O S N U T E K

K O A L I C I J S K E G A
S P O R A Z U M A

Spodaj podpisani predstavniki list in strank v mestnem svetu Mestne obine Maribor

LISTA UPANA ANDREJA FITRAVCA (17)

SMC STRANKA MIRA CERARJA (6)

SD - SOCIALNI DEMOKRATI (3)

DeSUS - DEMOKRATINA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (2)

GASILCI MARIBORA - NEODVISNA LISTA (2)

KLUB SVETNKOV ZL IN SMS (2)

NSi NOVA SLOVENIJA (1)

sklepajo koalicijski sporazum o sodelovanju za obdobje 2014 2018.

Maribor, __ november 2014

I. TEMELJNA IZHODIA IN PROGRAMSKA VIZIJA

Rezultati lokalnih volitev 2014 zahtevajo medsebojno povezovanje strank in list v MOM. Povezovanje
je mogoe na ravni vsakokratnega programskega sodelovanja ob razpravah v Mestnem svetu ali na
ravni koalicijskega sporazuma. Glede na stanje politine kulture in splonega poloaja v mestu in
dravi ocenjujemo, da v tem trenutku mesto potrebuje politino koalicijo, ki se formalizira z ustreznim
koalicijskim sporazumom.
S sporazumom bomo za obdobje 2014 2018 opredelili:
a. skupno vizijo,
b. temeljne cilje,
c. kljune projekte po posameznih podrojih in/ali kljune procese po posameznih podrojih.
Od zloma socializma in bive dravne organizacije je Maribor v procesu socialno-ekonomske
stagnacije. To se kae v zelo ibki rasti tevila prebivalcev ter akutni brezposelnosti, ki je med
najvijimi v dravi. Socialno-ekonomsko situacijo delno reuje bliina meje, vendar tega uinka ne
moremo preliti v strukturni pogoj, ki bo omogoil razvojne spremembe v mestu.
Obina lahko s taknimi temeljnimi izhodii svojega delovanja deluje le v razmerah stabilnega
dolgoronega sodelovanja, ki ima svoje temelje najprej v skupnih koristih in potrebah obank in
obanov in ele nato v strankarskih naelih.
Vsi partnerji sporazuma teimo k oblikovanju komunalnega sistema, ki bo sposoben zadovoljevati vse
potrebe meank in meanov.
Prednost bodo imeli tisti projekti, ki:
a) zadovoljujejo osnovne potrebe obank in obanov (kot primer: preskrba z vodo in
kanalizacija),
b) jih je mogoe realizirati s pomojo financiranja:
- iz privarevanih sredstev (npr. javna razsvetljava),
- s pomojo denarja EU,
- s pomojo denarja iz nacionalnega prorauna,
- s pomojo zasebnih investicij.
Vzpostaviti je potrebno dodatne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost poslovanja mestne obine
ter vseh javnih podjetij in javnih zavodov, kjer se MOM pojavlja kot veinski lastnik.
Ocenjujemo, da za razvojni preboj mesta ne moremo realno priakovati dovolj finannih virov, ki bi jih
zagotovil bodisi lokalni proraun, bodisi dravni proraun, bodisi fondi EU. To ne pomeni, da se tem
virom odpovedujemo, ampak ugotavljamo, da je edino realno mogoe pridobiti dovolj finannih virov
za razvojni preboj s pritegnitvijo zasebnih finannih virov (tujih in domaih).
Partnerji se strinjamo, da je potrebno vzpostaviti model uinkovite javne uprave, ki bo lahko sledil
programski viziji in osnovnim ciljem koalicijskega sporazuma.
S tem bomo zagotavljali razvojno usmerjenost obine (gospodarska rast, samozadostno gospodarstvo,
ustvarjanje novih delovnih mest, infrastrukturna urejenost). Le-ta ne bo mogoa, e ne bomo aktivirali
lastne razvojne prednosti (industrijska tradicija, naravni viri, geostrateki poloaj in razvit terciarni
sektor).
Razvoj obine mora biti trajnosten ter ekoloko sprejemljiv in hkrati kljuni del nae dolgorone vizije.
To pomeni, da obina s svojim delovanjem spotuje in zadovoljuje potrebe vseh dananjih in
prihodnjih generacij.

Sodelovanje obine pri odpiranju novih delovnih mest ni povezano samo z zadovoljevanjem potreb
obank in obanov po delu, ampak predstavlja realni vir novih prihodkov za obinski proraun.
Prispevki iz davka na osebne dohodke so namre najveji vir financiranja obine.

