Istar=Dunav

Vo po~etokot na 1986ta god., vo s. Rogozen, Vra~ansko se otkri

najgolemata
trakiska
ostava
vo
Bugarija
i
edna
od
najluksuznite na Balkanot voop[to, pa taka se zdobi so
epitetot
Okritie
na
vekot.
Ostavata
pretstavuva
isklu~itelno bogata kolekcija od ubavo izraboteni srebreni
sadovi so pozlata i datira od periodot pred helenisti~kata
epoha, poprecizno od po~etokot na do sredinata navek
p.n.e.. Inaku celokupnata te`ina na ovie sadovi iznesuva okolu
20 kg.
Sekoj eden arheolog mo`e samo da sonuva za edno takvo
bla`enstvo koe[to izobiluva so skapoceni predmeti koi[to go
nosat duhot na malku poznatata trakiska mitologija, izraboteni
od ve[tata raka na majstorot toreut. Od nekolkute nadpisi na
samite sadovi, ras~itani se li~ni trakiski imiwa kako i imiwa
na ve]e odamna zaboraveni drevni trakiski gradi[ta. Ostavata
od Rogozen, go poka`a vistinskoto lice na visokoto majstorstvo
od edna mestna umetni~ka [kola, koja[to najverojatno se
razvivala na prostorot na Tribalite. Seto ova, sekako dava
mo`nost da se prosledi evolucijata na Trakiskiot umetni~ki
stil, za eden podolg vremenski period.
Trakiskata srbrena ostava e otkriena, kako [to ve]e rekovme,
vo centarot na s. Rogozen, koe[to se nao\a 43 km severno od
Vraca, vo mestnosta Dola, smesteno vo plodorodnata Dunavska
ramnica, na ednakvo rastojanie od Stara planina i Dunav,
poprecizno pome\u rekite Ogosta i Dunav. Prakti~no, se raboti
za eden dosta bogat region so arheolo[ko kulturno nasledstvo
t.n. ^ernibrod.
Ostavata bila otkriena vo eden prazen dvor, koristen
mnogu vreme kako zelen~ukova gradina. I tokmu na toa mesto
pred pove]e od 2300 godini sokrieni se impresivnite predmeti
vo dve oddelni jami, sosema blisku edna do druga. Inaku prviot
del od ostavata e otkrien sosema slu~ajno od strana na
sopstvenikot na dvorot, koj[to kopaj]i kanal, na okolu 0,50 m
od povr[inata otkriva, na golemo iznenaduvawe 65 bronzeni
sada. Ovde, prakti~no stanuva zbor za prvata jama, vtorata
jama e otkriena na rastojanie od 5 m vo severozapaden pravec
od prvata, od strana na ekipa od arheolozi pod rakovodstvoto
na B. Nikolov. Otkriena e edna izvonredna brojka od sto
prekrasni srebreni i srebreni so pozlata sadovi. Inaku, celta
na arheolozite bila, vsu[nost,
da se vostanovi pri~inata za
sokrivaweto na ovie preubavi predmeti t.e. dali stanuva zbor
za bogato trakisko pogrebuvawe ili pak se raboti za ostatoci
od anti~ko gradi[te. Me\utoa, kako [to ve]e vidovme ne stanuva

zbor nitu za bogato pogrebuvawe nitu pak za nekoj anti~ki

kulturen sloj, vsu[nost i pove]e od jasno e deka skapocenite
predmeti se sokrieni pri nekakva opasnost.
Bi bilo razumno da se smeta deka deka bogatata kolekcija
od 165 srebreni sada bila sopstvenost na mesten trakijski
vladetelski rod od plemeto tribali. Inaku predmetite se
sobirani od strana na nekolku pokolenija poprecizno-od
po~etokot na vek pr.n.e. pa se do sredinata na vek
pr.n.e.. Nivnata ubavina, bleok i rasko[ go odrazuvaat
streme`ot na drevnata trakijska aristokratija da gi poka`e
svoite sila i nadmo] preku bogatstvoto. Inaku ovie sadovi se
sozdavani i nasobrani vo godinite na najgolemiot procut na
trakijskata kultura i istorija, toga[ koga trakiskite dr`avi
na plemiwata odrisi, tribali i geti ]e go dostignat vrvot na
svojata mo]. Vsu[nost, ekonomskite, politi~kite i kulturnite
vrski na Trakija so prostorot na Isto~noto Sredozemnomorje i
Crnomorjeto re~isi ja vbrojuvaat me\u najgolemite centri na
anti~kiot kulturen svet. Vo toa vreme, vsu[nost, Trakija odi
napred vo pogled na politi~kiot i kulturniot razvoj.
Redica od voeni pohodi i napadi na teritorija na
tribalite vo vtorata polovina na vek pr.n.e. doveduva do
li~na i op[testvena nesigurnost. Edni od najstra[nite bile
onie
na
makedonskite
carevi
Filip
i
Aleksandar
Makedonski.
Najverojatno
poradi
takva
pri~ina,
sopstvenikot na ovaa golema ostava gi razdeluva srebrenite
sadovi na dva dela, najverojatno gi stava vo dve golemi torbi
odnosno vre]i od organski materijal za poudobno prenesuvawe i
potoa gi sokriva vo zemjata-sosema plitko i blizu edna do
druga. Mo`e da se pretpostavi deka Trakiecot doa\al otkaj
golemiot rodov posed koj[to se nao\al kaj dene[noto selo
Trnava-samo na desetina kilometri od Rogozen. Na prostorot kaj
s. Trnava i denes se izdigaat pove]e od 40 trakijski nadgrobni
mogili. Devet od niv-najgolemite po obem i viso~ina se
sobereni na mesto i se poredeni vo krug, vpro~em i samoto
dene[no naselenie gi narekuva Devette mogili. Kako [to
poka`uva iskustvoto-trakiskite nadgrobni mogili se sekoga[ vo
blizina na golemite rodovi posedi odnosno imoti. Mogilarnata
nekropola kaj s. Trnava e edna od najzna~ajnite vo centralna,
severna
i
severozapadna
Bugarija.
Ponatamo[nata,
pak,
sudbina na trakiecot koj[to gi ima sokrieno ovie preubavi
sadovi
kaj
Rogozen
]e
ostane
zasekoga[
zagatka.
Taka
skapocenite predmeti ostanuvaat intaktno vo zemjata pove]e od
2300 godini.

