Nasilje in mladi 1 2 Nasilje in mladi

NASILJE IN MLADI
Nasilje in mladi 3 4 Nasilje in mladi

Nasilje in mladi

Urednik in avtor:
Aleš Bučar–Ručman
Recenzent:
Dr. Gorazd Meško
Lektorirala:
Mateja Vovk
Angleški prevod:
Blaž Boštjančič
Prelom:
Inadvertising d. o. o.
Oblikovanje platnice:
NASILJE IN MLADI Studio Signum d. o. o.
Aleš Bučar–Ručman et al. Izdajatelj:
Klub mladinski kulturni center Novo mesto
Naklada:
600 izvodov
Tisk:
Tiskarna Salve d. o. o., Ljubljana

Copyright © po delih in v celoti Aleš Bučar–R. za KMKC NM

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
316.647.3-053.6(082)
BUČAR-Ručman, Aleš
Nasilje in mladi / Aleš Bučar-Ručman et al. ; [angleški prevod
Blaž Boštjančič]. - Novo mesto : Klub mladinski kulturni
center, 2004
ISBN 961-238-339-1
215287040

Raziskovalna dejavnost v letu 2002 je bila izpeljana ob podpori Evropske skupnosti, program
Evropske skupnosti Mladina, št. pogodbe 2001-2100/001/001-31/036. Izdajo publikacije je so-
financiral Urad RS za mladino, št. pogodbe 3313-04-641155. Sredstva za izdajo publikacije je
prispeval tudi Mladinski svet Slovenije, pogodba MSS – KMKC NM 1/2004.
Ljubljana, 2004
Nasilje in mladi 5 6 Nasilje in mladi

Ahimsa (nenasilje) je največja moč, ki je na voljo ljudem. Je mogočnejša od najhujšega

uničevalnega orožja, kar si jih je ali si jih kdajkoli bo izmislila človeška iznajdljivost.
Uničevanje namreč ni zakon ljudi. Človek živi v svobodi samo tedaj, kadar je v zadnjem
primeru pripravljen umreti od roke lastnega brata, nikoli pa tedaj, če sam ubije svojega
brata. Vsak umor in vsako drugo nasilje, ne glede na to, iz kakšnih razlogov to kdo po-
čne, je zločin zoper človeštvo.

Mahatma Gandhi
Nasilje in mladi 7 8 Nasilje in mladi

VSEBINA
4. Oblike nasilja mladih v Sloveniji……………………………………………………. 58

Avtorji prispevkov………………………………………………………………….….. 11 Ulično nasilje……………………………………………………………………. 59

Predgovor recenzenta………………………………….……………………………….. 13 Nasilje posameznikov ali skupine,
ki se izvaja zaradi dokazovanja moči……………………...……………... 61
Predgovor Mladinskega sveta Slovenije……………………………………………….. 15
Uvodna razmišljanja………………………………………………………………..….. 17 Nasilje iz koristoljubja – ropanje in izsiljevanje
(na ulicah, na poštah, na domovih…)…….……..………………………... 63
Droge, mladi in nasilje……………………………………………..…….. 68
I. TEORETIČNI DEL
Spolno nasilje………………………………….….……………………… 71
Nasilje zaradi nestrpnosti………………………………….….….….…… 74
1. Temeljni pojmi………………………………………….………………………..….. 25
Nasilje med in znotraj posameznih skupin mladih…….……………..…... 78
Nasilje, agresija, agresivnost……………………………………………………. 25
Nasilje na športnih prireditvah……………………………….…………………. 83
Mladina, mladost, mladoletnost, adolescenca…………………….………….…. 25
Navijaško nasilje v Sloveniji…………………..……….………………… 86
Slovenska zakonodaja…………………………….………….……. 86
2. Agresivnost…………………………………………….………………………….… 27
Kaj pa realnost? ………………………………..….………….…… 87
Agresivnost in nasilje……………………………….…………………………… 27
Prevladujoči trendi v športnem nasilju…………………….……………... 92
Oblike agresivnosti………………………………….………………….……….. 28
Možni načini odstranitve nasilja iz športa………………….…………….. 94
Teorije agresivnosti………………………………….…..…………….………... 29
Pregled navijaškega nasilja v tujini………………….…….……………... 96
Agresija kot instinkt………………………..…………………………….. 29
Velika Britanija (Anglija)……..…………………….…………..…. 96
Agresija kot reakcija na določeno situacijo (F-A teorija)…………...…… 30
Nemčija…………………………..………………….…………….. 98
Socialne teorije agresivnosti………………………………..…………….. 32
Italija…………………………………..…………….……………... 99
Teorije agresivnosti kot posledice bioloških in fizioloških
World Cup 98 (Francija),
sprememb v organizmu…………………………………………………... 33
Euro 2000 (Belgija – Nizozemska)………………….…………….. 101
Agresivnost kot osebnostna lastnost oz. navada………….………..……... 35
Nasilje v šolah…………………………………………………….………….…. 104
Zaključek………………………………………………………………………... 35
Oblike vrstniškega nasilja v šolah………………………….…………….. 106
Nasilje v slovenskih šolah………………………………….……….……. 107
3. Statistika nasilja mladih v Sloveniji………………………………….……………… 37
Značilnost žrtev in nasilnežev……………………………….….………... 109
Nasilje in prekrški……………………………………………….…………….… 38
Značilnosti žrtev……………………………………….……..….… 109
Kazniva dejanja in nasilje……………………………………….………………. 41
Značilnosti nasilnežev………………………………….……..…… 111
Število obravnavanih kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija .….... 41
Nasilneži – žrtve……………………………………….……..….… 112
Obsojeni storilci kaznivih dejanj……………………………………….… 46
Soočanje z nasiljem v šolah in ukrepanje policije ob
Zaprte osebe…………………………………………………………….… 49
nasilju med vrstniki…………………………………………….………… 113
Kdo so žrtve?………………………………………………………………….… 53
Nasilje nad člani družine (otroci, starši) oz. nad partnerjem………….………… 117
Zaključek………………………………………………….………………….…. 55
Nasilje nad partnerjem………………………………..………….……….. 117
Nasilje in mladi 9 10 Nasilje in mladi

Nasilje nad otroki……………………………………………………….... 123 Samomor še vedno le v domeni zdravstva………………….…………….……... 186

Nasilje otrok nad starši……………………………………………...……. 129 Duševne motnje in obolenja, zloraba alkohola in samomor…….………………. 187
Druge oblike nasilja………………………………….…………………….……. 131 Pristopi za zniževanje samomora in drugih
Nasilje v zaporih………………………………..…………………….…... 131 samomorilnih vedenj v skupnosti………………………….……………………. 187
Prostitucija in nasilje…………………………………….…………….…. 134
Nasilje na služenju vojaškega roka.………..…………………………..…. 136 II. EMPIRIČNI DEL
Policijsko nasilje………………………..……………………………….... 137
9. Empirični raziskavi…………………………………………….………………….… 193
143 Raziskava med mladimi akterji nasilnega vedenja – gojenci Prevzgojnega doma
5. Dejavniki, ki vplivajo na nasilje mladih……………………………………………..
Radeče……………………………………………….…….………..…………… 193
Družina…………………………………………………………………………... 143
Raziskava o šolskem nasilju na štirih slovenskih šolah……...……………..…… 202
Vrstniki..……………………………………………………………………….... 147
Šola…..………………………………………………………………………….. 148
10. Sklepne ugotovitve in zaključek………………………………………..…...…...… 209
Mediji……………………………………………………………………………. 150

154 11. Literatura……………………………………………………………….…….…….. 215

6. Analiza razmer nasilja mladih v tujini……………………………………………….
Srbija……………………….………………………………….……………….... 154
Estonija………….………………………………….………………………….... 161
Statistika kriminalitete: Srbija, Estonija, Slovenija………….………………….. 166
7. Predstavitev projekta ''Neighbourhood Watch'' – Sosedska straža…………..…..….. 171
Delovanje lokalnih mrež sosedske straže…………………..…………….. 171
Delovanje ''Neighborhood Watch Association'' – Zveze sosedskih straž... 172
Analiza konkretnega primera delovanja sosedske straže:
Preprečevanje ropov in prevar z vstopom v stanovanje pod pretvezo…… 173
School Watch – Šolska straža ….………...………………...……..…….... 174
Delovanje sistema šolske straže………………….…………...………….. 174
8. Nasilje nad samim seboj – samomori v Sloveniji……………………………....….... 177
Poskus samomora………………………………….……………………………. 178
Vrste samomorov……………………………….……………………….….….... 179
Način izvedbe samomora………………………….…………………………….. 181
Statistika samomorov v Sloveniji……………………….………………………. 184
Soočanje s samomorilnimi mislimi……………………………………………… 185
Bližnji ob samomoru……………………………….……………………….….... 186
III. PRILOGE
Priloga A: Nekateri členi Ustave RS.……………………………………….………….. 237
Priloga B: Nekateri členi Kazenskega zakonika RS……………..………….…………. 246
Priloga C: Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju
gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah…….………….. 256
Priloga D: Anketa: Iskanje vzrokov nasilja v družbi……………………….…...……... 262
Priloga E: Vprašalnik o šolskem nasilju…………………………………….…………. 269
Slikovno kazalo……………………………..……………………………….…………. 271
Kazalo kratic………………………………………………………………….………... 273
Abecedno kazalo………………………..………..……………..…...……….………… 274
English summary……………………………….…………………………….………… 279
About the book Violence ang Young People………………………….……….... 279
Final conclusions and findings……………………………….…………………. 280
Nasilje in mladi 11 12 Nasilje in mladi

AVTORJI PRISPEVKOV

Aleš Bučar-Ručman
Uvodna razmišljanja, Temeljni pojmi, Agresivnost, Statistika nasilja mladih v Sloveniji,
Oblike nasilja mladih v Sloveniji: Cestno nasilje, Nasilje na športnih prireditvah, Nasilje
v šolah, Nasilje nad člani družine (otroci, starši) oz. nad partnerjem, Druge oblike nasil-
ja, Dejavniki, ki vplivajo na nasilje mladih, Analiza razmer nasilja mladih v tujini, Pred-
stavitev projekta ''Neighbourhood Watch'' – Sosedska straža, Sklepne ugotovitve in za-
ključek.

Milivoj Sečan, Aleš Bučar-Ručman

Pregled navijaškega nasilja v tujini

Natalija Plemenitaš, Mateja Mejavšek

Nasilje nad samim seboj – samomori v Sloveniji

Aleš Bučar-Ručman, Dejan Kmetič

Raziskava med mladimi akterji nasilnega vedenja (Prevzgojni zavod Radeče)

Ana Lampe, Andrej Krivec, Blaž Osrajnik, Boštjan Peršin,

Katja Berčič, Lovro Peterlin, Metka Cejan, Tanja Subotič, Uroš Zorko
Raziskava o šolskem nasilju na štirih slovenskih šolah.
Nasilje in mladi 13 14 Nasilje in mladi

PREDGOVOR RECENZENTA označuje dober pregled dostopne literature, izvirnost v raziskovanju nasilja in interpreta-
cijah ter predstavitev primerov iz javnih medijev.
Pisati o nasilju je težka naloga, saj je možnih razlag o vzrokih in pojavnih oblikah Zbornik Mladi in nasilje, ki ga je uredil Aleš Bučar-Ručman zasluži natis predvsem
nasilja veliko. Poleg tega je pri pisanju o nasilju treba biti previden, saj hipotetične raz- zato, ker predstavlja pogled mladih na nasilje in mlade v Sloveniji in po svetu. Menim,
lage o vzrokih, motivih in pojavnih oblikah lahko vodijo v ustvarjanje stereotipov. da je to šele začetek plodne raziskovalne poti urednika in avtorjev posameznih poglavij.
Posebno problematično je pisanje o nasilju in mladih, saj mlade že skozi celotno zgodo-
vino starejši pojmujejo kot neukrotljive, uporniške in neredko nasilne. Te značilnosti
predvsem pripisujejo mladim moškim iz delavskega razreda. Vendar ni zmeraj tako. Na-
silni so lahko tudi drugi – starejši, predstavniki državnih institucij, športni navijači, Izr. prof. dr. Gorazd Meško
udeleženci v cestnem prometu itd.
Pričujoč zbornik vsebuje poglavja o opredeljevanju nasilja, statistiki o nasilju, poja- Fakulteta za policijsko-varnostne vede
vnih oblikah nasilja v Sloveniji ter o nasilju v bližnjih državah, primerjalno študijo o na- Univerza v Mariboru
silju v treh državah (Slovenija, Srbija in Estonija). Posebno pozornost nameni nasilju v
šoli in v institucijah državne prisile. Poleg teh tem predstavi tudi možnost preprečevanja
nasilja v soseski in opravi pregled študij in statistike o samomorilnosti v Sloveniji. V
zadnjem delu publikacije avtorji predstavijo še raziskavi o nasilju v prevzgojnim domu v
Radečah in nasilju v šoli.
Za informiranje bralca urednik s soavtorji priloži dele Ustave, Kazenskega zakonika
in nekatere konvencije, ki urejajo področje odzivanja na nasilje in spoštovanja posamez-
nikove integritete in dostojanstva.
Ni teorije o nasilju, ki ne bi bila deležna najrazličnejših kritik in opozoril na težav-
nost njenega verificiranja. Bučar s sodelavci se spušča v to tveganje. Toda to vendarle
ustvarja možnosti za oblikovanje novih teorij na temeljih starih ali pa za razvoj kritično-
sti glede povezanosti nasilja in mladih.
Mladi pisec in urednik si je zadal veliko nalogo – preučiti zapleten družbeni in indi-
vidualni pojav nasilja.
Aleš Bučar-Ručman je mlad pisec, ki je sam napisal večji del besedila o mladih in
nasilju ter zbral seminarske naloge, ki so jih izdelali študenti Fakultete za družbene
vede. Raziskovalci – začetniki, polni ambicije in predanosti cilju predstaviti del pro-
blematike nasilja in mladih, so pripravili in uredili materiale v publikacijo o nasilju in
mladih. Ker gre za pogled mladih na nasilje svojih ''vrstnikov'' je treba biti prizanesljiv
glede kakovosti dela in metodološke doslednosti (ki jo lahko pravzaprav očitamo do
neke mere vsakemu raziskovalcu) raziskovanja mladih raziskovalcev, za katere sem
prepričan, da se bodo razvili v kritične družboslovce. Zbornik je napisan v slogu, ki ga
Nasilje in mladi 15
PREDGOVOR MLADINSKEGA SVETA SLOVENIJE
V pričujoči publikaciji so povzeti razlogi, ki pogosto pripeljejo do nasilnih dejanj
med in nad mladimi; hkrati pa ponuja nekaj predlogov in namigov, kako bi se bilo mo-
goče tovrstnemu nasilju izogniti.
Nasilje med mladimi je pogosto dokazovanje premoči nad drugim, tako v prijatelj-
skem odnosu, odnosu med partnerjema ali pa med sošolci ali preprosto nad neznancem
na ulici. To dokazovanje moči pogosto temelji v nemoči posameznika, da bi se dokazal
na drugih področjih življenja in z nasiljem išče načine lastne uveljavitve.
Na nasilje pri mladih pogosto vplivajo njihove vrednote in vrednote, ki veljajo v
skupinah vrstnikov; mednje pa se pogosto vrine nestrpnost, tekmovalnost in potrošniška
miselnost. Žal moramo reči, da tudi današnja družba v veliki meri vzpodbuja predvsem
tekmovalnost, saj so ji posamezniki podvrženi v šolah že od zgodnjega otroštva.
Seveda se mnogim dejavnikom nasilja ni mogoče izogniti, lahko pa mladim ponu-
dimo alternativne načine samouveljavljanja. V nasprotju z obveznim šolskim progra-
mom jim lahko ponudimo dejavnosti, ki so manj institucionalizirane, manj obvezujoče,
vzpodbujajo druge vrednote in predvsem dajejo možnost, da se mladi sami odločijo zan-
je. Hkrati pa damo z njimi mlademu človeku možnost, da svoj prosti čas preživi aktivno
in se ob tem morebiti tudi izogne negativnim vplivom šole, družine ali ulice.
Šole sicer v manjši meri otrokom in mladostnikom ponujajo neobvezne dejavnosti,
vendar gre pri tem še vedno za isto ustanovo, ki jim nalaga ogromno obveznega dela,
vzpodbuja tekmovalnost in postavlja zahteve, ki jim mnogi niso kos. Zato menimo, da
so tu bistvenega pomena nevladne organizacije, predvsem tiste, ki se ukvarjajo z mla-
dimi.
O nasilju kot o problemu mladih se doslej v okviru Mladinskega sveta Slovenije
(MSS) ni veliko govorilo. Kot ključne težave mladine obravnavamo brezposelnost, ne-
možnost osamosvojitve mladih, nedostopnost stanovanj, nedostopnost izobraževanja,
pomanjkanje nekaterih družbenih vrednot, premalo možnosti kvalitetnega preživljanja
prostega časa ipd., kar vse lahko vodi v socialno izključenost in marginalizacijo mladih,
tudi v zatekanje k različnim oblikam zasvojenosti.
Če pogledamo natančno, se sicer neposredno s temo nasilja res nismo ukvarjali, smo
pa v svojih temah očitno zajeli velik del vzrokov in povodov za nasilje. Menimo, da je
reševanje zgoraj navedenih težav ključnega pomena za zmanjšanje obsega nasilja med
mladimi.
16 Nasilje in mladi
Ključna vrednota, ki jo MSS vzpodbuja je participacija mladih v družbi, kamor so-
dijo različne oblike vključevanja v javno življenje in delovanja v organizacijah kot so
prostovoljno delo, razna neformalna izobraževanja in druge kvalitetne prostočasne
dejavnosti. V tem smislu bi lahko vrednoto participacije mladih označili kot posredno
obliko preventive pred nasiljem.
V Sloveniji smo bili vrsto let priča družbeni nemotiviranosti in neangažiranosti mla-
dih. Gre za problem, ki je postal celo ena ključnih tem v literaturi na področju mladine.
Kot posledica te apatičnosti mladih je predvsem v devetdesetih letih nastopila tudi iz-
ključenost mladih iz procesov odločanja; lahko bi rekli, da je naša ključna vrednota ne-
koliko zamrla. V zadnjih letih, predvsem po sprejetju Zakona o mladinskih svetih in
večletnem projektu MSS, ki je vzpodbujal razvoj lokalnih mladinskih struktur, pa smo
morebiti priča začetku ponovnega vzpona mladinske participacije.
Mladinski svet Slovenije se bo v svojem delovanju še naprej zavzemal predvsem za
povezovanje mladih v različne interesne skupine, društva, združenja, klube ipd. Tovrstne
organizacije namreč ponujajo mlademu človeku možnost, da skoznje izraža lastne vre-
dnote in se bori za svoje ideale, hkrati pa kvalitetno preživlja svoj prosti čas. V takšnem
okolju, kjer je potrebno dogovarjanje, soodločanje in kjer je pomembna skupinska iden-
titeta in pozitivna podoba v očeh javnosti, pa seveda za nasilje ni prostora.
Poleg tega mladinske organizacije mladim omogočajo, da v njih soodločajo in imajo
lahko preko organizacij večji vpliv na javno življenje, tudi na delovanje lokalnih in dr-
žavne oblasti. Tako pridemo do ključnega mehanizma, s katerim lahko mladi v svojem
okolju vplivajo na spremembe, ki bodo vzpodbudile več in boljše možnosti za mlade. To
pa bo, upajmo, pomenilo tudi manj vzrokov za nasilje med in nad mladimi.
Mladinski svet Slovenije v okviru projektov preventivnega delovanja v smislu oza-
veščanja javnosti, tako strokovne kakor tudi mladih, vsekakor podpira prizadevanja av-
torjev na tem področju. Potrebno je priznati, da nam je še posebej všeč, da gre za mlade
avtorje, saj se to ujema tudi z našim načelom dela »mladi za mlade« Upamo, da bo
publikacija spodbudila razpravo med mladimi o problematiki nasilja ter da se bodo z
njeno vsebino seznanili mladinski delavci in strokovnjaki v mladinskih organizacijah.
Matjaž Štolfa
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije
Nasilje in mladi 17
UVODNA RAZMIŠLJANJA
Človeštvo se je skozi stoletja že veliko naučilo o strpnosti do sočloveka, a je kljub
temu nasilje še vedno zvezda stalnica današnje družbe. Nasilje je v eni izmed oblik na
makro ali mikro ravni prisotno v vsaki družbi. Tako se kot skrajne oblike nasilja pojav-
ljajo (pre)številne vojne, znotraj nekaterih držav se pojavlja nasilje oblasti nad prebival-
stvom. Nasilje se pojavlja tudi v sicer mirnih in urejenih državah. Prihaja do nasilja v
družinah, med vrstniki, v šolah itd. Nasilje je še vedno osnovni mehanizem za uveljav-
ljanje volje in dosego ciljev nekaterih posameznikov in/ali skupin.
Menim, da se je potrebno v uvodnem delu zbornika, posvečenega problematiki na-
silja mladih, dotakniti tudi odnosa slovenske družbe do nasilja. Postavlja se mi vprašan-
je: Ali je sicer stereotipno mevžasti Slovenec (stereotip, ki je veljal zlasti v Jugoslaviji)
resnično tako nedolžen, ko gre za nasilje?
Mislim, da je odnos družbe do nasilja eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na razšir-
jenost nasilja v družbi. Poleg tega dejavnika pa nikakor ne smemo zanemariti stanja, v
katerem se v nekem časovnem obdobju določena družba nahaja. V državah, kjer se za-
nemarja socialna varnost, kjer so večje socialne neenakosti in kjer je več revnega prebi-
valstva, je posledično tudi višja stopnja kriminalitete in več nasilnih dejanj (npr. številne
južnoameriške države, Južnoafriška republika, Rusija in nekatere republike bivše SZ
itd.). Stopnja kriminalitete in nasilja je povezana tudi z državno ureditvijo. V totalitarnih
režimih je nižja stopnja kriminalitete in manj nasilja med prebivalstvom, praviloma pa
je prisotno nasilje oblasti. V demokratičnih sistemih so v ospredju človekove pravice po-
sameznika in večja osebna svoboda. Razliko med enim in drugim sistemom smo lahko
na svoji koži občutili tudi sami. V bivši državi, kjer so bili na mejah graničarji, kjer so
ljudi lahko nadzirale različne službe oziroma so bili vsi prepričani, da jih nekdo nadzo-
ruje, je bilo manj kriminalitete (vsaj tiste vidne navzven kot npr. ropov, vlomov, krimi-
nalitete povezane z mamili itd.). Imeli smo manj osebne svobode za ceno večje varnosti.
Zanimivo pa je, da v Sloveniji, kjer imamo mladoletno demokracijo, to praviloma drži,
medtem ko je v drugih državah z veliko starejšo demokracijo to pravilo velikokrat krše-
no. Različne vladne službe in organi imajo znatno večja pooblastila kot pri nas. Spom-
nimo se samo zatiranja demonstracij proti vojni v Vietnamu v ZDA, ko sta policija in
vojska preganjali mirne študentske demonstracije. Z današnjo svetovno gonjo proti tero-
rizmu so se ta pooblastila še dodatno povečala. Moramo pa biti pošteni in priznati, da so
bile razmere v Sloveniji neprimerljive s stanjem v nekaterih drugih socialističnih drža-
vah oz. tudi z nekaterimi drugimi deli bivše države. Prehod iz varnega, kolektivnega
18 Nasilje in mladi
družbenega okolja v individualizirano družbo ima, če gledamo na nivoju celotne družbe,
tako prednosti kot slabosti, če pa se osredotočimo na položaj posameznika, je ta šele v
novem sistemu dobil možnost izražanja samega sebe, svojih prepričanj in življenjskega
nazora. Šele s spremembo sistema se je posameznik rešil državnih in tudi družbenih
vezi, ki so ga v preteklosti omejevale. Takšna svoboda posameznika pa je lahko dopust-
na do tiste mere, dokler svoboda nekoga ne posega v (ali celo omejuje) svobodo drugega
posameznika.
Vez, preko katere je družba povezana s posameznikom in preko katere družba
vpliva na posameznikovo delovanje je osnovna družbena celica – družina. Prav v družini
posameznik spoznava in ponotranji odnos družbe do nasilja. Seveda obstajajo primeri,
ko določena družba nasilje obsoja, a se to ne odraža v vsakdanjem življenju v vseh dru-
žinah in pri vseh posameznikih (in obratno).
Menim, da se lahko veliko o odnosu družbe do nasilja ugotovi tudi iz odnosa družbe
do problemov šibkejših. Pri tem mislim na šibkost, za katero ni nujno, da izhaja iz fizi-
čne inferiornosti. Lahko gre za šibkost v smislu manjšega števila pripadnikov določene
skupine, za šibkost zaradi slabšega socialnega položaja itd. Če presojam s takega stališ-
ča, je po mojem mnenju slovenska družba (vedno bolj) nestrpna oz. postanejo tisti, ki so
nestrpni, vedno bolj nestrpni. Torej se ne moremo čuditi, da prihaja tudi do primerov na-
silja zaradi nestrpnosti in tudi do drugih oblik nasilja. Kadar posamezni segmenti družbe
dajejo signale, da je nestrpnost pozitivna vrednota, lahko pričakujemo, da se nekateri
mladi znajdejo v svetu, ko so njihove vrednote in norme postavljene povsem na glavo.
Vsi se spomnimo časov bivše države, ko smo Slovenci zaničljivo gledali na t.i. Bosance.
Nekatere je motilo, da ne govorijo našega jezika, govorilo se je, da smrdijo, da so
umazani itd. Če pa pogledamo dogajanja v Sloveniji v zadnjih letih, lahko na podlagi
različnih dogodkov ugotovimo, da se nestrpnost še vedno pojavlja in se celo širi tudi na
druge manjšinske skupine. Nestrpnost izvajajo politiki, skupine in tudi posamezniki. Ne-
strpnosti smo bili priče, ko se je govorilo o ilegalnih emigrantih, ki so jih nekateri ozna-
čevali kot veliko nevarnost za vsako lokalno okolje, v katerem bi postavili dom za azi-
lante. Ti ljudje, ki so bili v večini primerov ekonomski in politični begunci, so bili pred-
stavljeni kot potencialni morilci, teroristi, prenašalci nalezljivih bolezni in zaradi tega
huda grožnja lokalnim skupnostim. Na podoben odziv lokalnih skupnosti naletijo tudi
razni poskusi za ustanavljanje komun za zdravljenje odvisnikov od drog. Najbolj žalo-
stno pa je dejstvo, da so se s takšnim problemom soočile tudi nekatere ustanove, ki skr-
bijo za prizadete otroke in celo materinski dom.
Nasilje in mladi 19
V Sloveniji smo lahko priče nestrpnosti in ksenofobiji tudi v odnosu nekaterih druž-
benopolitičnih krogov do izgradnje džamije v Sloveniji. Pojavljajo se različni argumenti,
ki jih navajajo različne bolj ali manj ugledne osebe (od posega v slovensko kulturo in
tradicijo pa vse do vdora islamskega fundamentalizma in oblikovanja celic Al-Kaide).
Ob vsem tem pa pozabljamo na to, da govorimo o državljanih Slovenije, ki so pač tiste
veroizpovedi, ki v Sloveniji ni večinska, a zaradi tega nimajo prav nič manjših pravic
kot ostali. V demokratični državi ne moremo imeti dvojnih meril in postavljati drža-
vljane Slovenije, ki pripadajo islamski veroizpovedi, v drugi razred kot katolike, protes-
tante, pravoslavce ... Ali Ustava ne zagotavlja enakopravnost verskih skupnosti in ena-
kost pred zakonom?
V zadnjih letih stopa v ospredje tudi homofobija. Spomnimo se vseh zapletov, prepi-
rov in protestov, ki so sledili, ko je na tekmovanju za predstavnika Slovenije na izboru
za pesem Evrovizije zmagala skupina Sestre. Vse se je postavilo na glavo, ker so bile
zmagovalke transvestiti. Zdelo se je, kot da oni nimajo enakih pravic kot vsi ostali drža-
vljani. Homofobičnost določenega dela slovenske družbe je videti tudi v primeru odnosa
do ureditve homoseksualnih partnerskih zvez. Homofobija pa je bila tudi ''dodana tema''
referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, saj so se pojavljali argumenti, ki so
govorili o tem postopku, kot o edinem načinu, s katerim bodo lezbijke prišle do otrok.
Na področju širjenja nestrpnosti in kršenja človekovih pravic je vrhunec dosežen s
politizacijo vprašanja o izbrisanih (tema je postala osrednja družbeno–politična tema v
drugi polovici leta 2003 in prvi polovici leta 2004). Ni naključje, da so se nekatere poli-
tične stranke v letu volitev spustile v umazano igro v kateri zagovarjajo t.i. nacionalne
interese države. Pri tem intenzivno igrajo na čustva ljudi. V javnosti se neprestano izpo-
stavlja vprašanje škode, ki jo bodo povzročile odškodnine, govori se o tem, da so izbri-
sani ljudje, ki so delali proti samostojni slovenski državi itd. Na splošno pa se pozablja
na preprosto dejstvo: ljudem je bilo storjeno protizakonito dejanje in s tem krivica. V
pravni državi pa naj ne bi o človekovih pravicah in o vprašanjih zakonitosti odločale
širše, nestrokovne množice na referendumih. Človekove pravice so univerzalne in ne-
odtujljive.
Pri vseh zgoraj naštetih primerih je problematično zlasti to, da je večina teh tem za-
sedla osrednje mesto v družbenopolitičnem dogajanju v določenem časovnem obdobju.
O teh temah se je govorilo na televiziji in na radiu, pisalo se je v časopisih, razpravljalo
doma, v službah, v gostilnah itd. Neprestano govorjenje o tem, kako škodljivi za državo
so izbrisani, kako neprimerna je džamija, kako neprimerni so transvestiti, kako nevarni
20 Nasilje in mladi
so Romi ipd., pa je za posledico imelo širjenje nestrpnosti v družbi. Slovenci se očitno
bojimo drugačnosti. Mislim, da bi bilo reagiranje Slovencev ob pojavljanju večjega šte-
vila homoseksualnih parov, ob povečanem številu priseljencev z drugačno barve kože –
skratka ob pojavu drugačnih – zelo nestrpno in drugačno, kot pa je to v mestih zahodne
Evrope (npr. v Amsterdamu, Londonu, Parizu itd.), kamor nas vodi pot, za katero smo se
tako prepričljivo odločili. Na žalost pa moramo priznati, da se tudi Evropa srečuje z
vzponom skrajnih desničarskih in nacionalističnih gibanj ter pojavu nasprotij zlasti med
priseljenci in domačini.
V uvodnem delu knjige bi lahko zapisal tudi trditev, da je nasilja na naših cestah ve-
dno več, da se je le-to priplazilo skoraj v vsako hišo, da mladi ropajo in celo morijo in še
marsikaj. S takšnimi trditvami pa ne bi presegel novinarske popularizacije nasilja, kate-
rega povzročajo predvsem nekateri slovenski mediji, ki na podlagi tržne zakonitosti
povpraševanje – ponudba in načela cost – benefita, nudijo takšne vsebine voajersko raz-
položenemu občinstvu, ki iz varnega doma preko medijev spremlja nasilje. Mislim, da ni
naključje, da so najbolj gledani in najbolj brani mediji v Sloveniji zlasti tisti, ki prikazu-
jejo (naj)več nasilja in največ škandalov. Zavedati se moramo, da mediji na oglaševal-
skem trgu ponujajo oglaševalcem dostop do občinstva. Večje je občinstvo, višja je cena
oglaševanja. S tem na prvi pogled sicer mogoče res ni nič narobe, vendar če bolje premi-
slimo, so prav mediji tisti, ki oblikujejo javno mnenje in odnos družbe do določene
teme. Če pri poročanju temo še napihujejo in (in)direktno igrajo na čustva, lahko pride
do popačenja odnosa javnosti do obravnavane teme. Popači pa se tudi občutek za resnič-
no stanje družbe. Kaj ima to opraviti z nasiljem? Posledica takega delovanja nekaterih
medijev je občutek, da se nasilje pojavlja na vsakem koraku okoli nas. Nekateri mediji
kot svoje prve novice oz. kot novice s prvih strani največkrat objavljajo poročila o
najrazličnejših tragedijah, dopolnjene s slikovnim materialom. Poleg tega pa so tudi os-
tale novice vedno bolj naravnane k temu, da se izbira zlasti škandale in napake, manj pa
se govori o različnih uspehih in dosežkih. Pojavlja se tudi selektivno poročanje posame-
znih medijev o nasilnih dogodkih. V večini primerov iščejo najbolj ''rumene'' (črne) no-
vice (umore, družinske tragedije ipd.) manj pa poročajo o številnih ropih, vlomih, pre-
prodaji mamil itd. Večja kot je tragedija, bolj je privlačna za medije in voajersko publi-
ko. Naj to moje razmišljanje ne zveni kot medijska inkvizicija, saj se zavedam, da so
naši mediji (celo tisti najbolj rumeno-črni) kar zmerni, če jih primerjamo s tujimi, zlasti
ameriškimi (spomnimo se samo procesa proti O. J. Simpsonu). Trdno sem prepričan, da
je aktivno delovanje t.i. četrte veje oblasti eden izmed temeljev demokratičnega sistema.
Nasilje in mladi 21
Res so nemalokrat prav mediji tisti, ki opozarjajo na številne nepravilnosti in imajo po-
sledično lahko tudi izrazito pozitivno vlogo v družbi. Žal pa ugotavljam, da je odnos ne-
katerih medijev do nasilja napačen, saj s svojim delovanjem zbujajo strah med ljudmi, ki
se ob branju oz. poslušanju takšnih novic hote ali nehote največkrat postavijo v vlogo
žrtev. Temu primerno nato reagirajo in živijo v preplašenosti. Nekateri mediji se pre-
malo zavedajo posledic svojega poročanja in premalo oz. napačno uporabljajo svojo
vzgojno-izobraževalno in socializacijsko funkcijo, ki jo vsekakor imajo. V številnih
primerih je le-ta zanemarjena, ker so pred njo prevečkrat postavljene tržne zakonitosti in
zahteva po kapitalski donosnosti medijske hiše. Mediji bi morali prevzeti odgovornost in
čimprej postati oni tisti, ki bi odločali kaj bo publika gledala, poslušala in brala, ne pa da
podlegajo ''zahtevam'' publike. Poleg tega lahko širšemu medijskemu svetu (podjetjem,
oglaševalcem, svetu zabave itd.) očitamo tudi njihov znaten prispevek k vedno bolj po-
trošniško in materialistično naravnani družbi. V današnji družbi veljajo materialne dob-
rine in denar za pomemben dejavnik (zato tudi cilj številnih), ki zelo vpliva na položaj
posameznika v družbeni lestvici. Ker so cilji in sredstva za dosego teh ciljev v družbi
neenakomerno porazdeljeni, se zgodi, da se nekateri mladi v želji po doseganju svojih
(družbeno determiniranih) ciljev, ki so nad zmožnostjo njihovih sredstev, zelo hitro pre-
dajo različnim dobičkonosnim – kriminalnim dejavnostim. Nekateri mladi se tako spu-
stijo v preprodajo drog, tatvine, vlome …
Rdeča nit raziskave o nasilju mladih je skozi celo publikacijo razvita v skladu z raz-
mišljanjem v tem uvodnem poglavju. Leta 2001 smo v Mladinskem kulturnem centru
Novo mesto pričeli z izvajanjem projekta Ustavimo nasilje mladih, ki ga je leta 2002 so-
financirala tudi Evropska komisija v sklopu programa Mladina. Pri projektu smo sodelo-
vali tudi s Fakulteto za družbene vede, ter različnimi mladinskimi organizacijami. Pro-
jekt je bil sestavljen iz več segmentov: raziskava dejanskega stanja na področju nasilja
med mladimi v Sloveniji in primerjava z nekaterimi tujimi državami, oblikovanje različ-
nih okroglih miz na temo nasilja mladih, praktične delavnice brezplačne samoobrambe
za dekleta, itd. Končni produkt celotnega projekta je zbornik Nasilje in mladi. Ugotovi-
tve prikazane v tem zborniku bomo posredovali različnim organizacijam, ki se ukvarjajo
z mladinsko problematiko in tudi z nasiljem mladih ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s
to problematiko, saj smo prepričani, da nam je uspelo priti do podatkov, ki jih naši
vrstniki ne bi zaupali starejšim raziskovalcem. Zbornik Nasilje in mladi sestavljajo av-
torski teksti vodje projekta Ustavimo nasilje mladih in urednika zbornika, Aleša Bučar-
Ručmana in najboljše izpitne naloge študentov FDV, smeri politologija. Pri pridobivanju
22 Nasilje in mladi
podatkov smo si pomagali z uradnimi poročili različnih ministrstev (ministrstvo za
notranje zadeve, pravosodje), s strokovno literaturo, s številnimi članki in internetnimi
viri. Opravljena je bila anketa med gojenci Prevzgojnega doma Radeče in anketa na
štirih šolah. Naredili smo tudi številne intervjuje z mladimi (doma in v tujini). Pogovar-
jali smo se s strokovnjaki, opravili smo neformalne pogovore s policisti, varnostniki, re-
darji, lastniki lokalov. Pridobili smo kar nekaj uradnih odgovorov na naša vprašanja od
Policije, MNZ Srbije, predstavnikov organizacije Neighbourhood Watch itd.
Ugotovili smo, da se je število nasilnih dejanj (mladih) v Sloveniji skozi zadnje de-
setletje zelo povečalo. Klub temu dejstvu pa opozarjamo, da ne smemo biti panični in si
misliti, da nas vedno nekdo čaka za vogalom. Dejstvo je, da je nasilje del človekove na-
rave in del našega karakterja, ki pride pri nekaterih bolj do izraza, pri drugih manj. Prav
zaradi tega je (na žalost) nerealno razmišljati o tem, da nam bo uspelo nasilje povsem iz-
koreniniti iz naše družbe. S knjigo nikakor ne želim širiti strahu ali celo prikazati vse
mlade kot (potencialne) nasilneže. Knjiga opisuje zgolj določen segment mladih v Slo-
veniji, t.j. mlade nasilneže in posledično njihove žrtve. Če bi v nekem delu skušal zajeti
življenje vseh mladih, bi moral dodati še na tisoče strani in zapisati tudi številne prijet-
nejše zgodbe. O tem (mogoče) drugič!
Za pomoč pri raziskovalni dejavnosti se zahvaljujemo Evropski komisiji oz. Nacio-
nalni agenciji programa Mladina – Movit, ki je omogočila izvedbo projekta Ustavimo
nasilje mladih v letu 2002, ki je predstavljal začetek celotne raziskave o nasilju mladih.
Zahvaljujemo se tudi Uradu Republike Slovenije za mladino, ki je s sofinanciranjem
projekta Nasilje mladih v letu 2004, omogočil izdajo tega zbornika. Zahvaljujemo se
tudi Mladinskemu svetu Slovenije, ki je finančno pripomogel k izdaji tega zbornika. Za-
hvala gre tudi Mestni občini Novo mesto, ki je pripomogla k izvedbi projekta v letu
2004. Za strokovno pomoč in nasvete pa se zahvaljujemo profesorici na Fakulteti za
družbene vede, dr. Ljubici Jelušič, ter profesorju na Fakulteti za policijsko varnostne
vede, dr. Gorazdu Mešku.
Za pomoč pa se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi s svojimi nasveti in spodbujanjem
stali ob strani v letih, ko sem ob raziskovanju problema nasilja mladih, prebedel šte-
vilne noči, speljal na svojo pot številne pogovore in zastavljal najrazličnejša vprašanja.
Prepričan sem, da brez nekaterih med vami tudi te knjige ne bi bilo.
Aleš Bučar-R.
Ljubljana, avgust 2004
Nasilje in mladi 23 24 Nasilje in mladi

I. TEORETIČNI DEL
Nasilje in mladi 25 26 Nasilje in mladi

1. TEMELJNI POJMI SSKJ definira mladoletnost kot stanje mladoletnega človeka. Mladoletnik je mlado-
leten človek. V pravni terminologiji se uporablja termin mlajši mladoletnik od 14. do 16.
NASILJE, AGRESIJA, AGRESIVNOST leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti (Bajec, 1994: 560). Enako definicijo
mlajših in starejših mladoletnikov zajema tudi Kazenski zakonik RS, osebe mlajše od 14
Nasilje lahko definiramo kot grobi napad na drugo osebo ali osebe, rezultat pa je iz-
let pa definira kot otroke (71. in 72. člen Kazenskega zakonika RS, Ur. list 63/94).
razito poškodovanje ali prizadejanje fizične škode tem osebam (Žužul, 1989: 46). V
Adolescenca je razvojno obdobje med otroštvom in odraslostjo človeka. Pojem, ki ga
SSKJ lahko pod terminom nasilje najdemo definicijo, ki pravi, da je to dejaven odnos do
uporabljamo za to obdobje (adolescere – lat. odraščati, dozorevati), s svojim latinskim
nekoga, značilen po uporabi sile, pritiska (Bajec, 1994: 624).
korenom pove natančno to: gre za dobo končnega približevanja k odraslosti. Največ
Agresivnost1 je eden najbolj nejasnih in protislovnih pojmov, ki jih uporabljamo v
konfliktov v družini in tudi veliko primerov, ko mladi stopijo na kriminalno pot, se za-
psihologiji. Kadar se nanaša na trenutno reakcijo, navadno uporabljamo izraz agresija,
čne v tem življenjskem obdobju. V tem obdobju se mladostniki obnašajo uporniško (ne
medtem ko agresivnost pomeni trajno značilnost posameznika (Pušnik, 1999: 24).
samo disocialno usmerjeni) in iščejo lastno identiteto, ki jo nekateri najdejo v poštenem,
Glavna pojmovanja agresivnosti bi lahko klasificirali glede na izvor glavnih izho-
delovnem, družbeno pozitivnem gledanju na svet in vedenju v skladu s tem, drugi pa se
dišč, ki naj bi pojasnjevala agresivno vedenje (Tušak, 2001: 107):
poistovetijo z nasprotniki takšnega sveta in vztrajajo na poti, ki ni družbeno zaželena
1. prirojeni, instinktivni dejavniki;
(Meško, 1997: 86).
2. zunanje provokacije sprožijo določene notranje vzgibe in reakcije;
3. vzajemni vpliv danih socialnih okoliščin s predhodnimi izkušnjami ali
učenjem.
K nejasnosti pojma agresije pripomore tudi dejstvo, da ga ne srečamo le v psiholo-
giji, temveč tudi v sociologiji, pravu in političnih vedah. Vsaka od njih opredeljuje po-
jem iz svojega zornega kota (Pušnik, 1999: 24).

MLADINA, MLADOST, MLADOLETNOST, ADOLESCENCA

Termin mladina je v SSKJ definiran kot: mladi ljudje, zlasti med 14. in 25. letom
(Bajec, 1994: 559). Tej definiciji lahko dodamo še klasifikacijo Urada za mladino RS, ki
za mladega šteje osebo med 15. in 29. letom starosti. Prav tej klasifikaciji pa smo se naj-
bolj približali tudi sami, saj v tem zborniku obravnavam nasilno vedenje mladih starih
približno od 14 do 29 let.
Mladost lahko definiramo kot obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki predstavlja
pomembno prehodno obdobje od ene k drugi fazi življenja. Mladost je vezana na neka-
tere sociopsihične procese oblikovanja osebnosti in vraščanja posameznika v družbo, ki
jih razumemo pod pojmom adolescenca. Mladost je razvojni premor, moratorij v raz-
voju, ki dopušča posamezniku eksperimentiranje s socialnimi vlogami, iskanje njego-
vega mesta v družbi (Globočnik, 1996: 31).

1
Za natančnejšo razlago glej poglavje 2. Agresivnost na strani 27.
Nasilje in mladi 27
2. AGRESIVNOST
AGRESIVNOST IN NASILJE
Ker ljudje v pogovornem, torej nestrokovnem, jeziku zelo pogosto enačijo termina
agresivnost in nasilje, bomo v tem poglavju podrobneje predstavili oba pojma in razlo-
žili njuno medsebojno razmerje.
Nekateri avtorji navajajo, da je pojmu agresivnost po pomenu najbližje pojem nasilje
(angl. violence), katerega lahko definiramo kot grobi napad na drugo osebo ali osebe,
rezultat pa je izrazito poškodovanje ali prizadejanje fizične škode tem osebam (Žužul,
1989: 46). Agresivnost je na splošno definirana kot obnašanje, ki rezultira v osebnem
poškodovanju in fizičnem uničevanju (Bandura, v Žužul, 1989: 48).
Nekateri avtorji pa v termin agresivnosti zajemajo tudi obnašanje, ki poleg rezultata
fizičnega poškodovanja prizadeja tudi druge vrste negativih posledic. Tako Berkowitz
navaja, da je agresija vsako obnašanje (fizično ali verbalno), ki se izvaja z namenom
prizadeti nekoga (fizično ali psihično) (Berkowitz, v Žužul, 1989: 48).
Tej skupini avtorjev, ki v agresivnosti ne navajajo nujno prisotnost fizičnega poško-
dovanja, se pridružuje tudi Nastran Ule, ki definira agresivnost kot obnašanje, za kate-
rega ni nujno, da je samo fizično nasilje. Ljudje so lahko agresivni, ne da bi bili fizično
nasilni. Zmerjanje nekoga z debeluhom ali pokveko lahko prizadene bolj kot zaušnica.
Porušena samopodoba se pogosto težje vzpostavi, kot se pozdravi fizična poškodba. Da
pa opredelimo neko obnašanje kot agresijo, moramo v definicijo zajeti tudi ''opazoval-
ca'', ki definira to obnašanje kot agresivno (Nastran Ule, 1994: 155). Podobno stališče
zavzema tudi Finn, ki pravi, da v agresivnosti ni nujno prisotno fizično poškodovanje.
Fizična sila pa le je sestavni del nasilja (Finn, v Giulianotti in ostali, 1994: 91). Izklju-
čevanje nujne prisotnosti fizičnega poškodovanja v agresivnosti lahko najdemo tudi pri
Pušnikovi. Tako navaja, da najbolj pogosto uporabljena definicija agresivnosti pravi:
agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti, nasilnih ali napadal-
nih besedah ali dejanjih proti drugim ljudem (Pušnik, 1999: 24).
Ko pa definiramo pojem agresivnosti, se moramo zavedati tudi tega, da vsako obna-
šanje, s katerim nekoga prizadenemo, ni agresija. Pri tem mislimo na dve vrsti primerov:
nesreče in samoobramba. Pri nesrečah se lahko zgodi, da nekdo čisti orožje in zaradi ne-
pazljivosti rani drugo osebo. To ni agresija, temveč nesreča. Pri nesrečah so lahko po-
sledice zelo podobne tistim, ki jih povzroči agresija, vendar s stališča analize obnašanja
vidimo, da sta to dve popolnoma različni vrsti obnašanja (Žužul, 1989: 50). Enako velja
28 Nasilje in mladi
za samoobrambo. Težko govorimo, da je nekdo, ki se brani in pri tem z udarci ali kako
drugače odvrača napadalca, akter agresivnega vedenja. Seveda pa je potrebno opozoriti
tudi na prekomerno reakcijo v primeru samoobrambe (npr. nekdo napad odvrne in po-
tem, ko je napadalca že onesposobil in ta že leži na tleh, ga še grobo obrca).2
OBLIKE AGRESIVNOSTI
Glede na delitev agresivnega obnašanja na verbalno in fizično, lahko ugotovimo, da
obstajata dve osnovni obliki agresivnosti – verbalna in fizična. Verbalna ki se kaže skozi
kletvice, vpitje, grožnje, žalitve, itd. Fizična pa se kaže v direktnem fizičnem napadu na
drugo osebo (Žužul, 1989: 52). Fizično nasilje je lahko usmerjeno tudi proti samemu
sebi (samomori, samopoškodbe ipd.).3 Agresivnost pa se deli tudi glede na izbor cilja
agresivnega vedenja. Tako ločimo direktno in preneseno agresivnost. Direktna je tista
oblika, ki se izvaja proti osebi, ki je na določen način izzvala agresivno obnašanje. O
preneseni agresivnosti pa govorimo takrat, kadar se ta izvršuje nad nadomestnimi cilji
(to so lahko osebe ali pa predmeti) (Žužul, 1989: 53).
Agresivnost se deli tudi na instrumentalno, sovražno in ekspresivno. Instrumentalna
nastopi tedaj, kadar je le sredstvo za dosego kakšnega drugega cilja (samoobrambe,
ropa, ipd.) (Nastran Ule, 1994: 156). Namenjena je doseganju neagresivnih ciljev in njen
glavni namen ni prizadeti nekoga in ga poškodovati (Feshbach, v Žužul 1989: 53). Na-
sprotna instrumentalni agresivnosti je sovražna agresivnost, kjer pride do izražanja so-
vraštva med akterjem in žrtvijo agresivnega obnašanja (Nastran Ule, 1994:156). Ekspre-
sivna agresivnost pa se pojavi zaradi delovanja frustracije ali provokacije in predstavlja
težnjo k napadu (bolj kot k poškodovanju) na nekoga (Žužul, 1989: 53).
Pušnik navaja, da agresivnost ni zmeraj negativna. Govori o asertivnosti, ki je agre-
sivnost brez prizadejanja škode drugemu. To je pristopanje (aggredior) brez napadanja,
to je boj za svoje potrebe ob hkratnem spoštovanju drugih. Asertivnost je konstruktivna
in združujoča agresivnost (Robbins po Brajši, v Pušnik, 1999: 27).
2
O tem govori tudi Kazenski zakonik RS v 11. členu – Silobran in 12. členu – Skrajna sila (več o tem v
prilogi B na strani 246).
3
Več v poglavju 8. Nasilje nad samim seboj – samomori na straneh 177–190.
Nasilje in mladi 29
TEORIJE AGRESIVNOSTI
Za razumevanje pojma in pojava agresije bomo predstavili nekatere teorije agresiv-
nosti, ki so jih razvili različni avtorji. Na osnovi predstavljenih teorij bomo v naslednjih
poglavjih skušali utemeljiti, razložiti in z njihovo pomočjo pojasniti pojav in vzroke na-
silja mladih v Sloveniji. Osebno menim, da bi nekatere izmed teorij težko uporabili za
razlago nasilja mladih, vendar je zaradi objektivnosti samega dela potrebno predstaviti
tudi te.
AGRESIJA KOT INSTINKT
Na biološke teorije agresivnosti sta najbolj vplivali Freudova psihoanaliza in Loren-
zova etološka teorija agresivnosti kot naravnega obnašanja.
Freud je razvil dve teoriji agresivnosti. V prvem obdobju razvoja psihoanalize (pred
letom 1920) je pojasnjeval agresijo kot služabnico principa zadovoljstva, torej kot deja-
vnik v službi Erosa. Agresijo je tedaj razlagal kot reakcijo posameznika na frustracijo
zaradi preprečevanja zadovoljitve njegovih želja. Po soočenju z množičnim pobijanjem
v prvi svetovni vojni, pa je Freud formuliral teorijo o dveh osnovnih ''gonih'', o Erosu in
Tanatosu (Nastran Ule, 1994: 156).
Ta ''gona'' Žužul poimenuje instinkt življenja – Eros in instinkt smrti – Tanatos. Ce-
lotna človeška aktivnost je določena z delovanjem teh dveh instinktov. Ker je cilj Tana-
tosa smrt in cilj Erosa življenje, je očitno, da sta ta instinkta stalno v konfliktu. Vsako
obnašanje je posledica te borbe, posledica prevlade Erosa ali Tanatosa. Zaradi delovanja
instinkta smrti obstaja v človeku stalna težnja k samouničenju oz. agresivnosti. Zaradi
delovanja instinkta življenja pa prihaja do t.i. sublimacije in instinkt smrti se ne izpol-
njuje v samouničenju, temveč v agresiji do drugih (Žužul, 1989: 14). Freud tako trdi, da
je človeško življenje določeno z instinkti, ti instinkti pa so biološko determinirani, zato
je tudi človeško obnašanje biološko determinirano. Za človeka pomeni obstajati uniče-
vati druge ali sebe (Žužul, 1989: 15).
Med pripadnike, ki razlagajo agresijo z instinkti, šteje Žužul tudi Lorenza.4 Agresi-
vno obnašanje je po njegovi teoriji rezultat naravne evolucije vrst in je sredstvo za pove-
čanje možnosti neke vrste ali posameznega organizma za preživetje. S pomočjo agresije
4
Lorenz je raziskoval zlasti agresivnost znotraj posameznih živalskih vrst in je nato sklepal na človeka
(etološka teorija agresivnosti). Če želimo razumeti naravo naših agresivnih nagonov, jih moramo naj-
prej preučiti v okviru živalskega sveta (Morris, v Žužul, 1989: 19).
30 Nasilje in mladi
med člani iste vrste se vzpostavlja naravna hierarhija, ki postavlja najboljše individuume
na najvišje mesto. Lorenz meni, da so ljudje ''pozabili'' razviti učinkovita sredstva za
kontrolo agresije. Agresivnost razlaga s ''hidravličnim'' modelom energije. Tako kot
konstanten dovod pare v parni stroj terja stalno odvajanje presežne pare, da ne pride do
eksplozije, je potrebno stalno kontrolirati ''odvajanje'' agresije, sicer se nakopiči agresi-
vni potencial in pride do ''agresivne eksplozije''. Lorenz je predlagal, da naj bi ljudje go-
jili borilne športe in sproščali energijo z navijanjem na tekmah.5 Tako naj bi iz sebe
''odvedli'' agresivno energijo in preprečili eksplozijo (Nastran Ule, 1994: 157; Žužul,
1989: 19).
Teoretiki danes zavračajo Freudovo in Lorenzovo6 teorijo agresivnosti. Berkowitz
tako pravi: ''Trditev, da neka misteriozna sila – imenujmo jo instinkt, prisila, nagon, kar-
koli, ki poizkuša doseči neko nepoznano prihodnje stanje in s tem privede do določenega
vedenja, je samo uporaba ''čarobnih besed'' '' (Berkowitz, v Žužul, 1989: 16).
AGRESIJA KOT REAKCIJA NA DOLOČENO SITUACIJO
(FRUSTRACIJSKA F-A TEORIJA)
Raziskovalci skupine socialnih psihologov z univerze Yale7 so leta 1939 objavili
monografijo Frustracija in agresija. V tem delu so oblikovali teorijo in raziskave o pove-
zanosti med frustracijo in agresijo. Sprejeli so prvotno Freudovo teorijo o izvoru agresije
v frustraciji zadovoljitve želje. Kot frustracijo so razumeli stanje, ki nastane, kadar je or-
ganizmu zaprta pot do zadovoljitve neke ciljne reakcije. Glavna hipoteza njihove teorije
se glasi: frustracija vedno vodi k neki obliki agresije in agresija je vedno posledica fru-
stracije. Agresija ni usmerjena vedno proti začetniku frustracije npr.: kadar je ta začetnik
za nas premočen, se lahko agresija preusmeri na kak drug, nadomesten objekt.8 V obeh
5
Ta nasvet je lahko zelo sporen, saj ravno na različnih športnih prireditvah prihaja do številnih prete-
pov in izgredov. Tako navijanje na športnih prireditvah ne zmanjša agresivni potencial ljudi, temveč ga
še poveča. Je pa res, da v večini takšnih primerov, primarni cilj navijačev ni ogled tekme in samo navi-
janje, temveč razgrajanje ipd. (več v poglavju 4. Oblike nasilja mladih – Nasilje na športnih prireditvah
na straneh 83–103).
6
Glavna kritika Lorenzove teorije je ta, da je človeško življenje in vedenje prezapleteno, da bi ga lahko
raziskovali z opazovanjem in preučevanjem živalskih vrst.
7
Dollard, Doob, Miller in drugi
8
Nekdo je npr. dobil negativno oceno v šoli in to pri tej osebi povzroči frustracije. Ker pa je učitelj pre-
močen (fizično in psihično), se ne spravi nanj, temveč v odmoru ali po pouku tako ali drugače muči in
nadleguje druge učence.
Nasilje in mladi 31
primerih pa sproščena agresivna energija (začasno) reducira potrebo po novih agresijah.
Ta pojav se imenuje katarzična redukcija agresije (Gergen, v Nastran Ule, 1994: 157).
Po konceptu Dollarda in Millerja (teorija iskanja žrtve) se izzvana in akumulirana oz.
nakopičena agresivnost pri človeku usmerja in sprošča na najbolj pristopne cilje, obi-
čajno razne manjšinske skupine oz. posameznike, ker je tak način katarzičnega
sproščanja agresivnosti pač najenostavnejši in vzbuja najmanjši strah pred negativnimi
posledicami (Tušak, 2001: 109).
Zaradi kritik, ki so trdile, da frustracija ne vodi nujno v agresivnost, saj lahko izzove
tudi drugačne reakcije, npr. jok, apatijo itd. (Nastran Ule, 1994: 157), je kasneje prišlo
do preoblikovanja teorije. Avtorji so trdili, da frustracija ustvari le dražljaj za agresijo,
agresija pa je dominantna reakcijska težnja na frustracijo in vprašanje je, ali se bo agre-
sija zgodila. To je namreč odvisno še od mnogih dejavnikov.
Berkowitz je med frustracijo in agresijo vključil še tretji, posredujoči dejavnik tj.
agresivni sprožilni dražljaj. Ta sprožilni dražljaj agresivnost okrepi ali eventualno iz-
zove. Kateri bodo ti dražljaji, je odvisno tudi od osebne izkušnje in socialnega učenja
(Globočnik, 1996: 52).
Glede na preučene primere in pogovore z mladimi, ki so že bili akterji nasilnega ve-
denja, ugotavljamo, da dejansko pri posameznikih frustracija (situacija, ko je posame-
zniku zaprta pot za dosego nekega cilja) povzroči agresivno vedenje in s tem posledično
fizično nasilje. Ugotavljamo pa tudi, da so zelo pogoste situacije, ko posamezniki reagi-
rajo agresivno tudi brez frustracije.9
SOCIALNE TEORIJE AGRESIVNOSTI
Številni psihologi razlagajo obstoj agresivnosti s tem, da smo ljudje za agresivno ob-
našanje pogosto nagrajeni oz. z agresivnostjo pridemo do nagrade, koristi in se nam tako
agresivnost izplača. Na ta način se ljudje učijo biti agresivni. Posamezniki izberejo tak-
šno delovanje in obnašanje, ki jih pripelje do zaželenega cilja.10 Da bi se lahko sprožil
9 pa so videli odraslega, ki se je vedel povsem miroljubno. Oba odrasla sta igrala vlogo modelne osebe v
Do enakih ugotovitev je prišla tudi Melita Globočnik, ko trdi, da vse frustracije ne vodijo v agresiv-
nost, in da do agresivnosti lahko pride tudi brez frustracije (Globočnik, 1996: 52).
10
Ule navaja primer, ko otrok na vsak način želi priti do igrače, ki jo vidi v posesti drugega otroka. Če
ne gre drugače, poskusi z agresijo, igračo mu skuša na silo odvzeti. Če to dejanje pripelje do uspeha,
poizkuša s podobno metodo zadovoljiti svojo željo še naslednjič. Če mu to ponovno in nato še večkrat
uspe, potem se v njem vzbudi pogojni refleks agresivnega zadovoljevanja njegovih želja. Pri tem igrajo
glavno vlogo pozitivni ojačevalci učenja agresije. To so npr. privlačni predmeti, denar, sladkarije, pri-
32 Nasilje in mladi
proces socialnega učenja, mora posameznik najprej spoznati agresivno obnašanje in se
pri tem naučiti, da lahko uporabi to obnašanje kot sredstvo za pridobitev zaželene stvari
(Nastran Ule, 1994: 158).
Bandura je kot najpomembnejšo vrsto socialnega učenja agresije postuliral socialno
modeliranje: posamezniki opazujejo druge (zlasti odrasle) osebe pri agresivnem obnaša-
nju in si zapomnijo posledice takšnega obnašanja. Če so opazili pozitivne posledice,
potem jim je to znak oziroma vzor za posnemanje. Bandura je s sodelavci napravil več
poizkusov, da bi potrdil to domnevo11 (Bandura, v Nastran Ule, 1994: 158).
Bandura (s sodelavci) tako trdi, da so ljudje agresivni predvsem (Bandura, v Tušak,
2001: 110):
– ker so se iz preteklih izkušenj naučili agresivnosti;
– ker so bili v preteklosti nagrajeni za določene agresivne reakcije;
– ker jih okolica neposredno vzpodbuja k agresivnosti.
Na osnovi teorije socialnega učenja je Bandura razvil pojmovanje agresivnosti, ki
upošteva naslednje tri skupine dejavnikov (Bandura, v Tušak, 2001: 110):
– izvori agresivnosti so načini in pogoji, v katerih se razvija agresivno vedenje;
– vzpodbujevalci agresivnosti so dejavniki, ki povzročajo, da bo posameznik nau-
čeno vedenje izvajal;
– ojačevalci agresivnosti so notranji in zunanji vplivi, ki vedenje ohranjajo.
dobitev socialnega priznanja ali socialnega statusa, pa tudi konec neprijetnega in bolečega stanja
(Mummendey, v Nastran Ule, 1994: 158).
11
Otroci v vrtcu so na primer opazovali odraslega, kako je prišel v sobo z igračami in z gumijastim
kladivom udaril veliko napihnjeno lutko klovna, jo pohodil in kričal nanjo. Otroci v kontrolni skupini
socialnem učenju. V drugi fazi poskusa je bila modelna oseba v enem primeru nagrajena, v drugem pa
njeno obnašanje ni prineslo pozitivnih posledic. Nato so se otroci sami začeli igrati z igračami. Poka-
zalo se je, da so otroci posnemali obnašanje opazovane modelne osebe, vendar le tedaj, če so poprej
videli, da je bila nagrajena za svoje obnašanje. Do takega učinka je prišlo neodvisno od tega, ali je mo-
delna oseba zares prišla v sobo z igračami ali pa so otroci vse skupaj gledali na video posnetku. Celo
risanka z vsebino, podobno nastopu obeh modelnih oseb, je imela isti učinek (Bandura, v Nastran Ule,
1994: 158).
Nasilje in mladi 33 34 Nasilje in mladi

Shema 2.1: Shematični prikaz dejavnikov agresivnosti X in 2 moška Y kromosoma, ter kromosomsko konstrukcijo s 47 kromosomi. Pogostost
te kromosomske anomalije je približno 0,1 %. Moški z XYY sindromom so običajno
Izvori Vzpodbujevalci Ojačevalci
večje postave, fizično močnejši, imajo poudarjene moške poteze, so bolj aktivni, imajo
agresivnosti agresivnosti agresivnosti
probleme s socializacijo in učenjem ter so bolj nagnjeni k nasilju (Adler, Mueller in
Laufer, 1991: 93; http://www.aaa.dk in http://hpd.botanic.hr). Na osnovi tega in nekate-
Učenje s Vplivi vzornikov Zunanje ojačanje rih drugih podatkov, so nekateri avtorji prišli do zaključka o direktni povezavi med
posnemanjem • Odstranitev zavor • Materialne nagrade
• Olajšanje agresivnosti • Zvišanje socialnega XYY sindromom in agresivnostjo. Kljub vsemu pa je zaradi majhnega števila oseb z
Ojačana aktivnost • Vzbujanje agresivnosti položaja XYY sindromom težko oblikovati splošnejše ugotovitve (Žužul, 1989: 36).
• Izrazi bolečin, poškodb Potrebno pa je povedati, da obstajajo tudi kritike te teorije. Tako je Witkin v svoji ra-
Biološke osnove Odvračajoči dražljaji • Odstranitev
• Telesni napad odvračajočega dražljaja ziskavi zavrgel povezanost med XYY sindromom in nasiljem. Med 4000 analiziranimi
• Besedne grožnje osebami je našel tak kariotip samo pri 12 osebah, ki so bili storilci premoženjskih delik-
• Izostanek ojačanja Posredno ojačanje
tov, nihče pa ni bil vpleten v dejanja s prvinami nasilja (Witkin, v Meško, 1998: 140).
• Omejevanje • Opazovanje
nagrajevanja
b) Hormoni in agresivnost
Zunanje spodbude • Opazovanje kaznovanja
• Vpliv navodil Nekateri raziskovalci so po ugotovitvah, da je agresivno obnašanje v večji meri pri-
• Neustrezna Samoojačanje sotno med moško populacijo, prišli na idejo o preučevanju povezave med hormoni in
simbolizacija • Samokaznovanje
• Samonagrajevanje
agresivnostjo, saj se pri moških in ženskah pojavljajo različni hormoni.
• Samoopravičevanje Tako so raziskovalci prišli do oblikovanja naslednjih ugotovitev v povezavi z moš-
kim spolnim hormonom – testosteronom (Žužul, 1989: 37):
Vir: Bandura, v Tušak, 2001: 110 – osebe pri katerih je količina testosterona večja kot pri drugih, so bolj nagnjene k
agresivnemu obnašanju;
TEORIJE AGRESIVNOSTI KOT POSLEDICE – dodajanje testosterona poveča nagnjenost k agresiji;
BIOLOŠKIH IN FIZIOLOŠKIH SPREMEMB V ORGANIZMU – zmanjševanje testosterona zmanjšuje nagnjenost k agresiji.

Z razvojem sodobne medicine, genetike ter s pojavom nevroloških in nevrokirurških
metod je prišlo do pojava novih teorij o vzrokih agresivnega obnašanja. Te teorije se
razvijajo v glavnem v tri smeri:
a) razlaganje agresivnosti s pomočjo dodatnega Y kromosoma (XYY sindrom);
b) razlaganje agresivnosti s pomočjo hormonov;
c) razlaganje agresivnosti s pomočjo centra v možganih, ki povzroča agresijo.
a) XYY Sindrom
Raziskovalci so ugotovili, da je med moškimi s kromosomsko anomalijo, t.i. XYY
sindromom, večji odstotek takih, ki so obsojeni zaradi nasilnih kaznivih dejanj (Žužul,
1989: 36). Moški imajo ponavadi en ženski X in en moški Y kromosom, ter kromosom-
sko konstrukcijo s 46 kromosomi. Pri XYY sindromu pa ima t.i. ''super moški'' en ženski
Kljub vsemu pa se pri tem poraja vprašanje, ali je testosteron res glavni krivec za to,
da se med akterji agresivnega obnašanja v večji meri nahajajo moški. Ta hormon je mo-
goče res eden izmed spodbujevalcev agresivnosti, vendar nikakor ne smemo zanemariti
dejstva, da se ljudje preko socializacije naučimo določenih vlog. Tako se za moškega v
današnji družbi pričakuje, da je psihično trden, močan in bolj agresiven od ženske. S tem
se strinja tudi Globočnik, ko navaja, da je ena izmed ugotovitev, da so moški na splošno
bolj agresivni kot ženske. Pri tem igrajo veliko vlogo družbena pričakovanja. Četudi se
zdi, da so moški bolj agresivni kot ženske in da je stopnja agresivnosti povezana z nivo-
jem testosterona, je pojavnost agresivnosti predmet kontrole okolja (Lefkowitz in drugi,
v Globočnik, 1996: 50).
Nasilje in mladi
c) Možgani in agresivnost
Raziskave so pokazale, da se cone za kontroliranje agresivnosti nahajajo v temporal-
nem delu možganov in v subkortikanalnih strukturah. Rezultati analiz, ki so jih znan-
stveniki opravili na ljudeh in živalih, kažejo, da so te cone povezane z izzivanjem in pre-
prečevanjem agresivnega obnašanja (Žužul, 1989: 38). 12
Vendar Žužul opozarja, da je potrebno biti previden pri posploševanju ugotovitev,
saj (Lefkowitz, v Žužul, 1989: 38):
– raziskave niso dale vedno istih rezultatov niti, ko so jih izvedli na isti vrsti;
– raziskave so bile v glavnem opravljene na živalih, ki so bile umaknjene iz svojega
naravnega okolja v laboratorije, kar je lahko privedlo do sprememb, ne samo v
njihovem obnašanju, temveč tudi v biološkem delovanju;
– Lefkowitz opozarja, da pri človeku deluje več centrov, ki uravnavajo funkcio-
niranje limfnega sistema. Tako imajo limfni sistemi in subkortikanalni centri ve-
liko manjši vpliv na človekovo obnašanje.
AGRESIVNOST KOT OSEBNOSTNA LASTNOST OZ. NAVADA
Pogosto doživljanje frustracij, ki jih posameznik razlaga kot neupravičene oz. na-
merne, lahko pod določenimi pogoji pripelje do razvoja močnih agresivnih navad, ki
povzročijo, da se oseba odziva agresivno na večje število situacij. Agresivnost je pojmo-
vana kot osebnostna lastnost, ki v interakciji s situacijo predstavlja pomemben izvor
agresivnih občutij in vedenja. Pojmovanje agresivnosti v smislu trajne osebnostne
lastnosti oz. navade je zagovarjalo le nekaj avtorjev. Med bolj znanimi je Berkowitz, ki
pojmuje agresivnost kot osebnostno potezo, ki vpliva na konsistentnost vedenja.
Agresivna oseba se hitro vzburi in se agresivno odzove na večje število dražljajev. Raz-
vila je sovražna občutja do okolja, počuti se ogroženo in frustrirano. Včasih lahko že mi-
sel na frustracijsko situacijo sproža agresivno vedenje (Berkowitz, v Tušak, 2001: 111).
ZAKLJUČEK
Med vsemi teorijami, ki sem jih opisal, menim, da socialna teorija agresivnosti naj-
bolj potrjuje mojo tezo, ki jo bom skušal dokazati skozi knjigo – tj., da so neurejene dru-
žinske razmere in, posledično, učenje nasilja od staršev primarni vzrok nasilja mladih.
12
Stimuliranje teh con s pomočjo električnih impulzov privede pri živalih do agresivnega obnašanja.
Prav tako pa so opazili, da ob odstranitvi teh con, pride do zmanjšanja agresivnosti (Lefkowitz, v Žu-
žul, 1989: 38).
35 36 Nasilje in mladi
Danes vemo, da biološki, psihološki in socialni dejavniki sami ali v medsebojni kombi-
naciji vplivajo na pojav kriminalnosti in kriminalitete. Različne pojavne oblike krimina-
litete so torej posledica součinkovanja različnih dejavnikov. Skladno s tem prevladuje v
kriminologiji eklektični pristop, ki poudarja identifikacijo in analizo več dejavnikov
(Meško, 1998: 23).
Če se osredotočimo na problem nasilja mladih, lahko trdimo, da se otrok nasilja na-
uči že v družini, ki kot primarni dejavnik socializacije bistveno vpliva na njegovo zazna-
vanje, kaj je prav in kaj narobe. Če je v družini prisotno nasilje in se to nasilje uporablja
kot mehanizem za dosego določenega posameznikovega cilja, se otrok nauči biti nasilen
in kasneje tudi sam uveljavlja svojo voljo s pomočjo nasilja. Za otroka je pomembno
zlasti to, da mu starši znajo vzbuditi njegov lasten čut za to, da je nekaj prav oz. narobe.
To potrjuje tudi Tomori, ko navaja, da otrok še nima lastnega sistema vrednot in tudi ne
lastnega pojmovanja morale. Oboje prevzema od odraslih, ki ga vzgajajo (Eron, Huese-
man, v Tomori, 2000: 89). Prepovedi in spodbude upošteva v svojem vedenju zato, ker
jih izrekajo tisti, od katerih mnenja je odvisna njegova vrednostna predstava o sebi. Celo
nagrada in kazen – kakršnokoli obliko že imata – sta zanj najpomembnejša predvsem v
odnosu do njegove samopodobe (Tomori, 2000: 89). Takšen otrok zna tudi kasneje lo-
čevati dobra dejanja od slabih. Sposoben bo živeti v skladu s splošnimi družbeno spre-
jemljivimi normami. Tomori pravi, da če otrok prej nečesa ni storil, ker so mu to prepo-
vedali odrasli, v adolescenci nečesa ne stori zato, ker si sam tega ne dopušča. Vedenje, s
katerim bi kršil svoja moralna merila, bi mu ogrozila sprejemljivo samopodobo in mu
znižalo samospoštovanje (Tomori, 2000: 89). Ker pa vemo, da obstajajo tudi primeri
mladih nasilnežev, ki so odraščali v dobrih oz., bolje rečeno, boljših družinskih razme-
rah kot številni drugi nenasilneži, lahko to pripišemo delovanju nekih drugih – socialnih,
psiholoških in bioloških dejavnikov. Menim, da moramo glavne vzroke za nasilje iskati
v družinskih razmerah, nikakor pa ne smemo pozabiti na pomembnost vpliva vrstnikov,
šole, družbenogospodarskega stanja družbe (revščina, socialna varnost) in odnosa druž-
be do vseh oblik nasilja in vrednot, ki jih določena družba favorizira.
Nasilje in mladi 37 38 Nasilje in mladi

3. STATISTIKA NASILJA MLADIH V SLOVENIJI dosego namena, zaradi katerega je bilo samo kaznivo dejanje sploh storjeno. Neredko so
kazniva dejanja storjena brez konkretnega razloga, to je brez vidne koristi, ki bi sledila
Število nasilnih dejanj med mladimi je bilo skozi zadnje desetletje v porastu. To po- dejanju. To so primeri, ki jih ponavadi opisujemo kot vandalizem, objestnost, nasilje za-
trjujejo statistični podatki, optimizem pa prinašajo policijski podatki iz leta 2003, ko je radi nasilja … To naraščajočo agresivnost opažajo v vseh evropskih državah, delno pa jo
prvič v zadnjih letih prišlo do prekinitve trenda naraščanja prekrškov in kaznivih dejanj tudi drugod pripisujejo manjši tolerantnosti do nasilnega obnašanja in posledic, ki ga to
(tako med mladoletnimi kot polnoletnimi osebami). Pavlović navaja, da je mednarodna prinaša družbi in posameznikom ter spremenjenemu pojmovanju demokracije, ki po-
anketa o kriminaliteti oz. viktimizaciji (v letih1992 in 1997) prišla do ugotovitev o pora- meni tudi pravico do varnosti in dolžnost države, da ščiti svoje državljane. Še zlasti so se
stu kriminalitete v obdobju 1992–1997, nasilna in ''kontaktna'' premoženjska kriminali- v družbi povišali kriteriji razumevanja pojma varnega otroštva in odraščanja, ki je po-
teta pa je imela večji porast kot ostale (Pavlović, 1998: 261). Zaskrbljujoče pa je bližanje stavljen na veliko višji standard (Mušič, 2004: 4).
in preseganje evropskega povprečja pri nasilnih dejanjih (Pavlović, 1999: 237). Rezultati
ankete opravljene leta 2002 še niso v celotni znani, kljub temu pa Meško in ostali že na- NASILJE IN PREKRŠKI
vajajo nekatere ugotovitve – zmanjšali so se spolni prestopki in telesni napadi. Omenjeni
Globočnikova ugotavlja, da je že v letih 1986–1994 prišlo do trenda rasti prekrškov
sta dve možnosti za to: varnost se je izboljšala zaradi spremenjene, bolj učinkovite poli-
zoper javni red in mir, ta trend pa se je nadaljeval tudi v obdobju do leta 2002. Leta 2003
cije. Bolj verjetna je druga možnost. Ljudje so se iz različnih razlogov (vpliv medijev,
je bilo prvo leto, ko je prišlo do upada prekrškov zoper JRM v primerjavi s predhodnim
prizadevanje policije) začeli obnašati samovarovalno (Meško v Meško, 2002: 82). Pro-
letom (4,1 % upad). V letih 1986–1991 se število prekrškov zoper javni red in mir ni
blema nasilja mladih ne smemo podcenjevati, pri analiziranju statističnih podatkov se
bistveno spreminjalo. Do prvega večjega porasta je prišlo leta 1992 (za 24,5 %), nato pa
moramo zavedati dejstva, da je stopnja prijavljivosti takih dejanj zelo nizka in statistika
se je število kršitev postopoma povečevalo. Vrh pa je bil dosežen leta 2002, ko je bilo
tako odraža le vrh gore. Slednje potrjuje tudi Dekleva, ki navaja, da je vzrok za to ver-
obravnavanih kar 44.512 kršitev JRM. Število prekrškov zaradi pretepanja se je v letih
jetno domnevno skromen odziv organov pregona na takšne prijave (Dekleva, 2002c:
1986–1994 rahlo zmanjšalo, za več kot 2-krat pa je se je povečalo število prekrškov za-
153). Nizko stopnjo prijavljivosti nasilnih dejanj potrjujejo tudi ugotovitve Inštituta za
radi drznega vedenja. V obdobju 1996–2002 lahko ugotovimo, da je prišlo do 20,7 % ra-
kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki so v Mednarodni anketi o viktimizaciji 2002 ugo-
sti vseh kršitev JRM. Med njimi je prišlo do upada kršitev zaradi prepiranja, vpitja in
tovili, da le 45,5 % ljudi prijavi rop, le 36,1 % ljudi prijavi telesni napad, grožnje in le
ogrožanja (zmanjšanje za 39,2 % med letom z največjim in najmanjšim številom krši-
9,4 % žensk prijavi spolni prestopek. Meško in ostali ugotavljajo, da ljudje ne prijavijo
tev). Število kršitev zaradi pretepov in drznega vedenja se je do leta 2002 zmanjševalo,
vseh kriminalnih dogodkov policiji. Ugotovimo lahko tudi, da je prijavljanje odvisno od
nato pa je leta 2002 ponovno prišlo do večjega števila kršitev (11,4 % povečanje v pri-
subjektivnega doživljanja resnosti dogodka, vendar tudi tisti dogodki, ki jih žrtve ocen-
merjavi z letom 2001). Med kršitvami zakona o javnem redu in miru je v letu 2003 pre-
jujejo kot zelo resne, niso v celoti prijavljeni (Meško, 2002: 84). Meško navaja tudi
vladovalo prepiranje in vpitje (44,2 % vseh kršitev). V obdobju 1996–2002 se je bistve-
ugotovitve, da žrtve prijavijo okoli 55 % posilstev in 53 % ropov. Verjetnost prijave
no povečalo tudi število kršitev zaradi pijančevanja, leta 2003 pa je število teh kršitev v
policiji je večja v primeru, ko sta si žrtev in storilec tujca, ko je povzročena večja mate-
primerjavi z letom 2002 upadlo za 14 %. Te kršitve so v preteklosti postopoma naraščale
rialna škoda ali hujša telesna poškodba (Hindelang, Gottfredson, v Meško, 2003a: 10).
in leta 2002 je bilo kar za 61,7 % več kršitev zaradi pijančevanja kot leta 1996. V
Veliko žrtev nasilja ne obvesti policije, ker so prepričane, da policija njihovega primera
obdobju 1996–2002 lahko opazimo tudi trend povečanja kršitev JRM zaradi točenja al-
ne bo obravnavala dovolj resno ali pa bo obravnava neobčutljiva in neučinkovita. Okoli
koholnih pijač mladoletnim in/ali vinjenim osebam (Globočnik, 1996: 113; Poročila o
12% viktimizacije ostaja neprijavljene zaradi takšnih razlogov (Meško, 2003a: 10). Ta-
delu policije 2001, 2002, 2003; Statistični letopis MNZ 2000). V policijski statistiki
tjana Mušič ugotavlja, da se veča število kaznivih dejanj z obeležjem nasilja. V primer-
lahko ugotovimo, da je v obdobju 1995–2003 število kršitev JRM zaradi pretepanja upa-
javi s preteklostjo je vanje vložena večja stopnja nasilja, kot bi bilo potrebno za samo
dlo, vendar pa se je povečalo število nekaterih kaznivih dejanj z elementi fizičnega
Nasilje in mladi 39 40 Nasilje in mladi

nasilja (npr. kazniva dejanja z lahkimi telesnimi poškodbami, sodelovanje pri pretepu, Graf 3.2:
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu itd.). Kljub vsemu pa lahko opazimo naslednji Kršitve zakona o JRM po PU
5000 15000
trend: prekršek se je zaradi prisotnosti znakov kaznivega dejanja spremenil v kaznivo
dejanje. 4000
10000
V Statističnem letopisu MNZ 2000 lahko ugotovimo, da v zadnjih letih še nadalje 3000

prihaja do naraščanja števila mladoletnih kršiteljev javnega reda in miru. Tako je bilo v 2000 5000

letih 1992–1994 okoli 1000 primerov mladoletniškega kršenja javnega reda in miru, po-
1000
tem pa v letih 1995–1999 zabeležimo velik porast števila teh prekrškov med mladolet- 0
CE KP KR KK LJ MB MS GO NM PO SG
0
nimi osebami. V letu 1999 je prišlo do približno 4-kratnega porasta kršitev javnega reda 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 1998
Series1 Series2
1999
in miru v primerjavi z obdobjem 1992–1994 (Statistični letopis MNZ 2000). Če ta po-
datek primerjamo s podatki iz leta 1986 je prišlo kar do 22-kratnega povečanja prekrš- Vir grafa 3.1: Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000/mladi.html)
Vir grafa 3.2: Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000/jrm.html)
kov zoper javni red in mir med mladoletnimi osebami. Študija Melite Globočnik je pri-
kazala zaskrbljujoč podatek, da je med vsemi prekrški zoper javni red in mir, ki jih je v Tabela 3.2: Kršitve javnega reda in miru 1988–1994 po starosti
letu 1994 bilo 24.814, kar 44 % (7.618) tistih, kjer so bili kršitelji stari do 25 let. Število 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 Povečanje
kršiteljev v starosti do 25 let je v primerjavi z letom 1986 naraslo kar za 30 % (2.262). 94' : 86'

Če sedaj te podatke primerjam s podatki iz leta 1999, lahko predvidevam, da se je to Do 18 let 222 249 291 339 601 835 787 4,34-krat

število zelo povečalo, saj se je že sam delež mladoletnih kršiteljev povečal za približno 18-20 let 1.224 1.252 1.375 1.551 2.173 2.920 2.823 1,95-krat
4-krat.13 21-24 let 3.070 2.928 3.082 3.073 3.701 4.362 4.008 1,07-krat
25 in več 13.187 13.420 13.977 12.655 15.417 17.779 17.196 1,36-krat
Tabela 3.1: Število najpogostejših prekrškov zoper JRM 1995–2002
SKUPAJ 17.703 17.849 18.725 17.618 21.892 25.896 24.814 1,38-krat
Število kršitev
Vrsta kršitve Vir: Globočnik Melita (1996: 121) Nasilniško obnašanje mladih, FDV.
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
prepiranje, vpitje, ogrožanje 24.387 25.988 25.615 26.710 16.250 16.808 18.364 18.846 Glede na prostor, v katerem je prišlo do kršitve javnega reda in miru lahko ugoto-
pretepanje, drzno vedenje 3.513 3.017 2.816 2.976 2.888 2.834 3.157 2.952 vimo, da se je leta 2003 večina prekrškov zoper javni red in mir zgodila na cestah in uli-
pijančevanje 2.209 2.333 2.497 2.326 2.666 3.400 3.574 3.074 cah (41,5 %), nato v stanovanjih (26,7 %), gostinskih objektih (14,6 %) itd. (Poročilo o
delu policije 2003: 21). Globočnikova pravi, da lahko porast deleža kršitev na ulici po-
točenje alk. mladol. in vinjenim 992 1.272 1.265 1.456 1.296 1.421 1.365 /
meni, da kršitelji za svoje žrtve napada izbirajo osebe, ki jih ne poznajo oz. osebe ''ki so
Skupaj vsi prekrški zoper JRM 36.893 38.350 38238 39.616 38.532 40.984 44.512 42.682
jim prekrižale pot''. Te osebe so žrtve postale zgolj zato, ker so bile v določenem času na
Vir: – Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000/jrm.html) določenem kraju (Globočnik, 1996: 114).
– Poročilo o delu policije za leto 2003 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2003/_Toc68678338) Policisti so leta 2002 vzpostavljali javni red pri 161 kršitvah, pri katerih je sodelo-
– Poročilo o delu policije za leto 2002 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2002/lp2002.html)
valo pet ali več kršiteljev. Te kršitve so bile najpogostejše v gostinskih lokalih in na ja-
– Poročilo o delu policije za leto 2001(http://www.policija.si/si/statistika/lp/2001/lp2001.html)
vnih prireditvah. Kršitelji so bili pogosto pod vplivom alkohola, še zlasti člani navijaških
skupin različnih športnih klubov. Ogrožanje javnega reda na športnih prireditvah se ni
13 bistveno spremenilo, je pa leta 2002 v primerjavi z letom prej prišlo do 14 % povečanja
Natančnih podatkov za kršitelje javnega reda in miru starih do 25 let v letih 1995–2002 nisem uspel
dobiti, saj ima policija narejeno ločeno evidenco le za mladoletne in polnoletne kršitelje. teh kršitev. Za zavarovanje varnostno tveganih športnih prireditev je bila aktivirana po-
Nasilje in mladi 41 42 Nasilje in mladi

sebna policijska enota, ki je varovala prireditve in spremljala navijače pred prireditvijo (leta 1996 je bilo obravnavanih 36.838 kaznivih dejanj). V obdobju 1998–2002 lahko
in po njej (Poročilo o delu policije 2002: 22; Poročilo o delu policije 2003: 21). ugotovimo trend postopnega povečevanja skupnega števila obravnavanih kaznivih de-
V postopkih zaradi kaznivega dejanja ali prekrška je bilo zaseženih 1.074 (1.340) 14 janj zoper življenje in telo. Ta niz rasti se je prekinil leta 2003, ko je policija obravna-
kosov različnega orožja, od tega 206 (278) pištol, 70 (95) pušk, 134 (185) kosov plin- vala za 2,1 % manj takšnih kaznivih dejanj kot leta 2002, vendar je to število še vedno
skega orožja, 385 (462) kosov hladnega orožja, 150 (167) kosov lovskega, 47 (49) kosov veliko večje kot je bilo pred leti. V obdobju 1996–2002 je postopoma prišlo do 41,7 %
zračnega orožja in 1 (2) s tetivo ter 81 (102) kosov drugega orožja (orožje za omamljan- povečanja števila obravnavanih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Zlasti se je pove-
je živali idr.). Poleg tega je bilo zaseženih še 181 (1.464) delov orožja in 12 (50) bomb. čalo število obravnavanih dejanj z lahkimi telesnimi poškodbami (77,4 %) in kaznivih
Zaseženih je bilo tudi 19.463 (23.707) kosov ostrega, 14.156 (18.378) lovskega in 1.071 dejanj roparske tatvine (52,9 %). Leta 2003 je bilo število obravnavnih kaznivih dejanj s
(1.862) plinskega streliva ter 24,59 (10,13) kg eksploziva, 411 (15) vžigalnikov, 16 (60) posebno hudimi telesnimi poškodbami prvič manjše kot leta 1998 (24,2 % upad v pri-
m vžigalne vrvice in 213 (1.287) minskoeksplozivnih sredstev. V letu 2003 je bilo zase- merjavi z letom 2002). V obdobju med 1998 in 2002 se je število obravnavanj kaznivih
ženih 542.743 (1.042.486) pirotehničnih izdelkov (Poročilo o delu policije 2003: 22). dejanj nasilništva vsako leto postopoma povečalo in leta 2002 je bilo za kar 323 % več
Graf 3.3: Graf 3.4: obravnavanih primerov kaznivih dejanj nasilništva kot v letu 1998.16 Za obravnavana
Kraj storitve prekrškov zoper JRM (1999) Struktura prekrškov zoper JRM (1999) kazniva dejanja ropov lahko ugotovimo, da so do leta 2001 bistveno naraščala, v letu
Drugo Točenje alko.
Javni shod
12 % mlado.
Drugi 5 %
2002 in 2003 pa je njihovo število upadlo. Leta 2003 je bilo manj obravnavanj ropov kot
1% Nedostojno Prepiranje,
4%
Cesta, trg vedenje do vpitje 67 % leta 1998. Število obravnavanih primerov spolnega nasilja nad osebo mlajšo od 15 let pa
Gostinski 39 % PUO 10 %
objekti
je v obdobju 1998–2002 naraščalo. Prišlo je namreč do 40 % povišanja števila obravna-
Pijančevanje
20 %
6%
vanja teh dejanj, spodbudno pa je, da je leta 2003 prišlo do upada tudi na tem področju
(18 % manj kot leta 2002).
Stanovanja Pretepanje
28 % 8% Podoben trend velja tudi za kazniva dejanja, povezana z mamili. V letu 1995 je bilo
Vir: Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000/jrm.html) obravnavanih 453 kaznivih dejanj, povezanih z mamili (neupravičena proizvodnja in
omogočanje uživanja). Število obravnavanih kaznivih dejanj, povezanih z mamili, se je
KAZNIVA DEJANJA IN NASILJE vsako leto povišalo. Trend rasti se je prvič ustavil v obdobju 2001–2002, vendar je bilo
leta 2002 v primerjavi z letom 1995 obravnavanih kar 239 % več kaznivih dejanj, pove-
ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ, KI JIH JE OBRAVNAVALA POLICIJA zanih z mamili. Policija je leta 2003 obravnavala 775 (33,4 % manj kot leta 2002) ka-
znivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, od katerih je bilo 124 (16,0
Zelo pomemben podatek za preučevanje nasilja je tudi število kaznivih dejanj z ele-
%) posledica organizirane kriminalne dejavnosti. Obravnavala je tudi 271 (26,8 % manj
menti nasilja. Vrh je bil dosežen v letu 2002, ko je policija obravnavala 77.218 kaznivih
kot leta 2002) kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil.
dejanj s področja splošne kriminalitete, 15 kar je v primerjavi z letom 1996 za 91,2 % več