II. KLJUNI PROJEKTI IN PROCESI PO PROGRAMSKIH PODROJIH

1.1. Gospodarske javne slube in obinska podjetja
Podjetja v veinski lasti Mestne obine Maribor predstavljajo pomemben steber razvoja
gospodarstva v Mariboru. Da bi podjetja dosegla maksimalen uinek, je potrebno v vseh
podjetjih, ki so v veinski obinski lasti, zaeti s procesi racionalizacije trenutnega poslovanja
in spodbujanja trnih dejavnosti. Podjetja morajo razvijati tako koncesijske kot tudi trne
dejavnosti, v letih 2014-18 mora vsako podjetje poveati razmerje med koncesijsko in trno
dejavnostjo, z namenom, da ustvarijo vejo dodano vrednost in tudi ve stabilnih delovnih
mest.
Istoasno morajo skrbeti, da svoje koncesijske dejavnosti opravljajo kvalitetno in da to
kvaliteto z leti zviujejo.
1.1.1. Energetika Maribor
Strateke usmeritve Energetike Maribor so oskrba s toplotno energijo, katere
proizvodnja temelji na visokih izkoristkih in alternativnih virih, oskrba z energetskimi
plini, energetska izraba odpadkov, alternativne oblike pridobivanja in rabe energije
bioplin, biometan in svetovalna dejavnost s podroja energetike s poudarkom na
uinkoviti rabi energije. Strateki in razvojni cilji podjetja so usmerjeni v razvoj in iritev
sistema daljinskega ogrevanja in prikljuevanje novih odjemalcev, izgradnjo
energetskega objekta za uporabo obnovljivih virov energije (OVE) in visokouinkovito
proizvodnjo toplotne in elektrine energije (SPTE), uvajanje stisnjenega zemeljskega
plina CNG metan v promet, aktivno sodelovanje pri projektu energetske izrabe
odpadkov, izkorianje biogoriv (deponijski plin, biooglje ...) za proizvodnjo toplotne
in/ali elektrine energije, uporabo bioplina za produkcijo in implementacijo biometana v
plinovodne sisteme.
V obdobju do leta 2018 bo Skupina Energetika Maribor izvedla naslednje projekte:
iritev in izgradnja vroevodnega omreja ter prikljuitve novih objektov na razlinih
lokacijah
sanacije sistemov daljinskega ogrevanja na Jugomontu, Framski in ilihovi,
izgradnja energetskega objekta na parceli ob TVT Boris Kidri za proizvodnjo toplote iz
obnovljivih virov energije ter visokouinkovito proizvodnjo toplotne in elektrine
energije.
Skupina Energetika Maribor opravlja gospodarsko javno slubo oskrbe s toplotno
energijo, ki obsega 76 % celotnih prihodkov, ostalo pa predstavljajo trne dejavnosti,
katere nartujemo do leta 2018 poveati za 10 %.

1.1.2. Mariborski vodovod

Osnovni cilj podjetja je zagotoviti zadostne koliine zdrave pitne vode, doseganje
najvije kakovosti vode tako na vodnih virih kot na distribuciji, nizek dele vodnih in
energetskih izgub, investiranje v posodabljanje vodooskrbnega sistema ter integriranje
rezervnih vodnih virov in trajnostnega razvoja sistema, prav tako pa zniati vodne
izgube v vodovodnem omreju do leta 2018 za 2 %.

Ukrepi:
- nakup agregata za primer izpada elektrine energije, ki bo omogoal zaasno
enodnevno oskrbo z vodo,
- za potrebe razvoja turizma na Pohorju izgradnja vodovodnega omreja iz doline do
hotela Bellevue, ki bo tudi omogoila redno in varno oskrbo obmoja Areha s pitno vodo
iz javnega vodovodnega sistema,
- izgradnja vodovodnega cevovoda v delu MO Maribor, kjer ni zagotovljena oskrba z
vodo iz javnega sistema,
- preuili bomo ekonomsko upravienost polnitve mariborske vode kot del komercialne
ponudbe vodovoda,
- realizacija projekta unega centra Kapljica,
- poveali bomo razmerje trnih in koncesijskih dejavnosti podjetja iz letonjega
razmerja 60:40 na razmerje 70:30.

