Lekcija 6

L
STVARNI ILI REALNI GASOVI I PARI
Otgoga }e ja prou~ite ovaa lekcija povve}e bi trebalo da znaete za:

Isparuvaweto i kondenzacijata
Topeweto i sublimacijata
Vodenata parea
o Goleminite na sostojba na vodenata parea
o Pregreanata vodena parea
o Toplinskiot (T, y -) dijagram za vodenata parea
o Molieroviot entalpija - entropija (h, s ) - dijagram za vodena
parea
o Promenite na sotojba na vodenata parea
o Klapejron - Klausiusova ravenka
Kru`nite procesi so parea kako raboten medium
o Op{to za procesite so parea kako raboten medium
o Kruèniot proces so vla`na parea
o Kruèniot proces so pregreana parea
o Na~inot na podobruvawe na stepenot na iskoristuvawe na
procesot vo parnite postrojki
Zgolemuvaweto na pritisokot na pregreanata parea
Zgolemuvaweto na temperaturata na pregreanata parea
Namaluvaweto na pritisokot na izleznata vla`na parea
Povtorno pregreanata parea
Regenerativnoto zagrevawe na vodata
252
6.1. Isparuvawe i kondenzacija

Pri voveduvawe na poimot idealen gas i analizirawe na promenata na
sostojba dojdovme do mnogu poimi, izrazi i zaklu~oci koi vaàt za
stvarnite, odnosno realnite gasovi. Izraboten e termodinami~ki
metod za analizata na pojavite koi se vrzani za transformacija na
toplinskata energija vo drugi formi na energija. Predhodno e
naglaseno deka glavna osobina na idealniot gas e {to e mnogu daleku
od uslovite koi doveduvaat do transformacija na gegovata gasna faza
vo te~na faza. Vo praksa, me|utoa, postojat stvarni gasovi, kako i
mnogu procesi (isparuvawe, kondenzacja, sublimirawe, vte~nuvawe,....)
pri koi istovremeno postojat vo ramnoteà te~nata i gasovitata,
odnosno te~nata i cvrstata faza itn. (t.n. dvofazni ili pove}efazni
sistemi). Neophodno e i niv vnimatelno da gi razgledaame, a so toa da
ja razgledame i ponatamo{nata primena na tehnikite na
termodinamikata.
Eksperimentite koi gi izveduvale mnogu istraùva~i pokaàle deka
karakteristi~nata ravenka na sostojba za idealen gas
p v = R T
ne moè da se primeni i na realnite gasovi. Takov eksperiment
mo`no e da se izvede so pomo{ na ednostaven labolatoriski ured
prikaàn na slikata 49. Neka vo sadot A e zatvoren 1 [kg] realen
(stvaren) gas koj sakame da go ispituvame. So pomo{ na termostratot
V se odrùva opredelena postojana temperatura vo tekot na
ispituvaweto, koja ja pokaùva termometarot t. Zatvoreniot gas
mo`no e pri taa temperatura da se komprimira so podignuvawe na
ìvata vo sadot A so pomo{ na sadot D na se pomal volumen, {to moè
da se o~ekuva na soodvetnata skala ozna~ena na sadoot A. So promena
na volumenot }e se menuva i pritisokot, t.e. pritisokot }e raste pri
kompresija, a toa moè da se ot~ita na manometarot S.
Ako po~etnata sostojba na nabquduvaniot gas se ozna~i so I, kako to e
prikaàno na slikata 50., t.e. deka gasot na po~etok se najduva vo
relativno visoka temperatura pri pritisok r1 i volumen v, toga{
izotermnata kompresija na gasot }e bide predstavena so krivata na
izoterma T1 = konst., koja ja dobivame so vcrtuvawe na soodvetnite
253
vrednosti na pritisokot i volumenot pro~itani na skalata (podelbi)

prikaàni na labolatoriskata oprema.
Slika 49. [ema na labolatoriskata oprema za ispituvawe na

odnesuvaweto na realnite gasovi
Ako, me|utoa, od istata po~etna sostojba se nacrta istostrana
hiperbola pv = konst., (izoterma na idealen gas), taa nema da se
poklopuva so stvarnata izoterma TI = konst., tuku pri relativno
visokata temperatura }e bide polegnata, na primer, ne{to pod
stvarnata izoterma. Ako se povtori istiot eksperiment poa|aj}i od
istiot po~eten volumen, no so vospostavuvawe, so pomo{ na
termostatot, na nekoja poniska temperatuta TII , toga{ kompresijata
}e bide predstavena so izotermata TII = konst., koja }e leì, na primer,
254
pod izotermata p v = konst., za idealen gas, nacrtana od istata po~etna

sostojba II. Ponatamu, so povtoruvawe na eksperimentot od nekoja
po~etna sostojba III, stvarnata izoterma TIII =konst., vo po~etokot na
kompresijata }e bide polegnata, a pokasno postrmna od izotermata p v
= konst., od idealen gas dodeka pri u{te poniska temperatura na
izotermnata kompresija od nekoja po~etna polo`ba IV, posle
opredelena kompresija }e se primetat pojava na deformacija na
izotermata TIV = kons.
Slika 50. Sporedba na izotermite na idealen i realen gas

Proizleguva, deka ako na nekoj realen gas so opredelena temperatura
mu se zgolemi pritisokot, istovremeno mu se zgolemuva razlikata vo
svojstvata na toj gas vo odnos na idealniot gas (odstapuvawe od
izotermata od realniot gas od izotermata na idealniot gas);
razlikata e se pogolema kolku {to temperaturata e poniska. Taka, na
primer, so kompresija na realen gas so po~etna sostojba V po izoterma
TV = konst., na nekoja relativno niska temperatura, vo nekoja
opredelena sostojba a }e se primeti pojavata na magla na zidovite od
255
sadot A, a izotermata }e se prekr{i pominuvaj}i vo pravec paralelen

na apcisnata oska koja, kako {to se gleda, istovremeno }e bide i
izobara p = konst.) na otse~okot ab. So kompresija od a prema b, posle
pojavata na magla na zidovite od sadot A, }e se pojavat kapki od
te~nost, taka da do b celokupniot gas }e bide pretvoren vo te~nost
(te~na faza). Procesot na transformacija na gasnata faza na nekoj
medium, pri opredeleni uslovi na pritisok i temperatura , vo te~na
faza poznat e pod imeto kondenzacija ili vte~nuvawe. Kako {to se
gleda, procesot na kondenzacija se odviva vo dve fazi (te~na i gasna)
pri {to odnosot na te~nata i gasnata faza na dvofazniot sistem se
pove}e se zgolemuva, taka da vo sotojbata b imame samo te~na faza na
nabquduvaniot medium (telo), (voda, te~en vozduh, te~en kislorod,
jaglen dioksid itn.). Dvete fazi vo tekot na kondenzacijata se vo
ramnoteà bidej}i se pri ista postojana temperatura i pritisok. Toa
zna~i deka vo ovoj slu~aj pritisokot i temperaturata ne se me|usebno
nezavisni golemini na sostojbata, tuku vrednosta od ednata od niv
sekoga{ e uslovena od vrednosta na drugata. Me|utoa, poradi toa {to,
celiot, vo ovoj slu~aj dvofazen sistem, iako od isti medium, se sotoi
od te~nost i gas, ~ii specifi~en volumeni, odnosno gustini, se
razli~ni, rammnoteàta na dvofazniot sistem pri kondenzacijata
ponekoga{ se narekuva "heterogena" ravnoteà, za razlika od
ravnote`nata sostojba na nekoe fizi~ko homogeno telo. Primetlivo
e deka izotermata za promena na sotojbata TV = konst., se izvr{uvala
taka da so eden nejzin del od procesot (V - a) postoela samo gasna faza,
a vo drugiot del gasna i te~na faza (a - b), a vo tretiot del (b - c) samo
te~na faza na promena na mediumot.
Za vreme na kondenzacijata pritisokot ne se menuva. Posle otkoga se
vte~nil celiot gas i pri toa go zavzel volumenot na tenosta (vreli
kapki), pritisokot }e se zgolemi naglo pri novo namaluvawe na
volumenot (b - c). Ako predpostavime deka sega procesot }e se
izvr{uva vo sprotivna nasoka, o~igledno e deka vo to~kata b }e
nastapi, sprotivno na kondenzacijata, procesot na isparuvawe na
te~nosta koj }e trae se dodeka i poslednata kapka od te~nosta ne
ispari (sostojba a). Temperaturata }e ostane konstantna vo tekot na
isparuvawe, a }e po~ne povtorno da raste tek so ponatamo{no
zagrevawe (pregrevawe) na gasnata faza na posmatraniot medium
(telo). Prema toa proizlegua deka procesot na kondenzacija
(vte~nuvawe) i procesot na isparuvawe se dva me|usebno sprotivni
procesi. Tie, isto taka, kako {to nie poznato, se dva sprotivni
256
procesi, zatoa {to se izvr{uvaat so postojana toplinska i mehani~ka

ramnoteà (p, T = konst.).
Slika 51. p,v - dijagram za realni gasovi

Potrebno e da se napomene deka sekoj gas, pri daden pritisok i
temperatura, moè da se pretvori vo te~nost. Nekoga{ ovie gasovi
koi ne bilo mo`no, pri toga{nite eksperimentalni mo`nosti, da se
pretvorat vo te~na sotojba (vozduhot, vodorodot) se narekle
"konstantni gasovi", dodeka deneska toj naslov ja gubi smislata.
Ako prikaànite eksperimenti bi se izvele podetalno, t.e., za
razli~ni vrednosti na T = konst., bi trebalo snopot izotermi da go
imaat izgled prikaàn na slikata 51. Kako {to se gleda
horizontalniot otse~ok na poodelni izotermi, a toa zna~i i del na
koj tie se poklopuvaat so soodvetnite izotermi, podolgi se kolku {to
temperaturite i pritisocite na kondenzacija, odnosno isparuvawe se
257
poniski i obratno. Pri soodvetni uslovi na temperaturi i pritisoci

horizontalniot odse~ok postanuva beskone~no mal (teì kon nula),
t.e., preminuva vo to~kata K. Sostojbata {to odgovara na to~kata K se
narekuva kriti~na sostojba, a definirana (opredelena) e so
kriti~nata temperatura (TK), kriti~niot pritisok (pK) i kriti~niot
voluumen (vK).
Kriti~nata sostojba (kriti~nata to~ka) predstavuva prevojna to~ka
(to~ka na infleksija) na kriti~nata izoterma TK = konst., vo koja
tangentata na kriti~nata izobara e pK = konst. Vo kriti~nata sostojba,
pri izveduvawe na eksperimentite, gasnata faza se transformira vo
te~na faza direkno, t.e., bez predhodna pojava na magla. Za realnite
tela (mediumi) kriti~nata sostojba e razli~na, isto kako {to e
razli~no i to~kata na vriewe (vreli{teto) - odnosno temperaturata
na kondenzacija.
Na sikata 51., vidlivo e deka so porast na pritisokot raste i
vreli{teto, t.e., za nabquduvaniot medium se dobivaat sostojbite 1
(r1, T1, v1' ); 3 (r3, T3, v3' ); 5 (r5, T5, v5' ); ...., K (rK, TK, v K' ). Na ovie sostojbi
na vriewe (po~etok na isparuvawe) im odgovaraat potpolno
opredeleni sotojbi na zavr{etok na isparuvaweto, odnosno po~etokot
na kondenzacija, t.e., 2 (r2 = r1, T2 = T1, v 2 = v1'' ); 4 (r4 = r3, T4 = T3,
v 4 = v3'' ); 6 (r6 = r5, T6 = T5, v6 = v 5'' ), ....., K (rK, TK, v K = v K' = v K'' ).
Vsu{nost, kako {to se gleda, geometriskoto mesto na site vreli{ta
(po~etok na isparuvaweto) predstavuvaat krivite 1, 3, 5,..., K koja
dobila ime dolna ili leva grani~na kriva, a geometriskoto mesto na
site to~ki (sostojbi) na zavr{etok na isparuvaweto (po~etok na
kondenzacija) koi gi dava krivite 2, 4, 6, ...., K se narekuva gorna ili
desna grani~na kriva. Jasno e deka dvete grani~ni krivi se
sostanuvaat vo kriti~nata to~ka K.
Kako {to imeto "isparuvawe" e usvoen za procesot a pretvorawe
(transformacija) na te~nata faza vo gasna faza na nekoj raboten
medium (telo), taka i gasnata faza bliski na uslovite na pricesot na
kondenzacija go dobila imeto "parea". Za uslovite na desno od gornata
grani~na kriva - pregreana parea, za uslovite na samata gorna
grani~na kriva (koga }e is~eznat kapkite te~nost) - suva parea
(suvozasitena parea), a za uslovite pome|u gornata i dolnata grani~na
kriva - vla`na parea (vodena para), ~ij stepen na suvost (se ozna~uva
258
so h) tolku e mal, odnosno stepenot na vla`nost (1 - h) tolku e pogolem

kolku {to e sostojbata na vla`na parea poblisku do desnata grani~na
kriva. Toa zna~i deka stepenot na dolnata grani~na kriva ednakov e na
nula (h = 0), a na gornata grani~na kriva (h = 1). Kako {to e vidlivo,
stepenot na suvost brojno ja predstavuva onaa koli~ina na suva parea
koja se najduva vo 1 [kg] vla`na (vodena) parea. Va`no e da se napomene
deka vla`nata i suvata ili suvozasitetnata parea na nekoj opredelen
pritisok, kako {to vidovme, imaat to~ka na vruewe na toj pritisok.
Kolku {to pregreanosta na pareata pogolema, odnosno kolku
nejzinata temperatura e povisoka, za razgleduvaniot pritisok, tolku
taa po svoite svojstva e pobliska na idealniot gas, kako {to e
prikaàno na slikata 52.
Slika 52. Prikaz na podra~jeto na idealen gas, realni gasovi,

pregrevawe, suva i vla`na parea
259
Na slikata 53., prikaàna e sporedbata na vozduhot, koja vo normalni

uslovi po svoite svojstva e mnogu blizka na idealniot gas, so idealen
gas. Hansen 1926 godina, ja prou~uval vrednosta na gasnata konstanta
na vozduhot
R' =
pv
T
Za razli~ni pritisoci i temperatuti sporeduvaj}i gi so vrednostite

na gasnata konstanta R za vozduh kako idealen gas
R'
= 1.0
R
{to bi odgovaralo na uslovi za koi gasot stvarno moè da se smeta za

