Simona nidarec, Polona Eriah

TRENING ASERTIVNOSTI
UVOD
Prispevek je povzetek diplomske naloge z
naslovom Trening asertivnosti, ki je nastala
na podlagi triletnih praktinih izkuenj
izvajanja treningov asertivnosti, ki predstavljajo novost na podroju socialnega dela.
Cilj treninga je uenje vein za dviganje
samozavesti, samospotovanja in za spoznavanje lastne veliine.
V treh letih skupnega dela sva izvedli
treninge asertivnosti za tudente za ljudi,
katerih nizka asertivnost je povezana s psihiatrino diagnozo, za ljudi s posebnimi
p o t r e b a m i in za enske z motnajami v
prehranjevanju.
Ljudje, ki so sodelovali na treningu
asertivnosti, so povedali, da jim asertivnost
pomaga, da:
se poutijo moneje
verjamejo v lastno monost odloanja
lahko izraajo in privzamejo odgovornost za svoje obutke
reejo: Ne, ne morem ve, potrebujem
pomo
se zavedajo pravic, ki jih imajo
izberejo ivljenjski stil, s katerim so
sami najbolj zadovoljni
se poutijo zadovoljne sami s seboj in
imajo dobro samopodobo
znajo ravnati s konflikti v svojem
ivljenju in odnosih
imajo obutek samozaupanja
najdejo ravnovesje v ivljenju
znajo prisluhniti svojemu telesu in
notranjim glasovom
izbirajo medosebne odnose, v katere
stopajo
se poutijo samozavestno.

Asertivni trening je torej pot, kjer nam

lahko postane bolj jasno, kaj elimo. Gre za
to, da odkrijemo, kako se poutimo v vsaki
situaciji, da se nauimo to izraziti in da se
vpraamo, kakne potrebe imamo, pri tem
pa upotevamo tudi potrebe drugih ljudi.
Pomaga lahko:
pri dobrem sodelovanju v skupinah,
timih, organizacijah...
postati bolj direkten in samozaupen,
samozavesten
spoznati pravice in se zanje tudi boriti
nauiti se, kako ravnati s kritiko,
ponianjem
nauiti se izraziti svoja ustva, obutke...
Biti bolj asertiven ne pomeni, da bomo
vedno dobili, kar si bomo eleli, ali da ne
b o m o nikoli ve diskriminirani. Vasih
bodo ljudje e agresivni in nas ne bodo
upotevali in jemali za enakovrednega.
Toda ne gre pozabiti, da nismo mi krivi,
e smo diskriminirani.
S treningom asertivnosti lahko razvijemo vejo mero samozaupanja, ki bo pomagalo pri odzivanju na kritve vaih pravic
in pravic drugih.
Biti bolj asertiven pomeni, da odkrijemo,
kdo smo in kakni resnino elimo biti,
brez pritiskov vlog in priakovanj drugih
ljudi.
Biti bolj asertiven zna biti vasih malce
zoprno, ker se je teko spremeniti in ob tem
poutiti dobro, e zlasti, e okolica te
spremembe zelo teko sprejema. Okolica
ima pogosto raji staro, krotko, ubogljivo
verzijo loveka (CETU 1990).
Ljudje, ki so na privilegiranih poloajih
in so agresivni, bi morali vloiti precej

napora za spremembe in sprejeti razmerje

in odnos na bolj enakovredni osnovi. Prav
zaradi tega razloga je pomembno, da postanejo tako moki kot enske bolj asertivni.
Uenje postati bolj asertiven zelo koristi individualni srei in zdravju, zgrajenima
na v r e d n o t a h in preprianjih, ki lahko
vplivajo na vsa podroja vaega ivljenja
(GETU 1990).
Asertivni trening tudi ui ljudi, da so
spremembe mogoe.
Zato je cilj, da se vzpostavi varno, podporno ozraje v skupini, kjer lahko vadimo
nov nain obnaanja.

Samozavest je primerna beseda, vendar

preozka. Oznai le zaupanje v svoje sposobnosti, asertivnost pa pomeni e veliko ve.
Pri prebiranju literature sva naletili tudi
na besedo samozavedanje, ki jo Musek in
Pejak definirata kot zavedanje samega
sebe, zavest o sebi kot o subjektu. Zavest
pa pomeni neposredno vrednost o lastnem
doivljanju in delovanju (Musek, Pejak
1988).
Glede na vsebino treninga asertivnosti
se nama je beseda samozavedanje zdela
zelo primerna in uporabna.
Pri tem razmiljanju sva naleteli e na
knjigo Zavedanje avtorja Anthonyja de
Mella, ki naniza eno svojih zgodb:

DEFINICIJA BESEDE ASERTIVNOST

IN NJENA NADOMESTITEV
Beseda asertivnost je v slovenskem prostoru tuja in neznana. Pri informiranju o
tovrstnem treningu sva sprva vedno naletili
na nerazumevanje pomena treninga ravno
zaradi besede asertivnost. Za oznaitev
pomena sva uporabili veliko besed, kot npr.
zavedanje svojih sposobnosti, samozavest,
dostojanstvo, samouresnievanje, zavedanje lastnih pravic in svoje vrednosti, sposobnost zavzemanja zase, jasna komunikacija,
stik s svojimi ustvi in obutki...
Pogosto sva razmiljali o nadomestitvi te
besede v primerno, uporabno slovensko
besedo, ki ne bi zmanjala pomena besede
asertivnost.
Beseda asertivnost izvira iz anglosaksonskega jezikovnega obmoja, ki ima
tri korene.
Be assertive (biti asertiven) pomeni
imeti in kazati pozitivno zaupanje, gotovost
in samozavest.
Assertion, ki se pogosto uporablja
tudi kot assertiveness, pomeni vztrajnost
pri doloeni stvari, npr. vztrajanje pri
pravici; izjava, tditev.
Tretji koren besede pa je assert, ki je
osnovni predhodnjim korenom in pomeni
zahtevati nekaj, uveljaviti se, zagovarjati,
samozavest.
Ob tem ne moreva mimo definicije selfconfidence (samozavest), ki pomeni verjeti v svoje zmonosti, sposobnosti (Hornby
1986).

