POLYGONACEAE Steblo: razlono kolenasto Listi Spiralasto nameeni Celorobi

Listna kornjica prilista zrasla v nonino tvorbo, ki objema steblo Cvetovi: Drobni
Sestavljena mnogocvetna socvetja, ki jih lahko obdaja kornjica Izvirno 3 tevni,
lahko tudi 5 ali 4- tevni Bolj ali manj zvezdasti Cvetie podaljaano navzdol v
psevdopedicel, ki odpade skupaj s cvetom Cvetno odevalo: Enotno Neopazno
Obstojno Zunanji perigonovi listi pogosto preoblikovani (krila, kaveljki, zobci)
razirjanje! A veinoma 3+3 Pri dnu plodnice (C) nektarinski obro G(3)
enopredalasta Semenska zasnova: Bazalno nameena bi- ali unitegumenina
Pomen: Vsebujejo antociane Pleveli (kislice, dresni) Ajda (edino ito, ki ni trava)
Rabarbara V prehrani uporabne tudi kislice(rumex in dresni (polygonum) Nekaj rodov
uporabnih za les, strojenje Okrasne rastline
ROSACEAE Zeli ali lesnate rastline Listi: Spiralasto nameen Enostavni ali deljeni
Obstojni prilisti, zrasli s cvetnim pecljem Socvetja: Razlin oblikovana Predvsem
cimozna Cvetno odevalo *K5 C5 A5-neskonno G aa obstojna Venec odpadljiv
tevilo pranikov vekratnik 5 Nektariji na notranji strani sklediastega cvetia G
raznolika, tendenca o, zmanjevanju tevila karpelov in SZ v njih, zgradba bistvena za
delitev druine na rodove SpiroideaeG: karpeli prosti, nadrasli, Plod: meiki
Predstavniki: Spiraea Rosaide G:karpeli prosti, nadrasli, Plod: oreki ali koiasti
pogosto birni, Predst.: Rosa Maloidae Karpeli prosti, poddrasli Plod: pekat,
Predstavniki: Malus, Pyrus, Sorbus Prunoidae Karpel: 1 nadrasel, Plod: koiast,
Predstavnik: Prunus
FABACEAE Listi: Enkrat pernato deljeni Obstojni prilisti Nameeni spiralasto List
ali listii lahko preobraeni v vitice Lahko tudi odpadejo in vlogo prevzame zeleno
steblo (uka) Cvetovi: Posami Grozdasta socvetja Razlono metuljast Notranja 2
venna lista zrasla v ladjico, stranska 2 krili, srednji jadro Cvetno odevalo: aa
zrasla Zvezdast ali disimetrien cvet Ladjica popolnoma obdaja A in G A(10) ali
(9)+1 zrasle le pranine niti ki tvorijo prano cev, prost pranik lei pred jadrom
Plod: Strok, oreek, lenast plod Semenska zasnova:
ana- kamipilatropna,
bitegmentina, pogosto cikcakasta ali kljunasta Pomen: (Insekticidi) Sekundarni
metaboliti, (repelenti), poleg obiajnih e: neproteinske AK, alkaloidi, izoflavonoidi,
Krmne vrste (lucerna) Oljnice (araidi) Uporaba semen v prehrani (visoka vsebnost
beljakovin) Vir lesa, barvil, Bogatijo tla (zaradi simbiotskih bakterij v koreninskih
meikih sposobne fiksacije duika
BRASSICACEAE Zeli, redkeje polgrmiki Listi: Spiralasto nameeni Enostavnipernato deljeni Brez prilistov Cvetovi: Grozdasta socvetja Brez braktej Navadno
dvospolni Cvetno odevalo: *K4 C4 A2+2 G2 Zunanja ana lista z ostrogasto
izboklino Venni listi oblikovani v ebico in ploico Zunanja 2 pranika kraja od