Rogozenskata ostava, definitivno go privle~e vnimanieto za

tribalite i toa vnimanie ]e trae u[te dolgo. Inaku tribalite
go
privlekuvale
vnimanieto
i
na
anti~kite
istori~ari,
istoriografi, geografi, patepisci, pa taka nivnoto ime
spomenuvano e kaj Strabon, Plinij Postariot, Tukidid, Diodor
Siciliski, Mark Licinij Kras itn.. Vsu[nost ovie sadovi
svedo~at za visokata [kola na trakijskite majstori toreuti
kako i za edna originalna mnoguvekovna tradicija. Ostavata vo
Rogozen, prakti~no gi nadminuva site o~ekuvawa i izvonredni
mitolo[ki likovi, sceni i si`ea ]e frlat i snob svetlina i vrz
kulturata na cela drevna Trakija, osobeno na kulturniot `ivot
na tribalite i nivniot panteon. Poradi ova, na[ite poznavawa
za Trakijcite a osobeno za tribalite ]e bidat mnogukratno
zbogateni od scenite i likovite pretstaveni vrz kanite,
fialite i ~a[ite od Rogozenskata ostava.
Ovaa ostava dava odgovor i na mnogu pra[awa povrzani so
ideologijata, pogled na svetot, a me\udrugoto i za estetskite
kriteriumi na Trakijcite.
Fialite imaat najgolem del pome\u srebrenite sadovi od
Rogozenskata ostava. Tie se 108 na broj. Formata, goleminata,
te`inata
i
pretstavite
na
niv
se
razli~ni,
pri
[to
razgrani~uvame razli~ni tipovi i nivni mnogubrojni varijanti.
Fialite vo Rogozenskata ostava ne se izraboteni kako edno
celina. Tie duri ne se napraveni vo edno i isto vreme, tuku se
raboteni vo eden period koj[to trael blizu stotina godini. Na
niv se gleda ume[nosta na razli~ni race, se raspoznava I
razli~na
tehnika
na
is~ukuvawe.
Nekoi
fiali,
pak,
se
izraboteni vo rabotilnicite na Jugo-isto~na Trakija, no
pove]eto
od
niv
se
kovani
vo
zemjite
na
tribalite.
Nezna~itelen e brojot na fiali doneseni odnadvor-bilo po
trgovski pat, bilo kako pqa~ka.
Osnovni tipovi na fiali se fialite od tipot bquda,
dlabokite fiali kako i zaoblenite fiali, koi[to ja za~uvale
svojata tradicionalna klasi~na forma. Vo Rogozenskata ostava,
fialite bquda vo ~etiri primera. Tie imaat sosema prosta
forma-teloto im e kru`no, so prav rab na ustieto i ispaknato
[iroko umbo vo sredinata na dnoto. Ukrasuvani se so
geometri~ni ili rastitelni ornamenti. Sli~ni na tie od
Rogozenskata ostava otkrieni se i kaj Love[ko, Tetevensko,
Starozagorsko, vo zemjite na drevna Kolhida itn. Od prethodno
ka`anoto, stanuva jasno deka toj arhai~en tip na fiali bil
na[iroko rasprostranet, za~uvuvaj]i ja osnovnata forma i
ornamentika. Fiala br. 3 od Rogozenskata ostava e ukrasena so

lu[pest ornament koj[to imitira [i[arka. Toj dekorativen motiv

zboruva, vsu[nost, za edna mestna tradicija.

Na plitka fiala od tipot bquda, pretstavena e scena od gr~kata

mitologija. Fialata ima dvojno dno, koe[to odnadvor e ukraseno
so osmolistna rozeta i pojas od lotosi i palmeti. Od
vnatre[nata strana na fialata, vo visok reljef pretstaveni se
dve figuri-Herakle i `recata Auge. Nad nivnite glavi ras~ituva
starogr~ki natpis AUGEDHLADH so zna~ewe ova e Auge, a nad
samata ramka od sadot ima izgravirano so punktir drug natpis.
Od nego se ras~ituva li~noto trakisko ime Didjukajmos vo
genitiv. Figurite od taa scena koja[to go pretstavuva
zaveduvaweto na Auge se modelirani dosta `ivo i plasti~no
dodeka licata im se oduhotvoreni i sekoe od niv izravuva
opredeleno do`ivuvawe odnosno ~uvstvo. Princezata Auge e
pretstavena re~isi gola, me\utoa zad nea se zabele`uva