14
Številke pred oklepajom predstavljajo podatke za leto 2003, številke v oklepaju pa so podatki za leto
2002.
15
Ob analizi statističnih podatkov, pa moramo upoštevati dejstvo, da gre tukaj za prikaz števila
obravnavanih kaznivih dejanj in ne za število (osumljenih) kršiteljev zakona. Zavedati se moramo, da
lahko posameznik stori več kaznivih dejanj. Lisec in Metelko Lisec navajata ugotovitve raziskave De-
kleve, ki je zajela 46 mladoletniških prestopniških združb in ugotovila, da je v celotnem vzorcu vsak
mladoletnik prisostvoval izvršitvi povprečno 3,6 kaznivih dejanj (Lisec, Metelko Lisec, 2004: 229).
Drugo popačenja, ki ga tudi lahko povzroči takšen statistični prikaz, pa so primeri, ko več storilcev
skupaj stori isto kaznivo dejanje. Zabeleženo je eno samo dejanje, storilcev pa je več.
16
Leta 1999 se je spremenil tudi 299. člen Kazenskega zakonika. Do takrat se je za nasilništvo defini-
ralo žaljenje, grdo ravnanje in delanje nasilja ali ogrožanje varnosti in s tem povzročitev zgražanja,
ogroženosti ali prestrašenosti v javnosti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika RS
pa je razširil to dejanje tudi na okvir družine (Kazenski zakonik RS, Ur. list 63/94 in Zakon o spre-
membah in dopolnitvah Kazenskega zakonika RS, Ur. list 23/99). Več glej v prilogi B na strani 255.
Nasilje in mladi 43 44 Nasilje in mladi

Zelo spodbuden je podatek, da je bilo število obravnavanih kaznivih dejanj mlado- %, leta 2002 pa je delež mladoletnih storilcev padel na 11,9 %. Obravnavana kazniva
letnikov leta 2003 med najnižjimi v zadnjih sedmih letih (3.308 primerov). To število se dejanja mladoletnikov pa predstavljajo 5,8 % vseh obravnavanih kaznivih dejanj (2.337
je povečevalo do leta 2000, ko je bil dosežen vrh (4.847 primerov). Takrat je prišlo do mladoletnikov je bilo leta 2002 osumljenih za storitev 4.007 kaznivih dejanj). Poudariti
47,7 % povečanja v primerjavi z letom 1997, ko je bilo najmanjše število obravnavanih pa je potrebno, da se je delež mladoletnikov glede na vse osumljence zmanjšal zlasti na
kaznivih dejanj mladoletnikov. Leta 2003 pa je to število v primerjavi z letom 2000 račun povečanja števila polnoletnih osumljencev, saj se je število le-teh v obdobju
upadlo za 31,7 %. Med mladoletniki prihaja do naraščanja števila obravnavanih prime- 1990–1999 povečalo kar za 38,5 % (Globočnik, 1996: 117; Poročilo o delu policije
rov ropov in kaznivih dejanj v zvezi z mamili. V obdobju 1995–1999 je tako prišlo do 2001; Poročilo o delu policije 2002; Statistični letopis MNZ 2000).
30-procentne rasti števila obravnavanj kaznivih dejanj ropa17 in kar do 193 % rasti šte- Tabela 3.3:
vila kaznivih dejanj, povezanih z mamili med mladoletnimi storilci. Poudariti je potreb- Statistični podatki za nekatera obravnavana kazniva dejanja v obdobju 1998–200218
no, da je število obravnavanih kaznivih dejanj ropa v letu 2002 pričelo upadati in je leta
2003 upadlo na najnižjo raven v zadnjih letih. Leta 2003 je prišlo do obravnavanja 63 Vrsta kaznivega dejanja 1998 1999 2000 2001 2002 2003
ropov, kar je bilo za 119 % manj kot leta 2001 in predstavlja najmanj obravnavanih ro- Umor (dokončan) 13 23 15 15 29 20
pov v zadnjih sedmih letih. Da mamila še vedno ostajajo problem, dokazujeta naslednji Poskus umora 48 39 50 35 49 37
graf in tabela, ki jasno prikazujeta rast kaznivih dejanj in prekrškov v zvezi z mamili v Posebno huda telesna poškodba 12 22 21 18 21 18
obdobju 1992–1999 ter število primerov smrti zaradi uživanja mamil. Število smrtnih Huda telesna poškodba 379 384 410 398 389 295
primerov zaradi uživanja drog je v osmih letih naraslo kar za 5-krat. Leta 1995 so mla- Lahka telesna poškodba 1.155 1.222 1.445 1.734 2.049 2.087
doletniki bili obravnavani ''le'' zaradi 59 kaznivih dejanj, povezanih z mamili, leta 2002 Nasilništvo 123 198 280 359 520 *
pa je bilo kar 179 primerov obravnavanih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in Posilstvo 89 75 86 82 86 70
prometa z mamili, ter 100 obravnavanih kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil. Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 170 157 149 221 239 196
Leta 2003 je prišlo do upada tudi na tem področju. Število obravnavanj kaznivih dejanj Vsa k.d. zoper spolno nedotakljivost 417 376 362 437 474 420
neupravičene proizvodnje in prometa z mamili mladoletnikov je upadlo za 45,8 %. Mla-
Rop 379 463 474 503 449 349
doletniki so bili v obdobju 1995–2003 obravnavani tudi za 4–5 umorov in poskusov
Roparska tatvina 51 52 58 76 78 82
umorov letno. Leta 2003 se je to število zmanjšalo na tri, vendar pa je leto ostalo v spo-
Skupaj št. obravnavanih k.d. zoper življenje in telo 2.055 2.120 2.296 2.621 2.911 2.844
minu po krutem umoru brezdomca v Šoštanju, ki so ga storili mladoletniki. Povečalo pa
Neupravičena proizvodnja in promet mamil 676 746 * 1.140 1.164 775
se je število obravnavanih posilstev, ki so jih storili mladoletniki. V letu 2003 so bili ob-
Omogočanje uživanja mamil 312 375 * 397 370 271
ravnavani trije primeri posilstva, kjer so bili osumljenci mladoletni (leto prej so bili prav
Vsa kazniva dejanja, povezana z mamili 988 1.121 1.370 1.537 1.534 *
tako trije takšni primeri).
20
Pri analiziranju starosti osumljencev kaznivih dejanj lahko ugotovimo, da je med Skupno št. vseh obravnavanih k.d. 19 55.259 61.693 67.618 74.794 77.218 76.643
vsemi osumljenci kaznivih dejanj v zadnjem obdobju prišlo do upada deleža mladoletnih * podatki niso bili dostopni v nobenem viru
osumljencev kaznivih dejanj glede na vse storilce kaznivih dejanj. Primerjava med po-
18
sameznimi leti pokaže, da je bilo leta 1986 med osumljenimi za storitev kaznivih dejanj Poudariti moram, da so se podatki v različnih uradnih Poročilih o delu policije razlikovali med seboj.
Tako so npr. primerjani podatki za leto 1999 in 2000 navedeni v Poročilu o delu policije iz leta 2000
12,2 % mladoletnikov, leta 1994, ko je bil dosežen najvišji delež, 24,8 %, leta 1999 16,8 drugačni od tistih, navedenih v Poročilu o delu policije iz leta 1999. Policija kot razlog navaja nepopoln
informacijski sistem. Pri analizi sem se odločil upoštevati podatke iz kasnejšega poročila, saj predvide-
17
vam, da so bolj natančni.
Največje število obravnavanih ropov, katerih storilci so bili mladoletniki, je bilo leta 1996 (193)
(Statistični letopis MNZ 2000; http://www.mnz.si/si/letopis/2000).
Nasilje in mladi 45 46 Nasilje in mladi

Graf 3.5: Vir tabele 3.3; 3.4 in grafa 3.5:

Vsa kazniva dejanja, ki jih je obravnavala policija (1996–2002) 20 – Poročilo o delu policije za leto 2003 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2003/_Toc68678338)
– Poročilo o delu policije za leto 2002 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2002/lp2002.html)

obravnavana k.d.
77.218 76.643
80000 74.794 – Poročilo o delu policije za leto 2001 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2001/lp2001.html)
67.618
70000 61.939 – Poročilo o delu policije za leto 2000 (http://www.policija.si/si/statistika/stat00.html)
55.259 – Poročilo o delu policije za leto 1999 (http://www.policija.si/si/statistika/stat99.html)
60000
50000 – Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000)
36.838 37.451 – Odgovor – elektronska pošta Anite Leskovec Sedmak (v imenu Mirana Korena), dne 29.1.2004
40000
– Odgovor – elektronska pošta Anite Leskovec Sedmak (v imenu Mirana Korena), dne 4.3.2004
30000
– Statistika iz policijske evidence UKP GPU 2002 (http://www.policija.si/si/statistika/kriminal/
20000
pps/statistika.ppt)
10000
Vir tabele 3.5:
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
– Poročilo o delu policije za leto 2002 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2002/lp2002.html)
leto – Poročilo o delu policije za leto 2000 (http://www.policija.si/si/statistika/stat00.html)
– Statistični letopis MNZ 2000 (http://www.mnz.si/si/letopis/2000/mamila.html)
Tabela 3.4: Obravnavana kazniva dejanja mladoletnikov
– Poročilo o delu policije za leto 2003 (http://www.policija.si/si/statistika/lp/2003/_Toc68678338)

Vrsta kaznivega dejanja 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Umor in poskus umora 6 4 * 3 4 3 OBSOJENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Lahka telesna poškodba 109 101 137 157 161 138
Poleg navedenih podatkov o številu obravnavanih kaznivih dejanj, ki jih je obravna-
Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 28 18 11 25 22 15
vala policija, pa so pomembni podatki pri preučevanju kriminalitete tudi podatki o šte-
Neupravičena proizvodnja in promet z mamili 151 173 * 170 179 97 vilu obsojenih za kazniva dejanja.21 Leta 2000 je bilo v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj
Tatvina 1.396 1.513 1.895 1.478 1.289 918 obsojenih 6.304 odraslih oseb, od tega kar 97 % moških (6.168) in le 3 % žensk (727).
Velika tatvina 1.307 1.304 1.156 691 889 599 Istega leta je bilo obsojenih tudi 591 mladoletnih oseb, kar predstavlja 8,6 % vseh obso-
Rop 90 120 115 138 77 63 jenih. Med mladoletnimi obsojenci je bilo kar 94 % fantov (558) in le 6 % deklet (55).
Izsiljevanje 105 131 96 150 77 50 Glede na ta podatek, lahko ugotovimo, da je kriminaliteta povezana tudi s spolom, saj
Nasilništvo 31 * * 48 42 45 med obsojenimi zaradi kaznivih dejanj zelo močno prevladujejo moški oz. fantje.22
Huda telesna poškodba 40 * * 44 33 27 Če primerjamo podatke o številu obsojenih v obdobju 1995–2000, lahko ugotovimo,
Posilstvo 7 4 2 5 3 4 da se število vseh obsojenih postopno povečuje. Leta 1995 je bilo število vseh obsojenih
* podatki niso bili dostopni v nobenem viru v Sloveniji 3.902 leta 2000 pa se je to število povzpelo na 6.895. Število obsojenih se je

Tabela 3.5: Umrli zaradi prevelikega odmerka mamil v Sloveniji od leta 1990 do 2002 21
Eno izmed temeljnih demokratičnih načel je načelo nedolžnosti. Oseba je nedolžna, dokler ji ni
Leto '90 '91 '92 '93 '94 '95 '96 '97 '98 '99 '00 '01 '02 '03 dokazana krivda in jo sodišče spozna za krivo. (O tem govori tudi 27. člen Ustave RS, domneva nedol-
žnosti – glej prilogo A). Leta 2000 je bilo v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj obsojenih 6.895 in opro-
Št. smrtnih primerov 3 5 9 9 4 12 16 16 18 19 12 18 20 11 ščenih 5.826 oseb (Seventh UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice System:
356).
22
Tudi Razpotnikova navaja, da številne raziskave potrjujejo predpostavko, da imajo dekleta do nasilja
20
Brez kaznivih dejanj storjenih v prometnih nesrečah in kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci (osebe mnogo bolj odklonilen odnos kot njihovi moški vrstniki. V večini kaznivih dejanj so tako nasploh, po-
pod 14 let). sebej izrazito kot storilke, pa tudi kot žrtve, mnogo manj udeležene (Razpotnik, 2002: 67).
Nasilje in mladi 47 48 Nasilje in mladi

povzpelo kar za 76,7 %. Res je, da je delovanje sodnega sistema pri nas počasno in je pravnega sistema (Seventh UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Jus-
oseba, ki je obtožena kaznivega dejanja (če ne gre za umor ipd.), soočena s sodiščem in tice System), 1998–2000: 353–360 in Šesta OZN-ova študija trendov kriminalitete in
obsojena/oproščena šele čez več let. Vendar naj opozorimo na dejstvo, da so podatki delovanja kazensko-pravnega sistema (Sixth UN Survey of Crime Trends and Operation
tega poglavja podkrepljeni tudi s podatki in analizo iz prejšnjega poglavja, kjer sem of Criminal Justice System), 1995–1997: 345–353.
ugotovil, da je med leti 1996 in 2002 prišlo do 86,5 % povečanja števila obravnavanih
kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija. Tako lahko preko dveh indikatorjev pri- Tabela 3.6: Obsojeni za kazniva dejanja 1995–2000
kažem, da je kriminaliteta v Sloveniji resnično v porastu. Samo s prikazom števila ob-
1995 1996 1997 1998 1999 2000
sojenih (brez prikaza števila obravnavanih kaznivih dejanj) bi lahko domnevali, da gre
Število vseh obsojenih odraslih (nad 18 let) 3.462 3.942 4.975 5.729 5.783 6.304
npr. za trše delo sodstva, ki v enem letu predela več primerov, ki so ostali od prejšnjih
Število obsojenih žensk (nad 18 let) 428 429 595 689 691 694
let (kar pa tudi delno drži, saj vsi vemo, da naši ''sodni mlini počasi meljejo'', 23 vendar
medtem prihaja tudi do novih kaznivih dejanj). Podoben trend rasti števila obsojenih ve- Število obsojenih moških (nad 18 let) 3.034 3.513 4.380 5.040 5.092 5.610

lja tudi za mladoletne obsojence. Leta 1995 je bilo v Sloveniji 499 obsojenih mladolet- Število obsojenih mladoletnikov 499 500 617 636 706 591
nikov. Leta 1999 je bil v obravnavanem obdobju dosežen vrhunec. Število obsojenih Število obsojenih mladoletnih deklet 59 31 30 40 55 33
mladoletnikov se je povečalo za 18,4 %. Pomembna je tudi ugotovitev, da se je število Število obsojenih mladoletnih fantov 440 469 587 596 651 558
obsojenih odraslih povečevalo ne glede na spol. Pri mladoletnih obsojencih pa je v ob- Število vseh obsojenih 3.961 4.442 5.592 6.365 6.489 6.895
dobju 1995–2000 opazen trend zmanjševanja odstotkovnega deleža (glede na vse mla-
doletne obsojence) števila obsojenih deklet. Narašča pa število in delež obsojenih fan- Tabela 3.7: Obsojeni za kazniva dejanja 1995–2000
tov. Leta 1995 je bilo obsojenih 440 fantov, kar znaša 88,2 % vseh obsojenih mladole-
Vrsta kaznivega dejanja 1995 1996 1997 1998 1999 2000
tnikov (delež deklet je bil 11,8 %). Število obsojenih deklet je naslednje leto upadlo na
6,2 %, leta 1999 (ko je bilo obsojenih največ mladoletnikov v obdobju 1995–2000) pa je Umor 36 37 38 38 29 49

delež deklet znašal 7,8 %, kar je še vedno manj kot leta 1995. Glede na vrsto kaznivega Huda telesna poškodba 192 162 248 233 266 248
dejanja, zaradi katerega so bili storilci obsojeni, lahko ugotovim, da je do povečanja šte- Lahka telesna poškodba 393 431 625 639 703 677
vila obsojenih prišlo na račun kaznivih dejanj umora, povzročitve telesnih poškodb, Neupravičena proizvodnja in promet z mamili 33 84 74 151 151 175
ropa, vloma in kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Pri analizi odstotkovnega deleža Tatvina 867 772 835 872 814 931
obsojenih mladoletnikov lahko pridemo do podobne ugotovitve, kot pri analizi obravna- Vlom 273 322 387 546 692 632
vanih kaznivih dejan: delež mladoletnih obsojencev (gledano na vse obsojence) se zma- Rop 45 57 72 80 89 90
njšuje. To pa je zlasti posledica ''nesorazmernega'' povečevanja števila odraslih obsojen- Skupaj število vseh obsojenih 3.961 4.442 5.592 6.365 6.489 6.895
cev. Viri poglavja: Sedma OZN-ova študija trendov kriminalitete in delovanja kazensko-
Vir Tabele 3.6 in 3.7:
– Seventh UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice System 1998-2000: 353-
23 360 (http://www.unodc.org/pdf/crime/seventh_survey/7sc.pdf);
Počasno delovanje sodstva opisuje tudi poročilo Ministrstva za pravosodje, ki navaja, da je v obdob-
ju 1990–2000 prišlo do zmanjšanja števila zadev, ki so jih sodišča prejemala v delo, prišlo pa je do ve- – Sixth UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice System 1995-1997: 345-
likega povečanja sodnih zaostankov. Naraščanje zaostankov je posledica manjšega števila rešenih za- 353(http://www.unodc.org/pdf/crime/sixthsurvey/publication_by_country_screen.pdf)
dev, zaradi zmanjšane učinkovitosti sodišč in storilnosti sodnikov v omenjenem obdobju, predvsem v
letih 1994–1997 (obdobje reforme sodstva). V istem obdobju se je število vseh nerešenih zadev (zaos-
tanki) povečalo od 199.893, kolikor je znašalo v letu 1990, na kar 533.225, kolikor je znašalo v letu
2000 (Sodni zaostanki v RS, 2002: 7–10).
Nasilje in mladi 49 50 Nasilje in mladi

ZAPRTE OSEBE Graf 3.6: Graf 3.7:

Zaprte osebe na dan 1. 1. 1996–2002 Kategorije zaprtih oseb – povprečno
Pri analiziranju kriminalitete je pomemben podatek tudi število zaprtih oseb. Dne 31. 1147
1084 stanje leta 2002
1200
decembra 2002 je bilo v Sloveniji zaprtih 1.099 oseb.24 Če te podatke primerjam s poda- 889
974
Gojenci PD
1000 Obsojenci
tki iz prejšnjih let, lahko ugotovimo, da je število zapornikov v obdobju 1998–2002 756 UK 4,6 % 2,3 %
693 66,9 %
800 635
naraslo za 29,6 % (oz. 35,4 % če primerjamo obdobje, v katerem je bilo najmanj oz.
600
Priporniki
največ zaprtih oseb tj. med leti 1998 in 2001). Struktura 1.099 zaprtih oseb je bila 31. 25,7 %
400
decembra 2002 naslednja: 767 obsojencev, 18 upravno kaznovanih,25 284 priprtih, 5
200 Mladoletniki
mladoletnih obsojencev in 25 gojencev prevzgojnega doma. 0,5 %
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
Tabela 3.8: Podatki o zaprtih osebah 2000–2002 Vir grafov 3.6 in 3.7: Letno poročilo UIKS 2002: 11, 12
(http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_2002.pdf)
ZAPRTE OSEBE 1.1. 2000 1.1. 2001 1.1. 2002 12.1. 2002
Obsojenci 656 738 709 767 Glede na vrsto kaznivega dejanja, zaradi katerega so bili obsojenci zaprti, lahko ugo-
Upravno kaznovani 28 45 46 18 tovimo, da so leta 2002 največji delež predstavljala kazniva dejanja zoper premoženje
Priporniki 266 334 302 284 (41,2 % oz. 292 primerov), sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo (19,7 % oz.
Mladoletni obsojenci 8 5 5 140 primerov), zoper človekovo zdravje (12,6 % oz. 89 primerov), zoper spolno nedota-
24*
kljivost (10,9 % oz. 77 primerov), zoper javni red in mir (7,2 % 51 primerov). Če pri-
Gojenci prevzgoj. doma 22 22 25
merjamo te podatke s podatki iz leta 2000, lahko ugotovimo, da je v obdobju 2000–2002
SKUPAJ 974 1.147 1.084 1.099
prišlo do povečanja števila zaprtih zaradi skoraj vseh kaznivih dejanj. Za 6 % se je povi-
*Podatki so v Letnem poročilu UIKS 2000 združeni skupaj, v letu 2001 in 2002 so podatki natančneje šalo število zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje (l. 2000 jih je bilo 276), za
razčlenjeni. 10 % se je povišalo število zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo (l. 2000
jih je bilo 127), za 18,7 % zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje (l. 2000 jih je
Vir: – Letno poročilo UIKS 2000 (http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_za_
izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-2.pdf) bilo 75), za 18,5 % zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, za kar 59 % pa se
– Letno poročilo UIKS 2001 (http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_ je povišalo število zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper javni red in mir (l. 2000 jih je
za_izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-1.pdf) bilo 32).
– Letno poročilo UIKS 2002 (http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_ Če analiziramo starost zaprtih obsojencev, lahko ugotovimo, da je bilo dne 1. janu-
2002.pdf)
arja 2002 62 obsojencev v zavodih starih 1823 let, 141 je bilo starih 23–27 let, 287 je
bilo starih 27–39 let, 148 je bilo starih 39–49 let, 52 je bilo starih 49–59 let, 19 pa je bilo
starih več kot 59 let. Delež obsojencev v zaporu, ki so bili stari med 18 in 27 let je zna-
šal 28,6 %. Če temu podatku dodamo še 27 mladoletnih oseb (22 v prevzgojnem zavodu
in 5 v mladoletniškem zaporu) in 14 oseb starih do 27, ki so upravno kaznovane, lahko
24 ugotovimo, da je bilo dne 1. januarja 2002 v Slovenskih zaporih zaprtih kar 31,2 % oseb
Zaporno kazen pa je v letu 2002 prestajalo 5.219 različnih oseb, med katerimi je bilo 1,2 % mlado-
letnikov (62 oseb). starih manj kot 27 let. Če primerjamo ta podatek s podatkom iz leta 2000, lahko ugoto-
25
Med vsemi upravno kaznovanimi v letu 2002 je bilo 89,9 % tistih, ki se jim je denarna kazen spre- vimo, da se je za 10,7 % povečal delež zaprtih obsojencev starih med 18 in 23 let, med-
menila v zaporno kazen, 10,9 % pa je sodnik za prekrške v postopku za prekrške izrekel zaporno kazen tem ko je delež zapornikov starih med 23 in 27 let ostal skoraj nespremenjen.
(Letno poročilo UIKS, 2002: 28).
Nasilje in mladi 51 52 Nasilje in mladi

Med vsemi obsojenimi, ki so v letu 2002 prestajali kazen, je bilo 96,2 % moških nihče pa ni bil mlajši od 16 let. Če to stanje primerjamo s stanjem dne 1. 1. 2000, lahko
(1.632 oseb). Med obsojenci, ki so v letu 2002 pričeli s prestajanjem zaporne kazni je ugotovimo, da je bilo takrat v zavodih 12,5 % manj mladoletnikov (24 oseb), med kate-
bilo 46 % povratnikov (454) in 54 % prvič kaznovanih (534). Med povratniki so moški rimi jih je bilo 87,5% starih med 18 in 23 let (21 oseb), 12,5 % jih je bilo starih med 16
predstavljali 95,6 %, med prvič kaznovanimi je bilo 81,3 % moških. Če te podatke pri- in 18 let (3 osebe), nihče pa ni bil mlajši od 16 let. V letu 2002 je bilo v zavode sprejetih
merjamo s podatki iz leta 2000, lahko ugotovimo, da je število prvič kaznovanih upadlo 23 mladoletnikov, kar je za 21,1 % več kot leta 2001 in 35 % več kot leta 2000.
za 11,5 %, za 23 % pa se je povečalo število povratnikov (Letno poročilo UIKS, 2002). Tabela 3.9:
Starostna struktura mladoletnikov v zavodih na dan 1. 1. 2000–2002 in št. novo sprejetih
Obsojenci, obsojeni na mladoletniški zapor Št. oseb Št. oseb Št. oseb
in mladoletniki v prevzgojnem domu26 Starost
v zavodih v zavodih v zavodih Št. sprejetih Št. sprejetih Št. sprejetih
na dan na dan na dan v letu 2000 v letu 2001 v letu 2000
Brinc navaja, da je temeljna značilnost položaja mladoletnikov v kazenskem pravu, 1. 1. 2000 1. 1. 2001 1. 1. 2002
da se zanje namesto kazni uporabljajo pretežno vzgojni ukrepi, s katerimi se jim zagota- od 14 do 16 let - - - 1 4 2
vlja pomoč, vzgoja in nadzor v razvoju in dozorevanju ter omogoča, da lahko postopo- od 16 do 18 let 3 9 4 10 8 14
ma prevzemajo svoje poklicne, družinske in družbene vloge. Vendar je vloga kazenske- od 18 do 23 let 21 21 23 6 7 7
ga prava pri preprečevanju povratništva mladoletnikov majhna, saj je pred sodišči v Slo- SKUPAJ 24 30 27 17 19 23
veniji obsojen le majhen del vseh osumljenih oz. ovadenih mladoletnikov (izbor uporabi Vir tabele 3.9:
tožilstvo z uporabo načela smotrnosti). Ker kriminaliteta mladoletnikov ni samo pravni – Letno poročilo UIKS 2000 (http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_za_
problem, ni utemeljeno pričakovati, da bi bilo samo s kaznovalnimi ukrepi mogoče pre- izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-2.pdf)
prečiti povratništvo mladoletnikov (Brinc, 1997: 27). – Letno poročilo UIKS 2001 (http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_
za_izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-1.pdf)
V letu 2002 se je s kazensko sankcijo, pri kateri je prisotna omejitev gibanja, srečalo
– Letno poročilo UIKS 2002 (http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_
50 mladoletnikov, kar je za 21,9 % več kot leta 2000. 30 oseb je bilo starih med 18 in 23 2002.pdf)
let, 18 oseb je bilo starih med 16 in 18 let, 2 osebi pa sta bili stari med 14 in 16 let. 37 Dne 1. 1. 2002 je kazen mladoletniškega zapora prestajalo 5 oseb, od tega eno dekle,
oseb je prestajalo kazen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom v Prevzgojnem 22 oseb pa je prestajalo kazen vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Če to pri-
domu Radeče, 13 pa jih je prestajalo kazen mladoletniškega zapora (1 dekle je kazen merjamo s podatki za leto pred tem, lahko ugotovimo, da je število oseb v mladoletni-
prestajalo v zavodu na Igu, 12 mladoletnih fantov pa je kazen prestajalo v zavodu v Cel- škem zaporu upadlo za 37,5 %, medtem ko je število mladoletnikov v prevzgojnem za-
ju). Poleg tega je bilo v zavodih po Sloveniji še 12 mladoletnih pripornikov. vodu ostalo isto. Kljub zmanjšanju pa lahko opazimo, da je bilo stanje dne 1. januarja
Na dan 1. 1. 2002 je bilo v slovenskih zavodih 27 mladoletnikov, od tega jih je bilo 2002 slabše kot leta 2000, ko so bile v mladoletniških zaporih tri osebe, 21 pa jih je bilo
85 % starih med 18 in 23 let (23 oseb), 14 % jih je bilo starih med 16 in 18 let (4 osebe), v prevzgojnem domu. Število novo sprejetih oseb v zavodih se je v obdobju 2000–2002
povečalo. Leta 2000 je bilo sprejetih 7 oseb na prestajanje kazni mladoletniškega zapora
26
Ker kazenske sankcije zoper mladoletnike lahko trajajo več let, so v tem poglavju kot mladoletniki,
in 10 oseb na prestajanje kazni vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Leta 2001 je
obravnavani tudi tisti, ki so bili v zavod sprejeti kot mladoletniki oz. so bili obsojeni za kaznivo dejan- število sprejetih v mladoletniški zapor upadlo na 5 oseb, vendar se je povečalo število
je, ki so ga storili kot mladoletniki (npr. oseba, ki je bila ob pričetku prestajanja kazni mladoletniškega sprejetih v prevzgojni zavod na 14. Leta 2002 pa je prišlo do povečanja števila novo
zapora stara malo manj kot 18 let, bo ob koncu kazni stara že skoraj 23 let, saj 89. člen Kazenskega za-
konika določa, da kazen mladoletniškega zapora traja najmanj šest mesecev in največ pet let. Poleg sprejetih na obeh straneh. Število sprejetih v mladoletniški zapor se je povečalo na 8,
tega lahko pride do situacije, ko je bila sicer sedaj polnoletna oseba ob storitvi kaznivega dejanja mla- število sprejetih v prevzgojni zavod pa se je povečalo na 15. V obdobju 2000–2002 je
doletna in je zato tudi obsojena na mladoletniški zapor – več o tem glej v prilogi B na straneh 246–
255).
prišlo do 35,3 % povečanja števila sprejetih mladoletnikov na prestajanje kazni.
Nasilje in mladi 53 54 Nasilje in mladi

KDO SO ŽRTVE NASILJA? Brvar ugotavlja, da je verjetnost najmanj ene viktimizacije v treh letih najvišja med
20 in 29 letom starosti. Raziskava, ki je temeljila na uradnih podatkih (kar pomeni, da je
Pri analizi razmer na področju nasilja mladih pa je pomemben tudi podatek o številu
dejanska verjetnost viktimizacije približno za tretjino večja), kažejo, da je verjetnost vik-
mladoletnih žrtev kaznivih dejanj, saj lahko tako prikažemo tudi drugo plat zgodbe o na-
timizacije fantov starih med 20 in 29 let 13,4 % (vsak 7. moški), pri dekletih iste starosti
silju. Policisti so ugotovili, da je bilo z obravnavanimi kaznivimi dejanji v letu 2002 po-
pa 8,7 % (vsako 11. dekle) (Brvar, 2004: 113, 114).
škodovanih in/ali oškodovanih 3.483 otrok in mladoletnikov. V starostni strukturi žrtev
izstopa porast števila otrok, mlajših od 8 let (z 99 v letu 2001 na 147 v letu 2002), v Graf 3.8: Verjetnost viktimizacije (v treh letih) glede na starost prebivalstva po spolu
16
strukturi kaznivih dejanj pa porast spolnih napadov zoper osebo, mlajšo od 15 let (z 221
14
v letu 2001 na 239 v letu 2002), odvzemov mladoletne osebe (s 36 v letu 2001 na 50 v

verjetnost viktimizacije %
12
letu 2002) ter zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo (s 167 v letu 2001 10
na 220 letu 2002). Sicer pa so bili otroci in mladoletniki najpogosteje oškodovani s kaz- 8
nivimi dejanji zoper premoženje (tatvine, izsiljevanja, ropi itd.) (Poročilo o delu policije 6
iz leta 2002: 16). 4
Strokoven pregled in analizo žrtev kaznivih dejanj z elementi nasilja, pri katerih je 2
bila žrtev telesno ogrožena, je opravila tudi Melita Globočnik. V članku Žrtve kaznivih 0
dejanj je predstavila rezultate analize statističnih podatkov MNZ za obdobje od 1991 do 10-4 2
5-9 3
10-14 4
15-19 5
20-24 6
25-29 730-39 840-49 9 50-591060-6911 70-7912 80-84
13 85 in več
moški starost ženske Starost (let)
oktobra 1999. Podatki, ki jih navaja so s stališča analize dogajanja na področju nasilja
mladih zelo zaskrbljujoči. Tako ugotavlja, da je v tem obdobju bilo (Globočnik, 2001: Vir: povzeto po Brvar, 2004: 113, 114
220–232):
Do zanimivih podatkov o viktimizaciji med mladimi so prišli tudi raziskovalci Inšti-
– kar 30 % žrtev umorov v Sloveniji starih do 29 let (0–14 let 2,5 %; 15–19 let 4,5
tuta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in raziskovalci Pedagoške fakultete,
%; 20–24 let 10,1 %; 25–29 let 12,5 %);
ki so v raziskavi leta 2000/2001 anketirali 1.934 petnajstletnikov. Rezultati so pokazali,
– kar 52 % žrtev pretepov v Sloveniji je bilo starih do 29 let (0–14 let 1,2 %; 15–19
da je kar 32, 5 % fantov, starih 15 let, že doživelo nasilje, pri katerem je prišlo do po-
let 18,5 %; 20–24 let 18,9 %; 25–29 let 15,2 %);
škodovanja telesa brez uporabe orožja. 17,2 % deklet je že bilo žrtev istega dejanja. 23,
– kar 66 % žrtev posilstev (180. člen KZ) je bilo starih do 29 let (0–14 let 1,6 %; 15–
7 % fantov in 10,3 % deklet je že bilo žrtev ropa. 18,9 % fantov je bilo žrtev izsiljevanja,
19 let 37,6 %; 20–24 let 16,9 %; 25–29 let 10,0 %);
medtem ko je to doletelo 5,7 % deklet. 15,1 % deklet in 1,2 % fantov je že bilo žrtev
– kar 73 % žrtev spolnega nasilja (181. člen KZ) je bilo starih do 29 let (0–14 let 6,7
spolnega nasilja. 9,6 % fantov in 5,1 % deklet je že doživelo poškodovanje telesa z orož-
%; 15–19 let 38,7 %; 20–24 let 19,5 %; 25–29 let 8,7 %);
jem. Zanimivi so tudi rezultati raziskave, ki se nanašajo na obseg strahu pred nasiljem.
– kar 48,6 % žrtev ropov je bilo starih do 29 let (0–14 let 5,3 %; 15–19 let 26,5 %;
Med odmori v razredu se 4,9 % petnajstletnikov čuti ''nič varne'' ali ''malo varne''. Na
20–24 let 9,7 %; 25–29 let 7,4 %);
šolskem stranišču se delež povzpne na 10,4%, na poti v šolo pa na 15,3%. Na avtobusni
– kar 68 % žrtev izsiljevanj je bilo starih do 29 let (0–14 let 11 %; 15–19 let 42,8 %;
postaji ponoči, ko je temno, pa se nevarno počuti kar 62,7 % petnajstletnikov. Dekleva
20–24 let 7,7 %; 25–29 let 6,5 %);
tako navaja, da se med 14. in 15. letom z nasiljem v zunanjem svetu tako sreča med 1/3
– kar 43,7 % žrtev nasilništva (299. člen KZ) je bilo starih do 29 let (0–14 let 3 %;
in 1/2 ljubljanskih mladostnikov in mladostnic. Ne ve se, kakšen je obseg tega nasilja v
15–19 let 15 %; 20–24 let 14 %; 25–29 let 11,7 %).
drugih krajih, vendar lahko domnevamo, da je podoben (Dekleva, 2002c: 153–162).
Nasilje in mladi 55
Slovenska statistika tako samo potrjuje domnevno teorijo, ki pravi, da so osebe, ki so
bolj izpostavljene tveganju viktimizacije, mladi moški, osebe, ki so same, osebe, ki ži-
vijo same, ki hodijo na delo ali v šolo, ki uživajo veliko alkohola, ki veliko zahajajo ven,
še posebej ponoči, osebe, ki so že bile viktimizirane in so tudi sami prestopniki (Globoč-
nik, 2001: 221). Nekatere izmed zgoraj opisanih značilnosti so povsem povezane z živ-
ljenjskim stilom mladih (npr. hodijo v šolo, veliko zahajajo ven itd.), vendar naj pouda-
rim, da so to le skupne značilnosti oseb, ki so bolj izpostavljene viktimizaciji, jih pa
zaradi njihovega vedenja nikakor ne smemo obsojati. Vzrok za nasilje (največkrat) ni v
življenjskem stilu žrtev, temveč v vedenju nasilnežev. Če tako npr. nekega fanta brez
vzroka pretepejo v diskoteki, ga nikakor ne moremo obsojati in reči, da si je sam kriv
(češ kaj pa hodi v diskoteke, saj ve, kaj ga lahko tam čaka). Vzroke moramo v večini
primerov iskati na drugi strani – pri nasilnežih, pri tem pa moramo imeti v mislih tudi
posebno kategorijo žrtev, to so žrtve – provokatorji. Slednji s svojim vedenjem izzivajo
posameznike in ''prisilijo'' tudi drugače mirnega človeka k temu, da postane nasilen
(verbalno ali celo fizično).
ZAKLJUČEK
Na podlagi statističnih podatkov lahko zaključimo, da število prijavljenih nasilnih
dejanj v Sloveniji narašča. Temu trendu pa sledi tudi vedenje mladih. Prihaja do rasti
števila najmilejših oblik kršitev zakonov, tj. prekrškov, kot tudi do naraščanja števila
najhujših kršitev, tj. kaznivih dejanj. Število prekrškov zoper javni red in mir se je v ob-
dobju 1988–2002 povečalo kar za 151 %, povečuje pa se tudi število mladoletnih kršitel-
jev javnega reda in mira. Poleg tega je opaziti tudi trend pojavljanja znakov kaznivih
dejanj v prekrških in, posledično spreminjanja prekrška v kaznivo dejanje. Povečuje se
tudi število ogrožanj javnega reda in mira na športnih prireditvah, kar je v večini prime-
rov posledica kršitev s strani navijaških skupin različnih športnih klubov. Povečuje se
število obravnavanih kaznivih dejanj s strani policije. Povečalo se je število obravnava-
nih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Zelo spodbuden pa je podatek, da je bilo šte-
vilo obravnavanih kaznivih dejanj mladoletnikov leta 2002 med najnižjimi v zadnjih
sedmih letih. V Sloveniji se zelo povečuje število obravnavanih kaznivih dejanj,
povezanih z mamili. Ta trend je prisoten tudi med mladoletniki. O povečanem problemu
pojava mamil v Sloveniji priča tudi dejstvo, da se je število smrtnih primerov zaradi
mamil v letih 1990–2002 povečalo kar za petkrat (Statistični letopis MNZ 2000; Poro-
čilo o delu policije za leto 2000 in 2002). Da je število nasilnih dejanj med/nad mladimi
56 Nasilje in mladi
v porastu, dokazuje tudi dejstvo, da so otroci in mladoletniki zmeraj pogosteje žrtve ka-
znivih dejanj. V Sloveniji se povečuje tudi število obsojenih zaradi kaznivih dejanj.
Trend rasti števila obsojenih (sicer nižji) se pojavlja tudi med mladoletniki. Kriminali-
teta v Sloveniji je povezana tudi s spolom. Leta 2000 je bilo med obsojenimi zaradi ka-
znivih dejanj kar 97 % moških. Podobno nesorazmerje velja tudi pri mladoletnikih. De-
lež fantov med vsemi obsojenci je znašal 94 %. Spolno nesorazmerje se pojavi tudi v
zaporih, kjer delež obsojenih moških zapornikov znaša kar 96,2 %. Dejstvo je, da se v
Sloveniji povečuje število zaprtih oseb. Pri proučevanju kriminalitete mladih pa je za-
skrbljujoč zlasti podatek, da je delež zaprtih oseb (s pravnomočno obsodbo) starih med
18–27 let leta 2002 znašal 31,2 %. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v obdobju 2000–
2002 prišlo do 35,3 % povečanja sprejetih mladoletnikov na prestajanje kazni. Omeniti
pa je potrebno spodbuden podatek, da je leta 2002 število mladoletnikov na prestajanju
kazni mladoletniškega zapora upadlo v primerjavi z letom 2001, vendar je bilo stanje
slabše kot leta 2000.
Da je nasilje problem, ki se dotika tudi mladih, dokazuje tudi analiza starostne stru-
kture žrtev kaznivih dejanj z elementi nasilja. V obdobju od 1991 do oktobra 1999 je
bilo kar 30 % žrtev umor v Sloveniji starih do 29 let. V isto starostno skupino je spadalo
tudi 52 % žrtev pretepov, 66 % žrtev posilstev (180. člen KZ), 73 % žrtev spolnega na-
silja (181. člen KZ), 48,6 % žrtev ropov itd.
Na podlagi vseh navedenih podatkov lahko trdim, da je potrjena moja teza o narašča-
nju števila nasilnih dejanj v Sloveniji skozi obdobje zadnjih desetih let. Če bi upoštevali
izključno enostransko statistiko (npr. policijsko), bi bila lahko potrditev teze postavljena
pod vprašaj, ali ne gre pri tem za umetno napihovanje številk? V toku raziskovanja
nasilja mladih so mi namreč različni ljudje (tudi strokovnjaki s tega področja) izrazili
dvom o verodostojnosti policijskih podatkov, ki kažejo na veliko povečanje števila ob-
ravnavanih primerov nasilnih dejanj. Poleg tega nekateri avtorji navajajo tudi dejstvo, da
lahko mediji vplivajo na zaznavanje kriminalitete. Posledica medijske aktivnosti je
lahko povečanje in (redkeje) pomanjšanje števila zabeleženih kriminalnih dejanj (Barak,
Ferell, Sanders, Surrette, v Reiner, 2002: 394). Za odstranitev dvoma o pristnosti podat-
kov pa sem upošteval več različnih statističnih baz (število obravnavanih primerov s
strani policije, število obsojenih, število zaprtih itd.) in tudi raziskave mednarodne an-
keta o kriminaliteti oz. viktimizaciji, ki jo je izvedel Inštitut za kriminologijo pri Pravni
fakulteti v Ljubljani. Na podlagi teh podatkov lahko potrdim svojo tezo o tem, da je šte-
Nasilje in mladi 57
vilo nasilnih dejanj mladih v zadnejm desteletju v porastu, pojavljajo pa se tudi vedno
bolj nasilna dejanja, katerih akterji so mladi.
Med številnimi podatki, ki nas pripravijo k razmišljanju o rešitvi problema nasilja
mladih, pa se pojavi tudi kakšna svetla točka, ki nas navdihne z optimizmom (npr. poli-
cijska statistika iz leta 2003).
58 Nasilje in mladi
4. OBLIKE NASILJA MLADIH V SLOVENIJI
Pri soočanju s problemom nasilja med slovensko mladino sem oblikoval štiri skupine: 27
– Ulično nasilje. Sem spadajo pretepi, ki se zgodijo na ulicah in v lokalih, na križiš-
čih itd. V to skupino nasilniških pojavov štejem tudi rope, izsiljevanja, posilstva,
umore itd.
– Nasilje na športnih prireditvah. Na športnih prireditvah se velikokrat zbirajo
množice navijačev, ki v nekaterih primerih prireditev spremljajo z mirnim navija-
njem, dogaja pa se, da ti navijači začnejo s t.i. huliganstvom – se pretepajo z na-
vijači nasprotne ekipe, razbijajo inventar, avtomobile itd.
– Nasilje v šolah. Sem štejem različne oblike nadlegovanja, ustrahovanja, izsil-
jevanja, pretepanja, mučenja, otipavanja itd. Gre za dejanja močnejših učencev oz.
dijakov nad šibkejšimi, vse to pa se odvija v šoli oz. v njeni okolici. Pod šolsko
nasilje štejem tudi različne izgrede mladih, ko pričnejo uničevati šolski inventar,
razbijati okna, vrata ipd.
– Nasilje nad člani družine (otroci, starši) oz. nad partnerjem. Poglavje o nasilju
nad člani družine, partnerjem se je znašlo v tem zborniku, zaradi dejstva, da se v
Sloveniji pogosto dogaja, da mladi pretepajo in trpinčijo svoje partnerje, otroke,
nekateri pa se spravijo celo nad svoje starše.
– Druge oblike nasilja. Pod to poglavje uvrščam nasilje v zaporih, nasilje in
prostitucija, nasilje v vojašnicah, policijsko nasilje.
27
Pri razdelitvi smo si pomagali z navodili, ki so bila dana na seminarju Youth Against Violence 2001,
ki je bil organiziran v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti, pod pokroviteljstvom Sveta Ev-
rope, kategorije pa smo prilagodili našim razmeram (npr. združili smo kategorijo ulično nasilje in nasil-
je zaradi nestrpnosti, dodali poglavje Druge oblike nasilja, Nasilje nad člani družine itd.).
Nasilje in mladi
ULIČNO NASILJE
Poglavje o uličnem nasilju je osredotočeno na tista nasilna dejanja, ki se zgodijo v
večini na ulicah, v javnih prostorih (npr. diskoteke, parkirišča, pošte, trgovine, …). S
pomočjo analize različnih virov, kronike dnevnega časopisja, poročila policijske postaje
Ljubljana Center, pogovorov z vrstniki, ki so bili akterji ali žrtve nasilnega vedenja, po-
govorov z gojenci radeškega prevzgojnega doma in z varnostniki v lokalih, neformalnih
pogovorov s policisti in s pomočjo lastnega zaznavanja uličnega nasilja sem se odločil,
da oblikujem naslednje skupine oblik uličnega nasilja:
– nasilje posameznikov ali skupine, ki se izvaja zaradi dokazovanja moči;
– ropi in izsiljevanja;
– spolno nasilje;
– nasilje zaradi nestrpnosti;
– nasilje med in znotraj posameznih skupin mladih.
Za skoraj vse izvajalce nasilja opisanih oblik v naslednjih podpoglavjih so značilne
lastnosti, ki jih navaja Tomori. Prva med njimi je impulzivnost in splošen slab nadzor
impulzov ter odzivanje brez poprejšnjega premisleka, nestrpnost in slabše sposobnosti
za obvladovanje čustev, zlasti jeze. Poleg tega pa je pri mladih prestopnikih pogosto pri-
sotna tudi značilnost, ki jo imenujemo zvišan prag za vzburjenje. V vedenju mladihpre-
stopnikov28 je opaziti večjo potrebo po vznemirjenju. Za svoje dobro počutje potrebu-
jejo veliko intenzivnega dogajanja, če pa tega ni, so napeti, nemirni in nestrpni. Zato po-
gosto s svojim vedenjem sami sprožijo čim bolj razburljivo dogajanje ali pa si že poišče-
jo ali celo sami ustvarijo okoliščine, v katerih je tej njihovi potrebi zadovoljeno. Poleg
prej navedenih konstitucijskih lastnosti je potrebno omeniti še psihološke lastnosti mla-
dih prestopnikov. Mnogi imajo zelo nezadovoljujočo samopodobo in nizko raven samo-
spoštovanja. Ta je največkrat posledica neprimernih družinskih razmer. Takšen mladost-
nik si zagotovitev občutja lastne moči in pomena pridobiva s podrejanjem in ob-
vladovanjem šibkejših in nemočnejših ter s poskusi dominiranja in manipuliranja. Druga
psihološka lastnost, ki jo navaja Tomori pa je velika potreba po sprejetosti v skupini vr-
stnikov. Ker pa tako vedenje visoko cenijo in občudujejo predvsem enako prikrajšani, se
v skupinah mladoletnih prestopnikov običajno družijo posamezniki s podobnimi
obrambnimi mehanizmi (Tomori, 2000: 96–99). Pri mlajših mladostnikih je agresivnost
28
Martina Tomori uporablja termin mladoletniški prestopniki, osebno pa menim, da je primernejši ter-
min mladi prestopniki, saj le-ta ne začrta tako jasnega obdobja, ki se konča dobesedno čez noč.
59 60 Nasilje in mladi
najpogosteje posledica osamljenosti, pri starejših mladostnikih pa bolj sredstvo za pre-
bijanje osamljenosti oz. celo sredstvo za ohranjanje priljubljenosti med vrstniki (Nastran
Ule, 2000: 24). Za mladostniške prestopnike je značilna tudi slabša socialna zrelost, ki
se vidi v izbiranju in razvijanju neprimernih načinov vedenja. Tej lastnosti pa lahko do-
damo še nesposobnost za prevzemanje odgovornosti in pripisovanje krivde drugim (To-
mori, 2000: 98). V slovenskem prostoru narašča tudi število nezaposlenih osumljencev
kaznivih dejanj, pri tem pa najbolj narašča število nezaposlenih mladih. Med kaznivimi
dejanji z elementi nasilja narašča število osumljencev z najnižjo stopnjo izobrazbe ter
upada število osumljencev s srednjo stopnjo izobrazbe. Mladi skušajo neuspehe na po-
dročju izobraževanja nadomestiti z dejavnostjo na tistih področjih vsakdanjega življenja,
ki jim ohranja doseženi življenjski standard in tudi imidž med vrstniki. Neuspeh na
enem področju jih sili, da poskušajo doseči videz uspešnosti in ugleda na drugih področ-
jih tudi s kaznivimi dejanji in prekrški. Družba tveganj jih sili v nenehno tekmovanje in
samopotrjevanje in nova tveganja, med katere lahko prištejemo tudi uporabo droge
(Krek, 2004: 208).
Brinc navaja, da so z vidika razvoja kriminalne kariere problematični zlasti mlado-
letniki, ki so že v otroški dobi (pred 14. letom) izvršili dejanja, ki imajo znake kaznivih
dejanj in taka dejanja ponavljajo (tudi po 14. letu), kljub družinskim, šolskim, socialno-
varstvenim oz. sodnim vzgojnim ukrepom. Njihovo vztrajanje pri kriminalnem vedenju
kaže, da jim niti družinsko niti šolsko okolje ne nudita možnosti za normalen razvoj oz.
da nimajo nanje pozitivnega učinka preprečevalni ukrepi, usmerjeni na njihovo okolje
(socialna prevencija) in na osebnost (korektivna prevencija). Vztrajanje v kriminalni ka-
rieri jim ne prepreči niti bivanje v vzgojnem ali prevzgojnem domu oz. v mladoletni-
škem zaporu (mehanična prevencija z začasno družbeno izolacijo). Res pa je, da so to
redki posamezniki, pri večini se med 14. in 18. oz. 20. letom, ob normalnem telesnem in
duševnem razvoju, delikventnost mladoletnikov znižuje in izginja sama od sebe, ko
osebnostno in družbeno dozorijo pod vplivom okolja ali zaradi delovanja socialnopsi-
hološke samoregulacije (Brinc, 1997: 26).
Meško v članku Pogledi na preprečevanje kriminalitete v pozno modernih družbah
navaja različne poglede na prevencijo kriminalitete. Najprimernejša za ulično nasilje se
mi zdi klasifikacija preventive v smislu izvajanja prakse, ki ločuje med situacijsko pre-
Nasilje in mladi 61
prečevalnimi in socialnimi strategijami preprečevanja kriminalitete.29 Prve so usmerjene
v zmanjševanje možnosti kriminalitete npr. z montažo tehničnih sredstev za nadzorova-
nje javnih prostorov, kot so parkirišča in nakupovalni centri, da bi zmanjšali možnost za
tatvine vozil in kazniva dejanja zoper potrošnike. Druge pa so usmerjene v spreminjanje
družbenega okolja in motivacije storilcev. Pobude vsebujejo npr. ustanavljanje klubov
za mlade, da ''ustrezno'' zaposlijo potencialne prestopnike, da okrepijo agense socializa-
cije – od družine, do vrstnikov, šole, društev ipd. Obe, situacijska in socialna prevencija
uporabljata multiagencijski pristop, ki je načrtovan, koordiniran. Enoorganizacijski oz.
enoagencijski pristopi so redki, primer za to pa je policijska prevencija kriminalitete.
Znano je, da je treba delovati na več področjih, uskladiti ukrepe različnih služb in akter-
jev pri izvajanju kriminalne prevencije. Zavedanje o tem bi moralo biti prisotno pri vseh
snovalcih kriminalitetne politike. Skupno obema strategijama je, da zagovorniki obeh
trdijo, da s kriminalnopreventivnim ukrepanjem storijo manj škode kot retributivno ka-
zensko pravosodje. Značilno je tudi usmerjanje na ulično kriminaliteto in specifične ka-
tegorije storilcev (mlad moški iz delavskega razreda) bolj kot na druge oblike škode v
družbi in storilce zapletenejših kaznivih dejanj (Meško, 2002c: 12, 13). Ko govorimo o
preprečevanju kriminalitete, moramo omeniti tudi primarno preprečevanje kriminalitete,
ki vključuje številne družbene dejavnike za preprečevanje kriminalitete in prestopništva.
Socialna prevencija vsebuje prizadevanja za zmanjšanje nezaposlenosti, dvig izobraz-
bene ravni prebivalstva, zmanjševanje revščine itd. Primarna prevencija si prizadeva, do
problemov sploh ne bi prišlo, sekundarna prevencija pa reagira na probleme, ko se ti že
pojavijo (npr. situacijsko preprečevanje kriminalitete, delovanje različnih šolskih pro-
gramov itd). Terciarna prevencija pa obsega ukrepe zoper osebe, ki so že storile kazniva
dejanja (Meško, 2002a: 61–64).
NASILJE POSAMEZNIKOV ALI SKUPINE,
KI SE IZVAJA ZARADI DOKAZOVANJA MOČI
V to skupino nasilja spadajo vsa tista nasilna dejanja, ki jih storijo mladi zgolj zaradi
tega, da dokazujejo svojo moč. Tako lahko kot tipičen primer takšnega nasilja navedem
različne pretepe v in pred lokali, diskotekami, na ulici, na veselicah, prišlo pa je tudi že
do primera mučenja in umora.
29
Več glej v Meško, Gorazd (2002): Pogledi na preprečevanje kriminalitete v pozno modernih dru-
žbah: http://www.vpvs.uni-lj.si/slo/stu/predmeti/00008/prevencija_2000mesko.doc in v Meško, Gorazd
(2002): Osnove preprečevanja kriminalitete, VPVŠ: Ljubljana.
62 Nasilje in mladi
Celotno nasilno dejanje se v številnih primerih prične tako, da je za nekoga, ki je
nagnjen k nasilju, dovolj že to, da se nekdo zaleti vanj, ga po nesreči polije s pijačo, ga
gleda ali pa, da se npr. Ljubljančan znajde v Mariboru, Kopru itd. Vzrokov, ki so seveda
čisto nepomembni, je preveč, da bi jih lahko vse našteli. Ponavadi pride do prerekanja in
kaj hitro se probleme prične reševati s pestmi, včasih pa celo z noži in drugim orožjem.
Žalostno je, da so storilci teh dejanj v večini primerov mlade osebe. Pomemben dejavnik
in stimulator pri opogumljanju nekoga za nasilno reagiranje je tudi njegova družba. Fant,
ki v lokalu pričenja s pretepom skoraj nikoli ni sam. S seboj ima prijatelje, ki mu bodo
zagotovo pristopili ''na pomoč''. Za takšne pretepe je značilno, da se uporablja vse, kar je
pri roki (pepelniki, kozarci, stoli itd.). Včasih se zgodi, da so ti pretepi posledica nekih
starih neporavnanih računov, največkrat pa do njih pride brez kakšnega pomembnejšega
vzroka, lahko pa služijo tudi kot popestritev dogajanja in so svojevrstna zabava.
Policisti pri različnih pretepih in nasilnih dejanjih ponavadi ukrepajo zaradi kršitve
javnega reda in miru, kadar pa pride do telesnih poškodb (zlasti hudih), podajo tudi ka-
zenske ovadbe zoper storilce kaznivih dejanj z elementi nasilja.30
Med temi nasilnimi dejanji je potrebno opozoriti še na en pojav, ki je zelo razširjen
med mladimi v Sloveniji, tj. nasilje na cestah, v križiščih in na parkiriščih. Dogaja se, da
zlasti mladi fantje npr. ob prepočasnem speljevanju, trobljenju itd. izgubijo živce, izsto-
pijo iz avtomobila in odhitijo h kršitelju njihove predstave o cestno prometnih predpisih
in ga z zmerjanjem in poniževanjem ter celo s pestmi seznanijo s storjeno napako.
Grozen primer mučenja, ki se je končal z umorom, se je zgodil julija 2003 v Šošta-
nju. Trije šestnajstletniki so najprej vlomili v trgovino in ukradli večjo količino alkohola
in jo nato skupaj z dvema starejšima osebama odnesli na podstrešje opuščene hiše.
Stvari so se začele zapletati, ko je nekdo izmed družbe skril tobak. Začelo se je medse-
bojno preiskovanje. Tobak so našli pri 40-letnem brezdomcu Marjanu Jančiču. Sledil je
obračun, pri katerem so Jančiča slekli, ga pretepali s palicami in električnimi vodniki, po
njem so urinirali in mu zažigali dlake. Družbi se je kasneje pridružil še petnajstletnik in
dejanje se je ponovilo, poleg tega pa so nemočnemu Jančiču pričeli na spolnem udu uga-
šati cigarete, v anus pa so mu porinili steklenico. Naslednji dan so mrtvega Jančiča po-
krili z odejo in papirjem ter odšli iz hiše. Ko je policija storilce prijela, so vsi podrobno
opisali dogajanje na podstrešju. Dogodku v Šoštanju je sledila burna razprava v javnosti,
30
O tem govorijo tudi različni členi Kazenskega zakonika RS: 133. člen – Lahka telesna poškodba,
134. člen – Huda telesna poškodba, 135. člen – Posebno huda telesna poškodba, 136. člen – Sodelovan-
je pri pretepu, 137. člen – Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, 299. člen – Nasil-
ništvo (glej prilogo B na straneh 246–255).
Nasilje in mladi 63
večina očitkov pa je letela na račun policije, saj naj bi bila le-ta v Šoštanju premalo pri-
sotna, tako pa naj bi se ustvarile idealne razmere za rast kriminalitete (Škerl, v Delo 5. 7.
2003: 11; Grah, v Sobotna priloga Delo 12. 7. 2003: 14-15; Lednik, v Večer 5. 7. 2003:
22 in 8. 7. 2003: 20; Strgar, v Dnevnik 3. 7. 2003: 22 in 2. 7. 2003: 31; Grušovnik, v
Dnevnik 5. 7. 2003: 17). Osebno menim, da je to lahko le eden izmed razlogov za pojav
večjega števila kriminalnih dejanj, zlasti lažjih kaznivih dejanj in prekrškov, vendar pa
sem prepričan, da je povsem neprimerno razmišljati o tem, da mladi v drugih krajih ne
storijo takšnega krutega zločina zgolj zaradi dejstva, ker je tam prisotnih več policistov.
Strinjam se z Mikulanovo, ki pravi, da mora vodja policijskega okoliša za uspešno delo
veliko vedeti o možnostih lokalne skupnosti za preprečevanje nasilja med mladimi in o
razpoložljivih virih za to dejavnost. Prav tako se mora vključevati v krajevna
prizadevanja za odpravljanje vzrokov in posledic tega problema. Vzpostaviti mora stik z
mladostniki, ki bi mu pomagali pri preprečevalni dejavnosti, če bi bili ogroženi njihovi
vrstniki. Vodja policijskega okoliša mora skušati pridobiti čim več institucij in organiza-
cij v lokalni skupnosti za preprečevanje nasilja med mladimi, znati mora navezovati
stike z raznimi skupinami in sloji prebivalstva in si pridobiti njihovo naklonjenost. Poleg
tega je pomembno delo s starši, zlasti kadar gre za odvračanje otrok od prestopništva
(Mikulan, 2004: 101). Prepričan sem, da mora mlada oseba sama vedeti, da je določeno
dejanje družbeno nesprejemljivo, ve pa lahko le tako, da ima v sebi ponotranjene sploš-
no sprejemljive družbene norme in oblikovane samoregulacijske mehanizme. Poglaviten
dejavnik pri oblikovanju le-teh je v prvi vrsti družina, nato vrstniki, šola itd. Prisotnost
policije namreč ni tisti mehanizem, ki mlado osebo odvrne od mučenja in umora. Če
verjamemo v to, potem potrebuje vsak ob sebi svojega policista.
NASILJE IZ KORISTOLJUBJA – ROPANJE IN IZSILJEVANJE31
(NA ULICAH, NA POŠTAH, NA DOMOVIH …)
Policisti ugotavljajo, da se je število ropov in roparskih tatvin povečalo. Največ ro-
pov je bilo v večjih urbanih naseljih, na ulicah in v trgovinah, ki so jih izvrševali zlasti
odvisniki od prepovedanih drog.32 Z oboroženimi ropi v bankah, poštah in menjalnicah
31
O teh kaznivih dejanjih govori tudi Kazenski zakonik RS: 213. člen – Rop, 214. člen – Roparska tat-
vina, 218. člen – Izsiljevanje (glej prilogo B na straneh 246–255).
32
Potrebno se je zavedati, da niso vsi odvisniki storilci kaznivih dejanj. Denar za nakup mamil pridobi-
vajo na različne načine in niso vsi roparji, vlomilci ipd. Potrebno pa je pritrditi dejstvu, da med roparji
prevladujejo odvisniki.
64 Nasilje in mladi
so si storilci pridobili večje vsote denarja, pri čemer so bili zelo nasilni, izbirali pa so
predvsem objekte na obmejnih območjih, kjer so se lahko hitro umaknili čez državno
mejo (Poročilo o delu policije, 2001: 13).
Kot je prikazano že v statističnih podatkih, prihaja tudi do rasti števila ropov med
mladoletnimi storilci. Ugotovimo lahko, da si roparji, ki ropajo na cestah svoje žrtve iz-
birajo v večini primerov naključno in jih ne poznajo. Največkrat so žrtev starejši ljudje
ali mlajše osebe, ki so fizično šibkejši od storilca. Dejstva pričajo, da ne moremo posta-
viti nekega splošnega pravila o tem, kdo je potencialna žrtev roparskega napada, saj se
storilci pri izvedbi ropa združujejo v manjše skupine, so oboroženi s hladnim ali celo s
strelnim orožjem in so tako premočni tudi za osebe, ki so fizično močnejše od njih. Sto-
rilci teh dejanj so največkrat mlade osebe (celo otroci), ki jih združuje skupno lokalno
okolje in finančni interes.
Meško navaja, da so to osebe, ki so začele sprva z dejanji vandalizma, z manjšimi
tatvinami po trgovinah, nadaljevali s preprodajo drog, tatvinami avtomobilov, vlomi v
hiše in trgovine, nazadnje pa so se ustavili pri bančnih ropih. Sprva ni bilo v teh dejan-
jih nič patološkega, početje je služilo zabavi, dejanja so počenjali iz dolgočasja.
Vzburjenje ob tem početju je bilo pomembnejše kot denar. Strokovnjaki so ugotovili, da
je najtežji prvi rop, vsakega naslednjega je lažje storiti, tveganje se zmanjša, kriminalec
si izbere svoj stil delovanja in svoje stalne žrtve (Meško, 1997: 38).
Policija opozarja, da lahko največ za svojo varnost naredimo sami. Pri nakupih,
predvsem uličnih, ne razkazujmo večjih vsot denarja in denarnice ne razpirajmo na ši-
roko. Pri dvigovanju gotovine na bančnih avtomatih, še posebno, če so postavljeni na
odročnih krajih, bodimo pozorni, ali nas kdo opazuje ali nam sledi. Policija opozarja, da
moramo biti enako pozorni tudi pri dvigovanju denarja v bankah. Čeke in čekovne kar-
tice je modro imeti spravljene ločeno, enako tudi kreditne kartice. Do neznancev na
ulici, ki prosjačijo za denar ali nas prosijo, da jim denar zamenjamo, bodimo nezaupljivi.
Pomembno je tudi, da tehničnih predmetov, kot so mobilni telefoni in vokmani, ter dra-
gocenega nakita na ulici ne razkazujemo. Predvsem v nočnem času se izogibajmo tem-
nih in samotnih ulic ter podhodov. Še posebno bodimo pozorni na kolesarje, motoriste,
ki so večkrat storilci drznih tatvin in ropov. Če se nam slučajno zgodi, da smo žrtev ulič-
nega ropa ali tatvine, policija svetuje, da se z napadalci, še sploh, če so močnejši od nas,
ne spuščamo v pretep. Če je le mogoče, ostanimo mirni in si o storilcu zapomnimo čim
več podrobnosti, kakšnega videza je, v kaj je oblečen in kam je pobegnil, številko
registrske tablice – če je bilo uporabljeno vozilo itd. V primeru, da smo žrtev fizičnega
Nasilje in mladi
napada, je dobro, da poskusimo s klici na pomoč opozoriti mimoidoče, ki nam bodo
morda (čeprav se to v praksi zelo redko zgodi!) pomagali, ali pa bodo vsaj poklicali na
pomoč ali pregnali napadalca (Dnevnik, 27.7.2000).
Eden najbolj tragičnih primerov kaznivega dejanja umora, katerega motiv je bilo koristo-
ljubje, se je zgodil 6. 5. 2003, ko so bile ustreljene tri mlade osebe. 23 letni fant se je po
nakup rabljenega avtomobila odpravil skupaj z 23-letnim prijateljem in 21-letnim dekle-
tom. V Novem mestu naj bi se dobil s prodajalcem avtomobila. Na preizkusni vožnji pa se
je zgodila tragedija. Po podatkih policijske uprave Novo mesto sta dekle in prijatelj v torek
zvečer okrog 21.30 poklicala na Obveščevalno komunikacijski center (OKC) in sporočila,
da jim je bil pobran denar, ter da je Bojan obstreljen in zelo težko diha. Žrtve niso vedele,
kje se nahajajo, prav tako so zelo težko opisale kraj, ker pač niso bili domačini. Telefonski
pogovor je trajal približno štiri minute, potem pa se je zveza prekinila. Morilec se je po
vsej verjetnosti pozneje vrnil in ustrelil priči dogodka. Medtem so delavci OKC kljub po-
manjkljivi informaciji napotili patruljo na kraj, ki se je izkazal za pravilen. Patrulja je bila
pozorna na manjši madež krvi na cesti in nato pod cesto med skalami in grmovjem odkrila
žrtve. Tri mlade osebe so bile najverjetneje umorjene zaradi 6.000 €.
Prav opisani primer potrjuje teorijo, ki jo navaja Janka Sterle, ko pravi da so kazniva
dejanja, ki se včasih končajo z umorom, predvsem ropi in posilstva. Storilci izgubijo
nadzor nad seboj, čeprav sprva niso nameravali moriti. Po različnih raziskavah naj bi
predstavljal ta tip okoli 20 % vseh umorov.33 Umori neznancev, ki niso povezani z dru-
gim kaznivim dejanjem, pa so najpogosteje posledica duševnih motenj storilca (ko se ta
dejanja ne zaveda ali pa to počne namerno, ker mu povzroča notranje zadovoljstvo oz.
ga vznemirja) ali pa gre za t.i. naročene umore, ko storilec dojema svoje dejanje kot
sredstvo za zaslužek (Sterle, 1999: 352). Globočnikova navaja raziskavo Wolfganga in
Sessara, ki kaže, da se umori dogajajo med pripadniki primarnih skupin (člani ožje dru-
žine, tesni prijatelji, ljudje s tesnimi odnosi, ljubimci ipd.) v 52 % primerov, v drugi
skupini so tisti, ki se ne poznajo ipd. v 40 % primerov, samo 8 % umorov pa je bilo sto-
rjenih nad popolnoma neznano osebo. Odpor, ki ga mora morilec v sebi premagati, da bi
drugemu odvzel življenje, slabi s povečanjem razdalje med morilcem in žrtvijo (Globo-
čnik, 2001: 223).
Tudi pri nas so se pojavili naročeni umori. V teh primerih je šlo v večini za mafijske
obračune. Najbolj znana sta primera umora Veselina Jovovića in Miša Vujićiča. V obeh
primerih je po predvidevanjih policije šlo za naročena umora. Ker so ta dejanja v večini
33
Po podatkih Janke Sterle so bili motiv za umore v Sloveniji v obdobju 1990–1997 naslednji: sovraš-
tvo 25,1 %, maščevanje 21,1 %, ljubosumje 7,7 %, koristoljubje 7,4 %, užaljenost 3,5 % itd. (Sterle,
1999: 358).
65 66 Nasilje in mladi
nerešena, storilci (in njihova starost) pa neznani, se ne bomo poglabljali v njih. Poleg
tega gre pri teh primerih za organiziran kriminal, ki ni predmet tega zbornika.
Poleg ropov na ulicah je potrebno omeniti tudi rope trgovin, menjalnic, bencinskih
servisov itd. Policija ugotavlja, da gre v večini za zelo nasilne storilce, ki skoraj vedno
uporabijo orožje. Storilci poleg klasičnega hladnega in strelnega orožja uporabljajo tudi
druge predmete. Zanimivo je, da je tudi v Sloveniji prišlo do pojava ropanja s pomočjo
inekcijskih igel, ki naj bi bile okužene z virusom HIV, nek ropar pa je za rop pošte upo-
rabil celo varilni aparat, s katerim je grozil uslužbenki. Ponavadi roparji dejanja ne na-
črtujejo zelo skrbno, saj se velikokrat zgodi, da se jim kaj zalomi (da je blagajna prazna,
da jih posnamejo kamere ipd.).
Slika 4.1: Roparja bencinske črpalke na Barju je posnela tudi video kamera
Vir slike 4.1: Dnevnik, 12. 4. 2002, Z nožem nad prodajalca,
(http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=21358)
Pogosti so ropi menjalnic, pošt, bank itd., ki pa s povečanjem varnostnih ukrepov
upadajo.34 Tudi tukaj lahko ugotovimo, da gre skoraj vedno za mlade osebe, ki si na tak
način želijo pridobiti premoženjsko korist. Tudi med temi roparji je zelo velik odstotek
tistih, ki denar potrebujejo za nakup mamil. Dandanes lahko opazimo odmik od tipa kla-
sičnih tatov t.i. žeparjev, ki so bili zelo aktivni v preteklosti. Povečuje pa se število na-
silnih dejanj v obliki ropov.
34
Povečalo se je število ropov v menjalnicah (s 3 na 10), manj pa je bilo ropov v drugih finančnih
ustanovah. Policija ocenjuje, da so se roparji usmerili na menjalnice zaradi slabšega tehničnega varo-
vanja. Pri ropih v finančnih ustanovah so se pogosteje pojavljale organizirane kriminalne združbe, kar
je zmanjšalo učinkovitost sedanjih ukrepov za zaščito ljudi in premoženja v teh ustanovah (Poročilo o
delu policije, 2002: 14).
Nasilje in mladi
Poleg zgoraj navedenih primerov ropanja na ulicah pri nas prihaja tudi do ropov ljudi
na njihovem domu. Pri tem gre za nasilneže, ki so oboroženi, žrtev osebno poznajo ali pa
so dobro obveščeni o njenem materialnem položaju in vedo, da si bodo z ropom prido-
bili določeno materialno korist. Rop se lahko konča celo z umorom. Žrtev si potem, ko
je ropar že v njenem stanovanju, lahko le malo pomaga, zato je zelo pomembno, da pa-
zimo, komu odpiramo vrata, da uporabljamo verigo, kukalo, ne verjamemo na besedo …
Ta nenapisana pravila sicer vsi dobro poznamo, a vendar jih v praksi uporablja le malo
ljudi. Kljub temu se moramo zavedati, da že samo če roparja ne spustimo v stanovanje,
lahko preprečimo njegov namen ali pa si vsaj pridobimo čas, da lahko pokličemo poli-
cijo. Res pa je tudi, da če ima ropar cilj priti v naše stanovanje, bomo s težavo preobli-
kovali naš dom v neosvojljivo trdnjavo. Kot primer zločina takšnega tipa lahko navedem
rop in umor v Ljubljani na Jamovi ulici, ko je mlad fant umoril svojo sosedo, ki je bila
nekoč tudi njegova varuška. Fant je starejšo gospo najprej mučil, da mu je pokazala, kje
ima skrit denar, potem pa jo je umoril. Znanih je več podobnih primerov ropov na domu,
ki so se končali celo z umorom (vsem Slovencem je dobro poznan primer ropa in več-
kratnega umora v Tekačevem. Verjetno smo si ta primer bolj zapomnili po vseh peripe-
tijah na sodišču in nasprotujočih izvedenskih mnenjih naših in tujih strokovnjakov).
Tudi Globočnikova navaja, da so pri ugotovitvah različnih avtorjev (Hentinga, Schaferja
in Fattaha) starejše ženske bolj izpostavljene tveganju viktimizacije z umorom iz
koristoljubja in različnim premoženjskim deliktom. Storilec izbira te žrtve, ker do-
mneva, da so bogate, fizično šibkejše, da živijo osamljeno. Poleg tega vpliva na tveganje
viktimizacije starejših žensk tudi to, da imajo denar in vrednosti pogosto doma, pa tudi
drugi dejavniki, vključno z regresijo v strukturi osebnosti in v odnosu z družbeno okoli-
co (Globočnik, 2001: 224).
Skoraj vsak izmed nas se je že srečal z dilemo, ki jo jaz imenujem avtoštoparska di-
lema. Avtoštop predstavlja predvsem za mlade metodo poceni potovanja, a vsakič ko te
nekdo pobere, imaš nelagoden občutek. Voznika ne poznaš in ne moraš biti čisto prepri-
čan, da bo vse v redu. Enako velja tudi za voznike, ki pobirajo avtoštoparje. V večini
primerov se ne zgodi nič, lahko pa pride tudi do neljubih zapletov. Nekateri avtoštoparji
postanejo tatovi torbic, denarnic in drugih stvari, ki ležijo na sedežih oz. se nahajajo v
avtomobilu. Prišlo je že tudi do nasilnih ropov. Pri avtoštopanju je pogosta oblika nasilja
spolno nadlegovanje in otipavanje, ki se lahko konča tudi s posilstvom.35 Ob pogovorih
z mladimi sem slišal marsikatero zanimivo popotniško zgodbico, ugotovil pa sem tudi,
35
8,9 % prijavljenih posilstev v Sloveniji je bilo izvedenih v avtomobilu (Globočnik, 2001: 228).
67 68 Nasilje in mladi
da mladi dobro poznajo t.i. nenapisana pravila avtoštopanja (fantje raje poberejo dekleta,
vsi se izogibajo večjega števila avtoštoparjev (zlasti fantov), štopanje v paru ipd.).
Opozoriti je potrebno tudi na pojav nasilja, za katerega bi si mislili, da se pri nas ne
pojavlja, temveč ga lahko vidimo samo v kakšnem filmu. Govorim namreč o izsiljeva-
nju. Tudi pri nas se je začelo dogajati, da se več močnejših mladeničev, ki znajo spretno
uporabljati svoje pesti, združi (ali jih združijo drugi) in od posameznega lastnika lokala
zahteva plačilo t.i. varščine oz. zaščite. V primeru, da se lastnik upre, se zgodi, da mu
prav ti fantje pričenjajo uničevati lokal, razbijati stekla, ogledala, umivalnike, mize,
pretepajo njegove varnostnike itd. O tem sem se pogovarjal tudi z lastniki različnih lju-
bljanskih lokalov, ki so mi povedali, da je potrebno plačevati zaščito skoraj v vsakem od
večjih ljubljanskih lokalov. Seveda je drugače v primeru, če je lastnik lokala nekdo, ki
ima zveze pri takšnih ali drugačnih nasilnežih (ali je to celo nekdo izmed njih).36
DROGE, MLADI IN NASILJE
Ko govorimo o drogah, se je potrebno zavedati dejstva, da vsaka mlada oseba ve, kje
lahko kupi drogo (ponavadi je to stvar enega ali dveh telefonskih klicev ali pa ti jo pri-
skrbi/ponudi sošolec). Prepričan sem, da problemov, povezanih s povečanjem števila na-
silnih dejanj, ne predstavljajo mehke droge (marihuana), temveč trde droge (zlasti he-
roin, kokain). S pojavom rave glasbe in plesnih drog, ki jo spremljajo, se je povečalo
število mladih uživalcev in preprodajalcev plesnih drog (ectasy, speed, amfetamini itd.).
Vendar menim, da tudi slednje niso problematične (v smislu problematike nasilja), saj so
to večinoma mladi uživalci, ki denar ne dobijo z ropanjem, temveč zanj porabijo svojo
žepnino, štipendijo, denar od babic itd. Priznati pa je potrebno, da se številni za zagoto-
vitev denarja za plesne droge spustijo tudi v preprodajo le-teh, poleg tega pa so mi
znanci opisovali tudi primere, ko so nekatera dekleta za tabletke oz. ''črtice'' pripravljena
ponuditi tudi svoje telo. Zavedati pa se je potrebno tudi dejstva, da se v krogih uporab-
nikov plesnih drog pojavljajo najrazličnejše droge in številni mladi po ectasyu in amfe-
taminih v želji po odkrivanju novosti in po ''prijateljskem'' svetovanju znancev, ki temel-
ji bodisi na prepričanju, da te droge niso škodljive ali pa na želji po zaslužku, poskusijo
tudi trde droge (kokain, heroin …). Razlika glede vpliva uživanja mehkih in trdih drog
na nasilje je povezana z vplivom enih in drugih na človeka in tudi s ''tržno ceno'' teh
drog. Tako je npr. odvisnost od heroina veliko hujša in potreba po njem močnejša, kot
36
To obliko nasilja bi lahko definirali že kot organizirani kriminal, ki pa ni osrednja tema tega zborni-
ka, zato se vanjo ne bomo poglabljali.
Nasilje in mladi 69
pa potreba po marihuani, ki je tudi bistveno cenejša (poleg tega je znano, da jo številni
mladi gojijo tudi doma v lončkih, med koruzo, na jasi …).
Preprodaja drog je zelo dobičkonosna dejavnost in številni mladi se v želji po dose-
ganju čim boljšega statusnega položaja in imidža, ki je, z vse večjo potrošniško in mate-
rialistično naravnanostjo naše družbe, v njihovih očeh odvisen le od materialnih dobrin,
denarja in ''bogataškega'' življenjskega stila, spustijo v preprodajo drog. Z drogami in
njihovo preprodajo pa je povezano tudi nasilje in možnost, da bo mlada oseba (ki še ni
odvisnik) postala odvisna prav od ''robe'', ki jo sama prodaja. Predpogoj za vstop v
mrežo preprodaje je zaščita glavnega krajevnega dilerja, kar z drugimi besedami po-
meni, da se dela zanj. Mali preprodajalci dobijo najprej nekaj droge na kredit, ki ga po
prodaji odplačajo in nabavijo novo robo. Drogo morajo nabavljati vedno pri svojem nad-
rejenem, ki mu tako zagotavljajo konstantnost posla. V primeru, da se ne upošteva teri-
torialne oblasti glavnega dilerja (če se že na začetku prodaja drogo drugih dobaviteljev,
če se pričenja z aktivnostjo brez dovoljenja itd.), pride do ukrepanje skupine nasilnežev
zbranih okoli glavnega dilerja, ki kršitelja nenapisanih pravil seznanijo z redom in disci-
plino. Številni mladi, ki pričnejo s preprodajo droge v želji po zaslužku, pa tudi sami po-
stanejo odvisniki. Najprej drogo samo poskušajo, kmalu pa od nje postanejo odvisni.
Ker so sami preprodajalci, pričenjajo z goljufanjem tako strank kot nadrejenega dilerja
(redčijo drogo, goljufajo pri tehtanju, zamujajo s plačilom itd.). Pri tem pa se zelo hitro
srečajo z nasiljem prej omenjene skupine nasilnežev. Takšen sistem se je uveljavil tako
na področju prodaje trdih drog kot tudi plesnih drog, pri preprodaji mehkih drog (mari-
huane) pa to velja le delno, ne moremo pa povsem izključiti takšnih poskusov
oblikovanja mreže, hierarhije in uveljavljanja interesov s pomočjo nasilja. Zaskrbljujoče
pri uporabi drog je tudi dejstvo, da je starostna meja uživalcev drog v Sloveniji vsako
leto nižja, vedno več pa je tudi smrtnih primerov in zdravniških posegov pri mladih, zla-
sti uživalcih heroina (Košir, 2002: 211). Posledica odvisnosti od drog je tudi povečanje
sekundarne kriminalitete, ki jo povzročajo odvisniki od drog. Slovenska policija opo-
zarja, da število kaznivih dejanj, ki jih izvedejo odvisniki od drog, narašča, saj si odvis-
niki s pomočjo kaznivih dejanj pridobivajo denar, ki ga potrebujejo za nakup droge.
O povezanosti droge in kriminalitete je bilo v svetu narejenih veliko raziskav, vendar
raziskovalci niso mogli oblikovati zgolj ene teorije oz. modela. Dejstva, da je droga po-
vezana s kriminaliteto (in obratno), ni mogoče zanikati. Meško navaja modele
povezanosti droge in kriminalitete, ki jih je oblikoval White. Po njegovem mnenju ob-
stajajo štirje modeli povezanosti droge in kriminalitete (Meško, 2002a: 211–214):
70 Nasilje in mladi
1. Prvi model poudarja, da uporaba droge vodi v prestopništvo. Odklonskost je posledica
psihofarmakoloških učinkov droge, ekonomskih potreb in sistemskega nasilja, ki je pri-
sotno v udeležbi v trgovini z drogo. Psihofarmakološki učinki droge naj bi bili krivi za
tiste primere kriminalitete, ko učinki droge vplivajo na posameznikovo vedenje, ki ga le
ta nima več v oblasti. Ekonomska razlaga govori o potrebi odvisnika po drogi, za katero
pa potrebuje denar, ki si ga zagotovi s pomočjo kriminalnih dejavnosti. Sistemsko nasil-
je pa izvira iz organiziranosti trga z drogo in je posledica tekmovanja med prekupče-
valci, maščevanja za slabo kvaliteto droge itd.
2. Drugi model pravi, da je uživanje drog posledica predhodnega odklonskega vedenja
posameznika. Obstajalo naj bi zaporedje dogodkov, ki vodijo k uživanju droge. Takšna
pot se začne s prestopki, sledi uživanje alkohola, storitev premoženjskih ali nasilnih ka-
znivih dejanj, uživanje marihuane in kasneje trdih drog. Udeležba posameznika v pre-
stopniški dejavnosti naj bi odpirala vrata za vstop v svet droge.
3. Tretji model govori o medsebojni povezanosti med uživanjem droge in izvrševanjem
kaznivih dejanj. Sklepamo lahko, da kriminaliteta do določene mere vodi k uživanju
drog in obratno.
4. Četrti model pravi, da ne obstaja jasna zveza med drogo in kriminaliteto, in da je
lahko vzročno-posledično sklepanje zmotno. Raziskovalci menijo, da je za pot v odvi-
snost potrebno upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na posameznika. Najbolj
značilna dejavnika sta povezana z uspehom in odnosi v šoli ter vplivom vrstnikov.
Shema 4.1: Modeli povezanosti droge in kriminalitete
1. Uživanje droge Kriminaliteta
2. Uživanje droge Kriminaliteta
3. Uživanje droge Kriminaliteta
4. Uživanje droge Kriminaliteta
Drugi dejavniki
Vir: White, v Meško, 2002a: 211
Nasilje in mladi 71 72 Nasilje in mladi