notranjih, lahko tudi manjkata Pri dnu pranikov ali plodnice obroast nektarij
Plodnica sinkarpna Semenska zasnova Parietalno nameena ana-kamilotropna
biteguminna Plod: Dvopredalasta glavica Odpira septicidno z dvema loputama
Semena obvisijo na os rednjem delu Lusk-3x dalji od irine Luek-razmeroma kraji
Oreek, lenast plod Pomen: Oljnice Zelenjava (zelje, repa, ohrovt, redkvice)
Zaimbe (hren, gorica)
APIACEAE Veinoma zeli, redkeje lesnate z nenavadno sekundarno debelitvijo Listi:
Nameeni spiralasto Pernato ali dlanasto deljeni Listno dno oblikuje listno nonico,
ki obdaja steblo Socvetja: Kobulasta Sestavljeni kobuli V njih brakteje (obdajajo
kobul 2. reda) in brakteole (pri dnu kobula 1. redu) Cvetovi: Enotno zgrajeni *K5-0
C5 A5+0 G(2) aa nerazlona, reducirana Venni listi drobni, razmaknjeni Kljunasti
izrastki na C obrnjeni proti sredini cveta, po cvetenju tako kot praniki odpadejo
Plodnica: Podrasla Dvopredalasta Vsak predal ima eno viseo semensko zasnovo
Plod: Pokovec Ob zrelosti razpade na 2 orekom podobna ploda Osrednji stebriek
ostane Pomen: t. predstavniki vsebujejo eterina olja, se tudi uporabljajo kot
zaimbnice (peterilj, jane, komarek, koroma kumina) Zelenjava (korenje, zelena)
Nekateri strupeni zaradi poliacetatov, redkeje alkaloidov Nekaj okrasnih vrst
ASTERACEAE V kokih vedno razviti le cevasti cvetovi, jeziasti cvetovi le na
obrobju Brez mleka Eksina pelodnih zrn z bodikami Listi: Spiralasto nameeni
Enostavni ali pernato deljeni Brez prilistov Cvetovi: Poliandrini Vedno v tipinem
psevdo kokih Socvetje na razirjeni osi socvetja sedeih cvetov Vsi skupaj obdani z
braktejami (ovojek) Pod vsakim cvetom je lahko e brakteola 2 tipa cvetov: Jeziasti :
dvobono somerni, usna mono jeziasto podaljana Cevasti: zvezdasto somerni,
enakomerno peterozob venec Cvetno odevalo: K neteto-0 (C(5) A(5)) G(2) aa:
suhokonata, razvita v obliki laskov ali lusk- kodeljica-razirjanje Praniki zrasli v
cev
Plodnica: Podrasla Parakarpna,
En vrat, dvodelna brazda Semenska
zasnova:Ena Bazalno nameena Anatropna Unitegmentina Plod: Oreek Roka
Pomen: Nekaj okrasnih (dalije, gerbere), Nekaj zdravilnih(pelin, arnika, kamilica),
Nekaj uitnih (artioke), Ind pomembna sonnica-olje
CICHORIACEAE Koki sestavljeni iz jeziastih cvetov Pogosto imajo mleek
Pelodna zrna poleg bodik e grebnene Polifilestska skupina Pomen: Nekaj vrst kot
solate Uitni koreni nekaterih rastlin
div. Cyanobacteria modrozelene cepljivke
Pigmenti: klorofil a, beta karoten,
ksantofili, fikobilini (cianin, eritrin) Hranila: cianoficejski krob, duik, ribuloze
bifosfat karboksilaza, olja, volutin Celina stena: murein, lipopolisaharidi, obdana s
polisaharidno galerto Celica: v citoplazmi proste tilakoide s klorofilom in fikobilisomi
(shranjujejo fikobiline), plinske vakuole, cianoficinsko telo (zrnca v heterocistah).
