3-4/2004

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

BUREAU FOR DEVELOPMENT OF EDUCATION

Impresum

Obrazovni refleksii

Spisanie za teorijata i praktikata vo vospitanieto i obrazovanieto

Izdava~
Biro za razvoj na obrazovanieto
ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje
Izdava~ki sovet
Julija Dimitrova, pretsedatel
Anica Aleksova, zamenik-pretsedatel
Lirie Rexepi, sekretar
prof. d-r Murat Murati
Mite Stefanovski
Fadiq Veapi
Rodna Stoilevska
Selver Ramadani
Trajko Jovanovski
Redakcija
Vase Man~ev, urednik
Gorica Mickovska, zamenik-urednik
Bojana Naceva
Fatmir Sulejmani
Marija Nikolova
Zekir Kadriu
Trajko Jovanovski
Gordana Doneva-Atanasoska
Blagoja Trajkovski

Za izdava~ot
]amil Xeladini, direktor
Lektura i korektura
Suzana Stojkovska

Tehni~ki urednik i
kompjuterska grafika
Svetlana Stoj~eva

Adresa na redakcijata
ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje

Tira`: 550 primeroci

Pe~ateno vo:
Integrafika union - Skopje

Sodr`ina

Contents

Aktuelnosti

d-r Tale Geramit~ioski;

d-r Konstantin Petkovski;
m-r Beti Lameva:
Kvalitetnoto obrazovanie i negovoto
obezbeduvawe

Aktualities

d-r Tale Geramitcioski;

d-r Konstantin Petkovskii;
Beti Lameva:
Quality Education and Its Provision

d-r Nase Kondovski:

Za obrazovanieto, sportot i olimpizmot

18

Nase Kondovski:
About Education, Sport and the Olympic Games

m-r Zoran Lalovi}:

Konstruktivisti~kata teorija na
u~eweto i obrazovniot proces

26

m-r Zoran Lalovic:

Constructive Learning Theory and the Educational
Process

Aleksandra Stoilkovska:
Preku partnerstvo so roditelite do podobra
u~ili{na klima

40

Aleksandra Stoilkovska:
Through Partnership with the Parents to Better School
Climate

Golubina Gor|ievska:
Roditelsko-u~ili{nata sorabotka - klu~ za
unapreduvawe na kvalitetot na obrazovanieto

49

Golubina Gorgievska:
Parent-School Cooperation - The Key to Promotion of
Quality Education

Violeta Manova:
Intelektualnite sposobnosti i osposobenosta za
samostojno u~ewe

55

Violeta Manova:
Intellectual Abilities and Capability for Independent
Learning

Obrazovni refleksii

Sodr`ina
Od praktikata

From the Teaching Practice

Nikol~e Ilijevski:
Opservacija na ~asot od strana na direktorot

65

Nikolce Ilijevski
Observation of a Class by the Principa

Risto Prangoski; Mileva Spaseska;

Petar Andonoski:
Integrirawe na nastavnite sodr`ini preku
timska nastava

70

Risto Prangoski; Mileva Spaseska; Petar Andonoski:

Integration of the Teaching Contents Through Team
Work

Risto Hristov:
Kompjuterski poddr`ani obrazovni sistemi

81

Risto Hristov:
Computer Supported Educational Systems

@ivko Stepanoski:
Istra`uvaweto kako postapka vo aktivnata
nastava po predmetot istorija

96

Zivko Stepanoski:
Reasearch as a Procedure in Active Teaching of History

Blaga Paneva:
Kolku u~enicite ~itaat

101

Boce Mitrevski:
Kompjuterski simulacii vo nastavata,
da ili ne?

109

Informacii
Gordana Trajkova-Kostovska:
Obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo osnoven princip vo gradeweto obrazovni
politiki i reformi

Blaga Paneva:
How Much Pupils Read
Boce Mitrevski:
Computer Simulations in Teaching, Yes or No?
Information

119

Gordana Trajkova-Kostovska
The Education for Democratic Citizenship A Basic
Principle in the Development of Educational Policies and
Reforms

Alma Gulevska:
Valdorf pedagogija - iskustva i zna~ewe

124

Alma Gulevska
Valdorf Pedagogy - Experience and Significance

Zlata Nikoli}:
Trgni rano, odi poleka i stasaj sigurno

129

Zlata Nikolic
Leave Early, Walk Slowly and Get There Safely

Suzana Nikolovska:
Stru~na potkrepa na nastavnicite po
oddelenska nastava pri opisnoto ocenuvawe

131

Suzana Nikolovska:
Professional Support to Class-Room Teachers for
Descriptive Assessment

1-2/2004

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

Veqo Ta{evski - Slika XIV, 1992 - komb. teh. 50x50 sm

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

KVALITETNOTO OBRAZOVANIE I
NEGOVOTO OBEZBEDUVAWE
UDK 371.2

d-r Tale Geramit~ioski

d-r Konstantin Petkovski
m-r Beti Lameva

@iveeme vo mo{ne slo`eni op{testveno-ekonomski i politi~ki uslovi, vo vreme na tranzicija i promeni. Ovoj vek e vek na: informati~ko- komunikaciskata tehnologija, ekologijata, menaxmentot, no i na
razvojot na demokratskite procesi, pretpriemni{tvoto, multikulturalizmot. Zatoa kadrite {to se educiraat vo u~ili{tata treba da se podgotvuvaat da se spravat so tie predizvici. Dobroto obrazovanie im obezbeduva na decata pogolemi {ansi za uspeh vo `ivotot,
{ansi za zadovolitelna i dobro platena rabota, {ansi
za razvoj na uramnote`en `ivot.
Pra{aweto {to se odnesuva na podobruvawe na
kvalitetot na obrazovniot sistem gi optovaruva:
nastavnicite, inspektorite, sovetnicite, roditelite...
Vo razvienite dr`avi vo svetot poznati se slednive politiki za zgolemuvawe na kvalitetot:
Zgolemuvawe na vlo`uvawata vo obrazovanieto - toa se postignuva so zajaknuvawe na kapacitetite
na nastavniot kadar, so zaostruvawe na izbornite proceduri za obuka na nastavnicite, so obezbeduvawe na podobri uslovi za rabota i podobruvawe na materijalnotehni~kite sredstva raspolo`livi vo u~ili{teto:
zgradi, u~ilnici, kabineti, laboratorii, sportski sali, biblioteki ili medijateki, oprema, kompjuteri,no
i so obezbeduvawe soodvetno potrebni finansiski
sredstva. Na obrazovanieto se gleda kako na investicija, a ne potro{uva~ka.

3-4/2004

Rezultatite i pridobivkite kako osnova za podobruvawe - od u~ili{tata se o~ekuva da najdat svoj na~in za zgolemuvawe na investiciite i kvalitativniot
razvoen proces, so koj }e se postignat podobri rezultati. Se postavuva pra{awe kako da se zajakne kontrolata
na rezultatite. Eden od na~inite e da se vr{at nacionalni testirawa i eksterni ispiti po zavr{uvawe na
odreden ciklus od obrazovanieto.
Postojat pove}e faktori koi vlijaat na kvalitetot na obrazovniot sistem vo edna dr`ava. Takvi se:
kvalitetni nastavni planovi i programi, izraboteni spored jasno definirani standardi;
soodvetno koncipirana infrastruktura na vospitno - obrazovni institucii, vo koja{to dominiraat
dobri u~ili{ta;
vospostaven sistem na institucii za poddr{ka
i razvoj na obrazovanieto, preku izgradeni mehanizmi
za kontrola na kvalitetot.
Spored mnogu istra`uvawa i spored stavovite
na mnogu teoreti~ari i prakti~ari, klu~niot faktor
za obezbeduvaweto na kvalitetot vo obrazovanieto e
dobroto u~ili{te. Postojat opredeleni indikatori za
kvalitetot na u~ili{tata i tie mo`at da se podelat
vo tri kategorii:
Indikatori za investiciite - se odnesuvaat na:
platite, odnosot u~enik - nastavnik, tro{ocite po
u~enik itn. Tie, vsu{nost, go prika`uvaat kvalitetot, standardot na op{testvoto niz obrazovanieto koe
go sproveduva.
Indikatori za standardot vo obrazovnata realnost - se odnesuvaat na: u~ili{nata sredina, predavaweto, u~ili{nata klima i kultura, vodstvoto.

Aktuelnosti
Indikatori za uspehot i dostignuvawata - go
zemaat predvid uspehot i progresot po oddelni predmeti, vo na~inite na u~ewe i pou~uvawe.
Ovie indikatori za kvalitetot treba da se koristat ne samo na nivo na poedine~no u~ili{te, tuku i na
sistemsko nivo. Izborot na indikatori e zna~aen bidej}i tie ja odrazuvaat slo`enosta na vistinskiot kvalitet na u~ili{teto. Od indikatorite treba da se sogleda dali voop{to e postignat progres vo odreden period. Samite indikatori, isto taka, treba da gi stimuliraat u~ili{tata da rabotat na nivniot sopstven
u~ili{ten razvoj.
U~ili{tata se razlikuvaat po uslovite vo koi
rabotat. Sekoe u~ili{te se sre}ava so faktorite na
koi ne mo`e direktno da vlijae. Tuka se vklu~eni faktorite od neposrednata okolina ili faktorite vo samata ustanova na koi, na primer, ne mo`e temelno i realno da se vlijae vo kus vremenski period. Karakteristikite na op{tata situacija vo u~ili{teto se zna~ajni
za postoe~kiot kvalitet na u~ili{teto i vo perspektiva:
sostavot na u~eni~kata populacija;
sostavot na personalot;
prostornite kapaciteti i opremenosta na
u~ili{teto;
mestopolo`bata na u~ili{teto.
Osven ovie faktori vrz obrazovniot kvalitet
vlijaat i razvojot i tendenciite vo op{tata u~ili{na
situacija. Tie ja vklu~uvaat i finansiskata polo`ba
na u~ili{teto, politikata na lokalnata samouprava i
istorijata na skore{nite nastani. Zna~ajni se i
pra{awata od tipot: dali ova u~ili{te/vospitno-obrazovna ustanova u~estvuva vo op{tata situacija kako
nezavisno u~ili{te ili kako del od pogolemo
u~ili{te?
Uspehot na u~ili{teto zavisi i od sostavot na
u~enicite. Sekako, u~ili{tata mo`at da se obidat da
vlijaat na sostavot na u~enicite pri priemot (upisot)
so pomo{ na selekcija (vo srednite u~ili{ta), no
pove}eto od niv imaat ograni~eno vlijanie na toa. Vo
sostavot spa|aat slednite karakteristiki:
brojot na u~enicite;

Obrazovni refleksii
brojot na u~enicite pripadnici na odredeni
etni~ki ili kulturni malcinstva;
postignatiot uspeh vo prethodnoto obrazovanie.
Vklu~eni se i: socijalnite, ekonomskite i etni~kite karakteristiki na roditelite i staratelite
i demografskiot faktor na razvienosta na sredinata
kade e smesteno u~ili{teto.
Kako karakteristiki na dobrite u~ili{ta mo`at
da se zemat nekoi od navedenite:
Profesionalno vodstvo: dobro vodewe so u~ili{teto podrazbira praktikuvawe na principite,
ve{tinite i osobinite na vodstvoto od strana na direktorot i negoviot menaxerski tim; primena na timskata rabota i participativniot menaxment, so {to im se
ovozmo`uva na nastavnicite da u~estvuvaat vo donesuvaweto na odluki.
Spodelena vizija i celi: site zainteresirani
subjekti, odnosno grupi na nivo na u~ili{teto rabotat zaedno, imaat spodelena vizija i jasno opredeleni
celi. Spodelenata vizija zna~i deka taa e op{toprifatena i deka site se posveteni na nejzinoto dostignuvawe.
U~ili{na klima koja go pottiknuva u~eweto:
u~ili{nata atmosfera vo koja se realizira nastavata
e takva {to gi pottiknuva u~enicite i nastavnicite
i tie se motivirani za u~ewe edni od drugi. Vospostavena e klima na doverba i zaemna po~it vo koja{to
dominira otvorenata i ~esnata komunikacija.
Jasno definirani visoki standardi, o~ekuvawa i
postignuvawa: u~ili{teto ima visoki o~ekuvawa koga
se vo pra{awe rezultatite i postigawata na u~enicite
i nastavnicite. Nastavata pretstavuva intelektualen
predizvik ne samo za nastavnicite, tuku i za u~enicite.
Imeno, u~ili{nite aktivnosti go pottiknuvaat nivniot razvoj. Zna~ajno mesto na ovoj plan imaat u~eni~kite prava i odgovornosti. U~ili{teto go promovira
u~eni~koto samopo~ituvawe, gi ohrabruva u~enicite
da prezemaat odgovornost za svojata sopstvena rabota
i postignuvawa.
Vospostavena filozofija za do`ivotno u~ewe:
ovaa filozofija mo`e da funkcionira samo ako u~ili{teto e taka postroeno da pretstavuva organizacija
koja{to u~i. U~ili{teto go pretstavuva u~eweto kako

3-4/2004

Obrazovni refleksii
ne{to {to e podednakvo va`no i za vozrasnite i za u~enicite i vo toj kontekst organizira i realizira razli~ni formi na profesionalno usovr{uvawe.
Partnerstvo me|u u~ili{teto i semejstvoto:
odnosite me|u roditelite i u~ili{teto se vo nasoka
na sorabotka i se pottiknuva~ki. Roditelite se aktivno
vklu~eni vo rabotata na svoite deca i vo `ivotot na
u~ili{teto. Toa pomaga i vo sorabotkata so lokalnata
zaednica.
Permanentno sledewe na napredokot: menaxmentot na u~ili{teto, stru~nite sorabotnici, nastavnicite, roditelite, sistematski gi evalviraat postigawata na u~enicite i u~ili{teto kako celina. U~enicite, isto taka, mo`at da go sledat sopstveniot razvoj
i postignuvawa.
Definiraweto na kvalitetnoto obrazovanie e
mnogu slo`eno pra{awe. Naj~esto upotrebuvana definicija e onaa spored koja kvalitetnoto obrazovanie
gi zadovoluva obrazovnite (razvojnite) potrebi na
negovite korisnici, odnosno obrazovanieto koe e po
merka na korisnicite. Kvalitetnoto obrazovanie
te{ko se meri. Na nego vlijaat mnogu faktori, kako {to
se: sredinata, tradicijata, kontekstot ili uslovite vo
koi se realizira vospitno - obrazovniot proces, stru~nata kompetentnost na nastavnicite itn. Zatoa toj i ne
mo`e da se definira ednozna~no i nezvisno od obrazovnata sredina. Razli~no e definiraweto na kvalitetnoto obrazovanie vo: ekonomski, socijalno i kulturno razviena sredina, a drugo vo pomalku razviena ili nerazviena sredina. Poradi toa {to potrebite na korisnicite na obrazovnite uslugi postojano se menuvaat, se
razvivaat, i definiraweto na kvalitetnoto obrazovanie postojano se menuva. [to zna~i deka kvalitetot na
obrazovanieto e dosta dinami~en, a ne stati~en poim.
Kvalitetnoto obrazovanie podrazbira i kvalitetna
nastava i kvalitetno u~ewe.

Aktuelnosti
Karakteristiki na kvalitetnata nastava:

u~enicite postepeno steknuvaat znaewa i ve{tini,

formiraat kriti~ko mislewe i stavovi; steknuvaat
`ivotni i rabotni naviki;
~asovite se osmisleni i imaat jasno definirani celi;
gi presretnuva razli~nite potrebi, sposobnosti
interesi na u~enicite soodvetno;
izbranite nastavni formi, metodi i tehniki na u~ewe
i pou~uvawe se soodvetni na predmetot ili temata,
kako i na u~enicite;
~asovite se izveduvaat na na~in {to jasno signalizira
visoki o~ekuvawa od site u~enici i se postavuvaat
visoki, no ostvarlivi standardi koi{to nudat
predizvik;
povratnata informacija e redoven del od nastavata i
im pomaga na u~enicite da napreduvaat;
odnosite se pozitivni i ja zgolemuvaat motivacijata
na u~enicite;
celite za postigawata od nacionalnata programa
(odredbite po nivoa) i programite za u~ewe celosno
se zemeni predvid;
po potreba se dava doma{na rabota so koja se pro{iruva
ili nadopolnuva rabotata na ~asot i se pottiknuva i
samostojnata individualna ili grupna rabota.
Izvor: Prira~nikot na Inspekcijata na OFSTED, 1993

Karakteristiki na kvalitetno u~ewe:

u~enicite vedna{ reagiraat na predizvikot od postavenata zada~a;
so zadovolstvo se koncentriraat na postavenata zada~a;
u~enicite dobro napreduvaat;
dobro se adaptiraat na rabota vo razli~ni konteksti;
izbiraat soodvetni metodi za realizacija na nastavata;
efektivno gi organiziraat (koristat) sredstvata za
rabota;
rabotata ja odr`uvaat zalo`bite;
u`ivaat vo rabotata;
imaat samodoverba i se podgotveni da postavuvaat
pra{awa;
poka`uvaat istrajnost koga ne mo`at vedna{ da dadat
odgovor;
ja ocenuvaat svojata rabota;
u~enicite se podgotveni da si pomagaat edni na drugi.
Izvor: Prira~nikot na Inspekcijata na OFSTED, 1993

3-4/2004

Aktuelnosti
Dokolku se analiziraat u~ili{tata so dobra organizacija na rabotata, mo`e da se utvrdi deka se karakteriziraat so: dobro dizajnirana organizaciska struktura vo koja{to glavna uloga igraat stru~nite aktivi,
dobriot ambient ili klima za rabota i so soodvetna i
funkcionalna u~ili{na kultura. Isto taka, ovaa organizacija na rabotata e prosledena i so dobra organizacija i vodewe od strana na direktorot na u~ili{teto.
Postoi dobro raspredelen personal, dobro izgotven raspored na rabotnoto vreme i aktivnostite (vklu~uvaj}i go rasporedot na ~asovite i rasporedot na vonnastavnite aktivnosti), postoi dobro osmislen raspored na
prostoriite vo koi se realizira nastavata i optimalno
koristewe na site raspolo`ivi resursi.
Za da mo`e u~ili{teto da ja ostvari svojata misija, toa treba da gi sledi promenite vo op{testvoto,
no i samoto da gi kreira potrebnite promeni. Celta
na ovie promeni e da se vospostavi proces na kontinuirano podobruvawe vo rabotata na u~ili{tata (School
Improvement), {to od svoja strana }e dovede do obezbeduvawe na kvalitet vo obrazovanieto. Za taa cel, potrebno e da se vospostavi sistem na permanentno sledewe
i vrednuvawe na rabotata na u~ili{tata, poddr`an od
soodvetno postaveni institucii. Sledeweto i vrednuvaweto na rabotata na u~ili{tata treba da se realizira
preku:
samoevalvacija;
integralna evalvacija;
eksterna evalvacija;
sovetuvawe.
Samoevalvacijata treba da se realizira na nivo
na u~ili{te, a toa zna~i deka kako nositeli na ovoj proces treba da se javat: nastavnicite, u~enicite i nivnite
roditeli, stru~nite sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen rabotnik) i direktorot na u~ili{teto. Za uspe{no realizirawe na ovoj proces, potrebno e da se podgotvat standardizirani instrumenti i kriteriumi, no i da se osposobat site subjekti koi participiraat vo rabotata na u~ili{teto za vakov vid evalvacija. Celta na samoevalvacijata koja{to se sproveduva na nivo na u~ili{teto i vo koja u~estvuvaat site relevantni subjekti e da se vospostavi sistem za permanen-

10

Obrazovni refleksii
tno sledewe i ocenuvawe, so {to }e se podobri kvalitetot vo nastavata i vo rabotata na u~ili{teto vo celina. Dobienite rezultati i soznanija od procesot na
samoevalvacijata imaat dvojna namena. Kako prvo, tie
treba da se dostavat do nadle`nite institucii i tela
(u~ili{ten odbor, sovetot na roditelite, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, Dr`avniot prosveten
inspektorat, Biroto za razvoj na obrazovanieto) - kontrolna i sovetodavna funkcija, a, od druga strana, se
dobra osnova za prezemawe na konkretni aktivnosti pri
izgotvuvawe na godi{nata programa za rabota na u~ili{teto za narednata u~ebna godina - razvojna funkcija.
kontrola

samoevalvacija
soodvetna

razvojna

Vo procesot na samoevalvacija na nivo na u~ili{teto ili integralna samoevalvacija, treba da se zemat

vo vid ~etiri elementi ili determinanti:
kontekstot ili uslovite vo koi{to raboti u~ili{teto;
vleznite elementi vo u~ili{teto;
realizacijata na vospitno-obrazovniot proces;
izleznite elementi od raboteweto na u~ili{teto.
Site ovie determinanti ili faktori se vo eden
interaktiven odnos i vlijaat me|usebno, a so toa integralno deluvaat vrz sevkupnoto rabotewe na u~ili{teto.
Integralnata evalvacija treba da ja realiziraat
inspektori ili supervizori ili nadzornici za obezbeduvawe na kvalitet vo nastavata. Taa vo svojot pristap
se razlikuva od klasi~noto ili tradicionalnoto in-

3-4/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
spektorirawe na vospitno-obrazovnite institucii.
Imeno taa pokraj kontrolnata dimenzija, ima i istra`uva~ko - razvojna dimenzija, koja{to proizleguva
od faktot deka stanuva zbor za seopfatna i prodlabo~ena evalvacija na rabotata na u~ili{tata. Zborot
integralna uka`uva na toa deka fokusot ne se stava
samo na pooddelni segmenti od rabotata na u~ili{tata,
tuku na negovata rabota vo celina, {to zna~i i na `ivotot i na rabotata na u~ili{teto. Izve{taite na inspektorite po izvr{enata integralna evalvacija na
u~ili{tata nemaat za cel samo da uka`at na nekoi slabosti i da gi sankcioniraat, tuku i mnogu pove}e, da gi
lociraat potrebnite podra~ja na promeni, so cel da se
podobri rabotata na u~ili{teto (izrazena kontrolna
i razvojna uloga, a mnogu malku i sovetodavna).
kontrola

integralna evalvacija

sovetodavna

razvojna

Programata za integralnata evalvacija na u~ili{tata (IEU) e utvrdena spored nejzinite glavni celi:
da go vrednuva u~eweto i iskustvoto na u~enicite;
da gi prepoznae silnite i slabite strani vo rabotata na u~ili{tata;
da gi sovetuva u~ili{tata da napravat strategija za samoevalvacija za obezbeduvawe na obrazoven kvalitet;
da ja zajaknat svojata avtonomija i da anga`iraat
zainteresirani subjekti vo razvojot na u~ili{tata;
da pridonesuvaat kon odgovornosta na u~ili{tata.

3-4/2004

Ovie celi treba direktno da bidat povrzani so

nastavniot proces od kade {to se voo~uvaat vistinskite
vrednosti i kvaliteti koi gi nudi obrazovniot proces.
Vo taa nasoka i vistinskoto vrednuvawe na u~eweto (i
steknatoto iskustvo na u~enicite) se najdobar pokazatel za otkrivawe na dobrite i lo{ite strani vo nastavnata rabota. Treba da se obrne vnimanie u~ili{tata
da obezbedat soodvetna strategija za obezbeduvawe kvalitet koj mo`e da go postignat samo preku soodvetna
samoevalvacija i odgovorno odnesuvawe.
Eksternata evalvacija treba da ja sproveduva specijalizirana institucija, preku soodvetni standardizirani instrumenti i vostanoveni kriteriumi koristej}i razli~ni tehniki i metodi. Ovoj vid na evalvacija ima
za cel da obezbedi povisok stepen na objektivnost vo
pogled na rabotata i postigawata na u~ili{teto, kako
i site subjekti opfateni so nego (u~enicite, nastavnicite, direktorite, stru~nata slu`ba). Celta na vakvata evalvacija e da se obezbedi povisok stepen na objektivnost. Komponenta od eksternata evalvacija vo celina pretstavuvaat eksternite ocenuvawa na postigawata na u~enicite i eksternite ispiti. Tie ovozmo`uvaat dr`avata, lokalnite vlasti i u~ili{tata da dobivaat:
validni i verodostojni podatoci za kvalitetot
na postigawata na u~enicite na razli~ni stepeni na
obrazovniot sistem;
soznanija za faktorite {to se povrzani so postigawata.
Zna~i, kaj eksternata evalvacija dominantni se
kontrolnata i razvojnata funkcija, a mnogu malku sovetodavnata funkcija.
kontrola

integralna evalvacija

sovetodavna

razvojna

11

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

Eksternite proveruvawa se javni, pa tokmu zatoa

i rezultatite od niv treba da bidat javni i dostapni
za site zainteresirani subjekti (u~enici, nastavnici,
roditeli, dr`avnite organi nadle`ni za obrazovanieto, fakultetite, instituciite i sl.). Nivnite glavni
funkcii se:
donesuvaweto na odlukite vo obrazovanieto da
se baziraat vrz dokazi;
da se postavat i sledat standardite na postigawata na u~enicite na dr`avno nivo;
da se podobri ocenuvaweto vo u~ili{tata;
da se vospostavat izedna~eni kriteriumi na
ocenuvawe na dr`avno nivo;
da se vospostavi efikasna raspredelba na resursite;
da se izmeni odnosot u~enik-nastavnik;
sistematsko voveduvawe na poinakvi metodi na
rabota vo u~ili{tata.
Osnovnata uloga na sovetnicite podrazbira davawe upatstva za podobruvawe na rabotata na nositelite
na vospitno-obrazovniot proces, stru~nite sorabotnici, direktorite i celokupnata rabota na vospitno-obrazovnite institucii, a preku mentorska, sovetodavna,
konsultativna i instruktivna rabota. Kaj sovetnicite
dominantni se sovetodavnata i razvojnata funkcija na
vospitno-obrazovniot proces.
kontrolna

zna~i deka se fokusira na pove}e elementi gledano

integralno, kakvi {to se: rezultatite, procesite i
resursite. Rezultatite sami po sebe ne se dovolen
pokazatel za postignat kvalitet, tuku neophodno e
potrebno analizirawe na odvivaweto na vospitno obrazovniot proces i participiraweto na subjektite
vo toj proces. Ocenkata za postignatoto nivo na kvalitet vo obrazovanieto treba da se temeli na sporeduvawe na postignatoto vo dadenata situacija so prethodno postavenite celi i standardi (normativen karakter).
Vo pogled na sodr`inata, mo`e da se ka`e deka taa gi
pokriva podra~jata na: vospostavenata politika na
obrazovanieto, aktuelnata kultura na sredinata vo koja se odviva vospitno-obrazovniot proces i postavenosta na sistemot.
U~ili{nite aktivnosti mo`e da se grupiraat vo
slednite {est podra~ja na kvalitetno rabotewe na
u~ili{teto koi vlijaat na nivoto na anga`irawe i
rabotewe na u~enicite.
Organizacija i realizacija na nastavata
- na nivo na u~ili{te
- na nivo na u~ilnica
Menaxment i vodewe
- u~ili{ten
menaxment
- u~ilni~ki
menaxment

Komunicirawe
i odnosi so
javnosta
Anga`irawe
i u~ewe na
u~enicite

razvojna

sovetodavna
sovetuvawe

Usovr{uvawe i
profesionalen
razvoj na nastavnicite

U~ili{na klima
(etos)

U~ili{na
kultura

Od aspekt na aktuelnite svetski trendovi kvalitetnoto obrazovanie se karakterizira so nekolku zna~ajni komponenti. Toa ima globalen karakter, {to

12

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

ORGANIZACIJATA I REALIZACIJATA NA NASTAVATA

I RABOTATA NA U^ILI[TETO

MANAXMENTOT NA U^ILI[TETO - VODEWE I

ADMINISTRACIJA

Preku organizacijata i realizacijata na nastavata i rabotata na sekoe u~ili{te se ispolnuvaat osnovnite funkcii na menaxmentot na vospitno-obrazovnata
organizacija: planirawe, programirawe, organizirawe,
ekipirawe, vodewe, evalvirawe, komunicirawe, koordinirawe, kontrolirawe, odlu~uvawe i motivirawe.
Organizacijata i realizacijata na nastavata i
raboteweto na u~ili{teto vo sebe vklu~uvaat:
organizacija i realizacija na nastavnite planovi i programi (kurikulumot);
podgotvuvawe na u~enicite za `ivot vo multikulturen i multilingvisti~ki svet;
razvivawe kaj u~enicite ve{tini za komunikacija, za re{avawe na problemi, za li~no i op{testveno odnesuvawe;
podgotvuvawe na u~enicite da gi sfatat ekonomskite i industriskite procesi;
pottiknuvawe i razvoj na pretpriemni~ka
svest i kultura kaj u~enicite;
osposobuvawe da se gri`at za svoeto zdravje;
u~enicite da se podgotvuvaat za `ivot i rabota;
ekipirawe, organizirawe, koordinirawe i komunicirawe na personalot;
podelba i grupirawe na u~enicite po paralelki i grupi;
raspredelba na ~asovite po predmetni izvr{iteli i klasni rakovodstva;
izgotvuvawe na raspored za u~enicite i nastavnicite;
izbor, primenuvawe i strategija za razvoj na soodvetna i sovremena obrazovna tehnologija;
izbor na knigi, spisanija i drug vid stru~na i
pedago{ka literatura za u~ili{nata biblioteka;
programa za rabota na nastavni~kiot sovet,
stru~nite aktivi i drugi stru~ni lica, organi i tela;
programa za rabota so roditelite na u~enicite;
programa za natprevari na u~enicite;
primena na sistem za nagraduvawe i sankcii.

Menaxmentot pretstavuva proces so koj{to se

pravi obid uspe{no da se postignat celite na organizacijata. Site aktivnosti vo sklopot na menaxmentot
mo`e da se podelat vo nekolku menaxerski funkcii. Bazi~ni funkcii na menaxmentot koi{to se sretnuvaat
skoro kaj site avtori se: planirawe, organizirawe,
ekipirawe, vodewe i kontrolirawe. Pokraj ovie bazi~ni menaxerski funkcii, se sretnuvaat i nekoi drugi,
kako na primer: odlu~uvawe, nareduvawe, koordinirawe i motivirawe.
Site vraboteni, u~enici i drugi interesenti vo
u~ili{teto imaat razli~no obrazovanie, vrednosni
normi, stilovi na odnesuvawe i komunicirawe,
razli~ni interesi itn., toga{ nesporna e potrebata od
postoewe na menaxment vo u~ili{tata. Menaxmentot
i negovite funkcii se protegaat niz celokupnata organizaciska struktura. Spored mestoto na menaxerite vo
piramidalno-hierarhiskata struktura, razlikuvame
tri menaxerski nivoa:
vrvni menaxeri (top level managers);
menaxeri od sreden red (middle level managers);
pravoliniski menaxeri (first-line managers).
Nivoto na menaxmentot go determiniraat celite
na organizacijata. Prakti~no, za sekoe nivo postojat
opredeleni i soodvetni celi, po~nuvaj}i od vrvnoto
nivo kade se celite na organizacijata, pa sleguvaj}i
po piramidata, na srednoto nivo - celi na oddelni sektori i do liniskoto nivo na menaxeri - rabotno orientirani celi.
Dokolku se razgledaat menaxerskite nivoa vo
u~ili{teto, mo`e da se konstatira deka:
vrvni menaxeri se: direktorot, zamenik direktorot, rakovoditelot na podra~noto u~ili{te;
menaxeri od sreden red se pretsedatelite (rakovoditelite) na stru~nite aktivi;
pravoliniski menaxeri se nastavnicite, posebno oddelenskite i klasnite rakovoditeli.
Davaj}i ja strukturata na procesot na menaxmentot vo obrazovanieto, prika`ana na slikata, Ferjan

3-4/2004

13

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

naglasuva deka e nevozmo`no me|usebno da se oddelat

procesot na vodewe na vrabotenite i u~enicite (rakovodewe i pedago{ko vodewe), tuku treba da se razgleduvaat i izveduvaat integralno.
Menaxment vo obrazovanieto

Menaxment na
pedago{kiot
proces

u~enici

Menaxment na
administrativnotehni~kite dejnosti

nastavnici

Pedago{ko vodewe
Izvor: Ferjan, M. (1996) Skrivnosti vodenja sole k znanju, uspehu in ugledu, Radovljica: Didakta, str.41

Spored filiozofot Bil OBraen koj na edno mesto veli: Da bide{ voda~ na edna obrazovna organizacija, ne e samo dr`ewe govori i inspirirawe na vrabotenite, tuku toa e rabota i na re{avawe sekojdnevni
problemi. Ottuka i pove}e didakti~ki soznanija dlaboko uka`uvaat deka sekoj vid rabota pred da se realizira, mora da bide odnapred dobro osmislena, odnosno
planirana i seriozno realizirana. Toa prethodno planirawe i seriozno obmisluvawe se vika vizija. Planiraweto na vizijata e ve{tina i poznavawe, odnosno
sposobnost od vitalna va`nost za ostvaruvawe na opredeleni celi i zada~i.
Vizijata za razvojot i sposobnosta da se vodi
obrazovna institucija, odnosno u~ili{te e dinami~en
i interaktiven proces koj ne bi pretstavuval edna celost ako taa vizija ne se inkorporira so vizijata na nastavniot personal vo istoto u~ili{te.

14

U^ILI[NATA KULTURA
U~ili{nata kultura, vsu{nost, se manifestira
vo odnosite me|u menaxmentot i vrabotenite, od edna
strana, kako i u~enicite i nivnite roditeli, od druga
strana. U~ili{nata kultura go izrazuva: na~inot na odnesuvawe, komunicirawe i izvr{uvawe na rabotata od
strana na vrabotenite vo u~ili{teto, u~enicite i nivnite roditeli. Osnovnite segmenti vo tie odnosi se:
dominantnite vrednosti koi{to gi usvoile ~lenovite na nekoja organizacija;
na~inot na raboteweto i primenata na menaxerskite funkcii;
filozofijata na odnosite me|u menaxmentot i
nastavnicite so u~enicite i roditelite;
na~inot na re{avaweto na konfliktite;
elementite na stilot na pou~uvaweto vo oddelnite obrazovni institucii;
na~inot na komuniciraweto vo organizacijata;
u~estvoto na nastavnicite, u~enicite, nivnite
roditeli i pretstavnicite na zaednicata pri odlu~uvaweto;
na~inot na koristeweto na vlasta i mo}ta vo ramkite na u~ili{teto;
na~inot na ocenuvaweto na kvalitetot i uspe{nosta;
stilot na pou~uvaweto, odnosno na~inot na realiziraweto na nastavata;
na~inot na organizacijata i izveduvaweto na
ceremoniite i ritualite;
vospostavenite simboli, slogani, postapki i
obi~ai;
pi{uvaweto hroniki;
akcentiraweto na potrebata za permanentno
obrazovanie i usovr{uvawe na personalot - longlife
learning;
visokite o~ekuvawa od u~enicite i nastavnicite;
vodeweto smetka za vnatre{nite i nadvore{nite
resursi;
razvojot i vodeweto smetka na tradicijata na u~ili{teto.

3-4/2004

Obrazovni refleksii
U^ILI[NATA KLIMA
Organizaciskata, odnosno u~ili{nata klima,
vsu{nost, pretstavuva sozdaden ambient vo koj se realizira nastavniot proces, koj pokraj materijalno-tehni~kite preduslovi gi opfa}a i me|usebnite odnosi na
site direktni i indirektni u~esnici vo realizacijata na ovoj proces. Organizaciskata klima se odnesuva
ili se gri`i za subjektivnite relacii na ~lenovite na
organizacijata i taa e donekade funkcija od ili reakcija na organizaciskata kultura. Vrz u~ili{nata klima
vlijaat: kolegijalnosta i sorabotkata; gradeweto na zaemna po~it i doverba; ~esnosta; otvorenosta; komunikativnosta; fleksibilnosta; samokriti~nosta; kulturata na odnesuvawe; samokontrolata vo komunikacijata; dobronamernata i nenavredlivata kritika; odgovornosta; tolerantnosta; to~nosta; sovesnosta; argumentiranosta; doslednosta.
U~ili{tata so zdrava klima se karakteriziraat so:
vospostavena uredna i prijatna sredina za rabota;
vospostaven sistem na vrednosti i sistem na
nagraduvawa;
vospostavena atmosfera na red i disciplina;
vospostavena dobra sorabotka so roditelite i
u~enicite;
vospostaven sistem za razvivawe na pozitivni
stavovi kaj personalot i u~enicite;
vospostaven sistem za donesuvawe i sproveduvawe
odluki;
vopostaven sistem na otvoreni i ~esni komunikacii.
USOVR[UVAWETO I PROFESIONALNIOT RAZVOJ NA
NASTAVNICITE
Kako klu~en faktor za podobruvawe na kvalitetot na raboteweto na nastavnicite se smeta nivniot
profesionalen razvoj. Permanentnoto pedago{ko i
stru~no obrazovanie na nastavnicite e vo kontekst na
op{toprifateniot pristap na u~ewe za cel `ivot. Denes poseben akcent vo ramkite na profesionalniot

3-4/2004

Aktuelnosti
razvoj na nastavnicite e i nivnoto usovr{uvawe vo
pogled na u~ilni~kiot menaxment.
Usovr{uvaweto i profesionalniot razvoj na nastavnicite opfa}a:
Programa za profesionalno usovr{uvawe i
utvrduvawe na potrebite na vrabotenite za obuka
Sekoja vospitno-obrazovna institucija bi trebalo da ima izraboteno programa za profesionalno
usovr{uvawe na vrabotenite, vo koja se navedeni potrebite i tipot na obukata na vrabotenite, kako i na~inot na koj }e se vr{i i povratnite efekti od evalvacijata.
Opremena biblioteka, medijateka, pristap i
mo`nost za koristewe na Internet
Poseduvaweto na opremeneta biblioteka, medijateka i pristapot na Internet za sekoja vospitnoobrazovna institucija zna~i: vo sekoe vreme na site vraboteni dostapnost za koristewe na site najnovi informacii.
Informati~ko - komunikaciska tehnologija
Mnogu bitno e sekoja vospitno-obrazovna institicija da poseduva informati~ko komunikaciskata tehnologija i da im bide dostapna za koristewe na site vraboteni. So toa se ovozmo`uva podobra realizacija na
kurikulumot.
Predavawa podgotveni od direktorot, stru~nite sorabotnici i nastavnicite za nastavni~kite
kolegiumi, zaemna poseta na nastavnicite na ~asovite, internite rabotilnici i seminarite, otvoreni
~asovi za zaedni~ko planirawe na nastavnicite po
grupa na srodni predmeti i stru~ni aktivi
Site ovie na~ini se dobri za zaemna sorabotka,
pomagawe i razmena na informaciite me|u vrabotenite, so {to se razviva i timskata rabota. So toa se podobruva i u~ili{nata klima i kultura, kako i postigawe na podobri rezultati na vospitno-obrazovnata
institucija vo celina.
Vklu~enost na u~ili{teto vo proekti i
studii od oblasta na obrazovanieto
Mnogu bitno e vo vospitno-obrazovnata institucija da se realiziraat proekti i studii, so {to site

15

Aktuelnosti
vraboteni }e bidat vo tek so voveduvaweto na novitetite vo obrazovanieto.
Vklu~enost na nastavnicite na postdiplomski studii od oblasta na obrazovanieto
Kontinuiranoto obrazovanie na nastavnicite e
eden od faktorite za pokvalitetno obrazovanie.
Razvieni mentorski programi za novovrabotnite i vklu~enost na u~ili{teto vo mentorirawe na
studenti
Mentorstvoto pretstavuva eden od najva`nite
na~ini za rabotno voveduvawe na kadrite vo vospitnoobrazovnite institucii. Su{tinata na mentorstvoto
e vo vrskata me|u mentorot i mentoriraniot, pritoa
glavna cel na mentorot e da mu pomogne na mentoriraniot (onoj koj u~i). Mentorstvoto ne nudi gotovi re{enija, tuku niv zaedni~ki gi iznao|aat so zaedni~ka
rabota mentorot i mentoriraniot. So toa mentoriraniot se obu~uva za iznao|awe na samostojni re{enija.
Mentorstvoto vo kontekst na usovr{uvawe i profesionalen razvoj na nastavnicite ovozmo`uva dvojna korist, bidej}i so negovoto prakticirawe na se obezbeduva samo usovr{uvawe na mentoriranite, tuku i na mentorite.
KOMUNICIRAWETO I ODNOSITE SO JAVNOSTA
Ova e mnogu zna~aen segment od `ivotot i rabotata na u~ili{teto na {to vo minatoto malku se obrnuva{e vnimanie, a denes s# pove}e se afirmira. Preku
komuniciraweto so javnosta se obezbeduva transparetnost vo rabotata na u~ili{teto kako organizacija od poseben op{testven interes. Isto taka, toa
ovozmo`uva i zapoznavawe na javnosta so potrebite i
mo`nostite na u~ili{teto, {to e od posebno zna~ewe
vo nasoka na informirawe na lokalnata sredina za uslovite na {koluvawe na u~ili{teto. Denes vo toj smisol s# pove}e se afirmira rabotata na centrite za kariera, kako sostaven del na sekoe u~ili{te. Voobi~aeno
klu~na uloga tuka imaat: pedagogot, psihologot i socijalniot rabotnik kako sorabotnici vo nastavata.

16

Obrazovni refleksii
Komuniciraweto i odnosite so javnosta opfa}aat:
Vospostaven informacionen sistem na nivo
na u~ili{te vo nasoka na profesionalna orientacija na u~enicite i roditelite
Za sozdavawe na pokvalitetni kadri vo op{testvoto u~ili{teto ima programska obvrska preku razli~ni formi na rabota pravilno da gi naso~uva
u~enicite kon ona za {to tie poka`uvaat interes. Tokmu zatoa u~ili{teto mora da ima informacionen sistem, odnosno da postoi eden triagolnik na sorabotka
me|u u~ili{teto, roditelite i u~enicite.
Sistem na informirawe na vrabotenite so
soodvetni formi
Prviot ~ovek na u~ili{teto, odnosno direktorot ima zakonska obrska da gi informira vrabotenite za celokupniot `ivot vo vospitno-obrazovnata
institucija. Toa informirawe mo`e da bide pismeno
ili usno. Sekako, toa zavisi od razvienosta i mestopolo`bata na u~ili{teto.
Organizirawe na sostanoci, roditelski sredbi
Sostanocite i roditelskite sredbi se edna od
najbitnite formi za zaemna sorabotka me|u vrabotenite vo u~ili{teto i roditelite. Ako u~ili{teto dobro se postavi na sekoja roditelska sredba, efektite i
o~ekuvanite rezultati ne izostanuvaat. Site planirani
roditelski sredbi i sostanoci {to treba da se realiziraat vo tekot na u~ebnata godina da bidat evidentirani vo godi{nata programa za rabota na u~ili{teto,
no, se razbira, sekoja da ima i opredelena cel i zada~a.
Postoewe na veb- stranica
Sekoe sovremeno u~ili{te treba da ima svoja veb
stranica, koja postojano }e se zbogatuva so novi informacii. Preku nea javnosta mo`e da se informira za slu~uvawata vo u~ili{teto.
Promocija na dostigawata na u~enicite
Ovaa forma e edna od posovremenite formi na rabota vo u~ili{teto, koja se poka`uva dosta efikasna.
So nea se pottiknuvaat i se stimuliraat u~enicite, a
voedno i se zasiluva nivnata motiviranost kon {to povisoki rezultati. Toa promovirawe na rezultatite
mo`e da se organizira na: denot na u~ili{teto, denot
na odbele`uvawe na praznicite i zna~ajnite datumi

3-4/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
(Denot na makedonskite prosvetiteli - 24 Maj...), na krajot na u~ebnata godina ili po nekoj drug povod.
Rabota na sovetite na roditelite
Sovetot na roditelite e forum koj se gri`i za podobruvawe na uslovite za `ivot i pouspe{no rabotewe
na u~enicite vo u~ili{teto. Toj mora da ima svoja programa za rabota. Brojot na ~lenovite na toj forum zavisi od razvienosta na u~ili{teto.
Odnosi so socijalnite partneri
Sekoe u~ili{te treba da sorabotuva so socijalnite partneri ~ij{to spektar e mnogu {irok vklu~uvaj}i:
dr`avni institucii, zdravstveni ustanovi i rabotni
organizacii za koi se podgotvuvaat u~enicite.
Odnosi so lokalnata zaednica
U~ili{teto ima potreba od neposredna bliska sorabotka so lokalnata zaednica. Za celokupnata negova
sorabotka toa treba vo godi{nata programa za rabota
da ima posebno poglavje. So procesot na decentralizacija lokalnata samouprava kako reprezent i zastapnik na lokalnata zaednica dobiva klu~na uloga vo rabotata i razvojot na u~ili{tata. Toa ne se odnesuva samo
na obezbeduvaweto uslovi za rabota na u~ili{teto,
tuku i na kreiraweto na politikata na zapi{uvawe na
u~enicite, nivniot razvoj i obrazovanie vo nasoka do
vrabotuvawe spored potrebite na pazarot na trudot
vo taa lokalna sredina.
Odnosi so mediumite
Sekoe sovremeno u~ili{te treba da ima dobra sorabotka i so mediumite, zo{to preku niv mo`e da se
informira javnosta za postignatite rezultati na
u~enicite i vrabotenite vo u~ili{teto, kako i mo`nostite {to gi nudi u~ili{teto za upis na u~enicite i
sledewe na nivniot ponatamo{en razvoj. Pokraj toa,
preku mediumite mo`at da se emituvaat i razni edukativni emisii. Vo procesot na informirawe aktivni
izvestuva~i (u~esnici) treba da bidat u~enicite.

3-4/2004

KORISTENA LITERATURA
1. Petkovski K., Lameva B., Milenkovska V., Integralnata evalvacija kako osnova za funkcionalno inspektorirawe, Evropa 92, Ko~ani, 2004
2. Petkovski K., Bo{evska L., Lameva B., Studija, utvrduvawe na potrebite za bazi~na obuka na u~ili{nite
direktori spored menaxerskite kompetencii, Biro za
razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2004
3. Petkovski K., Aleksova M., Vodewe na dinami~no
u~ili{te, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje,
2004
4. Prira~nikot na Inspekcijata na OFSTED, 1993
5. Ferjan, M. (1996) Skrivnosti vodenja sole k znanju, uspehu
in ugledu, Radovljica: Didakta

d-r Tale Geramit~ioski, zamenik-minister za

obrazovanie
d-r Konstantin Petkovski, zamenik-direktor vo
BRO - Skopje
m-r Beti Lameva, Oddelenie za ocenuvawe vo
BRO- Skopje

17

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

KONSTRUKTIVISTI^KATA TEORIJA NA
U^EWETO I OBRAZOVNIOT PROCES
UDK 373 .31.025.7:159.953.5
m-r Zoran Lalovi}
prevod: Ana Mickovska
Rezime: Kakvo e u~ili{teto denes i kakvi promeni mu se potrebni? Toa e osnovnoto pra{awe so koe
se zanimava ovoj trud. U~ili{teto se gleda od aspekt
na teorijata na konstruktivizmot i zada~a na trudot e
da se analizira postojnata nastavna praktika, da se utvrdat nejzinite realni dostigawa i osnovnite slabosti
i, poa|aj}i od toa, gledano od aspekt na konstruktivisti~kata teorija, da se predlo`at promeni {to mu se potrebni na dene{noto u~ili{te. Ako na pra{aweto:
Kakvi promeni mu se potrebni na u~ili{teto?, sakame
da odgovorime vo edna re~enica, bi mo`ele da ka`eme:
Vo obrazovniot proces baziran na konstruktivizmot,
te`i{teto na interesot na pedago{kata misla se pomestuva od sodr`inite {to se u~at i od pra{aweto: [to
e toa {to decata treba da go u~at? kon aktivnostite vo
procesot na u~eweto i kon pra{aweto: Kako decata treba da u~at? Vo centarot na obrazovniot proces pove}e
ne e samo programata za u~ewe, sodr`inata, tuku i aktivnostite vo tekot na u~eweto, dejnosta.
Klu~ni zborovi: nastaven proces, proces na u~ewe.
VOVED
[to pretstavuva u~ili{teto vo `ivotot na deteto? Kakva uloga ima i kako ja ostvaruva? [to treba da
se u~i vo u~ili{teto? Kako i zo{to treba da se u~i?
Kakov treba da e odnosot na u~enikot i nastavnikot vo
u~ili{teto? [to treba da pravi edniot, a {to drugiot?