idealen gas. Kako {to na slikata 53., se gleda, kolkav e pritisokot
pogolem i temperaturata poniska tolku e pogolemo negovoto
odstapuvawe od svojstvata na idealniot gas.
Slika 53. Sporedba na vozduhot so idealen gas - Hansenov dijagram
260
Za prikaùvawe i analizarawe na otstapuvaweto na realnite gasovi

od idealniot gas mnogu e pogoden i dijagramot koj go vovel Amagat, koj
za ordinata ima p v , a za apcisa r. Na slikata 54., prikaàno e
odstapuvaweto SO2 od idelaniot gas vo Amagatoviot dijagram.
Izotermite na idealnit gas ( p v = konst.) na ovoj dijagram se pravi
paralelni so apcisnata oska. Kako {to se gleda od slikata,
odstapuvawata na stvarnite izotermi SO2 od izotermite na idealen
gas tolku se pogolemi kolku {to se pomali pritisokot i
temperaturata. So crtkalnite krivi se predstavuva geometriskoto
mesto na minimumite na realnite izotermi. Minimum realni
izotermi SO2 za 500 [0C] se najduva to~no na oskata od ordinatata, a
tangentata vo nego (izoterma na idealen gas za 500 [0C]) se poklopuva
so realnite izotermi od pritisok 100 [bar]. Toa zna~i deka SO2 na
tempertura od 500 [0C] prakti~no nema da gi razlikuva od idealen gas
(do 100 [0C]) pa poradi toa taa temperatura ime Bojleova temperatura
(SO2 na 500 [0C] prakti~no se poklopuva so Bojl - Mariotoviot zakon),
a krivata koja gi povrzuva minimumite na realnite izotermi Bojlovi krivi.
Realniot gas mo`no e da se sporedi so ideaalen i na toj na~in da se
izvr{i negovo prigu{uvawe pri {to, kako {to znaeme, entalpijata e
konstantna (h = konst.). Kaj idealen gas pri toa mora da bide
konstantna temperaturata zatoa {to entalpijata na idealen gas
zavisi samo od temperaturata. Me|utoa, kako {to ve}e e prikaàno,
ako kaj realen gas se izmerat temperaturite pred i posle
prigu{uvaweto, }e se utvrdi deka tie ne se ednakvi zatoa {to
entalpijata na realen gas, zavisi od temperaturata, zavisi od negovata
gustina (specifi~niot volumen). Taa pojava poznata e kako CulTomsonov efekt.
Ovie odstapuvawa na realnite gasovi od idealniot gas predizvikni se,
vo prv red, so faktot deka deka kaj realnite ne moè da se zanemari
vlijanieto na me|umolekularnite privle~ni sli koi se pogolemi
kolku {to gasot e poblisku do uslovite na kondenzacija.
261
Slika 54. Sporedba na SO2 so idealen gas - Amagatov dijagram

6.2. Topewe i sublimacija
Analiziraj}i gi osobinite na realnite gasovi vo odnos na idealnite
gasovi, primetlivo e deka za sekoj medium (rabotno telo) postojat
razli~ni uslovi na pritisokot i temperaturata pri koi tie se
pretvoraat vo te~na faza (kondenzacija) i obratno, od te~na faza vo
gasna faza (isparuvawe). Pokraj p, v - dijagramot za prikaùvawe na
faznite transformacii ~esto popogoden e p, t - dijagramot. Na
slikata 55., to~kata A predstavuva opredelena sostojba (p1, tA) na
razgleduvaniot gas vo p,v - dijagram. Ako gasot se ladi, t.e., ako mu se
odveduva toplina pri postojan pritisok, temperaturata na gasot }e se
namaluva se do pojavata na kondenzacija (to~ka 1). Za vreme na
262
kondnzacijata (vte~nuvaweto) temperaturata }e ostane konstantna se

dodeka procesot na kondenzacija potpolno ne zavr{i, a potoa so novo
ladewe na te~nata faza na istiot pritisok temperatutata povtorno
}e opa|a taka, na primer, vo sostojbata V, te~nosta }e ima temperatura
tB < t1.
Ako se izvr{il proces vo sprotivna nasoka, t.e., od V do A, vo sostojba
1 na temperatura t1 bi nastapilo isparuvawe na te~nata faza, odnosno
od 1 do A novo zagrevawe (pregrevawe) na gasnata faza. Kako {to se
gleda, sostojbata 1 predstavuva granica pome|u potpolno te~nata i
potpolno gasnata faza na razgleduvaniot medium na pritisok r1. Za
nekoi drugi vrednosti na pritisokot, pomali ili ogolemi od r1, }e se
dobie cela niza na sostojbi (to~ki) ~ie geometrisko mesto
predstavuva kriva na naponot, grani~na kriva pome|u gasnata i
te~nata faza na razgleduvaniot medium. So drugi zborovi, krivata na
naponot predstavuva sostojbi vo koi dve fazi (vo ovoj slu~aj te~na i
gasna) na nekoj medium se najduvaat vo ramnoteà.
Slika 55. Kriva na naponot pome|u te~na i gasna faza
263
Ako, me|utoa, te~nata faza na sotojba V ponatamu se ladi pri

konstanten pritisok r1, vo nekoja sostojba 2, na temperatura t2, }e
nastapi proces na negova pretvorawe (transformacija) vo kruta faza
- proces na vcrstuvawe ili zacvrstuvawe, kako {to e prikaàno na
slikata 56. Procesot na vcvrsnuvawe, analogno na vte~nuvawe
(kondenzacija) i isparuvawe trae se dodeka i poslednata ~esti~ka od
te~nata faza ne premine vo cvrsta faza pri {to temperaturata t2
ostanuva konstantna i pokraj postojanoto odveduvawe na toplina.
Temperaturata po~nuva da se namaluva koga cvrstata faza po~nuva da
se ladi, na primer, od 2 do S, taka da vo sostojbata S se dobiva cvrsta
faza so temperatura
tC < t2.
Slika 56. Krivi na naponnite pome|u, kruta, te~na i gasna faza

Pri sprotiven proces, t.e, so zagrevawe na cvrstata faza vo
sostojbata S, pri
p2 = p1 = konst.,
vo to~kata 2 }e po~ne topewe na cvrstata faza {to zna~i deka to~kata
2 predstavuva granica pome|u cvrstata i te~nata faza na
264
posmatraniot medium pri r2 = r1. Za razli~ni vrednosti na

pritisokot, pogolem ili pomal od r2, }e se dobie krivata na naponot II
(cvrsta i te~~na faza). Pri opredeleni uslovi pritisokot i
temperaturata }e se prese~at so dobienite krivi na naponot vo
to~kata D, kako {to e prikaàno na slikata 56. To~kata D
predstavuva takva sostojba vo koja nekoj medium moè da bide i vo
cvrsta i vo te~na i vo gasna faza, t.e., taa predstavuva sostojba vo koja
site tri fazi se najduvaat vo ramnoteà. Ovaa to~ka poradi toa i go
dobila imeto trojna to~ka.
Pri pritisoci poniski (pomali) od trojnata to~ka krutata faza
direkno preminuva vo gasna faza. Procesot na direkno pretvorawe na
cvrstata vo gasna faza poznat e pod imeto sublimacija. Na primer,
ako vo krutata faza na razgleduvaniot medium vo sotojbata E se
doveduva toplina, na opredelena temperatura t3 (to~kata 3) }e nastane
sublimacija, t.e., to~kata 3 predstavuva sostojba vo koja cvrstata i
gasnata faza se najduvaat vo ramnoteà, a krivata III predstavuva
kriva na naponot na krutata i gasnata faza.
Kako {to od prikaànoto se gleda, pri faznite transformacii
(pretvorawa) (gasna vo te~na faza; kruta vo te~na faza i obratno
itn.) i pokraj doveduvawe, odnosno odveduvawe na toplina
temperaturata ostanuva konstantna. Poradi toa, dovedenata odnosno
odvedenata toplina pri faznite transformacii se narekuva
latentna (skriena) toplina.
6.3. Vodena parea
Vodenata parea ima mnogu va`na uloga vo tehni~kata praksa, posebno
kako rabotno sredstvo vo parnite ma{ini i kako zgreva~ (fluid za
greewe) vo mnogu industrii, sanitarni i drugi toplinski uredi.
Vodenata parea potrebna za ovie celi se dobiva so isparuvawe na
vodata vo opredelen prisok, pogolem od atmosferskiot, vo specijalno
konstruirani zatvoreni sadovi poznati pod imeto parni kotli.
Ako, na primer, e potreben raboten pritisok vo parniot kotel r i ako
kotelot napolnet so voda so temperatura t0, toga{ po~etnata sostojba
na rabotnoto telo (medium) (naj~esto voda) vo parniot kotel se
predstavuva so to~kata A, kako {to e prika`àno na slikata 57.
265
Vodata vo taa sostojba vo parniot kotel najprvo se zagreva so

doveduvawe na toplina pri konstanten pritisok, a temperaturata
raste se dodeka ne dostigne to~ka na vriewe ts na toj pritisok, posle
{to po~nuva procesot na isparuvawena vodata (od a do b), a potoa
pregrevawe na suvata (suvozasitenata) parea (od b do V). Za vreme na
procesot na isparuvawe temperaturata ostanuva konstantna i pokraj
doveduvaweto na toplina (latentna toplina na isparuvawe), dodeka vo
tekot na pregrevawetro pareata nejzinata temperatura raste do nekoja
opredelena, t.e., potrena temperatura na pregrevawe tp, koja za
razgleduvanata masa na vodenata parea zavisi od koli~inata na
toplinata dovedena vo tekot na pregrevaweto (od b do V). Kako {to e
vidlivo od slikata 55., a i od porano poznatoto, sostojbata na
vrieweto (a) i zavr{uvaweto na isparuvaweto (b), za opredeln
raboten pritisok r, isto taka se potpolno opredeleni. Toa zna~i deka
vrednosta na latentnata toplina na isparuvawe za razgleduvaniot
raboten pritisok potpolno e opredelena, dodeka vrednosta na
toplinata potrebna za zagrevawe na vodata, odnosno za pregrevawe na
na pareata zavisi od vrednosta na po~etnata temperatura na vodata t0,
odnosno opredelena, t.e., potrebnata temperatura na pregrevawe na
vodenata parea tp.
Slika 57. p,v - dijagram na vodena parea
266
6.3.1. Goleminite na sostojba na vodenata parea

Goleminata na sostojba na è{kite kapki, na suvata i pregreanata
parea se prikaùvaat vo tabeli za vodena parea. Kriti~nata sostojba
(kriti~naata to~ka) za vodenata parea gi ima slednite vrednosti na
pritisokot, temperaturata i specifi~niot volumen:
rk = 221,2 [bar]; tk = 374 [0C]; vk = 0,00306 [m3 kg-1]
Ostanatite vrednosti za nekoi gasovi dadeni se vo tabelata 3.
Tabela - 3. Podatoci za kriti~nata to~ka za nekoi gasovi
Medium
Voda
- N2O
Kislorod
- O2
Vodorod
- H2
Jaglen dioksid - SO2
Sulfur dioksid - YO2
Amowak
- NH3
Azot
- N2
Helium
-He
rk [N/cm2]
2212,87
504,06
129,45
735,50
788,45
1129,72
339,31
22,85
tk [0C]
374,15
-118,40
-239,90
31,04
157,50
132,40
-147,00
-267,90
vk [m31/kg]
3,18
2,44
32,22
2,14
1,91
4,25
3,21
14,45
Goleminite na sostojba na vrela kapka ozna~eni se so h', u', v', s', za

suvo zasitena parea h'', u'', v'', s'', poktaj pritisokot i temperataurata
koi se pi{uvat bez oznaki bidej}i vo tekot na ispituvaweto ne se
menuvaat.
Vrz osnova na poznatiot izraz za entalpija, za sostojbata na vriewe
moè da se napi{e, prema navedenoto ozna~uvawe, sledniot izraz
h' = u' +p v'
od kade vnatre{nata energija vo sostojba na vriewe e
u' = h' - p v'
267
Bidej}i vrednostite na r i v' do 100 [0C] se mnogu mali, mo`no e da se

zeme od 0 [0C] do 100 [0C] (zanemaruvaj}i go mnoìtelot p v') deka
prakti~no e
u ' h' .
Entropijata vo sostojba na vriewe moè da se presmeta od op{tiot

izraz za entropijata
ds =
q
.
T
Za voda }e bide
ds =
c dT
.
T
Predpostavuvaj}i deka za voda do 100 [0C] e c 4,1868[kJkg -1 K -1 ] i

presmetuvaj}i od po~etnata sostojba t0 = 0 [0C] }e se dobie vo
sostojbata na vriewe na temperatirat T sledniot izraz
s '- s 0 = 4,1868 ln
T
,
273
odnosno, so ogled na usvoenoto y0 = 0,

s = 4,1868 ln
T
T
T
= 4,1868 2,3 log
= 9,63 log
.
273
273
273
Za suva parea pritisokot i temperaturata dadeni se vo tabeli (se

dobivaat so direkno merewe), dodeka ostanatite golemini na sotojbi na
suvata para moàt da se presmetaat ako u{te e poznata soodvetnata
ravenka na sostojba. Vo ramkite na op{tite napori za presmetka na
ravenkata na sostojba na realnite gasovi, posebno mnogu se rabotelo na
iznajduvawe na ravenka na sostojba na vodenata parea. Do sega poznati se
stotina takvi ravenki.
Bidej}i pri ispituvaweto potrebno e da se potro{i latentna toplina
na isparuvawe r [kJ kg-1], i deka pri toa p = konst., vrz osnova na ravenkata
268
q1,2 = h2 - h1
moè da se napi{e deka e
r = h'' - h'
pa entalpijata na suvata parea e
h'' = h' + r
Latentnata toplina na isparuvawe isto taka moè da se izrazi vo vid na
slednata ravenka
r=r+y
kade {to r [kJ kg-1], e vnatre{na toplina na isparuvawe, a y [kJ kg-1],
nadvore{na toplina na isparuvawe.
Vkupnata toplina na isparuvawe vo stvarnost e ednakva na promenata na
vnatre{nata energija vo tekot na isparuvaweto, t.e.
r = u'' - u'
od kade vnatre{nata energija na suva parea e
u'' = u' + r.
Vnatre{nata toplina na isparuvawe r se tro{i na sovladuvawe na
me|umolekularnite sili ("vnatre{na rabota"). Nadvore{nata toplina
na isparuvawe se tro{i na nadvore{nata rabota, t.e.,
y = p (v'' - v')
koja se izvr{uva pri isparuvaweto poradi zgolemuvawe na volumenot.
Latentnata toplinna na isparuvaweto r vo najgolem del se tro{i na
zgolemuvawe na vnatre{nata energija, dodeka pomal del se tro{i na
nadvore{na rabota na {irewe so {to moè da se opravda ispravnosta
na usvoenoto ime "latnentna toplina" za r (isto kako za r).
Ako vo izrazot r = h'' - h' se zameni h'' = u'' +pv''i h' = u' +pv', se dobiva
269
r = u'' + pv' - u' - pv' = (u'' - u') + p(v'' -v'),