1.1.3. Nigrad
Ob upotevanju zakonskih doloil bomo vzpostavili pogoje za redno vzdrevanje in
izgradnjo kanalizacijskega omreja. Sprejeli bomo akcijski nart izgradnje
kanalizacijskega omreja. V okoljih, kjer ni ekonomsko upraviljivo povezovanje na
centralno kanalizacijsko omreje, se bo obanom preko sistema malih istilnih naprav
zagotovilo lokalno odvajanje odpadne vode in njeno ienje skozi manje sisteme.
Celotna javna razsvetljava se bo do leta 2018 prenovila v novejo LED tehnologijo.
Projekt se bo financiral s privarevanimi sredstvi na raun vzdrevanja razsvetljave in
porabe elektrine energije.
Temeljna razvojna naloga Nigrada je iritev trnih programov z naslednjimi projekti:
- pridobitev sedemletne koncesije za vzdrevanje dravnih cest,
- razvoj dejavnosti visokih gradenj,
- izgradnja komunalne infrastrukture doma in v tujini,
- v sodelovanju z drubo Snaga vzpostavitev centra za predelavo gradbenih in
industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in zemljin,
- izgradnja malih istilnih naprav,
- izkorianje odpadne toplotne energije v kanalizacijskem sistemu,
- vzpostavitev nadzornega sistema (Smart City) za potrebe vseh gospodarskih javnih
slub, ki bo omogoal nije stroke vzdrevanja javnih slub in ki bo javnost
informiral o kvaliteti izvajanja storitev v mestu.
S poveanjem prodaje na trgu se do leta 2018 priakuje razmerje trna-koncesijska
dejavnost 70-30 % v korist prodaje na trgu.
Strateki cilj Nigrada je, da se preoblikuje v d. o. o. in postopno postane v 100 % javni
lasti.
Predvidena rast prihodkov od leta 2014 do leta 2018 je vsako leto za 10 %, kar pomeni
iz letonjih cca. 15.000.000 EUR na 20.000.000 EUR.

1.1.4. Snaga
V preteklem letu je bil na nivoju obine doseen dogovor, da v obini ne bomo imeli
odlagalia komunalnih odpadkov. Zaradi tega je temeljni razvojni projekt izgradnja
objekta za obdelavo odpadkov (zagon 2016/2017). V sodelovanju s podjetjem Nigrad
bo zgrajen center za predelavo gradbenih in industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in
zemljin. Znanje pri razvoju dveh centrov za predelavo odpadkov bo podjetje Snaga trilo
4

globalno v okviru blagovne znamke W-Cycle. Prav tako pa bo zagnala programe za

predelavo masnih tokov v uporabne reciklabilne frakcije.
Snaga bo sprejela strateki dokument, v katerem bo opredelila nove standarde storitev
na podroju javne higiene, vzdrevanja utrjenih in zelenih javnih povrin v mestu.
Dejavnost trnice bo Snaga prenesla na novo podjetje.
Trenutno razmerje v letu 2014 med trnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 18:82, do
leta 2018 se bi razmerje trnih povealo na 30:70.
1.1.5. Marprom
V obodobju 2014-18 bo podjetje Marprom:
- zamenjalo celoten vozni park z okolju prijaznimi vozili na elektrini in CNG pogon,
- reorganiziralo avtobusne linije mestnega prometa in uvedlo kroni avtobusni promet
okoli centra mesta,
- v sodelovanju z obino bo izgradilo vsaj dva Park&ride centra na vpadnicah v mesto,
- mestni promet integriralo z eleznikim prometom in krono-kabinsko inico.
Strateki cilj Marproma je vkljuitev obmestnih obin v javni mestni potniki promet,
zato se bodo obmestne obine povabile v lastnitvo podjetja Marprom d.o.o.
Obseg poslovanja skupine Marprom v letu 2014 bo znaal 6 mio , promet v letu 2018
pa 11 mio . Trenutno razmerje med trnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 10:90, do
leta 2018 se bo spremenilo v razmerje 50:50.
1.1.6. Pogrebno podjetje Maribor
Sprejeli bomo nov odlok o doloitvi nadaljnje krajinske zasnove pokopalia Dobrava ter
doloili osnovo enotnih standardov in normativov opravljanja dejavnosti na obmoju
MOM.
S tlakovanjem glavnih poti bomo zakljuili projekt Invalidom prijazno pokopalie.
S postavitvijo drevoreda se bo uredila breina oz. dostop do pokopalia Dobrava ob
kanalu reke Drave.
Uredil se bo sistem toplotne izrabe izpunih emisij.
1.2. Gospodarske javne slube in zasebna podjetja.
1.2.1. Aquasystems
Podjetje, ki je pridobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje centralne istilne naprave
(CN) v Mestni obini Maribor s podpisom koncesijske pogodbe leta 1998. Z zakljukom
izgradnje objekta leta 2002 se je prielo 22-letno koncesijsko razmerje, ki potee leta
2024.
Letno na podlagi koncesijskega razmerja nastaja dolg, ki se bo kompenziral s
podaljanjem koncesijskega razmerja.
Izdelala se bo tudi tudija monosti obdelave mulja kot produkta centralne istilne
naprave in njegovo pretvorbo v biogorivo, preko katerega bi lahko zniali stroke
odvoza mulja ali pridobili prihodek z naslova prodaje biogoriva.
5

1.2.2. Plinarna Maribor

Podjetje, ki na trgu z zemeljskim plinom deluje kot sistemski operater distribucijskega
omreja zemeljskega plina na geografskih obmojih sedmih obin in kot dobavitelj
zemeljskega plina na podroju celotne Republike Slovenije. Na obmoju Mestne obine
Maribor ima z MOM sklenjeno koncesijsko pogodbo do leta 2027.