Nekdo je nael orlovo jajce in ga poloil v

gnezdo domae kokoi. Mladi orlic se je
izlegel skupaj z zarodom piancev in skupaj
z njimi zrastel. Vse svoje ivljenje je orel delal
to, kar so delali pianci, preprian, da je
eden izmed njih. Brskal je po zemlji za rvi
in uelkami. Kokodakal je, razprostiral krila
in letal le nekaj evljev nad zemljo. Leta so
minila in orel se je postaral. Nekega dne pa
je nad seboj zagledal mogono ptico na
jasnem nebu. Graciozno je drsela med
zranimi tokovi in komaj kdaj zamahnila s
svojimi mogonimi zlatimi krili.
Stari orel je gledal vanj s strahospotovanjem:
Kdo je to? je vpraal.
To je orel, kralj ptic, mu je dejal sosed.
On pripada nebu, mi pripadamo zemlji
mi smo kokoi. Tako je orel ivel in umrl kot
koko, ker je mislil, da je to. (De Mello 1991:
5.)

J. Francis Stroud pravi, da je avtor pripovedoval ljudem, da so v njegovih oeh

zlati orli, ki se ne zavedajo viin, do katerih
bi lahko vzleteli. Prav to je bistvo njegovega
delaprebujanje ljudi, da bi spoznali lastno
veliino. Oznanja sporoilo o zavedanju,
vide, da smo svetloba sebi in drugim, in
spoznavajo, da smo bolji, kot se zavedamo
(De Mello 1991).
Te misli so nama potrdile uporabnost
besede samozavedanje. Ker je asertivni
trening namenjen zavedanju nae lastne

veliine, predlagava, da besedo asertivnost nadomestimo z besedo samozavedanje in tako ne zmanjamo p o m e n a

treninga.
V prispevku bova besedo asertivnost
e vedno ohranili, ker bi eleli pozvati tudi
druge ljudi, da razmislijo o nadomestitv^i in
prispevajo svoje predloge.

TEORETSKI KONCEPTI IN MODELI

ZA PODROJE ASERTIVNOSTI
Povzeli bova nekaj poglavitnih misli in
citirali razline avtorje, ki so pomembni za
najino delo na podroju asertivnosti. Vse,
o emer bova pisali v teoretskem delu,
nama je bila motivacija, da sva si praktino
delo zastavili tako, da sva poskuali imbolj
upotevati in uresnievati nove koncepte,
ki potrjujejo smiselnost izvajanja treningov
asertivnosti.
Ker niti v tuji niti v domai literaturi
nisva zasledili teorije asertivnosti, sva
u p o r a b i l i teoretsko podlago razlinih
drubenih ved in jih povezali v smiselne
teoretske temelje za asertivnost.
e spotujemo dostojanstvo ljudi, se nauimo tega, da ne moremo zanikati njihove
osnovne pravice, polnovredno sodelovati pri
reevanju svojih problemov. Samospotovanje se razvije samo pri ljudeh, ki aktivno
sodelujejo pri reevanju svojih kriz in niso
nemone, pasivne lutke, ki le sprejemajo
p o m o zasebnih ali dravnih slub. Na
prispevek k osebnostnem razvoju je nien,
e pri tem, ko pomagamo ljudem, ne upotevamo pomena njihovega delea pri dejavnosti. Odrekati monost sodelovanja pomeni
zanikati loveko dostojanstvo in demokracijo. To se ne more dobro iztei. (Brandon,
Brandon 1992: 10.)

Prav tako ttidi Althea in David Brandon

jasno opozorita, da je treba postopno vzpostaviti situacije, v katerih bodo imeli ljudje
resnino zasebnost in tako dosegh spotovanje in dostojanstvo. Pomembno je, da lahko vedno odloajo o tem, kaj elijo narediti
s svojim ivljenjem. Sami se lahko odloajo
o tem, kje elijo narediti napake in so zanje

sami odgovorni. Odloitve o sebi se jim

preprosto ne sme odvzeti (Brandon, Brandon 1992).
Vsak lovek ima pravico, izraati sebe na
svoj edinstven nain. Na svetu ni nikogar,
ki bi bil isto enak drugemu. Vsak lovek
je nekaj posebnega, vreden spotovanja in
dostojanstva. Zato je pomembno, da ljudi
spodbujamo k temu, da se vedno znova spominjajo, da so edinstveni, vredni in ljubljeni
(Field 1995).
Ob tem je pomembno, da upotevamo
osnovne lovekove pravice. Te so dane
vsem nam, enskam in mokim, otrokom
in odraslim. Vsak ima pravico, da ga obravnavajo s spotovanjem, da odloa o svojih
potrebah kot lovek, ki je neodvisen od vlog
in priakovanja d r u g i h ljudi. Pravico
imamo, da izraamo svoja ustva in svoje
mnenje. Lahko reemo zase ne ali da,
delamo napake, spreminjamo miljenje,
vpraamo, e esa ne razumemo. Prav tako
je pomembno, da lahko prevzemamo odgovornost za svoje ivljenje, se odzovemo na
ponianje, se zavzamemo zase...
Pomembno je upotevanje loveka in
njegovih pravic v vsakdanjih medosebnih
odnosih, e posebej pa bi morali biti pozorni na to pri delu z ljudmi v razlinih
institucijah.
Vito Flaker in Tanja Lamovec kot najpomembneje predlagata dejstvo, da uporabnik potrebuje osebo, ki mu bo pripravljena
prisluhniti in mu s tem potrditi vrednost
loveka. lovek potrebuje osebo, ki bo
usmerila pozornost tudi v elje, stalia in
osebno doivljanje posameznika. V tem je
ena glavnih nalog zagovornitva. Uporabniku ni pomembna uresniitev vseh elja,
ampak dejstvo, da jih nekdo jemlje resno
in da jim niso bile okrnjene osnovne lovekove pravice (Lamovec, Flaker 1993).
Pri tem si je treba prizadevati za navezovanje osebnega stika s posamezniki. Posameznike je treba spodbujati, da ob zaiti
sogovornika prevzamejo aktivno vlogo pri
uresnievanju in zaiti svojih interesov.
Gre torej za razvijanje samozagovornitv^a.
Samozagovornitvo je proces, v katerem
posameznik ali skupina ljudi deluje v korist
lastnih potreb in interesov. Samozagovornitvo se torej ukvarja zlasti z vpraanjem

