1.

Naeli dispozitivnosti in oficialnosti

1. primer:
Po l. 3/3 ZPP ni dopustno razpolaganje z zahtevkom v nasprotju s prisilnimi predpisi. Po 474 ZOR pri prodajni pogodbi
stroke z izroitvijo ter stroke pred njo trpi prodajalec. V konkretnem primeru se prodajalec in kupec v prodajni pogodbi glede
strokov nista niesar posebej dogovorila. Po izpolnitvi pogodbe je prodajalec toil kupca na povrailo strokov, ki so nastali z
izroitvijo. Na kratko obrazloite:

Ali bi sodie v primeru, e bi toenec pripoznal zahtevek, izdalo sodbo na podlagi pripoznave? sodie bo izdalo
sodbo na podlagi pripoznave, ker je doloba 454 OZ dispozitivna (toeneva pripoznava je v nasprotju z materialnim
pravom, vendar ta doloba ni kogentna!)

*Veina zakonskih norm se uporablja le takrat in v toliko, kolikor stranke s svojo voljo,
razmerja ne zastavijo drugae - to je DISPOZITIVNA narava zakonskih dolob.
Kogentnih dolob ne moremo spreminjati.

Ali bi sodie v primeru, e bi toenec priznal vsa dejstva, ki jih navaja tonik, izdalo obsodilno sodbo? Sodie bo
telo dejstva, katera toenec prizna, za resnina, ne bo pa e na podlagi njegovega priznanja takoj izdalo obsodilne
sodbe.
Ali bi v primeru pasivnosti toenca prilo do zamudne sodbe? e je toenec pasiven, se teje, da je priznal tonikove
navedbe. Sodie ugodi tobenemu zahtevku in izda zamudno sodbo.

2. primer:
Po 382. lenu OZ pogodbene obresti znaajo 6% letno (e se stranki drugae ne dogovorita). V obravnavanem primeru je A Bju posodil nek znesek, B pa se je zavezal, da ga bo po enem letu vrnil z obrestmi. Obrestne mere nista doloila. Ker B denarja
ni vrnil, je A vloil tobo in zahteval plailo glavnice in 10% obresti. Toenec je zahtevek pripoznal. Sodie je izreklo, da lahko
pripoznavo glede obresti upoteva le do viine 6%. Ker se namre stranki nista dogovorili drugae, je treba uporabiti obrestno
mero iz l. 382 OZ. A-jev zahtevek za plailo 10% obresti, ki tej dolobi nasprotuje, je zato v nasprotju s kogentnimi predpisi (za
obresti, ki presegajo 6%) , zato pripoznava taknega zahtevka po l. 3/3 ZPP ni dopustna. Na kratko pojasnite, ali je sodie
ravnalo prav!
Sodie ni ravnalo prav, saj 382 OZ ni kogentna norma, zato za pripoznavo ni ovire.
3/3 ZPP: namen te dolobe je prepreiti obid zakona prepreiti, da bi stranke izkoristile postopek samo zato, da bi dosegle
cilj, ki ga ne morejo s predpisi materialnega prava.
3. primer:
Zakon je doloal, da zaitene kmetije ni dopustno prodati oseb, ki ni kmet. A (lastnik, s statusom kmeta) je takno kmetijo elel
prodati, vendar potencialni kupec ni imel statusa kmeta. Prodajna pogodba bi bila zato nina. A in B sta se zato dogovorila
sledee: B je A-ju plaal, nato pa je A-ja toil na ugotovitev svoje lastninske pravice na predmetnem zemljiu ki naj bi jo
pridobil s priposestvovanjem. V pravdi je A zahtevek B-ja takoj pripoznal. Ali bo sodie pripoznavo upotevalo?
Zaitene kmetije ni dopustno prodati osebi, ki ni kmet ta doloba je kogentna. Gre za obid zakona, materialnopravne
prepovedi oz. zapovedi ni dopustno razpolaganje z zahtevkom, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Sodie pripoznave ne
bo upotevalo, ker nasprotuje kogentni dolobi!
4. primer:
A je s tobo zahteval, naj mu B plaa 100.000 SIT. V tobi je navedel, da je z B-jem pred letom dni sklenil posojilno pogodbo in
da mu je na podlagi te pogodbe izroil 100.000 SIT te naj bi mu po pogodbi B moral vrniti v roku osmih mesecev. B je v
postopku ugovarjal, da z A-jem ni sklenil nobene pogodbe in tudi denarja mu A ni izroil. Sodie je izvedlo dokaze in ugotovilo,
da A resnino ni sklenil pogodbe z B-jem in da mu tudi ni izroil nobenega denarja. Ali je A-jeva toba sklepna? Na kratko
obrazloi odgovor.
A-jeva toba je sklepna, vendar ni utemeljena. Sklepnost se presoja samo glede na to, kar trdi tonik. Gre za vpraanje, ali bi
bil, e bi bilo vse res, kar trdi, tonik po zakonu upravien do tega, kar zahteva.
Pojem sklepnosti tobe nima nobene veze s tem, kaj je res in kaj ne, ampak se sklepnost presoja samo glede na trditve
tonika (A-ja). Potem ko ugotovimo, da je toba sklepna (da so trditve lahko resnine), ele presojamo dejstva (postopek
dokazovanja). e bi toenec (B) priznal vsa dejstva, bi bila sodba obsodilna (ker se priznana dejstva tejejo za resnina). e B
ne bi odgovoril na tobo, bi prilo do zamudne sodbe, ker je toba sklepna!

5. primer (glej 333/1 in 365/3 ZPP):

A je zahteval od B-ja 25.000 SIT odkodnine. Sodie je ugotovilo, da je koda znaala 30.000 SIT in je A-ju prisodilo 30.000
SIT. Ker B obveznosti tudi po pravnomonosti sodbe ni izpolnil, je A predlagal proti njemu izvrbo. V izvrilnem postopku je B
ugovarjal, da ni dolan plaati ve kot 25.000 SIT, ker je bilo samo toliko predmet tonikovega zahtevka. Ali ima prav?
Zahteva se 25.000 SIT odkodnine. Sodie ugotovi, da koda znaa 30.000 SIT in to tudi prisodi. Sodie zahtevka v tem
primeru ne bi smelo prekoraiti. To je procesna napaka, ki ima za posledico nezakonitost sodbe.
6. primer (glej 78 in 100 ZZZDR):
Mati je v imenu mladoletnega otroka vloila tobo na ugotovitev oetovstva. Sodie je ugotovilo, da je toenec otrokov oe in je
zahtevku za ugotovitev oetovstva ugodilo. Razen tega je odloilo,da je toenec dolan za otroka plaevati preivnino. Toenec
se je pritoil, e da je sodie prekorailo tobeni zahtevek, ker je dosodilo nekaj, esar tonica ni zahtevala. Ali ima prav?
Ne, prav ima sodie. Gre za izjemo od naela dispozitivnosti zaradi koristi otroka. Ko sodie ugodi tobi na ugotovitev
oetovstva, lahko toenca obsodi na plailo preivnine za otroka. Tudi e mati preivnine ne zahteva, jo sodie lahko prisodi,
e misli, da je to glede na okoliine potrebno. e je bil zahtevek o preivnini postavljen, sodie nanj ni vezano (lahko prisodi
tudi ve, kot je mati zahtevala).
7. primer:
A je s tobo zahteval plailo stvari, ki jo je prodal in tudi e izroil B ju. Sodie je ugotovilo, da je kupna pogodba nina. len
87/1 ZOR doloa, da mora v primeru, e je pogodba nina, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi
take pogodbe. Sodie je zato odloilo, da mora B A-ju vrniti stvar. Ali je ravnalo pravilno?
Ne, saj bi moralo potem, ko je ugotovilo, da zahtevek ni upravien, le-tega zavrniti. Sodba je tako nezakonita, saj je bilo kreno
naelo dispozitivnosti. Sodba je sicer materialnopravno ustrezna, ne pa tudi procesno.
Da sodie nekaj prisodi, morata biti izpolnjena 2 pogoja:

