Bublijata e kniga na hristijanite koja e sostavena od Stariot zavet kako zbirka

na tekstovi za veruvawata na evreite, i Noviot zavet kako zbirka na tekstovi koi

pretstavuvaat nov vid na odnos me|u lu|eto i Bog.
Stariot zavet raska`uva za dolgogodi{nata, osnosno, dolgovekovnata
hronologija na sozdavaweto na svetot kako i za istorijata na Evreite.
Noviot zavet raska`uva za eden mnogu pokratok period koj se odnesuva na
pojavata i u~eweto na Isus me|u lu|eto vo tekot na prviot vek pred novata era.
Noviot zavet se sostoi od 27 knigi me|u koi se i ~etirite evangelija na
apostolite Matej, Marko, Luka i Jovan.
Evangelijata (od gr~kiot zbor evangelion dobra vest, radosna vest),
zboruvaat za u~eweto, `ivoto, smrtta i voskrsnuvaweto na Isus. Prvite tri
evangelija na Matej, Marko i Luka se nare~eni sinopti~ki (od gr~kiot zbor sinopsis
sli~en pogled) bidej}i na sli~en na~in zboruvaat za nastanite od `ivoto i
u~eweto na Isus.
Me|utoa niedno od ovie evangelija ne ja raska`uva detalno biografijata na
potekloto i `ivotot na Isus, tuku se skoncentrirani na negovite propovedi, ~uda,
stradwa i smrt, i zatoa deluvaat i kako kni`evno-filozofski dela so religiska
sodr`ina i namena. Ima mislewa deka ovie evangelija imaat edna centralna,
najva`na tema koja raska`uva~ki e zbogatena so mudrite u~ewa na Isus, a toa e
temata za strdawata, smrta i voskresnuvaweto na Isus, pri {to ~inot na
voskresnuvaweto od {to prizleguva ve~niot `ivot e prika`ano kako realnost koja
vo idnina }e bide svojstvena i za lu|eto.
Jovanovoto evangelie se razlikuva od prvite tri evagelija. ^etvrtiot kanonski
pisatel Jovan ne zboruva za biografijata i genealogijata na Isus kako {to toa go
pravat prvite tri evangelija, pa zatoa vo ova evangelie ja nema prikaznata za ra|
aweto i ranoto detstvo na Isus. Vo ova evangelie ne e navedeno duri nitu toa deka
Isus bil krsten od Jovan krstitel, bidej}i sakal da ja istakne Isusovata nezavisnost i
superiornost vo odnos na toj pustinik koj vo ime na Bog gi kr{teval lu|eto. So toa
evangelistot Jovan sakal da ka`e deka Isusovoto poteklo ne e na zemjata, ne e vo
Nazaret ili Vitleem, tuku negovoto poteklo e na neboto, vo samata blizina na
Boga. Poradi toa vo Jovanovoto evangelie ne se spomenuva nitu Isusovoto
isku{enie vo pustinata bidej}i takvata negova blizina do Boga onevozmo`uva
sekakov vid na isku[enie od Satanata.
Za razlika od sinopti~kite evagelija koi zboruvaat deka Isus pou~uval preku
kratki analogii i paraboli, Jovan ne upotrebil nitu edna parabola, tuku ni prenesuva
deka Isus dr`el dolgi govori koi imale filozofski karakter vo koi naj~esta tema e
negovata sopstvena li~nost.
Isto taka, za razlika od eti~kite imperativni pouki i zapovedi na sinopti~kite
evangelija, kako na primer onoj za prostuvaweto na neprijatelot, Jovan istaknuva
edna nova zapoved, a toa e neograni~enata me|usebna lubov.
Evangelieto zapo~nuva so re~enicata: Na po~etokot be{e Slovoto, i
Slovoto be{e vo Boga i Bog be{e Slovoto. So toa Jovan sakal da ka`e deka
Slovoto, sfateno spored gr~kiot zbor Logos koj zna~i, um, zbor, govor, smisla,
teolo{ki zna~i svetski um ili objektiven zakon spored kogo se se odviva, i ottuka
Isus Hristos e sfaten kako bo`ji logos, odnosno bo`ji um koj do{ol me|u lu|eto da
go obnovi nivniot svet.
Ponatamu sodr`inata prodol`uva so poglavjata vo koi se opi{ani evrejskite
praznici na koi bil prisuten Isus i na koi napravil mnogu ~uda preku koi

evangelistot Jovan poka`al deka Isus ima bo`jo poteklo. Preku svoeto prisustvo na
ovie evrejski praznici Isus gi objavil svoite tajni koi treba da gi sledat lu|eto za da
vlezat vo li~nata obnova i noviot odnos so Boga.
Vo prviot praznik Pasha Isus go ~isti hramot od trgovcite i raznite la`ni
vernici i objavuva deka negovoto telo e vistinskiot i noviot hram. Na vtoriot
praznik Pasha e opi{ano kakoIsus gi le~i lu|eto i deka toj ima mesijanska uloga za
duhovna obnova na lu|eto. Na tretiot praznik Pasha Isus se proglasuva za leb na
`ivotot. Na praznikot na svetlinata i vodata Isus se narekuva `iva, ili `ivotvorna
voda, i vistinska svetlina za lu|eto. Na praznikot posveten na Hramot Isus se
prika`uva kako onoj kogo Otecot Bog go odbral kako Dobriot pastir za lu|eto. Na
~etvrtiot praznik Pasha Isus se objavuva kako nova Pasha koja }e gi zameni
evrejskite praznici, a toa }e bide Hristovata pashalna `rtva.
Toa zna~i deka Isus go pravi ona, odnosno, deka pravi dela {to bi go pravel
Otecot Bog koga bi prestojuval na Zemjata, pa ottuka, Jovan pora~uva deka koga
go gledate Isusa kako da go gledate Otecot.
Ako novata zapoved {to Jovan veli deka ja donesol Isus me|u lu|eto e
neograni~enata me|usebna qubov, noviot izraz na spasenie spored Jovan }e bide
samiot `ivot. Ako kaj drugite tri evangelija spasenieto na lu|eto e vo bo`joto
carstvo, odnosno, vo prifa}aweto na Bo`joto upravuvawe so `ivotot na lu|eto, vo
Jovanovoto evangelie spasenieto e vo samiot `ivot, vo negovata sega{na realnost
za sekoj onoj koj veruva vo Isus, bidej}i pri~ina na negovoto doa|awe na Zemjata
bila so svoite zborovi da donese `ivot vo izobilstvo za lu|eto. Goa bi zna~elo deka
lu|eto tuka na Zemjata mo`at da go dostignat svoeto usovr{uvawe i svoeto
voskresnuvawe vo posvesni, porazumni i pohumani su{tetsva.