moi. Pomembno vpraanje je, kako naj

ljudje znova pridobijo mo in nadzor nad
svojim ivljenjem. Uporabnik se lahko
zopet naui govoriti v svojem imenu in
odloati za svoje ivljenje (Lamovec, ufer
1993).
Najbolji zagovornik svojih pravic je vsak
posameznik sam.
To pa zahteva tudi vejo samozavest, kar
vkljuuje tudi asertivnost, ki p o m e n i
samospotovanje, zaupanje vase, odlonost
in pot, kjer zaenjamo verjeti v pravice.
Vendar pa so naa samopodoba, samospotovanje in zaupanje vase pogosto
odvisni tudi od drugih ljudi.
Posameznik potrebuje potrditev svoje
samopodobe ali samozaupanja tudi zato,
ker je negotov vase. Zato pogosto potrebuje
podporo drugih ljudi, ki mu potrjujejo
njegovo domnevo, da je tak, kot upa, da je.
e posameznik v preteklosti ni utrdil svojega samozaupanja, bo toliko ve asa posvetil ogledovanju sebe v ogledalu drugih.
Maslow je dognal, da ni nujno, da
negotovi ljudje iejo podporo pri drugih,
zato da bi dosegli veje samospotovanje.
Ljudje z visokim samospotovanjem in
nizkim samozaupanjem potrebujejo stalno
obudovanje drugih, poutijo se ogroeni
in odvisni od drugih in se lahko vedejo zelo
nemirno. Ljudje, ki imajo nizko samospotovanje in visoko stopnjo samozaupanja, so
mirni, odvisni in ne zahtevajo stalne podpore drugih. Tisti pa, ki imajo nizko samospotovanje in nizko samozaupanje, mazohistino elijo, da drugi podprejo njihovo
podrejenost (Nastran Ule 1993).
Poleg tega smo prepogosto odvisni tudi
od socialnih vlog, v katerih se pojavljamo.
Socialne vloge so celota socialno definiranih ali nedefiniranih pravil in priakovanj
o tem, kaj naj posamezniki v skupini ponejo. Prek vlog, ki jih ima v socialni situaciji, posameznik izraa sebe. Obenem pa
je prek vlog drugih v skupini ali socialni
situaciji strukturiran socialni sistem okrog
posameznika. Socialna vloga se gradi na napetosti med tem, kaj posameznik navzven
igra, in tem, kaj ob tem doivlja in misli.
Vsakdo v neki vlogi do doloene mere ponotranji priakovanja in norme delovanja,
ki jih vsebuje ustrezen socialni poloaj.

Socialne norme praviloma ustvarjajo

skupine, da bi si njihovi lani olajali potek
socialnih interakcij in ohranjali stabilne
odnose. Delovanje posameznika, ki je v skladu z normami, ima navadno zanj ugodne
posledice, medtem ko delovanje v nasprotju z normami privede do odklanjanja veine
(Nastran Ule 1994).
Ob tem si lahko postavimo vpraanje,
kdo sploh doloa normo in s tem odklon?
Tanja Lamovec poudari, da je to vasih oseba sama, ali pa je to njena druina, uradne
oblasti ali kakni drugi predstavniki drube
(Lamovec 1995).
Socialne slube bi morale zaeti upotevati navedene teoretske okvire, e elijo biti
uinkovite.
Darja Zavirek v knjigi enske in duevno zdravje poudarja, da se tudi v psihosocialnih slubah reproducira medicinski
model. Marian Barnes in Norma Maple sta
kot uinkovite psihosocialne slube, ki jih
potrebujejo enske, opredelili tiste, ki pospeujejo samozavest in zavedanje ensk, da
je pomembno skrbeti zase. To so torej asertivne veine. Biti morajo dostopne, ne da
bi se bilo treba loiti od otrok in jih dati v
skrb drugim. Omogoale naj bi prostor za
pogovore o ustvih in izkunjah v neogroujoem okolju ter prilonost, da se enske
sreajo z drugimi enskami, ki imajo podobne izkunje. Slube naj bi opogumljale
ensko, da vzame nadzor nad svojim ivljenjem, ponudile dostop do praktine pomoi, do svetovanja, terapij in tablet. Prav tako
je pomembno, da enskam omogoajo
pomo enske strokovne delavke, e je to
njihova izbira, in da jim sporoajo, da so
negativna ustva skupna vsakemu loveku
ter da je duevna stiska nekaj normalnega.
Njena filozofija pri obravnavanju uporabnic slub za duevno zdravje je, da ne
spreminjamo le odnosa drugih ljudi z dolgotrajnimi teavami, temve da prizadete
same opogumljamo, da spremenijo svojo
lastno podobo o sebi. Namesto vpraanja:
Kaj bi oseba naredila, e bi jo drugi sprejeli
kot vredno? Hilary Brown in Helen Smith
vpraanje obrneta: Kaj bi oseba naredila,
e bi se poutila vredno? e s samo spremembo vpraanja spreminjamo resninost
(Zavirek 1994).

Tovrstna filozofijo pri obravnavanju

ljudi ni priporoljiva samo za uporabnice
slub za duevno zdravje, ampak je osnova
za delo z vsemi ljudmi, ki svojih teav ne
zmorejo reiti sami in poskuajo poiskati
pomo pri socialnih slubah.
Pri tem je prav tako pomembno upotevati koncept normalizacije, ki ga je razvil
B. Nijre in je osnova pri izvajanju treningov
asertivnosti.
Pri principu normalizacije je pomembno
ustvariti ustrezne pogoje za to, da prizadeta
oseba obuti normalno spotovanje, ki gre
vsakemu lovekemu bitju. Tako je treba v
vsem, kar zadeva prizadeto osebo, kolikor je
le mogoe upotevati njeno izbiro, njene
elje, zahteve, tenje. Mnogi ljudje imajo
teave z uveljavljanjem v druini, med
prijatelji, sodelavci in drugimi ljudmi. Toda
navsezadnje mora celo pokodovana oseba
funkcionirati kot razpoznaven individuum
in s svojo identiteto sebi in drugim definirati
z okoliinami in pogoji svoje eksistence. Pot
do samoodlobe je za pokodovano osebo
teka, a nadvse pomembna. (Brandon 1993:

podpore. Poleg tega pa je pomembno tudi

osveanje slub, ki kakor koH delujejo z
namenom pomoi, da zanejo razmiljati
tudi o tovrstni pomoi kot o osnovi za nadaljne delo. Pri tem ne misliva, da je treba
pri vsakem posamezniku izvesti trening
asertivnosti, ampak e to, da loveka
spotujemo, mu damo monost odloanja
in izbire, s tem pa mu dvigamo njegovo
dostojanstvo. Prek tega se lahko pozneje
laje postavi zase. Tisti, ki na tem podroju
elijo narediti n e k a j zase, se pa lahko
prikljuijo skupinam, kjer se lahko uijo
asertivnih vein. Mogoe bi lahko bil to
neke vrste prispevek k uinkovitejemu in
bolj osebnemu delu z ljudmi.