tonik mora biti do tega materialnopravno upravien

tonik mora to zahtevati.

8. primer:
len 142/3 ZOR doloa, da stari ne odgovarjajo za kodo, ki jo je povzroil njihov otrok, e je koda nastala medtem, ko je bil
otrok zaupan drugemu, e je ta zanjo odgovoren. V konkretnem primeru je tonik toil stare otroka, ki mu je razbil ipo na
oknu. V tobi je navedel, da je bil otrok v asu, ko je povzroil kodo, v vrtcu, kjer so se otroci brez nadzorstva igrali na dvoriu.
Toenca sta tobeni zahtevek pripoznala. Kaj bo storilo sodie? Ali bi v primeru, e toenca ne bi reagirala na tobo, sodie
lahko izdalo zamudno sodbo?
Tonik je toil narobe toiti bi moral vrtec, ne pa stare. Ker pa sta stara zahtevek pripoznala (pa eprav je ta neutemeljen),
mora sodie prisoditi zahtevek. e stara ne bi reagirala na tobo, sodie ne bi izdalo zamudne sodbe, ker tobeni zahtevek
ni utemeljen.
2. Zbiranje procesnega gradiva (razpravno in preiskovalno naelo)
9. primer:
A je vloila proti B-ju tobo za razvezo zakonske zveze. V tobi je navedla, da ji je zaradi neskladja znaajev in interesov
nadaljnje skupno ivljenje z B-jem nevzdrno. V postopku je sodie odkrilo, da ima B e nekaj asa razmerje z drugo ensko,
vendar A tega dejstva ni navedla. Ali lahko sodie opre svojo odlobo na to dejstvo?
Ne, ker ga A ni trdila. Sodie upoteva le dejstva, ki jih stranki navajata, esar ne navajata, sodie ne sme upotevati.
Razmerje z drugo ensko je le indic, ki kae na zatrjevano dejstvo, a ga sodie ne sme upotevati.
10. primer:
Tonik je od toenca zahteval vrnitev 10.000 SIT, ki mu jih je posodil pred 3 meseci. Toenec je priznal, da mu je tonik denar
posodil, vendar je trdil, da mu ga je e vrnil, in sicer pred enim tednom, zveer v gostilni Pri ruskem carju. Tonik je to zanikal.
Sodie je zaslialo ve oseb, ki naj bi bile takrat prisotne. Njihove izjave so si bile tako razline, da sodie iz njih ni moglo
ugotoviti niti da je toenec denar vrnil niti da ga ni vrnil. Kako naj sodie odloi v takem primeru?

1.
2.

3.

sodie ne sme odrei odloitve o zahtevku samo zato, ker je primer nejasen e je glavni namen pravdnega
postopka, da se spor razrei, je treba spor na vsak nain reiti;
e se sodie ne more odloiti, ali dejstvo obstoji ali ne, o njem odloi po pravilih o dokaznem bremenu stopnja
spoznanja, ki mora biti doseena, da se neko dejstvo teje za dokazano, je preprianje; v pravdnem postopku velja
tudi pravilo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tista stranka, ki nekaj trdi, mora to tudi dokazati.
negativnih dejstev se ne dokazuje (npr. nisem dobil denarja) dokazati mora tisti, ki nekaj pozitivno zatrjuje; v pravdi
za izpolnitev neke obveznosti je na toniku, da dokae dejstva; da je obveznost prenehala, pa mora dokazati toenec

11. primer:
Tonik je s tobo zahteval, naj sodie obsodi toenca na plailo 20.000 SIT iz naslova odkodninske obveznosti po 131/1
ZOR. Sodie je ugotovilo, da odkodninska obveznost toenca ni podana, pa pa iz dejstev, ki jih je tonik navedel v tobi,
izhaja, da je toenec dolan toniku plaati 20.000 SIT iz naslova neupraviene obogatitve po 190 ZOR.
a.

b.

Ali lahko sodie, kljub temu, da se tonik nanj v tobi na sklicuje, obsodi toenca na plailo 20000 SIT? Da pravno
pravilo iura novit curia: e je neko dejansko stanje zapisano, pa je napano kvalificirano, sodie lahko kvalifikacijo
spremeni. Sodie je vezano samo glede dejstev, ne pa glede pravnih pravil. Ali je bila v tem primeru prekoraena
vezanost na zahtevek? Pr. kvalifikacija ni zahtevek (ki je 20.000 SIT), ampak je le pravna podlaga zahtevka.
V skladu s katerim naelom je odloitev sodia? Odloitev sodia je v skladu z naelom oficialnosti, z naelom iura
novit curia, kar pa se tie dejstev, tudi v skladu z razpravnim naelom.

12. primer:
A je toil B-ja za povrailo kode, ki mu jo je ta prizadejal v pretepu. Na glavni obravnavi je B priznal, da je pokodoval A-ja, v
policijskem zapisniku pa je pisalo, da je A-ja pokodoval C. Da je A-ja res pokodoval C, so izjavile tudi vse zasliane prie. Kaj
bo storilo sodie?
B je priznal, da je pokodoval A-ja. Tako izjavo je treba upotevati, saj je volja strank nad materialno resnico sodba na
podlagi pripoznave. Priznanje dejstev nadomea dokaz e so dejstva priznana, jih ni treba dokazovati, pomeni, da so ta
resnina. C bo ostal nekaznovan.
3. Pristojnost
13. primer:
Po sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe glede nepreminine, je kupec A (s stalnim prebivaliem v Ljubljani) ugotovil, da je
kupljen vikend v Piranu v slabem stanju kot je obetal prodajalec - ta ima prebivalie v Celju. Pred katerim sodiem naj A vloi
tobo, s katero zahteva odpravo napake (popravilo hie)?
Gre za obligacijski spor (reevalo se bo po dolobah OZ) po splonih pravilih je pristojno sodie, kjer je kraj toenca, torej
Celje.
4. Predhodna vpraanja in identino dejansko stanje
14. primer:
A (najemodajalec) je toil najemnika B-ja za plailo najemnine za leto 1999. B je ugovarjal, da je pogodba nina in da mu ni
treba niesar plaevati. Sodie je ugotovilo, da je najemna pogodba veljavna in je B-ja obsodilo na plailo najemnine. Kasneje
je A ugotovil, da B ni plaal najemnine tudi za leto 1998 in je vloil tobo za plailo tega obroka. B je zopet ugovarjal, da je
najemna pogodba nina. A je odgovoril, da je vpraanje veljavnosti najemne pogodbe reilo e sodie v prejnji pravdi. Ali ima
prav?
Ne. Uinek reenega predhodnega vpraanja je omejen na konkretno pravdo. e pride do istega predhodnega vpraanja, mora
sodie e enkrat na novo odloiti.
15. primer:
Mati je v imenu otroka vloila tobo za plailo preivnine za otroka proti izvenzakonskemu partnerju. Ta je ugovarjal, da ni oe
otroka in da zato preivnine ne bo plaeval. Kaj naj stori sodie? Kako bi ravnalo sodie e bi lo z otroka, rojenega v
zakonski zvezi?
a.
b.