26

Svedoci sme na faktot deka e te{ko da se postigne

konsenzus vo vrska so sekoe od ovie pra{awa. Mislewata na stru~wacite se razlikuvaat od mislewata na
nastavnicite prakti~ari. Stru~wacite od razli~ni
disciplini: psiholozi, pedagozi, filozofi imaat razli~ni mislewa vo vrska so u~ili{teto i nastavata.
Nastavnikot po istorija nastavata ja gleda na podrug
na~in od nastavnikot po matematika, a nastavnikot po
muzika poinaku i od edniot i od drugiot. U~itelot
misli za nastavata poinaku od predmetniot nastavnik.
Tie {to se vo u~ili{teto, na nego gledaat na poinakov
na~in od tie {to ne se vo nego. Na krajot, ako ja pogledneme teorijata na pedago{kata misla i istorijata na
{kolstvoto, sigurno e deka vedna{ }e zabele`ime deka
postojat razli~ni sfa}awa, razli~ni teoriski priodi, razli~ni, ponekoga{ i sprotivni preporaki. U{te
pogolema raznovidnost vo sfa}awata za u~ili{teto se
javuva vo periodi koga ova pra{awe se aktuelizira, koga
stanuva interesno za po{irokata javnost i koga vo raspravite za u~ili{teto se vklu~uva i po{irokoto {kolsko opkru`uvawe, roditelite, pa i samite u~enici. Vo
mno{tvoto na razli~ni gledawa na u~ili{teto, denes,
sepak, mo`at da se izdvojat dve prili~no konzistentni gledi{ta. Edno, tradicionalno, koe poddr`uva status kvo, i drugo, kriti~ki naso~eno kon postojnoto
u~ili{te koe se zalaga za radikalni promeni.
Spored zastapnicite na prvoto gledi{te vo dene{noto u~ili{te s# e vo red. Ulogata na u~ili{teto
bila i denes e, na decata da im prenesuva znaewe i u~ili{teto taa svoja uloga uspe{no ja ostvaruva. Nastavnicite se stru~waci za predmetot {to go predavaat. ^asovite {to se planirani se realiziraat. U~ili{teto
na u~enicite im dava {iroko op{to obrazovanie i po-

1-2/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
golemiot broj od decata uspe{no go zavr{uvaat u~ili{teto i bez pogolemi problemi go prodol`uvaat obrazovanieto (duri i vo stranstvo, duri i tamu se me|u najdobrite). Normalno e izvesen broj deca da imaat problemi vo u~ili{teto. Toa postavuva visoki barawa i
ne samo {to im dava znaewa na u~enicite, tuku i gi rangira soglasno so toa kolku znaewa usvoile. U~ili{teto
treba da se osovremeni preku inovirawe na postojnite
obrazovni programi. Spored niv programite treba da
se oslobodat od nebitni detali i vo niv treba da se pomestat sovremenite dostigawa na naukata i tehnikata.
Zastapnicite na vtoroto gledi{te u~ili{teto
go gledaat kako uniformna ustanova koja ne uspeala da
mu se prilagodi na vremeto, nitu na osnovnite potrebi
na u~enicite. Znaeweto {to u~enicite go dobivaat vo
u~ili{teto se opi{uva kako nedovolno jasno (u~enicite ne mo`at da go razberat), nepovrzano, stati~no i
nekriti~ko. Navistina, smetaat tie, u~enicite na krajot na {koluvaweto znaat golem broj podatoci, znaat
mnogu fakti, formuli i deefinicii, no zaradi na~inot
na koj se u~i vo u~ili{teto tie toa znaewe te{ko go
povrzuvaat i te{ko mo`at da go iskoristat vo `ivotot. So svojata koncepcija i so na~inot na rabota, u~ili{teto kaj u~enicite poddr`uva konformizam, sozdava pasivna i zavisna li~nost. Na u~ili{teto, spored
zastapnicite na ova gledi{te, ne mu se dovolni kozmeti~ki promeni od tipot na inovirawe na obrazovnite programi, potrebni se radikalni promeni - promeni {to }e ja izmenat su{tinata i samata filozofija
na u~ili{teto.
Vsu{nost, kakvo e u~ili{teto i kakvi promeni
mu se potrebni? So ova pra{awe se zanimava trudov.
Vedna{ treba da se ka`e deka stavot {to se zastapuva
ne e neutralen. U~ili{teto go gledame od asekt na teorijata na konstruktivizmot (teorija {to e sega dominantna) i si zadadovme zada~a da ja analizirame postojnata nastavna praktika, da gi utvrdime nejzinite
realni dostigawa i osnovnite slabosti i, poa|aj}i od
toa, da predlo`ime promeni koi{to, gledani od aspekt
na ovaa teorija, mu se potrebni na dene{noto u~ili{te.
Korenite na teorijata na konstruktivizmot dopiraat
do po~etocite na minatiot vek i se nao|aat vo trudo-

1-2/2004

vite na X. Djui, @. Pija`e, X. Bruner i L. Vigotski.

Originalen teoriski i prakti~en pridones kon ovaa
teorija dadoa i prof. d-r I. Ivi} i d-r A. Pe{ikan
(Aktivna nastava/u~ewe).
REZULTATI NA NASTAVATA
Kolku u~enicite nau~uvaat vo u~ili{teto? So
kakov kvalitet e nivnoto znaewe? Kolku u~ili{teto
gi osposobuva u~enicite za ponatamo{no u~ewe? Kakva
li~nost formira u~ili{teto? - toa se pra{awata so
pomo{ na koi }e gi sogleduvame rezultatite na postojnata nastavna praktika.
Kolku u~enicite znaat i kolku nau~uvaat vo
u~ili{teto?
Na pra{aweto: Kolku u~enicite znaat i kolku nau~uvaat vo u~ili{teto?, obi~no se dobivaat razli~ni,
ponekoga{ i sporotivstaveni odgovori. Edni tvrdat deka u~ili{teto im dava na u~enicite {iroko op{to obrazovanie, a drugi smetaat deka vo ovoj pogled u~ili{teto ne gi ostvaruva ni minimalnite barawa {to mu se
postaveni. I navistina, dokolku odgovor na ova pra{awe pobarame vo nastavnite programi i pogledneme
{to s# tie sodr`at ili ako pogledneme vo sodr`inata
na u~ebnicite i s# ona {to e predvideno da se u~i, bi
mo`elo da se re~e deka u~ili{teto e akademski mnogu
seriozno i na u~enicite im dava {iroko op{to obrazovanie. Vrz osnova na analizata na sodr`inata na
programite i u~ebnicite bi mo`ele, bez da preterame,
duri i da tvrdime deka na{eto u~ili{te, vo odnos na
akademskoto nivo i {iro~inata na obrazovanieto {to
im se nudi na decata, e me|u najdobrite {koli vo svetot. Ako, od druga strana, gi pogledneme rezultatite
od testirawata na usvoenosta na osnovnite poimi {to
u~enicite gi steknuvaat vo osnovnoto u~ili{te, a se
raboti za elementarna pismenost vo nastavnite predmeti srpski jazik, matematika, prirodni nauki, istorija i geografija, {to poslednite godini se sprovedeni
vo na{ite u~ili{ta (istra`uvawata na N. Havelka,
1992 g.), }e vidime deka na{ite u~enici vo najdobar
slu~aj sovladale samo polovina od obrazovnata pro-

27

Aktuelnosti
grama (vo prirodnite nauki samo 25%, istorija 30%)
i deka vistinskite znaewa na na{ite u~enici se daleku
pod nivoto {to se o~ekuva spored nastavnite programi i sodr`inite predvideni vo u~ebnicite.
Evidenten e ras~ekorot me|u serioznosta i akademskoto nivo na obrazovnite programi, od edna strana,
i realnite postigawa na u~enicite, od druga strana, i
o~igledno e deka pra{aweto na kvalitetot i sodr`inata na nastavnite programi ne e isto so pra{aweto
na kvalitetot i sodr`inata na znaewata na u~enicite.
Na edna strana, gledano od aspekt na nastavnite programi, imame u~ili{te {to e akademski visoko proektirano, a, na druga strana, gledano od aspekt na postigawata na u~enicite, imame u~ili{te vo koe u~enicite,
vo najdobar slu~aj, sovladuvaat samo fragmenti od predvidenata programa.
Raspravata za obrazovnite postigawa vo u~ili{teto predizvikuva u{te povisoka zagri`enost koga od
pra{aweto na kvantitetot }e se premine na pra{aweto
na kvalitetot na znaewata na u~enicite. Za definirawe na kvalitetot na znaewata klu~ni se celovitosta
i prakti~nosta na znaewata. Osven {to e va`no koga
}e go zavr{at u~ili{teto u~enicite da poseduvaat
opredeleno koli~estvo znaewa, va`no e tie toa znaewe
da go koristat i da mo`at da go primenuvaat vo `ivotot i vo u~eweto vo idnina. Spored toa, raspravata za
rezultatite od nastavata i za obrazovnite postigawa
na u~enicite vo u~ili{teto pokraj pra{aweto: Kolku
na{ite u~enici znaat i kolku nau~uvaat vo u~ili{teto?, treba da se pro{iri i so pra{aweto: Kolku znaewata {to gi nau~uvaat vo u~ili{teto im pomagaat uspe{no da se prilagodat vo `ivotot i vo idnoto
u~ewe?
Kakvi se znaewata na u~enicite?
Koga na vistinski na~in }e se zapo~ne raspravata za kvalitetot na znaewata {to u~enicite gi steknuvaat vo u~ili{teto, vo stru~nata javnost, pa i me|u samite
nastavnici, prevladuva mislewe deka znaewata na u~enicite se:
nedovolno razbrani (naj~esto se zasnovani na
pomnewe);

28

Obrazovni refleksii
fragmentarni, isparcelizirani, segmentarni
(u~enicite znaat dosta podatoci, gi poznavaat formulite i definiciite, no ne mo`e da se ka`e deka vladeat
so nekakov sistem na znaewa);
nedovolno upotreblivi, kni{ki, verbalni (znaewata {to u~enicite gi poka`uvaat vo ispitna test situacija vo u~ili{teto, retko koga se koristat vo `ivotot ili koga se u~at novi sodr`ini);
nedovolno trajni (brzo se zaboravaat).
Fragmentacija na znaewata, isitnetost na
znaewata, znaewa smesteni vo fioki za mnogumina
denes e eden od najgolemite problemi na u~ili{teto
i karakterot na {kolskoto u~ewe. Brojni analizi vo
vrska so efektite od {kolskoto u~ewe kaj nas ( Havelka
N. 1992, Ivi} I. 2001 i drugi) poka`uvaat deka na{ite
u~enici znaat mnogu poedinosti, deka znaeweto im e raspar~eno i isparcelisano po oddelni disciplini (predmeti), pa duri i po lekcii, deka tie znaeweto te{ko go
povrzuvaat i deka te{ko go koristat koga u~at novi
sodr`ini ili koga treba da se re{ava nekakov realen
`ivoten problem. Posebno vnimanie predizvikuva
predupreduvaweto deka ova ne e karakteristi~no samo
za prose~nite ili za pomalku uspe{nite u~enici, tuku
i za odli~nite u~enici (Yeger, 1991) koi imaat isti
ili mnogu sli~ni problemi koga znaeweto steknato vo
u~ili{teto treba da se primeni vo `ivotot.
U~ili{teto dava nepovrzana mre`a na znaewa i
ne e te{ko da se najdat primeri {to go potvrduvaat ovoj
fakt. Ivi}, na primer, so pravo predupreduva deka pogolemiot broj od u~enicite vo tekot na {koluvaweto
imaat ~uvstvo deka so u~ewe na oddelen predmet sekoja godina treba da po~nat od po~etok, namesto da
imaat svest deka znaeweto od godina vo godina im se pro{iruva i dograduva, ili deka imaat ~uvstvo deka sekoja
lekcija {to ja u~at vo u~ili{teto e svet za sebe i deka
treba da ja u~at nezavisno i bez nikakva vrska so drugi
lekcii ( Ivi} I., 2001 str. 71), namesto da sogledaat deka
u~eweto na sega{nata lekcija e, vsu{nost, pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na ona {to e porano nau~eno ili
deka lekcijata {to sega ja u~at e osnova za u~ewe na sled-

1-2/2004

Obrazovni refleksii
nite lekcii vo ramkite na ist ili nekoj drug nastaven
predmet.
Pokraj faktot deka {kolskite znaewa se isparcelizirani i raspar~eni vo samite sebe, se zabele`uva
postoewe na diskontinuitet i s# pogolem jaz me|u t.n.
{kolsko i von{kolsko znaewe i iskustvo na u~enicite.
Dodeka odi vo u~ili{te u~enikot ima ~uvstvo deka
postoi znaewe {to se u~i vo u~ili{teto i koe se koristi samo vo u~ili{teto. Pokraj toj vid znaewe, paralelno so nego, vo svesta na u~enikot postoi i drugo znaewe. Ova znaewe u~enikot go steknuva nadvor od u~ili{teto, vo neposreden dopir so svojata okolina i go koristi vo site situacii koi realno pretstavuvaat problem vo u~ili{teto ili nadvor od nego. Za razlika od
{kolskite, von{kolskite znaewa se vpe~atlivi, mnogu
`ivi i se karakteriziraat so tendecija na podgotvenost
da se iskoristat vedna{ {tom }e se uka`e potreba.
Raspravaj}i za istiot problem Gardner (1993) se pra{uva: Zo{to tolku mnogu studenti go za~uvuvaat
detskoto, naivno sfa}awe za svetot i za pojavite
na pr. vo fizikata, kako nikoga{ da ne odele vo u~ili{te? I navistina site treba da n# zagri`i: Zo{to
tolku mnogu u~enici vo poslednite oddelenija od osnovnoto u~ili{te, pa i u~enici vo povisokite nivoa
na {koluvawe go zadr`uvaat detskoto, naivno sfa}awe na svetot i pojavite, kako nikoga{ da ne odele vo
u~ili{te ili kako nikoga{ da ne bile vo dopir so nau~ni objasnuvawa na koi so godini gi u~i u~ili{teto? Ako, na pr., u~enik od poslednoto oddelenie vo osnovnoto u~ili{te go pra{ate: Zo{to vo zima e postudeno otkolku vo leto? ili: Zo{to no}e e temno? - obi~no
prvo }e dobiete t.n. regrediran (iskustven) odgovor, koj
e poblizok do naivnoto sfa}awe na deteto otkolku do
ona {to e u~eno vo u~ili{teto (na pr., u~enikot }e
odgovori: Vo zima e postudeno zatoa {to pa|a sneg!).
Da zaklu~ime. Vo tekot na {koluvaweto u~enicite u~at dosta podatoci, dosta fakti, formuli i definicii, no na krajot }e se poka`e deka znaeweto im
e nedovolno trajno i prakti~no neupotreblivo nadvor
od kontekstot na lekcijata vo koja e nau~eno. Znaeweto
koe za cel ima ednostavno da se natrupaat podatoci, ter-

1-2/2004

Aktuelnosti
mini i formuli, koe vo tekot na u~eweto ne e povrzano
nitu so `ivotot, nitu so prethodnoto {kolsko iskustvo na deteto, koe vo tekot na u~eweto na u~enikot ne mu
e napraveno dovolno razbirlivo i koe toj so samoto
toa ne go vovel vo nekakov sistem na znaewa, za posledica ima kratkotrajnost, inertnost i neprimenlivost na
znaeweto. Takvoto znaewe go narekuvame verbalno ili
kni{ko znaewe i so ovoj termin go opi{uvame faktot
deka u~enicite se kolku-tolku uspe{ni vo ispitna test
situacija vo u~ili{teto, a vo isto vreme se neuspe{ni
koga toa isto znaewe treba da se iskoristi za da se re{i nekoj realen `ivoten problem. Za neuspehot obi~no
go obvinuvame u~enikot, a se raboti za toa {to samiot
proces, odnosno na~inot na koj toa znaewe e u~eno vo
u~ili{teto, go pravi disponibilno samo za akademski
potrebi (Rishardson, 1997), upotrelivo vo ispitna test
situacija vo u~ili{teto i toa naj~esto kako odgovor na
direktno pra{awe na nastavnikot, a prakti~no neupotreblivo nadvor od u~ili{teto, za re{avawe na realni `ivotni problemi.
Na~inot kako u~enicite u~at vo u~ili{teto
e klu~noto pra{awe za raspravata za rezultatite i
za kvalitetot na obrazovnite postigawa na u~enicite
vo u~ili{teto i, pred seriozno da se zafatime so ova
pra{awe, smetame deka e va`no da gi razgledame i ostanatite dva pokazateli za uspe{nosta na u~ili{teto:
Kolku u~ili{teto go osposobuva u~enikot za ponatamo{no u~ewe? i: Kakva li~nost formira u~ili{teto?
Pokraj znaewe, u~ej}i vo u~ili{teto u~enicite
treba da nau~at i opredeleni na~ini na mislewe, opredeleni stavovi, pa i opredeleni vrednosti i osobini na li~nosta. Pokraj informativnata, u~ili{teto
ima i formativna i socijalizaciska uloga i pra{aweto
e: Dali u~ili{teto gi ostvaruva ovie svoi tolku
va`ni ulogi?
Kolku u~ili{teto gi osposobuva u~enicite za
ponatamo{no u~ewe?
Poznatiot ruski psiholog Vigotski (195) objasnuvaj}i ja ulogata na u~ili{teto, na edno mesto veli

29

Aktuelnosti
deka treba da se razlikuva u~ewe koe dava tolku kolku
{to dava i u~ewe koe dava pove}e otkolku {to neposredno dava. Sekoe u~ewe, vo su{tina, e akt na promena i se o~ekuva po u~eweto u~enikot da stane poinakov.
Toa o~ekuvawe ne e povrzano samo za promena svrzana
so steknuvawe na novi soznanija (novi znaewa), tuku se
o~ekuva vo tekot na u~eweto vo u~ili{teto da se unapredi i sposobnosta za soznavawe. Raspravata za obrazovnite postigawa na u~ili{teto ovde ponira zad znaeweto po sebe, i pove}e ne n# interesira samo toa {to
}e znae u~enikot po u~eweto, tuku i toa {to }e mo`e
i kako vo idnina }e se odnesuva kon zada~i od intelektualna priroda.
Poa|aj}i vo u~ili{te toa zapo~nuva edna za nego
nova aktivnost, aktivnost na {kolsko u~ewe i normalno e da se o~ekuva, po niza godini {to }e gi pomine
vo u~ili{teto, deteto da izleze od u~ili{teto obezbedeno ne samo so novi znaewa, tuku i so efikasni tehniki za samostojno doa|awe do znaewa (Ivi} I., 1988).
Da se znae da se u~i va`no e samo po sebe, zatoa {to toj
{to znae da u~i ne samo {to u~i pobrzo, tuku u~i i pokvalitetno i podobro gi koristi rezultatite od sopstvenoto u~ewe. Me|utoa, da se znae da se u~i, denes e pra{awe za najvisokite dostreli na obrazovnite postigawa
vo u~ili{teto i slobodno mo`e da se ka`e negova kone~na cel. Dodeka vo minatiot vek i ima{e nekakva smisla da se neguva nade` deka u~ili{teto }e im dade na
u~enicite znaewa {to }e gi podgotvat za `ivotot i za
profesijata, denes toa ni od daleku ne e slu~aj. Koli~estvoto na informacii so koi raspolaga naukata denes
pove}ekratno ja nadminuva mo`nosta na poedine~niot
um, kolku i da e golem, i od dene{niot u~enik se o~ekuva toj da u~i vo tekot na celiot `ivot, postojano da go
preispituva i dograduva sopstvenoto znaewe, zatoa
{to toa e edinstveniot na~in da se zadr`i kontaktot
so okolinata vo koja se `ivee i da se odr`i ~ekor vo
profesijata {to se vr{i.
Nasproti taka razbranata uloga na u~ili{teto,
vo praktikata ~esto se uveruvame deka na{ite u~enici
ne gi poznavaat tehnikite na intelektualnata rabota i deka na krajot na {koluvaweto se nedovolno samostojni i prakti~no nekompetentni za aktivnostite

30

Obrazovni refleksii
vo u~eweto. Ima i takvi {to nema vedna{ da se soglasat so vakviot zaklu~ok. ]e ka`at deka nastavnicite vo u~ili{teto tro{at dosta vreme poka`uvaj}i im
na u~enicite kako da u~at ili upatuvaj}i gi kako da
sovladaat opredeleni lekcii, a, vsu{nost, takvite direktni podu~uvawa za toa kako da se u~i, prakti~no se
od mala polza vo odnos na vremeto {to u~enicite go
pominuvaat vo u~ewe preku povtoruvawe na ona {to nastavnikot go ka`al, ili taka {to od zbor do zbor ili
so svoi zborovi go preraska`uvaat toa {to e napi{ano
vo u~ebnicite.
Ako pogledneme {to pravat u~enicite vo tekot
na niza godini {to gi minuvaat vo u~ili{teto i kako
u~at, a tvrdime deka u~at taka {to samo go povtoruvaat
ona {to drugi go smislile ili {to im go ka`ale, mo`eme duri i da tvrdime deka na{ite u~enici prakti~no i nemaat mo`nost navistina da u~at, pa so samoto
toa, nitu mo`nost da nau~at kako da u~at. Imeno, zaludno e u~enikot da go pou~uvame kako da u~i, pa duri i ako
tie pouki se pravilni, ako vistinskite barawa vo vrska
so u~eweto postojano se svedeni samo na slu{awe, na
pomnewe i na povtoruvawe na odnapred podgotveni zaklu~oci na nastavnikot. Treba da se znae deka ovde se
raboti za eden vid znaewe koe se u~i, no koe ne mo`e
direktno da se pou~uva (predava), i toa e osnovno da
se ima vo vid za da se razberat zaludnite, iako dobronamerni napori na nastavnicite direktno da go pou~uvaat
u~enikot kako da u~i. Pojdovnata to~ka za u~ewe na ovie
sodr`ini treba da se bara vo aktivnosta na subjektot
(vo odnos na objektot na spoznavaweto), a ne vo ednostavno deluvawe na objektot (na pr., sodr`inite i nastavnikot) na subjektot. Toa {to u~enikot go raboti na ~asot, kako navistina u~i (aktivnosta na u~eweto), vgradeno e vo rezultatot (celta) na u~eweto i toa e najva`no
ne{to po koe se razlikuva nastavata {to dava tolku kolku {to dava od nastavata koja dava pove}e otkolku {to
neposredno dava.
Da zaklu~ime. U~enicite vo u~ili{teto navistina u~at naporno, no toa u~ewe na~esto se slu~uva po
barawe i na na~in {to upatuva na toa da se zapomni za
podocna da se reproduciraat zaklu~ocite na tu|a intelektualna aktivnost. U~ej}i taka u~enicite prakti~-

1-2/2004

Obrazovni refleksii
no se navedeni vo nastavata da koristat samo eden del
od svoite potencijali i toa onoj {to vo hierarhijata
na sposobnostite spa|a vo poniskite i poprimitivnite
sposobnosti. Na krajot na u~eweto tie navistina nau~uvaat kako da pomnat ili kako da reproduciraat sodr`ini i da se poka`at dosta sigurni koga od niv se bara
da povtorat ne{to od ona {to go nau~ile, no zatoa se
krajno nesigurni koga baraweto }e se izmeni i koga
namesto povtoruvawe }e se pobara ne{to drugo, na primer da go ka`at svoeto mislewe vo vrska so sodr`inite
{to gi nau~ile.
Pokraj metodi~kiot redukcionizam (za koj pred
malku zboruvavme), vo u~ili{teto e prisuten i t.n.
monometodizam, ili faktot deka {kolskoto u~ewe sekoga{ se odviva, pove}e ili pomalku, na ist na~in.
Ako gi pogledneme nastavnite ~asovi po razli~ni
predmeti {to vo tekot na u~ebnata godina se realiziraat vo u~ili{teto, ili ~asovite vo poniskite i vo povisokite oddelenija, lesno }e utvrdime deka metodi~kata ednoli~nost na nastavata e osnovna karakteristika na dene{noto u~ili{te. Ista ili re~isi ista e metodi~kata postapka, sekoga{ se koristi verbalnoto
izlagawe na nastavnikot, bez ogled na vozrasta na u~enicite, bez ogled na celta na u~eweto i bez ogled na nastavniot predmet {to nastavnikot go predava. Tipi~nata
{ema na nastavniot ~as obi~no podrazbira: voveden del
na ~asot, koj mo`e da bide najava na temata od strana
na nastavnikot, glaven del, vo koj nastavnikot predava, poka`uva, objasnuva, gi sistematizira sodr`inite
vo nastavnata tema, i zavr{en del, vo koj se utvrduva
kolku u~enikot zapomnil od ona {to nastavnikot go
predaval. Ova e slika na edno monotono u~ili{te vo
koe vo tekot na denot se smenuvaat ~asovi (predmeti),
se menuvaat u~ilnicite i nastavnicite, no vo osnova
s# e, pove}e ili pomalku, isto - nastavnik {to predava i u~enik {to slu{a.
Sprotivno na takviot uniformen model e o~ekuvaweto u~ili{teto da gi dovede decata vo kontakt so
raznovidni intelektualni zada~i i sekoj predmet
{to se u~i vo u~ili{teto da go dade ona {to e specifi~no za nego. Sekoj nastaven predmet e specifi~en sistem na znaewa, vo sebe integrira specifi~en model na

1-2/2004

Aktuelnosti
mislewe i anga`ira specifi~ni aktivnosti za u~ewe.
Nastavnite predmeti kakvi {to se matematika i jazikot, ne samo {to se razlikuvaat po sodr`inite, tuku
se razlikuvaat po vidot na misleweto {to go pretstavuvaat. Isto taka i gramatikata i literaturata, {to
se u~at vo vo ramkite na ist predmet, ne se razlikuvaat
samo po sodr`inite, tuku duri i pove}e se razli-kuvaat
po modelot na mislewe {to vo niv e vgraden. Zavisno
od prirodata i vidot na znaeweto u~enikot vo
u~ili{teto se sretnuva so razli~ni tipovi na problemi, vo matematikata so eden vid, vo literaturata so
drug vid problemi, i vo sredbite so niv razviva specifi~ni vidovi na mislewe. Ovie vidovi mislewe, iako
na pove}eto vozrasni ve}e im se poznati, za deteto,
vo su{tina se novi vidovi na mislewe. Tie vo individualniot razvoj na deteto ne se javuvaat spontano, ne
se nasleduvaat, tuku vo sekoja generacija mora povtorno da se nau~at. Spored toa, ako u~ili{teto saka da go
unapredi misleweto na svoite u~enici, da go podigne
nad spontanoto mislewe i da go zbogati so kognitivni
ve{tini do koi do{le generaciite pred niv, toga{
negova zada~a e da obezbedi reprezentativen primerok
na takvi ve{tini i da ovozmo`i nivno usvojuvawe vo
u~ili{teto po pat na u~ewe. Osnovnata ideja na u~ili{teto, vsu{nost, e vo toa niz oddelni nastavni oblasti da se razvivaat oddelni domeni na misleweto i
nastavata po sekoj predmet da bide specifi~na vo smisla deka predmetnosta e nerazdelna karakteristika na
aktivnostite vo {kolskoto u~ewe. ([~edrovicki,
spored Ivi} I. 1977)
Da zaklu~ime, ako misleweto e metoda, a toa e, toga{ stesnetata svest e direktna posledica na stesnetiot repertoar metodi vo nastavata. Sinonim za efikasna
nastava e metodi~ki raznovidna nastava. Toa e nastava vo koja sekoj nastavnik gi ~uva specifi~nostite na
strukata {to ja zastapuva i vo koja se vodi smetka za
usoglasenosta me|u sodr`inata (odnosno predmetot
{to se u~i) i metodite (odnosno aktivnostite) na u~eweto. Gledano odvnatre toa e mislovno raznovidna nastava vo koja u~enikot vo edna situacija re{ava problemi, a vo druga gi kreira i gi organizira svoite idei,
vo koja vo eden del od ~asot go sledi i analizira izlaga-

31

Aktuelnosti
weto na nastavnikot, a vo drugi delovi samostojno rekonstruira i otkriva znaewa. Ponatamu, toa e socijalno
raznovidna nastava vo koja po individualnite aktivnosti u~enicite se vklu~uvaat vo grupni i timski aktivnosti, vo koja individualiziranata pomo{ na nastavnikot
se smenuva so socijalna poddr{ka i specifi~ni barawa
na drugi u~enici vo oddelenieto.
Va`no e da se razbere deka raznovidnosta i variraweto na metodite i oblicite na rabota vo nastavata
e pove}e od koj e da e oblik i metoda oddelno. So variraweto na metodite i oblicite na nastavna rabota se
razbiva monotonijata, nastavata stanuva podinami~na,
a u~enicite se formiraat vo li~nosti {to }e imaat pove}e razli~ni mo`nosti, zatoa {to ve}e vo u~ili{teto
se prilagoduvaat kon socijalno i mislovno raznovidni situacii {to gi ~ekaat vo `ivotot. Vo isto vreme
se zgolemuva verojatnosta deka nekoja od metodite na
u~ewe }e odgovori na specifi~nite barawa i na onie
u~enici do koi predavawata na nastavnikot, inaku,
te{ko dopiraat. Pokraj onie {to poka`uvaat sposobnosti za memorirawe, na listata na uspe{ni u~enici
}e se najdat i tie {to imaat sposobnosti za sozdavawe
ili tie {to se duhoviti. Vo u~ili{teto ima mesto za
site metodi na u~ewe, od u~ewe napamet do re{avawe
na problemi, i za site oblici na nastavna rabota, od
frontalna do grupna i individualna rabota. Problem
se javuva vo momentot koga na metoda na u~ewe }e prezeme dominacija nad ostanatite (Pe{ikan A.) i go
sretnuvame vo re~isi sekoja situacija na {kolsko u~ewe, bez ogled na predmetot na u~ewe, bez ogled na celta
na u~eweto i bez ogled na vozrasta vo koja se slu~uva
u~eweto. Samo niz interakcija na razli~ni intelektualni aktivnosti na deteto, vo razli~ni socijalni
konteksti na u~ewe i na razli~ni intelektualni
sodr`ini, mo`e da se obezbedi razvojna uloga na u~ili{teto i formativna uloga na {kolskoto u~ewe.
Vo raspravata za postigawata na u~enicite ostana
u{te edno va`no pra{awe:
Kakva li~nost formira u~ili{teto?
Odgovorot na ova pra{awe normalno e da se bara
vo zvani~nite dokumenti, vo definiranite celi na
u~ili{teto. Me|utoa, ako denes go postavite pra{awe-

32

Obrazovni refleksii
to {to se celite na u~ili{teto i {to u~ili{teto,
vsu{nost, treba da postigne, kaj nastavnicite obi~no
se predizvikuva zbunetost. Se dobivaat raznovidni odgovori pobliski do li~noto gledawe na sekoj nastavnik,
otkolku do ona {to pi{uva vo zvani~nite dokumenti.
Ako gi pogledame podgotovkite na nastavnicite za ~as,
vo niv mo`at da se najdat celi, no tie se ili premnogu
op{ti ili ne se vo soglasnost so ona {to nastavnikot
go pravi na ~asot. Ako kone~no gi pogledneme zvani~nite dokumenti, }e pronajdeme celi i }e utvrdime deka
tie se ili idealisti~ki (pove}e ka`uvaat za posakuvanoto, otkolku za realno mo`noto) ili se premnogu op{ti (pa pove}e se ukras na programata, otkolku orientir za rabota na nastavnikot vo u~ili{teto).
Toa {to denes site dobro go poznavaat (i nastavnikot i roditelot i u~enikot) se nastavnite sodr`ini,
site znaat {to treba nastavnikot da predava, no ona {to
nikoj dovolno ne go poznava se celite na nastavnite programi, ne e jasno kon {to celi u~ili{teto i {to se o~ekuvanite rezultati od u~eweto vo u~ili{teto. Ova e
osnovna pri~ina poradi koja nastavata e pove}e naso~ena kon sodr`inite na nastavnite programi i na lekciite, otkolku na u~enikot i u~eweto, i pri~ina zaradi koja u~ili{teto mo`e da postigne samo eden del od
celite i toa onie {to se odnesuvaat na prenesuvawe na
nastavnite sodr`ini, i toa delumno, dodeka drugite
celi, kako na primer, samostojnost vo u~eweto, nedovolno gi poddr`uva niz nastavata. Sigurno e deka niz
nastavata se razvivaat osobinite na li~nosta na
u~enikot, negovite stavovi i vrednosti, no ne vo soglasnost so proklamiranite celi na u~ili{teto. Kako
pojdovni u~ili{teto gi ima univerzalnite vrednosti
kakvi {to se: sestran razvoj, tvore{tvo i slobodoumno mislewe, a kako rezultat ima ednostrana, zavisna i pasivna li~nost na u~enikot.
Klu~no vo celata rasprava e predupreduvaweto
deka procesot (na~inot na koj u~enicite u~at vo u~ili{teto) e prakti~no odgovoren za rezultatot (za toa
{to na krajot na u~eweto go prepoznavame kako dostigawe ili kako promena kaj u~enikot), kako i predupreduvaweto deka vo u~ili{teto ne se dovolni promeni od
tipot inovirawe na obrazovnite programi, tuku se pot-

1-2/2004

Obrazovni refleksii
rebni promeni {to zasegaat vo samata su{tina na u~ili{teto i vo negovata filozofija. Toa e, vsu{nost, ona
predupreduvawe so koe konstruktivisti~kata teorija
na u~eweto pri krajot na minatiot vek $ se nametna na
zapadnata pedago{ka javnost i vo praktikata potpolno
go izmeni tradicionalnoto lice na u~ili{teto.
Sintetiziran vo edna re~enica konstruktivisti~kiot stav glasi: na~inot na koj u~enicite u~at vo
u~il{teto ednakvo e va`en, a od poziciite na radikalniot konstruktivizam duri e i pova`en, kako toa
{to nastavnikot go pou~uva (predava). Pomestuvawe
na akcentot od pou~uvawe (ona {to nastavnikot go pravi na ~asot) kon u~ewe (ona {to u~enikot go pravi na
~asot), frla sosema novo svetlo vrz didakti~kata teorija, bara nejzina temelna rekonstrukcija i preispituvawe na re~isi site pra{awa svrzani so u~ili{teto.
KONSTRUKTIVISTI^KATA TEORIJA NA U^EWETO
Dodeka nastavata, {to pogore ja opi{avme, vo osnova se zanimava so pra{aweto na sodr`inite na u~eweto ([to se u~i?) i so pra{aweto na nivniot transfer na u~enicite (Kako nastavnikot pou~uva?), konstruktivizmot dominantno se zanimava so pra{awata
{to se odnesuvaat na prirodata na procesot na u~eweto.
Dodeka vo centarot na postojnata nastavna praktika e
procesot na pou~uvaweto, konstruktivizmot e zainteresiran za procesot na u~eweto. Dodeka tradicionalnata didaktika prvenstveno nastojuva da gi propi{e aktivnostite na nastavnikot, konstruktivizmot se
interesira za aktivnostite na u~enicite.
Razlikite me|u ovie dve teorii, uslovno teorija
na nastavata i teorija na u~eweto se proizvod na razli~nite sfa}awa za prirodata i potekloto na znaeweto. Dodeka vo prviot slu~aj potekloto na znaeweto se
gleda i se sfa}a pove}e kako posledica na aktivnosta
na nastavnikot, vo vtoriot slu~aj toa e rezultat na aktivnosta na u~enikot. Za prvite e najva`no toa {to na
~asot go pravi i zboruva nastavnikot, a za drugite, {to
na ~asot pravi u~enikot. Vo prviot slu~aj nastavata se
odviva vo vid na predavawa, odnosno pretstavuvawe na

1-2/2004

Aktuelnosti
nastavniot materijal od strana na nastavnikot, a vo vtoriot slu~aj vo vid na u~ewe.
Osnovnite postavki na konstruktivisti~koto
sfa}awe na prirodata na procesot na u~eweto mo`at
da se izrazat na sledniov na~in:
znaewata ne mo`at na kvaliteten na~in direktno da se prenesuvaat (da se transferiraat) od nastavnikot na u~enikot;
u~eweto e pove}e proces na sozdavawe, konstruirawe na novi idei, vrz osnova na rekonstruirawe
na porane{nite idei, otkolku {to e kumulirawe i
prezemawe na gotovi idei;
potekloto na soznanieto e vo aktivnostite na
onoj {to u~i i znaeweto vredi samo toga{ koga edinkata go konstruira vo kontekstot na sopstvenoto prethodno znaewe i prethodnoto iskustvo;
u~eweto zavisi od prethodnite znaewa i prethodnite iskustva na u~enikot i toa e proces {to ima smisla samo ako u~enikot e vklu~en so svoite li~ni znaewa i li~ni iskustva;
u~eweto e proces i znaeweto na u~enicite nastanuva niz postojano dopolnuvawe i menuvawe na prethodnite znaewa i prethodnite iskustva na u~enikot;
va`en e i samiot proces vo koj znaeweto nastanuva, a ne samo rezultatot, znaeweto po sebe.
Pri pretstavuvaweto na konstruktivisti~kata
teorija na u~eweto, treba da se dodade deka denes se prisutni ramnopravno dva pravci na ovaa teorija: t.n. psiholo{ki konstruktivizam (Pija`e @.) i socijalen
konstruktivizam (Vigotski L.) i deka nastavnite koncepcii {to se zasnovani na ideite na konstruktivisti~kata teorija na u~eweto, vsu{nost, pretstavuvaat
sinteza na ovie teorii. I ednata i drugata teorija insistira na produktivni i kreativni aktivnosti na
u~enikot vo tekot na u~eweto, no prvata pove}e na individualni (samostojni), a vtorata na socijalni (kooperativni) aktivnosti. Vo prviot slu~aj u~enikot svoite
znaewa gi konstruira sam re{avaj}i gi problemite, a
vo vtoriot slu~aj so pomo{ na nastavnikot i sistematiziranite znaewa {to u~ili{teto niz nastavnite
programi im gi nudi na decata. Dvata vida aktivnosti
na u~ewe, individualnite i interaktivnite aktivnos-

33

Aktuelnosti
ti na u~ewe svojata smisla ja dobivaat vo konstruktivisti~ki zasnovaniot obrazoven proces, na koj vo
ovaa varijanta pove}e mu odgovara nazivot - proces na
u~ewe.
NASTAVEN PROCES
Na pra{aweto: Kakvi promeni mu se potrebni na
u~ili{teto? so edna re~enica bi mo`elo vaka da se
odgovori: Vo konstruktivisti~ki baziraniot obrazoven proces te`i{teto na interesiraweto na pedago{kata misla se pomestuva od sodr`inite {to se u~at i
pra{aweto: [to decata treba da u~at?, kon aktivnosta na u~eweto i pra{aweto: Kako decata treba da
u~at? Vo centarot na obrazovniot proces ne e pove}e
samo programata {to treba da se u~i, sodr`inata, tuku
i aktivnosta na u~eweto, dejnosta.
Ovaa navidum ednostavna novina {to ja voveduva
konstruktivizmot, pomestuvawe na te`i{teto od sodr`inite na u~eweto na aktivnosta, odnosno dejnosta
u~ewe, od temel go menuva u~ili{teto i site negovi
va`ni aspekti: sfa}aweto na obrazovnata programa, nejzinata uloga i na~inot na realizacijata; sfa}aweto za
toa {to se relevantni izvori na znaewa i kako tie se
koristat vo u~ili{teto; se menuva percepcijata na
u~enikot od strana na nastavnikot; stilot na rabota na
nastavnikot i na~inot na u~ewe; se menuvaat barawata {to mu se postavuvaat na u~enikot vo u~ili{teto,
na~inot na proveruvawe i ocenuvawe na znaeweto; se
menuvaat socijalnite odnosi i klimata vo paralelkata
i, kone~no, se menuva polo`bata i ulogite i na nastavnicite i na u~enicite vo u~ili{teto.
Nastavniot proces, kakov {to e, se bazira na t.n.
kulturno-transmitivniot (sodr`inski) model na planirawe na nastavata. Spored ovoj model kulturniot razvoj
na deteto se gleda kako proizvod na pou~uvaweto i zavisi isklu~ivo od nadvore{nite ~initeli, od sodr`inata i nastavnicite. Vo site varijanti transmitivnata nastava e zasnovana na pretpostavkata deka znaeweto mo`e vo gotova i odnapred podgotvena forma neposredno da se prenesuva, da se transferira od nastavnikot na u~enikot, pa vo centarot na nastavata se sodr-

34

Obrazovni refleksii
`inata i nastavnikot, a teorijata na nastavata bara
odgovori na dve klu~ni pra{awa: Koi sodr`ini zaslu`uvaat da se u~at i kako nastavnikot najuspe{no da gi
prenese. Vo ovaa podelba, op{testvoto se gri`i za toa
{to treba da se u~i, a nastavnikot preku nastavata da
go pou~i deteto na takvite kognitivni informacii i
moralni pravila. U~eweto se sfa}a kako proces na
pretstavuvawe na materijalot, {to treba da se nau~i,
od strana na nastavnikot i pottiknuvawe (nagraduvawe) na to~nite odgovori na u~enicite. Zada~a na nastavnikot e da dava to~ni re{enija, a na u~enikot da gi nau~i
(povtori).
Opi{aniot model na planirawe na nastavniot
proces ponataka se prenesuva na site negovi va`ni aspekti: na obrazovnata programa i nejzinata struktura;
na na~inot na podgotvuvawe na nastavnikot za rabota;
na toa kako nastavnicite ja razbiraat svojata uloga vo
u~ili{teto; na podgotovkata na nastavnikot za ~as; na
ulogite i osnovnite aktivnosti na nastavnikot i u~enikot na ~asot; na klimata vo u~ilnicata; na na~inot na
proveruvawe i ocenuvawe na znaewata na u~enicite i,
kone~no, na na~inot na evalvacija na nastavniot proces.
Nastavnata programa napi{ana spored ovoj model
e svrtena kon nastavnikot i dava odgovor na pra{aweto
za sodr`inata na u~eweto ([to se u~i?). Sodr`i lista
na temi i zboruva za toa {to nastavnikot vo nastavata
treba da predava. Celite na u~eweto i izlezite od u~eweto ne se dovolno operacionalizirani vo nastavnata
programa. Celite se dadeni vo vid na univerzalni, op{to~ove~ki vrednosti, kako na pr., sestran razvoj ili
kreativna li~nost, i pove}e zboruvaat za posakuvanite
otkolku za realno mo`nite postigawa na u~enicite vo
u~ili{teto. Nikade vo programata ne se definirani
ishodite od u~eweto. Ne e jasno {to se vistinskite pri~ini za u~ewe i {to u~enikot na krajot na u~eweto treba da postigne, pa spored toa i sledeweto i vrednuvaweto na obrazovniot proces e svedeno na sledewe i
vrednuvawe na realizacijata na nastavata. Vo programite ne se definirani metodite na u~ewe, ni principite na koi treba toa da bide zasnovano. Tie se prepu{teni na op{tata didakti~ko-metodi~ka obuka na nastavnicite i prakti~no se prepu{teni na poedine~na inici-

1-2/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
jativa i individualno sfa}awe na nastavata. Sodr`inskiot pristap vo planiraweto na obrazovniot proces
se prepoznava vo na~inot na koj nastavnikot se obrazuva za nastavna rabota. Vo bazi~noto osposobuvawe na
nastavnicite dominira stru~noto obrazovanie. Soodnosot na stru~nite i pedago{kite predmeti e mnogu pove}e vo polza na stu~nite predmeti, a nastavata vo u~ili{teto (posebno vo predmetnata nastava) mo`e da ja
izveduva i nekoj {to ima obrazovanie samo od nau~nata
disciplina {to ja predava (i polo`il stru~en ispit).
Nastavnikot vo u~ili{teto sebesi se do`ivuva kako
stru~wak od oblasta {to ja predava, se zanimava so: matematika, fizika, hemija itn., a pomalku e pedagog i pomalku se zanimava so u~enikot i negoviot odnos kon discipinata za koja e zadol`en.
Metodite {to nastavnikot naj~esto gi naveduva
vo svojata pismena podgotovka za ~as: metodata na predavawe, demonstrativno-ilustrativnata metoda, frontalniot oblik na rabota i sl., najdobro ja opi{uvaat orientacijata na nastavnikot vo planiraweto na nastavata.
Koga se podgotvuva za ~as tradicionalno orientiraniot nastavnik poa|a od sodr`inite vo nastavnata programa i ja planira svojata aktivnost na ~asot. Celite
na u~eweto (Zo{to se u~i?) i metodite na u~eweto
(Kako se u~i?) ne se vo fokusot na interesiraweto na
nastavnikot. Svojata uloga vo nastavata nastavnikot ja
gleda vo toa kako, vrz osnova na nastavnata programa,
da ja organizira sopstvenata aktivnost, taka {to na nekoj na~in, naj~esto preku predavawa, }e mu ja posreduva programata na u~enikot. Na samiot ~as dominira aktivnosta na nastavnikot. Nastavnikot se pridr`uva kon
planiranata tema i sodr`inite od u~ebnikot i samo po
isklu~ok od ona {to e odnapred planirano mo`at da
go izmestat reakciite i pra{awata na u~enicite. Planiranite sodr`ini nastavnikot naj~esto gi izlo`uva
verbalno (predava, raska`uva, opi{uva, objasnuva, ~ita,
komentira, sistematizira...), a u~enicite bi trebalo
preku slu{awe, pomnewe i povtoruvawe da go usvojat,
primat i prezemat izlo`enoto. Na krajot na ~asot nastavnikot obi~no postavuva nekolku pra{awa za da proveri kolku u~enicite zapomnile, a sebesi se procenuva
po pat na razmisluvawe dali vo tekot na izlagaweto se

1-2/2004

pridr`uval kon predvidenata artikulacija na nastavniot ~as, dali imal voved, razrabotka i zaklu~ok. Ako
e zadovolen so sebesi (so nastavata), toga{ i so u~eweto
e s# vo red. Deka programata e realizirana se zaklu~uva
vrz osnova na toa deka site planirani ~asovi se odr`ani
i deka nastavnikot gi ispredaval site lekcii {to se
predvideni vo programata. Kolku nau~ile u~enicite i
kolku navistina znaat, dali vo nivnata li~nost i vo
nivnoto odnesuvawe do{lo do promena za koja zboruvaat vospitno-obrazovnite celi, naj~esto ostanuva tajna.
Ova e opis na nastava orientirana kon realizacija na
sodr`inite na nastavnata programa. Naglaskata e na
nastavnikot i na procesot na pou~uvawe (na nastavata), a sledeweto i vrednuvaweto na kvalitetot na na
obrazovanieto se sveduva na sledewe i vrednuvawe na
realizacijata na nastavata. Ovoj tip na nastava mo`e
najkuso da se opi{e kako: U~ili{te svrteno kon nastavnikot i nastavata! U~ili{te svrteno kon
sodr`inata na programata! U~ili{te {to go
pasivizira u~enikot! i toa kako takvo, so sebe gi nosi
site negativni posledici koi prethodno bea izneseni.
PROCESOT NA U^EWE
Nastavnikot e va`en del od nastavata i toa ne e
sporno. Toa {to sovremenata teorija na nastavata go
doveduva vo pra{awe e: Koja e osnovnata zada~a na
nastavnikot? Dali zada~a na nastavnikot e samo da
predava i da mu prenesuva znaewa na u~enikot, ili da
go nau~i u~enikot kako da u~i i da mu pomogne toj samiot i so pomo{ na nastavnikot postepeno da go gradi
svoeto znaewe: u~ej}i da gi razviva svoite sposobnosti
i niz interakcija so nastavnikot i drugite u~enici vo
paralelkata vo tekot na u~eweto da ja formira sopstvenata li~nost.
Ako osnovna zada~a na nastavnikot e da predava,
toga{ e logi~no deka za nastavata i za u~eweto e najva`no {to pravi nastavnikot vo tekot na ~asot.
[to pravi u~enikot vo toa vreme e pomalku va`no. Od
u~enikot se o~ekuva: da slu{a, da pomni i podocna da
go povtori toa {to nastavnikot go ka`al. Ako zada~a
na nastavnikot e da go nau~i u~enikot kako da u~i,

35

Aktuelnosti
toga{ ne e seedno dali vo tekot na u~eweto u~enikot
samo }e slu{a i povtoruva toa {to go govori nastavnikot ili }e dobie mo`nost i samiot da bira znaewa,
da gi sistematizira, vrednuva, koristi i producira. I
vo edniot i vo drugiot slu~aj u~enikot ne{to u~i, no
vo prviot slu~aj s# {to mo`e da nau~i e kako da go povtori toa {to go ka`al nastavnikot. Vo vtoriot slu~aj
u~enikot, isto taka, steknuva znaewa, no vo isto vreme
u~i i kako da u~i, kako da gi koristi rezultatite od sopstvenoto u~ewe. Dodeka vo prviot slu~aj u~ili{teto
go poddr`uva konformizmot, sozdava zavisna i pasivna li~nost na u~enikot, vo vtoriot slu~aj mu dava mo`nost ve}e vo u~ili{teto da ja izrazi svojata inicijativa, da go prakticira misleweto i da go proveri svoeto
znaewe i svoite stavovi vo odnos na znaeweto i stavovite na nastavnikot i na drugite u~enici vo paralelkata.
Spored toa, klu~nata promena {to treba da se
slu~i vo obrazovniot proces se sostoi vo prenaso~uvawe
na aktivnosta na nastavnikot od podgotvuvawe na sodr`inite {to treba da gi izlaga na ~asot, kon kreirawe
na nastavni situacii koi u~enikot }e go napravat
aktiven konstruktor na sopstvenite znaewa.
Konkretno ka`ano, zada~a na nastavnikot ne e da predava i na u~enicite da im gi prenesuva sodr`inite na
programata. Negova osnovna zada~a e programata da ja
transformira vo kreativni i produktivni aktivnosti na u~enicite na ~asot i namesto da predava toj osmisluva situacii za u~ewe, sozdava priliki za u~ewe
i go vodi u~enikot niz aktivnosti za u~ewe vo u~ili{teto.
Za da se pomesti nastavata od tradicionalniot
koncept vo koj edinstvena cel e prenesuvawe na programskite sodr`ini, vo konstruktivisti~ki zasnovan obrazoven proces, nastavnikot treba ednovremeno da vodi
smetka za soznajnite celi (Do kakvi soznanija }e dojde
u~enikot preku nastavata?), no i za procesnite celi
(Koi kognitivni, komunikaciski i drugi sposobnosti,
ve{tini i osobini na u~enikot niz nastavata treba da
se razvijat?). Koga nastavnikot podgotvuva i koga realizira nastaven ~as negovite misli se ednovremeno
naso~eni kon: celite na u~eweto (Koi znaewa, koi

36

Obrazovni refleksii
sposobnosti i koi osobini na li~nosta na u~enikot
pretstavuvaat ishodi od aktivnosta na u~eweto i {to
konkretno so u~eweto vo taa situacija u~enikot treba
da postigne?); na sodr`inite na u~eweto ([to e specifi~no za ovaa sodr`ina? [to e novo i kako ovaa sodr`ina mo`e da pridonese za razvojot na u~enikot?); na
u~enikot i na procesot na u~ewe ([to u~enikot za ova
ve}e znae? Kakvi predznaewa ima? Kako toa go razbira
i preku koi aktivnosti na u~ewe mo`e da gi postigne
celite {to se predvideni so programata?). Te`i{teto
i naglaskata na obrazovanieto so toa se pomestuva od
sodr`inite kon celite i ishodite na u~eweto. Vo centarot na obrazovniot proces ne e nastavnikot i toa {to
toj go predava (nastavata), tuku u~enikot i toa kako toj
u~i.
U~eweto e proces na dvostrana aktivnost, eden vid
na sorabotka na u~enikot i nastavnikot vo odnos na
sodr`inata koja se u~i. Od aspektot na u~enikot toj proces pretstavuva u~ewe, a od aspekt na nastavnikot nastava, koja vo ovoj slu~aj se sfa}a kako organizirawe i
vodewe na aktivnosta na u~eweto. Vo vaka sfatenata nastava, nastavnikot: sozdava pottiknuva~ka sredina za u~enikovata aktivnost za u~ewe (osmisluva situacii za u~ewe, opredeluva ambient za u~ewe i gi
obezbeduva site potrebni sredstva za aktivnostite na
u~ewe); go vodi u~enikot, go dopolnuva i naso~uva vo
tekot na aktivnosta na u~eweto. Ulogata na nastavnikot
so toa dobiva novi zna~ewa. Namesto dominantno predava~ka uloga, nastavnikot stanuva organizator, motivator, voditel, sorabotnik, koistra`uva~, toj {to pottiknuva sozdavawe novi idei, stavovi, mislewa i vrednosti kaj u~enicite. Kompetenciite i avtoritetot na
nastavnikot ne se apriorni, ne proizleguvaat od odnosot na nadredenost, tuku od nastavnikovata stru~nost
vo oblasta na znaeweto za predmetot na u~eweto; znaewata za razvojnite karakteristiki i mo`nosti na
sekoj u~enik vo paralelkata i znaewata za metodite
na efikasno u~ewe. Ovie tri vida znaewa pretstavuvaat
osnova za vistinska avtonomija na nastavnikot vo u~ili{teto i prakti~no otvoraat mo`nosti za razli~ni
(specifi~ni) pati{ta za dostignuvawe na celite vo
obrazovnite programi.