t.e., izraz za r = r + y. Promenata na entropijata vo tekot na
isparuvaweto }e bide
r
Ts
s ' '- s ' =
kade Ts e temperatura na vriewe (na vla`na i suva parea). Entropijata

na suva (suvozasitena) parea moè da se prikaè so sledniot izraz
s ' ' = s '+
r
.
Ts
Vla`nata (vodena) parea se sostoi od suva i vodena parea koja vrie. Na

primer, 1 [kg] vla`na parea ima h [kg] suva parea i (1 - h) [kg] voda koja
vrie. Prema toa goleminata na sostojba na vla`na parea predstavuva
zbir na soodvetni golemini na sostojba na suvo zasitena parea i voda
vo sostojba na vriewe pomnoèni so h, odnosno so (1 - h). Taka moème
da gi napi{eme slednite izrazi:
specifi~niot volumen na vla`nata (vodena) parea
v = x v' '+(1 - x) v' = v '+ x (v ' '-v' ) ;

vnatre{nata energija na vla`nata (vodena) parea
u = x u ' '+(1 - x) u ' = u '+ x (u ' '-u ' ) = u '+ x r ;

entalpijata na vla`na (vodena) parea
h = x h' '+(1 - x )h' = h'+ x (h' '-h' ) = h'+ x r ;

entropijata na vla`na (vodena parea
r
.
Ts
So opgled na predhodno navedenoto, vrednosta na stepenot na suvost h
(sodrìna na parea) na dolnata grani~na kriva ednakva e na nula h = 0,
a na gornata grani~na kriva ednakva e na eden, h = 1. Sleduva deka
s = xs ' '+(1 - x) s ' = s '+ x ( s ' '- s ' ) = s '+ x
270
pome|u gornata i dolnata grani~ni krivi linii postoi ~itav niz na

snop na krivi so razli~ni vrednosti na stepenot na suvost pogolem od
nula, a pomal od eden, kako {to e prikaàno na slikata 58.
Slika 58. Krivi na stepenot na suvost (sodrìna na parea)

Od predhodno napi{anite ravenki sleduva
x=
v - v'
;
v ' '- v
x=
u - u'
u ' '-u '
x=
s - s'
;
s ' '- s '
x=
h - h'
.
h ' '- h '
6.3.2.Pregreana vodena parea

Pregreanata vodena parea vo svoite svojsta vo golema merka se
razlikuva od suvozasitenata (suva) i vla`nata (vodena) parea.
Pregreanata parea e tolku pobliska do gasovite kolku {to i e
pogolemo pregrevaweto, t.e., kolku {to e pogolema razlikata na
nejzinata temperatura i temperaturata na vriewe na istiot pritisok.
271
Termi~kite (osnovni) golemini na sostojbata r i t na pregreanata

parea se dobivaat so merewe. Za dadeni (mereni) vrednosti r i t,
specifi~niot volumen v moè da se presmeta od ravenkata na sostojba.
Vodenata parea, koja e taka va`na, za àl, odstapuva od Valsovata
ravenka poradi jakata asocijacija na nejzinite molekuli. Poradi toa
predloèna e cela niza na poluempiriski ravenki. Pokraj drugite
popoznati se:
Lindeovata
3
373
p v = 0,462 T - p (1 + 0,000002 p ) 0,031
- 0,0052
T
i Molierovata ravaenka na sostojba za pregreana parea
p v = 0,462 T -
2 p
10
T 3
100
p
190
100
14
T
100
kade koeficentot pred T na prviot ~len vo dvete ravenki e ednakov

(0,462) {to vsu{nost e gasnata konstanta za pregreana vodena parea R
= 0,462 [kJ kg-1 K-1]. Kako {to e vidlivo, ovie ravenki se mnogu sloèni
i nivnoto koristewe vo sekojdnevnata praksa ne dobilo soodvetna
primena. Prakti~nite presmetki izvedeni so pomo{ na gotovi tabeli
za pregreana parea i soodvetnite dijagrami koi se izrabotuvaat vrz
osnova na merewata na goleminite (r i t) i ravenkata na sostojba kako
{to, na primer, se Lindeovata i Milerovata. Za poniski pritisoci se
primenuva relativno poednostavna Tumlirz - Lindeova ravenka na
sostojba za pregreana vodena pareakoja glasi
p (v + 0,016) = 0,462 T .
Koli~inite na toplina potrebna da se 1 [kg] suva parea pri p = konst.,
pregreala do temperatura Tr, t.n., toplina na pregrevawe qp }e bide
Tp
q p = c p dT = c p, sr (T p - Ts )
Ts
272
Kade cp,e specifi~en toplinski kapacitet na pregreanata parea pri

konstanten pritisok, a cp,sr negovata sredna vrednost. Toplinata na
pregrevawe koja vo eden del se tro{i za rabotata na {irewe
w 'p = p (v p - v' ' ) ,
a, drugiot del na zgolemuvawe na vnatre{nata energija (up - u'').

Poradi toa moème da go napi{eme sledniot izraz za qp
qp = up - u'' +p(vp - v'') = hp - h''
od kade vnatre{nata energija na pregreanata parea e
up = u'' + qp - p(vp -v''),
odnosno entalpijata na pregreanata parea
hp = h'' + qp = h'' + cp,sr((Tp - Ts) ili
hp = up + pvp.
Entropijata na pregreanata parea moè da se dobie i od slednite
izrazi
ds =
Q c p dT
=
T
T
Od kade e
Tp
s p - s' ' =
Ts
c p dT
T
= c p , sr ln
Tp
Ts
Specifi~niot toplinski kapacitet pri konstanten pritisok cp

zavisi od temperaturata i od pritisokot. Pronao|aweto na
analiti~ka i grafi~ka zavisnost na specifi~niot toplinski
kapacitet pri konstanten pritisok od temperaturata i pritisokot
bara golemi napori. Zavisnosta na specifi~niot toplinski
kapacitet na pregreanata parea od pritisokot e izrazena tolku
pove}e kolku {to temperaturata na pregreanata parea e poniska, t.e.,
273
kolku {to taa bila vo dvofaznoto podra~je, odnosno na gornata

grani~na kriva. Taa zavisnost se namaluva so zgolemuvawe na
temperaturata taka pri dovolno visoki temperaturi moè da se
zanemari, na primer, kaj idealniot gas. Za mnogu pregreana parea
nejziniot toplinski kapacitet cp moè da se zeme, so opredeleno
pribliùvawe, deka e linearna funkcija od temperaturata. Grafi~ki
zavisnosta na cp = f(p, t) za golemi pritisoci dale Havli~ek i
Mi{kovski, a analiti~ka zavisnost cp od temperaturata i pritisokot
mo`no e pribli`no da se presmeta so sloènite formuli, na primer,
Knoblau~ovata formula. Isklu~ivo, za niski pritisoci (pod 0,1
[bar]), prema Molier, moè so dovolna to~nost da se napi{e izrazot
cp = 0,44 + 0,00013t.
Kako {to e vidlivo, opredeluvaweto na specifi~niot toplinski
kapacitet na pregreanata parea vo zna~itelna merka go komplicira i
ote`nuva re{avaweto na prakti~nite zada~i. Presmetkite se
poednostavuvaat so voveduvawe na poimot na sreden specifi~en
toplinski kapacitet cp,sr kako {to porano be{e izneseno.
6.3.3. Toplinski (T, y -) dijagram za vodena parea
Vo prv red, }e ne interesira konstrukcijata na grani~nite krivi
linii vo T, y - dijagramot, slika 59. Kako po~etna sostojba se zema t0 =
0 [0C] (T0 = 273 K), taka da promenata na entropijata, vo odnos na nekoja
temperatura T, ja ima slednata vrednost
Tp
s '- s = c
'
0
T0
dT
.
T
Za razli~ni vrednosti na T }e se dobijat razli~ni vrednosti na y'

( s 0' = 0 ) pa prema toa i niza to~ki ~ie geometrisko mesto predstavuva
dolna grani~na kriva.
Konstrukcijata na gornata grani~na kriva moè da se izvede na toj
na~in taka na poodelni to~ki na dolnata grani~na kriva i se
nanesuvaat vrednostite
274
s ' '- s ' =
r
.
T
Razbirlivo e deka vo kriti~nata to~ka (y'' - y')K 0 zatoa {to i

r 0.
Slika 59. T, y - dijagram za vodena parea

T, y - dijagramot ima golemo zna~ewe vo presmetkata na promenata na
sostojbata na vodenata parea. Ist princip, vo pogled na
konstrukcijata T, y - dijagramot, vaì za site realni gasovi i pari.
6.3.4. Molierov entalpija - entropija (h, s -) dijagram za vodena parea
Dolnata i gornata grani~ni krivi vo h, s - dijagramot moàt
najednostavno da se konstruiraat so pomo{ na vrednostite h', h'', y' i y''
zemeni od tabeli. Izobarite i izotermite vo podra~jeto na vla`nata
parea vo h, s - dijagram se tangenti na dolnata grani~na kriva {to
lesno moè da se dokaè, t.e., tekot na izobarite }e go opredelime od
izrazot
T ds = dh - v dp .
275
Otuka za p = konst., t.e., za dp = 0 se dobiva koeficientot na nagibot na

izobarata
h
=T .
s p
Zatoa koeficientot na nagibot na tangentata na sekoja izobara vo
bilo koja to~ka od dijagramot ednakva e na apsolutnata temperatura
na soodvetnata sostojba. Bidej}i vo zasitenoto podra~je pritisokot i
temperaturata se konstantni, izobarite na zasitenoto podra~je se
pravi. Vo pregreanoto podra~je izobarite pribli`no se logaritamski
krivi. Na garni~nata kriva preodot na izobarite od zasiteno vo
pregreano podra~je e bez lom zatoa {to temperaturite, a prema
predhodnata ravenka i koeficientot na nagibot kaj ovoj preod
postapno se menuva. Na slikata 60., prikaàn e Molierov entalpija entropija dijagram. Posebna prednost na h, s - dijagramot e vo toa da
izvr{enata rabota i razmenetata toplina se prikaàni kako otse~ki,
a ne kako povr{ini kako vo T, y - dijagramot. Prema predlogot na
Molier moè povr{inata na slikata da se iskoristi ako se upotrebi
kosoagolen koordinaten sistem slika 61.
Slika 60 Molierov h, s - dijagram
276
Slika 61. h,s - dijagram vo kosoagolen koordinaten sistem

Vo podra~jeto na vla`nata parea }e bide
h = h'+ r x i s = s '+
r
x
Ts
od kade so zamena na vrednosta za rx se dobiva

h = h'-Ts s '+Ts s .
Vo poslednata ravenka za p = konst., }e bide h'-Ts s ' = b = konst. pa
sleduva
277
h = Ts s + b
{to vo h, s - dijagram }e bide prava so koeficient Ts so {to se
potvrduva preddhodniot izraz
h
=T .
s p
Dolìnata na izobara, pa prema toa i to~kite na gornata garani~na
r
linija, se najduva od izrazot h'' - h' = r i s ' '- s ' = . Grani~nata izobara
Ts
h
(niz kriti~nata to~ka) ima nagib = TK , a dolìnata i teì kon
s p
nula, bidej}i r 0 , (h' '-h' ) K 0 i ( s ' '-s ' ) K 0 . Dodeka izobarite i
izotermite vo podra~jeto na vla`nata parea se poklopuvaat, toga{
tie vo podra~jeto na pregreana parea se razdvojuvaat vo posebni
krivi.
Molieroviot h, s - dijagram ima golemo prakti~no zna~ewe i primena
vo toplinskite presmetki na parnite motori kako i pri re{avaweto
na brojni zada~i od teorijata i praksata.
6.3.5. Promeni na sotojba na vodenata parea
]e razgledame poodelni slu~ai na promena na sotojbata vo p, v; T, y; i
h, s - dijagram. Za sekoja promena na sostojbata, }e ja analizirame, vo
prv red, koli~inata na razmenetata toplina i izvr{enata rabota.
Izobarna promena na sostojbata (p = konst.)
Na dijagramite, slika 62., prikaàna e izobarna promena na
sostojbata za slu~aj koga celokupnata promena na sostojbata vo
podra~jeto na vla`nata parea, potoa koga promenata na sostojbata
po~nuva vo podra~jeto na vla`nata parea, a zavr{uva vo podra~jeto na
pregreana parea do celosnata promena na sostojba vo podra~jeto na
pregreana parea. Koli~inata na toplina i rabota za site slu~ai
moàt da se presmetaat prema poznatite ravenki
278
q = u 2 - u1 + p (v 2 - v1 ) ,
odnosno
q = h2 - h1 i
w = p (v 2 - v1 ) .
Slika 62. Izobarna promena na sostojba na vodena parea vo p, v i T, y dijagram

Goleminite na sostojba v1, v2, u1, u2 h1 i h2 za sekoj od trite razgleduvani
slu~ai se presmetuvaat od poznatite ravenki na sostojba za vla`na
parea i pregreana parea. Zasen~anite povr{ini vo p, v - dijagram }e ja
predstavuvaat rabotata, a vo T, y - dijagram koli~inata na toplina za
sekoj poedine~en slu~aj, dodeka vo h, s - dijagramot, slika 63.,
koli~inata na toplina predstavuvaat odse~oci na ordinatata h.
279
Slika 63. Izobarna promena na sostojbata za vodena parea vo h, s dijagramot

Izohorna promena na sostojbata - (v = konst.)
Slika 64. Izohorna promena na sostojba na vodena parea vo p,v i T, y dijagram
280
]e analizirame tri karakteristi~ni sostojbi kako i pri p = konst.

bidej}i pri v = kost., rabotata e ednakva na nula baranata koli~ina na
toplinata moè da se presmeta od sledniot izraz
q = u2 - u1
pod uslov u1 i u2 da se presmetuvaat za sekoj poodelen slu~aj so
soodvetnata ravenka kako i za p = konst. Izobarnata promena na
sostojbata najsoodvetno e da se nabquduva vo p, v - dijagram, slika 64. a.
Interesno e, pokraj ostanatoto, pri toa da se znae dali posmatranata
promena se izvr{uva pri v > vK ili pri v < vK. Vo prviot slu~aj se
zgolemuva stepenot na suvost koga toplinata se doveduva na vla`nata
parea na posmatranata po~etna sostojba 1, dodeka vo vtoriot slu~aj se
zgolemuva nejziniot stepen na vla`nosta.
Izotermna promena na sostojbata - (T = konst.)
Slika 65. Izotermna promena na sostojbata na vodena parea vo p, v i T, y

- dijagram
]e razgledame izotermna promena na sostojbata ~ija po~etna sostojba 1
se najduva vo podra~jeto na vla`na parea, a krajnata sostojba 2 vo
podra~jeto na pregreana parea. Vo ovoj slu~aj, koli~inata na toplina
moè da se presmeta od izrazot
q = T ( s 2 - s1 )
281
kade, prema predhodnite izrazi i oznaki na slikata 65. (T, y - dijagram),

}e bide
s1 = s '+ x1
Tp
r
.
i s 2 = s ' '+ c p , sr ln
Ts
Ts
Me|utoa, prema oznakite na slikata 65., (p,v - dijagram) rabotata }e

predstavuva zbir.
w = w1 + w2
ottuka e
w1 = p (v' '-v ' )

w2 =
v2
p dv .
v ''
So primena na Tumlirz - Lindeova ravenka, se dobiva sledniot izraz za

w2
w2 = 0,462 T ln
p
.
p0
Adijabatska (izentropska) promena na sostojbata - (s = konst.)