1.3. Druga podjetja v veinski obinski lasti

1.3.1. Lekarne Maribor
Temeljni cilj Lekarn Maribor je sanacija herinskega podjetja Marifarm in stabilizacija
poslovanja velegrosista Farmadent. Lekarne bodo izdelale strategijo prehoda podjetja v
trno naravnan marketing in bolj aktivno naravnano vlogo na triu. Prav tako pa bodo
izdelale nart prodaje svojih blagovnih znamk na tujih trgih in nart iritve lekarnike
mree s postavitvijo novih lekarn (letno vsaj ena nova lekarna v mrei JZZ MLM).
V Javnem zavodu Lekarne Maribor predstavljajo prihodki, ustvarjeni iz naslova izdaje
zdravil na recept (katere krijejo zdravstvene zavarovalnice) cca. 80 % realizacije. Trna
dejavnost predstavlja dobrih 20 % celotne realizacije. Glede na znievanje cen na
podroju zdravil na recept in posledino nijih prihodkov iz tega naslova, je projekcija
dviga prihodkov iz trnih dejavnosti do leta 2018 na 30 %.
1.3.2. JP GSZ d. o. o.
Zaradi zakonskih dolob bo podjetje integrirano v sistem mestne uprave, kjer bo
vzpostavljena centralna toka upravljanja z vsem nepreminim premoenjem MOM.

1.3.3. ZUM d. o. o.
Naloga podjetja ZUM je konsilidirati lastnitvo z namenom, da podjetje postane v 100 %
javni lasti.
Podjetje se bo ob primarni dejavnosti prostorskega nartovanja razvijalo tudi v smeri
sposobnosti izdelovanja urbanistine dokumentacije in pridobivanja tudi vseh potrebnih
okoljskih soglasij in dovoljenj, predvsem za strateke naronike.

1.3.4 MID d. o. o.
Naloge novoustanovljenega podjetja v javni lasti MOM so v ineniringu, nadzoru,
recenzijah postopkov, kjer MOM izbira izdelovalca projektne dokumentacije in izvajalca
gradbenih del na objektih splone javne rabe in kolektivne komunalne rabe. Podjetje je
namenjeno izkljuno zaiti javnega interesa pri javni gradnji in vzdrevanju javnih
objektov in naprav.

1.4. Javni zavodi MOM, pomembni za razvoj gospodarstva

1.4.1. Mariborska razvojna agencija.
Agencijo bomo statusno preoblikovali s hkratno odoitvijo ali bo delovala kot druba z
omejeno odgovornostjo ali kot javni zavod.
Uredili bomo delitveno bilanco med lastniki.

1.4.2. Javni medobinski stanovanjski sklad Maribor - JMSS

Razdruili bomo JMSS s sosednjimi obinami na nain, da postane v 100 % v lasti
Mestne obine Maribor.
Izdelali bomo nov popis stanovanj, ki bo analiziral: kvaliteto, lastnitvo, zasedenost in
ekonomsko upravienost prodaje ali renoviranja.

1.4.3. Zavod za turizem Maribor-Pohorje

Prioritete do leta 2018 so:
- znamenje mesta in prerazporeditev dogodkov in prireditev po tematiki in asovnosti
skozi vse leto,
- razpon prireditev na tematiko Stare trte skozi vse leto,
- ureditev vinogradnikega muzeja na Lentu,
- izdelava stratekega dokumenta za promocijo turizma doma in v tujini,
- revitalizacija rednega letnega Sejma vina, kulinarike in turizma,
- izdelava strategije in izvajanje kulturnega turizma,
- izdelava strategije in izvajanje portnega turizma,
- vzpostavitev novih info tok: Mariborsko letalie, Pohorje, Ljubljana,
- priprava odloka o plovbi na mirnih vodah,
- priprava odloka o javnih prireditvah v MOM.

1.5. Mestni Holding

Povezali bomo obinska podjetja v Mariborski holding, s imer bomo zagotovili uinkovito,
konkureno in k uporabnikom usmerjeno javno slubo.