1-2/2004

Obrazovni refleksii
Konstruktivisti~ki orientiraniot nastavnik
na ~asot go do`ivuva u~enikot kako edinka koja misli,
koja ima izgradeni i koja postojano gradi teorii za
sebe i za svetot okolu sebe. U~eweto koe se odviva se
sfa}a kako prodol`uvawe na razvivaweto na znaeweto i {irewe na iskustvoto na u~enikot, pa u~enikot so
svoite reakcii (so svoite pra{awa i odgovori na ~asot),
prakti~no go naso~uva tekot na ~asot. Namesto na sodr`inite na u~eweto, vnimanieto na nastavnikot e naso~eno kon reakciite i misleweto na u~enicite: Kako tie
ova go gledaat, kako go razbiraat? Kade se nao|a sega
nivnoto mislewe i kade se dvi`i? Cel na nastavnikot
e da go razbere deteto vo negovoto nastojuvawe da sporedi i povrze, da izdvoi i klasificira (da go razbere
ona {to go u~i) i namesto vedna{ da mu ponudi gotovi
re{enija, toj go naso~uva, dopolnuva i vodi za da mu pomogne da gi restruktuira svoite prethodni znaewa i da
gi usoglasi so novite fakti i novite pogledi {to se
javuvaat pri sredbata so u~ebnikot, nastavnikot ili so
drugite u~enici vo oddelenieto.
Konstruktivisti~ki orientiraniot nastavnik
znae deka smislata na {kolskoto u~ewe ne e vo toa
u~enikot da usvoi znaewa {to }e gi primenuva samo vo
nastavata i samo vo u~ili{teto i koi nema da imaat nikakvo vlijanie na sekojdnevnite iskustva i na `ivotot
na u~enicite nadvor od u~ili{teto. Celta na {kolskoto u~ewe ne e ni vo toa vo u~ili{teto da se praktikuvaat i uve`buvaat samo onie znaewa i onie ve{tini
{to u~enikot i inaku uspe{no gi sovladuva nadvor od
u~ili{teto. Smislata na {kolskoto u~ewe e vo povrzuvaweto, vo dopolnuvaweto i vo me|usebnoto zbogatuvawe
na ovie dva vida znaewa: {kolski (akademski) i
von{kolski (spontani) znaewa. Ona {to deteto go u~i
vo u~ili{teto (pojmovni, sistematizirani znaewa)
nastavnikot go potpira na onie znaewa {to u~enikot
gi steknal nadvor od u~ili{teto (spontani, `ivotni,
prakti~ni znaewa) i niz nastavata ovie znaewa se dopolnuvaat i zbogatuvaat so toa {to se voveduvaat vo
sistem na znaewa. Ovie sistematizirani pojmovni znaewa od svoja strana pomagaat u~enikot podobro da gi
razbere odnosite {to vladeat i so koi sekojdnevno se
sretnuva vo `ivotot. Znaeweto na u~enikot na toj na-

1-2/2004

Aktuelnosti
~in stanuva celosno i celishodno. Ona {to go gleda i
do`uvuva vo `ivotot, deteto go objasnuva i go sistematizira vo u~ili{teto so pomo{ na nastavnikot i u~ebnikot, a objasnenijata {to gi u~i vo u~ili{teto gi
primenuva vo `ivotot.
Vo konstruktivisti~ki baziraniot obrazoven
proces u~eweto se odviva niz raznovidni aktivnosti
na u~enikot. Namesto samo da go pameti i da go povtoruva ona {to nastavnikot go predava, u~enikot niz
procesot na u~eweto e pottiknuvan da gi preveduva
znaewata i informaciite na svojot re~nik; da go povrzuva ona {to go doznava vo u~ili{teto so ona {to go gleda
i do`ivuva vo `ivotot; da vrednuva, klasificira i
sistematizira znaewa i informacii; da prestrukturira
i kombinira znaewa; da dizajnira, smisluva i proizveduva znaewa. Vo konstruktivisti~ki baziraniot obrazoven proces u~eweto se slu~uva vo raznovidni socijalni konteksti. Namesto s# da u~i i soznava sam i za sebe,
u~enikot ima brojni mo`nosti svoite znaewa da gi
diskutira i usoglasuva so znaewata na nastavnikot i
na drugite u~enici vo paralelkata. U~eweto, isto taka,
se odviva vo razli~ni ambienti i vo kontakt so razli~ni izvori na znaewa. Namesto s# da soznava posredno (preku nastavnikot i/ili od u~ebnici) i isklu~ivo
vo u~ilnica, u~eweto se slu~uva i na lice mesto i vo
kontakt so primarni izvori na znaewa. Nastavnikot
dava informacii, no i go upatuva u~enikot na soodvetni
na~ini na sobirawe na informacii. U~eweto vo u~ili{teto se odviva vo vid na predmetni aktivnosti.
Namesto sekoj nastaven predmet da go u~i na ist na~in,
nastavnikot po hemija go pottiknuva u~enikot da se
odnesuva kako hemi~ar, a nastavnikot po istorija go pottiknuva da bide istori~ar. Na eden ~as u~enikot pretpostavuva {to }e se slu~i i po pat na eksperiment gi
proveruva svoite pretpostavki. Na drug ~as u~enikot
sobira istoriski materijal i pravi pretpostavki za toa
{to se slu~uvalo porano. Taka u~ej}i, po pat na razli~ni intelektualni aktivnosti, na razli~ni intelektualni sodr`ini, vo razli~ni ambienti i niz razli~ni
socijalni odnosi, u~enikot usvojuva znaewa {to se kvalitetni, zatoa {to sam gi konstruiral vo tekot na u~eweto i so pomo{ na nastavnikot; razviva ve{tini za

37

Aktuelnosti
u~ewe {to se upotreblivi, zatoa {to samiot i so pomo{ na nastavnikot gi formiral vo tekot na u~eweto;
usvojuva vrednosti, stavovi i razli~ni modeli na odnesuvawe koi se stabilni, zatoa {to gi izgradil sam
i so pomo{ na nastavnikot i na drugite u~enici vo
tekot na u~eweto.
Konstruktivisti~ki orientiraniot nastavnik
ne o~ekuva u~enikot sekoga{ da dava to~ni odgovori.
Podednakvo se vrednuva procesot so koj u~enikot doa|a
do odgovor, kolku i samiot odgovor. Koga dava ocenka,
pokraj kategorijata: znaewe, nastavnikot ramnopravno
gi primenuva i kategoriite: zainteresiranost, samostojnost i inicijativnost na u~enikot vo tekot na u~eweto.
Cel na ocenuvaweto ne e vo toa na u~enikot da mu se
ka`e deka znae ili deka ne znae, tuku da mu se uka`e na
ona {to go znae i da se upati za na~inot kako da go nadomesti ona {to ne go znae. Vo konstruktivisti~ki orientiranata nastava se menuvaat i voobi~aenite barawa
pred koi u~enikot se postavuva vo u~ili{teto. Namesto
barawa od tipot: koj (...ja otkril Amerika?); kade (.. se
nao|a rekata Bojana?); koga (...zapo~nala Prvata svetska vojna?); nabroj gi (...delovite na listot), dominiraat barawa: Napravi rezime! Izvle~i gi glavnite misli! Izvle~i zaklu~ok! Iskoristi vo nova situacija!
itn. Pokraj ovie, vo konstruktivisti~ki baziraniot
obrazoven proces ramnopravno se prisutni i onie barawa na koi ne im e primarna cel u~enikot da dojde do
nekoj odnapred predviden to~en odgovor, tuku cel e samiot proces na doa|awe do odgovor. Od u~enikot, na primer, se bara da predlo`i na~in za re{avawe na nekoj
problem; da predviduva posledici na nekoj nastan; da
pronajde novi zna~ewa na poznati fakti, da smisli i
ponudi nov proizvod i tnt. Odgovoraj}i na porane{nite
barawa od u~enicite se o~ekuva{e disciplina vo misleweto, preciznost vo izrazuvaweto i poslu{nost vo
postapuvaweto. Novite barawa pove}e gi favoriziraat:
inicijativnosta, samostojnosta i samodoverbata na
u~enikot.
Ova vo kratki crti e opis na obrazovniot proces
baziran na konstruktivizmot koj najkuso bi mo`el da
se definira kako: U~ili{te naso~eno kon u~enikot
i kon u~eweto ili kako Aktivna (odnosno interak-

38

Obrazovni refleksii
tivna) nastava. Vo centarot na nastavata e u~enikot
i negovata aktivnost na u~ewe, a zada~a na nastavnikot
e da go organizira i da go naso~uva u~eweto kon steknuvawe na osobini, sposobnosti i znaewa sodr`ani vo
obrazovnite programi.
LITERATURA:
1. Djui, Dz. (1966): Vaspitanje i demokratija, Obod,
Cetinje.
2. Vigotski, L. S. (1983): Miljenje i govor, Nolit, Beograd.
3. Vigotski. L.S. (1986): Kognitivni razvoj deteta, Zbornik
radova iz razvojne psihologije, Savez drutava psihologa SR
Srbije, Beograd.
4. Bruner.Dz. (1988 ): Proces obrazovanja, Psihologija u
nastavi, Zbornik radova iz pedagoke psihologije, br.4. Beograd.
5. Ivic, I. (1983): Kulturno istorijska teorija psiholokih pojava L.S. Vigotskog, u knjizi Miljenje i govor, Nolit,
Beograd.
6. Ivic, I. (1988 ): Skica za jednu psihologiju osnovnokolskih udjbenika: I Razvoj intelektualnih sposobnosti dece i
udzbenik, Psihologija u nastavi, Zbornik radova iz pedagoke
psihologije, br.4. Beograd.
7. Ivic, I. (2001): Sveobuhvatna analiza osnovnog obrazovanja u SRJ, UNICEF, Beograd.
8. Ivic, I. i sar. (1997): Aktivno ucenje, Institut za psihologiju, Filozofski fakultet, Beograd.
9. Peikan, A. (2000): Psiholoki pristup aktivnom ucenju istorije na osnovnokolskom nivou, odbranjena doktorska
teza, Odjeljenje za psihologiju, Filozofski fakultet, Beograd.
10. Supek, R. (1977); Genetcka psihologija Jean Piaeta,
u knjizi: Psihologija inteligencije, Nolit, Beograd.
11. Trebjeanin, B., Lazarevic D. (2001): Savremeni
osnovnokolski udzbenik, Zavod za udzbenike i nastavna sredstva, Beograd.
12. Potkonjak, M. N. (2000): XX vek: Ni vek deteta,
ni vek pedagogije. Ima nade... XXI vek, Uciteljski fakultet
Beograd, Beograd.

1-2/2004

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

13. Dobzanski, T. (1982): Evolucija covjecanstva, Nolit,

Beograd.
14. Moller, Ch (1994): Didaktika kao teorija kurikuluma
ili: Ciljno usmjeren pristup. U: Gudjons i dr. (ur.), Didakticke
teorije, Educa, Zagreb, 77-95.
15. Vester, F. (1991): Kriza prenaseljenih podrucja. O
razvijanju ekosistemskog mi{ljenja, DZS, Ljubljana.
16. Fullan, M. (1993): Change Forces. Probing the Depths
of Educational Reform. The Farmer Press, London.
17. Delors, J. (1996): Ucenje: skriveno blago, Ministarstvo za kolstvo i sport, Ljubljana.

m-r Zoran Lalovi}, sovetnik vo Zavodot za

{kolstvo na Republika Crna Gora

1-2/2004

39

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

PREKU PARTNERSTVO SO RODITELITE

DO PODOBRA U^ILI[NA KLIMA
UDK 37.018.262

Aleksandra Stoilkovska

Sovremeniot na~in na `iveewe bara od u~ili{tata sovremen priod vo vospitno - obrazovniot proces.
Za taa cel inovaciite vo obrazovanieto stanuvaat sekojdnevie. Raznovidnite proekti implementirani vo
nastavata ovozmo`uvaat vo centarot na istata da se najde u~enikot i negovite individualni potrebi, sekako
vo soodnos so potencijalot, interesot i sposobnostite
na u~enikot. Na toj na~in stereotipnite i tradicionalnite u~ili{ta po~nuvaat da se transformiraat vo
sovremeni i dinami~ni, podgotveni vo sekoj moment da
se menuvaat i adaptiraat na promenite i potrebite na
op{testvoto.
Koga se zboruva za promeni i transformacija na
u~ili{tata ne treba da se izumi deka za da se slu~at
tie potrebna e podgotvenost na site subjekti za toa, bez
ogled vo koja uloga se nao|aat. So drugi zborovi, potreb1
na e pozitivna u~ili{na klima vo koja sekoj ~initel

na obrazovniot proces }e se ~uvstvuva prijatno i relaksirano vo izveduvaweto na sekojdnevnite obvrski.

Direktorot kako prv ~ovek vo u~ili{teto naj~esto se
nao|a vo uloga na inicijator na promenata. Toj treba
2
da gi prilagodi i podgotvi site faktori na u~ili{nata
klima za usvojuvawe na promenata, a osobeno ~ove~kiot
3
faktor . Me|u subjektite koi deluvaat na u~ili{nata
klima se i roditelite na koi novinite vo obrazovanieto
s# pove}e im davaat zna~ewe i s# pove}e gi vklu~uvaat
vo vospitno - obrazovniot razvoj na u~enikot.
Vo pogled na toa prisutni se najrazli~ni razmisluvawa. Kaj nas s# u{te golem del od roditelite smetaat
deka edukacijata na nivnite deca e rabota na u~ili{teto i tie ne treba da se me{aat vo toa. Vpro~em, vraboteni se i nemaat mnogu vreme, a i koga imaat podobro
e da go otstapat toa na iskusnite nastavnici koi dobro
si ja poznavaat svojata rabota. Se se}avaat deka nivnite
roditeli duri i ne gi poznavale nastavnicite na svoeto dete, a tie, sepak, uspeale da stanat uspe{ni vo profesijata i dobri gra|ani na svojata zemja. Zna~i, zo{to
bi go menuvale ona {to ve}e se doka`alo kako uspe{no?.
Vakvi i sli~ni razmisluvawa se sre}avaat i kaj
del od nastavni~kiot kadar, koj u{te dodava deka

Pod povolna u~ili{na klima se podrazbira prijaten ambient vo koj se realizira nastavniot proces.
Faktori na u~ili{nata klima se: ~ove~kiot faktor, materijalno - tehni~kite i finansiskite uslovi.
3
^ove~kiot faktor go so~inuvaat direktorot, u~ili{niot kadar, roditelite i u~enicite.
2

40

3-4/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
golemata sloboda na roditelite vo u~ili{teto zadol`itelno doveduva do zemawe za pravo za me{awe vo
u~ili{nata rabota vo segmenti kade se nadminuvaat
nivnite ingerencii.
Za razlika od niv nastavnicite i roditelite so
poprogresivni idei imaat sosema sprotivni stavovi od
gorenavedenite. Relacijata so semejstvata s# pove}e se
aktuelizira i zajaknuva, taka {to vo sovremeni uslovi
za rabota i `iveewe stanuva neophodna i preduslov za
pravilen razvoj i uspr{na edukacija na u~enicite.
Sekojdnevnata realnost poka`uva deka vremeto
{to roditelite i decata go pominuvaat zaedno vo tekot
na denot e s# pomalo. Re~isi site roditeli se nao|aat
vo sostojba postojano da balansiraat pome|u sopstvenite rabotni zada~i i potrebite na semejstvoto.
Pritisokot {to go ~uvstvuvaat poradi borbata za finansisko opstojuvawe gi pravi pomalku sposobni da
participiraat vo `ivotot na sopstvenite deca {to ne
mora da zna~i deka tie ne se svesni ili ne ja voo~uvaat
golemata potreba od toa. Poradi seto toa u~ili{tata
mora da odgovorat na potrebite na roditelite i na
u~enicite i preku vospostavuvawe na partnerski odnosi
so semejstvata da gi vklu~at roditelite vo `ivotot na
nivnite deca. Nekoi od dosega napravenite istra`uva4
wa potvrduvaat deka bez razlika na ekonomskata, rasnata ili kulturnata pripadnost na semejstvoto, koga
roditelite se nao|aat vo uloga na partneri vo rabotata
na u~ili{teto, odnosno vo edukacijata na nivnite deca, u~enicite postignuvaat povisoki rezultati, poredovni se i poprisutni vo u~ili{teto, ohrabreni se za
prifa}awe na novi obrazovni predizvici i namalena
e u~eni~kata delikvencija.
Vklu~uvaweto na roditelite vo rabotata na u~ili{teto e od ogromna va`nost kako za u~enicite i roditelite, taka i za u~ili{teto, a imaj}i predvid deka
istoto funkcionira i `ivee vo lokalnata sredina, po-

vlekuva va`nost i za zaednicata po{iroko. Involviraweto na roditelite vo vospitno - obrazovniot proces neminovno doveduva do zgolemena me|usebna pomo{
vo postignuvaweto na povisoki obrazovni rezultati,
kvalitetno re{avawe na tekovnite i zaedni~kite problemi, razmena na iskustva i idei i do podobruvawe na
uslovite za rabota vo u~ili{teto.
Dosega ne e mnogu napraveno vo pogled na edukacijata na roditelite i nastavniot kadar za potrebata od
razvivawe na partnerski odnosi semejstvo - u~ili{te.
5
Sovremenite intencii upatuvaat na potrebata od
personalno vklu~uvawe na roditelite vo vospitno obrazovniot proces {to treba zadol`itelno da se vovede so reformiraweto na obrazovanieto. Bez toa samata reforma, vo dene{ni uslovi, ne bi mo`ela da se
smeta za uspe{na. Terminot reforma zna~i podnovuvawe i obi~no predviduva pomali ili pogolemi promeni vo u~ili{tata koi ednostavno im se serviraat
na roditelite. Dokolku promenite se odnesuvaat na
u~ili{nata administracija i procedurite za funkcionirawe, u~enicite i roditelite nema mnogu da gi po~uvstvuvaat, no dokolku se odnesuvaat na obrazovnata
rabota vo u~ili{teto, metodite na predavawe i sl. dobro e da bidat involvirani vo samiot proces na reformirawe i celosno da bidat informirani za toa {to se
o~ekuva da se postigne so predlo`enata reforma.
KAKO DA GI VKLU^IME RODITELITE
VO U^ILI[TATA?
Bidej}i e jasna povrzanosta na partnerstvoto so
roditelite so postignatite rezultati na u~enicite,
nivnata redovnost i odnesuvawe, pove}e od neophodno
e u~ili{teto da prezeme ~ekori za nivno involvirawe
vo vospitno - obrazovniot proces. Za taa cel potrebno
e vo u~ili{teto da se kreira pozitivna u~ili{na kli-

http://www.ed.gov/PressReleases/02-1994/parent.html
U.S. Department of Education. (1994 February). Connecting families andschools to helpour children succeed
5

http://www.projectappleseed.org/reform.html
Stolp, S.W.(1994). What does schoolreform mean to my neighborhood school?

3-4/2004

41

Aktuelnosti
ma koja }e im ovozmo`i na roditelite prijatno da se
~uvstvuvaat vo u~ili{nite prostorii, a kon niv da se gleda so respekt i doverba. U~ili{tata koi kreiraat vakva
klima na dobredojde za roditelite stanuvaat efektivni
i se vo sostojba da vospostavat partnerstvo so semejstvata. Partnerskite odnosi se vo interes na u~enicite i im
pomagaat ne samo vo postigaweto uspesi vo u~eweto, tuku
i vo perspektiva za nivnata idnina.
Za da se ovozmo`i soodvetna u~ili{na klima vo
u~ili{teto za vklu~uvawe na roditelite potrebno e
samiot direktor, koj naj~esto se nao|a vo uloga na inicijator, da go educira celokupniot kadar za toa ili da
organizira takov vid na edukacija. Sli~na edukacija e
potrebna i za roditelite od pri~ina {to duri i da sakaat da participiraat vo u~ili{teto na svoeto dete
ne znaat na koj na~in da go napravat toa ili vo koi segmenti bi mo`ele da se vklu~at. So ras~istuvawe na nepoznanicite i nejasnotiite tie }e se ohrabrat i }e dobijat minimum samodoverba za da go napravat prviot
~ekor.
Natamo{nata komunikacija vo vid na telefonski
javuvawa, izve{tai za napredokot na u~enikot, sovetuvawa, li~ni zabele{ki, pisma za informirawe i
doma{ni poseti, pridonesuvaat za pogolemo zadovolstvo i zgolemuvawe na `elbata kaj roditelot za vklu6
~uvawe vo konkretni u~ili{ni aktivnosti .
Pred da se izgotvi u~ili{nata strategija za involvirawe na roditelite potrebno e da se pogledne
nanazad do kade napreduvalo u~ili{teto na toa pole,
koi gre{ki se praveni vo minatoto i vo koj pravec saka kolektivot da se dvi`i. Pritoa potrebno e realno
da se odgovori na pra{awata kolku se vklu~eni roditelite vo toa u~ili{te, dali se soodvetno involvirani
na site poliwa, postojat li barieri koi ja popre~uvaat
interakcijata pome|u u~ili{teto i semejstvoto, kolku
e napraveno za u~enicite koi imaat problemi so i vo

Obrazovni refleksii
u~ili{teto i, na kraj, {to prezema u~ili{teto za
roditelite da se ~uvstvuvaat dobredojdeni vo nego.
Odgovaraj}i na ovie pra{awa kadarot }e dobie
pretstava za u~ili{nata strategija {to treba da ja iz7
gotvi. Vo Proektot za razvoj na deteto se sugerira
konkretna u~ili{na strategija so koja }e mo`e da se
zgolemi vklu~uvaweto na roditelite. Zaradi utvrduvawe na po~etnite potrebi na u~ili{teto potrebno e da
se napravi istra`uvawe preku intervjua, orientacii
i sostanoci zaradi novi idei, telefonski razgovori i
forumi na tema Pra{aj gi roditelite {to sakaat
da znaat deka se slu~uva vo u~ili{teto. Vo domovite
treba da se ispra}aat informacii i izve{tai za interesni nastani i aktivnosti vo u~ili{teto.
Pri izgotvuvawe na planot golem ~ekor napred
e da se inicira i izgotvi individualen plan za involvirawe na roditelite so mo`nost za volontirawe, a vklu~enite da se zamolat da povikaat drugi roditeli na konkretnite pretstojni nastani ili aktivnosti. So osnovawe na centar za roditelite bi se ovozmo`ilo seopfatno informirawe, a dobro e roditeli volonteri da
obezbeduvaat srde~en pre~ek i potrebni informacii
za posetitelite.
Pe~ateweto na informator za u~ili{nite aktivnosti e anga`man koj go dobli`uva u~ili{teto do domovite. Po`elno e da se pe~ati i da im se ispra}a na
roditelite sekoj mesec. Pri planiraweto na aktivnostite vklu~uvaweto na roditelite volonteri e po`elno
zaradi davawe sugestii i predlagawe na mo`nosti za
nivno involvirawe vo istite. Vo u~ili{tata so naprednata rabota na ovoj plan roditelite volonteri se gri`at za u~enicite koi se zapostaveni od sopstvenite
semejstva od najrazli~ni pri~ini, kako i za organizirawe okolu pomagawe na semejstvata so finansiski
problemi preku u~ili{ni aktivnosti.

http://www.ncrel.org/sdrs/areas/issues/envrnmnt/tamncomm/pa300htm
Epstein, J.(1992). School and family partnerships. In M. Aikin (Ed), Encyclopedija of educational research (6th ed., pp. 1139-1151). New Jork: Macmillan
7

North Centar Regional Educational Laboratory

http://www.ncrel.org/sdrs/areas/issues/envrnmnt/tamncomm/pa31k33.htm

42

3-4/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
Po osoznavawe na roditelskata struktura, za odredeni roditeli za koi se smeta deka e po`elno da se
vklu~at vo odredeni ulogi potrebni vo nastavniot proces, se izgotvuvaat pokani i se preminuva kon utvrduvawe na participacijata.
Preku nudewe informacii i organizirawe rabotilnici roditelite mo`e da nau~at kako da se vklu~at
i {to se raboti vo u~ili{teto na nivnoto dete. Vrz baza
na sostavot na roditelskata populacija mo`e da se
kreira {irok asortiman na soodvetni aktivnosti za da
mo`at roditelite da se vklu~at, a sostanocite so roditelite da ne se dr`at vo vid na ednonaso~ni izve{tai,
tuku preku aktivna konverzacija so niv. Po`elno e na
sostanocite da se prezentiraat razli~ni iskustva od
drugi sredini koi se mo`ni za realizacija. Mnogu e va`no da se obezbedi fitbek za toa deka u~ili{teto ne im
se natura na roditelite.
Golema e ulogata na nastavniot kadar vo sozdavaweto na povolna u~ili{na klima, no iako trudot {to
se vlo`uva e ogromen, sepak toj pove}ekratno se vra}a.
Zatoa e mnogu va`no nastavnicite da poka`at otvorenost, entuzijazam i razbirawe kon roditelskite razliki
taka {to }e vospostavat relacii na me|usebna doverba
i po~it, kako i ~uvstvo za zna~eweto na sekoj roditel,
bez ogled na obrazovanieto i potekloto. Kolku e pogolema sorabotkata so roditelite tolku pove}e }e se podobruva u~ili{nata klima i efektivnosta na u~ili{teto. So drugi zborovi, vrskata me|u u~ili{nata klima
i semejnata involviranost e recipro~na: kolku {to e
va`na pozitivnata u~ili{na klima za participirawe
na roditelite, tolku }e se podobruva samata u~ili{na
klima so podigaweto na nivoto na sorabotka so niv.

Vrskata pome|u u~ili{nata klima i semejnata

involviranost

pozitivna
u~ili{na
klima
napredok
na
u~enicite

involviranost
na
roditelite

unapreduvawe
na nastavata
Zabele{ka: Da se stavat strelki na kru`nata linija vo nasokata na dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot.

U~ili{teto bi trebalo da gi prezeme slednite

~ekori za da vospostavi pozitivna u~ili{na klima
8
koja }e gi ohrabruva roditelite za involvirawe :
- da razvie plan za unapreduvawe na partnerstvoto so roditelite;
- da sostavi pra{alnik za roditelite so koj }e
se utvrdat nivnite mo`nosti i viduvawa za participirawe vo u~ili{teto;
- da gi osoznae i usvoi potrebnite ve{tini za
rabota so roditelite i semejstvata;
- da iznajde na~ini so koi }e stane prodol`enie
na semejstvoto, odnosno da obezbedi kontinuitet pome|u
dvete sredini.
Vrz baza na svojata dolgogodi{na rabota so ovaa
9
problematika Xojs L. Epstein predlaga pove}e mo`nosti za deluvawe vo u~ili{teto. Taa smeta deka treba
da im se pomogne na roditelite da gi zbogatat sopstve-

http://www.ncrel.org/sdrs/areas/issues/envrnmnt/tamncomm/pa300htm

School, family, and community partnerships, - Johan Hophins Univerzity - Baltimore

http://www.ncrel.org/sdrs/areas/issues/envrnmnt/tamncomm/pa300htm
School, family, and community partnerships, - Johan Hophins Univerzity - Baltimore

3-4/2004

43

Aktuelnosti
nite znaewa za razvitokot na u~enicite i sopstvenite
sposobnosti i ve{tini za da mo`at da im pomagaat na
svoite deca. Vo prilog na toa e i vklu~uvaweto na roditelite vo razvojot na u~ili{nata strategija za zgolemeno roditelsko involvirawe vo rabotata na u~ili{teto. Potrebno e da se trgnat barierite i da se vospostavi ~uvstvo na doverba vo odnos na doma{nite poseti,
da se odbegnuvaat formalnite sredbi, a da se zgolemi
pi{anata komunikacija koja }e bide razbirliva i
dostapna za site roditeli. Od golemo zna~ewe e navremenoto i redovnoto informirawe na roditelite so
planiranite u~ili{ni aktivnosti na nivnite deca.
Dobro e da se usoglasi u~ili{niot raspored so rabotata na roditelite za da mo`at kreativnite roditeli da
se vklu~at vo rabotata na u~ili{teto, a u~ili{niot
kadar da go vlo`i svojot maksimum vo obezbeduvawe na
dostapnost na sekoe semejstvo i roditel. Nastavnicite treba da se informiraat i nau~at s# {to e potrebno za razli~nite nacionalnosti, kulturi i socioekonomskite uslovi od koi poteknuvaat u~enicite i kako
da komuniciraat so specifi~nite semejstva. Potrebno
e da se vospostavi takva bliskost so roditelite {to
}e ovozmo`i me|usebna otvorenost na sostanocite.
Preku organizirawe najrazli~ni formi na poseta na
u~ili{teto i otvoreni ~asovi se obezbeduva roditelsko dobredojde za koe e po`elno da se dobie fitbek. Vo
interes na toa e i otvoraweto na roditelski centri vo
koi tie }e mo`at da go pominuvaat slobodnoto vreme
i da komuniciraat me|usebno i so nastavnicite vo
relaksirani uslovi. Obvrzuvaweto na roditelite kako
lokalni konsultanti ili sovetodavna grupa za unapreduvawe na rabotata na u~ili{teto, povolno vlijae za
donesuvawe najrazli~ni prakti~ni re{enija.
So u~ili{nata politika za razvivawe na pozitivna u~ili{na klima za partnerstvo so roditelite
treba da bidat zapoznaeni site roditeli. Pritoa dobro
e da go imaat pred sebe opisot na mo`nostite za nivno
vklu~uvawe.

Obrazovni refleksii
Od gorenavedenoto mo`e da se zaklu~i deka za da
se postigne pozitivna u~ili{na klima za vklu~uvawe
na roditelite i da se ohrabrat neodlu~nite potreben
e ogromen anga`man od strana na celokupniot kadar na
u~ili{teto. Sepak, vo vitelot na nastanite najmnogu
se nao|aat nastavnicite, a nim im e potrebna celosna
komunikacija so sekoj roditel vo interes na postignuvawe na povisoki rezultati od strana na sekoj u~enik.
Normalno e nastavnikot da se prilagodi i maksimalno da se anga`ira kon u~ili{nite prioriteti koi se
vo soglasnost so u~ili{nata filozofija i politika.
No, se nametnuva pra{aweto kolku sekoj od niv poseduva ~uvstvo za takvo ne{to i {to so tie koi go nemaat
razvieno toa ~uvstvo? Odgovorot, sekako, upatuva na
potrebata od zadol`itelna edukacija koja vo soglasnost
so strategijata na u~ili{teto }e prodol`i vo kontinuitet. Na toj na~in sekoj od vrabotenite, ne samo nastavniot kadar, to~no }e si ja znae svojata obvrska vo
pogled na toa i }e gi razvie potrebnite ve{tini. In10
teresno e da se spomne edno istra`uvawe vo SAD kade
od vkupno intervjuirani 1823 nastavnici vo 29 razli~ni
situacii pove}e od polovinata se izjasnile deka za
rabota so roditelite najpotrebno im bilo da gi vladeat
slednite ve{tini:
1. efektiven nastap na sostanocite;
2. rabota so roditelite vo situacii koga
u~enicite imaat problem;
3. komunikacija so roditelite za napredokot na
u~enikot;
4. pomagawe na roditelite da gi sfatat celite na
~asot, strategiite i procenata na nastavnikot za primenetite metodi.
Pokraj toa {to e potrebno nastavnikot da gi
usvoi osnovnite ve{tini za efektivno rabotewe so
roditelite, toj treba da e vo sostojba da mu ja predo~i
potrebata na u~ili{teto za sorabotka so roditelite
i mo`nostite koi toa gi nudi na toj plan. Isto taka,
dobro e u~ili{teto da e otvoreno za pro{iruvawe na

10

info@ncrel.org
North Centar Regional Educational Laboratory

44

3-4/2004

Obrazovni refleksii
ideite so predlozi od strana na roditelite. Ako se isklu~i formaliziranata rabota na sovetot na roditelite i oddelenskite odbori, vo na{ata dr`ava mnogu
malku se raboti na izgotvuvawe na predlozi za roditelskoto vklu~uvawe i za nivno informirawe.
Pretsedatelot na sovetot na roditelite treba
edna{ mese~no da ostvaruva sredba so direktorot na
u~ili{teto zaradi planirawe i implementirawe na roditelskite aktivnosti koi zadol`itelno treba da bidat vo soglasnost so programata na u~ili{teto. Pred
odr`uvaweto na sredbite na roditelite potrebno e
direktorot i pretsedatelot na sovetot na roditelite
da se konsultiraat okolu dnevniot red, a zapisnicite
da bidat dostaveni ne samo do roditelite, tuku i do nastavnicite. Pri podgotovkata na planirawata za rabota
na u~ili{teto dobro e da u~estvuvaat i roditelite za
vo soglasnost so istata da gi vr{at potrebnite kontakti
vo lokalnata sredina i pri sekojdnevnite aktivnosti
na u~ili{teto. Koga se odr`uvaat sponzorirani manifestacii prisustvoto na roditelite e zadol`itelno.
Site aktivnosti na roditelite treba da bidat dobro
koordinirani od strana na roditel - koordinator i
odgovoren nastavnik.
Na roditelskite sostanoci odr`ani na nivo na
paralelkata, zaradi sozdavawe na prijatna klima za
11
partnerstvo, Koleman (Coleman) smeta deka nastavnik
koj insistira na prodlabo~ena sorabotka so roditelite
go ima sledniot priod:
- im dozvoluva na roditelite da zapo~nat so
postavuvawe pra{awa i iznesuvawa za svoite gri`i;
- im dava na u~esnicite dovolno vreme da se
iska`at;
- im ja poka`uva detskata rabota;
- zapo~nuva i zavr{uva so pozitivni komentari;
- koristi pra{awa vo ponaprednata forma, kako
na pr.: Kako mu ~ita{ na Jane? namesto: Mu ~ita{ li
na Jane sekoj den?;

Aktuelnosti
- balansira pome|u komunikaciskite stilovi na
semejstvata;
- ne sovetuva, tuku gi zamoluva semejstvata da gi
spodelat svoite ~uvstva i dava sugestii vo toj pravec;
- podocna im se zablagodaruva na roditelite so
pismence itn.
MO@E LI RODITELOT DA GO ZLOUPOTREBI
PARTNERSTVOTO?
Golemi se naporite {to u~ili{teto gi pravi za
odr`uvawe na pozitivnata atmosfera partnerstvo so
roditelite. Mnogu golemi se mo`nostite nepredvidenite situacii da ja potkopaat ve}e sozdadenata u~ili{na klima. Postojanoto balansirawe od strana na u~ili{niot personal e neophodno imaj}i gi predvid brojnite razliki, od najrazli~en karakter, kaj roditelite.
@elbata na nekoi roditeli da go nametnat svoeto vlijanie vrz rabotata na u~ili{teto vo sekojdnevnite aktivnosti, pa duri i vo odlu~uvaweto na rakovodstvoto vo stilot jas znam pove}e ne e isklu~ena. Isto
taka, mo`na e zloupotreba vo odnos na ocenkite na
u~enikot potenciraj}i go svojot pridones vo rabotata
na u~ili{teto, pritoa ne vodej}i smetka deka bezobyirno go povreduvaat dobronamerniot u~ili{ten kadar.
Svesno ili ne, tie gi nadminuvaat svoite ingerencii
vo u~ili{teto, pa se postavuva pra{aweto koi se
motivite na tie roditeli za vklu~uvawe vo u~ili{nite
aktivnosti.
Mo`ni se zloupotrebi i od strana na nastavnicite koi svojata sorabotka so roditelite ja koristat
za privatni celi. Od nekakov vid na zloupotreba ne se
isklu~eni ni u~enicite koi smetaat deka imaat pogolemi prava vo oddelenieto poradi anga`manot {to go imaat nivnite roditeli vo u~ili{teto.
Poradi vakvite i sli~ni anomalii vo sorabotkata
so roditelite mo`no e pozitivnata u~ili{na klima da se

11

pvaytech@contact.ncrel.org
Coleman, M. (1991). Planinng for parent participation in schools for young child. Washington, DC: ERIK Clearinghouse on Elementary and Early Childhood
Education.

45

3-4/2004

Aktuelnosti
zaostri {to doveduva do pasivizirawe na relaciite roditel - nastavnik. Ova e potkrepeno so s# u{te postoe~kite
konzervativni razmisluvawa deka roditelite nemaat
potreba da se vklu~uvaat vo rabotata na u~ili{teto.
Za da se izbegnat nepredvidenite situacii od vakov vid potrebno e vklu~uvawe na roditelite vo rabotata na u~ili{tata vo soglasnost so prethodno izrabotena strategija. Vo kontekst na roditelite koi si
zemaat za pravo da se me{aat vo segmenti kade {to
nemaat ingerencii dobro e da se nazna~at roditeli koordinatori koi to~no }e im gi objasnat mo`nostite
za partnerstvo so nastavnicite vo soglasnost so u~i12
li{nata politika .
REZIME
Potrebata od zaedni~ko anga`irawe na nastavnicite i roditelite vo vospitanieto i obrazovanieto
na u~enicite e pove}e od evidentna. Roditelite se, vsu{nost, prvite prirodni u~iteli na deteto koi go u~at
na najosnovnite vospitni, no i obrazovni zada~i.
Natamu istata taa rabota vo po{irok opseg ja prodol`uva u~ili{teto, pritoa trudej}i se da vospostavi sorabotka so semejstvata zaradi odr`uvawe na kontinuitetot. Napravenite istra`uvawa vo ovaa nasoka uka`uvaat na faktot deka partnerskite odnosi so roditelite ovozmo`uvaat pobrz vospitno - obrazoven razvoj
na u~enicite na zaedni~ko zadovolstvo. Povrzanosta
na roditelskata involviranost vo rabotata na u~ili{teto so pozitivnata u~ili{na klima e recipro~na.
Sekoe u~ili{te {to }e gi vovede roditelite vo svojata
rabota }e si ja podobri u~ili{nata klima, no i samoto treba prethodno da ja neguva za da mo`e da im ovozmo`i dobredojde na roditelite. Za uspe{no involvirawe na semejstvata vo rabotata na u~ili{teto nemi-

Obrazovni refleksii
novno e da se educira kadarot za ohrabruvawe i prifa}awe na roditelite vo u~ili{teto i razvivawe na
potrebnite ve{tini. Vtoriot ~ekor e edukacijata na
roditelite za sogleduvawe na potrebata od nivnata
vklu~enost vo rabotata na u~ili{teto i zapoznavawe
so na~inite i mo`nostite na koi mo`at da go ostvarat
toa. Zaedni~kata rabota na roditelite i u~ili{niot
kadar vo izgotvuvaweto na strategija za unapreduvawe
na razvojnata u~ili{na politika za vklu~uvawe na roditelite vo rabotata na u~ili{teto e sigurno re{enie
za uspeh.
Vo dr`avite vo koi na ovaa problematika se rabotelo podolgo vreme dosega se postignati vidni rezultati. Taka u~ili{nata politika im ovozmo`uva da se
vklu~at vo planiraweto na rabotata na u~ili{teto i
kurikulumot, osmisluvawe i organizirawe na konkretni aktivnosti, volontirawe na ~asovite i nadvor od niv,
pa duri i pri odlu~uvaweto vo upravuvaweto so u~ili{teto, vo mnogu pogolem opseg otkolku {to e toa kaj
nas. Zatoa i mo`nostite za participirawe na rodite13
lite se pogolemi .