SPOLNO NASILJE37 kasneje, ko fantazirajo o poniževanju, žrtvinem strahu in moledovanju (Kuhar, 1999:
19). Drugi tip spolnega nasilja se pojavlja znotraj družine. Pri tem gre v številnih prime-
Ko govorimo o spolnem nasilju, je pomembno, da se zavedamo, da za razliko od prej
rih za spolno nasilje nad otroki38 po predvidevanjih strokovnjakov pa prihaja tudi do
omenjenih oblik nasilja ta oblika ni tista, kjer so storilci praviloma mlajše osebe. To so
številnih primerov spolnega nasilja v zakonskih zvezah. Prav slednje pa naj bi imelo
praviloma moški starejši od 30 let, vendar pa se med njimi najdejo tudi mlajši. Schneider
največje ''temno polje'' (Filipčič, 1998: 267). Predvidevamo lahko, da je to polje enako,
meni, da obstajajo 4 vrste odnosov med žrtvijo in storilcem: 1) med njima pred storitvijo
če ne celo večje, pri spolnem nasilju, katerega žrtve so moški. Dejstvo je, da je lahko
kaznivega dejanja ni bilo odnosov, 2) Žrtev je spoznala storilca neposredno pred storit-
tudi moški žrtev spolnega nasilja, katerega akter je drug moški ali ženska. Po navedba
vijo dejanja ali pa je o njem nekaj vedela, 3) med njima je bil le površen socialni stik
Filipičeve sodišča kljub spremembam v zakonodaji39 še vedno obravnavajo le ''klasična''
(soseda, kolega), 4) socialni stiki med njima so bili pogosti in trdni (prijateljstvo, sorod-
posilstva, saj se s primeri tako posilstva v zakonski zvezi kot tudi posilstva, kjer bi bila
stvo ipd.) (Schneider, v Globočnik, 2001: 227).
storilec ženska ali žrtev moški, ne srečujejo (prav tam). Razlog za neprijavljanje dejanj,
Problem spolnega nasilja je tudi, da številne žrtve ne prijavijo kaznivega dejanja.
v katerih so žrtve moški, pa vidim zlasti v občutku sramote in strahu pred družbeno stig-
Nekatere je preveč sram, so prestrašene, nočejo podoživljati posilstva itd. Filipčičeva
matizacijo (npr. da bi nekoga označili za ''pedra'' oz. ''šlevo''). Pri spolnem nasilju mo-
pravi, da je posilstvo kaznivo dejanje z največjim ''temnim poljem'', navaja pa različne
ramo omeniti še eno obliko nasilja o kateri pa nisem zasledil podatkov, vendar sem pre-
ocene prijavljenih kaznivih dejanj – od 16 % do 50 %. Globočnikova navaja študijo, po
pričan, da se pojavlja tudi pri nas. Gre za posilstva na zmenkih (angl. date rape). Dolo-
kateri naj bi le 16 % posiljenih žensk prijavilo dejanje policiji. Prijavljanje je odvisno od
čeni fantje nočejo razumeti, ko jim dekleta na zmenku rečejo ne in vztrajajo pri tem, da
odnosa med storilcem in žrtvijo, kraja storitve kaznivega dejanja, uporabe orožja pri de-
pride do spolnega odnosa. Pri teh dejanjih žrtev storilca dobro pozna in zaupa, prav to pa
janju, poškodb, demografskih spremenljivk, kot so starost, zakonski stan, rasa žrtve ...
mu tudi omogoča približanje in tudi samo storitev dejanja (žrtev npr. storilca spusti ali
(Globočnik, 2001: 227).
celo sama povabi v stanovanje). Po naravi storilca so tem dejanjem zelo podobna posil-
Na podlagi analize različnih člankov v časopisih in statističnih podatkov, lahko skle-
stva, pri katerih sta žrtev in storilec v prijateljskem odnosu. Tudi pri teh dejanjih storilci
pamo, da pri nas prihaja v glavnem do dveh oblik spolnega nasilja: spolno nasilje nad
izkoristijo bližino in zaupanje žrtve.
naključno, neznano osebo in spolno nasilje v družini. Ponovno pa moramo imeti v mi-
Lansko leto je prišlo do obsodbe na 12 let zaporne kazni 25-letnega Ljubljančana, ki
slih, da gre za kazniva dejanja z največjim temnim poljem in pri analizi lahko upošte-
je leta 1999 in 2000 ob večernih urah v Rožni dolini oprezal za mladimi dekleti, ki jih je
vam le odkrita oz. prijavljena kazniva dejanja, številna pa ostanejo nerešena. Za prvo ob-
nato na tak ali drugačen način spolno zlorabil. Tako mu je obtožnica očitala 6 kaznivih
liko je značilno, da si storilci žrtve navadno izberejo naključno in jih v večernih urah, ko
dejanj spolnega napada, za kar je dobil 8 let in pol zapora (zagrožena kazen je do 10 let),
je tema, presenetijo, pričakajo in odvlečejo na kakšen odmaknjen kraj, kjer najprej upo-
za poskus spolnega napada je dobil dve leti, za posilstvo 4 leta (zagrožena kazen do 10
rabijo fizično silo, s katero strejo vsako misel na upor, nato pa izvršijo posilstvo ali pa
let) in za dve izsiljevanji – eni deklici naj bi vzel mobilni telefon – 2 leti in 3 mesece za-
dekle prisilijo v drugačno spolno zadovoljevanje. Glavni namen njihovega početja ni
pora (Dnevnik,17. 7. 2001). Policisti so v januarju 2001 podali kazensko ovadbo zoper
spolni orgazem, temveč dokazovanje premoči. Kuhar pravi, da posiljevalci hočejo s tem,
23 letnega L. B. iz Ljubljane, za katerega je bil ugotovljen utemeljen sum storitve kazni-
da spolno občujejo z osebo, ki tega ne želi, v prvi vrsti dokazati, da so močnejši in
vega dejanja posilstva, 6 dejanj spolnega nasilja in kaznivega dejanja ropa. Kasneje so
obvladujejo žrtev, spolna sla je drugotnega pomena. Včasih spolne potrebe pred posil-
stvom sploh ne čutijo, čutijo pa potrebo, da bi žrtev ponižali in jo spravili v popolnoma
podrejen položaj. Nekateri med posilstvom sploh ne doživijo orgazma, doživljajo pa ga 38
Več o tem v poglavju Nasilje nad otroki na straneh 123–129.
39
Šele kazenski zakonik iz leta 1995 je predvidel tudi možnost spolnega nasilja nad moškim (npr. 180.
37
Pri tem ne mislim le spolnega nasilja, kot ga določa 181. člen KZ, temveč vse oblike spolnega nasilja člen KZ RS govori o prisili osebe drugega ali istega spola v spolno občevanje). Kazenski zakonik iz
(kazniva dejanja, ki jih opredeljuje Kazenski zakonik RS v naslednjih členih: 180. člen – Posilstvo, leta 1977 pa je govoril le o prisili ženske k spolnem občevanju (Kazenski zakonik RS in Filipčič, 1998:
181. člen – Spolno nasilje, 183. člen – Spolni napad na otroka) (glej prilogo B na straneh 246–255). 267).
Nasilje in mladi 73
kriminalisti in policisti z nadaljnjim zbiranjem obvestil potrdili utemeljene sume za sto-
ritev še 7 kaznivih dejanj spolnega nasilja in kaznivega dejanja ropa. Za navedena kaz-
niva dejanja je bilo naknadno na okrožno državno tožilstvo poslano poročilo v dopolni-
tev prej omenjene kazenske ovadbe (Izjava za javnost 15. 2. 2001: Kazniva dejanja zo-
per spolno nedotakljivost, podana kazenska ovadba, PU Ljubljana). Storilec je izbiral
žrtve (praviloma dekleta in ženske stare med 16 do 23 let) povsem naključno. Ob pri-
stopu do oškodovank, ki so se v nočnem času nahajale na temačnih oz. neosvetljenih
delih ulic je brez ogovarjanja pričel z otipavanjem po intimnih delih telesa žrtve. Zaradi
izrazito močne fizične konstrukcije je osumljeni odpor žrtev strl z močnim stiskom za
vrat, v nekaterih primerih pa tudi z udarci po glavi. V posameznih primerih je osumljeni
svojo spolno slo zadovoljil z otipavanjem intimnih delov žrtve, v določenih primerih pa
je od njih zahteval, da ga spolno zadovoljijo z rokami ali usti. V enem primeru pa se je
napad osumljenega zaključil s posilstvom žrtve. Osumljeni je v dveh primerih izvršil
tudi kaznivi dejanji ropa ter si tako pridobil tudi manjšo premoženjsko korist. Pri tem je
potrebno poudariti, da v omenjenih dveh primerih ni bil njegov osnovni motiv izvršitev
ropa, temveč le eden od načinov pristopa k žrtvi spolnega nasilja. V času raziskave so
kriminalisti preverili več oseb, ki so ustrezale osebnemu opisu in karakteristikam napa-
dalca. Z zbiranjem obvestil, sodelovanjem z oškodovankami kaznivih dejanj, opravlje-
nimi prepoznavami osumljencev, z zbranimi materialnimi dokazi (kriminalistično tehni-
čne analize najdenih sledov na krajih kaznivih dejanj) in vključitvijo strokovnjaka s po-
dročja psihologije je kriminalistom uspelo izslediti osumljenca in mu odvzeti prostost
(Izjava za javnost 15. 2. 2001: Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, podana ka-
zenska ovadba, PU Ljubljana).
Fant bi se verjetno vsem nevšečnostim izognil, če ne bi ena od oškodovank v mestu
čisto po naključju prepoznala njegovega avta in si zapomnila registrske številke. Takrat
se je začel klobčič počasi odvijati. Vsa dekleta, stara so bila od 15 do 24 let, so nasilje
nad njimi prijavila. Med zdravniškim pregledom so žrtvam vzeli in pregledali tudi
spermo. Storilca niso mogli takoj izslediti, saj do takrat ni bil še v nobenem kazenskem
postopku. Ko so storilca prijeli, je analiza DNK pokazala, da je bila sperma njegova.
Obtoženi je priznal skoraj vsa dejanja. Zanimivo je zlasti to, da je posiljevalec na zunaj
živel povsem normalno življenje. Že več let je imel dekle in je bil kot delavec zaposlen v
tovarni, ki stoji nekje na območju, kjer je žrtve napadal (Dnevnik, 16. 2. 2001, Dnevnik,
17. 7. 2001, Dnevnik 11. 12. 2001).
74 Nasilje in mladi
Ob tem primeru pa ne morem mimo dejstva, da je policija delovala zelo dvomljivo,
saj je do prvih obvestil javnosti prišlo šele po prijetju posiljevalca. Hrastar navaja, da v
črni kroniki nismo našli niti najmanjšega namiga o tem, da bi morala biti mlada dekleta
vsaj malo bolj previdna, kadar se sprehajajo po Rožni dolini ali peš hodijo od zadnje po-
staje šestke do doma. Kot da ne bi imele pravice biti obveščene o tem, da so potencialno
v nevarnosti (Hrastar, 2001). Z ugotovitvami, da bi javnost morala biti obveščena, se
vsekakor strinjam. Dekleta bi se izogibala tega predela, če pa bi tam hodila, bi se organi-
zirale npr. v skupine, spremljali bi jih fantje, bratje, očetje, s seboj bi imele solzilec …
Policija bi morala obvestiti javnost o tem kaj se dogaja. Iz izjave za javnost PU Ljub-
ljana, ki je bila izdana po prijetju storilca, lahko ugotovimo, da je storilec izvedel kar
enajst kaznivih dejanj s področja spolnega nasilja. Akcija, ki jo je izvajalo več enot poli-
cije (urad kriminalistične policije PU Ljubljana – Skupina za krvne in seksualne delikte
v sodelovanju Policijske postaje Ljubljana Vič in Policijske postaje Ljubljana Center),
očitno kar nekaj časa ni obrodila sadov in verjetno bi lahko policisti ugotovili, da je po
tretjem, četrtem … kaznivem dejanju potrebno obvestiti javnost. Mogoče bi se tako šte-
vilo žrtev ustavilo po drugem, tretjem, četrtem primeru. Seveda je razumeti strah40 poli-
cije, da bi se ob seznanitvi javnosti storilec potuhnil41 ali da bi prišlo do preplaha med
ljudmi, vendar bi verjetno vsak raje videl, da ga v primeru nevarnosti tisti, ki ve zanjo,
opozori.
NASILJE ZARADI NESTRPNOSTI
Med te oblike nasilja spadajo vsa nasilna dejanja, ki se zgodijo zaradi nestrpnosti
(ang. hate violence).42 V Sloveniji lahko opazimo primere nasilja nad ljudmi, ki imajo
drugačno barvo polti, so drugače spolno usmerjeni, imajo drugačno veroizpoved itd.
Opazimo lahko, da nekatere zelo moti vse kar je drugačno od njih.
40
Predvidevam namreč, da je to bil vzrok za neobveščanje javnosti, saj druge razlage, kljub poslani
prošnji na Policijsko upravo Ljubljana – služba za stike z javnostmi, nisem dobil. V prošnji sem prosil
za razlago: ''Zakaj policija ni v času delovanja te osebe, obvestila javnost in opozorila dekleta na
nevarnost, ki jim je pretila? (Je bil to del strategije?…)''. Policijska uprava Ljubljani mi je posredovala
le izjavo za javnost, izdano ob prijetju osumljenca, odgovora na vprašanje pa nisem dobil.
41
Čeprav je na koncu do aretacije prišlo po naključju in le-ta ni bila izrecno posledica delovanja poli-
cije (storilca je namreč v mestu prepoznala žrtev).
42
O tem govori tudi 63. člen Ustave RS in Kazenski zakonik RS v 300. členu – Zbujanje narodnost-
nega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti (glej prilogi A in B).
Nasilje in mladi 75
V Sloveniji lahko opazimo skupine t.i. skinov, ki že s svojim pojavom med ljudmi
zbujajo strah. Tako lahko v Ljubljani opazimo skupine obritoglavcev, ki hodijo po me-
stu. Ti fantje in dekleta se imajo za tiste prave Slovence in zaničujejo vse, kar je neslo-
venskega. Tako so njihovi značilni ''zaščitniški'' ukrepi, ko iščejo vsakogar, ki ''izgleda
Neslovenec'' (bodisi da je to t.i. ''čefur'' ali pa zgolj nek afriški turist) ali ki po njihovem
mnenju ni ''čist''. V konfliktu so tudi s pankerji, matalci, reperji, skaterji, hipiji, raverji,
homoseksualci … (Gregorčič, 1999: 109).43 Skratka, skinheadi iščejo vsakogar, ki je
drugačen od njih. Zase pravijo, da se borijo proti komunizmu, homoseksualcem, Neslo-
vencem ter proti ''dotoku študentov različnih podras''. Realna dejstva pa kažejo, da ima
priložnost spoznati njihovo ''prijaznost'' tudi vsak drug mlad človek, ki ne sodi ravno v
zgoraj omenjene skupine. Delovanje (v smislu nasilja) skinov v Sloveniji ni konstantno.
V večini se zbirajo na določenem prostoru (lokal, klub, zasebni prostori itd.), kjer se za-
držujejo v svojem krogu, občasno pa dobijo tudi navdih za akcijo. Pri analizi skinhedov-
skih skupin je potrebno omeniti, da so to zaključene družbe, za katere veljajo določena
pravila: novinec mora prestati različne iniciacijske obrede, s katerimi se mora dokazati,
ko pa postane član te družbe, naj ne bi mogel izstopiti iz nje, saj delujejo po načelu en-
krat skin, vedno skin. V primeru, da se posameznik želi umakniti iz tega kroga, se tudi
sam sreča s svojimi nekdanjimi kolegi, ki mu tudi s pestmi dokažejo njegovo zmoto.
Slovenski skini so že poskrbeli za kar nekaj incidentov. Vsem dobro znan je bil inci-
dent, ko so trije obritoglavci pretepli tri Afričane (eden izmed njih je bil Inacia Bint-
chendeja – medijska oseba Janez Belina). Poleg tega pa smo lahko v medijih zasledili še
več takšnih izgredov, kot npr. v primeru dveh Afričanov, ki sta se sprehajala po Trubar-
jevu ulici, nakar se jima je približalo kakšnih 10 skinov. Eden se je nekako izvlekel, za
njim so obritoglavci zalučali le steklenico. Ko se je znašel pred Truebarom, sta mu tam-
kajšnja varnostnika, ki sta nasilje opazovala, priporočila, naj se umakne v lokal, češ da si
tja obritoglavci ne upajo. Ubogal je nasvet. Njegovemu prijatelju pa se je godilo veliko
slabše. Dobil je nekaj udarcev v glavo in v rebra. Obležal je na tleh. Podivjani mladeniči
so ga zmerjali z opico, vzeli so mu jopič, v katerem je imel denarnico in ključe, in mu
razbili mobitel, nato pa so se mladci pobrali. Medtem so mimoidoči poklicali reševalce
in policijo (Dnevnik, 9. 2. 2000).
Da skini vplivajo na to, da si nekateri turisti resnično dobro zapomnijo Slovenijo,
dokazuje tudi dogodek iz leta 1995, ko so se trije obritoglavci na Pogačarjevem trgu v
43
Izjema so bili novomeški skini t.i.’’Trottersi’’, ki so se družili tudi s pripadniki drugih subkultur
(Gregorčič, 1999: 101).
76 Nasilje in mladi
Ljubljani spravili nad sedem tujih glasbenikov, ki so prišli na festival Druga godba, jih
pretepli, jim razbili glasbila in le-ta pometali v Ljubljanico. Maja istega leta so se mladi
temnopolti košarkarji z ameriške univerze Wichita State iz hotela Slon odpravili na ko-
silo v Ljubljanski dvor. Pri Prešernovem spomeniku jih je opazila skupina obritoglav-
cev, jih pričela zmerjati s črnuhi in jih obmetavati s pomarančami. Eden od obritoglav-
cev je nekega košarkarja celo udaril. Avgusta istega leta so jih v Ljubljani skupili trije
senegalski delegati, ki so prišli na mednarodno srečanje Amnesty International (Gregor-
čič, 1999: 102; Dnevnik, 9. 2. 2000). Gregorčičeva pravi, da so mediji ob tem poročali o
velikih načrtovanih akcijah slovenskih skinov, v resnici pa je šlo za spontane akcije, od-
visne od trenutne volje in situacije (Gregorčič, 1999: 102).
Skinheade si bo zapomnila tudi Judovska skupnost Slovenije, saj so jim skini na taj-
nici pustili ''prijazno'' sporočilo: ''Židje, napovedujemo vam smrt. Slovenija skinheads
vam napovedujejo odločilno borbo proti hebrejski zaroti proti svetu. Poklali vas bomo,
zaklali vas bomo. Holokavsta nikoli ni bilo, ampak zdaj v novem letu se bo pričel holo-
kavst 2000, s katerim boste izumrli, prekleti prasci, svinje. Židovska skupnost mora um-
reti. Sieg Heil! Sieg Heil! Sieg Heil!'' (Dnevnik, 11. 1. 2000).
Skinheadi pa so stopili tudi v korak s časom in sedaj svoje vsebine ponujajo tudi
preko interneta. Tako lahko na internetu zasledimo tudi slovensko skinheadovsko stran,
na kateri so objavljani številni eseji, v katerih se širi nestrpnost do vseh drugačnih. Tako
govorijo izrazito zaničevalno o vseh pripadnikih drugih ras, homoseksualcih, židih, ro-
mih, priseljencih, enako zaničevalen odnos pa imajo tudi do vseh zagovornikov strpnos-
ti. Ko sem brskal po teh straneh, mi je v oči padel prispevek oz. nasvet starejšega skina,
ki v prispevku ''Inteligenca ali adolescenca'' mlajšim somišljenikom svetuje: ulično na-
silje naj za nas postane preteklost. Vsakodnevna pijančevanja in ostudno obnašanje v
javnosti pa naj kar izgine – vse za dobro gibanja. Opažamo, da večina mlajših opušča
učenje, šolo, šport itd. Oseba, ki izdeluje šolo s solidnim uspehom ni nič manj »Skin-
head«! Tudi vaši starši bi veliko bolj pozitivno gledali na vas, če bi namesto obvestila s
policije dobili pohvalo s šole. Marsikdo bi gibanju pomagal veliko bolj, če bi prebral
kakšno knjigo, se tako ali drugače izobraževal. Večina vas žal še vedno ne zna inteli-
gentno odgovoriti na vprašanje: Zakaj nacionalsocializem?…(http://www.bhslove-
nia.org/index.asp). Ta prispevek jasno kaže, da nekateri skinheadi presegajo stereotip
pijanega obritoglavca in pretepača z ''bulsi in bomberjem'', temveč resno in dolgoročno
načrtujejo izgradnjo gibanja, ki temelji na nacionalistično-rasistični ideologiji. To pa je
lahko za družbo veliko bolj nevarno kot peščica nasilnih mladeničev.
Nasilje in mladi 77
Slika 4.2: Slika 4.3:
Pretep med skini in pankerji ''Parada skinov'' na Prešernovem trgu
Vir slike 4.2: Dnevnik, 25. 2. 2000, Kri na koncertu za strpnost
(http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.25.2.2000.lbwu)
Vir slike 4.3: Dnevnik, 21. 4. 2000, Bele vezalke za rojstni dan
(http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.21.4.2000.tvst3
V Sloveniji se pojavlja tudi nestrpnost do tistih, ki so drugače spolno usmerjeni.44 V
raziskavi, ki je bila opravljena med homoseksualci v Sloveniji jih je kar 49,4 % že bilo
žrtev verbalnega ali fizičnega nasilja. Raziskava ugotavlja, da so takšno nasilje večkrat
občutile ženske, stare nad 25 let, z univerzitetno izobrazbo (Greif in ostali, 2001: 3).
Poleg tega lahko tudi v dnevnem časopisju zasledimo poročila, da prihaja do fizičnih
napadov na homoseksualce. Ko se pogovarjaš s človekom, ki se spravlja na nekoga zgolj
zaradi njegove drugačne spolne usmerjenosti, največkrat slišiš besede: ''Saj si zaslužijo,
saj so pedri …''.
44
To dejanje pa prepoveduje tudi Ustava RS v svojem 63. členu (prepoved spodbujanja k neenakoprav-
nosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) in Kazenski zakonik RS v 141. členu –
Kršitev enakopravnosti. Po tem členu je prepovedano delati razlike med ljudmi glede na narodnost,
raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugačno prepričanje, spolno us-
merjenost, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali kakšno drugo okoliščino (glej prilogi
A in B).
78 Nasilje in mladi
NASILJE MED IN ZNOTRAJ POSAMEZNIH SKUPIN MLADIH
Ko govorimo o nasilju med posameznimi skupinami mladih, moramo najprej poja-
sniti, kakšne nasilne skupine mladih dejansko obstajajo v Sloveniji.45 Tako lahko pri nas
opazimo skupine mladih, ki jim ljudje v slengovskem stilu rečejo ''čefurji'',46 potem
imamo že prej omenjene skinhedovske, pankerske, metalske, skaterske, raverske … sku-
pine in ostale različne družbe mladih, za katere pa ne obstajajo uveljavljeni termini oz.
jih ne moremo kategorizirati v nobeno subkulturo. Z nasiljem pa so povezane tudi sku-
pine mladih, ki jih opisujem v naslednjih odstavkih.
Opazka čefur je pri nas postala etiketa za vse priseljence iz bivših republik Jugosla-
vije, danes pa zajema tudi njihove potomce. Prav slednji po mojem prepričanju predsta-
vljajo najširši krog ljudi, ki jih naša družba etiketira za čefurje. V Slovenijo je večina
priseljencev prišla po letu 1971. V tem obdobju se je zlasti povečal delež priseljenih iz
BiH, sledili sta Črna gora in Srbija (Razpotnik, 2002: 25). Talilni lonec je v Jugoslaviji
deloval zelo počasi (oz. sploh ni), vzrokov zato pa je več. Delno jih lahko najdemo v
tem, da si že v samem konceptu bratstva in enotnosti ni bilo mogoče zamisliti izvajanja
prisilne asimilacije in poslovenjanja priseljencev. Priseljenci so se v Sloveniji počutili
doma (kjer so dejansko tudi bili) in so še vedno gojili svojo kulturo in imeli tesnejše
stike z ostalimi priseljenci, sorodniki itd. Številni niso imeli namena za vedno ostati tu-
kaj, saj jih je večina odšla iskat le vir zaslužka, nato pa naj bi se vrnili domov. Vse pa se
je obrnilo na glavo v 90-ih, ko je prišlo do razpada Jugoslavije in nastanka samostojnih
držav ter balkanske vojne. Eden najpogostejših očitkov priseljencem s strani Slovencev
je: ''Že toliko let živiš pri nas, pa še vedno ne znaš jezika''. Potrebno pa se je zavedati, da
vsak, ki uporabi ta očitek, pozablja na zgodovino in pomen srbohrvaškega jezika v Jugo-
slaviji. Vedeti moramo, da večina otrok priseljencev govori tekoče slovensko – res pa je,
da so se tega naučili v ustanovah sekundarne socializacije (vrtci, šole, slovenski vrstniki)
in ne doma (izjema so družine z le enim priseljenskim staršem). Dekleva navaja, da je
otrok z enim ali dvema staršema, ki sta priseljena iz bivših republik nekdanje Jugosla-
45
V pomoč pri razdelitvi mladih v posamezne skupine mi je bila razdelitev Tomca in ostalih, ki v delu
Subkulture v Sloveniji v devetdesetih navajajo, da v Sloveniji obstajajo naslednje subkulture: skejterji,
rockabillyji, rockerji, homoseksualci, raverji, Balkan scena, heavy metalci, skinheadi, bikerji, punkerji
(Tomc in ostali, 1999).
46
Obstoj mladoletniških skupin t.i. čefurjev navajajo tudi različni avtorji (Meško, Lobnikar, Pagon,
Dekleva, 1996). Izraz čefur, čapac ipd. pa samopoimenovalno uporabljajo tudi pripadniki teh skupin
sami (spomnim naj samo na priljubljeno pesem izpred nekaj let – Mi smo čapci).
Nasilje in mladi 79
vije, na naših šolah tudi do 35 % (pa tudi več) – odvisno od lokacije osnovne šole in za-
htevnosti srednješolskega programa (Dekleva, v Kobolt, 2002: 4).
Osebno menim, da je neprimerno trditi, da je čefur vsaka oseba, ki je oz. katere starši
so priseljenci iz bivših republik. V Sloveniji obstajajo številne skupine mladih, ki jih
združuje specifični imidž (način oblačenja, priljubljenost iste zvrsti glasbe, način življe-
nja …).47 Prav te skupine po mojem mnenju predstavljajo t.i. čefurske skupine oz. čefur-
sko subkulturo. Njihovi pripadniki so v večini resnično potomci priseljencev iz nekdan-
jih južnih republik, z njimi pa se družijo tudi številni mladi, katerih starši imajo sloven-
ske korenine. Menim, da je povsem neprimerno etiketirati nekoga za čefurja, samo za-
radi njegovih korenin, saj s tem mečemo v isti koš številne, ki so v svojem življenju
uspešni in je njihov življenjski stil daleč od tistega, kar naj bi sodilo pod negativno druž-
beno etiketo čefur. Osnova, na podlagi katere lahko nekoga klasificiramo za čefurja, pa
naj bo to Huso, Nikola ali Aleš, sta imidž in obnašanje, ne pa njegov priimek.
Delovanje takšnih t.i. čefurskih skupin zelo dobro poznam, saj sem odraščal na ob-
močju, ki je le kilometer oddaljen od enega izmed zloglasnih ljubljanskih okolišev – Ra-
kove jelše. Mnogi potomci priseljencev so bili moji sošolci, številne vsakodnevno sre-
čujem na ulici, nekateri pa so tudi moji dobri prijatelji in se z njimi zelo dobro razumem.
Tako iz svojih izkušenj vem, da med njimi obstajajo izjeme, zato moram poudariti, da v
naslednjem odstavku opisujem le tiste najbolj splošne skupne značilnosti nekaterih
skrajnih primerov.48
Za te t.i. čefurske skupine je značilno, da so v glavnem sestavljene iz fantov, ki ži-
vijo v istem lokalnem okolju, se dobro poznajo in so med seboj prijatelji. Večinoma te
skupine nastanejo na gosto naseljenih urbaniziranih delih mest (npr. okoliši, kot so Fu-
žine, Rakova jelša, Štepanjsko naselje itd.). Za ta območja je značilen velik delež prebi-
valcev iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki pa imajo sedaj pri nas družine. Za odnose
v teh družinah je značilno, da je oče v družini tisti, ki ima vedno prav, če mu kdo opo-
reka, to uredi tudi s pestmi. Za fante iz teh družin je značilno, da praviloma ne naredijo
47
Naj navedem le nekaj prepoznavnih značilnosti pripadnikov te subkulture: poslušajo techno, rave
glasbo in narodnjake, nosijo trenirke, športne copate, imajo debele zlate verižice in zapestnice, so
lastniki avtomobilov, ki so ponavadi predelani, ter opremljeni z glasnimi avtoradii itd.
48
Ugotovitve do katerih sem prišel, so zelo podobne ugotovitvam raziskave, ki so jo opravile Alenka
Kobolt in ostali (več v Kobolt, Alenka (2002) Druga generacija priseljencev iz nekdanje Jugoslavije –
Predalčkanje. Didakta, št. 66/67 (sept.2002), str. 3–7).
80 Nasilje in mladi
srednje šole ali pa končajo katero izmed poklicnih srednjih šol.49 V mladosti so veliko
časa prepuščeni sami sebi in se kratkočasijo s prijatelji. Zaradi obilice prostega časa se
nekateri pričnejo ukvarjati s športom. Najbolj priljubljena športna panoga je nogomet,
veliko pa jih trenira tudi borilne športe. Nagibajo se zlasti k tistim borilnim športom, ki
so bolj agresivni (npr. kick-boxing). Ti fantje se v osnovnošolskih letih (zlasti višjih raz-
redih O.Š.) zadržujejo predvsem v svojem lokalnem okolju, kjer se združujejo v sku-
pine, ki tudi fizično obračunavajo z drugimi, predvsem s tistimi, ki niso člani njihove
skupine. Ko pridejo ti fantje v srednjo šolo se pričenjajo družiti s tistimi sošolci, ki imajo
podobno skupino prijateljev v svojem lokalnem okolju. Zato se te skupine občasno
združijo in pričenjajo izvajati nasilje nad drugimi.50 Za te skupine je značilno tudi to, da,
glede na svoje lokalno okolje, skoraj vedno vsaj eden med njimi pozna nekoga starej-
šega, ki je že ''večja riba'' v kriminalu in nasilništvu. Tako se navežejo prvi stiki s krimi-
nalci, ti pa jim nato dajejo ideje in predloge, kako čim hitreje in čim lažje priti do de-
narja. Zavedati se je potrebno tudi tega, da so to mladi, ki navadno izhajajo iz družin
spodnjega srednjega oz. spodnjega socialnega razreda. Razpotnikova navaja, da so se
njihovi starši po prihodu v Slovenijo večinoma zaposlovali na nižje kvalificiranih delov-
nih mestih. Tako se je vzpostavila njihova relativna prikrajšanost, ki je dolgoročno
zaznamovala njihov socialni ter ekonomski status v imigrantski državi (Razpotnik, v De-
kleva, Razpotnik, 2002: 27). Posledica pomanjkanja denarja je vidna tudi v njihovem
načinu preživljanja prostega časa. Tako se le redko udeležujejo različnih izvenšolskih
dejavnosti, ki jih je potrebno plačati. Večino prostega časa preživijo z vrstniki (poseda-
nje pred bloki, po garažah, lokalih itd.). Ti fantje in njihove družine niso nikoli imeli ve-
likega materialnega premoženja in vrednih stvari (npr. drage smučarske opreme, dobrih
koles itd.). Takšnega človeka je prav zaradi tega še veliko lažje nagovoriti k nekemu
49
Trnovšek je ugotovil, da pri drugi generaciji priseljencev prihaja do številnih družbenih prikrajšano-
sti, posebej na izobraževalnem in zaposlovalnem področju, kar pomeni blokirane poti do uspeha. To
vodi v posebno mentalno stanje (občutek podrejenosti, negotovosti, apatijo, brezup, odtujenost, nižje
samospoštovanje). Vse te frustracije lahko pripeljejo do iskanja drugačnih rešitev ter do postopnega
izoblikovanja alternativnega vrednostno-normativnega sistema, različnega od kulture imigrantske dru-
žbe ali njej nasprotnega (Trnovšek, v Dekleva in Razpotnik, 2002: 38).
50
Povodov za pričetek pretepa, nasilja itd. je veliko. Od čistega dokazovanja moči, do medsebojnih
obračunov zaradi različnih prevar, dolgov …
Nasilje in mladi
kriminalnemu početju, ki mu prinese denar, saj bo tako prišel do tistega, kar si je vedno
želel. Tako pride do kraj avtoradiev, avtomobilov, preprodaje droge itd.51
Ko se mlada oseba speča z drogo, se lahko zgodi, da se tudi sama nanjo zelo hitro
navadi, zato potrebuje denar za zadostne odmerke mamil. Skoraj identične življenjske
zgodbe mi je opisalo kar nekaj gojencev prevzgojnega doma v Radečah, eden izmed
njih pa se mi je še posebej vtisnil v spomin. Kot mlad fant je pričel trenirati borilni šport
in bil v njem zelo dober. Kasneje je ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo spoznal druž-
bo starejših ljudi. Najprej je pričel s špricanjem šole in pitjem alkohola. Nadaljevalo se
je s kajenjem marihuane, nato pa mu je starejši prijatelj ponudil možnost hitrega zasluž-
ka denarja s preprodajo heroina. Ko je pričel s preprodajo heroina, je bil star 15 let in je
zelo kmalu postal tudi sam odvisen od njega. Nato je potreboval denar, da je prišel do
svojega odmerka. Pričel je ropati, krasti, izsiljevati … Sedaj je v prevzgojnem domu in
pravi, da se je ozdravil heroinske odvisnosti. Na koncu doda: ''Heroin je vsega kriv!''
Med skupinami mladih, ki se ukvarjajo z mamili in ostalimi dobičkonosnimi ilegal-
nimi dejavnostmi, prihaja do rivalstva. Tako je bilo v Nedeljskem dnevniku zapisano,
da so v Fužinah stvari razdeljene. Da prideš v posel, potrebuješ le voljo in nekaj časa.
Hitro se ti bo oglasil kdo, ki ti bo ponudil, da delaš zanj, in to tako, da ti da 50 gramov
(heroina) vnaprej, brez plačila, na zaupanje. Če sprejmeš to, da delaš zanj in da ne
''zaserješ'', lahko stvari tečejo brez težav, v nasprotnem primeru pa se ti ne piše dobro.
Po drugi strani pa je soliranje brez podpore ali dogovora z ljudmi, ki obvladujejo doga-
janje v soseski, nemogoče. Pri mamilih v tem trenutku prednjači Štepanjsko naselje.
Tam sta heroin in kokain prevladala do te mere, da ima človek težavo, če hoče priti do
trave. Trave skorajda ni več (Nedeljski dnevnik, 2. 4. 2000).
Dekleva navaja, da se položaj priseljencev druge generacije, za katere je značilna ve-
čja kriminalnost, razlikuje od položaja njihovih staršev po več ključnih značilnostih.
Predvsem se v gostiteljsko deželo niso priselili po svoji volji in pri tem niso bili motivi-
rani z neugodnim gospodarskimi in/ali političnimi razmerami emigrantske dežele. Ro-
jeni in izpostavljeni socializacijskim vplivom so bili v gostiteljski državi. Zato se v pri-
merjavi s starši razlikujejo v naslednjem (Dekleva, 2002b: 58):
– imajo višje razvite aspiracije (ki so primerljive s tistimi, ki jih imajo nepriseljeni
mladostniki);
– težijo k materialnem uspehu, ki je določen s potrošniško družbo;
51
Dekleva navaja, da študije dokazujejo, da so v Evropi priseljenci druge generacije nesorazmerno bolj
udeleženi ravno pri kaznivih dejanjih v zvezi z drogami (Dekleva, 2002b: 58).
81 82 Nasilje in mladi
– bolj se zavedajo svoje depriviranosti in socialno-ekonomske neenakosti (standard
primarjave ni dežela izvora, temveč gostiteljska dežela);
– razočarani so nad gostiteljsko deželo (v nasprotju s starši, ki jim je ta dežela
omogočila več kot tista, iz katere so prišli).
Ob koncu poglavja o nasilju t.i. čefurskih skupin naj ponovno poudarim, da vse zgo-
raj opisane značilnosti ne držijo za vse priseljenske družine. Številni priseljenci so svoje
otroke dobro vzgojili in jih pripravili na samostojno življenje v skladu z družbeno spre-
jemljivimi normami. Številni (večina) izmed njih se tudi ob srečanju z vrstniki, katerih
življenjski stil je opisan v prejšnjih odstavkih, zelo hitro umaknejo in si poiščejo novo
družbo, ko odrastejo, pa si služijo kruh na pošten način.
Na prvi pogled bi lahko med nasilne skupine mladih šteli tudi t.i. bikerje (motoriste),
saj so njihovi člani tudi mladi fantje, stari manj kot 29 let. Če se poglobimo v analizo ra-
zmer v Sloveniji na tem področju, lahko ugotovimo, da med njimi praviloma ne prihaja
do konfliktov. Res pa je, da je prišlo do umora predsednika MC kluba Satan’s Bothers,
storilec pa naj bi bil iz konkurentnega kluba (Jurman, 1999: 123). Vendar pa je ta dogo-
dek osamljen primer in je bil bolj napihnjen v medijih ter ni odraz dejanskega stanja. V
večini primerov so to krogi ljudi, ki se družijo skupaj zaradi stvari, ki jih zanimajo (mo-
torji, zabava, dekleta itd.). A vendar tudi sami o sebi in o svojem ravnanju pravijo, da
''če pride do zafrkancije, se sfajtajo.'' (Jurman, 1999: 116)
Celotna situacija (še) ni tako tragična, saj vendarle vemo, da obstajajo tudi znotraj
teh skupin posamezniki, ki živijo življenje, nepovezano s kriminaliteto in nasiljem, ter
končajo šolo, fakulteto in prav zaradi soočenja s tem problemom vedo, česa ne smejo
početi in na kaj morajo biti pozorni.
Pri uličnem nasilju pa se soočamo tudi s še posebej žalostnim dejstvom, da prihaja
do izogibanja zagotavljanja pomoči drugemu, ki je v stiski. Kljub temu, da lahko občas-
no zasledimo v medijih, da Slovenci takoj pomagamo drugemu, ki je napaden, je resnica
drugačna. Pomoč mogoče res nudimo, ko pride do kraje torbice pred našimi očmi, a še
to le, kadar je napadalec en sam. Vendar pa je skoraj pravilo, da pri napadih na mlade
pride do napadov v skupini. Pri tem pa druge osebe ne pomagajo, saj se bojijo zase, me-
nijo, da je to le igra oz. nekaj, kar mora vsak izkusiti... Nekateri pa si mislijo: ''Naj se
znajde; jaz bi se tudi moral. Kdo bi pa meni pomagal?'' Pri tem je treba razumeti strah
vsakega posameznika za lastno varnost in življenje, a vendarle bi si ljudje morali v tak-
šnih trenutkih priskočiti na pomoč. To je naša dolžnost do sočloveka v stiski.
Nasilje in mladi
NASILJE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH
Nasilno obnašanje športne publike je pojav, ki je star toliko, kot so stara športna te-
kmovanja. Podatki kažejo, da je samo na nogometnih tekmah po 2. svetovni vojni med
neredi navijačev ali iz drugih razlogov umrlo več kot 1.500 ljudi, preko 3.400 pa je bilo
poškodovanih. Medtem ko se neredi na nogometnih tekmah vse običajnejši, se nasilje
krepi tudi na drugih športnih prireditvah (košarka, hokej, rokomet idr.) (Košir, 1997: 3).
Agresivnost in nasilno vedenje ni značilno za vse športne discipline. Najpogosteje se
pojavlja na nogometnih tekmovanjih, pogosto na hokejskih, včasih na košarkarskih, bo-
rilnih in samo izjemoma drugje. Na smučarskih, teniških in gimnastičnih tekmovanjih ni
neredov.52 Že to kaže, da vpliva nanje oblika tekmovanja. Primernejše so discipline, pri
katerih se moštva neposredno borijo za zmago (Pečjak, 1994: 95).
Nekatere športne prireditve so se sprevrgle v prave katastrofe z velikim številom po-
škodovanih in mrtvih kljub temu, da osnovni namen večine navijaških skupin običajno
ni fizično poškodovati nasprotnika, temveč ga javno ponižati in osramotiti. Hujše po-
škodbe ali smrtni primeri navadno niso neposredna posledica fizičnega nasilja, temveč
posledica poškodb, nastalih zaradi gneče, panike ali zrušitve konstrukcije športnih
objektov med neredi (Košir, 1997: 3).
Da spada nasilje na športnih prireditvah v sklop nasilja mladih, potrjuje tudi Košir,
ko navaja, da je značilnost športnega nasilja predvsem njegova pogostost in stalnost ter
mladost njegovih izvajalcev (Košir, 1997: 5).
Na športnih prireditvah se pojavljata dva tipa nasilja (Košir, 1997: 5):
1. Vandalizem je oznaka za spontano nasilje, ki nastane kot posledica popolne čus-
tvene sprostitve med tekmo in dogajanjem, povezanim s tekmo. Različne oblike
vandalizma so na športnih prireditvah prisotne že od nekdaj.
52
S to trditvijo se lahko le delno strinjam, saj je v Sloveniji prišlo do posebnega fenomena, ko se je
nasilje začelo pojavljati tudi na smučarskih tekmah (pojav nogometnih navijačev Bad Blue Boys v
smučarskih arenah (glej poglavje Navijaško nasilje v Sloveniji; Kaj pa realnost? na straneh 87–92).
Prav tako lahko negiram trditev, da se nasilje ne pojavlja na teniških prireditvah, saj je znan primer, ko
je nek moški z nožem zabodel Moniko Seleš (res pa je, da je šlo za moteno osebo in da do takšne ob-
like nasilja pride izjemoma, a vseeno od takrat dalje prireditelji resno nadzirajo dogajanje ob teniškem
igrišču), prišlo pa je tudi do izgredov in prekinitve dvoboja na teniškem turnirju Davisovega pokala
med Hrvaško in Argentino (nemire so tudi tam povzročili Bad Blue Boysi), leta 2003 pa je prišlo na
finalu evropskega prvenstva v vaterpolu v Kranju do hudega pretepa med navijači Hrvaške, Srbije in
Črne gore.
83 84 Nasilje in mladi
2. Huliganizem pa je načrtno, zavestno in organizirano nasilje, ki se sicer časovno in
prostorsko navezuje na tekmo, vendar je vsebinsko relativno neodvisno od sa-
mega športnega dogajanja.
Pečjak govori o petih temeljnih oblikah športnih neredov, čeprav so čiste oblike
redke, saj se ponavadi prepletajo (Pečjak, 1994: 97–99):
1. Frustracijski neredi. Do njih pride takrat, kadar so gledalci prikrajšani v svojih
pričakovanjih. Izzovejo jih pristranske sodbe sodnikov ali igralci, ki po njihovem
mnenju ne dajo vsega od sebe. Posledica je pravcati dež steklenic in drugih pred-
metov (tudi petarde, kamenje itd.). Včasih sledi napad na sodnike, nasprotnikovo
moštvo, nasprotnikove navijače in vsesplošno divjanje.
2. Izobčenski neredi. Sprožili naj bi jih ''izobčenci'', ljudje z družbenega ''dna'',
psihopati in prestopniki, ki pridejo na stadione zato, da bi izživeli svoje agresivne
porive. Napadajo vse od kraja, pogosto razbijajo avtomobile,53 zažigajo tribune in
uničujejo imovino.
3. Protestni neredi. Pri teh se športni dogodek izrabi za izražanje političnih pritožb.
Gledalci so npr. nekajkrat protestirali proti udeležbi južnoafriških športnikov na
mednarodnih športnih prireditvah. Protestni nemiri so razmeroma pogosti, čeprav
jih prekrivajo druge oblike.
4. Konfrontacijski neredi. Izbruhnejo zaradi navzkrižja med gledalci, ki pripadajo ra-
zličnim regijam, etničnim, nacionalnim ali religioznim skupinam. Sprevržejo se v
pravcate "nogometne vojne". Ta vrsta neredov sodi med najpogostejše in najna-
silnejše.
5. Izrazni neredi. Izbruhnejo zaradi skrajnih čustvenih napetosti, ki spremljajo
zmago ali poraz, zlasti če gledalci tega niso pričakovali. Navijači, katerih moštva
so dobila ali izgubila ''samo za las", se manj razburijo kot v primerih, ko je razlika
velika. Očitno ne pride do močnega občutka ponižanja in izgube samospoštovan-
ja, ker vedo, da so "njihovi" samo za malenkost slabši.
Med primarne dejavnike nasilja na športnih tekmah lahko štejemo tiste dejavnike, ki
izhajajo iz splošnih družbenih problemov, kot so npr. nezaposlenost, slabi bivalni in
53
Tudi zaradi takšnega početja so v Italiji pred leti uvedli avtomobilske registrske tablice, na katerih ni
napisa oz. inicialk mesta. Dogajalo se je namreč, da so navijači enega moštva zažigali in razbijali vse
avtomobile, ki so imeli registrske tablice mesta, iz katerega je prihajalo drugo moštvo. Tudi v BiH so
po koncu vojne preventivno uvedli sistem registerskih tablic na katerih ni oznak mest in tako se ne
more vedeti iz katerega predela države prihaja voznik in se prepreči morebitne konflikte (na podlagi
prebivališča se lahko namreč sklepa nacionalnost oz. verska pripadnost voznika).
Nasilje in mladi 85
drugi življenjski pogoji, negotova prihodnost, pomanjkljiva vzgoja, ipd.54 Nogometna te-
kma s preprostimi in lahko razumljivimi elementi igre predstavlja generator močne
emocionalne napetosti, ki se pri razočarani mladini lahko zelo hitro sprevrže v nasilno
vedenje (Košir, 1997: 6). Med sekundarne (t.i. pospeševalne) dejavnike nasilnega obna-
šanja na športnih prireditvah štejemo skupinsko identifikacijo, ki jo skupine navijačev
izražajo z uniformiranostjo, svojimi zastavami ter simboli. V skupini posameznik os-
tane anonimen, na skupinsko dinamiko pa posebej vpliva skandiranje bojnih klicev ob
spremljavi zvočnih pripomočkov. Pomembni pospeševalni dejavniki so tudi alkohol in
mamila. Raziskave (tudi v Sloveniji) so pokazale, da alkohol ni primarni dejavnik nasilja
na nogometnih tekmah, temveč deluje zgolj kot pospeševalni dejavnik (Protega v Košir,
1999: 226). Navijaške skupine po Evropi večinoma celo trdijo, da za izvajanje nasilja ne
potrebujejo alkohola. Njihova ideologija temelji na pretepanju in izkazovanju moškosti
(Košir, 1997: 6). Med pospeševalne dejavnike lahko prištejemo tudi lokalpatriotizem
(spopadi med različnimi skupinami navijačev zaradi medregionalnih ali medlokalnih na-
sprotij) in nacionalizem (Košir, 1999: 226). Lokalpatriotizem je prisoten tudi v Slove-
niji. Prihaja do stalnih bojev med ljubljanskimi in mariborskimi navijači (Green Dra-
gonsi in Violami). Znano je skandiranje: ''Ubi, ubi, ubi Žabara, Žabara …'' na drugi
strani pa: ''Zdaj gremo s sekiro v roki, poklali bomo Štajerce …''
Nasilno obnašanje navijačev se običajno prenese tudi na prostor zunaj stadionov in
dvoran (npr. na ulice, v prevozna sredstva, v gostinske lokale ipd.). Prostorski okvir do-
gajanja ob športnih tekmah obsega naselja in četrti, iz katerih prihajajo navijači, poti, po
katerih prihajajo na stadion oziroma v dvorane in odhajajo iz stadiona ali dvorane,
zbirna mesta ter kraje, kjer navijači zmago proslavljajo (Košir, 1997: 11).
Notranja struktura navijačev (Van Limberg in drugi, v Košir, 1997: 11):
1. Vžigalno jedro skupine je središče vsake navijaške skupine, tvori jo relativno malo
posameznikov, ki pa so najbolj dejavni in vztrajni pri navijaških aktivnostih. Sestavni
del teh jeder so vplivni (karizmatični) vodje skupin, ki izdelajo strategijo navijanja, in ki
priskrbijo navijaške rekvizite (bobne, sirene, zvočnike ipd). Jedro skupine koordinira
54
Zanimivo je tudi to, da se organizirano nasilje (huliganizem) na športnih prireditvah pojavlja pred-
vsem v razvitih, ekonomsko stabilnih državah (Velika Britanija, Italija, Nizozemska, Belgija, Nemčija
idr.), zato nasilnega obnašanja navijačev ne moremo vselej pojasnjevati samo v povezavi s splošnimi
družbenimi okoliščinami. Za nogometni huliganizem, kot se pojavlja v razvitem svetu, strokovnjaki
ugotavljajo, da z njim mladi izražajo bodisi znamenja krize odraščanja, v kateri se nahajajo, bodisi čus-
tveno nezrelost in pomanjkanje razumevanja v družini, na delovnem mestu ali v šoli (Magdalenič in
Hoffmann, v Košir, 1997: 6).
86 Nasilje in mladi
aktivnosti pri navijanju. Člani so pogosto pobudniki nasilnega in drugega delikventnega
obnašanja. Večina je zaradi svojih nasilnih dejanj tudi izven stadionov ali dvoran že
znana policiji.
2. Privrženci jedra skupine štejejo pribl. trikrat toliko oseb kot samo jedro skupine. Obi-
čajno gre za mlajše ljudi (stare pod 20 let), ki se zbirajo okoli vžigalnega jedra. Ta pod-
skupina se najhitreje odziva na obnašanje prve podskupine, jo posnema pri nasilnem ob-
našanju in na njen ukaz sodeluje pri spopadanju z nasprotnimi navijači.
3. Opazovalci dogajanja običajno štejejo približno toliko oseb kot privrženci jedra, a jih
je v izjemnih primerih (npr. na pomembni tekmi) lahko tudi veliko več. Spremljajo ob-
našanje prve in druge podskupine, jih praviloma vzpodbujajo s ploskanjem ali vzklikan-
jem, a pri nasilnih aktivnostih običajno ne sodelujejo.
NAVIJAŠKO NASILJE V SLOVENIJI
Zaradi povečanega nasilja na športnih prireditvah so države članice Sveta Evrope
leta 1985 podpisale Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na
športnih prireditvah55 zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je ratificirala Jugoslavija leta
1990, leta 1992 pa tudi Republika Slovenija. S tem se je država zavezala, da bo v okviru
ustave in pravnega reda, po potrebi pa tudi s sprejetjem ustreznih zakonov,56 izvajala
ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev (Košir,
1997: 4).
SLOVENSKA ZAKONODAJA
Organizacija športnih prireditev je pri nas zakonsko opredeljena z Zakonom o javnih
zbiranjih. Zakon določa, da mora organizator shod oziroma prireditev organizirati tako,
da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali dru-
gih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno ob-
remenjeno okolje. Zakon prepoveduje kakršno koli oborožitev redarjev, ki skrbijo za
JRM ter varnost gledalcev. Reditelj skrbi predvsem za red na shodu oziroma prireditvi;
prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti nevarne oz. prepo-
vedane predmete oz. snovi; prepreči dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je
55
Glej prilogo C na straneh 256–261.
56
Športne prireditve oz. morebitne izgrede na športnih prireditvah pokrivajo naslednji zakoni: Kazen-
ski zakonik RS, Zakon o javnih zbiranjih, Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju
službe varovanja, Zakon o športu, Zakon o policiji itd.
Nasilje in mladi 87
pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red. Kadar reditelji na shodu oziroma priredi-
tvi ne morejo zagotoviti reda in je pri kršitvi udeleženo večje število oseb ali kadar je
ogrožen javni red, je potrebno zaprositi za pomoč policijo. Prireditev se mora takoj pre-
kiniti, če pride do izvrševanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejan-
jem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne
more odpraviti in je huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi ali premoženja oziro-
ma varnost javnega prometa. Policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red ob sprevo-
dih in demonstracijah, velikih mednarodnih športnih prireditvah ter ob neorganiziranih
shodih. Kadar glede na naravo shoda oziroma prireditve ali glede na okoliščine, v kate-
rih poteka shod oziroma prireditev, okoliščine kažejo na to, da bi lahko prišlo do prej
omenjenih kršitev in obstaja možnost, da bo potrebno ukrepanje policije. Policija v so-
glasju z organizatorjem določi potrebno število policistov za pomoč pri vzdrževanju
reda na shodu oziroma prireditvi. Organizator shoda oziroma prireditve je dolžan sode-
lovati s policijo tudi pri načrtovanju ukrepov za vzdrževanje reda na shodu oziroma pri-
reditvi. Policija ima tudi pooblastila, da ob razpustitvi shoda razžene ljudi, če se sami ne
razidejo. Zakon predvideva kazen 50.000–100.000 SIT ali 10 dni zapora za tistega, ki
moti shod oziroma moti ali ovira prireditev in tudi za organizatorja, ki kot reditelje upo-
rablja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev po določbah tega zakona ali ki so oborožene ozi-
roma uporabljajo druga prisilna sredstva. Zakon določa kazen v višini 25.000 SIT za
osebo, ki ima na shodu oziroma prireditvi pri sebi predmete ali snovi, ki jih na shod ozi-
roma prireditev ni dovoljeno prinašati, ali kdor se s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo,
upira vodji ali reditelju, ko ta izvaja s tem zakonom predpisane ukrepe, ali udeleženec
shoda oziroma prireditve, ki kljub opozorilu vodje ali reditelja moti red (Zakon o javnih
zbiranjih, Ur. list 59/2002).
KAJ PA REALNOST?
Zakon o javnih zbiranjih sicer res na videz dobro pokriva področje športnih priredi-
tev, a vendar ima pomanjkljivosti, ki se kažejo v praksi. Ena izmed njih je prepoved
uporabe kakršnega koli orožja in prisilnih sredstev s strani redarjev. Praksa tako kaže, da
neoboroženi redarji v primeru izgredov ne morejo zagotavljati varnosti. Sicer je res, da
to tudi ni njihova naloga, saj je za to zadolžena in tudi pooblaščena le policija. Le-ta
mora redarjem pomagati v primeru splošne nevarnosti, ogrožanja in neredov, ki jih re-
darska služba ne more umiriti. Kljub vsemu pa prihaja do nemirov, kjer so redarji nepo-
sredno napadeni in se lahko branijo le z rokami. Redarji stojijo takoj za ograjo, ki ločuje
88 Nasilje in mladi
navijače od igrišča. Na tem delu stadionov leti na redarje čisto vse, do česar navijači
lahko pridejo (kamenje, bakle, polomljeni stoli ipd.). Košir navaja, da policija posreduje
le takrat, ko je na podlagi ocene položaja in predvidevanj prepričana o nevarnosti in
konkretni ogroženosti človeških življenj in materialnih dobrin (Košir, 1999: 231). Praksa
tako kaže, da se policisti redarjem priključijo le takrat, kadar obstaja resna nevarnost
množičnih izgredov in vdorov na igrišče. Slovenske razmere kažejo, da večji nemiri na-
rastejo zlasti takrat, ko se ne umiri oz. ustavi začetnih incidentov in provokacij. Takrat
pride do pojava ''snežne kepe, ki sproži plaz''. Provokacije ene strani izzovejo drugo
stran, ki odgovori, nato sledi odgovor na odgovor ... Kadar pride do večjih izgredov,
lahko ugotovimo, da so le-ti posledica aktivnega delovanja majhnega števila oseb, kate-
rim nato sledijo še drugi.
Na podlagi veljavne zakonodaje lahko sodnik (vodja) ob ugotovitvi potencialne ne-
varnosti prekine tekmo in zahteva izpraznitev dvorane oz. stadiona. To se je zgodilo npr.
v primeru košarkaške tekme med Crveno zvezdo in Zadrom, ki je bila odigrana v dvo-
rani Tivoli v Ljubljani. Zaradi razgrajanja Delij (navijačev Crvene zvezde)57 je bila dvo-
rana izpraznjena, avtobuse z navijači pa je kolona približno štiridesetih policijskih vozil
pospremila do meje. V tem primeru je sicer res prišlo do preprečitve nasilja v dvorani,
vendar se le to ni ustavilo zunaj nje, saj so nekateri navijači sami prišli na tekmo (izven
organiziranega avtobusnega prevoza). Nekateri navijači so se tako znašli v centru Lju-
bljane, kjer so srečali navijače druge skupine in tudi nekatere navijače Olimpije (Green
Dragons), ki so jih ''pozdravili'' na svojem terenu. Nasilje ni bilo ustavljeno, bilo je le
krajevno prestavljeno.
Nekateri ljudje vidijo rešitev problema športnega nasilja v prepovedi obiska tekem
osebam, ki večkrat izvajajo in izzivajo nemire.58 To je sicer že možno izvesti znotraj
sedanjega sistema, res pa je, da je to omejeno na klube. Tako morajo biti klubi tisti (in
ne kakšen uradni organ), ki morajo določiti, katerim osebam je prepovedan vstop (to se
je že izvajalo v praksi). Osebno menim, da se tako lahko ustavi le neposredno nasilje na
stadionih, del nasilja pa se s tem ukrepom le krajevno prestavi, saj takšna oseba še vedno
lahko ''navija'' v okolici stadiona in ne na samem stadionu. Ukrep prepovedi vstopa je
57
Več o delovanju navijačev Crvene zvezde v poglavju 8. Analiza razmer nasilja mladih v tujini, Srbija
na straneh 154–161.
58
To je sicer uspelo v Angliji, ko je s sprejemom strožje zakonodaje prišlo do umiritve angleških
huliganov (več v poglavju Pregled navijaškega nasilja v tujini; Velika Britanija (Anglija) na straneh
96–98).
Nasilje in mladi 89
lahko uspešen le ob hkratni povečani kontroli v okolici stadionov. Vse to pa so le ukrepi
kurative in ne preventive. Poudariti je potrebno, da poleg navijačev, ki hodijo na tekme
v organizaciji njihovih navijaških klubov (v velikih skupinah), na tekme hodijo tudi po-
samezniki (člani ali nečlani navijaških klubov), katerih prvotni namen ni ogled šport-
nega tekmovanja, temveč pretepanje, razgrajanje ipd. Zanje je značilno, da že pred te-
kmo in po njej s pestmi ''navijajo'' v okolici stadionov in iščejo navijače drugih skupin.
Policija na te izgrednike, ki so največkrat celo bolj nevarni in nasilni kot ostali, pozabi
oz. se jim ne posveti dovolj, saj je osredotočena le na glavno skupino navijačev.
Kakor velja za ostale države, velja tudi za Slovenijo, da je nasilje na športnih prire-
ditvah praviloma povezano z nogometom, vendar pa se pojavlja tudi v drugih športnih
panogah, kot npr. v hokeju, košarki in celo smučanju, ki je do nedavnega veljalo za po-
vsem miren šport. Slednje se je spremenilo z uspehi Janice Kostelič, ki so na smučarska
tekmovanja privabili tudi nogometne navijače. Ti so v tem obdobju drugače na ''zim-
skem spanju'', saj ima nogometna liga v tem obdobju zimski premor. Svetovni pokal
Zlate lisice 2002 si je v treh dneh tekme ogledalo približno 18.000 gledalcev. 3000 jih je
bilo tudi iz Hrvaške. Med temi pa je bilo več kot 200 Bad Blue Boysov, razgretih navija-
čev zagrebškega nogometnega kluba Dinamo. Do prvih spopadov med mariborskimi Vi-
olami in Bad Blue Boysi je prišlo že v soboto, saj naj bi hrvaški navijači pred tekmo v
Mariboru razobesili letak z žaljivo, gnusno, provokativno vsebino, nastrojeno proti Šta-
jercem in Slovencem. Viole so se odzvale tako, da so počakale na provokacije in na-
pade, potem pa napad vrnile in zagrebške goste iz gozda napadle z baklami in kamni.
Razvnel se je pretep, ki so ga ukrotile posebne policijske enote. V nedeljo je nato spet
prišlo do množičnega pretepa med slovenskimi navijači (ne več organiziranimi Violami)
in Hrvati. V obeh dneh je bilo v pridržanje odpeljanih 20 Hrvatov in 4 Slovenci, poško-
dovanih pa pet navijačev, dva policista in trije gledalci. Za red je skrbelo 150 policistov,
od tega nekaj deset specialcev. Po mnenju mnogih so ukrepali zelo dobro in s tem pre-
prečili, da se ni zgodilo še kaj hujšega (http://24ur.com/naslovnica/preverjeno/20020
108_20018 22.php).
90 Nasilje in mladi
Slika 4.4: Slika 4.5:
Kepe so se vsule proti smučarkam Bad Blue Boysi na tekmi Zlate lisice
Vir slike 4.4:Dnevnik 27. 1. 2003, Anja se je bala kepe
Vir slike 4.5: Spopad med nogometnimi navijači, (http://24ur.com/naslovnica/sport/
20020105_2001684.php)
V letu 2003 so se slovenski policisti bolje pripravili na morebitne incidente in izgrede
na Pohorju. Tako so policisti v bližini namestili kamere in fotoaparate, ki naj bi poma-
gali pri preprečevanju izgredov in zagotavljali dokaze za sodišča. V letu 2003 res ni pri-
šlo do izgredov in pretepov kot v prejšnjih letih, so pa hrvaški navijači dokazali inova-
tivnost, s katero so le še enkrat dokazali svojo nezrelost in dejstvo, da na takšnih priredi-
tvah resnično nimajo kaj iskati. Govorim o valu sto in več kep, ki je zadel smučarke
vsakič, ko so se nad njihovimi glavami s sedežnico peljale na startno mesto. Val kep so
nato usmerili na fotoreporterje in snemalce ob progi, ki so morali zaščititi svojo opremo
s posebnimi blazinami. Pri tem početju jih niso ustavili niti pozivi Janice Kostelič, nje-
nega trenerja in hrvaškega veleposlanika (Dnevnik, 27. 1. 2003). Povsem drugačno
vzdušje pa je bilo leta 2004, ko je bila Janica zaradi poškodbe odsotna na tekmi za Zlato
lisico. Zaradi njene odsotnosti se Bad Blue Boysi tekme niso udeležili in tako tudi ni
prišlo do incidentov.
V Sloveniji po svojem nasilnem vedenju izstopajo mariborski navijači Viole in lju-
bljanski navijači Green Dragons, drugi pa jih bolj ali manj uspešno dohajajo. Za naše na-
vijače je značilno razbijanje in pretepanje pred tekmo, na poti na tekmo, med tekmo in
po njej. Tako se nemalokrat zgodi, da so tekme prekinjene ali da med prenosom tekme
kamera prikaže divjanje na tribunah. Ta pojav je v zadnjem času značilen tudi za tekme
reprezentance, ko hkrati navijajo vsi navijači za isto stran, vendar pa se zaradi različnih
neporavnanih starih dolgov in zamer navijači ne prenašajo med seboj in slej kot prej
pride do pretepanja znotraj vrst slovenskih navijačev.
Nasilje in mladi 91
Večji problemi pa se pojavijo zlasti tedaj, ko se srečajo nasprotniki dveh rivalov, ki
so si že več let v laseh – Green Dragonsi in Viole. Značilno je, da avtobusi in vlaki, ki
prevažajo navijače, končajo v zelo slabem stanju, saj se navijači ''ogrevajo'' za kasnejše
izgrede. 15. 5. 1999 se je tik pred koncem prvega polčasa zgodilo, da so štirje navijači
Viol na predelu južne tribune poskušali preplezati betonsko ograjo in vstopiti na igrišče.
Pet policistov se jim je postavilo po robu, takrat pa se je nanje zgrnila množica navijačev
Viol. Bilo jih je okoli 400. Policistov so se lotili s palicami, dežniki in drugimi predmeti.
Policisti so uporabili plinske razpršilce in se tako do neke mere zavarovali. Eden od
policistov s policijske postaje Maribor II pa se je nenadoma zgrudil. Kolega, ki sta mu
pomagala vstati, sta opazila, da ga je nekdo zabodel v hrbet (ledveni del) in takoj so ga
prepeljali v bolnišnico. Drug policist jo je skupil po glavi in je bil laže ranjen. Na nogo-
metni stadion so prihitele nove policijske patrulje, ki so množico navijačev pomirile.
Nasilnih storilcev še niso identificirali, vendar pa imajo video posnetke sobotnega do-
gajanja, tako da to ne bi smelo biti težko in upajo, da jih bodo izsledili (Dnevnik, 17. 5.
1999). Leto kasneje je Dnevnik poročal, da so navijača odkrili, a se ni znašel na zatožni
klopi (Dnevnik, 4.5.2000). Do podobnih izgredov je prišlo tudi v maju 2004, ko so Viole
preteple policistko in policista, ki ji je pristopil na pomoč, ter jima ukradli pištolo in
palico. Ob srečanjih med moštvoma Maribora in Ljubljane morajo policisti navijače, ki
gostujejo, pospremiti od železniške postaje do stadiona in nazaj, saj v nasprotnem
primeru pride do medsebojnih obračunavanj in razbijanja. Ob takšnem varovanju so
nemalokrat tarča napadov ene ali druge strani tudi policisti.
Slika 4.6: Slika 4.7:
Policisti na tekmi Zlate lisice v Mariboru Železniška postaja ob prihodu navijačev
Vir slike 4.6: http://www.viole89.com/album/slika.php?id=664
Vir slike 4.7: http://www.viole89.com/album/slika.php?id=196
92 Nasilje in mladi
Policisti so leta 2003 vzpostavljali javni red pri 162 kršitvah, pri katerih je
sodelovalo pet ali več kršiteljev. Najpogostejše so bile v gostinskih lokalih in na javnih
prireditvah. Kršitelji so bili pogosto pod vplivom alkohola, še zlasti člani navijaških
skupin različnih športnih klubov. V primerjavi z lanskim letom se ogrožanje javnega
reda na športnih prireditvah ni bistveno spremenilo. Za zavarovanje varnostno tveganih
športnih prireditev je bila sklicana posebna policijska enota, ki je varovala prireditve in
spremljala navijače pred prireditvijo in po njej (Poročilo o delu policije 2003: 21).
PREVLADUJOČI TRENDI V ŠPORTNEM NASILJU
1. Postaja očitno, da vedno več športnih srečanj (tekem) dobiva prizvok rizičnih srečanj
za javni red in mir. Na športnih srečanjih se veča možnost fizičnega obračunavanja na-
vijačev, tako z navijači nasprotnega moštva ali člani ekipe, kot tudi z varnostniki, poli-
cijo in drugimi organi javnega reda in miru. V preteklosti je obstajala nevarnost izbruha
nasilnega obnašanja samo na nekaterih tekmah, derbijih med dolgoletnimi rivali, sedaj
pa se pojavljajo take situacije in možnosti skoraj že na vsaki pomembnejši tekmi. Jasno
je viden tudi trend gibanja od manj k bolj nasilnemu obnašanju.
2. Dejstvo je, da so vse pogostejše situacije, v katerih prihaja do nasilnega obnašanja po-
gostejše kot včasih, prav tako, da v njih sodeluje večje število navijačev oz. ljudi kot
včasih. Tiste oblike obnašanja, ki so jih v preteklosti pripisovali samo maloštevilnim,
marginalnim skupinam, so dandanes postale množičnejše. Nasilno obnašanje je postalo
dominantno pri mladih navijačih in to je tisto, kar vzbuja največ skrbi tako pri razisko-
valcih kot tudi pri športnih klubih in policiji. Takšno obnašanje pa je dobilo tudi pred-
znak določene stopnje zaželenosti, tako pri navijačih kot tudi pri gledalcih.
3. Tretji prepoznavni trend je dislociranje navijaštva in z njim povezanega nasilnega ob-
našanja. Tako želijo izgredniki doseči čim manjšo navezanost svojega delovanja na
same športne dogodke. Iz tega razloga niso več samo stadioni mesta pojavljanja nasil-
nega obnašanja, ampak to postajajo tudi ulice, trgi, avtobusne in železniške postaje, tako
pred kot tudi po samem športnem dogodku. Pojavlja se tudi trend dislociranja nasilnih
oblik navijaštva na druga področja, tj. izven meja športa. Tako se pojavljajo takšne ob-
like nasilja na določenih glasbenih koncertih za mlade ... To pa nikakor ni presenetljivo,
saj določene glasbene skupine in nekateri politiki tudi sami koketirajo z navijači in jih
spodbujajo pri njihovem obnašanju.
4. Navijaško nasilje se je preneslo na več športnih panog. Ne pojavlja se več samo na
nogometnih tekmah, ampak tudi na drugih športnih prireditvah, ki so bile prej ''imune''
Nasilje in mladi 93
za takšne dogodke. Tako obnašanje se je pojavilo ponekod načrtno, ponekod spontano,
saj so si določeni ljudje želeli zanimanje navijaških skupin za njihov šport. Tako so tudi
v drugih panogah dosegli nogometno vzdušje, nogometni navijači pa so s seboj prinesli
tudi nogometno kulturo in svoje obnašanje. Le-to pa se ne sklada vedno s kulturo
športnega navijanja v tisti športni panogi.
5. Opazna je radikalizacija tako prikritega kot neprikritega nasilništva. Nasilje navijaških
skupin postaja vedno bolj izrazito in ostro. Navijaške skupine so nekdaj samo provoci-
rale policiste, jih zmerjale, obmetavale z različnimi predmeti ... Danes pa se tudi že od-
krito spopadejo s policisti in se sklicujejo na pravico samoobrambe.
6. Opazno je tudi pojavljanje generaliziranega obnašanja, ki ni več rezervirano samo za
prosti čas, ampak je postalo življenjski stil. Tako to ni zgolj zabava, ampak nekaterim
mladim ta skupinskost obnašanja daje smisel v življenju.
7. Navijaštvo je postalo bolj organizirano in tudi bolj zavestno. Ni več tistega spontane-
ga duha skupin, ki bi se združile v navijanju za svoje moštvo ali za posameznika. Očitno
je zaradi tega postalo navijaško nasilje tudi bolj organizirano. Potrditev te trditve do-
bimo skoraj na vsaki tekmi, ko navijaške skupine izvajajo pripravljen repertoar navija-
nja. K takšni ugotovitvi pritrjuje tudi obleka, ikonografija in simbolika, ki je uporabljena
pri navijanju. Tako so se pojavili določeni ''profesionalci'', ki organizirajo vse, od izbira-
nja gesel in pisanja pesmi pa vse do vnosa prepovedanih rekvizitov na stadione oz. dvo-
rane. To delajo neodvisno od dogodkov na igrišču in zato lahko govorimo tudi o vode-
nem nasilju.
8. Dokazano je tudi, da se najizrazitejše navijaško obnašanje z nasilnim nabojem ne
pojavlja samo pri manjšini izoliranih posameznikov, niti zgolj pri delu neizživete mla-
dine, ampak pri večini, ki sodeluje v navijanju. Ni mogoče več ločiti nasilnežev po
izobrazbi, premoženjskem stanju ali lokalnem okolju, kjer živijo. Prepoznamo jih lahko
po njihovem stilu, kateremu pripadajo in ga negujejo. Ta imidž, katerega se tako okle-
pajo in ga negujejo, izpostavlja šest značilnosti njihovega vedenja: a) poveličevanje la-
stnih osebnostnih vrednot, b) klub, za katerega se navija, je najboljši, c) narod, kateremu
pripadajo, se glorificira d) nasprotovanje nasprotnemu klubu in/ali navijačem, e) na-
sprotovanje drugemu narodu in njegovim vrednotam, f) nasprotovanje policiji in drugim
organom, odgovornim za red in mir.
9. Pojavlja se trend militarizacije navijaštva, kar se vidi v uniformiranosti oblačenja pri-
padnikov neke navijaške skupine, potem v enakem obnašanju in v poveljevanju tako pri
navijanju kot tudi pri obnašanju. Ta militarizacija je vidna tudi v notranji hierarhični
94 Nasilje in mladi
ureditvi navijaške skupine, kjer je dosežena tudi popolna poslušnost pripadnikov sku-
pine vodji.
10. Zadnji v vrsti prepoznanih trendov je neučinkovitost javnega etiketiranja in izolacije
nasilnega navijanja. Tako je bila javnost neučinkovita v smislu moralne obsodbe njenih
akterjev, kar je povzročilo samo še krepitev notranje kohezije skupin. Še več, takšna ne-
učinkovita reakcija okolja je še bolj radikalizirala delovanje navijaških skupin. Tako je
ustvarjen krog, v katerem nasilno vedenje navijačev povzroča nasilne protiukrepe odgo-
vornih organov in služb, navijači pa ponovno vrnejo še s hujšimi izgredi. Tako je videti,
da imamo le malo možnosti za razbitje tega začaranega kroga brez velikih naporov, na
mnogih z navijaškim nasiljem neposredno in posredno povezanih področjih (poglavje
povzeto po Kovač in ostali, 2002: 37–39).
MOŽNI NAČINI ODSTRANITVE NASILJA IZ ŠPORTA
Obstaja več možnih strategij, kako omejiti oz. odstraniti nasilje iz športa, vendar je
potrebno pri uporabi katerekoli od znanih strategij dobro preučiti njeno ustreznost.
Prva strategija predpostavlja omejevanje poročanja o nasilju in drugih izgredih na
športnih prizoriščih. Ta naj bi v teoriji delovala tako, da mediji o nasilju ne bi poročali,
pisali ali govorili. Zagovorniki te strategije večino krivde za nasilje pripisuje prav me-
dijem, ki naj bi s svojim pisanjem samo še slabšali stvari. Pri izgrednikih naj bi šlo nam-
reč zlasti za njihovo željo po slavi in njihovem pojavljanju na televiziji, v časopisih …
Zaključek, ki sledi je, da bi bilo nasilja na športnih prireditvah manj, če se o njem ne bi
poročalo. Ta strategija pa ima za sodobni čas kar nekaj velikih pomanjkljivosti, ki njeno
poslanstvo naredijo skoraj nemogoče. Prvo je, da danes mediji niso več tako centralizi-
rani in monopolni, da bi bila možna takšna kontrola nad njimi. Drugič, to ni v skladu s
komercialnimi načeli, po katerih delujejo sodobni mediji.
Druga strategija predpostavlja obsodbo nasilnega dejanja in s tem povezano etiketi-
ranje, izobčenje in stigmatiziranje njihovih nosilcev. Pristaši te strategije so prepričani,
da bi z dovolj javno in dosledno moralno obsodbo nasilnega vedenja dosegli konec na-
silja na športnih prireditvah. Vsekakor pa bi morali pri tem sodelovati vsi, od medijev do
politike in vseh ostalih dejavnikov, povezanih s športom. Je pa tudi res, da se te skupine
ne ozirajo preveč na moralne obsodbe ljudi oz. javnosti, saj imajo svojo notranjo vre-
dnostno lestvico. Uspeh te strategije bi bil dosežen takrat, ko bi do obsojanja nasilja pri-
šlo med širšo množico navijačev. To pa v realnosti ni možno, saj nasilneži uživajo ugled
med svojimi navijaškimi kolegi.
Nasilje in mladi 95
Tretja strategija predpostavlja, da je mogoče s pravilno vzgojo in izobraževanjem
doseči izključitev nasilja iz športa. Po mnenju zagovornikov te strategije, naj bi tiste s
pomanjkanjem sekundarne socializacije podučili o obnašanju in jih naučili spoštovati
splošne družbeno sprejemljive norme, ki obsojajo nasilje. Problem pa je v tem, da imajo
te skupine svojo lastno socializacijo, vrednote in navade, na katere pa je zelo težko vpli-
vati.
Četrta strategija preprečevanja nasilja govori o tem, da se morajo klubi in športne or-
ganizacije aktivno vključiti v reševanje te problematike in tudi sami disciplinirati nasilne
navijače. Klubom ne sme biti vseeno, kaj počnejo njihovi navijači na tribunah ali po te-
kmi. Potrebna bi bila ''vzgoja'' navijačev preko različnih mehanizmov (seminarji,
druženja …) in dosega obsojanja nasilja med navijači samimi. Je pa res, da verjetno to
ne bi naletelo na odmev med širšo množico navijačev. Zelo dober primer nenasilnega
navijanja so bili slovenski navijači na Euro 2000. Ugotovimo lahko, da je nenasilno na-
vijanje pripomoglo k prepoznavnosti Slovenije, saj so tudi tuji mediji poročali o Sloven-
cih, ki v mestih organizirajo koncerte, ter vzklikajo: ''Kdor ne skače, ni Sloven'c''.
Peta strategija je usmerjena na tehnično-organizacijske prijeme na stadionih oz. dvo-
ranah. Z odpravo nekaterih organizacijskih težav naj bi preprečili možnost začenjanja
nasilja na stadionih oz. dvoranah. To bi lahko naredili z drugačno postavitvijo sedežev,
preprečili bi lahko veliko grupacijo navijačev enega moštva na enem mestu, poskrbeli bi
za oblikovanje razdalje med nasprotnimi navijači ipd.
Šesta strategija predstavlja postopno in sistematsko povečevanje pristojnosti tako
policije kot tudi sodstva pri ukrepanju in izrekanju kazni. Tako naj bi z represivnimi
ukrepi ustvarili razmere, ko si navijači ne bi mogli več dovoliti nasilnega obnašanja (po-
glavje povzeto po Kovač in ostali, 2002: 41–42).
96 Nasilje in mladi
PREGLED NAVIJAŠKEGA NASILJA V TUJINI
Velika Britanija (Anglija)
Velika Britanija, predvsem Anglija, velja za zibelko huliganizma oz. za državo z
najbolj pestro zgodovino navijaškega nasilja. Otok je tudi domovina nogometa, tako so-
dobnega, ki ga poznamo danes, kot tudi ragbija in različnih drugih oblik nogometa. Tako
prvo zabeleženo ''navijaško'' nasilje na Otoku sega že v 14. stoletje, ko je kralj Edward
II. prepovedal nogomet (Carnibella, 1996: 27). Seveda je bil takrat nogomet povsem
drugačen, sodelovalo je preko 100 igralcev, gola sta bila oddaljena več sto metrov, ni
bilo pravil, zato je prihajalo do številnih poškodb, smrtnih žrtev, poškodovanih objektov,
saj se je tedaj igralo na ulicah mest in vasi …
Angleška liga in nogometni klubi so najstarejši na svetu, zato je tam tudi najdaljša
tradicija navijanja za posamezne klube. V Zahodni Evropi se je navijaškega nasilja celo
prijel vzdevek ''britanska bolezen''. Angleški huligani so prevladovali predvsem do po-
znih 80-ih let prejšnjega stoletja. Britanski huligani so odgovorni za nekaj največjih tra-
gedij v športu: leta 1985 je na tekmi v Bradfordu umrlo 56 navijačev zaradi požara, ki
naj bi ga sprožili navijači. Zavladala je panika in histerija, zato ni bila možna pravočasna
evakuacija vseh navijačev (Carnibella, 1996: 117). V istem letu je prišlo na stadionu
Heysel v Bruslju na tekmi med Livepoolom in Juventusom do spopadov navijačev na
samem stadionu. Zaradi pritiska navijačev se je podrla manjša stena, ki pa je pod seboj
pokopala 39 italijanskih navijačev (Carnibella, 1996:117).
Ravno ta krvavi dogodek pa je imel tudi nekaj pozitivnih posledic. Po tem dogodku
je Svet Evrope sprejel Evropsko konvencijo o navijaškem nasilju, vlade evropskih držav
pa so začele zaostrovati svojo politiko do navijaškega nasilja. V Veliki Britaniji je bil
leta 1989 (vlada Margaret Thacher) sprejet t.i. ''The Football Spectators Act''. Ta zakon
je uvedel zelo stroge zaporne kazni, omejitve za huligane (prepoved obiska stadionov),
denarne kazni. V tistem času je bil tipičen huligan moški star do 20 let, nezaposlen, iz
vrst nižjega, delavskega razreda, pripadnik ekstremističnih desničarskih skupin, skin-
head ... Ti huligani so se zaradi kazni zapora in denarnih sankcij, tako rekoč preko noči,
spremenili v povsem normalne navijače. Tako v Angliji že nekaj let ni bila prekinjena
nobena tekma v višjih ligah, tam tudi ni več klasičnih navijaških obračunov (Brkić,
2002a:14).
Poleg zakona iz leta 1989 je bil leta 1991 sprejet še ''The Football Offences Law'', ki
je predvidel kazni tudi za verbalno navijaško nasilje, predvsem z namenom preprečiti
Nasilje in mladi 97
rasistične vzklike in parole.59 Leta 2000 je bil v Angliji sprejet ''The Football Disorder
Act'', ki je še bolj zaostril kaznovalno politiko in uvedel nekaj novih policijskih
pristojnosti. Na podlagi tega zakona velja danes za več kot 500 oseb prepoved obiska
stadionov, nekateri najhujši kršitelji pa se morajo v času tekem zglasiti na lokalni poli-
cijski postaji. Večina kaznovanih ima tudi prepoved izhoda iz države v času mednarod-
nih tekem angleških klubov in reprezentanc. Svoje potne liste v tem času oddajajo na
policijskih postajah in ti se jim vrnejo po koncu tekem.
Košir opozarja na nevaren pojav, ki je posledica zaostritev in sprememb na področju
nasilja na športnih prireditvah. Britanska ekstremna neonacistična skupina Combat 18 je
v preteklosti lahko zadostila svoji sli po nasilju in politični promociji z delovanjem v vr-
stah nogometnih huliganov. Ko pa je bila zaradi sprememb izgnana iz stadionov, je pri-
čela opozarjati nase s terorističnimi akcijami, kot so pošiljanje pisemskih bomb (Košir,
1999: 232).
Zaradi strogih domačih zakonov so angleški huligani dejavni predvsem v tujini, kjer
so kazni za navijaško nasilje manjše. Huligani iz Anglije so tako izstopali na svetovnem
prvenstvu leta 1998, evropskem prvenstvu leta 2000, kot tudi na mnogih mednarodnih
tekmah klubov in reprezentance. V letu 2000 so navijači Leedsa odšli na gostovanje
kluba v Carigrad (tekma Pokala UEFA med Leedsom in Galatasarayem). Pred tekmo je
prišlo do spopadov navijačev, posledica spopadov je bila – dva umrla Angleža in nekaj
deset ranjenih (Brkić, 2002a: 14).
Po nasilnih obračunih med navijači izstopajo tudi reprezentančne tekme. Lani je bila
na sporedu tekma med Anglijo in Nemčijo (sovraštvo navijačev reprezentanc se vleče že
vse od leta 1966 zaradi sporne tekme finala Svetovnega prvenstva), na kateri je prišlo do
navijaških spopadov – aretiranih je bilo 34 Angležev in 7 Nemcev.
Pomembno pa je poudariti tudi neprimerno vedenje vzornikov navijačev, torej no-
gometašev. Samo v šestih mesecih leta 2002 je bilo aretiranih 14 nogometašev z angle-
škim državljanstvom. Dejanja nasilne narave, katerih storilci so bili nogometaši, so
predvsem: popivanje, vožnja pod vplivom alkohola, nasilje v družini ... Med storilci naj-
bolj izstopa primer nogometašev Leedsa (Lee Bowyer in Jonathan Woodgate), ki sta bila
obtožena povzročitve hudih telesnih poškodb azijskemu študentu. Bowyer je bil na
59
Leta 1981 je v požaru v Deptfordu zgorelo 13 temnopoltih fantov, navijači Milwalla pa so le nekaj
dni po tem dogodku “zapeli” navijaško pesem: ''We all agree, niggers burn better than petrol''
(Fox,1996: 96).
98 Nasilje in mladi
sodišču oproščen, Woodgate pa je dobil kazen 100 ur obveznega dela v korist skupnosti
(povzeto po http://www.time.com/time/europe/eu/magazine/0,9868,193656,
00.html in http://ca. sports.yahoo.com/020109/6/gu0v.html).
Navkljub vsemu zapisanemu lahko izpostavimo Anglijo kot pozitiven primer reše-
vanja problema navijaškega nasilja. To potrjujejo dogodki, saj se število izgredov stalno
zmanjšuje, tekme niso prekinjene in že nekaj let ni bilo smrtne žrtve zaradi navijaških
spopadov v Angliji. To pa je posebej zanimivo tudi zaradi drugačne gradnje angleških
stadionov, saj so navijači od igrišča oddaljeni le kakšen meter ali dva. Med igriščem in
tribunami pa ni visokih ograj.
Potrebno pa je poudariti, da se slika angleških huliganov spremeni, kadar ti pridejo v
tujino, saj vedo, da tam ni tako strogih zakonov in ponavadi jo huligani odnesejo le z
denarno kaznijo. V letu 2001 je bilo aretiranih nekaj manj kot 150 angleških navijačev,
od tega je bilo kar 135 aretacij v tujini (podatki zbrani iz arhivov nogometnih poročil:
http://www.noviolence.com; http://www.nogomet.com; http://www.nogomania.net;
http://www.soccerage.com/; http://www.dnevnik.si; http://www.yahoo.com).
Glede na dejstvo, da so večje možnosti navijaških izgredov v tujini, pa se je obliko-
val tudi nov tip angleškega huligana. Gre za pripadnike višjih slojev, študente, zaposle-
ne, premožne (imajo avtomobile, hiše …). Le-ti si lahko namreč privoščijo oglede tekem
v tujini. Izstopajo predvsem navijači naslednjih klubov: Chelsea, Leeds, United in Li-
verpool.
Nemčija
Podobno kot angleški so tudi nemški huligani “zasloveli” kot eni bolj nasilnih, kar pa
velja predvsem za 80-a leta prejšnjega stoletja. Morda celo bolj kot po nasilnosti so
nemški huligani znani po svoji neonacistični usmeritvi. Nemški sociolog Hahn (po Car-
nibella, 1996: 53) trdi, da se nemški huligani razlikujejo po tem, da njihov namen ni
zgolj izvajanje nasilnih dejanj, temveč jih druži predvsem t.i. skupinski duh, oz. želja po
pripadnosti. Tako bi se lahko dalo razložiti tudi naslanjanje nemških navijačev na desni-
čarske, neonacistične skupine, ki naj bi s svojo militaristično ureditvijo vzpodbujale ra-
vno te vrednote (skupinski duh, tovarištvo …). Drugi strokovnjaki pa trdijo, da je
naslanjanje na nacistično zgodovino predvsem poskus navijačev, da šokirajo javnost in
vzbudijo pozornost medijev (Carnibella, 1996: 54).
Podobno kot za angleške bi lahko zapisali tudi za nemške huilgane: medtem ko se na
domačih tleh obnašajo precej bolj miroljubno, se slika spremeni ob njihovih odhodih v
Nasilje in mladi 99
tujino. Nemški huligani so izstopali predvsem v Franciji med svetovnim prvenstvom leta
1998. Tudi oni imajo nekaj večnih sovražnikov, to so predvsem angleški in nizozemski
navijači.
V letu 2001 je bilo na tekmah nemške prve lige (Bundesliga) poškodovanih pet ljudi,
od tega so bili trije policisti. Navijači pa so bili v tem letu aretirani ob dveh tekmah:
Nemčija – Anglija in Kaiserslautern – PSV Eindhoven (arhiv novic http://www.noviolen
ce.com). Najbolj znane navijaške skupine so: Bayern Munich (Munich Service Crew),
Braunschweig (Braunschweiger Jungs), Karlsruhe (Karlsruhe Offensive/Blau-Weiss
Brigaten), Schalke 04 (Gelsen Szene). Večina nemških huliganov so moški, stari okrog
20 let in izhajajo iz srednjega sloja prebivalcev (Carnibella, 1996: 64).
V posameznih nemških mestih je policija ustanovila tudi posebne enote, katerih pri-
padniki se že pred tekmo vtihotapijo v vrste huliganov in zbirajo informacije, na podlagi
katerih se policija odloči o nadaljnjih ukrepih. Prednost takšnih enot pa je tudi to, da ti
infiltrirani policisti dobro poznajo posamezne izgrednike. Nemška policija je tudi ugoto-
vila, da lahko številčna premoč policistov izzove val nasilja. Tako so oblikovali enoto s
približno 100 dobro izurenjimi policisti, katerih primarna naloga je preprečiti efekt sne-
žne kepe, ki sproži plaz (hitro ukrepanje ob prvih poskusih provokacij). Učinkovit način
soočanja z navijaškim nasiljem predstavljajo tudi t.i. hitra sodišča, ki so jih ustanovili v
Nemčiji (Košir, 1999: 228). Posledica je, da so nasilneži kaznovani takoj in ne šele čez
nekaj let, to pa deluje zlasti preventivno na druge navijače.
Italija
Medtem, ko je navijaško nasilje v Angliji in Nemčiji v zatonu, pa je Italija tista dr-
žava, kjer huligani v zadnjem času prihajajo vedno bolj v ospredje. Poleg ruskih in ni-
zozemskih so italijanski navijači trenutno eni najbolj nediscipliniranih v Evropi. Zani-
mivo je, da se obnašajo drugače kot angleški in nemški navijači, saj niso tako “aktivni”
v tujini.
Če za Anglijo velja, da ima najdaljšo tradicijo huliganizma, pa za Italijo velja, da ima
najdaljšo tradicijo t.i. ultras navijačev (italijanski ultrasi so prvi uvedli koordinirano na-
vijanje, prepevanje pesmi, predvsem pa pirotehnične “koreografije” na stadionih).
V Italiji je navijaško nasilje v vzponu. V sezoni 1970/71 sta bila zabeležena samo
dva incidenta na 620 tekmah prve in druge nogometne lige (Serie A in Serie B). V se-
zoni 1988/89 pa je bilo zabeleženih že 72 incidentov na 686 tekmah prve in druge lige.
V tej sezoni je bilo pridržanih 663 navijačev, od tega jih je bilo 363 tudi kaznovanih, po-
100 Nasilje in mladi
škodovanih je bilo 513 ljudi, prišlo je tudi do dveh smrtnih žrtev. V sezoni 1990/1991 je
bilo na nogometnih tekmah poškodovanih že 1.089 navijačev. V sezoni 1994/95 je imela
italijanska policija največ dela, saj je bilo pridržanih kar 2.922 navijačev, od tega je bilo
778 tudi kaznovanih (Carnibella, 1996: 60–61). V letu 2001 je bilo nekaj več kot 100
aretiranih navijačev, nekaj deset poškodovanih, od tega sedem policistov (en navijač je
bil težje poškodovan, saj mu je v rokah eksplodirala doma narejena ročna bomba). Do
nasilja je prihajalo tudi v nižjih ligah, tako je bila zaradi vdora navijačev na stadion pre-
kinjena celo tekma regionalne (pete) lige. V Serie A je bilo pet prekinjenih tekem: dve
zaradi uporabe pirotehničnih sredstev, ena zaradi napada na sodnika, ena zaradi rasisti-
čnih vzklikov in predvsem številnih žaljivih transparentov (tekma se je nadaljevala, ko
je organizator odstranil vse rasistične transparente), ena pa zaradi incidenta s skuterjem.
(podatki zbrani iz arhivov nogometnih poročil: http://www.noviolence.com; http://www.
nogomet.com; http://www.nogomania.net; http://www.soccerage.com/). V Serie B je
septembra 2003 prišlo do incidenta, v katerem je umrl en navijač, poškodovanih pa je
bilo tudi 30 policistov. Do incidenta je prišlo, ko so navijači brez vstopnic vdrli na sta-
dion, kjer so se pričeli pretepati z varnostniki in policijo. V nemiru pa je eden izmed na-
vijačev padel s strehe in se smrtno poškodoval. Italijanska nogometna zveza je za klub
Napoli izrekla kazen prepoved obiska gledalcev na naslednjih petih tekmah. To je bila
prva takšna kazen v Italiji (STA, v Dnevnik, 22. 9. 2003 in 24. 9. 2003).
Spomnimo se še enega najbolj nenavadnih primerov navijaškega nasilja zadnjih let v
Evropi, ki se je zgodil na tekmi Interja. Navijači so na stadion pretihotapili vespo. Med
tekmo so jo zažgali in jo z zgornje etaže odvrgli na navijače nasprotne skupine na spo-
dnji etaži tribune, vendar so na srečo zgrešili cilj. Štirje navijači so bili kaznovani s pre-
povedjo obiska nogometnih tekem. Inter pa je bil deležen kazni – 13.670 USD in prepo-
ved igranja 2 tekem na domačem stadionu (Brkić, 2002b:14; http://www.noviolence.
com/BreakingNews/Europe/5102001a.html; http://www.noviolence.com/BreakingNews/
Europe/5172001a.html).
Podobno kot v drugih državah se tudi italijanski huligani naslanjajo na desničarska
gibanja oz. na fašizem. Pri tem so najbolj aktivni navijači rimskega kluba S. S. Lazio. Ta
klub je bil v preteklosti Mussolinijev klub, zato se tudi navijači obračajo k njegovi ideo-
logiji in stilu. Poudariti je potrebno, da v primeru navijačev Lazia ne gre zgolj za poskus
vzbujanja pozornosti. Temnopolte igralce tujih in tudi lastnega kluba vedno pričakajo
žaljivi transparenti (črnci = ebola …). Ob smrti zloglasnega Arkana so izobesili transpa-
rent: ''V čast in slavo našemu tigru'' (Brkić, 2002b: 14). Ti navijači so tudi že fizično na-
Nasilje in mladi 101
padli temnopolte igralce kluba, za katerega navijajo, zato je v Laziu v zadnjih nekaj letih
igrala le peščica temnopoltih igralcev (Brkić, 2002b: 14). V Italiji so pogosti tudi spopa-
di pred mestnimi derbiji (med seboj igrajo klubi istega mesta: npr. Roma – Lazio, Inter –
Milan, Juventus – Torino itd.).
Tudi v Italiji ne moremo govoriti o tipičnem huliganu, saj je članstvo ultras skupin
zelo različno – tu so tako pripadniki nižjih slojev kot izobraženi in premožni. V 65 % so
navijači mlajši od 21 let, kar je praksa tudi v drugih državah. Za Italijo pa je značilen vi-
sok odstotek žensk v navijaških skupinah. Nekatere navijaške skupine pa so popolnjene
izključno z dekleti (Carnibella,1996: 69–71).
Italijanska državna policija je leta 1995 ustanovila t.i. ''opazovalnico''. To je stalna
operativna skupina, ki koordinira delovanje karabinjerjev, državne policije, finančne po-
licije, italijanskega olimpijskega komiteja, nogometne zveze in strokovnjakov za civilno
zaščito in požarno varnost. Člani omenjenih organizacij se srečujejo enkrat tedensko,
ocenjujejo dogajanja iz preteklega ligaškega kroga in načrtujejo ukrepe za prihajajoče
tekme (povzeto po Košir, 1999: 229).
World Cup 98 (Francija),
Euro 2000 (Belgija, Nizozemska)
Svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998 v Franciji je bil zadnji veliki dogodek, ob
katerem je prišlo do velikih navijaških spopadov. Tudi na evropskem prvenstvu leta
2000 v Belgiji in na Nizozemskem je bilo nekaj navijaških pretepov, v katerih pa so pre-
vladovali predvsem Angleži, ki so pustošili po turškem predelu mesta Amsterdam. To
njihovo početje je bilo maščevanje za dva ubita angleška navijača v Carigradu. V mno-
gih primerih to pravzaprav niso bili navijači, saj niso imeli niti kupljenih vstopnic za
tekmo. Tudi v izgredih leta 1998 v Franciji so prevladovali predvsem angleški in nemški
navijači.
V Franciji je do prvih nemirov prišlo 10. 6. 1998 v mestu Marseille, kjer so angleški
navijači razbili kar nekaj avtov in oken, se spopadli z lokalnimi prebivalci (predvsem
mlajšimi) in tudi s policijo. Rezultat je bil 24 poškodovanih Angležev in en poškodovan
policist. Policija je uporabila posebne ščite, solzilec in vodne topove, da je razgnala
množico izgrednikov. Kasnejša preiskava je pokazala, da je bil del Angležev izzvan s
strani protunizijskih navijačev (priseljenci iz severne Afrike), večina navijačev pa je bila
pijanih. Sodišče je tri angleške navijače obsodilo na manjše zaporne kazni (http://www.
jmk.su.se/global00/toni/articles/worldcup.html). 16. 6. 1998 pa je sodišče v Marseillu
102 Nasilje in mladi
obsodilo šest angleških navijačev zaradi nemirov. Dobili so štiri mesece zapora (http://
archive.soccerage.com/s/en/13/05411.html).
Zaradi teh dogodkov je župan mesta Toulouse nekaj dni kasneje prestavil letni glas-
beni festival, ki se vsako leto organizira 21. 6., saj je bil to ravno predvečer tekme An-
glija – Romunija. Tako bi takrat bilo v mestu tudi veliko navijačev (http://archive.
soccerage.com/s/en/13/05397.html).
21. 6. 1998 pa so nemiri dosegli vrhunec. V mestu Lens so se na dan tekme Nemčija
– Jugoslavija nemški huligani prvič spopadli s francosko policijo. Najbolj znana žrtev
teh nemirov je francoski žandar David Nivel, ki so mu nemški huligani sneli čelado in
ga s prometnim znakom večkrat udarili po glavi in ga nato še obrcali. Potem pa so ga
pustili ležati na ulici s krvavečo rano. Minilo je kar nekaj časa, preden so ga s helikop-
terjem odpeljali v bolnišnico v Lille in do danes si še ni povsem opomogel (Huuges,
1998). Zaradi povzročitve hude telesne poškodbe je bilo nekaj mesecev po dogodku pet
huliganov obsojenih na daljše zaporne kazni. Najmanjša izrečena zaporna kazen je bila
pet let.
Slika 4.8: Pretepeni francoski žandar David Nivel
Vir slike 4.8: Nemčija označila napad na svetovnem prventstu za nacionalno sramoto
(http://www.cnn.com/WORLD/europe/9806/22/soccer.violence)
V nemirih pred tekmo v Lensu je bilo aretiranih deset huliganov, nemiri pa so se na-
daljevali tudi po tekmi. Tekma se je namreč končala z rezultatom 2 : 2, kar je razjezilo
navijače. V nemirih po tekmi je bilo aretiranih štirideset huliganov. Preiskava je odkrila,
da je v tem primeru šlo za drugačne nemire, kot v Marseillu, saj so bili nemški huligani
trezni, organizirani, akcije pa so vodili in usmerjali preko mobilnih telefonov. Huligani
si niso imeli namena ogledati tekme, ampak so prispeli izključno z nasilniškimi nameni.
Nasilje in mladi 103
Sprva so menili, da huligani pripadajo neonacističnim skupinam, vendar je kasneje nem-
ška policija ovrgla te povezave (http://www.jmk.su.se/global00/toni/articles/worldcup.
html). Istega dne je na prizorišče tekme Anglija – Romunija v Toulousu prispelo 2.000
angleških navijačev, od tega sto znanih huliganov. Trije so bili aretirani takoj ob pri-
hodu, saj je bila francoska policija pravočasno obveščena s strani angleških kolegov.
Francoska policija je vsem navijačem izdala opozorila, da bo ostro nastopila proti kakrš-
nimkoli nemirom (http://archive.soccerage.com/s/en/13/054 57.html).
Opozorila so očitno zalegla, saj se je na tekmi zbralo 5.000 Angležev, zunaj stadiona
pa jih je ostalo približno enako število, vendar po tekmi ni bilo nikakršnih nemirov. A
kljub temu so angleški navijači udarili še enkrat. To se je zgodilo 30. 6. 1998, ko je
reprezentanca Anglije izgubila srečanje proti Argentini v mestu St. Etienne, s tem pa je
tudi izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Zopet so glavnino dogodkov v nemirih predstav-
ljala dejanja huliganov, ki si tekme niso ogledali na stadionu, ampak so se zadrževali v
številnih barih po mestu. Po koncu tekme so oddrveli iz barov in preplavili mestni trg,
kjer so razbijali in uničili nekaj izložb, pohištvo in opreme v barih, steklenice … Zapletli
so se tudi s policijo in ponovno z afriškimi priseljenci. Aretiranih je bilo nekaj navijačev,
nekaj pa jih je bilo tudi lažje poškodovanih (http://archive.soccerage.com/s/en/13/ 05532.
html).
Svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998 je pokazalo nov obraz huliganizma. V ve-
čini primerov ni šlo za klasične huligane, ki bi jih lahko opisali kot mlade moške (do 20
let), nezaposlene, iz vrst delavskih družin, iz nižjih slojev, pripadnike ekstremnih desni-
čarskih skupin. Tu so se pojavili huligani novega tipa: zaposleni, premožni (avtomobili,
drage obleke), študentje, pripadniki srednjega in višjega sloja. Mnogi so delovali v po-
vezavi z neonacističnimi skupinami, ki jih svetovno prvenstvo ni niti najmanj zanimalo.
Povezava se je pokazala predvsem v načinu organiziranja nemirov, saj so skupine delo-
vale koordinirano (tudi s pomočjo mobilnih telefonov), po vojaškem vzoru pa so bile
skupine oblikovane v udarne enote … (http://www.jmk.su.se/global00/toni/articles/
worldcup.html).
Zaradi dogodkov v Franciji so se policijske sile bolje pripravile na naslednjih tekmo-
vanjih – EURO 2000 in WC 2002. Države medsebojno izmenjujejo podatke o huliganih,
povečale so se zaporne kazni, obsojeni navijači pa se morajo ob vsaki tekmi javiti na
policijski postaji. Tako jim je onemogočen ogled tekme, kar je v zadnjih letih ustaljena
praksa predvsem v Veliki Britaniji. Huligani imajo prepovedan vstop v državo, tudi če v
tej državi niso sodelovali v navijaških nemirih.
104 Nasilje in mladi
NASILJE V ŠOLAH
Vsak izmed nas, ki je šel skozi osnovno in srednjo šolo, ve, da se tam dogajajo
stvari, za katere lahko brez zadržka trdim, da gre za nasilje. Tisti, ki nimajo sreče in so
manj priljubljeni, so ponavadi tarča močnejših, bolj priljubljenih vrstnikov, ki so lahko
njihovi sošolci ali pa so iz drugega razreda ali celo druge šole. Najkrutejša oblika šol-
skega nasilja se je najprej pojavila v nekaterih ameriških srednjih šolah, nato pa tudi v
drugih šolah po svetu. Prišlo je namreč do tega, da so učenci v šolo prinesli strelno oro-
žje in pričeli iz neznanih razlogov pobijati sošolce in učitelje. Posledice se v ZDA vidi
skoraj na vsaki šoli, saj so se na vseh vhodih v šolo pojavili detektorji kovin, s katerimi
se preprečuje vnos orožja v šole. Nikakor ne trdim, da so pri nas razmere podobne ame-
riškim, vendar si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem v slovenskih šolah in tudi dija-
ških domovih, saj je le-to v eni izmed oblik prisotno na vsaki šoli. Nenazadnje pa je tudi
pri nas že prišlo do uporabe nožev, sekir in groženj s strelnim orožjem. To poglavje
zbornika je osredotočeno zlasti na nasilje, ki ga izvajajo učenci višjih razredov osnovne
šole in dijaki srednjih šol.
V preteklosti (pri nekaterih pa še danes) je veljalo razmišljanje, da je nasilje mladih v
šoli prehodna in naravna faza otrokovega razvoja in da mora iti večina mladih skozi njo.
Menili so, da je za vsem tem le igriva narava mladih, ki bo sčasoma izginila. Preučevan-
je vrstniškega nasilja se je začelo v Skandinaviji, Angliji in na Japonskem po dogodkih,
ki so odjeknili v javnosti. Praviloma je šlo za samomore otrok, ki so jih dlje časa trpin-
čili in niso videli drugega izhoda kot samomor (Pušnik, 1999: 34). Ohsako navaja, da so
raziskave pokazale, da so nasilni otroci rizična skupina, pri kateri obstaja veliko večja
verjetnost, da bodo postali mladoletni delikventi in odrasli kriminalci, kot pa otroci, ki
niso bili nasilni (Ohsako, 1997: 8).
Za obravnavo različnih oblik nasilja med šolajočo se mladino (zlasti osnovno in
srednješolsko) je v strokovni literaturi najbolj pogosto uporabljen izraz ''bullying''. Pri
prevajanju tega termina v slovenščino avtorji najpogosteje uporabljajo izraz trpinčenje,
ustrahovanje in preganjanje.
Olweus pravi, da o trpinčenju med učenci govorimo takrat, kadar je nek učenec v
daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativ-
nim dejanjem, ki jih je povzročil njegov sovrstnik ali skupina učencev (Olweus, 1995:
11). Dogša pa pravi, da o trpinčenju med učenci lahko govorimo, kadar je nek učenec v
Nasilje in mladi 105
daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativ-
nim vedenjem, ki jih je povzročil učenec ali skupina učencev (Dogša, 1997: 65).
Podobne so tudi definicije nekaterih drugih avtorjev (Besag, Smit, Roland itd.). Te
definicije imajo skupne in tudi različne elemente. Različne so si npr. glede odnosa do
umestitve nasilja v časovno in kulturno komponento, odnosa med žrtvijo in nasilnežem
itd. Pušnikova pa ugotavlja, da imajo sicer različne definicije trpinčenja naslednje sku-
pne značilnosti (Pušnik 1999: 34):
– trpinčenje je tisto nasilje, ki se dogaja dlje časa;
– lahko je verbalno, psihično ali fizično;
– vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem;
– žrtev se ne more braniti, občuti nemoč in strah.
Če analiziram zgoraj navedene skupne elemente definicij trpinčenja, se lahko z njimi
le delno strinjam. Vsekakor ni nujno, da gre pri trpinčenju le za fizično nasilje. Ver-
balno-psihično nasilje lahko v številnih primerih naredi več dolgoročne škode na posa-
mezniku, kot pa mu jo zada en udarec. Dolgoletna zmerjanja, zaničevanja, izključevanja
in podobna šikaniranja lahko bistveno vplivajo na nizko samopodobo otroka, mladost-
nika in posledičnega vplivajo na njegov kasnejši odnos z ljudmi. Prav to je največja ne-
varnost psihološkega nasilja, ki je očem največkrat tudi najbolj prikrito. Dejstvo je, da
pri trpinčenju ne gre za kratkotrajna, enkratna dejanja, temveč se nasilje ponavlja in
lahko celo stopnjuje. Ko nasilnež oz. skupina nasilnežev najde svojo tarčo, jo le s težavo
spustijo iz rok. Ko pa govorimo o odnosu med nasilnežem in žrtvijo, pridemo do veden-
ja žrtve. Tukaj se postavi vprašanje: ali je trpinčenje neko ponavljajoče dejanje, ki je us-
merjeno proti osebi, vendar pa nanjo nima takšnega učinka, kot si je to želel storilec?
Moj odgovor je: da, tudi to je trpinčenje. Osebno menim, da je pri trpinčenju potrebno
izhajati iz dejanj storilca in ne iz učinka oz. posledic teh dejanj na žrtvi. Mislim, da gre
za trpinčenje tudi v primerih, kadar se žrtev lahko brani. Obramba oz. reakcija na neko
nasilje je povsem legitimno ravnanje izzvanega posameznika. Paziti pa je potrebno, da
žrtev ne postane nasilnež. Za trpinčenje pa ne moremo šteti dejanj, pri katerih sta obe
osebi v konfliktu (fizičnem, verbalnem, psihičnem) prostovoljno stopili v ta odnos. Med
otroci oz. mladimi se namreč oblikujejo pari oz. skupine, ki med seboj tekmujejo v ra-
zličnih stvareh (v športnih panogah, v tem kdo je lepše oblečen, kdo je bolj priljubljen in
tudi kdo je močnejši). V teh primerih gre za enakovredne nasprotnike, ki se medsebojno
dokazujejo in se bojujejo za nekakšen prestiž – ne gre pa za trpinčenje.
106 Nasilje in mladi
Šolsko nasilje veliko stane, pa ne le v finančnem pomenu, temveč v pomenu dolgo-
ročne škode, ki jo pusti na posameznikovem osebnem razvoju. Izguba možnosti za
kvalitetno odraščanje in življenje je motnja v posameznikovem učenju prosocialnega
vedenja in zada udarec glavni nalogi razvijanja človeških virov, pomembnih za
nacionalni razvoj (Ohsako, 1997: 7). Prestopniška dejavnost mladih v šoli pomeni manj
časa za učenje in izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa. Izostajanje od pouka, kot
posledica prestopništva ali viktimizacije, tudi ne vpliva pozitivno na posameznika. Ve-
čina odzivanja na nasilje in tatvine v šoli je neprimerna. Nošenje orožja, palic ali drugih
predmetov v smoobrambne namene pomeni hitro zamenjavo vloge žrtve in storilca ka-
znivega dejanja (Meško, 2002a: 192).
OBLIKE VRSTNIŠKEGA NASILJA V ŠOLAH
Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali resna grožnja z uporabo sile. Usmer-
jeno je na človekovo telo ali njegovo življenje. Fizične bolečina in posledice, ki jih na-
silnež tako povzroča, vedno spremljajo tudi psihične posledice pri žrtvah (Kuhar in
drugi, 1999: 10). Fizično nasilje je prav tako jemanje ali poškodovanje žrtvinih stvari. S
fizičnim nasiljem ranimo človekovo telo. Fizično nasilje je: brca, klofuta, lasanje, plju-
vanje, zvijanje rok, omejevanje gibanja, siljenje z nečim, oblivanje z vodo, obmetavanje
s predmeti in celo dotikanje, če človek tega ne želi itd. (Kuhar in drugi, 1999: 11).
Psihično in verbalno nasilje označuje vsakršna dejanja (najpogosteje verbalna), ki se
na nezaželen in grob način dotaknejo človekove psihe. Psihično nasilje spodjeda
samozavest, samopodobo in samozaupanje žrtve. S psihičnim nasiljem posegamo v člo-
vekovo duševnost, psihično stabilnost in samozavest (Kuhar in drugi 1999: 5, 7). Psihi-
čno nasilje predstavljajo: grobe besede in mnenja, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, kri-
čanje, prepiri, ignoriranje, zavračanje, izsiljevanja in grožnje.
Habbe opredeljuje spolno nasilje kot namigovanje na spolnost, opolzko govorjenje,
telesne dotike, otipavanje in vsako drugo s spolnostjo povezano dejanje, ki ne vključuje
spolnega odnosa (Habbe, 2000: 89). Spolnega nasilja je v slovenskih osnovnih šolah
precej, vendar se o njem ne govori in ostaja skrito. Najpogostejše je spolno nadlegovanje
in otipavanje. Žrtve pa ponavadi molčijo, saj jih je sram povedati, da jih je nek sošolec
ali kdo drug otipaval.
Katja Bašič navaja naslednje oblike nasilja, do katerih so prišli v okviru projekta
Varna šola in katere so šolarji sami izpostavili (Bašič, 2004: 90):
Nasilje in mladi
– nasilje vrstnikov v lastnih razredih (pljuvanje, ščipanje, žaljenje, zmerjanje,
odrivanje, prerivanje po hodnikih, zafrkavanje, otipavanje, obtoževanje, fizično
nasilje, izolacija s strani vrstnikov);
– navedli so problem ločevanja po narodnosti in žaljenje na nacionalni osnovi (tako
v šoli kot zunaj nje);
– izsiljevanje;
– psihično nasilje s strani učiteljic in učiteljev;
– če je prisotno nasilje, se v razredih ne počutijo najbolje;
– na šoli je prisotnih veliko nasilnih iger med otroci, pri katerih prihaja do fizičnih
bolečin;
– deklice so izpostavljale predvsem psihično in spolno nasilje (na predmetni stopnji
so izpostavile otipavanje); odrasli jim odgovorijo, da je to del odraščanja;
– dečki pa so kot bolj ogrožajoče izpostavili fizično nasilje;
– kot problem so navedli, da učitelji in učiteljice ne ukrepajo vedno, ko jim učenci
in učenke povedo, da se jim dogaja nasilje na šoli.
NASILJE V SLOVENSKIH ŠOLAH
Da prihaja do zgoraj omenjenih oblik nasilja tudi v slovenskih šolah (in dijaških do-
movih), ve verjetno vsak izmed nas. V naših šolah se nasilje dogaja znotraj razredov ter
v neposredni bližini šol, učenci in dijaki pa se z nasiljem srečujejo tudi na poti v šolo.60
Najbolj razširjeno in očem tudi najbolj skrito nasilje je psihično nasilje. Izvajalci te ob-
like nasilja so v določeni meri skoraj vsi učenci (vedno se zgodi, da nekdo nekoga užali,
zmerja …). Dokler je to nasilje omejeno na redke primere, temu ni potrebno pripisovati
prevelikega pomena, huje pa postane takrat, ko posameznik ali skupina nenehno izvaja
pritisk nad določeno osebo. Psihično nasilje se izvaja v vseh šolskih prostorih (razredih,
telovadnici, jedilnici itd.) tudi v prisotnosti učiteljev. Za fizično nasilje pa velja, da si še
tako predrzen nasilnež (praviloma) ne upa trpinčiti svoje žrtve v prisotnosti učitelja.
60
V naših šolah prihaja na eni strani do nasilja med učenci, na drugi strani pa se pojavlja tudi nasilje
učencev nad učitelji. V največ primerih je slednje v verbalni obliki, se pa pojavljajo tudi primeri fizi-
čnega obračunavanja z učitelji. Eden najhujših dogodkov se je zgodil v Mariboru, ko je učenec s sekiro
udaril učiteljico po glavi (Dnevnik, 19. 6. 2000). Trije dijaki srednje poklicne in tehniške šole pa naj bi
v začetku leta 2003 s pištolo grozili profesorju, ker jim je dal prenizke ocene. Dijaki naj bi bili izključe-
ni iz šole, dejanje pa je bilo prijavljeno tudi na policiji (povzeto po Dnevnik, 1. 2. 2003). V šolah pri-
haja tudi do nasilja učiteljev nad učenci. Znani so celo primeri spolnih zlorab.
107 108 Nasilje in mladi
Vendar se ti med odmorom umaknejo in žrtve so ponovno prepuščene same sebi.61
Kljub različnim ukrepom na šolah (varnostniki, kamere, identifikacijske kartice, učitelj-
ski nadzor itd.) se fizično nasilje ni ustavilo, temveč se je samo premaknilo na mesta, ki
niso nadzorovana (dvorišča, igrišča, okolica šole itd.). Tako pri nas prihaja do fizičnega
obračunavanja na šolah, v okolici šol in/ali na poti v njih.
Anketa o trpinčenju oz. ustrahovanju, ki so jo na šestih osnovnih šolah v Ljubljani in
okolici izvedli raziskovalci Pedagoške fakultete, pri čemer so zajeli 1.382 učencev osno-
vne šole od prvega do osmega razreda, je prišla do naslednjih ugotovitev: vsaj 45 %
učencev poroča o ustrahovanju, vsaj 20 % jih je to doživelo več kot samo enkrat ali dva-
krat, približno 5 % pa jih to doživlja vsakodnevno. Skoraj četrtina oz. 24 % učencev trdi,
da so jih v tekočem letu ustrahovali na poti v šolo ali iz nje (vsaj enkrat ali dvakrat), 27
% pa jih je kot mesto ustrahovanja navedlo še druge kraje (na ulici, v bližini doma, na
poti k interesnim dejavnostim). Po pogostosti prednjači skupina vedenj, ki pomenijo ver-
balno nasilje (zmerjanje, žalitve, zafrkavanje itd.), sledi pa fizično nasilje (tepli so me,
brcali, spotikali, porivali, itd.) (Dekleva, 1996: 261–363).
Raziskava, ki so jo na štirih šolah (dve osnovni in dve srednji šoli) opravili študentje
FDV, kaže na to, da je velik delež mladih vsaj enkrat doživel kaj neprijetnega (v OŠ 68
%, v SŠ 56 %), približno 3 % učencev in dijakov pa večkrat doživlja ustrahovanje. V
osnovni in srednji šoli prevladuje zmerjanje, visok odstotek (zlasti v srednji šoli) pa ima
oblika nasilja, o kateri se zelo malo govori, tj. otipavanje (to dejanje štejemo med
spolno nasilje). Učenci osnovnih šol ustrahovanje največkrat doživijo v šoli (40 %) ali v
okolici šole (40 %), medtem ko dijaki srednjih šol ustrahovanje doživljajo največkrat
zvečer v mestu (30 %) in manj v šoli ali na poti v/iz nje (22 %). Tudi struktura nasilne-
žev se med osnovno in srednjo šolo razlikuje. V osnovni šoli večino nasilja izvedejo
učenci višjega razreda ali sošolci, na srednji šoli pa večino nasilja izvedejo učenci druge
šole (Lampe in ostali, 2001). Do zanimivih podatkov o viktimizaciji med mladimi so
prišli tudi raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Peda-
goške fakultete, ki so v raziskavi leta 2000/2001 anketirali 1.934 petnajstletnikov. Re-
zultati so pokazali, da je kar 32, 5 % fantov, starih 15 let, že doživelo nasilje, pri katerem
je prišlo do poškodovanja telesa brez uporabe orožja. 17,2 % deklet je že bilo žrtev is-
tega dejanja. 23, 7 % fantov in 10,3 % deklet je že bilo žrtev ropa. 18,9 % fantov je bilo
žrtev izsiljevanja, medtem ko je to doletelo 5,7 % deklet. 15,1 % deklet in 1,2 % fantov
61
To potrjuje tudi raziskava, ki jo je opravila mag. Pušnik Mojca. Ugotovljeno je bilo, da se je nasilje s
prisotnostjo učitelja med odmorom bistveno zmanjšalo.
Nasilje in mladi 109
je že bilo žrtev spolnega nasilja. 9,6 % fantov in 5,1 % deklet je že doživelo
poškodovanje telesa z orožjem. Zanimivi so tudi rezultati raziskave, ki se nanašajo na
obseg strahu pred nasiljem. Med odmori v razredu se 4,9 % petnajstletnikov čuti ''nič
varne'' ali ''malo varne''. Na šolskem stranišču se delež povzpne na 10,4%, na poti v šolo
pa na 15,3%. Na avtobusni postaji ponoči, ko je temno, pa se nevarno počuti kar 62,7 %
petnajstletnikov. Dekleva tako navaja, da se med 14. in 15. letom v zunanjem svetu vsaj
z eno, razmeroma resno obliko nasilja, sreča med 1/3 in 1/2 ljubljanskih mladostnikov
in mladostnic. Ne ve se, kakšen je obseg tega nasilja v drugih krajih, vendar lahko do-
mnevamo, da je podoben (Dekleva, 2002: 153–162).
V raziskavi o trpinčenju na slovenskih šolah je Pušnikova ugotovila (Pušnik, 1999):
62
– v vseh starostih je med žrtvami, nasilneži in nosilci obeh vlog več fantov;
– trpinčenje s starostjo upada;
– žrtve in nasilneži imajo svojo vlogo več let;
63
– žrtvi pušča trpinčenje dolgotrajne posledice;
– nekateri učenci so nosilci obeh vlog (so žrtve in nasilneži hkrati);
64
– na nasilje se odziva, pomaga le malo učiteljev in učencev;
– žrtve in nasilneži o nasilju molčijo (žrtve je sram, je ponižana);
– žrtev, nasilnežev in nosilcev obeh vlog je največ na poklicnih šolah;
65
– vodstva šol nočejo priznati, da pri njih obstaja nasilje.
ZNAČILNOSTI ŽRTEV IN NASILNEŽEV
ZNAČILNOSTI ŽRTEV
Žrtve so tisti učenci, ki doživljajo trpinčenje. Učenec je trpinčen, kadar je večkrat v
daljšem časovnem obdobju izpostavljen nasilnemu vedenju oziroma negativnim dejan-
jem enega ali več učencev. Žrtev največkrat prepoznamo po njegovem prestrašenem ve-
62
Med dečki je več telesnega nasilja, deklice pa uporabljajo bolj posredne oblike (obrekovanje, mani-
puliranje, izolacijo …) (Pušnik, 1999: 44).
63
Žrtve je strah vseh stikov z vrstniki, zniža se jim zaupanje v lastne socialne spretnosti itd. (Pušnik,
1999: 44).
64
Pogoste reakcije učiteljev so: nasilja ne vidijo; gredo mimo, kot da jih ne zadeva; napačno interpre-
tirajo situacije; ne jemljejo resno pritožb. Posledica tega je, da malo učencev za probleme pove učitel-
jem (Pušnik, 1999: 53).
65
Poudarek avtorja: prav zatiskanje oči vodstva šol in posledično neprimerno ukvarjanje z nasiljem je
eden izmed glavnih problemov šolskega nasilja.
110 Nasilje in mladi
denju. S svojimi stališči in vedenjem signalizira drugim, de je negotov in ničvreden po-
sameznik, ki se ne bo branil v primeru napada ali žalitve. Učenec, ki je izpostavljen ne-
gativnim dejanjem, se resnično težko brani in je nekako nemočen proti učencu ali učen-
cem, ki ga nadlegujejo (Pušnik 1999: 83).
Značilnosti žrtev, ki so opazne v šoli (Kisovec, 1997: 31):
– so osamljeni in izolirani od vrstnikov med odmori in v času kosila;
– pri skupinskih igrah so izbrani zadnji;
– v času odmorov iščejo bližino učiteljev in drugih odraslih;
– imajo težave pri nastopih pred razredom (tesnobnost, negotovost);
– so žalostni, potlačeni;
– nenadno ali postopno jim pade učni uspeh.
a) Pasivne (podredljive) žrtve
Splošne značilnosti pasivnih žrtev so (povzeto po Olweus, 1995: 45; Mikuš Kos,
1995: 10-23):
– po telesni zgradbi so šibkejši od svojih vrstnikov, kar velja predvsem za dečke;
– tudi njihov zunanji izgled dosti pripomore k temu, da jih nasilneži izberejo – če je
otrok debel, suh, visok, nizek, če ima drugačno barvo las ali kože, kot jo ima ve-
čina, če nosijo očala, imajo velika ušesa, majhna ušesa, štrleča ušesa ali neravne
zobe, pripadajo drugi narodnosti ali so tujci, prav tako so lahko med izbranimi, če
se ne oblačijo po zapovedani modi ali nosijo oblačila nepriznanih firm;
– izpostavljeni so, če se jim lahko že po zunanjosti določi narodno pripadnost ali
vero;
– telesna tesnobnost – bojijo se poškodb in tega, da bi se sami poškodovali; so
neuspešni pri športih, športnih igrah in pretepih: njihova telesna koordinacija je
slaba, kar velja predvsem za dečke;
– so previdni, občutljivi, mirni, zadržani, pasivni, podredljivi in sramežljivi; hitro
začnejo jokati;
– njihova samopodoba je slaba, počutijo se neprivlačne, nezaželene, nesposobne,
pogosto so v zadregi in jih je sram; na nek način drugim kažejo znake, da so
manjvredni in nezmožni posamezniki, ki se ne bodo maščevali, če jih bo kdo na-
padel ali užalil;
– imajo odklonilno stališče do nasilja;
– v razredu se počutijo osamljeni, nimajo dobrega prijatelja, pogosteje pa se bolje
razumejo z odraslimi kot s sovrstniki.
Nasilje in mladi 111
b) Provokativne (izzivalne) žrtve
Za provokativne žrtve velja, da v različni meri kažejo kombinacijo tesnobnosti in
agresivnega vedenjskega vzorca. Tu pri nadlegovanju sodeluje večje število učencev,
včasih ves razred. Olweus navaja naslednje značilnosti (Olweus, 1995: 22):
– ta kategorija žrtev so prav tako kot pasivne žrtve telesno šibkejše od svojih
sovrstnikov;
– so nesrečni, tesnobni, žalostni, imajo slabo samopodobo;
– pogosto so te žrtve dečki;
– so vročekrvni in kadar so napadeni (fizično ali verbalno), se skušajo braniti, a so
največkrat pri tem neuspešni;
– so hiperaktivni (ti otroci so nemirni in imajo težave pri koncentraciji), nemirni,
nezbrani, agresivni, ustvarjajo napetost pri ljudeh v okolju, so nerodni in nezreli,
njihove navade pa vznemirjajo druge in jih motijo;
– odrasli jih odklanjajo (tudi učitelji);
– poskušajo tudi trpinčiti druge, šibkejše učence;
– ti otroci na splošno sami izzivajo, da bi bili trpinčeni.
c) Nekatere druge kategorije žrtev
Nekatere kategorije, ki jih poleg prej naštetih navaja Besagova (Besag, 1989: 78):
– Odvisne žrtve. Ti otroci (največkrat posamezniki) ponavadi igrajo razrednega
klovna in se obnašajo moteče z namenom, da bi se lahko vključili v skupino. Sku-
pno tem otrokom je to, da skušajo prikriti svoje sposobnosti (znanje), da bi se izo-
gnili izključitvi iz prej omenjene skupine, ker se v skupini počutijo bolj varne in
neranljive.
– Lažne žrtve. Sem spadajo otroci žrtve, ki se nenehno in čisto po nepotrebnem
pritožujejo nad ostalimi v skupini. Ponavadi se tako vedenje pojavi zaradi iskanja
pozornosti. Besagova opozarja, da bi se to lahko smatralo kot klic na pomoč.
ZNAČILNOSTI NASILNEŽEV
Nasilneži so posamezniki, ki prevzemajo take akcije in vzorce vedenja, ki drugim
ljudem povzročajo težave in skrbi, torej gre za učence, ki trpinčijo druge učence.
a) Dominantni nasilneži
Splošne značilnosti so naslednje (nasilneži imajo lahko eno ali več značilnosti) (po-
vzeto po Olweus, 1995: 23–24 in Mikuš Kos 1995: 10–23):
dvojno vlogo, so žrtve in nasilneži hkrati. Obstaja 10–30 % žrtev, ki trpinčijo druge vsaj
112 Nasilje in mladi
– lahko so telesno močnejši od sovrstnikov, še posebej od žrtev; lahko so iste
starosti ali nekoliko starejši od žrtve; uspešni so pri telesni vzgoji, športu ali pre-
tepih;
– imajo izrazite potrebe po nadvladovanju in podrejanju drugih, zelo radi se
uveljavljajo z močjo in grožnjami in delajo po svoji presoji; lahko se pred drugimi
učenci hvalijo s svojo dejansko ali namišljeno večvrednostjo;
– so vročekrvni in impulzivni, se hitro razjezijo in imajo nizko frustracijsko toleran-
tnost, s težavo se podrejajo pravilom, težko jim je tudi, kadar morajo prenašati
neprijetnosti in zamude, lahko si poskušajo pridobiti prednosti z goljufanjem;
– so nasprotovalni, kljubovalni in agresivni do odraslih, lahko se jih odrasli tudi bo-
jijo; dobro se znajdejo, kadar se morajo spraviti iz težkih situacij;
– v očeh drugih so grobi in trdosrčni, kažejo le malo sočutja do učencev, katere
trpinčijo;
– v nasprotju z žrtvami niso tesnobni in negotovi in imajo dokaj pozitivno podobo o
sebi (povprečno ali nadpovprečno);
– v primerjavi z vrstniki začnejo že dokaj zgodaj z antisocialnim vedenjem (kra-
jami, vandalizmom, popivanjem) in imajo slabo družbo;
– preganjalci večinoma niso nepriljubljeni, včasih so celo zaželeni v družbi vrstni-
kov; v višjih razredih priljubljenost upada, a nikoli ne dosežejo tako nizke stopnje
priljubljenosti, kot jo imajo žrtve;
– njihovi šolski dosežki so lahko povprečni, nadpovprečni ali podpovprečni;
– imajo pozitivna stališča do agresivnega vedenja in ne občutijo nobene krivde pri
svojem početju.
b) Druge kategorije nasilnežev
– Anksiozni nasilneži. Ta skupina nasilnežev je manj samozavestna in manj popu-
larna kot drugi nasilneži. Ti otroci imajo druge probleme, kot so problemi v dru-
žini ali pa neuspehi v šoli (Besag, 1989: 27).
– Pasivni udeleženci nasilja – spremljevalci preganjalcev. To pa so običajno osebe
z več tesnobe in strahu. Večinoma so nepriljubljeni, včasih pa zelo zaželeni v dru-
žbi sovrstnikov (prav tam).
NASILNEŽI – ŽRTVE
To je skupina otrok, ki so v enem primeru nasilneži, že v drugem pa žrtve. Imajo
Nasilje in mladi 113
občasno ali pogosteje, odstotek pa je glede na starostno skupino zelo različen (Kisovec,
1997: 33).
Stephenson in Smith (Besag, 1989: 29) ugotavljata, da so taki otroci fizično močni in
sposobni postaviti se zase. Vedno so pripravljeni na pretep in fizično obračunavanje.
Imajo veliko težav pri kontroliranju svojih impulzov, razpoloženj in fantazij. So napeti,
imajo občutek strahu, osamljenosti in manjvrednosti. Pri sklepanju prijateljstev imajo
težave, raje so sami kot z vrstniki. Učenci z dvojno vlogo so še manj priljubljeni med vr-
stniki kot ostali nasilneži. Do ljudi so nezaupljivi, v stikih z vrstniki pa zelo previdni.
Ponavadi trpinčijo eno ali dve leti mlajše otroke, ker se tako počutijo dovolj gotove, v
odnosih s svojimi vrstniki ali v družinskem okolju pa imajo sami vlogo žrtve. Kadar so v
vlogi žrtve, jim vrstniki skoraj ne priskočijo na pomoč, saj predobro poznajo tudi nji-
hovo drugo plat.
SOOČANJE Z NASILJEM V ŠOLAH
IN UKREPANJE POLICIJE OB NASILJU MED VRSTNIKI
V želji zmanjšati nasilje med vrstniki policija intenzivno sodeluje z zaposlenimi na
šolah in jih opozarja, da je kakršnokoli nasilje v šolah nesprejemljivo in se ga ne sme
dopuščati. Policija zagovarja t.i. ničelno toleranco, kar pomeni, da pozivajo vse pristojne
in vse mladostnike, da prijavijo vsako nasilno dejanje, ne glede na subjektivno oceno
njegove resnosti.
Po zaznavi kaznivega dejanja sledi zbiranje dokazov: razgovor kriminalista s šolsko
svetovalno službo, socialnim delavcem, žrtvijo, storilcem, starši, učitelji, sošolci ali pri-
jatelji žrtve itd.
Če se sum storitve kaznivega dejanja potrdi, sledi predlog sodniku za prekrške ozi-
roma kazenska ovadba pod pogojem, da je osumljence že dopolnil 14 let. V primeru, da
policija s preiskavo ne potrdi suma storitve kaznivega dejanja, napiše poročilo. Mlado-
letnemu storilcu je mogoče izreči ukor, strožji nadzor staršev oziroma socialne službe,
obiskovanje strokovno vodenih delavnic, kjer se mladoletniki in starši pogovarjajo in iš-
čejo vzroke za nasilniško vedenje otrok ter napotitev v prevzgojni zavod. Če policija
med postopkom ugotovi, da storilec kaznivega dejanja še ni star 14 let, se postopek usta-
vi ter o tem obvesti organ socialnega skrbstva (povzeto po dopisu MNZ, PU Nova Go-
rica, 26. 03. 2002).
Skozi analizo nasilja na slovenskih šolah in ugotavljanjem sodelovanja policije in šol
lahko ugotovimo, da šolska vodstva (ali starši) policijo obvestijo šele takrat, ko gre re-
114 Nasilje in mladi
snično že za hude oblike nasilja in ko se le-to ponavlja. Učitelji in vodstvo šol običajno
tudi v primerih, ko pride do povzročitve telesnih poškodb, ne ukrepajo pravilno. Še ve-
dno prevladuje strah pred izgubo ugleda šole. Tako se večina primerov reši v pogovorih
s storilci in njihovimi starši, ki pa jih opravijo razredniki, psihologi in/ali ravnatelji (niso
pa vsi primerno usposobljeni za takšno ukrepanje). Pri tem velja ponovno opozoriti na
ugotovitev o povezanosti napačne vzgoje v družini in nasilja mladih. V skrajnih prime-
rih pride do izključitve nasilneža oz. do (prisilnega) izpisa, kar je lepše videti v šolski
statistiki.
Potrebno je opozoriti, da je povzročitev telesne poškodbe kaznivo dejanje, ki se pre-
ganja na predlog. Se pravi, če pride do telesne poškodbe, lahko žrtev (ali njeni zastop-
niki) zahtevajo pregon storilca in ukrepanje v skladu s kazenskim zakonikom. Osebno
menim, da bi moral z nasilnimi učenci starejšimi od 14 let, ki svoje nasilno vedenje po-
navljajo in npr. večkrat pretepejo sošolce in jim pogovor z učitelji in psihologi ne po-
maga, v prisotnosti staršev opraviti pogovor policist – in to že pred storitvijo kaznivega
dejanja.66 Policist v uniformi predstavlja avtoriteto in že samo njegov nastop in pogovor
lahko nasilneža prepriča, da se nasilje ne izplača. Pri tem vsekakor ne mislim, da bi poli-
cist mlademu otroku grozil na način ''če ne boš priden, boš šel v zapor'', temveč bi mu na
pedagoški način prikazal, da to početje ni primerno in sprejemljivo. Zato bi potrebovali
posebno usposobljene policiste pedagoge. Nastop takšnega policista bi lahko bil tudi del
šolskega programa in bi deloval preventivno in ne le kurativno ob primeru že pojavlje-
nega nasilja. Prepričan sem, da bi se nasilje med mladimi vsaj delno zmanjšalo že z do-
brim preventivnim nastopom policista pedagoga, ki bi otroke opozoril na nevarnost na-
silja in jim razložil, da nasilje ni rešitev (spomnimo se samo, kako smo vsi dvigovali
roke ob prečkanju ceste, še nekaj mesecev po tem, ko nam je to svetoval policist, ki nam
je razlagal o nevarnostih v prometu). Menim, da bi na ta način rešili kar dva problema:
nasilni otroci (vsaj nekateri) bi prenehali s svojim nasilnim početjem in si tako zmanjšali
možnost, da kasneje storijo kaznivo dejanje,67 po drugi strani pa bi njihove žrtve imele
66
Ponavadi človek ne postane nasilen kar čez noč in navadno nasilnež v otroštvu prične z milejšimi
oblikami nasilja. Prerivanje, klofuta ali udarec še ni kaznivo dejanje, kar pa je npr. pretep s telesnimi
poškodbami in uporabo orožja (palice, noža, ipd.). Policisti bi delovali preventivno in s svojim
delovanjem preprečili nastanek kaznivega dejanja.
67
Brinc navaja, da ko postane mladoletnik s 14. leti kazensko odgovoren, je pogosto že prepozno za
uspešno prevzgojo, saj se je pri njem že utrdila otroška delikvenca zaradi pomanjkljivosti v družinski in
šolski socializaciji (Brinc, 1997: 26). Nanašam pa se tudi na Meškovo tezo o tem, da se kriminalna ka-
Nasilje in mladi
manj skrbi in jim ne bi bilo treba prestrašeno gledati, kje jih čaka nasilnež. Ključnega
pomena je tako vplivati na preddelikvente in jih odmakniti od kriminalne poti, ki bi ji
sledili. Poleg policista pedagoga bi na šolah morali aktivno delovati tudi strokovnjaki za
nasilje med vrstniki. Učencem bi bilo treba jasno pokazati mejo med dopustnim in nedo-
pustnim vedenjem, ter zavzeti stališče, da je kakršnokoli nasilje nedopustno, in da se ga
ne tolirira. Tako bi učenci izoblikovali vrednostni sistem, v katerem bi bilo nasilje
izključeno in obsojano. Trenutno je definiranje dopustnega in nedopustnega prepuščeno
posameznim vodstvom šol in učiteljem, ki pa niso primerno usposobljeni za takšno delo-
vanje.
Pomembno vlogo pri reševanju nasilja v šolah pa bi lahko odigrali tudi drugi vrstni-
ki. Menim, da bi bilo smiselno v šole uvesti sistem vrstniškega svetovanja.68 Ta sistem bi
deloval na osnovi pomoči (prostovoljnega dela) uglednih in zaupanja vrednih dijakov
višjih letnikov oz. študentov, ki bi delovali na svoji šoli, lahko pa tudi na različnih
osnovnih šolah. Temelj uspeha takšnega sistema temelji na dejstvu, da večina dijakov
oz. učencev svoje težave najprej zaupa vrstnikom, nato staršem in šele potem učitel-
jem.69 Prepričan sem, da bi ta sistem ob primerni promociji zaživel tako med mladimi, ki
bi bili pripravljeni pomagati, kot tudi med tistimi, katerim bi ta pomoč bila namenjena.
Preprečevanje nasilja v šolah in izobraževanje ter vzgajanje otrok in mladostnikov v
duhu nenasilja mora biti dopolnjeno tudi z dejavnostmi šole, ki spodbujajo pozitivno in
prijetno vzdušje v šoli, učenci morajo imeti možnost za kvalitetno preživljanje prostega
časa tudi znotraj (objekta) šole, pri čemer pa ni nujno, da so te dejavnosti organizirane
izključno v okviru šole. Poleg krožkov, ki jih organizirajo šole, bi bilo smiselno izkori-
stiti šolske prostore tudi za delovanje različnih mladinskih društev oz. društev, ki se uk-
varjajo s kvalitetnim načinom preživljanja prostega časa mladih (npr. modelarska druš-
tva, fotografska društva, športna društva itd.). Za številna takšna društva glavno oviro
riera nekaterih mladih prične z vandalizmom in manjšimi tatvinami, ki jih izvajajo zaradi zabave in
dolgočasja, kasneje pa se konča s kaznivimi dejanji, kot je npr. rop (Meško, 1997: 38).
68
Pomen vrstniškega izobraževanja in vplivanja poudarja tudi Svet Evrope, ki je izdal več publikacij na
temo vrstniškega izobraževanja in vplivanja (Domino – A Manual to use Peer Group Education as a
Means to Fight Racism, Xenophobia, Anti-semitizem and Intolerance; Education Pack-Ideas, Resour-
ces, Methods and Activities for Informal Intercultural Education with Young People and Adults; Com-
pass-A Manual on Human Rights Education with Young People itd.)
69
Raziskava študentov FDV je ugotovila, da največ dijakov za ustrahovanje najprej pove prijateljem
(57 %), šele na drugem mestu pa so starši (37 %). Med učenci OŠ jih za ustrahovanje 43 % pove prija-
teljem in 38 % staršem (več v poglavju 9. Empirični raziskavi – Raziskava o šolskem nasilju na straneh
202–208).
115 116 Nasilje in mladi
predstavlja prostorska stiska, po drugi strani pa so šolske učilnice, telovadnice, delavnice
itd. v popoldanskih oz. večernih urah prazne, če pa se jih oddaja, to temelji izključno na
dobičkonosnem oddajanju, za kar pa društva nimajo denarja. Z oblikovanjem sistema, ki
bi tudi društvom omogočal brezplačen najem prostorov oz. povračilo le dejanskih stroš-
kov, ki bi jih povzročila njihova dejavnost, bi številne mlade ''umaknili'' iz ulic, jim
omogočili kvaliteten način preživljanja prostega časa, poleg tega bi si pridobili najrazlič-
nejša znanja in izkušnje ter se naučili sodelovanja v skupinah.
Pomembna novost za naše razmere bi bila v tujini preizkušena vzgojna metoda –
določanje kazenskih sankcij v obliki družbeno koristnih del. Slovenska zakonodaja ne
omogoča izrekanja kazni obveznega opravljanja družbeno koristnih del, ki bi jih storilec
prekrška ali lažjega kaznivega dejanja moral opravljati v za to določenih institucijah.
Prepričan sem, da bi bilo (zlasti mlade) storilce različnih prekrškov ali lažjih kaznivih
dejanj (npr. kršenje JRM, pretepanje, povzročitev lažjih telesnih poškodb, vožnja avto-
mobila pod vplivom alkohola ipd.) veliko bolj smiselno kaznovati z družbeno koristnim
in vzgojnim delom, kot pa da se jim izreka ukore ter denarne in pogojne kazni. Zlasti
mlada oseba bi se ob delu v ustanovi, ki bi bila ''povezana'' z naravo njenega prekrška
soočila s posledicami, ki jih takšno dejanje lahko povzroči (npr. kazen za vožnjo pod
vplivom alkohola bi bila opravljanje določenega števila ur v bolnišnici, zavodu za reha-
bilitacijo invalidov ipd.).
Za zaključek poglavja o nasilju v šolah lahko podam Meškovo ugotovitev, ki pravi,
da ima izobraževalni sistem ključno vlogo na področju vzgoje in izobraževanja in s tem
tudi preprečevanja prestopništva. Učitelji in vzgojitelji imajo pomemben položaj, s kate-
rega lahko opazujejo vedenje otrok, nudijo pomoč in opozarjajo na porajajoče se pro-
bleme. Nesposobnost in nepripravljenost vključiti vzgojno-izobraževalno dejavnost v
kriminalno prevencijo je zanemarjanje šole kot ene izmed temeljnih družbenih institucij
in njene vloge v družbi. To še ne pomeni, da je z dejavnostjo šole rešena tudi problema-
tika kriminalitete, ampak pomeni, da je bila vloga šole na tem področju do sedaj zelo
podcenjena (Meško, 2002a: 202–203).
Nasilje in mladi 117
NASILJE NAD ČLANI DRUŽINE
(OTROKI, STARŠI …) OZ. NAD PARTNERJEM 70
Dejstvo, da se je poglavje o nasilju nad člani družine, partnerjem ... znašlo v tej
knjigi, utemeljujem s spoznanjem, da se v Sloveniji pogosto dogaja, da mladi pretepajo
in trpinčijo svoje partnerje, otroke, nekateri pa se spravijo celo nad svoje starše. Katja
Filipčič navaja, da raziskave kažejo, da je družina najnevarnejši kraj; največja možnost,
da bomo žrtev fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja je ravno v družini (Filipčič,
2000: 197). Naslednja podpoglavja so osredotočena na tri tipe nasilja v družinah: a) na-
silje nad partnerjem, b) nasilje nad otroki, c) nasilje nad starši.
NASILJE NAD PARTNERJEM
V številnih na videz srečnih družinah in partnerskih zvezah se za štirimi zidovi do-
gajajo različne bolj ali manj krute stvari. Dejstvo je, da se določena oblika nasilja (psi-
hološko – verbalno nasilje) občasno pojavi v vsaki družini. Vzroki zanj so številni (od
razdraženosti, ker te je v službi kaznoval šef, do glavobola itd.). Pojavu takšnih napetosti
ni potrebno pripisovati velikega pomena, vsaj dokler se le-te ne pojavljajo pogosto in ne
v krutih oblikah. Verbalno nasilje je namreč lahko v družini oz. partnerski zvezi zelo bo-
leče, saj se v takšni družbeni celici zelo dobro pozna občutljive točke nasprotnika v be-
sednem dvoboju in je le stvar osebne morale posameznika, kako daleč bo šel in katere
besede bo uporabil. Zoran Kanduč navaja, da je psihološko nasilje verjetno pogostejše
kot fizično nasilje in je zelo pogosto omejeno na besedne prepire, katerih glavni namen
je kljubovanje in boj za prevlado. V to obliko nasilja so v številnih primerih vpleteni tudi
neke vrste ''talci'', tj. otroci (npr. ko jim eden od staršev dopoveduje, kako pokvarjen je
drugi itd.). Kot posebno obliko psihološkega nasilja v družini, pa Kanduč navaja tudi
zavračanje komunikacije (verbalne ali neverbalne) (Kanduč, 2001: 109–110).
Če sem zapisal, da se psihološko – verbalno nasilje občasno pojavi v vsaki družini in
da je le to v manjšem obsegu in v ''nekruti'' obliki zanemarljivo, pa je nekaj povsem dru-
gega, ko govorimo o fizičnem nasilju. Skozi zgodovino je bilo nasilje moža nad ženo
70
Zaradi težav, ki nastanejo ob upoštevanju pravne definicije družine (ki jo sestavljajo mati, oče in ot-
rok) sem v naslov poglavja dodal tudi besedo partner. Tako sem zajel vse tiste družine oz. partnerske
zveze, ki nimajo otrok (hetero in tudi homeseksualne zveze).
118 Nasilje in mladi
tolerirano in celo pravno dovoljeno.71 Eden prvih, ki je obsodil takšno početje je bil John
Stuart Mill, ki je v svojem eseju leta 1869 zapisal: ''Načelo, ki uravnava obstoječe od-
nose med dvema spoloma in pravno podrejenost enega spola drugemu, je samo po sebi
napačno in je ena največjih ovir človeškega napredka. To načelo bi moralo zamenjati
načelo popolne enakosti, ki ne priznava privilegijev za nobeno stran, ter ne otežuje no-
bene strani'' (John Stuart Mill, 1869/www.ivcc.edu/gen2002/Mill_Subjection.htm). Po-
jav fizičnega nasilja v družini oz. partnerski zvezi je potreben obsojanja, saj v teh prime-
rih storilec fizično trpinči nekoga, ki bi ga naj varoval in mu predstavljal steber opore in
zaupanja. Pri nas so najštevilnejši akterji fizičnega nasilja v družini moški, starejši od 30
let, med akterji takšnega početja pa najdemo tudi mlade fante. Kanduč navaja, da so sub-
jekti družinskega nasilja pogosto normalno socializirane osebe, katerih samoregulativni
mehanizem je podvržen ''nevtralizacijskim tehnikam'', s katerimi vsaj začasno
''suspendirajo'' normativno učinkovitost ponotranjenih vedenjskih ''standardov''.72 V
obdobju po 30. letu si večina ljudi oblikuje svojo družino in prične živeti samostojno
življenje, ob t.i. pojavu podaljšane mladosti73 pa je to tudi vse pogosteje obdobje, ko
mladi prvič odidejo živeti na svoje. Začetek skupne življenjske poti in delitev skupnega
stanovanja poveča možnost nasilja nad partnerjem, saj sta oba partnerja tako več časa v
interakciji, poudarjam pa, da lahko do nasilja nad partnerjem prihaja tudi v obdobju, ko
ti osebi še ne živita skupaj. Poznam več primerov, ko so moji vrstniki in tudi še mlado-
letni fantje pretepali svoja dekleta. Prišlo je do tega, da so dekleta imele podplutbe po
obrazu, prebite ustnice, zlomljene zobe. A kljub temu, da se je to dogajalo zelo pogosto,
71
V Angliji je v 19. stoletju veljalo ''pravilo palca'' (Rule of the Thumb), ki je možu pravno dovoljevalo
uporabo palice, ki ni debelejša od njegovega palca. Pred uvedbo tega pravila je mož lahko uporabil ka-
teri koli ''disciplinski'' pripomoček (Kanduč, 2000: 12).
72
Tehnik nevtralizacije je več: izgovori samemu sebi v smislu ''saj sem jo samo odrinil'' ali pa ''saj tudi
drugi možje včasih udarijo ženo, zlasti če je sitna in svojeglava'', ''saj sem jo moral kaznovati, ker je
slaba žena'' … (Kanduč, 2000: 18).
73
Danes prihaja do t.i. pojava podaljšane mladosti. Mladi vedno pozneje odhajajo živet na svoje, si po-
zneje ustvarjajo družino in se pozneje osamosvojijo. To je v veliki meri povezano z velikim deležem
mladih, ki po končani srednji šoli nadaljujejo šolanje na fakultetah in so v tem obdobju nezaposleni oz.
delajo preko študentskih servisov; tisti, ki šolanja ne nadaljujejo, pa opravljajo službe z nižjimi pla-
čami. Mladi so tako v večini primerov ekonomsko – posledično zlasti stanovanjsko – odvisni od star-
šev, saj nimajo dovolj denarja, da bi se lahko odselili in pričeli s samostojnim življenjem (plačevati bi
morali oderuške najemnine, visoke stanovanjske stroške …). Posledica tega je, da si večina mladih us-
tvarja družine šele po tridesetem letu, ko so ekonomsko (manj) odvisni od staršev. Verjetno pa ni po-
trebno posebej poudarjati, da so posledica tega ''generacijskega prepada'' tudi številni konflikti v dru-
žini.
Nasilje in mladi
so dekleta še vedno vztrajala z njimi. Pri tem se mi je vedno postavljalo vprašanje: Zakaj
ljudje vztrajajo v takšnih razmerjih?74
Največkrat je pri dekletu prisotno pomanjkanje samozavesti, poguma, slabe družin-
ske izkušnje, pomanjkanje informacij o tem, kam se lahko umaknejo in kaj lahko storijo
zase. V številnih primerih pa je razlog za vztrajanje v takšnih razmerah tudi hud strah
pred fantom, saj ta dekletu grozi z novim tepežem in celo s smrtjo. V nekaterih primerih
se dekleta bojijo samostojnega življenja in osamljenosti ali pa za nasilje krivijo sebe, ker
so izzivale in dale fantu razlog za nasilje. Dogodi se tudi to, da dekleta v strahu za živ-
ljenje pokličejo na pomoč policijo, nato pa iz več razlogov za fanta ne zahtevajo kazen-
skega pregona.75 Meško navaja, da so raziskave ugotovile, da če žrtev ne prijavi kazni-
vega dejanja po prvem primeru nasilja, obstaja visoka raven tveganja, da se bo nasilni-
ško obnašanje v družini nenehno ponavljalo (Meško, 1998: 189). V nekaterih primerih
jih fantje celo uspejo prepričati, da se je to zgodilo zadnjič, da se ne bo več ponovilo, saj
se bodo spremenili itd. V številnih primerih pa temu umiku botruje tudi hud strah, saj bi
v času, preden bi stekel postopek na sodišču, in v času do izreka kazni (ki pa bi lahko
bila tudi le pogojna) fant bil na prostosti – če ne celo v isti hiši – in bi se dekletu mašče-
val za njen pogum. Eden izmed vzrokov vztrajanja z nasilnežem je tudi ekonomska od-
visnost od partnerja, ki je večja pri osebah z nizko izobrazbo. Številne žene pa v nasil-
nem razmerju vztrajajo tudi zaradi sramu pred okolico in pritiskov širše družine in
okolice. Ponekod so vzrok otroci, saj ženske mislijo, da je tako najbolje za otroke, saj so
navezani na očeta in bi obsojali mater zaradi ločitve. Kanduč in Filipčič navajata, da je
lahko razlog za vztrajanje z nasilnežem tudi močna čustvena navezanost (ali že kar
''zasvojenost''). Čeprav dekle včasih zbere pogum in ga zapusti, se po krajšem ali dalj-
šem času vrne k njemu. Raziskovalci so pojav močne čustvene navezanosti na nasilneža
v okoliščinah, v katerih je žrtev podrejena osebi, ki jo občasno zlorablja, poimenovali
''travmatska navezanost''. Za ta pojav sta potrebna dva pogoja: a) razmerje med nasilne-
žem in žrtvijo označuje neravnotežje moči, b) zlorabe so periodične, med njimi pa si
sledijo obdobja normalnega in (v očeh podrejene osebe) sprejemljivega vedenja nadre-
jene osebe. Značilno za ta razmerja je, da neravnovesje moči vpliva na dojemanje
74
Filipčičeva navaja ugotovitve raziskav, ki pravijo, da je povprečna doba zlorabljanja preden ženska
zapusti razmerje (od tistih, ki seveda sploh sprejmejo takšno odločitev), sedem let (Johnson, v Filipčič,
2000: 199).
75
Po nekaterih raziskavah tretjina do polovice žensk, katerih partnerji so kazensko preganjani, noče
sodelovati v kazenskem postopku (Hoyle, v Filipčič, 2000: 199).
119 120 Nasilje in mladi
(ne)moči pri obeh subjektih: podrejeni se počuti še bolj nemočnega, samospoštovanje in
samopodoba se znižata, poveča se odvisnost od nadrejenega. Nadrejeni pa se čuti mogo-
čnejšega, ima povečano samospoštovanje in samopodobo (Filipčič, 2000: 200 in Kan-
duč, 2001: 112–113).
Nasilje v nekaterih družinah se konča šele s smrtjo. Matjaž Voglar ugotavlja, da
znaten delež umorov na Slovenskem že od nekdaj tvorijo družinski umori.76 V 90-ih je
ta delež znašal 30 % vseh umorov. Naj je žrtev ženska ali moški, praviloma gre za ne-
urejene družine, kjer so pogosti prepiri in nasilje, praviloma pa je nasilnež moški.
Schneider meni, da se večje tveganje žensk starih med 20 in 40 let, da postanejo žrtve
umora, lahko pojasni s tem, da so te ženske poročene ali da živijo v emocionalnih zve-
zah, iz katerih se porajajo konflikti, ki se včasih končajo tudi z umorom. Številne razi-
skave so pokazale, da zakonski in ljubezenski odnos nosi v sebi veliko nevarnost za
viktimizacijo žensk s krvnimi delikti, še posebno pa z umori (Schneider, v Globočnik,
2001: 224). Za umore, ki jih storijo ženske, je poleg tega, da so večinoma žrtve njihovi
bližnji, najpogosteje partner, značilno tudi, da jih ženske pogosto storijo v silobranu,
prekoračenem silobranu ali pa v okoliščinah, ki sicer pravno ne ustrezajo silobranu, pač
pa gre za uboj moškega, ki je žensko dolga leta trpinčil. Večino ubitih mož je bilo alko-
holikov, mnogokrat predkaznovanih zaradi nasilništva ali nasilnih prekrškov, tako da so
žene storile dejanje iz obupa in revolta, ker niso več videle izhoda iz nevzdržnega polo-
žaja (Voglar, 1997: 51–57). Ni redko, da ženske ne najdejo drugega izhoda iz začara-
nega kroga, kot da ubijejo svojega tirana.77 Nekaterim ženskam je življenje v zaporu
mnogo lažje kot življenje v zakonu (Nikolić-Ristanovič, v Pavlovič, 1990: 21). Družin-
ski umori so bili v 90-ih letih najpogostejši v velikih mestih (Ljubljana, Maribor) ter v
majhnih, zakotnih vaseh, na drugi strani. Precej manj je srednje velikih krajev (Voglar,
1997: 55).
Potrebno je poudariti tudi nesrečno dejstvo, da je pri pomoči v primerih družinskega
nasilja zelo omejena tudi policija, saj ta lahko ukrepa šele, ko je že prišlo do kaznivega
dejanja oz. prekrška. Policija nima možnosti preventivnega delovanja, kar je v številnih
primerih usodno.78 Dodatno pa delo policije otežuje tudi dejstvo, da večino družinskega
76
44 % storilcev družinskih umorov v Sloveniji so zakonski in izvenzakonski partnerji, v 21 % so sto-
rilci potomci, v 16 % so storilci roditelji, v 15 % sorodniki, v 3 % sorojenci (Voglar, 1997: 52).
77
Četrtina storilcev umorov partnerja v Sloveniji je žensk (Filipčič, 2000: 203).
78
Voglar navaja, da je v obdobju 1991–1995 18 % storilcev umora partnerja pred dejanjem že enkrat
ali večkrat grozilo z umorom, trije storilci pa so že poskusili umoriti isto osebo. V vseh primerih gro-
Nasilje in mladi 121
nasilja ostane neprijavljenega. Vzroki za to so različni: žrtve ne prijavijo nasilja zaradi
strahu pred maščevanjem nasilneža kot tudi zaradi strahu sekundarne viktimizacije. V
številnih primerih se zgodi, da policisti nasilneža ne (ne smejo) odstranijo iz prostorov.
Njihova intervencija samo prekine nasilje, saj nasilnež in žrtev po odhodu policistov
ostaneta v istih prostorih. Prav ta strah pred maščevanjem velikokrat preseneti tudi poli-
ciste, saj se ob njihovem ukrepanju zoper nasilneža žrtev velikokrat postavi v bran nasil-
neža. Zoran Pavlović je že 14 let nazaj dejal, da bi vsi pričakovali, da ženska zapusti na-
silno okolje, vendar tega pogosto ne stori. Pogosto ne vidi stvarnega izhoda. Pogosto se
niti pritožiti nima komu, institucionalne poti pa doživlja kot nerazumevajoče, kot us-
tvarjene za nekoga drugega (Pavlović, 1990: 3). Od takrat pa do danes se stvari niso sko-
raj nič spremenile. Policisti so še vedno omejeni pri ukrepanju zoper nasilneže, sorodni-
ki, prijatelji, sosedje si še vedno zatiskajo oči, družinsko nasilje pa je v družbi še vedno
prisotno.
Prav zaradi teh dejstev so se 8. januarja 2003 sestali varuh človekovih pravic, mini-
ster za notranje zadeve, minister za zdravje, minister za delo, družino in socialne zadeve,
podpredsednik vrhovnega sodišča in državni sekretar pri ministrstvu za pravosodje. Do-
govorili so se, da bodo v prihodnjih mesecih preučili stanje na področju družinskega na-
silja in kaj je v okviru obstoječe zakonodaje moč narediti, da se nasilje prepreči oziroma
da se zaščiti žrtve. Pripravili pa bodo tudi spremembe zakonodaje, da bo boj proti temu
zlu sodobne družbe uspešnejši. K temu bo pripomogel tudi nacionalni program boja
proti družinskemu nasilju, ki ga bo po mnenju navzočih prav tako treba čim prej pripra-
viti. Pri ministrstvu za notranje zadeve bodo po vzoru avstrijske zakonodaje pripravili
spremembo zakona o policiji, ki bo dala policistom pooblastilo, da nasilnežem izrečejo
prepoved približevanja žrtvam nasilja. To pomeni, da bodo nasilneži – in ne žrtve, kot je
bilo doslej – tisti, ki bodo morali zapustiti dom. Ukrep bo veljal deset dni, v tem času pa
bo morala policija o primeru obvestiti pristojne socialne službe. Na predlog socialne slu-
žbe bo lahko sodišče ukrep nasilnežu podaljšalo do 60 dni. Takšen zakon bo policiji
omogočal tudi, da v primeru groženj z nasiljem ukrepa, še preden se zgodi nasilno
dejanje, česar pa sedanja zakonodaja ne omogoča. "Zdaj se ni ukrepalo, dokler ni bil kdo
mrtev, če pa že, je zadeva zastarala. Z novimi ukrepi bodo imele žrtve vsaj deset do 60
dni časa, da si opomorejo, ukrepi pa bodo tudi jasen znak nasilnežem, da njihovo početje
ni sprejemljivo," je novosti komentiral varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Avstrij-
ženj bodisi niso jemali dovolj resno bodisi organi pregona niso ukrepali, ker storilec (še) ni storil ka-
znivega dejanja (Voglar, 1997: 55).
122 Nasilje in mladi
ski zakon o preprečevanju nasilja daje policiji tudi možnost, da v družini intervenira
proti volji žrtve. Danes se namreč slovenskim policistom pogosto dogaja, da se ob inter-
vencijah žrtve v strahu pred storilcem postavijo na stran nasilneža, kar policistom zveže
roke (Dnevnik, 9. 1. 2003).
Različni avtorji (npr. Kantor, Straus, v Filipčič) navajajo, da alkohol ni edini in tudi
ne najpomembnejši dejavnik pri zlorabah v družinah. Obstaja sicer močna povezava
med alkoholom in nasiljem v družinah, vendar sta oba le odraz nekega tretjega dejavnika
ali dejavnikov. Stresi v družinskih odnosih lahko povzročijo povečano uživanje alkohola
in povečano nasilje v družini. Med njima bo nastala korelacija, vendar pa ne odnos vzro-
čnosti (Filipčič, 2000: 1999). S to razlago pa se osebno le delno strinjam. Prepričan sem,
da alkohol ni vedno kriv za nasilje v družinah oz. nasilje na splošno, je pa dejstvo, da se
veliko ljudi šele po zaužitju večje količine alkohola pričenja obnašati zelo agresivno. Če
torej zanikamo vzročno povezavo med alkoholom in nasiljem, bi torej v teh primerih
morali obstajati neki drugi vzroki za agresijo vinjenih oseb. Verjetno ti vzroki – povodi,
res obstajajo, vendar so tako nepomembni, da pri trezni osebi ne bi povzročili agresivne
reakcije (npr. da te nekdo gleda, da ti nekdo stopi na nogo itd.). Moje osebno mnenje
je, da alkohol pri nekaterih osebah zmanjšuje samokontrolo in spodbuja nasilno vede-
nje. To pa se dogaja tako za štirimi stenami doma kot tudi na cesti. Meško pravi, da ima
alkohol vlogo ''družbenega maziva'', saj sprošča običajne zadržke. Kemični vpliv alko-
hola je tak, da se oseba znebi zavor. Na drugi strani pa alkohol depresivno učinkuje na
centralni živčni sistem, zmanjša pa se tudi količina kisika v možganih, kar omejuje nad-
zor možganov nad vedenjem posameznika, zaradi česar pride do motenj v komunikaciji
z okoljem. Opita oseba je bolj zgovorna, agresivna in možnost storitve prepovedanih
dejanj je velika (Meško, 1998: 145).
Ko govorimo o družinskem nasilju oz. nasilju nad partnerjem, se je potrebno zave-
dati, da obstajajo (sicer zelo redki) primeri fizičnega nasilja, katerega akterji so ženske
(poleg že omenjenih družinskih umorov). Filipčičeva navaja, da so ženske nasilne do
svojih partnerjev tako v heteroseksualnih kot homoseksualnih skupnostih (nasilje pa je
značilno tudi za gejevske pare) (Filipčič, 2000: 201). Dokazovanje teh oblik nasilja je
zelo oteženo, saj se stopnja neprijavljenosti v teh primerih še dodatno poveča. Pri anali-
ziranju stanja tako nisem imel drugih virov kot le nekaj odstavkov v strokovnih člankih.
Vloga moških v naši družbi je zelo ''mačistična'' in prav takšno pojmovanje vloge mo-
škega v družbi je glavni razlog zakaj moški tega nasilja ne prijavijo. Bojijo se namreč
obsojanja družbe in sramu, ki bi ga tako doživeli. Podobno velja za homoseksualne (lez-
Nasilje in mladi 123
bične in gejevske) pare. Filipčičeva pravi, da bi se homoseksualci morali v primerih na-
silja obračati na službe heteroseksualne skupnosti, ki imajo praviloma le redko razume-
vanje za njihove probleme. Homoseksualne žrtve so tako dvojno stigmatizirane od
seksistične in homofobične družbe: zaradi svoje viktimizacije in zaradi svoje spolne
usmerjenosti (Filipčič, 2000: 202).
Številni primeri družinskega nasilja se končajo zelo tragično. Dogaja se, da nasilneži
za štirimi zidovi dolga leta trpinčijo svoje žrtve, pri tem pa jim nihče ne more pomagati.
Upam, da bo napovedana sprememba zakonodaje kmalu prinesla želene učinke in bo za-
ščitila nemočne žrtve, hkrati pa moramo spremeniti tudi miselnost širšega kroga ljudi.
Dejstvo je namreč, da številni sorodniki, prijatelji in sosedje, vedo za družinsko nasilje,
pa iz različnih vzrokov ne ukrepajo.
NASILJE NAD OTROKI
Raziskovalci nasilja v družinah so bili v 60-ih in 70-ih letih zelo presenečeni, ko so
ugotovili, da so številni otroci žrtve nasilja v svojih družinah. Podobno presenečenje pa
je doletelo tudi mene. Na moje veliko (negativno) presenečenje sem med analiziranjem
stanja na področju nasilja mladih ugotovil, da mlade osebe predstavljajo velik delež tis-
tih, ki trpinčijo in celo spolno zlorabljajo otroke. To pa je bil vzrok, da sem poglavje na-
silja nad otroci moral vključiti v ta zbornik. To poglavje je le povzetek najbolj splošnih
značilnosti in opis stanja na tem področju. Za podrobnejše informacije o problematiki
nasilja nad otroci pa si je potrebno pogledati še drugo strokovno literaturo.
Nasilje nad otroki se pojavlja v naslednjih oblikah:
– psihično trpinčenje;
– fizično nasilje;
– zanemarjanje;
– spolno nasilje.
Psihično trpinčenje spremlja sleherno obliko trpinčenja otroka. Psihično trpinčenje
otroka lahko izhaja iz storitve dejanja ali opustitve dejanja. Sem sodijo (Mikuš Kos,
1997: 61, 62):
– namensko omalovaževanje, zmerjanje ali druge oblike žaljivega vedenja do otro-
ka, ki prizadevajo njegovo samospoštovanje in samopodobo;
– zavestno in namensko zanemarjanje otrokovih čustvenih potreb, odsotnost čustve-
ne topline, neodzivanje na znake čustvene stiske, namensko odklanjanje podpore
v okoliščinah, ki jih otrok ne zmore obvladovati sam;
124 Nasilje in mladi
– postavljanje delovnih in vedenjskih zahtev do otroka, ki znatno presegajo njegove
zmogljivosti;
– izločanje, zavračanje, nepravično ravnanje z otrokom;
– poniževanje otroka in prikrajševanje za dostojanstvo;
– teroriziranje, zastrahovanje; zapuščanje majhnega otroka samega; izolacija otroka;
– kvarna vzgoja;
– izkoriščanje otrokovega dela v družini.
Ko govorimo o fizičnem nasilju nad otroci je potrebno upoštevati tudi značilnosti
določene kulture in posledičnih družbenih norm. V določenih kulturah velja npr. klofuta
za nujno potrebni vzgojni ukrep, ki ga starši lahko oz. morajo uporabiti. V zahodni civi-
lizaciji pa se takšna dejanja v večini obsojajo. Filipčičeva tako navaja švedski primer,
kjer je država leta 1979 z zakonsko določbo prepovedala vse oblike fizičnega kaznovan-
ja otrok (torej tudi klofuto, ''eno po zadnji plati'' itd.).79 Filipčičeva pravi, da je prepoved
tudi najmilejših oblik fizičnega kaznovanja v družini poseg v družinsko življenje, ki pa
ni upravičen (Filipčič, 2000: 198). Sam ne zagovarjam nujnosti po telesnem kaznovanju,
vendar pa menim, da je takšna striktna prepoved nesmiselna. Bistvena značilnost tega,
da jih otrok ''dobi po riti'' ni fizična bolečina in tudi jok ob tem ni posledica bolečine,
temveč sta v večini primerov jok in trmarjenje posledica tega, da otrok ve, da je nekaj
naredil narobe in da je bil zato kaznovan. V številnih primerih sem bil sam priča temu,
da se otroci ob isti potezi (trepljanju po riti), ki je storjena v igri, smejijo in tudi uživajo
v tem. To pa jasno dokazuje, da pri nenasilnem tepežkanju ne gre za bolečino. Poudariti
pa moram, da govorim le o primerih, ko starši otroka kaznujejo z rahlim trepljanjem po
riti in ne o različnih klofutah, cukanju za lase, ušesa itd. Meja med dopustnim in nedo-
pustnim kaznovanjem je prav fizična bolečina. Starši ne smejo prestopiti tega praga in
kot vzgojno metodo uporabiti določeno dejanje, ki pri otroku povzroča fizično bolečino
ali celo poškodbe. Žalostno pa je, da se dogaja prav to. Dominika Sambolič pravi, da pri
nasilju nad otrokom ne gre zgolj za ''učenje'' otroka, kaj je narobe in prav, pač pa je v
igri tudi potreba odraslega po nadzoru in sproščanju lastnih frustracij, kar pa ima kaj
malo opraviti z dobronamernostjo, ki naj bi bila v osnovi vsake pravične kazni. Odrasli
torej otrokovo telo izrabljajo v svoje namene. Morda je meja otrokove osebne oz. telesne
integritete še najbolje določena pri kršenju spolne nedotakljivosti telesa, kjer je morda
najbolj jasno, kaj je še v mejah dovoljenega, medtem ko je ravnanje, ki bi ga danes že
79
Temu ukrepu so sledile Finska (1984), Danska (1987), Avstrija (1989), Ciper (1994), Hrvaška (1999)
(Filipčič, 2000: 198).
Nasilje in mladi 125
opredelili kot hudo telesno zlorabo, še nekaj desetletij nazaj sodilo v vsakodnevne in po-
vsem sprejemljive vzgojne postopke (Sambolič, 2001: 15). V obdobju 1988–94 je bilo v
Sloveniji zaradi namernih poškodb po tretji osebi hospitaliziranih 1.106 otrok in mlado-
stnikov (starih od 0 do 18 let). Daleč najpogostejši vzrok namernih poškodb, ki so zahte-
vale hospitalizacijo, je bilo pretepanje z roko ali nogo (kar 84 % vseh poškodb) (Rok-
Simon, 1997: 120–121).
Mikuš Kos navaja, da gre nedvomno za telesno trpinčenje otroka v primerih, ko (Mi-
kuš Kos, 1997: 57, 58):
– je bilo kaznovanje tako hudo, da ima za posledico natrganine, zlome, zvine skle-
pov ali znatnejše modrice;
– kaznovanje vključuje udarce s trdim ali ostrim predmetom, kot je palica, pas s
sponko;
– odrasla oseba ob kaznovanju očitno povsem izgubi samokontrolo, kar se kaže z
metanjem otroka ob zid ali s porivanjem otroka po stopnicah navzdol;
– nasilje vključuje neobičajne ali nesprejemljive oblike telesnih poškodb, kot so re-
cimo opekline ali oparjenje otroka, če otroka zvežejo ali mu potiskajo glavo pod
vodo.
Po podatkih MNZ iz leta 1999 je kar 94 % vseh kaznivih dejanj zanemarjanja mla-
doletne osebe in surovega ravnanja storjenih doma. Dominika Sambolič navaja podatke
MNZ iz leta 1999, ki pravijo, da je bilo leta 1999 med osumljenci zlorabe otrok (Mušič,
v Stambolič, 2001: 33):
– 88 % staršev ali krušnih staršev;
– 3 % drugih sorodnikov;
– 3 % rejnikov.
Pri opisu osebnosti staršev, ki trpinčijo svoje otroke, izstopajo psihosocialna mote-
nost, alkoholizem, psihopatske značilnosti, čustvena labilnost, impulzivnost in eksplozi-
vnost ter agresivnost, redkeje pa tudi psihične motnje. Matere trpinčenih otrok so pogo-
sto imele tudi same konfliktne odnose s svojimi starši, v otroštvu so bile pogosto telesno
trpinčene. V nekoliko manjši meri to velja tudi za očete. Ti naj bi bili predvsem neob-
vladani, agresivni in alkoholiki. Razmeroma veliko je med nasilnimi starši tudi zelo
mladih parov, ki ne poznajo dovolj otrokovih potreb in nimajo niti dovolj strpnosti za
vzgojo otrok. Otroci žrtve so največkrat majhne starosti, kar daje slutiti na ogromno te-
mno polje neodkritega trpinčenja otrok (Kos Mikuš, v Stambolič, 2001: 32).
126 Nasilje in mladi
Zloraba ali zanemarjanje otroka je običajno prepleteno in močno povezano z nasil-
jem v družinah sploh. Tako je lahko eden od družinskih članov po eni strani žrtev nasilja
(npr. mati, ki jo pretepa oče), po drugi strani pa je sama nasilna in zlorablja druge ljudi
(npr. otroka). Tudi neurejeni odnosi med partnerjema so pogosto tesno povezani s trpin-
čenjem otroka (Stambolič, 2001: 32). Posebej zaskrbljujoče so Voglarjeve ugotovitve,
da se otrok vse pogosteje pojavlja kot objekt, nad katerim starši izživljajo sovraštvo do
partnerja. V obdobju 1991–1995 je prišlo do dveh umorov, ki sta po svojem bistvu po-
menila maščevanje razočaranega moža bivši ženi (Voglar, 1997: 53). Ženske/matere, ki
so umorile svojega otroka, pa so bile duševno motene ali pa so imele telesno in/ali
duševno motene otroke, za katerih smrt so se zavestno odločile. Na travmatičnost teh
dejanja pa kaže ravnanje teh storilk po umoru, saj so v več kot polovici primerov v letih
1990–1996 storile oz. poskušale storiti samomor (Sterle, 1999: 352).
Zanemarjanje80 je opustitev dejanja ali vedenja, s katerim odgovorni odrasli zado-
stijo otrokovim telesnim, čustvenim, intelektualnim in drugim potrebam, ki varujejo ot-
roka in mu omogočijo ustrezen razvoj. Zanemarjanje je lahko fizične, čustvene ali
izobraževalne narave (Mikuš Kos, 1997: 60). O zanemarjanju govori tudi 201. člen
Kazenskega zakonika RS, ki navaja, da je zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ra-
vnanje, ko roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, zanemarja mladoletno osebo, za
katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje. Enako velja za
roditelja, posvojitelja, skrbnika ali drugo osebo, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu
delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju
ali k drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči
(Kazenski zakonik RS, Ur. list 63/94).
Posledic pa nima le trpinčenje otrok, pač pa tudi zanemarjanje. V 20 % primerov so
otroci živeli v zelo težkih pogojih, brez osnovnih higienskih pogojev in brez najmanj-
šega reda v prehrani. V 40 % primerov so bili zaradi neprimerne in neredne prehrane v
znatni meri podhranjeni. Otroci, ki so jih zanemarjali 3–5 let, so pokazali naslednje mot-
nje v vedenju (Miljvič-Riđički, v Sambolič, 2001:54):
– kriminaliteta (25 %);
– klateštvo (39 %);
– devianten odnos do šole (57 %);
– beg od doma (34 %);
80
O tem govori tudi 201. člen KZ RS Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, ter 202. člen
– Kršitev družinskih obveznosti (glej prilogo B na straneh 254).
Nasilje in mladi
– prekomerno uživanje alkohola (20%).
V širši laični javnosti velja prepričanje, da lahko govorimo o spolnem nasilju nad ot-
roki le v primerih, ko pride do posilstva otroka. Vendar je to zelo napačno. Katja Bašič,
predsednica združenja proti spolnemu nasilju, pravi, da je najpogostejša oblika spolne
zlorabe otroka otipavanje. Zelo pogosto se od otipavanja spolna zloraba stopnjuje in se
lahko konča tudi s spolnim odnosom, vendar storilci pri tem kljub vsemu razmišljajo.
Prepričani so namreč, da če ne bo prišlo do spolnega odnosa, ni nobenih dokazov, ki bi
jih lahko obremenjevali v zvezi s spolno zlorabo (Bašič, v Žagar, 2001: 5). Po podatkih
Generalne policijske uprave, ki jih navaja Dominika Sambolič, je starostna struktura
osumljencev spolnega napada nad otroci v obdobju 1995–1999 naslednja (Samblolič,
2001: 84):
– 15 % je bilo starih od 14 do 17 let;
– 27 % je bilo starih med 18 in 33 let;
– 35 % je bilo starih od 34 do 53 let;
– 13 % je bilo starih nad 54 let.
Glede na zgoraj navedene podatke lahko ugotovimo, da je število osumljencev spol-
nega nasilja nad otroci največje v starostni skupini 34–53 let, vendar pa je število mladih
osumljencev (starih pod 30 let) tudi zelo visoko.81 Sambolič navaja, da svojevrstno luč
na spretnost storilcev pri zavijanju njihovega početja v plašč skrivnostnosti (kar prispeva
k dolgotrajnosti zlorabe) meče tudi podatek, da kar 60–80 % odraslih storilcev spolne
zlorabe z zlorabljanjem prične že v letih, ko so še mladostniki. Kar 94,7 % osumljencev
se ni še nikoli prej srečalo s policijo, večina je bila v času storitve dejanja samskih (61
%) in redno zaposlenih, medtem ko je bila nezaposlena le petina, več kot polovica osum-
ljencev je imela višjo izobrazbo od osnovne šole in le petina jih je bila pod vplivom
alkohola. Pomembno se je zavedati, da so v veliko primerih storilci tudi poročeni ljudje
vseh poklicev, starosti, socialnega stanu, rasne skupnosti ali verskega prepričanja; pogo-
sto so v družbi spoštovani in uspešni, na videz pa povsem običajni. So pa tudi alkoho-
liki, brezposelni in nasilneži. Vse te ljudi druži samo eno: sposobni so spolno zlorabiti.
Otrok je najpogosteje orodje za zadovoljevanje potreb tistih odraslih, ki otroke izkoriš-
čajo ''pod plaščem'' starševske ljubezni. V zadnjem času pa so strokovnjaki postali po-
zorni tudi na zlorabo, ki jo zagrešijo mladoletniki, saj nekatere študije dokazujejo, da kar
polovico vseh prijavljenih primerov nadlegovanja otrok in 20 % vseh posilstev zagrešijo
osebe, ki še niso dopolnile 18 let (Sambolič, 2001: 82–84). Storilec je lahko oseba znot-
81
Če sklepamo na podlagi podatka, da skupno število osumljencev med 14 in 33 let znaša 42 %.
127 128 Nasilje in mladi
raj družine ali oseba zunaj družine. Spolna zloraba otroka se manj pogosto dogaja zunaj
družine. Storilci so lahko neznanci ali družinski prijatelji ali poklicne osebe, ki stopajo v
otrokovo ali mladostnikovo življenje, kot so učitelji, vzgojitelji, športni trenerji, zdrav-
stveni delavci, duhovniki. Takšna zloraba običajno traja krajši čas in jo okolje hitreje
razkrije kot družinsko zlorabo. Mnogo manj je prikrivanja dogajanja s strani otroka kot
ob družinski spolni zlorabi. Pri slednji imamo opraviti z zapletenimi odnosi znotraj dru-
žinskega sistema, ki omogočajo dolgoletno skrivanje in trajanje dogajanja (Mikuš Kos,
1997: 58, 59).
Po podatkih vodje oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične
policije Generalne policijske uprave Tatjane Mušič je bil odnos med osumljencem spol-
nega napada na otroka in žrtvijo v obdobju 2000–2002 naslednji (Mušič, 2004: 15–16):
– v 26 % so bili osumljeni prijatelji, znanci otrok ali njihovih staršev;
– v 24 % žrtve niso poznale storilca;
– v 20 % so bili osumljeni sorodniki;
– v 19 % so bili osumljeni starši, krušni starši, rejniki;
– v 9 % so bili osumljenci vzgojitelji, pedagogi, učitelji;
– v 2 % so bili osumljenci prijatelji.
Vsi moški storilci se strinjajo v tem, da je spolno zlorabljanje otrok in žensk pred-
vsem potrjevanje njihove moči, ki pride s spolnostjo do veljave. Izkušnje so pokazale, da
moški, ki se spolno izživljajo na otrocih, s tem ne želijo nadomestiti pomanjkljivega
spolnega življenja z odraslimi ženskami. Kar precej moških vzdržuje redne spolne stike
z odraslimi partnerkami, hkrati pa v istem času zlorabljajo otroka. Pri spolnosti odraslih
se navadno najdeta dva enakovredna partnerja, ki se morata bolj ali manj prilagoditi
drug drugemu, da je obema prav. Pri spolnem zlorabljanju otroka je stvar drugačna: sto-
rilec ima moč nad zaupljivim in poslušnim otrokom in ga lahko popolnoma obvlada.
Lahko ga prisili, lahko mu vcepi strah in odvisnost, nekaznovano ga lahko telesno muči.
Ni se mu treba bati želja, ugovorov ali zahtev – kot pri odrasli ženski – in prav tako ne,
da bo odpovedal (Frei, 1996: 21, 22).
Storilci spolnega nasilja nad otroki so ljudje, ki potrebujejo občutek moči in kontrole
nad drugimi. To zlasti velja za seksualne odnose. Potrebo po moči lahko zadovoljijo
edino v odnosu z veliko šibkejšo, nemočno in ranljivo osebo, kajti v odnosu s sebi ena-
kimi se čutijo nemočne in nesposobne. Storilci na različne načine zadovoljujejo potrebo
po moči in nadvladi. Nekateri iščejo pri otroku in mladostniku odobravanje, potrjevanje,
občudovanje. Zato ne uporabljajo sile, temveč zavajanje. Otrok je tako storilcu v celoti
Nasilje in mladi 129
prepuščen, z njim lahko počne kar koli hoče, saj otrok verjame in zaupa v pravilnost
njegovega početja in v zameno ničesar ne pričakuje. Druga skupina storilcev zadovolji
svojo potrebo po moči in obvladovanju s silo in ustrahovanjem. Otroka, ki je ustrahovan
in nemočen, si zlahka podredi in obvlada. Le malo storilcev se zaveda, da je njihovo ve-
denje, s katerim otroka ranijo, prizadenejo in mu povzročijo veliko psihično škodo, izraz
njihove šibkosti, osebnih težav in motenj (Sambolič, 2001: 83).
NASILJE OTROK NAD STARŠI82
V začetku stoletja so otroci svoje starše onikali in jim izkazovali skrajno spoštovanje,
danes pa se neredko zgodi, da so nekateri starši deležni pogoste ''jezikove župe'' svojih
otrok, zlasti v obdobju t.i. mladostniškega uporništva. V takih primerih lahko ugoto-
vimo, da so starši otroku s svojo vzgojo pustili preveč odvezane roke in tako se zgodi, da
se ti otroci največkrat znesejo prav nad starši. Otroci takrat ne izbirajo besed in staršem
izrečejo prav vse, kar jim pride na misel. Do teh dogodkov pride največkrat v afektu in
moramo vedeti, da otroci vsega tistega, kar izrečejo, ne mislijo dobesedno (npr. ''želim
si, da bi umrla …''). Dejstvo pa je, da so želje oz. zahteve nekaterih otrok nemogoče, kar
pa le-ti ne morejo razumeti. Takrat številni posežejo po psihološkem nasilju in različnih
grožnjah (npr. ''pobegnil bom od doma, odselil se bom itd.''). Hujša in širši javnosti bolj
skrita oblika nasilja otrok nad starši pa je fizično nasilje. Vzroki zanj so zelo različni
(upor žrtve trpinčenja, koristoljubje, duševne bolezni …).
Različni avtorji pravijo, da je nasilje otrok nad starši eno izmed najbolj prikritih ob-
lik nasilja. Starši o tovrstni viktimizaciji neradi spregovorijo. Praviloma se v takšnih
primerih ne zatekajo po zunanjo pomoč. Bojijo se, da bi okolica grajala njih. To, da jih
fizično maltretira lasten otrok, je namreč v popolnem nasprotju s tradicionalno vlogo ro-
ditelja in otroka. Viktimizirani straši pogosto občutijo krivdo, sram in tesnobo. Nemalo-
krat si prizadevajo zmanjšati resnost nasilja. Posebno poglavje je psihološko nasilje ot-
rok oz. mladostnikov zoper lastne starše, ki je tudi najbolj razširjeno (Kanduč, 2000: 13;
Filipčič, 2000: 203). Starši s konstruktivnimi pravili, konsistentno avtoriteto in dobrimi
medsebojnimi odnosi med otroki in starši oblikujejo družinsko okolje, kjer se redkeje
razvijejo zlorabe. Naravna težnja mladih boriti se za neodvisnost vodi do njihove napa-
dalnosti še posebej, če so starši permisivni in ''čustveno hladni''. Podatki kažejo, da so
82
Poglavje obravnava nasilje otrok adolescentov nad starši, ne pa pojava ''zlorabe ostarelih'' (angl. el-
der abuse).
130 Nasilje in mladi
otroci manj nasilni do staršev, če jim starši nudijo ozračje trdne opore in čustvene inte-
rakcije (Filipčič, 2000: 203–204).
Pri nasilju otrok nad starši lahko opredelimo naslednje vzroke takšnega početja (pri-
rejeno po Heide, v Filipčič, 2000: 203):
– nasilje (največkrat psihološko – verbalno) otrok nad starši je lahko posledica
mladostniškega uporništva otrok, delno pa je tudi posledica pomanjkanja avtori-
tete staršev nad otroci;
– fizični obračun otrok s starši je lahko posledica dolgoletnega nasilja (fizičnega in
psihičnega) staršev nad otroci; to je običajno obračun trpinčene žrtve s svojim
mučiteljem;
– fizični obračun otrok s starši, ko je dejanje storjeno izključno zaradi koristoljubja
otrok (dediščina, denar ipd.);
– nasilje, ki je posledica duševne bolezni otroka;
– nevarni antisocialni otroci (psihopati ali sociopatske osebnosti).
Filipčičeva navaja, da so najpogostejša skupina storilcev umorov lastnih staršev zlo-
rabljeni otroci. Ubijali so zato, ker niso mogli več prenašati razmer doma. Zanje je zna-
čilno psihično trpinčenje s strani enega ali obeh staršev ter pogosto tudi fizično, spolno
in verbalno nasilje (Filipčič, 2000: 203). Prav takšen tragični dogodek se je zgodil 3. ja-
nuarja 2003 v naselju Hrušica. Še ne 20-letni Simon je ustrelil svojega očeta, ki je bil
poznan kot družinski nasilnež in alkoholik. Dolga leta je psihično mučil člane družine,
ustrahoval jih je z nožem in že dvajset let grozil s samomorom. Najhuje je bilo 14. de-
cembra 2002, ko je z nabito puško meril v ženo in sina, nato pa streljal v balkonska
vrata. Policisti so takrat v sporočilu za javnost zapisali le, da ga bodo ovadili zaradi pov-
zročitve splošne nevarnosti. Tudi najbližji sosedje se sprašujejo, ali niso policisti tedaj
storili premalo, da bi preprečili tragedijo. Pretresljiva in iskrena je izpoved hčerke
umorjenega in sestre domnevnega morilca: "Oče je bil pijanec, bolnik in nasilnež. Mama
je nasilje vedno stoično prenašala. Družina je ostala skupaj, saj je mama brez izobrazbe
in zato ne more dobiti dobre zaposlitve," je pripovedovala 23-letna Mateja. Družinske
razmere so bile torej katastrofalne. "Mama je v službo hodila v sosednjo Avstrijo in ta-
krat je bilo doma tako hudo, da je Simon za nekaj časa zbežal k prijatelju. Simon je do-
ber fant, nikoli ne pije in ne kadi, tudi na zabavah ne, saj predobro ve, kaj lahko prinese
alkohol. Stalno je trpel očetove izbruhe, v petek pa mu je prekipelo. Prepričana sem, da
se je le branil. Oče je spet prišel pijan domov, razgrajal je in vpil na nas, provociral Si-
mona. Stepla sta se in Simon je očeta ubil," je bila iskrena Mateja, ki je zdaj najbolj v
Nasilje in mladi 131 132 Nasilje in mladi