Bidej}i vo ovoj slu~aj q1,2 = 0, rabotata moè da se presmeta od sledniot
izraz
w1,2 = u1 - u2
na toj na~in {to u1 i u2 se najduvaat so pomo{ na predhodno navedenite
izrazi, za toa dali razgleduvanata adijabatska promena na sostojba se
izvr{uva samo vo podra~jeto na vla`na ili samo na pregreana parea
ili pak delumno vo podra~jeto na pregreana, a delumno vo podra~jeto na
vla`na parea, slika 66.
282
Slika 66. Adijabatska promena na sostojba na vodena parea vo p, v i T,y dijagram

Za adijabatskata promena na sostojbata na vla`na parea Zeuner na{ol
deka so dovolna to~nost moè da se primeni sledniot izraz
p v k = konst.
samo {to k vo ovoj slu~aj e sosema empiriska sostojba, a ne kako za
cp
, t.e., i ravenkata na
idealen gas odnos na specifi~nite toplini
cv
adijabata ovde ima sosema empiriski karakter. Vo podra~jeto na
vla`na parea, a vo blizina na gornata grani~na kriva, za vodena parea
so pritisok od 25 [bar], vrednosta k = 1,135. Prema Molier, ravenkata
na gornata grani~na kriva za vodena parea e
p v' '1, 07 = konst.
Za pregreana parea k = 1,3. Vo podra~jeto na vla`na parea c p zatoa
{to pri p = konst., moè da se dovede mnogu golema koli~ina na toplina
(toplina na isparuvawe), a da pri toa temperaturata na vla`nata
(vodena) parea ne raste, dodeka cv ima sosema opredeleni kone~ni
vrednosti.
Rabotata pri adijabatska promena na sotojbata na vodena parea se
presmetuva vrz osnova na poznati ravenki
283
w1, 2
pv v
1
( p1 v1 - p 2 v 2 ) = 1 1 1 - 1
=
k -1
k - 1 v
k -1
k -1
pv p k
= 1 1 1 - 2
k - 1 p1
so toa {to da za k se zema soodvetnata empiriska vrednost, a ne odnosot

na specifi~nite toplini kako za idealen gas.
6.3.6. Klapejron - Klausiusova ravenka
Slika 67. Ementaren proces za izveduvawe na Klapejron - Klausiovata

ravenka
Na slikata 67., vo p,v; i T, y - dijagram, prikaàn e elementarniot
ciklus ABCD koj e sostaven od dve izobari, odnosno izotermi i od
elementarni delovi na gornata i dolnata grani~na kriva. Ako
elementarnite delovi na grani~nite krivi e dovolno mala, mo`no e da
se aproksimira so adijabata. Zna~i, vrelata voda zadadena so pritisok
i temperaturi, to~kata A, izveduvame mal (elementaren) kruèn
proces sokoj pri doveduvawe na toplina isparuva do to~kata V.
Suvozasitenata parea neka ekspandira dol` grani~nata kriva do S za
pri toj ponizok pritisok so odveduvawe na toplina bi se kondenzira
vo sotojbata D. So kompresija od D do Ago zatvorame toj elementaren
proces.
284
Ako se odviva ovoj kruèn proces pome|u bliskite temperaturi T i (T

+ dT), a prema toa i pome|u mnogu bliski pritisoci r i (p +dp), se
dobiva nekoja mala rabota dw koi vo p, v i T, y - dijagramite
predstaveni so povr{ini kako {to e prikaàno na slikata 67. b., (T, y dijagram) e
dw = (s'' - s')dT,
a prema slikata 67.a., (p, v - dijagram) e
w = (v ' '-v' ) dp .
Bidej}i so dw vo dvata slu~aja se predpostavuva ista rabota, sleduva
s ' '- s ' = (v ' '- v' )
dp
.
dT
Za promenata na temperaturata T vaì uslovot

s ' '- s ' =
r
,
T
a so toa
r = T ( v ' '- v ' )
dp
.
dT
Toa e mnogu va`na Klapejron - Klasiusova ravenaka. Taa ja dava

vrskata pome|u toplinata na isparuvawe r i krivata na napnatost p =
dp
f(T). Diferencijaniot koeficient
go ozn~uva koeficientot na
dT
nagib na krivata za onaa temperatura na zasituvawe T na koja se
odnesuva r i (v'' - v'). Prema toa, ako e poznat tekot na krivata na
napnatost, moè so merewe na goleminata (v'' - v') presmetkovno se
opredeluva toplinata na isparuvawe r bez nikakvi kalori~ni merewa.
Klapejronovata - Klausiusova ravenka moè da se primeni i za
podra~je na vodena parea (za proces na isparuvawe i kondenzacija) i na
podra~jeto na premin pome|u drugi agregatni sostojbi kaj koi
konstantnite temperaturi i konstantnite pritisoci me|usebno se
usloveni (topewe, vcvrstuvawe i sublimacija).
285
6.4. Kru`ni proces so parea kako raboten medium

6..4.1. Op{to za procesite so parea kako raboten medium
Vo parna klipna ma{ina ili parna turbina se izveduva samo del od
kru`niot proces, a za ostanatiot tek na kru`niot proces potrebna e
napojna pumpa ili paren kotel. Imeno, vo parnata ma{ina ili kako
{to ~esto se imenuva, parna ma{ina strui parea od parniot kotel
ekspandira dejstvuvaj}i na klipot, a toj vo vtoriot povraten od ja
istiskuva ve}e ekspandiranata parea vo cilinderot. Prema toa, za
razlika od klipnite ma{ini so vnate{no sogoruvawe, samo del od
kru`niot proces koj se izveduva vo parnata ma{ina, za kompresija na
rabotniot medium potrebna e napojna pumpa, a za zagrevawe i
isparuvawe na vodata paren kotel. Poradi toa kru`nite procesi so
parea kako raboten medium treba da se razgleduvaat kako celina.
Pokraj toa, va`na razlika e dali vo procesot rabotniot medium e
parea ili gas. Za vreme na procesot so gas ne se menuva agregatnata
sostojba, a pareata preminuva od te~na vo gasna sostojba ili obratno.
Prednosta na parnnite procesi e vo mnogu golemata promena na
specifi~niot volumen pri isparuvawe i kondenzacija. Poradi toa vo
p, v - dijagram povr{inata na takvite kru`ni procesi e golema, {to
zna~i deka so pomo{ na edinica masa na rabotniot medium se dobiva
golema mehani~ka energija. Vtora prednost na takvite procesi e vo
toa {to toplinata se odveduva za vreme na kondenzacijata, {to zna~i
istovremeno i so izobarna i so izotermna promena na sostojbata.
Izobarnata promena na sostojba pri odveduvawe na toplinata
popovolna e za tehni~ka izvodlivost na procesot, a izotermnata
ovozmoùva prisposobuvawe na tehni~kite karakteristiki na
okolinata. Takvo odveduvawe na toplinata od procesot so gas kako
raboten medium moè da se ostvari samo Ackeret - Krller-oviot proces, i
toa samo koga kompresijata se podeli na mnogu golem broj na stepeni.
Kolku i da se povolni odnosite pri odveduvawe na toplina vo parniot
proces, tolku se nepovolni pri nejzinoto doveduvawe zatoa {to
temperaturata na gasovite na sogoruvawe vo parniot kotel zna~itelno
e povisoka od temperaturata koja ja ima rabotniot medium vo
kru`niot proces. Prema toa, site napori da se podobri parniot
286
proces se odnesuvaat na prilikite za vreme na doveduvaweto na

toplinata. Od druga strana, koga gasot e raboten medium, golemo
vnimanie im se posvetuva na odnosite za vreme na odveduvawe na
toplina zatoa {to temperaturite za doveduvawe na toplina vo takvi
procesi ednakvi na temperaturata na sogoruvawe.
6.4.2. Kruèn proces so vla`na parea
Slika 68. Karnotov proces so vla`na parea vo T, y - dijagram

Vo podra~jeto na na vla`na parea moè da se izvede kruèn proces
pome|u konstantni pritisoci, a bidej}i vo podra~jeto na vla`na parea
izobarite vooedno se izotermi, procesot pome|u konstantni
pritisoci voedno e i Karnotov proces. Takov proces e prikaàn na
slikite 68. i 69., i toa vo p, v; i T, y - dijagram. Za sproveduvawe na
takov proces potrebni se uredi i ma{ini koi {ematski se prikaàni
na slikata 70.
287
Slika 69. Karnotov proces so vla`na parea vo p,v - dijagram
Paren
kotel
Parna ma{ina
Kondenzator
Napojna pumpa
(kompersor)
Razladna
voda
Slika 70. [ema na postrojkata za sproveduvawe na kru`niot proces so

vodena parea kako raboten medium
288
Procesot se sostoi od ~etiri fazi i sekoja se odviva vo odvoen del na

postrojkata. Doveduvaweto na toplinata so istovremeno isparuvawe
pome|u sostojbite 2 i 3 se sproveduva vo parniot kotel pa dovedenata
toplina proporcionalna e na na povr{inata a - 2 - 3 - b (T, y dijagram). Vo sostojbata 2 rabotniot medium e te~nost (h = 0), a vo
sostojbata 3 e suva parea (h = 1). Sekako, procesot bi moèl da se
odviva i vnatre vo grani~nite linii pa za to~kata 2 bi vaèlo h > 0, a
h < 1 za to~kata 3. Pri toa so ista koli~ina na parea bi moèlo da se
dobie pomala koli~ina na mehani~ka energija - {to pomala kolku
to~kite 2 i 3 se pove}e se odale~eni od grani~nite krivi. Preata
proizvedena vo kotelot ekspandira adijabatski vo parnata ma{ina od
sostojbata 3 do 4. Za vreme na ekspanzijata del od pareata se
kondenzira zatoa {to adijabatite se pove}e se oddale~uvaat od
grani~nite krivi linii pa vo kondenzatorot dojduva smesa od parea i
te~nost. Na kraj od ekspanzijata vla`nata parea ima temperatuta T0
koja e najniska temperatura vo procesot.
Vo kondenzatorot preostanatata parea postapno se kondenzira poradi
{to toplinata se odveduva so razladnata voda koja strui niz
kondenzatorot. Odvedenata toplina proporcionalna e na povr{inata
b - 4 - a - 1 (T, y - dijagram). Za da moè so adijabatska kompresija da se
dobie vrela voda vo sotojbata 2, mora od kondenzatorot da se ispu{ti
smesata na te~nost i parea koja odgovara na sostojbata 1. Pri
kompresija se zagreva samo pareata, a te~nosta ostanuva ladna poradi
lo{ite uslovi na razmena na tolina. Zatoa na krajot od kompresijata
nema da se dobie vrela voda vo sotojbata 2, tuku nekoja smesa od
pregreana parea i ladna voda; {to zna~i nema da nastane sostojba koja
odgovara na predpostaveniot kruèn proces. Toa zana~i deka
prakti~no e nevozmo`no da se ostvari karnotoviot kruèn proces za
vodena (vla`na) parea.
Poradi toa vo praksa kompresorot se zamenuva so napojna pumpa, a toa
zna~i deka suvata parea {to izleguva od parnata ma{ina mora da
kondenzira vo komndenzatorot i na izlezot da bide postignata
sostojbata na izobara p1 = konst. Izobarata voedno e i iozoterma T0 =
konst., a postignatata sostojba e na dolnata grani~na kriva (h = 0)
(sostojbata 5 na slikite 71. i 72.). Napojnata pumpa vsisuva voda so
temperatura T0 i pritisok r1 pa adijabatski se komprimira na
pritisok r2 koj e ednakov na pritisokot vo kotelot. Pri toa
temperaturata na te~nosta porasnuva za mnogu mala nezna~itelna
vrdnost (vidi zgolemeniot del od T, y - dijagramot) bidej}i sostojbata 5
289
i 6 vsu{nost se poklopuvaat. Procesot na kompresija so napojnata

pumpa prikaàn e so krivata 5 - 6 vo p, v - dijagramot vo koj prilikite
levo od grani~nata kriva se nacrtanii zgolemeno za jasno da se pokaè
procesot na kompresija. Vsu{nost, vo p, v - dijagramot dolnata ili
levata grani~na kriva, adijabatata i izotermata se poklopuvaat
zaedno i toa na edna normalna linija koja e skoro paralelna so
ordinatnata oska. Potrebnata energija za crpewe proporcionalna e na
povr{inata a - 5 - 6 - b na prikaàniot p, v - dijagram. Ako se zeme deka
volumenot v5 pred kompresijata e ednakov na volumenot v6 posle
kompresijata, potrebnata mehani~ka energija za crpewe e
wp = (p2 - p1)v5,
koja e mnogu mala vo sporedba so mehani~kata energija koja se dobiva
so ekspanzija na pareata, pa moè da se zanemari.
Slika 71. Proces so vla`na (vodena) parea vo T, y - dijagram