Gre za odloitev o statusnem vpraanju (osebni status oetovstva), mati mora najprej toiti na ugotovitev oetovstva.
e bi lo za otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja domneva oetovstva. Oeta bi sodie napotilo na novo pravdo
(tobo na izpodbijanje oetovstva), kar pa ne prekine postopka za plailo preivnine. Dokler domneva oetovstva
obstaja, je dolan plaevati preivnino. V primeru da uspe z izpodbojno tobo, od otroka ne more zahtevati preivnine
nazaj, ima pa verzijski zahtevek zoper pravega oeta (neupraviena obogatitev).

16. primer:
S kazensko sodbo je bil B spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, ker je A-ja v pretepu pokodoval po
glavi in mu zlomil roko. A je s tobo zahteval odkodnino. Sodie je v pravdnem postopku ugotovilo, da B A-ja ni pokodoval
po glavi, ampak mu je samo zlomil roko. Zato je A ju prisodilo samo odkodnino za zlomljeno roko. Ali je ravnalo prav?
Da, ker e zlom roke zadostuje za kvalifikacijo hude telesne pokodbe in za to kvalifikacijo ni relevantno, ali je lo tudi za
pokodbo glave (ostati pa mora v isti kvalifikaciji kaznivega dejanja).
17. primer:
B, C in D so bili spoznani za krive kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu. A, ki je bil v pretepu hudo telesno pokodovan, je
od vseh treh zahteval povrailo kode. Sodie je ugotovilo, da sta A-jeve pokodbe povzroila samo B in C, zato je zahtevek
proti D-ju zavrnilo. Ali je ravnalo pravilno?
Da. Za odkodninsko terjatev sodelovanje v pretepu ni dovolj potrebno je ugotoviti vzrono povezavo sodelovanja v pretepu in
povzroitvijo kode. e so doloene osebe na nek nain povezane, pa se ne da ugotoviti, kdo je povzroil kodo, pa
odgovarjajo vsi!
5. Stranke
18. primer:
Tone Kova, ki je drubenik drube Mesarstvo Kova, d.o.o., je v svojem imenu vloil tobo, s katero je zahteval, da toenec C
drubi Mesarstvo Kova, d.o.o. plaa 50.000 SIT kot obveznost iz pogodbe, ki jo je sklenil s to drubo (tonik TK; toenec:
C;.zahtevek: "C je dolan plaati 50.000 SIT drubi Kova.,d.o.o."). Kaj bo storilo sodie?
Aktivne procesne legitimacije ni gre za tobo v korist 3. osebe. Pravno gledano ni povezave med Tonetom Kovaem in
Mesarstvom Kova (druba ima pr. osebnost, neodvisno od pr. oseb. drubenika = naelo inkorporacije). Sodie mora ob
predhodnem preizkusu tobo zavrei.
e pa npr. C sklene tobo z Mesarstvom Kova, Tone pa zahteva, naj izpolni njemu, je procesna legitimacija podana, ni pa
stvarne.
19. primer:
Radijska postaja X je vekrat predvajala pesem izvajalca A-ja. Avtorska organizacija je v svojem imenu vloila tobo za plailo v
skladu s t.i. "malo pravico avtorja" (pravico do javne priobitve po l. 22. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah). Toena
radijska postaja je ugovarjala, da e e gre za kritev, je krena pravica avtorja in bi bila toba lahko vloena le v imenu avtorja.
Ali ima prav?
Ne. Avtorska organizacija lahko vloi tobo v svojem imenu ali pa v korist tretjega (avtorja).
20. primer:
A je vloil tobo, s katero je zahteval opustitev gradnje skladia za industrijske odpadke z utemeljitvijo, da bi s tem bil ogroen
gozd v okolici tega skladia. A tam sicer ne prebiva in tudi ni lastnik domnevno ogroenega gozda. Ali je toba dopustna?
Da popularna toba. Po splonih pravilih takna toba sicer ni dopustna. Podroje varstva okolja: izjema od pravila o aktivni
legitimaciji dopustna je actio popularis. 133. len OZ odkodninsko pravo zahtevam lahko, da se odstrani vir nevarnosti,
eprav ne grozi meni (edini primer actio popularis v OZ-u).
21. primer:
Toeno podjetje X, d.o.o. je v teku pravde prenehalo obstajati, ker je bilo v celoti vkljueno v drubo Y, d.d. Kaken vpliv ima to
na pravdo? Leta 1993 toeno podjetje Petrol, p.o., se je v teku pravde privatiziralo; nastal je Petrol, d.d. Kaken vpliv ima to na
pravdo?
a.
b.

Pravda se prekine in se nadaljuje, ko se ugotovi pravni naslednik, ki pravdo prevzame.

Nobenega. Gre za pravnoorganizacisjke, statusne spremembe.

22. primer:
A je z lastninsko tobo (reivindikacijo) toil B-ja. Tobo je utemeljil na navedbi, da je on lastnik in ima zato pravico dobiti nazaj
stvar od B-ja, ki ima to stvar v posesti, pa ni lastnik. Sodie je ugotovilo, da A ni lastnik. Ali naj tobo zavre ali zavrne?

Procesna legitimacija je podana, ni pa stvarna (aktivna), zato se zahtevek zavrne.