razveana nametka koja[to se dr`i odnosno e prika~ana samo na

ramenicite. Ednata noga i e bosa. Od scenata se gleda deka taa
mu se sprotivstavuva na herojot i ova e izrazeno, vsu[nost, vo
napregnatata polo`ba na nejzinoto telo kako i od izrazot na
liceto. Herakle e gol, sobr[lenov venec na glavata. Do nego e
surovicata i ko`ata na Nemejskiot lav. muskulite na teloto mu
se napregnati, dodeka na liceto e predaden eden lukav izraz.
Bezprekornata izvedba na ovaa scena, kako i izraznite
sredstva, jasno gi poka`uvaat normite na helenskata [kola.
Dlabokite
fiali
dosega
ni
bea
poznati
samo
od
Lukovitskata i Bukovskata ostava, i po se izgleda, nivnite
formi se edna unikatna mestna pojava.
Dlabokite fiali,
vsu[nost, pretstavuvaat dlaboki srebreni sadovi so sferi~no
ili pak splosnato sferi~no telo, nizok vrat i umbo vo
sredinata na dnoto. Naj~esto rabot na ustieto e horizontalno
izvle~en nanadvor. Site fiali od ovoj tip se bez ukrasi.
Estetskiot efekt na niv e izrazen preku samata forma i silueta
na teloto. Vo Rogozenskata ostava pretstaveni se vo 21
primerok (br. 5-25).
Najrasprostranetiot tip na fiali od Rogozenskata ostava se
bezdrugo zaoblenite niski fiali bez ukras. Od iskopuvawata kaj
Rogozen tie se 12 na broj i site se sli~ni po forma (br.2637). Teloto im pretstavuva niska polusfera dodeka rabot na
ustieto skoro sekoga[, bez isklu~ok, e izvle~en nanadvor. Eden
edinstven primerok e ukrasen so pojas od perli i prsten od
crtki okolu umboto.
Sledniot tip na niski fiali e pretstaven vo 42 primeroka. Tie
se ukraseni so golema rozeta od kaneluri, smesteni okolu
umboto.
Edna
od
druga
se
razlikuvaat
po
na~inot
na
rasporeduvawe na dekorativnite motivi. Vo toj odnos, tie ni
poka`uvaat mnogu varijanti, sekoja od niv e interesna i
nepovtorliva odnosno unikatna.
Osobeno
voshituva~ko
e
ornamentalnoto
bogatstvo
na
fialite so geometri~ni i rastitelni motivi. Po se izgleda deka
vo niv e prilo`ena odredena simbolika. Da mislime na ovoj
na~in, ne naveduvaat samite motivi. Tie se strogo opredeleni
i me\u niv sre]avame edni i isti stilizirani rastenijapalmeta, lotosov cvet ili pak pupka od lotos, bademov plod,
`elad, [i[arka ili pak br[len. Fiala br. 83, ukrasena so
stilizirani palmeti.

{i[arkata ili elementi od nea se predpo~itan dekorativen

element vo ukrasuvaweto na nekoi fiali od Rogozen (br. 84 I
85).
Pome\u fialite od Rogozen se sre]avaat i unikatni obrazci.
Takov e slu~ajot so fiala br. 86 koja[to nema imitacii i
paraleli. Okolu umboto se sre]avaat osum izdol`eni lotosovi
pupki a rastojanieto ili prostorot me\u niv e ispolnet so
mre`est ornament od rombovi. Na ramewata na fialata e iskovan
pojas od ovuli.
Originalna pretstava na rastitelni i geometriski motivi
gledame i na posebna grupa fiali. Na niv okolu tesnoto umbo e
pretstaven neprekinat meandroviden motiv, koj[to ograduva
listovidni formi. Ramewata na nekoi od ovie fiali se ukraseni
so pojas od
palmeti ili prsten od ovuli (br. 88-93). Ova
nepoznata dosega orientalna shema kaj fialite isto taka mo`e
da se smeta kako vozniknata na mestna trakiska osnova.
Osobeno
vnimanie
zaslu`uvaat
fialite
ukraseni
so
`ivotinski i rastitelni motivi. Dve od niv imaat ednakva forma
i golemina i re~isi ednakva te`ina i se ukraseni na ist na~in
(br. 94 i 95). Na dnoto pretstaven e reqefen pojas od [est
glavi na bik, koi[to se redat so `eladi. Glavite na `ivotnite
se pretstaveni izrazeno i plasti~no, vo polo`ba kako da se
gledaat odozgora. Re~isi do sovr[enstvo se izraboteni i
najsitnite detali okolu rogovite i muckata na `ivotnoto. Na
~eloto, pak, im e pretstaveno krug od kade[to izleguvaat
spiralni linii. najverojatno, glavata na bik imala odredena
simbolika vo mitologijata na trakijcite, bidej]i ja sre]avame
i na predmeti od mnogu porano vreme.
Osven `ivotni, koi[to se sre]avale vo zemjite na
trakijcite, mestnite toreuti vrz fialite, izrabotuvale i
mitski su[testva. Osobeno karakteristi~en primer e fiala nr.
96. Na nejzinoto umbo, pretstaven e vo reljef lav-grifon, so
krilja i okolu nego iskovani se dva pojasa. Edniot so
izdol`eni ovuli a drugiot od palmeti koi[to se redat vo sklop
so stilizirani ptici. Glavite na pticite se svrteni nanazad.
Ovaa fiala, isto taka e izvedena vo mestna zlatarska [kola, a
pretstavata na lav-grifon e originalna trakiska interpretacija
na poznatoto od Istokot, misti~no ~udovi[te.
Na edna druga fiala, pak, napraven e eden [irok
neprekinat pojas od dvojki grifoni, pretstaveni na ednakov
na~in. Grifonite se zastanati eden nasproti drug, dodeka
glavite, povtorno se svrteni nanazad. Imaat glava na lav so po
eden rog odozgora, na ramewata im se gravirani trojni krilja