12

http://www.ncrel.org/sdrs/areas/issues/envrnmnt/tamncomm/pa300htm
School, family, and community partnerships, - Johan Hophins Univerzity - Baltimore
13

www.kidsource.com
How Can I Bi Involved in My Childs Education? Lynn Liontos

46

3-4/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
KORISTENA LITERATURA
Ballen, J., & Moles, O. (1994, September). Strong families,
strong schools: Building community partnerships for learning. Washington, DC: U.S. Department of Education.
Available online: http://eric-web.tc.columbia.edu/families/strong/
Center on School, Family, and Community Partnerships
E-mail: Jepstein@inet.ws.gov
WWW: http://scov.csos.jhu.edu/p2000/center.htm
Center on Families, Communities, Schools, and Childrens
Learning. (1994). Parent involvement: The relationship
between school-to-home communication and parents perceptions and beliefs. Baltimore, MD: Johns Hopkins University
Child Development Project. (1994). At home in our schools:
A guide to schoolwide activities that build community.
Oakland, CA: Developmental Studies Center.
Coleman, M. (1991). Planning for parent participation in
schools for young child. Washington, DC: ERIC
Clearinghouse on Elementary and Early Childhood
Education.
Comer, J. (1986). Parent participation in the schools. Phi
Delta Kappan, 67, 442-446.
Comer, J. (1988). Educating poor minority children. Scientific
American, 259,(5), 42-48.
Comer, J.P., & Haynes, N.M. (1992, June). Summary of
school development program effects. New Haven, CT: Yale
Child Study Center.
Dauber, S.L., & Epstein, J.L. (1993). Parents attitudes and
practices of involvement in inner-city elementary and middle
schools. In N.F. Chavkin (Ed.), Families and schools in a pluralistic society (pp. 53-71). Albany, NY: State University of
New York Press.
Davies, D. (1991, January). Schools reaching out: Family,

3-4/2004

school, and community partnerships for student success. Phi

Delta Kappan, 72(5), 376-382.
Dodd, A.W. (1996, April). Assess your schools PPPQ (parent
perspectives and participation quotient). Educational
Leadership, 53(7), 47.
Epstein, J. (1992). School and family partnerships. In M.
Alkin (Ed.), Encyclopedia of educational research (6th ed.,
pp. 1139-1151). New York: Macmillan.
Epstein, J.L. (1994). The five types of parental involvement
[Online]. Available: http://library.adoption.com/print.php?articleid=1006
Epstein, J.L. (1994). Theory to practice: School and family
partnerships lead to school improvement and student success.
In C. Fagnano & B. Werber (Eds.), School, family and community interactions: A view from the firing lines (pp. 39-52).
Boulder, CO: Westview Press.
Epstein, J.L. (1995, May). School-family-community partnerships: Caring for the children we share. Phi Delta Kappan 76
(9), 701-712.
Family Involvement Partnership for Learning. (1995, April).
Partners in Learning: How schools can support family
involvement in education [Online]. Available:
http://www.ed.gov/Family/schools.html
Family Involvement Partnership for Learning. (1995,
August). Family-school compact for learning [Online].
Available: http://www.ed.gov/Family/BTS/pt12.html
The Education Alliance
E-mail: RKYN72A@prodigy.com
Henderson, A.T., & Berla, N. (Eds.) (1994). A new generation
of evidence: The family is critical to student achievement.
Washington, DC: National Committee for Citizens in
Education.
Hickman, C.W. (1995, December - 1996, January). The future
of high school success: The importance of parent involvement

47

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

programs [Online]. Available: http://horizon.unc.edu/projects/hsj/Hickman.asp

SchoolDevelopmentProgram
WWW: http://info.med.yale.edu/comer

Institute for Responsive Education

E-mail: stt@bu.edu
WWW: http://www.resp-ed.org/

Shopoff, L. (1990). Guest commentary

Moos, R.H. (1979). Evaluating educational environments:

Procedures, measures, findings, and policy implications. San
Francisco: Jossey-Bass.
Nathan, J., & Radcliffe, B. (1994). Its apparent: We can and
should have more parent/educator partnerships. Minneapolis,
MN: University of Minnesota, Humphrey Institute of Public
Affairs, Center for School Change.

Stolp, S.W. (1994). What does school reform mean to my

neighborhood school? [Online]. Available: http://www.projectappleseed.org/reform.html
U.S. Department of Education. (1994, February). Connecting
families and schools to help our children succeed [Online].
Available: http://www.ed.gov/PressReleases/021994/parent.html
U.S. Department of Education. (1994, September). Examples
of family involvement partnerships across America

National Parent Information Network. (1995, December).

Exceptional parent involvement programs

West Virginia University. Undergraduate catalog.

Morgantown, WV: Author.

National Coalition for Parent Involvement in Education

E-mail: FERGUSON@IEL.ORG

Wilkinson, D.L. (1990). From cookies to collaboration:

Parent roles in school restructuring

National Parent Information Network

E-mail: ericeece@uiuc.educ.edu
WWW:http://npin.org/

Yates, L. (1993). Building a successful parent center in an

urban school [Online]. Available:
http://www.ericfacility.net/databases/ERIC_Digests/ed358198
.html

National Coalition for Parent Involvement in Education

E-mail: FERGUSON@IEL.ORG
National Parent Information Network
E-mail: ericeece@uiuc.educ.edu
WWW:http://npin.org/
Parents as Teachers National Center
E-mail: patnc@patnc.org/
WWW: http://www.patnc.org/
Partnership for Family Involvement in Education
E-mail: Partner@ed.gov
WWW: http://pfie.ed.gov/
Petkovski K., Vodstvo i efektivna komunikacija,
Bitola: Kiro Dandaro, 2000 Petkovski
Konstantin, Menaxment vo u~ili{te, NIRO
Prosveten rabotnik, Skopje, 1998

48

Aleksandra Stoilkovska, nastavnik vo OU

Vlado Tasevski - Skopje

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

RODITELSKO - U^ILI[NATA SORABOTKA KLU^ ZA UNAPREDUVAWE NA KVALITETOT NA

OBRAZOVANIETO
UDK 37.018.262

Golubina Gor|ievska

VOVED
Poznati i prifateni se stru~nite informacii
i tvrdewa deka u~ili{teto treba da raboti efikasno.
Toa zna~i deka treba da im ovozmo`i vospitanie i obrazovanie na mladite za niven individualen razvoj, vo soobraznost so nivnite predispozicii i vozrasni karakteristiki, da usvojat znaewa i umeewa za prirodata,
op{testvoto i ~ovekot i da se osposobuvaat za nivnata primena vo `ivotot i natamo{noto obrazovanie. Kaj
niv da se razviva ~uvstvo za odgovornosta, vistinata,
zna~eweto na trudot na ~ovekot, smislata za ubavoto,
kulturnite tradicii i svesta za pripadnost na R.
Makedonija i da gi po~ituvaat i ispolnuvaat gra|a1
skite prava i obvrski.

U~ili{teto e obrazovna institucija koja e kompetentna i odgovorna da ja postigne ovaa vospitno

obrazovna cel, koja e postavena na nacionalno nivo. No,
mnogu zna~ajno e da se znaat i opredelat faktorite
koi vlijaat za da se postavi i kako efikasno u~ili{te.
Vo svetot, naukata posvetila golemo vnimanie
na ova pra{awe. Edna od prifatlivite koncepcii vo
toj kontekst e po~ituvaweto na slednive faktori:
kooperativno rakovodewe (rakovodewe vo
u~ili{teto niz timska rabota i sorabotka);
zaedni~ki vizii i celi (u~ili{teto da se razviva so postavuvawe na vizii i celi od site u~esnici
vo vospitno obrazovniot proces);
okolina {to go pottiknuva u~eweto (lokalnata sredina da bide vo dijalog so u~ili{teto);
koncentriranost na u~eweto i nastavata (vo
u~ili{teto da se organizira i realizira proces na
u~ewe so u~enicite, nastavnicite i drugite stru~ni
rabotnici da organiziraat i izveduvaat kvalitetna
nastava);
visoki o~ekuvawa (u~ili{teto da postavuva
visoki o~ekuvawa za u~enicite i nastavnicite);

Osnovno obrazovanie sodr`ini i organizacija na vospitno obrazovnata dejnost, Ministerstvo za obrazovanie i fizi~ka kultura i
Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, juni 1996 godina

1-2/2004

49

Aktuelnosti
pozitivna poddr{ka i jasna i pravedna povratna informacija (za u~enicite, za nastavnicite, za
direktorot, stru~nite rabotnici i roditelite);
sledewe na napreduvaweto na u~enicite i na
u~ili{teto vo celina;
prava i odgovornosti na u~enicite (kriti~ki
odnos kon odnesuvaweto na u~enicite od strana na
u~enicite, nastavnicite i roditelite);
strukturalno podu~uvawe (nastavnicite da organiziraat podu~uvawe na u~enicite preku nastavata i
drugite vospitno obrazovni podra~ja);
postojano usovr{uvawe na nastavnicite (individualno i kolektivno preku raznovidni formi i metodi na stru~no usovr{uvawe na site u~esnici vo vospitno obrazovnata dejnost);
sorabotka dom u~ili{te (vklu~enost na
roditelite vo u~ili{teto na su{tinski na~in).
SU[TINA, CELI I RAZVOJ NA PROGRAMATA
RODITELSKO U^ILI[NA SORABOTKA (RUS)
VO MAKEDONIJA
Programata Roditelsko - u~ili{na sorabotka se
realizira{e vo 56 osnovni u~ili{ta vo Makedonija, kako del od promoviraweto na reformata vo obrazovniot
proces. Op{tata cel na programata be{e da ja afirmira ulogata na roditelite vo u~ili{tata i nivnata
vklu~enost i poddr{ka na u~enicite i kadarot vo niv.
Su{tinata na programata be{e da se zgolemi
kapacitetot na sovetite na roditelite vo u~ili{tata
za nivno aktivno i produktivno vklu~uvawe vo `ivotot i rabotata na u~ili{teto.
Posebnite celi na programata Roditelsko u~ili{na sorabotka bea:
da se zgolemi svesta za va`nosta, aktivnoto vklu~uvawe i poddr{kata na roditelite i lokalnata sredina vo unapreduvawe na vospitno obrazovniot proces;
zasiluvawe na sorabotkata i komunikacijata
na u~enicite, roditelite, sovetite na roditelite, direktorite i stru~nite rabotnici vo odredeni u~ili{ta
vo Makedonija;

50

Obrazovni refleksii
podobruvawe na uslovite za rabota na odreden
broj na u~ili{ta vo Makedonija.
O~ekuvani rezultati:
sproveduvawe na transparentna i odgovorna
postapka za izbor na u~ili{tata i nivno fazno vklu~uvawe vo programata;
podignuvawe na stepenot na razbirawe i prifa}awe na pridobivkite i mo`nostite koi gi nudi roditelsko u~ili{nata sorabotka;
osposobuvawe na sovetite na roditelite za me|usebna sorabotka i vnatre{na sorabotka;
razvivawe na partnerstvo me|u sovetite na roditelite i zaedni~ko opredeluvawe na prioriteti vo
razvojot na u~ili{nata klima i kultura.
Razvivawe na kapacitetot za sorabotka na
u~ili{teto i roditelite
Edna od fundamentalnite komponenti na programata be{e obukata na sovetite na roditelite.
Sodr`ini {to bea realizirani preku obukite:
efektivni sostanoci;
administracija na sovetot na roditelite;
timska rabota;
efektivna komunikacija;
donesuvawe odluki;
planirawe lokalna akcija;
strate{ko i godi{no planirawe na sovetot na
roditelite;
proekten ciklus planirawe i pi{uvawe proekti;
upravuvawe so proekti;
partnerstvo i umre`uvawe;
pribirawe na sredstva.
Vtora komponenta na programata
Programa za mali grantovi
So pi{uvawe na proekti i nivno prijavuvawe
(aplikacija) sovetite na roditelite od u~ili{tata
dobivaa mali grantovi, vo vid na finansiski sredstva
i oprema.

1-2/2004

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii
Sovetite na roditelite, u~ili{tata i lokalnata zaednica razvivaa predlog proekti, koi gi baziraa
na prethodno utvrdeni prioriteti, preku vklu~uvawe
na rabotna raka od roditelite i finansii od Katoli~kite slu`bi za pomo{ (CRS), Kancelarija Skopje.
Treta komponenta na programata U~ili{ni
proslavi i manifestacii na lokalno nivo
Po realiziranite obuki na ~lenovite na sovetite
na roditelite i dobivaweto na malite grantovi, roditelite vo sorabotka so u~ili{niot menaxment organiziraa i realiziraa u~ili{ni proslavi i manifestacii.
Na ovie u~ili{ni akcii tie gi promoviraa nivnite rezultati od uspe{nata rabota. Bea korektno promovirani rezultatite od roditelsko u~ili{nata
sorabotka.
^etvrta komponenta na programata Detski inicijativi
Ovoj proekt e del od programata RUS i ima{e za
cel da im se dade poddr{ka na u~eni~kite inicijativi,
odnosno da gi pottikne decata da u~estvuvaat vo razni
vidovi aktivnosti, organizirani i pomognati od roditelite, nastavnicite i drugite vraboteni vo u~ili{teto.
PLANIRANI I O^EKUVANI REZULTATI OD
PROGRAMATA RUS
So realizicijata na ovaa programa bea planirani slednive rezultati:
zgolemen broj na u~ili{ta, vo koj sovetite na
roditelite }e rabotat podobro;
rabotata na sovetite na roditelite da bide transparentna, so uredena administracija, arhivirawe;
zgolemen broj na odr`uvawe na efikasni sostanoci, inicirani od sovetite na roditelite;
zgolemen broj na zaedni~ki aktivnosti, sprovedeni od dve ili pove}e u~ili{ta (prisustvo na proslavi,
sostanoci, zaedni~ki proekti ili razmena na u~enici);
aktivnosti za odr`uvawe i popravki vo u~ili{tata;

1-2/2004

inicirawe na vonnastavni aktivnosti za u~enicite, od strana na roditelite i vrabotenite vo u~ili{teto.

METODOLOGIJA NA EVALVACIJA NA
POSTAVENITE CELI NA PROGRAMATA RUS
Metodolo{kiot pristap {to go koristevme ima
karakter na programska evalvacija, koja ispolni dve
va`ni funkcii:
1. Rezultatite od evalvacijata obezbedija informacii za site zainteresirani strani vo procesot na obrazovanieto: roditeli, u~enici, vraboteni vo u~ili{teto, lokalnata zaednica.
2. Ovaa evalvacija vodi kon razvoj na planovite
na kadarot, koj ja implementira{e programata i pomo{
vo podobruvawe na idnite aktivnosti.
Na{ata metodologija na rabota se temeli na principite na participativna evalvacija, koja pridonesuva da se podobri komunikacijata na implementacijata na programata RUS.
Koristevme 19 ~ekori vo 6 fazi na evalvacija:
1 faza: Sostanoci za pres planirawe.
2 faza: Rabotilnici za planirawe i sonda`na
primena na instrument za evalvacija i steknuvawe
znaewa i ve{tini za nivna primena.
3 faza: Sobirawe na podatoci od terenot i
nivno analizirawe.
4 faza: Rabotilnica za formulirawe na nau~eni
lekcii (preporaki).
5 faza: Razvoj na plan za akcija.
6 faza:Finalizirawe i disiminirawe na izve{tajot od evalvacijata.
Od dobienite podatoci bea izraboteni zbirni
podatoci od site vidovi na anketirawe i sostanocite
za evalvacijata.
REZULTATI I INTERPRETACIJA
1. Skoro site vraboteni vo u~ili{teto se informirani za realiziranite aktivnosti na sovetot na
roditelite.

51

Aktuelnosti
2. Informaciite se dobivaat na razli~ni na~ini,
a mo`at da se kreiraat i novi idei za {to pocelosno
informirawe na site roditeli, vraboteni i u~enici.
3. Vrabotenite sorabotuvaat so sovetot na roditelite, no taa sorabotka treba da se prodlabo~uva i usovr{uva, osobeno so nastavnicite.
4. Sovetot na roditelite od centralnite osnovni
u~ili{ta treba da gi spodeluva iskustvoto i rezultatite so vrabotenite i roditelite od podra~anite u~ili{ta i gra|anite od podra~jeto kade e locirano u~ili{teto.
5. Vo iniciraweto na problemite od sovetite na
roditelite provejuva partnerstvo so u~ili{niot menaxment i se donesuvaat odluki so zaemno u~estvo i od
zaedni~ki interes.
6. Sistemot na sledewe na rabotata, administracijata i arhiviraweto e praktikuvan i prifaten od
strana na sovetot na roditelite, so pomo{ na menaxmentot vo u~ili{teto.
7. Zgolemen e brojot na u~ili{tata koi preku sovetot na roditelite iniciraat i sproveduvaat zaedni~ki aktivnosti (prisustvo na proslavi, sostanoci,
re{avawe na zaedni~ki problemi, razmena na u~enici
i sl.).
8. Za sproveduvawe na aktivnostite za pribirawe
na finansiski sredstva, osoznavame deka menaxmentot
vo u~ili{teto i sovetot na roditelite, treba da bidat
postojano informirani za izvorite i mo`nite na~ini
za dobivawe na sredstva, no so partnerstvo i pogolema
poddr{ka od lokalnata samouprava.
9. Vo nekoi regioni vo dr`avava po inicijativa
na sovetite na roditelite bea organizirani obuki za
roditelite i vrabotenite vo u~ili{tata, koi se poka`aa kako potrebni i efikasni.
10. Skromen broj na u~ili{tata sprovedoa multietni~ki aktivnosti, so u~estvo na sovetot na roditelite.
11. Uspe{no realiziranite obuki na roditelite
im pomogna da go zgolemat svojot kapacitet, da vospostavat partnerstvo na razli~ni nivoa i u~ili{teto da go
~uvstvuvaat kako na{e u~ili{te.

52

Obrazovni refleksii
12. Skoro vo site u~ili{ta se podobreni uslovite
za rabota i pokvalitetno odvivawe na nastavata i vonnastavnite aktivnosti na u~enicite.
13. Preku proektot Detski inicijativi se razvi
i pottikna pogolema sorabotka na roditelite vo
u~eni~kite inicijativi i formiraweto na razli~ni
klubovi, sekcii, dru{tva i druga forma na dru`ewe na
u~enicite vo u~ili{teto.
Sorabotkata na roditelite vo u~ili{teto pridonese i gra|anite da se poaktivni i so pogolema gri`a
za razvojot na obrazovanieto i formirawe na li~nosta
na deteto u~enik.
VREDNUVAWE NA PROCESOT NA EVALVACIJA
OD STRANA NA TIMOT
1. Skoro site u~esnici (programski evalvatori)
ocenija deka procesot na evalvacijata be{e forum za
diskusija. Sekoj individualno go iska`a svoeto mislewe
i stav, so cel da se {irat pozitivnite postigawa.
2. Site u~esnici procesot na evalvacija go ocenija kako pridobivka za nivnata uspe{na komunikacija,
sorabotka i mo`nost za razmena na iskustva.
3. Procesot na evalvacija u~esnicite go do`iveale kako proces na u~ewe, so visok stepen na interaktivnost i u~ewe od drugi i so drugi.
4. Evalvacijata na programata Roditelsko u~ili{na sorabotka bila pri~ina da se vklu~i i lokalnata sredina (zaednica) preku konkretni informacii za
roditelsko u~ili{nata sorabotka i aktivnostite na
u~ili{teto.
5. Skoro site u~esnici vo evalvacijata se iska`aa
deka sega znaat {to zna~i procesot na evalvacija i kako i so kogo se izveduva.
6. U~esnicite vo najgolem del se iska`aa deka vo
procesot na evalvacija nau~ile novi lekcii, koi vo idnina }e im koristat za podobruvawe na rabotata.
Site u~esnicite iska`aa mislewe deka ovoj metodolo{ki pristap (participativna metodologija) go
prifa}aat kako soodveten i predlagaat i vo idnina da
se koristi.

1-2/2004

Obrazovni refleksii
GLAVNI PREPORAKI
1. Za uspe{na komunikacija i timska rabota vo
sovetot na roditelite potrebna e pogolema prisutnost, anga`iranost i odgovornost na ~lenovite.
2. Da se raboti na zgolemuvawe na motivacijata
i interesot na roditelite za sorabotka preku zaedni~ka edukacija so site vraboteni vo u~ili{teto.
3. Za uspe{na timska rabota vo sovetot na roditelite treba da se raboti na usovr{uvawe na programata (realno ostvarliva programa) za rabota so opredeluvawe na prioriteti i celosna poddr{ka od menaxmentot, vrabotenite i u~enicite.
4. Potrebno e da se vospostavi i razvie sorabotka i partnerstvo pri realizirawe na programata so drugi u~ili{ta, lokalnata vlast i nevladinite lokalni
organizacii.
5. Redovno informirawe na novite ~lenovi na
sovetot na roditelite za postojana arhiva i dokumentacija (programa za rabota, izve{tai i dr.).
6. Potrebno e arhivata da bide dostapna i za nastavnicite, kako bi mo`ele da bidat vo tek so aktivnostite na sovetot na roditelite.
7. Da prodol`i usovr{uvaweto i zbogatuvaweto
na fondot na arhivata za rabota na sovetot na roditelite i istata da se koristi za prou~uvawe i podgotovka na idnite planovi za razvoj na kapacitetot na sovetot na roditelite, kako i sorabotka so lokalnata politika za obrazovanie.
8. Za podobruvawe na kvalitetot na godi{nata
programa za rabota na sovetot na roditelite, potrebno e aktivno u~estvo da zemat oddelenskite rakovoditeli i pretstavnicite na u~eni~kite zaednici, so konsultacii so pretstavnicite od lokalnata vlast.
9. Potrebno e da se organizira permanentna edukacija na roditelite, so programi koi }e se izgotvat
vrz osnova na nivnite obrazovni potrebi. Partneri vo
edukacijata treba da bidat i nastavnicite i pretstavnicite od u~eni~kite organizacii.
10. Potrebno e postojano sledewe i procena na
redovnosta i anga`irawe na ~lenovite na sovetite na

1-2/2004

Aktuelnosti
roditelite. Neaktivnite da se zamenuvaat so zainteresirani i aktivni.
11. Potrebno e da se razvivaat novi strategii za
pogolema odgovornost i transparentnost na rabotata
na sovetot na roditelite vo u~ili{tata i sredinata i
po{iroko.
12. Motiviranosta na ~lenovite na sovetot na
roditelite treba da se odr`uva preku istaknuvawe na
rezultatite na sprovedenite aktivnosti na roditelite.
13. Roditelite treba da kreiraat aktivnosti i da
zemaat aktivno u~estvo vo organizacija na slobodnoto vreme na u~enicite.
14. Vo rabotata na sovetite na roditelite da se
vklu~uvaat roditeli volonteri, porane{ni u~enici
(sega roditeli), kako konsultanti i pomaga~i
(poddr`uva~i).
15. Da se raboti na izgotvuvawe strate{ki plan
za razvoj na novi dimenzii na programata Roditelsko
u~ili{na sorabotka, vo koja }e se zastapat slednive
demokratski osnovi:
- pravo na obrazovanie na site;
- zalo`bi i poddr{ka na u~enicite da vlezat i da
ostanat vo obrazovanieto;
- da se postignuvaat uspesi i razvoj na li~nosta;
- sozdavawe na uslovi za raskinuvawe na hierarhijata i avtoritarnosta na obrazovanieto;
- decentralizacijata kako glavna karakteristika na demokratizacijata vo obrazovanieto.
16. Timot za rakovodewe i rabota vo Roditelsko
u~ili{nata sorabotka so CRS da prodol`i so ovoj
potvrden kvalitet na organizacija i rabota so pro{iruvawe na sorabotkata so sovetnicite od BRO.
17. Izve{tajot za evalvacija na programata Roditelsko - u~ili{na sorabotka da se dostavi so site
zna~ajni institucii i subjekti, vklu~uvaj}i gi i podra~nite edinici na Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Timot za evalvacija, t.e. site konsultirani implementatori na programata prepora~uvaat:
Programata Roditelsko u~ili{na sorabotka
da prodol`i so implementacijata, da se pro{iri opfatot na u~ili{tata, da se razviva parterstvoto, osobeno
so vlasta, so cel da se pomogne vo procesot na demokrati-

53

Aktuelnosti

Obrazovni refleksii

zacija i decentralizacija na obrazovanieto vo Republika Makedonija.

ZAKLU^OK
Evalvacijata poka`a deka vo 2001/2002 godina e
realiziran eden bogat i dinami~en proces na u~ewe na
roditelite i u~ili{nite strukturi (direktorot,
stru~nite rabotnici i nastavnicite, odnosno potvrdi deka decata se idni gra|ani i zaedni~ka cel na roditelite, u~ili{teto i zaednicata.
Uspe{noto realizirawe na programata Roditelsko u~ili{na sorabotka dobi {irok publicitet i
predizvika interes za vklu~uvawe na pogolem broj na
u~ili{ta vo Republika Makedonija.
Za ovoj uspeh, golem pridones ima profesionalnata i odgovornata uloga na lu|eto od timot na CRS, osobeno menaxerite. Posvetenosta vo rabotata, nivnite
znaewa i ve{tini poka`aa rezultati. Se zapo~na so razvivawe na vistinskite i partnerskite odnosi me|u roditelite i u~ili{tata. Tie }e mo`at da go poddr`uvaat
i pomagaat unapreduvaweto i razvojot na decata i obrazovanieto vo Republika Makedonija.
Kako rezultat na postignatite efekti od programata RUS, denes vo R. Makedonija se formirani tri regionalni mre`i na soveti na roditelite i toa vo Ohrid,
Bitola i Strumica. Ova zboruva za omasovuvawe na
organiziranosta na roditelite i nivnoto programirano
aktivirawe vo u~ili{teto.
Klu~ot za podobruvawe i unapreduvawe na kvalitetot vo obrazovanieto go imame, me|utoa potrebni se
dolgotrajni napori, zalo`bi i vreme na u~ili{teto,
roditelite i lokalnata sredina za da go postavime
partnerstvoto.
Bitno e deka roditelite se i ostanuvaat da bidat
u~iteli na svoite deca vo tekot na celiot `ivot. Ova
nivno pravo i obvrska ja opredeluva i nivnata sila
koja e potrebna na obrazovanieto i u~ili{teto.

54

Golubina Gor|ievska, sovetnik vo

BRO - PE Ko~ani

1-2/2004

Obrazovni refleksii

Od praktikata

Veqo Ta{evski - Slika XI, 1992 - komb. teh. 50x50 sm

3-4/2004

63

Obrazovni refleksii

Od praktikata

OPSERVACIJA NA ^ASOT OD STRANA NA

DIREKTOROT

Nikol~e Ilijevski

VOVED
Klu~ot za uspe{niot razvoj i napredok na u~enicite i iskoristuvawe na nivniot potencijal le`i vo
stru~nosta na nastavnicite i direktorot na u~ili{teto. Direktorot e klu~na figura vo odnos na sevkupnite aktivnosti na u~ili{teto, a vo toj konteks i na profesionalniot razvoj na nastavnicite i postigawata
na u~enicite. Toj treba da se gri`i za postojaniot kvalitet na rabotata na nastavnicite, bidej}i od toa zavisi razvojot i napredokot na u~enicite.
Koga zboruvame za pomo{ na nastavnicite od
strana na direktorot vo rabotata so paralelkata, naj~esto mislime na opservacijata na ~asot, iako toa ne
e edinstvenata forma na zaemna sorabotka koja e vo
funkcija na nivniot profesionalen razvoj. Opservacijata mora da se odviva planski i sistematski zatoa
{to samo taka mo`e da bide vo funkcija na profesionalniot razvoj na nastavnikot.
Bez pretenzii na{iroko da go elaboriram teoretskoto i prakti~noto zna~ewe na opservacijata na
~asot od strana na direktorot, samo }e potsetime na
nekoi elementi koi se bitni za da se sfati su{tinata

3-4/2004

na edna od nekolkute funkcii na direktorot kako pedago{ki rakovoditel.

Sledeweto na postigawata na nastavnicite i u~enicite e zakonska obvrska, a opservacijata na ~asot e
edna od su{tinskite metodsko-didakti~ki aktivnosti
na direktorot. Opservacijata na ~asot e slo`en, suptilen i mnogu zna~aen metodsko-didakti~ki proces i e edna od najva`nite funkcii na direktorot. Toa e proces
preku koj direktorot i nastavnicite u~at edni od drugi,
so {to mo`e bitno da se vlijae na profesionalniot razvoj na nastavnicite, na podigaweto na kvalitetot na obrazovnata praktika i napredokot na u~enicite. Za toa
da bide taka, site aktivnosti, povrzani so ovaa postapka, treba da bidat dobro isplanirani, odnosno da se opredelat jasni celi, vreme, broj, vidovi na opservacii
i podgotveni soodvetni instrumenti za taa namena.
Pri planiraweto treba da se vodi smetka za razli~nite
vidovi na opservacii i razlikite vo oddelni standardi kaj predmetite, nastavnicite i u~enicite. Isto taka, planiraweto opfa}a i sozdavawe na pozitivna
klima na relacijata direktor-nastavnik, odnosno zaemna doverba vo odnos na postigaweto na krajnata cel na
ovoj metodsko-didakti~ki proces. Toa zna~i deka posetata na ~asot od strana na direktorot ne treba da ima
samo cel za otkrivawe na slabostite i gre{kite na nastavnikot vo tekot na aktivnostite za postigawe na
planiranite celi, tuku toa treba da bide prethodno zaemno dogovorena postapka koja }e bide vo funkcija na
podigawe na kvalitetot na obrazovniot proces. Iskustvata od praktikata poka`uvaat deka opservacijata na ~asot, od strana na direktorot, }e ja postigne

65

Od praktikata
planiranata cel dokolku se sozdade zaemna doverba, pri
{to nastavnikot }e pobara prisustvo na direktorot na
~as zaradi razre{uvawe na nekoi metodsko-didakti~ki pra{awa. Za site ovie i drugi pra{awa direktorot
treba da se dogovori so nastavni~kiot kolegium, pri
{to opservacijata na ~asot stanuva mnogu pove}e od formalna aktivnost.
Kolku {to se va`ni aktivnostite koi se vo funkcija na uspe{nata opservacija na ~asot, isto tolku se
zna~ajni i aktivnostite koi treba da sleduvaat po opservacijata. Opservacijata }e ja postigne planiranata cel (celi) dokolku direktorot vedna{ po posetata
na ~asot }e gi sredi svoite vpe~atoci i zaedno so nastavnikot istite }e gi razgledaat i analiziraat. Seto toa
treba da se odviva vo edna relaksirana atmosfera, a direktorot i nastavnikot treba da imaat kriti~ki odnos
kon site soznanija dobieni od opservacijata na ~asot
i istite da se iskoristat za postavuvawe na novi celi,
odnosno podobruvawe na obrazovnata praktika.
INSTRUMENT ZA OPSERVACIJA NA ^ASOT
Prezentiraniov instrument e osnoven (op{t) i
opfa}a mnogu faktori (elementi) koi vlijaat na kvalitetot na nastavata. Dolgogodi{noto iskustvo na direktorite poka`uva deka so primenata na ovoj istrument se dobivaat pove}e informacii za celokupnata
organizacija na nastavniot ~as i kvalitetot na rabotata na nastavnikot. Isto taka, pogoden e za prvi~na opservacija na novite nastavnici i nastavnicite koi
direktorot ne gi poznava dovolno. No, ako sakame posistematski i potemelno da go sledime postigaweto na
odredena cel, toj se poka`a kako ne dovolno prakti~en,
dosta obemen i po zavr{enata poseta bara pove}e vreme
za razgovor so nastavnikot.
Dokolku nekoj saka da vr{i opservacija na ~asot
i odlu~i da go primeni ovoj instrument, se predlaga da
izbere nekoi od prika`anite elementi ili fazi od
~asot koi }e gi sledi. Sepak, vakviot instrument mo`e
da mu poslu`i i na nastavnikot da go sledi li~niot
razvoj.

66

Obrazovni refleksii
Sli~no iskustvo iska`aa i direktorite na
Op{tina Gazi Baba, koi go primenuvaa ovoj instrument vo prvoto polugodie na u~ebnata 20004/5 godina.
Odd.
Nastavnik
Tema
Nastavna sodr`ina
Datum
TEK I DINAMIKA NA AKTIVNOSTITE NA ^ASOT (DENOT)
Po~etni aktivnosti- naso~uvawe kon celta
Aktivnosti na nastavnikot i na u~enicite
* Dali:
prezentiranite aktivnosti (sodr`ini) ovozmo`uvaat funkcionalna povrzanost so ona {to }e se
raboti na toj ~as;
nastavnikot preku soodvetni postapki gi
motivira u~enicite;
nastavnikot pravilno gi naso~uva u~enicite
kon glavnata cel na ~asot;
jasno gi istaknuva celite (zada~ite) na ~asot;
celite se jasno definirani;
tie se realno ostvarlivi i sfatlivi za u~enicite;
se koristat predznaewata na u~enicite;
se vnimava na vremetraeweto na po~etnite aktivnosti;
se vr{i uspe{en premin kon glavnite aktivnosti na ~asot;
u~enicite se vnimatelni i aktivno u~estvuvaat vo planiranite aktivnosti.

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
** Komentar:

* * Komentar:

Glavni aktivnosti na ~asot

Aktivnosti na nastavnikot

Aktivnosti na u~enicite

* Dali:
pred u~enicite jasno gi izlo`uva strategiite
i aktivnostite preku koi }e gi postignat postavenite
celi;
po potreba vr{i nivno integrirawe i dava soodvetni upatstva;
planiranoto vreme za aktivnostite e soodvetno;
koristi soodvetna stru~na terminologija;
gi upatuva u~enicite na me|usebna sorabotka;
ja po~ituva li~nosta na u~enikot;
gi po~ituva individualnite sposobnosti i interesi (ima diferenciran pristap);
gi pottiknuva u~enicite da gi iska`uvaat sopstvenite stavovi kon sodr`inite, pra{awata, zada~ite
i aktivnostite;
gi pottiknuva mislovnite operacii;
gi upatuva na koristewe pove}e izvori na znaewa;
permanentno ja sledi nivnata rabota;
gi poddr`uva i im dava soodvetni upatstva;
vo tekot na denot (~asot) primenuva raznovidni i soodvetni formi i metodi na rabota;
po potreba go menuva ritamot na aktivnostite;
sozdava prijatna atmosfera za rabotata (nastavnikot e vedar, komunikativen, neposreden, utvrduva pravila na odnesuvawe, motivira, slu{a...);
ja pottiknuva interakcijata: nastavnik-u~enik,
u~enik-u~enik;
dobiva povratna informacija za napredokot na
u~enicite za vreme na ~asot (denot).

3-4/2004

* Dali:
u~enicite imaat `elba za rabota;
koncentrirano prio|aat kon aktivnostite;
efektivno gi koristat izvorite na znaewa;
si pomagaat edni so drugi;
postavuvaat soodvetni pra{awa;
rabotat so zadovolstvo;
preku raznovidnite aktivnosti (istra`uvawe,
eksperimentirawe, bele`ewe, analizirawe, sporeduvawe, zaklu~uvawe i sl.) doa|aat do kvalitetni znaewa;
realno gi vrednuvaat svoite rezultati.
* * Komentar:

Zavr{ni aktivnosti proverka na postignatosta na celite na ~asot (denot)

* Dali nastavnikot postavuva soodvetni pra{awa
preku koi se dobiva odgovor za:
postignatosta na celite na ~asot;
aktivnostite preku koi tie se postignati;
tehnikite na u~ewe;
razmisluvawata na u~enicite za ona {to e u~eno;

67

Od praktikata
mo`nosta na povrzuvawe na novoto so iskustveni
situacii vo `ivotot;
mo`nosta za primena na novoto vo dadeni situacii.
* Dali nastavnikot:
dava povratni informacii za nivnite postigawata;
dava nasoki na u~enicite za ponatamo{na
rabota.
* * Komentar:

Evalvacija na ~asot i preporaki za ponatamo{nata rabota na nastavnikot:

Obrazovni refleksii
pred u~enicite jasno da gi izlo`uva strtegiite
za rabota;
gi objasnuva aktivnostite preku koi }e gi postignat planiranite celi;
go prezentira potrebnoto vreme za relizacija
na aktivnostite;
gi upatuva u~enicite na me|usebna sorabotka;
go rasporeduva materijalot za rabota;
ja sledi rabotata na u~enicite;
gi naso~uva da koristat razni izvori na znaewa;
gi potiknuva na slobodno iska`uvawe na sopstvenite stavovi kon sodr`inite;
gi potiknuva mislovnite operacii;
soodvetno reagira na pote{kotiite na koi
naiduvaat u~enicite;
gi pottiknuva u~enicite na samovrednuvawe.
* * Komentar:

* So zaokru`uvawe na crti~kata pred iskazot se

bele`at fakti, ona {to e opservirano, videno ili
slu{nato bez procena.

Dokolku direktorot saka prodlabo~eno da ja

sledi postignatosta na opredelenata cel od oblasta na
pou~uvaweto, koristej}i gi iskazite od ovoj instrument, kako i drugi iskazi, mo`e da izraboti svoj instrument preku koj }e ja sledi postignatosta na planiranata cel.
Primer:
* Naso~uvawe na rabotata na u~enicite od
strana na nastavnikot:
gi prezentira celite koi treba da se postignat;

68

* * Komentarot se odnesuva na procenata za

kvalitetot na aktivnostite.
Ne pretendirame deka ponudenive instrumenti se
edinstveni i najdobri. Sigurno e deka pri primenata
direktorite }e naidat na odredeni pote{kotii i
ograni~uvawa koi mo`at da bidat predizvikani od
strukturata na predmetot ~ii celi treba da se postignat, od osposobenosta na nastavnikot za kvalitetno
organizirawe i realizirawe na nastavniot proces, od
sredinata vo koja se u~i, od sostavot na celnata grupa
koja se pou~uva i sl.

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Od praktikata

Sepak, smetame deka primenata na ovie instrumenti na nekoj na~in }e im gi olesni aktivnostite na
direktorite pri opservacijata na ~asot i }e im dade
idei, vo zavisnost od celta, da izrabotat i drugi posoodvetni instrumenti.
NA^IN NA BELE@EWE
Bele`eweto mo`e da se vr{i na tri na~ini: kako
~ek-lista, so stepenuvawe (so toa {to na desnata strana
od iskazite }e se nacrtaat grafi so nekolku vida na stepeni od 1-3; 1-5 ili od 1-6 i se vr{i procena na opredelenata aktivnost) ili slobodni bele{ki.

LITERATURA
Mened`ment v vzgoji in izobra`evanju, Zavod
Republike Slovenije za {olstvo, Ljubljana 1995 (Pedago{ko
vodenje, Ana Tomi})

Nikol~e Ilijevski, sovetnik vo Biroto za razvoj

na obrazovanieto - Skopje

3-4/2004

69

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Integrirawe na nastavnite sodr`ini

preku timska nastava
Risto Prangoski
Mileva Spaseska
Petar Andonoski

REZIME
Trudot se sostoi od dva dela. Prviot del e teoretski i sodr`i voved vo timskata nastava kako inovacija i procena kakvi se mo`nostite za integrirawe na nastavnite sodr`ini so nejzina primena kaj nas, a vo vtoriot del e daden didakti~ko-metodski prikaz vo koj so
primena na timskata nastava po predmetite fizika i
TO se vr{i integrirawe na nastavnite sodr`ini. Za
vreme na trite ~asa (90-minutnoto vreme e podeleno na
tri ~asa koi se so razli~no vremetraewe prilagodeno
na baraweto na nastavata, a me|u niv se vmetnati 5-minutni odmori) se vr{i povtoruvawe na nastavnite sodr`ini od temite Zakoni za elektri~nata struja vo
metali (fizika) i Elektrotehnika (TO), no voedno
se izveduvaat opiti, se re{avaat numeri~ki zada~i i
se vr{i proverka na znaewata preku upotreba na kratok
test.
VOVED
Timskata nastava (Team Teaching) se pojavuva kon
krajot na pedesettite godini na minatiot vek vo SAD
i povrzana e so F. Kepel, X. [eplin, R. Anderson, L.
Tramp, D. Bejnhejm, L. Mut i dr.

70

Tradicionalnata parcijalizirana nastava so

krutiot predmeten oddelensko-~asoven sistem, naso~ena
prete`no kon verbalno steknuvawe na znaewata, ne mo`e da gi zadovoli brojnite promeni zatoa {to novoto
vreme bara mnogu pove}e od steknuvawe na znaewa: sposobnost za negova kreativna primena, pogolema anga`iranost na u~enicite vo procesot na nastavata, razvivawe na sposobnostite za istra`uvawe, za zaklu~uvawe
i za samostojno mislewe, kako i sozdavawe uslovi u~enikot {to e mo`no posamostojno da pridonesuva za svo1
jot razvoj .
Ronald Himen timskata nastava ja definira na
sledniov na~in: * Timska nastava imame koga dvajca
ili pove}e nastavnici ja planiraat nastavata zaedni~ki i imaat odgovornost za pou~uvaweto na istata grupa
u~enici. Timskata nastava se protega na site stepeni
2
na obrazovanieto od osnovnoto u~ili{te do kolexot*.
3
A dodeka, pak, J. \or|evi} definira: *... timskata nastava e forma na organizacija vo koja nastavnicite tesno
sorabotuvaat i gi koordiniraat svoite napori za, koristej}i gi svoite stru~ni i pedago{ki kvaliteti, interesi i individualnite mo`nosti, zaedni~ki i organizirano da planiraat, da izveduvaat i da ja ocenuvaat nasta1

Petar Mandi}, Inovacije u nastavi, IGKRO Svjetlost, OOUR Zavod

za uxbenike, Sarajevo, 1980, strana 118
2
3

Isto, strana 121

Jovan \or|evi}, Savremena nastava, Nau~na kwiga, Beograd, 1981,
str. 163-164

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
vata koja odgovara na potrebite i mo`nostite na u~enicite, a rabotata na u~ili{teto da ja napravat poracionalna i poefikasna.*
Vo literaturata i praktikata poznati se pove}e
modeli na formirawe na timovi od nastavnici.
4
Taka spored M. Stevanovi} i A. Muradbegovi}
timovite se formiraat:
eden tim za ist nastaven predmet vo edno oddelenie, t.e. za grupa paralelki od isto oddelenie;
eden tim za ist predmet od pove}e oddelenija;
eden tim za pove}e nastavni predmeti vo edno
oddelenie;
eden tim za pove}e oddelenija.
5
P. Mandi} smeta deka formiraweto na timovite
za timska nastava treba da se vr{i na dva na~ini, i toa:
eden tim za edno oddelenie ili eden tim za eden
predmet;
eden tim za grupa od razli~ni paralelki ili eden
tim za pove}e nastavni predmeti.
6
Dodeka, pak, J. \or|evi} pi{uva deka ovie timovi mo`at da bidat organizirani na pove}e na~ini, i
toa:
nastavnici od ista struka mo`at da gi obedinat
svoite sili vo ramkite na eden predmet za celoto u~ili{te;
predmetnite nastavnici se zdru`uvaat, ograni~uvaj}i gi svoite napori na posebna vozrasna grupa;
mo`e da se izvr{i interdisciplinaren pristap,
nastavnicite od razli~ni struki i specijalisti da rabotat zaedno so heterogeni grupi u~enici spored vozrasta i sposobnostite;
mo`e da se napravi interdisciplinarno grupirawe, no ograni~eno na pomala grupa, spored sposobnostite, interesite i sli~no.
4

Marko Stevanovi}, Aida Muradbegovi}, Didakti~ke inovacije u

teoriji i praksi, Dnevnik, Novi Sad, 1990, str. 255

Petar Mandi}, Inovacije u nastavi, IGKRO Svjetlost, OOUR Zavod

za uxbenike, Sarajevo, 1980, strana 125
6

Isto 1

3-4/2004

Prednostite na timskata nastava nad klasi~nata

7
se sostojat vo slednoto :
a) Nastavniot kadar:
podobra organizacija na nastavni~kiot kolektiv, koordinacija i integracija, edinstveni kriteriumi
pri vrednuvaweto na rabotata na u~enicite;
podobra iskoristenost na specijalnite sposobnosti na nastavnicite i pogolema inicijativnost na
poedincite i nivnite kreativni sposobnosti;
zaedni~ko planirawe, izveduvawe i vrednuvawe
na rabotata na nastavnicite i u~enicite {to pozitivno se odrazuva na interpersonalnite odnosi me|u nastavnicite i me|u nastavnicite i u~enicite;
mo`nost iskusnite nastavnici da im pomagaat
na po~etnicite;
pogolema mo`nost povremeno vo nastavata kako
sorabotnici da bidat vklu~eni: umetnici, kni`evnici,
nau~ni rabotnici itn.;
poneposredna, poprirodna i kvalitetno podobra
vrska pome|u nastavnicite i roditelite;
pogolema {ansa sekoj nastavnik spored svoite
sposobnosti da napreduva od obi~en nastavnik do
rakovoditel na timot {to pretstavuva silen motiv vo
rabotata na sekoj nastavnik;
demokratizacija na odnosite vo nastavata.
b) U~enicite:
mo`nost navremeno i vo prirodni uslovi da se
identifikuvaat, razumno da se naso~at i maksimalno
da se razvivaat sposobnostite i interesite na u~enicite;
so rabota vo grupi ili individualna rabota
permanentno se neguvaat u~eni~kite sposobnosti da
analiziraat, zaklu~uvaat i samostojno da razmisluvaat;
mnogubrojnite i interesnite formi na rabota,
kako i ve{to prezentiranite sodr`ini silno gi motivi-

Isto 3

71

Od praktikata
raat u~enicite, vnesuvaat pove}e red i serioznost vo
nivnata rabota i posilno gi vrzuvaat za u~ili{teto i
nastavnicite;
pogolema mo`nost za aktivna participacija na
u~enicite vo nastavnata rabota, individualizirawe
na nastavata, razvivawe na odgovornosta i nezavisnosta na u~enicite;
razvivawe na nadarenite, obezbeduvawe maksimalen razvoj na takanare~enite prose~ni u~enici i
davawe {ansa na u~enicite koi zaostanuvaat po eden ili
grupa predmeti pobrzo i pouspe{no da postignat zadovolitelen uspeh;
pottiknuvawe na pozitivnite ambicii, rastewe
na potrebata za konstruktiven natprevar, sozdavawe
uslovi za humanizacija i socijalizacija na u~enikovata li~nost;
u~enikot konkretno raboti, sekoga{ gi znae
svoite rezultati {to go motivira za natamo{ni uspesi i razvivawe na odgovornosta za rabotata i za sopstveniot razvoj.
v) Koristeweto na prostorot i nastavnite
sredstva:
racionalno, pove}ekratno i maksimalno se koristi sekoj kvadraten metar od u~ili{niot prostor:
u~ilnici, kabineti, hodnici, ~italni i dr.;
brojnite nastavni sredstva rasfrleni po u~ilnicite i drugite mesta vo timskata nastava se koncentriraat na najpogodni mesta za upotreba vo procesot na
nastavata, a toa zna~i istite mo`at da bidat maksimalno
i mnogu efikasno iskoristeni;
stimulirawe na nastavniot kadar vo nastavata
da koristi moderna pedago{ka tehnologija so ~ija upotreba se menuva pozicijata na nastavnikot i u~enikot
vo nastavniot proces;
mnogu pomalku predavawa eks katedra, formalizam i verbalizam, a toa se postignuva so upotreba na
sovremenite nagledni sredstva, izveduvawe na eksperimenti, nabquduvawa.