Temperaturata na vodata koja e pod pritisok r2 dovedena vo kotelot
(sostojba 6) poniska e od temperaturata na isparuvawe pri pritisok r2
pa mora pred isparuvawe da se zagree od T6 do T2 (vidi T,y - dijagram).
Toa se postignuva ili predgrevaj}i ja vodata ili ispumpuvaj}i ja vo
290
ladna sostojba vo kotelot kade se me{a so vrelata voda na parniot

kotel.
Slika 72. Proces so vla`na (vodena) parea vo p, v - dijagram

Stepenot na korisno dejstvo na Karnotoviot proces zavisi samo od
temperaturata T i T0, a se opredekuva so ravenkata
h=
T - T0
.
T
So preminuvawe na procesot prikaàn na slikite 71. i 72., koj se

narekuva Rankinov proces ili Klausius - Rankinov proces, se dobiva
pove}e mehani~ka energija od 1 [kg] parea, bidej}i mehani~kata
energija nastanata prema Rankinoviot proces proporcionalna na
pvr{inata 5 - 2 - 3 - 4, a od Karnotoviot proces proporcionalna e
povr{inata 1 - 2 - 3 - 4. toa e posledica na pogolemata dovedena
toplina. Me|utoa, tehni~kiot stepen na korisno dejstvo na
rankinoviot proces poslab e od Karnotoviot. Dovedenata toplina q vo
Rankinoviot proces proporcionalna e na povr{inata s - 5 - 2 - 3 - b, a
odvedenata toplina q0 na povr{inata s - 5 - 4 - b pa stepenot na korisno
dejstvuvawe e
291
h =1-
q0
q
Ako povr{inata s - 5 - 2 - 3 se zameni so pravoagolnik so ednakva

povr{ina, no taka da osnovata bide ednakva na razlikata na
entropiite y4 - y5, od visinata na pravoagolnikot se dobiva s - 5' - 3' - b
srednata temperatura Tsr na dovedenata toplina pa termi~kiot
koeficient na korisno dejstvuvawe na Rankinoviot proces }e bide
h = 1-
Tst
.
T0
Bidej}i Tsr < T, termi~kiot koeficient na korisno dejstvo na

Rankinoviot proces e pomal od stepenot na korisno dejstvuvawe na
Karnotoviot proces.
Kako {to ve}e e spomenato, sporedbata na h, s - dijagramot ima
zna~itelni prednosti zatoa {to vo nego entalpiite se prikaàni
kako linii. Na slikata 73., predstaven e proces so vla`na parea vo h, s
- dijagram. Sostojbite se ozna~eni isto kako vo T, y - dijagram i vo p, v dijagram od predhodnite sliki. Kako vo T, y - dijagramot taka i vo h, s dijagramot to~kite 5 i 6 se poklopuvaat zatoa {to izobarite se mnogu
gusti vo podra~jeto na te~nata agregatna sostojba (levo od dolnata
grani~na kriva).
Ako se zamenata razlikite na entalpijata, termi~kiot koeficient na
korisno dejstvo na procesot e
h=
h4 - h5 h3 - h4
=
h3 - h5 h3 - h5
Zatoa {to razlikata na entalpiite h3 - h4 vsu{nost e ednakva na

mehani~kata energija koja se dobiva od procesot ako ekspanzijata te~e
po adijabata. Termi~kiot stepen na korisno dejstvo na procesot so
vla`na parea zavisi od pritisokot na sveàta parea r1 i pritisok r2
na krajot od procesot, {to e prikaàno na dijagramot na slika 74. Vo
ovie slu~ai se smetalo deka temperaturata na napojnata voda, koja se
doveduva so pumpa, odgovara na temperaturata na isparuvawe pri
pritisok r2. Procesot so vla`na parea raboti so nizok koeficient na
korisno dejstvo, koj e ponizok {to e pomala razlikata r1 - r2, a
292
zna~itelno raste ako se namali pritisokot na krajot od ekspanzijata.

Toa moè da se ostvari so vgraduvawe na kondenzator laden so
razladna voda ili vozduh.
Slika 73. Proces so vla`na parea vo h, s - dijagram

Ako pareata se odveduva na kraj na procesot neposredno vo okolinata,
zboruvame otvoreni (protivpritisni) ma{ini. Toga{ okolinata ja
prevzema ulogata na kondenzator. Ispu{tenata parea ]e kondenzira
nekade vo okolinata i }e se oladi do temperatura na okolinata.
Vodata so koja se napojuva kotelot ]e se zema od reka, potok ili binar
i pri toa ne e va`no dali istite molekuli na vodata se vra}aat vo
procesot. Tuka temperaturata na napojnata voda e poniska od
temperaturata na krajot od ekspanzijata pa delot na vnatre{nata
energija na te~nosta izgubena e za procesot. Toga{ vo imenitelot na
izrazot
h=
h3 - h4
h3 - h5
293
namesto h5 se pojavuva entalpija na vodata koja odgovara na

temperaturata na okolinata. Poradi toa termi~kiot stepen na
korisno dejstvuvawe na protivpritisnata parnata ma{ina e ponizok
od koga se napojuva so voda vo odnos na onaa temperatura koja ja ima
pareata na krajot od ekspanzijata, slika 75.
Slika 74. Termi~ki stepen na korisno dejstvuvawe h, na procesot so

vla`na parea zavisno od pritisokot na kraj na ekspanzijata za
razli~ni vrednosti na pritisokot na sveàta parea
So porastot na temperaturata na sveàta parea se zgolemuva
tehni~kiot stepen na korisno dejsto. Toj porast e mnogu mal vo
sporedba so zgolemuvaweto na pritisokot, a poradi povisok pritisok
ma{inata ttreba jakosno da se izgradi posigurno. Relativno maliot
porast na termi~kiot stepen na korisno dejstvuvawe moè da se
protolkuva so faktot deka so zgolemuvawe na pritisokot, se zgolemuva
temperaturata na sveàta parea, no srednata temperatura na
doveduvawe na toplinata Tsr se poleka raste {to e pritisokot na
pareata povisok. Se pove}e doa|a do potesniot del pod grani~nite
krivi.
294
Slika 75. Stepen na korisno dejstvuvawe h, na proces so vla`na parea

zavisno od pritisokot r1 na sveà parea za pritisok na kraj na
ekspanzijata od r2 = 1 [bar]
6.4.3. Kruèn proces so pregreana parea
Za da se izbegnat golemite pritisoci, a sepak da se postignat visoki
temperaturi, procesot se izveduva so pregreana parea koja ja
pregrevame vo poseben pregreja~. Na dijagramite na slikite 76. i 77.,
prikaàn e proces so pregreana parea vo T, y; i p, v - dijagramot.
Energijata potrebna za crpewe na vodata moè da se zanemari kako i
vo procesot so vla`na parea.
Termi~kiot koeficient na korisno dejstvo se presmetuva od
poznatiot izraz zemaj}i gi oznakite na dijagramot za pregreana parea.
Vo sporedba so so procesot so vla`na parea, procesot so pregreana
parea ima podobar stepen na korisno dejstvuvawe koj {to e pogolem
kolku temperaturata na pregreana parea e povisoka. Toa e posledica
na porastot srednata temperatura na doveduvanata toplina (vidi T, y dijagram na proces za pregreana parea). Zgolemuvaweto na termi~kiot
koeficient na korisno dejstvo ne e zna~itelno bidej}i mnogu nema da
295
porasne stednata temperatura poradii {to ni entalpijata na

pregrevawe ne e golema vo sporedba so entalpijata na isparuvawe.
Slika 76. Proces so pregreana parea vo T, y - dijagram

Glavnata prednost za sporedbata na pregreanata parea za pogon na
parnite klipni ma{ini e vo toa {to se namaluvaat zagubite na
nepovratnite procesi pri vlez na pareata vo cilinderot na parnata
ma{ina (t.n. zagubi na polneweto i zagubi za zagrevawe - na yidovite).
Kaj parnite turbini prednosta e vo toa {to pareata pri ekspanzija
ostanuva prete`no suva pa mnogu pomalku gi nagrizuva lopatkite od
turbinata otkolku vla`nata parea so svoite kapki koi pri golemi
brzini na struewe gi nagrizuvaat i uni{tuvaat lopatkite kako
peso~en mlaz.
296
Slika 77. Proces so pregreana parea vo h, y - dijagram

6.4.4. Na~ini na podobruvawe na stepenot na iskoristuvawe na
procesot vo parnite postrojki
Teoretskiot kruèn proces vo parnite postrojki e poznatiot Klusius
- Rankinov kruèn proces ~ii stepen na iskoristuvawe e tolku
pogolem kolku {to e pogolem toplinskiot pad vo parnata ma{ina,
odnosno patnata turbina, t.e., kolku se povisoki pritisokot i
temperaturata na dovedenata parea vo ma{inata i kolku e ponizok
pritisokot na odvedenata (izrabotena) parea od ma{inata.
Prednostite i nedostatocite na Klausius - Rankinoviot kruèn
proces ve}e se analizirani. Ovde }e se ukaè na u{te nekoi merki za
podobruvawe na procesot, t.e., za zgolemuvawe na stepenot na
iskoristuvawe.
297
6.4.4.1. Zgolemuvawe na pritisokot na pregreanata parea

Zgolemuvaweto na pritisokot na pregreanata parea dovedena vo
parnata ma{ina pri T = konst., (slika 78.), za ist kraen pritisok r0
doveduva do zgolemuvawe na toplinskiot pad (h2 > h1) pa prema toa i do
zgolemuvawe na stepenot na korisno dejstvuvawe. Me|utoa, so
zgolemuvawe na toplinskiot pad vo ovoj slu~aj dojduva zna~itelna
kondenzacija na izleznata parea, se namluva nejziniot koeficient na
suvost (h2 < h1) {to {tetno se odrazuva, na primer, na materijalot na
turbinskite lopatki.
Slika 78. Zgolemuvawe na toplinskiot pad vo parnata turbina so

zgolemuvawe na pritisokot na pregreanata parea pri T = konst.
298
6.4.4.2. Zgolemuvawe na temperaturata na pregreanata parea

Zgolemuvawe na temperaturata na pregreanata parea dovedena vo
ma{inata pri p = konst., (slika 79.) za ist kraen pritisok r0 se doveduva
do zgolemuvawe na toplinskiot pad (h3 > h2 > h1) pa i do zgolemuvawe na
stepenot na iskoristuvawe, no vo pomala merka otkolku vo predhodniot
slu~aj. Me|utoa, vo ovoj slu~aj istovremeno doa|a do zgolemuvawe na
stepenot na suvost, odnosno do namaluvawe na kondenzacijata (h3 > h2 >
h1) na izleznata parea, {to povtorno predstavuva prednost vo odnos na
predhodniot slu~aj.

zgolemuvawe na temperaturata na pregreana parea pri p = konst.
6.4.4.3. Namaluvawe na pritisokot na izleznata vla`na parea
Namaluvawe na pritisokot na izleznata vla`na parea za dadenata
po~etna sosotojba (slika 80.) predizvikuva isto taka i zgolemuvawe na
toplinskiot pad vo ma{inata (h3 > h2 > h1), odnosno zgolemuvawe na
299
termodinami~kiot koeficient na iskoristuvawe, no istivremeno

{tetno namaluvawe na stepenot na suvosta (h3 < h2 < h1) na izleznata
parea. Prema toa, za da bi postignale zgolemuvawe na stepenot na
iskorisstuvawe vo parnite postrojki neophodno e istovremeno da se
zgolemi pritisokot i temperaturata na vleznata parea vo ma{inata,
odnosno rabotniot pritisok vo parniot kotel i temperaturata na
pregrevawe vo pregreva~ot na pareata. Potrebno e i dovolno da se
namali pritisokot na izleznata parea od ma{inata, odnosno da se
obezbedi potrebniot vakum vo kondenzatorot, ako postrojkata e so
kondenzacija, t.e., ako pareata ne se ispu{ta vo atmosferata tuku se
iskoristuva vo tehniki celi (vo industrijata ili za zagrevawe).
Slika 80. Zgolemuvawe na toplinskiot pad vo parnata turbina pri

namaluvawe na pritisokot na izleznata parea
Vo sovremenite parni postrojki pritisokot na pregreanata parea odi i
preku 100 [bar], a temperaturata i preku 550 [0C], dodeka pritisokot na
izleznata parea vo parnite turbini se spu{ta do 0,04 [bar] (96 [%]
vakum), a vo parnite ma{ini do 0,1 [bar] (vakum 90 [%]). So zgolemuvawe
na pritisokot na pregreanata parea od 20 do 100 [bar], pri temperatura
od 400 [0C] i za pritisok vo kondenzatorot od 0,04 [bar],
300
termodinami~kiot stepen na iskoristuvawe se zgolemuva od okolu 35

[%] na okolu 40 [%], t.e., za okolu 5 [%], dodeka za pritisok na
pregreanata parea 25 [bar], a za izleznata parea od 0,04 [bar], so
zgolemuvawe na temperaturata na pregreanata parea od 300 na 500 [0C],
termodinami~kiot koeficient na korisno dejstvo se zgolemuva od
okolu 35 [%] na okolu 38 [%], t.e., za okolu 3 [%]. Iako na prv pogled ne e
taka izrazito zgolemuvaweto na termodinami~kiot stepen na
iskoristuvawe, toa sepak obezbeduva za{teda na energija, posebno vo
sovremenite postrojki so golemo optovaruvawe.
6.4.4.4. Povtorno pregreana parea
Povtorno pregreavawe na pareata pred nejzinata delumi~na ekspanzija
vo ma{inata (slika 81.) predstavuva merka koja doveduva do
zgolemuvawe na termodinami~kiot koeficien na iskoristuvawe zatoa
{to so toa se zgolemuva korisniot toplinski pad vo ma{inata (h = h1 +
h2 + h') pokraj toa {to se zgolemuva i stepenot na suvost (h2 > h1).

povtorno pregrevawe na pareata vo tekot na ekspanzijata
301
6.4.4.5. Regenerativno zagrevawe na vodata