STRUKTURA TRENINGA ASERTIVNOSTI

Ker ne eliva ostajati zgolj na teoretski

ravni, bova v naslednjem delu prikazali
asertivnost kot veino.
Bralcem eliva podati imve informacij
o tem, kakna je struktura izvedbe treninga
asertivnosti. Trening vsebuje dvanajst
poglavij, ki si sledijo tako, da so nauene
19.)
veine predhodnega poglavja koristne in
Veina stvari, ki psihosocialne slube pomembne za uenje novih vein nasledoznauje kot uinkovite, so povezane z njega poglavja.
Ta del prispevka je namenjen vsem, ki
asertivnostjo. Zato se nama zdi e toliko bolj
pomembno in nujno, da zaenjamo temu bi eleli dobiti informacije o treningu aserpodroju posveati ve pozornosti. Stroko- tivnosti, tako tistim, ki bi se ga eleli udevnjaki, ki delajo z ljudmi, bi morali biti bolj leiti, kot tistim, ki bi eleli te informacije
obutljivi za loveka kot osebo, ne pa zgolj posredovati drugim.
Osnovo za sestavo treninga sva rpali iz
biti pozorni na njegov problem ali teavo,
s katero prihaja. Vekrat ljudje ne zmorejo razlinih anglekih konceptov in modelov
stvari, ker imajo zelo nizko samospoto- treningov asertivnosti, kjer imajo tovrstni
vanje, nizko s a m o z a u p a n j e , ker se n e treningi e dolgoletno tradicijo in jih vkljuzavedajo, da je pomembno skrbeti zase in ujejo v redno dejavnost razlinih socialnih
da prevzamejo nadzor in mo v svoje roke. slub. Poleg razlinih tujih konceptov in
Ali ni bolje postaviti vpraanja: Kaj bi oseba modelov sva vnesli tudi izkunje svojega
naredila, e bi se poutila vredno?? In kako triletnega dela pri izvajanju treningov
si lahko oseba odgovori na to vpraanje, e asertivnosti. Zato sva oblikovali tak model
ji nihe na zaetku ne pomaga v tej smeri? t r e n i n g a , ki je p o n a j i n e m m n e n j u v
Spodbujati ljudi k iskanju svojih pozi- Sloveniji najbolj primeren in uporaben.
Poglavja si sledijo v tem zaporedju.
tivnih lastnosti, sposobnosti, ki jih imajo in
na katerih lahko gradijo in iejo pot iz
teav, je pomembna naloga socialnega dela.
Zato je smiselno razmiljati o ustanavljanju podpornih skupin za veanje asertivnosti, kjer znotraj skupine prihaja do aktivne

PREDSTAVITEV ASERTIVNOSTI

Ko naletimo na situacije, za katere mislimo,

da so zelo teke, se vasih obnaamo tako,
da se poutimo zelo slabo, negotovo in smo
najmanj uinkoviti.
Na to lahko vpliva veliko razlogov:
ivnost, jeza, pomanjkanje asa, ali pa se
poutimo zelo slabo sprejete.
Svojim obutkom in staremu nainu
razmiljanja o sebi dovolimo, da pokvarijo
monost uinkovite komunikacije.
Samozavest in asertivna komunikacija
pomenita dve poglavitvi stvari spotovati
sebe in druge ljudi enakovredno in komunicirati na jasen, neposreden nain.
Nekateri ljudje mislijo, da morajo biti
asertivni ljudje zelo prodorni, vendar ne gre
za to, da bi lovek zmagal v vsaki situaciji,
na katero naleti. To bi bilo nerealno in ttidi
nepoteno do drugih ljudi.
Pomembno je, da po situaciji vemo, da
je na nain obnaanja pomagal k temu, da
smo spotovali sebe, da smo bili v stiku s
svojim ustvi in obutki in da se nismo
prepustili napadom drugih ljudi. Poskuali
smo razumeti pogled drugega loveka, dali
smo jim vedeti, da imajo pravico do svojega
mnenja, tudi e je nae drugano od njihovega. Vendar pa smo se pri tem zavedali, da
imamo pravico povedati svoje mnenje tudi
sami, brez obutka strahu.
V prvem delu pregledamo razline
naine obnaanja in definiramo, kaj pomeni asertivno obnaanje in kako se razlikuje
od ostalih nainov obnaanja.

PRAVICE IN ODGOVORNOSTI

Filozofija asertivnosti temelji na dejstvu, da

verjamemo v svoje osebne pravice. Te
pravice niso ni novega ali revolucionarnega, le da se jih v praktinem ivljenju
premalokrat zavedamo, ali pa jih napano
uporabljamo.
In kaj so osebne pravice?
To so pravice, ki pomagajo ljudem k asertivnim dejanjem. Njihov cilj je, da pomagajo
spremeniti nae preprianje o sebi. Mnogim se zdi, da so te pravice nekaj splonega,
za veliko udeleencev treningov asertiv-

nosti pa je bilo ravno pregledovanje pravic

zaetek spreminjanja njihovega vedenja.
Koristno se jim je zdelo, da so se na te
pravice spomnili tudi v trenutkih, ko so se
jim zbudili dvomi o tem, ali bodo zmogli
uresniiti spremembe, ki so jih nartovali.
Asertivne pravice pomagajo pri izraanju samega sebe na tak nain, da ne ogroa
pravic drugih ljudi. Tako pravica ubiti ni
asertivna pravica, ker s tem kri pravico
drugega (Hare 1988).
Pomembno je, da si zapomnimo, da so
asertivne pravice namenjene vsem ljudem,
ne samo nam. Drugae bi to bila lista pravic,
ki ti daje monost biti sebien.
e se lovek zaveda pravega pomena
pravic, se pogosto pogaja, poslua in razume tudi druge poglede in tako obravnava
druge s spotovanjem, ki bi si ga sam(a)
elel(a).
Pomembno pa je, da lovek ne pozabi,
da pravice pripadajo ne samo drugim,
ampak tudi njemu samemu.