dodeka opa[kite, neestetski dolgi-ograduvaat listoviden motiv

so palmeti(br 97).
Fiala br 98, definitivno se razlikuva od site drugi.
Okolu nejzinoto umbo, postaveni se, vo poznatata radialna
shema, osum reqefni motiva koi[to zavr[uvaat so silno
stilizirani pti~ji glavi. Tie imaat dolg vrat i golemo oko, no
klunot ne e pretstaven. Vo toj jasno pretstaven shematizam
isto taka treba da se bara odredena simbolika, svrzana so
religioznite potrebi na trakijcite.

aa ostava, po brojot na predmetite i spored

mitolo[kite sceni se grupa na predmeti koja[to zaslu`uva
osobeno vnimanie. Na broj se 54 od koi 22 se pozlateni.
Pozlatata e napravena od mnogu tenok zlaten list, prilepen vrz
ornamentite, vrz ra~kite i obodot od sadot. Samite kani
izobiluvaat so dekorativni shemi, si`ea i sceni od drevnata
trakiska mitologija. Tie-graciozni po forma i oblik srebreni
sadovi iskovani se vrz matrica. Na krajot, koga se e bilo
re~isi gotovo, delovite se pripoeni eden na drug. Samo nekolku
od kanite se lieni. Site kani imaat pe edna vertikalna dr[ka
koja[to so gorniot kraj le`i vrz ustieto na samiot sad, so dve
volute od dvete strani. Dr[kite se bogato dekorirani i na
dolnata strana, re~isi site, bez isklu~ok, zavr[uvaat so
gravirana palmeta ili pak plasti~no izvedena glava na ~ovek.
Me\utoa
-na
edna od dr[kite osnovata i zavr[uva so plasti~no modelirana
glava na
gligan (?) (br. 146). Dnoto, pak, na pove]eto od
kanite stoi vrz ponisko ili povisoko stolb~e. Odnadvor, pak,
okolu dnoto na mnogu od kanite gravirani se mnogulistni
rozeti. Po se izgleda deka, formite na kanite, kakvi [to gi
nao\ame vo ostavata od Rogozen, kako i onie od Borovo,
Bukovci,
Lukovit
i
Mogilanskata
mogila
bile
na[iroko
rasprostraneti kaj Trakijcite vo periodot od VIV vek p.n.e..
inaku, za samite kani doznavame deka, osven od metal, bile
izrabotuvani i od glina.
Inaku,
poradi
svojata
isklu~itelna
raznoobraznost,
srebrenite kani od Rogozenskata ostava, mnogu te[ko bi mo`ele
da gi grupirame. Sepak, uslovno, bi gi podelile na dve osnovni
grupi i toa:
1. Kani so ornamenti;
2. Kani so sceni.
Od svoja strana, pak, vo zavisnost od formata na teloto i
ornamentalnata shema odnosno prikaz, kanite bi mo`ele da gi
podelime na pooddelni tipovi, i nivni varijanti. Vo najran tip

na kani, najverojatno bi gi smestile onie kaj

koi[to
sre]avame oprosten ornament samo vrz ramewata na teloto. Kaj
ovie,
ornamentot
e
pretstaven
so
eden
ili
pak
dva
posledovatelni prstena od ovuli ili crti~ki. Vsu[nost, vo toj
arhai~en tip na kani, majstorot zlatar odnosno toreut se
potrudil da ja izrazi svojata estetska ideja preku formata i
oblikot na sadot. Interesno e toa [to, vo Rogozenskata ostava
sre]avame nekolku originalni varijanti od toj tip (br. 109 i
110). Kaj prvata od ovie, na osnovata od vratot sre]avame eden
edinstven reljefen prsten od ovuli dodeka kaj vtorata
sre]avame silno istaknata silueta i tesno dno, postaveno na
visoko koni~no stolb~e dodeka dr[kata zavr[uva so plasti~no
modelirana ~ove~ka glava. Na ramewata na kanata izgravirani se
dva prstena so ovuli. Sli~na ornamentika sre]avame i kaj
odredeni kani od Bukovci, s. Rozovec, potoa Plovdivsko, Mezek,
Lukovit i Mogilanska mogila. Site tie se rano datirani
odnosno, datirani se pri krajot na i prvata polovina na
vek p.n.e.. Vpro~em, duri mo`e da se pretpostavi deka
kanata od Mogilanskata mogila kako i kanite od istiot tip
otkrieni vo Rogozenskata ostava se raboteno vo edno i isto
atelje odnosno rabotilnica. Edna malku poarhai~na varijanta na
toj tip na kani e onaa pod reden broj 112 (stavi slika!!!).
Inaku ovaa kana e najmasivna me\u site 54 od kolekcijata,
me\udrugoto, interesen e i faktot [to po forma ne se sovpa\a
so nitu edna od niv. Ovaa kana, ne e kovana vrz matrica, tuku
liena i nejzinata te`ina iznesuva 427 grama. Na vratot i
ramewata, sre]avame dva prstena od ovuli koi[to, od svoja
strana, se pozlateni. Odozgora, pak, na rabot na ustieto
odnosno obodot, izgraviran e natpis so to~ki, so starogr~ko
pismo koj[to glasi vaka:

Inaku sledniot tip na kani, ni pretstavuva cela serija od

varijanti. Tie se na broj 11 (br.113-123), teloto, pak, im e
ukraseno so razli~en broj na prsteni so ovuli, crtki kako i so
redovi od vertikalno rasporedeni kaneluri. Inaku, samite
ornamenti se ~isto geometriski i se rasporedeni taka [to, na
sad~eto mu pridavaat eden a`uren tip. Inaku, postignat e
osoben ritam pri redeweto i kombiniraweto na motivite. Nema
nitu pretrupanost, nitu povtoruvawe, edinstvenoto [to mo`e da
se zabele`i e osobenoto umeewe i
dobar vkus na samiot
majstor. Inaku, sli~ni na ovie, celi ili pak fragmentirani
sre]avame vo sadovite od Love~, od Bukovskata ostava kako i od
Mogilanskata mogila vo Vraca.
Sledniot tip na kani od ostavata e nare~en tip-Bukovci.
Nivnite motivi kako i celata ornamentalna kompozicija napolno
se sli~ni so edna srebrena kana od Bukovskata ostava. Inaku,
Rogozenskata kolekcija sodr`i 19 primeri i brojot na varijanti
e dotolku golem kolku [to e i brojot na sadovi od ovoj tip
(br. 124-142). Skoro i da nema dve koi[to vo celost se

sovpa\aat. Razlikata me\u ovoj tip na kani ja gledame vo

formata
i
oblikot
na
samoto
telo,
vo
viso~inata
i
ornamentikata na stolb~eto odnosno nogarkata na istoto, kako i
od stepenot na pozlatuvawe i od shemata na podreduvawe na
motivite. Vsu[nost, tokmu vo ovoj tip na kani, za prv pat se
javuva i kimata (!!!!) kako ornamentalen motiv. Inaku ona [to
e zaedni~ko za ovoj tip na kani, odnosno ona osnovnoto koe[to
site gi stava vo eden ist ko[ i gi obedinuva kako tip e
vsu[nost, faktot [to kaj site niv, vo sredinata na teloto se
javuva [irok friz od neprekinat
meandroviden motiv, koj[to
ritmi~no go ograduva sadot, povtoruvaj]i se so mali i golemi
listovidni formi. Inaku da naglasime deka pove]eto od
ornamentite i glavniot meandroviden motiv se pokrieni so
zlaten list. Za masovnoto, pak, pojavuvawe na kanite (i
fialite) so meandroviden motiv na edna sosem bliska odnosno
mala
teritorija,
odnosno
rastojanieto
Bukovci-Rogozen
(iznesuva samo 25 km) bi ka`ale deka ovie sadovi se izraboteni
vo edno i isto atelje odnosno rabotilnica, koja[to se nao\ala
dosta blizu.
Edna malku poznata,pak, dekorativna shema, ni poka`uvaat
11 broja od kanite (br.143-153). Nivnata dosta karakteristi~na
plasti~na dekoracija se sostoi od silno stilizirani rastitelni
motivi, koi[to pak, od svoja strana, se kombinirani so
geometri~ni ornamenti. Sli~na takva kana, od srebro-so pozlata
e onaa od nekropolata kaj s. Derveni, blizu Solun. Na nea,
dekoracijata e izvedena sosema realisti~no-se gledaat [iroki
lisja. Sekoja kana od Rogozen ~ii[to motivi se mnogu sli~ni
so ovoj tip, pretstavuva zasebna i nepovtorliva varijanta.
Taka na pr. kaj kanata pod br. 143, lisjata se modelirani
mnogu porealisti~no dodeka kaj drugite kani od istiov tip,
lisjata se krajno stilizirai, pri [to zavzemaat nekoi
elipsovidni oblici, a kaj br. 151-153 tie zavr[uvaat so
kapiteli.

Slednite kani, pak, bi gi smestile vo edna poop[ta grupasadovi so pretstavi na sceni, likovi i si`ea od drevnata
trakiska mitologija. Edinstveno na edna od niv, si`eto e
gr~ko, me\utoa, nesporno e deka taa e delo na trakiski
majstor-toreut (br. 154). Na taa kana, vsu[nost, e pretstavena
scena od devettiot podvig na Herkul. Vo nevisok reljef, na
prethodno napravena matrica, iskovani se dve ~ove~ki i dve
`ivotinski figuri. Kompozicionata shema ili pretstava e
pretstavena na dobro ras~itana ritmika t.e. scenata se
povtoruva tri pati na eden i ist na~in na celata zaoblena
povr[ina od sadot. Herkul e pretstaven mlad i gol, svrten
nanapred i samata muskulatura na teloto e pretstavena vo silno
podcrtano dvi`ewe nadesno. Kosata i liceto se predadeni
sumarno, dodeka muskulite na gradite i stomakot se ocrtani so

po edna linija-vo koja[to ne se zabele`uva napregnatost.