Regenerativnoto zagrevawe (predgrevawe) na vodata (kondenzatot) za
napojuvawe na kotlite so odzemawe na parea vo tekot na nejzinata
ekspanzija vo parnata turbina poznato e kako merka koja doveduva do
namaluvawe na nepovratnosta vo parnata postrojka, t.e. do
pribliùvawe na Karnotoviot proces, do t.n., "karnotizirawe" na
procesot. Na slikata 82., prikaàna e {ema na parna postrojka so
odzemawe na parea za regenerativno zagrevawe vo dva stepena (vo
zagreva~ite Z1 i Z2).
Pregreva~
turbina
kondenzator
Napojna pumpa
Slika 82. [ema na postrojkata so odzemawe na parea za regenerativno

zagrevawe na napojnata voda
302
Slika 83. "Karnotizirawe" na procesot vo parnata postrojka so

regenerativno zagrevawe na napojnata voda
Poznato ni e deka glaven nedostatok na Rankin - Klasusioviot proces za
vodena parea e vo toa {to kaj nego postoi nepovratno zagrevawe na
vodata, odnosno na dovedeniot kondenzat vo parniot kotel, predizvikuva
zna~itelna razlika na temperaturite na napojnata voda od
temperaturata na produktite na sogoruvawe vo parniot kotel. Na
slikata 83., vo T, y - dijagram prikaàno e regenerativno zagevaniot
(predgrevawe) Rankinovit - Klasuisov kruèn proces koj se deli na
pove}e pribli`no Karnotovi kru`ni procesi. Toplinata koja se
odveduva od pareata vo eden pregreva~ (zagreva~) mu se predava na
kondenzatot za negovo zagrevawe, vo istiot zagreva~. [to e pogolem
brojot na stepenite, odnosno pregreva~i, toa }e bide pomala
temperaturnata razlika za premin na toplinata vo poodelni pregreva~i
pa prema toa i pomali zagubi so {to kru`niot proces (ciklus) e
popriblièn na Karnotoviot, taka da vo garni~en slu~aj, t.e., so
beskone~en broj na stepeni, vo potpolnost i se ostvaruva. Linijata na
ekspanija (AV) vo toj slu~aj ekvidistantna e na dolnata grani~na kriva,
odnosno na linijata na zagrevawe na dovedeniot kondenzat vo parniot
kotel (CD). Vo toa e golemoto termodinami~ko zna~ewe na
303
regenerativnoto zagrevawe na napojnata voda (kondenzat), odnosno

"karnotizirawe" na procesot i pokraj toa {to odzemaweto na pareata
go namaluva toplinskiot pad vo ma{inata.
Vo pogonot na parnite turbini mnogu nepovolno se izrazilo
navleguvaweto so ekspanzijata dlaboko vo zasitenoto podra~je zatoa
{to mno{tvo na kapki pri golemi brzini na struewe go razoruva
mehani~ki i najcvrstiot ~elik od koj se iraboteni lopatkite. Zatoa
regenerativnoto predgrevawe vo praksa se modificira taka da niz
podgreva~ite ne se sproveduva celata rabotna parea, tuku za sekoj stepen
se odeluva onolku del od pareata koja pri svojata potpolna kondenzacija
}e ja zadovoli potrebata za toplina na doti~nite predgreva~i. Vaka
nastanatiot kondenzat se odveduva vo zaednii~kiot vod od napojnata
pumpa i se vra}a nazad vo kotelot. Na toj na~in vlagata na pareata ne se
vodi niz turbinata. Ako pareata u{te e i pregreana, moè da se
postigne deka ekspanzijata vo turbinata ostanuva nadvor od podra~jeto
na zasitena parea. Ponekoga{ se vklu~uva i me|upregrevawe na pareata
od vtoriot ili tretiot stepen na turbinata.
R
Pri voveduvawe na poimot idealen gas i analizirawe na promenata na

sostojba dojdovme do mnogu poimi, izrazi i zaklu~oci koi vaàt za
stvarnite, odnosno realnite gasovi. Izraboten e termodinami~ki
metod za analizata na pojavite koi se vrzani za transformacija na
toplinskata energija vo drugi formi na energija. Predhodno e
naglaseno deka glavna osobina na idealniot gas e {to e mnogu daleku
od uslovite koi doveduvaat do transformacija na gegovata gasna faza
vo te~na faza. Vo praksa, me|utoa, postojat stvarni gasovi, kako i
mnogu procesi (isparuvawe, kondenzacja, sublimirawe, vte~nuvawe,....)
pri koi istovremeno postojat vo ramnoteà te~nata i gasovitata,
odnosno te~nata i cvrstata faza itn. (t.n. dvofazni ili pove}efazni
sistemi). Neophodno e i niv vnimatelno da gi razgledaame, a so toa da
ja razgledame i ponatamo{nata primena na tehnikite na
termodinamikata.
Analiziraj}i gi osobinite na realnite gasovi vo odnos na idealnite
gasovi, primetlivo e deka za sekoj medium (rabotno telo) postojat
razli~ni uslovi na pritisokot i temperaturata pri koi tie se
304
pretvoraat vo te~na faza (kondenzacija) i obratno, od te~na faza vo

gasna faza (isparuvawe). Pokraj p, v - dijagramot za prikaùvawe na
faznite transformacii ~esto popogoden e p, t - dijagramot. Na
slikata 55., to~kata A predstavuva opredelena sostojba (p1, tA) na
razgleduvaniot gas vo p,v - dijagram. Ako gasot se ladi, t.e., ako mu se
odveduva toplina pri postojan pritisok, temperaturata na gasot }e se
namaluva se do pojavata na kondenzacija (to~ka 1). Za vreme na
kondnzacijata (vte~nuvaweto) temperaturata }e ostane konstantna se
dodeka procesot na kondenzacija potpolno ne zavr{i, a potoa so novo
ladewe na te~nata faza na istiot pritisok temperatutata povtorno
}e opa|a taka, na primer, vo sostojbata V, te~nosta }e ima temperatura
tB < t1.
Kako {to od prikaànoto se gleda, pri faznite transformacii
temperaturata ostanuva konstantna. Poradi toa, dovedenata odnosno
odvedenata toplina pri faznite transformacii se narekuva
latentna (skriena) toplina.
Vodenata parea ima mnogu va`na uloga vo tehni~kata praksa, posebno

kako rabotno sredstvo vo parnite ma{ini i kako zgreva~ (fluid za
greewe) vo mnogu industrii, sanitarni i drugi toplinski uredi.
Vodenata parea potrebna za ovie celi se dobiva so isparuvawe na
vodata vo opredelen prisok, pogolem od atmosferskiot, vo specijalno
konstruirani zatvoreni sadovi poznati pod imeto parni kotli.
Goleminata na sostojba na è{kite kapki, na suvata i pregreanata
parea se prikaùvaat vo tabeli za vodena parea. Kriti~nata sostojba
(kriti~naata to~ka) za vodenata parea gi ima slednite vrednosti na
pritisokot, temperaturata i specifi~niot volumen:
rk = 221,2 [bar]; tk = 374 [0C]; vk = 0,00306 [m3 kg-1]
Pregreanata vodena parea vo svoite svojsta vo golema merka se
Pregreanata parea e tolku pobliska do gasovite kolku {to i e
305

nejzinata temperatura i temperaturata na vriewe na istiot pritisok.
Termi~kite (osnovni) golemini na sostojbata r i t na pregreanata
specifi~niot volumen v moè da se presmeta od ravenkata na
sostojba. Vodenata parea, koja e taka va`na, za àl, odstapuva od
Valsovata ravenka poradi jakata asocijacija na nejzinite molekuli.
Poradi toa predloèna e cela niza na poluempiriski ravenki.
Vo prv red, }e ne interesira konstrukcijata na grani~nite krivi
linii vo T, y - dijagramot, slika 59. Kako po~etna sostojba se zema t0 =
0 [0C] (T0 = 273 K), taka da promenata na entropijata, vo odnos na nekoja
temperatura T, ja ima slednata vrednost
Tp
s '- s = c
'
0
T0
dT
.
T
Za razli~ni vrednosti na T }e se dobijat razli~ni vrednosti na y'

( s 0' = 0 ) pa prema toa i niza to~ki ~ie geometrisko mesto predstavuva
dolna grani~na kriva.
Dolnata i gornata grani~ni krivi vo h, s - dijagramot moàt
najednostavno da se konstruiraat so pomo{ na vrednostite h', h'', y' i y''
zemeni od tabeli. Izobarite i izotermite vo podra~jeto na vla`nata
parea vo h, s - dijagram se tangenti na dolnata grani~na kriva {to
lesno moè da se dokaè, t.e., tekot na izobarite }e go opredelime od
izrazot
T ds = dh - v dp .
Vo parna klipna ma{ina ili parna turbina se izveduva samo del od
kru`niot proces, a za ostanatiot tek na kru`niot proces potrebna e
napojna pumpa ili paren kotel. Imeno, vo parnata ma{ina ili kako
{to ~esto se imenuva, parna ma{ina strui parea od parniot kotel
ekspandira dejstvuvaj}i na klipot, a toj vo vtoriot povraten od ja
istiskuva ve}e ekspandiranata parea vo cilinderot. Prema toa, za
razlika od klipnite ma{ini so vnate{no sogoruvawe, samo del od
kru`niot proces koj se izveduva vo parnata ma{ina, za kompresija na
rabotniot medium potrebna e napojna pumpa, a za zagrevawe i
306
isparuvawe na vodata paren kotel. Poradi toa kru`nite procesi so

parea kako raboten medium treba da se razgleduvaat kako celina.
Vo podra~jeto na na vla`na parea moè da se izvede kruèn proces
pome|u konstantni pritisoci, a bidej}i vo podra~jeto na vla`na parea
izobarite vooedno se izotermi, procesot pome|u konstantni
pritisoci voedno e i Karnotov proces. Takov proces e prikaàn na
slikite 68. i 69., i toa vo p, v; i T, y - dijagram. Za sproveduvawe na
takov proces potrebni se uredi i ma{ini koi {ematski se prikaàni
na slikata 70.
Za da se izbegnat golemite pritisoci, a sepak da se postignat visoki
temperaturi, procesot se izveduva so pregreana parea koja ja
pregrevame vo poseben pregreja~. Na dijagramite na slikite 76. i 77.,
prikaàn e proces so pregreana parea vo T, y; i p, v - dijagramot.
Energijata potrebna za crpewe na vodata moè da se zanemari kako i
vo procesot so vla`na parea.
Teoretskiot kruèn proces vo parnite postrojki e poznatiot Klusius
- Rankinov kruèn proces ~ii stepen na iskoristuvawe e tolku
pogolem kolku {to e pogolem toplinskiot pad vo parnata ma{ina,
odnosno patnata turbina, t.e., kolku se povisoki pritisokot i
temperaturata na dovedenata parea vo ma{inata i kolku e ponizok
pritisokot na odvedenata (izrabotena) parea od ma{inata.
Prednostite i nedostatocite na Klausius - Rankinoviot kruèn
proces ve}e se analizirani. Ovde }e se ukaè na u{te nekoi merki za
podobruvawe na procesot, t.e., za zgolemuvawe na stepenot na
iskoristuvawe.
Klu~ni poimi
Idealen gas
dolna ili leva grani~na kriva
latentna (skriena) toplina
suvozasitena
temperatura na kondenzacija
vriewe
isparuvawe
Realen gas
gorna ili desna grani~na kriva
pregreana parea
to~ka na vriewe (veli{te)
temperatura na isparuvawe
sublimacija
vte~nuvawe
307
Dali navedenite konstatacii se to~ni (Da/Ne)

1. Vo praksa, me|utoa, postojat stvarni gasovi, kako i mnogu procesi
(isparuvawe, kondenzacja, sublimirawe, vte~nuvawe,....) pri koi
istovremeno postojat vo ramnoteà te~nata i gasovitata, odnosno
te~nata i cvrstata faza itn. (t.n. dvofazni ili pove}efazni
sistemi).
______
2. Potrebno e da se napomene deka sekoj gas, pri daden pritisok i
temperatura, moè da se pretvori vo te~nost, nekoga{ ovie gasovi
koi ne bilo mo`no, pri toga{nite eksperimentalni mo`nosti, da
se pretvorat vo te~na sotojba (vozduhot, vodorodot) se narekle
"konstantni gasovi", dodeka deneska toj naslov ja gubi smislata.
_______
3. Kriti~nata sostojba (kriti~nata to~ka) predstavuva prevojna
to~ka (to~ka na infleksija) na kriti~nata izoterma TK = konst., vo
koja tangentata na kriti~nata izobara e pK = konst.
______
4. Vo kriti~nata sostojba, pri izveduvawe na eksperimentite,
gasnata faza se transformira vo te~na faza direkno, t.e., bez
predhodna pojava na magla, za realnite tela (mediumi) kriti~nata
sostojba e razli~na, isto kako {to e razli~na i to~kata na vriewe
(vreli{teto) - odnosno temperaturata na kondenzacija.
______
5. Vsu{nost, kako {to se gleda, geometriskoto mesto na site
vreli{ta (po~etok na isparuvaweto) predstavuvaat krivite 1, 3,
5,..., K koja dobila ime dolna ili leva grani~na kriva, a
geometriskoto mesto na site to~ki (sostojbi) na zavr{etok na
isparuvaweto (po~etok na kondenzacija) koi gi dava krivite 2, 4, 6,
...., K se narekuva gorna ili desna grani~na kriva.
_______
6. Za prikaùvawe i analizarawe na otstapuvaweto na realnite
gasovi od idealniot gas mnogu e pogoden i dijagramot koj go vovel
Amagat, koj za ordinata ima p v , a za apcisa r.
______
7. Realniot gas mo`no e da se sporedi so ideaalen i na toj na~in da se
izvr{i negovo prigu{uvawe pri {to, kako {to znaeme,
entalpijata e konstantna (h = konst.).
______
308
8. Kaj idealen gas pri toa mora da bide konstantna temperaturata

zatoa {to entalpijata na idealen gas zavisi samo od
temperaturata.
______
9. Ako kaj realen gas se merat temperaturite pred i posle
prigu{uvaweto, }e se utvrdi deka tie ne se ednakvi zatoa {to
entalpijata na realen gas, zavisi od temperaturata, zavisi od
negovata gustina (specifi~niot volumen), taa pojava poznata e
kako Cul-Tomsonov efekt.
______
10. Analiziraj}i gi osobinite na realnite gasovi vo odnos na
idealnite gasovi, primetlivo e deka za sekoj medium (rabotno
telo) postojat razli~ni uslovi na pritisokot i temperaturata pri
koi tie se pretvoraat vo te~na faza (kondenzacija) i obratno, od
te~na faza vo gasna faza (isparuvawe).
_______
11. Pokraj p, v - dijagramot za prikaùvawe na faznite transformacii
~esto popogoden e p, t - dijagramot.
_______
12. Kako {to od prikaànoto se gleda, pri faznite transformacii
temperaturata ostanuva konstantna.
______
13. Poradi toa, dovedenata odnosno odvedenata toplina pri faznite
transformacii se narekuva latentna (skriena) toplina.
______
12. Vodenata parea ima mnogu va`na uloga vo tehni~kata praksa,
posebno kako rabotno sredstvo vo parnite ma{ini i kako zgreva~
(fluid za greewe) vo mnogu industrii, sanitarni i drugi
toplinski uredi.
______
13. Vodenata parea potrebna za tehni~kite celi se dobiva so
isparuvawe na vodata vo opredelen prisok, pogolem od
atmosferskiot, vo specijalno konstruirani zatvoreni sadovi
poznati pod imeto parni kotli.
______
14. Goleminata na sostojba na è{kite kapki, na suvata i pregreanata
parea se prikaùvaat vo tabeli za vodena parea. Kriti~nata
sostojba (kriti~naata to~ka) za vodenata parea gi ima slednite
309
vrednosti na pritisokot, temperaturata i specifi~niot volumen:

rk = 221,2 [bar]; tk = 374 [0C]; vk = 0,00306 [m3 kg-1].
________
15. Za suva parea pritisokot i temperaturata dadeni se vo tabeli (se
dobivaat so direkno merewe), dodeka ostanatite golemini na sotojbi
na suvata para moàt da se presmetaat ako u{te e poznata
soodvetnata ravenka na sostojba.
_______
16. Vo ramkite na op{tite napori za presmetka na ravenkata na sostojba
na realnite gasovi, posebno mnogu se rabotelo na iznajduvawe na
ravenka na sostojba na vodenata parea, do sega poznati se stotina
takvi ravenki.
______
17. Pregreanata vodena parea vo svoite svojsta vo golema merka se
_______
18. Pregreanata parea e tolku pobliska do gasovite kolku {to i e
nejzinata temperatura i temperaturata na vriewe na istiot
pritisok.
______
19. Termi~kite (osnovni) golemini na sostojbata r i t na pregreanata
specifi~niot volumen v moè da se presmeta od ravenkata na
sostojba.
______
20. Vodenata parea, koja e taka va`na, za àl, odstapuva od Valsovata
ravenka poradi jakata asocijacija na nejzinite molekuli, poradi
toa predloèna e cela niza na poluempiriski ravenki.
_______
21. Specifi~niot toplinski kapacitet pri konstanten pritisok cp
zavisi od temperaturata i od pritisokot.
______
22. Pronao|aweto na analiti~ka i grafi~ka zavisnost na
specifi~niot toplinski kapacitet pri konstanten pritisok od
temperaturata i pritisokot bara golemi napori.
______
23. Zavisnosta na specifi~niot toplinski kapacitet na pregreanata
parea od pritisokot e izrazena tolku pove}e kolku {to
temperaturata na pregreanata parea e poniska, t.e., kolku {to taa
bila vo dvofaznoto podra~je, odnosno na gornata grani~na kriva,
310
taa zavisnost se namaluva so zgolemuvawe na temperaturata taka

pri dovolno visoki temperaturi moè da se zanemari, na primer,
kaj idealniot gas.
_____
24. Dolnata i gornata grani~ni krivi vo h, s - dijagramot moàt
najednostavno da se konstruiraat so pomo{ na vrednostite h', h'', y'
i y'' zemeni od tabeli.
______
25. Bidej}i vo zasitenoto podra~je vo h, s - dijagramot pritisokot i
temperaturata se konstantni, izobarite na zasitenoto podra~je se
pravi.
_____
26. Vo pregreanoto podra~je izobarite vo h, s - dijagramot, pribli`no
se logaritamski krivi.
______
27. Na garni~nata kriva vo h, s - dijagramot preodot na izobarite od
zasiteno vo pregreano podra~je e bez lom zatoa {to temperaturite,
a prema predhodnata ravenka i koeficientot na nagibot kaj ovoj
preod postapno se menuva.
_______
28. Dodeka izobarite i izotermite vo podra~jeto na vla`nata parea se
poklopuvaat, toga{ tie vo podra~jeto na pregreana parea se
razdvojuvaat vo posebni krivi.
______
29. Molieroviot h, s - dijagram ima golemo prakti~no zna~ewe i
primena vo toplinskite presmetki na parnite motori kako i pri
re{avaweto na brojni zada~i od teorijata i praksata.
_______
30. Za pregreana parea k = 1,3.
_______
31. Vo podra~jeto na vla`na parea c p zatoa {to pri p = konst.,
moè da se dovede mnogu golema koli~ina na toplina (toplina na
isparuvawe), a da pri toa temperaturata na vla`nata (vodena) parea
ne raste, dodeka cv ima sosema opredeleni kone~ni vrednosti.
______
32. Klapejronovata - Klausiusova ravenka moè da se primeni i za
podra~je na vodena parea (za proces na isparuvawe i kondenzacija) i
na podra~jeto na premin pome|u drugi agregatni sostojbi kaj koi
konstantnite temperaturi i konstantnite pritisoci me|usebno se
usloveni (topewe, vcvrstuvawe i sublimacija).
_______
311
33. Vo parna klipna ma{ina ili parna turbina se izveduva samo del od
kru`niot proces, a za ostanatiot tek na kru`niot proces potrebna
e napojna pumpa ili paren kotel.
______
34. Vo parnata ma{ina ili kako {to ~esto se imenuva, parna ma{ina
strui parea od parniot kotel ekspandira dejstvuvaj}i na klipot, a
toj vo vtoriot povraten od ja istiskuva ve}e ekspandiranata parea
vo cilinderot, prema toa, za razlika od klipnite ma{ini so
vnate{no sogoruvawe, samo del od kru`niot proces koj se izveduva
vo parnata ma{ina, za kompresija na rabotniot medium potrebna e
napojna pumpa, a za zagrevawe i isparuvawe na vodata paren kotel,
poradi toa kru`nite procesi so parea kako raboten medium treba
da se razgleduvaat kako celina.
____
35. Pokraj toa, va`na razlika e dali vo procesot rabotniot medium e
parea ili gas.
_______
36. Za vreme na procesot so gas ne se menuva agregatnata sostojba, a
pareata preminuva od te~na vo gasna sostojba ili obratno.
______
37. Prednosta na parnnite procesi e vo mnogu golemata promena na
specifi~niot volumen pri isparuvawe i kondenzacija, poradi toa
vo p, v - dijagram povr{inata na takvite kru`ni procesi e golema,
{to zna~i deka so pomo{ na edinica masa na rabotniot medium se
dobiva golema mehani~ka energija, vtora prednost na takvite
procesi e vo toa {to toplinata se odveduva za vreme na
kondenzacijata, {to zna~i istovremeno i so izobarna i so
izotermna promena na sostojbata.
______
38. Izobarnata promena na sostojba pri odveduvawe na toplinata
popovolna e za tehni~ka izvodlivost na procesot, a izotermnata
ovozmoùva prisposobuvawe na tehni~kite karakteristiki na
okolinata, takvo odveduvawe na toplinata od procesot so gas kako
raboten medium moè da se ostvari samo Ackeret - Krller-oviot
proces, i toa samo koga kompresijata se podeli na mnogu golem broj
na stepeni.
______
39. Kolku i da se povolni odnosite pri odveduvawe na toplina vo
parniot proces, tolku se nepovolni pri nejzinoto doveduvawe zatoa
{to temperaturata na gasovite na sogoruvawe vo parniot kotel
312
zna~itelno e povisoka od temperaturata koja ja ima rabotniot

medium vo kru`niot proces.
________
40. Site napori da se podobri parniot proces se odnesuvaat na
prilikite za vreme na doveduvaweto na toplinata.
________
41. Koga gasot e raboten medium, golemo vnimanie im se posvetuva na
odnosite za vreme na odveduvawe na toplina zatoa {to
temperaturite za doveduvawe na toplina vo takvi procesi ednakvi
na temperaturata na sogoruvawe.
______
42. Vo podra~jeto na na vla`na parea moè da se izvede kruèn proces
pome|u konstantni pritisoci, a bidej}i vo podra~jeto na vla`na
parea izobarite vooedno se izotermi, procesot pome|u konstantni
pritisoci voedno e i Karnotov proces.
______
43. So preminuvawe na procesot, koj se narekuva Rankinov proces ili
Klausius - Rankinov proces, se dobiva pove}e mehani~ka energija
od 1 [kg] parea, bidej}i mehani~kata energija nastanata prema
Rankinoviot proces vo odnos na Karnotoviot proces e posledica na
pogolemata dovedena toplina.
_______
44. Tehni~kiot stepen na korisno dejstvo na rankinoviot proces
poslab e od Karnotoviot.
________
45. Bidej}i Tsr < T, termi~kiot koeficient na korisno dejstvo na
Rankinoviot proces e pomal od stepenot na korisno dejstvuvawe na
Karnotoviot proces.
_______
46. Ako pareata se odveduva na kraj na procesot neposredno vo
okolinata, zboruvame otvoreni (protivpritisni) ma{ini toga{
okolinata ja prevzema ulogata na kondenzator, ispu{tenata parea
}e kondenzira nekade vo okolinata i }e se oladi do temperatura na
okolinata.
______
47. Za da se izbegnat golemite pritisoci, a sepak da se postignat
visoki temperaturi, procesot se izveduva so pregreana parea koja ja
pregrevame vo poseben pregreja~, energijata potrebna za crpewe na
vodata moè da se zanemari kako i vo procesot so vla`na parea.
_______
313
48. Termi~kiot koeficient na korisno dejstvo se presmetuva od

poznatiot izraz zemaj}i gi oznakite na dijagramot za pregreana
parea.
_______
49. Vo sporedba so so procesot so vla`na parea, procesot so pregreana
parea ima podobar stepen na korisno dejstvuvawe koj {to e pogolem
kolku temperaturata na pregreana parea e povisoka, toa e
posledica na porastot srednata temperatura na doveduvanata
toplina (vidi T, y - dijagram na proces za pregreana parea).
_______
50. Zgolemuvaweto na termi~kiot koeficient na korisno dejstvo ne e
zna~itelno bidej}i mnogu nema da porasne stednata temperatura
poradii {to ni entalpijata na pregrevawe ne e golema vo sporedba
so entalpijata na isparuvawe.
_______
51. Glavnata prednost za sporedbata na pregreanata parea za pogon na
parnite klipni ma{ini e vo toa {to se namaluvaat zagubite na
nepovratnite procesi pri vlez na pareata vo cilinderot na
parnata ma{ina (t.n. zagubi na polneweto i zagubi za zagrevawe - na
yidovite).
______
52. Kaj parnite turbini prednosta e vo toa {to pareata pri ekspanzija
ostanuva prete`no suva pa mnogu pomalku gi nagrizuva lopatkite
od turbinata otkolku vla`nata parea so svoite kapki koi pri
golemi brzini na struewe gi nagrizuvaat i uni{tuvaat lopatkite
kako peso~en mlaz.
_____
53. Teoretskiot kruèn proces vo parnite postrojki e poznatiot
Klusius - Rankinov kruèn proces ~ii stepen na iskoristuvawe e
tolku pogolem kolku {to e pogolem toplinskiot pad vo parnata
ma{ina, odnosno patnata turbina, t.e., kolku se povisoki
pritisokot i temperaturata na dovedenata parea vo ma{inata i
kolku e ponizok pritisokot na odvedenata (izrabotena) parea od
ma{inata.
______
54. Zgolemuvaweto na pritisokot na pregreanata parea dovedena vo
parnata ma{ina pri T = konst., za ist kraen pritisok r0 doveduva do
zgolemuvawe na toplinskiot pad (h2 > h1) pa prema toa i do
zgolemuvawe na stepenot na korisno dejstvuvawe. Me|utoa, so
zgolemuvawe na toplinskiot pad vo ovoj slu~aj dojduva zna~itelna
kondenzacija na izleznata parea, se namluva nejziniot koeficient
314
na suvost (h2 < h1) {to {tetno se odrazuva, na primer, na

materijalot na turbinskite lopatki.
_______
55. Vo sovremenite parni postrojki pritisokot na pregreanata parea
odi i preku 100 [bar], a temperaturata i preku 550 [0C], dodeka
pritisokot na izleznata parea vo parnite turbini se spu{ta do 0,04
[bar] (96 [%] vakum), a vo parnite ma{ini do 0,1 [bar] (vakum 90 [%]).
_______
56. So zgolemuvawe na pritisokot na pregreanata parea od 20 do 100
[bar], pri temperatura od 400 [0C] i za pritisok vo kondenzatorot od
0,04 [bar], termodinami~kiot stepen na iskoristuvawe se zgolemuva
od okolu 35 [%] na okolu 40 [%], t.e., za okolu 5 [%], dodeka za
pritisok na pregreanata parea 25 [bar], a za izleznata parea od 0,04
[bar], so zgolemuvawe na temperaturata na pregreanata parea od 300
na 500 [0C], termodinami~kiot koeficient na korisno dejstvo se
zgolemuva od okolu 35 [%] na okolu 38 [%], t.e., za okolu 3 [%].
______
57. Iako na prv pogled ne e taka izrazito zgolemuvaweto na
termodinami~kiot stepen na iskoristuvawe, toa sepak obezbeduva
za{teda na energija, posebno vo sovremenite postrojki so golemo
optovaruvawe.
______
58. Regenerativnoto zagrevawe (predgrevawe) na vodata (kondenzatot)
za napojuvawe na kotlite so odzemawe na parea vo tekot na nejzinata
ekspanzija vo parnata turbina poznato e kako merka koja doveduva do
namaluvawe na nepovratnosta vo parnata postrojka, t.e. do
pribliùvawe na Karnotoviot proces, do t.n., "karnotizirawe" na
procesot.
______
59. Poznato ni e deka glaven nedostatok na Rankin - Klasusioviot
proces za vodena parea e vo toa {to kaj nego postoi nepovratno
zagrevawe na vodata, odnosno na dovedeniot kondenzat vo parniot
kotel, predizvikuva zna~itelna razlika na temperaturite na
napojnata voda od temperaturata na produktite na sogoruvawe vo
parniot kotel.
______
60. Toplinata koja se odveduva od pareata vo eden pregreva~ (zagreva~)
mu se predava na kondenzatot za negovo zagrevawe, vo istiot zagreva~,
{to e pogolem brojot na stepenite, odnosno pregreva~i, toa }e bide
pomala temperaturnata razlika za premin na toplinata vo poodelni
pregreva~i pa prema toa i pomali zagubi so {to kru`niot proces
315
(ciklus) e popriblièn na Karnotoviot, taka da vo garni~en slu~aj,