PONAVLJAJOA SE PLOA

Vztrajnost je osnovna veina v razvoju

asertivnosti. Tehnika Ponavljajoa se ploa
pomaga ljudem, da so bolj odloni in
vztrajni.
Uporablja se lahko v veliko situacijah.
Zlasti uporabna pa je, kadar ljudje poskuajo manipulirati z vami, ali kadar imate
obutek, da vas kdo ne poslua. Lahko jo
uporabite v situacijah, ko komu zavrnete
pronjo, reete ne, e zlasti takrat, ko
druga oseba ne sprejme vae zavrnitve.
Ta tehnika pomeni ponavljanje svojega
sporoila ( p o d o b n o kot ko se pokvari
gramofonska ploa) vse do tedaj, da druga
oseba dobro slii, kaj eli povedati. To tudi
pomeni, da ne poniujete drugih ljudi. Ob
tem ne smete pozabiti, da ima druga oseba
pravico, dajo obravnavate s spotovanjem.
Namen tehnike ponavljajoa se ploa
je biti zelo jasen o tem, kaj hoete rei. Na
svojo odloitev opozorite brez strahu,
izrpanosti ali krianja. Zato je tehnika
uporabna le, ko ste zelo prepriani o tem,
kaj elite rei. e niste odloeni oziroma si
na jasnem o tem, kaj hoete, ta tehnika ni

priporoljiva. Je uporabna v konfliktnih

situacijah, npr. pri zavraanju nemogoih
proenj, pri izraanju obutkov in mnenja...
Ni pa priporoljiva za kompleksne in
zelo obutljive osebne situacije.

RAVNANJE S PRONJAMI

Eden od glavnih razlogov, da ljudje prihajajo na asertivni trening, je elja, da bi se

nauili rei ne. Majhno besedo, ki jo
mnogi zelo teko izgovorijo. elijo pa e
ve. Ne samo izrei besede ne, ampak rei
to besedo brez obutka krivde.
Rei ne komu, ki te kaj prosi, je teko
skoraj vsakemu loveku. Na to vpliva veliko
tevilo razlogov, nekateri izmed njih so:
noemo se zameriti ljudem,
ljudje nas imajo ob zavrnitvi za sebine,
bojimo se maevanja,
bojimo se, da ne bomo ve priljubljeni,
mislimo, da z zavrnitvijo zelo vznemirimo drugo osebo,
imamo obutek, da je to neprijazno,
neolikano,
ljudje ne bodo eleli imeti ve stika z
nami...
Zavrniti pronjo in rei ne, e ste v
zavrnitev prepriani, je pomembno zaradi
veliko razlogov. Kar predstavljajte si, da
prosite koga za kaj. Bi eleli, da bi vam druga
oseba odgovorila da, mislila pa ne?
Verjetno ne. Ker pa pogosto ljudje ne vedo,
da tvoj da v resnici pomeni iie, vedno
znova in znova prosijo /a usluge, ker mislijo,
da vam to ni v breme \ i p.i ste ob lem jezni
in imate obutek, da l)U(.i|e / vami manipulirajo.
Zavrnitev pronje je pogost problem
ravno za enske. e streotip nakazuje, da
kadar enska ree ne-, \ resiiici misli da.
Zato je njim e teje za\ rniti pronjo jasno
in dokonno. Kadar reejo -ne, reejo to
posredno in brez obsodbe. Uiti se, kako
zavrniti pronjo aserth no jasno, odlono,
brez agresije je namen tega poglavja
(Dickson 1982).
Ne pozabite, da imate pravico rei ne.
I d e n m o / n i h nainov, kako s e izogniti,
t C \ as kdo kaj prosi. je. da ljudem p o v e s t e .

katerih stvari niste pripravljeni narediti. Na

primer, e resnino neradi pazite druge
otroke, naj ljudje to vedo, e preden vas
prosijo za to uslugo.
e se nauite rei ne, kadar to resnino
misUte, se boste bolj spotovaH in tudi drugi
ljudje bodo vedeH, da doloenih stvari ne
morete narediti in vas bodo prosili samo
za tiste, ki so v vaih moeh.

GOVORICA TELESA

Govorica telesa, ki jo vasih imenujemo

neverbalno komuniciranje, je nain, kako
ljudem povemo kaj o sebi, o tem, kako se
poutimo, brez uporabe besed. Veino asa
to ponemo, ne da bi se tega zavedeli. Na
primer, ko spoznate ljudi, ni treba uporabiti
niti ene besede, pa oni e dobijo prvi vtis o
vas. Zato si vasih teko razloimo, zakaj
dobimo instinktivne obutke o doloenih
ljudeh, pa eprav se z njimi e nismo pogovarjali. Na primer, pri sebi razmiljamo:
On je videti zelo nesreno, ona pa zelo
napeto... To se ponavadi zgodi zaradi tega,
ker poberemo neizgovorjene vodilne niti,
pozorni smo na to, kako so ljudje obleeni,
na izraz na obrazu, na to, kako se drijo...
Na neki nain smo ljudje strokovnjaki za
razlago govorice telesa, ne da bi se tega zavedali \ asih se poutimo precej negotovo,
ko se pogovarjamo s kom, ali dvomimo v
to, kar je povedal(a). Razlog je pogosto v
tem, da so izgovorjene besede povedale
nekaj drugega kot govorica telesa. Vasih
to imenujemo meana sporoila (McBridge
1990).