2. Ustvarjanje novih delovnih mest

Dosedanje obinske politike se niso ukvarjale z intenzivnim ustvarjanjem novih delovnih mest. Maribor
potrebuje to politiko, ker s tem obinska oblast neposredno zagotavlja nova delovna mesta, ki jih
potrebujejo brezposelni soobani in ker istoasno ustvarja dodatni prihodek prorauna.
Vlada RS je v letu 2013 sprejela ukrepe za regijo z veliko brezposelnostjo, v katero sodi tudi Mestna
obina Maribor, vendar ocenjujemo, da tudi 100 % realizirani ukrepi ne bodo omogoili razvojnega
preboja mesta in regije.
Ukrepi za ustvarjanje novih delovnih mest v MOM:
2.1. V Mariboru je priblino 3 % podjetij, ki rastejo nadpovpreno hitro, zaposlujejo in
izkazujejo pa nadpovprene poslovne rezultate. Gre za mala in srednje velika zelo okretna
podjetja, ki so nino usmerjena, tako proizvodna kot tudi storitvena in bodo rasla ter obstajala
v vsakem asovnem obdobju (tako v asu konjunkture kot recesije). Vzpostavili bomo projekt
erMOM, katerega cilj je pospeitev investicijskega ciklusa navedenih podjetij, medsebojno
povezovanje lokalnih podjetij in spodbujanja nastajanja velikih podjetij, katerim bi bili
kooperanti manja lokalna podjetja. Nartovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest.
2.2. Podjetja v veinski obinski lasti in drugi javni zavodi, pomembni za razvoj gospodarstva
bodo s svojim poveenjem delea trne dejavnosti ustvarjali dodatna delovna mesta.
Vsako podjetje v veinski obinski lasti bo izdelalo vsaj en poslovni projekt, katerega namen je
prodajati lastne izdelke oz. znanje na globalnem trgu.
Nartovani rezultat je 250 novih delovnih mest.
2.3. Zaradi pomanjkanja kapitala v mestu in dravi na splono je smotrno privabljati
investitorje predvsem iz kapitalsko bogatih trgov izven Evropske unije. Za dosego tega cilja
bomo ustanovili pisarno za nove investicije, ki bo skrbela za koordinacijo pri sestavi
projektnih nartov, izdelavo promocijskega materiala in organizacijo mednarodnih konferenc
za privabljanje investitorjev v Maribor.
Nartovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest.
2.4. Pomemben dejavnik spodbujanja lokalnega gospodarstva je zagotovo izpeljava vsaj
enega vejega investicijskega projekta. Trenutno so aktualni naslednji projekti: Logistini
center Letalie Maribor, Data Center in rpalna hidroelektrarna Kozjak. Oblikovali bomo
projektno skupino, ki bo v sodelovanju z dravnimi organi vzpostavila pogoje za zagon in v
nadaljevanju za realizacijo natetih investicijskih projektov.
Nartovani rezultat je 1.000 novih delovnih mest.
2.5. Poveali bomo vpliv in prisotnost mesta v krogih odloanja na nacionalni in evropski
ravni.
2.6. V preteklem letu smo v obinskih prostorih odprli coworking center, ki spodbuja
predvsem socialno podjetnitvo. V obdobju 2014-2018 bomo vzpostavili nov CoworkingStartup center, ki bo omogoal ustanavljanje in delovanje malih in mikro podjetij. Vzpostavitev
Coworking Startup centra se bo izvajala v sodelovanju s Tovarno podjemov.
Nartovani rezultat je 500 novih delovnih mest.

3. Mednarodno sodelovanje
Maribor je pobraten z dvanajstimi mesti. V preteklem letu in pol so se intenzivirali stiki z mesti v
dravah, ki so kapitalsko mone, saj se preko njih skua pridobiti investitorje v Maribor. Enaka
mednarodna politika se bo izvajala tudi do leta 2018. Vzpodbujalo se bo sodelovanje na kulturnem,
izobraevalnem, portnem, predvsem pa na gospodarskem podroju.
3.1. Skladno z mednarodno politiko obine se bomo osredotoili na sodelovanje z mesti, pri
katerih lahko priakujemo pozitivne gospodarske rezultate: Gradec, Greenwich, Kraljevo,
Marburg, Sankt Peterburg.
3.2. Sporazum imamo sklenjen s tirimi kitajskimi mesti (Chongqing, Hangzhou, Ningbo,
Huai'an), s katerimi se intenzivira sodelovanje na gospodarskem podroju. Sodelovanje je
potrebno okrepiti e z vsaj dvema mestoma; enim na jugu Kitajske in drugim na severu
drave. Cilj te politike je izboljati gospodarske odnose, predvsem pri organiziranju vsakoletnih
gospodarskih konferenc in sodelovanje mariborskih podjetij na rastoih trgih.
3.3. Vzpostavili bomo partnerske odnose tudi z mesti na drugih hitro rastoih trgih: obmoja
Perzijskega zaliva, Indije in Rusije.
3.4. Sluba za mednarodno sodelovanje bo intenzivirala stike s tujimi diplomatskimi in
konzularnimi predstavnitvi v Republiki Sloveniji, e posebej z gospodarskimi zbornicami, ki
delujejo v sklopu veleposlanitev v Sloveniji.