skrbeh za brata Simona. "Iskreno povedano, očetova smrt je lahko za družino tudi odre- nalezljivih bolezni, zlasti virusa HIV in hepatitisa A, B, C. Leta 2002 se je za testiranje
šitev, upam le, da se bo Simon rešil." (Dnevnik, 6. 1. 2003) Zavedati se je potrebno, da na virus HIV odločilo 140 zapornikov, med katerimi so bili 4 HIV pozitivni. 247 zapor-
so potem, ko do takšnega dejanja že pride, socialni delavci, psihologi, psihiatri in ostali nikov se je odločilo za testiranje na virus hepatitisa, med njimi je bilo 43 pozitivnih.
strokovnjaki tisti, ki morajo pomagati mladi osebi in jo pripraviti na kasnejše življenje, Zelo zaskrbljujoče pa je dejstvo, da zaporniki, ki so odvisni od drog, v zaporu nimajo
saj je dejstvo, da bo kljub temu dejanju ta mlada oseba morala ponovno zaživeti nor- možnosti oskrbe s sterilnimi iglami. Zaporniki si tako izmenjavajo iglo, ki jo je nekomu
malno življenje. uspelo pretihotapiti v zapor ali pa posežejo po različnih ''inovacijah'', kot npr. da si v ko-
vinarski delavnici sami izdelajo iglo, ki si jo nato izmenjujejo. Pribor za intervenozno
DRUGE OBLIKE NASILJA vbrizgavanje je v zaporu prepovedan in ga pazniki ob primeru odkritja zasežejo. Kljub
zavedanju problema drog, si vodstva zaporov in tudi njihovi nadrejeni (Uprava za izvr-
NASILJE V ZAPORIH83 ševanje kazenskih sankcij) s tem početjem zatiskajo oči pred nevarnostjo, saj pravijo, da
bi z deljenjem sterilnih igel priznali poraz v boju z drogo. Kam lahko to pripelje, vemo
Dne 31. decembra 2002 je bilo v Sloveniji zaprtih 1.099 oseb. Če te podatke primer-
prav vsi. Dejstvo je, da je nemogoče povsem preprečiti vnašanje mamil v zapore, saj so
jamo s podatki iz prejšnjih let, lahko ugotovimo, da je število zapornikov v obdobju
zaporniki pri načinu vnašanja prepovedanih predmetov v zapor skoraj vedno pred pa-
1998–2002 naraslo za 29,6 % (oz. 35,4 % če primerjamo obdobje, v katerem je bilo naj-
zniki.85 Če se zavedamo tega (in to priznamo), lahko ugotovimo, da je veliko bolj pri-
manj oz. največ zaprtih oseb med leti 1998 in 2002). Osebe stare do 30 let pa predstav-
merno izvajanje preventive s pomočjo dostopa do sterilnega pribora kot pa vztrajanje v
ljajo približno tretjino vseh zapornikov.
trenutnih razmerah. Res je, da se v zaporih izvajajo določene preventivne akcije, ki pa so
Vsi zavodi za prestajanje kazni (z izjemo Prevzgojnega doma Radeče in ženskega
po mojem mišljenju le delno uspešne. Med ukrepe preventive na področju nalezljivih
zapora na Igu) imajo problem s prezasedenostjo. Zaskrbljujoče je, da povečevanje šte-
bolezni, ki jih zavodi izvajajo, so v Letnem poročilu 2002 Uprave za izvrševanje kazen-
vila zapornikov ni prineslo sorazmernega povečanja števila paznikov. Tako je v sloven-
skih sankcij navedeni naslednji ukrepi: svetovanje, deljenje brošur, kondomov, rokavic
skih zaporih vsaj 40 paznikov premalo. Poleg tega pa je večina zaporov po svojem pri-
iz lateksa, napotitev k infektologu. Ne zagotavlja pa se dostop do sterilnih igel in bri-
marnem namenu zgrajenih za povsem druge dejavnosti, saj so to dejansko preurejeni
zgalk. Zaporniki res dobijo priporočila in nasvete v zvezi z nalezljivimi boleznimi, a na
samostani, gradovi itd. To pa predstavlja povečano nevarnost begov iz zaporov.
upoštevanje le-teh ne moremo računati. Zavedati se moramo, da je potreba narkomana
V slovenskih zaporih je prisoten zelo pereč problem odvisnosti od trdih drog.84 Šte-
po njegovemu odmerku daleč nad njegovim razumom in zavednim dejanjem. Zaradi
vilo zasvojenih zapornikov narašča iz leta v leto. Leta 1997 je bila odvisna že več kot
problemov, povezanih z drogami, so se v slovenskih zaporih oblikovali tudi oddelki oz.
tretjina zaprtih oseb. Poročilo o številu zapornikov, ki so imeli težave z drogami iz leta
sobe brez drog (angl. drug free). Ti prostori so fizično ločeni od drugih oddelkov. Tako
1997 je bilo katastrofalno: od 763 oseb (kolikor jih je bilo lani na dan povprečno zaprtih
je skušnjava na takem oddelku veliko manjša kot na drugih oddelkih.
v slovenskih zaporih) jih je bilo zasvojenih 268, torej dobra tretjina. Če k tem prištejemo
Zgoraj našteta dejstva, ki govorijo o prezasedenosti zaporov, o pomanjkanju pazni-
še 255 zapornikov, ki so bili odvisni od alkohola, vidimo, da sta v Sloveniji tako ali dru-
kov, o problemih z drogami itd. jasno pričajo, da razmere v slovenskih zaporih niso do-
gače odvisni več kot dve tretjini zapornikov. Z uporabo mamil je tesno povezan problem
bro urejene. Če temu dodamo še dejstvo, da zaporniki kazen prestajajo v skupnih so-
83
Viri poglavja o nasilju v zaporih so: obisk zapora na Dobu, Poročilo varuha človekovih pravic 2001,
analiza literature in člankov, neformalni intervjuji s pazniki v zaporih in tudi z zaporniki, ki so bili oz.
so še na prestajanju kazni.
84
Število zapornikov, ki uživa trde droge, narašča iz leta v leto. Leta 1990 so med zaporniki odkrili 16
85
odvisnikov, leta 1991 47, leta 1995 133, leta 1996 156, 1997 pa se je to število skorajda podvojilo. V Naj navedem samo primer, ki kaže da gre pri tem za organizirano in načrtovano delovanje: pred leti
zaporih se sedaj izvaja tudi metadontska terapija za tiste odvisnike, ki želijo sodelovati pri takšnem so nekateri zaporniki od prijateljev dobivali pakete, v katerih je bila originalno zaprta pločevinka kom-
zdravljenju. pota, v njej pa je bil skrit mobilni telefon, ki je v zaporu seveda prepovedan.
Nasilje in mladi
bah,86 si lahko predstavljamo, da tistim, fizično šibkim, v zaporu nikakor ni lepo. Ob
raziskovanju problematike nasilja v zaporih nam je uspelo izvedeti, da zaporniki preko
dneva redko obračunavajo med seboj, se pa marsikaj dogaja ponoči, ko so zaklenjeni v
sobe. Takrat se zgodijo hude reči, katerih vzroki so zelo različni (od zadolžitve za drogo
pa do golega dokazovanja moči). V zaporih velja stroga hierarhija. Najvišje na tej lestvi-
ci so zaporniki, ki so kaznovani zaradi storitve kaznivih dejanj povezanih s pridobitvijo
večjih vsot denarja in imajo ponavadi zunaj veze v visokih kriminalnih krogih. Tem sle-
dijo tisti, ki so fizično močnejši. Ti varujejo prve, največkrat pa prestajajo kazen zaradi
izsiljevanja, ropov itd. Fizična moč je v zaporu zelo pomembna, saj določa položaj po-
sameznika v zaporniški hierarhiji. Za osebe na vrhu lestvice velja, da sami nikoli ne
opravljajo umazanega posla. Nikoli nimajo npr. pri sebi droge in pazniki jim tako ne
morejo ničesar dokazati, čeprav se natančno ve, kdo vodi celotno dogajanje v zaporu. V
zaporih prihaja tudi do borbe za nadzor nad terenom med novimi zaporniki in ''staro
oblastjo''. Novi zaporniki, ki so fizično močnejši (zlasti skupine) zelo hitro poskušajo
obračunati s starimi šefi. Če jim to uspe, prevzamejo celotno dejavnost, ki se odvija na
zaporniških ''ulicah''. Na samem dnu hierarhične lestvice so pedofili in homoseksualci.
Najslabše jo v zaporu odnesejo odvisniki. Zelo hitro se namreč v zaporu pojavi ne-
kdo, ki jim želi ''pomagati''. Ta oseba odvisniku nekajkrat zastonj ponudi drogo, potem
pa mu jo dobavlja za plačilo. Ko odvisniku zmanjka denarja, mu preprodajalec pokaže
osebo (s katero je seveda povezan), pri kateri si lahko sposodi denar. Posojanje denarja
pa je povezano s plačevanjem oderuških obresti. Če oz. ko se zgodi, da zapornik denarja
ne more vrniti, se v igro vključi še tretji krog ljudi – izsiljevalci dolgov. Ti od dolžnika
terjajo povračilo dolga in obresti, če pa dolžnik denarja ne more vrniti, mora svoj dolg
plačati z delom. Nekateri tako postanejo mule in nosijo drogo v zapor, preprodajajo
drogo ali pa opravljajo druga podobna dela. Žrtve nasilja v zaporih pa so skoraj obvezno
tudi pedofili. Ti so deležni tepeža s strani svojih novih sostanovalcev, saj ti z gnusom
zavračajo njihovo početje in jih zato tudi oni dodatno kaznujejo zanj. V slovenskih zapo-
rih pa naj ne bi prihajalo do prizorov, ki jih vidimo na televiziji, kjer prikazujejo zapore
kot prostor, v katerem se vršijo številna homoseksualna posilstva.87
86
Kljub temu, da 42. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) kot pravilo določa bivanje
obsojenca v samski sobi.
87
Temu nasprotuje dejstvo, da mi je v času mojega raziskovanja na področju nasilja mladih med nekim
obiskom v eni izmed ustanov za izvrševanje kazenskih sankcij nek fant potožil, da se mu je zgodilo
ravno to.
133 134 Nasilje in mladi
Ob koncu poglavja o nasilju v zaporih se moramo dotakniti tudi tematike resociali-
zacije zapornikov. Kljub temu, da bi nekateri ljudje zapornike najraje videli dosmrtno
zaprte v temnih kletnih ječah, je dejstvo, da bo vsak zapornik nekega dne prestal svojo
kazen in takrat bo moral biti pripravljen živeti v širši družbeni skupnosti. Mogoče bo po-
stal naš sosed, prodajalec v trgovini, voznik avtobusa ipd. Proces obžalovanja storjene
napake in ponovne vzpostavitve mehanizmov sprejemanja splošno sprejemljivih druž-
benih norm in uspešno delovanje samoregulacije mora biti uspešen in se mora nujno ob-
likovati v času prestajanja kazni. V času analiziranja razmer na tem področju so se šte-
vilni ljudje, ki delajo v ustanovah za prestajanje kazenskih sankcij, pritoževali nad re-
snim problemom pomanjkanja strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z zaporniki (psihologov,
psihiatrov, socialnih delavcev itd.). Ti strokovnjaki naj bi se ukvarjali le z redkimi pri-
meri. Osebno menim, da trenutni kazensko-sankcijski sistem deluje le na podlagi kazno-
vanja storilcev, ne nudi pa jim primerne možnosti rehabilitacije. Sistem se tako v veliki
meri naslanja le na sankcijo začasne prostorske izolacije storilca od širše družbe ter
obvarovanja družbe pred novimi kaznivimi dejanji, ki bi jih lahko storil. To deluje sicer
le za obdobje prestajanja kazni, saj takrat zapornik ne more storiti kaznivih dejanj, vsaj
tistih izven zapora ne. Primernost takšne sankcije pa je vprašljiva na dolgi rok. V nekate-
rih primerih je sankcija uspešna, saj je posameznik zaključil, da je cena za nespoštovanje
zakona prevelika, v drugih primerih pa se izključno sankcijski sistem izkaže za zelo po-
manjkljivega. Tako lahko najdemo osebe, ki vztrajno dokazujejo, da je ta proces reso-
cializacije pri nekaterih zelo otežen ali celo nemogoč.88
PROSTITUCIJA IN NASILJE
Prostitucija v Sloveniji sicer res ni na očeh ljudi in se je ne vidi v javnosti tako kot v
nekaterih tujih državah, vendar pa je kljub temu dokaj razširjena in pred tem si ni potre-
bno zatiskati oči. Skoraj vsaka mlada oseba, s katero smo govorili, je vedela kje se v nje-
govem kraju nahajajo hiše najstarejše obrti. Ugotovimo lahko, da oblika obcestne prosti-
tucije pri nas ni razširjena, zelo pogosti pa sta prostitucija preko različnih oglasov v ča-
sopisih in barska (klubska) prostitucija. Za prvo je značilno, da se z njo ukvarjajo de-
kleta, ki svoje usluge nudijo v različnih časopisih, stranke pa hodijo na njihov ''dom''.
Profil deklet, ki se ukvarjajo s to obliko prostitucije, je zelo različen (od študentk, do
brezposelnih deklet, tujih državljank …). Pri barski (klubski) prostituciji pa gre največ-
88
Med obsojenci, ki so v letu 2002 pričeli s prestajanjem zaporne kazni je bilo 46 % povratnikov (Le-
tno poročilo UIKS, 2002: 17).
Nasilje in mladi 135 136 Nasilje in mladi