Herojot, vo desnata raka dr`i surovica, dodeka so protegnatata
leva raka go dopira pojasot na Ipolita. pod negovoto desno
ramo se zabele`uva ko`ata na Nemejskiot Lav, dodeka zad
levoto, se zabele`uva lav-grifon so rog na glavata. Sli~na
pretstava na Herakle, na teritorijata na dene[na R. Bugarija
se nao\a na bronzen [lem, pronajden kaj s. Grlo, Brezni[ko, i
e datiran okolu vek p.n.e.. caricata na amazonkite-Ipolita
e pretstavena re~isi identi~no t.e. svrtena nanapred i vo
dvi`ewe nadesno kon samiot Herakle. Kosata, pak, i liceto i se
predadeni kako i na herojot vo na[iot slu~aj.
Dokolku pak, detalno gi pogledneme izvedbata na toa gr~ko si`e
so izvedbata na scenata Zaveduvaweto na Auge od strana na
Herkul( ) na fiala br.4, u[te istiot
moment ]e se ubedime deka toa se, vsu[nost, proizvodi na dva
rali~ni stila: trakiski i helenski. Poprecizno, trakijskiot
majstor koj[to ja izrabotil kanata so pretstavata na scena na
Herkul i Ipolita pozite i gestovite ni gi predal kako mnogu
naivni, licata, pak, nemaat oduhotvorenost i se dobiva
vpe~atok deka pogledite ne se upateni eden kon drug.
O~igledno e deka gestovite i licata se izvedeni
so edni i
isti prethodno izraboteni [abloni. Znaeme deka prethodno
spomnatoto ne svojstveno za gr~kata klasi~na umetnost, [to,
vpro~em bi bilo dovolen dokaz deka ovaa kana e delo na
trakijski majstor, za razlika od fiala br. 4, za koja[to
pove]e i od o~igledno e deka samata taa pretstavuva delo na
gr~ki toreut.
Slednite osum kani, pak, od ostavata ni pretstavuvaat
trakiski
si`ea
i
se
proizvod
na
trakijski
majstori.
Pretstavite kako i kultovite sceni pretstaveni na niv se
posveteni, najmalku na dve razli~ni bo`estva od trakijskiot
panteon.
Vsu[nost,
od
raniot
period
od
razvitokot
na
trakiskata umetnost se znae[e mnogu malku ili re~isi ni[to.
Me\utoa, blagodarenie tokmu na ovie sadovi, dolgiot svitok na
vekovite se otvori pred nas i ni poka`a dosega nevideni sceni
i likovi od trakiskata mitologija, i toa vo edno takvo
neverojatno izobolie.
Prvite, pak, ~etiri kani pretstavuvaat pretstavi i sceni
povrzani so kultot na Golemata bo\inka kaj trakijcite, dodeka
ostanatite se posveteni na edno bo`estvo koe, re~isi i da ne
go
poznavame
od
raniot
klasi~en
period.
Kako
najkarakteristi~na se smeta scenata pretstavena na kana br.
155. Golemata trakiska bo`ica e pretstavena kako java na
amazonska lavica. Ovaa ~udna pretstava, vsu[nost frla nekoj
snob svetlina i na trakiskata umetnost i mitologija. Java~kata
e vo mirno dvi`ewe nadesno. Pretstavena e bosa, so desnata
raka go dr`i vratot na svoeto sveto `ivotno, dodeka vo levata
dr`i lak i strela. Kosata i e spletena vo dva reda pletenki