4. Urejanje prostora
Temelj za razvoj gospodarstva in kvaliteto ivljenja predstavlja politika do urejanja prostora. Cilj je
skladen razvoj mesta, z zaito zelenih povrin, trajnostno mobilnostjo in oblikovanjem fleksibilnih
industrijskih con ter drugih con namenske rabe, ki zadovoljujejo najiri krog interesov in potreb
obank in obanov ter vseh gostov, ki pridejo v mesto. S tem razumemo prostorsko in urbanistino
nartovanje ter gospodarjenje z zemljii (nakup, prodaja in komunalno opremljanje zemlji).
4.1. Aktualen prostorski nart mesta je bil sprejet leta 1986. Najpozneje do konca leta 2016
bomo sprejeli obinski prostorski nart, ki bo zagotavljal razvoj, ponovno industrializacijo,
pogoje za razvoj logistike in trgovine ter kvalitetno ivljenje obank in obanov.
4.2. Strategija Maribora je tudi v zeleni industrializaciji mesta in vzpostavitvi ekonomske cone,
kjer bomo doloili takne pogoje, ki bodo stimulativni tako za lokalna, slovenska, kot tudi za
globalna podjetja.
4.3. Zaeli bomo z obnavljanjem mestnega jedra (obnova objektov, ulic in trgov).
Ukrepi:
- subvencioniranje obnove fasad v mestnem jedru,
- raziritev pe cone in poveanje cone umirjenega prometa na Glavnem in Slomkovem trgu,
Koroki cesti ter Lentu,
- izvedba vsaj ene dodatne garane hie,
- spremenili bomo odlok o varovanju mestnega parka tako, da bo v parku laje sobivanje
rastlin, ivali in ljudi,
- vzpostavili bomo mehanizem, ki bo vzpodbujal zasebne lastnike, da se jim ne bo splaalo
imeti praznih poslovnih lokalov,
- sodelovanje s kulturnimi institucijami, dnevi odprtih vrat, enoten delovni as, vkljuevanje v
turistine pakete in povezovanje zgodb v mestu (aktivnosti so v teku).
4.4. Izvedli bomo infrastrukturo za zaprtje prometa na Lentu; v prvi fazi za izvedbo dogodkov
med vikendi.
4.5. Ureditev kolesarske poti, pepoti in oznaitve med Piramido, Kalvarijo, Mestnim vrhom,
revitalizacija in vzdrevanje obstojeih poti. Ureditev kolesarske poti Drava in druge mrene
poti na Pohorju, na Kozjaku in krone povezovalne poti.
4.6. Pri gradnji in vzdrevanju cest bomo zagotavljali uporabo novih racionalnih tehnologij in
recikliranih gradbenih materialov, kar bo pomenilo z manj denarja ustvariti ve uinka in
prispevati k uveljavljanju tako imenovanega kronega gospodarstva kroenju uporabljenih
snovi in materialov v prostoru.

10

5. Varstvo okolja
V preteklem letu je bil sprejet Odlok o zraku, ki predvideva strategijo politike znianja pranih delcev,
CO2 in hrupa v mestnem okolju. Vsako leto bomo organizirali Teden mobilnosti, s katerim se ozavea
javnost o pomenu ekoloko sprejemljivejih transportnih monosti.
e naprej bomo izvajali vse tiste ukrepe, ki podpirajo strategijo trajnostne mobilnosti.

6. Finanno poslovanje
Trenutno je pri javnih financah zaostrena finanna situacija. Tekoi prihodki se iz leta v leto zniujejo.
Pri financiranju opreme in infrastrukture predvidevamo, da bi vzpostavili model financiranja skozi
prihranke. Izdelali bomo mehanizem prihrankov pri vseh fiksnih strokih z uvedbo centraliziranega
upravljanja sistema nabave za celoto ali posamezne sklope lastnitva MOM: obina, javna podjetja,
javne zavode, agencije in sklade.
6.1. Uvedli bomo princip sprejemanja dvoletnih proraunov s ciljem, da omogoimo
kontinuirano poslovanje mestne uprave, javnih podjetij, javnih zavodov, agencij in skladov.
6.2. Prednost pri financiranju bodo imeli tisti projekti, ki v svoji finanni konstrukciji ne bodo
imeli samo obinskih virov.