Uiti se o govorici telesa nam lahko pomaga, da razumemo sporoila drugih ljudi
bolj natanno, jasno. Pomembno je tudi, da
se za\ emo, da nam lahko naa lastna govorica telesa pomaga ustvariti bolj odloen
vtis na druge ljudi. To je e posebej primerno v situacijah, kjer elimo dosei svoj
namen, na p r i m e r predavati skupini,
zavrnili pronjo in v konfliktnih situacijah.
Ciovorica telesaje pri asertivnem obnaanju pomembna. Kadar lovek nastopa
asertivno. govori jasno in odlono. Toda ta
govor \ kljiiuje veliko ve kol samo izraanje besed C.elo telo pomaga pri asertivnem

obnaanju. Dra, izraz, gestikulacija...; vse

to oblikuje vtis. Neverbalna sporoila
potrdijo ali pa niso v skladu z verbalnim
sporoilom (Dickson 1982).
Zato je namen tega poglavja opozoriti,
kako uporabljati govorico telesa, da se bo
ujemala s tem, kar elimo sporoiti.
P o m e m b n o pa je tudi, da se v tem
poglavju udeleenci ne nauijo posebnih,
konkretnih dr ali nainov izraanja. Tak
nain bi omejil in zmedel posameznika.
Zato je prav, da je govorica telesa spontana
in odraz ustev, ki jih v konkretni situaciji
in v konkretnem trenutku obutite. Znati
je treba opazovati, kako uporabljate svoje
telo in videli boste, kako lahko e samo
opazovanje in zavedanje govorice telesa
deluje uinkovito pri prenaanju sporoila
(Dickson 1982),

KOMPLIMENTI IN SAMOZAVEST

Pri asertivnosti je pomembno tudi, da gradimo na svoji moi, tako da bomo postali
bolj asertivni pri samih sebi in v medsebojnih odnosih.
To pomeni, da se uimo sprejemati in dajati komplimente na jasen in direkten nain.
Na splono ljudje zelo teko dajejo komplimente, e teje pa jih sprejmejo.
Pogosto je teko dati kompliment, saj
lahko postane oseba, ki ji je namenjen, do
naih dobrih namenov nezaupljiva. Morda
si misli, da imamo kaj za bregom itn.
Velikokrat se zgodi, da tudi sami teko
sprejmemo dobre in pozitivne stvari, ki jih
ljudje reejo o nas. Zdi se nam, da nas oseba
hoe poniati, pa skomignemo z rameni in
reemo: Oh, to je e stara zadeva, ali:
Resno misli tako?, tudi Oh, tudi tvoja
obleka je udovita, ter: Jaz sem pravkar
razmiljal/a enako o tebi.
Da je kaken kompliment vekrat manipulativne narave, je resnica. Pomembno pa
je, da slabe namene ugotovimo in se z njimi
spoprimemo na enak nain kot s ponianjem. Drugi korak pa je nauiti se asertivno
sprejeti tiste, ki so izreeni odkritosrno in
pristno.
Pri sprejemanju komplimentov se moramo nauiti nasmehniti se in rei hvala. e

se resnino ne strinjamo, si brez zadrkov

mislimo svoje, vendar ne smemo pozabiti,
da ima oseba e vedno pravico misliti, da
smo udoviti.
Ko smo se nauili sprejemati komplimente in ugotovili, kako pomembni so za
nas, jih zanemo dajati. Izreemo jih
odlono, jasno, samozavestno ter osebo
gledamo v oi. Ni bolje poti gojenja prijateljstva, ljubezni in spotovanja v medsebojnih odnosih.
Ni nam treba akati na posebne prilonosti, da povemo prijateljem in svojcem,
kako jih spotujemo in cenimo (Lindenfield
1992).

SPREJEMANJE KRITIKE

Nai obutki okrog kritiziranja izvirajo e

iz naih izkuenj iz otrotva. Ljudje, ki so
nas kritizirali, ko smo bili majhni, pogosto
niso razlikovali med naim vedenjem in
nami kot ljudmi. Oznaili in pritrdili so nam
etikete: Ti si tako len, teaven, neumen.
Bilo je zdrueno tudi z izgubo ljubezni ali
neim, kar so nam hoteli odvzeti: Pojdi v
posteljo brez veerje, Mama te nima ve
rada! Ve je bilo takih oznab, ki smo jih
prejeli od prijateljev, njihovih starev, naih
starev, uiteljev itn., bolj smo jim verjeli.
Sprejeti kritiko je teko in nam lahko
povzroi tevilne nevene fizine in
psihine obutke. Kot je bilo omenjeno e
prej, nas ljudje pogosto kritizirajo in jim ni
jasno, kaj to, kar jim v zvezi z nami ne ugaja,
sploh je.
Kakni so nai obutki ob sprejemanju
kritike? Nekateri ljudje obutijo boleino v
trebuhu, drugi v glavi, tretji zanejo neenakomerno dihati. e lovek na kritiziranje reagira zelo mono, se je lahko zelo
teko nauiti, kako z njim ravnati. Veliko je
nainov, na katere lahko odgovori, in vsi
imajo posledice.
e postane jezen in ne poslua kritike,
lahko zamudi marsikaj, kar bi se lahko o
sebi novega nauil. Najbr bi rad vedel, kaj
je tisto, kar si naredil napak in s emer si
koga ualil. e se jezi in noe sliati
kritike, se z njo ne bo zmoen sooiti
mirno. Ni nain, z jezo povedati komu, da

kritika ni upraviena, e ve, sedaj bo e bolj

preprian o nasprotnem.
e ostane tiho in si potrt, bo sprejel
kritiko, ki ni upraviena; s tem bo pokazal,
kaj si sam misli o sebi. Tudi e kritiziranje
ni isto jasno, mora prositi za natannejo
pojasnitev, tako da se lahko odloi, ali eli
svoje vedenje spremeniti ali ne.
Najbr je najteja situacija, ko je kritika
popolnoma resnina in upraviena. Vasih
se ob sprejetju kritike poutimo tako ibke,
da ne moremo niti jasno pomisliti, ali je
resnina ali ne. Vedno moramo pomisliti,
da je lahko kritika zelo uporabna in nam
pomaga, da se o sebi nauimo kaj novega
(PoweU 1992).