Heterociste: posebne celice z debelo celino steno, brez fikobilinov (ibka
pigmentacija), mesta fiksacije duika. Razmnoevanje: vegetativno z amitotskimi
delitvami (cepitev), s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelini gibljivi
koki niti), nespolno s tvorbo beocit (endospor), z brstenjem, s tvorbo akinet, spolno
ni znano, znana paraseksualnost (delna izmenjava dednine med osebki) Prehrana:
pridobivanje energije z razkrojem organskih snovi, v anaerobnih razmerah sinteza ATP
z razkrojem cianoficina (zaloga duika v brezoksinih razmerah) Gibljive oblike:
polzenje po podlagi, uravnava globine lebdenja s plinskimi vakuolami (planktonti)
Organizacijski nivoji: kokalni (enoceline), kapsalni (galertaste kolonije), trihalni
(nitasti) Ekologija: sladka voda, na in v kamenju, bibavini pas morja, topli vrelci
(odpornost na T), simbioza (najpogosteje v liajih), endosimbiontska teorija (vstop
MZC v evkariontsko celico in nastanek plastidov zaradi sposobnosti fiksacije
duika) Sposobne fiksacije duika, ki poteka v aerobnem okolju v heterocistah,
drugae anaerobno okolje, da lahko deluje nitrogenaza . Pomagajo pri naravnem
gnojenju, lahko se tako namnoijo, da povzroajo cvetenje jezer (anoksija, odmrtje
tevilnih rastlinskih in ivalskih vrst), prehrana, izloanje strup (pomor vrst), tvorba
lehnjaka (kopienje apnenca v galertastem ovoju), najstareji fototrofni organizmi na
zemlji

cl. Cyanophyceae
(o. Chroococcales, o. Oscillatoriales, o. Nostocales) o.
Chroococcales kokalne MZC
(Microcystis,
Chroococcus)
Celice
posami ali zdruene v galertaste kolonije, razmnoevanje z delitvijo ali brstenjem,
heterocist in akinet ni (fiksacija duika v anaerobnih pogojih) o. Oscillatoriales
nitaste MZC brez heterocist (Oscillatoria) Niti obdane z galertasto nonico,
vegetativno razmnoevanje v nekajceline hormogonije (nekajcelini gibljivi koki
niti). o. Hormogonales (Nostocales) MZC s heterocistami (Nostoc, Scytonema)
Nitaste, iz akinet se v ugodnih razmerah razvijejo hormogoniji, nekatere neprava
razrast (Scytonema), nekatere bazalne ali interkalarne heterociste (fiksacija duika),
imajo heterociste
cl. Bacillariophyceae (Diatomeae) kremenaste alge (Centrales, Pennales)
Pigmenti: klorofil a in c, alfa in beta karoten, ksantofili (diatoksantin, diadinoksantin,
fukoksantin) Celina stena: pektinska, pod plazmalemo kremenasta lupinica ali teka,
ki je dvodelna (hipoteka, epiteka) Celica: 1 do mnogo rjavih plastidov, velika vakuola
Razmnoevanje: vegetativno z delitvijo, nespolno s trajnimi sporami, spolno z
izogamijo (zdruita se morfoloko enaki gameti, lahko fizioloko razlinih spolov) in
oogamijo (negibljiva enska in gibljiva moka gameta) Gibljive oblike: lezenje po
podlagi s prelivanjem citoplazme skozi leb ali rafo v lupinici, gamete uniciliatne (1
biek) ali ameboidno gibljive Organizacijski nivoji: kokalni (celice neobikane,
razvita stena, posami ali v kolonijah, brez koordinacije in delitve dela v agregatih),
rahle nitaste ali galertaste kolonije Ekologija: vse vrste voda, vlana zemlja, simbionti
foraminifer Pomen: kremenaste hiice tvorijo debele plasti kremenevega peska o.