Obrazovni refleksii
g) Vrednuvaweto na rabotata na nastavnicite
i u~enicite:
zaedni~koto planirawe, organizirawe i izveduvawe na nastavata i zaedni~kata odgovornost za istata grupa u~enici davaat izvonredna {ansa vo procesot
na rabotata da se vidat sposobnostite na nastavnicite
da pou~uvaat drugi, nivnata inventivnost vo koristeweto na naglednite sredstva, formi i metodi na rabota, profesionalnata zainteresiranost, stepenot na informiranost, odnosot kon u~enicite, li~nite kvaliteti i odnosot kon kolegite;
zaedni~kata rabota pretstavuva {ansa da se izvr{i vrednuvawe, da se izvle~at pouki i da se prodol`i
rabotata so u{te pogolema sigurnost i samostojnost.
Toa zna~i deka vrednuvaweto gi pottiknuva nastavnicite da se usovr{uvaat, podobro da se podgotvuvaat za
nastavata i da ja izveduvaat so maksimalno koristewe
na svojata darba. Vo vakvi uslovi nadvore{nata kontrola na rabotata na nastavnicite re~isi stanuva nepotrebna bidej}i samokontrolata maksimalno doa|a do izraz
kaj sekoj poedinec;
poobjektivno vrednuvawe na rabotata na u~enicite, pa namesto izoliranite mislewa na niza nastavnici za uspehot, povedenieto i ~ove~kite kvaliteti na
u~enicite, vo timskata nastava se dobiva zaedni~ko
mislewe na grupata koe{to e poseopfatno, pokonkretno i poobjektivno, a osven toa grupata permanentno go
sledi sekoj u~enik i spored uspehot za nego planira soodvetni aktivnosti.
MO@NOSTITE ZA PRIMENA NA TIMSKATA
NASTAVA KAJ NAS
Vo na{iot obrazoven sistem postojat mnogu pogodni op{ti pretpostavki i mo`nosti za prilagoduvawe
na timskata nastava pri {to taa }e gi zadr`i bitnite
8
karakteristiki , kako {to se:

Isto 3

72

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
predmetna nastava vo koja predavaat razli~ni
nastavnici, stru~waci za oddelni nastavni predmeti;
stru~ni aktivi koi vo rabotata vklu~uvaat nastavnici od srodni podra~ja (prirodno, op{testveno,
jazi~ko, estetsko, oddelenska nastava itn.);
postoewe i rabota na oddelenskite soveti za podobra koordinacija na vospitno-obrazovnata rabota;
postoewe na razli~ni formi na nastava, pokraj
redovnata, kako {to se: izborna, fakultativna, dopolnitelna, dodatna, slobodni aktivnosti i dr.
Mo`eme da konstatirame deka timskata nastava
ima odliki zaradi koi mo`e da bide korisna i primenliva vo na{i uslovi. Bidej}i postojat ovie povolni pretpostavki toga{ realno e da o~ekuvame primena na timskata nastava vo nekoi programski podra~ja
i za odredeni kompleksni temi i pra{awa. Me|utoa,
primenata na timskata nastava bara vnimatelno planirawe na vremeto, nastavniot kadar, prostorot, formite na rabota.
U~ili{teto, kolektivot koj }e se odlu~i za primena na ovaa forma na nastava treba da go ima predvid
slednoto:
1. Stru~nite aktivi, koi dobro gi poznavaat programskite barawa, na po~etokot na u~ebnata godina
diskutiraat i procenuvaat koi pra{awa, problemi,
temi, celini, {to po svojata pririda se kompleksni,
interdisciplinarni, mo`at pouspe{no da se obrabotat po pat na timska nastava. Za po~etok e dovolno ako
vo ramkite na eden stru~en aktiv se odbere po edna
tema za polugodie. Na primer, vo ramkite na stru~niot
aktiv po maj~in jazik pogodna tema za timska obrabotka e Humanizmot i renesansata. Vo ovaa kompleksna
tema treba da u~estvuvaat nastavnicite po istorija i
po umetni~kite predmeti. Kompleksna, interdisciplinarna tema e Elinisti~kiot period vo ~ija obrabotka treba da u~estvuvaat nastavnicite po istorija, geografija i umetni~kite disciplini. Vo oblasta na biologijata takva tema e Fotosintezata vo ~ija obrabotka treba da u~estvuvaat nastavnicite po biologija,
hemija i fizika. Sli~na tema e Kru`eweto na materijata. Vo hemijata takov problem e Strukturata na

3-4/2004

atomot, vo ~ija obrabotka u~estvuvaat nastavnicite

po hemija i fizika. Ili celinata Jaglenohidrati, vo
~ija obrabotka bi u~estvuvale nastavnicite po hemija
i biologija itn.
2. Koga aktivot }e odlu~i za temata, treba da planira koj nastavnik najuspe{no }e ja izlo`i. Aktivot
istovremeno razgleduva koi nastavni sredstva i postapki najmnogu odgovaraat na odredenata tema i se dogovora za toa koi formi i postapki }e bidat primeneti.
Obrazovnite i drugite aktivnosti na u~enicite
vo timskata nastava se organiziraat vo golemi grupi,
mali grupi i samostojna rabota na u~enicite.
1. Golemite grupi se formiraat so soedinuvawe
na dve ili pove}e paralelki od edno oddelenie. Vo rabotata na ovie grupi dominira nastavnikot-predava~
od timot, no povremeno mo`at da bidat anga`irani
stru~waci i specijalisti nadvor od u~ili{teto. Golemite grupi se najpogodni za: predavawa, tolkuvawe na
novata nastavna materija, dopolnitelni izlagawa, voved
vo pogolemi celini, tolkuvawe na razli~ni pravila i
zakoni, pregled na problemi, zaklu~ni sogleduvawa,
prika`uvawe filmovi i drugi audiovizuelni sredstva, podnesuvawe na izve{tai (na grupi i poedinci) od
prou~uvaweto na nekoja kompleksna tema so posredstvo na eksperiment, prou~uvawe na literatura, sobi9
rawe na podatoci od terenot i dr . Rabotata vo golemata grupa slu`i kako osnova za natamo{na rabota vo
malite grupi ili za samostojna rabota. Golemite grupi
za u~enicite od oddelenskata nastava ne treba da se
pogolemi od 35-40 u~enici, a vo predmetna nastava treba
10
da se dvi`at od 60 do 200 u~enici .
2. Rabotata vo mali grupi sledi po predavawata
ili demonstraciite vo golemata grupa. Ovie grupi se
formiraat vrz osnova na postignatite rezultati po
oddelni nastavni predmeti, spored sposobnostite,
interesite ili `elbite na u~enicite. Vo malite grupi
na u~enicite im se ovozmo`uva zaedni~ki da obrabo9

Isto 3

10

Isto 4

73

Od praktikata
tat izvesna nastavna tema za koja prethodno se pottiknati ili zainteresirani. Osnovnite karakteristiki na
rabotata vo mali grupi se: dijalog, rasprava, razmena
na idei, intenzivna grupna interakcija i dr. Stru~wacite smetaat deka najefikasna interakcija vo koja bi
u~estvuvale site u~enici od grupata mo`e da se ostvari
ako nejziniot broj se dvi`i, spored edni, od 10 do 15
u~enici, a, spored drugi, od 5 do 20 u~enici. Malite
grupi im ovozmo`uvaat na u~enicite da gi ve`baat
svoite analiti~ki sposobnosti, sposobnostite za izlagawe i kritika, borbata na mislewa vo argumentirana
rasprava.
3. Samostojnata rabota na u~enicite e naso~ena
kon individualno u~ewe, rabota, re{avawe na problemi,
ve`bawe ve{tini. Vo zavisnost od programskite
sodr`ini, od op{toto nivo na u~enicite i nivnite
sposobnosti tie se naso~uvaat kon postignuvawe na
postavenite zada~i. Me|utoa, ovde, pred s#, najneophodno
e voveduvaweto na u~enicite vo metodite i tehnikite
na racionalno u~ewe, planiraweto na vremeto i organizacijata na rabotata, osposobuvaweto za steknuvawe
na nekoi prakti~ni znaewa kako {to e koristeweto so
u~ebnici, leksikoni, pregledi, grafi~ki prikazi,
izrabotuvawe na konspekti, izve{tai, izvodi, bele{ki,
citati. Materijalite za samostojno u~ewe koi treba da
im bidat na raspolagawe na site u~enici se: knigi,
prira~nici, re~nici, leksikoni, literatura, razli~ni
tehni~ki i drugi nastavni sredstva. Pokraj izborot na
materijalite za rabota i u~ewe na sekoj u~enik treba
da mu se obezbedi u{te mesto i vreme za nepre~eno
u~ewe. Niz ovaa forma na rabota kaj u~enicite se razviva motiviranosta za samostojno u~ewe, sozdavaweto
na naviki i razvivaweto ve{tini.
Za prakati~na primena na timskata nastava vo
na{ite u~ili{ta potrebno e ispolnuvawe na slednite
11
uslovi :
- Fleksibilna organizacija na nastavniot kolektiv. Kolektivot treba da e perspektiven, stru~en,
10

Isto 4

74

Obrazovni refleksii
lesno podvi`en, motiviran, ureden i agilen, so dobro
razvieni interpersonalni odnosi, vo koj se ostvaruva
bliska sorabotka, koj vospostavuva sorabotka so op{testvenata sredina, so istaknati javni i kulturni
rabotnici, stru~waci od nau~nite ustanovi.
Fleksibilen raspored na ~asovite. Toa podrazbira rabota spored moduli, namesto klasi~na nastava, vo koi e definiran rasporedot na rabotata, sostavot
na u~enicite, vremeto, prostoriite, sredstvata i realizatorite.
Izmeneta polo`ba na u~enicite. U~enicite vo
timskata nastava se mnogu popodvi`ni, rabotat vo golemi grupi, vo mali i individualno. Tie se pomalku vo
situacija da bidat vo ist sostav na paralelkata. Nivnite
me|usebni dru`ewa vremenski traat razli~no, {to zavisi od prirodata na nastavnite sodr`ini, vozrasta na
u~enicite, modelot na timskata nastava, realizatorite
i dr.
Fleksibilen u~ili{ten prostor. Nastavata pove}e ne se izveduva isklu~ivo vo klasi~ni u~ilnici,
tuku vo site drugi u~ili{ni i vonu~ili{ni objekti:
amfiteatar, fiskulturna sala, hodnik, ~italna, biblioteka, trpezarija, u~ili{ten dvor, dom na kulturata,
filmska ili teatarska sala, labaratorii, medijateka,
kabinet, rabotilnici i dr.
- U~ili{ten multimedijalen centar ili u~ili{na medijateka. Vo nea na u~enicite i nastavnicite
im stojat na raspolagawe brojni i raznovidni nastavni
sredstva za grupna, tandemska i individualna rabota
kako {to se: re~nici, enciklopedii, leksikoni,
prira~nici, video i audiozapisi, televizori, radiopriemnici, kompjuteri, mikroskopi, raznovidni zbirki, pe~ateni materijali, detski i ostanat pe~at, site
vidovi karti: istoriski, geografski, turisti~ki, reljefi, maketi, {emi, crte`i, grafikoni, albumi, kni`evni i istoriski dela, patepisi, dnevnici, u~ebnici,
aplikacii i dr.
Stru~wacite koi se zanimavaat so timskata nastava smetaat deka dvajca nastavnici koi rabotat zaedno
ne pretstavuvaat tim, no sepak smetaat deka vakvata sorabotka mo`e da bide prva ili rana faza kon formiraweto na tim. Me|utoa, vo ramkite na eden ve}e formi-

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
ran tim, dvajca nastavnici sepak mo`at zaedno da rabo12
tat vo ista faza na ostvaruvawe na postavenite zada~i .
Metodskiot prikaz {to sledi gi poka`uva prvite
po~etoci ili e rana faza vo sozdavaweto na tim koj go
pravat entuzijasti, po~etnici vo timskata nastava.
Sekako deka ovoj timski nastaven ~as prethodno e planiran na stru~en aktiv, studiozno e podgotvuvan i uspe{no
e realiziran vo praktikata.
DNEVNA PODGOTOVKA
INTEGRIRAWE NA NASTAVNI SODR@INI PO
FIZIKA I TO PREKU TIMSKA NASTAVA
Oddelenie: VIII
Tim: nastavnik po fizika i nastavnik po TO
Nastaven predmet: Fizika
Nastavna tema: Zakoni za elektri~nata struja vo
metali
Nastaven predmet: TO
Nastavna tema: Elektrotehnika
Mesto na realizacija: kabinetot po fizika
Tip na ~asot: povtoruvawe i voop{tuvawe preku
izveduvawe na opiti
Broj na ~asovi: 3 nastavni ~asa (dva blok ~asa koi
spored klasi~nata nastava se vo traewe od 90 minuti,
no istite vremenski se podeleni na tri ~asa so po 5
minuti odmor me|u niv)
Nastavni formi: grupna, individualna
Nastavni metodi: razgovor, izlagawe, demonstrirawe, opit, re{avawe na zada~i, rabota so tekst.
Nastavni sredstva i materijali: izvori na struja, potro{uva~i, prekinuva~i, provodnici, voltmetar,
ampermetar, plo~ka so sistem od provodnici, svetilki, slo`eno strujno kolo vo koe se svrzani: strujomer,
osiguruva~i, svetilki, grealka, elektri~no re{o i fen
za kosa.
Obrazovni celi: da nau~at da rakuvaat so aparatite, dadenite elementi da gi povrzuvaat vo strujno
12

Isto 3

3-4/2004

kolo, da gi ~itaat vrednostite od instrumentite, da povtorat za pretvoraweto na elektri~nata energija vo

drugi vidovi na energija, da gi primenuvaat zakonite
za struja pri re{avaweto na numeri~ki zada~i, da povrzuvaat provodnici so potro{uva~i, da vr{at merewe
so univerzalen elektri~en instrument, da gi sfatat
goleminite pri mereweto na fizi~kite veli~ini i
nivnite merni edinici, da znaat da ~itaat {ematski
oznaki.
Funkcionalni celi: da nau~at da presmetuvaat
kolku ~ini potro{enata elektri~na energija, da nau~at za korista od {tedeweto na elektri~na energija,
da mo`at da izberat adekvaten osiguruva~ za soodvetnoto strujno kolo, da umeat da gi identifikuvaat opasnostite i posledicite od nepravilnoto koristewe na elektri~nite potro{uva~i.
Prethodna podgotovka
Za uspe{na realizacija na postavenite celi nastavnikot po fizika i nastavnikot po tehni~ko obrazovanie vr{at prethodna podgotovka preku prezemawe
na slednite aktivnosti:
obezbeduvawe na potrebnite materijali i nastavni sredstva za uspe{no izveduvawe na opitite i prethodna proverka na funkcionalnosta i ispravnosta na istite;
raspredelba na zadol`enija vo tekot na izveduvaweto na nastavata me|u dvajcata nastavnici so cel ~asovite da prote~at organizirano i bezbedno;
nastavnicite vr{at prethodno zapoznavawe na
u~enicite za aktivnostite {to }e sledat na naredniot
~as, nivnata raspredelba po grupi, podelbata na zadol`enijata i im gi soop{tuvaat nivnite o~ekuvawa.
Prv ~as
Voveden del: 5 minuti
@ivotot na sovremeniot ~ovek ne mo`e da se zamisli bez elektri~nata struja. Zatoa treba da se znaat
zakonite po koi taa se vladee. Proverkata na usvoenost

75

Od praktikata
kaj u~enicite }e ja izvr{ime preku timska nastava so
primena na teoretska i prakti~na rabota vo grupi.
Vo ovoj del od prviot ~as najprvo na u~enicite im
se davaat kratki upatstva za na~inot na rabota:
vremeto za dvata blok ~asa (90 minuti) }e bide
podeleno na tri ~asa so slednoto traewe: prviot ~as e
so traewe od 25 minuti, vtoriot so traewe od 45 minuti i tretiot ~as e 15 minuti, me|u sekoj od ~asovite ima
odmor od po 5 minuti;
diciplinata i koncentracijata na vnimanieto
kaj u~enicite vo tekot na prvite dva ~asa mora da bidat
soodvetni zatoa {to na tretiot ~as }e sledi proverka
na steknatite znaewa preku primena na test na znaewe
sostaven od tri zada~i, a ocenka na testot }e vlijae vrz
ocenkata po predmetite fizika i TO;
na prviot i vtoriot ~as u~enicite }e pominat
na grupna rabota odgovaraj}i na postavenite zada~i,
re{avaj}i numeri~ki zada~i, vr{ej}i opiti i prezentiraj}i go srabotenoto, a na tretiot ~as }e rabotat individualno, t.e. toga{ }e bide sproveden kratok test
na znaewa;
celta e preku ovie ~asovi da se utvrdat znaewata
i umeewata na u~enicite steknati na ~asovite po fizika
i TO, da se utvrdi nivnata osposobenost istite da gi
primenuvaat vo praktikata i da se utvrdi stepenot na
osposobenost na u~enicite za integrirawe na steknatite znaewa od fizikata i TO.
Najprvo se prio|a kon formirawe na {este heterogeni grupi od 5 do 6 u~enici, se opredeluvaat voda~ite
na grupite, nivnite prezenteri i pomo{nici.
Glaven del: 20 minuti
Na po~etokot na prviot ~as sekoj u~enik vo sekoja grupa dobiva po edno nastavno liv~e. [este grupi
vedna{ po dobivaweto na nastavnite liv~iwa rabotat
vrz postavenite barawa vo niv.

Obrazovni refleksii
Nastavni liv~iwa za rabota vo grupite
Nastavno liv~e br. 1
I grupa
Upatstvo za rabota: Vnimatelno prou~ete gi
zada~ite i odgovorete. So ponudeniot materijal napravete go opitot.
Zada~i:
1. Od koi ~esti~ki se izgradeni metalite?
2. [to e elektri~na struja?
3. Koi fizi~ki veli~ini ja karakteriziraat?
4. [to e elektri~en napon?
Kako se presmetuva?
Koja e negovata merna edinica?
Opit: Sostavete strujno kolo so voltmetar i izmerete go naponot na potro{uva~ot i izvorot.
(Formulite za zakonite i izveduvaweto na mernite edinici prezenterot(ite) go vr{i na tablata.)
Materijal za opitot: Izvor na struja, potro{uva~, prekinuva~, provodnici i voltmetar.
Vreme za rabota: 20 minuti
Vreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
Nastavno liv~e br. 2
II grupa
Upatstvo za rabota: Vnimatelno prou~ete gi
zada~ite i odgovorete. So ponudeniot materijal napravete go opitot i re{ete ja postavenata zada~a.
Zada~i:
1. Napi{ete formula za presmetuvawe na ja~inata
na elektri~nata struja, a potoa od formulata izvle~ete
definicija.
2. Izvedete ja osnovnata merna edinica za ja~ina
na elektri~nata struja, a potoa napi{ete gi i pogolemite merni edinici.
Opit: 1. Sostavete strujno kolo so ampermetar
i ostanatite elementi na strujnoto kolo. Potoa na ampermetarot pro~itajte ja ja~inata na strujata.

76

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii

2. Svrzete go ampermetarot edna{ PRED potroMaterijal za opitot: Plo~ka so sistem od

{uva~ot so merewe na ja~inata na strujata, i edna{ provodnici, izvor na struja, svetilka, prekinuva~ i
PO potro{uva~ot so povtorno merewe na ja~inata na provodnici za da go zatvori strujnoto kolo.
strujata.
Vreme za rabota: 20 minuti
3. Odgovorete na pra{aweto: Dali ja~inata na
Vreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
strujata e ista?
4. Re{ete ja slednata numeri~ka zada~a: Struja so
Nastavno liv~e br. 4
ja~ina od 5 A te~e niz napre~en presek na provodnikot
IV grupa
za vreme od 20 minuti. Kolkavo koli~estvo elekUpatstvo za rabota: Vnimatelno prou~ete gi
tri~estvo pominalo niz provodnikot?
zada~ite i odgovorete, a potoa re{ete ja postavenata
zada~a.
(Formulite za zakonite i izveduvaweto na mernite edinici prezenterot(ite) gi dava na tablata.)
Zada~i:
1. Kako se presmetuva rabotata na elektri~nata
Materijal za opitot: Izvor na struja, provod- struja i koja e nejzinata merna edinica?
nici, prekinuva~, potro{uva~ i ampermetar.
2. Napi{te ja formulata za mo}nost na elektri~Vreme za rabota: 20 minuti
nata struja, a potoa od formulata izvedete definicija
Vreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
i merna edinica za mo}nost.
3. Re{ete ja slednata numeri~ka zada~a: Vo bojler
Nastavno liv~e br. 3
od 80 litri ima greja~ so mo}nost od 2000 W. Vodata vo
III grupa
bojlerot za vreme od dva ~asa se zagreva od 200S na 600S.
a) Kolkavo koli~estvo toplina primila vodata
Upatstvo za rabota: Vnimatelno prou~ete gi
zada~ite i odgovorete. So ponudeniot materijal na- (specifi~niot toplinski kapacitet na vodata iznesuva 4200 J )?
pravete go opitot.
kg.K

b) Kolkavi se zagubite na energija?

Zada~i:
1. [to e elektri~en otpor?
(Zadadenata numeri~ka zada~a prezenterot(ite)
2. Napi{tete go Omoviot zakon i izvedete forja re{ava na tablata, a i formulite i mernite edinimuli od nego.
ci gi izveduva na tablata.)
3. Kako glasi zakonot za elektri~niot otpor?
Vreme za rabota: 20 minuti
Opit: 1. Dobienata plo~ka so sistem od provodVreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
nici povrzete ja vo strujno kolo, a potoa opredelete ja
zavisnosta na otporot od: dol`inata na provodnikot,
Nastavno liv~e br. 5
napre~niot presek na provodnikot i vidot na provodV grupa
nikot.
Upatstvo za rabota: Vnimatelno prou~ete gi
2. Od izvedeniot opit izvedete zaklu~oci za zazada~ite i odgovorete. So ponudeniot materijal
konot za elektri~niot otpor.
napravete go opitot, a potoa re{ete ja postavenata
(Formulite za zakonite i izveduvaweto na merni- zada~a.
te edinici prezenterot(ite) gi dava na tablata.)

3-4/2004

77

Od praktikata
Zada~a:
1. Na kolku na~ini se svrzuvaat potro{uva~ite
(sijalicite) vo strujno kolo?
Opit: 1. Povrzete dve svetilki vo strujno kolo:
a) seriski;
b) paralelno.
2. Utvrdete dali postoi razlika vo intenzitetot
na sveteweto na svetilkite, a potoa objasnete.
3. Re{avawe na numeri~ka zada~a: Vo strujno kolo
se svrzani dve svetilki so otpori od po 2 : . Svetilkite
najprvo se svrzani seriski, a potoa paralelno. Da se
presmeta vkupniot otpor koga svetilkite se svrzani
seriski i koga se svrzani paralelno.
(Zadadenata numeri~ka zada~a prezenterot(ite)
ja re{ava na tablata.)
Materijal za opitot: Izvor na struja, provodnici, prekinuva~ i dve svetilki.
Vreme za rabota: 20 minuti
Vreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
Nastavno liv~e br. 6
VI grupa
Upatstvo za rabota: So pomo{ na izrabotenoto slo`eno strujno kolo koe se nao|a pred vas, vo koe
se svrzani: strujomer, osiguruva~i, svetilki, grealka,
elektri~no re{o i fen za kosa niz koi strujata te~e
10 minuti, va{a zada~a e da go opredelite i presmetate
slednoto:
a) Kolkavi se poedine~nite mo}nosti na potro{uva~ite?
b) Kolkava e vkupnata mo}nost na site potro{uva~i?
v) Kolkava rabota izvr{ila strujata?(Pro~itajte ja od strujomerot po~etnata i krajnata brojna vrednost na potro{enata elektri~na struja.)
g) Kolku pari ~ini potro{enata energija ako znaeme deka 1 kilovat ~as ~ini 2,5 denari?

78

Obrazovni refleksii
d) Kolku pari }e potro{at site potro{uva~i za
eden mesec (30 dena) ako rabotat po dva ~asa na den?
(Zadadenata numeri~ka zada~a prezenterot(ite)
ja re{ava na tablata.)
Materijal za opitot: Prethodno izraboteno
slo`eno strujno kolo.
Vreme za rabota: 20 minuti
Vreme za prezentacija: 5 do 10 minuti
Odmor za u~enicite: 5 minuti
Vtor ~as
Prezentacija na grupite: 45 minuti
Na vtoriot ~as prezenterite i nivnite pomo{nici od sekoja grupa pristapuvaat kon odgovarawe na postavenite pra{awa, opi{uvawe i demonstrirawe kako
go izvele opitot, koi se efektite od istiot, izveduvawe
na formuli na tablata, re{avawe na numeri~ki zada~i.
Odmor za u~enicite: 5 minuti
Tret ~as
Test na znaewe: 15 minuti
Na tretiot ~as u~enicite najprvo se rasporeduvaat frontalno, sednati vo parovi, a potoa im se podeluvaat test-pra{awa (dve grupi) so cel da se utvrdi vo
kolkava merka u~enicite po predmetot fizika uspeale
da ja sovladaat temata Zakoni za elektri~nata struja vo metali.
Za proverka na znaewata }e bidat upotrebeni
slednite testovi:

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
TEST
I grupa

1. Da se povrzat so linii oznakite za fizi~kite

veli~ini so mernite edinici koi odgovaraat.
a) u
1K

Ime i prezime na u~enikot

paralelka

UPATSTVO ZA RABOTA: Vnimatelno pro~itaj gi

zada~ite, a potoa re{i gi na ostatokot od prazniot
list.
1. Da se povrzat so linii oznakite za fizi~kite
veli~ini so mernite edinici koi odgovaraat.
a) J

1W

b) l

1A

v) R

1J

g) Q

1m

d) t (vreme)

1:

b) s

1J

v) A

1V

g) r

1 mm2

d) T

1 :

|) E

1J

mm 2
m

2. Izvedi ja mernata edinica za mo}nost na elektri~nata struja vo SI sistemot.

3. Naponot na baterijata e 4,5 V , a istata se sostoi od tri suvi elementi. Kolkav e naponot na sekoj element posebno?

Aktivnosti po nastavata
Po zavr{uvaweto na testiraweto nastavnicite
|) R
1s
po fizika i po TO go obrabotuvaat testot, a dobienite rezultati im poslu`uvaat za: analiza na postigawata
2. Izvedi ja mernata edinica za elektri~en otpor na u~enicite, procena na stepenot na razvienosta na
vo SI sistemot.
sposobnost za integracija na znaewata po fizika i TO,
proverka na kvalitetot na obrabotkata na nastavnite
3. Vo strujno kolo seriski se povrzani 20 svetil- sodr`ini itn.
ki so otpor od po 2 : . Kolkav e vkupniot otpor?
LITERATURA

TEST
II grupa
Ime i prezime na u~enikot

paralelka

UPATSTVO ZA RABOTA: Vnimatelno pro~itaj gi

zada~ite, a potoa re{i gi na ostatokot od prazniot
list.

3-4/2004

1. P. Mandi}, Inovacije u nastavi, IGKRO

Svjetlost, OOUR Zavod za uxbenike, Sarajevo, 1980
god.
2. J. \or|evi}, Savremena nastava, Nau~na kwiga,
Begrad, 1981 god.
3. M. Stevanovi}, A. Muradbegovi}, Didakti~ke
inovacije u teoriji i praksi, Dnevnik, Novi Sad, 1990
god

79

Od praktikata

Obrazovni refleksii

4. S. Ge{oski, F. Nonkulovski - Fizika za VIII oddelenie, Albi, Skopje, 2003 god.

5. Bilten na fizi~arite na R. Makedonija, kniga
43, Dru{tvo na fizi~arite na R. Makedonija, Skopje
1999 god.
6. S. Gu~eva, Istra`uvawe I - Metodsko upatstvo
za nastavnicite po fizika vo osnovnoto obrazovanie,
Pedago{ki zavod na Makedonija, UNICEF-Kancelarija Skopje, Skopje 1997 god.
7. M. Kazanxiska, Zbirka zada~i po fizika za osnovnoto obrazovanie, Pedago{ki zavod na R. Makedonija, Skopje, 1997 god.
8. M. Mitovska, D. Ivanovi}, G. Stevanovski, B.
Nikolovski, J. Angelovski, Tehni~ko obrazovanie za
VIII oddelenie, Prosvetno delo AD, Skopje, 2003 god.

Risto Prangovski, pedagog vo OU Bla`e Koneski Prilep

Mileva Spaseva, nastavnik vo OU Bla`e Koneski Prilep
Petar Andonoski, nastavnik vo OU Bla`e Koneski Prilep

80

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Kompjuterski poddr`ani obrazovni

sistemi
Risto Hristov

Najsovremenite alatki koi ja pravat obrazovnata tehnologija mo}na, sekako, se kompjuterski poddr`anite obrazovni sistemi. Samiot naslov ni ka`uva deka
nivnata funkcija se bazira na kompjuterot i na negovite
s# pogolemi mo`nosti: multimedijata, hipermedijata,
animacijata i simulacijata za slikovit prikaz na nastavnite sodr`ini, odnosno negovite re~isi neograni~eni potencijali za skladirawe i prebaruvawe na ogromni koli~ini informacii.

Razvojot na kompjuterskite obrazovni sistemi

dobiva nagoren od. Pritoa za site niv e karakteristi~no deka se razvivaat kon koristewe na Internetot i
vebot. Na slika 1 dadena e blok {ema za razvojot na kompjuterski poddr`anite obrazovni sistemi. Pritoa mora da se naglasi deka jasna granica me|u oddelnite grupi na kompjuterski poddr`ani obrazovni sistemi ne
postoi, tuku tie se isprepletuvaat, odnosno prepokrivaat.

Slika 1. Razvoj na kompjuterski poddr`ani

obrazovni sistemi

Sistemi za kompjutersko poddr`ano u~ewe

modelirawe na znaeweto

hipermedija

Hipermediski sistemi
Prilagodlivi hipermediski
sistemi

Inteligentni mentorski
sistemi

Prilagodlivi veb-obrazovni sistemi

3-4/2004

81

Od praktikata
SISTEMI ZA KOMPJUTERSKI PODDR@ANO
OBRAZOVANIE
Prvite kompjuterski obrazovni sistemi se pojavile vo po~etokot na {eesettite godini na dvaesettiot vek.
Toa se sistemi za kompjuterski poddr`ano podu~uvawe
(Computer-assisted instruction), odnosno kompjutersko
poddr`ano u~ewe (Computer-assisted learning). Ovie sistemi bile nameneti kako elektronski knigi ili kako
sredstva za utvrduvawe na ve}e steknatite znaewa.
Kompjuterot slu`i za prezentirawe na informacijata. U~eweto se sveduva na davawe informacii na
u~enicite koi pasivno gi slu{aat i usvojuvaat, a usvoenoto znaewe se proveruva so {ablonizirani testovi.
U~enikot naj~esto nekriti~ki go prifa}a seto
ona {to mu se nudi preku programite, bez mo`nost sam
da odlu~i {to saka da istra`uva, kako i koga da go upotrebi kompjuterot da dojde do niv, odnosno koi informacii da gi pretvori vo znaewe.
Metodata e primenliva za testirawe na sposobnostite i znaewata na u~enikot, no ne i za negovo samostojno istra`uvawe.
Povisok stepen na kompjuterski poddr`anite
obrazovni sistemi se:
Programirano u~ewe (Programmed Instruction
Learning)
Centralnoto mesto kaj ovoj tip kompjuterski poddr`ano u~ewe e dijalogot, od tipot nastavnikot (t.e.
kompjuterot) pra{uva, a u~enikot odgovara. Nastavnoto gradivo e podeleno na ~ekori so odreden obem. Sekoj ~ekor dava novi informacii i postavuva zada~i vo
vrska so niv. Od odgovorot na u~enikot zavisi sledniot ~ekor, no, sepak, toj se izveduva pod vlijanie na instrukciite vo programata.
Treba da se naglasi deka zada~ite vo programata
se precizno odredeni, nastavnoto gradivo e sistematski razraboteno, izlo`eno vo mali dozi. Za sekoja aktivnost na u~enikot se predvideni zada~i, a kompjuterot
vedna{ dava informacii za ispravnosta na odgovorot,
odnosno upatstva vo koj pravec treba da se dvi`i slednata aktivnost. Napreduvaweto na u~enikot zavisi od

82

Obrazovni refleksii
usvoenosta na prethodnoto gradivo. Toa zna~i deka u~eweto pove}e ne e u~ewe na prose~nite, tuku se ovozmo`uva individualna brzina na u~eweto, na~in na usvojuvawe na znaewata i sodr`inata na gradivoto. No, mora da se naglasi deka u~enikot nema sloboda, tuku
raboti spored instrukciite na programata. Zatoa se
vika i programirano u~ewe so pomo{ na kompjuter.
Podu~uvawe so pomo{ na kompjuter (ComputerAided Instruction - CAI)
I kaj ovie kompjuterski obrazovni sistemi kompjuterot slu`i za prezentacija na informaciite. U~eweto se sveduva na davawe informacii na u~enicite koi
pasivno gi usvojuvaat. Usvoenite znaewa se proveruvaat
so {ablonizirani testovi. U~enikot naj~esto nekriti~ki go prifa}a s# ona {to mu go nudi programata, bez
da mo`e sam da odlu~i koi sodr`ini saka da gi istra`uva, pa da go upotrebi kompjuterot da dojde do niv. Se
razlikuva od programiranoto u~ewe po toa {to u~enikot mo`e, po svoja `elba, da preskoknuva nekoi sodr`ini so cel da go zabrza procesot na u~ewe.
U~ewe so pomo{ na kompjuter (Computer-Aided
Learning - CAL)
Centralnoto mesto kaj ovie obrazovni sistemi go
prezema dijalogot ne pove}e od tipot nastavnikot (t.e.
kompjuterot) pra{uva, u~enikot odgovara, tuku razgovor vo koj u~enikot odlu~uva za natamo{niot tek vo komunikaciite za barawe informacii, re{avawe na problemot, pri simulacii na problemski situacii, pa i igri. So drugi zborovi, se koristi metoda na interaktiven dijalog kompjuter-u~enik, kako zamena na tradicionalniot dijalog u~enik-nastavnik. Na toj na~in procesot na u~ewe se prilagoduva na realnite mo`nosti na
u~enikot, se vospostavuva tvore~ki odnos na u~enikot
kon u~eweto.
Upravuvawe so nastavata so pomo{ na kompjuter (Computer Management Instruction)
Nastavniot proces e sistem vo koj u~estvuvaat
pove}e ~initeli (nastavnik-u~enik-kompjuter-ostanati sredstva i pomagala). Globalno, kompjuterot se ko-

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
risti za upravuvawe so nastavnite sredstva i pomagala, kako i za obezbeduvawe pomo{ na u~enikot vo tekot
na sovladuvaweto na nastavnite sodr`ini, odnosno
obezbeduvawe pomo{ na nastavnikot pri odvivawe na
nastavniot proces. Upravuvaweto so nastavata ja regulira interakcijata pome|u u~enikot, nastavnikot,
kompjuterot i ostanatite sredstva i pomagala. Sistemot
za upravuvawe go poddr`uva sekoj u~enik niz nastavniot
program koj go podgotvil nastavnikot, pa spored toa go
zabele`uva zapisot za u~eni~kiot pridones vo tekot
na u~eweto i podu~uvaweto.
Veb - bazirana obuka (Web-based Training - WBT)
Veb - baziranata obuka e interaktiven oblik na
u~ewe na dale~ina so pomo{ na kompjuter koj pri ostvaruvawe na procesot na u~ewe (prebaruvawe, razmena na
informacii i komunikacii me|u u~esnicite) gi koristi mo`nostite na Internetot, Intranetot, vebot,
multimedijata i hipermedijata. Blagodarenie na toa nudi mnogu (tekst, sliki, videozapisi, animacii i zvuk).
No, toa ne e najva`no. Najva`no e toa {to, blagodarenie na Internetot i Intranetot, nudi sekakov vid na
interakcija me|u ~initelite vo procesot na u~ewe
(u~enikot, nastavnikot i nastavnata sodr`ina). Pritoa
treba da se naglasi deka taa interakcija ne e sama za
sebe, tuku e osmislena na vistinski na~in i vodena vo
vistinsko vreme. Toa e interakcija koja ovozmo`uva
povratna sprega u~enik-nastavnik-nastavna sodr`ina,
so {to e ovozmo`eno nastavnikot da kontrolira vo
kolkava merka u~enikot ja sovladal nastavnata sodr`ina, odnosno u~enikot da se samokontrolira {to
nau~il, koja sodr`ina da ja u~i, kolku dlaboko i so koe
tempo.
INTELIGENTNI MENTORSKI SISTEMI
Inteligentnite mentorski sistemi (Intelligent
Tutoring Systems-ITS) se generacija na kompjuterski sistemi nameneti za poddr{ka i podobruvawe na procesot na u~ewe i podu~uvawe vo odredeni podra~ja na
znaewa, po~ituvaj}i ja pritoa individualnosta na toj
{to u~i i na toj {to se podu~uva. Rabotej}i so inteli-

3-4/2004

gentnite mentorski sistemi u~enikot steknuva svoj

li~en kompjuterski u~itel, u~itel koj e sekoga{ raspolo`en, nema emocii, dodeka u~enikot nema potreba
da go krie pred nego svoeto neznaewe, pa spored toa
mo`e slobodno, prirodno da komunicira.
Inteligentnite mentorski sistemi se gradeni
vrz temelot na ~etiri me|usebno povrzani programski moduli (slika 2):

u~enik

Interfrejs na u~enikot
Opkru`uvawe na nastavni~kiot proces

Podra~je na znaewe

Mentorsko znaewe

Znaewe na
u~enikot

Slika 2. Tipi~na gradba na eden inteligenten

mentorski sistem
Ekspertskiot modul (podra~no znaewe) e nositel na podra~noto znaewe so koj u~enikot komunicira
vo tekot na u~eweto i podu~uvaweto.
Modulot na u~enikot (znaewe na u~enikot)
gi opfa}a site aspekti na steknuvawe znaewa i ve{tini
na u~enikot vo odredenoto podra~no znaewe. Modulot
na u~enikot e nositel na procedurite za modelirawe
na u~enikot, koi go pokrivaat modelot na u~enikot i
dijagnostikata na sostojbata na znaewata na u~enikot.
Modulot na u~enikot e mno`estvo podatoci koi go

83

Od praktikata

Obrazovni refleksii

prika`uvaat aktuelnoto nivo na znaewa i ve{tini,

dodeka dijagnostikata e proces upravuvan so tie podatoci.
Modulot na u~itelot (mentorsko znaewe) e
edinica za upravuvawe so procesot na steknuvawe na
u~eni~ki znaewa i ve{tini. Vo taa smisla modulot na
u~itelot e nositel na scenarioto za podu~uvawe i pedago{kite znaewa so koi raspolaga `iviot u~itel.
Komunikaciskiot modul go pretstavuva korisni~kiot interfejs me|u u~enikot i inteligentniot
mentorski sistem. Se sostoi od opkru`uvaweto na nastavniot proces i interfejsot na u~enikot. Toj e nositel na interakcijata u~enik-u~itel-znaewe.
Inteligentnite mentorski sistemi se zatvoreni
regulirani procesi so povratna sprega preku koja se re-

gulira (vodi) procesot na u~ewe i podu~uvawe. Toa e

takanare~eno kiberneti~ko gledawe na prirodata na
ITS. Temelite na ovaa gledawe gi dal Norbert Viner
postavuvaj}i gi osnovite na nau~nata disciplina kibernetika. Vo negovoto otkritie najva`no e tvrdeweto deka za samostojno dejstvo na nekoja tvorba, bilo da e
prirodna, tehni~ka ili op{testvena, potrebno e da
ima svojstvo za upravuvawe, odnosno vodewe. Vrz osnova na osnovnite postavki na kibernetikata e izgraden
takanare~eniot kiberneti~ki model za u~ewe i podu~uvawe (slika 3). Pri definirawe na ovoj model mora
da se zapazat relaciite vo odnos na op{tiot model:
Vlezna veli~ina = sostojba na znaeweto na
u~enikot
Izlezna veli~ina = sostojba na znaeweto na
u~enikot

Poremetuvawe od okolinata
Sostojba na znaeweto
na u~enikot

Sostojba na znaeweto na u~enikot

Proces na steknuvawe
na znaewa i ve{tini na u~enikot

Merewe i dijagnostika na
znaeweto

Upravuvawe:
Prenos na znaewa
Ispituvawe
Ispravuvawe

Sozdavawe na upravuva~ko
dejstvo

Kompjuterski u~itel

otstapuvawe
Referenca: nastavna sodr`ina i model
na dobar u~enik

Slika 3. Kiberneti~ki model na mentorskiot sistem za u~ewe

84

3-4/2004

Obrazovni refleksii
Referenten signal (referenca) = nastavnata
sodr`ina i modelot na dobar u~enik
Upravuva~ki signal = upatstva za ponatamo{en
tek na procesot za u~ewe i podu~uvawe
Proces = proces na steknuvawe na znaewe i
ve{tini na u~enikot
Povratna sprega = sozdavawe na upravuva~ko
dejstvo
Organ za merewe na izlezniot signal = metodi,
proceduri, pravila za ocenuvawe
Izvr{en organ = prenos na znaewe, ispituvawe,
ispravuvawe
Povratna vrska za regulacija (vodewe) = kompjuterski u~itel.
Steknuvaweto na znaewa i ve{tini na u~enikot
e upravuvan proces.
Sostojbata na znaeweto kaj u~enikot ili dostignatoto nivo na podra~noto znaewe se upravuvani vlezna
i izlezna golemina.
Definiranata nastavna sodr`ina na podra~noto
znaewe {to treba da se sovlada, zaedno so modelot na
dobar u~enik koj e definiran so kriteriumite za vrednuvawe, pretstavuvaat referenca koja ka`uva koe e
potrebnoto nivo na znaewe {to treba da go sovlada
u~enikot.
Kompjuterskiot u~itel, kako zamena za `iviot
u~itel, dejstvuva vo povratnata vrska na nastavniot sistem. Toj nabquduva, meri i sproveduva dijagnostika na
znaeweto na u~enikot, go odreduva otstapuvaweto na
u~eni~koto aktuelno znaewe od referentniot model,
gi oblikuva upravuva~koto dejstvo i prenosot na novi
znaewa i go korigira znaeweto na u~enikot. Korekcijata se sostoi od upatuvawe, nudewe dodatni informacii, dopolnuvawe na steknatoto znaewe i sli~no.
Vo tekot na procesot na u~ewe se pojavuvaat poremetuvawa. Da pretpostavime deka poremetuvawata
deluvaat samo na u~enikot. Takvi poremetuvawa se: nemotiviranost, slaba koncentracija, nisko nivo na
znaewe, mlade{ko nezadovolstvo, zamor i sli~no.
Kompjuterot dejstvuva bez emocii, nudi znaewa,
ispravuva, upatuva, dijagnosticira i go ocenuva ostvaruvaweto na u~enikot vo tekot na u~eweto i podu~uva-

3-4/2004

Od praktikata
weto, nema negativni vlijanija od nemotiviran,
umoren, nezadovolen u~itel.
Modelot ovozmo`uva izgradba na inteligenten
mentorski sistem bidej}i gi ispolnuva bitnite uslovi
vo toj pravec:
- zaklu~uva ili re{ava problem vo aplikaciskata sredina na odbranoto podra~no znaewe;
- donesuva zaklu~oci za nivoto na znaeweto i
ve{tinata na u~enikot;
- raspolaga so strategija koja ovozmo`uva namaluvawe na razlikata vo znaeweto pome|u u~enikot
i ekspertot.
Najgolema prednost na ITS e negovata sposobnost za adaptirawe kon sekoj u~enik poedine~no i lesnoto vodewe niz materijalot za u~ewe. No, ITS e zatvoren obrazoven sistem. U~enikot nema nikakvo vlijanie vrz procesot na u~ewe. Razvojot na toj sistem e
dolgotraen, upotrebata i odr`uvaweto se dosta skapi,
pa zatoa naj~esto ovie mentorski sistemi se upotrebuvaat vo laboratorijata kade se razvivaat i prakti~ki nemaat mo`nosti da se koristat vo u~ili{tata.
OBRAZOVNI HIPERMEDISKI SISTEMI
Hipertekst
Hipertekstot e tekst koj ne mora da bide vo sekvencijalen oblik, odnosno toa e tekst koj so drugi tekstovi ili dokumenti sozdava mre`a. Vo sklop na mre`ata mo`at da bidat ostvareni i vrski me|u oddelni
delovi od samiot tekst.
Hipertekstot mo`e da se organizira na dva na~ini: po principot na pajakova mre`a (WEB) ili da ima
hierarhiska struktura (sistemi od tipot GUIDE i KMS).
Osnovnata organizacija na hipertekstot e prika`ana
na slika 4. Vo sekoj hipertekst se nao|a takanare~ena
kotva (zbor, del od tekstot, slika, crte` ili animacija).
Naj~esto kotvata e osvetlena ili podvle~ena (ili i edno
i drugo). So koristewe na interfejsot od tipot poka`i
i klikni korisnikot ostvaruva vrska so drug dokument, so delovi od istiot dokument i sli~no.
Glavna karakteristika na hipertekstualnite sistemi e koga korisnikot }e ja izbere vrskata, kompjute-

85

Od praktikata

Obrazovni refleksii

rot za odbraniot ispis da obezbedi soodveten dokument na ekranot. Hipertekstot ovozmo`uva potpolna
sloboda za organizirawe na podatocite. Sostavuva~ot
na hipertekstualniot dokument ne e pove}e ograni~en
so linearnost, odnosno za da dobie odreden del od tekstot, ne e potrebno da go prebaruva tekstot od po~etok
do kraj. Hipertekstot mu dozvoluva slobodno da preminuva na razli~ni tekstovi po svoja `elba. ^itatelot
mo`e da se dvi`i po tekstovite od hipertekstualniot
sistem. Vakvite sistemi Geri Janggrin (Geri Younggreen)
gi narekuva n-dimenzionalen informaciski prostor.
Blagodarenie na navedenata karakteristika,
hipertekstot mu ovozmo`uva na korisnikot:
- lesno da pomine na dokument koj govori za
ista tematika, iako mo`e da ima i drug pogled kon taa
tematika;
- lesno da pomine na dokument so srodna tematika ili sroden problem;
- lesno da pogledne vo re~nikot i da pobara
komentar za site poimi koi ne mu se poznati, a koi se
pojavuvaat vo taa informacija.
Va`na karakteristika na hipertekstot e neograni~enosta (boundedness). Informacijata mo`e da bide
povrzana so tekst od drug avtor, odnosno ne e ograni~ena
samo na rabota na eden avtor, no mo`e da opfa}a i samo samostojna rabota na eden avtor. Isto taka, edna
informacija od eden hipertekst mo`e da se koristi za
pove}e razli~ni nameni istovremeno.
Kotva

Vrska

Slika 4. Organizacija na hipertekstot

86

Teme ili
stranica

Hipertekstualnite sistemi se najblisku do sistemot na memorirawe na ~ovekoviot mozok, pa zatoa se

smetaat za najdobri sistemi za u~ewe i memorirawe. ^ovekot, vo svojot mozok koristi semanti~ki na~in na
organizirawe na podatocite, koj koristi asocijativen na~in na povrzuvawe na informaciite.
Multimedija
Multimedijata pretstavuva kompjuterski poddr`ana aplikacija koja na korisnikot mu ovozmo`uva da
gleda i slu{a razli~ni informacii preku eden ist
ekran. Vsu{nost, koja bilo prezentacija koja vklu~uva
vo sebe elementi od pove}e mediumi - grafika, crte`,
slika, zvuk, videozapis, animacija, tekst se smeta za multimediska. Pritoa mediumite se smetaat kako alatki
koi se koristat za skladirawe, obrabotka i prenos na
informaciite. Multimedijata kako ideja ne e nova, no
svojot procvet go do`ivuva duri so primenata na kompjuterite. Iako i nekoi drugi elektronski mediumi,
kako {to e televizijata, sodr`at elementi koi gi ima
i kompjuterskata multimedija, kaj niv nema nikakva
interaktivnost, korisnikot ne e vo mo`nost sam da
odreduva {to }e gleda i so koe tempo.
Sostavnite komponenti na multimedijata se delat
vo dve razli~ni grupi:
Stati~ki (diskretni) tipovi podatoci
Vo stati~kite tipovi podatoci spa|aat tekstot
i grafikata. Toa se osnovni komponenti na multimedijalnite sistemi.
Tekstot kaj multimedijata e dominanten. Ostanatite multimedijalni elementi pretstavuvaat samo
ilustracija na narativnata struktura {to ja obezbeduva tekstot. Strukturata na tekstot e takva {to se
razdeluva na pomali del~iwa {to pretstavuvaat jazli
na edna fleksibilna mre`a. Vo kombinacija so ostanatite mediumski elementi sodr`inata na jazlite se
pro{iruva. Tekstot mo`e da bide edinstven, celosen
vo iska`uvawe na informacijata, da se povrzuva so
ostanatite vidovi podatoci vo pravec na zbogatuvawe
i prodlabo~uvawe na informacijata, pravej}i multimedijalna mre`a niz koja se pominuva brzo i lesno.