23. primer:
A je vloil tobo za plailo odkodnine (v zvezi s kodo, ki je nastala zaradi protipravno zadranega blaga) proti Carinski upravi.
Kaj naj stori sodie?
Dravni organ ni pravna oseba, zato nima sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku. Toi lahko dravo. Sodie mora
najprej preizkusiti, e se da napako popraviti. e to ni mono, tobo zavre.
24. primer:
Oe (zakonski mo otrokove matere) je vloil tobo za spodbijanje oetovstva. Ali lahko v tej pravdi zastopa otroka njegova
mladoletna mati?
Ne. Ker je mladoletna mati z oetom poroena, je s poroko pridobila polno poslovno in procesno sposobnost. Toenca v tej
pravdi sta mati in otrok skupaj. Je primer nujnega sospornitva; en toenec ne more zastopati drugega. Treba je postaviti
kolizijskega zastopnika otroku (to stori CSD, e pa se mudi, sodie postavi zaasnega zastopnika).
25. primer:
Okodovanec je vloil tobo za povrailo kode, ki mu jo je povzroil otrok, proti otrokovim starem. Stari so ugovarjali, da je bil
otrok, ko je povzroil kodo,v vrtcu, vrtec pa je za kodo tudi odgovoren, saj je pustil, da se otroci igrajo brez nadzorstva. Kaj bo
storilo sodie, e ugotovi, da je ugovor starev utemeljen?
Toba je dopustna (procesna stran), ni pa utemeljena (materialna stran). Toenec ni pasivno stvarno legitimiran, zato se toba
zavrne.
26. primer:
A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo. Ker B obveznosti ni izpolnil, je A proti njemu vloil tobo, vendar ni vedel, da je v
vmesnem asu B umrl. Ali lahko A tobo popravi tako, da ime B-ja nadomesti z imenom kakega od njegovih dediev?
Ne. Sodie bo tobo takoj zavrglo, ker gre za pomanjkljivost glede sposobnosti biti stranka. Takna pomanjkljivost je
neodpravljiva. Tonik bo v postopku brez krivde izgubil. Najti mora novega toenca in vloiti novo tobo, za kar pa bi lahko bilo
e prepozno (zastaranje).
27. primer:
A.A. je samostojni podjetnik - njegovo podjetje ima firmo A.A., s.p., Krojatvo Gui. Zaradi neplaanih obveznosti je B proti
njemu vloil tobo in v njej kot toeno stranko oznail Krojatvo Gui. Ali je oznaba stranke pravilna? Kaj naj stori vije
sodie, e se bo tudi sodba sodia prve stopnje glasila na Krojatvo Gui? Ali bi v primeru, e bi v zgornjem primeru tonik
vloil tobo na ime A.A., s.p., pa bi v vmesnem asu A prenehal z dejavnostjo samostojnega podjetnika, sodie moralo
postopek prekiniti? Kaj pa, e bi do prenehanja dejavnosti s.p. prilo po koncu pravdnega postopka in bi upnik imel sodbo, ki bi
se glasila na A.A., s.p?
Oznaba stranke ni pravilna, kar je absolutna bistvena kritev postopka. 1. stopenjsko sodie bi moralo tobo vrniti v popravo
(pravilno oznaitev toenca), sicer bi jo zavrglo. e se bo sodba 1. stopenjskega sodia glasila na Krojatvo Gui, bo vije
sodie sodbo razveljavilo in poslalo v ponovno odloanje na 1. stopnjo.
e bi A.A. prenehal z dejavnostjo, se ne bi ni spremenilo, saj je stranka v postopku A.A., ne s.p. Postopek se bo nadaljeval, le
da zraven ne bo ve pisalo s.p.
Tudi e bi A.A. s.p. prenehal z dejavnostjo po izdaji sodbe, bi e vedno bil obsojen kot fizina oseba, ki bi morala izpolniti
svojo obveznost.
28. primer:
A je vloil tobo proti toencu in ga v tobi opredelil z imenom Dare Laurin. Postopek je normalno
tekel in se zakljuil z obsodilno sodbo, ki tega toenca obsoja na plailo 500.000 SIT. Ko je A zahteval izvrbo, je toenec
uveljavljal, da njegovo ime ni Dare Laurin pa pa Darko Lavrin. Meni, da ga omenjena sodba ne zavezuje, saj naj bi lo za
neobstojeo sodbo - sodbo, izdano proti osebi, ki ne obstaja. Ali ima prav?

Ne. Take napake naeloma niso upotevane; sodie (tudi izvrilno) jih ignorira. Obstajati pa mora nek preizkus ali je bilo
vsem trem (toniku, toencu, sodiu) jasno, da gre za tega toenca.
6. Toba
29. primer:
ZOR kot eno izmed jamevalnih sankcij za stvarne napake doloa tudi odstop od pogodbe. V konkretnem primeru je kupec, ki je
prodajalca pravoasno obvestil o napaki (prodajalec pa nato ni ni naredil), s tobo zahteval, da sodie razveljavi prodajno
pogodbo. Kaj naj stori sodie?
Kupec toi, naj sodie razveljavi pogodbo, a mu ni treba, ker lahko odstopi z enostransko izjavo. Takna toba torej ni
potrebna.
30. primer:
A je proti B-ju vloil tobo na ugotovitev lastninske pravice na stvari x. Preden je bila ta pravda konana, je B proti A-ju vloil
tobo na ugotovitev, da je on lastnik stvari x. Kaj po storilo sodie?
Ko A toi, da je lastnik, lahko B dosee samo ugotovitev, da A ni lastnik, kar pa ne pomeni, da je lastnik B. B eli, da se ugotovi,
da je on lastnik potrebni sta obe tobi. Za litispendenco bi lo, e bi B toil na ugotovitev, da A ni lastnik.
31. primer:
A je proti B-ju vloil tobo, s katero je zahteval izroitev stvari x na podlagi kupne pogodbe. Preden je bila ta pravda konana, je
vloil proti B-ju tobo e C, ter zahteval izroitev iste stvari, e da jo je B prodal njemu. Kaj bo storilo sodie?
Obe tobi sta utemeljeni. Litispendence ni, ker ni istih oseb. Kdo bo stvar dobil, je odvisno od tega, kdo bo v izvrilnem postopku
prej dosegel rube te stvari. Drugi bo lahko zahteval samo denarno protivrednost stvari + odkodnino.
32. primer:
A je proti B-ju vloil tobo na plailo 10.000 SIT kupnine iz prodajne pogodbe. V teku pravde je ugotovil, da je kupnina v resnici
znaala 15.000 SIT in je zato vloil novo tobo na plailo 15.000 SIT kupnine iz iste prodajne pogodbe. Kaj bo storilo sodie?
Sodie ne bo zavrglo nobene tobe; litispendenca je deloma podana, deloma ne v drugi pravdi mora sodie 10.000
zavrei, o 5.000 pa vsebinsko odloiti (ker je v drugi pravdi podana litispendenca do 10.000).
33. primer:
A je proti B-ju vloil tobo zaradi motenja posesti. Zahteval je, naj B odstrani kup peska, ki ga je nasul na njegovo zemljie,
hkrati pa je zahteval odkodnino za kodo, ki mu jo je B s tem povzroil. Ali je takno zdruevanje zahtevkov dopustno?
Kumulacija ni mona; sicer gre za isti dejanski podlagi, vendar za razlini pr. podlagi motenje posesti po SPZ, odkodnina po
OZ. Tudi ne gre za isto vrsto postopka oba sta pravdna, vendar je za motenje posesti predpisan poseben postopek v
posestni tobi je uveljavljanje odkodninskih zahtevkov izkljueno, zato takno zdruevanje zahtevkov ni dopustno.
34. primer:
Tonik je s tobo zahteval izroitev stvari na podlagi kupne pogodbe, kolikor bi sodie ugotovilo, da ta ni veljavna, pa vrnitev
plaane kupnine. Za kakne zdruevanje zahtevkov gre? Kako se bo glasil izrek sodbe, e bo sodie ugotovilo, da je kupna
pogodba veljavna, in kako v primeru, e bo ugotovilo, da ni veljavna?
a.
b.