DAJANJE KRITIKE

Ko ste ualjeni ali nesreni, kaj napravite,

e vam kdo kaj naredi, ree? e v taki
situaciji pogosto ostanete pasivni, najbr
pogosto tudi ni ne reete. Postanete potrti,
ali pa si reete, da to sploh ni pomembno.
e reagirate agresivno, najbr izgubite
potrpljenje in stresete jezo na drugo osebo,
morda kriite, ali pa so vae besede polne
sarkazma. Skratka, ti dve reakciji povzroita,
da se poutimo zelo nelagodno, vasih
imamo obutke krivde.
Pogosto se izogibamo dajanju kritike
oziroma kritiziranju, ker se ob tem poutimo sila neprijetno. Za to obstaja veliko
razlogov: lahko si mislimo, da nas ne bodo
imeli ve radi, da bodo postali jezni na nas
itn. Do tega pride, ko se dlje asa izogibamo
dajanju kritike - hkrati pa se v nas bolj in
bolj kopiijo zamere.
e se tako izogibamo dajanju kritike, se
poskusimo postaviti v vlogo tistega, ki bi
mu bila ta kritika namenjena. Morda sploh
ne ve, da je kdaj napravil napako ali vam
rekel kaj, zaradi esar ste postali ualjeni.
Vi pa mu s tem niste dali niti prilonosti,
da bi poskusila razistiti. e mu ne boste
razloili, kaj vas je ualostilo, se bo vajino
prijateljstvo morda razdrlo in oseba sploh
ne bo vedela, zakaj je do tega prilo. e z
enim pogovorom lahko marsikaj reita.
Vasih se pri dajanju kritike obnaamo
agresivno, ker ne poznamo drugega naina

reagiranja, ali pa so tudi nas kritizirah vedno

le tako in se nam zdi to nekaj samoumevnega. Lahko da so ljudje agresivni zato, ker
mislijo, da bodo z agresivnostjo skrili
neprijetne obutke in drugim pokazali,
kako so moni in nepopustljivi.
e se spomnimo na poglavje, ki je govorilo o pravicah in odgovornostih, ne smemo pozabiti, da imajo drugi ljudje enake
pravice, kot jih imamo sami, in jim je dovoljeno, da so drugani od nas. Ste prepriani,
da imate prav vi in da drugi mislijo narobe
(Powell 1992)?

RAVNANJE S PONIANJEM

Ponianje je termin, ki se vedno pojavlja v

treningih asertivnosti. To so vpraanja ali
pripombe, ki jih dajejo ljudje, da bi se ti ob
tem poutil ponianega. Pogosto manipulirajo s teboj z eljo, da bi naredil ali rekel
kaj, esar ne eli. Vasih je ta oseba s teboj
odkrita, pogosto pa se to pokae v ali in
podobnem vedenju.
Zaetek, kako ravnamo, e nas ljudje
poniajo, vsebuje zlato pravilo zanimo
z najlajimi problemi. To lahko prakticiramo pri ljudeh, ki nam pomenijo zelo
malo in s katerimi ne nameravamo razviti
globokega osebnega ali poslovnega odnosa.
Takih ljudi ni teko najti. Lahko ugotovi,
da te tudi ponianje teh ljudi zelo boli,
vendar reci samemu sebi: Kakorkoli e,
zame niso pomembni.
Malo ljudi je, katerih samospotovanje
ob takem vedenju ni prizadeto. Vasih e
na videz neznatne situacije, v katerih utimo, da nas je kdo ponial, pripeljejo do
globokih frustracij, ki jih pozneje prenaamo na druge. Ti niso morda naredili niesar
napak in si ne zasluijo nae jeze.
Navedli bova primer matere, katere otroci so se nauili prepoznavati njeno jezno
vedenje, ki se vasih nanaa nanje. Enajstletna herka mater vedno opomni z besedami: Daj no, mami. Samo zato, ker si imela
slab dan v slubi, ti e ni treba znaati na
nas slabe volje. Samo vpraala sem...
Drugi otroci morda ne bodo tako asertivni in bodo svoja obutja, da to ni poteno,
potisnili globoko vase. e se tovrstne

visoka. Lahko izgubimo ustvarjalnost in se

nam zmanja samospotovanje. To raste, ko
uravnovesimo racionalnost in naa obutja.
V vsakdanjem ivljenju potrebujemo oboje.
Zavedati se ustev je kvaliteta, ki nam
pomaga negovati iznajdljiv in kreativen del
nae narave. Da izrazimo svojo kreativnost,
moramo postati zmoni prakticirati svoje
logine in racionalne zmonosti. Zelo
razumski postanemo, ko zanikamo svoja
obutja. To zanikanje se pogosto zgodi, ker
se globoko v sebi bojimo moi lastnih ustev. Bojimo se, da nas bodo ustva porazila
in bomo izgubili kontrolo. Tudi mona
RAVNANJE S USTVI IN OBUTKI
ustvenost se pogosto razvije iz zanikanja
Kako bi opredelili sebe? Kot osebo, ki naih ustev. Neustveni postanemo, e
prepozna svoja ustva in jih pokae navz- trpimo za ostankom neizraenih ustev, ki
ven, ali kot osebo, ki tega ne pone? Kot smo se jih bali izraziti ob pravem asu.
ustveno ali neustveno osebo?
Nekateri ljudje so zelo obutljivi na
ustveni ravni; prepoznavajo svoja ustva
NARTOVANJE SPREMEMB
ter ivijo v skladu z njimi, po drugi strani
pa se odzivajo in upotevajo tudi ustva To je predzadnje sreanje, kjer lane skudrugih. e ste taka oseba, potem veste, da pine povabimo k razmiljanju o tem, kaj bi
se je vasih s tem teko spoprijeti. Ko smo eleli, da se v njihovem ivljenju spremeni.
preplavljeni s svojimi ustvi, se lahko zgodi, Morda je to odnos s stari, partnerjem, soda bodo nae misli, dejanja in izkunje delavci na delovnem mestu... Vsak lan ima
postali omejeni. Pomislite na to, kaj se precej asa za premislek, katere sprezgodi, ko postanete zaradi esa nervozni. membe si eli, kaj si v ivljenju sploh eli,
Kaj se dogaja z vaimi ustvi? utite kakne katere cilje ima. Nato poskuamo skupaj
fizine spremembe? Kakno je takrat vae pogledati, kje so mogoe poti za uresniitev
vedenje? Ko potlaimo ustva, postanemo ciljev, kje pa so morebitne ovire. Pomemzmedeni, nae presojanje postane zame- bno se je zavedati, da je najbolj uinkovito
gljeno (je to res prava stvar?), lahko se zaeti pri spremembah, katerih monost
pozna na fizini ravni (simptomi-napadi, uresniitve je najveja. e bomo zaeli pri
pogosti glavoboli). Nae vedenje ni tako, kot najtejih, bomo hitro naleteli na razoasami priakujemo (mogoe reemo DA, ko ranje, majhne spremembe pa nam bodo
bi raje rekli NE, morda nas je bilo preve dale poleta, da se bomo poasi lotili tudi
strah, da bi naredili to, kar smo si eleli). tistih najtejih. Pomembno je, da lovek
Teko je reagirati razumsko, ko utimo, da naredi kaj za to, da se stvari zgodijo in ne
so naa obutja zmedena. Drugi ljudje prepua stvarem da se zgodijo same po
zanikajo svoja ustva. Zelo hladen lahko sebi.
pomeni zelo neobutljiv. e nismo povezani z lastnimi ustvi, bomo nedovzetni
tudi za ustva drugih. Ko zanikamo svoja
EVALVACIJA
lastna ustva, omejujemo tudi svoje izkunje in reakcije. Pomislite na potlaitev Na zadnjem sreanju opravimo evalvacijo
svojih obutkov, ker ste utili, da bo preve celotnega treninga asertivnosti, od prvega
bolee, e se jim boste prepustili. Pomislite, do vkljuno zadnjega sreanja. Ta evalvacija
kaj se je takrat dogajalo z vaimi mislimi. je pomembna za naju, saj nama omogoa
Kako ste se obnaali? e smo zelo razumski uporabno, ustvarjalno oceno dela, pri kaali zelo ustveni, je v obeh primerih cena terem vidiva, kaj bi bilo bolje napraviti v