t.e., so beskone~en broj na stepeni, vo potpolnost i se ostvaruva.
______
61. Vo pogonot na parnite turbini mnogu nepovolno se izrazilo
navleguvaweto so ekspanzijata dlaboko vo zasitenoto podra~je zatoa
{to mno{tvo na kapki pri golemi brzini na struewe go razoruva
mehani~ki i najcvrstiot ~elik od koj se iraboteni lopatkite.
______
62. Zatoa regenerativnoto predgrevawe vo praksa se modificira taka da
niz podgreva~ite ne se sproveduva celata rabotna parea, tuku za sekoj
stepen se odeluva onolku del od pareata koja pri svojata potpolna
kondenzacija }e ja zadovoli potrebata za toplina na doti~nite
predgreva~i, vaka nastanatiot kondenzat se odveduva vo
zaednii~kiot vod od napojnata pumpa i se vra}a nazad vo kotelot, na
toj na~in vlagata na pareata ne se vodi niz turbinata.
_______
63. Ako pareata u{te e i pregreana, moè da se postigne deka
ekspanzijata vo turbinata ostanuva nadvor od podra~jeto na zasitena
parea, ponekoga{ se vklu~uva i me|upregrevawe na pareata od
vtoriot ili tretiot stepen na turbinata.
______
Zaokruì gi to~nite odgovori ili dopoplni ja re~enicata:
1. Eksperimentite koi gi izveduvale mnogu istraùva~i pokaàle
deka karakteristi~nata ravenka na sostojba za idealen gas
p v = R T ne moè da se primeni i na realnite gasovi.
2. Goleminite na sostojba na vrela kapka ozna~eni se so h', u', v', s', za
suvo zasitena parea h'', u'', v'', s'', poktaj pritisokot i
temperataurata koi se pi{uvat bez oznaki bidej}i vo tekot na
ispituvaweto ne se menuvaat.
3. Vrz osnova na poznatiot izraz za entalpija, za sostojbata na
vriewe moè da se napi{e, prema navedenoto ozna~uvawe, sledniot
izraz h' = u' +p v' od kade vnatre{nata energija vo sostojba na
vriewe e u' = h' - p v'.
4. Bidej}i vrednostite na r i v' do 100 [0C] se mnogu mali, mo`no e da
se zeme od 0 [0C] do 100 [0C] (zanemaruvaj}i go mnoìtelot p v') deka
prakti~no e u ' h' .
316
5. Entropijata vo sostojba na vriewe moè da se presmeta od op{tiot

q
c dT
izraz za entropijata ds =
. Za voda }e bide ds =
.
T
T
6. Predpostavuvaj}i deka za voda do 100 [0C] e c 4,1868[kJkg -1 K -1 ] i
presmetuvaj}i od po~etnata sostojba t0 = 0 [0C] }e se dobie vo
sostojbata na vriewe na temperatirat T sledniot izraz
T
s '- s 0 = 4,1868 ln
, odnosno, so ogled na usvoenoto y0 = 0,
273
T
T
T
s = 4,1868 ln
= 4,1868 2,3 log
= 9,63 log
.
273
273
273
7. Pokraj
drugite
popoznati
se:
Lindeovata
3
373
=
p v 0,462 T - p (1 + 0,000002 p ) 0,031
i
- 0,0052
T
Molierovata ravaenka na sostojba za pregreana parea

3
p
190
2 p
100
p v= 0,462 T .
10
14
T
T 3
100
100
8. Za poniski pritisoci se primenuva relativno poednostavna

Tumlirz - Lindeova ravenka na sostojba za pregreana vodena
pareakoja glasi p (v + 0,016) = 0,462 T .
9. Za mnogu pregreana parea nejziniot toplinski kapacitet cp moè
da se zeme, so opredeleno pribliùvawe, deka e linearna funkcija
od temperaturata. Grafi~ki zavisnosta na cp = f(p, t) za golemi
pritisoci dale Havli~ek i Mi{kovski, a analiti~ka zavisnost cp
od temperaturata i pritisokot mo`no e pribli`no da se presmeta
so sloènite formuli, na primer, Knoblau~ovata formula.
10. Isklu~ivo, za niski pritisoci (pod 0,1 [bar]), prema Molier, moè
so dovolna to~nost da se napi{e izrazot cp = 0,44 + 0,00013t.
11. Vo prv red, }e ne interesira konstrukcijata na grani~nite krivi
linii vo T, y - dijagramot, kako po~etna sostojba se zema t0 = 0 [0C]
(T0 = 273 K), taka da promenata na entropijata, vo odnos na nekoja
Tp
temperatura T, ja ima slednata vrednost s '- s = c

'
0
T0
dT
, za razli~ni
T
vrednosti na T }e se dobijat razli~ni vrednosti na y' ( s 0' = 0 ) pa
317
prema toa i niza to~ki ~ie geometrisko mesto predstavuva dolna

grani~na kriva.
12. Izobarite i izotermite vo podra~jeto na vla`nata parea vo h, s dijagram se tangenti na dolnata grani~na kriva {to lesno moè da
se dokaè, t.e., tekot na izobarite }e go opredelime od izrazot
T ds = dh - v dp .
13. Za p = konst., t.e., za dp = 0 se dobiva koeficientot na nagibot na
h
izobarata = T , zatoa koeficientot na nagibot na tangentata
s p
na sekoja izobara vo bilo koja to~ka od dijagramot ednakva e na
apsolutnata temperatura na soodvetnata sostojba.
r
14. Vo podra~jeto na vla`nata parea }e bide h = h'+ r x i s = s '+ x
Ts
od kade so zamena na vrednosta za rx se dobiva h = h'-Ts s '+Ts s .
15. Vo poslednata ravenka za p = konst., }e bide h'-Ts s ' = b = konst. pa
sleduva h = Ts s + b {to vo h, s - dijagram }e bide prava so
h
koeficient Ts so {to se potvrduva preddhodniot izraz = T .
s p
16. Dolìnata na izobara, pa prema toa i to~kite na gornata
r
garani~na linija, se najduva od izrazot h'' - h' = r i s ' '- s ' = .
Ts
h
17. Grani~nata izobara (niz kriti~nata to~ka) ima nagib = TK , a
s p
dolìnata i teì kon nula, bidej}i r 0 , (h' '-h' ) K 0 i
( s ' '-s ' ) K 0 .
18. Za adijabatskata promena na sostojbata na vla`na parea Zeuner
na{ol deka so dovolna to~nost moè da se primeni sledniot izraz
p v k = konst. samo {to k vo ovoj slu~aj e sosema empiriska sostojba,
cp
, t.e., i
a ne kako za idealen gas odnos na specifi~nite toplini
cv
ravenkata na adijabata ovde ima sosema empiriski karakter.
19. Vo podra~jeto na vla`na parea, a vo blizina na gornata grani~na
kriva, za vodena parea so pritisok od 25 [bar], vrednosta k = 1,135,
prema Molier, ravenkata na gornata grani~na kriva za vodena parea
e p v' '1, 07 = konst.
318
20. Rabotata pri adijabatska promena na sotojbata na vodena parea se

presmetuva
vrz
osnova
na
poznati
ravenki
k -1
k -1
p1v1 v1 p1v1 p 2 k
1
w1, 2
so toa
( p1 v1 - p 2 =
11-
=
v2 )
=
k -1
k - 1 v k - 1 p1
{to da za k se zema soodvetnata empiriska vrednost, a ne odnosot na

specifi~nite toplini kako za idealen gas.
dp
21. r = T (v' '-v' )
e mnogu va`na Klapejron - Klasiusova ravenaka.
dT
22. Klapejron - Klasiusova ravenaka ja dava vrskata pome|u toplinata
na isparuvawe r i krivata na napnatost p = f(T).
dp
23. Diferencijaniot koeficient
go ozn~uva koeficientot na
dT
nagib na krivata Klapejron - Klasiusova ravenaka za onaa
temperatura na zasituvawe T na koja se odnesuva r i (v'' - v').
24. Prema toa, ako e poznat tekot na krivata na napnatost, na
Klapejron - Klasiusova ravenaka, moè so merewe na goleminata (v''
- v') presmetkovno se opredeluva toplinata na isparuvawe r bez
nikakvi kalori~ni merewa.
25. Stepenot na korisno dejstvo na Karnotoviot proces zavisi samo od
T - T0
temperaturata T i T0, a se opredekuva so ravenkata h =
.
T
26. Termi~kiot koeficient na korisno dejstvuvawe na Rankinoviot
T
proces }e bide h = 1 - st .
T0
319
Pra{awa za proverka na znaeweto:

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Objasni go isparuvaweto i kondenzacijata.

Objasni go topeweto i sublimacijata.
Objasni go poimot za vodenata parea.
Objasni gi goleminite na sostojba na vodenata parea.
Objasni go poimot za pregreanata vodena parea.
Objasni go toplinskiot (T, y -) dijagram za vodenata parea.
Objasni go molieroviot entalpija - entropija (h, s ) - dijagram za
vodena parea.
8. Objasni gi promenite na sotojba na vodenata parea.
9. Objasni ja Klapejron - Klausiusova ravenka.
10. Objasni gi kru`nite procesi so parea kako raboten medium
(Op{to za procesite so parea kako raboten medium).
11. Objasni go kruèniot proces so vla`na parea.
12. Objasni go kruèniot proces so pregreana parea.
13. Objasni go na~inot na podobruvawe na stepenot na iskoristuvawe
na procesot vo parnite postrojki (Zgolemuvaweto na pritisokot
na pregreanata parea)
14. Objasni go zgolemuvaweto na temperaturata na pregreanata parea.
15. Objasni go namaluvaweto na pritisokot na izleznata vla`na parea.
16. Objasni ja povtorno pregreanata parea.
17. Objasni go regenerativnoto zagrevawe na vodata.
320

Lekcija 6

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Lekcija 6

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

L

STVARNI ILI REALNI GASOVI I PARI

Otgoga }e ja prou~ite ovaa lekcija povve}e bi trebalo da znaete za:

6.1. Isparuvawe i kondenzacija

vrednosti na pritisokot i volumenot pro~itani na skalata (podelbi)

Slika 49. [ema na labolatoriskata oprema za ispituvawe na

pod izotermata p v = konst., za idealen gas, nacrtana od istata po~etna

Slika 50. Sporedba na izotermite na idealen i realen gas

sadot A, a izotermata }e se prekr{i pominuvaj}i vo pravec paralelen

procesi, zatoa {to se izvr{uvaat so postojana toplinska i mehani~ka

Slika 51. p,v - dijagram za realni gasovi

poniski i obratno. Pri soodvetni uslovi na temperaturi i pritisoci

so h) tolku e mal, odnosno stepenot na vla`nost (1 - h) tolku e pogolem

Slika 52. Prikaz na podra~jeto na idealen gas, realni gasovi,

Na slikata 53., prika`ana e sporedbata na vozduhot, koja vo normalni

Za razli~ni pritisoci i temperatuti sporeduvaj}i gi so vrednostite

{to bi odgovaralo na uslovi za koi gasot stvarno mo`e da se smeta za

Slika 53. Sporedba na vozduhot so idealen gas - Hansenov dijagram

Za prika`uvawe i analizarawe na otstapuvaweto na realnite gasovi

Slika 54. Sporedba na SO2 so idealen gas - Amagatov dijagram

kondnzacijata (vte~nuvaweto) temperaturata }e ostane konstantna se

Slika 55. Kriva na naponot pome|u te~na i gasna faza

Ako, me|utoa, te~nata faza na sotojba V ponatamu se ladi pri

Slika 56. Krivi na naponnite pome|u, kruta, te~na i gasna faza

posmatraniot medium pri r2 = r1. Za razli~ni vrednosti na

Vodata vo taa sostojba vo parniot kotel najprvo se zagreva so

Slika 57. p,v - dijagram na vodena parea

6.3.1. Goleminite na sostojba na vodenata parea

Goleminite na sostojba na vrela kapka ozna~eni se so h', u', v', s', za

Bidej}i vrednostite na r i v' do 100 [0C] se mnogu mali, mo`no e da se

Entropijata vo sostojba na vriewe mo`e da se presmeta od op{tiot

Predpostavuvaj}i deka za voda do 100 [0C] e c 4,1868[kJkg -1 K -1 ] i

odnosno, so ogled na usvoenoto y0 = 0,

Za suva parea pritisokot i temperaturata dadeni se vo tabeli (se

r = u'' + pv' - u' - pv' = (u'' - u') + p(v'' -v'),

s ' '- s ' =

kade Ts e temperatura na vriewe (na vla`na i suva parea). Entropijata

s ' ' = s '+

Vla`nata (vodena) parea se sostoi od suva i vodena parea koja vrie. Na

v = x v' '+(1 - x) v' = v '+ x (v ' '-v' ) ;

u = x u ' '+(1 - x) u ' = u '+ x (u ' '-u ' ) = u '+ x r ;

h = x h' '+(1 - x )h' = h'+ x (h' '-h' ) = h'+ x r ;

pome|u gornata i dolnata grani~ni krivi linii postoi ~itav niz na

Slika 58. Krivi na stepenot na suvost (sodr`ina na parea)

6.3.2.Pregreana vodena parea

Termi~kite (osnovni) golemini na sostojbata r i t na pregreanata

i Molierovata ravaenka na sostojba za pregreana parea

kade koeficentot pred T na prviot ~len vo dvete ravenki e ednakov

Kade cp,e specifi~en toplinski kapacitet na pregreanata parea pri

a, drugiot del na zgolemuvawe na vnatre{nata energija (up - u'').

Specifi~niot toplinski kapacitet pri konstanten pritisok cp

kolku {to taa bila vo dvofaznoto podra~je, odnosno na gornata

Za razli~ni vrednosti na T }e se dobijat razli~ni vrednosti na y'

s ' '- s ' =

Razbirlivo e deka vo kriti~nata to~ka (y'' - y')K 0 zatoa {to i

Slika 59. T, y - dijagram za vodena parea

Otuka za p = konst., t.e., za dp = 0 se dobiva koeficientot na nagibot na

Slika 60 Molierov h, s - dijagram

Slika 61. h,s - dijagram vo kosoagolen koordinaten sistem

od kade so zamena na vrednosta za rx se dobiva

Slika 62. Izobarna promena na sostojba na vodena parea vo p, v i T, y dijagram

Slika 63. Izobarna promena na sostojbata za vodena parea vo h, s dijagramot

Slika 64. Izohorna promena na sostojba na vodena parea vo p,v i T, y dijagram