodr`ina i tehni~ki dizajn izda-
val ist vesnik na dva jazika so
naglasena orientacija za zaed-
ni~ko `iveewe i razbirawe. Vo
~etirimese~noto izleguvawe ne
pridobil pogolemo interesira-
we kaj ~itatelite. B. P. \.
GLOBALIZACIJATA I RM ‡
protivre~en proces, koj sodr`i
ekonomska, politi~ka, pravna,
kulturna, ekolo{ka i voena di-
Branata na ve{ta~koto ezero Globo~ica
GLOBO^ICA G
menzija. Taa ima i svetol i temen
lik, od edna strana gi {iri teh-
nologijata, informaciite i uni-
verzalnite kulturni vrednosti, a
od druga go polarizira svetot na
Sever i Jug, t.e. na bogati i siro-
ma{ni zemji, so tendencija boga-
tite da stanuvaat s# pobogati a
siroma{nite s# posiroma{ni. Vo
tekot na svojata tranzicija RM e
stavena vo vrtlogot na ovoj ambi-
valenten proces. Taa, od edna
strana, iako zadocneto, se vklu-
~uva vo procesot na informati~-
koto op{testvo i vo transferot
na novite tehnologii, a od druga
strana gi trpi vlijanijata od ins-
trumentite na globalizacijata:
Me|unarodniot monetaren fond,
Svetskata banka, Svetskata tr-
govska organizacija i drugi. Pre-
ku ova vlijanie RM s# pove}e sta-
nuva zavisna od „me|unarodnata
zaednica“. Tokmu vo imeto na
ovaa „me|unarodna zaednica“ se
vodat dva tipa vojni: globalizi-
ra~ki i onie {to se proizlezeni
od globalizacijata. RM do`ivea
vojna (2001) tokmu od vtoriot vid,
prete`no pottiknata od geopoli-
ti~kite interesi na „me|unarod-
nata zaednica“. Konfliktot za-
vr{i so potpi{uvawe na Ohrid-
skiot ramkoven dogovor (13. VIII
2001) {to dovede do promena na
odlikite na dr`avnoto ureduva-
we: od dr`ava ‡ nacija vo dr`ava
na etni~ki zednici. Toa e otsta-
puvawe od evropskiot model: dr-
`ava ‡ nacija.
LIT.: Zigmund Bauman, VoŸnite v erata
na globalizaciÔta, SofiÔ, 2001; Petre
Georgievski, Homo globatus i wegova uloga
u (dez)integrecionim procesima na Bal-
kanu i posebno u R Makedoniji, Ni{, 2005.
Pet. G.
GLOBO^ICA – ve{ta~ko ezero
na rekata Crn Drim. Se nao|a na
okolu 20 km severozapadno od
Struga, a izgradeno e vo 1965 g.
Branata e izgradena od nasipan
kamen, nejzinata viso~ina od te-
367
G †GLOBO^ICA#
melot e 90 m, a od re~noto korito
82,5 m. Taa vo osnovata e dolga
270 m, na krunata 202 m, a {iro-
~inata na krunata iznesuva 6 m.
Ezeroto e dolgo 12 km, najgolema-
ta {iro~ina e 350 m, a prose~na-
ta {iro~ina 224 m. Vo navedeni-
te ramki toa zafa}a povr{ina od
2,69 km2. Pri kota na maksimalno
nivo na ezerskata voda (691,5 m)
vo nego mo`e da se akumuliraat
68,3 h 106 m3 voda, pri kota na
normalno nivo (687 m) po 57,8 h
106 m3, a pri kota na minimalno
nivo (682 m) se akumuliraat 13,0 h
106 m3 voda. Nameneto e za proiz-
vodstvo na elektri~na energija
preku hidrocentralata so mo}-
nost od 41,6 MW i za regulirawe
na protokot na Crn Drim i nivo-
to na nizvodno lociranoto ezero
[pilje, so koe formira edin-
stven elektroenergetski sistem.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002. Dr. V.
„GLOBO^ICA# – HC od deri-
vacionen tip na gorniot tek na
rekata Crn Drim (jugozapadniot
del na RM). Branata e na okolu
22 km severno od Struga. Akumu-
lacijata e za nedelno izramnuva-
we na vodite. Dovodot na vodata
do turbinite e so tunel dolg
7.721 m. Gradena e vo periodot
1961–1965 g. Ima dva ednakvi ag-
regata so vkupna instalirana
mo}nost 42 MW. Turbinite se od
tipot francis. Vo periodot
1992–2003 g. prose~noto godi{-
no proizvodstvo iznesuvalo
144,1 GWh, a najgolemoto bilo
vo 1996 g. i iznesuvalo 229,6
GWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; J.P. „Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, go-
di{en izve{taj, 2003; http://www.elem.com.mk.
Dr. R.
Crveni gloginki
GLOG (Crataegus L., fam. Rosaceae)
– rodot opfa}a okolu 1.500 vida
od umerenata zona na Severnata
hemisfera. Bodlivi grmu{ki,
retko mali drva, so cvetovi sob-
rani vo gusti, {titovidni socve-
tija. Plodot (gloginka) e so edna
ili so pove}e koski~ki. Dekora-
tivni vidovi, a listovite i cve-
368
tovite na nekoi od niv se mnogu
ceneta farmacevtska surovina.
Glogovite kaj nas gi prou~uval S.
Xekov, spored koj prirodno se
zastapeni: C. monogyna Jack. (glog,
crn glog), so crveni gloginki so
edna koski~ka; C. orientalis Pall.
(bel glog, ku~ev glog), so gusti i
vlaknavi listovi i so crveni glo-
ginki so 3-5 koski~ki; C. heldreic-
hii Boiss. (bel trn, slanu{ka), bal-
kanski endemit, ~ii crveni glo-
ginki se so 3-5 koski~ki. Novoot-
krieni vo RM se: C. incana D`.; C.
sericea D`.; C. calycina Peterm.
Al. And.
GLOGOVA PEPERUGA – v. Pe-
peruga, glogova.
Glodari: ververi~ka, slepo ku~e, polv i glu{ec
GLODARI (Rodentia) – najpris-
posoben i najuspe{en red od kla-
sata cica~i (Mammalia) so 1.700
vida rasprostraneti niz celiot
svet, so isklu~ok na Antarkti-
kot, Nov Zeland i nekoi tihooke-
anski ostrovi. Pove}eto vidovi
`iveat na zemja, no nekoi se
prisposobile za dvi`ewe so dol-
gi skokovi, drugi za `ivot pod
zemja, vo voda ili na drvja. Pogo-
lemiot broj glodari se dru{tve-
ni `ivotni {to `iveat vo zaed-
nici. Zaedni~ki obele`ja im se
malo telo, kvadripedija, dolga
opa{ka, stapalo so kanxi, dolgi
zabi i vilici prisposobeni za
glodawe. Sistematskata podelba
na glodarite e napravena vrz os-
nova na diferenciranosta na
muskulot za xvakawe i so nego po-
vrzanata struktura na ~erepot.
Makedonija ja naseluvaat ~etiri
familii glodari, so vkupno 26
vida, i toa: ververi~ki (Sciuridae)
– dva vida, gluvci, staorci, pol-
janki i slepi ku~iwa ( Muridae) –
20 vida, polvovi (Myoxidae) – tri
vida i nutrii (Myocastoridae) –
eden vid.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe,
J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
GLUVONEMO ORO ‡ makedon-
sko `ensko narodno oro, za~uvano
vo regionot na Mala Reka. Se ig-
ra vo polukrug, so dr`ewe na ra-
cete za pojas. Unikatno e po ot-
sustvoto na kakva bilo muzi~ka
pridru`ba, a ritmiziraweto vo
metar od 4/4 proizleguva po ~eko-
reweto od tropaweto na ukrasni-
te pari {to se nao|aat na gradite
od `enskata nosija. \. M. \.
GLUVCI VISTINSKI (Muri-
nae) – potfamilija od redot glo-
dari (Rodentia), so dol`ina na te-
loto od 6 cm (xuxesto gluv£e) do
30 cm (staorec-skitnik). Zaed-
ni~ki belezi im se: {ilesta muc-
ka, dolgi u{i, koi str£at nad krz-
nenata pokrivka i opa{ka koja e
podolga od polovina dol`ina na
teloto. Vo Evropa `iveat pet ro-
da so vkupno 14 vida, a vo Makedo-
nija, ~etiri roda so devet vida:
polski blaten glu{ec (Apodemus
agrarius), glu{ec kamewar (Apode-
mus mystacinus), `oltogrlest glu-
{ec (Apodemus flavicollis), {umski
glu{ec (Apodemus sylvaticus), xu-
xest glu{ec (Micromys minutus),
doma{en glu{ec (Mus domesticus),
makedonski glu{ec (Mus macedo-
nicus), doma{en staorec (Rattus rat-
tus) i staorec-skitnik (Rattus nor-
vegicus).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe,
J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
GLUVCI POLJANKI (Arvicoli-
nae) – potfamilija gluvci, vo ko-
ja se vklu~eni poljankite i le-
minzite. Rasprostraneti se niz
palearkti~kiot del na Evroazi-
ja, Severna Afrika i Severna
Amerika. Iako filogenetski
proizleguvaat od hr~ocite, za
razlika od niv poljankite razvi-
le poseben tip katnici, so kom-
pleksna povr{ina vo vid na pila,
za xvakawe na niskokalori~na
treva. Vo Makedonija se regist-
rirani deset vida, koi pripa|aat
na {est roda: lisesta poljanka
(Clethrionomys glareolus), bizamska
poljanka (Ondatra zibethicus), viso-
koplaninska poljanka (Dinaromys
bogdanovi), vodna poljanka (Arvi-
cola terrestris), planinska poljanka
(Microtus arvalis), obi~na poljanka
(Microtus rossiaemeridionalis), ju`na
poljanka (Microtus guentheri), ~eti-
narska poljanka (Microtus subterra-
neus), feltenova poljanka (Micro-
tus felteni) i sne`na poljanka (Chi-
onomys nivalis).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cicaci
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Govrlevo
GOVRLEVO ‡ selo na 15 km jugo-
zapadno od Skopje so pove}esloj-
na neolitska naselba kaj mesnos-
ta Cerje. Arheolo{ki istra`u-
vawa vo 1982‡1985 i 2000‡2004 g.
vr{el Muzejot na grad Skopje. Vo
naplastenite kulturni sloevi, vo
debelina od 4 m i na povr{inska
opfatenost od nad 4 hektari se
sodr`at {est horizonti na `ive-
ewe niz koi se sledat site mani-
festacii na makedonskiot neo-
lit (V‡IV milenium pr.n.e.). Ho-
rizontot I e vtemelen vo zdravica
i vo prvi~niot humus, a vremen-
ski se sovpa|a so raniot neolit,
Anzabegovo–Vr{nik I. Slednite
tri horizonti se razvivaat niz
sredniot neolit, Anzabego-
vo–Vr{nik II–IV. Horizontot V
pripa|a na docniot neolit i e pa-
ralelen so Zelenikovo II, kako i
posledniot VI horizont. So ovaa
faza e zavr{en `ivotot na ovaa
naselba vo praistorijata, za pak
da se aktualizira podocna vo is-
toriskiot rimski period. Ku}i-
te od neolitot se nadzemni, so
vlez od istok, imaat pribli`no
kvadratna osnova i pravilno se
postaveni vo oskite istok-zapad,
sever-jug. Gradeni se vo tehnika
na plitar so poden premaz i na-
boj, razdeleni na dve prostorii.
Vo severnata prostorija vo za-
padniot agol bila postavena ka-
lotesta pe~ka, do koja se potpira
na ju`nata strana melnica-no}vi.
Od podvi`nite naodi golemo e
prisustvoto na kerami~ki orudi-
ja, kameni i koskeni orudija i na-
kit. Ukrasuvaweto na sadovite e
izvedeno so barbotin, vre`uva-
we, impreso, kako i so slikawe so
bela i pove}enijansirana kafena
boja, so motivi od kapki, paralel-
ni linii i triagolnici do krugo-
vi i spirali. Prisutni se i raz-
novidni antropomorfni formi i
zoomorfni statuetki, a kako is-
klu~itelni se figurite na Gole-
mata Majka‡Praroditelka, ma{-
kata figura „Adam#, antropomor-
fnata glava i paterata so vre`a-
ni semantemi.
LIT.: Zoran Georgiev ‡ Milo{ Bilbija,
Neolitska naselba kaj Govrlevo, „Kul-
turno nasledstvo#, IX, Skopje, 1982, 39‡48;
Milo{ Bilbija, Cerje ‡ neolitska nasel-
ba, AP, 1985, 35‡36. M. Bilb.
GOGOV, Stavre (s. Vev~ani,
Stru{ko, 1884 – s. Vev~ani, 10.
IV 1907) – dulgerin, u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, stru{-
ki vojvoda. Bil ~etnik vo ~etata
na vojvodata T. Goranov (1901).
Vo Ilindenskoto vostanie se
borel vo ~etata na vojvodata L.
Grup~ev. Od letoto 1904 g. sta-
nal samostoen vojvoda. Predaden
i zaobikolen od askerot, otkako
mu zavr{ila municijata, se sa-
moubil.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f. 583, op. 1,
a.e. 67, l. 228; „Makedono-odrinski preg-
ledÍ“, Sofi®, 1907, br. 36, 564; br. 40, 628.
Al. Tr.
Stojan
Gogov
GOGOV, Stojan (Strumica, 20. II
1924 ‡ Strumica, 3. XII 1991) ‡
dramski akter i re`iser, eden od
osnovopolo`nicite na Narodni-
ot teatar vo Strumica. Vo pove}e
navrati bil vr{itel na dol`nos-
ta direktor na istiot teatar.
Nastapuval vo pove}e TV drami i
serii, kako i na film. Ulogi:
Jordan (†Pe~albari#), Don~o
(†Pusta zemja#; †Senkata#; †Gole-
miot smok#); Kir Panajotis
(†Let vo mesto#); Dedo Gospod
(†Vekutuma veka#); Ogist (†Elek-
tra#); Skapen (†\avol{tinite na
Skapen#); Teodos (†^orbaxi Teo-
dos#). R. St.
GOGU[EV G
Gligorie
Gogoski
GOGOSKI, Gligorie Trpev (Te-
tovo, 6. VII 1943) – stopanstvenik.
Diplomiral na Elektro-ma{in-
skiot fakultet vo Skopje (1968) i
magistriral na Ma{inskiot fa-
kultet vo Zagreb od oblasta na
energetikata (1980). Celiot ra-
boten vek go minal na rakovodni
rabotni dol`nosti vo Volnar-
skiot kombinat „Todor Cipov-
ski-Merxan“ – „Teteks“ vo Teto-
vo (od 1968), tehni~ki rakovo-
ditel na Elektroodr`uvawe do
direktor na OOZT „Energoodr-
`uvawe“ (1978–1981), pomo{nik-
generalen direktor (1981–1983) i
generalen direktor (od 1983).
Bil ~len na SKM (od 1968), ~len
na Op{tinskiot komitet na
SKM i na Op{tinskata konfe-
rencija na SSRNM, delegat vo
Op{tinskoto sobranie vo Teto-
vo, delegat vo Sobranieto na Re-
publi~kata SIZ za nau~ni dej-
nosti, ~len na Izvr{niot odbor
na Republi~kata SIZ za ekonom-
ski odnosi so stranstvo, ~len na
Sobranieto na Stopanskata ko-
mora na Makedonija i na Izvr{-
niot odbor na Stopanska banka –
Zdru`ena banka – Skopje, pot-
pretsedatel na Izvr{niot odbor
na „Uteks“ – Belgrad, ~len na CK
na SKM i na Komisijata na CK
na SKM za sorabotka so komunis-
ti~kite i rabotni~ki partii i
drugi progresivni dvi`ewa, ~len
na Komisijata za pra{awa od ob-
lasta na op{tonarodnata odbra-
na, op{testvenata samoza{tita,
bezbednosta i odnosite so stran-
stvo na Izvr{niot sovet na Sob-
ranieto na SRM, ~len na Repub-
li~kiot op{testven sovet na
Pretsedatelstvoto na SRM za za-
{tita na poredokot utvrden so
Ustavot i dr. Bil posleden pret-
sedatel na Izvr{niot sovet na
Sobranieto na SRM (28. IV 1986 –
20. III 1991), po {to pak se vratil
na direktorskata dol`nost vo
Kombinatot.
LIT.: Makedonski vladi, 60 godini,
Skopje, 2005, 69-70. S. Ml.
GOGU[EV, Janko Kostov (Stru-
mica, 23. H 1948) – onkolog, gene-
ti~ar, nau~en sorabotnik vo In-
stitutot za eksperimentalna me-
dicina pri Univerzitetot †Rene
369
G GOGU[EVSKI
Dekart# vo Pariz. Diplomiral
na Med. f. vo Skopje (1972). Po-
toa zaminal vo Pariz, kade {to
magistriral, doktoriral i spe-
cijaliziral klini~ka onkologi-
ja. Nau~nik so priznata me|una-
rodna afirmacija i vrvni dostig-
nuvawa vo oblasta na genetikata
i molekularnata medicina. Br. N.
Milan
Gogu{evski
GOGU[EVSKI, Milan (Stru-
mica, 21. I 1924 – Skopje, 29. III
2003) – redoven profesor na [u-
marskiot fakultet vo Skopje,
specijalist za oblasta i predme-
tot ureduvawe na {umite. Diplo-
miral na Zemjodelsko-{umarski-
ot fakultet vo Skopje (1951), na
koj i.g. e izbran za asistent, po-
docna doktorira (1960) i stanuva
docent, a od 1970 g. e redoven pro-
fesor. Ploden stru~en i nau~en
rabotnik vo negovata oblast, ob-
javil brojni nau~ni trudovi vo
doma{ni i vo stranski spisanija.
Aktiven vo op{testveno-poli-
ti~kite organizacii na Fakulte-
tot i Univerzitetot. Bil dekan
na [umarskiot fakultet (1986/87).
Al. And.
„GODI[EN ZBORNIK NA
ARHITEKTONSKO-GRADE@-
NIOT FAKULTET# – kako po-
sebno izdanie se pojavuva po iz-
dvojuvaweto od Tehni~kiot fa-
kultet, kako kniga osma vo 1968 g.
i prodol`uva do 1976 g. so kn. 9 i
kn. 10-11 kako prodol`enie na
„Godi{niot zbornik na Tehni~-
kiot fakultet#. Po osamostoju-
vaweto na Arhitektonskiot fa-
kultet prodol`uva kako „Zbor-
nik na Arhitektonskiot fakul-
tet# so nova numeracija. Prviot
broj e otpe~aten vo 1977 g., a pos-
ledniot broj 9-10 vo 1986/87 g. Vo
Zbornikot se objavuvani stru~ni
i nau~ni trudovi na nastavnicite
i sorabotnicite na Fakultetot
od oblasta na arhitekturata, ur-
banizmot, graditelskoto nasled-
stvo, arhitektonskite konstruk-
cii, nacrtnata geometrija itn.
Tekstovite se ilustrirani so
grafi~ki prilozi i so fotogra-
fii. Kr. T.
„GODI[EN ZBORNIK NA GRA-
DE@NIOT FAKULTET# VO
SKOPJE – zbornik na nau~ni i
370
stru~ni trudovi. Izleguva od
1955 g. kako „Godi{en zbornik na
Tehni~kiot fakultet# i „Godi-
{en zbornik na Arhitektonsko-
grade`niot fakultet# (1965–75),
a potoa so sega{niot naslov
(1975–1989). Povtorno se pojavil
vo 2002 i 2004 g. Q. T.
„GODI[EN ZBORNIK NA ME-
DICINSKIOT FAKULTET#
VO SKOPJE ‡ nau~no izdanie na
Med. f. vo Skopje. Prviot broj e
publikuvan vo 1954 g., a glaven i
odgovoren urednik bil prof.
Veqko Bujan. Trudovite, eduka-
tivni i nau~no-stru~ni, bile pe-
~ateni na makedonski, francu-
ski, angliski i germanski jazik i
na jazicite na porane{na SFRJ.
Podocna se pe~ati na makedonski
jazik (so izvadok na angliski), ed-
na{ godi{no, so indeks na avtori
i upatstvo do avtorite. Vo eden
period spisanieto se citira vo
Index Medicus i vo Internacio-
nalniot broj za seriski publika-
cii Yu ISSN 0065-1214. Vo 1997 g.
spisanieto e preimenuvano vo
„Makedonsko spisanie za medici-
na / Macedonian Journal of Medicine#,
se pe~ati dvojazi~no (makedonski
i angliski).
LIT.: 60 godini Makedonsko lekarsko
dru{tvo, Skopje, 2006. D. S.-B.
GODI[EN ZBORNIK NA PRI-
RODNOMATEMATI^KIOT
ODDEL NA FILOZOFSKIOT
FAKULTET VO SKOPJE (1948−
1958) – nau~no spisanie za mate-
matika, fizika, hemija, biologija
i geografija, po eden broj godi{-
no. Vo 12-te broja se objaveni 117
statii, od koi 40 po matematika,
17 po fizika, 9 po hemija, 18 po
biologija, 25 po geografija, 5 po
geologija i 3 od tehnika. Nasled-
nici: „Godi{en zbornik na PMF
– za matematika, fizika i hemija“
(1959−76), „Godi{en zbornik na
Matemati~kiot fakultet“ (1977−
83), „Godi{en zbornik na Insti-
tutot za matematika“ (1994−97,
2001, 2004), „Godi{en zbornik −
Posebni izdanija“ − serija knigi
od nau~en karakter (i analogni
naslovi za fizika, hemija, biolo-
gija i geografija). N. C.
„GODI[EN ZBORNIK NA FAR-
MACEVTSKIOT FAKULTET#
‡ oficijalno glasilo na Farm.
f. vo Skopje (1985‡1989). Objavu-
va originalni nau~ni trudovi,
kusi soop{tenija, revijalni tru-
dovi i stru~ni trudovi od site
farmacevtski disciplini. Glaven
urednik S. Bauer. Br. N.
„GODI[EN ZBORNIK NA FI-
LOZOFSKIOT FAKULTET#
VO SKOPJE ‡ prvo nau~no spi-
sanie na Filozofskiot fakultet
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jubileen
broj od
„Godi{niot
zbornik“
na
Filozofskiot
fakultet
vo Skopje, koe od 1948 g. redovno
izleguva edna{ godi{no. Vo nego
se objavuvaat nau~ni i stru~ni
trudovi na nastavnicite i sora-
botnicite na Fakultetot. Do od-
deluvaweto na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet (1958) Zborni-
kot izleguva vo dva toma ‡ vo ed-
niot se objavuvaat trudovi na nas-
tavnicite i sorabotnicite od
Filozofsko-filolo{kiot, a vo
vtoriot od Prirodno-matemati~-
kiot oddel. Kako posebna publi-
kacija na Filozofskiot fakul-
tet prodol`uva da se pe~ati i po
oddeluvaweto na Filolo{kiot
fakultet (1974). Od 1975 g. vo ne-
go se objavuvaat trudovi samo od
oblastite {to se izu~uvaat na
Filozofskiot fakultet. Do 2004
g. se objaveni nad 750 stru~ni i
nau~ni truda.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 145-149. K. Kamb.
„Godi{en
zbornik“
kn. XXXV na
[umarskiot
fakultet
„GODI[EN ZBORNIK NA [U-
MARSKIOT FAKULTET# VO
SKOPJE – nau~no spisanie, koe
do 27-miot tom (1976) izleguva{e
kako zaedni~ki godi{en zbornik
na Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje, so dve knigi (za
zemjodelstvo i za {umarstvo), a
od 28-miot tom (1977) kako pose-
ben godi{en zbornik na [umar-
skiot fakultet vo Skopje. Dosega
se izdadeni 37 toma so okolu 330
nau~ni truda od site oblasti na
{umarstvoto i na drvnata indust-
rija. Al. And.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„GODI[EN ZBORNIK – FI-
ZIKA# („Annuaire – physique#) -
nau~no spisanie, eden od nasled-
nicite na „Godi{en zbornik#,
Prirodnomatemati~ki fakultet,
izdanie na Fakultetot za fizika,
odnosno Institutot za fizika na
PMF. Od 1977 zaklu~no so 1997 g.
se objaveni 18 broja so vkupno
2.020 stranici i 205 statii. Sta-
tiite se glavno pi{uvani na ma-
kedonski ili na angliski jazik.
Avtorite se prete`no od Insti-
tutot za fizika. Glavni redakto-
ri bile: S. Bah~evanxiev (1977‡
81), Q. Jani}ievi} (1982‡ 94), M.
Fukarova-Jurukovska (1995‡ 97).
Od 1998 g. prodol`uva da se pe~ati
so naslov „Physica Macedonica“.
V. Ur.
GODI[NI GLASILA OD OB-
LASTA NA EKONOMIJATA –
godi{nici kako informativni
glasila. Vo niv se objavuvaat tru-
dovi od oblasta na ekonomskata
teorija, ekonomskata i delovnata
politika, stopanskata praktika
i od drugi oblasti na ekonomija-
ta. ]e spomneme nekoi od niv:
„Statisti~ki godi{nik na Re-
publika Makedonija#, {to go iz-
dava Dr`avniot zavod za statis-
tika, po~nuvaj}i od 1954 g., a vo
koj se objavuvaat statisti~ki po-
datoci za razni aspekti na op-
{testveniot `ivot, vklu~uvaj}i
go i ekonomskiot `ivot; „Godi{-
nik na Ekonomskiot fakultet# –
Skopje (1950); „Godi{en zbornik
na Ekonomskiot institut# –
Skopje (1972); „Godi{nik na Eko-
nomskiot fakultet# – Prilep;
„Zbornik na trudovi na Fakulte-
tot za turizam i organizacioni
nauki# – Ohrid (1981); „Godi{nik
na Dr`avniot zavod za industris-
ka sopstvenost# (1994); „Godi{en
izve{taj na Narodnata banka na
Republika Makedonija# (1992);
„Godi{en ekonomski izve{taj#
(Ministerstvo za finansii, 2001),
„Godi{en zemjodelski izve{taj#
(Ministerstvo za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo) i
dr. M. S.
„GODI[NIK NA [UMARSKI
INSTITUT# – nau~no spisanie
vo koe se objavuvaa trudovi na na-
u~nite rabotnici na [umarski-
ot institut vo Skopje. Zapo~na da
izleguva vo 1951 g., a prestana vo
1976 g., koga [umarskiot insti-
tut se integrira so [umarskiot
fakultet. Po integracijata izle-
guva kako zaedni~ki zbornik na
trudovi na [umarskiot fakul-
tet. Od 1951 g., do posledniot broj
(1977) se izlezeni 11 broja. R. R.
„GODI[WAK# (Skopje, 1937‡
1941) ‡ organ na Muzejot na Ju`na
Srbija vo Skopje. Vo nego se pre-
zentirani trudovi povrzani so
predmetot na rabota na Muzejot ‡
arheologijata, etnologijata, is-
torijata i istorijata na umetnos-
ta na teritorijata na toga{nata
Vardarska Banovina. Svoi trudo-
vi objavuvale afirmirani stru~-
ni i nau~ni dejci od toa vreme,
kako d-r Radoslav Grui}, d-r Vo-
islav Radovanovi}, d-r France
Mesesnel, d-r Stanko Karaman i
dr. K. Bog.
GOL ^OVEK (Arbutus andrachne
L., fam. Ericaceae) – zimzelen vid
od isto~niot Mediteran, vo RM
zastapen samo na dva lokaliteta
(vo slivovite na Kowska i na Cr-
na Reka). Grmu{ka ili malo drvo
so ko`esti, temnozeleni, ovalni
listovi. Korata se lupi vo vid na
krupni lu{pi (golo drvo), a nova-
ta e mazna, bakarnocrvena. Cve-
tovite se mali, bledo`olti. Plo-
dovite se crveni, top~esti bo-
binki. Mnogu dekorativen vid.
Al. And.
Sotir
Golabovski
GOLABOVSKI, Sotir (Struga,
30. X 1937) ‡ kompozitor i muzi-
kolog. Na Muzi~kata akademija
vo Qubqana diplomira kompozi-
cija vo klasata na L. M. [ker-
janc, kaj kogo gi zavr{uva i post-
diplomskite studii. Specijali-
zira vo Germanija, kade gi posetu-
va kursevite za sovremena muzika
Detskoto odmorali{te Golak
GOLAK G
vo Darm{tat. Po vra}aweto vo
Skopje, raboti kako muzi~ki so-
rabotnik vo Radio Skopje, a po-
toa e profesor na Pedago{kata
akademija. Doktorira (1985) na
tema: „Muzi~kite rakopisi od
Ohridskata zbirka i najstarite
so~uvani makedonski triodi na
slovenski jazik#, pod mentorstvo
na V. A. Mo{in. Istata godina
stapuva na Fakultetot za muzi~-
ka umetnost, kade predava sè do
2001 g. Vo svoite kompozicii G.
se trudi da ostvari sinteza na
elementi od makedonskiot muzi~-
ki folklor, so evropskite kom-
poziciski {emi na XX v. Avtor e
na dela od pove}e muzi~ki rodo-
vi. Se zanimava i so muzi~ka pub-
licistika i kritika (objavi broj-
ni statii vo doma{ni i stranski
spisanija), a eden od najzna~ajni-
te delovi na negoviot opus pret-
stavuva prou~uvaweto na make-
donskoto muzi~ko minato. Po~-
nuvaj}i od 1970 g., zaedno so D.
Ortakov, gi objavuva prvite de-
{ifrirani duhovni napevi na
makedonski avtori od XIX v. Po-
docna, go objavuva sopstvenoto
viduvawe na vizantisko-sloven-
skata muzika vo Makedonija, vo
edicijata „Makedonsko crkovno
peewe#. B. Ort.
GOLAK – srednovisoka planina
me|u Del~evskata Kotlina na
istok i Ko~anskata Kotlina na
zapad, so meridijanski pravec na
protegawe. Planinskiot masiv
opfa}a 12.800 ha. Spa|a vo sredno
visokite planini, a najvisok vrv
e ^avka (1.538 m), pod koj se nao|a
sovremen turisti~ko-rekreativ-
en centar (1.400 m), 12 km od
Del~evo. Istoimenoto detsko od-
morali{te raspolaga so 230 leg-
la. I pokraj delumnite po{umu-
vawa, siroma{na e so {umi.
S. Ml.
371
G GOLEV
GOLEV, Boris (Bansko, Razlo{-
ko, 1883 – ]ustendil, 25. II 1918) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie, vojvoda. Poteknuva od rodo-
qubivoto i prerodbensko semej-
stvo Golevci vo Bansko. Mlad
vlegol vo redovite na MRO. Bil
izbran za ~len na OK na TMORO
vo Razlog (1901). Vo vrska so afe-
rata „Mis Elen Stoun“ bil zat-
voren i izma~uvan. Vo Ilinden-
skoto vostanie bil vojvoda na ~e-
ta od 25 vostanici od Razlo{ko.
U~estvuval vo bitkite kaj mes-
nosta Skalata na Pirin i za os-
loboduvawe na s. Belica. Po vos-
tanieto bil uapsen i zatvoren vo
„Beaz Kule“ vo Solun (1905–
1908). U~estvuval vo Balkanski-
te i vo Prvata svetska vojna. Po
te{ko boleduvawe, umrel vo Voe-
nata bolnica vo ]ustendil.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`e-
nie v Makedoni® i Odrinsko. Spomeni i
materiali (Fototipno izdanie), Sofi®,
1983, t. II, s. VIII; v. „Pirinsko delo“, br.
179, Blagoevgrad, 1983. Al. Tr.
GOLEV, Georgi (Bansko, Razlo{-
ko, 1869 – Bansko, 5. VIII 1921) –
u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, vojvoda. Poteknuval od
rodoqubivoto prerodbensko se-
mejstvo Golevci od Bansko. Vujko
na Boris Golev. Se {koluval vo
Bansko kaj u~itelot Nikola Pop
Filipov i vo Solunskata egzar-
hiska gimnazija, kade {to go za-
vr{il pedago{kiot kurs (1894).
Bil u~itel vo Bansko, Razlo{ko,
zaedno so G. Del~ev i Radon Todev
od Bansko. Na predlog od G. Del-
~ev stanal ~len na TMORO (1896).
Progonuvan od vlastite, izvesno
vreme prestojuval vo Sofija. Ak-
tivno u~estvuval vo Ilindensko-
to vostanie kako vojvoda na ~eta
od Razlo{ko. Podocna rabotel
kako kni`ar vo Bansko.
LIT.: Enciklopedija „Pirinski kraŸ“, I,
Blagoevgrad, 1995. Al. Tr.
GOLEV, Risto Trifunov (Ohrid,
12. XII 1933 ‡ Ohrid, 14. III 1994) ‡
oftalmolog. Diplomiral na
Med. f. vo Skopje (1959), a speci-
jalizacijata po oftalmologija ja
zavr{il vo 1966 g. Po vra}aweto
„Golem Grad“, ostrov vo Prespanskoto Ezero
372
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vo Ohrid otvoril o~na ambulan- vid na drvena melodiska cevka
ta i go oformil prviot Kabinet (40‡60 mm) so {est melodiski ot-
za izrabotka na kontaktni le}i vori, so poseben zasvira~, koj se
vo RM (1968), vo koj samiot izra- nao|a na po~etokot od gorniot del
botuval tvrdi, meki (1980) i gas na melodiskata cevka. Se prime-
permeabilni le}i (1984). P. B. nuva pri ~uvawe na dobitok, a po-
nekoga{ i kako pridru`nik na or-
GOLEM GRAD – ostrov vo Pres- skite igri na sretselskite sobiri
panskoto Ezero. Se nao|a ju`no i drugite kolektivni veselbi.
od s. Konsko na oddale~enost od
4,5 km od bregot. Golem Grad e LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
najgolem ostrov vo RM so povr- Skopje, 1986, 79. \. M. \.
{ina od 0,275 km². Od site strani
e obvien so strmni klifovi viso-
ki 10 – 20 m, poradi {to e nepris-
tapen, osven na edno mesto od se-
verozapadnata strana. Pretstavu-
va horst so romboidna forma {to
ima pravec na protegawe ssi–jjz.
Dol`inata mu e 900 m, a {irina-
ta 600 m. Najvisokata to~ka na os-
trovot e 901 m. Ostrovot, kako
osamena plo~a nad ezerskoto ni-
vo, se izdiga na 47 m. Geolo{ki,
ostrovot mu pripa|a na zapadniot
prespanski breg i od nego tekton-
ski e odvoen.
Ostrovot pretstavuva anti~ka
naselba i srednovekoven manas-
tirski kompleks. Naselbata vo
antikata $ pripa|ala na oblasta
Orestida vo Gorna Makedonija.
Istra`uvawa se vr{at od 1967 g.,
a naselbata e potvrdena so otkri-
vawe na stanbeni objekti od hele-
nisti~kiot i od rimskiot peri-
od, cisterna od IV v. i tri nekro-
poli (anti~ki od IV v. pr.n.e. i od
I–VII v. i srednovekovna od X–XIV
v.). Od sakralnite objekti se is- Vrvot Golem Korab
tra`eni tri baziliki od V–VI v.
GOLEM KORAB (2.753 m) – naj-
i ~etiri crkvi od XIII–XIV v. Naj- visok vrv na planinata Korab i
dobro e za~uvana ednokorabnata
voedno najvisok vrv vo RM. Se na-
crkva „Sv. Petar#, `ivopisana vo o|a na granicata so Republika
XIV v., kade {to se nao|a retka
Albanija. Geolo{kiot sostav go
ilustracija, pretstava na osvoju- pravat filitoidni karpi, a vo
vaweto na Carigrad, opeana vo
podno`jeto se jurski varovnici.
pesnata „Akatist na Bogorodica#. Vrvot e ostar, karpest, ogolen i
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Iskopu- od nego se protega izvonreden pa-
vawa na Golem Grad, 1981‡1986, MAA, 10,
Skopje, 1989, 101‡133; Eadem, Golem Grad de
noramski vidik. T. And.
Prespa, „Spartacus#, II, Symposium 2002, San- GOLEMA ALBANIJA – ideja i
danski, Veliko Trnovo, 2006, 11‡20; Cv. Groz-
danov, Kompozicija Opsade Carigrada u programa za obedinuvawe na site
crkvi Svetog Petra na Prespi, ZLU, 15, Albanci vo golema albanska dr-
Novi Sad, 1979, 277‡287. V. B.-Gr.‡T. And. `ava na Balkanot so nasilno pri-
soedinuvawe na delovi od Make-
GOLEM DUDUK ‡ drven naroden donija, Srbija, Crna Gora i Grci-
duva~ki muzi~ki instrument vo ja. Ovaa ideja, zastapuvana od
Prizrenskata liga (1878), barala
vo albanskata dr`ava da vlezat i
nealbanski etni~ko-istoriski
teritorii. Vo funkcija na taa
ideja, od 80-tite godini na XIX v.
do proglasuvaweto na albanskata
nezavisnost (28. XI 1912), imalo
postojani sudiri i omraza sprema
„Slovenite i Grcite“. Vo perio-
dot potoa, vo pograni~nite zoni
na {irokiot pojas vo pravecot za-
pad–istok, od Kosovo preku Ka~a-
nik, Kumanovo i Bujanovac, sè do
P~iwa, naso~eno se naseluvale
albanski doselenici za zaposed-
nuvawe na tie teritorii. Vo per-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Teritorija na †Golema Albanija#
iodot na Vtorata svetska vojna vo
Albanija se razvilo fa{isti~ko
dvi`ewe i bila sozdadena kvis-
lin{ka vlast koja, so poddr{ka
od Italija i Germanija, pristapi-
la kon operacionalizacija na
programata za sozdavawe „Golema
Albanija“. So Musolinieviot
dekret (29. VI 1941) bil formiran
protektorat Golema Albanija vo
granicite utvrdeni so dogovorot
pome|u Germanija i Italija (21. V
1941), vo koj vlegle delovi od Cr-
na Gora, Metohija, pogolemiot
del od Kosovo i od Zapadna Make-
donija. Na tie teritorii bila
sproveduvana albanizacija so na-
metnuvawe na albanskiot jazik i
proteruvawe na nealbanskoto na-
selenie. Vtorata prizrenska liga
(16–19. IX 1943), so u~estvo na de-
legati od Kosovo i Makedonija
(Debar, Struga, Ulciw, Tuz, Ko-
sovska Mitrovica, Sjenica,
Pri{tina, Pe} i Prizren), usvoi-
la Deklaracija za obedinuvawe na
protektoratot so Albanija. Gole-
moalbanskata ideja bila porazena
vo Vtorata svetska vojna i alban-
skata dr`ava se zadr`ala glavno
vo svoite tradicionalni istori-
sko-etni~ki granici (28.000 km2).
LIT: D-r –orÚe Borozan, Velika Albani-
ja (porijeklo–ideje–praksa), Beograd, 1995;
Miodrag Nikoli¢, Albanija, Beograd,
1991; Gligor Todorovski – Petko Domaze-
tovski, Okupacijata na Zapadna Makedo-
nija 1941–1944. Dokumenti, Struga, 2003.
\. Malk.
GOLEMA BOGORODICA ‡
hristijanski pravoslaven praz-
nik posveten na Uspenieto na
Presveta Bogorodica (15/28 av-
gust). Za podostoinstveno praznu-
vawe, na praznikot mu prethodi
dvenedelen post. Iako kultot na
Presveta Bogorodica imal zna-
~ajno mesto vo hristijanskiot
svet u{te od najstari vremiwa,
sepak praznikot na nejzinoto us-
penie otprvin ne se praznuval.
Vo po~etokot se praznuval praz-
nikot Sobor na Presveta Bogo-
rodica, vedna{ po Bo`ik, a po-
docna od ovoj op{t praznik na
majkata Bo`ja, kako i drugite nej-
zini praznici, se oddelil i praz-
nikot na nejzinoto Uspenie.
LIT.: Lazar Mirkovi¢, Heortologija,
Beograd, 1961; Sveto pismo na Stariot
i Noviot zavet, Skopje, 1990; Marko Ki-
tevski, Makedonski praznik, Skopje, 2001.
M. Kit.
GOLEMA BUGARIJA (1870‡1998)
‡ rusko-bugarski proekt za sozda-
vawe golema bugarska dr`ava na
Balkanot, oficijaliziran so iz-
dejstvuvaweto na aktot za sozda-
vawe Bugarska egzarhija (11. III
1870) pod ~ija jurisdikcija bile
staveni makedonskata Vele{ka
eparhija i dvete srpski eparhii ‡
Ni{kata i Pirotskata. Rusija
pristapila kon operacionaliza-
cija po pobedata vo vojnata so
Turcija. So preliminarniot San-
stefanski dogovor (3. III 1878) Ru-
sija go oficijalizirala proek-
tot za „Golema Bugarija“ od Cr-
noto More do Ohridskoto Ezero,
planinata Gramos i Kosturskoto
Ezero na zapad i od Dunav na se-
ver do Egejskoto More. Zapadni-
te evropski golemi sili na Ber-
linskiot kongres (1878) go spre-
~ile nejzinoto sozdavawe, no pro-
ektot stanal opsesija za Bugari-
te. Vrz proektot za sanstefanska
Bugarija bila gradena i vodena
bugarskata dr`avna politika. Vo
1897, a potoa i vo 1904 g., nepos-
redno po Ilindenskoto vostanie,
Bugarija sklu~ila tajni dogovori
so Srbija za usoglasuvawe na po-
litikata vo odnos na Makedonija,
bez razgrani~uvawe na interes-
Teritorijata na †Golema Bugarija#
GOLEMA G
nite sferi. Za realizacijata na
golemodr`avnata politika Buga-
rija sklu~ila Dogovor za ofanzi-
ven sojuz (29. II / 13. III 1912), so ta-
en dodatok za podelba na Makedo-
nija. So dr`avite sojuzni~ki od
Balkanskiot sojuz vlegla vo voj-
na protiv Turcija so site voeni i
ekonomski potencijali. Nezado-
volna od podelbata na osvoenite
teritorii vo Makedonija, Buga-
rija ja zapo~nala Vtorata bal-
kanska vojna, vo koja pretrpela
katastrofalen poraz. Vo Prvata
svetska vojna vlegla na stranata
na Centralnite sili, go okupira-
la i go anektirala Vardarskiot
del na Makedonija (i Isto~na
Srbija), proglasuvaj}i obedinu-
vawe na Bugarija i realizacija na
sanstefanskata programa. Po po-
razot vo vojnata, Bugarija so Nej-
skiot miroven dogovor (1919) bi-
la prisilena da go otstapi Stru-
mi~kiot kraj vo Makedonija, a $
bile odzemeni i bugarskite †za-
padni pokraini# {to $ bile dode-
leni na Srbija, odnosno na dr`a-
vata na Srbite, Hrvatite i Slo-
vencite. Vo Vtorata svetska voj-
na Bugarija mu pristapila na So-
juzot na fa{isti~kite sili, go
okupirala i go anektirala pogo-
lemiot del od Makedonija. Po 9-
toseptemvriskiot dr`aven prev-
rat i po doa|aweto na vlast na
Bugarskata komunisti~ka parti-
ja, Bugarija deklarirala napu{-
tawe na golemodr`avnata poli-
tika na monarhisti~kite re`i-
mi; go pozdravila sozdavaweto na
makedonskata nacionalna dr`ava
vo Vardarskiot del na Makedoni-
ja ‡ Demokratska Federalna Ma-
kedonija vo Jugoslovenskata fe-
deracija i gi priznala makedon-
skiot narod, nacijata i jazikot.
Na makedonskiot narod vo Pi-
rinskiot del vo Bugarija im
priznala kulturna avtonomija vo
periodot do Rezolucijata na IB
(1948), vo takanare~eniot †Di-
mitrovski period# vo Bugarija.
373
G GOLEMA
Potoa bugarskoto komunisti~ko
dr`avno rakovodstvo povtorno se
vratilo na politikata za bugar-
skiot karakter na Makedonija, na
makedonskiot narod i jazik. Pa-
dot na komunisti~kata vlast
(1989) ne donese radikalni pro-
meni vo pozicijata na Bugarija vo
pogled na bugarskite aspiracii.
Bugarija (prva) ja prizna nezavis-
nosta na RM, no gi negira{e i gi
negira makedonskata nacija, is-
torijata i jazikot. Denot na pot-
pi{uvaweto na Sanstefanskiot
preliminaren miroven dogovor
(3 mart) e proglasen za naciona-
len i dr`aven praznik. Vo Bugar-
skata nacionalna doktrina, obja-
vena vo 1997 i 1998 g., makedonski-
ot narod e tretiran kako bugar-
sko naselenie nadvor od dr`ava-
ta Bugarija. Bugarija i neposred-
no pred i so stapuvaweto vo pol-
nopravno ~lenstvo vo EU ne go
priznava postoeweto na makedon-
skoto nacionalno malcinstvo vo
Pirinskiot del na Makedonija.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, San-
stefanska Bugarija, Skopje, 1968; Mihajlo
Minoski, Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na Balkanski-
te dr`avi, Skopje, 2000; Makedonija vo me-
|unarodnite dogovori, I, Skopje, 2006; Va-
sil Jotevski, Nacionalnata afirmacija
na Makedoncite vo Pirinskiot del od
Makedonija, Skopje, 1996. M. Min.
GOLEMA GRCIJA (MEGALI
ELADA) (1844–1923) – ideja i
programa za sozdavawe golema
gr~ka dr`ava na Balkanot (vklu-
~uvaj}i ja i Makedonija) i vo Ma-
la Azija. Pretenziite sprema
Makedonija javno bile promovi-
rani vo Gr~koto sobranie (1844)
so govorot na pretsedatelot na
Vladata, Joanis Koletis. Na os-
tvaruvaweto na golemodr`avnata
programa aktivno rabotele site
gr~ki vladi. Maksimalisti~kata
Teritorijalnite granici na †Golema Grcija#
374
pretenzija bila obnovuvaweto na
Vizantija. Za vreme na golemata
isto~na kriza (1875–1878) Grcija
nastapila so barawa za teritori-
jalni kompenzacii za neutralnos-
ta. Pred odr`uvaweto na Berlin-
skiot kongres, razni gr~ki zdru-
`enija vo osmanliskata dr`ava,
poddr`uvani od Gr~kata vlada,
ispra}ale peticii do golemite
sili vo koi bile pretstaveni gr~-
kite pretenzii sprema Makedo-
nija. Po Berlinskiot kongres,
kako granica na gr~kite aspira-
cii, bila prifatena linijata od
vlivot na rekata [kumba vo Jad-
ranot preku Kru{evo i Strumica
do Rodopite. Gr~kite vladi, za
razgrani~uvawe na sferite na pre-
tenziite vo osmanliskite vlade-
nija na Balkanot, vodele pregovo-
ri prvin so Srbija, a podocna i so
Bugarija. Pri sozdavaweto na
Balkanskiot sojuz (1912), Grcija
i Bugarija ne dogovorile linija
na razgrani~uvawe vo Makedoni-
ja i vo Trakija. Pred po~etokot
na Vtorata balkanska vojna, Gr-
cija se spogodila so Srbija za za-
edni~ka granica vo Makedonija i
potpi{ala dogovor za sojuz pro-
tiv Bugarija. Po Vtorata balkan-
ska vojna, so Bukure{kiot miro-
ven dogovor (1913), Grcija anek-
tirala 34.356 km2 ili 51% od te-
ritorijata od Makedonija. Po
Prvata svetska vojna, so Nejskiot
dogovor so Bugarija (27. IX 1919) i
so Dogovorot vo Sevr so Grcija
(10. VIII 1920), na Grcija $ bila da-
dena i Zapadna Trakija, odzemena
od Bugarija. Turcija, so uspe{na-
ta vojna (1920–1922), $ stavila
kraj na ekspanzijata na gr~kata
dr`ava. Po Vtorata svetska voj-
na, pred i vo vremeto na Pariska-
ta mirovna konferencija, Grcija
projavila teritorijalni preten-
zii kon ju`niot del od Albanija,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
eden del od NRM i Pirinskiot
del na Makedonija vo Bugarija.
Vo poslednata decenija od mina-
tiot vek, po raspadot na Jugoslo-
venskata federacija i proglasu-
vaweto na dr`avnoto osamostoju-
vawe na RM, Grcija prezela akci-
ja za organizirawe balkanska
konferencija na dr`avite pot-
pisni~ki na Bukure{kiot dogo-
vor. Po odbivaweto od Romanija
i Bugarija, Gr~kata vlada razgo-
varala so Slobodan Milo{evi}
za podelba na RM me|u Srbija i
Grcija.
LIT.: Evangelos Kofos, Greek-serbian relati-
ons and the question of Macedonia 1879‡1886,
Greek-serbian cooperation 1830‡1908, Belgra-
de, 1982; Mihajlo Minoski, Makedonija vo
bilateralnite i multilateralnite
dogovori na balkanskite dr`avi
1861‡1913, Skopje, 2000. D. Jov., M. Min.
GOLEMA REKA – desna pritoka
na r. Sateska. Izvira severoza-
padno od Plakenska Planina, na
n.v. od 1.880 m, a se sliva na n.v.
759 m. Dolga e 24,1 km, ima vkupen
pad od 1.121 m i prose~en pad od
46,5 ‰. Slivot zafa}a povr{ina
od 123,0 km2. Vo gorniot del ima
planinski, a vo dolniot del ram-
ni~arski karakter. Pome|u sli-
vot na ovaa reka i Mramore~ka
Reka postoi podzemna prirodna
bifurkacija. Dr. V.
GOLEMA SRBIJA (1844‡1999)
‡ srpski proekt za †Golema Srbi-
ja#. Prviot vakov proekt, naslo-
ven kako †Na~ertanie# (od Ilija
Gara{anin, minister za vnat-
re{ni raboti) se pojavil vo 1844
g., a vladeja~kite krugovi na Sr-
bija go prifatile kako trajna op-
redelba i kako cel na srpskata
dr`avna politika. Do sozdavawe-
to na Balkanskiot sojuz i so ope-
racionalizacijata na proektot
(1861‡1912), Srbija pet decenii
vodela pregovori i sklu~uvala
dogovori so konkurentskite dr-
`avi Grcija i Bugarija za osvoju-
vawe i za podelba na Makedonija
i na drugite balkanski vladenija
na Otomanskata Imperija. Vo
Prvata balkanska vojna (1912)
Srbija go okupirala Vardarskiot
del na Makedonija. Po Vtorata
balkanska vojna protiv Bugarija
i podelbata na okupiranite teri-
torii, so Bukure{kiot miroven
dogovor (10. VIII 1913), Srbija iz-
vr{ila aneksija na Vardarskiot
del na Makedonija. Pred krajot
na Prvata svetska vojna, vo nova-
ta me|unarodna konstelacija, pro-
ektot †Golema Srbija# bil zame-
net so proektot †Jugoslavija#,
troimena dr`ava na Srbite, Hr-
vatite i Slovencite. So Nejski-
ot miroven dogovor (1919) Srbija
teritorijalno se pro{irila so
teritorii {to $ bile dodeleni
od Bugarija i so Strumi~kiot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Granicata na †Golema Srbija# spored memorandumot na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1986)
kraj od Makedonija. Po kapitula-
cijata na Jugoslavija (1941), vo
Srbija bil reaktiviran proektot
†Golema Srbija#. ^etni~koto dvi-
`ewe na Dra`a Mihajlovi} dejst-
vuvalo za sozdavawe †Golema Sr-
bija# vo koja, spored mapata obja-
vena na od 28. VI 1941 g., bile
vklu~eni: Crna Gora, Bosna i
Hercegovina, Dalmacija, pogole-
miot del od Hrvatska, podra~jata
na Segedin, Baja i Pe~uj od Unga-
rija, Temi{var i Ra{ice od Ro-
manija, Vidin i ]ustendil od Bu-
garija, Makedonija do r. Struma
(bez Egejskiot del) i Severna Al-
banija. Neposredno po kapitula-
cijata na Italija (IX 1943), i srp-
skata kvislin{ka vlada na gene-
ralot Nedi} nastapila so barawe
za sozdavawe golema srpska dr`a-
va. Toj za toa vodel razgovori i so
Hitler. Pred odr`uvaweto na
Vtoroto zasedanie na AVNOJ
(1943), se obedinile ~etni~koto
dvi`ewe i srpskite gra|anski
politi~ki partii vrz programa-
ta za †Golema Srbija#, potvrdena
na Svetosavskiot kongres (25‡28.
I 1944) vo s. Ba, kaj Valevo. Za Go-
lema Srbija, kako homogena srp-
ska dr`ava, se predviduvalo pok-
rainsko ureduvawe. Gradot Skop-
je bil predviden za sedi{te na
pokrainata †Ju`na Srbija#. Po
vtoriot dogovor na pretsedate-
lot na Kralskata vlada [uba{i}
so Tito (1. XI 1944) vo Belgrad za
sozdavawe edinstvena Vlada na
Jugoslavija, Kralskata vlada os-
tanuvala na proektot za †Golema
Srbija#. Vo 1945 g. samo toj pro-
ekt bil modificiran. Kako al-
ternativa na avnojska Jugoslavi-
ja, Plenumot na Centralniot na-
cionalen komitet na svoeto zase-
danie (27. III‡11. IV 1945) usvoil
dokument nasloven †Jugosloven-
ska narodna programa za ureduva-
we na Jugoslavija kako sojuzna dr-
`ava#, so ekonomski samostojni
federalni edinici, so oddelni
armii (koi trebalo da ja sostavu-
vaat jugoslovenskata armija, pod
edinstveno dr`avno zname) i so
razli~no dr`avno i op{testveno
ureduvawe. Za Srbija se baralo:
obezbeduvawe dr`avna samostoj-
nost, razli~no (monarhisti~ko)
ureduvawe i granici za obedinu-
vawe na site Srbi, kako nivno
prirodno pravo i senaroden stre-
me`. Dokumentot bil namenet za
zapadnite Sojuzni~ki sili od koi
se o~ekuvala poddr{ka. Proek-
tot †Golema Srbija# odnovo bil
reaktiviran i operacionalizi-
ran vo poslednata decenija na mi-
natiot vek vo vremeto na raspa|a-
weto na SFRJ. Realiziraweto
bilo spre~eno so voenata inter-
vencija na SAD i na NATO-sili-
te. Eksponirani zastapnici na
ovaa ideja imalo vo visokite dr-
`avni, politi~ki i crkovni kru-
govi vo Srbija.
LIT.: Stani{i¢, Projekti †Velike Sr-
bije#, Beograd, 2000; Balkanski ugovorni od-
nosi 1876‡1996, T. I (1876‡1918); II (1919‡
1945). Priredio Momir Stojkovi}, Beograd,
1998. M. Min.
GOLEMA TUMBA (s. Dobromi-
ri) ‡ neolitska naselba. Se nao|a
vo blizina na Crna Reka, na 1,5
km severno od seloto. Visoka e 3
m so osnova od 210 h 100 m. Vo
1977 g. Muzejot vo Bitola izvr-
{il probno sondirawe pri {to
GOLEMO G
bile konstatirani dva horizonta
na `iveewe so ostatoci od izgo-
reni ku}i i predmeti od materi-
jalnata i duhovnata kultura od
vremeto na sredniot neolit na
Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa (III–IV). Posebno se inte-
resni sadovite-`rtvenici vo ob-
lik na ku}a, koi, spored primene-
tata likovna koncepcija, se iz-
dvojuvaat od dosega otkrienite
modeli vo porodinskata i drugi-
te naselbi vo ovoj del na Pelago-
nija.
LIT.: Dragica Simoska ‡ Voislav Sanev,
Neolit vo Centralna Pelagonija, Kata-
log, Bitola, 1976, 40. V. S.
Golemata Majka Bo`ica, Tumba kaj Maxari, Skopsko
GOLEMATA MAJKA BO@ICA
‡ kulten sad-`rtvenik, terakota,
otkriena me|u urnatinite na ob-
jektot ‡ svetili{te od neolit-
skata naselba Tumba kaj Maxari,
Skopsko (1981, V. Sanev). Go
pretstavuva kultot na plodoro-
dieto, personificiran vo skulp-
turalno oblikuvanoto `ensko te-
lo. Taa e za{titnik na biolo{-
kata reprodukcija, maj~instvoto
i pred s# na domot vo koj ~ovekot
se ra|a, `ivee i umira. Po na~i-
not na oblikuvaweto taa se vbro-
juva me|u vrvnite ostvaruvawa na
neolitskata umetnost.
LIT.: V. Sanev, Svetili{teto od Tumba
vo Maxari, „Maced. acta archaeol.“, 9, Skop-
je, 1988. V. S.
GOLEMO GRADI[TE, KO-
WUH, KRATOVSKO – ostatoci
od golem anti~ki grad, pretpos-
tavenata krajpatna stanica Tra-
nupara, zabele`ena na TP, na le-
viot breg na Kriva Reka, severno
od s. Kowuh. Oformuvaweto i
razvojot na gradot se dol`ele na
osobeno zna~ajnata krstosnica na
starite pati{ta {to vodele od
Skupi (Skopje) kon Serdika (So-
fija) i od Stobi, preku Astibo
(©tip) i Kowuh, kon Sofija.
Gradot se sostoel od tri dela: vi-
soka karpesta akropola (320 h 60
375
G GOLEMO
Golemo Gradi{te, Kowuh, Kratovsko
m, 1,5 ha), dolgo ju`no predgradie
so za{titen predyid (560 h 170 m)
i samiot grad, rasposlan na {i-
rokata severna terasa i prirodno
ograni~en so Kriva Reka (od tri
strani) i so visokata akropola od
jug (280/370 h 250 m). Vkupnata po-
vr{ina iznesuva pribli`no 17
ha. Na akropolata se registrira-
ni pove}e desetici celosni ili
delumno oformeni prostorii vo
karpite, edna centralna prosto-
rija i mre`a od prodol`ni i pop-
re~ni ulici. Zapadno pod akropo-
lata se registrirani ostatoci od
star most so dva laka, namenet za
premin preku Kriva Reka. Seve-
rozapadno, na desniot breg od re-
kata, na ridot K’{la, se nao|aat
ostatoci od golema nekropola od
ranocarskoto vreme do docnata
antika. Na stelite se spomnuvaat
imiwata na Pamfor, Sabin An-
tij Kenturion na kohortata I Ev-
pora i Fortunata. Eden jonski
kapitel od III v. vo n.e. poteknuva
najverojatno od eden heroon od
nekropolata. Na istoto mesto se
iskopani ostatoci od edna triko-
rabna ranohristijanska bazili-
ka. Dokumentirani se i kameni
arhitektonski delovi od gradska
bazilika, koja imala centralna
mestopolo`ba vo gradot. Na 200
m ju`no od gradot se otkopani os-
tatocite na crkva od VI v. Odnad-
vor pravoagolna, odnatre roton-
dalna so tridelen zapaden del, so
vlez vo vid na tribelon, prezvi-
terium i so polukru`na apsida,
odnadvor pravoagolna, so dimen-
zii 23 m (so apsidata) h 17,7 m (za-
padno) / 14,7 m (isto~no, bez is-
to~nite agolni kontrafori).
Crkvata poseduva bogato dekori-
rana kamena plastika od trite
tribelonski so menoi oformen
centralen ambulatorijalen del,
oltarnata pregrada i amvonot, a
natpisot DOMATRIRS na eden od
impostite poso~uva na martiri-
umskiot karakter na objektot.
376
Golemoto Pelistersko Ezero
LIT.: S. Radoj~iÊ, Crkva u Kowuhu, Zbor-
nik radova Vizantolo{kog instituta,
SAN, kw. 1, Beograd, 1952, 148‡167; B. Josi-
fovska, D.B., Inscriptions de la Mesie Superieu-
re, VI, Scupi et la region de Kumanovo, Beograd,
1982, 177‡180; V. Lil~i}, Razmisluvawa
okolu ubikacijata na Tranupara, „Kul-
turno nasledstvo#, 17‡18, 1990-91, Skopje,
1994, 33‡47. V. L.
GOLEMO PELISTERSKO EZE-
RO – postglacijalno ezero. Se na-
o|a vo izvorniot del na Ezerska
Reka, leva pritoka na r. Sapun~i-
ca, isto~no od vrvot Vrte{ka, na
n.v. od 2.218 m. Nastanato e so za-
emno dejstvo na erozivnite i aku-
mulativnite glacijalni procesi,
vo preizdlabeniot del na cirkot,
koj od ju`nata i isto~nata strana
e zagraden so morenski bedem, ~i-
ja dol`ina iznesuva 320 m. Vo
pravec jugozapad-severoistok eze-
roto e dolgo 223 m, a najgolemata
{irina vo pravec ji–sz iznesuva
166 m. Vkupnata dol`ina na ezer-
skiot breg iznesuva 785,25 m, a vo
ovie ramki toa zafa}a povr{ina
od 42.000 m2. Najgolemata dlabo-
~ina iznesuva 14,5 m, spored koja
toa e treto po dlabo~ina prirod-
no ezero, a najdlaboko planinsko
ezero vo RM. Vo bazenot na ova
ezero se akumuliraat vkupno
185.374 m3 voda.
LIT.: Dragan Vasilevski, Pelisterski
Ezera, Tetovo, 2006. Dr. V.
GOLEMOBUGARSKA PROPA-
GANDA (XIX – XX v.) – bugarska
golemodr`avna ideologija za he-
gemonija na Balkanot. Se javuva
vo 40-te godini na XIX v. pod agen-
data za zaedni~ka borba na Make-
doncite i Bugarite za otfrlawe
na gr~koto duhovno ropstvo. Po
formiraweto na Bugarskata eg-
zarhija (1870) Makedoncite bile
podlo`eni na bugarizirawe, {to
nai{lo na golem otpor izrazen
so sintagmata: „Odvaj se spasivme
od Grcite, sega [opi li }e se
pravime?“. Po formiraweto na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bugarskata dr`ava golemobuga-
rizmot bil prifaten kako `ivo-
ten ideal za prigrabuvawe na Ma-
kedonija. Po formiraweto na
MRO nejzinite dejci bile progo-
nuvani, a za nejzinoto uni{tuva-
we bil organiziran Vrhovniot
makedonski komitet (VMK), koj
dejstvuval i so vooru`eni ~eti i
provociral nepodgotveni vosta-
nija. Nejzinata antimakedonska
dejnost im dala povod na sosedni-
te pretendenti na Makedonija za
zasiluvawe na svoite propagandi
so ufrlawe svoi vooru`eni ~eti,
koi razorno vlijaele na oslobo-
ditelnata borba. Golemobugariz-
mot, preku svoite agenti vo vre-
meto i po Mladoturskata revolu-
cija, dejstvuval razbiva~ki vrz
zalo`bite na makedonskite de-
mokratski sili za pretvorawe na
Makedonija vo avtonomna samoup-
ravna edinica. Golemobugarskata
propaganda vo golema mera rezul-
tirala so Balkanskite i Prvata
svetska vojna, posledovatelno i
so podelbata na Makedonija. Me-
|u dvete svetski vojni se borela
protiv makedonskite progresiv-
ni organizacii, dejstvuvala i so
vooru`eni ~eti vo delovite od
Makedonija pod vlasta na Grcija
i Kralstvoto na SHS/Jugoslavi-
ja. Po fa{isti~kata okupacija
(1941) ja prodol`ila svojata pro-
paganda. I po Vtorata svetska
vojna ne bila celosno uni{tena i
dejstvuvala opoziciono, so bara-
we Makedonija da $ pripadne na
Bugarija. Po otstranuvaweto na
komunisti~kiot poredok (1989)
vo propagandata bile mobilizi-
rani univerzitetite, BAN, obno-
veniot Makedonski nau~en insti-
tut, VMRO-SMD, radioto, tele-
vizijata, diplomatijata, pe~atot,
pisatelite i stranskite plateni-
ci za vidoizmenuvawe na make-
donskata istorija i doka`uvawe
na bugarski karakter na Makedo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nija. Propagandata ja sproveduva
i oficijalnata dr`avna politi-
ka: so nepriznavawe na makedon-
skata nacija i jazikot, so delewe
bugarski dr`avjanstva na Make-
doncite od RM i so nepriznavawe
na pravata i slobodite za poli-
ti~ko organizirawe na Makedon-
cite vo Pirinskiot del na Make-
donija.
LIT.: K. G. FeletizÍm ili prokl®tie,
Sofi®, 1955; d-r K. D., Teori® i praktika
na velikobÍlgaski® {ovinizÍm, Sofi®,
1947; T. V., VÍvrhovizmÍt i velikobÍl-
garskite {ovinisti – krepiteli na
bÍlgarskiÔt monarhizÍm, Sofi®, 1947.
O. Iv.
GOLEMOGR^KA PROPAGAN-
DA (XIX – po~. na XX v.) – najsta-
ra i najsilna tu|a nacionalna
propaganda vo Makedonija. Bila
rakovodena od dva centra – Atina
i Carigrad, za dobivawe {to po-
golem broj privrzanici patrijar-
{isti, so cel da se opravdaat gr~-
kite teritorijalni aspiracii
sprema Makedonija. Gr~kata pro-
paganda vo Makedonija poaktivno
zapo~nala da dejstvuva so vospos-
tavuvaweto na gr~kite diplomat-
ski pretstavni{tva vo Makedo-
nija, so otvoraweto na Konzula-
tot na Kralstvoto Grcija vo So-
lun kon krajot na 1834 g. Diplo-
matski pretstavni{tva bile ot-
voreni i vo Kavala, Bitola, Se-
rez i Skopje. Gr~kata propaganda
vo Makedonija se zasilila po
Krimskata vojna i po zasiluvawe-
to na prerodbenskite projavi vo
Makedonija. Vo Carigrad bil
formiran Gr~ki filolo{ki si-
logos za da ja {iri i neguva gr~-
kata pismenost vo osmanliskata
dr`ava (1861). Negovi klonovi
bile otvoreni i vo Makedonija.
Zna~ajna institucija vo {irewe-
to i poddr{kata na gr~kata pro-
paganda vo Makedonija bila Ca-
rigradskata patrijar{ija. Ovaa
institucija vo za{tita na gr~ki-
te interesi sorabotuvala so gr~-
kata vlada. So direktna pomo{
od nea, vo Atina bil formiran
Silogos za {irewe na gr~kata
pismenost (1869), koj, kako i Ca-
rigradskiot, imal svoi klonovi
vo Makedonija. Atinskiot silo-
gos sè do ukinuvaweto $ ispra}al
golema pomo{ na gr~kata propa-
ganda vo Makedonija. Vo aktiv-
nostite na ovaa propaganda u~es-
tvuvale i gr~kite diplomatski
pretstavnici vo Makedonija, koi
naj~esto ja koordinirale aktiv-
nosta na raznite propagandni
zdru`enija i ja raspredeluvale
pomo{ta ispra}ana od gr~kata
dr`ava. Kon krajot na XIX i vo
po~. na XX v. gr~kata propaganda,
osven preku obrazovnite, kultur-
nite i crkovnite institucii, bi-
la {irena i so vooru`eni ~eti,
organizirani od vidni gr~ki po-
liti~ari.
LIT.: Krste Bitoski, Dejnosta na Pela-
goniskata mitropolija 1878–1912, Skop-
je, 1968; istiot, Gr~kata „makedonska
borba#, Skopje, 2001. D. Jov.
GOLEMOSRPSKA PROPAGAN-
DA VO MAKEDONIJA (1844‡
1912). Vladata na Kne`evstvoto
Srbija osnovala Oddelenie za
propaganda (1844), imenuvano
†Tajna dejnost#. Bil formiran
†Odbor za prosveta# (1868) za
propagandna dejnost vo zemjite
pod vlasta na osmanliskata dr`a-
va, zadol`en za otvorawe i dej-
nost na srpski u~ili{ta. Vo vre-
meto na vojnata na Srbija so Tur-
cija (1876‡1878) i po nea srpskata
propagandna dejnost vo Makedo-
nija bila prekinata; malkute srp-
ski u~ili{ta bile zatvoreni, a
srpskite u~iteli bile protera-
ni. †Odborot za prosveta# pres-
tanal da raboti. Po potpi{uva-
weto na preliminarniot Sanste-
fanski miroven dogovor (1878),
od evropskite Golemi sili bilo
barano Makedonija, pretstavuva-
na kako srpska zemja, da se priso-
edini kon Kne`evstvoto Srbija.
Po Berlinskiot kongres srpska-
ta propaganda bila orientirana
kon jug, kon Makedonija, no ne us-
peala da se pozicionira, nasele-
nieto ne go razbiralo srpskiot
jazik. So zaostruvaweto na vnat-
re{nata politi~ka kriza stagni-
ralo i propagandnoto dejstvuva-
we. I vo vremeto na vojnata so
Bugarija (vo esenta na 1886) pro-
pagandata dejnost privremeno
prestanala. Bilo osnovano Dru{t-
voto †Sv. Sava# (1886) vo koe
vlegle site golemosrpski ekspo-
Del na biloto Jakupica
nirani profesori, nau~ni rabot-
nici i drugi agitatori. Srpskata
propaganda ostanala neprifate-
na i imala privremen karakter.
Bile otpe~ateni bukvar (1888) i
~itanka vo Carigrad, Srpski ka-
lendar †Vardar#, a potoa †Go-
lub#, so upotreba na makedonski-
ot jazik, nameneti za propagan-
dnata dejnost vo Makedonija.
Agitatorite na Dru{tvoto †Sv.
Sava# prezele agresivna javna
propaganda, pa otomanskite vlas-
ti im zabranile da dejstvuvaat.
GOLE[NICA G
Rakovodeweto so propagandata go
prezelo Ministerstvo za nadvo-
re{ni raboti preku Politi~ko-
prosvetniot oddel. Srpskite kon-
zuli vo Makedonija (1890-1892)
organizirale osnovawe na prvite
srpski crkovni op{tini. Srbin
(arhimandritot Firmilijan) bil
postaven za administrator na
Skopskata mitropolija (1897).
Potoa zapo~nal oru`en sudir so
bugarskata propaganda (1897). Sr-
bija formirala vooru`ena ~et-
ni~ka organizacija (nare~ena
†Narodna odbrana#) za dejstvuva-
we vo Makedonija (1904), koja so
nasilstva i so terorizirawe go
prisiluvala naselenieto da dek-
larira srpska narodnosna pri-
padnost. Po Mladoturskata revo-
lucija i po vospostavuvaweto par-
lamentaren sistem vo osmanlis-
kata dr`ava (1908), ~etni~kata
organizacija se transformirala
vo legalna srpska politi~ka or-
ganizacija pod imeto Srpska de-
mokratska liga. Organizacijata
barala priznavawe na srpska na-
rodnost vo Makedonija. Pred kra-
jot na 1909 g. Srbija ja zaprela
propagandata vo Solunskiot vi-
laet, propagadnite institucii bi-
le povle~eni i koncentrirani vo
Bitolskiot i vo Skopskiot vila-
et, i so toa ja ome|ila teritorija-
ta na koja pretendirala. Potoa
dejstvuvala reaktiviranata ~et-
ni~ka organizacija.
LIT.: D-r Kliment Xambazovski, Kul-
turno-op{testvenite vrski na Make-
doncite so Srbija vo tekot na XIX vek,
Skopje, 1960; Manol Pandevski, Srpskata
propagandno-politi~ka organizacija,
vo: Politi~kite partii i organizacii vo
Makedonija (1908–1912), Skopje, 1965.
M. Min.
GOLE[NICA – srednovisoka
planina {to se nao|a vo sredi{-
niot del na RM. Vsu{nost mu pri-
pa|a na isto~niot del od masivot
Jakupica, no od nego e morfolo{-
ki odvoena. Se nao|a pome|u gor-
nite delovi od re~nite dolini na
Kadina Reka i Topolka, so pravec
na protegawe zapad–istok. Zafa-
}a povr{ina od 197 km². Najviso-
ki to~ki se vrvovite Lisec (1.934
m) i Sipi~an (1.789 m). Samoto
ime ni poka`uva deka e siroma{-
na so {umi, odnosno deka e obes-
377
G GOLI
{umena, {to pridoneslo da se
razvie intenzivna recentna ero-
zija. Taa e potpomognata i so go-
lemite nakloni koi se karakte-
risti~ni za severnite i ju`nite
padini. T. And.
Logorot Goli Otok, na istoimeniot ostrov
GOLI OTOK – eden od zatvorite
za politi~ki zatvorenici vo pe-
riodot na sudirot na KPJ so KP
SSSR {to funkcioniral po do-
nesuvaweto na Rezolucijata na
Informbiroto (1948) sè do 1955 g.
Prvite kazneti lica bile prime-
ni na 6. VII 1949 g. Vo ovoj logor
izdr`uvale kazna i golem broj po-
liti~ki zatvorenici od Makedo-
nija. Ne e utvrdeno kolku Make-
donci nastradale vo vremeto na
IB. Spored eden izvor (od 1958),
vo NRM bile registrirani 1.651
informbirovci, spored drug (od
1993) ‡ na Goli Otok prestojuvale
820 Makedonci, a spored tret (od
1990), vkupno kazneti i osudeni
lica za IB bile 888 Makedonci,
ili 0,09% od vkupniot broj na na-
selenieto vo Makedonija. Najgo-
lemiot broj od uapsenite bile od
Veles, Prilep, Bitola i nivnite
okolii. Na Goli Otok bile zatvo-
reni i represirani i pratenici –
~lenovi na Prvoto, Vtoroto i
Tretoto zasedanie na ASNOM
(Panko Bra{narov, Venko Mar-
kovski, Petre Piruze, Kiril
Petru{ev, ]emal Agoli, Blagoja
Haxi Panzov, Genadi Le{ko, Mi-
no Bogdanov, Vasil Kalajxiski,
Nikola Vra`alski, Mikre Anas-
tasov, Nexat Agoli, Ilija Mit-
revski, Trajko Cvetanov, Ilija
Bo`inovski, Milan Stefanov i
\or|i Vasilev). Zatvoreni bile
u~esnici vo NOB, prvoborci,
~lenovi na KPJ pred vojnata, is-
taknati voeni rakovoditeli. Vo
pogled na apsewata, Makedonija
procentualno se nao|ala na ~et-
vrtoto mesto vo Jugoslavija.
IZV.: Dim~e Naj~evski, Golooto~ki sve-
do{tva, Skopje, 1999.
LIT.: Dragan MarkoviÊ, Josip Broz i Go-
li Otok, Beograd, 1990; Dragi{a Urda-
revski, Goli Otok, Skopje, 1999; Stavre
378
Xikov, Makedonija vo komunisti~kiot
triagolnik, Skopje, 1993. \. Malk.
GOLINI – obes{umeni, potpol-
no goli ili slabo obrasnati
{umski zemji{ta, nastanati so
uni{tuvawe na {umite. Istovre-
meno pretstavuvaat porojni pod-
ra~ja, od kade poroite go zagrozu-
vaat drugiot `ivoten i proizvo-
den prostor. Po Vtorata svetska
vojna Makedonija nasledi 337.217
ha golini ili 31.7% od vkupnata
{umska povr{ina, grupirani vo
tri geografski podra~ja i vo 12
reoni:
Geografski Broj na reoni Povr{ina ha %
podra~ja
1. Centralen reon 4 169.468
2. Zapaden reon 6 97.017
3. Isto~en reon 2 70.732
Vo prvite dve decenii po Vtorata
svetska vojna makedonskoto {u-
marstvo be{e zafateno so organi-
zirawe razni {umski aktivnosti
so cel da se iskoristuvaat {umi-
te, za nivno odgleduvawe i za{ti-
ta i ne be{e vo sostojba da se anga-
`ira i okolu golinite. Radikalen
presvrt nastana od 1970 g., po for-
miraweto na Republi~kiot fond
za po{umuvawe na golinite (od
1974 g. Sovet), koj izgotvi Dolgo-
ro~na programa za melioracija na
golinite za periodot 1971–1991 g.,
vo koj za po{umuvawe bea predvi-
deni 94.000 ha. Za realizacija na
ovaa programa bea napraveni i
drugi podgotovki vo organizacija-
ta na rabotata, osovremenuvaweto
na proizvodstvoto na sadniot ma-
terijal (kontejnerski sistemi),
nabavkata i upotrebata na sovre-
mena mehanizacija i dr. Planot
be{e ispolnet so 260%. Po zavr-
{uvaweto na Programata, Fondot
se rasformira, a so toa akcijata
za po{umuvawe zamre. Problemot
so golinite vo RM i ponatamu e
prisuten. Al. And.
Ivan Gologanov: faksimil od naslovot
i edna stranica od „Veda slovena“
GOLOGANOV (IKONOMOVI^),
Ivan (Jovan) Popiliev (s. Trlis,
Nevrokopsko, 1839 ‡ s. Kru{ovo,
Demirhisarsko, Pirinskiot del
na Makedonija, 1895) ‡ u~itel i
mistifikator-avtor na okolu
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
30.000 stiha vo duhot na makedon-
skata narodna poezija. Bil u~i-
tel vo rodnoto selo, vo Kru{evo
i izvesno vreme pisar vo man.
†Sv. Jovan Prete~a# kaj Serez.
Bil aktiven u~esnik vo crkovna-
ta i kulturno-prosvetnata borba
za upotreba na makedonskiot ja-
zik vo bogoslu`bata i vo u~i-
li{tata. Za folkloristot i et-
nograf Stefan Verkovi} sobi-
ral folkloren materijal (1865‡
1893) i pritoa kako narodni gi
liferuval i svoite avtorski sti-
hovi kako bo`em stari narodni
pesni od prethristijanskoto vre-
me. Taka se pojavile negovite li-
teraturni mistifikacii †Veda
50,3 Slovena#. J. Gologanov podocna
28,8 se iselil vo Carigrad (1894).
20,9 BIBL.: Veda Slovena, tom prvi, Belgrad,
1874, tom vtori, Petrograd, 1881.
LIT.: Dragan Todorovski, Veda Slovena,
Skopje, 1965 (doktorska disertacija),
Skopje, 1979. S. Ml.
Zbigwev
Golomb
GOLOMB, Zbigwev (Zbigniew Go-
—,b) (Novi Targ, Polska, 24. III 1923
– ^ikago, SAD, 24. III 1994) – pol-
ski i amerikanski lingvist, indo-
evropeist, balkanist, slavist-ma-
kedonist. Po odbranata na magis-
terskata disertacija na Polskiot
univerzitet vo Vroclav (1947) i
doktoratot na Jagelowskiot uni-
verzitet vo Krakov (1958), bil pro-
fesor po slovenska lingvistika na
Katoli~kiot univerzitet vo Lub-
lin (1952&1954) i na Slavisti~kiot
institut na PAN vo Var{ava
(1955&1961, potoa profesor po slo-
venska lingvistika na Univerzi-
tetot vo ^ikago, SAD, do penzioni-
raweto (1962&1993). ^len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (1972).
Interesot kon makedonskiot jazik
mu go svrtel polskiot makedonist
M. Malecki, bil blizok sorabot-
nik na B. Koneski i B. Vidoeski,
vr{el lingvisti~ki i dijalekto-
lo{ki istra`uvawa vo Makedoni-
ja i u~estvuval na makedonisti~ki
nau~ni sobiri. Bil mentor na prva-
ta doktorska disertacija od make-
donistikata vo SAD odbraneta od
V. Fridman i objavil pogolem broj
monografski i drugi istra`uvawa
od oblasta na makedonistikata i
balkanistikata.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BIBL.: Knigi: Conditionalis typu ba—ka–skiego
w po—udniowos—owia–skich, Kraków, 1964; The
Arumanian Dialect of Kruševo in SR Macedonia,
SFR Yugoslavia, Skopje, 1984; The Origins of
the Slavs: A Linguist’s View, Columbus, 1992; sta-
tii: Dwie gvary macedo–skie (Suche i Wisoka w
Solunskiem), „Sprawozdania PAU#, 2, 1953, 77-
81; Funkcja syntaktyczna proklitiki zaimkowej w
gwarach macedo–skich, „Lingua Posnaniensis”,
4, 1953, 277-291; Stanowisko j[zyka macedo–-
skiego wsród j[zyków po—udniowo-s—owia–skich,
Sprawozdania Instytutu J[zykoznawatva Uniwer-
sytetu Jagiello–skiego, Kraków, 1954, 257-260;
Funkcja syntaktyczna partyku—y da w j[zykach po—
udniowo-s—owia–skich, „Biuletyn Polskiego To-
warzistwa J[zykoznawczego#, 13, 1954, 67-92; Z
fonologii gwar Bogda–ska (na tle ogólnomace-
do–skim), „Studia z filologii polskiej i s—owia–-
skiej#, 1,1955, 289-333; The Conception of „Iso-
grammatizm#, „Biuletyn Polskiego Towarzistwa
J[zykoznawczego#, 15, 1956, 3-12; H. Lint, A
Grammer of the Macedonian Literary Language,
„Rocznik Slawistyczny#, 18, Kraków, 1956, 111-
119; Za nekolku sli~nosti me|u polskite
i makedonskite govori, „Makedonski ja-
zik#, 8, Skopje, 1957, 129-135; Nekolku be-
le{ki za palatalizacijata na soglaskite
vo makedonskiot jazik, „Makedonski jazik#,
9,1958,1-15; Geneti~ki vrski me|u karpat-
skata i balkanskata sto~arska termino-
logija i ulogata na slovenskiot element
vo ova podra~je, „Makedonski jazik#, 10,
1959, 19-50; The Influence of Turkish upon the
Macedonian Slavonic Dialects, „Folia Orientalia#,
1, 1959, 26-45; Some Arumanian-Macedonian Iso-
grammatisms and the Social Background of Their
Development, „Word#, 15/3, 1959, 415-435; Dva
makedonski govora (na Suhoi Visoka vo So-
lunsko), I, „Makedonski jazik#, 11-12, 1961,
113-182; Nowomacedo–ski typ perfectum ze s—
owem imam/sum, „Zeszyty Naukowe Uniwersytetu
Jagiello–skiego: Prace J[zykoznawcze#, 4, 1961,
321-325; Szkic dialektu Arumanów macedo–skich,
„Zeszyty Naukowe Uniwesitetu Jagiello–skiego:
Prace J[zykoznawcze#, 4, 1961, 75-200; Uwagi nad
histori, j[zyka macedo–skiego, Sprowozdania
Komisji S—owianoznawstwa Oddzialu PAN w
Krakowie, Kraków,1961, 138-139; „Balkanisms#
in te South-Slavic Languages, „Slavic and East
European Journal#, 6/2, 1962, 38-42; Dva make-
donski govora (na Suho i Visoka vo Solun-
sko), II, „Makedonski jazik#, 13-14, 1963, 173-
276; The Problem of Verbal Moods in Slavics Lan-
guages, IJSLP, 8, 1964,1-36; Etnogenezata na
Slovenite vo svetlinata na lingvistika-
ta, I, „Makedonski jazik#, 19, 1968, 5-20; Za
„mehanizmot# na slovensko-romanskite
odnosi na Balkanskiot Poluostrov, „Ma-
kedonski jazik#, 21, 1970, 5-18; Zna~eweto
na makedonskiot jazik vo balkanisti~ki-
te studii, zb.: Pristapni predavawa, pri-
lozi i bibliografija, Skopje, 1974, 37-43;
Strukturalna sporedba na eden vla{ki i
makedonski tekst, „Prilozi#, OLLN
MANU, 5/2, 1974, 35-40; On the Mechanism of
Slavic-Romanian Linguistic Interference in the
Balkans, zb.: Bulgaria, Past and Present: Studies
in History, Literature, Economics, Music, Socio-
logy, Folklor & Linguistics, Columbus, 1976, 296-
309; Makedonsko-vla{ki leksi~ki izedna-
~uvawa kako primer na centralnobalkan-
skata kulturna zaednica, „Makedonski ja-
zik#, 32-33, 1982, 137-146; Konstrukciite
so ima i glagolskata pridavka vo makedon-
skiot i vla{kiot jazik, zb.: Nau~na dis-
kusija na Seminarot za makedonski jazik,
literatura i kultura, 2, Skopje, 1983, 1-12;
South Slavic da+Indicative in Conditional Clauses
and its General Linguistic Implications, zb.: Papers
for the V. Congress of Southeast European Studies,
Columbus, 1984, 170-198; Razmisluvawa za
supstancijalnite i formalnite obele`ja
na slovenskite jazici, „Prilozi#, OLLN
MANU, 12/1, 1987, 39-56; The First Slavs in
Greece, „Prilozi#, OLLN MANU, 14/2,
1989,5-46; Jazikot na prvite Sloveni vo
Grcija i istorijata na makedonskiot ja-
zik (Nekolku bele{ki vo vrska so raboti-
te na Vasmer i Malingudis), „Makedonski
jazik#, 40-41, 1990, 115-128; Lehr-Splawi–ski re-
divivus versusque: Pochodzenie i praojczyzna Slo-
wian w slavistice ostatnich lat czterdziestu, „Roc-
znik Slawistyczny#, 47, 1991, 123-140; Etni~-
ka pozadina i vnatre{en lingvisti~ki me-
hanizam na takanare~enata „balkaniza-
cija# na makedonskiot jazik, zb.: Studies in
Macedonian Language and Culture, Ann Arbor,
1995, 49-66; Pra{aweto na staroslovenski-
ot prevod na O~e Na{ i negovite teolo{-
ki implikacii, zb.: Studii za makedonskiot
jazik, literatura i kultura, Skopje, 1996,
27-32; The Ethnic Background and Internal Lin-
guistic Mechanism of the So-Called Balkanization
of Macedonian, „Balkanistica#, 10, 1997, 13-19.
LIT.: B. Vidoeski, Zbigniew Gol,b (1923–1994),
„Slavia Meridionalis#, 2, Warszawa, 1999, 191-194;
Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Lek-
sikon na stranski makedonisti XX i XXI
vek, Skopje, 2008, 26-28. Bl. R.
GOLOSEMENI DRVNI VIDO-
VI (klasa Gymnospermae) – drvja,
poretko grmu{ki, filogenetski
postari (mezozoik) od pokrieno-
semenite. Vo aktuelnata zemjina
flora, ostanati se samo okolu
800 vida. Zaedni~ki karakteris-
tiki im se: monopodijalen rast,
drvo izgradeno od traheidi (nema
trahei), ednopolovi rasplodni
organi, ednodomno ili dvodomno
rasporedeni, semeniot zametok e
otkrien (gol) vo pazuvata na
plodnata lu{pa, anemofilni. Vo
slednata tabela, daden e pregled
na golosemenite vidovi od koj se
gleda deka se najbrojni iglolis-
nite (okolu 600 vida). Vo RM go-
losemenite se prirodno zastape-
ni so 15 vida.
LIT.: K. R. Sporn, The morphology of Gymnos-
perms, London, 1965. Al. And.
Klasa GOLOSEMENI (Gymnospermae)
Potklasa Red
Pteridospermidae – –
Phyllospermidae Cycadales
Chlamidospermidae Welwitschiidae
Gnetidae
Ephedrales
Stachiospermidae Gingkoales
Confierales
(iglolisni)
GOLTAK, GOLEM (Limax maxi-
mus L.) – najkrupen pretstavnik
od golite pol`avi. Dolg e 12-15
sm. @ivee vo blizina na ~ove~-
ki naselbi i vo {umi. Se sre}a-
va pod kamewa, {tici, stebla,
vo podrumi ili pod {umska ste-
la. Se hrani so rastenija i gabi.
GOP^EVI] G
Poznat e kako {tetnik na gra-
dinarskite kulturi. Vo Make-
donija e {iroko rasprostranet
vid.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
GOLUBOVSKI, Dimitrie (Skop-
je, 15. H 1945) – arhitekt. Diplo-
miral na Arhitektonsko-grade`-
niot fakultet, Arhitektonski
oddel vo Skopje (1971). Kratko
vreme po diplomiraweto rabotel
vo Gradskiot zavod za urbanizam
i arhitektura vo Skopje. Istata
godina e izbran za asistent, a po-
toa i vo drugite nastavni~ki zva-
wa. Redoven profesor e po pred-
metot Osnovi na proektirawe
(od 1998). Osven so pedago{ka, se
zanimava i so nau~noistra`uva~-
ka rabota, so osoben interes vo
prou~uvaweto na tradicionalni-
te gradski strukturi – maala i
nivnata rehabilitacija. Se zani-
mava i so arhitektonsko proekti-
rawe. U~estvuva i na anonimni
arhitektonsko-urbanisti~ki
konkursi. Objavil pove}e kriti-
ki i esei za arhitekturata vo
stru~nite spisanija „Informa-
tor A# i „Ar{in#.
BIBL.: Metodologija na proektniot
proces, Zbornik na Arhitektonskiot fa-
kultet, 3, Skopje, 1979, 195-212. Kr. T.
GON^AROV, Vasilie (Var{ava,
1. II 1905 – Skopje, 1962) – vonr.
prof. na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje, Grade`en oddel (1959–
1962) po predmetite proektirawe
i gradewe pati{ta i organizaci-
Familija Pretstavnici
izumreni
Cycadaceae 9 roda, 16 vida
Welwitschiaceae 1 rod so 1 vid
Gnetaceae 1 rod, pove}e vidovi
Ephedraceae 1 rod so 42 vida
vo Makedonija 2 avtohtoni
Gingkoaceae 1 rod so 1 vid, terc. relikt
Araucariaceae 2 roda so 30 vida
Cephalotaxaceae 1 rod so 5 vida
Podocarpaceae 3 roda, 100 vida
Taxodiaceae 10 roda, pove}e vidovi
Taxaceae 4 roda, pove}e vidovi
vo Makedonija 1 avtohton
Pinaceae 7 roda, 240 vida
vo Makedonija 7 avtohtoni
Cupressaceae 6 roda, 100 vida
vo Makedonija 5 avtohtoni
ja i mehanizacija vo grade`ni{-
tvoto. Diplomiral na Tehni~ki-
ot fakultet vo Zagreb. Toj e av-
tor na u~ebnici za dvata predme-
ta {to gi predaval. Q. T.
GOP^EVI], Spiridon (Trst,
1855 ‡ Viena, 1936) – srpski bro-
dosopstvenik, etnograf, istori-
379
G GORAZD
~ar, patopisec i publicist. Kako
dobrovolec bil u~esnik vo Her-
cegovskoto vostanie (1875) i vo
Crnogorsko-turskata vojna (1876),
a potoa stapil vo srpska diplo-
matska slu`ba kako ata{e vo
Berlin (1886‡1887) i vo Viena
(1887‡1890). Avtor e na pove}e
publicisti~ki dela od sovreme-
nata balkanska istorija, se zani-
maval so astronomija (od 1893),
pi{uval romani, drami, noveli i
pesni. Kako istori~ar i publi-
cist, objavil golem broj dela na
germanski jazik, no poradi nedos-
tigot na soodvetno stru~no obra-
zovanie, nema kriti~ki metod vo
istra`uvaweto i tie bile sfa}a-
ni kako izraz na golemosrpskata
propaganda. Vo nedostig na drugi
izvorni materijali, negovite
knigi na vremeto bile koristeni
kako istoriski izvor i za etnog-
rafijata na Makedonija.
BIBL.: Makedonien und Aust-Serbien, Wien,
1889; Makedonija. Etnografski odnosi
Makedonije i Stare Srbije, Beograd,
1889; Makedonija i Stara Srbija, Beog-
rad, 1890; Istina o Makedoniji, Beograd,
1890; Albanija i wena liga, Novi Sad,
1893. S. Ml.
Kirilo-Metodieviot u~enik Gorazd, freska od
Slivni~kiot manastir (1606/07)
GORAZD (Moravija, IX v.) – Ki-
rilo-Metodiev u~enik i sloven-
ski ramnoapostol od redot na
hristijanskite svetiteli „Sed-
mo~islenici“. Pred smrtta sv.
Metodij go nazna~il za svoj arhi-
episkopski naslednik vo Mora-
vija, izbran me|u 200-te poistak-
nati u~enici-sve{tenici, |akoni
i pod|akoni. Go znael slovenski-
ot, no gi znael i gr~kiot i latin-
skiot jazik. Po smrtta na sv. Me-
todij ne bil prifaten za arhie-
piskopski naslednik, pa zaedno
so sv. Kliment, sv. Naum, Angela-
rij, Sava i so drugite poistakna-
ti Kirilo-Metodievi u~enici
bil progonet od Moravija. Ima
380
pretpostavki deka po 885 g. oti-
{ol vo Ju`na Polska i deka po-
docna bil episkop vo Krakov, ka-
ko i deka do{ol vo gradot Berat
(dene{na Albanija) i tamu osno-
val manastir. Vo crkvata „Sv. De-
va Marija“ ima specijalno mesto
so mo{ti, na ~ij{to natpis stoi
deka tuka se mo{tite na Sedmo-
~islenicite, me|u koi i na Go-
razd. Negoviot kult e odrazen
glavno vo kni`evnata i vo likov-
nata tradicija, izrazen zaedno so
Sedmo~islenicite vo slu`bite i
vo fresko`ivopisite.
IZV.: Op{irnoto `itie za sv. Metodij,
{to mu se pripi{uva na sv. Kliment Oh-
ridski; Gr~kata Slu`ba za Sedmo~isleni-
cite, Moskopole, 1742; Boriloviot sino-
dik; Po~aevskiot prepis na traktatot Za
bukvite od Crnorizec Hrabar, i dr.
LIT.: J. Bel~ovski, Sporedben osvrt kon de-
loto na u~enicite od sv. Kiril i Metodij:
svetite ‡ Naum, Kliment, Gorazd, Angela-
rij i Sava, zb.: Sveti Naum Ohridski – `ivot
i delo, Skopje, 2006, 121‡124; Cv. Grozdanov,
Portreti na svetitelite od Makedonija
od IX‡XVIII vek, Skopje, 1983, 113‡124; V. Po-
gorelov, Sv. Cyril, sv. Metod a Gorazd, ich ~innost a
puvod, Sbornik literarno-vedeského odboru spol-
ku sv. Vojtecha, Trnava, 3, 1936, 1‡2, p. 7‡36; D.
Kalev, Sv. Gorazd slav/nski prosvetitel,
Sofi/, 1970. I. Vel.
GORAZD, mitropolit (Bogoqub
Dimitrievski) (s. Strezovce,
Kumanovsko, 21. IX 1936) – arhie-
rej na Makedonskata pravoslavna
crkva. Zavr{il Bogoslovija vo
manastirot Rakovica (kaj Bel-
grad) i Bogoslovski fakultet vo
Belgrad (1964). Bil slu`benik
vo Makedonskata arhiepiskopi-
ja, a potoa parohiski sve{tenik
vo crkvite „Sv. Petka# i „Sv.
\or|i#, Krivi Dol. Na 26. VII
1977 g. bil zamona{en i hiroto-
nosan za episkop tiveriopolski.
Administriral so Prespansko-
pelagoniskata, Zletovsko-stru-
mi~kata i [tipskata eparhija
(1979– 1986), bil Strumi~ki mit-
ropolit (1989–1994) i ja rakovo-
del Evropskata makedonska pra-
voslavna eparhija (1995–2006).
Mitropolit
Gorazd
Vo 2006 g. e penzioniran i ja za-
dr`uva titulata porane{en mit-
ropolit evropski.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
je, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Oh-
ridski i Makedonski, Skopje, 2000.
Rat. Gr.
GORANI (TORBE[I, NA[IN-
CI) ‡ etni~ka grupa na islami-
zirano makedonsko naselenie,
rasporedeno vo selski naselbi vo
etnografskiot predel Gora {to
pretstavuva
`upa okru`e-
na so najviso-
kite vrvovi
na [ar Pla-
nina, Korab i
Koritnik vo
gorniot tek
na r. Quma.
Narodnoto
ime Gora se
odnesuva za
jugozapadni-
ot visok i br-
dovit del, od-
voen od Ma- Mom~e od Gora
kedonija so vo narodna nosija
makedonsko-kosovskata granica.
Goranski sela na kosovskata
strana se: Ba}ka, Brod, Vrani{-
ta, Globo~ica, Dikance, Draga{,
Zli Potok, Golem Krstec, Mal
Krstec, Kru{evo, Kukaqane,
Le{tane, Qubovi{te, Mlike,
Or}u{a, Rade{a, Rap~e, Resteli-
ca i Zrze. Na makedonskata stra-
na, na padinite na Rudoka na po-
lo{kata strana jugozapadno od
Tetovo se nao|aat dvete goranski
sela Urvi~ i Jelovjane.
Maj~in jazik im e makedonskiot,
so osobenosti na zapadnite peri-
ferni govori od centralnoto di-
jalektno podra~je, povrzani so
makedonskite govori na makedon-
sko-albanskoto pograni~je na ce-
liot prostor od Korab do Jabla-
nica. Goranskiot govor so nekoi
crti e povrzan so zapadnite peri-
ferni govori vo nasokata: Gosti-
var–Reka–Debar–Struga–Ohrid.
Toj se formiral na po{irokiot
prostor vo slivot na rekata Qu-
ma i vo dolinata na dvata Drima,
a od jug neposredno grani~el so
debarskata grupa govori. Vo taa
smisla postoi kulturna i etni~-
ka povrzanost na Makedoncite od
ovie prostori od dvete konfesii.
Po religija se od sunitskiot is-
lam, a narodnata religija im e so
`ivi ostatoci od prethristijan-
skiot, hristijanskiot i islam-
skiot period.
Domorodnoto hristijansko make-
donsko naselenie na ovaa terito-
rija bilo izlo`eno na vtoriot
intenziven bran od procesot na
islamizacijata na Zapadniot
Balkan vo turskiot period (XVII,
XVIII i XIX v.). Spored genezata
na govorot, goranskoto naselenie
bilo rasporedeno na po{irok
prostor vo slivot na rekata Qu-
ma i vo dolinata na dvata Drima,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
a od jug neposredno grani~elo so
debarskata etni~ka grupa. Pod
pritisok na albanskiot etni~ki
element, {to bil vo ekspanzija,
osobeno kon krajot na XVII i vo
tekot na XVIII i XIX v., po~nale
da se stesnuvaat granicite na go-
ranskiot govor, so pomestuvawe
ili asimilacija na del od goran-
skoto naselenie. So procesot na
albanizacijata na sosedniot et-
nografski predel Gorna Reka bi-
le prekinati kulturnite vrski
na Goranite so makedonskoto na-
selenie po dolinata na rekata Ra-
dika. Deka pred kriti~nite peri-
odi postoel kontinuitet vo ovaa
smisla svedo~at mnogubrojnite
toponimi po dolinata na Quma i
Crn Drim (Bela, Belova, Belica,
Bistrica, Borovjani, Vele{ta,
Galica i dr.). Pokraj makedon-
skoto torbe{ko naselenie, vo Go-
ra `ivee i albansko naselenie so
maj~in albanski jazik vo enklava-
ta [ainovec.
Administrativnata pripadnost
na Gora do skoro vo sostav na te-
ritorijata na Srbija (po Balkan-
skite i po Prvata svetska vojna),
pretstavuva konstanta vo pogled
na planiranata dr`avna progra-
ma za odnaroduvawe na Goranite
i za predizvikuvawe srpsko, a vo
posledno vreme albansko etni~ko
~uvstvo, osobeno preku adminis-
trativnite i obrazovnite insti-
tucii, vo koi obrazovniot proces
se odviva{e na srpski jazik, a se-
ga na „bosanski“. Od druga strana,
Goranite {to ostanale od druga-
ta strana na albansko-srpskata
granica porano bile onevozmo-
`eni da kontaktiraat so svoite
bliski i so rodninite na srpska-
ta i na makedonskata teritorija,
osobeno vo periodot na Enver
Oxa, koga se sproveduvala plani-
rana albanska dr`avna programa
za odnaroduvawe na Goranite i za
predizvikuvawe albansko etni~-
ko ~uvstvo preku obrazovniot
proces {to se odvival na alban-
ski jazik i preku administrativ-
nite institucii, so promena na
imiwata/prezimiwata vo alban-
ska forma, itn. Ovaa situacija na
kulturna diskriminacija trae{e
do vojnata vo 1999 g., koga nastana
silen proces na emigracija. Se-
pak, i vo novite uslovi na Repub-
lika Kosovo (2008), doma{niot
bit na Goranite se odr`uva vo go-
vorot, narodnata religija, fol-
klorot i drugite formi na lo-
kalnata goranska etni~ka kul-
tura.
IZV.: Turski dokumenti za istorijata
na makedonskiot narod. Op{irni popis-
ni defteri od XV vek, II, Skopje, 1973; III,
Skopje, 1976.
LIT.: Milisav Lutovac, Gora i Opoqe,
„Srpski etnografski zbornik“, LXIX, Na-
seqa i poreklo stanovni{tva, kw. 35,
SAN, Beograd, 1955; Bla`e Ristovski,
Kon prou~uvaweto na narodnata poezija
na Goranite, „Makedonski folklor“, II,
3-4, Skopje, 1969, 137‡157; Bo`idar Vido-
eski, Dijalektite na makedonskiot ja-
zik, I, Skopje, 1998, 311‡313; Nazif Dokle,
Goranski narodni pesni, „Patrija“, Skop-
je, 2000; Mehmet Hoxha, Gora dhe Goranet -
Veshtrim fizik, historik dhe etnokulturor, Tirane,
2002; Aneta Svetieva, Politizacija na
etni~kiot identitet na Torbe{ite
(„Na{incite“), „EtnoAntropoZum“, br.
4, Skopje, 2004.
Katerina
Gora~inova
GORA^INOVA, Katerina Do-
neva (Skopje, 29. V 1962) ‡ farma-
cevt, redoven prof. na Farm. f.
vo Skopje, rakovoditel na Insti-
tutot po farmacevtska tehnolo-
gija. Ima objaveno nad 70 nau~ni
i stru~ni truda i nad 30 soop{te-
nija na simpoziumi i kongresi vo
i nadvor od zemjata. Rakovoditel
i u~esnik na nau~noistra`uva~-
ki proekti. Avtor na edno pogla-
vije vo „Farmakoterapiski pri-
ra~nik#. L. P.-T.
GORE[NICI (^URUCI) ‡ hris-
tijanski pravoslavni praznici
posveteni na svetite ma~enici
Kirik i Julita (28/15 juli), sve-
tiot sve{tenoma~enik Antino-
gen i negovite 10 u~enici (29/16
juli) i svetata velikoma~enica
Marina, vo narodot popoznata ka-
ko Ognena Marija (30/17 juli). Se
pa|aat vo najtopliot period od
godinata i se praznuvaat tri de-
na, kako {to se veli, „za od ogan#.
Imenuvani se spored ogan ‡ gore-
we i ~ur ili ~ad ‡ ~urewe ili ~a-
dewe na ogan. Se veruva deka onoj
{to }e raboti vo tekot na ovie
denovi }e strada od ogan.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a,
Skopje, 1983; istiot, Makedonski prazni-
ci, Skopje, 2000. M. Kit.
GORNIK, Rudolf (Sremska Mit-
rovica, Vojvodina, 1. IV 1898 –
Zagreb, 19. II 1980) ‡ in`ener-ag-
ronom, osnovopolo`nik na tutun-
skata nauka vo RM i vo Jugoslavija,
posebno vo oblasta na selekcijata.
Diplomiral na Zemjodelskiot
fakultet vo Praga (1923). Zaedno
so drugi kolegi, pred Upravata na
dr`avnite monopoli go iniciral
otvoraweto na prvata eks-
perimentalna stanica za podob-
ruvawe na kvalitetot na tutunot
GORNICA G
An. Sv.
Rudolf
Gornik
vo Prilep. Ministerstvoto ja
prifatilo inicijativata i bila
otvorena prvata balkanska Tu-
tunska opitna stanica vo Prilep
(1924), na koja{to stanal upravnik
(1928), a koga taa prerasnala vo
Institut za tutun (1936) stanal i
negov direktor (1936‡ 1939).
Potoa zaminal za na~alnik na
Dr`avniot monopol za tutun vo
Belgrad. Po Osloboduvaweto pak
bil direktor na Tutunskiot
institut vo Prilep (1946–1954), a
potoa rabotniot vek go zavr{il
kako direktor na Tutunskiot in-
stitut vo Zagreb. Dal osoben pri-
dones vo osovremenuvaweto na tu-
tunskoto proizvodstvo i vo istra-
`uvaweto na novi sorti podobni
za makedonskoto podnebje. Kako
rezultat na taa nau~noistra`u-
va~ka rabota bile dobieni novite
(sega dominantni) sorti orien-
talen tutun „Prilep 10-3/2“,
„Prilep 12-2/1“, „Jaka-kire~iler
7-4/2“ i „Otqa“. Isto taka, se za-
nimaval i so introdukcija na novi
sorti tutun od tipot „Virxinija“
i sozdal pove}e hibridni sorti
otporni na peronosporata na
tutunot. Avtor e na nad 60 nau~ni
i stru~ni trudovi od oblasta na
selekcijata, odgleduvaweto,
proizvodstvoto i prerabotkata na
tutunot. Izbran e za ~len na
MANU nadvor od rabotniot sos-
tav (25. XII 1979). Za negovite zas-
lugi za tutunoproizvodstvoto vo
Prilep, proglasen e za po~esen
gra|anin na gradot.
BIBL.: Oplemewivawe duvana, Prilep,
1973.
LIT.: „Bilten“ na MANU, VI/2, Skopje,
1979; T(a~ko) L(okvenec), Rudolf Gornik
be{e omilen stru~wak i ~ovek. Se}avawe
na osnovopolo`nikot na tutunskata
nauka vo Prilep. „Nova Makedonija“,
XXXVI, 11886, Skopje, 26. II 1980, 6; In
memoriam. Gornik in`. Rudolf, „Tutun“,
1-2, Prilep, 1980; Letopis na MANU,
Skopje, 1980. S. Ml.
GORNICA (Pyrus amygdaliformis
Vill., fam. Rosaceae) – grmu{ka ili
malo listopadno drvo so bodlivi
letorasti, raste vo Ju`na Evropa
i vo Zapadna Azija. Listovite se
jaj~esto izdol`eni, odozdola si-
vozeleni, vlaknesti. Cvetovite
se beli, plodovite sitni, trka-
lezni, `oltokafeavi kru{ki, bo-
381
G GORNO
gati so sklerenhimski kletki i
so tanin. Termofilen i kserofi-
len vid, so op{ta rasprostrane-
tost vo RM, na topli i suvi sta-
ni{ta. Al. And.
Ku}ata vo Gorno Vranovci vo koja be{e nape~aten
prviot broj na vesnikot „Nova Makedonija“ (29. X 1944)
GORNO VRANOVCI – selo vo
Vele{ko. Se nao|a na isto~nite
padini na planinata Gole{nica
na nadmorska viso~ina od okolu
700 m. So Veles, po dolinata na r.
Topolka, e povrzano so lokalen
asfalten pat. Do sredinata na
HH v. bilo najgolema selska na-
selba vo Vele{kata okolija. Vo
1953 g. vo nego `iveele 3.847 `.
Vo slednite nekolku godini go-
lem del od ova islamizirano na-
selenie se iseluva vo Turcija, ta-
S. Gorno Vranovci
ka {to brojot na `itelite zapo~-
nuva da opa|a i vo 2002 g. ovde `i-
veele samo 199 `. Od niv 189 `.
ve}e bile Albanci, 9 `. Turci i
samo eden deklariran kako Make-
donec. Naselenieto se zanimava
glavno so sto~arstvo. Vo istori-
jata e poznato selo od NOB. Ku-
}ite vo koi prestojuvale ~leno-
vite na Prezidiumot na ASNOM
se staveni pod za{tita na zako-
not, a vo edna od niv na 29 oktom-
vri 1944 g. bil otpe~aten prviot
broj na vesnikot „Nova Makedo-
nija#. Al. St.
GORNOXUMAJSKI VOSTA-
NI^KI ODRED (1923) – vooru-
`en odred vo Septemvriskoto
vostanie vo Pirinskiot del na
Makedonija. Odredot (120 vosta-
nici – u~iteli, selani, rabotni-
ci, slu`benici, zanaet~ii) pod
komanda na gimnaziskiot profe-
sor Aleksi Veli~kov se upatil
da dejstvuva vo Razlo{ko, kade
382
{to vostanicite go oslobodile
gr. Mehomija i bila vospostavena
rabotni~ko-selska vlast. Na pat
za Razlo{ko Odredot bil napad-
nat od ~etni~kite odredi na
VMRO i od armiski i policiski
sili i mu bile naneseni golemi
zagubi. Desetkuvan, Odredot pri-
stignal vo Razlo{ko (26. IX), ka-
de {to bil rasformiran, bidej}i
tamo{nite vostanici bile pora-
zeni i prisileni da im se preda-
dat na ~etni~kite sili na VMRO,
predvodeni od Aleko Vasilev-
Pa{ata.
LIT.: Georgi V. Dimitrov, SeptemvriŸ-
skoto vÍstanie v Blagoevgradski okrÍg,
Blagoevgrad, 1970. V. Jot.
GORNOXUMAJSKI PARTI-
ZANSKI ODRED „NIKOLA
KALAP^IEV“ vo Pirinskiot
del na Makedonija (V 1943–VIII
1944) – partizanska edinica for-
mirana (1941) od partizani i no-
vopristignati borci od Gornoxu-
majsko (ok. 50), so komandant Ar-
so Pandurski i politi~ki kome-
sar Stojne Lisijski. Dejstvuval
vo reonot na planinite Rila i
Pirin. Kon krajot na 1943 g. bil
podelen na dva dela: edniot del
dejstvuval na desnata strana na r.
Struma za da vospostavi vrski so
partizanskite edinici od Var-
darskiot del na Makedonija. Vo
borbata kaj s. Lisija (29. I 1944)
pretrpel te{ki zagubi. Prolet-
ta (1944) izvr{il brojni oru`e-
ni akcii i kon sredinata na av-
gust (1944) vlegol vo sostavot na
Rilsko-pirinskiot odred. Kako
dobrovole~ka edinica vlegol vo
regularnata armija na Ote~estve-
nofrontovska Bugarija. Vo bit-
kata protiv germanskite sili kaj
s. Yvegor (Del~evsko) zaginal re-
~isi celiot rakovoden kadar.
Borcite zele u~estvo vo borbite
za osloboduvawe na Makedonija i
Jugoslavija.
LIT.: Stojne (Don~o) LisiŸski i Kiril
Gramenov, VÍorÍ`enata borba v Gornod-
`umaŸska okoliÔ prez perioda 22 •ni
1941 – •li 1942, „Voenno-istori~eski
sbornik#, IXL/3, SofiÔ, 1972; Georgi T.
Madolev, VÍorÍ`enata borba v Pirin-
skiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966. V. Jot.
Gorna Xumaja (Blagoevgrad) (1902)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
GORNOXUMAJSKO VOSTA-
NIE (1902) – predizvikano od vo-
oru`eni ~eti na Vrhovniot make-
donsko-odrinski komitet (ok. 500
lica), predvodeni od bugarskite
oficeri general Ivan Con~ev,
polkovnik Stefan Nikolov i dr.
Vostanieto zapo~nalo na 23. IX
1902 g. vo s. @eleznica, Gornoxu-
majsko. Sudirite se pro{irile
vo selata Srbinovo, Gradevo,
Bistrica, Krupnik i dr. Pomali
sudiri imalo i vo Male{evsko,
Strumi~ko, Petri~ko, Melni~ko
i Razlo{ko. Vo Vostanieto zele
u~estvo okolu 2.000 selani. TMO-
RO se anga`irala za lokalizira-
we na Vostanieto. Pri zadu{uva-
weto na vostanieto od vojskata i
od ba{ibozukot nastradale 15-ti-
na sela; mnogu ku}i bile ograbeni
i zapaleni, naselenieto bilo `es-
toko terorizirano, okolu 2.000 li-
ca izbegale vo Bugarija. Gornoxu-
majskoto vostanie gi predizvika-
lo Fevruarskite reformi vo po-
~etokot na 1903 g.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solun-
skiot vilaet (1893–1903), Skopje, 2003.
V. \.
GOROCVET, PROLETEN (Ado-
nis vernalis L.) – stepsko rastenie
od familija-
ta Ranuncula-
ceae (luti~i-
wa). Global-
no zagrozen
vid, ~ij areal
se prostira
vo Central-
na, Isto~na i
Ju`na Evro-
pa. Vo RM se
Proleten gorocvet
razviva samo
vo okolinata na Kumanovo (Kras-
ta, P~iwa, s. Koware). Vl. M.
GORSKI [TAB NA SRPSKI-
TE ^ETI VO MAKEDONIJA
(1912) – {tab na pripadnicite na
srpskata ~etni~ka organizacija
„Narodna odbrana#. Bil formi-
ran pred po~etokot na Prvata
balkanska vojna. Vo vojnata rako-
vodel so Kozja~kiot odred i dejs-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tvuval na podra~jeto na Kozjak ‡
Skopska Crna Gora – Kriva Pa-
lanka, vo sostavot na Prvata srp-
ska armija. Po formiraweto na
Reonski gorski {tabovi, bil
preimenuvan vo Glaven {tab za
Makedonija. Pore~kiot gorski
{tab formiral Pore~ki odred,
a Gorskiot {tab za Azot formi-
ral Prekuvardarski odred. Vkup-
nata brojna sostojba na dvata od-
reda iznesuvala ok. 400 lu|e.
[tabovite bile sostaveni od
srpski oficeri, ~etnici i lo-
kalni vojvodi.
IZV.: AVII, Popisnik 2, kut. 10, O.br. 1568, 24.
XI 1912 g.
GORTINIJA – grad vo Makedo-
nija, smesten na desniot breg vo
dolniot tek na Aksij, vo oblasta
Amfaksitida. Negovoto postoe-
we se datira od V v. pr.n.e., pa sè
do Rimskoto Carstvo. Se spomnu-
va (kaj Tukidid) kako eden od gra-
dovite vo Makedonija {to gi os-
vojuva odriskiot vladetel Si-
talk (429 g. pr.n.e.).
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
GORUPLA (CRE[A, RA[EL-
KA) (Cerasus mahaleb Mill., fam.
Rosaceae) – malo listopadno drvo
od Ju`na Evropa i od Zapadna
Cre{a
Azija. Listovite se trkalezni do
jajcevidni, mazni, sitno nazabe-
ni. Cvetovite se sitni, beli, sob-
rani vo socvetija „growi#. Plo-
dovite se sitni i crni cre{i,
gor~livi. Kserofilen vid, so op-
{ta zastapenost na suvi, varov-
ni~ki stani{ta. Pogoden kako
podloga za kalemewe na pitomi
cre{i. Al. And.
GOSTIVAR – grad vo severoza-
padniot del na RM so 35.847 `.
(2002). Le`i vo kotlinskata ram-
nina na Gorni Polog, na prostor
kade {to se vkrstuvaat zna~ajni
soobra}ajni pravci. So Skopje
preku Tetovo e povrzan so avto-
pat koj kako magistralen pat
M–4, ponatamu prodol`uva za Ki-
~evo i Ohrid. Od G. preku Mavro-
vo i dolinata na Radika vodi re-
gionalen pat za Debar i Struga.
G. e zna~ajna stanica na `elez-
ni~kata linija Skopje–Ki~evo.
Topografski se prostira na le-
vata strana na r. Vardar na nad-
morska viso~ina od 550 m. Zafa-
}a vkupna povr{ina od 804 ha.
Centarot na Gostivar
V. St.
Klimata vo gradot e umerenokon-
tinentalna. Srednata godi{na
temperatura na vozduhot iznesuva
10,7°S. Glaven hidrografski ob-
jekt e rekata Vardar i nejziniot
izvor Vrutok, od kade {to gradot
se snabduva so voda. Prvite poda-
toci uka`uvaat deka toj vo po~e-
tokot bil selska naselba {to se
formirala okolu Gostivarskiot
manastir. Kako takva se spomnuva
vo edna povelba na carot Du{an
od 1331–1340 g., vo koja se navedu-
va deka e selo na rekata Velika
(Vardar). Ottoga{, pa sè do XVII
v. za G. malku se znae. Vo naredni-
te vekovi, osobeno vo XIX v., se
razvil kako stopansko sredi{te
na Gorni Polog. Toga{ preras-
nal vo grat~e so me{ana etni~ka
struktura. Naselenieto se sosto-
elo od Makedonci, Turci, Alban-
ci, Romi i mal broj Vlasi. Vo
osumdesettite godini od XIX v.
stanuva miderlak i zapo~nuva da
se razviva kako administrativno
sredi{te. Taa funkcija mu e zgo-
lemena vo 1900 g. koga od mider-
lak e pretvoren vo kadilak. Vo
nego postepeno se naseluvaat te-
tovski i vele{ki trgovci i priz-
renski, ki~evski i kru{evski za-
naet~ii {to ja formiraat gosti-
varskata ~ar{ija. Pokraj Begov-
skata i ^inar maalata, formira-
ni se Kaurskoto Maalo, Batak
Maalo, Debar Maalo i Novoto
Maalo. Za poslednive 100 godini
naselenieto e zgolemeno re~isi
za desetpati. Kako i porano taka
i denes gradot e so me{an etni~-
ki sostav. Vo 2002 g. brojot na Ma-
kedoncite iznesuva 11.885 `. ili
tie u~estvuvaat so 33,2%. Od mal-
cinstvata najzastapeni se Alban-
cite i nivniot broj iznesuva
16.890 `. ili 47,1%, po niv sledat
Turcite (4.559 `. ili 12,7%), po-
toa Romite (1.899 `. ili 5,3%),
Srbite (146 `. ili 0,4%), Bo{-
wacite (34), Vlasite (15), i drugi
(419). Denes G. e administrativen
i stopanski centar na Gorni Po-
log. Toj e sedi{te na op{tina
{to zafa}a povr{ina od 51.331
ha, ima 35 naseleni mesta so
GOTINI G
81.042 `. Od industriskite objek-
ti vo gradot, pova`ni se: „Sili-
ka# – fabrika za ognootporni ma-
terijali, „Mermeri# – rudnici i
industrija za ukrasen kamen, „Go-
teks# – tekstilna fabrika, indus-
triska klanica „Gorni Polog# i
dr. Vo okolinata se hidrocentra-
lite „Vrutok# i „Raven#. Vo gra-
dot ima tri sredni u~ili{ta, ra-
botni~ki univerzitet, bibliote-
ka, kino i zdravstven dom.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Gostivar,
„Glasnik geografskog dru{tva#, sv.
XXXII, Beograd, 1947; Popis na naselenie-
to, doma}instvata i stanovite vo Re-
publika Makedonija, 2002, kn. X, DZS,
Skopje, 2004. Al. St.
GOTEN – srednovisoka planina
vo Isto~na Makedonija {to $
pripa|a na Rodopskata zona. Se
nao|a pome|u planinite Ogra`-
den na istok i Pla~kovica na za-
pad. Od Pla~kovica e odvoena so
dolinata na Smiljanska Reka, a
od Ogra`den so dlabokata klisu-
ra na Nivi~anska Reka. Pome|u
ovie dve re~ni dolini se protega
biloto na Goten, na koe se izdvo-
juvaat vrvovite: Gramadnik (1.420
m), kako najvisok, Axi ^uka
(1.299 m) i Kalbak Da{i (1.178
m). Sprema jug postepeno se spu{-
ta vo dnoto na Radovi{kata Kot-
lina. Vo podno`jeto na ju`nata
padina se nao|aat selata: Jargu-
lica, Pokraj~evo i Zleovo. T. And.
GOTINI (GOTUNIS), Mihail
(XVIII v.) ‡ trgovec vo Mi{kolc
(Ungarija), najverojatno po potek-
lo od Ohrid. Ktitor na bakrore-
zot so pretstava na sv. Naum so `i-
tijni sceni i topografski prikaz
na mestata vo blizina na manasti-
rot „Sv. Naum#. Grafikata e rabo-
tena vo dogovor so arhimandritot
na manastirot Konstantin. Crte-
`ot go izrabotil H. @efarovi~,
a graviraweto bilo izvedeno vo
ateljeto na T. Mesmer (1743).
LIT.: C. Grozdanov, Portreti na sveti-
telite od Makedonija od IX‡XVIII vek,
Skopje, 1983, 241; D. Davidov, Spomenici
budimske eparhije, Beograd, 1990, 59, 169.
J. ^.-F.
383
G †GOCE#
Scena od operata „Goce“ od Kiril Makedonski izvedena vo MNT (1954)
„GOCE# ‡ prva makedonska opera
komponirana od Kiril Makedon-
ski, po libreto na Venko Mar-
kovski. Prvata izvedba bila na
24. V 1954 na scenata na Operata
na MNT. Vo izvedbata u~estvuval
celokupniot operski i baletski
ansambl pod dirigentsvoto na To-
dor Skalovski. Re`iser na pret-
stavata bil Petre Prli~ko, sce-
nograf B. Kostovski, kostimog-
raf R. Petrova-Malki}, koreog-
raf A. Dobrohotov, hor-majstor i
korepetitor L. Perldik. Naslov-
nite ulogi gi tolkuvale: Dan~o
Mitrovski, Zina Kreqa, Kalina
Milo{evska, Jordan Todorovski,
Boro Aceski i pogolem broj pro-
tagonisti na pomali ulogi. Dejs-
tvoto na operata se odviva vo
1903 g., pred po~etokot na Ilin-
denskoto vostanie. Vo muzikata
kompozitorot vo golema mera ko-
ristel meloritmi~ki elementi
od makedonskiot folklor. F. M.
GOCE DEL^EV – grad vo Pirin-
skiot del na Makedonija, Repub-
lika Bugarija: 20.329 `. (1992). Se
nao|a vo severozapadniot del na
Gocedel~evskata Kotlina i pod-
no`jeto na Pirin Planina na
nadmorska viso~ina od 500 m. Od
1950 g. go nosi imeto na makedon-
skiot revolucioner Goce Del~ev,
a dotoga{ se vikal Nevrokop.
Klimata e promenetomediteran-
ska. Srednata godi{na tempera-
tura iznesuva 11,30°S. Severno od
G. D., kaj selata Bani~an i Ogwa-
novo postojat termomineralni
izvori. Vo Gocedel~evskata Kot-
lina se prostira gocedel~evski-
ot jaglenosen basen. Pod imeto
Nevrokop naselbata za prvpat se
spomnuva vo 1482 g. Pri krajot na
XIX v. vo Nevrokop `iveele 6.215
`. Od niv 850 `. bile Makedonci,
5.000 `. Turci, 190 `. Vlasi, 110
`. Evrei i 65 `. Cigani. Najgo-
lem porast na naselenieto e zabe-
le`an vo periodot od 1975 do 1985
g. Toga{ brojot na `itelite vo
gradot se zgolemil za 3.000. Vo
poslednite godini brojot na na-
384
selenieto e stabiliziran na oko-
lu 20.000. Glaven del od niv se
Makedonci. Od industriskite
pretprijatija zna~ajni se: Zavo-
dot za elektronika „M. Anto-
nov#, Zavodot za prerabotka na
plasti~ni masi „Pirinplast#,
fabrikata za tekstilna galante-
rija „Orbel#, drvnoprerabotu-
va~koto pretprijatie „G. Del-
~ev#, pretprijatieto za prerabot-
ka na tutun „Tutunevoprom# i dr.
Vo gradot ima turisti~ko dru{-
tvo, dva hotela, istoriski muzej,
biblioteka, spomenici na G. Del-
~ev i P. Javorov, tri osnovni i
dve sredni u~ili{ta i op{ta
bolnica so pove}e oddelenija.
LIT.: R. Ginev, Grad Goce Del~ev i pokra-
inata, Sofi®, 1972 ; Grad Goce Del~ev. Iz
minaloto na grada i raŸona, SofiÔ, 1988.
Al. St.
Ansamblot „Goce Del~ev“ (1971)
†GOCE DEL^EV#, ANSAMBL
ZA NARODNI PESNI I ORA
(Skopje, 1971) ‡ profesionalno
kulturno-umetni~ko dru{tvo. Na
svojot repertoar ima pesni i ora
od site delovi na etni~ka Make-
donija. Priredil okolu 2.000 kon-
certi vo pove}e zemji na Evropa,
Avstralija, Kanada, SAD, pora-
ne{niot Sovetski Sojuz itn. Vo
negoviot sostav dejstvuva i detska
grupa, kako i vokalnatata grupa
†Sirma#. Organizator e na go-
di{nite manifestacii †Pesna za
Goce# (4 fevruari) i na festiva-
lot na makedonski novosozdadeni
rodoqubivi pesni †Goce Fest#.
Se javuva i kako izdava~ na pove}e
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
muzi~ki publikacii, plo~i, kase-
ti i knigi. Potvrda za postigna-
tite uspesi se mnogubrojnite nag-
radi i priznanija osvoeni vo mno-
gu zemji vo svetot. M. Kit.
„GOCE DEL^EV“, ISELENI^-
KO DRU[TVO (Toronto, Kana-
da, 1986) ‡ kulturno-nacionalno
dru{tvo {to razviva plodna kul-
turna dejnost za afirmirawe na
makedonskata nacionalna kultu-
ra. Nastapuva na multikulturni
manifestacii, na Karnevalot na
naciite, na proslavi vo Kanada i
na „Ilindenskite denovi“ vo Bi-
tola (1988). Sl. N.-K.
\or|i
Gocev
GOCEV, \or|i (Skopje, 2. III 1953)
& lekar, specijalist dermatovene-
rolog na Univerzitetskata klini-
ka vo Skopje. Diplomiral na Medi-
cinskiot fakultet (1978) i speci-
jaliziral na Klinikata za derma-
tovenerologija (1988), po {to go
dobil zvaweto primarius (1998).
Bil rakovoditel na Detskiot oddel
na Klinikata. Negova supspeci-
jalnost e dermatolo{kata patohis-
tologija, a na klinikata ja vovel der-
matolo{kata ultrasonografija. Bil
dolgogodi{en sekretar na Zdru`e-
nieto na dermatovenerolozite na
Republika Makedonija. Avtor ili
koavtor e na nad 50 stru~ni i nau~ni
prilozi, a koavtor i redaktor i na
knigata Dermatovenerologija (Skop-
je, 2008). S. Ml.
GOCEVI DENOVI (Del~evo, 4.
V 1965-) – manifestacija vo ~est
na ideologot na makedonskoto na-
cionalnoosloboditelno dvi`e-
we Goce Del~ev. Za nejzin zaro-
dok se smeta odbele`uvaweto na
negovata smrt vo s. Grad, Del~ev-
sko, i „Gocevata ve~er“ vo Del-
~evo (4. V 1965). Po nekolku go-
dini zapo~na i manifestacijata
„Gocevi denovi“ vo s. Podgorci,
Stru{ko (1971), kako odbele`u-
vawe na patroniot praznik na
mesnoto u~ili{te. Slede{e or-
ganiziraweto na tradicionalna-
ta „Pesna za Goce“ od strana na
KUD „Goce Del~ev“ vo Skopje (4.
II 1971), koja po nekolku godini,
spored u~esnicite, dobi repub-
li~ki, a potoa i jugoslovenski
karakter (1981), zapo~nuvaj}i se-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
koja godina vo druga republika.
Me|uvremeno zapo~na i odr`uva-
weto na Pionerskite Gocevi de-
novi vo Tetovo, a Muzejot na grad
Skopje povremeno se priklu~uva-
{e kon site tie manifestacii so
podvi`na izlo`ba za `ivotot i
deloto na Goce Del~ev. Za razre-
{uvawe na finansiskite proble-
mi so mnogute barateli, po bara-
we na Republi~kata SIZ za kul-
tura, RK na SSRNM formira So-
vet na manifestacijata „Gocevi
denovi“ (po delegatski princip),
so prv pretsedatel akad. Mihailo
Apostolski (1984). So usvoeniot
Statut, Manifestacijata dobi
zaokru`ena fizionomija so tra-
dicionalni sodr`ini od oblasta
na folklorot i istorijata ‡ sim-
poziumi, kulturno-umetni~ki pri-
redbi, istoriski ~asovi, natpre-
vari po istorija, izdava~ka dej-
nost na tematski zbornici od na-
u~nite sobiri, sp. „Pesna za Goce
– Gocevi denovi“ i dr. S. Ml.
Trajan
Gocevski
GOCEVSKI, Trajan (s. Selnik,
Del~evsko, 20. I 1950) ‡ ekono-
mist, univ. profesor, dekan na
Filozofskiot fakultet na Uni-
verzitetot „Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje. Osnovno i sredno obra-
zovanie zavr{il vo Del~evo, a
diplomiral na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje (1973), kade {to
i magistriral so temata „Razvo-
jot na maloto stopanstvo# (1982) i
doktoriral na temata „Me|uza-
visnosta i vlijanieto na podgo-
tovkite za odbrana i stopanskiot
razvoj# (1987). Rabotel vo Fabri-
kata „Frotirka# vo Del~evo
(1973‡1974), potoa bil pretseda-
tel na Izvr{niot sovet na Sob-
ranieto na Op{tinata Del~evo
(1974‡1978), kako ekonomski so-
vetnik vo Vladata na SRM
(1978‡1981) i sekretar na Repub-
li~kiot odbor za soobra}aj i vr-
ski (1981‡1988). Bil anga`iran i
kako predava~ po predmetot eko-
nomika na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje. Bil izbran za docent
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1988) po predmetite po-
liti~kiot i ekonomskiot sistem
i odbranata na Makedonija i eko-
nomika na odbranata, a vonreden
(1990) i redoven profesor (1990)
za istite predmeti i ekonomika
na obrazovanieto so menaxment.
Bil rakovoditel na postdiplom-
skite studii na Institutot za od-
branbeni i mirovni studii, pro-
fesor po predmetot sistemot na
odbranata na RM so teorija na
za{titata. Isto taka, toj e pro-
fesor za predmetot razre{uvawe
i transformacija na konflikti-
te na Studiite po mir i razvoj i
za Evropskata bezbednost na Ev-
ropskite studii za integracii i
komunikacii. Istovremeno toj e
dolgogodi{en dekan na Filozof-
skiot fakultet (od 1991-2009).
Be{e ~len na Vladata na RM i
prv civilen minister za odbrana
(1992). Bil zamenik-direktor na
Bordot na MBI na Univerzite-
tot vo Kembrix, ~len e na me-
|unarodniot bord za reformi vo
bezbednosniot sektor na JE pri
DCAF (@enevski centar za demo-
kratska kontrola na vooru`e-
nite sili), ~len na Sovetot za na-
cionalna bezbednost na RM, pret-
sedatel na Me|unarodnata nau~-
no-kulturna manifestacija „Go-
cevi denovi# i glaven i odgovo-
ren urednik na sp. „Sovremena
makedonska odbrana#. ^len e na
Sovetot na Londonskata diplo-
matska akademija i ~len na Sove-
tot na CSI pri MANU. Toj e ar-
hitekt na mirnoto oddvojuvawe od
SRJ i tvorec na modelot na Od-
branata na RM. Avtor e na okolu
50 knigi i 250 drugi prilozi.
BIBL.: Razvojot na maloto stopan-
stvo, Skopje, 1983; Planiraweto na se-
mejstvoto, Skopje, 1988 (koavtor); Poli-
ti~kiot i ekonomskiot sistem na PZT,
Skopje, 1989; Odbranata na Makedonija,
Skopje, 1991 (vtoro izdanie, 1992); Ekono-
mika na odbranata, Skopje, 1992 (vtoro
izdanie 1996); Kolektivnata bezbed-
nost i odbranata na Makedonija, Kuma-
novo, 1993 (vtoro izmeneto i dopolneto
izdanie 1994); Ekonomika na obrazovani-
eto, Bitola, 1992 (vtoro izmeneto i do-
polneto izdanie Kumanovo, 1996); Poli-
ti~kiot i ekonomskiot sistem i od-
branata na Republika Makedonija, Skop-
je, 1994 (preraboteno izdanie 1995 i
2001); Neutralna Makedonija, Kumanovo,
1995 (vtoro izdanie Skopje, 1995); Osnovi
na odbranbeno-za{titniot sistem na
Republika Makedonija, Ko~ani, 1995;
Sovremeni tendencii na odbranata, Ku-
manovo, 1997; Obrazoven menaxment, Ku-
manovo, 1997; Razre{uvawe i transfor-
macija na konflikti, Kumanovo, 1999
(koavtor); Odbranbeno osamostojuvawe
na Makedonija ‡ ~ekor kon suverena dr-
`ava, Kumanovo, 2000; Krizen menaxment,
Kumanovo, 2001 (so koavtor, vtoro izda-
nie 2002); 2000 godini hristijanstvo ‡
2000 godini u~ewe za mir, Kumanovo, 2002
(so koavtor). S. Ml.
GO^EVA, Karolina (Bitola, 28.
IV 1980) ‡ interpretatorka na po-
pularna muzika. Svojot prv nas-
tap go ima na 11 godini na festi-
valot Makfest so pesnata †Mamo
pu{ti me#. U~estvuva na mnogu
GO[EV G
Karolina
Go~eva
festivali vo zemjava i vo stran-
stvo, na koi osvoi niza nagradi.
Vo 2002 g. be{e makedonski pret-
stavnik na natprevarot za Pesna
na Evrovizija, so pesnata †Ma aj-
de ka`i mi#. Ima ispeano nekol-
ku desetini detski i popularni
pesni od najpoznatite makedon-
ski avtori i aran`eri. Golem
broj od niv stanaa hitovi (†Koj da
ti ka`e#; †Koga te nema#; †Mamo
pu{ti me#; i dr.), a del se izdade-
ni na pove}e albumi. M. Kol.
Petar
Go{ev
GO[EV, Petar Vangelov (s. Pi-
rava, Valandovsko, 9. V 1948) ‡
politi~ar, posleden pretsedatel
na CK SKM i prv pretsedatel na
preobrazeniot SKM-PDP (denes
SDSM), osnova~ i prv pretseda-
tel na Demokratskata partija.
Diplomiral (1971) i magistriral
od oblasta na ekonomskite nauki
(1983) na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje. Bil ~len na SKM (od
1971). Se nao|al na razni rabotni
mesta i dol`nosti: samostoen re-
ferent vo Komercijalniot sek-
tor vo fabrikata za avtobusi
FAS „11 Oktomvri# (1971‡1972),
stru~no-politi~ki sorabotnik
vo Republi~kiot odbor na Sindi-
katot na rabotnicite od indus-
trijata i rudarstvoto na SRM
(1972‡1976), sovetnik i {ef na
Kabinetot na pretsedatelot na
Sovetot na Sojuzot na sindikati-
te na Makedonija (SSM, 1976
‡1980), ~len na Sovetot na SSM i
pretsedatel na Komisijata za
stopanski razvoj i tekovna poli-
tika (1980‡1982), ~len na Pretse-
datelstvoto na Sovetot na SSM
(1982‡1986), ~len na Pretseda-
telstvoto na CK na SKM (od 10.
385
G GO[EV
V 1986) i dr. Istovremeno bil de-
legat vo Odborot za op{testve-
no-ekonomski razvoj na Soborot
na zdru`en trud na Sobranieto
na SRM, ~len i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na Jugoslo-
venskiot sojuz za kvalitet i stan-
dardizacija, ~len i pretsedatel
na Republi~kiot op{testven so-
vet za stopanski razvoj i ekonom-
ska politika, pretsedatel na Re-
publi~kata zaednica za rabotite
na cenite, ~len na Dru{tvoto na
ekonomistite na Makedonija,
pretsedatel na Komisijata na CK
na SKM za razvoj na socijalis-
ti~kite samoupravi op{testve-
no-ekonomski odnosi, ~len na Ra-
botnata grupa za pra{awa od ob-
lasta na op{testveno-ekonom-
skoto ureduvawe na Komisijata
za ustavni pra{awa na Sobranie-
to na SRM, pretsedatel na Uni-
verzitetskiot sovet na Univer-
zitetot „Sveti Kiril i Meto-
dij#, ~len na Sekretarijatot na
Sekcijata na RK na SSRNM za
razvoj na samoupravnite op{tes-
tveno-ekonomski odnosi, pretse-
datel na Odborot na fondot za
nau~no-istra`uva~ka i izdava~-
ko-publicisti~ka dejnost na
SKM, ~len na Komisijata za stan-
beni pra{awa na Izvr{niot so-
vet na Sobranieto na SRM, ~len
na Komisijata na Sojuzniot izvr-
{en sovet za reforma na stopan-
skiot sistem i ~len na Komisija-
ta na CK na SKJ za op{testveno-
ekonomski odnosi, ekonomski i
tehnolo{ki razvoj i dr. Kako
pretsedatel na CK na SKM, iz-
bran na posledniot kongres na do-
toga{ edinstvenata politi~ka
partija vo Makedonija ‡ Sojuzot
na komunistite na Makedonija
(25‡27. XI 1989), dal zna~aen pri-
dones vo nejzinata demokratiza-
cija, izgraduvaweto na samostoj-
na pozicija vo odnosot so SKJ i
preobrazbata vo Partija za demo-
kratski prosperitet (SKM-
PDP). Bil pratenik vo prvoto
pluralisti~ko Sobranie na Re-
publika Makedonija, osnova~ na
Demokratskata partija i nejzin
pretsedatel, a potoa i pretseda-
tel na Liberalno-demokratska-
ta partija. Bil pratenik i vo
tretoto svikuvawe na Sobranie-
to na Republika Makedonija. Se-
ga e guverner na Narodnata banka
na RM. S. Ml.
GO[EV, Stefan (s. Dolni Koto-
ri, Lerinsko, 1859 – Sofija, 11. V
1932) – lerinski reonski na~al-
nik i vojvoda. Rano vlegol vo re-
dovite na MRO. Vo Ilindensko-
to vostanie u~estvuval kako re-
onski rakovoditel i vojvoda na
vostanicite od rodnoto selo. Bil
dobrovolec (opol~enec) vo Srp-
sko-turskata (1876) i vo Rusko-
turskata vojna (1877/1878). Vo
386
Srpsko-bugarskata vojna (1885)
u~estvuval na stranata na bugar-
skata vojska. Po vra}aweto vo
rodnoto selo bil anga`iran oko-
lu izgradbata na mesnoto u~i-
li{te i na selskata crkva.
LIT.: V. „MakedoniÔ“, Sofix, 1932, br.
1640 i 1642. Al. Tr.
Jordan
Grabuloski
GRABULOSKI (GRABUL), Jor-
dan (Prilep, 12. III 1925 ‡ Skopje,
26. V 1986) ‡ skulptor, ~len na
MANU. U~estvuval vo NOV. Ima
golemo zna~ewe za razvojot na mo-
dernata skulptorska misla, so
osoben pridones vo spomeni~kata
plastika. Poznat e kako najka-
rakteristi~en pretstavnik na
minimalisti~kata skulptura. Za-
vr{il Akademija za likovni
umetnosti vo Belgrad (1952). Bil
~len na avangardnata grupa †De-
nes# (1953). Samostojno se pret-
stavil vo Skopje (1966, 1970, 1986,
1988) so retrospektiva vo Muze-
jot na sovremenata umetnost vo
Skopje (2006), Ohrid (1961), Pa-
riz (1985). U~estvuval na grupni
izlo`bi vo Belgrad, Zagreb,
Qubqana, Pariz, London, Viena,
Atina, Venecija, Kairo. Izrabo-
til mnogubrojni spomenici, ko-
ristej}i raznovidni stilski op-
redelbi od realizmot i socija-
listi~kiot realizam (Vata{a,
1962; Bel~i{ta, 1958; Prilep,
1958; Ki~evo, 1963; Skopje, 1965)
do asocijativen geometrizam
(Ote{evo, 1973; Gevgelija, 1969;
Kru{evo, 1974). Vo skulpturata,
vo po~etokot na 50-tite godini ja
sledel tradicijata na realisti~-
nata plastika (Spomenik na Ni-
kola Karev, 1953), a od 1953 g. ja
stiliziral i poednostavuval
formata (Kre{~endo, 1961; Ot-
por, 1961; Samonik, 1966). Vrvot
na minimalisti~kiot jazik go
dostignal vo boenite drveni ob-
jekti (Instinkt, 1969; Kontem-
placija, 1969), slu`ej}i im kako
paradigma na idnite kolegi isto-
mislenici.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Jordan
Grabuloski Grabul, Skopje, 1988; Boris
Petkovski, Jordan Grabuloski, Grabul,
Komunikativnost (katalog), MANU,
Skopje, 1985; Bojan Ivanov, Jordan Grabu-
loski Grabul, oma` (katalog), NGM,
Skopje, 2006. S. Ab.-D.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
GRAV (Phaseolus vulgaris L. Savi.) –
ednogodi{no rastenie od fam.
Fabaceae, so golemo vidovo razno-
obrazie, od koi okolu 15 se kulti-
virani. Najrasprostranet e obi~-
niot grav (Ph. vulgaris), koj se deli
na dva podvida: visok (vetka~) i
nizok (lega~). Spored formata na
Grav
semeto, postojat pet vida (spheri-
cus, elipticus, oblongus, compresus i
subcompresus). Poteknuva od Ju`-
na Amerika. Vo svetot se odgle-
duva na okolu 230.000.000 ha. Kaj
nas e zastapen na 4.500-5.000 ha vo
~ist posev i na 8.000-9.000 ha vo
zdru`en posev. Toploqubivo ras-
tenie, optimalnata temperatura
e 20–22oS. Se odgleduva glavno
zaradi zreloto zrno (semeto), koe
ima visoka hranliva vrednost:
belkovini (26%); masti (2%); jag-
leni hidrati (52%); mineralni
materii (2,5%); vitamini (B1, B2,
S, E, K, PP) i aminokiselini. D. J.
GRADE@EN INSTITUT „MA-
KEDONIJA#, Skopje – institu-
cija nastanata od laboratorijata
na GP „Mavrovo# (1975). Prv di-
rektor e m-r Bo`idar Miqovski.
Vo ramkite na Institutot for-
mirani se samostojni rabotni
edinici. Preku niv se vr{at us-
lugi od oblasta na institutski i
in`enering dejnosti. Vr{i pro-
izvodstvo i monta`a na prostor-
nata ~eli~na re{etka „INMET#.
LIT.: Grade`en institut Makedonija,
monografija, 2000 god. R. D.
„GRADE@EN KONSTRUKTOR#
– spisanie na Dru{tvoto na gra-
de`nite konstruktori na Make-
donija. Izleguva dvojazi~no (ma-
kedonski i angliski) po osamos-
tojuvaweto na Makedonija (dose-
ga se izlezeni 7 broja). Objavuva
stru~ni i nau~ni trudovi na avto-
ri od zemjata i stranstvo. Q. T.
GRADE@EN FAKULTET, Skop-
je – najvisoka nau~noobrazovna
institucija od grade`ni{tvoto
kaj nas, ~lenka na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij#. Studiite
po grade`ni{tvo na Univerzite-
tot vo Skopje datiraat od negovo-
to formirawe (1949) koga e osno-
van Tehni~kiot fakultet, so dva
oddela – Grade`en i Arhitekton-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Grade`niot fakultet vo Skopje
ski. Nastavata zapo~nala so anga-
`irawe kadri {koluvani vo
stranstvo i specijalisti od drugi
republiki vo Jugoslavija. Vo 1965
g. e osnovan Arhitektonsko-gra-
de`en, za vo 1975 g. da se formira
Grade`en fakultet. Nastavnata,
nau~nata i aplikativnata dejnost
se obedineti vo edinstven pro-
ces. Na trite nasoki – Konstruk-
tivna, Hidrotehni~ka i Pati{ta
i `eleznici – i na Geodetskiot
oddel, diplomirale nad 4.000 stu-
denti, magistrirale 85 kandida-
ti, a doktorirale 55. Q. T.
GRADITELSTVOTO VO Make-
donija – zna~ajna stopanska gran-
ka so dolga tradicija, so bogato
graditelsko nasledstvo od anti~-
ko i vizantisko vreme. Rimski
pati{ta so cvrst kolovoz pomi-
nuvale i niz Makedonija. Silen
zamav graditelstvoto zelo vo
XVIII i XIX v., koga se pojavile
vrvni majstori – zografi i yida-
ri, me|u niv i na{iot prv {kolu-
van graditel A. Damjanov. Zna~a-
en nastan e izgradbata na prugata
Solun – Skopje (9. II 1871 – 9. VIII
1873), rakovodena od in`eneri od
Germanija i Avstrija. Vo 1945 g.
vo RM imalo samo 6 km pati{ta i
4 km ulici so cvrst kolovoz, po
{to do{lo do intenzivna izgrad-
ba na pati{ta, taka {to denes
patnata mre`a opfa}a 9.670 km
(avtopati{ta 175 km, magistrali
655 km). Vo hidrotehnikata zna-
~ajni se prvite raboti na regula-
cijata na r. Vardar od krajot na
XIX v. i izgradbata na prvata bra-
na „Sv. Andreja# (1938). Po Vto-
rata svetska vojna bile izvedeni
golemi hidromeliorativni sis-
temi, izgradeni se 140 brani. Zna-
~ajna e izgradbata na termoelek-
trocentralite na jaglen REK
„Bitola# i TC „Oslomej#, so koi
se obezbeduva glavno elektri~na
energija. Poslednive {eeset go-
dini se karakteriziraat i so in-
tenzivna izgradba na stanbeni,
op{testveni i industriski ob-
jekti, taka {to grade`ni{tvoto
bilo edna od najva`nite stopan-
ski granki vo RM. Grade`nite
pretprijatija, zaedno so prid-
ru`nata industrija, imale 50.000
vraboteni, raspolagale so mo}na
mehanizacija i izveduvale raboti
vo nekoga{na Jugoslavija, no i vo
drugi zemji vo svetot. Nastanite
na Bliskiot Istok i na Balka-
not, promenite i zabavuvaweto na
razvojot po 1991 g., go dovedoa gra-
de`ni{tvoto vo kriza i drasti~-
no go namalija brojot na vrabote-
nite. Q. T.
GRADE@NI[TVOTO VO RM
DENES – eden od najzna~ajnite
sektori vo ekonomijata, {to se
zanimava so proizvodstvo na gra-
de`ni objekti. Pod grade`en ob-
jekt se podrazbira sekoja odvoe-
na, samostojna funkcionalna ce-
lina (podzemna, nadzemna ili vo-
dogradba), ~ija namena e odnapred
odredena i e trajno locirana na
opredelena teritorija. Grade`-
nite objekti se delat na dve os-
novni grupi: visokogradba i nis-
kogradba. Vo visokogradbata spa-
|aat stanbenite i nestanbenite
zgradi, dodeka vo niskogradbata –
Grafikon na dinamikata na vrabotenosta vo grade`ni{tvoto i zavr{enite stanovi
20,54
21,00
19,00
17,00
vrabotenost
13,74
15,00
13,00
5373
11,00
9,00
1921
7,00
5,00
1955 1960
Vraboteni vo grade`ni{tvoto kako % od vkupniot broj vraboteni
Broj na zavr{eni stanovi
Izvor: Statisti~ki godi{nici na Republika Makedonija 1955–2006.
objektite od transportnata in-
frastruktura i drug vid komuni-
kacija, kako i objektite od hid-
rogradbata. Grade`ni{tvoto vo
RM ima golema tradicija. Po
Vtorata svetska vojna, od tipi~-
GRADE@NI[TVOTO G
no grade`no zanaet~istvo, toa
prerasna vo sektor od vitalno
zna~ewe za ekonomijata. Svojot
najgolem podem sektorot go zabe-
le`a od 1960 do 1980 g., period
{to e povrzan so zemjotresot vo
Skopje (1963 g.), izgradbata na
patnata mre`a, urbanizacijata
na op{tinskite centri i pode-
mot na grade`nite raboti vo
stranstvo (osobeno vo porane{-
niot Sovetski Sojuz, Irak, Libi-
ja i vo drugi zemji). Po 1980 g.,
pred sè kako rezultat na padot na
industriskoto proizvodstvo, stag-
nacijata na izgradbata vo glavni-
ot grad Skopje, kako i povlekuva-
weto na doma{nite grade`ni
firmi od stranstvo (zaradi te{-
kotiite vo naplatata), vkupniot
broj izvr{eni grade`ni raboti
zapo~na da bele`i tendencija na
namaluvawe. Poslednive nekolku
godini u~estvoto na grade`ni{-
tvoto vo formiraweto na bruto
doma{niot proizvod na zemjata,
vo prosek, iznesuva okolu 5,3%.
U~estvoto na grade`nite raboti
vo vkupnite investicii vo osnov-
nite sredstva od 67,7%, kolku
{to iznesuva{e 1990 g., se namali
na 58,3%, 2004 g. Vo istiot peri-
od brojot na rabotnicite se nama-
li za celi 35% (od 47.636 vo 1990
g. na 30.795, 2004 g.). Dolgoro~no
gledano, procentualnoto u~estvo
na vrabotenite vo grade`ni{-
tvoto vo vkupniot broj na vrabo-
tenite od 20,54%, kolku {to iz-
nesuva{e vo 1955 g., se namali na
6.99%, 2005 g. Dolgoro~nata dina-
mika, pak, na stanbenata izgradba
(zavr{enite stanovi), vo perio-
dot 1955–1980 g. poka`uva zna~i-
telen porast, {to ne mo`e da se
re~e i za periodot 1980–2005 g. –
v. Grafikon.
(1955 - 2005)
10515
10189
10500
9500
7231 8500
7500
stanovi
12,84 13,27 5316 6500
5010
5500
9,39 4500
8,87
3500
6,99
2500
1500
1970 1980 1990 2000 2005
Vo izminative pedesetina godi-
ni, doma{nata industrija za gra-
de`ni materijali: vadeweto ka-
men, proizvodstvoto na grade`ni
materijali, dobivaweto i prera-
botkata na nemetali, kako i na
387
G GRADEC
delovi od drvoprerabotuva~kata
i metaloprerabotuva~kata indus-
trija, vo golema mera uspea da gi
zadovoli potrebite na grade`ni-
ot sektor, iako nekoi proizvodi,
kako betonskoto `elezo (armatu-
ra i ~eli~ni sajli za prenaprega-
we) se dobivaat glavno od uvoz, a
u~estvuvaat so golem procent vo
vkupniot proizvod. Stanuva zbor
za skromen asortiman na grade`ni
materijali, koj vlijae vrz niskata
konkurentna sposobnost na sek-
torot na me|unarodniot pazar.
LIT.: Nikola Uzunov, Stopanstvoto na
Republika Makedonija 1945–1990, MANU,
Skopje, 2001, 333-340; Dr`aven zavod za
statistika. Statisti~ki godi{nici na
Republika Makedonija, 1955-2006. D. E.
GRADEC1 – srednovekoven grad
vo Polog, vo podno`jeto na [ar
Planina, na okolu 11 km severno
od Gostivar, na lokalitetot Gra-
di{te, na zapadniot rab na de-
ne{noto istoimeno selo. Se nao-
|al na glavniot pat, koj vodel po
zapadniot rab na Polog. Otkrie-
ni se materijalni ostatoci od an-
ti~kiot i od srednovekovniot
period. Vo istoriografijata po-
nekoga{ se identifikuva so
srednovekovniot grad Polog.
LIT.: I. Mikul~i}, Srednovekovni gra-
dovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje,
1996; T. Tomoski, Srednovekovni gradovi
vo Polog. Makedonija niz vekovite. Gra-
dovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999. K. Ax.
Karta na tvrdinata Gradi{te do s. Gradec so najdeni moneti
GRADEC2, Gradi{te – mala doc-
noanti~ka i srednovekovna tvr-
dina na vrvot od dominantniot
rid na severozapadnata perife-
rija na seloto. Bila golema prib-
li`no 125 h 95 m. Na tesnata dol-
388
ga akropola se nao|aat ostatoci
od najmalku tri pravoagolni
prostorii. Na ju`niot kraj od
srednata terasa se gledaat teme-
li od edna prostorija, dodeka na
najdolnata obikolna terasa ima
niza od pove}e pravoagolni pros-
torii, verojatno od VI v. Eviden-
tirani se povr{inski naodi na
bronzeni moneti od IV v., na Jus-
tin II od VI v., srednovekovna vi-
zantiska moneta od tipot uranis-
kos (XII–XI–II v.), kako i srednove-
kovna mamuza.
LIT.: V. Lil~i}, Pohodot na Persej na
Uskana, MakNas, 14, Skopje, 2000, 24; I. Mi-
kulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befesti-
gungen in Nordmakedonien, München, 2002,
No. 394 Gradec 453. V. L.
GRADE[KA PLANINA – sred-
novisoka planina so dinarski
pravec na protegawe sz–ji. Se na-
o|a pome|u dolinata na rekata
Vardar na zapad i Krivolakavi~-
kata Kotlina na istok. Nejzinoto
bilo e zaobleno i od nego vo nej-
ziniot severen del se izdignuva-
at nekolku vrvovi povisoki od
1.000 m: najvisokiot Vr{nik
(1.031 m), Jami~ki Vrv (1.030 m),
Po`ar (1.003 m). Kon jug postepe-
no se spu{ta vo niskata planina
Plau{. Zafa}a povr{ina od 56
km². Po nejzinite planinski stra-
ni se razvile nekolku postojani i
povremeni vodoteci, od koi naj-
poznata e Grade{ka Reka. T. And.
GRADINARSTVO – edna od naj-
intenzivnite zemjodelski granki
vo rastitelnoto proizvodstvo vo
svetot i kaj nas. Gradinarstvoto e
stara zemjodelska granka, poznata
na starite Grci, Rimjani, Egip-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
}ani i Kinezi pred 3.000–4.000 go-
dini. Vo svetot se poznati nad
1.000 gradinarski (zelen~ukovi)
vidovi rastenija, a od niv okolu
120 se odgleduvaat, dodeka 40–50
vida se so pozna~ajna zemjodelska
vrednost. Kako hrana gradinar-
skite proizvodi se so niska ener-
getska vrednost, no isklu~itelno
se bogati so vitamini, mineralni
materii, organski kiselini i so
antikancerogeni sostojki. Se
smeta za korisno eden ~ovek se-
kojdnevno da konsumira 400–500 g
sve` zelen~uk. Kaj nas eden ~ovek
dnevno konsumira 220–230 g, a go-
di{nata potro{uva~ka po `itel
iznesuva 85 kg. Vo RM gradinars-
tvoto e zastapeno na okolu 60.000
ha (1985–2002), od koi 328 ha vo za-
topluvani i 4.500 ha vo nezatop-
luvani (elementarni) za{titeni
prostori. Vkupnoto proizvod-
stvo iznesuva okolu 800.000 t. D. J.
GRADINKA – v. Detski gradinki
GRADI[TANSKA PLANINA
(GRADMANSKA PLANINA) –
niska i dosta ras~leneta planina
{to se protega vo pravec jz – si,
pome|u dolniot tek na P~iwa na
zapad i Ov~e Pole na istok, vo
dol`ina od okolu 30 km. Prose~-
nata {irina e okolu 9 km so vkup-
na povr{ina od 230 km². Najvisok
vrv e Gradi{te ili \uri{te (861
m), potoa Venec (853 m), koj se na-
o|a vo sredi{niot del, Goli}
(790 m) vo severniot del i Crn
Vrv vo ju`niot del na planinata.
Poradi golemata diseciranost,
ne postoi jasno izrazeno planin-
sko bilo, pa zatoa nejzinite ogra-
noci Venec, Gradi{te, Goli} i
dr. se smetaat za posebni planini.
T. And.
GRADI[TE, Gli{i}, Kavada-
re~ko – anti~ki naselbinski cen-
tar. Dolgiot rid {to dominira
za 80-tina metri nad isto~niot
rab na Kavadare~ko Pole se pro-
tega vo dol`ina od 650 m (me|u se-
lata Gli{i} i Marena). Naselba-
ta na ridot imala minimalni
gradski, pove}e ruralni karakte-
ristiki, i o~igledno ne uspeala
da prerasne vo gradski centar.
Bila poluutvrdena, so niski i ne
osobeno cvrsti odbranbeni pod-
yidovi i nasipi. Posebno se is-
taknuvaat: dolgata tesna akropo-
la na ju`niot del od ridot (420 h
100 m), dvete isto~ni stanbeni
terasi i pomalata severna terasa
naselena intenzivno vo `elezno
vreme. Vkupnata povr{ina izne-
suvala pove}e od 10 ha. Na tere-
not se gledaat intenzivni mate-
rijalni ostatoci od anti~kite
kulturni horizonti, teguli od
lakonski tip, docnohelenisti~ka
i ranorimska grn~arija, terako-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ti, sitna bronzena plastika. Ot-
krieni se i moneti na makedon-
skite kralevi i gradovi, kako i
riznica na rimski republikan-
ski denari od II – I v. pr.n.e. Gole-
mata nekropola od rimsko vreme
na lokalitetot Belgrad $ pripa-
|ala na utvrdenata naselba na
Gradi{te.
LIT.: A. Keramit~iev, Numizmati~ka
ostava od selo Gli{i} (Kavadarsko),
„Glasnik#, INI, XVII/3, Skopje, 1973, 151-
161; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999, 174-175. V. L.
GRADI[TE, Debre{te ‡ kom-
pleksen lokalitet (naselba i
nekropoli) {to se iskopuval
triesettina godini (B. Babi}).
Lokalitetot se nao|a na 1 km is-
to~no od seloto Debre{te, a 25
km severo-
zapadno od
Prilep,
blizu do
patot Pri-
lep ‡ Ki-
~evo. Kon-
statirani
se pove}e
stratumi
Obetki od lokalitetot
na `ivot
Gradi{te, s. Debre{te od praisto-
rijata pre-
ku helenizmot, rimskoto vreme i
docnata antika (so silen kastel
potvrden so fazi od III, IV i VI v.).
Osven tvrdinata od VI v., poznata
e i edna bazilika. Debre{te, pod
ime so vakov koren, se sre}ava vo
izvorite u{te od XI v. (1020 g.),
koga se javuva vo ramkite na epis-
kopijata od Pelagonija. Vo 1343 g.
Du{an ovde obnaroduva edna hri-
sovula. Vo turskite dokumenti od
1467/1468 g. vo Debre{te se spom-
nuvaat 116 ku}i. Vo severozapad-
niot del na anti~kata tvrdina e
otkopana ednokorabna crkva so
grobovi, a se spomnuvaat i nekro-
poli od XI i XII–XIII v.
LIT.: B. Babi} ‡ M. Mandi}, Gradi{te,
Kastel i srednovekovna nekropola, „AP#,
26, Ljubljana, 1986, 143‡144. El. M.
GRADI[TE, Jegunovce, Tetovo
– anti~ka i srednovekovna nasel-
Gradi{te, Jegunovce (X-XIII v.)
ba. Na 3 km severoisto~no od se-
loto, na samiot vlez vo Derven-
skata Klisura, me|u Polog i
Skopsko Pole, na nizok rid 80 m
nad desniot breg na r. Vardar se
nao|aat ostatoci od krajpatna
tvrdina. Naodite (srebren rim-
ski republikanski denar, moneti
od IV i VI v. i vizantiskite ura-
niskos moneti od X, XII–XIII v.,
kako i drugite arheolo{ki nao-
di) go osvetluvaat vremeto koga
egzistirala tvrdinata – od re-
publikanskiot period, preku ra-
niot i docniot rimski period,
kako i vo sredniot vek. Otkrieni
se vrvovi od streli, bronzen teg
za kontrola na zlatni i srebreni
moneti od docnata antika, bron-
zen dvodelen kalap za otpe~atu-
vawe od preslavski tip, so izgra-
virana figura na mitolo{ko `i-
votno vo negativ (X v.), slovenska
grozdovidna obetka, prsten i del
od belegzija (X – XII v.). Vrvot na
ridot (450 m nad moreto) ima iz-
dol`ena forma {to bila utvrde-
na so odbranben yid so povr{ina
od 0,5 ha. Tvrdinata gi za{tituva-
la vlezot i patot niz klisurata.
Na 300 m jugozapadno pokraj pa-
tot se registrirani ostatoci od
anti~ka krajpatna otvorena na-
selba.
LIT.: V. Lil~i}, Nau~no-istra`uva~ki
proekt Severozapadna Makedonija vo
docnata antika i sredniot vek, MakNas,
2, Skopje, 1996, 57, 58. V. L.
GRADI[TE, s. Pelince ‡ nasel-
ba od ranobronzeno, `elezno i od
klasi~no vreme, postavena na za-
ramneto plato (170 h 115 m) nad
rekata P~iwa. Otkrieni se osta-
toci od odbranben yid graden od
zemja i od kamen, ostatoci od kul-
ten objekt bez cvrsta gradba i ke-
rami~ki naodi od ovie periodi.
LIT.: Z. Georgiev, Tri predrimski nasel-
bi kaj P~iwa, GZFF, 17–18, Skopje,
1990–1991, 91–101; B. \eor|ievski, Prais-
toriski gradi{ta od Kumanovsko,
„MAA“, 13, Skopje, 1993, 51–68. D. Z.
GRADNIK ‡ kusa natpojasna ob-
leka, bez rakavi, {to se obleku-
vala nad ko{ulata, izrabotena za
GRADOVITE G
Prazni~en gradnik
sekoj den od basma, a za prazni~ni
denovi od kadife. J. R.-P.
GRADOVITE VO MAKEDONI-
JA – razvojot na gradot kako ur-
bana aglomeracija na teritorija-
ta na Makedonija. Gradovite se
razvivaat niz pove}e istoriski
periodi, so razli~na dinamika,
sekoga{ vo zavisnost od vidot i
stepenot na uslovenosta (istori-
ska, geografska, prirodna, reli-
giozna, voena i sl.). Tipovite na
gradska/urbana aglomeracija va-
riraat vo zavisnost od navedeni-
te faktori, no najmnogu od speci-
fi~nosta na istoriskiot mig vo
koj se razgleduva nivnata geneza.
Na teritorijata na Makedonija
postojat ostatoci od gradovi od
periodot na antikata, od perio-
dot na vizantiskoto vladeewe,
kako i gradovi {to se razvile vo
periodot na osmanliskoto vla-
deewe, od koi pogolemiot del s#
u{te opstojuvaat integrirani so
site istoriski sloevi vo ramkite
na dene{nite urbani strukturi.
Posebno e interesen periodot na
XIX v., koga promenata na socijal-
nata gradska struktura i afirma-
cijata na noviot na~in na misle-
we, pottiknati od intenzivnata
industrijalizacija i procesot na
globalnata †evropeizacija# {to
korenito gi zafatija site sloevi
od socijalniot, kulturniot i eko-
nomskiot `ivot, pridonesoa za
pojavata na novi urbanisti~ki i
arhitektonski intervencii. Od-
redeni zaklu~oci upatuvaat deka
bleskaviot period na makedon-
skite gradovi, nivnata †renesan-
sa#, trae dosta kratko (1830–1880).
Vo toj period, gradskiot `ivot
vo Makedonija funkcionalno i
su{tinski se izdiga na povisoko
nivo, a urbanizacijata dobiva no-
vi formi. Sostojbata vo makedon-
skite gradovi dobiva sosema nova
dimenzija vo urbanisti~ka i ar-
hitektonska smisla, bidej}i de-
389
G GRADOK
Karta na gradovite vo Makedonija
finitivno se razbiva tradicio-
nalnoto jadro na gradot preku
transformacijata vo grad so raz-
viena i arhitekonski na visoko
nivo obrabotena stanbena zona,
so novi op{testveni funkcii i
nova razviena, arhitektonski so-
lidno formirana rabotna zona –
~ar{ijata. Sli~ni ili struktur-
no razli~no postaveni tendencii
se razvivani i vo periodot me|u
dvete svetski vojni (1918–1941),
koga makedonskite gradovi orga-
nizirano se gradat spored odnap-
red podgotvena, stru~na i plan-
ska dokumentacija, postavuvaj}i
gi osnovite na eden poinaku tre-
tiran urbanizam. Svojot najin-
tenziven razvoj gradovite vo Ma-
kedonija go bele`at vo periodot
po zavr{uvaweto na Vtorata
svetska vojna, ostvaruvaj}i speci-
fi~en napredok vo odnos na po~i-
tuvaweto na prifatenite stan-
dardi i nivnoto vgraduvawe vo
sovremenata profilacija na gra-
dovite.
LIT.: Boris ^ipan, Makedonskite gra-
dovi vo XIX vek i nivnata urbana perspek-
tiva, Skopje, 1978; istiot, Starata
gradska arhitektura vo Ohrid, Skopje,
1955; istiot, Starata makedonska ku}a:
vrednosti na kulturnata tradicija,
Skopje, 1964; istiot, Starata gradska
arhitektura i urbanizacija na gradovi-
te, Materijali od Simpoziumot: Ohrid,
17–21 dekemvri 1964, Skopje, 1964; Kokan
Gr~ev, Nacionalniot stil vo makedon-
skata arhitektura na XIX i XX vek, Isto-
rija na ideite na po~vata na Makedonija,
Skopje, 2000; istiot, Arhitektonskite
stilovi vo Makedonija od krajot na XIX
vek i periodot me|u dvete svetski vojni,
Skopje, 2003. K. Gr.
GRADOK ‡ Markovi Kuli (s. Ma-
nastir, Mariovo) – docnoanti~ka
utvrdena naselba i srednovekov-
390
na tvrdina. Dvete vozvi{enija od
brdoto Gradok se obyidani so ma-
sivni bedemski yidovi. Vo jugois-
to~niot i jugozapadniot del od
tvrdinata ima ostatoci od triko-
rabna bazilika i pomala crkvi~-
ka, a vo nivna neposredna blizina
i na po{irokiot prostor ostato-
ci od stopanski i od stanbeni ob-
jekti. Vo ju`niot i severniot ko-
rab i vo severnata priprata od
bazilikata se najdeni {est sred-
novekovni grobni konstrukcii.
Docnoanti~kite objekti pripa-
|aat na mala naselba od IV-VI v.,
od koja vo sredniot vek se obnove-
ni del od fortifikacijata i sak-
ralnite, stopanskite i stanbeni-
te objekti. Naodite na moneta od
Srednovekovnata tvrdina Gradok - Markovi Kuli, s. Manastir, Mariovsko
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jovan Cimiski, nekolkute sitni
primeroci na bronzen nakit od
X–XII v., brojnoto prisustvo na
fragmenti od srednovekovni ke-
rami~ki sadovi i predmeti od ko-
vano `elezo na celiot prostor od
vozvi{enijata na brdoto go pot-
vrduvaat postoeweto na tvrdina-
ta i na del od objektite niz sred-
niot vek.
LIT.: N. ^ausidis, Nekolku docnoanti~-
ki gradi{ta vo Mariovo, „Maced. acta ar-
chaeol.#, 13, Skopje 1993, 221‡226; I. Mi-
kul~i}, Srednovekovni gradovi i tvrdi-
ni vo Makedonija, Skopje, 1996, 261‡263.
L. K.
GRADSKI PARKOVI VO RM –
formirani me|u dvete svetski
vojni ili vo pedesettite i {ee-
settite godini od XX v., koga raz-
vojot na gradovite e planski na-
so~uvan. Prviot gradski park
†Dovlexik# vo Bitola e podignat
1860 g., no ne e za~uvan. Sleduvaat
gradskite parkovi vo: Skopje (pr-
viot del, 1905–1908), Bitola (1924–
1928), Prilep (1925–1930), Veles
(1923–1930). Vo vtorata polovina
na XX v. se oformeni gradskite
parkovi vo: Skopje (50 ha), Stru-
mica (8,4 ha), Bitola (7,2 ha), Ve-
les (7 ha), [tip (5,5 ha), Kumano-
vo (5,4 ha), Radovi{ (5 ha), Ohrid
(5 ha), Sveti Nikole (2,5 ha), Pri-
lep (1,8 ha), Kavadarci (1,7 ha),
Vinica (1,2 ha). Vo drugite grado-
vi povr{inite na gradskite par-
kovi se pomali i se dvi`at do po-
lovina hektar. Pogolemi se
sportskite parkovi vo: Skopje,
Negotino, Ohrid, Struga, Sveti
Nikole, Radovi{ i spomen-par-
kovite vo: Prilep, [tip, Veles,
Kavadarci, Kru{evo, Gevgelija,
Ohrid. Istorijatot na gradskite
parkovi vo RM go istra`uvale
Orestie Krsti} (1934), Slav~o
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gradskiot park vo Skopje
Xekov (1954) i Dragan [ojlevski
(1985). Bele{ki za postoeweto
prostori za odmor i izleti{ta
vo i okolu gradovite ostavile pa-
topisecot Evlija ^elebija (XVII
v., za Bitola i za Ohrid), turski-
ot geograf Haxi-Kalfa (spored
P. Urankar, 1930) i Mehmed Te-
fik (1911). Gradskite parkovi se
uredeni vo stilot na pejza`nite
parkovi i obiluvaat so raznovid-
na dendroflora, pa nekoi od niv
pretstavuvaat mali botani~ki
gradini. St. H. P.
GRADSKI TRIGONOMETRIS-
KI MRE@I vo Makedonija –
raste~kite potrebi za realizaci-
ja na slo`enite urbanisti~ki i
komunalni zafati vo gradovite ja
nametnaa potrebata od razvivawe
na mnogu pokvalitetni osnovni
geodetski mre`i, nare~eni grad-
ski trigonometriski mre`i (GTM).
Koncepciite za razvivawe, mere-
we i izramnuvawe na GTM se so-
dr`ani vo Pravilnikot za dr`a-
ven premer II-A, del – gradski
trigonometriski mre`i; od 1956
g. GTM go opfa}aat podra~jeto na
po{irokiot gradski reon i se
razvivaat vo vid na mre`a od tri-
agolnici, so dol`ina na stranite
od 1 do 4 km, bez me|usebni dijago-
nalni vrski. Tie se proektiraat
vo lokalen koordinaten sistem, a
potoa se vklopuvaat vo dr`avni-
ot koordinaten sistem. Prva
GTM e izvedena vo Skopje vo 1959
g. Potoa, do 1968 g., na koncepci-
ski posovremen na~in, se razvie-
ni GTM najnapred vo [tip, Oh-
rid i vo Struga, a denes GTM
imat re~isi site pogolemi nase-
leni mesta vo RM. R. Rib.
GRADSKO – naselba vo Sredno-
to Povardarje. Se nao|a od desna-
ta strana na r. Vardar, vo blizina
na razurnatiot anti~ki grad Sto-
Naselbata Gradsko
bi, na nadmorska viso~ina od oko-
lu 135 m. Preku nego pominuva
me|unarodniot pat E–75 i me|u-
narodnata `elezni~ka linija
Skopje–Solun. Ima 2.219 `. od
koi 1.920 se Makedonci, 215 `.
Bo{waci i 48 `. Romi. Naseleni-
eto se zanimava so lozarstvo i od-
gleduvawe na ranogradinarski
kulturi. G. e sedi{te na op{tina
koja zafa}a povr{ina od 23.619
ha, ima 16 naseleni mesta so 3.760
`. Vo seloto postoi osumgodi{-
no u~ili{te i zdravstvena stani-
ca. Al. St.
GRADSKO PEJA^KO DRU[-
TVO, Prilep (1879‡1926) ‡ edno
od prvite horski dru{tva vo Ma-
kedonija. Osnova~ i prv dirigent
na horot bil Atanas Badev. Rako-
vodeweto so kolektivot po nego
go prezel Georgi Smi~kov. Dru{-
tvoto u~estvuvalo vo crkovnite
obredi i na razni gradski sve~e-
nosti, ispolnuvaj}i zna~ajna kul-
turno-prosvetna uloga vo svojata
sredina. Spored za~uvanite mate-
rijali, ~lenovite na horot se slu-
`ele so transkribirani {timo-
vi vo Hrisantova nevmatska nota-
cija, od partituri na ruski i na
drugi stranski avtori. Dr. O.
GRA\ANSKATA G
GRA\ANSKATA VOJNA VO
GRCIJA (1946–1949) – vnatre{na
vojna pome|u KPG i monarhisti~-
kata gr~ka vlada po Vtorata svet-
ska vojna. Po Dogovorot vo Var-
kiza i obezoru`uvaweto na edi-
nicite na ELAS (12. II 1945), Vla-
data po~nala da sproveduva teror
protiv oponentskite KPG, EAM,
ELAS i osobeno protiv Make-
doncite. Vo po~etokot na 1946 g.
KPG re{ila voeno da se protivs-
tavi na monarhisti~kiot re`im.
Gra|anskata vojna po~nala so na-
padot na policiskata stanica vo
s. Litohoro (1946). Vo 1947 g. bi-
le formirani prvite partizan-
ski grupi, a vo oktomvri Vrhov-
niot partizanski {tab i oblas-
nite {tabovi za Makedonija,
Epir, Tesalija, Peloponez i Tra-
kija, pa e konstituirana i Privre-
mena demokratska vlada na Grci-
ja (PDVG) na slobodnite terito-
rii. Gr~kata vojska (12.000), so
pomo{ na SAD, zapo~nala ofan-
zivni dejstva protiv edinicite
na Demokratskata armija. Vo 1948
g., vo regionot Pind-Gramos, se
odvivale golemi voeni operacii
za uni{tuvawe na partizanskite
edinici. Edinicite na DAG trpe-
le porazi na Peloponez i vo Te-
salija. Vo avgust 1949 g., po te{ki
bitki na Gramos i na Vi~o, DAG
bila porazena i na 15 okt. Priv-
remenata demokratska vlada obja-
vila zapirawe na voenite dejstva.
Vo Gra|anskata vojna vo Grcija
Makedoncite masovno u~estvuva-
le na stranata na KPG, edinstve-
nata politi~ka sila {to go priz-
nala makedonskiot nacionalen
identitet. Vo redovite na DAG
vojuvale 15.000 Makedonci, ok.
polovinata od silite na DAG.
Glavniot {tab na DAG so pose-
ben akt gi priznal pravata na
malcinstvata vo Grcija, po {to
Makedoncite gi afirmirale svo-
ite etno-kulturni vrednosti. Vo
periodot od 1947 do 1949 g., vo
Egejskiot del na Makedonija bi-
le otvoreni kursevi za makedon-
ski narodni u~iteli, rabotele 87
makedonski u~ili{ta so 10.000
u~enici i bile publikuvani ves-
nici na makedonskiot literatu-
ren jazik. Makedonskiot jazik
bil voveden vo bogoslu`bata, bi-
le formirani makedonski kul-
turno-umetni~ki dru{tva {to go
afirmirale makedonskiot zbor
preku pesni i ora. Porazot na
KPG vo Grcija (1949) imal te{ki
posledici za Makedoncite. Ma-
kedonskoto ime i makedonskiot
jazik povtorno bile zabraneti.
Okolu 20.000 Makedonci go zagu-
bile `ivotot, a 60.000 (Makedon-
ci i Grci), me|u koi i 28.000 deca,
emigrirale vo isto~noevropskite
zemji (Jugoslavija, SSSR, Romanija,
391
G †GRA\ANSKI#
Vladinite vojnici vo Gra|anskata vojna vo Grcija vo akcija
Polska, Ungarija, Bugarija i ^e-
hoslova~ka).
LIT.: L. Panovska, Gra|anskata vojna vo
Grcija (1946–1949), Kraj na edna iluzija,
Skopje, 2003; R. Kirjazovski, KPG i make-
donskoto nacionalno pra{awe 1918–
1914, Skopje, 1982; S. Kiselinovski, Sta-
tusot na makedonskiot jazik vo Makedo-
nija (1913–1987), Skopje, 1987; N. Pejov,
Makedoncite i Gra|anskata vojna vo Gr-
cija, Skopje, 1968. St. Kis.
†GRA\ANSKI# ‡ sportski klub,
osnovan vo Skopje vo 1922 g. na ~e-
lo so Isak Alaluf. Klubot imal
fudbalska i sekcija za hazena.
^lenovite bile glavno vidni
gra|ani, ~inovnici, trgovci i le-
kari. Podocna na funkcijata
pretsedatel se istaknale d-r \or-
|i Pantazis i Jozo Pulezovi}.
SK †Gra|anski# e prv fudbalski
klub od Makedonija {to se nat-
prevaruval vo prvata Jugosloven-
ska fudbalska liga vo sezonata
1937/1938. Vo narednata godina go
zazel desettoto mesto od 12 ekipi
so 16 osvoeni boda i gol-razlika
31: 57. Vo 1941 g. se fuzioniral vo
SK †Makedonija#.
LIT.: Ivko Pangovski, Skopski fudbalski
nezaboravi, 1903–1993, Skopje, 1994. D. S.
†Gra|anski#, fudbalski klub od Skopje (1938)
392
GRA\ANSKI U^ILI[TA ‡
vid nepolni sredni u~ili{ta vo
koi se dobivale prakti~ni znae-
wa za trgovski, industriski, za-
naet~iski i zemjodelski zanima-
wa. Me|u dvete svetski vojni vo
Vardarskiot del na Makedonija
gi imalo, re~isi, vo site gradovi.
Prvite gra|anski u~ili{ta bile
otvoreni vo Ko~ani (1927/28), Be-
rovo, Kratovo, Sveti Nikole i
vo Kriva Palanka (site vo
1928/29). Obukata traela 4 godi-
ni, a se primale u~enici so zavr-
{eno osnovno ~etirigodi{no u~i-
li{te. Zavr{enite u~enici ima-
le ograni~eni mo`nosti za pro-
dol`uvawe na obrazovanieto vo
gimnazijata i vo nekoi drugi
sredni u~ili{ta.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazo-
vanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
GRAMATIKI VO MAKEDO-
NIJA. Obidi i realizacii za pi-
{uvawe i objavuvawe prira~ni-
ci, u~ebnici i gramatiki na ma-
kedonski jazik imalo u{te vo
XIX v. Vo 50-tite godini na XIX v.
makedonska gramatika najavil P.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Zografski. Vo toj period i D.
Miladinov se zalo`il da go na-
pravi toa i taka mu rekol na Vik-
tor Grigorovi~. Filologot E.
Karanov (koj inistiral Bugarite
da gi pe~atat negovite precizni
zapisi od Kratovsko na negov gra-
fiski sistem) isto taka uka`u-
val na potrebata za posebna make-
donska gramatika. V. Ma~ukovski
objavil oglas vo carigradskiot
bugarski vesnik †Pravo# (1872),
kade {to bara da mu se pomogne za
pe~atewe na negovata gramatika,
a na toa, vo istiot vesnik (od 30.X
1872) P. Ivanov mu odgovoril:
†...Dokolku gospodin Ma~ukovski
saka da sostavi sosema nova gra-
matika za Makedoncite, toj se la-
`e. Jas rekov deka makedonskoto
Gramatika na makedonskiot literaturen jazik
od Bla`e Koneski
nare~je e rasipan bugarski, pad-
nal pod tu|o vlijanie na jazicite
{to go okru`uvaat, a za da se po-
pravi ne treba da se sostavuva
nova gramatika, tuku da se svede
na pravilata na sega{nata gra-
matika#. Vo 1880 godina izlegla
od pe~at †Slognica re~ovska# na
\or|ija Pulevski, koja{to pret-
stavuva prva publikuvana gra-
matika na makedonskiot jazik. Vo
nea najgolemo vnimanie se posve-
tuva na azbukata. Pulevski se
obidel da sozdade osnovni normi
na makedonskiot literaturen ja-
zik, kombiniraj}i go zapadnoma-
kedonskoto nare~je so slovenska-
ta pismena tradicija vo Makedo-
nija, pritoa sozdavaj}i mo{ne
interesna terminologija. Obid
za pe~atewe †Makedonski buk-
var# napravile i Kosta Grup~e i
Naum Evro (1888), no toj ostanal
vo rakopis. Za potrebata od make-
donska gramatika progovorile i
†lozarite# vo sp. †Loza# (1892).
Krste Misirkov ja objavil kniga-
ta „Za makedonckite raboti#
(Sofija, 1903), kade {to vo stati-
jata „Nekolku zboroi za makedon-
ckiiot literaturen iazik# pre-
cizno ja dava nasokata kako da se
izgradi sovremeniot makedonski
literaturen jazik.
Prvata u~ili{na †Makedonska
gramatika# ja objavil Krume Ke-
peski (Skopje, 24. I 1946) i taa do-
`iveala pove}e izdanija. Najo-
bemnata nau~na gramatika izleze
od peroto na makedonskiot ling-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Faksimil od
†Trijazi~nikot#
od \. Pulevski
(1875)
vist Bla`e Koneski (†Gramatika
na makedonskiot literaturen ja-
zik#, I, Skopje, 1952; II, Skopje,
1953). Taa do`ivea nekolku izda-
nija i pretstavuva osnova za site
nau~ni istra`uvawa na makedon-
skiot jazik. Za prakti~na prime-
na vo izdanie na †Prosvetno de-
lo# izleze od pe~at u~ebnikot za
sredno obrazovanie od grupa av-
tori: Liljana Minova-\urkova
(redaktor), Stojka Bojkovska, Di-
mitar Pandev, @ivko Cvetkov-
ski (†Makedonski jazik za sredno
obrazovanie#, Skopje, 1997). Ovoj
Prvata
makedonska
gramatika
od Krume
Kepeski
(1946)
u~ebnik poslu`i kako osnova za
podocne`nite gramatiki za os-
novnoto i za srednoto obrazova-
nie.
Poseben interes pobuduvaat gra-
matikite na makedonskiot jazik
napi{ani na drugi jazici. Horas
Lant objavi gramatika za make-
donskiot jazik na angliski (“A
Grammar of the Macedonian Literary
Language”, Skopje, 1952). Taa e zna-
~ajna i poradi toa {to e objavena
pred gramatikata na Bla`e
Koneski i odigra klu~na uloga
Horas Lant,
A Grammar
of the
Macedonian
Literary
Language
(Skopje, 1952)
vo formiraweto na nekoi su{-
tinski pra{awa povrzani so
sovremeniot makedonski jazik.
Volf O{lis (zaedno so V. Boi})
e prviot avtor {to objavi u~eb-
nik po makedonski jazik na ger-
manski, koj se otpe~ati nadvor od
granicite na RM (“Lehrbuch der
mazedonischen Sprache”, München,
1984), vtoroto izdanie na ovoj
u~ebnik izleze so mala izmena vo
naslovot (“Lehrbuch der makedo-
nischen Sprache”, München, 1986).
V. O{lis objavi i samostojno
izdanie pod istiot naslov (“Lehr-
buch der makedonischen Sprache”,
München, 2007). Rina P. Usikova
ja objavi prvata gramatika za
makedonskiot jazik na ruski
(†Grammatika makedonskogo lit-
eraturnogo ®zìka#, Moskva,
2003).
LIT.: Bla`e Koneski, Gramatika na
makedonskiot literaturen jazik, Sko-
pje, 1952; istiot, Istorija na makedon-
skiot jazik, Skopje, 1965; Bla`e Ristov-
ski, Lozarite vo razvitokot na make-
donskata nacionalna misla, Skopje, 1968;
istiot, \or|ija M. Pulevski i negovite
kni{ki †Samovila Makedonska# i †Ma-
kedonska pesnarka#, Skopje, 1973; istiot,
Dimitrija ^upovski (1878-1940) i Make-
donskoto nau~no-literaturno drugar-
stvo vo Petrograd. Prilozi kon prou-
~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i
razvitokot na makedonskata nacional-
na misla, I, Skopje, 1978; istiot,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija.
Prilozi za makedonskiot kulturno-
nacionalen razvitok, 1, Skopje, 1989;
istiot (Izbor, redakcija i zabele{ki),
\or|ija M. Pulevski, Odbrani stranici.
Skopje 1974; istiot, Krste Misirkov.
Novi istra`uvawa i soznanija, Skopje,
2000; istiot (sorabotnik: Biljana
Josifovska-Ristovska), \or|ija Pulev-
ski, Slavjansko-ma}edonska op{ta isto-
rija, Skopje, 2003; Trajko Stamatovski,
Stranici od istorijata na na{iot
jazik, †Nova Makedonija#, 3432, XI, 4.XII
Skopje, 1955, 5; istiot, Makedonski buk-
vari vo osumdesettite godini na devet-
naesettiot vek, vo: Borba za makedonski
literaturen jazik, Skopje, 1986, str. 103-
116; istiot, Makedonskiot jazi~en iden-
titet, Skopje, 2004. G. Cv.
Kiril
Gramatikov
GRAMATIKOV, Kiril (Nov
Dojran, 11. VI 1948) – grad. in`.,
red. prof. na Grade`niot fakul-
tet vo Skopje (1999) po predmeti-
te drveni i masivni konstrukcii
i mostovi. Doktorira vo IZIIS
(1990). U~estvuva na me|unarodni
GRAMOTI G
nau~ni konferencii i dobiva
priznanija za nau~nite dostignu-
vawa. Glaven interes poka`uva za
eksperimentalnite i teoriskite
istra`uvawa na drvenite kons-
trukcii. Ostvaruva plodna sora-
botka so univerziteti vo SAD,
Germanija, Slovenija, Italija,
Srbija, Crna Gora i drugi zemji.
Q. T.
GRAMATIKOV, Haxi Pavel – v.
Bo`igropski Haxi Pavel.
GRAMATIKOVSKI, \orgi Jo-
vanov (Bitola, 24. III 1914 ‡ Bito-
la, 10. XII 2002) ‡ veterinar, nau-
~en sovetnik i direktor vo Vete-
rinarniot institut vo Skopje
(1966‡1974). Bil na specijaliza-
cija vo Alfort i vo Pasteroviot
institut vo Francija (1957‡1958).
Rakovoditel na pove}e akcii za
suzbivawe na epizotii i enzotii,
kako {to se ligavkata, {apot i
maleusot vo RM. M. D. ‡ J. B.
Valentina
Gramosli
GRAMOSLI, Valentina (Ohrid,
2. IV 1970) ‡ akterka. Diplomira-
la na FDU vo Skopje, na Otsekot
za akterska igra (1991). ^len na
Narodniot teatar vo Bitola.
ULOGI: Dara (†G-|a ministerka#); Sudi-
ja (†Mera za mera#); Milka (†Mame mu
ebam koj prv po~na#); Julija (†Romeo i Ju-
lija#); Jerma vo istoimenoto delo; Zem-
fira (†Cigani#); Petkana (†Balkanot ne
e mrtov#); Lisjana (†Misir#); Nakol
(†Orfej vo pekolot#); Viola (†Dvanaeset-
ta no}#); Lu~ijana (†Majstori na zabuni#)
i dr. R. St.
GRAMOTI ‡ oficijalni doku-
menti so pravna sodr`ina, naj-
~esto izdadeni od carskata kan-
celarija, no, isto taka, i od drugi
svetovni vladeteli (despoti, bol-
jari). So niv se davaat privile-
gii na nekoi li~nosti (obi~no na
trgovci za da patuvaat i da trgu-
vaat slobodno) ili, pak, se name-
neti za institucii (naj~esto ma-
nastiri) so koi im se davaat vo
vladenie imoti ili se potvrduva-
at pravata, dobieni prethodno od
drug vladetel. Gramotite se inte-
resni, pred sè, kako istoriski
spomenici, no tie isto taka sodr-
`at i zna~ajna bitova i adminis-
trativna leksika, kako i topo-
nimi. V. D.
393
G GRANATI
GRANATI – minerali od grupa-
ta na silikatite, koi imaat dosta
promenliv hemiski sostav. Vo
grupata na granatite se slednite
minerali: pirop, almandin, spe-
sartin, uvarovit, grosular i an-
dradit. Kristaliziraat teseral-
no ili psevdoteseralno i pret-
stavuvaat izomorfni sme{ani.
minerali. Kristalite obi~no ima-
at zonarna gradba i se pojavuvaat
vo ikositetraedri i rombdodeka-
edri. Granatite nemaat ceplivost.
Imaat razli~na boja i taa zavisi
od hemiskiot sostav. Na podra~je-
to na RM granatite se pojavuvaat
vo ramkite na Pelagoniskiot me-
tamorfen kompleks vo serijata
na mika{istite. Bl. B.
„GRANIT#, Grade`no akcioner-
sko dru{tvo, Skopje – formira-
no na 24. XI 1952 g., a organizira-
no za proektirawe, istra`uvawe,
izvedba, kontrola i nadzor na ob-
jekti od niskogradba, visokograd-
ba i hidrogradba. Maksimalen
broj vraboteni do 8.500. Raboti
vo 15 zemji vo Evropa, Azija i vo
Afrika, izveduva pati{ta, ae-
rodromi, stanbeni kompleksi,
op{testveni, industriski i tu-
risti~ki objekti. Ima izgradeno
preku 15.000 stanbeni edinici,
kako i avtopati, pati{ta i ulici
od 5.155 km, mostovi preku 2.000
so dol`ina od okolu 90 km, preku
1.800 m patni ili `elezni~ki tu-
neli, mnogu brani, kanali za na-
vodnuvawe, hidroenergetski sis-
temi itn. Denes e Akcionersko
dru{tvo so: organizacioni edi-
nici–gradili{ta (Bitola, Nego-
tino, Ohrid, Skopje, Ki~evo i
Del~evo); uslu`ni organizacio-
ni edinici vo Skopje (mehaniza-
cija, laboratorija i ugostitel-
stvo) i DOOEL „Balkan Konsal-
ting# – Skopje (proektirawe, kon-
salting i istra`uvawe); hotel
„Granit# vo Ohrid (hotelierst-
vo); „Gamatroniks# (f-ka za arma-
turni mre`i vo Del~evo) i podgo-
tovka na armatura vo Skopje.
LIT.: Granit, monografija, 2002 god.
R. D.
GRANITI – dlabinski, kiseli
magmatski karpi i vo Zemjinata
kora se pojavuvaat kako krupni
geolo{ki tela, obi~no batoliti
ili {tokovi. Po svojata geneza
mo`at da bidat I-tipovi, koga
nastanuvaat so diferencijacija
na bazaltoidnata magma vo os-
trovskite lakovi i S-tipovi, ko-
ga nastanuvaat kako rezultat na
delumnite topewa na dlabokite
delovi na kontinentalnata kora.
Granitite se izgradeni od kvarc,
kaliski feldspat, liskuni i ak-
cesorni minerali. Bojata im e
razli~na i zavisi od prisutnite
minerali. Strukturata im e naj-
394
~esto zrnesta, no ima i porfiro-
idni varieteti. Na teritorijata
na RM se {iroko rasprostraneti
i gi ima vo site geotektonski
edinici. Po starosta se pojavuva-
at od pretkambriumot pa do ter-
cierot. Najstarite graniti se po-
javuvaat vo Pelagoniskiot meta-
morfen kompleks i nivnata sta-
rost iznesuva okolu 1 milijarda
godini, a najmladite se pojavuva-
at vo Vardarskata zona i nivnata
starost iznesuva okolu 32 milio-
ni godini.
LIT.: B. Boev, S. Lepitkova, G. Petrov, Grani-
toid formations in the Republic of Macedonia,
XVII Congress of Carphatian-Balkan Geological
Association, Bratislava, 2002. Bl. B.
Scena od dokumentarniot filmot „Granica“
†GRANICA# ‡ dokumentaren
film vo re`ija na Branko Gapo,
(1962). Eden od najzna~ajnite do-
kumentarni filmovi raboten vo
tradiciite na dvi`eweto sinema
verite. Dejstvieto e locirano na
makedonsko-bugarskata granica
na koja za prv pat se sre}avaat
najbliski rodnini. Dobitnik na
Ve{ta~koto ezero Grat~e
edna od najvisokite nagradi na
festivalot na dokumentaren
film vo Belgrad. Il. P.
GRAORI (Vicia L.) – rodot Vicia
opfa}a golem broj vidovi (okolu
150). Vo RM, kako kultura na ce-
lata teritorija, se odgleduva sa-
mo ednogodi{niot obi~en (pro-
leten) graor (Vicia sativa L.). Kaj
nas se sozdadeni tri sorti: „Ov-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~epolka#, „Skopje-1# i „Slavej#.
„Ov~epolkata# e zastapena so po-
ve}e od 90%. Postojat i vlaknest
graor (glu{ina) (Vicia villosa
Roth.) i panonski graor (Vicia pan-
nonica Grantz). P. Iv.
GRAT^E – ve{ta~ko ezero vo do-
linata na Ko~anska Reka. Brana-
ta e od armiran beton, dol`inata
na krunata e 150 m, debelinata e
1,0 m, a nejzinata viso~ina nad te-
renot iznesuva 29,0 m. Kotata na
normalnoto nivo na akumulacija-
ta se nao|a na n.v. od 465 m. Mak-
simalnata dol`ina na ezeroto e
2,1 km, {iro~inata 0,35 km, a za-
fa}a povr{ina od 0,90 km2. Vkup-
nata zafatnina iznesuva 2.400.000
m3, od koja 380.000 m3 e mrtov pros-
tor, a preostanatite 2.020.000 m3
e korisen prostor. Se polni od
vodite na Ko~anska Reka. Vodata
od ezeroto se koristi za navodnu-
vawe na orizovite povr{ini vo
Ko~anska Kotlina, potoa za vo-
dosnabduvawe na gradot Ko~ani,
kako i za potrebite od tehni~ka
voda vo fabrikata za celuloza.
La~nata betonska brana e izgra-
dena vo 1959 g. na Ko~anska Reka,
6 km sprotivodno od gradot Ko~a-
ni, vrz osnova od kristalni
{krilci. Visoka e 29 m, so dol-
`ina na krunata 150 m i volumen
od 12.000 m3 beton, formira aku-
mulacija od 2,4 mil. m3, za vodos-
nabduvawe i navodnuvawe. Od
pridru`ni objekti ima preliv so
kapacitet od 120 m3/sec i temelen
ispust so presek 1.000 mm.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002. Dr. V. – Q. T.
GRAFIKATA VO XX V. Make-
donskata sovremena grafika svo-
jot po~etok go bele`i vo perio-
dot me|u dvete svetski vojni i vo
tekot na NOV so drvorezite i li-
norezite {to imaat uloga na
ilustrativen propaganden mate-
rijal. Grafikata ja promovirale
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
slikarite N. Martinoski, V. Po-
povi}-Cico, B. Lazeski. Kon sre-
dinata na 50-te godini se pojavuva
prvata generacija na {koluvani
grafi~ari (M. Spirovska, D. Av-
ramovski, P. Haxi Bo{kov, D.
Protu|er). Vo natamo{niot raz-
voj na ovoj medium zna~ajna e
upotrebata na razli~ni tehniki
(bakrorez, bakropis, akvatinta,
litografija, suva igla, mecotin-
ta, sito-pe~at). Likovno-estet-
skite istra`uvawa se dvi`at od
poetskiot realizam do ekspresi-
onizmot, nadrealizot i apstrak-
cijata (B. Barutovski, D. Bikov,
T. Krmov, D. Per~inkov, S. [e-
mov, V. ^aule, D. Malidanov, \.
^ulakovski, Z. Jakimovski, D.
Nikolov, M. Raunik). Postmoder-
nisti~ki koncepti vnesuvaat S.
Jane{lieva, A. Stojkovi}, O. Mu-
sovi} i D. Tomi}.
LIT.: Sonja Abad`ieva, Grafika u Makedoniji,
vo: Jugoslovenska grafika 1950‡1980, Beograd,
1986; Qubica Damjanovska, Sovremena ma-
kedonska grafika, vo: X grafi~ka izlo`-
ba na DLUM, NUB „Kliment Ohridski#,
Skopje, 1979. Z. Al.-B.
Mihovil
Gra~anin
GRA^ANIN, Mihovil (Skela-
ni, 1901–1983) – univ. profesor.
Vo 1919 g. se zapi{al na Vi{ata
zemjodelska {kola vo Praga, a vo
1921/22 g. i na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet. Vo 1925 g. e
promoviran za doktor na prirod-
ni nauki na Karloviot univerzi-
tet. Po pokana do{ol vo Skopje
(1955), kako profesor po fizio-
logija i ekologija na rastenijata.
Na Katedrata po biologija orga-
niziral Laboratorija po fizio-
logija i ekologija na rastenijata.
Kako {ef na Katedrata organi-
ziral razmena na nau~ni trudovi
so golem broj institucii vo Ev-
ropa i vo Amerika, a pod negovo
rakovodstvo se izraboteni golem
broj doktorski diseracii. Bil
upravnik na Zavodot po pedolo-
gija do negovoto penzionirawe vo
Zagreb (1952). Negovata nau~na
aktivnost se razvivala vo dve na-
soki: fiziolo{ko-ekolo{ka i
pedolo{ka. Publikuval †Pedo-
logija# vo tri toma: I. †Geneza na
po~vite#, II. †Fiziografija na
po~vite# i III. †Sistematika na
po~vite# (1946–1951), kako i u~eb-
nikot †Voved vo ekologijata na
rastenijata# (1977). Q. Gr.
GRA[EV, Georgi D. (Prilep, 25.
VII 1878 – Sofija, 25. I 1934) –
~len na OK na TMORO. Zavr{il
Egzarhiska gimnazija vo Bitola i
slovenska filologija na Univer-
zitetot vo Sofija (1903). U~i-
telstvuval vo Odrinskata gimna-
zija (1903–1907), koga stanal ~len
na OK. Potoa predaval vo @en-
skata gimnazija vo Solun
(1909–1912) i vo Vtorata `enska
gimnazija vo Sofija.
LIT.: Almanah na zavÍr{ilite vis{e ob-
razovanie v SU „Kl. Ohridski“ (1888–
1974), t. 1, SofiÔ, 1975. Al. Tr.
GRA[EV, Milan (Prilep, 1880 –
Sofija, 26. V 1924) – novinar i
publicist. Kako student bil ured-
nik na ilustriranoto sp. „Make-
doniÔ“ (Sofija, mart 1903 ‡ de-
kemvri 1904), koe vo vtorata go-
dina izleguvalo pod naslov „Ma-
kedonska zora“. Imal negatorski
stav kon knigata „Za makedonc-
kite raboti“ na K. P. Misirkov i
makedonskiot nacionalen sepa-
ratizam. Stanal eden od voda~ite
na makedonskoto federativno dvi-
`ewe i eden od osnova~ite na Ma-
kedonskata federativna organi-
zacija vo Bugarija (1920). Poradi
negovata bro{ura „Mafiite i
katastrofite“ (Sofija, 1922), vo
koja ja razobli~uva bliskosta na
Todor Aleksandrov i Aleksandar
Protogerov so bugarskiot dvor,
bil ubien od teroristi na VMRO.
BIBL.: Novi kobni pÍtiÈa i prolomi,
„MakedoniÔ“, I, 9, SofiÔ, 1903, 2.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874‡1926). Prilog kon pro-
u~uvaweto na razvitokot na makedon-
skata nacionalna misla, Skopje, 1966,
322, 323‡324, 426, 774, 778 i 783; istiot, Di-
mitrija ^upovski (1878‡1940) i makedon-
skoto nau~no literaturno drugarstvo
vo Petrograd. Prilozi kon prou~uvawe-
to na makedonsko-ruskite vrski i razvi-
tokot na makedonskata nacionalna mis-
la, Skopje, 1978, 256, 269 i 294; Boro Mok-
rov ‡ Tome Gruevski, Pregled na make-
donskiot pe~at (1885‡1992), Skopje,
1993, 67. S. Ml.
Mlad gra{ok
GRA[OK (Pisum sativum L. ssp. sa-
tivum) – ednogodi{no rastenie od
fam. Fabaceae. Poteknuva od Jugo-
isto~na Azija, Zakavkazje i od
Etiopija. Vo svetot se odgleduva
GRBI] G
na okolu 10.000.000 ha, najmnogu
vo: Kina, Rusija, SAD, Anglija,
Holandija, Italija, Francija i
vo Belgija. Se konsumira mlado-
to zrno (seme) vo gotvena sostoj-
ba, konzervirano ili smrznato.
Glavno sodr`i proteini, {e}e-
ri, skrob, vitamini (A, B1, B2, S)
i minerali (MgO, CaO, Fe2O5 i
R2O5). D. J.
GRA[OK, DOBITO^EN (Pisum
sativum ssp. arvense L.) – bil odgle-
duvan za zrnoto 5.000–6.000 godi-
ni pred n.e. Se odgleduva za ka-
basta dobito~na hrana: zelena, se-
no, sila`a, sena`a, se dehidrira
i potoa se briketira ili za zrno
vo koncentrati, na 1.708 ha, so
4.831 kg/ha seno, a vo ponovo vreme
povr{inite se zgolemuvaat. Vo
RM ne se sozdadeni sorti i se od-
gleduvat stranski. Najzastapena e
sortata „Pionir#. P. Iv.
Dimitar
Grbevski
GRBEVSKI, Dimitar (Veles, 16.
VIII 1946) ‡ filmski i televizi-
ski monta`er, univ. profesor.
Diplomira filmska monta`a na
Filmskata akademija vo Zagreb
(1972). Negoviot prv raboten an-
ga`man vo Makedonija mu e vo
RTV Skopje. Se vrabotuva (1975)
vo †Vardar film#, kade {to rea-
lizira okolu 100 kratki igrani,
dokumentarni, animirani i rek-
lamni, kako i 10 igrani filma.
Isto taka, raboti i na filmski
igrani proekti za RTV Pri{ti-
na. Stanuva redoven profesor na
Fakultetot za dramski umetnos-
ti vo Skopje, na Katedrata za
filmska monta`a (1992). V. Masl.
GRBI], Miodrag (Sremski Kar-
lovci, Srbija, 25. XII 1901 – Bel-
grad, Srbija 30. VI 1969) – arheo-
log. Diplomiral i doktoriral
arheologija na Karloviot uni-
verzitet vo Praga (1925). Rabotel
vo Narodniot muzej vo Praga i vo
Arheolo{kiot institut, a od
1926 g. rabotel vo Belgrad, Skop-
je i vo Novi Sad. Go istra`uval
neolitot na Balkanot, osobeno
na Star~evo i Plo~nik. Vo Make-
donija gi istra`uval lokalite-
tite: Gradi{te, Sv. Erazmo nad
Ohridsko Ezero (1931–1932), za-
edno so Viljem Unfercagt i Jo-
395
G GRBOVITE
Miodrag
Grbi}
han fon Rajsvic, Zelenikovo
(1950) i Tumba–Porodin (1952).
BIBL.: Odabrana gr~ka i rimska plasti-
ka u Narodnom muzeju u Beogradu, Beog-
rad, 1958; Porodin, Bitolj, 1960 (so P. Ma~-
ki}, B. Stalio, D. Simoska, [. Na|). D. Z.
GRBOVITE NA MAKEDONI-
JA ‡ zemski heraldi~ki znaci na
Makedonija i makedonskata dr-
`ava vo minatoto i vo sovreme-
nosta, sostaveni od crtani ili
reljefni elementi (lav, petokra-
ka yvezda, `itni klasje, lenta i
sl.). Grbovite se sre}avaat kako
samostojni aplikacii, no i na
{titovi, znamiwa, pe~ati, mone-
ti i sl. Najstariot poznat grb e
makedonskata osmokraka ili
{esnaestokraka yvezda na {tito-
vite na anti~kite Makedonci. Od
srednovekovniot period najsta-
riot makedonski grb se nao|a vo
grbovnikot na Koreni}-Neori}
(1595), koj se ~uva vo Nacionalna-
ta i sveu~ili{na biblioteka vo
Zagreb. Na nego e pretstaven
`olt lav na crveno pole. Na gor-
nata lenta pi{uva †Cimeri make-
donske zemle#, a pod grbot †Mace-
doniae#. No pobrojnata upotreba
na makedonskiot grb zapo~nala
po objavuvaweto na Stematogra-
fijata na Hristofor @efaro-
vi} (1741), pa toj po~nal da se ko-
risti kako amblem i na portali-
te vo crkvite, manastirite, a po-
docna i na znamiwata na vostani-
cite vo Razlove~koto (1876) i vo
Ilindenskoto vostanie (1903).
Vo XVIII v. zapo~nala heraldi~-
kata tradicija i kaj oddelni vid-
ni semejstva vo Makedonija i kaj
iseleni{tvoto, osobeno vo Avs-
trija, kade {to mnogu Makedonci
imale blagorodni~ki tituli.
Poznati se nad stotina makedon-
ski grbovi. Dene{niot dr`aven
grb na RM e proglasen na Vtoro-
to vonredno zasedanie na Narod-
noto sobranie na NRM (27. VII
1946). Na nego e pretstaveno pole
opkru`eno so isprepleteni `it-
ni klasje, plodovi od afion i tu-
tunovo lisje, na dnoto povrzani
so lenta pro{arana so narodni
motivi. Vrvovite na klasjeto se
povrzani so crvena petokraka
yvezda na vrvot so pet polukru`-
ni linii. Srede poleto e pretsta-
396
vena reka, a nad nea planina so
{irok izgrev na sonceto na nebo-
to. Po Osloboduvaweto se poja-
vija i mnogu grbovi na oddelni
gradovi, a sega i grbovi na op-
{tinite.
LIT.: Stojan NovakoviÊ, Heraldi~ki obi-
~aji kod Srba, „Godi{wica Nikole ^u-
piÊa“, Beograd, 1884; Aleksandar Solov-
jev, Postanak ilirske heraldike i poro-
dice Ohmu~eviÊ, „Glasnik Skopskog nau~-
nog dru{tva“, XII, 6, Skopqe, 1933; Alek-
sandar Matkovski, Grbovite na Makedo-
nija, Skopje, 1970; D-r Simo Mladenovski,
Makedonskite nacionalni simboli, †Glas-
nik# na INI, 48, 1–2, Skopje, 2004, 23–42;
istiot, Dr`avnite simboli na Republika
Makedonija, †Republika Makedonija 60
godini po ASNOM#, Zbornik od nau~niot
sobir po povod {eesetgodi{ninata od
ASNOM odr`an vo Skopje na 15-16 dekem-
vri 2004 godina, Skopje, 2005, 357-373.
S. Ml.
GRDANOSKI, Stevan Spirov
(Prilep, 14. XI 1934) ‡ spec. epi-
demiolog, polkovnik. Diplomi-
ral na Med. f. Skopje (1961), spe-
cijaliziral na VMA (1968) i pri-
marius od 1975 g. Bil na~alnik na
Epidemiolo{koto odd. vo IPM,
potoa upravnik na IPM i zame-
nik-upravnik na CVZU vo Skop-
je; pretsedatel na MLD (1983).
Avtor e na nad 80 stru~ni publi-
kacii. Sl. M. P.
Trifun
Grekovski
GREKOVSKI, Trifun Kostadi-
nov (Enixe-Vardar, 1. VIII 1893 ‡
Gevgelija, 9. VI 1973) ‡ lekar, re-
volucioner, publicist. Diplo-
miral na Med. f. vo @eneva
(1920), a potoa rabotel kako le-
kar vo [vajcarija (1924), kade
{to bil aktiven ~len na Make-
donskoto studentsko dru{tvo
{to go rakovodel d-r Anastas
Kocarev od Ohrid. Bil sorabot-
nik na vesnicite „Avtonomna
MakedoniÔ# i „Makedonsko sÍz-
nanie / Makedonsko soznanie#
(1924, Viena). Po~nal da objavuva
„Kratka istoriÔ na MakedoniÔ#
(1924). Vo 1924 g. se vratil vo
Gevgelija i do 1936 g. bil edin-
stven lekar vo gradot. Pred Vto-
rata svetska vojna bil voen lekar
vo Bitola, a potoa vo Kumanovo.
Vo 1944 g. formiral partizanska
bolnica vo manastirot „Sv. Pro-
hor P~inski#. Vo 1945 g. bil is-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
praten vo Bitola da ja organizi-
ra zdravstvenata slu`ba, od kade
{to vo 1951 g. bil nazna~en za le-
kar vo Veles. Od 1954 do penzio-
niraweto vo 1962 g. rabotel vo
Gevgelija.
LIT.: „Vox medici#, H, br. 34, mart 2002.
P. B.
Vasil
Griv~ev
GRIV^EV, Vasil (Aleksandrija,
Egipet, 4. III 1922 – 4. VII 1996) –
ekonomist, univ. profesor i po-
liti~ar. Zavr{il sredno ekonom-
sko u~ili{te i rabotel kako kni-
govodstven ~inovnik vo „Treska“
A. D. Skopje (1940), a potoa vo
Fabrikata za kilimi vo Skopje.
Bil ~len na KPJ (1941) i u~esnik
vo NOAVM (1943). Po Oslobodu-
vaweto bil potpretsedatel na
Kontrolnata komisija na NRM,
generalen direktor na General-
nata direkcija za nemetali, jag-
len i grade`na industrija na
NRM, generalen direktor na Up-
ravata za investicii na NRM, so-
vetnik vo Izvr{niot sovet na
SRM i potpretsedatel na Oko-
liskiot naroden odbor vo Skopje.
Diplomiral i doktoriral na
Pravniot fakultet vo Skopje od
oblasta na finansiskoto pravo.
Bil izbran za docent na Pravni-
ot fakultet vo Skopje (1950), po-
toa vonreden i redoven profesor
(1971) po Finansii i finansisko
pravo na SFRJ, a izvesen period
predaval i stopanski sistem, ka-
ko i nadvore{no trgovsko i ca-
rinsko pravo (od 1979/1980). Bil
profesor i na postdiplomskite
studii na ekonomskite fakulte-
ti vo Rieka i Saraevo i na prav-
nite fakulteti vo Zagreb, Var{a-
va i dr. Na prostorite na SFRJ
objavil prv nau~en trud za finan-
siskoto pravo. Bil ~len na Iz-
vr{niot sovet na SRM (25. VI
1963 – 24. IX 1968), pretsedatel na
Stopanskata komora na SRM, sek-
retar na Sojuzniot sekretarijat
za nadvore{na trgovija, ~len na
Sojuznata konferencija na SSRNJ,
pretsedatel na Stopanskiot so-
bor na Sobranieto na SFRJ (1970),
pretsedatel na Odborot za kred-
iten i monetaren sistem i sudija
na Ustavniot sud na Jugoslavija.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR GRBOVITE NA MAKEDONIJA G