krat za dekleta, ki v teh prostorih delajo kot umetnostne plesalke (kar v resnici pomeni vse specifičnosti slovenskega prostora. Osebno sem prepričan, da prohibicija ni rešitev,
''striptizete'') in prihajajo iz Vzhodne Evrope (Ukrajinke, Belorusinje, Rusinje, Čehinje ker le potiska problem izpred oči v temo ilegalne sfere, kjer pa ni nobenega nadzora in
…). Po končanih nastopih se pomešajo med obiskovalce in se dogovorijo za nadaljnje varstva (nasilje, siljenje v prostitucijo, mladoletniška prostitucija, zdravstvene nevarnosti
usluge. itd.).
Zakaj se prostiucija nahaja v zborniku o nasilju mladih? Odgovor na to vprašanje je
zelo preprost. S prostitucijo se ukvarjajo v večini mladi (dekleta in fantje), ki pa se ob NASILJE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA
svojem delu večkrat srečajo z nasiljem. Obstajata dve vrsti akterjev nasilja nad prostitut-
Mladi fantje, ki so že odslužili vojaški rok, so iz prve roke spoznali, kakšno je živ-
kami: stranke in zvodniki. Prostitutke so lahko žrtve nasilja svojih strank, ki lahko po-
ljenje znotraj vojašnice. Tisti, ki vojaškega roka nismo služili, pa smo imeli priložnost
stanejo nasilne, ker se ne strinjajo s ceno, nočejo plačati za usluge, so nezadovoljne z
poslušati pripovedi očeta, strica, soseda, prijatelja itd., ko so obujali spomine na dneve
uslugami itd.89 Pred tem se prostitutke zavarujejo z zvodniki tj. močnejšimi fanti, ki va-
služenja vojaškega roka. Tako nam je lahko na uho prišla marsikatera zgodbica, kako so
rujejo svoje delavke pred nasilnimi strankami, ne pa pred seboj. Dekleta za svojo varo-
jo ušpičili temu ali onemu sovojaku, poveljniku ... Sicer je res, da je z ukinitvijo obvez-
vanje zvodnikom ''odstopijo'' velik del zaslužka. Zvodniki pa so v številnih primerih tudi
nega služenja vojaškega roka ta oblika nasilja prenehala obstajati, vendar je bil velik del
tisti, ki izvajajo nasilje nad dekleti (npr. so nezadovoljni s številom sprejetih strank, si-
mladih v bližnji preteklosti soočen tudi s to obliko nasilja. Prav to pa nas je vodilo v po-
lijo dekleta v prostitucijo ipd.). Pred slednjo obliko nasilja so prostitutke najbolj nemoč-
globitev in analizo tudi te oblike nasilja mladih.
ne, saj se ne morejo/upajo pritožiti policiji. Nekateri zvodniki celo izvajajo nasilje nad
Ko smo se pogovarjali z vrstniki, ki so odslužili vojaški rok, smo se prepričali, da se
drugimi prostitutkami (zlasti tistimi brez zvodnikov), saj te s svojim delovanjem zmanj-
do danes razmere niso prav nič spremenile. Resda ni prihajalo več do nasilja oficirjev
šujejo posel njihovih prostitutk in s tem njihov dobiček.
nad vojaki, kot smo mu bili priča zlasti v stari delno tudi drugi oz. novi Jugoslaviji, so
Ob analiziranju stanja na področju prostitucije pa ne moremo mimo dejstva, da tudi v
nam pa skoraj vsi potrdili, da je nasilje v vojašnicah bilo še vedno prisotno tudi v slo-
Sloveniji prihaja do trgovine z belim blagom. V toku raziskovanja, povezanega z nasta-
venski vojski. Fantje so bili izpostavljeni zlasti psihičnim pritiskom s strani nadrejenih.
janjem tega zbornika, sem tudi sam naletel na različne informacije o tem, kako zelo do-
Posledica je bila živčnost in včasih je za začetek pretepa bila dovolj že neka malenkost,
nosen posel je zvodništvo. Tako naj bi se denar, ki ga odšteješ za nakup dekleta, povrnil
ki v normalnih okoliščinah ne bi sprožila takšne reakcije. Najhuje je bilo to, da nikoli
že v nekaj mesecih.
niso vedeli, kaj bodo delali naslednji dan, kaj bo čez vikend itd. Negotovost jih je delala
Ob vseh teh ugotovitvah povezanih s stanjem na področju prostitucije v Sloveniji
zelo nervozne. Vsi so poudarjali tudi to, da so poveljniki ves čas delovali tako, da so
sem prepričan, da mora z različnimi mehanizmi na to področje poseči tudi država.90 De-
skupine razbijali na posameznike, saj je te lažje nadzorovati. V vojašnicah je prihajalo
kriminalizacija, ki je sicer delno izboljšala (a nikakor uredila) njihov položaj, jim na tem
tudi do nasilja med pripadniki različnih enot, med stanovalci različnih sob itd. Ena iz-
področju nič ne pomaga. Strokovnjaki naj najdejo ustrezne rešitve, ki bodo upoštevale
med oblik nasilja, ki se je ohranila še iz časa jugoslovanske armade je ''čebovanje'' oz.
''deka party''. Številni poveljniki so imeli poseben sistem kaznovanja, da je ob napaki
89
Med takšne dogodke spada tudi dogodek iz Dobrne, kjer je 57-letni moški z ročno bombo ubil sebe nekega posameznika izvajala kazen cela enota. Če se je to konstantno dogajalo zaradi
in 35-letno ukrajinsko barsko plesalko. Razlog naj bi bila zaljubljenost v plesalko, ki pa ljubezni ni vra-
čala (Grušovnik, v Dnevnik, 4.9.2003: 22). iste osebe, so sovojaki vzeli stvari v svoje roke. Zvečer so vrgli preko tega vojaka deko
90
Dejstvo je, da je prostitucija prisotna v vseh državah. V Evropi so poznani različni načini soočanja s in začeli udrihati po njem – to je t.i. ''čebovanje'' oz. ''deka party''. Enako se je zgodilo
prostitucijo: na Nizozemskem je prostitucija legalizirana dejavnost in je na podlagi odločitve evrop- tudi s tistimi, ki so hodili tožarit k poveljnikom. Kot so povedali, pa se je dogajalo tudi
skega sodišča tudi registrirana kot delo. Prostitutke plačujejo davke, imajo socialno, zdravstveno in po-
kojninsko zavarovanje, delujejo celo v sindikatu. Imajo točno določene predele oz. hiše kjer lahko de-
to, da so bili vojaki izpostavljeni nasilju (fizičnemu in psihičnemu) s strani svojih nad-
lajo itd. Poleg tega pa morajo tudi redno hoditi na zdravniške preglede. Na Švedskem so se odločili ka- rejenih. Tako je nek fant povedal, da ga je njegov nadrejeni celo pljunil v obraz in mu
znovati stranke. Uporaba uslug oz. najem prostitutke je kaznivo dejanje (http://www.pic-amster- grozil, da ga bo poiskal, ko bo zaključil vojaški rok. Zanimivo je tudi, da so skoraj vsi
dam.com).
Nasilje in mladi 137 138 Nasilje in mladi

opisali pojav skupin, ki so se v vojašnicah ukvarjale s pridobitniško dejavnostjo – pro- Ko sem nato analiziral tudi literaturo, sem naletel na resnično zaskrbljujoče podatke.
dajo droge (zlasti marihuane). Zelo kmalu naj bi določeni fantje spoznali, da so sovojaki Slovenska policija se je znašla v številnih poročilih različnih organizacij, ki se ukvarjajo
pripravljeni dati marsikateri tolar, da si popestrijo svoje ure v vojašnici. Opisovali so s človekovimi pravicami. Tako je komite OZN za boj proti mučenju v svojem poročilu
celo posebne preglede vojaške policije s psi, ki pa so bili neuspešni, saj so bili prepro- iz leta 2000 izrazil zaskrbljenost nad prekomerno uporabo sile slovenskih policistov pri
dajalci nanje pripravljeni (drogo so imeli skrito na različnih koncih in ne le v svoji oma- aretacijah in na prekomerno uporabo sile proti romskemu prebivalstvu (Conclusions and
rici, ki so jo ponavadi najprej pregledali. Nikoli tudi niso nosili droge v žepih uniforme Recommendations of the Committee against Torture: Slovenia). Tudi poročilo Evropske
itd.). komisije je izražalo zaskrbljenost zaradi policijskega nasilja, predvsem zaradi čezmerne
uporabe sile nad pridržanimi osebami v Sloveniji. Poleg tega je bila Slovenija, prav za-
POLICIJSKO NASILJE radi policijskega nasilja prvič omenjena tudi v rednem letnem poročilu nevladne organi-
zacije Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v letu 2000. Poročilo
Ko smo raziskovali razmere na področju nasilja mladih v Sloveniji, smo v pogovorih
zajema 149 držav, ob omembi Slovenije v tem poročilu pa izstopa primer 16-letnika, ki
z mladimi naleteli tudi na neljubo dejstvo: skoraj vsi mladi so se pritoževali nad policijo.
so ga aprila 2002 pretepli slovenjegraški policisti (Jud, http://24ur.com/naslovnica/pre
Ugotovili smo, da mladi v primeru težav policijo izberejo kot resnično skrajno in zadnjo
ver jeno/20020528_2008876.php). Vsemu temu lahko dodam še poročilo varuha
pomoč (pa še to največkrat na zahtevo staršev). Zelo zaskrbljujoče je, da so številni
človekovih pravic za leto 2001, ki je ugotovil, da je v letu 2001 prejel 114 pisnih pobud,
mladi opisali, da dobijo ob prisotnosti policista občutek tesnobe in nelagodja, kar je prav
ki obravnavajo policijske postopke. Tovrstnih pobud je v letu 2000 prejel 86, kar po-
nasprotno od tistega, kar bi pričakovali oz. želeli. Opisovali so ''strah'' pred tem, da jim
meni 33-odstotno rast. Tudi redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri
bodo policisti ''težili'' tudi, če samo sedijo v parku, če sedijo za Ljubljanico itd. Številni
vključevanju v Evropsko unijo za leto 2001 opozarja na pritožbe zaradi povečanja nasil-
menijo, da policija velikokrat deluje diskriminatorno glede na starost. Način izvajanja in
ja slovenske policije. Te pritožbe poročilo Evropske komisije povezuje s primeri preko-
vrsta policijskih postopkov proti mladim osebam sta po besedah številnih mladih sogo-
merne uporabe prisilnih sredstev proti posameznikom v priporu, hkrati pa ugotavlja, da
vornikov bistveno drugačna kot proti starejšim. Navajali so številne primere, ko so poli-
je bilo nekaj tudi primerov policijskega nasilja proti Romom (Letno poročilo varuha
cisti pri izvajanju postopkov delovali zelo arogantno in vzvišeno, opisovali pa so tudi
človekovih pravic 2001).
grožnje z uporabo fizične sile in dogodke, ko so jih npr. še mladoletne odpeljali na poli-
Poročila organizacij, ki se ukvarjajo s kršenjem človekovih pravic, kažejo, da je poli-
cijsko postajo in jih pridržali brez obvestila staršev itd. Mislim, da je to zaskrbljujoče in
cijsko nasilje v zahodnoevropskih državah v upadu že od začetka osemdesetih let. Za-
ravno obratno od tistega, kar bi si želeli. Strah in nelagodje pred policijo naj bi imeli
skrbljujoče izjeme so razne demonstracije, športni spektakli in rasizem. V Sloveniji se ta
kriminalci, ne pa mladi, ki bi morali v policiji videti zaščitnika. Priznati je potrebno, da
trend obrača. Demonstracij in velikih športnih dogodkov nimamo, več pa je klasičnih
tudi vsi mladi niso čisto nedolžni, ko gre za odnos do policistov (številni se s policisti
oblik prekoračitve policijskih pooblastil pri rednih in običajnih postopkih. In to kljub
pregovarjajo, kregajo, jim celo grozijo itd.).91 V teh primerih je povsem primerno in
temu, da je naša država že pred devetimi leti sprejela zakon o ratifikaciji konvencije o
potrebno ukrepanje policistov, vendar v skladu z zakoni in njihovimi pooblastili. V tem
preprečevanju mučenja in ponižujočega ravnanja (Jud, http://24ur.com/naslovnica/pre
poglavju pa ne govorimo o takšnih ukrepanjih, temveč o neetičnem ravnanju nekaterih
verjeno/20020528_2008876.php).
policistov in njihovi prekoračitvi pooblastil.
Kot primer policijskega nasilja naj navedem dogodek, ki je opisan v Letnem poročilu
varuha človekovih pravic za leto 2001 (podobne primere pa lahko najdemo tudi v ka-
snejših poročilih varuha človekovih pravic npr. za leto 2003, 2004):
91
Takšno početje pa ni značilno izključno za mlade. Akterji takšnega vedenja so tudi starejši. Številni Da policija vedno ne zagotavlja nepristranskega obravnavanja, dokazuje naslednji
imajo navado, da se s policisti prerekajo, vpijejo nanje, jim grozijo ali poskušajo celo fizično obraču-
nati z njimi. Do takšnega početja pride lahko že samo zaradi tega, ker določeno osebo policisti ustavijo primer. Štirinajst očividcev je iz zgradbe ministrstva za šolstvo, znanost in šport opazo-
zaradi prehitre vožnje, zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi kršenja JRM itd.
Nasilje in mladi 139
valo ravnanje policistov pri prijetju osumljene osebe na Župančičevi ulici v Ljubljani. V
svojem protestu varuhu so zapisali, da so policisti “iz avtomobila potegnili osebo, ki so
jo nato zbili na tla, da bi jo obvladali”. Na tleh ležečo osebo so “pretepali in brcali va-
njo”, čeprav je bila vklenjena. Nekateri policisti so “nekontrolirano izvajali nasilje nad
osebo, ki se v tistem trenutku več ni mogla braniti” in ni več nikogar ogrožala. Bilo je
“pretresljivo gledati izživljanje nekaterih policistov, ki so si z brcami najverjetneje
”dajali duška" za ves bes, ki se je nabral v njih v času lovljenja te osebe". Pobudniki so
izrazili pretresenost in zgroženost “ob misli, da se uradne osebe, ki imajo visoka
pooblastila in ki nosijo orožje, v takih situacijah niso sposobne obvladati”.
Prepričani smo bili, da bo policija brez težav in učinkovito ugotovila vsa odločilna
dejstva, vključno s prispevkom vsakega od policistov, ki so sodelovali pri opravljanju
naloge. Toda na veliko presenečenje smo prejeli odgovor generalnega direktorja poli-
cije, da “policijski upravi v postopku reševanja zadeve ni uspelo ne potrditi in ne ovreči
navedb omenjene skupine”. Ob zbiranju obvestil je policija sicer ugotovila, da so posa-
mezni policisti, ko je bil osumljeni že vklenjen in je ležal na tleh ob vozilu, “izmenično
pristopili” k njemu in ga brez vzroka brcali “v predel telesa ali nog”. Težavo, da zadevi
ni prišla do dna, je policija pojasnila z okoliščino, da je na kraj prijetja prišlo več poli-
cistov iz več različnih enot. Policisti, ki so sodelovali v postopku, so “odločno” zanikali,
da bi po prijetju uporabili prisilna sredstva ali kako drugače grdo ravnali z že obvlada-
nim osumljencem. Tudi “niso videli, da bi kdo drug z njim grdo ravnal ali neupravičeno
uporabil prisilna sredstva”. Hkrati pa so povedali, da početja drugih policistov “niso
spremljali” in “ne vedo, kateri policisti so to bili”. Policijska uprava Ljubljana je za-
devo zaključila s pojasnilom, da jim pri zbiranju obvestil “ni uspelo ugotoviti podatkov
ostalih policistov, ki so prišli na kraj prijetja in bi bili lahko osumljeni kaznivega deja-
nja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po
270. členu KZ”. Tako ne morejo potrditi navedb očividcev dogodka.
Policija torej ni zmogla ali ni hotela med 20 policisti odkriti in prepoznati tistih, ki
so se spozabili nad že vklenjeno in obvladano osebo. Očitno je bilo dovolj, da so polici-
sti “odločno” zanikali tisto, kar je videlo 14 nepristranskih očividcev, ki so jih opazovali
pri izvajanju policijskih pooblastil. Dejanje, kot ga opišejo priče, ne pomeni zgolj ekla-
tantne prekoračitve in zlorabe policijskih pooblastil, temveč verjetno tudi kaznivo dejan-
je. Policija je državnemu tožilstvu o zadevi poslala poročilo, kar stori tedaj, ko na pod-
lagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo. Zoper nobenega od policistov ni
disciplinsko ali kako drugače ukrepala. Ob takšnem razpletu se lahko le vprašamo, kaj
140 Nasilje in mladi
se bo zgodilo, če bodo tudi “pravi” kriminalci “odločno” zanikali, da so storili kaznivo
dejanje. Očitno bo takrat policija pisala le poročila, ne pa kazenskih ovadb.
Presenetilo nas je tudi stališče generalnega direktorja policije, da o zadevi ne smejo
odločati, ker je odstopljena v reševanje drugemu pristojnemu državnemu organu, “saj bi
lahko prejudicirali zadevo”.
Takšnega pojasnila, ki ga policija sicer pogosto uporablja, ni mogoče sprejeti. Pred-
vsem ne vemo, v čem bi lahko skrbnejša obravnava primera vplivala na odločanje tožil-
stva ali celo sodišča. Naloga policije je odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter
njihovih storilcev. Če policiji storilca kaznivega dejanja ni uspelo odkriti, jo takšna
okoliščina predvsem zavezuje, da delo nadaljuje z večjim naporom, da bi opravila svojo
zakonsko dolžnost. Podana ovadba ali poročilo državnemu tožilstvu ne odvezuje poli-
cije, da nadaljuje opravljati nalogo odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter od-
krivanja in prijemanja storilcev takih dejanj (Letno poročilo varuha človekovih pravic
2001: poglavje 2.5. Policijski postopki).
Dejstvo, da se je slovenska policija znašla v številnih mednarodnih in domačih poro-
čilih, v katerih opisujejo prekomerno uporabo sile s strani policije, utemeljuje razlog, da
se je slovenska policija v zborniku pojavila tudi v vlogi akterja nasilnega vedenja. Vse-
kakor moram poudariti, da nikakor ne trdim, da so vsi policisti takšni ali da je to ustal-
jena praksa, vendar pa prav ti primeri kažejo policijo v zelo slabi luči. Prvi korak k iz-
boljšanju razmer bi se moral pokazati s spremembo sistema pritožbe nad delom policije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji prinaša spremembo 28. člena Za-
kona o policiji. Ta je v preteklosti določal, da če je posameznik menil, da so bile s poli-
cistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se je
lahko ob vseh pravnih in drugih sredstvih za varstvo svojih pravic in svoboščin, ki jih je
imel na razpolago, v roku 30 dni pritoži tudi na policijo. Pri reševanju pritožbe so sode-
lovali predstavniki javnosti in sindikata. Policija je morala na pritožbo odgovoriti v roku
30 dni po prejemu pritožbe. Način in postopek reševanja pritožb je predpisal minister
(Zakon o policiji, Ur. list 49/98). Zakon je na prvi pogled omogočal ljudem pravično
možnost pritožbe, realnost pa je kazala drugače. Erika Žnideršič navaja, da so v manj
kot petini primerov ugodili državljanom, vse druge pritožbe pa je policija zavrgla kot
neutemeljene (Žnideršič, http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20031005_2030154.php).
Prve rezultate v smeri zagotavljanja večje nepristranskosti bi se moralo videti v pri-
hajajočem obdobju, saj je bil 27. avgusta 2003 spremenjen sistem pritožbe nad delom
policista. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji prinaša popravek
Nasilje in mladi 141
28. člena Zakona o policiji, na podlagi katerega se lahko posameznik v primeru, da
meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice
ali svoboščine v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali
policijo. Reševanje pritožb poteka na dveh nivojih:
1. Na prvem nivoju mora vsa dejstva v zvezi s pritožbo vsestransko preveriti vodja
organizacijske enote policije, kar bo v praksi največkrat komandir policijske postaje.
Ta bo opravil tako imenovani pomiritveni postopek. To je razumeti kot razgovor in
informiranje pritožnika o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije, nakar ima
pritožnik možnost, da se s tem strinja in se s tem in s podpisom zapisnika pritožbeni
postopek zaključi.
2. V primeru nestrinjanja pritožnika pa se bo pritožba po uradni dolžnosti takoj odsto-
pila v reševanje ministrstvu, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve
kaznivega dejanja policista, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju se bo
pritožba reševala v tričlanskem senatu, ki ga bo vodil pooblaščenec ministra. V se-
natu bosta sodelovala dva predstavnika javnosti, ki jih bodo izbrale organiza-
cije civilne družbe, strokovne javnosti, nevladne organizacije in lokalne skupnosti.
Senat bo o pritožbi odločal z večino glasov.
Pritožbe so se do sedaj reševale v enostopenjskem postopku znotraj policije. V se-
natih, ki so reševali pritožbe na policijskih upravah in na generalni policijski upravi so
sicer sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata, vendar pa je končno
odločitev senata sprejel vodja senata, ki je bil predstavnik policije. Z novim pritožbe-
nim postopkom je odločanje o pritožbah preneseno na senat izven policije, ki ga se-
stavlja pooblaščenec ministra za notranje zadeve in dva predstavnika javnosti. Senat
odloča z večino glasov. Sprememba, ki jo prinaša novi zakon je tudi udeležba pritož-
nika in policista, zoper katerega je podana pritožba, na seji senata, kjer lahko podata
svoja dejstva o predmetu pritožbe. Obema se pošlje pisno vabilo, v primeru da pa se seje
ne udeležita, senat kljub temu nadaljuje s postopkom. V preteklosti je veljalo, da se
lahko povabi pritožnika in policista (v večini primerov do tega ni prišlo in tako je senat
obravnaval le pisno pritožbo). Pomembno je tudi dejstvo, da so seje senata javne, izje-
moma se lahko izključi javnost iz razlogov varovanja tajnih podatkov. (Vir poglavja o
pritožbah nad delom policista: Letno poročilo varuha človekovih pravic 2001; Zakon o
policiji, Ur. list 49/98; Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o policiji, Ur. list
79/2003; Reševanje pritožb, http://www.mnz.si/si/157.php)
142 Nasilje in mladi
V spodbudo in upanje na ureditev razmer, sankcioniranje in odpravo policijskih kr-
šitev človekovih pravic so tudi besede namestnika generalnega direktorja policije dr.
Andreja Anžiča in mag. Marije Gaber iz Generalne policijske uprave. V članku Varstvo
človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih sta zapisala, da je za
Policijo kot institucijo, za policiste kot izvajalce policijskih pooblastil in za vsebino dela
policijskega managementa bistvenega pomena to, da človekove pravice ne morejo biti le
floskula v dnevni rabi a1i nekaj, kar je vsiljeno. V pomen in nujnost varovanja človeko-
vih pravic mora policija verjeti. Profesiona1izem bo policija potrjevala z izobrazbeno
ravnjo, usposobljenostjo in etičnim ravnanjem. Raziskave opozarjajo, da je policija pre-
malo samokritična, da se mlačno odziva na zunanje kritike, da je še premalo odprta do
nevladnih institucij, da je na področju usposabljanja storjenega premalo, da tudi za poli-
cijo velja princip ''blue code'' in podobno. Sposobnost gledanja v lastno drobovje, javno
razkrivati in priznavati lastne pomanjkljivosti omogoča razvijanje lastnega imunskega
sistema (Anžič in Gaber, 2004: 322).
Poleg navedenih dejstev pa velja opozoriti tudi na problem naraščanja nasilja nad
policisti, tožilci in sodniki, ki so pogosto žrtve verbalnega in tudi fizičnega nasilja. V
zadnjih letih je bilo kar nekaj primerov uporabe strelnega orožja v napadih na policiste.
Tožilci in sodniki so bili žrtve fizičnih napadov v sodnih dvoranah, v obračunih na do-
movih, prišlo pa je tudi do podstavitve bombe na sodnikovem domu. Teh podatkov ne
navajam kot opravičilo za policijsko nasilje, mislim pa, da se moramo zavedati, da je
poklic policistov zelo specifičen, saj prav oni nemalokrat tvegajo svoje življenje za za-
ščito in reševanje drugih. Spoštovanje in hvaležnost, ki si jo pridobijo in zaslužijo vsi ti
policisti in celotna organizacija, lahko spodnese že samo nekaj črnih vran. Povsem se
strinjam z besedami varuha človekovih pravic, ki pravi, da le učinkovita policija, ki spo-
štuje in zagotavlja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščine, uživa polno
podporo javnosti (Letno poročilo varuha človekovih pravic 2001). Takšno policijo si vsi
želimo.
Nasilje in mladi 143 144 Nasilje in mladi

5. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJAJO NA NASILJE MLADIH bem lahko problem, ki ga je prinesla tranzicija, združimo v dve skupini: na eni strani so
družine, v katerih starši zaslužijo razmeroma visoko plačo, vendar s tem niso zadovoljni
Naslednja poglavja obravnavajo nekatere dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje in so se zaradi vse večje potrošniške usmerjenosti družbe ''prisiljeni'' dokazovati sebi in
posameznika. Različni avtorji navajajo različne dejavnike, skoraj vsi pa so si enotni pri drugim preko materialnih dobrin in ekonomskega položaja. Ti starši preživijo v službah
naslednjih dejavnikih: družina, vrstniki, šola, temu pa je dodano še poglavje o medijih. večino svojega časa, s čimer pa zapostavljajo družino. Otroci so prepuščeni sami sebi oz.
vzgojiteljici ali najeti gospodinji. Številni starši kompenzirajo pomanjkanje svojega časa
DRUŽINA z različnimi darili, počitnicami itd. Proces oblikovanja otrokove lastne presoje, kaj je
prav in kaj ne, je zelo otežen. Na drugi strani pa imamo drugo skrajnost. Revne družine,
Družina je tisti dejavniki, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove percepcije, kaj je
v katerih so starši brezposelni ali pa prejemajo minimalne dohodke, s katerimi veččlan-
prav in kaj narobe. Starši morajo pri otroku jasno vzpostaviti zavedanje, kaj v družbi
ska družina težko shaja. V primeru daljše brezposelnosti oz. dolgotrajnega slabega eko-
velja za sprejemljivo ter kako se je potrebno soočati s problemi. Tako Pušnikova navaja,
nomskega položaja in odrekanja se pričnejo v družini kazati tudi psihološke posledice,
da v družini dobi otrok prvo občutje lastne vrednosti ter zaupanje v ljudi in svet okoli
ki vplivajo na medosebne odnose. Nevarnost vdaje v usodo je velika. Bolj ali manj izra-
sebe. Spodbude in zgledi njemu najbližjih oseb zasnujejo njegov vrednostni sistem, na-
žena nervoza povzroči tudi več sporov in prepirov v družinskem vsakdanu. Ob vsem tem
čin izražanja samega sebe, sposobnost za reševanje in premagovanje vsakodnevnih težav
pa so seveda najbolj prizadeti otroci in mladostniki, ki so tako prikrajšani za normalno
in obremenitev. Posredno in neposredno v odnosih s starši in drugimi družinskimi člani
družinsko življenje. Otroci revnih staršev so že na samem začetku prikrajšani za številne
dobiva napotke za socialno vedenje za kasneje, ko se že osamosvoji (Pušnik, 1999: 31).
želje in imajo nenazadnje tudi slabše možnosti za dosego boljše izobrazbe, boljšega po-
Meško v svoji knjigi ''Družinske vezi na zatožni klopi'' trdi, da je povsod na ''izpitu
ložaja v družbi in izhoda iz položaja, v katerem se nahajajo. Obstaja velika nevarnost, da
padla'' družina. Vsi obravnavani obsojenci v knjigi so imeli neustrezne, če že ne nepri-
bo prišlo do začaranega kroga, v katerem bodo otroci revnih ostajali revni, enako pa se
merne družinske razmere. Iz tega lahko po Meškovih trditvah sklepamo, da drži rek vi-
bo zgodilo tudi z njihovimi otroki itd. Sistem zaenkrat še omogoča, da lahko tisti, ki se
ktima viktimizira (Meško, 1997: 13). Ta teza pa se je potrdila tudi skozi raziskovanje za
uspešno učijo, pridobijo izobrazbo in pričenjajo svojo pot iz revščine, vendar pa velik
potrebe tega zbornika. Podobno navaja tudi Dekleva, ki pravi, da so storilci nasilnih de-
del bremena pri tem nosijo starši, dijaki in študentje (nakup knjig, prehrana, stanovanje
janj ali pa njihove žrtve mnogo pogosteje tisti, ki so bili doma bolj pogosto deležni na-
itd.). Zavedati se moramo, da je proces izobraževanja dijaka ali študenta, ki izhaja iz re-
silnih vzgojnih prijemov. Po nekem nevidno delujočem vzorcu se nasilje (kot izkušnja)
vne družine, povsem drugačen kot v primeru ekonomsko stabilnih ali dobro preskrblje-
in nasilnost (kot vedenjska lastnost) preko družinskih vzorcev reproducirata (Dekleva,
nih družin. Številni otroci iz revnih družin končajo poklicne srednje šole, saj tako najhi-
2002c: 161).
treje pridejo do lastnega denarja in dobrin, ki so se jim morali prej vedno odrekati. V
Vloga družine se je v zadnji polovici prejšnjega stoletja povsem spremenila. Če so
primeru, da uspešno končajo srednjo šolo in se tudi odločijo za študij, pa ob svojem štu-
bile matere še nekaj desetletij nazaj praviloma doma, kjer so skrbele za gospodinjstvo in
diju v veliki meri opravljajo študentsko delo in si služijo svoj denar, saj jim starši ne mo-
otroke, je današnje stanje povsem drugačno. Zaposlovanje mater je prineslo številne
rejo pomagati.
spremembe ter nenazadnje povzročilo tudi razpad tradicionalne patriarhalne družine.
Študije vpliva družinskih razmer navajajo predvsem pomen naslednjih dejavnikov
Ženske so postale enakovredne partnerice v družinskem življenju. Vloga ženske v dru-
(Olweus in drugi, v Pušnik, 1999: 32):
žini se je povečala na račun moškega, s čimer pa se številni še danes ne morejo sprijaz-
– čustven odnos med staršem in otrokom;
niti. Zaposlovanje žensk je prineslo tudi pomembno spremembo – ženske niso več finan-
– odnosi med staršema;
čno odvisne od moškega in lahko same zagotovijo preživetje sebi in tudi otroku. Število
– doslednost pri vzgoji;
ločitev in enostarševskih družin se je z zaposlovanjem žensk bistveno povečalo. V Slo-
– nadzor otrokovega vedenja;
veniji je velike spremembe v družino prinesel tudi prehod v tržno gospodarstvo. V gro-
Nasilje in mladi 145
– vzgojne metode (uporaba moči, ostrost kazni);
– patologija (deviantnost) staršev;
– otrokov temperament.
Bitenc navaja tudi študijo McCorda s sodelavci.92 V raziskavi je ugotovil, da so starši
agresivnih dečkov otroka odklanjali, pogosto so ga kaznovali, niso imeli nadzora nad
njegovim vedenjem in imeli so mnogo medsebojnih konfliktov. Starši neagresivnih deč-
kov so kazali naslednje značilnosti: otroku so bili naklonjeni in so ga le redko kaznovali,
otroka so vodili s skladno vzgojo in nadzorom, bili so socialno prilagojeni, čustveno to-
pli in zadovoljni. Starši odločnih dečkov so bili otroku naklonjeni, imeli so pomanjkljiv
in nedosleden nadzor, bili so socialno manj prilagojeni in so imeli pogoste medsebojne
konflikte (Lamovec v Bitenc, 1999: 27). Družinski problemi in izkušnje otrok z nasiljem
vplivajo na občuteno stopnjo družinske podpore, zlasti na njeno emocionalno dimenzijo.
Otroci, ki jih starši pretepajo, dvomijo v njihovo ljubezen, se jih bojijo in to se povezuje
s prestopništvom. Agresivnost je pri otroku marsikdaj posledica telesnega kaznovanja,
strogosti in odklanjanja s strani staršev (Bitenc, 1999: 28). Tudi Pušnik opozarja na pro-
blem prestroge vzgoje. Če so starši strogi, preveč kontrolirajo in omejujejo otroka, se pri
njem vzpostavi občutek negotovosti, podredljivosti in nesposobnosti za sodelovanje, na
drugi strani pa agresivnost, sadistične poteze, ljubosumnost in nevrotične tendence.
Učinki kazni so lahko večkrat bolj škodljivi kot koristni, kar je posledica napačnega na-
čina kaznovanja (pretirano ali ponižujoče kaznovanje) (Pušnik, 1999: 32). Otrok, ki se
ne počuti ljubljenega, sprejetega in spoštovanega od svojih najbližjih, se ne more zares
ceniti … Mladostniki, ki se vedejo prestopniško imajo pogosto za seboj različne neugod-
ne izkušnje iz odnosov s svojimi najbližjimi. Ob različni oblikah psihološkega nasilja s
strani članov svoje družine, ob njihovi brezbrižnosti do njegovih čustvenih in socialnih
potreb, ob telesnem nasilju ali celo bolj ali manj prikriti spolni zlorabi se ne počutijo
varne, ko vstopajo v širši socialni prostor. V obrambi svojega krhkega samospoštovanja
si na vsak način prizadevajo zavzeti vlogo, v kateri ne bodo žrtev … eden od načinov,
kako si lajšati bolečine, je tudi prevzemanje vloge tistega, ki obvladuje in ponižuje
druge, šibkejše od sebe (Tomori, 2000: 99).
Bitenc navaja tudi kriminološko teorijo prestopniškega vedenja, ki slednjega pogosto
razlaga z nepopolnostjo družine. Pred njim naj bi najbolje varovale družine, v katerih sta
prisotna oba starša, slabše pa reorganizirane in enostarševske družine. Enostarševske in
92
V raziskavi je sodelovalo 147 dečkov iz nižjega razreda. Podatke so zbirali z neposrednim opazovan-
jem otrok in njihovih staršev v obdobju pet let (Bitenc, 1999: 27).
146 Nasilje in mladi
reorganizirane družine niso kriminogene same po sebi, temveč so lahko problematični
dejavniki, ki so pripeljali do njih (Bitenc, 1999: 28). S to teorijo se nikakor ne strinjam.
Menim, da je za vzgojo otroka dovolj že eden od staršev, ki pri otroku preko pravilne
vzgoje vzpostavi čut za obnašanje v skladu s splošnimi družbenimi normami in pravili.
Enostarševska družina je lahko še bolj učinkovita kot pa npr. družina, v kateri sta prisot-
na oba starša, od katerih je eden alkoholik, ki pretepa preostale člane družine ali pa iz-
ziva stalne prepire. V tem primeru je vsakomur lahko jasno, da je odraščanje tega otroka
lahko boljše le ob enem od staršev, stran od nasilja, prepirov itd. Tudi Martina Tomori
navaja, da razburljivost in razdražljivost pogosto alkoholiziranega, neobvladanega in
impulzivnega očeta vzdržuje otroka (in celotno ozračje v družini) v stalni napetosti in
mučnem pričakovanju nečesa hudega in neustavljivega. Otrok je ob takem očetu ves čas
v neki notranji napetosti, nesproščen in nemiren. Mnogi starši pa so z lastnim zatekan-
jem k alkoholu in nasilnosti oziroma begu v bolezen in depresijo kaj slab vzor za otroke,
ki jim je vedenje staršev v preizkušnjah najpomembnejši model za okoliščine, v katerih
se znajdejo sami (Tomori, 2000: 100–102). Tudi argument, da je enostarševska družina
v slabšem materialnem položaju in je to slabše za vzgojo otroka, me nikakor ne prepriča.
Vem za številne primere, ko oče alkoholik zapije ves denar (svoj in od partnerice) in
tako družine dobesedno životarijo iz meseca v mesec. Ali ni bolje, da ta otrok živi le z
enim staršem in imata tako vsaj njegov denar, ki ga porabita za kaj drugega kot alkohol?
To delno potrjuje tudi Olweus, ko pravi, da so vzgojni dejavniki, pomembni za razvoj
agresivnega vedenjskega vzorca, odvisni od odnosov in načina komuniciranja med
odraslimi v družini. Pogosti konflikti, prepiri med starši, ustvarjajo pri otrocih ne-
gotovosti in so povezani z uporabo manj primernih metod vzgoje otrok. Nekatere razi-
skave kažejo, da je manj negativnih vplivov na otroke, kadar starši obravnavajo konflik-
te brez navzočnosti otrok (Olweus, v Bitenc, 1999: 28).
Med akterji nasilja pa se poleg mladih, ki izhajajo iz problematičnih družin, znajdejo
velikokrat tudi mladi, ki izhajajo iz urejenih družin (starši niso ločeni in niso nasilni,
družina je v dobrem ali zelo dobrem socialnem položaju itd.). V teh primerih lahko
ugotovimo, da so starši otroka največkrat preveč razvajali in mu niso zarisali jasne meje
med tem, kaj je v družbi dopustno in sprejemljivo, kaj pa družba šteje za deviantnost in
nesprejemljivo.
Če povzamemo poglavje o družini kot dejavniku, ki vpliva na nasilje mladih, lahko
ugotovimo, da lahko v grobem oblikujemo tri skupine staršev nasilnih otrok:
– starši, ki otroku ne dajejo dovolj ljubezni in ga ne spoštujejo;
Nasilje in mladi 147
– starši, ki dajejo otroku preveč svobode in mu ne postavijo jasnih meril;
– starši, ki otroka vzgajajo grobo, kaznovalno in kjer je v družinah nasilje sredstvo
za reševanje sporov.
VRSTNIKI
Mlad človek se v svoji mladosti največkrat druži najprej s svojimi vrstniki iz soseske
in s sošolci, nato pa začne ta krog ljudi širiti. Vpliv staršev se zmanjšuje in družba je ti-
sta, ki ima vedno večji vpliv na posameznika.
Člani skupine vrstnikov oblikujejo skupna stališča, vrednote, hkrati pa lahko utrjuje-
jo skupne predsodke in spodbujajo podobne obrambe, ki pa niso vselej prilagojene dru-
žbenim normam. Na podlagi tega se lahko razvijejo različne t.i. mladinske subkulture
(Bitenc, 1999: 33).
V adolescenci je doživljanje lastne vrednosti mnogo bolj povezano z oceno vrstnikov
kot pa odraslih. Zato je mladostnik pripravljen storiti marsikaj, da bi bil sprejet v svoji
generaciji. Pripadnost vrstnikom in njihovemu odobravanju je eden odločilnih temeljev
njegovega samospoštovanja. Zato včasih sprejema njihova merila (Rosenberg, v Tomori,
2000: 93). Posameznik v skupino prinese vrednote in stališča, ki so se izoblikovale v
krogu družine, te pa so sedaj na preizkušnji. Posnemanje dejanj neke skupine oz.
posameznika pokaže, koliko je kdo čustveno navezan na drugo osebo, koliko mu pome-
nijo njegova stališča in moralne vrednote (Meško, 1997: 23). Pri mlajših mladostnikih je
agresivnost najpogosteje posledica osamljenosti, pri starejših mladostnikih pa bolj sred-
stvo za prebijanje osamljenosti oz. celo sredstvo za ohranjanje priljubljenosti med vrstni-
ki (Nastran Ule, 2000: 24).
Pri skupinskem obnašanju se pojavita dva fenomena: stopnjevana emocionalnost
(poveličevanje občutkov posameznikov skupine) in zmanjšana odgovornost (zmanjšanje
moči kritike in notranje kontrole) (Gunn, v Globočnik, 1996: 54).
Vsaka mlada oseba si želi biti priljubljena med vrstniki. Nepriljubljenost pogosto po-
meni socialno osamljenost in s tem povezano nesrečnost. V želji po večji priljubljenosti
in spoštovanju med vrstniki pa se mlade osebe dostikrat pričenjajo družiti z vrstniki, ki
že imajo svoj ''sloves in ugled''. Tako se dogaja, da mislijo, da počenjajo stvari, s kate-
rimi bodo tudi oni dosegli ugled in spoštovanje med vrstniki, a počasi tonejo vedno glo-
bje. Pričenjajo se ukvarjati s stvarmi, za katere so jih (lahko) v družini seznanili in na-
učili, da so neprimerne, a vendar to početje (sami pri sebi) opravičujejo z večjo spreje-
tostjo vrstnikov. V ospredje pride želja po skupnih razburljivih doživetjih, s skupnimi
148 Nasilje in mladi
izkušnjami, želja po preizkusu moči in pomembnosti, želja po potrjevanju in pridobitvi
ustreznega položaja v skupini. V številnih primerih temu sledi še želja po izboljšanju po-
ložaja med vrstniki z izboljšanjem lastnega materialnega položaja. Začenjajo z malimi
krajami, nato večjimi tatvinami, ropi, izsiljevanji, pretepi, vlomi, preprodajo mamil itd.
Lahko pa se zgodi, da pride tudi do povsem nepredvidenih okoliščin in primerov, ko se
lahko zaradi želje po dokazovanju zgodi, da sprva iracionalno načrtovano avanturistično
dejanje dobi povsem nepredviden potek in dimenzije. Tako se lahko izzivalno vedenje
spremeni v nasilje na javnem kraju, drobna kraja, pri kateri so ujeti, pa v rop ali roparsko
tatvino, neprimerne pripombe dekletu se spremenijo v poskus posilstva itd. (Čelesnik,
Bobnar, 2004: 107). To potrjuje tudi Globočnikova, ki navaja teorijo chicaške šole raz-
voja skupin, po kateri naj bi deček pričel z objestnostjo, ki povzroča konflikte z družbo.
Pridruži se skupini, ki postane kohezivna entiteta, saj je v sporu z družbo. Takšna sku-
pina postane šola kriminala in mladostnik se vzpenja po delikvenčni hierarhiji (Globo-
čnik, 1996: 54).
Seveda pa je želja po priljubljenosti le eden izmed načinov, kako mladi končajo v
družbi nasilnih vrstnikov. Temu lahko dodam še številne druge razloge, ki pa se razli-
kujejo od posameznika do posameznika. Dejstvo je, da se osebe, ki niso nagnjene k na-
silju, nerade (oz. se ne) družijo z vrstniki, ki so nasilni. V njihovem krogu se bodo slej
ali prej znašle v položaju, ko se ji bo določena situacija zdela skrajno nesmiselna in bodo
resno premislile, ali je to pravi krog ljudi zanje. To pa potrjuje tudi Tomori, ki navaja, da
si večina mladostnikov le izbira družbo, ki okvirno goji vrednostni sistem in poglavitna
življenjska navodila v skladu s tistimi, ob katerih je odraščal. Konstruktivni, zares gotovi
vase in v okolje bolj harmonično vključeni mladostniki odklanjajo prestopniško vedenje
(Tomori, 2000: 93–97).
ŠOLA93
Že sam pregovor ''šola je drugi dom'' nam pove, da otroci velik del časa preživijo v
šoli. Če gledamo po deležih, je čas, ki ga otrok preživi v šoli, na drugem mestu, takoj za
časom, ki ga preživi doma (vključno s spanjem). Že samo ta podatek daje jasno vedeti,
da ima v šoli preživeti čas velik vpliv na posameznikovo vedenje.
Šola kot institucija z izrazito storilno naravnanostjo povzroča tekmovalnost in tako
ustvarja možnosti za agresivno vedenje učencev (Bitenc, 1999: 30). K vse večji tekmo-
93
Več o vlogi šole pri nasilju mladih glej v poglavju 4. Oblike nasilja mladih – Nasilje v šolah na
straneh 104–116.
Nasilje in mladi 149 150 Nasilje in mladi