7. Kultura
Prizadevali si bomo ohraniti raven kulturne ponudbe v mestu. Od pogajanj z vlado in resornim
ministrstvom je odvisno, ali bo to mogoe in ali bo mogoe realizirati nujne investicije na podroju
kulture (projekti uvreni v nacionalni kulturni program do leta 2018). V pogajanjih z vlado je
potrebno dosei, da MK prevzame celotno financiranje Lutkovnega gledalia (obljuba prejnjega
ministra) in da pri investicijah v infrastrukturo MOM prevzema samo DDV.
7.1. Investicija v Mariborsko knjinico: cca. 22 mio , pravnomono gradbeno dovoljenje.
7.2. Investicija v Umetnostno galerijo: cca. 20-22 mio , do pomladi 2015 bomo sprejeli
odloitev o umestitvi v prostor, sledi projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja.
7.3. Investicija v Mariborski grad: cca. 4 mio , pravnomono gradbeno dovoljenje.
7.4. Uporabniki Pekarne so predlagali nov model obnove: namesto celovite obnove po fazah
(pridobljeno gradbeno dovoljenje) predlagajo obnovo skozi investicijsko vzdrevanje: do
pomladi 2015 bo sprejet model obnove skozi investicijsko vzdrevanje.
7.5. Festival Lent je najveji multikulturni festival v tem delu Evrope, potreben prilagoditve
zaostrenim ekonomskim razmeram.
7.6. Lokalni program kulture 2015-2020 bomo sprejeli v prvi polovici leta 2015.

11

8. Sociala
Socialna stiska obanov e vedno naraa. V nobenem primeru ne bomo znievali sredstev za obinske
socialne programe.
V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje bomo aktivno delovali v okviru zagotavljanja javnih del na
podroju MOM. Nadaljevali bomo s podporo ustanavljanju socialnih podjetij.

9. Zdravstvo
Skrbeli bomo, da kvaliteta izvajanja storitev ostane na vsaj enakem nivoju, kot je danes. Zagotovili
bomo, da ima vsa populacija, posebej pa starajoa se, dober dostop do zdravstvenih storitev.
9.1. Dokonanje Fiziatrije v skladu s terminskim planom.
9.2. Izgradnja novega zdravstvenega doma na Teznem in prenova zdravstvenega doma na
Jezdarski ulici.

10. Medgeneracijsko sodelovanje

Mestno prebivalstvo je starajoe se prebivalstvo, potrebe stareje in mlaje populacije so zelo razline,
zato je potrebno veliko energije usmeriti za usklajevanje teh dejavnosti. V ta namen se ustanovi urad
oz. sluba za medgeneracijsko sodelovanje.
10.1. V okviru mestne uprave bomo ustanovili posebno organizacijsko enoto, ki bo skrbela za
usklajeno delovanje na podroju otrok, mladine in starejih.
Ena izmed nalog urada bo priprava zakonskih predlogov za uvedbo negovalnih bolninic, ki jih
v mestu nujno potrebujemo.
10.2. V okviru skrbi za stareje bomo izvajali naslednje programe:
- pomo na domu/na daljavo,
- ustanovitev dnevnih centrov aktivnosti,
- pomo osebam v oskrbovanih stanovanjih.
- priprava zakonskega predloga za uvedbo negovalnih bolninic,
- sodelovanje med domovi upokojencev v obinski, dravni in zasebni lasti.
10.3. Posebno skrb bomo namenili poslovanju in delovanju obinskega doma za stareje
(Dom pod Gorco).
10.4. Skrbeli bomo za razvoj osnovne portne infrastrukture mladine in otrok na prostem:
Skatepark, BMX proga, fitnes na prostem, preplastitev portnih povrin.
10.5. Razvili bomo lastno politiko, s katero bomo omogoili mladim laji dostop do prvega
stanovanja.
10.6. V sodelovanju z ZPM in RKM bomo podpirali progame letovanja otrok iz deprevilegiranih
drubenih skupin.

12

11. Izobraevanje in olstvo

Ob izvajanju z zakonsko predpisanimi obveznostmi bomo:
- nadaljevali z energetsko sanacijo objektov ol in vrtcev,
- podpirali povezovanje ol in vrtcev z lokalnim okoljem,
- podpirali programe za dvig ekoloke ozaveenosti ter uporabe domae in ekoloko pridelane hrane,
- nadaljevali z rednim investicijskem vzdrevanjem in nujnimi novogradnjami v skladu s sprejetimi
prioritetami,
- v skladu z monostmi sodelovali pri razreevanju problemov zasebnih vrtcev in ol z javno veljavnimi
programi.
11.1. Vrtec Pekre: novogradnja v viini 1,7 mio , pravnomono gradbeno dovoljenje.
11.2. Podrunina ola Bresternica: obnova v viini 1,3 mio , pravnomono gradbeno
dovoljenje.