Gre za eventualno kumulacijo.

e je pogodba veljavna, bo v sodbi ugodeno primarnemu zahtevku, v sekundarnega pa se sodie ne bo spualo.
e pogodba ni veljavna, bo s sodbo primarni zahtevek zavrnjen in bo ugodeno sekundarnemu zahtevku.

35. primer:
Tonik je zahteval plailo obroka posojila, toenec pa je ugovarjal, da sploh ne obstoji posojilno razmerje. Tonik je zato tobo
raziril, tako da je zahteval, da naj sodie razen o plailu obroka posojila odloi e o obstoju posojilnega razmerja. Toenec, je
ugovarjal, da se s tako raziritvijo tobe ne strinja. Kaj bo storilo sodie?

Gre za privilegirano spremembo tobe najprej je bil vloen dajatveni, nato pa e vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega
privolitev toenca ni potrebna, saj bi se v pravdi tako ali tako odloalo o obstoju posojilnega razmerja (predhodno vpraanje).
36. primer:
A je vloil proti zavarovalnici tobo za plailo 100.000 SIT odkodnine za kodo, ki jo je utrpel v
prometni nesrei (trenjem z B-jevim vozilom). V tobi je navedel, da je za nesreo kriv B, zato naj mu zavarovalnica povrne
kodo na podlagi B-jevega zavarovanja odgovornosti. Na obravnavi se je izkazalo, da B ni kriv za nesreo. A je nato izjavil, da
zahteva plailo odkodnine na podlagi svojega kasko zavarovanja. Ali gre za spremembo tobe?
Po isti procesni teoriji ne gre za spremembo tobe, saj gre za isti denar (dobil bi isti denar).
37. primer:
Tonik je na naroku na katerem toenec ni bil prisoten, spremenil tobo. Sodie je spremembo tobe dopustilo ter na istem
naroku zakljuilo obravnavo in izdalo obsodilno sodbo na podlagi spremenjene tobe. Na vsako od navedenih vpraanj
odgovorite le v enem stavku!
V em je sodie ravnalo napak; kako bi moralo ravnati? Katero temeljno naelo pravdnega postopka je bilo prekreno in kateri
pritobeni razlog lahko uveljavlja toenec? Kakna bo odloitev pritobenega sodia?
a.
b.
c.

e na naroku sodie dovoli spremembo tobe, mora narok preloiti in toencu vroiti spremenjeno tobo. Toencu je
treba dati dovolj asa, da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tobe.
Prekreno je bilo naelo kontradiktornosti toenec lahko uveljavlja absolutno bistveno kritev postopka.
Pritobeno sodie bo sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje na 1. stopnjo.

38. primer:
Gostilniar je e novembra (z namenom uspenega dela v naslednji poletni turistini sezoni) s pivovarno sklenil ekskluzivno
pogodbo o dobavah piva. Dogovorjeno je bilo, da bo junija naslednje leto pivovarna gostilno opremila z potrebnimi napravami za
toenje piva ter zalogami piva, obenem pa tudi poskrbela za zunanjo in celostno podobo gostilne, skladno z ekskluziviteto
pivovarne. Ker marca naslednje leto pivovarna ni zaela niti s pripravami na izpolnitev pogodbe, je gostilniar zaskrbljen.
Odgovorne v pivovarni je povpraal, kako da e ni ni storjeno, odgovorili pa so mu, da se ne tejejo vezani s pogodbo.
Gostilniar meni, da je pogodba veljavna in da jo je treba izpolniti. Kaj naj stori? Gostilniar je vloil ugotovitveno tobo,
pivovarna pa je ugovarjala, da pogodba ne obstoji, pravnega interesa za ugotovitev neesa, esar ni, pa ne more biti. Kako naj
ravna sodie, e ugotovi, da pogodba res ne obstoji?
a.
b.

Gostilniar lahko vloi ugotovitveno tobo (= ali pogodba obstaja?), saj je izpolnitev pogodbe ogroena.
Pogoj za dajatveno tobo je, da je zahtevek zapadel, saj je ele takrat dolnik dolan izpolniti.
Pravni interes se ugotavlja glede na trditve tonika, zato ugovor pivovarne ni relevanten. e sodie ugotovi, da
pogodba ne obstoji, izda ugotovitveno sodbo.

39. primer:
A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo, po kateri bi B moral stvar izroiti 15. marca. B pa je tega
dne A-ja obvestil, da od pogodbe odstopa zaradi spremenjenih okoliin in da zato ni ve zavezan k izpolnitvi. A meni, da pogoji
za odstop od pogodbe niso izpolnjeni in da pogodba e vedno veljavno obstaja. Zato je vloil ugotovitveno tobo za
ugotovitev, da obstoji veljavna prodajna pogodba. Ali je ravnal prav?
A ni ravnal prav. Ker je zahtevek e zapadel, je treba vloiti dajatveno tobo, saj za ugotovitveno ni ve pravnega interesa.
Vpraanje veljavnosti pogodbe se bo pri dajatveni tobi reevalo kot predhodno vpraanje. Sodie bo ugotovitveno tobo
zavrglo.
40. primer:
A je toil B-ja, naj mu vrne raunalnik, ki mu ga je posodil. Skliceval se je na svojo lastninsko pravico (reivindikacijska toba).
Med pravdo je B raunalnik prodal C-ju, nato pa ugovarjal, da raunalnika nima in da ga zato ne more vrniti. Kaj bo storilo
sodie?
Sodie dokona pravdo, kot da do odtujitve ni prilo, in izda obsodilno sodbo (tonik mora stvar vrniti). Sodba bo uinkovala
proti pridobitelju (singularnemu nasledniku) med pravdo ali po pravdi.
41. primer:
SPZ doloa, da imisije ne smejo presegati krajevno obiajne mere. Ker A meni, da B z obratovanjem tenikega igria na
sosednji nepreminini povzroa prevelik hrup, eli vloiti tobo. Kako naj oblikuje tobeni zahtevek:

a.
b.
c.

B je dolan opustiti povzroanje hrupa, ki izvira iz nepremininezaradiin ki presega krajevno obiajno

mero
B je dolan prenehati z obratovanjem tenikega igria, ki povzroa.
B je dolan opustiti povzroanje hrupa, ki presega .... decibelov
Zahtevek ni specifien. Izvrno sodie bi moralo reiti vpraanje, kaj je to krajevno obiajna mera.
Zahtevek ni materialnopravno opredeljen, saj sosed nima dolnosti gledat, kaj bo delal na svojem zemljiu, ampak
da to ne bo povzroalo prekomernih imisij.
Pravilen zahtevek. Moramo jasno specificirati, vendar se pri imisijah to velikokrat ne da.