GRBOVITE NA MAKEDONIJA

Makedonskiot grb vo Grbovnikot Makedonskiot grb vo Althanoviot Makedonskiot grb od okolu 1620 godina,
na Kordeni}-Neori} od 1595 godina, grbovnik od 1614 godina, vo Grbovnikot od muzejot
Univerzitetska biblioteka, Zagreb Univerzitetska biblioteka, Bolowa za primeneta umetnost, Belgrad

Makedonskiot grb vo Grbovnikot Makedonskiot grb od 1675 godina, Makedonskiot grb vo Orlovskiot
na Marko Skoroevi} od 1636-1638 godina, Fraweva~ki manastir †Sv. Duh#, Fojnica grbovnik od 1689 godina,
Nacionalna avstriska biblioteka, Viena Univerzitetska biblioteka, Bolowa

Makedonskiot grb od krajot na XVII vek, Makedonskiot grb vo Stematografijata Makedonskiot grb vo Grbovnikot
Nacionalna biblioteka, Berlin na Pavle Riter Vitezovi} od 1694 godina, †Codex Keve{i}# od 1740 godina,
Univerzitetska biblioteka, Bolowa semejna relikvija, Split

Makedonskiot grb vo Grbovnikot Makedonskiot grb vo Grbovnikot Makedonskiot grb vo ostavninata

na Ivo Saraka od 1746 godina, Split na grofot Ladislav Foreti} od 1837 godina, na Qudevit Gaj od 1842 godina,
Biblioteka na Matica srpska, Novi Sad Univerzitetska biblioteka, Zagreb

397
G GRIGORIJ
BIBL.: Buxeti op{tina i srezova, Beo-
grad, 1959; Nauka za finansiite, kn. prva,
Uvod i op{t del; kn. vtora, Javni rashodi
i javni prihodi; kn. treta, Osiguruvawe
kredit i banki, Skopje, 1961; Odbrani
tekstovi od oblasta na finansiite,
Skopje, 1962; Sistem na dr`avnite i
op{tite prihodi na FNRJ, Tetovo, 1963;
Buxetskite prava na op{tinata vo
Jugoslavija, Skopje, 1964; Zbornik na os-
novni normativni akti na finansovoto
pravo na SFRJ, Skopje, 1966; Finansovo
pravo na SFRJ, op{t del, Skopje, 1972 i
1984; Inflacija u SFRJ, Beograd, 1975;
Sredstva na zdru`eniot trud, Skopje,
1975; Finansije i finansijsko pravo
SFRJ, prvi deo, Beograd, 1977; Finansovo
pravo SFRJ, posebni deo, Beograd, 1977 i
1979; Osnove novog deviznog i vanjsko trgovin-
skog sistema SFRJ, Zagreb, 1977; Interna
banka u SFRJ, Beograd, 1978; Komentar
na zakonite od oblasta na parite, ban-
kite i deviznoto rabotewe, Belgrad,
1979 (koavtor); Spoqno trgovinsko pra-
vo SFRJ, Skopqe, 1986; Devizni i spoljni tr-
govinski sistem SFRJ, Ljubljana, 1986 (preve-
dena na angliski, ruski, {panski, german-
ski i francuski jazik); Kurs jugosloven-
skog dinara, Novi Sad, 1986. S. Ml.
GRIGORIJ I (XIII‡XIV v.) ‡ oh-
ridski arhiepiskop (1312‡1330).
Spomnat e vo eden stihuvan nat-
pis (1312‡1314) od zapadnata stra-
na na pripratata na katedralnata
crkva †Sv. Sofija# vo Ohrid, ka-
de {to kako prvosve{tenik e
sporeden so Mojsej. Carot Andro-
nik II (1282‡1328) kako metoh mu
ja podaril manastirskata crkva
†Sv. Bogorodica Psihosostrija#
vo Konstantinopol i izdal pros-
tagma (1312). Toj ja renoviral
crkvata †Sv. Sofija# vo Ohrid, ja
podignal zapadnata priprata i
postavil amvon so ~etiri monog-
rami (1313/1314). Andronik II
tokmu nego go ispratil vo miro-
tvornata misija vo Rigion (1327)
so Andronik III. Se zanimaval i
so kni`evna dejnost. Jovan Kan-
takuzin potvrduva deka bil dobar
orator, mudar i obrazovan. Otka-
ko abdiciral, negoviot prijatel
Teodor Metohit za nego napi{al
pesna.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 1, Ot os-
novaneto % do zavladxvaneto na Bal-
kanskix poluostrov ot turcite, So-
fix, 1931; D-r Jovan Bel~ovski, Ohrid-
ska arhiepiskopija. Od osnovaweto do
pa|aweto na Makedonija pod turska
vlast, Skopje, 1997, 45, 283–284, 320, 323,
327, 338, 340, 341, 401 i 446; istiot, Hrono-
lo{ki spisok na poglavarite na Ohrid-
skata arhiepiskopija (patrijar{ija),
†Godi{en zbornik# na Bogoslovski fa-
kultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8,
Skopje, 2002, 63–64. S. Ml.
GRIGORIJ II ‡ ohridski arhie-
piskop (1356‡1378). Bil svedok
na osmanliskite navleguvawa na
Balkanot. Spomnat e vo natpis
nad zapadnata vrata na kapelata
†Sv. Kliment# vo Ohrid (1364/
1365), vo natpisot na kapelata
†Sv. Grigorij Bogoslov# vo Pe-
rivlepta (1364/1365), vo ktitor-
398
skiot natpis na crkvi~kata †Mal
(Star) Sveti Kliment# (1378) i
vo sudskiot akt na despotot Ugle-
{a za sporot pome|u Zografskiot
manastir i episkopot na Jeriso ‡
David (1369). Imal zna~ajna ulo-
ga vo pomiruvaweto na patrijar-
hot od Konstantinopol so serski-
te eparhii. Vo Narodniot muzej
vo Ohrid e za~uvan pe~at od Gri-
gorij, no ne e utvrdeno so sigur-
nost deka tokmu nemu mu pripa-
|al.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, t. 1, Ot osnovaneto
ñ do zavladÔvaneto na BalkanskiÔ polu-
ostrov ot turcite, i t. 2. Ot padaneto $
pod turcite do nejnoto uniÈo`enie (1394–
1767), SofiÔ, 1931; D-r Jovan Bel~ovski,
Ohridska arhoepiskopija. Od osnovawe-
to do pa|aweto na Makedonija pod tur-
ska vlast, Skopje, 1997, 368–369, 382, 390–
391, 400–402, 446, 553–555; istiot, Hrono-
lo{ki spisok na poglavarite na Ohrid-
skata arhiepiskopija (patrijar{ija),
†Godi{en zbornik# na Bogoslovski fa-
kultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8,
Skopje, 2002, 65–66. S. Ml.
GRIGORIJ III ‡ ohridski arhie-
piskop (1550 i 1557). Za~uvan e
negov potpis so zeleno mastilo
na eden pergamenten zapis vo
zbirkata na V. Grigorovi~ vo
Rumjancoviot muzej vo Moskva.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhoepiskopiÔ, t. 2, Ot padaneto $
pod turcite do nejnoto uniÈo`enie (1394–
1767), SofiÔ, 1931; Jovan Bel~ovski, Hro-
nolo{ki spisok na poglavarite na Oh-
ridskata arhiepiskopija (patrijar{i-
ja), †Godi{en zbornik# na Bogosloveski
fakultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn.
8, Skopje, 2002, 67. S. Ml.
GRIGORIJ PELAGONISKI
(vtorata polovina na XVI v.) –
episkop prilepski i pelagoni-
ski, avtor na maked. prevod na
zbornikot „Sokrovi{te# od Da-
maskin Studit. Imeto mu figu-
rira vo naslovot na dve slova, za
nedelite na Mitarot i farisejot
i za Bludniot sin. Spomnat e i vo
eden natpis vo oltarot me|u apsi-
data i |akonikonot na crkvata od
manastirot Treskavec, so tekst
deka nekoj Stojan Hran~ev so `e-
na si dal da se ukrasi oltarot vo
1570 g. za vreme na ep. Grigorij.
Od pojasnuvaweto na nekoi gr~.
zborovi (na pr.: phanerotis na[im
/e ezxkom `vlenJe), se gleda deka
crkovnoslov. j. go smeta za svoj.
Jazikot na ep. G. vo osnovata e cr-
kovnoslov. od srpska redakcija,
koj vo XVI v. bil zaedni~ki za si-
te pravosl. Sloveni na Balkanot.
No vo nego se dopu{teni mnogub-
rojni crti od zapadnomaked. na-
re~je (v. Krninski damaskin).
„Sokrovi{te“ se smeta kako os-
nova za proniknuvawe na damas-
kinarskata kni`evnost pi{uva-
na na naroden jazik. Prevodot go
izvr{il vo periodot me|u 1570 i
1580 g. vrz osnova na edno od prvi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
te tri venecijanski izdanija
(1557–1562). Go prevel na aktuel-
niot crkovnoslovenski jazik, so
primesi od zapadnomakedonskiot
prilepsko-bitolski naroden go-
vor. Vo paleoslavistikata se
identifikuvani 7 prepisi od ne-
goviot slovenski prevod, datira-
ni od krajot na XVI i od XVII v., a
me|u najstarite od niv i najcelos-
ni e „Krninskiot damaskin“ od
krajot na XVI v., pronajden od
akad. Petar Ilievski vo Krnin-
skiot manastir kaj Ki~evo i se
~uva vo Institutot za makedon-
ski jazik „K. P. Misirkov“ vo
Skopje (sign. M-1).
LIT.: P. Ilievski, Za makedonskiot pre-
vod na Damaskinot, †Makedonski jazik#,
1‡2, Skopje, 1960/61; Grigorij Pelagoni-
ski kako prevoda~ od gr~ki, „Godi{en
zbornik na Filozofskiot fakultet“,
XXIII, Skopje, 1971; P. Ilievski, Krnin-
ski damaskin, Skopje, 1972; R. Ugrinova-
Skalovska, Damaskini. Makedonski pre-
vodi od 16 do 19 vek, Skopje, 1975.
P. Hr. Il.; I. Vel.
Viktor
Grigorovi~
GRIGOROVI^, Viktor Ivano-
vi~ (1810‡1876) ‡ ruski slavist
od ukrainsko poteklo, inicija-
tor vo procesite na slovenskata
probuda i prerodba na Makedon-
cite, profesor i titular na ka-
tedrite po slovenska filologija
na univerzitetite vo Kazan, Ode-
sa i Moskva kon sredinata na XIX
v., afirmator na slovenskata na-
rodonauka vo Rusija, sestran zna-
lec na Slovenskiot Jug, animator
na kirilometodievskoto pra{a-
we vo naukata. Vo Makedonija
prestojuval vo tekot na 1844/5 g. i
vo Ohrid i Struga se sre}ava so
Dimitrija Miladinov, kogo go
pridobiva za razdvi`uvawe na
slovenskoto delo.
Zaslugata na Viktor Ivanovi~
Grigorovi~ vo prerodbenskite
procesi na Slovenite na Balka-
not se brojni: odr`uval vrski so
najistaknatite imiwa na ju`nos-
lovenskite narodi od toj period:
Vuk Karaxi}, Qudevit Gaj, Fran-
ce Pre{ern, Georgi Rakovski,
Dimitrija Miladinov, uspeal da
prisobere pove}e slovenski ra-
kopisi od XII v. pa navamu i da gi
za~uva za naukata, uspeal da mu go
sugerira na Dimitrija Miladi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nov sobira~koto delo na usnata
narodna tradicija kaj Makedon-
cite i da mu predlo`i pi{uvawe
na gramatika, uspeal da gi voo~i
i da gi predo~i me|u prvite jazi~-
nite razliki me|u bugarskiot i
makedonskiot jazik. Pova`ni de-
la mu se: †Opis na patuvaweto niz
Evropska Turcija# (Kazan, 1848),
†Donesenija od patuvawata po
slovenskite zemji# (Kazan, 1915),
†Slovenskite nare~ja#, lekcii na
prof. V. I. Grigorovi~ (Var{a-
va, 1884). G. T.
GRIGOROVI^EV PARIMEJ-
NIK – najstar kirili~ki pari-
mejnik, krajot na XII – po~. na XIII
v., 104 l., Moskva, RGB, sign. Grig.
2 (M. 1685). Pronajden vo Hilen-
darskiot manastir vo 1844 g. od V.
I. Grigorovi~. Rakopisot pret-
stavuva palimpsest ispi{an vrz
tekst na gr~ko ev. Prepi{an e od
arhai~na predlo{ka so tragi od
glagoli~ka tradicija. Gi ~uva
osobenostite na kirilometodi-
evskiot arhetip, i pokraj tragi
od revizija na koja tekstot bil
podlo`en vo Makedonija vo X v.
Pravopisot e ednoerov (samo 7),
trijusov (4, 3, 2), so normirana
zamena na nosovkite. Prepisot
mo`e da se locira vo Ju`na (jugo-
isto~na) Makedonija, na {to uka-
`uva osobeno me{aweto na 7y so
7, koe svedo~i za zadr`uvawe na
negoviot poseben izgovor, voka-
lizacijata na erot vo slo`enite
pridavski formi (tip dobroi), de-
nazalizacijata 4 > 7> {irokiot
izgovor na jatot i negovoto sov-
pa|awe so refleksot na malata
nosovka, za~etocite na redukci-
jata na vokalite. Nekoi od ovie
pojavi denes se poznati samo vo
arhai~nite govori od Solunsko
Grigorovi~ev parimejnik: zastavki i inicijali
(Suho, Visoka). Morfo-sintak-
si~kite i leksi~kite osobenosti
zastapeni vo ovoj tekst svedo~at
za velikomoravskoto poteklo na
prevodot na parimejnikot. Vrz
ovaa arhai~na osnova se naplas-
teni zna~ajni inovacii karakte-
risti~ni za jazikot na makedon-
skata crkovnoslovenska pisme-
nost. Relativno visokiot stepen
na stabilnosta na leksi~kata
norma so nedosledno vneseni pod-
novuvawa potvrduva jasno nadovr-
zuvawe na starite ohridski tra-
dicii. Izdaden od Z. Ribarova i
Z. Hauptova. Postaroto izdanie
na R. Brandt (1894, 1900, 1901) gi
sodr`i samo l. 1r – 49r22, no done-
suva izvonredno bogat kriti~ki
aparat.
LIT.: Z. Ribarova, Z. Hauptova, Grigoro-
vi~ev parimejnik I. Tekst so kriti~ki
aparat, Skopje, 1998; Z. Ribarova, Jazi-
kot na makedonskite crkovnoslovenski
tekstovi, Skopje, 2005, 57–73, 145–170.
Zd. R.
GRIGOROVI^EVO EVANGE-
LIE br. 9 ‡ makedonski kirilski
rakopis od 1301‡1307 g. Se ~uva
vo RGB ‡ porane{na Leninova
(GBL), vo Moskva pod br. 1691.
Sostaveno e od 38 l. pergament i
20 l. bombicina. Kodeksot e zave-
den pod br. 9 vo zbirkata na V. I.
Grigorovi~, koj go donel od svoe-
to patuvawe niz evropska Turci-
ja (1844‡1846). Spored raspore-
dot na ~etivata vo ramkite na ce-
lata kniga, Grigorovi~evoto ev. e
poln aprakos od tipot na srpsko-
to Miroslavovo ev. Nivnata pred-
lo{ka verojatno bila glagoli~ka
i e povrzana so sv. Klimentovata
tradicija vo ramkite na Ohrid-
skiot kni`even centar. Od Oh-
rid, verojatno preku Sveta Gora,
ovoj tip aprakos e prenesen vo Ru-
sija, kade {to so izvesni dopol-
nuvawa i izmeni do`ivuva golem
broj prepisi, od koi najpoznati
se M’stislavovoto i Jurjevskoto
ev. Pri vozvratnoto rusko vlija-
nie, m’stislavovskiot tip poln
aprakos se pro{iril i vo Sever-
na Makedonija. Za~uvan e vo ne-
kolku rakopisi, od koi najzna~aj-
ni se Karpinskoto i Radomirovo-
to ev. Osobeno e interesno {to
Ohridskata kni`evna {kola ne go
prifatila ruskiot tip poln ap-
rakos, za{to Ohrid ve}e imal
svoj tip poln aprakos. V. D.
GRIZEBAH, August (August Hein-
drich Rudolph Grisebach) (1814–
1879) – germanski botani~ar,
eden od osnovopolo`nicite na
fitogeografijata. Vo periodot
od 29. VI – 21. VII 1839 g. prestoju-
val vo Makedonija (gi posetil
Pelister i [ar Planina), a na
Pelister (2. VII 1839) ja otkril
molikata – pelisterskiot bor
GRIZO G
August
Grizebah
(Pinus peuce Griseb.). Na [ar Pla-
nina otkril i opi{al pogolem
broj novi vidovi za naukata, kako
{to se: Alkanna scardica, Cirsium
apendiculatum, Dianthus cruentus, Li-
lium albanicum, Pedicularis leucodon,
Potentilla holosericea, Saxifraga scar-
dica, Sideritis scardica, Silene waldste-
inii i dr. Vl. M.
Aleksandar
Grizo
GRIZO, Aleksandar (Solun, ?
1919 – Skopje, 2004) – istaknat
univerzitetski profesor, nau~-
nik i stopanstvenik. Gimnazija
zavr{il vo Bitola, a diplomiral
i doktoriral na Tehnolo{ko-me-
talur{kiot fakultet vo Belgrad.
Negovata pedago{ka dejnost e za-
bele`itelna na univerzitetite
vo Skopje i vo Belgrad. Bil dekan
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje, osnova~ na
Institutot za hemisko in`ener-
stvo, osnovopolo`nik na mnogu
disciplini i tvorec na mnogub-
roen kadar. Podra~ja: tehnolo{-
ki operacii, separacioni i drugi
procesi. Avtor na 6 monografii,
na u~ebnici i na prira~nici.
Bil glaven in`ener, tehni~ki
direktor i sovetnik vo pogolem
broj hemiski kombinati, najdolgo
vo „OHIS# – Skopje. Ekspert na
UNIDO vo Pakistan. Bil pot-
pretsedatel na Sojuzot na hemi-
~arite i tehnolozite na Jugosla-
vija.
LIT.: 40 godini Tehnolo{ko-metalur-
{ki fakultet – Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000, 111. Sv. H. J.
GRIZO, Naum (Skopje, ? 1939) ‡
univerzitetski profesor, prav-
nik. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{il vo rodniot grad, ka-
399
G GRIPA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

we, minister za finansii, pot-

Naum
Grizo
de {to diplomiral (1965) i dok-
toriral na Pravniot fakultet,
na tema „Razvoj i oblici na nau~-
nata misla za organizaciite“
(1975). Na istiot fakultet e iz-
bran za asistent (1971), a potoa i
za redoven profesor (1985) po up-
ravno pravo i javna uprava. Ima
objaveno pogolem broj nau~ni
trudovi za upravnoto i sporedbe-
noto pravo i od oblasta na voeni-
te nauki. Se zanimava i so preve-
duva~ka dejnost na pravna i na po-
litikolo{ka literatura od po-
ve}e jazici.
BIBL.: Naum Grizo, Osnovni poimi za na-
ukata za upravata, Skopje, 1981.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
GRIPA (GREOR, ZELENIKA)
(Phillyrea media L., fam. Oleaceae) –
zimzelena, mediteranska grmu{-
ka so mali, sprotivno postaveni,
ovalni, ko`esti listovi. Cveto-
vite se sitni i `oltozeleni, a
plodovite mali sinkavocrni kos-
ki~ki. Vo RM se sre}ava kako pri-
mesa vo termofilnite zaednici
vo Povardarieto, Strumi~ko,
Dojransko i Ohridsko. Al. And.
Aleksandar
Grli~kov
GRLI^KOV, Aleksandar ([tip,
18. I 1923 – Struga, 26. VII 1989) –
dr`avnik, politi~ki deec, eko-
nomist i teoreti~ar. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad (1941). Studiral na
Univerzitetot „Sv. Kliment Oh-
ridski# vo Sofija. Poradi u~es-
tvoto vo NOB od 1942 g. ~esto bil
zatvoran, pa moral da gi napu{ti
studiite. Po Osloboduvaweto, i
pokraj funkciite {to gi imal
(direktor na Zavodot za planira-
pretsedatel i pretsedatel na Iz-
vr{niot sovet na SRM), go zavr-
{il Ekonomskiot fakultet vo
Belgrad. Vo 1965 g. bil imenuvan
najprvin za ~len, a podocna za
potpretsedatel na Sojuzniot iz-
vr{en sovet, zadol`en da gi im-
plementira ideite na stopanska-
ta reforma. Vo 1954 g. e izbran za
docent, vo 1960 g. za vonreden pro-
fesor na Ekonomskiot fakultet
na Skopskiot univerzitet po
predmetot stopansko planirawe
vo Jugoslavija. Koga po 1965 g. za-
edno so semejstvoto se preseluva
vo Belgrad, izbran e na Fakulte-
tot za politi~ki nauki na Bel-
gradskiot univerzitet za redoven
profesor po predmetot me|una-
rodni ekonomski odnosi. Preda-
val na postdiplomskite studii na
Zagrepskoto sveu~ili{te, kako i
na Pravniot fakultet na Uni-
verzitetot vo Skopje. Bil nadvo-
re{en sorabotnik na Institutot
za op{testveni nauki i na Insti-
tutot za politi~ki studii na Fa-
kultetot za politi~ki nauki vo
Belgrad, na Institutot za eko-
nomski studii na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje
i na Ekonomskiot institut vo
Belgrad. Bil pretsedatel na So-
vetot na internacionalnata tri-
bina „Socijalizmot vo svetot#
(Cavtat), pretsedatel na Sovetot
na spisanieto „Ekonomska poli-
tika#, urednik na „Popularnata
enciklopedija# na BIGZ, na „Eko-
nomskata enciklopedija#, kako i
glaven i odgovoren urednik na sp.
„Socijalizam#. Negovite dela se
prevedeni na pove}e stranski ja-
zici, me|u koi i na kineski. Vo
ekonomijata se zalagal za pazar-
no stopanstvo, a vo politikata za
politi~ki pluralizam i protiv
ednopartiskiot monopol.
BIBL.: Ekonomskite odnosi me|u socija-
listi~kite zemji. Teorija i praktika vo
razvojot na SEV, Sk., 1973; Me|unarodni
ekonomski odnosi (Kolektiven trud), Zag-
reb, 1973; Politi~ki faktori u procesu pro{irene
reprodukcije, Beograd, 1974; Evropa vo o~i-
te na komunistite, Skopje, 1977; Sovre-
meniot svet i socijalizmot, Skopje,
1981; Krstopatite na socijalizmot,
Skopje, 1984; Da li je socijalizam mogu}, Zg.,
1990.
LIT.: Georgi Stardelov, Razoruvawe na
dogmite, Prvo izdanie, Skopje, 2005;
Mislitel nasproti dogmite, Vtoro iz-
danie, Skopje, 2006; Qubisav Markovi},
Kriti~ki opservacii i nau~na vizija,
Razoruvawe na dogmite, Skopje, 2005; Ki-
ril Temkov, Mislitel so stil, Razoru-
vawe na dogmite, Skopje, 2005. G. St.
GRLI^KOV, Mane Pavlov
([tip, 4. III 1948) ‡ revmatolog,
redoven prof. po interna medi-
cina na Med. f. vo Skopje. Nego-
viot pridones e ranoto otkriva-
we na sistemskite kolageni zabo-
luvawa. Dolgogodi{en direktor
Mane
Grli~kov
na Klinikata za revmatologija
pri Med. f. vo Skopje. Avtor na
pove}e stru~no-nau~ni trudovi.
Br. N.
Grmu{arka
GRMU[ARKI ili koprivar~i-
wa (Sylvia) – rod sitni ptici od
familijata grmu{arki (Sylvidae),
koi naseluvaat otvoreni tereni
so xbunesta vegetacija. Vo Evro-
pa se registrirani 12 vida, od koi
8 se sre}avaat i kaj nas: pegavo
koprivar£e (Sylvia nisoria), orfe-
jovo koprivar£e (Sylvia hortensis),
gradinarsko koprivar£e (Sylvia
borin), crnoglavo koprivar£e (Syl-
via atricapilla), malo crnoglavo ko-
privar£e (Sylvia melanocephala), cr-
venogu{esto koprivar£e (Sylvia
cantillans), belogu{esto koprivar-
£e (Sylvia communis) i vodeni£ar-
£e (Sylvia curruca).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bird-
Life International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
GRNAROV, Aksenti (Kratovo,
17. III 1948) – red. prof. na ETF
vo Skopje. Doktoriral na ETF vo
Belgrad. Rabotel vo Institutot
„M. Pupin# vo Belgrad na razvo-
jot na hibriden kompjuter. Toj e
osnova~ i rakovoditel na Insti-
tutot za kompjuterska tehnika i
informatika na ETF vo Skopje.
Predaval na Univerzitetite vo
Ni{ i vo Belgrad i na Univerzi-
tetot na Jugoisto~na Evropa vo
Tetovo. Prestojuval vo Akademi-
jata na naukite na SSSR i na Ka-
liforniskiot univerzitet vo

400
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Aksenti
Grnarov
Los Anxeles vo SAD. Vo 1990 g.
go formiral privatnoto pret-
prijatie „Grnarov kompjuter di-
vi`n#. Dr. M.
GRNETA (klarinet) ‡ naroden
termin za fabri~ki proizvede-
niot duva~ki muzi~ki instru-
ment. Vo narodnata muzi~ka prak-
tika e zastapen vo razli~ni ins-
trumentalni sostavi, a naj~esto
vo instrumentalniot sostav na-
re~en ~algija, kade {to, zaedno so
violinata, ja izveduva vode~kata
melodiska linija. Se smeta za
mnogu pogoden za improvizirawe,
posebno vo sredi{niot del na iz-
vedbite. \. M. \.
GRN^AROV, Georgi (Gorna Xu-
maja, 6. XI 1922 – s. Yvegor, Del-
~evsko, 16. IX 1944) – antifa{ist,
u~esnik vo antifa{isti~koto
partizansko dvi`ewe (VII 1941).
U~estvuval vo sobiraweto oru`-
je od teritorijata na Vardarski-
ot del na Makedonija. Bil borec-
partizan (1943). Se prijavil kako
dobrovolec vo borbite protiv
germanskiot okupator vo Vardar-
skiot del na Makedonija (po 9. IX
1944). Zaginal vo borbata kako za-
menik-komandant na Gornoxumaj-
skiot PO „Nikola Kalap~iev#.
LIT.: Georgi D`od`ov (Drago), Za kogo
peÔt murite, SofiÔ, 1971; BezsmÍrtni-
te 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv
kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgrad-
ski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.
GRN^AROVA-IVANOVA, Mas-
lina (s. Zagori~ani, Kostursko,
1874–1958) – u~itelka i deec na
TMORO. Ja zavr{ila Solunskata
`enska gimnazija. Kako u~itelka
vo Dimotika (Trakija), stanala
~len na TMORO (1895). Potoa bi-
la u~itelka vo Sorovi~ i Zele-
ni~. Vr{ela kurirski dol`nos-
ti, a so u~itelkata Elena Minaso-
va go izvezla znameto na D’mben-
skata ~eta na TMORO. Vo rodno-
to selo imala sredba so Goce Del-
~ev (1901). Poradi ~lenstvoto vo
TMORO, bila uapsena zaedno so
Manol Rozov, Lazar Poptrajkov i
Pavel Hristov i osudena, a kazna-
ta ja izdr`uvala vo zatvorot vo
Kor~a (Albanija). Po izleguva-
weto od zatvor, bila sekretar na
Centralnata komisija na TMORO
i ~len na Kosturskiot okru`en
komitet na TMORO. Kako aktiv-
en komita zela u~estvo vo Ilin-
denskoto vostanie (1903) i so po-
sebna hrabrost se istaknala pri
osloboduvaweto na Neveska. Po
povtornoto apsewe (avgust 1903)
bila amnestirana. Po Balkanski-
te vojni emigrirala vo Bugarija
(1913).
LIT.: Spomeni i biografii na Ilinden-
ci. Izbor, redakcija i komentar Aleksan-
dar Krstevski-Ko{ka, Bitola, 1993, 165.
S. Ml.
Tom~e
Grn~arovski
GRN^AROVSKI, Tom~e (Teto-
vo, 17. X 1923 – Skopje, 6. VII 1960)
‡ operski pevec, tenor. Peewe
u~el kaj N. Kuneli vo Skopje i vo
Zagreb (Z. [ir). Toj e u~esnik vo
NOB. Vo 1947 g. stanuva ~len na
Operata na MNT, kako eden od
nejzinite osnova~i. Debitira vo
1948 g. kako Bepo vo operata Pal-
ja~i. Poradi bolest, vo 1955 se
povlekuva od javniot muzi~ki `i-
vot. Vo svojata kratka operska
kariera, pod umetni~koto rako-
vodstvo na dirigentskata palka
na Lovro Mata~i} (vo Operata na
MNT: 1948‡1952) i dirigentite
T. Skalovski i T. Prokopiev, os-
tvaril pove}e glavni ulogi: Al-
fred @ermon (Travijata), Bel-
monte (Grabnuvawe od Sarajot),
Vojvodata od Mantova (Rigole-
to), Pinkerton (Madam Bater-
flaj), Rodolfo (Boemi), Tamino
(Vol{ebnata flejta), Lovro
(Nikola [ubi} – Zrinski). Iz-
vonredno muzikalen, poseduval
prijaten i topol lirski glas, po-
datlivo mek i raspean. F. M.
GROBARI (Silphidae) – se{tojad-
ni tvrdokrilni insekti. @iveat
prete`no na
`ivotinski
mr{i so koi se
ishranuvaat.
Imaat sples-
kano telo. Ko-
ga se vo opas-
nost ispu{ta-
at smrdliv se-
kret od anal-
nite `lezdi,
so {to se bra-
nat od nepri-
Grobar - se{tojad
tvrdokrilen insekt jatelot. Poz-
GROZDANOV G
nat vid vo Makedonija e obi~ni-
ot grobar (Necrophorus vespillo L.).
Edinkite od ovoj vid navleguvaat
vo mr{ite, kade {to ma{kite i
`enskite edinki kopuliraat.
@enkite polagaat jajca; po 40 de-
na se izveduvaat mladi na koi mr-
{ata im slu`i kako zaedni~ka
hrana.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
GROBLJE (s. Vojnik) ‡ mogila
od rano `elezno vreme. Se nao|a-
la vo mesnosta Selski Grobi{ta,
na terasa na leviot breg na r.
P~iwa. Vo 1965 g. me{tanite ja
raskopale i pribli`no vo centa-
rot na osnovata na{le bronzeni
predmeti ostaveni na kup~e: vi-
sulci so oblik na labris ‡ dvojna
sekira, ploski alki, cev~iwa od
gerdani i kerami~ko sat~e. Vo
preostanatiot del na nasipot bi-
le otkrieni grobovi od docnoto
srednovekovie. Naodite se ~uva-
at vo Narodniot muzej vo Kuma-
novo.
LIT.: K. Kilian, Trachtzubehor der Eisenzeit
zwischen Agais und Adria, „PZ“, 50, Walter de
Gruyter-Berlin-New York, 1975. V. S.
Ivan
Grozdanov
GROZDANOV, Ivan Strahilov
(Radovi{, 19. XI 1950) – redoven
profesor (1997) na PMF, Insti-
tut za hemija. Diplomiral (1974)
i magistriral (1982) vo Skopje, a
doktoriral (1986) vo Novi Sad.
Bil na dvegodi{en studiski
prestoj vo Dr`avniot univerzi-
tet na Arizona (SAD). Odr`uva
nastava po predmeti od oblasta
na neorganskata hemija. Nau~nata
rabota mu e predimno od podra~-
jeto na neorganskata hemija, a
glavniot interes mu e od oblasta
na tenkoslojnite cvrsti materi-
jali. Usovr{il metodi za hemi-
sko deponirawe na tenki filmo-
vi vrz razni supstrati. Objavil
pove}e od 50 truda (predimno vo
vidni internacionalni nau~ni
spisanija). U~estvuval na nau~ni
sobiri i vo realizacijata na na-
u~noistra`uva~ki proekti. Bil
rakovoditel na Zavodot za neor-
ganska hemija i ~len na Senatot
na Univerzitetot †Sv. Kiril i
Metodij#.
401
G GROZDANOV
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 220;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 231–232.
B. [.
Mite
Grozdanov
GROZDANOV, Mite (Strumica,
14. XII 1943) ‡ akter. Diplomiral
na Teatarskata akademija vo Bel-
grad. Vraboten vo Dramski tea-
tar od 1968 g. Go neguva recitira-
weto, a nastapuva i na estradata,
osobeno vo proekti za deca.
ULOGI: Miron (†Partitura na eden Mi-
ron#), Vojcek (vo istoimenata piesa), Sve-
tozar Miti} (†Karamazovi#), Karlos
(†Bolva v uvo#), Bo`in (†Jane Zadrogaz#),
Kapetanot (†Tatko#) i dr. R. St.
GROZDANOV, Tasko (Belgrad,
24. II 1951) – fizi~ar, prof. is-
tra`uva~ (1992) na PMF vo Bel-
grad. Diplomiral (1974) na Otse-
kot za tehni~ka fizika na ETF
vo Belgrad. Magistriral (1977) i
doktoriral (1981) na PMF vo
Belgrad so temi povrzani so sudi-
ri na ~esti~ki vo atomskata fi-
zika. Specijaliziral vo Lenin-
grad i vo Los Anxeles, bil gos-
tin-profesor na univerzitetot vo
Los Anxeles i vo Pariz. Rezulta-
tite od svoite teoriski istra`u-
vawa za svojstvata na atomskite
sistemi gi objavuval glavno vo
me|unarodni spisanija. Na PMF
vo Belgrad predaval za atomskite
i molekularnite spektri i za te-
orijata na rasejuvaweto. V. Ur.
GROZDANOV, Cvetan (Ohrid, 5.
III 1936) ‡ istori~ar na umetnos-
ta, univerzitetski profesor i
akademik. Osnovno i sredno obra-
zovanie zavr{il vo Ohrid, a stu-
diral i diplomiral (1961) na
Grupata za istorija na umetnosta
na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad. Negoviot diplomski
trud „Novootkrieni srednove-
kovni portreti vo Ohrid# bil vi-
soko ocenet i objaven (Zbornik
za likovne umetnosti, br. 2). Po
diplomiraweto, kako stipendist
na Vladata na SRM, bil na speci-
jalizacija po srednovekovna i vi-
zantiska umetnost na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad (1961‡
1963). Profesionalnata kariera
ja zapo~nal kako kustos vo Narod-
niot muzej vo Ohrid, kade {to ra-
402
Cvetan
Grozdanov
botel vrz topografijata na sak-
ralnite spomenici vo jugozapad-
na Makedonija, osobeno vo Stru{-
kiot, Debarskiot i vo Prespan-
skiot region. Vo 1966/1967 g., ka-
ko stipendist na Francuskata
vlada, bil na usovr{uvawe vo Col-
lege de France (kaj prof. A. Gra-
bar). Kon krajot na 1969 g. e iz-
bran za asistent po istorija na
umetnosta na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje, a po obnovuva-
weto na Grupata za istorija na
umetnosta (1977) predaval isto-
rija na vizantiskata umetnost.
Doktoriral na Filozofskiot fa-
kultet vo Belgrad na tema „Oh-
ridskoto yidno slikarstvo od
XIV vek#. Vo 1980 g. e izbran za
vonreden, a vo 1985 g. za redoven
profesor. So svoi referati nas-
tapuval na brojni doma{ni i me-
|unarodni nau~ni sobiri, a nego-
vite trudovi se objavuvani vo na-
u~ni zbornici vo zemjata i vo
stranstvo. Nau~noistra`uva~ka-
ta dejnost vo najgolem del gi op-
fa}a prou~uvaweto na sredniot
vek (IX‡XIV) i periodot na os-
manliskata vlast vo Makedonija
i vo sosednite balkanski sredi{-
ta, a se zasnovuva vrz terenskata
rabota {to ja izvr{uval vo pove-
}e balkanski zemji, pred sè vo Ma-
kedonija i vo Sveta Gora. Hrono-
lo{kiot raspon na materijata
Monografijata „Sveti Naum Ohridski“ od C. Grozdanov
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
{to ja prou~uva gi opfa}a spome-
nicite od vremeto na sv. Kliment
Ohridski, Samuilovata dr`ava,
umetnosta na Ohridskata arhie-
piskopija i vremeto na Prerod-
bata, a pi{uva i za nekoi pojavi i
tvorci na sovremenata makedon-
ska umetnost. Golem del od nego-
viot opus se odnesuva na otkriva-
weto, identifikacijata i prou-
~uvaweto na portretite na sv.
Kiril i Metodij i nivnite u~e-
nici ‡ sv. Kliment, sv. Naum, sv.
Gorazd, sv. Sava, sv. Angelarij
(poznati kako Sedmo~islenici).
Toj e najistaknat poznava~ na
problematikata na likovnoto
pretstavuvawe na slovenskite
svetci vo umetnosta na Balkanot
do XIX v. Se zanimava i so prou~u-
vawe na portetite na svetitelite
(sv. Erazmo Lihnidski, sv. Ahil
Lariski, sv. Petnaeset tiverio-
polski ma~enici), ~ij{to kult
bil formiran vo Makedonija
pred doseluvaweto na Slovenite,
a svoe mesto vo `ivopisot dobile
po nivnoto hristijanizirawe. Gi
prou~uva likovnite pretstavi na
svetitelite koi bile proniknati
i kanonizirani vo makedonskata
slovenska sredina (sv. Joakim
Osogovski, sv. Prohor P~inski,
sv. Gavril Lesnovski) i nivnata
rasprostranetost vo drugite bal-
kanski sredini, kako i portreti-
te na istaknatite crkovni li~nos-
ti (ohridskiot arhiepiskop Kon-
stantin Kavasila, episkopot sv.
Ilarion Meglenski i arhiepis-
kopot Teofilakt Ohridski, ot-
krien vo Protatot na Sveta Go-
ra). Ima osobena zasluga za sin-
tezata na ohridskiot `ivopis od
XIV v. kade {to, pokraj studiite
na ciklusite i tematskite osobe-
nosti, gi iznesuva i stilskoli-
kovnite razvojni nasoki, no i vo
domenot na istra`uvaweto i pro-
u~uvaweto na drugi spomenici od
teritorijata na Makedonija (Sv.
\or|i Polo{ki, Markoviot ma-
nastir, Bogorodi~iniot manas-
tir ‡ Treskavec kaj Prilep, Les-
novo, Sv. Petnaeset tiveriopol-
ski ma~enici i dr.). Ima objaveno
okolu 300 nau~ni prilozi i od-
delni publikacii. Pokraj eduka-
tivna dejnost, izvr{uval i pove-
}e dol`nosti i funkcii vo op-
{testvenite organi i tela vo do-
menot na naukata i kulturata:
pretsedatel na Republi~kata ko-
misija za kulturni vrski vo
stranstvo i ~len na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM,
pretsedatel na Dru{tvoto na is-
tori~arite na umetnosta na SRM,
~len na Jugoslovenskata komisija
na UNESKO, ~len na Jugosloven-
skiot komitet za vizantologija,
~len na Sojuznata komisija za
kulturni vrski so stranstvo, mi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nister za kultura vo Vladata na
RM (2001‡2003), dekan na Filo-
zofskiot fakultet i dr. Za ~len
na MANU e izbran vo 1991, a za
nadvore{en ~len na SANU vo
2003 g. Za svojata nau~na dejnost
ima dobieno brojni nagradi i
priznanija vo zemjata i vo stran-
stvo.
BIBL.: Ilustracija himni Bogorodi~-
nog akatista u crkvi Bogorodice Periv-
lepte u Ohridu, Zbornik Svetozara Ra-
doj~i¢a, Beograd, 1969, 39–54; Ohridsko-
to yidno slikarstvo od XIV vek, Belgrad
– Ohrid, 1980; Portreti na svetiteli-
te od Makedonija od IX–XVIII vek, Skopje,
1983; C. Grozdanov – D. ›ornakov, Isto-
rijski portreti u Polo{kom (II), „Zog-
raf#, 15 , Beograd, 1984, 85–93; istite, Is-
torijski portreti u Polo{kom (III),
„Zograf#, 18, Beograd, 1987, 37–43; Stu-
dii za ohridskiot `ivopis, Skopje, 1990;
C. Grozdanov – L. H. Misguich, Kurbinovo,
Skopje, 1992; Ahil Lariski vo vizantiski-
ot i postvizantiskiot `ivopis, „Sred-
novekovna umetnost#, 3, Skopje, 2001, 7–33;
Umetnosta i kulturata na XIX vek vo
Zapadna Makedonija, Skopje, 2004; Kurbi-
novo i drugi studii za fresko`ivopi-
sot vo Prespa, Skopje, 2006; @ivopisot
na Ohridskata arhiepiskopija, MANU,
Skopje, 2007. A. V.-M.
Ratomir
Grozdanoski
GROZDANOSKI Ratomir (s.
Brest, Mak. Brod, 15. V 1959) – pro-
fesor i proto|akon. Zavr{il Bo-
goslovija i Bogoslovski fakultet
vo Skopje. Bil na studii i vo Solun,
Atina i Dablin. Doktoriral na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
Bil sekretar na SAS na MPC; pro-
fesor i dekan na PBF. Blizok so-
rabotnik na poglavarite: Angela-
rij, Gavril, Mihail i Stefan. ^le-
nuval vo razni sinodski komisii i
crkovni delegacii. U~estvuval na
nau~ni simpoziumi i mediumski
nastapi i ima nad 300 svoi napisi,
statii i nau~ni trudovi. Redakti-
ral, recenziral, ureduval i lek-
toriral knigi i spisanija so bogo-
slovska sodr`ina. Posebno gi obra-
botuval egzegetikata i isagogikata
na Noviot zavet. Vo ovaa oblast
ima dadeno zna~aen pridones.
BIBL.: Evangelie spored Matej; Gospodo-
vata molitva; Mihail A. O. i M.; Dekalog;
Stefan A. O. i M.; Biblijata vo delata na
sveti Kliment Ohridski; Evangelie spo-
red Marko; Poslanie do Rimjanite; Geo-
graf. karta na MPC; Bla`enstvata;
Sveti apostol Pavle i Makedonija; Vero-
nauka; Voved vo Noviot zavet. A. G.
GROZDEV, Qup~o Hristov ([tip,
27. V 1930 ‡ Skopje, 25. XII 1989) ‡
spec. po patolo{ka anatomija,
redoven prof. na Med. f. (1980).
Diplomiral medicina vo Skopje
(1955), specijaliziral patolo{-
ka anatomija (1968) i stru~no se
usovr{uval vo pove}e jugosloven-
ski centri i vo SAD. Ja formi-
ral i ja organiziral Laboratori-
jata za elektronska mikroskopija
na Institutot za patolo{ka ana-
tomija. Ja primenil tehnikata na
polutenki preparati za patohis-
tolo{ka analiza. Osoben inte-
res posvetuval na infektivnata
patologija, a za razvojot na elek-
tronskata mikroskopija dobil
sojuzno priznanie. Avtor na nad
200 truda. Vo Vladata na Makedo-
nija vr{el funkcija na minister
bez resor, odgovoren za zdravstvo
(1969‡1971).
IZV.: „Bilten UKIM#, br. 498.
BIBL.: Op{ta patologija, Skopje, 1969.
K. K.-P.
GROZDIN, Hristo ‡ interpre-
tator na najdolgata epska pesna
za Kuzman Kapidan. Vrz osnova na
ovaa epska tvorba Grigor Prli-
~ev go sozdal svojot †O armato-
los# (†Serdarot#). [apkarev ja
objavuva tvorbata vo tretata kni-
ga od svojot †Sbornik ot bÍlgar-
Naodi od Grop~e, Ko~ansko
ski narodni umotvoreniÔ. Pesni
ot politi~kiÔ `ivot#, Sofija
1891, 163‡180. Poemata iznesuva
1142 stiha. Polniot naslov na po-
emata glasi: †Kuzman Kapidan gi
sosipuva debarskite razbojnici i
vodvoduva mir i spokojstvo vo
Ohriskoto okru`enie#. Peja~ot
mu bil vnuk od sestra na legen-
darniot heroj Kuzman. Postojat
pove}e verzii zapi{ani i objave-
ni na ovaa tema (Efrem Karanov,
V. Ka~anovski i dr.), no bezdrugo
verzijata ispeana od Hristo
Grozdin e najubava, najpotpolna i
najdolga. G. T.
GROPA, Andreja (XIV v.) – bla-
gorodnik, `upan, gospodar na Oh-
rid (vtora polovina na XIV v.), od
albansko ili od vla{ko poteklo.
Negovoto izdignuvawe zapo~nalo
u{te vo vremeto na kralot Vol-
ka{in, a osobeno do{lo do izraz
GRUBI G
Moneta na Andreja Gropa (1371&1380)
po Mari~kata bitka (1371). Se
spomnuva vo ktitorskiot natpis
vo crkvata „Mal Sv. Kliment“
(VII 1378) kako gospodar na Ohrid
so titulata velik `upan. Po Ma-
ri~kata bitka ja priznal vrhov-
nata vlast na naslednikot na
Volka{in, kralot Marko. Bil
o`enet so Kirana, }erkata na An-
dreja Muzaki. Sudirot na kralot
Marko so Andreja Muzaki okolu
Kostur go iskoristil za da ja ot-
frli negovata vrhovna vlast i
celosno da se osamostoi. Zasta-
nal na stranata na svojot dedo i
mu pomognal pri osvojuvaweto na
gradot. Kovel svoi moneti vo oh-
ridskata kovnica, {to ja doka`u-
va negovata golema ekonomska i
politi~ka mo}. Ne e poznato do
koga vladeel vo Ohrid.
LIT.: J. Ivanov, BÍlgarski starini izÍ
MakedoniÔ, SofiÔ, 1908, 39 № 10, 42 № 17.
K. Ax.
GROP^E ‡ Ko~ani ‡ srednove-
kovna nekropola na 3 km severo-
isto~no od Ko~ani. Slu~ajno e
otkriena vo 1974 g., a potoa isko-
puvana vo 1982 i vo 1984 g. Grobo-
vite se hristijanski, orientira-
ni z‡i. Zabele`ano e pokopuvawe
so sloboden zakop, cisti od plo~i
i grobovi so venec od kr{eni ka-
mewa. Grobniot inventar se sos-
toi od nakit. Nekropolata se da-
tira od polovinata na XI do pre-
minot na XIII vo XIV v.
LIT.: E. Maneva, Srednovekoven nakit
od Makedonija, Skopje, 1992, 129. El. M.
GRUBI, Blerim Gani (Blerim Ga-
ni Grubi) (Skopje, 27. III 1965) –
univ. profesor. Zavr{il sredno
muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a
potoa diplomiral na Fakultetot
za muzi~ka umetnost vo Skopje.
Magistriral (1999) i specijali-
ziral i posetuval master-klasi
403
G GRUEV
Blerim
Grubi
kaj prof. J. Ba{met, na Akademi-
jata „Chigana“ vo Siena (Italija).
Od 1991 do 2004 g. raboti vo Ma-
kedonskata filharmonija. Nasta-
puval na razni manifestacii vo
zemjata i vo stranstvo. Denes ra-
boti kako profesor na Dr`avni-
ot univerzitet vo Tetovo i na
Pri{tinskiot univerzitet.
BIBL.: Blerim Grubi, viola, CD, Shkup, 2006.
A. P.
GRUEV, Vladislav Ristov (Stru-
ga, 1. VI 1931 ‡ Skopje, 22. VI 2007)
‡ spec. hirurg, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje (1983). Med. f.
i specijalizacija zavr{il vo
Skopje, a odbranil habilitacija
vo 1970. Bil direktor na Gradska-
ta bolnica vo Skopje (1976‡1988).
U~estvuval na pove}e kongresi
vo zemjata i vo stranstvo i ima
objaveno nad 70 truda od oblasta
na abdominalnata hirurgija.
Sl. M. P.
Damjan
Gruev
GRUEV, Damjan (Dame) (s. Smile-
vo, Bitolsko, 19. I 1871 ‡ vrv Pet-
lec, kaj s. Rusinovo, Male{evsko,
23. XII 1906) ‡ nacionalen deec i
revolucioner. Se {koluval vo
rodnoto selo Smilevo, Resen i
Bitola, Solun i Belgrad (gimna-
zija) i vo Sofija (studiral isto-
rija na Visokata {kola). Vo So-
lunskata egzarhiska gimnzija
†Sv. Kiril i Metodij# (1887/1888)
u~estvuval vo golemiot bunt na
u~enicite za zapirawe na bugari-
zacijata, za nastava na makedon-
ski naroden govor, a vo Gimnazi-
jata vo Belgrad vo buntot protiv
re`imot na srbizacija na make-
donskite u~enici. Na Univerzi-
tetot vo Sofija formiral make-
404
donsko nacionalnorevolucio-
nerno jadro od studentska grupa,
vo koja vlegle i Petar Pop Ar-
sov, Pere To{ev, Ivan Haxi-Ni-
kolov i dr., koja dejstvuvala pod
imeto Mlada makedonska kni-
`ovna dru`ina (MMKD) i go iz-
davala spisanieto †Loza# za afir-
mirawe na makedonskata nacio-
nalna posebnost i za odbrana na
makedonskite nacionalni inte-
resi. Gruev se posvetil na usnata
agitacija. Bil uapsen i zadr`an v
zatvor (1891). Isklu~en od Uni-
verzitetot. Po osloboduvaweto
se vratil vo Makedonija. Vo Bi-
tola formiral Revolucionerno
dru{tvo od mladite u~iteli. Od
Bitola zaminal za u~itel vo
Smilevo, a potoa vo Prilep. Se
vratil vo Solun, kade {to rabo-
tel kako glaven korektor vo pe-
~atnicata na Kone Samarxiev.
So Petar Pop Arsov i so Ivan
Haxi-Nikolov formirale Make-
donska revolucionerna grupa vo
koja vlegle: Andon Dimitrov,
Hristo Batanxiev (dvajcata u~i-
teli) i d-r Hristo Tatar~ev (le-
kar) i gi postavile osnovite na
Makedonskata revolucionerna
organizacija. Na konstitutivni-
ot sostanok (7. I 1894) Gruev sta-
nal prv sekretar na Centralniot
komitet. Od Solun zaminal vo
[tip kako glaven u~itel vo tri-
klasno u~ili{te. Tuka prvpat se
sretnal so Goce Del~ev (u~itel
vo {tipskoto Novo Selo). Po
vra}aweto vo Solun bil u~ili{-
ten inspektor. Po razgovorite vo
Sofija so rakovodstvoto na Vr-
hovniot komitet na makedonskata
emigrantska organizacija vo Bu-
garija i vo Carigrad so egzarhot
(1895) se uveril deka Makedon-
skata revolucionerna organiza-
cija ne samo {to ne mo`ela da
smeta na poddr{ka tuku i deka $
pretstoelo `estoko konfronti-
rawe. Osmanliskite vlasti go
proterale vo Bitola (1898), kade
{to bil uapsen (avgust 1900) vo
vrska so Popstavrevata afera i
bil osuden na 10 godini zatvor.
Od zatvorot vo Bitola odr`uval
vrski, daval instrukcii i ja ra-
kovodel Mesnata organizacija.
Bil prefrlen od Bitola (maj
1902) vo zatvorot vo Podrum-Ka-
le (Mala Azija), kade {to bil za-
edno so Hristo Tatar~ev i Hris-
to Matov. Vo zatvorot ostanal 10
meseci (do mart 1903). Po amnes-
tiraweto se vratil vo Makedoni-
ja (vo Smilevo), a potoa zaminal
vo Solun, kade {to imal nekol-
kudnevna sredba so Goce Del~ev,
koj dopatuval za da se dogovorat
za otpovikuvawe na januarskata
odluka na CK na TMORO za kre-
vawe nepodgotveno vostanie. Gru-
ev ne otstapuval i pred silata na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
argumentite i pred insistirawe-
to na Del~ev, re{en samiot da ja
prezeme fatalnata odgovornost.
Razgovorot Gruev go zavr{il so
zborovite: †Dosta e, podobro u`a-
sen kraj, otkolku u`as bez kraj!# i
otpatuval za Bitola, na pat za
Smilevo. Vo po~etokot na maj
presedaval na Kongresot na Bi-
tolskiot revolucioneren okrug.
Bil izbran Glaven vostani~ki
{tab vo sostav: Damjan Gruev,
Anastas Lozan~ev i Boris Sara-
fov. Na 2 avgust bilo krenato
Ilindenskoto vostanie. Gruev go
do`iveal migot na istoriskiot
~in, no i u`asite na stradawata
na svojot narod re{en po sekoja
cena da se bori i da se izbori za
sloboda i za svoja dr`ava. Po ne-
kolkumese~nite iscrpuva~ki bor-
bi so ogromnata, moderno vooru-
`ena neprijatelska armija, Glav-
niot vostani~ki {tab donel od-
luka za zapirawe na Vostanieto
so cel narodot da se po{tedi i da
se za~uvaat silite i kadrite na
dvi`eweto. Po Vostanieto G. os-
tanal vo Bitolsko so narodot za
da raboti na konsolidirawe na
Organizacijata. U~estvuval na
podvi`niot Prilepski kongres
(maj 1904), se zastapuval da pro-
dol`i da funkcionira Organiza-
cijata, centralizirana kako taj-
na dr`ava vo osmanliskata dr`a-
va, kako †podzemna Republika#.
Pretsedaval na Op{tiot kongres
na Revolucionernata organizaci-
ja (1905) i bil izbran za ~len na
Centralniot komitet. Se anga-
`iral za nadminuvawe na podel-
bite. Edinstvoto postignato na
Kongresot traelo kratko. Gruev
odlu~il da se vrati na terenot vo
Makedonija. Zaginal vo borbata
na vrvot Petlec kaj s. Rusinovo
Ubieniot Damjan Gruev (1906)
(Male{evsko). Naselenieto od
Rusinovo go pogrebalo vo dvorot
na selskata crkva. Podocna nego-
vite telesni ostanki bile prene-
seni vo s. Smilevo. Zaginuvaweto
e opeano i vo male{evskata na-
rodna pesna †Niz Petlec idat
trima vojvodi#.
LIT.: Dame Gruev (1971–1906). Istra`u-
vawa i materijali, Bitola, 1971; Spome-
ni na I.H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov,
J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar-
~ev. Stru~na redakcija d-r Ivan Katarxi-
ev, Skopje, 1995; Dimitar Dimeski, Make-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
donskoto nacionalnoosloboditelno dvi-
`ewe vo Bitolskiot vilaet (1893–1903),
Skopje, 1981; Manol Pandevski, Ilinden-
skoto vostanie, Skopje, 1978; Van~o Ge-
orgiev, Sloboda ili smrt. Makedonsko-
to revolucionerno nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet
1893–1903, Skopje, 2003. M. Min.
GRUEVSKI, Mate (s. Lazaropo-
le, Debarsko, 18. III 1932) ‡ kompo-
zitor, aran`er i klarinetist. Od
1964 g. producent vo Muzi~kata
produkcija na MRT. Sozdal nad
100 avtorski pesni i nad 400
aranm`mani na narodni pesni.
Najgolemi hitovi: †Tu|ino, jaba-
no#, †Jano, Janinke#, †Druga qubov
ne sakam#, †Ah, vie ludi mladi go-
dini# i dr. Sorabotuval so najpoz-
natite makedonski peja~i (A. Sa-
rievski, V. Ilieva, S. Spasovska,
P. Bavtirovski i dr.). U~esnik na
site festivali. M. Kol.
Nikola Gruevski
GRUEVSKI, Nikola (Skopje, 31.
VIII 1970) ‡ ekonomist, politi~ar
i dr`avnik. Osnovno i sredno ob-
razovanie zavr{il vo Skopje.
Diplomiral na Ekonomskiot fa-
kultet vo Prilep pri Univerzi-
tetot †Sv. Kliment Ohridski# -
Bitola (1994), a potoa raboti vo
bankarskiot sektor. Se zdobil i
so kvalifikacii za me|unarodni-
ot pazar na kapital na Londonski-
ot institut za hartii od vrednost
(1996). Magistriral na Ekonom-
skiot fakultet na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje
(2006). Bil pretsedatel i osnova~
na brokerskata asocijacija na RM
(1998) i ja napravil prvata tran-
sakcija na Makedonskata berza.
Bil minister bez resor i minis-
ter za trgovija (30. XI 1998 ‡ 27. XII
1999), a potoa minister za finan-
sii (27. XII 1999 ‡ 1. XI 2002) vo
Vladata na RM. Toga{ se sprove-
deni dano~ni reformi, voveden
danokot na dodadena vrednost
(DDV), fiskalnoto registrirawe
i trezorskiot sistem. Sklu~il tr-
govski dogovori so pove}e od tri-
eset dr`avi. Se intenzivira i
prakti~no zapo~nuva procesot na
denacionalizacijata, pri {to se
vr ateni golem broj bespravno od-
zemeni nedvi`ni imoti vo perio-
dot 1945‡1990 g. Pretsedatel e na
Dr`avnata komisija za hartii od
vrednost (2000‡2002) i guverner na
RM vo Svetskata banka i vo Evrop-
skata banka za obnova i razvoj. Pot-
pretsedatel na VMRO‡DPMNE i
pratenik vo Sobranieto na RM
(septemvri 2002 ‡ avgust 2006),
pretsedatel na Komisijata za fi-
nansii i buxet i ~len na Komisija-
ta za sorabotka so Evropskiot par-
lament (dekemvri 2002 ‡ septemvri
2004). Na XII kongres vo Ohrid e
izbran za pretsedatel na VMRO
&DPMNE (25. V 2003). Izvesen pe-
riod e sovetnik na ministerot za
finansii na Republika Srbija
preku proekt na USAID za zajak-
nuvawe na kapacitetot na Minis-
terstvoto za finansii (2003) i pot-
pretsedatel na Evroatlantskiot
sovet na RM (2005). Po izbornata
pobeda na VMRO&DPMNE stanu-
va pretsedatel na Vladata na RM
(27. VIII 2006) i ja realizira svoja-
ta izborna programa; postignati
se rezultati vo ekonomijata ‡ vo
dano~nata sfera e voveden kon-
ceptot na ramen danok i Makedo-
nija stanuva zemja so najniski da-
noci vo Evropa. Obemot na inves-
ticiite po~nuva da raste (2007
‡2008) i dr`avata do`ivuva najvi-
soki stapki na ekonomskiot raz-
voj (BDP) od osamostojuvaweto
(vo 2007 g. iznesuva 5,9%, a vo sled-
nata 5%, so istovremen rast na iz-
vozot). Se podobruva biznis-kli-
mata, se investira vo infrastruk-
turata, kulturata i sportot, a e
postignat napredok i vo borbata
Premierot Nikola Gruevski po izborot na Vladata na RM (26. VIII 2006)
GRUEVSKI G
za namaluvawe na kriminalot i ko-
rupcijata. Se reformira obrazo-
vanieto (vo 2008 g. 95% od zavr{eni-
te osnovci se zapi{uvaat vo sredni-
te u~ili{ta, a 85% od zavr{enite
sredno{kolci go prodol`uvaat ob-
razovanieto na fakultet), buxetot
za obrazovanie e podignat na nad 5%
od BDP. Otvoreni se dva novi dr-
`avni univerziteta i nad 20 dr`av-
ni fakulteti, a ekspanzija se pravi
i vo privatnite visokoobrazovni
ustanovi. Realizirani se reformi i
vo informati~kata tehnologija za
pribli`uvawe do mladite genera-
cii, a koristeweto na internetot
kaj naselenieto se zgolemuva na 29%
(vo sporedba so 13% vo 2006 g.). Za po-
dignuvawe na zemjodelstvoto i stan-
dardot na zemjodelecot, subvenciite
za zemjodelstvoto se zgolemeni za 12
pati na godi{no nivo (2009). Na
predvremenite parlamentarni izbo-
ri (1. VI 2008) dobiva u{te eden man-
dat kako pretsedatel na Vladata na
RM. U~estvuval na brojni me|una-
rodni konferencii, forumi, semi-
nari i inicijativi vo organizacija
na MMF, Svetskata banka i na drugi
relevantni me|unarodni institucii.
BIBL.: Makedonskata ekonomija na krstopat,
Skopje, 1998 (koavtor); Kon izlezot. Stranski-
te direktni investicii, ekonomskiot razvoj
i vrabotenosta, Ko~ani, 2007; The way out Fore-
ign direct investment economic development and eim-
ployment, Ko~ani, 2007. S. Ml.
GRUEVSKI, Tome (s. Smilevo,
Bitolsko, 1949) – novinar i univ,
profesor. Diplomiral na Filo-
lo{kiot fakultet (1972) i dok-
toriral na Pravniot fakultet
(1995) vo Skopje na tema „Sovre-
meniot pe~at vo Makedonija
(1944‡1994)“. U{te od sredno-
{kolskite godini se oddal na no-
vinarstvo, vo vremeto na studiite
405
G GRUI]
Tome
Gruevski
bil sorabotnik, urednik i glaven
urednik na v. „Studentski zbor“, a
podocna i direktor na NIP
„Studentski zbor“. Pokraj toa,
bil i glaven urednik na spisanieto
za op{testvena teorija i kritika
„Dijalog“. Sega e redoven profe-
sor na Studiite po novinarstvo,
mediumi i komunikacii na Prav-
niot fakultet „Justinijan I“ vo
Skopje i profesor na postdiplom-
skite studii na Grupata za komu-
nikacii pri Institutot za socio-
lo{ki i politi~ko-pravni istra-
`uvawa vo Skopje. Avtor e na dese-
tina knigi od oblasta na istorija-
ta, teorijata na novinarstvoto i
komunikaciite, kako i pet publi-
cisti~ki trudovi.
BIBL.: Kongresite na mladinata na Ma-
kedonija, Skopje, 1983; „Studentski zbor“
(1949‡1984), Skopje, 1984; Javnoto infor-
mirawe vo Makedonija, Skopje, 1991; Sis-
temot na javnoto informirawe vo SR
Makedonija, Skopje, 1992; Pregled na ma-
kedonskiot pe~at (1885–1992), Skopje
1993 (so koavtor Boro Mokrov); Sovre-
meniot pe~at vo Makedonija (1944‡1994),
Skopje, 1995 (dve izdanija); Istorija na
novinarstvoto, kn. 1 i 2, Skopje, 1999;
Teorija na novinarstvoto, Skopje, 2000;
Komunikaciite i kulturata, Skopje,
2004; Istorija na novinarstvoto, Skop-
je, 2005; Kultura na govornata komunika-
cija, Skopje, 2006; Odnosi so javnosta,
Skopje, 2007. S. Ml.
GRUI], Radoslav (1878–1955) –
istori~ar. Zavr{il bogoslovija
vo Karlovci (1899), pravo vo Vie-
na (1908), Filozofski fakultet
vo Zagreb (1911), kade {to i dok-
toriral (1919). Rabotel kako
sve{tenik, gimnaziski profesor
po bogoslovija, a i kako profe-
sor po istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (od 1920). Bil
dvapati dekan na Filozofskiot
fakultet (1930–1933, 1935–1937),
eden od osnova~ite na Skopskoto
nau~no dru{tvo, negov pretseda-
tel (1921–1937) i na negovoto gla-
silo „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva“ (1925). Od 1937 g. preda-
val istorija na Srpskata crkva
na Bogoslovskiot fakultet vo
Belgrad.
LIT.: S. Du{aniÊ, Protojerej-stavro-
for Dr Radoslav GrujiÊ profesor univer-
ziteta u penziji, „Glasnik“, slu`beni
list SPC, 36–6, 1955; B. Saria, Radoslav M.
Grujic (1878–1955), Sudost–Forschungen, 16, 1957.
K. Ax.
406
Boris
Grujoski
GRUJOSKI, Boris (Ki~evo, 9. II
1918 – Skopje, 2002) – redoven pro-
fesor na [umarskiot fakultet
vo Skopje, specijalist za ekono-
mika vo {umarstvoto. Diplomi-
ral na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet vo Belgrad (1948). Rako-
vodel so {umarskata slu`ba na
SRM kako pomo{nik na ministe-
rot, direktor na Glavnata uprava
i sekretar na Sekretarijatot za
{umarstvo (1948–1963). Od 1963 g.
rabotel kako profesor na Zemjo-
delsko-{umarskiot fakultet vo
Skopje. Doktoriral na [umarski-
ot fakultet vo Belgrad (1965).
Bil dekan na [umarskiot fakul-
tet vo Skopje (1978–1980). Al. And.
Traj~e
Grujoski
GRUJOSKI, Traj~e (s. Rakovo,
Lerinsko, 19. VIII 1921) ‡ op{tes-
tveno-politi~ki deec, eden od or-
ganizatorite na NOB vo Bitol-
sko, politi~ar, sudija i univ.
profesor. Bil ~len na SKOJ i na
KPJ (1939), ~len na MK na SKOJ
vo Bitola (1941) i sekretar na
Oblasniot komitet na SKOJ.
Bil borec na Bitolskiot NOPO
†Jane Sandanski# (1942), instruk-
tor na Lerinskiot NOPO †Vi-
~o#, politi~ki komesar na ~eta
vo Bitolskiot NOPO „Goce Del-
~ev# (1943), ~len na Vtoriot ob-
lasten komitet na KPM (1943) i
zamenik-politi~ki komesar na
Vtorata operativna zona na NOV
i POM. Po Osloboduvaweto dip-
lomiral na Pravniot i na Eko-
nomskiot fakultet, a potoa dok-
toriral na temata †Bitola ‡ dejst-
voto na osnovnite op{testveno-
ekonomski fakori vrz razvito-
kot#. Bil redoven profesor na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ekonomskiot fakultet i na Fa-
kultetot za bezbednost i op{tes-
tvena samoza{tita vo Skopje, di-
rektor na Uredot za statistika
na NRM, sekretar na Izvr{niot
sovet na NRM, sojuzen sekretar za
zakonodavstvo i organizacija na
vlasta na SIS, pretsedatel na
Republi~kiot sovet na Sobranie-
to na SRM, potpretsedatel na Iz-
vr{niot sovet na Sobranieto
SRM, ~len na Sojuzniot izvr{en
sovet, sudija na Ustavniot sud na
SRM, pretsedatel na Pretseda-
telstvoto na SZBNOV, ~len na
CK na SKM i republi~ki prate-
nik. Negovite nau~ni trudovi se
odnesuvaat glavno na NOAVM i
na ekonomskiot razvitok na Bi-
tolsko. Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941.
BIBL.: Bitolskite ilegalci, ^etirie-
set godini 1941-1945, kn. 7, Skopje, 1963,
281–283; 50 godini na SKJ. Pregled na raz-
vitokot i dejnosta na Bitolskata organi-
zacija na SKJ, Bitola, 1969; Bitolskite
narodnoosloboditelni partizanski od-
redi, Bitolskite narodnoosloboditelni
partizanski odredi, Bitola, 1982, 13–43;
Narodnoosloboditelnata vojna vo Bi-
tola i Bitolsko vo vremeto od 1 januari
1943 do 4 noemvri 1944 godina, Bitola i
Bitolsko vo NOV 1943–1944, kn. prva, Bi-
tola, 1982, 21–49; [kolata pri PK SKOJ
za Makedonija, Istoriskite denovi na
Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 154–156.
S. Ml.
GRUNEVSKA, Bojana Asenova
(s. Raj~ilovci, Bosilegradsko,
Srbija, 28. IX 1926) ‡ infektolog,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje (1985). Studirala na Med.
f. vo Sofija, a diplomirala vo
Insbruk, Avstrija (1954). Kako
pripadnik na naprednata mladi-
na, u~estvuvala vo povoenata iz-
gradba na zemjata i bila aktivno
vklu~ena vo samoupravnite orga-
ni. Specijalizirala infektolo-
gija (1962) i od 1983 g. bila direk-
tor na Infektivnata klinika vo
Skopje. N. P.-J.
GRUPA BATALJONI NA G[
NA NOV I POM. Vo sredinata
na oktomvri 1943 g. bila izvr{e-
na reorganizacija na edinicite
na slobodnata teritorija, pri
toa bile formirani dve zasileni
grupi bataljoni pod neposredna
komanda na G[. Vo Prvata grupa
vleguvale: NO bataljon „Mir~e
Acev#, Ki~evskiot mladinski ba-
taljon i edna ~eta so pridru`ni
orudija (~etiri minofrla~i i
~etiri mitralezi). Vo Vtorata
grupa bataljoni vlegle dva kosov-
ski bataljona („Boro Vukmiro-
vi}# i „Ramiz Sadiku#), edna ~eta
na pridru`ni orudija (so po ~eti-
ri minofrla~i i mitralezi), De-
barskiot mladinski bataljon,
Ki~evskiot ({iptarski) batal-
jon i edna baterija so topovi od
47 mm. Dvete grupi bataljoni
u~estvuvale vo borbite pri vto-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
roto osloboduvawe na Ki~evo
(1–9. XI 1943). Na 11. XI 1943 g. od
niv bila formirana Prvata ma-
kedonsko-kosovska brigada. Na
23. XII 1943 g. bila izvr{ena nova
reorganizacija na edinicite – od
osum bataljoni bile formirani
tri bataljonski udarni grupi. Vo
Prvata grupa vlegle dva makedon-
ski i eden kosovski bataljon, vo
Vtorata dva makedonski, eden ko-
sovski i bataljonot „Hristo Bo-
tev# (sostaven od bugarski vojni-
ci {to pominale na stranata na
NOV), vo Tretata vlegle bataljo-
nite „Stevan Naumov# i „Hristo
Botev# (prefrlen od vtorata gru-
pa). Trite grupi bataljoni u~es-
tvuvale vo zimskite operacii vo
reonot na Ko`uf i Tikve{. Vo
januari 1944 bilo izvr{eno novo
pregrupirawe i bile formirani
tri operativni grupi so svoi vo-
eno-politi~ki rakovodstva. Vo
Prvata grupa vlegle Makedon-
sko-kosovskata NO brigada, so
komesarot i zamenikot na koman-
dantot na G[ na NOV i POM,
~lenovi na Britanskata voena
misija i pridru`ni edinici.
Vtorata grupa ja so~inuvala Vto-
rata makedonska NO brigada,
Tretata grupa ja so~inuvale ba-
taljonite „Stevan Naumov# i
„Hristo Botev#, so G[ na NOV i
POM i so CK na KPM.
LIT.: Mihailo Apostolski, Februarski
pohod, Beograd, 1963, 90–100. V. St.
Asen
Grup~e
GRUP^E, Asen (Sofija, 1919 ‡
Skopje, 2003) ‡ univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno u~i-
li{te i gimnazija zavr{il vo
Ohrid i vo Bitola, a Praven fa-
kultet vo Sofija (1942). Dokto-
riral na Pravniot fakultet vo
Belgrad, na tema „Odgovornosta
na dr`avata i na drugite javni
subjekti za materijalnite {teti“
(1964). Toj e eden od osnova~ite
na Pravno-ekonomskiot fakul-
tet vo Skopje (1951) i osnovopo-
lo`nik na nastavno-nau~nata
disciplina obligaciono pravo
na Pravniot fakultet vo Skopje.
Bil pretsedatel na Vrhovniot
sud na Makedonija (1963), sudija
na Ustavniot sud na Jugoslavija
(1963‡1971) i pretsedatel na Us-
tavniot sud na Makedonija (1974).
Napi{al pogolem broj trudovi
od oblasta na gra|anskoto pravo.
Negova osnovna preokupacija se
sopstvenosta i sopstveni~kite
odnosi.
BIBL.: Gra|ansko pravo, I i II del, Skop-
je, 1976.
LIT.: Zbornik vo ~est na Asen Grup~e,
Skopje, 2001. Sv. [.
Qu~o
Grup~e
GRUP^E, Qup~o (Ohrid, 30. XII
1927) – biolog i ekologist, univ.
profesor. Po zavr{uvaweto na
gimnazijata (1946) se zapi{al na
Grupata po biologija na Skopski-
ot univerzitet. Studiite gi zavr-
{il vo 1951 g., koga e izbran i za
asistent. Po doktoriraweto e iz-
biran za docent (1962), za vonre-
den (1967) i za redoven profesor
(1972). U~estvuval na site bio-
lo{ki i ekolo{ki kongresi vo
zemjata, a vo pove}e mandati bil
pretsedatel na Makedonskoto eko-
lo{ko dru{tvo, vo ~ija organiza-
cija se realizirani pove}e aktu-
elni nau~ni tribini za za{tita-
ta na `ivotnata sredina vo Make-
donija. Go organizira prviot sta-
cionar na kompleksni nau~ni is-
tra`uvawa vo daboviot ploska~e-
vo-cerov ekosistem vo Nacional-
niot park Gali~ica (1979/80), so
{to se udreni osnovite na eko-
sistemskite istra`uvawa vo Ma-
kedonija. Ima publikuvano nad 60
nau~ni truda. R.
Orhideja
Grup~e
GRUP^E, Orhideja Qup~ova
(Skopje, 28. VII 1951) – redoven
profesor (2005) na PMF, Insti-
tut za hemija. Diplomirala (1974),
magistrirala (1982) i doktorira-
GRUP^E G
la (1994) vo Skopje. Izveduvala
nastava po analiti~ka i po inst-
rumentalna hemija. Imala pove}e
kratki studiski prestoi vo
stranstvo. Glavniot nau~en inte-
res $ e naso~en kon strukturnata
hemija (so primena na spektros-
kopski i rendgenografski meto-
di), a vo ponovo vreme i kon arhe-
ometrijata. Objavila ~etiriese-
tina truda (pove}eto vo interna-
cionalni spisanija), a na nau~ni
sobiri vo stranstvo i vo zemjata
u~estvuvala so pove}e od 60 soop-
{tenija. U~estvuvala vo me|una-
rodni i nacionalni nau~noistra-
`uva~ki proekti. ^len e i na me-
|unarodniot proekt za unapredu-
vawe na obrazovanieto Tuning.
Bila {ef na Institutot za hemi-
ja i rakovoditel na Zavodot za
analiti~ka hemija vo Institutot
za hemija na PMF vo Skopje.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 246; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet –
Skopje, Skopje, 2006, 232–233. B. [.
Radmila
Grup~e
GRUP^E, Radmila (Belgrad, 1.
VIII 1927) – botani~ar, univ. pro-
fesor. Osnovno i gimnazisko ob-
razovanie zavr{ila vo Skopje
(1946), a potoa se zapi{ala na
Grupata po biologija na Univer-
zitetot vo Skopje. Diplomirala
so odli~en uspeh (1951) i e izbra-
na za asistent na Zemjodelskiot
fakultet. Po doktoriraweto, vo
1962 g. e izbrana za docent, vo
1967 za vonreden profesor, a vo
1972 za redoven profesor. Dr`i
nastava i ve`bi po botanika za
pove}e nasoki na Zemjodelskiot
fakultet. Ima objaveno nad 50
nau~ni truda i e avtor na prviot
u~ebnik po botanika za studenti
vo Makedonija. Q. Gr.
GRUP^E, Risto (Ohrid, 30. XI
1921 – Skopje, 31. VII 1994) – grad.
in`., red. prof. na Grade`niot
fakultet vo Skopje (1974 g. do
penzioniraweto vo 1987) po
predmeti od vodosnabduvaweto,
kanalizacijata i sanitarnata
hidrotehnika. Diplomiral vo
Belgrad (1950), rabotel vo „Hid-
roelektroproekt# i vo GP „Mav-
rovo#, a od 1954 g. na Univerzite-
tot. Vo 1972 g. kako ekspert na
407
G GRUP^E
OON prestojuval vo Peru, kade
{to u~estvuval vo obnovata na
gradot ^imbota, nastradan vo
zemjotres. Q. T.
GRUP^E, Risto (Ohrid, 30. XII
1927) ‡ kustos-sovetnik vo Pri-
rodonau~niot muzej na Makedoni-
ja vo Skopje. Rabotniot vek vo
najgolemiot del go pominal na
rabotnoto mesto kustos i direk-
tor (od 1959). Po zemjotresot vo
Skopje vo 1963 g. so svoite sora-
botnici ja izrabotuva koncepci-
jata za izgradba i ureduvawe na
novata muzejska zgrada. Gi pod-
gotvuva koncepciite za postoja-
nite izlo`bi. Gi organizira i gi
realizira nau~noistra`uva~ka-
ta, izdava~kata, pedago{kata, ko-
lekcionerskata i drugite dejnos-
ti na Muzejot. Vo sorabotka so
prof. d-r Aleksandar Dimovski
ja prou~uvaat ihtiofaunata na
Makedonija i objavuvaat pove}e
od 26 nau~ni truda, opi{uvaj}i i
eden nov podvid za ihtiofaunata
na Makedonija. R.
GRUP^EV, Ivan (Ohrid, 25. I
1874 – Sofija, 11. VI 1963) – u~i-
tel, ~len na Ohridskiot OK na
MRO. Ja zavr{il Egzarhiskata
gimnazija vo Solun (1892). ^len
na MRO od 1894 g. Podocna zatvo-
ren i ispraten na zato~enie vo
gradot Sinop vo Mala Azija (1903).
Po amnestijata, na krajot od 1904
g., se vratil vo Ohrid. Bil izbran
za ~len na Okoliskiot revolucio-
neren komitet na Ohrid (1905–
1907). Vo vremeto na bugarskata
okupacija (1915–1918) bil kmet
vo Ohrid.
IZV. i LIT.: Dnevnici i spomeni za
Ilindensko-Preobra`enskoto vÍstanie
1903, HronoligiÔ, SofiÔ, 1983. Al. Tr.
GRUP^EV, Luka G. (Ohrid, 19. X
1874 – Sofija, 30. VII 1947) – u~i-
tel, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, stru{ki vojvoda. Zavr-
{il gimnazija vo Sofija. U~i-
telstvuval vo Resen i vo Ohrid.
Bil ~len na TMORO, u~estvuval
na Smilevskiot kongres (1903). Po
kongresot bil sekretar vo ~etata
na vojvodata J. Alulov, a potoa
vojvoda na stru{ki Drimkol. Po
Vostanieto bil sekretar na Tre-
tata `enska gimnazija vo Sofija.
IZV. i LIT.: Dnevnici i spomeni za
Ilindensko-Preobra`enskoto vÍsta-
nie, SofiÔ, 1984. Al. Tr.
GRUP^EV(I]), Kosta (Ko~e) An-
gelev (Ohrid, 1849 – Ohrid, 1907)
– slatkar-{e}erxija, nacionalen
deec, a potoa srpski platenik.
Bil sin na prerodbenikot Ange-
le Grup~e, blizok prijatel so Gri-
gor Prli~ev, ~len na U~eni~ko-
to prosvetno dru{tvo „Sv. Kli-
ment“ vo Ohrid (1885) i eden od
organizatorite na Makedonskiot
408
Kosta
Grup~ev(i})
taen komitet vo Sofija (1885), od
bugarskite vlasti okarakterizi-
ran kako „separatisti~ki“, bidej-
}i se zalagal „za samostoen kul-
turen i politi~ki razvoj“. So
Naum Evrov, V. Karajanov i Tem-
ko Popov se zalagale za makedon-
ska nacionalna crkva i, so pot-
pir na srpskata propaganda, vo
Carigrad se obidele da izdavaat
„Makedonski list“ na makedon-
ski jazik (26. VII 1887). Podgotvi-
le i bukvar na makedonski jazik
(maj 1888), koj ostanal vo rakopis,
bidej}i srpskiot ambasador vo
Carigrad go prifatil bukvarot
na M. Veselinovi}. Bil odgovo-
ren urednik i formalen sopst-
venik na „Carigradski glasnik“
(14. I 1895 – 1906), organ na tamo{-
noto srpsko diplomatsko pret-
stavni{tvo i rakovoditel na
centralnata srpska kni`arnica
vo Carigrad. Avtor e na tekstot
„Za Ohrid i Ohridskoto Ezero“.
LIT.: D-r Klime Xambazovski, Neuspel
obid za izdavawe na „Makedonski list“
vo Carigrad 1887 godina, „Sovremenost“,
XIV, 10, Skopje, 1964, 1062-1067; Vera
Anti}, Dve neobjaveni pisma od Kosta
Grup~evi} vo vrska so Ohridskiot zago-
vor i Grigor Prli~ev, „Glasnik“, XVII, 1,
Skopje, 1973, 245–255; D-r Bla`e Ristov-
ski, Makedonskiot narod i makedonska-
ta nacija, 2, Skopje, 1983, 40 i 277; istiot,
Portreti od makedonskata literatur-
na i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989,
198–199, 513, 538 i 542–545; D-r Asen Grup-
~e, Ohrid. Kulturniot `ivot i tvo-
re{tvo vo Ohrid i Ohridsko vo 20 vek,
Skopje, 1998, 208. S. Ml.
GR^EV, Georgi (Kratovo, 1885 –
s. ^i~evo, Vele{ko, 30. I 1912) –
vele{ki reonski vojvoda, potpo-
ru~nik. Zavr{il voeno u~ili{te
vo Sofija i dobil ~in potporu~-
nik. Bil nazna~en za zamenik na
vele{kiot vojvoda M. Atanasov.
Po negovata smrt bil vele{ki
reonski vojvoda. Zaginal vo bor-
ba so osmanliskite vojski (1912)
me|u selata ^i~evo i Podles, Ve-
le{ko.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`e-
nie v MakedoniÔ i Odrinsko. Spomeni i
materiali (Fototipno izdanie), II, s.
IX, SofiÔ, 1983. Al. Tr.
GR^EV, Dimitar (Solun, 26. IX
1917 – Skopje, 15. V 2006) – el.
in`., red. prof. Rakovoditel na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dimitar
Gr~ev
Katedrata za ECRP na ETF vo
Skopje. Prodekan na TF vo Skop-
je, prv dekan na EMF i prorektor
na Univerzitetot „Kiril i Me-
todij# vo Skopje. Eden od osnovo-
polo`nicite na studiite po EE
vo RM. Rakovoditel i koavtor na
pove}e studii za problemite na
EES na RM. Proektant na elek-
tri~niot ili elektroma{inski-
ot del na TC „Maxari# i na pove-
}e HC („Vita~evo#, „Vrben#,
„Vrutok#, „Globo~ica#, Do{ni-
ca#, „Mokli{te#, „Peso~ani#,
„Raven#, „Sapun~ica#, „Selce#,
„Tearce#, „[pilje#).
LIT.: 25 godini studii po elektroteh-
nika na Univerzitetot „Kiril i Meto-
dij#, Elektrotehni~ki fakultet – Skop-
je, 1984. Dr. R.
Leonid
Gr~ev
GR^EV, Leonid (Skopje, 28. IV
1951) – el. in`., d-r na tehni~ki
nauki, red. prof., prodekan na
ETF vo Skopje. Rakovoditel na
Institutot za elektrotermija,
na Centarot za elektromagnetna
kompatibilnost i na desetina
me|unarodni nau~noistra`uva~-
ki proekti. ^len na nekolku ra-
botni grupi na SIGRE vo Pariz
za izrabotka na me|unarodni pre-
poraki od oblasta na elektromag-
netnata kompatibilnost i za{ti-
ta od atmosferski praznewa. Av-
tor/koavtor na pove}e trudovi vo
najpoznatite EE spisanija i na
SIGRE, vo koi dal zna~aen pri-
dones za razvojot na metodite za
analiza na tranzientnite karak-
teristiki na zazemjuva~kite sis-
temi i na elektromagnetnata
kompatibilnost.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij# – Skopje, br. 848, mart 2004. Dr. R.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Miroslav
Gr~ev
GR^EV, Miroslav (Skopje, 1. III
1955) – arhitekt i urbanist. Dip-
lomiral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje (1979), magist-
riral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Belgrad (1982), a dokto-
riral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje (1988). Redoven
profesor e po predmetot urba-
nisti~ko proektirawe i rekons-
trukcija. Osven so pedago{ka dej-
nost, se zanimava i so nau~nois-
tra`uva~ka rabota, so izrabotka
na urbanisti~ki planovi i pro-
ekti i so arhitektonsko proekti-
rawe. U~estvuval na pove}e ano-
nimni urbanisti~ko-arhitekton-
ski konkursi. Se zanimava so ka-
rikatura i so ilustracija, objave-
ni vo doma{ni i stranski spisa-
nija (od 1968). Pozna~ajni plano-
vi i proekti: DUP na Skopje, vo
ramkite na Maliot ring (1992–
1997, so V. P. Korobar i M. Pei-
~i}); Urbanisti~ki proekt za
ureduvawe na del od plo{tadot
†Makedonija# vo Skopje (1994, so
V. P. Korobar); DUP za central-
noto gradsko podra~je na Skopje –
Republi~ki centar – na leviot
breg (1996–1998, so V. Korobar).
Pozna~ajni realizirani objekti:
Rezidencijata na ambasadorot na
SAD vo Skopje (1995, so K. Gr-
~ev); Ambasada na Kralstvoto
Holandija vo Skopje (1998, so K.
Gr~ev) i pove}e stanbeno-delov-
ni objekti vo Skopje.
BIBL.: Prilog kon prou~uvaweto na
kontinuitetot na Gradot Skopje,
Skopje, 1981; Za problemot na kapacite-
tot na gradovite niz primerot na na-
selbata Buwakovec, †Kulturno nasled-
stvo#, VIII, Skopje, 1981; Novata urbana
forma i smrtta na gradot, †Kulturen
`ivot# 1, Skopje, 1996; Pome|u ma{insko-
to i antropiskoto, †Ar{in#, 3, Skopje,
1997; Tezi za vospostavuvawe na op{ta
teorija za gradskiot prostor, Tekstovi
od VII letna {kola za arhitektura, Skop-
je, 1999. Kr. T.
GR^EV, Tome (Strumica, 1941) –
profesor na Tehnolo{ko-meta-
lur{kiot fakultet vo Skopje i
istra`uva~ vo podra~jeto na
elektrohemijata. Diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Skopje (1965), magis-
triral na Tehnolo{kiot fakul-
tet vo Zagreb, a doktoriral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Belgrad (1980). Imal
pove}e studiski prestoi vo Evro-
pa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-me-
talur{kiot fakultet vo Skopje e
od 1969 g., a kako redoven profe-
sor e od 1991 g. Penzioniran vo
2006 g. Podra~ja: fizi~ka hemija,
korozija i za{tita na metalite,
elektrosprovodlivi polimeri i
kompoziti. Avtor e na nau~ni
trudovi, tehni~ki inovacii i na
istra`uva~ki proekti.
LIT.: „Bilten UKIM#, br. 552 od 1. IV
1991 g.; 40 godini Tehnolo{ko-metalur-
{ki fakultet – Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., 67. Sv. H. J.
GR^EVA, Ranka (Skopje, 7. XII
1949) ‡ preveduva~, antologi~ar.
Zavr{ila Filolo{ki fakultet
vo Skopje (germanski jazik i li-
teratura). Profesor na Filo-
lo{kiot fakultet „Bl. Koneski#
vo Skopje. Pova`ni prevodi:
Sovremeni germanski raskazi
(1976, so D. Tomovski); Avstris-
kata poezija na 20 vek (1982, so D.
Tomovski); Vol{ebniot rid, ro-
man od Tomas Man (1987); Sovre-
mena germanska poezija (1994).
P. Gil.
GR^EVSKA, Ladislava Petrova
(Skopje, 1. V 1951) ‡ internist-
nefrolog, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje (1999). Dodiplomski
studii na Med. f., specijalizaci-
ja i supspecijalizacija zavr{ila
vo Skopje. Magistrirala vo 1981,
a doktorirala vo 1987 g. [ef e na
Oddelot za etnostrukturna pro-
cena na Klinikata za nefrologi-
ja. Nejzini podra~ja na istra`u-
vawe se imunonefropatiite i
glomerulonefropatiite. Ima ob-
javeno nad 400 truda.
BIBL.: Koavtor: Psyhonephrology, Timisoa-
ra, 1995; Gerontonephrology, Timisoara, 1995;
Ishrana na bubre`ni bolni, Skopje, 1997;
Sovremena gerontonefrologija, Varna,
1999; Sovremena dijagnostika i terapija
vo medicinata, Skopje, 2000; Interna me-
dicina, Skopje, 2002; Interna propedev-
tika, Skopje, 2004. Sl. M. P.
GR^KA POLITI^KA ORGA-
NIZACIJA (avgust 1908) ‡ po-
liti~ka organizacija vo Make-
donija. Bile osnovani gr~ki po-
liti~ki klubovi vo pogolemite
centri: Solun, Ser, Melnik, De-
mir Hisar (Sersko), Kostur, Bi-
tola i Strumica, so neposredno
anga`irawe na gr~kite konzuli
i na sve{tenstvoto na Carig-
radskata patrijar{ija. Pokraj
klubovite, bile osnovani i es-
nafski i dobrotvorni dru{tva
za pro{iruvawe na organizacis-
kata mre`a za propagandno dejs-
tvuvawe. Organizacijata nasta-
pila so barawa za potvrduvawe
na privilegiite na Carigrad-
skata patrijar{ija. Kako glavno
politi~ko barawe bilo postave-
GR^KI G
no pra{aweto za nova admini-
strativna podelba spored potre-
bite na narodnostite. Politi~-
koto dejstvuvawe bilo antima-
kedonski orientirano. Pred
krajot na 1909 g. Gr~kata poli-
ti~ka organizacija zapo~nala da
dejstvuva i protiv mladoturska-
ta vlast. Vo noemvri vlastite gi
zatvorile gr~kite politi~ki
klubovi i taka zaprela legalna-
ta dejnost na Gr~kata politi~ka
organizacija. Prodol`ilo kon-
spirativnoto dejstvuvawe i bi-
le reaktivirani andartskite vo-
oru`eni ~eti.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija
(1908–1912), Skopje, 1965. M. Min.
GR^KI JAZIK – indoevropski
jazik od balkanski tip, razvien
od jazikot na indoevropskite
plemiwa, doseleni kon krajot na
3 milenium pr.n.e. i jazikot na za-
te~enoto starobalkansko i medi-
teransko naselenie. Po de{i-
friraweto na linearnoto Be
(mikensko) pismo razvojot na g.j.
mo`e da se sledi vrz pismeni iz-
vori vo tekot na eden period od
3.500 godini. Gr~koto kulturno i
jazi~no vlijanie proniknuvalo
vo centralniot i severniot del
na Balkanot u{te od mikenskoto,
pa s¢ do na{evo vreme. Slovenite
vo Makedonija rano vlegle vo
kontakt so gr~ko-vizantiskata
kultura. Prvoto slovensko pismo
i kni`evni normi (spored gr~.
obrasci) se povrzani so Solun.
Vo IX v. Solun poslu`il kako
most me|u gr~ko-vizantiskiot i
slovenskiot svet. Preku Solun
do{lo u{te edno silno kulturno
dvi`ewe od epohalno zna~ewe za
ju`nite Sloveni vo XVI v., inspi-
rirano od ideite na Damaskin
Studit za upotreba na govorniot
jazik vo crkvata i pismenosta.
P. Hr. Il.
GR^KI PROEKT (1782) – proekt
na ruskata carica Katerina II i
na avstriskiot imperator Jozef
II. Katerina II mu ispratila na
avstriskiot suveren proekt za
podelba na osmanliskata dr`ava
(1782). Prepiskata za toa traela
skoro deset godini. So proektot
se predviduvalo: od Vla{ko i
Moldavija da se sozdade nezavis-
na dr`ava Dakija so pravoslaven
vladetel; po del od Srbija, Bosna
i Dalmacija da dobie Avstrija; a
Egipet da $ se ponudi na Franci-
ja. Od ostatokot na Balkanot, Ka-
terina predlagala da se formira
gr~ko carstvo, na ~elo so nejzini-
ot vnuk Konstantin Pavlovi~,
koe smeelo da stapi vo unija so
Rusija.
LIT.: Vladimir Dedijer, Interesne sfere, Beog-
rad, 1980; I. S. DostÔn, RossiÔ i balkan-
skiŸ vopros, Moskva, 1972. D. Jov.
409
G GR^KO-AMERIKANSKI
GR^KO-AMERIKANSKI DO-
GOVOR ZA VOENI BAZI (Ati-
na, 12. X 1953). SAD dobile pravo
da gradat, da razvivaat i da koris-
tat voeni bazi; da stacioniraat
voen personal, vooru`eni sili i
oprema pod nivna kontrola. Voo-
ru`enite sili na SAD dobile ce-
losna sloboda na dvi`eweto; ko-
ristewe na pati{tata i na `e-
leznicite, na vozdu{niot pros-
tor i na teritorijalnite vodi,
oslobodeni od site tro{oci, ca-
rini i taksi. Dogovorot bil
sklu~en da va`i do ostanuvaweto
vo sila na Dogovorot za Severno-
atlatskiot (NATO) pakt, potpi-
{an vo Va{ington (4. IV 1949).
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999. M. Min.
GR^KO-AMERIKANSKI DO-
GOVOR ZA SORABOTKA VO
ODBRANATA (Atina, 9. VII
1990) ‡ dogovor so va`nost od 8
godini. Vladata na Republika Gr-
cija gi ovlastila SAD da rakovo-
dat so voenite objekti i od niv da
prezemaat misii i aktivnosti za
odbranbeni celi i celi za pod-
dr{ka. SAD se obvrzale na Grci-
ja da $ obezbedat odbranbena pod-
dr{ka i pomo{ za modernizira-
we i za zgolemuvawe na borbena-
ta sposobnost na gr~kite vooru-
`eni sili. So Dogovorot bil re-
guliran statusot na voenite sili
na civilnata komponenta na SAD
vo Grcija.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, 1999.
M. Min.
GR^KO-AMERIKANSKI [TAB
(1947) ‡ zaedni~ko gr~ko-ameri-
kansko voeno rakovodstvo za bor-
ba protiv DAG. So razgoruvawe-
to na Gra|anskata vojna vo Grcija
(po povlekuvaweto na Velika
Britanija), SAD vo 1947 g. ja zgo-
lemile voenata i materijalnata
pomo{. Vo Grcija pristignale
voeni sovetnici na ~elo so gen.
Xejms fon Flit i bil formiran
Gr~ko-amerikanski {tab. Gr~ka-
ta vojska bila zgolemena na 232
iljadi vojnici, vooru`ena so mo-
derno oru`je i so avioni. Taka
ekipirana i obu~ena kralskata
vojska gi porazila edinicite na
DAG i ja osigurala vlasta za mo-
narhisti~kata vlada.
LIT.: L. Panovska, Gra|anskata vojna vo
Grcija (1946–1949). Kraj na edna iluzija,
Skopje, 2003; d-r R. Kirjazovski, KPG i
makedonskoto nacionalno pra{awe 1918–
1914, Skopje, 1982; G. D. KirÔkides, Gra`-
danskaÔ voŸna v Grecii (1946–1949), Mosk-
va, 1972. St. Kis.
GR^KO-BRITANSKI KON-
VENCII ZA VOENA OT[TE-
TA NA GRCIJA (1925). Po bara-
wata od Vladata na Grcija za na-
domestok za prisustvoto na bri-
tanskite i na drugite sili na An-
410
tantata na gr~kata dr`avna teri-
torija na Makedonskiot front
(vo primorskiot del od Makedo-
nija) vo vremeto na Prvata svet-
ska vojna na Balkanot i vo povoe-
niot period, dvete vladi sklu~i-
le dve konvencii i eden Dopol-
nitelen protokol za nadomestu-
vawe na {tetata na Grcija (Ati-
na, 30. XI 1925). So prvata Kon-
vencija Vladata na Velika Bri-
tanija $ otpi{ala na Grcija dolg
vo iznos od 564.960 funti, a so
vtorata dopolnitelno u{te
685.040 funti, za celosna i za de-
finitivna isplata na zaostana-
tiot gr~ki dolg.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori, 1, 1913–1940, Redakcija M. Mino-
ski, Skopje, 2005; Balkanski ugovorni odnosi,
II (1919–1945), Red. M. Stojkovi}, Beograd,
1998. M. Min.
GR^KO-BUGARSKA KONVEN-
CIJA ZA ME\USEBNA RAZ-
MENA NA NASELENIJA (1919).
Po potpi{uvaweto na Mirovni-
ot dogovor (27. XI 1919) vo Nej na
Sena (Francija), naredniot den
(28. XI) Bugarija i Grcija vo Pa-
riz potpi{ale i oddelna Konven-
cija za me|usebna dobrovolna raz-
mena na etni~kite, jazi~nite i
verskite malcinstva od dvete dr-
`avi. So Konvencijata Bugarija
im davala na svoite dr`avjani
(pripadnici na gr~koto etni~ko
malcinstvo) pravo na slobodno
iseluvawe vo Grcija, a Grcija
pravo na iseluvawe vo Bugarija
na dr`avjanite pripadnici na bu-
garskoto etni~ko malcinstvo.
Stranite potpisni~ki se obvrza-
le da ne go ograni~uvaat emigri-
raweto. Site postojni zakoni i
drugi propisi {to go spre~uvale
ili na kakov i da e na~in go ogra-
ni~uvale emigriraweto se stava-
le von sila i nemale nikakvo
pravno dejstvo. Na emigrantite
{to }e emigrirale, vo soglasnost
so potpi{anata Konvencija, im
se garantirala nepovredlivost
na materijalnite prava {to gi
imale vo momentot na emigrira-
weto. Emigriraweto spored Kon-
vencijata se predviduvalo da trae
2 godini. Emigriraweto na ma-
`ot povlekuvalo zadol`itelno
emigrirawe na semejstvoto – na
`enata i na decata pod 18-godi{-
na vozrast. Za sproveduvawe na
emigriraweto so Konvencijata
bilo predvideno formirawe na
Me{ana komisija imenuvana od
Sovetot na Dru{tvoto na narodi-
te vo rok od tri meseci od denot
na nejzinoto stapuvawe vo sila.
Komisijata imala nadle`nost da
sprovede likvidacija na nedvi`-
nite imoti na emigrantite. Lik-
vidiranite nedvi`ni imoti na
emigrantite ostanuvale vo sops-
tvenost na Vladata na ~ija{to
dr`avna teritorija se nao|ale.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vo nadle`nost na Me{anata ko-
misija bila i likvidacijata na
imotite na emigrantite {to
emigrirale pred potpi{uvaweto
na Konvencijata. Za bugarsko
malcinstvo bil smetan i mnozin-
skiot makedonski narod vo Egej-
ski del od Makedonija i bil pod-
lo`en na re`imot na iseluvawe.
Po potpi{uvaweto na Konvenci-
jata, Grcija prezela sistem na
merki za prisila za emigrirawe
na {to pogolem del od makedon-
skiot narod, so kolonizirawe Gr-
ci za da se izmeni demografskiot
sostav na naselenieto. Samo so
primenata na Konvencijata pri-
silno bile iseleni okolu 86.500
Makedonci vo Bugarija.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori, Skopje, 2000; Stojan Kiselinov-
ski i Irena Stavovi-Kavka, Malcinstva-
ta na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004.
M. Min.
GR^KO-ITALIJANSKATA VOJ-
NA (1940 ‡ 1941) ‡ prvata fa{is-
ti~ka voena agresija vo periodot
na Vtorata svetska vojna na Bal-
kanot. Po prvite voeni uspesi na
po~etokot na vojnata (1940), ita-
lijanskata vojska bila prinudena
na povlekuvawe dlaboko vo al-
banskata teritorija. Gr~kata voj-
ska ja anektirala Ju`na Albanija
(Argirokastro, Saranda, Mosko-
pole i drugi mesta) kade {to, os-
ven Albancite hristijani (To-
ski), `iveelo i gr~ko etni~ko
malcinstvo. Makedoncite bile
masovno mobilizirani i u~estvu-
vale vo bitkite kaj Pogradec,
Ivan Planina, Klisura i na dru-
gi mesta.
LIT.: A. Vacalopoulos, Histoire de la Grece
moderne, Paris, 1975; Hr. Andonovski, Make-
doncite pod Grcija vo borbata protiv
fa{izmot (1940‡1944), Skopje, 1968.
St. Kis.
GR^KO-JUGOSLOVENSKI DO-
GOVOR ZA BALKANSKA UNI-
JA (1942) ‡ dogovor sklu~en me|u
monarhisti~kite vladi na Grcija
i na Jugoslavija vo egzil, pod pok-
rovitelstvo na Velika Britani-
ja. So Dogovorot potpi{an vo
London (15. I 1942) stranite se ob-
vrzale po vojnata da formiraat
jugoslovensko-gr~ka unija, otvo-
rena za pristapuvawe na drugite
dr`avi za sozdavawe Balkanska
unija. Dogovornite strani gi ut-
vrdile politi~kite, ekonomsko-
finansiskite i voenite organi
na Unijata. Za poinakov status na
Makedonija ne stanuvalo zbor, se
podrazbirala polo`bata vo ram-
kite na predvoenite granici na
integralna Jugoslavija i na mo-
narhisti~ka Grcija. So razvojot
na nastanite do krajot na Vtorata
svetska vojna i so promenite vo
dvete dr`avi, na Balkanot i vo
Evropa, gr~ko-jugoslovenskiot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dogovor ostanal samo na hartija
da svedo~i za proekcijata na Ve-
lika Britanija za posakuvaniot
povoen poredok na Balkanot.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ
1941–1945, I, Beograd, 1988. M. Min.
GR^KO-JUGOSLOVENSKI
PAKT ZA PRIJATELSTVO (Bel-
grad, 27. III 1929) ‡ pakt me|u Gr-
cija i Kralstvoto na Srbite, Hr-
vatite i Slovencite za prijatel-
stvo, pomiruvawe i sudsko poram-
nuvawe. Dogovornite strani se
obvrzale da sorabotuvaat i da si
davaat sestrana pomo{ za odr`u-
vawe na versajskiot poredok na
Balkanot i za po~ituvawe i izvr-
{uvawe na obvrskite od mirovni-
te dogovori. Primenata na Pak-
tot bila predvidena i vo slu~ai-
te koga treta sila bila zaintere-
sirana vo sporot me|u dogovorni-
te strani. Paktot bil sklu~en so
va`nost od 5 godini. Vo slu~aj
Paktot da ne se otka`el 6 meseci
pred istekot, negovata va`nost
prodol`uvala za u{te 5 godini.
LIT.: †Slu`bene novine#, 58/XX, Beog-
rad, 1930; Makedonija vo me|unarodnite
dogovori, I, Skopje, 2006. M. Min.
GR^KO-MAKEDONSKA TUPA-
NICA (1926) ‡ gr~ka naciona-
listi~ka i teroristi~ka organi-
zacija vo Egejskiot del na Make-
donija vo periodot me|u dvete
svetski vojni, formirana po Gr~-
ko-turskata vojna {to dejstvuva-
la vo Kostursko, Lerinsko, Vo-
densko, Kajlarsko itn. Organizi-
rani grupi gi krstosuvale make-
donskite sela i go terorizirale
makedonskoto naselenie za „dob-
rovolno# da se iseluva vo Bugari-
ja ili vo prekuokeanskite zemji
(Kanada, SAD i Avstralija). So
proglasi gi predupreduvale Ma-
kedoncite (od 2 do 80 godini) de-
ka e strogo zabraneto koristewe-
to na makedonskiot jazik.
LIT.: Hr. Andonovski, Vistinata za
Egejska Makedonija, Skopje, 1971; S. Kise-
linovski, Gr~kata kolonizacija vo Egej-
ska Makedonija (1913–1940), Skopje, 1981.
St. Kis.
GR^KO-MAKEDONSKI VRS-
KI I ODNOSI. Ponovite vrski
zapo~nuvaat so u~estvoto na Ma-
kedonci vo Gr~koto vostanie
(1821–1830). Po nezavisnosta na Gr-
cija (1830) se postaveni osnovite
na golemogr~kata politika naso-
~ena kon teritorijata na Make-
donija. Se otvoraat konzulati vo
Solun i vo Bitola (1859). Gr~ki-
te streme`i za teritorijalno
pro{iruvawe za prvpat se reali-
ziraat vo vremeto na isto~nata
kriza, koga teritorijata na Ma-
kedonija se proglasuva za gr~ka,
pravoslavnite `iteli za Grci i
zapo~nuva ofanziva za pogr~uva-
we preku Carigradskata patri-
jar{ija, gr~kite u~ili{ta, gr~-
kite diplomatski pretstavni{-
tva i preku razni zdru`enija – si-
logosi. Vo vremeto na isto~nata
kriza vo Atina se formira Ko-
mitet za podgotovka i krevawe
vostanie vo Makedonija. Leoni-
das Vulgaris i drugi makedonski
dejci, kako reakcija na svikuva-
weto Evropska komisija za pod-
gotvuvawe reformi, vo soglas-
nost so ~lenot 23 od Berlinskiot
dogovor, svikuvaat Nacionalno
sobranie na Makedonija (2. VI
1880), koe nosi odluka za formi-
rawe Privremena vlada na Make-
donija „Edinstvo#. Ilindenskoto
vostanie od gr~kata vlada se deg-
radira do stepen na razbojni~ka
akcija naso~ena protiv Grcite vo
Makedonija. Od 1904 do 1908 g. Gr-
cija, koristej}i gi dobrite odno-
si so Turcija, crkovno-prosvet-
nata propaganda ja nadopolnuva
so u{te pointenzivno ispra}awe
vooru`eni ~eti {to vr{at pus-
to{ po makedonskite sela, prinu-
duvaj}i go naselenieto {to ja na-
pu{tilo Gr~kata crkva pak da se
vrati pod nejzina vlast i da se
deklarira kako gr~ko. Grcija gi
ostvaruva teritorijalnite aspi-
racii kon Makedonija vo tekot
na Balkanskite vojni (1912–13),
~ii rezultati se sankcionirani
so Mirovniot dogovor vo Buku-
re{t (10. VIII 1913). Prvata svet-
ska vojna $ ovozmo`uva novo te-
ritorijalno pro{iruvawe za
smetka na Makedonija (pred voj-
nite ima 64.657 km teritorija i
2.900.000, a po Prvata svetska voj-
na 120.000 km i 5.100.000 `iteli).
Vo 1919 g. Grcija i Bugarija sklu-
~uvaat Dogovor za „dobrovolno#
iseluvawe na naselenieto od dve-
te dr`avi kako osnova za prinuda
vrz Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija, najmnogu od
Kuku{ko, od Sersko i od Dram-
sko. Na nivno mesto kolonizira
gr~ko naselenie, so {to drasti~-
no ja izmenuva etni~kata struktu-
ra. Makedoncite ostanuvaat mno-
zinstvo vo Kostursko, Lerinsko i
vo Vodensko, no podlo`eno na na-
cionalno ugnetuvawe, denaciona-
lizacija i asimilacija preku zab-
rana za upotreba na makedonski-
ot jazik, promena na imiwata na
rekite, ezerata, naselenite mes-
ta, sproveduvawe merki na progon
i teror, zatvorawe itn. Me|una-
rodnata zaednica reagira preku
Ligata na narodite so pritisok
za po~ituvawe na opredeleni
prava vo sferata na obrazovanie-
to, odnosno, za sozdavawe bukvar
na makedonski jazik. Me|u dvete
svetski vojni vo Egejska Makedo-
nija ima silno makedonsko nacio-
nalnoosloboditelno dvi`ewe na
stranata na antifa{isti~kite
sili. Kako rezultat na Gra|an-
GR^KO-MAKEDONSKI G
skata vojna vo 1949 g. doa|a do ma-
sovno iseluvawe na Makedoncite
od Egejskiot del na Makedonija.
Po raspa|aweto na SFRJ i prog-
lasuvaweto na nezavisnosta na
RM zapo~nuvaat seriozni prob-
lemi {to gi predizvikuva RG vo
odnos na RM, oficijalno, povrza-
ni glavno so imeto na RM. Vo pr-
vata polovina na devedesettite
godini od XX v. Grcija prezema
serija aktivnosti na me|unaroden
plan, duri i pravno nedozvoleni
(ekonomsko embargo kon RM, na
pr., kako forma na pritisok zab-
raneta so Povelbata na OON),
raboti na spre~uvawe na proce-
sot za po{iroko me|unarodno
priznavawe na RM pod ustavnoto
ime, spre~uvawe na procesot za
za~lenuvawe vo onie me|unarod-
ni organizacii (vklu~itelno i
nevladini) vo koi postoi mo`-
nost RM da bide primena pod us-
tavnoto ime, vr{i oficijalni
intervencii vo protokolot na
raboteweto i imenuvaweto na me-
|unarodnite konferencii (na
vladino i na nevladino nivo) so
insistirawe site prisutni da $
se obra}aat na RM pod referen-
cata „PJRM# itn. Po priemot na
RM vo ON, dvete dr`avi, pod pok-
rovitelstvo na ON, vodat razgo-
vori za re{avawe na sporot oko-
lu imeto. Na 13. IX 1995 g. vo Wu-
jork se potpi{uva Privremenata
soglasnost za normalizacija na
odnosite pome|u RM i RG, so koja
se vospostavuvaat diplomatski
odnosi na nivo na kancelarii za
vrski. Gr~kata kancelarija se ot-
vora na 13. X 1995 g. Prv {ef na
Kancelarijata e Aleksandros Ma-
qas. Prv {ef na Kancelarijata
za vrski na RM e Qup~o Arsov-
ski. Normaliziraweto na poli-
ti~kite odnosi pridonesuva za
zabrzan razvoj na ekonomskite
odnosi, iako sporot okolu imeto
s# u{te ne e re{en i pregovorite
s# u{te se vodat. RG ne go prizna-
va postoeweto na makedonskoto
malcinstvo (Ustavot priznava
samo religiozni malcinstva) pod
{to se podrazbira samo postoe-
weto na muslimanskoto malcin-
stvo vo Trakija (termin so koj se
opfateni Turci, Pomaci i Ro-
mi). Brojot na Makedoncite vo
Grcija mnogu te{ko mo`e da se
opredeli (duri i pribli`no), po-
radi nizata istoriski nastani
{to doveduvaat do masoven egzo-
dus vrz Makedoncite vo Egejski-
ot del (spored nekoi porane{ni
proceni od 150.000 do 200.000) i
otsustvoto na kakvi bilo ofici-
jalni podatoci.
IZV.: Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002; Risto Popla-
zarov, Gr~kata politika sprema Make-
donija vo vtorata polovina na XIX i po-
~etokot na XX vek, Skopje, 1973. T. Petr.
411
G GR^KO-SRPSKA
GR^KO-SRPSKA KONVEN-
CIJA (nacrt, 1861). Grcija i Sr-
bija dogovorile potpi{uvawe na
specijalna bilateralna konven-
cija za sojuz i podelba na sferite
na propagandno dejstvuvawe vo
Makedonija i vo drugite balkan-
ski vladeewa na Osmanliskata
Imperija. Tie se obvrzale po ra-
tifikuvaweto na Tajnata konven-
cija zaedni~ki da dejstvuvaat za
pridobivawe na knezovite na
Vla{ko i na Crna Gora za potpi-
{uvawe Dogovor za sojuz, ~ij
tekst bil podgotven i prilo`en
kon nacrtot na Konvencijata. Vo
slu~aj dvete kne`evstva da otka-
`ele, Grcija i Srbija se obvrzu-
vale da go potpi{at dogovorot za
sozdavawe dvoen sojuz i da dejst-
vuvaat za pridobivawe na edna od
evropskite golemi sili da go priz-
nae principot za neme{awe vo
rabotite na Istokot i da vlijae
da go respektiraat toj princip i
drugite sili. So Konvencijata gi
utvrdile i vooru`enite sili
{to trebalo da gi podgotvi seko-
ja od stranite za voeni dejstva, a
naedno i obvrskite za dogovara-
we na mirot i za opredeluvaweto
na granicite. Konvencijata ne
bila potpi{ana, Kne`evstvoto
Srbija bilo preokupirano so
sopstvenite vnatre{ni politi~-
ki sostojbi.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na balkanski-
te dr`avi (1861–1913), Skopje, 2000.
M. Min.
GR^KO-SRPSKA KONVENCI-
JA (1914) & za izvr{uvawe na od-
redbata od Dogovorot za sojuz (19.
V / 1. VI 1913). Grcija i Srbija vo
Atina potpi{ale posebna Kon-
vencija za otstapuvawe del od So-
lunskoto pristani{te na Srbija
(10./23. V 1914) za koristewe vo
period od 50 godini. Toj prostor
od Solunskoto pristani{te osta-
nuval pod uprava na gr~kite vlas-
ti. Gr~kata vlada se obvrzala da
izgradi instalacii i zgradi pot-
rebni za srpskiot tranzit, da vos-
postavi i da odr`uva direktno
telegrafsko i telefonsko povr-
zuvawe so Srbija. Na brodovite
za tranzit vo Solunskoto prista-
ni{te, koi prenesuvale stoki od
i za Srbija, im bile dadeni site
prava i privilegii kako na bro-
dovi na najpovlastena nacija. Za
prenosot na stokite po `elezni-
cata bilo predvideno potpi{uva-
we posebni protokoli; za veteri-
narnata (za srpskiot dobitok) i
za carinskata slu`ba, regulati-
vata bila sostaven del na Konven-
cijata. Na Srbija $ se obezbedu-
valo da $ bidat dadeni site pri-
vilegii i pogodnosti, a se pred-
viduvalo tie da im bidat davani i
na treti dr`avi {to }e proizle-
412
zele od sozdavaweto Slobodna zo-
na vo Solunskoto pristani{te.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori, I, Skopje, 2006. M. Min.
GR^KO-SRPSKI DOGOVOR ZA
GRANICATA (1913). Grcija i
Srbija, kako sojuzni~ki, brgu se
spogodile za kone~nata podelba
na okupiranite teritorii vo Ma-
kedonija. Po postignuvaweto
kompromis za spornite pra{awa
za Gevgelija i za ju`niot del na
Prespanskoto Ezero, vo Belgrad,
Grcija i Srbija sklu~ile Dogo-
vor za gr~ko-srpskata granica
(3/16. VIII 1913). Spored potpi{a-
niot Dogovor, granicata trgnuva-
la od kotata 1494 na planinata
Belasica, minuvala preku Doj-
ranskoto Ezero, me|u selata Bo-
gorodica i Ma~ukovo, a ottamu
preku r. Vardar minuvala severno
od s. Sehovo preku planinite Ko-
`uf i Nixe, me|u selata Kenali
i Rahmanli (ostavaj}i $ gi Rah-
manli na Grcija), Mexitlija i
Nego~ani, Rahovo i Drago{, mi-
nuvala ju`no od s. Dolno Dupeni
preku Prespanskoto Ezero (osta-
vaj}i $ go ostrovot Golem Grad na
Srbija) i izleguvala na zapadni-
ot breg na ezeroto ju`no od s. Kow-
sko. Ottamu prodol`uvala kon
vrvot Gorica, minuvala me|u se-
lata Bla~a i Piskupija i zavr{u-
vala na albanskata granica. Za
odbele`uvawe na grani~nata li-
nija dogovorile formirawe na
Me{ana komisija. Komisijata
bila nadle`na da izvr{i podel-
ba na nedvi`nite imoti i na ka-
pitalot na okruzite i na op{ti-
nite razdeleni so granicata. Vo
slu~aj na spor pri obele`uvawe-
to na grani~nata linija, dvete
zemji dogovorile arbitra`a od
Vladata na Romanija ili od vlada
na druga prijatelska dr`ava. Me-
{anata komisija go izvr{ila
obele`uvaweto na grani~nata
linija kako {to bilo predvideno
vo Dogovorot. Granicata oprede-
lena so ovoj dogovor ostana ne-
promeneta po dvete svetski vojni
i po proglasuvaweto na nezavis-
nosta na RM.
LIT.: Srpsko-gr~ki sporazum od 3/16 av-
gusta 1913, Beograd, MID, 1914; Makedo-
nija vo bilateralnite i multilateral-
ni dogovori na balkanskite dr`avi,
Skopje, 2000. M. Min.
GR^KO-SRPSKI SOJUZ (1867‡
1868). Po nekolkugodi{ni tajni
pregovori, vodeni so prekini,
Kralstvoto Grcija i Kne`evst-
voto Srbija sklu~ile taen Dogo-
vor za ofanziven sojuz protiv os-
manliskata dr`ava za †oslobodu-
vawe na site hristijanski narodi
vo evropska Turcija i na Arhipe-
lagot (belomorski)#. So Dogovo-
rot (14 / 26. VIII 1867) vo Veslaj
kaj Viena bilo opredeleno i vre-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
meto za zapo~nuvawe na vojnata
(mart 1868). Vo slu~aj na te{ko-
tii vo vojnata, za celosno ostva-
ruvawe na celite utvrdeni so Do-
govorot za sojuz, sekoja od dogo-
vornite strani mo`ela da se pov-
le~e od vojnata edinstveno otka-
ko na sojuzni~kata dr`ava }e $
obezbedela: Srbija na Grcija os-
loboduvawe i prisoedinuvawe na
Epir i na Tesalija, a Grcija na
Srbija osloboduvawe i prisoedi-
nuvawe na Bosna i Hercegovina.
Vo slu~aj na celosno ostvaruvawe
na celite na vojnata za podelba
na drugite teritorii na osman-
liskata dr`ava na Balkanot, do-
govorile potpi{uvawe na pose-
ben dogovor. Dogovorile propa-
gandno dejstvuvawe bez teritori-
jalno razgrani~uvawe i zaedni~-
ki da rabotat na pridobivawe vo
Sojuzot na Romanija. Grcija i Sr-
bija potpi{ale Protokol (10. I
1868), a i tajna Voena konvencija
vo Atina (16. II 1868). So Konven-
cijata bile utvrdeni silite, voo-
ru`uvaweto i koordinacijata na
voenite dejstva, predvideni da se
vodat na celata teritorija na ev-
ropskite vladeewa na osmanlis-
kata dr`ava, proglasena za zaed-
ni~ko boi{te. Pritoa, glavnoto
vnimanie bilo posveteno na voe-
nostrategiskoto zna~ewe na zem-
jite me|u Grcija i Srbija, poseb-
no na Makedonija, vo koja bile
markirani glavnite strategiski
pravci: zapaden: Solun‡Bitola
kon Ohrid i Veles‡Skopje; cen-
tralen: Solun‡Skopje‡Pri{ti-
na i ju`en: Solun‡utokata na r.
Bistrica. Po ubistvoto na kne-
zot Mihajlo (1868) akcijata bila
prekinata.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na balkanski-
te dr`avi, Skopje, 2000; Grgur Jak{i¢-
Vojislav Vu~kovi¢, Spoqna politika
Srbije za vlade Mihaila (Prvi balkanski
savez), Beograd, 1967. M. Min.
GR^KO-SRPSKI SOJUZ (1913).
Vo tekot na proletta 1913 g. se za-
ostrile sprotivnostite me|u bal-
kanskite sojuzeni dr`avi za po-
delbata na okupiranata Makedo-
nija. Grcija i Srbija gi usoglasi-
le interesite i bile edinstveni
vo stavot po sekoja cena da gi za-
~uvaat okupiranite teritorii i
da obezbedat me|usebna granica
vo Makedonija. Vo Atina (22. IV /
5. V 1913) potpi{ale Protokol
za sklu~uvawe gr~ko-srpski sojuz,
so koj gi utvrdile odredbite vo
Dogovorot za prijatelstvo i od-
branben sojuz za obezbeduvawe za-
edni~ka granica i za linijata na
razgrani~uvawe so Bugarija vo
Makedonija. Vo Solun (19. V / 1.
VI 1913) bil potpi{an Dogovor
za sojuz me|u Grcija i Srbija so
koj dogovornite strani si gi ga-
rantirale osvoenite teritorii,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
se obvrzale na zaedni~ka odbrana
so site postojni sili i vo slu~aj
na vojna da sklu~at primirje samo
istovremeno, so me|usebna sog-
lasnost. So Dogovorot Grcija se
obvrzala na Srbija da $ obezbedi
ekonomski izlez na Egejskoto
More, da $ gi dade site potrebni
olesnuvawa i da $ garantira za
period od 50 godini celosna slo-
boda za srpskata uvozna i izvozna
trgovija preku Solunskoto pris-
tani{te i po `eleznicite od So-
lun kon Skopje i kon Bitola. Is-
tiot den vo Solun bila potpi{a-
na i Voena konvencija za zaedni~-
ka odbrana pri napad od Bugarija.
So Konvencijata bile opredele-
ni brojniot sostav na mobilnata
armija, vo po~etokot na vojnata i
strategiskiot raspored na edini-
cite, kako i vodeweto na voenite
operacii protiv Bugarija spored
zaedni~ki voenooperativen plan
izraboten od general{tabovite
na dvete armii ili od nivni dele-
gati. So Konvencijata opredeli-
le prodol`ena linija na razgra-
ni~uvawe po prezemaweto na te-
ritorijata na Makedonija okupi-
rana od Bugarija. So potpi{uva-
weto na Dogovorot za sojuz i na
Voenata konvencija bile zavr{e-
ni podgotovkite za me|usojuzni~-
kata balkanska vojna.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na balkanski-
te dr`avi, Skopje, 2000; Dokumenti za
borbata na makedonskiot narod za sa-
mostojnost i za makedonska nacionalna
dr`ava, I, Skopje, 1981. M. Min.
GR^KO-TURSKA KONVEN-
CIJA ZA ZADOL@ITELNA
RAZMENA NA NASELENIJA
(1923). Turcija, po pobedata vo
Gr~ko-turskata vojnata
(1919‡1922), na Mirovnata kon-
ferencija vo Lozana $ nametnala
na Grcija konvencija za zadol`i-
telna razmena na gr~koto nasele-
nie od Turcija (okolu 1,500.000
`iteli) i na muslimanskoto na-
selenie od Grcija. So Konvenci-
jata (30. I 1923) bila predvidena
zadol`itelna razmena na nasele-
nijata (na 1. V 1923). Od zadol`i-
telnata razmena se izzemale Gr-
cite `iteli vo Carigrad (od
pred 30. X 1918) i muslimanskoto
naselenie vo Zapadna Trakija,
isto~no od tursko-gr~kata grani-
ca utvrdena so Bukure{kiot mi-
roven dogovor. Vladata na Grcija
go gledala svojot interes od raz-
menata na naselenijata vo mo`-
nosta da go promeni demograf-
skiot sostav na naselenieto vo
anektiraniot primorski del od
Makedonija so prisilno iseluva-
we, osven na makedonskoto pra-
voslavno i na makedonskoto mus-
limansko naselenie i kolonizi-
rawe na gr~koto naselenie ise-
luvano od Turcija. Obvrskata za
zadol`itelna razmena na nasele-
nijata, predvidena so Konvenci-
jata, bila vgradena i vo Mirov-
niot dogovor (24. VII 1923) vo Lo-
zana. Turcija i Grcija vo Ankara
(25. VI 1925) potpi{ale Proto-
kol za primena na Kovencija za
razmena na naselenijata. Pri
sproveduvaweto na Konvencijata
i na odredbite od Mirovniot do-
govor za zadol`itelna razmena
na naselenijata se pojavile go-
lem broj problemi, zatoa vo Ati-
na (1. XII 1926) bil potpi{an Do-
govor za likvidacija na nedvi`-
nite imoti na razmenetite nase-
lenija vo Grcija i vo Turcija, a i
Konvencija (10. VI 1930) za defi-
nitivno likvidirawe na pra{a-
wata vo vrska so primenata na
Lozanskiot i na Atinskiot dogo-
vor za razmena na naselenijata
me|u Republika Grcija i Repub-
lika Turcija. Se smeta deka od
Egejskiot del od Makedonija vo
Turcija bile iseleni okolu 44
iljadi pripadnici na makedon-
skoto muslimansko naselenie.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na balkanski-
te dr`avi, I, Skopje, 2000; Stojan Kiseli-
novski i Irena Stavovi-Kavka, Malcinst-
vata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004.
M. Min.
GR^KO-TURSKA VOJNA (1919
– 1922) – vojna pome|u Grcija i
Turcija neposredno po Prvata
svetska vojna. So namera da go
prinudi turskoto nacionalnoos-
loboditelno dvi`ewe, na ~elo so
Kemal Mustafa, da go prifati
Mirovniot dogovor od Sevr, Gr-
cija vo 1920 g. prezela golemi vo-
eni dejstva vo Mala Azija. Po pr-
vite voeni uspesi, gr~kata vojska
bila porazena vo bitkata kaj r.
Sakarija (avgust 1922). So Lozan-
skiot miroven dogovor (1923)
Turcija gi dobila: Isto~na Tra-
kija (do r. Marica – Evros), Smir-
na so okolinata i ostrovite Im-
bros i Tenedos (Boskada). Gr~ko-
turskata vojna $ stavila privre-
men kraj na gr~kata golemodr`av-
na ideja za Grcija kako dr`ava na
dva kontinenta i na pet moriwa.
LIT.: A. Vacalopoulos, Histoire de la Grece
moderne, Paris, 1975; P. Gentizon, Mustapha
Kemal ou l’ Orient en Marche, Paris, 1929; S.
Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo
Egejska Makedonija (1913–1940), Skopje,
1981. St. Kis.
GR^KO-TURSKI DOGOVOR ZA
MIR (Atina, 1/14. XI 1913) – do-
govor so koj prestanala va`nosta
na Londonskiot miroven dogovor
(30. V 1913), a se potvrduvala va`-
nosta na bilateralnite dogovo-
ri, na konvenciite i drugite akti
{to bile vo sila vo momentot na
prekinuvaweto na diplomatskite
odnosi; im se davala polna amnes-
tija za site lica-u~esnici vo po-
liti~kite nastani pred negovoto
GUBAR G
potpi{uvawe; se obezbeduvale
sopstveni~kite prava i nepovred-
livosta na oficijalnite doku-
menti za sopstvenost na nedvi`-
nite imoti, kako i ispolnuvawe-
to na obvrskite za `elezni~kite
linii Solun–Bitola i Solun–
Aleksandropolis. Bile potpi-
{ani i oddelni protokoli: Pro-
tokol za optirawe za gr~ko dr-
`avjanstvo na licata od terito-
riite {to gi dobila Grcija i
Protokol za nedvi`nite imoti
na otomanskata dr`ava vo oblas-
ta na Solun.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite do-
govori, Skopje, 2005. M. Min.
GUBARI (Lymantriidae) – no}ni
peperugi so debelo i kuso vlak-
nesto telo i so {iroki krilja.
@enkite se pogolemi od ma`jaci-
te; jajcata gi polo`uvaat vo pake-
ti na drvenesti stebla. Gasenici-
te se hranat so listovi. Ovaa fa-
milija opfa}a vidovi poznati
kako golemi {tetnici na {umite
i ovo{nite nasadi. Vo Makedoni-
ja se registrirani 12 vida. ^est
me|u niv e vidot obi~en gubar –
Lymantria dispar L., ~ii gasenici se
hranat so listovi od mnogu listo-
padni drvja i ovo{ki. Vo eksplo-
zija na populaciiite, pri opti-
malni uslovi, uni{tuvaat ogrom-
ni {umski povr{ini.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Ju-
goslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphin-
ges, Posebno Izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skop-
je, 1964; Jon~e [apkarev, Zoologija na
Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiver-
sity of Macedonia from a view point of hitherto
faunistic investigations. Participation with Un-
derproject: Klass Insecta, Macedonian Museum
of Natural History – Ministry of Science, Final
Report, Skopje, 1999, 23-30.
V. T. K. – M. Kr.
Smrekov gubar
– no}na peperuga
GUBAR, SMREKOV (Lymantria
monacha L.) – sredno golema no}na
peperuga. Ima debelo, kuso i
vlaknesto telo so {iroki krilja.
@ivee vo iglolisni {umi. Pre-
zimuva vo stadium na jajce. Gase-
nicite se hranat so igli~ki od
smreka i od bor, no napa|aat i
listopadni drvja (breza). Vo po-
golemi populacii predizvikuva
{teti. Rasprostranet e vo cela
Evropa. Vo Makedonija ovoj vid
se sre}ava poretko.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Ju-
goslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphin-
ges, Posebno Izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat., Skop-
je, 1964, 2: 1-75 ; Jon~e [apkarev, Zoologi-
ja na bez’rbetnite `ivotni, Skopje,
1991. V. T. K. – M. Kr.
413
G GUGUV^EVSKI
GUGUV^EVSKI, Mihail (Teto-
vo, 19. X 1922 – Skopje, 27. XII
1975) – agronom, redoven profe-
sor na Fakultetot za zemjodelski
nauki i hrana vo Skopje. Diplo-
miral i se vrabotil na Zemjodel-
skiot fakultet vo Skopje (1961–
1975). Doktoriral na temata „Po-
rast i razvitok na mekata p~eni-
ca (Tr. Aestivum L.) vo agroeko-
lo{kite uslovi na Ov~e Pole#
na Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje (1969). Vo NOB
u~estvuval od 1944 g., pred toa
bil vklu~en na zadninska rabota.
Avtor e na pogolem broj nau~ni i
stru~ni trudovi. P. Iv.
Marko
Gugulovski
GUGULOVSKI, Marko (Gali~-
nik, 27. V 1938) – grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet vo
Skopje (od 1980 do penzionirawe-
to vo 2003 g.). Predaval tehni~ka
mehanika, jakost na materijalite
i nivna elasti~nost i plasti~-
nost. Se usovr{uval na Imperi-
jal kolexot vo London (1968/69) i
vo SAD (1972). Bil dekan na Gra-
de`niot fakultet (1995–97),
pretsedatel na Upravniot odbor
(1995–97) i generalen direktor
(1998) na Javnoto pretprijatie za
stopanisuvawe so stanben i delo-
ven prostor na RM. Q. T.
Simeon
Gugulovski
GUGULOVSKI, Simeon (Solun,
Grcija, 1. VI 1941 – Sofija, 13.
VIII 1995) ‡ operski pevec, tenor,
prvenec na Operata na MNT.
Diplomiral (1976), a podocna i
magistriral na Muzi~kata akade-
mija vo Qubqana (prof. K. Ku-
{ej–Novak i O. Ota). Vo perio-
dot 1973–1977 e solist na Qub-
qanskata opera, a od 1978 premi-
nuva vo Operata na MNT i osta-
414
nuva vo nea do krajot na `ivotot.
Ostvaril pove}e od 20 ulogi od
klasi~niot, sovremeniot i do-
ma{niot operski repertoar. Po-
zna~ajni ulogi: Don Hoze (Kar-
men), Ismael (Nabuko), Manriko
(Trubadur), Mario Kavaradosi
(Toska), Pinkerton (Madam Ba-
terflaj), Radames (Aida), Niko-
la Karev (K. Makedonski, Ilin-
den). Nastapuval i na koncertni-
ot podium, osobeno izveduvaj}i
oratoriumski dela. Gostuval vo
pove}e stranski zemji. Tenor so
blagorodna tonska emisija, so
{irok dijapazon i so poseben ak-
cent na dramskiot moment vo pre-
davaweto na psiholo{kite sos-
tojbi na scenskite heroi. F. M.
Gugutki
GUGUTKA (Turtur risorius) ‡ saka-
na i po~ituvana ptica vo dvorot.
Spored narodnite veruvawa, ne-
koga{ bila ~ovek, no od `al za
umreniot brat, od taga se storila
gugutka, so crn prevez na vratot,
pa nejzinoto ubivawe se smeta za
golem grev. Vo narodnata poezija
taa e izvestuva~ na vqubenite de-
ka se razdenilo, guga po ramnite
dvorovi ili po ~ardacite i e so-
govornik na lu|eto.
IZV.: Pan~o Mihailov, BÍlgarski na-
rodni pesni ot Makedoni®, Sofi®, 1924,
7; Marijovci u pesmi, pri~i i {ali, od dr-a
Vojislava S. RadovanoviÊa, Skopqe, 1932,
58; „Streme`#, IX, 2, Prilep, 1954, 38; Ma-
kedonski muzi~ki folklor. Pesni I., Mu-
zi~ki redaktori @ivko Firfov i Meto-
dija Simonovski, Skopje, 1959, 258; Mila-
dinovci, Zbornik 1861–1961, Skopje, 1962,
378 i 404; Makedonski narodni pesni.
Tekst i melodii zapisal Kosta CÍrnu{a-
nov, Sofi®, 1966, 100; Marko Cepenkov,
Makedonski narodni umotvorbi. Narod-
ni pesni, kn. prva, redaktiral d-r Kiril
Penu{liski, Skopje, 1972, 193. S. Ml.
GUGU^EVSKI, Quben Nikolov
(Skopje, 7. V 1954) ‡ spec. po sto-
matolo{ka protetika, redoven
prof. na Stom. f. Magistriral
(1989) i doktoriral (1992). Avtor
e na 70 stru~no-nau~ni truda. Vo
negoviot opus se vbrojuvaat:
„Elektromiografski aspekti na
fiziolo{koto miruvawe i inte-
rokluzalnoto rastojanie# (1993),
„Totalna proteza, odbrani pog-
lavja# (1994), „Okluzija# (1997),
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Quben
Gugu~evski
„Totalna proteza ‡ praktikum#
(2000) i „Klinika na totalnoto
protezirawe# (2003). E. M.
GUDEL (X–XI v.) – blagorodnik
od Makedonija. Mu se predal na
Vasilij II (1018), po {to bil pre-
frlen vo Mala Azija, kade {to
u~estvuval vo zagovor (1026) pro-
tiv imperatorot Konstantin VIII.
Po razotkrivaweto, zaedno so so-
u~esnicite Bogdan, Roman Kurku-
as i Glava, bile oslepeni. Se sme-
ta deka zagovorot go predvodel
magisterot Presijan (najstariot
sin na Ivan Vladislav), koj bil
strateg na Vukelarion.
LIT.: B. KrsmanoviÊ, Uspon vojnog plem-
stva u Vizantiji XI veka, Beograd, 2001;
P. Pavlov, Zagovorite na magistÍr Pre-
siÔn BÍlgarina, „BÍlgarski vekove#, II/2,
SofiÔ, 2000. B. Petr.
Atanas
Gudeski
GUDESKI, Atanas (s. Krivoga{-
tani, Prilepsko, 2. I 1931) – redo-
ven profesor na [umarskiot fa-
kultet vo Skopje, specijalist za
oblasta biologija i za predmetot
botanika. Zavr{il (1956) Filo-
zofski fakultet (Grupa za bio-
logija). Izbran za asistent na
Zemjodelsko-{umarskiot fakul-
tet vo Skopje (1958), a od 1979 g.
stanuva redoven profesor na [u-
marskiot fakultet. Doktoriral
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet vo Skopje (1974). Objavil
pove}e nau~ni i stru~ni trudovi
vo doma{ni i vo stranski spisa-
nija, u~estvuval na brojni simpo-
ziumi. Al. And.
GULABI (Columba) – rod vistin-
ski gulabi od familijata gulabi
(Columbidae). Po golemina sredni
ptici, so dolgi i ostri krilja i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gulab
so kratka opa{ka. Vo Makedonija
se prisutni tri vida, koi se zadr-
`uvaat vo tekot na celata godina.
Toa se: div gulab (Columba livia),
gorski gulab (Columba oenas) i
grivne{ ili grivjak (Columba pa-
lumbus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
GULAP^EV, Spiro Konstanti-
nov (Lerin, 12. VI 1856 – Sofija,
1918) – nacionalen i prosveten
deec, „siromahomilec“, publi-
cist i izdava~, makedonski sepa-
ratist i federalist. Negoviot
tatko bil sve{tenik i u~esnik vo
borbite za samostojna makedons-
ka crkva. Prvin se {koluval vo
Carigrad, Odrin i Plovdiv kako
egzarhiski stipendist, a potoa
u~el vo Duhovnata akademija
(1877–1879) i studiral na Prav-
niot fakultet vo Moskva (1879‡
1881) i na Istorisko-filolo{-
kiot fakultet vo Kiev (1881–
1886). Vo Kiev bil inicijator za
formiraweto na Prijatelska
dru`ina za unapreduvaweto na
bugarskata kni`nina vo Makedo-
nija (1883). Poradi vrskite so
tajni narodni~ki grupi vo Uk-
raina, bil eksterniran od Rusija,
po {to kratko vreme bil nas-
tavnik vo Lerin, kade {to otvo-
Spiro
Gulap~ev
ril i kni`arnica, a potoa bil
profesor vo gimnaziite vo Gab-
rovo (1887/1888), Varna (mart– sep-
temvri 1888) i Trnovo (1888/1889).
Se zanimaval so publicistika i
izdava~ka dejnost. Vo negovata
novootvorena pe~atnica vo Ruse
(1890) izdaval knigi so anarhis-
ti~ka sodr`ina. Bil obvinet za
makedonski nacionalen separa-
tizam. Poradi nesoglasuvawa so
pogledite na D. Blagoev i N.
Gabrovski, go uni{til otpe~ate-
niot tira` na op{testveno-lite-
raturniot zbornik „Novo vreme“
(1891). Vo negovata pe~atnica
Kosta [ahov go pe~atel v. „Make-
donija“ (Ruse, 20. I – 8. VI 1902), od
koj se objaveni 4 broja. Se zalagal
za mir i za federativno uredu-
vawe na Balkanot, so Makedonija
kako posebna dr`avna edinica i
za primena na fonetskiot prin-
cip vo eden makedoniziran jazik.
BIBL.: Edin raskaz: Dedo StoÔn (Ima li
um, çe ima i napred†k), Kiev, 1885; Edin
ogl‹d po etnograf˜Ôta na Makedon˜Ô,
Gabrovo, 1887.
LIT.: Kr. [arova, IdeŸniÔt p†t na
Spiro Gulab~ev, „IzvestiÔ na Institutot
za istoriÔ“, t. 11, SofiÔ, 1962; D-r Bla`e
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874‡
1926). Prilog kon prou~uvaweto na
razvitokot na makedonskata nacional-
na misla, Skopje, 1966, 73 i 723-725;
istiot, Portreti od makedonskata li-
teraturna i nacionalna istorija, I,
Skopje, 1989, 416 i 538. S. Ml.
Ivan
Gulev
GULEV, Ivan (s. Grmen, Nevro-
kopsko, 20. IX 1908 – Sofija, 13.
VI 1967) – pripadnik na VMRO
(Ob), u~esnik vo NOD vo Pirin-
skiot del na Makedonija. Zavr{il
Pedago{ko u~ili{te vo Nevro-
kop (1929), bil sekretar na Orga-
nizacijata na VMRO (Ob) vo rod-
noto mesto (1931 – VIII 1935). Uap-
sen i osuden (1936) vo Procesot
protiv VMRO (Ob). U~estvuval
vo formiraweto na Nevrokop-
skata partizanska ~eta (IX 1942),
bil politi~ki komesar na Nevro-
kopskiot partizanski odred
„Ane{ti Uzunov#, ~len i sekre-
tar na Okru`niot komitet na
BKP za Pirinskiot kraj (po 9. IX
1944).
LIT.: IstoriÔ na blagoevgradskata ok-
rÍ`na organizaciÔ na BKP, SofiÔ, 1979;
Georgi D`od`ov (Drago), Za kogo peÔt
murite, SofiÔ, 1971; EnciklopediÔ Pi-
rinski kraŸ, I, A-M, Blagoevgrad, 1995.
V. Jot.
GULESKI, Martin (Strumica,
6. III 1945) – arhitekt. Diplomi-
ral na Politehni~kiot fakultet
GULI G
Martin
Guleski
vo Lavov, Ukraina (1969), magis-
triral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Belgrad (1986), a dokto-
riral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje (1991). Profe-
sionalnata aktivnost ja zapo~nal
vo „Pelagonijaproekt#, a od 1972
g. e na rabota na Arhitektonski-
ot fakultet kako asistent. Redo-
ven profesor e po predmetot pro-
ektirawe op{testveni zgradi.
U~estvuval, prete`no timski, na
pove}e anonimni arhitektonski
konkursi. Kako proektant naj-
mnogu se posvetuval na domuvawe-
to, osobeno na individualnite
ku}i, realizirani vo: Skopje,
Del~evo, Dojran, Veles i dr. Od
2003 g. e ambasador na RM vo Uk-
raina. Kr. T.
Sotir
Guleski
GULESKI, Sotir (Prilep, 28.
VIII 1917 ‡ Skopje, 20. VI 1985) ‡
raska`uva~, romansier. Zavr{il
sredno i visoko obrazovanie vo
Skopje.
BIBL.: Prekr{en ’rbet, roman, Sk., 1960;
Furii 1, roman, Sk., 1962; Furii 2, roman,
Sk., 1972; Visoramnina na rovjite, raska-
zi, Sk., 1975; Furii 3, roman, Sk., 1977; Fu-
rii 4, roman, Sk., 1979; Im se sudi na divi-
te vetri{ta, roman, Sk., 1982; Raspa}a
na {est utoki, raskazi, Sk., 1985.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na ma-
kedonskata kni`evnost, XX vek (1990).
P. Gil.
GULI, Nikola (Kru{evo, 1901 –
Ni{, 15. IX 1923) – vele{ki i
kru{evski vojvoda. Sin na vojvo-
data Pitu Guli. Zavr{il gimna-
zija vo Sofija. Po vra}aweto vo
Makedonija bil terorist i ~et-
nik na VMRO, a podocna vojvoda
vo Vele{ko i vo Kru{evsko.
Predaden i faten od srpskite
415
G GULI
vlasti vo vozot na relacijata
Belgrad–Skopje, bil strelan vo
Ni{.
IZV. i LIT.: CDA, f.: 396, op. 2, a. e., 18,
ll. 22-34; K. Topuzovski, Pitu Guli (1865–
1903) – @ivot i potoa, Skopje, 2003.
Al. Tr.
Guli Pitu
GULI, Pitu (Kru{evo, 1865 ‡
Me~kin Kamen, 13. VIII 1903) ‡ re-
volucioner, vojvoda na TMORO
(od vla{ko poteklo). Izvesno
vreme prestojuval kako pe~albar
vo Sofija, od kade {to so ~eta
preminal vo Makedonija (1885).
Po nejzinoto razbivawe kaj De-
mir Kapija, bil zaroben i suden
vo Solun, po {to odle`al sedum
godini robija vo Dijarbekir (Ma-
la Azija). Otkako se vratil vo
Kru{evo (1894), se vklu~il vo
TMORO. Podocna pak zaminal na
pe~alba vo Bugarija, od kade {to
se vratil so mala ~eta vo Kru-
{evsko (mart 1903). Bil ~len na
Kru{evskiot reonski vostani~-
ki {tab i pri osloboduvaweto na
gradot komanduval so golem vos-
tani~ki odred vo borbite za osvo-
juvawe na osmanliskata kasarna.
Po osmanliskiot kontranapad
odbil da se povle~e so glavninata
na vostani~kite sili i svoite
vostanici gi rasporedil na Me~-
kin Kamen, branej}i go Kru{evo,
kade {to i herojski zaginal. Ope-
an e vo brojni narodni pesni.
LIT.: Makedonski revolucionerni na-
rodni pesni za Goce Del~ev, Jordan Pi-
perkata i Pitu Guli. Izbor, redakcija i
zabele{ki d-r Bla`e Ristovski, Skopje,
1974; D-r Bla`e Ristovski, Pitu Guli vo
makedonskata revolucionerna narodna
pesna. (Kako se sozdava{e legendata za
simbolot na ilindenskoto Kru{evo i za
Me~kin Kamen kako apogej na odbranata
na slobodata), „Prilozi za Ilinden
1978#, II, Kru{evo, 1979, 793–804; Manol
Pandevski, Pitu Guli (1865–1903) – bi-
ografski osvrt, „Prilozi# na MANU,
XVI, 2, Skopje, 1985, 45-70; Ko~o Topuzov-
ski, Pitu Guli – `ivot i delo, Kru{evo,
416
1995; D-r Simo Mladenovski, Pitu Guli
vo dokumentacijata od NOB, Zbornik na
trudovi od me|unarodniot nau~en simpo-
zium „Vlasite na Balkanot# odr`an na 7-
8 noemvri 2003 godina vo Skopje, Skopje,
2005, 141–150; istiot, Odbranata na slo-
bodnoto Kru{evo vo Ilindenskoto vos-
tanie, 100 godini Ilinden 1903-2003.
Prilozi od nau~niot sobir odr`an na 6‡8
maj 2003, II, MANU, Skopje, 2005, 71–89.
S. Ml.
GUMEWE (Treskavec kaj Pri-
lep) ‡ nekropola od helenisti~-
kiot i rimskiot period. Otkrie-
ni se grobovi od tipot na ednos-
tavni cisti, pokrieni so {kri-
lesti plo~i. Mermerni spolii od
naselbata na koja $ pripa|ala
nekropolata se vgradeni vo ma-
nastirskata crkva. Na eden od tie
spomenici se spomnuvaat nasel-
bata Kolobaisa i hramot posve-
ten na Apolon i Artemida Efe-
ska, ~ija lokacija ne e utvrdena,
no sekako treba da se bara vo ne-
posredna blizina.
LIT.: N. VuliÊ, „Spomenik SKA#,
LXXVII, Beograd, 1934, 56; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skop-
je, 1957, 223; I. Mikulcic, Pelagonija u svetlosti
arheoloskih nalaza, Skopje, 1966, 80. K. Kep.
GUWA ‡ gorna ma{ka obleka, iz-
rabotena od kla{na od prirodna
temna volna, postavena, dolga do
kolenata i ukrasena so gajtani.
Ovoj element pretstavuval statu-
sen simbol, go izrazuval socijal-
niot i ekonomskiot status na
li~nosta {to go nosela. Bila no-
sena s# do vtorata polovina na
XIX v. J. R.-P.
Jasmina
Guwova
GUWOVA, Jasmina ([tip, 26. IX
1966) ‡ interpretatorka na iz-
vorni i novosozdadeni makedon-
ski pesni. Zavr{ila ni`o muzi~-
ko u~ili{te vo [tip i diplomi-
rala na Tehnolo{ko-metalur{ki-
ot fakultet vo Skopje (1990). Pet
godini rabotela vo srednoto Tek-
stilno u~ili{te vo [tip, a od
1994 g. `ivee vo Skopje. Nastapu-
vala so KUD „Van~o Prke# od
[tip i so `enskata peja~ka grupa
†Astibijana#. U~estvuvala na
mnogu muzi~ki festivali vo Ma-
kedonija, Prviot album go snimi-
la vo 1994 g. za Muzi~kata i ka-
setna produkcija na MRTV.
M. Kit.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
GURBITA – patna stanica od
rimsko vreme na delnicata od
Stobi do Skupi, zabele`ana na
Tabula Pojtingerijana (III–IV v.).
Se nao|ala na odale~enost od VIII
rimski milji (12 km) od Stobi.
Se locira na lokalitetot Gra-
di{te, 2 km ju`no od seloto Zgro-
polci, na karpestata terasa na
desniot breg na Vardar.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999. K. Ax.
GURGUR TUMBA (Bitola) ‡ ne-
olitska naselba. Se nao|a na pe-
riferijata na gradot, blizu fab-
rikata „Bitolateks“. Pretstavuva
tumba so pre~nik vo osnovata od
250 m i visina 3 m. So probnite
sonda`ni iskopuvawa (1952 i
1981), vo organizacija na toga{-
niot Naroden muzej, bil utvrden
kulturen sloj debel 3,50 m so ar-
tefakti od dve fazi na `iveewe,
od vremeto na sredniot neolit na
Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa.
LIT.: Dragica Simoska ‡ Voislav Sanev,
Neolit vo Centralna Pelagonija. Kata-
log, Naroden muzej Bitola, Bitola, 1976,
40. V. S.
Viktor
Gusev
GUSEV, Viktor Evgenjevi~ (Ma-
riupol, Ukraina, 2. V 1918 –
Sankt-Peterburg, 2003) – ruski
slavist i makedonist, folklo-
rist, etnograf, istori~ar i teo-
reti~ar na umetnosta, literatu-
rata i kulturata. Sredno i muzi~-
ko obrazovanie zavr{uva vo Go-
meq (Belorusija), a visoko vo
Institutot za istorija, filozo-
fija i literatura vo Moskva. Na-
u~nata dejnost ja zapo~nuva vo
Moskva (1938) i kako dobrovolec
u~estvuva vo Vtorata svetska voj-
na (1941–1945). Prepodavatel vo
^eljabinskiot pedago{ki insti-
tut (1946–1955), nau~en sekretar
vo Institutot za ruska literatu-
ra (Pu{kinski dom) vo Lenin-
grad (1955–1969), prorektor za na-
u~nata dejnost vo Leningradski-
ot institut za teatar, muzika i
kinematografija (1969–1979) i
profesor na Katedrata za filo-
zofija i estetika na Akademijata
za teatarska umetnost vo Sankt-
Peterburg. Kandidatskata (1953)
i doktorskata disertacija (1965)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
gi odbranuva vo Institutot za et-
nografija. Redoven ~len na Aka-
demijata za humanitarni nauki
(1994). Avtor na golem broj od-
delni slavisti~ki publikacii od
oblasta na estetikata i teorijata
na narodnoto tvore{tvo; metodo-
logijata i istoriografijata na
folkloristikata, etnografijata
i slavistikata; teorijata i meto-
dikata na kompleksnoto prou~u-
vawe na folklorot; istorijata na
narodniot teatar; poetskoto tvo-
re{tvo na slovenskite narodi vo
Vtorata svetska vojna, posebno na
makedonskoto poetsko narodno
tvore{tvo vo RM i vo Pirinsko;
sovremenite procesi vo narodna-
ta kultura. U~esnik vo mnogu na-
cionalni i me|unarodni asocija-
cii, nau~ni sobiri i kongresi,
vklu~itelno i vo Makedonija.
Kako pretsedatel na Komisijata
za slovenskiot folklor pri Me-
|unarodniot komitet na slavis-
tite, javno se zalaga vo za{tita
na istoriskoto ime i za me|una-
rodno priznavawe na RM (1992).
BIBL.: Problemì folÝklora i istorii
Ìstetiki, M.-L., 1963; Ïstetika folÝ-
klora, L., 1967; Istoki russkogo narod-
nogo teatra, L., 1977; SlavÔnskie parti-
zanskie pesni, L., 1979; RusskiŸ folÝ-
klornΟ teatr XVII – na~ala XX veka, L.,
1980; RusskaÔ narodnaÔ hudo`estvennaÔ
kulÝtura. Teoreti~eskie o~erki, SPb.,
1993; Vosto~noslavÔnskiŸ folÝklor.
SlovarÏ nau~noŸ i narodnoŸ terminolo-
gii [koavtor], Minsk, 1993.
LIT.: Viktor EvgenÝevi~ Gusev. Bibli-
ografi~eskiŸ ukazatelÝ nau~nih trudov
(1941–1981). Sost. L. Ivleva, L., 1984; Ma-
terialÎ k bibliografii nau~nìh tru-
dov Viktora EvgenÝevi~a Guseva, SPb.,
1997; M. œ. MelÝc, V. E. Gusev kak folÝ-
klorist. ŒbileŸ u~enogo, „RusskiŸ folÝ-
klor#, t. 25, L., 1989, 212–220; B. N. Puti-
lov, Viktor EvgenÝevi~ Gusev, „SlavÔno-
vedenie#, 1, M., 1994, 124–125. Bl. R.
Guski
GUSKI (Anser) – rod krupni pti-
ci od potfamilijata guski i le-
bedi (Anserinae), od koi kaj nas se
registrirani ~etiri vida: siva
guska (Anser anser), belo~elna gu-
ska (Anser albifrons), mala guska
(Anser erytropus) i posevna guska
(Anser fabilis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status. Cambridge, „Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Elena
Guskova
GUSKOVA, Elena Jurjevna
(Moskva, 1949) ‡ ruska istori-
~arka. Istorija studirala na
Moskovskiot dr`aven univerzi-
tet. Rakovoditel e na Centarot
za prou~uvawe na sovremenata
balkanska kriza pri Slavisti~-
kiot institut na Ruskata akade-
mija na naukite. Rabotela kako
stru~wak za Balkanot vo [tabot
na mirovnite sili na Obedineti-
te nacii vo Zagreb (1994). ^len
na SANU od 2006 g. Objavila po-
ve}e od 250 nau~ni i stru~ni tru-
da. Pove}e godini go istra`uva
albanskoto pra{awe vo RM.
BIBL.: MakedoniÔ ‡ putÍ k samostoÔ-
telÝnosti, Moskva, 1997 (red.); Istorija ju-
goslovenske krize, I, II, Beograd, 2003. Sv. [.
GUSLARI VO MAKEDONIJA
‡ mesni ili patuva~ki guslari,
naj~esto so telesen hendikep ili
o{teten vid. Po oslepuvaweto na
makedonskite voini po Belasi~-
kata bitka (1014), guslarstvoto
bilo naj~esto zanimawe na lu|eto
hendikepirani so vidot. Sli~na
bila sostojbata i vo podocne{ni-
te vekovi. Kako tradicija, vo XIX
v. guslarstvoto bilo osobeno zas-
tapeno vo Prilep. Kon 70-tite
godini najpoznat bil patuva~ki-
ot prilepski guslar Kole Lau-
cot. Pokraj drugite mesta, toj go
posetuval i rodnoto selo na naj-
poznatiot makedonski guslar
Apostol Grozdanov Sekulovski
(s. Oblakovo, Prilepsko, 1876 ‡
Prilep, 1936). Pri nivnoto za-
poznavawe tokmu toj go otkril
negoviot osoben talent i vo nego-
vata dvanaesetta godina slepoto
mom~e go pribral vo svojata gus-
larsko-prosja~ka grupa vo Pri-
lep. Tie zaedno patuvale po make-
donskite gradovi i sela. Apostol
raspolagal so neobi~no bogat re-
pertoar od makedonski narodni
pesni. Spored narodnite svedo{-
tva, pove}eto od niv bile „ma{-
ki“ („starovremski“, „starzaman-
ski“, „juna~ki“), no peel i „`en-
ski“ („qubovni“) pesni. Mo`el
da go zadovoli vkusot na slu{ate-
GUSLE G
lite vo sekoja sredina kade {to
}e se najdele. Samo za Marko Kra-
le znael okolu 60 pesni. Eden od
najdobrite sovremeni guslari vo
Isto~na Makedonija be{e Niko-
la~ko Il~ov Arsov (s. Vetren,
Ko~ansko, 1912). Kon 50-tite go-
dini na minatiot vek od sorabot-
nicite na Institutot za fol-
klor vo Skopje se snimeni golem
broj guslarski pesni vo negovo
ispolnenie. Kako dobar igrao-
rec, toj be{e i demonstrator na
golem broj narodni ora, kineto-
grafirani i objaveni od strana
na folkloristot Gan~o Pajton-
xiev.
LIT.: Branislav Rusi¢, Prilepski guslar
Apostol, Beograd, 1940, 1-86; Gan~o Paj-
tonxiev, Makedonski narodni ora, Skop-
je, 1973, 335. \. M. \.
GUSLARSKI PESNI ‡ pesni
{to se pridru`uvale so gusle ili
}emene, koe se razlikuva od crno-
gorskite i srpskite gusli, kako
po oblikot, taka i po brojot na
`icite, pa i po osobinite na zvu-
kot. Ovie pesni, kako i drugite
epski pesni, po svoite melodiski
osobenosti, a pred s# po recita-
tivnosta i izosilabi~nosta (eden
ton na eden slog), se razlikuvaat
od lirskite, pa i od juna~kite
pesni od epohata na Ilinden.
Evidenten e i zabele`itelno do-
minanten narativniot karakter
na stihovata sodr`ina, kon koja
se prisposobeni ednoli~nite
dvi`ewa na melodiskite motivi,
ograni~eni kako po svojot ambi-
tus isto taka i po formata, ton-
skite nizi i metroritmi~kite
strukturi.
LIT.: \or|i M. \or|iev, Muzi~kite oso-
benosti na epskite narodni pesni od Ti-
tovvele{ko, „Makedonski folklor“,
XXI, 42, Skopje, 1986. \. M. \.
Gusle (kemene)
GUSLE (gusla, kemene, }amenxe)
‡ naroden `i~en guda~ki muzi~ki
instrument. Izraboten od izdla-
beno par~e drvo vo kru{kovidna
forma. Gudaloto e ra~no izrabo-
teno vo blaga polukru`na forma.
Naj~esto ima tri `ici. Melodi-
jata se izveduva na prvata `ica.
Mnogu retko se zafa}a tretata
`ica, a srednata konstantno bor-
417
G GUTEVSKI
dunira prazna, poradi {to gusle-
to spa|a vo bordunskata grupa mu-
zi~ki instrumenti. Svira~ot go
dr`i gusleto pred sebe vo verti-
kalna polo`ba, naj~esto vo sede~-
ka pozicija, potpreno na skutot.
Unikaten e po toa {to tonovite
se proizveduvaat preku dopirawe
na `icata so noktite, a ne so mes-
natiot del od vrvot na prstite,
kako {to e voobi~aeno kaj svire-
weto na violinata i drugite gu-
da~ki instrumenti.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 51. \. M. \.
Naum
Gutevski
GUTEVSKI, Naum Mahov (Kru-
{evo, 21. IV 1928 ‡ Skopje, 20. VI
1996) ‡ spec. po sudska medicina,
ekspert za humana serogenetika,
redoven prof. na Med. f. (1988).
Diplomiral medicina vo Skopje
(1957) i doktoriral vo Belgrad
na tema za zastapenosta na hap-
toglobinskite tipovi vo Make-
donija i primenata na haptoglo-
binskiot sistem vo forenzi~na-
ta medicina (1979). Se usovr{u-
val vo Maribor i vo Berlin.
Publikuval nad 80 truda. Bil di-
rektor na Institutot za sudska
medicina i kriminalistika, {ef
na Katedrata za sudska medicina
(1972‡1988) i ~len na Me|unarod-
nata akademija za sudska i soci-
jalna medicina.
LIT.: Artifices Medicinae Macedonici, Skopje,
2001. K. K.-P.
Zoran
Gu~ev
GU^EV, Zoran Spaskov (Skopje,
7. IX 1955) ‡ pedijatar-endokri-
nolog i geneti~ar, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Diplomiral
418
medicina i filozofija vo Skop-
je. Bil prodekan na Med. f. i di-
rektor na Klinikata za detski
bolesti. Toj e glaven i odgovoren
urednik na MSM, nositel na po-
ve}e proekti (Tempus-Phare) i or-
ganizator na balkanski kongresi
(ESE‡PGE) vo RM. Avtor e na
brojni nau~ni i stru~ni trudovi
publikuvani vo zemjava i vo
stranstvo. Br. N.
GU^EV, Spasko Gligorov (Gevge-
lija, 8. XI 1925 ‡ Skopje, 30. VI
1989) ‡ op{t hirurg, anestezilog,
prof. na Med. f. vo Skopje. Dip-
lomiral na Med. f. vo Belgrad,
specijaliziral vo Skopje. Sup-
specijaliziral anesteziologija.
Osnova~ i dolgogodi{en direk-
tor na Klinikata za detska hi-
rurgija vo Skopje. Vovel mnogub-
rojni metodi na isleduvawe (jo-
nogram) i operativni tehniki vo
detskata hirurgija (ezofagealna
atrezija). Br. N.
GU^EVA, Bogiwa Vladislavova
(Kumanovo, 30. III 1927 ‡ Skopje, 8.
VIII 2005) ‡ internist-revmato-
log, prof. na Med. f. vo Skopje.
Diplomirala na Med. f. vo Bel-
grad, a specijalizirala interna
medicina vo Skopje. Pove}e godi-
ni rabotela na Oddelot i Klini-
kata za nefrologija i u~estvuva-
Bogiwa
Gu~eva
la vo voveduvaweto lekuvawe so
hemodijaliza. Profesionalniot
`ivot go prodol`ila na Klini-
kata za revmatologija kako nejzin
soosnova~ (zaedno so prof. D. Ar-
sov) i dolgogodi{en direktor.
Voveduva pogolem broj metodi za
dijagnoza i terapija na revmato-
lo{ki bolesti. Br. N.
GU[ALKA ‡ pravoagolno plat-
no, izraboteno od pamuk ili od
konop, koe se noselo na gradite,
pod gu{ata, a se zakop~uvalo od-
zadi, zad vratot. Bila so dimen-
zii 30 h 15 cm i na nea bil pri{i-
en kolirot (jakata), visok od 3‡4
cm. Bila vezena so vez razmetni-
ca i dopolnitelno se ukrasuvala
so l’ski (pulovi). J. R.-P.
GU[EV-MAKI, Ta{o (s. Grama-
tikovo, Vodensko, Egejskiot del
na Makedonija, 1910 ‡ Voden,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
1996) ‡ u~itel, u~esnik vo NOB
vo Egejskiot del na Makedonija i
vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
Vo 1941 g. se vklu~il vo Dvi`e-
weto na otporot protiv fa{iz-
mot. Od 1947 g. bil politi~ki ko-
mesar na [tabot na DAG za pl.
Pajak i Kajmak~alan i politi~ki
komesar na XVIII brigada na DAG.
Bil ~len na Glavniot odbor na
NOF i ~len na Pretsedatelstvo-
to na Organizacijata †Ilinden#.
Privrzanik i dosleden sprovedu-
va~ na politikata na KPG vo odnos
na makedonskoto nacionalno
pra{awe.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI,
1949, Skopje, 1983. St. Kis.
GU[KOV, Risto (Skopje, 1941) ‡
in`. tehnolog i dolgogodi{en di-
rektor na Cementarnicata †Usje#
vo Skopje. Diplomiral na Teh-
ni~kiot fakultet vo Skopje
(1965). Rabotel vo Cementarni-
cata †Usje# (od 1966), a bil i nej-
zin generalen direktor (od 1988).
Bil direktor na †Konzerva-eks-
port# vo Skopje (1985‡1987). Sto-
panstvenik so {iroki poznavawa
na tehni~kite i organizacionite
aspekti na proizvodstvoto, so
{to steknal me|unarodna afir-
macija. Zaslu`en e za rekonst-
rukcijata na pogonite, za nabavka
na moderni proizvodstveni li-
nii i oprema za spre~uvawe na za-
gaduvaweto na `ivotnata sredi-
na, za supstitucija na energen-
site i sli~no. Sv. H. J.
GU[LEV, Stojan ‡ v. Popov-
Gu{le, Stojan.
GU[LEV-GU^O, Hristo (s. Ko-
sinec, Kostursko, 1869 ‡ me|u se-
lata O{tima i Trnovo, Kostur-
sko, IX 1904) ‡ u~esnik vo Ilin-
denskoto vostanie, kosturski voj-
voda. Zavr{il osnovno obrazova-
nie. Bil ~len na TMORO od 1899
g. Vo Ilindenskoto vostanie pred-
vodel ~eta. Po vostanieto se za-
solnil vo Varna (Bugarija). Le-
toto na 1904 g. se vratil vo Kos-
tursko. Zaginal vo borba so gr~-
kite andarti.
LIT.: Bistricki, BÍlgarsko Kostursko,
Ksanti, 1919. Al. Tr.
GU[TANOV, Dimitar Atanasov
(s. Kru{evo, Demirhisarsko,
Egejskiot del na Makedonija,
1876 ‡ s. Banica, Sersko, 4. V
1903) ‡ u~itel i deec na TMORO.
Gi zavr{il Pedago{koto u~i-
li{te vo Ser i Duhovnata semi-
narija vo Samokov, po {to bil
u~itel vo s. Star~i{ta (Nevro-
kopsko). Podocna zavr{il pravo
vo Lozana ([vajcarija) i bil pro-
fesor vo Pedago{koto u~ili{te
i prv direktor na Gimnazijata vo
Ser. Prvin pristapil vo ~etata
na Mihail ^akov, izvesno vreme
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dimitar
Gu{tanov
bil inspektor na Serskiot revo-
lucioneren okrug na TMORO, a
potoa kako dramski okoliski voj-
voda na TMORO (od po~etokot na
1903) u~estvuval vo ru{eweto na
mostot na r. Angista i na sovetu-
vaweto vo s. Kara}or (po~etok na
fevruari 1903), so koe rakovodel
G. Del~ev. Od tuka G. Del~ev za-
minal za Solun na sredba so Dame
Gruev, a na vra}awe vo s. Banica
mu se pridru`ila i ~etata na D.
Gu{tanov, so kogo zaedno zagi-
nale vo borbata so osmanliskata
vojska. Selanite gi pogrebale
eden do drug vo ist grob na pol-
janata pod golemo brestovo drvo.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejst-
vo, Spomeni na Lika ^opova, Skopje, 1978,
139; D-r Simo Mladenovski, Revolucio-
nerkata Ru{a Del~eva (1868–1945). Po
spomenite na Lika ^opova, Skopje, 1983,
121. S. Ml.
GU[TERI (Sauria; Lacertilia) ‡
najbogat podred so vidovi od
vle~ugite (Reptilia). Zaedno so
zmiite, tie se vklu~eni vo redot
na lu{pestite vle~ugi (Squama-
ta), bidej}i teloto im e pokrieno
so sitni ro`nati lu{pi. Tipi~-
ni kopneni `ivotni, glavno dnev-
ni, so izrazena sposobnost za re-
generacija na opa{kata, t.n. on-
totomija, so isklu~ok na zmijo-
gu{terite. Vo Evropa se poznati
79 vida gu{teri, od koi vo Ma-
kedonija `iveat 12 vida: gekon
ili ku}no gu{ter~e (Cyrtopodion
kotscyi), kratkonogo gu{ter~e (Ab-
lepharus kitaibelii), makedonski gu{-
ter (Podarcis erhardii), `ivoroden
gu{ter (Lacerta vivipara), zelen
gu{ter (Lacerta viridis), golem ze-
len gu{ter (Lacerta trilineata), pla-
ninski gu{ter (Lacerta agilis), pol-
ski gu{ter (Podarcis taurica), ska-
lest (yiden) gu{ter (Podarcis mu-
ralis), lu{pest gu{ter (Algyroides
@ivoroden gu{ter, slepok, blavor, planinski
gu{ter, zelen gu{ter, kratkonogo gu{ter~e
nigropunctatus), slepok (Anguis frag-
ilis) i blavor (Ophisaurus apodus).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the
Reptiles and Amphibians of Britain and Europe,
London, 2002; G. D`uki} & M. Kalezi}, The
biodiversity of amphibians and reptiles in the
Balkan Peninsula, vo: Griffiths, Krystufek &
Reed ed., Balkan Biodiversity, Dordrecht/Bos-
ton/London, 2004, 167–192; J–P. Gasc, A. Ca-
bela, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Gro-
ssenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J.
Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T.
Sofianidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of
Amphibians and Reptiles in Europe, Paris, 1997.
Sv. P. - V. Sid.
GU[TEROV, Risto Kirov (Rado-
vi{, 9. IV 1948) – metalurg, biz-
nismen, politi~ar i filantrop.
Po zavr{uvaweto na osnovnoto i
gimnazijalnoto obrazovanie vo
rodnoto mesto, diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet (Otsek metalurgija) na
Univerzitetot vo Skopje. Se vra-
botil vo 1973 g. vo Rudnicite i
`elezaranica (pogon ^eli~arni-
ca) vo Skopje, prodol`uva vo biz-
nisot vo Tehnometal-Makedonija
(Eksport-import) vo Skopje (1974
–1979), vo Tehnometal-Vardar –
Pretstavni{tvo vo Moskva, SSSR
(1986–1991), vo RIMACO Gmbh vo
Viena, Avstrija (1991–2006), vo
RIMACO Corp., vo Nejpls, Flori-
da, SAD (od 2002). Po~esen dok-
GU[TEROV G
Risto
Gu{terov
tor na Univerzitetot „Ohajo“ vo
Atens, Ohajo, SAD; Veliki pri-
or na me|unarodniot orden „Sv.
Stanislava“ za Makedonija i kon-
zul na Ordenot za balkanskite
dr`avi. Kratkotrajno vo make-
donskata politikata: zamenik-
pretsedatel (1992–1996) i pretse-
datel na Liberalnata partija
(2000/2001).
Na filantropski plan u~estvu-
val vo izdavaweto na delata na
Sl. Janevski (na makedonski, ang-
liski i ruski jazik), na istoris-
ki dokumenti od Vl. Popovski, na
dokumentite „Makedoni®. PutÏ k
samosto®telÏnosti“ vo Moskva od
El. Guskova i Bl. Ristovski, na
u~ebnikot „Gastroenterologija“
od Vl. Serafimoski i na dela od
G. Todorovski, B. Pavlovski i B.
Oro{anski, a pomognal za razni
sportski disciplini (vo Makedo-
nija i vo Rusija), za otvorawe
prostorija za magistranti pri
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Skopje, za medicinska
oprema za gastroenterologija na
Klini~kiot centar vo Skopje, za
spomenikot na sv. Kiril i Me-
todij (proekt so T. Serafimov-
ski), za spomenikot na Papata Jo-
van Pavle II vo Krakov vo Polska
(proekt so Kecman); go izgradil
soborniot hram „Sv. Troica“ vo
Radovi{ i crkvata „Sv. \or|ija“
vo Pustec (R. Albanija); ja osno-
val Fondacijata „Gusterov Cutler
Schollars award“ pri Univerzite-
tot „Ohajo“ vo Atens, Ohajo (SAD)
za makedonski studenti (Progra-
ma za liderstvo vo site oblasti)
i u~estvuval vo etabliraweto na
prvata multinacionalna kom-
panija vo makedonskata ekonomi-
ja „Xonson Kontrols“ (SAD) vo
Skopje. Bl. R.
419