nad ~eloto, dodeka nivnite kraevi pa\aat slobodno pokraj

liceto. Svrtena e kon so miren i veli~estven izraz.
Oble~ena e vo dolg do stapalata hiton so kusi rakavi. Nosi
nekakva nametka i gradite ne i se ocrtani. Na sli~en vakov
na~in e pretstavena i oblekata na bo`icata na srebren riton od
Porojna, vo Romanija. Inaku java~kata se povtoruva na dvete
strani od kanata. Me\u dvete pretstavi, pak, e pretstavena
druga scena-lav napa\a elen. Dvete `ivotni se vo dvi`ewe
nadesno. Lavot e pretstaven vo profil, no glavata mu e
pretstavena gledana odozgora. Sli~na scena so Golemata bo`ica
kako lovec sre]avame za prv pat vo ranata trakiska umetnost.
Ovaa scena, pak, vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide delo na nekoj
gr~ki majstor. Ovde mirisa na nekoja velelepna [kola, koja
[to se pojavila mnogu rano vo mestnata trakiska umetnost.
Ovde, bezdrugo se ~uvstvuva rakata na nekoj talentiran
majstor-toreut, koj[to, me\udrugoto, presozdava edna tema ili
si`e ~ija[to idea mu bila jasna odnosno dobro poznata.
Na slednata kana e pretstaveno si`e koe[to, isto taka, e
povrzano so kultot na Golemata Bo\inka (br. 156). Ovde, pak,
od dvete strani na kanata se zabele`uva edna i ista scena-lav
napa\a ko[uta. I kaj dvete sceni dvi`eweto na `ivotnite e vo
edna i ista nasoka-tie se vo beg nadesno. Pretstavata na
ko[utata e anatomski realna odnosno ispravna, dodeka lavot e
pretstaven re~isi na istiot na~in kako i vo gorespomenatata
scena. Sli~ni si`ea so `ivotni sre]avame i na sadovite od
Lukovitskata i Letni~kata ostava kako i od Mogilanskata ostava
vo Vraca, no tamu tie se pretstaveni na aplikacii. Na kanata,
pak, od Rogozen, ova si`e e pretstaveno dosta realisti~no i po
mnogu ne[ta se razlikuva od stiliziranite pretstavi koi[to gi
spomnavme pogore.
Slednata scena (br. 157)
e posvetena na istiot kult. Imeno,
vo neobi~no visok reljef, na sekoja strana od kanata,
pretstavena e po edna ko~ija na ~etiri trkala, vo koja[to se
vpregnati ~etiri krilesti kowa. Na ko~iite, pak, koi[to se
naso~eni edna nasproti druga, isto taka prepoznavame krilja.
Kowite se pretstaveni vo eden eleganten i brz galop i vo eden
op[t ritam se ispraveni na zadnite noze. Vo sekoja od ko~iite
se vozat po dve `eni-ko~ija[ka i bo`ica. Ko~ija[kite se
pretstaveni na eden i ist na~in, svrteni se nanapred i so
dvete race gi dr`at uzdite od kowite. Na visok prestol ili
stol vo ednata ko~ija sedi Golemata bo`ica, pretstavena kako
gospodarka na prirodata. Taa vo rakata dr`i rastenie so sedum
granki i pupki. Vo vtorata ko~ija, pak, sedi istata bo`ica,
pretstavena kako lovec so lak i strela. Sli~ni pretstavi na
bo`ica vo ko~ija, pod koja[to se podrazbira Artemida, se
sre]avaat i vo eden poran period vo Grcija, kade[to Artemida e
pretstavena kako dr`i rascvetano gran~e. Za Golemata bo`ica na
trakijcite se do otkritieto na Rogozenskata ostava, kru`ea
samo pretpostavki i nekolku teorii-ednakvo privle~ni i

nesigurni. Do pred nekolku godini znaevme za edna Trakija so

nejzinite mnogubrojni zagatki, me\u koi be[e i temata za
Golemata
bo`ica
Bendida.
Edna
od
najgolemite
te[kotii
proizleguvala i od faktot [to se do otkrivaweto na ostavata vo
Rogozen, vsu[nost, ne postoela nikakva sigurna predstava za
trakijskata ikonografija na Bendida. Vpor~em, site poznati
pretstavi od vek p.n.e. se tvorbi na helenski umetnici i
tie pretstavi se pronajdeni na teritorijata na dene[na R.
Grcija. Vo niv, bo`icata e pretstavena vo gr~ka obleka i vo
polo`ba
kako i na drugite gr~ki bo`estva. Me\utoa, sega, vo
Rogozenskata ostava za prv pat ja gledame Golemata bogiwa vo
eden vistinski, doma[en, trakiski lik, koj[to e plod, sekako
na edna mnoguvekovna tradicija. Eden lik koj[to se do
otkritieto na Rogozenskata ostava ne se mo`e[e precizno da se
ilustrira. Ostanuva da naglasam deka kompozicionata shema na
Golemata bo`ica od dvete goreopi[ani kani-kako povelitelka
odnosno gospodarka na prirodata a voedno i kako lovec, zaedno
so si`eata Lav napa\a elen i Lav napa\a ko[uta.
Sega ve]e, ostavata od Rogozen dade klu~ za otvarawe na novi
dimenzii od trakiskata mitologija, vsu[nost ovoj klu~,
me\udrugoto bi mo`el da se ispolzuva i na scenata pretstavena
na slednata kana (br. 158) od ostavata. Pred da po~nam so
opi[uvawe na pretstavite i si`eata, bi spomnala deka slednava
kana po formata i stilot na obrabotka tokmu na niv, se stremi
kon eden poarhai~en tip. Inaku, teloto na sadot e razdeleno so
lenta od crtki na dva neednakvi koncentri~ni pojasa, pri [to
gorniot e po[irok od dolniot. Vo srednovisok reljef vo gorniot
pojas, pretstavena e Golemata bo`ica so krilja, pri [to zazema
centralno mesto vo kompozicijata. Pretstavena e kako stoi, vo
ispravena polo`ba, svrtena nanapred i vo dvete race dr`i po
edno ku~e za prednite [epi. Ku~iwata, pak, se svrteni so
glavite nanazad i pretstaveni se so podotvorena usta. Glavata
na bo`icata e golema i neproporcionalna vo odnos na teloto.
Povtorno e oble~ena vo dolg do stapalata hiton so kusi rakaviist takov kakov [to e prika`an i na bo`icata- java~ka na
lavica, kaj bo`icata na ritonot od Porojna, kako i na oblekata
na bo`icata vo vtorata ko~ija od pogore opi[anata kana,
kade[to taa e pretstavena kako lovec. Kako [to se gleda, pri
pretstavuvaweto na bo`estvoto, trakijskite majstori imale
zapazeno odnapred vostanoveni kanoni i ikonografski shemi. Na
ovaa kana, pak, od dvete strani kon krilatata bo`ica
izleguvaat po dva kentaura koi isto taka imaat krilja,
pretstaveni na istiot na~in kako i kriljata na bo`icata. Na
dolniot, potesen friz na kanata e pretstaven bik, od dvete
strani napadnat od po dve ku~iwa. Pretstavenite zaedno so
bo`icata sveti `ivotni, pretstaveni se dosta realisti~no i
vpro~em, jasno se definirani, na toj na~in go dopolnuvaat
si`eto na temata za Golemata bo`ica i idejno go doizgraduvaat
nejziniot lik. Inaku, sli~ni pretstavi na krilatata bo`ica ne
se retkost vo naodite od Mala Azija i Grcija. Golemata bo`ica

e pretstavuvana i na slikani sadovi zaedno so nejzinite sveti

`ivotni t.e. so ku~eto, elenot i lavot. No vo celata taa slika
najverojatno se podrazbira i persiskata Artemida.