Centrales radialno somerne diatomeje (Melosira, Cyclotella) Morski plankton,
nekaj sladkovodnih bentontov (na morskem dnu). Celice so iz valvalne strani (tloris)
okrogle, trikotne ali tirikotne, lupinica ali teka ima lahko dolge etinaste izrastke,
aktivno gibljivih oblik ni. leba ali rafe nimajo. Spolno se razmnoujejo z oogamijo
(negibljiva enska in gibljiva moka gameta), v moki celici so uniciliatni (1 biek)
spermatozoidi z omigetalenim bikom.o. Pennales dvobono somerne diatomeje
(Meridion, Tabellaria, Cymbella) Veina sladkovodnih kot plankton in bentos (na
morskem dnu). Valva (tloris) podolgovata, dvobono somerna, s pernato ali preno
progasto strukturiranostjo, etinastih izrastkov ni. Nekatere imajo na eni ali obeh
valvah leb ali rafo, s pomojo katerega lezejo po podlagi. V celicah sta dva velika,
ploata plastida, jedro je v sredini. Spolno razmnoevanje je izogamija (zdruita se
morfoloko enaki gameti, lahko fizioloko razlinih spolov), v vsaki celici ki se
preobrazi v gametangij, se po mejozi razvije 1 sama gameta, mona avtogamij (po 2
gameti v gametangiju) in apogamija (nastanek avksozigote brez kopulacije).
cl. Phaeophyceae rjave alge Pigmenti: klorofil a in c , alfa in beta karoten,
ksantofili (najpomembneji fukoksantin) Celina stena: znotraj celulozna, zunaj
pektinska, nikoli okremenjena Celica: plastidi rjavi zaradi fukoksantina
Razmnoevanje: nespolno z razlinimi tipi spor, spolno oogamij (negibljiva enska in
gibljiva moka gameta) Gibljive oblike: gamete biciliatne (2 bika), heterokontne
(razlina bika), z lateralno nameenima bikoma (iz strani) Organizacijski nivoji:
trihalni (nitaste, ploate ali prostorsko razrasle steljke, celice tvorijo kolonije brez
delitva med celicami) in parenhimatski (mnogocelina steljka, delitev dela med
celicami, oblikovanje tkiv in organov) Ekologija: predvsem morske, pestreje v
hladnejih morjih Pomen: vir alginatov (elatinasta oborina, ki vsrka velike koliine
tekoine), pridobivanje joda, prehrana o. Fucales diplontske rjave alge (Fucus
virsoideus) Sporofit organiziran parenhimatsko (mnogocelina steljka z delitvijo dela
med celicami), rase s temensko celico. Anteridiji (moki sporangij) in arhegoniji
(enski sporangij) se razvijejo v konceptaklih (posebne vdolbine), kjer so poleg njih
e parafize ali sterilne niti. Fucus virsoideus)
ph. Rodophyta rdee algePigmenti: klorofil a in d, alfa in beta karoten, ksantofili
(lutein, zeaksantin), fikobilini (fikocian, fikoeritrin)Hranila: floridejski krob, olja
Celina stena: veplastna, znotraj celulozna, zunaj pektinska, pogosto inkrustrirana s
CaCO3 in MgCO3 Razmnoevanje: prerod z dodatno sporofitsko generacijo,
nespolno z razlinimi tipi aplanospor, spolno oogamija (negibljiva jajna in gibljiva
moka spolna celica) Prehrana: avtotrofi Gibljive oblike: ni aktivno gibljivih, spore
in gamete neobikane Ekologija: v toplih morjih, nekaj sladkovodnih, nekatere
morske epifiti (ivijo na drugem organizmu in mu ne kodijo niti ne koristijo) Pomen:
pridobivanje agarja, prehrana cl. Floridophyceae Predstavniki so trihalni (nitaste,
ploate ali prostorsko razrasle steljke, celice tvorijo kolonije brez delitva med
celicami), rasejo z eno ali veimi temenskimi celicami, steljka je lahko zgrajena na 2
naina: tip osrednje niti: glavna nit se vretenasto razraa fontanski tip niti: ve
vzporedno rastoih in bono zraslih glavnih niti o. Batrachospermales
(Batrachospermum) Fontanski tip zgradbe (ve vzporedno rastoih in bono zraslih
glavnih niti). Razvojni krog z dvema sporofitskima generacijama. Prevladujoa je
gametofitska, ki je lahko dvodomna. Batrachospermum: razvija se v hitrotekoi,
hladni, isti vodi. Razrast je razlono vidna, na gametofitu so opazni karposporofiti.