DAB (Quercus L., fam. Fagaceae) –
rodot opfa}a okolu 300 vida, ras-
prostraneti vo severnata hemis-
fera. Listopadni ili trajno ze-
leni drvja ili grmu{ki, so {iro-
ko razgraneti kruni, so prosti
listovi, varijabilni po forma.
Ednodomni so ednopolni cveto-
vi. Plodovite se `eladi, obvieni
so ~a{kovidna kapa (kupola),
zreat vo prvata ili vo vtorata go-
dina. Kaj nas se sre}avaat:
a) blagun (krastun) (Q. pubescens
Willd.) – listopaden dab od ju`na
Evropa. Drvo visoko do 20 m, so
obratno jajcesti listovi, dlabo-
ko ili plitko zase~eni (lapovi-
ti), ko`esti, vlaknesti. @eladi-
te zreat vo prvata godina naesen,
sitni i varijabilni. Vo RM ima
op{ta zastapenost vo najniskiot
i najtopol del od daboviot pojas;
b) gorun (maznika, crnok) (Q. pet-
raea Liebl.) – listopaden dab so ev-
ropski areal. Drvo do 40 m viso-
ko, so elipsesti listovi, goli,
plitko lapoviti, so klinesta os-
nova i so dolga dr{ka. @eladite
zreat vo prvata godina, se odliku-
vaat so plitka kupola. Ima mnogu
kvalitetno drvo. Ridsko-planin-
ski dab, koj vo na{ite planini go
gradi povisokiot del od daboviot
{umski pojas;
Makedonski dab
D
v) makedonski dab (kraste~ki
cer, ostrogun, klecer, crn cer)
(Q. macedonica A.DC.) – ilirski
subendemit (od Apulija – Itali-
ja, jugozapadniot del na Balkan-
skiot Poluostrov i od Mala Azi-
ja). Drvo od sredna golemina, so
temnozeleni ko`esti listovi,
elipsovidni, plitko no ostro na-
zabeni. @eladot e krupen, sozre-
va vo vtorata godina. Izrazito
su{ootporen vid, kaj nas e zasta-
pen na suvi, prete`no karbonat- Petko
ni stani{ta; Dabeski
g) ploska~ (blagun, lopuv, pala- „Bra}a Miladinovci“ na Stru{-
u{) (Q. farnetto Ten., Q. conferta Kit.) kite ve~eri na poezijata (1987).
– arealot mu e vo jugoisto~na Ev- BIBL. Tretiot poteg, Skopje, 1982;
ropa. Ima mnogu krupni listovi Sloboden udar, Skopje, 1983; ^etvrta
(do 20 cm), obratno jajcesti, dvoj- kordinata, Skopje, 1987; Paraboli,
no lapoviti. @eladot sozreva pr- Skopje, 1989; ^etvrta koordinata, Beograd,
vata godina, ne e gor~liv (bla- 1989; Nevestinski kov~eg, Skopje, 1991;
gun). Toploqubiv i svetloqubiv Minijaturi, Skopje, 1996; Nadvor od
opitot, Skopje, 1996; Ne{ta nad
vid, uspeva na podlaboki po~vi. zborovite, Skopje, 1997; ^uvari na kale-
Vo na{ata zemja, zaedno so cerot, to, Skopje, 1998; Pokrov od zborovi,
formira {umski zaednici vo po- Skopje, 1999; Ne e s# haiku, Skopje, 1999
niskiot del od daboviot pojas; (haiku poezija); Naivnosti, Skopje, 2001
(pesni vo proza); Kapri~a za lira i
d) prnar (ostrika) (Q. coccifera L.) gajde, Skopje, 2002; Antologija na make-
– mediteranski zimzelen vid. Ma- donskata haiku poezija, Skopje, 2003;
lo drvo ili grmu{ka, so sitni, Snop paraboli, Skopje, 2004. S. Ml.
ovalni, ko`esti i ostro nazabeni
listovi. @eladite se krupni, soz-
revaat vtorata godina. Kaj nas,
ju`no od Demir Kapija, gradi gus-
ti, neproodni, degradirani for-
macii, poznati kako psevdomakija;
|) cer (Q. cerris L.) – ju`noevrop-
ski, listopaden vid. Golemo drvo
so izdol`eni, elipsovidni lis-
tovi, temnozeleni, krupno i nep-
ravilno nazabeni. @eladite se
krupni, sozrevaat vo vtorata go-
dina. Kaj nas ima op{ta zastape-
nost. Al. And.
DABESKI, Petko (s. Volkovi-
ja, Tetovsko, 15. X 1939) – elek- Arheolo{ki naodi vo Dabje-Grama|e
troin`ener, poet, antologi~ar
i op{testvenik. Zavr{il gim- DABJE-GRAMA\E, Barovo, Ne-
nazija vo Tetovo i diplomiral gotinsko – heroon od rimsko vre-
na Elektrotehni~kiot fakul- me, vo dolinata na r. Bo{ava, 17
tet vo Belgrad. Rabotel na pro- km ju`no od Negotino. Na temeto
ektirawe, izgradba i eksploat- od blago vozvi{enie bil podig-
acija na visokonaponski razvod- nat reprezentativen heroon vo
ni postrojki i hidroelektri~ni vid na hram, na visok podium so
centrali. Bil pretsedatel na vestibil, cela i hipogeum. Ot-
Op{tinskoto sobranie na Teto- krieni se 15 kameni arhitekton-
vo. Prvite pesni gi objavil vo ski elementi od tavansko-pok-
1955 g. Dobitnik e na nagradata rivnata konstrukcija, me|u koi i
4 plo~i so plitko vdlabeni pravo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
agolni poliwa, na koi vo reljef
se pretstaveni ara, stiliziran
delfin i portreti na `ena i ma`,
verojatno pokojnicite na koi im
bil posveten heroonot. Otkrieni
se i 4 fragmenti od statui od bel
mermer. Hramot bil oddale~en
500 m ju`no od anti~kata naselba
na lokalitetot Ridot, nad ju`nata
periferija na s. Barovo.
LIT.: V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za
bogovite, hristijanite i za `ivot po
`ivotot, I, Skopje, 2001, 318–337. V. L.
DABNICA – selo vo Prilep-
sko, vo jugozapadnoto podno`je
na Babuna, severno od Prilep,
na 605 m n. v. Vo mesnosta Garvan
bil formiran NOPO „Dimitar
Vlahov“ (16. V 1942). Za sorabot-
kata i vklu~enosta vo Narodno-
osloboditelnoto dvi`ewe, bu-
garskite okupatorski sili izvr-
{ile masoven teror i masakar vo
seloto. Bile uapseni 62 selani (na
vozrast od 16–60 godini) i zaedno
so 8 drugi zatvorenici od Prilep
bile odvedeni vo mesnosta Dab-
ni~ki Zavoj i 11 od niv bile stre-
lani (19. IX 1942), me|u koi i advo-
katot Rampo Levkata. Pri strela-
weto dve lica uspeale da se spasat.
LIT.: Vlado Maleski-Tale, Dabnica ob-
vinuva, ^etirieset godini 1941–1945, kn.
7, Skopje, 1963, 563-567; Blagoja Taleski,
Otkrivawe na noviot spomenik na Dab-
ni~kiot Zavoj, 29. XI 1977 godina, „Sov-
remenost“, XXVIII, 1–2, Skopje, 1977, 3–9;
Dimitar Dimeski, Dabni~kiot masakr
vo 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo
NOV 1942 godina, kn. vtora, Skopje, 1978,
279–303; Ta~ko Lokvenec, Dabnica, Skop-
je, 1986; Atanas Tasevski, Masakrot vo
Dabnica. Monstruozen zlostor na bu-
garskite fa{isti~ki zavojuva~i, „Ve-
~er“, XXV, 7513–7517, Skopje, 21–25. IX
1987, 23; Gorica Dameska, Sakaa da ja
Dabni~kiot masakr (1942)
zbri{at Dabnica. Nepoznati vistini
za masakrot kaj Dabnica, „Ve~er“, XXV,
7521, Skopje, 30. IX 1987, 23; Stojna Zla-
teska-Be{iroska, Dvaeset dena spievme
stoej}i, na istoto mesto 23; K(osta) Po-
povski, Vtoroto umirawe na `rtvite.
Kole`ot kaj Dabnica i nasilnata smrt
na narodniot heroj Rampo Levkov-Lev-
kata. „Makedonski iseleni~ki almanah
’89“, Skopje, 1988, 146–147. S. Ml.
DABOVA STRI@IBUBA^KA
– v.: stri`ibuba~ka , dabova
DAVID (? – 976) – komitopul, naj-
stariot sin na komitot Nikola. So
pomladite bra}a (Mojsej, Aron i
Samuil) se pobunile protiv bugar-
skata (969) i vizantiskata vlast
(976), po {to vladeele nezavisno.
Toj ja imal vrhovnata vlast. Nabr-
gu bil nesre}no ubien od Vlasi
sto~ari vo mesnosta Ubavi Dabo-
vi, me|u Kostur i Prespa. Samuil
go spomnuva vo epitafot (992/993).
LIT.: J. Ivanov, BÍlgarski starini iz
MakedoniÔ. Fototipno izdanie, SofiÔ,
1970, 23–25; S. Pirivatri~, Samuilovata
dÍr`ava, obhvat i harakter, SofiÔ,
2000. B. Petr.
Kiro
Davidovski
DAVIDOVSKI, Kiro (Kumano-
vo, 24. XII 1932 ‡ Skopje, 2003) ‡
oboist. Eden od prvite muzi~ari
vo Makedonija so fakultetska
diploma za duva~ki instrumenti.
Dopolnitelno se usovr{uval na
Akademijata †Santa ^e~ilija# vo
Rim. Bil prv oboist na Makedon-
skata filharmonija i razvil bo-
gata koncertna aktivnost vo zem-
java i vo stranstvo. Nastapuval
vo mnogu zemji vo svetot, me|u koi
i vo: SAD, Germanija, Francija,
[panija, Meksiko i dr. Imal iz-
vonredno golem repertoar vo koj
vleguva ogromen del od literatu-
rata za oboa. Dal zna~ajna pod-
dr{ka i za razvoj na makedonsko-
to muzi~ko tvore{tvo. Osnova~ e
na Katedrata za duva~ki instru-
menti na FMU. M. Kol.
DAVINA KULA, ^u~er (Or-
man), Skopsko – anti~ki i ranovi-
zantiski grad, 12 km severno od
centarot na Skopje. Izdol`en rid
{to dominira nad samiot pat i
vlezot vo Ka~ani~kata Klisura i
se izdiga 200–230 m nad r. Lepenec.
Gradot bil komponiran od akro-
pol so elipsovidna forma, so za{-
DAVKOV D
titen yid vo cvrsta malterna teh-
nika (185 h 110 m), i od pribli`no
pravoagolen severen grad, so cen-
tralen gradski plo{tad – forum
(150 h 120 m), opfaten so cvrst mal-
teren yid. Vkupnata gradska povr-
{ina iznesuva 4,6 ha. Gradot pose-
duval dve ednokorabni ranohristi-
janski crkvi, edna vo akropolot i
edna vo severniot podgrad. Bogata-
ta dekorativna ornamentika na ka-
menite arhitektonski elementi
upatuva glavno na VI v. Otkrieni
se: `elezna fibula (t.n. maloazi-
ski tip) od helenisti~ko vreme i
moneti od III–VI v. n.e. Natpisot na
edna kamena plo~a ja veli~a pobe-
data na carot Galien nad Sarmati-
te (253 ili 258 g.), najverojatno vo
blizina na gradot. Se pretpostavu-
va deka gradot na Davina Kula mo-
`e da se identifikuva so eden od
ranovizantiskite gradovi Vende-
nis ili Neutina.
LIT.: I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzanti-
nische Befestigungen in Nordmakedonien, Mün-
chen, 2002, No 26, 153–158; I. Stan~evski,
Cirkulacija na monetite na Davina Ku-
la »u~er, „Makedonsko nasledstvo#, 12,
Skopje, 2000, 78–89. V. L.
DAVITKOVSKI, Petar (s. Kal-
ni{te, Probi{tip, 25. X 1911 –
Skopje, 1996) – protojerej-stavro-
for, sve{tenoslu`itel, du{eg-
ri`nik, stare{ina, vospituva~,
profesor i pratenik vo Bogoslo-
vijata. Vo 1935 g. ja zavr{il {est-
godi{nata Vi{a bogoslovija vo
Bitola, vo koja kako u~enik u~est-
vuval vo buntot na u~enicite
(1934) za odbrana na makedonski-
ot jazik. Od 1936 do 1941 g. rabo-
tel kako verou~itel vo Kumano-
vo. Vo 1937 primil |akonski, a vo
1941 g. i sve{teni~ki ~in. Bil
~len na Inicijativniot odbor na
Makedonskata pravoslavna crkva
i u~esnik na Prviot, Vtoriot i
Tretiot crkovno-naroden sobor,
pri proglasuvaweto na MPC.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
Blagoj
Davkov
DAVKOV, Blagoj (Skopje, 21. I
1921 ‡ Skopski centralen zat-
vor, 21. I 1943) ‡ ma{inobravar,
komunisti~ki deec i prvobo-
421
D DAVKOV
rec. Kako vraboten vo rabotil-
nicata na Papa Teodosi (1938),
se vklu~il vo URS-ovite sindi-
kati, stanal ~len na KPJ (od
proletta 1940) i ~len na MK na
KPJ vo Skopje (od septemvri
1940). Vo NOAVM bil ~len na
diverzantska grupa (juli 1941),
borec na Prviot skopski NOPO
(od 22. VIII 1941), a po negovoto
rasformirawe se ilegaliziral
(od krajot na 1941 ‡ maj 1942). Vo
otsustvo bil osuden na smrt so
besewe (9. V 1942). Podocna sta-
nal borec vo Vele{kiot NOPO
„Pere To{ev# (maj ‡ septemvri
1942), vo Vele{kiot NOPO
„Dimitar Vlahov# (septemvri ‡
krajot na oktomvri 1942), a po-
toa se prefrlil vo Vtoriot
skopski NOPO (oktomvri–de-
kemvri 1942). Ispraten vo Skop-
je da se povrze so Mesnata orga-
nizacija na KPJ, bil uapsen (2. I
1943) i porano izre~enata smrt-
na kazna bila izvr{ena na nego-
viot rodenden.
LIT.: B. B., Zapisi za edna biografija,
†13 Noemvri#, br. 1, Skopje, 1962, 16; Bea,
zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 49; Boge
Kuzmanovski, Crti~ki za biografijata
na Blagoj Davkov, Skopje, 1981; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomeni-
ci i spomen belezi od NOV vo Skopje,
Skopje, 1982, 35, 74, 150 i 192; Krsto Zdrav-
kovski, Koga Blagoj Davkov e otkrien i
zatvoren?, †Nova Makedonija#, XLIII,
14411, Skopje, 7. III 1987, 2. S. Ml.
DAVKOV, Pavle (Skopje, 21. VI
1925 – Va{ington, 12. V 1978) – na-
cionalen deec i politi~ar, u~esnik
vo NOB (od 1942) i skoevski
rakovoditel. Po Osloboduvaweto
rabotel kako visokokvalifikuvan
mehani~ar i direktor na Pretpri-
jatieto za remont i servis „Meha-
nika“ vo Skopje. Vo svoeto poli-
ti~ko i stru~no usovr{uvawe, di-
plomiral na Vi{ata partiska
{kola „\uro \akovi}“ vo Belgrad
i na Vi{ata ekonomsko-komerci-
jalna {kola, a apsolviral na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje. Vr-
{el razni op{testveno politi~ki
dol`nosti: sekretar na Reonskiot
komitet na SKOJ, ~len na CK na
NMM, organizacionen i po-
liti~ki sekretar na Prviot i
^etvrtiot reonski komitet na
KPM vo Skopje, sekretar na Op-
{tinskiot komitet na SKM na
Op{tinata Kale, organizacionen
i politi~ki sekretar na Gradski-
ot komitet na SKM vo Skopje,
~len na CK na SKM i na Iz-
vr{niot komitet na CK na SKM,
pretsedatel na Komisijata na CK
na SKM za organizacioni pra-
{awa (1963), delegat vo Sojuzniot
sobor na Sobranieto na SFRJ,
~len na CK na SKJ, potpretseda-
tel (od maj 1965) i pretsedatel na
Republi~kiot sovet na SSM (18. X
1966 – 20. VI 1974). S. Ml.
422
Dan~o
Dav~ev
DAV^EV, Dan~o (Skopje, 9. IV
1949) – red. prof. po informati-
ka na ETF vo Skopje i rakovodi-
tel na Centarot za dale~insko ob-
razovanie. Diplomiral na ETF
vo Belgrad (1972), so zvawe „Doc-
tor Ingenieur# se zdobil na Univer-
zitetot vo Orsej, Pariz (1975), a
doktoriral na ETF vo Belgrad
(1981). Prestojuval na Univerzi-
tetot vo Kalifornija, San Diego
(SAD) vo 1984/85 g. Negovata stu-
dija „A Dynamic Voting Scheme in
Distributed Systems# e prezentirana
vo IEEE Trans. on Software Enginee-
ring (1989). Ja objavil knigata
„Multimedia Systems#. Ima objave-
no pove}e od 150 trudovi na kon-
ferencii i vo spisanija. Dr. M.
Pen~o
Dav~ev
DAV^EV, Pen~o Jordanov (Ve-
les, 15. VI 1922 ‡ Skopje, 25. XI
1995) ‡ internist–gastroentero-
log, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje, akademik. Diplomiral na
Med. f. vo Belgrad (1948). Speci-
jalizacija po vnatre{ni bolesti
zavr{il vo 1952 g. Go odbranil
habilitacioniot trud „Prilog
kon biolo{kata dijagnostika na
funkcionalnite i organskite za-
boluvawa na stomakot# (1957). Za
redoven prof. bil izbran vo 1969
g. Bil prodekan vo dva mandatni
perioda, dekan na Med. f. i {ef
na Katedrata po interna medici-
na. Se usovr{uval vo klinikite
za gastroenterologija vo Pariz,
London i Berlin. Pod negovo ne-
posredno rakovodstvo e organizi-
rano Odd. za gastroenterologija
vo sostav na Internata klinika,
koe podocna prerasnuva vo moder-
na Klinika za gastroenterologija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
i hepatologija, edna od vode~kite
vo toga{nata Jugoslavija. Toj bil
osnova~ na modernata gastroente-
rohepatologija vo RM. Od vovede-
nite novi metodi treba da se od-
bele`at: interventnata transab-
dominalna virsungografija izve-
duvana pod kontrola na eho, vizu-
alizacija na `ol~nite pati{ta
preku direktno ufrlawe na kon-
trastno sredstvo pod kontrola na
eho „real time#, tehnika so pomo{
na tenka i fina igla, biopsioni
tehniki na abdominalnite organi
so somnitelni patolo{ki tvorbi,
endoskopski istra`uvawa na gas-
trointestinalniot trakt, crniot
drob i peritoneumot. Pritoa, os-
novnata i glavna preokupacija mu
e hepatocelularniot kancer i vi-
rusniot hepatitis, so {to se
afirmiral vo jugoslovenskata
medicinska nau~na javnost i vo
stranstvo. Negov osoben nau~en
pridones pretstavuva izu~uvawe-
to na crnodrobniot karcinom
osobeno povrzan so B–virusnata
infekcija. Na klinikata formi-
ral imunolo{ka laboratorija za
ispituvawe na hepatitis B i C an-
tigenite vo histolo{kite ise~oci
na crnodrobno tkivo. Dal prido-
nes vo upotrebata na endoskopijata
vo gastrointestinalnata dijagnos-
tika, kako i vo lekuvaweto na asci-
tot kaj crnodrobnata ciroza, za
{to izdal i monografija. Bil
pretsedatel na MLD, ~len na Re-
dakciskiot odbor na spisanijata
MMP i „Acta Medica Iugoslavica#.
Osnova~ e na Sekcijata po gastro-
enterologija pri MLD i bil nej-
zin pretsedatel pove}e od 20 godi-
ni, pretsedatel na Zdru`enieto za
gastroenterologija na Jugoslavija
i organizator na pove}e kongresi i
simpoziumi. Za svojata uspe{na i
mo{ne plodna rabota, ima dobieno
golem broj priznanija. Avtor i ko-
avtor e na pove}e od 400 nau~ni i
stru~ni publicirani trudovi vo
na{i i vo stranski medicinski
spisanija. Avtor e na u~ebnikot
„Klini~ka gastroenterologija#,
na monografijata „Prira~nik po
endoskopija i biopsija vo gastro-
enterologijata# i na „Ponovi po-
gledi vo tretiraweto na ciroti~-
niot ascit so poseben osvrt na tvr-
dokorniot oblik#. Koavtor e na ju-
goslovenskoto izdanie na u~ebnik
po gastroenterologija i hepatolo-
gija (1990). Rakovodel dva nau~ni
proekta vo MANU. Za dopisen
~len na MANU e izbran na 21. XII
1983, a za redoven ~len na 7. X 1988
g. Bil sekretar na Oddelenieto za
biolo{ki i medicinski nauki na
MANU (1992‡ 1995). Vl. S.
DAV^EV–KASO, Slavko Tomov
(Dolno ^i~evo, Vele{ko, 23. I
1921 – Klinovo, Kavadare~ko, 20.
I 1943) – rabotnik, revolucioner
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
i borec na VPO „Dimitar Vla-
hov# (od juni 1942). ^len na SKOJ
od 1939, a na KPJ od 1940 g. Vo te-
kot na 1941 i 1942 g. sobiral oru`-
je, raznesuval letoci, organizi-
ral voeni kursevi i vr{el podgo-
tovki za izleguvawe vo partiza-
ni. U~estvuval vo site borbeni
akcii na Odredot. Zaginal vo su-
dir so sorabotnici na bugarskata
vlast.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
Risto
Dav~evski
DAV^EVSKI, Risto (s. Dolni
Disan, Negotinsko, 6. III 1935) ‡
novinar, pisatel za deca i ilus-
trator. Zavr{il sredno u~i-
li{te i studiral na Filozof-
skiot fakultet. Bil urednik na
Radioteatarot za deca na Radio-
Skopje. Avtor e na pove}e knigi
so pesni, basni, raskazi, piesi,
radiodrami, povesti i romani.
^len e na DPM (od 1971). Oso-
ben uspeh postignal so komedija-
ta za deca „Musta}ite na gene-
ralot Rokokajko“.
BIBL.: Do`dovni kapki, Skopje, 1964
(poezija); Dale~na pro{etka, Skopje,
1965 (raskazi); Neposlu{no `ap~e,
Skopje, 1970 (proza); Dremko i Spanko,
Skopje, 1970 (edno~inki); Kralemarkov-
ci, Skopje, 1970 (edno~inki); Love~ki
prikazni, Bitola, 1971; Beskrajna pri-
kazna, Skopje, 1972 (raskazi); Musta}i-
te na generalot Rokokajko, Skopje,
1972, 1987 i 1990 (teatarska igra vo dve
dejstvija, komedija); Presmetkata na
Itar Pejo, Bitola, y. a. (teatarska ko-
medija vo dva ~ina, rabotena spored na-
rodnite prikazni za Itar Pejo); Skazna
za pritvorenoto ~udovi{te, Skopje,
1973 (povest); Posleden den, Skopje, 1974
(raskazi); Gra|anite od Jadigrad, Skopje,
1980 (prikazni); Pohodot na son~ogle-
dite, Skopje, 1985 (kratki scenski i kuk-
leni igri); Va`no e drugite {to }e
re~at, Skopje, 1985 (basni vo stihovi);
Sobir na vranite, Skopje, 1988 (basni);
Vol{ebnata slikovnica, Skopje, 1989
(skazna); Izedeni prognozi, Skopje, 1990
(poezija); Ranite na qubovta, Skopje,
1991 (roman); Koja e dobrata majka, Skopje,
1992 (roman); Vnukot na Itar Pejo,
Skopje, 1993 (roman); Starecot so damka-
vo lice, Skopje, 1994 (roman); Dvorec na
opa~ini, Skopje, 1995, 1999 i 2004 (dramska
trilogija); Ma~ori na pana|ur, Skopje,
1995 (radiodrami); Vesela scena, Skopje,
1995 (edno~inki i kukleni igri); Soneti
za mama, Skopje, 1996 (poezija); Avantu-
rite na dedo Mraz, Skopje, 1997 (skazna);
Princot Kristijan, Skopje, 1998 (roman);
Mar{ot na zelenite, Skopje, 2000
(roman); 101 basna, Skopje, 2000;
Rastumbana divina, Skopje, 2000; Skazni
od Basnovo, Skopje, 2000; Patot na pesna-
ta, Skopje, 2002; Sinot na lavot, Skopje,
2003; Lisicata Dara, Skopje, 2003;
Sladoletka od skaznite, Skopje, 2005;
Devoj~eto so ringi{pil, Skopje, 2007.
LIT.: Muriz Idrizovi}, Makedonskata
literatura za deca, Skopje, 1988, 233–
236; Miodrag Drugovac, Makedonskata
kni`evnost za deca i mladina, Skopje,
1996, 324-331. S. Ml.
Fazil
Hisni
Daglarxa
DAGLARXA, Fazil Hisni (Hüs-
nü Fazil Daglarça) (Istanbul, 26.
VIII 1914) ‡ turski poet. Vo 1959 g.
otvoril kni`arnica i po~nal da
izdava kni`evno spisanie. Prva-
ta poetska zbirka ja objavil vo
1935 pod naslov Svet naslikan vo
vozduh so koja vedna{ go svrtel
vnimanieto na qubitelite na po-
ezijata i kni`evnata kritika. Vo
sekoja poetska kniga vnesuval no-
vini. Ne pripa|al na niedna {ko-
la. Vo 1974 g. go dobil Zlatniot
venec na SVP.
BIBL.: Objavil petnaesetina poetski
zbirki od koi pova`ni se: Dete i Bog;
Epot za ^ak}ara; Majka zemja.
LIT.: Fahri Kaja, ^ovek koj celiot `i-
vot go posveti na poezijata, „Poezija#,
SVP, Struga, 1974. P. Gil.
†DAE# ‡ dokumentaren film.
Avtor na scenarioto i re`ijata e
Stole Popov. Lirska hronika za
sekojdnevjeto na Romite, koi vo
svoite obi~ai, praznuvawa i ri-
tuali gi ~uvaat tragite na roman-
ti~nite nomadski vremiwa. No-
miniran e za nagradata †Oskar#;
dobitnik na golem broj me|una-
rodni nagradi, od koi se izdvoju-
va Grand pri vo Oberhauzen. G. V.
DAJBOG – bog na sonceto kaj
Slovenite. Sin na Svarog – bog
na neboto ili bog nebo i brat na
Svaro`i~ – bog na ognot.
LIT.: Trajan Mitrevski prota, Pravos-
lavna hristijanska apologetika, Skopje,
1983; Lazar Milin, protoerej, Nau~no op-
ravdawe religije, Apologetika, 2, Beog-
rad, 1977. Rat. Gr.
DAJRE ‡ naroden muzi~ki mem-
branofon instrument od kru`en
drven obra~ na koj od ednata
strana e zategnata ko`a, a na ne-
DALJAN D
kolku mesta na obra~ot se prika-
~eni po dve trkalezni metalni
plo~ki {to yve~at pri udirawe-
to i treseweto. Kaj muslimanite,
prete`no, go upotrebuvaat `eni-
te kako pridru`nik na pesnite, a
kaj Makedoncite hristijani naj-
prisutno bilo vo ~algiskite sos-
tavi.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 34. \. M. \.
DAKIJA, SREDOZEMNA – doc-
norimska provincija so sedi{te
vo Serdika (Sofija) vo ramkite
na diocezata Dakija. Zazemala go-
lem del od teritorijata na de-
ne{na Severoisto~na Makedoni-
ja, Jugoisto~na Srbija i Severo-
zapadna Bugarija, odnosno muni-
cipalnite teritorii na gradovi-
te: Serdika (Sofija), Nais
(Ni{), Pautalija (]ustendil),
Remesijana (Bela Palanka), Ger-
manija (Saparevska Bawa), kako i
podra~jata na dene{nite gradovi
Kratovo, Ko~ani, Del~evo, Bero-
vo, Pirot i Blagoevgrad. Jugoza-
padnata provinciska granica na
podra~jeto na RM se protegala na
linijata me|u gradovite Bargala
(Kozjak) i pretpostavenata Zapa-
ra (Krupi{te) na Bregalnica i
nepoznatiot grad na Golemo Gra-
di{te, kaj selo Kowuh na Kriva
Reka. Vo soglasnost so Novelata
XI, carot Justinijan vo 535 g. n.e.
ja oformil arhiepiskopijata Jus-
tinijana Prva, pod ~ija jurisdik-
cija vleguvale i podra~jata na
episkopiiite od provinciite na
samata Sredozemna Dakija, potoa
Krajbre`na Dakija, Mezija Vto-
ra, Dardanija, Prevalitana, Ma-
kedonija Vtora i del od Panonija
Vtora.
LIT.: T. Ivanov, Dacia Mediterranea, Tabula
Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976. V. L.
DALASIN, Damjan (XI v.) – vi-
zantiski blagorodnik i vojskovo-
dec. Bil nazna~en za duks na
Skopje (1072), po izbuvnuvaweto
na vostanieto na \or|i Vojteh i
po proglasuvaweto na Bodin za
car. Ja predvodel vizantiskata
vojska vo re{ava~kata bitka so
vostanicite kaj Prizren, no bil
porazen i padnal vo zarobeni{t-
vo.
LIT.: S. Li{ev, KÍm vÍprosa za neuspeha
na vÍstanieto v MakedoniÔ prez 1072,
Istori~eski pregled, 1, 1956. K. Ax.
DALJAN (tur. daluan) ‡ 1. Preg-
rada od kolci, pra}e i dr. kraj
ezerskiot ili re~niot breg koja
slu`i za ribolov; propustliva
brana vo vodata. 2. Prostranstva
zagradeni so mre`i za lovewe ri-
bi ili za razmno`uvawe; nepod-
vi`ni samolovni mre`i za pasi-
ven ribolov. 3. Golemi ribarski
gemii. 4. Vid dolga pu{ka. Vo mi-
423
D DALKAL’^EV
Daljani vo Struga
natoto najpoznati bile daljanite
vo Ohrid, Struga i na rekata
Drim, a najdolgo se zadr`ani kraj
bregot na Dojranskoto Ezero.
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata,
kn. prva i vtora, Ohrid, 1978 i 1985; Jone
Klenko, Zapisi za minatoto na Struga,
Struga, 2006. S. Ml.
DALKAL’^EV, Hristo (s. Vla-
dovo, Vodensko, 1878 ‡ Sofija, po
1944) ‡ prosveten i nacionalen
deec, univ. profesor. Ja zavr{il
Duhovnata seminarija vo Cari-
grad, a potoa kako glaven u~itel
vo Gevgelija bil rakovoditel na
MK na TMORO. Odr`uval pis-
meni kontakti so ~etite na
vojvodite Sava Mihajlov i
Apostol Petkov Terziev. So na-
mera da studira medicina, vo vre-
me na Bajalskata afera (1902)
preku Bugarija emigriral vo S.-
Peterburg, a potoa, od zdravstve-
ni pri~ini, se zapi{al na Medi-
cinskiot fakultet vo Kiev. Bil
osobeno aktiven ~len na tamo{-
niot TMOK. Po Prvata svetska
vojna bil izbran za ~len na se-
dum~lenata Neutralna obedini-
telna komisija za nadminuvawe
na podelenosta na makedonskata
emigracija vo Bugarija (24. VII
1919). Protivstavuvaj}i se na
vrhovizmot, zaedno so drugi 62
delegati, demonstrativno go na-
pu{til Vtoriot golem sobir na
makedonskite bratstva i na Iz-
vr{niot komitet (18. X 1920) i
vlegol vo sostav na novofor-
miranata Privremena komisija
na makedonskata emigracija vo
Bugarija. Bil i ~len na ra-
kovodstvoto na Makedonskata
emigrantska federativna orga-
nizacija (MEFO). Se zastapuval
za „Makedonija za Makedoncite
kako napolno nezavisna politi~-
424
ka edinica od balkanskite dr`a-
vi, {to garantira apsolutni ed-
nakvi prava na site etni~ki ele-
menti {to ja naseluvaat.“ Rabot-
niot vek go zavr{il kako univer-
zitetski profesor vo Bugarija.
IZV.: Ot~et na Vremennata komisiÔ na
makedonskata emigraciÔ v B†lgariÔ za
vremeto ot 1 noemvri 1920 g. do 31 •li
1921 g., „Avtonomna MakedoniÔ“, I, 37, So-
fiÔ, 22. VIII 1921, 2; ZasedaniÔta na Maked.
u~red. federativen kongres, na istoto
mesto, II, 52, SofiÔ, 15. XII 1921, 1; Ot~et
na Vremennata komisiÔ na makedonskata
emigraciÔ v B†lgariÔ za vremeto ot 1
noemvri 1921 g. do 4 dekemvri 1921 g., na
istoto mesto, 4; Dimit†r A. Eftimov, Bor-
bite na progresivnata makedonska emi-
graciÔ v B†lgariÔ. (Spomeni i ispovedi),
kn. p†rva, Varna, 1935 (rakopis); Nikola
Kirov-MaŸski, V stroŸ za MakedoniÔ.
Istori~eski fakti, bele`ki i dokumen-
ti, kn. I, SofiÔ, 1957 (rakopis vo INI).
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874‡1926). Prilog kon prou-
~uvaweto na razvitokot na makedonska-
ta nacionalna misla, Skopje, 1966, 231–
232, 752 i 763; istiot, Dimitrija ^upov-
ski (1878‡1940) i Makedonskoto nau~no-
literaturno drugarstvo vo Petrograd.
Prilozi kon prou~uvaweto na makedon-
sko-ruskite vrski i razvitokot na make-
donskata nacionalna svest, Skopje, 1978,
161–162 i 225; istiot, Portreti od make-
donskata literaturna i nacionalna is-
torija, II, Skopje, 1989, 83, 181, 202 i 205;
M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata
aktivnost na makedonskata emigracija
vo Bugarija od 1918 do 1929 godina,
Skopje, 1990, 72, 77 i 81–83. S. Ml.
DAMASKIN STUDIT (Solun,
XVI – ?, 1577) – solunski mitro-
polit, propovednik i kni`even
deec, eden od po~etnicite na
prosvetitelstvoto. Prosvetitel-
skite idei gi izrazil vo Predgo-
vorot kon negovoto najpoznato
delo „Sokrovi{te# (Venecija,
1558), koe u{te vo periodot me|u
1560 i 1580 g. bilo prevedeno na
makedonski naroden govor od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
episkopot pelagoniski i prilep-
ski Grigorij (prv prevod na slo-
venski jazik).
LIT.: R. Ugrinova–Skalovska, Damaski-
ni. Makedonski prevodi od 16 do 19 vek,
Skopje, 1975; P. Hr. Ilievski, Krninski
damaskin, Skopje, 1972; Vera Stoj~ev-
ska–Anti}, Istorija na makedonskata
kni`evnost. Srednovekovna kni`ev-
nost, Skopje, 1997; P. A. Lavrov, Damas-
kin Studit i sborniki ego imeni „damas-
kiny# v w`noslav/nskoj pis\mennosti,
Odessa, 1899. I. Vel.
Stranica od
Krninskiot
damaskin
DAMASKINI ‡ srednovekoven
kni`even rod, ra{iren vo make-
donskata kni`evnost i vo drugite
slovenski kni`evnosti od XVI do
XIX v. Negovata pojava e povrzana
so prevodot na najpoznatoto kni-
`evno delo na Damaskin Studit ‡
Sokrovi{te ([q?h? saurÁz) prevede-
no od gr~ki na slovenski jazici.
Vo po~etniot period od prevodot
ovoj termin se odnesuval isklu~i-
vo za tekstovite od Damaskin Stu-
dit, no podocna kon niv se priklu-
~ile i site zbornici {to sodr`e-
le i tekstovi od drugi avtori, pa
formirale zbornici–damaskini,
koi ne sodr`ele nitu edno negovo
slovo. Glavna karakteristika na
damaskinite e streme`ot da bidat
napi{ani na razbirliv naroden
govor, so moralno-pou~na religi-
ozna sodr`ina. Vnesuvaweto na
narodni crti vo crkovnosloven-
skiot literaturen jazik gi prib-
li`ilo damaskinite do {irokite
~itatelski krugovi. Deloto na
Damaskin Studit e napi{ano na
novogr~ki jazik, sodr`i trieset i
{est slova posveteni na hristijan-
ski praznici i svetiteli i do`i-
vealo brojni prevodi i prepisi.
Prviot prevod e napraven vo Ma-
kedonija od pelagoniskiot i pri-
lepski episkop Grigorij vo XVI v.
LIT.: Petar Hr. Ilievski, Krninski da-
maskin, Institut za makedonski jazik
„Krste P. Misirkov#, Skopje, 1972; Radmi-
la Ugrinova–Skalovska, Damaskini, „Ma-
kedonska kniga#, Skopje, 1975. V. S. - A.
DAMASTION – dreven grad, sè
u{te nelociran. Naselen vo V v.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pr.n.e. Vo gradot imalo kova~nica
od 390 do 320 g. pr.n.e. vo koja pajon-
skite vladeteli gi kovele svoite
pari. Vo po~etokot, kova~nicata
bila pod vlijanie na majstori od
Halkidik i Olint, no podocna ra-
botele pajonski majstori.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje,1999.
A. [uk.
„DAME GRUEV“, ISELENI^-
KA ORGANIZACIJA (Indija-
napolis, Indijana, SAD, 1922 ‡ ?)
‡ osnovana pod imeto „Lerinsko
bratstvo“ (edno od najbrojnite);
vo nea ~lenuvale prete`no dose-
lenici od Lerinsko, a imalo ~le-
novi i od Bitolsko, Kostursko i
od drugi kraevi na Zapadniot del
na Makedonija. Vo 1923 g. go pro-
menila imeto vo „Dame Gruev“. Ja
osnovalo crkvata „Sv. Stefan“
vo Indijanapolis. Sl. N.-K.
Ognen
Damev
DAMEV, Ognen Cvetanov (Bito-
la, 7. VI 1939) ‡ geograf, univ.
profesor po ekonomska geogra-
fija. Diplomiral na Prirodno-
matemati~kiot fakultet (Grupa
geografija) vo Skopje, a magist-
riral (1977) i doktoriral (1987)
na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje. Prvin bil profesor vo
Gimnazijata so ekonomski para-
lelki „Josip Broz-Tito“ vo Kava-
darci, a potoa od asistent (1971)
i predava~ (1978), do redoven pro-
fesor (1997) na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje. Negova nau~na
preokupacija e prostornata orga-
nizacija na stopanstvoto ‡ raz-
mestenosta na industrijata i ag-
rarnoto proizvodstvo, problemi-
te na ruralnata ekonomija, rural-
no-urbanite migracii, naselbite
i procesite na urbanizacijata.
BIBL.: Deagrarizacijata i depopulaci-
jata na individualnite zemjodelski
stopanstva vo podra~jeto na Demir
Hisar, Skopje, 1972; Sostojbata, prob-
lemite i perspektivite na elektro-
proizvodstvoto vo SR Makedonija,
Skopje, 1973; Resursite na drvo i drvno-
prerabotuva~kata industrija vo SR
Makedonija, Skopje, 1979; Dohoduvawe-
to i potro{uva~kata na me{ovitite
doma}instva vo preobrazbata na selo-
to vo SR Makedonija, Skopje, 1982; Ur-
banizacijata na selata od aspekt na
promenite vo opremenosta na selskoto
naselenie vo SR Makedonija so stanovi,
stanbena infrastruktura i so trajni
potro{ni blaga, MANU, Skopje, 1985;
Deagrarizacija i urbanizacija na selo-
to vo SR Makedonija, Skopje, 1986 (dok-
torska disertacija); Deagrarizacijata i
procesite na urbanizacijata na seloto
vo SR Makedonija (od Osloboduvaweto
do po~etokot na osumdesettite godi-
ni), Skopje, 1990; Komercijalnoto svet-
sko stopanstvo (proizvodstvoto,
prostornata organizacija i promet-
nite tekovi), Skopje, 1996 i 2004. S. Ml.
DAMESKI, Darko (Prilep, 12.
V 1932 ‡ Skopje, 12. XII 1983) ‡
dramski i filmski akter. Zavr-
{il Dr`avna sredna teatarska
{kola (1952) vo Skopje od koga e
~len na Dramata na MNT. Od
1964 g. premina vo Dramskiot te-
atar vo Skopje, kade {to be{e sè
do negovata smrt (1983). Go kra-
sea {iro~inata, obilstvoto i
raznovidnosta vo akterskiot iz-
raz, kako i sigurnosta na dvi`e-
wata i glasot. Ulogi: Ogne (†Go-
ce#); Vasko Pepel (†Na dnoto#);
Kuzman Kapidan; †Bolen Doj-
~in#; Til Ojlen{pigel; Henri IV
vo istoimenite piesi; Don Rod-
rigo (†Sid#); Pomet (†Dundo Ma-
roe#); Ivec (†Samoil#); Janko
(†Nemirna rudina#); Makdaf
(†Magbet#); Ino~enti (†Pantag-
lez#); Samoil (†Vladimir i Ko-
sara#) i dr. Uspe{no ja tolkuva-
{e ulogata na Goce Del~ev vo is-
toimenata monodrama.
Darko
Dameski
Na ekranot debitira vo prviot
makedonski igran film †Frosi-
na#. Sugestivnoto lice, energi~-
nite dvi`ewa, otelotvoruvaat
lik podgotven za heroi~ni pod-
vizi, no i za zlostorni~ki dela,
simbol na epski stoik, no i na
cini~en izvr{itel na podmolni
zada~i. Vo filmovite †Vol~a
no}#, †Pod isto nebo# i †Make-
donska krvava svadba# toj e surov
xelat i podmolen prislu`nik na
svoite mo}ni gospodari. No vo
spektaklite †Mis Ston# i †So-
lunskite atentatori# dobiva ulo-
gi na epski heroi. Najzna~ajno ak-
tersko ostvaruvawe ima{e vo
†Crno seme# za koe, pokraj drugi-
te nagradi, ja dobi i Zlatnata
arena vo Pula. Likot na Andon od
ovoj film, poni`uvan i brutalno
izma~uvan od svoite xelati, e
DAMJAN D
ro`ba na na{eto vreme, no nego-
viot moralen stoicizam ima ko-
rewa vo mitot za herojot od fol-
klornata tradicija. Podednakvo
slo`eni zada~i ima{e i vo: †Jad#,
†Makedonskiot del od pekolot#,
†Najdolgiot pat#, †Vreme bez voj-
na#, †Ispravi se Delfina#, ran-
girani kako najvisoki umetni~ki
ostvaruvawa vo makedonskiot
film. G. V. i R. St.
\ore
Dameski
&Bokserot
DAMESKI–BOKSEROT, \ore
Simov (Prilep, 15. I 1922 ‡ Skop-
je, 1995) ‡ naroden heroj od
NOAVM, politi~ar i stopanst-
venik. Kako rakovoditel na {traj-
kovite na tutunskite rabotnici,
bil apsen od srpskata policija, a
kako ~len na KPJ (od 1941) apsen
i od bugarskata policija i le`el
vo zatvorite vo Bitola, Skopje,
Burgas i Pernik (Bugarija). Po-
toa zaminal partizan (1943) i bil
pu{komitralezec, pomo{nik po-
liti~ki komesar na ~eta i na ba-
taljon na Prvata makedonsko-ko-
sovska NOUB, politi~ki kome-
sar na bataljon na Vtorata make-
donska NOUB, na Prvata make-
donska NOUB, na ^etirieset i
devettata i Pedesettata NO (ma-
kedonska) divizija na NOVJ. Po
Osloboduvaweto ja zavr{il Vi-
{ata upravna {kola vo Skopje i
bil dolgogodi{en ~len i ins-
truktor na CK na KPM/SKM, ge-
neralen direktor na Pretprija-
tieto za PTT soobra}aj, pratenik
vo Republi~koto i Sojuznoto sob-
ranie. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i Orden naroden
heroj na Jugoslavija (29. XI 1953).
BIBL.: Borbite vo Bo{avijata i napa-
dot na Voden, Vtora makedonska udarna
brigada, Skopje, 1973, 93–96.
LIT.: \ore Dameski, Brigada na brats-
tvoto i edinstvoto, Skopje, 1958,
465–466; istiot, Vtora makedonska udar-
na brigada, Skopje, 1973, 157–158; Boro
^u{kar, Damevski Simo \ore–Boksero
(1922), Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973, 108–113. S. Ml.
DAMJAN – nao|ali{te na `e-
lezna ruda, {to gi zazema cent-
ralnite delovi od rudniot reon
Bu~im–Damjan–Borov Dol. So is-
tra`uvawa se utvrdeni rezervi
od okolu 6,5 milioni toni ruda so
425
D DAMJANOV
35% Fe. Rudnikot vo redovna eks-
ploatacija bil vo periodot 1968–
1992 g. Vo gradbata na ova nao|a-
li{te u~estvuvaat: paleogeni se-
dimenti, tercierni vulkaniti i
skarnovi. Na kontaktot pome|u
vulkanskite proboi i paleogeni-
ot fli{ e sozdadena mo}na skar-
novska zona so Fe–mineralizaci-
ja. Fe–orudnuvaweto e smesteno
prete`no vo skarovite, a na mes-
ta i vo ~isto varovni~kite par-
tii na paleogeniot fli{. Rudni-
te tela imaat oblik na psevdoslo-
evi (izdol`eni skladovi i le}i)
izgradeni prete`no od kompakt-
ni magnetitsko-hematitski rudi.
LIT.: Todor Serafimovski, Metaloge-
netske karakteristike Fe–le`i{ta
Damjan (magisterska rab.), RGF, Belgrad,
1978; istiot, Geolo{ke karakteristike
skarnovskog Fe–le`i{ta Damjan, XI kon-
gres geologa Jugoslavije, Tara, 1986; T. Se-
rafimovski and O. Spasovski, Structural-textural
characterstics and paragenetic relationships in
the Damjan deposit, eastern Macedonia. Geolo-
gica Macedonica, Vol. 13, 1999. T. Ser.
Andreja
Damjanov
(portret od
Kole Manev)
DAMJANOV, Andreja (s. Papra-
di{te, 1813 – Veles, 1878) – pro-
tomajstor, od rodot Reizovski,
eden od najzna~ajnite graditeli
na Balkanot. Gradi crkvi i pro-
fani objekti vo Makedonija, vo
Srbija i vo Bosna i Hercegovi-
na. Crkvite glavno gi re{ava
kako trikorabni baziliki obi-
koleni so tremovi od zapadna, od
ju`na i od severna strana, nad
koi se nao|aat tribini „`enski
crkvi# koi vo zapadniot del se
soedinuvaat so galerija, sozda-
vaj}i novi arhitektonski re{e-
nija kako simbioza na doma{na-
ta tradicija i neorenesansnite,
neobaroknite i neoklasicis-
ti~kite stilovi. Posebno se is-
taknuva vnatre{niot prostor na
crkvite so golemite dimenzii i
bogatata arhitektonska obra-
botka. Pozna~ajni realizacii:
zavr{uvawe na gradbata na so-
bornata crkva „Sv. Bogorodica#
vo Skopje (1835); crkvata „Sv.
Jovan# vo Kumanovo (1836); „Sv.
Pantelejmon# vo Veles (1840);
„Sv. Ilija# vo Pe~ewevec, Sr-
bija (1844); crkvata vo manasti-
rot „Sv. Joakim Osogovski# kraj
Kriva Palanka (1845); crkvata
426
„Sv. Apostoli# vo Turenovac,
Srbija (1845); „Uspenie na Sv.
Bogorodica# vo Novo Selo, [tip-
sko (1850); „Sv. Nikola# vo Kuma-
novo (1851); „Sv. \or|i# vo Smede-
revo, Srbija (1850–1854); „Sv. Duh#
vo Ni{, Srbija (1857–1872); „Sv.
Troica# vo Novi Varo{, Srbija
(1857–1873); „Sv. Arhangel Miha-
il# vo Gorno ^ipovo (1861); „Sv.
Bogorodica# vo ^ajni~e, Bosna
(1857–1863); „Sv. Bogorodica# vo
Saraevo, Bosna (1863–1868); „Sv.
Troica# vo Pirot, Srbija
(1868); „Sv. Troica# vo Mostar,
Hercegovina (1873), urnata vo
vojnata (1992). Od profanite ob-
jekti, ja izgradil Golemata ka-
sarna vo Saraevo i Vakuvskata
bolnica vo Saraevo, urnata vo
vojnata (1992–1995). Graditel-
skata tradicija ja prodol`uva
negoviot sin Damjan (Dame) An-
dreev (okolu 1847–1921), (v. An-
dreev, Dame). Osven so arhitek-
tura, Andreja se zanimaval i so
slikarstvo. Za~uvani se nekolku
ikoni vo Veles i vo Mostar.
LIT.: K. Tomovski, Majstor Andreja
Damjanov (1813–1878), Skopje, 1966; J. Ha-
xieva Aleksievska–E. Kasapova, Arhi-
tekt Andreja Damjanov, Skopje, 2001; K.
Tomovski, Makedonskite majstori gra-
diteli od devetnaesettiot vek, Skopje,
2006. Kr. T.
Qubica
Damjanovska
DAMJANOVSKA, Qubica (Re-
sen, 14. I 1930) ‡ istori~arka na
umetnosta, zna~ajna za razvojot na
muzejskata dejnost vo Makedonija.
Diplomirala na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1953). Bila
kustos vo MSU vo Skopje. Avtor
e na pove}e izlo`bi i monogra-
fii za makedonskite umetnici
(Dim~e Koco, 1972; Vangel Koxo-
man, 1976; Qubomir Belogaski,
1978). Z. Al. - B.
DAMJANOVSKI, Anatoli Krs-
tev (s. Lazaropole, 10. IV 1928 –
Skopje, 2. III 1996) ‡ pedagog, uni-
verzitetski profesor, minister
za obrazovanie i nauka. Zavr-
{il u~itelska {kola (1947) i
studii po pedagogija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1951), kade {to odbranil i ha-
bilitaciski trud (1966). Rabo-
tel kako profesor vo U~itel-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Anatoli
Damjanovski
skata {kola vo Bitola, a od 1954
g. kako asistent, odnosno profe-
sor na Filozofskiot fakultet
vo Skopje po predmetot Didak-
tika. Bil direktor na Republi~-
kiot zavod za unapreduvawe na
{kolstvoto (1969–1972), prode-
kan na Filozofskiot fakultet,
prorektor na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij#, Repub-
li~ki sekretar (minister) za
obrazovanie i nauka (1978–1986).
Izvr{uval i pove}e drugi op-
{testveni funkcii: pretseda-
tel na Odborot za obrazovanie
pri Jugoslovenskata komisija za
sorabotka so UNESKO; pretse-
datel na Republi~kiot pedago{-
ki sovet; pretsedatel na Peda-
go{koto dru{tvo na Makedoni-
ja; glaven i odgovoren urednik
na spisanieto „Prosvetno delo#
i dr. Na nau~en plan negovata
dejnost, glavno, bila naso~ena
kon didaktikata i vospitno-ob-
razovniot sistem. Avtor e na
okolu 150 stru~ni i nau~ni tru-
dovi.
BIBL.: Marks, Engels, Lenin za vospita-
nieto i obrazovanieto, 1963 (koavtor);
U~enikot vo nastavata, 1989; Individu-
alizacija na nastavata, 1993 i dr.
LIT.: K. Kamberski, @ivotot, dejnosta
i pedago{koto tvore{tvo na Anatoli
Damjanovski, „Pedagogija“, 1, Skopje, 2004,
17–27. K. Kamb.
Risto
Damjanovski
DAMJANOVSKI, Risto Jorda-
nov (s. Dolenci, Demirhisarsko,
25. V 1937) ‡ general-major, vo
penzija. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo rodnoto mesto, a
sredno zemjodelsko u~ili{te vo
Bitola (1955). Izvesen period
rabotel vo Okru`niot zadru`en
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sojuz vo Bitola i kako nastavnik
vo OU „Goce Del~ev“ (1955‡
1956). Podocna zavr{il Voena
akademija (Belgrad, 1957‡1960),
Politi~kata {kola na JNA
(Saraevo, 1970) i Visoka voeno-
politi~ka akademija (Belgrad,
1978). Bil pretsedatel na
Op{tinski komitet na NMM
(1954‡1956), ~len na SKJ (od
1955), sekretar na Komitetot na
SKJ vo polk, vo divizija, na
podra~je na Armija i na Komite-
tot na SKM vo Kasarnata „Stiv
Naumov“ vo Garnizonot Bitola.
Bil delegat na Pettiot kongres
na CK na BiH i na Sedmiot kon-
gres na SKM. Podocna bil po-
mo{nik na komandantot na Te-
ritorijalnata odbrana na SRM
(1988), predava~ na Univerzite-
tot „Sv. Kiril i Metodij“ vo
Skopje (1974) i vi{ predava~ na
Pravniot fakultet vo Bitola
(1979) po Osnovi na op{tonarod-
nata odbrana na SFRJ. Doktori-
ral na tema „Voenite aspekti na
Makedonskoto nacionalnooslo-
boditelno dvi`ewe (1893‡
1903)“ na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1988). Bil repub-
li~ki sekretar za odbrana i prv
minister za odbrana vo Vladata
na RM (20. III 1991 ‡ 4. IX 1992).
BIBL.: Vostanata Makedonija, Skopje,
1991; Vojnata vo Makedonija vo 2001 god-
ina, Skopje, 2006 (koavtor so Mitre Ar-
sovski i Stojan Kuzev).
LIT.: Bogomil D. Konstantinov, Vreme
koga vojuva{e narodot. Razgovor so
povod: Voenite aspekti na makedonsko-
to nacionalnoosloboditelno dvi`ewe,
„Komunist“, XLVI, 1652, Skopje, 16. XII
1988, 10; D(u{an) Konstantinov, Vonred-
no zna~aen nau~en trud. Likovi na sta-
re{ini: Risto Damjanovski, „Nova
Makedonija“, XLIV, 15056, Skopje, 22. XII
1988, 2. S. Ml.
Aleksandar
Damovski
DAMOVSKI, Aleksandar (Ta{-
kent, Uzbekistan, 27. I 1962) ‡ no-
vinar. Zavr{il Fakultet za in-
terdisciplinarni studii po no-
vinarstvo pri Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij#. Bil hono-
raren sorabotnik na „Studentski
zbor#, „Ve~er# i na jugoslovenski-
te vesnici „Polet#, „Mladost# i
„Stav#. Rabotel vo „Mlad borec#
(1986/89), magazinot „21# (1989/90),
DANEVSKI D
„Nova Makedonija# (1991/94), bil vetno-u~ili{ten odbor za NJV,
zamenik-urednik na agencijata Sovetot na etni~kite zaednici
„Makpres# (1994/96). Bil eden od na NJV, sekretar na Denovite na
osnova~ite na prviot nezavisen makedonskata kultura vo Avstra-
makedonski vesnik „Dnevnik#, ne- lija (1986 i 1988), na MPCO †Sv.
gov odgovoren urednik i direk- Petka# i na KUD †Ilinden# vo
tor (1996/2003). Vo fevruari 2004 Rokdael. Aktivist e na Partijata
g. eden od osnova~ite i direktor na makedonskata dijaspora †Pom-
na vesnikot „Vreme#. B. P. \. ni# (2002).
BIBL.: Idnina nebidnina (Sidnej, 1997);
DAMOVSKI–O[ENSKI, Lazo Makedonija oltar, ([tip, 2006); istori-
(s. O{eni, Kostursko, 17. VIII 1897 ski dramski prikaz Prokleta no} (Sid-
‡ Skopje, 25. II 1970) ‡ nacionalen nej, 1996). Bl. R.
i komunisti~ki deec. Kako sin-
dikalen aktivist i ~len na KPG
(od 1924) bil apsen i bil organi-
zator na begstvoto na sedum ko-
munisti so kopawe podzemen tu-
nel od zatvorot i stanal legenda-
ren primer za komunistite vo
Grcija i vo pove}e zemji vo sve-
tot. Vo vremeto na diktaturata
na Metaksas bil zatvoren vo Ak-
ronafplija na Peloponez, a po-
docna interniran (avgust 1936 ‡
juni 1941). Po vra}aweto bil sek-
retar na Okru`niot komitet na Mihail
KPG vo Larisa, sekretar na Ok- Danev
ru`niot komitet na Slavjanoma-
kedonskiot NOF za Kostursko DANEV, Mihail Metodiev (s.
Dolani, [tip, 1. VII 1941) ‡ ve-
(dekemvri 1943 ‡ maj 1944) i ~len
na Glavniot odbor na NOF za terinar, redoven prof. na FVM
vo Skopje i na Dr`avniot uni-
Egejska Makedonija. Po dogovo-
rot vo Varkiza prebegnal vo verzitet vo Tetovo. Doktori-
ral na V. f. vo Belgrad (1984).
NRM, kade {to bil sekretar na
Rabotel vo ZIK „Crvena yvez-
Zdru`enieto na begalcite vo
SRM i ~len na Sekretarijatot da# vo [tip, kako direktor na
na Glavniot odbor na begalcite OOZT i generalen direktor,
od Egejska Makedonija. bil pretsedatel na Sobranieto
IZV.: Egejska Makedonija vo NOV 1945, t.
na Op{tinata [tip (1974
II, AM, Skopje, 1973. ‡1982), pretsedatel na OK na
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Svetli liko-
SKM vo [tip (1982/83), sekre-
vi od Egejska Makedonija (1945–1949), tar na Pretsedatelstvoto na
Skopje, 1978. S. Ml. CK na SKM (1986 ‡1989), potoa
preminal na Veterinarniot in-
DAM^EVSKI–KOCIN, Pero
stitut (FVM) vo Skopje (1990
Borisov (s. @van, Demirhisar- ‡2005). Bil delegat vo Sobrani-
sko, 20. VI 1942) ‡ pisatel, novi- eto na SRM (1982 ‡86). Po~esen
nar i op{testvenik. Po zavr{u- ~len e na Akademijata za vete-
vaweto na Srednoto tehni~ko rinarna medicina pri Srpsko-
u~ili{te vo Bitola, diplomiral to veterinarno dru{tvo. Obja-
na Ekonomskiot fakultet (Ki- vil 77 nau~ni i stru~ni trudo-
bernetika) vo Prilep i vo 1978 g. vi, u~ebnik „Higiena i tehno-
emigrira vo Avstralija. Gi zavr- logija na meso, ribi, jajca i niv-
{il dvegodi{nite studii na Ka- ni proizvodi#, Vodi~ za
tedrata za makedonski jazik i li- NASSR‡sistem. M. D. ‡ J. B.
teratura na Makvori univerzite-
tot vo Sidnej. Pi{uva poezija,
proza, dramski tekstovi, aforiz-
mi i statii vo mediumite vo Av-
stralija i vo Makedonija. ^len e
na Dru{tvoto na pisatelite
(2005) i na Dru{tvoto na novina-
rite na Makedonija (2002). U~es-
tvuva na Stru{kite ve~eri na po-
ezijata (1990 i 1994) i na XXI
svetski poetski kongres vo Sid-
nej (2001) i zastapen e so stihovi
vo pove}e antologii. Sestrano e
anga`iran vo aktivnostite na
\or|i
makedonskata emigracija vo Av- Danevski
stralija: Makedonskoto litera-
turno dru{tvo †Grigor Prli~ev# DANEVSKI, \or|i (s. Saramza-
vo Sidnej, Makedonskiot pros- lino, Svetinikolsko, 1947) ‡ sli-
427
D DANIEL
\. Danevski, Pred ikonata i kalinkite (1995)
kar. ^len e na DLUM. Diplomi-
ral na Akademijata za likovni
umetnosti vo Qubqana (1972).
@ivee i raboti vo Vinica. Ost-
varil studiski patuvawa vo Ger-
manija, Italija, Holandija, [pa-
nija i drugi zemji. Imal golem
broj samostojni izlo`bi (Qub-
qana, Vinica, [tip, Skopje, Del-
~evo, Struga, Belgrad, Prokupqe,
Strumica, Berovo...). Avtor e i na
pove}e freski vo makedonskite
crkvi (hramot „Sveti Kliment
Ohridski“ vo Skopje, novata crk-
va vo Berovo i dr.). S. Ml.
DANIEL, Istrumica (?, ? – So-
lun, 1654) – evrejski rabin, vero-
jatno rodum od Strumica. Dolgi
godini bil na ~elo na Solunskata
rabinska akademija, koja se nao|a-
la vo ramkite na Portugalskata
sinagoga. Napi{al pove}e Pro-
povedi i Odgovori, a zaedno so
u{te ~etvorica rabini, avtor e i
na eden kolektiven trud od oblas-
ta na evrejskoto pravo, izdaden vo
Solun (1655). Negoviot vnuk post-
humno gi objavil negovite Odgo-
vori pod naslov „Maguen guiborin#
(Solun, 1754).
LIT.: EvreŸski izvori za obÈestveno-
ikonomi~eskoto razvitie na balkanski-
te zemi prez XVII vek, II, SofiÔ, 1960.
Dr. \.
DANIIL (HV¶¶ v.) – ohridski
arhiepiskop. Se spomnuva okolu
1650 g., koga bil vo vla{kata
prestolnina Trgovi{te kako gos-
tin na ungarsko-vla{kiot mitro-
polit. Za toa informira ruskiot
pate{estvenik Arsenij Suhanov.
Golubinski i Gelcer smetaat de-
ka toj toga{ vtorpat (1651) sta-
428
pil na tronot na Ohridskata ar-
hiepiskopija.
IZV. i LIT.: CGADA, f. 52, op. 1, a.e. 7,
ll. 1–75; I. Snegarov, Istori® na Ohrid-
skata arhiepiskopi®-patriar{i®, II, So-
fi®, 1995. Al. Tr.
Faksimil od Daniiloviot ^etirijazi~nik (1802)
DANIIL MOSKOPOLSKI
(Mihail Adami Haxi Moskopol-
ski) (XVIII v. – ?) – sve{tenik,
daskal, kni`evnik i leksikog-
raf. Ja napi{al knigata „Na~al-
no u~enie# („Vovedno u~ewe#), na
gr~ki jazik, so leksikon pod nas-
lov „^etirijazi~nik# so zboro-
vi i re~enici na gr~ki, aroman-
ski (vla{ki), makedonski i na
albanski jazik. Zborovite na si-
te jazici se pi{uvani so gr~koto
alfavitno pismo, a makedonskiot
tekst e pi{uvan na ohridskiot
govor od krajot na XVIII v. Prvo-
to izdanie go realiziral samiot
avtor vo Venecija (1802), vtoroto
angliskiot patepisec Vilijam
Martin Lik vo London (1814), a
~etvrtoto izdanie bilo otpe~a-
teno vo 1841 g. vo solunskata pe-
~atnica na Teodosij Sinaitski
pod naslov Kniga za nau~enie
trih jazikov.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Nikul-
cite na novata makedonska kni`evnost,
Skopje, 1973; D. Pandev, A. Poqoska i M.
Markovi}, ^etirijazi~nikot na Dani-
il, Skopje, 2006; Aleksand†r Ni~ev, „^e-
tiriezi~niÔ re~nik# na Danail (gr†cka
i b†lgarska ~ast), SofiÔ, 1977. I. Vel.
DANILOVSKI, Jordan (Debar,
15. I 1957) ‡ novinar, poet, kriti-
~ar, eseist i romansier. Diplo-
miral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje. Rabotel vo Kulturnata
redakcija i bil zamenik direk-
tor na Makedonskata televizija.
^len e na DPM (1986). Toj e eden
od osnova~ite na sp. „Sto`er“ i
na kni`evnata manifestacija
Praznik na lipite.
BIBL.: Golta~ na plamen, Skopje, 1982;
Dvi`ewe, prostor i vreme, Skopje, 1984
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jordan
Danilovski
(poezija); Vnatre{en govor, Skopje, 1986
(poezija); Ludoto leglo, Skopje, 1988
(poema); Mno`ewe na ti{inata, Skopje,
1989 (poezija); Simona i prikaznite,
Skopje, 1991 (poezija za deca); Koba,
Skopje, 1992 (poezija); Simona e zlatni-
~e, Skopje, 1992 (poezija za deca); Vev,
Skopje, 1993; Ga~ki, zaka~ki, Skopje, 1994
(brzozborki); Zdra~, Skopje, 1994; Ona-
mona do Simona, Skopje, 1994 (poezija za
deca); Kniga tma, Skopje, 1996 (poezija);
Ludoto leglo, Skopje, 1998; Mistik,
Skopje, 1999; Vduv, Skopje, 2001 (roman);
Aleksandar Makedonski od agolot idea-
len zbor, Skopje, 2001; Kniga navi, Skopje,
2002; Kniga om, Skopje, 2004; Po{epo-
tena, Skopje, 2006 (poezija). S. Ml.
DANOCI NA IMOT VO RM –
grupa danoci {to se nametnuvaat
na imotot vo sopstvenost na indi-
vidualni (gra|ani) ili na pravni
lica (pretprijatija). Vo ovaa gru-
pa danoci, spored voobi~aenata
me|unarodna klasifikacija, spa-
|aat: 1) danokot na imot; 2) dano-
kot na nasledstvo i podarok, i 3)
danokot na promet na nedvi`nos-
ti i prava. Ovie danoci vo dano~-
niot sistem na RM se temelno iz-
meneti so dano~nata reforma od
po~etokot na 1994 g. Danokot na
imot se pla}a vrz osnova na sops-
tvenosta na nedvi`en imot (stan-
beni zgradi i stanovi, delovni i
administrativni zgradi, neagrar-
no zemji{te itn.). Dano~en obvrz-
nik e fizi~ko ili pravno lice,
sopstvenik ili plodou`ivatel na
imotot. Dano~nata osnova proiz-
leguva od pazarnata vrednost na
imotot. Dano~nata stapka e pro-
porcionalna i iznesuva 0,10%, no
op{tinite mo`at da propi{at
povisoka stapka vo granicite do
0,20%. Danokot na nasledstvo i
podarok se pla}a za nedvi`en
imot i pri pravoto na plodou`i-
vawe i koristewe na nedvi`en
imot {to se nasleduva ili se pri-
ma kako podarok. Na odano~uvawe
podle`i i podvi`niot imot vo
razli~ni oblici (pari, hartii od
vrednost itn.). Dano~en obvrznik
e fizi~ko ili pravno lice – rezi-
dent na RM {to nasleduva ili
prima kako podarok imot vo zemja-
ta i vo stranstvo. Dano~nata osno-
va proizleguva od pazarnata vred-
nost na nasledstvoto ili podaro-
kot. Dano~nite stapki se propor-
cionalni, a nivnata visina zavisi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
od nasledniot red (2–3% za nas-
lednik od vtor nasleden red i
4–5% za naslednik od tret nasle-
den red). Klasi~noto re{enie kaj
ovoj danok, {to e predvideno i vo
dano~niot sistem na RM, e oslobo-
duvaweto od dano~nata obvrska na
naslednikot, odnosno primatelot
od prv nasleden red. Danokot na
promet na nedvi`nosti i prava se
pla}a na prometot na nedvi`nos-
ti, odnosno prenosot so nadomest
na pravoto na sopstvenost na ned-
vi`nosti. Obvrznik na danokot e
fizi~ko i pravno lice – prodava~
na nedvi`nosti. Dano~nata osno-
va se utvrduva spored pazarnata
vrednost na nedvi`nosta vo mo-
mentot na nastanuvaweto na ob-
vrskata. Stapkata iznesuva 2–4%.
Danokot na imot se pla}a trime-
se~no, a danokot na nasledstvo i
podarok i danokot na promet na
nedvi`nosti i pravo se pla}aat
vo rok od 15 dena od denot na pris-
tignuvaweto na re{enieto za da-
no~nata obvrska od nadle`niot
organ na Upravata za javni priho-
di. Danocite na imot voobi~aeno
se so mnogu umeren fiskalen ran-
dman. Vo sovremenite dano~ni
sistemi, kako i vo dano~niot sis-
tem na RM, tie se tipi~ni lokal-
ni danoci.
LIT.: Zakon za danocite na imot,
†Slu`ben vesnik na Republika Makedo-
nija#, 80/93, 54/2000. @. A.
DANO^EN SISTEM NA RM –
zbir na site danoci {to se vove-
deni i {to se naplatuvaat vo zem-
jata, vrz osnova na nejziniot fis-
kalen suverenitet. Spored sovre-
menoto tolkuvawe, vo dano~niot
sistem se vklu~uvaat, pokraj da-
nocite, u{te i pridonesite na
platite i od platite, {to se vo-
vedeni kako zadol`itelni dava~-
ki za finansirawe na zadol`i-
telnite formi na socijalnoto
osiguruvawe (penziskoto i inva-
lidskoto osiguruvawe i sl.). Od
dano~niot sistem, koj so vovede-
nite danoci pretstavuva oprede-
lena racionalna i harmoni~na in-
strumentalna struktura, se raz-
likuva dano~nata politika, {to
se sostoi vo koristewe na dano-
cite, preku promena na nivnite
elementi (dano~nata stapka, da-
no~nata osnova, dano~nite oles-
nuvawa itn.), zaradi ostvaruvawe
na fiskalnite (finansiskite) i
vonfiskalnite celi, povrzani so
ekonomskite i socijalnite prio-
riteti na op{testvoto. Dano~ni-
ot sistem na RM neprekinato se
razviva vrz osnova na pove}e raz-
li~ni danoci, koi go ~inat t.n.
dano~en pluralizam, {to e i
glavno obele`je na site sovreme-
ni dano~ni sistemi. Vo tekot na
90-tite godini i vo po~. na 2000 g.,
kako i vo drugite zemji vo tranzi-
cija, vo RM se sprovede radikal-
na dano~na reforma so koja se iz-
gradi potpolno nova struktura na
danoci i se vovedoa sosema novi,
dotoga{ nepoznati poimi i kate-
gorii vo odano~uvaweto. Refor-
mata na dano~niot sistem be{e
uslovena od niza objektivni fak-
tori, kako {to se: osamostojuva-
weto i nezavisnosta na makedon-
skata dr`ava, potrebata da se
vospostavi nov, pazarno orienti-
ran dano~en sistem, kompatibi-
len so dano~nite sistemi vo dru-
gite pazarni ekonomii, posebno
so evropskite, i nu`nosta dano~-
niot sistem da se soobrazi so
prevladuva~kite trendovi vo da-
no~niote reformi {to zapo~naa
od sredinata na 80-tite g. vo dru-
gite napredni dr`avi vo svetot.
Aktuelniot dano~en sistem na
RM se sostoi od pove}e razli~ni
vidovi danoci i toa: a) danoci na
dohod: 1. personalen danok na do-
hod, 2. danok na dobivka; b) dano-
ci na potro{uva~ka: 1. danok na
dodadena vrednost (DDV), 2. akci-
zi, 3. carini; v) danoci na imot: 1.
danok na imot, 2. danok na nasled-
stvo i podarok, 3. danok na pro-
met na nedvi`nosti i prava; g)
pridonesi za socijalno osiguru-
vawe: 1. pridonesi od plati i od
drugi prihodi na osigurenicite.
Po{iroko od dano~niot sistem,
sistemot na javni prihodi gi op-
fa}a, pokraj danocite i pridone-
site, u{te i taksite, komunalni-
te dava~ki i nadomestoci, zaemi-
te, donaciite vo zemjata i od
stranstvo i drugite prihodi. Da-
no~niot sistem ima nekolku va`-
ni obele`ja. Negovata struktura
se potpira na ednovremenata zas-
tapenost na direktnite i na indi-
rektnite danoci. Direktnite da-
noci gi so~inuvaat danocite na
dohod, pridonesite za socijalno-
to osiguruvawe i danocite na
imot. Tie se presmetuvaat so pro-
porcionalni stapki, {to zna~i
deka dano~nata obvrska e propor-
cionalna na dano~nata sposob-
nost na obvrznicite. Danocite na
dohod i pridonesite u~estvuvaa
so 39,2% vo vkupnite prihodi na
buxetot na Republikata (konso-
lidiraniot buxet na centralnata
dr`ava) za 2005 g. Samo pridone-
site za razli~nite segmenti na
socijalnoto osiguruvawe u~es-
tvuvaa so 28,3%. Visokite prido-
nesi vlijaat na visinata na cena-
ta na trudot i negativno se odra-
zuvaat na {ireweto na sivata
ekonomija, na legalnoto vrabotu-
vawe i na konkurentnosta na ma-
kedonskoto stopanstvo. Odnosot
pome|u direktnite i indirektni-
te danoci e vo polza na ovie vto-
rive. Tie, 2005 g., u~estvuvaa so
69,4% vo vkupnite dano~ni pri-
DANO^NI D
hodi vo buxetot na centralnata
dr`avna vlast (bez carinite). Za-
edno so carinite, pak, indirek-
tnite danoci (danocite na potro-
{uva~kata) u~estvuvaa so 77,7%.
Ova nivo na u~estvo na ovie dano-
ci e me|u najniskite vo sovreme-
nite dr`avi. Od edna strana, vak-
vata zastapenost na indirektnite
danoci pretstavuva pozitivna ka-
rakteristika na dano~niot sis-
tem. Ovie danoci se popogodni za
naplata i pomalku se podle`ni
na dano~na evazija (osobeno DDV),
otkolku direktnite danoci (da-
nocite na dohod, pred sè). Od as-
pekt na ekonomskite efekti, in-
direktnite danoci se postimula-
tivni i za {tedeweto i za pot-
tiknuvaweto na investiciite.
Zatoa ovie danoci pretstavuvaat
podobar izbor vo dano~niot sis-
tem od direktnite danoci, osobe-
no poradi ekonomskata nerazvie-
nost i potrebata da se ohrabrat
investitorite. Od druga strana,
stoi faktot deka indirektnite
danoci se regresivni, taka {to
poradi nivnoto visoko u~estvo
vo vkupnite dano~ni prihodi da-
no~niot sistem vo celina ima
zna~ajni regresivni efekti. Ova
pretstavuva nedostatok na dano~-
niot sistem, potenciran so otsus-
tvoto na progresivnoto odano~u-
vawe na dohodot na gra|anite, od-
nosno so primenata na proporci-
onalnata stapka kaj personalni-
ot danok na dohod. Site ovie ele-
menti pridonesuvaat redistribu-
tivniot efekt na dano~niot sis-
tem da bide negativen. Od gledna
to~ka na raspredelbata na dano~-
niot tovar pome|u socijalnite
grupi vo op{testvoto, se zaklu-
~uva deka dano~niot tovar go no-
sat prvenstveno licata {to, spo-
red ostvareniot dohod, se vo sre-
dinata ili vo dolniot del od do-
hodnata skala. Takvata sostojba
so raspredelbata na dano~niot to-
var se kosi so principot na pra-
vi~nost vo odano~uvaweto koj, za-
edno so principot na ekonomska-
ta efikasnost, pretstavuva eden
od dvata klu~ni principa na se-
koj dobar dano~en sistem. Dano~-
nite prihodi na buxetot na cen-
tralnata dr`avna vlast u~estvu-
vaa so 19,4% vo BDP za 2005 g.
Toa, vo me|unarodni relacii, pret-
stavuva umereno optovaruvawe. Za-
toa, dano~niot sistem, vo celina,
zemaj}i gi predvid site negovi as-
pekti, e soobrazen so imperati-
vot da vlijae stimulativno na
razvojot na {tedeweto, na inves-
ticiite i na ekonomskiot rast.
LIT.: @ivko Atanasovski Javni finan-
sii, Skopje, 2004. @. A.
DANO^NI REFORMI VO RM
– koreniti promeni na dano~niot
sistem vo nasoka na promena na
429
D DARVAR
dano~nata struktura, odnosno na
vidot na danocite, podobruvawe
na pravi~nosta vo odano~uvawe-
to, jakneweto na ekonomskata efi-
kasnost na danocite i na dano~ni-
ot sistem vo celina, poednostavu-
vawe na dano~niot sistem i re-
forma na dano~nata administra-
cija. Dano~niot sistem na RM,
{to be{e vo primena do krajot na
1993 g., so strukturata i posebni-
te karakteristiki na danocite,
bitno otstapuva{e od osnovnite
re{enija vo sovremenite dano~ni
sistemi i ne soodvetstvuva{e na
barawata na noviot stopanski sis-
tem vrz pazarni osnovi. Dano~ni-
te reformi vo RM zapo~naa od
1994 g., so radikalni promeni vo
segmentot na direktnite danoci,
a se zaokru`ija so reformata na
indirektnite danoci, odnosno so
voveduvaweto na danokot na doda-
dena vrednost (DDV), 2000 g. i so
implementacijata na evropskiot
model na akcizi, 2001 g. Dano~na-
ta reforma, vo celina, vo odnos
na dano~nata struktura i uredu-
vaweto na glavnite vidovi dano-
ci, se temele{e vrz dominantni-
te modeli i vrz strukturata na
dano~nite sistemi vo razvienite
zemji so pazarna ekonomija, pr-
venstveno na onie vo zemjite-
~lenki na Evropskata unija, i, is-
to taka, gi slede{e trendovite na
dano~nite reformi vo drugite
zemji. Novite re{enija vo dano~-
niot sistem istovremeno gi res-
pektiraa realnite i specifi~ni-
te sostojbi i potrebi vo fiskal-
nata sfera vo RM. Vo osnova, re-
formite na dano~niot sistem se
rakovodea od slednive postulati:
eliminirawe na elementite vo
dano~niot sistem {to vnesuvaat
distorzii vo cenovniot mehani-
zam i vo alokacijata na resursite
i podobruvawe na negovata eko-
nomska neutralnost; pro{iruva-
we na dano~nata obvrska i na da-
no~nata osnova i primena na po-
niski dano~ni stapki; efikasno
ostvaruvawe na primarnata fis-
kalna funkcija; zgolemuvawe na
efikasnosta na dano~niot sistem
vo ramkite na ekonomskata poli-
tika; pomestuvawe na te`i{teto
na odano~uvaweto od danocite na
dohodot kon danocite na potro-
{uva~kata, poednostavuvawe i po-
evtinuvawe na dano~niot sistem
i po~ituvawe na principot na ho-
rizontalna i na vertikalna pra-
vi~nost vo odano~uvaweto. Po-
~etnata reforma na direktnite
danoci od 1994 g. rezultira{e so
napu{tawe na stariot cedularen
sistem na danoci, sostaven od se-
dum razli~ni vidovi danoci na
prihodi, i so voveduvawe na dva
novi vida danoci na dohod: perso-
nalniot danok na dohod, koj e tip
430
na sintetski danok so koj se opto-
varuva dano~nata sila na indivi-
dualnite lica kako celina, i da-
nokot na dobivka, odnosno na pro-
fit na pretprijatijata; vo odano-
~uvaweto na imotot se zadr`aa
danokot na imot, danokot na nas-
ledstvo i podarok i danokot na
promet na nedvi`nosti i prava,
no so bitno izmeneti re{enija vo
odnos na dano~nata osnova (koja e
zasnovana na pazarnata vrednost
na imotot) i stapkite, koi zna~aj-
no se reduciraa. Najzna~ajniot
element na vtorata faza od da-
no~nata reforma, sekako, pret-
stavuva voveduvaweto na DDV,
po~nuvaj}i od 1. IV 2000 g. So vo-
veduvaweto na DDV se zgolemi
ekonomskata neutralnost na da-
no~niot sistem, se pro{iri op-
fatot na dobrata i uslugite ~ij
promet se odano~uva, se stesnija
mo`nostite za dano~nata evazija
i zna~itelno se podobrija fis-
kalnite efekti. DDV pretstavu-
va op{t potro{uva~ki tip na da-
nok, ili „evropski# model na da-
nok na potro{uva~kata (zastapen
vo EU), {to se presmetuva i se
pla}a vo site fazi na proizvods-
tvoto i trgovijata, kako i vo ce-
lokupniot uslu`en sektor. De-
finitivno, od 2001 g. se vovede
evropskiot model na akcizite
(inaku, akcizite postoeja i pred
toa), koi se selektiven potro{u-
va~ki danok so koj se odano~uva
prometot na: mineralnite masla
(naftenite derivati), alkoholot
i alkoholnite pijalaci i na tu-
tunskite dobra (dopolnitelno,
od po~etokot na 2005 g. se vovede
akciza i na patni~kite avtomo-
bili). So toj ~in dano~niot sis-
tem na RM u{te pove}e se dobli-
`i do standardnite re{enija vo
dano~nite sistemi na zemjite
~lenki na EU. Novi promeni vo
dano~niot sistem na RM stapija
na sila od po~etokot na 2007 g.
Tie ne mo`e da se podvedat pod
kategorijata „dano~na reforma#,
bidej}i ne se naso~eni kon moder-
nizacijata na dano~nata struktu-
ra (voveduvawe novi danoci, na
pr.), ili kon prisposobuvawe na
noviot sistem na pazarna ekono-
mija, {to e storeno, inaku, so da-
no~nite reformi od 1994 i od
2000–2001 g. Novinite se sostojat
vo promenata na visinata i na ka-
rakterot na dano~nite stapki kaj
oddelni danoci i vo pro{iruva-
weto ili stesnuvaweto na dano~-
nata osnova, odnosno voveduvawe-
to ili ukinuvaweto na nekoi da-
no~ni beneficii. Glavnata novi-
na pretstavuva ukinuvaweto na
dano~nata progresija kaj perso-
nalniot danok na dohod i vovedu-
vaweto na proporcionalna (edin-
stvena) stapka od 10%. Na nivo od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
10% e svedena i stapkata na dano-
kot na dobivka (po~nuvaj}i od
2008 g.). So ovaa promena bitno se
poednostavi primenata na dano-
kot na dohod i se sni`i dano~no-
to zafa}awe, {to e zna~ajno za
razvojot na {tedeweto i za pot-
tiknuvaweto na novi investicii.
So novite merki, isto taka, te-
`i{teto na odano~uvaweto u{te
pove}e se pomestuva kon danocite
na potro{uva~kata, {to od as-
pekt na ekonomskata efikasnost
na danocite e povolno za zemja so
niska akumulacija i so slab pri-
liv na stranski kapital. Ponis-
kite proporcionalni stapki do-
polnitelno }e gi neutraliziraat
efektite na supstitucija na oda-
no~uvaweto, }e ja sni`at cenata
na trudot i }e go ohrabrat preze-
maweto na ekonomskiot rizik (na
pr., pri odlu~uvaweto za novi in-
vesticii). Od druga strana, so no-
vite promeni, bitno se ubla`ija
redistributivnite efekti na da-
nokot na dohod, se zajaknaa regre-
sivnite efekti i se vlo{i pra-
vi~nosta vo odano~uvaweto, na
{to, inaku, vo edno razvieno de-
mokratsko op{testvo, se pridava
golemo zna~ewe. Isto taka, so
nekriti~kite i neumerenite da-
no~ni beneficii se komplicira
danokot na dobivka, se zgolemuva-
at distorzivnite efekti na dano-
cite i se vlo{uva kompetitivna-
ta pozicija na doma{nite stopan-
ski subjekti vo odnos na stran-
skite subjekti.
LIT.: K. Bogoev, @. Atanasovski, Dano~-
niot sistem na Makedonija – teoretski
i prakti~ni aspekti,Skopje, 1994. @. A.
DARVAR, Dimitrie (Klisura,
1757 ‡ Viena, 1823) ‡ u~itel, fi-
lolog. Avtor e na pou~ni i pri-
ra~ni knigi i preveduva~ na kni-
gi od gr~ki na slavjanski i od
germanski na gr~ki jazik. Od 1769
g. so svoeto bogato semejstvo `i-
veel vo Zemun. Se {koluval vo
Zemun, Ruma, Novi Sad, Buku-
re{t, Hale i Lajpcig. Znael gr~-
ki, slovenski, latinski, german-
ski i romanski i mo`ebi ungar-
ski. Rabotel kako privaten u~i-
tel, a potoa vo gr~kata {kola vo
Zemun i vo Viena. Objavil: †Bla-
gonravie ili Kni`ica ko ukra-
{en%\ nravov†...# prevedena †Sq
ellinskago na slavensk%j d%a-
lektq...#, 1786 g. vo Viena, i †Zer-
cxlo hr%st%xnskoe ...# prevedena
†sq Gre=eskago na Slavensk%j
Xzykq#, vo Budim 1801 g. Bil pri-
vrzanik na ideite na Riga od Fere.
LIT.: Milka Zdraveva, Vidni li~nosti
od Makedonija vo avstriskite zemji vo
XVIII i prvata polovina na XIX vek, „Glas-
nik# na INI, 44, 1, Skopje, 2000. M. Zdr.
DARLEV, Risto (Kosturino, Stru-
mi~ko, 1952) – bora~ vo sloboden
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Risto
Darlev
stil vo kategorijata do 57 kg. Bil
~len na BK „Spartak“ od Ko~ani,
BK „Skopje“ i BK „Vardar“ od
Skopje. 12 godini bil reprezen-
tativec na SFRJ. Na Medite-
ranskite igri vo Izmir (1971) bil
vtor, vo Split (1977) {ampion, vo
Al`ir (1975) tret. Na Evropskoto
prvenstvo vo Katovice, Polska
(1972) go osvoil 8. mesto, a vo Bursa
(1977) pettoto. Na Evropskoto mla-
dinsko prvenstvo vo Hvar (1972)
bil tret, a na Turnirot na olim-
piskite nade`i vo Solun (1972)
vtor. Na Olimpiskite igri vo
Minhen (1972) bil edinaesetti, a
vo Montreal (1976) desetti. Nasta-
pil i na 4 svetski prvenstva – so
najvisok plasman vo Minsk (1975)
{esti i vo Lozana (1977) desetti.
Isto taka, bil {ampion na SFRJ
(1976) i {ampion na Balkanot
(1976). Na Univerzitetskite igri
vo Sofija (1977) go osvoil pettoto
mesto. So svojot mati~en klub
„Spartak“ go osvoil vtoroto mesto
vo Kupot na evropskite klupski
{ampioni (1976). ^len e na klubot
na velikanite na MOK.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sport-
ski {ampioni. Izbor na najdobrite vo
Makedonija 1954‡2004, Skopje, 2005, 48,
55, 56. S. Ml.
DARON (Darrhon) ‡ demon na
zdravjeto, staromakedonsko bo-
`estvo (Hesychius), pandan na he-
lenskiot Asklepij. Hezihij go na-
rekuva „bog {to Makedoncite go
povikuvale na pomo{ vo slu~aj na
bolest#. Po~ituvaweto e potvr-
deno i so natpis posveten na bo-
got otkrien vo Pela.
LIT.: J. Kalleris, Les Anciens Macedoniens, T.
II, Athenes, 1996, 28‡29; M. Lilinbaki–Akama-
ti, Pella, capital of Macedonians, Athens, 1996,
28‡29. V. B.–Gr.
DARPNA – nevestinska marama
za na glava vo pravoagolna forma
od belo solunsko platno, okolu
Darpna & nevestinska marama
bogato ukrasena so alov vez od
koprina, vo specifi~na tehnika
– trupa. Kraevite se ukraseni so
beli pamu~ni snop~iwa resi,
kombinirani so crveni pamu~ni
konci. S. G.
DASARETI – drevno pleme od
Gorna Makedonija (sp. Polibij),
koe go naseluvalo Ohridsko-
stru{kiot region. Vo rimsko vre-
me preovladalo imeto Dasareti
namesto prethodnoto ime na ple-
meto Engelani (sp. Strabon). Kon-
tinuitetot vo kulturata e potvr-
den od naodite vo nekropolata na
s. Trebeni{ta od krajot na VII do
IV/III v. pr.n.e. (vo Trebeni{ta/Go-
renci se pronajdeni dve zlatni
posmrtni maski od krajot na VI v.
pr.n.e. i dr. naodi {to svedo~at za
grobovi na mesnite vladeteli).
LIT.: N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
DASKAL, Kam~e v.: Vata{ka pe-
~atnica.
DASKALOV, Blagoj I. (Razlog,
23. III 1867 – Razlog, 29. III 1956) –
u~itel, revolucioner, vojvoda na
MRO. Brat na Nikola Daskalov.
Zavr{il vtori klas vo Razlog
(1885). U~itelstvuval vo Razlog, vo
Jakoruda i na drugi mesta. Od 1896
g. stanal ~len na OK na TMORO vo
Razlog. Vo tekot na Ilindenskoto
vostanie bil vojvoda na ~eta.
LIT.: Enciklopedi® „Pirinski kraÔ#, I,
Blagoevgrad, 1995. Al. Tr.
Dobri
Daskalov
DASKALOV, Dobri Zahariev
(Kavadarci, 13. X 1882 ‡ Kavadar-
ci, 20. VI 1912) ‡ revolucioneren
deec i tikve{ki vojvoda na TMO-
RO/VMORO. Se {koluval vo So-
lunskata egzarhiska ma{ka gim-
nazija i vo Amerikanskoto u~i-
li{te vo Samokov, kade {to sta-
nal ~len na revolucioneren kru-
`ok na TMORO (1901) i zaminal
komita vo ~etata na Jane Sandan-
ski, a potoa vo ~etata na Hristo
^ernopeev. U~estvuval vo grab-
nuvaweto na mis Elena Ston
(1902). Bil izbran za delegat na
Solunskiot kongres na TMORO
(januari 1903), no ne prisustvuval
na nego. Vo Ilindenskoto vosta-
nie (1903) dejstvuval kako vojvoda
DASKALOV D
na ~eta vo Tikve{ijata. U~estvu-
val na Prilepskiot podvi`en
kongres na Bitolskiot revoluci-
oneren okrug na TMORO (Mukos,
Prilepsko, 1904) i na Rilskiot
kongres na TMORO/VMORO (1905),
poddr`uvaj}i ja Serskata grupa.
So svojata ~eta vodel `estoka
borba so osmanliskata vojska kaj
s. Resava (30. VI 1905), a kaj s. [i-
vec (Tikve{ko) so vrhovistite.
Vo vremeto na Mladoturskata re-
volucija (1908) u~estvuval vo so-
boruvaweto na sultanot, a potoa
bil eden od osnova~ite i rakovo-
ditelite na NFP (Solun, april
1909). Ubien e vo atentat od make-
donskite vrhovisti.
LIT.: Dime Boev, Dobri Daskalov, tik-
ve{ki vojvoda, Kavadarci, 1969; I(lija)
Karovski, Vojvodata me zasolna od kur-
{umite... Po tragite na pesnata
†[to e ~udo stanalo#, †Nova Makedo-
nija#, XXXVII, 12346, Skopje, 7. VI 1981, 5;
Veroqub Andonovski, Sedumdeset godi-
ni od ubistvoto na Dobri Daskalov,
(1–14), †Nova Makedonija#, XXXVIII,
12748–14537, Skopje, 20. VII ‡ 12. VIII 1982;
S. J., Izlo`ba za Dobri Daskalov. Po po-
vod 75-godi{ninata od smrtta na poz-
natiot tikve{ki vojvoda, †Nova Make-
donija#, XLIII, 14675, Skopje, 30. XI 1987,
14; Bla`e Minevski, Ni sliva, ni beleg.
Grobovite na makedonskite vojvodi ‡
Dobri Daskalov, †Nova Makedonija#,
XLV, 15399, Skopje, 7. XII 1989, 11; Dobri
Daskalov. Zo{to e urnata ku}ata na
Dobri Daskalov?, †Nova Makedonija#,
XLVI, 15424, Skopje, 3. I 1990, 8. S. Ml.
Josif
Daskalov
DASKALOV, Josif (Kratovsko,
1868 ‡ 1909) ‡ u~itel i deec na
TMORO. Bil u~itel vo Skopje i
vo Kratovo. Goce Del~ev go vklu-
~il vo TMORO kako rakovoditel
na Kratovskiot revolucioneren
reon. Vo Vini~kata afera (1897)
bil uapsen i po yverskoto ma~e-
we, gi izlagal ma~itelite deka
vo Kratovo ima skriena arhiva
na TMORO, pa koga no}e go dove-
le, go fatil kajmakamot za zaed-
no da se frlat od Radin Most.
Kajmakamot sepak se spasil, a
toj udril vo karpata na dnoto, no
pre`iveal (26. XII 1897). Podoc-
na bil amnestiran (1902) i se
vratil, no egzarhistite ne mu
dozvolile da se vraboti vo Kra-
tovo, tuku (po mnogu ~ekawe) vo
Zletovo. Bil otruen od vrhovis-
tite (so otrov vo ~a{a vino) na
431
D DAUTOVSKI
patroniot praznik †Sv. Kiril i
Metodij#.
LIT.: Polno}na drama na Radiniot
most, †Nova Makedonija#, XXVII, 9237,
Skopje, 8. X 1972, 11; \or|i Trajkovski,
Pregled na spomenicite i spomen-obe-
le`jata vo SR Makedonija (od periodot
na prerodbata do socijalisti~kata iz-
gradba), Skopje, 1986, 20. S. Ml.
Dragan
Dautovski
DAUTOVSKI, Dragan (s. Rusi-
novo, Berovsko, 21. XI 1957) ‡ svi-
ra~ na narodni instrumenti i av-
tor. Go oformi (1992) Orkesta-
rot od narodni instrumenti
†Mile Kolarovski#, so koj razvi
golema koncertna aktivnost. Po-
docna e eden od vtemeluva~ite na
grupata †Sintezis#. Na krajot od
devedesettite godini na XX v. go
oformi kvartetot Dragan Dau-
tovski, so koj odr`a golem broj
koncerti niz celiot svet (Ho-
landija, Rusija, Italija, Portu-
galija, Germanija itn.). Projavi
obemna avtorska aktivnost (me|u
drugoto, ima participirano vo
muzikata za filmot †Pred do`-
dot#), vo koja zna~ajno mesto zaze-
ma sorabotkata so ansamblot
†Tanec#, za koja napravi muzi~ka
obrabotka za nekolku koreogra-
fii (†Xamala#, †Vodi~arki# i
dr.). Pi{uva i muzika za drami
(†Makedonska prikazna#, †Jona-
dab#, †Pisanie# i dr.). Profesor
e na Fakultetot za muzi~ka umet-
nost vo Skopje. M. Kol.
DAUT-PA[IN AMAM (Skopje,
XV v.) – spomenik na kulturata.
Podignat od Daut-pa{a, rumeli-
ski i anadoliski beglerbeg i go-
lem vezir na sultanot Bajazit II
(1481–1512). Dvoen amam (imal
ma{ki i `enski del), so povr{ina
Daut-pa{in amam (Nacionalna galerija), Skopje
432
od 900 m². Restavriran e pove}epa-
ti, pri {to izgubil dosta od svoja-
ta originalnost. Denes vo nego se
nao|a umetni~ka galerija.
LIT.: Lidija Kumbaraxi–Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Salih Asim, Istorija na Skopje i ne-
govata okolina. Prevod i komentari d-r
Dragi \orgiev, Skopje, 2005; Ayverdi Ekrem
Hakki, Avrupa’da Osmanl› Mimar› Eserleri. Yu-
goslavya, lll cild, 3. kitab, šstanbul, 1981. Dr. \.
DAFINA (s. Prosenik, ok. 1840)
‡ narodna peja~ka od seloto Pro-
senik, Sersko, koja sorabotuvala
vo po~etokot na vtorata polovi-
na na XIX v. so Stefan Verkovi}
i od koja toj gi zapi{al pesnite
objaveni vo knigata †Narodne
pesme makedonski Bugara#, Bel-
grad (1960). Verkovi} vnel 235
pesni od vkupno 270-te, kolku
{to gi imal zapi{ano od nea. Vo
predgovorot na ovoj zbornik Ver-
kovi} dava va`ni podatoci za
sostojbata na poetskata tradici-
ja vo Makedonija. G. T.
DAFINA (DIVA MASLIN-
KA) (Elaeagnus angustifolia L., fam.
Elaeagnaceae) – malo listopadno
drvo od sredna i zapadna Azija, so
bodlivi letorasti. Dolnata stra-
na na listovite, letorastite,
cvetovite i plodovite e obrasna-
ta so srebrenestobeli vlaknenca
ili lu{pi. Cvetovite se sitni,
`oltenikavi, so silen i prijaten
miris. Plodot e ovalna koski~ka
so mesesta obvivka koja se jade.
Vo RM se odgleduva i subsponta-
no se {iri na su{ni mesta i na
soleni po~vi. Al. And.
DA^OV, Sterio (s. Stari~ani,
Kostursko, 1917) ‡ nacionalen
deec. Pred Vtorata svetska vojna
se vklu~il vo komunisti~koto
dvi`ewe. Bil politi~ki komesar
na rezerven bataljon na ELAS
(1943‡1944), ~len na Okru`niot
komitet na KPG za Kostursko
(1945‡1946), politi~ki komesar
na bataljon na DAG (1947‡1949) i
sekretar na Okru`niot komitet
na Komunisti~kata organizacija
na Egejska Makedonija (KOEM,
maj‡avgust 1949). Po Gra|anskata
vojna vo Grcija bil istaknat deec
i ~len na Pretsedatelstvoto na
Organizacijata „Ilinden“ na
Makedoncite-begalci od Egejski-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot del na Makedonija vo isto~no-
evropskite zemji (april 1952 ‡ ju-
ni 1956). S. Ml.
Branislav
Da{tevski
DA[TEVSKI, Branislav (Kuma-
novo, 5. V 1935) – specijalist po
stomatolo{ka protetika, univer-
zitetski profesor. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad, a potoa diplomiral
na Stomatolo{kiot fakultet vo
Belgrad. Kako rakovoditel na In-
dustriskata zdravstvena stanica –
Kumanovo (1968-1972), prestojuval
na usovr{uvawe na novi tehniki
vo stomatologijata vo Bremen
(1970). Kako na~alnik za stomato-
lo{ka zdravstvena za{tita, Oddel
za protetika na Medicinskiot
centar – Kumanovo (1972-1991),
prestojuval na stru~na edukacija
vo @eneva i vo Belgrad (1978). Go
dobil zvaweto primarius (1982) i
doktoriral na temata †Upotrebna
vrednost na bipupilarnata i Kam-
per-ovata linija pri opredeluvawe-
to na orientacionata proteti~ka
ramnina# na Stomatolo{kiot fa-
kultet vo Skopje (1988). Podocna
bil docent i profesor na Stoma-
tolo{kiot fakultet vo Skopje po
Stomatolo{ka protetika i Voved
vo stomatologijata (1991-1999). Ra-
botnata kariera ja zavr{il kako
direktor na Medicinskiot centar
– Kumanovo (1999-2000). Izvesen
period bil ~len na Upravniot od-
bor na Klini~kiot centar na Me-
dicinskiot fakultet vo Skopje,
pretsedatel na Dru{tvoto za nauka
i umetnost – Kumanovo (2000), a ka-
ko porane{en vrven ko{arkar i
pretsedatel na KK †Kumanovo#.
Zaradi stru~no usovr{uvawe vo
etnostomatologijata, gi zavr{il
i studiite po Etnologija na Pri-
rodno-matemati~kiot fakultet vo
Skopje (2001-2005). Avtor e na po-
ve}e knigi i na nad 80 drugi nau~ni
i stru~ni trudovi.
BIBL.: D-r Metodija Spirov Troja~anec
– `ivoten pat i delo, Skopje, 1994; Sto-
matoproteti~ka ramnina – antropolo{-
ki aspekt, Skopje, 1995; Voved vo stomato-
logijata, Skopje, 1995; Zabni kle{ti –
etnostomatolo{ka materijalna kultu-
ra, Skopje, 1995; @ivotopis na d-r Petar
Ordanoski, od najranata mladost do pen-
zioniraweto (1930-1995), Skopje, 1995;
Etika vo stomatologijata, Skopje, 1998;
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Osnovi na antropologijata, Skopje, 2004
(so koavtor). S. Ml
DVAESET I PRVA VAFEN – SS
BRDSKA DIVIZIJA „SKEN-
DERBEG# (prvata polovina ‡ no-
emvri 1944) ‡ kvislin{ka voena
edinica, formirana od Albanci
od Zapadna Makedonija (Tetovo i
Gostivar) i od Kosovo (Pe},
Pri{tina i \akovica) i so edna
tretina od vkupniot sostav ‡ Ger-
manci. Nejzinoto formacisko po-
polnuvawe i formirawe potraja-
lo do krajot na juni 1944 g., so sos-
tav od vkupno 15.000 vooru`eni li-
ca, rasporedeni vo Prviot i Vto-
riot SS ridski i Dvaeset i vtori-
ot SS artileriski polk. Koman-
dniot sostav bil isklu~ivo od Ger-
manci. Vo okupatorskite opera-
cii Draufgenger (Andrievi~ka ope-
racija, 18‡26. VII 1944, vo dolina-
ta na r. Lim) i Ribecal (Durmitor-
ska operacija, avgust 1944) protiv
silite na NOVJ, pretrpela zna~i-
telni zagubi i bila osetno oslabe-
na. Koga germanskata Grupa armii
„E# se povlekuvala preku Kosovo
i Metohija, dolinite na r. Ibar i
Zapadna Morava kon r. Drina, go-
lem del od albanskiot bore~ki sos-
tav dezertirale (oktomvri 1944).
Poradi prepoloveniot sostav, bi-
la izvr{ena reorganizacija i od
ostatocite od edinicata i pridoj-
denite germanski vojnici od edi-
nicite vo Grcija, namesto divizi-
ja, bila formirana Borbena pol-
kovska grupa „Skenderbeg# (24. X
1940) od ok. 8.000 vojnici (me|u koi
ok. 3.000 Albanci), koja u~estvu-
vala vo borbite kaj Zvornik i Bi-
elina. Otkako pripadnicite na
mornari~kite sili od Grcija bi-
le vrateni vo Germanija (mart
1945), ostatokot od samo eden ba-
taljon vojnici bil priklu~en kon
Sedmata SS brdska divizija
„Princ Eugen#. S. Ml.
DVAESET I PRVA MAKE-
DONSKA NARODNOOSLO-
BODITELNA BRIGADA (mes-
nost [irok Dol, Berovsko, 19. X
‡ dekemvri 1944) ‡ voena edinica
na NOV i POM. Bila formirana
od okolu 700 borci ‡ eden batal-
jon na ^etvrtata makedonska NO
brigada, del borci od Makedon-
skata NO brigada †Goce Del~ev#
i novopristignati borci. Bila
vo sostavot na Pedeset i prvata
(makedonska) divizija na NOVJ i
do kone~noto osloboduvawe na
Makedonija dejstvuvala vo Stru-
mi~ko. Po nekolkudnevnoto zadr-
`uvawe vo oslobodenata Strumi-
ca (5–11. XI) dobila naredba da go
obezbeduva grani~niot pojas kon
Grcija, a eden bataljon da raspo-
redi kaj s. Moin (15. XI ‡ prvite
denovi na dekemvri 1944). Toga{
ve}e broela 1524 borci (30. XI
1944). Podocna glavninata na
Brigadata vlegla vo sostav na re-
organiziranata Pedesetta (make-
donska) divizija na NOVJ, a eden
bataljon vo Osmata (makedonska)
divizija na KNOJ.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejs-
tvija na edinicite na NOV vo Strumi~-
kiot region vo periodot septemvri–no-
emvri 1944 i germanskata dokumentacija
vo vrska so niv, Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1943–1945, Strumica, 1983; D-r Mar-
jan Dimitrievski, Makedonskata vojska
1944–1945, Skopje, 1999, 137–138. S. Ml.
DVAESETTA MAKEDONSKA
NARODNOOSLOBODITEL-
NA BRIGADA (mesnost [irok
Dol, Berovsko, 18. X ‡ dekemvri
1944) ‡ voena edinica na NOV i
POM. Bila formirana od okolu
700 borci i se nao|ala vo sosta-
vot na Pedeset i prvata (make-
donska) divizija na NOVJ. Dejs-
tvuvala vo reonot na Radovi{ko
i Strumi~ko i vo borbite za os-
loboduvawe na [tip (23. X). Po
borbite protiv germanskata gru-
pa Katner, koja se povlekuvala od
Strumica kon [tip, go oslobodi-
la Radovi{ (so 80 zarobeni ger-
manski vojnici i oficeri i zap-
leneto oru`je i voen materijal,
6. XI), vlegla vo slobodniot [tip
(8. XI) i potoa ja zaposednuva ma-
kedonsko-gr~kata granica me|u
Gevgelija i trome|ata so Bugari-
ja (12. XI). Otkako narasnala na
1767 borci (28. XI), glavninata
vlegla vo sostavot na Pedesetta-
ta (makedonska) divizija na
NOVJ, a eden bataljon vo Osmata
(makedonska) divizija na KNOJ.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstvi-
ja na edinicite na NOV vo Strumi~kiot
region vo periodot septemvri–noemvri
1944 i germanskata dokumentacija vo vrska
so niv, Strumica i Strumi~ko vo NOV
1943–1945, Strumica, 1983; D-r Marjan Di-
mitrievski, Makedonskata vojska 1944–1945,
INI, Skopje, 1999, 136–137. S. Ml.
DVANAESETTA MAKEDON-
SKA (SKOPSKA) NARODNO-
OSLOBODITELNA BRIGADA
(s. Vojnica, Vele{ko, 12. IX 1944
‡ Skopje, 1. V 1945) ‡ voena edini-
ca na NOV i POM vo sostavot na
^etirieset i vtorata (makedon-
ska) divizija na NOVJ. Bila for-
mirana od okolu 500 novopristig-
nati borci od Skopsko i desetina
borci od Tretata makedonska
NOUB kako rakovoden kadar. Po-
docna kon Brigadata se priklu-
~il i ^etvrtiot skopski NOPO
so 370 borci (3. H). Brigadata vo-
dela uspe{ni borbi, posebno so
balistite, ja onesposobuvala pru-
gata Skopje–Kadina Reka i u~es-
tvuvala vo osloboduvaweto na
Veles i Skopje. Pri popolnuva-
weto na Petnaesettiot (makedon-
ski) korpus na NOVJ, vlegla vo
sostavot na ^etirieset i prva-
ta (makedonska) divizija na
DVI@EWE D
Dvanaesetta makedonska (skopska)
narodnoosloboditelna brigada vo akcija
NOVJ (po~etokot na dekemvri
1944) i u~estvuvala vo borbite
protiv balistite na Kosovo (od
21. XII 1944) i vo probivot na
Sremskiot front, pa pobedonos-
no mar{irala na prvata prvomaj-
ska parada vo oslobodenoto Sko-
pje (1. V 1945).
LIT.: S(pase) [(uplinovski), Skopskata
brigada, †Nova Makedonija#, XL, 13522,
Skopje, 12. IX 1984, 5; B. D. K., Odbele`an
jubilejot na 12-ta MSNOUB, †Ve~er#,
XXII, 6584, Skopje, 13. IX 1984, 6; Metodija
Kotevski, Skopskata brigada, Dvanae-
setta MNOB, Skopje, 1984; D-r Marjan
Dimitrievski, Makedonskata vojska
1944–1945, INI, Skopje, 1999, 118–120.
S. Ml.
DVI@EWE ZA OSLOBODUVA-
WE I OBEDINUVAWE NA MA-
KEDONIJA - DOOM (1962‡1984)
‡ emigrantska makedonska organi-
zacija. Vo [vedska (1962) bil osno-
van Osloboditelen komitet na
Makedonija so cel da se sozdade
semakedonsko nacionalno dvi`e-
we za obedinuvawe na Makedoni-
ja vo samostojna makedonska dr-
`ava. Na Vonredniot kongres vo
Kopenhagen (1971) bila donesena
odluka za izdavawe oficijalen
organ – vesnikot †Makedonska
nacija#. Potoa bil odr`an redo-
ven Kongres vo Bremen, Germani-
ja (1972) na koj Organizacijata na
OKM go smenila imeto vo Dvi-
`ewe za obedinuvawe na Make-
donja (DOM). Dvi`eweto ja pro-
{irilo organizacijata vo Evro-
pa (Danska, [vedska, Germanija,
Avstrija, Francija, Belgija) i vo
prekuokeanskite zemji (Avstra-
lija, SAD i Kanada). Na Op{ti-
ot kongres vo Minhen (1974), so
u~estvo na delegati od Evropa i
od prekuokeanskite zemji, imeto
bilo modificirano vo Dvi`ewe
433
D DVI@EWE
za osloboduvawe i obedinuvawe
na Makedonija (DOOM) i bila
usvoena nova Politi~ka plat-
forma. Dvi`eweto se soobrazilo
so postojnata realnost i deklari-
ralo: izvojuvawe pogolema neza-
visnost na SRM vo SFRJ; prizna-
vawe na nacionalnata posebnost
na makedonskiot narod vo Pirin-
skiot del na Makedonija i sozda-
vawe Makedonska Socijalisti~-
ka Republika vo ramkite na NR
Bugarija; vo Egejskiot del na Ma-
kedonija priznavawe na nacio-
nalnite prava na makedonskiot
narod, vra}awe na proteranite
Makedonci i sozdavawe Make-
donska Republika, kako etapa do
sozdavaweto uslovi za obedinuva-
we vo edinstvena nezavisna make-
donska dr`ava. Na V kongres
(1984) bila usvoena odluka za pre-
imenuvawe vo Narodnooslobodi-
telen front na Makedonija, a so
Spogodba so nekolku drugi poli-
ti~ki organizacii se sleale vo
edinstven NOFM (1986).
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
DVI@EWE ZA SAMOOSOZ-
NAVAWE I ZA PRIZNAVA-
WE NA MAKEDONSKATA NA-
CIJA †ALEKSANDAR MAKE-
DONSKI 1970# – konspirativna
makedonska nacionalna politi~-
ka organizacija vo Pirinskiot
del na Makedonija i na makedon-
skata emigracija vo Sofija
(1968), sostavena od grupa make-
donski intelektualci so cel da
dejstvuva za priznavawe na make-
donskata nacija i da se bori za
slobodna obedineta nezavisna su-
verena makedonska dr`ava. Pret-
stavnici na Dvi`eweto (1970),
pred da bidat uapseni, emigrira-
le vo SRM (kade {to ne dobile
politi~ki azil), a ottuka zami-
nale vo Zapadna Evropa. Vo Ko-
penhagen (2/3. X 1971) so CK na
OKM postignale soglasnost za
obedinuvawe na Dvi`eweto so
Organizacijata na Osloboditel-
niot komitet na Makedonija.
LIT.: D-r Ivan Katarxiev, Makedonska-
ta politi~ka emigracija po Vtorata
svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
DVOJANKA (slagarka, dvojno
kaval~e) ‡ drven duva~ki naroden
muzi~ki instrument. Izrabotena
e od drvo vo nadol`na prizmovid-
na forma, so dva paralelni cev-
~esti otvora, so posebni zasvira-
~i na gornite otvori od melodis-
kite cevki („dvojno kaval~e“). Na
prednata strana na desnata melo-
diska cevka ima {est melodiski
otvori, a na drugata melodiska
cevka ima samo eden melodiski
otvor {to konstantno proizvedu-
va eden ton ‡ bordunira.
434
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 41. \. M. \.
Dvokrilci
DVOKRILCI (Diptera) – insek-
ti so dva para krilja. Dobro e
razvien samo predniot par, koj
slu`i za letawe; vtoriot par
krilja e reduciran vo halteri.
Usniot aparat e vo vid na surla,
pogoden za bodewe ili za li`ewe.
Gradniot del kaj ovoj red insekti
e jasno odvoen od glavata i stoma-
kot. Poznati se okolu 180.000 vi-
dovi od koi pove}eto imaat {i-
rok areal na rasprostranuvawe.
Vo Makedonija se zastapeni 606
taksoni od koi 12 se endemi~ni.
Redot sodr`i dva podreda koi se
razlikuvaat spored napuknuvawe-
to na ko`i~kata od zrelite lar-
vi. Kaj podredot ortorafi (Or-
thorapha) ko`i~kata na zrelata
larva puka i se otvora na grbnata
strana vo oblik na bukvata T. Tu-
ka pripa|aat dve grupi: komarci
(Nematocera) so dolgi anteni i mu-
vi (Brachycera) so kratki anteni.
Vo podredot ciklorafi (Cyclo-
rapha) spa|aat dvokrilci kaj koi
ko`i~kata na zrelata larva oc-
vrstuva vo forma na bure vo koe
kuklata e slobodna, no nepodvi`-
na. Podobro prou~eni familii
dvokrilci se: lebde~ki muvi –
osoliki muvi (Syrphidae); {trkli
(Tabanidae); bumbarici (Bombylii-
dae); grablivi muvi (Asilidae); muvi
tan~arki (Empididae); grbavi muvi
(Phoridae); p~elini vo{ki (Brauli-
dae); vinski mu{i~ki (Drosophili-
dae); vistinski muvi (Muscidae);
muvi mesarki (Sarcophagidae) i mu-
vi gaseni~arki (Tachinidae).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladi-
mir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiver-
sity of Macedonia from a view point of hitherto
faunistic investigations. Participation with Un-
derproject: Klass Insecta, Macedonian Museum
of Natural History – Ministry of Science, Final
Report, Skopje, 1999, 23–30; Grupa avtori, Co-
untry Stady for biodiversity of the Republic of
Macedonia (first national report), Ministry of
environment and physical planning, Skopje,
2003, 1–217. V. T. K. – M. Kr.
DE BREJ, Rexinald Xorx Artur
(Reginald George Arthur de Bray)
(Sankt Peterburg 1912 – Kanbe-
ra/Canberra, Avstralija, 28. V 1993)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Rexinald
Xorx Artur
De Brej
‡ angliski filolog, slavist, ~len
na MANU nadvor od rabotniot
sostav (1986), ~len-sorabotnik
(fellow) na Avstraliskata akademi-
ja na humanisti~kite nauki. Vo
1951 g. vo London go objavuva prvo-
to izdanie na Guide to the Slavonics
Languages, vo koe stranicite
243–312 se posveteni na makedon-
skiot jazik: istoriski voved i na-
crt na gramatikata. Na makedonis-
ti~kata problematika se vra}a i
podocna vo nekolku statii.
Inicijator e i glaven avtor na
angliskata strana na Routledge
Macedonian–English Dictionary, ba-
ziran vrz tritomniot re~nik na
makedonskiot jazik, objaven po
negovata smrt (1998). Z. T.
DEBAR – grad vo zapadniot del
na RM (14.561 `.). Se nao|a vo De-
barskata Kotlina, jugozapadno od
planinata De{at, na nadmorska
visina od 700 m. Zafa}a povr{i-
na od 360 ha. Klimata e promeneto
kontinentalna so prose~na go-
di{na temperatura na vozduhot
od 11,8°S i prose~na godi{na ko-
li~ina na vrne`i od 890 mm.
Preku D. pominuva regionalen
pat koj na severoistok go povrzu-
va so Mavrovo i Gostivar, a na jug
so Struga. Debar kako naselba
postoel u{te vo vremeto na Rim-
janite pod ime Deborusa. Za prv-
pat se spomnuva vo edna povelba
na Vasilij II od 1019 g. kako mesto
{to mu pripa|a na bitolskiot
vladika. Vo sredniot vek e zna~a-
en centar vo Zapadna Makedonija.
Vo prvata polovina na XIX v.
Ami Bue zabele`al deka ima
4.200 `., 64 du}ani, xamija i kar-
van saraj, bila razviena trgovija-
ta i zanaet~istvoto, a debar~ani
bile poznati kako odli~ni gradi-
teli na crkvi, kopani~ari i zog-
rafi. Naselbata etni~ki bila iz-
me{ana so makedonsko i so musli-
mansko naselenie. Vo 1900 g. bro-
jot na naselenieto vo gradot se na-
golemuva na 15.000 `.. Po Prvata
svetska vojna, koga bila postavena
granicata kon Albanija, D. po~nal
funkcionalno i populaciski da
opa|a, taka {to vo 1931 g. vo nego
`iveele 7.198 `. Poradi speci-
fi~nata periferna geografska
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gradot Debar so Debarskoto Ezero
polo`ba toj i po Vtorata svetska
vojna mnogu ne naprednal, ostanal
samo kako centar na svojata nepos-
redna okolina. Me|utoa, etni~ka-
ta struktura vo gradot e dosta pro-
meneta. Deneska od 14.561 `., Ma-
kedoci se 1.059 `., Albanci 10.768
`.,Turci 1.415 `., Romi 1.079 `., i
drugi 245 `. D. e op{tinski cen-
tar. Op{tinata zafa}a povr{ina
od 14.567 ha, ima 18 naseleni mesta
so 19.542 `. Najgolem broj od nase-
lenieto e vraboteno vo tekstilna-
ta industrija, koja e prisutna vo
gradot, potoa vo rudarsvoto i vo
zemjodelstvoto. Ima gimnazija,
zdravstven dom, dom na kulturata,
seizmolo{ka stanica i drugi usta-
novi. Vo blizina na gradot se nao-
|aat bawite Bawi{te i Kosov-
ra{ka Bawa i ve{ta~koto ezero
[pilje, a vo jugoisto~noto pod-
no`je na De{at e rudnikot za gips.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Debar, „Glas-
nik Etnografskog instituta SAN#,
kw. I–III, Beograd, 1957; Popis na nasele-
nieto, doma}instvata i stanovite vo
Republika Makedonija, 2002, X, Skopje,
2004. Al. St.
V. †Deb’r“, organ na debarskata emigracija vo
Sofija (1905&1906)
„DEB’R# (Sofija, 5. VI 1905 ‡ 10.
VI 1906) ‡ politi~ko-literatu-
ren vesnik. Izleguval sekoja sa-
bota. Negov sopstvenik i izdava~
e Ivan K. Bo`inov. Vesnikot bil
glasilo na makedonskite emig-
ranti od Debar. Objavuval statii
i materijali za sostojbite vo Ma-
kedonija i za zlostorstvata na
turskata vlast nad mirnoto nase-
lenie. Izlegle 36 broja. Na 24 de-
kemvri 1915 g. e pe~aten sve~en
broj posveten za minatoto i se-
ga{nosta na Debar. V. Toc.
DEBARSKA EPARHIJA (XI v.)
– od XI v. poznata kako eparhija na
Ohridskata arhiepiskopija. Go
opfa}ala gorniot del na Debar-
sko – Ki~evo i Pore~e, kako i
Dolnodebarskiot kraj vo Pe{ko-
peja (Albanija). Vo po~etokot
nejzinoto sedi{te bilo vo Pe{-
kopeja, koja se narekuvala Dolni
Debar. Vo XVII v. se sretnuva i ka-
ko Debarsko-ki~evska eparhija, a
vo periodot na Egzarhijata kako
Vele{ko-debarska eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; M. Jankovi¢,
Episkopije i mitropolije Srpske crkve u
sredwem veku, Beograd, 1985; R. Gruji¢, De-
barska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pra-
voslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel-
~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osno-
vaweto do pa|aweto na Makedonija pod
turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
DEBARSKA KOTLINA – se na-
o|a na krajniot zapaden del na RM
vo pore~jeto na Crni Drim i Ra-
dika, pome|u planinite Kr~in od
istok, Stogovo od jugoistok i Jab-
lanica od zapad. Kotlinata ce-
losno ne se nao|a na teritorijata
na na{ata zemja, a soobra}ajno e
dosta izolirana. Soobra}ajno so
drugite delovi komunicira preku
tesnite i dlaboki klisuri na Ra-
dika i Crni Drim. Zafa}a povr-
{ina od 973 km², od koja nad 80%
Debarskata Kotlina, satelitska snimka
DEBARSKI D
se nao|a na nadmorska viso~ina
od 750 do 2.200 m. Debarskata
Kotlina e nastanata so tekton-
skite radijalni dvi`ewa vo oli-
gomiocen so alpskoto nabirawe.
Taa e spu{tena po dol`inata na
dva rasedi so razli~en pravec na
protegawe: Kosovra{ki si–jz i
Bani{kiot sz–ji. Po dol`inata
na ovie dva rasedi se javuvaat ter-
malni izvori na koi se izgradeni
dvete poznati bawi. Vo plioce-
not kotlinata bila ispolneta so
voda i pretvorena vo ezero. Dno-
to na kotlinata pretstavuva bra-
novidna ramnina so viso~ina od
620 – 650 m ispolneta so kvarter-
ni i plioceni sedimenti. Razvie-
na e gradskata naselba Debar.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003.
T. And.
DEBARSKI BAWI – v. Bawi-
{te – Debarska bawa i Kosovra-
{ka Bawa.
V. †Debarski glas“, organ na Debarskata prosvetna
organizacija vo Sofija (1909&1911)
„DEBARSKI GLAS# (5. IV 1909
‡ 16. V 1911) ‡ vesnik na Debar-
skata prosvetna organizacija.
Izleguval kako sedmi~nik vo So-
fija. Odgovoren urednik bil M.
Makedonski. Negova zada~a bila
da sobira materijali za kultur-
nata i politi~kata istorija na
gradot Debar i okolinata. Raz-
gleduval istoriski, jazi~ni i na-
rodnosni pra{awa. Se otpe~ati-
le 95 broja. V. Toc.
DEBARSKI ZEMJOTRES (De-
bar, 30. XI 1967, vo 7 ~asot i 23
minuti) – zemjotres so lokalna
magnituda od 6,5 i maksimalen
intenzitet od IX stepeni spored
Evropskata makroseizmi~ka ska-
la, so epicentar na teritorijata
na Albanija i serija natamo{ni
potresi (do april 1968). Bile
pri~ineti {teti vo 41 naseleno
mesto vo Makedonija i 177 nase-
leni mesta vo Albanija, so 7 zagi-
nati lica vo Makedonija, 12 zagi-
nati lica vo Albanija i vkupno
214 raneti. S. Ml.
DEBARSKI MLADINSKI BA-
TALJON (Debar, 6. X 1943 ‡ de-
kemvri 1944) ‡ voena edinica na
NOV i POM. Prvin bil formi-
ran Privremen {tab (15. IX 1943),
koj napravil spisok na okolu 90
mladinci i tri mladinki (okolu
60 od albanska i 30 od makedonska
nacionalnost). Za komandant bil
ispraten Nikola Makelarski, a
435
D DEBARSKO
za politi~ki komesar Qutvi Ru-
si, koi go prezele rakovodeweto
so podgotovkite, a po formira-
weto bil izbran nov komanden
sostav: Demir Ga{i (komandant),
]emal Agoli (politi~ki kome-
sar), Nikola Makelarski (zame-
nik-komandant) i Xafer Kodra
(zamenik-politi~ki komesar).
Podocna bataljonot bil imenu-
van kako Debarski mladinski ba-
taljon †Nazmi Ru{iti# (25. X
1943) i se upatil kon Ki~evo (kon
krajot na oktomvri 1943). Vo s.
Botun, Tretata (makedonska) ~eta
se izdvoila od Bataljonot i zami-
nala za Debarca. Drugite (alban-
ski) ~eti (kako rezerva), zaedno
so Grupata makedonski i kosovski
bataljoni, u~estvuvale vo oslobo-
duvaweto na Ki~evo (1. XI 1943).
Pritoa Tretata (makedonska) ~e-
ta, zaedno so NOPO †Slavej# go
obezbeduvala i vodela borba kaj
Botunskiot Tesnec. Po oslobodu-
vaweto na Ki~evo, Bataljonot os-
tanal kako voena za{tita na na-
rodnata vlast vo gradot i zaedno
so dve mali ~eti vooru`eni so
te{ko oru`je, u~estvuval i vo od-
branata protiv germanskite sili
i balistite {to prodirale preku
s. Ra{tani (6. XI 1943). Podocna,
od s. Drugovo, Prvata i Vtorata
(albanska) ~eta na Bataljonot se
vratile vo Debar i aktivno u~es-
tvuvale vo negovata odbrana. Tre-
tata (makedonska) ~eta, pak, pri
formiraweto vlegla vo sostavot
na Prvata makedonsko-kosovska
NOUB (11. XI 1943).
LIT.: Slobodnite teritorii vo Make-
donija 1943. Simpozium, Debar, 27–29
mart 1974 godina, Skopje, 1975; Elisije
Popovski–Marko, Sozdavaweto na prvi-
ot {iptarski bataljon vo Makedonija,
^etirieset godini, kniga 6, 527–531; D-r
Simo Mladenovski, Debarski mladinski
bataljon, †Na{ svet#, Skopje, XXV, 839,
Skopje, 29. V 1985, 7. S. Ml.
DEBARSKO EZERO ([pilje) –
ve{ta~ko ezero izgradeno vo do-
linata na r. Crni Drim. Branata,
Debarskoto Ezero ([pilje)
436
izgradena vo 1969 g., e nasipna od
kamen i ~akal, a jadroto e gline-
no. Vkupnata viso~ina na branata
od temelot do krunata iznesuva
112 m, dodeka viso~inata nad te-
renot iznesuva 101 m. Krunata na
branata se nao|a na viso~ina od
587 m, dolga e 300 m, a {iro~ina-
ta na krunata iznesuva 10 m. Eze-
roto e dolgo 23 km, najgolemata
{iro~ina e 2,2 km, a prose~nata
0,6 km. Zafa}a povr{ina od 12,2
km2, a vo nego se akumulirani
520.000.000 m3 voda. Osnovnata na-
mena za koristewe na vodata e
proizvodstvo na elektri~na ener-
gija (70 MW), navodnuvawe na 1.980
ha zemjodelski povr{ini vo De-
barsko Pole, ribolov i odgledu-
vawe ribi, turizam i rekreacija.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
DEBARSKO-KI^EVSKA PRA-
VOSLAVNA EPARHIJA na
MPC (17. VII 1967) – osnovana na
Crkovno-narodniot sobor vo Oh-
rid, koga e vozobnovena avtoke-
falnosta na Ohridskata arhie-
piskopija i proglasena MPC,
imenuvana kako Veli~ka eparhi-
ja. Na 7. X 1968 g. na Sobor vo Oh-
rid bila preimenuvana vo Debar-
sko-ki~evska eparhija. Eparhija-
ta ja opfa}a teritorijata na ar-
hierejskite namesni{tva: Ohrid,
Struga, Resen, Ki~evo, Debar i
Makedonski Brod. Vo 1979 g. na-
mesni{tvoto Resen se oddeli od
Debarsko-ki~evskata i se prisoe-
dini kon Prespansko-pelagonis-
kata eparhija. Eparhijata veli~-
ka ja rakovodel Episkopot veli~-
ki Metodij (\orgi Poposki)
(1967–1968). Po edna godina ja do-
bil titulata Mitropolit debar-
sko-ki~evski (so sedi{te vo Oh-
rid) i ja rakovodel eparhijata sè
do negovoto upokojuvawe (1976).
Edna godina (1976–1977) adminis-
triral Episkopot pelagoniski
Angelarij (Cvetko Krsteski),
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
koj vo 1977 g. bil izbran za Mit-
ropolit debarsko-ki~evski i ja
rakovodel eparhijata do negoviot
izbor za Poglavar (18. VIII 1981).
Tret Mitropolit na Debarsko-
ki~evskata eparhija e Timotej
(Slave Jovanovski) (od 20. IX 1981),
koj{to do sredinata na 1995 g. ad-
ministrira so Eparhijata, no no-
si titula Avstraliski, a od 1995
e so titula Debarsko-ki~evski.
Eparhijata ima okolu 90.000 pra-
voslavni vernici, nad 300 crkvi i
20 manastiri. Najzna~ajni se crk-
vite „Sv. Sofija# i „Sv. Bogoro-
dica Perivlepta# i manastirite
„Sv. Kliment i Pantelejmon# na
Plao{nik, so grobot i mo{tite
na sv. Kliment, „Sv. Naum Ohrid-
ski#, so grobot na sv. Naum, „Sv.
Jovan Bogoslov Kaneo#, „Sv. Jo-
van Krstitel–Bigorski#, „Sv.
Bogorodica# – s. Manastirec,
Makedonski Brod, „Sv. \or|i# – s.
Raj~ica i dr.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Ivan Snegarov, IstoriÔ na Oh-
ridskata arhiepiskopiÔ, I–II (vtoro fo-
totipno izdanie, SofiÔ, 1995); Done Ili-
evski, Makedonskoto pravoslavno sve{-
tenstvo vo borba za nacionalna i crkov-
na sloboda, Skopje, 1987; istiot, Smisla-
ta na nekoi otpori protiv avtokefali-
jata na Makedonskata pravoslavna crk-
va, Skopje, 1970; istiot, Avtokefalnos-
ta na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1972. Rat. Gr.
DEBARCA – kotlina vo zapadni-
ot del na RM. Se nao|a pome|u
Ilinska i Plakenska Planina od
istok i Stogovo i Karaoraman od
zapad. Zafa}a povr{ina od 368
km². Niz sredinata na Debarca
vodi magistralniot pat M–4 koj
ja povrzuva na jug so Ohrid i
Struga, a na sever so Ki~evo i
Skopje. Se deli na Severna, Sred-
na i Dolna Debarca. Geolo{kiot
sostav go pravat filitoidni me-
tamorfiti, karbonatni i mag-
matski karpi kako i ezerski, alu-
vijalni, deluvijalni i morenski
sedimenti. Klimata e umereno-
kontinentalna. Rekata Sateska
pretstavuva glavna odvodna arte-
rija na celoto podra~je. Vo De-
barca postojat 24 selski naselbi,
site naseleni so Makedonci.
Centralna naselba e Bel~i{te, a
najgolemo selo e Velmej. Cela
Debarca e zafatena od silen mig-
racionen bran, pa brojot na nase-
lenieto deneska vo golema mera e
namalen. Taka, dodeka vo 1961 g.
vo D. `iveele 11.332 `., vo 2002 g.
toj broj e namalen na 2.940 `. Naj-
golem broj od migrantite se pre-
selil vo Ohrid. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe `itni
kulturi i so sto~arstvo.
LIT.: M. Maxevi} i D. Vasilevski, Pros-
torno-populaciski karakteristiki na
naselbite od Debarca, „Godi{en Zbor-
nik na Institutot za geografija, pri
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
PMF#, kn. 35–36, Skopje, 2001; S. Tomi¢,
Debarca, „Bratstvo#, kw. XXII, Novi Sad,
1923. Al. St.
DEBARCA VO NOB – u~estvoto
vo NOB na 22 sela severno od Oh-
rid, me|u gradovite Debar, Ki~e-
vo i Struga. Po Aprilskata voj-
na (1941) potpadnala pod itali-
janskoto okupaciono podra~je. Vo
tekot na NOB naselenieto zelo
aktivno u~estvo vo borbata pro-
tiv germanskite, italijanskite,
bugarskite i balisti~kite sili i
ka~a~kite bandi. Prvata partis-
ka }elija na KPJ bila formirana
vo s. Bel~i{ta (noemvri 1941), a
osoben zamav NOD dobilo pri
prestojot na Mavrovsko-ki~ev-
skiot NOPO i glavninata na
Bitolsko-prespanskiot NOPO
„Dame Gruev“, kako i prestojot na
CK na KPM i G[ na NOV i
POM (od prvata polovina na av-
gust 1943). Toga{ na ovaa terito-
rija bile formirani golem broj
partiski }elii i prvite NOO.
Na ovoj prostor bile formirani
ili dejstvuvale NOPO „Slavej“,
NO bataljon „Mir~e Acev“ (pl.
Slavej, 18. VIII 1943), Ki~evskiot
NO bataljon, Prviot kosovski
bataljon „Ramiz Sadiku“, Vtori-
ot kosovski bataljon „Boris Vuk-
mirovi}“, [iptarskiot batal-
jon, Debarskiot mladinski batal-
jon, Prvata makedonsko-kosovska
NO brigada (s. Slivovo, 11. XI
1943). Ki~evskiot terenski ba-
taljon, POPO „Drimkol“, NOPO
„Malesija“, NOPO „Kopa~ka“,
^etvrtata {iptarska NO bri-
gada, [estata makedonska NO
brigada i dr. Ovaa oblast pret-
stavuvala zna~ajna slobodna te-
ritorija vo vremeto na NOAVM.
Vo s. Izdeglavje bil odr`an Pr-
viot sve{teni~ki sobir, na koj
bilo inicirano formiraweto na
MPC. Vo s. Crvena Voda pak bi-
la smestena Partizanskata pe-
~atnica „Goce Del~ev“, a bil iz-
daden i Manifestot na G[ na
NOV i POM do makedonskiot na-
rod (po~etokot na oktomvri 1943).
Bitolsko&prespanskiot partizanski odred †Dame Gruev#
Po borbite na Prvata makedon-
sko-kosovska NO brigada (od pro-
letta 1944) i zavr{nite opera-
cii za osloboduvaweto na Ohrid
i Struga, bila oslobodena i De-
barca (noemvri 1944).
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o
narodnooslobodila~kom ratu jugoslo-
venskih naroda, tom VII, kw. 1–4, Beograd,
1952–1954; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija 1941–
1945, tom I, kn. 1–7, Skopje, 1958–1983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941–
1945, Zbornik radova, Beograd, 1987. S. Ml.
DEBREC (Devra) – srednoveko-
ven grad/tvrdina i episkopija, na
ok. 18 km zapadno od Kaljari, na
ridot Kuklu, kaj dene{noto s.
Debrec (Anarahi). Nikifor Gre-
gora zabele`al episkop na Devra,
pot~inet na Ohridskata crkva
(XIV v.), a Jovan Kantakuzin grat-
~e Devra (XIV v.). Haxi Kalfa go
poso~il Debrec kako sedi{te na
kadija i pazarno mesto (XVII v.).
LIT.: T. Tomoski, Dve amborii na make-
donskite Debri, Makedonija niz vekovi-
te. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skop-
je, 1999. B. Petr.
DEVETNAESETTA MAKEDON-
SKA NARODNOOSLOBODI-
TELNA BRIGADA („GOCE DEL-
^EV#) (s. Laki, na pl. Pla~kovi-
ca, 10. X ‡ 6. XII 1944) ‡ voena edi-
nica na NOV i POM. Bila for-
mirana od del od borcite na Ma-
kedonskata brigada †Goce Del-
~ev#, delovi na Trinaesettata ma-
kedonska NO brigada i novopris-
tignati borci. Bila vo sostavot
na Pedesettata (makedonska) NO
divizija na NOVJ. Naskoro na-
rasnala na 1.144 (13. XI 1944), a
potoa na 1.429 borci (25. XI 1944).
Dejstvuvala na komunikaciite
[tip‡Radovi{ i [tip‡Ko~ani,
spre~uvaj}i go povlekuvaweto na
germanskite sili. Po oslobodu-
vaweto na [tip, u~estvuvala vo
borbite protiv balistite i vo
osloboduvaweto na Tetovo (19.
XI), potoa bila rasformirana (6.
XII 1944), a glavninata vlegla vo
sostavot na ^etirinaesettata
DEVETTA D
makedonska NO brigada †Dimi-
tar Vlahov#.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987;
D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata
vojska 1944–1945, Skopje, 1999, 134–136.
S. Ml.
DEVETTA ITALIJANSKA AR-
MIJA vo Makedonija (1941 –
1943) – voena edinica na Italija
stacionirana vo Albanija, koja vo
april 1941 g. u~estvuvala vo napa-
dot na Kralstvoto Jugoslavija.
Bila sostavena od IV, XIV i XVII
korpus so 8 divizii i 1 planinski
odred. Go okupirala Kosovo i
Metohija, Zapadniot del na Ma-
kedonija i Crna Gora. Prv koman-
dant bil generalot Aleksandar
Biroli, a posleden generalot
Aleksandar Dalmaco. Del od Di-
vizijata „Firenca#, kako sosta-
ven del na Armijata, bila stacio-
nirana na teritorijata na Zapad-
na Makedonija. Se rasformirala
vo septemvri 1943 g.
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd,
1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog
rata i revolucije u Jugoslaviji 1941–
1945, 1, Beograd, 1980. \. Malk.
DEVETTA ITALIJANSKA AR-
MIJA (NONA ARMATTA) ‡ voe-
na edinica na Kralstvoto Ita-
lija, stacionirana vo Albanija,
koja izvr{ila agresija vo April-
skata vojna vo Makedonija (1941).
Vo nejziniot sostav bile 4., 14. i
17. korpus so 8 divizii i 1
planinski odred. Tie navlegle vo
Crna Gora, Sanxak, vo Kosovo, a
divizijata Firence (Firenze) ja
okupirala Zapadna Makedonija.
Po objavenata bezuslovna kapitu-
lacija na Italija (8. IV 1943),
nejzinite sili bile glavno
razoru`ani od edinicite na
NOV i POM ili se povlekle,
ostavaj}i go pogolemiot del od
vooru`uvaweto.
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o
narodnooslobodila~kom ratu jugoslo-
venskih naroda, tom VII, kw. 1-4, Beograd,
1952-1954; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija 1941‡
1945, tom I, kn. 1‡7, Skopje, 1958‡1983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941‡
1945, Zbornik radova, Beograd, 1987. S. Ml.
DEVETTA MAKEDONSKA NA-
RODNOOSLOBODITELNA
BRIGADA (s. [e{kovo, Kavada-
re~ko, 22. VIII ‡ 6. XI 1944) ‡ voe-
na edinica na NOV i POM. Bila
formirana od 450 borci od Tik-
ve{ijata vo sostavot na ^etirie-
set i prvata (makedonska) divizi-
ja na NOVJ (do 3. XI). Naskoro
nejziniot bore~ki sostav naras-
nal na 2.110 borci (1. X). Dejstvu-
vala glavno vo Tikve{ijata i na
komunikacijata Gevgelija‡Veles,
zela u~estvo vo borbite za oslo-
boduvaweto na Prilep (29. X ‡ 2.
437
D DEVIZNI
XI), Ki~evo i Gostivar. Naskoro
potoa vlegla vo sostavot na ^eti-
rieset i devettata (makedonska)
divizija na NOVJ.
IZV.: Zbornik dokumenata NOR, t. VII/4,
dok. br. 18, s. 40.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987;
Petar Efremov, Formiraweto i dejs-
tvijata na 41. MNOD, Tikve{ijata vo
NOV 1941–1945, kn. petta: Partizanski
odredi i voeni edinici, Kavadarci–Nego-
tino, 1984, 345; D-r Marjan Dimitrievski,
Makedonskata vojska 1944–1945, Skopje,
1999, 111–113. S. Ml.
DEVIZNI REZERVI NA RM –
stranski sredstva (depoziti, har-
tii od vrednost, zlato) vo sops-
tvenost na dr`avata, ~ija osnovna
funkcija e za{tita na ekonomija-
ta od negativni nadvore{ni {o-
kovi, redovno servisirawe na
nadvore{niot javen dolg i inter-
vencii na devizniot pazar. Ak-
tivnostite za sozdavawe devizni
rezervi na RM zapo~nuvaat kon
krajot na 1991 g., koga Vladata do-
nese odluka za primenuvawe na
kursot na dinarot vo platniot
promet so stranstvo i za izdvoju-
vawe i naso~uvawe na eden del od
devizniot priliv vo RM. Vrz taa
osnova, NBM zapo~nuva da gi
formira deviznite rezervi taka
{to bankite izdvojuvaat 30% od
deviznite prilivi na pretprija-
tijata. Na toj na~in, na denot na
monetarnoto osamostojuvawe, de-
viznite rezervi na RM iznesuva-
at samo tri milioni dolari. Vo
periodot po monetarnoto osamos-
tojuvawe, deviznite rezervi po-
ka`uvaat trend na postojan po-
rast i na krajot od 2006 g. tie iz-
nesuvaa 1,4 milijardi evra. Vo od-
nos na strukturata, najgolemiot
del od deviznite rezervi e plasi-
ran kaj stranski centralni banki
(51%), 68% od deviznite rezervi
se ~uvaat vo vid na depoziti kaj
stranski banki, 78% od deviznite
rezervi se denominirani vo evra,
a 90% od plasiranite sredstva
imaat ro~nost do 90 dena. Najva`-
ni faktori {to vlijaat vrz dina-
mikata na deviznite rezervi se
intervenciite na centralnata
banka na devizniot pazar (otku-
pot i proda`bata na devizi), za-
dol`uvaweto na dr`avata vo
stranstvo, otplatata na nadvo-
re{niot dolg, prilivite na devi-
zi od privatizacijata na dr`av-
nite pretprijatija, kreditnite
obvrski na centralnata banka, za-
dol`itelnata rezerva na bankite
vo devizi, kako i prihodite od
plasiraweto na deviznite rezer-
vi. So deviznite rezervi na RM
upravuva NBRM, vo soglasnost so
principite na sigurnost, na lik-
vidnost i na rentabilnost. Pri-
toa, vkupnite devizni rezervi se
sostojat od tri portfolija: lik-
438
vidnosno portfolio, investici-
ono portfolio i zlato. Pri ra-
kuvaweto so deviznite rezervi,
centralnata banka upravuva so
kreditniot rizik, likvidnosni-
ot rizik, valutniot rizik i ka-
matniot rizik. Kvantificira-
weto na pazarnite rizici na koi
se izlo`eni deviznite rezervi se
vr{i so primena na sovremena so-
fisticirana statisti~ka meto-
dologija (Value at Risk – VAR), koja
ja procenuva maksimalnata pro-
mena na deviznite rezervi vo op-
redelen vremenski period, pre-
dizvikana od promenite na ceni-
te na finansiskite instrumenti
i deviznite kursevi.
IZV.: Bilten, Ministerstvo za finan-
sii, Skopje, juli/avgust 2006, 7.
LIT.: Kiki Mangova-Powavi}, Van~o
Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
vo Republika Makedonija, Narodna banka
na Republika Makedonija, Skopje, 2006;
Izve{taj za upravuvaweto i rakuvaweto
so devizite rezervi vo 2006 godina, Na-
rodna banka na Republika Makedonija,
Skopje, fevruari 2007; Bilten, Minis-
terstvo za finansii, Skopje, juli/avgust
2006, 7. G. P.
DEVI^ ‡ selo vo Pore~e, sever-
no od Ki~evo. Nadvor od seloto
se nao|a crkva so nepoznata dedi-
kacija. Zateknata e vo zapustena
sostojba i delumno e razurnata.
Spored arhitektonskiot sklop,
koj pretstavuva stesnet vpi{an
krst so kupola, se pretpostavuva
deka e od XIV v.
LIT.: P. JovanoviÊ, Pore~e. Naseqa i po-
reklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Be-
ograd, 1935, 312‡313. M. M.
DEVOLSKA EPARHIJA (IX v.)
– vo vremeto na sv. Kliment Oh-
ridski Eparhijata ja opfa}ala
oblasta po rekata Devol, me|u
gradovite Kor~a i Yvezda (Alba-
nija). Sedi{teto $ bilo vo gra-
dot Devol (Dyvwl}, De2boliV). Vo
vremeto na sv. Klimenta, koga De-
volskata oblast ja rakovodel kne-
zot Dobeta, se prostirala ne samo
vo jugozapadniot del od Ohrid –
vo Golemiot i Maliot Devol, tu-
ku i vo cela Zapadna Makedonija
(Ohrid, Stobi, Veles, Prilep,
Ki~evo, Debar, Bitola i Meg-
len), kako i Ju`na i Sredna Al-
banija Glavenica (denes Bal{i),
Belgrad (dene{en Berat), Drino-
pol (po rekata Dropuli) i ^er-
nik (dene{na ^emerika). Na po-
~etokot od X v., spored najstaroto
`itie za sv. Naum, se spomnuva
Marko kako ~etvrti episkop na
Devolskata eparhija, koj bil u~e-
nik na sv. Kliment Ohridski.
Eparhijata se sretnuva i kako Se-
lasforska eparhija i vo arhierej-
skite spisoci nejzinite episkopi
bile imenuvani devolski, no i se-
lasforski.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II (vtoro foto-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tipno izdanie, SofiÔ, 1995); Ratomir
Grozdanoski, Biblijata vo delata na sve-
ti Kliment Ohridski, Skopje, 2001;
Ivan Snegarov, Pak za eparhixta na sv.
Kliment Ohridski, Sofi®, 1932; istiot,
Po vqprosa za eparhixta na Kliment
Ohridski. zb. Kliment Ohridski 916–
1966, SofiÔ, 1966; R. Gruji¢, Selasforska
eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslav-
ne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski,
Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto
do pa|aweto na Makedonija pod turska
vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
DEVRIONI – pajonsko pleme
{to gi naseluvalo oblastite za-
padno od Laijaite i Agrijanite,
mo`ebi oblastite okolu Dojran,
Prasijadskoto Ezero i Disoron,
no i okolu Strumica, [tip i zle-
tovsko-kratovskite rudnici. Ko-
vele pari na koi, pokraj plemen-
skata pripadnost, zapi{ani se i
legendi za koi se pretpostavuva
deka se imiwata na nivnite vlade-
teli od VI v. pr.n.e. Postoela ple-
menska tradicija na krunisuvawe
na nivnite vladeteli na r. Astibo.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
DEVRIOP – anti~ka oblast vo
Gorna Makedonija, pokraj r. Eri-
gon (sp. Tit Livij), del od Pajo-
nija, so gradovite Stubera, Alko-
mena, mo`ebi g. Devriop i dr. (sp.
Strabon, Stefan Vizantiski).
Vo rimsko vreme, po 167 g. pr.n.e.,
so podelbata na Makedonija na
~etiri oblasti, D. vleguva vo IV
merida. Epigrafskite natpisi od
s. ^epigovo i Bela Crkva, jugoza-
padno od Prilep, ja lokaliziraat
ovaa oblast na severozapadnata
granica {to $ pripa|ala na Pe-
lagonija.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
DEVRICA – srednovekovna tvr-
dina vo severozapadna Pelagoni-
ja, nad dene{noto selo Debre{te,
vo mesnosta Leni{te (lok. Kale,
kade {to ima ostatoci od yidini
i od keramika). Go kontrolirala
patot {to vrvel preku Barbaros.
Se spomnuva vo Prvata povelba
na Vasilij II (1019) kako Devreta.
J. Kantakuzin soop{tuva deka ca-
rot Andronik III ja osvoil od Sr-
bite (1330).
LIT.: Joannis Cantacuzeni eximperatoris histo-
riarum, libri IV. Ed. L. Schopen, T. I, Bonae,
1828; K. Axievski, Pelagonija vo sredni-
ot vek (od doa|aweto na Slovenite do
Tvrdinata Devrica
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pa|aweto pod turska vlast), Skopje,
1994. B. Petr.
DEGENOVA ESPERZETA (Ono-
brychis degenii Dorfler) – makedon-
ski floristi~ki endemit od fa-
milijata Fabaceae. Se razviva na
lokalitetot Al{ar, na stani{ta
so visoka koncentracija na arsen
i antimon. Se nao|a na svetskata
crvena lista na zagrozeni raste-
nija (IUCN 1997 Red List of Threate-
ned Plants). Vl. M.
DEGRADACIJA NA PO^VA-
TA ‡ negativna antropogenizaci-
ja. Negativni procesi i promeni
predizvikani od ~ovekot so koi
se uni{tuva po~vata ili se nama-
luva nejziniot volumen ili plod-
nost. Vo RM se vr{i na mnogu na-
~ini: so destrukcija (uni{tuva-
we), so {to se namaluva zemji{-
niot fond (erozija, otvoreni ko-
povi vo rudarstvoto i ekskavaci-
ja na razni materijali, pokriva-
we so razen otpad, prenamena vo
koristeweto za da se izgradat
razni objekti), potoa so kontami-
nacija od drugite komponenti na
`ivotnata sredina (od vozduhot i
od vodata) i na krajot so degrada-
cija na pove}e na~ini vo zemjo-
delstvoto i {umarstvoto.
Destrukcija (uni{tuvawe) i pok-
rivawe na po~vata. Zemji{niot
fond vo RM se namaluva so razni
vidovi destrukcija, kakvi {to se
erozijata, otvorenite kopovi vo
rudarstvoto, ekskavacijata na raz-
ni materijali, potoa so pokriva-
we so komunalen otpad i so razen
otpad od rudnicite, termocen-
tralite, metalur{kite i drugi
industriski objekti i najposle so
prenamena vo koristeweto na
zemji{teto (konverzija) so iz-
gradba na vodni akumulacii, pri
izgradbata na naselbi i indus-
triski i infrastrukturni objek-
ti. Pod vlijanie na prirodnite i
antropogenite faktori vo RM
ima 231.000 ha neproduktivno
zemji{te (9.1% od vkupnata teri-
torija). Se smeta deka vo rudni-
cite za jaglen so raskopki }e bi-
dat uni{teni 3.000 ha, so razen
otpad se pokrieni 6.000 ha, pod
voda ima 44.000 ha, od koi golem
del se pod ve{ta~ki akumulacii.
Pod naselbi, rudnici i industri-
ski objekti ima 35.000 ha, a pod
infrastrukturni objekti 34.000
ha. Toa zemji{te e ottrgnato od
zemjodelskoto proizvodstvo.
Kontaminacija na po~vata od vo-
dite ‡ povr{inski vodi kontami-
nirani so razni otpadni vodi (ko-
munalni, od energetskite objek-
ti, od rudarstvoto, od metalur-
{kite i drugi industriski kapa-
citeti). Golem del od ovie vodi
spa|aat vo IV i V klasa, t.e. vo ne-
pogodni klasi za navodnuvawe.
Ovie vodi doa|aat vo dopir so
po~vite i gi zagaduvaat na razni
na~ini. Tie na~ini se: poplavi i
talo`ewe na nanosi vo poplave-
nite po~vi, navodnuvawe, infil-
tracija vo pozemnite vodi i od
niv po kapilaren pat vo po~vata.
Najsilno e zagaduvaweto na po~-
vite pokraj Zletovska Reka so
te{ki metalite metali olovo
(Pb), cink (Zn), kadmium (Cd) i ba-
kar (Cu). Na{ite vodi vo akumu-
laciite i vo gornite tekovi na
rekite ne se zagadeni i mo`at da
se koristat za navodnuvawe.
Kontaminacija na po~vata od voz-
duhot. Brziot stopanski razvi-
tok bez primena na merki za za{-
tita na `ivotnata sredina vo RM
doveduva do zagaduvawe na vozdu-
hot, a preku nego i na po~vite.
Takvite zagaduva~i na vozduhot, a
preku nego i na po~vite se: urba-
nata sredina, soobra}ajot, termo-
centralite, metalur{kite i dru-
gite industriski objekti. Najsil-
na e kontaminacijata na vozduhot
i po~vata okolu nekoi `ari{ta
(vo prv red okolu metalur{kite
objekti). Po~vite od vozduhot se
zagaduvaat, osobeno, so te{ki me-
tali (olovo, cink, kadmium) i so
sulfurna kiselina od kiselite
do`dovi.
Degradacija na po~vata vo zemjo-
delstvoto. Vo na{eto zemjodelst-
vo, vo koe po~vite se koristat po-
ve}e mileniumi, po~vite se deg-
radiraat na pove}e na~ini: so
uni{tuvawe na prirodnata vege-
tacija i so zabrzana erozija (v.
erozija na po~vata), so odgleduva-
we na kulturni rastenija vo raz-
ni plodoredi, so obrabotka, so
primena na mineralni |ubriwa i
pesticidi, so navodnuvawe, kako
i od sto~arskite farmi. Se pri-
menuvaat golem broj merki pro-
tiv degradacijata na po~vata vo
zemjodelstvoto i {umarstvoto.
LIT.: \. Filipovski, Degradacija na po~-
vite kako komponenta na `ivotnata
sredina na Republika Makedonija, MA-
NU, Skopje, 2003. \. F.
DEGRADACISKI STADIU-
MI NA [UMITE – sostojba vo
koja {umata e osiroma{ena vo
pogled na vidoviot sostav i ja gu-
bi osnovnata funkcija – za{tita
na po~vata od erozija. Degradaci-
jata e posledica od pasewe stoka
vo {umata, brstewe na steblata,
kastrewe i potse~uvawe na steb-
lata (lisni~arewe), gola se~a na
{uma so stari penu{ki.
Brsni~ki {umi pretstavuvaat
{umi od dabot prnar {to se ko-
ristat za pasewe na ovcite i na
kozite. Se sre}avaat ju`no od De-
mir Kapija. Ovie {umi postojano
se pro~istuvaat od listopadni
vidovi, se pro~istuvaat pati{ta-
DEDO D
ta i poljanite, zaradi dvi`ewe
na stokata. Prnarot se koristi za
brstewe na stokata, pa zatoa pos-
tojat obidi za negovo pro{iruva-
we vo klisurata na Crna Reka, vo
Ohridsko kaj seloto Velmej.
Lisni~ki {umi ima vo Isto~na
Makedonija. Toa e mnogu razrede-
na ploska~eva {uma, koja letno
vreme se koristi kako pasi{te na
ovci. Naesen se kastrat grankite
i se skladiraat vo stogovi, a zim-
no vreme se davaat kako hrana na
ovcite i na kozite.
So se~a na podrastoci od stari
penu{ki, {umata postojano se
razreduva, taka {to tie ne ja {ti-
tat po~vata od erozija. Takvi se
{umite od crn gaber na Gali~ica,
Suva Gora, Bistra na r. Radika i
drugi {umi.
Po Vtorata svetska vojna vo Ma-
kedonija ima{e okolu 400.000 ha
degradirani {umi, a glavniot vi-
novnik za toa bea kozite. Zatoa
be{e izglasan zakon za nivno ce-
losno uni{tuvawe (1951). R. R.
Dedeli, nekropola od `eleznoto vreme
DEDELI – VALANDOVO – nek-
ropola od `eleznoto vreme, so po-
ve}e grupi grobovi od VII i od VI v.
pr.n.e., rasporedeni na razni loka-
cii okolu dene{noto selo Dede-
li. Od 1978 do 1986 g. se vr{eni
sistematski istra`uvawa na grupa-
cijata grobovi vo mesnosta Melez-
nik. Ispitani se vkupno 120 grobo-
vi, samo onie so inhumirani pokoj-
nici, polo`eni vo ispru`ena po-
lo`ba, vo konstrukcii (najmnogu
cisti od kameni plo~i), no i vo po-
edine~i grobovi – pitosi. Spored
standardiziranite i bogati grobni
prilozi (karakteristi~na oker pe-
~ena keramika rabotena na vitlo,
kultni bronzi, bronzen nakit i `e-
lezno oru`je i orudija), nekropola-
ta bila vo upotreba najmnogu od
vtorata polovina na VII v. do po~e-
tokot na VI v. pr.n.e. Pripa|ala na
ekonomski i kulturno mo}na i dob-
ro organizirana zaednica vo ram-
kite na t.n. Dolnovardarska kul-
turna grupa od `eleznoto vreme.
LIT. : D. Mitrevski, Dedeli – nekropola
od postaro `elezno vreme, Skopje, 1991.
Dr. M.
DEDO ANDREJA – v. Bla`eski–
Rasolkoski, Andreja.
439
D †DEDO IVAN#
Vesnikot †Dedo Ivan“
„DEDO IVAN# (Kumanovo, 15.
VIII ‡ 15. IX 1941) ‡ ilegalen ves-
nik, organ na MK na KPJ vo Ku-
manovo (na kumanovski dijalekt).
Objaveni se tri broja, format 21
h 17, umno`eni na partiskata teh-
nika na ciklostil. Odgovoren
urednik bil Apostol Zordumis
–Toli, a ~lenovi na Redakcijata
bile i Bojan Zafirovski (Boj~o
‡ Bolan), Pan~e Pe{ev, Ko~o
Popov i Lazar Sokolov. Vo uvod-
nikot kon prviot broj „Na celu
po{tenu javnost# e naglasena ne-
govata cel: „Ov’j lis ima da bide
sto`er okolo koga Êe se zbere sve
{to je po{teno, sve {to saka da
se bori za osloboduvawe na Make-
doniju od tu—i okupatori...#.
IZV.: DARM – Skopje, inv. br. 240; Doku-
menti za Narodnoosloboditelnata voj-
na i Narodnata revolucija vo Kumanovo
i Kumanovsko 1941‡1942, (vtoro dopolne-
to izdanie), Kumanovo, maj 1980, 83–181.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 403–406; istiot, Zbor, pe~at, v reme.
Zbornik trudovi od istorijata na make-
donskiot pe~at, Skopje, 1987, 271–281.
S. Ml.
DEDO IQO – v. Markov–Male-
{evski, Iqo.
Stefan
Jakimov
Dedov
DEDOV, Stefan Jakimov (Ja}i-
mov) (Ohrid, 28. H 1869 – Sofija,
19. IX 1914) – organizator na Make-
donskiot klub so ~itali{te vo
Belgrad i sopstvenik na vesnikot
„Balkanski glasnik# (1902), {to
prv javno go proklamira makedon-
skiot literaturen jazik so fonet-
skiot pravopis, a po zabranata na
440
Klubot i ukinuvaweto na vesni-
kot, zaedno so D. T. Mi{ajkov, so
preporaka od ruskiot ambasador,
odat vo S.-Peterburg i stanuvaat
~lenovi-osnova~i na MNLD (28. X
1902) i potpisnici na prvata make-
donska kompletna i kompleksna
nacionalnoosloboditelna prog-
rama vo vid na Memorandum do Rus-
kata vlada i do Sovetot na SPbBO
vo SPb (12. XI 1902).
Se {koluva vo Ohrid i u~itelst-
vuva vo Makedonija, potoa raboti
kako telegrafsko-po{tenski ~i-
novnik vo Berkovica i Ruse (Bu-
garija), studira na Pravniot fa-
kultet vo Belgrad (1898–1902) za
da mo`e „da $ poslu`i na svojata
tatkovina i na nejzinite intere-
si#. Tuka gi organizira makedon-
skite emigranti i pe~albari vo
posebni makedonski asocijacii,
go formira Makedonskiot klub i
so D. T. Mi{ajkov go izdavaat v.
„Balkanski glasnik#, vo koj{to
prvpat bea izlo`eni programski-
te osnovi na „novoto# makedonsko
nacionalno dvi`ewe: Makedon-
cite kako posebna slovenska na-
cija, makedonskiot kako oddelen
literaturen jazik so fonetski
pravopis, Ohridskata arhiepis-
kopija, kako makedonska nacio-
nalna crkva, i Makedonija, kako
avtonomna ili samostojna bal-
kanska dr`ava, ili, pak, kako
ramnopravna edinica na balkan-
ska federacija ili konfederaci-
ja. Koga Makedonskiot klub pod-
gotvi memorandum za Makedonija
do golemite sili, organizatori-
te bea `estoko napadnati od pe-
~atot i izgoneti od Srbija. Dedov
i Mi{ajkov go iniciraat formi-
raweto na MNLD (vo sorabotka
so K. Misirkov, D. ^upovski i
drugi makedonski studenti vo S.-
Peterburg) i po sredbite so viso-
kite politi~ki krugovi na Rusija
go podnesuvaat istoriskiot Memo-
randum na Drugarstvoto do ruska-
ta Vlada i do S.-Peterbur{koto
slovensko blagotvorno dru{tvo.
Potoa D. zaminuva vo Sofija za da
dejstvuva sred makedonskata revo-
lucionizirana emigracija, a nas-
koro i Mi{ajkov se vra}a vo Bito-
la (1903) za da podgotvuva po~va za
otvorawe makedonski u~ili{ta,
neposredno sproti o~ekuvanite
ilindenski nastani.
Vo Sofija D. po~nuva da go izdava
neoficijalniot organ na MNLD v.
„BalkanÍ# (na bugarski jazik so
uvodnicite i na ruski), vo koj{to
objavuva i del od Programata na
Drugarstvoto. Po Ilindenskoto
vostanie go izdava svojot tret or-
gan na „Novoto dvi`ewe# v. „Kuri-
erÍ# (1904). Sestrano go pomaga pe-
~ateweto na knigata „Za makedon-
ckite raboti# od K. Misirkov
(1903), a so E. Sprostranov se pod-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
gotvuvaat za izdavawe vesnik „Av-
tonomna Makedonija#. Sorabotuva
vo „Balkanski kurierÍ# (1905),
„DenÏ# i vo drugi sofiski vesnici
(naj~esto pod psevdonimot Ridski
ili R.). Koga po~nuva Prvata svet-
ska vojna, pod pretekst deka e bli-
zok do ve}e zavojuvanata Srbija, D. e
ubien vo Sofija (od sorabotnikot
na T. Aleksandrov Slave Ivanov).
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874–1926). Prilog kon prou-
~uvaweto na razvitokot na makedonska-
ta nacionalna misla, Skopje, 1966,
61–811; – Dimitrija ^upovski (1878–
1940) i Makedonskoto nau~no-litera-
turno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978,
172–177. Bl. R.
Ivan
Dejanov
DEJANOV, Ivan Iliev (]usten-
dil, Bugarija, 6. I 1932 ‡ Skopje, 10.
VII 2001) ‡ transfuziolog, imuno-
log, akademik. Toj e osnova~ na mo-
dernata transfuziologija vo RM,
a kako prv specijalist transfuzi-
olog uspe{no ja naso~uval tran-
sfuziologijata kako nau~na i kli-
ni~ka disciplina, sozdavaj}i
brojni kadri i visoko renome na
RZT na prostorite na porane{na
Jugoslavija i po{iroko. Diplo-
miral na Med. f. vo Skopje (1958).
Od 1960 g. e vraboten vo RZT vo
Skopje i stanuva prv spec. po tran-
sfuziologija vo RM (1965). Za vi{
univ. predava~ na Med. f. e izbran
vo 1983 g., a za redoven ~len na
MANU na 26. VI 1997 g. Po usovr-
{uvaweto vo laboratoriite za he-
mostaza i tromboza na poznatiot
Med. f. na Severna Karolina
(SAD) kaj K. M. Brinhaus i G. D.
Pening (1964‡1965 i 1966‡1968),
vo Skopje go formiral Odd. za he-
mostaza i tromboza so biohemi-
ska, hematolo{ka i imunolo{ka
laboratorija. Negovata stru~no-
nau~na rabota se odnesuva na ras-
trojstvata na hemostazata (vrode-
ni i pridobieni), racionalna i
optimalna upotreba na krvta i
krvnite derivati, na problemite
na sigurna krv, doka`uvawe na vi-
rusite na hepatitot, voveduvawe
metodi za imunolo{ka dijagnos-
tika, kako i na metodi za pre~is-
tuvawe i proizvodstvo na dijag-
nosti~ki i terapiski materijali.
Negovite trudovi za postoewe de-
ficit na antitrombin III, na posto-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
eweto na degradacionite produkti
na protrombinot vo cirkulacijata,
za kooperacijata na imunogenezata
i trombogenezata se visoko vrednu-
vani kaj nas i vo svetot. Izu~uvawe-
to na hepatitot B, a osobeno na hepa-
titot C kaj bolnite na dijaliza bea
me|u prvite vo Evropa (1991‡1993).
Svoite nau~no-stru~ni istra`uva-
wa i iskustva gi otpe~ati i soop-
{ti vo nad 350 publikacii i soop-
{tenija. Napi{a (so sorabotnici-
te) 3 knigi. Svoeto znaewe go razme-
nuva{e i go zbogatuva{e so kolegi
od Evropa i od svetot pri poseta na
poznati centri za hemostaza i u~e-
stvo na kongresi: Oslo (1971), Viena
(1973, 1979), Helsinki (1975), Atina
(1976), Pariz (1978), Praga i P’lzen
(1977, 1978), Budimpe{ta (1982),
Moskva (1969, 1981, 1985), Minhen
(1978), Frankfurt (1982), Upsala
(1991), Hajdelberg (1991). Od 1997 g.
gi rakovodel proektite na MANU
„Antimikrobnata i antitrombo-
ti~nata aktivnost na antibiotici-
te# i „Antropogeni efekti vrz `i-
votnata sredina vo Ohridsko-pres-
panskiot region#. Bil pratenik vo
Sobranieto na SRM, pretsedatel na
Sekcijata za hematologija i tran-
sfuziologija pri MLD, ~len na po-
ve}e rabotni tela na Med. f., dele-
gat na SIZ za zdravstvo, pretseda-
tel na Jugoslovenskata sekcija za he-
mostaza i tromboza. Toj e osnova~ i
bil prv pretsedatel na Makedon-
sko-izraelskoto dru{tvo za prija-
telstvo i sorabotka.
IZV.: Bilten, Dvanaesetto izborno sob-
ranie (Predlozi na kandidati za izbor na
redovni ~lenovi na MANU podneseni od
oddelenijata na Akademijata), Skopje, maj
1997 godina, 83‡118; Letopis na MANU,
Skopje, 1997, 197‡198; SPOMENICA
posvetena na Ivan Dejanov, redoven ~len
na MANU, Skopje, 2001, 7‡68.
BIBL.: Principi na laboratoriska he-
matologija, Skopje, 1995; (koavtor:)
Tromboti~eskoe zabolevanie, AktuelÝ-
nie problemì gemostaza v klini~eskoŸ
praktike, Moskva, 1987; Infekcii, he-
mostatski naru{uvawa i antibioti~ka
terapija kaj bolni na hemodijaliza,
Skopje, 2004. M. Pol.
Krste
Dejanovski
DEJANOVSKI, Krste @ivkov
(s. Re~ani, Ki~evo, 18. IX 1947) ‡
stomatolog‡proteti~ar, redoven
prof. na St. f. Doktoriral vo
1993 g. Od 2008 g. prof. na St. f.
na Evropskiot univerzitet vo
Skopje. Publikuval 90 statii.
Avtor e na poglavjeto „Bolkata
vo stomatolo{kata protetika#,
koavtor na u~ebnikot „Klinika
na totalnoto protezirawe#. E. M.
DEKLARACII ZA JUGOSLA-
VIJA NA EZ – serija ednostrani
akti, usvoeni od Evropskiot so-
vet ili Sovetot na ministri na
EZ (mart–noemvri 1991) kako od-
govor na situacijata vo SFRJ i na
formiraweto novi dr`avi na te-
ritorijata na SFRJ. Deklaraci-
jata za Jugoslavija od 27. VIII 1991
g. predviduva „svikuvawe mirov-
na konferencija za Jugoslavija i,
vo nejzinite ramki, vospostavuva-
we arbitra`na procedura#. Dek-
laracijata za Jugoslavija od 17.
XII 1991 g. sodr`i izjava od EZ i
dr`avite-~lenki deka }e ja priz-
naat nezavisnosta na site jugos-
lovenski republiki koi gi is-
polnuvaat uslovite za priznava-
we, sodr`ani vo Deklaracijata
na EZ za nasokite za priznavawe
na novosozdadenite dr`avi vo
Od donesuvaweto na Deklaracijata za osamostojuvawe na RM (17. IX 1991)
Isto~na Evropa i SSSR od 17.
XII 1991 g. op{tite (za site dr`a-
vi od {iroko definiraniot re-
gion) i posebnite uslovi predvi-
deni podolu vo samata Deklara-
cija za Jugoslavija ako ovoj objek-
tiven fakt e prosleden so subjek-
tivniot – volja da dobijat me|una-
rodno priznavawe, izrazena vo
barawe za priznavawe proslede-
no preku pretsedava~ot na Kon-
ferencijata za porane{na Jugos-
lavija do Arbitra`nata komisija
zaradi nejzino mislewe za stepe-
not na ispolnuvawe na uslovite
za priznavawe. Vo svetlinata na
problemot {to R Grcija go ima
vo vrska so upotrebata na imeto
RM, osobeno e zna~ajna formula-
cijata na posledniot stav od Dek-
laracijata koja glasi: †EZ i dr-
`avite-~lenki isto taka baraat
od sekoja jugoslovenska republi-
ka, pred da ja priznaat, da se obvr-
DEKLARACIJA D
ze deka }e usvoi cvrsti ustavni i
politi~ki garancii deka nema
teritorijalni pretenzii kon ko-
ja bilo sosedna dr`ava-~lenka na
EZ i deka nema da sproveduvaat
neprijatelska propaganda protiv
koja bilo sosedna dr`ava-~lenka
na EZ, vklu~uvaj}i ja i upotreba-
ta na onie nazivi koi podrazbi-
raat teritorijalni pretenzii#.
Vrz ovaa osnova, EZ i dr`avite-
~lenki baraat od RM da dava do-
polnitelni garancii, vo vid na
Amandmani I i II na nejziniot Us-
tav od 1991 g. Deklaracijata na
neformalniot Ministerski so-
vet za „Porane{nata Jugosloven-
ska Republika Makedonija# odr-
`an vo Gimarae{ (1–2. V 1992)
proizleguva od diskusijata na mi-
nistrite za nadvore{ni raboti
na dr`avite-~lenki na EZ za ba-
raweto na RM za me|unarodno
priznavawe i e prv dokument na
EZ vo koj e upotrebena odredni-
cata „PJRM#.
IZV.: Deklaracii za Jugoslavija, „Me|u-
narodna politika#, br. 995–7/01; 998–1000/92;
1003/92; 1005–6/92. T. Petr.
DEKLARACIJA ZA OSAMOS-
TOJUVAWETO NA RM ‡ akt do-
nesen od Sobranieto na RM na 17.
IX 1991 g. Deklaracijata ima pre-
ambula i normativen tekst od se-
dum ~lena. Vo preambulata se kon-
statira plebiscitarno izrazenata
volja na gra|anite za suverena i sa-
mostojna makedonska dr`ava, a vo
normativniot tekst se konstatira
deka gra|anite na RM, na referen-
dumot odr`an na 8. IX 1991 g., ja iz-
razile svojata volja i go dale svo-
jot glas za da se konstituira RM
kako suverena i samostojna dr`a-
va, so pravo da stapi vo sojuz na su-
vereni dr`avi na Jugoslavija. Vo
Deklaracijata se opredeluva me|u-
narodniot subjektivitet na make-
donskata dr`ava, so podetalno na-
veduvawe na principite na me|u-
narodnata politika i na me|una-
rodnite odnosi, kako i na princi-
pite {to se odnesuvaat na gri`ata
441
D DEKLARACIJA
za pravata na makedonskoto mal-
cinstvo vo sosednite zemji.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Prva kniga, Skopje, 1994. Sv. [.
DEKLARACIJA ZA SOSTOJ-
BITE NA DEL OD SEVERNA-
TA GRANICA NA RM KON SR
Jugoslavija – akt na Sobranieto
na RM (29. V 2002) usvoen kako re-
akcija na Rezolucijata na Priv-
remenoto sobranie na Kosovo (23.
V 2002) za nepriznavawe na Dogo-
vorot za protegawe i opis na gra-
nicata so koj se otfrla Rezoluci-
jata, a se potencira jasnata opre-
delba na Sovetot za bezbednost na
ON (22.V 2002), koja go reafirmi-
ra stavot na ON deka Dogovorot
za granicata me|u RM i SR Jugos-
lavija mora da bide po~ituvan i,
vo taa nasoka, se poddr`uvaat na-
porite na Specijalniot prestav-
nik na Generalniot sekretar na
ON za Kosovo i na Evropskata
unija koja, zagri`ena za situaci-
jata, bara od ~lenovite na Sobra-
nieto na Kosovo da ja po~ituvaat
Rezolucijata 1244 na Sovetot za
bezbednost na ON i ustavnata
ramka za privremena samouprava.
IZV.: Deklaracija za sostojbite na del
od severnata granica na RM kon SRJ,
„Slu`ben vesnik na RM#, 37/02;
LIT.: Tatjana Petru{evska, Problema-
tizirawe na Me|udr`avniot dogovor za
delimitacija, „Puls#, Skopje, 31.V 2002.
T. Petr.
Faksimil od Deklaracijata za suverenosta
na SRM, donesena od sobranieto na RM (25. I 1991)
DEKLARACIJA ZA SUVERE-
NOSTA NA SRM ‡ akt na Sob-
ranieto na SRM od 25. I 1991 g., so
koj SRM se proglasuva za suvere-
na dr`ava. Deklaracijata e done-
sena so konsenzus na site poli-
ti~ki partii zastapeni vo make-
donskiot parlament. Taa ima pre-
ambula i normativen tekst od
osum ~lena. Preambulata ja sodr-
`i pravnata osnova za nejzinoto
donesuvawe: Ustavot na SRM od
442
1974 g. i Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava
na OON od 1966 g. Normativniot
tekst sodr`i deklarativni, im-
perativni i programski odredbi.
Vo deklarativnite odredbi se
konstatira deka suverenosta, ne-
zavisnosta i teritorijalniot in-
tegritet na makedonskata dr`ava
se izraz na pravoto na makedon-
skiot narod na samoopredeluva-
we, vklu~uvaj}i go i pravoto na
otcepuvawe. So imperativni od-
redbi SRM se obvrzuva samostojno
da odlu~uva za odnosite so dr`a-
vite na drugite narodi na SFR Ju-
goslavija vo soglasnost so svoite
interesi, po miren i demokratski
pat. Vo programskite odredbi se
predviduva obvrskata na Sobrani-
eto na SRM da go donese noviot us-
tav so koj }e se opredelat dr`av-
noto ureduvawe i novite simboli
na makedonskata dr`ava.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Prva kniga, Skopje, 1994. Sv. [.
Faksimil od Deklaracijata na ASNOM
za osnovnite prava na gra|anite
na DFM (2. VII 1944)
DEKLARACIJA NA ASNOM
ZA OSNOVNITE PRAVA NA
GRA\ANITE NA DEMOKRAT-
SKA MAKEDONIJA ‡ doku-
ment za osnovnite gra|anski pra-
va vo Demokratska Makedonija.
Donesena e na 2. VIII 1944 g. vo ma-
nastirot †Sv. Prohor P~iwski#.
Sodr`i 11 ~lena vo koi se garan-
tiraat: pravoto na ednakvost i
ramnopravnost na gra|anite pred
zakonite; obezbeduvaweto na site
prava na sloboden nacionalen
`ivot na nacionalnite malcin-
stva; pravoto na sloboda vo vero-
ispovedta i vo sovesta; pravoto na
sigurnost na imotot, pravoto na
sopstvenost i na privatna inici-
jativa vo stopanskiot `ivot; pra-
voto na sloboda na govorot, na pe-
~atot, na sobiraweto, na dogovo-
raweto i na slobodata pri zdru-
`uvaweto; op{to, ednakvo i ne-
posredno izbira~ko pravo so taj-
no glasawe za site gra|ani {to se
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
postari od 18 godini; pravoto na
`alba protiv odlukite na organi-
te na vlasta i pravoto na molba i
poplaki do site dr`avni vlasti.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, Tom vtori, Skopje, 1981.
Sv. [.
DEKLARACIJA NA EZ I NA
SAD ZA PRIZNAVAWE NA
JUGOSLOVENSKITE REPUB-
LIKI – me|unaroden dogovor na
EZ i SAD (Brisel, 10. III 1992) za-
radi usoglasuvawe na pristapot
vo zaokru`uvaweto na procesot
na me|unarodnoto priznavawe na
jugoslovenskite republiki. So
Deklaracijata, barawata na RH i
RSl se re{eni brzo i pozitivno,
kon RSr i RCG, EZ i SAD preze-
maat obvrska da go koordiniraat
nastapot, a vo odnos na RM i
RBiH e prezemena obvrska za po-
zitivno razgleduvawe na barawa-
ta, vo zavisnost od razre{uvawe-
to na drugite pra{awa na EZ {to
se odnesuvaat za niv.
IZV.: Deklaracija na EZ i SAD za priz-
navawe na jugoslovenskite republiki,
„Me|unarodna politika#, br. 1003/92.
T. Petr.
DEKLARACIJA NA PRVATA
VLADA NA MAKEDONIJA
(25. IV 1945) – Prezidiumot na
Narodnoto sobranie (16. IV 1945)
ja imenuvalo prvata Vlada (od 9
ministri, dvajca potpretsedate-
li), pod pretsedatelstvo na Lazar
Koli{evski, odgovorna pred Na-
rodnoto sobranie. Vladata obja-
vila Deklaracija za programata i
za prioritetite: anga`irawe na
site sili za kone~noto oslobodu-
vawe na Jugoslavija; stavawe kraj
na mirnovremenskata politika
(na pretsedatelot na Prezidiu-
mot Metodija Andonov–^ento) –
makedonskiot narod †prv se oslo-
bodil so najmalku `rtvi#; ~uvawe
na bratstvoto i edinstvoto, bez-
obyirna presmetka so {ovinisti-
te i so nacionalistite. Makedo-
nija mo`ela da bide sre}na samo
vo silna Jugoslavija.
LIT.: Prvata vlada na Makedonija, do-
kumenti, Skopje, 1995. M. Min.
DEKLARACIJA OD RIGA –
strate{ki dokument na Severno-
atlanskiot sovet (29. XI 2006) vo
funkcija na spravuvawe so bez-
bednosnite predizvici na Ali-
jansata vo XXI v. vo koj se pozdra-
vuvaat naporite na dr`avite od
Jadranskata grupa vo pravec na
podgotvuvawe za odgovornostite
i obvrskite {to gi nosi ~lens-
tvoto; se oddava priznanie zara-
di pridonesite vo me|unarodni-
te mirovni operacii i unapre-
duvaweto na regionalnata sora-
botka i se obznanuva namerata
na Alijansata na sledniot samit
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(2008) da im upati pokani za
~lenstvo na onie {to }e gi is-
polnat standardite, zasnovani
vrz rezultati i sposobnost za
pridones kon evropskata bezbed-
nost i stabilnost. Konkretno,
vo odnos na RM, se pozdravuva us-
pe{noto sproveduvawe na izbo-
rite vo 2006 g. i naporite za se-
opfatni reformi.
IZV.: Deklaracija od Samitot vo Riga,
www.nato.int/docu/comm/2006/0611-riga/in-
dex.htm.
T. Petr.
DEKORATIVNI POLZE^KI
GRMU[KI – se koristat za za{-
tita od silna insolacija, bu~ava,
pra{ina i sl. Lesno se odgleduva-
at, se razmno`uvaat i se otporni
na bolesti i {tetnici. Poradi
tie osobini se upotrebuvaat za
ozelenuvawe fasadi, zgradi ili
slepi yidovi, za maskirawe fab-
ri~ki yidovi, no naj~esto se ko-
ristat na metalni ogradi, porti,
stolbovi, na terasi itn. Vo gra-
dovite i vo turisti~kite naselbi
vo Makedonija, se afirmirani
okolu 10 vida.
Parthenocissus quinquifolia, (L)
Planch – listopadna grmu{ka {to
raste do 20 m dol`ina. Listovite
se dekorativni, koi se dlankovidno
podeleni, a naesen dobivaat crvena
boja. Taa mnogu dobro podnesuva
gradski uslovi i industriska zaga-
denost. Se koristi za ozelenuvawe
fasadi i suvi yidovi vo parkovite.
Poteknuva od Severna Amerika.
Parthenocissus tricuspidata (S et Z)
Planch – listopadna grmu{ka {to
izrasnuva do 15 m dol`ina. Lis-
tovite se dekorativni, po rabot
zase~eni na tri lapovi. Naesen
pocrvenuvaat. Vo Makedonija ret-
ko se sre}ava, a ne e otporna na
niski temperaturi. Poteknuva od
Kina i Japonija. Se upotrebuva za
maskirawe i za dekorirawe fasa-
di i yidovi.
Dekorativna polze~ka grmu{ka
DELGO@DA D
Hedera helix (L) – zimzelena gr- teknuva od Kina. Se odgleduva
mu{ka {to dostignuva do 30 m. poradi plodot – kivi. Kako de-
Listovite se dekorativni, tri- korativna grmu{ka se upotrebu-
agolni. Senkopodnosliv vid, koj va za pokrivawe na pergoli i na
ne podnesuva ostri zimi. Avtoh- strei. R. R.
ton vid {to se koristi za ozele-
nuvawe, za dekoracija i za maski-
rawe yidovi.
Hedera colchica C Koh – zimzelena
grmu{ka {to raste do 30 m. Lis-
tovite se dekorativni, debeli,
mesesti, sjajni, plitko tridelni
ili trkalezni. Poteknuva od
Kafkaz. Slu`i za dekoracija.
Campsis radicans (L) Seem – listo-
padna grmu{ka {to raste do 15 m
dol`ina. Cvetovite se dekora-
tivni. Tie se krupni, trubesti,
Karla
kadifeno-crveni, sobrani po po- Del Ponte
ve}e zaedno. Listovite se nepar-
no-peresti. Poteknuva od Sever- DEL PONTE, Karla (Carla Del
na Amerika. Se upotrebuva za Ponte) (Lugano, [vajcarska Kon-
maskirawe i za dekoracija na federacija, 9. II 1947) – glaven ob-
porti, na metalni ogradi, na yi- vinitel na Tribunalot za Jugos-
dovi itn. lavija so sedi{te vo Hag (Holan-
dija). Imenuvana e so Rezolucija-
Lonicera chinensis Wats (anamska
raka) – listopadna polze~ka gr- ta 1259/99 (11. VIII 1999) na Sove-
tot za bezbednost na OON. Stapu-
mu{ka {to dostiga do 6 m dol`i-
na. Cvetovite se dekorativni, va na dol`nost na 15. IX 1999 g. i
dvousni, gornata e `olta, a dol- vo takvo svojstvo uspeva da go do-
nata usna e so bela boja. Ima jak nese Slobodan Milo{evi} vo
prijaten miris. Listovite se zatvorot vo [eveningen, kako i
sprotivni i prosti. Poteknuva od drugi obvineti od prostorite na
Kina, Koreja i Japonija. Se upot- porane{na Jugoslavija. Na ro-
rebuva za dekoracija na ogradi. ~i{teto odr`ano na 25. IX 2005 g.,
uspeva da izdejstvuva vra}awe na
Clematis x jackmanii Themoore – ~etirite slu~ai za voenite zlos-
listopadna polze~ka grmu{ka torstva izvr{eni vo tekot na
{to raste 3–5 m dol`ina. Cve- voenata kriza vo RM od 2001 g. na
tovite se dekorativni, temnovi- sudewe pred nacionalnite sudovi
oletovi so pre~nik 10–15 cm,
na RM.
sostaveni od 4 cvetni liv~iwa
sobrani po tri zaedno. Hibri- IZV.: http://un.org.icty.
den vid, koj naj~esto se upotre- LIT.: A. ^upeska, Karla protiv zloto,
„Politi~ka misla#, br.13, Skopje, 2006.
buva za dekoracija na stolbovi T. Petr.
na terasi.
DELGO@DA ‡ selo kaj Struga,
Wisteria chinensis (Sims) Sweet –
listopadna polzava grmu{ka {to anti~ka i srednovekovna nekro-
pola. Lokalitetot se nao|a is-
raste do 20 m dol`ina. Cvetovite
se dekorativni, svetlovioletovi to~no od seloto na mestoto Sveti
Ilija, pod padinite od anti~koto
po boja, sobrani vo grozdesti soc-
vetija. Listovite se neparno-pe- Gradi{te. Otkrieni se 120 gro-
resti, dolgi 25–30 cm. Poteknuva bovi postaveni na tumulus podig-
od Kina. Se upotrebuva za deko- nat vo krajot na VI v. pr.n.e. Pog-
racija na pergoli, na strei, na se- rebuvaweto se izveduvalo konti-
nici. nuirano vo arhajskiot, helenis-
ti~kiot, rimskiot i vo srednove-
Polygonum aubertii L. Henry – lis- kovniot period.
topadna polze~ka grmu{ka {to
raste do 15 m. Socvetijata se de-
korativni. Tie se beli, golemi
metlici izgradeni od mnogubroj-
ni sitni cvet~iwa. Poteknuva od
Kina. Se upotrebuva za pokriva-
we na pergoli, na strei, na beset-
ki itn.
Actinidia chinensis Planch – listo-
padna polzava grmu{ka {to ras-
te do 8 m dol`ina. Listovite se
trkalezni, celokrajni, a cveto-
vite se krupni, beli do kremasti
po boja. Podnesuva niski tempe-
raturi vo Skopje i poju`no. Po- S. Delgo`da, Stru{ko,
pogled na anti~kata nekropola (VI v. pr.n.e.)
443
D DELEGATI
LIT.: V. Bitrakova–Grozdanova, Nekro-
pola kaj Delogo`da–Struga, 1979, MAA,
6, Skopje, 1980, 63‡68; Eadem, La necropole
antique de Delogozda et sa chronologie, „Ancient
Macedonia#, Fifth International Symposium
(1989), Thessaloniki, 1993, 166‡177. V. B. - Gr.
DELEGATI NA PRVOTO ZA-
SEDANIE NA ASNOM (manas-
tir „Sv. Prohor P~inski“, 2. VIII
1944) ‡ izbrani delegati spored
izdadenite propisi za izbor na
delegati od strana na Inici-
jativniot odbor za svikuvawe na
ASNOM (mart 1944) i Upatst-
voto za izbor na delegati za Pr-
voto zasedanie na ASNOM na CK
na KPM (2. IV 1944). Bile izbra-
ni vkupno 112, a na Zasedanieto
uspeale da prisustvuvaat samo 60
delegati ili nivni opolnomo{-
teni pretstavnici. Izbrani de-
legati, so navedeni naseleni mes-
ta na delegirawe, bile: ]emal
Agoli (student po filozofija,
od Debar), Metodi Andonov-^en-
to (trgovec, od Prilep), Bane
Andreev-Ronkata (politi~ki ko-
mesar na G[ na NOV i POM, od
Veles), Mihailo Apostolski (ge-
neral-major, komandant na NOV i
POM, od [tip), Qup~o Arsov
(bankarski ~inovnik, od [tip),
Boris Atkov (~inovnik, od Skop-
je), Vera Aceva (doma}inka, od
Prilep), Risto Bajalcaliev (pri-
vaten ~inovnik, od Gevgelija),
Strahil Bajovski (u~itel, od
Berovo), Dim~e Belovski (pri-
vaten ~inovnik, od [tip),
Zlate Biljanovski (zamenik-
politi~ki komesar na Tretata
makedonska NO brigada, od s.
Pusta Reka, Kru{evsko), Jordan
Bla`evski (in`ener-agronom,
od Tetovo), Mino Bogdanov
(~inovnik, od Veles), Petre
Bogdanov-Ko~ko (operski peja~,
od Skopje), Ilija Bo`inovski
(~inovnik, od Resen), Atanas
Bojkov (komandant na Strumi~-
kiot NOPO, od s. Bogdanci,
Gevgelisko), Panko Bra{narov
(u~itel, od Veles), Van~o Bur-
zevski (privaten ~inovnik, od
Sveti Nikole), Vasil Atanasov
Vasilev (rabotnik, od Petri~),
Naum Ta{kov Vasilevski (pot-
poru~nik, zamenik-komandant na
Tretata makedonska NO briga-
da, od Resen), Atanas Velikov
(rabotnik, od Petri~), Dimi-
tar Vlahov (publicist, od Ku-
ku{), Nikola Ivanov Vra`al-
ski (kandidat za advokat, od Ko-
~ani), Aleksandar Georgiev
(grade`en in`ener, od Gosti-
var), Kiril Georgievski (in`e-
ner-arhitekt, od Prilep),
Strahil Gigov (na~alnik na
Personalnoto oddelenie na G[
na NOV i POM, od Veles, Lazar
Ginovski (zemjodelec, od s. Bel-
~i{ta, Ohridsko), Kiro Gligo-
rov (advokat, od [tip), Boro
444
Delegatite doa|aat na Prvoto zasedanie
na ASNOM
Dimitriev (vozduhoploven po-
ru~nik na Kralstvoto Jugosla-
vija, od s. Ramno, Kumanovsko),
Mladen \or|iev (zemjodelec, od
s. ^elopek, Kumanovsko), Jovan
\orgov (sve{tenik, od s. Dreno-
vo, Kavadare~ko), Dimitar Za-
firovski (`urnalist, od Gevge-
lija), Todor Stojanov Yvezdin
(aktiven sudski potpolkovnik
na Kralstvoto Jugoslavija, od
Skopje), Stoilko Kostov Iva-
nov (u~itel, od s. Oraov Dol, Ve-
le{ko), Vasil Atanaskov Iva-
novski (rabotnik, od Kostur),
Georgi Ivanovski (u~itel, od
Resen), Pero Ivanovski-Tikvar
(rabotnik, od Prilep), Ilija
Ilievski (advokat, od Bitola),
Kosta Ja{makov (kapetan, na-
~alnik na [tabot na Tretata ma-
kedonska NO brigada, od Bito-
la), Lazo Kalajxiev (rabotnik, od
Negotino), Vasil Kara Angelev-
ski (zemjodelec, zamenik-koman-
dant na Pettata makedonska NO
brigada, od Bitola), Mara Karbe-
va (doma}inka, od Veles), Tomo
Kuturec (privaten ~inovnik, od
Kru{evo), Blagoe Levkov (advo-
kat, od Veles), Genadij Iliev
Le{kov (zemjodelec, od s. Dreno-
vo, Brodsko), Du{an Lukarov (ra-
botnik, od Skopje), Vlado Males-
ki (student po pravo, od Struga),
Veselinka Malinska (privaten
~inovnik, od Kumanovo), Kiril
Mihajlovski (u~itel, od Vinica),
Petar Stojanov Mangovski (ad-
vokat, od Bitola), Dimitri Man-
xovski (zemjodelec, od Kostur),
Venko Markovski (poet, od Skop-
je), Boro Milevski (poru~nik,
komandant na ^etvrtata makedon-
ska NO brigada, od [tip), Tiho-
mir Milo{evski (major, koman-
dant na Tretata makedonska NO
brigada, od s. Bitu{e, Gali~ko),
d-r Kiril Miqovski (veterina-
ren lekar, od Bitola), Blagoja
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Minov (rabotnik, od Strumica),
Mino Minov (rabotnik, od Mav-
rovo), Nikola Min~ev (bankar-
ski ~inovnik, od Kavadarci),
Dimitar Miovski (lekar vo `e-
lezni~kata bolnica, od Skopje),
Dim~e Stojanov Mirevski (pro-
fesor, od Prilep), d-r Nikola
Micev (veterinaren lekar-bak-
teriolog, od Kratovo), Lazo
Mojsov (student po pravo, od
Negotino), Naum Naumovski
(politi~ki komesar na Vtorata
makedonska NO brigada, od
Kru{evo), Mara Naceva (rabot-
ni~ka, od Kumanovo), Pan~e
Nedelkovski (potpolkovnik, za-
menik-komandant na NOV i
POM, od Skopje), Todor No{-
pal (trgovec, od Prilep), Milan
Kostov Stefanov (zemjodelec,
od s. Desovo, Prilepsko), Ni-
kola Peev (rabotnik, od s. Bo-
gdanci, Gevgelisko), Aleksandar
Petrovski (kroja~, potpretse-
datel na Stopanskata komora, od
Skopje), Kiril Petru{ev (ti-
pografski rabotnik, od Skopje),
Petre Piruze (advokat, od
Ohrid), d-r Vladimir Pole`i-
noski (jurist, od Ki~evo),
Epaminonda Pop Andonov (pro-
fesor, od Strumica), Slavko Pop
Antovski (in`ener-agronom, od
Skopje), Elisie Popovski (ban-
karski ~inovnik, od Mavrovo),
Metodi Popovski (poru~nik,
komandant na Vtorata make-
donska NO brigada, od Prilep),
Boris Pockov (tipograf, od
Strumica), Ivan Radwanski
(zemjodelec, od s. Radwa, Kavada-
re~ko), ^aslav Rangelovski ({u-
marski in`ener, od Skopje), Mi-
leva Sabo (rabotni~ka, od Skop-
je), ]emal Sejfula (zanaet~ija,
od Skopje), Asen Simit~iev
(kandidat za advokat, od Skopje),
Isak Sion (privaten ~inovnik,
od [tip), Vidoe Smilevski (ban-
karski ~inovnik, od Gostivar),
Lazar Sokolov (ekonomist, od
Kumanovo), Najdo Stamenin
(rabotnik, od Negotino), Bla-
goja Stefkov (rabotnik, od
Kumanovo), Kiril Stojanov
(sve{tenik, od Debar), Nafi
Sulejman (zemjodelec, od Bi-
tola), Ivan Tanev (poru~nik, od
Gevgelija), Boris Temelkov
(rabotnik, od Prilep), Dimi-
tar Temenugov (politi~ki ko-
mesar na Strumi~kiot NOPO),
Stojan Todorovski (privaten
~inovnik, od Kumanovo), Traj~e
Traj~evski (zemjodelec, od s. Cr-
vena Voda, Ohridsko), Zlate
Treneski (zemjodelec, od Ki~e-
vo), Jone Kolev Trpevski (rabot-
nik, od Resen), Dim~e Turiman-
xovski (major na NOV i POM,
od Kavadarci), Cvetko Uzu-
novski (rabotnik, od s. Carev
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dvor, Resensko), ^edomir Fi-
lipovski (rabotnik, poru~nik na
NOV i POM, od Gostivar),
Bogoja Fotev (zemjodelec, od s.
Bistrica, Bitolsko), Kamber
Hasan (zemjodelec, s. Dolni
Disan, Negotinsko), Blagoe Ha-
xi Panzov (advokat, od Veles),
Trajko Cvetanov (student, od
Kriva Palanka), Todor Petrov
Cipovski (rabotnik, od Tetovo),
Liljana ^alovska (studentka, od
Bitola), Vangel ^ukalovski
(komandant na Prvata makedons-
ka NO brigada, od Bitola),
Kiril Petrov ^aulev (student,
od Ohrid), Boro ^au{ev (rabot-
nik, od Negotino), Emanuel
^u~kov (direktor na gimnazijata
vo Skopje, od [tip), Boris
^u{karov (u~itel, politi~ki
komesar na Tretata makedonska
NO brigada, od Kumanovo), Me-
todi Panov Xunov (zemjodelec,
od s. Vata{a, Kavadare~ko) i Jan-
ko [opov (tehni~ar, od Gevgeli-
ja). Po nekolku dena, za ~lenovi
na ASNOM bile kooptirani i
Abdula Alija (rabotnik, od Pre-
{evo), @ivko Brajkovski (zemjo-
delec, od s. Gali~nik), Vasil Ka-
lajxievski (sudija, od s. Vev~ani,
Stru{ko) i Kiril To{ev Krs-
tev (rabotnik, od Debarca), so
posebno re{enie na Prezidiu-
mot na ASNOM (6. VIII 1944).
LIT.: Zbornik na dokumenti od Anti-
fa{isti~koto sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija (ASNOM),
Skopje, 1964, 251-253 i 274-278. S. Ml.
DELEGATI OD MAKEDONI-
JA NA VTOROTO ZASEDANIE
NA AVNOJ (Jajce, 29. XI 1943) ‡
vkupno 42 izbrani ili koopti-
rani delegati, koi, poradi ote`-
natite voeni uslovi, ne uspeale
da prisustvuvaat na Zasedanieto.
Do po~etokot na Zasedanieto, po
radio-vrska bile prijaveni samo
7 izbrani delegati, no i pokraj
nivnoto otsustvo, Verifikacio-
niot odbor na AVNOJ gi prifa-
til nivnite mandati (Metodi An-
donov-^ento, Bane Andreev, Mi-
hailo Apostolski, Dimitar Vla-
hov, Lazar Koli{evski, Mara Na-
ceva i Vlado Poptomov). Sled-
nite denovi po radiovrska bile
isprateni i imiwata na ostana-
tite izbrani delegati (Nexat
Agoli, Don~o Arsov, Qup~o Ar-
sov, Vera Aceva, Van~o Burzev-
ski, Naum Vasilevski, Strahil
Gigov, Lazar Ginovski, Kiro Gli-
gorov, Kuzman Josifovski, Lazo
Kalajxiski, Jon~e Kolev, Tomo
Kuturec, pop Veqo Man~evski,
Venko Markovski, Nikola Min-
~ev, Kole Nikolov, Petre Piru-
ze, d-r Vlado Pole`ina, Kemal
Sejfula, Cvetko Uzunovski, To-
dor Pocev Cipovski i drugi zase-
ga neidentifikuvani delegati).
LIT.: Prvo i drugo zasedanje AVNOJ-a,
Zagreb, 1963, 166-167; Dokumenti za borba-
ta na makedonskiot narod za samosto-
jnost i za nacionalna dr`ava, tom vtori,
Skopje, 1981, 540; Mihailo Apostolski,
Odlukite na AVNOJ ‡ realizacija na
celite na vekovnata borba na makedon-
skiot narod, „Istorija“, XX, 1, Skopje,
1984, 59-82. S. Ml.
DELEGATSKI SISTEM VO
SRM ‡ oblik na ostvaruvawe na
pravoto na samoupravuvawe na
rabotnicite i gra|anite i oblik
na povrzuvawe na odlu~uvaweto i
upravuvaweto so op{testvenite
raboti, od dnoto do vrvot na us-
tavniot sistem. Voveden e kako
izboren sistem so Ustavot na
SRM od 1974 g. Vo SRM se sprove-
deni ~etiri delegatski izbori
(1974, 1978, 1982 i 1986 g.). Izbo-
rite za delegatite se sproveduvaa
na tri nivoa. Prvoto nivo se ne-
posrednite izbori na ~lenovite
na delegaciite na rabotnicite i
gra|anite organizirani vo rabot-
nite i lokalnite zaednici. Vo te-
kot na 1986 g. bea formirani
5.063 delegacii, so 54.039 ~lena.
Vtoroto nivo go opfa}a izborot
na delegatite za op{tinskite
sobranija. Vo tekot na 1986 g. bea
izbrani 3.783 delegati za tri so-
bora na op{tinskite sobranija.
Tretoto nivo se odnesuva na izbo-
rot na delegatite za Sobranieto
na SRM od strana na op{tinski-
te sobranija. Vo tekot na 1986 g.
bea izbrani 247 delegati za pet
sobori na Sobranieto na SRM:
Op{testveno-politi~kiot so-
bor; Soborot na op{tinite; So-
borot na zdru`eniot trud; Kul-
turno-prosvetniot sobor i Soci-
jalno-zdravstveniot sobor. Sv. [.
Petar (Tu{e)
Deliivanov
DELIIVANOV, Petar (Tu{e)
Ivanov (Kuku{, 13. X 1869 ‡ So-
fija, 14. I 1950) ‡ u~itel, deec na
TMORO i publicist. Zavr{il
gimnazija vo Solun, potoa bil
u~itel vo rodniot grad. Goce
Del~ev go primil za ~len na
TMORO (1894) i zaedno u~itels-
tvuvale vo [tip. Kako pretseda-
tel na Kuku{kiot revolucione-
ren komitet na TMORO, bil uap-
sen (1901), no uspeal da izbega i
emigriral vo Bugarija. Bil ~len
na Zadgrani~noto pretstavni{-
DELO D
tvo na TMORO vo Sofija (1901–
1902). Po Mladoturskata revolu-
cija (1908) se vratil vo rodniot
grad i stanal ~len na NFP. Na-
skoro, pak se vratil vo Bugarija
(1909). Se zanimaval i so publi-
cisti~ka dejnost, poznati se ne-
govite se}avawa (1946) za druga-
ruvaweto i dejnosta na G. Del~ev.
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto
istori~esko minalo, Istor. o~erk, 3.
izd. Sofix, 1969; Jovan Pavlovski, Ogne-
no semejstvo, Spomeni na Lika ^opova,
Skopje, 1978. S. Ml.
DELIXAKOVA–STRALA, Ma-
rija Periklova (Bitola, 7. II 1924
‡ Skopje, 5. XII 1991) ‡ pedija-
tar‡neonatolog, vonreden prof.
na Med. f. Studiite gi zapo~nuva
vo Sofija, a diplomira vo Bel-
grad. Specijalizira na Detskata
klinika pri Med. f. vo Skopje, a
habilitira vo 1961/62. Pioner e
vo otkrivaweto na cisti~nata
fibroza kaj decata. Rakovodela
so oddelenijata za neonatologija
i doen~iwa so naru{en metabo-
lizam. Objavila nad 40 truda.
N. P. - J.
DELJAN, Petar (X – XI v.) – sin
na Gavril Radomir i na ungarska
princeza, voda~ na vostanie. Se
rodil vo Ungarija, kade {to se za-
solnila negovata bremena majka
koga bila proterana od svojot
soprug. @iveel na ungarskiot
kralski dvor, kade {to se obu~u-
val vo voenite ve{tini i stanal
mnogu ve{t i opiten vo vojuvawe-
to. Vo proletta na 1040 g., na po-
~etokot na vostanieto protiv vi-
zantiskata vlast, kako vnuk na ca-
rot Samuil, bil izbran za vosta-
ni~ki voda~ i priznat za car. Vo
Skopje mu se priklu~ile i vosta-
nici od Dra~kata oblast, predvo-
deni od Tihomir, kogo go likvidi-
ral i zastanal na ~elo na obedine-
tite vostani~ki vojski. Vostanie-
to se pro{irilo na teritoriite
od Dra~ na sever do Solun, Epir i
Elada na jug. Kaj Ostrovo, kade
{to se podgotvuval napad na So-
lun, go primil bratu~edot Alusi-
jan (sin na Jovan Vladislav) i go
prifatil kako sovladetel. Po
porazot na Alusijan kaj Solun,
Vostanieto zapo~nalo da stagni-
ra. Odnosite me|u Deljan i Alu-
sijan se vlo{ile. Alusijan na goz-
ba go oslepel Deljana, potoa pre-
minal na vizantiska strana. Im-
peratorot Mihail IV (1034 –1041)
gi porazil vostanicite (1041), go
zarobil Deljan i go odvel vo zaro-
beni{tvo vo Carigrad.
LIT.: G. Cankova–Petkova, PetÍr DelÔn
prez pogleda na negovite sÍvremenici,
„Istori~eski pregled#, XXII/4, 1966.
K. Ax.
„DELO# (Sofija, 31. XII 1901 ‡
28. VII 1902) ‡ nedelen vesnik,
neoficijalen organ na TMORO,
445
D DEL^EV
†Delo“, neoficijalen organ na TMORO, Sofija
(1901&1902)
prvin se deklarira kako „nezavi-
sen makedono-odrinski list#, a od
br. 13 kako „branitel na makedo-
no-odrinskite revolucionerni
interesi#. Go ureduvale Aleksan-
dar Georgiev, bugarskiot poet i
makedonski revolucioner Peju K.
Javorov (glaven urednik) i Niko-
la Harlakov. Objaveni se vkupno
29 broja, pe~ateni vo pe~atnicite
na Iv. K. Cucev i Iv. K. Bo`inov.
Sodr`inski bil naso~en protiv
vrhovistite, za avtonomna ili ne-
zavisna Makedonija. Spored re-
daktorot N. Harlakov, preku nego
se izgraduvale „osnovite na ideo-
logijata na levicata vo makedon-
skoto revolucionerno dvi`ewe#.
Imal zna~ajno vlijanie sred ma-
kedonskata emigracija.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 93–95; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885–1992), Skopje, 1993, 49. S. Ml.
Goce Del~ev
DEL^EV, Georgi (Goce) (Kuku{,
4. II 1872 ‡ s. Banica, Sersko 4. V
1903) ‡ ideolog, organizator i vo-
da~ na makedonskoto revolucio-
nerno nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe vo krajot na XIX i po~e-
tokot na XX v. Se {koluval vo
Kuku{, kade {to zavr{il progim-
nazisko obrazovanie (1879– 1887),
vo Solun, vo Bugarskata gimnazi-
ja †Sv. Kiril i Metodij# (1888–
1891) kade {to rakovodel taen
u~eni~ki revolucioneren kru-
`ok, i vo Sofija vo Voenoto u~i-
li{te (1891–1894). Se vratil vo
Makedonija (1894) i vo [tip bil
446
u~itel vo Novo Selo. Tuka se
sretnal so Dame Gruev i se vklu-
~il vo rakovodeweto na Tajnata
makedonska revolucionerna orga-
nizacija. Toj ja pro{iril mre`a-
ta na Organizacijata (proletta vo
1895 g.) i preku Vinica organizi-
ral tajni kanali. Vo Solun u~est-
vuval na sovetuvaweto so vode~-
kite li~nosti na MRO: Dame Gru-
ev, Pere To{ev i Ivan Haxi Ni-
kolov, za zazemawe stav kon Ma-
kedonskiot komitet osnovan vo So-
fija, podocna preimenuvan vo Vr-
hoven makedonski komitet. Vo
septemvri bil nazna~en za direk-
tor na u~ili{teto vo [tip. Pred
krajot na dekemvri 1895 g. Del~ev
opolnomo{ten od CK na MRO,
otpatuval vo Sofija za da raboti
na spre~uvaweto na me{aweto od
Bugarija vo vnatre{nite raboti
na makedonskoto osloboditelno
delo. Organiziral punktovi na
MRO vo ]ustendil i vo Dupnica
(vo po~etokot na 1896), a vo fev-
ruari vo [tip, organiziral pro-
testna demonstracija protiv vlas-
ta. U~estvuval na Solunskiot
konres (5–12. IV 1896) na koj bila
usvoena nova ideologija i strate-
gija vo dejstvuvaweto, so vklu~u-
vawe i na Odrinsko, a so toa i
promena na imeto od MRO vo Taj-
na makedonsko-odrinska revoluci-
onerna organizacija (TMORO).
So \or~e Petrov gi izrabotile
Ustavot i Pravilnikot na Orga-
nizacijata (1896), publikuvani i
distribuirani vo 1897 g., kade
{to celta na dejstvuvaweto na
Organizacijata bila da izvojuva
politi~ka avtonomija za Makedo-
nija i za Odrinsko so revolucija.
Del~ev vo [tip bil uapsen (IV
Goce Del~ev so vostanicite
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
1896) vo vrska so aferata so zap-
lenuvaweto na bombite vo Bito-
la, a vo maj povtorno bil uapsen i
sproveden vo Skopje kade {to bil
zatvoren vo Kur{umli-an. Vo
septemvri Del~ev bil nazna~en
za glaven u~itel (direktor) vo
Bansko od kade {to ja prodol`il
dejnosta za {irewe na mre`ata
na Revolucionernata organizaci-
ja. Se otka`al od u~itelskata
dol`nost (XI 1896) i celosno se
posvetil na makedonskoto oslo-
boditelno delo. Ja prezel dol`-
nosta na zadgrani~en pretstav-
nik na MRO vo Sofija (od 16.
XII). So pismo do katoli~kiot
nadbiskup vo Plovdiv, Menini
(vo VII 1898) na Vatikan $ ja pret-
stavil celta na makedonskata
borba: da se ispravi nepravedno-
to re{enie na Berlinskiot dogo-
vor za Makedonija i za dobivawe
polna politi~ka avtonomija.
Dol`nosta zadgrani~en pret-
stavnik ja izvr{uval do 6. X 1901
g. i bil podvi`en ~len na CK. Vo
toa svojstvo bil posveten na fun-
kcioniraweto na tajnite kanali,
kurirskata slu`ba, tajnata po{-
ta, obezbeduvaweto materijalni
sredstva i snabduvaweto na Orga-
nizacijata so oru`je, so municija,
so revolucionerna literatura i
so vesnici. Organiziral proiz-
vodstvo na bombi i eksplozivi
(1897) vo s. Sabler (vo Osogovska-
ta Planina), a potoa i na Sv. Go-
ra (me|u Zografskiot manastir i
Hilandar). Vr{el vooru`uvawe
(vo IV 1898) i toga{ vo Makedoni-
ja se pojavile prvite vooru`eni
~eti na Organizacijata. Zaedno
so \or~e Petrov izrabotile Pra-
vilnik za ~etite (1900). So for-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Grobot na Goce Del~ev vo crkvata †Sv. Spas#, Skopje
miraweto na selskata milicija
bila dogradena voenata organi-
zacija na MRO, koja neposredno ja
rakovodel Del~ev, so status na
glaven revizor. Revolucionerna-
ta organizacija ja prezela na delo
sudskata i izvr{nata vlast. Dejs-
tvuvala tajna makedonska dr`ava
vo osmanliskata dr`ava. Na So-
lunskiot proces za novoselskata
afera (do po~etokot na 1901)
Del~ev vo otsustvo bil osuden na
smrt. Po dobienoto izvestuvawe
za apseweto na ~lenovite na CK
vo Solun, so \or~e Petrov vo sre-
dinata na mart izdale instruk-
tivno pismo do okru`nite, do
okoliskite i do selskite komite-
ti, kako i do vojvodite na ~etite,
za prodol`uvawe na dejstvuvawe-
to spored postojnata programa.
Za zacvrstuvawe na redovite vo
Organizacijata prezel inspekci-
ska instruktivna obikolka vo
centralniot i vo zapadniot del
od Makedonija (od avgust 1901 do
mart 1902). Na krajot od septem-
vri `estoko ja osudil vrhovis-
ti~kata oru`ena akcija vo Gorna
Xumaja, objavena kako vostanie.
Dodeka dejstvuval za samostoj-
nost i nezavisnost na Makedon-
skata revolucionerna organiza-
cija, nadvore{nite i infiltri-
ranite vnatre{ni orudija so Ivan
Garvanov, po istrukcii od Vlada-
ta i od Knezot na Bugarija, pod-
gotvile krevawe predvremeno
vostanie vo Makedonija. Del~ev
go otfrlil re{enieto na Solun-
skiot kongres (15–17. I 1903) za
krevawe vostanie na 25. I 1903 g. i
so ~eta zaminal vo vnatre{nosta
na Makedonija so rakovodnite
kadri da izdejstvuva povlekuvawe
na re{enieto. Vo april, vo So-
lun se sretnal so Dame Gruev, koj
{totuku se vratil od zato~enie,
go prifatil re{enieto i osta-
nal neotstap~iv. Od Solun se
upatil za Sersko na zaka`aniot
kongres na Serskiot revolucio-
neren okrug (6. V). Pristignal vo
s. Banica, Sersko na 3 maj. Na ce-
liot pat od Sofija do Solun i po-
toa bil sleden i bil predaden.
Vojskata go opkolila seloto i vo
borbata utroto Del~ev zaginal,
neprikosnoveniot avtoritet, ra-
kovoditel na oru`enite sili i
beskompromisen borec za samos-
tojna makedonska dr`ava.
LIT.: Hristo Andonov–Poljanski, Goce
Del~ev, 1–6, Skopje, 1972; Dimitar Dime-
ski, Goce Del~ev, Skopje, 1994; Mihajlo
Minoski, Prilog kon pra{aweto za pos-
toewe organizirano predavstvo za lik-
vidirawe na Goce Del~ev, „Prilozi#
OOI na MANU, 2, Skopje, 2000. M. Min.
Dimitar
Del~ev
DEL^EV, Dimitar (Mico) Ni-
kolov (Kuku{, 1879 ‡ s. Bajalci,
Gevgelisko, 4. II 1901) ‡ komita, po-
mlad brat na Goce Del~ev. Se {ko-
luval vo rodniot grad i vo egzar-
hiskata gimnazija vo Solun, kade
{to stanal ~len na TMORO. Kako
organizator na buntot na u~eni-
cite protiv samovolijata na
direktorot, bil isklu~en od gim-
nazijata (1896), pa so pomo{ na
bratot Goce, obrazovanieto go
prodol`il vo Dupnica, `iveej}i
vo semejstvoto na Nikola Male-
{evski. No i tuka ne go dovr{il
obrazovanieto i stanal komita
(letoto 1900). Zaginal kako bo-
rec vo ~etata na vojvodata Hris-
DEL^EV D
to ^ernopeev po 12-~asovna bor-
ba so osmanliskata vojska. Koga
mu ja soop{tile vesta na bratot
Goce, toj samo pra{al: „Se dr`e-
{e li herojski?“
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejst-
vo. Spomeni na Lika ^opova, Skopje, 1978;
D-r Simo Mladenovski, Revolucionerka-
ta Ru{a Del~eva. Po spomenite na Lika
^opova, Skopje, 1983. S. Ml.
DEL^EV, \or|i Dimitrov (s. Da-
vidovo, Gevgelisko, 24. I 1927 – ) ‡
pedagog, univerzitetski profe-
sor. Zavr{il U~itelska {kola i
Filozofski fakultet vo Skopje
(1952). Doktoriral na Univerzi-
tetot vo Bordo, Francija (1974).
Vo 1948 g. bil u~itel vo s. Do-
len, Nevrokopsko, Pirinska
Makedonija. Rabotel kako pro-
fesor vo U~itelskata {kola, a
od 1966 g. kako asistent i profe-
sor na Filozofskiot fakultet
vo Skopje, kade {to ja izveduval
nastavata po metodikite na od-
delenskata nastava. Bil rakovo-
ditel na Grupata za pedagogija i
na Grupata za op{tonarodna od-
brana na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Avtor e na golem
broj trudovi od oblasta na meto-
dikite na oddelenskata nastava,
kako i na nekolku prira~nici i
u~ebnici.
BIBL.: Bukvar, 1973, (20 izdanija); ^i-
tam i pi{uvam latinica, 1975; Bukvar za
vozrasni, 1979; ZPO za vozrasni, 1979;
ZPO za treto i ~etvrto oddelenie,
1998 i dr. K. Kamb.
Milan
Del~ev
DEL^EV, Milan Nikolov (Ku-
ku{, 1883 ‡ s. Nemanci, Kuku{ko,
2. VI 1903) ‡ deec na TMORO, tret
sin na Nikola i Sultana Del~e-
vi, pomal brat na Goce Del~ev.
Kako komita vo Solunskata ok-
ru`na ~eta na vojvodata Krsto
Asenov (januari 1903), bile opko-
leni vo s. Vladimirovo od osman-
liskata vojska. Otkako se podeli-
le vo grupi za probiv, so eden dru-
gar-soborec nekolku dena se kri-
el vo s. Murarci (Kuku{ko). Po-
toa, minuvaj}i niz korijata na s.
Nemanci, nai{le na osmanliska
zaseda i vo neramnata borba, so-
borecot se predal, a toj se borel
do posledniot kur{um. Duri po
tri dena selanite go pregledale
447
D DEL^EV
terenot i go pogrebale, a korija-
ta ja narekle Milan–Del~eva
[uma.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semej-
stvo, Spomeni na Lika ^opova, Skopje,
1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucio-
nerkata Ru{a Del~eva (1868–1945). Po
spomenite na Lika ^opova, Skopje, 1983.
S. Ml.
Nikola
Del~ev
DEL^EV, Nikola, (Koqo) (Ku-
ku{, 1844 – Gorna Xumaja, 1920) –
tatkoto na Goce Del~ev, od es-
nafsko gradsko semejstvo. Bil
meanxija, trguval so `ito i so
stoka (ovci), poseduval zemja vo
okolinata na Kuku{, proizvedu-
val sopstveno vino i rakija, imal
nekolku stotini ovci i sopstveni
mandra i pastrma. Bil aktiven vo
op{testveniot `ivot na Kuku{.
@enet so Sultana od s. Murarci
(Kuku{ko), imal 5 }erki: Ru{a,
Coca, Tina, Lika i Elena, i 4 si-
na: Goce (\or|i), Mico (Dimitar),
Milan i Hristo. Po Balkanskite
vojni emigriral vo Gorna Xumaja
(Bugarija) i tamu po~inal.
LIT.: Hristo Andonov–Poljanski, Goce
Del~ev i negovoto vreme, 1–6, Skopje,
1972. V. \.
Hristo
Del~ev
DEL^EV, Hristo Nikolov (Ku-
ku{, 1885 – Sofija, 1927) – manu-
fakturist, najmlad brat na Goce
Del~ev. Kako ~len na TMORO, se
obidel da stane komita vo ~etata
na vojvodata Krsto Asenov (1904),
no poradi zagubata na negovite
trojca bra}a Mico (1901), Goce i
Milan (1903), bil odbien.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejst-
vo. Spomeni na Lika ^opova, Skopje, 1978;
D-r Simo Mladenovski, Revolucionerka-
ta Ru{a Del~eva. Po spomenite na Lika
^opova, Skopje, 1983. S. Ml.
448
Sultana
Del~eva
-Nurxieva
DEL^EVA-NURXIEVA, Sulta-
na Jovanova (Murarci, Kuku{ko,
1850 – Kuku{, 1907) – doma}inka,
sopruga na Nikola Del~ev i maj-
ka na devet deca vklu~eni vo ma-
kedonskoto revolucionerno dvi-
`ewe – pet }erki i ~etiri sina:
Ru{a (rodena vo 1868 g.), Coca
(1870), Goce (1872), Tina (1974),
Velika (1876), Dimitar/Mico
(1879), Elena (1881), Milan (1883)
i Hristo (1885). Trojca od sino-
vite zaginale vo nacionalnoos-
loboditelnite borbi – Mico
(1901), Goce i Milan (1903).
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejst-
vo. Spomeni na Lika ^opova, Skopje, 1978;
D-r Simo Mladenovski, Revolucionerka-
ta Ru{a Del~eva. Po spomenite na Lika
^opova, Skopje, 1983. S. Ml.
Ru{a
Del~eva
-^opova
DEL^EVA-^OPOVA, Ru{a Ni-
kolova (Kuku{, 1868 ‡ Sofija, 9.
VI 1945 ) ‡ prvata `ena ~len na
TMORO, }erka na Nikola i Sul-
tana Del~evi, postara sestra na
Goce Del~ev i majka na revoluci-
onerite Vladimir, Todor i Tu{e
^opovi. Bila ~len na Prviot re-
volucioneren komitet na TMORO
vo Kuku{ (od april 1895). Po za-
minuvaweto od Kuku{, G. Del~ev
ja ostavil vo gradot za svoj po-
mo{nik. So pedesetina kuku{a-
ni, u~estvuvala vo soboruvaweto
na detroniziraniot sultan Ab-
dul Hamid (1909). Po izgonuvawe-
to na osmanliskite vlasti od Ku-
ku{ (1912), kako dobrovolka dejs-
tvuvala na ~elo na ~eta na Make-
donsko-odrinskoto opol~enie na
linijata Ke{an– Malgara–Dimo-
tika. Po paleweto na Kuku{ vo
Vtorata balkanska vojna (1913),
emigrirala vo Bugarija, kade {to
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nejziniot dom bil svrtali{te na
mnogu istaknati makedonski re-
volucioneri.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semej-
stvo. Spomeni na Lika ^opova, Skopje,
1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucio-
nerkata Ru{a Del~eva (1868– 1945), Po
spomenite na Lika ^opova, Skopje, 1983.
S. Ml.
Del~evo
DEL^EVO – grad vo isto~niot
del na RM: 11.500 `. (2002 g.). Se
nao|a vo Pijane~kata Kotlina, od
dvete strani na rekata Bregalni-
ca, na nadmorska visina od 580 m.
Zafa}a povr{ina od 350 ha. Ima
umereno-kontinentalna klima so
prose~na godi{na temperatura
na vozduhot od 10,5°S i prose~ni
godi{ni vrne`i od 515 mm. So
magistralniot pat M–5 na zapad e
povrzano so Ko~ani, a na istok so
Blagoevgrad, vo sosedna Bugarija.
Na jug od D., po dolinata na Bre-
galnica, vodi magistralen pat
koj, preku Peh~evo, go povrzuva
gradot so Berovo. Pod imeto Ca-
revo Selo prvpat se spomnuva vo
edna povelba na Car Du{an od
1347 g., a sega{noto ime mu e dade-
no vo 1951 g., vo ~est na makedon-
skiot revolucioner Goce Del~ev.
Sè do krajot na XIX v., poradi ge-
ografskata perifernost, nasel-
bata egzistirala samo kako pogo-
lemo selo. Potoa, kako centar na
oblasta Pijanec, funkcionalno
i ekonomski po~nalo da se razvi-
va i dobilo obele`je na grat~e.
Vo 1900 g. naselbata broela 2.686
`. Vo periodot me|u dvete svet-
ski vojni bele`i stagnacija, a na-
selenieto brojno se namaluva. Vo
1931 g. vo naselbata `iveele 2.387
`. Malku pozabrzan razvoj D. os-
tvaruva vo vtorata polovina na
minatiot vek. Taka, dodeka vo
1953 g. vo nego imalo 5.520 `., de-
neska toj broj e zgolemen na 11.500
`. Od niv Makedonci se 10.761 `.,
Romi 564 `. i Turci 97 `. D. e se-
di{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 42.239 ha, ima 22 na-
seleni mesta so 17.205 `. Glavna
stopanska granka vo gradot e tek-
stilnata industrija. Vo Pijanec
se otkrieni zna~ajni rezervi na
jaglen od tipot lignit, no tie sè
u{te ne se eksploatiraat. Ima
gimnazija, zdravstven dom, spome-
nik na Goce Del~ev.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: D. Arsovski, D. Hristovski, Del~e-
vo, Del~evo, 1974; Kiril Miqovski i dr.,
Ekonomski potencijali na op{tina Del-
~evo, MANU, Skopje, 1985. Al. St.
DEL^EVSKA KOTLINA (PI-
JANEC) – se nao|a vo isto~niot
del na RM, vo gorniot tek na re-
kata Bregalnica. Ima meridijan-
ski pravec na protegawe (jug – se-
ver) vo dol`ina 15–16 km, a {i-
rina 4–5 km. Pijanec e tektonska
kotlina {to nastanala pome|u
planinite Vlaina od istok, Golak
od zapad i ogranoci od Osogovski-
te Planini na sever. Od sosednata
Berovska Kotlina e odvoena so
horstot – planinata Bejaz Tepe.
Zafa}a povr{ina od 590 km². Dno-
to na kotlinata e na viso~ina
560–580 m. Vo tekot na pliocenot
vo kotlinata egzistiralo ezero,
koe kon krajot na pliocenot i po-
~etokot na pleistocenot, po~nuva
da istekuva preku najniskiot del
predisponiran so rasednuvawe,
pome|u ogranocite na Golak i na
Osogovo, pri {to e izgradena dla-
bokata klisura na Bregalnica.
Kontinentalnata klima e pogodna
za razvoj na ovo{tarstvoto poseb-
no za slivarstvoto.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2003; D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jefni karakteristiki na isto~na Make-
donija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979. T. And.
DEMA, Galip (s. Ome`i, Albani-
ja, 27. IV 1919) ‡ pravnik, op-
{testvenik i dr`avnik. Diplomi-
ral na Pravniot fakultet vo Bel-
grad. Pred Vtorata svetska vojna se
vklu~il vo revolucionernoto dvi-
`ewe i bil u~esnik vo NOAVM.
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941. Po Osloboduvaweto bil
poverenik na okoliski i na okru-
`en naroden odbor za vnatre{ni
raboti, prosveta i finansii, pret-
sedatel na op{tinski sud, sudija na
okru`en sud i republi~ki sekretar
za pravosudstvo na NRM. Isto taka,
bil ~len na Okoliskiot i sekretar
na Op{tinskiot odbor na SZB-
NOV, pretsedatel na Okoliskiot
odbor na Crveniot krst, ~len na
Upravata na Zdru`enieto na prav-
nicite na Makedonija, ~len na
Pretsedatelstvoto na Republi~ki-
ot odbor na SZBNOV i sudija na
Ustavniot sud na Makedonija.
BIBL.: Nacisti~ko srednovekovie.
„Okovani vo prangi#, Skopje, 1981, 66–68.
S. Ml.
DEMA, Hamdi (s. Ome{i, Pe{ko-
peja, Albanija, ? ‡ Zapadna Makedo-
nija, 1945) ‡ privrzanik na alban-
skiot kral Zogu. Bil vo slu`ba na
albanskata kvislin{ka vlast i na
italijanskite okupatori vo Make-
donija (1941‡ 1943). Kako kapetan
na albanskata milicija vo okupira-
no Ki~evo (od 1942), formiral Na-
cionalen albanski komitet, koj so-
rabotuval so NOAVM (29. VI 1943).
Naskoro pobaral da se priklu~i
kon NOAVM so golem del od nego-
vite milicioneri (juli 1943), a toj
bil nazna~en za komandant na Pr-
vata operativna zona na NOV i
POM (13. VIII 1943) i potoa ~len na
G[ na NOV i POM (septemvri
1943). Bil delegiran za pratenik od
Debar (7. VII 1944) na Prvoto zaseda-
nie na ASNOM. Po Osloboduvawe-
to bil osomni~en za kontrarazuzna-
va~ki aktivnosti, poradi {to bil
osuden i vo obid za begstvo ‡ ubien.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna
i revolucija vo Makedonija, tom I, kniga
treta, Skopje, noemvri 1970, 342 i 345; Ki-
~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–1945, Doku-
menti, Ki~evo, 1985, 127, 136, 141, 156, 207,
208, 575, 576; Dokumenti za voenata orga-
nizacija vo Makedoija 1941‡1945. Pokra-
inski i Glaven {tab na Makedonija
1941‡1943. Tom 1, kn. 1, Skopje, 2001, 148,
199, 212, 224 i 231. S. Ml.
Demetrij I Poliorket, moneta, avers/revers
DEMETRIJ I Poliorket (294–
287 g. pr.n.e.) – makedonski kral,
najmlad me|u dijadosite, ve{t
vojskovodec. Sin na Antigon I Ed-
nookiot i na Stratonika. Aktiv-
no mu pomaga na svojot tatko vo
borbite so drugite dijadosi. Po
smrtta na Aleksandar u~estvuva
vo voeni pohodi vo: Helada, Pa-
lestina, Kipar, Helespont i kaj
Babilon. Ja osvojuva Atina (307),
ja porazuva flotata na egipet-
skiot kral Ptolemaj I Soter (306
g.); so izvonredna ve{tina za op-
sadi (poradi {to go dobiva pre-
karot Opsaduva~) go osvojuva Ro-
dos (305–304). Vo 294 g. pr.n.e. e
proglasen za kral na Makedonija,
vladee i so: Tesalija, Bojotija,
Lokrida, Fokida (bez Delfi), go-
Demir Kapija
DEMIR D
lem del od Peloponez, Kiklad-
skiot sojuz, Pirej, Korint i so
drugi gradovi. Vo 287 g. ja gubi
vlasta, bega vo zato~eni{tvo na
Selevk vo Sev. Sirija. Se odliku-
va so isklu~itelna ubavina, hrab-
rost, nezauzdanost i vlastoqubi-
vost (Plutarh).
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
Demirkapiskata Klisura
DEMIR KAPIJA – grad vo Po-
vardarjeto: 3.275 `. (2002 g.). Se
nao|a na vlezot vo Demirkapiska-
ta Klisura, na mestoto kade {to
r. Bo{ava se vleva vo Vardar, na
nadmorska visina od okolu 100 m.
Zafa}a povr{ina od 160 ha. Ima
promenetomediteranska klima so
sredna godi{na temperatura na
vozduhot od 13,6°S i prose~na go-
di{na koli~ina na vrne`i od 476
mm. Vo anti~kiot period se spo-
menuva pod imeto Stenos, {to vo
prevod zna~i tesnina ili klisu-
ra. Slovenskoto ime na naselbata
e Prosek, a se spomenuva vo 11 i
12 v. Dene{noto ime Demir Kapi-
ja go dale Turcite. Za grad e prog-
lasen vo 2004 g. Naselenieto go
sostavuvaat Makedonci, a od mal-
cinstvata se zastapeni samo mal-
ku Srbi (34 `.). Demir Kapija e
sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 31.106 ha, ima 15 na-
seleni mesta so 4.545 `. Glavno
449
D DEMIR
zanimawe e lozarstvoto i odgle-
duvaweto na ranogradinarski
kulturi, posebno piperki. Vo na-
selbata ima osumgodi{no u~i-
li{te, dom za hendikepirani i
zdravstvena stanica. Al. St.
DEMIR, Firuz Nazim ([tip, 16.
X 1923 ‡ Skopje, 1988) ‡ komunis-
ti~ki deec, politi~ar i op{test-
venik, od turska nacionalnost.
Kako u~enik vo VI klas gimnazija,
stanal ~len na SKOJ i ilegalen
organizator na NOB (1941), pora-
di {to bil isklu~en od gimnazi-
jata, bez pravo na upis vo drugo
u~ili{te. Podocna stanal ~len
na KPJ i ~len na MK na SKOJ vo
[tip (od po~etokot na 1942).
Tripati bil apsen (1942, 1943 i
1944). Po poslednoto apsewe, dva-
pati bil interniran, prvin vo
Bel Izvor (Ardinsko, Bugarija),
potoa, po novoto apsewe vo ista-
ta ve~er po vra}aweto vo [tip,
vo Hvojna (Asenovgradsko, Buga-
rija, do 6. IX 1944), po {to
u~estvuval vo vospostavuvaweto
na narodnata vlast vo tri op-
{tini vo Bugarija. Na vra}aweto
pristignal pri G[ na NOV i
POM vo s. Mitra{inci, Male-
{evsko (16. IX 1944), po {to bil
upaten za ~len na Okoliskiot ko-
mitet na KPM vo [tip i sekre-
tar na Op{tinskiot komitet na
KPM vo s. Dragoevo, [tipsko.
Po Osloboduvaweto bil profe-
sionalen politi~ki rabotnik. Ja
zavr{il Visokata politi~ka
{kola „\uro \akovi}“ vo Bel-
grad i diplomiral na Pravniot
fakultet. Bil ~len i kadrovik na
Oblasniot komitet na KPM vo
[tip (maj 1945‡1946), instruktor
i kadrovik na CK na KPM (1947),
sekretar na Okoliskiot komitet
na KPM vo Radovi{ (1946 i od
juli 1950), sekretar na Okoliski-
ot komitet na KPM vo Strumica
(maj‡juli 1947), ~len na Revizio-
nata komisija na KPM (24. XII
1948 ‡ 28. V 1954), ~len na Biroto
na Oblasniot komitet na KPM
vo [tip (1949) i pretsedatel na
Kontrolnata komisija pri Ob-
lasniot odbor (1949), sekretar na
Okoliskiot komitet vo [tip,
pretsedatel na Okoliskiot naro-
den front i na Okoliskiot SZB
od NOV (od juli 1953), ~len na
CK na KPM (30. V 1954 ‡ 21. XI
1968), pretsedatel na Komisijata
za selo pri CK na SKM (1957),
pretsedatel na Kontrolnata ko-
misija na CK na SKM (1959), pot-
pretsedatel (1959) i pretsedatel
na Zadru`niot sojuz na SRM
(1960‡1961), pretsedatel na Orga-
nizaciono-politi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM i ~len na
Pretsedatelstvoto na CK na
SKM (od 1963), republi~ki (od
1967) i sojuzen naroden pratenik
450
vo pove}e svikuvawa, ~len na
Glavniot odbor i potpretsedatel
na Republi~kata konferencija
na SSRNM i ~len na Sojuznata
konferencija na SSRNJ, ~len na
Sovetot na Federacijata (1970),
~len na Pretsedatelstvoto na
SRM (od 1976), ~len na Glavniot
odbor na SZB od NOVM i na
Centralniot odbor na SZB od
NOVJ. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941.
BIBL.: Ulogata na Blagoj Jankov-Mu~e-
to vo organiziraweto na narodnooslo-
boditelnoto dvi`ewe vo Isto~na Ma-
kedonija, Strumica i Strumi~ko vo NOV
1941‡1943, Strumica, 1980, 643‡646; Se}a-
vawe na Van~o Prkev i Slav~o Stojmen-
ski, „Delo 74“, VIII, 3, [tip, 1981, 3-16; Se-
}avawe na 40-godi{ninata od formi-
raweto na odredot „Goce Del~ev“, „Delo
74“, X, 2, [tip, 1983, 476‡490 (so koav-
torot Isak Sion).
LIT.: [tip i [tipsko vo narodnooslo-
boditelnata vojna 1941‡1945. Prilozi
od Nau~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19
maj 1990 godina vo [tip, kn. 1‡4, Skopje,
2000‡2001. S. Ml.
Hamdi
Tair
Demir
DEMIR, Hamdi Tair (Skopje, 25.
V 1917 ‡ 15. II 1976) ‡ rabotnik,
prvoborec i politi~ki deec. Bil
~len na skoevska grupa od pripad-
nici na turskata i albanskata
nacionalnost (kraj na noemvri
1939). Podocna i samiot stanal
sekretar na skoevska grupa (sre-
dina na januari 1941). Naskoro
potoa stanal i ~len na KP vo
partiska }elija od pripadnici
na turskata nacionalnost (po~e-
tok na juni 1941), ~len na Reon-
skiot komitet na KP i ~len na
Gradskiot odbor na Narodnata
pomo{. Negovata slatkarska ra-
botilnica bila zna~aen sobiren
punkt na Narodnata pomo{ i
bil eden od rakovoditelite na
{trajkuva~kite odbori na {a-
mixiite, sulbenxiite i tutun-
skite rabotnici. Priklu~uvaj}i
se kon Skopskiot NOP odred so
vre}a oru`je, knigi i dr., zaedno
so u{te dvajca pripadnici na
turskata nacionalnost, bil uap-
sen (13. X 1941) i bugarskiot Vo-
en preki sud vo Skopje go osudil
na smrt so besewe (24. XI 1941).
Spored obvinitelniot akt: „Ra-
botnicite i mladite Turci vo
Skopje, {to uspeal da gi organi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zira, gi sobiral vo negovata
slatkarska rabotilnica, kade
im zboruval za celite i zada~i-
te na grupata, da bidat gotovi za
dejstvo, da se vooru`uvaat i da
zaminuvaat kaj nivnite drugari
vo planina za op{to oru`eno
vostanie.# Od izma~uvawata vo
zatvorot Idrizovo ostanal stop-
rocenten invalid od II grupa. Po
organiziranoto begstvo od zat-
vorot (29. VIII 1944) stapil vo
Tretata makedonska NOU briga-
da i bil politi~ki komesar na
~eta, a potoa bil ispraten vo
Svetinikolsko za da formira
NOO, organizacii na NOF, Na-
rodnata mladina i AF@. Po Os-
loboduvaweto u~estvuval vo
formiraweto na Odborot na
NOF na tekstilnite rabotnici
vo Skopje (22. XII 1944), a samiot
toj bil izbran za ~len na Odbo-
rot na NOF na Skopje (29. XII
1944), ~len na Gradskiot komi-
tet na KPM (1945‡1952) i pret-
sedatel na Sojuzot na borcite od
^etvrtiot reon na gradot Skop-
je. Na prvite slobodni izbori
bil izbran za odbornik i sekre-
tar na ^etvrtiot naroden odbor
vo Skopje i naroden pratenik na
Ustavotvornoto sobranie na
NRM (1946). Podocna bil i pra-
tenik vo Narodnoto sobranie na
NRM, ~len na Pretsedatelstvo-
to na Republi~kiot odbor na
SZBNOVM i ~len na Sovetot na
Republikata. Nositel e na Par-
tizanska spomenica 1941.
IZV.: DARM ‡ Skopje, k. 135, obvinite-
len akt br. 118/41.
LIT.: Kemal Sejfula, Formiraweto na
muslimanskata }elija, „13 Noemvri#, IX,
9, 13. XI, 1970, 3; Skopje vo NOV 1941. Ma-
terijali od nau~niot sobir, Skopje, 1973,
240, 241, 243, 245, 247–149, 353, 354 i 399;
Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje.
Rabotni~koto i narodnoosloboditel-
noto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora.
Skopje, 1974. 17, 42, 51, 71, 75, 76, 193, 197 i
208; Skopje vo osloboditelnata vojna i
revolucija 1941‡1945. Zbornik na se}ava-
wa. Tom I, kniga prva, Skopje, 1974, 184,
196, 203, 205, 206, 210, 214–216 i 219; Meto-
dija [atorov–[arlo i negovoto vreme
(1897‡1944), INI Skopje, 2007; Pogreban
Hamdi Demir, „Nova Makedonija#, XXXI,
10441, Skopje, 17. II 1976, 6. S. Ml.
DEMIR HISAR – grad vo zapad-
niot del na RM: 2.593 `. (2002 g.).
Se nao|a vo ju`niot del na oblas-
ta Demir Hisar, na patot Bitola
– Ki~evo. Zafa}a povr{ina od
250 ha. Se razvil od porane{noto
selo Murga{evo. Za gradska na-
selba e proglasen vo 2004 g. Nase-
lenieto go sostavuvaat Makedon-
ci i sosema mal broj Albanci (62
`.) i Turci (22 `.). Sedi{te e na
op{tina {to zafa}a povr{ina
od 48.013 ha, ima 41 naseleno mes-
to so 9.497 `. Od industriski ob-
jekti, postojat fabrika za pru`i-
ni, tekstilna fabrika i sa~mar-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Demir Hisar
nica vo s. @eleznec. Pome|u se-
lata @van i Slep~e se nao|a rud-
nikot za `elezna ruda. Ima osum-
godi{no u~ili{te, gimnazija i
bolnica. Al. St.
Stefan
Demirev
DEMIREV, Stefan (Pleven, Bu-
garija, 15. X 1917 – Skopje, 15. X
1968) ‡ operski pevec, bariton.
Peewe u~el privatno kaj prof.
K. Trpkov. Vo Operata na MNT
(1948‡1968) vo po~etokot e kako
~len na horot, a nekolku godini
podocna kako solist. Na operska-
ta scena na MNT ostvaril pove}e
od 40 ulogi od koi pogolemi i
pozna~ajni se: Bartolo (Sevil-
skiot berber), Don Paskvale vo
istiomenata opera, Golemiot in-
kvizitor (Don Karlos), Majkl
(Paja`ina), Prv sve{tenik (Vol-
{ebnata flejta), Na~alnik
(Analfabet). Samostojno gostu-
val vo Belgradskata opera. Po-
sebno bil uspe{en vo kreirawe-
to na komi~ni ulogi. F. M.
DEMNIEVA–KUZMANOVSKA,
Blagojka (Veles, 1920 ‡ Skopje,
1999) ‡ nastavnik, komunisti~ki
deec i borec. Kako student na
Belgradskiot univerzitet, bila
~len na KPJ (1940), na MK na
KPJ i na MK na SKOJ vo Veles
(esenta 1941). Bila uapsena od bu-
garskata policija (dekemvri
1941), a po {estmese~noto isledu-
vawe e internirana vo Zlatograd
(Bugarija), do po~etokot na 1943.
Vo Veles pak bila uapsena i in-
ternirana vo `enskiot logor
†Sveti Nikola# kaj Asenovgrad
(Bugarija, fevruari ‡ kon krajot
na 1943). Po kratok prestoj na
sloboda, pak bila uapsena i in-
ternirana vo s. Vr{ec kaj Belog-
rat~ik (Bugarija, april ‡ avgust
1944). Po vra}aweto vedna{ se
vklu~ila vo NOAVM. Bila ~len
na Okoliskiot komitet na KPM,
na Prviot oblasten komitet na
KPM, na Glavniot odbor na
AF@ na Makedonija, na Glavni-
ot odbor na SSRNM i dr.
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i Revolucijata
1941–1945, Skopje, 1976. S. Ml.
Aleksa Demnievski, komandant na XV makedonski
korpus na JNA
DEMNIEVSKI, Aleksa (psevd.
Bauman) (Veles, 1905 – Belgrad, 5.
IX 1961) – pripadnik na rabotni~-
koto i komunisti~koto dvi`ewe,
u~esnik vo [panskata gra|anska
vojna, general-potpolkovnik na
JNA. Bil ~len na KPJ (od 1926).
Vo 1928 g. oti{ol vo SSSR, kade
{to go zavr{il Komunisti~kiot
univerzitet (1932). Bil na razni
dol`nosti vo Moskovskata ob-
last, a vo 1934 g. bil major na Cr-
venata armija i komandant na
brigada. Od 1936 do 1939 g. u~es-
tvuval vo [panskata gra|anska
vojna kako komandant na bataljo-
not „\uro \akovi}# i na brigada-
ta „Georgi Dimitrov# i dvapati
bil ranuvan. Po porazot na
[panskata republikanska armija
otpatuval vo SSSR. Vo dekemvri
1944 g. se vratil vo Jugoslavija i
bil postaven za komandant na XV
makedonski korpus na JNA {to
se borel na Sremskiot front. Po
Vojnata bil zamenik-komandant
na V armija, komandant na zadni-
nata na I armija, na~alnik na Up-
ravata na Dr`avniot sekretari-
jat na Narodnata odbrana.
DEMOGRAFSKO D
LIT.: Vo Srceto na [panija. Se}avawa
na interbrigadisti od Makedonija,
Skopje, 1975, 13–21. O. Iv.
DEMOGRAFIJA – nauka za na-
selenieto. Taa se definira kako
op{testvena nauka za razvojot
na naselenieto (populacijata).
Gi opfa}a kako komponentite na
prirodnoto i mehani~koto dvi`e-
we, taka i promenite vo struk-
turata na naselenieto. Na ne-
koi fakulteti na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# (Ekonom-
ski, Filozofski, Medicinski i
dr.) taa e zastapena vo nastavnite
planovi kako predmet formalna
demografija, koja ~esto se nareku-
va demometrija i se zanimava so
izrabotka i so primena na metodi-
te na kvantitativnata analiza na
demografskite pojavi vo ramkite
na statistikata na naselenieto,
vitalnata statistika i migracio-
nata statistika. Me|u makedon-
skite ekonomisti {to se zanima-
vale so izu~uvawe na demografski
pra{awa treba da se odbele`at:
Lazar Sokolov (poznat makedon-
ski ekonomist, koj{to doktoriral
na tema od oblasta na Maltusovata
teorija za naselenieto), Aleksan-
dar ]ur~iev (redoven profesor na
Ekonomskiot fakultet, vo penzi-
ja), Slave Risteski (redoven pro-
fesor na Ekonomskiot fakultet),
Elka Dimitrieva (Ekonomski in-
stitut) i Verica Janevska (Eko-
nomski institut.
LIT:. Slave Risteski, Demografskata
tranzicija vo Republika Makedonija,
Skopje, 1996; istiot, Demografski meto-
di so demografska analiza, Skopje, 2006.
S. R.
DEMOGRAFSKA TRANZICI-
JA – preod od eden kon drug model
na reprodukcija na populacijata.
Vo RM, vrz osnova na projavenite
demografski trendovi (stapkata
na natalitet od 40,7‰ za 1948 g. e
namalena na 13,8‰, 2002 g.), mo`e
da se zaklu~i deka e pri kraj pro-
cesot na demografskata tranzici-
ja. Vo isto vreme, toa bi zna~elo
deka dr`avata se pribli`uva kon
„pragot# na potranzicionata eta-
pa od svojot demografski razvoj.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata
tranzicija vo Republika Makedonija,
Skopje, 1996; istiot, Demografski meto-
di so demografska analiza, Skopje, 2006.
S. R.
DEMOGRAFSKO (POPULA-
CISKO) STAREEWE – komp-
leksen proces {to upatuva na po-
rastot na u~estvoto na staroto
naselenie (60 i pove}e godini) vo
vkupnoto naselenie. Naj~esto
upotrebuvani indikatori za pro-
u~uvawe i eksplicirawe na de-
mografskiot proces na staree-
weto se: prose~nata starost,
koeficientot na starosta i
indeksot na stareeweto. Spo-
451
D DEMOKRATSKA
red popisot od 2002 g., prose~nata
starost na naselenieto na RM iz-
nesuvala 34,7 godini, koeficien-
tot na starosta iznesuval 15%,
dodeka indeksot na stareeweto
iznesuval 51,3%. Mo`e da se zak-
lu~i deka populacijata na RM ja
zafatil mo{ne intenziven pro-
ces na demografsko stareewe.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata
tranzicija vo Republika Makedonija,
Skopje, 1996; istiot, Demografski meto-
di so demografska analiza, Skopje, 2006.
S. R.
DEMOKRATSKA ARMIJA NA
GRCIJA (DAG) (1946 – 1949) –
oru`ena formacija na KPG soz-
dadena na 28. X 1946 g. so obedinu-
vawe na site partizanski edini-
ci pod komanda na eden Glaven
{tab, so komandant Markos Va-
fijadis. Glavniot {tab sklu~il
spogodba so NOF za obedinuvawe
na makedonskite i na gr~kite
partizanski edinici. Vo 1946
edinicite na DAG (organizirani
vo ~eti i bataljoni, a podocna i
vo divizii), imale 2.000 borci, vo
1947 brojnosta se zgolemila na
35.000 borci (od niv 15.000 bile
Makedonci). DAG vodela te{ki
bitki so vladinite sili na Kaj-
mak~alan, Lerin, Vi~o i na Gra-
mos. Vo avgust 1949 g., po porazot
na Gramos, edinicite na DAG bi-
le prisileni na povlekuvawe vo
Albanija, Jugoslavija i vo Buga-
rija. So povlekuvaweto, se povle-
kuvalo i civilnoto naselenie
(Makedonci i Grci).
LIT.: L. Panovska, Gra|anskata vojna vo
Grcija i Makedoncite 1946–1949, Skopje,
2003; R. Kirjazovski, Narodnooslobodi-
telniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
DEMOKRATSKA MAKEDONI-
JA (2. VIII 1944 ‡ 15. IV 1945) ‡ pr-
voto zasedanie na Antifa{is-
ti~koto sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija
(ASNOM) odr`ano na oslobode-
nata nacionalna teritorija vo
manastirot †Sv. Otec Prohor
P~iwski#, na Ilinden (2. VIII
1944), go proglasi sozdavaweto na
makedonskata nacionalna dr`ava
vo Vardarskiot del na Makedoni-
ja – Demokratska Makedonija, ka-
ko ramnopravna edinica vo dr-
`avnata zaednica so drugite naci-
onalni dr`avi vo DF Jugoslavija
(za {to ne bil usvoen i poseben
akt). Sozdavaweto na makedonska-
ta nacionalna dr`ava bilo pri-
fateno od vode~kite Sojuzni~ki
sili: SAD, Velika Britanija i
Sovetskiot Sojuz i pozdraveno na
Zasedanieto od voda~ite na niv-
nite voeni misii vo Makedonija.
Po proglasuvaweto na sozdavawe-
to se izvr{ilo konstituiraweto
na makedonskata nacionalna dr-
452
Naroden sobor vo dvorot na manastirot †Sv. Prohor P~inski# (2. VIII 1944)
`ava. ASNOM se proglasil za vr-
hovno zakonodavno i izvr{no na-
rodno pretstavni~ko telo na Ma-
kedonija i na makedonskata dr`a-
va. So toa narodnoto pretstavni~-
ko telo odgovorilo na voljata na
celiot makedonski narod i make-
donskata nacionalna dr`ava vo
Vardarskiot del od Makedonija
prezela piemontska obvrska za
obedinuvawe na Makedonija. Vo
Manifestot do makedonskiot na-
rod od Sobranieto bilo prokla-
mirano pred celata svetska jav-
nost neotstapno obedinuvawe na
celiot makedonski narod so pri-
mena na pravoto na samoopredelu-
vawe. Ilinden, 2 avgust bil prog-
lasen za dr`aven praznik, so {to
bil potenciran kontinuitetot na
makedonskata nacionalna dr`av-
nost. Makedonskiot jazik bil pro-
glasen za slu`ben jazik vo make-
donskata dr`ava. ASNOM objavil
deka zakonodavnata vlast }e ja iz-
vr{uva na plenarni zasedanija i
preku Prezidiumot, a izvr{nata
vlast Prezidiumot so funkcija na
Narodna vlada. Za pretsedatel na
ASNOM i na Prezidiumot bil
izbran Metodija Andonov–^ento.
Makedonija se konstituirala kako
suverena demokratska parlamen-
tarna dr`ava vo koja site gra|ani
se ednakvi i se ramnopravni pred
zakonite, nezavisno od nivnata na-
rodnost, pol, rasa i veroispoved.
ASNOM usvoil i objavil posebna
Deklaracija za osnovnite prava na
gra|anite na Demokratska Make-
donija. Na nacionalnite malcin-
stva, Demokratska Makedonija, im
gi obezbeduvala site prava na slo-
boden nacionalen `ivot. Na site
gra|ani im garantirala sigurnost
na li~nosta, na privatnata sops-
tvenost i sigurnost na imotot; ~o-
vekovi prava i slobodi; sloboda na
govor, sobirawe i zdru`uvawe, op-
{to ednakvo neposredno izborno
pravo so tajno glasawe, sloboda na
pe~atot. Prezidiumot (od 17 ~lena
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
i 2 potpretsedateli) so funkcii
na zakonodaven dom i Vlada, do 28.
XII (do Prvoto vonredno zasedanie
na ASNOM) gi donelo sistemski-
te dokumenti i drugite osnovni
akti so koi se ureduvale: pravniot
poredok, zakonodavnata, sudskata
i izvr{nata vlast, kako i propi-
site za organite na dr`avnata
vlast vo vitalnite oblasti: sto-
panstvoto, trgovijata i finansii-
te, dano~nata politika i buxetot,
socijalata i prosvetata. Vnatre{-
niot red go obezbeduvala Narodna
milicija i slu`bata na Oddeleni-
eto za za{tita na narodot (OZ-
NA). Makedonskata vojska gi obez-
beduvala dr`avnite granici i
fukcioniraweto na carinskite
punktovi na granicata so Bugarija
(Deve Bair i Carevo Selo), so Gr-
cija (Dojran, Gevgelija, Grade{ni-
ca kaj Bitola) i so Albanija (Sv.
Naum, Rado`da, ]afasan i Gorna
Belica). Poverenstvoto za vnat-
re{ni raboti prezelo bezbednos-
ni merki na severnata granica za
spre~uvawe neprijatelsko dejstvu-
vawe od Srbija. Na jugoslovenski-
te podanici {to `iveele vo Make-
donija (do 1941) privremeno im bi-
lo zabraneto vra}awe vo makedon-
skata dr`ava. Makedonija imala,
vo Sofija, Privremeno makedon-
sko pretstavni{tvo, bilateralni-
te odnosi so OF Bugarija imale
karakter na me|udr`avni odnosi.
Poverenstvo za nadvore{ni odno-
si, iako bilo potrebno od vnat-
re{nopoliti~ki pri~ini, ne bilo
osnovano. Prezidiumot vosposta-
vil praven poredok na celata dr-
`avna teritorija, so funkcional-
na sudska vlast. Poverenstvoto za
stopanstvo primenilo merki za
obnovuvawe na stopanstvoto, za
regulirawe na vnatre{niot pazar
i za spre~uvawe na {pekulativna-
ta trgovija. Poverenstvoto za fi-
nansii primenilo merki za kon-
trola na pari~nata masa i za spre-
~uvawe na inflacijata. Za finan-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
siraweto na dr`avata, pokraj re-
dovnite danoci, bil voveden ednok-
raten vonreden danok. Za 1945 g.
bil proektiran redoven dr`aven
buxet. Samostojnosta i suverenos-
ta na Makedonija Prezidiumot ja
potenciral i vo upatstavata za or-
ganizacijata i rabotata na organi-
te na dr`avnata vlast (20. X 1944)
so uka`uvawe deka ASNOM ja iz-
razuva nacionalnata sloboda i dr-
`avnata nezavisnost i deka e nosi-
tel na suverenitetot na Makedo-
nija. Do radikalen presvrt do{lo
po interveniraweto od Belgrad vo
vnatre{nite raboti na makedon-
skata dr`ava. Na Zasedanieto na
ASNOM (15. IV 1945) bile izvr-
{eni promeni vo zakonodavnata i
vo izvr{nata vlast so donesuvawe
na potrebnite zakoni: Zakon za iz-
menuvawe i dopolnuvawe na Re{e-
nieto na Antifa{isti~koto sob-
ranie na narodnoto osloboduvawe
na Makedonija za konstituirawe
na ASNOM kako vrhoven zakono-
daven i izvr{en organ na dr`avna-
ta vlast vo Demokratska Makedo-
nija, so koj bila proglasena za fe-
deralna dr`ava na DFJugoslavija
i Zakon za imenuvawe Vlada na
Demokratska Federalna Makedo-
nija, formirana pod pretsedatel-
stvo na Lazar Koli{evski (16. IV),
po {to seta vlast ja prezela Komu-
nisti~kata partija na Makedonija.
LIT.: ASNOM 1944–1964, Zbornik na do-
kumenti, Skopje, 1964; ASNOM, dokumen-
ti od Prvoto i Vtoroto zasedanie, I,
1–2, Skopje, 1984. M. Min.
DEMOKRATSKA OBNOVA NA
MAKEDONIJA ‡ gra|anska po-
liti~ka partija smestena vo po-
liti~kiot centar, registrirana
kon krajot na XI 2005 g. Na parla-
mentarnite izbori vo 2006 g. os-
voi edno prateni~ko mesto vo
Sobranieto na RM. U~estvuva vo
sostavot na Vladata na RM, zaed-
no so VMRO‡DPMNE, DPA,
NSDP, SPM i PEI. Lider na
DOM e Liljana Popovska.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova,
Makedonske politicke partije kroz prizmu ideolo-
gije, Beograd, 2007. \or. I.
DEMOKRATSKA PARTIJA ZA
MAKEDONSKO NACIONAL-
NO EDINSTVO (januari 1990) ‡
partija osnovana od demokratski
orientirani Makedonci od emig-
racijata vo Evropa, so privreme-
no rakovodno telo – Koordinati-
ven sovet na DPMNE, pod pretse-
datelstvo na Dragan Bogdanov-
ski. Koordinativniot sovet (23.
I) upatil pismeno barawe do Sob-
ranieto na SFRJ, SIS, do Sobra-
nieto i Izvr{niot sovet na SRM
za pravo Demokratskata partija
za makedonsko nacionalno edin-
stvo da se konstituira vo SR Ma-
kedonija, so site prava i obvrski
kako i drugite partii. Bile upa-
teni barawa do Narodnoto sob-
ranie i do Ministerskiot sovet
na NR Bugarija (fevruari 1990)
za konstituirawe, odnosno za le-
galizirawe na DPMNE vo Pi-
rinskiot del od Makedonija i vo
Sofija, centarot na makedonskata
emigracija, kako i do Parlamen-
tot i do Vladata na Republika Gr-
cija, DPMNE kako demokratska
partija na makedonskiot narod da
se konstituira i vo Egejskiot del
na Makedonija. Vo prilog na bara-
wata bila dostavena Politi~kata
platforma na partijata.
LIT.: D-r Ivan Katarxiev, Makedonska-
ta politi~ka emigracija po Vtorata
svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
Amblemot na Demokratskata partija na Albancite
DEMOKRATSKA PARTIJA NA
ALBANCITE ‡ politi~ka par-
tija na etni~kite Albanci vo
RM, formirana vo 1997 g., kako
konkurent na PDP. DPA e sozda-
dena so obedinuvawe na Partija-
ta za demokratski prosperitet na
Albancite od 1994 g. i na Narodna-
ta demokratska partija, formira-
na vo 1990 g. Na parlamentarnite
izbori (1998) g. osvojuva 16 prate-
ni~ki mesta i formira koalicio-
na vlada so VMRO‡ DPMNE i so
Demokratskata alternativa. Na
parlamentarnite izbori od 2002 g.
osvojuva sedum prateni~ki mesta i
zaminuva vo opozicija. Na parla-
mentarnite izbori od 2006 g. osvo-
juva 11 prateni~ki mesta i stanuva
koalicionen partner vo Vladata
na VMRO‡DPMNE. Lider na
DPA e Arben Xaferi, a od 2007 g.
e Menduh Ta~i.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990 – 2002, Berlin, 2005; Gordana
Siljanovska-Davkova, Makedonske politicke
partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007.
\or. I.
DEMOKRATSKA PARTIJA NA
MAKEDONCITE VO VOJVO-
DINA (Novi Sad, 25. V 2004) ‡ po-
liti~ka partija formirana za da
gi zastapuva interesite na Make-
doncite vo Vojvodina za ostvaru-
vawe na malcinskite prava predvi-
deni so Ustavot na dr`avata. Na
osnova~koto sobranie bile donese-
ni aktite i programata na Partija-
ta. Za pretsedatel na Partijata
bil izbran d-r Dragan Vekovski.
LIT.: Gojko Ilievski, [to se slu~i so
nas?, Po`arevac, 2006. M. Min.
DEMOSTEN D
Amblemot na Demokratskata unija za integracija
DEMOKRATSKA UNIJA ZA
INTEGRACIJA (DUI) ‡ poli-
ti~ka partija na etni~kite Al-
banci vo Makedonija, formirana
vo juni 2002 g. Sostavena e od jad-
roto na paramilitarnata forma-
cija Osloboditelna narodna ar-
mija, koja vo tekot na 2001 g. u~es-
tvuva{e vo vojnata protiv oru`e-
nite sili na RM. Na parlamen-
tarnite izbori vo septemvri 2002
g. DUI osvoi 16 prateni~ki mes-
ta i formira koaliciona vlada
so SDSM i so LDP. Na parlamen-
tarnite izbori odr`ani vo 2006
g. taa osvoi 14 prateni~ki mesta i
zamina vo opozicija, bidej}i man-
datarot na novata Vlada na RM
Nikola Gruevski se opredeli za
stariot koalicionen partner
DPA. Lider na DUI e Ali Ahme-
ti, voen komandant na porane{-
nata ONA.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova,
Makedonske politicke partije kroz prizmu ideolo-
gije, Beograd, 2007. \or. Iv.
DEMOKRATSKI FRONT NA
MAKEDONIJA „ILINDEN
1903# (1945‡1946) ‡ konspirativ-
na politi~ka organizacija vo
NRM, osnovana da dejstvuva za os-
tvaruvawe na ilindenskiot ideal
za samostojna nezavisna makedon-
ska dr`ava. Pred odr`uvaweto na
Pariskata mirovna konferncija,
Organizacijata podgotvila Me-
morandum (1946) so koj od vladite
na golemite Sojuzni~ki sili:
SAD, Velika Britanija i Sovet-
skiot Sojuz barala na makedonski-
ot narod, sojuznik vo antifa{is-
ti~kata koalicija, koj dal svoj
pridones vo Antifa{isti~kata
vojna, da mu se priznae pravoto na
sloboda, obedinuvawe i sozdavawe
nezavisna makedonska dr`ava.
LIT.: Mihajlo Minoski, Tajna politi~-
ka organizacija vo N/S RM, Sto godini
VMRO, zlatna kniga, Skopje, 1993; D-r
Stojan Risteski, Sudeni za Makedonija
(1945–1985), Skopje, 1993; Ivan Katarxi-
ev, Sto godini od formiraweto na
VMRO, Skopje, 1993. M. Min.
DEMOSTEN (s. Pajanija, 384 – o.
Kalaurija, 322 g. pr.n.e.) – naj-
slavniot retor i atinski politi-
~ar; se proslavuva so politi~ki-
te govori protiv makedonskiot
kral Filip II (359–336) nare~eni
„Filipiki#. Neumorno i preciz-
no gi sledi dejstvata i uspesite
na Filip kako neprijatel na
Atina i na site Heleni, ja istra-
453
D DEN
Atinskiot
govornik
i politi~ar
Demosten
`uva negovata politi~ka i voena
strategija, gi zabele`uva site us-
pesi na Filip i na makedonskata
vojska; Filipikite se isklu~i-
telno zna~aen dokument, za{to
nikoj nikoga{ vo svetskata isto-
rija ne „falel# nikogo niz tolku
`estoko napa|awe i so takva om-
raza. Negoviot obid da gi spasi
helenskite polisi od makedon-
skiot osvojuva~ i da gi obedini
Helenite vo panhelenski sojuz
propadnal. Po smrtta na Aleksan-
dar Makedonski (323) toj gi pot-
tiknuva Helenite protiv make-
donskite vladeteli. Progonuvan
od makedonskiot vladetel Anti-
patar, bega na o. Kalaurija i se sa-
moubiva vo hramot na Posejdon.
LIT.: Demosthenes, I–VII, Harvard University
Press, 19956, 58, 1962, 63; Plutarch, Demosthe-
nes, Harvard University Press, 1959; Demosten,
Govori, prev. D. ^adikovska, Skopje, 1995;
A. [ukarova, Filip II i atinskite re-
tori, Skopje, 2003; P. Karlie, Demosten,
Skopje, 1994. A. [uk.
DEN NA VOSTANIETO NA
MAKEDONSKIOT NAROD VO
VARDARSKIOT DEL NA MA-
KEDONIJA (11. X 1941) – dr`a-
ven praznik na RM. Po odluka na
PK na KPJ za Makedonija, Pri-
lepskiot partizanski odred izvr-
{il napad na bugarskiot polici-
ski u~astok, zatvorot i TT liniite
vo Prilep i go ozna~il organizi-
raniot po~etok na oru`enoto vos-
tanie vo Makedonija protiv fa-
{isti~kite okupatori, za nacio-
nalna i socijalna sloboda i za soz-
davawe sopstvena makedonska dr-
`ava. Narodnoto sobranie donelo
poseben Zakon za proglasuvawe na
ovoj den za dr`aven praznik na
DFM (Slu`ben vesnik na DFM, 1.
Zgradata na bugarskiot policiski u~astok vo Prilep
454
X 1945). Kako dr`aven praznik
prvpat e odbele`en na 11. X 1945 g.
LIT.: Vlado Ivanoski, 11 Oktomvri
1941, Skopje, 1971. Vl. Iv.
DEN NA @ENATA (8 Mart) ‡
den na me|unarodnata solidar-
nost na `enite vo nivnata borba
za emancipacija i za promena na
op{testveniot status za ekonom-
ska i politi~ka ramnopravnost,
vostanoven na Kongresot na Vto-
rata internacionala vo Kopenha-
gen (1910). Vo Makedonija prv so-
bir na `enite na koj se rasprava-
lo za polo`bata na `enata bil
odr`an vo Skopje, kon krajot na
1907 g. Prvo odbele`uvawe na
praznikot e registrirano vo
Skopje 1920 g. Vo narednite godi-
ni do denes odbele`uvawata ima-
at neprekinat kontinuitet, so
barawe za celosna ramnoprav-
nost me|u polovite. V. V. - V.
DEN NA RUDARITE OD RM (28
avgust) ‡ praznik na rudarite vo
RM, vo spomen na [trajkot na
rudarite od Rudnikot Lojane, Ku-
manovsko (1929) za podobruvawe
na rabotnite uslovi i zgolemuva-
we na li~nite dohodi. S. Ml.
DEN NA SOLIDARNOSTA
(Skopje, 26 juli) – denot na `rt-
vite od skopskiot zemjotres i
Den na solidarnosta. Na 26. VII
1963 vo 5.17 ~. Skopje, glavniot
grad na RM, go pogodil katastro-
falen zemjotres. Zaginale 1070, a
bile povredeni nad pet iljadi
gra|ani. Najmnogu nastradal cen-
tarot kade se smetalo deka bil
epicentarot. Zemjotresot gi na-
ru{il osnovnite funkcii na gra-
dot i negoviot dotoga{en priro-
den razvoj. Mnogu zemji od svetot
mu priteknale na pomo{. Pokraj
obnovata na o{tetenite objekti,
bile izgradeni nekolku novi na-
selbi (Taftalixe, Kozle, Dra~e-
vo, Butel, \or~e Petrov i dr.). Vo
gradot bile podignati objekti za
stopanski, zdravstveni, obrazov-
ni, kulturni i drugi potrebi. Za-
toa Skopje be{e nare~en Grad na
svetskata solidarnost, a 26 juli
Den na solidarnosta.
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Hroni-
ka na zemjotresot vo Skopje: (26 juli
1963), Skopje, 1962; D-r Novica Veljanov-
ski (so koavtori), Zapoznajte ja Makedo-
nija, Skopje, 2001.
DEN NA TRUDOT (1 Maj) – me|u-
naroden praznik na trudot, sim-
bol na proleterskata solidar-
nost vo znak na se}avaweto na ~i-
ka{kite rabotni~ki demonstra-
cii (1886) za 8-~asovno rabotno
vreme i socijalno zakonodavstvo.
Odlukata za negova proslava ja
donela II internacionala. Vo Ma-
kedonija prvpat bil odbele`an vo
1896 g., a pomasovni manifesta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
cii imalo po Mladoturskata re-
volucija, na koi, osven iska`ana-
ta solidarnost so me|unarodniot
proletarijat, bile istaknuvani i
nacionalnoosloboditelni bara-
wa pod mototo: Makedonija na
Makedoncite i federalizirawe
na osmanliskata dr`ava. Mani-
festaciite vo vremeto na vojnite
bile za osuda na vojnata i za nede-
liva Makedonija, kako posebna
dr`ava. Vo periodot me|u dvete
svetski vojni bile za osuda na
okupatorskite re`imi i za oslo-
boduvawe i obedinuvawe na Make-
donija vo samostojna dr`ava. Vo
vremeto na NOB bile proslavuva-
ni pod znakot na pobedata. Po Os-
loboduvaweto bil proglasen za
dvodneven dr`aven praznik.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko-
to dvi`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970;
Hronologija radni~kog pokreta i SKJ, 1919–
1970, Beograd, 1980. O. Iv.
Denar, moneta od sovremenata nacionalna valuta
DENAR – pari~na edinica vo
Stariot Rim (iskovan prvpat vo
268 g. pr.n.e.), denes vo RM, sli~na
i vo drugi delovi na svetot (Sr-
bija, Iran, Irak, Jordan, Kuvajt i
dr.). Vo sredniot vek bil pari~na
baza vo pove}e germanski, itali-
janski i slovenski dr`avi. Vo
XIX v. bil plate`no sredstvo vo
Srbija (dinar), a vo XX v. i vo Ju-
goslavija. Vo RM prvite denari
(apoeni od 10 denari) se otpe~a-
teni vo januari 1992 g., vo prilep-
skata pe~atnica „11 Oktomvri#.
Oficijalno e voveden vo upotre-
ba na 26. IV 1992 g. (Veligden), vo
vremeto na premierot Nikola
Kqusev (promoviran od sobra-
niskata govornica) i guvernerot
Borko Stanoevski.
LIT.: Makedonskite banknoti i kovani
pari (1992–2002), Skopje, 2002. B. Petr.
N. V.
Rimski republikanski denar, avers/revers
DENAR ‡ srebrena moneta (dena-
rius) {to bila pu{tena vo optek
vo rimskiot monetaren sistem vo
211 g. pr.n.e. Denarite stanale
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
glavni i najpopularni kovani mo-
neti, koi bile del od rimskiot
monetaren sistem sè do po~eto-
kot na III v. Prvobitnata vred-
nost na denarot bila 10 asa. Me|u
140 i 130 g. pr.n.e. negovata vred-
nost bila smeneta vo 16 asa. Ovie
rimski pari, spored koi e izvede-
no i imeto na dene{nata make-
donska valuta, vo anti~kiot pe-
riod cirkulirale i na teritori-
jata na dene{na RM. Po~nuvaj}i
od II v. pr.n.e., pa sè do po~etokot
na III v., tie pretstavuvale glavno
plate`no sredstvo.
LIT.: M. H. Crawford, Roman Republican Co-
inage, I–II, London, 1999; P. Kos, Leksikon an-
ti~ke numizmatike, Zagreb, 1998, 84–85. P. J.
DENACIONALIZACIJA VO
RM – proces na vra}awe na imo-
tite nacionalizirani po 2. VIII
1944 g. (v. nacionalizacija), vrz
osnova na razni propisi: za op-
{to odzemawe imoti i za ograni-
~uvawe na sopstvenosta, za odze-
mawe na sopstvenosta zaradi os-
tvaruvawe op{tokorisni celi,
za odzemawe imoti vrz osnova na
konfiskacija, koga ovaa mera
imala tipi~no ideolo{ka kono-
tacija (glavno do donesuvaweto na
Krivi~niot zakonik na FNRJ,
1951 g.), osven konfiskuvan imot
za krivi~ni dela {to imaat ka-
rakter na voeni zlostorstva. Za-
konot za denacionalizacija na
RM, donesen vo 1998 g. i izmenet i
dopolnet vo 2000 g., predviduva
vra}awe vo sopstvenost na odze-
meniot imot ili davawe nadomest
za odzemeniot imot na fizi~ki
lica dr`avjani na RM, na hramovi
i verski vakafi, kako i na Evrei-
te od RM {to ne ja pre`iveaja de-
portacijata i nemaat naslednici
vo Makedonija. Do krajot na 2006
g. kone~no se re{eni 10.306 bara-
wa za denacionalizacija (45,2%
od vkupno podnesenite barawa) i
so pravosilni re{enija e vraten
sledniov imot: stanben prostor
(23.148 m2; deloven prostor
(36.213 m2); grade`no zemji{te
94.574.584 m2); zemjodelsko zem-
ji{te (107.402.669 m2); {umsko
zemji{te (25.213.721 m2). Za vra-
}awe imot preku dr`avni obvrz-
nici, do krajot na 2005 g. se reali-
zirani pet emisii vo iznos od 180
milioni evra, a vo tek e {estata
emisija na dr`avni obvrznici vo
iznos od 18 milioni evra.
IZV.: Zakon za denacionalizacija, „Slu`-
ben vesnik na RM#, br. 20/98 i 31/2000); Po-
datoci od Ministerstvoto za finansii na
RM – Komisija za koordinacija na rabota-
ta na komisiite koi odlu~uvaat po bara-
wata za denacionalizacija. T. F.
DENDRAMIS, Vasilis (1883‡
1956) ‡ gr~ki diplomat i zame-
nik-minister vo Vladata na Gr-
cija (1947‡1950), pretstavnik na
Grcija vo Dru{tvoto na narodite
(1920‡1928). Vo vrska so makedon-
skoto malcinsko pra{awe vo Gr-
cija vo DN (1925) go poddr`al iz-
davaweto na bukvarot na make-
donski jazik, nasloven Abecedar,
za nastava vo u~ili{tata za make-
donskite deca vo Egejskiot del od
Makedonija. Go obrazlo`il so
elaboracija deka toj jazik e pose-
ben jazik, razli~en od bugarskiot
i od srpskiot.
LIT.: Voislav Ku{evski, Gr~ki diplo-
mat za makedonskiot jazik, Prilozi na
MANU XXII, 2, 1991; Za reagiraweto i
diplomatskata prepiska vo Dru{tvoto
na narodite po pojavata na Abecedarot,
†Godi{en zbornik na Filozofskiot fa-
kultet#, 14 (40), 1987. M. Min.
DENDROLOGIJA – nauka {to
gi prou~uva drvenestite vidovi
rastenija (drvja i grmu{ki). Ime-
to go dobila od gr~kite zborovi
dendron – drvo i logos – nauka.
Vo zavisnost od toa koi drvenes-
ti rastenija gi prou~uva, se deli
na: a) {umarska, b) parkovska ili
hortikulturna i v) ovo{tarska.
Kako nau~na disciplina gi prou-
~uva slednite karakteristiki na
drvenestite rastenija: sistemati-
ka, areal, morfologija, ekologi-
ja, razmno`uvawe, stopansko zna-
~ewe i dr. Kako nastavna discip-
lina vo na{ata zemja prvpat e vo-
vedena po Vtorata svetska vojna
na [umarskiot fakultet vo Skop-
je. Prviot nastavnik bil Hans
Em, a prviot u~ebnik za studenti
go objavil S. Xekov (1988), dodeka
prvite dva za sredno u~ili{te
(†Dendrologija#, 1989 i †Dekora-
tivna dendrologija#, 1992) gi na-
pi{al A. Andonoski. Al. And.
DENDROFLORA. Dendroflo-
rata na RM ja so~inuvaat 319 vida
drvja i grmu{ki, so pove}e od 80
podvidovi i varieteti, vo ramki-
te na 119 roda i 54 familii, a
16% od vkupniot broj vidovi se
balkanski endemiti, subendemi-
ti ili relikti. Prvite bele{ki
za makedonskata flora gi napra-
vil A. Bue (A. Boue) vo prvata po-
lovina na XIX v, koj, pridru`uvan
od botani~arot Fridrih{tal
(Friedrihsthal), patuval niz Evrop-
ska Turcija. Vo istiot vek, pozna-
tiot fitogeograf A. Grizebah (A.
Grisebach) ja prona{ol molikata
(Pinus peuce Gris.) na Pelister
(1839). Pri krajot na XIX i vo po-
~etokot na XX v. niz Makedonija
prodefilirale golem broj flo-
risti i fitogeografi, me|u koi:
L. Adamovi}, I. Dorfler (I. Doer-
fler), J. Bornmiler (J. Bornmuller),
E. Formanek (E. Formanek), K.
Vandas (K. Vandas), N. Stojanov, T.
Nikolov, N. Ko{anin, T. So{ka,
P. ^erwavski, I. Rudski, O. Gre-
ben{~ikov, D. Petrovi} i H. Em,
koi gi otkrile posebnostite i
bogatstvoto na makedonskata flo-
DEPORTACIJA D
ra. Po Vtorata svetska vojna, na
[umarskiot fakultet i na [u-
marskiot institut vo Skopje se
formiraa dve nau~ni jadra, pred-
vodeni od H. Em i od T. Nikolov-
ski, koi so svoite sorabotnici
(S. Xekov, A. Andonoski, R. Ri-
zovski, J. Matveevna) dadoa golem
pridones vo prou~uvaweto na ma-
kedonskata dendroflora.
LIT.: Hans Em, Pregled na dendroflora-
ta na Makedonija, Skopje, 1967. Al. And.
„DENES# ‡ nezavisen politi~ki
nedelnik, ~ij prv broj izlegol na
16 oktomvri 1997 g. vo Skopje. Iz-
dava~: „MAKDEN#. Osnova~ i di-
rektor Georgi Ajanovski, glaven
i odgovoren urednik Petre Ba-
kevski. B. P. \.
Koncert od Denovite na makedonskata muzika
DENOVI NA MAKEDONSKA-
TA MUZIKA ‡ festival na koj
se pretstavuva tvore{tvoto na
makedonskite kompozitori na
klasi~na muzika. Go organizira
Sojuzot na kompozitorite na Ma-
kedonija (SOKOM). Prvpat se
odr`a vo 1988 g. So svojata stimu-
lativna politika odigra zna~aj-
na uloga vo pottiknuvaweto i
afirmacijata na makedonskoto
muzi~ko tvore{tvo. Preku 300
dela svojata premierna izvedba ja
do`iveale tokmu na DMM. Se
odr`uva kon krajot na mart seko-
ja godina. Od 1997 g. dobiva me|u-
naroden karakter, koj poslednive
godini se zasiluva so u~estvo na
stranski izveduva~i i so izvedba
stranski dela. Na DMM tradici-
onalno se vra~uvaat godi{nite
nagradi na SOKOM (†Trajko
Prokopiev# ‡ za `ivotno delo,
†Pan~e Pe{ev# ‡ za najuspe{no
godi{no tvore~ko ostvaruvawe i
†Georgi Bo`ikov# ‡ za najdobra
izvedba na delo od makedonski
kompozitor). M. Kol.
DEPORTACIJA NA EVREITE
OD VARDARSKIOT DEL NA
MAKEDONIJA (1943). Pred
krajot na 1942 g. bile zavr{eni
podgotvitelnite aktivnosti za
fizi~koto likvidirawe na make-
donskite Evrei. Siot imot na ev-
rejskite op{tini vo Makedonija
(Skopje, Bitola i [tip) bil kon-
fiskuvan vo polza na bugarskata
dr`ava. Vo tekot na januari 1943
g. bilo ograni~eno nivnoto dvi-
455
D DERVENSKA
Deportacija na Evreite od Makedonija (1943)
`ewe. Na 22. II 1943 bil potpi-
{an dogovor me|u Aleksandar Be-
lev, komesarot na Komesarstvoto
za evrejski pra{awa pri MVRNZ
vo Sofija, i Teodor Daneker, spe-
cijalist po evrejskoto pra{awe
za „iseluvaweto# na 20.000 Evrei
od Makedonija i Belomorieto,
pri {to bile precizirani i site
fazi na deportacijata. Na 11. III
1943 g., vo Skopje, Bitola, [tip i
vo drugite gradovi na Makedonija
so pomali evrejski zaednici, za-
po~nalo sobiraweto na Evreite
i nivno transportirawe vo Priv-
remeniot koncentracionen lo-
gor vo Monopolot vo Skopje. Na
15 mart 1943 g. vo logorot imalo
7.240 Evrei. Pred deportacijata
od logorot bile oslobodeni 166
lica, spored kriteriumot: leka-
ri, aptekari i stranski dr`avja-
ni. Na 22, 25 i 29. III 1943 g., 2.150
semejstva, so vkupno 7.148 ~lena,
vo tri transporta, bile upateni
vo logorot na smrtta Treblinka 2
vo Polska.
IZV.: DARM, Fond: Komesarstvo za ev-
rejski pra{awa‡KEP; Evrejska op{tina;
@amilka Kolonomos ‡ D-r Vera Vesko-
vi}–Vangeli, Evreite vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1945. Zbor-
nik na dokumenti, I i II, Skopje, 1986.
V. V. - V.
DERVENSKA KLISURA – kli-
sura na rekata Vardar. Se protega
od utokata na Belovi{ka Reka do
s. Ra{~e vo dol`ina od 21,5 km.
Vse~ena e vo trijaskite varovni-
ci na @eden od desnata strana i
Gradi{te i Dolgi Rid od levata
strana na Vardar. Gi povrzuva Po-
lo{kata Kotlina na severozapad
i Skopskata Kotlina na jugois-
tok. Vo klisurata postojat tri
tesnini i dve erozivni pro{iru-
vawa. Vo prvoto pro{iruvawe se
456
selata Dvorce i Dolno Ora{je, a
vo vtoroto s. Radu{a i rudni~kata
kolonija. Preku klisurata vodi
`elezni~ka pruga od normalen ko-
losek izgradena vo 1952 g. T. And.
Vaso
Dervenxi
DERVENXI, Vaso Ta{kov (Kru-
{evo, 11. XII 1920) ‡ farmacevt,
osnovopolo`nik na Institutot
po farmakognozija pri Farm. f.
vo Skopje i predava~. Dal osoben
pridones vo prou~uvaweto na ras-
titelnite vidovi i avtor e na tri
knigi od oblasta na farmakogno-
zijata: „Na{i lekoviti rasteni-
ja#, „Na{i lekoviti rastenija i
nivna primena# i „Prirodni le-
koviti i aromati~ni surovini#.
L. P. - T.
Nikolaj
Der`avin
DER@AVIN, Nikolaj Sevostja-
novi~ (s. Preslav, Berdjanski u.,
Tavri~ka gub., Rusija, 3/15. XII
1877 ‡ Leningrad, 26. II 1953) ‡ ru-
ski slavist-istori~ar i litera-
turolog. Profesor po slavistika
i rektor na Leningradskiot dr-
`aven univerzitet, redoven ~len
na AN SSSR (1931) i direktor na
Institutot za slavistika na AN
SSSR vo Lenigrad (1931‡1934).
Pi{uva za rusko-bugarskite vr-
ski, za bugarskata istorija i za
makedonskoto pra{awe (od bu-
garski aspekt). Na 20. V 1925 g.,
kako rektor, go prepora~uva †tur-
skiot podanik od Makedonija# D.
^upovski deka e †makedonski de-
ec# {to †zaslu`uva polno vnima-
nie i poddr{ka#. Bidej}i D. vo i
po Vtorata svetska vojna se iska-
`uva i vo prilog na borbata na
makedonskiot slovenski narod,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
po preporaka od D. Vlahov, na 7.
XII 1944 g. Prezidiumot na AS-
NOM gi kani da dojdat vo Make-
donija †najdobrite poznava~i na
jazicite na site balkanski naro-
di: Bern{tejn i Der`avin# za da
pomognat †vo izrabotuvaweto na
makedonskiot literaturen jazik#.
Posetata ne e realizirana.
BIBL.: Bolgarsko-serbskiÔ vzaimootno-
{eniÔ i makedonskiŸ voprosÍ, SPb., 1914;
IstoriÔ Bolgarii, I–IV, M.‡L.., 1945‡ 1948.
LIT.: Cvetan Stanoevski, Diplomatija
vo istorii i istorija na diplomatija-
ta. Makedonija vo sovetskata istoriog-
rafija 1917‡1982, Skopje, 1986, 151‡172;
Stojan Risteski, Sozdavaweto na sovre-
meniot makedonski literaturen jazik,
Skopje, 1988, 331‡335; D. Mir~ev, Profe-
sor Der`avin v zaÈita na makedonskiÔ
ezik, †Dobrovolec#, I, 5, SofiÔ, 15. III
1945; Bla`e Ristovski, Stoletija na ma-
kedonskata svest. Istra`uvawa za kul-
turno-nacionalniot razvitok, Skopje,
517‡518. Bl. R.
Asen
Dermenxiev-
Juli
DERMENXIEV–JULI, Asen
(Gorna Xumaja, 15. VII 1923 – Yve-
gor, Carevoselsko, 16. IX 1944) –
u~esnik vo NOD vo Pirinskiot
del na Makedonija (1941–1944).
Bil ~len na diverzantskata grupa
vo Gorna Xumaja (1941), partizan
(IX 1943) i komandir na Gornoxu-
majskiot PO „Nikola Kalap~i-
ev# (VIII 1944). Zaginal vo borba
protiv germanskite sili.
LIT. : BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971; EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, I,
A–M, Blagoevgrad, 1995. V. Jot.
DESETOK – {erijatska dava~ka
vo visina od edna desetina od zem-
jodelskoto proizvodstvo {to ra-
jata vo Osmanliskata Imperija ja
davala na feudalniot gospodar.
Visinata ponekoga{ iznesuvala
i edna osmina ili sedmina od pro-
izvodstvoto. So razvojot na sto-
kovno-pari~nite odnosi bil so-
biran vo pari.
LIT.: Evlija Celebi, Putopis. Odlomci o jugos-
lovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967. Dr. \.
DESETOK VO NOV (spailak) –
dava~ka poznata od vremeto na
Osmanliskata Imperija (do 1912),
povtorno vovedena vo 1942 g. na
teritorijata na Zapadniot del na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Makedonija, okupirana od itali-
janskata vojska. Preku desetokot
polesno se naplatuvale danocite
od strana na vlasta i se obezbedu-
valo nepre~eno snabduvawe so
zemjodelski proizvodi na itali-
janskata vojska. Se sobiral vo na-
tura i se prodaval na licitacija.
Prestanal da se sobira vo 1944 g.,
po projaveniot otpor od makedon-
skite zemjodelci.
LIT.: Gligor Todorovski, Zapadna Make-
donija za vreme na Okupacijata 1941–
1944, Skopje, 1998. \. Malk.
DESETTA MAKEDONSKA NA-
RODNOOSLOBODITELNA
BRIGADA (mesnosta Crvena Vo-
da kaj s. Zborsko, na pl. Ko`uf,
22. VIII ‡ dekemvri 1944) ‡ voena
edinica na NOV i POM. Bila
formirana od okolu 350 borci,
glavno od Vtorata makedonska
NOUB, a po dva dena im se prik-
lu~ile i drugi dobrovolci, pa
brojniot sostav narasnal na oko-
lu 450 borci. Zaedno so Vtorata i
Devettata makedonska NO briga-
da vlegle vo sostavot na ^etirie-
set i prvata (makedonska) divizi-
ja na NOVJ (24. VIII ‡ dekemvri
1944). Dejstvuvala glavno vo Tik-
ve{ijata i Prilepsko dol` ko-
munikacijata Prilep‡Gradsko‡
Veles, napa|aj}i gi germanskite
koloni {to se povlekuvale od Gr-
cija. U~estvuvala vo borbite za
osloboduvawe na Prilep (29. X ‡
2. XI), na Ki~evo i na Gostivar.
Potoa bila premestena vo Ki~e-
vo i vlegla vo sostavot na Osmata
(makedonska) divizija na KNOJ
(30. XII 1944).
IZV.: Zbornik na dokumenti NOR, tom
VII/2, dok. br. 18, s. 40.
LIT.: Petar Efremovski–Xino, Deset-
ta makedonska brigada, Kavadarci, 1982;
D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata
vojska 1944–1945, INI, Skopje, 1999,
113–115. S. Ml.
DESETTI PLENUM NA BRP(k)
(Sofija, 9‡10. VIII 1946) – pro{i-
ren plenum na BKP odr`an pod
rakovodstvo na Georgi Dimitrov
na koj bila donesena Rezolucija
za makedonskoto pra{awe. Na
Plenumot Dimitrov izjavil deka
ne postojat tri, tuku edna Make-
donija, eden makedonski narod
{to kako poseben narod treba da
se obedini vo sostavot na FNRJ.
Za po~etok da se vovede kulturna
avtonomija vo Pirinskiot del od
Makedonija so otvorawe make-
donski u~ili{ta, voveduvawe na
makedonskiot jazik i istorija vo
nastavata i kulturna sorabotka
so NR Makedonija. Po Rezoluci-
jata bile otvoreni: Makedonski
naroden teatar, Makedonska kni-
`arnica i bil {iren makedon-
skiot pe~at. No po Rezolucijata
na IB (1948) Kulturnata avtono-
mija bila ukinata.
LIT.: BKP, Komitern†t i makedon-
ski®t v†pros, II, SofiÔ, 1999; Istoris-
ka vistina, Skopje, 1981. O. Iv.
DESOVSKI, Zoran (Skopje, 29.
VIII 1949) – dipl. grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (1996) po predmeti od
oblasta na betonot, armiranobe-
tonskite i prednapregnatite
konstrukcii. Doktoriral vo ob-
lasta na mostovite, koi{to se
negov glaven interes i vo nego-
vata natamo{na bogata nau~no-
istra`uva~ka i aplikativna ra-
bota. Q. T.
Vangelija
Despodova
DESPODOVA, Vangelija (s. Ga-
li{ta, Kostursko, 16. I 1941) ‡
filolog, nau~en sovetnik vo In-
stitutot za staroslovenska kul-
tura od Prilep (vo penzija). Kako
dete-begalec deset godini `ivee-
la vo ^ehija (1948‡1958), kade
{to zavr{ila osnovno obrazova-
nie i klasi~na gimnazija. Po do-
a|aweto vo Skopje (1958), diplo-
mirala na Katedrata za slavis-
tika na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje (1963). Na istiot fa-
kultet magistrirala na tema
„Leksikata na Dobromirovoto
evangelie# (1973), a potoa i dok-
torirala na tema „Ju`nosloven-
skiot poln aprakos# (1981). Po-
dolgo vreme bila asistent, nau-
~en i vi{ nau~en sorabotnik vo
Institutot za makedonski jazik
vo Skopje (1964‡1986), a potoa
nau~en sovetnik (1986‡2003) i
direktor (1992‡2001) na Insti-
tutot za staroslovenska kultura
vo Prilep. Pove}e godini bila
lektor na Seminarot za make-
donski jazik, literatura i kul-
tura vo organizacija na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje, a edna godina i lek-
tor po makedonski jazik na Let-
nata {kola na Univerzitetot vo
Zagreb. Bila ~len na Makedon-
skiot slavisti~ki komitet
(1983‡1993), ~len na Balkano-
lo{kiot sovet pri MANU i
~len na Redakcijata na sp. „Balca-
noslavica#. Ima objaveno okolu 160
nau~ni i stru~ni trudovi, od koi
15 monografii (samostojno ili
kako koavtor).
DESPOTOV D
BIBL.: Leksikata na Dobromirovoto
evangelie, „Makedonistika#, 1, Skopje,
1977, 5–96; Re~nik na makedonskite cr-
kovnoslovenski tekstovi, probna sve-
ska, Skopje, 1978 (so koavtori); Make-
donski pismeni spomenici vo leningrad-
skite biblioteki, „Makedonistika#, 3,
Skopje, 1984, 3–61; Rusko-makedonski
razgovornik, Skopje, 1992; Indeks kon
Re~nikot na makedonskite bibliski
rakopisi, „Makedonistika#, 4, Skopje,
1985, 31–460 (koavtor i redaktor); Make-
donski srednovekovni rakopisi, I – Iz-
bor, Prilep, 1988 (so koavtor); Grigoro-
vi~evo evangelie br. 9, Makedonski sred-
novekovni rakopisi, II, Prilep, 1988; Ru-
sko-makedonski razgovornik, Skopje,
1992; Dobromirovo evangelie, t. II, Make-
donski srednovekovni rakopisi, III,
Skopje‡Prilep, 1992 (so koavtor); Kar-
pinsko evangelie, Makedonski srednove-
kovni rakopisi, IV, Prilep– Skopje,
1995 (redaktor i koavtor); Studii za
makedonskata srednovekovna leksika,
Skopje‡Prilep, 1997; Staroslovensko-
makedonski re~nik so gr~ki paraleli
(redaktor i koavtor so Sowa Novotni,
Elka Ja~eva–Ul~ar i Marija ^i~eva–
Aleksi}), Prilep‡Skopje, 1999; Studii
za makedonskoto srednovekovno kni`ev-
no nasledstvo, Prilep‡Skopje, 2000;
Treskave~ki euhologium, Makedonski
srednovekovni rakopisi, VI, Prilep,
2000 (redaktor i koavtor); Makedonski
srednovekovni rakopisi, Izbor, II, Pri-
lep‡Skopje, 2003; Prolog br. 72, Make-
donski srednovekovni rakopisi, VIII,
Prilep‡Skopje, 2006 (redaktor i koav-
tor). S. Ml.
M. Despotov, rezba vo Jeni-xamijata vo Debar (XIX v.)
DESPOTOV, Mir~e (Osoj, 1802 –
?, 1883) – majstor, graditel i rez-
bar. Rabotel vo Debar i vo drugi
gradovi vo Makedonija. Ja izgra-
dil i ja dekoriral Jeni-xamijata
vo Debar, nare~ena „Mir~e Xa-
misi#, kasarnite vo Debar, a so
majstorot Alekso ^erepnalko-
ski gradel i begovski konaci vo
Debar. Vo Tetovo gi izgradil Ha-
ki-pa{inite konaci. Negoviot
sin Alekso Mir~ev (1835–1906) ja
prodol`uva semejnata tradicija,
gradej}i vo Makedonija, vo Buga-
rija i vo Grcija.
LIT.: B. Nestorovski, R. Nestorovska,
Nestor Aleksiev Mir~eski, rezbar,
Skopje, 2002. Kr. T.
457
D DESPOTOVSKI&[OVEQ
DESPOTOVSKI-[OVEQ, Bla-
goja (Debar, 1919 ‡ Skopje, 7. X
1941) ‡ molerski rabotnik, prvo-
borec. Vo rodniot grad zavr{il
osnovno u~ili{te, a vo potraga po
vrabotuvawe rabotel vo brodo-
gradili{teto vo Sremska Mit-
rovica (1937‡1938), kade {to sta-
nal ~len na URS-ovite sindikati.
Po vra}aweto vo Skopje (1939)
rabotel vo Pirotehni~kiot zavod
vo \or~e Petrov. Kako ~len na
KPJ (od 1940), zaradi politi~ko
dejstvuvawe sred monopolskite
rabotnici, po nalog na MK na KPJ
preminal na rabota vo Tutunskiot
monopol vo Skopje. Poradi taa
dejnost bil uapsen (25. II 1941 ‡ 6.
IV 1941). U~estvuval na sovetu-
vaweto na Skopskata organi-
zacija na KP (Kozle, 22. VI
1941), na koja ednoglasno e re-
{eno da zapo~nat podgotovkite
za oru`enata borba. Naskoro
potoa se ilegaliziral i se
priklu~il na edna od skopskite
diverzantski grupi (juli ‡ 22.
VIII 1941). U~estvuval vo akcija-
ta za snabduvawe so eksploziv od
rudnikot Radu{a. Bil borec na
Prviot skopski NOPO (22. VIII
1941) i direkten u~esnik vo
atentatot na bugarskite poli-
ciski agenti Mane Ma~kov i
Krume Pankov-Krosot, pri {to
i zaginal.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa,
ostanaa, Skopje, 1969, 52; Aleksandar
Spasovski, Skopski NOP odred, Beograd,
1971; Mitre Inadeski, Hronologija na
Skopje. Rabotni~koto i narodnooslo-
boditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga
vtora, Skopje, 1974, 22, 43, 53, 60, 64, 70–71
i 75; Krsto Zdravkovski, Da ne se zabo-
ravi. Spomenici i spomen belezi od NOV
vo Skopje, Skopje, 1982, 35, 40–41, 49–50 i
148–149. S. Ml.
DETELINI – site vidovi od fa-
milijata Fabaceae, osven lucerka-
ta. Statistikata vo na{ata Re-
publika gi vodi kako detelini,
{to e pogre{no. Detelini se sa-
mo vidovite od rodot Trifolium. Vo
RM se odgleduvaat na okolu 2.000
ha, so prose~en prinos od okolu
3.000 kg/ha seno. Pozna~ajni vido-
vi od pove}egodi{nite se: crvena
detelina (Trifolium pretense L.); be-
la detelina (Trifolium repens L.);
planinska detelina (Trifolium
Jagodesta detelina
458
montanum L.); jagodesta detelina
(Trifolium fragiferum L.); i dr., a od
ednogodi{nite: persiska deteli-
na (Trifolium resupinatum L.); `olta
detelina (Trifolium patens L.); pod-
zemna detelina (Trifolium subtera-
neum L.) i mnogu drugi. Zna~ajni
se i za p~elarstvoto (medonosni).
P. Iv.
„DETSKA RADOST# (3. III
1945) – izdava~ko pretprijatie
vo Skopje. Go objavil prviot
broj na „Pioner# („Pionerski
vesnik#, „Titov~e#), vesnik za
najmladite vo Makedonija. Ure-
dnici: Slavko Janevski, Jon~e
Josifovski, Boris Bojaxiski,
Vasil Kunoski i Gligor Popov-
ski. Na 15 septemvri 1951 g., bil
objaven i prviot broj na „Dru-
gar~e# (pred toa izdava~i se:
Ministerstvoto za nauka i kul-
tura, Sojuzot na pionerite na
Makedonija).
†Na{ svet#, spisanie vo izdanie na †Detska radost#
Glaven i odgovoren urednik e
Slav~o Temkov. Se pojavile i pr-
vite broevi na spisanijata „Se-
vin~# (1957), na turski (odgovo-
ren urednik Nexati Zekerija) i
na albanski jazik „Fatosi# (1958),
glaven urednik Mehmed Ali Ho-
xa. Vo 1960 g. „Detska radost# pri
NIP „Nova Makedonija# po~na-
la so kontinuirano izdavawe i
knigi za deca na makedonski, na
albanski i na turski jazik. Od
1971 g. spisanijata preminale vo
sostav na redakciite na vesnici-
te „Birlik# (na turski) i „Fqaka
e vlazrimit# (na albanski jazik)
pri „Nova Makedonija#. Se izda-
vaat: nedelniot zabavnik za mla-
di „Na{ svet# (1960), gl. urednik
Slav~o Temkov, „Razvigor# (1967),
gl. urednik Gligor Popovski i
„Rosica# (1977), gl. urednik Alek-
sandar Cvetkovski. Od 2003 g. Re-
dakcijata raboti vo sostav na Iz-
dava~koto pretprijatie „Pros-
vetno delo#. V. Toc.
DETSKI GRADINKI ‡ vid
predu~ili{ni ustanovi. Osobe-
no intenziven razvitok do`ivu-
vaat po osloboduvaweto na Ma-
kedonija. Dejnosta na detskite
gradinki se sostoi vo zgri`uva-
we, prestoj, nega, ishrana, vospi-
tanie i obrazovanie, sportsko-
rekreativni i kulturno-zabavni
aktivnosti, merki i aktivnosti
za podobruvawe i za~uvuvawe na
zdravjeto i za pottiknuvawe na
intelektualniot, emocionalni-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Aktivnosti vo detskata gradinka †Pinokio#
ot i socijalniot razvoj na dete-
to do 6–godi{en `ivot, odnosno
do vklu~uvaweto vo osnovnoto
obrazovanie. Rabotata na det-
skite gradinki se organizira
spored vozrasta na decata, po
pravilo, vo homogeni grupi.
Planovite i programite za vos-
pitno-obrazovnata rabota gi do-
nesuva ministerot za trud i so-
cijalna politika, po predlog na
nau~na ili specijalizirana
stru~na ustanova. Spored vre-
metraeweto, detskata gradinka
realizira programa za celodne-
ven prestoj (od 8 do 11 ~asa) i za
poludneven prestoj (od 4 do 6 ~a-
sa). Mo`e da bide organizirana
kako javna (op{tinska) i pri-
vatna detska gradinka. So javna-
ta detska gradinka rakovodi up-
raven odbor sostaven od pret-
stavnici na osnova~ot (3), rodi-
telite (2), ustanovata (1) i Mi-
nisterstvoto (1). Dejnosta na
detskite gradinki e regulirana
so Zakon za za{tita na decata
(2000) (v. Predu~ili{ni ustano-
vi; Predu~ili{no vospitanie i
obrazovanie vo Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
DETSKI JASLI – v. Predu~i-
li{ni ustanovi
DETSKI ORGANIZACII ‡
organizirani formi na zdru`u-
vawe na decata. Vo Makedonija
postojat pove}e vidovi detski or-
ganizacii: centri za detsko tvo-
re{tvo, klubovi vo oblasta na
tehnikata, naukata i sportot, or-
ganizacii za odmor i rekreacija,
podmladoci na Crven krst i sl.
Najpoznata i najmasovna detska
organizacija do po~etokot na de-
vedesettite godini na minatiot
vek bila pionerskata organiza-
cija. Osnovana e vo tekot na NOB
i sè do 1990 g., koga e preimenuva-
na vo Detska organizacija na Ma-
kedonija, dejstvuva kako Sojuz na
pionerite na Makedonija. Kako
jugoslovenska detska organizaci-
ja e formirana na Prviot kon-
gres na USAOJ (Biha}, 1942). Pr-
vite pionerski dru`ini vo Ma-
kedonija se formiraat vo tekot
na NOB (Skopje, Prilep, Bito-
la). Pionerskata organizacija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bila edinstvena vospitna i op-
{testvena organizacija za deca-
ta od 7 do 14 godini. ^lenovi na
pionerskata organizacija stanu-
vale site deca vo prvo oddele-
nie, na sve~enost, organizirana
po povod Denot na Republikata
(29 Noemvri), koga dobivale cr-
vena pionerska {amija, kapa so
petokraka yvezda, zna~ka i ~len-
ska kni{ka. Celite, zada~ite,
sodr`inata i organizacijata na
rabotata na pionerskata organi-
zacija bile vo soglasnost so op-
redelbite vo oddelnite fazi na
op{testveniot razvoj i so op-
{tite celi na vospitanieto i
obrazovanieto. So odluka na
Pretsedatelstvoto na Sojuzot
na organizaciite za socijalis-
ti~ko vospituvawe i gri`a za
decata na Makedonija i Sovetot
na pionerite na Makedonija (11.
IX 1990 g.), pionerskata organi-
zacija e preimenuvana vo Detska
organizacija na Makedonija, so
osnovna cel da pridonesuva za
vkupniot razvoj na detskata li~-
nost.
LIT.: A. Barakoska, Deteto i negovata
organizacija, Skopje, 1996. K. Kamb.
DEFEKTOLOGIJA ‡ nau~na
disciplina {to se zanimava so
teorisko i prakti~no prou~uva-
we na problemite na licata so
pre~ki vo razvojot, kako i so po-
sebnite potrebi vo odnos na niv-
nata socijalna integracija. Vo
Makedonija nau~en interes kon
ovaa problematika se projavuva
po Osloboduvaweto, koga se otvo-
raat i prvite ustanovi za zgri`u-
vawe na vakvi lica, posebno na
deca i mladinci (v. Specijalni
u~ili{ta vo Makedonija). Me|u
prvite nositeli na razvojot na
defektolo{kata misla kaj nas
najpoznati se: d-r Slav~o Kera-
mit~ievski (v.) i d-r Qup~o Aj-
dinski (v.). So otvoraweto na
studiite po defektologija 1993 g.
(vo po~etokot kako nasoka na In-
stitutot za pedagogija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje, a
od 1996 g. kako poseben insti-
tut), zapo~nuva proces na poor-
ganiziran i sistematski razvoj
na defektolo{kite nau~ni dis-
ciplini. So oddelni podra~ja od
defektologijata se zanimavaat
d-r Risto Petrov, d-r Dragoslav
Kopa~ev, d-r Goran Ajdinski, d-r
Zora Ja~ova, d-r Vladimir Traj-
kovski i dr. Zna~aen pridones
vo razvojot na defektolo{kata
teorija i praktika davaat i so-
odvetnite stru~ni zdru`enija, a
posebno spisanieto „Defekto-
lo{ka teorija i praktika# {to
izleguva od 1997 g. Denes, vo
svetski relacii, terminot de-
fektologija retko se koristi,
naj~esto upotrebuvan izraz e spe-
cijalna pedagogija, odnosno spe-
cijalno vospitanie ili vospita-
nie za lica so posebni potrebi.
LIT.: Q. Ajdinski, V. Andreevski, 50 go-
dini za{tita, rehabilitacija i obrazo-
vanie na lica so pre~ki vo razvojot vo Re-
publika Makedonija, Skopje, 2001.
K. Kamb.
„DECA NA ALEKSANDAR MA-
KEDONSKI“, ISELENI^KA
ORGANIZACIJA (Toronto, Ka-
nada, ?) ‡ organizacija na mladi
lu|e od Makedonija vo Kanada.
Ima cel da ja afirmira vistina-
ta za Anti~ka Makedonija, za `i-
votot i deloto na Filip i na
Aleksandar Makedonski. Sl. N.-K.
DECATA BEGALCI (1948) – so
spogodbata pome|u Privremenata
demokratska vlada na Grcija i is-
to~noevropskite zemji (mart–ap-
ril 1948) bile evakuirani 28.000
makedonski i gr~ki deca (na voz-
rast od 1 do 15 godini) vo Jugosla-
vija 11.000, Romanija 5.000, ^ehos-
lova~ka 3.000, Polska 2.500, Unga-
rija 2.800, Bugarija 2.500 i vo Is-
to~na Germanija 1.120 deca. Vo
tie zemji za potrebite na 10.000
makedonski deca bile otvoreni
makedonski u~ili{ta (so u~ebni-
ci i literatura) i dobivale po-
{iroki znaewa za makedonskata
istorija. Bile izdavani i vesni-
ci na makedonski jazik. Na kos-
tursko-lerinski dijalekt i so ki-
rilskata azbuka bile publikuva-
ni knigi i romani. Kako vozrasni
i obrazovani, pogolemiot del od
niv se vratile vo SRM. So evaku-
acija na decata KPG sakala da
sozdade, da obezbedi i da vospita
kadar za proleterska revolucija
vo Grcija.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Etni~kite
promeni vo Makedonija (1913–1995), Skop-
je, 2000; R. Kirjazovski, Narodnooslobo-
ditelniot front i drugite organiza-
cii na Makedoncite od Egejska Makedo-
nija (1945–1949), Skopje, 1985. St. Kis.
Deca begalci
DE[AT D
Nikola
De~ev
DE^EV, Nikola (Koqo) (Stara
Zagora, 1880 ‡ s. Lukovo, Kratov-
sko, 12. IX 1903) ‡ vojvoda na
TMORO, Bugarin. Do V klas se
{koluval vo rodnoto mesto, a po-
toa vo @elezarskoto u~ili{te
vo Samokov (1895‡1998). Tuka se za-
poznal so socijalisti~kite idei,
~lenuval vo taen u~eni~ki revo-
lucioneren kru`ok, stanal ~len
na TMORO (1898) i rabotel vo
tamo{nata `elezarska rabotil-
nica za izrabotka na bombi i dru-
gi materijali. Prvin bil sekre-
tar vo ~etata na Andon Janev–]o-
seto vo Gevgelisko (proletta
1900), narednata godina bil pomo{-
nik-vojvoda vo ~etata na Hristo
^ernopeev vo Gornoxumajsko (1901),
a potoa stanal vele{ki okoliski
vojvoda. Vo Ilindenskoto vosta-
nie (1903) dejstvuval vo Vele{ko.
Bil ubien vo borba so osmanlis-
kata vojska.
LIT.: Il. Iv., Makedonska galerix,
Ilinden 1903–1922, kn. 2, Sofix, 1922; Bu-
gari ‡ soborci na Goce Del~ev. Ka`uva-
wa. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika
^opova–Jurukova ka`uva za direktnoto
u~estvo na golem broj Bugari vo makedon-
skoto revolucionerno dvi`ewe, †Gocevi
denovi ‡ Pesna za Goce 1981#, VII, 7, Skop-
je, 7. II 1981, 17. S. Ml.
DE[AT – visoka planina vo RM,
koja po dol`inata na makedon-
sko-albanskata granica se prote-
ga vo meridijanski pravec sever –
jug. Kon jug pretstavuva prodol-
`enie na planinata Korab. Nej-
zinoto bilo vo dol`ina od 7 km
vo sredi{niot del se izdiga, a na-
kaj Korab na sever i Kr~in na jug
se spu{ta. Od Korab e odvoena so
prevalot De{at (1.976 m), a od
planinata Kr~in so prevalot Su-
va Bara (2.080 m). Najvisok vrv e
Velivar (2.375 m). Na RM $ pri-
pa|a isto~nata planinska strana,
koja e disecirana so pove}e krat-
ki re~ni tekovi, me|u koi najpoz-
nati se Vidu{ka i Trebi{ka Re-
ka. Visokoplaninskite delovi na
De{at za vreme na pleistocenot
bile zafateni so glacijacija {to
uslovilo pojava na fosilni cir-
kovi, valovi i moreni. Nad {um-
skiot pojas se protegaat visokop-
laniski pasi{ta. Vo cirkovite
ima pet mali glacijalni ezera, od
459
D DIBEK
Planinata De{at
koi najgolemo e Lukov so povr{i-
na od 4.000 m².
LIT.: D. Vasileski: Radika, Tetovo, 1997.
T. And.
DIBEK ‡ nekropola so grobnici
od helenisti~kiot period vo s.
Suvodol, 20 km isto~no od Bito-
la. Istra`eni se tri grobnici
vdlabeni vo stena, so dromos,
pretkomora i komora. Konstati-
rano e deka istra`enite grobni-
ci se sli~ni edna na druga, so ma-
li otstapki vo dimenziite na
dromosite i komorite, kako i vo
re{enieto na zasvoduvaweto na
komorite. Grobnicite ne se otvo-
rani i pqa~kani i vo niv e za~u-
van intakten celiot materijal
(kerami~ki sadovi i edna tera-
kotna bista na bo`icata Afro-
dita). Vo komorata od grobot 1 e
najdena grobna jama, a vo drugite
dve grobnici ostatocite od izgo-
renite pokojnici bile postaveni
na podot. Datirani se vo vtorata
polovina na II v. pr.n.e. Grobnici-
te so dromos, pretkomora i komo-
ra se karakteristi~ni za isto~-
niot rab na Pelagonskata Ramni-
na vo nejziniot sreden i severen
del, koe{to go potvrduvaat i nao-
dite kaj selata Suvodol, Bon~e i
Gorno Selo.
LIT.: F. Mesesnel, Jedna grobnica kod se-
la Suvodola, „GSND#, XIV, Skopje, 1935,
201; T. Janakievski, Tri ranoanti~ki
grobnici vo stena od lok. „Dibek# s. Su-
vodol–Bitola, „Maced. acta archaeol.#, 13,
Skopje, 1993, 149‡161. K. Kep.
DIVE^ – opredelen broj vidovi
divi `ivotni (cica~i i ptici)
{to `iveat slobodno vo priroda-
ta ili vo ogradeni prostori vo
koi intenzivno se odgleduvaat, se
razmno`uvaat, se za{tituvaat i
se lovat. Sopstvenost se na dr`a-
vata i, kako dobro od op{t inte-
res, u`ivaat zakonska za{tita.
Spored Zakonot za lov, kako di-
ve~ se proglaseni 127 vida od di-
vata fauna na RM, rasporedeni vo
slednite kategorii:
460
a) trajno za{titeni – 79 vida, od
koi 9 cica~i i 70 ptici (srna,
me~ka, ris, ~akal, vidra, site vi-
dovi orli, sokoli, bufovi i dr.);
b) za{titeni so lovostoj – 31 vid,
od koi 6 cica~i i 25 ptici (obi-
~en elen, divokoza, diva sviwa,
zajak, polska erebica, erebica ka-
mewarka, fazan i dr.);
v) bez zakonska za{tita – 17 vida,
od koi 9 cica~i i 8 ptici (volk,
lisica, kuna belka, jastreb ko-
ko{kar, stra~ka, siva vrana, ~av-
ka i dr.).
Kako dive~ od posebno lovnosto-
pansko zna~ewe se: obi~niot elen,
divokozata, divata sviwa, zaja-
kot, polskata erebica i erebica-
ta kamewarka. Introduirani
(alohtoni) vidovi se: elenot lo-
patar, muflonot i fazanot.
Rasprostranetost i brojna
sostojba na glavnite lovno-
stopanski vidovi (2006):
a) obi~en elen (Cervus elaphus L.) –
pred is~eznuvaweto, kako bal-
kanski endem bil rasprostranet
vo pogolemiot del od ridsko-pla-
ninskite reoni na RM. Reaklima-
tiziran e vo pove}e reoni ([R
„Jasen#, NP „Mavrovo# i „Pelis-
ter# i vo lovi{tata „Kadina Re-
ka# i „Ponikva#), kade se odgledu-
va na okolu 30.000 ha, so brojna
sostojba od okolu 300 grla;
b) srna (Capreolus capreolus L.) –
rasprostraneta e na okolu 900.000
ha vo site pogolemi {umski eko-
sistemi. Brojnata sostojba izne-
suva okolu 5.000 grla;
v) divokoza (Rupicapra rupicapra L.)
– najzastapena vo Zapadna Make-
donija (NP „Mavrovo#, [R „Ja-
sen#) na okolu 90.000 ha i brojnost
od 1.800 grla;
g) diva sviwa (Sus scrofa L.) – zas-
tapena e vo site ridsko-planin-
ski ekosistemi vo zemjata. Polu-
intenzivno se odgleduva i vo ne-
kolku zagradeni lovi{ta. Vkup-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nata lovnoproduktivna povr{i-
na iznesuva 600.000 ha, so okolu
2.500 grla;
d) me~ka (Ursus arctos L.) i ris
(Lynx lynx L.) – rasprostraneti se
vo zapadnite i vo jugozapadnite
{umski podra~ja. Najbrojni se vo
NP „Mavrovo# i „Pelister# na
povr{ina od okolu 250.000 ha.
Brojnata sostojba na me~kata e
stabilna i iznesuva okolu 150
edinki, a na risot e vo opa|awe
(20–30 primeroci);
|) zajak (Lepus europaeus Pall.) –
rasprostranet e na pove}e viso-
ramnini i branovidni rit~esti
tereni na okolu 1.000.000 ha, so
okolu 30.000 primeroci. Vo ne-
koi kotlini (Polog, Skopsko
Pole, Pelagonija i dr.) e re~isi
is~eznat;
e) polska erebica (Perdix perdix L.)
– gi naseluva site zemjodelski re-
oni ~ija nadmorska viso~ina ne e
pogolema od 600 do 800 m. Se od-
gleduva na okolu 400.000 ha, a
brojnata sostojba iznesuva okolu
30.000 edinki;
`) erebica kamewarka (Alectoris
graeca Meisn.) – rasprostraneta na
okolu 200.000 ha, so brojnost od
okolu 10.000 edinki. Ima tenden-
cija kon namaluvawe na nejzinata
brojnost kako rezultat na prome-
nata na ekolo{kite uslovi vo
nejzinite porane{ni mesto`ive-
ewa. Pozna~ajnite nao|ali{ta se
na: @eden, Suva Gora, Skopska
Crna Gora, Klepa, Demir Kapija,
Bogoslovec i dr. V. Mal.
DIVIZII NA NOVM (sredina
na avgust ‡ sredina na dekemvri
1944) ‡ divizii na NOVJ sostave-
ni od voeni edinici na NOVM.
Bile formirani osum divizii –
41, 42, 48, 49, 50, 51. divizija, Ku-
manovska divizija i 8. divizija na
KNOJ. Tie imale 2‡3 pe{adiski
brigadi, edna artileriska briga-
da i razni slu`bi.
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o
Narodnooslobodila~kom ratu jugosloven-
skih naroda, VII, kw. 4, Borbe u Makedoni-
ji, Beograd, 1954. V. St.
DIVOKOZA (Rupicapra rupicapra)
– parnokopiten cica~ od famili-
jata praznorogi (Bovidae), so dol-
`ina na teloto do 130 cm i te`i-
Divokoza
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na do 60 kg. Vo Makedonija ja ima
na [ar Planina, Korab, Jakupi-
ca, Bistra, De{at, Stogovo i na
Pelister.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mit-
chell–Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Kry-
stufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima,
The Atlas of European Mammals, London–San
Diego, 1999. Sv. P. – V. Sid.
DIDAKTIKA ‡ pedago{ka na-
u~na dosciplina {to se zanimava
so obrazovanieto i nastavata ka-
ko negov najorganiziran del.
^e{kiot pedagog J. A. Komenski
(1592–1670), koj se smeta za osno-
va~, na didaktikata $ pridaval
univerzalno zna~ewe, smetaj}i ja
za ve{tina na pou~uvaweto. Vo
Makedonija prvite sistematizi-
rani didakti~ki soznanija se na-
o|aat vo poznatoto delo na Josif
Kova~ev (v.) „[kolska pedagogi-
ja#. Me|u dvete svetski vojni do-
minirala Herbartovskata didak-
tika i pokraj nekoi obidi za vne-
suvawe reformski opcii. Po Os-
loboduvaweto, didaktikata kako
nau~na i nastavna disciplina vo
makedonskiot obrazoven sistem
se razviva vo duhot na jugosloven-
skata koncepcija, glavno vrz de-
lata (u~ebnicite) na avtori od
hrvatskoto i srpskoto jazi~no
podra~je (V. Poqak, J. \or|evi},
M. Bakovlev, R. Ni~kovi} i dr.).
Vo Makedonija kon didakti~kata
problematika poseben interes
projavuvaat (v.) Anatoli Damja-
novski, Blagorodna Lakinska,
Sne`ana Adam~evska, Vera Sto-
janovska i dr. Nivnite prou~uva-
wa se odnesuvaat za oddelni pra-
{awa ili aspekti povrzani so or-
ganizacijata, sodr`inata, prin-
cipite, formite i metodite na
nastavata i obrazovanieto. Di-
daktikata kako nau~na i nastavna
disciplina denes se izu~uva i se
razviva na Filozofskiot i na pe-
dago{kite fakulteti. Vo ramkite
na didakti~kata problematika kako
nau~ni disciplini se konstituira-
ni posebni metodiki na nastavata
{to gi prou~uvaat zakonitostite na
vospitanieto i obrazovanieto vo
ramkite na eden nastaven predmet.
Metodikata pretstavuva sinteza na
pedago{ko-didakti~ki principi i
soznanija za konkretna nau~na ob-
last, transformirana vo nastaven
predmet. Metodi~ki soznanija (pre-
te`no od prakti~en karakter), se
sre}avaat kaj makedonskite u~iteli
vo vremeto na Prerodbata, posebno
kaj Jordan Haxi-Kostantinov‡Xi-
not i Dimitrija Miladinov. Vo
„[kolskata pedagogija# (v.) J. Kova-
~ev prvpat na sistematiziran na-
~in, razgleduva pove}e pra{awa po-
vrzani so celite, zada~ite, sodr`i-
nite i metodite na nastavata na od-
delnite nastavni predmeti. Vo sov-
remeniot obrazoven sistem kaj nas
najrazvieni se metodikite na nasta-
vata vo osnovnoto u~ili{te. Re~isi
ne postoi nastaven predmet za koj
nema izraboteno metodski prira~-
nik ili u~ebnik. Poznati metodi-
~ari vo oblasta na oddelenskata
nastava se: (v.) ^edomir Popovi},
\or|i Dele~ev, Sne`ana Adam~ev-
ska, Atanas Nikolovski, Jelica
Nikolovska, Du{ko A~ovski, Avzi
Mustafa, Marija Tofovi} i dr.
LIT.: J. Kova~ev, [kolska pedagogija,
Solun, 1873; Filozofski fakultet:
1946–1996, Skopje, 1996, 41–55. K. Kamb.
Mak
Dizdar
DIZDAR, Mak (Stolac, BiH, 17.
X 1917 ‡ Saraevo, 14. VII 1971) ‡
so zbirkata Kameniot spija~
(1966), stanal eden od najzna~ajni-
te poeti na Bosna i Hercegovina.
So`ivuvaj}i se so jazikot i so
svetot na bogomilskite nadgrob-
ni spomenici i o`ivuvaj}i go od
nadgrobnite zapisi na spomeni-
cite dale~noto minato na svojot
narod i svojata zemja, dal poetski
zapisi od svoite viduvawa za lu-
|eto i istorijata, sozdavaj}i is-
tovremeno i nov poetski jazik ka-
ko soodveten odraz na bosansko-
hercegovskata stvarnost. Vo 1969
g. go dobil Zlatniot venec na
SVP.
BIBL.: Vidopolska no}, 1936; @ena pli-
va~, 1954; Krutosta na krugot, 1960 i
drugi. P. Gil.
DIJAGONALEN PAT – anti~-
ki pat zabele`en na Pojtingero-
vata karta na relacijata Herakle-
Demir Kapija, segment od Dijagonalniot pat
DIJADOSI D
ja Linkestidska (Bitola)–Kera-
mija (Varo{, Prilep)–Eu(da)rist
(Drenovo)–Stobi (Gradsko)– As-
tibo ([tip)–Tranupara (Ko-
wuh)–Pautalija (]ustendil)–Ser-
dika (Sofija). Na trasata go nema
gradot Stibera (^epigovo), no kaj
geografot od Ravena e spomnat ka-
ko Istubera (me|u Herakleja i Ke-
ramija). Se smeta deka prviot del
od trasata, vo predistorijata i vo
najranata antika, me|u gradot
Link i Audarist, odnosno Stobi,
vodel dol` r. Erigon. Vo rimsko
vreme ovoj riskanten pat bil iz-
begnat so trasata Herakleja–Kera-
mija–Eu(da)rist–Stobi. Delnica-
ta od Stobi do Pautalija e pred-
met na diskusii, odnosno postojat
dve hipotezi: varijanta na relaci-
jata Stobi–[tip–dolinata na r.
Bregalnica–Pautalija, ili vari-
janta Stobi–[tip–Kowuh–Kriva
Reka–Pautalija. Od Pautalija pa-
tot vodel kon Serdika.
LIT.: V. Lil~i}, Anti~ka patna mre`a,
Arheolo{ka karta na Republika Makedo-
nija, I, Skopje, 1994, 114; I. Mikul~i}, An-
ti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje,
1999, 228–230; M. Jovanov, Novi sogleduva-
wa za anti~kiot pat Stobi – Pautali-
ja, „Makedonsko nasledstvo#, 20, Skopje,
2002, 11–22. V. L.
DIJADOSI – naslednici na
Aleksandrovoto carstvo; soborci
na Aleksandar III Makedonski, koi
po negovata smrt (323 g. pr.n.e.) vla-
deat vo oddelni delovi na Carstvo-
to. Site slavni vojskovodci vo
Aleksandrovata vojska: Perdika,
Krater, Antipatar, Ptolemaj, An-
tigon, Lisimah, Eumen, Selevk, Po-
liperhont, Kasandar (sin na Anti-
patar), Demetrij (sin na Antigon) i
Pir, osven Lisimah i Pir, se Make-
donci. Vo po~etokot Antipatar,
kako najstar i najvlijatelen, bil
strateg na Evropa; dve godini po
smrtta na Aleksandar, Perdika i
Krater bile nositeli na najvisoka-
ta vlast; Antigon gi povelal voj-
skite vo Azija; Ptolemaj go vladeel
Egipet. Karakteristi~ni se borbi-
te na dijadosite za prevlast, koi
traele eden vek, po koi se formira-
le tri golemi kralstva: Ptolemai-
461
D DIJAL
dite vo Egipet, Selevkidite vo Azi-
ja i Antigonidite vo Makedonija.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
DIJAL (Dyalos) ‡ pajonsko bo`e-
stvo {to e pandan na helenskiot
Dionis, spored Hezihij (Hesychi-
us). Pajoncite go po~ituvale ka-
ko demon so htonsko zna~ewe i go
pretstavuvale „vo helenska in-
terpretacija# na reljefi i na mo-
netite na nivnite vladeteli.
Kultot na ova epihorsko bo`e-
stvo e za~uvan i vo rimsko vreme,
do II v., {to e potvrdeno so natpis
od Kilkis (Kuku{).
LIT.: L. Robert, ANTANOI, REG, XLVII, No
219, Paris, 1934, 32–33; E. Voutiras, Mia nea
martyria gia tous Paiones, SGL for festscrift for
J. Chadwick, Thessaloniki, 1987, 167‡173; V.
Bitrakova–Grozdanova, Prilog za reli-
gijata i umetnosta vo Pajonija, Religi-
ja i umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 1990, 148‡183. V. B.–Gr.
DIJALEKTI NA MAKEDON-
SKIOT JAZIK. Makedonskiot
dijalekten kompleks prili~no
rano se izdvoil od praslovenska-
ta jazi~na zaednica. Ve}e vo H v.
vo starocrkovnoslovenskite tek-
stovi nastanati na makedonska
po~va mo`e da se sledi karakte-
risti~nata makedonska zamena na
erovite, razli~na od srpskata i
od bugarskata. Faktot deka naj-
stariot slovenski pismen jazik
(starocrkovnoslovenskiot), se
bazira vrz makedonskite govori
od okolinata na Solun e pri~ina
{to makedonskite dijalekti
privlekle vnimanie na mnogu
eminentni slavisti u{te pred
kone~nata kodifikacija na make-
donskiot standarden jazik. Gi
imaat analizirano i opi{uvano
> A. Beli}, > A. Vajan, > M. Ma-
lecki, > A. Mazon, > L. Mileti~,
Karta na dijalektite na makedonskiot jazik
462
> K. Mir~ev, > V. Oblak i dr. Os-
novite na makedonskata moderna
dijalektologija gi polo`i > B.
Vidoeski, koj, isto taka, sprovede
prva iscrpna nau~na klasifika-
cija na dijalektite na makedon-
skiot jazik (sp. Dijalektite na
makedonskiot jazik, I–III, MANU,
1998–1999). Spored taa klasifi-
kacija na makedonskata teritori-
ja se izdeluvaat tri osnovni di-
jalktni kompleksi: zapadnoto na-
re~je, jugoisto~noto nare~je i se-
vernite govori. Zapadnoto na-
re~je gi opfa}a centralnite go-
vori i zapadnite periferni go-
vori, t.e. gornopolo{kiot, ki-
~evskiot, debarskiot, stru{kiot,
ohridskiot, prespanskiot, drim-
kolsko-golobrdskiot, vev~ansko-
rado{kiot, malorekanskiot i re-
kanskiot. Centralnite govori od
zapadnoto nare~je pretstavuvaat
baza na sovremeniot makedonski
standarden jazik. Jugoisto~noto
nare~je gi opfa}a {tipsko-stru-
mi~kite govori, tikve{ko-mari-
ovskite, male{evsko-pirinski-
te, ju`nite govori (t.e. solunsko-
vodenskite i sersko-lagadinski-
te) i kostursko-kor~anskite go-
vori (kor~anskiot, kosturskiot
i nestramsko-kostenarskiot). Se-
vernite govori, rasporedeni po
dol`inata na srpskata granica,
imaat mnogu osobini ~ie inova-
ciono ogni{te se nao|a na srp-
skata teritorija. Gornata klasi-
fikacija e sprovedena vrz osnova
na geografskata distribucija na
nekolku stotici fonolo{ki i
morfolo{ki osobini. Vo posled-
nite decenii se pojavuvaat i mo-
nografii {to ja opi{uvaat dija-
lektnata sintaksa i dijalektniot
leksikon. Mo`e da se o~ekuva de-
ka Dijalektniot atlas na make-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
donskiot jazik }e ja pretstavi
dijalektnata podelba na makedon-
skata jazi~na teritorija dopol-
neta so soznanija od tie dve ob-
lasti. Z. T.
DIJAMANDIEV, Vasil (Ohrid,
30. I 1839 ‡ Sofija, 1. V 1912) ‡ u~i-
tel, op{testvenik i politi~ki de-
ec. Bil u~itel vo Ohrid (1855‡
1857), a potoa zaminal na {koluva-
we (1858) vo Moskva i vo Kiev. Po
vra}aweto u~itelstvuval vo Ku-
ku{ (1861‡1864), vo Veles (1864‡
1866) i vo Ohrid (1866/ 1867). Po ap-
seweto od osmanliskite vlasti, za-
minal vo Besarabija (1868) kako
u~itel vo Komrat (1869–1876) i re-
daktor na v. †Eho na Bolgrad#
(1872–1873) i na „Xlpug# (1872–
1873). Bil u~esnik i eden od voda-
~ite na Kresnenskoto vostanie, a
vo vremeto na Berlinskiot kongres
(1878) ispra}al peticii do svet-
skite faktori za re{avawe na ma-
kedonskoto pra{awe. Podocna se
preselil vo Sofija (1879) i bil iz-
bran za naroden pretstavnik vo Os-
nova~koto narodno sobranie i vo
Prvoto veliko narodno sobranie
(1879). Bil rakovoditel na biblio-
teki, direktor na gimnazija i ape-
lacionen sudija. Vo Ruse ja osnoval
Makedonskata liga (1880), go rako-
vodel Makedonskoto blagotvorno
dru{tvo (1882–1884), bil aktiven
vo Dru{tvoto †Makedonski glas#
(1885–1886), vo VMOK (1885) i vo
Tajniot makedonski komitet
(1886), ispra}aj}i vooru`eni ~eti
vo Makedonija.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Portreti
od makedonskata literaturna i nacio-
nalna istorija, I, †Kultura#, Skopje,
1980; istiot, Makedonija i makedonskata
nacija, Skopje, 1995. S. Ml.
Slavko
Dimevski
DIMEVSKI, Slavko Kirilov
(Kumanovo, 31. V 1920 ‡ Skopje,
24. IV 1994) ‡ crkoven deec, is-
tori~ar i pisatel. Osnovno u~i-
li{te i ni`a gimnazija zavr{il
vo rodniot grad i vo Skopje. Iz-
vesen period `iveel vo Srbija, a
potoa go prodol`il svoeto obrazo-
vanie vo Bogoslovskata seminarija
(sredno teolo{ko u~ili{te) vo
Bitola. Po zavr{uvaweto na gim-
nazijata vo Kumanovo i vo Skopje,
bil rakopolo`en za |akon vo crk-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vata „Sv. Spas“ vo Skopje (8. V 1943),
a vo naredniot den i za sve{tenik
vo Probi{tipskata enorija. Kako
sve{tenik najdolgo vreme rabotel
vo s. Stojakovo, Gevgelisko i vo
crkvata „Sv. Troica“ vo Kumanovo
(1943‡1957). Bil u~esnik vo NOV
(1944) i fudbaler na KSK (Kuma-
novski sportski klub). Kako
vonreden student, diplomiral na
Filozofskiot fakultet (Grupa
istorija) vo Skopje (26. IX 1956) i
prodol`il da studira na Pravniot
fakultet vo Skopje. Narednata
godina preminal na rabota vo
Institutot za nacionalna is-
torija vo Skopje kako asistent vo
Oddelenieto za prerodbensko-na-
cionalnoosloboditelno dvi`ewe
i rakovoditel na Dokumentaci-
onoto oddelenie (1957‡1962). Dok-
toriral na tema „Katoli~kata po-
ropaganda na unijatskoto dvi`ewe
vo Makedonija od sredinata na
vtorata polovina na XIX v. do
Balkanskite vojni“ na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
(23. X 1962). Istata godina bil
nazna~en za glaven prosveten re-
ferent i glaven i odgovoren ured-
nik na organot na MPC „Vesnik“.
Vo narednata godina prvin bil
proizveden vo protojerejski ~in, a
vedna{ potoa i vo ~inot stavro-
for, nosej}i go crkovnoto dos-
toinstvo protojerej-stavrofor.
Podocna rabotel kako sekretar na
Maticata na iselenicite od Ma-
kedonija (1966‡1967), sekretar na
Programskiot kolegium (1967‡
1969) i urednik na Obrazovnata
programa na Radiotelevizija
Skopje (1969‡1975), vi{ nau~en
sorabotnik (1975‡1978) i nau~en
sovetnik (1978, do penzionirawe-
to) vo Institutot za sociolo{ki i
politi~ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje. Bil glaven i odgovoren
urednik na institutskiot „Gla-
snik“, pretsedatel na Nau~niot
sovet, rakovoditel na pove}e
proekti, profesor na postdiplom-
skite i doktorskite studii i dr.
Avtor e na golem broj monografii,
okolu 300 statii i drugi nau~ni
prilozi, dramski serii, TV-drami
i dokumentarni emisii. Od
negoviot televiziski opus, osoben
uspeh postigna so televiziskite
serii „Kurirot na Goce“, „Juna~ko
koleno“ (za detstvoto na Nikola
Karev), „Deteto i gulabot“ (za
Nikola Vapcarov), humoristi~na-
ta serija „[uti i rogati“ i tv-dra-
mata „Smilevski kongres“. Negova
glavna nau~na preokupacija be{e
makedonskata crkovna istorija,
istorijata na MPC i kulturno-
nacionalnoto minato.
BIBL: Prosvetnata politika na Egzar-
hijata i u~ili{nite buntovi vo Make-
donija, Skopje, 1960; Makedonskoto na-
cionalnoosloboditelno dvi`ewe i Eg-
zarhijata (1893‡1912), Skopje, 1963; Cr-
DIMIROVSKI D
kovna istorija na makedonskiot narod,
Skopje, 1965; Mitropolitot skopski
Teodosij ‡ `ivot i dejnost (1846‡1926),
Skopje, 1965; Sanstefanskiot miroven
dogovor i Makedonija, Skopje, 1968; Oh-
ridskata arhiepiskopija, Skopje, 1968;
Tu|ite propagandi vo Makedonija, Skop-
je, 1968; Nikola Karev, Skopje, 1971; Nega-
tivnoto vlijanie na nadvore{nite fak-
tori vrz nacionalnoto budewe na make-
donskiot narod do 70-te godini od XIX
vek, Skopje, 1979; Borbata za avtokefal-
nost na pravoslavnite crkvi vo Evropa
sozdadeni vo XX vek, Skopje, 1979; Za
razvojot na makedonskata nacionalna
misla do sozdavaweto na TMORO, Skop- Marin
je, 1980; Pravilata-ustavot na Makedon- Dimeski
skiot vostani~ki komitet vo Kresnen- ekti i fotografira vo Wujork,
skoto vostanie, Skopje, 1980 (so koavto- Egipet, Izrael, Kenija. Al. Cv.
ri); Makedonskite op{testveno-kul-
turni tekovi vo feudalizmot, Skopje,
1981; Makedonskata liga i Ustavot za
dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880
godina, Skopje, 1984 (so koavtori); Make-
donskata borba za crkovna i nacionalna
samostojnost vo XIX vek (Unijatskoto
dvi`ewe), Skopje, 1988; Istorija na ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Razvojot na makedonskata nacio-
nalna misla (1878‡1918), Skopje, 1989.
LIT.: @ivotot i deloto na d-r Slavko
Dimevski (1920‡1994). Materijali od na-
u~niot sobir posveten na `ivotot i dej-
nosta na d-r Slavko Dimevski, odr`an na
23 april 2004 godina vo Skopje, po povod
10-godi{ninata od smrtta (1994‡2004), Metodija
INI i ISPPI, Skopje, 2007, 1‡470. Dimeski
S. Ml.
DIMESKI, Metodija Ristev
DIMESKI, Dimitar (Prilep, (Prilep, 24. VIII 1932) – redoven
28. IX 1940 – Veles, 7. VII 2004) – profesor (1987) na PMF, Insti-
istori~ar, redoven profesor na tut za hemija. Diplomiral (1956)
Filozofskiot Fakultet – Skop- i doktoriral (1981) vo Skopje.
je. Osnovno i sredno obrazovanie Dr`el nastava za studentite po
zavr{il vo Prilep. Diplomiral hemija i fizika. Avtor e i na po-
na Institutot za istorija pri ve}e u~ebnici i u~ebni pomagala
Filozofskiot fakultet (1964). (nekoi od niv se prvite od svojot
Od 1966 g. stanal asistent na Fi- vid izdadeni vo Makedonija). Na-
lozofskiot fakultet. Doktori- u~nata aktivnost mu e glavno od
ral (1979), bil izbran za docent, oblasta na elektroanaliti~kata
vonreden profesor (1985) i redo- hemija. Bil (1984–1986) pretseda-
ven profesor (1990). Ja prou~u- tel na Sojuzot na hemi~arite i
val istorijata na makedonskoto tehnolozite na Makedonija.
revolucionerno osloboditelno LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
dvi`ewe od Ilindenskiot peri- tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 212;
od. Objavil nad 200 bibliograf- 60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
ski edinici. Avtor e na 10 monog- kultet – Skopje, Skopje, 2006, 233. B. [.
rafii. Bil rakovoditel na In-
stitutot za istorija i na Sovetot
na postdiplomski studii. ^len e
i pretsedatel na pove}e redakcii
na nau~ni spisanija i zbornici.
Dopisen ~len na DNU vo Bitola
(1983) i DNU vo Prilep (1984).
BIBL.: Makedonskoto nacionalno-oslo-
boditelno dvi`ewe vo Bitolskiot vila-
et (1893–1903), Skopje, 1981; Aferite vo
Bitolskiot vilaet (1893–1903), Skopje,
1993; Goce Del~ev, Skopje, 1994 i dr.
LIT.: Van~o \or|iev, Dimitar Dimeski
(in memoriam), Istorija, br.1–2, Skopje,
Georgi
2004. V. \. Dimirovski
DIMESKI, Marin (Prilep, 24. DIMIROVSKI, Georgi M. (20.
III 1948) ‡ fotograf. Diplomiral XII 1941, s. Nestram, Kostursko,
istorija na umetnosta na Filo- Egejskiot del na Makedonija) –
zofskiot fakultet vo Skopje. So redoven profesor po avtomatika
fotografija se zanimava od 1970 i sistemsko in`enerstvo na ETF
g. Izlagal samostojno i na grupni
na Univerzitetot „Sv. Kiril i
izlo`bi vo zemjata i vo stran- Metodij# vo Skopje, profesor po
stvo. Raboti i na samostojni pro-
463
D DIMISKIJA
kompjuterska nauka i informacio-
ni tehnologii na Univerzitetot
„Dogus# vo Istanbul i gostin-pro-
fesor na Istanbulskiot tehni~ki
univerzitet. Toj e stranski ~len na
Akademijata po tehni~ki nauki vo
Belgrad i e citiran vo „Systems and
Control Encylopaedia: Theory, Techno-
logy, Applications, Pergamon#, Oxford,
1987. Na Univerzitetot vo Brad-
ford (Anglija) odbranil doktorat
(1977), zavr{il postdoktorska spe-
cijalizacija (1979) i bil viziting-
profesor (1984–1986). Gostuval na
Slobodniot univerzitet vo Bri-
sel (1994), na Univerzitetot „Joha-
nes Kepler# vo Linc (2000), i na Uni-
verzitetot „Dogus# (2001). Vodel 5
nacionalni proekti po upravuva-
we na slo`eni procesi i 2 po kom-
pleksni sistemi za odlu~uvawe i
upravuvawe, od koi 3 bile poddr-
`ani od Britanskiot sovet. Vo
2003–05 g. vodel makedonsko-slove-
ne~ki nau~en proekt po defektno-
otporno upravuvawe. Po pokana,
imal akademski prestoi so semi-
narski predavawa na nad 25 univer-
ziteti vo Evropa i Azija. U~estvu-
val vo makroproektot COSY
(1995–99) na Evropskata nau~na
fondacija (Strazbur). Uspe{no
izvel 2 postdoktoranta, 15 dokto-
ranti, nad 30 magistranti i nad 300
diplomirani studenti vo nekolku
zemji. Bil urednik na zbornik vo
edicijata na IEEE i na 4 zbornici
na IFAC. Avtor e na 4 statii-pog-
lavja po pokana vo stranski nau~ni
monografii, objavil pove}e od 25
statii vo me|unarodni spisanija i
pove}e od 250 referati vo zbornici
na IEEE i na IFAC. Bil ~len na uredu-
va~kite odbori za: „Proc. Instn. Mech.
Eng. J. Syst. & Control Eng#; „Automatika#
(porane{na SFRJ); „Information Tec-
hnologies & Control# (Sojuz po avtoma-
tika i informatika, BG). Bil glaven
urednik na „Engineering# (MK). U~es-
tvuval vo ureduva~kite odbori na
„Facta Universitatis Series EE# (SR i CG)
i „J. of Electr. & Electronics Eng.# (TR).
Nositel e na nagradi za nauka:
ETAN (1974) po avtomatika, „13 No-
emvri# (1983), ETAN (1991) po robo-
tika, i „Research in Brussels# (1993) g.
Vo 1985 g. go osnoval Institutot po
avtomatika i sistemsko in`ener-
stvo na ETF vo Skopje. Vo 1981 go os-
noval Zdru`enieto za ETAI. Vo
1985–1991 g. bil pretsedatel na Jugos-
lovenskiot sojuz za ETAI, a vo 1991–98
na In`enerskata institucija na Ma-
kedonija. Vo 1988 –1993 g. u~estvuval
vo rabotata na Izvr{niot sovet na
Evropskata nau~na fondacija. Blizu
dve decenii u~estvuva vo rabotata na
Me|unarodnata federacija po avto-
matsko upravuvawe (IFAC) i toa: pot-
pretsedava~ (1996–2002) na TC9.3;
pretsedava~ (2002–2005) na TC9.3;
pretsedava~ (2005–2008) na CC9 i
~len na Tehni~kiot bord.
464
BIBL.: G. M. Dimirovski, Y.–W. Jing, W.–L.
Li, and X.–P. Liu, Adaptive Back-stepping De-
sign of TCSC Robust Nonlinear Control for Po-
wer Systems. Intell. Automation & Soft Compu-
ting, 12 (1) 75–87, 2006; Fuzzy–Petri-net Reaso-
ning Supervisory Controller and Estimating Sta-
tes of Markov-chain Models. Computing & In-
formatics, 24 (6) 1001–1014, 2005; J. Zhao and
G. M. Dimirovski, Quadratic Stability of Swit-
ched Nonlinear Systems. IEEE Trans. on Auto-
matic Control, 49 (4) 574–578, 2004. Dr. M.
DIMISKIJA (DAMASKI-
WA) ‡ sabja iskovana vo Damask
(Sirija) ili izrabotena spored
takov urnek. Kako ladno oru`je
na pe{ak ili kowanik, ima krivo
se~ivo, dr{ka i ponekoga{ {tit-
nik, a se nosi vo korica opa{ana
na pojas. Primeroci ima vo pove-
}e makedonski muzei. Opeana e i
vo narodnite pesni.
LIT.: Miladinovci, Zbornik 1861‡1961,
Skopje, 1962, 286; Sbornik za narodni
umotvoreni®, nauka i kni`nina, XIII, So-
fi®. 1901, 97. S. Ml.
DIMITAR – pop od s. Barbaro-
si, ktitor na del od `ivopisot
raboten vo 1624/25 g. vo tremot na
crkvata „Sv. Preobra`enie# vo
manastirot Zrze (Prilepsko).
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Isto-
rijatot na manastirot Zrze niz natpi-
site i zapisiste od XIV do XIX v., „Zbor-
nik na Arheolo{kiot muzej#, IV–V, Skop-
je, 1966, 77–93. Z. R.-N.
DIMITAR (Mitra{) (XIV – XV
v.) – najmladiot, ~etvrti sin na
Volka{in. Se spomnuva vo kti-
torskiot natpis na kralot Marko
od 1377 g. vo Markoviot manastir,
a samiot se javuva kako ktitor na
crkvata †Sv. Nikola# vo Prilep.
Po 1393/1394 g., se raziduva so kra-
lot Marko i (letoto vo 1394), za-
edno so brat mu Andreja{ oti{le
vo Dubrovnik za da si go zemat
svojot del od tatkoviot depozit
vo srebro (spomnat vo eden dub-
rovni~ki dokument od 21. IX 1399
g. kako brat i naslednik na Mar-
ko), a ottamu zaminale vo Ungari-
ja. Tamu stapil vo slu`ba na kra-
lot Sigizmund, a vo po~. na XV v.
bil kastelan na gradot Vilago{
i `upan na Zarandskata `upa.
LIT.: N. No{pal–Nikuqska, Markoviot
manastir – monument kako dokument niz
istorijata, Spomenici za srednovekov-
nata i ponovata istorija na Makedonija, I,
Skopje, 1975; S. ´irkoviÊ, Poklad kraqa
Vuka{ina, ZbFF, Beograd, XIV/1 (1979).
B. Petr.
DIMITRIEVI], Janakie (s.
Vrap~i{te, Gostivarsko, 1879 –
?) – politi~ar. Zavr{il Medi-
cinski fakultet vo Carigrad,
bil pratenik vo Otomanskiot
parlament (1908–1912). Po prvata
svetska vojna bil jugoslovenski
konzul vo Istanbul. Br. Sv.
DIMITRIEVI^, Jovan (Ivan;
Joanikij Ohridski) (Ohrid, XIX
v.) ‡ monah, kni`evnik i pe~atar,
avtor na u~ebnici i crkovni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
knigi. Bil blizok sorabotnik so
Neofit Rilski i blizok so to-
ga{nite crkovni krugovi. Dolgo
vreme rabotel kako pe~atar i up-
ravnik na Oddelot za slovenski
knigi vo Patrijar{iskata pe~at-
nica vo Carigrad, kade {to se
sretnal i so ruskiot slavist
Viktor Grigorovi~ (1844). Po-
docna bil prepodavatel po cr-
kovnoslovenski jazik na novoot-
vorenata katedra po slovenski ja-
zici na Bogoslovskoto u~ili{te
na o. Halki (1847‡1848).
BIBL.: PÍrvona~alna nauka za dol`nos-
tite na ~eloveka od Fran~esko Soavi,
Carigrad, 1844 (prevod od gr~ki); Slu`-
benik malij s pribavleniem i nekatorÎh
molitv glagolaemih v nekij dni i obsto-
jatelstvah, Belgrad, 1845; ^erkovno-
slavÔnska gramatika, Carigrad, 1850
(prira~nik za u~enicite vo Bogoslovsko-
to u~ili{te na o. Halki); Gramatika za
slavjanskij jazik s gre~esko izra`enie,
Carigrad, 1850 (prevod vo sorabotka so
Neofit Rilski); Slu`benik majli (Ca-
rigrad, 1853); Pashalija sire~ pesnenno
posledovanie, Carigrad, 1869 (NUB „Kli-
ment Ohridski“ – Skopje, R. II 894).
LIT.: N. Vankov, Neofit Rilski, „U~i-
liÈen pregled“, N° 1, SofiÔ, 1906, 11; Iv.
[i{manov, V. I. Grigorovi~, negovoto
pÍtuvane niz EvropeŸska TurciÔ (1844‡
1845) i negovite otno{eniÔ k†m B†lga-
rite, „Sbornik“ na BAN, 6, SofiÔ, 1916,
158; M. StoÔnov, B†lgarska vÍzro`denska
kni`nina, SofiÔ, 1957, 56 i 81. S. Ml.
DIMITRIJ (1205 – 1227) – sin
na Bonifacij Monferatski, vla-
detel na Solunskoto Kralstvo
(1207–1224). Poradi maloletnos-
ta vladeel so regenti (vo 1209 g.
latinskiot car Henrih I go kruni-
sal za kral). Pred opasnosta od
epirskiot vladetel Teodor I, oti-
{ol vo Italija kaj papata Hono-
rij III (Solun bil staven pod negov
protektorat) i kaj carot Fridrih
II za da sobere vojska (1220) so koja
od Brindizi (1223) se istovaril
vo Tesalija (1224). Poradi zaraza
kaj vojskata se vratil vo Italija,
kade {to i po~inal.
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros,
Oxford, 1957; K. Axievski, Makedonija vo
prvite godini po formiraweto na La-
tinskoto carstvo (1204–1207), GZFF, 8
(34), Skopje, 1982, 25–37. B. Petr.
DIMITRIJ SOLUNSKI, SVE-
TI (Solun, III v. – 26. X 306) – op-
{tohristijanski svetec, kulten
za{titnik na gradot Solun. Ha-
giografskata legenda raska`uva
deka toj bil sin na upravnik na
Solun. Po smrtta na tatko mu, od
rimskiot soimperator Maksimi-
lijan bil postaven za upravnik na
gradot i da gi progonuva i da gi
ubiva hristijanite. Sprotivno
na toa, toj gi poddr`uval i sami-
ot go propovedal hristijanstvoto
i za solun~anite stanal nov apos-
tol Pavle. Bil zatvoren, probo-
den so kopje i usmrten. Podocna
solun~anite mu izgradile mala
crkva na mestoto kade {to bil za-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ikona na Sv. Dimitrij Solunski,
crkva †Sv. Nikola Gerakomija#, Ohrid (XVII v.)
kopan. Vo VII v. bil proglasen za
za{titnik na gradot i po~nal da
se obznanuva kako sv. Dimitrij
Solunski.
LIT.: Blaga Aleksova, Loca sanctorum Ma-
cedoniae. Kult na martirite vo Makedo-
nija od IV do IX vek, Skopje, 1995, 26-28; F.
Bari{iÊ, ^uda Dimitrija kao istori-
ski izvori, Beograd, 1953; @iti/ na sveti-
ite, Sofi/, 1991, 537-539. I. Vel.
DIMITRIEVSKI, Marjan (s.
Strezovce, Kumanovsko, 13. VI
1954) ‡ istori~ar, nau~en sovet-
nik/redoven profesor vo Insti-
totot za nacionalna istorija. Se
{koluval vo Skopje, kade {to go
zavr{il Filozofskiot fakul-
tet (Grupata po istorija), a potoa
na istiot fakultet i magistri-
ral (1989) i doktoriral (1994).
Izvesno vreme bil profesor vo
Gimnazijata †Josip Broz ‡ Tito#
vo Skopje (1980/1981), a potoa se
vrabotil vo INI vo Oddelenie-
to za nova i najnova istorija. Po-
ve}e pati bil na istra`uvawe i
usovr{uvawe vo Germanija. Nego-
va glavna nau~na preokupacija e
Makedonija vo vremeto na Vtora-
ta svetska vojna.
BIBL.: Bibliografija na sindikalnata
organizacija na Makedonija od stranici-
te na vesnikot †Trudbenik#(1945–1980),
Skopje, 1992; Makedonija vo antifa{is-
ti~kata vojna 1944–1945 godina, Skopje,
1995; Tretiot Rajh i Makedonija 1941–
1945, Dokumenti, tom 1, kn. 1 i 2, Skopje,
1996 i 1997; Makedonskata vojska 1944–
1945, Skopje, 1998. S. Ml.
DIMITROV, Anton Filahte~ev
(s. Ajvatovo, Solunsko, 1868 – So-
fija, 13. III 1933) – doktor po pra-
vo, eden od osnovopol`nicite na
MRO. Zavr{il egzarhiska gimna-
zija vo Solun (1889), pravo vo Ca-
rigrad i Lie` vo Belgija (1899–
1903). Bil u~itel vo Solun (1892–
1897) i vo Bitola (1897–1899).
Avtor e na u~ebnici po turski ja-
Anton
Dimitrov
zik i po geografija. Bil vo redot
na prvite rakovoditeli na MRO;
~len na CK (1894–1896); u~esnik
na Solunskiot kongres na MRO
(1896). Bil advokat vo Bitola i
sudija vo Carigrad. U~estvuval
vo sozdavaweto na Bugarskite
konstitucioni klubovi. Po Bal-
kanskite vojni emigriral vo Bu-
garija (1913). Vo Sofija bil ak-
tiven me|u makedonskata emigra-
cija vo Bugarija. Ostavil pi{ani
spomeni za makedonskoto oslobo-
ditelno dvi`ewe.
LIT.: Boris Nikolov, VÍtre{na makedo-
no-odrinska revol• ciona organizaciÔ
(voŸvodi i rÍkovoditeli 1893–1934), So-
fiÔ, 2001. V. \.
DIMITROV, Van~o (s. Zrnovci,
Ko~ansko, 10. XI 1945) ‡ kompozi-
tor i muzi~ki novinar. Celiot
raboten vek go pominal vo MRT
kako novinar i urednik vo Redak-
cijata za zabavna muzika. Avtor e
na nad 200 zabavni melodii, av-
torski pesni vo naroden duh i
pesni za deca (†Ka`i ne{to dra-
ga#; †Kowi brzajte#; †No}ta e
stvorena za grev#; †Stojane, sto
te ubile#; †@etvarska qubov#;
†]e ti dojdam na Veligden# i dr.).
Bil ~len na kvartetot †Impul-
si#. Kako novinar objavil nad 100
recenzii, osvrti i intervjua.
M. Kol.
Georgi
Dimitrov
DIMITROV, Georgi Mihajlov
(s. Kova~evci, Sofisko, 18. VI
1882 – Moskva, 2. IV 1949) – bugar-
ski i me|unaroden rakovoden ko-
munisti~ki deec i dr`avnik (po
poteklo od makedonsko emigrant-
sko semejstvo). Vo 1902 g. se vlu~il
vo Bugarskata socijaldemokratska
DIMITROV D
partija (tesni socijalisti), a vo
1909 g. stanal i ~len na nejziniot
CK. Se zastapuval za tesna sora-
botka me|u balkanskite socijalde-
mokratski partii, za sozdavawe
Balkanska Federacija. Ja osuduval
kako zavojuva~ka politikata na bu-
garskite vladi sprema Makedonija.
Go osudil u~estvoto na Bugarija vo
Balkanskite i vo Prvata svetska
vojna, kako i podelbata na Makedo-
nija. Bil eden od organizatorite na
BKP i na Septemvriskoto vosta-
nie (1923). Po izre~enata smrtna
presuda emigriral vo SSSR i rabo-
tel vo Kominternata i BKF. Vo
1933 g. bil uapsen vo Berlin pod ob-
vinenie za palewe na Parlamen-
tot. Na Lajpci{kiot proces ostro
go osudil zavojuva~kiot fa{izam.
Bil generalen sekretar na Komin-
ternata (1935‡1943). Na VII kongres
podnesol akcionen plan za sozdava-
we antifa{isti~ki frontovi. Na-
rodnoosloboditelnata vojna na na-
rodite na Jugoslavija ja pozdravil
i ja poso~il za primer na porobeni-
te narodi. Bil pretsedatel na Bu-
garskata vlada i sekretar na BKP
(1945‡ 1949). Se zastapuval za sora-
botka so Jugoslavija. Go pozdravil
sozdavaweto na DFM/NRM vo sos-
tavot na FNRJ i ja proglasil za pi-
emont za obedinuvaweto so drugite
makedonski delovi. Bil inicija-
tor za Kulturnata avtonomija vo
Pirinskiot kraj.
LIT.: Georgi Dimitrov, SÍ~ineniÔ, I, II,
VII, VIII, XIII, SofiÔ, 1951–1953, 1955.
O. Iv.
Dimitar
Dimitrov
DIMITROV, Dimitar (Rado-
vi{, 25. XII 1925 – Skopje, 23. IX
2006) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonskiot fakultet pri
Tehni~kata visoka {kola vo Bel-
grad (1953). Kako proektant rabo-
tel vo proektantskite biroa
„Proektant# i vo „Makedonijap-
roekt#. Proektiral i realiziral
pove}e objekti – stanbeni i admi-
nistrativni zgradi, hoteli itn.
U~estvuval na pove}e anonimni
arhitektonski konkursi. Pozna-
~ajni realizacii: stanbeniot
blok „Pelister# vo Skopje (1957);
hotelot „Kontinental# vo Skopje
(1972, so S. \uri} i @. Gelevski);
administrativnite objekti „Var-
465
D DIMITROV
dar# – Uvoz–izvoz vo Skopje
(1975, so R. Min~eva); Hotelot za
samci vo Skopje (1976). U~estvu-
val vo proektanskiot tim za
Gradskiot trgovski centar vo
Skopje i za stanbeniot kompleks
„Porta Vlae#. Kr. T.
Dimitar
Nikolov
Dimitrov
DIMITROV, Dimitar Nikolov
(s. Cakoni, Vodensko, Grcija, 13.
XI 1937)‡ doktor po filozofija,
univerzitetski profesor, pub-
licist i politi~ar. Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija
(1948) doa|a vo Makedonija, kade
{to zavr{uva gimnazija i filo-
zofija na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1962). Magistri-
ral vo Qubqana (1966), a dokto-
riral vo Zagreb (1972). Rabotel
kako gimnaziski profesor, kako
urednik vo izdava~kata ku}a
†Kultura# i kako profesor na
Univerzitetot „Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje. Vo prvata (ek-
spertska) Vlada na samostojna
Makedonija bil minister za ob-
razovanie, a vo Vladata na
VMRO-DPMNE minister za kul-
tura. Bil ambasador na RM vo
Ruskata Federacija (2000– 2003).
Vo prvata faza od svoeto filo-
zofsko tvore{tvo se zanimava
najmnogu so pra{awata na umet-
nosta, pri {to kriti~ki se odne-
suva kon opredeleni aspekti na
marksisti~kata esteti~ka teori-
ja i kon ideite za aktivisti~kata
umetnost, a potoa se zafa}a so
problemite na istorijata i na
politi~kata filozofija.
BIBL.: @ivotot i umetnosta, 1967;
Protivstavuvawe, 1971; Makedonski ra-
boti, 1991; Umetnost i ~ovekuvawe, 1992;
Me|u totalitarizam i demokratija,
1994; Imeto i umot, 1999. Iv. X.
DIMITROV, Dragan (Bitola,
1933 – Bitola, 2006) – redoven
profesor na Tehni~kiot fakul-
tet vo Bitola. Diplomiral (1958)
i doktoriral (1990) na Elektro-
tehni~kiot fakultet vo Zagreb.
Rabotel vo TTT sekcija vo Bito-
la, a od 1962 g., po formiraweto
na Vi{ata tehni~ka {kola vo
Bitola, e izbran kako profesor
vo redoven raboten odnos. Vo
1972 g. e izbran za docent i (1979)
za vonreden habilitiran profe-
466
sor na Elektrotehni~kiot fa-
kultet vo Skopje. Redoven profe-
sor e na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola po predmetite Elektri~-
ni merewa i Industriska elek-
tronika. Bil dekan na Fakulte-
tot (1982–1984). Objavuva u~ebni-
ci i u~ebni pomagala. Eden e od
osnova~ite na Dru{tvoto za nau-
ka i umetnost vo Bitola (1960) i
negov pretsedatel (1980). Gl. K.
DIMITROV, Evgeni (Pleven, 1.
I 1919) ‡ pravnik, univerzitetski
profesor i akademik. Osnovno
u~ili{te i gimnazija do VI klas
u~el vo Veles, a VII i VIII klas vo
Skopje, kade {to i maturiral.
Studiral dve godini na Pravniot
fakultet vo Belgrad, a potoa stu-
diite gi prodol`il vo Sofija,
kade {to i diplomiral. Izbran
za nastavnik po ustavno pravo vo
zvaweto predava~ na Pravno-eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
(1951). Izbran e za docent (1954),
podocna habilitira (1962) i e iz-
bran za vonreden i za redoven
profesor na Pravniot fakultet.
Pokraj nastavata po ustavno pra-
vo, izveduval nastava i po pred-
Evgeni
Dimitrov
metot op{testveno-politi~kiot
sistem na FNRJ/SFRJ. Stanuva
dopisen ~len na MANU (1974), a
potoa i redoven ~len (1981). Bil
dekan na Pravniot fakultet vo
Skopje (1963/64 i 1964/1965) i prv
pretsedatel na Zdru`enieto za
ustavno pravo na Makedonija
(1982). Kako student projavil ak-
tivna dejnost vo redovite na
predvoenata napredna studentska
mladina. Objavil okolu 150 nau~-
ni truda i u~estvuval vo rabotata
na okolu 40 nau~ni i stru~ni so-
biri vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Polo`bata na makedonskiot na-
rod i Socijalisti~ka Republika Make-
donija vo Federativnata socijalisti~-
ka zaednica, Skopje, 1963; Dr`avata vo
procesot na tranzicija vo Republika
Makedonija, Skopje, 1998.
LIT.: Zbornik vo ~est na Evgeni Dimit-
rov, Skopje, 1999. Sv. [.
DIMITROV, Konstantin Va-
silev (Veles, 7. III 1943) – ma{in-
ski in`ener. Diplomiral na
Elektroma{inskiot fakultet
(Ma{inski oddel) vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Konstantin
Dimitrov
(1966), magistriral (1974) na Fa-
kultetot za ma{instvo i brodog-
radba vo Zagreb (Hrvatska), a
doktoriral (1988) na Ma{inski-
ot fakultet vo Skopje. Od 1966 e
vraboten na Ma{inskiot fakul-
tet vo Skopje kako redoven pro-
fesor. Dr`el nastava vo Pri{-
tina i na TF vo Bitola; specija-
listi~ki kursevi vo: Grcija, Bu-
garija, Romanija, Slovenija, Tur-
cija. Bil na studiski prestoi vo:
SAD, [vajcarija, Francija, [ved-
ska, Finska, Japonija, Anglija,
Filipini, Hrvatska. Ima pove}e
od 450 nau~nostru~ni trudovi i
10 me|unarodni proekti. Avtor e
na 18 knigi i u~ebnici. Nagraden
e so Patent na godinata na RM
(1998). ^len e na Bordot na di-
rektorite na IGA, na Sovetot na
grad Skopje, na Odborot na Sin-
dikatot za obrazovanie na RM, na
Odborot na direktorite pri
MZT Oprema; pretsedatel na ZE-
MAK, MACEF, DTM. Prodekan
na MFS; zamenik-gradona~alnik
na grad Skopje. Sl. A.
DIMITROV, Lazar (s. Gorno Ro-
devo, Vodensko, 1874 – s. Vladovo,
Vodensko, 7. XII 1903) – u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie, vo-
denski reonski vojvoda. Bil ~len
na TMORO od 1897 g. i rakovodi-
tel na selskiot RK. Vo Ilinden-
skoto vostanie predvodel vosta-
ni~ka ~eta vo Vodensko.
IZV. i LIT.: Makedoni® i Odrinsko
(1893–1903). Memoar na VÍtre{nata or-
ganizaci®, Sofi®, 1904. Al. Tr.
Slave
Dimitrov
DIMITROV, Slave (Bitola, 1.
VI 1946) ‡ kompozitor, aran`er i
interpretator. Kako kompozitor
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na popularna muzika debitiral
na festivalot Mladina ’66 vo
Subotica, so pesnata †Ti i tvoi-
te o~i#. Nekoi od negovite pes-
ni stanaa antologiski za make-
donskata pop-muzika: †^ija si#,
†Tivko, tivko#, †Ti samo zbo-
ri{#, †Dali da ti prijdam# i dr.
†^ija si# do`ivea pove}e verzii
i stana popularna i vo stran-
stvo. Vo me|uvreme sozdaval i
muzika za filmovi (†Ispravi se
Delfina#, †Tome od benzinskata
pumpa# itn.), za drami, za tele-
viziski serii itn. Kako muzi~-
ki producent vo MRT (od 1970 g.)
za dvaeset godini realiziral ne-
kolku iljadi snimki. Bil umet-
ni~ki direktor na pove}e fes-
tivali na popularna i detska
muzika. M. Kol.
DIMITROV, Stefan (s. Zele-
ni~, Lerinsko, 1875 – mesnost
Ore{ki Livadi, Vele{ko, 27. IV
1905) – u~itel, revolucioner, ve-
le{ki okoliski vojvoda. Se {ko-
luval vo Plovdiv i studiral vo
Sofija. Vo TMORO vlegol od
1901 g. Bil u~itel vo Kuku{. Po-
radi projavenata revolucioner-
nost bil osuden na osum godini
robija. Po amnestijata (1903) bil
vo ~etata na vojvodata Apostol
Terziev. Po Ilindenskoto vosta-
nie bil nazna~en za vele{ki oko-
liski vojvoda. Zaginal vo borba
so srpskite ~eti kaj seloto Pap-
radi{te, Vele{ko.
LIT.: J. Haxi–Vasiqevi¢, ^etni~ka ak-
cija u Staroj Srbiji i Makedoniji, Beog-
rad, 1928; A. Trajanovski, Ilindenskoto
vostanie vo Veles i Vele{ko, „Veles#,
VII/7, Veles, 2003. Al. Tr.
Trajko
Dimitrov
DIMITROV, Trajko (Skopje, 8.
VIII 1930) – arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na Teh-
ni~kiot fakultet vo Skopje (1956).
Rabotel kako proektant vo Zavodot
za stanbena izgradba vo Skopje koj,
podocna, se transformira vo „Ma-
kedonijaproekt#. Proektiral ob-
jekti od op{testven karakter.
U~estvuval na pove}e anonimni ar-
hitektonski konkursi. Se zanimava
i so publicistika. Realizirani ob-
jekti: Domot na kulturata „Ko~o
Racin# vo Skopje (1958); zgradata na
aerodromot „Skopje# (1966); OU
„Goce Del~ev# vo Kavadarci (1973);
administrativno-delovniot objekt
„Paloma Bjanka# vo Skopje (1986);
Ko{arkarskata sala „Rabotni~ki#
vo Skopje (1970); Univerzalnata
sportska sala na Tutunskiot kombi-
nat vo Prilep (1973); pokrieniot
pliva~ki bazen „Mladost# vo Skop-
je (1978); Univerzalnata sportska
sala vo Kumanovo (1979).
LIT.: M. Tokarev i S. Matovski, Arh.
Trajko Dimitrov, Tabernakul, Skopje,
2004; B. Dimitrova, Arhitekt Trajko Di-
mitrov (1930), vo: Arhitekturata na po~-
vata na Makedonija od sredinata na XIX
do krajot na HH vek, Prilozi za prou~uva-
weto na istorijata na kulturata na po~va-
ta na Makedonija, 14, Skopje 2006, 183–202.
Kr. T.
DIMITROV-BABATA, Atanas
Ivanov (s. Sinitevo, Pazarxi~ko,
Bugarija, 1875 ‡ vrv Vidin, me|u s.
Kuklica i Penda}, Kratovsko,
12/25. VI 1905) ‡ reonski vojvoda na
TMORO. Kako {iva~ vo Pazarxik
i Sofija, stanal ~len na TMORO
(1897). Bil komita vo ~etata na Ja-
ne Sandanski i zel u~estvo vo ple-
nuvaweto na mis Elena Stoun (21.
VIII 1901). Vo vremeto na Ilinden-
skoto vostanie (1903) bil vojvoda i
~len na Gorskoto na~alstvo na
Skopskiot revolucioneren okrug
na TMORO. Po vostanieto dejstvu-
val vo Kratovsko (1904). Bil u~es-
nik na Skopskiot okru`en kongres
na TMORO (januari 1905) i izbran
za ~len na Skopskiot okru`en
komitet. U~estvuval vo 39 borbi so
osmanliskata vojska i ba{ibo-
zukot. ^etata od 13 komiti bila
sardisana od vojskata i `andarme-
riskata kowica i po bespo{teden
otpor, za da ne padnat `ivi vo
neprijatelski race, preostanatite
komiti se re{ile na samo`rtva.
Opean e vo pove}e narodni pesni.
LIT.: D-r Du{ko Konstantinov ‡
Zdravko Bo`inovski, Tuka e Makedonija,
kniga I. (Izbor na objaveni makedonski
narodni pesni od komitskiot ciklus),
Skopje, 1970, 546; Kole Ro{ev, Makedon-
skite vojvodi niz sobitijata i narodni-
te pesni, Skopje, 2001, 272-274. S. Ml.
DIMITROV-KARPATA (MIC-
KOSKI), Dejan Mickov (s. Lak-
tiwe, Ohridsko, 22. III 1873 ‡ mes-
nost Op~elin vo atarot na s. Peso-
~an, Ohridsko, 1910) ‡ ohridski voj-
voda na TMORO. Kako kamenore-
zec, so povremeni prekini, rabotel
vo Varna i Ruse (1890 ‡1901). Po
vra}aweto stanal komita vo novo-
formiranata ~eta na vojvodata
Tale Goranov (6. VII 1901) i potoa na
vojvodata Nikola Rusinski. Potoa
i samiot stanal vojvoda na ~eta
(juli 1902). Vodel uspe{ni borbi so
osmanliskata vojska i ba{ibozukot
vo Ohridsko. Bil u~esnik na Smi-
levskiot kongres (2‡7. V 1903). Do
po~etokot na Ilindenskoto vo-
stanie (1903) uspeal da obezbedi 270
pu{ki, a potoa u~estvuval vo niza
DIMITROVA D
vostani~ki borbi. Po zadu{uvawe-
to na vostanieto, preku Kumanovo i
Vrawe zaminal za Belgrad, a potoa
vo Sofija (14. XI 1903). Po zasilu-
vaweto na srpskata oru`ena propa-
ganda vo Makedonija, dobil zada~a
so svojata ~eta da dejstvuva vo
Vele{ko (sredinata na juni ‡ esen-
ta na 1905), a potoa pak se prefrlil
vo Ohridsko (1906 ‡ 11. VI 1908) i so
urietot se legaliziral vo rodnoto
selo. No na prepad bil uapsen i
sproveden vo zatvorot vo s. Peso~an
i stra{no izma~uvan, a potoa, zara-
di zapla{uvawe na naselenieto, so
alka na vilicata (kako me~ka) go
vodele po selata kade {to vojvodu-
val. Najposle go vrzale za sto`erot
na lisnik i go zapalile.
BIBL.: Borbata v Kostursko i Ohrid-
sko (do 1904 g.). Po spomenite na Ivan
Popov, Smile VoŸdanov, DeŸan Dimitrov
i Nikola Mitrev, Osvoboditelnoto
dvi`enie v MakedoniÔ i Odrinsko. Spo-
meni i materiali. SÍobÈava L. Mileti~,
t. I, SofiÔ, 1983 (fototip. izd.).
LIT.: Stojan Risteski, Dejan vojvoda, Oh-
rid, 1974. S. Ml.
Anastasija
Dimitrova
DIMITROVA (BO@IKOVA),
Anastasija (Pernik, Bugarija, 16.
XI 1940) ‡ operska pevica, sopran,
prvenka na Operata na MNT.
Diplomirala (1963) na Sofiska-
ta muzi~ka akademija (kaj prof.
Cv. Djakovi~), a potoa e vo Ope-
rata na MNT (1964–1966), vo Zag-
repskata opera (1966–1969) i pov-
torno vo MNT (1969–1993). Kako
solist ostvarila nad 25 naslovni
ulogi od dramskiot i mladodram-
skiot fah. Pozna~ajni ostvaruva-
wa: Aida, Norma, Leonora (Tru-
badur), Elizabeta (Don Karlos),
Santuca (Kavalerija rustikana),
Mar`enka (Prodadena nevesta),
Mimi (Boemi), Abigaila (Nabu-
ko), Margareta (Faust), Bes
(Porgi i Bes), Simka (Razdelba).
U~estvuvala vo izvedbata na po-
ve}e vokalno-instrumentalni de-
la. Gostuvala vo Germanija, Unga-
rija, Romanija, Meksiko, Irska,
Luksemburg. Nejzinite interpre-
tacii se odlikuvaat so dlaboka
emotivnost vo izrazot, muzikal-
nost i scenska sigurnost. F. M.
DIMITROVA, Zaharina Velova
(Resen, 26. XI 1873 ‡ Bugarija, 14.
467
D DIMITROVA
IV 1940) ‡ prva `ena lekar od Ma-
kedonija. Medicina zavr{ila vo
Nansi (Francija) na 27. II 1901 g.
Za nejzinata disertacija „Struk-
turni isleduvawa na epifiznata
`lezda# bila i nagradena. Tur-
skite vlasti ne $ dozvolile da
bide lekar vo Makedonija, poradi
{to ostanala vo Bugarija. P. B.
Ratka
Dimitrova
DIMITROVA, Ratka (Skopje, 7.
IV 1940) ‡ violinistka, univ. pro-
fesor, pratenik. Vnimanieto na
muzi~kata javnost go svrtuva na
edinaesetgodi{na vozrast, koga
go ima svojot prv javen nastap.
Diplomira (1963) na Muzi~kata
akademija vo Qubqana (L. Faj-
fer), a postdiplomski studii za-
vr{uva (1971) na Moskovskiot
konzervatorium (J. Jankelevi~).
Ostvarila bogata koncertna ak-
tivnost, nastapuvaj}i vo Makedo-
nija i vo pove}e zemji niz svetot.
Vo tekot na karierata razvila
pedago{ka dejnost kako profesor
na Fakultetot za muzi~ka umet-
nost vo Skopje. B. Ort.
Qupka
Dimitrovska-
Kalo|era
DIMITROVSKA–KALO\ERA,
Qupka (Skopje, 25. VII 1946) ‡ in-
terpretatorka na popularni pes-
ni. Svojata kariera ja zapo~na vo
Skopje, kade {to napravi niza
snimki (1967–1971) so Reviskiot
orkestar na MRT, glavno aran`i-
rani od Dragan \akonovski–[pa-
to. Od 1968 g. prestojuva vo Zag-
reb, od kade {to ja gradi svojata
me|unarodna kariera. Sklu~uva
ekskluzivni dogovori so toga-
{niot Jugoton i so Radio Luk-
semburg. Ima golem broj nastapi
na evropskite televiziski stani-
468
ci (80, samo na Germanskata tele-
vizija). Ostvaruva zlatni tira`i
na nekolku svoi diskografski iz-
danija (†]e se naluti mojata maj-
ka# ‡ 300.000; †^ao# ‡ 470.000
itn.). U~esnik e i na festivalot
Makfest 1990 (so pesnata †Yvona
yvonat#). M. Kol.
DIMITROVSKI, Vangel Di-
mitrov (s. Popadija, Lerinsko,
15. II 1943) ‡ spec. po bolesti na
ustata i zabite, prof. na St. f.
Habilitiral vo 1978 g., a dokto-
riral vo 1990. Publikuval 100
statii. Avtor e na monografijata
„Promeni vo imunolo{kata re-
aktivnost kaj zaboleni od paro-
dontalnata bolest#, koavtor na
u~ebnicite „Osnovi na oralnata
propedevtika# i „Diferencijal-
na dijagnoza na oralnite lezii#.
E. M.
Dragan
Dimitrovski
DIMITROVSKI, Dragan Stre-
zov (Skopje, 20. XII 1934) – mate-
mati~ar, red. prof. (1982) na
PMF. Diplomiral (1958), izbran
e za asistent (1960) i doktoriral
(1968) na PMF so temata „Pri-
log kon teorijata na obop{teni-
te analiti~ki funkcii#. Avtor e
na golem broj trudovi od oblasta
na diferencijalnite ravenki i
kompleksnite funkcii i koavtor
na tri monografii. Pove}e godi-
ni bil urednik na Biltenot na
DMF od SRM i glaven i odgovo-
ren urednik na Godi{en zbornik
na Institutot za matematika
(1994–1997). Bil prodekan na
PMF (1974–76) i {ef na Insti-
tutot za matematika (1993–1997).
BIBL.: M. Mijatovi}, D. Dimitrovski and V.
Veselinovi}, Geometrical Theory of Ideal Noni-
maging Concentrators, Skopje, 1994; D. Di-
mitrovski, J. Mitevska, B. Ilievski, M.
Rajovi}, Ravenki Vekua so analiti~ki
koeficienti, Skopje, 1997; D. Dimitrov-
ski, J. Mitevska, Brojot e univerzalna
konstanta na prirodata, Skopje, 1998.
LIT.: PMF 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 505/’88. N. C.
DIMITROVSKI, Zoran (Skop-
je, 9. III 1936) ‡ violinist. Violi-
na u~el vo Skopje, Qubqana (K.
Rupel) i vo Moskva (B. E. Kuzne-
cov). Rabotniot vek go zapo~nal
kako profesor vo Srednoto mu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zi~ko u~ili{te vo Skopje (1959–
1961). Stanal koncert-majstor na
Makedonskata filharmonija (od
1963 g.) i e eden od prvite profe-
sori na Visokata muzi~ka {kola
(formirana 1966, podocna FMU).
Bil prv violinist na Kamerniot
orkestar na Makedonskata ra-
diotelevizija i na Makedonskiot
kameren orkestar. Nastapuval
kako solist vo pove}e zemji vo
svetot. Osobeno zna~aen e nego-
viot pridones na pedago{ki plan,
od ~ija klasa se izlezeni golem
broj violinisti me|u koi solisti
na koncertniot podium kaj nas i
vo stranstvo. B. Ort.
DIMITROVSKI, Miroslav To-
mov (Bitola, 11. I 1936 ‡ Skopje, 9.
X 2005) ‡ internist, pulmoaler-
golog, redoven prof. na Med. f.
Diplomiral na Med. f. vo Skopje,
a specijaliziral interna medi-
cina vo Radenci (Slovenija). Bil
direktor na Klinikata za pulmo-
logija i alergologija, pretseda-
tel na Makedonskoto respirator-
no zdru`enie. Avtor e na brojni
stru~ni i nau~ni trudovi. Br. N.
DIMITROVSKI, Todor (s.
Podles, Vele{ko, 19. II 1922 ‡
Skopje, 15. XI 2000) ‡ lingvist,
kni`even istori~ar i prevedu-
va~. Na 10 godini, negovite rodi-
teli se preselile vo Skopje
(1932), kade {to zavr{il osnovno
u~ili{te i gimnazija (1940), Fi-
lozofski fakultet (1954) i habi-
litiral so trudot „Internacio-
nalniot sloj vo jazikot na Krste
Misirkov# (1970). Rabotel kako
preveduva~ vo Makedonskata re-
dakcija na TANJUG, nekolku go-
dini vo v. „Trudbenik# (1945‡
1949), a potoa bil lektor vo kni-
goizdatelstvata „Novo pokole-
nie# i „Ko~o Racin# (1950‡1953).
Ostatokot od rabotniot vek (do
penzioniraweto) go pominal vo
Institutot za makedonski jazik
„Krste Misirkov# kako asistent,
nau~en sorabotnik, vi{ nau~en
sorabotnik i nau~en sovetnik (1.
X 1953 ‡ 30. IX 1984). Bil rakovo-
ditel na Oddelenieto za leksi-
kografija i leksikologija (1966‡
1984), pretsedatel na Sojuzot na
literaturnite preveduva~i na
Makedonija (1982‡1989), glaven i
odgovoren urednik na sp. „Lite-
raturen zbor#, ~len na Redakcija-
ta na sp. „Makedonski jazik# i po-
~esen ~len na DPM. Toj e eden od
trojcata sostavuva~i na tritom-
niot „Re~nik na makedonskiot ja-
zik so srpski tolkuvawa# (1961,
1965 i 1966) i eden od avtorite na
„Makedonski pravopis so pravo-
pisen re~nik. Op{t del# (1968) i
„Pravopis na makedonskiot lite-
raturen jazik# (1969 i 1979), kade
{to ja obrabotil transkripcija-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ta na tu|ite imiwa, interpunkci-
jata i pravopisnite znaci. Toj e i
eden od ~etvoricata obrabotuva-
~i na materijalot vo ~etirite to-
ma „Re~nik na makedonskata na-
rodna poezija# (1983, 1987, 1993 i
2001). Avtor e i na nad 400 ling-
visti~ki i literaturno-istoris-
ki prilozi i prevel golem broj
kni`evni dela od ruski, german-
ski i od ju`noslovenskite jazici
na makedonski (N. Tihonov, D.
]osi}, G. S. Prli~ev, D. Obrado-
vi}, A. Kova~i}, A [enoa, R. Ma-
rinkovi}, F. Kafka, M. [olo-
hov, N. V. Gogoq, I. Andri}, P.
Bak, M. Dr`i} i B. ]opi}) i od
makedonski na srpski jazik (S.
Popov i G. S. Prli~ev). Avtor e i
na pove}e u~ebnici za osnovnoto
i za srednoto obrazovanie (Make-
donska gramatika za VIII oddele-
nie i za IV klas gimnazija i Pou-
ki za jazikot za III i IV oddelenie
i za decata na Makedoncite vo
stranstvo).
BIBL.: Zna~ewa i upotreba na predlozi-
te vo makedonskiot literaturen jazik,
Skopje, 1956; Od Pej~inovi} do Racin,
Skopje, 1982; Re~nikot na „Beli mugri#,
Skopje, 1990; Re~nik na literaturni iz-
razi, Skopje, 1996; Podvigot na Miladi-
novci, Skopje, 2000; Nivnata maka na pe-
roto, Skopje, 2000; Konfrontativen ru-
sko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Fra-
zeolo{ki re~nik na makedonskiot jazik,
Skopje, 2003 (koavtor Ta{ko [irilov).
PRIREDIL: Grigor Prli~ev, Sobrani
tekstovi, Skopje, 1974; Kole Nedelkov-
ski, Stihovi, Skopje, 1975; Za makedon-
skiot jazik, Skopje, 1978; Kole Nedelkov-
ski, Sobrano delo, Skopje, 1981; Dimitri-
ja i Konstantin Miladinovci, Zbornik
na narodni pesni, Skopje, 1983.
LIT.: 50 godini Institut za makedon-
ski jazik „Krste Misirkov# (1953‡2003),
Skopje, 2003, 103–105. S. Ml.
DIMITROVSKI, ^edomir Moj-
sov (Prizren, 16. II 1948) ‡ inter-
nist-endokrinolog, redoven prof.
(2001). Med. f. zavr{il vo Skop-
je, kade {to i specijaliziral po
interna medicina (1980), magist-
riral (1988) i doktoriral (1990).
Direktor na Klinikata za endok-
rinologoja (2006). Ima objaveno
nad 130 trudovi.
BIBL.: Dijabeti~na nevropatija, Skop-
je, 1997; koavtor: Urgentni endokrino-
lo{ki i metaboli~ki sostojbi, Skopje,
1998; Kratok kurs za vodewe urgentni
sostojbi kaj dijabetesot, Skopje, 2000;
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata (u~ebnik), Skopje, 2000; Ge-
rijatrija (u~ebnik), Skopje, 2001; U~eb-
nik po interna medicina, Skopje, 2003;
Klini~ki ispituvawa vo internata me-
dicina, Skopje, 2004. Sl. M. P.
DIMITROVSKI-DANDARO,
Kiro (Bitola, 5. V 1912 ‡ vo ata-
rot na s. Potkamen, kaj ^ajni~e,
BiH, 1. V 1942) ‡ grafi~ar, komu-
nisti~ki deec i prvoborec. Bil
aktivist na URS-ovite sindika-
ti, ~len i sekretar na MK na KPJ
vo Bitola (1939). Ja osnoval prva-
Kiro
Dimitrovski-
Dandaro
ta partiska tehnika na MK na
KPJ vo Bitola (1940). Poradi taa
aktivnost bil uapsen (5/6. IX
1940) i osuden (13. XII 1940), bra-
nitel mu bil d-r Ivan Ribar. Zat-
vorskata kazna ja izdr`uval vo
zatvorite Glavwa~a i Ada Cigan-
lija i vo Kazneniot zavod vo
Sremska Mitrovica, od kade {to
uspeal da izbega preku podzemen
tunel (21/22. VIII 1941) i stanal
borec na Fru{kogorskiot NOPO
od negovoto formirawe (9. IX
1941). Rabotel kako tipograf vo
pe~atnicata na v. „Borba“ vo slo-
bodnoto U`ice (oktomvri 1941).
So edinicite na NOV i POJ i
Vrhovniot {tab, preku Zlatibor
kon Nova Varo{, uspeale da ja
evakuiraat i pe~atnicata do s.
Dobroselce, a toj zaedno so drugi
soborci se prefrlil vo Bosna i
se priklu~il vo Vite{kiot vod
na Romaniskiot NOPO. Potoa
bil politi~ki komesar na Prva-
ta ~eta na Pettiot {umadiski
bataljon na Vtorata NO pro-
leterska brigada na NOV i POJ.
Zaginal vo borba protiv itali-
janskite okupatorski sili. Po
Osloboduvaweto negovite po-
smrtni ostanki bile preneseni
vo Bitola (18. V 1948). Negovoto
ime kako patron go nosi toga{
osnovanata bitolska pe~atnica.
LIT.: Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i
1942. (Materijali od simpoziumot odr`an
na 11, 12 i 13 april 1977 godina), kn. prva,
Bitola, 1978; Maksim Stojanovski, Kiro
Dimitrovski-Dandaro, Bitola, 1989.
S. Ml.
DIMICA, Margarit (Ohrid,
1829–1903) – epigrafi~ar i isto-
ri~ar, specijalist za anti~ka to-
pografija i geografija. U~el vo
Ohrid, vo Janina, a na Univerzi-
tetot vo Atina zavr{il filolo-
gija. Na Fakultetite vo Lajpcig
i vo Berlin specijaliziral kla-
si~na filologija, filozofija i
arheologija. Rabotel vo gimnazi-
jata vo Bitola i vo Solun. Preku
prou~uvaweto na anti~kite izvo-
ri i epigrafski spomenici toj e
prviot u~en {to napi{al dela za
anti~kata topografija na Make-
donija i iscrpno gi registriral
dotoga{ poznatite kameni spome-
nici. Se zalagal za obnovuvawe
DIMOV D
na Ohridskata arhiepiskopija so
avtokefalen status po nejzinoto
zatvorawe, koe go smetal za nep-
ravedno.
BIBL.: Ta peri tes autokefalou arhiepiskopes
protes Joustinianes Ahridas kai Boulgarias, At-
hinai, 1859; Arhaia geografia tis Makedonia, At-
hinai, 1888; E Makedonia en lithois fthengome-
nois kai mnemeiois sozomenois, Athinai, 1896.
LIT.: Poulios Harises, Margarites Demitsas.
Makedonikon Emerologiov Panmakedonikou
Sillogou, Athenon, 1909, 301‡305; Ivan Sne-
garov, Makedonski pregledÍ, XIII–4, So-
fiÔ, 1943. V. B.–Gr.
DIMI[KOV, Boris (Skopje, 1.
X 1938) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1970–2004). Predaval predmeti
od oblasta na `eleznicite. Pred
toa, rabotel vo Makedonski `e-
leznici, a i potoa, kako konsul-
tant, aktivno u~estvuval vo rea-
lizacijata na nivnite proekti.
Q. T.
DIMKATA GABEROT ‡ v. Ange-
lov Dimitar Ta{ov.
DIMKO MOGIL^ETO ‡ v. Sar-
vanov-Mogil~eto, Dimko Iliev.
DIMNA JUDA ‡ makedonsko na-
rodno oro {to se igra vo me{an
sostav, prete`no vo Pijanec i
Male{evijata, no i vo sosednite
orsko-muzi~ki podra~ja. Racete
se dr`at me|usebno za pojas, des-
nata pred levata na sosedniot ig-
ra~. Oroto zapo~nuva so peewe na
pesnata „Dimna juda grad gradi-
la“. Se igra na celi stapala, a
kon krajot, koga se zabrzuva, oro-
to stanuva podriplivo.
LIT.: Gan~o Pajtonxiev, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1973, 28. \. M. \.
Nace
Dimov
DIMOV (^UPOVSKI), Nace
(Atanas, Afanasij) Dimov (Di-
mitrievi~) (Papradi{te, Ve-
le{ko, 18/31. I 1876 – Petrograd,
Rusija, 15. VII 1916) – brat na D. D.
^upovski i eden od najaktivnite
~lenovi na Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo
S.-Peterburg (1903–1905), eden
od trojcata (zaedno so D. ^upov-
ski i d-r G. Konstantinovi~) naj-
aktivni dejci na Makedonskata
kolonija vo S.-Peterburg (1912–
1916), avtor na izdanieto „Isto-
469
D DIMOV
Naslovnata stranica na knigata za Makedonija
i Makedoncite od Nace D. Dimov (1913)
riski pregled na Makedonija i na
Makedoncite. Pri~inite za po-
javata na ~etni~koto dvi`ewe
vo Makedonija. Politi~ki preg-
led na Makedonija i na Makedon-
cite# (1913) i naj`estok polemi-
~ar na javnite sobiri i diskusii
protiv stavovite na bugarskite i
srpskite pretstavnici vo ruskata
prestolnina, vo za{tita na celos-
ta i nezavisnosta na Makedonija.
Po ubistvoto na tatko mu, so bra-
}ata i sestrite se prefrlaat so
majka im vo Kru{evo, a potoa i
toj odi na pe~alba vo Bugarija. Vo
Sofija u~i vo ve~ernoto u~ili{-
te i vleguva vo „lozarskiot# krug
na makedonskite „nacionalni se-
paratisti#. Potoa raboti na `e-
leznicata vo Varna. Od 1901 g. e
ma{inist na `eleznicata vo
Odesa (Rusija), a od dekemvri 1902
g. se vklu~uva vo dejnosta na
MNLD i so nekoj Trajko patuvaat
po univerzitetskite centri (Ode-
sa, Kiev, Moskva, Peterburg) za
materijalna i moralna pomo{ i
poddr{ka od slovenskite dru{-
tva. Od fevruari 1903 g. e ma{i-
nist vo Peterbur{koto `elez-
ni~ko depo i iscelo mu se posve-
tuva na makedonskoto delo, pora-
di {to vo slednata godina i ja na-
pu{ta dr`avnata slu`ba. Za da se
izdr`uva, otvora „Evropska ka-
feana# vo S.-Peterburg, no, bi-
dej}i ja pretvoril vo klub na Ma-
kedoncite i Balkancite, re~isi
bankrotiral i odnovo se vrabotu-
va kako ma{inist. Vo 1910–1912 g.
doa|a vo Rusija kru{ev~anecot
Marko Atanasov Mu{evi~–Ma-
kedonec i podnesuvaat molba do
Svetiot sinod na RPC i memo-
randum do Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti za otvorawe
stru~no (zanaet~isko) u~ili{te
na makedonski jazik (so inter-
470
nat) vo razurnatiot @ito{ki
manastir. ^lenuva vo S.-Peter-
bur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo, vo Dru{tvoto za slo-
venska zaemnost i vo Galicisko-
ruskoto dru{tvo. Neposredno
pred Balkanskata vojna stanuva
„privaten advokat#, a naskoro i
zamo`en i ugleden gra|anin na
ruskata prestolnina. U~estvuva
re~isi na site sobiri i diskusii
za balkanskite pra{awa i, pred
sè, za za~uvuvawe na celosta i
obezbeduvawe na slobodata na Ma-
kedonija. ^len-osnova~ e na Slo-
venomakedonskoto nacionalno-
prosvetno dru{tvo „Sv. Kiril
i Metodija# (1912) i na Rusko-ma-
kedonskoto blagotvorno dru{t-
vo „Sv. Kiril i Metodija#
(1913). Na 4. III 1913 g. odr`uva
predavawe vo salata na Peter-
bur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo pod naslov „Makedonija
vo minatoto, vo sega{nosta i vo
idninata# {to vedna{ izleguva i
kako posebna kni{ka (na ruski
jazik) vo izdanie na Makedonska-
ta kolonija {to pretstavuva prva
takva publikacija po Misirkova-
ta kniga. Potpisnik e na memo-
randumite na Makedoncite od 1
mart i od 7 juni 1913 g. i ~len e na
Redakcioniot sovet na sp. „Make-
donskiŸ golosÍ (Makedonski
glas)# (1913–1914). Potpisnik e
na Memorandumot do ruskiot ad-
ministrator za nadvore{ni ra-
boti †Makedonija i nejzinite
o~ekuvawa od Rusija# (15. IV
1915). Aktiven ~len e na Dru{t-
voto za pomo{ na po~etnicite
literatori, artisti, umetnici i
nau~nici na Rusija (1915) i ~len
na Specijalnata komisija na
Dru{tvoto za slovenska zaemnost
{to ja podgotvuva separatno obja-
venata Rezolucija za makedonsko-
to pra{awe (8. VI 1915). Naskoro
se razboluva i po~inuva. Na nad-
grobniot spomenik vo peterbur-
{kite Boq{eoktenski grobi{ta
u{te stojat zborovite {to mu gi
napi{al brat mu D. ^upovski:
„Makedonski deec Nace Dimit-
rievi~ Dimov. Umren na 15 juli
1916 godina, na 40 godini od ra|a-
weto. @ivee{e Toj i se bore{e
za pravoto i slobodata na ma-
kedonskiot narod. Umre Toj da-
leku od krajot roden bez da go vi-
di sloboden#.
LIT.: Bla`e Ristovski, Nace D. Dimov
(1876–1916), MANU, 1973; istiot, Dimit-
rija ^upovski (1878–1940) i Makedonsko-
to nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, 1978, 230–233; istiot, Nace
Dimov (1876–1916) i programata za make-
donskata nacija i dr`ava. Sve~en sobir
po povod 130-godi{ninata od ra|aweto i
90-godi{ninata od smrtta, Skopje, 2007.
Bl. R.
DIMOV, Stojan (Belgrad, 2. V
1956) ‡ klarinetist. Eden od naj-
zna~ajnite makedonski reproduk-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Stojan
Dimov
tivni umetnici od pomladata ge-
neracija. Diplomiral vo Skopje,
a se usovr{uval vo Zagreb kaj
prof. J. Nohta. ^len e na Skop-
skiot duva~ki kvintet i na Kvar-
tetot Dimov. Realiziral pogo-
lem broj nastapi vo zemjava i vo
svetot. Bil solist na Makedon-
skata filharmonija, a denes e ho-
noraren profesor na FMU vo
Skopje i viziting-profesor vo
Pariz, Solun, Novi Sad i Pri{-
tina. Ima realizirano pogolem
broj snimki, od koi del se staveni
na nosa~i na zvuk. B. Ort.
K. Racin na pogrebot na ]. Dimov vo Veles (1940)
DIMOV, ]ire (Mal ]ire) (Ve-
les, 12. V 1912 ‡ Belgrad, 18. XI
1940) ‡ rabotnik-poet, novinar i
aktivist na rabotni~koto i na-
cionalno-politi~koto dvi`ewe.
Po zavr{uvaweto na II klas vo
Vele{kata gimnazija (1925), u~i
stolarski zanaet vo gradot i ra-
boti kako kalfa kaj razni maj-
stori. Potoa kako rabotnik odi
vo Pe}, vo kavadare~koto s. Pr`-
devo, na izgradbata na `elezni~-
kata linija Veles‡Prilep; od
1938 g. lete raboti kako stolar vo
Belgrad, a zime se vra}a vo Veles
na istiot zanaet. Poradi progre-
sivnata dejnost, prvpat pa|a v zat-
vor vo 1936 g., vtorpat dve godini
podocna pri predizbornata ak-
tivnost vo s. Izvor, tretpat po de-
monstraciite na vele{kite mo-
nopolski rabotnici pod parola-
ta †Barame leb!# (1939), a ~etvr-
toto apsewe go do`ivuva vo sep-
temvriskite krvavi demonstra-
cii vo Belgrad (1940). Poradi
pe~albarskiot `ivot, zatvora-
wata i maltretirawata, zaboluva
od tuberkuloza i umira (mo`ebi
i otruen?) vo Belgrad. Negoviot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pogreb vo rodniot grad se pretvo-
ra vo golema narodna manifesta-
cija protiv postojniot poredok.
Blizok e do svojot sogra|anin i
prijatel K. Racin. Intenzivno
~ita i sozdava bogata li~na bib-
lioteka. Pi{uva stihovi i proza
na srpski i na makedonski jazik.
Poznati se samo dvaesetina nego-
vi literaturni tvorbi. U{te pred
1932 g. pravi literaturni obidi
vo poezijata, a na 10. XII 1933 g. go
napi{uva i prviot raskaz †Pa|a-
we od skele#, nape~aten vo br. 2
na podgori~koto sp. †Granit# (de-
kemvri 1934). Podocna sorabotu-
va i vo drugi periodi~ni publi-
kacii vo Belgrad, a najmnogu kako
postojan sorabotnik vo skop-
skiot v. †Na{a re~#, kade {to se
otpe~ateni i negovite stihotvor-
bi na makedonski jazik †Pen~o#
(5. I 1940) i †Balada na nezabo-
ravenite# (26. IV 1940).
LIT.: ´ira DimoviÊ ‡ Mal ´ire, †Na{a
re~#, II, 23, Skopqe, 30. XII 1940, 4; Angel
@. Dimov, Ko~o Racin i Mal ]ire,
†Naroden bilten#, Titov Veles, 15. I 1956,
10; Radivoje Pe{i}, Kiro Dimov, novinar
i pisatel, †Nova Makedonija#, 1, 2 i 3. V
1959; Radivoje Pe{i}, Tri poetske sudbine u
me|uratnoj makedonskoj knji`evnosti, †Knji-
`evne novine#, X, 100, Beograd, 28. VIII 1959,
8; Dejan Aleksi}, †Na{a re~# 1939–1941.
Od istorijata na napredniot pe~at vo
Makedonija, Skopje, 1960, 300–301, 346–347
i 359–360; Radivoje Pe{i}, ^etiri nepoz-
nati pesni od Kiro Dimov, †Streme`#,
H, 1, Prilep, 1964, 20–23 i 24–27; istiot,
Ko~o Racin i Kiro Dimov, †Kulturen `i-
vot#, IX, 1, Skopje, 1964, 29–30; istiot,
Prelistuvaj}i go novinarskiot bele`-
nik na Kiro Dimov, †Nova Makedonija#, 5.
VII 1964, 7; Vasil Tocinovski, Kire Di-
mov-Mali, †Sovremenost#, XXIX, 5, 1979,
78–89 i 90–101; Bla`e Ristovski, Make-
donskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa
i materijali, I, Skopje, 1980, 301–306; is-
tiot, Projavi i profili od makedonskata
literaturna istorija, 2, Skopje, 1982, 258–
261. Bl. R.
Cvetan
Dimov
DIMOV, Cvetan (Cele ^air~a-
nec) (Skopje, 5. III 1910 ‡ Skopje,
9. VII 1942) ‡ {iva~ i sindikalen
i politi~ki deec, naroden heroj.
Bil sindikalen aktivist (od
1928), ~len na KPJ (od 1933) i na
Me|ustrukoviot sindikalen od-
bor na Skopje (od 1936), organiza-
tor na {trajkovi (1936–1940),
~len na MK na KPJ, na PK na KP
vo Makedonija i sekretar na Pok-
rainskiot odbor na Crvena po-
mo{ (1939). Vo negovata ku}a bi-
lo odr`ano Pokrainskoto sove-
tuvawe na KP vo Makedonija
(proletta vo 1940). Zel u~estvo i
na Zemskoto sovetuvawe na Crve-
nata pomo{ vo Zagreb (avgust
1940), Pokrainskoto sovetuvawe
na Crvenata pomo{ (Skopje, juni
1942), na partiskoto sovetuvawe
vo Kozle (22. VI), na ilindenskite
demonstracii i na formiraweto
na Prviot skopski NOPO (22. VI-
II 1942). Kako sekretar na MK na
KPJ vo Skopje (od po~etokot na
1942), rabotel na formiraweto na
Vtoriot skopski NOPO (17. IV
1942), a potoa stanal i ~len na
Privremeniot PK KPJ za Make-
donija (od po~etokot na juni 1942).
Po apseweto (vo po~etok na juli),
bil ubien vo Oblasnata polici-
ska uprava. Proglasen e za naro-
den heroj (26. VII 1945).
LIT.: Dan~o Zografski, Naroden heroj
Cvetan Dimov, Skopje, 1951; Vasil Kuno-
ski, Dimov \or|ija Cvetan–Cele ^air~a-
nec (1909–1942), Narodni heroi od Make-
donija, Skopje, 1973, 114–119; Mitre Ina-
deski, Cvetan Dimov, Skopje, 1981; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomeni-
ci i spomen belezi od NOV vo Skopje,
Skopje, 1982; Mitre Inadeski, Cvetan
Dimov, Skopje, 1985. S. Ml.
Andreja
Dimov
-Dokur~ev
DIMOV–DOKUR^EV, Andreja
(Veles, 1878 ‡ s. Belica, Ki~evsko,
1907) ‡ deec i vojvoda na TMORO.
Se {koluval vo Solun i kako ~len
na TMORO bil komita vo ~etite
na Andon Janev–]oseto i na Miha-
il Popeto. Podocna i samiot sta-
nal vojvoda na ~eta vo Odrinsko
(1901–1902), potoa i okoliski voj-
voda na Gornoxumajsko i ~len na
Strumi~kiot revolucioneren ko-
mitet. U~estvuval vo likvidira-
weto na zloglasniot beg od s. Mu-
rulovo (Kuku{ko) i vo grabnuva-
weto na mis Elena Ston. Vo vreme-
to na Ilindenskoto vostanie
(1903) bil vojvoda na Prviot odred
vo Kru{evskiot revolucioneren
reon na TMORO i u~estvuval vo
zazemaweto na u}umatot, po{ten-
sko-telegrafskata stanica i bele-
dieto (op{tinata) vo Kru{evo
(2/3. VIII 1903). Zaginal vo borba so
osmanliskata vojska.
DIMOVSKA D
LIT.: d-r Manol Pandevski, Ilindensko-
to vostanie vo Makedonija vo 1903 godi-
na, INI, Skopje, 1978; Istorija na Kru-
{evo i Kru{evsko, kniga 1: Od postano-
kot na gradot do podelbata na Makedoni-
ja, Kru{evo, 1978. S. Ml.
DIMOV–PA[ATA, Jon (s. Troja-
ci, Prilepsko, 1876 ‡ Bitola, 1907)
‡ deec na TMORO i bitolski voj-
voda. Vra}aj}i se od pe~alba vo Ro-
manija, ja iskr{il vratata na [e-
bedin-beg, kade {to porano slugu-
val (1900), od tamu zel pu{ka i dva
pi{tola i zaminal komita vo ~eta-
ta na \or|i Sugarev, a potoa kaj voj-
vodata Jovan Kafexijata vo Bitol-
sko. Podocna oformil svoja ~eta i
vo Ilindenskoto vostanie (1903)
dejstvuval vo [urkovskata Plani-
na i vo Prespansko, a potoa vo Ki-
~evsko i vo Bitolsko. Po~inal od
zdobiena rana.
IZV.: DARM – Skopje, PO – Bitola, ZMG
Ilinden.
LIT.: Spomeni i biografii na ilinden-
ci, DARM ‡ Podra~no oddelenie – Bito-
la, Bitola, 1993. S. Ml.
DIMOVA, Katica (Ba~ko Gra-
di{te, Vojvodina, 19. VI 1938) ‡
univ. profesor. Zavr{ila Viso-
ka {kola za fizi~ko vospitanie
vo Belgrad (1962). Na Fakultetot
za fizi~ka kultura vo Skopje e
izbrana za vi{ predava~ i redo-
ven profesor po predmetot Tan-
ci so ritmi~ko-sportskata gim-
nastika (1978–1989). Magistrira-
la na Medicinskiot fakultet vo
Skopje (1977) na tema: „Kompara-
cija na objektivnite faktori ut-
vrdeni so biomehani~ka analiza
kaj branovite dvi`ewa vo rit-
mi~ko-sportskata gimnastika i
arbiterski ocenki#. Doktorira-
la na Fakultetot za fizi~ko vos-
pitanie vo Belgrad (1983) na te-
ma: „Uticaj jednogodi{weg ekspe-
rimentalnog programa ritmi~ko-
sportske gimnastike na morfo-
lo{ko-motori~ke i estetske kva-
litete u~enica osnovne {kole od
7 do 8 g.#. Bila sudija na Olimpis-
kite igri vo Seul (Ju`na Koreja,
1988) vo ritmi~ko-sportskata
gimnastika. Objavuvala stru~ni
i nau~ni trudovi. D. S.
DIMOVSKA, Anastasija (Ki~e-
vo, 4. X 1928) – univ. profesor,
histolog. Osnovnoto i srednoto
obrazovanie go zavr{ila vo
Skopje. Vo u~ebnata 1948/49 g. se
zapi{ala na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (Grupa biologi-
ja). Vo tekot na studiite bila de-
monstrator na Zoolo{kiot za-
vod. Vo 1953 g. e izbrana za asis-
tent. Doktorskata disertacija ja
odbranila vo 1965 g. Vo 1966 g. e
izbrana za docent, vo 1972 za von-
reden profesor, a vo 1978 za redo-
ven profesor. Penzionirana e vo
1988 g. Izveduvala nastava po
predmetite citologija na `ivot-
471
D DIMOVSKI
ni i histologija i embriologija
so anatomija na ~ovekot. Presto-
juvala vo pove}e renomirani his-
tolo{ki laboratorii vo zemjava
i vo stranstvo. Taa e eden od naj-
eminetnite histolozi kaj nas i
po{iroko. Avtor e na pove}e od
50 nau~ni trudovi. D. Pr.
DIMOVSKI, Aleksandar (Oh-
rid, 1. III 1928 – Skopje, 25. X 2005)
– univ. profesor, zoolog. Osnov-
noto i srednoto obrazovanie gi
zavr{il vo Ohrid. Vo 1946 g. se
zapi{al na Grupata biologija na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (indeks broj 1 na Skopskiot
univerzitet). Po diplomiraweto
(1951) bil izbran za asistent na
Zoolo{kiot zavod. Vo 1960 g. ja
odbranil doktorskata disertaci-
ja. Vo 1961 g. bil izbran za do-
cent, vo 1966 za vonreden profe-
sor, a vo 1971 za redoven profe-
sor. Penzioniran e vo 1988 g. Iz-
veduval nastava po predmetite
zoologija na ’rbetnite `ivotni,
sporedbena anatomija i anatomi-
ja na ~ovekot. Se zanimaval so
prou~uvawe na najgolemiot del
od ’rbetnicite vo Makedonija.
Ima objaveno dva univerzitetski
u~ebnika i okolu 60 nau~ni tru-
dovi. D. Pr.
Don~o
Dimovski
DIMOVSKI, Don~o Trajanov
(Bitola, 1. X 1954) – matemati~ar,
red. prof. (1994) na PMF. Diplo-
miral (1976) na Fakultetot za ma-
tematika, magistriral (1979), a
doktoriral (1983) so temata „Ne-
ednostavno svrzani Kasonovi ra~-
ki# na Univerzitetot na Wujork
vo Bingamton (SAD), kade {to do-
bil nagrada za najdobra doktorska
disertacija vo 1983 g. Nau~no ra-
boti vo nekolku oblasti: geomet-
risko-kombinatorna topologija,
ednoparametarska teorija na fik-
sni to~ki, vektorsko-vrednosni
strukturi i dr. Ima objaveno pove-
}e od 50 nau~ni trudovi i dve mo-
nografii. [ef (2001–03) na In-
stitutot za matematika, glaven
urednik na spisanijata „Sigma# i
„Matematika makedonica#.
BIBL.: Non-simply connected Casson handles,
Ph.D. thesis – posebno izdanie na PMF,
1984; K. Tren~evski, D. Dimovski, Complex
commutative vector valued groups, MANU,
472
1992; D. Dimovski, R. Geoghegan, One parame-
ter fixed point theory, Forum Mathematicum 2,
de Gruyter, 1990, 125–154; K. Tren~evski, D.
Dimovski: On the affine and projective commu-
tative (m+k,m)-groups, J. Algebra, 240, 2001,
338–365.
LIT.: PMF 1946–2006, Skopje, 2006; Razvoj i
sostojba na matemati~kite nauki vo SR
Makedonija, MANU, 1987; BU br. 759 /’00.
N. C.
DIMOVSKI, Mihailo (Resen,
15. XI 1941 ‡ Skopje, 11. XI 1979) ‡
etnomuzikolog, prv {koluvan et-
nokoreolog. Diplomira vo prva-
ta generacija na Oddelot za mu-
zi~ki folklor na Muzi~kata aka-
demija vo Belgrad (1967), a potoa
be{e asistent-etnokoreolog vo
Institutot za folklor vo Skop-
je (1. XI 1968 ‡ 11. XI 1979). Pri
ednogodi{niot prestoj na Mos-
kovskiot konzervatorium (1969)
ja specijalizira Labanovata no-
tacija na orata. Podocna be{e na
studiski prestoj vo SR Romanija
i vo ^SSR. Dade zna~aen prido-
nes za razvojot na etnokoreologi-
jata vo Makedonija. So kino-ka-
mera terenski snimi pogolem
broj makedonski narodni ora i gi
podgotvi za objavuvawe. Be{e
osobeno anga`iran i vo dejnosti-
te za scensko prika`uvawe na
folklorot, posebno na folklor-
nite festivali vo Makedonija.
Ostana nedovr{ena negovata dok-
torska disertacija „Makedonski-
te narodni ora od Zapadna i Jugo-
zapadna Makedonija# kaj mentorot
d-r I. Ivan~an (Zagreb). Avtor i
koavtor e na tri knigi i trieseti-
na statii i drugi prilozi.
BIBL.: Makedonski narodni plesovi, Zagreb,
1973 (so koavtori); Orskata tradicija
vo selo Iwevo (Radovi{ko), Skopje, 1974;
Makedonski narodni ora od repertoarot
na Ansamblot za narodni igri i pesni
„Tanec#, Skopje, 1977.
LIT.: \or|i M. \or|iev, Mihailo Dimo-
ski (1941‡1979), „Makedonski folklor,
XIII, 25, Skopje, 93-94; 50 godini Insti-
tut za folklor. Bibliografija na izda-
nijata na Institutot za folklor
„Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na magis-
terskite i doktorskite disertacii na
sorabotnicite 1950‡2000. Podgotvila
Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 146.
S. Ml.
DIMOVSKI, Stojan (Elovec,
Veles, 10. VI 1933) ‡ politi~ar,
diplomat i op{testvenik. Vo Ve-
les rabotel kako prosveten ra-
botnik; bil pretsedatel vo Op-
{tinskiot komitet na narodnata
mladina i pretsedatel na Op-
{tinskata konferencija na
SSRNM; politi~ki sekretar na
Op{tinskiot komitet na Sojuzot
na komunistite na Makedonija.
Potoa stanal generalen direktor
na Radiotelevizija Skopje (1977–
1985). Vo toj period se voveduva
vtoriot televiziski kanal, se za-
po~na so sopstvena u~ili{na
programa i se snimija zna~ajni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
igrani proekti. Do 1990 g. bil vo
diplomatija. J. F.
DIMOVSKI, Tomislav (Skopje,
12. VII 1929) ‡ eden od najstarite i
najistaknati makedonski novinski
fotoreporteri. Po~nal vo „Var-
dar-film#, a od 1953 g. do penzioni-
raweto (1989) vo „Nova Makedoni-
ja# i „Ve~er# i vo spisanijata „Ek-
ran#, „Po~inka# i „Skok#. B. P. \.
Ilija
Dimovski
-Goce
DIMOVSKI–GOCE (GO^E),
Ilija (s. Statica, Lerinsko 1905
– Skopje, 26. VII 1961) – u~esnik vo
NOV vo Egejskiot del na Makedo-
nija i vo Gra|anskata vojna vo Gr-
cija. Vo rabotni~koto i vo make-
donskoto nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe se vklu~il vo
predvoeniot period. Vo 1941 g. se
otcepil od KPG i formiral po-
sebna makedonska partiska orga-
nizacija so makedonska nacional-
na platforma. Od fevruari 1943
do septemvri 1944 g. bil koman-
dant i komesar na partizanskiot
odred „Vi~o#. Vo avgust–septem-
vri 1944 g. bil komandant na Le-
rinsko-kosturskiot makedonski
bataljon. Od oktomvri 1944 g. e
komandant na Lerinsko-kostur-
skata makedonska brigada, a od 18.
XI 1944 g. e komandant na Prvata
egejska udarna brigada na NOVM.
Vo septemvri 1946 gi komanduval
makedonskite partizanski edini-
ci na NOF na planinata Vi~o, a
vo po~etokot na 1947 bataljon na
DAG. Bil ~len na Glavniot od-
bor na NOF na Makedoncite od
Egejskiot del na Makedonija.
IZV.: DARM, fond, 427 – na CK na KPM–
SKM, Partiski dosieja na nositeli na
„Partizanska spomenica 1941#, dosie na
dobieni spomenici 1941, br.160. M. Mih.
DIMOVSKI–O[ENSKI, Lazo
(s. O{eni, Kostursko, Egejskiot
del na Makedonija, 1897 – Skopje,
1970) – deec na makedonskoto na-
cionalnoosloboditelno dvi`e-
we. Bil sekretar na Okru`niot
komitet na KPG za Larisa (Tesa-
lija), u~esnik vo Gr~koto dvi`e-
we na otporot. Kako deec na ma-
kedonskoto NOD bil ~len na Ok-
ru`niot odbor na SNOF za Kos-
tursko. Ne se soglasuval so poli-
tikata na KPG za makedonskoto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nacionalno pra{awe. Vo 1945 g.
emigriral vo NRM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V,
1948, Skopje, 1982. St. Kis.
Slave
\orgo
Dimoski
DIMOSKI, Slave \orgo (s. Ve-
lestovo, Ohridsko, 1959) ‡ poet
za deca i za vozrasni, eseist, pre-
veduva~. Gimnazija zavr{il vo
Ohrid, a Filolo{ki fakultet vo
Skopje. Raboti kako profesor po
literatura vo Ohridskata gimna-
zija. Poetskata re~ na Slave \or-
go Dimoski se odlikuva so razig-
rana imaginacija i prefinetost
na razdiplenata misla, so dopad-
liva animacija na fantazijata za
rasko{na sloboda na ekspresija-
ta. Primer e na tvorec so `ivot-
voren dopir do zborot. Fenomen e
na prirodno peewe i mislewe.
BIBL.: Stihozbirki: Graviri, 1979; Pro-
ekt, 1982; Studen poriv, 1985; Posledni-
te rakopisi, 1988; Sporeden pat, 1991;
Predmeti i argumenti, 1994; Formi na
strasta, 1999; Temno mesto, 1999; knigi
za deca: Alisa, 1989; Kristalen son, 1990;
Zboroigri, 1991; Stihoteka, 2000; izbo-
ri: Brod od parea, 1991 i Maj~in jazik (na
ruski, Moskva, 1996). G. T.
Nikola
Dimu{evski
DIMU[EVSKI, Nikola (Ko-
kan) (Skopje, 26. IV 1958) ‡ klavi-
jaturist, aran`er, kompozitor i
producent. Karierata ja zapo~-
nal kako klavijaturist na grupa-
ta †Leb i sol#. Napi{al nad 200
aran`mani za razli~ni avtori i
izveduva~i vo Makedonija i vo
Evropa. Avtor e na muzika (okolu
1.500 min.) za golem broj teatar-
ski pretstavi vo Evropa i vo
SAD. Sozdaval muzika (audiodi-
zajn) za pove}e radio i TV stani-
ci. Odr`al nad 1.000 koncerti vo
celiot svet. Sorabotuval so Ya-
maha i Radio France Internacional.
Izdal dvaesetina CD i DVD-no-
sa~i. Dvaesetina godini bil mu-
zi~ki producent vo MRT. M. Kol.
„DIM^E BAWAROT# AD –
Prilep – proizvodstvena i mon-
ta`na fabrika za sadovi pod pri-
tisok (1953) i za kotli (1981/82).
Brojot na vrabotenite e okolu 200,
od koi pove}e od 20% se so visoko
obrazovanie. Glavni proizvodstve-
ni linii se: fabrikata za kotli,
sadovi pod pritisok, termoener-
getski postrojki i za oprema za
procesna industrija; fabrikata za
proizvodstvo na oprema za klima-
tizacija i procesna oprema za tu-
tunskata industrija. Monta`en po-
gon od: vodovodni i elektri~ni in-
stalacii; greewe i klimatizacija;
servis za elektri~ni motori, apa-
rati za industrijata i doma}ins-
tvoto i gora~i za kotli. Dimenzio-
nirana e spored standardite na ev-
ropskite firmi, kako BABCOK,
STANDARD, VESSEL, LOOS za blok
kotli do 25 MW. Vo proizvodno-
tehnolo{kiot proces uspe{no se
implementirani: EN-normativi;
TRD i AD MERKBLATT propisite;
DIN, JUS i MKD standardite. Sl. A.
DIM^EV, Dimo N. (Dobro{ani,
[tipsko, 9. VII 1952) ‡ poet, ras-
ka`uva~ i preveduva~ od vla{ka-
ta nacionalnost vo Makedonija.
Zavr{il Ekonomski fakultet vo
Skopje. Raboti vo Makedonskoto
radio. Osnova~ e i urednik na
vesnikot „Feniks#. Na vla{ki go
prevel Serdarot od Prli~ev i
drugi dela od makedonski avtori.
^len e na DPM.
BIBL.: Klukajdrvecu more klukajdrvecu,
vla{ki narodni pesni, Sk., 1985; Smrten
krik, poezija, Sk., 1989; Sveta nade`, poe-
zija, Sk., 1990; Kolevka, raskazi, Sk., 1990;
Vla{ki bukvar, Sk., 1994; Mila e mama, po-
ezija za deca, Sk., 1996; Gordiot ov~arski
sin, poezija za deca, Sk., 1999. P. Gil.
Blagoja
Dim~evski
DIM^EVSKI, Blagoja (Skopje,
27. VIII 1950) ‡ violinist. Diplo-
miral na Konzervatoriumot †P. I.
^ajkovski# vo Moskva (E. ^ugaeva,
I. Jankelevi~, 1975), kade {to i
magistriral (E. ^ugaeva, 1977).
Eden od najeksponiranite violi-
nisti vo porane{na Jugoslavija.
DINEV D
Od 1982 g. `ivee i raboti vo Tuluz
(Francija), kade {to e koncertmaj-
stor i solist pri Nacionalniot
orkestar, kako i profesor na Viso-
kata {kola i vo Centarot za muzi-
ka i tanc. Od 2003 g. e i koncertmaj-
stor na †Metropolitana# orkesta-
rot vo Lisabon. Sn. ^. - An.
\or|i Dim~evski
DIM^EVSKI, \or|i (Skopje,
18. IV 1924 ‡ Skopje, 16. I 2006) ‡
instrumentalist (violinist),
folklorist, melograf, aran-
`er, kompozitor i dirigent.
Bil u~esnik vo NOAVM (od 9.
IX 1944). Po Osloboduvaweto
bil referent za rabotata na
kulturno-umetni~kite dru{tva
na Poverenstvoto za kultura
pri Gradskiot odbor vo Skopje,
direktor na Ni`oto muzi~ko
u~ili{te (1948/1949), rakovodi-
tel na horot na KUD „Orce Ni-
kolov# (1949‡ 1954) i muzi~ki
rakovoditel na Ansamblot za
narodni pesni i igri „Tanec# do
penzioniraweto (1954‡1978). Vo
me|uvreme diplomira na Vi{ata
muzi~ka {kola vo Skopje (1971).
Osnova~ e na poznatata `enska
peja~ka grupa „Sirma#, na sekte-
tot „Lira#, na poznatiot oktet
„Makedonija# (1976) i be{e dol-
gogodi{en sorabotnik i muzi~-
ki rakovoditel na KUD „Goce
Del~ev# vo Skopje. Ima zabele-
`ano (so melogrami) okolu 200
makedonski ora i avtor e na go-
lem broj pesni i ora vo duhot na
makedonskiot folklor. Kako
instrumentalist so sorabotni-
cite snimil okolu 25 long-plej
plo~i muzika.
BIBL.: Vie se oro makedonsko. Zbirka na
makedonski ora, Skopje, 1983; Sedenka se
zbira, Skopje, 2003; Makedonski ora,
Skopje, 2003.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, \or|i
Dim~evski ‡ na{ istaknat melograf,
kompozitor i odli~en instrumenta-
list (predgovor na makedonski, angli-
ski, ruski, francuski i germanski jazik),
vo kn. \or|i Dim~evski, Vie se oro make-
donsko, Skopje, 1983, 5-28. S. Ml.
DINEV, Angel (s. Smokvica,
Gevgelisko, 1. H 1891 – Skopje,
17. II 1952) – makedonski kultur-
no-nacionalen deec, revolucio-
ner, publicist i op{testvenik.
473
D DINEVSKI
Angel
Dinev
Po zavr{uvaweto na osnovnoto
u~ili{te vo seloto, sluguva ka-
ko ov~ar, a vo crkvata u~estvuva
kako psalt. Kon krajot na 1909 g.
se vrabotuva vo Egzarhiskata
mitropolija vo Solun, se samo-
obrazuva i vleguva vo U~eni~ki-
ot revolucioneren kru`ok. Se
vklu~uva vo ~etata na vojvodata
Kosta Popeto kako sekretar, a
naskoro stanuva i ~len na Oko-
liskiot komitet na MRO
(1911–1912) i u~estvuva vo Bal-
kanskite (1912–1913) i vo Prva-
ta svetska vojna (1915– 1918). Od
1921 g. se prefrla vo Sofija, pr-
vin kako pisar vo Ministers-
tvoto za finansii, potoa kako
kontrolor na tramvaite, a od
slednata godina ja zapo~nuva
svojata novinarsko-publicis-
ti~ka dejnost: sorabotuva vo ves-
nicite „IlindenÝ#, „Emigrant-
ska misÍlÝ#, „PirinÍ# i „20
• liŸ# (1922–1924), pa objavuva i
posebni publikacii od oblasta
na ponovata makedonska istori-
ja. Stanuva rakovoditel na Gev-
geliskoto bratstvo (1927–1947)
i raboti kako pisar vo Minis-
A. Dinev, †Makedonskite Sloveni# (1938)
terstvoto za zemjodelstvo (1928
–1942). Go izdava najzna~ajnoto
makedonsko periodi~no izda-
474
nie vo periodot me|u dvete
svetski vojni „Makedonski ves-
ti# (24. I 1935 – 12. H 1936) {to
(prvin nedelno spisanie, a
potoa vesnik) kako neoficija-
len organ na VMRO(Ob) ja
afirmira kulturno-nacional-
nata istorija, osobeno od
ilindenskiot period, i ja raz-
viva makedonskata nacionalna
svest, literatura, nauka i kul-
tura. Pri Redakcijata e formi-
ran Makedonskiot literaturen
kru`ok (2. VIII 1936), se inici-
ra Makedonski naroden teatar,
po~nuva da izleguva, vo prodol-
`enija, negovata bro{ura „Ma-
kedonskite Sloveni# i e najave-
no pe~atewe na monografijata
„Ilindenskata epopeja#, no ves-
nikot e zabranet. Bro{urata vo
celost separatno e objavena po
dve godini, a prviot del od mo-
nografijata duri vo 1945 g. Ne-
kolku pati e interniran vo raz-
ni logori (1940 –1944). Osobeno
golema aktivnost projavuva po
prevratot vo Bugarija (9. IX
1944). Go rakovodi Sojuzot na
makedonskite dobrovole~ki
dru{tva vo Sofija i go redak-
tira negoviot organ „Dobrovo-
lec# (1944–1946), a ja objavuva i
bro{urata „Etnografskata
ideja na makedonskite Sloveni#
(1944). Razviva {iroka op{tes-
tveno-politi~ka dejnost sred
Makedoncite vo Bugarija. No
koga po XVI plenum na BKP (13.
VII 1948) e ukinata kulturnata
avtonomija na Pirinska Make-
donija, Dinev pra}a protestno
pismo do CK na BKP i na 20. VI-
II 1948 g. ilegalno ja napu{ta
Bugarija. Vo Skopje stanuva
stru~en sorabotnik vo novoos-
novaniot Institut za nacio-
nalna istorija.
BIBL. i LIT.: Dvi`enieto, SofiÔ,
1924; Kresnenskoto vÍzstane, SofiÔ,
1926; IstoriÔ na grÍcko-turskiÔ
sÍ• zÍ protivÍ VMORO, SofiÔ, 1929;
Hurieta i posthurietskit‹ borbi vÍ
GevgeliŸsko, SofiÔ, 1934; Makedon-
skit‹ slavÔni, SofiÔ, 1938; Etnog-
rafskata ideÔ na makedonskit‹ sla-
vÔni, SofiÔ, 1944; Ilindenskata epo-
pea, SofiÔ, 1945; Ilindenskata epope-
ja, II, Skopje, 1949; Politi~kite ubi-
stva vo Bugarija, Skopje, 1951; Odbra-
ni dela vo tri knigi. Izbor i redakci-
ja d-r Vladimir Kartov, Skopje, 1983;
Bla`e Ristovski, Portreti i procesi
od makedonskata literaturna i naci-
onalna istorija, III, Skopje, 1990,
346–532. Bl. R.
DINEVSKI, Vukan (Gostivar,
22. IV 1927 ‡ Skopje, 27. IX 2006) ‡
akter, re`iser, pedago{ki ra-
botnik, bele`it interpretator
na narodnata i na umetni~kata
poezija. Zavr{il Sredna dr`av-
na teatarska {kola i Filozof-
ski fakultet vo Skopje i Teatar-
ska akademija vo Zagreb. ^len e
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Dramata na MNT (1952–1964 i
1966–1973). Vo me|uvreme, (1964–
1966), ~len na Dramskiot teatar
vo Skopje. Profesor e na FDU vo
Skopje. Ulogi: Don Jere (†Glori-
ja#); Islednikot (†Vitel#); Ximi
(†Vejka na vetrot#); Leonardo
(†Krvavi svadbi#) i dr. Re`ii:
†Paradoksot na Diogen#; †[vejk
vo Vtorata svetska vojna#; †Vene-
cijanskite bliznaci#; †Kral Lir#;
†Zlostorstvo i kazna#. R. St.
Vukan
Dinevski
DINKOV (DINKATA), Georgi
Kostadinov (Solun, 1838 – Atina,
1876) – makedonski kulturno-na-
cionalen deec, u~itel, u~ebnikar,
poet, publicist i op{testvenik.
Osnovnoto obrazovanie go zavr-
{uva vo Solun, potoa dve godini
u~i vo Bogoslovskoto u~ili{te
na o. Halki, kratko vreme vo Ati-
na i vo Smolenskata gimnazija vo
Rusija (1859–1860). Rano se povr-
zuva so D. Miladinov i so St.
Verkovi} i patuva po Makedonija
sobiraj}i geografsko-etnograf-
ski i folklorni materijali. Nas-
tojuva ~i~ko mu Kirijak Dr`ilo-
vi~ da otvori i slovenska pe~at-
nica vo Solun, a tatko mu Kosta-
din Dr`ilovi~ intervenira vo
Zografskiot manastir da se otvo-
ri tamu takva pe~atnica i vo nea
da se pe~atat rakopisite na sin
mu. Se obiduva da se vklu~i vo Ma-
kedonskata legija vo Belgrad, no
faten e na granicata (1862). Ko-
respondira so Garibaldi, so G.
St. Rakovski i so drugi li~nosti
vo Evropa. Nakleveten od Grcite
kako ruski {pion i panslavist,
le`i vo zatvorite vo Sofija i
Vidin (1863–1864). Vo rodniot dom
go otvora prvoto u~ili{te na na-
roden jazik vo Solun (1866–1868)
i stanuva osnova~ i nastojatel na
Crkovno-u~ili{nata op{tina.
Objavuva statii za jazikot, geog-
rafijata i istorijata na Makedo-
nija vo carigradskiot v. „Makedo-
niÔ# (1867–1868). U~itelstvuva vo
Prilep, Bitola i vo kosturskoto
selo Zagori~ani (1869–1871). Po-
radi voveduvaweto na narodniot
jazik so upotreba i na svoite
u~ebnici i poradi buditelskata
dejnost vo celiot reon, biva pre-
tepan od grkomanite i odnovo zat-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Georgi
Dinkov
(Dinkata),
portret od
Novica
Trajkovski
voren vo Kostur (1871). Se vra}a
vo Solun, no i tuka e nakleveten,
pa bega vo Atina i sorabotuva vo
v. „Eon#. Istormozen i bolen, po-
~inuva vo gr~kata prestolnina.
Ostanuva nepublikuvana negovata
patriotska poezija, no i makedon-
skite u~ebnici (Gramatika na ma-
kedonskiot bugarski jazik, Nare-
~ie Solunskago okruga, Podrobna
geografija na Makedonija i dr.),
kako i nekoi monografski opisi
na gradovi (Istorija na grada Ne-
go{) i publicisti~ki prilozi
(Poznaj sebesi).
LIT.: Á. I. [D. V. Makedonski], Georgi
Dinkata, †Sv‹tlina#, II 4, PlovdivÍ,
1892, 79–80; B., U~itelÏo Dinkata (Edna
stranica otÍ istoriÔta na Makedo-
niÔ), †MakedonskiŸ glasÍ#, I, 23 i 24, So-
fiÔ, 1885 (DimitÍr Blagoev, SÍ~ineniÔ,
I, SofiÔ, 1955, 112–135); S. K. Salgand`i-
evÍ, U~itelŸo Dinkata, †MakedonskiÔ
glasÍ#, I, 27, 8. VIII 1885; Anton P. Stoi-
lov, Georgi Dinkov, vo kn.: B’lgarski
kni`ovnici ot MakedoniÔ, I, 1704–1878,
SofiÔ, 33–34; Georgi Abaxiev, U~ite-
lot Dinkata, †Razgledi#, I, 14, Skopje,
1954, 7; Bla`e Ristovski, U~itelot \or-
|i Kostadinov–Dinkata, †Prosvetno de-
lo#, XIV, 9–10, Skopje, 1958, 430–444; isti-
ot, Poetskite obidi na \or|i K. Dinka-
ta, †Sovremenost#, VIII, 10, Skopje, 1958,
867–873; Prof. Hristo Hristov, Gradivo
za biografiÔta na Georgi K. Dinkov,
†Godi{nik na SofiŸskiÔ universitet#,
Filosofsko-istori~eski fakultet, t.
LIII, kn. III, SofiÔ, 1965, 133–163. Bl. R.
DINKOVA, Slavka Kostadinova
(Solun, 1850 – Solun, 1869) – pr-
vata poznata u~itelka, novinarka
i feministka vo Makedonija. ]er-
ka na prerodbeni~koto semejstvo
na Kostadin i Velika Dr`ilovci
i sestra na Georgi Dinkata. Po
zavr{uvaweto na gr~koto i na
francuskoto u~ili{te vo rodni-
ot grad, go vodi prvoto `ensko
u~ili{te „na na{iot preroden
maj~in jazik# (1866–1868) i obja-
vuva feministi~ki statii vo v.
„MakedoniÔ# (1868), preveduvaj}i
gi i „odli~nite pisma na Adelai-
da de Tone#. Preranata smrt gi
prekinuva i nejzinite poetski
ambicii.
LIT.: Bla`e Ristovski, Slavka Dinkova,
†Prosvetno delo#, XIV, 1–2, Skopje, 1958,
62–69; istiot vo †Razgledi#, V, 10, Skopje,
1. VI 1958, 9; istiot, Portreti i procesi
od makedonskata literaturna i nacio-
nalna istorija, I, Skopje, 108–121. Bl. R.
DIWA (Cucumis melo L.) – ednogo-
di{no rastenie od fam. Cucurbita-
cea. Poteknuva od Afrika, kaj nas
prenesena preku Turcija i Grcija.
Se odgleduva zaradi zreliot plod,
koj sodr`i {e}eri (10– 12%), mi-
neralni materii, vitamini i or-
ganski kiselini. Se odgleduva na
otvoreno i vo za{titeni prosto-
ri na okolu 2.500 ha, so vkupno
proizvodstvo od okolu 30.000 t.
Zastapeni se dva tipa sorti: adana
(rani) i kasaba (docni). D. J.
DION1 (Dios) – makedonsko vr-
hovno bo`estvo. Vo kni`evnite
spisi i na epigrafskite natpisi
e zabele`ano so teonimot Hetaire-
ios (imeto e povrzano so makedon-
skata institucija hetajri) ili
Hyperberetas (etimolo{ki povr-
zan so makedonskiot mesec Hyper-
beretaios i so praznikot posveten
na Dion – Hiperberetaia). Zasvedo-
~eno e (natpis vo s. Debre{te, Ka-
vadare~ko) i so epitet na bo`es-
tvoto Hyperairetes. D. kaj anti~ki-
te avtori e ekvivalent na Yevs.
LIT.: N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
DION2 – svet grad na Makedonci-
te vo Pierija, vo podno`jeto na
Olimp, centar na verskiot i kul-
turniot `ivot na Makedonija.
Kralot Arhelaj I (413–399 g. pr.
n.e.) tuka vospostavuva odr`uvawe
Olimiski igri. „Svetiot grad# za
vreme na Rimjanite ima pogolemo
zna~ewe od drugite gradovi vo ob-
lasta. Edinstven grad vo Pierija
spomnuvan vo docnoanti~kite iz-
vori. Gradot egzistira do V v.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
Reljef so Dionis, detaq, Ohrid (I v. pr.n.e.)
DIONIS – najpo~ituvanoto bo-
`estvo kaj Makedoncite, popozna-
to kako Bakhos (Evripidovata dra-
ma Bakhos e posvetena na ova bo`e-
stvo); brigisko-edonsko bo`estvo
na vegetacijata so orgijasti~ki ri-
tuali {to gi izveduvaat bakhite –
Maketi i Menadite, koi vo Make-
donija se narekuvaat Klodonki i
Mimalonki (sp. Plutarh). Kaj Pa-
DIPLENICA D
joncite Dionis se narekuva Dija-
los. Edna od pretstavite na bo`es-
tvoto e votivnata plo~a najdena vo
Stobi. Vo Melnik, Asdules e pri-
ka`an so vinova loza ka~en na kow,
vo pridru`ba na Pan, Silen i pan-
ter. Pridru`nici mu se Saudi, Sa-
bi ili Savi, pa ottamu i imeto na
ova bo`estvo e – Savadij.
LIT. : N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
DIONISIJ I (krajot na XVI ili
po~etokot na XVII v. ‡ Vla{ko,
1665) ‡ ohridski arhiepiskop (22.
VII 1651 ‡ 8. VI 1656). Negova gramo-
ta vo Rusija odnel grebenskiot
mitropolit Visarion (11. VIII
1652), a i samiot toj kako arhiepis-
kop prestojuval vo Rusija (ok. 14. IV
1653).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto £ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 73.
S. Ml.
DIONISIJ II (od Hios) ‡ oh-
ridski arhiepiskop (me|u 1706 i
maj/avgust 1707 i vtorpat od 4. VI
1709 ‡ 16. VII 1714), fanariot. Se
spomnuva vo spisokot na Hrisant
(1706). Vo edno pismo, kako arhi-
episkop baral materijalna po-
mo{ od ruskiot imperator Alek-
sandar (26. XII 1706). Vo toj peri-
od mo`no e izvesno vreme da ar-
hiepiskopuval i arhiepiskopot
Ermenus (pred 11. VI 1710).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto
uni]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931;
Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok
na poglavarite na Ohridskata arhie-
piskopija (patrijar{ija), †Godi{en
zbornik# na Bogoslovski fakultet
†Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skop-
je, 2002, 76. S. Ml.
DIONISIJ III ‡ ohridski arhi-
episkop (18. IV 1752 ‡ 1757). Za
crkvite i manastirite vo Ohrid
i Ohridsko pobaral knigi na slo-
venski jazik od ruskiot dvor
(1757).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment
Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 77. S. Ml.
DIPLENICA ‡ vid sabja {to se
dipli (so svivawe). So krivoto
se~ilo, so dr{kata i ponekoga{
so {titnikot, bila koristena i
kako ladno oru`je na pe{acite
ili kowanicite. Primeroci ima
i vo makedonskite muzei, a se ope-
va i vo narodnite pesni.
475
D DISPANZERI
LIT.: Trajan Nikodinoski, Narodni pes-
ni od Ohridsko, Ohrid, 1974, 178. S. Ml.
DISPANZERI ‡ specijalizi-
rani rabotni i organizaciski de-
lovi vo oddelni slu`bi, odnosno
dejnosti na zdravstveniot dom,
koi koristat aktivni stru~ni me-
todi na rabota pri uka`uvaweto
i obezbeduvaweto primarna zdrav-
stvena za{tita za opredeleni
grupi naselenie, kako {to se:
detski dispanzeri (za deca od 0 do
6 g.), dispanzeri za u~ili{ni de-
ca i mladina (za deca i mladina
od 7 do 19 g. i za redovni studenti
do 26 g.), dispanzeri za `eni (za
`eni nad 15-godi{na vozrast) i
dispanzeri za medicina na trudot
(za rabotnici), kako i dispanzeri
za opredeleni granki na medici-
nata, kako {to se: pnevmoftizio-
lo{ki dispanzeri (za suzbivawe
na tuberkulozata), ko`no-vene-
ri~ni dispanzeri (za prevencija
i za{tita od ko`ni i seksualno
prenoslivi bolesti) i dr. Za pre-
vencija i kontrola na oddelni
hroni~ni nezarazni bolesti se
formiraat dispanzeri/centri na
regionalno ili na republi~ko
nivo, samostojno ili vo sostav na
drugi zdravstveni ustanovi (dis-
panzer za mentalno zdravje, dis-
panzer za bolestite na srceto i
krvnite sadovi, dispanzer za ma-
lignite neoplazmi, dispanzer za
{e}ernata bolest i dr.). D. D.
„D’MBENI“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Geri, Indijana, SAD,
1906) ‡ dru{tvo na Makedoncite
vo SAD i Kanada po poteklo od
seloto D’mbeni (Kostursko). Po-
docna Dru{tvoto bilo preimenu-
vano „Lazar Pop Trajkov“, po
imeto na makedonskiot revoluci-
oner od toa selo. ^lenovite na
Dru{tvoto {to `iveele vo To-
ronto (Kanada), se oddelile
(1940) i osnovale svoe „D’mben-
sko selsko spomagatelno dru{tvo
‡ Lazar Pop Trajkov“. Sl. N.-K.
Faksimil na vesnikot †Dnevnik#
„DNEVNIK“ ‡ prv nezavisen
dneven informativen vesnik vo
RM {to ja ozna~uva novata de-
mokratska etapa vo razvojot na
makedonskiot pe~at. Prviot broj
izlegol na 20 mart 1996 g. Osnova-
~i: Mile Jovanovski, Branko Ge-
roski, Aleksandar Damovski. Iz-
dava~: „Krug# d.o.o. Skopje. Vo
septemvri 2003 g. mnozinskiot
udel na sopstvenosta go otkupil
germanskiot izdava~ki koncern
VAC. Prv glaven i odgovoren
urednik e Branko Gerovski, po-
476
toa Katerina Bla`evska. Podolg
period najtira`en makedonski
vesnik. B. P. \.
DOBAR – pajonsko pleme vo doli-
nata na Strumica i zapadno do
Strimon i istoimen pajonski grad,
spomnat kaj Tukidid (V v. pr.n.e.)
vo vrska so pohodot na odriskiot
kral Sitalk vo Makedonija, denes
vo dolinata na Strumica, mo`ebi
kaj Dojran. Literaturnite izvori
i epigrafskite natpisi govorat za
postoewe na gradot od najrano vre-
me do docnata antika.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
DOBRA VODA – visoka vene~na
planina {to se izdiga pome|u do-
linata na Mala Reka od istok i
Ki~evskata Kotlina od zapad. Na
sever zapo~nuva od Dupen Kamen
(1.857 m) so koj e oddelena od Su-
va Gora, a na jug se protega do do-
linata na rekata Treska. Cen-
tralnoto bilo ima dinarski pra-
vec na protegawe sz–ji. Se deli na
dva dela: severen (poznat i pod
imeto ^eloica) so najvisok vrv
Dobra Voda (2.062 m) i ju`en
(poznat kako Pesjak) so vrvovite
Kula (1.917 m) i Kowarnik (1.874
m). Zafa}a vkupno povr{ina od
396 km². Neotektonskite dvi`e-
wa ovde se osobeno manifestira-
ni, taka {to od site strani e og-
rani~ena so rasedi. Planinskoto
bilo se protega vo dol`ina od 25
km. Najvisokiot del e pod pasi{-
ta, a planinskite strani se pod
dabova i bukova {uma. T. And.
DOBREVO – rudnik na olovno-
cinkova ruda, koj se nao|a vo is-
to~nite delovi na Kratovsko-zle-
tovskiot vulkanogen kompleks,
na 7 km oddale~enost od Probi{-
tip. Vo geolo{kata gradba na na-
o|ali{teto u~estvuvaat, glavno,
vulkanski karpi pretstaveni so
razli~ni tipovi na andeziti, da-
citi, ignimbriti, dacito-andezi-
ti, vulkanski tufovi i dr. Olov-
no-cinkovata mineralizacija vo
nao|ali{teto e kontrolirana,
naj~esto, od rasednite strukturi.
Spored genetskite uslovi na nas-
tanok, `i~enoto olovno-cinkovo
nao|ali{te Dobrevo e formira-
no vo subvulkanski uslovi, vo
ramkite na hidrotermalniot sta-
dium na formirawe. Sodr`inata
na glavnite metali vo prosek e:
9% Pb, 3% Zn, 45 g/t Ag i zgoleme-
ni sodr`ini na Cd, Bi, Au, As, In,
Ga, Ge i dr. Glavni rudni minera-
li i nositeli na olovoto i cin-
kot se galenitot i sfaleritot,
redovno sledeni od halkopirit,
tetraedrit, tenantit, pirit, bor-
nit, enargit i dr.
LIT.: Todor Serafimovski, Metaloge-
nija na zonata Lece–Halkidiki. Doktor-
ska disertacija. RGF, [tip, 1990. T. Ser.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dobrej{evo evangelie
DOBREJ[OVO EVANGELIE –
kirilsko ~etvoroevangelie od
prvata pol. na XIII v. (1221?), 127
l. Od niv 79 l. se ~uvaat vo Sofi-
ja, NBKM br. 17 (307). Preostana-
tite 48 l. {to izgorele vo 1941 g.
vo Belgrad (NBS br. 214) se dos-
tapni samo vo edicijata na Co-
nev. Imenuvano e spored popot
Dobrej{o, najverojatno nara~u-
va~ na evangelieto, koj se spomnu-
va vo nekolku zapisi. Pronajdeno
e vo Tul~a, a prethodno se nao|a-
lo vo Odrin, a u{te pred toa ne-
kade vo Zapadna Makedonija. Pre-
pi{ano e vo Severna Makedonija
od arhai~na ju`nomakedonska pred-
lo{ka od pove}e pisci so razli~-
ni pravopisni naviki. Evangeli-
eto e bogato ukraseno so 87 ini-
cijali i so portreti na evange-
listite. Pravopisot e vo osnova
dvoerov, no bez etim. razlikuva-
we na erovite, a ima i delovi pi-
{uvani so ednoerov pravopis.
Me{aweto na nosovkite ne e ce-
losno sprovedeno, se nao|a glavno
vo glagolskite formi, pred sè vo
aoristot. ^esta e vokalizacijata
na erovite (o, e) koja se nao|ala
verojatno ve}e vo predlo{kata,
jatot se upotrebuva i po {u{ka-
vite soglaski (=5[a, 5‘ lost6) sli~-
no kako vo najstarite glagoli~ki
tekstovi.
LIT.: B. Conev, DobreŸ{ovo ~etveroe-
vanÍgelie, srednobÍlgarski pametnik
ot XIII vek, SofiÔ, 1906 (izd. na tekstot,
jazi~na analiza). Zd. R.
DOBRI DOL – selo vo Gostivar-
sko. Se nao|a vo Gorni Polog, na
preminot na [ar Planina vo
Gornopolo{kata Ramnina. Toa se
prostira od dvete strani na sta-
riot pat Tetovo – Gostivar, na
nadmorska visina od okolu 580 m.
Dobri Dol e edno od najgolemite
sela vo Polo{kata Kotlina. Na-
seleno e so Albanci, a nivniot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
broj e vo postojan porast. Vo sre-
dinata na minatiot vek, poto~no
vo 1953 g., vo nego `iveele 2.322
`., a vo 2002 g. toj broj se nagole-
mil na 5.223 `. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvaweto
`itni i gradinarski kulturi. Vo
seloto ima osumgodi{no u~ili{-
te i zdravstvena stanica. Al. St.
DOBROVOLE^KI POLK – an-
tikomunisti~ka i antimakedon-
ska bugarska voena edinica vo
Egejskiot del od Makedonija
(1944), formiran so odluka na Bu-
garskiot klub vo Solun, Bugar-
sko-makedonskiot komitet i CK
na VMRO, sostaven od tri batal-
joni (Kosturskiot, Lerinskiot i
Vodenskiot). Polkot u~estvuval
vo voenite dejstva protiv pripad-
nicite na gr~koto komunisti~ko
i makedonskoto nacionalnooslo-
boditelno dvi`ewe.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003. St. Kis.
DOBROMIR (X – XI v.) – blago-
rodnik vo Samuilovoto Carstvo,
rodnina na carot Samuil (zet od
vnuka), upravnik na gradot Ber
(Verija). Vo vremeto na vizantis-
kata ofanziva protiv Samuilo-
vata dr`ava (1001) izlegol pred
imperatorot Vasilij II i mu se
predal zaedno so gradot {to go
upravuval. Bil nagraden so viso-
kata po~esna titula antipat (pro-
konzul). Negovata natamo{na
sudbina vo Vizantiskoto Carst-
vo ne e poznata.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969; S. PirivatriÊ, Samuilova
dr`ava, Beograd, 1997. K. Ax.
DOBROMIROVO EVANGELIE
‡ najstaro kirilsko ~etvoroev.,
makedonski rakopis od po~. na XII
v. Se ~uva vo tri razli~ni bibli-
oteki: vo RNB ‡ porane{na Pub-
Dobromirovo evangelie
li~na bibl. (GPB) vo Sankt Pe-
terburg (183 l.), sign Q n I 55; dva
negovi dela se nao|aat vo biblio-
tekata na manastirot †Sv. Kate-
rina# na Sinaj (so bibliote~ni
oznaki 43 (23 l.) i 7/N (9 l.), kade
{to, vsu{nost, do vtorata polo-
vina na XIX v. se nao|al celiot
rakopis. Dva lista se nao|aat vo
Nacionalnata bibl. vo Pariz,
sign. 65. Toa zna~i deka od Dobro-
mirovoto ev. sega se pronajdeni
217 pergamentni l. Imeto go nosi
po zabele{kata {to stoi kako p.s.
na l. 121 na krajot od Ev. po Luka
deka rakopisot go pi{uval pop
Dobromir. Go dovr{il drug pi-
sar. Kirilskite bukvi na D. e. po
svojot op{t vpe~atok potsetuva-
at na glagolicata. Spored jazi~-
nite osobenosti, toa e pi{uvano
vo ramkite na Ohridskata kni-
`evna {kola. Kodeksot e osobeno
zna~aen po toa {to pretstavuva
premin od kanonskite staroslo-
venski tekstovi vo t.n. crkovnos-
lovenski. V. D.
Aleksandar
Dobrohotov
DOBROHOTOV, Aleksandar (Vil-
no, 19. III 1909 ‡ Skopje, 9. VII 1983)
‡ baletski igra~, pedagog, kore-
ograf. Baletskoto obrazovanie
go steknuva na Teatarskata artis-
ti~ka baletska {kola vo Bel-
grad. Stanuva ~len na Baletot
pri Narodnoto pozori{te vo
Belgrad (1928). Prvenec e so iz-
razena muzikalnost i silen tem-
perament. Doa|a vo Skopje kako
{ef na Baletot, pedagog i kore-
ograf pri MNT (1952). Direktor
e na Baletskoto u~ili{te vo
Skopje (1956–1962). D. dava mo{-
ne zna~aen pridones vo sozdava-
weto novi baletski kadri i vo
razvojot na baletskata umetnost
vo Makedonija.
KOREOGRAFII: „[eherezada# (N. R.
Korsakov), „Pokana za tanc# (K. M. Ve-
ber), „Labin i Dojrana# (T. Prokopiev).
Em. X.
DOBRUN – srednovekovno utvr-
duvawe vo Demirhisarsko ili vo
Pore~e. Po osvojuvawata na kra-
lot Milutin vo Makedonija (1282
–1284), stanalo pograni~no utvr-
duvawe me|u Srbija i Vizantija.
Vo 1330 g. go osvoil vizantiskiot
imperator Andronik III Paleo-
DOGOVOR D
log koj od svojot logor vo Sever-
na Pelagonija prezemal napadi
na sosednite pograni~ni utvrdu-
vawa {to gi dr`ele Srbite.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki po povod voe-
niot pohod na Andronik III vo Makedoni-
ja vo 1330 g., Makedonija niz vekovite.
Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999. K. Ax.
DOGO, Marko (Padova, Italija,
1946) ‡ italijanski univ. profe-
sor, istori~ar, balkanist, ju`-
noslavist i makedonist. Po~nuva
kako asistent na Fakultetot za
op{testveno-politi~ki nauki vo
rodniot grad, potoa e profesor
na Fakultetot za literatura i
filozofija, pa vo Institutot za
srednovekovna i sovremena isto-
rija na Univerzitetot vo Trst.
Nau~na preokupacija mu e podu-
navsko-balkanskata i ju`noslo-
venskata istorija (XIX i XX v.),
so posebno vnimanie i na make-
donskata kulturno-nacionalna
istorija.
BIBL.: La dinamite e la mezzaluna. La questi-
one macedone nella publicistica italiana
1903–1908, Udine, 1983; Lingua e nazionalita
in Macedonia. Vicende e pensieri di profeti disar-
mati 1902–1903, Milano, 1985; Svetozar Marko-
vic, Il socialismo nei Balcani. Scritti scelti a cura
di Marco Dogo, Rimini–Firenze, 1975. Bl. R.
DOGOVOR VMRO ‡ KOSOV-
SKI ALBANSKI KOMITET
(1921) ‡ dogovor za zaedni~ko
dejstvuvawe (20. XII 1921) potpi-
{an so cel da se oslobodi Make-
donija i da se izgradi kako samos-
tojna dr`ava vo svoite ekonom-
ski i geografski granici, urede-
na kako [vajcarija; da se oslobo-
di albanskata provincija Kosovo
i albanskata oblast ^amurija i
da im se obezbedi obedinuvawe so
Albanija. Dogovorot go potpi{a-
le Aleksandar Protogerov i Fi-
lip Atanasov (za bugarskite ko-
miteti), a Rexep Mitrovica i
Bedri Pejani (za albanskite ko-
miteti).
LIT.: Mihajlo Minoski, Dogovorot na
VMRO-avtonomisti~ka i Albanskiot
Kosovski komitet za politi~ka sora-
botka i za razgrani~uvawe pome|u proek-
tiranite nezavisni dr`avi: Obedineta
Makedonija i Golema Albanija, †Istori-
ja#, 1–2, Skopje, 1997. M. Min.
DOGOVOR GLIGOROV – AXI]
(Skopje, 21. II 1992) – dogovor me|u
pretsedatelot na RM Kiro Gli-
gorov i general-polkovnikot Bla-
goe Axi} (zamenik na sojuzniot
sekretar za narodna odbrana) za
uslovite i obvrskite okolu dis-
lokacijata na JNA od teritorija-
ta na RM. Dogovorot predviduva
zavr{uvawe na dislokacijata do
15. IV 1992 g. Vrz osnova na Do-
govorot, na 6. III 1992 g. Terito-
rijalnata odbrana na RM vospos-
tavuva kontrola vrz zgradata na
Republi~kiot i Gradskiot {tab
na TO vo Skopje, a na 11. III 1992 g.
477
D DOGOVORI
Od razgovorite Gligorov - Axi}
i vrz prviot voen objekt – karau-
lata „Ramna Niva“ na makedon-
sko-bugarskata granica. T. Petr.
DOGOVORI TITO ‡ [UBA-
[I] (1944) ‡ dogovorite na Jo-
sip Broz Tito, pretsedatel na
Nacionalniot komitet za oslo-
boduvawe na Jugoslavija i d-r
Ivan [uba{i}, pretsedatel na
Kralskata jugoslovenska vlada.
Na 16. VI 1944 g, na o. Vis bil
sklu~en prviot Dogovor za sora-
botka, so zastapuvawe na Velika
Britanija. Kralskata vlada ja
priznala privremenata uprava
vospostavena preku AVNOJ i
prezela obvrska da organizira
pomo{ na NO vojska na Jugosla-
vija. Tito prezel obvrska da ne go
postavuva pra{aweto za defini-
tivnoto ureduvawe na Jugoslavija
vo vremeto na Vojnata. Vo Bel-
grad (1. XI 1944) potpi{ale vtor
Dogovor za dr`avniot kontinui-
tet na Jugoslavija, kralot Petar
II da ne se vra}a do donesuvaweto
odluka za toa; kralskata vlast da
ja izvr{uva Kralsko namesni{-
tvo imenuvano so ustaven akt na
kralot, po predlog od negovata
vlada, a vo soglasnost so Tito. Se
dogovorile i za formirawe zaed-
ni~ka Vlada na Jugoslavija od 22
resorni i 6 ministri bez resor za
federalnite edinici, vo toj red i
za Makedonija.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II (1919–
1945), Priredio Momir Stojkovi}, Beograd, 1988.
M. Min.
DO@DOVNICI (Salamandra) –
rod od familijata do`dovnici i
mrmorci (Salamandridae). Kaj nas
Do`dovnici
478
se sre}ava samo eden vid – {aren
do`dovnik (Salamandra salaman-
dra), koj gi naseluva vla`nite
listopadni {umi.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002. Sv. P. – V. Sid.
Do`dosvirci
DO@DOSVIRCI (Charadriidae)
– familija na mali, do sredno go-
lemi vodni ptici od redot beka-
sinovidni ptici (Charadriformes),
karakteristi~ni za plavni pod-
ra~ja i vla`ni livadi. Vo Make-
donija se sre}avaat 3 vidovi: re-
~en do`dosvirec (Charadrius dubi-
us), zlatoperest do`dosvirec
(Pluvialis apricaria) i kalu|erka (Va-
nellus vanellus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
DOZON, Ogist (Louis-Auguste-
Henri Dozon) (1822‡1891) ‡ fran-
cuski kni`even istori~ar i dip-
lomat, istra`uva~ i preveduva~
na makedonski epski narodni pes-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ni na francuski. Bil konzul vo
Solun, Janina, Plovdiv i vo Bel-
grad. Posebno vnimanie im obr-
nal na juna~kite i borbenite pes-
ni, so osvrt na dotoga{nite sobi-
ra~i i istra`uva~i na narodnoto
tvore{tvo na ju`nobalkanskite
prostori. Zel u~estvo vo sporot
okolu mistifikacijata na „Veda
Slovena#, vo nejzina za{tita.
BIBL.: Poesies populaires serbes, Paris, 1859;
Neizdadeni b†lgarski narodni pesni (vo
original i vo francuski prevod), Sofi®,
1877; L’Épopée serbe, Paris, 1888; Albanski
prikazni, 1881.
LIT.: A. Stoilov, Pogled v†rhu b†lgar-
ski® folklor ot 1861‡1878 godina, Po-
kazalec na pe~atanite prez XIX vek
b†lgarski narodni pesni, 2, Sofi®, 1918,
54-56. S. Ml.
DOJRANSKA KOTLINA – kot-
lina vo krajniot jugoisto~en del
na RM. Nastanala so neotekton-
skite dvi`ewa na izdigawe i to-
newe vo neogenot, po dol`inata
na rasednite linii na Belasica
od severozapad na koja se nao|aat
nekolku poistaknati vrvovi: ^a-
tal ^e{ma i Tepe (1.474 m); nis-
kata planina Dab (974 m) od za-
pad; od istok ogranocite na Kru-
{a Planina. Kotlinata ima tri-
agolna forma vo koja e smesteno
Dojranskoto Ezero. Pogolem del
od Kotlinata, osobeno dnoto –
ramni{teto, le`i vo Egejskiot
del na Makedonija (Grcija), a na
teritorijata od RM zafa}a povr-
{ina od 62 km², so nadmorska vi-
so~ina od 148 m do 148,5 m. Na
Kotlinata $ pripa|aat krajnite
jugozapadni delovi od planinata
Belasica, koi strmno se spu{ta-
at vo Asanlisko Pole. Ezeroto
vo pleistocenot po svojata for-
ma i golemina bilo pogolemo.
Najpoznata naselba e Dojran {to
pretstavuva va`en turisti~ki
centar.
LIT.: T. Andonovski, M. Zikov, Morfo-
lo{ki i morfometriski karakteristi-
ki na Dojranskoto Ezero i vlijanieto na
oscilaciite vrz nivnoto sozdavawe,
MANU, Skopje, 1991; A. Stojmilov, Fi-
zi~ka geografija na R Makedonija, PMF,
Skopje, 2003. T. And.
DOJRANSKO EZERO – tekton-
sko ezero vo krajniot jugoisto~en
del na RM. Se nao|a na n.v. od 148
m. Preku nego pominuva granica-
ta so RG. Ima tipi~na elipsoidna
forma, so dol`ina vo pravec se-
ver–jug od 8,9 km i {iro~ina vo
pravec zapad–istok od 7,1 km.
Vkupnata dol`ina na bregot iz-
nesuva 26,5 km. Zafa}a povr{ina
od 43 km2, od koja na RM $ pripa-
|aat 27,4 km2, a na Grcija 15,6 km2.
Najgolemata dlabo~ina dostignu-
va do 10 m, prose~nata e 6,7 m, a vo
bazenot ima akumulirano 0,28
km3 voda. Srednogodi{niot vo-
dostoj na ezeroto iznesuva 156 cm
– toj e najgolem vo maj (205 cm), a
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dojransko Ezero
najmal vo oktomvri (130 cm). Ap-
soluten maksimum na vodostojot
od 311 cm e zabele`an vo april
1956 g., a apsoluten minimum od
–71 cm vo 1990 g. Ezeroto e boga-
to so riba, koja se lovi vo mandri
so pomo{ na pticite kormorani.
Poradi malata nadmorska viso-
~ina, ju`nata polo`ba, malata
koli~ina voda, golemata insola-
cija i visokata temperatura na
vozduhot, Dojranskoto Ezero e
najtoplo ezero vo na{ata zemja.
Srednata godi{na temperatura
na povr{inskiot sloj na ezerska-
ta voda iznesuva 14,8 °C. Najviso-
ka e vo mesec juli 24,3 °C, a najni-
ska vo fevruari 3,9 °C. Sezonata
za kapewe vo tekot na godinata
mo`e da trae i do 5 meseci (od
krajot na maj do po~etokot na ok-
tomvri), koga e masovno poseteno
od strana na turistite. Tempera-
turata na vodata letno vreme dos-
tignuva do 30,4 °C, a pri studeni
zimi toa celosno zamrznuva. Po-
radi golemata zaguba na voda, vo
periodot 1988–2000 g. e izgraden
sistem za polnewe preku prefr-
lawe na vodite od slivot na r.
Vardar vo slivot na Dojranskoto
Ezero.
LIT.: Grupa avtori, Sostojbi i perspek-
tivi za za{tita na Dojranskoto Ezero,
DEM, Skopje, 1969; Aleksandar Stojmi-
lov, Fizi~ka geografija na Republika
Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
DOJ^INOV, Ivan Hristov (Dim-
~e [panecot) (Gevgelija, 11. I 1909
‡ Skopje, 29. I 1991) ‡ metalski
rabotnik, internacionalen ko-
munisti~ki deec, {panski borec
i voen komandant vo NOAVM. Po
Prvata svetska vojna emigriral
vo Argentina i stanal ~len na
KPA (od 1932), ~len na Sekreta-
rijatot na KPA vo Buenos Ajres,
~len na Antiimperijalisti~kata
liga na Argentina, no i sorabot-
nik na tamo{nite makedonski or-
ganizacii i vo vesnikot †Make-
donski glas#. Dveipol godini mi-
nal po argentinskite zatvori.
Kako dobrovolec vo [panskata
gra|anska vojna (1936–1939), bil
~len na KP[, tripati bil ranu-
van i vojnata ja zavr{il kako ka-
petan. Po prestojot vo koncen-
tracioni logori vo Francija, se
vklu~il na NOB kako instruktor
na PK na KP vo Makedonija, vo
Gevgelija (1941) i kako ~len na
Voenata komisija na MK vo Gev-
gelija (1941), ~len na Pokrain-
skiot voen {tab (1941), koman-
dant e na Mavrovsko-ki~evskiot
NOPO (maj 1943), komandant e na
Prvata operativna zona na NOV
i POM, ~len e i zamenik-koman-
dant na G[ na NOV i POM, zame-
nik komandant na Tretata make-
donska NOUB, na divizija i na
korpus. Bil u~esnik na Prvoto i
na Vtoroto zasedanie na AS-
NOM. Po Osloboduvaweto ja za-
vr{il Voenata akademija †Frun-
ze# vo Moskva, a po vra}aweto
(1948) vo ~in potpolkovnik bil
komandant na Valevskata voena
oblast i na~alnik na Operativ-
noto oddelenie na Pettata armi-
ska oblast. Ja prifatil Rezolu-
cijata na Informbiroto, bil
uapsen (kon krajot na 1950) i osu-
den na 9 godini strog zatvor i na
3 godini ograni~eni prava (1. XI
1951). Kaznata ja izdr`uval vo
KPD Bile}a (mart 1952 ‡ 1954),
na Goli Otok i vo Kazneniot zat-
vor vo Belgrad, a potoa pomilu-
van i osloboden (1956). So te{ko-
tii se vrabotil vo Metalskiot
zavod vo Skopje, no bil pod som-
nenie i pak bil uapsen (juni
1958), a po {est meseci osloboden
kako nevin i emigriral vo Buga-
Ivan
Doj~inov
(desno)
DOKI] D
rija. Podocna, pak se vratil vo
Skopje. Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941.
BIBL.: Madrid se brani. Vo srceto na
[panija, Skopje, 1975, 119–127; Pridone-
sot na jugoslovenskata emigracija vo Ar-
gentina, na istoto mesto, 113–118; Deca
bez solzi, na ist. mesto, 135–139; Odbrana
Madrida, [panija 1936–1939, knjiga druga, Be-
ograd, 1971, 148–156; Doprinios jugoslovenske
emigracije u Argentini, na ist. mesto, knjiga pe-
ta, 362–367.
LIT.: Pero Korobar, Bo`o Stefanovski,
Vo internacionalnite brigadi na [pa-
nija, zbornik, Skopje, 1989; Dim~e Naj~e-
ski, Li~nosti i sudbini, zbornik Goloo-
to~ki svedo{tva, kniga vtora, Skopje,
2002, 76–84; Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot stih 1900–1944. Istra`uvawa i ma-
terijali II, Skopje 1980, 299–300 S. Ml.
DOJ^INOV–MORAVA, Todor
(Enixe Vardar, Egejskiot del na
Makedonija, 1921 – s. Kru{ari,
1947) – deec na makedonskoto i na
gr~koto komunisti~ko dvi`ewe.
U~esnik e vo Antifa{isti~kiot
otpor, ~len e na OKNE, KPG i na
NOF, u~esnik e vo Gra|anskata
vojna vo Grcija. Zaginal vo s.
Kru{ari vo borba so gr~kite mo-
narhisti~ki sili.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija (1945–1949), Skopje,
1987. St. Kis.
Dejan
Doki}
DOKI], Dejan Velimirov (Skop-
je, 14. IV 1960) ‡ internist pulmo-
log-alergolog, redoven prof. na
Med. f. (od 2003) vo Skopje. Med.
f., specijalizacija i supspecija-
lizacija zavr{il vo Skopje, kade
{to i magistriral (1988) i dok-
toriral (1992). Bil direktor na
479
D DOKO
Klinikata za pulmologija i aler-
gologija i urednik na MMP
(2000‡2001). Objavil 180 nau~ni
trudovi.
IZV.: Bilten na XV-to izborno sobra-
nie, I tom, Vtor del, MANU, Skopje, 2006.
BIBL.: Imunoterapija, S kopje, 1992;
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata, Skopje, 2000; Interna medi-
cina–praktikum, Skopje, 2004; Farmako-
terapiski prira~nik, Skopje, 2006.
Sl. M. P.
Sehadet
Mekuli
Doko
DOKO, Sehadet Mekuli (Ohrid,
1928) ‡ prva lekarka od albanska
nacionalnost vo Jugoslavija. Dip-
lomirala vo prvata generacija na
Medicinskiot fakultet vo Skop-
je (1947 ‡ januari 1954). Kako stu-
dent bila demonstrator po nas-
tavnite predmeti Anatomija i
Patofiziologija i sorabotnik
na Institutot za sudska medici-
na vo Skopje. Prvin se vrabotila
vo Pri{tinskata bolnica, a po-
toa specijalizirala ginekologi-
ja i aku{erstvo vo Belgrad (1960).
Po vra}aweto bila {ef na Odde-
lenieto za ginekologija vo Grad-
skiot dispanzer, a pri otvorawe-
to na Pri{tinskiot univerzitet
bila izbrana za profesor na ta-
mo{niot Medicinski fakultet.
Bila direktor na Klinikata za
ginekologija vo Pri{tina (1972‡
1981) i doktorirala na tema „Tok-
soplazmata kaj `enata vo fertil-
nata vozrast vo SAP Kosovo#
(Belgrad, 1974). Osnovopolo`nik
e na sp. „Praksis medika#. U~estvu-
vala na pove}e nau~ni sobiri vo
zemjata i vo stranstvo i ima obja-
veno nad 30 nau~ni trudovi. Fo-
rumot na `enite na Kosovo ja
proglasi za vode~ka intelektual-
ka na Kosovo (1997). J. Doko
DOKO, Usni (Ohrid, 17. VI 1933 –
Belgrad, 2005) ‡ kajakar (zaedno
so Ramiz Zekir). Bile ~lenovi na
VK †Strmec# vo Ohrid, kade {to
(1948) u~estvuvale na prvenstva-
ta na Jugoslavija vo kajak dvosed
(K–2) na mirni vodi: osvoile pr-
vo mesto na 1000 m (1952), tri pr-
vi mesta na 500, 1.000 i 10.000 m, a
vo K–4 na 500 m vtoro mesto
(1953). Vo ekipna konkurencija
osvoile: vtoro (1950 i 1952), prvo
(1954) i tri treti mesta (1948,
480
Usni
Doko
1949 i 1953). Nastapile za Repre-
zentacijata na Jugoslavija na
Svetskoto prvenstvo na mirni
vodi vo Makon (Francija, 1954), a
vo K–4 go osvoile devettoto mes-
to. D. S.
DOLAMA ‡ ma{ka gorna obleka
so rakavi. Naj~esto bila izrabotu-
vana od bela kla{na, a dopolnitel-
no ukrasena so crni gajtani po {a-
vovite. Ja noselo ma{koto mija~ko
naselenie od debarskiot region.
Dolga e do pod kolena i se karakte-
rizira so pove}e kliwe. Na stra-
nite ima na{ieno xebovi, a dolu
cepovi. Za razlika od prednicite i
rakavite, koi se ukraseni so crni
gajtani i bikme, site rabovi se op-
to~eni so zelena optoka. Prazni~-
nata zetovska obleka dopolnitel-
no e ornamentirana so vez i so pu-
lovi, na laktite na rakavite so mo-
tivot kol~aci, a na prednicite so
motivite petliwa i kriva~e. Vo
nekoi regioni (Kumanovsko) se
sre}ava dolama {to po krojot e
sli~na na elekot, samo {to ima ra-
kavi. Taa bila izrabotena od bela
kla{na i e dolga do pojasot, a na
gradite se preklopuvala. Podocna,
vo po~etokot na XX v., vo nekoi re-
gioni na Makedonija zapo~nala da
se izrabotuva od kitkajka i da se
polni so pamuk. J. R. - P.
DOLGOVA‡KORUBIN, Vera
Rampova (Prilep, 9. XI 1925) ‡ pa-
tofiziolog, redoven prof. Dip-
lomirala na Med. f. vo Belgrad.
Od 1953 do 1988 g. rabotela vo In-
stitutot za patofiziologija i
nuklearna medicina pri Med. f.
vo Skopje, a od 1982 do 1986 g. e di-
rektor i {ef na Katedrata. Ima
objaveno 127 truda i rakovodela
pove}e nau~ni proekti. D. S.–B.
DOLNENI – selo vo Prilepsko.
Se nao|a vo isto~niot del na
Prilepsko Pole, pome|u `elez-
ni~kata linija Veles – Prilep i
regionalniot pat Prilep – Brod,
na nadmorska visina od okolu 660
m. Naseleno e so Makedonci (375
`.). Sedi{te e na op{tina {to
zafa}a povr{ina od 41.243 ha,
ima 37 naseleni mesta so 13.568 `.
Naselenieto se zanimava glavno
so odgleduvawe na tutun. Al. St.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Neolitska statuetka, Tumba, Dolno Pal~i{te
DOLNO PAL^I[TE ‡ TUM-
BA ‡ pove}eslojna neolitska na-
selba kaj s. Dolno Pal~i{te. Na-
selbata se odlikuvala so konti-
nuiran `ivot od raniot neolit
do eneolitot. Kulturno i hrono-
lo{ki pripa|a na Anzabegovo
–vr{ni~kata kulturna grupa, a vo
duhovnata kultura e prisuten
kultot na Golemata Majka.
LIT.: D. Zdravkovski – S. Sar`oski, Tum-
ba/Pal~i{te, „AR“, 28, Ljubljana, 1989, 43;
D. Zdravkovski, Tumba vo selo Dolno Pal-
~i{te-Tetovo, „MAA“, 12, Skopje, 1991,
131-144. D. Z.
Domati
DOMAT (Lycopersicon esculentum
Mill.) – ednogodi{no gradinarsko
rastenie od fam. Solanaceae. Po-
teknuva od Ju`na Amerika (ob-
lasta Andi). Vo Evropa e prene-
sen prvo vo [panija (XVI v.), a na
Balkanot masovno se odgleduva
od sredinata na XIX v. Izrazito
toploqubivo rastenie, optimal-
nata temperatura za intenziven
rast i razvitok e 22–26oS. Najra-
{iren e vo jugoisto~nite podra~-
ja na RM, no i vo drugite delovi
na zemjata. Zastapen e na okolu
8.000 ha. Se odgleduva glavno za-
radi zrelite, so~ni i vkusni plo-
dovi, koi se konsumiraat sve`i i
vo najraznovidni prerabotki (sok,
pire, pelati). Plodovite se boga-
ti so mineralni materii (0,5 do
0,6%); {e}eri (2–5%); organski
kiselini (0,3–0,8%) i vitamini
vo mg%: S (20–40), A (0,5–2), kako
i B1 i B2. Vo proizvodstvoto se
zastapeni dve grupi sorti/hibri-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
di: a) za sve`a konsumacija, koi
se odgleduvaat na otvoreno i vo
za{titeni prostori, i b) za pre-
rabotka, koi se odgleduvaat na
otvoreno, so rasaduvawe ili so
direktna seidba. D. J.
DOMA]INSTVA VO MAKE-
DONIJA – zaednici na lica {to
me|usebno se povrzani so zaed-
ni~ko domuvawe i stopanisuvawe
i zaedni~ki gi tro{at svoite
prihodi. Doma}instvo mo`e da
so~inuva i samo edno lice (same~-
ki doma}instva). Vo tekot na op-
{testveno-ekonomskiot razvoj
pretrpele krupna preobrazba.
Golemite pro{ireni patrijar-
halni semejni zaednici (zadrugi),
kako doma}instva sostaveni od
pripadnicite na pove}e indivi-
dualni semejstva, do bliskoto mi-
nato pretstavuvale tipi~en ob-
lik na semeen `ivot vo Makedo-
nija, no is~eznuvaat vo procesot
na op{testveno-ekonomskiot
razvoj i posebno vo tekot na ne-
kolkute decenii na zabrzana de-
agrarizacija, industrijalizacija
i urbanizacija po Vtorata svet-
ska vojna. Brojot na ~lenovite na
oddelnite doma}instva postojano
opa|al. Spored popisot na nase-
lenieto od 1921 g., prose~niot
broj ~lenovi na edno doma}in-
stvo vo Makedonija iznesuval
5,15 lica, pri {to selskite doma-
}instva broele prose~no po 5,73,
a doma}instvata vo gradovite po
4,44 ~lena. Statisti~kite poda-
toci za 1989 g. poso~uvaat deka
toga{ zemjodelskite doma}in-
stva broele prose~no po 4,81
~lenovi, nezemjodelskite po 3,82,
dodeka me{ovitite doma}instva,
kako nova kategorija {to zapo~-
nala da se formira u{te od pora-
no (so po~etocite na industrija-
lizacijata), po 4,62 ~lena. Pro-
menite vo ovoj pogled mo`at da se
vidat i od najnovite statisti~ki
podatoci: prose~niot broj ~leno-
vi na edno doma}instvo postojano
opa|al i od 5,2 ~lena vo 1961 e
svedeno na 3,58 ~lena vo 2002 g.
Mnogu pokrupni i od ekonomsko-
socijalen aspekt vonredno zna-
~ajni se promenite {to nastanaa
vo pogled na proizvodstveno-pot-
ro{uva~kata funkcija i uloga na
doma}instvata, organizacijata na
trudot i podelbata na rabotata,
mestoto na oddelnite ~lenovi na
doma}instvata i posebno polo`-
bata na `enata i sl. Vo ekonom-
ski pogled, od proizvodstveno-
potro{uva~ki zaednici doma-
}instvata se transformiraa vo
celosno potro{uva~ki zaednici.
Sè pove}e se nadminuva i stroga-
ta tradicionalna podelba na ra-
botite na tipi~no „ma{ki# i
„`enski#. Za semejnata vlast ne
mo`e da se re~e deka e koncentri-
rana vo racete na ma`ot, kako
{to bilo vo porane{nite uslovi
na tradicionalno-patrijarhal-
niot na~in na `iveewe. Preku
sistemot na obrazovanie i stru~-
no osposobuvawe, `enata ja obez-
beduva nezamenlivata osnova na
svojata ekonomska nezavisnost i
op{testvena emancipacija. Ce-
losno e izmeneta i edukativnata
funcija na sovremenite semejni
zaednici i doma}instva. Semejs-
tvoto i doma}instvoto ve}e ne se
edinstveniot i najva`en faktor
na socijalizacijata. Za podigawe
na decata vo intelektualen, mora-
len i vo kulturen pogled sè pogo-
lemo e zna~eweto na t.n. sekundar-
ni faktori na op{testvenata so-
cijalizacija, kako {to se grupite
vrsnici, predu~ili{nite ustano-
vi i ustanovite od site stepeni na
obrazovanie, masovnite mediumi
za komunikacija i op{testveno
informirawe, kako i site drugi,
mnogubrojni i razli~ni vidovi
grupi, sredstva i vlijanija. Vo se-
ga{nite najnovi i napolno izme-
neti uslovi, u{te pozasileno pro-
dol`uvaat procesite na prostor-
no i u{te pove}e na socijalno od-
dale~uvawe na oddelnite semej-
stva i doma}instva, kako i na sami-
te ~lenovi na semejnite zaednici.
LIT.: Hristo Kartalov, Sociologija na
seloto, Skopje, 1996; Risto Hristov, So-
ciologija, Skopje, 1994. R. H.
DOMENTIJAN (X – XI v.) – mo-
}en blagorodnik vo Samuilovoto
Carstvo, so titulata kavhan, mno-
gu blizok na carot Gavril Rado-
mir. U~estvuval vo borbite so
vizantiskata vojska vo Meglen-
skata oblast (proletta na 1015).
Po osvojuvaweto na tvrdinata
Meglen od strana na Vizantijci-
te, padnal vo zarobeni{tvo. Ne-
govata natamo{na sudbina ne e
poznata.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969; S. Pirivatri¢, Samuilova
dr`ava, Beograd, 1997. K. Ax.
DOMETA (Dobeta) (IX v.) – uprav-
nik na administrativnata oblast
Kutmi~evica (Juzozapadna Make-
donija, Albanija i Severna Grci-
ja), so centar Devol. Bugarskiot
vladetel Boris ja oddelil Kutmi-
~evica od Kotokij i go postavil
Dometa za upravnik na oblasta
(886), koj{to mu pomagal na sv.
Kliment vo misionerskata rabota
(Prostrano Klimentovo `itie).
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhie-
piskopija od osnovaweto do pa|aweto na
Makedonija pod turska vlast, Skopje,
1997. B. Petr.
DOMOVI ZA U^ENICI I
STUDENTI – v. u~eni~ki domo-
vi; studenski domovi
DON JUDA BENEVISTA (XVI
– XVII v.) – obrazovan Evrein, koj
DONEVA D
po progonstvoto od [panija, kade
{to bil finansiski sovetnik na
kralot Huan II Kastelanski, se
naselil vo Solun i tuka osnoval
golema biblioteka i Solunska
talmudska akademija, koja se
pretvorila vo golem kulturen
centar na Evreite vo Osmanlis-
kata Imperija.
LIT.: SaulÍ MezanÍ, EvreŸstvoto vÍ
MakedoniÔ, †Makedonski pregledÍ#, VI,
1, SofiÔ, 1930. Dr. \.
Don~o
Donev
DONEV, Don~o Metodiev ([tip,
25. XI 1949) ‡ spec. po socijalna
medicina, redoven prof. na Med.
f. Medicinskite studii gi zavr-
{il vo Skopje (1973), specijalis-
ti~ki ispit po socijalna medici-
na (1981) i doktoriral na Med. f.
vo Skopje (1993). Bil na usovr{u-
vawe vo Atlanta, SAD (1993‡
1994, Hjubert Hamfri programa), a
potoa ja osnoval Makedonsko-ame-
rikanskata alumni asocijacija vo
Skopje (2000). Osnova~ e na Kated-
rata za socijalna medicina (1994)
i na Institutot za socijalna medi-
cina (1997). Od 2005 g. e imenuvan
za nacionalen sorabotnik na SZO
za prevencija i kontrola na neza-
raznite bolesti. Objavil 140
stru~no-nau~ni trudovi i sorabo-
tuval vo 15 doma{ni i me|unarod-
ni stru~ni publikacii.
BIBL.: Zdravjeto na ~ovekot ‡ defini-
cija, koncept i sodr`ina. Kako nastanu-
va bolesta i priroden tek na bolesta.
Sovremen koncept i definicija na
zdravstvenata za{tita, vo: B. Nikodi-
jevi} i dr., Sovremena dijagnostika i te-
rapija vo medicinata, Skopje, 2000, 5‡19;
Glossary of Social Protection Terms, European
Commission PHARE Consensus Programme,
2000; Skopje Declaration on Public Health, Pe-
ace & Human Rights, „Croatian Medical Jour-
nal# (December 2001), 43 (2), Zagreb, 2002,
105‡6, (www.cmj.hr); The Role and Organizati-
on of Health Systems, vo: V. Bjegovic ‡ D. Do-
nev Ed., Health Systems and their Evidence Ba-
sed Development. Stability Pact for South Eas-
tern Europe Public Health Cooperation, Lage,
2004, 17‡46, (www.snz.hr/phsee); Revitalizati-
on of Academic Medicine in Macedonia – An Ur-
gent Need, vo: A. Marusic ed., Revitalization of
Academic Medicine, Zagreb, 2005, 136‡49,
(www.cmj.hr). D. D.
DONEVA, Vaska Asenova ([tip,
24. XII 1924 ‡ Skopje, 22 maj 1993)
‡ pedijatar, revmatolog, endok-
rinolog, univ. prof. Zavr{ila
Med. f. vo Belgrad (1951), a spe-
481
D DONEVSKI
cijalizacija po pedijatrija (1956)
na Med. f. vo Skopje. Habiliti-
rala (1971) i doktorirala od ob-
lasta na revmatologijata (1979), a
potoa e izbrana za nastavnik po
pedijatrija. Se zanimavala so
revmokardiolo{kite i endokri-
nolo{kite problemi kaj decata i
gi formirala soodvetnite odde-
li na Klinikata za pedijatrija.
Objavila brojni trudovi od ovie
podra~ja. Bila u~esnik vo NOB i
aktiven op{testven rabotnik.
N. P. - J.
\or|i
Donevski
DONEVSKI, \or|i (s. Bap~or,
Kostursko, Egejskiot del na Make-
donija, 4. II 1934) ‡ op{testveno-
politi~ki i kulturen deec. Po
Gra|anskata vojna vo Grcija ne-
govite roditeli, bra}a i sestri
zaminale za SSSR, Polska i Ro-
manija, a toj kako dete-begalec bil
zgri`en vo Crikvenica (1848) i
potoa vo Samobor kaj Zagreb, kade
{to go minal detstvoto. Zavr{il
u~ili{te za avtomehani~ari i
potoa se vrabotil vo „Avto-
remont“ vo Skopje. Kako vonreden
u~enik go zavr{il Srednoto me-
dicinsko u~ili{te, a kako von-
reden student diplomiral i na Pe-
dago{kata akademija vo Skopje.
Kako istaknat mladinski aktivist
i u~esnik vo pove}e mladinski
rabotni akcii, nad dve decenii bil
na razni rakovodni funkcii vo
SSMM, SSRNM i SKM. Po nego-
va inicijativa se formirani KUD
„Goce Del~ev“ od Skopje, peja~kite
grupi „Bap~orki“ i „Vodenki“.Se
projavi i kako uspe{en sobira~ na
makedonski narodni pesni od Egej-
skiot del na Makedonija. Be{e
dolgogodi{en organizator na
Manifestacijata „Pesna za Goce“.
Sega e aktivist na Dru{tvoto za
~ovekovi prava, sekretar na So-
juzot na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija, generalen
sekretar na Organizacioniot
odbor na IV svetska sredba na deca-
ta-begalci od Egejskiot del na
Makedonija i glaven i odgovoren
urednik na v. „Nezaborav“.
BIBL.: Sokol mi leta visoko. Zbirka na iz-
vorni revolucionerni i lirski narodni pes-
ni od Egejska Makedonija. Melografiral
@ivko Firfov, Skopje, 1978. S. Ml.
482
Ilinka
Donova
DONOVA, Ilinka Dimeva (s. So-
pot, Kavadare~ko, 29. X 1946) – re-
doven profesor (2004) na PMF
(Institut za hemija). Diplomira-
la (1970) i magistrirala (1981) na
PMF vo Skopje, a doktorirala
(1992) vo Qubqana (Slovenija).
Izveduvala nastava po Op{ta i
neorganska hemija, po Analiti~-
ka hemija i po Istorija na hemija-
ta. Objavila desetina trudovi
(polovinata vo stranstvo), a na
nau~ni sobiri prezentirala tri-
esetina soop{tenija. U~estvuva-
la vo obrabotkata na 4 nau~nois-
tra`uva~ki proekti. Bila rako-
voditel na Zavodot za analiti~-
ka hemija na Institutot za hemi-
ja na PMF.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 247;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 234. B. [.
DONSKA, Qubica Nakova ([tip,
1. IX 1931) ‡ umetnik-akvarelist
i pejza`ist, prva povoena `ena
slikarka od Isto~na Makedonija.
Ja zavr{ila Vi{ata pedago{ka
{kola (likovna nasoka) vo klasa-
ta na V. Koxoman, a potoa celiot
raboten vek go pominala kako
sredno{kolski nastavnik po li-
kovno vospitanie i direktor na
osnovno u~ili{te. Osnovna pre-
okupacija vo slikarstvoto $ e ak-
varelot, so motivi od makedon-
skoto podnebje (stara gradska ar-
hitektura i idili~ni pejza`i).
Prvata samostojna izlo`ba ja or-
ganizirala vo 1957 g., a vo tekot
na 50-godi{niot aktiven slikar-
ski period ima priredeno nad 30
samostojni izlo`bi vo Makedo-
nija i vo drugi porane{ni repub-
liki. Bl. R.
DONSKI, Aleksandar Qubomi-
rov ([tip, 18. XI 1960) ‡ istori-
~ar, folklorist, pisatel, publi-
cist i internet-polemi~ar. Po
diplomiraweto na grupata Isto-
rija na umetnosta so arheologija
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1980), raboti na proekti
vo [tip kako samostoen istra`u-
va~ na folklorot od [tipsko, na
ilindenskite nastani i na make-
donskata kulturno-nacionalna is-
torija, posebno od anti~kiot pe-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Aleksandar
Donski
riod. Sorabotuva na RTV i vo ves-
nici i spisanija vo zemjata i vo
stranstvo. Avtor e na pove}e po-
sebni publikacii.
BIBL.: Folklornoto bogatstvo na
[tip, [tip, 1989; Morbidni raskazi,
Skopje, 1996; [to }e ni se slu~i po
smrtta? Natprirodni odglasi, 2. del,
[tip, 1995/1996; Etnogenetskite raz-
liki pome|u Makedoncite i Bugarite,
[tip, 2000; Udelot na Makedoncite vo
svetskata civilizacija, [tip, 2000;
Isus Hristos i Makedoncite, [tip,
2000; Anti~ko-makedonskoto nasled-
stvo vo dene{nata makedonska nacija
(Prv del – folklorni elementi),
[tip, 2002/2003; Dene{nite potomci
na Samuilovata carska dinastija,
[tip, 2004; Jazikot na anti~kite Ma-
kedonci (Anti~ko-makedonskoto nas-
ledstvo vo dene{nata makedonska naci-
ja ‡ vtor del), [tip, 2006; Makedonsko-
to poteklo na nekoi od amerikanskite
pretsedateli, [tip, 2006; Site sve-
titeli od Makedonija, [tip, 2006; Vi-
zantiski carevi od makedonsko potek-
lo, Sidnej‡[tip, 2007; Dene{nite po-
tomci na atni~ko-makedonskata car-
ska dinastija, Sidnej‡[tip, 2007; Taj-
nata na Bakarnata kniga. Misterioz-
nite zapisi za bogatstvoto na Alek-
sandar Veliki Makedonski, [tip,
2007/2008. Bl. R.
Kiril
Donski
DONSKI, Kiril Milanov
([tip, 21. IX 1923) ‡ pronao|a~ i
inovator, univ. profesor. Po os-
novnoto obrazovanie raboti ka-
ko zemjodelec na imotot na se-
mejstvoto. Za pre`ivuva~ka se
vrabotuva vo belgradskata lear-
nica „Merkur# (1936) i stanuva
~len na URS-ovite sindikati.
So zavr{enoto trigodi{no
stru~no-prodol`itelno obrazo-
vanie, kako mehani~ar (so ve}e
projaveni inovatorski i racio-
nalizatorski idei) raboti vo
firmi vo [tip, vo Skopje i vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bitola (1940‡1943). Po begstvo-
to od bugarskata vojska se vklu-
~uva vo makedonskata brigada na
polkovnikot Peco Trajkov
(1944). Kako komandant na batal-
jon, go zavr{uva Vi{iot ofi-
cerski kurs i e upaten na Srem-
skiot front, kade {to nekolku
pati e ranuvan. Po vra}aweto
kako poru~nik stanuva zamenik
na komandantot na Skopskiot
voen aerodrom. Kon krajot na
1945 g. e ispraten na {koluvawe
vo Voenata vozduhoplovna akade-
mija vo Pan~evo (1946). Vo sora-
botka so nekoi svoi profesori,
raboti vrz idejata za reaktiven
motor (prenesena i li~no na Ti-
to). Nezadovolen od nacional-
not status na Makedonija vo Fe-
deracijata, zaedno so drugi make-
donski oficeri, se vklu~uva vo
tajna organizacija za otcepuva-
we na NRM kako samostojna dr-
`ava. Vo po~etokot na 1948 g. se
uapseni i osudeni za delo protiv
narodot i dr`avata. Po godina i
pol e uslovno pu{ten od zatvo-
rot (esenta na 1949) i se vrabotu-
va kako rabotnik vo MZT ‡ Fab-
rika za zemjodelski ma{ini
„Metalna# vo [tip. ^uvstvuvaj-
}i ja potrebata za stru~no sovla-
duvawe na agro-tehnolo{kata
nauka, se zapi{uva na Zemjodel-
skiot fakultet vo Skopje (1959).
Kako student na Katedrata za me-
hanizacija uspeva da patentira
nekolku novi ma{ini i uredi,
me|u niv i „Univerzalen kombajn
so lete~ki raboten organ# za koj
na Me|unarodnata izlo`ba za
pronajdoci vo Brisel go dobiva
prviot zlaten medal za pronao-
|a{tvo vo Makedonija (1962). Ra-
boti vo fabriki za zemjodelski
ma{ini vo Sombor, Po`arevac,
Zemun i vo Novi Sad. So posred-
stvo na Ma{inskiot fakultet
vo Belgrad e vklu~en kako sora-
botnik na Ma{inskiot institut
na SANU (1964). Gi zavr{uva i
postdiplomskite studii na Fa-
kultetot za tehni~ki nauki vo
Novi Sad. Vo [tip formira In-
`enering ‡ organizacija za pro-
ektirawe i izgradba na proiz-
vodni kapaciteti (1966). Bile
izgradeni 12 proizvodstveni ka-
paciteti od oblasta na metalop-
rerabotuva~kata i prehranbena-
ta industrija, kako i razni ser-
visi, farmi, oran`erii i sl.
glavno vo Isto~na Makedonija.
Po formiraweto na Ekonomski-
ot fakultet vo [tip, K. Donski
e izbran za profesor po op{ta
tehnologija i nau~noistra`u-
va~ka rabota. Po penzionirawe-
to (1987) formira Centar za
unapreduvawe i prezentacija na
inovaciskoto tvore{tvo vo
[tip. Na Me|unarodnata izlo`-
ba na pronajdoci vo 1998 g. za ae-
rokombajnot (so 7 funkcii) dobi
srebren medal i blagorodni~ka
titula od belgiskata vlada „Vi-
tez na pronao|a{tvoto# (21. XI
1999). Ima registrirano nad 40
razni pronajdoci i izvesen broj
unapreduvawa. Deloto go zaokru-
`uva so memoarskata kniga
„Podvizi za slavata na Makedo-
nija# (1997).
LIT.: Drag. P. StefanoviÊ, Samohodna
fabrika ki{e, †Tehni~ke novine#, V, 5,
Beograd, 1. V 1962, 3; Todor Jovanovski,
Inovaciite go podmladuvaat, †Vest#, VI,
1900, Skopje, 21. H 2006. Bl. R.
DONSKI, Qubomir (Qup~o)
Milanov ([tip, 23. XI 1926 ‡
[tip, 29. XI 2006) ‡ likoven
umetnik, muzi~ar-instrumenta-
list i pisatel. Gimnazija i mu-
zi~ka {kola u~el vo rodniot
grad i vo Skopje, apsolviral na
Medicinskiot fakultet (1963),
a paralelno ja posetuval Likov-
nata sekcija na Rabotni~kiot
univerzitet vo Skopje. Rano pro-
javil i literaturni ambicii i
objavil oddelni literaturni
publikacii, me|u koi i prviot
nau~no-fantasti~en roman na
makedonski jazik „Vra}awe od
pekolot# (1966). ^len bil na
DLU[ i na DNU[ i ~len na Re-
dakcijata na sp. „Delo 74#. @i-
votna preokupacija mu stanuva
slikarstvoto. Ima priredeno
nad 20 samostojni i u~estvuvano
na mnogu kolektivni likovni
izlo`bi vo zemjata i nadvor.
Najpoznati likovni dela mu se
kompoziciite „Vra}aweto na os-
lepenata Samuilova vojska#
(1969), sozdadena po povod 1000-
godi{ninata na Samuilovoto
Carstvo, i „Razlove~koto vosta-
nie#, naslikano po povod 100-go-
di{ninata od nastanot.
BIBL.: Oda na qubovta, povest, Skopje,
1953; Vra}awe od pekolot, roman, kniga
prva, [tip, 1966; Balada za eden borec
(Drama vo stihovi), [tip, 1995; Tragiko-
mi~ni raskazi, [tip, 1995.
LIT.: Jordan Konev i Tiho Mihailov,
^etvorica bra}a ‡ ~etvorica talenti,
†Nova Makedonija#, 31. XII 1965 i 1 i 2. I
1966; S. P., Izleze od pe~at †Vra}awe od
pekolot# ‡ roman od Qubomir Donski,
†Nova Makedonija#, 9. VI 1966, 4; Zoran
@ivkovi¢, Enciklopedija nau~ne fantas-
tike, Beograd, 1990, 330; Sowa Stojmen-
ska–Elzeser, Nau~nofantasti~niot ro-
man Vra}awe od pekolot od Qubomir Don-
ski, †Spektar#, br. 43‡44, Skopje, 2004,
77‡79; T. [irilov, Reprodukcii na †Osle-
penata Samuilova vojska# za u~ili{ta-
ta, †Ve~er#, 3. II 1970, 7; Razlove~koto vos-
tanie na slikarsko platno, †Nova Make-
donija#, 4. V 1976, 8; †Jugoslawischer Rem-
brandt# im Roten Adler, †Schaffhauser Bukg#, 12.
H 1978, 11; E. Lukas, Stille und archaische Bilder
von einer bauerlichen Welt, †Schaffhauser Nach-
trichten#, 18. H 1978, 15. Bl. R.
„DON’T JU FIROM ME – SEJ
MASEDONIA“ / „DON’T YOU
FYROM ME – SAY MACEDO-
DON^EVA D
NIA“ – kampawa na protest, ini-
cirana na 19. III 2004 g., vo orga-
nizacija na Makedonskiot cen-
tar za kulturna sorabotka, Evro
Balkan, Ekonomskiot institut,
Institutot za makedonski jazik,
Institutot za nacionalna isto-
rija, Institutot za sociolo{ko-
pravni istra`uvawa, OHO,
Transparentnost – Makedonija,
Zdru`enieto na istori~arite,
Otvorenoto op{testvo Soros –
Makedonija, drugi institucii i
dnevni vesnici. Kampawata e re-
akcija na Instrukcijata na Iz-
vr{niot bord do Sekretarija-
tot, Parlamentarnoto sobranie,
Kongresot na lokalnite i na re-
gionalnite vlasti, Evropskiot
sud na pravdata i nezavisnite
monitoring tela na Sovetot na
Evropa, kako i nivnite ~lenovi
vo dokumentite {to gi proizve-
duvaat vo ramkite na svoite nad-
le`nosti da gi upotrebuvaat re-
ferencite „FYROM“, („gra|ani
na FYROM, lica – pripadnici na
malcinstva ili {to zboruvaat
malcinski jazik nadvor od dr`a-
vata“, „slavomakedonski“). Kam-
pawata e organizirana poradi
toa {to instrukcijata go dovedu-
va vo pra{awe identitetot, tra-
dicijata i kulturata na makedon-
skata nacija, sprotivno na me|u-
narodno-pravnite normi. Se sos-
toi od distribuirawe razgledni-
ci na koi se otpe~ateni slogani-
te „DON’T YOU FYROM ME – SAY
MACEDONIA / CALL ME BY MY
NAME – SAY MACEDONIA“ i ad-
resata na sedi{teto na Sovetot
na Evropa vo Strazbur (preku
dnevniot pe~at i nevladiniot
sektor) za gra|anite da go izra-
zat nesoglasuvaweto so poni`u-
va~kata praktika na Organizaci-
jata kon RM i Makedoncite.
IZV.:„Dnevnik“, „Utrinski vesnik“ i
„Vest“, Skopje, 20. III 2004. T. Petr.
Elena
Don~eva
DON^EVA (TAN^EVA), Elena
(Skopje, 16. IV 1942) ‡ kostimograf.
Zavr{ila Akademija za primeneta
umetnost vo Belgrad (Otsek za kos-
timografija). Vrabotena e vo Dra-
mata na MNT od 1977 g. Pokraj
dramski, raboti kostimi i za oper-
ski i za baletski pretstavi; kosti-
483
D DON^EVA
mograf vo {est filma i vo golem
broj TV drami. Osven niz site tea-
tarski ku}i vo Republikata, kako
kostimograf gostuvala i vo SSSR,
Germanija i vo Francija. Drami:
†Helderlin#; †Sre}na Nova ‘49#;
†Ramna zemja#. Operi: †Aida#; †Bal
pod maski#; †Brazda#; †Bolen Doj-
~in# i dr. Baleti: †Dubrovni~ka le-
genda#; †Zodijak#; †Labin i Dojra-
na# i dr. R. St.
Radojka
Don~eva
DON^EVA, Radojka (Blatec, 17.
VII 1950) – in`., red. prof. na Gra-
de`niot fakultet vo Skopje (od
2002 g.) po predmeti od oblasta na
pati{tata, na koi i doktorirala.
Vo nau~noistra`uva~kata rabota
akcent stavala vrz vlijanieto na
geometriskite elementi na patot
vrz bezbednosta vo soobra}ajot.
Aktivno u~estvuvala vo aplikativ-
nata rabota i davala pridones vo
oformuvaweto na patnata mre`a
kaj nas. Glavno delo: „Pati{ta# (vo
dva toma, 2005). Q. T.
DOREV, Ace (s. Patele, Lerin-
sko, 1871 – Bitola, 19. XI 1941) –
~len na Zadgrani~noto pret-
stavni{tvo na CK na MRO, kni-
`ar, kasier na Bitolskiot ORK.
Progimazisko obrazovanie za-
vr{il vo Bitola. ^len e na
TMORO od 1897 g. Vo Ilinden-
skoto vostanie go rakovodel In-
formativnoto biro na Glavniot
vostani~ki {tab so sedi{te vo
Bitola. Ja podgotvil informa-
cijata za po~etokot na Vostani-
eto i ja dostavil do CK na TMO-
RO vo Solun i do Zadgrani~noto
pretstavni{tvo vo Sofija. Vo
tekot na 1907 i 1908 g. bil zad-
grani~en pretstavnik. Bil zat-
voren i ispraten na zato~enie
vo Mala Azija (1910). Od zarobe-
ni{tvo bil osloboden 1913 g.
Potoa, do krajot na `ivotot,
`iveel glavno vo Bitola.
IZV. i LIT.: V. „Pelistersko eho#, br. 33,
Bitolx, 1942; Osvoboditelnoto dvi`e-
nie v Makedoni® i Odrinsko. Spomeni i
materiali, ¶, s. XXI, II, s. XII Sofi®, 1983.
Al. Tr.
DOREV, Pan~o Todorov (Pate-
le, Lerinsko, 25. II 1878 ‡ Sofija,
28. XII 1938) ‡ pravnik, politi-
~ar i istori~ar ‡ prv makedon-
484
ski osmanist. Zavr{il gimnazija
vo Bitola i praven fakultet vo
Carigrad, a potoa bil advokat
(1903) i gimnaziski profesor
(1903/1904) vo Bitola, kade {to
posreduval me|u TMORO i dip-
lomatskiot kor vo gradot. Potoa
specijaliziral pravo vo Viena
(1904–1907). Kandidiran od Soju-
zot na bugarskite konstitucioni
klubovi vo Makedonija, bil iz-
bran za pratenik od Bitolskiot
vilaet vo Turskiot parlament
(1908–1912). Se sprotistavil na
obnovenata ~etni~ka dejnost na
VMRO na Todor Aleksandrov.
Bil svetoven sovetnik na Bugar-
skata egzarhija (1909–1911) i go
izdaval v. †Svetlina# (Solun,
1912). Potoa bil vo bugarska dip-
lomatska slu`ba vo Carigrad
(1912–1914), Budimpe{ta (1914–
1916), London (1921), Viena,
Aleksandrija (1922–1923) i vo
Praga (1932–1934).
BIBL.: UngariÔ. Mad`arite v politi~es-
kite, kulturnite i stopanskite otno{eniÔ,
SofiÔ, 1917; Vwn[na politika i pri~ini
na na{ite katastrofi, Sofix, 1924;
VÍn{na politika, Na{i i svetovni prob-
lemi, Sofix, 1926; Narodnite borbi v Ma-
kedoniÔ, BÍlgarcinata v Bitolsko (spored
dokumenti ot turskite dÍr`avni arhivi),
†Makedonski pregled#, No 1–4, Sofi®,
1936, 1–18; Kostursko v makedonskata re-
voluci®, Sofi®, 1937; Dokumenti iz tur-
skite dÍr`avni arhivi (1564–1872), I–II,
Sofix, 1940 i 1942. S. Ml.
Kiril
Dorevski
DOREVSKI, Kiril Strahilov
(Resen, 12. V 1934) ‡ farmacevt,
redoven prof. na Farm. f. vo
Skopje i dekan (1994‡1998). Bil
pomo{nik-generalen direktor vo
farmacevtskata industrija „Al-
kaloid# ‡ Skopje, pomo{nik-ge-
neralen direktor vo HEK „Jugoh-
rom# ‡ Jegunovce, pretsedatel na
Farmacevtskoto dru{tvo na SFRJ
i na Farmacevtskoto dru{tvo na
Makedonija (1984‡1986). L. P.–T.
DOROVSKI, Ivan (Dorovskö, Ivan)
(s. ^uka, Grebensko, Egejskiot del na
Makedonija, 18. V1935) –kni`even is-
tori~ar, poet, preveduva~, slavist,
antologi~ar i balkanolog, doktor po
filolo{ki nauki i univerzitetski
profesor. Rabotel na Katedrata za
ruski jazik (1961&1963), na Katedrata
za stranski jazici (1963&1968), vo Ka-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ivan
Dorovski
binetot za balkanistika i ungaristi-
ka (1968&1995, kade bil i {ef) i vo
Institutot za slavistika (1995&) na
Masarikoviot univerzitet vo Brno;
~len na MANU nadvor od rabotniot
sostav (14. V 1979), po~esen ~len na
DPM ipo~esen profesor na Univer-
zitetot†Sv. Kiril i Metodij# (2000).
Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo
Grcija negovoto semejstvo emigrira-
lo vo ^ehoslova~ka (1948). Diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet na
Univerzitetot vo Brno, kade {to ja
odbranil i kandidatskata disertaci-
ja †Rajko @inzifov i ruskata i uk-
rainskata literatura# (1974). Bil
profesor po Istorija na literatura-
ta na balkanskite narodi na Filo-
zofskiot fakultet vo Brno i glaven
i odgovoren urednik na spisanijata
†Universitas#, †Štafeta#i †Propríáteleji`nich
Slovanö# (od 2001 g. preimenuvano vo
†Slovanský jih#). Odr`uval bliski vr-
ski so RM, gi prou~uval makedonski-
ot jazik i literaturata, makedonsko-
~e{kite kni`evni vrski, predaval
istorija na makedonskata literatu-
ra i vodel ve`bi po makedonski jazik.
Negova zasluga e otvoraweto na lek-
toratot po makedonski jazik na Ma-
sarikoviot univerzitet vo Brno
(1993). Avtor e na nad 40 monografii
i nad 2.750 drugi bibliografski
edinici.
BIBL.: Èeské zemeí a Balkán. Kapitolu a deíjin
èesko-makedonských a makedonsko-èeských stuk,
Brno, 1973; ^e{ka i Makedonija ‡ me|useb-
ni vrski, Skopje, 1974; VozdeŸstvie russkoŸ
i ukrainskoŸ literaturi na tvor~estvo
RaŸko @inzifova, Brno, 1988; Studii za
balkanskiot literaturen proces vo XIX
i XX vek, Skopje, 1992; Èesko-makekdonský a
makedonsko-èeský slovnik, Brno, 1994 (vo koav-
torstvo so Dragi Stefanija); Makedonci `iji
Vnámi, 1, Brno, 1998; Slovnik balkánských spisova-
tel&, Praha, 2001; Vozdejstvoto na ruskata
i ukrainskata kni`evnost vrz tvore{-
tvoto na Rajko @inzifov, Skopje, 2003;
Slovnik autor& sveítové literatury pro deíti a mláde`.
I. Zahranièni spisovatelé, Praha, 2007; Makedonci
`iji námi, 2, Brno-Boskovice, 2008.
LIT.: Ivan Dorovský, Bibliografie, Brno, 1995,
2000; Slavista s duši básnika, Brno, 2005. S. Ml.
DOROTEJ ‡ ohridski arhiepis-
kop (‡ oktomvri 1466) od sloven-
sko poteklo, koj vo arhiepiskop-
skata kancelarija go koristel
crkovnoslovenskiot jazik. Pri
negoviot prestoj vo Kratovo, za
potrebite na Ohridskata sobor-
na crkva, nara~al, Dimitar Kra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tovski da izvr{i prepis na slo-
venskiot Nomokanon (1466). Vo
nego se nao|aat i prepisi od dve
negovi razmeneti pisma so vla{-
kiot knez Joan Stefan (1456) i
moldavskiot vojvoda Stefan Ve-
liki. Pod politi~ko somnenie,
po naredba na sultaniot Mehmed
II Fatah, so pove}e narodni pr-
venci i klerici bil odveden vo
Carigrad (oktomvri 1466), kade
{to mu se gubi tragata.
LIT.: A. E. Viktorov, Opisanie rukopi-
seŸ V. I. Grigorovi~a, Moskva, 1879,
20–21; Iv. Snegarov, KÍm vÍprosa za zavi-
simostta na Moldavskata cÍrkva ot
Ohridskata prez XV v., †Makedonski
pregled#, V, 3, Sofi®, 1929, 45–62; Maja Ja-
kimovska–To{i}, Dimitar Kratovski,
Tvorci na makedonskata literatura
(IX–XVIII vek), Skopje, 2004, 241–246.
S. Ml.
Arhiepiskop
Dositej
DOSITEJ, arhiepiskop (Dimi-
tar Stojkovski) (Mavrovo, 7. XII
1906 – Skopje, 20. V 1981) – prv
poglavar na vozobnovenata Oh-
ridska arhiepiskopija – Make-
donska pravoslavna crkva. Se za-
mona{il na 17 godini (1924) vo
„Sv. Bogorodica Pre~ista# (Ki-
~evsko). Bogoslovija zapo~nal da
u~i vo Sremski Karlovci, zavr-
{il vo Bitola (1937), a Bogoslov-
ski fakultet vo Belgrad (1942).
Prestojuval vo Sveta Gora (1924–
1932) i vo manastirite „Sv. Na-
um# (Ohrid), „Sv. Bogorodica#
(Treskavec), Bukovskiot manas-
tir i dr. Vo 1951 g. bil izbran za
Episkop topli~ki – vikaren na
Srpskiot patrijarh Vikentie, a
od 1957 g. aktivno se vklu~il vo
re{avaweto na makedonskoto cr-
kovno pra{awe i prifatil da bi-
de kandidat za prv mitropolit
makedonski – vladika Makedo-
nec. Na Crkovno-narodniot so-
bor vo Ohrid, koga se vozobnovu-
va Ohridskata arhiepiskopija
kako Makedonska pravoslavna
crkva, bil izbran za prv pogla-
var, vostoli~en vo arhierejskiot
tron na sv. Kliment (4–5. X 1958)
so titula Arhiepiskop Ohridski
i Skopski i prv mitropolit Ma-
kedonski. Na mitropolitskiot
crkovno-naroden sobor (17. VIII
1967) be{e proglasena avtoke-
falnosta na MPC, a arhiepisko-
pot Dositej – poglavar na avtoke-
falnata MPC. Vo negovo vreme
od temel be{e vozobnovena Crk-
vata, so site nejzini vitalni or-
gani – eparhiite, episkopatot,
sve{tenstvoto, crkovnite op-
{tini vo tatkovinata i vo dijas-
porata, crkvite i manastirite,
obrazovanieto i prosvetata. Vo
1967 be{e otvorena Bogoslovija-
ta, a vo 1977 g. Bogoslovskiot fa-
kultet. Arhiepiskopot Dositej
stana i ostana simbol na MPC.
Mudro, ~esno i samopo`rtvuvano
ja rakovode{e MPC vo vremeto
na svoeto 23-godi{no arhiepis-
kopuvawe.
LIT.: Done Ilievski, Arhiepiskop Oh-
ridski i Makedonski Dositej, Skopje,
1995; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhi-
episkop Ohridski i Makedonski, Skopje,
1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na
Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje
1989; Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; is-
tiot, Smislata na nekoi otpori protiv
avtokefalijata na Makedonskata pra-
voslavna crkva, Skopje, 1970; istiot, Av-
tokefalnosta na Makedonskata pravos-
lavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
Borislav
Docevski
DOCEVSKI, Borislav Van~ov
(Kumanovo, 14. XII 1938 ‡ Skopje,
15. I 2004) ‡ spec. po abdominalna
hirurgija, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Bil direktor na
Klinikata za digestivna hirur-
gija, {ef na Katedrata po hirur-
gija. Avtor e na brojni stru~ni i
nau~ni trudovi, moderator e i ra-
kovoditel na pove}e stru~ni sos-
tanoci, simpoziumi i kongresi,
glavno od oblasta na digestivna-
ta hirurgija. Br. N.
DO[NICA – desna pritoka na r.
Bo{ava. Izvira pod vrvot Zelen
Breg na planinata Ko`uf, na n.v.
od 1.900 m, a vo Bo{ava se vliva na
n.m.v. od 150 m. Dolga e 38,5 km, ima
vkupen pad od 1.750 m i prose~en
pad od 45,5‰. Slivot zafa}a povr-
{ina od 193,4 km2. Vodite od ovaa
reka se koristat za proizvodstvo
na elektri~na energija vo hidro-
centralata „Do{nica#. Dr. V.
DRAGANOV MINEJ ‡ makedon-
ski rakopis od XIII v. Vo RNB ‡
DRAGANOV D
porane{na Publi~na bibl. vo
Sankt Peterburg ima samo 3 l.,
sign. Q n I 40 (od zb. na Porfirij
Uspenski), {to se izvle~eni od
rakopisot na Zografskiot manas-
tir na Atos br. 85, kade {to se ~u-
vaat u{te 219 pergamentni lis-
tovi. Imeto go nosi po zapisot na
krajot od slu`bite za mart deka
rakopisot go pi{uval nekojsi
Dragan. Tekstot e pi{uvan so
sitno ustavno pismo. Nad redovi-
te na pove}e mesta ima kinovarni
notni znaci. Osobeno rasko{na e
negovata ilumunacija, {to zna~i
deka e pi{uvan vo golem i bogat
skriptorski centar. V. D.
Petar
Draganov
DRAGANOV, Petar Daniilovi~
(Komrat, Besarabija, 1/13. II 1857
– Komrat, 7. II 1928) – besarapski
Bugarin, ruski slavist (filolog,
folklorist, etnograf, istori-
~ar i bibliograf), pedagog i os-
novopolo`nik na makedonisti-
kata vo Rusija. Osnovnoto obra-
zovanie go dobiva vo Komrat
(1875), a srednoto vo Ki{inev
(1875–1877) i Harkov (1877–1880).
Se zapi{uva na Istorisko-filo-
lo{kiot fakultet (slovensko-
ruska filologija) na Harkovski-
ot univerzitet (1880–1882), a vi-
sokoto filolo{ko obrazovanie
go zavr{uva so kandidatski ste-
pen na S.-Peterbur{kiot uni-
verzitet (1882–1885). Podocna,
zaradi li~no usovr{uvawe, dip-
lomira i na Arheolo{kiot in-
stitut na RAN vo Peterburg
(1898). Bidej}i od po~etokot na
1883 g. dobiva studentska stipen-
dija od Sofija, U~ili{niot od-
del na Bugarskata egzarhija (Ca-
rigrad) u{te vo slednata godina
(po diplomiraweto) go nazna~uva
„kako specijalist-slavist na
dol`nosta u~itel po crkovnoslo-
venski jazik i po op{ta istorija
vo Solunskata Kirilo-Metodie-
va gimnazija (vo Makedonija)# i
od mart 1875 g. e ve}e vo Solun.
Po preporaka na svojot profesor
Lamanski, vo dvete u~ebni godini
toj ja istra`uva istorijata, jazi-
kot, literaturata, folklorot, et-
nografijata i kulturata na Ma-
kedonija i so posredstvo na svoi-
te u~enici (i od u~enicite od dru-
485
D DRAGA[
Fakslimil od †Makedonsko-slavjanski zbornik#
gite gradovi) sobira bogat fol-
kloren, jazi~en i etnografski
materijal, od koj potoa go objavu-
va prviot (od trite dela) zbornik
makedonski epski narodni pesni
so makedonsko nacionalno obe-
le`je „Makedonsko-slavÔnskiŸ
sbornikÍ sÍ prilo`eniemÍ slo-
varÔ#. Podgotvuva „Materijali
za etnografijata, za statistikata
i za dijalektologijata na sovre-
menata Makedonska provincija#,
no tie ostanuvaat glavno nepub-
likuvani.
Po vra}aweto od Solun u~itels-
tvuva vo gimnaziite vo Komrat,
Sevastopol i vo Ki{inev (1887–
1895), a potoa stanuva pomo{nik-
bibliotekar i rakovoditel na
Oddelenieto za slovenski knigi
vo Publi~nata biblioteka vo S.-
Peterburg (1896–1904); a potoa
odnovo stapuva na slu`ba vo
prosvetata kako u~itel, inspek-
tor i direktor vo srednite u~i-
li{ta vo Astrahan, s. Rovnoe, vo
Kagul, vo Komrat i vo Bolgrad do
penzioniraweto (1904–1926).
BIBL.: ObÈiŸ Ìtnografi~skiŸ o~erkÍ
MakedonskoŸ provincii, „Izv‹tiÔ S.-
Peterburgskago SlavÔnskago Blagotvori-
telÝnago ObÈestva#, № 11–12, SPb., 1887;
Nosovie glasnie zvuki vÍ sovremennihÍ
makedonsko-slavÔnskihÍ i bolgarskihÍ
govorahÍ, „RusskiŸ Filologi~eskiiŸ
V‹stnikÍ#, № 1, Var{ava, 1888, 1–27; No-
vìŸ trudÍ po Ìtnografii makedonskihÍ
slavÔnÍ, „@urnalÝ Ministerstva Narod-
nago Prosv‹ÈeniÔ#, CCLVI, otd. 2, № 4,
SPb., 1888; Ïtnografi~eskiŸ o~erkÍ sla-
vÔnskoŸ ~asti Makedonii, „Izv‹tiÔ
SPbSBO#, № 1, 2, 3, 6–7 i 9, SPb., 1888;
Makedonsko-SlavÔnskiŸ SbornikÍ sÍ
prilo`eniemÍ slovarÔ, VipuskÍ I, SPb.,
1894; KÍ voprosu o naselenii sovremennoŸ
Makedonii, „S.-PeterburgskiÔ V‹domos-
ti#, ? 200, SPb., 24. VII (6. VIII) 1900, 3; O
bolgarskihÍ i serbskihÍ podd‹kahÍ is-
torii i arheologii Makedonii, „SPb.
V‹domosti#, № 273, 5/18. H 1900, 1; O make-
486
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
donizmahÍ tipika pisÍmennago i perep-
letnago iskusstva, po • go-slavÔnskoŸ
rukopisi polovini XVII v., „Izv‹tiÔ Otd-
‹leniÔ RœS IAN#, VIII, 2, SPb., 1903;
Ágo-slavÔnskiÔ knigi i statÍi, nape~a-
tanniÔ gre~eskimi bukvami, „Izv‹tiÔ
ORœS IAN#, H, 1, SPb., 1905.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Petar Dani-
ilovi~ Draganov (1857–1928), „Makedon-
ski folklor#, II, 3–4, Skopje, 1969, 495–531
i 423–428; K. L. Strukova, Iz ÌpistolÔr-
nogo naslediÔ P. D. Draganova, „Sovet-
skoe slavÔnovedenie#, № 4, Moskva, 1970,
42–47; Gane Todorovski, Stranici za ed-
no makedonofilstvo, „Godi{en zbor-
nik#, Filozofski fakultet, Skopje, 1970,
167–190. Bl. R.
DRAGA[, Elena (? – 1450) – vi-
zantiska carica, }erka na Kon-
stantin Draga{, pomladiot sin
na despotot Dejan. Se oma`ila
(1392) za vizantiskiot imperator
Manuil II Paleolog (1391–1425).
Konstantin Draga{, ikona
Na manastirot „Dionisij#, na
Sveta Gora, mu podarila zlaten
krst so natpis na gr~ki jazik vo DRAGA[, Konstantin (?–17. V
koj se imenuva kako „}erka na 1395) – pomladiot sin na despotot
Draga{#. Majka e na posledniot Dejan (izvorno zasvedo~en samo
vizantiski imperator Konstan- kako gospodin Konstantin) i na
tin XI Paleolog (1449–1453), koj Vladislava (ili Evdokija). Do
po nea se narekuval i Konstantin Mari~kata bitka, kako malole-
Draga{. Po~inala kako monahi- ten, bil vo senka na brat mu, des-
wa Ipomona. potot Jovan Draga{. Vo periodot
1372–1375 g. isto~no od r. Vardar
LIT.: V. Mo{in, Krst carice Jelene,
kÊeri kneza Draga{a, „Umetni~ki preg- i od Tikve{, zaedno so brat mu
led#, 5, 1938; D. AnastasijeviÊ, Jedina vi- formirale samostojna dr`ava so
zantijska carica Srpkiwa, „Bratstvo#, prestolnina vo Velbu`d, a naj-
30, 1939; Idem., Jo{ jedna beseda povodom docna od 15 juni 1381 g. (smrtta na
smrti Jelene Draga{, „Bratstvo#, 1940. Jovan Draga{) bil edinstveniot
K. Ax.
vladetel. Po 1385 g. go priznal
DRAGA[, Jovan (?–1379/1381) – sultanot Murat I za svoj sizeren
despot, postariot sin na despotot (kako vazal na Bajazit u~estvuval
Dejan (od nego ja nasleduva titula- na sostanok vo Ser, 1393/1394). Vo
1390 g. od negovata dr`ava sulta-
ta) i na Vladislava (ili Evdoki-
ja). Po tatkovata smrt, od sosedite not go odzel glavniot rudarski
grad Kratovo. ]erkata Elena ja
bil potisnat vo @egligovo i vo
Gorno Postrumje, po {to go priz- oma`il za sinot na carot Jovan
V, podocne{niot car Manuel II
nal vazalstvoto kon Volka{in i
kon Ugle{a. Po Mari~kata bitka (1391–1425). Osven povelbite so
brat mu, samostojno izdal u{te
(1371), zaedno so pomladiot brat
Konstantin formirale samostoj- tri gramoti. Zaginal vo bitkata
kaj Rovine vo Vla{ko (zaedno so
na dr`ava (1372–1375), koja poste-
peno ja pro{irile na teritoriite kralot Marko) (17 maj 1395 g.) ka-
ko osmanliski vazal.
isto~no od r. Vardar, severno od
Vrawe i od Velbu`d, Rila na is- LIT.: H. Matanov, KnÔ`estvoto na Dra-
ga{i. KÍm istoriÔta na severoizto~na
tok, do Ser i do Solun na jug, kako
i vo Tikve{. Prvoto izvorno spo- MakedoniÔ v predosmanskata epoha, So-
fiÔ, 1997; G. Ostrogorski, Gospodin Kon-
mnuvawe e od 1373 g. (od Dubrov- stantin Draga{, Vizantija i Sloveni,
ni~kata kancelarija); za~uvani se SD, IV, Beograd, 1970. B. Petr.
osum negovi moneti (Ki~evska os-
tava, zaklu~no so 1373 g.), a posled- DRAGA[I – feudalno semejstvo
no svedo{tvo e negovata povelba od Severoisto~na Makedonija, os-
od juni 1377 g. (izdal ~etiri, sa- novano od sevastokratorot i des-
pot Dejan, o`enet so blagorodni~-
mostojno i so brat mu). Od avgust
1381 g. Konstantin ne go naveduva kata Vladislava (ili Teodora–Ev-
kako sovladetel; ima mislewe de- dokija), sestrata na Stefan Du-
ka toga{ se zamona{il i go zavr- {an. Ba{tina mu bile `upite
{il `ivotot kako velikoshimnik @egligovo i Pre{evo, a gi pose-
duval i oblastite od Skopska Cr-
Jovan Kalivit.
LIT.: H. Matanov, KnÔ`estvoto na Dra- na Gora do Gorna Struma, koi gi
ga{i. KÍm istoriÍta na severoizto~na prisoedinil po 1355 g. Za negoviot
MakedoniÔ v predosmanskata epoha, So- avtoritet vo vremeto na Du{an upa-
fiÔ, 1997; D. Barxieva, Prstenot na Jo- tuva pismoto do nego od papata Ino-
van Oliver – Jovan Kalivit – ktitor na kentij VI (1354). Po negovata smrt,
crkvata vo Lesnovo, „Istorija#, XXI/1–2, maloletnite sinovi Jovan i Kon-
Skopje, 1975. B. Petr.
stantin, zaedno so majka im, upravu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mihajlo II so soprugata Elena Draga{ i so trojca od sinovite, Jovan, Teodor i Andronik
(Iluminacija, Luvr, Pariz, XV v.)
vale so @egligovo i Gorno Pos-
trumje, a po Mari~kata bitka (1371)
bra}ata formirale nezavisna dr-
`ava isto~no od r. Vardar i vo Tik-
ve{ijata (kako i vo Prespa?). Po
smrtta na despotot Jovan
(1379/1381), so dr`avata vladeel
Konstantin do zaginuvaweto kaj Ro-
vine vo Vla{ko (1395). Semejstvoto
se proslavilo i po `enska linija.
Konstantin ja oma`il }erkata Ele-
na za sinot na vizantiskiot car Jo-
van V, Manuel II (1391–1425), so kogo
imala {est sina, od koi dvajca, Jo-
van (VIII/1425–1448) i Konstantin
(XI/ 1449–1453), bile poslednite vi-
zantiski carevi. Konstantin XI Pa-
leolog miluval da go narekuvaat
Draga{. Po pa|aweto na Carigrad,
edna negova vnuka se oma`ila so
Ivan III, velikiot knez na Moskva –
„Tretiot Rim#.
LIT.: H. Matanov, KnÔ`estvoto na Dra-
ga{i. KÍm istoriÔta na severoizto~na
MakedoniÔ v predosmanskata epoha, So-
fiÔ, 1997; D. AnastasijeviÊ, Jedna vizan-
tijska carica srpkiwa, „Bratstvo#, 30
(1939). B. Petr.
DRAGOVITI (Druguviti, Dro-
guviti) – slovensko pleme, nase-
leno vo Makedonija (VI – po~. na
VII v.) na teritoriite severoza-
padno i zapadno od Solun, pome|u
Solun, Ber i Voden. U~estvuvale
vo napadite na Solun (614–616 i
674–677). Za potekloto na imeto
ima razli~ni mislewa. Se povr-
zuva so glagolot drugaruva, so
pridavkata drag i sl. Pod priti-
sok na Vizantija, eden del od ple-
meto se povleklo podlaboko vo
vnatre{nosta na Makedonija.
Plemeto bilo brojno i mnogu ras-
prostraneto. Negovoto ime vleg-
lo vo administrativnata i vo cr-
kovnata organizacija na Vizanti-
ja. Postoele klisura i tema Dra-
guvitija (IX–X v.). Nivnoto ime vo
kontinuitet se zadr`alo do XIII
v., koga se spomenuvaat „tiranija
(vlast) na Druguvitite# vo Ber i
„druguvitska vlast# vo Polog.
LIT.: T. Tomoski, Zapisi za Druguviti-
te vo Makedonija, Makedonija niz veko-
vite. Gradovi, tvrdini, komunikacii,
Skopje, 1999; F. Bari{i¢–B. Ferjan~i¢,
Vesti Dimitrija Homatijana o „vlasti
Druguvita#, ZRVI, 20, 1981. K. Ax.
DRAGOVITSKA (Druguvitska)
episkopija (IX v.) – vo Ju`na Ma-
kedonija na teritorijata severo-
zapadno od Solun naselena od
plemeto Dragoviti, sedi{teto e
nepoznato. Nejziniot episkop
Petar u~estvuval na Crkovniot
sobor vo Carigrad (879). Vo XII i
XIII v. se spomnuva i ereti~ka dru-
guvitska crkva.
LIT.: T. Tomoski, Zapisi za Draguviti-
te vo Makedonija, Makedonija niz veko-
vite, Skopje, 1999. K. Ax.
DRAGOEVI], Bogosav (s. Bad-
wevac, Srbija, 22. VIII 1902 ‡ Bel-
grad, Srbija 15. VII 1989) ‡ hi-
rurg, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Bil direktor na Hirur-
DRAGOSLAV D
{kata klinika vo Skopje (1958‡
1965). Osnova~ e na Nevrohirur-
{koto oddelenie i na nevrohi-
rurgija vo RM (1959).
BIBL.: Hirurgija, I ‡ III, Belgrad, 1964.
Al. Stavr.
Borka
Dragoevi}
-Josifovska
DRAGOEVI]-JOSIFOVSKA,
Borka (s. Gorwa Srbica, BiH,
1910 – Skopje, 2003) – klasi~en
filolog. Diplomirala klasi~na
filologija i arheologija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Belgrad
(1934). Raboti kako kustos vo Ar-
heolo{kiot muzej vo Skopje (1948
–1958), a potoa kako profesor po
latinski jazik na Katedrata za
klasi~na filologija (do 1976).
Vo 1956 go uredila lapidariumot
vo Kur{umli-an. Vr{ela istra-
`uvawa na pove}e lokaliteti:
Isar – Marvinci, Dra~evo, @i-
vojno, Stobi, Skupi i dr. ^len e
na odborite za izdavawe na an-
ti~kite natpisi od Jugoslavija i
na Tabula Imperii Romani.
BIBL.: Stobi – Vodi~ niz Stobi, Skopje,
1953; Vodi~ niz lapidarium, Skopje, 1961;
Inscription de la Mesie Superieur, Vol. VI (Scupi et
la region de Kumanovo), Beograd, 1982. D. Z.
DRAGOMU@ (X – XI v.) – blago-
rodnik vo Samuilovoto Carstvo,
upravnik na Strumica i na okol-
nite teritorii. Po smrtta na ca-
rot Jovan Vladislav (1018), vo
Ser mu se predal na vizantiskiot
imperator Vasilij II, komu mu gi
predal tvrdinite vo Strumi~ka-
ta oblast i porane{niot duks na
Solun Jovan od Haldeja, koj 22 go-
dini pred toa bil zaroben od Sa-
muila. Za toa ja dobil titulata
patrikij.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 357. K. Ax.
DRAGOSLAV (XIV v.) – blago-
rodnik, vlastelin na Konstan-
tin Draga{ na teritorii vo
Kavadare~ko (seloto Drenovo i
okolnite predeli). So povelba-
ta na bra}ata Jovan i Konstan-
tin Draga{, od sredinata na 70-
tite godini, na svetogorskiot
manastir „Sv. Pantelejmon# mu
bila podarena drenovskata crk-
va „Mati Bo`ja# {to ja dr`ele
vlastelinite na Konstantin, Ja-
kovec i na Dragoslav.
487
D DRAGOTA
LIT.: Actes de Saint–Panteleimon, ed. P. Le-
merle, G. Dagron, S. Cirkovic, Paris, 1982.
K. Ax.
DRAGOTA (?–1255) – blagorod-
nik od Melnik, voda~ na vostanie
protiv Nikejcite. Bil koman-
dant na Ser, postaven od Bugari-
te. Gradot im go predal na Nikej-
cite (1246) i im pomognal da go
osvojat Melnik. Za toa kako nag-
rada bil postaven za upravnik na
Melnik. Nezadovolen od Nikej-
cite (1255), krenal vostanie. Vo
borba so Nikejcite zaginal, pre-
gazen od kowi.
LIT.: K. Axievski, Vostanieto na Dra-
gota (1255), „Istorija#, XXXIV / XXXV,
1–4, 1998/1999. K. Ax.
DRAGUMIS, Joanis (Atina, 2.
IX 1878 – Atina, 31. VII 1920) –
gr~ki diplomat i politi~ar, u~es-
nik vo Gr~ko-turskata vojna
(1897). Stanal sekretar na Gr~ki-
ot konzulat vo Bitola (1902). Tuka
ja formiral tajnata organizacija-
ta „Amina#. Podocna bil premes-
ten vo Konzulatot vo Serez. Bil
eden od organizatorite na oru`e-
nata faza na gr~kata propaganda
vo Makedonija. Aktivno u~estvu-
val vo Balkanskite vojni i bil vo
gr~kata delegacija vo pregovorite
so turskata komanda za predavawe
na Solun na Grcija.
LIT.: Gerasimos Augustinos, Consciousness
and history: Nationalist critics of greek society
1897–1914, New York; Krste Bitoski, Dej-
nosta na Pelagoniskata mitropolija
1878–1912, Skopje, 1968. D. Jov.
DRAG[AN (X–XI v.) – blagorod-
nik, komandant na Voden vo vre-
meto na carot Samuil. Bil mnogu
voinstven. Po pa|aweto na gradot
vo vizantiski race (1001), impe-
ratorot Vasilij II, za da go prido-
bie, mu dozvolil da `ivee vo So-
lun. Tamu se o`enil so }erkata
na protoprezviterot na crkvata
„Sv. Dimitrija#. Nekolku pati se
obidel da izbega, bil faten i
likvidiran.
LIT.: Ioannis Scylitzae, Sinopsis Historiarum,
rec. Ioannes Thurn, Berlin, 1973, 345, 27–33.
K. Ax.
Draka
DRAKA (^ALIJA) (Paliurus spina
christi Mill., P. aculeatus Lam., fam.
Rhamnaceae) – mediteranska, lis-
topadna grmu{ka so mnogu bodli-
488
vi granki, so sitni i elipsovidni
listovi, so mali `olti cvetovi
grupirani vo pazuvite od listo-
vite. Plodot e top~esta koski~-
ka, opfatena so diskovidno kri-
lo. Su{ootporen vid, raspros-
tranet vo zaednicite na beliot
gaber. Al. And.
DRAKALOVI] (DRAKALSKI),
Gligorie (Gligor) (od Berovo) –
privrzanik na srpskata propa-
ganda vo Vardarskiot del na Ma-
kedonija. Srpski u~itel i pros-
veten inspektor. Bil izbran za
Drama
naroden pratenik na parlamen-
tarnite izbori vo 1925 na listata
na Demokratskata partija od Bre-
galni~kiot izboren okrug.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Poli-
ti~kite partii vo parlamentarnite
izborni borbi vo vardarskiot del na Ma-
kedonija (1919–1929), Skopje, 2004. N. Cv.
DRAKUL, Simon (Lazaropole,
24. IX 1930 ‡ Skopje, 11. I 1999) ‡
raska`uva~, romansier, dramski
avtor, scenarist, istori~ar, pre-
veduva~ (Tolstoj, [olohov i dr.).
Bil urednik na vesnici i spisa-
nija, direktor na Dramata vo
MNT i pretsedatel na DPM. S.
Drakul e rasko{en raska`uva~
~ii temi se dlaboko povrzani za
rodniot kraj, za negovata istorija,
bit i iskonska `iveja~ka, pri {to
posvetuva golema gri`a na izvor-
nata leksika; toj spa|a vo plejada-
Simon
Drakul
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ta na t.n. „robustni pisateli# (iz-
raz na Bl. Koneski) i e „dobropam-
tilo na Mija~ijata#, kako {to }e
napi{e G. Todorovski.
BIBL.: Planinite i dale~inite, raskazi,
Sk., 1953; Vitli vo porojot, raskazi, Sk.,
1956; I yvezdite pa|aat sami, roman, Sk.,
1957; Belata dolina, roman, Sk., 1962; Bu-
ni, triptih: povest, roman, drama, Sk., 1980;
Raspa}a, raskazi, Sk., 1985; Arhimandrit
Anatolij Zografski, Sk., 1988; Ili smrt,
tetralogija: Glu`d, Jas Georgi Nikolov
Del~ev, Polno}na ~eta, Kobno mesto, Sk.,
1989; @edna mese~ina, roman, Sk., 1997.
LIT.: N. Radi~evski: Blagoroden egzisten-
cijalen prkos, „Sovremenost#, 1998. P. Gil.
DRAMA – grad vo egejskiot del
na Makedonija, Grcija: 41.600 `.
(2002 g.). Se nao|a vo plodnata
Dramska Kotlina od dvete strani
na r. Sv. Varvarica, na nadmorska
visina od okolu 90 m. Niz gradot
pominuva sovremena soobra}ajni-
ca koja na zapad go povrzuva so
Serez, a na jug so Kavala. Na 25 km
od Drama e drevniot makedonski
grad Filipi koj go izgradil make-
donskiot kral Filip II vo 358 g.
pr.n.e., so mnogu arheolo{ki zna-
menitosti, kako anti~kiot teatar,
agorata, akropolot i dr. Do 1923 g.
Drama bila naselena so Makedon-
ci. Potoa tie bile proterani vo
Bugarija, a na nivno mesto bile na-
seleni Grci od Turcija i od Kav-
kaz. Gradot, osobeno brzo, se raz-
viva vo vtorata polovina na mina-
tiot vek. Vo 1971 g. vo D. `iveele
29.700 `., vo 1981 g. toj broj se nago-
lemuva na 36.100 `., za vo 2002 g. da
dostigne brojka od 41.600 `. Denes
Dramskata Kotlina e poznata po
proizvodstvoto na kvaliteten tu-
tun, pa vo D. ima fabrika za prera-
botka na tutun.
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje, 1978.
Al. St.
DRAMSKO VOSTANIE (1941)
– vostanie protiv bugarskata
vlast organizirano od KPG. Za-
po~nalo na 28–29 septemvri 1941
g. (pod rakovodstvo na Okru`ni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ot komitet za Dramsko) so napad
na partizanskite edinici od
Proso~en vrz op{tinata, poli-
ciskata stanica i kasarnata. Vos-
tanieto se pro{irilo vo Doksat,
Karlikovo, ^ali, Silindruk i vo
dr. mesta. Bugarskite vlasti go
zadu{ile vostanieto pri {to bi-
le ubieni ok. 3.000 du{i.
LIT.: Hr. Andonovski, Makedoncite pod
Grcija vo borbata protiv fa{izmot
(1940–1944), Skopje, 1968. St. Kis.
DRANGOV, Boris (Skopje, 3. III
1872 – r. Crna Reka, 26. V 1917) –
u~esnik vo Ilindenskoto vostanie,
polkovnik vo Bugarskata vojska.
U~el vo Pedago{koto u~ili{te vo
Skopje, potoa vo Voenoto u~ili{-
te vo Sofija. Zavr{il General-
{tabna akademija vo Sankt Peter-
burg (Rusija). Bil profesor vo Vo-
enoto u~ili{te vo Sofija (1910).
Vo Balkanskite vojni u~estvuval
kako oficer na bugarskata armija.
Vo Prvata svetska vojna bil koman-
dir na 5. makedonski pe{adiski
polk, po okupacijata na~alnik na
[kolata za rezervni oficeri vo
Skopje. Zaginal kaj r. Crna, vo bli-
zina na Gradsko (1917) i pogreban e
vo Skopje. Avtor e na trudovi so
voena tematika.
LIT.: Boris Drangov. Sbornik materia-
li i nau~ni izsledvaniÔ, SofiÔ, 1993.
Z. Tod.
DRANGOV, Kiril (Lom, Bugari-
ja, 17. IV 1902 – Sofija, 8. VI 1946)
– ~len na VMRO. Sin na Boris
Drangov. Zavr{il gimnazija vo
Sofija, a kako student na Prav-
niot fakultet pri Univerzite-
tot vo Sofija bil eden od osnova-
~ite na Makedonskoto studentsko
dru{tvo „Vardar#, eden od naj-
bliskite sorabotnici na Iv. Mi-
hajlov, punktov na~alnik na
VMRO za Sofija i rezerven ~len
na CK na VMRO (1932). Vo vreme-
to na bugarskata okupacija na Ma-
kedonija (1941–1944) rabotel ka-
ko advokat vo Skopje, se zastapu-
val za avtonomija na Makedonija.
Po kapitulacijata na Bugarija se
vratil vo Sofija. Pred da bide
uapsen, se samoubil.
LIT.: Boris Drangov, Sbornik materia-
li i nau~ni izsledvaniÔ, SofiÔ, 1993.
Z. Tod.
DRANDAR, Anton Haxigeorgiev
(psevd. A. Brutus) (Veles, 1837 ‡
Sofija, 25. III 1925) ‡ pravnik, na-
cionalen deec, trgovec, novinar i
publicist. Zavr{il licej vo Bu-
dimpe{ta (od 1850), a potoa pravo
i diplomatija vo London. Izvesno
vreme se zanimaval so trgovija vo
Solun. Podocna emigriral vo So-
fija (1878), kade {to bil sudija i
na~alnik za pe~atot, a potoa se
oddal na novinarstvo i publicis-
tika za germanski, angliski i
francuski vesnici. Objavil po-
DRVENICI D
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
Naslovna stranica na knigata †Po povod
dvi`eweto vo Makedonija#
ve}e publicisti~ki trudovi, me|u
koi i knigite †Polo`bata na
Ogneni drvenici
hristijanite vo Makedonija#
(1867) i †Turskata administra-
cija vo Makedonija# (1868). DRVENICI, OGNENI (Pyrrho-
BIBL.: La situation des chrétiens en Macé-
coridae) – polutvrdokrilni krup-
doine, Leipzig, 1867; L’administration turque ni i cvrsto gradeni kopneni in-
en Macédoine, Leipzig, 1869; La question des sekti. Teloto im e so temno crve-
capitulations et de leur suppression dans la na boja. Karakteristi~en pret-
principaute de Bulgarie, Paris, 1883; Cinq stavnik e obi~nata ognena drve-
ans de regne (le prince de Battenberg), Paris,
1884; Les traites de commerce et la question
nica (Pyrrhocoris apterus L.), bes-
des octrios et accises en Bulgarie, Paris, krilen insekt, ~est po parkovite.
1885; Les evenements politiques en Bulgarie LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
depuis 1876. jusqu’ à nos jours, Bruxelles, ’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
1896; La situation des Slaves et des Roumains V. T. K. – M. Kr.
en Autriche-Hongrie, Bruxelles, 1900; À pro-
pos d’un mouvement en Macédoine, Bruxel-
les, 1900 (pod psevdonimot A. Brutus); La
Bulgarie sous le prince Ferdinand, Bruxelles,
1909; Actualités Balkaniques, Bruxselles.
1912. S. Ml.
DRA^EVKA ‡ makedonsko na-
rodno oro od Skopska Blatija vo
ritam 7/16 (3,2,2,). Se igra vo me-
{an sostav, so dr`ewe za slobod-
no spu{teni race, poletno, so br-
zi i lesni ~ekori na polustapala-
ta, so potskoci i doskoci.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 141. \. M. \.
DRVENICA, GRBNOPLIVA^-
KA (Notonecta glauca L.) – polu-
tvrdokrilen insekt. Vodna drve-
nica (tavtabita). Ima dolgi i
vlaknesti zadni noze so ~ija{to
pomo{ pliva karakteristi~no –
grbno. Usniot aparat e pretsta-
ven od rilka, ~ij ubod e bolen,
sli~no kako ubod od p~ela. Vo
Makedonija e poznata kako gole- Suvozemni drvenici
ma grablivka; se hrani so sitni
ribi i insekti. Gi naseluva pre- DRVENICI, SUVOZEMNI
te`no barskite vodi niz cela (Gymnocerata) – polutvrdokrilni
Evropa. insekti, golemi grablivci. @ive-
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na at na kopno, snabdeni se so dolgi
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. pipala i silna rilka. Se hranat
V. T. K. – M. Kr.
so drugi insekti. Tuka spa|aat
DRVENICA, PAL^ESTA VOD- razni vidovi drvenici: drvenici
NA (Ranatra linearis L.) – voden in- vodomerki (Hydrometridae), drve-
sekt so stap~esta forma na telo- nici gazivodi (Gerridae), cvetni
to. Ima tenki noze i dol`ina do drvenici (Anthocoridae), grablivi
5 cm; so prednite grablivi noze drvenici (Reduviidae), ogneni dr-
ume{no lovi sitni larvi i rak- venici (Pyrrhocoridae), polski dr-
~iwa; `ivee vo neiste~ni kopne- venici (Lygaeidae), drvenici smr-
ni vodi i blata so gnile` od ras- dibuba~ki (Pentatomidae), ku}ni
titelni delovi. drvenici (Cimicidae) itn.
489
D DRVENICI
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
DRVENICI – TAVTABITI (He-
teroptera) – polutvrdokrilni in-
sekti. Imaat dva para krilja.
Prednite se do polovina cvrsti –
hitinizirani, a zadniot del e
mre`esto ne`en po {to go dobi-
le i imeto. Poznati se okolu
40.000 vidovi, pogolem del se kop-
neni, a samo mal del se vodni. Vo
Makedonija se registrirani 863
taksoni. Popoznati vidovi se:
vodna skorpija (Nepa cinerea L.);
xinovska vodna drvenica (Belosto-
ma niloticum L.) koja se smeta za re-
likten vid; pal~esta vodna drve-
nica (Ranatra linearis L.); grbno-
pliva~ka drvenica (Notonecta gla-
uca L.); ognena drvenica (Pyrrhoco-
ris apterus L.).
LIT.: Ljilja Protic, Catalogue of the Heteropte-
ra fauna of Yugoslav countries, Part two, Natural
History Museum, Belgrade, 2001.
V. T. K. – M. Kr.
DRVNI VIDOVI ZA PRERA-
BOTKA VO RM. [umskiot fond
kaj nas go so~inuvaat {umskite
drvni vidovi, grupirani vo dve
osnovni grupi: iglolisni i lis-
jarski. Grupata iglolisni vidovi
ja so~inuvaat: doma{ni (avtohto-
ni) i introduirani (alohtoni)
vidovi. Vo grupata doma{ni ig-
lolisni vidovi od stopansko zna-
~ewe vleguvaat: crniot bor, be-
liot bor, elata i smrekata, dode-
ka vo grupata introduirani iglo-
lisni vidovi vleguvaat: duglazi-
jata, arizonskiot ~empres, xinov-
skata sekvoja, vajmutoviot bor i
evropskiot ari{. Grupata do-
ma{ni lisjarski vidovi ja so~i-
nuvaat slednite pova`ni stopan-
ski vidovi: meziskata buka, dabot
gorun, dabot ploska~, orevot, bag-
remot, jasenot, javorot, kostenot,
gaberot, evlata, topolata i jasi-
kata. Vo ovaa grupa spa|aat cre-
{ata i kru{ata, kako zna~ajni
ovo{ni vidovi. B. Il.
DRVNI PLO^I – plo~est drven
proizvod dobien so slepuvawe na
masivni drvni elementi, furni-
ri, drvni iverki, drvni vlakna,
drvna volna i dr. Slepuvaweto na
elementite vo plo~ite se vr{i
so organsko ili so neorgansko
sredstvo za vrzuvawe (lepilo).
Vo zavisnost od konstrukcijata i
upotrebenite materijali, drvni-
te plo~i se koristat vo proizvod-
stvoto za mebel, vo proizvodstvo-
to na enterieri i na grade`na
stolarija, vo grade`ni{tvoto, za
ambala`a, vo avtomobilskata in-
dustrija i za specijalni potrebi.
Spored strukturata tie se pode-
leni na slednite grupi: furnir-
ski plo~i; specijalni furnirski
plo~i; stolarski plo~i; plo~i od
490
drveni iverki; plo~i od orienti-
rani drvni iverki; plo~i od drv-
ni vlakna; plo~i od drvna volna;
ednoslojni i pove}eslojni plo~i
od masivno drvo; i sloeviti (send-
vi~) plo~i. B. Il.
DRVOTO VO GRADE@NI[-
TVOTO VO RM. Kaj nas drvoto
vleguva vo grupata na najstarite
grade`ni materijali. Niz veko-
vite drvoto bilo koristeno kako
osnoven grade`en materijal. Na
site objekti, gradeni niz vekovi-
te, se zabele`uva deka raspore-
dot, formata na oddelnite arhi-
tektonski delovi i nivnite deko-
rativni karakteristiki potek-
nuvaat od konstruktivnite oso-
bini na drvoto. Naj~esti formi
na grade`noto drvo se: oblo drvo,
bi~eno drvo (drvna gra|a), razni
vidovi drvni grade`ni plo~i
(furnirski plo~i, stolarski plo-
~i, plo~i od drvni iverki, plo~i
od drvni vlakna, razni vidovi dr-
voizolacioni plo~i) i lepeno
lamelirano drvo. Vo sovremeni-
te grade`ni objekti drvoto se ko-
risti: za izrabotka na podovi i
na pregradni yidovi, za enterier-
no oblikuvawe, za skali i za ogra-
di, za pokrivni konstrukcii, za
oplati i za drugi nameni. B. Il.
Nadgrobna
stela,
Drezga,
s. Lopate,
(III-IV v.)
DREZGA (LOPATE, LAMUD),
KUMANOVSKO – anti~ka grad-
ska naselba na prostorot jugoza-
padno od seloto, pome|u dolovite
Lug i Kavaxik. Na zapadniot del
od naselbata se nao|aat urnatini
od golem hram na Mitra (dolg ok.
20 m), obnoven vo 211 g. od carin-
skiot slu`benik Apolonid. Po-
datocite se sodr`ani vo natpi-
sot na votivna plo~a. Otkrieni
se i kameni arhitektonski ele-
menti od hramot, kapitel, delovi
od natpisi i ara posvetena na bo-
got Mitra, fragmenti od kaseti-
raniot tavan. Otkrieni se pove}e
grobovi od nekropolata, datira-
ni so dvi`ni naodi od periodot na
ranoto Rimsko Carstvo.
LIT.: E. Petrova, Drezga vo svetlinata
na novite prou~uvawa na severo-makedon-
skiot prostor, MAA 11, Skopje, 1990,
135–150; V. Lil~i}, Makedonskiot kamen
za bogovite, hristijanite i za `ivot po
`ivotot, I, Skopje, 2001, 128–131. V. L.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Makedonsko dremni~e
DREMNI^E, MAKEDONSKO
(Pulsatilla halleri (All.) Willd. subsp.
macedonica Krause) – makedonski
floristi~ki endemit od fami-
lijata Ranunculaceae (luti~iwa).
Poznat e vo centralnite i vo se-
vernite delovi na RM (Barbaras,
Karaxica, dolinata na Crna Re-
ka, Suva Gora, @eden i dr.) Vl. M.
DREN PLANINA – srednoviso-
ka planina {to se protega pome|u
Mariovskata Kotlina na jug i Ra-
e~kata Kotlina na severoistok.
Vsu{nost pretstavuva prodol`e-
nie na Sele~ka Planina so pra-
vec na protegawe ji–sz. Najvisok
vrv e Livada (1.663 m) vo zapadni-
ot del i ^etiri Buki (1.476 m).
Od prevoite najgolema uloga igra
prevojot Ligurosa (1.152 m), {to
go povrzuva Raec so Mariovo.
T. And.
DRENOVO, GRADI[TE, AU-
DARIST (Audarius) – anti~ki
grad, eden od najgolemite gradovi
na kralstvoto Pajonija vo kla-
si~niot i vo helenisti~kiot per-
iod. Pajonskiot grad Audarist
(Eurist) (identifikuvan spored
Tab. Peut. IV. 8; Geogr. Rav. IV. 196,
10), se protega na 12 rimski milji
na patot od Stobi kon Keramija,
odnosno na 18 km od Stobi, na ar-
heolo{kiot lokalitet Gradi{-
te, pod seloto Drenovo i nad t.n.
Rae~ka ili Drenovska Klisura.
Ridot ju`no nad klisurata e vi-
sok 60–140 m, so dolga i tesna ak-
ropola i dolgi stanbeni gradski
terasi na zapadnata i na ju`nata
strana. Anti~kiot pat, doa|aj}i
od Keramija, minuval okolu Plo-
~a, hram so nekropola vo jugoza-
padnoto podno`je na gradot, kon
Stobi. Na povisokata zapadna te-
rasa Skala se nao|a poluutvrdeno
ranoanti~ko predgradie. Rimska-
ta nekropola se protega na padi-
nata na sosedniot jugozapaden rid
do ~ukata Valevica. Me|u otkrie-
nite ostatoci od tri rimski he-
rooni, se izdvojuva onoj na Vale-
vica, od tipot Tikve{, so arhi-
tektonski elementi na visok po-
dium, bo~ni plo~i i dvosliven
pokriv. Gradskata agora e identi-
fikuvana na jugozapadnata kar-
pesta ramnina. Vo nejziniot go-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gradi{te - Devolgrad, s. Drenovo - Gradot Audarist od anti~koto vreme
ren del se nao|a supstrukcija na
gradskiot `rtvenik i temeli na
u{te eden gradski objekt od kame-
ni arhitektonski elementi, so
podium i so dvoslivni pokrivni
segmenti odnatre, oformeni svo-
dovidno od hram ili, mo`ebi, od
gradska porta. Otkrieni se dvi`-
ni naodi od klasi~no, helenis-
ti~ko, rimsko vreme, od docnata
antika i od sredniot vek. Na ju`-
niot del od akropolata se otkri-
eni temeli od mala srednovekov-
na crkva od XI v. od n.e., preupot-
rebeni, isto taka, vo drenovskata
crkva. Vkupnata gradska povr{i-
na iznesuva 17 ha. Naodite na pa-
jonski moneti, osobeno na posled-
niot kral Dropion, svedo~at za
osobeno zna~ajnata uloga na Au-
darist vo ramkite na Pajonija.
LIT.: I. Mikul~i}, Topografija na
Eu(da)rist, „Macedoniae Acta Archaeologi-
ca#, 1, Prilep, 1975, 173–197; S. Filipova,
Arhitektonska dekorativna skulptura
vo Makedonija 5–6 i 11–12 vek, Skopje,
1997, 51–53. V. L.
DRENOVSKI NATPIS (1356) –
izvor za upravuvaweto na kralot
Marko. Natpis na svodot (od nad-
vore{nata strana okolu slikata
na sv. Arhangel), nad ju`niot
vlez vo crkvata vo s. Drenovo
(Kavadare~ko). Zapi{ano e deka
`ivopisuvaweto na crkvata go
izvr{il zografot Dimitar (1356),
koga so tie teritorii upravuvale
Nikola i Marko.
LIT.: M. Radovanovi¢, Tikve{ i Rajec. Na-
seqa i poreklo stanovni{tva, kw. 17, Be-
ograd, 1924; –. Sp. Radoj~i¢, Bele{ke o jed-
noj nadgrobnoj plo~i iz Velesa, „Starinar#,
VII–VIII (1956/7), Beograd, 1958. K. Ax.
DR@AVEN ARHIV NA RM
(DARM) (Skopje, 1. IV 1951) ‡ re-
publi~ka dr`avna upravna orga-
nizacija za sobirawe, evidenti-
rawe, obrabotka, za{tita i za
publikuvawe na arhivskata gra|a
od zna~ewe za istorijata na Ma-
kedonija, makedonskiot narod i
drugite etni~ki zaednici. Ja nas-
ledil arhivskata gra|a od Dr`av-
nata arhiva vo Skopje (1926‡1938),
kako oddelenie na Dr`avniot ar-
hiv na Kralstvoto Jugoslavija,
neposredno pred Vtorata svetska
vojna, spoena kako oddelenie na
Muzejot na Ju`na Srbija, {to
prestanal da raboti po April-
skata vojna (1941). Spored Zako-
not za dr`avnite arhivi (1951),
bil formiran Dr`aven arhiv na
NRM (1 IV 1951), podocna preime-
nuvan vo Arhiv na Makedonija
(1965) i Dr`aven arhiv na RM
(2001). Naporedno so negovoto
formirawe i razvitokot na ar-
hivskata dejnost bile formirani
i pove}e gradski i regionalni ar-
hivi i toa: Arhiv na Skopje, osno-
van kako Arhivsko sredi{te (18.
DR@AVEN D
VII 1951), a potoa kako samostojna
arhivska rabotna organizacija
(od 14. II 1952); Istoriski arhiv
na Bitola, osnovan kako Arhiv-
sko sredi{te (5. IV 1951), a potoa
kako samostojna arhivska rabot-
na organizacija (26. V 1954); Is-
toriski arhiv na Kumanovo, os-
novan kako Gradski muzej i Ar-
hivsko sredi{te (1951), no nasko-
ro prestanal da raboti (1952) i
povtorno bil formiran kako Ar-
hivsko sredi{te vo sostav na
Sekretarijatot za prosveta na Ku-
manovskata okolija (1954), potoa
i kako samostojna arhivska ra-
botna organizacija (30. VII 1955);
Istoriski arhiv na Ohrid (os-
novan na 29. III 1951), koj podocna
prerasnal vo samostojna arhivska
rabotna organizacija (septemvri
1955); Istoriski arhiv na Pri-
lep (osnovan na 27. XII 1955, no za-
po~nal da raboti od 1. IV 1956);
Istoriski arhiv na Strumica
(osnovan na 18. IV 1956); Istori-
ski arhiv na Tetovo (osnovan na
15. XII 1961); Istoriski arhiv na
Titov Veles, osnovan kako Ar-
hivsko sredi{te (1. I 1951), a po-
toa kako samostojna arhivska ra-
botna organizacija (1. I 1955) i
Istoriski arhiv na [tip (os-
novan na 11. VII 1956). Okoliski-
te i gradskite arhivi podocna bi-
le transformirani vo samostoj-
ni me|uop{tinski istoriski ar-
hivi (1965–1991). DARM, pak, od
osnovaweto sekoga{ imal status
na samostojna ustanova od oblas-
ta na kulturata, a potoa so Zako-
not za arhivskata dejnost (1990)
dobil status na organ na upravata
kako mati~en arhiv za site arhi-
vi vo Republikata (istoriskite
arhivi i arhivite vo sostavot na
drugi samostojni op{testveno-
politi~ki organizacii, pretpri-
jatija i organi na upravata). Do-
Dr`aven arhiv na RM - faksimil od Zakonot
za dr`avnite arhivi (1. V 1951)
491
D DR@AVEN
toga{nite gradski i regionalni
arhivi dobile status na podra~ni
oddelenija na DARM.
DARM vr{i za{tita na arhiv-
skata gra|a i na registratorski-
ot materijal, nastanati na teri-
torijata na DFM/NRM/SRM/RM,
kako i na arhivskata gra|a od po-
dale~noto minato na Makedonija.
Najobemni se fondovite od rabo-
tata na dr`avnite organi, op-
{testveno-politi~kite i op-
{testvenite organizacii, pret-
prijatijata i ustanovite po Os-
loboduvaweto (1944). Vo ne{to
pomal obem ima i fondovi na gra-
|anskite i gra|ansko-pravnite li-
ca i poedinci, na politi~kite
partii i dr. Nivniot vkupen broj
iznesuva nad 60 milioni origi-
nalni dokumenti i pove}e od 6,5
milioni snimki na mikrofilm i
fotokopii, doneseni od istra`u-
vawata ili so razmena od pove}e
zemji vo svetot. Najstarite doku-
menti poteknuvaat od XII v. DARM
raspolaga so sovremena arhivska
zgrada (od 1969) i depoa na regio-
nalnite arhivi, sovremena mik-
rofilmska laboratorija, konzer-
vatorska laboratorija i kompju-
terski centar. Isto taka, ima
razviena izdava~ka dejnost za vo-
di~i niz arhivskite fondovi,
zbornici dokumenti i pomal broj
se}avawa i monografii. Od sops-
tvenite fondovi izdadeni se se-
rii dokumenti za dr`avno-prav-
niot razvoj na Makedonija ‡ AS-
NOM, Vladata, Egejskiot del na
Makedonija vo NOB i dr. Od is-
tra`uvawata vo stranstvo objave-
ni se serii zbornici na avstris-
ki, britanski, italijanski, srp-
ski, turski, francuski i na drugi
dokumenti za istorijata na make-
donskiot narod.
LIT.: J. Nexat, Dr`avna arhiva NR Make-
donije 1926‡1951, †Arhivist#, br. 2, Beog-
rad, 1954; Arhiv na Makedonija, Skopje,
1996; Makedonija niz vekovite, katalog za
izlo`ba, DARM, Skopje, 2001; Dr`aven
arhiv na Republika Makedonija 1951‡
2006, Skopje, 2006. S. Ml.
DR@AVEN ZAVOD ZA GEO-
DETSKI RABOTI (od 2002 g.
sukcesiven naslednik na Repub-
li~kata geodetska uprava) – dr-
`avna institucija {to vr{i up-
ravni i stru~ni raboti od oblas-
ta na geodezijata, katastarot, fo-
togrametrijata, kartografijata
i zapi{uvaweto na pravata vrz
nedvi`nostite na celata terito-
rija na RM. Vo svojata dolgogo-
di{na aktivnost DZGR sozdade
bogata arhiva na podatoci od sni-
maweto na terenot (katastarski
planovi vo razmeri: 1:500, 1:2.500,
1:5.000, 1:10.000 i dr.) i alfanume-
ri~ka baza na podatoci za prava-
ta vrz nedvi`nostite. Vo DZGR
ima 886 vraboteni, rasporedeni
492
Zgradata na Dr`avniot zavod za geodetski raboti
vo 9 sektori i 54 oddelenija. Ak-
tivnostite DZGR gi zasnovuva na
Zakonot na premer, katastar i za-
pi{uvawe prava na nedvi`nosti.
Od druga strana, spored Zakonot
za organizacija i rabota na dr-
`avnata uprava, vo DZGR posto-
jat: direktor i zamenik-direk-
tor, koi gi imenuva Vladata na
RM. R. Rib.
DR@AVEN ZAVOD ZA STA-
TISTIKA NA RM. Osnovan e na
1. VI 1945 g. kako Makedonski fe-
deralen statisti~ki ured. Istov-
remeno so negovoto vospostavuva-
we, organizirani se i statisti~-
ki uredi vo ramkite na lokalnite
organi na vlasta. Prvite rabotni
zada~i, koi Uredot uspe{no gi re-
alizira{e, se odnesuvaa na demog-
rafskite istra`uvawa vo zemja-
ta: evidencija na rodenite i umre-
nite, brojot na sklu~enite brako-
vi, usoglasuvawe na podatocite od
popisite za 1921 i za 1931 g. so no-
vata teritorija na NRM i sl. Vo
periodot do osamostojuvaweto na
zemjata, DZS funkcionira kako
Republi~ki zavod za statistika
vo ramkite na Sojuzniot zavod za
statistika na SFRJ. Deseminaci-
jata na statisti~kite podatoci
zapo~nuva so publicisti~kata
dejnost na institucijata. Prvite
publikacii za {irok krug koris-
nici Mese~en statisti~ki iz-
ve{taj i Statisti~ki godi{-
nik na Makedonija datiraat od
po~etokot na 1951 g. U{te vo vre-
meto na SRM institucijata se os-
posobi za kompleksno sledewe,
analizirawe i publikuvawe na
relevantnite statisti~ki poda-
toci od op{testveniot, socijal-
niot i od ekonomskiot `ivot na
zemjata. Po osamostojuvaweto na
RM i podocna, so donesuvaweto na
Zakonot za dr`avna statistika
(1997), institucijata se preime-
nuva vo Dr`aven zavod za statis-
tika na RM. Negovite osnovni
funkcii se: pribirawe, obrabot-
ka, analiza i deseminacija na po-
datocite za statisti~kite pojavi
i procesi vo site sferi na op-
{testvenoto `iveewe na zemjata,
koordinacija na statisti~kiot
sistem na RM, vospostavuvawe me-
|unarodna sorabotka vo oblasta
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na statistikata i implementacija
na me|unarodnite i evropskite
statisti~ki standardi vo zemjata.
Denes, DZS e moderna i kompeten-
tna institucija, koja so uspeh pro-
ducira i objavuva (na makedonski
i na angliski jazik) golem broj
relevantni i me|unarodno spo-
redlivi statisti~ki podatoci (vo
ramkite na pove}e od 260 statis-
ti~ki istra`uvawa so razli~na
periodika) za demografskiot, so-
cijalniot i ekonomskiot razvoj
na zemjata. Vo sferata na ekono-
mijata, t.e. ekonomskata statisti-
ka, Dr`avniot zavod za statisti-
ka, primenuvaj}i standardni me-
|unarodni metodologii za slede-
we na klu~nite makroekonomski
agregati (bruto doma{niot pro-
izvod, nevrabotenosta, inflaci-
jata i sl.), dava zna~aen pridones
za sogleduvaweto i dijagnostira-
weto na ekonomskite sostojbi vo
zemjata, za koncipiraweto na eko-
nomskite politiki i nivnoto im-
plementirawe, kako i za me|una-
rodnata sporedlivost na ekonom-
skite tekovi na zemjata so onie vo
drugite zemji.
IZV.: Interni podatoci na DZS. T. F.
DR@AVEN KAPITAL NA RM
– u~estvo na trajni vlogovi izra-
zeni vo akcii i udeli na RM vo
vrednosta na pretprijatijata i
bankite, odnosno vo trgovskite
dru{tva, steknati po razli~ni
osnovi: sredstva vlo`eni od ar-
mijata, od teritorijalnata odbra-
na i od civilnata za{tita vo op-
rema za odbrana ili vo objekti i
sredstva za proizvodstvo na voe-
na oprema, namenski sredstva da-
deni od buxetot, sredstva za koi
garancija dala RM i ja prezela
otplatata na kreditite, vlogovi
na RM vo pretprijatija zaradi
nivno prestruktuirawe, odnosno
vo banki zaradi nivna sanacija i
sl. So intenziviraweto na proce-
sot na privatizacija, donesen e i
Zakon za privatizacija na dr`av-
niot kapital (1996), koj podocna,
vo nekolku navrati, be{e izmenu-
van i dopolnuvan, so {to dr`ava-
ta po~na da se osloboduva od sops-
tvenosta. Proda`bata na dr`av-
niot kapital vo pretprijatijata
ja sproveduva Ministerstvoto za
ekonomija, a vo bankite i finan-
siskite institucii Minister-
stvoto za finansii. Zakonot za
privatizacija na dr`avniot ka-
pital ja regulira i proda`bata
na dr`avnite akcii i udeli i vo
javniot sektor – javnite pretpri-
jatija, zdravstvoto, obrazovanie-
to i socijalnata za{tita.
IZV.: Zakon za privatizacija na dr`av-
niot kapital, „Slu`ben vesnik na RM#,
br. 37/96 i soodvetnite izmeni: „Slu`ben
vesnik na RM#, br: 25/99; 81/99; 49/2000;
6/2002; 31/2001. P. T.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
DR@AVNA (VLADINA) REGU-
LACIJA NA EKONOMSKITE
SEKTORI – sovremen vid na dr-
`avno (vladino) involvirawe i
intervenirawe vo ekonomskite
sektori vo koi doa|a do izraz pa-
zarniot neuspeh. Celta e da se ub-
la`i pazarniot neuspeh, da se za{-
titat potro{uva~ite, vraboteni-
te, `ivotnata sredina i sl. Pritoa
se pravi razlika pome|u ekonomska
regulacija (kontrola na cenite, na
uslovite za vlez i izlez i na stan-
dardite na proizvodite i uslugite
– naj~esto se odnesuva na prirod-
niot monopol) i op{testvena regu-
lacija (za{tita na `ivotnata sre-
dina i zdravjeto i bezbednosta na
rabotnicite i potro{uva~ite).
Vo RM (vo tranzicioniot peri-
od), so posebni zakoni se formi-
rani prvite nezavisni regulator-
ni tela. Regulacijata vo sektori-
te so elementi na priroden mono-
pol (telekomunikaciite i ener-
getikata), vklu~uvaj}i go tuka i
odobruvaweto na cenite, e pre-
pu{tena na Agencijata za elek-
tronski komunikacii i na Komi-
sijata za energetika. Site komer-
cijalni monopoli {to mo`at da
praktikuvaat ilegalni postapki,
zloupotreba na dominantnata po-
lo`ba na pazarot, fuzii zaradi
ograni~uvawe na konkurencijata
i sl., gi regulira Komisijata za
za{tita na konkurencijata. Regu-
lacijata na pazarite so asimet-
ri~ni informacii (pazarot na
kapital, bankarskiot sektor i
sektorot za osiguruvawe) ja vr-
{at: Komisijata za hartii od
vrednost, Direkcijata za bankar-
ska supervizija pri NBM i Mi-
nisterstvoto za finansii, res-
pektivno. Regulacijata vo sfera-
ta na `ivotnata sredina (nega-
tivni eksternalii) ja vr{i Mi-
nisterstvoto za ekologija. Vo RM
postoi i Sovet za radiodifuzija,
kako nezavisno regulatorno telo
vo ovaa oblast i dr.
IZV.: „Slu`ben vesnik na Republika Ma-
kedonija#: br. 13/05; br. 95/05; br. 100/05;
br. 63/06.
LIT.: J. Stiglitz, Principes d’ economie moder-
ne, 2è edition, De Boeck Universite, Paris – Bru-
xelles, 2000, 359–431; 455–467. T. F.
DR@AVNA IZBORNA KOMI-
SIJA (DIK) ‡ centralen organ
za sproveduvawe na izborite vo
RM, voveden prvpat so Zakonot za
izbor i otpovikuvawe na prate-
nicite i odbornicite (1990).
Ovoj organ go predviduvaat i Za-
konot za izbor na pratenici vo
Sobranieto na RM (1998 i od
2002) i Izborniot zakonik (2006).
DIK ima pretsedatel i {est ~le-
na, izbrani od Sobranieto na RM,
vrz osnova na javen oglas, za man-
daten period od pet godini. Iz-
borniot zakonik ja konstituira
Sednica na Dr`avnata izborna komisija
DIK kako profesionalen organ,
so po{iroki nadle`nosti vo od-
nos na prethodniot period.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990–2002, Berlin, 2005. Sv. [.
DR@AVNA KARTOGRAFSKA
PROEKCIJA – kaj nas e zastape-
na Gaus-Krigerovata proekcija.
Taa e konformna, napre~no-ci-
lindri~na proekcija so presli-
kuvawe na delovi od Zemjinata
povr{ina na elipti~ni cilin-
dri, vo zoni od po 30 geografska
dol`ina. Zonite se numerirani
od Grini~kiot meridijan kon is-
tok, a teritorijata na Makedoni-
ja se nao|a vo sedmata zona. Pro-
ekcijata na meridijanot so 210 is-
to~na geografska dol`ina vo ram-
nina, pretstavuva x-oska na koor-
dinatniot sistem, vo koj y-oskata
e proekcijata na ekvatorot. Za da
se izbegnat negativnite vrednos-
ti po y-oskata, spored preporaki-
te na Baumgartner, site to~ki na
x-oskata imaat vrednost od 500
iljadi metri m. R. Rib.
DR@AVNA SOPSTVENOST VO
NRM/RM ‡ sopstvenost ~ij nosi-
tel be{e dr`avata. Vo NRM vo
periodot na administrativnoto
rakovodewe so stopanstvoto se
vovede dr`avna sopstvenost (op-
{tonaroden imot) na osnovnite
sredstva za proizvodstvo. Vo ovoj
period dr`avnata sopstvenost,
vo osnova, se sozdava{e preku na-
cionalizacija na privatnata sop-
stvenost ili so „eksproprijacija
na eksproprijatorite“. Dr`avata
be{e nositelot na politi~kata
vlast i sopstvenikot, subjektot
na celokupniot fond na dr`avna-
ta sopstvenost. Ovoj vid sopstve-
nost postepeno se transformira
vo op{testvena sopstvenost, so
voveduvaweto na samoupravuva-
weto vo proizvodstvoto vo pede-
settite godini od XX v. Zakonot
za sopstvenost i drugite stvarni
prava (2001) eksplicitno ja vove-
duva dr`avnata sopstvenost vo
RM, zaedno so privatnata sops-
tvenost i sopstvenosta na edini-
cite na lokalnata samouprava.
Dr`avnata sopstvenost vo RM e
sozdadena so transformacija na
sredstvata za proizvodstvo i na
zemji{teto od op{testvena vo
dr`avna sopstvenost.
DR@AVNI D
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, Prva kniga, Makedonska kniga,
Skopje, 1986. Sv. [.
DR@AVNI PRAZNICI NA
DFM/NRM/SRM/RM ‡ nerabot-
ni prazni~ni denovi spored Za-
konot za dr`avnite praznici, so
koi se odbele`uva i proslavuva
godi{ninata od nekoj verski
ili svetoven nastan od op{tata
ili nacionalnata istorija. Vo
DFM/NRM/SRM se praznuvaa
dr`avnite praznici na DFJ/
FNRJ/SFRJ, a kako nacionalni
praznici 2 Avgust i 11 Oktom-
vri. Spored usvoeniot Zakon za
praznicite na RM (23. X 2007), za
dr`avni i verski praznici se
proglaseni vkupno 27 datumi.
Dr`avni praznici se: 24 Maj ‡
Sv. Kiril i Metodij ‡ Den na
seslovenskite prosvetiteli, 23
Oktomvri ‡ Den na makedonska-
ta revolucionerna borba; 8 De-
kemvri ‡ Sv. Kliment Ohridski,
2 Avgust – Ilinden, 8 Septem-
vri – Den na nezavisnosta i 11
Oktomvri – Den na vostanie-
to. Praznici na Makedonija se:
Nova godina, 1 Maj, Veligden,
Bo`ik i Ramazan-bajram kako
nerabotni za site gra|ani. Za
pravoslavnite hristijani nera-
botni denovi se: 6 Januari ‡
Badnik, 19 Januari ‡ Vodici,
Velipetok, Duhovden i 28 Av-
gust ‡ Golema Bogorodica. Za
katolicite nerabotni denovi
se: Bo`ik, Veligden i Prazni-
kot na site svetci (spored
Gregorijanskiot kalendar). Za
vernicite od muslimanskata ve-
roispoved neraboten e prviot
den od Kurban-bajram, a za pri-
padnicite na albanskata zaedni-
ca i 22 Noemvri ‡ Den na alban-
skata azbuka, za Evreite nerabo-
ten e prviot den na Jom Kipur,
za Srbite 27 Januari ‡ Sveti
Sava, a za drugite zaednici i 8
April ‡ Me|unaroden den na Ro-
mite, 28 Septemvri ‡ Me|unaro-
den den na Bo{wacite, 21 De-
kemvri ‡ Den na obrazovanieto
na turski jazik i 23 Maj ‡ nacio-
nalen den na Vlasite. S. Ml.
DR@AVNI SIMBOLI NA
DFM/NRM/SRM/RM ‡ znameto,
grbot i himnata. Vo tekot na
NOAVM kako nacionalen sim-
bol bilo koristeno, glavno, tra-
dicionalnoto crveno zname so
`olta petokraka vo gorniot lev
agol, a kako himna pesnata †Iz-
grej zora na slobodata#, so koja
bilo otvoreno i Prvoto zasedanie
na ASNOM. Po Osloboduvaweto
DFM/ NRM/SRM go oficijalizi-
ra znameto od NOAVM (1944–
1992), kako i prviot dr`aven grb
(27. VII 1946), a mnogu podocna be-
{e proglasena i prvata oficijal-
na himna †Denes nad Makedonija#
493
D DR@AVNO
1 zik so gr~ki bukvi („Kanoname za
2 }e rasprodadenite u~ebnici na
3
4 nov i dr. Vklu~en e vo prerodben-
1. Dr`avniot grb; 2. Znameto na SRM;
3. Prvoto zname na RM; 4. Znameto na RM
(14. IV 1989). Po osamostojuvaweto
na RM za novo dr`avno zname se
prifati crvenata boja so simbo-
lot zlatno-`olto sonce, so {esna-
eset zraci, na anti~kite Makedon-
ci (11. VIII 1992), koe, pod pritisok
na Grcija, so me|unarodna poddr{-
ka, be{e zameneto so crveno zname
so osum zraci na zlatno-`olto
sonce (4. IX 1995).
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Makedon-
skite nacionalni simboli vo tekot na
NOB, †Glasnik#, INI, 48, 1–2, Skopje,
2004, 23–42; istiot, Dr`avnite simboli
na Republika Makedonija, Republika Ma-
kedonija 60 godini po ASNOM. Zbornik
od nau~niot sobir po povod {eesetgodi{-
ninata od ASNOM odr`an vo Skopje na
15–16 dekemvri 2004 godina, Skopje, 2005,
357–373. S. Ml.
DR@AVNO SREDNO U^ILI[-
TE ZA PRIMENETA UMET-
NOST „LAZAR LI^ENOSKI#
‡ osnovano vo Skopje na 1. XII
1944 g. Od nego proizlegle reno-
mirani umetnici od site oblasti
na likovnata i primenetata
umetnost. Nastavnici bile: N.
Martinoski, L. Li~enoski, B. La-
zeski, D. Todoroski, V. Popo-
vi}‡Cico, T. Vladimirski.
LIT.: 55 godini DSUPU „Lazar Li~eno-
ski# (1945‡2000), Skopje, 2000. Al. Cv.
DR@ILOVI^ (DR@ILOVEC),
Kirijak (s. Dr`ilovo, Vodensko,
494
po~et. na XIX v. – Solun, ok. 1877)
– makedonski prerodbenski deec
i op{testvenik, pe~atar i kni-
`ar. U~estvuva vo gr~koto ete-
risti~ko dvi`ewe (1821–1829), a
potoa u~i i `ivee vo Atina. Po
preseluvaweto vo Solun se zani-
mava so trgovija, otvora gr~ka pe-
~atnica (ok. 1850), vo koja pe~ati
i publikacii na makedonski ja-
selata bitolski#, 1851; „Nedelno
evangelie# od P. Bo`igropski,
1852). Koga po pottik na P. Zog-
rafski i D. Miladinov se gotvi
„da pe~ati knigi na Makedonskij
jazik za ovde{nite `iteli# (ap-
ril 1860), za da se prepe~atat ve-
Partenija i da se nape~atat pod-
gotvenite rakopisi na u~ebnici-
te i stihovite na bratoviot sin
G. Dinkata, po gr~ki kleveti pot-
fatot e osueten. Kon pe~atnica-
ta ima i kni`arnica i raspros-
tranuva gr~ki, ruski, bugarski i
srpski knigi i vesnici. Pi{uva
dopiski od Makedonija, odr`uva
kontakti so ruskite konzuli, ka-
ko i so P. Zografski, D. Miladi-
nov, P. Bo`igropski, St. Verko-
vi}, G. St. Rakovski, V. Ma~ukov-
ski, D. V. Makedonski, D. Hr. Uzu-
skite antipatrijar{iski borbi
za svoja crkva, jazik i u~ili{te i
u~estvuva vo konstituiraweto i
dejnosta na Solunskata crkovno-
u~ili{na op{tina.
LIT.: Bla`e Ristovski, Kirijak Dr`ilo-
vi~, pe~atar i prerodbenik vo polovina-
ta na XIX vek, „Razgledi#, V, 1 (101), Skop-
je, 12. I 1958, 6 i V, 2 (102), 26. I 1958, 2 i 11.
Bl. R.
DRIMKOL (od Drim i tur. kol:
odred vojska ili stra`a; `upa) –
predel vo jugozapadniot del na
RM, na granicata so Albanija. Se
prostira na zapad od rekata Crni
Drim, po isto~nite strani na
planinata Jablanica. Na jug do-
pira do bregot na Ohridskoto
Ezero, a na sever do Debarska @u-
pa. Se deli na Stru{ki Drimkol
na jug i Debarski Drimkol na se-
ver. Stru{ki Drimkol e pogolem
i se {iri na del od Stru{ko Po-
le, a debarski Drimkol e planin-
sko-ridest kraj. Pokraj isto~na-
ta periferija na dvata Drimkola
vodi regionalen pat koj go povr-
zuva predelot na sever so Debar i
na jug so Struga. Na zapad, od
Struga preku ]afasan, vodi me|u-
naroden pat koj go povrzuva D. so
Albanija. Vo Drimkolskata Kli-
sura se izgradeni dve ve{ta~ki
akumulacii, Globo~ica i [pilje,
na koi se podignati i dve elek-
trocentrali. Kaj seloto Piskup-
{tina e otkrien jaglen so rezer-
vi od okolu 3,5 milioni toni i toj
se eksploatira. Vo D. ima 23 sela,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
od koi 16 se vo Stru{ki, a 7 vo
Debarski Drimkol. Glavno admi-
nistrativno i stopansko sredi{-
te na D. e Struga. Najgolemo selo
e Labuni{ta, so 5.936 `. (2002 g.),
dodeka seloto Vev~ani e samos-
tojna op{tina. Naselenieto go
sostavuvaat Makedonci, Make-
donci muslimani (Torbe{i) i
Albanci, koi se podeleni na Gegi
i Toski. Glavno zanimawe na
drimkolci vo Stru{ko Pole e
zemjodelstvoto, a vo jablani~ki-
te sela sto~arstvoto. Zna~aen
del od naselenieto e zaminato na
privremena rabota vo stranstvo.
LIT.: M. Filipovi¢, Debarski Drimkol,
Skopqe, 1939. Al. St.
†DRIMKOL# ‡ narodnooslobo-
ditelen partizanski odred ‡ v.
Narodnoosloboditelen parti-
zanski odred †Drimkol#.
DRIMKOLSKA KLISURA –
impozantna klisura na rekata
Crni Drim. Se protega vo dol`i-
na od 28 km, pome|u utokata na re-
kata Leni{te do porane{nata
utoka na Radika. Strmnite dolin-
ski strani Crni Drim gi izgra-
dila pome|u zapadnite ogranoci
na Karaorman i na Stogovo, a is-
to~nite na planinata Jablanica.
Denes Drimkolskata Klisura e
zaezerena so izgradba na dvete
poznati ve{ta~ki akumulacii:
[pilje i Globo~ica. Edinstveno
samo pod branata Globo~ica se
formira kratok re~en tek. Kli-
surestite strani se disecirani
so dolinite na pove}e kratki
re~ni tekovi koi imaat golem
naklon i pri utokata vo ezeroto
formirale nanosi. Niz klisura-
ta minuva regionalniot pat
Struga – Debar. T. And.
Blagoja
Drnkov
DRNKOV, Blagoja (Skopje, 7. III
1914) ‡ umetni~ki fotograf, sce-
narist, filmski snimatel i re-
`iser. Se zanimaval so fotogra-
firawe u{te od detstvoto. Pred
Vtorata svetska vojna go snimil
svojot prv film-reporta`a „Ka-
toli~ka procesija# (1935), potoa
filmot „Bombardiraweto na Bi-
tola# (1939), a po Osloboduvawe-
to i prvata prvomajska parada vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Skopje (1945). Bil prv direktor
na Filmskata direkcija na Make-
donija, a potoa rabotel vo „Var-
dar film#, vo Etnolo{kiot muzej
i vo Televizija Skopje. Avtor e
na pogolem broj dokumentarni
filmovi: „Na izbori#, „Radosno
detstvo# (1950), „Beli {trkovi#
(1959), „Izmoreniot patnik# (1961)
i dr. So izlo`bi na fotografii
samostojno izlagal vo Skopje
(1955, 1970, 1984, 1991, 1993 i 1998),
Pariz (1977), Rim (1978), Keln
(1979), Frankfurt (1979), Brad-
ford (1979), Stokholm (1982), Is-
tanbul (1992) i vo Nirnberg
(1993). Od mno{tvoto fotogra-
fii, bi gi izdvoile neodminli-
vite: „Bi{ka# (1935) „Me~taewe
vo zajdisonce# (1938), „Ov~ar~e#
(1946) i „Makedonec# (1954). Pro-
glasen e za majstor na umetni~ka-
ta fotografija od AFIAP i do-
bitnik na nagradata †11 Oktom-
vri„ za `ivotno delo (1994).
BIBL.: Mojata Makedonija, Skopje, 2004
(foto-album so 385 fotografii). S. Ml.
Drozd
DROZDOVI (Turdus, Monticola) –
rodovi na relativno krupni {um-
ski ptici od familijata drozdo-
vi (Turdidae), koi svoite gnezda gi
pravat na drvja, xbunovi ili vo
procepi od karpi. Vo Makedonija
se registrirani 6 vidovi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
DROZERA, KRUGOLISNA (Dro-
sera rotundifolia L.) – insektivoren
vid so mnogu ograni~eno raspros-
tranuvawe na teritorijata na
RM, samo vo okolinata na Peh~e-
vo (Judovi Livadi). Se razviva na
Krugolisna drozera
vla`ni mesta (treseti{ta) i spa-
|a vo grupata zagrozeni vidovi.
Vl. M.
DROPLI (Otididae) – familija
krupni ptici od redot na koko{-
kovidni ptici (Galliformes), koi
naseluvaat otvoreni tereni so
gusta niska vegetacija, a se gnez-
dat na zemja. Vo Evropa i kaj nas
se prisutni dva vida: golema
dropla (Otis tarda) i mala dropla
(Tetrax tetrax).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Miodrag
Drugovac
DRUGOVAC, Miodrag Milo{e-
vi} (s. Drugovac, Po`areva~ko,
Srbija, 12. X 1928 ‡ Skopje, 9. X
1995) ‡ literaturen istori~ar i
kriti~ar, poet, eseist, redaktor,
univerzitetski profesor, preve-
duva~. Istaknat pretstavnik na
etni~kite Srbi {to aktivno
u~estvuvale vo razvojnite proce-
si na novata makedonska litera-
tura (Radivoe Pe{i}, Zoran Jo-
vanovi}, Branko Zarevski, Gor-
dana Stojkovska, Jadranka Vlado-
va Risti}, Vlada Uro{evi}). @i-
veel i rabotel vo Skopje, kako
novinar, redaktor na literatur-
noto spisanie †Sovremenost#,
profesor po srpska literatura
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje. Pi{uval na srpski i na
makedonski jazik. Avtor e na ka-
pitalnoto delo †Istorija na ma-
kedonskata kni`evnost vo HH v.#
(Skopje, 1990).
BIBL.: Poredokot na nemirot, poezija
na srpski jazik, 1960; Podvi`no ogledalo,
kritiki i esei na makedonski jazik, 1968;
Vla{ka rapsodija, poezija na srpski jazik,
1969; Sovremenici, esei, na makedonski ja-
zik, 1970; Kniga za Janevski, monografija,
1971; Risto Krle, monografija, 1974; Sov-
remena makedonska kritika, 1974; Make-
donski pisateli za deca, 1975; Makedon-
skata literatura od Misirkov do Racin,
1975; Kritikata na Mitrev, 1985; Poe-
tikata na Gane Todorovski, 1988; Kri-
ti~ki raskopki, studija, 1989; Traga~ot,
~estakot, jatkata, studija, 1997; Poezija-
ta na Jovan Koteski, 2003. G. T.
DRUGOVO – selo vo Ki~evsko. Se
nao|a vo neposredna blizina na
DRU[TVA D
Ki~evo, na magistralniot pat M–4,
Ki~evo – Ohrid, na nadmorska vi-
sina od okolu 650 m. Seloto broi
1.492 `. od koi 1.250 se Makedonci,
128 Turci i 108 `. se Albanci. Toj
e sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 38.324 ha, ima 28 nase-
leni mesta so 3.249 `. Al. St.
DRU[TVA NA LIKOVNITE
UMETNICI VO MAKEDONI-
JA ‡ strukovni asocijacii na
likovnite umetnici. Zdru`uvawe-
to na likovnite umetnici vo Ma-
kedonija zapo~nalo so formi-
raweto na Dru{tvoto na jugoslo-
venskite likovni umetnici od
podra~jeto na Vardarska Banovina
(Skopje, 1929). Potoa kon nego se
priklu~ilo i novoformiranoto
dru{tvo „Jefimija“ (1930), koe
podocna ja prezelo i izlo`benata
dejnost na DJLU (1933‡ 1941).
Toga{ dejstvuvale i izlagale niza
poznati likovni tvorci, kako
Dimitar Andonov, Qubomir Be-
logaski, Vangel Koxoman, Lazar
Li~enoski, Nikola Martinoski,
Vasilie Popovi}-Cico, Mihajlo
[ojlev i dr. Po Osloboduvaweto,
pak, prvo Dru{tvo na makedon-
skite likovni umetnici bilo for-
mirano vo Prilep (1944), a Up-
ravata ja so~inuvale: Zdravko Bla-
`i}, Tomo Vladimirski, Nikola
Martinoski, Vasilie Popovi}-
Cico i Dimo Todorovski. Tokmu
tie ja pokrenale i inicijativata
za obedineto dejstvuvawe na
likovnite umetnici vo Makedo-
nija, za otvorawe na Umetni~ko
u~ili{te (1945, so prv direktor
Nikola Martinoski), a ja organi-
zirale i prvata zaedni~ka izlo`ba
na Dru{tvoto vo Skopje (1945), na
koja, pokraj ~lenovite na Uprava-
ta, u~estvuvale i Katja Eftimova,
Dim~e Koco, Borka Lazeski, Ris-
to Lozanovski, Dim~e Protu|er i
dr. Naskoro potoa bilo formira-
no i Dru{tvoto na likovnite
umetnici na Makedonija (DLUM,
Skopje, 24. II 1946). Prv i dolgogo-
di{en pretsedatel bil Nikola
Martinoski, a sekretar Vasilie
Popovi}-Cico. Vedna{ po osno-
vaweto ja organiziralo i prvata
zaedni~ka izlo`ba na ~lenovite.
Naskoro stanalo del od Sojuzot na
likovnite umetnici na Jugosla-
vija (SLUJ, 1947), a negovite ~le-
novi u~estvuvale na zaedni~kata
izlo`ba na umetnicite od FNRJ
(1949), glavno so real-soci-
jalisti~ki duh. No naskoro, i Ma-
kedonija ja zafatilo vlijanieto
na modernata umetnost, osobeno
po izlo`bite na francuskata,
amerikanskata i holandskata
umetnost vo Skopje (1953) i iz-
lo`bata na H. Mur. Toga{ i
DLUM organiziralo patuva~ki
izlo`bi niz Jugoslavija, a ve}e
redovno u~estvuvale i na izlo`-
495
D DRU[TVO
bite na SLUJ. Naskoro potoa
sledele i makedonski izlo`bi vo
stranstvo. Bile izgradeni novi
ateljea i bil otvoren Umetni~ki
paviljon vo Skopje, so organizi-
rani izlo`bi od doma{ni avtori
i avtori od stranstvo. Sega vo
DLUM ~lenuvaat nad 300 likovni
umetnici, glavno so zavr{ena
likovna akademija. Me|u drugoto,
organizira godi{ni, tematski i
`anrovski izlo`bi. Vo NUB
„Kliment Ohridski“ gi organizi-
ra tradicionalnite godi{ni iz-
lo`bi na grafika i crte` (od
1974/1975). Vo Umetni~kata gale-
rija ja organizira tradicionalna-
ta izlo`ba na sitna plastika (od
1980), vo KIC izlo`bite na
slikarstvoto mal format (od
1984), a godi{ni revijalni izlo`-
bi vo sorabotka so Muzejot na grad
Skopje. Najzna~ajnata forma na
godi{no likovno pretstavuvawe e
selektivniot Zimski salon na
DLUM vo Muzejot na sovremenata
umetnost (od 1991). Pokraj toa,
DLUM gi dodeluva i tradicional-
nite nagradi „Nere{ki majstori“
za slikarstvo i skulptura, „Lazar
Li~enoski“ za slikarstvo, „Niko-
la Martinoski“ za crte`, „Mo{a
Pijade“ za grafika, „Petar Ma-
zev“ za slikarstvo, „Jordan Gra-
bul“ za skulptura i „Dimitar Av-
ramovski Pandilov“ za slikarst-
vo mal format. Seto toa prido-
nese DLUM da stane i ostane eden
od najzna~ajnite afirmatori na
makedonskata likovna umetnost vo
zemjata i stranstvo. S. Ml.
DRU[TVO ZA GEOTEHNIKA
NA MAKEDONIJA. Osnovano
vo 1999 g., a vo 2001 g. primeno vo
Me|unarodnoto dru{tvo za meha-
nika na po~vite i geotehni~ko
in`enerstvo (ISSMGE). Odr`alo
dva sipmoziuma vo Ohrid (2002 i
2004 g.) od koi se izdadeni zbor-
nici. Ima 80-tina ~lenovi. Q. T.
DRU[TVO ZA PATI[TA NA
RM (1953–1991). Najnapred rabo-
ti vo ramkite na Jugoslovenskoto
dru{tvo za pati{ta (JDP, podoc-
na SJDP) kako ramnopravna
~lenka. Od 1991 g. raboti samos-
tojno, a od 1998 g. e vo sostav na
In`enerskata institucija na
RM. Go izdava stru~noto infor-
mativno spisanie „Pati{ta#.
IZV.: Statut na Dru{tvoto za pati{ta.
R. D.
DRU[TVO NA VETERINAR-
NI LEKARI I TEHNI^ARI
NA RM . Vo 1950 g. e formirano
Zdru`enie na veterinarnite le-
kari i veterinarnite pomo{ni-
ci, a 1959 g. Zdru`enie na veteri-
narnite lekari i veterinarnite
tehni~ari na SRM, koe vo 1962 g.
prerasnuva vo Sojuz na dru{tvata
496
na veterinarnite lekari i vete-
rinarnite tehni~ari na SRM.
M. D. ‡ J. B.
DRU[TVO NA GRADE@NITE
KONSTRUKTORI na Makedo-
nija. Masovno dru{tvo, osnovano
vo Jugoslavija, dr`i visoko nivo
i kontinuitet vo aktivnostite.
Vo periodot 1977–2005 g. organi-
ziralo 11 me|unarodni simpoziu-
mi, pove}eto so po nad 100 refe-
rati. Vr{i silno vlijanie vrz
konstruktorstvoto i grade`ni{-
tvoto po{iroko, vrz formulira-
weto i voveduvaweto sovremena
regulativa, pottiknuva mladi is-
tra`uva~i. Q. T.
DRU[TVO NA ISTORI^ARI-
TE NA SRM ‡ v. Sojuz na dru{-
tvata na istori~arite na RM.
DRU[TVO NA LIKOVNITE
UMETNICI OD PRIMENE-
TATA UMETNOST NA MAKE-
DONIJA (DLUPUM) (Skopje,
11. V 1950) – asocijacija na umet-
nicite od primenetite umetnos-
ti. Vo nego ~lenuvaat likovni
umetnici {to se zanimavaat so
keramika, scenografija, kosti-
mografija, fotografija, dizajn i
sl. Organizira svoi izlo`bi vo
zemjata i stranstvo. S. Ml.
DRU[TVO NA KOMPOZITO-
RITE NA MAKEDONIJA ‡ v.
Sojuz na muzi~kite umetnici na
Makedonija.
DRU[TVO NA MAKEDONCI-
TE (Carigrad, 1918‡1919) ‡ dru{-
tvo na Makedoncite vo Carigrad.
Centralniot komitet na Dru{-
tvoto (18. I 1919) ispratil Memo-
ar do Mirovnata konferencija vo
koj, po uka`uvaweto na `alnata
polo`ba na Makedonija so povoe-
nata podelba, od Mirovnata kon-
ferencija baral nejzino oslobo-
duvawe i obedinuvawe vo nezavis-
na dr`ava, so centar vo Solun.
LIT.: Me`dunarodnite kongresi i make-
donskiÔ vÍprosÍ, SofiÔ, 1922; M. Mino-
ski, Federatinata ideja vo makedonskata
politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
Vasilie Popovi}-Cico: Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (karikatura)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
DRU[TVO NA MATEMATI-
^ARITE I FIZI^ARITE NA
NRM (SRM) – zdru`enie formi-
rano vo 1950 g. so zada~a da gi ne-
guva, da gi unapreduva i da gi po-
pularizira matemati~kite i fi-
zi~kite nauki, da se gri`i za
stru~no i metodsko usovr{uvawe
na nastavniot kadar po matemati-
ka i po fizika, i dr. Izdava (od
1950) „Bilten na DMF od NRM#
(SRM), spisanie za nau~ni trudo-
vi po matematika i fizika. Od
1955 g., po inicijativa na Platon
Dimi} (1907–1992), vonreden pro-
fesor na Grade`niot fakultet,
Dru{tvoto organizira, sekoja go-
dina, republi~ki natprevari po
matematika za u~enicite od sred-
noto obrazovanie, a od 1962 i re-
publi~ki natprevari po fizika.
Od 1967 g. se organiziraat mate-
mati~ki {koli za sredno{kolci
(vo vrska so niv po~na (1969) edi-
cijata „Biblioteka Matemati~-
ka {kola#, vo koja do 1977 g. izle-
goa 8 knigi), a od 1986 i za osnov-
ci. Vo 1977 g. Dru{tvoto se pode-
li na dve organizacii: Sojuz na
dru{tvata na matemati~arite od
SRM i Sojuz na fizi~arite od
SRM.
LIT.: „Bilten DMF NRM# (SRM), kn. I,
VII, X, XII; „Matemati~ki bilten#, kn. 14
(XL) i kn. 24 (X); „Sigma# br. 4, 1980 i br.
20, 1990. N. C. i V. Ur.
DRU[TVO NA MUZI^KITE
UMETNICI NA MAKEDONI-
JA (Skopje, 1953) – asocijacija na
akademskite muzi~ari. Svojot
zarodok go imalo vo Sekcijata na
makedonskite muzi~ari pri
Dru{tvoto na umetnicite, nau~-
nicite i `urnalistite (Skopje,
5. V 1945) i podocne{noto Dru{-
tvo na muzi~arite na NR Makedo-
nija (Skopje, 1947). Sega ima oko-
lu 70 ~lena. S. Ml.
DRU[TVO NA PISATELITE
NA MAKEDONIJA (Skopje, 13.
II 1947) – asocijacija na pisateli-
te na RM i makedonskata dijaspo-
ra. Svojot zarodi{ go imalo vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dru{tvoto na umetnicite, nau~-
nicite i `urnalistite (Skopje,
5. V 1945). Negovi prvi redovni
~lenovi bile Vasil Iqoski,
Slavko Janevski (~len na Uprav-
niot odbor), Bla`e Koneski
(pretsedatel), Risto Krle, Venko
Markovski, Dimitar Mitrev
(sekretar), Ivan To~ko i Aco
[opov, a kandidati za ~lenovi
Jovan Bo{kovski, \or|i Abaxi-
ev, Gogo Ivanovski, Vlado Ma-
leski, Van~o Nikoleski i Kole
^a{ule. Od osnovaweto do denes
vo nego ~lenuvale okolu 350
makedonski pisateli, so nad 30
po~esni ~lenovi.
LIT.: Makedonski pisateli, Dru{tvo na
pisatelite na Makedonija, Skopje, 2004.
S. Ml.
DRU[TVO NA FIZI^ARITE
NA MAKEDONIJA (DFM).
Formirano e vo 1977 g. so razdvo-
juvawe na DMFM. Negova cel e
unapreduvawe na znaeweto za fi-
zikata. Toa go izdava „Biltenot
na DFM# (1977) i kni{ka so pre-
davawa od [kolata „Mladi fizi-
~ari# (1975), a od 1996 g. organizi-
ra, sekoi dve godini, Konferen-
cija na DFM. Od 1957 g. se orga-
niziraat godi{ni natprevari po
fizika za u~enicite od srednite
u~ili{ta, a od 1977 g. i za u~eni-
cite od osnovnite u~ili{ta. Od
1996 g. na{ite u~enici imaat
mo`nost da u~estvuvaat i na Me-
|unarodnite olimpijadi po fizi-
ka i na niv osvoile edna treta
nagrada (A. Donev, 1997) i 4 po-
falbi. DFM e ~len na Balkan-
skata unija za fizika (1994) i na
Evropskoto dru{tvo za fizika
(1995). V. Ur.
DUVALO (lipalo) ‡ najmala dr-
vena cevka preku koja se vdi{uva
vozduh vo mevot na gajdata, bez da
se vra}a i izdi{uva. Na delot od
duvaloto {to se nao|a vo vnat-
re{nosta na mevot, e pricvrste-
na tenka elasti~na ko`i~ka, ko-
ja poradi vnatre{niot pritisok
na vozduhot go zatvora izdi{u-
vaweto.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 99. \. M. \.
DUGANOVA, Vaska (Gevgelija,
6. III 1922 ‡ Skopje 14. XII 1996) ‡
komunisti~ki deec, prvoborec,
pravnik i politi~ar. Kako pri-
padnik na komunisti~koto dvi-
`ewe (1938) i ~len na KPJ (od
mart 1942), vo NOAVM bila bo-
rec (od april 1943), politi~ki
komesar na bataljon i ~len na PK
na SKOJ za Makedonija (od av-
gust 1944). Po Osloboduvaweto
bila ~len na ASNOM (od april
1945), zavr{ila praven fakultet
i izvr{uvala razni politi~ki
funkcii: organizacionen sekre-
tar na PK na SKOJ za Makedoni-
ja, ~len na Pretsedatelstvoto na
Centralniot sovet na SSM (1958
–1967), pretsedatel na Socijalno-
zdravstveniot sobor na SRM,
pretsedatel na Konferencijata
za op{testvena aktivnost na `e-
nite na Makedonija i na Jugosla-
vija, ~len na CK na SKM i CK na
SKJ, pratenik vo Republi~koto i
Sojuznoto sobranie, pretsedatel
na Pretsedatelstvoto na RK na
SSRNM i dr. Nositel e na Par-
tizanska spomenica 1941.
BIBL.: Moite kadri, †Prosvetena `e-
na#, Skopje, april 1986, 18; Edna mladost
vo viorot na vojnata, Skopje, 1988.
LIT.: K. Jani{liev, Barawe za zabrana na
knigata na Vaska Duganova, †Nova Ma-
kekdonija#, XLIV, 14941, Skopje, 27. VIII
1988, 8. S. Ml.
DUGLAZIJA (Pseudotsuga menzie-
sii Franco, fam. Pinaceae) – mnogu
visoko (do 100 m) i brzoraste~ko
iglolisno drvo od pacifi~kite
podra~ja na Severna Amerika.
Listovite se iglovidni, meki, so
so~na zelena boja. [i{arkite se
provisnati, kafeavi, so pokriv-
ni lu{pi podolgi od plodnite.
Vid so kvalitetno drvo i so mno-
gu golem raste`en potencijal.
Dosega{nite rezultati od nejzi-
nata adaptacija vo na{ata zemja
se mnogu ohrabruva~ki. Al. And.
DUDEV, \or|i Jordanov (Pri-
lep, 1905 ‡ Prilep, 1957) ‡ lekar.
Med. f. go zavr{il vo Belgrad
(1934). Rabotel privatno i vo
Zdravniot dom vo Prilep. Bil
simpatizer na NOD, a pri krajot
na vojnata bil vo partizanskata
bolnica vo Vranovci. Po vojnata,
6 meseci bil upravnik na Voena-
ta bolnica vo Skopje, a pri kra-
jot na 1945 g. upravnik na Zdravs-
tveniot dom vo Prilep. P. B.
Quben
Dudeski
DUDESKI, Quben Dimitrov
(Prilep, 31. VII 1950) – ma{inski
in`ener, univ. profesor. Diplo-
miral na Elektroma{inskiot fa-
kultet vo Skopje (1974) na Ma-
{inskiot oddel, kade {to i magis-
triral (1980), a doktoriral (1984).
Vo 1974 e izbran za asistent, a vo
1995 g. za redoven profesor. Gla-
ven stru~en interes: proizvodno
DUZME D
in`enerstvo, kompjuterski poddr-
`ani sistemi vo proizvodstvoto
(CAD/CAM/CAE), nekonvencio-
nalni metodi na obrabotka kom-
pozitni materijali. Bil prodekan
na Ma{inskiot fakultet (1991–
1993). Objavil pove}e od 120 nau~-
ni i 50 stru~ni trudovi. Avtor
ili koavtor e na 7 knigi. Presto-
juval vo firmi i univerziteti vo
Polska, Rusija, vo Germanija i dr.
^lenuval vo pove}e organi i tela
na UKIM. Inicijator e za for-
mirawe i prv pretsedatel na
Zdru`enieto za proizvodno ma-
{instvo na RM. Sl. A.
DUDINKA (CRNICA, MURIN-
KA) (Morus L. fam. Moraceae) –
rod so verojatno 12 vida vo Sever-
nata hemisfera. Listopadni drv-
ja, so {iroki kruni, krupni lis-
tovi, celi ili dlaboko vre`ani.
Dvodomni vidovi, so sitni cveto-
vi, sobrani vo resi. Od `enskite
resi se formiraat soplodija (du-
dinki) beli, crveni ili crni, so
sladok vkus. Vo RM mnogu odamna,
se vneseni slednite vidovi: bela
dudinka (M. alba L.) od Isto~na
Azija, crna ili karadutka (M. nig-
ra L.) od Zapadna Azija, i crvena
(M. rubra L.) od Severna Amerika.
Al. And.
Duduci
DUDUK ‡ muzi~ki naroden du-
va~ki instrument od tipot na-
dolni blok flejti. Se sre}ava
vo dve dimenzii ‡ kako pomal
(dudu~e, svor~e) od 240 do 400
mm i pogolem (ponekoga{ e na-
re~en kaval) od 700 do 780 mm.
Naj~esto se izrabotuva od jase-
novo ili javorovo drvo. Na gor-
niot del ima poseben zasvira~, a
po dol`inata na cevkata ima
{est melodiski dupki za svire-
we. Naj~esto se upotrebuva kako
pridru`nik na narodnite ora
(osobeno dudu~eto, koe ima pro-
doren ton).
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 78. \. M. \.
DUZME MUSTAFA (La`en Mus-
tafa) (XII–XIV v.) – voda~ na vos-
tanie vo Rumelija vo 1416 g. Se
pretstavuval kako sin na sulta-
not Bajazid (1389–1402). Od Vla{-
ko, so vojska, se spu{til vo Make-
497
D DUKA
donija, no bil porazen, po {to
prebegnal kaj Vizantijcite, koi
go prenele na ostrovot Lemnos.
Po smrtta na sultanot Mehmed I
(1421) se vratil i krenal vosta-
nie vo okolinata na Solun, Ser i
na Enixe Vardar, no vo 1422 g. ko-
ne~no bil porazen, a vo 1423 g.
bil zaroben i egzekutiran.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Make-
donija vo vreme na turskoto vladeewe,
IV. †Buni i vostanija#, Skopje 1983; Is-
tori/ na Osmanskata imperi/. Pod re-
dakci/ata na Rober Mantran, Sofi/,
1999. Dr. \.
DUKA, Ana (XI–XII v.) – pomlada
}erka na Marija i na Andronik
Duka, vnuka na Trajan, sinot na ca-
rot Jovan Vladislav, sestra na ca-
ricata Irina, `enata na impera-
torot Aleksij I Komnin. Se oma-
`ila za vizantiskiot blagorod-
nik Georgi Paleolog, koj, kako ba-
xanak na imperatorot, vr{el vi-
soki dol`nosti vo Vizantija.
LIT.: Ana Komnina, Aleksiada. Vstupi-
telÍnaÔ statÍÔ, perevod, komentarii
Â. N. LÝbarskogo, Moskva, 1965. K. Ax.
DUKA, Irina (XI – XII v.) – vi-
zantiska carica, `ena na impera-
torot Aleksij I Komnin, postara
}erka na Marija i na Andronik
Duka, po majka bila vnuka na Tra-
jan, sinot na carot Jovan Vladis-
lav. Ubava, pametna i ambicioz-
na. Vo brakot so Aleksij Komnin
imala tri deca: sinot Jovan i
}erkite Ana i Teodora.
LIT.: [. Dil, Vizantiske slike, II, Beog-
rad, 1929, 84–109. K. Ax.
Vladimir
Dukovski
DUKOVSKI, Vladimir Jovanov
(Skopje, 29. XI 1945) – ma{inski
in`ener. Diplomiral na Fakul-
tetot za mehani~ka tehnologija
na Qvovskiot politehni~ki in-
stitut vo Qvov (Ukraina, 1969).
Magistriral vo 1973, a doktori-
ral vo 1975 g. na Fakultetot za
ma{instvo i brodogradba vo Zag-
reb. Na Ma{inskiot fakultet vo
Skopje se vrabotil vo 1969 g. kako
asistent, a od 1984 e redoven pro-
fesor. Bil profesor na univer-
zitetite vo Bratford i vo Pri{-
tina. Prestojuval na Kornel uni-
verzitetot vo SAD, kako stipen-
dist na Fulbrajtovata programa.
498
Bil mentor na doktorski i magis-
terski disertacii, a ima objave-
no pove}e od 20 u~ebnici i skrip-
ti i pove}e od 300 trudovi vo zem-
jata i vo stranstvo. Bil prodekan
na MF, zamenik-direktor na
UCMTN, prorektor na UKIM.
Sl. A.
Dejan
Dukovski
DUKOVSKI, Dejan (Skopje, 25.
IV 1969) ‡ dramski avtor. Diplo-
miral na FDU vo Skopje, na Ot-
sekot za dramaturgija (1990). Bil
vraboten vo RTV Skopje (1990–
1993). Istata godina e izbran za
asistent na FDU po predmetot
filmsko i TV scenario, a od 1996
g. e docent na Katedrata za drama-
turgija. Dramski tekstovi: †Bal-
kanot ne e mrtov#; †Bure barut#;
†Mame mu ebam koj prv po~na# i
dr. Avtor e na scenarijata na ig-
ranite filmovi: †Svetlo sivo# i
†Bure barut#. Tekstot †Bure ba-
rut# e postavuvan na teatarskite
sceni vo: Grcija, Srbija, Hrvat-
ska, Germanija, Danska, Holandi-
ja, [vedska, Japonija, Bugarija,
Turcija. R. St.
DULGERZADE, Mehmed-efendi
(Skopje, ? – Istanbul, 1569) – os-
manliski poet rodum od Skopje.
Se {koluval vo rodniot grad i
vo Istanbul. Dolgi godini bil
profesor vo Tir, Bursa, vo So-
fija i vo Edrene, a vo 1559 g. bil
nazna~en za profesor na Sahn-
medresata vo Istanbul, najviso-
kata obrazovna institucija vo
Osmanliskata Imperija. Se is-
taknal kako kaligraf i poet,
pi{uvaj}i poezija na turski i na
arapski jazik.
LIT.: Evlija Celebi, Putopis. Odlomci o jugos-
lovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 286, zab. 61;
Herbert Duda, Uskub im 17 Jahrhundert, Balka-
nische Studien, Wien, 1949, 29, zab. 63. Dr. \.
DULJAN, Dimitar (Resen, 11. VII
1907 ‡ Skopje, 1975) ‡ stomatolog.
Studiite gi zavr{il vo Kan
(Francija) vo 1934 g., a potoa ra-
botel vo Prilep (1934‡1944). Za
vreme na bugarskata okupacija
bil interniran vo Bugarija, od
kade {to izbegal i im se priklu-
~il na partizanite. Po Oslobo-
duvaweto rabotel vo Zdravstve-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
niot dom „Idadija# vo Skopje do
penzioniraweto (1967). P. B.
DUMA, Aleksandar Hristov (Bi-
tola, 19. VIII 1879 ‡ Bitola, 21. V
1958) ‡ internist. Diplomiral
vo Vircburg (Germanija) vo 1904
g. Kuso vreme rabotel vo Bitola,
pred da odi vo Viena na specija-
lizacija. Po vra}aweto rabotel
vo bolnicata, vo svojata privatna
ordinacija i kako lekar na `e-
lezni~arite. Po osloboduvaweto
bil u~ili{ten lekar vo Zdravs-
tveniot dom. P. B.
Aleksej
Duma
DUMA, Aleksej Hristov (Bito-
la, 16. IX 1948) ‡ spec. po sudska
medicina, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Diplomiral medi-
cina vo Skopje (1973), doktori-
ral na tema za humanata serumska
holinesteraza od forenzi~en as-
pekt (1986). Od 1988 g. e direktor
na Institutot za sudska medici-
na i kriminalistika i {ef na
Katedrata; pretsedatel na Lekar-
skata komora na Makedonija (1992),
sorabotuva so institucii vo Ev-
ropa i so Kolumbija univerzite-
tot vo Wujork, kade {to e vizi-
ting-prof. U~estvuva vo realiza-
cijata na interdisciplinarniot
internacionalen proekt za nev-
ropatolo{ki studii kaj hroni~-
ni hospitalizirani bolni od {i-
zofrenija i za tkivnite nevropa-
tolo{ki izu~uvawa kaj te{ki
psihijatriski bolesti. Formi-
ral laboratorija za primena na
rekombinantna DNK tehnologija
vo sudskata medicina, koja dobila
licenca za odreduvawe na prisus-
tvoto na psihoaktivni soedine-
nija vo biolo{ki materijal. Os-
tvaril me|unarodna sorabotka so
Germanija i so Bugarija so u~es-
tvoto vo identifikacijata na
`rtvite kaj masovni soobra}ajni
nesre}i. Avtor na nad 130 trudo-
vi. ^len e na Internacionalnata
asocijacija za sudska medicina.
LIT: Bilten UKIM, br. 829, Artifices Me-
dicinae Macedonici, Skopje, 2001. K. K. - P.
DUMA, Hristo Aleksandarov
(Bitola, 28. XI 1919) ‡ pedijatar,
geneti~ar, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Diplomiral na Med.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Hristo
Duma
f. vo Belgrad (1946), kade {to za-
vr{il specijalizacija po pedi-
jatrija (1953). Prestojuval vo Pa-
riz (1953‡54), a habilitiral vo
1957 g. Bil {ef na Katedrata po
pedijatrija i direktor na Klini-
kata za detski bolesti (1962‡
1975). Prodekan (1960‡1963) i de-
kan na Med. f. vo Skopje (1969‡
1971). Gi unapredil nevrofizio-
logijata i imunohematologijata,
vovel istra`uva~ki respirator-
ni tehniki i ja diferenciral pe-
dijatriskata radiologija. Vrven
stru~wak e za genetskite zabolu-
vawa vo detskata vozrast i eden e
od pionerite vo voveduvaweto na
sovremenite dostignuvawa na ge-
netikata vo medicinskata prak-
tika kaj nas. Formiral i organi-
ziral citogenetska i hemoglobi-
nolo{ka laboratorija. Na post-
diplomskite studii go vodel
predmetot molekularna biologi-
ja so humana genetika i citogene-
tika (1989). Publikuval nad 130
trudovi, od koi zna~aen del se od-
nesuvaat za hemoglobinite i he-
moglobinopatiite; skripti: „Pe-
dijatrija 1# i „Pedijatrija 2# i
„Pedijatriska propedevtika#.
BIBL.: Genetski i citolo{ki informa-
cii, molekularni osnovi na nivnoto nas-
leduvawe i ekspresija, Skopje, 1985; so so-
rabotnici: Pedijatrija, Skopje, 1965;
Praktikum po pedijatriska propedev-
tika, Skopje, 1967.
LIT.: 40 godini Medicinski fakultet,
Skopje, 1987; Artefices Medicinae Macedonici,
Skopje, 2001. K. K.–P.
DUMEV, Velko P. (Voden, 15. III
1869 – Sofija, 2. XII 1945 ) – u~i-
tel, kulturen deec, revolucioner.
Zavr{il slovenska filologija na
Sofiskiot univerzitet. U~itels-
tvuval vo Odrin, vo Veles, vo
Skopje, vo Ser. Kako delegat pri-
sustvuval na Solunskiot kongres
na TMORO (1896 i 1903). Bil ~len
na Bitolskiot ORK (1905). U~es-
tvuval vo redaktiraweto na ves-
nicite „IlindenÍ# (1921–1926),
„MakedoniÔ# (1926– 1934) i „Neza-
visima MakedoniÔ# (1932).
IZV. i LIT.: G. TraŸ~ev, Spomeni ot mo-
eto 40 godi{no u~itelstvuvane (1889–
1929), Sofi®, 1930, 19; H. Sil®nov, Osvo-
boditelnite borbi na Makedoni®, I, So-
fi®, 1983. Al. Tr.
DURNEV D
DUMURXANOV, Nikola (s. Sa-
rakinovo, Vodensko, Grcija, 8. VI
1937) – redoven profesor na Ru-
darsko-geolo{kiot fakultet vo
[tip. Diplomiral geologija na
Masarikoviot univerzitet – Br-
no, ^e{ka (1960), a doktoriral
na Rudarsko-geolo{kiot fakul-
tet – Belgrad (1980). Pedago{ka
dejnost na fakultetot vr{el od
1979 do 2001 g., koga se penzioni-
ral, a vo periodot 1989–93 bil i
dekan. Na poleto na nau~no-
stru~nata dejnost, svojot raboten
vek go posvetil na regionalno-ge-
olo{kite i tektonskite prou~u-
vawa i petrolo{kite ispituva- Duwi
wa, oblasti vo koi ima realizi-
rano brojni proekti vo Makedo- e so top~esti plodovi, so~na,
vkusna, trajna i pozastapena.
nija i vo stranstvo. Toa se: izra-
botka na Osnovnata geolo{ka Vrawskata ima krupni, izdol`e-
ni plodovi, so pomala so~nost i
karta na SFRJ, 1:100.000, listovi:
[tip, Kru{evo, Ohrid i Podgra- trajnost. B. R.
dec, Vitoli{te i Kajmak~alan; DUPKA (Ta{lamanci) – nekro-
izrabotka na namenski karti za pola od docnohelenisti~ko i
`eleznite orudnuvawa vo Make- rimsko vreme na tri kilometri
donija; izrabotka na neotekton- zapadno od Kratovo. Na desniot
ska i seizmotektonska karta na breg od Kratovska Reka so regio-
Tunis i dr. nalniot pat Kratovo–Skopje e
BIBL.: N. Dumurxanov, Petrogenetski raznesen del od nekropolata. So-
karakteristiki na visokometamorfni- ~uvan e eden docnohelenisti~ki
te i magmatskite karpi na centralni-
te i zapadnite delovi na Sele~ka plani- grob ise~en vo karpa, retka poja-
na SR Makedonija, „Geologika Makedoni- va vo Isto~na Makedonija i pret-
ka#, t. II, [tip, 1985; – Strukturna geo- stavuva dokaz za prisustvoto na
logija (univ. u~ebnik), 1999; N. Dumurdza- ovoj tip na pogrebuvawe vo Is-
nov, T. Serafimovski, C. B. Burchfiel, Evolution to~na Pajonija, voobi~aen vo An-
of the Neogene–Pleistocene Basins of Macedo-
nia. Geological Soc. of America, DMC 001, ti~ka Makedonija. Pokraj naodi-
2004, p. I–XX,; N. Dumurxanov, G. Petrov, te od docniot II v. pr.n.e., otkrie-
Geolo{ko kartirawe (univerz. u~ebnik), no e pogrebuvawe i od III v. n.e.
2005. N. Dum. LIT.: V. Bitrakova–Grozdanova, Late Hellenis-
tic Grave Vault, „Arheološki pregled#, 1987,
DUNAVSKO DRU[TVO (La So- Ljubljana, 1989, 81–82. V. B. - Gr.
ciété Danubienne) (Pariz, 1904) ‡
dru{tvo na studentite od podu- DURACOVSKI, Dimitrie (Stru-
navskite zemji: Srbija, Bugarija ga, 15. II 1952) ‡ raska`uva~. Zavr-
i Romanija, no i od Makedonija, {il U~ili{te za primeneta
formirano so cel da dejstvuva za umetnost vo Skopje. Raboti kako
likoven sorabotnik vo Narodni-
zbli`uvawe na balkanskite dr-
`avi i za avtonomija na Makedo- ot muzej vo Struga. ^len e na
nija, kako najpravilno i edins- DPM od 1989 g.
tveno mo`no re{enie na make- BIBL.: Tajna istorija, raskazi, Sk., 1986;
donskoto pra{awe. Taa opredel- Crni proroci, roman, Sk., 2002. P. Gil.
ba na studentite bila sodr`ana
vo programata za dejnosta na
Dru{tvoto, koe izdavalo i svoe
glasilo †L’ Union Danubienne#. Vo
Dru{tvoto u~estuval i Grigorie
Haxita{kovi} od Voden, vo toa
vreme na studisko usovr{uvawe
vo Pariz. Odr`al i predavawe za
makedonskoto pra{awe, koe bilo
objaveno vo organot na Dru{tvo-
to (15. VI 1904).
LIT.: M. Minoski, Federativnata ideja
vo makeodnskata politi~ka misla,
Skopje, 1985. M. Min.
Nikola
Durnev
DUWA (Cydonia vulgaris L.) – spo-
redna ovo{na kultura vo RM, so DURNEV, Nikola (Skopje, 17. XII
godi{no proizvodstvo od okolu 1936) – grad. in`., red. prof. na
1.000 t. Se odgleduva vo dvorovi Grade`niot fakultet vo Skopje
ili vo sklop so drugi ovo{ni vi- (od 1990 g.) po predmetite Isko-
dovi. Zastapeni se dve sorti, les- ristuvawe na vodnite sili, Hid-
kova~ka i vrawska. Leskova~kata rotehni~ki objekti i Vodosto-
499
D DUTOV
panski sistemi. Zavr{il post-
diplomski studii na Me|unarod-
niot institut za hidrotehnika vo
Delft, Holandija. Preku „Hid-
roelektroproekt#, kade {to ra-
botel do 1970 g. i preku fakulte-
tot, u~estvuval vo realizacijata
na zna~ajni hidrotehni~ki objek-
ti (HC „[pilje# i dr.). Q. T.
DUTOV, Boris (okolu 1880) – ar-
hitekt, ruski emigrant. Proek-
tiral i izgradil pogolem broj
objekti vo Skopje, najgolemiot
del od koi ne postojat. Vo proek-
tiraweto se pridr`uva spored
akademskite pravila so izvesna
sloboda vo dekorativnite apli-
kacii. Pozna~ajni objekti: stan-
beniot objekt na familijata
Ikonomovi (ul. „Makedonija# br.
51) vo Skopje (1922); stanben ob-
jekt na Armagawan vo Skopje
(1930); vila „Tina# vo Gevgelija
(1929).
LIT.: K. Gr~ev, Arhitekt Boris Dutov
(1880), vo: Arhitekturata na po~vata na
Makedonija od sredinata na XIX vek, Pri-
lozi za prou~uvawe na istorijata na kul-
turata na po~vata na Makedonija, 14,
Skopje, 2006, 79–84. Kr. T.
DU]ANXIK XAMIJA (Skopje,
XV v.) – verski objekt. Izgradena
Du}anxik xamijata vo Skopje
500
od Muslihudin Abdul Gani el
Madini, poznat kako Muezin oxa
el Gani, poradi {to xamijata bi-
la poznata i pod imeto Muezin
oxina xamija. Imeto Du}anxik go
dobila po ~ar{ijata Du}anxiler,
koja se nao|ala vo nejzina nepos-
redna blizina. Bila ednopros-
torna kupolna xamija so trem, so
dve pomali kupoli. Pretrpela
golemi o{tetuvawa vo zemjotre-
sot od 1963 g., denes e celosno ob-
novena.
LIT.: Lidija Kumbaraxi–Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Eyice Semavi, Üsküp’de türk devri eserle-
ri. Türk kültürünü araþt›rma Enstitüsü, Türk
kültürü say› ll, Ankara, 1963; Mehmed Mehme-
dovski – Hasan Kale{i, Vakufnamata na
Hava, }erkata na Ethem ^elebi od Skop-
je, Zbornik (1955–1956), kn. I, Arheolo{ki
muzej, Skopje, 1956.
DUHOVDEN (Duovden, Sveta
Troica, Pedesetnica) ‡ eden od
najgolemite hristijanski pravo-
slavni praznici. Spa|a vo 12-te
golemi praznici {to gi praznuva
na{ata crkva. Nare~en e i Pede-
setnica, bidej}i sekoga{ e pede-
set dena po Veligden, a i nastanot
{to mu dava smisla se slu~il tok-
mu na evrejskiot praznik Pede-
setnica. Poznat e i kako Sveta
Troica, bidej}i na edno mesto se
javuvaat Tatkoto, Sinot i Sveti-
ot Duh. So sleguvaweto na Sveti-
ot Duh vrz apostolite, tie se is-
polnile so qubov kon Boga i so
`elba da go veli~aat. Ovoj ~in se
smeta za osnovawe na Hristijan-
skata crkva. Vo narodnoto veru-
vawe toj najpove}e se vrzuva so
du{ite na umrenite. Se veruva
deka od Veligden do Duhovden du-
{ite na umrenite se slobodni i
doa|aat vo blizina na svoite po-
tomci. Se praznuva tri dena, a pr-
viot den sekoga{ e vo nedela. Sa-
botata pred praznikot e Duhov-
denska zadu{nica. Toga{, kako i
na prviot den od praznikot, se po-
setuvaat grobovite na pokojnite,
se ostavaat oreovi granki i duli-
wa (bardiwa) i se razdava za du{a
od pokojnite.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Lazar Mirkovi¢, Heortologija,
Beograd, 1961; Marko K. Cepenkov, Na-
rodni veruvawa, detski igri, kn. devetta,
redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Le-
posava Spirovska, Skopje, 1972, 68.
M. Kit.
Car
Stefan
Du{an
Dr. \.
DU[AN, Stefan Uro{ IV (1308
– 20. XII 1355) – srpski kral
(1331–1345) i car (1345–1355), sin
na kralot Stefan De~anski, naj-
poznat srpski srednovekoven vla-
detel. Se istaknal vo bitkata
protiv Bugarite kaj Velbu`d
(1330). So feudalcite go prezel
prestolot od tatka si. Vodel us-
pe{ni vojni so sosednite dr`avi.
Osvoil golem del od vizantiski-
te teritorii na Balkanot (Tesa-
lija, Epir, Albanija, pogolemiot
del od Makedonija) i gi pro{i-
ril granicite na srpskata dr`a-
va na jug do Korintskiot Zaliv.
Nosel titula „car na Srbite i na
Grcite#. Za ureduvaweto na dr`a-
vata vo 1349 g., bil donesen Du{a-
noviot zakonik. Izdaval povelbi
i kovel moneti.
LIT.: B. Babi}, Koj e bil i koga ktitor
na `ivopisot na egzonarteksot vo crk-
vata „Sv. Uspenie Bogorodi~ino# vo ma-
nastirot „Treskavec#, „Streme`#, 4,
Prilep, 1961, 48–51; V. J. –uri¢, Vizan-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974; C. Grozdanov, Hristos car i Bogo-
rodica carica, nebesnite sili i svetite
voini vo `ivopisot od XIV–XV v. vo Tres-
kavec, Studii za ohridskiot `ivopis,
Skopje, 1990; G. Ostrogorski, Du{an i we-
gova vlastela u borbi sa Vizantijom,
Sabrana dela, IV, 190–196; B. Ferjan~i¢ –
S. ´irlovi¢, Stefan Du{an, kraq i car:
1331–1355, Beograd, 2005. K. Ax.