42. primer:
A toi za plailo odkodnine za duevne boleine zaradi razalitve. Po OZ sodie za nepremoenjsko kodo prisodi pravino
denarno odkodnino. Ali so pravilni tobeni zahtevki:
Toenec je dolan plaati pravino denarno odkodnino.
Toenec je dolan plaati 100.000 SIT odkodnine.
Toenec je dolan plaati 100.000 SIT.
a.

b.
c.

Tobeni zahtevek mora biti vedno konkretiziran, specificiran z denarnim zneskom. Tonik je tisti, ki mora doloiti
znesek, ki naj bi ustrezal standardu pravine denarne odkodnine (razen, kadar gre za stroke postopka), o emer pa
odloi sodie.
Dodatek odkodnina ne spada v tobeni zahtevek. V sodbi ni ve pomembno, kaj mora plaati toenec, ampak
koliko. Pravna kvalifikacija ne spada v tobeni zahtevek, razvidna bo iz drugih delov tobe (obrazloitev).
Tobeni zahtevek se mora vedno glasiti tako, kot tonik eli, da se glasi izrek sodbe. Tobeni zahtevek mora biti
napisan v obliki povelja. Ta oblika pravilna.

7. Intervencija in sospornitvo
43. primer:
Upnik A je vloil proti B-ju (enemu od dolnikovih dediev) tobo za izpolnitev obveznosti, ki je izvirala iz pogodbe, ki jo je sklenil
z dolnikom pred njegovo smrtjo. B je ugovarjal, da e ni prilo do delitve zapuine in da bi zato moral A toiti vse dedie. Kaj
bo storilo sodie?
e gre za spor o konkretni stvari iz zapuine, pride v potev pravilo o skupni lastnini upnik mora toiti vse dedie gre za
materialno, enotno in nujno sospornitvo. e gre za denarni dolg, imamo pravilo o solidarni odgovornosti toi lahko vsakega
posebej.
44. primer:
A ima proti B-ju pogodbeno predkupno pravico. Kljub temu je B stvar prodal C-ju, ne da bi o tem
obvestil A-ja. OZ doloa, da predkupni upravienec lahko zahteva razveljavitev pogodbe in da se stvar pod enakimi pogoji
proda njemu. Koga in s kaknim zahtevkom naj A toi?
A naj toi B in C na razveljavitev pogodbe med njima. B in C sta enotna in nujna sospornika.
45. primer:
estletni otrok je A-ju razbil ipo na A-jevi hii in s tem A-ju povzroil 50.000 SIT premoenjske kode. A je vloil tobo proti
otrokovi materi na plailo 50.000 SIT. V teku te pravde je iz istega razloga vloil novo tobo, tokrat proti otrokovemu oetu, na
plailo 50.000 SIT. Toeni oe je predlagal, naj sodie to tobo zaradi litispendence zavre. Kaj bo storilo sodie?
V tem primeru sta mati in oe solidarna dolnika. Ne gre za isto stranko, zato ugovor litispendence ni utemeljen in ni ovir za dve
pravdi. Zaveza solidarnega dolnika preneha, ko eden plaa.
46. primer:
Okodovanec A, ki je bil pokodovan v prometni nesrei, je vloil tobo za povrailo kode proti povzroitelju nesree (B-ju). B
je o tobi obvestil zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Zavarovalnica je v pravdo
vstopila kot intervenient na B-jevi strani. Na obravnavi je skuala dokazati, da je A-jev zahtevek za povrailo nematerialne kode
pretiran. Vendar je B trditve tonika glede viine kode priznal in je nato sodie zahtevku v celoti ugodilo. B je A-ju plaal

dosojeni znesek, nato pa vloil tobo proti zavarovalnici in uveljavljal regresni zahtevek. Ali zavarovalnica lahko proti njemu
uveljavlja "ugovor slabega pravdanja"?
Gre za stransko intervencijo, pri kateri vedno obveljajo dejanja strank. Ker je zavarovalnica ugovarjala zahtevku, ki pa mu je bilo
zaradi toeneve pripoznave ugodeno, ima v postopku uveljavljanja regresnega zahtevka pravico ugovora slabega
pravdanja.
47. primer:
A je z reivindikacijsko lastninsko tobo toil B-ja na izroitev stvari X. B je imel stvar v najemu na podlagi najemne pogodbe s Cjem, ki mu je zatrdil, da jo on njen lastnik. Kaj lahko stori?
Lahko imenuje prednika toenec (najemnik), ki si sam ne lasti pravice na stvari, lahko pozove pravnega prednika
(najemodajalca), da vstopi v pravdo.
48. primer:
Kupec je prodajalca toil za povrailo kode, ki je nastala zaradi napake na stvari (elektrinemu
kuhalniku), ki ga je kupil. Ali ima proizvajalec te stvari pravni interes, da se v pravdo vkljui kot intervenient?
Da. Proizvajalec s stransko intervencijo varuje svoj poloaj.
49. primer:
A in B sta okodovancu C-ju povzroila kodo. C je na povrailo celotne kode toil A-ja. B se je v pravdo vkljuil kot
intervenient. V pravdi je sodie ugotovilo, da je bilo ravnanje storilcev protipravno, da obstaja vzrona zveza, odgovornost in
koda. Kasneje je B toil sostorilca A-ja z regresnim zahtevkom za povrailo polovice zneska, ki ga je storilec B moral plaati
okodovancu C-ju. Ali lahko C v tej pravdi uveljavlja, da njuno ravnanje sploh ni bilo protipravno, pa tudi da tako velike kode,
kot jo je ugotovilo sodie v prvi pravdi, ni bilo?
Ne. Gre za stransko intervencijo med solidarnimi dolniki velja jasen intervencijski uinek. C ne more uveljavljati, da ravnanje
ni bilo protipravno. Lahko pa bi npr. povedal, da ni bil priteven pritevnost v 1. pravdi ni bila pomembna.
50. primer:
A.A. in B.B., oba sluatelja izrednega tudija na PF, sta proti PF vloila tobo za znianje cene olnine, kot jamevalne sankcije
za napako - nekvalitetno izvedbo predavanj. V pravdi je A.A. pri zahtevku vztrajal in se kvalitetno pravdal, B.B. pa se je
zahtevku odpovedal. Ali sme sodie glede A-ja izdati ugodilno sodbo, proti B-ju pa zavrnilno sodbo (sodbo na podlagi odpovedi
zahtevku)?
Da. e je istovrstna podlaga, e ne pomeni, da izgubi individualne pravice sam se odloi, ali jih bo varoval in kako. Gre za
navadna in formalna sospornika.
51. primer:
A je kot lastnik zemljia a vloil proti B-ju in C-ju kot solastnikoma zemljia b tobo na ugotovitev, da ima pravico slunosti poti
preko zemlia b. B je ugovarjal zahtevku, C pa je zahtevek pripoznal. Ali sme sodie zahtevek proti B-ju zavrniti, glede A-ja pa
zahtevku ugoditi (s sodbo na podlagi pripoznave)?
Ne. B in C sta enotna sospornika (ker gre za slunost), njuni dejanji oz. ravnanji si nasprotujeta. Po zakonu obvelja tisto
ravnanje, ki je bolj koristno glede na cilj postopka za sospornika. Zato sodie pripoznave zahtevku ne sme upotevati.
52. primer:
Kupec je proti zakoncema kot prodajalcema vloil tobo za izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe za prodajo avtomobila, ki
spada v njuno skupno premoenje. Kakna sospornika sta zakonca?
Zakonca sta v tem primeru materialna, enotna in nujna sospornika.
8. Vrnitev v prejnje stanje, vroanje, roki
53. primer:
tudent je odel na mesec in pol trajajoe potovanje. Pooblaenca za sprejem pisanj ni postavil, odsotnosti uradno ni priglasil.
V vmesnem asu mu je bila po pravilih o fikciji opravljena vroitev tobe, potekel pa je tudi rok za odgovor pritobo in sodie je