CYPERACEAE Steblo: trirobo, polno, triredno olistano Listi: zaprta listna nonica,
rtlasta ploskev, vasih z listno koico Cvetovi: mono reducirani, enospolni, v
zalistju krovnih plev, zdrueni v klasasta socvertja, tvorijo socvetja drugega redu, P60, tendenca k redukciji, A 1-6. G(3)-(2) Semenska zasnova: bitegmina plod: oreek,
endosperem z olji
Pomen:
ORHIDACEAE zeljnata trajnica, stebelni ali koreninski gomolji, idioblasti z rafidi
pogosto alkaloidi, obligatorna mikroriza, listi: enostavni, nekoliko usnjati, z dnom
obdajajo steblo cvetovi: zigomorfni, P3+3 A2-1 G(3) , grozdasta socvetja, v zalistju
podpornih cvetov Resupinacija: zasuk cvetne osi za 180 cvetno odevalo: iz 2
barvitih krogov s 3 listi, srednji list notranjega kroga z ostrogo, v njej medovniki,
lahko tudi pri vrhu plodnice ali zunaj cvetov praniki ostala 3 ali 1 skupaj z vratom
plodnice oblikuje ginostemij, pri dnu na peceljku klavdikula, pelod v tetradah zlepi v
kupek polinij, plodnica: parakarpna semenska zasnova: tevilne, drobne, anatropne
bitegmine, do konca razvijejo po cvetenju Plod: glavica, ospira septicidno,
higroskopsko gibljivi laski, Semena: drobna, popolnoma brez rezervnih hranil, kalek
prve dni prehranjuje izkljuno mikotrofno. Pomen: okrasne rastline, Vanilla (diava),
uitni gomolji nekaterih vrst
JUNCEAE zeljnate trajnice, redkeje enoletnive ali grmi Korenike: bogaste s
krobom Listi: spiralasto nameeni, pritlini, rtalasti, listno nonico obdaja steblo,
pogosto okrogli, unifacailani z aerenhimom v sredini, po vrhu listne nonice listna
koica in ali uescam Cvetno odevalo: cvetna formula izvirna enokalinika, cvetovi
dvospolni, vetrocvetni brez nektarijev, neizrazito, nebarvito, pelod v tetradah socvetja
delna monohazijska zdruena v socvetja 2 reda Plodnica: sinkarpna, tri, redkeje
enopredalasta, semenske zasnove, tevilne, anatropen bitegmine, plod luskoidna
glavica Pomen: nekaj plevelnih vrst, pletenje ponjav za stole ipd. pred iznajdbo sve
aerenhim uporabljali kot stenj

POACEAE zeljnate trajnice ali enoletnice, velika skupina vrst lesnih (bambusi)
Steblo: izrazito nodialno zgrajeno, dvoredno olistano, nerazraslo, interkalarna rast,
ohranjena meristemska cona Listi: izrazito dvodelni, listno dno tvori odprto ali zaprto
nonico, objema steblo, podaljek se razvoje pri vrhu nonice, listna koica, lahko jo
nadomea op dlak, listna ploskev rtalasta do suliasta , neredko uvita in etinasto
tanka Socvetja: iz tevilnih klaskov, klasasta, latasta ali prstasta Klasek: na osi
nameene tevilne pleve, spodnji 2 ogrinjalni, krovne pleve v zalistju 1 cvet, prva

struktura na osi predpleva, sledi krog luskic, , krog pranikov A1-6, in pesti (G (2-3))
Pleve: konate, neobarvane, zelene, ogrinjalni plevi veliki in obdajata celoten klasek,
krovne pleve nosijo reso, homologna listni ploskvi, predpleve dvoilnate, luskice
preobraeni listi cvetnega odevala. Plod: oreek, redkeje glavica ali koiast,