\AKON EVSTATIJ ‡ v. [kar-
tov, Georgi Dimitrov.
\AKONOVSKI-[PATO, Dra-
gan (Skopje, 11. III 1931 ‡ Skopje,
3. I 1987) ‡ kompozitor, aran`er,
dirigent. Dal isklu~itelen pri-
dones za razvojot na popularnata
muzika vo Makedonija. Prvite
Dragan
\akonovski-
[pato
kontakti so xezot gi imal slu{aj-
}i gi stranskite radio stanici
(Glas na Amerika, Radio Luksem-
burg). Go formiral (1948) Stu-
dentskiot akademski xez-an-
sambl. Od 1950 g. raboti vo Radio
Skopje, kade {to go osnoval i go
vodel Tancoviot orkestar na
MRT. Mnogu brzo stanal eden od
vode~kite aran`eri i orkestra-
tori vo toga{nata Jugoslavija.
Ima fascinanten opus vo koj spa-
|aat okolu 5.000 aran`mani za ma-
li sostavi, big-bend orkestri, gu-
da~ki ansambli i za reviski or-
kestar. Napi{al i nekolku dese-
tini sopstveni kompozicii (†Le-
ni#, †Zar sè pominalo#, †Mol~i
edna dolina# itn.) vo koi go osta-
vil svojot prepoznatliv avtorski
i aran`erski beleg {to be{e vo-
dilka za mnogu idni avtori vo
ovoj vid muzika. M. Kol.
\ELAJ, Tom Nik (psevd. [umski)
(s. Mirdita, Skadarsko, Albani-
ja, 1920 ‡ s. Zajas, Ki~evsko, 6. XI
1943) ‡ voen rakovoditel na NOV
i POM. Neposredno po fa{is-
ti~kata okupacija na Makedonija
pristignal vo Gostivar (1941)
kako {umar, po {to go dobil i
ilegalnoto ime [umski. Tuka se
vklu~il vo Makedonskoto narod-
noosloboditelno dvi`ewe. Pro-
javil osobena aktivnost vo orga-
\
niziraweto na albanskoto nase-
lenie vo NOB. Kako zamenik ko-
mandir na Mavrovsko-gostivarski-
ot NOPO †Korab# (mart 1943),
dal osoben pridones vo obukata
na borcite vo rakuvaweto so
oru`jeto. U~estvuval vo prvata
borba na odredot vo Novo Selo,
vo uspe{nata akcija vo s. Vrutok,
kako i vo razoru`uvaweto na dve
finansiski stanici vo Gostivar-
sko, pri {to, me|u drugoto, zaple-
nile i 2 pu{komitraleza, 17 pu{-
ki, 8.000 kur{umi i 250 }ebiwa.
Pritoa na Odredot mu se priklu-
~ile osummina Italijanci i ~et-
vorica Albanci, a negoviot bro-
en sostav od 30 narasnal na 70&80
borci (avgust 1943). Pri formi-
raweto na Prvata operativna
zona na NOV i POM, G[ na NOV
i POM go nazna~il za zamenik-
komandant na zonata, a potoa i za
komandant na Makedonsko-{ip-
tarskiot ki~evski NO bataljon
(Prv bataljon na Prvata opera-
tivna zona na NOV i POM ili
Ki~evski bataljon, poznat i kako
Tomin bataljon, formiran vo
slobodnoto Ki~evo (23. IX 1943),
vo koj vlegol i Mavrovsko-gosti-
varskiot NOPO †Korab#). Vo
borbata so balisti~kite sili,
predvodeni od germanski ofice-
ri, kaj s. Zajas (Ki~evsko) bil
te{ko ranet i po dva dena po~i-
nal. Urednikot na v. †Naroden
vojnik#, organ na Prvata make-
donska NO udarna brigada (Polo-
`aj, juli&avgust 1944), Ilija To-
palovski napi{al deka zagubile
†eden dragocen ~ovek#, †strav i
trepet za seta albanska reakcija,
najomileniot i najpopularen na{
borec. Vo tie borbi neprijatelot
ne samo {to ne uspeja da go ras-
turi bratstvoto, ami naprotiv,
zaedni~ki proleanata krv protiv
zaedni~kiot na{ neprijatel u{-
te poj}e i go prodlabo~i na{eto
bratstvo#.
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o
narodnooslobodila~kom ratu jugoslo-
venskih naroda, tom VII, kw. 1, Beograd,
1954, dok. br. 100; Izvori za Oslobodi-
telnata vojna i revolucijata vo Make-
donija 1941-1945, tom I, kniga vtora,
Skopje, dekemvri 1968, 217, 218, 269, 341,
343 i 455; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti. Izbor i redakcija
Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski i
\or|i ^akarjanevski, Ki~evo, 1985, 176-
179, 182 i 382.
LIT.: Ilija Topalovski, Na{ata briga-
da i bratstvoto so albanskiot narod,
†Naroden vojnik#, organ na Prvata make-
donska NO udarna brigada, I, 2-3. Polo-
`aj, juli-avgust 1944; Zaginaa vo imeto
na slobodata (Ranë në emër të lirisë; Özgür-
lük adina can verdiler), Gostivar, 1980, 258;
Du{an Ristoski, Hronologija na nas-
tani od narodnoosloboditelnata vojna
1941‡1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko.
Vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984,
64-65. S. Ml.
\ELEV, Jovan (Ivan) Nedev (pop
[a}o) (s. Drenovo, Kavadare~ko,
8. XI 1880 – Skopje, 18. III 1954) –
sve{tenik, ilindenec i u~esnik
vo NOB. Bil delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM i ~len na
Prezidiumot na ASNOM (2. VIII
1944). Po Osloboduvaweto bil
sve{tenik vo crkvata „Sv. Di-
mitrija# vo Skopje. Nositel e na
Orden od prv red „Bratstvo i
edinstvo# (11. VII 1945) i odliku-
van e od Seruskiot patrijarh
Aleksej so Zlaten graden krst
(14. VII 1945).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za
nacionalna i crkovna sloboda, Skopje,
1987; istiot, Avtokefalnosta na Make-
donskata pravoslavna crkva, Skopje,
1972. Rat. Gr.
\erdan
\ERDAN ‡ masiven ukras za na
gradi {to go pokriva celiot gra-
den ko{. Se izrabotuval na par~e
kla{na i na nego se nani`uvale
srebreni pari i kuvenxiski amaj-
lii. J. R.-P.
\ \ER\IKOVI]
\ER\IKOVI], \or|e (Gevgeli-
ja, ? – Gevgelija, 1911) – srpski
oficer, ilindenski revolucio-
ner i makedonski „avtonomist#.
Po kratko u~itelstvuvawe vo s.
Ma~ukovo (1. IV 1898), se zapi{u-
va vo Voenata akademija vo Bel-
grad (22. VII 1898). Kako srpski
poru~nik dvapati so svoja ~eta
vleguva vo Makedonija, no ranet e
vo borbite so Turcite i se lekuva
vo Sofija (1903). Ubeden deka „ma-
kedonskite borci navistina voju-
vaat za avtonomija na zemjata i
deka toa e edinstveniot pat za nej-
zino spasuvawe od turskite nok-
ti#, se vra}a vo Srbija, podnesuva
ostavka na oficerskata slu`ba i
stanuva sopstvenik i odgovoren
urednik na organot na obnoveni-
ot (zaedno so Grigorie Haxita{-
kovi}) Makedonski klub vo Bel-
grad v. „Avtonomna Makedonija#
(1905) so moto: „Balkanot na bal-
kanskite narodi. Makedonija na
Makedoncite# i so deviza: „Pr-
vin sloboda, pa posle prebrojuva-
we!# So Haxita{kovi} pregova-
raat vo Sofija so „levoto krilo#
na TMORO za u~estvo na Rilski-
ot kongres (1905). Po golemite
reakcii vo Srbija, vesnikot e
zabranet, a toj progonuvan i in-
terniran vo Po`arevac. Bega vo
Avstro-Ungarija, Crna Gora i vo
Bugarija, a po Mladoturskata re-
volucija zaedno so J. Sandanski
se pribira vo Makedonija i umi-
ra od tuberkuloza kako turski
slu`benik vo rodniot grad.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.Mi-
sirkov (1874–1926). Prilog kon prou~uva-
weto na razvitokot na makedonskata
nacionalna misla, Skopje, 1966, 388–396 i
404–421; istiot, Makedonskiot narod i
makedonskata nacija, II, Skopje, 1983,
73–144. Bl. R.
Qup~o
\orgievski
\ORGIEVSKI, Qup~o (Bitola,
21. X 1956) ‡ re`iser. Diplomi-
ral psihologija na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje (1980) i
re`ija na FDU vo Skopje (1990).
Od i.g. e ~len na Narodniot tea-
tar vo Bitola, potoa negov direk-
tor (2002-2006). Re`ii: †Parite
se otepuva~ka#; †Begalka#; †Ro-
meo i Julija#; †Makedonska krva-
va svadba# †Lisistrata#; †Letni
Siljane#; †Let vo mesto# i dr.
502
^est gostin e i na scenite niz Re-
publikata i vo stranstvo: †Let vo
mesto# (Pazarxik, Bugarija); †Pi-
nokio# (Pleven, Bugarija); †Don
@uan se vra}a od vojna# (Dramski
teatar, Skopje); †Vera Komisar-
`evskaja# (Petrograd, Rusija);
†Divo meso# (Pazarxik, Bugari-
ja). R. St.
\ORGOV, Vasil (Veles, 20. X 1910
– Skopje, 23. III 1968) – politi~ki
rabotnik. Filozofski fakultet
zavr{il vo Zagreb (1935). Akti-
ven zadninski rabotnik e vo NOB
od 1943. ^len e na KPM od 1944.
Po Osloboduvaweto bil sekretar
na SK vo Del~evo; republi~ki i
sojuzen naroden pratenik; pretse-
datel na Planskata komisija na
NRM; minister za {umarstvo i
dr`avno stopanstvo; pretseda-
tel na Komisijata za uvoz-izvoz
na NRM; pretsedatel na Gradski-
ot naroden odbor vo Skopje
(1953–1955); ~len na Izvr{niot
sovet na SRM (1956–1963) i ~len
na CK na SKM (1953–1965).
LIT.: „Nova Makedonija#, Skopje, 1953.
N. Cv.
\OR\EVI], Tihomir (Kwa`e-
vac, 19. II 1868 ‡ Belgrad, 28. V
1944) ‡ srpski etnolog i istori-
~ar, univerzitetski profesor i
akademik, istra`uva~ i na make-
donskoto narodno tvore{tvo. Se
smeta za osnovopolo`nik na etno-
logijata kako nauka na Belgrad-
skiot univerzitet. Bil uporen te-
renski istra`uva~ i osobeno vni-
manie im posvetil na internaci-
onalnite motivi vo narodnoto
tvore{tvo. Go prou~uval i rom-
skiot i albanskiot folklor.
BIBL.: Na{ narodni `ivot, kn. 1-10, Be-
ograd, 1930‡1934; Ve{tice, vile, vampiri
i druga bi¢a u na{em narodnom verovawu
i predawu, Beograd, 1953; Priroda u vero-
vawu i predawu na{eg naroda, Beograd,
1958.
LIT.: Gra|a o `ivotu i radu T. \or|evi}a,
uredili Lj. i D. Jankovi}, „Bilten za prou~avan-
je folklora#, 3, Sarajevo, 1955. S. Ml.
\OR\EVSKI, Jordan (Tetovo, 7.
XII 1910 – Skopje, 10. IX 1989) – ag-
ronom. Osnovno u~ili{te zavr-
{uva vo Tetovo, a Zemjodelsko-
{umarski fakultet vo Zemun –
Belgrad (1934). Raboti vo opitni-
te stanici vo Saraevo, Top~ider
– Belgrad i vo Skopje. Specijali-
zira (edna godina) vo Grcija za
elekcija na pamukot. Vo 1948 g.
doa|a na Zemjodelsko-{umarski-
ot fakultet vo Skopje, kako pre-
dava~ po industriski kulturi, ka-
de i se penzionira kako profe-
sor. U~estvuva vo rabotata na po-
ve}e tela i komisii. Objavuva po-
ve}e nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na industriskite kultu-
ri, posebno za pamukot. Avtor e i
na u~ebnikot po industriski kul-
turi. P. Iv.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
\OR\EVSKI, Risto Trpev (s.
Tearce, Tetovsko, 24. III 1919 –
Skopje, 16. IV 1996) ‡ psiholog,
univerzitetski profesor. Dip-
lomiral na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1950). So titu-
lata doktor na psiholo{ki nauki
se steknal na Filozofskiot fa-
kultet vo Zagreb (1955). Bil in-
spektor za prosveta i rakovodi-
tel na Oddelenieto za {kolstvo
pri Ministerstvoto za prosveta
na FRM (1944–1951). Za asistent
po psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje e izbran 1951,
a za redoven profesor vo 1969 g.
Na Institutite za pedagogija i
psihologija gi predaval predme-
tite: Op{ta psihologija, Detska
psihologija i Pedago{ka psiho-
logija. Osnova~ e na Katedrata
(Institutot) za psihologija i
bil nejzin prv rakovoditel. Bil
dekan na Filozofskiot fakul-
tet (1969–1973), pretsedatel na
Zdru`enieto na psiholozi na
SFRJ (1972–1976). Dr`el preda-
vawa na pove}e univerziteti vo
SFRJ, a bil viziting profesor
na Univerzitetot ^iko, Kali-
fornija (1973–1974).
BIBL.: Uloga kvaliteta razreda, skale
ocjena i klasifikacionih perioda u
{kolskom ocewivawu, zb. Metodolo{ki
problemi procewivawa znawa i osobina
u~enika, Beograd, 1969, 25‡54; Zavisnost
ocena od pola u~enika (koavtor Nada Bo-
`anovi}), „Zbornik Filozofskog fakul-
teta u Pri{tini#, V, 447‡452; O {kol-
skim ocenama seoske i gradske dece,
„Zbornik Filozofskog fakulteta u
Pri{tini#, VI; Kohezija nastavnih pred-
meta, „Zbornik Filozofskog fakulteta
u Pri{tini#, V, 1968, 71‡83; Ocjene u~eni-
ka i u~enice iz pojedinih predmeta, „Psi-
hologija#, Beograd, 2, 1969, 288-302.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot „Sv. Ki-
ril i Metodij#, Skopje, 10. IV 1970; Filo-
zofski fakultet: 1946–1996, Skopje,
1996, 91. V. Arn.
\OR\EVSKI, Sofre (s. Radiov-
ce, Tetovsko, ? – ?, 1963) – eden od
prvite ~lenovi na MRO vo Tetov-
sko, vojvoda na ~eta (so re{enie
na Tetovskiot mesten komitet),
koja dejstvuvala vo podra~jeto na
planinata Suva Gora vo Tetovsko
i Gostivarsko. U~esnik e vo Ilin-
denskoto vostanie, vo borbite vo
Ki~evo. Vo tetovskite provali
bil uapsen i zatvoren vo Kur-
{umli an vo Skopje (1905–1908).
Nositel e na Ilindenska spome-
nica.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetov-
sko vo ilindenskiot period 1895–1905,
Skopje, 2003; @. Stefanovski, Polo{ka
panorama 73, Tetovo, 1975. Br. Sv.
\OR\I (GEORGIJ) ‡ ohridski
arhiepiskop (1617 ‡ januari
1623). Verojatno bil od makedon-
sko poteklo. Spomnat e vo od ne-
go pora~aniot slovenski oktoih
od monahot Cvetan (1627).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2, Ot pa-
daneto £ pod turcite do nejnoto uniÈ-
o`enie (1394&1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), †Godi{en zbornik#, kni-
ga 8, Bogosloveski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, Skopje, 2002, 72. S. Ml.
Di~o Zograf: Sv. \or|i Janinski, s. Raj~ica
\OR\I JANINSKI, sv. (s. ^ur-
kli, Grevena, 1810 – Janina, 1838)
– ovoj Makedonec ma~eni~ki nas-
tradal na besilka za pravoslav-
nata vera vo 1838 g. Od negovite
mo{ti se slu~uvaat ~udesa.
LIT.: Aleksandar Donski, Site sveti-
teli od Makedonija, [tip, 2006; @itiÔ
na svetiite, Sinodalno izdatelstvo,
SofiÔ (1974), 1991; Hrizostom Stoli¢,
jeromonah, Pravoslavni sveta~nik, me-
secoslov svetih, tom prvi, septem-
bar‡jun, 2, juli‡avgust, Beograd, 1988 i
1989. Rat. Gr.
\OR\I KRATOVSKI, sv. (Kra-
tovo, 1497 ‡ Sofija, 24/11. II 1515)
‡ hristijanski svetec. Negovite
roditeli, kratovcite Dimitar i
Sara, od {estgodi{na vozrast go
dale da izu~uva sve{teni knigi, a
potoa go izu~uval i zlatarskiot
zanaet. Po smrtta na tatka si zam-
inal vo Sofija kaj tamo{niot
prvosve{tenik Petar, kade {to
prodol`il da se obrazuva vo ver-
ata i da raboti kako kujunxija.
Kako osobeno viden i nadaren gra-
|anin, na 18-godi{na vozrast tur-
skite vlasti se obidele da go pri-
dobijat da ja primi muslimanska-
ta vera, a otkako re{itelno od-
bil, go upasile kako nakleveten
muslimanski bogohulnik. Vlasti-
te ne go prifatile nitu otkupot
od sve{tenikot Petar, tuku doz-
volile muslimanskata tolpa da go
zapali na klada. Koga pregorelo
ja`eto so koe bil vrzan, se pre-
krstil i mu se obratil na Isus
Hristos deka mu go predava svojot
duh. Eden od prisutnite Osman-
lii go udril so cepanica po glava
i ovoj po~inal. Osmanliite od-
bile da go predadat za pogreb ne-
govoto telo, tuku vo ognot nafr-
lale `ivotni za da ne mo`at da se
prepoznaat negovite ostanki. No
s# izgorelo, a teloto na ma~e-
nikot ostanalo neizgoreno i eden
hristijanin no}ta go prenel vo
svojot dom, a potoa vo sofiskata
soborna crkva †Sv. Velikoma~e-
nica Marija#.
Za~uvano e @itieto i Slu`bata
za nego od sovremenikot pop Pejo
(od ok. 1515-1523) i od ruskite mo-
nasi Ilija Pskovski (1539) i Va-
silij (XVI v.). Negoviot najran
portret se nao|a vo crkvata †Sv.
Nikola# kaj s. Toplica, Demirhi-
sarsko (1541). Poradi negovata
ma~eni~ka smrt, bil proglasen za
svetec od Sinodot na Ohridskata
arhiepiskopija (me|u 1547 i 1549).
Bil patron na kujunxiskiot i na
kova~kiot esnaf vo Kratovo i vo
Skopje. Prva crkva {to mu e pos-
vetena nemu e izgradena vo rod-
niot grad (1925), a vo ponovo vre-
me vo Detroit (1994). Bil inspi-
racija za dramata †\or|e Krato-
vac# od srpskiot pisatel Gavro
Freska Sv. \or|i Kratovski, crkva †Sv. Atanasij
Aleksandriski# vo s. @ur~e
Miloradovi} (Belgrad, 1892) i za
bugarskiot romansier Stanimir
Iv. Topukov (Sofija, 1975).
LIT.: Stojan Novakovi¢, Slu`ba i `i-
vot sv. ŸorÚa Kratovca, †Glasnik Srp-
skog u~enog dru{tva#, 21, Beograd, 1867,
97-156; Stara bÍlgarska literatura, t.
IV. @itiepisni tvorbi. SÍstavitelstvo i
redakciÔ Klimenta Ivanova, SofiÔ, 1986,
291-308; Cvetan Grozdanov, Ma~enicite
od XV-XIX vek vo `ivopisot na Makedoni-
ja, †Prilozi#, MANU, Oddelenie za op-
{testveni nauki, XXIV, 1, Skopje, 1993, 40;
Dobrila Milovska ‡ Jovan Takovski, Ma-
kedonskata `itijna literatura IX–XVIII
vek, Skopje, 1996, 62-67 i 141-158; Mihailo
Georgievski, Makedonski svetci, `ivot
i kult, Skopje, 1997, 167-181. S. Ml.
\OR\IEV \
Tane Stoj~ev
\or|iev,
(Yole
vojvoda)
\OR\IEV, Tane Stoj~ev (Yole
vojvoda; Ate{-pa{a) (s. Banica,
Lerinsko, ? ‡ Lerin, 31. XII 1909)
‡ nacionalen deec i legendaren
lerinski vojvoda na TMORO/
VMORO. Vo mladite godini bil
pe~albar vo Carigrad. Otkako se
vratil vo rodnoto selo (1902),
stanal ~len na edna udarna grupa
na TMORO, a potoa komita i
sekretar vo ~etata na vojvodata
Tane Kqanxo. Vo vreme na Ilin-
denskoto vostanie (1903) bil voj-
voda na Lerinskiot revolucione-
ren okrug vo vostani~kiot punkt
na pl. Kajmak~alan i u~estvuval
vo pove}e borbi (kaj Belovodica,
na pl. Kajmak~alan, kaj Osoi, Po-
padija, ^eganskite Planini i na
dr. mesta). Prodol`il da dejst-
vuva kako lerinski vojvoda i po
zadu{uvaweto na vostanieto. Bil
ogor~en neprijatel na gr~kite
andarti i na vrhovistite. U~est-
vuval vo borbata na zdru`enite
~eti so vojvodite Pavle Rakov~e-
to i Naco Rusolen~eto (okolu 300
komiti) protiv osmanliskata voj-
ska vo s. @ervi za fa}awe na le-
rinskiot kajmakam {to pristig-
nal vo seloto (esenta, na Petkov-
den 1904). Pritoa osmanliskite
sili imale 40 zaginati, a komiti-
te samo eden ranet, no kajmakamot
ne go fatile. Poradi toa, akcija-
ta ja povtorile vo istata nedela,
ovoj pat vo Lerin, koga go zarobi-
le, baraj}i od nego da potpi{e
deka Lerin e komitski, a otkako
potpi{al, go ubile. Vo zimata na
1904 g. kaj nego pristignal J. Pop-
hristov so pismo od Hristo Ma-
tov za negovo nazna~uvawe za voj-
voda vo Lerinskiot revolucione-
ren okrug, no bil odbien so zbo-
rovite: †Ka`ete mu na toj predav-
nik Hr. Matov da prestane da se
me{a vo na{ite makedonski vnat-
re{ni raboti duri e u{te vreme.
Matov sedi vo Sofija i ottamu
saka da n# komanduva. Matov ja iz-
neveri Makedonija. Toj e ~ovek
na Sofija, a ne na Makedonija...#
Zaedno so ~etite na Petre Hris-
tov-German~eto, Dimko od s. Dra-
go{, Petre od s. Neoleni i Ace
od s. Banica, vodel borba so os-
manliskata vojska kaj s. Rakovo
(1906). Nekolku dena pred Hurie-
503
\ \OR\IEV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