izdalo zamudno sodbo. Ali lahko toenec uspe s predlogom za vrnitev v prejnje stanje? Kaj pa e bi tudent el na potovanje
za dobre tri mesece?
a.
b.

Da (v predpisanem roku: 15 dni / 3 mesece).

e bi bil odsoten dlje kot 3 mesece, ima monost vloiti predlog za obnovo postopka.

54. primer:
A, slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Amsterdamu, je vloil tobo pred sodiem v Ljubljani. Kako naj mu sodie
vroi odgovor na tobo in poziv na narok za glavno obravnavo?
Oseba, ki je v tujini TONIK, mora v Sloveniji postaviti pooblaenca za sprejemanje pisanj, ki ima dolnost, da to zahtevo
spravi do stranke. Sodie pozove tonika, naj si postavi pooblaenca, sicer bo zavrglo tobo.
9. Stroki
55. primer:
A (ki je iz Celja) je za zastopanje pred sodiem v Mariboru pooblastil odvetnika iz Celja. V pravdi je zmagal. Priglasil je tudi
stroke, vkljuno z odvetnikovimi potnimi stroki (kilometrina za 4 vonje odvetnika iz CE v MB na obravnavo). Sodie je
zahtevek za ta del strokov postopka zavrnilo. Ali je ravnalo prav? Ali lahko odvetnik od A-ja kljub temu, da je sodie zavrnilo
povrnitev teh strokov, zahteva, naj mu A plaa te potne stroke?
Sodie je ravnalo prav. To ni nujni stroek (lahko bi si izbral odvetnika iz MB). Sodie prizna samo potrebne stroke. Odvetnik
sme po tarifi zahtevati povrnitev teh strokov od stranke, ki jo zastopa.
10. Dokazovanje
56. primer:
A je z lastninsko tobo zahteval od B-ja, da mu izroi avtomobil, za katerega je A trdil, da je njegov. B je ugovarjal, da ima sporni
avtomobil upravieno v posesti na podlagi najemne pogodbe z A-jem. Sodie je ugotovilo, da je A res lastnik in da je avto res v
posesti B-ja. Glede dejstev, ali med A-jem in B-jem glede tega avtomobila obstaja veljavno najemno-pogodbeno razmerje, pa je
sodie po izvedbi razpololjivih dokazov ostalo v dvomu. Kakna bo odloitev sodia?
Stvar bo pripadla A-ju, e B ne dokae obstoja najemne pogodbe. e se ne da ugotoviti, ali dejstvo obstaja ali ne, presodimo po
dokaznem bremenu. Obstaja povezanost trditvenega in dokaznega bremena; tisti, ki nekaj trdi, pa ne dokae, trpi kodo, e to
ostane nedokazano.
57. primer:
A je vloil tobo proti B-ju za plailo 1.000.000 SIT kot odkodnine za kritev pogodbe. Navedel je, da je pogodbo B sicer sklenil
s C-jem, vendar je nato terjatve iz te pogodbe C cediral na A-ja. Nadalje je navedel, da je B kril pogodbo in da je zato prilo do
ve vrst kode (dejanska koda, izgubljeni dobiek). B je vse ugovarjal: navedel je, da do cesije terjatev od C-ja na A-ja ni prilo,
prav tako pa ni bilo nobenih kritev pogodbe in tudi koda A-ju ni nastala. Sodie je ugotovilo, da cesija terjatev od C-ja na A-ja
ni veljavna. Ali naj izvede ostale ponujene dokaze - glede okoliin o sklepanju in kritvi pogodbe, glede kode?
Ko ena od strank daje ve argumentov, je za uspeh dovolj, e uspe eden sodiu ni ve treba izvajati dokazov za ugotovitev
ostalih okoliin.
11. Pravnomonost
58. primer:
Okodovanec A, ki je bil kot potnik v avtobusu pokodovan v prometni nesrei, je vloil tobo za povrailo kode proti
avtobusnemu podjetju. Sodie je njegovemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da je za nesreo odgovoren voznik avtobusa.
Kasneje je vloil tobo proti prevoznemu podjetju e okodovanec B. Toeno podjetje je ugovarjalo, da nesree ni zakrivil njihov
voznik, ampak voznik tovornjaka, B pa se je skliceval na to, da je bilo e v prejnji pravdi ugotovljeno, da je za nesreo
odgovoren voznik avtobusa in da je sodie dolno upotevati to sodbo. Ali ima prav?
Ne. Tisto, kar je odloeno v prvi pravdi, nima nobenega uinka na drugo pravdo, saj stranki nista isti sodba uinkuje inter
partes.