valnosti in s tem k naraščajočem pritisku na otroke vodi naraščajoč pomen izobrazbe v MEDIJI
družbenem, javnem in zasebnem življenju. Izobrazba je v visoko modernih družbah
Danes živimo v dobi, ko prevladuje informacijska tehnologija. Mladi preživljajo
eden ključnih elementov mladosti, tako da se mladost lahko definira kot izobraževalni
prosti čas ob gledanju televizije, igranju računalniških igric, poslušanju glasbe, pogo-
moratorij (Ule Nastran, v Mencin Čeplak, 1999: 5).
varjanju po telefonu ipd. Pri tem so v veliki meri izpostavljeni stalnemu prikazovanju
Šola pa lahko za otroka pomeni tudi prostor, kjer se počuti varnega in ki pozitivno
nasilja. Lahko ga vidijo v vsaki informativni oddaji, filmu, nadaljevanki, internetu, raču-
vpliva na njegov razvoj. Pomembno varovalno vlogo ima lahko šola pri otroku, ki je iz-
nalniški igrici, slišijo o njem vsak dan po radiu … Ali ima to stalno soočanje z nasiljem
postavljen neugodnim družinskim razmeram. Drugače pa je pri otroku, ki je izpostavljen
vpliv na vedenje mladih?
že neugodnim družinskim vplivom, lahko slaba šolska izkušnja pomemben dodaten
Samo televizija nam dnevno posreduje več kot 70 % vseh informacij, skupaj z osta-
ogrožujoč dejavnik otrokovega razvoja. Varovalni dejavnik lahko predstavlja dober od-
limi informacijami, ki nam jih posredujejo množična občila, pa oblikujejo našo realnost
nos z enim od učiteljev, sprejetost med vrstniki, povezanost s skupino, dober šolski us-
(Bitenc, 1999: 35). Otroci naj bi bili tista družbena skupina, ki je še posebej občutljiva
peh, ugodna šolska in razredna klima (Bitenc, 1999: 31).
za nasilje v medijih. Dejstvo je tudi, da se povečuje število ur, ki jih otrok preživi ob
Pomemben dejavnik predstavlja tudi odnos med učiteljem in učenci. Učitelj je mo-
gledanju televizije. Otrok bo po rezultatih različnih raziskav v času med tretjim in osem-
del, vzor učencem in zato je zelo pomembno, kakšen je njegov odnos do drugih. Učitelj
najstim letom porabil za gledanje televizije 30.000 ur, kar je več časa, kot ga preživi v
lahko prepreči dodatne stiske in pomaga premagovati že obstoječe. Šola in predvsem
šoli oziroma porabi za ostale dejavnosti razen spanja (Bašič Hrvatin v Bitenc, 1999: 36).
učitelj lahko zapolnijo del otrokovega življenja z ugodnimi izkušnjami in optimizmom.
Iz raziskovanj, v katerih je otrokom poleg filma prikazano deviantno, agresivno ob-
Odnos do otrok mora temeljiti na demokratičnosti, kar pomeni da učitelj zmore akti-
našanje, izhaja, da je delovanje modelov iz filma prav tako močno in prav tako veliko,
vno poslušati učence, spoštovati privatnost vsakega izmed njih in sprejemati čustva in
kot je vpliv modelov v realnem življenju (Globočnik, 1996: 93). Bandura je ugotovil
občutenja svojih učencev (Gordon, v Bitenc, 1999: 32).
dvojni učinek: otroci so se naučili novih oblik agresivnega obnašanja, hkrati pa so se
Na nasilno vedenje otroka lahko šola vpliva z naslednjimi dejavniki (Lampe in ostali,
zmanjšale zavore pri izvajanju že prej naučenih oblik agresivnosti (Bitenc, 1999: 38). K
2002: 19):
vsemu temu pa lahko dodam še lastno izkušnjo. Ko sem bil učenec na osnovni šoli, je
– splošno neugodno psihosocialno ozračje šole (velikost šole, veliko število učen-
bila med mojimi vrstniki zelo priljubljena ameriška rokoborba, t.i. ''wrestling''. Ob gle-
cev, red v šoli, prisila ali kaznovanje);
danju teh dvobojev na televiziji smo mladi v borcih videli junake in skoraj vsak odmor
– učiteljeva osebnost (strog, popustljiv, nedosleden, nerazumevajoč, nepravičen);
je učilnica postala ring za dvoboje. Ti prijemi in pretepanja so postali nekaj tako običaj-
– prevelika storilnostna naravnanost šole (povečana storilnostna naravnanost šole
nega, da ni bilo nič nenavadnega, če je kdo brcnil vrstnika, ga zgrabil za vrat ali uporabil
spodbuja tekmovalnost; mnogi učenci niso kos visokim zahtevam šole. Zaradi ne-
kak drug prijem v primeru prepiranja z njim. V imenu ''wrestlinga'' je bilo dovoljeno vse.
uspeha izgubljajo voljo do učenja in prizadevanja v šoli, vse to pa spodbuja razne
Letkowitz je ugotovil, da večja kot je nagnjenost dečkov do gledanja televizijskega
odpore in nasilno vedenje);
programa z nasiljem pri 8-ih letih, večja je bila njihova agresivnost tako pri tej starosti
– neugodni odnosi med otroki (posmeh, preganjanje, trpinčenje, ustrahovanje,
kot tudi 10 let kasneje. Ta odnos med zgodnjim gledanjem televizijskih programov in
izsiljevanje);
kasnejšo agresivnostjo prevladuje tako pri stopnji agresivnosti do vrstnikov kot tudi pri
– nezmožnost gibanja in drugačnega telesnega sproščanja (otroci, ki morajo veliko
kasnejših stopnjah njegove agresivnosti. Povezava med gledanjem nasilja pri deklicah in
časa preživeti v istem prostoru, v isti skupini, ne sproščajo svojih napetosti s
agresivnostjo pa kaže, da ne obstaja dejanska direktna povezanost med nagnjenostjo de-
športom itd).
klic do gledanja televizijskih programov z nasilno vsebino in agresivnostjo v tem času.
Preko socializacije se dečke spodbuja k javnemu izražanju agresivnosti, deklice pa se
Nasilje in mladi 151
uči, naj se ne obnašajo agresivno ter se jih spodbuja k neagresivnemu obnašanju
(Letkowitz, v Globočnik, 1996: 94).
Petrovec navaja študijo Melanie Brown, ki je oblikovala naslednje ugotovitve o po-
vezanosti medijev in nasilja (Brown, v Petrovec, 2003: 10):
1. gledanje nasilja je povezano z naraščanjem agresivnosti, z zmanjšanjem občutlji-
vosti za nasilje in z naraščanjem strahu pred kriminaliteto;
2. nasilje v javnih medijih utegne vplivati na nasilna kazniva dejanja, vendar to na-
silje ni edini razlog; obstaja vrsta vplivov na nasilno vedenje;
3. nekateri ljudje utegnejo posnemati nasilno vedenje, ki ga vidijo na televiziji ali na
videu;
4. razmerje med opazovanjem nasilnih prizorov in nasilnim vedenjem je dvo-
smerno: agresivni ljudje pogosteje gledajo nasilne prizore in ljudje, ki opazujejo
nasilne prizore so pogosteje nasilnega vedenja;
5. za učinkovanje nasilnih prizorov so najbolj dovzetni otroci, za njimi pa mlajši pol-
noletniki; moški so nekoliko dovzetnejši za vplive nasilnih prizorov kot ženske;
6. kljub morebitnemu vplivu nasilja v javnih medijih na nasilje v družbi ni povsem
jasno, ali je ta vpliv zelo pomemben v primerjavi z drugimi morebitnimi vplivi,
kot so na primer družinske razmere, nasilje in zlorabe v družinskem krogu, vpliv
staršev, revščina, vzgoja, rasizem, kulturna dezintegracija ali jemanje drog.
Obstajajo pa tudi drugačna mnenja o vplivu množičnih medijev na nasilje (še pose-
bno o vplivu v teh sredstvih prikazanega agresivnega obnašanja). Po teh mnenjih je to
delovanje omejeno, sredstva množičnih komunikacij pa, če prezentirajo agresivno obna-
šanje, lahko služijo k osvobajanju od agresivnih impulzov. Primer za podpiranje je samo
pri tistih osebah, ki iščejo takšen primer, torej samo za tiste osebe, ki so iz nekih vzro-
kov nagnjene k agresivnosti in deviantnemu obnašanju. Prav tako se poudarja, da so
vsebine, prezentirane v sredstvih množičnih komunikacij, pravzaprav tiste, za katere ob-
stoja interes občinstva in da se ne da trditi, da se ljudje na določen način obnašajo zato,
ker se jim neko obnašanje prezentira v sredstvih množičnih komunikacij, ampak da velja
obratno: da se prezentira tisto, k čemur so ljudje nagnjeni in kar oni želijo, da jim je pre-
zentirano (Globočnik, 1996: 96). Svoj odnos do teh argumentov sem navedel že v samih
uvodnih razmišljanjih te knjige in če to na kratko povzamem: mislim, da medijska po-
pularizacije nasilja, katerega povzročajo nekateri mediji, ki na podlagi tržne zakonitosti
povpraševanje – ponudba nudijo nasilne vsebine voajersko razpoloženemu občinstvu (ki
se lahko tako iz varnega zavetja sooča z nasiljem), ne delujejo v skladu z vzgojno-
152 Nasilje in mladi
izobraževalno in socializacijsko funkcijo, ki jo mediji vsekakor imajo. V času vse večje
konkurenčnosti in komercializacije medijev je ta funkcija zanemarjena, saj je pred njo
(pre)večkrat postavljena zahteva po kapitalski donosnosti medijske hiše, ki pa je odvisna
od števila občinstva in oglaševalcev. Mediji se zavedajo že skoraj pregovorne modrosti,
ki pravi, da se najbolj prodaja seks in nasilje oz. škandali, zapleti, tragedije ... Tudi Mo-
nika Kalin Golob navaja, da postaja tržno novinarstvo prevladujoči način sporočanja, ki
je oddaljeno od pojmovanja kakovostnega novinarstva, neskladno z etiko in podrejeno
lastnikom kapitala oz. nosilcem politične oblasti (Poler Kovačič v Kalin Golob, 2003:
229). Mediji bi morali prevzeti odgovornost in biti oni tisti, ki bi odločali, kaj bo publika
gledala, poslušala in brala, ne pa da podlegajo ''zahtevam'' lastnikov kapitala in publike,
ki jo potrebujejo zaradi prodaje oglaševalskega prostora. Vse krivde za nasilje pa nika-
kor ne smemo in ne moremo zvaliti na medije. Številni ljudje se soočajo z nasiljem v
medijih, pa kljub temu niso nasilni. Prepričan sem, da moramo glavne vzroke za nasilje
iskati predvsem v družinskih razmerah (zlorabe v družinah, način vzgoje itd.), vrstnikih,
družbenogospodarskem stanju (revščina, socialna varnost) in v odnosu družbe do vseh
oblik nasilja.
Ob analizi vpliva medijev na nasilje mladih pa je potrebno pozornost posvetiti tudi
mediju, ki je svoj vzpon začel ob koncu 90-ih let in je najbolj razširjen med mladimi –
internetu. Na svetovnem spletu lahko uporabniki pridejo do skoraj vseh vsebin z vsega
sveta. Internet je bistveno olajšal procese pridobivanja najrazličnejših informacij, vendar
pa s svojo veliko stopnjo anonimnosti omogoča tudi razcvet kriminalnih aktivnosti, kot
so otroška pornografija, prikaz skrajno nasilnih vsebin, širjenje nestrpnosti … Internet je
postal medij, ki na poceni način omogoča širjenje vsebin, ki bi drugače podlegle notran-
ji cenzuri vseh ostalih medijev in tudi državni cenzuri, ki jo države izvajajo v interesu
zaščite družbe (npr. promocija Ku-Klux-Klana, skinheadovskih organizacij …). Petro-
vec navaja, da si pri skrajnih oblikah nasilja ni mogoče zamisliti takega, ki ga ne bi mo-
gli najti na spletu. Na eni strani gre za izkoriščanje tragičnih svetovnih dogodkov, ko se
v spopadih dogajajo nezaslišane krutosti. Prikazujejo dokumentarne posnetke mučenja
in posilstev, ki so jih izvrševali policisti na Vzhodnem Timorju. Ponujajo fotografije, ki
so jih posneli ameriški obveščevalci na Kosovem in ki dokazujejo posilstva deklic in
otrok. Ruska mreža oskrbuje povpraševalce z dokumentarnimi posnetki posilstev in
ubojev otrok, starih od dveh let naprej (Petrovec, 2003: 37). Vpliv soočanja s temi nasil-
nimi vsebinami pa je po mojem mnenju podoben (ali celo hujši) tistemu, ki ga povzroča
prikazovanje nasilja na televiziji.
Nasilje in mladi 153
Ko govorimo o internetu in nasilju je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je internet
postal orodje, s katerim številni pedofili iščejo in tudi najdejo svoje žrtve. Otroci in mla-
dostniki, ki ''chatajo'' po internetnih klepetalnicah, ne vedo, kdo se nahaja za računalni-
kom na drugi strani. V tujini so znani številni primeri ugrabitev, posilstev in umorov, pri
katerih so storilci do svoje žrtve prišli s pomočjo interneta. Internet z vsemi svojimi pre-
dnostmi prinaša tudi nevarnosti, na katere moramo biti pazljivi.
154 Nasilje in mladi
6. ANALIZA RAZMER NASILJA MLADIH V TUJINI
SRBIJA
Za nekoga, ki se obnaša nasilno, ljudje pri nas velikokrat uporabijo izraz, da ''se ob-
naša kot Balkanec''. Ta beseda zveza je postala nekakšen sinonim za vse oblike agresiv-
nega in nesprejemljivega početja94. Zaradi tega sem se odločil, da preučim tudi razmere
na področju nasilja mladih v deželi, katere sloves o nasilju seže tudi do nas, tj. v Srbiji.
Analiziral sem članke in različno literaturo, opravil pogovore s številnimi mladimi v Sr-
biji, k vsemu temu pa sem dodal še osebne izkušnje kot obiskovalec glavnega mesta Sr-
bije oz. ZRJ – Beograda.
V Beogradu se ti skoraj v vsaki diskoteki ali lokalu zgodi, da te varnostniki vprašajo
''Imate li nauružanje?''.95 To me je najprej resnično presenetilo, nato pa sem se navadil.
Prijatelj mi je povedal, da se v lokalih, kjer te preiščejo, nimaš česa bati, večji problem
je tam, kjer nikogar ne preiščejo, saj je velika verjetnost, da imajo številni obiskovalci s
seboj svoje ''pokalice''.
Kriminaliteta in s tem povezano nasilje sta bila v preteklih letih, v obdobju sankcij
mednarodne skupnosti proti Srbiji zelo prisotna v vseh segmentih srbske družbe. Vsi so
se morali nekako znajti, da so preživeli. Res pa je tudi, da so številnim pošiljali pomoč
sorodniki iz tujine. V tistem obdobju je cvetela korupcija in kriminaliteta, razvile so se
različne mafijske skupine, ki so s svojimi sovražniki obračunavale z orožjem. Pogosto je
prišlo do prizorov, za katere bi človek mislil, da jih lahko vidiš le v filmih. Značilno je
bilo postavljanje bomb pod avtomobile, izvajanje t.i. ''drive-by streljanja'' itd ... Mnoge
značilnosti tega polpreteklega obdobja pa so v Srbiji bile prisotne še v začetku leta 2003
(pred obračunom s kriminalnimi združbami, po atentatu na srbskega premierja). Priha-
jalo je do mafijskih obračunov, rafalnega streljanja in postavljanja bomb. Taki dogodki
so bili značilni predvsem za glavno mesto Beograd, prisotni pa so bili tudi v ostalih mes-
tih. V takih obračunih v številnih primerih prihaja tudi do povsem naključnih žrtev, saj
je rafalno streljanje, ki je usmerjeno ponavadi v lokal ali v osebni avtomobil, dokaj ne-
94
Ob tem pa očitno vsi uporabniki te fraze pozabljajo na nasilje ''uglajenih zahodnjakov'' kot npr. nasil-
je angleških, nemških in ostalih huliganov (da o nasilju na ulicah ameriških mest sploh ne govorimo).
95
Velika razširjenosti orožja med prebivalstvom je posledica vojne kot tudi kulta orožja, ki je v teh kra-
jih zelo prisoten. Temu lahko dodam še delovanje mafije, ki potrebuje orožje za svoje akcije. Uredba o
legalizaciji in predaji orožja iz leta 2003 pa naj bi uredila razmere na tem področju.
Nasilje in mladi 155
selektivna metoda napada. Značilno je tudi to, da so v takšne napade običajno vpletene
mlade osebe med 20. in 30. letom. Za primer lahko navedem članek v Večernjih novos-
tih, kjer so poročali, da je v Nišu prišlo do streljanja na ljudi v lokalu. Medtem ko je po-
licija iskala storilce, je v drugem delu mesta prišlo do streljanja na avtomobil, ki je čakal
pri semaforju. Ob njem se je ustavil nek drug avtomobil, iz njega je izstopila oseba in iz
avtomatske puške izstrelila 15 nabojev. Osebi v prvem avtomobilu sta bili takoj mrtvi.
Mafijske obračune so nakazali že dogodki v juliju, ko sta neznanca streljala na 26-letno
dekle, katere fant je že bil žrtev podobnega napada, ko so neznanci streljali na njegov
Porshe … (Večernje novosti, 16. 9. 2002). Skrajno mejo v svojih kriminalnih dejanjih,
pa so mafijske skupine v Srbiji prestopile z atentatom na srbskega premierja Zorana
Djindjića, ki se je zgodil 12.3.2003. Temu dogodku je sledila razglasitev izrednega stan-
ja in obračun z organiziranim kriminalom. Ugotovljeno je bilo, da so atentat izvedli
člani kriminalne združbe imenovane ''zemunski klan'', ki so bili odgovorni tudi za šte-
vilna druga kazniva dejanja. V policijski preiskavi so ugotovili, da so pripadniki te kri-
minalne združbe tesno sodelovali z bivšim predsednikom ZRJ Slobodanom
Miloševićem in zanj tudi izvajali likvidacije političnih nasprotnikov. Tako je bila kon-
čno razjasnjena tudi usoda bivšega predsednika Srbije Ivana Stambolića. Člani zemun-
skega klana so ga ugrabili in ubili96 (najverjetneje po naročilu Slobodana Miloševića, saj
je bil Stambolić eden izmed možnih kandidatov za prihajajoče predsedniške volitve). V
zameno za zvestobo režimu Slobodana Miloševića, so člani klana uživali zaščito pred
organi pregona. Dovoljena jim je bila trgovina z mamili, z ljudmi in likvidacije nasprot-
nikov. Na podlagi teh dejavnosti so ti kriminalci postali eni izmed najbogatejših
prebivalcev Evrope. Njihovo premoženje ocenjujejo na nekaj sto milijonov evrov (ogro-
mne vile, najnovejši luksuzni avtomobili, jahte, potovanja v tujino …). Dokaz o poveza-
nosti z Miloševićevim režimom in o politični zaščitenosti članov ''zemunskega klana'' so
tudi diplomatski potni listi, ki so jih imeli voditelji klana. Tudi po ''odhodu'' Miloševića
v Haag se je delovanje klana nadaljevalo. Za nemoteno delovanje kriminalne združbe so
poskrbeli tako, da so na svoje plačilne liste vključili še sodnike in tožilce97 (povzeto po
96
Ugotovljeno je bilo tudi, da so člani ''zemunskega klana'' odgovorni za poskus umora Vuka
Draškovića, za nekaj deset ugrabitev, za več kot petdeset umorov na področju Beograda in drugih srb-
skih mest, za bombni napad, za umore nekaterih gospodarstvenikov … (Saopštenje MUP Srbije, 12. 3.
2003).
97
Eden izmed aretiranih je bil tudi namestnik republiškega tožilca Milan Sarajlić, ki je priznal, da je bil
na plačilni listi ''zemunskega klana'', da je k voditeljem tega klana hodil po navodila za ''uspešno'' delo-
vanje, da je prejel 150.000 evrov (od obljubljenega milijona) za informacijo o prebivališču zaščitene
156 Nasilje in mladi
Saopštenja MUP Srbije, 12. 3. – 19. 3. 2003, Konferencija za novinare, 12. 3. 2003,
Prodajom droge "zemunski klan" zaradjivao milone dolara dnevno, 23. 3. 2003, Prive-
deni osumnjičeni za ubistvo premijera Đinđića, 25. 3. 2003, Odlučna borba protiv orga-
nizovanog kriminala, 26. 3. 2003, Likvidacije i trgovina drogom i ljudima kao zasluga
za službu bivšem režimu, 31.3.2003).
Po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića
oktobra 2000 je v Srbiji prišlo do sprememb. Decembra 2000 so bile parlamentarne vo-
litve, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Srbije (DOS), v kateri je sodelovala
tudi Djindjićeva Demokratska stranka (DS). Za premiera je bil Djindjić v parlamentu
potrjen 25. januarja 2001 (Dnevnik, 12. 3. 2003). Za eno izmed prioritetnih nalog, si je
Djindjić postavil prav uničenje organiziranega kriminala, s tem pa si je pridobil nevarne
- usodne sovražnike. Po neuspelem atentatu 21. 2. 2003 je Djindjić izjavil: ''Lahko ubije-
te mene, vendar ne morete ustaviti Srbije na poti k demokratičnim reformam''. Organizi-
ran kriminal se ni ustavil. Člani zemunskega klana so dne 12. 3. 2003 v Beogradu izvr-
šili umor srbskega premierja. Sledila je razglasitev izrednega stanja in obračun organov
pregona z organiziranim kriminalom. Do aprila 2003 je policija aretirala okoli 7.000
ljudi in zaplenila večje količine orožja (Od početka vanrednog stanja privedeno oko
7.000 ljudi; http://www.mup.sr.gov.yu/, 4. 4. 2003). Sprejeta je bila tudi posebna Uredba
MNZ Srbije o legalizaciji in predaji orožja. Uredba določa, da morajo vsi lastniki orožja,
ki nimajo orožnega lista ali dovoljenja za trofejno orožje, v 15 dneh vložiti prošnjo za
pridobitev teh dokumentov. Pri vlaganju prošenj za dokumente jim ni potrebno dokazo-
vati poreklo orožja. Vse orožje, katerega posest ni dovoljena, morajo lastniki v roku 15
dni predati policiji (Naredba o legalizaciji i predaji oružja, 26. marec 2003). Do 4. aprila
2003 je orožje predalo okoli 10.000 ljudi, 6.000 ljudi pa je vložilo prošnjo za izdajo oro-
žnega lista (Od početka vanrednog stanja privedeno oko 7000 ljudi; http://www.mup.sr.
gov.yu, 4. 4. 2003).
Ena izmed oblik nasilja mladih, ki se pojavlja v Srbiji, so tudi vlomi in ropi z mučen-
jem, ki jih prav tako izvajajo mlade osebe. Tako prihaja do tega, da mladi zaradi koristo-
ljubja v skupinah vdrejo v hiše, katerih lastniki so nemočni starejši ljudje. Nato jih zve-
priče, da je pripomogel k opustitvi vseh obtožb proti članom ''zemunskega klana'', da je prodajal infor-
macije s sestankov sodstva, tožilstva, policije, varnostno-informativne agencije (BIA) in vlade
…(Sarajlić priznao povezanost sa kriminalnim grupama; http://www.mup.sr.gov.yu, 20. 3. 2003). Po-
leg njega so aretirali tudi sodnika, ki je bil tudi predsednik kazenskega sveta okrožnega sodišča v Be-
ogradu, Života Đoinčević. Aretiran je bil zaradi prejemanja podkupnine, spuščanja ljudi iz zaporov,
nezakonitega zmanjševanja kazni itd. (Uhapšen sudija zbog primanja mita; http://www.mup.sr.gov.yu,
27. 3. 2003).
Nasilje in mladi 157
žejo in mučijo toliko časa, da jim ti povejo, kje imajo skrit denar. Novosadski dnevnik je
poročal, da so trije fantje iz Pančeva, stari 24, 22 in 20 let, vdrli v hišo starejše družine.
Člane družine so mučili z motikami, bejzbolskimi palicami in s sekiro. Plen, ki so ga
odnesli, je bil 24.000 dinarjev, 300 mark in večja količina zlatnine (Novosadski dnevnik,
17. 4. 2002).
S pomočjo analize člankov v srbskem dnevnem časopisju in po pogovorih z mladimi
v Srbiji lahko oblikujemo tudi posebno kategorijo nasilja mladih, za katerega je zna-
čilno, da do njega prihaja zaradi skrajno čustvenih reakcij, zamer in maščevanja. Tako je
za nekoga lahko dovolj že to, da ga nekdo gleda ali izreče kletvico na njegov račun in že
ima v roki nož, sekiro ali pištolo. Večernje novosti navajajo, da je komaj 15 let star fant
z več vbodi z lovskim nožem ubil 35 let starega znanca. Isti večer sta skupaj proslavljala
zlato medaljo košarkaške reprezentance, osvojeno na svetovnem prvenstvu. Po končani
zabavi se je skupina fantov odločila proslavo nadaljevati v 15-letnikovi hiši. Ta jih je
prosil, naj bodo tiho, da ne zbudijo babice. Takrat je 35-letnik izrekel nekaj psovk na
račun znančeve babice. To je 15-letnika spravilo ob živce in skoval je načrt za maš-
čevanje. Ko se je starejši kolega odpravil domov, se mu je 15-letnik pridružil. Po poti je
med pogovorom nenadoma izza pasu potegnil lovski nož in z več vbodi znanca umoril
(Večernje novosti, 10. 9. 2002).
Med oblikami nasilja v Srbiji je potrebno omeniti tudi rope, tatvine in ostala kazniva
dejanj, ki jih storijo odvisniki od drog. Ti naredijo vse, da pridejo do denarja za svoj
odmerek. Denar najprej kradejo doma, nato prijateljem in znancem, nazadnje pa tudi ro-
pajo, vlamljajo itd. Zgodbo odvisnika opisuje tudi reportaža v Večernjih novostih. V
intervjuju fant razloži, da je denar za drogo najprej kradel doma. Doma so ga spodbujali
in mu stali ob strani ter ga vozili k zdravnikom, a se je vedno vrnil na stara pota. Sam
pravi, da ni ne znanca ne prijatelja, ki ga še ni prevaral. Stal je sredi ulice z znancem, ga
prosil če mu posodi telefon, ga pogledal in že bežal z njim. Pri tem je misli edino na to,
za koliko ga bo lahko prodal. Prevaral je tudi preprodajalce. Vzel je heroin ''na kredit'' z
namenom, da ga bo preprodajal, a ga je namesto tega porabil sam. Preprodajalci so ga
dobili, ga odvlekli v gozd in pretepli … (Večernje Novosti, 26.8.2002).
V Srbiji pa se je pojavila še ena oblika nasilja in kriminalitete, za katero bi lahko re-
kli, da smo je bolj vajeni iz kakšnih hollywoodskih filmov, kot iz resničnega življenja –
ugrabitve z izsiljevanjem družin za denar. Tako prihaja do tega, da člani različnih kri-
minalnih združb ugrabijo družinskega člana kakšne premožne družine. Temu nato sledi
izsiljevanje za odkupnino, ki znaša tudi več 100.000 evrov. Ena izmed medijsko najbolj
158 Nasilje in mladi
odmevnih ugrabitev se je zgodila v letu 2000, ko so osemletnega Stevana Živojinovića,
sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega jugoslovanskega teniškega igralca Boba
Živojinovića, ugrabili neznanci. Kmalu po ugrabitvi so po telefonu poklicali Breno in
njenega moža ter jima naročili, naj se Boba Živojinović odpelje na določen kraj. Tam
naj vzame kuverto, v kateri bo dobil nadaljnja navodila. V sporočilu po telefonu so ga
jasno opozorili, naj nikar ne kliče policije, zato starša ugrabitve tudi nista prijavila. Kot
je bilo mogoče zvedeti kasneje, se je Boba Živojinović odpeljal na označeni kraj in pre-
vzel kuverto. Ko jo je odprl, je v njej našel telefonski čip in naročilo, naj ga vloži v svoj
mobilni telefon. Dodano je bilo pojasnilo, da bo od tistega trenutka na novo telefonsko
številko dobival vsa nadaljnja sporočila. Kmalu so ga spet poklicali in mu sporočili, da
morata z Breno v treh dneh zbrati pol tretji milijon mark, če hočeta spet videti otroka.
Ugrabitelji so jima sporočili, da bosta vse nadaljnje podrobnosti pravočasno zvedela.
Brena in Boba sta po mestu začela med prijatelji zbirati denar. Tudi njuni prijatelji so
takoj, ko so izvedeli, kaj se jima je zgodilo, prihiteli v prostore Grand produkcije, ki jo
vodi Lepa Brena skupaj s Sašom Popovićem. Objokana starša nista mogla drugega kot
obljubiti, da bosta storila vse, da bi dobila otroka čim prej nazaj. Nihče od njiju in tudi
sosedje iz bližnjih hiš niso mogli razumeti, kako so lahko ugrabitelji vse skupaj izpeljali
v petih minutah, kolikor je potreboval mali Stevan, da je iz prostorov Grand produkcije
prišel do doma (Dnevnik, 28. 11. 2000).
Za Srbijo pa je značilno tudi delovanje skinov. Ti za sebe pravijo, da se zavzemajo za
obstoj bele rase in vrnitev rasnega ponosa, za enotnost srbskih ozemelj in vrnitev odvze-
tih teritorijev, vendar pa je njihovo delovanje v resnici usmerjeno izrazito proti Romom
in vsem ostalim, ki ne menijo enako. V obdobju vojne na Balkanu so bili skini izrazito
proti t.i. pacifistom, ki so si prizadevali za čim hitrejšo ustavitev vojne in njenih posledic
(povzeto po Večernje novosti, 1. 4. 2002).
Verjetno se nas večina še spomni navijačev srbskih klubov iz jugoslovanske nogo-
metne lige. Že takrat so imeli sloves enih najbolj nasilnih in najbolj zagrizenih navijačev
prav navijači beograjske Crvene zvezde – Delije in navijači beograjskega Partizana –
Grobari. Njihov sloves ni z leti prav nič upadel. Še vedno veljajo za ene izmed najbolj
nasilnih navijačev. V Srbiji danes prihaja predvsem do spopadov med tema dvema na-
vijaškima skupinama, katerih kluba sta doma iz istega mesta. Tako se dogaja, da ti dve
skupini druga drugi uničujeta stadione in športne dvorane. V zadnjih nekaj letih se ni
niti en derbi končal brez nekaj deset poškodovanih na obeh straneh in med policisti. Po
vsakem derbiju je povprečna škoda na stadionih (polomljeni stoli in raznovrstni inven-
Nasilje in mladi 159
tar) presegla znesek 100.000 nemških mark (Stefanović, 2001). Tako je tudi Mladina po-
ročala, da je npr. na 115. derbiju, ki je bil odigran 7. marca 2001 med Crveno zvezdo in
Partizanom, prišlo do incidentov. Policisti so se bolje pripravili, zato ni bilo večjih nere-
dov. Kljub vsemu pa povsem brez neredov ni šlo. Nekaj minut pred koncem so se navi-
jači Partizana odločili, da bodo prekosili svoje ljubljence, ki so tekmo na zelenici izgu-
bili. Tako so začeli uničevati stole na tribuni. Pri tem početju jih policaji, ki so se zbrali
v ogromnem številu, s svojimi gumijevkami niso motili, menda zato, da bi pokazali, da
je tudi v njihovih vrstah zavel demokratični veter. Ob tej priložnosti so uničili 791 sto-
lov, kar bo blagajno Crvene zvezde osiromašilo za 40.000 DEM. Tudi na ulicah je bilo
nekaj pretepov, vendar manj, kot je običajno za takšna srečanja. Ostalih 40.000 gledal-
cev pa je bilo zadovoljnih, da so le lahko videli svoje ljubljence na delu (Mladina
11/2001).
Slika 6.1: Spopad srbskih policistov z Delijami
Vir: http://www.oaza.co.yu/sport/delije/galerija/01_02_v/0102_vosa_cz_kup13.jpg
Navijači pa ne uničujejo samo inventarja in napadajo policije, temveč izvajajo nasilje
tudi na ulicah. Tako je v maju 2002 prišlo do tragičnega dogodka, ko so trije navijači
Partizana (stari 19, 24, 26 let), potem ko jim najverjetneje ni uspelo priti v dvorano na
košarkaško tekmo, na železniški postaji Pančevski most pričeli nadlegovati mladega
Kitajca. V to se je vmešal 67-letni moški, ki jih je pozval, naj s svojim početjem prene-
hajo. Fantje so se spravili na možakarja, pričeli so ga pretepati in brcati. Vse je trajalo
manj kot minuto, toda na koncu je možakar obležal mrtev (Večernje novosti, 12. 5.
160 Nasilje in mladi
2002). Res je potrebno poudariti, da niso vsi navijači takšni, a vendar so bili ti fantje
prav iz njihovih vrst. V Srbiji pa se je pojavila tudi posebna oblika navijaškega nasilja –
obračun navijačev z igralci njihovega kluba. Takšno izkušnjo ima tudi slovenski repre-
zentant Milenko Ačimović katerega so skupaj s soigralci Crvene zvezde, na treningu na-
padli navijači.
Zanimivo je tudi to, da je imela v Srbiji apetite po športu tudi politika. Tako so se
različne osebnosti iz političnega sveta pojavljale na vodilnih mestih pomembnih srbskih
klubov. Najbolj poznan ''politik'', ki je bil neposredno povezan s športom pa je bil Željko
Ražnjatović – Arkan. Kot vodja navijačev Crvene zvezde je v 90-ih pozival navijače, naj
pozabijo na domačo politiko in se osredotočijo proti ustašem in ostalim sovražnikom Sr-
bije. Iz vrst navijačev Zvezde je Arkan kasneje v veliki meri pridobil rekrute za svojo
paravojaške enote, ki so delovale v balkanskih vojnah (Stefanović, 2001). Po končani
moriji na Balkanu pa so navijači postali bastijon opozicije (1996 in 2000) in so se v širši
javnosti brutalno norčevali iz Tuđmana, a v isti meri tudi iz vodje: ''Večeras je naše
veče, večeras se Tuđman peče, nek se peče i okreće, ko ga jebe, nije imo sreće! Večeras
je naše veče, večeras se Sloba peče, nek se peče, nek se dinsta, ko ga jebe, kad je komu-
nista!''(Nežmah, Mladina 46/2000).
V letnih poročilih Amnesty International je bila skoraj vsako leto omenjena tudi Ju-
goslavija. Zlasti v Miloševićevem obdobju je pogosto prihajalo do policijskega nasilja.
To nasilje je bilo po poročili Amnesty International usmerjeno zlasti proti političnim na-
sprotnikom Slobodana Miloševića in Romom. Policijsko nasilje zaradi političnega na-
sprotovanja je bilo prisotno zlasti v letu 2000, ko so se pojavili pritiski na Miloševićev
režim. Policija je izvajala nasilje zlasti nad člani gibanja Otpor. Do policijskega nasilja
prihaja tudi po nastopu demokratične oblasti. Policisti izvajajo nasilje nad Romi, štu-
denti, pridržanimi osebami itd. Leta 2002 je prišlo do obsodb nekaterih nasilnih policis-
tov (zagrožena kazen je največ tri oz. pet let, če se uporabi silo z namenom izsiljevanja
priznanja) (Continuing Police Torture and Ill-treatment: Federal Republic of Yugosla-
via-Serbia and Montenegro, 2003).
Amnesty International je poročala tudi o nasilju zaradi spolne nestrpnosti. Najbolj
znan incident se je zgodil 30. junija 2001, ko je bila v centru Beograda organizirana pa-
rada homoseksualcev. Zbralo se je približno 1.000 ljudi, ki so jim nasproti prišli proti-
demonstranti, ki so protestirali proti paradi homoseksualcev. Pisana množica, sestavljena
iz nogometnih navijačev, skinov, vernikov in članov različnih organizacij, je na homo-
seksualce metala jajca, kamenje, steklenice ipd., z nekaterimi pa so tudi fizično obraču-
Nasilje in mladi 161
nali. Sto najbolj razgretih nasprotnikov parade je hotelo obračunati z udeleženci parade.
Ustavilo jih je šele policijsko streljanje v zrak (Lesbian and Gay Rights are Human
Rights, 2001).
Nasilje, ki temelji na nestrpnosti in maščevalnosti se je v Srbiji pojavilo tudi v marcu
2004, ko je skupina (večinoma mladih) nasilnih demonstrantov iz maščevanja zaradi do-
godkov na Kosovu, ko je bilo v predhodnih dneh ubitih več Srbov na Kosovu, pričela z
nasilnimi demonstracijami. Nasilneže, ki so se napotili proti džamiji, je hotela ustaviti
policija, vendar ji to ni uspelo. Prebili so koridor in vdrli v džamiji v Beogradu in Nišu,
kjer so razbijali, ropali in na koncu zanetili ogenj. V nasilnih demonstracijah je bilo ran-
jenih več demonstrantov, policistov in novinarjev (povzeto po poročilih BkTV 18. 3.
2004 in Večernje novosti 18. 3. 2004) Srbijo so pred tem podobne nasilne demonstra-
cije zajele v nekaterih primerih, ko je policija poskušala aretirati haške obtožence, kate-
rim so se v bran postavile različne skupine.
V Srbiji je prisotna tudi trgovina z belim blagom. Dekleta, ki postanejo žrtve trgov-
cev so v večini primerov prisiljena v prostitucijo. Policija je v Srbiji leta 2002 našla 60
deklet, ki so na takšen način postale žrtev izkoriščanja. Podanih je bilo 31 kazenskih
ovadb zoper 47 lastnikov gostinskih objektov in drugih oseb, ki so storile 62 kaznivih
dejanj, povezanih s trgovino belega blaga (Izveštaj o radu MUP Republike Srbije 2002).
Jugoslavija je dokončno odpravila smrtno kazen leta 2002, ko je bila ta odpravljena v
edinem delu države, kjer je še obstajala, tj. v Črni gori (Death Penalty News, 2002).
ESTONIJA
Med raziskovanjem razmer na področju nasilja mladih se mi je porodila ideja, da bi
poleg že prej omenjenega primera Srbije analiziral tudi razmere v Estoniji. To je država,
za katero je enako kot za Slovenijo značilno, da je bila še pred nekaj več kot desetletjem
v socialističnem oz. komunističnem sistemu, da je majhna in ima malo število prebival-
cev, da v njej danes živijo prebivalci iz nekdanjih republik SZ,98 da je vstopila v evro-
atlantske integracije, da ima mlado demokracijo itd. O razmerah na področju nasilja
mladih v Estoniji sem opravil intervju z gospodom Tarmo Vaikom, svetovalcem na mi-
nistrstvu za pravosodje in enim izmed soustanoviteljev sosedske straže ''Naabrivalve''.
Poleg tega pa sem se pogovarjal tudi z vrstniki, analiziral sem statistične podatke, vsemu
98
Estoncev je 65,3 %, Rusov 28,1 %, Ukrajincev 2,5 %, Belorusov 1,5 %, Fincev 1 %, ostalih 1,6 %
(The World Factbook 2002: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/en.html).
162 Nasilje in mladi
temu pa lahko dodam še lasten vtis, ki sem si ga ustvaril kot obiskovalec estonskega
glavnega mesta Tallinna.
Vsi mladi, s katerimi sem se pogovarjal, trdijo, da v Estoniji ni organiziranih mladin-
skih tolp, ki bi načrtno in konstantno obračunavale med seboj. Tako ne prihaja npr. do
uporabe strelnega orožja med mladimi, do podtikanja bomb itd. Sogovorniki so mi pri-
znali, da v urbanih središčih seveda obstajajo zloglasne četrti, katere posebej slovijo po
nasilju. Nekateri so mi priznali tudi to, da si sami ne bi upali ponoči v določene predele
mesta. Kljub temu, pa so mi vsi poudarjali (na tistem delu sveta) vsem znano estonsko
miroljubnost in nenasilnost. Na ta račun obstajajo tudi šale. Zlasti prebivalci ruskega po-
rekla se šalijo na njihov račun in jim pravijo ''garjatscije estonskije parni'', kar v prevodu
pomeni ''vročekrvni estonski fantje''.
Ob primerih nasilja mladih v Estoniji lahko ugotovimo, da se v posameznih lokalnih
predelih pojavljajo skupine mladih, ki nastanejo spontano kot posledica življenja v isti
soseski. Tako se zgodi, da se fantje iz enega dela mesta stepejo s fanti iz drugega dela
ipd. To so običajno manjše skupine z do 10 člani, ki delujejo na podlagi osebnih poznan-
stev in nimajo značilnosti velikih tolp. Vsi sogovorniki so omenili tudi dejstvo, da do
takšnih sporov prihaja v večini primerov med estonskimi in ruskimi skupinami.99 Pod-
laga za nasilje te vrste naj ne bi bil nacionalizem, temveč zgoraj omenjeni način obliko-
vanja teh skupin.
Napačno pa je povezovanje kriminalitete mladih v Estoniji z manjšinami. Med mla-
doletnimi obsojenci zaradi kaznivih dejanj je bilo leta 2001 72,6 % Estoncev, 2,2 % pri-
padnikov ruske manjšine, 0,3 % pripadnikov drugih narodnosti in 25,1% mladoletnikov
brez državljanstva (za katere pa domnevam, da so bili večinoma ruske narodnosti glej
opombo 98) (Statistical Report of the Courts of the 1st and 2nd Instance On the Year
2001). Ta delitev pa je zelo podobna celotnemu vzorcu estonskega prebivalstva.
V Estoniji se veliko govori tudi o organiziranem kriminalu, o t.i. ruski mafiji. Po be-
sedah mojih sogovornikov se o tej temi veliko govori tudi v medijih in med ljudmi, ven-
dar nihče ni mogel (ali hotel) z gotovostjo potrditi, da je ruska mafija prisotna v Estoniji.
99
Za nestabilne odnose med estonskim prebivalstvom in rusko manjšino je poskrbela tudi politika, ki
je po nastanku neodvisne države zelo omejila kriterije za pridobitev estonskega državljanstva. Brez dr-
žavljanstva (in s tem pripadajočih pravic, kot je npr. volilna pravica, socialna pomoč itd.) je ostalo več
kot 500.000 ljudi. Velik del se jih je umaknil v Rusijo. Prišlo je do diplomatskih sporov in izsiljevanj
(Estonija je kot prioriteto videla umik ruske vojske in rešitev vprašanja meje, Rusija pa je vztrajala na
paketnem reševanju spora in istočasni zagotovitvi enakih pravic za rusko manjšino). Vse se je končalo
z umikom ruske vojske ter popustitvijo estonske strani in znižanjem strogih kriterijev za pridobitev dr-
žavljanstva (Zurjari-Ossipova, 1997; http://www.nato.int/acad/fellow/95-97/zurjari.pdf).
Nasilje in mladi 163
Je pa dejstvo, da sem govoril večinoma z mladimi ljudmi ter različnimi birokrati, ki tudi
v primeru dejanskega delovanja ruske mafije nimajo direktnega stika z njo (upoštevati
moramo, da združbe organiziranega kriminala nimajo želje po promociji njihove dejav-
nosti v javnosti). Poročilo knjižnice ameriškega kongresa navaja, da je organiziran kri-
minal predstavljal glavno skrb za varnostne organe v Estoniji. Različne skupine ruskega
izvora naj bi delovale znotraj Estonije. Ukvarjali naj bi se s tihotapljenjem droge, izsil-
jevanjem denarja za zaščito lokalov in trgovin, prostitucijo itd.
Prostitucija naj bi predstavljala velik problem, saj se je razširila in prešla iz hotelske
prostitucije v bordelsko (Country Studies Series – Estonia, 1995).100 V Estoniji sem tudi
sam imel izkušnjo s t.i. barsko prostitucijo. Ko sva s prijateljem večerjala v eni izmed
Tallinnskih pizzerij, sta k nama prisedli dve dekleti. Naročili sta si pijačo, pričeli s po-
govorom, nato pa čez nekaj časa predlagali, da gremo v nek boljši lokal, ki je oddaljen
samo 50 metrov. S prijateljem sva se dogovorila, da bova odšla v ta lokal, saj naj bi bil
tudi v smeri najinega hotela. Dekleti sta dejali, da gresta samo še na stranišče. Ko sva se
ozrla za njima, sva videla, da v resnici nista šli na stranišče (le-to je bilo v drugi smeri),
temveč do dveh velikih moških v črnih usnjenih jaknah. Šele takrat sva sprevidela, da
dekleti mogoče nimata najboljših namenov. Ko smo stopili iz lokala, sta želeli naročiti
taksi (lokal naj bi bil oddaljen le 50 metrov). Midva sva vztrajala, da greva peš, saj sva
se medtem dogovorila, da odideva naravnost v hotel in ne v bar. Dekleti sta naju nato
skušali prepričati, da naj gremo po drugi poti, saj naj bi bilo tam bližje. Ker sva vztra-
jala, sta nama sledili do hotela, kjer sta naju pred vhodom direktno vprašali, če želiva
spati sama ali v družbi, kar pa naju bo nekaj stalo. Zavrnitev predloga sta dobro sprejeli.
Ko sva naslednji dan vprašala estonske prijatelje, če tisti lokal sploh obstaja, so nama
povedali, da je čisto na drugem koncu mesta, in da je že več kot pol leta zaprt. Povedali
so nama tudi, da bližnjica, ki sta jo dekleti predlagali vodi do tallinnskega pristanišča,
kjer pa ni najbolj varno.
Glede nasilja na športnih prireditvah lahko rečem, da je Estonija izjema v Evropi, saj
je to verjetno edina država, ki ne pozna tovrstnega nasilja. V Estoniji je najpopularnejši
šport hokej, nato nogomet itd. Za športne prireditve je značilno, da ne obstaja delitev
stadiona ali dvorane na dve skupini navijačev, med katerima je ''varnostna cona'' z želez-
no ograjo, s številnimi policisti ipd. (to je realnost tudi na naših stadionih). Tako so me
sogovorniki samo debelo gledali, ko sem opisoval ukrepe naših policistov na nogomet-
100
Nekatera dekleta, ki se v Estoniji ukvarjajo s prostitucijo, čez vikend odidejo tudi s trajektom preko
Baltskega morja na Finsko, kjer za svoje usluge dobijo več denarja kot doma.
164 Nasilje in mladi
nih tekmah. Omenili so sicer incident, ki se je zgodil na tekmi nacionalne hokejske re-
prezentance, a še to je bil le manjši izgred.
Razmere glede šolskega nasilja v Estoniji pa so podobne našim. Do takšnega nasilja
prihaja, žrtve se bojijo spregovoriti, žrtve in nasilneži so nosilci te vloge več let itd. Za-
nimivo je tudi dejstvo, da so v Estoniji v želji, da bi odpravili nasilje in probleme v šolah
oblikovali t.i. mladinsko policijo.101 Tako je na vsaki policijski postaji nekaj policistov
zadolženih izključno za šolsko problematiko (od nasilja, preprodaje droge ipd.). Ti poli-
cisti poznajo razmere v vsaki šoli. Vodstvo šol v primeru nasilja pokliče na pomoč poli-
cijo, ki pošlje na teren ''mladinske policiste''. Ti nato opravijo preiskavo, podajo kazen-
ske ovadbe, predloge sodnikom za prekrške, v številnih primerih pa je dovolj že to, da
policist opravi pogovor s problematičnim učencem. Zavedati se je potrebno, da je poli-
cist oseba v uniformi, ki ima avtoriteto in zbuja neke vrste strah. Tako je možnost pono-
vitve takšnega dejanja pri isti osebi bistveno manjša, kot bi bila sicer.
V Estoniji je nasilje povezano z rasizmom prisotno, a se pojavlja v majhnem obsegu.
Poznani so primeri delovanja skinov v mestu Tartu. To mesto je poznano šolsko in uni-
verzitetno središče, v katerem študira tudi več študentov, ki imajo drugačno barvo polti
kot Estonci. V Tartu prihaja do incidentov, ko obritoglavci nadlegujejo temnopolte štu-
dente. Poročila o dogodkih so se pojavila tudi v medijih. Eden izmed sogovornikov, mi
je omenil primer, ki se je pojavil v skoraj vseh estonskih medijih. Na vratih nekega lo-
kala v Tallinnu je njegov lastnik, za katerega je bila znana nacionalistična in rasistična
usmeritev, postavil napis opremljen s slikami. Napis je bil sledeč: ''Prepovedan vstop'',
spodaj pa sta bili sliki psa in človeka, ki je imel poteze obraza poudarjene tako, da je
spominjal na temnopolto osebo. Znak je bil po nekaj zapletih odstranjen.
V Letnem poročilu Amnesty International 2003 je v primeru Estonije omenjeno tudi
nasilje nad ženskami. Ta oblika nasilja je prisotna zlasti znotraj družine. Amnesty Inter-
national v svojem poročilu omenja tudi zaskrbljenost nad razmerami in stanjem v eston-
skih zaporih, saj naj bi bili ti povsem neprimerni za evropske standarde (so umazani,
brez svetlobe, imajo neprimerne sanitarije in so prezasedeni) (Amnesty International
Report 2003 – Estonia).
Estonija je smrtno kazen odpravila šele 18. marca 1998. Do takrat je Kazenski zako-
nik v svojem 101. členu (umor) in 611. členu (genocid) predvideval tudi smrtno kazen.
101
Poleg tega imajo v Estoniji tudi t.i. ''šolske policiste'', ki s svojim kombijem (prelepljenim s poli-
cijsko maskoto, psom) redno obiskujejo šole in tako pomagajo pri vzgoji otrok ter hkrati približajo po-
licijo otrokom in ljudem. Projekt ''Škola bez droge'' izvaja tudi srbska ''Školska policija'' (Izveštaj o
radu MUP Rep. Srbije u 2002. godini).
Nasilje in mladi 165
Zadnja usmrtitev je bila izvedena leta 1991 (Death Penalty News, 1998 in The Baltic
States – Summary of Recent Concerns, 1996).
Projekt ''Naabrivalve'' – Sosedska straža
Sosedska straža102 je metoda za razvoj tesne zveze med prebivalci v soseski. Cilji
tega projekta so: pomoč prebivalcem pri njihovi zaščiti in zaščiti njihove lastnine,
zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, izboljšanje lokalnega okolja z izboljšanjem hišne
varnosti, negovanjem duha družbene skupnosti, izboljševanjem širšega lokalnega okolja.
''Naabrivalve'' je neprofitno združenje, ki je bila ustanovljeno 5. maja 2000. Njegove
naloge so: pomoč pri vzpostavljanju in aktivnostih sosedske straže in gibanj, povezanih
z njo, predstavitev načel sosedske straže javnosti, organizacija usposabljanja, vzposta-
vitev sodelovanja z državnimi in lokalnimi organi, s policijo in ostalimi institucijami
(www.naabrivalve.ee/eng.html).
''Naabrivalve'' deluje tako, da se ob zainteresiranosti določene lokalne skupnosti
sklene pogodba med njimi in lokalno skupnostjo. Nato se v vsakem lokalnem okolju
določi osebo (prostovoljca), ki je izurjena v načinih, kako ukrepati v različnih razmerah.
Npr. ta oseba ima vse informacije o tem, kje lahko ljudje dobijo hišne alarme, kaj naj
storijo v primeru pojava skupine nasilnežev v soseski …
102
Ime ''Naabrivalve'' je estonsko ime za angl. termin ''Neighbourhood Watch''. Jaz bom uporabljal iz-
raz sosedska pomoč oz. straža. Več o delovanju te organizacije v naslednjem poglavju Predstavitev
projekta ''Neighbourhood Watch'' – Sosedska straža, saj je estonski projekt oblikovan na osnovi tega.
166 Nasilje in mladi
STATISTIKA KRIMINALITETE:
SRBIJA, ESTONIJA, SLOVENIJA
Če pogledamo statistične podatke Srbije, Estonije in Slovenije, lahko ugotovimo, da
ima največ prebivalcev Srbija. S 7,48 milijonov ima 3,9-krat več prebivalcev kot Slove-
nija in 5,2-krat več kot Estonija. Če te podatke primerjamo s površino države, lahko
ugotovimo, da ima največjo gostoto prebivalstva najmanjša med obravnavanimi drža-
vami, tj. Slovenija. Gostota prebivalstva v Sloveniji znaša 95,3 prebivalca na km2, sledi
ji Srbija, ki je največja in tudi najštevilčnejša po prebivalstvu med obravnavano trojico.
Gostota prebivalstva v Srbiji je 84,6 prebivalcev na km2. Najmanjšo gostoto prebivalstva
ima Estonija, ki ima 2,2-krat večjo površino kot Slovenija, a ima 1,36-krat manj prebi-
valstva. Temu primerna je tudi gostota prebivalstva, ki v Estoniji znaša 31,3 prebivalca
na km2. Pri tem moramo omeniti tudi dejstvo, da ima med obravnavanimi tremi drža-
vami edino Srbija mesto z več kot milijon prebivalci. Ti podatki so pri preučevanju kri-
minalitete pomembni zlasti zato, ker je ugotovljeno, da je stopnja kriminalitete večja v
urbanih in gosto poseljenih središčih kot pa na podeželju (kar je statistično gledano po-
vsem razumljivo).
Podatki o BDP nam lahko pokažejo gospodarsko razvitost posamezne države. Iz ta-
bele 6.1 je razvidno, da ima Slovenija med obravnavnimi tremi državami daleč najvišji
BDP per capita. Ta je kar 3,8-krat večji kot v Srbiji in 1,8-krat večji kot v Estoniji. Ta
kazalec nam lahko veliko pove o dejanski gospodarski razvitosti posamezne države. Na
eni strani imamo Slovenijo, katere tranzicija in gospodarski razvoj je svojevrstna zgodba
o uspehu, saj je uspela prehiteti nekatere (sicer res najrevnejše) države EU. V primeru
Slovenije lahko ugotovimo tudi to, da se je skozi tranzicijo uspel delno ohraniti nekoč
močan in značilen socialistični srednji razred. V primeru Estonije lahko ugotovimo, da
je njen gospodarski položaj slabši od slovenskega. Značilna je močna polarizacija prebi-
valstva glede na kapital. Sami za to uporabljajo termin ''prva in druga Estonija''. V prvo
Estonijo spadajo predvsem ljudje, ki živijo v glavnem mestu Tallinnu in so skozi tranzi-
cijo uspeli najti način za služenje denarja (podjetniki, visoki uradniki itd.). Prav na račun
teh ljudi lahko v Tallinnu vidimo drage luksuzne avtomobile, razkošne hiše ipd. Na
drugi strani imamo ljudi ''druge Estonije'', ki životarijo iz meseca v mesec. Razlika med
enimi in drugimi je velika in očitna. To se dobro vidi tudi ob vzletu/pristanku z letališča
v Tallinnu, ko letalo med vzletanjem/pristajanjem preleti veliko barakarsko naselje, v
neposredni bližini letališča (letališče pa se nahaja zelo blizu bleščečega centra mesta).
Gospodarski položaj Srbije je še veliko slabši. Državo je Miloševićev režim in vojne, v
Nasilje in mladi
katere jo je vpletel, veliko stal. Z izolacijo v obdobju sankcij mednarodne skupnosti se je
velik del prebivalstva znašel na robu preživetja. Nekateri pa so medtem služili z razli-
čnimi oblikami tihotapljenja in si tako pridobili velike dobičke. Danes veliko mladih v
Srbiji ne vidi prihodnosti in pravijo da je grozno, ko moraš z univerzitetno izobrazbo
delati cel mesec za 250 €, od katerih ti po plačilu položnic ne ostane nič (živiš pa seveda
pri starših).
Pri analizi statističnih podatkov, povezanih s kriminaliteto v Srbiji, Estoniji in Slove-
niji sem se osredotočil na podatke števila obravnavanih kaznivih dejanj s strani policije
(te podatke sem dobil za vse države). Pri tem moram poudariti, da podatki za kriminali-
teto mladoletnikov v Estoniji prikazujejo osebe, obsojene za kazniva dejanja na prvosto-
penjskem in drugostopenjskem sodišču, zato jih ne smemo enačiti s podatki za Srbijo in
Slovenijo, ki so podani glede na št. obravnavanih primerov s strani policije. Če, upošte-
vajoč omenjeno dejstvo, primerjamo podatke za Srbijo, Estonijo in Slovenijo, lahko
ugotovimo, da je število vseh obravnavanih kaznivih dejanj v Srbiji 1,98-krat večje kot v
Sloveniji. V primeru Estonije103 je število vseh obravnavanih kaznivih dejanj 1,06-krat
manjše kot v Sloveniji. To sicer kaže na nesorazmerje med državami, saj je število pre-
bivalstva v Sloveniji 3,9-krat manjše kot v Srbiji in 1,37-krat večje kot v Estoniji.
Če se osredotočimo na vrsto kaznivih dejanj, lahko ugotovimo, da je v Estoniji in
Srbiji storjenih veliko več kaznivih dejanj povezanih z nasiljem. Tako je bilo v letu 2001
v Srbiji storjenih kar 204 umorov in 202 poskusa umora. V Sloveniji je to število leta
2001 13,6-krat nižje v primeru umorov in 5,77-krat nižje v primeru poskusov umora
(leta 2001 je bilo v Sloveniji storjenih 15 umorov in 35 poskusov umora). Zelo zaskr-
bljujoči pa so podatki o številu obravnavanih težkih kaznivih dejanj v Estoniji. Leta
2000 je imela Estonija kar 9,53-krat večje število umorov kot Slovenija, ki ima le 1,37-
krat več prebivalstva. Podobno velja tudi za število obravnavanih kaznivih dejanj ropa.
V Estoniji, ki ima med obravnavanimi tremi državami najmanjše število prebivalstva, je
bilo največje število obravnavanih ropov. Leta 2000 je število obravnavanih ropov v
Estoniji znašalo 4.754, kar je kar 10,03-krat več kot v Sloveniji. Število ropov v Srbiji je
7-krat večje, število ugrabitev pa je 9-krat večje kot v Sloveniji. Delež umorov in ropov
glede na število prebivalstva je med obravnavano trojico daleč najvišji v Estoniji.
Estonija se podobno kot Slovenija ubada z naraščanjem števila kaznivih dejanj, po-
vezanih z mamili. V obdobju 1998–2000 je v Estoniji prišlo do 6,73-kratnega povečanja
103
Če zanemarimo dejstvo, da so podatki za Srbijo za leto 2001, za Estoniji in Slovenijo pa za leto
2000.
167 168 Nasilje in mladi
števila obravnavanih kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Zaskrbljujoč pa je podatek,
da je bilo v Sloveniji leta 2000 le 1,3-krat manj obravnavanih kaznivih dejanj posilstva
kot v Srbiji. Če primerjamo število posilstev v Estoniji in Sloveniji, lahko ugotovimo, da
je število obravnavanih posilstev v Estoniji 1,18-krat manjše kot v Sloveniji. Delež po-
silstev glede na število prebivalstva je med obravnavanimi tremi državami najvišji v
Sloveniji. Podobno nesorazmerje med Srbijo in Slovenijo glede števila prebivalstva in
števila vseh podanih kazenskih ovadb se pojavi tudi v primeru mladoletniške kriminali-
tete. Ponovno pa se pojavi tudi razlika med številom podanih ovadb zoper mladoletnike,
povezanih z nasiljem (zlasti umori in poskusi umora). V Srbiji je bilo leta 2001 le 1,5-
krat več kazenskih ovadb zoper mladoletnike kot v Sloveniji. Zoper srbske mladoletnike
pa je bilo podanih 7-krat več kazenskih ovadb zaradi umora oz. poskusa umora, 2,1-krat
več ovadb zaradi ropa in 2,2-krat več ovadb zaradi posilstva.
Če primerjamo podatke o številu vseh obsojenih zaprtih oseb, ki so bile dne 1. 1.
2001 v zaporu, lahko ugotovimo, da je to število v Estoniji kar 4,25-krat večje kot v
Sloveniji. Število zaprtih obsojencev je v Estoniji večje tudi v primeru števila mladolet-
nikov na prestajanju kazenske sankcije, pri kateri je prisotna omejitev gibanja. V Esto-
niji je bilo 1. 1. 2001 zaprtih 78 mladoletnikov, kar je 2,6-krat več kot pri nas (30 oseb).
V statistični primerjavi med Srbijo, Estonijo in Slovenijo lahko zaključim, da so ra-
zmere na področju nasilja (tako odraslih kot mladih) najslabše v Estoniji. Število obra-
vnavanih najhujših kaznivih dejanj zoper človekovo telo in življenje, tj. umorov, je med
obravnavanimi tremi državami daleč največje v Estoniji. Podobno velja tudi za število
obravnavanih kaznivih dejanj ropa. Glede na statistične podatke o kriminaliteti v Esto-
niji, so razmere nekoliko boljše v Srbiji. Kljub dejstvu, da je število vseh obravnavanih
kaznivih dejanj (glede na št. prebivalstva) v Sloveniji večje kot v Srbiji in tudi kljub za-
skrbljujočem ''prvem mestu'' Slovenije v primeru števila obravnavanih posilstev (glede
na št. prebivalcev) lahko rečemo, da imamo med obravnavano trojico najboljše razmere
v Sloveniji. To tezo potrjuje zlasti (v primerjavi z ostalima državama) majhno število
hudih kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem, kot npr. umorov in ropov.
Nasilje in mladi 169 170 Nasilje in mladi

Tabela 6.1: Statistični podatki Srbije, Estonije, Slovenije Viri tabele 6.1:
– http://www.who.int/country/svn/en/; http://www.who.int/country/yug/en/;
Splošni podatki Srbija104 Estonija Slovenija http://www.who.int/country/est/en/
Število prebivalcev 7.478.820 1.415.681 1.932.937 – Izveštaj o radu Ministarstva unutrašnjih poslova Republike Srbije u 2002. godini
Velikost (km2) 88.361 45.227 20.273 (http://www.mup.sr.gov.yu)
– Poročilo o delu policije za leto 2000: http://www.policija.si/si/statistika/kriminal00.html
BDP per capita (USD) 4.424 9.123 16.927 – Poročilo polkovnika Srbislava Randzelovića o mladoletniški delikvenci v republiki Srbiji 2001
Vrsta obravnavanega kaznivega (odgovori na vprašanja avtorja zbornika - elektronska pošta)
Srbija 2001 Estonija 2000 Slovenija 2000
dejanja (policijska evidenca) – Seventh UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice System, Covering the
Skupno št. 121.534 57.799 61.280 Period 1998-2000: http://www.unodc.org/pdf/crime/seventh_survey/7scc.pdf
Umor 204 143 15
– Statistical Report Of the Courts of the 1st and 2nd Instance On the Year 2001
(http://www.just.ee/files/statistika/Statistical%20Report%202001.html)
Poskus umora 202 46 50
– Statistički podaci kriminalitete u republici Srbiji (http://www.mup.sr.gov.yu/)
Rop 3.121 4.754 474 – Statistički podaci o Srbiji (http://www.srbija.sr.gov.yu/cms/view.php?id=1010)
Roparska tatvina 134 / 58 – Statistični letopis MNZ 2001 (http://www.policija.si/si/pdf/statistika/lp2001.pdf)
Posilstvo 116 73 86 – The World Factbook – Estonia (http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/en.html)
Ugrabitev 36 * 9 – The World Factbook – Slovenia (http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html)

Izsiljevanje 301 * 321

Vsa k.d. povezana z mamili * 1.581 1.370
Št. vseh zaprtih (1. 1. 2001) * 3.262 768
105
Kriminaliteta mladoletnikov Srbija 2001 Estonija 2001 Slovenija 2001
Obravnavana k.d. mladoletnikov 6.623 1.597 4.344
Umor (in poskus) 21 8 3
Rop 291 31 138
Posilstvo 11 1 5
Št. zaprtih mladolet. (1. 1. 2001) * 78 30 106
* podatki niso bili dostopni v nobenem viru

104
Statistika je prikazana za področje Srbije brez Kosova in Metohije (http://www.srbija.sr.gov.yu/cms
/view.php?id=1010).
105
Podatki za Estonijo prikazujejo osebe, obsojene za kazniva dejanja na prvostopenjskem in drugosto-
penjskem sodišču, zato jih ne smemo enačiti s podatki za Srbijo in Slovenijo, ki so podani glede na št.
primerov kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija. Pri slednjih podatkih moramo upoštevati tudi
eno izmed osnovnih načel demokratičnih držav, in sicer, da je oseba nedolžna, dokler se ji ne dokaže
krivda in je spoznana za krivo na sodišču. Vsi ovadeni niso dejanski storilci kaznivih dejanj. Poleg tega
je lahko prišlo na sodišču do obravnave z večletno zamudo ali pa do obravnave kaznivih dejanj za več
let hkrati (npr. lahko so obravnavali k.d. iz leta 1999, 2000, 2001).
106
Gojenci prevzgojnega zavoda (22) in osebe na prestajanju mladoletniškega zapora (8).
Nasilje in mladi 171
7. PREDSTAVITEV PROJEKTA
''NEIGHBOURHOOD WATCH'' – SOSEDSKA STRAŽA
Koncept organizacije sosedske straže imenovane ''Neighbourhood Watch''107 je bil v
Veliki Britaniji oblikovan leta 1982, ko se je skupina angleških policistov vrnila iz Chi-
caga. Vzpostavili so prvo mrežo sosedskih straž. Ta je pričela delovati v vasi Molling-
ton. Tam so se namreč takrat pojavili številni vlomi in sosedska straža je predstavljala
rešitev tega problema. Kmalu je sloves o organizaciji prišel tudi v druge kraje v Veliki
Britaniji. Tako je sedaj v Zvezo sosedskih straž (Neighbourhood Watch Association)
včlanjenih preko 6 milijonov gospodinjstev, kar je približno 27 % vseh gospodinjstev v
VB. ''Neighbourhood Watch'' je postala največja dobrodelna (prostovoljna) organizacija
na otoku.
Projekt ''Neighbourhood Watch'' je sodelovanje ljudi s ciljem narediti njihove
skupnosti varnejše in prijaznejše za življenje in delo v njih. Namen je pomagati prebi-
valcem pri njihovi zaščiti in pri zaščiti njihove lastnine, zmanjšati strah pred kriminali-
teto in izboljšati lokalno okolje z izboljšanjem širšega lokalnega okolja.
Slika 7.1: Logotip ''Neighbourhood Watch Association''
Vir: www.neighbourhoodwatch.net
DELOVANJE LOKALNIH MREŽ SOSEDSKE STRAŽE
Velikost in razširjenost mreže sosedskih straž je odvisna od ljudi samih. V to organi-
zacijo je lahko včlanjenih le nekaj hiš v ulici ali pa vsa gospodinjstva. Odvisno je od
tega, kaj ljudje želijo. Vodja mreže je prostovoljec, koordinator, ki ima nalogo, da vodi
delovanje ostalih ljudi v mreži. Poleg njega obstaja še odbor, ki se sestaja na rednih se-
stankih, kjer razpravljajo in ugotavljajo, kakšne nevarnosti obstajajo v njihovi soseski,
107
Vsi podatki o projektu ''Neighbourhood Watch'' so pridobljeni na domačih straneh NWA:
www.neighbourhoodwatch.net in iz elektronske pošte – odgovora informacijske predstavnice NWA,
Marie Cordero.
172 Nasilje in mladi
kaj se je pojavilo novega, kaj je potrebno ukreniti itd. Vsaka soseska se namreč sooča z
različnimi problemi (določeni se seveda pojavljajo povsod, vendar so nekateri bolj ne-
kateri manj v ospredju). Sosedska straža je v tesnem stiku z lokalno policijo, s katero
izmenjuje podatke in nasvete. Tako policija izve, kateri so tisti problemi, ki resnično
mučijo prebivalce neke soseske, zato se lažje osredotočijo na rešitev teh specifičnih pro-
blemov.
DELOVANJE ''NEIGHBOURHOOD
WATCH ASSOCIATION'' – ZVEZE SOSEDSKIH STRAŽ
Zveza sosedskih straž (Neighbourhood Watch Association) je bila oblikovana 1995,
z namenom promoviranja, podpore in predstavitve gibanja sosedskih straž. Poslanstvo
Zveze je narediti sosedske straže središče vedenj in znanj o varnosti skupnosti.
Strateški cilji Zveze sosedskih straž pa so:
– podpiranje gibanja sosedskih straž in njenih članov, partnerjev, pri zmanjševanju
stopnje kriminalitete in izboljševanju varnosti skupnosti;
– razvijati politiko, programe in prakso Zveze sosedskih straž;
– predstavljati organizacijo na državni ravni (vladi, medijem, ostalim ustanovam itd.)
z namenom, da se doseže čim večje sodelovanje javnosti pri doseganju ciljev Zveze
sosedskih straž.
Strateške cilje želijo doseči preko naslednjih projektov in iniciativ:
– vodenje preko partnerstva (zagotavljanje vodenja struktur, partnerstva in razvoja
programov preko priročnika, vodnika mlade osebe v sosedski straži, nacionalnih
konferenc in delovnih skupin);
– program usposabljanja (usposabljanje preko regionalnih seminarjev in konferenc,
nacionalnih nagrad, praktičnega dela);
– zagotavljanje komuniciranja (pogoj za maksimalni uspeh in izkoristek potenciala je
uspešno komuniciranje, ki poteka preko internetnih strani, novic, informativnih
letakov);
– razvoj politike (razvoj sposobnosti vplivanja na strateške odločitve glede varnosti v
skupnosti na državnem nivoju).
Nasilje in mladi
ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA
DELOVANJA SOSEDSKE STRAŽE:
Preprečevanje ropov in prevar z vstopom v stanovanje pod pretvezo
V tem poglavju je predstavljeno delovanje mreže sosedske straže na konkretnem pri-
meru – dejavnosti sosedske straže za preprečitev ropov z vstopom v stanovanje pod pre-
tvezo. Znani so primeri, ko roparji ne vstopijo v stanovanje ponoči ali ko je stanovanje
prazno, temveč pozvonijo na vratih stanovanja kar sredi belega dne. Lastnik stanovanja
je ponavadi starejša, nemočna oseba. Roparji poizkušajo priti v stanovanje pod pretvezo,
da so uslužbenci elektro podjetja, telekoma, prodajalci knjig itd. Ljudje jim dostikrat od-
prejo vrata (ali pa so ta sploh nezaklenjena), nato pa jih ti odrinejo v stanovanje in jih
prisilijo, da jim povejo, kje imajo skrit denar, zlatnino itd.108 Sosedske straže so se resno
soočile tudi s tem problemom in v okviru svoje akcije izvedele naslednje ukrepe:
1. Izdaja letaka, ki je bil dostavljen vsakemu gospodinjstvu, včlanjenemu v sosedsko
stražo. Letak vsebuje natančna opozorila, na kaj je potrebno biti posebej pazljiv,
kaj storiti, kako reagirati itd. Primer navodil na letaku: ''Pomislite ali pričakujete
nekoga, preden odprete vrata. Pred odpiranjem vprašate kdo je, kaj želi in poglejte
skozi kukalo. V primeru, da je na drugi strani neznanec, uporabite verigo za vrata.
Od neznanca zahtevajte identifikacijski dokument, ki potrjuje njegov poklic,
dejavnost itd. Vseeno pa pazite, saj je lahko dokument ponarejen. Če ste sami in
je neznanec prišel nenajavljen, raje preverite v njegovem podjetju, ali so ga res
poslali oni, ali je res zaposlen pri njih itd. Šele, ko ste resnično prepričani, da je
oseba tista, za katero se izdaja, odprite vrata. Opozoriti velja na to, da prava oseba
ne bo imela nič proti temu preverjanju, saj je to njen poklic in je navajena na ta-
kšen postopek. Če ste v dvomih ali če storitve osebe ne želite, vrat ne odpirajte!''
2. Izdaja člankov v reviji Neighbourhood Watch, ki posebej opozarjajo na to proble-
matiko (podobno kot v letakih).
3. Prostovoljci se pogovorijo s starejšimi in ranljivimi sosedi, ki predstavljajo
potencialne žrtve. Pregledajo njihova vrata in jim namestijo (če tega še nimajo)
ključavnice na verigo, kukalo za vrata in pustijo svojo številko ali jo shranijo pod
108
Poleg roparjev se pojavljajo tudi prevaranti, ki na vratih ponujajo različne storitve. Tako se je pred
nekaj leti v naši soseski pojavil serviser, ki je od ljudi pobiral naročila in predplačila za čiščenje vodnih
grelcev. Potem ko je pobral denar v približno 10 stanovanjih, je izginil brez opravljenega dela. Opozo-
rim naj na dejstvo, da večina ljudi, ki ponuja svoje storitve na vratih, niso roparji in prevaranti, vendar
pa moramo biti vedno pazljivi, saj nikoli ne vemo, s kakšnim namenom je prišel človek, ki zvoni na
naših vratih.
173 174 Nasilje in mladi
hitre klice (ko za klic samo pritisnejo tipko). Tako lahko starejši ranljivi ljudje v
primeru dvomljivega obiskovalca pokličejo na pomoč. Prostovoljci jih ob obisku
seznanijo s problematiko in pustijo letake, da si lahko preberejo navodila, kako
naj ravnajo.
4. V primeru pojava takšne osebe v soseski se nemudoma obvesti tudi policijo (NW
ji posreduje vse znane informacije).
(Vir poglavja: http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/organisational/
bogus.html)
''SCHOOL WATCH'' – ŠOLSKA STRAŽA
Ko govorimo o nasilju, se lahko vsi strinjamo, da spadajo otroci med najbolj ranljive
skupine. Ti so vsak dan na poti od svojega doma do šole in nazaj. Na tej poti srečujejo
poleg stalnih prometnih nevarnosti tudi različne ljudi. V Veliki Britaniji so za izboljšan-
je varnosti otrok in za zaščito le-teh na poti v in iz šole vzpostavili sistem šolskih straž.
Glavne naloge sistema so osredotočene predvsem na preprečevanje delovanja pedofilov
in drugih oseb, ki nadlegujejo in zavajajo otroke (npr. preprodajalci mamil, nasilneži,
idr.).
DELOVANJE SISTEMA ŠOLSKE STRAŽE
Prijava incidentov in sumljivega obnašanja
Šolska straža se ukvarja z vsakim primerom incidenta ali s situacijo, ki predstavlja
grožnje otrokom. Posebej se osredotoči na delovanje potencialnih ugrabiteljev in pedo-
filov. Poleg tega pa se ukvarja tudi s problematiko drog, z vandalizmom, nasiljem itd.
Na lokalni policijski postaji je za sodelovanje s šolsko stražo zadolžen točno določen
policist. Ko pride do prijave incidenta ali sumljivega vedenja, se ta policist odloči, kako
bo policija ukrepala in katere šole bodo obvestili, o čem jih bodo obveščali itd. Cen-
tralna povezava je tisti element, ki po prijavi dogodka policiji (bodisi na številko za klic
v sili ali lokalno policijsko postajo) služi za obveščanje šol o dogodku oz. za prenos in-
formacij, pomembnih za varnost njihovih šolarjev. Ta centralna povezava je vzpostav-
ljena v okviru ''Education Welfare Service''.109 Potem ko se policist in centralna pove-
zava odločita, katere informacije posredovati naprej, prične delovati t.i. piramidni tele-
109
V primeru Slovenije bi to lahko bilo Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport.
Nasilje in mladi 175 176 Nasilje in mladi

fonski sistem.110 To je ključni element sistema šolske straže. Sistem se aktivira, ko se razširitvi delovanja sistema šolske straže iz zunanjosti šol v njihove notranjosti, saj se
policist v posvetovanju s centralno povezavo odloči, da je prijava oz. informacija, ki jo nasilje pojavlja tudi tam. Mogoče bi bistveno vlogo pri tem lahko odigrali prav policisti,
je prejel od učenca, starša, učitelja, občana itd., pomembna za varnost otrok in je o njej ki so na posameznih postajah zadolženi za sodelovanje v sistemu šolske straže. Menim,
potrebno seznaniti tudi ostale šole, preko njih pa njihove učence in njihove starše. Cen- da bi pojav policista na šoli in pogovor z osebo v uniformi marsikaterega mladega na-
tralna povezava nato pokliče predhodno določeno prvotno šolo v posamezni mreži šol- silneža spravil k pameti. Seveda pa je predpogoj za to, da vodstva šol sodelujejo s poli-
ske straže. Ta šola je potem zadolžena za posredovanje informacij drugima dvema šo- cisti, da žrtve povedo za nasilje, da imajo policisti zaupanje pri mladih itd.
lama, ki sta tudi vnaprej določeni. Tako mora vsaka šola seznaniti natanko dve šoli. Da
pa se zagotovi natančnost in enakost prenesenih sporočil in informacij, se na vseh sto- Shema 7.2: Prikaz piramidnega telefonskega sistema znotraj sistema šolske straže
pnjah uporabljajo t.i. opisni obrazci. Slednji lahko v primeru kazenskega pregona dolo-
čene osebe predstavljajo tudi pomembno dokazno gradivo. Na vsaki šoli je določena SKUPINA ŠOL 1
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO (tel. številka)
oseba, ki je zadolžena za sodelovanje s policijo in ostalimi segmenti sistema šolske POLICIJA (tel. številka)
straže. Ta oseba ve, kaj mora v določeni situaciji storiti, koga obvestiti itd.
Optimalna uspešnost sistema šolske straže bo dosežena le, če bodo nasveti o varno-
sti, ki se jih učenci naučijo v šolah, upoštevani in izvajani tudi doma. Za varnost otrok ŠOLA 1
(telefonska številka)
morajo skrbeti tako policija in šole kot tudi njihovi starši. Ker je tudi starše potrebno na-
učiti določenih pravil in ukrepov, v šolah organizirajo sestanke in izobraževalne semi-
narje. Pomembno je zlasti, da se učence in njihove starše seznani z nujnostjo takojšnje
prijave vsakega incidenta ali sumljivega početja oz. obnašanja. V primeru nevarnosti in
ŠOLA 2 ŠOLA 3
nujnega hitrega ukrepanja pa je potrebno poklicati telefonsko številko za klic v sili. (telefonska številka) (telefonska številka)
Sistem šolske straže omogoča večjo varnost otrok in predstavlja sistematično soo-
čanje s problemi, na katere lahko naletijo otroci. Če primerjamo delovanje naših šol v
takšnih primerih, lahko predpostavljamo, da je pri nas reševanje prepuščeno iznajdljivo-
ŠOLA 4 ŠOLA 5 ŠOLA 6 ŠOLA 7
sti vodstev posameznih šol in (so)delovanju policije,111 resnično pa dvomim, da obsta- (telefonska številka) (telefonska številka) (telefonska številka) (telefonska številka)
jajo kaki sistemski in natančno določeni postopki kot v primeru šolske straže. Menim, da
bi bilo smotrno razmisliti o uvedbi podobnega sistema tudi pri nas, saj ni smiselno, da si
zatiskamo oči in trdimo, da se to pri nas ne dogaja.112 Smiselno bi bilo razmisliti tudi o ŠOLA 8
(telefonska številka)
ŠOLA 9 ŠOLA 10
(telefonska številka) (telefonska številka)
110
Glej shemo 7.2.
111
Naj ob tem poudarim, da je policija v letu 2001 ob aretaciji množičnega posiljevalca v Ljubljani sto-
rilca dalj časa iskala in šele nato, ko so ga že prijeli, obvestila javnost o njegovem početju (več o tem Vir: http://www.neighbourhoodwatch.net/neighborhoudwatch/organizational/pyramid.html
primeru glej v poglavju Spolno nasilje). Mogoče bi bilo pametneje seznaniti ljudi z nevarnostmi, ki jim
grozijo, saj so tako bolj previdni, organizirani itd. Prav to pa dokazuje sistem šolske straže.
112
Tudi v bližini moje OŠ je (resda pred leti) prišlo do primerov, ko je nek moški dekletom razkazoval
svoje ''premoženje'', pa nas niso v šoli nikoli posvarili ali poučili o tem. Dvomim, da bi bilo temu danes
drugače. Res je, da dekleta tega niso povedala staršem ali učiteljem, a vendar je prav to tudi dokaz,
kako zataji sistem sporočanja in ukrepanja ob takšnih problemih.
Nasilje in mladi 177
8. NASILJE NAD SAMIM SEBOJ:
SAMOMORI V SLOVENIJI
Smrt je še vedno strah vzbujajoč dogodek, tudi če mislimo, da jo že v marsikateri
situaciji obvladujemo. Človek je vedno imel željo vplivati na dolžino življenja. Poskusi,
kako obiti smrt ali pa, kako podaljšati življenje, so bili v preteklosti in so še danes zelo
različni. Koliko vpliva naj bi torej imel človek pri odločanju o življenju ali smrti? Naj bi
bile vse niti v naših rokah ali je bolje prepustiti nadzor naravi, slučaju, božanstvu? Kljub
vsem tem odprtim vprašanjem se ob samomoru ali poskusu samomora zastavlja vprašan-
je, ali je res nujno končati življenje tedaj, ko je ''naravna'' smrt še daleč.
Samomor je skozi zgodovino pomenil tisto dejanje, o katerem se lahko le šepeta.
Najsi je bil razumljen kot dejanje strahu, obupa ali pa kot dejanje poguma, se o tej temi
ni govorilo. Žrtev je namreč s tem, ko je prestopila rob, svoji okolici sporočala: ne mo-
rem ali nočem biti več z vami. Tak izstop iz drvečega vlaka življenja pa je lahko za oko-
lico neprijeten, obremenujoč in celo nevaren.
Samomor je način izražanja neke napetosti s škodovanjem samemu sebi. Vzrokov za
samomor je vedno več: od nezaposlenosti, slabega finančnega stanja, bolezni, do težav v
družini, nerazumevanja, nasilja in drugih. Slovenci težko govorimo o sebi, težko izra-
žamo agresivnost na konstruktiven način, smo zelo netolerantni. Samomor ni nekaj, kar
se dogaja drugim, je med nami. Vsakega človeka lahko stiska pripelje do samomorilnih
misli. Ali bo pri mislih tudi ostalo ali pa bo sledila njihova realizacija, pa je odvisno
predvsem od vsakega posameznika. Za samomor se pogosteje odločajo ljudje, ki so im-
pulzivni, ki imajo več problemov z izražanjem agresivnosti, ki imajo zelo veliko ener-
gije, pa je ne uporabijo za konstruktivne cilje, s katerimi bi se lotili razreševanja proble-
mov, ampak zadržujejo probleme v sebi in obrnejo energijo proti sebi. Več samomorov
je med starejšimi ljudmi, katerim se nakopičijo problemi in jih sami ne obvladajo več.
Povprečna starost samomorilcev je 47 let. S staranjem samomorilnost narašča. Za staros-
tnike je pri nas slabo poskrbljeno, so osamljeni in tudi finančno slabo podprti. S svojimi
problemi so sami in če je zraven še alkohol, to pogosto vodi v samomor. K samomorom
so poleg alkoholikov nagnjeni tudi ljudje z duševno boleznijo, shizofrenijo, manično
depresijo, pa tudi ljudje, ki imajo kako telesno bolezen. Mlade pa do samomora pripelje
njihova velika impulzivnost zaradi iskanja identitete, hormonskega neravnotežja, slabe
samopodobe, družinskih problemov. Pri Slovencih je več samomorov v ruralnih okoljih,
v manj izobraženih, ekonomsko slabše stoječih družinah in pri tistih ljudeh, ki živijo na
178 Nasilje in mladi
obrobju. Na Primorskem je tradicionalno manj samomorov. Najbolj izpostavljene regije
v Sloveniji so Štajerska, Zasavje, del Koroške in del Dolenjske, torej pokrajine, kjer je
tudi več alkoholizma.
POSKUS SAMOMORA
O samomorilnih dejanjih, ki se ne končajo s smrtjo, ni pravega pregleda. Družba
gleda nanje kakor na neko zasebno zadevo.
Definicija samomorilnega poskusa je težko opredeljiva. Večina definicij temelji na
definicijah samomora in jih s tem podkrepi. Kot poskus samomora razumemo (Vodopi-
vec, 1995: 5):
– zavestno in prostovoljno dejanje, ki ga posameznik izvede z namenom samo-
poškodbe, ne da bi bil povsem gotov, da ga bo preživel;
– dejanje, ki ogroža življenje in ki ga je posameznik izvedel sam, vendar se to ni kon-
čalo s smrtjo;
– akutno, zavestno samodestruktivno dejanje, ki se ne konča s smrtjo in ki vsebuje
situacije, v katerih oseba prikaže dejansko ali navidezno vedenje, ki ogroža življen-
je, z namenom izpostavljanja življenja ali vsaj dajanja vtisa, da gre za ta namen, če-
prav se to dejanje ne konča s smrtjo.
Poskus samomora je tako definiran kot neobičajno dejanje brez smrtnega izida, ki ga
je zavestno izvedel določen posameznik v pričakovanju takega izida. Dejanje pomeni
samopoškodbo (oziroma bo pomenilo, če ne pride do intervencije) ali zaužitje določene
substance v večji meri, kot je dopustno. Rezultat pomeni posamezniku sredstvo za
dosego želenih sprememb v njegovih pričakovanjih ali v socialnem položaju (Vodopi-
vec,1995: 6).
Glede na namen in rezultat lahko razlikujemo dve različni obliki samomora:
– ponesrečen samomor, ki je bil sicer hoten, vendar ni uspel, ker so prizadetega, ki
tega ni predvideval niti hotel, našli pravočasno, ker je uporabil napačen način za iz-
vršitev, napačno orodje ali pa mu je bila pravočasno nudena ustrezna zdravniška
pomoč;
– poskus samomora, ki ni bil načrtovan in izveden z namenom, da bi oseba umrla,
ampak zato, da bi opozorila nase.
Sociološke raziskave so pokazale, da poskus samomora ne pomeni samo to, da si je
človek s svojim ravnanjem nameraval vzeti življenje. Vedno je potrebno iskati vzroke za
poskus samomora v posameznikovem življenjskem okolju (Cirkulan, 1999: 6).
Nasilje in mladi 179
Nad samomorilnimi dejanji, ki se ne izidejo smrtno, ni prave evidence. Družba gleda
nanje kot na zasebno zadevo vsakega posameznika. Zdravstvena služba se je do nedav-
nega čutila dolžno vmešavati le v tolikšni meri, da reši življenje človeka iz morebitne
življenjske nevarnosti, v katero je zašel s svojim dejanjem. Organizirana prevencija sa-
momorilnih intencij pa se izvaja šele zadnjih dvajset do trideset let in jo do sedaj še ve-
dno v glavnem usmerja Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP), manj pa
izhajajo takšne pobude iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Drugi razlog za
pomanjkljivo evidenco je število in težja dostopnost do parasuicidalnih oseb, saj te po-
gosto niti ne iščejo pomoči v zdravstvenih ustanovah, le-te pa so praktično edino mesto,
kjer je evidentiranje tega pojava upravičeno in izvedljivo.
Število letno prijavljenih samomorilnih poskusov se giblje nekako okoli 600, torej
jih je približno toliko, kolikor je prijav o uspelih samomorih. Takšna številka pa zane-
sljivo ni realna (Milčinski, 1985: 154). Zbrani primeri samomorilnih poskusov so tako le
določen vzorec, ki je kolikor toliko reprezentativen za stanje v Sloveniji. Statistične po-
datke o samomorilnih poskusih je v Sloveniji torej potrebno jemati z določeno rezervo.
Pri njihovi obdelavi je potrebno pred očmi imeti dejstvo, da ti podatki pomenijo le re-
prezentativen vzorec parasuicidalne populacije.
Razmerje med spoloma v populaciji slovenskih parasuicidantov je, če ga primerjamo
z istim razmerjem v slovenski suicidalni populaciji, ravno obratno – prevladujejo žen-
ske, manj je moških. Vendar razlika kljub temu ni tako velika kot pri uspelih samomo-
rih.
Razlika med populacijo parasuicidantov in populacijo suicidantov se kaže tudi v sta-
rostni strukturi obeh populacij. Medtem, ko pri uspelih samomorih starostna krivulja do-
seže vrh v starosti 40–49 let pri moških in 50–59 let pri ženskah, je poskusov samomora
največ v starostnem obdobju od 20–29 let in to pri moških in ženskah (Samec, 1991: 42).
Načini samomorilnega poskusa se od načinov uspelega samomora bistveno razliku-
jejo. Pri uspelih samomorih prevladuje kot način obešanje, pri samomorilnih poskusih
pa prevladuje kot način zastrupitev. Še posebno močno je ta način zastopan pri ženskah.
VRSTE SAMOMOROV
Glede na trajanje samomora, obnašanje samomorilca, medsebojne odnose udeležen-
cev samomora, tendence samomorilnih postopkov in glede na številne druge karakteris-
tike, lahko samomore razdelimo na več vrst:
180 Nasilje in mladi
1. Trenutni samomor: sem prištevamo vse tiste, katerih izvedba traja le nekaj se-
kund, minut ali ur, smrt pa nastopi najkasneje v 24-ih urah. Takšni samomori so
npr.: skok pod vlak, obešanje, utopitev, zastrupitev s strihninom ali cianidnimi
spojinami ...
2. Kronični ali počasni samomor: od začetka pa do nastopa smrti pretečejo dnevi, te-
dni, meseci ali celo leta. Sem prištevamo npr. zastrupitev z natrijevim hidroksi-
dom, zastrupitev s svincem, samomor s protestnim stradanjem, kronični alkoholi-
zem ...
3. Posamezni samomor: stori ga le ena oseba.
4. Dvojni ali razširjeni samomor: dve osebi si v dogovoru in hkrati vzameta življe-
nje. Najpogosteje sta ti dve osebi heteroseksualno povezani, bolj poredko pa sta
partnerja istega spola. O razširjenem samomoru govorimo, ko samomorilec
''potegne v smrt'' več oseb (množični samomor, značilen je za verske sekte).
5. Aktivni samomor: samomorilec si sam povzroči smrtne poškodbe, pri pasivnem
pa posameznik v bistvu privoli v svojo smrt (Inki so pred dobrim tisočletjem do-
ločali mlade ljudi, ki so odhajali na goro in tam umrli).
6. Tendenciozni samomor: je storjen iz protesta. Namen samomorilca je zgolj
demonstrativen.
7. Bilančni samomor: samomorilec se zanj odloči po tehtnem preudarku vseh razlo-
gov za ali proti življenju. Tovrstni primeri so najpogostejši pri starejših osebah, ali
osebah, pri katerih nastopi tako imenovana naveličanost življenja.
8. Impulzivni samomor: pod vtisi trenutnega razpoloženja in brez predhodnega
razmišljanja se človek odloči za samomor in ga v istem trenutku tudi izvede.
9. Kombiniran samomor: samomorilec istočasno ali s kratkim presledkom uporabi
dve ali več različnih sredstev oz. načinov (rezanje arterij v zapestju in obešanje,
ustrelitev in ogljikov monoksid ...). Smisel takega kombiniranega samomora je v
zagotovitvi smrti.
10. Simulirani samomor: samomor oz. nesreča, ki naj bi bila predstavljena kot
naravna smrt (npr. avtomobilska nesreča).
11. Desimulirani samomor: svojci prikrivajo samomor tako, da ga skušajo prikazati
kot naravno smrt, nesrečo ali umor. Razlogi zanj so lahko sramota, ki bi padla na
družino, želja za odstranitev posledic religiozne ali finančne narave, zatajitev
pravega motiva samomora ipd. (Modly v Cirkulan, 1999: 7, 8).
Nasilje in mladi 181
NAČIN IZVEDBE SAMOMORA
1. Samomor z obešanjem je zelo pogosta oblika samomora. Množično je zastopan tako
med žensko, še posebno pa med moško populacijo. Klinične raziskave so pokazale, da
nastopi nezavest najpozneje osem sekund po zadrgnjenju zanke. Pri tem ni potrebna ob-
remenitev celotne teže telesa. Za zatisk karotidnih arterij, ki potekajo ob obeh vratnih mi-
šicah, zadostuje že nateg približno petih kilogramov. Že pri takšni obremenitvi ostanejo
možgani hipoma brez dotoka sveže, s kisikom nasičene krvi. Smrt nastopi že v treh do
petih minutah. Za samomor z obešanjem ni nujno, da oseba obvisi. Izvede se lahko tudi v
položaju sede, kleče ali leže. Nepopolno obešanje (v stoječem, čepečem, klečečem ali
polležečem položaju) ni znak posmrtnega obešanja. Pomembno je le, da je naslon vozla
nad vratom, vozel zategnjen, zanka pa pristno stisnjena ob vrat, čeprav ni nujno, da s ce-
lim objemom. Za samomor z obešanjem je značilna tudi izbira samotnega kraja, ki ne
vzbuja pozornosti, včasih tudi kraja, kjer je truplo težko najti (neprehoden teren v gozdu,
zapuščena hiša ali gospodarsko poslopje ipd.). Če je samomor izveden doma, samomo-
rilci pogosteje izberejo prostore, kamor domači redkeje zahajajo (senik, kotlovnica, ga-
raža, drvarnica ...). Zaklenjenost prostora z notranje strani govori v prid samomoru (Cir-
kulan, 1999: 11, 12).
2. Samomor s strelnim orožjem je eden izmed pogostejših načinov izvedbe samomora.
Samomorilci najpogosteje uporabljajo kratkocevno orožje (samokres, pištola), redkeje
dolgocevno (puške – lovske, vojaške). Praviloma gre za bližinske strele (iz oddaljenosti
le nekaj cm ali z naslonom ustja cevi), nasprotno pa streli z večje oddaljenosti samomor
izključujejo.
Samomorilci strelci izbirajo za ustrelitev tiste vitalne dele telesa, ki so na dosegu nji-
hove roke (ponavadi beločnica, čelo, usta, podbradek, prsa, redkeje trebuh). Ponavadi
gre le za eno strelno poškodbo, običajno na razgaljenem delu telesa, redkeje je poškodb
več. Če gre za več strelnih poškodb, so te na takšnih mestih, kjer zavest že ob prvem
strelu (npr. prsa ali trebuh) ni bila bistveno motena, da bi okrnila motorične sposobnosti
samomorilca. Pri tej vrsti samomora velja omeniti tipične poklicne in interesne dejavno-
sti. Tako vojaki, policisti, lovci, strelci v strelskih društvih ipd. praviloma izberejo sred-
stvo svojega poklica, če se odločijo za samomor, mesarji pa uporabijo orožje za ubijanje
živine. Psihologi so dognali, da je razlog v poznavanju učinka orožja in s tem v zaneslji-
vosti smrti (Cirkulan, 1999: 15–17).
3. Samomor z razstrelitvijo ni prav pogost način za samomor, saj je povezan z veščino
rokovanja z eksplozivnimi telesi in z dosegljivostjo tovrstnih materialov. Razstrelivo je
182 Nasilje in mladi
namreč snov z eksplozivnim učinkom. Gre za materiale, ki so lahko v trdi, tekoči ali pli-
nasti obliki in ki ob ustrezni vzpodbudi delujejo eksplozivno. Preiskava samomorov je v
takih primerih izjemno težavna.
4. Samomor z utopitvijo. Utapljanje je dokaj pogost način storitve samomora tako med
moško kot tudi žensko populacijo. Za utopitev je potrebno sorazmerno malo tekočine.
Zadostuje že tolikšna količina vode, da sta v njej istočasno nosna in ustna votlina
(Modly, 1994: 103). Vsa trupla iz vode pa niso utopljenci, kot tudi niso vsi utopljenci
samomorilci. Vsekakor je nezgodna utopitev najpogostejša, samomorilna utopitev je po-
gosta, utopitev kot posledica umora pa je sorazmerno redek pojav. Diferencialna diagno-
za med trupli utopljencev in neutopljencev v vodi je zasnovana na obstoju oz. neobstoju
znakov prodiranja tekočine in trdih substanc iz tekočine v dihala. Vendar nam izključno
sodnomedicinska obdukcija ne odgovori na vprašanje, ali je oseba dejansko storila sa-
momor. To bomo morda izvedeli šele po temeljitem ogledu in preučitvi vseh subjektiv-
nih in objektivnih okoliščin. Na samomor z utopitvijo pogosto kažejo zložena oblačila,
obutev in predmeti pokojnega na bregu, kjer je vstopil v vodo, kot tudi odsotnost sledov
nasilja na truplu (Cirkulan, 1999: 21).
5. Samomor s povoženjem na železniški progi. Samomorilec lahko stori samomor s po-
voženjem z vlakom na več načinov, od katerih so največkrat odvisne tudi nastale
poškodbe na truplu: leže na železniških tirih, stoje, čepe ali sede med tirnicami oz. s
skokom na progo tik pred prihodom vlaka.
6. Samomori v cestnem prometu predstavljajo veliko temno (neraziskano) polje v poli-
cijski praksi. Glavni razlog za takšno stanje vidimo v odsotnosti sledov, ki so tipični za
druge načine storitve samomora. Znano je, da velika večina po sprejetju odločitve za
storitev samomora izbere način, ki se njim zdi najustreznejši za hitro smrt s kar najmanj
bolečine. Odločijo se med sredstvi, ki jih najbolj poznajo. Prometne nesreče pa se naj-
pogosteje obravnavajo kot nesreče, nastale zaradi neprevidnosti posameznikov. V vseh
takšnih primerih bi za pojasnitev okoliščin bilo nujno potrebno vključiti strokovnjake
kriminalistične, prometne in sodnomedicinske stroke, po potrebi tudi s področja psihia-
trije. Na kraju prometne nesreče najpogosteje najdemo sledove zaviranja, mehanske po-
škodbe, odrgnine na telesu, sledove krvi ipd., vse te sledi pa so lahko posledica nezgode,
samomora ali celo umora. Pri temeljitem ogledu kraja prometne nesreče se da ugotoviti,
ali je udeleženec zaviral in na podlagi sledov zaviranja se da opraviti izračun hitrosti
udeleženih vozil, možno je opraviti razgovore z očividci, svojci in prijatelji o morebitnih
Nasilje in mladi 183 184 Nasilje in mladi

samomorilskih izjavah, ali o nagnjenjih udeleženca, o eventuelnih poskusih samomora, Tabela 8.1: Koeficient samomorilnosti v Sloveniji v letih 1985–1996
da se tudi ugotoviti, ali obstaja poslovilno pismo ... (Cirkulan, 1999: 25). Leto 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996
7. Samomor z ostrim in koničastim orodjem. Glede na pogostost samomorov z rezanjem Koeficient 34 30 30 32 34 28 32 29 31 31 28 30,5
žil, ponavadi na pregibih rok (pogosteje na levi roki, izjemoma na pregibih nog, vratu),
Vir: Leskošek, 2000: 128
je samomor s povzročitvijo vbodnih ran sorazmerno redek pojav. Vreznine na vratu v
primeru poskusa samomora se navadno končajo s smrtjo. Vreznine na drugih delih te- Zgornja tabela pokaže, da je letno število samomorov približno enako. Večjih odsto-
lesa pa samomorilci običajno preživijo, saj je intenziteta iztekanja krvi bistveno manjša panj ni in povprečni koeficient za omenjeno obdobje znaša 30,8.
kot pri rezanju npr. vratnih arterij. Vreznine so vedno na dosegu samomorilčeve roke, Leta 1997 je Ministrstvo za notranje zadeve RS vpeljalo nov način evidentiranja sa-
najpogosteje v bližini komolčnega ali zapestnega sklepa. Začno se z globokim in jasnim momorilnosti na Slovenskem. Evidenca beleži letno število samomorov glede na spol,
začetkom in končajo z nejasnim koncem, ki je podaljšan v črtasto odrgnino. Navadno starostne skupine in vzroke, med katere sodijo alkohol, bolezen, družinske razmere in
gre za številne rezne poškodbe, redkeje za en sam, globok rez. Vbodline trupa so najpo- drugo. V naslednji tabeli je prikazano število samomorov glede na spol v obdobju od
gostejše v levem prsnem oz. srčnem predelu, redkejše pa so v predelu trebuha (Cirkulan, 1997 do 2000.
1999: 26, 27). Tabela 8.2: Število samomorov glede na spol v Sloveniji v letih 1997–2000
8. Samomor z zastrupitvijo. V praksi so dokaj pogost pojav. Strupi delujejo namreč lo-
LETO 1997 1998 1999 2000
kalno in splošno. Lokalni učinek strupov se kaže v okvarah tistih organov, kjer strup
vstopi v telo ali kjer pride neposredno v stik s telesnim tkivom. Splošni učinek strupa pa SKUPAJ 574 596 596 581
nastopi po prehodu strupa v kri in v ostale telesne sokove. Poznamo akutno in kronično MOŠKI 462 463 462 424
zastrupitev. Za akutno je značilno, da smrt nastopi takoj po zaužitju, pri kronični pa gre ŽENSKE 107 132 130 156
za proces, ki poteka več dni, tednov ali celo mesecev. Poti, po katerih pride strup v telo,
NN 5 1 4 1
so različne. Najpogostejša je oralna pot. Gre za zaužitje topnih ali raztopljenih strupov
ter jedkih snovi ali za vdihovanje strupenih plinov, pare ali strupenega prahu. Sora- Vir: MNZ RS, 2001
zmerno pogosta načina samomorov sta tudi zaužitje tablet (sedativov) ter nekaterih psi- Iz zgornje tabele je razvidno, da je v obdobju 1997–2000 naredilo samomor 2.347
hotropnih substanc z intramuskularnim ali intravenoznim injektiranjem. Samomori z in- oseb, od tega 1811 moških in 525 žensk, ali izraženo v procentih: 77,1 % moških in 22,3
jektiranjem so pogosti pri zdravstvenih delavcih in narkomanih (Cirkulan, 1999: 28). % žensk. Razvidno je, da naredi samomor približno trikrat več moških kot žensk. Re-
9. Samomor s skokom z višine. Tu gre običajno za skoke skozi okno, s terase, balkona ali zultati nedvoumno kažejo, da obstaja velikanska razlika v številu samomorov glede na
strehe kakšnega objekta oz. s skalnih previsov ali kamnolomov. Samomorilci, ki dejanje spol. To očitno dejstvo je opazilo mnogo suicidologov, saj pošteno bije v oči. Kateri so
storijo premišljeno, običajno izberejo samoten kraj. Pri padcih z velike višine pa nasta- vzroki, zaradi katerih je ženski spol v bistvu varovalna okoliščina? In hkrati se pojavlja
nejo zelo hude poškodbe (Cirkulan, 1999: 29). vprašanje, ali je ženska res “varna” zaradi svojega biološkega spola, ali pa se vse konča
pri vprašanju identitete na podlagi spolne vloge v določeni kulturi? Izhajamo iz dejstva,
STATISTIKA SAMOMOROV V SLOVENIJI da nas najbolj očitno definira prav spol. Tako tisti spol, ki je biološko dan (angl. sex),
Podatki so navedeni iz Leskoškove disertacije, v kateri so podani koeficienti sa- kot tudi oz. predvsem tisti, ki je socialno pridobljen (angl. gender).
momorilnosti v obdobju od leta 1985 do leta 1996. Koeficient samomorilnosti predstav- Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo v obdobju 1997–2001 storjenih 288
lja število samomorov na 100.000 prebivalcev. Po Leskoškovih podatkih se je koefici- samomorov, pri katerih so bili storilci mlajši od 24 let. Največ jih je bilo v starosti 18–
ent samomorilnosti gibal od 34 (leta 1985) do 30,5 (leta 1996). 24 let (234), v skupini 14–18 let jih je bilo 42, zaskrbljiv pa je podatek, da je samomor
Nasilje in mladi 185 186 Nasilje in mladi

storilo kar 12 oseb mlajših od 14 let (Statistika iz policijske evidence UKP GPU 2002). lahko edini možen izhod in je hkrati krik na pomoč. Naša obveza je, da krik na pomoč
Poskus samomora pri mladostnikih je običajno odraz hude stiske, je klic na pomoč, ki pa vzamemo resno in ga ne preslišimo. Marsikdaj se izkaže, da svojci niso dovolj, saj so
ga okolica prepogosto razume kot izsiljevanje. Po številu uspelih samomorov sodeč, po- velikokrat preveč čustveno vpleteni. Takrat je treba poiskati strokovno pomoč. Na pr-
gosto ne opazimo stiske, v kateri je mladostnik pred zadnjim dejanjem v svojem vem mestu so telefoni za pomoč v stiski, nato je tukaj splošni zdravnik, ki bi moral po-
življenju. Zagotovo pa ne držijo razlogi in motivi, katere okolica pripiše mladostnikom, znati družino, prepoznati znake avtodestruktivnosti in človeka napotiti k psihologu, tera-
ki so storili samomor. Pogosto razlogov sploh ne odkrijemo ali pa samomor opredelimo pevtu, psihiatru. Treba se je zavedati, da je pri človeku, ki je že poskušal narediti samo-
kot reakcijo na slabe ocene, enkraten spor s starši ali prijatelji, neuslišano ljubezen, pa mor, verjetnost, da bo poskusil še enkrat, zelo velika. Človek, ki se je že skušal ubiti in
tudi kot nesrečo ali otroško igro (Mušič, 2004: 18). ki problemov ni razrešil, bo zelo verjetno poskusil znova. Na psihiatrični kliniki se sku-
šajo držati pravila, da mora vsak, ki se je poskušal ubiti, obiskati psihiatra. Veliko sa-
Graf 8.1: Samomori oseb starih do 24 let v obdobju 1997–2002
momorilcev do psihiatra sploh ne pride, tisti med njimi, ki pridejo, pa pogosto nočejo
69
70 sodelovati.
60
54
47 BLIŽNJI OB SAMOMORU
50
41
40 36 37
40
Človek, ki stori samomor, pusti za sabo žalujoče sorodnike in prijatelje, ki se soočajo
32
z mnogo različnimi čustvi, z žalostjo, sramom, zmedenostjo, zanikanjem, občutkom
32
26
30 26 24
krivde, osamljenostjo in drugimi občutki. Na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje
20
10
enkrat tedensko poteka srečanje ljudi, ki so zaradi samomora izgubili svoje bližnje in
10 9
10
2
7 5
2
6 5 želijo o bolečini spregovoriti z drugimi, ki so se znašli v podobnem položaju.
2 1 0
0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 SAMOMOR ŠE VEDNO LE V DOMENI ZDRAVSTVA
0 do 14 14 do 18 18 do 24 skupaj
Dr. Gradova (Klinični oddelek za mentalno zdravje, Zaloška 29, Ljubljana) opozarja
Vir: Mušič, 2004: 18 na dejstvo, da je samomor še vedno le v domeni zdravstva, točneje psihiatrije, država pa
noče prevzeti svojega deleža odgovornosti. Zdravstvo, kot poudarja dr. Gradova, je ku-
SOOČANJE S SAMOMORILNIMI MISLIMI rativa in nastopi takrat, ko je že kaj narobe, ni pa tisto, ki bi lahko izvajalo preventivo.
Preventivo se lahko izvaja na ravni države. Zdravstvo ne more spreminjati načina
Med ljudmi prevladuje prepričanje, da tisti, ki govori o samomoru, tega ne bo v re-
izobraževanja, načina razmišljanja ali vedenjskih vzorcev. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo
snici storil. Strokovnjaki so ugotovili ravno nasprotno. 80 % ljudi, ki razmišljajo o
s samomori, so ministrstvu za zdravje predlagali medresorsko skupino. Člani take sku-
samomoru, svojo stisko najprej izrazi verbalno, torej dejansko povedo, da razmišljajo o
pine bi delovali v smislu pristojnosti in odgovornosti svoje stroke. Tako bi vsak v svo-
samomoru, ali neverbalno, ko se začnejo drugače vesti, postanejo agresivni, apatični,
jem segmentu poskrbel za izvajanje preventivnih ukrepov. Vsako ministrstvo bi moralo
odmaknjeni. Takrat se je treba z njimi o tem pogovoriti. Treba je ugotoviti, kako daleč je
prevzeti svoj del odgovornosti in zastaviti svoje programe, ki bi večali možnosti, da bi
s svojimi razmišljanji človek v stiski in ali je ostalo le pri samomorilni misli ali ima že
ljudje sami s sabo ravnali konstruktivno, ne pa destruktivno.
narejen načrt. Kadar mladostnik doživlja stisko, se radikalno spremeni, se umika, se
ukvarja sam s sabo, postaja zanemarjen, neprijeten, noče govoriti o težavah. To je znak
za alarm, takrat je treba začeti govoriti o problemih. Za človeka v stiski je samomor
Nasilje in mladi 187
DUŠEVNE MOTNJE IN OBOLENJA,
ZLORABA ALKOHOLA IN SAMOMOR
Med obolenji, ki so v tesni povezanosti s samomorom, strokovnjaki že vrsto let opo-
zarjajo na duševne motnje in bolezni, med njimi zlasti na depresije. Po nekaterih ocenah,
naj bi bila v ozadju več kot polovice uspelih samomorov depresija. Razširjenost te bo-
lezni v populaciji se ocenjuje na 2 do 5 odstotkov in je v naraščanju. Med ljudmi, obole-
limi za depresijo, jih le približno polovica poišče zdravstveno pomoč. Res je tudi, da ra-
zlične duševne motnje za časa življenja niso prepoznane in da ljudje s tovrstnimi mot-
njami tudi niso vedno najbolje ali enakovredno sprejeti.
V pojavnosti samomora ima pomembno vlogo tudi alkohol, katerega poraba v Slo-
veniji je ogromna. Le-ta pri ljudeh v akutni opitosti sprošča zavore in kontrole ter zmanj-
ša strah. Pri kroničnem pitju se pogosto razvijejo kronične psihične motnje, kar vse
lahko pospeši samomorilna razmišljanja in dejanja. Podobno kot pri depresijah tudi lju-
dje s težavami zaradi alkohola ponavadi dolgo ne iščejo ustrezne pomoči, njihove težave
tudi niso vedno prepoznane in tudi ne vedno pravočasno zdravljene.
PRISTOPI ZA ZNIŽEVANJE SAMOMORA
IN DRUGIH SAMOMORILNIH VEDENJ V SKUPNOSTI
Samomor in druge oblike samomorilnega vedenja predstavljajo velik javnozdrav-
stveni problem, k zmanjševanju katerega je potrebno pristopiti z jasno opredeljenimi cil-
ji in nalogami. Glede na številne oblike pojavljanja samomorilnega vedenja in glede na
številne dejavnike tveganja za ta pojav se morajo v reševanje intenzivneje vključevati
posamezne stroke s svojimi specifičnimi znanji in tudi v okviru svojih pristojnosti –
zdravstvo, socialna služba, policija, šolstvo – prav tako tudi mediji, društva, lokalna
skupnost, država.
Pomembno strokovno osnovo in podporo tem aktivnostim pričakujemo v številnih
že potekajočih programih in aktivnostih in v že zastavljenem nacionalnem programu
preprečevanja samomora, ki žal še ni bil sprejet.
O samomoru moramo čim večkrat glasno spregovoriti tako med laiki kot med stro-
kovnjaki. To nam bo pomagalo pri vzpostavitvi realnejšega odnosa do pojava in ljudi,
povezanih z njim. Zmanjšali se bodo strahovi in nelagodja, verjetno pa tudi številni miti,
ki se še vedno prepletajo okoli samomora in nenazadnje zavirajo pravočasno ukrepanje.
Na področju primarne preventive samomora in drugih samouničevalnih vedenj smo
pomembni vsi – posamezniki, družina, skupnost, različne stroke - zato, da bi ustvarili
188 Nasilje in mladi
pogoje, ki bodo odpravili okoliščine in pritiske, v katerih se porajajo samomorilna dejan-
ja. Osnovna prizadevanja vseh naštetih morajo biti usmerjena v krepitev samozavesti,
dviga občutka lastne vrednosti in učenja pravilnih načinov reševanja problemov. Z njimi
je potrebno pričeti že zelo zgodaj v okviru družine in nadaljevati v vrtcu, v šoli, delov-
nem okolju in lokalni skupnosti. Občutek lastne vrednosti se bo krepil, ko bo posame-
znik sprejet takšen, kot je, ko bo začutil, da smo ponosni na tisto, kar je in kar zna, ko bo
spodbujen tam, kjer mu ne gre, ko mu bo dovoljeno, da aktivno rešuje probleme in ko bo
vedel, da ga bo tudi ob neuspehih in težavah nekdo razumel, ga poslušal in mu pomagal.
Ko bo posameznik opremljen še z znanji, kako razpoznati, izpostaviti in kako reševati
probleme, se bodo strahovi zmanjšali, reševanje težav bo uspešnejše, odnos do soljudi in
življenja nasploh bo bolj pozitiven. Veliko vrednost pri krepitvi občutka lastne vrednosti
in samozavesti predstavljajo različne skupine ljudi, ki jih družijo skupni cilji. Le-te po-
samezniku preko vključenosti omogočajo identifikacijo z drugimi, samopotrjevanje,
učenje in nabiranje izkušenj in so pomembne praktično v vseh življenjskih obdobjih.
Prizadevati si je potrebno za dvig izobrazbene strukture prebivalstva in za izpopol-
nitev veljavnih izobraževalnih programov, ki bodo mlade opremljali, ne le z visokimi
teoretičnimi, temveč tudi praktičnimi znanji za življenje. Nezaposlenost bi se znižala z
enakomernejšim gospodarskim in ekonomskim razvojem znotraj regije, toda dokler se
negativni kazalci ne izboljšajo, je nujno potrebno nezaposlene še bolj aktivno vključe-
vati v programe dela javnih del, društev in humanitarnih organizacij. Glede na narašča-
joče število starejših in osamljenih ljudi je potrebno krepiti skupnostno skrb za njih, še
aktivnim in vitalnim ljudem je potrebno omogočati sodelovanje v krogu družine in v
skupnosti, kar jim bo okrepilo občutek pripadnosti in potrebnosti. Možnosti je veliko –
vključevanje v prostovoljna združenja in humanitarne organizacije, v univerze za tretje
življenjsko obdobje, pomoč pri varstvu vnukov. Tudi starejše je mogoče vključiti v šol-
ske programe v okviru naravoslovnih dni, razrednih ur, športnih dni. Otroci kljub vsej
tehnologiji današnjega časa še vedno zelo radi prisluhnejo življenjskim izkušnjam starej-
ših. Tako se krepijo vezi med generacijami in vrednote, ki so še vedno temeljne v med-
človeških odnosih. Še naprej je potrebno izvajati že utečene oblike pomoči na domu, v
samo izvajanje pa pritegniti ustrezno izobražene brezposelne osebe, pa tudi srednješolce
in študente družboslovnih smeri v okviru redne prakse.
Na področju sekundarne in terciarne preventive je pozornost potrebno nameniti zla-
sti ljudem, pri katerih je tveganje za samomorilno dejanje večje. Kvalitetna skrb za kro-
nično bolne, zlasti za osebe z duševnimi motnjami in obolenji v vseh fazah njihove bo-
Nasilje in mladi 189
lezni, lahko pomembno zniža stopnjo samomorilnega vedenja. V tej skrbi so pomembne
zdravstvene in socialne službe, društva, nevladne organizacije, delodajalci in svojci.
Prav tako je veliko pozornosti potrebno nameniti osebam, ki so že poskušale s samomo-
rom in njihovim svojcem.
Nadaljevati je potrebno z usmerjenimi izobraževanji strokovnjakov tistih strok, ki se
srečujejo s problemom samomorilnega vedenja. To so: zdravstveni in socialni delavci,
svetovalni delavci, učitelji, policisti, duhovniki ... Izkušnje tujih držav so pokazale, da je
imelo sistematično izobraževanje splošnih zdravnikov o depresiji in samomoru za posle-
dico pomembno znižanje samomora. Tudi izkušnje izobraževanj, ki potekajo v Sloveniji
z učitelji, so pozitivne. Izobraževanja je potrebno nameniti tudi prostovoljcem in laikom.
Zaradi spremenjenih trendov obolevanja med otroci in mladino kot tudi zaradi pora-
sta različnih duševnih motenj je na regijskem nivoju potrebno okrepiti že obstoječe ob-
like pomoči in jim dodati novo kvaliteto, ki jo lahko predstavlja Svetovalni center za ot-
roke in družino po vzoru že obstoječih v Sloveniji. Mnogi starši se namreč vsaj na za-
četku otrokovih težav neradi obračajo na obstoječe zdravstvene, socialne in šolske služ-
be, saj se bojijo izpostavljenosti tako otroka kot družine. Starši raje poiščejo neodvis-
nega strokovnjaka, ki jim bo prisluhnil, jim svetoval in jih po potrebi usmeril k nadaljnji
pomoči.
Po svetu so uveljavljene tri vrste institucij, ki so namenjene preprečevanju samomo-
rov. Na prvem mestu so centri za prevencijo samomora, ki združujejo strokovnjake s
smislom za takšno delo, z ustrezno kvalifikacijo in seveda z dovolj izkušnjami pri delu z
ljudmi v stiski. Ti strokovnjaki so predvsem psihiatri, psihologi, socialni delavci, pone-
kod so vključeni tudi duhovniki in pravniki. Na drugem mestu so oddelki za krizne in-
tervencije, nova oblika psihiatrične stacionarne službe, namenjena ljudem, ki prebole-
vajo duševne krize v zvezi z življenjskimi obremenitvami in pretresi. Na tretjem mestu
so telefonske službe, ki dajejo ljudem v stiski, tudi takšnim, ki svoje identitete ne želijo
izdati, vselej priložnost za ventiliranje čustvenih napetosti in za ustrezen strokovni na-
svet. Te oblike specialne pomoči samomorilno ogroženim ljudem pa lahko uspevajo le v
solidno zgrajenih splošno medicinskih in še posebej v psihiatričnih službah. Telefonsko
službo za ljudi v duševni stiski ponekod vodijo laična prostovoljna društva. Najbolj ši-
roko razpredeno mrežo postojank ima društvo Samarijanov, ki že od leta 1959 deluje v
Veliki Britaniji. Nekateri avtorji menijo, da lahko laiki – prostovoljci dajejo (ponavadi
osamljenim) ljudem v samomorilni krizi več neposredne človečnosti in čustvene topline
kakor strokovnjaki, ki preveč razumsko odmerjajo svoje ukrepe. Fox pripisuje padec
190 Nasilje in mladi
količnika samomora v Veliki Britaniji od leta 1959 do 1975 z 10,8 na 7,5, prav delovan-
ju Samarijanov (Milčinski, 1985: 134,125).
Tudi v Sloveniji se je mogoče obrniti na številne krizne telefone:
– Klic v duševni stiski: 01/520 99 00 (od 19.00 do 7.00)
– Center za mentalno zdravje: 01/540 20 30 (neprekinjeno)
– Center za pomoč mladim: 01/438 22 10 (od 9.00 do 20.00)
– Združenje staršev in otrok: 01/ 425 41 11 (od 8.00 do 15.00)
– Sos telefon za žrtve nasilja: 080/11 55 (delavnik od 12.00 do 22.00, sob., ned., pra-
zniki od 18.00 do 22.00)
– Samarijan: 080/11 13 (neprekinjeno)
– Tin telefon: 01/ 234 83 50 (pet., sob. od 8.00 do 15.00)
– Telefon za otroke in odrasle v duševni stiski: 080/12 34 (od 12.00 do 20.00)
– Miss – telefon mladi mladim: 01/510 16 70, 031/514 161 (od 8.00 do 17.00)
– Itd.
Pomoč suicidantom je nemogoče uresničevati brez obstoja določenih družbenih insti-
tucij. Njihova naloga je, da pravočasno zajamejo suicidalno ogrožene osebe in jim nu-
dijo strokovno pomoč. Delo teh institucij je praviloma organizirano po načelih timskega
dela. Obstoj organizacij (centri za prevencijo samomora in druge institucije), še posebno
pa uvedba telefonskih linij, je za preprečevanje samomorov izredno pomembna. Omo-
gočajo namreč, da suicidalna oseba (Ćurćić, v Samec, 1991:64):
a) lažje razreši ekstremno ambivalentnost glede vprašanja “živeti ali umreti?”;
b) lahko izrazi svoj krik na pomoč po poti telefonskega kontakta, ne pa šele s
samomorilnim dejanjem;
c) lahko svobodneje išče pomoč in razkrije svoje probleme, saj ji je zagotovljena
anonimnost;
d) lahko to pomoč poišče v vsakem trenutku, torej takrat, ko jo najbolj potrebuje;
e) lahko za pomoč prosi profesionalce, ki imajo za to vrsto psihoterapije potrebno
izobrazbo in izkušnje.
Nasilje in mladi 191 192 Nasilje in mladi