tot se obidel so pregovori da ja grad (1967), kade {to i doktori-

otstrani andartskata ~eta {to ral na temata „Makedonsko na-
dejstvuvala na toj teren. Po neus- rodno pevawe sa uzvikivawem#
pe{nite pregovori do{lo do me- (15. X 1985), kako prv doktor po
|usebna oru`ena borba, no uspeal muzi~ki nauki na toj fakultet.
da ja izvle~e daleku pomalobroj- Be{e asistent, nau~en sorabot-
nata ~eta. Sorabotuval so mlado- nik (1. X 1969 ‡ 28. II 1991) i v.d.
turcite i vo vremeto na Hurie- direktor (29. X 1975 ‡ 31. V 1976
tot sve~eno vlegol so svojata i od 1990 ‡ 23. IV 1991) na Insti-
~eta vo Bitola (1908). Se protiv- tutot za folklor vo Skopje. Na-
stavil na formiraweto na bugar- poredno so toa bil honoraren
skiot Konstitucionen klub vo predava~ na Fakultetot za mu-
Lerin, vo koj vlegle vojvodi na zi~ka umetnost (1970‡1990) i vi- Marija
VMORO i u~iteli, a koga ne us- ziting nastavnik na fakulteti- \or|ieva
peal vo toa, kako najistaknat te za muzika vo Pri{tina i No- \OR\IEVA, Marija Angelova
deec, ja naso~il nivnata dejnost vi Sad. Podocna premina vo re- (Maca Ov~arova) (Veles, 19. III
sprotivno od osnova~kite celi ‡ doven raboten odnos na Fakulte- 1922 – ’Rlevci, Vele{ko, 7. I 1943)
za poddr{ka na sandanistite i na tot za muzi~ka umetnost vo – rabotni~ka, predvodnik na mla-
Narodnata federativna partija, Skopje do negovoto penzionira- dinskoto revolucionerno dvi`e-
za narodna prosveta, za borba pro- we (1991‡2005), kade {to go vo- we vo Veles i borec na odredot
tiv vnatre{nata reakcija, za{- del Oddelot za etnomuzikologi- „Dimitar Vlahov# (od 1942). Bila
tita na konstitucioniot re`im, ja i predaval ~etiri nastavni celosno posvetena na revolucio-
za demokratizacija, ramnoprav- predmeti. Bil pretsedatel na nernata dejnost vo tekot na 1941 i
nost i protiv zavojuva~kata po- Zdru`enieto na fokloristite 1942 g. So Odredot u~estvuvala vo
litika na balkanskite dr`avi. na Makedonija (1968– 1970). site borbi protiv bugarskata voj-
Od tie pri~ini, vrhovistite go BIBL.: Makedonski revolucionerni na- ska, policija i kontra~etnici.
likvidirale ugledniot [inaz- rodni pesni za Goce Del~ev, Jordan Pi- Vo tekot na Zelenikovskata bor-
efendi, koj bil sorabotnik na perkata i Pitu Guli, Skopje, 1974 (muzi-
kolo{ka obrabotka); Makedonski pesni ba vo januari 1943 g. bila te{ko
VMORO, i Yole vojvoda, nakleve- za Narodnoosloboditelnata borba, raneta i `iva zakopana.
tuvaj}i go deka toa e negovo delo. Skopje, 1980 (so koredaktor); Makedonski LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Na mitingot na koj pretsedaval narodni umotvorbi od Razlo{ko, Pirin- Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
(31. XII 1909), svoite politi~ki ska Makedonija, Skopje, 1992 (so koredak- partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
opredelbi gi objasnuval so zbo- tori); \. Malk.
rovite: †Treba da rabotime za LIT.: 50 godini Institut za folklor. \OR\IEVSKI, Van~o (Skopje,
otomanizam, vo smisla na delo da Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
24. VI 1924) ‡ slikar i pedagog
se pobratimime, za da ja za~uvame {to odigral golema uloga vo do-
teritorijalnata celost na Make- Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite menot na likovnoto vospituvawe
donija, za{to tamu e na{iot spas. 1950‡2000. Podgotvila Mirjana Anasta- na mladinata. Diplomiral na
Inaku }e staneme objekt za zavo- sova, Skopje, 2000, 117-118 i 146. S. Ml. Akademijata za likovni umetnos-
juvawe od nadvore{ni graba~i,
koi go baraat bogatstvoto na na-
{ata zemja.# Po zavr{uvaweto na
mitingot, vo znak na odmazda za
bo`emnoto ubistvo na [inaz-
efendi, vo edna slatkarnica bil
ubien od Tur~inot Sadreadin.
Opean e vo pove}e narodni pesni,
spored koi ostavil sopruga vdo-
vica i †drobna ~eqad#.
LIT.: Narodni pesni od Egejska Makedo-
nija. Sobral Paskal Paskalevski, Skopje,
1959, 97-98; Sokol mi leta visoko. Zbirka
na izvorni revolucionerni i lirski na-
rodni pesni od Egejska Makedonija. Sob-
ral i podgotvil za pe~at \or|i Donevski.
Melografiral @ivko Firfov, Skopje,
1978, 28-29; Brale se sobrale (melografi-
rana narodna pesna), †Na{ svet#, XVII,
634, Skopje, 26. IX 1979, 6; Spomeni i bio-
grafii na ilindenci, Bitola, 1993, 15, 45,
54, 65, 67-68, 85, 100, 139, 195, 212-213, 216;
Marko Kitevski, Makedonski borbeni
narodni pesni. Antologija po povod 60
godini od ASNOM, Skopje, 2004, 241 i
328. S. Ml.
\OR\IEV, \or|i M. (s. Gorna
Bo{ava, Kavadare~ko, 5. IX 1940)
‡ etnomuzikolog, nau~en sora-
botnik i univ. profesor (vo pen-
zija). Osnovno u~ili{te zavr-
{il vo Kavadarci (1955), sredno
muzi~ko u~ili{te vo Skopje
(1961), a Fakultet za muzi~ka
umetnost ‡ Oddel za etnomuziko-
logija (prva generacija) vo Bel- Van~o \or|ievski: „Gastarbajt#

504
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ti vo Belgrad (1952). Bil profe-
sor na Pedago{kata akademija vo
Skopje. Imal retrospektiva vo
MSU vo Skopje (1978). Slika i
pravi grafiki vo duhot na eks-
presionizmot, poetskiot i soci-
jalniot realizam. S. Ab.-D.
Blagoj
\orev
\OREV, Blagoj Dimev (Veles, 8.
II 1922 – Novo Selo, Vele{ko, 1.
XI 1942) – revolucioner, u~esnik
vo NOB, mladinski i partiski
aktivist (od 1941) i eden od prvi-
te borci na VPO „Dimitar Vla-
hov# (od april 1942). Bil ~len na
SKOJ od 1940, a na KP od 1941 g.
Vo negovata ku}a (1941) se pe~a-
tel partiskiot vesnik „Naroden
glas#. Bil ~len na MK na KPJ za
Veles i sekretar na SKOJ (1942).
Vo Odredot ja izvr{uval fun-
kcijata zamenik politi~ki kome-
sar. U~estvuval vo site borbeni
sudruvawa so bugarskata vojska i
policija. Bil ubien od zaseda od
bugarskata policija.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945,
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
\ore
\oreski
\ORESKI, \ore (psevd. Del~o)
(Prilep, 18. IV 1926 ‡ Skopje, 1978)
‡ prvoborec i politi~ki deec.
Bil ~len na SKOJ (od noemvri
1940) i kako u~enik vo V klas
gimnazija, stanal najmlad borec
na Prilepskiot NOPO †Goce
Del~ev# (11. X 1941). Po rasfor-
miraweto na Odredot (25. XII
1941), vo edna policiska blokada
bil uapsen i osuden na tri godini
zatvor (dekemvri 1941 ‡ maj 1944).
Po vra}aweto od zatvor, stanal
borec i sekretar na SKOJ na
\O[EVSKI \
NOPO †Traj~e Petkanovski# (ju- bronhijalnata astma ‡ realnost ili vi-
li 1944), ~len na KPM (od 9. VII zija, Skopje, 1996; Makedonski nacionalen
konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na as-
1944), sekretar na SKOJ na ba- tma i hroni~na opstruktivna belodrob-
taljon i na Pettata makedonska na bolest, Ko~ani, 1999. M. Pol.
(prilepska) NO brigada i na ^e-
tirieset i devettata (makedons-
ka) NO divizija na NOVJ. Nosi-
tel e na Partizanska spomenica
1941.
Po Osloboduvaweto bil instruk-
tor na PK na SKOJ, sekretar na
Okru`niot i na Gradskiot komi-
tet na SKOJ vo Bitola, ~len na
Biroto na Okru`niot i na Grad-
skiot komitet na KPM vo Bi-
tola. Apsolviral na Filozof-
skiot fakultet i bil nastavnik
vo Srednata partiska {kola na Aco
CK na KPM, sekretar na Grad- \or~ev
skiot komitet na KPM vo Pri-
lep, referent na Upravata za agi- \OR^EV, Aco (Negotino, 19. XI
tacija i propaganda na CK na 1933 ‡ Skopje, 26. VI 1993) ‡ akter
KPM; bil na diplomatska rabota i re`iser. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1. V 1952 ‡ 1. IX 1958), pa sekre-
tar na Univerzitetskiot komi- (1961) i na Teatarskata akademija
vo Belgrad (1969). Bil ~len na Ra-
tet na SKM, organizacionen sek-
retar na Gradskiot komitet na diodramata (1954), potoa direk-
tor na Domot na kulturata vo Ne-
SKM vo Skopje, pretsedatel na
Gradskiot odbor na SSRNM vo gotino (1954-1962); ~len na Na-
rodniot teatar vo Kumanovo
Skopje, ~len na CK na SKM, ~len
na postojaniot del na Konferen- (1962-1969); ~len na Dramskiot
teatar vo Skopje (1969-1993).
cijata na SKM izbran na Petti-
ot kongres na SKM (Skopje, Ulogi: Zmej (†Jane Zadrogaz#);
Dimitrija (†Divo meso#); Boris
19‡21. XI 1968), ~len na Izvr{-
niot komitet na CK na SKM (ap- (†Haj-faj#); Koqo (†Tetovirani
du{i#); Skapen (†\avol{tinite
ril 1965 ‡ 1958) i rakovoditel na
Komisijata na CK na SKM za me- na Skapen#). Potpisnik e na po-
ve}e od 20 re`ii. R. St.
|unarodni odnosi i za narodnos-
tite. S. Ml.
\OR^EV, An|elko Sotirov (s.
Trstenik, Svetinikolsko, 19. IX
1948) ‡ spec. internist‡pulmoa-
lergolog, redoven prof. na Med.
f., vraboten na Klinikata za pul-
mologija i alergologija pri Med.
f. vo Skopje, kade {to go rakovo-
di Centarot za astma. Med. f. za-
vr{il (1972) vo Skopje. Istra`u-
va vo podra~jeto na bronhijalna-
ta astma. Soop{til i otpe~atil
nad 300 apstrakti i trudovi vo Branko
zemjata i vo stranstvo. ^len e na \or~ev
pove}e medicinski zdru`enija i
stru~ni akademii. Objavil tri \OR^EV, Branko (Negotino, 24.
knigi. VI 1962) ‡ akter. Diplomiral ak-
BIBL.: Asthma bronchiale ‡ enigma i prediz- terska igra na FDU vo Skopje
vik, Skopje, 1991; Makedonski nacionalen (1987) i stanal ~len na Dramski-
plan i programa za dijagnoza i terapija na ot teatar vo Skopje, proekt-mena-
xer (2001‡2002) i negov direktor
od 2006 g. Ulogi: Vladimir (†^e-
kaj}i go Godo#); Spase (†Kumo-
vi#); Scetion (†Kaligula#); Fa-
ust; Jonadab vo istoimenite dela;
Hendrik (†Mefisto#); Efto (†Let
vo mesto#) i dr. R. St.
\O[EVSKI, Mirko Stra{kov
(s. Studena Bara, Kumanovsko, 15.
VIII 1948) ‡ univerzitetski pro-
fesor, filozof. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet vo
An|elko Skopje (1973). Magistriral na
\or~ev Filozofskiot fakultet vo Bel-
505
\ \UZEL
Mirko
\o{evski
grad (1987), a doktoriral na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
(1994). Celiot raboten vek go po-
minal na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje, kade {to e redoven
profesor (od 2005). Bil rakovo-
ditel na Sovetot na postdiplom-
ski studii na Institutot za fi-
lozofija, sekretar na Filozof-
skoto dru{tvo na Makedonija,
~len na Redakcijata na „Filozo-
fija#. Objavil pedesetina sta-
tii, studii i kriti~ki osvrti od
oblasta na svojot potesen filo-
zofski interes i profesionalen
anga`man: teorija na poznanieto,
epistemologija i ontologija. Ne-
goviot filozofski opus e kri-
ti~ka sinteza na principite na
marksisti~kata filozofija, dos-
tignuvawata na modernata nauka
i dostrelite na sovremenata
epistemolo{ka misla.
BIBL.: Statusot na ~ovekot vo filo-
zofijata na bitieto na 20-tiot vek,
„Godi{en zbornik na Filozofskiot fa-
kultet#, Skopje, 1997, 11-19; Nau~noto
otkritie i logikata, „Godi{en zbornik
na Filozofskiot fakultet#, Skopje,
1999, 7‡14; Logika i egzistencija, 2002;
Fenomenolo{kiot metod, „Filozofi-
ja#, 9, 2004, 11‡24; Osnovnite zna~ewa na
poimot vistina, „Filozofija#, 10, 2004,
5‡10 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 237.V. Panz.
Bogomil
\uzel
\UZEL, Bogomil Dimitrov (^a-
~ak, Srbija, 1939) ‡ poet, raska-
`uva~, dramski pisatel, eseist,
preveduva~. Zavr{il studii na
univerzitetot „Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje. Gi prevel dela-
ta na [ekspir, Odn i Eliot. Bil
v.d. direktor na Stru{kite ve~e-
ri na poezijata. Eden e od osnova-
506
~ite na Nezavisnite pisateli na
Makedonija.
BIBL.: poezija: Medovina 1962, Alhemi-
ska ru`a 1963, Mironosci 1965, Odisej vo
pekolot 1969, Bunar vo vremeto 1972, Tr-
kalo na godinata 1977, Stvarnosta e sè
1980, Opsada, 1981, Prazen prostor 1982,
Mrak i mleko 1986, Ru{ej}i go yidot
1989, Odbrani pesni 1991, Gol `ivot
1994, Haos 1998, Ona 2000; esei: Istorija-
ta kako ma{tea 1969; proza: Ku}a cel
svet 1975, Mitostorii (tri drami) 1982,
Legendi 1984, Odbrana poezija (1962-
2002), 2002. R.
Dimitar
\uzelev
\UZELEV, Dimitar Hristov
(Dojran, 10. I 1903 – Skopje, 1945)
– filozof, gimnaziski u~itel i
politi~ki deec. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo rodniot grad,
gimnazija vo [tip, a Filozof-
ski fakultet (Grupa filozofi-
ja) na Filozofskiot fakultet vo
Skopje, klon na Belgradskiot
univerzitet. Bil eden od osnova-
~ite na Makedonskata mlade{ka
tajna revolucionerna organiza-
cija vo Skopje. Na Skopskiot stu-
dentski proces (1927) e osuden na
20 godini robija. Pod pritisok
na doma{nata i na me|unarodnata
javnost (Dru{tvoto na narodite)
e pomiluvan i pu{ten na sloboda
(1931), no so zabrana da `ivee i da
raboti vo toga{na Vardarska Ba-
novina. Raboti kako gimnaziski
profesor po filozofija i psiho-
logija, kako i latinski, german-
ski i francuski jazik vo Kikin-
da, Kralevo i ^a~ak i kako sup-
lent na Univerzitetot vo Subo-
tica. Po slomot na Kralstvoto
Jugoslavija se vra}a vo Skopje i
raboti na doktorskata diserta-
cija „Schopenhauerova pragmatis-
ti~ka kritika uma#, koja ja odbranu-
va na Filozofskiot fakultet vo
Zagreb (1943) i ja objavuva na hr-
vatski jazik. Kon krajot na 1942 g.
e nazna~en za na~alnik na Radio
Skopje. Po Osloboduvaweto na
Skopje e uapsen kako „sorabotnik
na okupatorot# i od Voeniot sud
na IV voena oblast e osuden na
smrt.
BIBL.: Bogomilstvo kao prvi agrarni
seqa~ki pokret u Evropi, „Na{ vesnik#,
I, 1, Zagreb, 30. III 1937, 3-4; Schopenhauero-
va pragmatisti~ka kritika uma (Napisao Dimi-
tar Hristov Djuzelev), Zagreb, 1943, Hrvatska
dr`avna tiskara u Zagrebu.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Ferid Muhi}, Dimitar Hristov
\uzelev i Hans-Georg Gadamer, vo kn.: Is-
torija na ideite na po~vata na Makedoni-
ja (kniga 11 od makroproektot „Istorija
na kulturata na Makedonija#); Povrzuva-
we na prese~niot list, vo: [openhauero-
vata pragmatisti~ka kritika na umot,
fototipsko izdanie, Skopje, 1995. G. St.
\UKNI], Nikola Sretenov (Kra-
levo, Srbija, 1. IX 1887 ‡ Ni{,
Srbija, 27. VI 1972) ‡ hirurg, re-
doven prof. na Med. f. vo Ni{.
Med. f. zavr{il vo Bordo (1922),
a specijalizacija vo 1926 g. Pri-
marius e od 1936. Od 1931 do 1941
g. bil {ef na Hirur{kiot i Gi-
nekolo{kiot oddel vo BB vo
Skopje, koi gi moderniziral.
Obu~uval mladi lekari. Bil de-
kan na Med. f. vo Ni{ vo tri man-
dati.
LIT.: Srbi u svetu. Biografski leksikon,
Beograd ‡ Toronto, 2005; R. @iviÊ, Velika-
ni ni{ke medicine, Ni{, 1997. Sl. M. P.
Faksimil od aktot na sultanot Abdul Mexit
\ULHANSKI HATI[ERIF
(1839 g.) – akt na sultanot Abdul
Mexit so koj bile promovirani
reformite vo Osmanliskata Im-
perija. Se garantirala sigurnost
na `ivotot, ~esta i sopstvenosta
na site podanici, verskata i po-
liti~kata ramnopravnost na site
gra|ani, bez razlika na nivnata
verska i narodnosna pripadnost,
ukinuvawe na site feudalni voe-
ni formacii, se dozvoluvala iz-
gradba na novi i renovirawe na
starite crkvi i manastiri, orga-
nizirawe crkovno-u~ili{ni op-
{tini i sl. Periodot na refor-
mi {to sledel po proklamirawe-
to na ovoj akt vo istorijata e poz-
nat kako Tanzimat.
LIT.: IstoriÔ na Osmanskata imperiÔ.
Pod redakciÔata na Rober Mantran, So-
fiÔ, 1999; Islam ansiklopedisi, 118 cwz, Istan-
bul, 1970. Dr. \.
\URA, Xeladin (s. [ipkovica,
Tetovsko, ?) ‡ u~itel, minister
za kultura na Albanija (1980). Po
Osloboduvaweto bil u~itel i na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR \UR\IC \

~alnik za kultura i prosveta vo
Tetovo. Potoa emigriral vo Al-
banija (1948), kade {to minal
specijalna obuka na Sigurimi, vo
logor vo okolinata na Tirana.
Podocna, so grupa od 18 diverzan-
ti bil ufrlen vo Makedonija i se
smestile vo ba~ilata nad s. [ip-
kovica, {titeni i hraneti od
mesnite jataci od seloto. Otkri-
eni od UDB, po prestrelkata eden
od niv zaginal (1952), a drugite
diverzanti uspeale da se spasat.
Istata godina u{te edna{ pres-
tojuval vo Makedonija. Podocna,
so la`en paso{, pak do{ol vo Ju-
goslavija, ovoj pat vo Zagreb
(proletta 1979), kade {to se sret-
nal za politi~ki dogovor so to-
ga{niot pretsedatel na Izvr{-
niot sovet na Sobranieto na Te-
tovo Menaf Neziri, rodum od s.
Re~ica (Tetovsko) i so drugi so-
mislenici od Kumanovsko, od Te-
tovsko i od Kosovo. S. Ml.
ditel na Turskiot arhiv (od ap-
ril 1939). Doktoriral na Filo-
zofskiot fakultet vo Belgrad na
tema †Kakva je bila vlast u Crnoj
Gori#. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna bil vo zarobeni{t-
vo vo Germanija. Po Osloboduva-
weto bil profesor na Filozof-
skiot fakultet vo Saraevo po is-
torija na narodite na SFRJ vo
osmanliskiot period i voved vo
istoriskata nauka. Bil inicija-
tor za osnovaweto i prv direktor
na Orientalniot institut vo Sa-
raevo i gi pokrenal sp. †Prilozi
za orijentalnu filologiju# i
zbirkata †Monumenta Turcica histo-
riam Slavorum Meridionalium ilus-
trantia#. Bil pretsedatel na Aka-
demijata na naukite i umetnosti-
te na BiH (1968‡1971), a podocna
se preselil vo Novi Sad (kon kra-
jot na 1979), kade {to bil redoven
~len na Vojvodinskata akademija
na naukite i umetnostite.
BIBL.: Turska vlast u Crnoj Gori u XVI i XVII
veku, Sarajevo, 1953; Uloga crkve u istori-
ji srpskog naroda, Sarajevo, 1964; Razvitak
~ove~anstva i dru{tvo, Novi Sad, 1980; Zago-
netne civilizacije u starijoj istoriji ~ove~anstva,
Novi Sad, 1981. S. Ml.
\UR\IC ‡ hristijanski pravos-
laven praznik, posveten na sveti-
ot velikoma~enik Georgij Pobe-
donosec (16/3 XI). Bidej}i \ur|ov-
den (6 V/23 IV) e vo prolet, koga
praznicite ne se praznuvaat so
doma{ni slu`bi, so imeto na sv.
Georgij ima u{te dva praznika vo
esen: \ur|ic (16/3 XI) i sv. \or|i
posen (9. XII/26. XI). Ovoj praznik
e vostanoven vo ~est na obnovuva-
weto i osvetuvaweto na hramot
†Sveti Georgij# vo Lida Pales-
tinska, kade {to bilo preneseno
i negovoto telo.
LIT.: Lazar Mirkovi¢, Heortologija,
Beograd, 1961; Sv. vm~. Georgij. Podgotvil
prota st. Metodi Lazarevski, Skopje,
2000, 28. M. Kit.