3-4/2004

Obrazovni refleksii
Tekstot se prika`uva so pomo{ na elementarni
~esti~ki - znaci. Vizuelnite karakteristiki na bukvite
kako {to se formata, stilot, goleminata, {irinata,
stilot ili bojata se definiraat so takanare~eni
fontovi.
Grafikata mo`e da se podeli vo dva osnovni
tipa: rasterska grafika i vektorska grafika.
Rasterskata grafika, ili bitmapata, slikata ja
pretstavuva kako zbir na to~ki (pikseli) naredeni edna
do druga, dodeka vektorskata grafika slikata ja prika`uva vo forma na instrukcii kako da se dojde do nea.
So koristewe na rasterskata grafika eden pravoagolnik se izrazuva kako informacija za sekoja poedine~na to~ka koja go so~inuva pravoagolnikot. Istiot
pravoagolnik, so primena na vektorskata grafika, se
prika`uva kako informacija na koordinatite na dve
to~ki-temiwa koi go definiraat pravoagolnikot (na
primer, gornoto levo teme i dolnoto desno teme), zaedno so informacijata za bojata na linijata koja gi povrzuva to~kite i bojata na to~kite vnatre vo pravoagolnikot. Pokraj ovie informacii potrebni se u{te i instrukciite (ravenkite) koi ka`uvaat kako da se izgradi pravoagolnikot me|u dadenite temiwa.
Dinami~ki (kontinuirani) tipovi podatoci
Animacijata, zvukot, videoto, simulacijata, virtuelnata realnost i virtuelnoto iskustvo se vremenski zavisni mediumi. Tie pridonesuvaat za zgolemuvawe
na vnimanieto na korisnikot i zna~itelno ja podobruvat senzitivnosta so okolinata za u~ewe, odnosno na
u~enikot mu dolovuvaat prirodna atmosfera na sodr`inata koja ja sovladuva pri procesot na u~ewe.
Animacijata pretstavuva o`ivuvawe na stati~ki sliki. Taa vo golema merka go zgolemuva kvalitetot
na nastavnata sodr`ina, pa so toa go zajaknuva u~eweto.
Najva`ni tipovi na animacija {to se koristat se:
dvi`ewe na objektite niz ekranot; koristewe na kontrolirani dvi`ewa na objektite; preklopuvawe na bitmapite i datotekite so celosna animacija.
Zvukot mo`e da bide digitaliziran i sinteti~ki.
Digitaliziraniot zvuk se dobiva so mikrofoni i A/D
zvu~ni karti~ki. Sinteti~kiot zvuk e generiran od
kompjuterot i rezultira vo pomali datoteki vo spored-

3-4/2004

Od praktikata
ba so digitaliziraniot, no zatoa negovata primena
bara specijalisti~ko znaewe, pa zatoa fleksibilnosta i raznovidnosta na primenata e pomala.
Razlikata me|u dvata na~ini na prika`uvawe na
zvukot e sli~na kako razlikata me|u rasterskata i vektorskata grafika. Dodeka rasterskata grafika e eden
vid kopija na slikata, digitaliziraniot zvuk e digitalna kopija na analogniot zvuk. Od druga strana, isto
kako {to vektorskata grafika e mno`estvo na instrukcii za generirawe sliki, taka i sinteti~kiot zvuk e
mno`estvo na instrukcii za generirawe na zvukot.
Koristeweto na digitaliziraniot zvuk se deli na
dve kategorii: koristewe govor i koristewe muzika i
zvu~ni efekti.
Zvu~nite efekti se koristat za dolovuvawe na odredena atmosfera soglasno nastavnata sodr`ina, ili
za poddr{ka i nagrada za uspe{nite odgovori.
Vnesuvaweto na govorot vo obrazovnite programi e neoophodno, posebno za deca koi ne znaat da ~itaat,
no i za u~enici so namalen vid. Govornite segmenti mora
da bidat kusi, lesni za koristewe, lesni za vklopuvawe i komplementarni so tekstot. Govorot mora nenametlivo da se vklopi vo ostanatite mediumi vo obrazovniot sistem. Korisnikot mora da ima celosna kontrola vrz zvukot so pomo{ na naredbite od tipot: po~etok,
pauza, povtoruvawe i kraj.
Videozapisot poteknuva od televiziskoto emituvawe, zatoa i go nasleduva nejziniot analogen karakter. Za da se koristi kaj multimedijalnite obrazovni
sistemi, mora da se podgotvi vo soodvetna digitalna
forma.
Videoto pretstavuva isklu~itelno mo}en resurs
za u~ewe. Za da mo`at da se iskoristat vistinskite
prednosti na videoto, treba da se koristi kako aktiven resurs. Na toj na~in korisnikot ne samo {to go gleda videoto, tuku i go koristi.
Prviot va`en ~ekor pri koristeweto na videosekvencite e da se ovozmo`i kontrola na videoto. Na
u~enikot treba da mu se ovozmo`i maksimalna sloboda za da ja postigne obrazovnata cel. Videosekvencata
treba da mo`e da bide prekinata. Ako u~enikot izbere deka saka da ja napu{ti sekvencata, nejzinoto pol-

87

Od praktikata
newe treba da bide avtomatski prekinato. Korisnikot,
isto taka, treba da ima direktna kontrola nad videoinsertite.
Simulacijata se koristi vo obrazovanieto poslednite godini. So nea u~enikot mo`e da se zdobie so
znaewa i ve{tini preku la`no iskustvo blagodarenie
na dejstvoto na simuliranata sredina. Mo`e da se koristi za da poddr`i la`no iskustvo vo vistiniti ili
imaginativni svetovi, da poddr`i nabquduvawa, istra`uvawa ili aktivnosti koi se baziraat vrz odredena zada~a.
Simulacijata ovozmo`uva u~enicite da se najdat
vo situacii koi normalno ne im se dostapni vo oddelenieto. Im ovozmo`uva da pravat gre{ki bez opasni
posledici i da go kontroliraat procesot na u~eweto.
Vo klasi~nata nastava ne e prepora~livo u~enicite da
gre{at. No, ako u~eweto e nameneto da go reflektira
realniot svet, toga{ na u~enicite mora da im se dozvoli
da gre{at vo tekot na procesot na u~ewe i da u~at od
gre{kite.
Postojat dva vida simulacii: pasivna i aktivna.
Kaj pasivnata simulacija u~enikot samo ja nabquduva operacijata na simuliraniot sistem, gi sledi
promenite na strukturata na podatocite bez da ima
mo`nost za interakcija. No, nedostigot na interakcija
mo`e da bide frustuira~ki, osobeno ako nad toa se
dodade i nemo`nosta za kontrola na brzinata na animacijata. Celosno pasivnite simulacii imaat ograni~uvawe na nivnoto kognitivno iskoristuvawe i motivacioniot anga`man.
Kaj aktivnite simulacii u~enikot vospostavuva
interakcija so simuliranata sredina, koja mu ovozmo`uva da postigne odredeni efekti ili da ja dostigne
celta na u~eweto. Tipi~en primer na aktivna simulacija e softverskiot paket Flight simulator 2004.
Virtuelnata realnost e takva obrazovna tehnika koja ni ovozmo`uva dvi`ewe niz kompjuterski generirani svetovi. Taa e najmo}na nadgradba na obrazovnite sistemi bazirani na simulacijata. Za razlika od
simulacijata, kaj virtuelnata realnost u~enikot ima
~uvstvo deka e vnatre vo simulacijata, aktivno u~estvu-

88

Obrazovni refleksii
vaj}i vo nea, kako da se nao|a vo toj imaginaren svet koj
kompjuterot go sozdava.
Ovoj sistem se sostoi od kompjuter koj ima golema brzina, golema koli~ina na memorija, a od specijalnata oprema potrebna e kaciga (Head Mounted Display)
koja mu ovozmo`uva na korisnikot da ja gleda slikata
vo tri dimenzii, kaciga osetliva na dvi`ewata na glavata, odnosno rakavica (Data Glove) koja gi ~ita negovite
dvi`eweto na rakata. Ako na toa se dodade soodvetniot
softver se dobiva sistem koj sozdava iluzija za zadlabo~uvawe vo eden imaginaren, senzoren svet.
Sistemot e neverojatno pogoden za obrazovanie,
bidej}i so negova pomo{, za kratko vreme se usvojuvaat golemi koli~ini na znaewe. Najva`no od s# e toa {to,
koristej}i go ovoj obrazoven sistem, u~enicite ne samo
{to usvojuvaat znaewa, tuku i steknuvaat praktika, odnosno se obu~uvaat da rabotat vo realni uslovi. Virtuelnata realnost mnogu uspe{no se primenuva vo obukata na voza~ite na avtomobili, brodovi, podmornici
ili avioni. Pritoa, na primer, pilotot ima ~uvstvo
deka navistina upravuva so letaloto, voza~ot deka navistina e vo avtomobilot i sl. Virtuelnata realnost
e mnogu pogodna za simulirawe na uslovi koi se mnogu
rizi~ni ili preskapi. Na primer, hirurgot mo`e da
ve`ba slo`eni operacii bez da se pla{i za `ivotot
na pacientot, kosmonautot da upravuva so vselenski
brod. Taa e pogodna za izu~uvawe na `ivotinskiot svet
vo priroden ambient vo koj realnite `ivotni i nivnata prirodna sredina se zamenuvaat so kompjuterski generirani modeli.
Sistemite bazirani na virtuelnata realnost se
najpogodni obrazovni sistemi kako za kvalitetno steknuvawe na novi znaewa, taka i za obu~uvawe na lu|eto
za sekojdnevniot `ivot.
Hipermedija
Hipermedijata e izraz koj ozna~uva diskuntinuirano i nelinearno pretstavuvawe na me|usebno povrzani multimediski dokumenti. Vo osnova hipermedijata ima nelinearna, jazolna struktura. Vrskata me|u
jazlite se ostvarauva preku delovi od multimediskite
dokumenti, koi imaat sodr`inska srodnost, odnosno

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
vrska me|u dva jazli mo`e da se ostvari samo ako me|u
niv postoi sodr`inska srodnost.
Sli~no kao {to velime deka hipertekstot e nadgraden tekst, taka za hipermedijata mo`e da se ka`e deka
e nadgradena multimedija.
Osnovnite elementi za gradewe na hipermedijata se jazlite i vrskite me|u niv. Jazlite se informaciski edinici, a vrskata fizi~ki i konceptualno gi
povrzuva tie edinici. Mo`eme da ka`eme deka hipermedijata ja pretstavuva informacijata vo takov oblik
koj e analogen na asocijativnoto skladirawe na znaewata kaj ~ovekot.
Hipermedijata se javuva vo razli~ni oblici koi
se pretstavuvaaat so pomo{ na me|usebno povrzani
jazli. Na slika 5 se prika`ani tri razli~ni oblici na
mre`i povrzani vo hipermedijata.
Linearnata mre`a ima malku vrski, a i tie vrski
me|u jazlite se vo odreden red. Takov oblik e pogoden
kaj voobi~aenite tekstovi vo knigite i ovozmo`uva
neprekinato sekvencijalno sledewe na vrskite.

linearna mre`a
linearna mre`a

hierarhiska mre`a
hierarhiska mre`a

referentna mre`a
referentna mre`a

Slika 5. Tipovi mre`i koi se primenuvaat vo

hipermedijata
Pogolemi mo`nosti pri izborot na pati{tata za
prebaruvawe niz materijalot za u~ewe nudi hierarhiskata mre`a, bidej}i obezbeduva struktura na drvo.
Najgolema sloboda dava referentniot mre`en
oblik koj e potpolna nestruktuirana okolina so polno
vrski me|u jazlite, koja ovozmo`uva ednostavna pro{etka me|u referentnite vrski.
Iako poimot hipermedija obi~no se povrzuva so
World Wide Web, hipermediskite sistemi se pojavile
dolgo pred pojavata i ra{iruvaweto na Internetot. Vo

3-4/2004

osumdesettite godini, kako alternativa na inteligentnite obrazovni sistemi, se razvila nova granka na kompjuterskite obrazovni sistemi, takanare~enite hipermediski obrazovni sistemi (Educational Hypermedia Systems). Prvite hipermediski sistemi, kako {to se na primer Hyper Card ili AuthorWare, upotrebuvale zapisi so razli~ni formati koi me|usebno bile kompatibilni.
Zatoa ako materijalot se podgotvuval na eden sistem,
na istiot moral da se prika`uva. Takvite alatki ne rabotele na site sistemski platformi, no sepak bile
mnogu popularni vo obrazovanieto. Denes, nezavisno od
na~inot na podgotovka na hipermediskiot materijal,
obrazovnite hipermediski sistemi se kreiraat taka da
mo`at da se koristat na koja bilo sistemska platforma.
Obrazovnite hipermediski sistemi im ovozmo`uvaat na u~enicite dostap do ogromnoto koli~estvo
materijal za u~ewe, niz koj i do koj tie polesno izbiraat pat. Taka u~enikot ima potpolna sloboda pri pregleduvaweto na materijalot, sekako vo granicite na
negovite mo`nosti, lesno go istra`uva i prou~uva, a
i sam go odreduva negovoto zna~ewe. Hipermediskite
sistemi se obi~no pasivna sredina, koja ne se razlikuva
za razli~nite korisnici, odnosno ista e za site, nezavisno od nivnoto zna~ewe i sposobnosti.
Glavnata prednost na hipermediskite sistemi se
sostoi vo ureduvaweto i povrzuvaweto na informaciite, od {to proizleguva i mo`nosta za dostap do golemi koli~estva podatoci i do slobodata na izborot na
patot po koj se razgleduva toj materijal. Na toj na~in
u~enikot ima i potpolna kontrola vrz procesot pri
u~ewe. No, najgolemiot nedostatok kaj hipermediskite
sistemi proizleguva direktno od negovata prednost. Toa
se problemot na izgubenost vo hiperprostorot (Lost in
Hyperspace) i problemot na kognitivno preoptovaruvawe
(Cognitive Overhead). Prviot problem proizleguva od
kompleksnosta na hipermediskiot sistem i se iska`uva
pri prebaruvawe i istra`uvawe na nekoja informacija,
odnosno pri odreduvawe na orientacijata i polo`bata
vo hiperprostorot. Drugiot problem proizleguva od
pregolemata mo`nost za odbirawe razni pati{ta pri
prebaruvaweto, kompleksnosta na domenot, t.e. dodat-

89

Od praktikata
noto optovaruvawe pri navigacijata. Vo najlo{iot
primer lesno se slu~uva, poradi pregolemata sloboda,
u~enikot da izgubi kontakt so postavenite celi pri
u~eweto. Ednostavno u~enikot se zanimava so ona {to
mu e pozabavno, a ne so ona {to mu e potrebno za ostvaruvawe na celta na u~eweto.
Hipermedijalni igri
Hipermedijalnite igri se najrasprostaneti aplikacii, osobeno kaj mladite. Tie denes se neizbe`en
del od sekoj personalen kompjuter, odnosno se del od popularnata kultura na golem broj deca. Na nekoj na~in
se prodol`enie na simulaciite i virtuelnata realnost.
Igrite mo`at da sozdadat anga`man i zadovolstvo pri
u~eweto. Na toj na~in nudat mo}en format za obrazovni sredini koi se atraktivni i motivira~ki.
U~eweto preku igri se razlikuva od simulacijata po toa {to ne e nu`no potreben model na realnata
situacija. Ponatamu, pri u~eweto preku igri, znaeweto se sobira indirektno koga u~enikot se obiduva da
razvie strategija za pobeda vo igrata. Naj~esto igrite
raspolagaat so bogato sofisticiran softver i sofisticirano scenario koi od u~enikot baraat dosta logika pri donesuvawe na zaklu~oci i odluki vo tekot na
igrite.
lica

Hipermedijalni aplikacii za hendikepirani

Hipermedijata zaedno so animacijata, simulacijata i virtualnata realnost pretstavuva mo}no orudie

vo procesot na obrazovanieto. Tie gi potiknuvaat site
~ove~ki setila (vid, sluh, pa i dopir) vo pravec na {to
poobemno, pokvalitetno, pobrzo i potrajno sovladuvawe
na nastavnite sodr`ini. No, postojat grupi od ~ove~kata populacija koi se hendikepirana i koi ne mo`at
da gi osetat blagodetite na multimedijata. Toa se lu|eto so o{teten vid, bez vid, so o{teten sluh i govor,
odnosno gluvonemite lica. Toa se lu|e koi momentalno nemaat pristap do vizuelnite mediumi. Idejata e kako i na koj na~in da im se pomogne na tie grupi, primenuvaj}i gi mo`nostite na novite informati~ki

90

Obrazovni refleksii
tehnologii, vo procesot na u~eweto, odnosno da se unapredi i podobri kvalitetot na nivniot `ivot.
Osnovnata ideja pri izgradbata na obrazovnite
hipermediski sistemi za hendikepiranite lica e pretvoraweto na informacijata od eden medium na drug
(pi{anata informacija - tekst, grafika, slika se pretvara vo zvuk i obratno) vo zavisnost od vidot na hendikepot.
Razvojot na obrazovnite hipermediski sistemi za
hendikepirani lica e vo za~etok. Postojat re{enija za
poednostavni procesi. Eden od niv e pomo{ na slepi
lica pri ~itawe knigi. Sistemot se sostoi od o~ila so
mala kamera i zvu~nici, mala mikroprocesorska edinica i soodveten softver. Kamerata go slika tekstot od
knigata, preku softver za opti~ko prepoznavawe na
znaci se konvertira vo eden od poznatite formati
(Word, WordPad, Excel i sl.), se pretvora vo zvuk koj slepoto lice go registrira. Softverot e taka kreiran
{to ovozmo`uva navigacija niz sodr`inite na knigata. Sistemot mo`e da go interpretira izgledot na knigata, da mu ovozmo`i na korisnikot navigacija niz
stranicite i naslovite.
Poslo`en sistem e sistemot za navigacija na slepo lice vo potesniot prostor kade {to `ivee i pomo{
pri ~itawe vesnici. Sistemot se sostoi od o~ila so kamera i zvu~nici. Tie se bez`i~no povrzani so mikroprocesor vo koj se nao|a ured za pismo za slepi. Vo mikroprocesorot e smesten softver so virtuelna slika na
prostorot vo koj se dvi`i slepoto lice. Preku uredot
za pismo za slepi lica korisnikot dobiva zvu~ni signali koi go upatuvaat kako da se orientira vo prostorot.
^itaweto vesnici se odviva na sli~en na~in.
Imeno, preku uredot za pismo za slepi korisnikot preminuva vo re`imot za navigacija na dokumenti od vesnikot. Sistemot }e se obide da go interpretira izgledot
na vesnikot i mu gi ~ita na korisnikot naslovite, podnaslovite, broevite na kolonite i broevite na stranite. Korisnikot ja bira sodr`inata {to saka da ja ~ita,
se prefrla vo re`imot na ~itawe, pri {to ili go slu{a tekstot ili go ~ita preku uredot za pismo za slepi.
Tekstot za sosema slepite lica se pretvora vo govor,
dodeka za licata so delumno o{teten vid postojat speci-

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
jalni elektronski biblioteki. Karakteristi~no za
niv e toa {to nivnata sodr`ina (tekstovite, slikite,
mapite crte`ite i sl.) pri prika`uvaweto na ekranot
mo`at da se zgolemuvaat ili namaluvaat vo zavisnost
od stepenot na o{tetenosta na vidot.
Poslo`enite obrazovni sistemi ne ostanuvaat
samo na pretvorawe na vizuelnite mediumi vo zvuk, tuku tie odat i ponatamu - vizuelnite i zvu~nite informaciite gi pretstavuvaat so pomagala za dopir. Na toj
na~in na slepite lica u{te poblisku im go dolovuvaat prostorot okolu niv, bidej}i tie imaat razvien oset
za dopir.
Na sli~en na~in se dizajniraat i obrazovnite
sistemi za gluvi i gluvonemi lica, kade zvu~nite informacii se pretvoraat vo vizuelni, kako takvi se doveduvaat do korisnikot i mu ovozmo`uvaat da go do`ivee
zvu~niot svet preku svetot na boite.
PRILAGODLIVI (ADAPTIVNI) HIPERMEDISKI OBRAZOVNI SISTEMI (ADAPTIVE HYPERMEDIA SYSTEMS)
Inteligentnite mentorski sistemi za u~ewe i
hipermediskite sistemi koristat dva sosema razli~ni
pristapi na kompjuterski poddr`anoto u~ewe.
Inteligentnite mentorski sistemi za u~ewe se
temelat na znaeweto na mentorot, znaeweto na u~enikot
i davaat redosled na u~ewe na sekoj u~enik posebno. Tie
ja diktiraat postapkata na u~ewe, dijalozite pri u~eweto i strategijata na u~ewe. U~eweto e pod nadzor na
sistemot, koj go vodi u~enikot niz materijalot za u~ewe.
Hipermediskite obrazovni sistemi se temelat
na multimediskite dokumenti koi se nadgradeni so vrski me|u niv. U~eweto kaj ovie sistemi koristi razni
pomo{ni alatki za navigacija vo domenot za u~ewe,
koi go pu{taat u~enikot potpolno slobodno da gi izbira pati{tata za {etawe niz materijalot za u~ewe. Tie
sistemi nudat istra`uva~ka okolina i go pottiknuvaat u~enikot na samostojno otkrivawe na konceptot.
Poleto na dvi`eweto, slobodata na rabotata vo kompjuterskite obrazovni sistemi e prika`ano na slika 6.

3-4/2004

Inteligentini
mentorski
obrazovni
sistemi

Prilagodlivi
hipermediski
obrazovni
sistemi

Potpolno ograni~eno u~ewe

(u~ewe pod vodstvo)

Hipermediski
obrazovni
sistemi

Potpolno slobodno
u~ewe

Slika 6. Ograni~uvawe na korisnikot kaj kompjuterski poddr`anite obrazovni sistemi

Na slika 6 gledame deka, vo odnos na slobodata pri
u~eweto, imame dva grani~ni sistemi, hipermediski
i inteligentni mentorski sistemi. Pome|u niv se nao|aat takanare~enite prilagodlivi hipermediski sistemi. Ovie sistemi koristat nova filozofija na pristap pri procesot na u~eweto. Taa filozofija gi soedinuva dobrite strani i na inteligentnite mentorski
sistemi i na hipermediskite sistemi. Vo osnova toa se
hipermediski sistemi, no se nadgradeni so inteligentni tehniki koi mu pomagaat na korisnikot pri u~eweto. Tie nudat upravuvan proces na u~ewe, koj se prilagoduva dinami~ki na u~eni~kite individualni potrebi, negovoto nivo na znaewe i celite pri u~eweto, a od
druga strana na u~enikot mu dozvoluva potpolna sloboda pri istra`uvaweto.
Ovie sistemi go zadr`uvaat pasivniot hipermediski model so alatki koi mu ovozmo`uvaat na u~enikot
da bide aktiven. U~enikot e voden implicitno, a ne eksplicitno kako vo inteligentnite sistemi.
Prilagodlivite hipermediski obrazovni sistemi se koristat vo site podra~ja na u~ewe bidej}i mo`at
da uslu`at razli~ni korisnici (so razli~na cel na
u~ewe i razli~ni nivoa na znaewe), no istovremeno
nudat i srazmerno golem hiperprostor. Nivnata primena e najgolema vo slednite {est podra~ja:
Hipermediski sistemi za prebaruvawe i pribirawe na informacii (Information Retrieval Hypermedia
System), kako {to se, na primer, raznite prebaruva~i.
Elektronski informacioni sistemi (Online Information Systems), koi na korisnikot mu prepora~uvaat dostap do informaciite vo zavisnost od negovo-

91

Od praktikata

Obrazovni refleksii

to nivo na znaewe. Primeri za takvi sistemi se elektronskite dokumentacii i mnogubrojnite enciklopedii.

Elektronski sistemi za pomo{ (On-line Help
Systems), koi nudat informacii vo funkcijata na pomo{
vo tek na procesot na u~eweto.
Obrazovni hipermediumi (Educational Hypermedia), se najistra`uvanite podra~ja od primenata na
hipermedijata. Najbrojnite i najpoznatite hipermediski sistemi pripa|aat na ova podra~je.
Institucionalni informaciski sistemi,
(Institutional Information Systems) nudat elektronski
informacii za poddr{ka na rabotata na nekoi institucii, kako {to se, na primer, bolnicite. Ovie sistemi se delovno naso~eni.
Sistemi za upravuvawe so li~niot pogled na
informaciskiot prostor, (Systems for Managing Personalized View in Information Spaces), se, isto taka, izrazito delovno orientirani sistemi. Dejstvuvaat vo krajno golem hiperprostor, bidej}i mnogu korisnici pri
svoeto sekojdnevno dejstvuvawe imaat potreba od dostap
do odredeni podmno`estva od spomenatiot prostor.
Vo tabelata na slika 7 se prika`ani navedenite
podra~ja na upotreba na prilagodlivite hipermediumi.

Ako ja analizirame tabelata na primena na spomnatite hipermediski sistemi, }e vidime deka sistemite
za prebaruvawe i pribirawe na informacii, elektronskite informaciski sistemi i elektronskite sistemi za pomo{ pove}e se nameneti za prebaruvawe na
hiperprostorot so cel za zdobivawe na potrebnite informacii, dodeka obrazovnite hipermediski sistemi,
institucionalnite hipermediski sistemi i sistemite
za li~en pogled na hiperprostorot pove}e se koristat
za rabota vo podra~jeto za koi se nameneti.
Od tabelata se gleda deka i goleminata na hiperprostorot {to go koristat oddelnite prilagodlivi
hipermediski sistemi e razli~na. Sistemite koi se
nao|aat vo sredinata na koordinatniot sistem koristat pomal hiperprostor, dodeka onie od kraevite koristat pogolem hiperprostor.
Za na{i potrebi }e ja koristime definicijata za
prilagodlivite hipermediski sistemi, {to ja dal eden
od pionerite od ovaa podra~je Peter Brusilovski (8).
Spored taa definicija, za prilagodlivi hipermediski sistemi se smetaat site hipertekstovni i hipermediski sistemi, koi otslikuvaat odredeni karakteristiki na korisnikot vo modelot na korisnikot i toj
model go koristat pri prilagoduvawe na vizuelnite i
funkcionalnite delovi na sistemot kon dadeniot korisnik.
Goleminata na
hiperprostorot koj
se koristi

Sistemi za prebaruvawe i izbirawe na

informacii

Slika 7. Tabela
na povrzanost na hipermediskite prilagodlivi sistemi

Elektronski
informaciski
sistemi
Elektronski sistem za pomo{

Barawe na informacii

92

Sistemi za upravuvawe so li~en pogled

na hiperprostorot

Institucionalni
hipermediski
sistemi
Obrazovni
hipermediski
sistemi

Rabota so informacii

3-4/2004

Obrazovni refleksii
Za prilagodlivi hipermediski sistemi gi smetame
site onie sistemi koi gi imaat slednite ~etiri karakteristiki:
se temelat na hipertekst ili hipermedija;
imaat eksplicitni model na korisnik, vo koj
se sodr`at site individualni karakteristiki na korisnikot;
go vklu~uvaat vo sebe modelot na domenot na
znaewe, koj e sostaven od mnogu elementarni delovi na
znaewa i relaciite me|u niv vo informativniot prostor;
mo`ni se efikasni promeni vo funkcionalnite ili vizuelnite delovi na sistemot vrz osnova na
informaciite od modelot na korisnikot.
Prilagodlivite hipermediski sistemi vo osnova se hipermediski sistem i imaat vgradeno vo sebe i
odredeni inteligentni funkcii. Nivnata glavna ideja
e da mu ovozmo`at na korisnikot polna funkcionalnost na tradicionalnite hipermediski sistemi, so
dodatna mo`nost sodr`inata da se dostavuva do korisnikot soglasno so individualnite potrebi na sekoj korisnik poedine~no. Razli~nite korisnici, pri procesot na u~ewe, imaat razli~nin celi, razli~no nivo na
znaewe, se interesiraat za razli~ni informacii, pa
zatoa pri navigacijata upotrebuvaat i razli~ni vrski,
poradi {to i sistemot razli~no gi obrabotuva. Sistemot gi prilagoduva prika`anite informacii, odnosno gi prilagoduva vrskite do niv za sekoj korisnik posebno. Za sekoj korisnik go ograni~uva hipermediskiot
prostor za istra`uvawe, predlaga optimalni vrski vo
nego i dava op{irni dinami~ki komentari za pomo{.
VEB OBRAZOVNI SISTEMI
Vo poslednite deset godini, pred s# poradi molskavi~noto {irewe na kompjuterskite mre`i i Internetot, t.e. pojavata na WWW, obrazovnite sistemi dobivaat novi dimenzii. Veb-obrazovnite sistemi se
mnogu popularni poradi novite mo`nosti, koi gi stavaat vo popovolna polo`ba vo odnos na tradicionalnite sistemi, hipermediskite i inteligentnite sistemi. Svetskiot WWW e navistina mnogu pogoden za obrazovnite sistemi, bidej}i dejstvuva spored otvoreni

3-4/2004

Od praktikata
standardi, niska cena na ~inewe i odr`uvawe na sodr`inata, poddr`uva kreirawe na dinami~ki multimediski sodr`ini, a za negovo prika`uvawe stoi na raspolagawe besplaten veb-prebaruva~. Pokraj toa {to se
odlikuva so ednostavna upotreba, nezavisen e od platformata, ovozmo`uva, isto taka, razli~ni mo`nosti za
komunikacii i sorabotka, t.e. ednostaven dostap od dale~ina.
WWW vo osnova ne e graden za obrazovni celi, zatoa se javuvaat problemi pri negovoto koristewe od kognitiven i pedago{ki aspekt. Imeno, da nudi{ informacii ne zna~i da obrazuva{, a da ima{ dostap do informaciite ne zna~i da u~i{. Taka, i pokraj golemite
prednosti {to gi nudi vebot se pojavuvaat problemi,
kako {to se slaba orientacija, nedostatok na planirawe
i vodstvo, preoptovarenost so ~esto nepotrebni informacii, koi seriozno ja zagrozuvaat upotreblivosta na
vebot kako obrazoven alat.
Pedago{kata upotreba na veb se razviva vo dve
nasoki. Na edna strana se zatvorenite zbirki na materijali za u~ewe (closed corpus), kaj koi veb-tehnologijata
se koristi zaradi nejzinite hipermediski mo`nosti i
mo`nostite za dostavuvawe informacii na dale~ina.
Drugata nasoka ja pretstavuvaat otvoreni zbirki (open
corpus), koi iskoristuvaat ogromen broj informacii,
koi se na raspolagawe preku Internet.
Vebot vo svojata priroda e hipertekstualen (hipermediski), pa zatoa i hipermediskite sistemi, poradi svojata osnovna gradba, se korisni za veb-upotreba.
Iako na prv pogled ne izgleda taka, hipermediskite sistemi, koi se po priroda otvoreni, obi~no avtomatski
se povrzuvaat so svetskiot veb. Isto taka, i prilagodlivite hipermediski sistemi se mnogu blisku do hipermediskata ideja i se pogodni za veb-upotreba. Nasproti
toa, inteligentnite mentorski sistemi se zatvoreni
sistemi, po zatoa nivnoto koristewe vo svetskiot veb
e te{ko.
Hipermediskite prilagodlivi sistemi gi sodr`at
pozitivnite strani od ednite i od drugite sistemi,
tvorej}i sistemi koi nao|aat {iroka primena vo svetskiot veb. Takvite sistemi se narekuvaat prilagodlivi
veb-sistemi (Adaptive Educational Systems on the WEB).

93

Od praktikata
Prilagodlivite veb-sistemi se razlikuvaat od inteligentnite sistemi za u~ewe, a, isto taka, i od prilagodlivite hipermediski sistemi, iako osnovata na prilagodlivite veb poteknuva od tie sistemi. Zatoa ovie
sistemi gi tretirame kako posebna grupa sistemi.
Koristeweto na veb-obrazovnite sistemi e posebno va`no, bidej}i so ovie sistemi se vklu~eni golem
broj razli~ni korisnici, koi vo niv dejstvuvaat i u~at
sami, nemaat pomo{ od kolegite i u~itelite, kako vo
u~ilnicite.
OBRAZOVNI PORTALI
Portal, soglasno zbornikot na stranski zborovi,
zna~i glavna vrata ili vlez vo nekoja gradba so impozantna golemina, kako {to e dvorec, zamok ili sli~no.
Analogno na toa tolkuvawe na poimot portal,
terminot veb-portal, ili Internet portal asocira na
vlezno mesto vo edna Internet ili veb-gradba. Ovaa
gradba e mno`estvo na sodr`ini, uslugi i servisi.
Cenej}i go toa mo`eme da izvle~eme definicija deka:
Veb-portal e vlezna to~ka ili to~ka od edna vebstranica koja sodr`i kombinacija od informacii i servisi koi imaat za cel na posetitelite da im obezbedat
personaliziran po~etok koj lesno }e gi vodi niz toj veb,
kako i }e im pru`i uslugi od tipot na e-mail servisi,
forumi, prebaruva~i, chat sobi, vesti, kupuvawa i sli~no.
Veb-obrazoven portal e veb-stranica ~ija sodr`ina e ispolneta so podatoci relevantni za odvivawe
na procesot na obrazovanie. U~enikot mo`e da vleze
vo toj portal i da gi koristi site mo`nosti {to mu gi
nudi. Vo su{tina, veb-obrazovniot portal pretstavuva u~ili{te za u~ewe na dale~ina vo koe mo`at da ~lenuvaat i da se obrazuvaat u~enici nezavisno od nivnata prostorna smestenost.

94

Obrazovni refleksii
LITERATURA
1. Mathe, N. and Chen, J., A User - Centered Approach
to Adaptive Hypertext based on an Information Relevance3
Model, Proccedings of Fourth Internacional Conference on
Usser Modeling UM 94, Hyannis, USA, August 1994.
pp. 107-114
2. Brusilovsky, P., Methods and Techniques of Adaptive
Hypermedia, Adaptive Hypertext and Hypermedia; Kluwer
Academic Publishers, 1998.
3. Eklund, J., Brusilovsky, P., Schworcz, E., Adaptive
Textbooks on the Word Wide Web; Proceedings of
AUSWEB 97, The Third Australian Conference on the
World Wide Web, Qeensland, Australia, 1997.
3. [to je to multimedija i hipermedija, WWW pefri.hr/mms/uvod.htm
4. Prilagpdljiva hipermedija, WWW.pefri.hr/metodika/prilagodljiva_hipermedija.htm
5. WEB orijentirani inteligentni sustavi
WWW.pmfst_hr/~stankov/Primjena_RN/PRN_Seminari2002
2003/SG_ITK/m_klobuci~.htm
6. Stankov, S., Glavini}, V., Grani}, A., Rosi},
M.,Inteligentni tutorski sustavi - istra`ivanje i razvoj;CARNET - ^asopis Edupoint, godi{te I, broj 1, Zagreb, 2001
7. Brusilovsky, P., Methods and Techniques of Adaptive
Hypermedia, UserModeling and User-Adapted Interaction
http://citeseer.nj.nec.com/brusilovsky96methods.html
8. Klaji}, B.Rije~nik stranih rije~i, izraza i kratica,
Dr`avno izdava~ko poduze}e Hrvatske, Zagreb 1981
9. Brusilovsky, P., Methods and Techniques of Adaptive
Hypermedia, UserModeling and User-Adapted Interaction
http://citeseer.nj.nec.com/brusilovsky96methods.html
10. ISSIS-Tutor, An Intelligent Laerning Environment
for CDS/ISSIS Users http://WWW.cs.joensuu.fi/`mtuki/wwwclce.270296/Brusilov.html
11 . A d a p t i v e H y p e r m e d i a , h t t p : / / W W W .is.win.tue.nl.Bobo/`debra/2ID20/AH-week4-6.pdf
12. Visual annotation of links in adaptive hypermedia
http://WWW.acm.org/sigchi/chi95/Electronic/documents/shor
tppr/plb_ddy.html
13. Adaptive Navigation Support in Educational
Hypermedia

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
14. Veermen, N., Techniques and Purpusees,
http://WWW.cs.vu-n/~nveerman/hypermedia.html
15. Andre, E., Muler, J., Rist, T., Multipurpose
Animated Presentation Agent http://WWW2.dfki.unisb.de/media/papers/#avi96short.gs-gv
16. Low, Z., Prvi hrvatski LMS (Learning Management
System - upravlja~ki sustev za u~enje putem interneta)
http://WWW.edupoint.carnet.hr/casopis/broj
08/clanak-02/Lms.pdf
17. Suvremena informacijska tehnologija u u~enju i
pou~uvanju
18. SEMOS - Kompjuterski Obrazoven Centar,
http://WWW.semoskoc.com.mk
19. ANIMA, http://WWW.anima.com.mk
20.s Dr.sc. Hoi}, N., Multimedijski sustavi,
htp.//top.pefri.hr/mms/default.htm

Risto Hristov, sovetnik vo Arhivot na

Republika Makedonija

3-4/2004

95

Od praktikata

Obrazovni refleksii

ISTRA@UVAWETO KAKO POSTAPKA VO

AKTIVNATA NASTAVA PO PREDMETOT
ISTORIJA
@ivko Stepanoski

eMtod
ologija na istra`
uvaweto vo nastavata
po istorija

Organizac
iaj -planirawe i pod
gotovk
a za istra`
uvawe vo nastavata po istorija
Istra`uvaweto kako postapka vo nastavata po
istorija, odnosno vo nastavata voop{to kako obrazoven proces, pretstavuva najvisoka cel na aktivnata
nastava.
Istra`uva~kite aktivnosti nastavnikot gi podgotvuva i planira na po~etokot na u~ebnata godina
pri izgotvuvawe na godi{noto - globalnoto, tematskoto i dnevnoto planirawe.
Za uspe{no istra`uvawe na edna tema ili sodr`ina, nastavnikot treba da ja konstruira metodskodidakti~kata dimenzija. Za site podgotovki na istra`uva~kata rabota i za tekot na istra`uvaweto toj treba da izraboti:
operativen plan;
izbor na problem i formulirawe na celta;
redosled ili tek po koj se prou~uva problemotistoriskiot nastan, li~nostite i sl.;
podgotovka na nastavnikot za istra`uva~kata rabota na soodvetnata tema;
podgotovka na u~enicite za istra`uvawe.

96

Otkako nastavnikot }e go podgotvi operativniot

plan, }e napravi izbor na problemot i redosledot za
rabota, edna od najbitnite aktivnosti vo ovaa operacija
za uspe{no postignuvawe na celite, t.e. nastavnikot da
gi podgotvi u~enicite za istra`uvawe.
Vo odnos na prakti~nata rabota na istra`uvaweto va`en segment e organizacijata, odnosno, podgotovkata na nastavnikot i podgotovkata na u~enicite za istra`uvaweto koe se sproveduva na nastavniot ~as.
PODGOTOVKATA NA NASTAVNIKOT ZA
ISTRA@UVA^KA RABOTA
Za uspe{no izveduvawe na istra`uvawe vo nastavata po istorija, i za uspe{na rabota na u~enicite za
dadeniot istoriski nastan, li~nost i sl., nastavnikot
pri planiraweto, organizacijata i podgotovkata treba
da gi planira i da gi sprovede slednive aktivnosti:
da go organizira prostorot za rabota;
da obezbedi pi{an materijal, literatura i drug
vid izvori na znaewa i pomo{en materijal za rabota;
da ja utvrdi dinamikata i vremetraeweto na
aktivnostite;
da ja obezbedi organizacijata na rabotata vo
paralelkata, da formira rabotni grupi, da dade jasni
nasoki, da objasnuva i postavuva barawa i postignuvawe na celta na problemot {to }e go rabotat u~enicite
preku istra`uvaweto;
da inicira i pottiknuva naviki kaj u~enicite
vo procesot na u~eweto, u~enicite da postavuvaat pra{awa: {to, kako, zo{to, koga itn;

3-4/2004

Obrazovni refleksii
kaj u~enicite da sozdava naviki i sposobnosti
za postavuvawe pretpostavka - hipoteza;
da gi obu~i u~enicite za u~ewe niz analiza,
pravewe sporedbi - komparacija, potkrepuvawe so
dokazi;
da sozdade sposobnost za izveduvawe zaklu~oci
i nivno tolkuvawe;
kaj u~enicite da razviva sposobnost za ocenka
i prezentirawe na sopstveniot trud.
Mestoto za realizacija na istra`uva~kata rabota po predmetot istorija mo`e da bide razli~no vo zavisnost od planiraweto na nastavnikot. Organizacijata na rabotata na istra`uvaweto vo nastavata po istorija zavisi od izborot na temata, odnosno sodr`inata
koja }e se obrabotuva so istra`uvaweto, a toa mo`e da
se pravi vo u~ilnicata, kabinetot, drug prostor vo u~ili{teto, ili nadvor od nego, istoriska lokacija, objekt
ili arheolo{ko nao|ali{te, potoa vo muzej, na izlo`ba,
istoriski spomenici na kulturata ili preku razni
materijali koi gi poseduva istoriskiot kabinet itn.
PODGOTOVKA NA U^ENICITE ZA ISTRA@UVAWE
Za vreme na aktivnosta, preku metodot na istra`uva~ka rabota vo aktivnata nastava, u~enicite vo
najgolem del rabotat samostojno ili, podobro ka`ano,
preku istra`uva~ka rabota, tie problemot go obrabotuvaat samostojno, vo parovi ili grupa, odnosno preku aktivnoto u~ewe u~enikot u~i kako se u~i.
Podgotovkata na u~enicite za edno istra`uvawe
najmnogu zavisi od uspe{nata podgotovka na nastavnikot i pretstavuva va`en segment za u~enikot preku metodot na istra`uvawe polesno da gi sfati i da gi razbere istoriskite nastani. Pritoa osobeno e va`no:
u~enikot da e vo direkten kontakt so izvorite
na znaewa, pi{an materijal, podatoci, simulirani
predmeti, istoriski objekti i sl.;
pri istra`uva~kite postapki u~enicite koristat pove}e tehniki na prou~uvawe na problemot, sledewe na istoriskite pojavi i procesi, li~nosti, nastani itn.;

3-4/2004

Od praktikata
rabotata vo grupata da se odviva preku kontakt
so drugi lica, odnosno da se ovozmo`i kooperativna
rabota koja{to obezbeduva najvisok stepen na u~ewe;
pri samata istra`uva~ka rabota u~enicite da
komuniciraat me|u sebe vo grupata, da postavuvaat
brojni pra{awa, da razmenuvaat mislewa, da diskutiraat doka`uvaj}i preku samostojnata rabota brojni
aktivnosti so {to se potvrduva deka u~enicite preku
samostojnoto istra`uvawe doa|aat do poverodostojni
i to~ni znaewa za odreden istoriski nastan;
podgotovkata na temata - sodr`inata nastavnikot da ja raboti preku metodot na istra`uvawe, pri {to
poseben akcent se stava na podgotovkata i organizacijata na u~enicite, pomo{nite materijali za rabota i
sl. i na toj na~in nastavnikot prakti~no go obezbeduva
t.n. funkcionalen karton;
nastavnikot za celo vreme, po~nuvaj}i od organizacijata, potoa planirawata pa s# do prakti~nata rabota so grupite na u~enici se gri`i tie da ja postignat
celta koja nastavnikot ja ima zadadeno; toj ja ima ulogata na koordinator, vodi~, potiknuva~ i postojano gi sledi, gi anga`ira, motivira, im pomaga, gi upatuva itn.
Redosled na planiraweto na istra`uvaweto
Se opredeluva {to }e se istra`uva
(tema - sodr`ina).
Se odreduva kade }e se vr{i istra`uvaweto
(mesto).
Se opredeluva koga i kolku vreme }e se istra`uva
( vreme).
Se davaat informacii za toa {to s# e potrebno za istra`uvaweto da bide uspe{no
(materijali i sredstva za rabota).
Se dava upastvo za toa {to s# treba da se
obezbedi za sreduvawe na dokazniot materijal i podatoci (materijal za izrabotka na istra`uva~kiot
trud).
Se utvrduva kade, koga i pred kogo }e se izvr{i
izlagaweto na izraboteniot materijal
(prezentacija).

97

Od praktikata

Obrazovni refleksii

RE[AVAWE NA PROBLEM PREKU ISTRA@UVAWE

NASTAVNIK

MINATOTO KAKO SOZNAJNA PONUDA

U^ENIK
DA ZNAE ZO[TO
I KAKO
ISTRA@UVA

- [to znam?
- [to }e otkrijam?
- Kolku pravilno mislam?
- Kako }e proveram?
DA BIDE
SPOSOBEN DA
ISTRA@UVA

U
PROBLEM

-Selektivno i vnimatelno da
nabquduva.
- Da mo`e da go rekonstruira
problemot.
- Povrzuvawe na faktite,
nastanite i procesite,
- Utvrduvawe na nivnata
porzanost.

vo?

U~enikot sekojdnevno pra{uva:

[to e predmet na izu~uvawe na istorijata?
Kako starite narodi go smetale vremeto?
Kako go delime minatoto na ~ove~koto op{test-

Kako nastanal ~ovekot?

Zo{to do{lo do raspa|awe na prvobitnata zaednica?
Vo koi natprirodni sili veruvale praistoriskite lu|e?
So kakva umetnost se zanimavale?
Koi bile najstarite plemiwa {to ja naselile
Makedonija?

DA SAKA DA ISTRA@UVA
- Volja
-Motiv
- Inspiracija

Da pottiknuva:
- qubopitnost;
- interes.

Kolku vidovi
istoriski izvori
razlikuvame?

Da ja do`ivee problemskata situacija pome|u:

- ona {to go znae i ona {to mu e nepoznatoto;
- ona {to e vidlivo i ona {to e skrieno;
- ona {to e prepoznatlivo i ona {to se do`ivuva
kako zagatka;
- obi~no - neobi~no.

Da go dovede u~eni- Od sledniot vid

kot vo situacija da
DA:
postavuva pra{awa.
- Zo{to?
- Od koga?
- Kako?
- Koj?

98

- Nabquduvawe
- Analizirawe
- Razlo`uvawe
- Generalizacija
- Zaklu~uvawe

So {to se
zanimavale
~ovekovite
predci?

NE:
- Dali?
- Kolku?

Prv ~ekor kon soznanieto e koga u~enikot si postavuva pra{awa

samiot na sebe (? ? ? ? ? ? ? ? ? ?)

Da go naveduva u~enikot na
raznovidni aktivnosti:
- zadovoluvawe na odredeni
barawa na dinami~nata nastava;
preku:
- vonnastavni aktivnosti;
- vonu~ili{ni aktivnosti;
- samostojna rabota;
- inicijativnost.