Scenite, si`eata i temite, pretstaveni na slednite ~etiri kani

od Rogozenskata ostava se vo vrska so kultot kon edno drugo
bo`estvo od paneteonot na starite Trakijci. Na kanata pod broj
159 e
pretstvaena lovna scena. Na ednata strana od sadot
zabele`uvame java~ vo dvi`ewe nadesno, a od drugata stranavtoriot java~ vo dvi`ewe nalevo. Pome\u dvajcata kowanici
pretstaven e ogromen vepar (gligan !!!!) vo dv`ewe nalevo.
@ivotnoto e pretstaveno-pogodeno so kopje vo predelot okolu
vratot. I dvajcata kowanici se oble~eni na eden i ist na~invo kus hiton, koj[to odnapred e prepleten, tokmu na predelot
okolu gradite, sli~no kako i
kaj hitonot na gorespomenatite
bo`ici.
Kosata na obajcata java~i e pretstavena na ist na~in
poprecizno spletena e nad ~eloto i pletenkite pa\aat vedna[
pokraj liceto. Vo levata raka, pak, gi
dr`at uzdite na
kowite, a vo desnata po edno kopje, so koe[to zamavnuvaat kon
veparot. Sli~ni lovni sceni sre]avame od ostavata kaj Letnica
kako i na eden srebren pozlaten kolan od s. Lovec. Si`eto
lov na vepar e dosta dobro istra`ena i negovata osnovna
smisla e dosta jasna. Toa si`e nesporno e trakisko i
pretstavata na kowanikot se sre]ava ve]e mnogu ~esto na
trakiskite prostori, vo periodot od do vek pr.n.e..
Koga na sevo ova bi ja dodale i scenata lov na vepar od
kanata na Rogozenskata ostava, stanuva se pojasno, deka ovde e
prilo`ena idejata za trakiskiot bog-kowanik, koj[to vo
slu~ajov e izbavitel od zloto.

Pretstavite na slednite dve kani od ostavata, isto taka

se povrzani so religiozniot kult na trakijcite. Na
teloto na sekoja od niv e pretstavena silno stilizirana
pretstava na rogato `ivotno (br. 160, 161). Rogovite se
zavieni nadolu vo voluti i nad niv zabele`uvame
pretstava na kapitel. Od dvete strani na sekoja glava
ima po edno lu[pesto zmijoliko su[testvo.
Vtorata kana na ramewata ima ukrasi od br[lenov venec.
Scenata se povtoruva po dva pati na sekoja od kanite na
identi~en na~in. Kako [to ve]e vidovme. Rogozenskata
ostava ni poka`a pretstavi na bik na fialite br. 94. 95
i na kana br. 158.
Poslednata kana od Rogozenskata ostava

Preku pretstavite na nea, otkriena e edna [ifra za

ras~ituvawe na redica likovi i sceni, pretstaveni na
predmetite
na
trakiskata
toreutika,
koi[to
se
pronajdeni na teritorija na dene[na R. Bugarija i na
prostorot vo Ju`na Romanija. Ovie likovi se neposredno
svrzani so vtoroto trakisko bo`estvo, posle Golemata
bo`ica ili pak zaedno so nea. Na celata povr[ina, pak,
na kanata br. 162 sre]avame [irok reljefen friz, na
koj[to e pretstavena fantasti~na procesija od `ivotni.
Na ramewata na sadot pretstaveno e stado od 13 glavi na
ovnovi. Site tie se pretstaveni vo polo`ba da se
gledaat odozgora. Centralnata figura na frizot e
pretstava na krilast orel-grifon, so rog na glavata.
Toj ima ogromen klun, noze na lav i opa[ka so zmiska
glava. Zad nego e pretstaven panter vo skok nalevo, a
na negoviot grb pretstavena e glava na `ena vo anfas.
Pod grifonot, pak, pretstaveni se dva Elena vo beg
nalevo. Pred i zad nego, pak, se gledaat dva
antropodemona, ~iij[to glavi, najverojatno postradale
u[te
pred
otkrivaweto
na
ostavata.
Predniot
antropodemon ima [epi so nokti i opa[ka so glava na
zmija. Zad nego se gleda protoma na koza so dolgi
rogovi. Zadniot antropodemon e so kopita, dodeka zad
nego nayiraat bosa ~ove~ka noga i edna raka, koja[to
dr`i no`. Nad
glavata na orel-grifonot pretstavena e
sveta ptica, koja[to vo klunot dr`i zmija. Kakva ideja
e vlo`ena vo toa fantasti~no si`e na trakiskata
mitologija? Ivan Marazov pretpostavuva deka vo ovoj
slu~aj stanuva zbor za mit, koj[to ja pretstavuva
borbata pome\u Belerofon i Himera.