Mario
\uranec

\URANEC, Mario (Zagreb, 31.

VII 1907 – Zagreb, 7. I 2004) ‡ oper-
ski pevec, tenor, prvenec na Ope-
rata na MNT. Vo tekot na svojot
anga`man vo MNT (1957–1965) os-
tvaril pove}e od 10 glavni ulogi
od koi pozna~ajni se: Radames
(Aida), Mario Kavaradosi (To-
ska), Samson (Samson i Dalila),
Manriko (Trubadur), Florestan
(Fidelio), Otelo, Don Karlos,
Edgardo (Lu~ija di Lamermur),
Turidu (Kavalerija rustikana),
Mi}a (Ero od onoj svet). F. M.
\UR\EV, Branislav (Sremski
Karlovci, Vojvodina, 4. VIII 1908
‡ Novi Sad, 26. II 1993) ‡ istori-
~ar i osmanist, redoven ~len na
Vojvodinskata akademija na nau-
kite i umetnostite i ~len na
MANU nadvor od rabotniot sos-
tav (25. XII 1969). Kako student po
istorija i orientalna filologi-
ja na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad, bil ~len na KPJ (1929) i
sekretar na Univerzitetskata or-
ganizacija na SKOJ (1933‡1934).
Po diplomiraweto (1934) posetu-
val postdiplomski studii vo Ca-
rigrad (dekemvri 1937 ‡ dekemvri
Zograf Jovan:
1938). Po vra}aweto se vrabotil Ikona na Sv. Georgij,
kako kustos pripravnik vo Zem- crkva, †Sv. \or|i#,
skiot muzej vo Saraevo i rakovo- Struga (1266/7)

507
\ \UR\OVDEN
\UR\OVDEN ‡ hristijanski
pravoslaven praznik, posveten na
svetiot velikoma~enik Georgij
Pobedonosec (6. V/23. IV). Se sme-
ta za najgolem proleten praznik.
Go praznuva ne samo hristijan-
skoto, tuku i drugoto naselenie
vo Makedonija, bidej}i vo negova-
ta osnova e nekoj postar pret-
hristijanski praznik na priroda-
ta, na razbuduvaweto na vegetaci-
jata i na `ivotot voop{to. Praz-
nikot e ispolnet so razni obi-
~ai, najmnogu so magisko-apotro-
pejska cel ‡ da se obezbedi napre-
dok i plodnost na stokata i poli-
wata, zdravje, sre}a i napredok na
lu|eto. Nekoi od obi~aite se iz-
veduvaat ve~erta sproti prazni-
kot, drugi na samiot den pred iz-
grejsonce, a nekoi vo tekot na ce-
liot den. Kaj nas so ovoj praznik
zapo~nuva letnata polovina od
godinata {to trae do Mitrovden.
Na ovoj den se glavuvaat momoci,
selski odbornici, protu|eri,
poljaci i sl. Na praznikot se be-
rat bilki, se zapotnuva po domo-
vite i se veruva deka bilkite ili
potkata }e gi ~uva od razni nesre-
}i. Pri bereweto na bilkite se
peat biljarski pesni. Isto taka,
pesni se peat i pri ni{aweto na
ni{alki na mladite.
LIT.: Kole Simit~iev, \ur|ovdenskite
narodni pesni i obi~ai kaj Makedoncite,
Srbite i Bugarite, †Makedonski fol-
klor#, VI, 12, Skopje, 1973, 97-105; Tanas
Vra`inovski, Ostatoci na |ur|ovden-
skoto `rtvoprinesuvawe vo Valandovo i
Marvinci, †Makedonski folklor#, VI, 12,
Skopje, 1973, 131-134; Naum Celakoski,
Debarca, obredi, magii i obredni pesni,
Skopje, 1973, 131-134; Marko Kitevski,
Zlatna ~a{a, Skopje, 1983. M. Kit.
\UR\OVDENSKI NARODNI
PESNI ‡ kalendarski obredni
pesni {to se peat na \ur|ovden
ili neposredno pred praznikot i
se povrzani so tie obredi. Toa se
pesni posveteni na bilkite, o`i-
vuvaweto na prirodata i sl., koi
podocna poprimile i hristijan-
ski obele`ja. Nekoi pesni se od-
nesuvaat na bereweto bilki i na
obrednoto krmewe na stokata: Aj-
de na bilje, bela Biljano, / bilje
da beri{, stado da krmi{... Dru-
gi pesni go opevaat obi~ajot ni-
{awe (lulawe) na drvjata, {to e
prosledeno so mnogu intimni ~uv-
stva kaj mladite: Od granka, v gran-
ka, aj \ur|e le, / junaku v raka...
LIT.: Marko Kitevski, Makedonska narod-
na lirika, Obredni pesni, Skopje, 1997; Ki-
ril Penu{liski, Odbrani folkloristi~-
ki trudovi, Skopje, 1988. M. Kit.
\URI], Voislav J. (Velika Pi-
sanica kaj Bjelovar, Hrvatska, 25.
II 1925 ‡ Belgrad, 1996) ‡ akade-
mik, eden od najgolemite istra-
`uva~i na umetnosta na vizantis-
kiot stil. Vo prvo vreme se zani-
508
maval so slikarstvoto so goti~ki
i so renesansni elementi vo Cr-
nogorskoto primorje i vo Dub-
rovnik, no po 1958 g. re~isi ce-
losno se posvetuva na prou~uva-
weto na srednovekovnata umet-
nost vo Srbija, Makedonija, Gr-
cija i vo Albanija, kako i na dru-
gite spomenici na isto~nohris-
tijanskata umetnost. Go prodla-
bo~il istra`uvaweto na stilot,
na simbolikata i na tematskite
celini, kako i dr`avno-pravnite
aspekti vo vizantiskata umet-
nost. Negovo kapitalno delo e
knigata Vizantijske freske u Ju-
goslaviji (prevedena na german-
ski i na ruski jazik). Taa pretsta-
vuva prv celosen prikaz na site
ansambli na fresko`ivopisot na
po~vata na SFRJ, so re~isi polna
bibliografija (do 1974 g.). Tuka
prvpat soop{tuva i nekoi svoi
terenski nabquduvawa za likov-
nite vrski me|u oddelni {koli,
rabotilnici i zografi na {iro-
kiot balkanski prostor. Poglav-
jata mu se koncipirani spored dr-
`avnite i crkovno-upravnite
ramki na prostorot vo koj se si-
tuirani spomenicite. Prethodno
ja objavil knigata Ikone iz Ju-
goslavije, vo funkcija na kata-
log, me|utoa toa e publikacija na
celosen osvrt na ikonopisot od
krajot na XI do krajot na XVII vek.
Od makedonskoto kulturno nas-
ledstvo vo domenot na `ivopisot
se studiite: Najstariji `ivopis
isposnice sv. Petra Kori{kog i
Tri doga—aja u srpskoj dr`avi
XIV veka i wihov odjek u slikars-
tvu. Vo studijata Markov manas-
tir ‡ Ohrid, so morfolo{ka i
so atributivna analiza go kon-
statira dejstvuvaweto na edna ra-
botilnica, ~ij{to osnovopolo`-
nik e Jovan Teorijan i gi utvrdu-
va delata na ovie majstori vo nar-
teksot na „Sv. Sofija“ vo Ohrid
i na Markoviot manastir, „Sv.
Bogorodica Bolni~ka“, ju`niot
paraklis na „Perivlepta“ i dr.
Vo studijata Radionica mitro-
polita Jovana zografa za prvpat
donesuva prodlabo~ena stilska
analiza za zografot Jovan od s.
Zrze, Prilepsko, kako avtor na
ikoni i na freskite vo „Sv. An-
dreja“ na Matka kaj Skopje, rabo-
teni zaedno so negoviot pomo{-
nik, monahot Grigorij.
BIBL.: Vizantijske freske u Jugoslavi-
ji, Beograd, 1974; Ikone iz Jugoslavije,
Beograd, 1961; Najstariji `ivopis ispos-
nice sv. Petra Kori{kog, ZRVI, V, Beog-
rad, 1958, 173‡202; Tri dogaÚaja u srpskoj
dr`avi XIV veka i wihov odjek u slikars-
tvu, ZLU, 4, Novi Sad, 1968, 65-100; Mar-
kov manastir ‡ Ohrid, ZLU, 8, Novi Sad,
1972, 129‡162; Radionica mitropolita
Jovana zografa, „Zograf“ 3, Beograd,
1969, 18‡33; Crkva Sv. Sofije u Ohridu,
Beograd, 1963. Cv. Gr.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Obetki od nao|ali{teto vo \uri{te (XIV v.)
\URI[TE ‡ PREOD ‡ manastir
na 10 km severozapadno od Sveti
Nikole, smesten na Gradi{ka
Planina. Vo sredniot vek na ovoj
areal se pretpostavuva deka bil
lociran gradot Koritos, kako i
dvorecot na Jovan Oliver, i toa
kaj sosednite sela Trstenik i
Kru{ica. Crkvata vo \uri{te e
posvetena na Sv. Bogorodica,
spomnuvana i vo srednovekovnite
izvori. Okolu nea se prekopani
nekolku grobovi, u{te pred Vto-
rata svetska vojna. Navodno, od
eden ist grob poteknuvaat ras-
ko{nite zlatni primeroci nakit
od XIV v., sega svoina na Muzejot
na Makedonija: medaljon so krst
od crven granit i obetka so dvog-
lav orel i inicijalite MPA.
Tie se doveduvaat vo vrska so Ma-
rija Paleologova, vtorata `ena
na Stefan De~anski.
LIT.: B. Aleksova, Où est enteree Marie Pale-
ologue, „AI#, III, Beograd, 1959; T. Tomoski,
Ov~e Pole vo sredniot vek, GZFF, 4 (30),
Skopje, 1978, 243‡266; E. Maneva, Ancient Je-
wellery from Macedonia, Middle Age, Skopje,
2005, Cat. No 22, 33. El. M.
\URKOV, Jordan ([tip, 13. H
1891 – Sofija, 8. II 1931) – pripad-
nik na VMRO. Zavr{il Peda-
go{ko u~ili{te vo Skopje. Vo
Balkanskite vojni u~estvuval ka-
ko dobrovolec vo Makedonsko-od-
rinskoto opol~enie, vo Prvata
svetska vojna kako potporu~nik
vo Makedonskiot polk. Po vojna-
ta ja napu{til voenata slu`ba, se
vklu~il vo VMRO i bil vo rako-
vodstvoto na Makedonskoto stu-
dentsko dru{tvo „Vardar# vo So-
fija. Po ubistvoto na T. Alek-
sandrov bil eden od najbliskite
sorabotnici na Iv. Mihajlov, re-
zerven ~len na CK na VMRO
(1925–1928), polnomo{nik na CK
na VMRO za Pirinskiot del na
Makedonija. Ubien e od pretstav-
nici na protogerovisti~kata
VMRO.
LIT.: IvanÍ MihaŸlovÍ, Spomeni IV. Os-
voboditelna borba 1924–1934 (prodÍl`e-
nie), Indianapolis, 1973; Zoran Todorovski,
VMRO 1924–1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
\UROVSKI, Milko (s. @il~e,
Tetovsko, 26. I 1963) ‡ fudbaler.
Bil fudbaler na FK †Crvena
zvezda# i †Partizan# od Belgrad.
Igral za mladinskata i senior-
skata reprezentacija na Jugosla-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Milko
\urovski
vija. Vo sostavot na Olimpiskata
reprezentacija na Jugoslavija, na
Olimpiskite igri vo Los Anxe-
les (SAD, 1984) osvoil bronzen
medal. Po osamostojuvaweto (1991)
nastapil nekolku pati i za Fud-
balskata reprezentacija na Ma-
kedonija. D. S.
Scena od filmot „Ispravi se Delfina“
\UR^INOV, Aleksandar (Aco)
(Skopje, 30. I 1934) ‡ filmski re-
`iser i scenarist. Diplomira is-
torija na umetnosta vo Belgrad
(1962). Dolgi godini se zanimava
so kinoamaterizam. Prviot pro-
fesionalen anga`man na film go
dobiva vo 1958 g., kako asistent po
re`ija vo koprodukciskiot film
†Dubrovski# na re`iserot Vili-
jam Diterle. Od 1964 g. raboti na
dokumentaren film. Bil asistent
i pomo{nik na pove}e poznati re-
`iseri. Za svojot edinstven igran
film †Ispravi se Delfina#
(1977) ja dobiva Bronzenata arena
za re`ija na Filmskiot festival
vo Pula. Ig. St.
\UR^INOV, Milan (Belgrad,
28. VI 1928) ‡ eseist, kriti~ar,
kni`even istori~ar i teoreti-
~ar, antologi~ar. ^len e na MA-
NU od 1988 god. Zavr{il Filo-
lo{ki fakultet vo Belgrad. Dok-
tor e po filolo{ki nauki. Bil
profesor na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje, {ef na Kated-
rata za slavistika i osnova~ i ra-
kovoditel na Katedrata za kom-
parativna kni`evnost. Bil ~len
na redakcijata na sp. „Razgledi#,
pretsedatel na Sovetot na SVP.
\UR^INOV \
Milan
\ur~inov
^len e na Makedonskiot PEN-
centar i ~len na DPM od 1956 g.,
a vo eden mandat i negov pretseda-
tel. Toj e najsuptilen makedonski
literaturen kriti~ar, koj so svo-
jata {iroka obrazovanost i kul-
tiviranost, so svoite pluralis-
ti~ki pogledi kon tvore~kite
pojavi i so kriterium od najvisok
domen, }e vnese nov duh vo tolku-
vaweto na literaturnoto tvo-
re{tvo vo na{ata sredina, prib-
li`uvaj}i ja kriti~kata dejnost
kon evropskite standardi.
BIBL.: Vreme i izraz, Sk., 1956; Prisut-
nosti, Sk., 1963; Makedonski pisateli,
Sk., 1969; @ivo i mrtvo, Sk., 1974; Kri-
ti~ki svedo{tva, Sk., 1976; Dostoevski,
Sk., 1981; Sovremena makedonska kni`ev-
nost, Sk., 1984; Proniknuvawa, Sk., 1986;
Pasternak, Sk., 1987; Marksizam tvo-
re{tvo vrednosti, Sk., 1988; Pred pra-
got na idninata, Sk., 1991; Zagovornici
na ~ove~nosta, Sk., 1992; Nova makedon-
ska kni`evnost, Sk., 1996; Srebreni so-
ni{ta - Aco Karamanov, Sk., 1997; Kom-
parativni studii, Sk., 1998; Osvojuvawe
na realnosta, Sk., 2000; Oblik i misla,
studii, Sk., 2000; Sobrani dela 1–10, Sk.
2008.
LIT.: Mateja Matevski: Oma` za Milan
\ur~inov vo knigata Isku{enijata na
identitetot, 2005; Vlada Uro{evi},
Kriti~arot Milan \ur~inov vo knigata
„Astrolab#, 2000 g. P. Gil.
509

EAM (GR^KI NACIONALEN
OSLOBODITELEN FRONT)
(1941) – gr~ka antifa{isti~ka
organizacija vo tekot na Vtorata
svetska vojna sozdadena na 27. IX
1941 g. od KPG. Kon EAM se prik-
lu~ile i Zemjodelskata partija
Borci na EAM (Gr~ki naconalnoosloboditelen front)
na Grcija, Socijalisti~kata par-
tija na Grcija i Sojuzot na narod-
nata demokratija. Celta na orga-
nizacijata bila osloboduvawe na
Grcija i vospostavuvawe na nejzi-
niot teritorijalen integritet.
Vo redovite na EAM u~estvuvale
i Makedonci ~lenovi na KPG.
LIT.: Sintomi istoria tu KKE 1918–1949, Athi-
na, 1988. St. Kis.
EVANGELIE APRAKOS ‡ ma-
kedonski rakopis od po~. na XIII
vek. Se ~uva vo bibliotekata na
RAN vo Sankt Peterburg, sign.
24. 4. 25, a spa|a vo zbirkata na
Sreznevski. Za~uvani se 199 celi
pergamentni listovi i 19 frag-
menti, zalepeni na hartija. Ko-
deksot e palimpsest, pi{uvan e
vrz gr~ki tekst od koj e za~uvana
i edna zastavka. Iluminacijata e
arhai~na. V. D.
EVANGELISTI^KA CRKVA
vo Republika Makedonija ‡ ver-
ska zaednica vklu~ena vo evange-
lizmot, priznava dva sakramenta:
kr{tavawe (koe pretpostavuva
veruvawe i svesnost za ~inot na
kr{tavaweto) i pri~est (koja se
praktikuva sekoja prva nedela vo
mesecot). Vo Republika Makedo-
nija e osnovana vo 1988/89, a e re-
gistrirana vo 1998 g. i pretstavu-
va duhoven i praven naslednik na
Hristovata pentekostna crkva vo
SFRJ na teritorijata na Repub-
lika Makedonija. Crkvata fun-
kcionira kako Sojuz na zaednici,
E
organizirani na teritorijalna
osnova, so okolu 1.000 vernici,
organizirani vo 25 lokalni zaed-
nici, pove}eto vo isto~niot del.
Lokalnite zaednici u`ivaat av-
tonomija vo vnatre{nata organi-
zacija, a sorabotuvaat edinstveno
Stranici
od Kodeksot
na strumi~kata
Evangelisti~ko
-metodisti~ka
crkva (1882)
vo domenot na doktrinarnite
pra{awa.
LIT.: Marija Ta{eva, Malite verski za-
ednici: kon teorijata, legislativata,
samoviduvaweto, Filozofski fakultet,
Skopje, 2004; Adresar na verskite zaedni-
ci vo Republika Makedonija, MCMS,
Skopje, 2006. M. Ta{.
Artur Xon
Evans
EVANS, Artur Xon (Evans, Arthur
John) (Ne{ Mils, Velika Brita-
nija, 8. VII 1851 ‡ Joulberi, Veli-
ka Britanija, 11. VII 1941) ‡ arhe-
olog, vtmeluva~ na istra`uvawa-
ta i prou~uvawata na kritskata
civilizacija. Diplomiral isto-
rija na Univerzitetot vo Ok-
sford (1874). Vo 1877 g. bil naz-
na~en za specijalen izvestuva~ od
Balkanot. Od april do septemvri
1883 g. patuval niz toga{nite
prostori na Makedonija, na Grci-
ja i na Bugarija i ubiciral pove-
}e arheolo{ki lokaliteti, kako:
Skupi (Scupi) kaj s. Zloku}ani i
Tauresium kaj s.Taor (sugeriraj}i
deka toa e rodnoto mesto na Jus-
tinijan I). Vo 1884 g. bil nazna~en
za kustos vo muzejot A{molean vo
Oksford. Vo 1894 g. stignal na
Krit i vo periodot 1900-1907 ja
otkril i ja istra`uval palatata
na Minos vo Knosos. Istra`uva-
wata na po{irokata teritorija
na ovoj lokalitet, so izvesni pre-
kini, traele do 1931 g. Za zaslugi
vo arheologijata vo 1911 g. ja do-
bil titulata Ser.
BIBL.: Antiquarian Researches in Illyricum,
Part IV: Scupi, Scopia and the Birthplace of Jus-
tinian, „Archaeologia#, 49, 1, London, 1885,
79‡167; Scripta Minoa, I, Oxford, 1901; The Pa-
lace of Minos, Vol. 1-4, Oxford, 1921‡1935.
A. V.-M.
Evla (Alnus Gaernt.)
EVLA (Alnus Gaertn., fam. Betula-
ceae) – rod so verojatno 35 listo-
kapni vida od postudenite pod-
ra~ja na Severnata hemisfera i
dva vida od Ju`na Amerika. Drvja
so ednopolni cvetovi sobrani vo
resi i so {i{aresti soplodija.
Listovite se celi, na dolgi dr{-
ki. Na korewata imaat bradavici
so bakterii (azotofiksatori),
koi posreduvaat vo prezemaweto
na azotot od vozduhot (simbioza).
Vo krajre~nata rastitelnost od
na{ata zemja, zastapena e A. gluti-
nosa Gaertn., a samo na edna loka-
cija visoko na Belasica i A. viri-
dis DC. Al. And.
EVLIJA ^elebi (Evliya Ýbn Der-
vis Mehmed Zilli) (1611 – 1688) –
najpoznat osmanliski patopisec.
Propatuval niz Osmanliskoto
Carstvo i go napi{al golemiot
„Patopis# („Sejahatname#) so ed-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Evlija
^elebi
nostaven stil. Vo nego se opfate-
ni zemjite, kraevite, gradovite,
palankite po koi patuval. Seja-
hatnameto sodr`i vkupno 10 go-
lemi tomovi, sreduvani hrono-
lo{ki od koi za balkanskite zem-
ji posebno se va`ni V, VI, VII,
VIII, bidej}i sodr`at opisi na
gradovite, palankite i selata.
Odlomki od Patopisot za na{ite
kraevi se prevedeni na srpskohr-
vatski jazik, a posleden i najce-
losen e prevodot na Hazim [aba-
novi} od 1954 g. Za Makedonija e
interesen sedmiot tom, vo koj se
dava opis na gradovite Skopje i
okolinata (str. 294), Kumanovo
(str. 294), Kriva Palanka (str.
296), Veles (str. 303), Prilep
(str. 304), Bitola (str. 305), naj-
op{iren prostor vo ovoj tom e
posveten za Ohridskiot sanxak
(str. 553–571) i opis na konacite
od Ohrid do Strumica (od str.
572–685).
LIT.: Evlija ^elebi, Putopis – odlomci o jugos-
lovenskim zemljama, Sarajevo; 1979; Mala En-
ciklopedija Prosveta, I, str. 566, Beograd, 1978;
Britanika Enciklopediski re~nik, kn.
III, Skopje, 2005, 118. A. Ago
Evrejki vo Makedonija
EVREI VO MAKEDONIJA – do-
seleni Evrei {to po razni osno-
vi doa|ale u{te vo Rimskata Im-
perija. Tuka se nastanuvale i
formirale svoi op{tini, a se na-
rekuvale Romanioti. Zboruvale
na gr~ki jazik. Takvi op{tini
imalo vo Tesalonika (Solun),
Stobi (2 sinagogi, od II i IV vek),
vo Lihnidos (Ohrid), Herakleja
Linkestis (Bitola), vo Astibo
([tip) i dr. Vo sredniot vek od
srednoevropskite zemji pristig-
nale grupi Evrei–A{kenazi, koi
formirale svoi evrejski op{ti-
ni i zboruvale jidi{. Najgolema
a{kenaska op{tina bila formi-
rana vo Solun. Po progonot na
Evreite od [panija i od Portu-
galija (1492) na teritorijata na
Otomanskata imperija se naseli-
le golemi grupi Evrei nare~eni
Sefardi, koi zboruvale evrejsko-
{panski, odnosno ladino. Se na-
seluvale vo gradovite vo koi
prethodno ve}e postoele romani-
otski zaednici. So kulturnata
nadmo}, Sefardite za kratko vre-
me uspeale da stanat dominantni.
Se integrirale vo sistemot i si
obezbedile spokoen opstanok na
zaednicite do pred Vtorata svet-
ska vojna koga zapo~nal nov pro-
gon so eskalacijata na antisemi-
tizmot. Makedonskite Evrei bi-
le deportirani (11 mart 1943) vo
logorot Treblinka, kade {to
98% od niv bile uni{teni.
Evrei vo odredot „Dame Gruev# (1943)
Evrei vo NOB (1942–1944). Od
~lenovite na SKOJ bile uapseni
(1942) i osudeni na robija [ami
Moric, Moric Romano, Viktor
Pardo, Avram Anaf i Eli Fara-
xi. Borci vo NOPO „Damjan Gru-
ev# bile od samoto formirawe:
Viktor Me{ulam-Bustrik, Josef
Peso (Pepo), Mordo Todolano
(Spiro). Vo odredot „Jane San-
danski# bile borci (1942): Beno
Ruso (Koki), Mordehaj Nahmijas
(Lazo), Nisim Alba (Miki),
Aron Aroesti. Borci vo edini-
cite na NOV (od mart 1943) bile:
Estreja Ovadija (Mara), posmrt-
no proglasena za naroden heroj,
@amila Kolonomos (Cveta),
Adela Faraxi (Kata), Estreja Le-
vi (Lena), Roza Kamhi, Samuel
Sadikario (Mo), Sami Sadika-
rio, Albert Kasorla (Berto),
Albert Ruso (Kate).
LIT.: Aleksandar Matkovski, Tragedija-
ta na Evreite od Makedonija, „Glasnik
na INI#, 1, Skopje, 1958; \or|i C. Dimov-
ski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993.
J. Nam.
EVREJSKO E
Novata sinagoga Bet Jakov vo Skopje
EVREJSKI INTIMEN KLUB
(Klub de los intimos) (Bitola, 1920)
– edinstvenoto zdru`enie {to ne
pripa|alo na cionizmot.
LIT.: \or|i Colev-Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993, 137. J. Nam.
EVREJSKI KLUB VO SKOPJE
(15. II 1920) – klub osnovan od vid-
ni gra|ani zaradi moralno i du-
hovno vospituvawe na skopskite
Evrei. Celta bila da gi razviva
me|usebnite odnosi pome|u site
op{testveni sloevi, da gi pomaga
u~ili{tata i drugite evrejski
organizacii. Klubot poseduval
udoben objekt vo koj se nao|ala i
„Evrejska ~italna#, koja gi dobi-
vala site evrejski i {panski ves-
nici pe~ateni na celiot Balkan.
Vo sostav na klubot funkcioni-
ralo i „Evrejskoto kazino# koe
kon krajot na 30-tite godini sta-
nalo glaven centar na evrejskoto
sobirawe.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
EVREJSKI ME\UNARODEN
SOJUZ – v. Me|unaroden evrejski
sojuz
EVREJSKO @ENSKO ZDRU@E-
NIE VO SKOPJE (1923–1932) –
kulturno zdru`enie. Negovata
511
E EVRENOS-BEG
dejnost bila da organizira kul-
turni i edukativni aktivnosti,
da dava poddr{ka na mladinskite
organizacii, nezavisno od nivni-
te idejni opredelbi i streme`i.
Koga vo Skopje bila osnovana fi-
lijalata na WIZO (1932) site
~lenki pominale vo ova zdru`e-
nie.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
EVRENOS-BEG (XIV v. – Enixe
Vardar, 1417) – osmanliski voj-
skovodec od najranite pohodi na
Balkanot. Bil komandant na pr-
voto voeno krai{te so centar vo
Seres, koe ja opfa}alo Ju`na Ma-
kedonija. U~estvuval vo site poz-
na~ajni bitki od negovoto vreme:
Kosovskata (1389), Nikopolskata
(1396), Angorskata (1402) i dr., ja
dobil titulata gazi. Vo Enixe
Vardar podignal xamija, imaret,
medresa i drugi objekti.
LIT.: A. Stojanovski, Zave{tanieto na
Evrenos-beg vo nahijata Kon~e, „Glasnik
na INI#, god. 40, br. 1, Skopje, 1996; Ency-
lopedie de l’slam, Nouvelle edition, tome ll, C -
G, Paris, 1965. Dr. \.
EVRIDIKA – 1. Makedonska
kralica, `ena na kralot Aminta
III (393/2–370/69 g. pr.n.e.); majka
na Filip II; }erka na Sira, vlade-
tel na gornomakedonskite oblas-
ti. 2. @ena na Ptolemaj I Soter
(323– 283 g. pr.n.e.), }erka na re-
gent-namesnikot na Makedonija
Antipatar i pomlada sestra na
kralot na Makedonija, Kasandar.
LIT.: R. Iljovski, Koj i koga vladeel so
Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.
Helenskiot
pisatel
Evripid
EVRIPID (Salamina, ok. 480 –
Aretusa, 406 g. pr.n.e.) – eden od
trite golemi helenski tragi~a-
ri. @ivee vo Atina, a umira vo
dvorecot na makedonskiot kral
Arhelaj I, kade {to gi napi{al
poslednite drami Arhelaj i Bak-
hi. Pogreban e vo gr. Aretusa.
Epitafot na nadgrobniot spome-
nik go sostavuva makedonskiot
poet Adaj. Od 75 negovi drami za-
~uvani se 18 („Medeja#, „Trojan-
ki#, „Helena#, „Orest#, „Ifige-
nija na Tavrida#, „Ifigenija vo
Avlida#...).
512
LIT.: Evripid. Prev. D. ^adikovska, Zum-
pres, 1998; Sabrane Grcke Tragedije, Beograd,
1989. A. [uk.
EVROV (JEVROVI]), Naum
(Struga, prvata polovina na XIX
vek ‡ Struga, kon krajot na XIX
vek) ‡ u~itel, kulturno-nacio-
nalen deec i podocna srpski
propagandist. Zazel stav protiv
dejnosta na novoosnovatata Bu-
garska egzarhija vo Makedonija
(1870). Bil ~len na Dru{tvoto
†Sveti Kliment# vo Ohrid
(1872), podocna preustanoveno
pod imeto U~eni~ko prosvetno
dru{tvo †Sv. Kliment# (1885).
U~estvuval na eden sostanok na
ohridskite i stru{kite prvenci
za obnova na Ohridskata arhi-
episkopija (Ohrid, 5. XI 1875).
So ~lenovi od ohridskoto dru{-
tvo go formirale Tajniot make-
donski komitet (Sofija, 1885),
~ija pojava bugarskite vlasti ja
okvalifikuvale kako †makedon-
ski separatizam#, bidej}i †Ma-
kedoncite odbivaat da se vklu-
~at, i samite i svojata tatko-
vina, vo granicite na Bugarija,
tuku se borat za samostoen kul-
turen i politi~ki razvoj#. Zaed-
no so Kosta Grup~ev podnele
Memorandum do Kancelarijata
na velikiot vezir so barawe za
izdavawe vesnik vo Carigrad
†na ~isto makedonski dijalekt#
pod imeto †Makedonski list#
(26. VII 1887). Vo obrazlo`eni-
eto, me|u drugoto, navele: †Bi
iznel pred {irokata javnost
deka na{ata tatkovina nema
ni{to op{to so Bugarite, nitu
pak so drugite dr`avici, i zatoa
bi propovedal izbegnuvawe i
strogo predupreduvawe na niv-
nite intrigi.# Zaedno so K.
Grup~ev, V. Karajovov i T. Po-
pov, ispratile Memorandum do
diplomatskite pretstavnici na
golemite sili vo Carigrad pro-
tiv osvojuva~kite streme`i na
balkanskite monarhii kon Ma-
kedonija (26. VII 1887). Podgot-
vil i bukvar na makedonski ja-
zik za u~ili{tata vo Makedo-
nija (1888), koj ostanal vo rako-
pis, bidej}i srpskiot ambasador
vo Carigrad Stojan Novakovi}
go prifatil bukvarot i jazikot
na Milojko Veselinovi}. Isto
taka, zaedno napi{ale i pole-
mi~en spis za knigata na Ofej-
kov (A. [opov) †La Macédoine#
(1887), no ostanal neobjaven. Po-
radi bolest se vratil vo Struga
(pred 6. X 1888).
LIT.: D-r Klime Xambazovski, Neuspel
obid za izdavawe na †Makedonski list#
vo Carigrad vo 1887 godina, †Sovreme-
nost#, XIV, 10, Skopje, 1964, 1062–1067; D-r
Bla`e Ristovski, Portreti od makedon-
skata literaturna i nacionalna isto-
rija, I, Skopje, 1989, 198, 199, 538, 542–545.
S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dejan Bogdanov vo borbata za medal (levo)
EVROPSKI PRVENSTVA VO
BOREWE. Edno prvenstvo vo
sloboden stil za seniori e odr-
`ano vo Skopje (1968), na koe nas-
tapile okolu 90 bora~i od 18 zem-
ji. Reprezentacijata na Jugosla-
vija ja so~inuvale samo bora~ite
od Makedonija. Najdobro plasi-
ranite bile: Bor~e Dimovski i
Simeon [utev, a osvoile ~etvrto
mesto, so {to se zdobile so pravo
da nastapat na Olimpiskite igri
vo Meksiko (1968). Potoa, Evrop-
skoto prvenstvo vo borewe slo-
boden stil za mladinci e odr`a-
no vo Radovi{ (1998), na koe nas-
tapile okolu 150 bora~i od 23
zemji. Marjan Naumov i Jon~e
Ivanovski osvoile treto mesto.
Isto taka, Evropskoto prvenstvo
vo borewe sloboden stil za kade-
ti e odr`ano vo Skopje (2003), na
koe nastapile pove}e od 180 bora-
~i od 25 dr`avi. Dejan Bogdanov
osvoil vtoro mesto. F. \.
EVROPSKI SUD ZA ^OVEKO-
VI PRAVA I RM – me|unarodna
pravosudna institucija osnovana
so Evropskata konvencija za os-
novnite slobodi i ~ovekovi pra-
va (3. XI 1950 – 3. IX 1953). RM ja
potpi{uva na 9. XI 1995 g., ja rati-
fikuva na 10. IV 1997 g. i na isti-
ot datum stapuva vo sila. Sudot e
nadle`en za site pra{awa od nej-
zinoto tolkuvawe i primenuva-
we. Prifa}aweto na zadol`i-
telnata nadle`nost na Sudot e
pretpostavka za ~lenstvo na RM
vo Sovetot na Evropa. 80% od
vkupnata brojka slu~ai vo RM
procesuirani pred Sudot se pov-
redi na ~len 6 (1) od Konvencija-
ta – povreda na pravoto na fer su-
dewe (sudewe vo razumen rok).
IZV.: Ministerstvo za pravda na RM,
Skopje, 2006.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Reforma na
nadzorniot sistem na Evropskata kon-
vencija za ~ovekovi prava, „Dijalog#, br.
14/1997. T. Petr.
EVROPSKO PRVENSTVO VO
BOKS ZA KADETI (Bitola,
1997) – na nego u~estvuvale repre-
zentacii od 28 zemji so 186 bokse-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ri. Makedonskata reprezentacija
bila sostavena od 10 bokseri: Fa-
ton Salihu, osvoil zlaten medal
(do 48 kg), Denis Georgievski (66
kg) i Darko ^atleski (77 kg) os-
voile bronzeni medali, Aleksan-
dar ^urlinovski (45 kg), Tunaj
Karimanov (51 kg), Vulnet Ruste-
mi (54 kg), Roberto Memedov (57
kg), Alajdin Ja{arov (60 kg), Il-
~o Radevski (63 kg) i Krste Mit-
revski (81 kg), a selektori bile:
Vlado Kostov, Il~o Belxigerov
i Petre ^ulinov. D. S.
Kik-boks
EVROPSKO PRVENSTVO VO
KIK-BOKS – bilo odr`ano vo
Skopje (2006), za seniori – ma`i
i `eni, vo disciplinite lakt-
kontakt, lou-kik i tai-kik boks,
na koe u~estvuvale vkupno 527
bokseri, a od Makedonija 36. Spo-
red osvoenite medali: I Rusija, II
Srbija i III Ungarija, a Makedo-
nija go zazela XII mesto so 6 meda-
li: vo lou-kik boksot Rasim Ali-
ti osvoil srebren, Aleksandar
Stojkovski i Ile Ristevski
bronzeni medali, a vo discipli-
nata tai-kik boksot Atanas Stoj-
kovski i Daniela Lazarevska
srebreni, a Leila Osmani bron-
zen medal. D. S.
EVSTATIJ SOLUNSKI (? –
1195/97) – solunski mitropolit,
vizantiski crkoven i kni`even
deec. Mitropolit solunski sta-
nal vo 1175 g. i tamu go unapredu-
val mona{tvoto. Kako kni`even
deec gi animiral anti~kite i ra-
nohristijanskite pogledi i u~e-
wa. Gi komentiral „Ilijadata# i
„Odisejata# od Homer, komediite
na Aristofan, delata na Pindar,
Duhovniot kanon na Joan Damas-
kin i dr. Avtor e na kowekturata
„Suda#, na pove}e govori (Epita-
fot za imperatorot Manojlo i
Komnen), na pisma upateni do im-
peratorot i do crkovni dostoins-
tvenici, kako i na deloto „Isto-
rija na osvojuvaweto na Solun#
(pri osvojuvaweto od Normanite
vo 1185 g.).
LIT.: I. Velev, Vizantisko-makedonski
kni`evni vrski, Skopje, 2005, 182–183.
I. Vel.
Aleksandar
Eftimov
EVTIMOV, Aleksandar (Bito-
la, 1874 ‡ Sofija, 1939) ‡ u~itel,
publicist, prespanski i prilep-
ski vojvoda na TMORO. Bil u~i-
tel vo s. Buf, Lerinsko, (1895‡
1896) i rakovoditel na Lerinski-
ot revolucioneren okrug na TMO-
RO, u~itel vo Bitola (1899-1900)
i ~len na Mesniot komitet i na
Okru`niot revolucioneren ko-
mitet na TMORO (1900). Premi-
nal vo ilegalstvo (1. IV 1903) i
u~estvuval vo Ilindenskoto vos-
tanie kako na~alnik na Gorskoto
na~elstvo za Bufskiot revoluci-
oneren reon. Prodol`uvaj}i ja
Evtihij i Mihail: Pri~estuvawe na apostolite (crkva „Sv. \or|i#, Staro Nagori~ane, Kumanovsko, XIV v.)
revolucionernata dejnost vo Bi-
tolskiot okru`en komitet (1908-
1910), bil uapsen i osuden na smrt
(1910), a potoa kaznata mu bila za-
meneta so do`ivotna robija. Us-
peal da izbega od zatvorot (1911)
i emigriral vo Bugarija (1912).
Vo Prvata balkanska vojna se
vratil so svoja ~eta i u~estvuval
vo izgonuvaweto na osmanliskite
vlasti od Bitola. Po Prvata
svetska vojna go poddr`uval Pri-
vremenoto pretstavni{tvo na
EVHARISTI^NA E
porane{nata obedineta Vnat-
re{na revolucionerna organiza-
cija.
BIBL.: Prespanskixt vojvoda Petqr
Hristov – German=eto, †Ilustracix
Ilinden#, No 6, Sofix, 1927/1928, 15–16;
Organizacix i podgotovka na V.M.R.O.
v Bitolskix vilaet, †Makedonski ves-
ti#, No 25 i 26, Sofix, 1935, 3–5.
LIT.: Spomeni i biografii na ilinden-
ci, Bitola, 1993. S. Ml.
EVTIHIJ (XIII-XIV v.) – slikar
i ikonopisec. Obi~no rabotel
zaedno so slikarot i ikonopisec
Mihail Astrapa, dvajcata proiz-
lezeni od solunskata slikarska
{kola. Se smetaat za najdobri
slikari na renesansata na Paleo-
lozite, so oddelni barokni ele-
menti. Prvo zaedni~ko delo im
bil freskopisot vo crkvata †Sv.
Bogorodica Perivlepta# vo Oh-
rid (1294–1295). Kako dvorski
slikari na srpskiot kral Milu-
tin, avtori se na freskite vo
crkvite †Sv. \or|i# vo s. Staro
Nagori~ane, Kumanovsko (1317–
1318) i †Sv. Nikita# vo s. Bawa-
ni, Skopsko (ok. 1320). Rabotele i
nadvor od Makedonija.
LIT.: Petar Miqkovi}-Pepek, Deloto
na zografite Mihailo i Eutihij, Skop-
je, 1967; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto
yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980.
S. Ml.
EVHARISTI^KA GULABI-
CA (XIII v.) – eden od raritetite
na makedonskata srednovekovna
crkovna riznica. Voobli~ena ka-
ko simboli~na pretstava na Sv.
Duh, so funkcija na kadilnica,
taa ja nadvisuvala ^esnata trpeza
na ohridskata katedralna crkva
513
E EGEJSKI
„Sv Sofija#, po nejzinoto ukinu-
vawe – vo „Sv. Bogorodica Periv-
lepta#. Vrz plasti~no izvedeno-
to telo (dim. 22 h 13,5 cm), izrabo-
teno od bakar, so delumno za~uva-
na pozlata, so plitko vre`uvawe
se imitirani perduvi. Na nego se
aplicirani mobilni monohromna
opa{ka i polihromni krila izve-
deni so emajl vo tehnikata opus
cloisonné. Aplicirani se i o~i od
sino staklo. Od mobilnite delo-
Evharisti~ka gulabica
vi nedostasuvaat nozete, a klunot
e rekonstruiran. Deneska „Gula-
bicata# e sopstvenost na Narod-
niot muzej vo Ohrid. Izrabotka-
ta e karakteristi~na za rabotil-
nicite na emajl vo Limo`, Fran-
cija, za ~ija produkcija se smeta i
ovoj primerok. Edinstveniot poz-
nat sroden primerok se ~uva vo
Luvr vo Pariz.
LIT.: B. Radojkovic, Une colombe eucharisti-
que du tresor de Saint Clement d’ Ohride, vo:
Actes du XII Congress international d’etudes
Byzantines, III, Beograd, 1964, 327–331. Q. X.
EGEJSKI DEL NA MAKEDO-
NIJA – del od Makedonija pod
vlasta na Grcija. Po Bukure{ki-
ot miroven dogovor (10. VIII 1913)
Grcija dobila 34.356 km² ili 51%
od makedonskata teritorija. Spo-
red jazikot {to se zboruval vo se-
mejstvoto, vo Egejskiot del na Ma-
kedonija `iveel makedonskiot na-
rod i nacionalni malcinstva (Tur-
Pogled od Olimp kon Egejskiot del na Makedonija
514
ci, Evrei, Grci, Vlasi i Romi).
Za obezbeduvawe na svoeto trajno
vladeewe, gr~kite vladi se stre-
mele da go smenat etni~kiot ka-
rakter so proteruvawe na make-
donskoto (hristijansko i musli-
mansko) i turskoto naselenie,
kako i so kolonizirawe na inorod-
no naselenie. Po silata na Nejski-
ot (1919) i Lozanskiot miroven
dogovor (1923), od Egejskiot del
na Makedonija bile proterani
436.000 Makedonci i Turci i na
mestoto na iselenoto makedonsko
naselenie gr~kite vladi koloni-
zirale 618.000 doselenici. Make-
donskoto ime i makedonskiot ja-
zik bile zabraneti. Makedonski-
te imiwa i prezimiwa bile grci-
zirani. Se progonuvala makedon-
skata narodna svest, kirili~noto
pismo i jazikot. Makedonskiot
otpor minuval niz dve fazi – pa-
siven i organiziran, aktiven ot-
por protiv gr~kata politika na
denacionalizacija i asimilaci-
ja. So osnovaweto na VMRO(Ob),
vo baraweto sojuznici se orien-
tirale kon gr~kata levica (KPG),
koja bila edinstvenata politi~-
ka sila {to go priznavala make-
donskiot etni~ki identitet. Vo
Vtorata svetska vojna Makedon-
cite od Egejskiot del na Makedo-
nija aktivno i masovno u~estvu-
vale vo antifa{isti~kata bor-
ba, organizirani vo makedonsko
nacionalno dvi`ewe, so fomira-
we Makedonski narodnooslobo-
ditelen front (SNOF) i Make-
donska vojska (SNOV). Vo toa
vreme se afirmirale makedonski
nacionalni vrednosti (prosveta,
vesnici i u~ili{ta na makedon-
ski jazik, kulturno-umetni~ki
dru{tva). Po dogovorot od Var-
kiza, makedonskoto ime i make-
donskiot jazik povtorno bile
zabraneti i gr~kata dr`ava po~-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nala da sproveduva politika na
bel teror protiv makedonskoto
naselenie. Vo po~etokot na Gra-
|anskata vojna (1946–1949), so
KPG bila sklu~ena spogodba za
zaedni~ka borba za prezemawe na
vlasta i za razre{uvawe na make-
donskoto nacionalno pra{awe so
priznavawe na pravoto na samo-
opredeluvawe. Vo uslovi na naci-
onalno-politi~ko organizirawe
i razvivawe na nacionalnata
kulturna dejnost, toa bil period
na nova afirmacija na makedon-
skite nacionalni vrednosti so
obrazovanieto (makedonski u~i-
li{ta so 10.000 u~enici), vesni-
cite na makedonski literaturen
jazik, bogoslu`bata na makedon-
ski jazik itn. Po Gra|anskata voj-
na od Grcija bile proterani u{te
30.000 Makedonci, koi zaminale
vo isto~noevropskite zemji. Po
1990 g. vo Egejskiot del na Make-
donija e formirana prvata legal-
na nacionalna makedonska poli-
ti~ki partija „Vino`ito#, koja
dejstvuva za priznavawe na make-
donskoto nacionalno malcinstvo
vo Grcija i na nacionalnite pra-
va (obrazovanie, literatura, ves-
nici, emisii na makedonski ja-
zik, kako i zastapenost na make-
donskiot vo administracijata).
LIT.: S. Kiselinovski, Egejskiot del na
Makedonija (1913–1989), Skopje, 1990; is-
tiot, Etni~kite promeni vo Makedonija
(1913–1995), Skopje, 2000. St. Kis.
„EGZODUS 2001# ‡ delo za sim-
foniski orkestar. M.: T. Man~ev.
Prvo izveduvawe: Skopje, 2002 g.
Dr. O.
EGIP]ANI vo Republika Ma-
kedonija ‡ pripadnici na etni-
kum, koj, spored op{toprifate-
nite kategorizacii bil vklu~en
vo romskata etni~ka grupa. Pos-
lednive godini ja istaknuvaat
svojata etni~ka distinktivnost
so naglasuvawe na razlikite vo
potekloto i kulturnite osobini
za da se steknat so status na mal-
cinska zaednica.
LIT.: „Statisti~ki godi{nik na Repub-
lika Makedonija“, Skopje, 2005. M. Ta{.
EDINAESETTA MAKEDON-
SKA (KAVADARE^KA) NA-
RODNOOSLOBODITELNA
BRIGADA (Kavadare~ko, 3. X ‡
Ohrid, 6. XII 1944) ‡ voena edini-
ca na NOV i POM. Bila formi-
rana od borci od sostavot na
Osumnaesettata dopolnitelna
brigada na ^etirieset i prvata
(makedonska) divizija na NOVJ.
Bila imenuvana kako Edinaeset-
ta, bidej}i dotoga{nata Edinae-
setta makedonska (kumanovska)
NO brigada bila rasformirana.
Dejstvuvala dol` komunikaciite
Prilep‡Gradsko i Negotino‡
Gradsko, spre~uvaj}i go german-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †EDINAESETTI OKTOMVRI# E

Borbeniot pat na Edinasetata makedonska

narodnoosloboditelna brigada

skoto povlekuvawe od Grcija kon

Skopje, so borbi vo Tikve{ijata
‡ Drenovo, Grbavec (9. X), ]esen- Borcite na Edinaesetata makedonska (Kumanovska) narodnoosloboditelna brigada
vo oslobodenoto Kumanovo
dre, Raec (19. X), Devol, Raec (20-
22. X), Negotino (23. X), na Plet- Dimitrijevski, Makedonskata vojska Skopje. Postoi od 1930 g. kako ra-
var, na patot Prilep‡Gradsko 1944-1945, INI, Skopje, 1999, 115-117. botilnica za popravka na avtobu-
S. Ml.
(29. X), Prilep (29. X ‡ 2. XI), na ski i kamionski karoserii. Od
Pletvar (30. X), kaj Krivolak (6 i EDINAESETTATA PE[ADIS- 1946 g. e vo dr`avna sopstvenost i
7. XI), Gradsko (8. XI), Ki~evo i KA DIVIZIJA NA BUGAR- proizveduva po 40 avtobuski ka-
Gostivar (15-18. XI). Podocna vo SKATA ARMIJA (1915) – divi- roserii godi{no na stari kami-
Ohrid vlegla vo sostav na ^eti- zija formirana od mobilizirani onski {asii. Od 1949 g. raboti
rieset i devettata (makedonska) Makedonci od site delovi na Ma- kako samostojna dr`avna fabri-
divizija na NOVJ. kedonija od 20 do 40-godi{na voz- ka za avtobusi vo Skopje (FAS)
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o rast. [tabot na divizijata se na- spored ~e{ka, a od 1954 spored
Narodnooslobodila~kom ratu jugoslo- o|al vo Sofija, a komandant bil licenca na avstriskata firma
venskih naroda, tom VII, Borbe u Makedo- polkovnikot Krsto Zlatarev (ro- „SAURER#. Samonose~ki karose-
niji, kn. 4. Vojnoistorijski institut Ju- den vo Ohrid). Formaciski se rii se pravat od 1958 g., a od 1965
goslovenske armije, Belgrad, 1952, 131.
LIT.: Kiro Gelevski, Naselba Gradsko ‡ sostoela od {est makedonski i seriski i do 1.500 {asii godi{-
osnovawe i razvoj, Gradsko, 1998, 136; D-r eden bugarski polk. Imala vkup- no. Od 1967 g. raboti po licencen
Marjan Dimitrijevski, Makedonskata no 33.745 vojnici i podoficeri i dogovor za stru~na i tehnolo{ka
vojska 1944-1945, INI, Skopje, 1999, 117- 326 oficeri. Vooru`uvaweto i sorabotka so Dajmler-Benc, ~i-
118. S. Ml. oficerskiot kadar go obezbedila i{to motori se vgraduvani vo av-
EDINAESETTA MAKEDON- bugarskata armija. tobusite, minibusite, trolejbu-
SKA (KUMANOVSKA) NA- LIT.: D. Min~ev, Formirane na kadrova- site i specijalnite aerodromski
RODNOOSLOBODITELNA ta divizija prez 1915 g. za obu~enie na vozila i pod za{titenoto ime
BÍlgari ot MakedoniÔ i Odrinsko, Vo- „SANOS# se prodavani vo pora-
BRIGADA (s. Pelince, Kuma- ennoistori~eski sbornik, br. 5, SofiÔ,
novsko, 27. VIII 1944 ‡ Vele{ko, 1984. V. St. ne{na Jugoslavija, Polska, Rusi-
20. IX 1944) ‡ voena edinica na ja, Kina, Ukraina, Egipet, Siri-
NOV i POM. Bila formirana „EDINAESETTI OKTOMVRI# ja, Turcija. Po kratok prekin na
od vkupno 370 novopristignati – fabrika za avtobusi SANOS – rabotata, vo 2003 g. fabrikata so
borci od Kumanovsko, Krivo-
palane~ko i Kratovsko. Imala
niza uspe{ni borbi: na `elez-
ni~kata stanica Gli{i} kaj
Kumanovo (30/31. VIII), vo Bero-
vo (2. IX), kaj s. Stracin (5. IX),
Kratovo (6. IX), Berovo (8. IX),
Kratovo (9. IX), razoru`ala ed-
na bugarska divizija vo s. Dove-
zence, Kumanovsko (10. IX),
Sveti Nikole (14. IX) i na pa-
tot Veles-Skopje (no}ta me|u
17/18. IX), a potoa bila rasfor-
mirana, so vleguvawe na Prvi-
ot i Vtoriot kumanovski ba-
taljon vo sostavot na Tretata
makedonska NOUB, a Tretiot
kratovski bataljon ostanal sa-
mostojno da dejstvuva vo Sveti
Nikole.
LIT.: Spomen zbornik na zaginatite
borci od NOV i `rtvi na fa{isti~ki-
ot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945, Kumanovo, 1976, 182; D-r Marjan Fabrikata za avtobusi „Edinaesetti oktomvri“ - SANOS, Skopje

515
E EDINSTVEN
160.000 m² proizvodni pogoni,
servis, skladi{ta, administra-
tivni zgradi i kompletna in-
frastruktura ja kupuva kompani-
jata „UNITAJARS# od Skopje.
Vo 2004 g. e restartirano proiz-
vodstvoto i fabrikata oficijal-
no e preimenuvana vo „SANOS#,
koja prodol`uva so razvojot, pro-
izvodstvoto i proda`bata na sov-
remeni avtobusi po evropski
standardi za kvalitet, bezbed-
nost, ekonomi~nost i vlijanie na
okolinata. Sl. A.
EDINSTVEN NARODNOOSLO-
BODITELEN FRONT (Skopje,
26–27. XI 1944) – organizacija na
levite antifa{isti~ki sili.
Formiraweto i razvojot na ENOF
vo Makedonija e od pred Vtorata
svetska vojna i gi sobiral anti-
fa{isti~kite sili kako protiv-
te`a na raste~kiot fa{izam. Za-
jaknal po okupacijata na zemjata vo
1941 g. i vo tekot na Narodnooslobo-
ditelnata i antifa{isti~ka borba
vo Makedonija (1941– 1945). Vo toj
period se vikal Narodnooslobodi-
telen front (NOF). Institucio-
nalno organizirawe na ENOF vo
Makedonija bilo izvr{eno na Kon-
gresot na ENOF odr`an na 26–27
noemvri 1944 g. vo Skopje, koga bilo
re{eno da se organizira mre`a na
odbori na ENOF potrebni za ma-
sovna rabota.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testveno-
politi~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; D-r Novica Veljanovski (so
koavtori), Zapoznajte ja Makedonija,
Skopje, 2001. N. V.
Zgradata na Sojuzot na sindikatite na Makedonija
EDINSTVENI SINDIKATI
NA MAKEDONIJA (Skopje, 10.
I 1945) ‡ strukova organizacija na
rabotnicite vo Makedonija. Os-
novana e so cel da se bori za po-
dobruvawe na rabotnite i `ivot-
nite uslovi na rabotnicite, za
516
unapreduvawe na nivnata socijal-
no-zdravstvena za{tita i za dru-
gi rabotni~ki prava. Funkcioni-
raweto na ednopartiskiot poli-
ti~ki sistem ne dopu{tal sindi-
kalna nezavisnost, tuku sindika-
tot bil sostaven del na toj sis-
tem. Po 1991 g. postojat nezavisni
sindikati po struki i dejnosti.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testveno-
politi~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; D-r Novica Veljanovski (so
koavtori), Zapoznajte ja Makedonija,
Skopje, 2001. N. V.
„EDINSTVO# (21. V / 2. VI 1880)
– narodno sobranie na Makedoni-
ja, sostaveno od vidni dejci od
Makedonija na koe u~estvuvale 32
delegati, re~isi od site delovi
na makedonskata teritorija. Se
odr`alo po inicijativa od Leo-
nidas Vulgaris i pop Konstantin
Bufski. Sobranieto re{ilo da
pobara od Vladata na osmanlis-
kata dr`ava da gi sprovede re{e-
nijata sodr`ani vo ~l. 23 od Ber-
linskiot dogovor za Makedonija,
a od pretstavnicite na evropski-
te golemi sili vo Solun da posre-
duvaat vo nivnoto sproveduvawe.
Vo slu~aj na oglu{uvawe na Vla-
data vo Carigrad, Sobranieto }e
go povikalo makedonskoto nase-
lenie na oru`je so devizata „Ma-
kedonija na Makedoncite#. Ova
sobranie izbralo i tri~lena vla-
da so zada~a da pobara od golemi-
te sili sproveduvawe na re{eni-
jata od Berlinskiot dogovor za
Makedonija.
LIT.: Hristo Andonov–Poljanski, Od-
brani dela, II, Skopje, 1981; Krste Bito-
ski, Makedonija vo vremeto na golemata
isto~na kriza 1875–1881, Skopje, 1982;
Hristo Andonovski, Privremenata vlada
na Makedonija (maj–juni 1880) – Makedo-
nija vo isto~nata kriza 1875–1881, Skop-
je, 1978. D. Jov.
Solunskiot vesnik „Edinstvo#
„EDINSTVO# (Solun, 27. IX
1908 ‡ 5. I 1909) ‡ vesnik. Sopstve-
nik bil Hristo ^ernopeev, a
urednici Pavel Deliradev, Ang.
Tomov i Dimo Haxidimov, izle-
guval dvapati nedelno. Bil pe~a-
ten vo pe~atnicite Akvarone i
„Obedinenie i napredok#. Gi pod-
dr`uval federalisti~kite idei
i zazel stav protiv Egzarhijata i
konstitucionite klubovi.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 93‡95; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 50. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
„EDINSTVO# (Kostursko, 1947‡
1949) ‡ mese~en vesnik, organ na
Okru`niot odbor na NOF za
Kostursko, na makedonski i na
gr~ki jazik. Go izdaval Glavniot
oddel za agitacija i propaganda
na NOF za Egejska Makedonija.
Glaven urednik bil Mi~o Gubi-
denov. Bil umno`uvan na {api-
lograf.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, Makedon-
skiot pe~at vo Egejskiot del na Make-
donija vo tekot na Gra|anskata vojna
(1945-1949), „Istorija#, VIII, 2, Skopje, 1972,
93-119; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 146. S. Ml.
EDIPOVSKI, Durgut (Kratovo,
17. X 1937 ‡ Skopje, 21. IV 1991) ‡
op{testvenik. Bil ~len na SKM
(1959). Diplomiral na Ekonom-
skiot fakultet vo Skopje (1961) i
rabotel kako referent i sovet-
nik za grade`no zanaet~istvo vo
regionalnata Stopanska komora
na grad Skopje (1961‡1965). Po-
docna bil pomo{nik sekretar i
zamenik sekretar na Stopanskata
komora na Makedonija, sekretar
na sekretarijatot za industrija i
rudarstvo pri Stopanskata komo-
ra na Makedonija, ~len na Eko-
nomskiot sovet na Sobranieto na
SRM, ~len na Izvr{niot sovet
na Sobranieto na SRM i repub-
li~ki sekretar za op{tostopans-
ki raboti i pazar vo dva mandata
(28. IV 1976 ‡ 24. IV 1986). Isto ta-
ka, bil pratenik vo Ve}eto na na-
rodite na Sobranieto na SFRJ,
delegat i potpretsedatel na Sob-
ranieto na SRM (1986‡1991) i
pretsedatel na Upravniot odbor
na Republi~kiot fond za kredi-
tirawe na pobrziot razvitok na
nedovolno razvienite krai{ta.
LIT.: Pogreban Durgut Edipovski. V~e-
ra vo Skopje. Komemorativna sednica vo
Sobranieto na SRM, †Nova Makedonija#,
XLVII, 15893, Skopje, 23. IV 1991, 3; Make-
donski vladi, 60 godini, Skopje, 2005, 65 i
68. S. Ml.
EDNAKVOKRILCI (Homopte-
ra) – insekti so dva para ednakvo
gradeni membranozni krila, po
{to go dobile imeto. Usniot apa-
rat na ednakvokrilcite ima ril-
ka {to ja za-
boduvaat vo
rastenijata
i so ~ija{-
to pomo{
Ednakvokrilec cicaat ras-
titelni so-
kovi. Karakteristi~no e {to vo
nivnoto telo, vo posebni organi,
`iveat sitni gabi~ki koi imaat
va`na uloga vo nivniot metabo-
lizam. Kaj pove}eto vidovi noze-
te se prisposobeni za odewe, a kaj
nekoi zadnite noze i za skokawe.
Vo redot ednakvokrilci zastape-
ni se nad 30.000 vidovi, podredeni
vo dve grupi, crcorci – `e`e-pe-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~e (Cicadoidea) i rastitelni
vo{ki (Aphidina). Vo Makedonija
ima 332 taksona ednakvokrilci,
od koi 2 se endemi~ni (Edwardsia-
na mirjanae Jankovic i Cicadetta ma-
cedonica Schedl).
LIT.: Ljubomir Jankovic, Homoptera: Auche-
norrhynha from Macedonia, Acta, Mus. Mac. Sci.
Nat., Skopje, 1971, 12(3): 42‡50; Ljubomir Jan-
kovi}, Opis jedne nove vrste iz familije Cicadelli-
dae (Homoptera: Auchenorrhynha) iz Makedoni-
je (Jugoslavija), „Glas“, CCCVI, Srpska aka-
demija nauka i umetnosti, Odeqewe pri-
rodnomatemati~kih nauka, Beograd, 1978,
43: 27-30; Matija Gogala, Tomi Trilar and Vladi-
mir T. Krpac, Fauna singing Cicadas (Aucheno-
rrhynha: Cicadoidea) of Macedonia – A bioaco-
ustic survey, Acta Entomologica Slovenica, Ljub-
ljana, 2005, 13/2: 103‡126. V. T. K. – M. Kr.
EDNODNEVKI (Ephemeroptera) –
red najprimitivni insekti so
krilja. Nivnite larvi `iveat vo
voda, a vozrasnite
edinki ne se hranat i
`iveat mnogu krat-
ko, po {to i go dobi-
le imeto. Vo Makedo-
nija dosega se regi-
strirani 63 taksoni,
od koi 5 se makedon-
Ednodnevka ski endemiti.
LIT.: C. G. McGavin, Insects, Spiders and ot-
her terrestrial Arthropods, London, 2000; P. A.
Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972;
P. Ikonomov, Ednodnevkite (Ephemerop-
tera) na Makedonija fam. Ephemerellidae,
„Acta. Mus. Mac. Sci. Nat.#, 8 (3), Skopje,
1961, 53–74. Sv. P. – V. Sid.
EDONIJA – anti~ka oblast me-
|u ustieto na r. Strimon i r. Nes-
ta, naselena od Edonci i od Pie-
rijci, koi, vo vremeto koga se {i-
ri makedonskata dr`ava, se pre-
seluvaat od Pierija (Termajski
Zaliv) vo podno`jeto na pl. Pan-
gaj. Ovaa oblast e bogata so rudno
bogatstvo, drvena gra|a, stoka,
`ito i riba. Pred osvojuvaweto
na Filip II (357 g.), vo golem broj
gradovi `iveele helenski kolo-
nisti. Gradovite Amfipol i Fi-
lipi (osnovan od Filip) pretsta-
vuvaat golemi ekonomski i kul-
turni centri vo antikata.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
EDRILEC (Iphiclides podalirius L.)
– dnevna peperuga. Leta karakte-
risti~no, kako da edri. Ima kril-
ja so `olto-
crni (tigro-
vi) {ari. @i-
vee prete`no
na otvoreni
neramni tere-
ni, vo grmu{-
ki i na liva-
di. Se hrani
so nektar. Vo
Peperugata edrilec periodot na
(Iphiclides podalirius L.)
parewe se so-
bira vo pogolemi populacii.
Prezimuva vo stadium na kukla.
Rasprostraneta e vo Sredna i vo
Ju`na Evropa. Vo Makedonija se
javuva vo dve generacii od april
do septemvri. Poznata e kako
migrant.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the
Butterflies of Britain and Europe, London and
Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic,
Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Du-
rina (Rhopalocera und Hesperiidae), München,
1990. V. T. K. – M. Kr.
EDUKACIJA VO [UMARSTVO-
TO – se izveduva vo ramkite na
srednoto i visokoto obrazova-
nie. [koluvaweto na kadrite so
sredno obrazovanie se izveduva
vo u~ili{tata vo Kavadarci,
Skopje i vo Prilep, kade {to se
formiraat slednite profili:
{umarski tehni~ari od op{ta
nasoka, za pejza`na arhitektura,
za primarna prerabotka i za fi-
nalna obrabotka na drvoto. Viso-
koto obrazovanie se izveduva na
[umarskiot fakultet vo Skopje,
kade {to se educiraa kadri od ob-
lasta na {umarstvoto (1947–
1970/71), a potoa se vovede nova
nasoka za obrazovanie na kadrite
od oblasta na drvnata industrija.
Od nasokata {umarstvo (1983–
1985) se formiraa dve nasoki: na-
soka za odgleduvawe i melioraci-
ja na {umite i nasoka za iskoris-
tuvawe i transport. Nova organi-
zacija na nastavnata dejnost be{e
napravena vo 1998 g., koga bea
formirani dva oddela: {umarst-
vo (so nasoki za {umarstvo i za
ozelenuvawe i unapreduvawe na
`ivotnata sredina) i drvna in-
dustrija (so nasoki za mehani~ka
tehnologija na drvoto i za dizajn
i tehnologija na mebel i enteri-
er). Od 1970 g. e organizirana nas-
tava od tret stepen na 19 studiumi
(oblasti) za magistratura i 5 za
specijalizacija. Steknuvaweto na
nau~niot stepen doktorat na nau-
ki be{e organizirano u{te od pr-
vite godini po formiraweto na
Fakultetot. Od negovoto formi-
rawe (2005), diplomirale vkupno
2.688 studenti, od koi 1.477 na Od-
delot {umarstvo i 955 na Odde-
lot drvna industrija. Al. And.
EDHEMIJA – dervi{ki red. Os-
novan po smrtta na Ibrahim bin
Edhem od oblasta Belha, vo Iran,
koj `iveel vo VIII v. U~eweto im
se sostoelo vo toa sekoj da `ivee
od rezultatite na svojot trud, a
smislata vo `ivotot da bide {i-
reweto na islamot. Redot bil
slabo prisuten i vo Makedonija,
kade {to ima za~uvano gravuri od
XV i XVII v., na koi se prika`ani
dervi{i-edhemii.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija, 2, Skopje, 1983, 260-262;
Gli{a ElezoviÊ, Dervi{ki redovi, „Ju`-
EZERA E
na Srbija#, br. 44 i 45, Skopqe, 1924; šslam
ansiklopedisi, 120 cüz, šstanbul, 1970; Encylope-
die de l’islam, nouvelle edition, livraison 55-56,
Leiden-Paris, 1969. Dr. \.
E`
E@OVI (Erinaceidae) – familija
od redot insektojadni cica~i (In-
sectivora), so vkupno 21 vid, koi ja
naseluvaat Afrika, Evropa i
Azija. Vo Makedonija, kako i vo
cela Jugoisto~na Evropa se sre-
}ava samo eden vid e` (Erinaceus
concolor).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
Igumenot
Ezekil
EZEKIL (s. Glo|i, Tetovsko,
1836 – 1898) – igumen. U~enik na
le{o~koto bogoslovsko }elijno
u~ili{te, a vo manastirot Hi-
landar go dobil ~inot jeromonah.
Bil igumen na Le{o~kiot manas-
tir „Sv Atanasij# (1878–1898),
koj vo toa vreme stanal ekonom-
ski mo}en. Se istaknal vo borba-
ta protiv bugarskata i protiv
srpskata propaganda. Bil ubien
od „vrhovistite#.
LIT: B. Svetozarevi}, Osvrt kon nacio-
nalnata dejnost na igumenot Ezekil vo
Le{o~kiot manastir (1878–1898), „Glas-
nik na INI#, 42/2, Skopje, 1998; I. Petru-
{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot ma-
nastirski kompleks, Skopje, 2001.Br. Sv.
EZERA. Vo RM ima nad 160 ezera.
Od niv po priroden pat se nasta-
nati pove}e od 50, a drugite pret-
stavuvaat ve{ta~ki akumulacii.
Spored na~inot na nastanokot na
ezerskite bazeni, tie se delat na:
tektonski, urniski, krajbre`no-
izvorski, postglacijalni, kar-
stni, organogeni i ve{ta~ki aku-
517
E EZERSKI
Najniskoto planinsko ezero Lokuv na planinata De{at (1.565 m)
mulacii. Po svoeto zna~ewe se
istaknuvaat tektonskite ezera,
kako {to se: Ohridskoto, Pres-
panskoto i Dojranskoto Ezero.
Prirodnite postglacijalni eze-
ra se delat na erozivni, akumula-
tivni i kombinirani. Od niv poz-
na~ajni se: Bogovinskoto Ezero,
Golemoto i Maloto Pelistersko
Ezero, Crnoto Ezero, Karaniko-
li~koto Ezero, Podgori~koto
Ezero i dr. Najniskoto planin-
sko ezero se nao|a na viso~ina od
1.565 m (ezeroto Lokuv na plani-
nata De{at), a najvisokoto na
2.470 m (ezeroto Golem Korab na
planinata Korab). Zasega edin-
stven primer na urniski tip eze-
ra kaj nas e Mokli{koto Ezero,
koe e nastanato vo dolinata na
Vata{ka Reka, so urnuvawe na ed-
na od dolinskite strani i so pre-
graduvawe na re~nata dolina.
Edinstven primer na krajbre`-
no-izvorski tip ezera kaj nas e
ezeroto Ostrovo kaj manastirot
„Sveti Naum#. Organogenite eze-
ra se za~uvani na mali i ograni-
~eni povr{ini vo mo~uri{nite
tereni. Tie se nastanati so sedi-
mentacija na organska materija
pri uni{tuvawe na nekoga{nite
ezera. Niv vo minatoto gi imalo
pove}e, a denes pozna~ajni se: Si-
ni Viroj, Novoselski Vir 1, No-
voselski Vir 2 (vo slivot na r.
Sateska), vo Debarca i na drugi
mesta. Ve{ta~kite ezera pret-
stavuvaat poseben tip ezera koi
gi gradi ~ovekot i nivnata voda
se koristi za pove}e nameni.
LIT.: Dragan Vasilevski, Klasifikacija
na ezerata vo Republika Makedonja spo-
red na~inot na postanokot na ezerski-
te baseni, „Geografski razgledi#, kn. 30.
Skopje, 1995. Dr. V.
EZERSKI EKOSISTEM. Site
prirodni ezera vo Makedonija
obrazuvaat ezerski ekosistemi,
koi im ovozmo`uvaat razvoj i sa-
moregulacija na `ivite organiz-
mi, usloveni so zaemnite odnosi
na avtotrofnite planktonski,
submerzni i heterotrofnite or-
518
ganizmi (ribi, invertebrati i
mikroorganizmi), niz koi prote-
kuvaat potoci na energija i mate-
rii. Vo Makedonija se sre}avaat
site tri vida ezerski ekosistemi:
oligotrofni (siroma{ni vodi so
hranlivi materii), kakvo {to e
Ohriskoto Ezero, mezotrofni
(sredno bogati so hranlivi mate-
rii), kakvo {to e Prespanskoto
Ezero i eutrofni (bogati so
hranlivi materii), kakvo {to e
Dojranskoto Ezero. Antropoge-
nite vlijanija vrz ezerskite eko-
sistemi pridonesuvaat da se nago-
lemuvaat koli~inite na hranli-
vite materii vo vodite, zgolemu-
vaj}i ja nivnata produkcija. Q. Gr.
EZERCI – mnogubrojno i vo-
instveno slovensko pleme, koe se
naselilo na Peloponez (VII v.), vo
plodnata dolina na Lakonija, a
podocna se povlekle kon plani-
nata Tajget. Zaedno so Milinzite
broele od 20 do 25 iljadi lu|e, na-
seluvale teritorija od okolu 750
km2. Ja za~uvale svojata samostoj-
nost do po~etokot na IX v., koga
bile pot~ineti od Vizantija.
Krevale vostanija protiv vizan-
tiskata vlast, no ne uspeale da ja
vratat samostojnosta.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. K. Ax.
Eja
EJI (Circus) – sredno golemi
grablivi ptici so dolgi krilja i
opa{ka i so piski. Vo Makedoni-
ja se sre}avaat ~etiri vidovi:
blatna eja (Circus aeruginosus),
polska eja (Circus cyaneus), livad-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ska eja (Circus pygargus) i stepska
eja (Circus macrourus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
EJUPI, Tuna Perihan (Skopje,
20. III 1955) ‡ akterka. ^len na
Turskata drama vo Teatarot na
narodnostite od 1972 g. Ulogi:
Ko{tana; Zona Zamfirova; Kas-
ta Diva vo istoimenite dela, So-
fie (†Ugursuz#); Len~e (†Begal-
ka#); Klodija (†Tetovirani du-
{i#); Gertruda (†Kral Hamlet#);
Tuna
Ejupi
Regana (†Kral Lir#); Nastasja
(†Idiot#); Dona Elvira (†Don
@uan#); Hurmuz (†Hurmuz i nejzi-
nite sedum ma`i#) i dr. R. St.
EKA (nacionalna i socijalna
za{tita) – gr~ka organizacija vo
Egejskiot del na Makedonija vo
Vtorata svetska vojna. Bila for-
mirana vo oktomvri 1943 g. vo Ko-
`ansko od majorot na gr~kata voj-
ska Papavasiliu i dejstvuvala vo
selata na podno`jeto na planina-
ta Karakamen. Se borela protiv
gr~koto makedonsko oslobodi-
telno i antifa{isti~ko dvi`e-
we.
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propa-
ganda vo Jugozapadna i Centralna Egej-
ska Makedonija (1941–1944), Skopje, 1989.
St. Kis.
EKOLOGIJA NA [UMITE –
granka na op{tata ekologija, nau-
ka za odnosite na {umskite drvja
i nivnite zaednici vrz okolina-
ta, za vlijanieto na okolinata
vrz niv i za nivnite promeni pod
vlijanie na vnatre{nite i nadvo-
re{nite faktori. Ovoj zbir poja-
vi se razgleduva od biolo{ki i
od stopanski aspekt. Na toj na-
~in, ovaa nauka ovozmo`uva po-
dobro i polesno re{avawe na
{umsko-stopanskite problemi.
Zatoa ekologijata na {umite,
pokraj biologijata na drvjata,
pretstavuva osnova na mnogu dru-
gi {umarski nauki (odgleduvawe
na {umite, po{umuvawe, melio-
racija na degradirani {umi i
dr.). Delot od ekologijata na {u-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dolinata na rekata Treska
mite {to go prou~uva odnosot na
edinkata kon faktorite na nad-
vore{nata sredina se vika avtoe-
kologija, a na nasadite sinekolo-
gija. Al. And.
EKOLO[KA MRE@A VO RE-
PUBLIKA MAKEDONIJA –
del od evropskata ekolo{ka mre-
`a (PEEM – Panevropska eko-
lo{ka mre`a; PEEN – Pan Europe-
an Ecological Network; Natura
2000). Proizleguva od Konvenci-
jata za biolo{kata i za predel-
skata raznovidnost (OON, 1992).
Se zasnovuva na za{titata na
prirodnite habitati, florata i
faunata, so vospostavuvawe pri-
rodni vrski me|u niv. Obezbeduva
odr`uvawe na biolo{kata razno-
vidnost, za{tituvaj}i dragoceni
i edinstveni ekosistemi ili vi-
dovi, konzerviraj}i gi prirodni-
te aspekti i ~uvaj}i gi ranlivite
ekosistemi ili vidovi nad kri-
ti~noto nivo. Pretstavuva zna-
~ajna osnova pri podgotovkata na
prostornite, urbanisti~kite i
drugite razvojni planovi. Vlada-
ta na RM ja utvrduva ekolo{kata
mre`a i dava nasoki za upravuva-
we so nea. S. H. P.
EKONOMIJATA KAKO NAU-
KA – go izu~uva alociraweto, t.e.
razmestuvaweto na retkite re-
sursi kon to~kite na nivnata ra-
cionalna upotreba. Spored sin-
teti~kiot koncept za predmetot
na izu~uvawe na ekonomijata na
nobelovecot Pol Semuelson,
ekonomijata treba da odgovori na
tri klu~ni pra{awa: [to da se
proizveduva? Kako da se proizve-
duva? Za kogo da se proizveduva?
Iako lu|eto se interesirale za
ekonomski temi mnogu odamna,
u{te od anti~ko vreme, ekonomi-
jata stanala vistinska nauka duri
so pojavata na deloto na Adam
Smit (1723–1790), Istra`uvawe
na prirodata i pri~inite za bo-
gatstvoto na narodite (1776).
Ottoga{ pa do dene{ni dni, eko-
nomijata do`ivuva nezapirliv
podem. Ekonomistite razlikuva-
at mikroekonomija i makroeko-
nomija. Mikroekonomijata go is-
pituva odnesuvaweto na poedi-
ne~nite firmi, na potro{uva~i-
te i na oddelnite ekonomski sek-
tori vo ekonomskiot `ivot. Mak-
roekonomijata go izu~uva fun-
kcioniraweto na ekonomijata vo
celina, odnosno gi elaborira naj-
sinteti~kite ekonomski agrega-
ti: stapkite na rast na bruto do-
ma{niot proizvod (stapkite na
ekonomskiot rast), nevrabote-
nosta i inflacijata i nivnite
me|usebni odnosi. Ekonomistite,
Ekonomskiot institut, [tip
isto taka, razlikuvaat pozitivna
i normativna ekonomija. Pozi-
tivnata ekonomija gi izu~uva
faktite vo ekonomijata, t.e. eko-
nomskite pojavi, fenomeni i pro-
cesi takvi kakvi {to se vo real-
niot `ivot. Nejzinite zaklu~oci
se jasni, realni i ~esto potkrepe-
ni so konkretni brojki, kvanti-
ficirani. Normativnata ekono-
mija vo analizata vnesuva eti~ki
i vrednosni sudovi i kriteriumi
i ka`uva kakvi treba da bidat ra-
botite. Nesoglasuvawata me|u
ekonomistite za nekoi ekonom-
ski pra{awa glavno proizleguva-
at od normativnata ekonomija.
Ekonomskata nauka vo Makedoni-
ja do`ivuva sestran razvoj po
Vtorata svetska vojna. Dinami~-
niot ekonomski razvoj na zemjata
nalo`i potreba za edukacija na
visokostru~ni kadri od ekonom-
skata struka. Formiraweto na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1950 g.) glavno so makedonski
EKONOMIJATA E
nastaven kadar (eden negov del
obrazuvan vo stranstvo, a drug
del vo jugoslovenskite univerzi-
tetski centri), pretstavuva{e
presvrtnica vo toj pogled. Vo {e-
esettite godini na minatiot vek
bea otvoreni i prvite postdip-
lomski studii vo Makedonija (i
vo toga{na Jugoslavija) po mone-
tarna ekonomija. Za pottiknuva-
we na ekonomskite istra`uvawa
poseben pridones dade Ekonom-
skiot institut od Skopje. Potoa
sleduva{e formirawe i na drugi
visokoobrazovni institucii (vi-
soki {koli i fakulteti) od eko-
nomskata struka (Prilep i Oh-
rid). Vo zemjata se pojavija i pr-
vite ekonomski spisanija („Sto-
panski pregled#, godi{nicite na
fakultetite i na Ekonomskiot
institut i dr.), a zapo~na da se
razviva i izdava~kata dejnost
(sredno{kolski u~ebnici, skrip-
ti, univerzitetski u~ebnici i
sl.). Rastot i razvojot na make-
donskite ekonomski visokoobra-
zovni i nau~ni institucii otvo-
ri mo`nosti i za prestoj na na{i
kadri vo renomirani stranski
univerziteti, za steknuvawe na
ekonomskite kadri so nov fond
na znaewa i nivni transfer vo
zemjata. Vo ist pravec dejstvuva-
{e i rastot i razvojot na moder-
nite makedonski pretprijatija,
vklu~uvaj}i gi tuka i onie so ras-
prostraneta me|unarodna aktiv-
nost, bankite, osiguritelnite
kompanii itn. Razvojot na make-
donskata ekonomska nauka dobi
vo kvalitet po osamostojuvaweto
na Republika Makedonija, so kom-
pleksnata reforma na studiskite
programi na ekonomskite fakul-
teti i nivno pribli`uvawe kon
evropskite i svetskite standar-
di, so u{te ponaglasena mo`nost
za razmena na nastavnici i stu-
519
E EKONOMSKA
Ekonomskiot fakultet, Prilep
denti so stranski univerziteti,
studirawe na na{i kadri vo
stranstvo, u~estvo na makedon-
skite nau~nici i eksperti vo zna-
~ajni me|unarodni nau~ni proek-
ti, formirawe na novi ekonom-
ski fakulteti i na zaedni~ki
studii (dodiplomski i postdip-
lomski) so renomirani stranski
univerziteti, so vospostavuvawe
moderni makroekonomski oddele-
nija vo NBM i vo Ministerstvo-
to za finansii itn.
LIT.: P. Samuelson and W. Nordhaus, Econo-
mics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill Internati-
onal Edition, 2005, 3–15; T. Fiti, Ekonomija
– osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006,
5–19. T. F.
EKONOMSKA NEEDNAKVOST
– dispariteti vo distribucijata
na dohodot me|u poedincite i gru-
pite vo op{testvoto. Neednak-
vosta obi~no pretstavuva del od
po{irokata analiza na siroma{-
tijata i blagosostojbata. Op-
{toprifateno merilo na need-
nakvosta e Xini koeficientot,
koj se presmetuva vrz osnova na
Lorencovata kriva, koja e vizuel-
no merilo na neednakvosta i go
poka`uva procentot od dohodot
prisvoen od strana na najsiro-
ma{nite % od naselenieto. Kol-
ku e pogolema povr{inata me|u
linijata na sovr{enata ednak-
vost (dijagonalata) i Lorencova-
ta kriva, tolku e pogolema need-
nakvosta vo distribucijata na do-
hodot me|u naselenieto. Xini ko-
eficientot pretstavuva odnos
me|u povr{inata {to ja zatvora-
at dijagonalata i Lorencovata
kriva i vkupnata povr{ina pod
dijagonalata, v. Grafikon. Make-
donija spa|a vo redot na zemjite
so umereno nivo na neednakvost
vo distribucijata na dohodot.
Xini koeficientot, koj vo pret-
tranzicioniot period iznesuva-
{e 22, denes iznesuva 35, i e rela-
tivno stabilen. Negoviot porast
e rezultat, glavno, na jakneweto
na privatniot sektor, kade {to
neednakvosta e zna~itelno poiz-
razena. Spored nobelovecot Saj-
mon Kuznec (Simon Kuznets), nivo-
520
to na ekonomskata neednakvost e
rezultat na fazata na ekonomski-
ot razvoj (Kuznecova kriva), {to
prakti~no zna~i deka zemjite so
nisko nivo na ekonomski razvoj
obi~no se karakteriziraat so re-
lativno ramnomerna distribuci-
ja na ostvareniot dohod. Takov e
primerot i so Republika Make-
donija.
LIT.: A. Sen and J. Foster, On Economic Inequ-
ality (Radcliffe Lectures). Oxford University
Press, 1997; Dr`aven zavod za statistika,
Anketa za potro{uva~kata na doma-
}instvata vo Republika Makedonija
2004, 4.4.5.01, 2005. D. E.
Publikacija
za 50-godi{ninata
na Ekonomskiot
institut, Skopje
EKONOMSKI INSTITUT –
SKOPJE – osnovan od Vladata na
NRM, so Uredba br. 704 od 30. VI
1952 g., kako samostojna nau~nois-
tra`uva~ka institucija pri So-
vetot na Vladata. Institutot iz-
vr{uva nau~noistra`uva~ka i
obrazovna dejnost. Istra`uva~-
kata dejnost e od oblasta na eko-
nomskata teorija, razvojnata i
aplikativnata ekonomija. Pogo-
lemiot del od nau~noistra`uva~-
kite aktivnosti se objavuvaat vo
posebni knigi, spisanija, godi-
{en zbornik i sl., a del se objavu-
vaat vo interni izdanija (proek-
ti, studii, analizi, elaborati i
sl.). Obrazovnata dejnost se os-
tvaruva preku organizirawe post-
diplomski studii od oblasta na
me|unarodnata ekonomija, finan-
siskiot menaxment, agrarnata
ekonomija, pretpriemni{tvoto i
od oblasta na me|unarodniot me-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
naxment. Isto taka, Ekonomskiot
institut organizira i odbrana na
doktorski disertacii od oblasta
na ekonomijata. Vo tekot na svoe-
to dosega{no rabotewe toj ostva-
ruva plodna sorabotka so brojni
institucii od zemjata i od stran-
stvo. Svojata nau~noistra`uva~-
ka i obrazovna dejnost ja ostvaru-
va so sopstveni kadri, kako i so
anga`irawe nadvore{ni sora-
botnici preku razni formi. Za
svojata uspe{na dolgogodi{na
rabota, dobitnik e na pove}e nag-
radi i priznanija.
IZV.: Internet i dokumentacija na Eko-
nomskiot institut – Skopje. M. S.
EKONOMSKI RAST I RAZ-
VOJ – fundamentalno povrzan
razvoj so zasiluvaweto na fakto-
rite na produktivniot kapacitet
na nacionalnata ekonomija – zem-
jata, trudot, kapitalot i tehnolo-
gijata niz vremeto. Vo po{iroka
smisla, ekonomskiot razvoj pret-
stavuva postojan porast na stan-
dardot na `iveewe, {to podraz-
bira porast na per capita dohodot,
podobro obrazovanie i zdravje i
za{tita na ~ovekovata okolina.
Dinamikata na ekonomskiot raz-
voj ~esto e pod vlijanie na javni-
te politiki, instituciite, in-
vestiraweto vo infrastruktura-
ta, dano~nite i regulatornite
politiki, razvojot na obrazova-
nieto i drugite komponenti na
ekonomskoto opkru`uvawe koe,
vo ponovo vreme, se epitomizira
vo terminot „biznis-klima#, koj
sodr`i tro{o~ni i netro{o~ni
faktori. Teorijata na razvojot
nastojuva da odgovori kako i zo{-
to ekonomiite razli~no rastat
vo vremeto. Klasi~nata teorija
na razvojot (Smith, Marx, Shumpe-
ter, Lewis) ima multidimenzional-
no, istorisko gledawe na razvoj-
nite resursi, tehni~koto znaewe,
socijalnite, institucionalnite
i politi~kite strukturi. Cent-
ralnata struja na povoenata teo-
rija (Solow, Meade), a osobeno od
osumdesettite godini na minati-
ot vek (Romer, Lucas, Baro), se
stremi da bide monokauzalna i
sugerira sinteza vo unidimenzio-
nalni re{enija. Vo najednostav-
nite modeli, stapkata na rast ka-
ko varijabla e derivat na vreme-
to. Poimot ekonomski rast go
podrazbira zgolemuvaweto na ma-
terijalnoto bogatstvo. Voobi~a-
eno, toj se meri so godi{nata
stapka na rast na realniot (bez
inflacija) bruto op{testven
proizvod (BOP). Teorijata na
ekonomskiot rast pove}e se odne-
suva na potencijalniot proizvod,
odnosno na proizvodot pri „pol-
na vrabotenost#, otkolku na ras-
tot na agregatnata pobaruva~ka
ili na agregatniot proizvod. Od-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
delni avtori (Kindleberger)
ekonomskiot razvoj go definira-
at kako rast plus strukturni pro-
meni. Makedonija pred Vtorata
svetska vojna be{e tipi~no ne-
razviena agrarna zemja vo koja
tri ~etvrtini od vkupnoto nase-
lenie `iveeja od zemjodelstvo.
Vo povoenite godini, vo ramkite
na SFRJ, SR Makedonija regist-
rira{e dinami~en ekonomski
rast i po{irok ekonomski razvoj,
prosleden so intenzivni struk-
turni transformacii. Modelot
na ekonomski razvoj be{e eksten-
ziven, potpren na centralizaci-
jata na resursite, se karakterizi-
ra{e so intenzivni kapitalni
investici i so obemni transferi
na naselenie i na resursi. Zna~aj-
ni bea i investiciite vo drugata
infrastruktura – obrazovanieto,
zdravstvoto, kulturata i vo dru-
gite oblasti. Vo oddelnite peri-
odi visokite investicii, poradi
niskata startna osnova i silnata
ekspanzija, uslovija izrazito vi-
soki stapki na rast vo me|unarod-
ni standardi.
Stapkata na ekonomski rast
(porast na op{testveniot
proizvod) vo SR Makedonija
1948–50 5,5
1951–55 6,7
1956–60 5,9
1961–65 8,5
1966–70 7,5
1971–75 6,1
1976–80 5,5
1981–85 0,6
1986–90 –1,2
Od po~etokot na osumdesettite
godini na minatiot vek dinami-
kata na rastot poka`uva znaci na
iscrpuvawe. Otsustvoto na poli-
ti~ki i na ekonomski reformi,
neadekvatno definiranite sops-
tveni~ki prava i distorziraniot
sistem na stimuli produciraa
znaci na ekonomska stagnacija.
Modelot na debalansiran, ek-
stenziven rast, vode{e kon nea-
dekvatna alokacija na resursite,
opa|a~ki prinosi i namaleni do-
ma{ni za{tedi. Mekite buxetski
ograni~uvawa i nedostigot na do-
ma{ni za{tedi dovede do infla-
torno finansirawe, razli~ni ti-
povi na oskudici i tesni grla vo
proizvodstvoto i potro{uva~ka-
ta, potpirawe na eksterni fi-
nansiski resursi, alocirani vo
niskoefikasnata upotreba, {to
tendenciski rezultira{e so rast
na zadol`enosta. Konsekventno,
ekonomskiot model producira{e
raste~ka nevrabotenost. Po osa-
mostojuvaweto, tranzicioniot
{ok, dezinflacijata i neekonom-
skite faktori predizvikaa nata-
mo{no opa|awe na rastot. Padot
be{e drasti~en vo prvata polo-
vina na devedesettite godini;
1990 (–9,9%), 1991 (–7%), 1992
(–8%) i 1993 (–9,1%) i ne{to
poblag 1994 (–1,8%) i 1995
(–1,2%).
Stapki porastot na realniot BDP
1996 1,2
1997 1,4
1998 3,44
1999 4,3
2000 4,6
2001 4,1
2002 2,75
2003 3,2
2004 4,2
2005 3,8
2006* 3,2
*procenka
Grfikon na rastot na BDP (1997-2006)
Po 1996 g. se zabele`uva blago
o`ivuvawe na rastot. I pokraj
znacite na graduelna akceleraci-
ja, op{tiot zaklu~ok e deka eko-
nomskiot rast vo celiot tranzi-
cion period e slab i nestabilen.
Perzistencijata na niski stapki
na realniot rast, pridru`ena so
zna~itelni fluktuacii go de-
monstrira ograni~eniot kapaci-
tet na ekonomijata da generira
rast. Realniot rast poslednive
godini fluktuira vo marginite
na mnogu tesen rang, {to pretsta-
vuva opasnost od stabilizirawe
na niskoto nivo (stacioneren
trend). Slabata vkupna faktor-
ska produktivnost i neefikasni-
ot ekonomski rast se sledeni so
porastot na nevrabotenosta. Nea-
dekvatnostite na javnite politi-
ki, zadocnetoto, bavno i nere{i-
telno sproveduvawe na reformi-
te, slaboto restruktuirawe i ne-
efikasnite institucii, pokraj
drugite ograni~uvawa, se pri~i-
ni za prolongiranata tranzicija
i za otsustvoto na ekonomskata
dinamika.
EKONOMSKI E
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,
Razvojot na SR Makedonija 1945–1984;
EBRD, Transistion Report, 2005.
LIT.: Goce Petreski, Ekonomski rast i
razvoj, Skopje, 2002. G. Pet.
EKONOMSKI SPISANIJA.
Vo RM izleguvaat nekolku perio-
di~ni ekonomski spisanija (me-
se~ni ili kvartalni). Od niv }e
gi izdvoime slednive: „Stopan-
ski pregled# (sp. na Sojuzot na
ekonomistite na Makedonija);
„Prilozi# (na Oddelenieto za
op{testveni nauki na MANU);
„Sovremeno pretprijatie# (sp. na
Sojuzot na smetkovodstvenite i
finansiskite rabotnici na Ma-
kedonija, 1958); „Smetkovodstve-
no-finansiska revija# (sp. na So-
juzot na dru{tvata na smetko-
vodstvenite i finansiskite ra-
botnici na Makedonija, 1973);
„Marketing# (sp. na Makedonsko-
to zdru`enie za marketing, 1994);
„Bilten na Ministerstvoto za
finansii# (1999); „Ekonomski
razvoj# (sp. na Ekonomskiot in-
stitut – Skopje); „Ekonomija i
biznis#; „Stopanski vesnik# (sp.
na Stopanskata komora na Make-
donija); „Ekonomski istra`uva-
wa# (Narodna banka na Makedo-
nija); „Bilten na Makedonskata
berza#; kvartalnata publikacija
na CEA – Skopje i dr. Pokraj go-
respomnatite periodi~ni eko-
nomski glasila, ekonomskata
problematika e predmet na ela-
borirawe i vo brojni nedelni i
dnevni vesnici, kako i vo nekoi
elektronski izdanija. M. S.
EKONOMSKI FAKULTET VO
PRILEP. Zapo~na so rabota od
1960 g., koga vo Prilep be{e os-
novana Vi{ata ekonomsko-knigo-
vodstvena {kola, koja po nekolku
godini prerasna vo Visoka eko-
nomska {kola (1966), so specija-
lizirana nastava i naso~enost
kon analiti~ko-finansiskoto i
komercijalnoto rabotewe, a od
nea proizleze Ekonomskiot fa-
kultet (1973). Prv dekan na ovoj
fakultet be{e profesorot Qup-
~o Axi Mitreski. Vo izminatiot
period i osobeno poslednive de-
setina godini, ovoj fakultet pos-
tigna evidentni rezultati vo mo-
derniziraweto i podigaweto na
kvalitetot na nastavnoobrazov-
niot proces i na nau~noistra`u-
va~kata rabota. Denes, na ovoj fa-
kultet ima pet sovremeni studi-
ski programi na dodiplomski
studii za: biznis-ekonomija; smet-
kovodstvo, finansii i revizija;
me|unarodna ekonomija i biznis;
marketing-menaxment i delovna
statistika i informatika. Na
postdiplomskite studii funkci-
oniraat studiski programi za:
me|unarodna ekonomija i biznis;
biznis-administracija; MBA me-
521
E EKONOMSKI
Ekonomskiot fakultet, Skopje
naxment, delovni finansii i de-
lovno i razvojno planirawe i up-
ravuvawe so ekonomskite proce-
si. Dosega ovde diplomirale 3.945,
magistrirale 44 i doktorirale
37 lica, so {to institucijata da-
va zna~aen pridones vo sistemot
na nacionalnoto visoko obrazo-
vanie po biznis i ekonomija vo
Republika Makedonija. Fakulte-
tot, poslednive nekolku godini,
svoite napori gi fokusira vrz
implementiraweto na evropski-
te standardi na studirawe i ob-
vrskite {to proizleguvaat od
Bolowskata deklaracija.
IZV.: Interni materijali na Ekonomski-
ot fakultet od Prilep. T. F.
EKONOMSKI FAKULTET VO
SKOPJE (14. XI 1950) ‡ redosled-
no petti fakultet na Univerzi-
tetot †Sv. Kiril i Metodij#, os-
novan so Uredba na Vladata na
NRM †so cel teoretski da se iz-
graduvaat i prakti~no da se pod-
gotvuvaat visokokvalifikuvani
ekonomski kadri#. Po prvata
u~ebna godina bil preimenuvan
vo Pravno-ekonomski fakultet
so dva otseka ‡ Praven i Ekonom-
ski (3. XI 1951). Po pet godini se-
pak bil razdelen na dva samostoj-
ni fakulteta ‡ Praven fakultet
i Ekonomski fakultet (1. VII
1956).
Toj e najvisokata i najafirmi-
ranata nastavno-nau~na ustanova
vo RM od oblasta na ekonomskite
nauki, koj postojano ja pro{iruva
i ja zbogatuva svojata dejnost. Na
nego prvpat na prostorite na
SFRJ bile vovedeni postdiplom-
ski studii od oblasta na monetar-
no-kreditnite problemi (1961/62),
a potoa i od oblasta na ekonomi-
kata na pretprijatijata (1966/67),
od oblasta na marketingot i od
oblasta na ekonomskiot razvoj so
metodi na ekonomskata analiza
(1972/73). Spored nastavniot plan,
po~nuvaj}i od u~ebnata 1998/99 g.
ima otseci za menaxment, za eko-
nomija, za marketing, za finan-
522
siski menaxment, za smetkovodst-
vo i revizija i za nadvore{na
trgovija. Na nego diplomirale
nad 12.000 ekonomisti. Sega na
nego rabotat 47 doktori na nauki
i 13 magistri na nauki, so 3.823
(2.140 redovni i 1.683 vonredni)
studenti. Organizira redovni
postdiplomski studii od oblasta
na monetarnata ekonomija, eko-
nomskiot razvoj so metodi na eko-
nomska analiza, biznis-ekonomi-
ja, marketing, nadvore{en pro-
met i menaxment, kako i specija-
listi~ki studii od oblasta na
planiraweto i rakovodeweto na
investicionite proekti, pre-
strukturiraweto na stopanstvo-
to (malite i srednite pretpri-
jatija), menaxmentot, nadvore{-
nata trgovija i marketingot. Na
nego se odbraneti nad 420 magis-
terski temi i nad 105 doktorski
disertacii. Sorabotnicite rea-
lizirale nad 130 doma{ni i me|u-
narodni proekti od fundamenta-
len, razvoen i primenuva~ki ka-
rakter od oblasta na makroeko-
nomskata politika, od strategi-
jata na op{testveno-ekonomski-
ot razvoj, ekonomskite odnosi na
Ekosistemi vo Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zemjata so stranstvo, menaxmen-
tot, marketingot, ekonomikata
na pretprijatijata, smetkovodst-
voto i delovnite finansii,
transformacijata na pretprija-
tijata so op{testven kapital, pa-
zarot i cenite, finansiite i ban-
karstvoto. Razviva i bogata izda-
va~ka dejnost. Osven svojot †Go-
di{nik#, ima objaveno nad 80 stu-
dii, u~ebnici i u~ebni pomagala.
Ima bogata sorabotka so razni
univerziteti, organizacii i in-
stitucii vo zemjata i vo svetot.
Dava zna~ajna poddr{ka i na ak-
tivnostite na Studentskata orga-
nizacija. Vo ramkite na Fakulte-
tot raboti i Evropskiot doku-
mentacionen centar (ogranok na
Centarot za evropska dokumenta-
cija od Brisel).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet –
Skopje, Skopje, 2000; Izve{tai za samoe-
valuacija na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje. S. Ml.
EKOSISTEMI VO MAKEDO-
NIJA. Poradi razli~nite kli-
matsko-vegetaciski po~veni pod-
ra~ja na kopnoto vo RM, se razli-
kuvaat pove}e vidovi kopneni i
vodeni ekosistemi, pretstaveni
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Planinata Karaxica
so prirodnite ezera. Od vodnite
ekosistemi najzna~aen e ekosis-
temot na Ohridskoto Ezero, koj
po svojata produktivnost spa|a vo
oligotrofni ekosistemi, za raz-
lika od Prespanskoto Ezero, koe
e mezotrofen voden ekosistem.
Pod silnoto antropogeno vlija-
nie ja zgolemuva trofijata na
svoite vodi i vo opredeleni pe-
riodi, osobeno vo letniot peri-
od, minuva vo eutroen voden eko-
sistem. Dojranskoto Ezero e pri-
roden voden eutrofen ekosistem,
koj be{e so najgolema produktiv-
nost vo Evropa. Antropogenite
vlijanija pridonesoa negovata
produktivnost mnogu da se nama-
li. Kopnenite ekosistemi se raz-
li~ni po golemina. Ima golemi i
mali ekosistemi. Kopnenite eko-
sistemi vo Makedonija se razvi-
vaat vo 7 vertikalni zoni so kli-
mazonalni {umski zaednici (T.
Nikolovski 1965; Hans Em 1970,
1974; S. Dekov et all 1983; 1987, R.
Rizovski 1989, 1993). Vo submedi-
teranskoto podra~je se razviva
ekosistemot na dabot prnar i bel
gaber (Coccifero-Carpinetum orien-
talis Oberd. emend Ht). Se razviva
vo Gevgelisko, Valandovsko do
Demir Kapija, potoa vo Dojran-
sko i vo jugozapadniot del na
strumi~koto podra~je. Se razvi-
va na mala nadmorska viso~ina od
40 do 500 m. Vo kontinental-
no–submediteranskoto podra~je
se razviva ekosistemot na dabot
blagun i bel gaber (Querco-Carpi-
netum orientalis macedonicum Rud-
ski and Ht). Vo Republikava se
razviva na golemi povr{ini vo
centralniot i vo severniot del,
pomalku na isto~niot i najmalku
vo zapadniot del, vo isto~noto
krajbre`ie na Ohridskoto Ezero
i vo najniskite delovi pokraj re-
kite Crn Drim i Radika. Vo ova
podra~je spa|aat: Povardarieto,
Demir Kapija, Tikve{ko, Vele{-
ko i Skopska Kotlina, kotlinata
okolu rekata P~iwa, dolniot tek
na Crna Reka, do vlezot vo Pela-
gonija, okolu rekata Bregalnica,
Ov~epolsko, [tipsko, Ko~ansko
i Krivopalane~ko, del od Zle-
tovsko, okolu rekata Strume{ni-
ca, Radovi{ko i Strumi~ko i re-
kata Treska do Makedonski Brod
od Pore~ieto. Vo submediteran-
skoto toplo kontinentalno pod-
ra~je se sre}avaat refugialni
fitocenozi so mnogu reliktni i
endemski vidovi. Vo toplokonti-
nentalnoto podra~je se razviva
ekosistemot na ploska~evo-cero-
viot dabov ekosistem (Quercetum
Frainetto - cerris macedonicum Oberd.
emend Ht). Pogolem del od ovoj
ekosistem se nao|a vo Zapadna
Makedonija: Polo{ko, Ki~evsko,
Debarsko, Bel~i{ko, Izdeglav-
sko, Stru{ko, Ohridsko, Pres-
pansko i Pelagoniskata Kotli-
na. Mal del se javuva vo Krivopa-
lane~ko, Kratovska i Del~evska
Kotlina. Se razviva na nadmor-
ska viso~ina od 400 do 850 m. Lad-
noto kontinentalno podra~je go
zafa}a ekosistemot na dabot go-
run (Orno-Quercetum petraea Em).
Pokriva pojas od 200 m, zazemaj}i
ja nadmorskata viso~ina od 900 do
EKOSISTEMI E
1.100 m, vedna{ nad ekosistemot
na ploska~ i cer. Toj e posleden
pojas od daboviot region, koj se
razviva na silikatna podloga.
Vo podgorskoto kontinentalno
planinsko podra~je se razviva
ekosistemot na podgorska bukova
{uma (Festuco heterophullae – Fa-
getum Em). Se razviva kako pojas
po site makedonski planini, na
nadmorska viso~ina od 1.100 do
1.300 m. Zafa}a {iroka zona i
pokriva golemi povr{ini. Vo ne-
go se nao|a i najgolemata drvna
masa, a ekosistemot vo vegetaci-
jata se razviva bez su{en period.
Uslovite se suphumidni, povolni
za razvoj na bukovite i na bukovo-
elovite ekosistemi. Tie se kli-
mazonalni i mezofilni. Gorsko-
kontinentalnoto planinsko pod-
ra~je vo Makedonija go naseluva
ekosistemot na gorska bukova {u-
ma (Calamintho grandiflorae – Fa-
getum Em). Se razviva vo site de-
lovi na RM, nad zonata na podgor-
skata buka vo {irok pojas od 1.300
do 1.650 m nadmorska visina, na
podloga od kompaktni silikatni
i karbonatni steni. Vo ovoj eko-
sistem dominira bukata, spre~u-
vaj}i go razvojot na drugite drvja.
Zatoa i elata slabo napreduva.
Vo gorskiot pojas se sre}ava i bu-
kovo-eloviot ekosistem (Abieti -
Fagetum macedonicum Em), vo
Mavrovsko, planinata Nixe, Vi-
soki ^uki na Ko`uf, Gali~ica i
na Bistra, Jakupica i Pelister.
Ekosistemot na ~isti elovi {u-
mi (Fago – Abietetum meredionale
Em) e ekstremno acidofilen.
Subalpiskoto planinsko podra~-
je e najvisokiot pojas na {umska
vegetacija i go naseluva ekosis-
temot na (Fagetum subalpinum
Scardo – pindicum (Ht Treg)Em).
Ovoj ekosistem se razviva na site
planini vo Makedonija, povisoki
od 1.650 m nadmorska visina. Toj e
prodol`enie na gorskiot bukov
pojas, no se razlikuva po svojata
visina i po deformitetite pora-
di nepovolnite klimatski uslo-
vi. Vo ova podra~je e ekosistemot
na molikovite {umi so borovin-
ki (Myrtiillo – Pinetum peucis su-
balpinum Em). Se razviva na sili-
katna podloga na kamenesti po~-
vi na planinata Pelister. Od
ekosistemot na munikata (Pinion
heldreichii Ht) se ostanati samo
tragi na masivot na Gali~ica vrz
varovni~ka podloga. Ekosiste-
mot na subalpski smrekovi {umi
(Picetum subalpinum scardicum
Em) se javuva na mali povr{ini
(na [ar Planina), se razviva na
1.700–2.000 m nadmorska visina,
kako ~isti {umi ili vo zaednica
so elata. Ekosistemot na krivu-
qot (Pinetum mughy macedonicum
(Ht)Em se razviva na najvisokiot
523
E EKOTOKSIKOLOGIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ekosistemi i da se obezbedat pra-

vilni procenki na rizikot i ha-
zardnite efekti. Vakvi istra`u-
vawa vo Makedonija se prisutni
od 90-tite godini na HH vek vo
ramkite na programite za za{ti-
ta na trite golemi prirodni eze-
ra (Ohridskoto, Prespanskoto i
Dojranskoto Ezero). D. R.-Z.
EKOCID – specifi~en termin
(so poteklo od ’genocid’) naj~es-
to upotrebuvan za opi{uvawe na
letalnite antropogeni vlijanija
vrz prirodnite ekosistemi, pred
sè, preku nivno neodr`livo ko-
ristewe za potrebite na drug
proces ili sistem. Primeri: dre-
Nau~niot sovet na Institutot za biologija, Skopje
niraweto na na{ite prirodni
blatski ekosistemi, kako: Sten-
del od subalpskiot pojas na pla- EKOTOKSIKOLOGIJA, AKVA- skoto, Ara~inovskoto, Katlanov-
ninata Jakupica i na mali osta- TI^NA – nauka {to gi izu~uva skoto Blato, poradi epidemiite
toci na [ar Planina do 2.500 m potencijalnite efekti na zagadu- na malarija i su{eweto na Doj-
nadmorska visina. Se razviva na va~ite vrz vodenite ekosistemi. ranskoto Ezero. Sv. K.
silikatna i karbonatna podloga, Ovaa nau~na oblast e vo postojan
poradi {to se javuva vo dve vari- podem i nejzinite rezultati ima- „EKSPRES# ‡ nezavisen dneven
janti (silicicolum Em i calcicolum at sè pogolemo zna~ewe za sto- informativno-politi~ki ves-
Em). panstvoto, za pravnata regulati- nik. Prviot broj izlegol na 1
Vo alpsko planinsko podra~je se va i za brojnite ekolo{ki orga- septemvri 1999 g. vo Skopje. Os-
razvivaat visokoplaninski kli- nizacii. Taa e interdiscipli- nova~, direktor i glaven urednik
mazonalni trevesti ekosistemi narna nauka, koja gi opfa}a eko- e Stojan Nasev, odgovoren ured-
na planinite: Ko`uf, Nixe, Ba- logijata, fiziologijata, biohe- nik Petar Lazarevski. Izdava~
ba so Pelister, De{at, Korab, mijata, molekularnata biologija „Magros# d.o.o. Skopje, pe~atnica
[ar Planina i Jakupica. Na kar- i hemijata. Ispituvawata imaat „Neorisio# kraj Solun. Po 97 iz-
bonatni steni se razviva ekosis- cel podobro da se zapoznaat ha- dadeni broevi, vesnikot zgasna na
zardnite efekti na zagaduvaweto
temot na Edraiantheto – Helianthe- na razli~no nivo na biolo{kata
28 dekemvri 1999 g. B. P. \.
mum alpestris Ht na plitki po~vi, organizacija – od kletka do eko- EKSPRESIONIZAM (lat. ex-
a na podlaboki po~vi ekosiste- sistem, da se razvijat tehniki za primere ‡ da izrazi) ‡ me|unarod-
mot na Trifolium norici- Caricetum biomonitoring vo akvati~nite no dvi`ewe vo umetnosta {to se
i Edraiantheto – Elynetum Ht. Vrz
silikatna podloga se razviva
ekosistemot na Diantho scardici –
Festucetum(heleri) Ht, a na grebe-
nite so silen udar na vetrovite
ekosistemot Lino – Seslerietum Ht.
Q. Gr.
EKOTOKSIKOLOGIJA – gran-
ka na toksikologijata {to se za-
nimava so toksi~nite efekti
predizvikani od zagadenata `i-
votna sredina vrz konstituenti-
te na ekosistemite: `ivotnite
(vklu~uvaj}i gi i lu|eto), raste-
nijata i mikroorganizmite, vo
eden integralen kontekst (Truha-
ut, 1969). Ekotoksikologijata se
smeta za integracija na ekologi-
jata i toksilogijata, ili, spored
Chapmen (2002), taa pretstavuva
ekologija vo prisustvo na toksi-
kanti. Vaka definirana, ovaa na-
u~na disciplina opfa}a cela ni-
za nau~ni istra`uvawa od pove}e
nau~noistra`uva~ki timovi vo
Makedonija pri: Institutot za
biologija na PMF, Hidrobio-
lo{kiot zavod, Higienskiot za-
vod, Zemjodelskiot fakultet, Ve-
terinarniot institut i dr. Is-
tra`uvawata od vakov vid se za-
po~nati kaj nas kon krajot od 80-
tite godini od HH vek i se vo pos-
tojan podem. D. R.-Z. Petar Mazev: Kompozicija 11 (1989)

524
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
razviva me|u 1905 i 1920 g. Akcen-
tot go stava na vnatre{nite (psi-
holo{ki, duhovni, egzistencijal-
ni) do`ivuvawa na umetnikot.
Slikite na N. Martinoski (1929
‡1933) se smetaat za prvi ekspre-
sionisti~ki dela kaj nas. Po 1945
g. se manifestira vo slikarstvo-
to na D. Koco, B. Trajkovski, V.
\or|ievski, P. Mazev, R. Lozano-
ski, G. ^emerski, D. Manev i dr.
Se javuva vo grafikata (M. Spi-
rovska, B. Barutovski) i vo crte-
`ot (R. Lozanoski so ciklusot
crte`i „Sliki od bolnicata#,
1964). Vo skulpturata najdobro e
izrazen vo deloto na D. Todorov-
ski „Jama# (1958).
LIT.: Boris Petkovski, Pottici i
prepletuvawa: Nikola Martinoski i
germanskiot ekspresionizam (katalog),
MGS, Skopje, 1996. L. N.
EKSPROPRIJACIJA – odze-
mawe ili ograni~uvawe na pravo-
to na sopstvenost na zemja so na-
domest, {to se vr{i so poseben
akt na dr`aven organ. Se izvedu-
va vo slu~ai na potreba za izgrad-
ba na pati{ta, `elezni~ki li-
nii, kanali, rudnici, naselbi, in-
dustriski objekti i dr. Dr. \o{.
Ela vo zimski pejza`
ELA (A. alba Mill., fam. Pinaceae) –
golemo iglolisno drvo od Sredna
i Ju`na Evropa. Ima monopodija-
len rast so pre{lenovidno raz-
granuvawe i mazna kora. Iglovid-
nite listovi se kratki, na vrvot
zase~eni so dve beli linii od gr-
bot, spiralno rasporedeni, ras-
~e{lani. Rasplodnite organi se
resi, pri {to od `enskite se
formira krupna, ispravena {i-
{arka so podolgi sterilni lu{-
pi od plodnite. Gradi ~isti ili
me{oviti nasadi po visokite pla-
nini, prete`no vo Zapadna Make-
donija. Spored ponovite prou~u-
vawa, makedonskata ela pretsta-
vuva preoden vid pome|u evrop-
skata (A. alba Mill.) i gr~kata ela
(A. cephalonica Loud.) i kako takva
e izdvoena vo poseben takson (A.
borisii regis Mattf. syn. A. alba Mill.
var. acutifolia Turr.). Al. And.
Borci na ELAS
ELAS (GR^KA NARODNOOS-
LOBODITELNA VOJSKA) (1942
–1946) – formirana e vo fevrua-
ri 1942 g., so Glaven {tab na ~elo
so gen. Sarafis Stefanos, voeno
krilo na EAM. ELAS vo Vtorata
svetska vojna vojuvala protiv fa-
{isti~kite okupatori, a od ideo-
lo{ki pri~ini i so gr~kite mo-
narhisti~ki sili (EDES i EK-
KA). Vo 1946 g. so Dogovorot od
Varkiza, so pomo{ta na Velika
Britanija, ELAS bila razoru`a-
na i vlasta ja prezele gr~kite mo-
narhisti.
LIT.: St. Sarafis, O Elas, 1953, s.a, s.l.
St. Kis.
Evu{ka
Elezovi}
ELEZOVI], Evu{ka ([tip, 28.
XII 1947) ‡ pijanist. Diplomira-
la na FMU vo Skopje (V. Krpan,
1972), kade {to i magistrirala
(V. Krpan, 1978). Profesor e na
FMU vo Skopje od 1985 g. Kon-
certirala kako solist i vo pove-
}e kamerni sostavi (Duo Dimit-
riev‡Elezovi} i dr.) vo Republi-
ka Makedonija i vo pove}e evrop-
ski zemji. Sn. ^.-An.
ELEKTROENERGETSKA E
ELEK ‡ gorna dopojasna obleka
(so dol`ina kolku da mo`e da se
vmetne vo pojasot), bez rakavi, a
se nosi preku ko{ulata. Toj e
skroen od zadnica (grb), prednica
(predni poli) i latica (pravi
par~iwa postaveni pome|u zad-
Elek
ni{teto i prednicite). Naj~esto
bil izrabotuvan od bela i crna
kla{na. J. R.-P.
ELEKTROENERGETSKA MRE-
@A VO RM ‡ sostavena od delo-
vite so nominalni naponi: 110,
150 (samo vod kon Grcija), 220 i
400 kV. Glavnata uloga na mre`a-
ta 400 kV e da gi povrze najzna~aj-
nite proizvodni kapaciteti so
najgolemite potro{uva~ki cen-
tri i da obezbedi soodvetni vr-
ski so sosednite EES. Takvi vr-
ski postojat so severniot i so
ju`niot sosed, se gradi so isto~-
niot i se predviduva so zapadni-
ot. Mre`ite 110 i 400 kV se me|u-
sebno direktno povrzani preku
interkonektivni avtotransfor-
matori (so nominalna mo}nost
300 MVA), bez mo`nost za regula-
cija na naponot pod optovaruva-
we. Vo RM nema transformatori
so prenosen odnos 400/220 kV/kV.
Mre`ata od 220 kV ja sozdavaat
525
E ELEKTROENERGETSKI
eden vod pome|u HC „Vrutok# i
TS „Skopje 1# i dva interkonek-
tivni voda kon TC „Kosovo A#.
Mre`ite od 110 i 220 kV se me|u-
sebno povrzani preku soodvetni
avtotransformatori vo postroj-
kite na HC „Vrutok# i TS „Skop-
je 1#. So ogled na sega{nata uloga
na mre`ata od 220 kV vo EES na
RM i orientacijata na {irewe
na mre`ata od 400 kV, ne se pred-
viduva gradba na novi objekti so
nominalen napon od 220 kV. Pred
pove}e godini mre`ata od 110 kV
pretstavuvala osnovna prenosna
mre`a vo RM. So razvojot na mre-
`ata od 400 kV se menuvala i ulo-
gata na mre`ata od 110 kV. Taka,
oddelni delovi na mre`ata od 110
kV dobivale podra~na ili lokal-
na uloga. Distributivnata EE
mre`a sodr`i SN i NN del, a vo
nekoi slu~ai i VN del. Vodovite
od SN del se so nominalen napon
od 10, 20 ili od 35 kV. Transfor-
matorite pome|u VN i SN mre`a
se so regulacija na napon pod op-
tovaruvawe. Vo prethodnata faza
od elektrifikacijata, po pravi-
lo, bea koristeni transformaci-
ite: 110/35, 35/10 i 10/0,4 kV/kV.
Podocna, vo podra~jata so pogo-
lema gustina na optovaruvawata,
zapo~nala primenata na tran-
sformaciite 110/10 i 10/0,42, od-
nosno 110/20 i 20/0,42 kV/kV.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; JP „Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999.
Dr. R.
ELEKTROENERGETSKI SIS-
TEM NA RM – tehnolo{ka celi-
na od elektrocentrali, EE vodo-
vi, TS i uredi za konverzija na
elektri~na energija vo drugi vi-
dovi. Spored raspolo`livite po-
datoci, prvata centrala (so no-
minalna mo}nost 44 kW) zapo~na-
la so rabota vo 1909 g. vo Skopje.
Vtoriot grad so izgradena elek-
trocentrala bil Bitola (1924).
Do 1940 g. elektri~na energija
bila vovedena vo Veles, Vinica,
Gevgelija, Gostivar, Demir Kapi-
ja, Ki~evo, Ko~ani, Kriva Palan-
ka, Kumanovo, Ohrid, Prilep,
Probi{tip, Strumica, Tetovo,
[tip i vo rudnikot Radu{a.
Snabduvaweto bilo, glavno, od
lokalni elektrocentrali. Vo toj
period bil izgraden vodot od 35
kV od HC „Pena# do Skopje, dolg
45 km, so koj zapo~nala izgradba-
ta na prenosnata mre`a. Drugite
gradovi dobile elektri~na ener-
gija po 1945 g. Vo 1945 g. vkupnata
potro{uva~ka na elektri~na
energija iznesuvala 14 GWh. Po-
toa sleduvaat godini so zna~ite-
len porast na potro{uva~kata i
so intenzivna izgradba na elek-
trocentrali. Taka se do{lo do
sostojbata kako vo 2003 g. koga se
526
registrirani: bruto-konzum 7215,5
GWh, najgolema dnevna potro{u-
va~ka 28,953 GWh (na 28. XII 2003),
najmala dnevna potro{uva~ka
14,150 GWh (na 2. V 2003), najgole-
mo dnevno optovaruvawe 1417 MW
(na 28. XII 2003 vo 19 ~.), najmalo
dnevno optovaruvawe 431 MW (na
2. V 2003 vo 4 ~.). Vo istata godi-
na vkupnata instaliranata mo}-
nost vo TC iznesuvala 1005 MW i
tie proizvele 4902,5 GWh, a vkup-
nata instalirana mo}nost vo HC
iznesuvala 433,8 MW i tie proiz-
vele 1370,1 GWh. Vneseni bile
953,0 GWh. Vkupnite zagubi na
elektri~na energija iznesuvale
1306,6 GWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; JP „Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, go-
di{en izve{taj, 2003. Dr. R.
Proizvodi od Fabrikata za kabli, Negotino
ELEKTROINDUSTRIJA NA
RM. Elektroindustrijata vo Re-
publika Makedonija mo`e da se
podeli vo dva perioda. Prviot
period e razvojot do 1991 g., a vto-
riot po ovoj datum. Vo prviot
period pozna~ajni elektroindus-
triski kapaciteti se: „EMO# od
Ohrid, „Mikron# od Prilep, „Ra-
de Kon~ar# od Skopje, „Selena#
od [tip, fabrikata za kabli
„Negotino# od Negotino, fabri-
kata za fri`ideri „Frinko# od
Bitola i dr. Ovie fabriki {to
bea zna~ajni proizvodni kapaci-
teti do osamostojuvaweto na Re-
publika Makedonija, vo tranzi-
cioniot period se najdoa vo neza-
vidna polo`ba. Po osamostojuva-
weto na Republika Makedonija se
razvivaat golem broj mali i sred-
ni firmi za proizvodstvo na
elektrooprema kako {to se: „Le-
ov kompani# od Veles, zna~aen
broj proizvodstveni firmi za
kompjuterska oprema kako i ne-
koi pozna~ajni kompanii za pro-
izvodstvo na uredi za klimatiza-
cija. M. ^und.
ELEKTROSTOPANSTVO NA
MAKEDONIJA (ESM) – krupen
infrastrukturen sistem {to se
zanimava so proizvodstvo, prene-
suvawe i distribucija na elek-
tri~na energija do site potro{u-
va~i vo zemjata. Negovite po~eto-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Zgradata na ESM, Skopje
ci datiraat od dale~nata 1909 g.
(prvata svetilka vo Skopje, dobi-
ena od mala, dizel elektri~na
centrala). Do 1945 g. vo Makedo-
nija se izgradeni nekolku pomali
HEC i TEC: „Pena#, „Dizel#,
„Matka# i „Probi{tip#. Vo
periodot 1945–1955 g., pu{teni se
vo pogon dvata agregata na TE
„Maxari#, a potoa sekoja godina
se stava vo funkcija na elektroe-
nergetskiot sistem po edna mala
hidroelektrana: „Zrnovce#, „Pe-
so~ani#, „Sapun~ica#, „Do{ni-
ca#. Sledniot period (1956–1970)
vo pogon se pu{teni HE: „Raven#,
„Vrben#, „Globo~ica#, „[pilje#,
„Tikve{# i „Kalimanci#. Kon
krajot na sedumdesettite godini,
izgradeni se i TE „Negotino# i
„Oslomej#, a potoa sukcesivno i
trite bloka na REK „Bitola# (iz-
gradbata na tretiot blok zavr{i
1988 g.). Vo tekot na 2004 g. vo po-
gon e pu{tena i HE „Kozjak#. Od
vkupnata potro{uva~ka na ener-
gensi vo Republika Makedonija
duri 60% otpa|aat na elektri~-
nata energija, {to samo po sebe
govori za strategiskoto zna~ewe
na elektroenergetskiot sistem
na zemjata. Inaku, 80% od proiz-
vodstvoto na elektri~nata ener-
gija vo RM e zasnovano na termoe-
lektrani, pri {to REK „Bitola#
e najgolemiot proizvoditel (225
MW po blok i neto-proizvodstvo
od okolu 1.434 GWh po blok).
Po~nuvaj}i od 1945 g. pa sè do de-
ne{ni dni, naporedno so ogrom-
nite vlo`uvawa vo izgradbata na
proizvodstvenite kapaciteti za
elektri~na energija, vr{eni se i
golemi vlo`uvawa vo izgradbata,
pro{iruvaweto i modernizira-
weto i na prenesuvaweto i dis-
tribucijata na elektri~na ener-
gija. Sinteti~ki gledano, ESM
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
raspolaga so instalirana mo}-
nost na termo i hidroelektrani
od 1.432 MW, so prenosna mre`a
od 1.780 km i so distributivna
mre`a od 22.223 km. Brojot na
potro{uva~ite iznesuva 570.000.
Sistemot, vo razli~ni organiza-
cioni formi, postoi pove}e od
pet decenii. Kako javno pretpri-
jatie, ESM postoi od 1989 g. Kon
krajot na 2000 g., pretprijatieto
se korporatizira, t.e. se regis-
trira kako AD vo celosna dr`av-
na sopstvenost, so {to i zapo~naa
podgotovkite za negova privati-
zacija. Vo tekot na 2002 g. se izvr-
{i dlabinska analiza na AD
ESM, od 2003 g. se vospostavi ne-
zavisno regulativno telo vo do-
menot na energetikata (Regula-
torna komisija za energetika), a
od 2004 g. sistemot se podeli na
tri samostojni dru{tva: AD
ELEM (proizvodstvo na elek-
tri~na energija), AD MEPSO
(prenos i upravuvawe so siste-
mot) i AD ESM (distribucija i
snabduvawe so elektri~na ener-
gija). Modelot za privatizacija
predviduva{e AD MEPSO, pora-
di elementite na priroden mono-
pol, a vo soglasnost i so Evrop-
skite direktivi, da ostane kom-
panija vo dr`avna sopstvenost.
Vo april 2006 g. avstriskoto
pretprijatie za energetika i in-
frastruktura EVN AG, preku
Makedonskata berza, otkupi 90%
od akciite na AD ESM distribu-
cija. Celta na privatizacijata e
da se osiguri bezbedno i efikas-
no snabduvawe so elektri~na
energija na site korisnici vo
RM, pod komercijalno odr`livi
uslovi na dolg rok i da se sozda-
dat neophodnite uslovi za vlez na
novi privatni investicii vo sek-
torot.
IZV.: JP Elektrostopanstvo na Make-
donija, publikacija na JP ESM i dr. in-
terni materijali na ESM. T. F.
ELEKTROTEHNI^KI FAKUL-
TET – SKOPJE – javna ustanova
{to vr{i visokoobrazovna, nau~-
noistra`uva~ka i aplikativna
dejnost od oblasta na: elektroe-
nergetikata, elektri~nite ma-
{ini, elektronikata, telekomu-
nikaciite, avtomatikata, kompju-
terskata tehnika, informatika-
ta, matematikata i fizikata. Os-
novan e vo 1959 g. kako Elektro-
tehni~ki oddel pri toga{niot
Tehni~ki fakultet vo Skopje. Vo
1965 g. se osamostojuva Elektro-
ma{inskiot fakultet so dva ot-
seka Elektrotehni~ki i Ma{in-
ski. Vo 1973 g. stanuva Elektro-
tehni~ki i ma{inski fakultet, a
od 1977 g. raboti samostojno kako
Elektrotehni~ki fakultet. Vo
2006 g. go menuva svojot naziv vo
Fakultet za elektrotehnika i
Elektrotehni~ki fakultet, Skopje
informacioni tehnologii. Na
Fakultetot postojat ~etiri na-
soki: industriska elektroenerge-
tika i avtomatizacija, elektroe-
nergetika, avtomatika i infor-
matika i elektronika i teleko-
munikacii. Nastavata na dodip-
lomskite studii se izveduva vo 8
moduli. Fakultetot e organizi-
ran vo 11 instituti koi se odgo-
vorni za nastavata na dodiplom-
skite i postdiplomskite studii.
Na Fakultetot nau~no se usovr-
{uvaat mnogubrojni kadri od RM,
preku izrabotka na doktorski di-
sertacii. Fakultetot e prepoz-
natliv vo stopanstvoto preku
mnogubrojnite aplikativni ra-
boti. M. ^und.
ELENACI (Lucanidae) – krupni
tvrdokrilni insekti. Ma`jacite
imaat razviena gorna vilica ka-
ko elenski rogovi, po {to go do-
bile imeto. Larvite i vozrasnite
`iveat pod
korata na
stari drvja,
kade {to se
ishranuvaat
so rastitel-
ni sokovi.
Vo svetot se
poznati 900
vidovi ele-
naci. Vo Ev-
ropa ima
pretstavni-
Elen~e (Lucanus cervus)
ci samo od
rodot Luca-
nus (7 vidovi), a vo Makedonija e
poznat samo eden vid, elen~e (Lu-
canus cervus L.). Toj e najgolem tvr-
dokrilen insekt {to dostignuva
dol`ina i do 8 cm. @ivee pre-
te`no vo dabovi {umi, vo izgnie-
ni stebla. Poradi negovoto pos-
tepeno is~eznuvawe, vidot vo Ma-
kedonija e za{titen.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
†ELINISMOS# E
Obi~en elen (Cervus elaphus)
ELENI (Cervidae) – familija
krupni `ivotni od redot parno-
kopitni (Artiodactyla). Vo Make-
donija se registrirani tri roda
so po eden vid: obi~en elen (Cer-
vus elaphus), elen lopatar (Dama
dama) i srna (Capreolus capreolus).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
ELIMEJA – anti~ka oblast vo
Gorna Makedonija, okolu sredni-
ot tek na r. Halijakmon. Na sever
se grani~i so Orestida, Eordaja i
Botiaja, a na istok so Pierija. Vo
vremeto na Filip II vleguva vo
sostav na makedonskata dr`ava.
Vo oblasta se nao|aat (spored
Stefan Vizantiski) gradovite:
Aijana, Kaisareja (koja podocna
}e ja obnovi Justinijan I) i Eli-
meja.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
„ELINISMOS# (1894) – zdru-
`enie, formirano vo Atina, so
cel da ja pomaga gr~kata propa-
ganda vo Makedonija i vo Evropa,
na ~elo so Neoklis Kazazis, pro-
fesor na Atinskiot univerzitet.
Vo po~etokot organiziralo mi-
tinzi niz Grcija, a potoa zapo~-
nalo so silna propaganda vo Ev-
ropa za gr~kite interesi vo Ma-
527
E EM
kedonija, preku izdavawe na spi-
sanieto „Elinismos# na pove}e
jazici.
LIT.: AnagnostopouloV QanoV, O Neo-
kliV KazaziV kai oi g alloi filellhneV
othn periodo tovu makedonikou agwna, O
makedonikoV agwn, Qessalonikh, 1982.
D. Jov.
Hans Em
EM, Hans (Maribor, 6. VI 1898 –
Skopje, 9. VII 1992) – redoven pro-
fesor na [umarskiot fakultet
vo Skopje, specijalist od oblasta
odgleduvawe na {umite i za pred-
metite dendrologija i fitoceno-
logija. Diplomiral na Visokata
{kola za kultura na zemji{teto
vo Viena (1923). Slu`buval vo
{umarskite operativi na pod-
ra~ja od Srbija, Kosovo, Crna Go-
ra i od Makedonija. Vo Banskata
uprava i Direkcijata za {umi vo
Skopje rabotel na voveduvaweto
smolarewe vo borovite {umi vo
Makedonija i na prerabotka na
smolata. Nazna~en e za prv direk-
tor na [umarskiot institut vo
Skopje (1944). Bil profesor na
Zemjodelsko-{umarskiot fakul-
tet vo Skopje (1947– 1968) i negov
dekan (1953/54). ^len e na Nau~-
niot sovet za izrabotka na vege-
taciska karta na Jugoslavija. Re-
doven ~len na MANU. Eminenten
{umarski stru~wak na me|unaro-
den plan. Prv nau~nik i prou~u-
va~ e na dendroflorata i {um-
skite zaednici vo Makedonija.
Publikuval „Pregled na den-
droflorata na Makedonija#
(1967). Izgotvil prva skripta za
fitocenologija, go formiral i
go rakovodel arboretumot vo
Trubarevo, eden od najbogatite na
prostorot od Jugoslavija. Otkril
novi drvni i rastitelni vidovi
za makedonskata i svetskata den-
droflora. Publikuval brojni
trudovi vo doma{ni i vo stran-
ski spisanija. Al. And.
EMATIJA – drevna oblast na
pieriskoto krajbre`je, koja se
povrzuva so staroto ime na Make-
donija. Kaj vizantiskite hroni-
~ari e postaroto ime za gr. Tesa-
lonika ili za oblasta od Hali-
jakmon do Aksij.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
528
EMBARGO KON RM. Vo ramki-
te na generalniot pritisok na RG
vrz RM za otka`uvawe od sops-
tvenoto ime vo prvata polovina
od 90-tite godini na XX v. RG vo
dva navrata stava zabrana na uvoz
na stoki vo RM od pristani{teto
vo Solun. Na 21. VIII 1992 g. e vo-
vedena prvata zabrana na tovare-
weto i isporakata na naftata za
RM {to prodol`uva i vo sledni-
ot mesec. Po zapoznavaweto na
OON i EZ so protivpravniot
akt, od strana na instituciite vo
RM, so barawe za me|unarodna in-
tervencija za simnuvawe na gr~-
koto embargo na nafta kon Make-
donija, na 18. IX 1992 g. stapuva vo
sila Upatstvoto na EZ za ispora-
ka na nafta za Makedonija od So-
lunskoto pristani{te, spored
koe vo dokumentite treba da se
upotrebuva naznakata „PJRM#.
Pod toj uslov na 22. IX 1992 g. RG
ja prekinuva zabranata. Vtoroto
embargo se slu~uva po priznava-
weto na RM od SAD (8. II 1994).
Na 16. II 1994 g. Vladata na Andre-
as Papandreu, po samo nekolkume-
se~ni pregovori so Vladata na
RM, vo vremeto na gr~koto pret-
sedavawe so Sovetot na minis-
trite na EU, stava potpolna zab-
rana na uvozot na site proizvodi,
osven onie za humanitarna name-
na, so istovremeno zatvorawe na
konzulatot vo Skopje. Po potpi-
{uvaweto na Privremenata sog-
lasnost (13. IX 1995) na 15. X 1995
g. RG go simnuva op{toto embargo
kon RM.
LIT.: Jovan Tegovski, Politi~ki i dogo-
vorni odnosi me|u RM i EU: razvoj i per-
spektivi do ~lenstvo, pregled na trudo-
vi, Kontinuirano obrazovanie za evrop-
ski pra{awa: osnovawe na Trening cen-
tar za evropska integracija, Skopje, 2006;
Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva
dekada (1990– 2000), Skopje, 2005. T. Petr.
EME (Slobodna golema Grcija) –
gr~ka nacionalisti~ka organiza-
cija formirana vo 1943 g. i dejs-
tvuvala za sozdavawe „Golema Gr-
cija#, vo ~ij sostav bi vlegle te-
ritorii od Albanija (Ju`na Al-
banija ili t.n. Severen Epir),
del od dene{na RM (Bitolskiot
region) i od Bugarija – Pirin-
skiot del na Makedonija (Pet-
ri~ko).
LIT.: A. Vacalopoulos, Histoire de la Grece
moderne, Paris, 1975. St. Kis.
EMIGRANTSKI KOMUNIS-
TI^KI SOJUZ (EKS) (1921–
1923) – emigrantska komunisti~-
ka organizacija, sekcija na BKP,
vo koja ~lenuvale komunisti-
-emigranti od Makedonija, Za-
padna Trakija, Dobruxa, Carib-
rod i Bosilegrad, osnovana vo
1920 g. Na ~elo na EKS bil Dimo
Haxi Dimov. Prvata Osnova~ka
konferencija na EKS e odr`ana
vo Sofija na 22. V 1921 g. Vo EKS
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dejstvuvale 23 grupi so 1.800 ~le-
novi. Stavot na EKS bil deka ma-
kedonskoto nacionalno pra{awe
}e go razre{i Proleterskata re-
volucija vo balkanskite zemji.
Izdaval vesnik „Osvobo`denie#.
Bil rasformiran vo avgust 1923
g. od CK na BKP.
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Poli-
ti~kata aktivnost na makedonskata
emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.,
Skopje, 1990. N. Cv.
„EMO# – Ohrid – holding kompa-
nija za istra`uvawe, proektira-
we, proizvodstvo i izgradba na
energetski i industriski objek-
ti. Vo sostavot na ovaa kompanija
vleguvaat slednive fabriki za:
distributivni transformatori,
modularni niskonaponski siste-
mi, elektroizolatori i merni
transformatori, tipski razvod-
ni postrojki, stolbni trafosta-
nici, rasklopni aparati, grebe-
nesti sklopki i proizvodi od po-
limerni materijali, delovi od
duroplasti~ni masi, niskonapon-
ska armatura, ~eli~no re{etkavi
stolbovi za dalekuvodi, elektro-
filtri i stanici za pre~istuva-
we, kasi i sefovi, metalni proiz-
vodi i povr{inska za{tita, vle-
~eni profili i metalni proizvo-
di, ma{ini i alati, industriska
elektronika i avtomatika i flek-
sibilni sistemi. M. ^und.
EMUC – Elektroma{inski u~i-
li{ten centar vo Skopje. U~i-
li{teto e osnovano od Narodni-
ot odbor na grad Skopje vo 1953 g.
kako Industrisko u~ili{te so
prakti~na obuka „Lazar Koli-
{evski#. So re{enie na Narod-
niot odbor na Op{tinata Saat
Kula vo 1960 g. se formira Elek-
troma{inski {kolski centar, a
vo 1961 Elektroma{inski i soob-
ra}aen u~ili{ten centar. Vo
1964 g. se izdvojuva Soobra}ajni-
ot centar i u~ili{teto ostanuva
kako Elektroma{inski u~ili{-
ten centar (EMUC), a vo 1974 g.
go dobiva imeto EMUC „Nikola
Tesla#. Vo 1985 g. se izdvojuva
Elektrootsekot i u~ili{teto
ostanuva samo kako Ma{inski
u~ili{ten centar, od ma{inska
i ma{insko-energetska struka.
Vo 2000 g. od trite u~ili{ta:
GMC „^ede Filipovski#, MU
„Goce Del~ev# i EMUC „Nikola
Tesla# e formirano u~ili{eto
DMS „8 Septemvri#, koe educira
kadri od: 3-ti (majstorski); 4-ti
(tehni~arski) i 5-ti stepen (spe-
cijalisti~ki) zanimawa od ma-
{inskata, ma{inskoenergetska-
ta i grade`noma{inskata struka.
Sl. A.
ENVIRONMENTALNA PATO-
LOGIJA, RIBI – ovoj poim vo
biologijata zna~i ispituvawe i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dijagnosticirawe na strukturni
i funkcionalni naru{uvawa vo
kletkite, tkivata i organite na
organizmite, predizvikani od
efektite na zagadenata okolina.
Prvite istra`uvawa od ovaa ob-
last vo Makedonija se zapo~nati
vo 1995 g. na Ohridskoto Ezero.
D. R.-Z.
ENGELANI (Enhelei) – drevno
pleme od Gorna Makedonija (sp.
Polibij) {to go naseluvalo Oh-
ridsko-stru{kiot region; vo
rimsko vreme preovladalo imeto
Dasareti namesto prethodnoto
ime na plemeto Engelani (sp.
Strabon). (Vidi Dasareti.)
LIT.: N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.
ENDEMITI VO FLORATA
NA RM – rastitelni vidovi {to
se ograni~eni samo na teritori-
jata na RM. Pri~inite za ende-
mizmot mo`at da bidat mnogu
razli~ni, no se smeta deka geog-
rafskata, geneti~kata i ekolo{-
kata izolacija na populaciite,
kako i vremetraeweto na taa izo-
lacija e od presudno zna~ewe za
nivnoto formirawe. Denes, na
teritorijata na RM egzistiraat
okolu 120 endemi~ni vidovi vi-
{i rastenija, od koi najgolemiot
broj pretstavuvaat visokopla-
ninski endemiti, endemiti vo
re~nite klisuri i endemiti od
brdskiot pojas. Visokoplaninski
endemiti – prisutni se re~isi na
sekoja na{a planina, no posebno
bogati so endemiti se planinite:
Gali~ica (Astragalus mayeri, Buple-
urum mayeri, Centaurea galicicae,
Centaurea soskae, Centaurea tomoro-
sii, Crocus cvijici, Dianthus galicicae,
Dianthus ochridanus, Edryanthus hor-
vatii, Festuca galicicae, Helichrysum
zivojini, Laserpitium ochridanum,
Micromeria kosanini, Nepeta ernesti–
mayeri, Sempervivum galicicum),
[ar Planina (Crocus scardicus, Di-
anthus scardicus, Verbascum scardico-
lum, Potentilla doerfleri, Viola schari-
ensis), Jakupica (Colchicum mace-
donicum, Dianthus jakupicensis, Pedi-
cularis ferdinandii, Saxifraga karadzi-
censis, Sempervivum macedonicum,
Thymus karadzicensis, Viola bornmu-
elleri), Pelister (Crocus pelisteri-
cus, Dianthus myrtinervius, Alchemilla
peristerica), Nixe (Dianthus kajmak-
tzalanicus, Peucedanum lavrentiadis,
Silene horvatii, Ranunculus cacuminis,
Viola doerfleri) i dr. Najgolemiot
broj od visokoplaninskite ende-
miti spa|aat vo grupata na skar-
do-pindski endemiti (~ij razvoen
centar se nao|a na planinskite
masivi od severozapadniot, za-
padniot, centralniot, ju`niot i
jugozapadniot del na RM i Seve-
rozapadna i Severna Grcija). En-
demiti vo klisurite. Klisurite
ENDEMITI E
Endemiti vo florata na Makedonija
na pove}eto na{i reki, poradi
posebnite ekolo{ki uslovi,
pretstavuvaat zna~ajni refugiu-
mi (zasolni{ta), kade {to se za-
solnile mnogubrojnite endemo-
relikti (evolutivno stari rasti-
telni vidovi so lokalno, ograni-
~eno rasprostranuvawe samo na
teritorijata na RM) i istovreme-
no se obrazuvale golem broj ende-
mi~ni vidovi. Posebno zna~ajni
vo toj pogled se klisurite na re-
kata Treska (Dianthus kapinaensis
Thymus skopjensis, Thymus oehmia-
nus, Viola herzogi), Vardar-taorska
Klisura (Anchusa macedonica, Hes-
peris macedonica, Sempervivum kindi-
gerim, Tragopogon kindigeri), Crna
Reka (Silene paeoniensis, Verbascum
macedonicum, Verbascum herzogi) i
dr. Nizinski endemi se razvivaat
vo pojasot na brdski pasi{ta na
razli~na geolo{ka podloga. Naj-
golem broj nizinski endemi se Ohridski pastrmki
sre}avaat vo po{irokata okoli-
na na Prilep i vo Mariovo (Alli- endemiti: ohridskata pastrmka
um bornmulleri, Armeria vandasi, As- (Salmo trutta letnica Karam.), radi~-
plenium macedonicum, Astragalus ma- kata pastrmka (Salmo trutta farioi-
riovoensis, Centaurea kozjakensis, des Karam.), ohridskata belvica
Centaurea marmorea, Dianthus prile- (Acantholingua ohridana Steindachner
pensis, Moehringia minutiflora, Seseli 1892), re~nata pastrmka (Salmo lu-
vandasi, Silene viscariopsis, Stachys mi Poljakov i dr.), ohridskiot gru-
iva, Verbascum adenantum i dr.) i na nec (Rutilus rubilio ohridanus Ka-
lokalitetot Al{ar (Centaurea le- ram.), ohridskiot moranec (Pac-
ucomala, Centaurea kavadarensis, hycylon pictum Hekel i Kner.) i dru-
Onobrychis degeni, Knautia caroli- gi vidovi od familijata Cyprini-
rechingeri, Thymus alsarensis, Viola dae. Vo Prespanskoto Ezero ima
allcharensis, Viola arsenica) i dr. Po- pomal broj vidovi ribi otkolku
golemiot broj od navedenite en- vo Ohridskoto Ezero. Pri~ina za
demiti pretstavuvaat istovreme- reduciraniot broj vidovi e rano-
no lokalni makedonski endemiti to razdvojuvawe na dvete ezera.
{to se razvivaat na sosema mal i Poznati endemiti se: braj~inska-
ograni~en prostor od teritorija- ta pastrmka (Salmo trutta peristeri-
ta na RM. Vl. M. cus Karam.), potoa prespanskata
mrena (Barbus prespensis Karam.),
ENDEMITI I RELIKTI VO maloto grun~e (Paraphocxinus epi-
IHTIOFAUNATA NA MAKE- roticus prespenzis Karam.) i u{te ne-
DONIJA. Se karterizira so go- kolku drugi vidovi. Vo Dojran-
lemo bogatstvo i raznoobraznost skoto Ezero i vo rekata Vardar
na endemiti i relikti {to se ihtiofaunata poteknuva od du-
sre}avaat vo trite makedonski navskiot sliv, koga Vardar komu-
ezera i vo re~nite sistemi na Ma- niciral so Ju`na Morava. Vo Doj-
kedonija. Registrirani se 58 av- ranskoto Ezero gi sre}avame en-
tohtoni vidovi ribi, od koi 20 se demitite i reliktite: mergurot
endemiti i relikti. Vo Ohrid- (Rutilus macedonicus Steind.), perki-
skoto Ezero i vo rekite Drim i jata (Perca fluviatilis macedonica Ka-
Radika gi sre}avame poznatite ram.), pisata (Scardinius erithrop-
529
E ENDEMI^NA
htalmu dojranensis Karam.) i drugi
vidovi. Vo rekata Vardar sre}a-
vame pove}e vidovi endemiti i
relikti kako: pastrmkata (Salmo
trutta macedonicus Karam.), vretena-
rot (Zingel balcanicus Karam.), po-
padikata (Vimba vimba melanops
Heck.), mrenata (Barbus macedoni-
kus Karam.) i drugi vidovi. Vo re-
kata Strumica, pritoka na reka-
ta Struma, isto taka, sre}avame
nekolku endemiti od familijata
Cyprinidae. R. Gr.
Endemi~ni taksoni od mikroflorata na Makedonija
ENDEMI^NA MIKROFLORA
NA MAKEDONIJA. Se navedu-
vaat vkupno 135 endemi~ni takso-
ni {to pretstavuva 8,5 % od vkup-
niot broj algi. Najgolemiot del
od endemi~nite taksoni otpa|a
na dijatomeite (85), dodeka drugi-
te algalni grupi, kade {to se sre-
}avaat endemi~ni taksoni, se
Charophyta (7), Chlorophyta (16),
Cyanophyta (23), Pyrrophyta (1) i
Chrysophyta (2). Centri na ende-
mi~nost pretstavuvaat Ohrid-
skoto i Prespanskoto Ezero, ka-
de {to pokraj endemi~nite takso-
ni se javuvaat i pogolem broj re-
liktni taksoni (Gomphoneis trans-
silvanica, Navicula turris, Navicula
hasta, Placoneis ohridana, Aneumas-
tus pseudapiculatus, Navicula pres-
pnensis). I dvete ezera se karakte-
riziraat so specifi~ni endemi~-
ni vidovi kompleksi zastapeni
oddelno vo dvete ezera (na pr.: Di-
atoma densicostata/angusticostata/oc-
hridana, Aneumastus juriljii/rhombi-
cus pseudapiculatus/subapiculatus).
Kontinuiranite promeni vo raz-
biraweto na sistematikata na al-
gite i nedovolnoto poznavawe na
mikroflorata na Makedonija,
najverojatno }e vlijaat na ovie
podatoci vo idnina. Sv. K.
ENDOKRINA DISRUPCIJA,
RIBI – naru{uvawe na fizio-
lo{kite procesi vo organizmot
pod dejstvo na supstancii vo `i-
votnata sredina (ksenobiotici),
530
koi interferiraat so funkcio-
niraweto na endokriniot sistem.
Najpoznati se kontraceptivnite
sredstva, dioksinite, furanite,
fenolite, nekoi pesticidi (me|u
koi najprominenten e DDT) i dr.
Postoi jasna evidencija deka ek-
sponiranosta na ovie hemikalii
vo akvati~nite sredini e asoci-
rana so razvojni anomalii i rep-
roduktivni naru{uvawa kaj ribi-
te i kaj drugiot `iv svet. Vo 1997
g., vo Makedonija se zapo~nati pr-
vite istra`uvawa na efektite od
endokrinata disrupcija kaj ribi-
te vo Prespanskoto Ezero. D. R.-Z.
Avni
En|ulu
EN\ULU, Avni (Avni Engüllü)
(Skopje, 7. III 1947) ‡ poet, raska-
`uva~, preveduva~ od turskata na-
cionalnost vo RM. Kratok peri-
od bil u~itel. Od 1968 g. raboti
kako urednik na emisiite na tur-
ski jazik pri Makedonskoto ra-
dio. Eden mandat be{e pretseda-
tel na Turskata demokratska par-
tija na Makedonija. Preveduval
na turski jazik pesni, raskazi,
dramski tvorbi, radiodramski
igri od makedonski avtori. ^len
e na DPM od 1976 g.
BIBL.: poezija: Prvenec, 1972; Mete,
1983; ^etirite godi{ni vremiwa, 1984;
^ovek li si ti, {to li si, 1985; Nedore-
~eni misli, 1993.
LIT.: Fahri Kaya, Yugoslavya’da Ça¤da[ Türk
{ iir Antolojisi say. 158, Cem Yayýnevi, šstanbul,
1992. A. Ago
Suat
En|ulu
EN\ULU, Suat (Suat Engüllü)
(Skopje, 25. VII 1950) ‡ poet, ras-
ka`uva~, antologi~ar, prevedu-
va~ od turskata nacionalnost vo
RM. Studiral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Rabotel ka-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ko novinar vo Radio Skopje, no-
vinar vo redakcijata †Birlik#,
urednik na spisanieto †Sesler#.
Preveduva literaturni tvorbi
na turski jazik od makedonskite
avtori. Sega `ivee i raboti vo
Republika Turcija. ^len e na
DPM od 1975 g.
BIBL.: Zboroagolnik, 1972; Vo spomen na
edno dete od Kumrovec, 1981; Od qubovta
umoren, 1983; Za edna Sevim i za edna revo-
lucija, 1980.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004, 90.
A. Ago
ENI^EREV, Nikola Gan~ev
(Plovdiv, 1844 ‡ Sofija, ?) ‡ u~i-
tel. Po zavr{uvaweto na Klasno-
to u~ili{te †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo rodniot grad, se vrabotil
kako pomo{nik-u~itel na Joakim
Gruev (1862‡1865). Kako u~itel
vo Prilep (1866‡1878) bil ini-
cijator za otvorawe na tamo{no-
to ~itali{te †Nade`da# (1867) i
sorabotnik na v. †MakedoniÔ#
(1871) i v. †Vek# (1874). Potoa se
vratil vo oslobodenata Bugarija
(1878) i prodol`il da raboti
kako u~itel, kako slu`benik vo
finansiskiot resor i vo Minis-
terstvoto za vnatre{ni raboti
vo Sofija. Avtor e na memoari za
sostojbite na toga{nata prosveta
vo Makedonija. Kuzman [apkarev
go obvinuva deka so svoite u~eni-
ci †sozdaval jaz me|u Makedonci-
te i Bugarite#, a Venjamin Ma~u-
kovski za najavenoto pe~atewe
gramatika na makedonsko nare~je.
IZV.: Narodna biblioteka †Kiril i Me-
todiŸ# ‡ BÍlgarski istori~eski arhiv ‡
SofiÔ, f. 174, a. e. 9, l. 6; Centralen dÍr-
`aven istori~eski arhiv ‡ SofiÔ, f. 682,
a. e. 416, l. 1.
BIBL.: VÍzpominaniÔ i b‹l‹`ki, So-
fiÔ, 1906; Biografi~en o~erk, 1866‡1888,
SofiÔ, 1909.
LIT.: G. TraŸ~ev, Grad Prilep. Istori-
ko-geografski i stopanski pregled, So-
fiÔ, 1925, 113-116; M. StoÔnov, BÍlgarska
vÍzro`denska kni`nina, t. I, SofiÔ, 1987,
128; Kiril, Patriarh BÍlgarski, BÍlgar-
skata ekzarhiÔ v Odrinsko i MakedoniÔ
sled Osvoboditelnata voŸna (1877‡1878),
t. I (1878‡1885), kn. 2, SofiÔ, 1970, 49.
S. Ml.
ENIXE VARDAR (PAZAR, \A-
NICA) – grad vo Egejskiot del
na Makedonija (Republika Grci-
ja) so 20.000 `. (2002 g.). Se nao|a
vo ju`noto podno`je na planina-
ta Pajak, a od Solun e oddale~eno
50 km. Preku nego vodi patot So-
lun–Voden–Bitola. Imeto Enixe
Vardar mu go dale Turcite, bidej-
}i se nao|al vo blizina na rekata
Vardar, dodeka Makedoncite ot-
sekoga{ go vikale Pazar. Vo tur-
sko vreme gradot bil so me{an
etni~ki sostav. Spored K’n~ov,
vo Pazar `iveele 9.599 `. od koi
4.000 bile Makedonci, 5.100 Tur-
ci, 25 Grci, 24 Vlasi, 90 Evrei,
300 Romi i 60 drugi `iteli. Gra-
dot nastradal vo 1912 g. od napa-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dot na gr~kite vojski, koi izgore-
le celi turski maala. Iseluvawe-
to od Pazar bilo osobeno golemo
vo 1924 g., koga go napu{tile site
muslimanski `iteli i 1.887 Ma-
kedonci, koi se preselile vo Bu-
garija, prete`no vo Crnomorie-
to i vo Plovdivsko, a vo nego se
naselile okolu 5.000 Grci od Ma-
la Azija. Vo 1940 g. P. imal 12.964
`. Vo vtorata polovina na mina-
tiot vek gradot do`ivuva pose-
ben prosperitet i vo nego se nase-
lile golem broj `iteli od okol-
nite sela. Naselenieto e so me-
{an etni~ki sostav, no glavno go
so~inuvaat Grci i Makedonci.
Gradot e kulturen i ekonomski
centar na okolijata. Ima dosta
razviena trgovija i prehranbena
industrija, osobeno otkupot i
prerabotkata na ovo{je, a nego-
voto proizvodstvo e ra{ireno vo
Pazarsko Pole.
LIT.: Todor Simovski. Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje, 1978.
Al. St.
ENOTIJA – srednovekovno ut-
vrduvawe (frurion) vo severniot
del na Meglenskata Kotlina, se-
veroisto~no od Meglen, na ju`ni-
te padini na pl. Ko`uf. Vizan-
tiskiot imperator Vasilij II go
osvoil vo 1015, a Jovan Kantaku-
zin vo 1350 g. Utvrduvaweto se lo-
cira na ridot Trapezi, severno
od seloto Notija, na okolu 17 km
severoisto~no od Sobotsko (Ari-
dea). Ostatoci od utvrduvaweto
se za~uvani do denes.
LIT.: V. Kravari, Villes et villages de Macedoi-
ne occidentale, Paris, 1989. K. Ax.
Hans
Encesberger
ENCESBERGER, Hans Magnus
(Hans Magnus Enzensberger) (Kauf-
bojern, 11. XI 1929) ‡ eden od naj-
poznatite sovremeni germanski
pisateli. Negovata poezija e oka-
rakterizirana kako †alhemija na
obi~nite elementi na govorniot
jazik#. Vo 1980 g. dobil Zlaten ve-
nec na SVP.
BIBL.: Odbrana na volcite, 1957; Azbu-
ka za slepi, 1964; Mavzolej ‡ baladi od is-
torijata na progresot, 1975; Propasta
na Titanik, 1978; Soslu{uvawe vo Hava-
na; Kratkoto leto na anarhijata ‡ `i-
votot i smrtta na Buenoventura Duru-
ti; Germanija, Germanija, me|u drugoto,
1967.
LIT.: Ivan Ivawin, Poezijata na Ences-
berger, „Poezija#, SVP, Struga, 1980.
P. Gil.
EORDAJA – anti~ka oblast vo
Dolna Makedonija okolu ezeroto
Begoris, severno od Elimeja, po-
me|u oblastite Pierija i Ores-
tida, a ju`no od Linkestida. Za-
edno so drugite makedonski ob-
lasti, mnogu rano (VI vek pr.n.e.)
vlegla vo anti~kata makedonska
dr`ava. Pova`ni gradovi se: Ar-
nisa i Kela.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
EPAFRODIT FILIPJANEC,
SV. (vtora pol. na I v.) – makedon-
ski hristijanin od Filipi, sora-
botnik na apostolot Pavle i prv
episkop na Filipiskata crkva –
prvata hristijanska crkva vo Ma-
kedonija i na evropskiot konti-
nent. Po nego apostolot Pavle go
ispratil svoeto biblisko Posla-
nie do Filipjanite, napi{ano vo
Rim vo 63 g. (Filip. 1, 1; 2, 25-30;
4, 15, 18).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na
svetiot apostol Pavle do Rimjanite,
Skopje, 2005; Sveto pismo na Stariot i
na Noviot zavet, London, 1990; \or|i
Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija
i Makedoncite, Skopje, 1995. Rat. Gr.
EPIGONI1 – mom~iwa (30.000)
od gornoiranskite provincii,
izve`bani za vojuvawe na make-
donski na~in i vklu~eni vo make-
donskata vojska na Aleksandar
Makedonski.
LIT.: N. G. Hammond and F.W. Walbank, A
History of Macedonia, vol. III, Oxford, 1988.
A. [uk.
EPIGONI2 – naslednici na
Aleksandar Makedonski, koi
vladeat so carstvoto (281–221 g.
od pr.n.e.). Epigonite se i potom-
cite na Aleksandrovite vojsko-
vodci – dijadosite, koi ja prifa-
}aat idejata za sozdavawe oddel-
ni, nezavisni dr`avi na terito-
riite osvoeni od Aleksandar Ma-
kedonski. Tie formiraat tri go-
lemi kralstva: Ptolemaidite vo
Egipet so Ptolemaj II, Selevki-
dite vo Azija so Antioh I i Anti-
gonidite vo Makedonija so Anti-
gon Gonat.
LIT.: N. G. Hammond and F.W. Walbank, A
History of Macedonia, vol. III, Oxford, 1988.
A. [uk.
„EPILEPSIJA# ‡ spisanie na
Makedonskata liga protiv epi-
lepsija. Stru~no spisanie name-
neto za profesionalci {to rabo-
tat vo oblasta na epileptologija-
ta. Izleguva dvapati godi{no (od
1997), na makedonski i na angli-
ski jazik. Vo nego se publikuvaat
trudovi od eksperimentalnata i
klini~kata epileptologija. Prv
urednik bil prof. d-r Ratko Nau-
movski. D. Nik.
EPSKO-LIRSKI E
EPIR NOV (Epirus Nova) – doc-
norimska provincija so sedi{te
vo Dirahion (Dra~). Severniot
del od anti~kiot Epir, koj vo 148
g. pr.n.e. vlegol vo ramkite na
provincijata Makedonija, vo doc-
nata antika (vo vremeto na Kon-
stantin) e izdvoen kako posebna
provincija vo ramkite na diece-
zata Makedonija: teritoriite na
dene{na Sredna i Ju`na Albani-
ja, zaedno so jugozapadnite delovi
na RM i podra~jata na Debar, na
Struga i na Ohrid. Granicata po-
me|u Makedonija i Nov Epir vo
RM se protegala na 13 rimski
milji (20 km) isto~no od gradot
Lihnid na egnatiskiot pat, na
to~kata Brucida (Resensko), a
mo`ebi i tvrdinata Petrinska
Kula, s. Petrino. Pova`ni pro-
vinciski gradovi bile Lihnid,
Dirahion, Skampa, Apolonija,
Bilis, Amantija i Aulon.
LIT.: J. Sasel, Epirus, Tabula Imperii Romani,
K34, Ljubljana 1976, 52; V. PopoviÊ, Alba-
nija u kasnoj antici, Iliri i Albanci,
Beograd, 1988, 201-207. V. L.
EPIRSKA DR@AVA (1204–1340)
– formirana od Mihail I Angel
(1205–1215) po pa|aweto na Ca-
rigrad, na teritorijata od Dra~
do Korint, so centar vo Arta.
Najgolemata mo} ja dostignala vo
vremeto na Teodor I (1215–1230),
koj go zazel Solun (1224) i ja iz-
dignal vo carstvo (1226/1227).
Despotot Mihail II (1237–1271)
go oddelil Epir so Tesalija (1237),
a po 1264 g., koga Epir go priznal
vizantiskiot sizerenitet, otpad-
nale oblastite zapadno od r. Var-
dar, Albanija i Krf. Od vremeto
na Nikifor I (1271–1296) se odde-
lile Tesalija (1271) i Etolija
(1295). Po smrtta na despotot To-
ma (1296–1318) zgasnala dinasti-
jata na Angelite, a zavladeal ke-
falonskiot grof Nikola Orsi-
ni (1318–1323), dodeka Janina i
pozna~ajnite gradovi potpadnale
pod Vizantija. Po ubistvoto na
despotot Jovan Orsini (1323–
1335) od strana na negovata sopru-
ga Ana, taa so sinot Nikifor II
im go predale Epir so Akarnani-
ja na Vizantijcite (1337), pa na-
brgu bil skr{en i posledniot ot-
por (1340).
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros,
Oxford, 1957; K. Axievski, Pot~inuvawe
na Makedonija od strana na Teodor I An-
gel i formirawe na Solunskoto car-
stvo, „Istorija#, XVIII/1-2, Skopje, 1982.
B. Petr.
EPSKO-LIRSKI (LIRSKO-
EPSKI) NARODNI PESNI ‡
usloven termin za raska`uva~ki-
te, neistoriski pesni vo koi pre-
ovladuva legendarnoto, mito-
lo{koto i semejnoto. Vo niv spa-
|aat romansite i baladite. Imaat
i lirski i epski elementi, {to
531
E ERGAS
zna~i deka pokraj opevaweto na
~uvstvata na likovite, kratkiot
stih i sl., {to e odlika na narod-
nata lirika, se sre}avaat i pesni
vo koi ima raska`uvawe za nasta-
nite i se koristi i podolgiot
stih karakteristi~en za epikata.
Spored sodr`inata, mo`at da bi-
dat qubovni, semejni, mitolo{-
ki, do pesni vo koi se opevaat
poznati istoriski li~nosti od
minatoto: Mom~il Vojvoda, Mar-
ko Krale, Goce Del~ev, \or|i Su-
gare, Vele Markov i dr. M. Kit.
ERGAS, [muel (Skopje, XVI v.) –
eden od liderite na skopskata ev-
rejska zaednica. Se preselil vo
Dubrovnik (1560), kade {to, zara-
di visokiot ugled {to go imalo
semejstvoto, [muel i negoviot
brat Jichak se steknale so pravo-
to da bidat levantiski konzuli
vo Dubrovnik. Nim im se priklu-
~il i skopskiot Evrein Haim
Lindo, koj prethodno bil konzul
vo Herceg Novi.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, 1990; EvreŸski izvo-
ri za obcestveno–ikonomi~eskoto razvi-
tie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I,
SofiÔ, 1958. J. Nam.
Erebici kamewarki
EREBICI (Perdix, Alectoris) – ro-
dovi ptici od familijata vistin-
ski koko{ki (Phasianidae), tipi~-
ni za otvoreni tereni, koi se
gnezdat na zemja. Od niv vo Make-
donija se sre}ava erebica polska
(Perdix perdix) i erebica kamewar-
ka (Alectoris graeca).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
EREMIJA1 (Sersko, XVI v.) ‡
mitropolit na Pelagonisko-pri-
lepskata eparhija na Ohridskata
arhiepiskopija. Bil rakopolo-
`en za mitropolit (13. III 1583) i
go pridru`uval ohridskiot arhi-
episkop Gavril vo politi~kata
misija vo Evropa, vo Avstrija i
vo Italija (Rim, 1586). Arhiepis-
532
kopot Atanasij I (1598) go ispra-
til vo [panija, a po vra}aweto
(1598-1599) go pridru`uval arhi-
episkopot na patuvaweto vo Avs-
trija i vo Italija da bara pomo{
za osloboduvawe od vlasta na Os-
manliskata Dr`ava.
LIT.: Mihajlo Minoski, Osloboditel-
nite dvi`ewa i vostanija vo Makedonija
(1564-1615), Skopje, 1972; Ivan Snegarov,
IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ-
patriÔr{iÔ (1394‡1767), SofiÔ, 1932.
M. Min.
EREMIJA2 ‡ eden od pogolemite
hristijanski pravoslavni praz-
nici, posveten na svetiot prorok
Eremij (14/1 maj) koj `iveel {est
veka pred Isus. Obi~aite i veru-
vawata povrzani so nego se vo
funkcija na magiska za{tita od
zmii, gu{teri, `abi, `elki i
drugi vleka~i. Ve~erta sproti
praznikot, na stemnuvawe, na ka-
cija stavaat `ar, vrz `arot }u}ur
ili isu{en izmet od goveda, za da
~adi, i tropaj}i so ma{ata vrz
kacijata vo gradinite ili nad
dupkite kade {to mislat deka
ima vakvi {tetnici, peat: †Begaj
begaj poganija, / ete ti go Eremi-
ja, / }e ti motat ~erevata / so
`elezno motojlo# itn. Vo pesni-
te {to se ispolnuvaat Eremija e
pretstaven kako mitski junak. Vo
pove}e mesta vo Makedonija na
praznikot Eremija se pravele
crepni, so peewe crepnarski pes-
ni.
LIT.: Jevrem A. Ili¢, O praznicima pra-
voslavne crkve, Beograd 1860; Sbornikq
otq bqlgarski narodni umotvorenix,
=ast treta, otdelq I i II, Bqlgarski
obi=ai, obrxdi, sueverix i kost\mi,
kniga VII, sqbral i izdava K. A. {ap-
karev, Sofix, 1891. M. Kit.
EREMIJA, pop (X vek) – u~enik
na pop Bogomil i afirmator na
bogomilskoto u~ewe. Negovite
dualisti~ki apokrifni dela os-
tro se osudeni kako ereti~ki vo
Indeksot na zabranetite knigi.
Poznato e negovoto delo „Povest
za krsnoto drvo# so tematika od
Stariot i od Noviot zavet. Se
pretpostavuva deka bil avtor i
na drugi apokrifni kni`evni de-
la, kako {to se: „Basnoslovie za
tresavicite#, „Beseda na trojcata
svetiteli#, „Kako Isus stanal
pop# i dr.
LIT.: E. Georgiev, ProkÍlnatiÔt sta-
robÍlgarski pisatel pop ¯eremiÔ, „Ezik
i literatura#, 1, SofiÔ, 1964, 11–30; \.
Pop-Atanasov, Re~nik na starata make-
donska literatura, Skopje, 1989, 92.
Il. Vel.
ERLANGENSKI RAKOPIS ‡
zbornik so narodni pesni, rako-
pis otkrien vo Univerzitetskata
biblioteka vo Erlangen, Germa-
nija (1913), pi{uvan so crkvenos-
lovenska kirilica na 530 listo-
vi. Go prou~il i so op{irna vo-
vedna studija go objavil german-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
skiot slavist Gerhard Gezeman
(1925). Toa e kaligrafski prepis
od postar (neza~uvan) rakopis,
pi{uvan so t.n. diplomatska ki-
rilica i ukrasen so bogati ba-
rokni inicijali, so korici od ne-
koj eparhiski kalendar od 1733 g.
Se pretpostavuva deka nastanal
vo Voena Kraina vo godinite me-
|u 1717 i 1733 g., a pesnite gi zapi-
{al nepoznat avstriski oficer
ili pisar. Rakopisot sodr`i vkup-
no 217 narodni i drugi pesni. Naj-
golemiot del se posveteni na
Marko Krale i na drugi istori-
ski li~nosti i junaci. Me|u dru-
goto, vo niv lingvistite prepoz-
nale i zapisi od makedonski in-
formatori.
BIBL.: G. Gezeman, Erlangenski rukopis
starih srpskohrvatskih narodnih pesa-
ma, Sremski Karlovci, 1925.
LIT.: D. J. Popovi¢, Ko je autor, gde je i
kada nastao Erlangenski rukopis, „Go-
di{wak Muzeja grada Beograda#, Beograd,
1954. S. Ml.
Erozija na po~vata
EROZIJA (lat. erodere – nagrizu-
va, struga) – proces na razru{uva-
we ~estici od po~va, kamewa i
drugi delovi od podlogata pod
dejstvo na vodata i veterot, kako
i nivno prenesuvawe i talo`ewe
vo zaramnetite delovi od relje-
fot. Vrz tipot i intenzitetot na
erozijata vlijaat razni faktori:
klimatski (do`d, veter, sonce...),
topografski (naklon, oblik na
padina, diseciranost...), podloga-
ta (po~ven tip, petrografski sos-
tav), kako i nepravilnoto koris-
tewe na zemji{teto. Spored pri-
~initelot, erozijata se deli na:
1) vodna, vo koja spa|aat pluvijal-
nata (do`dovna) i fluvijalnata
erozija (predizvikana od teku{-
tite vodi) i 2) vetrova (eolska).
Pluvijalnata erozija se deli na
povr{inska i liniska (brazdesta
i jaru`esta) erozija. Posebni ob-
lici na erozijata se: abrazivna,
glacijalna, karstna i sufozija.
Intenzitetot na erozijata se iz-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
razuva vo: [mm] odnesen ili nata-
lo`en sloj; (m /km g.) ili (t/ha g.).
3 2
Prirodnata (normalna, geolo{-
ka) erozija ima intenzitet do 100
m3/km2 g. i pretstavuva pozitiven
proces. Zabrzanata (antropoge-
na) e potpomognata od dejstvoto
na ~ovekot (nepravilna obrabot-
ka, obes{umuvawe, pregolema is-
pa{a, nesoodvetni grade`ni ak-
tivnosti itn.). Vo RM, dominan-
tna e vodnata erozija, a nejziniot
prose~en intenzitet e 685 m3/km2
g. Okolu 36% od teritorijata na
RM e zafatena so posilni proce-
si na erozija, pa RM e me|u najzag-
rozenite dr`avi vo Evropa. Za
za{tita od erozijata se prezema-
at razni merki i aktivnosti: teh-
ni~ko-meliorativni (terasi, yi-
dovi, rovovi...); protiverozivna
agrotehnika (konturna obrabot-
ka...); {umsko-meliorativni (po-
{umuvawe...); grade`ni (pregra-
di, pragovi, kanali...); adminis-
trativni i edukativni. I. B.
EROZIJA NA PO^VATA ‡ naj-
rasprostranet i najva`en vid na
degradacija na po~vata. Erozijata
kaj nas zavisi od redica prirodni
i antropogeni faktori, me|u koi
na prvo mesto e uni{tuvaweto na
prirodnata vegetacija. Vo dale~-
noto minato 95% od teritorijata
na RM bila pokriena so prirodna
{umska vegetacija. So nejzinoto
uni{tuvawe i degradirawe se do-
bieni golemi povr{ini pasi{ta,
obrabotlivi povr{ini i golini
(340.000 ha). Kaj nas erozijata e
tolku pointenzivna kolku {to se
vrne`ite so poistaknat poroen
karakter, kolku naklonot na te-
renot e postrmen, kolku erodi-
bilnosta na po~vata i supstratot
e pogolema, kolku prirodnata ve-
getacija e posilno degradirana
ili uni{tena i ako agrotehnika-
ta e poneprisposobena kon ero-
zivnite procesi. So erozija ne
samo {to se odnesuva celata po~-
va ili del od nea, tuku posilno se
odnesuvaat nejzinite najva`ni
delovi (glinata, humusot, nutri-
entite). Taa ima i drugi negativ-
ni posledici: nereguliran voden
re`im vo vodotecite, poplavi,
digawe na nivoto na podzemnite
vodi, talo`ewe golemi koli~est-
va grub nanos, uni{tuvawe na in-
frastrukturni objekti, polnewe
na ve{ta~kite akumulacii so na-
nos i dr. So kartata za erozija na
po~vata se pretstaveni pet kate-
gorii erozija ~ij intenzitet opa-
|a od I kon V kategorija. Prvite
tri kategorii iznesuvaat 38% od
teritorijata na RM. Proizvede-
niot godi{en nanos so erozija od-
govara na 1.700 ha po~va, dlaboka
100 cm. RM e edna od najzagrozeni-
te zemji so erozija vo Evropa.
\. F.
EROTEJ (svetovnoto ime: Lav-
rentie Davidov) (s. Varvara, Te-
tovsko, ? – 1910) – igumen. Zavr-
{il }elijno u~ili{te vo Sofija
i dobil ~in jeromonah. Slu`el vo
crkvata „Sv. Nikola# vo Tetovo
(1898). Bil igumen na Le{o~kiot
manastir „Sv. Atanasij# (1898–
1910). Se istaknal vo nastanot
opean vo narodnata pesna za sar-
disuvaweto na manastirot (1905),
koga, so mudrost i so hrabrost, go
spre~il masakriraweto na masa-
ta vernici vo manastirot, sardi-
san od Albanci na manastirskiot
praznik.
LIT.: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetov-
sko vo ilindenskiot period 1895–1905,
Skopje, 2003; I. Petru{evski, B. Svetoza-
revi}, Le{o~kiot manastirski komp-
leks, Skopje, 2001. Br. Sv.
Opin~arskiot esnaf od Kumanovo
ESNAFI – socijalno-ekonom-
ski i profesionalno-stale{ki
organizacii i zdru`enija na za-
naet~iskite proizvoditeli, koi
postoele u{te vo anti~kiot per-
iod kaj starite Egip}ani, Make-
donci, Evrei, Ermenci, Grci i
Rimjani, kako kolegii (kollegia
opificum); vo sredniot vek i vo Vi-
zantija kako cehovi (gildi, zdru-
`enija). Vo ponoviot period se
razvieni i vo Osmanliskata Im-
perija (do 70–80-tite godini na
XIX v.). Vo sredinata na XX v. bi-
le poznati kako esnafi i zanaet-
~iski zdru`enija. Na po~etokot
se locirale vo stokovosopstve-
ni~kite zanaet~iski, pazarni i
trgovski centri i latifundii,
podocna vo feudalnite imoti,
tvrdini i zamoci, a vo ponoviot
period vo selata i vo gradovite.
Po doa|aweto na Turcite osman-
lii na Balkanot i vo Makedonija,
naglo se razvile i se organizira-
le, najmnogu poradi stopanskite
i voenite potrebi na dr`avata.
Spored uslovite, bile upravuva-
ni od lonxite (upravite) i bile
ESPARZETA E
sostaveni od proizvodni ~lenovi
i od upravni organi. Vo proiz-
vodstvoto rabotele ~iraci, kal-
fi, majstori i vo opredeleni pe-
riodi naemni rabotnici, a vo up-
ravata ustaba{ijata (prvomajsto-
rot), kethudata, igitba{ijata i
~au{ot. Raspolagale so pari~ni
sredstva i fondovi (esnafska ka-
sa); imale svoi statuti, sudovi,
pe~ati i bajraci; odr`uvale tes-
tiri (za polagawe i unapreduva-
we na ~iracite vo kalfi, a potoa
od kalfi vo majstori) i godi{ni
sobranija na lonxite, a odr`uva-
le i verski imendeni na svetcite,
esnafski proslavi, obi~ai i tra-
dicii. Me|u pova`nite esnafski,
zanaet~iski, pazarni, trgovski i
pana|urski centri vo Makedonija
se istaknuvale: Solun, Serez, Bi-
tola, Drama, Kavala, Prilep, Skop-
je, Kostur, Ohrid, Struga, Veles,
Ko`ani, Voden, Nevrokop, Meg-
len.
LIT.: D. Zografski, Prilepskiot pana-
|ur vo minatoto, Godi{nik na Pravno-
ekonomskiot fakultet, II, Skopje, 1955,
96-135; J. Janev, Istoriskite i socijal-
no-ekonomskite aspekti na esnafskata
organizacija vo Makedonija vo vremeto
na turskoto vladeewe, Skopje, 2001,
1‡271. J. Jan.
Obi~na esparzeta
ESPARZETA (Onobrychis sativa
Lam.; Onobrychis viciaefolia Scop.) –
fam. Fabaceae. Poznati se 126 vi-
da. Kaj nas se odgleduva obi~nata
esparzeta (Onobrychis sativa Lam.
ili Onobrychis viciaefolia Scop.)
533
E ESPERANTO
Pove}egodi{en i pove}eotkosen
vid. Se odgleduva za: zelena is-
hrana, seno, sila`a, sena`a, ras-
titelno bra{no i e dosta medo-
nosna. Vo RM e sozdadena sorta
pod imeto „Makedonka#. P. Iv.
ESPERANTO VO MAKEDO-
NIJA ‡ najpoznat i najraspros-
tranet ve{ta~ki me|unaroden ja-
zik vo svetot, sostaven od polski-
ot o~en lekar Lazarus Ludvig Za-
menhof (Bjalistok, 1859 ‡ Var-
{ava, 1917) pod psevdonimot d-r
Esperanto (onoj {to se nadeva).
Toj go objavil i prviot u~ebnik
†Lingvo Internacia# (Var{ava, 1887).
Jazikot ima 28 glasovi. Negovata
sintaksa e slovenska, a re~nikot
e glavno od romanskite i german-
skite jazici so dodadeni sufiksi
i prefiksi. Se smeta deka denes
vo svetot go zboruvaat okolu 500
iljadi lu|e. Vo Svetskiot sojuz
na esperantistite ~lenuvaat i es-
perantskite dru{tva od Makedo-
nija preku svojot Esperantski
sojuz na Makedonija. Prv espe-
rantist vo Makedonija bil Geor-
gi Malinski od Kumanovo (1897).
Makedonskite esperantisti pod-
nele Predlog-konstitucija za re-
{avawe na Makedonskoto pra{a-
we do Pariskata mirovna konfe-
rencija (1919) i za voveduvawe na
jazikot esperanto vo Makedonija
kako jazik na mirot. Esperant-
skoto dvi`ewe vo Makedonija do-
bilo osoben zamav me|u dvete
svetski vojni preku poddr{kata
na komunistite po usvoenata Re-
zolucija za esperanto na Vuko-
varskiot kongres na KPJ (1920).
Dvi`eweto posebno se zasililo
od 1929 g.
Vo minatoto najaktivni bile
dru{tvata od Bitola, Kavadarci,
Kumanovo (od 1950), Ohrid, Pri-
lep (od 1939), Skopje (dve dru{t-
va), Struga, Strumica i [tip.
Najstaroto Esperantsko dru{tvo
†La progreso# od Prilep go objavi
i prviot †Esperantsko-makedon-
ski i Makedonsko-esperantski
re~nik so kratka gramatika# (so
po 10.000 zborovi) od Metodi
Galeski i \or|i Pop-Atanasov
(Prilep, 1977). Dru{tvata orga-
nizirale i u~ili{ta za esperan-
to, a izvesen period jazikot bil
izu~uvan i vo golem broj sekcii
na osnovnite u~ili{ta. Osoben
uspeh imal nastavnikot Ilija
Popovski vo OU †Kiril i Meto-
dij# vo Bitola (1979). Bil objaven
i prviot makedonski u~ebnik po
esperanto (1981), kako i †Make-
donska antologija na poezija i
proza#. Vo Makedonija bil obja-
ven i †Klu~# za albanskite zboro-
vi na esperanto. Studentot na
[umarskiot fakultet vo Skopje
Stojan Stojanovski bil i pretse-
534
datel na Jugoslovenskiot espe-
rantski sojuz (1982). Esperantsko-
to dru{tvo †Progres# od Skopje
bilo organizator na tradicio-
nalnite Treti studentski espe-
rantski sredbi na Jugoslavija
(Ohrid, 26-28. III 1982). Vo 1991 g.
Esperantskiot sojuz na Makedo-
nija promovira pove}e izdanija
od makedonski pisateli preve-
deni na esperanto od Vera ^ornij
i Nevenka Tomi}: †Tikve{ka le-
genda# od Lazo Karovski, †Seiz-
mograf# od Bla`e Koneski, †Za-
mokot na rozata# od Radovan Pav-
lovski i †Nevidliva reka# od To-
dor ^alovski. Makedonskiot li-
koven umetnik Dimitar ^udov e
avtor na jubilejnata dvojna po{-
tenska marka po povod stogodi{-
ninata na me|unarodniot jazik es-
peranto (14. VII 1988).
LIT.: U Prilepu je osnovano Esperant-
sko dru{tvo, †Na{a re~#, I, 4, Skopqe, 8.
IV 1939, 10; Vladislav Karanfilski, Es-
peranto vo Kumanovo i Kumanovsko zna-
~e{e progres, †Na{ vesnik#, XVIII, 666,
Kumanovo, 18. V 1979, 7; Mara Inko, Prv
esperanto-makedonski i makedonsko-es-
perantski re~nik, 7; Stojan Kocevski-
Krcun, Vo oslobodenata zemja slobodno
esperanto, na ist. mesto, 7; L. ^urkoski,
Esperanto me|u makedonskite `elezni-
~ari, 8; Aleksandar Jakimovski-Keke,
Esperanto go izu~uvaa i politi~kite
zatvorenici vo Skopskiot centralen
zatvor, 8; Slavko Nikolovski, Esperanto –
lingvo de amikeco. Esperanto ‡ jazik na pri-
jatelstvoto, †Studentski zbor#, XXXIV,
862, Skopje, 16. II 1982, 9; Sto godina es-
peranta, †Politika#, LXXXV, 26853, Beo-
grad, 9. VII 1988, 16. S. Ml.
ESTETIKATA VO MAKEDO-
NIJA ‡ filozofska i kulturo-
lo{ka dejnost ~ii prvi~ni nein-
stitucionalni formi se javuvaat
vo srednovekovnoto teolo{ko i
kni`evno tvore{tvo, vo esteti~-
kite refleksii na srednovekov-
nata makedonska umetnost, make-
donskoto narodno tvore{tvo, vo
periodot na makedonskiot XIX v.,
osobeno preku ideite na Kon-
stantin Miladinov i Grigor Pr-
li~ev, kako i vo periodot me|u
dvete svetski vojni (Ko~o Racin
i Nikola Vapcarov). Vo institu-
cionalizirana forma, taa postoi
od sozdavaweto na Filozofskiot
fakultet vo Skopje i Katedrata
(Institutot) po filozofija. Za
razvojot na estetikata vo Make-
donija od osobeno zna~ewe e naz-
na~uvaweto na hrvatskiot filo-
zof Pavao Vuk-Pavlovi} (v.) za
profesor na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje koj predava es-
tetika (1958–1965), razvivaj}i ja
vo duhot na svoevidna teorija na
kulturata. Vo 1959/60 ja oformu-
va i Esteti~kata laboratorija
(v.). Negov asistent i sledbenik
kako profesor po estetika e Ge-
orgi Stardelov (v.) koj se nado-
vrzuva na teorijata na tvore{-
tvoto na Vuk-Pavlovi} i najnap-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
I. Xeparoski:
†Umetni~ko
delo#
red, vo kontekst na marksisti~-
kata estetika, a potoa sè poizra-
zeno vo duhot na hermenevtikata
gi postavuva temelite na este-
ti~kata misla vo sovremena Ma-
kedonija. Me|u esteti~arite od
ovaa generacija e i Dimitar Di-
mitrov (v.) koj kriti~ki se odne-
suva kon teorijata na aktivisti~-
kata umetnost. Dejnosta pak na
Esteti~kata laboratorija pret-
stavuva sproveduvawe vo delo na
opredeleni esteti~ki koncepcii
na toga{nite idei za povrzuvawe
na kulturata na trudot i otvore-
nata estetika. Kiril Temkov (v.)
ja rakovodi Esteti~kata labora-
torija i teoriski ja osmisluva, a
dejnosta na Kica Barxieva-Kolbe
e fokusirana vrz tolkuvaweto na
esteti~kata misla na Teodor
Adorno, osnovite na filozofija-
ta na umetnosta kako i mo`nosti-
te i granicite na estetikata, do-
deka Ivan (Ivica) Xeparoski (v.)
vo estetikata se naso~uva kon
pra{awata na „umetni~koto de-
lo#, na „igrata# i na „vozvi{eno-
to# i se obiduva da gi povrze ana-
liti~kite pristapi so onie na
kontinentalnata estetika. Denko
Skalovski, najmnogu gi tematizi-
ra pra{awata povrzani so este-
tikata na muzikata, no i so odno-
site pome|u umetnostite. So vo-
veduvaweto, pak, na nasokata za
estetika na postdiplomskite stu-
dii po filozofija, estetikata
zapo~nuva da se izu~uva kaj nas i
vo eden teoriski poobemen kon-
tekst.
LIT.: G. Stardelov, Prolegomena za raz-
vitokot na estetikata i esteti~kite
refleksii kaj Makedoncite, †Sovreme-
nost#, Skopje, 4, 1971, 289– 314. Iv. X.
ESTETI^KA LABORATORI-
JA ‡ pedago{ka i istra`uva~ka
institucija vo ramkite na (v.) In-
stitutot za filozofija pri Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje,
{to ja osnova profesorot po es-
tetika i etika d-r Pavao Vuk-
Pavlovi} (v.) vo 1959/60 g. Nejzi-
nata dejnost be{e naso~ena kon
komparativno-esteti~ki istra-
`uvawa. Rabotata na laboratori-
jata ja organiziraat profesorite
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Edna od prvite ambientalni instalacii napravena vo aulata na Filozofskiot fakultet vo Skopje
Georgi Stardelov i, osobeno, Ki-
ril Temkov, kako i golem broj
studenti i diplomci od pove}e
generacii na Filozofskiot fa-
kultet. Vo 1975 g. zapo~nuva da
raboti i „Otvoreniot teatarski
univerzitet#, zamislen kako ma-
sovna op{testvena i kulturna ak-
cija za popularizacija na teatar-
skata umetnost, no i forma na te-
atrolo{ki i kulturolo{ki is-
tra`uvawa. Ovie teatarski ak-
tivnosti podocna, vo sorabotka
so Domot na mladite, rezultiraat
so osnovaweto na festivalot
„Mlad otvoren teatar#. Vo dej-
nosta na Esteti~kata laborato-
rija se vklu~eni i likovnata,
filmskata, muzi~kata i arhitek-
tonskata tribina, a vo nejzinite
istra`uvawa u~estvo zemaat niza
nau~ni i kulturni institucii i
dejci od oblasta na sovremenoto
makedonsko umetni~ko tvore{-
tvo. Aktivnosta na Esteti~kata
laboratorija, so ogled na novite
op{testveni uslovi, postapno za-
mira kon po~etokot na devedeset-
tite godini.
LIT.: K. Temkov, Esteti~kata labora-
torija na Univerzitetot vo Skopje,
„Sovremenost#, Skopje, 2-3, 1981, 234-239;
I. Xeparoski, Ekskurs: utopiskiot pro-
ekt na Esteti~kata laboratorija, vo:
Umetni~koto delo, Skopje, 1998, 225‡237.
Iv. X.
ESTREJA, Ovadija Haim ‡ Mara
‡ v. Ovadija ‡ Mara, Estreja Haim.
ETAI ‡ Zdru`enie za elektro-
nika, telekomunikacii, avtoma-
tika i informatika na RM, osno-
vano vo 1980 g. Na sekoi dve godi-
ni gi organizira „Nacionalnata
konferencija ETAI#, Me|una-
rodniot simpozium AAS, „Pri-
menetite avtomatski sistemi#,
kako i simpoziumite LEOS (Le-
ten simpozium za elektronika i
obrabotka na signali). ^len e na
In`enerskata institucija na
Makedonija. Dr. M.
ETAT NA [UMITE VO MA-
KEDONIJA – drvnata masa ili
povr{ina od {umata predvidena
za se~a so Posebniot plan za sto-
panisuvawe so {umite. Koga pla-
not e za edna godina, stanuva zbor
za godi{en etat, a za odreden pe-
riod, za periodi~en etat. Etatot
mo`e da se izrazi so kubni metri,
so povr{ina, so broj na stebla i
so temelnica. Planiraniot se~iv
etat od {umite vo RM iznesuva
okolu 1.300.000 m , a se koristi
3
okolu 70%. Pri~inite za neko-
risteweto na planiraniot se~iv
etat se: raspadot na porane{niot
jugoslovenski pazar i na drvnata
industrija, konfiguracijata na
terenot, nedovolnata otvorenost
na {umite so pati{ta, slabata
tehni~ka opremenost i dr. Al. And.
ETIKATA VO MAKEDONIJA
‡ a) nauka za moralot i za vred-
nosta na `iveeweto, najrazviena
prakti~na filozofska discip-
lina; b) nastavno-nau~na discip-
lina na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Prvite eti~ki u~ewa
na po~vata na Makedonija se tes-
no povrzani so pojavata na slo-
venskata pismenost, ~ii duhovni
tvorci bile i prvite golemi eti-
~ari. Sv. Kiril (Konstantin)
Filozof vo deloto „U~eweto za
vistinskata vera# (prvo filo-
zofsko-teolo{ko delo na sloven-
ski jazik) pou~uva deka moralot e
smislata na ~ove~koto postoewe,
vrv na `ivotnata aktivnost na
lu|eto, za{to toa e na~inot da mu
se dobli`at na Boga. Svojata od-
brana na verata i na jazikot, sv.
Kiril ja temeli na klu~nata
eti~ka ideja deka site lu|e se is-
ETIKATA E
ti pred Boga. Posebno e zaslu`en
za razvivaweto na hristijanskata
etika i pravilata na hristijan-
skiot `ivot. Se smeta deka sv.
Metodij go napi{al prvoto prav-
no delo na slovenski jazik „Zako-
not za sudeweto na lu|eto#, koe,
kolku e pravno, tolku e i eti~ko
so sovetite za odnosite me|u lu-
|eto, so vnesuvaweto na vizantis-
kata hristijanska etika i drugite
pravila na `ivotot na Sloveni-
te. Kirilometodievskata filo-
zofska i teolo{ka tradicija ja
vostanovija golem broj nivni u~e-
nici: sv. Kliment Ohridski na-
pi{al niza tekstovi protkaeni
so eti~ka ni{ka, a zna~aen del od
niv se vistinski eti~ki raspra-
vi, kade {to gi zastapuva stavo-
vite za dobrodetelta, kako dej-
nost so koja ~ovekot se stremi da
mu se dobli`i na Boga; Konstan-
tin Bregalni~ki vo najpoznatoto
delo „Pou~no evangelie# gi izlo-
`uva i eti~kite pogledi za: celta
na `ivotot, deka moralen e `ivo-
tot ispolnet so dobri dela, a
sredstva na moralnoto usovr{u-
vawe se verata, blagodarnosta i
qubovta kon Boga. Neposredno po
Klimentovata smrt (prvata polo-
vina na X v.) se pojavuva bogo-
milstvoto, socijalno dvi`ewe
protiv site formi na nasilstvo
i na eksploatacija, koe vo svoite
filozofsko-teolo{ki osnovi zas-
tapuva dualizam, u~ewe za ram-
nopravnata uloga na dvata prin-
cipa: dobroto i zloto. Bogomili-
te propagiraa apsoluten asketi-
zam i `iveewe vo eden vid primi-
tivni komunisti~ki zaednici.
Eti~ki idei razvivaat i na{ite
prosvetitelski dejci: Joakim Kr-
~ovski, Kiril Pej~inovi}, Mar-
ko Cepenkov, Grigor Prli~ev,
Krste Misirkov i dr.
Etikata kako akademska discip-
lina vo Makedonija zapo~nuva
intenzivno da se razviva so otvo-
raweto na Katedrata za filozo-
fija pri Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Posebna zasluga
ima profesorot Pavao Vuk-Pav-
lovi}, koj so osobenata posvete-
nost na nastavata, so delata {to
gi objavi vo Skopje, kako i so
mnogubrojnite i raznovidni for-
mi na anga`irawe, sozdade sigur-
na podloga za ponatomo{niot
razvoj na ovaa disciplina. Dej-
nosta na ova podra~je ja prodol-
`i, ja prodlabo~i, osobeno ja pro-
{iri i ja afirmira profesorot
Kiril Temkov. Osven {to ja izve-
duva nastavata po ovoj predmet na
Institutot za filozofija i na
pove}e drugi visoko{kolski in-
stitucii, napi{a golem broj kni-
gi, studii, statii vo doma{ni i
vo stranski publikacii; odr`a
mnogu javni predavawa i nastapi
535
E †ETNIKI ETERIJA#
vo mediumite. Gi vovede i gi pre-
dava predmetite: pedago{ka eti-
ka, bioetika, ekolo{ka etika,
etika na menaxerstvoto, profe-
sionalna etika i dr. na dodiplom-
skite i postdiplomskite studii
po filozofija, kako i na drugi
studiski grupi i fakulteti. Pod
negovo mentorstvo edna grupa ne-
govi magistranti i doktoranti
pove}e godini izveduvaa eksperi-
mentalna nastava po etika na si-
te nivoa na obrazovanieto vo RM
(vklu~itelno i vo predu~ili{-
noto), za {to podgotvi i brojni
prigodni tekstovi.
LIT.: K. Temkov, Etika, Skopje, 1998; Fi-
lozofski fakultet vo Skopje: 1920–
1946–2006, Skopje, 2006. V. Panz.
„ETNIKI ETERIJA# (1894) –
organizacija za za{tita na gr~-
kite interesi vo Osmanliskata
dr`ava, formirana od oficeri
na gr~kata armija. Nabrgu vo or-
ganizacijata vlegle sve{tenici,
univerzitetski profesori i tr-
govci. Dejstvuvale vo tri regio-
ni: Makedonija, Epir i Krit. Or-
ganizacijata formirala vooru-
`eni ~eti (1896), koi letoto nav-
legle vo Makedonija, no nabrgu
bile razbieni od osmanliskite
sili. ^etite aktivno se borele i
vo Gr~ko-osmanliskata vojna. Po
gr~kiot poraz vo vojnata (1897)
organizacijata bila rasformi-
rana.
LIT.: Krste Bitoski, Gr~kite ~etni~ki
akcii vo Makedonija vo 1896 godina, †Is-
torija#, VI/2, Skopje, 1970; Istoria tou
ellhnikouV eQnouV, ID, AQhnai, 1977.
D. Jov.
ETNOKOREOLOGIJA (gr~. ko-
reos ‡ oro) ‡ nauka {to se zanima-
va so prou~uvawe na narodnite
ora i orskata tradicija. Vo vto-
rata polovina na XX v. zapo~nala
da se izdvojuva od etnomuzikolo-
gijata kako posebna granka. Nej-
ziniot razvoj go ote`nuva kom-
pliciranata kinetografska no-
tacija, so koja treba da se zapi-
{at site pozicii i dvi`ewa na
delovite od ~ove~koto telo, kako
i koreografskite dvi`ewa na
grupata igraorci kaj opredeleno-
to oro. Najupotrebuvana e kine-
tografskata notacija na ungare-
cot Rudolf Laban, koja opfa}a
okolu 2000 znaci. Vo Makedonija
poznati etnokoreolozi bea Gan~o
Pajtonxiev i Mihajlo Dimoski.
LIT.: Dragoslav DeviÊ, Etnomuzikolo-
gija, II deo (skripta), Beograd, 1977, 46.
\. M. \.
„ETNOLOG# (Skopje, 15. VII
1992‡ ) ‡ spisanie na Zdru`enie-
to na etnolozite na Makedonija.
Prv glaven i odgovoren urednik
bil prof. d-r Nijazi Limanoski.
Prviot broj e promoviran na 6.
VII 1992 g., a vo nego se objaveni
referatite od XXIV kongres na
536
Prviot broj
na spisanieto
†Etnolog#
Sojuzot na etnolozite na Jugosla-
vija (Struga, 21-28. IX 1992). Vo
narednite broevi objavuva glavno
studii, statii, prilozi i materi-
jali od nacionalnata etnologija.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 311. S. Ml.
„ETNOLOGIJA# (Skopje, janua-
ri‡mart 1940 ‡ januari‡mart
1941) ‡ nau~no spisanie na skop-
skoto Etnolo{ko dru{tvo. Izle-
guvalo ~etiripati godi{no. Od-
govoren urednik bil profesorot
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje d-r Mil. S. Filipovi}, a
me|u sorabotnicite se i prof. d-r
Tihomir R. \or|evi}, Danica i
Qubica S. Jankovi}, prof. d-r
Jovan Erdeljanovi} i prof. d-r
Atanasie Uro{evi}.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ m-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 51-52. S. Ml.
ETNOLO[KA MUZEOLOGI-
JA VO MAKEDONIJA ‡ speci-
jalna muzeologija {to go prou~u-
va, go za{tituva i go prezentira
etnolo{koto kulturno nasled-
stvo na Makedoncite i na etni~-
kite zaednici vo Makedonija,
imaj}i gi predvid kategoriite
vreme, prostor i op{testvena
sredina. Prakti~niot aspekt na
aktivnostite povrzani so etno-
lo{koto materijalno i nemate-
rijalno kulturno nasledstvo se
vr{at vo mre`ata na institucii
‡ etnolo{kite muzei i zbirki
{to funkcioniraat na teritori-
jata na Republika Makedonija.
Teoretskiot aspekt, pak, osven vo
muzeite, predmet na prou~uvawe e
i na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij# vo Skopje, vo Institu-
tot za etnologija i antropologija
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet vo Skopje.
K. Bog.
ETNOMUZIKOLOGIJA ‡ nau-
ka {to se zanimava so prou~uva-
we na muzi~koto narodno tvo-
re{tvo. Nejziniot poevidenten
razvoj zapo~nal kon osumdesetti-
te godini na XIX v., a presudno
zna~ewe imalo zapo~nuvaweto so
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tehni~kite merewa na intervali-
te i pojavata na fonografot i
tonskite snimawa. So pojavata i
upotrebata na magnetofonskiot
aparat u{te poizrazito se pro-
{irile raznite etnomuzikolo{-
ki istra`uvawa. Do Vtorata
svetska vojna makedonskiot mu-
zi~ki folklor go prou~uvale,
glavno, istra`uva~i od Srbija i
od Bugarija, L. Kuba od ^ehoslo-
va~ka i Vasil Haximanov. Po Os-
loboduvaweto, osven V. Haxima-
nov, na etnomuzikolo{ki istra-
`uvawa se oddale i @ivko Fir-
fov, Metodija Simonovski, Alek-
sandar Linin, a podocna i \or|i
\or|iev, Trpko Bicevski, Mihaj-
lo Dimoski, Borivoje Ximrevski,
Mile Brzanov i Kiril Todevski.
Denes e vo podem nova mlada gene-
racija etnomuzikolozi.
LIT.: Dragoslav Devi¢, Etnomuzikolo-
gija, III deo (skripta), Beograd, 1977, 47;
\or|i M. \or|iev, Makedonskata etno-
muzikologija i nejziniot sovremen raz-
voj, „Muzika“, I, 1, Skopje, 1998, 73-80.
\. M. \.
EUTROFIKACIJA – proces na
prirodno ili antropogeno vnesu-
vawe hranlivi materii (glavno
azotni i fosforni soedinenija)
za primarnite producenti, {to
rezultira so intenziven razvi-
tok na algite i promena na fi-
zi~ko-hemiskite uslovi na eko-
sistemot i, naj~esto, intenzivno
iskoristuvawe na kislorodot so
pojava na delumna ili trajna ana-
erobija. Vo Makedonija se evi-
dentirani golem broj eutrofni
re~ni (celiot dolen tek na r. Var-
dar, P~iwa, Bregalnica i drugi),
ezerski (Prespanskoto Ezero,
Dojranskoto Ezero) i akumulacio-
ni ekosistemi („Tikve{#). Eutro-
fikacijata e priroden proces na
stareewe na ezerata. Sv. K.
EFIKASNOST – eden od osnov-
nite principi na ekonomskoto
rabotewe i zna~aen del od menax-
mentot. Efikasnosta e upotreba
na minimum resursi (fizi~ki,
finansiski, materijalni, ~ove~-
ki i organizaciski) za da se pro-
izvede sakaniot obem na proiz-
vodstvo. Na pr.: ako se dobie po-
golem izlez za daden vlez, toga{
stanuva zbor za zgolemuvawe na
efikasnosta. Isto taka, ako se
ostvari ist izlez so pomal vlez,
stanuva zbor za zgolemuvawe na
efikasnosta. Menaxerite se za-
interesirani za efikasno koris-
tewe na resursite i za minimizi-
rawe na tro{ocite. Tie vo pret-
prijatieto ne se zainteresirani
samo za efikasnosta tuku i za
efektivnosta. Koga menaxerot }e
gi ostvari celite na organizaci-
jata, za nego se veli deka e efek-
tiven. Visokiot stepen na efi-
kasnost ima vlijanie vrz visoki-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ot stepen na efektivnost. Lo{i-
ot menanxment naj~esto se dol`i
na neefektivnosta vo ostvaruva-
weto na celite i na neefikasnos-
ta, neracionalnoto tro{ewe na
resursite. Efikasnosta na me-
naxmentot e vo bliska vrska so
kvalitetot na korporativnoto
upravuvawe – domen vo koj RM e
soo~ena so zna~ajni problemi.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvr-
to izdanie, Skopje, 2004. B. [.
EFREMOV (TENEKIXISKI),
Qup~o (Ko~ani, 17. III 1921 ‡ s.
Glogovica, 23. III 1944) ‡ komunis-
ti~ki deec i u~esnik vo NOB. Za-
vr{il gimnazija (1938/39) i stu-
diral na Elektrotehni~kiot fa-
kultet vo Belgrad, kade {to se
vklu~il vo studentskoto dvi`e-
we. Izvesno vreme bil uapsen vo
zatvorot Glavwa~a (1940), a po-
toa se vratil vo Ko~ani i stanal
~len na novoformiranoto Mesno
partisko poverenstvo na KPJ
(vtorata polovina na 1941). Bil
uapsen od bugarskata policija
(noemvri 1941) i osuden na edna
godina zatvor. Naskoro potoa se
ilegaliziral, o~ekuvaj}i da vle-
ze vo sostavot na planiraniot
NOPO †Goce Del~ev#. No grupa-
ta bila otkriena i razbiena (21.
V 1943), po {to toj prodol`il da
dejstvuva vo ilegalstvo do zaginu-
vaweto vo sudir so bugarskata po-
licija.
LIT.: Ko~ani, Skopje, 1970; Boro Efre-
mov, Sostojbata i aktivnostite na re-
volucionernoto dvi`ewe vo Ko~ani
sproti i vo tekot na NOV, Ko~ani i Ko-
~ansko vo NOV 1941-1945, Ko~ani, 1985,
140-146. S. Ml.
Georgi
Efremov
EFREMOV, Georgi Dimitrov
(Kratovo, 8. XII 1932) ‡ biohemi-
~ar, geneti~ar, redoven prof. na
Zemjodelskiot fakultet, akade-
mik. Vo 1956 g. gi zavr{il studi-
ite na Veterinarniot fakultet
vo Zagreb. Po dvegodi{na teren-
ska veterinarna rabota, vo 1959 g.
e izbran za asistent po Sporedbe-
na anatomija so fiziologija na
doma{nite `ivotni na Zemjodel-
sko-{umarskiot fakultet vo Skop-
je. Vo 1961‡1962 g. bil na specija-
lizacija vo Institutot za fizio-
logija i biohemija na Veterinar-
Istra`uva~kiot centar za novi tehnologii pri MANU
niot fakultet vo Belgrad, kade
{to i doktoriral (1963). Post-
doktorskite studii (4 godini) gi
ostvaruva na Klinikata za inter-
na medicina pri Vet. f. vo Oslo,
Norve{ka (1963‡1965) i na In-
stitutot za biohemija pri Med. f.
vo Augusta, Xorxija, SAD (1968‡
1970). Vo 1967 g. e izbran za do-
cent po Biohemija na Zemjodel-
skiot fakultet vo Skopje, vo 1973
g. za vonreden profesor i vo 1980
za redoven profesor. Vo 1995 g. e
izbran i za redoven profesor po
Fiziologija na Zemjodelskiot
fakultet vo Skopje. Od 1978 do
1979 g. e redoven profesor po bi-
ohemija na Med. f. vo Augusta,
Xorxija (SAD) i pomo{nik-di-
rektor na Centarot za anemija na
srpesti kletki. Od 1965 do 1980 g.
e nau~en konsultant pri Klini-
kata za detski bolesti na Med. f.
vo Skopje. Za dopisen ~len na
MANU e izbran vo 1979 g., a za re-
doven vo 1983 g. Od 1987 do 1994 g.
e rakovoditel na Istra`uva~ki-
ot centar za novi tehnologii pri
MANU, a od 1994 g. e rakovoditel
na Centarot za genetsko in`e-
nerstvo i biotehnologija. Osno-
va~ e i rakovoditel na Nacional-
nata (od 1970), a potoa na Me|una-
rodnata referentna laboratori-
ja za hemoglobinopatii (od 1995).
Minister e za nauka vo Vladata
na RM (mart 1991 ‡ septemvri
1992) i v.d. minister za obrazova-
nie (juni 1991 ‡ fevruari 1992).
Pretsedatel e na MANU (januari
2000 ‡ juni 2001) i ambasador na
RM vo Narodna Republika Kina
(april 2002 ‡ noemvri 2004). Po-
toa e redoven profesor na In-
terdisciplinarnite postdiplom-
ski studii po Molekularna bio-
EFREMOV E
logija i genetsko in`enerstvo na
Univ. „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje i rakovoditel na Me|una-
rodnata referentna laboratori-
ja za hemoglobinopatii i rakovo-
ditel na Me|unarodniot infor-
mativen centar za abnormalni
hemoglobini i talasemii. Bil
viziting profesor na pove}e
univerziteti vo SAD, Kuba, Li-
bija i vo Kuvajt. Dr`el nastava
na postdiplomskite studii po
molekularna biologija i hemato-
logija na univerzitetite vo
Skopje, Belgrad, Novi Sad i vo
Zagreb. Vo negovata laboratori-
ja prestojuvale na studiski pres-
toj, usovr{uvawe ili izrabotka
na magisterski i doktorski tru-
dovi pove}e od 30 nau~ni rabot-
nici od stranstvo i 30-tina
stru~ni i nau~ni rabotnici od
Makedonija. Od 1991 do 1999 g. or-
ganiziral pet me|unarodni kursa
za edukacija na nau~ni kadri za
rabota so rekombinantna DNK
tehnologija i genetsko in`ener-
stvo, na koi u~estvuvale pove}e
od 120 mladi nau~nici od 23 zem-
ji. Bil mentor na pove}e od 40
doktoranti i magistranti, odbra-
neti na univerzitetite vo Hava-
na, Sofija, Mastriht, Zagreb,
Belgrad i vo Skopje.
Glavniot nau~en interes na aka-
demik Efremov se biohemijata na
proteinite i enzimite i prime-
nata na genetskoto in`enerstvo
vo poznavaweto na molekularni-
te osnovi na vrodenite monogen-
ski bolesti. Poseben interes i
nau~en pridones se izu~uvawata
na ~ove~kiot hemoglobin, pozna-
vaweto na epidemiologijata i
molekularnite osnovi na vrode-
nite defekti na humaniot hemog-
537
E EFTIMOVA
lobin kaj naselenieto vo RM, vo
porane{na Jugoslavija, vo Alba-
nija, vo Bugarija i vo drugi zemji
vo svetot. So svoite sorabotnici
otkril 12 novi hemoglobinski
varijanti i 23 mutantni formi
na talasemii. Otkril i svoi la-
boratoriski tehniki i metodi.
Preku sistematski ispituvawa
na pove}e od 40.000 ispitanici ja
utvrdil rasprostranetosta i zas-
tapenosta na hemoglobinopatii-
te vo porane{na Jugoslavija. Ra-
kovodel so 30-tina nau~noistra-
`uva~ki proekti, finansirani,
glavno, od stranski vladini in-
stitucii. Po pokana odr`al broj-
ni vovedni predavawa na me|una-
rodni, jugoslovenski i nacional-
ni nau~ni sobiri. Organiziral
10-tina me|unarodni nau~ni so-
biri. Toj e inicijator, osnova~ i
rakovoditel na Istra`uva~kiot
centar za genetsko in`enerstvo i
biotehnologija (www.manu.edu.mk/
icgib). Avtor e na pove}e od 450
nau~ni trudovi, od koi pove}e od
250 se objaveni vo me|unarodni
spisanija i e najmnogu citirani-
ot nau~nik od RM. Zazemal redi-
ca funkcii vo niza nau~ni zdru-
`enija. Toj e ~len na Wujor{kata
akademija na naukite, na Bugar-
skata akademija za medicinski
nauki, na Srpskata akademija za
medicinski nauki, na Evropskata
akademija na naukite i umetnos-
tite, na Svetskata akademija na
naukite i umetnostite, na Medi-
teranskata akademija na naukite,
na Amerikanskoto dru{tvo za
unapreduvawe na naukite, na Fe-
deracijata na evropskite biohe-
miski dru{tva, na Me|unarodno-
to dru{tvo za hematologija, na
Amerikanskoto dru{tvo za hema-
538
tologija, na Me|unarodnoto dru{-
tvo za sudska medicina, na Ame-
rikanskoto dru{tvo za klini~ka
biohemija i ~len na MLD. Toj e
glaven urednik na me|unarodnoto
nau~no spisanie „Balkan Journal of
Medical Genetics#, pomo{nik-gla-
ven urednik na me|unarodnoto
spisanie „Hemoglobin# i ~len na
ureduva~ki odbori na pove}e dru-
gi me|unarodni nau~ni spisanija.
R.
Katja Eftimova: †Pejza`#
EFTIMOVA, Katja (Pazarxik,
Bugarija, 31. V 1910 ‡ Skopje,
1996) ‡ edna od prvite makedon-
ski slikarki, pretstavni~ka na
postimpresionizmot i realiz-
mot. Diplomirala na Umetni~ka-
ta akademija vo Sofija (1932).
Samostojno izlagala vo Bitola
(1945), Gostivar (1954), Tetovo
(1954 i 1997) i Skopje (1959, 1965,
1973, 1975, 1985 i 1997). U~estvu-
vala i na pove}e grupni izlo`bi.
Posebno se izdvojuvaat nejzinite
dela †Ciganka# (1933), †Krinovi#
(1947) i †Ote{evo# (1957). S. Ml.
EFTIMOVA, Milka (Radovi{,
23. II 1936) ‡ operska i koncertna
pevica, mecosopran, prvenka na
Operata na MNT. Peewe u~ela kaj
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Milka
Eftimova
prof. K. Trpkov, a diplomirala i
magistrirala na Muzi~kata aka-
demija vo Qubqana (kaj prof. J.
Beteto). Vo 1966 g. specijalizira-
la vo Italija (Rim i Siena), vo
1961 debitirala na operskata sce-
na na MNT so ulogata na Acu~ena
vo operata Trubadur. Vo Operata
na MNT (so prekin od 1969 do
1978, koga e anga`irana kako so-
list vo Qubqanskata opera), ra-
boti sè do 2000 g. koga se prostuva
od operskata scena. Poseduva mek,
kadifest glas so dlaboka emocio-
nalna izraznost. Taa realizirala
pove}e od 40 ulogi, od koi 18 na
scenata na Operata na MNT. Poz-
na~ajni ostvaruvawa: Orfej (Or-
fej i Evridika), Karmen, Marfa
(Hovan{~ina), Eboli (Don Kar-
los), Groficata (Pikova dama),
Marta (Faust), Bo`ena (T. Pro-
kopiev, Razdelba). Gostuvala vo
pove}e od 15 zemji vo Evropa,
Amerika i vo Azija. Pokraj nasta-
pi vo operata, realizirala golem
broj koncertni recitali na solo-
pesni i oratoriumski dela. Rabo-
tela i kako nastavnik-profesor
na Fakultetot za muzi~ka umet-
nost vo Skopje. F. M.
 @

@ABEV, Vangel (Qalevo, Pi- rani dva vida: golema krastava

rinskiot del na Makedonija, `aba (Bufo bufo) i zelena krasta-
1939) – paraolimpiski pliva~ i va `aba (Bufo viridis).
trener. Na osumgodi{na vozrast, LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
od zaostanat eksploziven materi- les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
jal od Vtorata svetska vojna, os- don, 2002. Sv. P. – V. Sid.
tanal invalid bez dvata podlako- @ABI, OGNENI ili muka~i
ta. Osvoil dva olimpiski medala (Discoglossidae) – primitivna fa-
na Paraolimpiskite igri vo milija mali, glavno, vodni `abi,
Arnhem (1980). @ivee vo Veles i na koi stoma~-
e aktivist na Sojuzot za sport i nata strana im e
rekreacija na hendikepiranite oboena so inten- Magdalena
lica. S. Ml. zivna boja (crve- @anteva-
Naumovska
@ABI, ZELENI – grupa od vis- na, portokalova
tinskite `abi (Ranidae), koi se ili `olta). Vo Diplomirala medicina vo Skopje
Ognena `aba (1972), specijalizirala po inter-
povrzani so vodenata sredina vo Makedonija e
tek na celiot prisuten samo eden vid – `olt mu- na medicina (1980), doktorirala
`ivot, poradi ka~ (Bombina variegata). vo 1990 g. ‡ subspecijalist po kar-
{to se nareku- LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti- diologija (2000). U~estvuvala vo
vaat i vodni `a- les and Amphibians of Britain and Europe, Lon- izveduvaweto na prvite katete-
bi. Vo Makedo- don, 2002. Sv. P. – V. Sid. rizacii vo hemodinamskata labo-
ratorija na Klinikata za kardio-
nija `iveat dva @ABRONOGI RAKOVI – v. Ra- logija. Rakovodi so Oddelot za
Zelena `aba vida zeleni `a- kovi, `abronogi vrodeni i steknati srcevi mani i
bi: ezerska `a-
ba (Rana ridibunda) i balkanska @ABRONOSNI @IVOTNI vospalitelni zaboluvawa. Oso-
ezerska `aba (Rana balcanica). (Branchiata) – vodni ~lenkonogi ben interes ima za podra~jeto na
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti- organizmi. Di{at so pomo{ na lekuvaweto pacienti so steknati
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon- ko`ni `abri. Poseduvaat dva pa- valvularni zaboluvawa. Ima pub-
don, 2002. Sv. P. – V. Sid. ra anteni i naj~esto imaat dvo- likuvano nad 150 trudovi i u~es-
granesti ekstremiteti. Ovoj pot- tvuvano na brojni nacionalni i
@ABI, KAFEAVI – grupa od tip vo Makedonija e pretstaven me|unarodni stru~ni sostanoci i
familijata na vistinski `abi so edinstvenata klasa rakovi kongresi. Prodekan (2004‡2005),
(Ranidae), kaj koi osnovnata boja (Crustacea). v.d. dekan (2004) i dekan na Med.
na grbot nikoga{ ne e zelena, a f. (2005).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
preku barabano- Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. BIBL.: Vrodeni srcevi i steknati val-
vata cipa (pod V. T. K – M. Kr. vularni maani, vo: Sovremena dijagnosti-
okoto), pominu- ka i terapija vo medicinata, Ko~ani, 2000;
va {iroka tem- @ALFIJA, JURI[I]EVA (Sal- Valvularni maani i infektiven en-
na slepoo~na via jurisicii Kosanin) – endemit vo dokarditis, vo: Interna medicina, I-II,
damka. Makedo- florata na RM od familijata La- Kumanovo, 2003; Specifi~nosti na preg-
miaceae (ustoc- ledot kaj srcevi mani, vo: Klini~ki is-
Kafeava `aba
nija ja naseluva- pituvawa vo internata medicina-interna
at tri vida od vetni rasteni- propedevtika, Skopje, 2004.
ovie `abi: trevarka ili planin- ja), poznat za
LIT.: Bilten UKIM, br. 797. K. K.-P.
ska `aba (Rana temporaria), gorska centralnite de-
ili {umska `aba (Rana dalmatina) lovi – Ov~e Po- @ARNOSKI (LIMANI), Same
i poto~na ili gr~ka `aba (Rana le i Bogoslo- (s. @irovnica, Debarsko, 1935 ‡
graeca). vec. Se razviva @irovnica, 2007) ‡ poet. Rabo-
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
po zasoleni tel kako u~itel vo rodnoto selo
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon- po~vi, na paleo- do krajot na svojot `ivot. Avtor
don, 2002. Sv. P. – V. Sid. geni i neogeni e na poetski opus ispolnet so vos-
Juri{i}eva `alfija lapori. Se nao-
@ABI, KRASTAVI (Bufonidae) (Salvia jurisicii Kosanin) hit od makedonskata priroda, od
|a na svetskata ubavinite na predelite pokraj
– kosmopolitska familija `abi, crvena lista na zagrozeni raste- Radika i {irum Korab. Go kulti-
rasprostraneta nija (IUCN 1997 Red List of Threate- viral do sovr{enstvo izvorniot
niz celiot svet, ned Plants). Vl. M. jazik na makedonskite muslimani
so isklu~ok na od Zapadna Makedonija, sozdavaj-
pogolemiot del @ANTEVA-NAUMOSKA, Mag-
od avstraliski- dalena Apostolova (Skopje 15. }i obrasci na tvore~ka sprega
ot region. Kaj VII 1947) ‡ internist-kardiolog, me|u tradicijata i modernite te-
Krastava `aba nas se registri- redoven prof. na Med. f. (2002). kovi na poetskata misla.
@ @EGLIGOVO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na jug vodi kon Ov~e Pole. Vo @.