[to e decenija,
vek, milenium?

Koga bila
sozdadena
prvata
makedonska
dr`ava?

Zo{to so Filip II
zapo~nalo
izdignuvaweto na
Makedonija vo
golema voen a sila?

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
Vo su{tina, vo soznajnata qubopitnost na u~enikot, re~isi redovno, e prisutno minatoto. Ponekoga{
vo odgovorot na pra{awata na u~enicite minatoto direktno go opi{uvame, (pre)raska`uvame, pretpostavuvame.
^esto pra{aweto na u~enikot indirekno navestuva objasnuvawe na minatoto.
Ona {to se slu~uvalo vo minatoto za u~enikot e
enigma i predizvik. Poradi toa spontano i prirodno
proizleguvaat brojni pra{awa koi u~enikot gi postavuva.
Da se formira pretstava za minatoto zna~i u~enikot da se prenese vo opredelen period, slika od nekoe
vreme za ~ij tek i odvivawe toj ne bil svedok. Fizi~koto
otsustvo od nekoj nastan go pravi u~enikot qubopiten,
a vozrasniot go stava pred seriozen predizvik.
KAKO NA U^ENIKOT DA MU SE DOBLI@I VREMETO
KOE E MINATO?
Poseben problem pretstavuva dale~noto minato
koe e opi{ano i objasneto vo istoriskata nauka.
Apstraktnosta na vremeto kako materijalen sistem u~enikot ja namaluva preku sopstvenoto gledawe
na rabotite, a toa mo`e da bide nesoodvetno, nepravilno ili pogre{no.
Pribli`uvaweto na minatoto e te{ko i zaradi
potrebata od potkrepa vo vid na konkretni, opiplivi
fakti koi za u~enikot imaat karakter na dokazi za
postoewe na ne{to ili nekoj.
^esto, osobeno vo u~ili{teto, faktite vo vid na
dokazi se obezbedeni: stari predmeti, objekti, gradbi,
iskopini .
Pretstavata za niv zna~itelno e osiroma{ena
poradi nemo`nosta da se dolovi duhot na vremeto vo
koe tie nastanale.

3-4/2004

Kolku vidovi
istoriski izvori
razlikuvame?
Kako se pojavile
prvite za~etoci na
naukata?

[to pretstavuva
irigacionen sistem?
Kakva bila dr`avnata
organizacija na starite
Grci?

Kakva bila ulogata i zna~eweto na

makedonskata
dr`ava vo vremeto na Aleksandar III?

Minatoto ostavilo tragi do sega{nosta. Toa se

site onie vrednosti na koi zabot na vremeto ne mo`e
da im na{teti.
Vrdnostite od minatoto mo`at da bidat: materijalni i duhovni.
Spored svojata su{tina materijalnite i duhovnite vrednosti od minatoto prestavuvaat dokazi za
ne{to {to postoelo nekoga{.
U~enicite {to sobrale razni materijali vo
procesot na istra`uvaweto go prezentiraat svojot
dokazen materijal, kako:

99

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Jas imam dokazi za minatoto ,

imam: alatki, oru`je, pari,
nakit, sadovi , umetni~ki
sliki...

I jas imam dokazi za

minatoto. Toa se: hroniki,
natpisi na kamewa,
plo~ki, pisma, zakoni ...
Moite dokazi se: legendite,
prikaznite, narodnite
pesni, raska`uvawata na
dedo mi...

U~eweto, odnosno prou~uvaweto na odreden istoriski problem, nastan ili li~nost po predmetot istorija preku razni istra`uva~ki aktivnosti ovozmo`uva
u~enicite da dojdat do trajni znaewa blagodarenie na
ovoj sovremen metod na rabota vo nastavata. Nastavnicite treba da planiraat i da pravat barem po dve istra`uvawa vo prvoto i dve vo vtoroto polugodie vo tekot
na tekovnata u~ebna godina na odredena tema ili
sodr`ina.

@ivko Stepanoski, sovetnik vo BRO - PE

Gostivar

100

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii

KOLKU U^ENICITE ^ITAAT

Blaga Paneva

Izgraduvaweto interes za ~itawe kaj decata ne e rabota samo na semejstvoto, nitu, pak ,na
u~ili{teto, toa e problem na celoto op{testvo.
Sekoja li~nost na svojot `ivoten pat se sre}ava
so bezbroj pre~ki i mo`nosti. ^ovekot e prinuden da
gi sovladuva tie pre~ki, da odi napred, za{to samo
taka mo`e da pre`ivee. No, odnosot e poinakov kon
mo`nostite koi gi gledame, a nedovolno svesni gi ispu{tame i nepovratno gi gubime. Podocna `alime po
propadnatata mo`nost, so konstatacija - deka is~eznala
zasekoga{.
Interesot kon ~itaweto, kon knigata, treba da bide prvata mo`nost koja }e ja iskoristime vo odreden
period od `ivotot. Taa treba da ni bide do`ivoten sopatnik, svet vo koj }e eksperimentirame, }e patuvame,
}e se smeeme, }e se raduvame, no so koj i }e bideme (po)
bogati.
Proektot ^PKM (So ~itawe i pi{uvawe do kriti~ko mislewe) svojata primena mo`e da ja najde vo procesot na ~itawe preku povrzuvawe so slednive soznanija:

3-4/2004

1. So ~itaweto lu|eto dobivaat novi informacii

vo tekot na celiot `ivot.
2. Da se ~ita DA, no so razmisluvawe.
3. ^itaweto e sredstvo na mislewe.
4. ^itaweto i reagiraweto na ~itawe.
5. Obemnoto samostojno ~itawe vodi kon u~ewe
na predmetnata sodr`ina i kon zasileno sfa}awe i
analiza.
6. ^itawe + pi{uvawe =u~ewe.
7. Reakcijata treba da bide li~en odraz na
pro~itanoto, a ne na preraska`anoto.
8. Vrednuvawe na pro~itanoto kako po~etok na
dijalog so drug ~itatel.
9. Da se tolkuva smislata na pro~itanoto.
Primaweto i usvojuvaweto na literaturnata
sodr`ina metodi~arite go povrzuvaat so ~itaweto,
do`ivuvaweto i osoznavaweto na literaturniot tekst.
Prou~uvaweto na ~itaweto tesno e povrzano so do`ivuvaweto i razbiraweto na porakata na literaturnoto
delo preku metodolo{kite postapki, estetskite recepcii i teorijata na informacii. Vo vrska so ova pra{awe osobeno se zna~ajni delata na R. Ingarden, Jakobson, Asmus, Vigotski i dr. koi gi pottiknale istra`uva~ite vo nivnata istra`uva~ka dejnost.
Denes knigata e zapostavena, ~itame zatoa {to
morame, a ne od zadovolstvo i ako ka`e{ pred drugarite
deka si pro~ital nekoja kniga cini~no i so ironija }e
te ismejat, konstatira u~enik od prva godina.

101

Od praktikata
Ovaa u~eni~ka konstatacija n# iznenadi i n# naso~i kon razmisluvawe - kako na u~enicite da im se vrati qubovta kon knigata.
Zatoa, po`elno e, na u~enicite mo`e da im se ponudi formular za evidencija na pro~itanite knigi so
cel, na nivniot pat kon samostojno u~ewe, da prezemaat
va`ni ~ekori preku sopstveno sledewe i sopstvena
ocenka. So ovoj instrument na samoocenuvawe mo`at
da se izve`baat da stanat objektivni i realni ocenuva~i na sopstveniot razvoj (toa ne zna~i deka nastavnikot
ja napu{ta svojata odgovornost za ocenuvawe, tuku iskrenite povratni informacii treba da pridonesat vo
nadminuvaweto na problemot nastavnik - u~enik).
Sopstvenoto sledewe u~enicite go povrzuvaat so:
vodewe evidencija za pro~itanite knigi;
po~esto ~itawe;
~itawe razni vidovi knigi;
~itawe pogolemi knigi;
~itawe knigi so glavi - delovi.
LITERATURNATA SPOSOBNOST ^ITAWE
Vo prv red toa treba da bide aktivno, naso~eno,
kriti~ko, istra`uva~ko i tvore~ko, no i informativno, beglo, rekreativno navleguvawe vo svetot na literaturologijata.
^itaweto, kako dopolnitelna (nastavna i vonnastavna) aktivnost, kaj u~enicite treba da sozdade navika koja neizbe`no }e vodi kon konsultacija za pro~itanoto. Od taa pri~ina u~enicite mo`at da dobijat
i lista za konsultacija za pro~itanoto so cel: da se
dobie soznanie za toa {to ~itaat u~enicite vo slobodnoto vreme. Konsultacijata sodr`i barawa za knigata
i za reakciite na u~enikot vo vrska so pro~itanata kniga. So pomo{ na konsultacijata, nastavnicite poka`uvaat interes za kontinuitetot na ~itaweto na u~enicite, gi ohrabruvaat, ja pro{iruvaat svesta na u~enikot
za elementite na pismenosta i go ocenuvaat u~eni~koto
sfa}awe za pro~itanoto. Sfa}aweto mo`e da se proveri i preku mo`ni pra{awa od tipot:
[to nau~ivte od ovaa kniga?
Dali sakate da razgovarame za nejasnite delovi?
Kako }e go re{ite problemot so knigata?

102

Obrazovni refleksii
Listata mo`e da gi sodr`i slednite barawa:
1. Ime i prezime na u~enikot.
2. Koj e naslovot na knigata {to sega ja ~itate?
3. Dali ste pro~itale i drugi knigi od istiot
avtor?
4. Zo{to ja odbravte ovaa kniga?
5. Dali sakate da pro~itate u{te nekoja kniga od
istiot avtor? Zo{to?
6. Ka`ete mi ne{to za prikaznata.
7. [to bi napravile otkako }e ja pro~itate knigata? (mo`nosti: da napi{ete pismo do avtorot, da porazgovarate so drugar/prijatel, da pottiknete diskusija...)
8. Reakcija na nastavnikot ......................................
Dobienite soznanija od konsultativnata lista
se sporeduvaat so evidencijata za ~itawe i sprovedenata anketa preku koja treba{e da se dobie informacija kolku i {to ~itaat u~enicite.
Sprovedenata anketa glase{e: ^itaweto-obvrska ili zadovolstvo?!, a se o~ekuva{e odgovor na slednite 10 pra{awa:
1. Kolku, kaj vas doma, e va`no ~itaweto? Proverete dali, kaj vas doma, mo`ete da najdete ne{to od ponudenoto: a) dnevni vesnici; b) mese~ni spisanija; v)
knigi od doma{nata biblioteka; g) enciklopedija; d)
nedelni spisanija; |) knigi od biblioteka; e) almanah;
`) knigi od prijateli/drugari; z) tesaurus; y) atlas; i)
re~nik.
2. Dali doma ~itate so zadovolstvo?
3. Navedete gi pri~inite poradi koi lu|eto ~itaat.
4. [to go karakterizira dobriot ~itatel?
5. Odbele`ete gi vidovite knigi koi sakate da gi
~itate: a) mitovi i legendi; b) stru~na literatura; v)
misterii; g) narodni prikazni; d) poezija; |) istoriski
romani; e) nau~na fantastika; `) beletristika; z) biografii; y) esei.
6. Na koj na~in ja odbirate knigata {to ja ~itate?
7. Dali vi se slu~ilo da pro~itate ista kniga po
vtorpat, tretpat...?

3-4/2004

Obrazovni refleksii
8. Koja kniga ste ja pro~itale po vtorpat, tretpat...?
9. Koi se knigite od va{ite omileni avtori?
10. Dali bi sakale so profesorot da porazgovarate za pro~itanata kniga?
OBRABOTKA NA ANKETATA
So anketata bea opfateni 163 u~enici od prva i
vtora godina. Od dobienite rezultati konstatirano e
slednoto:
Na prvoto pra{awe: Kolku, kaj vas doma, e va`no
~itaweto?... ispitanicite gi dadoa slednite odgovori:
dnevni vesnici mo`at da se najdat kaj 97% od
ispitanicite;
91,5% ~itaat mese~ni spisanija;
89% gi koristat knigite od doma{nata biblioteka;
84,7% ja koristat enciklopedijata;
82,9 % ~itaat mese~ni spisanija;
87,2% ~itaat knigi od bibliotekite;
so almanah se slu`at 36,8%;
knigi od prijateli / drugari pozajmuvaat 68,1%;
tesaurus koristat 12,9% (za ovoj poim, pogolem
del od u~enicite, se izjasnija deka ne znaat {to zna~i.
Tolkuvaweto, spored Vujaklija - str. 873/884 tesaurus
t.e. tezaurus, e od gr~. thesauros - bogatstvo, riznica;
re~nik, enciklopedija ili nekoj drug poseopfaten
leksi~ki prira~nik; osobeno re~nik na sinonimi i
antonimi);
atlasot mo`e da se najde kaj 95,7 % od ispitanicite;
re~nik konsultiraat 95,1% od anketiraniot
broj.
Na pra{aweto: Dali doma ~itate so zadovolstvo?:
73% odgovorija pozitivno;
25% se izjasnile deka toa zavisi od knigata;
2% odgovorile negativno.
Za u~enicite koi bea anketirani, pri~inite poradi koi lu|eto ~itaat se odnesuvale, vo prv red, na:
edukacija 28%;
zbogatuvawe na re~nikot 22%;

3-4/2004

Od praktikata
poradi obvrska ~itaat 14%;
ostanatite 13% ~itaat od zabava.
Na pra{aweto: [to go karakterizira dobriot
~itatel?:
42 % se izjasnija deka ubavo se izrazuva;
37% deka e pameten;
za 21% toj {to ~ita so zadovolstvo e vistinskiot ~itatel.
(Vtoroto, tretoto i ~etvrtoto pra{awe se
dadeni i preku grafi~kiot prikaz koj sleduva vo prodol`enie - grafikoni br. 2, 3, 4.)*
Koi vidovi knigi najmnogu sakaat da gi ~itaat
u~enicite od prva i vtora godina?
Najmnogu sakaat da ~itaat mitovi i legendi -131
u~enik ili 80,4%, a najmalku se ~ita beletristika - samo 25,8%. Me|u ovie dve krajnosti se nao|aat:
misterii 76,7%;
nau~na fantastika 65%;
narodni prikazni 62,6%;
biografii 60,7%;
istoriski romani 55,2%;
poezija 34,9%;
stru~na literatura 28,8%;
esei 28,2%.
Na pra{aweto: Na koj na~in ja odbirate knigata {to ja ~itate?:
28% odgovorile po preporaka;
24% spored naslovot;,
za 9% va`na e sodr`inata i naslovot i avtorot;
6% se izjasnile za avtorot ( interesna) i od
`elba (raspolo`enie );
3% od qubopitstvo i za obrabotka na ~as;
3% ne dale nikakov odgovor.
Sepak, ista kniga se ~ita i pove}epati (vtorpat, tretpat...):
79% odgovorile pozitivno;
18% negativno;
3% poretko ~itaat ista kniga pove}epati (gubewe vreme be{e eden od retkite odgovori).

103

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Grafikonite, koi sledat, najdobro }e gi pretstavat interesite na u~enicite za toa koi knigi gi
~itale pove}epati i koi se nivnite omileni avtori**

75% od niv sakaat da razgovaraat so profesorot, a toa (ako e realno i iskreno ka`ano), sekako, e
golem uspeh.
1. [to mo`e da se najde vo va{iot dom od navedenive raboti?

"Ana Karenina"
16%

"^i~ko Gorio"
9%

"Antigona"
5%

"Oliver Tvist"
2%
"Pekolot"
7%
"Marta"
9%

"Ilijada" i
"Odiseja"
7%

"Sibirka"
5%
"Pat okolu
svetot za 80
dena"
11%

"Romeo i Julija"
22%

"20 000 milji

pod moreto"
9%

"Romeo i
Julija"
11%

"Ana
Karenina"
15%
"Makedonska
krvava
svadba"
9%
"Starecot i
moreto"
8%

20
000 milji
pod
"20.000
milji pod
moreto
moreto"
7%
7%

"Povik od
divinata"
16%

dnevni
vesnici
dnevni
vesnici
11%

11%

atlas atlas
12%
12%

mese~ni spisan

mese~ni
13%
spisanija
13%

tesaurus
tesaurus
2%
2%

knigi
od dom.
knigi
odbib
11%
dom.
bib.

11%

knigi od
knigi
od
prijateli
prijateli
7%
7%
almanah
almanah
5% 5%

knigi odod
knigi
biblioteka
biblioteka
9%
9%

nedelni
spisanija
nedelni
8%

spisanija
8%

enciklopedii
enciklopedii
10%

10%

2. Dali doma ~itate so zadovolstvo?

"Pat okolu
svetot za 80
dena"
13%

"Marta"
11%
"Dundo
Maroe"
4%

re~nik

re~nik
12%12%

Zavisi od
knigata
25%

"Alhemi~arot"

4%

NE
2%

DA
73%

Poslednoto pra{awe be{e od provokativna priroda. Iako, za knigata koja ja ~itaat, site se konsultiraa
so profesorot, sepak:
19% od u~enicite ne bi razgovarale (so profesorot ) za pro~itanata kniga;
za 6% toa }e zavisi od deloto koe go ~itaat;

104

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
3. Navedete gi pri~inite poradi koi lu|eto ~itaat.

Biografija
6%
Beletristik
Beletristika
a
4%
4%
Nau~na
fantastika
15%

Esei
14%

Mitovi i
legendi
10%

Biografija
6%

Stru~na
literatura
10%
Misterii
13%

Istoriski
romani
8%

Poezija
12%

spored
naslovot
24%

od `elba
6%

spored ,
avtorot ,
interesna
6%

spored `anrot
3%
po preporaka
28%

3-4/2004

spored
naslovot i
avtorot
bez odgovor 9%
za obrabotka
3%
qubopitstvo
na ~as
3%
3%

od raspolo`enieto
6%

Beletristik
Beletristika
4%a
4%
Nau~na
fantastika
15%

Narodni
prikazni
8%

4. [to go karakterizira dobriot ~itatel?

spored
sodr`inata
9%

5. Vidovi knigi koi ti se omileni:

Esei
14%

Mitovi i
legendi
10%

Stru~na
literatura
10%
Misterii
13%

Istoriski
romani
8%

Poezija
12%

Narodni
prikazni
8%

6. Na koj na~in ja odbirate knigata {to ja

~itate?

Biografija
6%

Esei
14%

Beletristika
Beletristik
4%a

4%
Nau~na
fantastika
15%

Mitovi i
legendi
10%

Stru~na
literatura
10%
Misterii
13%

Istoriski
romani
8%

Poezija
12%

Narodni
prikazni
8%

105

Od praktikata

Obrazovni refleksii

7. Dali vi se slu~ilo da pro~itate kniga po

vtorpat, tretpat...?

^ita so
zadovolstvo
21%

Pameten e
37%

Ubavo se
izrazuva
42%

9. Knigi od va{ite omileni avtori:

"20 000 milji

pod moreto"
9%
"Ana
Karenina"
15%

"Romeo i
Julija"
11%

"Makedonska
krvava
svadba"
9%
"Starecot i
moreto"
8%

"Pat okolu
svetot za 80
dena"
13%

"Marta"
11%
"Dundo
Maroe"
4%

"Povik od
divinata"
16%

"Alhemi~arot"

4%

8. Koja kniga ste ja pro~itale po vtorpat, tretpat...?

16%

"^i~ko Gorio"
9%

"Antigona"
5%

"Oliver Tvist"
2%
"Pekolot"
7%
"Marta"
9%

"Ilijada" i
"Odiseja"
7%

"Sibirka"
5%
"Pat okolu
svetot za 80
dena"
11%

106

"Romeo i Julija"
22%

"20.000 milji
pod moreto"
7%

10. Dali bi sakale so profesorot da porazgovarate za pro~itanata kniga?

NE
19%

Zavisi od
deloto
6%

DA
75%

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Razmisluvaweto na dvajca u~enici najdobro }e ja otslika potrebata za ~itawe: ^itaweto e za na{e dobro, a ne za zavr{uvawe na edna obvrska vo u~ili{teto.
,,^itaweto ne se sporeduva so nitu edno drugo mediumsko izrazuvawe, bidej}i nudi najdlaboko i najcelosno zadovolstvo.
Zabele{ka:
Prilog br.1. Evidencija za ~itawe.
Prilog br.2. Evidencija na u~enikot za konsultacii za ~itawe.
Prilog br.1
Evidencija za ~itawe na
Naslov na knigata
i avtor

Datum na
Datum na Nivo na te{kotija
zapo~nuvawe zavr{uvawe

Zabele{ka

^i~ko Gorio Onore de Balzak

Leten

raspust

Lesno

Pou~na (i za decata i za
roditelite).

Ne~ista krv Borisav Stankovi}

Leten

raspust

Lesno

]erkata e `rtva.

Raskazi Anton P. ^ehov

Leten

raspust

Lesno

Nemam.

Alhemi~arot Paolo Kueqo

01.08

15.08

Sredno

Neobi~na.

Ana Karenina Lav N. Tolstoj

20.08

20.09

Sredno

Ta`na kniga.

Dobar den, tago Fransoa Sagan

30.09

15.10

Lesno

Prekrasna kniga.

Prilog br. 2
EVIDENCIJA NA U^ENIKOT ZA KONSULTACII ZA ^ITAWE
Datum:_____________
Ime i prezime na u~enikot: ______________________________________
1. Koj e naslovot na knigata {to sega ja ~ita{? Droga - bolest na dene{nicata od B. Tomovski
2. Dali si pro~ital i drugi knigi od istiot avtor? Ne, no bi pro~ital (a).
3. Zo{to ja odbra ovaa kniga? Sakam da doznaam ne{to pove}e za drogata, prepoznavawe, lekuvawe na
bolestite na zavisnosta, pri~inite zo{to mladite se drogiraat.

3-4/2004

107

Od praktikata

Obrazovni refleksii

4. Dali saka{ da pro~ita{ i nekoja druga kniga od istiot avtor? Zo{to? Da. Me interesira za {to drugo
pi{uva.
5. Ka`i mi ne{to za prikaznata. Treba da ja pro~itate, stanuva zbor za najgolemoto zlo na dene{nicata za koe mo`e mnogu da se zboruva, no tuka prikaznata e morbidna.
6. [to bi sakal da napravi{ koga }e ja zavr{i{ prikaznata? Da razvie{ diskusija, da dade{ usten
izve{taj pred klasot, da napi{e{ pismo do avtorot, ili ne{to drugo. Da porazgovarame na klasen ~as za ovoj
problem na ~ove{tvoto, ubavo }e bide da se donesat i fotografii ili da se pogledne nekoj film.
7. Reakcija na profesorot: Ovoj problem }e bide tretiran na klasniot ~as preku prethoden dogovor
so nekoi drugi slu`bi vo u~ili{teto ili nadvor od nego.

LITERATURA
1. Prosvetno delo, spisanie za pedago{ki
pra{awa 1-2, Skopje, 1970, str. 45-50
2. Nikolovski d-r A., Nastavna interpretacija ~asot po literatura, str. 74, Skopje, 1998
3. Proekt ^PKM Sozdavawe ~itateli koi
razmisluvaat, 1998
4. Steele J. L. (1992) Working Together Growing
Together: Construktive Evaluation of Language Learning.
Moline School Districty, Moline, Illinois.
5. Rosandi} d-r D., Metodika kwi`evnog odgoja
i obrazovawa, [kolska kwiga, Zagreb, 1986 g. (str. 9)
6. Vujaklija M., Leksikon stranih re~i i izraza,
Prosveta, Beograd, 1992 g.

Blaga Paneva, sovetnik vo Biroto za razvoj na

obrazovanieto - Skopje

108

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Od praktikata

KOMPJUTERSKI SIMULACII VO
NASTAVATA, DA ILI NE?
Boce Mitrevski

1. KOMPJUTEROT KAKO DEL OD

NASTAVNATA TEHNOLOGIJA
Brziot nau~no-tehnolo{ki razvoj, posebno informati~kata tehnologija i Internetot sozdavaat zna~ajni preduslovi za primena na kompjuterite vo sekoj
stepen i vid na obrazovanie. Zgolemenite barawa vo
obrazovanieto pottiknuvaat iznao|awe na soodvetni
formi za aktivno vklu~uvawe na u~enicite vo nastavniot proces, konstruktivisti~ki priod vo steknuvawe
na znaeweto, razvoj na kreativnosta i osposobuvawe za
samostojno u~ewe. Koristeweto na kompjuterite vo
obrazovanieto vo golema mera mo`e da pridonese vo postignuvawe na didakti~kite celi, a posebno za razvoj na
intelektualnite sposobnosti kaj u~enicite bez ograni~uvawe vo pogled na vremeto i mestoto.
Metodikata na nastavata po fizika na univerzitetite vo mnogu zemji vo poslednava decenija do`ivuva
golemi promeni preku vklu~uvawe na kompjuterite vo
nastavata za {to sekako prethodno bilo potrebno da
se napravi modifikacija na nastavnite programi. Sekoj
univerzitet bara novi, podobri i poatraktivni metodi na nastava za da mo`e da se soo~i so predizvicite
na novoto vreme. Kompjuterite nao|aat svoe mesto i vo
izmenetite nastavni planovi i programi za osnovno-

3-4/2004

to i srednoto obrazovanie. Vo Republika Makedonija

so novite nastavni programi po fizika za reformiranoto gimnazisko obrazovanie, kompjuterskite simulacii vleguvaat kako zadol`itelen del od aktivnostite
na ~asot po fizika.
Holandija e zemja koja predni~i vo primenata na
kompjuterite vo obrazovanieto. U{te pred pove}e od
deset godini tamu se prezemeni sistematski priodi vo
reforma na obrazovanieto koja opfa}a istovremeni
promeni vo ~etiri oblasti:
reforma vo nastavnite planovi i programi vo
koi ne samo {to e integrirana kompjuterskata
tehnologija, tuku i e napraveno usoglasuvawe na obrazovnata filozofija niz site nastavni predmeti;
reforma vo na~inot na proveruvawe i ocenuvawe;
obezbeduvawe i razvoj na visokokvalitetni
resursi za primena na kompjuterite vo site nastavni
predmeti;
obezbeduvawe zadol`itelna obuka na site nastavnici za koristewe na kompjuterite.
Vo SAD kade lokalnata avtonomija vo kontrolata
na obrazovanieto se smeta za fundamentalno ~ovekovo pravo, isto taka, e napraven golem napredok okolu
primenata na kompjuterskata tehnologija vo obrazovanieto.
Kompjuterot i informati~kata tehnologija nudat
ogromni mo`nosti i pomo{ vo izu~uvawe na fizikata:
MBL (Microcomputer-Based Learning), odnosno koristewe na kompjuterot za u~ewe. Preku soodveten interfejs kompjuterot e povrzan so razni senzori, merni

109

Od praktikata
uredi i dopolniteni alatki, pri {to mo`e da se izveduvaat sovremeni i precizni eksperimentalni merewa,
analiza, obrabotka i sreduvawe na dobienite podatoci;
kontrola na uredi vklu~eni vo eksperimentalnata rabota;
vizuelizacija i {iroki mo`nosti za brza i
efikasna obrabotka na podatoci;
simulacija i re{avawe na fizi~ki problemi
(ravenki so golem broj promenilivi, ravenki od povisok red i sl.) ~ie re{avawe bez kompjuter e nevozmo`no ili bara mnogu vreme;
koristewe na site mo`nosti {to gi nudi www;
ednostaven, brz i lesen pristap do informaciite dostapni na Internet;
ednostavna i brza komunikacija preku elektonska po{ta;
iznesuvawe na mislewe, razvoj na ideite ili
barawe pomo{ preku u~estvo vo diskusioni grupi;
koristewe na elektronski knigi i spisanija;
objavuvawe na rezultati od istra`uvawa, trudovi, tezi i dr. za brza i ednostavna dostapnost do po{irokata javnost;
proverka na znaeweto preku re{avawe testovi
i u~estvo vo kviz sekcii, on-line natprevari i sl.;
u~ewe na dale~ina;
koristewe na kompjuterski simulacii.
2. KOMPJUTERSKI SIMULACII
Mnogu poimi, fizi~ki pojavi, zakoni, teorii ili
modeli, ednostavni ili kompleksni, realni ili apstraktni, a koi se predmet na izu~uvawe vo nastavata
po fizika mo`at da se obrabotat i vizueliziraat, taka
{to priodot kon na~inot na nivnoto izu~uvawe na
~asot po fizika bi bil prifatliv i ednostaven. Toa
se pravi so pomo{ na soodvetna kompjuterska simulacija.
Uspe{noto voveduvawe na kompjuterskite simulacii vo nastavata po fizika bara:
tehni~ka oprema (kompjuter i proektor);
soodveten softver (kompjuterski simulacii);
zainteresiran nastavnik.

110

Obrazovni refleksii
Slabite strani ili otsustvoto na koe bilo od
ovie barawa mo`e da sozdade problemi ili celosno onevozmo`uvawe na nivnoto implementirawe.
Kompjuterskite simulacii se kompjuterski programi, naj~esto mali programi-aplikacii, napraveni
vo nekoj programski jazik, naj~esto vo Java.
Karakteristi~no za niv e toa {to funkcioniraat
nezavisno od platformata, zafa}aat mal memoriski
prostor i se ednostavni za rabota. Vo ponovo vreme onie
aplikacii (applets) {to se odnesuvaat na sodr`ini od
fizika se sre}avaat kako Physlets. Imeto doa|a od
Physics applets ili vo sloboden prevod - Java programi so sodr`ini od fizika. Razviena e posebna alatka
za prebaruvawe na vakvite Physlets (Physlet search engine),
koja za razlika od popularnite pretra`uva~i (Yahoo,
Google, Altavista i dr.) e pomo}na koga se raboti za vakvite programi. Taa prebaruva po okolu 5000 veb-stranici {to sodr`at Physlets i po okolu 14000 drugi vebstranici koi{to sodr`at kompjuterski simulacii.
Veb adresata na ovaa alatka za prebaruvawe e: http://pen.physik.uni-kl.de/cgi-bin/ps/search.pl
So vnesuvawe na klu~nite zborovi vo soodvetnoto pole prebaruva~ot bara Physlets rakovodej}i se po
instrukciite. Tamu se nudi mo`nost za nivno simnuvawe na va{iot tvrd disk (download), a potoa istite mo`e da gi koristite vo off-line re`im na rabota. Na ovoj
na~in imate kompjuterska simulacija koja treba detalno da se prou~i i da se isprobaat nejzinite mo`nosti.
Sekoja kompjuterska simulacija ima svoja didakti~ka vrednost. Nejziniot kvalitet zavisi od programerot, odnosno kolku toj vladee so programskiot
jazik ili od toj {to ja nara~al. Zatoa treba da se bide
vnimatelen vo izborot na simulacijata. No, efektot
od nejzinata primena na ~asot zavisi i od drugi faktori. Ist softver vklu~en vo nastavata na razli~en na~in
mo`e da ovozmo`i postignuvawe na dosta pozitivni
efekti ili, pak, ni{to da ne promeni. Vo sekoj slu~aj
da ne dozvolime da se soo~ime so situacija kompjuterot
da dobie petka, a nastavnikot edinica.
Dokolku imame na raspolagawe dobra tehni~ka
oprema, odbrana kompjuterska simulacija i vreden nas-

3-4/2004

Obrazovni refleksii
tavnik koj seto toa go podgotvil, mo`e da se iskoristat dobrite strani od nejzinata primena. Toa se:
dinami~ka forma na simboli~ka i grafi~ka
reprezentacija;
intergracija na verbalna i vizuelna informacija;
uslovi za podobar ambient na rabota;
naso~uvawe na vnimanieto na u~enicite kon
aktivnostite na ~asot;
aktivna uloga na u~enikot vo realizacijata
na nastavnite zada~i;
mo`nost za dopolnitelni problemski zada~i
i doma{na rabota;
predizvik kaj u~enicite samite da gi istra`uvaat mo`nostite na simulacijata;
mo`nost za simulirawe na eksperimenti ili
demonstracii koi se nevozmo`ni, opasni, skapi ili
ednostavno nedostasuvaat vo kabinetot;
naj~esto trae kratko vreme i mo`e da se povtoruva.
Isto taka, kompjuterskite simulacii pretstavuvaat efikasno sredstvo preku koe u~enicite sozdavaat
slo`eni mentalni modeli vo slu~aite kade se bara
dobra vizuelizacija. Gledaweto na `ivi sliki mo`e
vo golema mera da mu ovozmo`i na u~enikot da izgradi
soodveten i pravilen mentalen model. Istoto se odnesuva i pri voveduvaweto na novi poimi - koncepti i sozdavawe na to~na pretstava za niv.
Pokraj ovie prednosti, kompjuterskite simulacii
dozvoluvaat promena na parametrite i uslovite (po~etna brzina, broj na molekuli, napon na izvorot, dol`ina
na matemati~ko ni{alo...), potoa vklu~uvawe na dopolnitelni faktori (sila na triewe, otpor na vozduhot...),
promeni vo na~inot na izvr{uvawe (zabrzuvawe, pauza
ili zabaveno izvr{uvawe za da se zabele`at detali vo
promenite), promeni na boi, pozadina ili kontrast,
prika`uvawe na sakanite veli~ini, promena na referentniot sistem od koj go vr{ime nabquduvaweto i dr.
I pokraj mnogute dobri strani, kompjuterskite
simulacii imaat eden nedostatok. Toa se odnesuva na
nemo`nosta na kakov bilo na~in da se zameni realniot eksperiment ili demonstacija. Osven toa mo`no e

3-4/2004

Od praktikata
da dojde do pasivnost kaj u~enicite vo pogled na manuelnite aktivnosti. Nastava bez nabquduvawe, merewe,
aktivnosti koi vklu~uvaat eksperimentirawe, ve`bi
i demonstracii e necelosna. Vo sekoj slu~aj treba da
bideme svesni deka komjuterskite simulacii se virtuelni, a ne fizi~ka realnost na ona {to go poka`uvame
so niv.
Ponatamu prirodno se postavuvaat nekoi su{tinski pra{awa okolu ovaa tema:
Dali nastavnicite gi vrednuvaat rezultatite
od kognitivnite istra`uvawa i se svesni za pridobivkite od vklu~uvaweto na kompjuterskite simulacii vo
nastavata?
Dali na ovoj na~in }e se postignat pozitivni
efekti vo izveduvawe na nastavata ili taa od slo`en
}e stane u{te poslo`en proces?
Koga e opravdano nivnoto vklu~uvawe vo nastavata?
So koi problemi i te{kotii mo`e da se soo~ime
pri vklu~uvawe na kompjuterskite simulacii vo nastavata?
Na nekoi od ovie pra{awa }e se obidam da odgovoram preku pregled na nekoi istra`uvawa napraveni
okolu ovaa problematika i koristej}i gi rezultatite
od tie istra`uvawa. No, toa nema da zna~i kone~en odgovor na niv, tuku tie i ponatamu }e bidat predmet na
diskusija. Pregledot i analizata na istra`uvawata }e
bidat izneseni podolu.
Okolu mo`nite problemi i te{kotii vo implementiraweto na kompjuterskite simulacii mo`e da se
izdvoi slednovo: Nastavnikot mo`e da se soo~i so problemi okolu hardverot i softverot, toa da go popre~uva,
da mu odzeme mnogu vreme i, kako rezultat na toa, da se
zaboravi, zanemari ili ignorira ulogata {to toj ja
ima kako pedagog. Kompjuterot ne mo`e da go zameni ili
da ja obezvredni ulogata na nastavnikot, tuku naprotiv,
nastavnikot dobiva pozna~ajna i poodgovorna uloga. Kaj
nastavnicite koi nemaat mnogu iskustvo so kompjuterskata tehnologija mo`e da se javi odbivnost ili strav
- tehnofobija. Stravot mo`e da proizleze i od pomislata deka nekoi u~enici se mnogu podobri od nego vo kompjuterskite ve{tini. No, sekoj nastavnik treba da znae

111

Od praktikata
deka najveli~estvena rabota e da u~i od svoite u~enici.
Istovremeno da ne se zaboravi deka imperativ na sovremenoto op{testvo e permanentnoto obrazovanie.
Sproveduvaweto na kursevi za obuka e del od permanentnoto obrazovanie. Nastavnicite treba da se ohrabruvaat da se vklu~at i da gi posetuvaat tie kursevi. Vo nekoi zemji tie se zadol`itelni za site nastavnici. Vo Anglija i Danska na nastavnicite im se nudat
pogodnosti pri kupuvawe kompjuter, so {to se ovozmo`uva pogolem del od vremeto po rabotata da go iskoristat za podobruvawe na kompjuterskite ve{tini.
3. PREGLED NA NEKOI ISTRA@UVAWA
3. 1. Istra`uvaweto na Ri~ard Steinberg
Interesno e istra`uvaweto {to go napravil Ri~ard Steinberg vo 1999 godina, a se odnesuva na kompjuterskite simulacii, odnosno dali e dobro ili ne da se
simuliraat fizi~kite pojavi vo tekot na nastavata po
fizika. Tekot na istra`uvaweto se odvival za vreme
na prviot semestar na vovedniot kurs po fizika so
studenti vo I godina na univerzitetot vo Merilend.
Se rabotelo po nastavna programa i strategija izrabotena od Lilien C. Mekdermot (Lillian C. McDermott) i
grupata za obrazovanie po fizika na univerzitetot vo
Va{ington. Vo istra`uvaweto bile opfateni vkupno
229 studenti podeleni vo tri grupi.
Konkretnata cel na istra`uvaweto bila da se
oceni dali kompjuterskite simulacii im pomagaat na
studentite vo izu~uvaweto i sovladuvaweto na nastavnite sodr`ini po fizika.
Preku ova istra`uvawe Steinberg doa|a do zaklu~ok deka obrabotkata na identi~en materijal niz aktivna nastava vo ist duh, no so i bez kompjuterski simulacii
dava skoro identi~ni postignuvawa na studentite koi
odgovaraat na isti pra{awa.
3. 2. Istra`uvaweto na Fred Goldberg
Fred Goldberg so sorabotnicite od Institutot
za fizika i Centarot za istra`uvawe vo obrazovanieto po prirodni nauki i matematika pri univerzitetot
vo San Diego sprovele proekt nasloven kako CPU

112

Obrazovni refleksii
(Constructing Physics Understanding in a Computer Supported
Learning Environment) ili Poddr{ka vo razbiraweto na
fizikata preku u~ewe so pomo{ na kompjuter.
Vo proektot bile opfateni sodr`ini od temite:
Svetlina i boi, Elektrostatika i magnetizam, Elektri~na struja, Dvi`ewa i sili, Branovi i zvuk i Struktura na materijata. Za sekoja od ovie temi bile izraboteni posebni kompjuterski simulacii. Istra`uvaweto bilo sprovedeno so u~enici (sredno{kolci) i studenti.
Sekoj nastavna edinica bila obrabotuvana spored
didakti~kiot ciklus prika`an na slika 1.
predizvikuvawe na
diskusija

primena vo drugi
situacii

razvoj i
usovr{uvawe

diskusija za
op{ta soglasnost
Slika 1
Ciklusot zapo~nuva so aktivnosti vo koi u~enicite se predizvikuvaat da iznesuvaat svoi po~etni
razmisluvawa, idei i razbirawa za odreden poim, objekt
ili pojava. Celta e da se opu{tat u~enicite, da se razvie slobodna diskusija, da se sogleda prethodnoto znaewe i da se identifikuvaat pogre{nite koncepti. U~enicite davaat svoi idei i razmisluvawa kako pojdovni to~ki vo raspravata. Ovaa aktivnost mo`e da se izveduva individualno, vo mali grupi ili so celiot klas.
Potoa sleduvaat razvojni aktivnosti pri {to
u~enicite gi nadopolnuvaat svoite znaewa, re{avaat
problemi, se otfrlaat ili menuvaat pogre{nite koncepti i sl. Kompjuterskite simulacii se del od ovie

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
aktivnosti, no istovremeno so izveduvawe na ednostavni
eksperimenti i demonstracii.
Potoa se vodi zaedni~ka diskusija vo koja se odreduva i se prifa}a edna op{ta soglasnost za toa {to
e izmeneto, {to e otfrleno kako pogre{no ili konstruirano kako novo znaewe koe dotoga{ bilo nepoznato.
Na krajot, vo ~etvrtata aktivnost niz diskusija
i re{avawe problemi, steknatite znaewa i ve{tini
u~enicite gi primenuvaat vo sli~ni ili sosema novi
situacii. Vo ovie aktivnosti kade se pravi obid da se
primeni toa {to e nau~eno se koristat drugi kompjuterski simulacii ili ednostavni demonstracioni eksperimenti.
Rezultatite od sprovedenoto istra`uvawe poka`uvaat deka ako simulacijata e dobro osmislena i prosledeni so prakti~ni aktivnosti, za u~enicite taa
mo`e da bide korisna vo:
pro{iruvawe i prodlabo~uvawe vo razbiraweto i izvr{uvaweto na demostraciite i drugite laboratoriski aktivnosti i obezbeduvawe dopolnitelni znaewa za razvoj i proverka na ideite;
proverka za ispravnosta na nivnite konceptualni modeli;
dobivawe pretstava za isti ili sli~ni koncepti i podobro nivno razbirawe.
Vo po~etokot kaj u~enicite preovladuvaat konfuzni idei i nepotpolni znaewa. Tie te{ko se snao|aat
vo prakti~nite aktivnosti, a dodeka simuliraweto na
eksperimentot preku na~inot na vizuelizacija, boite
i ednostavnoto manipulirawe so simulacijata go privlekuva nivnoto vnimanie. Taka, u~enicite pove}e vreme posvetuvaat na kompjuterskite simulacii, a podocna
pove}e se zadr`uvaat na laboratoriskite aktivnosti.
Na krajot, koga u~enicite ve}e imaat pojasna pretstava za problemot, modelite i konceptite se pojasni, kompjuterskata simulacija im izgleda kako ne{to
{to se povtoruva bidej}i istata aktivnost se izvr{uva
i eksperimentalno. Tie se podgotveni za diskusija okolu eksperimentalnata rabota, taa stanuva interesna i
pogolem del od vremeto posvetuvaat na laboratoriskite
aktivnosti.