II. EMPIRIČNI DEL

Nasilje in mladi 193
9. EMPIRIČNI RAZISKAVI
V sklopu empiričnega dela zbornika sta predstavljeni dve raziskavi:
1. Prva raziskava je bila narejena med gojenci prevzgojnega doma v Radečeah. Z njo
smo hoteli ugotoviti vzroke nasilnega vedenja mladih in oblikovati skupne poteze v
življenju mladih nasilnežev.
2. Druga raziskava je bila opravljena na štirih slovenskih šolah (dveh osnovnih in dveh
srednjih šolah). Z njo smo skušali ugotoviti oblike ustrahovanja v osnovnih in sred-
njih šolah, odzivanje učencev na ustrahovanje, kdo ga izvaja, kako pogosto so učenci
žrtev ustrahovanja itd. V raziskavi smo ugotavljali tudi razliko med vaškim in mest-
nim okoljem, vendar je rezultat raziskave narejen na premajhnem vzorcu, zato ga ni
mogoče prenesti na državni nivo. V zborniku prikazujemo ugotovitve primerjalne
analize nasilja v osnovni in srednji šoli.
RAZISKAVA MED MLADIMI AKTERJI NASILNEGA VEDENJA
(Gojenci Prevzgojnega doma Radeče)
Ko sem razmišljal o izdelavi zbornika na temo nasilje mladih, sem se odločil, da
bom poleg teoretičnega dela opravil tudi raziskavo med mladimi, ki so že imeli pro-
bleme z deviantnim in nelegalnim vedenjem. Ko sem se spraševal, kje naj najdem
mlade, ki so že bili akterji nasilnega vedenja sem se spomnil na Prevzgojni dom Radeče.
Prepričan sem namreč bil, da so mladi, ki so že izvajali kazniva dejanja, imeli tudi izkuš-
nje z nasilnim vedenjem. Prav to pa je potrdila tudi raziskava.
Na kratko o Prevzgojnem domu Radeče
Oddaja v prevzgojni dom je zavodski ukrep, s katerim se skuša doseči prevzgoja
mladoletnika v okvirih zavodskega okolja. Ta vzgojni ukrep sodišče izreče, če je izpol-
njen splošni pogoj za izrek zavodskega ukrepa in če gre za mladoletnika, kateremu so
potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi. Pri odločanju, ali naj se uporabi ta ukrep, mora
sodišče upoštevati nekatere okoliščine, ki jih kazenski zakonik posebej našteva in ki se
nanašajo na mladoletnikovo osebnost in na storjeno kaznivo dejanje. Pri svoji odločitvi,
ali bo izreklo ta vzgojni ukrep, sodišče upošteva zlasti težo in naravo kaznivega dejanja
in to, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni. To je edini
vzgojni ukrep, pri katerem zakon izrecno določa, naj sodišče oceni težo in naravo kazni-
vega dejanja ter mladoletnikovo prejšnje življenje. Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni
194 Nasilje in mladi
dom traja najmanj eno leto in največ tri leta. Tudi pri tem ukrepu sodišče ne določi čas
trajanja ukrepa ob izreku sodbe, temveč se odloči kasneje glede na uspeh prevzgoje, ki
jo je mladoletnik dosegel. V Sloveniji je en prevzgojni dom za fante in dekleta in sicer v
Radečah pri Zidanem Mostu (Meško, 1997: 94).
Prevzgojni dom Radeče spada pod Ministrstvo za pravosodje, Urad za izvajanje ka-
zenskih sankcij. V njem imajo prostora za 68 oseb, vendar je čutiti pomanjkanje osebja
že ob sedanji zasedenosti doma, ko je v njem 23 oseb. V domu kazenski ukrep prestajajo
osebe stare med 14. in 21. letom.113 Gojenci so v domu razdeljeni v skupine po največ
12 oseb. Vsaka skupina ima svojo kopalnico, kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. Vsak
mora v domu najprej prestati sprejemno obdobje in je dodeljen v določeno skupino. V
domu imajo odprte, polodprte in zaprte oddelke. V času, ki ga preživijo osebe v domu,
je poudarek tudi na pridobitvi osnovnošolske in nižje poklicne izobrazbe. Včasih se
zgodi, da nekateri ob prihodu v dom niso niti pismeni oz. so polpismeni.114 V domu pa
največji problem predstavljajo droge, saj se kljub vsem ukrepom vedno najde način ti-
hotapljenja le-te v dom. Zaradi pojava mehkih in tudi trdih drog se opravljajo urinski te-
sti. O problemih, ki so mi jih zaupali tako gojenci kot osebje doma, bi lahko napisal ve-
liko strani in opisal številne zgodbe, vendar pa se bom v naslednih podpoglavjih
osredotočil na raziskavo, ki smo jo izvedli. Nekatere življenjske zgodbe posameznikov
iz Prevzgojnega doma Radeče pa so posredno ali neposredno opisane v prvem delu
zbornika, predvsem v poglavju oblike nasilja mladih.
Anketa med gojenci Prevzgojnega doma Radeče
Anketa115 je bila opravljena 20. maja 2002 v prostorih Prevzgojnega doma Radeče.
Po pogovoru z vodstvom doma smo sklenili, da je za pridobitev čim bolj iskrenih odgo-
vorov najbolje, da se v času izpolnjevanja ankete vzgojitelji umaknejo iz prostorov. Na
anketo je odgovarjalo 21 oseb: 20 fantov in 1 dekle. Eno dekle je sodelovanje zavrnilo,
en fant pa je bil na izhodu.
Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj v 4 sklopih: splošna vprašanja, vprašanja o
preživljanju prostega časa, vprašanja o družinskih razmerah in vprašanja o nasilju.
a) Splošni del
113
Izjemoma tudi starejši.
114
To sem ob izvajanju ankete občutil tudi sam, saj sem moral dvema osebama brati vprašanja in odgo-
vore.
115
Za vprašalnik glej prilogo D na straneh 262–268.
Nasilje in mladi 195 196 Nasilje in mladi

Starostna struktura anketiranih je bila naslednja: 1 oseba je bila rojena l. 1980, 4
osebe l. 1981, 2 osebi l. 1982, 6 oseb l. 1983, 5 oseb l. 1984 in 3 osebe l. 1985. Glede na
okoliš iz katerega so gojenci prihajali, sem ugotovil naslednje: 16 oseb izhajalo iz mest-
nega okoliša, 3 osebe iz primestnega in 2 osebi iz vaškega. Porazdelitev po regijah je
bila naslednja: 2 osebi sta prihajali iz prekmurske, 5 iz štajerske, 2 iz dolenjske, 7 iz
ljubljanske, 2 iz gorenjske, 1 iz notranjske in 2 iz primorske regije.
Graf 6.1: Spolna struktura gojencev Graf 6.2: Starostna struktura gojencev
30
7
6
hovih navedbah se ponavadi zgodi, da se druženje začne pri katerem izmed prijateljev,
nato se odide v gostilno ali klub, potem pa še na kakšno zasebno zabavo t.i. ''after party''.
Na vprašanje ''Ali si užival alkohol?'' jih je kar 17 odgovorilo z da in le 4 z ne. 4
vprašani so na vprašanje o pogostosti uživanja alkohola odgovorili, da so alkohol uživali
vsak dan, 2 osebi sta ga uživali 2- do 3-krat tedensko, prav tako 2 osebi 1-krat na teden,
11 jih je uživalo alkohol le na zabavah, 2 osebi pa alkohola nista nikoli uživali.
Graf 6.3: Uživanje alkohola Graf 6.4: Pogostost uživanja alkohola
20 12

10
5
20

8
4

3 10 6
10
2 4

1
tevilo

tevilo

tevilo
0

število
0
m ž 0
1980 1981 1982 1983 1984 1985 0
da ne nikol 1X na teden vsak dan
spol le na zabavah 2 do 3X na
starost
teden
Ali si užival alkohol?
Kako pogosto si užival alkohol?
Izobrazba anketiranih je bila naslednja: 9 oseb je imelo nedokončano osnovno šolo,
6 jih je imelo končano osnovno šolo, 4 so imeli končano poklicno šolo in 2 končano Presenetljivo je bilo tudi to, da je bilo med anketiranimi kar 18 kadilcev in le 3 neka-
štiriletno srednjo šolo. Odgovori na to vprašanje niso bili presenetljivi, saj je potrebno dilci. Na vprašanje ''Kaj kadiš?'' (možni so bili trije odgovori: cigarete, marihuano,
upoštevati starost oseb in pa dejstvo, da so bili to problematični otroci, za katere je oboje) je kar 12 oseb odgovorilo da kadijo oboje, 1 oseba je odgovorila, da le mehke
pričakovati, da imajo probleme tudi v šoli. Na vprašanje ''Ali si veren?'' jih je 13 odgo- droge (marihuano), 8 oseb kadi le cigarete.
vorilo z da, 6 z ne, 2 osebi pa nista želeli odgovoriti na vprašanje.116 Število članov dru- Na vprašanje ''Ali si že poizkusil prepovedano tršo drogo?'' je z da odgovorilo 17
žine anketiranih je bilo naslednje: 12 anketiranih je odgovorilo, da živi v družini z več oseb, 4 osebe pa so odgovorile z ne. Na vprašanje ''Katero drogo si že poizkusil?'' (mož-
kot štirimi člani, 5 jih živi v štiričlanski družini, 3 v tričlanski in 1 v dvočlanski družini. nih je bilo več odgovorov, saj je lahko ena oseba poizkusila več različnih drog) jih je 12
odgovorilo, da kokain, 14 heroin, 13 ectassy, 13 speed, na odgovor drugo pa so napisali
b) Preživljanje prostega časa
še LSD, halucigene gobice ipd. Na vprašanje o pogostosti uživanja trdih drog jih je 5
Na vprašanje: ''Ali ob koncu tedna zahajaš ven?'' je 19 oseb odgovorilo z da, 2 osebi
odgovorilo z nikoli, 6 oseb je jemalo droge le na zabavah, 1 oseba 2- do 3-krat na teden
pa sta odgovorile z ne. Na vprašanje ''Kam zahajaš?'' je 11 oseb odgovorilo, da zahaja
in 8 oseb vsak dan. Slednji podatek je resnično zaskrbljujoč, saj je daleč največ anketi-
na zasebne zabave, 14 v klube, 14 v gostilne, 10 v disko in 6 v kino. Pri tem vprašanju je
ranih odgovorilo, da je droge uživalo vsak dan. Zavedati pa se je potrebno, da so trde
bilo možnih več odgovorov, saj mladi ne zahajajo izključno na določen prostor. Po nji-
droge tudi zelo drage in prav potreba po denarju za droge največkrat vodi v kriminalna
dejanja, kot so ropi, tatvine, izsiljevanja itd.
116
Zanimivo je tudi, da so me spraševali ali se šteje za vernega tudi verovanje v Satana, črno magijo, Graf 6.5: Uživanje prepovedanih drog
ipd.
Nasilje in mladi 197 198 Nasilje in mladi
Graf 6.6: Pogostost uživanja drog
Med gojenci prevzgojnega doma so bili 4 takšni, ki so imeli brezposelna oba starša,
20 10
pri 5 je to bila le mati, pri 4 pa je to bil le oče.
8
Ko sem nadalje ugotavljal razmere v družini in sem skušal ugotoviti, koliko je tak-
šnih, ki izhajajo iz družin z alkoholiki, so 4 osebe odgovorile, da je oče tisti, ki pogosto
6 pije. Pri 2 osebah je to mati, v 5 primerih pa je oseba, ki pogosto pije, kar gojenec sam.
10

4
Graf 6.7: Družinske razmere Graf 6.8: Beg od doma
14 16

2
14
12

število
tevilo

0 12
0 10
da ne nikoli le na 2 do 3X vsak dan
zabavah na teden 10
8
Si že poskusil/a kakšno prepovedano tršo drogo? Kako pogosto si užival/a trše droge?
8
6
6
Z anketo smo hoteli tudi izvedeti, s kakšnimi ljudmi so se gojenci doma družili. 5 jih 4
4
je odgovorilo, da s takšnimi, ki pijejo, 5 s takšnimi, ki uživajo trde droge, 6 z nasilnimi 2

število
2

število
ljudmi, 9 pa se jih je družilo z nenasilnimi ljudmi. Pri tem vprašanju je prišlo do napake, 0 0

saj je vprašanje spraševalo po ljudeh, s katerimi so se največ družili (torej le en odgo- normalne
(zelo redki
občasni
manjši
občasni
nasilni
pogosti
nasilni
vsakodnevni
prepiri
da ne

vor), vendar pa so nekateri vztrajali na tem, da so imeli več družb in so zato podali več prepiri) prepiri prepiri prepiri Ali si že kdaj zbežal/a od doma ?
Kako bi opisal/a vaše družinske razmere?
odgovorov.
Da družinske razmere niso bile tako lepe, kot bi jih gojenci radi prikazali, lahko vi-
c) Družinske razmere dimo iz podatka, da je kar 15 oseb odgovorilo, da so že zbežali od doma. Kot razlog za
Na vprašanje o zakonski zvezi staršev je 6 oseb odgovorilo, da sta starša poročena, 10 beg so največkrat navajali željo po dogodivščinah in nasilje, pod drugo pa so navedli
jih je odgovorilo da sta ločena, 3 da živita v izvenzakonski skupnosti, 2 da ne živita sku- odvisnost od drog in živce.
paj (nikoli nista živela skupaj). Ko sem ugotavljal izobrazbo staršev, sem ugotovil, da
c) Nasilje
prevladujejo starši s štiriletno srednješolsko izobrazbo (7 mater in 8 očetov), sledijo jim
Na vprašanje: ''Ali si že bil žrtev nasilja?'' je 11 oseb odgovorilo z da, 9 z ne, ena
starši s poklicno izobrazbo (3 matere in 4 očetje), 4 matere in 2 očeta imajo končano os-
oseba pa na odgovor ni odgovorila. Ob napadih so od njih največkrat hoteli denar (v
novno šolo, 2 matere in 2 očeta pa nimajo končane osnovne šole. Med starši gojencev pa
enem primeru mobitel). Ko sem nadalje ugotavljal povezanost gojencev z nasiljem, jih
sta tudi ena mati in oče, ki imata končano fakulteto. Zanimivo je, da anketirani niso ve-
je na vprašanje ''Ali si že kdaj bil udeležen v pretepu?'' kar 19 odgovorilo z da. Ena
deli za vse podatke o izobrazbi svojih staršev. Tako 4 osebe niso vedele, kaj so njihove
oseba je odgovorila z ne, ena pa na vprašanje ni odgovorila. Predvidevanje, da so go-
matere po izobrazbi in enako 4 osebe niso vedele za izobrazbo očetov.
jenci doma povezani z nasiljem (tako ali drugače) je potrdilo tudi to, da jih je kar 18 že
Zelo zanimivi so bili odgovori pri vprašanju o družinskih razmerah. Kljub dejstvu,
bilo udeleženih v skupinskem pretepu. 17 gojencev je že napadlo drugo osebo, od tega
da so mi skoraj vsi po anketiranju potožili, da so imeli zelo slabe družinske razmere (da
jih je to 13 storilo v skupini (od tega 4 sami in v skupini). Pri napadu na druge so naj-
so jih starši pretepali ipd.), je kar 13 oseb odgovorilo, da so imeli normalne družinske
večkrat napadali le s pestmi, uporabljali pa so tudi nože (6 oseb), palice, kije (6 oseb) in
razmere z redkimi in manjšimi prepiri. Le 5 oseb pa je sploh priznalo, da so pri njih
pištole (5 oseb).
doma obstajali nasilni prepiri.
Nasilje in mladi
Graf 6.9:
Udeležba v skupinskem pretepu Udeležba v napadu na kakšno osebo
20
20
10 10
število
tevilo
0 0
da ne
Ali si že bil/a kdaj udeležen/ka v skupinskem pretepu?
Ali si že kdaj bil/a udeležen/a v napadu na kakšno osebo?
Ko sem ugotavljal, ali so gojenci že kdaj kam vlomili, jih je kar 18 odgovorilo z da.
Največkrat so vlomili v avtomobile, trgovine, stanovanje, pošte, bencinske črpalke. Naj-
pogostejši vzrok za vlome je bilo pomanjkanje denarja, to pa lahko povezujemo s poma-
njkanjem denarja za droge. Zanimivo je, da so kot vzroke za vlome navedli tudi mašče-
vanje. Nekdo je celo napisal: ''Maščevanje do smrti!'' Poleg vlomov in napadov na druge
pa so gojenci doma Radeče v 17 primerih storili še druga kazniva dejanja. Med njimi je
11 oseb storilo še rop in 4 osebe poskus umora. Da so bili odgovori o osebah, s katerimi
so se družili, zelo zavajajoči (kar 9 jih je odgovorilo, da se družijo z nenasilnimi, miro-
ljubnimi ljudmi) dokazuje tudi dejstvo, da je kar 20 oseb odgovorilo, da je njihov prija-
telj tudi storil kaznivo dejanje.
Veliko stopnjo zanikanja dokazuje tudi podatek, da se 15 oseb ne smatra za nasilno
osebo, le 6 pa se jih (kljub temu, da jih je 17 že napadlo drugo osebo). Med vzroki za
nasilje prevladuje težko otroštvo, mamila in alkohol. Večina, 13 oseb, meni, da jim dr-
žava ne omogoča ustrezne rehabilitacije, 3 osebe pa menijo, da država nudi ustrezno
pomoč, 5 oseb na vprašanje ni odgovorilo.
Spodbuden je podatek, da je kar 20 oseb odgovorilo, da se lahko človek, ki je bil ne-
koč nasilen, spremeni. S tem lahko sklepamo, da niso obupali nad sabo in načrtujejo
spremembe v vedenju.
199 200 Nasilje in mladi
Graf 6.10:
Graf 6.11: Kazniva dejanja prijateljev Graf 6.12: Spremeba vedenja nasilnežev
30 30
20 20
10 10
število
število
0 0
da ne
da ne
da ne
Ali je kateri od tvojih prijateljev storil kaznivo dejanje? Ali misliš, da se človek, ki je bil nekoč nasilen, lahko spremeni?
d) Povezave (družinske razmere; ljudje s katerimi se družijo; alkohol; trde droge z
nasilnostjo posameznika)
Ko sem nato analiziral povezave med določenimi spremenljivkami, sem se osredoto-
čil predvsem na tiste, ki so pomembne za mojo nalogo. Tako sem najprej skušal ugoto-
viti povezanost med družinskimi razmerami in nasilnostjo posameznika. Ugotovil sem,
da je kar 10 oseb (od 13), ki so odgovorile, da so imele normalne družinske razmere z
redkimi manjšimi prepiri, sodelovalo v skupinskem pretepu. V skupinskem pretepu pa
so sodelovali vsi tisti, ki so imeli v družini občasne manjše prepire, občasne nasilne pre-
pire, pogoste nasilne prepire. Ko sem nadalje analiziral družinske razmere in nasilnost,
sem prišel do podatka, da je kar 11 oseb (od 13), ki imajo doma normalne družinske ra-
zmere, bilo udeleženih v napadu na drugo osebo. Prav tako so bili v napadu na drugo
osebo udeleženi vsi z ostalimi družinskimi razmerami (izjema sta 2 osebi s pogostimi
nasilnimi prepiri). Nadalje sem ugotovil, da je kar 11 oseb (od 13), ki so doma imele
urejene družinske razmere, storilo tudi katero drugo kaznivo dejanje. Druga kazniva de-
janja pa so storili tudi vsi z ostalimi družinskimi razmerami.
Tako lahko sklepam, da je pri odgovorih o družinskih razmerah prišlo do zavajanja
in neresničnih odgovorov. Na podlagi pogovora z gojenci in z vodstvom doma pa tudi iz
teorije lahko ugotovim, da je skoraj nemogoče, da bi tako mlade osebe izvajale kazniva
dejanja z elementi nasilja, hkrati pa bi doma imele urejene in normalne družinske raz-
mere.
Pri nadaljnji analizi sem se osredotočil na povezanost med ljudmi, s katerimi so se
osebe družile in njihovo nasilnostjo. Tako sem ugotovil, da so 4 osebe, ki se družijo z
Nasilje in mladi 201
ljudmi, ki pijejo alkohol, sodelovalo v skupinskih pretepih (le ena oseba s takšno družbo
še ni sodelovala v skupinskem pretepu). Med tistimi, ki imajo družbo ljudi, ki uživajo
mehke droge, so vsi že sodelovali v skupinskem pretepu. Enako se je zgodilo tistim, ki
se družijo z ljudmi, ki uživajo trde droge in tistim, ki se družijo z nasilnimi ljudmi. Med
tistimi, ki se družijo z nenasilnimi ljudmi, pa jih je 6 takšnih, ki so sodelovali v skupin-
skem pretepu in 3 osebe, ki niso sodelovale pri tem početju. Ko sem preverjal udeleže-
nost v napadu na drugo osebo, so pri takšnem početju sodelovali prav vsi, ki se družijo z
ljudmi, ki pijejo alkohol, uživajo mehke droge ali trde droge ali so nasilni. Izjema so bile
tri osebe, ki se družijo z nenasilnimi ljudmi. Te 3 osebe (od 9) še niso sodelovale pri na-
padu na drugo osebo. Pri povezavi med skupinskim napadom na drugo osebo in družbo
ljudi, s katero se je gojenec družil, sem ugotovil, da so vsi tisti, ki se družijo z nasilnimi
ljudmi, napadali tudi v skupini. Takšen napad je bolj priljubljen tudi med tistimi, ki se
družijo z ljudmi, ki uživajo trdo drogo (4 od 5) in tudi mehko drogo (8 od 10). 4 od 6
oseb med tistimi, ki se družijo z nenasilnimi ljudmi, so napadale tudi v skupini. Zani-
miv je tudi podatek, da so vsi, ki se družijo z ljudmi, ki uživajo mehke ali trde droge ali
so nasilni, storili tudi druga kazniva dejanja (poleg napada in vloma).
Zanimiva je tudi povezava med uživanjem alkohola in nasilnostjo. Od 17 oseb, ki so
v prostem času uživale alkohol, jih je kar 16 že sodelovalo v skupinskem pretepu. Pri
takšnem početju pa sta sodelovali tudi 2 osebi (od 4), ki alkohola nista uživali. Opazna
je tudi povezava med uporabo trdih drog in nasiljem. Vsi tisti, ki so uživali trde droge
(lahko le na zabavah, 2- do 3-krat tedensko ali vsak dan), so že sodelovali v skupinskem
pretepu. Pri takšnem početju nista sodelovali le 2 osebi, ki tudi trdih drog nista uživali.
202 Nasilje in mladi
RAZISKAVA O ŠOLSKEM NASILJU
(opravljena na štirih slovenskih šolah)
Anketa je bila opravljena spomladi leta 2002 na štirih slovenskih šolah. Namen je bil
ugotoviti odstopanja oziroma podobnosti med mestno (OŠ Domžale) in primestno (OŠ
Muta) osnovno šolo ter srednjo šolo s programom gimnazije (Gimnazija Poljane) in po-
klicnim programom (Srednja ekonomska šola) na področju šolskega nasilja. Poleg pri-
merjave med dvema osnovnima šolama (OŠ Domžale – OŠ Muta) in dvema srednjima
šolama (Gimnazija Poljane – Srednja ekonomska šola) je bila opravljena tudi primer-
jalna analiza med srednjima in osnovnima šolama z vidika možnih sprememb v stopnji
nasilja glede na starost učencev. Tako so vzorec na posamezni osnovni šoli predstavljali
učenci sedmega in osmega razreda, na posamezni srednji šoli pa učenci prvega in dru-
gega letnika. Anketa je bila sestavljena iz 13 vprašanj pretežno zaprtega tipa (le nekaj
vprašanj je bilo odprtega tipa) predvsem zaradi lažje končne obdelave podatkov. Za vse
razrede vseh šol je bil vprašalnik enak.117
PRIMERJALNA ANALIZA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Primerjalna analiza je temeljila na primerjavi med naslednjima vzorcema: prvi vzo-
rec (114 učencev, od tega 51 fantov (45 %) in 63 deklet (55 %)) so sestavljali učenci
obeh osnovnih šol (OŠ Domžale in OŠ Mute), drugi vzorec (110 učencev, 39 fantov (36
%) in 71 deklet (64 %)) učenci obeh srednjih šol (Srednje ekonomske šole in Gimnazije
Poljane)
117
Vprašalnik je priložen v prilogi E na straneh 269–270.
 Nasilje in mladi 203 204 Nasilje in mladi
Graf 6. 13: Graf 6.14:
Ali v/izven šole doživljate kaj neprijetnega? Ali v/izven šole doživljate kaj neprijetnega? lesnega in hormonskega razvoja. Drugo najbolj številčno skupino med anketiranimi os-
Osnovna šola (OŠ) 60
Srednja šola novnošolci so predstavljali tisti, ki so jim v času šolanja že grozili (16 %), medtem ko so
80

50
takšni na srednji šoli tvorili tretjo najbolj številčno skupino (14 %). Zanimiva je tudi ra-
60
zlika pri ustrahovanju z izločitvijo iz družbe. Na srednji šoli je bilo veliko več učencev
40
deležnih tovrstnega nasilja (11 %) v primerjavi z osnovnošolci (2 %). 9-procentni razko-
30
40 rak je razumljiv, saj v času adolescence na otrokov vrednostni sistem v vse večji meri
20
vplivajo vrstniki, umika pa se vpliv staršev in družine.
20

odstotek
10
Najbolj vidna razlika med obema grafoma, ki prikazujeta načine ustrahovanja, je pri
dstotek

0
0
večkrat redko nikoli
zadnjem stolpcu, ki grafično ponazarja pogostost odgovora ''nič od tega''. Kar 24 % an-
zelo pogosto redko
ketiranih srednješolcev ni doživelo nobenega izmed ponujenih načinov ustrahovanja, saj
približno enkrat nikoli
jih je bilo veliko takšnih, ki v ali izven šoli niso doživeli nič neprijetnega. Osnovnošol-
Ko smo učence spraševali o neprijetnih izkušnjah je 68 % anketiranih osnovno- cev s tem odgovorom je za polovico manj (12 %).
šolcev odgovorilo, da je že doživelo kaj neprijetnega, 30 % nikoli. Le eden učenec (1 %)
Graf 6.17: Graf 6.18:
je bil ustrahovan večkrat na teden, 2 % okoli enkrat na teden. V primerjavi z učenci sre- Kje se vam je to večkrat zgodilo? Kje se vam je to večkrat zgodilo?
dnje šole pri tem vprašanju ni odstopanj. Tudi tu prevladujejo tisti, ki so bili le redko iz- OŠ Srednja šola
50 40
postavljeni ustrahovanju (56 %), nekoliko več pa je bilo takšnih, ki niso bili ustrahovani
nikoli (44 %). Le 1 anketirani učenec (1 %) je v oziroma izven šole doživel kaj neprijet- 40
30

nega večkrat na teden. 30

20
Graf 6.15: Graf 6.16: 20
Kako, na kakšen način so vas ustrahovali? Kako, na kakšen način so vas ustrahovali?
10
OŠ Srednja šola 10

dstotek

odstotek
50 30
0 0
40
v šoli na poti v/iz šole v šoli na poti v/iz šole zvečer v mestu
20 v bližini
30 v okolici šole v okolici šole v bližini
tvojega doma tvojega doma
20
10
Odgovori na vprašanje o kraju doživljanja nasilja so bili pri tem vprašanju bistveno
dstotek

dstotek

10

0 0 drugače porazdeljeni. Medtem ko osnovnošolci doživljajo nasilje pretežno v šoli (40 %)

am uničevali šol. potr.

am grozili
vas otipavali

as pljuvali

as zmerjali
zahtevali od vas denar

as izločili iz družbe
as pretepali

nič od tega

vas izločili iz družbe

ali v okolici šole (40 %), ga srednješolci doživljajo pretežno v času večerne zabave v
am grozili
ahtevali od vas denar
vas otipavali

as zmerjali

nič od tega
am uničevali šol. potr.
as pretepali

mestu (30 %), veliko manj pa na poti v ali iz šole (22 %) in v šoli (22 %).
Glede na porazdelitev odgovorov pri zgornjem vprašanju so razlike pri odgovorih na
vprašanje, iz katerega razreda je bil učenec nasilnež, pričakovane. Z večernimi izhodi
Glede na način ustrahovanja je največ anketiranih učencev bilo ustrahovanih z srednješolcev je tako delež nasilnežev, ki prihajajo iz druge šole veliko večji (37 %), kot
zmerjanjem (osnovna šola: 42 %, srednja šola: 24 %). Drugi najbolj pogosto obkroženi pri osnovnošolcih (16 %), pri katerih se opcija ''zvečer v mestu'' ni nikoli pojavila med
odgovor med anketiranimi na srednji šoli se je nanašal na otipavanje (16 %), kar je za 3 odgovori. Zato pa so nasilneži v večini starejši (44 %) ali pa sošolci (26 %). Ta odgo-
% več kot na osnovni šoli (13 %). Odstopanje je pričakovano glede na to, da z vstopom vora sta pri srednješolcih enako zastopana in se tako nahajata na drugem mestu najbolj
v srednjo šolo večina mladostnikov vstopi tudi v obdobje adolescence, čas izrazitega te- pogostih odgovorov (28 %).
Nasilje in mladi 205 206 Nasilje in mladi
Graf 6.20:
Graf 6.19: Graf 6.22: Kaj storite, če ste žrtev ustrahovanja? Graf 6.23: Kaj storite, če ste žrtev ustrahovanja?
Iz katerega razreda je bil učenec nasilnež? Iz katerega razreda je bil učenec nasilnež?
OŠ Srednja šola
OŠ Srednja šola 50 70
40
50
60
40
40 30 50
30
40
30
20
20 30
20
20

dstotek
10 10

dstotek
dstotek
10 10
dstotek

0
0
0
0 povem staršem povem prijatelju
iz višjega iz mojega učenec druge šole povem staršem povem prijatelju
iz višjega iz mojega učenec druge šole povem učitelju, zaradi strahu ne povem
iz nižjega iz moje paralelke povem učitelju, zaradi strahu ne
iz nižjega iz moje paralelke svetovalcu nikomur
svetovalcu povem nikomur

V primeru ustrahovanja učenci v srednjih šolah v veliko večji meri zaupajo problem
Graf 6.20: Graf 6.21:
Ali vas je ustrahoval eden ali več učencev? Ali vas je ustrahoval eden ali več učencev?
svojim prijateljem (57 %) kot staršem (31 %). Čeprav tudi pri osnovnošolcih prevladu-
OŠ Srednja šola jejo tisti, ki se zaupajo vrstnikom (43 %), nato jim sledijo tisti, ki se zaupajo staršem (38
50 60
%), so razlike med odstotki manjše kot pri srednješolcih. Tako anketa potrjuje prepričan-
40 50

40
je šolskih psihologov, da se pri otroku med 12. in 14. letom izgublja vpliv staršev, vse
30
30 pomembnejše pa postaja mnenje vrstnikov in s tem povezan subjekt, kamor se mladi
20
20 obrnejo v primeru težav, skrbi. Tako je odstotek tistih osnovnošolcev, ki se zaupajo uči-
dstotek

10
dstotek

10 telju ali šolskemu delavcu majhen (11 %), odstotek takšnih srednješolcev pa še manjši
0
0
(le 3 %).
v glavnem več deklet
v glavnem 1 dekle

eč fantov in deklet
v glavnem 1 fant

eč fantov

več fantov in deklet

v glavnem 1 fant

v glavnem več deklet

v glavnem 1 dekle
eč fantov

Graf 6.24: Kako vpliva na strahovanje to, Graf 6.25: Kako vpliva na strahovanje to,
če poveš komu, da so te ustrahovali? če poveš komu, da so te ustrahovali?
OŠ Srednja šola
60 50

50
Dobljeni odgovori na vprašanje o številu in spolu nasilnežev so nam potrjevali teori- 40

40
jo, da se dečki v nasilnem vedenju razlikujejo od deklic. Fantje (posamezniki in skupine) 30

30
so tako glavni nosilci nasilja v šoli (osnovna šola: 41 % in 47 %, srednja šola: 31 % in 20

56 %). Pri tem imajo pomembno vlogo tako biološki dejavniki kot naučene socialne 20

dstotek
10

odstotek
vloge, ki jih otrokom glede na spol določa družba. Za deklice se pretepanje ne spodobi, 10

0 0
zato so odstotki tistih, ki jih je ustrahovalo dekle (osnovna šola: 4 %, srednja šola: 2 %) u. se konča u. ostane isto u. se konča u. ostane isto

ali več deklet (osnovna šola: 3 %, srednja šola: 7 %), majhni. u. se zmanjša u. se poveča u. se zmanjša u. se poveča

Tako osnovnošolci kot srednješolci so mnenja, da se ustrahovanje zmanjša (osnovna

šola: 51 %, srednja šola: 41%) ali konča (osnovna šola: 26 %, srednja šola: 22 %), če
zaupaš nekomu, da so te ustrahovali.
Nasilje in mladi 207 208 Nasilje in mladi
Graf 6.26: Kaj običajno naredite, Graf 6.27. Kaj običajno naredite,
če vidite, da nekoga trpinčijo? če vidite, da nekoga trpinčijo? manj pa je takšnih, ki se odločijo povedati učiteljem zaradi strahu, da bi se zaradi tožar-
OŠ Srednja šola jenja poslabšali odnosi s sovrstniki ali da bi celo sami postali žrtve ustrahovanja.
50 60

40
50 Graf 6.30: Kako pogosto pomagajo učenci Graf 6.31: Kako pogosto pomagajo učenci
30
40 ustaviti trpinčenje med učenci? ustaviti trpinčenje med učenci?
30
20
OŠ Srednja šola
60 70
20
odstotek

dstotek
10 60
10 50

0 0 50
40

povem učitelju,
ič, a mislim, da bi

pokličem na pomoč

ič, a mislim, da bi
nič, ker to ni moja

nič, ker to ni moja

okličem na pomoč
u lahko pomagal

dgovora

u lahko pomagal

povem učitelju,
vmešam se

vmešam se

odgovora
v prepir

v prepir
40

staršem

staršem
30

rez

brez
30

20
20

dstotek

odstotek
10
10

0 0
V primeru, da bi nekoga trpinčili, večina anketiranih osnovnošolcev in srednješolcev skoraj nikoli pogosto skoraj nikoli pogosto
včasih skoraj vedno včasih skoraj vedno
ne bi posredovalo, vendar se zavedajo, da bi nasilje morali ustaviti (osnovna šola: 43 %,
srednja šola: 57 %). Zelo malo je takih, ki bi poklicali na pomoč oziroma obvestili uči- Iz anket je razvidno, da med tistimi, ki pogosto ali skoraj vedno pomagajo žrtvam
telja ali celo starše žrtve (če bi jih poznali) (osnovna šola: 16 %, srednja šola: 11 %). nasilja, prevladujejo dekleta, kar je ponovno povezano z priučeno socialno vlogo o pri-
Veliko več je tistih, ki ne bi storilo popolnoma ničesar (osnovna šola: 14 %, srednja čakovani večji sočutnosti deklic (do šibkejših) v primerjavi s fanti.
šola: 13 %), v primerjavi s tistimi, ki bi se sami vmešali v prepir, da bi ustrahovanje
Graf 6.32: Kolikokrat skušajo učitelji Graf 6.33: Kolikokrat skušajo učitelji
končali (osnovna šola: 7 %, srednja šola: 7 %). zaustaviti ustrahovanje učenca v šoli? zaustaviti ustrahovanje učenca v šoli?
Možnost sodelovanja pri trpinčenju vrstnikov, ki jih ne marajo, je več kot polovica OŠ 40
Srednja šola
40

anketiranih pri obeh kategorijah zavrnila (osnovna šola: 54 %, srednja šola: 60 %), za-
radi česar prevladuje število tistih, ki težko razumejo tiste učence, ki to počnejo (srednja 30 30

šola: 68 %, srednja šola: 61 %). 20 20

Graf 6.28: Kaj mislite o učencih, ki trpinčijo druge? Graf 6.29: Kaj mislite o učencih, ki trpinčijo druge? 10 10

odstotek

odstotek
OŠ Srednja šola
80 70 0 0

skoraj nikoli pogosto b.o. skoraj nikoli pogosto b.o.

60
včasih skoraj vedno včasih skoraj vedno
60
50

40 Po mnenju osnovnošolcev (33 %) poskušajo učitelji v veliko večji meri zaustaviti

40
30
šolsko nasilje kot po mnenju srednješolcev (18 %). Pri srednješolcih tako prevladujeta
20
20 odgovora, da so učitelji zgolj včasih (35 %) ali skoraj nikoli uspešni pri zaustavljanju
odstotek
odstotek

10

0 0
ustrahovanja (28 %, tako mislečih osnovnošolcev je polovico manj). Takšna razlika v
lahko jih razumem ne vem lahko jih razumem ne vem uspešnosti preprečevanja nasilja učiteljev na osnovnih in srednjih šolah je posledica dej-
težko razumem, težko razumem,
da to delajo da to delajo stva, da so učitelji na srednjih šolah s šolskim nasiljem seznanjeni v veliko manjši meri,
Da učenci le občasno poskušajo ustaviti trpinčenja med učenci (osnovna šola: 55 %, saj se k njim po pomoč zateka manjše število mladih kot v osnovnih šolah, največ nasilja
srednja šola: 58 %) ali nikoli (osnovna šola: 26 %, srednja šola: 26 %) je povezano z pa se odvija izven šolskih poslopij, torej zvečer v mestu.
dejstvom, da jih večina dejansko ne posreduje tudi, ko so priča nasilju nad učencem, še
Nasilje in mladi 209
10. SKLEPNE UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
V uvodnem razmišljanju sem podal tezo o odnosu družbe do nasilja kot enem izmed
dejavnikov, ki vplivajo na pojav nasilja v družbi. Kot vez, preko katere je družba pove-
zana s posameznikom, pa sem navedel osnovno družbeno celico – družino. Ko sem se v
analiziranju dejavnikov, ki vplivajo na agresivnost mladih, poglobil tudi v vpliv družine,
sem ugotovil, da je družina tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove percep-
cije, kaj je prav in kaj ne. Starši morajo pri otroku jasno vzpostaviti sposobnost
zaznavanja, kaj v družbi velja za sprejemljivo in tudi vzpostavili mehanizme, kako se je
treba soočati s problemi. Otroku spodbude in zgledi njemu najbližjih oseb zasnujejo nje-
gov vrednostni sistem, način izražanja samega sebe, sposobnost za reševanje in prema-
govanje vsakodnevnih težav in obremenitev. Posredno in neposredno v odnosih s starši
in drugimi družinskimi člani dobiva napotke za socialno vedenje za kasnejše samostojno
življenje.
Družina je dejavnik, ki je bistvenega pomena pri oblikovanju vedenjskih vzorcev
neke osebe. Večina mladih, ki so akterji nasilnega vedenja izhaja iz problematičnih in
neurejenih družin, v katerih so bili tudi sami izpostavljeni nasilju in zlorabam v dobi
svojega odraščanja. Kljub temu, da je raziskava med gojenci Prevzgojenega doma Ra-
deče pokazala, da njihove družinske razmere v večini primerov niso bile problematične,
trdim, da je družina bistvenega pomena pri oblikovanju nasilnih vedenjskih vzorcev po-
sameznika. Menim, da so gojenci doma na to vprašanje odgovarjali z ''zatiskanjem oči''
pred resnico. Vsi pogovori s strokovnjaki in literatura ter moje osebne izkušnje iz meni
znanih primerov me vodijo v to, da se lahko strinjam z naslovom Meškove knjige
''Družinske vezi na zatožni klopi'' in z njegovimi besedami, da je družina tista, ki naj-
večkrat pade na izpitu (Meško, 1997: 13). V grobem lahko oblikujemo tri skupine star-
šev nasilnih otrok: starši, ki otroku ne dajejo dovolj ljubezni in ga ne spoštujejo; starši,
ki dajejo otroku preveč svobode in mu ne postavijo jasnih meril; starši, ki otroka vzga-
jajo grobo, kaznovalno in kjer je v družinah nasilje sredstvo za reševanje sporov.
Mlad človek ima veliko potrebo po druženju z vrstniki. S člani skupine vrstnikov
oblikuje skupna stališča in vrednote, hkrati pa lahko utrjuje skupne predsodke in spod-
buja podobne obrambne mehanizme, ki niso vselej prilagojeni družbenim normam. Vr-
stniki so ponavadi tisti krog ljudi, ki mu mlada oseba zaupa in z njimi preživi velik del
svojega prostega časa. Vpliv druženja z vrstniki na mlado osebo je odvisen od njegovih
osebnostnih lastnosti. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da tudi trdna oseba, ki so ji doma
210 Nasilje in mladi
preko vzgoje vnesli pravilno ocenjevanje konkretnih situacij kot družbeno (ne)sprejem-
ljivih, lahko podleže vplivu vrstnikov in sprejme njihove vrednote in stališča. Predvide-
vanje o neposredni povezanosti nasilnosti določene mlade osebe in kroga vrstnikov
okoli nje so potrdile tako teorija kot analize primerov in raziskava, ki smo jo opravili
med gojenci radeškega prevzgojnega doma. Na podlagi vsega tega lahko ugotovimo, da
so vrstniki dejavnik, ki zelo vpliva na oblikovanje vedenjskih vzorcev neke osebe. Večina
mladih akterjev nasilnega vedenja se druži z vrstniki, ki so tudi sami nasilni in rešujejo
probleme z uporabo fizičnega nasilja. Mladi se v teh skupinah tudi dokazujejo drug dru-
gemu. V skupinah delujejo zato, ker so tako močnejši tudi od sicer fizično močnejših
posameznikov. Žalostna pa je ugotovitev, da se v takšne skupine povezujejo tudi otroci
stari le trinajst, štirinajst, petnajst let.
Posebno vlogo pri spodbujanju nasilja in mladoletniškega (mladinskega) prestop-
ništva ima tudi zavajanje mladih s potrošniško miselnostjo. V današnji družbi veljajo
materialne dobrine in denar kot pomembne dejavnik (zato tudi cilj številnih), ki zelo
vpliva na položaj posameznika v družbeni lestvici. Ker so cilji in sredstva za dosego teh
ciljev v družbi neenakomerno porazdeljeni, se zgodi, da se nekateri mladi v želji po do-
seganju svojih (družbeno determiniranih) ciljev, ki so nad zmožnostjo njihovih sredstev,
zelo hitro predajo različnim dobičkonosnim – kriminalnim dejavnostim. Med številnimi
mladimi prevladuje hedonistična miselnost, sprejemanje kratkoročnih rešitev in iskanje
čim lažje poti do uspeha (materialnih dobrin), namesto dolgoročnega razmišljanja in
zavzemanja za izobrazbo, pošteno delo itd. Nekateri mladi začnejo krasti avtoradie,
avtomobile, vlamljajo v stanovanja, vozijo ilegalne imigrante preko meje, preprodajajo
drogo, ropajo itd.
V Sloveniji se pojavlja vedno več primerov nasilnih dejanj, ki jih izvršijo odvisniki
od trdih drog. Ti namreč potrebujejo denar za odmerek, ki pa ni poceni. Tako se zgodi,
da bi nemalokrat storili vse, da bi le prišli do denarja. Zato pogosto prihaja do ropov,
vlomov, tatvin … Odvisniki od trdih drog so prisotni v velikih mestih (Ljubljana, Mari-
bor, Kranj, Celje …) in tudi v manjših urbanih središčih (Litija, Trbovlje, Žalec …).
Ugotovimo lahko tudi, da se v Sloveniji pojavlja nasilje zaradi nestrpnosti v dveh
oblikah: prva oblika je rasna in verska nestrpnost, druga oblika pa je nestrpnost do ho-
moseksualcev. Akterji prve oblike so v največ primerih pripadniki različnih skupin ski-
nov, medtem ko se jim pri izvajanju nasilja druge oblike pridružijo tudi drugi.
Vedno več je primerov nasilja na športnih prireditvah. Krog panog, kjer se pojavlja
nasilje, se širi in se pojavlja tudi v športnih panogah, za katere smo pred leti mislili, da je
Nasilje in mladi 211
to nemogoče. Pri nasilju na športnih prireditvah je v ospredju nasilje na nogometnih tek-
mah. Pojavlja pa se tudi na košarkaških, hokejskih tekmah in na tekmah svetovnega po-
kala v alpskem smučanju. Slednje je posledica delovanja nogometnih navijačev hrvaš-
kega nogometnega kluba Dinamo, ki tako vzdržujejo svojo ''kondicijo'' tudi v obdobju,
ko je nogometna sezona prekinjena zaradi zime.
Nasilje je prisotno tudi v slovenskih šolah (kljub varnostnikom, kameram itd.). Pri-
haja le do umika nasilja na nenadzorovana mesta (npr. dvorišča, okolica šole itd.). Za
šolsko nasilje je značilno tudi neprimerno ukrepanje učiteljev in vodstva ob pojavu
nasilja v šolah. Učitelji in vodstvo šol običajno tudi v primerih, ko pride do povzročitve
telesnih poškodb, ne ukrepajo pravilno. Še vedno prevladuje strah pred izgubo ugleda
šole v primeru vmešavanja policije. Tako se večina primerov reši v pogovorih s storilci
in njihovimi starši (pri tem pa naj ponovno opozorim na mojo ugotovitev o povezanosti
družine in nasilja mladih). V skrajnih primerih pride do izključitve nasilneža oz. do
''prisilnega'' izpisa, kar je lepše videti v šolski statistiki. Mislim, da bi bilo smiselno
uvesti delovanje policistov pedagogov, ki bi delovali preventivno in otroke nižjih razre-
dov OŠ seznanjali z dejstvom, da nasilje ni sredstvo za rešitev problemov. Pri
oblikovanju takšnega vrednostnega sistema bi pomembno vlogo morali igrati tudi pri-
merno usposobljeni učitelji, socialni delavci, psihologi itd. Pomembno vlogo pri reše-
vanju nasilja v šolah bi lahko odigrali tudi drugi vrstniki. Menim, da bi bilo smiselno v
šole uvesti sistem vrstniškega svetovanja. Ta sistem bi deloval na osnovi pomoči (pro-
stovoljnega dela) uglednih in zaupanja vrednih dijakov višjih letnikov oz. študentov, ki
bi delovali na svoji šoli, lahko pa tudi na različnih osnovnih šolah. Temelj uspeha tak-
šnega sistema temelji na dejstvu, da večino dijakov oz. učencev svoje težave najprej za-
upa vrstnikom, nato staršem in šele potem učiteljem.
Preprečevanje nasilja v šolah in izobraževanje ter vzgajanje otrok in mladostnikov v
duhu nenasilja mora biti dopolnjeno tudi z dejavnostmi šole, ki spodbujajo pozitivno in
prijetno vzdušje v šoli. Učenci morajo imeti možnost za kvalitetno preživljanje prostega
časa tudi znotraj (objekta) šole, pri čemer pa ni nujno, da so te dejavnosti organizirane
izključno v okviru šole. Poleg krožkov, ki jih organizirajo šole, bi bilo smiselno izkori-
stiti šolske prostore tudi za delovanje različnih mladinskih društev oz. društev, ki se uk-
varjajo s kvalitetnim načinom preživljanja prostega časa mladih (npr. modelarska druš-
tva, fotografska društva, športna društva itd.). Za številna takšna društva glavno oviro
predstavlja prostorska stiska, na drugi strani pa so šolske učilnice, telovadnice, delavnice
itd. v popoldanskih oz. večernih urah prazne, če pa se jih oddaja, to temelji izključno na
212 Nasilje in mladi
dobičkonosnem oddajanju, za kar pa društva nimajo denarja. Z oblikovanjem sistema, ki
bi tudi društvom omogočal brezplačen najem prostorov oz. povračilo le dejanskih stroš-
kov, ki bi jih povzročila njihova dejavnost, bi številne mlade ''umaknili'' iz ulic, jim
omogočili kvaliteten način preživljanja prostega časa, poleg tega pa bi si pridobili
najrazličnejša znanja in izkušnje ter se naučili sodelovanja v skupinah.
Nasilje pa se pojavlja tudi v zaporih. Slednje je v naših ustanovah predvsem posle-
dica prostorske stiske oz. skupinskega prestajanja kazni, hierarhije zapornikov, prepro-
daje oz. uporabe droge itd. V naših zaporih je nujno potrebno storiti nekaj na področju
širjenja nalezljivih bolezni. Kljub dejstvu, da sama vodstva zaporov priznavajo, da je
nemogoče preprečiti vnos droge v zapor, zaporniki nimajo dostopa do sterilnih igel. Igle
si izdelajo sami ali pa jih pretihotapijo v zapor, kjer si jih nato izposojajo med seboj.
Prostitucija v Sloveniji sicer res ni na očeh ljudi in se je ne vidi v javnosti tako kot v
nekaterih tujih državah, vendar pa je kljub temu dokaj razširjena. S prostitucijo se ukvar-
jajo v večini mladi (dekleta in fantje), ki pa se ob svojem delu večkrat srečajo z nasiljem.
Obstajata dve vrsti akterjev nasilja nad prostitutkami: stranke in zvodniki.
Nasilje se je pojavilo tudi v prostorih, za katere bi mislili, da se v njih ne more doga-
jati, tj. v vojašnicah. Mladi so zaradi različnih dejavnikov v času služenja vojaškega roka
bolj agresivni. Prihaja do reševanja tudi manjših konfliktov s pomočjo sile. V vojski se
pojavlja tudi nasilje (zlasti psihološko) nadrejenih nad podrejenimi vojaki.
Nasilje je pri nas prisotno tudi v družinah in partnerskih zvezah. Tako se pogosto
dogaja, da mladi pretepajo in trpinčijo svoje partnerje, otroke, nekateri pa se spravijo
celo nad svoje starše. Potrebno je poudariti tudi nesrečno dejstvo, da je pri pomoči v
primerih družinskega nasilja zelo omejena tudi policija, saj ta lahko ukrepa šele, ko je že
prišlo do kaznivega dejanja oz. prekrška. Policija nima možnosti preventivnega delovan-
ja, kar je v številnih primerih usodno. Na moje veliko (negativno) presenečenje sem med
analiziranjem stanja na področju nasilja mladih ugotovil tudi, da mlade osebe predstav-
ljajo velik delež tistih, ki trpinčijo in celo spolno zlorabljajo otroke.
Pri analizi nasilja mladih v Sloveniji sem prišel do ugotovitve o nemoči policije in
neuspehu sodstva. Policija po opravljenem delu preda osumljence storitve nasilnih ka-
znivih dejanj sodiščem. Značilno za naša sodišča pa so veliki sodni zaostanki. Tako so
nasilneži za svoja dejanja kaznovani (če sploh so, saj številni primeri zastarajo) šele čez
štiri, pet, šest let. Vsakomur pa je jasno, da nasilnež v tem času s svojim načinom reše-
vanja problemov seznani še marsikatero žrtev. Skoraj ironično pa se je prav problem na-
silja zgrnil tudi nad pravosodje, saj so žrtev le-tega postali tudi sodniki in tožilci.
Nasilje in mladi 213 214 Nasilje in mladi

Ugotovimo lahko, da prihaja do izrazito kurativnega (namesto preventivnega) delo-

vanja državnih ustanov, ki se soočajo z mladimi. Med številnimi mladimi velja
prepričanje, da policija in sodstvo ne rešita ničesar in tako je prijava napada le izguba
časa in energije. Pomemben dejavnik pri odmiku mladih od policije pa je tudi policijsko
nasilje (tako psihično kot fizično). Sklepamo lahko, da verjetno nobena oseba, ki je že
imela slabe izkušnje s policijo in z njeno uporabo sile, ne bo več zaupala tej organizaciji,
pa čeprav bi morala le-ta predstavljati enega izmed glavnih temeljev boja proti nasilju
mladih. Mladi tako v primeru, da so žrtev nasilja, najprej iščejo pomoč pri prijateljih ali
starših in šele v skrajni sili, ko gre resnično za hude oblike nasilja, pri policiji (največ-
krat na zahtevo staršev).
Posebno vlogo pri soočanju s problemom nasilja (mladih) v družbi imajo tudi mediji.
Nekatere medijske hiše popularizirajo nasilje, saj jim to prinaša večje naklade, večjo
gledanost – večje dobičke. Voajersko razpoloženo občinstvo zahteva takšne vsebine,
mediji, ki delujejo na podlagi tržne zakonitosti ponudba – povpraševanje, pa jim te vse-
bine ponudijo. Mislim, da ni naključje, da so najbolj gledani in najbolj brani mediji v
Sloveniji zlasti tisti, ki prikazujejo (naj)več nasilja. Nekateri mediji se premalo zavedajo
in premalo oz. napačno uporabljajo svojo vzgojno-izobraževalno in socializacijsko funk-
cijo, ki jo vsekakor imajo. Vsi mediji bi morali prevzeti odgovornost in biti oni tisti, ki
bi odločali kaj bo publika gledala, poslušala in brala, ne pa podlegati ''zahtevam'' publike
in kapitala.
Dejstvo je, da je nasilje del človekove narave in del našega karakterja, ki pride pri
nekaterih bolj pri drugih manj do izraza. Prav zaradi tega je (na žalost) nerealno razmi-
šljati o tem, da nam bo uspelo nasilje povsem izkoreniniti iz naše družbe. Strinjam se z
Drukheimovo ugotovitvijo, da je kriminaliteta sestavni (integralni) del vseh družb in da
njena odprava iz družbe ni mogoča (Durkheim pravi, da niti ni zaželena) (Durkheim, v
Meško, 1998: 24). Kljub specifičnosti in individualni naravi posameznih akterjev nasilja
je potrebno na nasilje mladih gledati v smislu celotne družbe. Preventivno delovanje na
področju nasilja mladih je zahtevno, saj moramo delovati v zelo širi sferi, ki pokriva
tako življenje v družini, druženje z vrstniki, vzgojo, šolski sistem, preživljanje prostega
časa, socialno varnost itd. Pomembna pa je tudi družbena opredelitev do različnih pro-
blemov, saj lahko prav družba vpliva na spodbujanje oz. zavračanje nasilnega vedenja
njenih članov. Z nasiljem mladih se je potrebno soočiti in ga označiti kot pojav, ki ga
naša družba obsoja in zavrača. Dejstvo je, da si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem
mladih, saj s takim ravnanjem dolgoročno obsojamo sami sebe na propad.
Nasilje in mladi
11. LITERATURA
a) KNJIGE IN ČLANKI
Adler, Freda, Mueller O. W. Gerhard, William S. Laufer (1991) Criminology. McGraw-Hill: New
York.
Anžič, Andrej, Gaber Marija (2004) Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih
postopkih. V Meško, Gorazd (ur.) Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme.
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
Anžič, Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.) (2004) Zbornik ''Mladoletniško nasilje''. MNZ:
Ljubljana.
Bašič, Katja (2004) Varna šola. V Anžič, Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.) (2004) Zbornik
''Mladoletniško nasilje''. MNZ: Ljubljana.
Bajec, Anton (1994) Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS: Ljubljana.
Batis, Roman (1997) Kršitve v diskotekah. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 48, str. 63-70.
MNZ: Ljubljana.
Besag, Valerie E. (1989) Bullies and victims in schools. Open University Press: Philadelphia.
Bitenc, Mateja (1999) Nasilje med vrstniki. FDV: Ljubljana.
Boc, Špela, Smole Polonca (2002) Nasilje v družini – spolne zlorabe otrok (raziskovalna naloga). FDV:
Ljubljana.
Brinc, Franc (1997) Kriminaliteta mladoletnikov in kaznovalna politika sodišč v Republiki Sloveniji do
konca leta 1994. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 48, str. 26-37. MNZ: Ljubljana.
Brkić, Filip (2002a) Na Otoku mir, izvan iskoristiti gužvu. Večernji list, št. 3, februar 2002. Večernji
list: Zagreb.
Brkić, Filip (2002b) Roma i Lazio umjesto gladiatora. Večernji list, št. 4, marec 2002. Večernji list:
Zagreb.
Brvar, Bogomir (2004): Analiza podatkov o žrtvah in oškodovancih za potrebe preprečevanja
kriminalnih dejanj. V Meško, Gorazd (ur.) Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in
dileme. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
Bučar–Ručman, Aleš (2002) Nasilje mladih v Sloveniji (diplomsko delo). FDV: Ljubljana.
Carnibella, Giovanni, Fox Anne, Fox Kate, McCann Joe, Marsh James, Marsh Peter (1996) Football
violence in Europe: A report to the Amsterdam Group. The Social Issues Research Centre:
Oxford.
215 216 Nasilje in mladi
Cirkulan, Zvone (1999) Samomor s kriminalistično tehničnega vidika. Diplomska naloga. VPVŠ: Lju-
bljana.
Čelesnik, Tomislav, Bobnar Tatjana (2004) Nasilje nad in med mladimi ter vloga policije. V Anžič,
Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.) (2004) Zbornik ''Mladoletniško nasilje''. MNZ:
Ljubljana.
Čelik, Pavle (1998) Kazniva dejanja nasilništva v Sloveniji v letih 1987-1996. Revija za kriminalistiko
in kriminologijo, št. 49, str. 216-217. MNZ: Ljubljana.
Dekleva, Bojan (1996) Nasilje med vrstniki v zvezi s šolo-obseg pojava. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, št. 47, str. 355-365. MNZ: Ljubljana.
Dekleva, Bojan (1997) Vrstniško nasilje in ustrahovanje-značilnosti storilcev in žrtev. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, št. 48, str. 374-383. MNZ: Ljubljana.
Dekleva, Bojan (2002a) Naseljenci, priseljenci in šola; Druga generacija priseljencev iz nekdanje Ju-
goslavije. Didakta, letnik 12, št. 66/67, str. 8-11. Didakta: Radovljica.
Dekleva, Bojan, Razpotnik Špela (2002b) Čefurji so bili rojeni tu- življenje druge generacije priseljen-
cev v Ljubljani. Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti
v Ljubljani: Ljubljana.
Dekleva, Bojan (2002c) Mladi v urbanem okolju in nasilje. V Meško, Gorazd (ur.) Vizije slovenske
kriminologije. VPVŠ: Ljubljana.
Denžič, Mojca (2001) Nasilne smrti in demografski razvoj v Sloveniji (diplomsko delo). FDV: Lju-
bljana.
Dnevnik (2001) Prvi letošnji pobeg iz zaporov. Dnevnik, 13.3.2001, str.25. Dnevnik: Ljubljana.
Dnevnik (2003) Anja se je bala kepe. Dnevnik, 21.1.2003, str. 28. Dnevnik: Ljubljana.
Dogša, Irena (1997) Trpinčenje med učenci. Didakta, št.32/33 (jan. – feb. 1997), str. 65-68. Didakta:
Radovljica.
Filipčič, Katja (1998) Miti o nasilju v družini. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 49, str. 266-
271. MNZ: vLjubljana.
Filipčič, Katja (2000) Miti o nasilju v družini. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 51, str. 197-
206. MNZ: Ljubljana.
Frei, Karin (1996) Spolna zloraba. Kres: Ljubljana.
Giulianotti, Richard, Bonney Norman in Mike Hepworth (1994) Football, violence and social identity.
Routledge: New York.
Globočnik, Melita (1996) Nasilniško obnašanje mladih (magistrko delo). FDV: Ljubljana.
Globočnik, Melita (2001) Žrtve kaznivih dejanj. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 52, str.
220-233. MNZ: Ljubljana.
Nasilje in mladi
Grah, Marjan (2003) Stori kaj slabega kdor ubije klošarja? Sobotna priloga. Delo 12.7.2003, str. 14-15.
Delo: Ljubljana.
Grušovnik, Mojca (2003) Ljubosumje z bombo v žepu. Dnevnik, 4.9.2003, str. 22. Dnevnik: Ljubljana.
Grušovnik, Mojca (2003) Majc je neznosno trpel več ur. Dnevnik, 5.7.2003, str. 17. Dnevnik:
Ljubljana.
Gržan, Karel (1999) Prekinjeno življenje. Družina: Ljubljana.
Habbe, Jure (2000) Nasilje in varnost otrok v šolah: nasveti za ravnatelje, učitelje, starše in vse, ki skr-
bijo za varnost v osnovnih in srednjih šolah. Lisac&Lisac: Ljubljana.
Hoffman, Allan M., Summers, Meško Gorazd, Pagon Milan, Lobnikar Branko, Dekleva Bojan (1996)
''Slovenia''. Teen violence (A global view). Str. 133 –145. Westport: London.
Ipavec, Milovan (2002) Nasilje v šolah – odgovor. MNZ: Nova Gorica.
Kalin Golob, Monika (2003) Stil in novinarski škandal. Teorija in praksa, letnik XXXX, št. 2, str. 229-
244. FDV: Ljubljana.
Kanduč, Zoran (2000) Družina in nasilje: nasilje družine in nasilje v družini. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, št. 52, str. 11-20. Ljubljana.
Kanduč, Zoran (2001) Vzroki, razlogi in okoliščine družinskega nasilja: viktimološki pogled. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, št. 52, str. 109-121. MNZ: Ljubljana.
Kisovec, Tadeja (1997) Nasilje med otroki v osnovni šoli. Pedagoška fakulteta: Ljubljana.
Kobolt, Alenka (2002) Predalčkanje; Druga generacija priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Didakta,
letnik 12, št. 66/67, str. 4-7. Didakta: Radovljica.
Kocmur, Marga (1997) Stališča do samomora pri Slovencih. Teorija in praksa, let.34, št.3. FDV:
Ljubljana.
Kopše, Tone (2000) Podatki o kršitvah na Metelkovi ulici: odgovor komandirja PP Ljubljana Center.
MNZ: Ljubljana.
Košir, Matej (1997) Nasilje na športnih prireditvah in vloga policije pri preprečevanju nasilnega ob-
našanja navijačev v Sloveniji. MNZ: Ljubljana.
Košir, Matej (1999) Nasilje na športnih prireditvah-zatirati ali nadzirati? Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, št. 50, str. 225-233. MNZ: Ljubljana.
Kovač, Nina, Turk Tina, Tomšič Jerneja, Sečan Milivoj, Casar Peter, Horvat Borut (2002) Ustavimo
nasilje mladih: Športno nasilje (raziskovalna naloga). FDV: Ljubljana.
Krek, Milan (2004) Ukrepi nacionalne strategije na področju drog pri zmanjševanju mladoletniške
kriminalitete. V Meško, Gorazd (ur.) Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme.
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
217 218 Nasilje in mladi
Kuhar, Roman, Guzelj Peter, Drolc Aleš in Zabukovec Katja (1999) O nasilju: priročnik za usposa-
bljanje. Društvo za nenasilno komunikacijo: Ljubljana.
Lampe, Ana, Krivec Andrej, Osrajnik Blaž, Peršin Tomaž, Berčič Katja, Peterlin Lovro, Cejan Metka,
Subotič Tanja in Zorko Uroš (2002) Šolsko nasilje (raziskovalna naloga). FDV: Ljubljana.
Lednik, Aleš (2003) Ulice imenujejo kar po lokalnih nasilnežih. Večer, 8.7.2003, str. 20. Večer:
Maribor.
Lednik, Aleš (2003) Zažgali so mu celo sramne dlake. Večer, 5.7.2003, str. 22. Večer: Maribor.
Leskošek, Franc (2000) Sociološki vidiki samomorilnosti na Slovenskem (doktorska disertacija).
Filozofska fakulteta: Ljubljana.
Leskovec Sednak, Anita (2004) Statistični podatki nasilništva 299.člen - elektronska pošta v imenu
Mirana Korena, dne 29.1.2004. MNZ: Ljubljana.
Leskovec Sednak, Anita (2004) Statistični podatki nasilništva 299.člen - elektronska pošta v imenu
Mirana Korena, dne 4.3.2004. MNZ: Ljubljana.
Lučić, Vika (2001) Vzgoja čustev in samomor v Sloveniji (diplomsko delo). FDV: Ljubljana.
Lisec, Martin, Tanja Metelko Lisec (2004) Vzpostavljanje programa socialnega treninga: vsebina,
načrti in dileme. V Meško, Gorazd (ur.) Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme.
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
Mencin Čeplak, Metka (1999) ''Temelji socialne psihologije''. Teorija in praksa, 32, št. 3/4 (1995), str.
345-346. FDV: Ljubljana.
Meško, Gorazd (1997) Družinske vezi na zatožni klopi? Educy: Ljubljana.
Meško, Gorazd (1998) Uvod v kriminologijo. VPVŠ: Ljubljana.
Meško, Gorazd (ur.) (2002) Vizije slovenske kriminologije. VPVŠ: Ljubljana.
Meško, Gorazd (2002a) Osnove preprečevanja kriminalitete. VPVŠ: Ljubljana.
Meško, Gorazd (2003) Preprečevanje kriminalitete v urbanih okoljih: priročnik za lokalno samoupravo
(prevod dela: Urban Crime Prevention). MNZ in Informacijsko dokumentacijski center Sveta
Evrope pri NUK: Ljubljana.
Meško, Gorazd (ur.) (2004) Preprečevanje kriminalitete – Teorija, praksa in dileme. Inštitut za
kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
Mikuš Kos, Anica (1995) Vrstniško nasilje v šolah. Zbornik strokovnih tekstov in zapis razprav, str.
10-23. Zveza prijateljev mladine Slovenije: Ljubljana.
Mikuš Kos, Anica (1997) Psihosocialni vidiki trpinčenja otrok. V dr. Pavle Kornhauser (ur.): Trpinčen-
je otrok; str. 52-91. Meridiana d.o.o.: Ljubljana.
Nasilje in mladi 219
Mikulan, Marija (2004) Preventivno delo policije na področju preprečevanja mladoletniške delikvence.
V Anžič, Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.) (2004) Zbornik ''Mladoletniško nasilje''.
MNZ: Ljubljana.
Milčinski, Lev (1985) Samomor in Slovenci. Cankarjeva založba: Ljubljana.
Milčinski, Lev (1994) Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1993. Klinični center: Lju-
bljana.
Modly, Duško (1994) Objašnjenje trileme: ubojstvo, samoubojstvo, nesretni slučaj. Policijska
akademija: Zagreb.
Modly, Duško (2001) Utvrđivanje i razjašnjavanje samoubojstva pomoću indicija. Policijska akade-
mija: Zagreb.
Mušič, Tatjana (2004) Mladoletniška kriminaliteta. V Anžič, Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.)
(2004) Zbornik ''Mladoletniško nasilje''. MNZ: Ljubljana.
Nastran Ule, Mirjana (1994) Temelji socialne psihologije. Znanstveno in publicistično središče: Lju-
bljana.
Ohsako, Toshio (1997) Violence at school: global issues and interventions. UNESCO: Paris.
Olweus, Dan (1995) Trpinčenje med učenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Zavod Republike Slove-
nje za šolstvo in šport: Ljubljana.
Pavlović, Zoran (1998) Mednarodni anketi o kriminaliteti oz. viktimizaciji Slovenija (Ljubljana) 1992-
1997 (1. del). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 49, str. 257-265. MNZ: Ljubljana
Pavlović, Zoran (1999) Mednarodni anketi o kriminaliteti oz. viktimizaciji Slovenija (Ljubljana) 1992-
1997 (4. sklepni del). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 50, str. 234-239. MNZ:
Ljubljana.
Pavlović, Zoran (ur.) (1990) Nasilje nad ženskami – zlasti v družini. Inštitut za kriminologijo pri pravni
fakulteti v Ljubljani: Ljubljana.
Pavlović, Zoran, Korošec Damjan, Rok-Simon Matej, Obersnel-Kveder Dunja, Toplak-Ostan Majda
(1997) Slabo ravnanje z otroki v Sloveniji. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Lju-
bljani: Ljubljana.
Pečjak, Vid (1994) Psihologija množice. Samozaložba: Ljubljana.
Petrovec, Dragan (2003) Mediji in nasilje – Obseg in vpliv nasilja v medijih v Sloveniji. Mirovni
inštitut: Ljubljana.
Poler Kovačič, Melita (2003) Preiskovalno novinarstvo, ustvarjanje škandalov in novinarska etika.
Teorija in praksa, letnik XXXX, št. 2, str.207-228. FDV: Ljubljana.
Privat, Edmond (1998) Gandhijevo življenje. Mohorjeva družba: Celovec.
220 Nasilje in mladi
Pušnik, Mojca (1996) Projekt trpinčenje med otroki in mladostniki, delovno gradivo. Zavod Republike
Slovenije za šolstvo: Ljubljana.
Pušnik, Mojca (1999) Vrstniško nasilje v šoli. Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Ljubljana.
Ramljak, A. Alija (1999) Medicinska kriminalistika. Fakultet kriminalističkih nauka: Sarajevo.
Razpotnik, Špela (2002) Pisani svet; Druga generacija priseljencev iz nekdanje jugoslavije. Didakta,
letnik 12, št. 66/67, str. 12-17. Didakta: Radovljica.
Sambolič, Dominika (2001) Zloraba otroka v družini. FDV: Ljubljana.
Samec, Karmen (1991) Samomor kot družbeno - patološki pojav in problem samomora v JLA. Di-
plomsko delo, FSPN: Ljubljana.
Sterle, Janka (1998) Kriminaliteta žensk. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 49, str.137-148.
MNZ: Ljubljana.
Sterle, Janka (1999) Umori v Sloveniji v letih 1990-1997. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št.
50, str. 351-364. MNZ: Ljubljana.
Strgar, Zlatka (2003) Policija: nimamo bojazljivih ljudi. Dnevnik, 3.7.2003, str. 22. Dnevnik:
Ljubljana.
Strgar, Zlatka (2003) So grozljiv zločin storili mladoletniki? Dnevnik, 2.7.2003, str. 31. Dnevnik:
Ljubljana.
Šelih, Alenka, Nastran Ule Mirjana, Karel Zupančič, Bubnov Škoberne Anjuta, Čačinovič Vogrinčič
Gabi, Tomori Martina, Brinc Franc, Dekleva Bojan, Skalar Vinko, Filipčič Katja, Friedl Jože,
Grozdanić Velinka (2000): Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Bonex založba: Ljub-
ljana.
Škerl, Primož (2003) Marjana Jančiča so trpiničili pet ur. Delo, 5.7.2003, str. 11. Delo: Ljubljana.
Štaba, Robert (2001) Izjava za javnost: kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, podana kazenska
ovadba. Policijska uprava Ljubljana: Ljubljana.
Tomc, Gregor, Velikonja Mitja, Šaver Boštjan, Mal Domen, Stankovič Peter, Rozina Andrej, Velikonja
Nataša, Ceglar Miha, Prezelj Mitja, Gregorčič Marta, Jurman Primož in Bašin Igor (1999) Ur-
bana plemena, Subkulture v Sloveniji v devetdesetih. Študentska založba: Ljubljana.
Tušak, Maks (2001) Psihologija športa. Znanstveni inštitut FF: Ljubljana.
Vodopivec, Mojca (1995) Spolna konstrukcija samomora (diplomsko delo). FDV: Ljubljana.
Voglar, Matjaž (1997) Družinski umori v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 48,
str. 51-62. MNZ: Ljubljana.
Zelič, Mateja (2003) Babice v Šiški spet varne. Dnevnik, 4.7.2003, str. 25. Dnevnik: Ljubljana.
Žagar, Anja (2001) Spolne zlorabe-vedno manj tabu tema; pogovor s Katjo Bašič, predsednico
združenja proti spolnemu nasilju. Parlamentarec, št. 3, let.VI. Državni zbor RS: Ljubljana.
Nasilje in mladi 221 222 Nasilje in mladi

Žužul, Miomir (1989) Agresivno ponašanje: Psihologijska analiza. RZ RK SSOH: Zagreb.
b) INTERNET VIRI:
Amnesty International Report 2003 (Estonia), http://web.amnesty.org/report2003/Est-summary-eng
(vstop 15.5.2003)
Amnesty International Report 2003 (Yugoslavia), http://www.amnesty.org/report2003 (vstop
15.5.2003)
Amnesty international: Continuing police torture and ill-treatment (FRY-Serbia and Montenegro),
http://web.amnesty.org/library/Index/ENGEUR700012003? open&of=ENG-YUG (vstop
15.5.2003)
Dnevnik (1.6.2002) Zapori pokajo po šivih, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=24381 (vstop
12.2.2003)
Dnevnik (11.1.2001) ''Skini'' dvigujejo glave, http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.11.1.2000.6tf7
(vstop 12.7.2002)
Dnevnik (11.12.2001) Kazen znižali za tri leta, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=14112 (vstop
10.7.2002)
Dnevnik (12.3.2003) Atentat na Djindjića, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=45552 (vstop
9.4.2003)
Dnevnik (12.4.2002) Z nožem nad prodajalca, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=21358 (vstop
10.7.2002)

Amnesty International's concerns in Serbia and Montenegro, http://web.amnesty.org/
Argentina beat England, fighting erupts, http://archive.soccerage.com/s/en/13/05532.html (vstop
10.7.2002)
Bakarič, Damjana (2003) Pozor! Policaji radi tepejo,
http://24ur.com/naslovnica/preverjeno/20011127_56252.php (vstop 12.2.2003)
Bogus caller factsheet,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/organisational/bogus.html (vstop
8.12.2002)
Dnevnik (14.7.2001) Janez Belina in njegova pravica, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=5861
(vstop 12.7.2002)
Dnevnik (14.7.2001) Z rasizmom v Evropo,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=5842&poskus=prvic (vstop 10.7.2002)
Dnevnik (14.8.2001) Z inekcijsko iglo grozil prodajalki, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=7472
(vstop 12.7.2002)
Dnevnik (15.4.2002) Prijeli osumljenca za rop črpalke, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=21569
(vstop 10.7.2002)