Same
@arnoski
(Limani)
BIBL.: Raspukani bigori, 1970; Iskri vo
izgasnata pepel; Ne gra~i ta`na ptico;
Cibrini i solzi, 1976; Dolinata na lu-
wite i qubovta, 1981; Zaveani vrvici,
1983; Dolina na pla~ot, 1996; Intimna
ispoved pred razurnatiot hram, 2000 i
Rekviem vo crno, 2001. G. T.
postojat 110 sela i gradot Kuma-
novo, koj e centralna naselba. Vo
niv vo 1961 g. `iveele 100.600 `.,
a vo 2002 g. toj broj se nagolemil
na 135.773. Najgolem del od nase-
lenieto se Makedonci. Vo zapad-
niot del na @. pogolemiot broj
se Albanci, a vo staronagori~an-
skiot kraj Srbi. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe `itni i
industriski kulturi, osobeno tu-
tun, kako i so sto~arstvo. Vo Ku-
manovo e razviena ma{inskata,
tekstilnata, ko`arskata i tutun-
skata industrija. Al. St.
@EGLIGOVSKI KAMEN (s.
Mlado Nagori~ino kaj Kumanovo,
poznat i kako Kostoperska Kar-
pa) – ostatoci od pove}eslojna
Patot kon Jegunovce na planinata @eden

skata Kotlina, a od jug e pregra-

Kostoperska Karpa - @egligovski Kamen, s. Mlado Nagori~ino, Kumanovsko
@EGLIGOVO – oblast vo sever-
niot del na Republika Makedoni-
ja. Toa e staro ime za Kumanov-
skata Kotlina. Se nao|a vo sli-
vot na r. P~iwa pome|u planini-
te Kozjak na istok i Skopska Cr-
na Gora na zapad. Na jugoistok
kon Ov~e Pole i na jugozapad kon
Skopskata Kotlina, oblasta e ot-
vorena, a takov e slu~ajot i kon
sever. Taa e nastanata po tekton-
ski pat, so spu{tawe po dol`ina-
ta na rasedi so meridijanski pra-
vec. Reljefot e branoviden i vo
nego se izdvojuvaat romanovskoto
i nagori~koto plato. Isto~nite
padini na Skopska Crna Gora se
poznati kako Karadak, ridskiot
teren pome|u P~iwa i Kriva Re-
ka se vika Sredorek, a planinski-
ot kraj pome|u Kozja~ka Reka i
rekata P~iwa Kozja~ija. Zafa}a
povr{ina od 1.315 km². Preku
@egligovo vodi me|unarodniot
pat E–75, koj ja povrzuva oblasta
so Vrawskata Kotlina na sever i
so Skopskata Kotlina na jugoza-
pad. Ovde od nego se odvojuva ma-
gistralniot pat M–2, koj na istok
go povrzuva so Slavi{kata Kot-
lina, kako i regionalniot pat koj
naselba locirana vrz visokiot
rid od bazaltna karpa so vulkan-
sko poteklo. Najstaroto naselu-
vawe na akropolata poteknuva od
eneolitot. Najbrojni se ostato-
cite od rimskiot period vo pod-
no`jeto na ridot, kako i od ra-
nohristijanskiot period, potvr-
deni so fragmenti od kerami~ki
sadovi i grade`en materijal, lo-
cirani vo sredi{teto na akropo-
lata, opkru`ena so bedem. Tuka
bila locirana ranovizantiska
bazilika so nekropola vo nepos-
rednata blizina. Lokalitetot e
istra`en vo pomal obem, a naodi-
te zboruvaat za visokiot status
na lokalnoto naselenie.
LIT.: B. \eor|ievski, Kostoperska Kar-
pa – @egligovski Kamen, vo: Arheolo{ka
karta na Republika Makedonija, II, Skop-
je, 1996, 213-215.
@EDEN – srednovisoka planina
{to se protega pome|u Skopskata
Kotlina na istok i Polo{kata
Kotlina na zapad. Na sever i se-
veroistok e oddelena so lak na
rekata Vardar od ogranocite na
[ar Planina i Skopska Crna Go-
ra; od jugoistok so Bojansko i Ko-
pani~ko Pole – delovi na Skop-
benskata dolina Tetovska Suvo-
dolica. Planinata @eden se pro-
tega vo pravec jz–si i zazema
vkupna povr{ina od 109 km². Bi-
loto e zaobleno i od nego se izdi-
gaat nekolku vrvovi me|u koi naj-
visok e Golem Kamen (1.264 m).
Geolo{kiot sostav e pretstaven
so masivni mermerizirani varov-
nici koi le`at preku kristales-
ti {krilci. @eden e bezvodna
planina, no vo podno`jeto ima
nekolku izvori. Najzna~aen me|u
niv e izvorot Ra{~e so {tedrost
od 6 m³/sec, od koj gradot Skopje se
snabduva so voda.
LIT.: D. Manakovi}, „Godi{en zbornik
na Filozofskiot fakultet#, kn. 10, Skop-
je, 1957. T. And.
„@ELEVO“, ISELENI^KO
DOBROTVORNO BRATSTVO
(Toronto, Kanada, 1907) ‡ dru{t-
vo na Makedoncite po poteklo od
seloto @elevo (Lerinsko). Se-
ga{noto spomagatelno bratstvo
„@elevo“ bilo osnovano na 1. X
1921. Dejnosta na dru{tvoto se
odviva vo @elevskiot dom (od
1948). Sl. N.-K.
Q. X.
Dimitar
@elezarov
@ELEZAROV, Dimitar Hristov
(Veles, 1900 ‡ Skopje, 6. VIII 1979)
‡ profesor na St. f., specijalist
po stomatolo{ka protetika. Ha-

540
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bilitiral vo 1959 g. Avtor e na
u~ebnicite: „Zabna protetika i
zabotehnika#, „Poznavawe na in-
strumentite#, „Zabna protetika
i zabotehnika: koronki, mostovi
i keramika#, „Poznavawe na ins-
trumentite i nekoi materijali za
stomatolozi#, „Anatomo-morfo-
lo{ki atlas na ~ove~kite zabi#,
„Stomatolo{ka tehnologija# i
„Dentalna protetika#. E. M.
@ELEZNEC (Siderokastron) –
srednovekovno utvrduvawe vo De-
mirhisarskata oblast (koja po ne-
go go dobila i svoeto ime) na oko-
lu 40 km zapadno od Prilep. Se
nao|al na lokalitetot Gradi{te,
na desniot breg na Crna Reka, nad
dene{nata istoimena naselba.
Na lokalitetot i denes se gleda-
at ostatoci od yidini i od kera-
mika.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki po povod voe-
niot pohod na Andronik III vo Makedoni-
ja vo 1330 g., Makedonija niz vekovite.
Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999. K. Ax.
Vozot Solun-Skopje (1873)
@ELEZNICITE VO MAKE-
DONIJA – zna~aen segment vo
razvojot na stopanstvoto vo Ma-
kedonija, no i so politi~ko zna-
~ewe. Prvata `. linija vo Make-
donija e Solun–Veles–Skopje kon
Belgrad. Po~nala da se gradi so
stranski kapital vo 1871, a do
Skopje bila zavr{ena vo 1873 g.
Vo 1888 bila povrzana so srpski-
te `eleznici na grani~niot pre-
min Zabev~e kaj Vrawe. @. linija
Skopje–K. Mitrovica bila zavr-
{ena vo 1878 g., a Solun–Voden–
Lerin–Bitola vo 1894 g. Vo tekot
na Prvata svetska vojna, za potre-
bite na svoite armii, germanski-
te i bugarskite vlasti ja izgradi-
le tesnata linija (60 cm) Gradsko
–Prilep–Bitola (preku Plet-
var) i Skopje–Gostivar–Ki~evo–
Ohrid–Struga. Vo 1925-1926 g. bi-
la izgradena linijata Veles–Ko-
Vozniot red na Makedonskata `eleznica:
Solun-Skopje
~ani, a vo 1931 Veles–Prilep
–Bitola. Po 1945 g., pokraj obno-
vata, bila izgradena i nova vari-
janta na `.l. Klisura–Miravci,
vo 1951–1956 g. `.l. Skopje–Teto-
vo–Gostivar–Ki~evo, kako i Za-
jas–Tajmi{te (1966). Inicijati-
vi za `elezni~ko povrzuvawe na
Makedonija kon Bugarija, imalo
od turskata (1912), od bugarskata
(1943) i od makedonskata vlast
(1946). Vo 1992 g., so odluka na
Vladata na RM po~nala gradbata
na `. linija Skopje–Sofija, koja,
me|utoa, ne e zavr{ena.
LIT.: Grupa avtori: Istorija na `elez-
nicite vo Makedonija 1873-1973, Skopje,
1973. N. V.
@ELEZNOTO VREME VO MA-
KEDONIJA – poslednata (pro-
toistoriska) etapa od praisto-
riskiot razvoj na Makedonija.
Vremenski ja pokriva, glavno, pr-
vata polovina od I milenium
pr.n.e. Se deli na: rano `elezno
vreme (kraj na XI / po~etok na X
do VIII v.), sredno ili polno `e-
lezno vreme (VIII–VI v.) i docno
`elezno vreme ili docnoarhajski
@ELEZNOTO @
period (kraj na VI do sredina na V
v.pr.n.e.). Najgolemiot broj poda-
toci doa|aat od istra`uvawata,
glavno, na nekropolite od toa
vreme, so koi se dokumentira
edinstveniot ritual na pogrebu-
vawe so ispru`ena inhumacija vo
ramni ili tumularni nekropoli,
za site zaednici vo Makedonija
vo `eleznoto vreme. Ranoto `e-
lezno vreme e period na vostano-
vuvawe na `eleznovremenskite
kulturni vrednosti, vrz osnova
na doma{nata bronzenovremen-
ska tradicija, no i so izrazeni
vlijanija od t.n. hal{tatska kul-
tura od severozapad, po destruk-
tivnite i migracioni procesi vo
tekot na prethodniot t.n. preo-
den period. Pozna~ajni nao|a-
li{ta od toa vreme se nekropoli-
te vo: Vojnik–Kumanovo, Vi-
soi–Beranci, Saraj–Brod, Orlo-
vi ^uki–Star Karaorman itn.
Polnoto `elezno vreme e period
na potpoln razvoj na lokalnite
kulturni vrednosti vo ramkite
na 4 regionalni grupi: Ohridsko-
prespanska, Pelagoniska, Dolno-
vardarska (Gevgeliska) i Gorno i
Srednovardarska grupa (Skopsko,
Vele{ko i [tipsko). Najzna~aj-
ni nao|ali{ta se nekropolite
vo: Volkovo, Bu~inci i Ore{ani
(Skopsko); Bel Breg, kaj Kumano-
vo; Sopot i Orizari (Vele{ko);
Radawe, kaj [tip, Kr{la, kaj Vi-
nica; Dedeli i Marvinci (Valan-
dovsko); Suva Reka i Milci (Gev-
gelisko), Beranci, Brod i Rape{
(Bitolsko). Docnoto `elezno
vreme e period na formirawe na
edinstvenata, t.n. pajonsko-make-
donska kultura, so docnoarhajski
belezi i so podem na lokalnata
plemenska aristokratija, so t.n.
kne`evski pogrebuvawa. Najzna-
~ajni nao|ali{ta od toa vreme se
nekropolata vo Trebeni{ta kaj
Ohrid, Radoli{ta kaj Struga, Be-
ranci kaj Bitola, Zeleni{te kaj
Naodi od nekropolata Vojnik, Kumanovsko
Valandovo, Gorno Pole kaj [tip
i dr. Za vreme na vladeeweto na
Aleksandar I so Dolnomakedon-
skoto Kralstvo, a osobeno pri
vladeeweto na Perdika II, Make-
donija izleguvala od svojot pro-
toistoriski razvoj i najdirektno
se vklu~uvala vo natamo{niot
istoriski tek na nastanite vo
ramkite na ranoanti~kiot svet.
541
@ @ELINO
LIT.: R.Vasic, Gvozdeno doba Makedonije,
Praistorija jugoslovenskih zemalja, V, Sarajevo,
1987; D. Mitrevski, Protoistoriskite
zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997; D.
Mitrevski, Prehistory in Republic of Macedonia,
Tessaloniki, 2003. Dr. M.
@ELINO – selo vo Tetovsko. Se
nao|a vo severnoto podno`je na
planinata Suva Gora, od desnata
strana na r. Vardar, na nadmorska
visina od okolu 500 m. Niz selo-
to pominuva magistralniot pat
M–4 koj go povrzuva na zapad so
Tetovo, a na istok so Skopje. Toa
e naseleno so Albanci, ~ij broj
iznesuva 4.110 `. @elino e se-
di{te na op{tina {to zafa}a
povr{ina od 20.104 ha, ima 18 na-
seleni mesta so 24.390 `. Postoi
osumgodi{no u~ili{te i zdravs-
tvena stanica. Al. St.
@ELKI (Chelonia; Testudines) – red
od klasata vleka~i (Reptilia) {to
se odlikuvaat so zbieno (robusno)
telo i so silen ro`nat oklop, sos-
taven od dva {tita (grben–carapax i
stoma£en–plastron). Vo na{ata zemja
se sre}avaat
~etiri vido-
vi `elki, od
koi dva suvo-
zemni (rid-
ska `elka –
Testudo her-
Suvozemna `elka mannii i pol-
ska `elka –
Testudo graeca) i dva vodni (blatna
`elka – Emys orbicularis i re£na
`elka – Mauremys rivulata).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-
Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haf-
fner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H.
Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A.
Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in
Europe, Paris, 1997. Sv. P. – V. Sid.
@ENATA VO NOAVM (1941 –
1944) – u~estvo na `enite od site
sloevi na makedonskoto op{test-
vo kako aktivni u~esnici i sora-
botnici vo antifa{isti~kata i
nacionalnoosloboditelnata bor-
ba. Za prvite partizanski odredi
vo 1941 g. i vo godinite potoa `e-
nite masovno rabotele na obezbe-
duvawe obleka i hrana, ilegalni
zasolni{ta, izvr{uvale kurir-
ska i izvestitelna slu`ba i sl.
Me|u prvite stotina borci na
NOB bile i 11 `eni. Vo voeni
edinici nekoi od niv izvr{uvale
dol`nosti na politi~ki komesa-
ri i ~lenovi na najvisokite par-
tiski i voeni rakovodstva. Na
Prvoto zasedanie na ASNOM (2.
VIII 1944) me|u 122 delegati ima-
lo i 6 `eni. So Deklaracijata za
osnovnite prava na gra|aninot na
DFM bila ozakoneta i ramnop-
ravnosta na `enite vo novata dr-
`ava. Oficijalno priznato u~e-
stvo vo NOB imaat vkupno 5.752
`eni. Od niv, okolu 300 zaginale,
542
Partizanka vo oslobodenoto Skopje (1944)
7 bile proglaseni za narodni he-
roi, a 141 `ena e nositel na Par-
tizanska spomenica 1941.
LIT.: @enite na Makedonija vo NOV
1941–1945. Zbornik na dokumenti za u~es-
tvoto na `enite od Makedonija vo Narod-
noosloboditelnata vojna i revolucija
1941–1945. Izbor, redakcija i komentari:
d-r Vera Veskovi}-Vangeli i Marija Jova-
novi}, Skopje, 1976; D-r Vera Veskovi}-
Vangeli, @enata vo revolucijata na Ma-
kedonija 1941–1945, Skopje, 1982. V. V.-V.
@ENSKI U^ILI[TA ‡ u~i-
li{ni ustanovi za odvoeno vos-
pitanie i obrazovanie na `en-
skite deca. Dolgo vreme obrazo-
vanieto na `enskite deca bilo
zapostaveno i se odvivalo odvoe-
no od obrazovanieto na ma{kite,
kako posledica na sfa}aweto za
podredenata ulogata na `enata vo
op{testvoto i vo semejstvoto i
na moralot. Prvite `enski u~i-
li{ta vo Makedonija se otvoreni
okolu sredinata na XIX vek: Ve-
les (1858), [tip (1861) i Prilep
(1865), podocna i vo drugi grado-
vi. Vo sedumdesetite godini ve}e
rabotele okolu triesetina vakvi
u~ili{ta. Tie bile u~ili{ta za
elementarno osnovno obrazova-
nie. Za prvo `ensko sredno u~i-
li{te, pak, se smeta solunskata
`enska gimnazija, otvorena vo
1885/86 g. Vakvi u~ili{ta, malku
podocna, se otvoreni i vo Skopje
i vo Bitola. Odvoenoto obrazo-
vanie me|u ma{kite i `enskite
deca se zadr`uva izvesno vreme i
po Osloboduvaweto. Denes site
obrazovni ustanovi vo RM se ed-
nakvo dostapni i za ma{kite i za
`enskite deca.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazo-
vanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
@ERAVI (Gruidae) – familija
golemi ptici, koi poka`uvaat
sli~nost so
{trkovite, a
£esto se me{a-
at i so £apjite.
Kaj nas e regis-
triran eden
vid, siv `erav
(Grus grus), samo
vo period na
migracija kako
preleten vid.
LIT.: Birds in Euro-
pe: population estima-
tes, trends and conser- @erav (Grus grus)
vation status, „BirdLi-
fe International Conservation Series#, 12, Cam-
bridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds
of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
@ERAVNENSKI TRIOD ‡ ma-
kedonski rakopis od vtorata po-
lovina na XIII vek. Za~uvani se 34
pergamentni lista. Fragmenti od
istiot triod se ~uvaat vo 5 bib-
lioteki. Site pet fragmenti se
napi{ani od ista raka i imaat
isto kodikolo{ko oformuvawe.
Imeto na rakopisot e po s. @e-
ravna, kade {to go na{ol P. A.
Sirku. V. D.
@ERAI], Bo{ko Du{anov
(Skopje, 21. VI 1928 ‡ Skopje, 29.
VI 2007) ‡ hirurg-traumatolog.
Po zavr{uvaweto na osnovnoto
u~ili{te i gimnazijata (Skopje,
1948, so prekini poradi u~estvo
vo NOB), zavr{il Med. f. vo
Belgrad (1951‡1956). Rabotel i
specijaliziral hirurgija (Hi-
rur{ka klinika, Belgrad, 1956‡
1962). Od 1962 raboti vo Skopje;
bil {ef na Oddelot za trauma-
tologija na Hirur{kata klini-
ka vo Skopje. Po prestoite vo
London i vo Birmingen (1965) ja
razviva sovremenata traumato-
logija i se zanimava so re{ava-
we na problemite kaj paraplegi-
~ari i kaj povredite na ’rbetni-
ot stolb.
M. [oq.
@ERNOVSKI, Damjan (Skopje,
12. XI 1934) – dipl. grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (od 1989 g.) po grupata
predmeti Organizacija, tehnolo-
gija i ekonomika na izgradbata,
prv pretsedatel na makedonskoto
Zdru`enie za proekten menax-
ment. Rabotel na nau~noista`u-
va~ki proekti i gi objavil knigi-
te: „Tehnika na mre`no planira-
we vo grade`ni{tvoto# (1982) i
„Proekten menaxment# (1993).
Bil aktiven vo primenuva~kata i
vo nau~noistra`uva~kata dej-
nost. Q. T.
@ERNOVSKI, Kiril (Debar,
21. X 1897 – Skopje, 28. XII 1972) –
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (1961 do
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kiril
@ernovski
penzioniraweto vo 1967 g.) po
predmetite Fundirawe, Geomeha-
nika i Organizacija na grade`-
nite raboti, eden od osnova~ite
na Tehni~kiot fakultet vo Skop-
je. Studiral vo Sofija, vo Grac i
vo Zagreb, kade {to diplomiral
na Tehni~kiot fakultet. Pred
Vtorata svetska vojna vodel pri-
vatno proektantsko biro, preku
koe realiziral mnogubrojni ob-
jekti, a bil i pretsedatel na In-
`enerskata komora na Skopje
(1937–41). U~estvuval vo NOB, a
po Osloboduvaweto bil direktor
na Skopskata direkcija na `elez-
nicite, na „Probiro# i pomo{-
nik minister za grade`ni{tvo
(1947–49), po {to raboti na novo-
osnovaniot Tehni~ki fakultet,
na koj bil i dekan (1950–52). Sil-
no vlijael vrz povoeniot razvoj
na makedonskoto grade`ni{tvo,
posebno na poleto na izgradba na
in`enerski objekti, osobeno hid-
rotehni~ki i transportni. Q. T.
„@ETVAR“ ‡ narodno imenuva-
we za {estiot mesec vo godinata
‡ juni. S. Ml.
@ETVARKA ‡ makedonsko na-
rodno oro vo ritam 9/16 (2,2,2,3).
Naj~esto se igra vo Ko~ansko od
ma`i ili me{ano ‡ ma`i i `eni,
so dr`ewe na racete za ramo ili
za racete spu{teni slobodno na-
dolu. Oroto e temperamentno, so
podriplivi ~ekori.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 184. \. M. \.
@EFAROVI^, Daniel, pomla-
diot (prva polovina na XVIII vek)
‡ kompozitor, ~len na lozata @e-
farovci, koi poteknuvaat od Doj-
ran. Toj bil verojatno sin na kom-
pozitorkata Tereza Marija @e-
farovi~. Bil dvorski sovetnik
vo Viena, a so muzika se zanima-
val na amaterska osnova. Vo toj
grad objavil tri kompozicii vo
stilot na salonskoto muzicira-
we na vremeto. B. Ort.
@EFAROVI^, Tereza Marija
(krajot na XVIII i po~etokot na
XIX vek) ‡ kompozitorka od se-
mejstvoto @efarovi~, koi, okolu
1760 g. od Dojran se doseluvaat vo
Viena. U~ela muzika, verojatno
kaj avstriskiot kompozitor Jo-
han Nepomuk Huml. Go objavuva
(1799) vo Viena deloto [est ita-
lijanski arieti op. 1, za vokal i
pijano, tvorba {to svedo~i za vi-
sokoto tehni~ko-kompoziciono
majstorstvo na ovaa avtorka.
B. Ort.
Hristofor @efarovi}: Stematografija
@EFAROVI^, Hristofor (Doj-
ran, krajot na XVII ‡ Moskva 18.
IX 1753) ‡ kalu|er, trgovec i pe-
~atar, zograf, ikonopisec i bak-
rorezec. Rabotel vo Belgrad, po
manastirite na
Karlova~kata
mitropolija i
vo Viena. Vo
1741 g. vo Viena
ja objavil kni-
gata „Stematog-
rafija# na slo-
venski jazik. Vo
nea se pretsta-
veni portreti
Hristofor @efarovi~: na ju`nosloven-
Makedonskiot grb
ski svetiteli i
vladeteli i grbovite na sloven-
skite zemji, me|u niv i grbot na
Makedonija. Toj bakrorezal i
graviral mnogu ikoni po pora~ka
na trgovci od Jugozapadna i Ju`-
na Makedonija. Bil na axilak vo
Erusalim i ostavil opis za sveti-
ot grad.
LIT.: Petar Kolendi}, Dzefarovic i njegovi
bakrorezi, „Glasnik Istoriskog dru{tva u
Novom Sadu#, kw. 4, sv. 1, Sremski Kar-
lovci, 1931; D-r Aleksandar Matkovski,
Grbovite na Makedonija, (Prilog kon
makedonskata heraldika), Skopje, 1970.
M. Zdr.
†@IVA ANTIKA# – otprvin ju-
goslovensko klasi~no spisanie,
osnovano na inicijativa od M. D.
Petru{evski vo Zagreb na 26 i 28
avg. 1950, so cel da gi obedini ju-
goslov. klasi~ni filolozi, da
otkriva so {to anti~kiot Bal-
kan gi zadol`il drugite narodi
@IVOINOV @
Spisanieto
†@iva
antika#
i, osobeno, so kakvi tesni vrski e
povrzana kulturata na ju`nite
Sloveni so anti~kata. @A izle-
guva redovno od 1951 vo Semina-
rot, sega Institut za klasi~ni
studii, na Filozofskiot f. vo
Skopje. Dosega se izlezeni okolu
100 tomovi vklu~itelno i 9 mo-
nografii. Objaveni se preku
2.000 statii od klasi~nite dis-
ciplini: filologija, istorija na
st. vek, arheologija, i dr. Redak-
cijata, sostavena od pretstavnici
na biv{ite jugoslovenski repub-
liki, po 1990 e pro{irena so re-
daktori i od drugi evropski zem-
ji. Vo po~etokot statiite bea
glavno na jugosl. jazici, a od 1958
i na svetskite, taka {to ottoga{
@A prerasna vo me|unarodno
klasi~no spisanie.
LIT.: M. Budimir, @iva Antika, „@A#, 1,1,
3–5; M.D. Petru{evski, @iva Antika,
„@A#, 10, 1–2. 3–5; P. Hr. Ilievski, M. D.
Petru{evski i spisanieto @A, „Prilo-
zi#, MANU– OON, 23, 1-2, 45-62.
P. Hr. Il.
@IVKOVI], Haxi Nikola (Vo-
den, 1792 – Belgrad, 1870) – proto-
majstor. Dvorski arhitekt vo Sr-
bija, vo vremeto na knez Milo{
poznat kako Haxi-Neimar. Spo-
red negovite proekti ili pod ne-
govo rakovodstvo e izgraden Ko-
nakot na knez Milo{ vo Krague-
vac (1824); Konakot na knegiwa
Qubica vo Belgrad (1829–1831);
Kne`eviot dvor na ulica „Mi-
lo{ Veliki# (1829–1836), urnat
vo Vtorata svetska vojna; \umru-
kana – carinarnica, kasarna i
`enska {kola, site vo Belgrad,
urnati vo Vtorata svetska vojna.
Edno od najzna~ajnite ostvaruva-
wa e Konakot na knez Milo{ na
Top~ider.
LIT.: B. Koji¢, Stara gradska i seoska
arhitektura u Srbiji, Beograd, 1940; I.
Zdravkovi¢, Graditeqi najzna~ajnijih
zgrada u starom Beogradu, Saop{tewa,
VIII, Beograd, 1969; K. Tomovski, Makedon-
skite majstori graditeli vo devetnae-
settiot vek, Skopje, 2006. Kr. T.
@IVOINOV SMIL – v. Smil,
@ivoinov
543
@ @IVOJNO
Satelitska snimka na rudnikot @ivojno
@IVOJNO–BITOLA – rudnik
na jaglen, koj se nao|a vo jugois-
to~niot del na Pelagoniskiot
basen, na sever e ograni~en so Cr-
na Reka, a na jug so makedonsko-
gr~kata granica. Vo bazalnata
formacija na nao|ali{teto se
razvieni dve jaglenosni forma-
cii: podinska jaglenosna forma-
cija i produktivna jaglenosna
formacija. Poseben interes za
eksploatacija ima produktivnata
jaglenosna formacija, koja e raz-
viena na prostor od 30 km², a de-
talno e istra`ena vo nao|ali{-
teto @ivojno. Glavniot jaglenov
sloj ima mo}nost od 4 do 8 m. Se
pojavuvaat i pove}e podinski
sloevi koi nemaat kontinuitet
na pogolem prostor. Jaglenot e od
tipot na meki kafeavi jagleni –
lignit. Vkupnite geolo{ki re-
zervi na jaglen vo @ivojno izne-
suvaat 105 h 106 toni.
LIT.: B. Andreevski, Jagleni: Genetski i
kvalitativni karakteristiki, nao|a-
li{ta na jaglen i za{tita na `ivotna-
ta sredina, RGF, [tip, 1995; P. Lazarov,
i T. Serafimovski, Nao|ali{ta i pojavi
na energetski surovini vo Republika Ma-
kedonija, Posebno izdanie br. 6, RGF,
[tip, 1997. T. Ser.
@IVOTEN STANDARD – kvan-
titet i kvalitet na dobra i uslu-
gi {to im se dostapni na lu|eto,
kako i na~inot na koj tie dobra i
uslugi se distribuirani me|u
niv. Za `ivotniot standard vo
RM, vo periodot pred zapo~nuva-
weto na sopstveni~ko-tranzicio-
nite procesi od 1991 g. e karakte-
risti~no {to, preku procesot na
javni op{testveni vlo`uvawa,
koi bea zna~itelni so ogled na
centraliziranata akumulacija i
sistemot na nejzinata raspredel-
ba, do pozna~aen izraz doa|aa ele-
mentite na op{testveniot stan-
dard (plafonirani ceni na opre-
deleni osnovni strategiski pro-
izvodi, niski ceni na javniot
prevoz, na elektri~nata energija,
vodata, stanbenata renta, bes-
platno obrazovanie i zdravstve-
no osiguruvawe i sl.). Tranzicio-
nite procesi gi izmestija soci-
jalnite elementi na op{testve-
niot standard. Postojat pove}e
merila na `ivotniot standard,
544
no naj~esto koristeni se: realni-
ot dohod per capita, merilata za do-
hodovnata (monetarna) siroma{-
tija i merilata za dohodovnata
neednakvost. Merilata od tipot:
dostignato obrazovanie (stapka
na pismenost na vozrasnite, bru-
to-stapka na upis na site tri ste-
peni na obrazovanie); o~ekuvano
traewe na `ivotot i dostapnost
na opredeleni dobra i uslugi
(broj na personalni kompjuteri
na 1.000 `iteli, broj na korisni-
ci na internet uslugi na 1.000 `i-
teli, i sl.) isto taka se koristat
pri mereweto na `ivotniot stan-
dard na naselenieto.
Izvor: Human Development Reports (1990-2006), UNDP i Dr`avniot zavod za statistika na RM
Vo Republika Makedonija se
upotrebuva {iroka lepeza na me-
rila na `ivotniot standard na
naselenieto. Sekako, edni od naj-
zna~ajnite se BDP per capita i glav-
niot zbiren indeks – v. Grafi-
kon. BDP per capita (PPP US $) iako
bele`i tendencija na postojan
porast, poka`uva relativno ni-
sko nivo na `ivoten standard na
makedonskoto naselenie. Vakvata
konstatacijata ja potvrduva i
glavniot zbiren indeks, koj izne-
suva okolu 30% (v. siroma{tija).
@ivotniot standard po selektirani indikatori, 2004
Indikator Makedonija
BDP per capita (PPP US $) 6.610
Glaven zbiren indeks (%) 29,6
Stapka na pismenost
na vozrasnite (%) 96,1
Bruto stapka na upis
na site tri stepeni
na obrazovanie (%) 70
O~ekuvano traewe na `ivot
pri ra|awe (godini) 73,9
Broj na korisnici na
internet uslugi na
1000 `iteli 78
Izvor: UNDP (HDR: 2006) i Dr`aven zavod za statistika
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Human Development Report (2006). Be-
yond Scarcity: Power, Poverty and The Global
Water Crisis, UNDP. Human Development Re-
ports (1990-2005), UNDP; D-r Risto Hris-
tov, Politika na socijalniot razvoj,
Ekonomski fakultet, Skopje, 2004; Dr`a-
ven zavod za statistika, Statisti~ki
godi{nici na Republika Makedonija,
1995-2006. D. E. – R. H.
@IVOTNA SREDINA – nov
termin vo ekologijata pod koj se
podrazbira prostorot na koj se
odviva `ivotot na site `ivi
su{testva, vklu~uvaj}i go i ~ove-
kot. Zatoa e neophodno ovoj ter-
min da se sfa}a holisti~ki, bi-
dej}i samo taka `ivite su{testva
vo prostorot mo`at da `iveat vo
harmonija, ne naru{uvaj}i gi us-
lovite za `ivot na site su{te-
stva. Ottamu proizleguvaat i ba-
rawata ~ovekot odr`livo da up-
ravuva so `ivotnata sredina,
ovozmo`uvaj}i gi site potrebi
neophodni za `ivot na organiz-
mite vo prostorot. Toa zna~i de-
ka site ~ovekovi aktivnosti tre-
ba bespogovorno da gi po~ituvaat
potrebite na `ivite organizmi
za ~ista `ivotna sredina, so {to
Centralna i Visoko
Isto~na Evropa razvieni zemji
(prosek) (prosek)
8.802 31.331
– –
99,2 –
83 94
68,2 78,8
139 545
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bi se ovozmo`ilo ~ovekot odr`-
livo da upravuva so nea. Toj pris-
tap bara da se pro~istuva sè {to
mo`e da zagaduva i so odr`livo-
to upravuvawe da se obezbedi har-
monija me|u `ivite organizmi, a
so toa i ~ista `ivotna sredina.
Q. Gr.
Rajko
@inzifov
@INZIFOV, Rajko (Ksenofon)
Jovanov (Veles, 15. II 1839 ‡ Mos-
kva, 15. II 1877) ‡ makedonski poet
od krugot na u~enicite na Mila-
dinov. Vodi poteklo od vla{ki
doselenici od Albanija i Ju`na
Makedonija vo Veles (tatko mu e
od Moskopole, a majka mu od Ne-
gu{). Se adaptira vo makedono-
slovenska sredina i u{te kako
mlad stanuva u~itel niz Makedo-
nija, {irej}i obrazovanie i pros-
veta na naroden jazik. Kako po-
mo{nik-u~itel na Dimitrija
Miladinov u~itelstvuval vo
Prilep i vo Kuku{ i so negova
pomo{ zaminal vo Rusija na stu-
dii. Se {koluval vo Odesa (du-
hovna seminarija), kade {to se za-
poznal so prvenecot na bugarska-
ta prerodba Georgi Sava Rakov-
ski. Pod negova sugestija si go
promenil (poslovenil) imeto od
Ksenofon vo Rajko. Vo Moskva
zavr{uva istorisko-filozofski
fakultet i ostanuva da raboti
kako profesor po gr~ki jazik vo
sredni u~ili{ta. Razviva bogata
publicisti~ka dejnost na ruski
jazik, objavuvaj}i vo tekot na 1863
g. stihozbirka so pesni na eden
svoeviden makedonsko-bugarski
jazik i prepevi od ruski, ukrain-
ski i od ~e{ki jazik. Zagovornik
e za sozdavawe zaedni~ki make-
donsko-bugarski jazik i vo nepos-
rednata svoja literaturna prak-
tika (vo poezijata i prepevot) gi
demonstrira tie idei, dodeka
publicistikata ja ostvaruva na
ruski jazik. Se nao|al pod silno
direktno vlijanie na osnovopo-
lo`nikot na novata ukrainska
literatura Taras [ev~enko, ~ii
stihovi kontinuirano gi preve-
duval. Oddelni knigi poezija ob-
javuva vo Rusija (Moskva) i vo Ro-
manija (Braila). Vo Moskva se
dvi`i glavno vo slovenofilski-
te krugovi. Mo{ne blizok e so se-
mejstvata na bra}ata Aksakovi,
pa so nivna pomo{ go zapo~nal
izdavaweto i ureduvaweto na spi-
sanieto †Bratski trud# (zaedno
so Konstantin Miladinov i so
bugarskite literati Quben Ka-
ravelov, Ne{o Bon~ev i Najden
Gerov). Na stranicite na ova spi-
sanie pe~ati svoi poetski i proz-
ni tvorbi i prevodi, me|u koi i
raskazot †Pro{edba#. Vo †Brat-
ski trud# gi objavuva i svoite
prepevi od poezijata na Taras
[ev~enko. Te{ko uspeval da si ja
regulira egzistencijata, vodej}i
samotni~ki `ivot, naj~esto kako
zavisnik na alkoholot, opsednat
so iluzijata deka }e mu uspee da se
vrati vo tatkovinata. Vakvata
li~na tragika }e progovori na
ispoveden na~in vo negovata im-
pulsivna lirika, vo koja pulsira-
at nostalgi~ni tonovi i mra~ni
raspolo`bi. Vo tekot na 1866 go-
dina prestojuva kratko vreme vo
Makedonija, ostavaj}i `ivi sve-
do{tva vo svojata publicistika.
Nabrgu se vra}a vo Rusija, pri-
maj}i rusko dr`avjanstvo, no pos-
tojano preokupiran so razmisli i
gri`i za tatkovinata. Vo tekot
na 1867 (maj) zemal u~estvo na
Seslovenskiot kongres vo Mos-
kva, kade {to nastapuva so eufo-
ri~na re~ i recitacii na svoi
stihovi. Vo tekot na 1870 g. pri-
sustvuva vo Braila (Romanija) na
godi{noto sobranie na Bugarsko-
to kni`ovno dru{tvo, so ~ija po-
mo{ tamu ja objavuva svojata poe-
ma †Krvava ko{ula#. Zbli`en so
animatorite na slovenofilstvo-
to vo Rusija (bra}ata Aksakovi,
P. I. Bartenev, Nil A. Popov i
dr.), sorabotuva so publicisti~-
ki trudovi vo nivnite spisanija
(†Den#, †Sovremenaja letopis#,
†Moskva#). Vo ovaa periodika ja
objavuva i svojata poznata biog-
rafija za bra}ata Miladinovci,
publikuvana neposredno po niv-
nata pogibel vo carigradskite
zandani. Sozdava bogat publicis-
ti~ki opus na ruski jazik, pro-
niknat glavno so ideite na slove-
nofilstvoto. Neposredno pred
golemata Rusko-turska vojna
(1877/78) za potrebite na ruskata
armija podgotvuva †Patevoditel#
niz Makedonija i kratok make-
donsko-ruski re~nik. Gi prepeva
na makedonski jazik pro~uenite
vo toa vreme tvorbi – †Slovo za
pohodot Igorev# (dreven rako-
pis) i †Kralevdvorskiot rako-
pis# od Vaclav Hanka, kako i pre-
vod na ruski jazik na †Orfeevata
pesna#, navodno pronajdena vo
Makedonija od Stefan Verkovi},
za ~ija avtenti~nost se zalagal
pred ruskata javnost. Negovite
stihotvorbi ja otkrivaat vozne-
mirenata du{a na mlad i siroma-
@UGI] @
{en student od Makedonija, kogo
sudbinata go frlila na neizves-
nostite na emigrantskiot `ivot
vo Rusija. Vo te{kite migovi na
takvata `ivotna avantura avto-
rot niz ispovedni tonovi gi dovi-
kuva spomenite od nedale~noto
detstvo, pa preku nostalgi~ni
zvuci i preku gor~inata na pres-
trogite samoobvinuvawa go osu-
duva migot na samoizmamata. Pri-
tisnata vo mengemeto na eden hao-
ti~en jazi~en eksperiment, ovaa
poetska re~ strada o~evidno od
nedostig na stilsko sovr{enstvo
i izvorna ~istota na lirskata ne-
posrednost, no uspeva da vospos-
tavi `iv dopir i so sovremeniot
makedonski ~itatel, ~ij interes
kon svoeto e neporekliv, neraz-
ni{an i postojan.
BIBL.: NovobÍlgarska sbirka, Moskva,
1863; KÍrvava ko{ula, poema, Braila,
1870; Publicistika, I-II, SofiÔ, 1964; Od-
brani tvorbi. Priredil Gane Todorov-
ski, Skopje, 1981.
LIT.: Ivan DorovskiŸ, RaŸko @inzifov.
VozdeŸstvie russkoŸ i ukrainskoŸ lite-
raturÎ na ego tvor~estvo. Brno, 1988;
Gane Todorovski, Poetot na makedon-
skite nevoli – nafrloci kon stogodi{-
ninata od smrtta na Rajko @inzifov.
Predgovor kon Odbrani tvorbi od Rajko
@inzifov, Skopje, 1981, 9–27 – Bele{ki
(Makedonskata literaturna nauka za
@inzifov, Hronologija na `ivotot i de-
loto na Rajko @inzifov, Bibliografija
na pova`nite tvorbi na Rajko @inzifov,
Pova`na literatura za Rajko @inzifov),
625-654. G. T.
@ITAR ‡ narodno imenuvawe na
mesecot avgust, osmiot mesec vo
godinata. S. Ml.
@OLNI ili VUGI (Oriolidae) –
familija {umski ptici od podre-
dot ptici-pe-
ja~ki (Osci-
nes). Kaj nas e
prisuten sa-
mo eden vid,
`olna ili vu-
ga (Oriolus ori-
@olna (Oriolus oriolus)
olus), naj~esto
vo dabovite
{umi, osobeno po dol`inata na
re~nite dolini.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
@OLTENKA, FUKAREKOVA
(Genista fukarekiana Micevski) – ma-
kedonski floristi~ki endemit
od familijata Fabaceae (Legumi-
nosae), se razviva na planinata
Osogovo – Sultan Tepe.
Vl. M.
@UGI], Jelena (Skopje, 20. III
1973) ‡ akterka. Diplomirala na
FDU vo Skopje, na Otsekot za ak-
terska igra (1995). Od 1997 g. e
~len na Dramskiot teatar vo
Skopje. Ulogi: Dona Huana vo is-
545
@ @UPA
Jelena
@ugi}
toimenoto delo; Sara Dolores
(†The lover#); Beatri~e (†Arlekin
‡ sluga na dvajca gospodari#);
Irina (†Tri sestri#); Kostanca
(†Amadeus#); Panglos (†Kandid
vo zemjata na ~udata#); [irin
(†Ferhan i [irin#); Grofica
Almaviva (†Svadbata na Figa-
ro#); Erika (†Evropa#) i dr. R. St.
@UPA – predel vo Debarsko. Se
prostira na zapadnite padini na
planinata Stogovo, po~nuvaj}i
od s. Gorenci na sever, pa sè do se-
lata Elevci i Dolga{ na jug. Is-
to~nata granica na predelot vodi
po srtot na planinata Stogovo, a
zapadnata po isto~niot breg na
Debarskoto Ezero. Terenot e pla-
ninsko-dolinski so ezerski povr-
{ini. Toj e sostaven od {krilci
i plastovi od varovnici. Klima-
ta e umerenokontinentalna. Zem-
ji{teto e isprese~eno so dolini
i silno se naglaseni erozivnite
procesi. @upa se deli na Gorna i
Dolna @upa. Vo nea postojat 18
sela, vo koi `iveat 6.300 `. (2002
g.). Vo minatoto golema naselba
so zna~ajni funkcii bila Koxa-
xik, a deneska toa e Centar @upa,
koja ima 800 `. i e sedi{te na Op-
{tinata. Naselenieto vo odnos
na etni~kata i verskata pripad-
nost e so me{an sostav. Ovde `i-
veat Makedonci – pravoslavni i
islamizirani (Torbe{i), potoa
Albanci i Turci. Najgolemo selo
naseleno so Albanci e Balanci, a
so Turci Koxaxik. Glavno se za-
nimavaat so sto~arstvo, a vo po-
novo vreme masovno zaminuvaat
Pogled kon zapadnite padini na @upa
546
na rabota vo stranstvo, i toa naj-
mnogu vo Italija. Al. St.
Aleksandar
@upan
@UPAN, Aleksandar (Struga, 6.
III 1919 – Skopje, 23. XI 1983) – arhi-
tekt. Diplomiral na Arhitekton-
skiot fakultet vo Belgrad (1949).
Specijaliziral sanitarna tehni-
ka vo Zagreb. Go osnoval Oddele-
nieto za sanitarna tehnika pri
Centralniot higienski zavod vo
Skopje i bil negov rakovoditel.
Se zanimaval so arhitektonsko
proektirawe na stanbeni, na op-
{testveni i na zdravstveni zgra-
di. Pozna~ajni realizirani objek-
ti: Gradsko sobranie vo Kavadarci
(1950); Narodna banka vo Kavadar-
ci (1951); Gradski teatar vo Stru-
ga (1952); Op{ta bolnica vo Kava-
darci (1955); Op{ta bolnica vo
Struga (1959); Onkolo{ki insti-
tut vo Skopje (1959). Kr. T.
@URA, Vlado (Ohrid, 3. XI 1946)
‡ novinar i publicist. Bil ured-
nik na Radio Ohrid (1961‡1975), a
potoa urednik na vesnikot na GP
„Trudbenik# vo Ohrid (1975‡1997).
Avtor e na golem broj napisi i vo
dnevniot pe~at, a posebno zna~aj-
ni se negovite istra`uva~ki ra-
dio i televiziski emisii posve-
teni na minatoto na Ohrid: cik-
lusot od nad 150 nedelni edno~a-
sovni emisii „Relikvija#, posve-
teni na minatoto na Ohrid ‡ vrz
osnova na istra`uvawata niz ar-
hivite vo Ohrid, Skopje i vo So-
fija; ciklusot od 20 polu~asovni
radio emisii posveteni na ohrid-
skata starogradska pesna; ciklus
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
od 15 televiziski emisii inspi-
rirani od trubadurskata ohrid-
ska pesna i dr. Isto taka, osobeno
zna~ajni se i negovite istra`uva-
wa vo oblasta na genealogijata na
ohridskite familii.
BIBL.: @ura za @ura, Ohrid, 1995 (dve
izdanija). S. Ml.
Goce
@ura-
Angeli~in
@URA‡ANGELI^IN, Goce (Oh-
rid, 1951) ‡ istori~ar na umet-
nosta, muzejski sovetnik vo Na-
rodniot muzej vo Ohrid. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad, a Filozofski fa-
kultet ‡ grupa Istorija na umet-
nosta so arheologija vo Skopje,
prva generacija. Siot raboten
sta` go minal vo Narodniot mu-
zej vo Ohrid. Nastapuval na nau~-
ni sobiri vo zemjata i vo stran-
stvo. Negov nau~en interes e mi-
natoto i umetnosta na Ohrid i
Ohridsko. Objavil okolu 60 nau~-
ni prilozi i nekolku knigi.
BIBL.: Stranici od istorijata na umet-
nosta vo Ohrid i Ohridsko (XV-XIX vek),
Ohrid, 1997; Pe{ternite crkvi na bregot
na Ohridskoto Ezero, Ohrid, 2000; Pe{-
ternite crkvi vo Ohridsko-prespanskiot
region (R. Makedonija, R. Albanija, R. Grci-
ja), Ohrid, 2005; Ohridski mitropolitski
kodeks, Ohrid, 2005 (so koavtor); Hristi-
janski hramovi i sveti mesta vo Ohridsko,
Ohrid, 2007; Poglavarite na Ohridskata
crkva, Ohrid, 2008. S. Ml.
@UTA, Be}ir (Vele{ta, Stru{-
ko, 22. IX 1935 – Skopje, 2005) –
ekonomist i politi~ar. Diplo-
miral na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje (1962) i doktoriral od
oblasta na finansiite na temata
†Sistemot na finansiraweto na
stanbenata izgradba vo SR Make-
donija#. Bil na razni rakovodni
funkcii vo Op{tinata Struga,
~len na Izvr{niot sovet na Sob-
ranieto na SRM (1967–1969), po-
mo{nik na sekretarot za urbani-
zam (1970-1975), sudija na Ustavni-
ot sud na SRM (1975–1983), vicegu-
verner na Narodnata banka na
Makedonija (1986–1992) i pot-
pretsedatel na Vladata na RM
(20. III 1991 – 4. IX 1992 i 4. IX 1992
– 30. XI 1998) kako kandidat na
PDP i PDP-NDP.
BIBL.: Sistemot na finansiraweto na
stanbenata izgradba vo SR Makedonija,
Skopje, 1984. S. Ml.

ZA MAKEDONCKITE RABO-
TI – prvata kniga na sovremeni-
ot makedonski literaturen jazik
i pravopis i prvata nau~no posta-
vena, teoretski obrazlo`ena i
faktografski argumentirana is-
torija na sovremeniot pismen ja-
zik i na makedonskata nacional-
no-politi~ka misla. K. P. Mi-
sirkov knigata ja sostavil glavno
od svoite predavawa vo MNLD vo
S.-Peterburg, a vo dekemvri 1903
g. ja objavil vo Sofija. Taa e pre-
pi{uvana i prou~uvana vo Make-
donskiot literaturen kru`ok vo
Sofija i podgotvuvana za preiz-
davawe, no vtoroto izdanie e ob-
javeno celi 20 godini po smrtta
na avtorot vo oslobodenata zemja
(Skopje, 1946). Iako uporno pre-
mol~uvana, `estoko progonuvana,
sekade zabranuvana i bezmilosno
uni{tuvana, sè do polnata afir-
macija vo RM makedonskiot na-
rod nema dobieno pozna~ajna, po-
polna i poaktuelna kniga od ova
delo na makedonskiot slavist i
kulturno-nacionalen deec K. P.
Misirkov.
Za makedonckite raboti (K. P. Misirkov)
Z
Knigata sodr`i: Predgoor (s.
III–XI); [~o napraifme i {~o
trebit da praime za odnapred?
(1–44); Imat li se nu`da ot ma-
kedoncki nacionalni nau~no-li-
teraturni drugarstva? (45–67);
Nacionalniiot separatizm: zem-
ii{~eto na koie se imat razviie-
no i ke se razviiat za odnapred
(68–99); Sostauala, sostauat i
mo`it li Makedoniia da sostau-
at ot sebe oddel’na etnograf-
cka i politi~na iedinica?
(100–131) i Nekolku zboroi za ma-
kedonckiiot literaturen iazik
(135–145).
LIT.: Krste P. Misirkov, Za makedonc-
kite raboti. Fototipno izdanie,
Skopje, 1953; Krste P. Misirkov, Sobra-
ni dela, I. Tekstovi na makedonski jazik
(1900–1905), MANU, 2005; II. Pe~ateni
istra`uvawa i statii (1898–1909),
2007; III. Nacionalno-politi~ka publi-
cistika (1910–1926), 2008; D-r Bla`e
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–
1926). Prilog kon prou~uvaweto na raz-
vitokot na makedonskata nacionalna
misla, Skopje, 1966, 346–380; Deloto na
Krste Misirkov. Zbornik od Me|una-
rodniot nau~en sobir po povod stogo-
di{ninata od izleguvaweto na kniga-
ta Za makedonckite raboti, I–II, MA-
NU, 2005. Bl. R.
ZABAVI[TA ‡ vid predu~i-
li{ni ustanovi za deca od 5 i 6
godini. Postojat vo ramkite na
detskite gradinki i pri osnov-
nite u~ili{ta. Prvi vakvi
formi na predu~ili{no vospita-
nie vo Makedonija se javuvaat vo
vtorata polovina na XIX v. Me|u
dvete svetski vojni, za vreme na
Aktivnosti vo zabavi{te
Kralstvoto Jugoslavija, rabote-
le vo sostav na osnovnite u~i-
li{ta, glavno, vo pogolemite
gradovi. Vo u~ebnata 1939/40 g. vo
Makedonija imalo 25 zabavi{ta,
vo koi bile opfateni deca na voz-
rast od 4 do 7 godini. Pogolem
razvoj do`ivuvaat neposredno po
osloboduvaweto. Imale karakter
na pedago{ka ustanova (prista-
pot vo niv bil dobrovolen i slo-
boden za site deca), za razlika od
detskite gradinki (3 do 7 godini),
koi se tretirale kako socijalni
ustanovi (se zgri`uvale samo de-
ca na vraboteni roditeli). Pred
donesuvaweto na Zakonot za za{-
tita na decata (2000), funkcioni-
rale pod imeto organizacii za
zgri`uvawe i vospitanie na de-
cata. Vo ramkite na detskite
gradinki vo tekot na 1998 g. rabo-
tele 232 zabavi{ni grupi, a pri
osnovnite u~ili{ta 741, so vkup-
no 17.753 opfateni deca. Zakon-
skata opredelba zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie da zapo~nu-
va so 6-godi{na vozrast se odra-
zuva i vrz rabotata na zabavi{ta-
ta (v. Predu~ili{ni ustanovi;
Predu~ili{no vospitanie i ob-
razovanie vo Makedonija).
Z ZABAZANOVSKI&RUSKI
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
ZABAZANOVSKI–RUSKI, Ata-
nas Prokopiev (Prilep, 7. I 1925)
‡ prvoborec, naroden heroj, bez-
bednosen i sportski funkcioner.
Tatko mu bil ruski emigrant
(donski kozak), a majkata Make-
donka. Zavr{il trgovsko u~ili{-
te, stanal ~len na SKOJ (1941) i
fudbaler na FK †Goce Del~ev#
vo Prilep. Po napadot na Pri-
lep (11. X 1941) bil uapsen. Vo
NOAVM bil pu{komitralezec
na Prvata makedonsko-kosovska
NOUB (od oktomvri 1943). Po za-
vr{uvaweto na kursot za skoev-
ski rakovoditeli (s. Lisi~e, Ve-
le{ko), bil sekretar na SKOJ na
^etirieset i vtorata (makedon-
ska) divizija na NOVJ na Srem-
skiot front, a potoa rabotel vo
KOS na JNA, vo SVR i vo nadvo-
re{nata trgovija. Bil pretseda-
tel na Stolnoteniskiot sojuz na
Makedonija, na Kajakarskoto
dru{tvo †Mir~e Acev# – Skopje
i organizator na dve kajakarski
svetski prvenstva na rekite Tre-
ska i Radika vo spust i slalom na
divi vodi (1975). Nositel e na
Partizanska spomenica 1941 i
proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (20. XII 1951).
BIBL.: Nespokoj, Skopje, 2005.
LIT.: Vidoe Podgorec, Zabazanovski
Prokopija Atanas-Ruski (1925), Narodni
heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 126-
131; Zabazanovski Prokopija Atanas-Ru-
ski (1925), †Mlad borec#, XXXII, 14-15,
Skopje, 30. IV 1975, 16. S. Ml.
ZABARSKO U^ILI[TE ‡
oformeno so ukaz na Ministers-
tvoto za prosveta na RM od 1947 g.
vo Skopje kako prvo samostojno
dr`avno sredno stru~no u~ili{-
te za zabari-dentisti. Na ova u~i-
li{te se zapi{uvale u~enici do
1966 g. i za toj period diplomira-
le pove}e od 560 zabari-dentisti.
E. M.
Medicinskiot u~ili{ten centar
†Pan~e Kara|ozov# vo Skopje
ZABOTEHNI^KO U^ILI[-
TE, Skopje. Vo 1953 g. e otvoren
Otsek za zabni tehni~ari, koj od
1972/73 se integrira vo Medicin-
ski u~ili{en centar „D-r Pan~e
Kara|ozov# vo Skopje. Tuka zab-
nite tehni~ari, pokraj op{toob-
razovnite predmeti, izu~uvaat
548
stru~ni predmeti i prakticiraat
i izu~uvat izrabotka na ve{ta~-
ki fiksni i mobilni konstruk-
cii (koronki, mostovi, {ini,
nadgradbi, delumni i totalni
protezi), kako i materijalite od
koi se izrabotuvat. Od 1986/87 se
otvora i Otsek za stomatolo{ki
sestri. Tie se podgotvuvat za ra-
bota vo stomatolo{kite ordina-
cii za asistirawe, za odr`uvawe,
neguvawe, sterilizacija i dezin-
fekcija na instrumentite i ra-
botnata prostorija. E. M.
„ZAVAR KOMPANI# – firma
za proizvodstvo, in`enering i
uslugi vo ma{instvoto. Osnova-
na e vo 1988 g. Specijalizirana e
za proizvodstvo na oprema od ne-
’r|osuva~ki ~elik–inoks. Se za-
nimava so: proizvodstvo na pro-
cesna oprema za: prehranbenata,
hemiskata, farmacevtskata in-
dustrija; cevni instalacii i op-
rema za petrohemiskata indus-
trija, rudarstvoto, metalurgija-
ta; izrabotka na enterieri od
ne’r|osuva~ki ~elik; servisira-
we konstrukcii i oprema so spe-
cijalizirani zavaruva~ki pos-
tapki. Pretprijatieto ima sops-
tveno proizvodstvo, razvoj, pro-
ektirawe, in`enering i marke-
ting. Ima proizvodni pogoni na
dve lokacii – pogon 1 so admi-
nistrativen del od 350 m² i po-
gon 2 od 1.200 m². Gi ima sertifi-
cirano sistemot za kvalitet ISO
9001:2000 i sistemot za upravuva-
we so `ivotnata sredina ISO
14001:2004. Sl. A.
ZAVOD ZA VODOSTOPANST-
VO NA RM, Skopje – institucija
osnovana vo 1952 g. so zada~a da gi
re{ava problemite na vodosto-
panskite dejnosti vo RM. Izvr-
{il golem broj istra`uvawa i
izrabotil enormen broj studii i
proekti od oblasta na vodosto-
panstvoto i za{titata od erozija.
Poseduva sopstvena biblioteka
na proekti i studii i hidrolo{-
ki podatoci po~nuvaj}i od 1924,
instrumenti za terenski raboti,
kompjuterska i geodetska oprema.
Sorabotuva so doma{ni i stran-
ski kompanii, kako i so me|una-
rodni organizacii. Ekspertite
od Zavodot u~estvuvaa vo izrabot-
kata na Vodostopanskata osnova
na RM, Katastrite na vodni re-
sursi i hidrotehni~ki objekti,
Kartata na erozija na RM (1992),
NEAP, studii za za{tita na vod-
nite resursi i druga tehni~ka do-
kumentacija. St. D.
ZAVOD ZA ISPITUVAWE NA
MATERIJALI I RAZVOJ NA
NOVI TEHNOLOGII „SKOP-
JE#, Skopje – institucija osno-
vana vo 1956 g. kako Zavod za ispi-
tuvawe pri Arhitektonsko-gra-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Laboratorija za geotehnika i geomehanika vo
Zavodot za ispituvawe na materijali i razvoj na
novi tehnologii †Skopje#, Skopje
de`niot fakultet vo Skopje. Od
1976 g. se odvojuva i raboti samos-
tojno, a od 1999 g. stanuva prid-
ru`na ~lenka na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
Obezbeduva konsalting i in`ene-
ring uslugi, uslugi pri proekti-
rawe i vodewe proekti, kako i us-
lugi za ispituvawe materijali i
sertifikati za kvalitetot na
proizvodite {to se upotrebuvaat
vo industrijata na grade`noto
in`enerstvo vo RM i vo po{iro-
kiot region.
IZV.: Materijali od dokumentacijata na
Zavod za ispituvawe na materijali i raz-
voj na novi tehnologii, Skopje. R. D.
ZAVOD ZA SPORTSKA ME-
DICINA. Vo Institutot za
sport (1955–1957) e otvorena pr-
vata Ambulanta za sportska me-
dicina, a vo osnovaniot Repub-
li~ki zavod za fizi~ka kultura
(1957) e formirano Oddelenie za
sportska medicina so ambulanta.
Vo honoraren raboten odnos vo
nego rabotel d-r Nikola Hris-
tov. Oddelenieto e prisoedineto
kon Zdravstveniot dom Skopje i e
preneseno vo prostoriite na Am-
bulantata †Bukure{t#. So sozda-
vaweto na soodvetni kadrovski i
prostorni uslovi, Oddelenieto
prerasnalo vo Zavod za sportska
medicina (1973). Vo nego se vra-
boteni opredelen broj lekari-
specijalisti po sportska medici-
na i pomo{en zdravstven perso-
nal. Zavodot vr{i sistematski
zdravstveni pregledi na sportis-
tite, a dava i drugi zdravstveni
uslugi.
LIT.: Nikola Hristov, Istoriski razvoj
na sportskata medicina vo Makedonija,
Skopje, 1993. N. T.
ZAVOD ZA UNAPREDUVAWE
NA VOSPITANIETO I OB-
RAZOVANIETO – v. Pedago{-
ki zavod na Makedonija
ZAVOD ZA UREDUVAWE NA
[UMITE – specijalizirana us-
tanova za ureduvawe i koristewe
na {umite. Kako posebna ustanova
Zavodot e formiran 1952 g., a do-
toga{ negovata dejnost ja izvedu-
va{e Oddelenieto za ureduvawe
na {umite pri Ministerstvoto za
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zemjodelstvo, {umarstvo i vodos-
topanstvo. Pridonesot na Zavo-
dot za makedonskoto {umarstvo
be{e golem. Osven prvata inven-
tarizacijata na {umite, podgo-
tovkata na golemiot broj planovi
za stopanisuvawe so {umite, toj
izgotvuva{e i proekti za {umski
pati{ta i zgradi. Po formirawe-
to na JP „Makedonski {umi#
(1997), Zavodot prestana da rabo-
ti, a negovata dejnost se prenese
na sektorot za ureduvawe i plani-
rawe na {umite vo ramkite na jav-
noto pretprijatie. Al. And.
ZAVODI ZA ZDRAVSTVENA
ZA[TITA ‡ specijalizirani
zdravstveni ustanovi {to gi sle-
dat, gi istra`uvaat i gi prou~u-
vaat zdravstvenata sostojba na na-
selenieto, pri~inite za pojavata
i za {ireweto na zaraznite i dru-
gi bolesti od socijalno-medicin-
Zavodot za zdravstvena za{tita na grad Skopje
sko zna~ewe, vlijanieto na razni
faktori (vklu~itelno i ekolo{-
kite) vrz zdravjeto na lu|eto,
predlagaat i prezemaat merki za
za{tita i unapreduvawe na zdrav-
jeto. Zavodite za zdravstvena
za{tita se organiziraat na me|u-
op{tinsko (regionalno) i repub-
li~ko nivo za sproveduvawe ak-
tivnosti od sanitarno-higien-
skata, epidemiolo{kata, labora-
toriskata i socijalno-medicin-
skata dejnost. Prvite higienski
zavodi, kako samostojni ustanovi
vo nekoi pogolemi op{tini, bile
formirani vo 1959 g., a od 1965 g.
vleguvaat vo sostav na medicin-
skite centri do 1993 g., koga se iz-
dvojuvaat kako samostojni javni
zdravstveni organizacii. Vo RM
dejstvuvaat 10 regionalni zavodi
(Bitola, Ko~ani, Kumanovo, Oh-
rid, Prilep, Strumica, Skopje,
Tetovo, Veles i [tip), eden Re-
publi~ki zavod za zdravstvena
za{tita vo Skopje i eden Voen
institut za preventivna medici-
na vo Skopje so identi~na dej-
nost. D. D.
ZAVOEV, Petar ([tip, 1880 ‡
Sofija, 1965) ‡ raska`uva~, pub-
licist i novinar. Otkako ja zavr-
{uva gimnazijata vo Solun zami-
nuva vo Plovdiv, kade {to se vra-
botuva kako novinar. Vo ovaa jav-
na dejnost pona~esto go koristi
psevdonimot Prohor P~inski. Po-
docna se prefrla vo Sofija, kade
{to ja izdava svojata atraktivna
kniga Pisma od Makedonija. Vo
tekot na 1929 vo Sofija ja izdava
svojata kniga raskazi Moite
stari sosedi, objavena i na make-
donski jazik ([tip, 2004). G. T.
ZAVR[NI OPERACII ZA OS-
LOBODUVAWETO NA JUGOS-
LAVIJA (20. III – 15. V 1945). Za-
vr{nite operacii traele od po-
~etokot na Sremskiot front, do
kapitulacijata na GAE. Vo toa
vreme NOVJ se sostoela od ~eti-
ri armii, VV i VM vo brojna sos-
tojba od okolu 800.000 lica. Vo
borbite vo sostav na Prvata ar-
mija na NOVJ u~estvuval XV (ma-
kedonski) korpus na NOVJ od
okolu 25.000 vojnici i oficeri
(po naredba od 1. I 1945) i Make-
Na pat za Sremskiot front
ZAVR[NI Z
donskiot bataljon „Jane Sandan-
ski# od Makedonci od Belgrad i
okolinata vo sostav na [estata
li~ka divizija. Po probivaweto
na Sremskiot front makedonski-
te edinici ja oslobodile Slavon-
ska Po`ega, a potoa u~estvuvale
i vo osloboduvaweto na Zagreb.
Potoa 42. divizija bila isprate-
na vo Bosna vo borba protiv ~et-
ni~kite i usta{kite sili, a 48.
divizija gi prodol`ila borbite
kon Celje i Dravograd (Sloveni-
ja). Vo toj period korpusot imal
1.200 zaginati i 3.360 raneti i
okolu 370 is~eznati borci.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (ma-
kedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd,
1983. V. St.
ZAVR[NI OPERACII ZA OS-
LOBODUVAWETO NA MAKE-
DONIJA (1944). Po konstitui-
raweto na makedonskata dr`ava
na Prvoto zasedanie na ASNOM
(2. VIII 1944), makedonskata vojska
gi intenzivirala zavr{nite dej-
stva za osloboduvawe na neoslo-
bodenata teritorija. Borbenite
operacii gi planiral, gi podgot-
vuval i gi rakovodel G[ na NOV
i POM kako izvr{en organ na
Prezidiumot na ASNOM. Po ka-
pitulacijata na Bugarija i povle-
kuvaweto na V bugarska armija,
germanskite edinici gi zaposed-
nale strategiskite pozicii. Ger-
manskiot komandant vo Skopje,
general [oerlen, na krajot od
septemvri se obidel da sozdade
†Nezavisna Makedonija# so po-
mo{ na Van~o Mihajlov i negovi-
te privrzanici. Kon krajot na
septemvri 1944 g. edinicite na
NOVM bile rasporedeni po glav-
nite komunikaciski pravci. Vo
sredinata na oktomvri 1944 g. G[
na NOV i POM raspolagal so
tri korpusi od sedum divizii. Di-
viziite vo svojot sostav imale 23
549
Z ZAGADUVAWE
Edinicite na XV korpus vo akcija (1945)
pe{adiski, ~etiri artileriski,
edna kowani~ka, edna avtomobil-
ska brigada i drugi edinici. Vo
sekoe mesto imalo teritorijalni
edinici, udarni i diverzantski
grupi. Vo Isto~na Makedonija
dejstvuval Bregalni~ko-strumi~-
kiot korpus. Vo Skopsko-kuma-
novskiot i Krivopalane~kiot
reon dejstvuval XVI korpus, a vo
Bitolskiot i Tikve{kiot reon
dejstvuval XV korpus. Po dogovo-
rot vo Krajova, so koj na BNA $
bilo dozvoleno da u~estvuva vo
borbite vo Jugoslavija, koman-
dantot i komesarot na G[ na
NOV i POM otpatuvale vo So-
fija, kade {to go dogovorile pla-
not za zaedni~kite dejstva. Zaed-
ni~kite operacii zapo~nale na 7.
X 1944 g. Prvata bugarska armija
sodejstvuvala na XVI korpus, po
dolinata na Kriva Reka i P~iwa,
a ^etvrtata bugarska armija so-
dejstvuvala na Bregalni~ko-stru-
mi~kiot korpus po dolinata na
Bregalnica i Strumica. Do 10. X
1944 g. pogolemiot del od Make-
donija bil re~isi osloboden.
Borbite za osloboduvawe na
Skopje zapo~nale ve~erta na 12.
XI 1944, so dejstvata na edinicite
na 42-ta i na Kumanovskata divi-
zija. Na 13. XI 1944 g. ve~erta
Skopje bilo oslobodeno. Edini-
cite na XVI korpus dejstvuvale na
pravecot Skopje–Tetovo, a edini-
cite na XV korpus na pravecot
Ki~evo–Gostivar. Na ovoj pros-
tor, osven protiv germanskite,
`estoka borba se vodela i protiv
balisti~kite sili. Borbite tra-
ele do 19. XI 1944 g. Vo zavr{nite
operacii za osloboduvawe na Ma-
kedonija osobeno `estoki borbi
se vodele za osloboduvawe na gra-
dovite Prilep (2. XI), Bitola (4.
XI), Strumica i Resen (5. XI), Ra-
dovi{ (6. XI), Ohrid (7. XI), [tip
i Struga (8. XI), Sveti Nikole i
Veles (9. XI), Skopje (13. XI), Ki-
~evo (15. XI), Gostivar (18. XI) i
Tetovo (19. XI). So toa celata te-
ritorija na Federalna Makedo-
nija bila oslobodena.
550
IZV.: Zbornik NOR-a, VII, kw. 4.
LIT.: Mihailo Apostolski, Zavr{ne
operacije za osloboÚewe Makedonije, Be-
ograd, 1953. V. St.
ZAGADUVAWE NA ATMOSFE-
RATA – rezultat na antropogena-
ta aktivnost, prete`no vo urba-
nite centri i vo industriski re-
gioni kade {to se tro{at ogrom-
ni koli~ini na cvrsti, te~ni i
gasni energenti za proizvodstvo
na elektri~na i toplotna energi-
ja, za transport i za proizvodstvo
na metali i hemiski i sinteti~ki
proizvodi. Na takov na~in ~ove-
kot sozdava svoj proces na kru`e-
we na materii {to se ispu{taat
vo atmosferata i ja zagaduvaat.
Ovie negativni vlijani na globa-
len plan se manifestiraat so za-
topluvawe na biosferata, prome-
na na klimata, topewe na ledni-
cite i naru{uvawe na biodiver-
zitetot na planetata Zemja. Q. Gr.
ZAGADUVAWE NA VODITE –
site nepro~isteni vodi (indus-
triski ili komunalni otpadni
vodi) {to se ispu{taat vo reci-
pientite (rekite i ezerata) gi
zagaduvaat vodite. Industriski-
te otpadni vodi prete`no nosat
razni toksi~ni materii, te{ki
metali, a komunalnite otpadni
vodi golemi koli~ini organski
materii {to sodr`at visoki ko-
li~ini biogeni elementi. Zatoa
komunalnite vodi ja zgolemuva-
at produktivnosta na slatkite
vodi (trofijata na vodite) so
{to se otvoraat procesi na go-
lema potro{uva~ka na kislorod,
rastvoren vo vodite i predizvi-
kuvaat sozdavawe na anaerobni
uslovi vo niv. Toa gi naru{uva
mehanizmite na samoregulacija
na vodenite ekosistemi {to do-
veduva do silna degradacija na
biodiverzitetot. Sekoj ~ovek,
vo tekot na godinata, od metabo-
litite isfrla 0,6 kg/g. fosfor
vo komunalnite vodi, so {to se
zgolemuva trofijata na vodite.
Od zemjodelskite povr{ini, is-
to taka, se izmivaat hranlivi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
materii so {to se zgolemuva
trofijata na vodite. Q. Gr.
ZAGREPSKI TRIOD ‡ kiril-
ski rakopis od makedonska redak-
cija. Se ~uva vo Arhivot na HA-
ZU vo Zagreb pod sign.: IV d 107.
Sodr`i posen i cveten del. Ima
196 pergamentni lista (19h26,7)
ispi{ani so ustavno pismo vo
postar oblik. Napi{an e vo XIII
v., spored jazi~nite osobenosti,
vo Zapadna Makedonija. Se spom-
nuvaat imiwata na Kiril Filo-
zof i na Metodij. Se smeta deka,
zaedno so [afarikoviot triod,
pretstavuva najstar strukturen
tip na slovenski triod.
LIT.: V. Despodova, L. Slaveva, Makedon-
ski srednovekovni rakopisi, I, Prilep,
1988; \. Pop-Atanasov, Re~nik na stara-
ta makedonska literatura, Skopje, 1989;
E. Crvenkovska, Zagrepski triod, Stari
tekstovi, VII, Skopje, 1999. E. C.
ZAGROZENI ili ZASEGNA-
TI VIDOVI @IVOTNI – vo
zavisnost od brojnosta i od statu-
sot na nivnite populacii vo pri-
rodniot areal na rasprostranu-
vawe, vklu~eni se vo edna od kate-
goriite na Me|unarodnata unija
za za{tita na prirodata (IUCN):
kriti~no zagrozeni, zagrozeni
ili ranlivi. Pri~inite za is~ez-
nuvaweto na vidovite, kako i za
namaluvaweto na nivnite popula-
cii se povrzani so ~ove~kite ak-
tivnosti, no postojat i globalni
faktori, kako {to se klimatski-
te promeni, sukcesiite na ekosis-
temite (osobeno na vodnite i
{umskite), promenite vo ozon-
skata obvivka, nekoi gabni pande-
mii i dr. Makedonija sè u{te ne-
ma izraboteno Nacionalna crve-
na lista i Crvena kniga na zaseg-
nati vidovi `ivotni. Od tie pri-
~ini, vo „Studijata za sostojbata
so biolo{kata raznovidnost vo
Republika Makedonija# i vo „Stra-
tegija i akcionen plan za za{ti-
ta na biolo{kata raznovidnost
na Republika Makedonija#, stepe-
not na zagrozenost na faunisti~-
kite vidovi od ’rbetnicite e de-
finiran spored evropskata crve-
na lista na ’rbetnici. Od vkupno
506 vida ’rbetnici registrirani
vo na{ata fauna, 113 vida (30 ri-
bi, eden vleka~, 66 ptici i 16 ci-
ca~i) se vklu~eni vo kategorija-
ta na zagrozeni vidovi, {to pret-
stavuva 22,3%. Kako najzagrozena
grupa `ivotni se izdvojuvaat ri-
bite, kade {to od vkupno 58 av-
tohtoni vida, 30 se vklu~eni vo
kategorijata na zagrozeni, ili
51,7% od celokupnata ihtiofau-
na. So izrabotka na Nacionalna-
ta crvena lista, brojot na zagro-
zenite vidovi }e bide delumno iz-
menet i pro{iren, so vklu~uvawe
i na drugi zasegnati vidovi {to
kaj nas ne se opfateni so Evrop-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
skata crvena lista. Tuka se mis-
li, pred sè, na oddelni endemi~ni
taksoni na nacionalno i regio-
nalno nivo, kako i na vidovi ~ii
distributivni areali zavr{uva-
at vo Makedonija. Grani~nite po-
pulacii na ovie vidovi se krajno
reducirani i senzitivni na kak-
vi bilo ekolo{ki promeni vo
nivnite prirodni `iveali{ta,
poradi {to kako imperativ se na-
metnuva nivnata za{tita.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Coun-
try Study for Biodiversity of the Republic of Ma-
cedonia (First National Report), Ministry of En-
vironment and Phisical Planning, Skopje, 2003;
European Red List of Vertebrates. A joint project
between the Council of Europe and the European
Environment Agency, The European Topic Cen-
tre on Nature Protection and Biodiversity, Paris,
2002; J. E. M. Baillie, C. Hilton-Taylor, and S. N.
Stuart (Editors), 2004 IUCN Red List of Threate-
ned Species. A Global Species Assessment,
Gland–Cambridge, 2004. Sv. P. – V. Sid.
ZAGROZENI RASTITELNI
VIDOVI. Spored kategorizaci-
jata na Me|unarodnata unija za
za{tita na prirodata (IUCN),
zagrozenite vidovi (Endangered)
pretstavuvaat kategorija {to se
nao|a pod odredena zakana, odnos-
no se soo~uvaat so visok rizik za
is~eznuvawe vo prirodata i gi is-
polnuvaat IUCN kriteriumite za
Crvena lista. Pokraj ovaa kate-
gorija, spored IUCN se razlikuva-
at zasegnati vidovi, vidovi is-
~eznati od prirodata, kriti~no
zagrozeni, nevalorizirani, neza-
segnati, ranlivi i vidovi bez do-
volno podatoci. Pri~inite za
nivno zagrozuvawe na teritorija-
ta na RM se najrazli~ni, no naj-
~esti se antropogenite vlijanija:
meliorativnite zafati, {to do-
vedoa do zagrozuvawe na golem
broj blatni rastenija (Carex elata,
Blatnoto rastenie Carex elata
\or~e Petrov, Nikola Male{evski i Goce Del~ev vo Sofija
Senecio paludosus, Rumex hydrolapat-
hum, Ranunculus lingua, Cladium ma-
riscus, Ophioglossum vulgatum, Os-
munda regalis i drugi), razoruvawe
na povr{ini so halofitska vege-
tacija zaradi dobivawe obrabot-
livi povr{ini (zagrozeni – Cam-
phorosma monspeliaca, Suaeda mariti-
ma, Puccinelia convoluta, Crypsis acu-
leatus, Allium maritimum, i dr.), eks-
ploatacija na reliktni {umi
(zagrozeni vidovi na rodovite
Quercus, Abies, Pinus, i dr.), poto-
puvawe na klisuri zaradi izgrad-
ba na hidroakumulacii (zagroze-
ni: Thymus oehmianus, Viola kosani-
nii, Silene paeoniensis i dr.), rudar-
ski i geolo{ki aktivnosti (zag-
rozeni – Viola arsenica, Viola allcha-
riensis, Centaurea marmorea, Stachys
iva), nekontrolirano sobirawe
lekoviti rastenija (zagrozeni –
Sideritis scardica, Sideritis raeseri,
Gentiana lutea subsp. symphyandra,
Orchys spp.) i dr. Vl. M.
ZADGRANI^NO PRETSTAV-
NI[TVO NA TMORO (Sofija,
1896‡1908) ‡ pretstavni{tvo ot-
voreno so re{enie na Kongresot
na Makedonskata revolucionerna
organizacija vo Solun (1896), so
funkcija na pretstavni{tvo za
nadvore{ni odnosi na Central-
niot komitet. Potrebata od takvo
pretstavni{tvo u{te vo prvite
godini od dejstvuvaweto na Ogani-
zacijata se nametnala od pove}e
pri~ini: za obezbeduvawe materi-
jalni sredstva (revolucionerna
literatura i oru`je) od mnogub-
rojnata makedonska emigracija; za
parirawe na pretenziite na Buga-
rija da se nametne kako zastapnik
na interesite na Makedonija,
pretstavuvana kako bugarska zem-
ja, a Vrhovniot makedonski komi-
tet vo Sofija kako pretstavnik
na bugarska organizacija vo Ma-
ZADNA Z
kedonija; CK da se legitimira ka-
ko edinstven legalen pretstavnik
na makedonskiot narod, na negova-
ta borba za osloboduvawe i za soz-
davawe makedonska dr`ava. Vo
vremeto neposredno pred Ilin-
denskoto vostanie neoficijali-
zirani zadgrani~ni pretstavni{-
tva, odnosno pretstavnici, Orga-
nizacijata imala u{te vo Carig-
rad i vo Atina. Pred krajot na
Ilindenskoto vostanie imalo
inicijativa za zadgrani~no pret-
stavni{tvo vo Srbija, (vo Bel-
grad), a po Vostanieto i vo [vaj-
carija (@eneva). Ovie dve pret-
stavni{tva ne bile otvoreni.
LIT.: Aleksandar Hristov, Sozdavaweto
na Zadgrani~noto (diplomatsko) pret-
stavni{tvo na VMRO. Sozdavaweto na
makedonskata dr`ava 1878-1978, Skopje,
1985; Quben Lape, Mestoto i ulogata na
Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Taj-
nata makedonsko-odrinska revolucioner-
na organizacija od osnovaweto do Mlado-
turskata revolucija, Prilozi za Ilin-
den, V, Bitola-Kru{evo, 1983; Dimitar Di-
meski, Zadgrani~noto pretstavni{tvo
na TMRO (1896-1903), zb. Sto godini od os-
novaweto na VMRO i 90 godini od Ilin-
denskoto vostanie, Skopje, 1994. M. Min.
ZADNA REKA – GRMAJTE (Vi-
toli{te, Mariovo) – naselba so
nekropola od docnoanti~kiot i
nekropola od srednovekovniot
period. Spored monetite i drugi-
te naodi, naselbata egzistirala
od II do po~etokot na V v. so najgo-
lem podem vo IV v. Vrz nea vo
sredniot vek se formirala nek-
ropola na redovi, od koja se is-
tra`eni 47 grobni celini. Pog-
rebuvaweto e vr{eno vo grobni
kamari od tipot na cisti, izvede-
ni od pogolemi ili pomali kame-
ni plo~i ili plo~esti kamewa,
kako i vo grobni jami direktno
vkopani vo zemjata ili delumno
ogradeni so positni kamewa. Vo
niv e najden bogat groben inven-
551
Z ZADRUGARSTVOTO
Docnoanti~ka arhitektura i srednovekovni grobovi, Zadna Reka & Grmajte, s. Vitoli{te
tar prezentiran preku nekolku
formi na nakit. Brojnite prime-
roci na obetki, nau{nici, prste-
ni od bronza i belegzii od bronza
i staklo gi odreduvaat hrono-
lo{kite ramki na formiraweto
na nekropolata vo X–XI do krajot
na XII v.
LIT.: Liljana Kepeska – Kostadin Kepe-
ski, Docnoanti~ka gradba od Zadna Reka-
Prilepsko, „Maced. acta archaeol.#, 11,
Skopje, 1990, 181–191; Liljana Kepeska,
Zadna Reka–Grmajte srednovekovna nek-
ropola, Prilep, 1995. L. K.
ZADRUGARSTVOTO VO NA-
RODNA REPUBLIKA MAKE-
DONIJA (1945–1955). So izgrad-
bata na novite socijalisti~ki
op{testveni odnosi po zavr{uva-
weto na vojnata vo tekot na 1945
Prilepski zadrugarki ni`at tutun
552
g., imperativno se nametnalo pra-
{aweto za socijalisti~ka preob-
razba na seloto. Po primerot na
neagrarnite stopanski sektori i
posebno na industrijata, preob-
razbata podrazbirala poop{tes-
tvuvawe na zemji{nata sopstve-
nost. Sitnite individualni sto-
panstva trebalo da se obedinat vo
krupni socijalisti~ki stopan-
stva. Do krajot na 1945 g. vo Make-
donija bile formirani vkupno
625 razni zadrugi (op{ti, nabav-
no-proda`ni, zanaet~isko-proiz-
vodstveni, kreditni i sl.). Vo po-
~etokot na 1946 g. bila donesena
posebena Uredba za selskite ra-
botni zadrugi (SRZ). Po sudirot
so Sovetskiot Sojuz vo godinite
na Informbiroto, deka „vo Ju-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
goslavija ne postoi nacionaliza-
cija na zemjata#, dr`avnata i par-
tiskata vlast u{te pozasileno
prodol`ile da go forsiraat pro-
cesot na sozdavawe na SRZ, koi
me|u naselenieto bile poznati
kako zadrugi ili kooperacii. Do
sredinata na 1951 g. bile formi-
rani vkupno 981 SRZ, koi opfa-
}ale okolu 48% od vkupnata ob-
rabotliva zemjodelska povr{ina.
Najmalku SRZ bile formirani
vo zapadniot del na Makedonija, a
posebno vo Gostivarskata, Tetov-
skata, Debarskata i Ki~evskata
okolija, kade {to preovladuvalo
albanskoto naselenie, kako i vo
mestata naseleni so tursko mus-
limansko naselenie. Dr`avnata
vlast se poka`ala nesposobna da
gi prinudi pripadnicite na al-
banskoto i turskoto naselenie da
vlezat vo SRZ. Vo SRZ vlegle sa-
mo 4,8% od vkupniot broj alban-
ski doma}instva i 12,5% od vkup-
niot broj turski doma}instva. Vo
SRZ selanite trebalo da gi obe-
dinat zemjata, dobitokot i zemjo-
delskiot inventar i da prodol-
`at so zaedni~ko proizvodstvo.
Organizaciono, zadrugite bile
obedinuvani vo okoliski i vo re-
onski kooperativni sojuzi. Krup-
nite slabosti vo rabotata na zad-
rugite, kako i voop{to na proce-
sot na zadrugarstvoto, do{le do
najsilen izraz u{te na samiot po-
~etok. Dobrovolnoto vleguvawe
vo SRZ bilo mnogu retka pojava.
Vo najgolemiot broj slu~ai sela-
nite so sila bile prinuduvani da
vleguvaat vo zadrugite. Vleguva-
weto vo zadrugite selanite go
~uvstvuvale kako eksproprijaci-
ja na nivniot imot. Zadrugite ne
raspolagale so stru~en kadar i
celosno oskudevale so finansi-
ski sredstva. Nedoma}inskiot
odnos kon zaedni~kiot imot, bi-
dej}i selanite ne go ~uvstvuvale
kako svoja sopstvenost, pretsta-
vuval op{tora{irena pojava. Na-
sekade se pro{irile kra`bite,
prikrivawata i proneverite, do-
deka formite na otpor protiv
vlasta, tamu kade {to nalo`uva-
la da se zasejuvaat industriski
kulturi namesto `itni rasteni-
ja, koi im bile neophodni na sela-
nite za prehrana, vo nekoi mesta
prerasnuvale vo vistinski bunto-
vi i bile zadu{uvani so primena
na sila. Principot „od sekogo
spored mo`nostite, sekomu spo-
red potrebite# se poka`al na-
polno neostvarliv. Osven vo ne-
koi ramni~arski mesta, kade {to
imotite bile okrupnuvani, og-
romniot del od imotite na SRZ i
natamu ostanale rascepkani na
sitni parceli i obrabotuvani so
istite najednostavni zemjodelski
orudija so koi i dotoga{ bile ob-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rabotuvani. Vo tekot na 1950–1952
g. za~estilo samovolnoto istapu-
vawe na selanite od zadrugite,
dodeka so merkite doneseni vo te-
kot na 1953 g. za reorganizacija
na SRZ i prilo`uvawe na prin-
cipot za dobrovolno vleguvawe i
izleguvawe od zadrugite bil oz-
na~en po~etokot na krajot na zad-
rugarstvoto vo NRM.
IZV.: D-r Violeta A~koska, Zadrugars-
tvoto i agrarnata politika 1945–1955
godina, Skopje, 1994; Agrarno-sopstve-
ni~kite odnosi, promeni i procesi vo
Makedonija 1944–1953, Skopje, 1998; D-r
Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonom-
skiot razvoj na NR Makedonija vo perio-
dot na obnovata i industrijalizacija-
ta (1944–1957), Skopje, 1988. R. H.
ZADRUGI I ZDRU@ENIJA –
najstar oblik na zdru`uvawe na
proizvoditelite. Prvite se po-
javile od sredinata na XIX v. vo
Anglija. Postojat razli~ni ob-
lici na zadrugi: op{ti, specija-
lizirani, kreditni, za obrabot-
ka na zemja i dr. Vo na{ata zemja
zadru`nata sopstvenost od Os-
loboduvaweto pa sè do donesuva-
weto na Uredbata za imotnite
odnosi i za reorganizacija na
selskite rabotni zadrugi (1953)
be{e pod neposredno vlijanie na
sovetskata pravna teorija i
praktika. So Ustavot od 1974 g.
dojde do izedna~uvawe na zadru`-
nata sopstvenost so op{testve-
nata. Brojot na zadru`nite orga-
nizacii vo RM do 1990 g. e okolu
200. So procesot na privatizaci-
ja na op{testveniot kapital doj-
de do drasti~no namaluvawe na
brojot na zadrugite. Na lokalno
nivo ima 135 zemjodelski zdru-
`enija, organizirani vo 19 regi-
onalni i vo 7 nacionalni sojuzi.
Od 2002 g. tie se zdru`eni vo Fe-
deracija na farmerite od Make-
donija (FFM). Dr. \o{.
ZAEMNI U^ILI[TA ‡ os-
novni u~ili{ta, karakteristi~-
ni po na~inot na izveduvaweto
na nastavata. Vo Makedonija bi-
le najrasprostraneti vo perio-
dot od 30-tite do 70-tite godini
na XIX v. Nivnata rabota bila
organizirana spored Bel-Lan-
kasterskiot sistem, za {to e ka-
rakteristi~en procesot na zaem-
no pou~uvawe, odnosno postarite
u~enici, pod vodstvo na u~ite-
lot, gi podu~uvaat pomladite
u~enici. Vakva organizacija na
nastavata, pred sè, bila posledi-
ca na nedostig od u~iteli. Vo
ovie u~ili{ta, osven osnovna
pismenost (~itawe, pi{uvawe i
smetawe), se dobivale i elemen-
tarni znaewa od gramatika, geog-
rafija, aritmetika, istorija,
crkovna istorija i dr. Se sostoe-
le od 2 ili 3 oddelenija. Se sme-
ta deka prvite vakvi u~ili{ta
gi otvoril Jordan Haxi-Kon-
stantinov ‡ Xinot vo Veles
(1837) i vo Skopje (1848) (v. Sve-
tovni u~ili{ta).
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazo-
vanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
ZAIFI (Kratovo, XV/XVI v.) –
osmanliski poet rodum od Krato-
vo. Dobil solidno obrazovanie i
pi{uval poezija na persiski ja-
zik. Stanal poznat po komenta-
rot {to go napi{al za deloto
†\ulistan# na pro~ueniot poet
Sadi.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
tom vtori. Makedonija pod turska vlast
(od XIV do krajot na XVIII vek). Redaktor
d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998,
464. Dr. \.
S. Zajas
ZAJAS – selo vo Ki~evsko. Se
nao|a vo isto~noto podno`je na
planinata Bistra, od desnata
strana na Tajmi{ka Reka, na nad-
morska visina od okolu 800 m.
Niz seloto pominuva magistral-
niot pat M–4, koj go povrzuva so
Ki~evo. Naseleno e so Albanci, a
nivniot broj iznesuva 4.712 `. Go-
lem del od naselenieto se nao|a
na privremena rabota vo stran-
stvo. Zajas e sedi{te na op{tina
koja zafa}a povr{ina od 16.108
ha, ima 13 naseleni mesta so
11.605 `. Vo seloto postoi osum-
godi{no u~ili{te i zdravstvena
stanica. Al. St.
ZAJASI, Mefail (Eipov) (Za-
jas, Ki~evsko, 1919 – Tetovsko, 1946)
– organizator i voda~ na balisti-
te vo Zapadna Makedonija vo Vto-
rata svetska vojna (1941–1944).
Bil voda~ na balistite vo Ki~ev-
skata okolija koga Italijancite
go unapredile vo ~in kapetan, a
potoa Germancite go ispolzuvale
za svoi celi. U~estvuval vo site
oru`eni sudiri so makedonskite
partizani na teritorijata na Ki-
~evsko i po{iroko, kako i vo
ZAJA^KO Z
mnogubrojnite zlostorstva vrz
makedonskoto naselenie vo sela-
ta vo Ki~evsko (Klenoec, Popo-
ec, Izvor, Popol`ani, Malkoec).
Likvidiran vo sudir so makedon-
skata vojska.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~-
kite i kolaboracionisti~kite organi-
zacii i grupi vo Makedonija 1941–1944,
Skopje, 1995; istiot, Politi~kite par-
tii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
ZAJACI (Leporidae) – familija
od zajakoobraznite cica~i (Lago-
morpha), vo koja se vklu~eni sred-
ni po golemina `ivotni, so dolgi
u{i, so kratka opa{ka i so zadni
noze prilagodeni za skokawe. Vo
Makedonija se sre}avaat dva vida
od ovaa familija: div zajak (Lepus
europaeus) i doma{en zajak ili ku-
ni} (Oryctolagus cuniculus).
Div zajak
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
ZAJA^KO UVO, MAEROVO (Bup-
leurum mayeri Micevski) – lokalen ma-
kedonski floristi~ki endemit od
planinata Gali~ica, od familijata
Apiaceae (Umbelliferae) ({titocvetni
rastenija), opi{an od akademik Ki-
ril Micevski. Vl. M.
553
Z ZAJKOV
Georgi
Zajkov
(Geo
Pirinski)
ZAJKOV, Georgi Nikolov (psev-
donim: Geo Pirinski) (s. Gradot,
Bansko, 15. VIII 1901 – Sofija, Bu-
garija) – najaktivniot kulturno-
nacionalen deec sred makedon-
skata progresivna emigracija vo
SAD. Po zavr{uvaweto na gimna-
zijata vo ]ustendil i u~estvoto
vo marksisti~kite kru`oci, ved-
na{ po sofiskiot prevrat od 9 ju-
ni 1923 g., emigrira vo SAD i sta-
nuva ~len na KP na SAD (1924–
1951). Raboti vo rudnicite vo Se-
verna Karolina, a posle vo kom-
panijata „Xeneral motors# vo gr.
Pontijak (Mi~igen). Vo septem-
vri 1929 g. zaedno so 14 ilindenci
ja formiraat prvata Makedonska
progresivna grupa vo Pontijak,
koja potoa prerasnuva vo Make-
donski naroden sojuz vo SAD i
Kanada (podocna Makedonsko-
amerikanski naroden sojuz vo
SAD i Kanada), so Centralen ko-
mitet, ~ij pretsedatel e ilinden-
skiot vojvoda Smile Vojdanov, a
sekretar Geo Pirinski. Gi izda-
vaat najzna~ajnite organi na
MNS/MANS so jasno definira-
na makedonska nacionalna kon-
cepcija vo me|uvoeniot period
(so sorabotnici od site delovi na
Makedonija): „Makedonski bÓle-
tin# (1930–1931), „Balkansko sdru-
`enie# (1931–1934), „Trudova Ma-
kedoniÔ# (1934–1938), „Narodna
volÔ# (1938–1978) i dr. Organiza-
tor na godi{nite kongresi na
MNS/MANS i redaktor na go-
di{nite zbornici (1931– 1940).
Pi{uva i potpi{uva zna~ajni do-
kumenti za makedonskoto dvi`e-
we. Izbran e za sekretar i na
Slovenskiot komitet vo SAD za
pomo{ na slovenskite narodi na
Balkanot nastradani od fa{iz-
mot (1942–1951). Po formirawe-
to na Demokratska Federalna
Makedonija pod negovo ime vo
Wujork ja izdava bro{urata „Za
slobodna Makedonija# (For a free
Macedonia), vo koja pravi pregled
na dolgotrajnata borba na make-
donskiot narod za sopstvena na-
cionalna dr`ava i odu{eveno ja
pozdravuva Deklaracijata od Pr-
voto zasedanie na ASNOM za ga-
rantirawe na pravoto za „polna
sloboda i ednakvost na cela Ma-
554
kedonija, bez razlika na verata,
nacionalnosta i politi~kata pri-
padnost; pravoto na sloboda na
mislewe, veroispoved i slobodno
obrazovanie i proglasuvaweto na
makedonskiot jazik za oficija-
len#. Poradi makedonskite ak-
tivnosti pove}epati e zatvoran,
a so Makartieviot Zakon za vnat-
re{na sigurnost (1950) e osuden
na 10 godini zatvor ili ekstradi-
cija vo zemjata od kade {to do-
{ol. Vo 1951 g. e ekstradiran od
SAD vo Bugarija, a tuka vedna{ e
staven vo slu`ba na bugarskata
golemodr`avna politika: ~len
na BKP (1951); zamenik-pretseda-
tel (1951–1969) i potoa pretseda-
tel na Nacionalniot komitet za
za{tita na mirot (1969–1972);
~len na Nacionalniot sovet na
Ote~estveniot front na Bugari-
ja (1951); na Biroto na Sloven-
skiot komitet na Bugarija (1952);
na Svetskiot sovet za mir (1953);
na Centralnata kontrolno-revi-
ziona komisija na BKP (1966); na
Nastojatelstvoto na Komitetot
za Bugarite vo stranstvo (1982);
pratenik na V, VI i VII narodno
sobranie na Bugarija i proglasen
za Heroj na socijalisti~kiot
trud (1981).
IZV.: „Makedonski bÓletin# (Pontiak,
1930–1931), „Balkansko sdru`enie# (Det-
roit, 1931–1934), „Trudova MakedoniÔ#
(Detroit, 1934–1938), „Narodna volÔ#
(Detroit, 1938–1978); godi{ni kongresni
zbornici na MNS (1931–1940); Georgy Pi-
rinsky, For a free Macedonia, New York, s.a.;
Geo Pirinski, Kakvo vidÔh i pre`ivÔh v
Amerika, SofiÔ, 1970.
LIT.: Mile Mihajlov, Makedonskiot
naroden sojuz vo Soedinetite Ameri-
kanski Dr`avi i Kanada od 1928 do 1935
god., zb.: Iseleni{tvo naroda i narodnosti Jugos-
lavije i njegove uzajamne veze s domovinom,
Zagreb, 1978; D-r Bla`e Ristovski, Make-
donskiot narod i makedonskata nacija,
2, Skopje, 1983, 511-528; Todor ^eprega-
nov, Nacionalnite projavi na makedon-
skata emigracija vo Soedinetite Ame-
rikanski Dr`avi, zb.: Makedonskoto na-
u~no-literaturno drugarstvo i negoviot
kontinuitet do osnovaweto na Makedon-
skata akademija na naukite i umetnosti-
te. Prilozi od Nau~niot sobir..., MA-
NU, 1997, 269–278.
ZAKON za zabrana na makedon-
skiot jazik vo Egejskiot del na
Makedonija (septemvri 1936) –
gr~ki zakon za zabrana da se zbo-
ruva na makedonski jazik ne samo
vo javnata komunikacija i na jav-
ni manifestacii od sekojdnevni-
ot `ivot (svadbi, pogrebi i dr.)
tuku i vo semejstvoto. Za prekr-
{uvaweto na zabranata bile pri-
menuvani surovi kazni (pla}awe
na t.n. jazi~en danok, plukawe vo
usta i dr.). Po toj zakon za zboru-
vawe na maj~iniot makedonski ja-
zik vo javniot `ivot ili vo se-
mejstvoto bile osudeni i inter-
nirani po gr~kite ostrovi blizu
4.500 Makedonci.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: S. Kiselinovski, Statusot na ma-
kedonskiot jazik vo Makedonija (1913–
1987), Skopje, 1987. St. Kis.
ZAKON ZA ZA[TITA NA DR-
@AVATA na Kralstvoto na SHS
(1921 g.) – zakon za za{tita na jav-
nata bezbednost i poredok vo dr-
`avata. Osobeno bile progonuva-
ni komunistite i nacionalnite
politi~ki organizacii i grupi
na podvlastenite i nepriznatite
narodi vo dr`avata.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Poli-
ti~kite partii vo parlamentarnite
izborni borbi vo vardarskiot del na Ma-
kedonija (1919–1929), Skopje, 2004. N. Cv.
ZAKON ZA PROMENA NA TO-
PONIMITE vo Egejskiot del na
Makedonija (1926) – dr`avna mer-
ka so koja site makedonski topo-
nimi (imiwa na reki, planini, se-
la i gradovi) se zamenuvale so gr~-
ki. Toponimite {to mo`ele da se
prevedat od makedonski na gr~ki
bile preveduvani, a na onie {to
nemalo adekvatna gr~ka zamena im
se davale novi gr~ki imiwa. Gr~-
kite vlasti gi smenile imiwata
na pove}e od 1.700 mesta.
LIT.: Todor Hristov Simovski, Nasele-
nite mesta vo Egejska Makedonija, I-II,
Skopje, 1998; Stojan Kiselinovski, Et-
ni~kite promeni vo Makedonija (1913–
1995), Skopje, 2000. St. Kis.
ZAKON SUDNIJ QUDEM – naj-
star slovenski praven pismen
spomenik. Ima pove}e teorii za
negovoto avtorstvo, vreme i mes-
to na sozdavawe. Poradi moraviz-
mite vo jazikot, oddelni pravni
postavki, pari~nite edinici ka-
Bl. R.
Faksimil od †Zakon sudnij qudem#
ko i vizantiskata Ekloga {to se
nao|a vo osnovata, so golema doza
na sigurnost mo`e da se tvrdi de-
ka e sozdaden vo Moravija od sv.
Metodij pred 870 (koga Eklogata
e zameneta so Prohironot) vo vr-
ska so postavuvaweto na crkovni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
te i pravnite osnovi na novata
crkva, kako dopolnuvawe na pos-
tojnite zakonski propisi vo vr-
ska so nastanatite promeni.
LIT.: V. Ganev, Zakonx Soudnyj Lwd\mx,
Pravno-istori~eski i pravno-analiti~-
ni prou~vani/, Sofi/, 1959; M. N. Tiho-
mirov, L. V. Milov, Zakon Sudnyj lwdem
kratkoj redakcii, AN SSSR, Moskva,
1961; R. Ve~erka, †Velikomaravskie isto-
ki cerkovnoslav/nskoj pis\menosti v
^e[skom kn/`estve#, Magna Moravia, Sbor-
nik k 1100. vyro~i prichodu Byzantske mise na
Moravu, Praha 1965; I. Va{ica, †ZakonÍ sudnyi
ljudÏmÍ#, †Soudni zakonik pro lid#, MMFH,
vol. IV, Brno, 1971; K. Ilievska, zakon7 soudnyj
lwd\m7, MANU, Skopje 2004; K. A.
Maksimovi~, ZSL, Moskva 2004. Kr. Il.
ZAKONODAVNA KOMISIJA
PRI PREZIDIUMOT NA AS-
NOM (2. VIII 1944) – organ na Pre-
zidiumot na ASNOM. Osnovana
so Re{enie na Prvoto zasedanie
na ASNOM (2 avgust 1944 g.) za da
gi razgleduva i da gi odobruva za-
konodavnite akti na ASNOM
ili na Prezidiumot na ASNOM
pred da odat na sednicite za ko-
ne~no usvojuvawe. Prvi nejzini
~lenovi bile: Petar Piruze, Pe-
tar Mangovski, Blagoja Haxi
Panzov, Asen Simit~iev i Blagoj
Levkov. Gi imenuval Prezidiu-
mot na ASNOM. Podocna, so re-
{enie na Prezidiumot, Komisi-
jata bila transformirana vo Ko-
difikacionen sovet, a pretrpela
i nekoi kadrovski promeni.
LIT.: Zbornik dokumenti ASNOM, t. I,
kn. 1-2. Izbor i redakcija d-r Aleksandar
Hristov, d-r Mile Todorovski, d-r Novi-
ca Veljanovski, Skopje, 1984. N. V.
ZAKONSKA REGULATIVA VO
ZEMJODELSTVOTO – osnoven
zakon {to gi regulira site odno-
si vo zemjodelskoto proizvodstvo
i za koj mnozina smetaat deka e
ustav vo oblasta na zemjodelstvo-
to e Zakonot za zemjodelstvoto i
ruralniot razvoj. Ovoj zakonski
akt e vo vladina procedura i se
o~ekuva da bide donesen vo tekot
na 2007 g. Drugi pova`ni zakoni
vo oblasta na zemjodelskiot sek-
tor: Zakon za vr{ewe na zemjo-
delska dejnost (2002), Zakon za
zemjodelsko zemji{te (2004), Za-
kon za vodi (1998), Zakon za pa-
si{ta (2000), Zakon za tutun (2006),
Zakon za vino (2004), Zakon za
za{tita na rastenija (2000), Za-
kon za veterinarno zdravstvo
(1998), Zakon za sto~arstvo (1997),
Zakon za organsko zemjodelsko
proizvodstvo (2004), Zakon za
identifikacija i registracija
na `ivotni (2004), Zakon za zem-
jodelska inspekcija (2004) itn.
Dr. \o{.
ZANAET^ISTVO – zna~ajna
stopanska dejnost, osobeno pred
Vtorata svetska vojna, vo koja
vrabotuvawe i egzistencija, za
sebe i za svoite semejstva, nao|a-
Zanaet~ija za izrabotka na muzi~ki instrumenti
le iljadnici zanaet~ii, kalfi i
~iraci. Vo minatoto, makedon-
skite zanaet~iski proizvodi bi-
le na dobar glas i tie, osven na
lokalnite, se prodavale i na pa-
zarite niz Evropa i vo Mala Azi-
ja. Vo Makedonija bile razvieni
brojni zanaeti: ko`arskiot, zla-
taro-kujunxiskiot, kazanxiskiot,
kova~kiot, kalajxiskiot, kapar-
skiot, {e}erxiskiot, stolarski-
ot, tkaja~kiot, kapamadiskiot,
lon~arskiot, samarxiskiot, sa-
ra~kiot i dr. Isto taka, bilo raz-
vieno i doma{noto zanaet~istvo
(doma{nite rakotvorbi). U{te
pred Vtorata svetska vojna, pora-
di razvitokot na industrijata i
uvozot na industriski proizvodi
koi bile pokvalitetni, estetski
podoterani i poevtini, mnogu za-
naeti is~eznale. Isto taka i na
mnogute zanaeti {to se zadr`aa
po Vtorata svetska vojna vo izmi-
natiot period im pretstoe{e
izumirawe. Sepak, po Vtorata
svetska vojna, stopanstvoto na
Makedonija se karakterizira{e
so {iroko zastapena zanaet~iska
dejnost, koja zadovoluva{e golem
del od {irokata potro{uva~ka
na naselenieto. Pokraj niv se po-
javija novi, moderni zanaeti,
pred sè uslu`ni, kako {to se:
elektri~arski, molerofarbar-
ski, avtomehani~arski, avtoli-
marski, avtoelektri~arski, ro-
loplasti~arski, TV i audio ser-
visi, servisi za popravka na
elektri~ni ku}ni aparati, fri-
zerski i dr. Tradicionalno, zana-
et~istvoto se karakterizira so
mal obem na dejnost vo oddelni
du}ani ili zanaet~iski pretpri-
jatija, so ra~na rabota i so zaos-
tanata organizacija na trudot.
Isklu~ok pravat dobro opreme-
ZANKOV Z
nite i organizirani servisi na
stranski i na doma{ni firmi.
Po osumdesettite godini na mi-
natiot vek zanaet~istvoto pret-
repe kvalitativni promeni koi
go pretvorija vo malo stopanstvo
vo privaten i na op{testven sek-
tor. No, i pokraj toa, terminot
zanaet~istvo ostana. Taka, sta-
tisti~ki, vo Makedonija (1984)
bea registrirani 91 „zanaet~iska
organizacija# so 6.944 vraboteni,
a vo „maloto privatno stopan-
stvo# 11.882 zanaet~iski du}ani
so vkupno 19.479 sopstvenici i
vraboteni. Vo tekot na 1993 g.
brojot na zanaet~iskite pretpri-
jatija se zgolemi i iznesuva{e
713 so 6.701 vraboten. Vo naredni-
ot period brojot na vrabotenite,
pred sè vo proizvodnoto zanaet-
~istvo, se zgolemuva{e. Vo povo-
eniot period op{testveniot pro-
izvod i BDP vo proizvodniot del
na zanaet~istvoto rastea so pro-
se~na godi{na stapka 3,1%, t.e. so
sli~na dinamika kako i ugosti-
telstvoto i turizmot, grade`-
ni{tvoto i zemjodelstvoto.
IZV.: Dr`aven zavod za stastistika, Sta-
tisti~ki godi{nik na Republika Make-
donija, za soodvetnite godini.
LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto
na Vardarska Makedonija me|u dvete
svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Ni-
kola Uzunov, Stopanstvoto na Republi-
ka Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje,
2001. D. N.
ZANE[EV, Dimitar I. (Voden,
21. I 1876 – Sofija, 24. I 1962) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie, vodenski vojvoda. Ja zavr{il
Solunskata egzarhiska gimnazija
i egzistiral od trgovija. Bil de-
legat na Solunskiot kongres na
TMORO (1903), ~len na [tabot
na Vtoriot solunski revolucio-
neren reon vo Ilindenskoto vos-
tanie. Od 1905 g. stanal vojvoda
na ~eta vo Vodensko, se borel so
andartite.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1075, op. 1, a.e. 26, l.
63; Osvoboditelnoto dvi`enie v Make-
doni® i Odrinsko – Spomeni i materia-
li, ¶, XXIII, Sofi®, 1983. Al. Tr.
ZANINOVI], Juraj (Stari
Grad, Hvar, Hrvatska, 11. V 1886 ‡
Belgrad, Srbija, 1969) ‡ lekar.
Diplomiral na Med. f. vo Praga
(1918). Kratko vreme rabotel vo
rodniot grad i vo Bitola (1924), a
potoa preminal vo Prilep, kako
prv diplomiran lekar vo gradot.
Vo Prilep rabotel bez prekin do
penzioniraweto (1960). P. B.
ZANKOV, Georgi (Samokov, Bu-
garija, 25. I 1886 – Sofija, 12. VII
1949) – deec na makedonskoto re-
volucionerno dvi`ewe. Zavr{il
gimnazija vo Sofija (1904), sta-
pil vo MRO i bil vojvoda vo Ser-
skiot revolucioneren okrug.
U~estvuval vo Balkanskite voj-
555
Z ZAPADEN
ni, bil pratenik vo Bugarskoto
narodnoto sobranie (1914–1918).
Po Prvata svetska vojna bil po-
mo{nik-kmet na Sofija i pretse-
datel na Dru{tvoto „Ilinden#,
pretsedatel na Ilindenskata or-
ganizacija (1923–1924). Preku
glasilata „Ilinden# i „Pirin#
vodel samostojna politika, do-
{ol vo sudir so VMRO na T.
Aleksandrov. Po gornoxumajski-
te ubistva (1924) emigriral vo
Viena, kade {to u~estvuval vo
sozdavaweto na VMRO(Ob) i bil
izbran za ~len na CK (1925).
U~estvuval na Carigradskata
konferencija (1929) na VMRO
(Ob) na koja bil isklu~en od Or-
ganizacijata. Vo 1931 g. se vratil
vo Bugarija, kade {to `iveel do
svojata smrt.
LIT.: Boris J. Nikolov, VÍtre{na ma-
kedono-odrinska revolÔcionna organiza-
ciÔ. VoŸvodi i rÍkovoditeli (1893–1934).
Biografi~no-bibliografski spravo~-
nik, SofiÔ, 2001; Almanah na bÍlgarski-
te nacionalni dvi`eniÔ sled 1878 g., So-
fiÔ, 2005. Z. Tod.
ZAPADEN BALKAN – geograf-
ska i politi~ka odrednica, prv-
pat definirana na Vienskiot sa-
mit na EU (11–12. XII 1998), gi op-
fa}a R Makedonija, R Hrvatska, R
Srbija, R Crna Gora, R Bosna i
Hercegovina i R Albanija – ne-
stabilni evropski dr`avi so
identi~ni ili sli~ni potrebi
{to baraat grupno, regionalno
tretirawe od strana na EU preku
konsekventna institucionalna
†Zapaden Balkan#
556
ramka vo koja se odviva procesot
na stabilizacija i asocijacija.
IZV.: ue.eu.int/uedocs/cms_data/docs/pressda-
ta/en/ec/00300-r1.en8.htm. T. Petr.
ZAPADNOSLOVENSKI JA-
ZICI ‡ granka od slovenskoto
jazi~no semejstvo. Predcite na
dene{nite nositeli na zapadnos-
lovenskite jazici po raspa|awe-
to na praslovenskata jazi~na za-
ednica trgnale na severozapad od
pretpostavenata pratatkovina i
ja zazele teritorijata po rekite
Odra i Laba (germ. Elbe). Ovaa
teritorija niz vekovite se nama-
lila poradi germanskata ekspan-
zija kon istok. Za eden od zapad-
noslovenskite dijalektni kom-
pleksi, polapskiot (me|u Odra i
Laba do Baltikot), denes u~ime
samo od toponimite i od starite
spomenici od XVIII v. Jazikot iz-
umrel bidej}i negovite nositeli
bile kompletno germanizirani.
Drasti~no e namalena i terito-
rijata na dolno i gornolu`i~ki-
te dijalekti ju`no od starata po-
lapska teritorija. Denes Lu`i-
~anite `iveat vo mala, ne mnogu
kompaktna enklava vo Isto~na
Germanija. Od druga strana, tok-
mu na zapadnoslovenska terito-
rija najrano se formirale dva
slovenski standardni jazika so naj-
dolga pismena tradicija ‡ ~e{-
kiot (XIII v.) i polskiot (XIV v.).
Denes zapadnoslovenskata jazi~-
na zaednica broi ~etiri standar-
dni jazici: polski, ~e{ki, slo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
va~ki i (gorno)lu`i~ki. Se pra-
vat obidi za kodifikacija i im-
plementacija na ka{upski stan-
dard, no poradi golemata dija-
lektna diferencijacija na ka-
{upskata teritorija (vo severo-
zapadna Polska do Baltikot) tie
procesi naiduvaat na mnogu pre~-
ki. Isto taka, ne e dooformen ru-
sinskiot standard, t.e. standar-
dna varijanta na grupa dijalekti
so isto~noslova~ka osnova vrz
koja se nasloil ukrainski dija-
lekten jazik.
LIT.: S. Iv{i}, Slovenska poredbena gramatika,
Zagreb 1970; R. Nahtigal, Slovenski jeziki, Ljub-
ljana, 1952; Z. Stieber, Zarys gramatyki por[-
wnawczej j&zyk[w sqowiavskich, Warszawa,
1989; A. Vaillant, Grammaire comparée des
langues slaves, I–IV, Paris 1950–1974. Z. T.
ZAPISI ‡ bele{ki {to gi za-
pi{uvale razni lica na po~eto-
kot ili na krajot od knigata, vrz
oddelni prazni listovi, na mar-
ginite na listovite, vrz vnat-
re{nata strana na koricite i sl.
Zapisite mo`at da bidat sovre-
meni na rakopisot ili od podoc-
ne{no vreme. Ako se pi{uvani vo
vremeto na nastanuvaweto na ra-
kopisot, tie naj~esto se pi{uva-
ni od samiot avtor na literatur-
noto delo (ako stanuva zbor za
originalna literaturna tvorba),
od negoviot preveduva~ ili pi-
{uva~. Podocne{nite zapisi naj-
~esto se delo na imatelite na ra-
kopisnite knigi, na nivnite ~i-
tateli, kupuva~i, dariteli, pod-
vrzuva~i, a neretko niv gi pi{u-
vale i oddelni posetiteli na na-
{ite crkvi i manastiri, kade
{to se ~uvale rakopisnite i pe-
~atenite crkovni knigi.
Vo zapisite se nao|aat va`ni po-
datoci za istorijatot na knigata,
se davaat konkretni podatoci za
nejziniot avtor ili pi{uva~, za
vremeto koga taa nastanala i vo
kakvi istoriski uslovi, kade e
pi{uvana i koj e nejziniot nara-
~uva~, kakva bila natamo{nata
sudbina na rakopisot itn. Vo go-
lem broj slu~ai se spomnuvaat i
imiwa na zna~ajni istoriski
li~nosti: carevi, feudalni vla-
deteli, arhiepiskopi, mitropo-
liti i drugi crkovni lica, zapi-
site mo`at da poslu`at kako av-
tenti~en izvor za istoriograf-
ski istra`uvawa. Interes pret-
stavuvaat i brojnite zapisi vo koi
se opi{uvaat razni istoriski
nastani, vojni, socijalni potre-
si, prirodni i op{testveni nez-
godi, retki prirodni pojavi i dr.
Za razlika od osnovniot tekst,
zapisite ne bile zavisni od pred-
lo{kata, poradi {to pi{uva~ot
dopu{tal jazi~ni podnovuvawa,
karakteristi~ni za negoviot di-
jalekten govor, koi mo`at da pos-
lu`at kako izvoren materijal za
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
prou~uvaweto na istoriskiot raz-
voj na makedonskite govori, kako
i na makedonskiot jazik vo celina.
Zapisite se razlikuvaat od os-
novniot tekst i po svoeto pismo.
Tie re~isi sekoga{ se pi{uvani
so positno pismo od poluustaven
ili kurziven tip. Obi~no, pred
niv stoi krst po koj sledi tekstot
na zapisot, koj naj~esto zapo~nu-
va so zborovite: „Da se znae...#,
„Po voljata na Otecot i so po-
mo{ta na Sinot...# ili so nekoja
druga sli~na formulacija. Zapi-
site vo golem broj slu~ai zavr{u-
vaat so kletvi {to im se upateni
na onie {to }e se osmelat da ja ze-
mat knigata od soodvetnata crkva
ili manastir, ~ija{to sopstve-
nost e taa.
Vo zapisite ~esto se nao|aat po-
datoci za uslovite vo koi `ivee-
le i rabotele na{ite srednove-
kovni kni`evnici. Taka, na pr.,
se doznava deka pi{uva~ot na
„Bitolskiot triod#, gramatikot
Georgi, zimno vreme rabotel vo
nezatoplena prostorija, a kni-
`evnikot pop Dobrej{o se `ali
za lo{iot pergament vrz koj{to
pi{uva, itn. ^esta e i pojavata na
skromnost i samoponi`uvawe od
strana na na{ite srednovekovni
kni`evni dejci. Tie im se izvinu-
vaat na ~itatelite za lo{oto pi-
{uvawe, za gre{kite {to gi do-
pu{tile pri pi{uvaweto, deka
pi{uvala „raka gre{na i ne~is-
ta#, ~ovek, „~ija tatkovina e gro-
bot, a majka ‡ zemjata# i sl.
LIT.: M. Drinov, Zapis od Ohridskij
patriarh Prohor. „Periodi=esko spi-
sanie#, III, 1882, 132–140; M. Speranskij,
„Zlye dni# v pripiskah Asemanova
evangelix. „Makedonski pregled#, VIII,
1, 1932, 41–53; G. Ilwinskij, Zapisw v
Lesnovskom Parenesise Efrema Si-
rina 1353 g. „Spisanie na BAN#, XLV,
1933, 67–73; Haralampie PolenakoviÊ,
Zapisi i natpisi, „Makedonski jazik#,
VI, 1, 1955, 70–74; Ivona Berns, Eden zapis
vo Dobrej{ovoto evangelie, „Makedon-
ski jazik#, 1966, 143-148; Radmila Ugrino-
va-Skalovska, Zapisi i letopisi, Skopje,
1975; V. Despodova, Kon zapisite vo eden
apostol, „Slovo#, 24, 1974, 221–230; \orgi
Pop-Atanasov, Nekolku zapisi i natpisi
od Makedonija, „Glasnik na INI#, 1978,
1–2, 217–223; Georgi Georgievski, Pogled
vrz jazi~nite inovacii vo zapisite i
natpisite, „Literaturen zbor#, 1986, 3,
21–32; \orgi Pop-Atanasov, Stari zapi-
si, Skopje, 1996. \. P. At.
ZAPROV, Zapro (Piperevo,
Strumi~ko, 3. X 1947) ‡ horski
dirigent i kompozitor. Diplo-
miral na FMU vo Skopje (1982).
Magistriral na FMU vo Belgrad
(D. Mati} ‡ Marovi}, 1997). Od
1987 g. profesor na Pedago{kiot
fakultet vo Skopje. Dolgogodi-
{en dirigent na detskite horovi
†Izvor~e#, †Razvigor~e# i na
@enskiot mladinski hor pri Do-
mot za mladi. Vo 1995 g. go formi-
Zapro
Zaprov
ral Horskoto studio †Rustiko#.
Realiziral nad 2 500 koncertni
nastapi; dobitnik na 103 nagradi
na me|unarodni natprevari vo
RM, vo centrite i na festivali-
te na porane{na Jugoslavija, ka-
ko i vo nad trieset zemji vo Evro-
pa, Amerika i vo Afrika.
Sn. ^.-An.
Branko
Zarevski
ZAREVSKI, Branko (Bitola, 19.
XI 1920 ‡ Skopje, 4. V 1979) ‡ naj-
istaknat pretstavnik na prvata
generacija makedonski novinari.
Osnova~, glaven i odgovoren
urednik na „Edinstvo#, organ na
NOF na Skopje (1946). Od 1949 g.
do smrtta, vo NIP „Nova Make-
donija# kako: urednik na Vnat-
re{no-politi~kata i na Kultur-
nata rubrika, osnova~ i glaven
urednik na nedelnite vesnici
„Ve~er# i „Ve~eren reporter# i
na revijata „@urnal#, rakovodi-
tel na Zaednicata za izdava~ka
dejnost. Najsestran makedonski
novinar {to uspe{no gi neguval
site novinarski rodovi. Vo pom-
ladite godini pi{uval poezija.
Bil buntovnik, represiran i pro-
gonuvan od srpskata i bugarskata
policija. Vo pesnata „Kadro od
`ivotta# (1940) vo zagrepskoto
spisanie „Izrazi# govori za tego-
bite na makedonskiot rabotnik
vo uslovi na dvojna potisnatost ‡
eksploatacija i velikosrpski he-
gemonizam, a vo „Nejkime soni{-
ta#, objavena na makedonski jazik
vo skopskiot vesnik „Na{a re~#
(1940), go istaknuva imperativot
od anga`iran odnos na pe~atot,
„~ie mesto e vo vitelot na `elez-
nata dalga na `ivotot i revolu-
ZAROV Z
cionernata borba#. Najgolem del
od negovata nade`na poezija ne e
za~uvana, a preostanatiot del e
objaven vo „Sovremenost# (1979),
posmrtno. U~esnik vo NOB
(1942) vo Srbija, kade {to e pro-
teran od Bugarite. ^len na DPM.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot stih 1900–1944, Istra`uvawa i mate-
rijali, I, Skopje, 1980, 320–345. B. P. \.
ZAROV, Kliment (Ohrid, 7. IV
1929) – arhitekt i urbanist. Dip-
lomiral na Arhitektonskiot ot-
Kliment Zarov, hotelot †Ineks#, Gorica, Ohridsko
sek na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje (1967). Najgolem period
od rabotata pominal vo Zavodot
za urbanizam i arhitektura vo
Ohrid i vo Javnoto pretprijatie
za prostorno i urbanisti~ko pla-
nirawe vo Skopje. Se zanimaval i
so publicistika i so edukacija vo
sferata na urbanizmot i arhi-
tekturata. Kako arhitekt so {i-
rok dijapazon na tvore{tvo, naj-
golemo vnimanie posvetil na ob-
jekti od ugostitelskata i stanbe-
nata arhitektura. U~estvuval na
pove}e anonimni arhitektonski
konkursi. Pozna~ajni realizira-
ni objekti: hotelot „Ineks# vo
Gorica, Ohrid (1971); hotelot
„Sileks# vo Ohrid (1982); pove}e
stanbeni zgradi i individualni
semejni ku}i vo Ohrid. Urbanis-
ti~ko proektirawe: DUP za cent-
ralnoto gradsko podra~je na Oh-
rid so krajbre`jeto (1994); DUP
za Gorno Lisi~e vo Skopje (2000);
DUP za kompleksot „Renski cen-
tar# vo Skopje (2000). Kr. T.
ZAROV, Kliment V. (Ohrid, 1848
– Debarsko, 1915) – deec na pre-
rodbenskoto i revolucionernoto
dvi`ewe, ~len na U~eni~koto
prosvetno dru{tvo „Sv. Kli-
ment# (1885), ~len na Ohridskiot
taen revolucioneren kru`ok
(1886–1891) i na Makedonskiot
taen komitet vo Sofija, izdava~
i (verojatno) avtor na „Karta na
Ohrid i na negovata okolina#
(Sofija, 1887) i borec za obnovu-
vawe na Ohridskata arhiepisko-
pija. Z. e sopstvenik na fabrika
za konzervirawe ribi vo Ohrid i
sobira~ na pomo{ti za ohridski-
557
Z ZAR^EV
te u~ili{ta i biblioteki, zara-
di {to patuva vo Bugarija (1887 i
1889–1890), Srbija (1889), Rusija
(1889) i Romanija (1890). Izbran
za pretsedatel na Bugarskata ma-
tica vo Ohrid (22. VII 1912). Ubi-
en od srpskite voeni okupacioni
vojski „nekade kon Debar#.
LIT.: D-r Stojan Risteski, Navra}awa na
istoriski temi, Ohrid, 2000, 17-42. Bl. R.
Dimitri
Zar~ev
ZAR^EV, Dimitri (Ohrid, 17. XI
1940) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonsko-grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1966). Najgolem
del od svojata profesionalna ak-
tivnost ja minal vo GP „Trudbe-
nik# kako direktor. Proektiral
i realiziral raznovidni objekti
vo koi e prisutna tendencijata za
sinteza na starata ohridska arhi-
tektura so modernata. Rabotel i
vo sferata na urbanisti~koto
planirawe. Bil pretsedatel na
Op{tina Ohrid. Realiziral po-
ve}e stanbeni kompleksi, stanbe-
ni ku}i i individualni semejni
ku}i, stanbeniot kompleks „Oh-
ridati#, „Daljan#, stanbeni kuli
„Leskajca# vo Ohrid; hotelot
„Metropol# vo Ohrid (1968) (so
V. Zar~eva); hotelot „Krani# na
Prespanskoto Ezero (1981); Tr-
govskiot centar „Amam# vo Oh-
rid (1995); Fabrikata za prera-
botka na plasti~ni masi „Lihni-
da# vo Ohrid (1968); Industris-
kiot kompleks „Suvenir# vo Sa-
mokov (1979). Urbanisti~ko pla-
nirawe: DUP za „Ezerski lozja#
vo Struga (1970); DUP „Saat ku-
la# vo Veles (1981). Kr. T.
ZAFIROVA, Milka (Debar, 11.
XI 1939) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
po predmetite: Tuneli, Dolen
stroj na soobra}ajnici i `elez-
ni~ki stanici. Rabotela na iz-
gradbata na prugata Gostivar–
Ki~evo i na skopskiot `elezni~-
ki jazol, a vo sklop na aplikativ-
nata rabota na Fakultetot u~est-
vuvala vo realizacijata na pove-
}e soobra}ajni i hidrotehni~ki
tuneli. Q. T.
ZAFIROVA–ROGANOVI], Da-
nica ([ibenik, 14. VIII 1949) – os-
novno i sredno obrazovanie zavr-
558
Danica
Zafirova-
Roganovi}
{ila vo Prilep. Na PMF vo
Skopje (Grupa za biologija) se za-
pi{ala vo 1968/69 g., a diplomi-
rala vo 1972 g. Prestojuvala vo
Belgrad kako student na postdip-
lomskite studii od oblasta na
molekularnata biologija (1972–
1975). Vo 1979/80 g. prestojuvala
na Institutot za patologija vo
Boston, kade {to bila vklu~ena
vo timot za primarni tumori na
vesica urinaria. Doktorirala vo
1986 g. Vo 1988 g. e izbrana za do-
cent na PMF vo Skopje, a vo 1994
g. za vonreden profesor. Vo zva-
weto redoven profesor e izbrana
vo 1999 g. U~estvuvala i bila ra-
kovoditel na 8 proekti. Objavila
87 nau~ni truda. D. Pr.
ZAFIROVSKA, Katica Gligo-
rova (Probi{tip, 22. XII 1946) ‡
spec. internist-nefrolog, redo-
ven prof. na Med. f. vo Skopje.
Bila direktor na Klinikata za
nefrologija, pretsedatel na Ma-
kedonskata asocijacija za hiper-
tenzija, aktiven ~len vo pove}e
organi na MLD i na Lekarskata
komora. Osobeni zaslugi ima za
formiraweto na Kabinetot za hi-
pertenzija i nekolku drugi oddeli
na Klinikata za nefrologija, ka-
ko i za izrabotkata na „Evidence
based medicine#. Avtor na brojni
stru~ni i nau~ni trudovi. Br. N.
ZAFIROVSKI, \or|i (s. Kapi-
novo, Vele{ko, 28. IX 1919 ‡ 19. IV
1992) ‡ istaknat u~esnik vo
NOAVM. Razvil bogata skoevska
aktivnost vo Negotino. Po Oslo-
boduvaweto bil oficer na JNA i
voen penzioner. Kako aktivist na
SZB od NOV vo Negotino proja-
vil interes za publicisti~ka dej-
nost za rodnokrajnoto minato vo
NOAVM. Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941.
BIBL.: Razvitokot i aktivnosta na
SKOJ vo Negotino vo periodot 1941-
1944 godina, Tikve{ijata vo NOV 1941-
1945, kn. ~etvrta. Politi~kite organiza-
cii i narodnata vlast, Kavadarci-Nego-
tino, 1984, 45-64; Aktivnosta na `enite
i na mladinkite od Negotino vo NO voj-
na 1941–1945 godina, na istoto mesto, 247-
261 (so koavtor).
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941–1945,
kn. prva ‡ sedma, Kavadarci-Negotino,
1984. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ZAFIROVSKI (ZAROV), Mit-
ko (Dimitar) Grigorov (Gevgeli-
ja, 27. VIII 1907 – Skopje, 4. VII
1973) – makedonski kulturno-na-
cionalen i op{testveno-poli-
ti~ki deec i publicist. Po Bal-
kanskite vojni emigrant vo Buga-
rija, prvin kako elektri~ar vo
Pleven i vo Varna (1916–1924), a
potoa vo Sofija. Se vklu~uva vo
rabotni~koto progresivno dvi-
`ewe, ~lenuva vo VMRO(Ob) i
stanuva ~len na BKP (1932), a po-
toa i ~len na Makedonskata ko-
misija pri CK na BKP (1936). Ka-
ko aktivist na Gevgeliskoto
bratstvo i na ^itali{teto „Ro-
den kraj# vo Sofija go ureduva sp.
„RodenÍ kraÔ# (edinstven broj,
1933). Prvin e sorabotnik, a po-
toa i redaktor na Kulturnata
rubrika na sp./v. „Makedonski
vesti# (1935– 1936). Vo ramkite
na Redakcijata organizira Make-
donski literaturen kru`ok (2.
Mitko
Zafirovski
VIII 1936) i raboti so V. ^ernod-
rinski za sozdavawe Makedonski
naroden teatar. Kratko vreme iz-
dava paralelen organ na makedon-
skata emigracija vo Bugarija v.
„Makedonska zemÔ# (1936). Po
zabranata na „Makedonski vesti#,
toj e eden od organizatorite na
Publicisti~kiot kru`ok „Naci-
ja i kultura# (1937–1938) i zaedno
so A. Popov, K. Veselinov, I. Ke-
reziev i dr. go podgotvuva zabra-
netiot jubileen broj na v. „Goce#
(1938). Stanuva profesionalen
novinar na dnevniot vesnik „Za-
rÔ# i aktiven ~len na obnoveniot
Makedonski literaturen kru`ok
vo Sofija (1938–1941), pa go izda-
va i edini~niot zbornik „Ilin-
denÍ 1903# (1939). Kako novinar
patuva vo Belgrad i im prenesuva
na makedonskite studenti nacio-
nalno-politi~ki materijali, pa
i prepis od knigata na K. Misir-
kov (1940). Po bugarskata okupa-
cija na Vardarskiot del na Make-
donija se vra}a vo rodniot grad i
stanuva sekretar na MK na KP vo
Gevgelija (1941) i ~len na Plenu-
mot na PK na KPJ za Makedonija.
Se vklu~uva vo redovite na NOB
i kako ~len na AGITPROP pri
G[ na NOV i POM i na CK na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
KPM sorabotuva vo v. „Narodna
borba# (1943) i vo sp. „Ilinden-
ski pat# (1944). Delegat e na Pr-
voto zasedanie na ASNOM (1943)
i potoa glaven urednik na v. „No-
va Makedonija# (septemvri 1944),
sovetnik i prv sekretar na Jugos-
lovenskata ambasada vo Sofija
(1946–1947), prv direktor na In-
stitutot za nacionalna istorija
(1948) i direktor na Narodnata i
univerzitetska biblioteka „Sv.
Kliment Ohridski# (1955–1972).
Avtor na pogolem broj statii, re-
porta`i, istoriski zapisi i tea-
tarski kritiki.
LIT.: Mitko Zafirovski, Tie godini,
Skopje, 1983; Mitko Zafirovski – `ivot
i delo, Valandovo, 1996. Bl. R.
Ilija
Zafirovski
ZAFIROVSKI, Ilija (Ohrid,
12. V 1927 ‡ Skopje, 13. X 1984) ‡
eden od doajenite na makedonsko-
to sovremeno novinarstvo. Sora-
botnik na „Borba# vo Belgrad
(1946), potoa dopisnik na ovoj
vesnik za Makedonija so sedi{te
vo Skopje. Vo „Nova Makedonija#
(1954) go pominuva najgolemiot
del od svojot raboten vek, vo
Vnatre{no-politi~kata rubrika
i kako glaven i odgovoren ured-
nik (1978/1981). Od 1981 sè do
smrtta, glaven i odgovoren ured-
nik na v. „Trudbenik#. Pretseda-
tel na Zdru`enieto na novinari-
te na Makedonija. B. P. \.
\or|i
Zafiroski
ZAFIROSKI \or|i Jovanov (s.
Dolna Bawica, Gostivar, 28. XI
1945) ‡ spec. ortoped, redoven
prof. na Med. f. (1996). Diplomi-
ral medicina vo Skopje (1969), ka-
de {to i magistriral (1981), a dok-
toriral vo Belgrad za procenata
na vrednosta na modelot na malig-
nite koskeni tumori (1984). Se
usovr{uval vo Danska, [vedska,
Finska, SAD i vo Japonija. Direk-
tor na Klinikata za ortopedija
(1997‡2002). Vovel primena na
kompjuterska evaluacija, dijagnos-
tika i terapija na koskenite tumo-
ri so rekonstruktivni hirur{ki
metodi vo lekuvaweto na tumorite
i ja vovel kriohirurgijata vo spa-
suva~kite operativni zafati. Ra-
botel eksperimentalna trans-
plantacija na avtogena koskena sr-
cevina. Objavil nad 160 truda.
^len e na brojni nacionalni i me-
|unarodni stru~ni asocijacii.
BIBL.: Maligni koskeni tumori, Skop-
je, 1986; Spasuvawe na ekstremiteti,
Skopje, 2004; koavtor: Zglobot na ramo-
to, Skopje, 1997; Detska ortopedija,
Skopje, 2003.
LIT.: Bilten UKIM, br. 793. K. K.-P.
ZAFIR^EV, Vasil (Veles, 28. II
1980) ‡ akter. Diplomiral na FDU
vo Skopje, na Otsekot za akterska
igra. Kratok period e ~len na Na-
rodniot teatar †Jordan Haxi Kon-
stantinov-Xinot# vo Veles, a od
2006 g. vo Dramskiot teatar vo
Skopje.
Vasil
Zafir~ev
Ulogi: Rile i Hakim (†Long-plej#); Janko
(†Ele{nik#); Vasja (†Koko{ka#); Pija-
nistot vo istoimenoto delo; Prozorov
(†Tri sestri#); Sokrat (†Oblaci#); Xo
(†@iv ~oek#); i dr. R. St.
ZAHARIJ ‡ ohridski arhiepis-
kop (ok. 1486‡1502), po smrtta na
arhiepiskopot Nikolaj. Se obra-
zuval na Sveta Gora, a potoa u~i-
telstvuval vo Narda. Izvesno
vreme prestojuval vo Albanija,
kade {to propagiral protiv
Florentinskiot sobor, a bil gos-
tin i na Skenderbeg. Isto taka,
prestojuval i vo ohridskiot ma-
nastir †Sv. Bogorodica#. Godini-
te na negovoto arhiepiskopuvawe
se odredeni spored hronolo{ki-
te spomnuvawa vo @itieto na ca-
rigradskiot patrijarh Nifon II
(1486, 1489, 1497, 1498 i 1502).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na
ZA[TITA Z
Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment
Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 67. S. Ml.
Nikos
Zaharijadis
ZAHARIJADIS, Nikos (Odrin,
1903 – Sugurt, SSSR, 1973) – gene-
ralen sekretar na KPG. Po 1924
g. se doselil vo Grcija i vo 1931 g.
stanal sekretar na CK na KPG, a
vo 1935 generalen sekretar na
Partijata. Vo 1941 g. bil inter-
niran od Germancite vo logorot
Dahau. Po vra}aweto vo Grcija
zastanal na ~elo na KPG. Na 13. II
1946 g., po negovo zastapuvawe, CK
na KPK donesol odluka za oru`e-
na borba za prezemawe na vlasta.
Po porazot na DAG (1949) emig-
riral vo SSSR. Vo 1955 g. do{ol
vo sudir so novoto rakovodstvo
na KPSS, bil supendiran i in-
terniran. Po~inal vo Sugurt vo
Sibir. Vo odnos na makedonskoto
nacionalno pra{awe vo Grcija
sproveduval politika vo korist
na gr~kite nacionalni interesi.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI,
1949, Skopje, 1983. St. Kis.
„ZA[TITA“/„BEZBEDNOST“
(Skopje, juli 1961 – 1967) – stru~-
no spisanie na Dr`avniot sekre-
tarijat za vnatre{ni raboti na
NRM. Bilo pokrenato kako zame-
na za dotoga{niot v. „Naroden
milicioner“. Prvin bilo pre-
imenuvano vo dvomese~no spisa-
nie „Bezbednost“ na Republi~ki-
ot sekretarijat za vnatre{ni ra-
boti na SRM (1967), so nova kon-
cepcija i tematska sodr`ina so
prilozi za pravosudstvoto, kri-
minolo{kata sociologija i kri-
minolo{kata politika, do sudska
medicina i penologija, a potoa
prerasnalo vo revija za krimina-
listika, kriminologija i kri-
vi~no pravo (1. III 1992).
LIT.: D-r Boro Mokrov – m-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 312. S. Ml.
ZA[TITA NA BIODIVER-
ZITETOT. Intenzivnoto isko-
ristuvawe na {umite, zagaduva-
weto na vodite, intenzivniot lov
na ribite ili `ivotnite, dovedu-
vaat do namaluvawe na niviot
broj vo prirodata i do is~eznuva-
we na pove}e vidovi `ivi orga-
nizmi. Vo Makedonija e osobeno
559
Z ZA[TITA
izrazeno vo rekite i vo prirod-
nite ezera, kade {to is~eznuvaat
ili zabele`itelno se namaluvaat
celi populacii ribi i `ivotni
(namalen e ulovot na krapot vo
na{ite ezera, na ribite vo reki-
te i na pastrmkata vo Ohridskoto
Ezero). Sekoe is~eznuvawe na `i-
vi organizmi predizvikuva osiro-
ma{uvawe na ekosistemite i niv-
no zagrozuvawe. Q. Gr.
ZA[TITA NA VODNITE EKO-
SISTEMI. Vo Makedonija pri-
rodnite ezera se pod silen antro-
pogen pritisok poradi {to se ot-
voreni procesi na eutrofizacija
na ezerskite vodi so zgolemuvawe
na koli~inite na hranlivite ma-
terii vo niv. I pokraj prezeme-
nite merki za nivna za{tita,
ovie procesi sè u{te ne se zapre-
ni. Vodite na Ohriskoto Ezero se
zbogatuvaat so fosfor, koj ~esto
ja nadminuva granicata na oli-
gotrofnite vodi. Vodite na Pres-
panskoto Ezero vo letniot peri-
od ~esto minuvaat od mezotrofni
vo eutrofni vodi, bidej}i sodr-
`inata na fosforot dostignuva
130 mg/m3 voda. Zaradi opasnosta
od polneweto na ezerskite vodi
so fosfor, donesena e zabrana za
koristewe fosfatni detergenti
vo Makedonija. Q. Gr.
ZA[TITA NA DRVOTO VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
– primeneta nau~na disciplina
{to ja prou~uva prirodata na des-
trukcijata na drvoto vo celina
predizvikana od ksilofagni in-
sekti i od epiksilni gabi, koja
iznao|a najefikasni i najekono-
mi~ni merki za suzbivawe na
faktorite predizvikuva~i na
ovoj proces. Taa go prou~uva te-
kot na destrukcijata, gi otkriva
pri~initelite, gi klasificira,
go odreduva nivnoto ekonomsko
zna~ewe i podrobno go istra`uva
nivnoto dejstvo vo uslovi na od-
redeni geografski oblasti i vo
uslovi kade {to se upotrebuva
drvoto. Pozna~ajni ksilofagni
insekti {to go o{tetuvaat i go
destruiraat drvoto kaj nas se:
Anobium punctatum De Geer, Anobi-
um pertinax L., Lyctus linearuis Goeze,
Bostrychus capucinus L., Hylotrupes
bajulus L., Stromacium fulvum Vill.,
Callidum violaceum L., Pyrrhidium
sanguineum i Phumatodes testaceus
L., dodeka epiksilnite gabi se od
rodovite: Fomes, Ungulina, Fistuli-
na, Coriolus, Trametes, Polyporus, Ste-
reum, Lenzites, Merulius, Poria, Phelli-
nus, Armillaria. St. N.
ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA VO MAKEDONIJA.
Stopanskiot razvoj, urbanizaci-
jata, hemizacijata vo zemjodelie-
to predizvikaa intenzivni pro-
cesi na zagaduvawe na `ivotnata
560
sredina. Urbanizacijata prediz-
vika enormen rast na cvrst komu-
nalen smet, za koj se neophodni
prostori za deponii za negovo
skladirawe. Upotrebata na mine-
ralni |ubriva i na sredstva za
za{tita vo zemjodelieto sozdava-
at seriozni problemi kako vo od-
nos na kvalitetot na podzemnite
vodi taka i vo odnos na kvalite-
tot na prehranbenite proizvodi.
Nepo~ituvaweto na normite vo
prostornoto planirawe i vo ur-
banizmot predizvikuva silni
procesi na namaluvawe na zemjo-
delskite povr{ini, a otsustvoto
na sistemi za pro~istuvawe na
otpadnite industriski vodi i ga-
sovi sozdava seriozni problemi
ne samo po zdravjeto na ~ovekot
tuku i za opstanokot na `ivite
organizmi. Dru{tvoto na ekolo-
zite na Makedonija uka`uva{e na
ovie problemi u{te vo 1970 g., a
po osamostojuvaweto na na{ata
zemja se vklu~ija i ekolo{kite
dru{tva, preku DEM, aktuelizi-
raj}i gi problemite vrzani za
kvalitetot na `ivotnata sredina
vo oddelni regioni na Makedoni-
ja. Kolkav e intenzitetot na an-
tropogeniot pritisok vrz `ivot-
nata sredina poka`uva sledniov
primer: od koristeweto na te~ni
energenti vo soobra}ajot vo
Skopje dnevno se ispu{taat nad
200 t zagaduva~ki materii na voz-
duhot od koi najmnogu SO2, SO2,
~ad i mnogu drugi gasovi.
Zagrozuvaweto na `ivotnata sre-
dina vo sovremenata ekonomska
literatura se tretira kako nega-
tivna eksternalija i tipi~en do-
men na pazaren neuspeh (v. paza-
ren neuspeh). Vo sovremenite pa-
zarni ekonomii, postojat nekol-
ku pristapi za vladina regulaci-
ja na zagrozuvaweto na `ivotnata
sredina: direktna vladina kon-
trola na {tetnite materii {to
pretprijatijata mo`at da gi is-
frlaat vo opkru`uvaweto; dano-
ci za ispu{tawe {tetni materii
(kako vid na internalizacija na
negativnite eksternalii); kri-
vi~na odgovornost za zagaduva~i-
te i privatni pristapi (t.n. Kouz
teorema). Po~etokot na procesot
na tranzicija privremeno go
etablira{e problemot so zagro-
zuvaweto na `ivotnata sredina
na marginite na nau~niot inte-
res. Niskoto nivo na razvienost
na makedonskata ekonomija, viso-
kiot interen i eksteren deficit,
debalansot na relacijata trud-
kapital, strukturnite distorzii
i drugi, bea samo del od proble-
mite {to vo ovoj period se ~inea
poakutni. Sepak, prisustvoto na
„kriti~na masa# na zagadenost na
`ivotnata sredina ja dade klu~-
nata povratna sprega, koja ne doz-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
voli negova celosna efemernost,
taka {to denes na razre{uvaweto
na ovoj problem se gleda kako na
zna~aen preduslov za idniot raz-
voj na Makedonija. Se javuva pot-
rebata za ekolo{ko profilira-
we na idniot razvoj na zemjata.
Konvencionalnata makroekonom-
ska politika vo Makedonija vo
periodot na tranzicijata se najde
ispravena pred mnogu seriozni
problemi. Preodot kon pazarna
ekonomija bara{e menuvawe na
nejzinite dotoga{ni postulati,
odnosno prifa}awe i po~ituva-
we na pazarnite principi i na
delovnata samostojnost na eko-
nomskiot subjekt. Vo vakvi uslo-
vi se postavi pra{aweto: kako i
vo koj kontekst da se smesti nu`-
nata ekolo{ka orientiranost.
Vo slu~ajot so RM i nejzinata in-
stitucionalizirana orientacija
kon EU dilemata be{e kako eko-
nomskite subjekti, koi sè u{te ne
gi po~uvstvuvale vakvite signa-
li, da se navedat na toa. Edinstve-
no re{enie pretstavuva{e pot-
tiknuvaweto takvi aktivnosti
{to }e zna~at internalizacija na
ekolo{kite tro{oci i rizici, od-
nosno pristapuvawe kon prezema-
we na vakvite tro{oci od strana
na targetiranite ekonomski sub-
jekti so sopstveni re{enija. Ne-
koi od ovie preduslovi bea sodr-
`ani vo dvata Nacionalni eko-
lo{ki akcioni plana, prviot
promoviran vo 1997 g., a vtoriot
vo 2005 g. Podgotveni kako rezul-
tat na sorabotkata pome|u Vlada-
ta i Svetskata banka, odnosno
EU, tie ja utvrdija osnovnata
ramka na prioritetnite proble-
mi i gi poso~ija nivnite alterna-
tivni re{enija, poa|aj}i od prin-
cipite na efikasnost i ekono-
mi~nost. Pravnite osnovi na
za{titata na `ivotnata sredina
vo Makedonija imaat ustavna pod-
loga. So Ustavot na RM e utvrde-
no pravoto na sekoj ~ovek da gi
u`iva blagodatite na zdravata
`ivotna sredina, no vo isto vre-
me toj e dol`en da gi unapreduva
i da gi {titi `ivotnata sredina
i prirodata, za {to dr`avata
treba da mu sozdade uslovi. Od po-
sebna va`nost e {to slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto
mo`e da se ograni~at samo vo us-
lovi koga toa go nalo`uva bez-
bednosta na dr`avata, kako i za-
~uvuvaweto i unapreduvaweto na
prirodata, `ivotnata sredina i
zdravjeto na lu|eto. Poa|aj}i od
vakvite osnovni ustavni opredel-
bi, vo dekemvri 1996 g., Sobrani-
eto so konsenzus go donese Zako-
not za za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina i prirodata,
popularno nare~en „eko-ustav#.
Ovoj zakon be{e celosno revidi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ran i nadopolnet 2005 g., so usvo-
juvawe na noviot Zakon za `ivot-
nata sredina. Donesuvaweto na
vakva zakonska regulativa pret-
stavuva{e odgovor na nesredena-
ta sostojba od prethodniot peri-
od, koga pravnata ramka na za{ti-
tata na `ivotnata sredina be{e
vospostavena so preku 120 zakoni
i podzakonski akti. Vo praktika-
ta toa sozdava{e niza problemi
od konfuzna priroda. Politika-
ta na za{tita na `ivotnata sre-
dina i soodvetnoto zakonodav-
stvo vo RM vo naredniot period
neizbe`no }e se ocenuvaat niz
prizmata na pribli`uvaweto i
pristapuvaweto kon EU. Vo ovoj
kontekst ne mo`at da se odminat
poznatite acquis communautaire, so
koi }e se usoglasuva ne samo zako-
nodavstvoto tuku tie }e se trans-
poniraat, implementiraat i spro-
veduvaat vo praktikata. Na me|u-
naroden plan, RM ima potpi{ano
mnogu zna~ajni me|unarodni, re-
gionalni i bilateralni konven-
cii i dogovori. Dr`avata e ~len-
ka na Bazelskata, na Arhuskata i
na Vienskata konvencija za za{-
tita na ozonskata obvivka, na
Ramkovnata konvencija za kli-
matski promeni, na Konvencijata
za biolo{kata raznovidnost, na
Konvencijata za dalekuse`noto
prekugrani~no zagaduvawe na voz-
duhot itn. Iznao|aweto vistin-
ski soodnos pome|u komandno-
kontrolnite i ekonomskite mer-
ki vo za{titata na `ivotnata
sredina vo RM podrazbira pre-
cizno definirani ekolo{ki stan-
dardi, fokusirani pred sè na
glavnite zagaduva~i na vozduhot
i na vodnite resursi. Zatoa, sose-
ma e razbirlivo {to ovaa poli-
tika kako celi pred sebe gi ima:
odr`liviot razvoj, implementi-
raweto na principot „zagaduva-
~ot pla}a#, integrirawe na sama-
ta politika na za{tita vo drugi-
te sektorski politiki, stimuli-
rawe i realizacija na ekonomski
i tehnolo{ki razvoj so blagopri-
jaten odnos kon `ivotnata sredi-
na itn. Q. Gr. i P. N.
ZA[TITA NA KONKURENCI-
JATA – specifi~en vid dr`avna
regulacija vo pazarnite ekono-
mii so koja se spre~uvaat ograni-
~uvaweto na konkurencijata i
zagrozuvaweto na slobodata na
pazarot i na pretpriemni{tvo-
to. Vo ekonomskata literatura e
poznata i pod imeto antimonopo-
listi~ka politika. Sovremenite
antimonopolisti~ki zakonodav-
stva obi~no zabranuvaat: koluzi-
ja, t.e. javno ili premol~eno dogo-
varawe pome|u pretprijatijata za
visinata na cenite, podelba na
proizvodnite kvoti i na pazari-
te; ilegalni postapki na pret-
prijatijata (vrzani dogovori na
{teta na potro{uva~ite, diskri-
minacija na cenite i damping ce-
ni) i fuzii pome|u pretprijati-
jata, dokolku ovie se naso~eni
kon ograni~uvawe na konkuren-
cijata. So opredelbata na RM za
gradewe op{testven sistem {to
}e se potpira na pazarnata ekono-
mija i na parlamentarnata demok-
ratija se zgolemi i potrebata za
za{tita na konkurencijata. Po-
~etokot na zakonskata regulati-
va za za{tita na konkurencijata e
so donesuvaweto na Zakonot pro-
tiv ograni~uvaweto na konkuren-
cijata (1999). Regulativata e pro-
{irena vo tekot na 2005 g. so do-
nesuvaweto na Zakonot za za{ti-
ta na konkurencijata i so donesu-
vaweto na pove}e podzakonski ak-
ti od oblasta na za{titata na
konkurencijata. So tie promeni
se izvr{i usoglasuvawe na zako-
nodavstvoto vo na{ata zemja so za-
konodavstvoto na EU vo taa ob-
last. Soglasno so Zakonot od 1999
g., be{e formirana Antimono-
polska uprava, kako prvostepen
organ, dodeka ulogata na vtoroste-
pen organ mu be{e dodelena na
Ministerstvoto za ekonomija. So
zakonskata regulativa od 2005 g. se
zasili pravnata za{tita na kon-
kurencijata, a Antimonopolskata
uprava be{e zameneta so Komisija
za za{tita na konkurencijata. So
noviot zakon se ureduvaat zabra-
netite oblici na spre~uvawe, og-
rani~uvawe ili naru{uvawe na
konkurencijata, za{titata na
konkurencijata, merkite i pos-
tapkite vo vrska so ograni~uva-
wata na konkurencijata. Celta na
ovoj zakon e da se obezbedi slobod-
na konkurencija na doma{niot pa-
zar zaradi pottiknuvawe na eko-
Nacionalen park Pelister
ZA[TITA Z
nomska efikasnost i blagosostoj-
ba na potro{uva~ite. Zakonot za
za{tita na konkurencijata se pri-
menuva na site oblici na spre~u-
vawe, ograni~uvawe ili naru{u-
vawe na konkurencijata {to pro-
izveduvaat dejstvo na teritorija-
ta na RM. Toj se primenuva na
pretprijatijata, zdru`enijata na
pretprijatija, povrzanite pret-
prijatija, dr`avnata uprava i na
drugi pravni i fizi~ki lica na
koi im e dovereno izvr{uvawe us-
lugi od op{t interes. Zakonot ne
se primenuva na odnosite {to se
uredeni so kolektivni dogovori
sklu~eni me|u rabotodavcite i
sindikatite, ako tie ne se diskri-
minatorni kon drugi subjekti. Vo
slu~ai na zloupotreba na domi-
nantnata pozicija od strana na
fizi~ki i pravni lica i vo slu-
~ai na pre~ekoruvawe na odreden
stepen na koncentracija vo gran-
kata, Komisijata za za{tita na
konkurencijata donesuva re{eni-
ja za kazneni merki koi se objavu-
vaat vo „Slu`ben vesnik na Re-
publika Makedonija#. Protiv re-
{enijata na Komisijata stranki-
te mo`at da povedat upraven spor
pred nadle`niot sud.
IZV.: Zakon za za{tita na konkurenci-
jata.
LIT.: Praktikum so Komentar na Zako-
not za za{tita na konkurencijata,
Skopje 2005; P. Samuelson and W Nordhaus,
Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill
International Edition, 2005, 350-358. M. S.
ZA[TITA NA KOPNENITE
EKOSISTEMI. Vo Makedonija
ovie procesi se zapo~nati vedna{
po Osloboduvaweto. Za da se za{-
titat kopnenite ekosistemi, for-
mirani se tri nacionalni parka:
prvo e formiran Nacionalniot
park †Pelister# (1948), kade {to
561
Z ZA[TITA
e za{titena molikata, potoa Na-
cionalniot park †Mavrovo#
(1949), koj e najgolem, kade {to se
za{titeni smr~evite, elovite, bu-
kovite, bukovo-elovite i dabovi-
te {umi, a od 1958 g. e formiran
Nacionalniot park †Gali~ica#,
kade {to se za{titeni dabovite,
bukovite i bukovo-elovite {umi.
Vo niv vleguvaat i lokaciite so
zna~ajni refugiumi {to se bogati
so za~uvani reliktni vidovi. Pa-
ralelno so ovie aktivnosti, so
{umskostopanskite osnovi, koi
gi izrabotuvaat {umskite stopan-
stva, Republikata opredeli normi
za racionalno koristewe na {um-
skiot fond so cel da se poddr`uva
produktivnata mo} na {umite vo
Makedonija. Vo 1949 g. se uni{-
teni i kozite kako merka za za{-
tita na {umite. Q. Gr.
ZA[TITA NA [UMITE – nau-
ka {to gi prou~uva {tetite nas-
tanati od vlijanieto na nekoi
abiotski, biotski i antropogeni
faktori vrz {umskite ekosiste-
mi i koja iznao|a preventivni i
represivni merki za nivna za{ti-
ta i za eliminirawe na {tetnite
vlijanija. Od abiotskite faktori
{to predizvikuvaat {tetno vlija-
nie vrz {umite vo RM se: ekstrem-
nite temperaturi (su{a, docni
proletni i rani esenski mrazevi),
do`dovi, snegovi, lavini, grad,
vetrovi, grom, dodeka od biotski-
te faktori se: {tetnoto vlijanie
na korovite, parazitskite cvetni-
ci, li{aite, fitopatogenite ga-
bi, fitofagnite bakterii i viru-
si, {tetnite `ivotni, doma{nata
stoka, divite `ivotni, {tetnite
glodari, ptici i insekti i sl., ka-
ko i neodgovornoto koristewe od
~ovekot. St. N.
ZA[TITATA VO PROIZVOD-
STVENITE PROCESI VO DRV-
NATA INDUSTRIJA – so raz-
vojot na proizvodnite sili se us-
lo`nuvaat i problemite za za{-
titata vo proizvodstvenite pro-
cesi na drvnata industrija, povr-
zani so efikasnata za{tita na
`ivotot, zdravjeto i rabotnata
sposobnost na ~ovekot vo tekot
na rabotniot proces. Za{titata
vo proizvodstvenite procesi gi
opfa}a problemite povrzani so
mehani~kite povredi i nesre}i
pri rabota, kako i site drugi as-
pekti na ovie procesi {to imaat
negativno vlijanie vrz `ivotot,
zdravjeto i rabotnata sposobnost
na ~ovekot. Za{titata vo proiz-
vodstvenite procesi se zanimava
i so problemite povrzani so hu-
manizacijata na trudot. Toa zna-
~i deka taa gi prezema site aktiv-
nosti i merki naso~eni kon pris-
posobuvaweto na rabotata i ra-
botnite uslovi vo odnos na fizi-
562
olo{kite, psiholo{kite i soci-
olo{kite osobini i mo`nosti na
~ovekot vo rabotniot proces, so
cel da se za~uvaat negoviot `i-
vot, zdravjeto i rabotnata spo-
sobnost vo tekot na celiot rabo-
ten vek. B. Il.
ZA[TITENI PROSTORI –
objekti za proizvodstvo na zelen-
~uk i na cve}e vo period koga nad-
vore{nite uslovi ne dozvoluvaat
toa da se izveduva na otvoreno.
Zavisno od tipot na za{titenite
prostori i tehnolo{kata funk-
cionalnost, odgleduvaweto na od-
redeni vidovi gradinarski i cve-
}arski rastenija mo`e da bide
privremeno (do odredena faza na
rastot) ili celosno do zavr{uva-
weto na vegetacisko-proizvod-
stveniot proces. Povr{inite
pod za{titeni prostori vo RM
opfa}aat 320 ha celosno zatoplu-
vani (kultivacioni) i okolu
4.000 ha nezatopluvani (povr{i-
ni pod folii). Postojat dve gru-
pi za{titeni prostori: elemen-
tarni (prosti ili privremeni) i
kultivacioni (sovr{eni).
Elementarnite za{titeni pros-
tori nemaat tehni~ki instalacii
za regulirawe na mikroklimata.
Postojat pove}e tipovi elemen-
tarno za{titeni prostori pokri-
eni so providni materii (folii).
Pokrieni ogni{ta – so dijametar
30–40 cm i viso~ina 30–50 cm. Se
koristat za odgleduvawe lubenici,
diwi, krastavici, tikvi~ki. Ras-
tenijata za odreden period (20–30
dena) se za{titeni od nadvore{-
nite nepovolni temperaturi.
Pokrieni brazdi i redovi – so
polietilenska folija, {iroki
40–50 cm, dolgi nad 20–50 m i vi-
soki 30–40 cm. Se koristat za vre-
meno odgleduvawe (20–30 dena)
lubenici, diwi, tikvi~ki, bora-
nija i dr.
Niski tuneli – so {iro~ina 50–
120 cm, viso~ina 40–80 cm, dol`ina
do 20 m. Se koristat za pove}e gra-
dinarski i cve}arski kulturi so
direktna seidba ili so rasaduvawe.
Pri izveduvaweto na proizvodnite
procesi treba da se otkrivaat.
Sovremeno oran`erisko proizvodstvo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Plastenici
Plastenici – tehni~ki pousovr-
{eni za{titeni prostori od
prethodnite. Nose~kata konst-
rukcija naj~esto e metalna i re-
lativno stabilna. Dimenziite se
razli~ni. Edine~nite se so {i-
ro~ina 4–8 m, dol`ina 30–50 m i
viso~ina 1,8–3,5 m. Ima pove}e
tipovi edine~ni plastenici, koi
naj~esto se tunelovidni, poretko
so dve strani (streovidni), ili
vo blokovi pove}e spoeni me|u
sebe. Pokrieni se so providna
polietilenska folija (PE). Vo
plastenicite site proizvodni
procesi se izveduvaat vnatre. Po-
usovr{enite imaat lufteri za
provetruvawe, instalacija za na-
vodnuvawe, tehnika za strani~no
podigawe na folijata i dr. Vo
ovie prostori mo`e da se odgle-
duvaat pogolem broj gradinarski
i cve}arski kulturi.
Zavisno od tipot na elementarno
za{titenite prostori, proizvod-
stvoto vo proletniot period pri-
stignuva za 15 – 30 dena porano vo
odnos na toa {to e na otvoreno.
Pokraj za ranoproletno proizvod-
stvo, plastenicite osobeno se ko-
ristat i za esensko proizvodstvo.
Kultivacioni prostori – za{ti-
teni prostori tehni~ki opremeni
za celosno zatopluvawe vo zimski-
ot period. Pokraj son~evata ener-
gija, za zatopluvawe se koristat i
drugi izvori na toplina (geoter-
malni vodi, mazut, nafta, cvrsti
goriva i elektri~na energija).
Spored stepenot na tehnikata i
tehnolo{ko-proizvodnata funkci-
onalnost ima pove}e tipovi:
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Topli lei – najstari za{titeni
prostori vo koi se proizveduva
glavno rasad. Po formata se ed-
nokrilni i dvokrilni, a po pos-
tavenosta nadzemni i vkopani.
[iroki se 1,5 m, dolgi 12–20 m.
Tradicionalno se zatopluvaat so
biotolivo (sve`o arsko |ubre).
Pokrieni se so stakleni ramki
ili so proyirna folija.
Staklenici (oran`erii) – edni
od najusovr{enite za{titeni
prostori. Opremeni se so sood-
vetna instalacija za regulirawe
na mikroklimata, re`imot na is-
hranata, navodnuvaweto i dr. Na-
meneti se za celosen proizvoden
proces na zelen~uk i na cve}e.
Spored konstrukcijata, formata
i goleminata, oran`eriite mo`at
da bidat: edine~ni (ednokrilni i
dvokrilni), nadzemni, vkopani,
specijalizirani i univerzalni
blokovi. Poslednive se najra{i-
reni vo svetot i kaj nas. Vo niv
mo`e celogodi{no da se odgledu-
vaat razli~ni vidovi kulturi.
Hidroponi – staklenici. Odgle-
duvaweto na rastenijata vo niv e
vo bespo~vena sredina, vo voden
rastvor ili vo inertni supstrati
(kamena volna, perlit, zeolit,
treset). Fiziolo{kiot (hrani-
telniot) rastvor se prigotvuva
vo bazeni, po opredelena recep-
tura, zavisno od vidot, a se apli-
cira po sistemot kapka po kapka.
Plasmasovi oran`erii – eden
vid stacionirani plastenici,
tehni~ki opremeni kako stakle-
nicite i celosno zatopluvani.
Slu`at za celogodi{no proiz-
vodstvo na zelen~uk i na cve}e.
D. J.
ZA[TITNI [UMSKI POJA-
SI – ednoredni ili pove}eredni
liniski, ve{ta~ki nasadi od
{umski ili od ovo{ni drvja ili
od grmu{ki so cel da se za{titat
zemjodelski povr{ini, soobraj-
}ajnici, prirodni i ve{ta~ki
vodni tekovi i akumulacii, kako
i razni ekonomski objekti od
{tetnoto dejstvo na veterot
(eolski nanos, sneg) ili na vodna-
ta erozija. Vo pogled na namena-
ta, mo`at da se podelat na: pole-
za{titni, snegoza{titni, vodo-
za{titni i protiverozivni. Za{-
titnite {umski pojasi se izvon-
redno efikasni za za{tita od si-
te nabroeni {tetni dejstva. Po
Vtorata svetska vojna vo RM in-
tenzivno se rabote{e na podiga-
we poleza{titni {umski pojasi,
pa bea podignati 1.700 ha vo ram-
ni~arskite reoni na Pelagonija,
vo Tikve{ko, Ov~e Pole, Kuma-
novsko i dr. Al. And.
Z’BAN ‡ gorna obleka {to se ob-
lekuvala nad ko{ulata. Se izra-
@enska obleka - z’ban
botuval od doma{no tkaeno plat-
no, bogato ukrasen so kitki,
l’ski, vez i stari pari (moneti).
Naj~esto se dekoriral so elemen-
ti od vezot: sekiri~ki, tegelec i
}’sme, a odokolu bil ukrasen
(podni`an) so l’ski. J. R.-P.
ZBEGOVI VO VREMETO NA
ILINDENSKOTO VOSTANIE
(1903) – zasolni{ta vo planin-
skite podra~ja ili vo za{titeni-
te kotlini vo koi organizirano
se sobiralo civilnoto naselenie
Zbegovi po porazot na Ilindenskoto vostanie (1903)
(stari lu|e, `eni i deca), koe be-
galo od terorot i nasilstvata na
osmanliskata vojska i ba{ibozu-
kot. Poznati zbegovi bile: Golem
Gar kaj Smilevo, Ra{anec (Oh-
ridsko), Gorna i Dolna Debarca,
Kopa~ka, Karbunica, Izvor i Du-
{egubica (Ki~evsko). Nedovolno
obezbedenite zbegovi bile plen
na osmanliskite sili. Najtragi~-
no nastradale zbegovite vo Golem
Gar i vo Ra{anec.
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata
Makedonija, Skopje, 1990. V. St.
ZBEGOVI VO NOV (1941–1944
g.) – zasolni{ta na naselenieto vo
Zapadna Makedonija od terorot na
albanskite kvislinzi, balistite
i od ka~acite. Zbegovi imalo vo
Ki~evsko kon krajot na 1943 g., na
planinata Karaorman, vo Kopa~ka
i kaj Br`danska Reka, na planina-
ta Golak, vo reonot na s. Malo i
Golemo Crsko, Cer i drugi mesta.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninski-
te organi vo Narodnoosloboditelnata
vojna na Makedonija (1941 – 1945), Skopje,
1992. M. Mih.
ZBORNIKOT Z
„ZBORNIK“ – spisanie na Ar-
heolo{kiot muzej na Makedonija.
Prviot broj bil objaven vo 1956
g., a glaven urednik bil Dim~e
Koco. Pod ovoj naslov izlegle 12
broja. So organizacionite pro-
meni od 1995 g. se preimenuva ka-
ko Spisanie na Muzejot na Make-
donija – nova serija (posleden br.
2 od 2005 g.). Vo nego se publiku-
vani nau~ni i stru~ni trudovi od
makedonski i od stranski istra-
`uva~i od oblasta na arheologi-
jata, epigrafijata, numizmatika-
ta, anti~kata i srednovekovnata
istorija, istorijata na srednove-
kovnata umetnost, konzervacija-
ta na muzejskite predmeti i muze-
ologijata. D. Z.
ZBORNIKOT NA MILADI-
NOVCI – najzna~ajnata kniga na
makedonskata prerodba, zaedni~-
ko delo na dvajcata bra}a Dimit-
rija i Konstantin. Na 24. VI 1861 g.
prvite primeroci od zbornikot ja
napu{tile pe~atnicata na Ante-
ta Jaki} vo Zagreb i im bile ispo-
ra~ani na pretplatnicite. Zbor-
nikot e finansiran od hrvatskiot
biskup Josip Juraj [trosmaer, za
{to Konstantin vo posveteta mu
iska`uva golema blagodarnost.
Zbornikot BŠlgarski narodni
p‹sni sobrani odÍ BratÝÔ Mila-
dinovci DimitriÔ i Konstan-
tina i izdani odÍ Konstantina
vÍ ZagrebÍ, vÍ knigope~atnica-
ta na A. Yki~a, 1861, sodr`i 584
pesni od razni krai{ta na Make-
donija (Struga, Ohrid, Bitola,
Prilep, Veles, Debar, Kuku{,
Kostur i dr.), kon koi neposredno
pred objavuvaweto se priklu~eni
76 bugarski pesni od Sofija i od
Pana|uri{te {to Konstantin gi
dobil od V. ^olakov. Pesnite se
podeleni vo grupi: samovilski,
drugi stari, crkovni, juna~ki, `a-
qovni, sme{ni, qubovni, svadbe-
Faksimil od zbornikot na Miladinovci
563
Z †ZDRAV NAROD#
ni, lazarski, na Vodici, na \ur-
|ovden i `etvarski. Zbornikot
sodr`i i drugi folklorni i et-
nografski materijali (detski ig-
ri, svadbeni i godi{ni obi~ai od
Struga i Kuku{, veruvawa, igri,
predanija, sopstveni imiwa, pos-
lovici, gatanki, re~nik, imiwa na
pretplatnicite). Vo predgovorot
Konstantin gi iznesuva svoite
sfa}awa za narodnoto tvore{tvo
kako „pokazalka na stepenot na
umstvenoto razvitie od narodot i
ogledalo na negoviot `ivot“, za
narodnoto oro kako „u~ili{te ka-
de se usovr{enstvuvala narodnata
ni poezija“ i sl. Konstantin pri
izborot na pesnite vr{el selek-
cija, od pove}e varijanti ja izbi-
ral najdobrata, {to zna~i Zbor-
nikot ima karakter na antologija.
U{te koga zaminal na studii vo
Rusija, Konstantin ponesol odre-
den fond pesni. I podocna Di-
mitrija sobiral folklorni ma-
terijali i mu gi pra}al na brata
si. Konstantin ne uspeal zborni-
kot da go objavi vo Rusija, iako za
nego najpofalno se iska`ale zna-
~ajni imiwa od ruskata slavisti~-
ka nauka. Toj vospostavil kontakt
so [trosmaer i dogovoril sredba
vo Viena. Golemiot mecena na slo-
venskata kultura se soglasil da go
finansira Zbornikot so edna za-
bele{ka – materijalite {to bile
zapi{ani so gr~ki bukvi da bidat
prepi{ani so kirilica. Konstan-
tin toa go prifatil. Spored spi-
sokot na pretplatnicite, Zborni-
kot imal pora~ki od Viena, Bu-
dim, Dubrovnik, Qubqana, Mari-
bor, Osiek, Temi{var, Zagreb,
Belgrad, Haskovo, Pariz, Praga i
drugi mesta, no nema pretplatnici
od Makedonija, {to zna~i deka og-
lasot za pretplata od Konstantin
vo „Dunavski lebed“ od 7. II 1861 g.
ne bil poznat vo Makedonija. Po
objavuvaweto, Zbornikot imal od-
glasi vo pove}e zemji. Popular-
nosta na Zbornikot i sudbinata na
bra}ata Miladinovci bile pri~i-
na nivnite imiwa da vlezat i vo
literaturni dela. Iako Zborni-
kot izvesen period ostanal nepoz-
nat vo Makedonija, toj podocna se-
pak si ja odigral ulogata na prog-
rama za sobirawe i afirmacija na
makedonskiot folklor. Site po-
istaknati sobira~i ovoj zbornik
go imale i za primer i za inspira-
cija. [apkarev zapi{al deka tri-
umfite na Miladinovci, Karaxi}
i Kuha~ ne mu davale da zaspie; M.
Cepenkov go ~uval doma i go peel
„kako vtoro vangelie“, a Ikono-
mov vo predgovorot kon svojata
zbirka zapi{al deka ostvaruva de-
lo „spored iska`anata `elba na
bra}ata Miladinovci“.
LIT.: Zbornikot na Miladinovci, Stru-
ga, 1994; Kiril Penu{liski, Odbrani
564
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
folkloristi~ki trudovi, 1, Skopje,
1988; Kiril Penu{liski, Makedonski
folklor, Istoriski pregled, Skopje,
1999; Gane Todorovski, Traktati za son-
cequbivite, Skopje, 1974; Dimitar Mit-
rev, Po tragite od podvigot na Miladi-
novci. Predgovor vo: Miladinovci, Zbor-
nik (1861–1961), Skopje, 1962; Haralampie
Polenakovi}, Studii za Miladinovci,
Izbrani dela 5, Skopje, 1989; Kniga za
Miladinovci (1862–1962). Zbornik od
studii, statii i prilozi, Skopje, 1962;
@ivotot i deloto na bra}ata Miladi-
novci, Skopje, 1984. M. Kit.
„ZDRAV NAROD# ‡ mese~no \or|i
spisanie na Crveniot krst za Ma- Zdravev
kedonija (Skopje, 1954‡1961). Iz-
mentika i univ. profesor. Dip-
dava~ na spisanieto bil Glavniot lomiral (1967) i magistriral na
odbor na Crveniot krst za Make-
Fakultetot za primeneta umet-
donija. Prv glaven urednik bil nost vo Belgrad na tema „Ple-
Lazo Stra~kov, a odgovoren ured- mi¢ki kostim u Makedoniji u XIV
nik Len~e Arsova. Pe~atenite i XV veku na osnovu zidnog sli-
trudovi obrabotuvale sociolo{- karstva# (24. VI 1972). Doktori-
ki i zdravstveni problemi, pri- ral na Filozofskiot fakultet
godni slu~uvawa i dr. vo Belgrad na tema „Socijalnite
LIT.: Arhiv na Crven krst za Makedoni- i estetskite aspekti na makedon-
ja. D. S.-B. skite narodni nosii# (29. V 1991).
Be{e asistent, nau~en i vi{ nau-
ZDRAVEV, Petar (Tetovo, 25. VI
1883 ‡ Skopje, 1960) ‡ profesor ~en sorabotnik ‡ istra`uva~ na
tekstilnata narodna ornamenti-
na Med. f. (Katedra za otorino-
laringologija). Studiral vo ka vo Institutot za folklor vo
Skopje (1. IX 11969 ‡ 5. II 1973 i 1.
[vajcarija na Univerzitetot vo
@eneva. Vo esenta 1915 g. so grupa VIII 1974 ‡ 30. IX 1992) i v.d. di-
rektor (9. VI 1975 ‡ 8. IX 1975 i od
drugi makedonski studenti vo
@eneva se organizirale i osno- 1. VII 1978 ‡ 15. III 1979), a potoa
profesor na Fakultetot za li-
vale Akademsko dru{tvo †Make-
donija# so cel da go zapoznava jav- kovna umetnost i vo Zavodot za
etnologija na Prirodno-matema-
noto mislewe so polo`bata na
makedonskiot narod i da go aktu- ti~kiot fakultet vo Skopje. Av-
tor e na okolu 90 statii i drugi
elizira re{avaweto na makedon-
skoto pra{awe. Zdravev bil ~len prilozi, umetni~ki sliki i tapi-
serii, kako i na okolu 100 kosti-
na Inicijativniot odbor za obe-
dinuvawe na makedonskite dru{t- mografski proekti za teatarski
pretstavi, TV filmovi i nekol-
va (1918), a po sozdavaweto Sojuz
na makedonskite dru{tva vo [vaj- ku igrani filmovi.
BIBL.: Narodnite tanteli i sorki vo
carija bil izbran za potpretseda-
tel na Generalniot sovet. U~es- Ov~epolieto, Skopje, 1975; Tekstilnoto
narodno tvore{tvo i narodnata nosija
tvuval vo akciite za pridobiva- vo Titovvele{ko, Skopje, 1988; Makedon-
we na evropskoto javno mislewe ski narodni nosii, I i II, Skopje 1996 i 2007.
i na vladite na golemite sili-po- LIT.: 50 godini Institut za folklor.
bedni~ki za razre{uvawe na ma- Bibliografija na izdanijata na Insti-
kedonskoto pra{awe na Mirov- tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
nata konferencija, so primena na Skopje i na magisterskite i doktorskite
disertacii na sorabotnicite 1950‡ 2000.
pravoto za samoopredeluvawe i Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje,
za sozdavawe samostojna makedon- 2000, 121-122, 139 i 146-148. S. Ml.
ska dr`ava. Vo 1947 bil izbran
me|u prvite 19 nastavnici na no-
voformiraniot Med. f. vo Skop-
je i stanuva osnovopolo`nik na
Klinikata za ORL i {ef na Ka-
tedrata sè do negovoto penzioni-
rawe (1957).
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glav-
niot odbor na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija 1918–1919, „Glasnik# na INI,
1, 1965; Mihajlo Minoski, Federativna-
ta ideja vo makedonskata politi~ka
misla, Skopje, 1985. M. Min. i Br. N.
ZDRAVEV, \or|i Dimitrov (Ra- Milka
dovi{, 2. IV 1941 ‡ Skopje, 7. I Zdraveva
2007) ‡ kostimograf, magister po
primeneta umetnost i doktor na ZDRAVEVA, Milka P. (Rado-
naukite po etnologija, istra`u- vi{, 26. III 1940) ‡ nau~en sovet-
va~ na tekstilnata narodna orna- nik i redoven profesor vo INI
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo Skopje, vo penzija. Diplomira-
la na Vi{ata pedago{ka {kola ‡
grupa Istorija i geografija (1964),
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet ‡ grupa Geografija (1967)
i na Filozofskiot fakultet ‡
grupa Istorija vo Skopje (1973).
Magistrirala na temata †Make-
donija vo me|unarodniot soobra-
}aj i trovija vo XVIII i po~etokot
na XIX v. (1699-1815)# na Filo-
zofskiot fakultet vo Belgrad ‡
grupa Istorija so istoriska geog-
rafija (1978), a potoa doktorira-
la na Filozofskiot fakultet vo
Novi Sad na temata †Trgovci i
zanaet~ii od Makedonija vo Ju-
`en Srem i Ju`en Banat vo XVIII
i prvata polovina na XIX v. i niv-
nata uloga# (1992).
BIB.: Makedonija vo me|unarodniot soob-
ra}aj i trgovija vo XVIII i po~etokot na
XIX vek (1699-1815), Skopje, 1986; Trgovci i
zanaet~ii od Makedonija vo Ju`en Srem i
Ju`en Banat vo XVIII i prvata polovina na
XIX vek, INI, Skopje, 1996; Nomadski i po-
lunomadski dvi`ewa vo Makedonija, kn. 3,
MANU, Skopje, 1997 (so koavtor).
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 114-
115. S. Ml.
ZDRAVICA ‡ tipi~na forma na
retori~kiot `anr od usnoto na-
rodno tvore{tvo. Taa se ka`uva
na mnogu narodni praznici i sve-
~enosti ‡ slavi, kr{tevki, imen-
deni, pri vr{eweto na nekoi za-
edni~ki raboti itn. Taa e kratka
po forma, {to proizleguva od
nejzinata funkcija ‡ ne ja razra-
botuva fabulata, tuku uveruva, vo
nea se izrekuvaat najubavi `elbi
za doma}inot na ku}ata, za mla-
dencite, za deteto {to se kr{ta-
va i sl. Na toj {to mu e upatena,
mu se po`eluva dobro zdravje, na-
predok, podmladok, imot, blago-
sostojba, mir, da bide za{titen
od lo{i lu|e i neprijateli od se-
kakov vid. Sodr`i i mnogu sin-
tagmatski i sintaksi~ki formu-
li: Vo pole beri}et, kaj stoka
kuvet, a kaj lu|e `ivot! Sre}na
slava na doma}inot, sre}a Gos-
pod da mu dava, gosti da mu se po-
veseli, do godina povi{e da ima,
beri}et da se rodi! Za nea e ka-
rakteristi~en ditirampskiot
ton, realiziran so ramnomerno
pulsirawe na izgovorenata re~e-
nica. Ritmiziraniot tekst se os-
tvaruva i so brojni rimi i stiho-
vi, naj~esto vo osmerec ili dese-
terec. Po pravilo, se objavuvaat
vo sostavot na zbornici so raz-
li~ni paremii.
LIT.: Marko Kitevski, Za nekoi kratki
govorni narodni umotvorbi od Kumanov-
sko, Prilozi za makedonskiot folklor,
Skopje, 1989; istiot, Na kletva lek nema,
Skopje, 1991; Bone Veli~kovski, Kratki-
te `anrovi i detskiot folklor vo Ku-
manovo i Kumanovsko, Folklorot i etno-
logijata vo Kumanovo i Kumanovsko,
Skopje ‡ Kumanovo, 255-289. B. V.
DSGU „Zdravko Cvetkovski“, Skopje
„ZDRAVKO CVETKOVSKI#,
Dr`avno sredno grade`no u~i-
li{te, Skopje – formirano na 3.
XI 1944 g. kako prvo makedonsko
sredno tehni~ko u~ili{te so tri
otseci: Grade`no-arhitektonski,
Geodetski i Elektro-ma{inski.
Prv direktor e Paskal Simit~i-
ev. Podocna se otvoraat Rudar-
skiot i [umarskiot otsek, a sle-
duvaat u{te deset otseci od site
granki na tehnikata. Od Sredno-
to tehni~ko u~ili{te podocna se
formiraat tri posebni u~ili{-
ta: Grade`no, Industrisko i [u-
marsko. Denes vo u~ili{teto se
steknuva obrazovanie od grade`-
nata, arhitektonskata i geodet-
skata struka, kako i gimnazisko
obrazovanie.
LIT.: Zdravko Cvetkovski, Dr`avno
sredno grade`no u~ili{te, monografija,
2005. R. D.
Smilka
Zdravkovska
ZDRAVKOVSKA, Smilka Pen-
kova (Skopje, 14. I 1947) – matema-
ti~ar, urednik vo spisanieto
„Mathematical Reviews#, SAD
(1980). Diplomirala vo Moskva
(1969), a doktorirala na Univer-
zitetot vo Man~ester (1973) so
temata †Topolo{ki objekti vo
teorijata na homotopijata#. Iz-
brana za vonreden profesor
(1978) na Matemati~kiot fakul-
tet. Objavila nau~ni trudovi od
oblasta na topologijata, teorija-
ta na kategoriite i istorijata na
matematikata. Zaslu`na za raz-
vojot na topologijata vo RM.
ZDRAVKOVSKI Z
LIT.: PMF 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 299/’78. N. C.
Dragi{a
Zdravkovski
ZDRAVKOVSKI, Dragi{a (Sve-
ti Nikole, 12. X 1952) ‡ arheolog.
Diplomiral na Grupata za isto-
rija na umetnosta i arheologija
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1979). Magistriral (2004)
i doktoriral (2006) na temi od
neolitot vo Makedonija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje. Od
1981 g. raboti kako kustos vo Mu-
zejot na Makedonija, a vo perio-
dot 2001‡2002 g. bil i direktor
na ovaa institucija. Istra`uval
na pove}e praistoriski i anti~-
ki lokaliteti: Alin Dol, Tumba
D. Pal~i{te, Tumba Sten~e, Tum-
ba Maxari, Atici, Stobi i dr.
BIBL.: Za granicite na Anzabegovo-
Vr{ni~kata kulturna grupa vo sredni-
ot neolit, „MAA“, 11, Skopje, 1990,
51–57; New aspects of the Anzabegovo-Vrsnik
cultural group, Homage to Milutin Garasanin,
Beograd, 2006, 99–110; Kultot na Golema-
ta Majka vo neolitot na Makedonija,
„Folia archaeologica Balkanica“, 1, Skopje,
2006, 53–61. D. Z.
ZDRAVKOVSKI, Zoran (Bel-
grad, 16. III 1953) – redoven profe-
sor (2001) na PMF, Institut za
hemija. Diplomiral (1975) kako
najdobar student od svojata gene-
racija i magistriral (1982) vo
Skopje, a doktoriral (1989) vo
Qubqana (Slovenija). Bil na
dvegodi{en postdoktorski pres-
toj vo Wu Orleans (SAD). Odr-
`uval nastava po nekolku pred-
565
Z ZDRAVKOVSKI
Zoran
Zdravkovski
meti od oblasta na neorganskata
hemija i primenata na kompjute-
rite vo hemijata, a podolgo vreme
predaval i medicinska hemija za
studenti od Medicinskiot fakul-
tet. Nau~nata rabota mu e od or-
ganskata i kvantnata hemija. Sek-
retar e na Sojuzot na hemi~arite
i tehnolozite na Makedonija, a
u~estvuval i vo ureduvaweto na
spisanieto †Glasnik na hemi~a-
rite i tehnolozite na Makedoni-
ja#. Regionalen urednik e na me|u-
narodnoto spisanie †Molecules#.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 230; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet –
Skopje, Skopje, 2006, 234–235. B. [.
Cane
Zdravkovski
ZDRAVKOVSKI, Cane (Alek-
sandar) (Vrawevci, Bitolsko, 2.
VI 1936) – profesor po makedons-
ki jazik i literatura, pisatel
(raska`uva~, romansier i drams-
ki avtor) i kni`even kriti~ar.
Diplomiral na Filozofskiot fa-
kultet (Istorija na kni`evnos-
tite na narodite na SFRJ i ma-
kedonski jazik) vo Skopje (1962) i
doktoriral na tema „@ivotot i
deloto na Ivan To~ko“ (1980).
^len e na DPM (1971). Bil sred-
no{kolski profesor i sovetnik
vo Pedago{kiot zavod vo Skopje.
Avtor e na pove}e knigi ‡ roma-
ni, raskazi, monografii, kni`ev-
na i teatarska kritika.
BIBL.: monografii – Ivan To~ko (1984);
romani ‡ Damka (1968), Sinxir (1972),
Dojdencite na Hera (1980), Ogneno vi{-
neewe (1984), Konzulski grad (1987), Stela
(1991), Ludiot pastorel (1992), Ataturk
prorok (1993), Crno zlato (1995),
Trojniot me~ (1996), Amanet (1997), @e{ki
`eni (1998), Most (1999), Profesorot
566
Diman (1999), Narcisie (1999), Srebrena
svadba (1999), Ohridskiot lebed (1999),
Velegradot (2000); drami – Narcisie
(1983); raskazi ‡ Otkornuvawe (1970),
Matni vodi (1999); teatarski kritiki ‡
Dramati~ari (1973), Scenski viduvawa
(1998); prira~nici – Maturata (1996),
Metodika na nastavata po literatura
(1997), Narodnata literatura vo nasta-
vata (1998); kni`evni esei i kritiki ‡
Dramati~ari (1973), Raska`uva~i (1973),
Golemiot ogan (1979), Romanot kako op-
sesija (1987), Makedonski romansieri
(1992), Romanot vo nastavata (1993), Ras-
te`ot na makedonskiot roman (1994),
Dramata vo nastavata (1994), Dvaeset
romansieri (1995), Raskazot vo nastavata
(1995) i Scenski viduvawa (1998). S. Ml.
Zdravstveniot dom (poliklinika) †Jane Sandanski#
ZDRAVSTVEN DOM ‡ zdravs-
tvena ustanova {to sproveduva
primarna i preventivna zdravs-
tvena za{tita vo oblasta na op-
{tata medicina, itnata medicin-
ska pomo{, doma{noto lekuvawe,
za{titata na decata, mladinata,
`enite i rabotnicite, pnevmof-
tiziolo{kata i stomatolo{kata
za{tita, rendgen i laboratoris-
kata dijagnostika, polivalentna-
ta patrona`a, epidemiolo{kata,
sanitarno-higienskata i socijal-
no-medicinskata dejnost, zdravs-
tvenata statistika i obezbeduva-
weto so lekovi. Zdravstveniot dom
e organiziran vo pove}e slu`bi
spored dejnosta {to se vr{i. Vo
dejnostite se primenuva dispan-
zerski i timski metod na rabota.
Po potreba se organiziraat i
drugi specijalisti~ko-konsulta-
tivni i dispanzerski dejnosti.
Dol`nost na zdravstveniot dom e
da organizira poroduvawe so
stru~na pomo{ ‡ ako na toa pod-
ra~je nema op{ta bolnica. Prvi-
te domovi za narodno zdravje na
teritorijata na RM se formirale
vo tekot na 1927 g. (vo Bitola, Ku-
manovo, Prilep, Struga, Strumi-
ca, Tetovo i [tip) od dotoga{ni-
te bakteriolo{ki stanici (Ured-
ba za organizacija na higienskata
slu`ba, 1927 g.) i osobeno po done-
suvaweto na Zakonot za zdravs-
tvenite domovi od 1959 g. (Sl. ves-
nik na NRM 35/59). Od 1965 do
2004, vo pogolemite op{tini vo
Makedonija zdravstvenite domo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vi zaedno so op{tite bolnici bi-
le vo sostav na medicinskite cen-
tri. Vo RM vo 2004 g. postoele 34
zdravstveni domovi. D. D.
ZDRAVSTVEN SISTEM / SIS-
TEM NA ZDRAVSTVENATA
ZA[TITA ‡ zbir od me|usebno
povrzani elementi vo formalna
struktura za zadovoluvawe na
zdravstvenite potrebi na defi-
nirana populacija ~ie finansi-
rawe, menaxment, opseg i sodr`i-
na na funkciite i aktivnostite
se definirani so zakoni i druga
regulativa. Toa ovozmo`uva us-
lugite {to im se davaat na lu|eto
da pridonesuvaat za za{tita na
zdravjeto vo domovite, obrazov-
nite institucii, rabotnata sre-
dina, javnite mesta i lokalnite
zaednici, kako i vo fizi~kata i
psihosocijalnata sredina, vo
zdravstveniot sektor (lekarska
ordinacija, zdravstven dom, bol-
nica, klinika) i vo drugite rele-
vantni sektori. Zdravstveniot
sistem obi~no e organiziran na
razni nivoa, po~nuvaj}i od peri-
ferno ili najnisko nivo, isto ta-
ka, poznato kako nivo na lokal-
nata zaednica ili primarno nivo
na zdravstvenata za{tita, pa pre-
ku intermedijarno (me|uop{tin-
sko ili regionalno) do central-
noto ili najvisoko nivo. Inter-
medijarnoto i centralnoto nivo
gi vklu~uvaat onie elementi na
zdravstveniot sistem {to obez-
beduvaat progresivno pokomp-
leksna i pospecijalizirana za{-
tita i zgri`uvawe. Komplek-
sen/seopfaten zdravstven sistem
e onoj {to gi vklu~uva site pot-
rebni elementi za da se zadovolat
site zdravstveni potrebi na nase-
lenieto. Infrastruktura na
zdravstveniot sistem (zdravstve-
na infrastruktura) vklu~uva
slu`bi, kapaciteti, institucii
ili ustanovi, organizacii i onie
{to rabotat i rakovodat so niv
za sproveduvawe na razni zdrav-
stveni programi. Tie obezbeduva-
at zdravstvena za{tita {to se
sostoi od kombinacija na merki
za promocija, za{tita, prevenci-
ja, dijagnostika, lekuvawe i reha-
bilitacija na site lica, semej-
stva i zaednici.
Zdravstvenata za{tita pretsta-
vuva organizirana i sevkupna dej-
nost na op{testvenata zaednica
za za~uvuvawe i unapreduvawe na
zdravjeto i `ivotnata i rabotna-
ta sredina, ostvaruvawe na prava-
ta i obvrskite vo zdravstvenoto
osiguruvawe, kako i merkite, ak-
tivnostite i postapkite {to gi
prezemaat organizaciite od ob-
lasta na zdravstvoto za za~uvuva-
we i unapreduvawe na zdravjeto
na lu|eto, za spre~uvawe i suzbi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vawe na zaboluvawata, povredite
i drugite naru{uvawa na zdravje-
to, ranoto otkrivawe na zabolu-
vawata i sostojbite na zdravjeto,
navremenoto i efikasnoto leku-
vawe i rehabilitacija, so prime-
na na stru~no-medicinski merki,
aktivnosti i postapki. Zdravs-
tvenata za{tita, koja se zasnovu-
va vrz primarnata zdravstvena
za{tita i vrz edinstvoto na pre-
ventivnite, dijagnosti~ko-tera-
pevtskite i rehabilitacionite
merki i vrz na~elata na dostap-
nost, racionalnost i kontinui-
ranost, kako i vrz sovremenite i
potvrdeni dostignuvawa na medi-
cinskite i drugi nauki i na eti-
kata na zdravstvenite rabotnici,
pred sè se sproveduva na mestata
kade {to lu|eto `iveat i rabo-
tat, a vo nejzinoto obezbeduvawe
i sproveduvawe u~estvuvaat poe-
dinci, semejstva, rabotni organi-
zacii, obrazovni i drugi institu-
cii, humanitarni, sportski i dru-
gi organizacii, organizaciite na
zdravstvenoto osiguruvawe, zdrav-
stvenata slu`ba i lokalnata za-
ednica. Iako site merki za za{-
titata na zdravjeto pretstavuva-
at integralna celina, sepak tie
mo`at da se podelat vo nekolku
grupi spored stadiumot na pri-
rodniot tek na bolesta vo koj se
prezemaat i spored celite i ni-
voata na koi se dava soodvetnata
za{tita. Spored toa vo koja faza
od prirodniot tek na bolesta se
intervenira, mo`e da se zboruva
za primarna, sekundarna i terci-
jarna intervencija, odnosno pre-
vencija.
LIT.: Ministerstvo za zdravstvo na R
Makedonija. Zakon za zdravstvenata
za{tita, „Sl. vesnik na RM#, 38/1991,
10/2004, 5/2007; Don~o Donev, Zdravjeto
na ~ovekot ‡ definicija, koncept i so-
dr`ina. Kako nastanuva bolesta i pri-
roden tek na bolesta. Sovremen koncept
i definicija na zdravstvenata za{ti-
ta, vo: B. Nikodievi} i dr., Sovremena di-
jagnostika i terapija vo medicinata,
Skopje, 2000, 5‡19. D. D.
ZDRAVSTVENA ORGANIZA-
CIJA / USTANOVA ‡ zaedni~-
ki op{t termin {to se upotrebu-
va da opi{e mnogu vidovi organi-
zacii {to davaat zdravstveni us-
lugi. Zakonot za zdravstvena za{-
tita na RM dava mo`nost zdravs-
tvenite organizacii da se osno-
vaat kako: javni, zadru`ni, me{o-
viti i privatni, vo zavisnost od
osnova~ot, odnosno spored toa koj
gi obezbeduva sredstvata potreb-
ni za osnovawe i rabota na zdrav-
stvenata organizacija. Vo zavis-
nost od prirodata na zdravstve-
nata dejnost {to ja vr{at i vidot
na zdravstvenite uslugi {to gi
davaat, zdravstvenite organiza-
cii se osnovaat, odnosno se orga-
niziraat kako: ordinacija, poli-
ZDRU@ENIE Z
klinika, dijagnosti~ka labora-
torija, zabotehni~ka laboratori-
ja, centar za itna medicinska po-
mo{, zdravstvena stanica, zdrav-
stven dom, bolnica (op{ta, spe-
cijalna i klini~ka), zavod, insti-
tut, klinika, univerzitetski kli-
ni~ki centar, zavod za zdravstve-
na za{tita i apteka. Ministerst-
voto za zdravstvo na RM dava sog-
lasnost na odredbite na statutot
na javnata zdravstvena ustanova. Aktivnosti na Zadu`enieto na decata begalci
LIT.: Ministerstvo za zdravstvo na R
Makedonija. Zakon za zdravstvenata zastapuva za obezbeduvawe i za{-
za{tita, „Sl. vesnik na RM#, 38/1991, tita na ~ovekovite prava na Ma-
10/2004, 5/2007. D. D.
kedoncite, posebno vo Egejskiot
ZDRAVSTVENA SLU@BA ‡ del na Makedonija. Sl. N.-K.
permanenten i {iroko raspros-
tranet sistem vo RM od vosposta-
veni institucii, organizacii i
ustanovi so pove}enaso~ni zada-
~i, so cel da gi zadovoli raznite
zdravstveni potrebi i pobaruva-
wa na naselenieto i spored toa da
obezbedi zdravstvena za{tita na
poedincite i zaednicata, vklu~u-
vaj}i {irok spektar na preven-
tivni i kurativni aktivnosti i
iskoristuvaj}i gi vo golema mera
raznite profili zdravstveni ra-
botnici. D. D.
ZDRU@ENIE ZA USTAVNO
PRAVO NA SRM/RM ‡ samostoj-
Sostanok na Zdru`enieto na Makedoncite
na i dobrovolna organizacija na od Egejskiot del na Makedonija
pravnicite, ~ii osnovni celi se
unapreduvawe na nau~nata, nas- ZDRU@ENIE na Makedoncite
tavnata i izdava~kata dejnost vo od Egejskiot del na Makedonija
oblasta na ustavnoto pravo i uso- (Skopje, 1989) – nevladina orga-
vr{uvawe na ustavniot poredok nizacija vo RM formirana so cel
na SRM/RM. Formirano e na da ja zapoznava svetskata javnost
Pravniot fakultet vo Skopje za odnosot na Republika Grcija
(1982), kako sostaven del na Zdru- sprema Makedoncite od Egejski-
`enieto za ustavno pravo na ot del na Makedonija vo RM i vo
SFRJ. Od 1995 g. Zdru`enieto e drugite dr`avi vo stranstvo, ka-
~len na Me|unarodnoto zdru`e- ko i za polo`bata na makedonsko-
nie za ustavno pravo, primeno na to nacionalno malcinstvo vo Gr-
IV kongres odr`an vo Tokio (29. cija. Zdru`enieto organizira se-
makedonski sobiri (1988, 1998,
VI ‡ 2. VII 1995). Prv negov pret-
sedatel e prof. Evgeni Dimitrov 2003), na koi u~estvuvaat Make-
(1982‡1986). ^lenovite na Zdru- doncite od RM i od dijasporata.
`enieto u~estvuvaa so referati Organ na zdru`enieto e v. „Neza-
vo rabotata na kongresite na Me- borav# (prviot broj e publikuvan
|unarodnoto zdru`enie za ustav- na 17 juni 1993).
no pravo odr`ani vo: Belgrad IZV.: v. „Nezaborav#. St. Kis.
(1983), Pariz (1987), Tokio (1995), ZDRU@ENIE NA FARMAKO-
Roterdam (1999) i Atina (2007). LOZITE NA MAKEDONIJA‡
LIT.: Pet godini od Ustavot na Repub- strukova asocijacija formirana
lika Makedonija, Skopje, 1998. Sv. [.
vo 1998 g. so cel da pottiknuva i
ZDRU@ENIE NA DECATA BE- da razviva stru~na, nau~noistra-
GALCI od Egejskiot del na Ma- `uva~ka i edukativna rabota od
kedonija (Toronto, Ontario, Ka- oblasta na bazi~nata i klini~ka-
nada, 1978). Na prvata sredba ta farmakologija; da razviva so-
(1978) bilo dogovoreno organizi- rabotka me|u negovite ~lenovi i
raweto na Svetskata sredba na da sorabotuva so drugi stru~ni i
begalcite (1988), koi ja pre`ive- nau~ni organizacii od oblasta na
ale tragedijata na Gra|anskata medicinata; da im pomaga na orga-
vojna vo Grcija i egzodusot na Ma- nite na vlasta pri re{avaweto
kedoncite od Egejskiot del na na pra{awata od oblasta na far-
Makedonija. Zdru`enieto poma- makologijata; i da ja zapoznava
galo vo akciite na makedonskite javnosta so pridobivkite i pos-
iselenici za priznavawe na neza- tignuvawata od oblasta na far-
visna Republika Makedonija. Se makologijata. Br. N.
567
Z ZDRU@ENIE
ZDRU@ENIE PROTIV „BU-
GARSKITE BANDITI# – voo-
ru`ena paravoena kontra~etni~-
ka organizacija na Kralstvoto na
SHS vo Makedonija (vo isto~ni-
ot del i Tikve{ijata) za borba
protiv ~etite na VMRO, sozdade-
na na 9 septemvri 1923 g. vo [tip.
Za pretsedatel bil postaven Mi-
jal~e Kalamatija, trgovec. Glav-
ni rakovoditeli bile otcepenite
vojvodi od VMRO: Stojan Mi{ev,
Gligor Ciklev, Mite Sokolar-
ski-Suxukaro, Ilija Pandurski i
Mino Stankov. Pripadnicite na
Zdru`enieto bile uniformira-
ni (so crni uniformi) i sovreme-
no vooru`eni.
LIT.: Zoran Todorovski, Dejstvuvaweto
na avtonomisti~kata VMRO (1918–1924),
magisterski trud vo rakopis, Skopje, 1989.
N. Cv.
ZDUWE ‡ ranovizantiska nekro-
pola Podgradec, smestena na kraj-
nite zapadni ogranoci na Suva
Planina, kade {to rekata O~a se
vliva vo Treska. Vo dve kampawi
(1986 i 1998) se otkrieni 10 grob-
ni celini od tipot na cisti izve-
deni od grubo obraboteni kameni
plo~i od peso~nik, vo koi e ot-
krien nakit: obetki (so terimor-
fen zavr{etok, so poliedarski
zavr{etok; dve obetki so osmici)
i monisti od |erdan od staklena
pasta. Nekropolata datira od
krajot na V do krajot na VI v.
LIT.: Milan Ivanovski, Ranovizanti-
ska nekropola „Podgradec# kaj Zduwe,
„Kulturno nasledstvo#, 12‡13 (1985‡86),
Skopje, 1988, 55‡62. M. I.
ZEJRENE (Zeirene) ‡ Afrodita
kaj anti~kite Makedonci, spored
Hesihij (Hesychius). Po dolinata
na Vardar, Afrodita e po~ituva-
na vo II i I v. vo Stobi, Demir Ka-
pija, Vardarski Rid, {to se zak-
lu~uva spored plasti~nite pret-
stavi vo terakota i vo mermer.
Afrodita od Vardarski Rid (IV v. pr.n.e.)
568
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Religija
i umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 1999; Eadem, Skulpturata od
Vardarski Rid, Vardarski Rid, I, Skopje,
2005, 289‡303. V. B.-Gr.
Nexati
Zekerija
ZEKERIJA, Nexati (Zekeriya,
Necati) (Skopje, 1923‡1988) ‡ poet,
raska`uva~, pisatel za deca, pre-
veduva~ i literaturen kriti~ar
od turskata nacionalnost vo RM.
Steknal visoko obrazovanie, bil
kratko vreme u~itel, rabotel ka-
ko novinar, urednik na turskite
detski sp. †Sevin~#, †Tomurxuk#.
Eden mandat bil glaven i odgovo-
ren urednik na v. †Birlik# vo
Skopje. Pove}e godini bil sora-
botnik na v. †Tan# i urednik na sp.
†Ku{# vo Pri{tina. Ima objave-
no knigi od oblasta literatura za
deca koi se prevedeni na nekolku
jazici. ^len e na DPM od 1951.
BIBL.: Lirika, 1950; [kolsko yvo~e,
1952; Kade sum, 1953; Bulka, 1954; Decata
od na{ata ulica, 1961; Qubov, 1965; De-
cata od starata ulica, 1966; Decata od
novata ulica, 1967; Varijacii na Lorka,
1977; Romeo i Julija od na{ata ulica,
1968; Orhan i Sevil, 1982; Trieset sone-
ti, 1989.
LIT.: Abdülkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Türklerinin Edebiyatý?, šstabul, 2001. A. Ago
ZEKIR, Ramiz (Ohrid, 24. XI –
1933) ‡ kajakar, zaedno so Usni
Doko. Bile ~lenovi na VK †Str-
mec# vo Ohrid. Vo Ohrid (1948)
u~estvuvale so uspeh na prvens-
tvata na Jugoslavija vo kajak-dvo-
sed (K-2) na mirni vodi; osvoile
prvo mesto na 1000 m (1952), tri
prvi mesta na 500, 1000 i 10 000 m,
a vo K-4 na 500 m vtoro mesto
(1953). Samostojno osvoil i prvo
mesto vo K-1 na 500 m (1950). Vo
ekipna konkurencija osvoile:
vtoro (1950 i 1952), prvo (1954) i
tri treti mesta (1948, 1949 i
1953). Nastapile za Reprezenta-
cijata na Jugoslavija na Svetsko-
to prvenstvo na mirni vodi vo
Makon (Francija, 1954), a vo K-4
go osvoile devettoto mesto. D. S.
ZEKMANOVA-JAKIMOVA,
Nada (Skopje, 2. VI 1917 ‡ oktom-
vri 2002) – u~itelka i pisatelka
za deca. Zavr{ila U~itelska
{kola vo Skopje. ^len e na DPM
(1972). Pi{uva isklu~ivo za deca
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
‡ raskazi, skazni, skici i novel-
eti. Prvite raskazi gi objavila
vo dnevniot i periodi~niot
pe~at pred Vtorata svetska vojna.
BIBL.: Let na Mars, Skopje, 1972; Pro-
letni skazni, Skopje, 1975; O panence, která
nemluvila, Praha, 1975; Noviot u~itel,
Skopje, 1981; Vol{ebna nasmevka, Skopje,
1983.
LIT.: Miodrag Drugovac, Makedonska
kwi`evnost za decu u 1974 i 1975 godini,
„Detiwstvo“, br. 3, Novi Sad, 1975, 69; Mu-
ris Idrizovi}, Makedonskata liter-
atura za deca, Skopje, 1988, 50–52;
Miodrag Drugovac, Makedonskata
kni`evnost za deca i mladina od Xinot
do ^ingo, Skopje, 1996, 108–111. S. Ml.
ZELENIKOVO – selo vo Skop-
sko. Se nao|a vo Taorskata klisu-
ra, od desnata strana na r. Vardar,
na nadmorska viso~ina od okolu
230 m. So Skopje e povrzano so re-
gionalen pat i `elezni~ka lini-
ja. Ima 771 `. od koi 706 se Make-
donci, a 61 `. se Romi. Toa e se-
di{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 17.695 ha, a ima 14
naseleni mesta vo koi `iveat
4.077 `. Ima osumgodi{no u~i-
li{te, zdravstvena stanica i po-
golem broj vikend-ku}i. Al. St.
ZELKAR (Pieris brassicae L.) – be-
la dnevna peperuga. Se hrani so
nektar. @ivee na otvoreni tere-
ni, livadi, gradini i zemjodelski
povr{ini. @enkata polaga jajca
na dolnata strana na listovite od
zelkata, so koja gasenicite se
hranat podocna. Poradi toa ovaa
peperuga se smeta kako golem
{tetnik i vo gradinarstvoto. Se
pojavuva vo 2-3 generacii vo peri-
od prolet–esen. [iroko e ras-
prostraneta vo cela Evropa. Vo
Makedonija e mnogu ~est vid i e
poznat kako preselnik.
Belata dnevna peperuga zelkar
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A field guide to
the Butterflies of Britain and Europe, London
and Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jak-
sic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mün-
chen, 1990. V. T. K. – M. Kr.
ZELKOVI KULTURI – grupa
rastenija od fam. Brassicaceae, so
golem polimorfizam i so {irok
areal na rasprostranetost. Site
zelkovi kulturi spored poteklo-
to se podeleni vo tri grupi: sre-
dozemna (mediteranea), evropska
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zelka karfiol brokola
(europea) i aziska (orientalis). Vo
ishranata se koristat glavicite
(zelka, keq, keq-pup~ar), neraz-
vienite socvetija (karfiol, bro-
kola), stebloto (alaba{), listo-
vite ili rastresitite glavici
(kineska zelka, pekin{ka zelka).
Se konsumiraat vo sve`a sostojba
za salata, gotveni, konzervirani
(kiseli), marinirani i su{eni
(dehidrirani). Se odlikuvaat so
niska energetska vrednost od
1.300 J (glavesta zelka) do 3.000 J
(keq). Bogati se so mineralni
materii, vitamin S, {e}eri i
esencijalni aminokiselini. Vo
svetot zelkovite kulturi se od-
gleduvaat na okolu 2.500.000 ha,
kaj nas na 4.500 ha, najmnogu zelka,
karfiol, keq i alaba{. Zelkovi-
te kulturi se relativno toleran-
tni na niski temperatura. Niknu-
vaat na 2-3oS, optimalnata tem-
peratura za niknewe e 18–20oS, a
za formirawe na vegetativnata
masa (glavici i sl.) 16–18oS.
Zelka (Brassica oleraceae var. capita-
ta) – vo na{i uslovi se odgleduva
za rano (na otvoreno i vo za{ti-
teni prostori), docno (esensko,
na otvoreno) i zimsko proizvod-
stvo vo toplite podra~ja. Se od-
gleduva so rasad star 30-50 dena,
zavisno od vremeto na proizvod-
stvo.
Karfiol (Brassica oleracea var. bo-
trytis) – kaj nas relativno nova
kultura. Se odgleduva zaradi ne-
razvienite zbieni cvetni granki,
koi so~inuvaat glavica. Se od-
gleduva sli~no kako zelkata.
Brokola (Brassica oleraceae var. ita-
lica) – ponova kultura kaj nas, koja
brzo se {iri vo proizvodstvoto.
Se odgleduva na otvoreno i vo
za{titeni prostori. Se konsumi-
ra samo vo gotvena sostojba.
Alaba{ (Brassica oleraceae var.
gongylodes) – se odgleduva zaradi
nadebelenoto nadzemno steblo, se
konsumira gotveno, poretko vo
sve`a sostojba. Se odgleduva za
rano, sredno i docno proizvod-
stvo, so rasaduvawe.
Keq i keq-pup~ar – pomalku zas-
tapeni zelkovi kulturi vo proiz-
vodstvoto. Tie se dosta toleran-
tni na niski temperaturi.
Na ograni~eni povr{ini se od-
gleduvaat u{te i kineska zelka,
lisnata zelka i dr. od rodot Bras-
sica. D. J.
alaba{
„ZEMAK# (Zdru`enie na energe-
ti~arite na Makedonija) – nepro-
fitabilno profesionalno zdru-
`enie na poedinci i institucii,
anga`irani vo razvojot i prime-
nata na energetikata vo Makedo-
nija. Osnovano e (1992) od grupa
in`eneri entuzijasti od oblasta
na industrijata i e registrirano
kako NVO. Sedi{teto e vo Skop-
je. Organizaciski ima Pretseda-
telstvo od 4 ~lena i Pretsedatel
so ednogodi{en mandat; Izvr{en
odbor od 10 ~lena; Generalen sek-
retar i Stru~en sovet od 35 ~le-
na. Redovni aktivnosti: nacio-
nalna i me|unarodna rabotilni-
ca (12), me|unaroden simpozium
(10) so u~estvo na pretstavnici
od balkanskite zemji, Evropa,
Azija, Amerika i Japonija; izda-
vawe na biltenot „Energetika#
od 4 broja godi{no (52); publiku-
vawe na zbornici na trudovi (17)
so pove}e od 1.200 nau~ni i stru~-
ni trudovi i dr. Sl. A.
ZEMJI[TE ‡ poimot ~esto se
identifikuva so poimot po~va.
Po~vata, kako prirodnoistori-
sko trodimenzionalno telo na
povr{inskiot sloj od zemjinata
kora, koe se odlikuva so svoi
morfolo{ki, fizi~ki, hemiski,
i biolo{ki svojstva, e samo edna
od komponentite {to go so~inu-
vaat predmetot ozna~en kako zem-
ji{te. Zemji{teto se definira
kako geografski specifi~en pro-
stor na zemjinata povr{ina, a go
so~inuvaat opredeleni klimat-
ski, reljefni, po~veni, hidrog-
Zemjodelskiot fakultet vo Skopje
ZEMJODELSKI Z
rafski, biolo{ki i dr. kompo-
nenti od zna~ewe za rastitelno-
to proizvodstvo (zemjodelstvo,
{umarstvo) ili za drugi stopan-
ski i nestopanski aktivnosti. So
bonitiraweto, vrz osnova na fi-
zi~kite, hemiskite, biolo{kite
keq
i drugite svojstva na sekoja od ne-
govite komponenti, se ocenuva
prirodniot proizvodstven po-
tencijal na oddelni zemji{ta za
strukturata i intenzitetot na
oddelni nasoki vo zemjodelskoto
proizvodstvo. R. L.
ZEMJODELSKI PRETPRIJA-
TIJA – spored podatocite od
Statisti~kiot godi{nik na RM
od 2005 g., vkupniot broj delovni
subjekti vo zemjodelskiot sektor
iznesuva 2.111, pri {to 1.218 se
privatni pretprijatija, 529 se
dru{tva so ograni~ena odgovor-
nost, 277 se zadrugi, 14 se zadru`-
ni pretprijatija, 11 se akcioner-
ski dru{tva itn. Vo niv rabotat
5.332 lica. Indeksot na proizvod-
stvo (1960=100) kaj zemjodelskite
pretprijatija iznesuva 191 (kaj
individualnite stopanstva 249).
Raspolagaat so 101.000 ha obra-
botliva povr{ina; 21.000 uslov-
ni grla dobitok; 1.038 traktori.
Od vkupnoto proizvodstvo zemjo-
delskite pretprijatija proizve-
duvaat: p~enica 95.304 t (26,71%);
p~enka 7.050 t (4,97%); {e}erna
repa 6.892 t (14,59%); son~ogled
6.160 t (79,34%); tutun 152 t
(0,70%); grozje 52.281 t (20,53%).
Dr. \o{.
ZEMJODELSKI FAKULTET /
FAKULTET ZA ZEMJODELSKI
NAUKI I HRANA VO SKOP-
JE (esen 1947) ‡ fakultet formi-
ran kako poseben otsek na Zemjo-
delsko-{umarskiot fakultet, koj
podocna se podelil na dva samos-
tojni fakulteta ‡ Zemjodelski
fakultet i [umarski fakultet
(1975). Vo hronologijata na rabo-
569
Z ZEMJODELSTVO
tata na Fakultetot posebno se
izdvojuvaat prvata diploma na
dodiplomskite studii (30. XII
1949), prvata odbraneta doktors-
ka disertacija (28. V 1959) i pr-
vata odbraneta magisterska tema
(24. XI 1971). Naskoro Zemjodel-
skiot fakultet prerasnal vo ra-
botna organizacija vo koja bile
integrirani i Zemjodelskiot in-
stitut, Institutot za sto~arstvo
i veterinarstvo, Zavodot za ovo{-
tarstvo, Zavodot za lozarstvo i
Fakultetskoto zemjodelsko sto-
panstvo Trubarevo (1977‡1989).
Rabotnata organizacija imala 8
pravni lica: Institut za pole-
delstvo i gradinarstvo, Institut
za ovo{tarstvo, Institut za lo-
zarstvo i vinarstvo, Institut za
sto~arstvo, Institut za prou~u-
vawe na po~vite, Institut za
za{tita na rastenijata, Institut
za ekonomika i organizacija vo
zemjodelstvoto i Fakultetsko
zemjodelsko stopanstvo. Potoa
Fakultetot pak prodol`il so
samostojna dejnost (po~etokot na
1990), so tri osnovni dejnosti ‡
obrazovna, nau~noistra`uva~ka
i aplikativna. Pokraj postojnite
nasoki ‡ Poledelska (so Gradi-
narsko-cve}arska grupa), Lozaro-
ovo{tarska i Sto~arska nasoka,
bile otvoreni i Op{ta nasoka
(1990), Veterinarna nasoka (1992‡
1994, koja potoa prerasnala vo
Veterinaren fakultet) i Zemjo-
delska nasoka (1997). Vo soglas-
nost so potrebite na pazarot od
stru~na rabotna sila za malite i
golemite proizvodstveni kapaci-
teti vo RM i interesite na stu-
dentite, bila izvr{ena nova re-
forma na nastavata so voveduva-
we kredit-transfer sistemot so
vkupno 10 nasoki (2001): Poledel-
ska, Gradinarsko-cve}arska, Lo-
zaro-ovo{tarska, Sto~arska, Ag-
roekonomska, Nasoka za za{tita
na rastenijata, Nasoka za iskoris-
tuvawe, ureduvawe i za{tita na
po~vite i vodite, Nasoka za eko-
zemjodelstvo i Nasoka za prera-
botka na zemjodelski proizvodi.
Spored promenite vo dejnosta,
potoa go promenil i imeto vo
Fakultet za zemjodelski nauki i
hrana (fevruari 2004), so disper-
zirana nastava na Gradinarsko-
cve}arskata nasoka vo Strumica
(2005). Pokraj redovnite dodip-
lomski studii, Fakultetot ima i
postdiplomski i doktorski stu-
dii. Na nego diplomirale 6.237
studenti na dodiplomskite stu-
dii, 11 studenti na specijalis-
ti~kite studii, 317 magistri i
191 doktoranti. S. Ml.
ZEMJODELSTVO – zna~ajna
stopanska dejnost. Pred Vtorata
svetska vojna so nea se zanimava-
le 87% od celokupnoto naselenie
570
na Makedonija. Po Vtorata svet-
ska vojna poljodelstvoto i sto-
~arstvoto sè u{te bea glavnite
stopanski dejnosti i takvi osta-
naa dve-tri decenii, obezbeduvaj-
}i egzistencija na pogolemiot
del od naselenieto. So razvito-
kot na industrijata i na drugite
dejnosti, relativno se namali
zna~eweto na zemjodelstvoto, no
toa, sepak, ostana zna~ajna dej-
nost do dene{ni dni. Za razvito-
kot na zemjodelskata dejnost, ka-
ko za poljodelstvoto taka i za
sto~arstvoto, na teritorijata na
RM postojat dosta dobri uslovi.
Pogodnite po~veni tereni, t.e.
konfiguracijata na terenot, nad-
morskata viso~ina, prirodnite
kotlini i dolini, blagata klima,
pa i vodite (vkupnite godi{ni
vrne`i), ovozmo`uvaat {irok
dijapazon vo strukturata na zem-
jodelskata dejnost spored poljo-
delskite kulturi i spored vido-
vite dobitok. Od poljodelskite
kulturi najmnogu se zastapeni:
zrnesti rastenija (p~enica, p~en-
ka, ’r`, ja~men i oves); grozje (vi-
nova loza); ovo{je, gradinarski
kulturi i dr. Blagata klima, oso-
beno mediteranskata, ovozmo`u-
va da se odgleduvaat razli~ni
tropski industriski rastenija,
kako na pr. orizot, tutunot, son-
~ogledot, {e}ernata repka i vo
mali koli~estva – pamukot, afi-
onot i susamot. Visokite planini
vo RM, ~ii padini se pokrieni so
Prose~ni godi{ni stapki na rast na op{testveniot proizvod vo vkup-
noto stopanstvo i vo zemjodelstvoto
Period 1953-1956 1961-1965 1966-1970
Vk. stopan. 9,1 8,5
Zemjodel. 11,2 -0,3
* Podatocite za periodot 2002–2004 se odnesuvaat na rastot na BDP vo vkupnoto sto-
panstvo i za BDP vo zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto.
gusta i visoka treva, kako i pa-
si{tata vo kotlinite, se povolni
za razvoj na sto~arstvoto. Vo Ma-
kedonija se odgleduva krupen do-
bitok: goveda, kowi, mazgi i maga-
riwa (iako poslednite tri vida
napolno go izgubija ekonomskoto
zna~ewe); siten dobitok: ovci, ko-
zi, sviwi, `ivina; i ko{nici so
p~eli. Za poljodelskoto proiz-
vodstvo, voglavno, se koristat
ramni~arskite povr{ini, koi za-
fa}aat 1/5 od vkupnata povr{ina
na zemjata (4.900 km2). Pokraj niv
se koristat i povr{ini po neram-
nite tereni, t.e. po ridi{tata i
planinite. Vkupnite zemjodelski
povr{ini so~inuvaat 1/2 od teri-
torijata, pri {to 1/4 se obrabot-
livi, a 1/4 se pasi{ta (vkupnata
zemjodelska povr{ina iznesuva
1.271.400 ha, prosek za 2001–2005
g.). Obrabotlivata povr{ina op-
fa}a 572.800 ha, a re~isi celosno
se nao|a po kotlinite. Okolu 2/3
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
od obrabotlivoto zemji{te e so
niska bonitetna vrednost (klasa
V-VIII), a samo 1/3 e so dobar kvali-
tet (klasa I-IV). Pasi{tata zaze-
maat 697.000 ha (prosek za
2001–2005), od koi 36,5% se pla-
ninski i visokoplaninski i
63,5% se rasprostraneti po bra-
novidno-rit~estite tereni vo
kotlinite. Posedovnata struktu-
ra na zemjodelstvoto vo SR Make-
donija se sostoela od dva sektora:
individualen i op{testven. Op-
{testveniot sektor se zadr`al sè
do privatizacijata (2002–2004).
Vo individualniot sektor parce-
lite se rascepkani, so prose~na
golemina od 0,14 ha. Zemjodelskite
pretprijatija – kombinatite i
zadrugite (164 na broj) poseduvale
blizu 50% od vkupnata zemjodel-
ska povr{ina, odnosno 30% od ob-
rabotlivoto zemji{te. Tie vo iz-
minatiot period, blagodarenie na
dobrata opremenost so mehaniza-
cija i so stru~en kadar, bea nosi-
teli na osovremenuvaweto na
vkupnoto zemjodelsko proizvod-
stvo. Za razvojot na zemjodelstvo-
to vo Makedonija poseben prido-
nes im se pripi{uva na: mehaniza-
cijata, hemizacijata, melioracii-
te, selektiranite semiwa, dobri-
ot posado~en materijal, oblagoro-
denite rasi dobitok, veterinar-
nata i druga za{tita, stru~nite
kadri itn. Kako reprezentativni
indikatori }e gi navedeme trak-
torite i ve{ta~kite |ubriva. Vo
1981-1985 1986-1988 2002-2004*
7,5 0,6 0,1 4,1
6,4 -0,8 1,7 7,3
Makedonija, 1951 g., imalo samo
270 traktori. Ve}e 1990 g. nivniot
broj se poka~il na 44.154, a 2005 g.
na 67.349 (porast za 249 pati). Pot-
ro{uva~kata na ve{ta~ki |ubriva
se zgolemila od 53.447 toni – 1960
g., na 56.217 toni – 1984 g., no potoa
opa|a i 2005 g. iznesuva 9.900 toni.
Sprotivno na industrijata, kade
{to rastot na industriskoto pro-
izvodstvo vo tekot na 50 godini po
Vtorata svetska vojna be{e brz i
re~isi postojanen, vo zemjodels-
tvoto be{e pobaven i so zna~ajni
kolebawa od faza vo faza.
Zna~i, zemjodelskoto proizvod-
stvo pobrzo se razvivalo od pro-
sekot vo stopanstvoto vo perio-
dite 1953–1956; 1986–1985; 2002–
2004 g. U~estvoto na zemjode-
lstvoto, lovot i {umarstvoto vo
vkupniot BDP na zemjata iznesu-
valo: 10,0% (2002), 11,4 (2003) i
11,3% (2004).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
IZV.: Prostoren plan na Makedonija,
Institut za prostorno planirawe, Oh-
rid, 1982; Statisti~ki godi{nik na Re-
publika Makedonija, Dr`aven zavod za
statistika, za soodvetnite godini.
LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na
Vardarska Makedonija me|u dvete svet-
ski vojni, MANU, Skopje, 1998; N. Uzu-
nov, Stopanstvoto na Republika Make-
donija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001;
Nacionalna strategija za stopanskiot
razvoj na Republika Makedonija, MANU,
Skopje, 1997. D. N.
Borova zemjomerka
ZEMJOMERKI (Geometridae) –
no}ni peperugi so tesno i izdol-
`eno telo. Imaat mala glava so
slabo razviena cicalka. Aktivni
se no}e. Gasenicite se dvi`at na
karakteristi~en na~in (kako da
ja merat zemjata), so dodatni 2–3
para noze na zadniot del od telo-
to. Vo Makedonija se potvrdeni
316 vida od koi 2 se endemi~ni.
Najpoznat vid e borovata zemjo-
merka (Bupalus piniaria L.), poznat
{tetnik na borovi nasadi, ~ii
larvi se hranat so igli~ki od bor
i od drugi ~etinari.
LIT.: Rudolf Pinker, Die Lepidopteren fauna
Mazedoniena. III. Geometridae, Posebno izda-
nie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbet-
nite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Kr-
pac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of
Macedonia from a view point of hitherto faunis-
tic investigations. Participation with Underpro-
ject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Na-
tural History – Ministry of Science, Final Report,
Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.
ZEMJOTRESI VO MAKEDO-
NIJA – nastanuvaat relativno
~esto. Od 1901 do 1996 g. vo regio-
not do 100 km od granicite na RM
imalo 27 potresi so magnituda
{to nadminuva 6 stepeni spored
Od Skopskiot zemjotres (1963)
Rihterovata skala od koi dva bi-
le so magnituda pove}e od 7. Naj-
silen bil zemjotresot od 1904 g.
vo regionot me|u Peh~evo i Kres-
na (sega sosedna Bugarija), a po-
toa sleduva zemjotresot kaj Va-
landovo vo 1931 g. Najgolem broj
~ove~ki `rtvi i materijalni
{teti imalo vo Skopskiot zem-
jotres od 1963 g. Nastanatite zem-
jotresi se grupiraat vo tri regi-
oni, po dol`inata na granicata
so Albanija i po dolinite na
Vardar i na Struma. @ari{tata
na zemjotresite se relativno
plitki i obi~no ne nadminuvaat
nekolku desetici kilometri so
{to nivnoto vlijanie e ograni~e-
no na pomalo podra~je na povr{i-
nata. V. Ur.
Liljana
Zendelska
ZENDELSKA, Liljana ([tip, 1.
X 1947) ‡ operska i koncertna pe-
vica, sopran, prvenka na Operata
na MNT. Diplomirala na Fakul-
tetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje (1973, prof. K. Trpkov).
Taa e ~len na solisti~kiot sos-
tav na Operata na MNT (1975–
2005) i nositel na dramskiot i
mladodramskiot sopranski fah
so pozna~ajni ostvaruvawa: Aida,
Leonora (Trubadur), Toska, Ame-
lija (Bal pod maski), Santuca (Ka-
valerija rustikana), Mimi (Boe-
mi), ^o-^o-San (Madam Beter-
flaj), \ula (Ero od onoj svet),
Margarita (Faust), Mar`enka
(Prodadena nevesta), Grozda (B.
ZIJA Z
Trajkov, Brazda). Gostuvala vo
Kanada, Polska, Italija, Turci-
ja, ^e{ka. F. M.
Risto
Zerdeski
(Zerde)
ZERDESKI (Zerde), Risto (Prilep,
5. VIII 1906 ‡ Zagreb, 1. V 1970) ‡
filmski akter, producent i ki-
noprika`uva~. Prvata {kola za
filmski akteri ja zavr{il vo Zag-
reb (1922), a vo istiot grad (1927)
stanal koproducent na igraniot
film †Tie dvajcata# (r. Xuka Ber-
ke{), vo koj gi igra dveta glavni
ma{ki lika. Po vra}aweto vo Ma-
kedonija, go prezel kinoto na Ma-
nakievci vo Bitola i so kinopri-
ka`uva~kata dejnost se zanimaval
sè do prvite povoeni godini. Il. P.
Qu{
Marku
Zef
ZEF, Qu{ Marku (Prizren, 1885
– \akovica, 20. XII 1920) – Alba-
nec, pripadnik na makedonskoto
socijalisti~ko i komunisti~ko
dvi`ewe. U~esnik i organizator
na Prvomajskata proslava vo
Skopje od 1919 g. i na {trajkot na
`elezni~arite. Vo 1920 g. bil upa-
ten na Kosovo da agitira za izbi-
rawe komunisti~ki kandidati na
parlamentarnite izbori. Na pre-
dizborniot miting vo \akovica
bil uapsen i po te{ki ma~ewa
bil ubien. Po toj povod KPJ or-
ganizirala protestni demonstra-
cii vo Skopje i vo Belgrad.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
ZIJA, Beri{a (Skopje, 13. IX
1932 ‡ Skopje, 1992) ‡ akter vo
Albanskata drama od 1959 g., eden
od osnova~ite na Teatarot na na-
rodnostite vo Skopje. Istaknat
tolkuva~ na glavni ulogi, nosi-
tel na dejnosta na Albanskata
571
Z ZINXIRLI
drama. Ulogi: Haxi Zamfir (†Zo-
na Zamfirova#); Haxi Toma (†Ko{-
tana#); Mitre (†Parite se otepu-
va~ka#); Ibro (†Tri sveta#); Arso
(†^orbaxi Teodos#); Axi Trajko
(†Begalka#); Drugar so ~anta
(†Golemata voda#). R. St.
ZINXIRLI TE]E (Skopje,
XVII v.) – poznato i kako te}e na
{ejh Adem Baba. Pripa|alo na
dervi{kiot red Halveti Karaba-
{i. Za vreme na posledniot {ejh
Mehmed Ferid, od karaba{isko
stanalo xeraisko, od istiot, hal-
vetiski red. Urnato 1971 g., pri
ras~istuvaweto na prostorot za
izgradba na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#.
Zinxirli te}e (te}eto na {ejk Adem Baba)
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Galaba Palikru{eva, Dervi{kiot
red halveti vo Makedonija, Zbornik na
[tipskiot muzej, I, [tip, 1959. Dr. \.
ZLASTRANA (s. Gorno Sredo-
re~e, Ohridsko) – ednoslojna ne-
olitska naselba, locirana vo se-
verniot del na Sredore~ko Po-
le, so povr{ina od 3.800 m2. Lo-
kalitetot e registriran vo 1957
g., a potoa se vr{eni sonda`ni
istra`uvawa (1988). Pronajdena
e gruba, lo{o pe~ena keramika,
ku}en lepe`, kameni i kremeni
artefakti, a spored neolitski-
te kulturni elementi na ovoj
prostor e evidentirano me{awe
na centralnobalkanskiot i jad-
ranskiot kulturen krug. Naodi-
te se ~uvaat vo Zavodot i Muzej
Ohrid.
LIT.: P. Kuzman, Zlastrana – Neolitska
naselba vo Ohridsko, „MAA“, 11, Skopje,
1990, 35–50. D. Z.
ZLATANOV-GRADOBORSKI,
Dimitar (Gradobor~eto; Dimit-
rija Vulgaraki) (s. Gradobor, So-
lunsko, po~etok na XIX v., najdocna
ok. 1840 ‡ 1860) ‡ sve{tenik, mu-
zi~ki deec (kompozitor) i crko-
ven peja~ (tenor). Se zdobil so ob-
razovanie na gr~ki nastaven jazik,
a potoa bil muzi~ki deec na Ril-
skata peja~ka {kola. Vo Solun go
polo`il ispitot i stanal glaven
peja~ na Katedralnata crkva, pros-
lavuvaj}i se kako pro~uen peja~ vo
Makedonija i vo Mala Azija pod
imeto „Dimitroto Vulgaraki#.
572
Avtor e na crkovni pesnopenija,
podocna prevedeni na naroden ja-
zik od negovite u~enici, od koi se
identifikuvani samo dve: †Veli-
ko slavoslovie# i †Dostojno est#.
IZV.: Vasil Ivanov Bojaxiev, Psaltiki-
en voskresnik, fotokopija na rakopis vo
NUB †Sv. Kliment Ohridski> Skopje; Ka-
listrat Zografski, Zbornik po vosto~no
penie, Sveta Gora, 1905.
LIT.: P. Dinev, Muzikalni materiali od
vÍzro`denskata epoha, †BÍlgarska muzi-
ka#, No 9, SofiÔ, 1962, 34; Petar Dinev,
Dimitar Zlatanov‡Dimitrie Vulgara-
ki-Gradobor~eto, †BÍlgarska muzika#,
No 3, SofiÔ, 1963; L. Vitanova, G. GaŸtan-
d`iev, Muzikalnoto vÍspitanie v bÍl-
garskoto u~ilice, SofiÔ, 1975, 35; Dra-
goslav Ortakov, Dimitar Zlatanov-Gra-
doborski, Muzikata na po~vata na Make-
donija, Makroproekt †Istorija na kultu-
rata na Makedonija#, kn. 7, del I-II, MA-
NU, Skopje, 1999, 145-147. S. Ml.
Mito
Zlatanoski
ZLATANOSKI, Mito (Lakti-
we, 20. X 1946) – el. in`., red.
prof., prodekan na ETF vo Skop-
je, rakovoditel na Institutot za
ECRP, na laboratorijata za re-
lejna za{tita, na Centarot za
tehni~ka za{tita i pretsedatel
na Studiskiot komitet za razvod-
ni postrojki. Isto taka e av-
tor/koavtor na trudovi vo spisa-
nija i zbornici od sovetuvawa, na
studii, analizi, AP i NIP. Ko-
avtor na sredno{kolski u~ebnik.
Dal prilog kon metodite za ana-
liza na rizicite od nesre}i vo
EE postrojki i okolinata.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij’ – Skopje#, br. 814, oktom-
vri 2002. Dr. R.
†ZLATEN GONG# ‡ me|unaroden
bokserski turnir {to po pravilo
se odr`uva sekoja godina. Prvpat
go organiziral Bokserskiot klub
†Skopje# vo Skopje (1969). Dosega
se izvedeni vkupno 36 natprevari
(1969–2006). Finalnite borbi se
odr`uvaat vo Skopje, a kvalifi-
kacionite i vo nekolku drugi
gradovi. Na bokserot koj e prog-
lasen od @iri-komisijata za naj-
dobar, mu se vra~uva trofej vo
forma na gong. Prv pobednik bil
Zvonimir Vuin od BK †Banat# od
Zrewanin, a od makedonskite
bokseri Ace Rusevski od BK †Ku-
manovo# (1975 i 1978). Tripati go
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Od bokserskiot turnir „Zlaten gong“ vo Skopje
osvojuvale Primislav Dimovski
(1998, 1990 i 2002) i Mumin Veli
(2003, 2004 i 2006) od BK †Skop-
je#, a dvapati Rexep Rexepovski
(1983 i 1985) i Alija Muhamed
(1994 i 2001) od BK †Kumanovo#.
I nekoi drugi bokseri od Make-
donija uspeale da se zdobijat so
ovoj trofej. D. S.
ZLATEC ‡ narodno imenuvawe na
sedmiot mesec vo godinata ‡ juli.
S. Ml.
Kompirova zlatica
ZLATICI (Chrysomelidae) – tvr-
dokrilni insekti. Teloto im e
zaobleno i so metalen sjaj, ottu-
ka i imeto (chrysis gr. = zlato; me-
lon = jabolko). @iveat po listo-
vite od ovo{kite i drugite {i-
rokolisni drvja. Vo familijata
zlatici spa|aat vidovi poznati
kako {tetnici. [iroko raspros-
tranet {tetnik kaj nas e vidot
kompirova zlatka (Leptinotarsa
decemlineata Sey.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
ZLATKOVSKI, Du{ko (Kuma-
novo, 21. XII 1931) – grad. in`.,
red. prof. na Grade`niot fakul-
tet vo Skopje (od 1981 do penzio-
niraweto vo 1996 g.) po grupata
predmeti @eleznici. Bil direk-
tor na grade`niot pogon na „Ma-
kedonski `eleznici#, a na Fakul-
tetot rabotel od 1972 g., uspe{no
prodol`uvaj}i go aktivnoto u~e-
stvo vo razvojot i izgradbata na
`elezni~kata i patnata mre`a vo
RM. Napi{al u~ebnik po predme-
tot Goren stroj na `eleznici.
Bil dekan na Grade`niot fakul-
tet (1993–1995). Q. T.
ZLATKU, Muhamet Rexep (Muha-
met Rexhep Zllatku) (Debar, 1939) ‡
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pisatel i publicist. Osnovno ob-
razovanie zavr{il vo rodnoto
mesto, a sredno u~ili{te vo
Pri{tina. Diplomiral na Prav-
niot fakultet vo Skopje. Rabo-
tel kako novinar-dopisnik na
„Rilindja“ od Skopje i kako ured-
nik na sp. „Jehona“. Bil glaven i
odgovoren urednik vo „Flaka“.
Pi{uva skici, reporta`i, pato-
pisi, raskazi, romani, esei, dra-
mi i dr. Preveduva od albanski na
makedonski i obratno.
BIBL.: Debar, 1968; Me arb[resh[t, Shkup,
1976 (So Arbre{ite, 1976); Zakonite ne
`iveat kolku i planinite, Sk., patopisi
i beletristika,1981; Error, 1990; Rani,
1995; Planot na kadijata; Odlu~uva Bal-
kan, 1999; Zaglaveni vekovi, 2002. A. P.
Plakatot na „Zlatno slavej~e“ vo Skopje (2005)
†ZLATNO SLAVEJ^E# ‡ fes-
tival na detska pesna. Organiza-
tor e Sovetot za gri`i i vospitu-
vawe na decata na grad Skopje.
Prvo izdanie: 23. V 1971 g. Nekol-
ku godini podocna go menuva ter-
minot na odr`uvawe i zapo~nuva
na Denot na osloboduvaweto na
Skopje 13 Noemvri. Festivalot
dosega produciral nad 800 pesni
za decata od predu~ili{na i u~i-
li{na vozrast, a nekoi od niv
stanaa hitovi i vlegoa vo antolo-
gijata na detskata pesna. Vo prvi-
te godini kako avtori se javuvaat
golem broj od kompozitorite na
klasi~na muzika (K. Makedonski,
B. Canev, S. To{evski, M. Niko-
lovski i dr.), a podocna preku ne-
go se afirmiraat novi tvore~ki
imiwa. Osnovopolo`nik i najak-
tiven vo celata istorija na fes-
tivalot e Aleksandar Xambazov,
kako avtor, dirigent, umetni~ki
direktor. Festivalot bil i poj-
dovna to~ka za afirmacija na go-
lem broj poznati umetnici vo
Makedonija. M. Kol.
ZLATO – zaedno so srebroto, ba-
karot i olovoto se klasificira
vo grupata na metalite i legurite.
Kristalizira teseralno, poretko
se pojavuva vo oktaedarski i hek-
saedarski oblici, obi~no se poja-
vuva vo svitkani i deformirani
agregati koi imaat oblik na den-
driti, listovi, a vo nekoi slu~ai
i vo masivni zrna. Bojata na zlato-
to e karakteristi~no `olta, sreb-
renobela do portokalovocrvena.
Ima metalen sjaj. Samorodnoto
zlato ima golema ~istota i obi~-
no sodr`i do 99% zlato. Vo pri-
rodata obi~no se pojavuva vo hid-
rotermalnite `ici vo asocijaci-
ja so kvarcot. Na podra~jeto na
RM zlatoto se pojavuva vo epiter-
malnite nao|ali{ta {to se povr-
zani so mladiot vulkanizam i vo
porfirskite nao|ali{ta na ba-
kar. Komercijalna eksploatacija
ima samo od rudite na oboeni me-
tali vo koi zlatoto e primesa. Ta-
ka, vo rudata na bakarot (v. Bu-
~im), zlatoto e zastapeno od 0,3 do
0,4 g/t. Pri flotacijata zlatoto
minuva vo koncentratot, a pri
elektrorafiniraweto na dobie-
niot bakar toa se izdvojuva kako
anoden mil. Milot se pretopuva i
so elektroliza od nego se dobiva
~isto zlato, 500-600 kg godi{no.
LIT.: B. Boev, V. Bermanec, T. Serafimovski,
S. Lepitkova, S. Mikulcic, M. Soufec, G. Jova-
novski, T. Stafilov, M. Najdovski, Alshar mine-
ral assemblage, Geologica Macedonica, 15-16,
Skopje, 2002. Bl. B. i Sv. H. J.
ZLATOVRV – MARKOVI KU-
LI – srednovisoka planina {to
se protega severno od Prilep, po-
me|u Stara Reka i Prilepska Re-
ka vo severoisto~niot del na Pe-
Markovi Kuli so Zlatovrv
ZLETOVSKA Z
lagonija. Pretstavuva prirodna
celina so povr{ina od 50 km².
Najvisok vrv e Zlatovrv (1.422
m). Zlatovrv ima isklu~itelno
prirodni vrednosti, a toa se naj-
raznovidnite denudacioni obli-
ci. Ovie vrednosti spored broj-
nosta, manifestacijata i izraze-
nosta na Zlatovrv pretstavuvaat
raritetna pojava koja gi nadminu-
va i balkanskite granici. Zatoa
Zlatovrv – Markovi Kuli e sta-
ven na privremenata lista na
UNESKO vo Pariz za za{tita na
prirodnoto nasledstvo. T. And.
ZLETOVO – selo vo Probi{tip-
sko. Se nao|a od dvete strani na
Zletovska Reka na nadmorska vi-
so~ina od okolu 500 m. So Pro-
bi{tip e povrzano so regionalen
asfalten pat. Toa e najgolemo se-
lo vo Op{tina Probi{tip i vo
minatoto bilo glavna naselba vo
celata oblast. Naseleno so Make-
donci, ~ij broj e vo porast. Vo
1953 g. vo nego `iveele 1.324 `., a
vo 2002 g. toj broj se nagolemil na
2.477 `. Naselenieto se zanimava
so zemjodelstvo. Ima nekolku tr-
govski i zanaet~iski du}ani, po-
toa osumgodi{no u~ili{te i
zdravstvena stanica. Al. St.
ZLETOVSKA EPARHIJA (XIV
v.) – osnovana od despot Jovan Oli-
ver (1347), koj{to go izgradil Les-
novskiot manastir „Sv. Arhangel
Mihail# (sedi{teto na eparhija-
ta); ukinata me|u 1371 i 1381 g.
Episkopot Arsenij se spomnuva
kako posleden zletovski episkop.
Po ukinuvaweto teritorijata na
Zletovskata eparhija $ bila dade-
na na sosednata Velbu`dska epis-
kopija, a Lesnovskiot manastir
bil daden pod vlast na manastirot
Hilendar od Sveta Gora.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Ilija Velev,
Pregled na srednovekovni crkvi i manas-
tiri vo Makedonija, Skopje, 1990; Sava,
ep. {umadijski, Zletovsko-strumi~ka
eparhija, vo: Srpska pravoslavna crkva
1920-1970, Beograd, 1971; R. Gruji¢, Zle-
tovsko-strumi~ka eparhija, vo: Azbu~-
nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd,
1993. Rat. Gr.
Zletovska Reka
ZLETOVSKA REKA – najgolema
desna pritoka na r. Bregalnica.
Izvira zapadno od Carev Vrv
(2.082 m), na viso~ina od 1.620 m,
573
Z ZLETOVSKO-STRUMI^KA
a vo Bregalnica se vliva na viso-
~ina od 293 m. Dolga e 56 km, ima
vkupen pad od 1.327 m i prose~en
pad od 23,7 ‰. Slivot zafa}a po-
vr{ina od 460 km2. Vodite na
ovaa reka se koristat za navodnu-
vawe, a so izgradba na ve{ta~ka-
ta akumulacija „Zletovica# }e se
koristat i za vodosnabduvawe na
gradovite Probi{tip, Ko~ani,
Sveti Nikole, [tip i Vinica.
Prose~niot godi{en protek e
1,67 m3/sec. Dr. V.
ZLETOVSKO-STRUMI^KA
EPARHIJA na MPC (1958–1989)
– kako eparhija na SPC (formi-
rana vo 1920 g.) ja opfa}ala teri-
torijata levo od r. Vardar i mes-
tata od starite eparhii: Zletov-
sko-morodviska, Bregalni~ko-
male{ka, Strumi~ka, Vardariot-
ska i del od Poljanskata eparhi-
ja, so episkop so sedi{te vo
[tip. Kako eparhija na MPC prv
ja rakovodel nadle`niot arhie-
rej episkopot Naum (1958–1977).
Potoa administrirale mitropo-
litot Angelarij (1977–1979),
episkopot Gorazd (1979–1986),
mitropolitot Stefan (1986–1989).
Vo 1989 g. eparhijata bila prei-
menuvana vo Bregalni~ka.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhi-
episkop Ohridski i Makedonski, Skopje,
2000; Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; isti-
ot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Sava, ep.
{umadijski, Zletovsko-strumi~ka eparhi-
ja, vo: Srpska pravoslavna crkva 1920-1970,
Beograd, 1971; R. Gruji¢, Zletovsko-stru-
mi~ka eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pra-
voslavne crkve, Beograd, 1993. Rat. Gr.
Kiro
Z’mbov
Z’MBOV, Kiro Ferdov (Ko~ani,
31. I 1931) – ~len na MANU nad-
vor od rabotniot sostav (1988).
Nau~en sovetnik na Institutot
za nuklearni nauki vo Vin~a,
Belgrad. Doktoriral (1963) na
PMF vo Belgrad. Prestojuval na
postdoktorska specijalizacija na
Univerzitetot Rajs vo Hjuston,
SAD (1965–1967). Rabotel kako
gostin-nau~nik vo Centarot za
nuklearni istra`uvawa vo Jilih,
Germanija (1973–1975) i vo Japon-
skiot institut za atomski istra-
`uvawa (JAERI) vo Tokai (1990).
574
Nau~noistra`uva~kata aktiv-
nost mu e naso~ena kon reaktiv-
nosta i strukturata na neorgan-
skite molekuli. Posebno se op-
fateni oblastite: kinetika na
hemiski reakcii so primena na
stabilni izotopi kako obele`u-
va~i; interakcija na neutralni
~esti~ki (atomi i molekuli) so
usviteni metalni povr{ini; jo-
nizacija i disocijacija na mole-
kuli pri sudir so elektronski
snopovi, kako i razvivawe na no-
vi metodi za izotopska analiza
na uraniumot. Najzna~ajnite re-
zultati mu se vo podra~jeto na ma-
senospektrometriskoto ispitu-
vawe na hemiski procesi na viso-
ki temperaturi. Za taa cel, vo ne-
govata grupa vo Vin~a e konstru-
iran specijalen masen spektro-
metar so visokotemperaturen re-
aktor i jonski izvor so monohro-
matiziran elektronski snop.
Trudovite mu bile citirani oko-
lu 730 pati. Imal bogata sorabot-
ka so centrite za nuklearni is-
tra`uvawa vo Jilih i vo Karls-
rue, so Nacionalniot institut za
standardi i tehnologija vo Va-
{ington i so Dr`avniot univer-
zitet †Lomonosov# vo Moskva.
Bil pretsedatel na Jugosloven-
skoto dru{tvo za masena spektro-
metrija i ~len na Nau~niot sovet
na Me|unarodnoto dru{tvo za ma-
sena spektrometrija. Bil i di-
rektor na Laboratorijata za fi-
zi~ka hemija vo Vin~a.
LIT.: †Bilten#, Devetto izborno sobra-
nie, Makedonska akademija na naukite i
umetnostite, Skopje, 1988, 59. B. [.
ZMEJSKI PESNI ‡ lirski,
lirsko-epski i epski pesni. Gi
opevaat zmejovite kako mito-
lo{ki su{testva, nivnite ka-
rakteristiki i odnosi so lu|eto.
Vo narodnoto veruvawe zmejot e
ma{ko dete {to go rodila `ena
koja go nosela podolgo od obi~-
no. Se veruva deka sekoj sinor si
imal svoj zmej {to go ~uval od
razni {teti, a posevite od razni
elementarni nepogodi vo vreme-
to na zreeweto. Zatoa toj e sim-
bol na plodnosta. Se veruva deka
postojano mesto na `iveewe na
zmejovite im se visokite plani-
ni, kade {to `iveat vo pe{teri
i sli~ni mesta. Vo narodnite
pesni tie se opeani kako golemi
qubovnici, poradi {to devojki-
te dobrovolno stapuvaat vo qu-
bovni odnosi so niv (Stojna mi
zmeja qubila...). Tie imaat mo}
za metamorfoza, pa vo razni
formi (kako oblak, kitka, pod-
grlence i sl.) se dobli`uvaat do
devojkite, potoa grmnuvaat, gi
grabnuvaat i gi nosat vo plani-
nite ili vo pe{terite, so niv
vodat qubov, im se ra|aat deca i
so niv `iveat.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Kiril Penu{liski, Obredni i mi-
tolo{ki pesni, Izbor i redakcija d-r
Kiril Penu{liski, Skopje, 1968; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika
(mitolo{ki, trudovi, semejni, detski,
humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje,
2000. M. Kit.
ZMII (Ophidia, Serpentes) – pod-
red `ivotni od redot lu{pesti
vleka~i (Squamata), £ii pret-
stavnici gi naseluvaat re~isi
site tipovi `iveali{ta. Ne se
prisutni samo vo polarnite ob-
lasti, a avtohtoni vidovi zmii
nema vo Nov Zeland, na havajski-
te ostrovi i vo Irska. Dosega se
poznati okolu 2.900 vida, od koi
34 vida ja naseluvaat Evropa. Se
odlikuvaat so izdol`eni cilin-
dri£ni tela (pokrieni so ro`ni
lu{pi) {to zavr{uvaat so tenki
opa{ki; dolgi se od 7 cm do 10 m,
a spored nekoi soznanija do 11,4
m. Zmiite se mesojadi, no nekoi
vidovi jadat samo jajca. Dolgo
vreme izdr`uvaat bez hrana, oso-
beno vo tekot na zimskiot son.
Imaat sposobnost da ja otfrlaat
ro`natata obvivka (zmiska ko-
{ulka) nekolkupati vo godinata
i na takov na£in se preslekuva-
at. Bojata i {arite na ko`ata
naj£esto soodvestvuvaat na sre-
dinata {to ja naseluvaat. Site
zmii se grupirani vo 12 fami-
lii, a od niv ~etiri gi naseluva-
at Evropa i Makedonija. Kaj nas
se registrirani 16 vida.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Rep-
tiles and Amphibians of Britain and Europe,
London, 2002; G. D`ukic – M. Kalezic, The bio-
diversity of amphibians and reptiles in the Bal-
kan Peninsula, vo: Griffiths, Krystufek & Reed
ed. „Balkan Biodiversity#, Dordrecht/Bos-
ton/London, 2004, 167–192; J-P. Gasc, A. Cabe-
la, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Gros-
senbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J.
Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofia-
nidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphi-
bians and Reptiles in Europe, Paris, 1997.
Sv. P. – V. Sid.
Dragai
Zmijanac
ZMIJANAC, Dragi (Skopje, 25.
II 1960) – aktivist na nevladiniot
sektor, humanitarec. Osnova~ i iz-
vr{en direktor na Prvata detska
ambasada vo svetot †Me|a{i# vo
Skopje (od 1992), promotor na pra-
vata na decata vo zemjata i na pra-
vata i za{titata na decata od na-
silstvo i zloupotreba. R.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Znameto na Razlove~koto Znameto na Kru{evskata
vostanie (1876) Republika (1903)
ZMIORKI (Petromyzontidae) –
familija najprimitivni orga-
nizmi od klasata kru`nousni
(Cyclostomata), sporedna granka na
’rbetnicite, koi po nadvore{en
izgled li~at na ribite (jagula),
no se mnogu poprimitivno grade-
ni. Vo Makedonija se registrira-
ni dva vida, vardarska zmiorka
(Eudontomyzon hellenicus) i drim-
ska zmiorka (Eudontomyzon stanko-
karamani).
Drimska zmiorka
LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of
Britain and Europe, London; J. Crivelli, The
Freshwater fish endemic to the Northern Medi-
terranean Region, Tour du Valat Publication,
1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedoni-
ja, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odre-
duvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorki-
te (Cephalaspidomorpha) vo Republika Ma-
kedonija, Skopje, 1998. Sv. P. – V. Sid.
ZNAMETO NA RM. Na 11. VIII
1992 g., Sobranieto na RM usvoju-
va Zakon za znameto na RM, spo-
red koj znameto na RM e „crveno
so zlatno-`olto sonce, sonceto e
so 8 osnovni i 8 sporedni son~evi
zraci, blago zadebeleni vo prva-
ta polovina, naizmeni~no i si-
metri~no naredeni okolu son~e-
viot disk, osnovnite son~evi zra-
ci neposredno se odvojuvaat od
son~eviot disk, a krajnata nadvo-
re{na dol`ina na site 16 son~e-
vi zraci se poklopuva so nadvo-
re{nata periferija na sonceto,
dijametarot na son~eviot disk e
edna sedmina od {iro~inata na
Znameto na Republika Makedonija
Znameto na Kru{evskata ~eta
(1903)
znameto, odnosot na dijametarot
na son~eviot disk i dol`inata na
osnovniot son~ev zrak e 1:2, a od-
nosot na dol`inata na sporedni-
ot i osnovniot son~ev zrak e 7:8,
centarot na sonceto se poklopuva
so to~kata vo koja se se~at dijago-
nalite na znameto, odnosot na
{iro~inata i dol`inata na zna-
meto e 1:2# (popularnoto Sonce
od Kutle{/Vergina). Po potpi-
{uvaweto na Privremenata sog-
lasnost za normalizacija na od-
nosite me|u RM i RG (13. IX 1995),
poradi insistiraweto na RG za
promena na znameto na RM, (pris-
vojuvawe ekskluzivno „pravo# vrz
upotrebata na simbolot od Kut-
le{/Vergina od strana na RG i ne-
govo zloupotrebuvawe vo kon-
tekstot na sporot okolu imeto)
na 5. X 1995 g. Sobranieto usvoju-
va nov Zakon za znameto na RM,
spored koj znameto na RM e †crve-
no so zlatno-`olto sonce so osum
son~evi zraci {to se prostiraat
od son~eviot disk so pro{iruva-
we do rabovite na znameto, son~e-
vite zraci se vkrstuvaat po dija-
gonala, horizontala i vertikala,
dijametarot na son~eviot disk e
edna sedmina od dol`inata na
znameto, centarot na sonceto se
poklopuva so centarot vo koj se
se~at dijagonalite na znameto,
odnosot na {iro~inata i dol`i-
nata na znameto e 1:2#. T. Petr.
ZNAMIWA NA MAKEDON-
SKOTO OSLOBODITELNO
DVI@EWE ‡ nacionalnooslo-
boditelni voeni simboli na ma-
kedonskiot narod. Raznite make-
donski ajdutski i komitsko-revo-
lucionerni dru`ini, odredi i
voeni edinici vo osloboditelni-
te vostanija koristele znamiwa
so razni boi i obele`ja. Vo Raz-
love~koto vostanie (1876) se vee-
lo svileno zname so ognen crven
lav bez kruna na `olto pole, so
natpisot: †Makedon˜x ‡ stanete
da vi osvoboda#, izraboteno spo-
red †Stematografijata# (1741)
na Hr. @efarovi~. Vo Ilinden-
skoto vostanie sekoja ~eta imala
svoe razli~no zname. Pod vlija-
nie na istata †Stematografija#
ZOGRAFSKI Z
Znameto na Makedonskata Znameto na Prvata Makedonska
kolonija vo S.-Peterburg (1914) udarna brigada (1943)
~esto se koristel lavot kako sim-
bol so dodatni ukrasi: me~, sabja
ili pu{ka vo {epite, ili kako gi
kine sinxirite, so polumese~ina
i yvezda {to gi gazi, no i so razni
drugi re{enija ‡ moma kako sim-
bol na Makedonija (pod vlijanie
na Francuskata revolucija), koja
go kine sinxirot na ropstvoto, so
turski znamiwa i oru`je pod nej-
zinite noze (vo nered) i so zname
vo levata raka so mo{ne ~estiot
natpis †Sloboda ili smrt#. Ma-
kedonskata artileriska edinica
vo [panskata gra|anska vojna
upotrebuvala makedonsko zname
so crvena osnova i so petokraka
yvezda. Vo vremeto na NOB sekoja
edinica na NOV i POM imala i
svoe posebno zname, glavno so cr-
vena podloga, `olti rabovi i
proleterski simboli (petokraka,
srp i ~ekan). Izvesno vreme G[
na NOV i POM go koristel crve-
no-crnoto zname (Lopu{nik, 1943),
no potoa bilo oficijalizirano
tradicionalnoto crveno zname so
`olta petokraka vo gorniot lev
agol, ozakoneto i so prviot Ustav
na DFM (31. XII 1946).
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Grbo-
vite na Makedonija. Prilog kon makedon-
skata heraldika, Skopje, 1970, 147&151; D-r
Simo Mladenovski, Makedonskite naci-
onalni simboli vo tekot na NOB, †Glas-
nik#, INI, 48, 1&2, Skopje, 2004, 23&42; is-
tiot, Dr`avnite simboli na Republika
Makedonija, Republika Makedonija 60 go-
dini po ASNOM. Zbornik od nau~niot
sobir po povod {eesetgodi{ninata od
ASNOM odr`an vo Skopje na 15&16 de-
kemvri 2004 godina, MANU, Skopje, 2005,
357&373. S. Ml.
ZOGRAFSKI PALIMPSEST –
v. Fragmenti na glagolski sta-
roslovenski tekstovi.
ZOGRAFSKI, Dan~o (Veles, 23.
IV 1920 – Skopje, 9. I 1997) – nau~en
rabotnik, istra`uva~ na po{iro-
koto podra~je na ponovata isto-
rija na makedonskiot narod i po-
sebno na poleto na stopanskata
istorija na Makedonija, redoven
profesor na Ekonomskiot fakul-
tet vo Skopje, op{testven deec i
pedagog, akademik. Osnovno obra-
zovanie i gimnazija zavr{il vo
rodniot grad (1939), pravo studi-
ral vo Belgrad, a diplomiral vo
575
Z ZOGRAFSKI
Dan~o
Zografski
Sofija. Vo Belgrad zavr{il i
dvegodi{ni studii na Institutot
za op{testveni nauki (1950–
1952). Svojot raboten vek go za-
po~nal kako glaven urednik na v.
„Nova Makedonija#. Po osnovawe-
to na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje bil izbran za nastavnik
po predmetot Stopanska istorija
(1950). Doktoriral na Ekonom-
skiot fakultet vo Belgrad (1962).
Bil dekan na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje, vo dva mandata
ja vr{el funkcijata direktor na
Institutot za nacionalna isto-
rija vo Skopje, pove}e godini bil
republi~ki i sojuzen pratenik i
vr{el drugi odgovorni op{tes-
tveni funkcii. Za dopisen ~len
na MANU e izbran vo 1981 g., a za
redoven vo 1986. Bil ~len na
Pretsedatelstvoto na Me|una-
rodnata komisija za slavisti~ki
prou~uvawa, ~len na Komisijata
za istorija na SKJ, pretsedatel
na Komisijata za istorija na
SKM, ~len na potesnite redakcii
na Istorijata na makedonskiot
narod, na istoriite na SKJ i na
SKM, urednik na spisanieto
„Glasnik# na Institutot za naci-
onalna istorija, ~len na redakci-
onite odbori na spisanijata „Is-
torija#, „Pogledi#, „Acta historico-
economica Jugoslaviae# i dr. Nego-
viot nau~en opus go so~inuvaat
preku 200 monografii, statii,
zbirki na dokumenti i drugi pri-
lozi. Negovite odbrani dela bea
publikuvani vo {est knigi (1986).
Pokraj opstojnite istra`uvawa
vo soodvetnite fondovi vo arhi-
vite vo zemjata, iscrpni istra`u-
vawa vr{el i vo arhivite vo Bel-
grad, Zagreb, Saraevo, Sremski
Karlovci, Viena, Bon, Potsdam,
Koblenc, Frajburg, Bern, Praga,
Amsterdam i London. U~estvuval
na brojni doma{ni i me|unarodni
kongresi i nau~ni sobiri. Toj e
istra`uva~ na zaroduvaweto na
kapitalisti~kite elementi vo
Makedonija i na makedonskoto so-
cijalisti~ko i rabotni~ko dvi-
`ewe. Negovite istra`uvawa od
oblasta na stopanskata istorija
na Makedonija, a posebno onie
{to se odnesuvaat na periodot na
osmansko-turskoto vladeewe,
576
pretstavuvaat bazi~ni trudovi od
ovaa oblast.
IZV. i LIT.: Spomenica po povod 40-go-
di{ninata od osnovaweto na Ekonom-
skiot fakultet vo Skopje (1950–1990),
Ekonomski fakultet, Skopje, 1990; Spo-
menica po povod 50-godi{ninata od os-
novaweto na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje (1950–2000), Ekonomski fakultet,
Skopje, 2000; D-r Risto Hristov, Odbrani
dela (I–VI) na akad. Dan~o Zografski, „Is-
torija#, XIII, 1–2, Skopje, 1987; D-r Dan~o
Zografski (1920–1997), MANU, Skopje,
1997; Bibliografija na nau~no-stru~ni
trudovi (na nastavnicite i sorabotnici-
te na Ekonomskiot fakultet vo Skopje)
1950–2000, 1950–2001, 1950–2003, Ekonom-
ski fakultet, Skopje, 2000; 2002, 2004; d-r
Risto Hristov, Izbor od bibliografija-
ta na objaveni trudovi na profesorot
d-r Dan~o Zografski, „Glasnik# na INI,
XXIV, 3, Skopje, 1980; D-r Dan~o Zograf-
ski (1920–1997), MANU, Skopje, 1997.
BIBL.: Egejska Makedonija vo na{ata
nacionalna istorija (koavtor), Skopje,
1951; Makedonskiot taen revolucione-
ren komitet i „Otm’{tenie#, Skopje,
1954; Izve{tai od 1903–1904 godina na
avstriskite pretstavnici vo Makedo-
nija, Skopje, 1955; Za rabotni~koto dvi-
`ewe vo Makedonija do Balkanskata voj-
na, Skopje, 1950; O radni~kom pokretu u Make-
doniji do Balkanskog rata, Beograd, 1951; Ju-
goslovenskite socijalisti i makedon-
skoto pra{awe, Skopje, 1962; Razvito-
kot na kapitalisti~kite elementi vo
Makedonija za vreme na turskoto vladee-
we, „Kultura#, Skopje (I izd. 1967, II izd.
1980); Avstriski dokumenti za istorija-
ta na makedonskiot narod 1905–1906, I,
Skopje, 1976; Avstriski dokumenti za is-
torijata na makedonskiot narod
1907–1908, t. II, Skopje, 1981; Odbrani de-
la, I-VI, Skopje, 1986; Za makedonskoto
pra{awe, Skopje, 1990. R. H.
Dim~e
Zografski
ZOGRAFSKI, Dim~e (Veles, 27.
X 1898 ‡ Skopje, 3. VI 1985) ‡ ak-
tivist na VMRO(Ob) i op{tes-
tvenik. Bil ~len na Komunisti~-
kata mladina na Bugarija (1919), a
potoa stanal ~len na KPJ (1920),
sekretar na MK na KPJ vo [tip
(1923) i ~len na Oblasniot komi-
tet na PK na KPJ za Makedonija
(1926-1927), poradi {to bil uap-
sen i osuden (1927-1932). Podocna
bil ~len na Oblasniot komitet
na VMRO(Ob). Vo vremeto na
NOAVM bil ~len na ANOK. Bu-
garskite vlasti go internirale
vo Gorna Xumaja (1944), a po vra-
}aweto bil ~len na Izvr{niot
odbor na ilegalniot Gradski
NOO na Skopje i ~len na AS-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
NOM. Po Osloboduvaweto bil
pretsedatel na Gradskiot naro-
den odbor na Skopje (1945-1947),
minister za {umarstvo, za narod-
no zdravje i socijalna politika i
republi~ki pratenik.
BIBL.: KPJ i VMRO (Obedineta) vo
Vardarska Makedonija vo periodot 1920-
1930, INI, Skopje, 1974 (so koavtor);
Gradskiot narodnoosloboditelen odbor
na Skopje, †13 Noemvri#, br. 3, Skopje,
1964.
LIT.: Po~ina Dim~e Zografski, †Nova
Makedonija#, XLI, 13781, Skopje, 4. VI
1985, 3. S. Ml.
ZOGRAFSKI, Zlatko (Skopje,
1954) – red. prof. po informatika
na ETF vo Skopje i na South Caroli-
na State University vo SAD. Dokto-
riral na ETF vo Qubqana (1990).
Prestojuval i predaval na pove}e
univerziteti vo SAD i vo Velika
Britanija. Nau~ni oblasti: robo-
tika i ve{ta~ka inteligencija;
kompjuterski sistemi; kompjuter-
ska grafika i digitalni mediumi.
Toj e nagraden na ETAN vo 1991 g.
za najdobar trud od ve{ta~ka in-
teligencija. Objavil pove}e od 40
truda na konferencii, vo spisani-
ja i vo knigi. Dr. M.
Todor
Zografski
ZOGRAFSKI, Todor (Veles,
1895 ‡ Ohrid, 6. II 1985) ‡ ~asov-
ni~ar i nacionalen deec. Vo rod-
niot grad zavr{il progimnazija,
a potoa saat~iski zanaet vo ]us-
tendil i vo Gorna Xumaja. Vo Ve-
les bil sekretar na Me{ovitiot
sindikat (1909), ~len na Rabot-
ni~koto socijalisti~ko dru{tvo
†Klasovo edinstvo# (1909) i ~len
na Socijal-demokratskata orga-
nizacija (1910). Kako sindikalen
funkcioner, izvesno vreme pres-
tojuval vo [vajcarija i vo Fran-
cija (1912‡1918). Kako ~len na
KPJ (1920) i na MK na KPJ vo Ve-
les (1922/3), u~estvuval vo izdava-
weto na v. †Iskra# (1922), bil de-
legat na Tretata zemska konfe-
rencija na KPJ (Belgrad, 1925) i
~len na Inicijativniot odbor za
osnovawe na VMRO(Ob) vo Var-
darskiot del na Makedonija (1925).
Izvesno vreme bil i sekretar na
Oblasniot komitet na KPJ za Ma-
kedonija i sekretar na Oblasni-
ot komitet na VMRO(Ob) (1929),
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
poradi {to bil uapsen i osuden
(1929-1932). Vo vremeto na NO-
AVM bugarskite vlasti go inter-
nirale vo Gorna Xumaja (1944).
Po Osloboduvaweto bil pretse-
datel na Gradskiot odbor na Na-
rodniot front, pomo{nik-mi-
nister za komunalni raboti vo
Vladata na SRM i dr.
BIBL.: KPJ i VMRO (Obedineta) vo
Vardarska Makedonija vo periodot 1920-
1930, INI, Skopje, 1974 (so koavtor).
LIT.: Todor Zografski, In memoriam,
†Nova Makedonija#, XLI, 13666, Skopje, 7.
II 1985, 3. S. Ml.
Tomislav
Zografski
ZOGRAFSKI, Tomislav (Veles,
29. III 1934 ‡ Skopje, 14. I 2000) ‡
kompozitor. Studiite po kompo-
zicija gi zavr{uva na Muzi~kata
akademija vo Belgrad (M. @ivko-
vi}, 1961). Od 1967 g. do krajot na
`ivotot e profesor na Fakulte-
tot za muzi~ka umetnost vo Skop-
je. Toj e eden od najistaknatite
pretstavnici na makedonskata
sovremena muzika. Vo svojata pr-
va tvore~ka etapa, pod vlijanie
na S. Prokofjev i I. Stravinski,
prv vo makedonskata muzika vne-
suva elementi na muzi~kiot neok-
lasicizam. Vo ponatamo{niot kom-
pozitorski razvoj, Z. prifa}a po-
moderen na~in na muzi~ko izra-
zuvawe, baraj}i sopstven izraz vo
aktuelnite muzi~ki struewa, no
zadr`uvaj}i, vo transformiran
vid, i elementi od prethodniot
period. Vo vokalno-instrumen-
talnite dela od ovoj period, ka-
rakteristi~no e obra}aweto na
avtorot kon makedonskata sve-
tovna i duhovna muzi~ka tradici-
ja, kako izvor na tvore~ka inspi-
racija. Z. e avtor na dela od pove-
}e muzi~ki rodovi. Toj gi isko-
ristuva tonskite nizi na tradi-
cionalnata makedonska muzika,
kako na pr. vo ciklusot „Zapisi#
za dlabok glas i pijano (1963), ed-
no od najzrelite dela vo negoviot
opus, kade vklu~uva fragmenti od
vizantisko-slovenskata ostavina
na makedonska po~va, t.e. melodi-
ski fragmenti od t.n. papadiki-
sko peewe na sv. Jovan Kukuzel od
XIV v. Vo ist stil e napi{an i
oratoriumot „Pohvala Kirilu i
Metodiju#, za bas, recitator, hor
i orkestar (1969). Me|u kamerni-
te dela na avtorot se izdvojuva
„Esej za do`dot#, ciklus za visok
glas i orkestar (1982). B. Ort.
ZOGRAFSKO EVANGELIE –
glagoli~ko ~etveroevangelie od
krajot na X – po~. na XI v. koe se
nao|a na 272 l. od kodeksot {to so-
dr`i vkupno 304 l. i se ~uva vo S.-
Peterburg, RNB, sign. Glag.1. Ne-
koga{nata praznina od edna tet-
ratka (l. 41–57 = Mt 16:19– 24:20)
popolneta e so glagoli~ki tekst
{to poteknuva od XI–XII v. (t.n.
Zografsko evangelie). Del od 15 l.
(od vkupno 16 l.) na ovaa tetratka
go sodr`i t. nar. Zografski palim-
psest (t.n. Fragmenti na glagoli~-
ki stsl. tekstovi). Poslednite 16 l.
od kodeksot sodr`at meseceslov od
XIII v. i se pi{uvani so kirilica.
Pronajdeno vo 1843 g. vo Zograf-
skiot manastir na Sv. Gora (Atos)
od A. Mihanovi}. Prepisot se lo-
cira vo Makedonija. Arhai~ni pa-
leografski i jazi~ni crti se ot-
krivaat osobeno vo fonologijata,
dodeka vo morfologijata se javuva-
at nekoi ponovi pojavi. Vo leksi-
kata, pokraj arhai~nata ohridska
tradicija, se zabele`uvaat tragi i
od simeonovskata redakcija na stsl.
jazik. Zografskoto ev. bilo pred-
met na brojni prou~uvawa koi ima-
at kontinuitet od 1877 g. i vo koi,
po Van Vejk i Grunski, osobeno se
istaknuva pridonesot na J. Kurc i
L. Mo{iwski.
Zografsko Evangelie (krajot na X & po~. na XI v.)
LIT.: (izbor) V. Jagi}, Quattuor evangelio-
rum Codex glagoliticus olim Zographensis nunc
Petropolitanus, Berolini, 1879, repr. Graz, 1954
(izd. vo kir. transkr.); J. Kurz, K Zografské-
mu evangeliu, „Slavia#, 9, 1930, 683–696; 11,
1932, 385–424); L. Moszyvki, J&zyk Kodeksu
Zografskiego. Cz. I. Imi& nazywaj%ce (rzeczow-
nik), Wroclaw–Warszawa–Krakow–Gdavsk,
1975; Cz. II. Imie okreslajace i zastepcze (prz-
ymiotnik, liczebnik, zaimek), Wroclaw–Warsza-
wa–Krakow–Gdansk–Qod`, 1990. Zd. R.
ZONACIJA Z
Cvetanka
Zoj~evska
ZOJ^EVSKA, Cvetanka (Pri-
lep, 27. II 1946) ‡ teatarski kri-
ti~ar. Zavr{ila Filozofski
fakultet vo Skopje, dolgogodi-
{en novinar vo vesnikot †Ve-
~er#, od 2000 g. urednik na Kul-
turnata rubrika vo vesnikot
†Vest#. So teatarska kritika se
zanimava od 1990 g. Ima napi{a-
no nad 700 teatarski kritiki. Av-
tor na knigata †Identitetot ne e
nejasna magla#. R. St.
ZONACIJA NA VEGETACI-
JATA NA MAKEDONIJA. Ve-
getaciskata pokrivka na Makedo-
nija se poka`uva vo vid na pojasi,
analogno na klimatskite i po~ve-
nite pojasi. Tie detalno se opi{a-
ni vo monografijata od \. Fili-
povski, R. Rizovski i P. Ristevski
„Karakteristiki na klimatsko-ve-
getaciskite zoni (regioni) vo Re-
publika Makedonija# (MANU, po-
sebno izdanie, 1996). Vrz osnova na
fizionomijata, vegetaciskata pok-
rivka mo`e da se ras~leni na da-
bov, bukov, subalpski i alpski re-
gion. Prvite tri se pretstaveni so
zonalni {umi, a ~etvrtiot region
so trevni fitocenozi.
Daboviot region e od nizinite do
1.100 m nadmorska viso~ina. Vo
Makedonija toj zazema okolu 73%
od vkupnata teritorija. Vo pog-
led na klimata, zna~ajna karakte-
ristika dava pove}e ili pomalku
izrazeniot leten su{en period.
Ovoj region se deli na:
1. Zona na dabot prnar (Quercus
coccifera) – submediteransko pod-
ra~je. Srednogodi{nata tempera-
tura iznesuva od 14o–15o S i pro-
se~no godi{no koli~estvo vrne-
`i okolu 700 mm, so minimum vo
letniot period.
2. Zona na dabot blagun (Quercus
pubescens) – preodno submedite-
ransko-toplokontinentalno pod-
ra~je {to gi zafa}a kotlinite vo
Centralna Makedonija i po doli-
nite na rekite navleguva do 600 m
nadmorska viso~ina. Ova podra~-
je zazema okolu 34% od vkupnata
teritorija na RM i e najgolemo.
Srednogodi{nata temperatura se
dvi`i me|u 12o i 14o S, a vrne`i-
te iznesuvaat 470-600 mm, so mi-
nimum vo letniot period.
577
Z ZOOANTROPOGENI
3. Zona na dabot ploska~ (Quercus
frainetto) – toplokontinentalno
podra~je. Rasprostraneto e po vi-
sokite kotlini na Isto~na i Za-
padna Makedonija, me|u 600 i 900
m nadmorska viso~ina, na koja
gradi pojas i vo Vardarskata Do-
lina. Ova podra~je zazema okolu
28% od vkupnata teritorija na
RM. Srednogodi{nata temperatu-
ra se dvi`i me|u 9o i 12o S, a vrne-
`ite iznesuvaat me|u 600 i 800
mm, so minimum preku letoto.
4. Ladnokontinentalna zona (Qu-
ercus petraea) – visinski pojas me|u
900 i 1.100 m nadmorska viso~ina.
Isprekinat pojas so jazici od
supplaninska bukova {uma. Ne e
zastapen na pograni~nite plani-
ni kon Bugarija. Srednogodi{na-
ta temperatura se dvi`i me|u
8o–9o S, a srednogodi{nata koli-
~ina na vrne`i se dvi`i me|u
700–800 mm, so minimum preku le-
toto. Zazema 9% od vkupnata te-
ritorija na RM.
Bukoviot region – opfa}a bukovi,
bukovo-elovi {umi, a se sre}avaat
i beloborovi, crnoborovi i moli-
kovi {umi na sekundarni stani{-
ta. Zafa}a okolu 22 % od vkupnata
teritorija na RM. Za klimata e ka-
rakteristi~no {to nema su{en
period i maglite po~nuvaat od ra-
na esen do docna prolet. Ova pod-
ra~je se deli na supplaninska zona
1.100–1.300 m nadmorska viso~ina,
isprekinata so gorunovi {umi.
Srednogodi{nata temperatura iz-
nesuva 8o–9o S, a koli~inata na vr-
ne`i e okolu 800 mm. Povisoko se
nadovrzuva planinska bukova {u-
ma ili bukovo-elova {uma me|u
1.300 i 1.700 m nadmorska viso~i-
na. Srednogodi{nata temperatura
e okolu 7o S, a vrne`ite iznesuva-
at okolu 1.100 mm. Ova podra~je e
optimalno za razvoj na postojnata
vegetacija.
Subalpska zona – se protega od
1.700–2.200 m nadmorska viso~i-
na. Se sre}avaat {umi od molika,
smr~a, bel bor, buka i zafa}a 4%
od teritorijata na RM. Srednogo-
di{nata temperatura se dvi`i
me|u 4o–5o S, a vrne`ite me|u
1.100–1.300 mm. So uni{tuvawe
na {umite se sozdadeni pasi{ta
na golemi prostranstva. Na mno-
gu strmnite mesta nastanuvaat
poroi {to gi poplavuvaat zemjo-
delskite povr{ini, naselbite i
nanesuvaat {teti, pa poradi toa
se nastojuva da se izvr{i po{u-
muvawe na erozivnite tereni.
Alpski region (zona) – se nao|a
nad 2.200 m nadmorska viso~ina i
zafa}a 1% od teritorijata na
RM. Nema uslovi za razvoj na dr-
venesta vegetacija, zatoa se sre-
}avaat trevesti fitocenozi. R. R.
578
ZOOANTROPOGENI VLIJA-
NIJA VO [UMITE VO MA-
KEDONIJA. Vo anti~kiot peri-
od narodite {to `iveele vo Make-
donija gi koristele {umite na da-
bot prnar za brstewe na ovcite.
Povisoko vo planinite ja uni{tu-
vale {umata za dobivawe letni pa-
si{ta. Toa bilo pri~ina za pojava
na poroi i poplavi. Zatoa pozna-
tiot gr~ki filozof Platon se
protivstavil na uni{tuvaweto na
{umata. Paralelno so razvitokot
na ~ove~koto op{testvo rastela
potrebata za obrabotliva zemja i
pasi{ta i sè pove}e se uni{tuvala
{umata i toa najnapred na dabovi-
te blagun i ploska~, a podocna i na
site drugi {umi {to mu bile na
dofat na mesnoto naselenie. Vo
XIX v., koga sredstvata za se~a i do-
tur stanale pousovr{eni, se za-
po~nalo so se~a na bukovi {umi za
industriska prerabotka.
Vo periodot na vladeeweto na
Rimskata Imperija bile uni{te-
ni {umite na dabot blagun vo
Centralna Makedonija. Toa pre-
dizvikalo izmivawe na ezerskite
sedimenti i na povr{ina se poja-
vile soleni paleogeni sedimen-
ti, a na niv se pro{irile stepski
i pustinski elementi. Sostojbata
se vlo{ila vo sredniot vek koga
se doselilo tursko naselenie. Na
mesta kade {to se so~uvani neoge-
nite sedimenti sè u{te se nao|a-
at fragmenti od blagunovi {umi.
Vo srednovekovniot period se pus-
to{eni {umite na blagunot i vo
klisurite i na dostapni mesta vo
gradovite, na pr., vo Prilepsko,
Vele{ko, Bitolsko, Ohridsko i
na drugi mesta. Vo vremeto na car
Du{an, na Osogovo nad Kriva Pa-
lanka se vr{ele povr{inski isko-
pi na `elezna ruda, a bukata bila
uni{tuvana. Poradi toa nastanale
poroi i poplavi. Od tie pri~ini,
vo Du{anoviot zakonik (1349
–1354), na rudarite im se zabranu-
valo uni{tuvawe na {umata.
Vo periodot na vladeeweto na
Osmanliskoto Carstvo se se~ele
dabovi {umi. Glavni potro{uva-
~i bile gradskite i selskite do-
ma}instva i bawite. Vo bukovite
{umi mnogu se proizveduval i dr-
ven jaglen. Vo vtorata polovina
na 19 v. bezmilosno se se~at buko-
vite {umi. Vo toa vreme, evrop-
skiot kapital navleguval i vo ev-
ropska Turcija. Trgovcite od So-
lun ja prezemale eksploatacijata
na bukovite {umi vo Male{ev-
skite i Mariovskite Planini i
na Pelister. Samo vo Mariovo
imalo 37 pilani poto~ari, a bi~e-
nata gra|a so karavani e nosena vo
Solun. Za Solun se transportira-
lo drvo so splavovi po Vardar. So
eksploatacijata ne bile zafateni
bukovite {umi na te{ko dostap-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
So Du{anoviot zakonik (XIV v.) se zabranuvalo
uni{tuvaweto na {umite
nite tereni na Pla~kovica, Dudi-
ca, Karaorman, Pesjak i drugi,
koi po Vtorata svetska vojna bile
stopanisuvani so metodi na traj-
no koristewe i na niv e planira-
na drvnata industrija. R. R.
ZOOGEOGRAFSKI OBLASTI
– naukata {to go izu~uva raspros-
tranuvaweto na `ivotnite na
Zemjinata topka i gi utvrduva os-
novnite zakonomernosti na toa
rasprostranuvawe se vika zoogeog-
rafija. Teritorijata na Makedo-
nija pripa|a kon dva zonobioma –
zonobiom na mediteranski polu-
pustini (karakteristi~ni vidovi:
Carduus hamulosus, Acanthus aculeatus,
Eryngium campestre, E. palmatum, Car-
thamus lanatus, Stachys recta) i zono-
biom na submediteranski balkan-
ski {umi (karakteristi~ni vido-
vi: Quercus pubescens, Q. conferta, Q.
trojana, Q. cerris, Ostrya carpinifolia,
Corylus colurna, Celtis australis, Cratae-
gus orientalis, Cotynus cogygria, Syrin-
ga vulgaris, Acer tataricum, A. monspes-
sulanum, Tilia argentea, Platanus orien-
talis, Juglans regia, Pinus nigra), a vo
vid na lokalni, individualizira-
ni oazi, glavno po te~enieto na re-
kata Vardar, se javuva i zonobio-
mot na mediteranski primorski
{umi i makii (karakteristi~ni
vidovi: Junioerus oxycedrus, Paliurus
aculeatus, Buxus sempervirens).
Vertikalnata ras~lenetost na
reljefot vo Makedonija dozvolu-
va da se diferenciraat u{te pet
orobiomi – balkanski srednoev-
ropski {umi (postoi posebna ma-
kedonska kraina, a karakteris-
ti~ni vidovi se: Fagus silvatica,
Fraxinus excelsior, Carpinus betulus,
Corylus avellana, Quercus robur, Q.
petraea, Berberis vulgaris), evropski
{umi od tipot na tajgi (slabo
zastapeni vo Makedonija), evrop-
ski visokoplaninski kamewari,
tundri i visokoplaninski pasi{-
ta (karakteristi~ni vidovi: Dr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
yas octopetala, Vaccinium uliginosum,
Arctostaphylos uva-ursi, Empetrum
hermafroditum, Eriophorum vagina-
tum…), mediteranski planinski
{umi na kamewari (karakteris-
ti~ni vidovi: Pinus peuce, P. heldre-
ichii, P. nigra subsp. palasiana, Abies
borisii-regis, Daphne oleoides, Daphne
blagayana, Bruckenthalia spiculifo-
lia…) i ju`nobalkanski planin-
ski kamewari i suvi pasi{ta (ka-
rakteristi~ni vidovi: Acantholi-
mon echinus, Arabis bryoides, Ramon-
da nathaliae, Ramonda serbica, Narthe-
cium scardicum…). D. Pr.
Laboratorija vo Zoolo{kiot zavod
ZOOLO[KI ZAVOD – nau~no-
istra`uva~ka ustanova vo ramki-
te na Institutot za biologija na
PMF vo Skopje. Nau~noistra`u-
va~kata dejnost na Zoolo{kiot
zavod se odviva glavno vo dve na-
soki: 1) faunisti~ki, zoogeog-
rafski, ekolo{ki i zoocenolo{-
ki istra`uvawa na oddelni grupi
`ivotni i 2) histolo{ki, odnos-
no citolo{ki istra`uvawa na
oddelni organi kaj nekoi `ivot-
ni, glavno ’rbetnici. Formiran e
vo 1946 g. Nastavno-nau~nata dej-
nost na Zavodot e organizirana
vo laboratoriite po citologija i
histologija, molekularna biolo-
gija, invertebrata, animalna eko-
logija so zoogeografija, verteb-
rata i sporedbena anatomija. Vo
Zavodot rabotat edinaeset nas-
tavnici i asistenti i dvajca la-
boranti. D. Pr.
ZORI], Mihajlo (s. Josifovo,
Valandovsko, 12. V 1944 – Skopje,
6. VIII 1996) – doktor na naukite od
oblasta na veterinata. Diplomi-
ral na Veterinarniot fakultet
vo Saraevo (1970), a doktoriral
na Univerzitetot vo Zagreb od
oblasta na ekonomikata vo sto-
~arstvoto (1983). Rabotel kako
veterinaren tehni~ar vo ZIK
„Izvorski“ vo Bogdanci i ZIK
„Anska Reka“ vo Valandovo (1962
–1965 i 1982–1983), direktor na
Veterinarnata stanica vo Valan-
dovo (1970–1978), pretsedatel na
Izvr{niot sovet na Sobranieto
na Valandovo (1978–1982), genera-
len direktor na ZIK „Anska Re-
ka“ vo Valandovo (1983–1991), ko-
ordinator za izvoz-uvoz vo AD
„Veterina“ vo Skopje i direktor
na Veterinarnata uprava na Ma-
kedonija (28. VII 1995) do krajot
na `ivotot.
LIT.: In memoriam, „Ve~er“, XXXIV, 10250,
Skopje, 8. VIII 1996, 4. S. Ml.
ZOSIM I (HV¶¶ v.) – ohridski ar-
hiepiskop (1662–1669). Prvpat se
spomenuva kako ohridski pogla-
var vo eden akt od 1663 g. Verojat-
no bil direkten naslednik na ar-
hiepiskopot Ignatij I. Kako oh-
ridski poglavar se spomenuva ne-
kolku pati (1666, 1667, 1668 i pos-
leden pat 1669 g., koga po~inal).
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohrid-
skata arhiepiskopi®-patriar{i®, t. 2,
Sofi®, 1995; A. Matkovski, Odnosite po-
me|u Ohridskata arhiepiskopija i os-
manskata dr`ava, „Glasnik# na INI,
XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.
ZOSIM II (HV¶¶ – po~. na HV¶¶¶
v.) – ohridski arhiepiskop (1695–
1709). Za poglavar na Ohridskata
arhiepiskopija bil izbran na 9.
VII 1695 g. Vtorpat bil hirotoni-
san za ohridski arhiepiskop me|u
1. V ili VIII 1708 g. Na prestolot
na Ohridskata crkva se iska~il
po tretpat na 11. VI 1708 g. Kako
ohridski arhiepiskop se sretnu-
va sè do 4. VI 1709 g., koga po tret-
pat bil soboren.
LIT.: I Snegarov, Istori® na Ohrid-
skata arhiepiskopi®-patriar{i®, II, So-
fi®, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spi-
sok na poglavarite na Ohridskata arhi-
episkopija /patrijar{ija/, „Godi{en
zbornik na Bogoslovskiot fakultet ’Sv.
Kliment Ohridski’#, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
Panorama na seloto Zrnovci
†ZOTO# – albanska organizacija
(1943–1944), formirana od Ger-
mancite. Imala razgraneto ~len-
stvo na okupiraniot del od Make-
donija, se borela za za~uvuvawe
na „Golema Albanija#. U~estvu-
vala vo podgotvitelnite akcii so
balistite i Germancite za masov-
ni ubistva i proteruvawa na Ma-
kedoncite. Se rasformirala vo
noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
ZULFI]ARI Z
Zrnovska Reka
ZRNOVSKA REKA – leva prito-
ka na r. Bregalnica. Izvira pod
vrvot Lisec (1.754 m), od ju`nite
padini na planinata Pla~kovi-
ca, na viso~ina od 1.420 m, a se
vliva kaj seloto Zrnovci, na vi-
so~ina od 325 m. Dolga e 21 km,
ima vkupen pad od 1.095 m, a pro-
se~niot pad iznesuva 52,1 ‰. Vo-
dite od ovaa reka se koristat za
navodnuvawe na zemjodelskite
povr{ini i za proizvodstvo na
elektri~na energija. Dr. V.
ZRNOVCI – selo vo Ko~ansko.
Se nao|a na ju`nata strana na Ko-
~anskata Kotlina, vo podno`jeto
na planinata Pla~kovica, na nad-
morska viso~ina od okolu 380 m.
So regionalni pati{ta e povrza-
no na sever so Ko~ani i na istok
so Vinica. Toa e naseleno so Ma-
kedonci, a nivniot broj iznesuva
2.221 `. Glavno zanimawe na nase-
lenieto e proizvodstvoto na
oriz. Zrnovci e sedi{te na op-
{tina koja zafa}a povr{ina od
5.582 ha, a ima 3 naseleni mesta so
3.264 `. Ima osumgodi{no u~i-
li{te, zdravstvena stanica, ori-
zova fabrika i razviena zemjo-
delska organizacija. Al. St.
ZULFI]ARI, Azem (Azem Zulfi-
qari) (s. Raven, Gostivarsko, 6. XII
1925) ‡ politi~ar i op{testve-
nik. Bil ~len na SKM (od 1948).
Ja zavr{il Visokata {kola za
politi~ki nauki vo Belgrad
(1962). Bil u~itel, prosveten in-
spektor, {ef na Otsekot za pros-
veta na Sobranieto na Op{tina
Gostivar, potpretsedatel na Oko-
liskoto sobranie vo Tetovo,
579
Z ZURLA
pretsedatel na Sobranieto na
Op{tina Gostivar i pretsedatel
na Republi~kata konferencija
na SSRNM (1967‡1969). Isto ta-
ka, bil i na razni rakovodni dol-
`nosti vo SKM: ~len na Sekreta-
rijatot na Op{tinskiot i na
Okoliskiot komitet na SKM vo
Gostivar i vo Tetovo, ~len na CK
na SKM, ~len na CK na SKJ i na
Pretsedatelstvoto na CK na SKJ.
Osven toa, vo dva mandata bil i
republi~ki pratenik, potpretse-
datel na Izvr{niot sovet na
SRM, ~len na Sojuznata konfe-
rencija na SSRNJ, ~len na Pret-
sedatelstvoto (od mart 1980) i
pretsedatel na Republi~kata
konferencija na SSRNM (1981),
ambasador na SFRJ vo Burman-
skata Unija, ~len na Sovetot na
Federacijata, ~len na Pretseda-
telstvoto na CK na SKM, ~len na
Komisijata za kadrovska politi-
ka na Pretsedatelstvoto na CK
na SKM i ~len na Komisijata za
sorabotka so komunisti~kite i
rabotni~kite partii i drugi
progresivni dvi`ewa, ~len na
Republi~kiot op{testven sovet
za odnosi so stranstvo (1981) i dr.
LIT.: (Azem Zulfi}ari), „Borba#, LX, 50,
Beograd, 21. II 1981, 3. S. Ml.
ZURLA ‡ muzi~ki naroden duva~-
ki instrument so dve jazi~iwa od
tipot na oboa. Spored razli~ni-
te golemini, vo Makedonija se ko-
ristele tri vida zurli: kaba (naj-
golema), jaramkaba (sredna) i xu-
ra (najmala). Naj~esto se izrabo-
580
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tuva od
oreovo dr-
vo, vo dva
dela. Po-
golemiot
cev~est
del zavr-
{uva vo
Makedonska zurla
konusna
forma, so vkupna dol`ina od
600‡630 mm, 480‡540 mm i
250‡280 mm. Od prednata strana
ima sedum melodiski dupki, a os-
mata e odzadi za palecot, me|u
{estata i sedmata dupka. Na dol-
niot konusen del ima nekolku ot-
vori, nare~eni glasnici. Gorni-
ot del nare~en slavec e okolu
tripati pomal od melodiskata
cevka. Toj se navlekuva na nejzi-
noto grlo taka {to negoviot do- †Te{koto# so zvukot na zurlite i tapanite
len del, koj zavr{uva vo vid na
dve nadol`ni listenca, od vnatre golemi tapana. Poradi silniot
dostignuva do vtoriot ili treti- zvuk, zurlite ne gi pridru`uvaat
ot melodiski otvor. Na gorniot pesnite, tuku praktikuvaat samos-
del e navle~en kru`en metalen tojnoto muzicirawe, bez peewe, a
mednik so cev~e na koe se vtisnu- naj~esto se pridru`nici na ma{-
va dvojazi~na piska od trska. kite makedonski ora. Za uspe{na-
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite ta izvedba na ma{kite ora, zurla-
muzi~ki instrumenti vo Makedonija, xiskite tajfi imaat presudno zna-
Skopje, 1986, 106. \. M. \. ~ewe. Najdobar primer za toa e kaj
izvedbite na biserot na makedon-
ZURLAXISKO-TAPANARSKI skata orska tradicija ‡ gali~koto
SOSTAVI (tajfi) ‡ muzi~ki sos- oro Te{koto (v). Svira~ite vo
tavi od zurlaxii i tapanari. Zur- zurlaxiskite tajfi re~isi seko-
laxiskoto muzicirawe vo Makedo- ga{ se profesionalci. Vo minato-
nija bez isklu~ok e bordunsko, a to bez isklu~ok bile pretstavnici
toa zna~i deka bez isklu~ok istov- na romskata nacionalnost.
remeno se muzicira od dve zurli,
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
po edna za sekoj od dvata glasa, a gi muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
pridru`uva eden, ponekoga{ i dva Skopje, 1986, 121. \. M. \.