12. port in rekreacija

Sistem financiranja porta in s tem povezana strategija sta zastarela in potrebna prenove.
Zato bomo:
- spremenili sistem financiranja porta s sprejemom strategije,
- spremenili sistem financiranja portnih objektov s sprejemom strategije razvoja portnih objektov v
okviru skupne strategije na podroju porta,
- pripravili nov model upravljanja portnih objektov, ki so v veinski lasti MOM.
12.1. Nujna sanacija srednjega bazena kopalia Pristan: prouili bomo monost vzpostavitve
javno-zasebnega partnerstva pri celovitem reevanju kopali Pristan, Mariborski otok in TAM.
12.2. Sanacijo zahodne tribune Ljudski vrt bomo reevali s celovito prenovo kompleksa
Ljudski vrt. Pri tem bomo uporabili model javno-zasebnega partnerstva izgradnje podzemne
parkirne hie pod pomonim nogometnim igriem ob vzhodni tribuni in dokonanje poslovnih
prostorov na severni in juni tribuni.
12.3. Obnova dvorane Tabor izkoristiti prilonost Evropskega prvenstva v odbojki: z
Odbojkarsko zvezo Slovenije in Vlado RS bomo oblikovali taken model obnove, ki bo finanno
vzdren za MOM.

13. Kmetijstvo in celostni razvoj podeelja

Ob tekoih programih bomo posebej podprli projekt komunalnih ekovrtov. Skupaj z nevladnimi
organizacijami bomo zagotovili ureditev 500 vrtov do leta 2018.

13

14. Zaita in reevanje

Na podroju zaite in reevanja bomo prioritetno zagotavljali profesionalno opravljanje slube vsem
tistim drutvom in posameznikom, ki delujejo v javnem interesu na podroju varstva z naravnimi in
drugimi nesreami. V ta namen bomo opredelili in identificirali kritino infrastrukturo v MOM ter
vzpostavili ustrezne ukrepe za vzpostavitev njene zaite.
Da bomo lahko sledili zastavljenemu cilju, bomo sistem financiranja na podroju zaite in reevanja
ohranili vsaj na nivoju iz preteklega obdobja.

15. Lokalna samouprava

V sodelovanju z IMZ bomo izdelali model participatornega prorauna.

16. Mestna uprava

Temeljni cilj mestne uprave je poveati uinkovitost, strokovnost, transparentnost in racionalnost
poslovanja. Eden izmed pomembnejih ciljev je upravo pribliati obankam in obanom ter jo narediti
prijazno.
16.1. V prvi polovici leta 2015 bomo izvedli reorganizacijo in racionalizacijo mestne uprave.
16.2. V izogib poveanim koruptivnim tveganjem na podroju upravnega delovanja MOM
bomo prouili model vzpostavitve Centra za skladnost poslovanja.

14

III. Protokol delovanja v koaliciji

Podpisniki koalicijskega sporazuma soglaajo, da bodo na mestnem svetu in pred javnostjo sprejemali
in zagovarjali vse programske reitve, zapisane v tem sporazumu. Prav tako bodo izvajali politiko in vsi
po svojih moeh pomagali, da se vse programske reitve uresniijo.
1. Delovanje koalicije.
Za usklajeno delovanje koalicijskih partnerjev v mestnem svetu skrbi vodja najvejega koalicijskega
svetnikega kluba. Za uresniitev tega cilja se sklicujejo koordinacije upana in vodij koalicijskih
svetnikih klubov pred sejami mestnega sveta. Za sklic koordinacije upana je pristojen upan, za sklic
koordinacije svetnikih klubov pa vodja najvejega koalicijskega svetnikega kluba.
Odloitve na koordinaciji se sprejemajo s soglasjem koalicijskih partnerjev in so obvezujoe.
Koalicijski svetniki na delovnih telesih in sejah mestnega sveta podpirajo koalicijsko usklajene predloge
sklepov.

2. Odloanje o spremembah ali kritvah koalicijskega sporazuma.

O spremembi tega sporazuma vse podpisnice odloajo s soglasjem.
V kolikor posamezna podpisnica sporazuma meni, da bi bilo potrebno spremeniti sporazum ali da je
katera izmed podpisnic krila dolobe tega sporazuma, o tem pisno obvesti vse ostale podpisnice tega
sporazuma s predlogom sprememb ali navedbo kritve. Vsi podpisniki se morajo do sprememb oz.
kritev pisno opredeliti v roku 7 dni.

3. Odstop od koalicijskega sprorazuma.

V kolikor posamezna podpisnica odstopi od koalicijskega sporazuma, o tem pisno obvesti vse ostale
podpisnice sporazuma v roku 7 dni od sprejema odloitve.
Podpisnice soglaajo, da bodo zagovarjale vse programske reitve, ki so zapisane v tem sporazumu,
vse dokler posamezna podpisnica pisno ne odstopi od tega sporazuma.

15