59. primer:
S pravnomono sodbo je bilo ugotovljeno, da je A oe otroka B. Ali lahko C vloi tobo na ugotovitev, da je on oe tega otroka?
Ne. e je oetovstvo ugotovljeno s pravnomono sodbo (na podlagi tobe za ugotovitev oetovstva), ga ni mogoe izpodbijati.
V statusnih sporih odlobe uinkujejo erga omnes.
60. primer:
A je toil B-ja za plailo 50.000 SIT. Sodie je na zadnji glavni obravnavi ugotovilo, da terjatev e ni plaana, naslednji dan pa
je B A ju nakazal dolgovani znesek. ez nekaj dni je dobil sodbo, da je A-ju dolan plaati 50.000 SIT. Kaj naj stori?
B naj niesar ne naredi, ampak aka. Upnik ima sedaj denar in sodbo e bi upnik zahteval izvrbo, bi toenec lahko to
dejstvo (da je e plaal) ugovarjal v izvrilnem postopku.
61. primer:
A je toila B-ja za plailo dela, ki ga je opravljala na njegovi kmetiji, ker je mislila, da se bo B z njo poroil. Ker sta se kasneje
sprla, je A vloila tobo in zahtevala plailo dela. Sodie je ugotovilo, da pogodba o delu ni bila sklenjena in je njen tobeni
zahtevek zavrnilo. Ali lahko A vloi novo tobo in zahteva isti znesek na podlagi neupraviene pridobitve?
Ne, ker gre bolj ali manj za isto dejansko podlago. e bi v drugi tobi zatrjevala, da ne bi delala, e bi vedela, da se ne bosta
poroila, pa bi bila nova toba dopustna.
62. primer:
A je zahteval od B-ja izroitev stvari na podlagi kupne pogodbe. Sodie je njegov tobeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo,
da kupna pogodba ni bila veljavna. A je vloil novo tobo in zahteval vrnitev plaane kupnine. Ali je ta toba dopustna?
Da, saj vrnitev stvari ni isto kot vrnitev kupnine.
63. primer:
A je vloil proti B-ju tobo za plailo doloenega zneska kupnine za prodano motorno kolo, ki ga je e izroil B-ju. Sodie je
njegov tobeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da kupna pogodba ni bila veljavno sklenjena. A je vloil proti B-ju novo tobo,
s katero je zahteval, naj mu B plaa isti znesek kot odkodnino za motorno kolo, ki ga je medtem e prodal tretjemu, tako da ga
ne more ve vrniti. Ali je ta toba dopustna?
Ta toba je v tem primeru dopustna (sklop dejstev je precej drugaen v drugi tobi kot v prvi).
64. primer:
A je vloil proti B-ju tobo za plailo 100.000 SIT, B pa je ugovarjal v pobot svojo nasprotno terjatev, ki je v celoti znaala
150.000 SIT. Sodie je po 333/3 ZPP ugotovilo obstoj obeh terjatev in izreklo pobotanje obeh terjatev do viine 100.000 SIT.
ez nekaj asa je B vloil tobo proti A-ju in zahteval preostalih 50.000 SIT. A je ugovarjal, da terjatev ne obstoji, B pa je na to
odgovoril, da je vpraanje obstoja terjatve e pravnomono reeno. Ali ima prav?
Ne. Sodie je ugotovilo obstoj B-jeve terjatve do viine 100k, za preostalih 50k bo moral B z novo tobo ponovno prepriati
sodie. Za B (toenca) bi bilo bolj idealno, da bi na glavni obravnavi vloil nasprotno tobo, saj bi tako pridobil izvrilni naslov in
pravnomono odloitev za preostalih 50k.
65. primer:
Bivi mo je po razvezi zakonske zveze proti bivi eni vloil tobo za vrnitev 500.000 SIT posojila, ki ji ga je dal med trajanjem
zakonske zveze (zato, da je ona lahko poplaala druge dolgove, ki so ji nastali e pred sklenitvijo zakonske zveze).Sodie je
ugotovilo, da so vse navedbe resnine, zahtevek pa je kljub temu zavrnilo z utemeljitvijo, da posojilna pogodba ni veljavna, saj
ni bila sklenjena v predpisani obliki (pravni posli med zakoncema morajo biti notarsko overjeni). Ali lahko vloi mo novo tobo
in zahteva 500.000 SIT iz naslova neupraviene obogatitve?
Ne. Nova toba ni dopustna, saj gre za isti denar in ista dejstva kot v prvi pravdi ne bis in idem.

12. Pritoba
66. primer:
A je toil B-ja na plailo 100.000 SIT odkodnine za nepremoenjsko kodo (duevne boleine zaradi razalitve). Sodie je
zahtevku v celoti ugodilo in v obrazloitvi sodbe zapisalo, da je, ker viine kode ni mono ugotoviti, odkodnino prisodilo po
prostem preudarku v skladu s 216 ZPP. Ta se glasi: "e se ugotovi, da ima stranka pravico do odkodnine, do denarnega
zneska ali do nadomestnih stvari, pa se viina zneska oz. koliina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z
nesorazmernimi teavami, odloi sodie o tem po prostem preudarku." Ali je sodie ravnalo pravilno?
Ne. Sodie ne sme doloiti odkodnine po prostem preudarku, pod doloenimi pogoji pa lahko po 216. lenu ZPP doloi viino
kode. Gre za kritev materialnega prava nepravilna uporaba dolob zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje.
67. primer:
Sodie prve stopnje je zadevo presojalo z vidika objektivne odkodninske obveznosti. Toenec je v tej pravdi zatrjeval dejstva,
iz katerih naj bi izhajalo, da ni kriv, vendar sodie dejstev glede (ne)krivde ni ugotavljalo. Po staliu sodia prve stopnje
namre zaradi objektivne odgovornosti vpraanje (ne)krivde toenca ni bilo pomembno. Obsodilno sodbo je vije sodie
potrdilo. Vrhovno sodie pa je ob reviziji ugotovilo kritev materialnega prava ugotovilo je, da bi bilo zadevo treba presojati po
pravilih krivdne odkodninske odgovornosti. Kakna naj bo odloitev vrhovnega sodia oblika odloitve in razlog?
Nepravilna uporaba materialnega prava ima za posledico tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovno sodie sodbo s
sklepom razveljavi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in jo polje v ponovno odloanje na prvostopenjsko sodie z
napotilom, naj presoja z vidika krivdne odgovornosti (na kar pa sodie 1. stopnje ni vezano).
68. primer:
A je deseti dan pritobenega roka vloil pritobo. Po nadaljnjih desetih dneh je vloil e dopolnitev pritobe, v kateri je
natanno razdelal pritobene razloge (nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava).
Kako naj ravna sodie? Ali bi bilo ravnanje sodia kaj drugano, e bi bila prva pritoba povsem brez obrazloitve?
Dopolnitev pritobe se zavre kot prepozna. e bi lo za prvo pritobo brez obrazloitve (golo pritobo), bi sodie ravnalo
enako, saj se gola pritoba teje za popolno, pri kateri se po UD upotevajo materialnopravne in veina absolutnih bistvenih
kritev postopka.
69. primer:
V sporu majhne vrednosti je pritobeni rok 8 dni. Sodie pa se je v sodbi zmotilo in v pravni pouk napisalo, da je pritobeni rok
15 dni. Pritonik je pritobo vloil 14. dan po vroitvi sodbe. Ali je pritoba pravoasna?
V sodbi sodie po pomoti sploh ni podalo pravnega pouka. Pritonik je nato pritobo vloil po treh mesecih in uveljavljal, da
je ele sedaj zvedel za monost pritobe in da mu pa napaka sodia, ki ga o tem ni pouilo, ne sme iti v kodo. Ali je pritoba
pravoasna?
a.
b.

Sodie ga je zavedlo s pravnim poukom. Gre za zakonski rok, ki je prekluziven in ga sodie ne more podaljati.
Pritoba ni pravoasna, pritonik pa ima monost vrnitve v prejnje stanje.
e je stranka imela odvetnika, to ne bi bilo mogoe. e pa je bila stranka prava neuka oseba, bi ji pritobo dovolili.