Ris
YVEROVI (Carnivora) – red grab-
livi `ivotni od klasata cica~i
(Mammalia). Poznati se 250 vida, a
vo Makedonija se sre}avaat 13 vi-
da, sistematizirani vo 10 roda i
~etiri familii. Familijata na
ku~iwata (Canidae) kaj nas e pret-
stavena so tri vida: volk (Canis lu-
pus), {akal ili ~akal (Canis aure-
us) i lisica (Vulpes vulpes). Fami-
lijata me~ki (Ursidae) e pretsta-
vena so eden vid, kafena me~ka
(Ursus arctos). Od familijata kuni
(Mustelidae) se registrirani se-
dum vida: nevestulka (Mustela niva-
lis), obi~en tvor (Mustela putorius),
{aren tvor (Vormela peregusna),
kuna zlatka (Martes martes), kuna
belka (Martes foina), jazovec (Meles
meles) i vidra (Lutra lutra). Od fa-
milijata ma~ki (Felidae) se regis-
Y
trirani dva vida: diva ma~ka (Fe-
lis silvestris) i ris (Lynx lynx).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i na Ma-
kedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G.
Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H.
Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M.
Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of Euro-
pean Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
Yvon~iwa
ili `drebiwa). So ista funkcija
se upotrebuva kako u~ili{no
yvon~e, so koe se ozna~uvaat po~e-
tocite i zavr{uvawata na ~aso-
vite.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 25. \. M. \.
Yvingalka
YVINGALKI ili ^INKI (Frin-
gillidae) – golema familija mali
ptici od podredot ptici-peja~ki
(Oscines), specijalizirani za is-
hrana so razli~ni tipovi semi-
wa. Vo Makedonija ima 11 vida, od
koi dva samo prezimuvaat kaj nas,
dodeka drugite se zadr`uvaat
preku celata godina.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Debarsko yvon~e
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid. YVON^E, DEBARSKO (Campa-
YVONEC ‡ zvu~na naprava so ko- nula debarensis Rech. f.) – makedon-
nusen oblik, izleana od bronza. ski floristi~ki subendemit od
Proizveduva isklu~ivo eden ton, familijata Campanulaceae (yvon-
koj nikoga{ ne bil vo funkcija ~iwa). Poznat samo vo Zapadna
na muziciraweto vo makedonska- Makedonija, vo klisurata na Crn
ta muzi~ko-folklorna praktika. Drim i vo Isto~na Albanija.
Vl. M.
Yvonecot ima samo funkcija na
signal, koga e vrzan na vratot na YOLE VOJVODA ‡ v. \or|iev,
doma{nite `ivotni (kozi, kravi Tane Stoj~ev.

IBISI (Threskiornithidae) – sred-
no golemi mo~varni ptici od re-
dot na {trkovidni ptici (Ciconi-
iformes). Vo Evropa se prisutni
dva vida koi se sre}avaat i kaj
nas. Toa e bleskav ibis (Plegadis
falcinellus) i ~apja la`i~arka (Pla-
telea leucorodia).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Mogamed
Ibragimov
IBRAGIMOV, Mogamed (Maha~-
kala, Dagestan, Ruska Federacija,
22. VI 1974) ‡ bokser. Nastapuvaj-
}i za Azerbejxan stanal dvokra-
ten evropski prvak. Toj e dr`av-
janin na Makedonija (od 1997).
Nastapuval za BK †Bu~im – Jaka#
od Radovi{. Nastapil za repre-
zentacijata na Makedonija na
Svetskoto prvenstvo vo Teheran
(Iran, 1998) i osvoil srebren, na
Evropskoto prvenstvo vo Minsk
(Belorusija) zlaten i na Olim-
piskite igri vo Sidnej (Avstra-
lija, 2000) bronzen medal. Izbran
za najdobar sportist na Makedo-
nija (1998 i 2000). D. S.
†IBRAIM-OXA# ‡ makedonsko
ma{ko narodno oro vo ritam
13/16 (3, 2, 3, 3, 2). Dr`eweto na
racete e za ramo. Tempoto e ume-
reno brzo, so izraziti balansira-
wa na teloto i so mirni i odmere-
ni ~ekori. Instrumentalnata me-
lodija {to go pridru`uva oroto
vsu{nost e melodijata od pesnata
vo koja e opean osmanliskiot ara-
mija Ibraim Oxa.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 206. \. M. \.
I
IBRAIMI, Ja{ar (7. VII 1919) ‡
politi~ar. Bil u~esnik vo NOB
(od 1942) kako zadninski akti-
vist. Po Osloboduvaweto bil
sekretar na MK na KPM vo De-
bar, pretsedatel na Gradskiot na-
roden odbor vo Debar, sekretar
na Oblasniot naroden odbor vo
Gostivar, organizacionen sekre-
tar na Okoliskiot komitet na
KPM vo Debar, pretsedatel na
Okoliskiot naroden odbor i pot-
pretsedatel na Okoliskiot naro-
den odbor vo Ohrid, kako i pret-
sedatel na Okoliskiot odbor na
SZBNOV vo Ohrid. Podocna sta-
nal ~len na Revizionata komisi-
ja na SKM, ~len na CK na SKM i
~len na Kontrolnata komisija na
SKM. Vo pove}e mandati bil i
pratenik vo Sobranieto na SRM
i vo Sobranieto na SFRJ. S. Ml.
Aki
Ibraimovski
IBRAIMOVSKI, Aki ([tip,
1922 – Skopje, 2000) – padobranec,
instruktor i trener na Aeroklu-
bot vo Skopje, osnovopolo`nik na
padobranskiot sport vo RM. Go
organiziral osnovaweto i prviot
nastap na 7 makedonski kluba
(1949). Bil pove}ekraten prvak na
NRM, {ampion (1952, 1954 i 1956
vo skok so zadr{ka), vice{ampion
(Vr{ac, 1955) na FNRJ i selektor.
Na Svetskoto prvenstvo vo
Moskva go osvoil 31. mesto (1956).
Kako inovator, otstranil edno
pole na kupolata na padobranot, so
{to ja podobril negovata stabil-
nost i upravuvaweto. Nositel e na
najvisokoto me|unarodno vozduho-
plovno priznanie „Pol Tisandie“.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Spor-
tski {ampioni. Izbor na najdobrite
vo Makedonija 1954‡2004, Skopje, 2005,
14 i 16. S. Ml.
IBRAHIM, Bedi (Ibrahim, Bedi)
(Skopje, 5. II 1959) ‡ skulptor,
univ. profesor. Diplomiral na Fa-
kultetot za likovni umetnosti
vo Skopje (1985), kade {to e i
profesor. ^len e na grupata †Ze-
ro#. Samostojno izlagal vo Skop-
je, Saraevo, Istanbul. U~esnik
na Istanbulskoto bienale (1997).
Sozdava so prirodni materijali
instalacii so ritualen prizvuk.
M. B.-P.
Od izlo`ba na Bedi Ibrahim (2005)
IVAN II Asen (?–1241) – bugar-
ski car (1218–1241), vladetel na
Vtoroto Bugarsko Carstvo, naj-
istaknat pretstavnik na famili-
jata Asenovci. Vodel politika na
lavirawe me|u Latinskoto Car-
stvo, epirskata dr`ava i Rimska-
ta kurija. Po pobedata nad vojska-
ta na solunskiot car Teodor I An-
gel vo bitkata kaj Klokotnica
(1230) zavladeal teritorii od
Crnoto do Egejskoto i Jadransko-
to More. Pod negova vlast padna-
la i Makedonija (osven Solun so
okolinata). Ja izdignal bugarska-
ta crkva vo rang na patrijar{ija
(1235). Vojuval protiv Latinsko-
to Carstvo i protiv Nikejcite.
Vo negovo vreme Bugarija stanala
najsilna dr`ava na Balkanot.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Freska na bugarskiot car Ivan Asen II,
Soboren hram †Zograf#, Sveta Gora (1817)
LIT.: I. DuŸ~ev, Car Ivan Asen II, So-
fiÔ, 1941; I. Bo`ilov, FamiliÔta na
Asenevci, SofiÔ, 1985. K. Ax.
IVAN od Ki~evo ‡ graditel na
crkvata „Sv. Atanasij# vo Rilevo
(1627), Prilepsko. Se spomnuva
vo ktitorskiot natpis, kako ,,maj-
stor Ivan od Ki~eva#. Sorabotu-
val so slikarot Jon od Linotopi.
LIT.: M. KokiÊ, Zapisi i natpisi, Zbor-
nik za istoriju Ju`ne Srbije i susednih
oblasti, I, Skopqe, 1936, 271. M. M.
IVANDEN ‡ RA\AWE NA SVE-
TI JOVAN KRSTITEL ‡ eden
od pogolemite letni hristijan-
ski pravoslavni praznici vo ~est
na ra|aweto na sveti Jovan Krs-
titel (7 juli/24 juni). Se praznuva
so mnogu obi~ai, veruvawa i pes-
ni povrzani so bilkite. Veruva-
weto deka sonceto na toj den ig-
ralo ili se prevrtuvalo tri pati,
proizleguva od faktot {to praz-
nikot e vo najtopliot period od
godinata. Sproti praznikot se
bere cve}e {to se vika ivanden i
se stava vo kov~ezite so ali{tata
za da gi ~uva od molci. Ve~erta
sproti praznikot, za zdravje se
bere paprat, {to se stava vo pos-
telata kade {to se spie. Utroto
na praznikot so paprat se vijat
venci {to se stavaat vo gradini-
te, so veruvawe deka }e gi {titat
rastenijata od {tetnici. So
praznikot e povrzan i obi~ajot
Tajane. Grupa devojki zakituvale
edno |um~e so razni bilki, edna
go stavala na glava, a drugite ode-
le so nea i peele ivandenski pes-
ni: Tajane Bojane, imam brat sve-
ti Jovane... Vo Prespa so mnogu
obi~ai i veruvawa devojkite pra-
vele kukla †Ivanka# koja potoa ja
{etale niz ulicite, peele pesni
i sobirale darovi.
LIT.: †Sbornik za narodni umotvoreniÔ,
nauka i kni`nina#, t. VIII, SofiÔ, 1896,
144. M. Kit.
IVANI], Ivan (Ba~ko Gradi{-
te, 1867 – ?) – pravnik, srpski
diplomat i publicist. Diplomi-
ral na Pravniot fakultet vo Bu-
dimpe{ta. Bil srpski vicekon-
zul vo Bitola (1899) i izvesen pe-
riod sekretar na srpskiot konzu-
lat vo Solun. Vo vremeto na Vto-
rata balkanska vojna (1913) bil
slu`benik vo voenoto Pres-biro
na srpskata Vrhovna komanda vo
Skopje. Rabotel kako urednik na
pove}e vesnici. Vo svoite te-
renski zapisi prezentira zna~aj-
ni (no ne sekoga{ verodostojni)
materijali i faktografski poda-
toci za minatoto na Makedonija.
BIBL.: Iz crkvene istorije Srba u Turskoj
u XVIII i XIX veku, Beograd, 1902; Maÿedonija
i Maÿedonci, I-II, Beograd, 1908. S. Ml.
Blagoja
Ivanov
IVANOV, Blagoja (Skopje, 4. II
1931) ‡ raska`uva~, romansier,
eseist, kriti~ar, dramski avtor.
Zavr{il Filolo{ki fakultet
vo Skopje. Bil sorabotnik, ured-
nik i glaven urednik na Kultur-
niot sektor na Radio Skopje, di-
rektor na Televizija Skopje i
profesor na Fakultetot za dram-
ski umetnosti. Bil urednik na
spisanieto †Mlada literatura# i
glaven i odgovoren urednik na
spisanieto †Razgledi#. ^len na
Makedonskiot PEN-centar. Bil
pretsedatel na Dru{tvoto na pi-
satelite na Makedonija. ^len na
DPM (1958).
BIBL.: Sedum umirawa (proza, 1956), No}
bez po~inka (raskazi, 1958), Crveno rondo
(raskazi, 1964), Patuvawa (lirski mini-
jaturi, 1969), Vetrovi (roman, 1969), Soo-
~uvawa (kritiki i esei, 1971), Tri sredbi
na razminuvawe (radio i tv drami, 1973),
Od onaa strana na zaboravot (raskazi,
1975), Edna godina i cel `ivot (roman,
1978), Sovremena drama i teatar vo Ma-
kedonija (zbornik, 1983), Blanka (proza,
1985), Malata vrata na nade`ta (raska-
zi, 1985), Maalski igri (roman za mladi,
1989), ^ekawe na zorata (roman, 1998),
Svatovi (raskazi, 2000), Steblo (roman,
2003). Objaven e izbor od negovoto tvo-
re{tvo vo {est toma (2001). R.
IVANOV-YINGO, Qubisav (s.
Trnovac, Kratovsko, 8. XI 1936) –
rudarski geolog, stopanstvenik,
IVANOV I
Qubisav
Ivanov
-Yingo
op{testvenik i politi~ar. Dip-
lomiral na Rudarsko-geolo{kiot
fakultet vo Belgrad, po {to se
vrabotil vo rudnikot †Sileks#
(so samo 60 vraboteni). Kako ge-
neralen direktor (nad 35 godini),
go izdignal vo REK „Sileks“ so
fabriki za poliuretanski proiz-
vodi, za patent-zatvora~i i poza-
manterija, za hidrauli~ni i mo-
torni masla i masti, so rudarski
pogon i pove}e ugostitelski, tr-
govski i turisti~ki organizacii.
So tehni~ki inovacii ja usovr-
{il eksploatacijata na sileksot.
Bil republi~ki pratenik na
SRM i sojuzen pratenik na SFRJ.
Osnova~ e na „Sileks banka“ i na
TV Sitel. Bil dolgogodi{en
pretsedatel na FK „Sileks“ od
Kratovo i pretsedatel na Fud-
balskiot sojuz na Makedonija.
Dolgogodi{en i aktuelen pretse-
datel na Socijalisti~kata parti-
ja na Makedonija i pratenik vo
{est mandati vo Sobranieto na
RM. @ivee vo Kratovo. S. Ml.
IVANOV, Georgi (Marko Le-
rinski; Gerojski) (Kotel, Buga-
rija, 1862 ‡ s. P’tele, Lerinsko
15. VII 1902) ‡ deec i vojvoda na
TMORO, Bugarin. Bil podofi-
cer i oficer vo bugarskata armi-
ja (1883‡1895), a potoa se vklu~il
vo ~eta na VMOK vo Makedonija,
no se razo~aral i se vratil vo ar-
mijata. Podocna, po barawe na
Goce Del~ev i \or~e Petrov,
formiral ~eta na TMORO vo Le-
rinsko. Bil eden od prvite ins-
truktori na revolucionernite
~eti i zaedno so G. Del~ev gi obi-
kolil Sersko, Dramsko i Kuku{-
ko. Zaginal vo borba so osmanli-
skata vojska.
LIT.: Vojvoda Georgi Ivanov ‡ Marko
Lerinski, †Makedonix#, No 4, Sofix,
1903, 13-16; Georgi Ivanov ‡ vojvoda
Marko Lerinski, 14 \li 1902 g., Sb.
†Tur. zverstva#, No 5, Sofix, 1902/1903,
13-15; Bugari-soborci na Goce. Vnukata na
Goce Del~ev, baba Lika ^opova-Jurukova
ka`uva za direktnoto u~estvo na golem
broj Bugari vo makedonskoto revolucio-
nerno dvi`ewe, †Gocevi denovi ‡ Pesna za
Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 17; V.
L\cekanova, Ispolinqt ot Lerinsko,
Marko Lerinski, †Bqlgarski vojvo-
di#, Sofix, 1985, 249-264; Spomeni i bi-
ografii na ilindenci, AM ‡ Podra~no od-
delenie-Bitola, Bitola, 1993. S. Ml.
583
I IVANOV
IVANOV, Georgi Radev ‡ v.
Skri`ovski, Georgi.
IVANOV, Dragan (s. Raj~ilovci,
Bosilegrad, Srbija, 27. V 1939) –
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od 1981
do penzioniraweto vo 2004 g.) po
predmeti od oblasta na betonski-
te i armirano-betonskite kons-
trukcii. Magistriral vo oblasta
na zemjotresnoto in`enerstvo
(1971). Kako istra`uva~, u~estvu-
val vo istra`uvaweto, proekti-
raweto, izgradbata, ispituvawe-
to i zajaknuvaweto na mnogubroj-
ni betonski konstrukcii, osobe-
no mostovi, vo zemjava i vo stran-
stvo. Q. T.
\orge Ivanov
IVANOV, \orge (Valandovo, 2.
V 1960) ‡ univerzitetski profe-
sor, politolog. Osnovno i sred-
no obrazovanie zavr{il vo rod-
noto mesto. Diplomiral (1982),
magistriral (1994) i doktori-
ral (1998) na Pravniot fakul-
tet vo Skopje na tema „Demokra-
tijata vo podelenite op{testva,
so poseben osvrt na Republika
Makedonija“. Izbran za asis-
tent (1995), za docent (1998) i za
vonreden profesor (2003) vo na-
u~nata oblast politi~ki teorii
i politi~ka filozofija. Iz-
bran za viziting-profesor na
postdiplomskite studii na Uni-
verzitetot za Jugoisto~na Evro-
pa vo Atina (1999) i za ~len na
Sovetot na direktorite na ev-
ropskite postdiplomski studii
za demokratija i ~ovekovi prava
na Univerzitetot vo Bolowa
(2000). Koordinator na kursot
za demokratija {to se izveduva
na Univerzitetot vo Saraevo.
Osnova~ na Institutot za de-
mokratija, solidarnost i civil-
no op{testvo vo Skopje (1999‡
2006) i izdava~ na spisanie †Po-
liti~ka misla# za politi~ko-op-
{testveni temi vo Skopje (od
2003). Objavil pogolem broj nau~-
584
ni trudovi na makedonski i na an-
gliski jazik od oblasta na poli-
ti~kite nauki. Se zanimava i so
prou~uvawe na milet-sistemot vo
Osmanliskata Imperija. Na ne-
posredni izbori od april 2009 g.
e izbran za pretsedatel na RM.
BIBL.: Civilno op{testvo ‡ novite
protivre~nosti na starata rasprava,
Skopje, 1994; Globalizam i nov tribali-
zam, Wujork, 2001.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Zoran
Ivanov
IVANOV, Zoran (Skopje, 14. X
1949) ‡ novinar. Zavr{il Fakul-
tet za novinarstvo, sorabotnik
vo Radio Skopje (1974), novinar,
urednik, komentator vo Makedon-
skoto radio, vo Makedonskata te-
levizija i vo „Utrinski vesnik#.
Sorabotuval vo pove}e elektron-
ski i pe~ateni mediumi. Prv di-
rektor na Makedonskata infor-
mativna agencija (MIA). Avtor
na dvotomnata kniga „Ambient#,
hronolo{ka zbirka na novinar-
ski zapisi, komentari i analizi.
Novinar na godinata 1994. Eden
od najdobrite makedonski padob-
ranci, pove}ekraten prvak i re-
korder. Nositel na najvisokoto
me|unarodno priznanie vo sport-
skoto vozduhoplovstvo ‡ Zlatna
zna~ka so tri dijamanti na Svet-
skata federacija (FAI). B. P. \.
IVANOV, Jovan Milanov (Skop-
je, 4. V 1935 ‡ Skopje, 3. IX 1993) ‡
oftalmolog, prof. na Med. f. Po
zavr{uvaweto na Med. f. (1960) i
specijalizacijata po oftalmolo-
gija (1965), rabotel na O~nata
klinika vo Skopje. Doktoriral
vo Belgrad (1979), primarius sta-
nal vo 1981 g., a od 1986 g. profe-
sor po oftalmologija. Vo 1976 g.
izvr{il heterotransplantacija
na korpus vitreum na ~ovek so
vitreus od okoto na endemskata
riba salmo letnica od Ohridsko-
to Ezero. P. B.
IVANOV, Jordan Kostadinov (s.
Ilindenci, Gornoxumajsko/Bla-
goevgradsko, RB, 9. XI 1932) ‡ u~i-
tel, borec za nacionalnite prava
na Makedoncite vo Pirinskiot
del na Makedonija, eden od lide-
rite na OMO „Ilinden# vo Bla-
goevgrad. Za organiziraweto i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Jordan
Kostadinov
Ivanov
rakovodeweto na grupa Makedon-
ci za borba za nacionalni prava
i slobodi (1972‡1974) e uapsen
(29. VIII 1974) i od Sofiskiot
gradski sud osuden (28. XI 1974) na
3 godini zatvor. Bidej}i ja pro-
dol`uva organiziranata borba
za malcinski nacionalni prava
(1978‡1981), na 5. III 1981 g. pak e
uapsen i Blagoevgradskiot okru-
`en sud go osuduva (18. I 1982) na 2
godini zatvor i 5 godini li{uva-
we od pravoto da `ivee vo Blago-
evgrad. Vo borbata za legalizi-
rawe na OMO †Ilinden# proce-
sot stignuva do Evropskiot sud
vo Strazbur, koj{to ja osuduva
RB za kr{ewe na ~ovekovite pra-
va i slobodi na Makedoncite, no
preporakata za registracijata na
makedonskata partija ne e izvr-
{ena.
LIT.: Stojan Georgiev Tomovi~in, Make-
donija nad s#, Bitola, 1990. Bl. R.
Jordan
Nikolov
Ivanov
IVANOV, Jordan Nikolov (]us-
tendil, 6. I 1872 ‡ Sofija, 29. VII
1947) ‡ bugarski filolog, litera-
turen istori~ar, arheolog, fol-
klorist i etnograf, ~len na BAN
(od 1909). Diplomiral slovenska
filologija na Visokata {kola vo
Sofija (1892) i specijaliziral vo
Lozana, [vajcarija (1892‡1894).
Bil profesor vo gimnazijata vo
Sliven (1894‡1898) i sekretar na
Bugarskoto trgovsko agentstvo vo
Solun (1906‡1908). Podocna karie-
rata ja prodol`il na Sofiskiot
univerzitet kako lektor po fran-
cuski jazik (1899‡1906), honora-
ren docent (1909‡1911), redoven
docent (1911‡1916), vonreden pro-
fesor (1917‡1924), redoven pro-
fesor i rakovoditel na Katedra-
ta po bugarska literatura na Is-
torisko-filolo{kiot fakultet
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1925‡1942). Istovremeno bil i
profesor po bugarski jazik vo Na-
cionalnata {kola za `ivi isto~-
ni jazici vo Pariz (1920‡1923) i
1927‡1930). Toj e eden od osnovo-
polo`nicite na Bugarskoto arhe-
olo{ko dru{tvo (1901) i na Arhe-
olo{kiot institut vo Sofija
(1920). Pogolemiot del od negovi-
te nau~ni istra`uvawa se posve-
teni na minatoto na Makedonija.
BIBL.: Istori® na slav®nskite litera-
turi, Sofi®, 1896; PangermanizmÍt,
panslavizmÍt i Ógoslav®nski®t sÍÓz,
Sofi®, 1902; Arhiepiskopi®ta i gradÍt
PÍrva Astiniana, „CÍrkoven vestnik#,
No 10-12, Sofi®, 1903, 110-139; Severna
Makedoni®. Istori~eski izdirvani®,
Sofi®, 1906; Car Samuilovata stolica v
Prespa, „Izvesti® na BÍlgarskoto isto-
ri~esko dru`estvo#, 1, Sofi®, 1910, 55-80;
Eparhiite v Ohridskata arhiepiskopi®
v na~aloto na XI vek, „Sp. na BAN#, 1, So-
fi®, 1911, 93-112; BÍlgarite v Makedo-
ni®. Izdirvani® i dokumenti za t®hno-
to poteklo, ezik i narodnost. 2 izd., So-
fi®, 1917; Naselenieto v Œgoisto~na
Makedoni® (Sersko, Dramsko i Kaval-
sko), Sofi®, 1917; La question Macedonienne
au point de vue historique, ethnographigue et
statistique, Paris, 1920; BÍlgaro-albanskata
etni~eska granica, „Makedonski preg-
led#, No 4, Sofi®, 1925, 36-48; Makedon-
skite slav®ni sa bÍlgari. Svidetelstva
i dokumenti, Sofi®, 1939; BÍlgarski na-
rodni pesni, Sofi®, 1959; BÍlgarski sta-
rini iz Makedoni® (ot IX v. do osvobo`de-
nieto 1878 g.). 3 izd., Sofi®, 1970; Bogo-
milski knigi i legendi, Sofi®, 1970 (fo-
totipno izdanie od 1925).
LIT.: DimitÝr Angelov, Nau~noto delo
na prof. Jordan Ivanov kato u~en i ar-
heolog, „Vekove#, No 4, Sofi®, 1972, 43-49;
KrÍstina Ge~eva, Jordan Ivanov. Bib-
liografi®, Sofi®, 1974; P. Dinekov,
Prof. Jordan Ivanov ‡ istorik na bÍl-
garskata literatura, „Izvesti® na In-
stituta za bÍlgarska literatura# pri
BAN, 6, Sofi®, 1958, 5-19. S. Ml.
Marko
Ivanov
IVANOV, Marko (s. Galeor,
Kajlarsko, 20. VI 1877 – Sofija,
16. XII 1933) – kajlarski vojvoda
na TMORO. Prvin bil kurir i
dostavuva~ na oru`je na TMORO.
Vo Ilindenskoto vostanie u~est-
vuval vo osloboduvaweto na Kli-
sura (4. VIII 1903) i Neveska (12.
VIII 1903). Ne uspeal da go spre~i
nastapuvaweto na okolu 6.000 os-
manliski vojnici od Kostur kon
s. Mavrovo, Kostursko (13. VIII
1903). Po vostanieto prodol`il
da dejstvuva so svojata ~eta. Umrel
po te{ka bolest kako emigrant.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-
cioneri. Album, Skopje, juni 1950, 73.
Istorija na makedonskiot narod, tom
treti, Skopje, 2003, 308&312. S. Ml.
IVANOV, Mihail (Prilep, 19.
VIII 1864 – Sofija, 19. VIII 1924) –
lekar-bakteriolog. Diplomiral
na Medicinskiot fakultet vo Ci-
rih (1891), po {to rabotel kako
voen lekar vo Sofija (1891‡ 1892).
Vo Germanija specijaliziral
bakteriologija kaj Robert Koh
(1893) i kaj I. I. Me~nikov i E.
Ru pri Pasteroviot institut vo
Pariz (1896). Bil osnova~ i ra-
kovoditel na Bakteriolo{kiot
institut vo Sofija (1893&1920) i
redaktor na sp. „Medicinski na-
predÍk# (1900&1902) i „BÍlgarski
lekar# (1905&1915 i 1921&1924). Bil
~len na Vrhovniot medicinski
sovet (1909&1912) i negov pret-
sedatel (1924). Zaslu`en e za za{-
titata na naselenieto od kolera,
pegav tifus i infekciski zabolu-
vawa. Formiral podvi`na labora-
torija za ispituvawe na bolnite od
infektivni bolesti. Vo
Balkanskite vojni (1912&1913) bil
epidemiolog i bakteriolog vo
Prvata samostojna armija. Prv vo
Bugarija proizveduval protiv-
difteriski serum, a vo Prvata
svetska vojna (1914&1918) organi-
ziral i proizvodstvo na protiv-
kolerna vakcina za celata bugar-
ska armija. Avtor e na pove}e tru-
dovi od oblasta na bakteriolo-
gijata i epidemiologijata. Otkril
vibrion {to go nosi negovoto ime
(Vibrio Ivanovi). Poradi negovite
antimonarhisti~ki opredelbi,
bil presleduvan od vlastite.
LIT.: D-r Mihail Mir~ev Ivanov, „BÍl-
garski lekar#, № 3, SofiÔ, 1924; D-r
Mihail Ivanov, „Letopisi na LekarskiÔ
sÍÓz#, № 7–8, SofiÔ, 1924. S. Ml.
IVANOV, Petar (Otec Paisij)
(s. Mitra{inci, Male{evsko,
1866 – Rilski manastir, Bugarija,
1938) – monah, punktov na~alnik
na MRO vo Rilskiot manstir. Ed-
na godina u~el vo duhovna semina-
rija. Vo Rilskiot manastir (1882)
stanal monah pod imeto Paisij
(1885). Bil ~len na MRO (1895),
blizok so G. Del~ev i so \. Pet-
rov, eden od organizatorite na
Rilskiot kongres (1905), igumen
na Rilskiot manastir (1907–1908).
LIT.: „Il. IlindenÝ“, br. 9-10, SofiÔ,
1932-33. V. \.
IVANOV, Slave ([tip, 14. XII
1888 – Skopje, 1948) – pripadnik
na VMRO i na MFRO. Vo Balkan-
skite vojni bil sekretar na vojvo-
data Ivan Janev-Brlo. Po Prvata
svetska vojna emigriral vo Buga-
rija, vlegol vo VMRO i stanal
blizok sorabotnik na T. Alek-
sandrov. Poradi nesoglasuvawe-
to so Aleksandrov se povlekol od
IVANOVA-BANXO I
VMRO (1921) i formiral nova
organizacija MFRO. Sorabotu-
val so zemjodelskata vlada na A.
Stamboliski i so Kralstvoto na
SHS. Vo 1923 emigriral vo Viena
i kako pretstavnik na MRFO se
vklu~il vo VMRO(Ob). Vo 1948 g.
bil osuden od jugoslovenskite
sudski vlasti.
IZV. i LIT.: DARM, Popisnik 1, br. 20 i
21; Slave IvanovÍ, TodorÍ AleksandrovÍ
i makedonskoto osvoboditelno dvi`e-
nie, Viena, 1924; Zoran Todorovski,
VMRO 1924–1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
IVANOV, Tomislav (Prilep,
1929 – 1993) – geolog. Diplomiral
na Rudarsko-geolo{kiot fakul-
tet vo Belgrad (1954). Svojata ka-
riera ja zapo~nal vo Geolo{kiot
zavod na SRM. Vo 1965 g. ja odbra-
nil doktorskata disertacija na
Rudarsko-geolo{kiot fakultet
vo Belgrad, na tema: „Metalogeni-
jata na ju`niot del na Vardarska-
ta zona# i bil izbran za docent na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Skopje. Vo periodot
1969–1973 g. rabotel kako ekspert
i konsultant na proektite na
Obedinetite nacii za istra`uva-
we na mineralni surovini vo Egi-
pet. Vo 1977 g. bil ~len na Mati~-
nata komisija za osnovawe na RGF
vo [tip i e prviot izbran redo-
ven profesor. Vo dva mandata bil
izbiran za dekan na Rudarsko-geo-
lo{kiot fakultet vo periodot
1983–1986 g. Avtor na pove}e nau~-
ni trudovi. Go otkril nao|ali{-
teto ’R`anovo. T. Ser.
IVANOVA, Olga (Skopje, 2. III
1939) ‡ lingvist, makedonist, spe-
cijalist od oblasta na dijalekto-
logijata i pred sè onomastikata,
nau~en sovetnik vo Institut za
makedonski jazik †K. P. Misir-
kov# (vo penzija). Doktorirala vo
1980 kako prv doktor po onomas-
tika vo Makedonija. Bila direk-
tor na Institutot.
BIBL.: Mesnite imiwa na oblasta po
slivot na Bregalnica (Skopje, 1982), Is-
~eznatite mesni imiwa vo oblasta po
slivot na Bregalnica (Spomenici za
srednovekovnata i ponovata istorija na
Makedonija, tom 5, Prilep, 1988), Re~nik
na toponimite vo oblasta po slivot na
Bregalnica (Skopje, 1996), Obraten re~-
nik na toponimite vo oblasta po sli-
vot na Bregalnica (Skopje, 2001), Stu-
dii od toponimijata i antroponimija-
ta (Skopje, 1999), Makedonski antropo-
nomastikon (15-16 vek) (Skopje, 2006).
LIT.: Z. Topoliwska, L. Makarijoska, Ol-
ga Ivanova (40 godini nau~na dejnost),
MJ LIV–LV, Skopje 2004, 31–38. Z. T.
IVANOVA-BANXO, Katerina
(Skopje, 27. I 1922) – agronom. Vo
Skopje zavr{uva osnovno obrazo-
vanie i gimnazija. Diplomira na
Zemjodelskiot fakultet vo Ze-
mun – Belgrad (1948). Po diplo-
miraweto, izbrana za asistent po
specijalno zemjodelstvo na Zem-
jodelsko-{umarskiot fakultet,
585
I IVANOVI]
Katerina
Ivanova-
Banxo
vo Skopje. Habilitira vo 1960 g.
i stanuva docent po predmetot
Fura`no proizvodstvo. Doktori-
ra na tema „Vlijanieto na eko-
lo{kite faktori i na nekoi ag-
rotehni~ki merki vrz porastot i
razvitokot na esparzetata (Ono-
brychis sativa L.) vo Skopskata
Kotlina# (1967). Objavuva pogo-
lem broj trudovi (nau~ni i stru~-
ni) od oblasta na fura`noto pro-
izvodstvo, avtor e na privremen
u~ebnik vo istata oblast i na
{est novosozdadeni sorti fu-
ra`ni kulturi. Se usovr{uva vo:
Hrvatska, Germanija, Italija,
Francija, Bugarija. ^lenuva vo
pove}e komisii, organi i tela.
Bila direktor na Biolo{ko-bio-
tehni~kiot centar i prorektor
na Univerzetetot „Sv. Kiril i
Metodij# od Skopje. P. Iv.
Radomir
Ivanovi}
IVANOVI], Radomir (s. Smo{-
~a, Crna Gora, 28.VIII 1936) ‡ srp-
ski makedonist, popularen vo
Makedonija so {iro~inata na
svoeto makedonoznalstvo. Diplo-
miral jugoslovenska literatura
i ju`noslovenski jazici na Filo-
zofskiot fakultet vo Novi Sad.
^len e na MANU od nadvore{ni-
ot sostav. Po~esen ~len na DPM.
Pove}e od tri decenii e strasten
i neumoren izvoren prou~uva~ na
makedonskata literatura od XIX
i HH v. Vpe~atliva e brojkata na
negovite dela izdadeni na make-
donski jazik.
BIBL.: Sovremeniot roman, 1977; Por-
treti na makedonski pisateli, 1979; Po-
etikata na Ko~o Racin, 1979; Ogledi za
makedonskata literatura, 1982; Poeti-
kata na Bla`e Koneski, 1982; Makedon-
ski pisateli i dela, 1984; Kni`evni pa-
raleli, 1986; Poetikata na Aco [opov,
586
1986; Dijalog so deloto, 1989; Grigor Pr-
li~ev vo svetlinata na romantizmot,
1990; Za smislata na sozdavaweto i pos-
toeweto, 2003. G. T.
IVANOVSKI, Aleksandar (Skop-
je, 21. II 1937 ‡ Skopje, 2. X 2000) ‡
novinar. So novinarstvoto po~-
nal vo Radio Skopje 1961 g. kako
student na Pravniot fakultet.
Prodol`il vo „Nova Makedoni-
ja#, a od esenta 1963 g. vo prviot
sostav na novoformiraniot ves-
nik „Ve~er#, kade {to ostanal 37
godini ‡ sè do penzioniraweto.
Bil sorabotnik i urednik na
Skopskata i Vnatre{no-poli-
ti~kata rubrika i na Dnevnata
redakcija, pomo{nik, zamenik,
glaven i odgovoren urednik
(1990/1992). Smrtta go zateknala
kako sovetnik vo tuku{to for-
miraniot vesnik „Vest#. B. P. \.
Angele
Ivanovski
IVANOVSKI, Angele (Prilep,
1913 – Skopje, 1987) – slikar i
scenograf, pretstavnik na neo-
impresionizmot. Likovnata karie-
ra ja zapo~nal kako samouk sli-
kar. Realiziral dve samostojni
izlo`bi (Prilep, 1941 i Skopje,
1961) i dve izlo`bi zaedno so
prilepskiot slikar \or|i A~es-
ki (Bitola, 1942 i Skopje, 1943).
Bil u~esnik vo NOB. Kako par-
tizan, avtor e na mnogu crte`i i
skici so moliv i tu{ i ilustri-
ral pove}e izdanija na vesnici.
Po Osloboduvaweto zavr{il {est-
mese~en likoven kurs vo novoot-
vorenata Hudo`estvena {kola
(Skopje, 1946) i rabotel kako sli-
kar-scenograf vo Makedonskiot
naroden teatar s¢ do zaminuvawe-
to vo penzija (1946–1967). Imal
bliska sorabotka so slikarite
Vasilie Popovi}-Cico i so To-
mo Vladimirski. Bil ~len na
DLUM (1951) i u~estvuval na ne-
govite kolektivni izlo`bi. Ni-
koga{ nemal svoe atelje. Slikal
na otvoren prostor i vo negovoto
slikarstvo dominira sekojdnev-
jeto, posebno socijalnata temati-
ka: starata prilepska i skopska
~ar{ija (kazanxii, kova~i, sa-
marxii, sara~i), prilepskata sa-
at-kula, mitinzi, stariot skops-
ki teatar, Kameniot most, Skopje
vo vremeto na zemjotresot i sl.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Se zanimaval i so grafika (1952–
1987), posebno so motivi od sta-
roto Skopje (grafi~ka mapa pos-
vetena na Skopje). Na negovata
retrospektivna izlo`ba po po-
vod 50-godi{nata likovna dejnost
(Skopje, 1985) bile izlo`eni 90
sliki vo maslena tehnika, tem-
pera i pastel, sozdavani od 1940 g.
dotoga{.
LIT.: Z. P., Retrospektivna izlo`ba na
Angele Ivanovski. Denes vo umetni~ka-
ta galerija vo Skopje, „Nova Makedo-
nija#, XLI, 13689, Skopje, 26. XI 1985, 9;
T(a{ko) [irilov, Slikar entuzijast.
Sredba so likovniot umetnik Angele
Ivanovski, „Ve~er#, XXII, 6734, Skopje,
12. III 1985, 10. S. Ml.
Blagoja
Ivanovski
IVANOVSKI, Blagoja (Skopje,
28. II 1921 ‡ Skopje, 14. V 1994) ‡
kompozitor. Zaedno so Smokvar-
ski i Makedonski, bil eden od
vtemeluva~ite na sovremeniot
makedonski simfonizam. Svojot
talent go najavil so kompozicija-
ta †Razdelba# (1948), no vnimani-
eto na vkupnata muzi~ka javnost
vo Makedonija, pa i po{iroko, go
svrtel so simfoniskata poema
Razmisluvawe (1954), koja do de-
nes ostana edna od negovite naj-
markantni tvorbi. Podocna na-
pi{al u{te cela niza simfoni-
ski poemi (Freska, 1961; Vardar,
1979; Nerezi, 1984; i dr.) vo koi
posebno go privlekuvale isto-
riskite temi od makedonskoto
podale~no i poblisko minato. Vo
negoviot opus, prisutni se i ka-
merni kompozicii (Varijacii za
pijano, 1952; Suita za violon~e-
lo i pijano, 1956), solo-pesni (Ju-
nak i buka, 1951; Don Kihot,
1960) i detski pesni. Pogolem del
od svojot raboten vek go minal vo
Makedonskata radio-televizija,
a eden podolg period bil rakovo-
ditel na nejzinata Muzi~ka pro-
dukcija. M. Kol.
IVANOVSKI, Vasil (s. Lovra-
de, Kostursko, 1906 – Sofija,
1991) – istaknat nacionalen deec,
revolucioner, `urnalist, publi-
cist i istoriograf (so psevdo-
nim: Dinko Dinkov, Bistri{ki).
So semejstvoto proterani od
Egejskiot del na Makedonija vo
Bugarija. Vo Plovdiv zavr{il
progimnazija. Bil tutunski ra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vasil
Ivanovski
botnik, sindikalno i politi~ki
aktiven, a od 1923 g. ~len na BRP
(komunisti) i pretsedatel na
Progresivnata makedonska mla-
dinska organizacija. Vo 1926 g.
emigriral vo SSSR (Odesa i
Tbilisi). Vo septemvri 1927 g.
bil ispraten na studii vo
KUMNS vo Moskva, a po zavr{u-
vaweto na studiite se vratil vo
Bugarija (1932). Bil vo rakovods-
tvoto na VMRO (Ob). Na sudski-
ot proces vo Sofija protiv ~le-
novi na VMRO (Ob) bil osuden vo
otsustvo na 5 godini zatvor
(1936). Vo 1941 g. preminal vo ne-
legalnost. Vo 1942 bil uapsen i
osuden na 15 godini zatvor. Od
1943 g. kaznata ja izdr`uval vo
Idrizovo, Skopsko, a vo sredina-
ta na 1944 g. izbegal na slobodna-
ta teritorija i stapil vo redovi-
te na Makedonskata vojska. Bil
delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM i zamenik-minister za
socijalni gri`i. Vo noemvri
1945 g., poradi nesoglasuvawe so
politikata na vladata na Koli-
{evski, zaminal vo Bugarija i
bil aktiven vo redovite na make-
donskata emigracija, afirmiraj-
}i ja makedonskata nacionalna
dr`ava. Vo sudskiot proces na
Traj~o Kostov (1949) bil osuden
kako „Titov {pion#. Izdr`al se-
dumgodi{na kazna zatvor (do
1956).
LIT.: Vasil Ivanovski, Zo{to nie Ma-
kedoncite sme oddelna nacija, Izbrani
dela. Predgovor, izbor i redakcija Ivan
Katarxiev, Skopje, 1995. K. Min.
IVANOVSKI, Vlado (Ohrid, 9.
VIII 1931) ‡ istori~ar, nau~en so-
vetnik i direktor vo INI, is-
tra`uva~ na NOAB, vo penzija.
Diplomiral (1956) i doktoriral
(1965) na Filozofskiot fakul-
tet (Grupa za istorija) vo Skopje
na temata †Narodnoosloboditel-
nata vojna vo Zapadna Makedoni-
ja 1941‡1944 g.# Prvin bil kustos
vo Narodniot muzej vo Ohrid
(1957‡1960), potoa se vrabotil
kako asistent vo INI (januari
1961), kade {to gi zdobil site na-
u~ni zvawa, a podolgo vreme bil i
direktor (15. IV 1987‡5. XII 1995).
Istra`uval vo pove}e evropski
arhivi (Belgrad, Zagreb, Qubqa-
Vlado
Ivanovski
na, Moskva, Potsdam, Saraevo i
Tirana), u~estvuval na desetici
nacionalni i me|unarodni nau~-
ni sobiri i bil ~len na redakci-
jata na sp. †Glasnik# i †Istori-
ja#. Bil pretsedatel na SDIRM i
~len na Pretsedatelstvoto na
SDIJ.
BIBL.: Od Debarca do Rogo{ka Slati-
na, Borbeniot pat na Prvata makedonsko-
kosovska i Prvata makedonska NOU bri-
gada, Skopje, 1964; Prilog kon bibliogra-
fijata za istorijata na Makedonija me-
|u dvete svetski vojni, Izbor od napred-
niot pe~at, GINI, X, 2–3, Skopje, 1966;
Izvori za Osloboditelnata vojna i Re-
volucijata vo Makedonija 1941-1945, tom
I, kn. 1–5, INI, Skopje, 1968, 1970 i 1976
(so koredaktori); Osloboditelnata voj-
na vo Zapadna Makedonija 1941–1944,
INI, Skopje, 1973; Gostivar i Gostivar-
sko vo Osloboditelnata vojna i Revolu-
cijata od 1941-1945, Gostivar, 1974 (so ko-
avtori); Trieset godini od pobedata nad
fa{izmot, Skopje, 1975; Hronologija za
odbele`uvawe na nastanite od narodno-
osloboditelnata vojna vo Zapadna Make-
donija 1941-1944, Skopje, 1976; Aktivnos-
ta na SKOJ i Narodnata mladina za vre-
me na Narodnoosloboditelnata vojna
1941–1945, Skopje, 1980; Nastanuvaweto
i aktivnosta na narodnata vlast vo
Makedonija 1941–1945, Skopje, 1980; Kru-
{evo, Skopje, 1977 (so koavtori); Bel~i{-
ta, Ohrid, 1983 (so koavtori); Prvata
vlada na Makedonija, Skopje, 1985 (so ko-
avtori); Prespanskiot sostanok na cen-
tralniot komitet na Komunisti~ka-
ta partija na Makedonija, Skopje, 1983;
11 Oktomvri, Skopje, 1987; Aprilskiot
sostanok na Mesniot komitet na KPJ
za Prilep, Prilep, 1988; Prezidium na
ASNOM. Zapisnici, fototipno izdanie,
Skopje, 1994 (so koredaktor); Hronologi-
ja na nastanite vo Prespa 1912-1945,
Skopje, 1995 (so koavtori); Makedonija vo
borbata protiv fa{izmot, Skopje,
1995; Januarskite nastani na Skopskoto
Kale ‡ 1945, Zbornik na dokumenti, Skop-
je, 1997 (so koavtori); Makedonskite ma-
nifesti, INI, Skopje, 2006.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 77–82.
S. Ml.
IVANOVSKI, Gogo (Skopje, 18.
I 1925 ‡ Skopje, 15. XII 2004) ‡ po-
et, raska`uva~, preveduva~. Zavr-
{il visoko stru~no obrazovanie.
Rabotel kako urednik vo MRT.
^len na DPM od 1946. Iako nedo-
volno vrednuvan poet, ima soli-
den pridones vo razvojot na sov-
remenata makedonskata poezija.
BIBL.: Za novata prolet, poezija, Sk.,
1946; Stihovi, Sk., 1948; Lazaropole, poe-
IVANOVSKI I
Gogo
Ivanovski
ma, Sk., 1951; Pesni, Sk., 1953; Lu|e na pa-
tot, proza, Sk., 1953; Den na denovite,
proza, Sk., 1953; Senki na dale~noto, poe-
zija, Sk., 1954; Glas, poezija, Sk., 1957; Ne-
sonici, poezija, Sk., 1960; Ulica {to bi-
la `ivot, lirska proza, Sk., 1963; Odbra-
ni pesni, Sk., 1967; Izbor, Sk., 1973;
Struga, poezija, Sk., 1982; Podzemni vo-
di, poezija, Sk., 1985; Pesni od tretoto
doba, Sk., 2000.
LIT.: G. Stalev, Poslednite 100 godini
na maked. kni`evnost (1994). P. Gil.
IVANOVSKI, Dimitar Vasi-
lev (Prilep, 24. V 1928 ‡ Skopje,
1. V 1998) ‡ spec. po socijalna me-
dicina i organizacija na zdravs-
tvenata dejnost, redoven prof. na
Med. f. (1988). Diplomiral medi-
cina vo Skopje (1954) i se usovr-
{uval vo [kolata za narodno
zdravje „Andrija [tampar# vo
Zagreb (1965‡1966). Magistriral
po javnoto zdravstvo (1971), a ha-
bilitiral po higiena i socijalna
medicina (1974). [ef na Kated-
rata po higiena so socijalna me-
dicina (1987‡1988).
LIT.: Almanah na prvata generacija stu-
denti na Medicinskiot fakultet vo
Skopje, Skopje, 1989. K. K.-P.
\or|i
Ivanovski
IVANOVSKI, \or|i (Skopje,
29. VI 1945) – fizi~ar, red. prof.
(1987) na PMF. Diplomiral
(1969) na Fakultetot za fizika
vo Harkov, Ukraina, i odbranil
kandidatska disertacija na Mos-
kovskiot dr`aven univerzitet od
oblasta na elektroakusti~nite
pojavi vo metalite (1973). Dokto-
riral (1976) na PMF vo Skopje
so teza za pojavite povrzani so
elektron-fononskata interakci-
ja vo normalni metali. Na PMF
raboti od 1969 g. Pokraj osnovni-
ot predmet Kvantna mehanika,
587
I IVANOVSKI
odr`uval nastava i po drugi
predmeti na PMF i na TF vo Bi-
tola. Objavil pove}e univerzi-
tetski u~ebnici („Kvantna meha-
nika#, „Statisti~ka fizika# i
dr.), monografijata „Investigation
of hidden crossing in slow atomic col-
lisions involving bare ions#, so E. A.
Salavjov i zbirki zada~i. Publi-
kuval okolu 80 statii, pove}eto
od niv vo stranstvo, povrzani so
{ireweto na zvukot vo metalite
i anizotropnite provodni struk-
turi, rasejuvaweto i atomskite
sudiri, modeliraweto na Ramano-
vite i infracrvenite spektri i
drugi temi. Bil dekan (1991–1995)
na PMF.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
158; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 167.
V. Ur.
Ivan
Ivanovski
IVANOVSKI, Ivan (Debar, 10.
VII 1930) ‡ poet, patopisec, avtor
za deca, teatralog. Negovata poe-
zija e lirski dnevnik na katad-
nevjeto, minlivosta i qubovta.
Eden od osnovopolo`nicite na
makedonskata sovremena teatar-
ska kritika. Rabotniot vek go mi-
nal vo Makedonskoto radio.
BIBL.: stihozbirki: Vetki od qubov,
Sk., 1961; Varijacii, Sk., 1963; Vodoskoci
na sonot, Sk., 1967; stihozbirki za deca:
Vrti se vrti vretence, Sk., 1957; Mami-
nite race se zlatni, Sk., 1966; Ah ti mi-
lo detence, Sk., 1972 i knigata raskazi
[tur~evoto du}an~e za muzikalii, Sk.,
1960; od teatarskata umetnost: Oblasni-
ot makedonski naroden teatar vo Gorna
Xumaja, Sk., 1977; Vol{ebnik na scenata -
Petre Prli~ko, Sk., 1973; Todor Niko-
lovski, Sk., 1991; Dim~e i Aco Stefanov-
ski, Bitola, 1992; Polovina vek teatar
vo Makedonija, Sk., 2004. V. Toc.
IVANOVSKI, Jordan (Kumano-
vo, 30. VIII 1928 ‡ Skopje, 6. V
1975) ‡ novinar. So sportsko no-
vinarstvo po~nal vo po~etokot
na pedesettite godini na HH v.
Sorabotnik na „Sport#, glaven
urednik na „Sportski glas# (1952).
Vo „Nova Makedonija# od 1953 g.
sorabotnik na Skopskata i Vnat-
re{no-politi~kata rubrika, po-
docna komentator. Eden od osno-
va~ite na vesnikot „Ve~er#, ne-
gov glaven urednik (1967/1970).
Vo ovoj period vtoriot makedon-
588
Jordan
Ivanovski
ski dneven vesnik do`ivuva poln
rascut i visok tira`. Postojan
dopisnik na „Nova Makedonija#
od Sofija (1972/1974). Eden od
inicijatorite i direktor na [a-
hovskata olimpijada vo Skopje
(1972), ~ija organizacija dobi naj-
visoki ocenki od FIDE i me|u-
narodnata {ahovska javnost. Se
zanimaval so {ah i so {ahovska
publicistika. B. P. \.
Metodija Ivanovski:
„Crvena Marija od ju`niot yid“ (1984)
IVANOVSKI, Metodija (Mende)
(Bitola, 14. V 1929 – Skopje, 1. I
1995) – slikar i scenograf. Gi
zavr{il Hudo`estvenata {kola
i Pedago{kata akademija vo
Skopje i studiral na Likovnata
akademija vo Zagreb. Rabotel ka-
ko nastavnik vo rodniot grad.
Bil ~len na DLUM (1952) i negov
pretsedatel (1988–1989), ~len na
DLUPUM, eden od osnova~ite na
grupata †VDIST# (1955) i na
Umetni~kata galerija vo Bitola.
Se zanimaval so teatarska, tele-
viziska i filmska scenografija
(od 1967). Imal studiski prestoi
vo Bratislava, Pariz, Praga, Rim
i Wujork. Realiziral dvaesetina
samostojni likovni izlo`bi (Bi-
tola, Skopje, Zagreb i Wujork) i
u~estvuval na golem broj grupni
izlo`bi. Vo negovoto tvore{tvo
na{le odraz tradicijata, folklo-
rot, ranohristijanskata i vizan-
tiskata arhitektura i umetnost.
LIT.: Boris Petkovski, Sovremeno make-
donsko slikarstvo, Skopje, 1981, 43 i 77;
Z. L., Metodija Ivanovski-Mende, In
memoriam, „Ve~er”, XXXIII, 9760, Skopje, 5.
I 1995, 11. S. Ml.
IVANOVSKI, Mi{e Eftimov
(psevd. Petre) (Kru{evo, 16. VIII
1916 – Kru{evo, 18. XI 1942) –
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Mi{e
Eftimov
Ivanovski
nacionalen deec, organizator na
NOB i voen komandant. Zavr{il
osnovno i dvegodi{no ve~erno
trgovsko u~ili{te i rabotel ka-
ko trgovski pomo{nik. Bil ak-
tivist na Gradskoto ~itali{te
„Jovan Skerli}# i na Sokolskoto
dru{tvo vo Kru{evo. Kratko
vreme rabotel i vo Prilep (1936),
kade {to drugaruval so prvobore-
cot Mice Kozar. Otkako stanal
~len na KPJ (po~etok na 1937),
naskoro bil izbran i za sekretar
na MK na KPJ vo Kru{evo (10. III
1937 – april 1939). Po otslu`uva-
weto na voenata obvrska (april
1939 – januari 1940), pak ja prezel
sekretarskata dol`nost (januari
1940 – januari 1942). Sproti Ap-
rilskata vojna (1941) bil mobi-
liziran i upaten na albanskata
granica kon ]afasan. Po kapitu-
lacijata se vratil doma so celo-
kupnata voena oprema i oru`jeto,
so koi podocna zaminal partizan.
Kako sekretar na MK na KPJ, ak-
tivno se vklu~il vo zacvrstuva-
weto na partiskata organizacija,
koja narasnala na 98 ~lena (41
~len od gradot i 57 od okolnite
sela). Bil komandant na Voeniot
{tab na Kru{evskata organiza-
cija na KPJ (esenta na 1941). Po-
radi netrpelivosta i karieris-
ti~kite ambicii na nekoi ~leno-
vi vo MK, na Gradskoto partisko
sovetuvawe so prisustvo na ~le-
novite na PK na KPJ za Makedo-
nija Cvetko Uzunovski-Abas i
Mara Naceva, bil smenet od sek-
retarskata dol`nost (januari
1942). Na negovoto mesto bil na-
imenuvan Naum Naumovski-Bor-
~e, a toj bil ispraten na ilegalna
rabota vo Bitolsko. Tie kontro-
verzi i podocna prilepenata eti-
keta „{arlovist# bile osnovnata
pri~ina da ostane kako podzabo-
raven nacionalen deec. Podocna
bil nazna~en za komandant na Ok-
ru`niot voen operativen {tab za
Bitola, Resen i Kru{evo (9. V
1942), direktno rakovodej}i go
organiziraweto na oru`enata
borba vo toj region. Bil koman-
dant na novoformiraniot Kru-
{evski NOPO „Pitu Guli# (Gru-
eva Niva na pl. Osoj, Kru{evsko,
19. VII – 17. XI 1942). Poradi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ote`natite zimski uslovi i za-
silenite ofanzivni dejstva na bu-
garskite okupacioni sili, Odre-
dot bil rasformiran i podelen vo
grupi za zimuvawe. Pri obid da
vospostavi vrska so partiskata
organizacija vo gradot, bil preda-
den i po {est~asovna borba so bu-
garskata policija i vojska od Kru-
{evo i Prilep, so poslednata
bomba se samo`rtvuval. Dva dena
negovoto telo le`elo nepogreba-
no vo dvorot i duri po Oslobodu-
vaweto negoviot grobar go otkril
mestoto na pogrebuvaweto.
BIBL.: Bele{ki od sostanokot so u~es-
nicite vo Narodnata revolucija na biv-
{a Kru{evska okolija, odr`an na 3, 4 i 5.
XI 1956 g. vo Kru{evo, CK SKM –
Istorisko oddelenie, Skopje, 1956,
rakopis vo AO na INI – Skopje; Izvori
za osloboditelnata vojna i revolucija-
ta vo Makedonija 1941-1945, tom I, kniga
vtora, Skopje, dekemvri 1968, 66; Zlatko
Biljanovski, Odredot „Pitu Guli#,
Skopje, 1973.
LIT.: Mile Todorovski, Prilog kon pra-
{aweto za vremeto na formiraweto na
Kru{evskiot partizanski odred „Pitu
Guli#, „Glasnik#, INI, IX, 2, Skopje,
1965, 183-188; Viktorija Peti, Ilinden-
skite akcii na Partizanskiot odred
„Pitu Guli# vo 1942 godina, „Prilozi za
Ilinden#, IV, Kru{evo, 1982, 133&139;
Revolucionernata dejnost na Mi{e Iva-
noski, Pomalku poznati i nepoznati
u~esnici vo makedonskoto osloboditel-
no dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek,
Skopje, 1995, 159&163. S. Ml.
IVANOVSKI, Ninoslav Iliev
(Skopje, 8. IX 1948) ‡ internist-
nefrolog, redoven prof. po in-
terna medicina na Med. f. vo
Skopje, vraboten na Klinikata za
nefrologija. Osoben pridones
Ninoslav
Ivanovski
dal vo primenata na renalnata
transplantacija vo RM. Bil {ef
na Katedrata po interna medici-
na, pretsedatel na Zdru`enieto
na nefrolozite pri MLD, ~len
na ERA/EATA, na Evropskoto
zdru`enie za transplantacija na
organi. Avtor e na brojni stru~-
ni i nau~ni trudovi. Br. N.
IVANOVSKI, Novak Veljanov
(s. Slep~e, Prilepsko, 24. XII
1941) – matemati~ar, red. prof.
na PMF (1988). Diplomiral na
PMF (1964), magistriral na
Novak
Ivanovski
PMF vo Zagreb (1969), a doktori-
ral (1973) na Indijana Univerzi-
tetot vo Blumington, SAD, so te-
mata „Subnormalnost na opera-
torsko-te`inski {iftovi#. Ob-
javil nau~ni trudovi vo teorija-
ta na operatori i univerzitetski
u~ebnici. Bil mentor na eden
doktorant i na 10 magistranti,
prodekan na Matemati~kiot fa-
kultet (1981–82) i {ef na Insti-
tutot za matematika na PMF
(1987–91 i 1999–01).
BIBL.: Matemati~ka analiza I, Skopje,
1981; Realna analiza, Skopje, 1997; N. Iva-
novski, M. Orov~anec, Ortogonalni po-
linomi i specijalni funkcii, Skopje,
1998; Funkcionalna analiza, Skopje, 2003.
LIT.: PMF 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 630/’94. N. C.
IVANOVSKI, Risto Petrov
(Prilep, 5. VI 1914) ‡ polkovnik,
prv spec. anesteziolog vo Make-
donija, eden od osnova~ite na Ka-
tedrata za anesteziologija na
Med. f. Diplomiral medicina vo
Belgrad (1942). U~esnik vo NOB.
Od 1946 g. raboti na Odd. za plas-
ti~na hirurgija na VMA, kade
{to formira anesteziolo{ka
slu`ba. Od 1948‡1954 e vo VB vo
Zagreb. Od 1954 g. e na~elnik na
anestezija vo VB vo Skopje. Do-
cent od 1960, a primarius od 1973
g. Objavil nad 50 truda. Sl. M. P.
Srbo
Ivanovski
IVANOVSKI, Srbo ([tip, 20.
H 1928) – poet, raska`uva~, ro-
mansier, dramski avtor i pisatel
za deca. Diplomiral na Grupata
za jugoslovenska kni`evnost na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je. Vo literaturata se javuva ved-
na{ po Vtorata svetska vojna. Ra-
IVANOVSKI-PLANINSKI I
botel kako urednik vo Televizija
Skopje. ^len e na Dru{tvoto na
pisatelite na Makedonija (1949),
a bil i negov pretsedatel, kako i
pretsedatel na Dru{tvoto na ne-
zavisnite pisateli. So prvata
stihozbirka „Lirika# (1950) gi
postavi temelite na makedonska-
ta intimna lirika vo koja postig-
na vrvni poetski vrednosti. Vo
originalnoto prozno i romanes-
kno tvore{tvo (poetskiot ro-
man) dade traen pridones. Dobit-
nik e na zna~ajni nagradi.
BIBL.: Poezija: Lirika (1950); @elbi i
me|i (poema, 1950); Sredbi i razdelbi
(1953); Beli krikovi (1956); Ma|epsan
patnik (1966); Pena od planinata (1972);
Prsten na vremeto (1993); Gor~liv koren
(1994); ^elust na vremeto (1996); Blizu
do `ivotot blizu do smrtta (1998);
Elena (2006). Proza: @ena na prozorecot
(raskazi, 1955); Osameni (roman, 1957);
Martin Nunata (roman, 1979); Leonida
tr~a okrvaven (roman, 1980); Koga tetin
Klimente {eta{e nad gradot (raskazi
1982); Dodeka go ~ekavme Andreja (roman,
1990); Balada za is~eznatite (roman,
1994); Nepodobniot (roman, 1997). Pesni
za deca: Son~evo oko i Bosonogi peperugi.
G. St.
IVANOVSKI, Tomislav (Skop-
je, 9. X 1947) ‡ novinar. Pravnik,
koj od 1971 g. gi minuva site novi-
narski skalila vo NIP „Nova
Makedonija#: dopisnik od Sofija
(1985/89), pomo{nik-glaven ured-
nik i {ef na Dnevnata redakcija,
komentator za balkanskite sos-
tojbi. Osnova~, direktor i gla-
ven urednik na popularnoto Ra-
dio NOMA, glaven urednik na
politi~kiot nedelnik „Puls# (do
1998). Vo slednite ~etiri godini
glaven i odgovoren urednik na
privatniot magazin „Start#, os-
nova~ i glaven urednik na „Glo-
bal# ‡ prvo glasilo na makedon-
ski i na albanski jazik. Od krajot
na 2002 g. `ivee vo London i e do-
pisnik na MIA i na „Utrinski
vesnik#. B. P. \.
Stoilko
Ivanovski-
Planinski
IVANOVSKI-PLANINSKI,
Stoilko Nikolov (Oraov Dol,
Vele{ko, 24. I 1920 – Skopje, 10. V
2003) – profesor, pripadnik na
mladinskoto i na komunisti~ko-
to dvi`ewe, u~esnik vo NOB, no-
sitel na Partizanska spomenica
1941. Bil ~len na KPM (od 1941),
589
I IVANOSKI
organizator na partizanskoto
dvi`ewe vo Azot (Vele{ko) i bo-
rec na VPO „Dimitar Vlahov#,
politi~ki komesar na bataljonot
„Mir~e Acev#, zamenik-pol. ko-
mesar na bataljon vo Prvata ma-
kedonsko-kosovska brigada i na
PO „Traj~e Petkanovski#. ^len
na Prvoto zasedanie na ASNOM
i odgovoren za formirawe na or-
ganite na vlasta vo Skopskata ob-
last. Sekretar na okoliskiot
NOO za Vele{kata okolija po
Osloboduvaweto. Avtor na pove-
}e knigi so tematika od NOAVM.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999. \. Malk.
Orde
Ivanoski
IVANOSKI, Orde (Prilep, 6.
VIII 1928) – istoriograf, u~esnik
vo NOB (1944). Osnovno i pro-
gimnazijalno obrazovanie zavr-
{il vo Prilep, sredno vo Zagreb,
a Filozofski fakultet (Grupa
za istorija) vo Skopje (1955). Is-
tata godina se vrabotil vo In-
stitutot za nacionalna istorija
kako asistent vo Oddelenieto za
sredniot vek, za naskoro da pre-
mine vo Oddelenieto za rabot-
ni~koto i komunisti~koto dvi`e-
we. Doktoriral vo Skopje (1965).
Bil izbran vo zvaweto nau~en so-
vetnik (1974). Bil direktor na
Institutot (1975–1978); ~len i
odgovoren urednik na Glasnikot
na Institutot, ~len na Redakci-
jata na „Istorija# i na institut-
ski i op{testveni makroproek-
ti. Ima nad desetina posebni iz-
danija i nad osumdeset statii.
U~estvuval na pove}e nau~ni so-
biri i konferencii.
BIBL.: 50 godini Institut za nacio-
nalna istorija, Skopje, 1998; Makedon-
skite Sloveni od VI do IX vek, Skopje,
1962; Makedonskite socijalisti i Ilin-
denskoto vostanie, Skopje, 1968; Rabot-
ni~koto komunisti~ko dvi`ewe vo Ma-
kedonija, Skopje, 1970; Balkanskite soci-
jalisti i makedonskoto pra{awe, Skop-
je, 1970; Crvenite komuni vo Makedonija
vo 1920 godina, Skopje, 1980; Rabotni~ko-
to sindikalno dvi`ewe vo Makedonija
do 1918 godina, Skopje, 1981; Nikola Ka-
rev, Bitola, 1991; Dimo Haxi Dimov – @i-
vot i delo, Skopje, 1995 i dr. Al. Tr.
IVANOSKI, Petar Milanov
(psevd. Tikvar) (Prilep, 28. IV
1920) – partisko-politi~ki deec
na makedonskoto nacionalno i
590
Petar
Ivanoski
-Tikvar
komunisti~ko dvi`ewe. Vo 1936 g.
bil ~len na SKOJ, a od 1938 i na
KPJ. Bil ~len i sekretar na Mes-
niot komitet na KPJ vo Prilep.
Od septemvri 1940 do avgust 1941
g. bil organizacionen sekretar na
PK na KP vo Makedonija. Vo 1940
g. u~estvuval na V zemska konfe-
rencija na KPJ. Po okupacijata
bil ~len i sekretar na Mesniot
partiski komitet vo Skopje, ko-
mandant na Operativniot voen
{tab. Vo 1942 g. bil ranet, zaro-
ben i zatvoren (do 1944) vo bugar-
skiot zatvor „Idrizovo#. Po beg-
stvoto se vklu~il vo partizanski-
te edinici. Bil komandant na 42-
ta makedonska divizija i na XI
MNO brigada. Bil delegat i
u~esnik na osnova~koto sobranie
na ASNOM na 2. avgust 1944 g. Po
Osloboduvaweto rabotel vo
OZNA, a potoa rakovodel krup-
ni stopanski organizacii (di-
rektor na FAS „11 Oktomvri# i
na @elezarnicata vo Skopje).
LIT.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i Revolucija vo Makedonija 1941–1945, I, 1
i 3, Skopje, 1988. O. Iv.
IVE (Za{titnici na Severna
Grcija) – antimakedonska i anti-
komunisti~ka gr~ka organizacija
osnovana vo Solun vo 1941 g. od
gr~ki oficeri.
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propa-
ganda vo jugozapadna i centralna Egejska
Makedonija 1941–1944, Skopje, 1989.
St. Kis.
IVEC (X–XI v.) – makedonski
blagorodnik, istaknat vojskovo-
dec od vremeto na Samuilovoto
Carstvo. Ja uni{til vizantiska-
ta vojska vo Pelagonija, namamu-
vaj}i ja vo zaseda (1015). Po smrt-
ta na carot Jovan Vladislav se za-
solnil na planinata Brohot, kade
{to go izgradil dvorecot Pro-
ni{ta i prodol`il da im dava ot-
por na Vizantijcite. Na denot na
doma{nata slava Golema Bogoro-
dica (1018) so izmama bil faten
od ohridskiot arhont i predaden
na carot Vasilij II.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973; B. ProkiÊ, Vojvo-
da Ivac. Najstariji istoriski spomen o
slavi u MaÊedoniji, „Bratstvo#, IX–X,
1902. K. Ax.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
IVEC, Manuil (XI v.) – makedon-
ski blagorodnik od poznatata fa-
milija Ivec, rodnina na pro~ue-
niot Samuilov vojskovodec Ivec,
vojskovodec na Petar Deljan. Na-
pravil kariera na vizantiskiot
dvorec, pripa|al na krugot na naj-
doverlivite lu|e na carot Miha-
il IV (1034–1041). Za vreme na vos-
tanieto na Petar Deljan (1040–
1041) im se pridru`il na vosta-
nicite. Pri krajot na vostanie-
to, na Pletvar podignal dema (dr-
vena pre~ka) za da go spre~i nap-
reduvaweto na Vizantijcite. De-
mata bila razurnata, a toj bil za-
roben.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I, Thurn, Berlin, 1973, 411, 40–45, 414,
40–47. K. Ax.
Pavle
Ivi}
IVI], Pavle (Pavle IviÊ)
(Belgrad, 1. XII 1924 ‡ Belgrad,
19. IX 1999) ‡ srpski lingvist,
slavist, srbokroatist, teoreti-
~ar na jazikot, istori~ar na jazi-
kot, dijalektolog, redoven ~len
na SANU od 1978, ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (1986).
Osnova~ na srpskata {kola za
strukturalna, funkcionalna ling-
vistika, avtor na modernata kla-
sifikacija i na monografskiot
opis na srpskite dijalekti, avtor
na nekolku stotici trudovi od
oblasta na srpskata, ju`noslo-
venskata i slovenskata dijalek-
tologija, del od niv i so trajno
mesto vo istorijata na teoretska-
ta lingvistika.
BIBL.: O govoru galipoqskih Srba (Be-
ograd 1957), Die Serbokroatischen Dialekte
[Ihre Struktur und Entwicklung, Erster Band: Al-
lgemeines und die {tokavische Dialektgruppe],
(Mouton, ’s-Gravenhage 1958), [so I.Lehiste]
Accent in Serbocroatian. An Experimental Study
(Ann Arbor 1963), Srpski narod i wegov je-
zik (Beograd 1971), O jeziku nekada{wem
i sada{wem (Belgrad – Pri{tina 1990);
Celokupna dela P. IviÊa (11 toma).
LIT.: ZbFL XXVII–XXVIII, Novi Sad 1984-
1985; @ivot i delo akademika Pavla Ivi}a, Subo-
tica – Novi Sad – Beograd, 2004. Z. T.
IG, Klovis (Clovis Hugues) (1851–
1907) ‡ istaknat francuski poet,
politi~ar i borec. Zel u~estvo
vo Pariskata komuna (1871) i sta-
nal nejzin ~len. Sorabotuval vo
demokratski i socijalisti~ki ves-
nici i spisanija. Vo svojata poe-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zija gi istaknuval socijalnite
nepravdi i kultot kon slobodata
na narodite. Avtor e na pove}e
knigi, me|u koi se istaknuvaat:
Denovi na borbata (1883), Pri-
spomnuvawe (1885), Narodni pes-
ni, Rozite od Lorie (1903) i dr.
Pesnata †Za Makedoncite# (Pour
les Macedoniens) ja pro~ital na
eden miting za Makedonija {to
se odr`al na 17. III 1903 g. vo Pa-
riz i ja publikuval vo pe~atot.
G. T.
Bargalski iglovrv
IGLOVRV, BARGALSKI (Aly-
ssum bargalense Micevski) – lokalen
endemit vo florata na RM od fa-
milijata Brassicaceae (Cruciferae)
(krstocvetni rastenija). Otkri-
en od Kiril Micevski vo okoli-
nata na [tip – klisurata na re-
kata Bregalnica, Ov~e Pole i kaj
Bogoslovec. Imenuvan po nazi-
vot Bargala (staroto ime na
[tip). Se razviva na paleogeni
sedimenti – lapori. Vl. M.
IGLOVRV, GEVGELISKI (Aly-
ssum gevgelicensis Micevski) – loka-
len endemit vo florata na RM od
familijata Brassicaceae (krstoc-
vetni rastenija). Se razviva na si-
likatna geolo{ka podloga vo pod-
no`jeto na planinata Ko`uf – s.
Sermenin, s. Negorci i s. Huma.
Vl. M.
IGLOVRV, DEBARSKI (Alys-
sum debarensis Micevski) – endemit
vo florata na RM od familijata
Brassicaceae (krstocvetni raste-
nija), opi{an od Kiril Micev-
ski. Poznat samo za okolinata na
Debar, klisurata na Crn Drim,
kaj selo Oti{ani. Vl. M.
IGLOVRV, KAVADARE^KI
(Alyssum kavadarensis Micevski) –
lokalen endemit vo florata na
RM od familijata Brassicaceae
(Cruciferae) (krstocvetni rasteni-
ja), od okolinata na Kavadarci –
s. Mre`i~ko i s. Majdan, opi{an
od akademik Kiril Micevski.
Vl. M.
IGLOVRV, SKOPSKI (Alyssum
skopjensis Micevski) – lokalen ma-
kedonski floristi~ki endemit
od familijata Brassicaceae (Cruci-
ferae) (krstocvetni rastenija),
poznat vo okolinata na Skopje
(Ra{~e – Radu{a i Skopska Crna
Gora). Vl. M.
IGLOLISNI RASTENIJA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
(^ETINARI) (red Coniferales) –
drvenesti ili grmu{esti raste-
nija so {i{arki, so zimzeleni
iglesti ili lu{pesti listovi
{to se prete`no rasprostraneti
na Severnata hemisfera, vo se-
vernata cirkumpolarna zona (taj-
ga) i po visokite evropski plani-
ni od umerenata zona. Iglolisni-
te rastenija se razvivaat na go-
lem del od teritorijata na RM i
se opfateni vo familijata Pina-
ceae (borovi), fam. Cupressaceae
(smreki) i fam. Taxaceae (tisi).
Najzna~ajni rodovi od fam. Pina-
ceae se rodovite Pinus (bor), Abies
(ela) i Picea (smr~a). Rodot Pinus
vo RM e zastapen so 5 avtohtoni
vida – Pinus nigra (crn bor), P.
sylvestris (bel bor), P. peuce (moli-
ka, pelisterski bor), P. mugo
(planinski bor) i Pinus heldreichii
subsp. leucodermis (munika). Rodot
Abies e zastapen so vidot A. borisii-
regis, dodeka rodot Picea so vidot
Picea excelsa. Od familijata Cup-
ressaceae vo RM se sre}ava samo
eden rod – Juniperus (smreka), od
koj se poznati 5 avtohtoni vida –
J. communis (modra smreka), J. ox-
ycedrus (crvena smreka), J. excelsa
(diva, gor~liva foja), J. foetidissi-
ma (pitoma foja) i J. sabina (smr-
delika). Familijata Taxaceae e
zastapena samo so eden vid –Taxus
baccata (tisa). Kon iglolisnite
rastenija, koi spa|aat vo grupata
na golosemenite, se priklu~uva i
familijata. Ephedraceae so rodot
Ephedra, koj kaj nas e zastapen so
dva vida (E. major i E. fragilis).
Vl. M.
IGNAT (SVETI IGNATIJ, IG-
NATOVDEN) ‡ kalendarski obi-
~aj vo ~est na svetiot sve{teno-
ma~enik Ignatij Bogonosec.
Praznikot e poznat i kako prv
Bo`ik, za{to toga{ zapo~nuva-
at podgotvkite povrzani so
praznikot Ro`destvo na Isus
Hristos. Toj sekoga{ e pet dena
pred Bo`ik i so nego zapo~nuva-
at sve~enostite povrzani so
zimskite praznici. Pove}e obi-
~ai povrzani so ovoj praznik
upatuvaat na zaklu~okot deka so
nego zapo~nuvaat novogodi{ni-
te obi~ai, a ima i takvi {to
potsetuvaat na sve~enostite po-
vrzani so dale~nite paganski
proslavi na zimskata kratkod-
nevnica i vra}aweto na Sonceto
IGNATIEV I
od ju`nite naporednici. Toa go
potvrduvaat obrednite ognovi,
poznati i kaj mnogu drugi naro-
di. Obi~aite i veruvawata {to
se izveduvaat glavno se povrzani
so po~etokot na godinata ili so
spomenot na ra|aweto na Isus.
Na primer, vo Veles varele p~e-
nica i p~enka zaedno, za da se po-
digne beri}etot. Vo [tip maj-
kite gi tegnele decata za u{i, za
da rastat pove}e. Vo pove}e kra-
i{ta e zabele`an obi~ajot po-
lazenik, koj se povrzuva so po~e-
tokot na novata godina, koga se
prognozira ili se inicira sre-
}ata na poedinecot i zaednica-
ta. Vo Kratovsko velele deka do
ovoj den denot porasnuva kolku
iglen vrv ili kolku {to petel
mo`e da skokne od ku}en prag.
Vo Ohridsko se pravele pituli-
ci i se velelo deka toa se †pos-
tulcite na Ristosa#. O~igledno
e deka se raboti za obi~ai i ve-
ruvawa povrzani so po~etokot
na novata solarna godina.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narod-
ni umotvorenix, =ast treta, otdelq I
i II, Bqlgarski obi=ai, obrxdi, sueve-
rix i kost\mi, kniga VII, sqbral i
izdava K. A. {apkarev, Sofix, 1891.
M. Kit.
IGNATIEV, Nikolaj Pavlovi~
(S.-Peterburg, 29. I 1832 – Kru-
podernici, Kievska gubernija, 3.
III 1908) – ruski grof, general i
diplomat, panslavist i pretseda-
tel na Sovetot na Sanktpeter-
bur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo (SPbSBD). Zavr{il ge-
neral{tabna akademija (1851).
Otkako stapil vo diplomatska
slu`ba (1856), prestojuval vo Bu-
hara i Kina (1857&1860), a potoa
bil direktor na Aziskiot depar-
tament vo Minsterstvoto za nad-
vore{ni raboti (1961&1864). Bil
ruski pratenik (1864&1867) i am-
basador (1867&1977) vo Carigrad.
Kako dobar poznava~ na balkan-
skite problemi, gi pottiknuval
balkanskite osloboditelni dvi-
`ewa za borba protiv Osmanlis-
kata Imperija. Go pomognal raz-
re{uvaweto na bugarskoto crkov-
no pra{awe (1870). Imal re{ite-
len stav protiv unijatskoto dvi-
`ewe vo Makedonija (1873&74).
Zaradi obezbeduvawe neutral-
nost na golemite evropski sili
pred pretstojnata Rusko-osman-
liska vojna, napravil diplomats-
ka obikolka na Berlin, Viena,
London i Pariz (fevruari&mart
1877). Bil eden od inicijatorite
za odr`uvaweto i avtor na nacr-
tot na proektot na Carigradska-
ta konferencija (1876&1877), so
Makedonija kako posebna provin-
cija. Dobil grofovska titula
(1877) i generalski ~in (1878).
Bil avtor na nacrtot i potpis-
nik na preliminarniot Sanstefan-
591
I IGNATIJ
ski miroven dogovor (3. III 1878).
Poradi negovata revizija na Ber-
linskiot kongres (1878) se povle-
kol od aktivnata diplomatska
slu`ba. Bil minister za dr`av-
nite imoti (1881&1882), minister
za vnatre{ni raboti (1882) i
~len na Dr`avniot sovet i sena-
tor (1882). Za zaslugite za Buga-
rija, bil izbran za po~esen ~len
na Bugarskoto kni`ovno dru-
`estvo (1902). Kako pretsedatel
na Sovetot na SPbSBD, se zala-
gal za za{tita i pomo{ na make-
donskite begalci vo Bugarija, go
najavil o~ekuvanoto vostanie, no
pesimisti~ki gledal na makedon-
skoto osloboditelno dvi`ewe, a
vostanieto go ocenuval za pred-
vremeno.
IZV.: D. JocovÍ, IzÍ arhivata na grafÍ
NikolaŸ Pavlovi~Í IgnatievÍ. (Edna
zapiska na ruskiÔ ministÍrÍ na vÍn-
{nitÏ raboti do imperatora NikolaŸ I
ot‹ 1829 godina), „Periodi~esko spisa-
nie#, XXI, 1&2, SofiÔ, 1909, 451&462; Za-
piski grafa N. P. Ignatieva (1875&1877),
„Istori~eskiŸ vestnikÍ#, Petrograd, 1914,
135 i 136; Zapiski grafa N. P. Ignatieva
(1864-1874), „IzvestiÔ Ministerstva ino-
strannÎh del#, Petrograd, 1914&1915; Po-
ezdka grafa N. P. Ignatieva po evropeŸ-
skim stolicam pered voŸnoŸ 1877&1878,
„RusskaÔ starina#, 1914, 157&159. S. Ml.
IGNATIJ I ‡ ohridski arhie-
piskop (21. VI 1658 ‡ proletta
1659 i juni 1659 ‡ 20. XII 1662).
Negovoto arhiepiskopuvawe e do-
kumentarno potvrdeno vo doku-
ment od 2. III 1660 g.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74.
S. Ml.
IGNATIJ II ‡ ohridski arhie-
piskop (ok. 1676). Jeromonahot
Teofan toj go rakopolo`il za
mitropolit na Grevena.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74.
S. Ml.
IGNATIJ III ‡ ohridski arhie-
piskop (13. VIII 1693 ‡ 9. VII 1695 i
povtorno ok. avgust 1703). Prvin
bil belgradski (beratski) mitro-
polit. Ispratil pismo do carig-
radskiot patrijarh protiv pre-
tenziite na patrijar{iskite mit-
592
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ropoliti (avgust 1703). Podocna
se spomnuva kako ve}e biv{ arhi-
episkop (1706). Od materijalen
interes, so potkup, gi smenil de-
barskiot i pelagoniskiot arhie-
rej, poradi {to se sudril so pora-
ne{niot arhiepiskop German. Na
svikaniot sobor za negov nasled-
nik bil izbran arhiepiskopot
Zosim II.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa- Aleksandar
daneto $ pod turcite do nejnoto uni- Josifovi~
Igwatovski
]o`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na imunobiologijata. Poznati se ne-
poglavarite na Ohridskata arhiepisko- govite eksperimentalni trudovi
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik# za patogenezata na arterioskle-
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kli- rozata vo vrska so holesterolot
ment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 75. (deponirawe na lipoidni sup-
S. Ml. stanci). Avtor na tritomnoto iz-
danie za interna medicina ‡ pro-
pedevtika, {to e i prvo izdanie
vo RM od podra~jeto na internata
medicina. Br. N.
Pavle
Ignovski-
Sekula
IGNOVSKI-SEKULA, Pavle
(Krajnici, Vele{ko, 2. XI 1921 –
Skopje, 18. XII 2002) – u~esnik vo
rabotni~koto i komunisti~koto
dvi`ewe i vo NOB, nositel na
Partizanska spomenica 1941. Vo
tekot na 1942 i 1943 bil borec na
partizanskite odredi „Pere To-
{ev#, „Dimitar Vlahov#, „Dobri
Daskalov#, na bataljonot „Stra-
{o Pinxur# i na Vtoriot batal-
jon na Tretata OZ, a vo 1944 g. i
borec na II, V, VII i IX brigada, ka-
de {to zazemal funkcii od ko- Narodna igra
mandir na ~eta do komandant na IGRI (NARODNI) ‡ grupni op-
brigada. Po vojnata e pratenik vo {testveni, sportski ili kultur-
Sobranieto na SRM vo pove}e ni zabavi i natprevari. Me|u si-
mandati. te makedonski narodni igri ‡
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, sportski, hazardni, ov~arski,
Skopje, 1999. \. Malk. detski i dr., najgolema e zastape-
IGWATOVSKI, Aleksandar Jo- nosta na orskite igri, narodnite
sifovi~ (Smolenska oblast, Ru- ora. Spored sostavot na izveduva-
~ite se delat na ma{ki, `enski i
sija, 18. III 1875 ‡ Skopje, 18. VII
me{ani ora; spored funkcijata
1955) ‡ internist, redoven prof.
se delat na obredni i ora za op-
na Med. f. vo Skopje, osnova~ i
{ta namena; spored tempoto i ka-
prv direktor na Klinikata i
rakterot na koreografskata so-
{ef na Katedrata za interna me-
dicina. Dolgogodi{en profesor dr`ina, pak, se delat na brzi i
bavni ili lesni i te{ki. Vo op-
po Interna medicina na Med. f.
vo Belgrad. Vo Skopje doa|a, po {testveniot `ivot od minatoto
pokana, vo 1948 g. Vo eden period orata pretstavuvale isklu~itel-
bil direktor i na Infektivnata na mo`nost za duhovno i estetsko
klinika. Svoeto bogato iskustvo zadovolstvo, no istovremeno i
i znaewe prof. Igwatovski go mesto za bendisuvawe me|u mladi-
prenesuva na Med. f. vo Skopje. te i prilika za dobivawe misle-
Negovite istra`uvawa se od ob- we od strana na vozrasnite, koi
lasta na infektivnite bolesti i ~estopati odlu~uvale za nivnite
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bra~ni sudbini. Makedonskite
narodni ora imaat isklu~itelno
op{testveno i nacionalno zna~e-
we, bidej}i raspolagaat so sops-
tveni avtohtoni osobenosti, spo-
red koi se razlikuvaat od onie
kaj sosednite i drugite narodi.
\. M. \.
IGUMENOV, Spase (Prilep, 50-
tite godini na XIX v. – Ohrid,
okolu po~etokot na XX v.) –
sve{tenik i prerodbenik. So
negoviot izbor za pretsedatel na
Prilepskata crkovno-u~ili{na
op{tina (2. IV 1884) bilo elimi-
nirano egzarhiskoto vlijanie.
Bil inicijator za potpi{uvawe
na peticija od 26 prilepski pr-
venci, vo ime na 1.200 prilepski
semejstva, za otfrlawe na Bugar-
skata egzarhija i osamostojuvawe
vo crkovnata op{tina na Make-
donsko pravoslavno op{testvo,
so barawe: „Sakame da imame ma-
kedonsko narodno u~ili{te. Bi-
dej}i nie ne sme rodum Bugari, za-
toa ne poznavame ni Bugarska
C(rkovna) Op{tina i ni nivnite
u~ili{ta. Za religiozna za{ti-
ta go poznavame papata, no bez iz-
meni na dogmite na pravoslavna-
ta crkva# (2. VII 1887). Pri svojot
prestoj vo Carigrad ostvaril
kontakti so srpskiot ideolog i
diplomat Stojan Novakovi}, Ca-
rigradskata patrijar{ija i so ta-
mo{niot papski vikar, so barawe
za priznavawe na Makedonskata
crkovna op{tina vo Prilep. No
baraweto im bilo prifatlivo
samo bez pridavkata makedonska
(1887), so {to pak samiot toj ne se
soglasil. Pri toj prestoj vo Ca-
rigrad se sretnal i so mitropol-
itot Teodosij Gologanov, toj go
posovetuval da „pri~eka dodeka
da uzreat uslovite za obnova na
Ohridskata arhiepiskopija, koga
site makedonski eparhii, pod ma-
kedonsko ime, }e se osamostojat
od tu|ite versko-nacionalni pro-
pagandi vo Makedonija#. Spored
zaedni~kata podocne{na procen-
ka, takvite uslovi se sozdale po
nekolku godini, no nivnata akci-
ja za ostvaruvawe na toj plan bila
popre~ena po intervencija na
srpskiot konzul vo Skopje V. Ka-
ri} i zabranata od osmanliskite
vlasti. No i vo takvite uslovi,
toj prodol`il da sobira potpisi
od Pelagoniskata i Ohridskata
eparhija za pred Visokata porta
(17. X 1891).
LIT.: Makedonski devetnaesetti vek
1800&1902, Skopje, 2007, 206, 224&227 i 254.
S. Ml.
IDRIZI, Riza (s. Merovo, Te-
tovsko, 11. VIII 1928) ‡ u~esnik vo
NOAVM (1944) i ~len na KPM
(od 1946). Zavr{il vi{a upravna
{kola. Bil sekretar na Okolis-
kiot komitet na Narodnata mla-
dina vo Tetovo, upravnik na HEC
„Mavrovo#, {ef na oddelenie vo
Fabrikata „Teteks# vo Tetovo,
{ef na mesna kancelarija i prav-
nik vo filijalata na „@ito Ma-
kedonija# vo Tetovo. Podocna bil
pratenik vo Republi~kiot sobor
na Sobranieto na SRM (1970),
~len na Odborot za op{testveno-
politi~ki sistem i ~len na Od-
borot za narodna odbrana. S. Ml.
Izbori vo RM
IZBIRA^KOTO PRAVO VO
DFM/NRM/SRM/RM ‡ pravo na
gra|aninot da izbira i da bide iz-
biran na odredena funkcija. Ka-
ko politi~ka cel prvpat e pred-
videno vo Programata na Make-
donsko-odrinskata revolucio-
nerna organizacija (1908). Kako
pravna norma prvpat e vgradeno
vo Zakonot za Ustavotvornoto
sobranie na NRM (1945). Vo nave-
deniot akt e predvideno deka Us-
tavotvornoto sobranie na NRM
go izbiraat site gra|ani so pos-
tojano `iveali{te na podra~jeto
na NRM. Spored Ustavot na NRM
od 1946 g., site gra|ani na NRM
{to napolnile 18 godini vozrast
imale pravo da izbiraat i da bi-
dat izbirani vo site organi na
dr`avnata vlast. Izbira~ko pra-
vo ne u`ivale licata pod stara-
telstvo, licata {to so sudska
presuda bile li{eni od izbira~-
koto pravo i licata {to, vrz os-
nova na Sojuzniot zakon, go zagu-
bile toa pravo. Vo periodot od
1950 do 1991 g. aktivnoto izbi-
ra~ko pravo se ostvaruvalo pove-
}e kako klasno, a pomalku kako
gra|ansko pravo. So Ustavot od
1991 g., aktivnoto izbira~ko pra-
vo se ostvaruva vo celost kako
gra|ansko pravo. Spored ovoj akt,
sekoj gra|anin so napolneti 18
godini `ivot steknuva izbira~ko
pravo. Izbira~koto pravo e ed-
nakvo, op{to i neposredno i se
ostvaruva na slobodni izbori so
tajno glasawe. Takvo pravo nema-
at licata na koi im e odzemena
IZVR[EN I
delovnata sposobnost. Izbira~-
koto pravo e uredeno podetalno
so Izborniot zakonik od 2006 g. i
se utvrduva vo Izbira~kiot spi-
sok. Vo Izbira~kiot spisok za
1990 g. bea zapi{ani 1.339.021; za
1994 g. ‡ 1.360.729; za 1998 g. ‡
1.572.976; za 2002 g. ‡ 1.664.296; i
za 2006 g. ‡ 1.695.103 izbira~i.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990–2002, Berlin, 2005. Sv. [.
IZVOR – rudnik na talk, koj se
nao|a okolu 25 km ju`no od Veles,
vo atarot na s. Izvor. Orudnuva-
weto se javuva po dol`inata na
glavnata tektonska ruptura vo
tesen izdol`en pojas od okolu 3–4
km, {irok okolu 150 m na kontak-
tot Vardarska zona i Pelagonis-
kiot horst antiklinorium. Orud-
nuvaweto se javuva na pove}e mes-
ta, ima sloevita forma so raz-
li~na dol`ina na protegawe i
debelina do 5 m. Prostorno tal-
kot se nao|a vo talk{istite. He-
miskiot sostav na rudata e: SiO2
43%, Al2O3 13,6%, MgO 18–23% i
Fe2O3 7,46%. Rudnite rezervi se
okolu 100.000 toni, a najgolemiot
del e eksploatiran za potrebite
na fabrikata za talk vo Veles.
Genetski nao|ali{teto e od kon-
taktno-metamorfen tip.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
na nemetalni mineralni surovini vo Ma-
kedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
IZVR[EN SOVET NA NRM/
SRM ‡ izvr{en organ na dr`av-
nata vlast vo periodot od 1953 do
1991 godina. Vo periodot 1953‡
1963 se formirani tri sostavi na
Izvr{niot sovet na NRM (dva vo
1953 i eden vo 1958 g.). Prviot Iz-
vr{en sovet na NRM e formiran
na 3. II 1953 g., vo sostav: Lazar
Koli{evski, pretsedatel; Qup~o
Arsov, potpretsedatel; Vidoe
Smilevski, potpretsedatel; Vera
Aceva, ~len; Strahil Gigov,
~len; Kiro Georgievski, ~len;
Mito Dimitrievski, ~len; Boge
Kuzmanovski, ~len; Nikola Min-
~ev, ~len; Metodija Mitevski,
~len; Lazar Mojsov, ~len; Naum
Naumovski, ~len; Blagoj Popov,
~len; Elisie Popovski, ~len; Ke-
mal Sejfula, ~len; Krste Crven-
kovski, ~len; Liljana ^alovska,
~len; Reis [akiri, ~len; Dimi-
tar Aleksievski, ~len; Cvetko
Uzunovski, ~len i Mito Haxiva-
silev, sekretar. Vo periodot od
1963 do 1991 g. se formirani de-
set sostavi na Izvr{niot sovet
na SRM (1963, 1965, 1967, 1968,
1969, 1971, 1974, 1978, 1982 i 1986).
Prviot Izvr{en sovet na SRM e
formiran na 25. VI 1963 g., vo sos-
tav: Aleksandar Grli~kov, pret-
sedatel; d-r Asen Simit~iev,
potpretsedatel; Kemal Sejfula,
potpretsedatel i ~lenovi: @iv-
593
I IZVR[EN
ko Brajkovski, Vasil Griv~ev,
Trpe Jakovlevski, Veselinka Ma-
linska, Osman Miftari, Goga
Nikolovski, Moric Romano, An-
gel ^emerski, i Mire Donevski,
sekretar.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005. Sv. [.
IZVR[EN SOVET NA SOB-
RANIETO NA MAKEDONIJA
– v.: Vlada na DFM/NRM/SRM/
RM.
„Izgrev#, nedelen vesnik
„IZGREV# (Dupnica i ]usten-
dil, 4. II 1900 ‡ 28. VIII 1903) ‡ ne-
delen vesnik za politika, op{te-
stven `ivot i literatura. Redak-
cijata ja so~inuvale: Aleksandar
Georgiev (odgovoren urednik),
Ivan Dimitrov i Iv. P. Kepov.
Izleguval sekoj petok. Od broj 29
izleguval vo ]ustendil. Imal re-
{itelen stav protiv vrhovistite
i se dr`el za mototo „Makedoni-
ja na Makedoncite#.
LIT.: \or~e Petrov, Spomeni, Skopje,
1950, 39; D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 185‡188; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 53‡54.
S. Ml.
IZIIS (Institut za zemjotres-
no in`enerstvo i in`enerska se-
izmologija, Skopje) – nau~na us-
tanova, ~lenka na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij#. Formi-
ran vo 1965 g., vedna{ po katas-
trofalniot zemjotres vo Skopje,
igra zna~ajna uloga vo edukacija-
ta na kadar za aseizmi~ko grade-
we, procenka i namaluvawe na se-
izmi~kiot rizik, pomo{ na pove-
}e zemji vo namaluvawe na posle-
dicite od zemjotresi, podobruva-
Istra`uva~ka laboratorija vo IZIIS
594
IZIIS (Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje)
we na tehni~kata regulativa i
donesuvawe novi standardi, labo-
ratoriski i terenski dinami~ki
ispituvawa, seizmi~ko nabqudu-
vawe i prognoza na rizikot. Glav-
nata organizaciona struktura ja
so~inuvaat grupite za istra`uva-
we, razvoj i konsalting, komplek-
sot laboratorii, centrite za me-
|unarodna sorabotka, bogatata
biblioteka i uslu`niot del.
Osobeno e zna~ajna nau~noeduka-
tivnata dejnost na IZIIS – za 4
decenii 400 studenti od zemjata i
stranstvo pominale niz postdip-
lomskite studii, od koi 130 go
steknale zvaweto magister na
tehni~ki nauki, a preku mentor-
ski studii 30 kandidati stanale
doktori na tehni~ki nauki. Os-
tvaruva bogata me|unarodna sora-
botka so zemji od site kontinen-
ti. Toj e dobitnik na pove}e nag-
radi i priznanija. Q. T.
Toma
Izmirliev
IZMIRLIEV, Toma Dimitrov
(psevd.: Foma Fomi~, LÓbi~ek,
Garabed Bednij, Golgolenko, Dra-
ka, Zvonar~ik, Mom~e Makedon-
~e, Boris Podrumov i dr.) (Ku-
ku{, 9. IX 1895 – Sofija, 22. XI
1935) – poet i pisatel-humorist,
postar brat na Hristo Smirnen-
ski. Tatko mu bil sorabotnik na
Goce Del~ev i ~len na MK na
TMORO vo Kuku{. Osnovno u~i-
li{te zavr{il vo Kuku{, a potoa
posetuval gimnazija vo Bitola.
Vo vremeto na Vtorata balkanska
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vojna semejstvoto se preselilo vo
Sofija (1913), kade {to izvesno
vreme go posetuval Voenoto u~i-
li{te. Dobil stipendija za da go
dovr{i gimnaziskoto obrazo-
vanie vo Carigrad (1914), a ved-
na{ potoa prodol`il na studii
po medicina. Negoviot vujko Vla-
dimir Popanastasov ve}e go imal
naso~eno kon kni`evna dejnost
(1913). Samiot toj, pak, izvr{il
soodvetno vlijanie vrz pomaliot
brat Hristo Smirnenski. Poradi
izbuvnuvaweto na Prvata svetska
vojna se vratil vo Sofija, koga
bil mobiliziran i ispraten na
frontot. Po demobiliziraweto
(1918) rabotel kako ~inovnik i se
zanimaval so kni`evna dejnost.
Stanal ~len na BKP (1921), bil
~len na Voenotehni~kata komi-
sija na CK na BKP i po partiski
zada~i patuval vo SSSR, Turcija
i Avstrija. Poradi presleduva-
weto od vlastite, se preselil vo
Haskovo (po april 1925). Podoc-
na se vrabotil vo Sofiskata ob-
lasna finansiska palata (1932).
Bil sorabotnik na sp. „Baraban#
(1914&1921), „BÍlgaran# (1916&
1924) i †^erven smÔh# (1919-1923),
v. †K’vo da e# (1913) „Narodna ar-
miÔ# (1920&1923), „…urec# (1932&
1935), „Utrinna poÈa# i dr. Bil
redaktor na sp. „Maskarad# (1922),
a po preporaka na BKP, zaedno so
Kr. ]ulavkov, go pokrenale humo-
risti~noto sp. „ZvÍnar# (1924).
Avtor e na pove}e knigi humoris-
ti~ni tvorbi, pesni, raskazi i
feqtoni. Zaedno so Todor Borov,
objavil tri toma sobrani dela na
brata si Hristo Smirnenski.
BIBL.: Premre`diÔ, SofiÔ, 1930; SmÔ i
zlÍ~, SofiÔ, 1931; Humor i satira,
SofiÔ, 1938; Humor i satira, kn. I, SofiÔ
1946; Raskazi i fejletoni, SofiÔ, 1947;
Izbrani stihotvoreniÔ, raskazi i
fejletoni. SÍstav. i red. A. Todorov i V.
Izmirliev, SofiÔ, 1955; Kraen element.
SÍstav. i red. A. Todorov i V. Izmirliev,
SofiÔ, 1975.
LIT.: Vl. Petrov, Foma Fomi~, „Lik#,
br. 12, SofiÔ, 4. XII 1935; Toma Izmirli-
ev, †VÍzpomenatelen list#, SofiÔ, noem-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vri 1947; G. Karaslavov, Toma Izmirliev
– Foma Fomi~, „PlamÍk#, № 18, SofiÔ,
1968; M. Nikolov, Talantliv satirik-
antifa{ist, „Literaturen front#, №
46, SofiÔ, 1955; A. Todorov, Viden pisa-
tel-humorist, „Literaturen front#, br.
38, SofiÔ, 17. IX 1970; istiot, œrkata
li~nost na humorista. 80 godini ot
ro`denieto na Toma Izmirliev,
„Rabotni~esko delo#, № 252, SofiÔ, 1975.
S. Ml.
IZMIRLIEVA-PANICA, Eka-
terina (Kuku{, 1882 ‡ Sofija,
1967) ‡ prosveten rabotnik, sop-
ruga na revolucionerot Todor
Panica. Ja zavr{ila Solunskata
`enska egzarhiska gimnazija, a
potoa bila u~itelka vo s. Prose-
~en (Dramsko), vo Solun i vo s.
Gorno Brodi (Sersko). Podocna
emigrirala vo Bugarija i bila
u~itelka vo gr. Mesemvrija (den.
Nesebr) i vo drugi mesta. Bila
sorabotnik na TMORO.
IZV.: B. Mir~ev, Spomeni za Ekaterina
Ivanova Izmirlieva-Panica, †Izvestix
na Institutot za istorix#, br. 12, Sofix,
1963, 139‡159.
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto
istori~esko minalo, 2. izd., Sofix, 1969;
Psevdonimi i kratki svedenix za dejci
na makedono-odrinskoto osvoboditelno
dvi`enie, †Vardar#, No. 11, Blagoevgrad,
11 \ni 1990. S. Ml.
IZRAELSKI MEDALI I PO-
VELBI – izraelski priznanija
za spasuvaweto Evrei vo Vtorata
svetska vojna. Dobitnici od Ma-
kedonija: d-r Todor i Lola Haxi-
mitkovi, Aleksandar i Blaga To-
dorovi, Zora Pi~ulin, Boris i
Vaska Altiparmakovi (site od
Skopje) i Bogoja Siljanovski (od
Bitola).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
\or|i Colev Dimovski, Bitolskite Ev-
rei, Bitola, 1993. J. Nam.
IZREKA ‡ kratok `anr na usno-
to narodno tvore{tvo. Za razli-
ka od pogovorkite/poslovicite,
ne go zaokru`uvaat mislovniot
proces vo zaklu~ok i ne preten-
diraat na op{ta validnost, tuku
paraboli~ki asociraat na nekoj
vistinit nastan. Tie ne ja apsolu-
tiziraat izjavata, tuku pocvrsto
se vrzani za kontekstot i pove}e
zavisat od nego. Se sostojat od
sintagmatski celini, koi samo na
primereno mesto se izrekuvaat, a
bez nu`niot kontekst, tie edvaj
ne{to bi zna~ele. Dodeka pogo-
vorkata/poslovicata ne gi pro-
pu{ta, tuku gi sintetizira iskus-
tvenite podatoci, izrekata gi
asocira: Vo sekoja manxa – miro-
dija; Selo gori – baba se ~e{la;
Pi{i – bri{i!
LIT.: B. Veli~kovski, Nekoi karakte-
ristiki na makedonskite poslovici i
pogovorki, Narodnoto tvore{tvo na po~-
vata na Makedonija. Prilozi za istra`u-
vaweto na istorijata na kulturata na po~-
vata na Makedonija, kn. 6, Skopje, 1997,
227-240; B. Veli~kovski, Nekoi bibliski
poslovici i nivnoto zna~ewe za obrazov-
niot proces, Obrazovanieto i religija-
ta, Bitola, 329-342. B. V.
IKONOGRAFIJA ‡ hristijan-
ski ikonopis spored odnapred ut-
vrdeni teolo{ki pravila {to
ima zna~ajno mesto vo makedon-
skata duhovna i kulturna tradi-
cija do denes. Ikonografijata se
temeli i vrz specifi~ni teori-
sko-filozofski idei povrzani
so po~ituvaweto na ikonite vo
pravoslavnata hristijanska tra-
dicija. V. G.-P.
Vasil
Ikonomov
(portret od
Emil
[ulajkovski)
IKONOMOV, Vasil Apostolov
(Lazaropole, Debarsko, 6. V 1848
– Lazaropole, 4. VI 1934) – naro-
den u~itel, sobira~ i izdava~ na
makedonski narodni pesni i obi-
~ai od Debarsko, pe~atar, publi-
cist i kulturno-nacionalen deec.
Rano ostanat sirak, osnovnoto
obrazovanie go dobiva vo seloto
na naroden jazik, a go prodol`uva
vo gr~ka seminarija (ili bogos-
lovsko-u~itelska {kola na Aton).
Se vra}a vo seloto ok. 1865 g. i
stanuva crkoven pevec i pomo{-
nik u~itel kaj ~i~ko mu pop Kos-
ta. Se zapoznava so St. Verkovi}
i pred fevruari 1868 g. toj mu gi
dava prvite impulsi za sobirawe
folklorno-etnografski i drugi
materijali. Za~uvano e vo rako-
pis „Opisanie na gr. Ki~evo#. Se
zapoznava i so ruskiot prizren-
ski konzul I. S. Jastrebov i mu
dava golem broj svoi zapisi na na-
rodni pesni i obi~ai od Debar-
sko {to potoa se publikuvani vo
Jastreboviot zbornik (1886). So
prodorot na srpskata propaganda
i vo Lazaropole, se dobivaat srp-
ski u~iteli i knigi i se zapozna-
va so zbornicite na V. Karaxi}.
Vo 1870-tite godini Vasil i dru-
gar mu pop Teofil @unguloski
se povremeno „srpski# i „bugar-
ski# u~iteli vo seloto i pevci na
slovenski vo crkvata. Po ubis-
tvoto na @unguloski (1884), Va-
sil biva zatvoren. Privremeno se
zasolnuva vo manastirot „Sv.
Pre~ista#. Soplemenicite Ana-
IKONOMOV I
tolija i Partenija Zografski i
bliskite zna~ajni manastirski
centri vr{at vlijanie za budewe
i na rusofilstvoto kaj Mijacite.
M. A. Mu{evi~ i I. R. Ma`ovski
nekolku pati odat vo Rusija i
imaat sredbi so ruskiot car. Po
preporaka od ruskiot bitolski
konzul, i V. I. odi vo S.-Peter-
burg i dobiva podaroci od carot
i od ruskiot patrijarh za Lazaro-
pole (1886 i 1897). ^esto patuva
vo Carigrad, Belgrad i Sofija i
kontaktira so ministri, nau~ni-
ci i op{testvenici. Predava
zbirka narodni pesni za objavuva-
we vo „SbornikÍ za narodni
umotvoreniÔ, nauka i kni`nina#
(1889). Del od materijalite se pe-
~atat vo Zbornikot, no prikazni-
te ostanuvaat. Predava vo Sofija
i 10 stari rakopisi od Makedoni-
ja (XIII–XVI v.). U~estvuva na
U~itelskiot sobor vo Prilep
(1891) i vo sostavuvaweto na an-
tiegzarhiskata rezolucija. Revi-
zijata vo u~ili{teto konstati-
ra deka decata ne znaat bugarski
jazik i deka u~itelot ne gi u~i
na bugarski i „so svoite nera-
zumni propovedi za poseben ma-
kedonski narod# go podmamuva
naselenieto i go vodi „kon gi-
bel#. Po 12-godi{na egzarhiska
slu`ba, Ikonomov e isklu~en od
u~itelstvoto (1892). Istovreme-
no i [i{manoviot SBNU pres-
tanuva da mu gi objavuva predade-
nite narodni umotvorbi. Odi vo
Sofija, se dogovara i vo pe~at-
nicata „Makedonija# na K. [a-
hov, so materijalnata poddr{ka
od svoite zemjaci go objavuva
svojot prv „SbornikÍ otÍ staro-
narodni p‹sni i obi~ai vÍ de-
bÍrsko i ki~evsko (Zapadna Ma-
kedoniÔ)# (1893). Vo dekemvri
1894 g. dobiva turski paso{, no
na vra}awe, zaedno so drugi sose-
lani i gali~ani pe~albari, biva
kidnapiran od „pro~ueniot ara-
mija Biqal ^ela blizu do Ki~e-
vo# i so golem otkup e osloboden
(juli 1895). Debarskata crkovno-
u~ili{na op{tina go nazna~uva
za u~itel vo s. Beli~ica (20. IX
1895), no soselanite baraat „da
se nazna~at istite u~iteli i Va-
silko Ikonomov#. Na 7. XI 1897 g.
dobiva i re{enie za Lazaropole.
Po smrtta na negovite 9 deca i
razboluvaweto na soprugata,
prestojuva „dve-tri godini# vo
Sofija. Potoa (1902–1907) slu-
`i kako pevec vo bugarskata crk-
va vo Braila (Romanija), kade
{to objavuva i „nekolku du{epo-
lezni kni{ki# i podgotvuva za
pe~at zbornik so crkovni pesni,
vo dobar del od makedonski avto-
ri-kompozitori. Se vra}a vo So-
lun (1908), kade {to sin mu u~i
vo Egzarhiskata gimnazija. So
595
I IKONOMOV
unijatskiot jero|akon Josif G.
Radanov otvoraat svoja pe~atni-
ca (1909) {to „raboti okolu 7-8
meseci#. Pe~atnicata e zatvore-
na od turskite vlasti, bidej}i
nape~atile nekoja „zabraneta pes-
narica#. Verojatno se raboti za
negovata zbirka {to sodr`i i de-
setina makedonski revolucioner-
ni narodni pesni. Vo solunskata
pe~atnica „Akvarone# ja objavuva
kni{kata na jero|akonot I. Hris-
tov „DebÍrskiÔ manastirÍ sv. Ioa-
nÍ, zna~enieto za kraÔ#, kade {to e
registrirana i teatarskata pret-
stava vo manastirot (3. I 1908).
Balkanskite vojni gi pominuva vo
rodnoto selo, a po bugarskata oku-
pacija e nazna~en za pretsedatel
na Tri~lenata komisija kako os-
novna vlast vo Lazaropole (20. XI
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
edinici i izrabotka na eksplozi-
ven materijal. Posebna zasluga
ima za napredokot na farmacevt-
skata fabrika „Alkaloid# so ot-
voraweto na novi oddelenija za
proizvodstvo na farmacevtski
preparati. L. P.-T.
IKONOMOV, Jordan (Kriva
Palanka, 1896 – Skopje, 29. IX
1956) – grad. in`., vonr. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje Dimitar
(1949 g.) po predmeti od oblasta Ivanov
na komunalnata hidrotehnika, Ikonomov-
Orfo
hidrologijata i melioraciite.
Zavr{il Tehni~ki fakultet vo Mladoturskata revolucija (1908).
Bil ~len na Narodnata federa-
Viena. Napi{al skripti za pred-
metite hidrologija i za Kanali- tivna partija (1909). Zel u~estvo
i vo Prvata balkanska vojna
zacija. Q. T.
(1912) vo borbite vo Pirinsko.
Kako kmet na Nevrokop, poradi
negovata