Conclusions and Recommendations of the Committee against Torture: Slovenia. Office of the United Dnevnik (15.5.2002) Med pretepom tekla tudi kri, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=23281 (vstop
Nations High Commissioner for Human Rights, Geneva–Switzerland, 10.7.2002)
http://www.unhchr.ch/tbs/doc.nsf/MasterFrameView/976cb2f7579ec Dnevnik (16.2.2001) Napadal, ropal, posiljeval,
40c802568e3004fdd9d?Opendocument (vstop 16/02/03) http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.16.2.2001.nazi (vstop 10.7.2002)
Cordero, Maria (2002) Reply to questions about NWA (e-mail). Membership & Information Office Dnevnik (16.5.2002) Kruti pretep, ki bo še odmeval, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=23330
NWA: London. (vstop 10.7.2002)
Country Studies Series – Estonia (1995) http://lcweb2.loc.gov/cgi- Dnevnik (17.5.1999) Storilci so odvisniki,
bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+ee0027 (vstop 12.9.2002) http://www.dnevnik.si/okvir_arhiv_star.asp?url=http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.17.
Death penalty news 1998, 5.1999 (vstop 12.7.2002)
http://web.amnesty.org/library/index/engACT530042002?open&of=THEMES/DEATH+PENA
Dnevnik (17.5.1999) Zabodel je policista,
LTY
http://www.dnevnik.si/okvir_arhiv_star.asp?url=http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.17.
Death penalty news 2002, 5.1999 (vstop 12.7.2002)
http://web.amnesty.org/library/index/engACT530042002?open&of=THEMES/DEATH+PENA
LTY (vstop 14.5.2003) Dnevnik (17.7.2001) Posilil 15-letno deklico, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=5959 (vstop
Dnevnik (1.2.2003) So dijaki s pištolo grozili učitelju, http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=42440 10.7.2002)
(vstop 3.2.2003) Dnevnik (18.1.2000) Denar je potreboval za mamila,
Dnevnik (1.3.2000) Izbruh nasilja med šolarji, http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.18.1.2000.m7gfd (vstop 12.7.2002)
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.1.3.2000.qh86 (vstop 14.7.2002)
Nasilje in mladi
Dnevnik (19.3.2003) Srbija po uboju Djindjiča: Čistke na sodiščih in medijih,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=46114 (vstop 9.4.2003)
Dnevnik (19.9.2001) Varnostniki v šolah, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=9400 (vstop
14.7.2002)
Dnevnik (2.7.2002) ''Če mi boš dala cvek, te bom ustrelil s pištolo!'',
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=26350 (vstop 14.7.2002)
Dnevnik (20.10.2000) ''Daj denar in telefon tudi'',
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.20.10.2000.rh1q (vstop 12.7.2002)
Dnevnik (20.3.2003) V Srbiji po atentatu na Djindjiča aretirali tisoč ljudi,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=46225&poskus=prvic (vstop 9.4.2003)
Dnevnik (21.1.2003) Med fotografi in snemalci mariborske Zlate lisice tudi policisti,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=41586 (vstop 12.2.2003)
Dnevnik (21.2.2001) Daj denar ali pa te bom… ,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.21.2.2001.hkjr (vstop 14.7.2002)
Dnevnik (21.4.2000) Bele vezalke za rojstni dan,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.21.4.2000.tvst3 (vstop 12.7.2002)
Dnevnik (22.9.2003) Navijač Napolija podlegel poškodbam,
http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=60949 (vstop 30.9.2003)
Dnevnik (24.4.2002) Veliko prikritega nasilja, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=22156 (vstop
14.7.2002)
Dnevnik (24.9.2003) Napoli pet tekem brez gledalcev, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=61149
(vstop 30.9.2003)
Dnevnik (25.2.2000) Kri na koncertu za strpnost,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.25.2.2000.lbwu (vstop 14.7.2002)
Dnevnik (26.2.2000) Sovraštvo obritih glav,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.26.2.2000.pkp71 (vstop 10.7.2002)
Dnevnik (27.7.2000) Na ulici je lahko tudi nevarno,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.27.7.2000.hc7l (vstop 10.7.2002)
Dnevnik (29.8.2002) Množični pretep mladoletnikov, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=30305
(vstop 31.8.2002)
Dnevnik (4.5.2000) Krvava obnogometna sobota,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.4.5.2000.xoa6 (vstop 14.7.2002)
Dnevnik (5.2.2001) Ulični ropi le iz objestnosti,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.5.2.2001.5m6k (vstop 10.7.2002)
223 224 Nasilje in mladi
Dnevnik (6.1.2003) Z golimi rokami nad očeta,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=40229&poskus=prvic (vstop 14.2.2003)
Dnevnik (6.7.2001) Otroci ropajo, http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=5450 (vstop 10.7.2002)
Dnevnik (9.2.2000) Še en udarec obritih glav,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.9.2.2000.y6g8 (vstop 12.7.2002)
Đorđevič (2002) Ubio ženu, decu i sebe. Večernje novosti, 7.6.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=2634&rubrika=Hronika (vstop 8.12.2002)
English hooligans reach Toulouse, three held, http://archive.soccerage.com/s/en/13/05457.html (vstop
10.7.2002)
English soccer players in trouble, http://ca.sports.yahoo.com/020109/6/gu0v.html (vstop 10.7.2002)
Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na no-
gometnih tekmah, http://www.idcse.nuk.si/body_k_-_po_spre_-_120.html (vstop 25.8.2002)
Festival to be postponed over hooligan fears, http://archive.soccerage.com/s/en/13/05397.html (vstop
10.7.2002)
Football fan on trial for attack on policeman,
http://archives.tcm.ie/irishexaminer/2001/05/10/story2553.asp (vstop 18.10.2002)
Four banned over scooter incident, http://www.noviolence.com/BreakingNews/Europe/5102001a.html
(vstop 10.7.2002)
German officials call World cup attack a national disgrase,
http://www.cnn.com/WORLD/europe/9806/22/soccer.violence/ (vstop 18.10.2002)
German supporters turn violent,
http://sportsillustrated.cnn.com/soccer/world/events/1998/worldcup/news/1998/06/22/violence_
new/ (vstop 18.10.2002)
Greif, Tatjana in Velikonja Nataša (2001) Anketa o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti,
http://www.ljudmila.org/lesbo/separat.PDF (vstop 2.8.2002)
Hate crimes today: An age-old foe in modern dress. American Psychological association (1998),
www.lambda.org/APA_HATE.pdf (vstop 27.8.2002)
Hrastar, Mateja (2001) Serialec med nami. Mladina, št. 7/2001,
http://www.mladina.si/tednik/200107/clanek/posilstvo/ (vstop 10.1.2003)
Huuges, Rob (1998) Cancer of Hooliganism spreads even wider. International Herald Tribune,
http://www.iht.com/IHT/RH/99/rh111799.html
Informativne oddaje na BkTV, 18.4.2004
Inter gets two-match ban for scooter incident,
http://www.noviolence.com/BreakingNews/Europe/5172001a.html (vstop 10.7.2002)
Nasilje in mladi
Izveštaj o radu Ministarstva unutrašnjih poslova Republike Srbije u 2002. godini,
http://www.mup.sr.gov.yu/domino/skzn.nsf/fc9e82a3073a74fac1256c3200393d62/$FILE/izvest
aj2002.doc (vstop 2.3.2003)
Jud, Ana (2002) Policijsko nasilje, http://24ur.com/naslovnica/preverjeno/20020528_2008876.php,
(vstop 10.10.2002)
Konferencija za novinare, 12.3.2003, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
Kraljević (2002) Ubio i odsekao prst. Večernje novosti, 2.4.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=327&rubrika=Hronika (vstop 8.12.2002)
Ksela, Danica (2002) Nogometni spopad na smučarskem prizorišču,
http://24ur.com/naslovnica/preverjeno/20020108_2001822.php (vstop 8.6.2002)
Lens still reeling from violence,
http://sportsillustrated.cnn.com/soccer/world/events/1998/worldcup/news/1998/06/23/horible_v
iolence/ (vstop 17.2.2003)
Lesbian and gay rights are human rights,
http://web.amnesty.org/library/Index/ENGEUR700162001?open&of=ENG-YUG (vstop
15.5.2003)
Letno poročilo UIKS 2000,
http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_za_izvrsevanje_kazenskih_sankcij_
porocilo2001-2.pdf (vstop 16.5.2003)
Letno poročilo UIKS 2001, http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/organi_v_sestavi/uprava_
izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-2.pdf (vstop 16.5.2003)
Letno poročilo UIKS 2002, http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_2002.pdf
(vstop 16.5.2004)
Letno poročilo varuha človekovih pravic 2000, http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?vseb2000
(vstop 10.3.2003)
Letno poročilo varuha človekovih pravic 2001, http://www.varuh-rs.si (vstop 10.3.2003)
Letno poročilo varuha človekovih pravic 2002, http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-
slo.cgi/Show?_id=lp02_kazalo (vstop 10.3.2003)
Letno poročilo varuha človekovih pravic 2003, http://www.varuh-
rs.si/slike/datoteke/att/vcp_lp2003_slo.vsebina.pdf (vstop 19.4.2004)
library/Index/ENGEUR700042003?open&of=ENG-YUG (vstop 15.5.2003)
Likvidacije i trgovina drogom i ljudima kao zasluga za službu bivšem režimu,
http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2002)
Mandić, Tatjana (2000): Stevan je izginil v petih minutah. Dnevnik 28.11.2000,
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.28.11.2000.p27cj 28.11.2000 (vstop 8.12.2002)
225 226 Nasilje in mladi
Mekina, Igor (2002) Palice so in. Mladina, št. 15/2002,
http://www.mladina.si/tednik/200215/clanek/poli-tortura/ (vstop 10.1.2003)
Meško, Gorazd (2002b) Miti o kriminaliteti, http://www.vpvs.uni-
lj.si/slo/stu/predmeti/00008/Miti%20o%20kriminaliteti_mesko.doc (vstop 6.1.2004)
Meško, Gorazd (2002c) Pogledi na preprečevanje kriminalitete v pozno modernih družbah,
http://www.vpvs.uni-lj.si/slo/stu/predmeti/00008/prevencija_ 2000mesko.doc (vstop 8.1.2004)
Meško, Gorazd (2003) Nekatere razsežnosti nasilne viktimizacije,
http://www.vpvs.unilj.si/slo/stu/predmeti/00008/zrtve_tp_mesko.doc (vstop 8.1.2004)
Mićić, Aleksander (2001) Strokovni prijemi. Mladina, št. 37/2001,
http://www.mladina.si/tednik/200137/clanek/m-policija/ (vstop 10.1.2003)
Mill, John Stuart (1869) The subjection of women, www.ivcc.edu/gen2002/Mill_Subjection.htm (vstop
25.10.2003)
Milojkovič D., Stefanovič (2002) Ubio se sedmostruki ubica. Večernje novosti 5.9.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=6204&rubrika=Hronika (vstop 8.12.2002)
Mladina (2001) Drebi (končno) odigran. Mladina, št. 11/2002,
http://www.mladina.si/tednik/200111/clanek/m-derbi (vstop 8.12.2002)
Naredba o legalizaciji i predaji oružja, 26. marec 2003: http://www.mup.sr.gov.yu/ (vstop 9.4.2003)
Navodila za organiziranje javnih prireditev in shodov, http://www.mnz.si/en/uunz/prireditve.html
(vstop 12.7.2002)
Nedeljski dnevnik (2.4.2000): Fužine, kraj nesrečnega imena,:
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=ne.2.4.2000.l266f4 (vstop 12.7.2002)
Nedeljski Dnevnik (3.3.2002) Fantje s postaje Logatec, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=18501
(vstop 12.7.2002)
Nežmah, Bernard (13.11.2000) Ne vredis ni pola pizde vode. Mladina, št. 46/2000,
http://www.mladina.si/tednik/200046/clanek/srbskepsovke/ (vstop 10.1.2003)
Nogometna Zveza Slovenije – red na športnih in drugih javnih prireditvah – ukrepi in aktivnosti,
http://www.nzs.si/2000/nzs/nzs-pravilniki-red.htm (vstop 12.7.2002)
Nov primer policijskega nasilja?, http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20020504_2007588.php (vstop
12.2.2003)
Novosadski dnevnik (2002) Četiri godine za pokušaj ubistva. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/25-12-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Družina mlatila đaka. Novosadski dnevnik, 17.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/17-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 8.12.2002)
Nasilje in mladi
Novosadski dnevnik (2002) Kratka radost tri bitange. Novosadski dnevnik, 17.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/17-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 8.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Lažna bomba u opštini. Novosadski dnevnik, 17.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/17-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 8.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Motkom arčio u omoljičkom kafiću. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/25-12-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Poštar pljačkao retardiranog. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/19-12-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Putnici u heroinskim odelima. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/19-05-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Razbojnici tankovali 90.000 dinara. Novosadski dnevnik, 17.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/17-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 8.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Sin ubio oca. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/25-12-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) U lancima, bez hrane i vode. Novosadski dnevnik, 18.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/18-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Ubice traže pravdu. Novosadski dnevnik, 18.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/18-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Uhapšen ubica iz hotela „Srbija”. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/19-10-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Umro posle batina. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/25-12-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Zabelom sevali noževi. Novosadski dnevnik, 17.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/17-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 8.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Zid za spid. Novosadski dnevnik, 18.4.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/18-04-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002) Život vredan gram heroina. Novosadski dnevnik, 19.5.2002,
http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/31-01-2002/Strane/crnahronika.htm (vstop 9.12.2002)
Novosadski dnevnik (2002): Rasističko divljanje novosadskih skinhedsa. Novosadski dnevnik,
19.5.2002: http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/25-12-2002/Strane/ crnahronika.htm (vstop
9.12.2002)
NWA News, spring 2002,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/corporate/news/NNWA_Jan_02_Pa-
ges.PDF (vstop 15.12.2002)
227 228 Nasilje in mladi
NWA News, summer 2002,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/corporate/news/NNWA_April_02_P
ages_.PDF (vstop 15.12.2002)
NWA News, summer 2002,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/corporate/news/NNWA_July_02_Q
4.PDF (vstop 15.12.2002)
NWA News, winter 2002,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/corporate/news/NNWAnews.PDF
(vstop 15.12.2002)
Od početka vanrednog stanja privedeno oko 7000 ljudi, http://www.mup.sr.gov.yu/ (vstop 9.4.2003)
Odlučna borba protiv organizovanog kriminala, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
Poročilo o delu policije za leto 1999, http://www.policija.si/si/statistika/stat99.html (vstop 15.8.2002)
Poročilo o delu policije za leto 2000, http://www.policija.si/si/statistika/kriminal00.html (vstop
7.6.2002)
Poročilo o delu policije za leto 2000, http://www.policija.si/si/statistika/kriminal00.html (vstop
7.6.2002)
Poročilo o delu policije za leto 2001, http://www.policija.si/si/docs/statistika/lp2001.doc (vstop
15.8.2002)
Poročilo o delu policije za leto 2002, http://www.policija.si/si/docs/statistika/lp2002.doc (vstop
17.5.2003)
Poročilo o delu policije za leto 2003, http://www.policija.si/si/statistika/lp/2003/_Toc68678338 (vstop
16.4.2004)
Prešeren, Janja (2001) Muri, murček, zamurček. Mladina, št. 33/2001,
http://www.mladina.si/tednik/200133/clanek/m-zamurc/ (vstop 10.1.2003)
Prisons and prisoners, http://www.just.ee/new_index.php3?cath=2002&id=39 (vstop 18.12.2002)
Privedeni osumnjičeni za ubistvo premijera Đinđića, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
Prodajom droge "zemunski klan" zaradjivao milone dolara dnevno, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop
9.4.2003)
Randželović, Srbislav (2002) Informaciju o stanju maloletničke delikvencije na području Republike
Srbije: odgovor polkovnika Randželovića. MUP Republike Srbije: Beograd.
Reiner, Robert (2002) Media made criminality: The representation of crime in the mass media,
http://www.parliament.qld.gov.au/parlib/publications_pdfs/books/rb0401wj.pdf (vstop
15.1.2004)
Reševanje pritožb, http://www.mnz.si/si/157.php (vstop 18.1.2004)
Nasilje in mladi
Sample Of School Watch Users Guide,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/organisational/users.html (vstop
15.12.2002)
Saopštenja MUP Srbije, 12.3.-19.3.2003, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
Sarajlić priznao povezanost sa kriminalnim grupama, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
School Watch, protecting our children,
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/organisational/indexsch.html (vstop
15.12.2002)
Seventh UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice system, covering the period
1998-2000, http://www.unodc.org/pdf/crime/seventh_survey/7scc.pdf (vstop 15.5.2003)
Sixth UN Survey of Crime Trends and Operation of Criminal Justice system, covering the period 1995-
1997, http://www.unodc.org/unodc/crime_cicp_survey_sixth.html in
http://www.unodc.org/pdf/crime/sixthsurvey/publication_by_country_screen.pdf (vstop
15.5.2003)
Slovenski zapori prezasedeni, http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20020810_2012624.php (vstop
12.2.2003)
Sodna statistika 2001 (2002) Ministrstvo za pravosodje,
http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/aktivnosti/sodna_statistika_2001.pdf (vstop 16.5.2003)
Sodni zaostanki v RS (analiza vzrokov in predlogi za zmanjšanje in odpravo) (2002) (Vlada RS in
Vrhovno sodišče RS), http://www.sigov.si/mp/si/vsebina/aktivnosti/sodni_zaostanki.pdf (vstop
16.5.2003)
Spopad med nogometnimi navijači, http://24ur.com/naslovnica/sport/20020105_2001684.php (vstop
12.2.2003)
Sport i politika u balkanskim društvima, http://www.aimpress.org/dyn/dos/archive/data/2001/11007-
doss-02.htm (vstop 8.11.2002)
Statistical Report Of the Courts of the 1st and 2nd Instance On the Year 2001,
http://www.just.ee/files/statistika/Statistical%20Report%202001.html (vstop 12.12.2002)
Statistički podaci kriminalitete u republici Srbiji, http://www.mup.sr.gov.yu/ (vstop 7.2.2003)
Statistični letopis MNZ 2000, http://www.mnz.si/si/index.html (vstop 7.6.2002)
Statistični letopis MNZ 2000, http://www.mnz.si/si/letopis/2000 (vstop 7.6.2002)
Statistični podatki Slovenske policije, http://www.policija.si/si/docs/statistika/lp2001.doc (vstop
7.2.2003)
Statistika iz policijske evidence UKP GPU 2002, http://www.policija.si/si/statistika/kriminal/
pps/statistika.ppt (vstop 17.10.2003)
229 230 Nasilje in mladi
Stefanovič, Nenad (2001) Sport i politika u balkanskim društvima, Zagađivanje sporta,
http://www.aimpress.org/dyn/dos/archive/data/2001/11007-doss-02.htm (vstop 8.11.2002)
Šetinc, Mile (2003) Smrt srbskega reformatorja. Dnevnik, 20.3.2003,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=46155 (vstop 9.4.2003)
Štamcar, Miha (2000) Na žajfi je padel. Mladina, št. 52/2000,
http://www.mladina.si/tednik/200052/clanek/rokomet/ (vstop 10.1.2003)
Šubic, Miran (2003) Pljunek in klofuta na obrazu pravosodja. Dnevnik, 25.1.2003,
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=41863 (vstop 14.2.2003)
Šuljič, Tomica (2001) Policaji proti navijačem. Mladina, št. 14/2001,
http://www.mladina.si/tednik/200114/clanek/m-viole/ (vstop 10.1.2003)
Šuljič, Tomica (2002): Zagrebški neredi. Mladina, 28.3.2002, http://www.mladina.si/dnevnik/18409/
(vstop 10.1.2003)
The Baltic states- A summary of recent concerns (1996)
http://web.amnesty.org/library/Index/ENGEUR060011996?open&of=ENG-EST (vstop
14.5.2003)
The World factbook – Estonia, http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/en.html (vstop
7.2.2003)
The World factbook – Slovenia, http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html (vstop
7.2.2003)
Three more English fans jailed in Marseille, http://archive.soccerage.com/s/en/13/05411.html (vstop
10.7.2002)
Tragičen umor v Novi Gorici, http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20021112_2016991.php (vstop
12.2.2003)
Uhapšen sudija zbog primanja mita, http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 9.4.2003)
Večernje novosti (2002) Asfalt puca od rafala. Večernje novosti, 16.9.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=6583&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Budalo, to je kriza! Večernje novosti, 26.8.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=5808&rubrika=Reportaže (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Klopka za otmičara. Večernje novosti, 27.9.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=6992&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Komšije tipuju, rođaci ubijaju. Večernje novosti, 17.9.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=6627&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Opsovao babu, izgubio glavu. Večernje novosti, 10.9.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=6377&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002)
Nasilje in mladi 231 232 Nasilje in mladi

Večernje novosti (2002) Plačka menjačnice. Večernje novosti, 29.8.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=5933&rubrika=Beograd (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Ubili ga za minut. Večernje novosti, 12.5.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=300&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002)
Večernje novosti (2002) Vezali staricu. Večernje novosti, 29.7.2002,
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=4520&rubrika=Beograd (vstop 4.12.2002)
http://www.pinkponk.com /aktualno_samomor.asp (vstop 2.4.2002)
http://www.policija. si /si/statistika/ (vstop 2.4.2002)
http://www.mup.sr.gov.yu (vstop 28.11.2002)
http://www.naabrivalve.ee/index_en.php (vstop 15.12.2002)
http://www.neighbourhoodwatch.net/index.htm (vstop 15.12.2002)

Večernje novosti (2002), Patriotski rasizam. Večernje novosti, 1.4.2002, http://www.who.int/country/est/en/ (vstop 7.2.2003)
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=300&rubrika=Hronika (vstop 4.12.2002) http://www.who.int/country/svn/en/ (vstop 7.2.2003)
Večernje novosti (2004) Srbija ustaje. Večernje novosti, 18.3.2004, http://www.who.int/country/yug/en/ (vstop 7.2.2003)
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=23163&rubrika=Politika (vstop 18.3.2004)
http://www.pic-amsterdam.com/ (vstop 5.3.2003)
Vončina, Marijana (2003) Se ''Teksas'' seli na sončno stran Alp? Nedeljski dnevnik, 2.2.2003,
http://www.bhslovenia.org/index.asp (vstop 27.12.2003)
http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=42176 (vstop 14.2.2003)
http://www.mladina.si/tednik/200030/clanek/m-samomor/ (vstop 2.4.2002)
XYY sindrom, http://hpd.botanic.hr (vstop 8.6.2002)
XYY Sindrom, http://www.aaa.dk/TURNER/ENGELSK/XYYEN.HTM (vstop 10.6.2002)
c) ZAKONODAJA:
za_izvrsevanje_kazenskih_sankcij_porocilo2001-1.pdf (vstop 16.5.2003)
Footbal spectators Act 1989, http://www.hmso.gov.uk/acts/acts1989/Ukpga_19890037_en_1.htm
Zagorac, Dean (2000) Nasilje napolnilo jetnišnice. Dnevnik, 11.8.2000,
(vstop 4.5.2002)
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.11.8.2000.t4y7 (vstop 12.2.2003)
Football (offences and disorder) act 1999, http://www.hmso.gov.uk/acts/acts1999/19990021.htm
Zurjari-Ossipova, Olga (1997) Human rights as the political-juridicial issues of the Estonian-Russian
inter-states relations. Tallin, Nato research fellowships programe, Kazenski zakonik RS, Ur. list 63/94 oz.
http://www.nato.int/acad/fellow/95-97/zurjari.pdf (vstop 15.5.2003) http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.htm
l (vstop 5.6.2002)
Žnidaršič, Erika (2003) Policijsko nasilje,
http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20031005_2030154.php (vstop 9.10.2003) Ustava Republike Slovenije, Ur. list 33/9 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava.html (vstop 4.6.2003)
http://www.jmk.su.se/global00/toni/articles/worldcup.html (vstop 10.7.2002)
Ustavni zakon o spremebah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS, Ur. list 24/2003 oz.
http://www.jmk.su.se/global00/toni/articles/worldcup.html (vstop 10.7.2002)
http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava_dopolnitev
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=1654&rubrika=Hronika (vstop 8.12.2002) _ustave3.html (vstop 4.6.2003)
http://www.novosti.co.yu/vest.asp?vest=1655&rubrika=Hronika (vstop 8.12.2002) Zakon o dopolnitvah zakona o policiji, Ur. list 93/2001 oz.
http://www.oaza.co.yu/sport/delije/galerija/sezona2122prolece.php (vstop 8.1.2003) http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 9.8.2002)
http://www.policija.si/si/statistika/kriminal/ pps/statistika.ppt (vstop 17.10.2003)
Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o policiji, Ur. list 79/2003 oz.
http://www.policija.si/si/statistika/kriminal/ pps/statistika.ppt (vstop 17.10.2003)
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
http://www.s-es.nm.edus.si/DIJAKI/letnik98/VUCINIC_M/DELIJE.htm (vstop 8.1.2003) zakoni.html (vstop 1.2.2004)
http://www.time.com/time/europe/eu/magazine/0,9868,193656,00.html (vstop 10.7.2002) Zakon o javnih zbiranjih, Ur. list 59/2002 oz.
http://www.zzv-ce.si/raziskave_clanki/raziskava_o_samomoru.php (vstop 2.4.2002) http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 5.6.2002)
http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-11/html/tekavcic26.html (vstop 2.4.2002)
Nasilje in mladi 233 234 Nasilje in mladi

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Ur. list 22/2000 oz.

http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 5.6.2002)
Zakon o policiji, Ur. list 49/98 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 5.6.2002)
Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o policiji, Ur. list 79/2003 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 15.1.2004)
Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika RS, Ur. list 23/99 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 5.6.2002)
Zakon o spremembi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Ur. list 59/2002 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 4.9.2003)
Zakon o športu, Ur. list 22/98 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_
zakoni.html (vstop 5.6.2002)
Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, Ur. list 32/94 oz.
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.htm
l (vstop 5.6.2002)
Nasilje in mladi 235 236 Nasilje in mladi

III. PRILOGE
Nasilje in mladi 237 238 Nasilje in mladi

PRILOGA A Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni
dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.
Nekateri členi Ustave Republike Slovenije,
ki se nanašajo na politični sistem, pravice posameznika, delovanje sodne veje oblasti, itd. 16. člen
(začasna razveljavitev in omejitev pravic)
Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razvel-
človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz javiti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo raz-
zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali veljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje
svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni
pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi,
USTAVO družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.
REPUBLIKE SLOVENIJE Določba prejšnjega odstavka ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic,
določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
17. člen
1. člen (nedotakljivost človekovega življenja)
Slovenija je demokratična republika. Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.

2. člen 18. člen

Slovenija je pravna in socialna država. (prepoved mučenja)
Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali ravnanju. Na člo-
3. člen
veku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici
slovenskega naroda do samoodločbe. 19. člen
(varstvo osebne svobode)
II. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE Vsakdo ima pravico do osebne svobode.
Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.
14. člen
Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obve-
(enakost pred zakonom)
ščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na
je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do
narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, dru-
takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na nje-
žbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
govo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje.
Vsi so pred zakonom enaki.
20. člen
15. člen
(odreditev in trajanje pripora)
(uresničevanje in omejevanje pravic)
Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi
Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.
odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar
Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pisna, obrazložena odločba.
tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
Proti tej odločbi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih
trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največ tri mesece od dneva od-
določa ta ustava.
vzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece.
Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posle-
Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženca izpusti.
dice njihove kršitve.
Nasilje in mladi 239 240 Nasilje in mladi

21. člen 28. člen

(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) (načelo zakonitosti v kazenskem pravu)
Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal
drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsil- Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja,
jevanje priznanj in izjav. razen če je novi zakon za storilca milejši.

22. člen 29. člen

(enako varstvo pravic) (pravna jamstva v kazenskem postopku)
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi
državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravi- naslednje pravice:
cah, dolžnostih ali pravnih interesih. - da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe;
- da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom;
23. člen
- da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist;
(pravica do sodnega varstva)
- da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivde.
Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotreb-
nega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. 30. člen
Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. (pravica do rehabilitacije in odškodnine)
Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima
24. člen
pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.
(javnost sojenja)
Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon. 31. člen
(prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)
25. člen
Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski
(pravica do pravnega sredstva)
postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena,
Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in
ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen.
drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odlo-
čajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. 32. člen
(svoboda gibanja)
26. člen
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli
(pravica do povračila škode)
vrne.
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge deja-
Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazen-
vnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim
skega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahte-
ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
vajo interesi obrambe države.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
je škodo povzročil.
36. člen
27. člen
(nedotakljivost stanovanja)
(domneva nedolžnosti)
Stanovanje je nedotakljivo.
Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s
Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje pro-
pravnomočno sodbo.
store, niti jih ne sme preiskovati.
Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastop-
nik.
Nasilje in mladi 241 242 Nasilje in mladi

Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. 43. člen

Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v (volilna pravica)
tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da Volilna pravica je splošna in enaka.
lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
37. člen
(varstvo tajnosti pisem in drugih občil) 47. člen118
Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil. (izročitev)
Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajno- Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Tujca je dovoljeno izročiti samo v primerih,
sti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek ka- predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
zenskega postopka ali za varnost države.
48. člen
38. člen (pribežališče)
(varstvo osebnih podatkov) V mejah zakona je priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so
Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine.
namenom njihovega zbiranja.
49. člen
Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.
(svoboda dela)
Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sod-
Zagotovljena je svoboda dela.
nega varstva ob njihovi zlorabi.
Vsakdo prosto izbira zaposlitev.
39. člen Vsakomur je pod enakimi pogoji dopustno vsako delovno mesto.
(svoboda izražanja) Prisilno delo je prepovedano.
Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega
54. člen
obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
(pravice in dolžnosti staršev)
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni in-
Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost
teres, razen v primerih, ki jih določa zakon.
se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa
40. člen zakon.
(pravica do popravka in odgovora) Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.
Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes
56. člen
posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno
(pravice otrok)
informacijo.
Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v
42. člen skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
(pravica do zbiranja in združevanja) Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim
Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.
Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske os-
Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo krbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.
pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank. 118
Ta člen je spremenil Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS:
''Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz
mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena prenaša'' izvrše-
vanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.'' (UL 24/2003)
Nasilje in mladi 243 244 Nasilje in mladi

63. člen
(prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti
ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni)
Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter
razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.
Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.
V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomo-
čno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.
133. člen
(nezdružljivost sodniške funkcije)
Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave
in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon.

IV. DRŽAVNA UREDITEV 134. člen

(imuniteta sodnika)
f) Sodstvo
Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju
125. člen v sodišču.
(neodvisnost sodnikov) Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije.

126. člen
g) Državno tožilstvo
(ureditev in pristojnosti sodišč)
Ureditev in pristojnosti sodišč določa zakon. 135. člen
Izrednih sodišč ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč ne. (državni tožilec)
Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti.
127. člen
Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon.
(Vrhovno sodišče)
Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. 136. člen
Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. (nezdružljivost funkcije državnega tožilca)
Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne sa-
128. člen
mouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa
(udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti)
zakon.
Zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti.
h) Odvetništvo in notariat
129. člen
(trajnost sodniške funkcije) 137. člen
Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. (odvetništvo in notariat)
Zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.
Notariat je služba, ki jo ureja zakon.
130. člen
(izvolitev sodnikov)
VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST
Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta.
153. člen
132. člen
(usklajenost pravnih aktov)
(prenehanje in odvzem sodniške funkcije)
Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.
Sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa zakon.
Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi
Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni zbor na pre-
mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti
dlog sodnega sveta sodnika razreši.
pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.
Nasilje in mladi 245 246 Nasilje in mladi

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil PRILOGA B
morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
Čistopis nekaterih pomembnejših členov Kazenskega zakonika RS (Ur. list 63/94) in Zakona o
158. člen spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika RS (Ur. list 23/99) povezanih z nasiljem:
(pravnomočnost)
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti Prvo poglavje
ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. TEMELJNE DOLOČBE

159. člen
Silobran
(varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin)
11. člen
Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lo-
(1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v silobranu.
kalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov.
(2) Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega
Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.
istočasen protipraven napad.
(3) Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje; če pa je prekoračil silobran zaradi
močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti.

Skrajna sila
12. člen
(1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v skrajni sili.
(2) Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega
dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo
mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo.
(3) Storilec, ki je sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali je prekoračil meje skrajne sile, se
sme mileje kaznovati, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu
sme kazen tudi odpustiti.
(4) Skrajne sile ni, če se je bil storilec dolžan izpostaviti nevarnosti.

Šesto poglavje
VZGOJNI UKREPI IN KAZNI ZA MLADOLETNIKE

Izključitev kazenskih sankcij proti otrokom

71. člen
Proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bila stara štirinajst let (otrok), se ne smejo
uporabiti kazenske sankcije.
Nasilje in mladi 247 248 Nasilje in mladi

Kazenske sankcije za mladoletnike 89. člen

72. člen
(1) Mladoletniku, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star štirinajst let, pa še ni bil star šestnajst let
(mlajši mladoletnik), se smejo izreči le vzgojni ukrepi.
(2) Mladoletniku, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star šestnajst let, pa še ni bil star osemnajst
let (starejši mladoletnik), se smejo izreči vzgojni ukrepi pod pogoji, določenimi v tem zakoniku.
(3) Kazensko odgovornemu starejšemu mladoletniku se sme izjemoma izreči tudi denarna kazen ali
mladoletniški zapor, ob teh kaznih pa kot stranski kazni tudi prepoved vožnje motornega vozila ali
izgon tujca iz države.
(4) Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi
opravljanja poklica, če jim je izrečen vzgojni ukrep, denarna kazen ali mladoletniški zapor.
Vrste vzgojnih ukrepov
74. člen
(1) Vzgojni ukrepi so:
1)ukor;
2) navodila in prepovedi;
3) nadzorstvo organa socialnega varstva;
4) oddaja v vzgojni zavod;
5) oddaja v prevzgojni dom;
6) oddaja v zavod za usposabljanje.
(2) Ukor, navodila in prepovedi ali nadzorstvo organa socialnega varstva izreče sodišče mladoletniku,
ki ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo
in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkih ali trajnejših ukrepov ob ustreznem
strokovnem vodenju.
(3) Oddajo v vzgojni zavod, oddajo v prevzgojni dom ali oddajo v zavod za usposabljanje (zavodski
ukrepi) izreče sodišče mladoletniku, pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni, prevzgojni ali
zdravstveni ukrepi in njegova popolna ali delna izločitev iz dotedanjega okolja. Zavodski ukrepi se
uporabijo kot skrajnje sredstvo in smejo trajati v mejah, določenih z zakonom, le toliko časa, kolikor je
potrebno, da bo dosežen namen vzgojnih ukrepov.
Oddaja v prevzgojni dom
80. člen
(1) Če so mladoletniku potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi, izreče sodišče oddajo v prevzgojni
dom.
(2) Pri odločanju o tem, ali naj izreče ta ukrep, upošteva sodišče zlasti naravo in težo storjenega
kaznivega dejanja ter okoliščino, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.
(3) V prevzgojnem domu ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta
ukrep, ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje.
Mladoletniški zapor
(1) Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči mladoletniški zapor za kaznivo dejanje, za katero je z
zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke
stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa.
(2) Mladoletniški zapor ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od petih let. Za kazniva
dejanja, za katera je mogoče izreči kazen zapora tridesetih let, se sme izreči mladoletniški zapor do
desetih let. Mladoletniški zapor se izreka na leta in cele mesece.
(3) Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče ni vezano na najmanjšo mero kazni zapora, predpisano
za storjeno dejanje.
Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot mlajši mladoletnik
92. člen
(1)Polnoletnemu, ki je dopolnil enaindvajset let, se ne sme soditi za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot
mlajši mladoletnik.
(2)Če polnoletni, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, med sojenjem še ni dopolnil
enaindvajset let, se mu sme soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih
let zapora. Takšnemu polnoletnemu sme sodišče izreči samo ustrezen zavodski vzgojni ukrep. Pri
presoji, ali naj izreče ta ukrep, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa težo storjenega
dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen tega vzgojnega ukrepa.
Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje,
ki ga je storil kot starejši mladoletnik
93. člen
(1) Polnoletnemu se sme izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep
nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega
zakonika denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakonika pa tudi mladoletniški zapor. Pri presoji,
ali naj izreče sankcijo in katero izmed naštetih sankcij, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti
pa težo storjenega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen, ki ga je
treba doseči s temi sankcijami.
(2) Polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik in ki je med sojenjem dopolnil
enaindvajset let, sme izreči sodišče namesto mladoletniškega zapora zapor ali pogojno obsodbo. Kazen
zapora, izrečena v takšnem primeru, ima glede rehabilitacije, izbrisa obsodbe in pravnih posledic enak
pravni učinek kot mladoletniški zapor.
Izrekanje vzgojnih ukrepov mlajšim polnoletnikom
94. člen
(1) Storilcu, ki je kot polnoleten storil kaznivo dejanje, pa med sojenjem še ni dopolnil enaindvajset let,
sme sodišče izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali zavodski ukrep, če spozna,
da je glede na njegovo osebnost in okoliščine, v katerih je storil dejanje, primerneje namesto kazni
zapora izreči tak ukrep.
Nasilje in mladi 249
(2)Mlajšemu polnoletniku, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep, sme sodišče ob pogojih, določenih v tem
zakoniku, izreči tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila in varnostne ukrepe, razen
prepovedi opravljanja poklica.
(3) Izrečeni vzgojni ukrep sme trajati najdalj do tedaj, ko storilec dopolni triindvajset let.
Petnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO
Umor
127. člen
(1) Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(2) Storilec dejanja iz prejšnjega odstavka se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom
tridesetih let:
1) če stori dejanje na grozovit ali zahrbten način;
2) če stori dejanje iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz
brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov;
3) če stori dejanje zoper uradno ali vojaško osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti,
varuje javni red, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na koga, ki mu je vzeta prostost, ali zoper
preiskovalnega ali sodečega sodnika, državnega tožilca ali njegovega zastopnika, ki je udeležen v
postopku proti hudodelski združbi;
4) če stori dejanje dvoje ali več oseb, ki so se združile za to, da bi izvršile umor.
(3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno v posebno olajševalnih okoliščinah,se
storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Uboj na mah
128. člen
Kdor koga ubije na mah, ker ga je ta brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno
razdražil, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Lahka telesna poškodba
133. člen
(1) Kdor koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del
njegovega telesa ali njegov organ, ali je poškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana, ali je
prizadeta njegova zunanjost, ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali
z zaporom do enega leta.
(2) Če je poškodba iz prejšnjega odstavka prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, z drugim
sredstvom ali na tak način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec
kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Sodišče sme storilcu dejanja iz prejšnjega odstavka izreči sodni opomin zlasti v primeru, če je bil
250 Nasilje in mladi
storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca.
(4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog.
Huda telesna poškodba
134. člen
(1) Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene takšno škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi
tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del
njegovega telesa ali kak organ, ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben
organ, ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo, ali je njegova zmožnost za
delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana, ali je bil začasno skažen, ali mu je
začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do
petih let.
(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poško-
dovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom do
treh let.
Posebno huda telesna poškodba
135. člen
(1) Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo
zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen po-
memben del njegovega telesa ali pomemben organ, ali je postal poškodovani zaradi tega za vselej
nezmožen za vsakršno delo, ali je ostal skažen, ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se
kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom
najmanj treh let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poško-
dovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let.
Sodelovanje pri pretepu
136. člen
Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se za samo sodelovanje
kaznuje z zaporom do enega leta.
Nasilje in mladi 251
Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
137. člen
(1) Kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s
katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do šestih mesecev.
(2) Pregon se začne na predlog.
Kršitev enakopravnosti
141. člen
(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku,
političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi,
družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali
temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu
takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno
posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi njihovega zavzemanja za
enakopravnost ljudi.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja
ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.
Posilstvo
180. člen
(1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z
neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno na grozovit ali na posebno poniževalen način ali če je
dejanje storilo več oseb zaporedoma, ali nad obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v zaprtih ali
polodprtih zavodih za prestajanje kazni zapora, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju tako, da ji zagrozi, da bo o njej ali
njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali
njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo,se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih
let.
(4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi
v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se pregon začne na predlog.
Spolno nasilje
181. člen
(1) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali
telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni obseženo v prejšnjem členu,se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno na grozovit ali na posebno poniževalen način, ali če je
252 Nasilje in mladi
dejanje storilo več oseb zaporedoma, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3) Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka
tega člena tako, da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi
časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se
kaznuje z zaporom do petih let.
(4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali
storilka živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se pregon začne na predlog.
Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
183. člen
(1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni
stara petnajst let, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka s slabotno osebo, ki še ni stara petnajst let ali tako, da
uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom najmanj treh
let.
(3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo
svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let
in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Kdor v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kako drugače prizadene
spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom do treh let.
Kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja
184. člen
(1) Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od
njega odvisna, k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje, se kaznuje
z zaporom do treh let.
(2) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno
občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad petnajstlet, ki mu je zaupana v učenje,
vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Zvodništvo
185. člen
(1) Kdor za plačilo zvodi ali omogoči spolno občevanje ali druga spolna dejanja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2) Kdor zvodi mladoletno osebo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Posredovanje pri prostituciji
186. člen
(1) Kdor pridobi, navede, spodbudi ali zmami druge k prostituciji ali kako drugače omogoči njihovo
izročitev komu drugemu za prostitucijo ali kakorkoli sodeluje pri organizaciji ali vodenju prostitucije,
Nasilje in mladi 253 254 Nasilje in mladi

se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Kršitev družinskih obveznosti

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletni osebi ali pa s silo, grožnjo ali 202. člen
preslepitvijo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (1) Kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih ima po zakonu in tako pusti v težkem položaju
družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Dvajseto poglavje (2) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora v redu izvrševati svoje dolžnosti
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE skrbi, vzgoje in preživljanja.

Neupravičena proizvodnja in promet z mamili Triindvajseto poglavje

196. člena KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE
(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje,
hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet Rop
substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 213. člen
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka več oseb, ki so se združile za izvrševanje takih dejanj, ali če (1) Kdor vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti tako, da uporabi silo zoper
je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se storilec kaznuje z kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega
zaporom najmanj treh let. do desetih let.
(3) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne (2) Če je vrednost ukradene stvari velika in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se
sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, se kaznuje z zaporom od šestih kaznuje z zaporom najmanj treh let.
mesecev do petih let. (3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena dvoje ali več oseb, se storilec kaznuje z
(4) Mamila in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna sredstva s posebej prirejenimi prostori za zaporom najmanj petih let.
transport in hrambo mamil, se vzamejo.
Roparska tatvina
Omogočanje uživanja mamil 214. člen
197. člen (1) Kdor je zaloten pri tatvini, pa z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali
(1) Kdor napelje drugega k uživanju mamila ali mu da mamilo, da ga uživa on ali kdo drug, ali kdor da mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega leta do desetih
na razpolago prostore za uživanje mamila, ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa mamilo, se let.
kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. (2) Če je vrednost ukradene stvari velika in je storilcu šlo za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletniku ali proti več osebam, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3) Mamila in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo. Izsiljevanje
218. člen
Enaindvajseto poglavje (1) Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN MLADINO
resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z
Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje zaporom do petih let.
201. člen (2) Enako se kaznuje kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko
(1) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora korist, komu zagrozi, da bo o njem ali o njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali
skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje, se kaznuje z zaporom do dveh let. dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti.
(2) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, (3) Če dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena stori dvoje ali več oseb, se storilec kaznuje z
ki ni primerno njeni starosti, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali k drugim dejanjem, ki so zaporom od enega do osmih let.
škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do treh let.
Nasilje in mladi 255 256 Nasilje in mladi

Devetindvajseto poglavje PRILOGA C

KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR

EVROPSKA KONVENCIJA O NASILJU IN NEDOSTOJNEM

Nasilništvo
299. člen
(1) Kdor drugega hudo žali, z njim grdo ravna, mu dela nasilje ali ogroža njegovo varnost in s tem v
javnosti ali v družini povzroči zgražanje, ogroženost ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh
let.
(2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka stori dvoje ali več oseb ali če je prišlo do hudega ponižanja več
oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Zbujanje narodnostnega, rasnega
ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti
300. člen
(1) Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje
o večvrednosti ene rase nad drugo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Material in predmeti, ki nosijo sporočila iz prvega odstavka tega člena, kot tudi pripomočki,
namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo.
VEDENJU GLEDALCEV NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH,
ZLASTI NA NOGOMETNIH TEKMAH
Države članice Evropskega sveta in druge pogodbenice evropske kulturne konvencije, podpisnice te
konvencije, so se glede na to;
da je cilj Evropskega sveta večja enotnost med članicami;
da so zaskrbljene zaradi nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na no-
gometnih tekmah, in zaradi nujnih posledic;
da se zavedajo, da bo ta problem verjetno ogrozil načela iz resolucije (76) 41 Ministrskega komiteja
Evropskega sveta, znane kot "Evropska listina športa za vse";
da poudarjajo pomemben prispevek športa k mednarodnemu razumevanju, zlasti zaradi pogostosti no-
gometnih tekem med državnimi selekcijami in klubi evropskih držav;
da imajo tako javni organi kot neodvisne športne organizacije posebne, vendar komplementarne
odgovornosti v boju zoper nasilje in nedostojno vodenje gledalcev in da so športne organizacije odgo-
vorne tudi za varnost in morajo zagotoviti miren potek prireditev, ki jih organizirajo, ter morajo ti or-
gani in organizacije skupaj skrbeti za uresničitev tega cilja na vseh ustreznih ravneh;
da nasilje pereč družben pojav z velikimi posledicami, katerega vzroki so v glavnem zunaj športa, in da
je šport pogosto prizorišče za izbruh nasilja;
da so pripravljene kreniti v skupno akcijo in sodelovati pri preprečevanju in zatiranju nasilja in nedo-
stojnega vedenja gledalcev na športnih prireditvah,
zedinile o naslednjem:

1. člen
Namen konvencije
1. Da bi preprečili in zatirali nasilje in nedostojno vedenje gledalcev na nogometnih tekmah, pre-
vzemajo pogodbenice obveznost, da v okviru svojih ustavnih določb v zvezi s tem ukrenejo vse potre-
bno za izvajanje te konvencije.
2. Pogodbenice bodo določbe te konvencije uporabljale tudi za druge športe in športne prireditve, kjer
se bojijo nasilja ali nedostojnega vedenja gledalcev, odvisno od specifičnih zahtev takih vrst športov in
športnih prireditev.

2. člen
Notranja koordinacija
Pogodbenice bodo koordinirale politiko in akcije svojih ministrstev in drugih javnih služb zoper nasilje
in nedostojno vedenje gledalcev in v ta namen tam, kjer je mogoče, ustanovile koordinacijska telesa.
Nasilje in mladi 257
3. člen
Ukrepi
1. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo določale in izvajale ukrepe za preprečevanje in zatira-
nje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev, zlasti pa:
a) zagotovile uporabo ustreznih sredstev javnega reda zoper nered in nedostojno vedenje, tako v nepo-
sredni bližini stadiona in na njem kot tudi na dostopnih cestah za gledalce;
b) olajšale tesno sodelovanje in izmenjavo ustreznih informacij med policijskimi silami iz raznih kra-
jev, za katere gre ali bi lahko šlo;
c) uporabljale ali po potrebi sprejele zakone, s katerimi se določi, da se tisti, za katere se ugotovi, da so
krivi za prestopek v zvezi z nasiljem ali nedostojnim vedenjem gledavcev, ustrezno kaznujejo ali da se
odvisno od primera proti njim uporabijo ustrezni upravni ukrepi.
2. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo spodbujale odgovornost za organiziranje in dobro ve-
denje klubov navijačev ter imenovanje rediteljev med njimi, ki naj bi pomagali pri vzdrževanju reda na
tekmah in pri obveščanju gledalcev, ter za potovanja v spremstvu skupin navijačev, ki odhajajo na te-
kme v druge kraje.
3. Pogodbenice bodo v meri, ki jo dopušča zakon, spodbujale koordinacijo pri organiziranju potovalnih
aranžmajev iz kraja bivanja v sodelovanju s klubi, organizacijami navijačev in potovalnimi agencijami,
da bi potencialnim izgrednikom preprečile udeležbo na tekmah.
4. Pogodbenice si bodo prizadevale zagotoviti - kjer je potrebno, tudi z izdajo ustreznih zakonov, ki bi
vsebovali sankcije za nespoštovanje, ali na kakršenkoli drug primeren način, da v primerih, ko obstaja
bojazen pred nasiljem in nedostojnim vedenjem gledalcev, športne organizacije in klubi skupaj z lastni-
ki stadionov, kjer je to primerno, in z javnimi organi v skladu s pristojnimi iz državnih zakonov prakti-
čno ukrepajo v okolici stadiona in na njem, da bi preprečili oziroma zatrli tako nasilje in nedostojno
vedenje, kar obsega tudi:
a) zagotovitev take arhitekture in fizičnih karakteristik stadionov, ki zagotavljajo varnost gledalcev,
onemogočajo enostaven izbruh nasilja med gledalci, zagotavljajo učinkovito kontroliranje množice ter
ustrezne ovire ali ograjo in omogočajo delovanje varnostnih sil in policije;
b) učinkovito, ločevanje nasprotnih skupin navijačev s tem, da se za skupine gostujočih navijačev, ka-
dar jim je dovoljen dostop, določijo posebne tribune;
c) zagotovitev takega ločevanja s strogo kontrolo prodaje vstopnic in s posebnimi previdnostnimi
ukrepi neposredno pred tekmo;
d) izključitev ali prepoved v zakonskih okvirih prihoda na tekmo in stadion znanim ali potencialnim
izgrednikom ali tistim, ki so pod vplivom alkohola ali mamil;
e) opremljanje stadionov z učinkovitim sistemom javnega obveščanja in zagotovitev njegove vsestran-
ske uporabe ter programa tekme in drugih sredstev obveščanja za spodbujanje gledalcev h korektnemu
vedenju;
f) prepoved, da gledalci prinašajo alkoholne pijače na stadione; omejitev, zaželena pa je tudi prepoved,
prodaje in kakršnekoli distribucije alkoholnih pijač na stadionih ter zagotovitev, da je vsa pijača, ki je
na razpolago, v varnih kontejnerjih;
258 Nasilje in mladi
g) zagotovitev kontrole, da gledalci na stadione ne prinašajo predmetov, ki jih utegnejo uporabiti za
nasilje, petard in podobnih naprav;
h) zagotovitev sodelovanja oficirjev za zvezo z zainteresiranimi organi pred tekmo v zvezi z ukrepi, ki
bodo izvedeni pri kontroli množice, da bi bila v skupni akciji uporabljena ustrezna pravila.
5. Pogodbenice bodo ustrezno socialno in vzgojno ukrepale glede na potencialni pomen, ki ga imajo
sredstva javnega obveščanja za preprečevanje nasilja v zvezi s športom, zlasti s populariziranjem šport-
nih idealov v izobraževalnih in drugih kampanjah, z zavzemanjem za idejo fair playa, zlasti med mla-
dimi, za večje medsebojno spoštovanje gledalcev in športnikov, obenem pa tudi s spodbujanjem k večji
aktivni udeležbi v športu.
4. člen
Mednarodno sodelovanje
1. Pogodbenice bodo tesno sodelovale glede vprašanj, ki jih obsega ta konvencija, in po potrebi spod-
bujale podobno sodelovanje med zainteresiranimi športnimi organi.
2. Zainteresirane pogodbenice bodo zahtevale, da pred vsako mednarodno tekmo ali pred turnirji klu-
bov ali reprezentanc njihovi pristojni organi, zlasti športne organizacije, določijo tekme, pri katerih se
je bati, da bo prišlo do nasilja ali nedostojnega vedenja gledalcev. Ko bo tekma določena, bodo pri-
stojni organi države gostiteljice organizirali posvetovanje zainteresiranih, in sicer čimprej, najpozneje
pa dva tedna pred napovedano tekmo. Zajeti bodo dogovori in previdnostni ukrepi pred tekmo, med
tekmo in po njej, kjer bo potrebno, pa še dodatni ukrepi, ki jih ta konvencija ne predvideva.
5. člen
Identifikacija izgrednikov in ravnanje z njimi
1. Pogodbenice si bodo ob spoštovanju veljavnih zakonskih postopkov in načela neodvisnosti sodstva
prizadevale, da se gledalci, ki storijo kakšno nasilno ali drugo kaznivo dejanje identificirajo in kazen-
sko preganjajo v skladu z zakonom.
2. Kjer je mogoče, zlasti kadar gre za gostujoče gledalce bodo pogodbenice v skladu z veljavnimi med-
narodnimi sporazumi obravnavale:
a) prenos postopka zoper osebe, prijete v zvezi s kakšnimi nasilnimi ali drugim kaznivim dejanjem na
športnih prireditvah, v državo, v kateri stalno prebivajo;
b) zahteve za izročitev oseb, za katere se sumi, da so storile nasilno ali drugo kaznivo dejanje na šport-
nih prireditvah;
c) da bodo osebe, obsojene za kakšno nasilno ali drugo kaznivo dejanje na športnih prireditvah, pre-
dane zaradi prestajanja kazni v relevantni državi.
6. člen
Dopolnilni ukrepi
1. Pogodbenice prevzemajo obveznost, da bodo tesno sodelovale s svojimi pristojnimi športnimi orga-
nizacijami in kjer je mogoče - z lastniki stadionov v zvezi z aranžmaji za načrtovanje in preureditev
konstrukcije stadionov ali za druge preureditve, med drugim preureditve vhodov in izhodov na stadi-
onih, ki so nujne za večjo varnost in preprečevanje nasilja.
Nasilje in mladi 259 260 Nasilje in mladi

2. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo - kjer je potrebno in v ustreznih primerih - izpolnjevale 10. člen
sistem, po katerem se določajo pogoji za izbiro stadionov, ki zagotavljajo varnost gledalcev in onemo- Stalni komite pošlje Ministrskemu komiteju Evropskega sveta po vsakem sestanku poročilo o svojem
gočajo nasilje med njimi, zlasti tistih stadionov, na katerih naj bi bile tekme, za katere se predvideva, delu in o delovanju konvencije.
da bodo pritegnile veliko ali razbrzdano množico gledalcev.
11. člen
3. Pogodbenice prevzemajo obveznost, da bodo spodbujale svoje športne organizacije k stalnemu
Spremembe in dopolnitve
obravnavanju lastnih predpisov zaradi kontrole dejavnikov, ki utegnejo vplivati na izbruh nasilja med
1. Spremembe in dopolnitve te konvencije lahko predlaga pogodbenica, Ministrski komite Evropskega
igralci oziroma gledalci.
sveta ali Stalni komite.
7. člen 2. Vsak predlog sprememb in dopolnitev pošlje generalni sekretar Evropskega sveta državam članicam
Dajanje informacij Evropskega sveta, drugim, pogodbenicam evropske kulturne konvencije in vsaki državi, ki ni članica,
Vsaka izmed pogodbenic pošlje generalnemu sekretarju Evropskega sveta v enem izmed uradnih jezi- ki pa je pristopila ali je bila povabljena, da pristopi k tej konvenciji v skladu s 14. členom.
kov Evropskega sveta vse važne informacije v zvezi z zakonskimi in drugimi ukrepi, ki jih sprejema za 3. Vsaka sprememba ali dopolnitev, ki jo predlaga pogodbenica ali Ministrski komite, bo poslana Stal-
izvajanje te konvencije, bodisi da gre za nogomet bodisi za kakšen drug šport. nemu komiteju najmanj dva meseca pred sestankom, na katerem bo obravnavana. Stalni komite daje
Ministrskemu komiteju svoje mnenje o predlagani spremembi ali dopolnitvi, in sicer po posvetovanju z
8. člen
ustreznimi športnimi organizacijami, kadar je tako primerno.
Stalni komite
4. Ministrski komite obravnava predlagano spremembo ali dopolnitev in vsako mnenje, ki ga pošlje
1. Za namene iz te konvencije se ustanovi Stalni komite.
Stalni komite, in lahko sprejme spremembo ali dopolnitev.
2. Vsaka izmed pogodbenic ima lahko enega ali več predstavnikov v Stalnem komiteju in vsaka po en
5. Ministrski komite mora besedilo vsake spremembe ali dopolnitve, ki jo sprejme v skladu s 4. točko
glas.
tega člena, poslati pogodbenicam v sprejetje.
3. Vsaka država članica Evropskega sveta oziroma katerakoli druga država članica evropske kulturne
6. Vsaka sprememba ali dopolnitev, sprejeta v skladu s 4. točko tega člena, začne veljati prvega dne v
konvencije, ki ni pogodbenica te konvencije, je lahko zastopana v komiteju kot opazovalka.
mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekre-
4. Stalni komite lahko s soglasnim sklepom povabi katerokoli državo, ki ni članic Evropskega sveta niti
tarja, da sprejmejo spremembo ali dopolnitev.
pogodbenica konvencije, kot tudi katerokoli zainteresirano športno organizacijo, da ima na enem ali
več sestankih komiteja svojega opazovalca.
KONČNE DOLOČBE
5. Stalni komite skliče generalni sekretar Evropskega sveta. Prvi sestanek komiteja bo v enem letu po
12. člen
uveljavitvi konvencije. Nato pa se bo komite sestajal najmanj enkrat na leto in pa na zahtevo večine
1. Ta konvencija je odprta za podpis državam članicam Evropskega sveta in drugim pogodbenicam
pogodbenic.
evropske kulturne konvencije, ki so pripravljene prevzeti obveznosti:
6. Večina pogodbenic pomeni kvorum, potreben za sestanek Stalnega komiteja.
a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja oziroma potrditve ali
7. Stalni komite določi in soglasno sprejema svoj poslovnik v skladu z določbami te konvencije.
b) s podpisom, za katerega je obvezna ratifikacija, sprejetja oziroma potrditev, nato pa sledi ratifikacija,
9. člen sprejetje oziroma potrditev.
1. Stalni komite mora spremljati uporabo te konvencije. Zlasti naj: 2. Ratifikacijske listine, listine o sprejetju oziroma potrditvi se deponirajo pri generalnem sekretarju
a) obravnava njene določbe in potrebo po njenih spremembah in dopolnitvah; Evropskega sveta.
b) vodi konzultacije z ustreznimi športnimi organizacijami;
13. člen
c) daje priporočila pogodbenicam v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za namene iz te konvencije;
1. Konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko so tri dr-
d) predlaga ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru te konvencije;
žave članice Evropskega sveta izrazile svojo pripravljenost, da prevzamejo obveznost iz konvencije v
e) daje priporočila Ministrskemu svetu v zvezi z državami, ki niso članice Evropskega sveta, treba pa
skladu z 12. členom.
jih je povabiti, da pristopijo k tej konvenciji;
2. Za vsako podpisnico, ki bo naknadno pripravljena prevzeti obveznosti iz konvencije, začne konven-
f) predlaga vsakršne izboljšave učinkovitosti te konvencije.
cija veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva podpisa ali deponiranja ratifi-
2. Stalni komite lahko zaradi opravljanja svojih funkcij na lastno pobudo organizira sestanke skupin
kacijske listine, listine o sprejetju oziroma potrditvi.
izvedencev.
Nasilje in mladi 261 262 Nasilje in mladi

14. člen PRILOGA D

1. Ko začne ta konvencija veljati, lahko Ministrski komite Evropskega sveta po posvetovanju s pogod-
benicami pozove katerokoli državo, ki ni članica Evropskega sveta, da pristopi h konvenciji, in sicer na
ANKETA: ISKANJE VZROKOV NASILJA V DRUŽBI
podlagi sklepa, ki ga sprejme večina iz 20.d člena statuta Evropskega sveta, in na podlagi glasov vseh
predstavnikov pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati pri delu Ministrskega komiteja. Anketa je anonimna, zato vas prosimo, da se na anketne liste ne podpisujete (zanimajo nas le
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku skupinska mnenja in jih bomo tako tudi obravnavali).
enomesečnega roka od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnemu sekretarju Evropskega Prosimo vas, da si vprašalnik dobro preberete in nanj odgovorite čimbolj iskreno.
sveta.
Izbrani odgovor obkroži.
15. člen
1. Vsaka država lahko ob podpisu oziroma deponiranju svoje ratifikacijske listine, listine o sprejetju, 1. SPLOŠNI DEL – DEMOGRAFIJA
potrditvi oziroma pristopu navede območje oziroma območja, za katera se bo uporabljala konvencija. 1. Spol:
2. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli po tem z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Evropskega 1) m
sveta, razširi uporabo te konvencije na katerokoli drugo območje, navedeno v tej izjavi. Za ta območja 2) ž
začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko je generalni
sekretar tako izjavo prejel. 2. Starost:
3. Vsako izjavo, dano v skladu s prejšnjima točkama, je mogoče za vsako območje, omenjeno v izjavi, Napišite letnico rojstva: _______
umakniti, pri čemer je treba o tem obvestiti generalnega sekretarja. Ta umik začne veljati prvega dne v
mesecu po poteku šestmesečnega roka od dneva, ko je generalni sekretar obvestilo prejel. 3. Iz katerega okoliša prihajaš?
16. člen 1) mestni
1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo, o čemer obvesti generalnega sekretarja 2) primestni
Evropskega sveta. 3) vaški
2. Takšna odpoved začne veljati prvega dne v mesecu po poteku šestmesečnega roka od dneva, ko je
generalni sekretar prejel obvestilo. 4. Iz katere slovenske regije prihajaš?
1) prekmurje
17. člen 2) štajerska
Generalni sekretar Evropskega sveta obvesti države članice Evropskega sveta, druge pogodbenice ev- 3) koroška
ropske kulturne konvencije ter vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji: 4) dolenjska
a) o vsakem podpisu v skladu z 12. členom; 5) ljubljanska
b) o deponiranju vsake ratifikacijske listine, listine o sprejetju, potrditvi oziroma pristopu v skladu z 12. 6) gorenjska
oziroma 14. členom; 7) notranjska
c) o vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 13. in 14. členom; 8) primorska
d) o vsaki informaciji, poslani v skladu s 7. členom;
e) o vsakem poročilu, sestavljenem v skladu z 10. členom; 5. Tvoja izobrazba:
f) o vsakem predlogu spremembe oziroma dopolnitve oziroma o vsaki spremembi in dopolnitvi, spre- 1) nedokončana osnovna šola
jeti v skladu z 10. členom, ter o datumu, ko začne ta sprememba oziroma dopolnitev veljati: 2) končana osnovna šola
g) o vsaki izjavi, dani v skladu s 15. členom; 3) poklicna šola
h) o vsakem obvestilu v skladu s 16. členom in o datumu, ko začne odpoved veljati. 4) srednja šola

Vir: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope

(http://www.idcse.nuk.si/body_k_-_po_spre_-_120.html)
Nasilje in mladi 263 264 Nasilje in mladi

6. Ali si veren? 2) mehke droge (marihuana)

1) Da 3) oboje
2) Ne
3) Ne želim odgovoriti 14. Si že poskusil/a kakšno prepovedano tršo drogo?
1) da
7. Število članov tvoje družine: 2) ne
1) dva
2) tri 15. V primeru da si že, katere vrste trdih drog si poskusil/a? (na vprašanje je možnih več odgovo-
3) štiri rov)
4) več kot štiri 3) kokain
3) heroin
2. PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA 3) ectassy
8. Ali si ob koncu tedna zahajal ven? 3) speed
1) da 9) drugo ______________________________________
2) ne
16. Kako pogosto si užival/a trše droge?
9. V primeru da - kam? 1) nikoli
1) na zasebne zabave 2) le na zabavah
2) v klube 3) 1 × na teden
3) v gostilne 4) 2 do 3 × na teden
4) v disko 5) vsak dan
5) v kino
17. S kakšnimi ljudmi si se družil/a v prostem času?
10. Ali si užival alkohol? 1) Takimi, ki pijejo
1) da 2) Takimi, ki uživajo mehke droge
2) ne 3) Takimi, ki uživajo trde droge
4) nasilnimi ljudmi
11. Kako pogosto? 5) nenasilnimi, miroljubnimi ljudmi
1) nikoli 6) z ljudmi se ne družim
2) le na zabavah
3) 1 na teden 3. DRUŽINSKE RAZMERE
4) 2 do 3 × na teden 18. Ali sta tvoja starša poročena ali ločena?
5) vsak dan 1) poročena
2) ločena
12. Ali kadiš? 3) živita v izvenzakonski skupnosti
1) da 4) ne živita skupaj (samohranilka, samohranilec)
2) ne
19. Izobrazba staršev: mama oče
13. V primeru da kadiš – kaj kadiš? 1) nedokončana osnovna šola
1) cigarete 2) končana osnovna šola
Nasilje in mladi 265 266 Nasilje in mladi

3) poklicna šola 2) ne
4) srednja šola
5) visoka fakulteta 26. Kaj je bil vzrok temu?
6) univerzitetna fakulteta 1) nasilje
7) magistrski študij 2) alkohol
8) doktorat 3) pogosti prepiri
4) težave v šoli
20. Kako bi opisal/a vaše družinske razmere? 5) želja po dogodivščinah
1) normalne (zelo redki, manjši prepiri) 9) drugo___________________________________
2) občasni manjši prepiri
3) pogosti prepiri 4. NASILJE
4) občasni nasilni prepiri 27. Ali si že bil/a kdaj žrtev napada na ulici?
5) pogosti nasilni prepiri 1) da
6) vsakodnevni prepiri 2) ne

21. Kateri je najpogostejši vzrok prepirov? 28. V primeru da - kaj so napadalci hoteli od tebe?
1) alkohol 1) denar
2) uživanje ostalih drog 2) mobitel
3) slabo finančno stanje 3) cigarete
4) razne laži, prevare 4) oblačila
9) drugo _____________________________________ 9) drugo _________________________________

22. Ali je kdo od staršev brezposeln? 29. Ali si že kdaj bil/a udeležen/a v pretepu?
1) da 1) da
2) ne 2) ne

23. V primeru da, kateri od staršev je brezposeln? 30. Ali si že bil/a kdaj udeležen/ka v skupinskem pretepu?
1) oče 1) da
2) mati 2) ne
3) oba
31. Ali si že kdaj bil/a udeležen/a v napadu na kakšno osebo?
24. Ali imate v družini osebo, ki pogosteje pije? 1) da
1) oče 2) ne
2) mati
3) sestra ali brat 32. Si ga napadel/a sam/a ali v skupini?
4) jaz 1) sam/a
5) nihče ne pije pogosto 2) v skupini

25. Ali si že kdaj zbežal/a od doma ? 33. če si že napadel nekoga, ali si pri tem uporabljal/a kakšno orožje?
1) da 1) ne, napadel sem s pestmi
Nasilje in mladi 267 268 Nasilje in mladi

2) da, nož 41. Če se - kaj je vzrok za tvoje nasilniško vedenje?

3) da, palico, kij 1) alkohol
4) da, pištolo 2) mamila
5) da,__________________(napiši če kaj drugega) 3) slabe razmere, nasilje v družini
4) slabo finančno stanje
34. Ali si že kdaj vlomil/a? 5) težko otroštvo
1) da 6) nasilje na TV
2) ne 9) drugo ________________________________

35. V primeru da – kam si vlomil/a? 42. V primeru, da se smatraš za nasilno osebo, ali misliš da ti država nudi ustrezno pomoč oz. re-
1) v avto habilitacijo?
2) v trgovino 1) da
3) v stanovanje 2) ne
9) drugo __________________________________
43. Ali misliš, da se nasilno vedenje podeduje, da ga imaš v krvi?
36. Kaj je bil vzrok vloma? 1) da
1) pomanjkanje denarja 2) ne
2) dolgočasje
3) avantura 44. Ali misliš, da se človek, ki je bil nekoč nasilen, lahko spremeni?
4) maščevanje 1) da
9) drugo __________________________________ 2) ne

37. Ali si v življenju storil še kakšno drugo kaznivo dejanje? 45. Kakšen odnos ima po tvojem mnenju policija do mladih?
1) da 1) je korektna
2) ne 2) je nekorektna

46. Kakšno je tvoje mnenje o policiji?

38. V primeru da – za kakšnega?
1) slabo, jih sovražim
1) vloma
2) niti slabo niti dobro
2) ropa
3) dobro, policija le opravlja svoje delo
3) nasilništvo
4) poskusa umora 47. Ali misliš, da si se v domu naučil/a dovolj o življenju, da boš zaživel/a pošteno, ko boš pri-
9) drugo ____________________________ šel/prišla ven?
1) da
39. Ali je kateri od tvojih prijateljev storil kaznivo dejanje? 2) ne
1) da 3) ne vem
2) ne

40. Ali se smatraš za nasilno osebo?

1) da
2) ne
Nasilje in mladi 269 270 Nasilje in mladi

PRILOGA E 10. Se vam zdi da bi lahko sodelovali pri trpinčenju učencev, ki jih ne marate ?
a) da b) mogoče da c) mislim, da ne d) ne e) ne vem
Vprašalnik o šolskem nasilju
11. Kaj mislite o učencih, ki trpinčijo druge?
SPOL: a) moški b) ženska a) lahko jih razumem b) težko razumem, da to delajo c) ne vem

ŠOLSKI USPEH: a) odličen b) prav dober c) dober d) zadosten e) nezadosten 12. Kako pogosto pomagajo drugi učenci ustaviti trpinčenje med učenci?
a) skoraj nikoli b) včasih c) pogosto d) skoraj vedno
1. Ali v šoli oziroma zunaj nje doživljate kaj neprijetnega(ustrahovanje) in kako pogosto?
a) pogosto b) večkrat c) redko d) nikoli 13. Kolikokrat skušajo učitelji zaustaviti ustrahovanje učenca v šoli ?
a) skoraj nikoli b) včasih c) pogosto d) skoraj vedno
2. Kako, na kakšen način so vas ustrahovali ?
a) pretepali b) otipavali c) pljuvali d) uničevali šolske potrebščine
e) zahtevali denar f) zmerjali g) grozili h) izločili iz družbe i) drugo

3. Kje se vam je to največkrat zgodilo ?

a) v šoli b) v okolici šole c) na poti v šolo iz šole d) v bližini doma e) drugje

4. Iz katerega razreda je bil učenec ( nasilnež) ?

a) višjega b) nižjega c) mojega razreda d) paralelke e)učenec druge šole

5. Ali vas je ustrahoval eden ali več učencev ?

a) v glavnem en fant b) več fantov c) v glavnem eno dekle d)več deklet e) več fantov in deklet

6. Kaj storite če ste žrtev ustrahovanja?

a) povem staršem b) povem učitelju, šolskemu svetovalcu c) povem prijatelju d) zaradi strahu
ne povem nikomur in ne storim ničesar

7. Kako misliš da vpliva na ustrahovanje to, če poveš komu, da so te ustrahovali?

a) ustrahovanje se konča b) ustrahovanje se zmanjša c) ustrahovanje ostane isto
d) ustrahovanje se poveča

8. Koliko sošolcev iz vašega razreda je bilo po vašem mnenju žrtev nasilja na šoli?
a) nihče b) eden c) dva d) trije e) štirje f) pet ali več

9. Kaj običajno naredite, ko vidite, da nekega učenca trpinčijo ?

a) nič, ker to ni moja stvar b) nič, a mislim, da bi mu lahko pomagal
c) pomagam, kako: _______
Nasilje in mladi 271 272 Nasilje in mladi

SLIKOVNO KAZALO Slika 4.5: Bad blue boysi na tekmi Zlate lisice. Spopad med nogometnimi navijači, 90
http://24ur.com/naslovnica/sport/20020105_2001684.php
Str.
Slika 4.6: Policisti na tekmi Zlate lisice v Mariboru, 91
Shema 2.1: Shematični prikaz dejavnikov agresivnosti. Tušak, Maks (2001) Psihologija 34
http://www.viole89.com/album/slika.php?id=664
športa, str. 110. Znanstveni inštitut FF: Ljubljana.
Slika 4.7: Železniška postaja ob prihodu navijačev, 91
Graf 3.1: Mladoletni kršitelji javnega reda in miru 1992-1999. Statistični letopis MNZ 40
http://www.viole89.com/album/slika.php?id=196
2000, http://www.mnz.si/si/letopis/2000/mladi.html
Slika 4.8: Pretepeni francoski žandar. German officials call World Cup attack a national 102
Graf 3.2: Kršitve Zakona o JRM po Policijskih upravah , Statistični letopis MNZ 2000: 40
disgrace, http://www.cnn.com/WORLD/europe/9806/22/soccer.violence
http://www.mnz.si/si/letopis/2000/mladi.html
Slika 6.1: Spopad srbskih policistov z Delijami, 159
Graf 3.3: Kraj storitve prekrškov zoper JRM v letu 1999. Statistični letopis MNZ 2000, 41
http://www.oaza.co.yu/sport/delije/galerija/01_02_v/0102_vosa_cz_kup13.jpg
http://www.mnz.si/si/letopis/2000/jrm.html
Slika 7.1: Logotip Neighborhood Watch Associaton, www.neighborhoodwatch.net 171
Graf 3.4: Struktura prekrškov zoper JRM v letu 1999. Statistični letopis MNZ 2000, 41
http://www.mnz.si/si/letopis/2000/jrm.html Shema 7.2: Prikaz piramidnega telefonskega sistema znotraj School Wach, 176
http://www.neighbourhoodwatch.net/neighbourhoodwatch/organisational/pyramid.html
Graf 3.5: Vsa obravnavana kazniva dejanja s strani policije (1996-2002) 45
- Poročilo o delu policije za leto 2002, Graf 8.1: Samomori oseb starih do 24 let v obdobju 1997–2002 v Mušič, Tatjana (2004) 185
http://www.policija.si/si/statistika/lp/2002/lp2002.html Mladoletniška kriminaliteta. V Anžič, Andrej, Meško Gorazd, Plazar Jože (ur.)
- Poročilo o delu policije za leto 2001, (2004) Zbornik ''Mladoletniško nasilje''. MNZ: Ljubljana.
http://www.policija.si/si/statistika/lp/2001/lp2001.html
- Poročilo o delu policije za leto 2000, http://www.policija.si/si/statistika/stat00.html
- Poročilo o delu policije za leto 1999, http://www.policija.si/si/statistika/stat99.html
Graf 3.6: Zaprte osebe na dan 1.1.1996-2002, 50
http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_2002.pdf
Graf 3.7: Kategorije zaprtih oseb-povprečno stanje 2002, 50
http://www.sigov.si/mp/uiks/pdf/kazenske_sankcije_porocilo_2002.pdf
Graf 3.8: Verjetnost viktimizacije (v treh letih) glede na starost prebivalstva po spolu. 54
Povzeto po Brvar, Bogomir (2004) Analiza podatkov o žrtvah in oškodovancih za
potrebe preprečevanja kriminalnih dejanj. V Meško, Gorazd (ur.) Preprečevanje
kriminalitete – teorija, praksa in dileme. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani: Ljubljana
Slika 4.1: Roparja bencinske črpalke na Barju je posnela tudi video kamera. Dnevnik, 66
12.4.2002, Z nožem nad prodajalca, http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=21358
Shema 4.1: Modeli povezanosti droge in kriminalitete. Meško, Gorazd (2002a) Osnove 70
preprečevanja kriminalitete, Str. 211. VPVŠ: Ljubljana.
Slika 4.2: Pretep med skini in pankerji. Dnevnik, 25.2.2000, Kri na koncertu za strpnost, 77
http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.25.2.2000.lbwu
Slika 4.3: ''Parada Skinov'' na Prešernovem trgu. Dnevnik, 21.4.2000, Bele vezalke za 77
rojsnit dan, http://www.dnevnik.si/cgi/view.exe?w=dn.21.4.2000.tvst3
Slika 4.4: Kepe so se vsule proti smučarkam. Dnevnik 27.1.2003, Anja se je bala kepe 90
Nasilje in mladi 273 274 Nasilje in mladi

KAZALO KRATIC: ABECEDNO KAZALO:

A Bilančni samomor 180
FDV – Fakulteta za družbene vede Adler 34 Bitenc 145-150
Adolescenca 25, 27 Bobnar 148
IASP – Mednarodna zveza za preprečevanje samomorov (International Association for Agresija 25 Brinc 51, 60, 114
Agresija kot instinkt 29 Bullying 104
Suicide Prevention)
Agresivnost kot osebnostna Bundesliga 99
JRM – javni red in mir lastnost oz. navada 37
Agresija kot reakcija na situacijo 30 C
KD – kaznivo dejanje
Agresivnost 27-36, 59, 125, 145, 147, Carnibella 99-101
KZ RS – Kazenski zakonik Republike Slovenije 150, 177, 209 Centralna povezava 174
Agresivnost kot posledica biološke in Cirkulan 178, 180, 181, 182, 183
MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve
fiziološke spremembe 33-35
NWA – Zveza sosedskih straž (Neighbourhood Watch Association) Aktivni samomor 180 Č
Alkohol 37, 40, 55, 62, 70, 81, 85, 86, Čefur, čapac 75, 78, 79, 82
OZN – Organizacija združenih narodov
92, 116, 120, 122, 127, 130, 131, 146, Čelesnik 148
PU – Policijska uprava 177, 184, 187, 196, 199, 200, 201
Alkoholik 120, 125, 127, 130, 146, D
UIKS – Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij 177, 198 Date rape (posilstov na zmenkih) 72
VPVŠ – Visoka policijsko-varnostna šola Alkoholizem 125, 180, 178 Delije 158, 159
Amnesty International 77, 138, 160, 164 Dekleva 37, 54, 78, 79, 80, 81, 108,
WHO – Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) Angleška liga 96-98 109, 143
Anglija 96-98 Depresija 146, 177, 187, 189
Anžič 142 Desimuliran samomor 180
Asertivnost 28 Direktna agresivnost 28
Atentat na srbskega premiera 154-156 Djindjić Zoran 155, 156
Avtoštop 67-68 Dogša 104, 105
Dokazovanje moči 61-63
B Droge 60, 68-70, 81, 133, 137, 156,
Bad blue boys 89, 90 163, 164, 194, 196, 197, 199, 200,
Bajec 25, 26 201, 212
Bandura 27, 32, 33, 150 Družbeno koristno delo 116
Bašič Katja 106, 127 Družinske razmere 130, 143, 151, 184,
Bašič Hrvatin 150 197, 196, 200
Beograd 160 Družinski umori 120
Besag 105, 111, 112, 113
Berkowitz 27, 30, 31, 35 E
Brvar 54 Ekspresivna agresivnost 28
Bikerji 82 Estonija 161-165
Nasilje in mladi 275 276 Nasilje in mladi

Euro 2000 95, 101-103 I Lisec 41 Nasilje na služenju vojaškega roka 136-137
Evropska konvencija o nasilju in nedostoj- Internet 76, 150, 152, 153, 172, 215 Nasilje v zaporih 131-133
nem vedenju gledalcev na športnih pri- Instrumentalna agresivnost 28 M Nasilništvo 44, 45
reditvah 256-261 Italija 100-101 Mafija 162 Nastran Ule 27, 28, 29, 30, 31, 32, 60,
Izobčenski neredi 84 Mamila 43, 46, 85, 199 147, 149
F Izrazni neredi 84 Marihuana 68, 69, 70, 81, 137, 196 Navijači 13, 41, 58, 83-103
Fašizem 100 Izsiljevanje 45, 53, 54, 58, 59, 63, 68, Maščevanje 70, 101, 121, 126, 157, Navijaško nasilje v Sloveniji 86-91
Filipčič 71, 72, 117, 120-124, 189, 130 72, 81, 106, 107, 108, 133, 148, 149, 161, 199 Navijaško nasilje v tujini 96-103
Fizična agresivnost 28 157, 160, 163, 169, 185, 196 Matjaž Hanžek 121 Neighborhood Watch 171-176
Frei 128 McCord 145 Nemčija 98-99
Freud 29, 30 J Mediji 20, 21, 56, 75, 76, 82, 94, 95, 143, Neonacisti 97, 98, 103
Frustracijska F-A teorija 30-31 Jurman 82 150, 151, 152 Nestrpnost 18, 19, 20, 59, 74-77, 152,
Frustracijski neredi 84 Mencin Čeplak 149 160, 161, 210
K Meško 14, 26, 34, 36, 37, 60, 61, 64, 69, Ničelna toleranca 113
G Kanduč 117, 118, 119, 120, 129 70, 106, 116, 119, 122, 143, 147, Nikolić-Ristanović 120
Giulianotti 27 Kazenski zakonik 20, 28, 42, 51, 63, 72, 194, 209, 213 Nivel David 102
Globočnik 25, 31, 34, 38, 39, 40, 44, 53, 74, 77, 87, 126, 164, 193, 246-255 Metelko Lisec 41 Nogomet 83-103
55, 65, 67, 72, 120, 147, 148, 150, 151 Kazniva dejanja 32, 39, 41, 44, 45, 46, 48, Mikulan 63 Nevel David 102
Gottfredson 37 50, 55, 61, 65, 71, 73, 139, 140, 151, Mikuš Kos 110, 111, 123, 125, 126, 128
Grah 63 155, 167, 193, 199, 200, 201 Milčinski 183, 190 O
Green dragons 85, 88, 90, 91 Kisovec 110, 113 Mill John Stuart 118 Oblike nasilja med mladimi 58-142
Greif 77 Kobolt 79 Milošević Slobodan 155, 156, 160 Odstranitev nasilja iz športa 94-95
Grobari 158 Kombiniran samomor 180 Mladinska policija 164 Odvisniki 63, 69, 133, 157, 210
Grušovnik 63 Komite OZN za boj proti mučenju 138 Mladoletniški zapor 51-53 Odvisnost 68, 69, 70, 81, 119, 131, 198
Konfrontacijski neredi 84 Mladost 25 Ohsako 104, 106
H Košir 69, 83, 85, 86, 88, 97, 99, 101 Možgani 33, 35, 122, 181 Olweus 104, 110, 111, 144, 146
Habbe 106 Kovač in ostali 94 Mučenje 58, 61, 62, 63, 67, 128, 130, Opisni obrazci 175
Heroin 68, 69, 81, 157, 196 Krek 60 138, 146, 152, 156, 157, 172 Orožje 27, 41, 54, 62, 64, 66, 104,
Hidravlični model energije 30 Kronični-počasni samomor 180 Mušič 37, 38, 125, 128, 185 109, 139, 154, 156, 181
Hindenlang 37 Kuhar 71, 72, 106 Osebnostna lastnost, navada 35
HIV 66, 132, 85 Kult orožja 154 N Osnovna gona 29
Hoffman 85 Naabrivalve 161, 165
Homoseksualnost, homoseksualci 19, 20, L Naročen umor 65 P
75, 77, 78, 122, 123, 133, 160, 210 Lampe in ostali 108, 149 Nasilje na cestah, križiščih 62 Pavlović 37, 121
Hormoni 177, 204 Laufer 34 Nasilje na športnih prireditvah 83-103 Pečjak 83, 84
Huda telesna poškodba 44, 45, 46, 62 Lednik 63 Nasilje nad otroki 123-128 Petrovec 151, 152
Huliganizem 84, 96, 99, 103 Lefkowitz 34, 35 Nasilje nad partnerjem 117-122 Piramidni telefonski sistem 174-176
Huuges 102 Letno poročilo varuha Nasilje otrok nad starši 129-130 Plesne droge 68
človekovih pravic 138, 140, 141, 142 Nasilje v slovenskih šolah 107
132, 171 Nasilje v šolah 104-116
Nasilje in mladi 277 278 Nasilje in mladi

Policija 17, 37, 41, 42, 45, 47, 62, 64, 66, S T Viole 89-91
69, 74, 87, 88, 89, 100, 101, 103, 113, Sambolič 124, 125, 126, 127, 129 Televizija 20, 94, 133, 150, 151, 152 Vlom 17, 20, 21, 47, 48, 62, 64, 148, 156,
120, 121 137, 138, 139, 140, 142, 155, Samec 179, 190 Tendenciozni samomor 180 171, 199, 201, 210
156, 160, 161, 174, 175, 187, 212, 213 Samomor 177-190 Teorije agresivnosti 29-36 Vodopivec 178
Policijsko nasilje 137-142 Schneider 71, 120 Thacher Margaret 96 Vojašnica, vojaški rok 136-137
Posamezni samomor 180 School Watch 174-176 The football offences and Voglar 120, 126
Posilstvo 43, 44, 45, 58, 65, 67, 72, 73, Serie A 99 disorder act 96, 97 Vrste samomorov 179
127, 133, 148, 152, 168, 169 Silobran 28, 120, 240 The football spectators act 97 Vrstniki 17, 21, 36, 59, 60, 61, 63, 70,
Poskus samomora 178-179 Simulirani samomor 180 Tomc 78 78, 80, 82, 104, 107, 110-114, 118, 136,
Povratniki 51, 134 Skinheadi, Skini 74-77, 96, 152, 158, 160, Tomori 36, 59, 60, 145, 146, 147, 148 143, 147-150, 152, 161, 204, 206, 207-
Prekrški 38-41, 55, 60 164, 210 Trenutni samomor 180 211, 213
Prenesena agresivnost 28 Smrtna kazen 161, 164, 238 Tgovina z belim blagom 161
Prepoved obiska tekem 86, 96, 97, 100 Smrt zaradi prevelikega odmerka mamil Trpinčenje 104, 105, 109, 123, 125, 126, W
Preprodajalci drog 68, 69, 133, 137, 43, 55, 69 130, 149 White 70
157, 174 Socialna varnost 17, 36, 152 Tušak 25, 31, 32, 33, 35 World Cup 98' 101, 102, 103
Prevzgojni dom Radeče 11, 22, 51, 131, Socialna teorija agresivnosti 32
193-201 Socialno učenje 32 U X
Pretep 38, 39, 53, 55, 56, 58, 61, 62, 64, 68, Soicalno modeliranje 32 Ugrabitev 153, 155, 157, 158, 167, XYY sindrom 33-34
75, 76, 85, 89, 90, 91, 100, 101, 102, Sodni zaostanki 47, 212 169, 174,
110, 112, 113, 114, 116, 117, 118, 125, Sovražna agresivnost 28 Ultras navijači 99, 101 Z
126, 136, 138, 139, 145, 146, 148, 150, Spolno nasilje 59, 71-73, 106, 107, 115, Umor 20, 43, 44, 45, 47, 48, 53, 56, 58, 61, Zakon o javnih zbiranjih 86, 87
157, 159, 197, 198, 200, 201, 205, 212 123, 251 62, 63, 65, 67, 82, 120, 122, 126, 130, Zakon o policiji 86, 140, 141
Pritožba nad delom policije 138, 140, 141 Srbija 154-161, 163, 166 153, 156, 157, 164, 167, 170, 182, 199 Zanemarjanje 123, 126, 253
Priseljenci 20, 76, 78, 79, 81, 82, 101, 103 Stambolič 126, 127, 155 Ustrahovanje 58, 104, 108, 129, 130, 149, Zapor 49-53, 131-133
Prostitucija 58, 134-135, 163, 212 Statistika nasilja mladih 37-57 193, 203, 204, 205, 206, 207, 208 Zemunski klan 155, 156
Protestni neredi 84 Statistika samomorov v Slo. 184 Zlata lisica 90
Pušnik 25, 27, 28, 104, 105, 109, 110, 143, Stefanović 159, 160 V Zvodniki 135, 212
144, 145 Sterle 65, 126 Vandalizem 38, 83, 64, 112, 174 Zurjari-Ossipova 162
Strgar 63 Varuh človekovih pravic 121, 138, 139,
R Struktura (notranja) navijačev 85 140, 141, 142 Ž
Rasizem 132, 151, 164 Subkulture 75, 78, 79, 147 Velika Britanija 96-97 Žagar 127
Razpotnik 78, 80, 46 Svet Evrope 96, 115 Verbalna agresivnost 27, 28, 55, 77, 96, Žužul 25, 27-30, 34-36
Reiner 56 105, 106, 108, 111, 117, 130, 142, 185
Rok-Simon 125 Š
Rop 17, 20, 28, 37, 42-45, 47, 48, 53, 54, Šolsko nasilje 104-116
58, 59, 63-58, 72, 73, 81, 133, 148, Škerl 63
156, 157, 161, 167, 168, 169, 173, 196, Umor v Šoštanju 43, 62, 63
199, 210
Ruska manjšina 162
Nasilje in mladi 279
ENGLISH SUMMARY
ABOUT THE BOOK
VIOLENCE AND YOUNG PEOPLE
The preliminary chapters of the book introduce the main concepts used in it and ex-
plain the relation between the concepts of aggression and violence. Further on, the basic
types and dominant theories of aggression are explained in the book: aggression as a re-
sult of an instinct, social theories of aggression, theories of aggression as a result of
biological and physical changes in the human body.
The next chapter shows the statistical data of youth violence, and the fifth chapter
deals with the types of youth violence in Slovenia. There are several categories of vio-
lence such as: street violence, sport spectator violence, school violence or bullying,
prison violence, domestic violence, military recruits violence, police violence, violence
in prostitution, etc.
In order to explain the factors that have an impact on the violent behavior of the
youth we have focused on the family environment, peers, school environment and mass
media.
The sixth chapter presents the analytic findings abroad and contains the case study of
youth violence in Serbia and Estonia. In this chapter we explain the system of the crime-
preventing organization in UK – Neighborhood watch and its co-system School Watch.
The eighth chapter deals with the problem of suicides in Slovenia.
The book contains two practical research tasks that have been carried out among the
inmates of the Radeče reformatory as well as among students of elementary and high
schools around Slovenia. The aim of the first research was to find out the reasons that
cause violent behavior and the resemblance among the offenders. The aim of the second
research was to find out the factors of the school violence, especially the appearance of
bullying.
The tenth chapter contains the final conclusions and the findings of the research and
the eleventh chapter presents the references. The book contains additional part with
some of the articles of Slovene Constitution connected to personal liberties, political
system, judicial branch of government, etc. This supplemented chapter also presents
some articles of Slovene Criminal code, European convention on sport spectator’s vio-
lence and the questionary about causes of violence and questionary about school vio-
lence.
280 Nasilje in mladi
FINAL CONCLUSIONS AND FINDINGS
The book shows different kinds of youth violence, and the recent statistics show that
the violence among the youth has increased in Slovenia. We can see that from the police
statistics and from the convicted and imprisoned persons’ statistics. Places where the
violent youth meet are not just dark streets as believed, but also bright public places. The
reason for violence among the youth in the majority of cases is a difficult domestic envi-
ronment that may encourage young individuals towards a criminal career. Another im-
portant factor is peer groups, which play an increasingly influential role in young peo-
ple’s life.
In the introductroy remarks I laid out a thesis claiming that the problem of violence
within society is closely linked to the attitude of society as a whole towards the problem.
I considered a family to be the basic unit of every society, representing a bond between
an individual and society as a whole. While carrying out the analysis of the factors that
lead the young into violent behavior, I made a detailed research on the role of the family
in this issue. The findings placed a family as a major institution that has an important
role in a child's perception of distinguishing between right and wrong.
We have come to the conclusion that the role of a family is an essential factor that
has an impact on the development of a child’s ability to tell the right from wrong. The
role of parents is to teach their child what is socially acceptable and what not. It is es-
sential that children are taught how to face and cope with daily problems. The role mod-
eling and positive encouragement from parents and from those closest to a child mark
the system of moral values, which also has an impact on child’s ability to express him-
self, to cope with and to accept the daily problems. A child interacting with his/her par-
ents and other members of the family gets direct and indirect the messages of how to be-
have and how to form his/her own lifestyle.
It has been shown that a family is an essential factor in the development of a child’s
personality. The main reason for the young to act violently is an unstable situation and
problems within the family environment. Most of the offenders have been brought up in
abusive and violent families. Nevertheless, the enquiry carried out among the inmates of
the Radeče correction institution has shown that not all of the cases are the result of
difficult family circumstances, which allows us to come to the conclusion that the family
situation only stimulates the individual’s violent behavior. When answering the question
about the family circumstances the inmates were deliberately avoiding the truth. The
personal experience of the researchers, the literature and the experts’ opinions on the is-
Nasilje in mladi 281
sue can lead us to the conclusion that it is the family who in the majority of cases fails to
pass the test.
Young people have a need to socialize with their peers. When socializing, young
people form their own values and share the same points of view. At the same time, this
can result in forming prejudices and similar defence mechanisms that do not necessarily
coincide with social norms. Peers form a group of people who normally create among
themselves a feeling of mutual trust and who spend most of their free time together. So-
cializing with peers may have an effect on the individual’s personality, and the propor-
tion of the influence depends his/her strong personality. Even those young people who
were brought up in the spirit of defending the common social values may in some cases
accept the deviant values and ideology of the group they socialize with.
Our presumptions on the issue of violent behavior in the relation between a young
person and his/her companionship have been proved by the theories and by the analysis
carried out among inmates of the Radeče correction institution. We have come to the
conclusion that peers represent a factor, which has a great impact on the individual’s
type of behavior.
Great majorities of young people who commit violent acts usually socialize with
peers who also act violently and aggressively and deal with their problems by using
physical force. In the majority of studied cases young people act in groups in order to
achieve physical superiority over physically stronger opponents. Unfortunately, it has
been proved that these kinds of groups are also formed by children of age 13, 14 and 15.
There have been a lot of cases of violent acts committed by drug addicts who are in
need for money to pay for their daily drug dose, which is not cheap. They are willing to
do everything to get sufficient amount of money for the drugs. In order to get it they use
illegal ways such as: breaking-in, robberies, theft, etc.)
Lately, there has been an increase in different categories of violence based on
intolerance. The first category includes the intolerance based on racial and religious
grounds, and the second includes homophobia. In the majority of cases skinhead gangs
are those who commit violent acts against the groups from the first category while ho-
mosexuals are the objects of intolerance from the society in general.
There have been many cases of sport spectator violence. The circle of violence is on
the increase. The sport spectator violence has appeared in the sport categories in which it
was believed unlikely to take place a few years ago. On the first place there is violence
during and after football matches, further on there is violence performed during basket-
282 Nasilje in mladi
ball matches, hockey matches and even alpine skiing competitions. The supporters of the
Croatian football team Dinamo ''keep themselves fit'' by behaving violently during the
alpine skiing competitions when the Croatian national football team is in off-season.
Further analyses of the violence in Slovenia have shown the incapability of the po-
lice and judicial system. After the official police work is done, the criminal suspect is
handed over to the justice. The judicial process is very slow in Slovenian courts, which
means that the offenders have to wait to be prosecuted for more than six years, and
many of them do not even get sentenced due to the aged cases. As we all know, the vil-
lains do not take a break form criminal acts.
One of the most spread form of violence in Slovenia is domestic violence. It fre-
quently happens that young people beat and molest their partners, children and in some
cases even their parents. Unfortunately, the police help is limited in these cases, because
they can react only after the criminal offense has already been committed. The results of
my analysis have led to some unpleasant finding namely that it is in large proportion the
young who bully or even, as in the worst cases, sexually abuse children.
Violence was present also among military recruits during their military service.
Young people were more aggressive during military service and were solving even mi-
nor conflicts by the use of force. Another form of violence that was present in the mili-
tary was the violence (especially psychological) of superior personnel over inferior re-
cruits.
Violence appears also in correction institutions (jails and reformatories). This is a re-
sult of lack of space in these places, serving punishment together in groups, hierarchy of
prisoners, drug dealing or/and using, etc. Despite the fact that prison managements con-
fess it is impossible to prevent drug smuggling into prisons, prisoners do not have access
to sterile needles, which are in many cases made by the prisoners themselves or are
smuggled into prisons and later exchanged among the prisoners.
Prostitution in Slovenia does not appear on streets as it does in some foreign coun-
tries, but it is nevertheless quite spread. People who sell their bodies are in most cases
young people, who encounter violence pretty often. There are two major types of people
who behave violently towards prostitutes: the pimps and the costumers.
Despite all the security measures in Slovenian schools, there is still violence that
takes place in the unsupervised parts of schools, such as yards and play grounds, etc.
One of the reasons for school violence is also wrong reaction to the violence on the part
of measure taken by teachers and school management. Even in the case of physical in-
Nasilje in mladi 283 284 Nasilje in mladi

juries teachers do not act accordingly. There is the fear that in the cases of police inter- read and watched mass media production houses are those that offer most violence.
ference the reputation of the school would be damaged. So most of the cases are solved There is no doubt that some representatives of mass media are not aware – or at least not
only by talking to offenders and to their families. In this case it is good to stress the rela- aware enough – of their educational and social role. All mass media should consider
tion between domestic environment and the offenders. In some cases the offender gets taking a responsibility to decide what the public should or should not watch, read, or
expelled from school or is asked to ''leave'' it, which normally happens only to make the listen, and not act by the ''what-the-public-wants'' rule.
school statistics look better on the paper. I think it would be a good idea to consider em- It is a fact that violence is part of human nature and character, and some people are
ploying specially trained police officers whose task in primary schools would be to pre- more prone to it than others. This is why it is unrealistic to expect violence to disappear
vent children from violent behavior and to teach them that violence is not the right way form society, but it is necessary to confront it and fight against it, particularly among the
to solve their problems. To build up such a system of values, it is necessary to call for a young. Trying to strive towards such a goal is a difficult task that requires a lot of work
more active participation of specially educated teachers, social workers, and psycholo- in a wide range of scientific fields and social areas, such as family matters, school, edu-
gists. Peers should also play an important role in the matter. That is why I think it would cation, and free time activities. We should not ignore problems linked with violence
be wise to introduce the so-called peer advisory system which would be based on vol- since that kind of behavior can lead our society to its downfall.
untary work and help of those older students who enjoy great amount of respect and
trust within the school environment. Such volunteers would work in their respective
schools as well as in other schools. The success of such a system is based on the finding
that most students share their problems with peers rather than with their parents, and
even less with their teachers.
The state institutions do not act preventively but curatively in case of young offend-
ers. The police’s policy is that all young are primarily suspects and offenders, which re-
pel the young, form the police. Young people do not want to report that they were vic-
tims of a physical abuse because the police normally say that it was their own fault that
they got bitten up, because the place they went to was dangerous. Apart from that, young
people do not trust the police and the judicial system and believe that the case will not
be solved. An important role in this plays police violence (physical and psychical). I
think nobody who has had bad experiences with police, will trust this organization in
the future, although it should have be the basic organization to deal with youth violence.
In cases of violence young people first try to find help among their friends and/or par-
ents. They go to the police only in case of injuries and serious violence (in most cases on
demand of their parents).
The mass media play an important role in the matter as it has become evident that
some mass media companies make violence more popular to promote sale, attract more
audience and increase profits. However, today’s consumer society demands such pro-
grams and themes, and mass media, working by the law of offer and demand, offers that
kind of topics. Slovenia is no exception, and it comes as no surprise that the most widely