situacije vekrat ponovijo, bo njihovo samospotovanje zelo trpelo. Mnogi bodo postali
alostni ali pa bodo na svoje teave opozorili agresivno.
Ponianje navadno prihaja iz pretvez
vseh vrst, pod raznoraznimi krinkami, mi
pa se moramo nauiti hitrega prepoznavanja v svojem obnaanju in v obnaanju
drugih. Pomembno je tudi, da se na izraanje ponianja nauimo dajati asertivne
odgovore (Lindenfield 1992).

skupinah, ki bodo sledile. Evalvacija pa je

namenjena tudi vsakemu posamezniku,
kjer pregleda svoje napredovanje.

SKLEP
Vsebina prispevka je prilagojena potrebam
irokega kroga ljudi. Namenjen je vsem, ki
elijo dobiti informacije o treningu asertivnosti. V mislih imava tako ljudi, ki se elijo
udeleiti treninga asertivnosti, kot tiste, ki
s tovrstnimi treningi do sedaj niso bili seznanjeni, pa bi eleli pridobljene informacije posredovati ljudem, ki asertivne
veine potrebujejo. e zlasti so te informacije pomembne za strokovne delavce, ki
se ukvarjajo s pomojo ljudem, saj ti pogosto prihajajo po pomo zaradi problemov,
ki nastanejo ravno ob pomanjkanju aser-

tivnih vein. e na zaetku najinega dela

nama je tovrstno razmiljanje potrdila mag.
Vesna Leskoek, vodja Centra za pomo
mladim, kjer se je izkazala potreba ljudi po
odpravljanju asertivnih teav. Trening asertivnosti e posebej predlagava za skupine
ljudi, ki se ukvarjajo z opolnomoenjem in
odpravo diskriminacije, in za vse tiste, ki
so potisnjeni na rob drube. Iz tega razloga
tudi sami eliva v prihodnosti e naprej
izvajati treninge asertivnosti v tovrstnih
skupinah. Zato sva se odzvali razlinim
povabilom, tako skupinam z motnjami v
prehranjevanju, skupini obolelim za virusom HIV in njihovim svojcem, uporabnikom psihiatrinih slub ter ljudem s
posebnimi potrebami. Za vse tiste, ki bi
pozneje eleli izvajati treninge asertivnosti,
nameravava izdati prironik s konkretno
vsebino in navodili za izvajanje.

Literatura
D. BRANDON

Pet nael normalizacije.

tudijsko gradivo. Ljubljana: VSD.

(1993), Veselje in alost pri normalizaciji. Socialno delo, 32,1-2:19-25.

D. BRANDON, A. BRANDON (1992), Praktini prironik za osebje v slubah za ljudi s posebnimi
potrebami. Ljubljana: VSD,PF.
CETU (1993), Assertion and how to Train ourselves. Halifax: Community Education Training
Unit.
A. DE MIILLO (1991), Zavedanje.

Ljubljana: upnijski urad Ljubljana Dravlje.

A. DICKSON (1982), Woman in your own Right. London: Quartet Books.

L. FIELD (1995), The self Esteem Workbook. Dorset: Element.
B. HARE (1988), Be Assertive. London: Vermilion.
A. S. HORNBY (1986), Oxford Advanced
Mladinska knjiga.

Learner's Dictionary

of Current English. Ljubljana:

T. LAMOVEC (1995), Ko reitev postane problem in ko zdravilo postane strup. Ljubljana: Lumi.
T. LAMOVEC, B. UFER (1993), Oblike in razvoj zagovornitva v svetu. Socialno delo, 33,3-4:27-30.
T. LAMOVEC, V. FLAKER ( 1 9 9 3 ) , Ali v Sloveniji potrebujemo zagovornitvo? Socialno
38.

delo, 32,3-4:31-

- (1993), Kaj je duevna bolezen? Socialno delo, 32,3-4:87-92.

G. LINDENRELD

AngerManagament.

London: Thorson.

P. MCBRIDE (1990), Asserwewess Training for 14-17 Years old: The Positive Approach. Cambridge:
CRAC, Hobsons Publishing.
J. MUSEK, V. PEJAK (1988), Psihologija. Ljubljana: DZS.
M. NASTRAN-ULE
sredie.

Psihologija vsakdanjega

ivljenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistino

(1994), Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Alfa.

D. ZAVIREK (1994), enske in duevno zdravje. Ljubljana: VSD.