3-4/2004

3. 3. Istra`uvaweto na Horn i [efert

Teoriskata nastava, kompjuterskite simulacii
i laboratoriskite aktivnosti bile integrirani vo
programa rabotena so u~enici od II godina (10 klas) na
sodr`ini od geometriska optika. Na ~asovite se koristeni kompjuterski simulacii od programata Optics phenomena.
U~enicite rabotele vo mali grupi izveduvaj}i
prakti~ni zada~i, razrabotka na teoriskite osnovi i,
kako dopolnuvawe, sledewe na pojavite niz kompjuterski simulacii. Site aktivnosti me|u sebe bile povrzani
i zaemno se nadopolnuvale. Istovremeno tie bile prosledeni so diskusii i prezentirawe na rezultatite.
Rasporedot vo u~ilnicata e prika`an na slika 2.
rab. masa

{
k
a
f
o
v
i

kompjuter
nastavnik
vrati

tabla

kompjuter

kompjuter

proektor

p
r
o
z
o
r
c
i

ekran

Slika 2
Na krajot od istra`uvaweto, avtorite do{le do
slednive zaklu~oci:
rezultatite od testot na znaewe bile kako i
voobi~aeno;
se promenil odnosot i stavot na u~enicite kon
fizikata vo pozitivna smisla;
motivacijata, interesot i atmosferata za rabota bile podobri;

113

Od praktikata
za vakviot tip na nastava u~enicite dale prose~na ocena 2,2 na skalata od 1 (mnogu dobro) do 6 (nezadovolitelno).
3. 4. Istra`uvaweto vo Republika Makedonija
Predmet i cel na istra`uvaweto: Vo vtoroto polugodie od u~ebnata 2003/2004 godina, sli~no istra`uvawe be{e sprovedeno so u~enicite od dve osnovni
u~ili{ta vo Republika Makedonija. Pritoa bea koristeni sogleduvawata od prethodno spomenatite istra`uvawa.
Predmet na istra`uvaweto be{e povrzanosta na
kompjuterskite simulacii vo nastavata po fizika so
razbirawato i usvojuvaweto na sodr`inite opfateni
vo niv od strana na u~enicite.
Celta be{e da se oceni kako kompjuterskite simulacii koristeni na ~asot po fizika vlijaat na konceptualnite znaewa kaj u~enicite, potoa kako simuliraweto na fizi~kite pojavi vlijae na atmosferata vo klasot i da se evidentiraat nekoi tehni~ki i prakti~ni
problemi koi mo`e da se javat pri realizacija na nastavata vo koja se vklu~eni kompjuterski simulacii.
Hipoteza: Imaj}i nekoi teoriski soznanija od gorespomnatite istra`uvawa, se o~ekuva{e deka:
nema da ima zna~ajni razliki vo postigawata na
testot na znaewa kaj u~enicite vo eksperimentalnata
i kontrolnata grupa;
u~enicite vo eksperimentalnata grupa }e bidat
pove}e vnimatelni, zainteresirani za izu~uvawe na
sodr`inite i aktivno anga`irani vo izvr{uvaweto
na aktivnostite.
Metod i postapka na istra`uvaweto: Koristen
e eksperimentalniot metod so paralelni grupi. Primerokot go so~inuvaa 44 u~enici od osnovnite u~ili{ta
Stiv Naumov i Dimo Haxi Dimov vo Skopje. Iako
se raboti za relativno mal primerok, toj mo`e da se
smeta za dovolno reprezentativen bidej}i od site klasovi od osmo oddelenie se odbrani proporcionalen broj
u~enici spored uspehot, a site u~enici koristat ist
u~ebnik i rabotat po ista nastavna programa.
Vo tekot na istra`uvaweto be{e izveduvana nastava vo dvete grupi na sodr`ini od elektri~na struja,

114

Obrazovni refleksii
a istovremeno u~enicite izvr{uvaa i prakti~ni aktivnosti, odnosno merewa. Vo aktivnostite so eksperimentalnata grupa pokraj ova, bea vklu~eni i kompjuterski
simulacii. Tie, isto taka, se odnesuvaa na sodr`ini od
elektri~na struja. Nastavnite sodr`ini od ovaa tematska celina prethodno bea izu~eni vo redovnata nastava.
Na prettestot u~enicite od dvete grupi odgovaraa na osum pra{awa od koi edno be{e prakti~no, odnosno treba{e da povrzat elementi vo struen krug spored dadena {ema. Postigawata na prettestot bea skoro
identi~ni za dvete grupi. Vo kontrolnata grupa, od
mo`ni 50 poeni intervalot na osvoeni poeni be{e od
32 do 50 (medijana 41, odnosno 41,11 poeni po u~enik),
a vo eksperimentalnata grupa od mo`ni 50 poeni intervalot na osvoeni poeni be{e od 30 do 50 (medijana 40,
odnosno 41,31 poeni po u~enik).
Pet sedmici potoa, otkako be{e voveden eksperimentalniot faktor vo eksperimentalnata paralelka
i realizirana nastava vo dvete grupi, sprovedeno e
glavno testirawe. U~enicite odgovaraa na pra{awa,
re{avaa problemi, vr{ea numeri~ki presmetki i sli~no, a na zada~ata vo prettestot treba{e da povrzat elementi vo struen krug. Spored nivoto na usvoeni znaewa i razbirawa za izu~uvanite sodr`ini, za da odgovorat to~no na postavenite barawa, pred u~enicite be{e
postavena pote{ka zada~a.
Rezultati: Spored postignatite rezultati na
glavnoto testirawe i sevkupnite aktivnosti dodeka
be{e realizirana eksperimentalnata nastava se dobieni slednive rezultati. Vo kontrolnata grupa od mo`ni
50 poeni intervalot na osvoeni poeni be{e od 20 do 50
(medijana 33, odnosno 33,62 poeni po u~enik), a vo eksperimentalnata grupa od mo`ni 50 poeni intervalot na
osvoeni poeni be{e od 24 do 50 (medijana 36, odnosno
36,81 poeni po u~enik). Pomaliot prose~en broj na
poeni po u~enik na glavnoto testirawe vo sporedba so
prettestot e poradi zna~itelno povisokoto nivo na
slo`enost na pra{awata od glavnoto testirawe. Spored
analizata na testovite, samo dvajca u~enici od kontrolnata grupa poka`ale podobri rezultati na glavnoto
testirawe vo sporedba so rezultatite od prettestot,

3-4/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii
dodeka vo eksperimentalnata grupa podobri rezultati
postignale osum u~enici.
Vo odnos na toa kako eksperimentalniot faktor
vlijae na emocionalnata klima vo klasot i sevkupnite
aktivnosti za vreme na nastavata, postoe{e zna~itelna razlika vo dvete grupi. Kompjuterskite simulacii
vo eksperimentalnata grupa imaa pozitivno vlijanie
vrz motivacijata na u~enicite, nivnata qubopitnost,
interesot za sodr`inite i dr.
Zna~i, rezultatite gi potvrduvaat tvrdewata vo
hipotezata. Iako postignuvawata na testot na znaewe
kaj kontrolnata i eksperimentalnata grupa zna~itelno ne se razlikuvaat, sepak u~enicite od eksperimentalnata grupa postignale podobri rezultati.
Za vreme na inicijalnoto testirawe voo~en e seriozen problem okolu izvr{uvaweto na prakti~nite
aktivnosti. Imeno, seriozna pote{kotija za niv pretstavuva poslednata zada~a kade treba da povrzat elementi vo struen krug spored dadena {ema. Ne mo`ej}i da
se snajdat tie ja ostavaat zada~ata za krajot na ~asot.
Potoa, na glavnoto testirawe tie ve}e se ve{ti i iskusni vo prakti~nite aktivnosti, za niv toa pretstavuva trivijalen problem i go re{avaat na po~etokot
od ~asot. Ova u{te edna{ uka`uva od neophodnosta za
praktikuvawe na demonstracii i laboratoriski aktivnosti na ~asot po fizika.
Vo pogled na te{kotiite {to se pojavija pri realizirawe na eksperimentalnata nastava mo`e da se ka`e slednovo: Kabinetite po fizika ne raspolagaat so
kompjuter i proektor potrebni za realizacija na nastavata prosledena so kompjuterski simulacii. Potrebno e obezbeduvawe na softver (kompjuterski simulacii) i obuka na nastavnicite. Isto taka, evidentna
e nedovolnata opremenost na kabinetite po fizika,
zastarenosta i neispravnosta na naglednite sredstva,
mernite instrumenti i dr.
4. ZAKLU^OK
Kompjuterot nudi mnogu mo`nosti i otvora {iroki vrati vo nastavata i obrazovniot proces. Edna od
tie mo`nosti e primenata na kompjuterskite simula-

3-4/2004

cii vo nastavata. Tie se posebno pogodni za simulirawe

na pojavi, procesi, objekti i dr. koi se slu~uvaat vo
mikrosvetot ili daleku vo vselenata, ne se prakti~ni
za demonstrirawe ili ednostavno ne mo`eme realno da
gi dobli`ime do u~enicite. Vrz osnova na rezultatite
od istra`uvawata opravdano e nivnoto vklu~uvawe vo
nastavniot proces i toa ne samo vo nastavata po fizika
ili prirodnite nauki, tuku kompjuterskite simulacii
mo`at da se koristat i vo drugi podra~ja i nastavni
predmeti. Nivnoto vklu~uvawe vo nastavniot proces
bara mnogu podgotovki i naporna rabota, no toa rezultira so uspeh i zadovolstvo kaj u~enicite i nastavnikot.
Blagodarnost
Izrazuvam iskrena blagodarnost na nastavnicite
Vasko Simeonov i Veselinka Naun~evska, kako i na
stru~nite lica vo osnovnite u~ili{ta Stiv Naumov
i Dimo Haxi Dimov za pomo{ta pri sproveduvaweto na istra`uvaweto.
LITERATURA
1. Joel Birnbaum and R. Stanley Williams, Physics and
the information revolution, Physics Today, January, 2000.
2. Edward F. Redish, Is the computer appropriate for teaching physics?, Computers in physics, 7(6), 613 (1993).
3. Edward F. Redish, What can a physics teacher do
with a computer, Invited talk presented at Robert Resnick
Symposium RPI, Troy NY, 1993.
4. M. Euler, A. Mller, Physics learning and the computer: A review, with a taste of meta-analysis, Proceedings of
Second international conference of the Europeansciense education
research association, 1999.
5. Gergana Kalpa~ka, "Sqvremennite informacionni tehnologi i izu~avaneto na razdela
mehani~ni trepteniy vqlni", Fizika 4 (2003).
6. Laurence Rogers, "New technology and computer in
physics learning" Proceedings of First International Girep seminar 2001 (Developing Formal Thinking in Physics).
7. Frank Schweickert, Hansjorg Jodl, "Physlet scriptors
and physlet search engine",

115

Od praktikata

Obrazovni refleksii

Proceedings of the 7th Workshop on Mutimedia in physics

teching and learning of the European physical society, Parma,
2002.
8. Richard N. Steinberg, "Computers in teching science:
to imulate or not ot simulate?", Am. J. Phys. Suppl. 68 (7), July
2000.
9. Fred Goldberg, "Some roles of computer technology
in helping students learn physics: Computer simulations",
International newletter on physics education, Number 43, April
2002.
10. Martin E. Horn, Helmut F. Mikelskis, Silke Seifert,
"Learning physics aided by computer simulations: "Optics phenomena", Proceedings of Second international conference of the
European science education research association, 1999.

Boce Mitrevski, asistent vo

Institutot za fizika, PMF - Skopje

116

1-2/2004

Obrazovni refleksii

Informacii

Veqo Ta{evski -Slika X, 1992 - komb. teh. 50 x 50 sm

3-4/2004

117

Obrazovni refleksii

Informacii

OBRAZOVANIETO ZA DEMOKRATSKO
GRA\ANSTVO - OSNOVEN PRINCIP VO
GRADEWETO OBRAZOVNI POLITIKI
I REFORMI
Gordana Trajkova - Kostovska

Koga Romano Prodi gi prezentira{e svoite

politi~ki planovi i opredelbi pred Evropskiot parlament, vo fevruari 2000 godina, od osobena va`nost
be{e idejata kako da se obezbedi aktivno gra|anstvo. Lu|eto sakaat najpove}e od s# da praktikuvaat
demokratija vo svoite race - re~e toj. Tie nema da
go poddr`uvaat Proektot Evropa s# dodeka ne bidat celosno vklu~eni vo postignuvaweto na postavenite celi, vo kreiraweto na politikata, vo procenuvaweto i ocenuvaweto na postignatiot progres.
I tie se sosema vo pravo.
Promenite koi se slu~uvaa na evropskiot kontinent vo po~etokot na poslednata decenija na 20 vek
dovedoa do novi i slo`eni predizvici kako vo zemjite
so ve}e vospostavena demokratija, taka i vo zemjite vo
koi taa {totuku se vospostavuva{e. Dodeka zemjite na
Zapadna Evropa se soo~uvaa so zabrzani ekonomski,
op{testveni i politi~ki promeni, zemjite na Centralna i Jugoisto~na Evropa se obiduvaa da gi konsolidiraat sopstvenite novosozdadeni politi~ki i ekonomski sistemi, da gi nadminat posledicite od minatoto

3-4/2004

i da razvijat nova politi~ka kultura koja kaj gra|anite

}e ja zajakne idejata za demokratijata, ~ovekovite prava
i vladeeweto na pravoto. No, kolku i da ima razliki
vo nivnite razvojni tendencii, sepak ona {to e zaedni~ko za niv e potrebata svoite gra|ani da gi napravat evropsko gra|anstvo sposobno da se odnesuva avtonomno, kriti~ki, odgovorno, podgotveno da se soo~i so
predizvici, da gi sproveduva principite na demokratijata, da gi u`iva ~ovekovite prava, mirot, slobodite i
ednakvosta, osobeno vo dinami~no vreme kakvo {to e
dene{noto.
Demokratijata e politi~ki sistem koj bara od
gra|anite obrazovanie za demokratija. Taa ne se obezbeduva samo so pravoto na gra|anite da gi glasaat onie
koi ja sproveduvaat vlasta. Demokratijata mora da se
sfati kako oblik na zaedni~ko `iveewe vo zaednica,
vo koja gra|anite podednakvo gi u`ivaat i aktivno gi
koristat politi~kite, ekonomskite i kulturnite prava
i slobodi.
Za taa cel, zemjite vo Evropa se obiduvaat da iznajdat novi postapki i procesi na u~ewe za op{testvoto koi im obezbeduvaat na gra|anite novi znaewa, kompetencii, ve{tini, im nudat novi vrednosni sistemi,
kultura i normi na odnesuvawe. So drugi zborovi, celta
e gra|anite da stanat svesni deka vo vreme na postojani
i brzi promeni samo procesot na u~ewe, odnosno gra|anskoto obrazovanie mo`e da gi obu~i za aktivno i
odgovorno gra|anstvo vo demokratijata. Zatoa obrazovanieto stanuva do`ivotna cel na sekoj poedinec,

119

Informacii
op{testvo, dr`ava, glavna orientacija za sega{nite i
idnite gra|ani vo smisla na nivnite prava i odgovornosti. Ako se pojde od tvrdeweto na Abraham Linkoln
deka demokratijata e vladeewe za narodot, na narodot
i od strana na narodot, toga{ gra|anite mora da gi nau~at nejzinite vrednosti za da umeat da ja praktikuvaat.
Sovetot na Evropa e politi~ka me|uvladina organizacija koja ima za cel da obezbedi pogolema obedinetost i sorabotka pome|u nejzinite zemji ~lenki vo
naporite za sozdavawe aktivno evropsko gra|anstvo. Vo
osnovata e misleweto deka uspe{na demokratija mo`e
da se realizira samo vo zemjite vo koi se za{tituvaat,
promoviraat i respektiraat ~ovekovite prava, kade
egzistira pluralizmot preku zaemnoto po~ituvawe na
razli~nite kulturi, politi~ki partii, stilovi na `ivot, razlikite vo mislewata, zakonite i razli~nostite i pravata na malcinstvata. Od toa proizleguva i
ocenkata deka postavenata cel mo`e uspe{no da se postigne ako na poleto na obrazovanieto se vospostavat
kvalitetni odnosi na sorabotka me|u zemjite-~lenki
na Sovetot na Evropa.
Ottuka, vo docnite 90-ti godini na minatiot vek,
edna od glavnite aktivnosti na Sovetot na Evropa na
poleto na obrazovanieto be{e promoviraweto na proektot Obrazovanie za demokratsko gra|anstvo (Education for Democratic Citizenship). Celta na proektot be{e
da se realizira ovoj vid obrazovanie kako edna od glavnite strategii na obrazovnite politiki vo zemjite na
Evropa.
PROEKTOT OBRAZOVANIE ZA DEMOKRATSKO
GRA\NSTVO NA SOVETOT NA EVROPA
Obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo stana
politi~ki prioritet na Sovetot na Evropa na Vtoriot
samit na {efovite na dr`avi i vladi vo Strazbur vo
oktomvri 1997 godina. Vo osnovnata smisla be{e promovirano kako instrument za implementacija na misijata na Sovetot na Evropa, koja se sostoi vo jakneweto
na pluralisti~kata demokratija, ~ovekovite prava
i vladeeweto na pravoto.

120

Obrazovni refleksii
Proektot e vo tretata faza na implementirawe
koja ima za cel da go realizira obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo preku obrazovniot sistem. Vo
negovata podgotovka u~estvuvaa ministri za obrazovanie, obrazovni eksperti, internacionalni institucii
i nevladini organizacii aktivni vo obrazovanieto za
demokratsko gra|anstvo. Proektot predviduva razli~ni
rabotni metodi i aktivnosti me|u koi: seminari, obuki,
studiski poseti, razmena na znaewa i iskustva, komparativni istra`uvawa, vospostavuvawe mre`a na sorabotka, izrabotuvawe baza na podatoci i diseminacija.
So ogled deka gra|anstvoto podrazbira mo`nost
za vospostavuvawe {iroki relacii pome|u individui,
grupi, asocijacii, organizacii i zaednici, proektot ima
tri glavni prioriteti:
obezbeduvawe potreben paket na znaewa, ve{tini i naviki za osposobuvawe aktivni evropski gra|ani vo 21 vek;
razvivawe strategii na u~ewe preku koi }e se
implementira ovoj paket;
vospostavuvawe pedago{ko-didakti~ki resursi, odnosno razvivawe sistem za poddr{ka i diseminacija na spomenatiot paket.
Proektot e namenet za site zainteresirani vozrasni i socijalni grupi. Vo su{tina, celni grupi na
proektot se:
Politi~arite i site onie koi donesuvaat odluki (pretstavnici na parlamenti, politi~ki lideri,
vladini eksperti, pretstavnici na ministri za obrazovanie). Ovaa celna grupa e osobeno va`na vo delot
od proektot koj zagovara vospostavuvawe na potrebnata legislativa i politi~ka poddr{ka na proektot.
Prakti~arite od obrazovanieto (nastavnici, roditeli na u~enici, nastavnici od obrazovanieto
za vozrasni, eksperti od mediumite, pretstavnici na
kompanii, trgovski organizacii, nevladini organizacii, lokalni zaednici, kulturni i politi~ki institucii). Od ovaa celna grupa najpove}e zavisi implementacijata na proektot, bidej}i site tie, pomalku ili pove}e, se upateni na obrazovanieto, nositeli se na dobri
praktiki, uspe{no vospostavuvaat partnerstvo i razmena na iskustva.

3-4/2004

Obrazovni refleksii
2005 - EVROPSKA GODINA NA GRA\ANSTVOTO
NIZ OBRAZOVANIE
Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa ja
proglasi 2005 godina za Godina na evropsko gra|anstvo
preku obrazovanie. Na poslednata (promotivna) konferencija, odr`ana vo Sofija od 13 do 14 dekemvri 2004
godina, be{e usvoeno kominike, predlo`eno od Komitetot na eksperti za evropskata godina na gra|anstvoto. Dokumentot gi sodr`i preporakite na Sovetot na
Evropa, upateni do site zemji ~lenki vklu~eni vo proektot, koi se odnesuvaat na po~ituvaweto i implementacijata na osnovnite akti za obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo i ~ovekovite prava. Vo prv red,
stanuva zbor za Deklaracijata usvoena na vtoriot samit
na {efovi na dr`avi i vladi vo Sovetot na Evropa
(oktomvri 1997), Deklaracijata i programata za obrazovanie za demokratsko gra|anstvo, usvoena od Komitetot na ministri vo Budimpe{ta, vo maj 1999 godina,
Preporakite (2002) 12 na Komitetot na ministri vo Sovetot na Evropa i Deklaracijata od 21-ta sesija na konferencijata na evropski ministri za obrazovanie. Vo
taa smisla, R. Makedonija, kako del od ova semejstvo, ja
prezema obvrskata, ne pomalku od drugite, da odgovori
na zada~ata.
Ako se zeme predvid deka vo na{iot obrazoven sistem ve}e se evidentni pozitivni iskustva vo implementacijata na ovoj vid obrazovanie, toga{ mo`e da se
o~ekuva deka 2005 godina i vo Republika Makedonija
}e bide uspe{no odbele`ana kako godina na evropskoto
gra|anstvo preku obrazovanieto. Uspe{nosta vo realizacijata na predvidenite aktivnosti najmnogu }e zavisi od koordinacijata i sorabotkata na site (vladini i
nevladini) institucii i organizacii vo Republika
Makedonija koi vo obrazovanieto gledaat edinstvena
mo`nost za promocija na gra|anskite i demokratskite
vrednosti.

3-4/2004

Informacii
[TO E OBRAZOVANIETO ZA DEMOKRATSKO
GRA\ANSTVO?
Idejata za obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo ne e nova. Vo obrazovnite sistemi na razli~ni evropski zemji taa se promovira pod razli~no ime. Vo R. Srbija, na primer, obrazovanie za gra|anstvo, vo R. Slovenija kako gra|ansko obrazovanie i etika/ gra|anska kultura/op{testvena nauka, vo Turcija kako gra|anski i
~ovekovi prava/demokratija i obrazovanie za ~ovekovi
prava; vo Malta kako u~ewe za demokratija, vo Litvanija
kako principi na gra|anskoto op{testvo, vo Irska
kako `ivotni ve{tini, vo Francija kako `ivot vo
zaednica/gra|ansko obrazovanie/pravno i op{testveno
obrazovanie, vo Bugarija kako op{testveni nauki i
gra|ansko obrazovanie/~ovekot vo op{testvoto, vo
Albanija kako gra|ansko obrazovanie itn.
Ona {to osobeno ostava vpe~atok e razli~noto
zna~ewe na poimot gra|anstvo. Staven vo razli~en kulturen i jazi~en kontekst, toj ima pove}e zna~ewa: vo
Avstrija pod gra|anstvo se podrazbira legalen status,
nacionalnost; vo Kazakstan, na primer, patriotizam/lojalnost kon dr`avata, vo Grcija pripadnost kon
grad, vo Kina ~lenstvo i obvrski sfateni vo konfu~ijanska smisla, vo Bosna i Hercegovina gra|anski status,
vo Slovenija politi~ki i gra|anski ovlastuvawa i sl.
Konceptot za obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo e pove}edimenzionalen. Toj ne obezbeduva samo
znaewa za politi~kiot sistem, kako da se glasa na izborite i kako da se sproveduvaat zakonite, kako {to smetaat golem broj obi~ni gra|ani. Obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo gi vklu~uva vo sebe socijalnata,
politi~kata, ekonomskata, kulturnata, `ivotnata i
duhovnata dimenzija na `ivotot. Imaj}i gi predvid
ovie aspekti, mo`no e, ako ne da se definira, barem da
se dade op{t opis za toa {to se podrazbira pod obrazovanie za demokratsko gra|anstvo:

121

Informacii

Obrazovni refleksii

Obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo e zbir na zna~ajni aktivnosti koi se razvieni spored

pristapot oddolu nagore, so cel da im se pomogne na u~enicite, mladite lu|e i vozrasnite aktivno i odgovorno da u~estvuvaat vo procesite na donesuvawe odluki vo svoite zaednici, zaradi unapreduvawe i jaknewe na
demokratskata kultura zasnovana na svesta i obvrskite sprema zaedni~kite vrednosti, kako {to se: ~ovekovite
prava i slobodi, ednakvost vo razlikite i vladeewe na pravoto, za nivna dobrobit i dobrobita na zaednicata. Obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo se fokusira na obezbeduvawe do`ivotni mo`nosti lu|eto da
gi prifatat, primenuvaat i {irat informacite, vrednostite i znaewata vo vrska so demokratskite principi i proceduri vo {irokata lepeza na formalni i neformalni sredini za u~ewe.
Strategii na u~ewe, Sovet na Evropa

ZO[TO E POTREBNO OBRAZOVANIETO

ZA DEMOKRATSKO GRA\ANSTVO?
Zna~eweto koe mu se dava na ovoj vid obrazovanie
vo posledno vreme e rezultat na mnogubrojni debati preku koi jasno se postaveni celite koi treba da se postignat, a se odnesuvaat na slednoto:
da obezbedi na gra|anite znaewa i sposobnosti
potrebni za aktivno u~estvo vo demokratskoto op{testvo;
da obezbedi mo`nosti za dijalog i diskurs, za re{avawe sudiri i konsenzus, komunikacija i interakcija;
da ja pottiknuva kaj gra|anite svesta za nivnite
prava i odgovornosti, normi na odnesuvawe, vrednosti, eti~ki i moralni pra{awa vo zaednicata i sl.
Edna od glavnite komponenti {to gi vklu~uva vo
sebe ovoj vid obrazovanie e menaxiraweto na demokratskoto `iveewe. Stanuva zbor za osposobuvawe na gra|anite za inicijativi prezemeni na razli~ni nivoa: vo
u~ili{teto, zaednicata, na rabotnoto mesto, sosedstvoto, gradot, regionot, koi davaat sekojdnevno
zna~ewe na modernoto demokratsko gra|anstvo.
Gledano od politi~ki agol, obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo treba da obezbedi odr`livost na
pluralisti~kite op{testva i prestavni~kata demokratija preku aktivnoto u~estvo na gra|anite.

122

Od aspekt na integracijata, toa treba da im ovozmo`i polesno vklu~uvawe na individuite vo kompleksnosta na op{testveniot `ivot.
Od aspekt na kvalitetot na `ivotot, ovoj vid
obrazovanie treba da obezbedi dostoinstvo i po~it na
sekoja individua i ednakvi mo`nosti za izrazuvawe.
Na kulturno pole, obrazovanieto za demokratsko
gra|anstvo zna~i sozdavawe uslovi za celosno vklu~uvawe na poedincite vo kreiraweto na demokratskata
kultura.
Od aspekt, pak, na pravata, obrazovanieto za demokratskoto gra|anstvo e dobra mo`nost za pristap do informaciite za ~ovekovite prava.
So cel uspe{na realizacija na postavenite celi,
obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo mora da gi ima
trite osnovni dimenzii: kognitivnata dimenzija (da
ovozmo`i steknuvawe na idei, koncepcii, sistemski
znaewa); socijalna dimenzija (da gi osposobi gra|anite
da ja praktikuvaat demokratijata vo razni oblici i vo
site oblasti i fazi na `ivotot: vo detstvoto, adolescencijata, periodot na vozrasnite, vo u~ili{te, vo srednite u~ili{ta, na fakultet i visokite u~ili{ta, na rabotnoto mesto i vo dobrovolnite zdru`enija); afektivna dimenzija (da obezbeduva uslovi za prepoznavawe i
internalizacija na vrednostite).
Na ovoj na~in s# pove}e se naglasuva sto`ernata
uloga na obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo
(EDC) vo kreiraweto na obrazovnite politiki i refor-

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Informacii

mi. Vo taa smisla, preporakite na Komitetot na ministri vo Sovetot na Evropa se sosema jasni koga velat:
Vo zavisnost od specifi~nite okolnosti vo koi egzistira sekoj poedine~en obrazoven sistem, toj treba da
obezbedi obrazovanieto za demokratsko gra|anstvo da
stane osnoven princip vo gradeweto na obrazovnata
politika i reformi.

3-4/2004

123

Informacii

Obrazovni refleksii

VALDORF PEDAGOGIJA - ISKUSTVA I

ZNA^EWE
(diplomska rabota)
Alma Gulevska

1. VOVED
Vo svetskata pedago{kata teorija i praktika
egzistiraat pove}e modeli na vospitno-obrazovna rabota vo predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie i
osnovnoto u~ili{te. Pojavata na ovie modeli inicira poinakov pristap vo vospituvaweto i obrazovanieto na decata i u~enicite, koj{to se temeli vrz vlijatelnite nau~ni dostignuvawa za razvojot na deteto vo
predu~ili{niot i osnovno{kolskiot period.
Modelot na Rudolf [tajner, odnosno valdorfskite u~ili{ta i gradinki e eden od tie modeli. Vsu{nost, ideite na Rudolf [tajner najprvo bile oblikuvani i preneseni vo valdorfskite u~ili{ta, za duri
po desetina godini da se prenesat vo sistemot na predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie, a denes da funkcioniraat vo svojata komplementarnost. Ova e eden od
retkite modeli koj{to svoite pedago{ki sfa}awa,
idei i tendencii gi implementira vo trite stepeni
(predu~ili{no, osnovno i sredno) na sistemot na obrazovanie. Ovoj model se karakterizira so svoja pedagogija nare~ena Valdorf pedagogija kade se izneseni filozofskite, pedago{kite i psiholo{kite sfa}awa na

124

Rudolf [tajner. Tokmu ovaa pedagogija so svoite specifi~ni karakteristiki pretstavuva predmet na
prou~uvawe na brojni pedagozi vo svetot, koi se
voodu{evuvaat na na~inot na istaknuvawe na smislata vo pedago{koto dejstvuvawe.
Valdorfskata pedagogija e {iroko rasprostraneta vo brojni preu~ili{ni i osnovno{kolski
institucii vo svetot, kade kompetentnite vospituva~i
i u~iteli ja ~inat dostapna nejzinata su{tina na zainteresiranite u~enici i roditeli. Objektivnata egzistencija na sosema poinakvi, poprirodni sfa}awa za `ivotot i svetot na decata se toplo prifateni od mnogu
roditeli koi projavuvaat `elba nivnite deca da posetuvaat nekoi od Valdorf gradinkite, a podocna i
Valdorf u~ili{tata. Se odr`uvaat i brojni seminari
kade samite roditeli imaat mo`nost poblisku i
neposredno da se zapoznaat so aspektite i karakteristikite na valdorfskata pedagogija.
2. VALDORF PEDAGOGIJA
2.1. Istoriski razvoj na Valdorf pedagogijata
Valdorfskata pedagogija ili pedagogijata na Rudolf [tajner nastanala vo po~etokot na 20 vek vo Germanija. Imeno, vo 1919 godina Rudolf [tajner e povikan
da odr`i serija na predavawa za rabotnicite vo fabrikata za cigari Valdorf-Astorija vo [tutgart-Germanija. Sopstvenikot na fabrikata, Emil Molt, pobaral od [tajner da osnova i da vodi u~ili{te za deca-

3-4/2004

Obrazovni refleksii
ta na negovite rabotnici. [tajner go prifatil ovoj
predlog, no postavil ~etiri barawa, a tie se: u~ili{teto da bide dostapno na site deca; da bide so vklu~uvawe na mom~iwata i devoj~iwata zaedno; da bide edinstveno dvanaesetgodi{no u~ili{te; i u~itelite, onie
koi bi rabotele neposredno so decata, da ja imaat vode~kata uloga vo u~ili{teto, a, isto taka, se zalagal
za minimalno vlijanie na vladata ili ekonomskata
politika.
Molt se soglasil so ovie barawa i po zavr{etokot
na obukata za idnite u~iteli, na 7 septemvri 1919 godina e otvoreno prvoto slobodno Valdorf u~ili{te (die
Freie Waldorfschule).
[tajnerovoto {iroko obrazovanie na svetot mu
ja dade Valdorf pedagogija.Taa e dlaboko pronikliva
primena na u~eweto koe se temeli na studijata za ~ovekot, provereno niz dolgogodi{nata praktika so razvivawe na svesta za sebe i svetot okolu sebe.
Vo soobraznost so negovata filozofija, nare~ena
antropozofija, [tajner sostavil kurikulum koj e soodveten na razvojnite fazi vo detstvoto i razvivaweto
na detskata tvore~ka fantazija. Smetal deka u~ili{tata treba da se gri`at za potrebite na decata, a ne za
barawata na vladata ili ekonomskite faktori, ottuka
gi razvival u~ili{tata koi pottiknuvaat kreativnost
i slobodno mislewe.
Valdorfskata pedagogija e najrasprostraneta i
najrazviena alternativna pedago{ka koncepcija i ima
trend na najbrz razvoj. Denes funkcioniraat pove}e od
800 valdorfski u~ili{ta, preku 1 000 valdorfski gradinki, 300 zdravstveni institucii, 60 instituti za
{koluvawe na valdorfski u~iteli i vospituva~i na
site kontinenti vo svetot, vo razli~ni kulturni sredini, vo 60 zemji.
Vo prostorite na porane{na Jugoslavija, Hrvatska e prva zemja koja go vovede valdorfskoto obrazovanie. Imeno, vo Hrvatska egzistiraat dve osnovni
u~ili{ta i toa vo Zagreb od 1993 g. i vo Rieka od 2000 g.
Valdorfskiot pedago{ki sistem ima tendencija na pro{iruvawe na svoite institucii vo site onie
zemji koi se podgotveni da go poddr`at ovoj vid na
obrazovanie.

2-3/2003

Informacii
2.2. Su{tinski aspekti na Valdorf pedagogijata
Valdorf pedagogijata se temeli na antropozofskiot duhoven pogled na svetot. Taa e edinstven i specifi~en pristap za vospituvawe i obrazovanie na deca,
koj se sproveduva vo valdorfskite u~ili{ta {irum
svetot. Site valdorfski u~ili{ta zaedno ja so~inuvaat
najgolemata grupacija od nezavisni privatni u~ili{ta vo svetot, a verojatno i onie so najgolem porast na
novi ~lenovi. Nema centralizirana administrativna
struktura koja bi upravuvala so site valdorfski u~ili{ta; sekoe e administrativno nezavisno, no postojat etablirani zdru`enija koi doniraat materijalni
sredstva, izdavaat materijali, sponzoriraat konferencii i na toj na~in go populariziraat i unapreduvaat
ovoj proekt.
Klu~niot zbor vo Valdorf pedagogijata e sloboda. Slobodata ne se odnesuva na samovolieto na u~itelot
ili u~enikot, nitu, pak, na ednostavno otsustvo na
pre~ki. Slobodata podrazbira pravo na sekoe poedine~no ~ovekovo bitie da porasne i da se razvie vo s# ona
{to kako poedinec go donel so sebe, kako pravo na sekoe dete da go razvie i ostvari seto ona {to od `ivotot, a ne od dr`avata ili od op{testvo mu e dadeno kako
zada~a.
Valdorfskata pedagogija ~ovekot go razgleduva
kako bitie so telo, du{a i duh, koe postojano se razviva,
a deteto kako bitie koe do svojata zrelost pominuva niz
razni razvojni etapi na svesta. Taa ne e fokusirana samo
na detskiot intelekt, tuku naporedno go neguva i negoviot emocionalen `ivot, gi razviva rabotnite i sozdava~kite naviki i taka ja zajaknuva negovata volja i
interes.
Ovaa pedagogija povikuva na vospituvawe so koe
im se pomaga na decata vo nivniot razvoj i sozrevawe,
uka`uva na potrebata od sozdavawe uslovi za deteto da
gi prepoznae i razvie svoite potencijali, da bide podgotveno da gi upotrebi glavata, srceto i racete vo potpolno neobi~ni `ivotni okolnosti, vo nepoznati
situacii i za novi celi. Zaradi toa ~esto se veli deka
valdorfskoto u~ili{te e u~ili{te za race, srce i
glava. No, isto taka, zdravata nega na site oseti, razvo-

125

Informacii
jot na individualnite sposobnosti i gri`ata za osobenosta na u~enikot, pretstavuvaat edni od temelnite
poa|ali{ta vo valdorfrskata pedagogija.
Imeno, taa go sfa}a deteto kako ~ovek vo svojot
totalitet. Zaradi toa ja inicira potrebata obrazovanieto koe mu slu`i na deteto da gi integrira intelektualnoto, fizi~koto, emocionalnoto i duhovnoto.
Vtemelena na poznavaweto na ~ovekot kako duhovno, du{evno i fizi~ko bitie vo razvoj, valdorfskata pedagogija dava prakti~ni odgovori za toa kako da se oblikuvaat vospitnite i nastavnite sodr`ini na na~in da gi zadovolat potrebite na detskiot razvoj vo sekoja vozrast
i da go pottikne razvojot kako na intelektualnite,
socijalnite, eti~kite, taka i duhovno-du{evnite sposobnosti na deteto.
Celta na {koluvaweto spored ovaa pedagogija ne
e steknuvaweto znaewa i fakti, tuku razvivaweto sposobnosti i usvojuvaweto aktivnosti koi ovozmo`uvaat
osmisleno i bogato oblikuvawe na `ivotot.
Valdorfskata pedagogija od svoeto osnovawe (ve}e
okolu stotina godini) vo praktikata primenuva: otvoren kurikulum; korelacija na nastavnite predmeti;
nastava po epohi; kako i individualen pristap na site
u~enici. Dodeka, pak, vospitnite i obrazovnite metodi i sodr`ini se menuvaat so vozrasta na deteto i zavisat od negovite telesni i duhovni potrebi i sposobnosti.
Kako osobeno zna~ajna su{tinska karakteristika na valdorfskata pedagogija e [tajnerovata kategorizacija na detskiot razvoj na tri sedumgodi{ni periodi. Vsu{nost, stanuva zbor za idejata za postoewe na tri
ra|awa, a tie se: fizi~ko ra|awe na po~etokot na
prviot sedumgodi{en period, ra|awe na `ivotnata sila vo periodot na menuvawe na zabite i astralno ra|awe
koe po~nuva so pubertetot.
Vo prviot sedumgodi{en period vol{ebnata
formula na vospitanieto se primerot i odnesuvaweto. Dodeka, pak, vo vtoriot sedumgodi{en period na `ivotnata snaga $ e potreben avtoritet od koj{to se bara da sozdade uslovi kade deteto }e mo`e da razvie dobri naviki i da dobie dobar `ivoten ritam. Mladiot ~ovek duri so postignuvaweto na polnata zrelost ja dos-

126

Obrazovni refleksii
tignuva onaa zrelost koja mu ovozmo`uva donesuvawe
na odluki, razvivawe na samostojnoto mislewe i osloboduvawe.
[tajner, me|u drugoto, uka`uva i na faktot deka
osobeno e va`no da se razvie edno vospituvawe koe u~i
so do`ivuvawe, koe ne se postignuva so re~itost, tuku
samo preku edna umetnost na vospituvaweto koja se zasnovuva vrz vistinskoto zapoznavawe na ~ovekot.
No, glavna tendencija na valdorfskata pedagogija,
koja se protkajuva vo celokupnata filozofija na ovoj
proekt, e nastojuvaweto valdorfskoto vospituvawe da
ne bide sistem na normi, tuku eden impuls za kultivirawe, budewe na ~ovekot i treba da bide `ivot, a ne znaewe; umetnost, a ne ve{tina.
3. KARAKTERISTIKI NA VALDORF GRADINKITE
Vo valdorfskite gradinki najranite godini pretstavuvaat temel za ponatamo{no teoretsko u~ewe iako
sodr`at mnogu malku direktno teoretsko pou~uvawe.
Odredeni vidovi igri, raska`uvawe prikazni i umetni~ki aktivnosti gi neguvaat onie ve{tini koi vo
podocne`nite godini teoretskoto u~ewe }e go napravat pointeresno i pouspe{no.
Spored toa, ovie gradinki se kultiviraat i rabotat so poddr{ka od predu~ili{niot detski dlabok,
vroden priroden stav, verba i doverba i osnovnoto
po~ituvawe na svetot kako interesno i dobro mesto za
`iveewe.
Valdorfskite gradinki se sostaveni od grupi so
me{ani vozrasti i se raboti so deca od tri i pol do {est
i pol godini. Pra{awata vo vrska so razvojot do prvo
oddelenie se razgleduvaat dosta seriozno. S# dodeka decata ne poka`at silna gotovnost, generalno pome|u
{estata i sedmata godina, najdobro za niv e da ostanat
vo detskite gradinki kade u~eweto se realizira preku
igra, otkolku aktivnosta i imitacijata da se realiziraat vo pove}e formalna u~ili{na rabota.
Mladite deca se otvoreni za sekoja impresija od
svojata okolina. Nivnata sposobnost da `iveat dlaboko
vo celosnata nivna okolina, valdorfskite vospituva~i ja narekuvaat imitacija. Preku taa imitacija decata

3-4/2004

Obrazovni refleksii
u~at, a vospituva~ite te`neat kon obezbeduvawe dostojna okolina, kade decata }e mo`at da igraat poimaginativno i pokreativno. Na decata im se dostapni prirodni materijali, koi go ovozmo`uvaat neguvaweto na
setilata i budeweto na nivnata fantazija. Spored valdorfskite vospituva~i ve`bite za zdrava fantazija vo
ranite godini se osobeno zna~ajni za kreativnosta i
imaginacijata vo intelektualniot `ivot vo podocne`nite godini.
Kako {to decata sekojdnevno `iveat vo ritmi~ki
`ivot na razbuduvawe i spiewe, vo gradinkite, isto taka, se raboti vo regularen ritam vo dnevni i nedelni
aktivnosti kako {to se muzikata i stihovite, sledewe
na dvi`ewata i gestikulaciite, prikaznite, prakti~ni
aktivnosti vo gradinata, gotvewe, {iewe i umetni~ki
aktivnosti za crtawe, modelirawe i boewe so vodeni
boici. Ritamot dozvoluva decata da se pro{irat vo
svetot preku igrata i potoa zaedno da se fokusiraat na
odredena zaedni~ka aktivnost, kako {to toa go pravat
vo utrinskiot krug ili vremeto za prikazni. Ritamot
kaj decata nosi ~uvstvo na postoewe i radost, balans
pome|u igraweto od sopstvena inicijativa i zaedni~ka
rabota vo ostanatite aktivnosti. Dnevniot i nedelniot
ritam e inkorponiran vo ritamot na godinata so site
svoi specifi~ni aktivnosti. Decata se ~uvstvuvaat
bezbedni koga nivniot dneven ritam e prosleden so regularnata rutina koja se odnesuva na regularnoto vreme
za spiewe, vremeto za obrok, vremeto za odmor i vremeto za igra. Ovoj ritam na decata im ovozmo`uva za{tita
i pomo{ za izbegnuvawe na disciplinski problemi.
Utrata vo gradinkite zapo~nuvaat so kreativni
slobodni igri i na toj na~in deteto igra nadvor od svetot koj go opkru`uva. Vospituva~ite i decata zaedno
u~at da rabotat so svoite race na korisen na~in, pritoa voshituvaj}i i se na ubavinata na ona {to go sozdale. So permanentno formirawe na ~uvstvoto na toplina
i qubov, valdorfskata gradinka stanuva male~ko semejstvo, mal univerzum koj odnatre e golem.
Kaj vospituva~ite vo valdorfskite gradinki postoi visokorazviena svest deka tokmu tie imaat osobeno
golema uloga vo kreiraweto na detskata okolina kade
deteto se razviva. Analogno na toa, nivnata zada~a e da

3-4/2004

Informacii
kreiraat dostojna sredina za detskata imitacija. Toa
e osobeno zna~ajno vo ranite godini, dodeka deteto se
razviva vo bogata sredina koja se gri`i za zdraviot razvoj. Negovite igra~ki, negovite knigi, bojata na negovata soba i obleka, prirodata na negovata hrana, govorot koj go slu{a, pesnata {to ja pee, pretstavuvaat seme od koe }e izrasne po~ituvawe za celata taa okolina, qubov kon u~eweto i razbirawe na umetnosta i ubavinata.
4. OSOBENOSTI I LI^NI KARAKTERISTIKI
NA VALDORFSKIOT PEDAGOG
Valdorfskiot pedagog go gleda deteto kako duhovno bitie koe mu e povereno da go vodi nekolku godini.
Toj za deteto treba da pretstavuva duhoven pomaga~ na
negoviot razvoj i pritoa kon nego treba da se odnesuva
so stravopo~ituvawe. Uspe{nosta vo pedago{koto deluvawe vo golema mera zavisi od stepenot na prifa}awe
na faktot deka negovite zada~i mo`at mnogu pove}e da
pomognat otkolku celokupnite pedago{ko-didakti~ki
soznanija. Centralnoto fokusirawe na valdorfskiot
pedagog e su{tinskiot razvoj na sekoja li~nost koja e
nezavisna od nadvore{nosta i, sekako, sozdavawe
mo`nosti za decata da go razberat i sfatat svoeto mesto vo nivniot svet, no ne primarno kako ~lenovi na specifi~na nacija, etni~ka grupa ili rasa, tuku kako ~lenovi na ~ove{tvoto i svetski gra|ani.
Valdorfskiot pedagog se trudi vo sekoe dete da
razvie iskrena qubov kon znaeweto, pritoa vo golema
mera primenuvaj}i ja umetnosta i aktivnostite vo slu`ba na u~eweto na teoretskite predmeti, bez kompetitivno testirawe i ocenuvawe. Vsu{nost, toj te`nee kaj u~enicite da ja razvie vnatre{nata motivacija za u~ewe,
koja }e pretstavuva prirodna pri~ina za aktivnost vo
koja se produciraat pozitivni obrazovni i vospitni
efekti. Vo nasoka na toa edna od zada~ite na pedagogot
e da se obide celoto bitie na deteto da go dovede vo ramnote`a.
Valdorfskata pedagogija upatuva kon potrebata
vospituvaweto da ima du{a. No, nea ne mo`e pedagogot
da ja dobie samo od naukata, bidej}i edinstveno e voz-

127

Informacii

Obrazovni refleksii

mo`no du{ata da proizleguva od umetnosta. Zaradi

toa celokupnoto pedago{ko dejstvuvawe treba da bide
zasiteno so umetnost i ~ovekovi kvaliteti, bidej}i
li~nosta na pedagogot ima pogolemo vlijanie otkolku
celoto programirano pou~uvawe.
Me|u drugoto, ona {to vo ovaa programa se bara
od pedagogot e tokmu toj da poseduva li~na sposobnost
da go tretira i ona {to kaj deteto ne predizvikuva radost, duri i ona {to predizvikuva te{kotii i golem
napor. Pritoa pedagogot seto toa treba da go osmisli
i da go realizira na takov na~in koj na u~enikot }e mu
ovozmo`i kon taa aktivnost da pristapi na na~in priroden i svojstven za nego. Vsu{nost, temperamentot na
deteto go opfa}a celokupniot nastaven proces i toj e
del od detskoto bitie kon koe{to valdorfskiot pedagog posvetuva posebno vnimanie.
Za pogolemiot broj semejstva na decata, valdorfskiot pedagog stanuva u{te eden ~len na nivnoto semejstvo.
Tokmu ovaa pedagogija pretstavuva {iroka oblast
na prou~uvawe, bogata so pateki i nasoki koi otvoraat novi pogledi, novi mo`nosti za vospitno i obrazovno
deluvawe. Da se nadevame deka ovaa prezentacija na
valdorfskata pedagogija pretstavuva u{te eden ~ekor
vo obidot za neposredno pribli`uvawe na ovoj model
kaj nas.

128

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Informacii

TRGNI RANO, ODI POLEKA I STASAJ

SIGURNO
Zlata Nikoli}

Vo 2003/2004 godina vo site ~etiri objekti na

gradinkata Rade Jov~evski- Kor~agin vo Skopje be{e
izveduvan preliminaren vospitno-eti~ki proekt
Najgolemite `ivotni vrednosti vo vospituvaweto na
decata na predu~ili{na vozrast.
Ovoj proekt gi sledi najnovite tendencii vo vospituvaweto na najmladite vo celiot svet vo sferata na
aksiolo{ko-eti~koto obrazovanie. Pritoa mladite
se zapoznavaat so najzna~ajnite `ivotni i moralni
vrednosti na ~ove{tvoto i kaj niv se gradi pozitivnoto
mislewe, pozitivniot pristap kon `ivotot i nivnoto
pozitivno odnesuvawe.
Vo soglasnost so najsovremenite iskustva na eti~koto obrazovanie na najmladite, sodr`inata i tematskite podra~ja na proektot najnapred bea sosredoto~eni
na ~etirite eti~ki vrednosti: nenasilstvo, mir, vistina i dobro odnesuvawe. So dobro podgotvena rabota i
so kreativna dejnost na vospituva~ite postignati se isklu~itelni vospitni rezultati. Od postignatoto bea
zadovolni rakovodstvoto na gradinkata, vospituva~ite,
roditelite i nau~nite sorabotnici. Kaj decata e postignata prekrasna atmosfera i prifa}awe na najgolemite
`ivotni vrednosti dobli`eni do niv na originalen i
dostapen na~in.

3-4/2004

Seta rabota vrz proektot be{e nau~no planirana i stru~no sledena, korektno izvedena, dostapna do
javnosta, redovno diskutirana na stru~niot kolegium
i prezentirana na op{tite stru~ni sredbi.
Be{e zastapena odredena tehnika vo rabotata so
decata sostavena od pet komponenti koi pretstavuvaa
osve`uvawe vo sekojdnevnata praktika.
Tehnikata se sostoe{e od: vti{uvawe, pogovorka, grupno peewe, raska`uvawe prikazna i grupni aktivnosti.
Vti{uvaweto ovozmo`uvawe smiruvawe na detskiot um, kontrolirawe na mislite, razvivawe na kreativna vizuelizacija i imaginacija.
Pogovorkata - poraka koja pretstavuva{e mudrost
koja lesno se memorira i e direktno svrzana so vrednosta koja se pou~uva.
Grupnoto peewe - pesna koja sozdava pozitivna atmosfera i go zajaknuva ~uvstvoto na samodoverba i pripadnost kon grupata.
So raska`uvaweto prikazna se prenesuva mudra
poraka na interesen i pristupen na~in za da stane `iva, vidliva.
Grupnite aktivnosti ovozmo`uvaat steknuvawe
iskustvo vo akcija.
^ove~kite vrednosti koi bea zastapeni: nenasilstvo, mir, vistina i dobro odnesuvawe, a od u~ebnata
2004/2005 godina zastapena e i vrednosta qubov, se univerzalni vrednosti. Tie va`at za site vremiwa, za site
narodi, za site dr`avi, za site socijalni klasi, voz-

129

Informacii
rasti i status i pretstavuvaat sovremeni civilizaciski
vrednosti. Eti~ki izgradeniot ~ove~ki kapital e klu~en faktor vo razvojot na op{testvoto vo site negovi
segmenti.
Denes nau~nicite sozdavaat ~uda na poleto na informatikata, atomskata energija, sinteti~kite proizvodi, genetikata. Na edna strana imame vol{eben napredok na naukata, a na druga sme svedoci na politi~kiot i ekonomskiot haos, na nacionalni i verski sudiri,
korupcija i egzistencijalen strav na gra|anite. Nasproti nau~niot i tehnolo{kiot napredok postoi vlo{uvawe na ~ove~koto odnesuvawe kako dve karakteristiki na dene{nata civilizacija.
Problemite na ~ove{tvoto se mnogubrojni , od s#
poizrazena siroma{tija, preku alarmantna ekolo{ka
zagadenost na zemjata, do neizgradenost na karakterot
na poedinecot so vistinski vrednosti {to doveduva
do vrednosen nihilizam i konfuzija osobeno kaj mladite. Lu|eto stanuvaat s# posebi~ni i pra{awe e kako mo`e egocentri~na li~nost da crpi sre}a od takvoto op{testvo ili da pridonese kon negovata sre}a. S# pogolem e brojot na obrazovanite lu|e i s# pogolem e brojot na onie koi te`neat za obrazovanie, no ne za da nau~at ne{to, tuku za da zarabotat za `ivot. No, koja e
vistinskata cel na ~ovekoviot `ivot? Kako da ja razbereme i kako da ja postigneme?
Dene{noto obrzovanie, na koe mu nedostasuva
vospitanie, ne n# u~i kako da `iveeme vramnote`eno
so samite sebe i da se ostvarime sebesi kako li~nost
vo sklad so mislite, zborovite i delata. Postojat mnogu
inteligentni i obrazovani lu|e koi gi zloupotrebuvaat
svoite sposobnosti i znaewe i gi koristat isklu~ivo
za sebi~ni celi. Taka celata zemja gi trpi posledicite
na lo{iot vospitno-obrazoven sistem. Te{kotijata
poradi vrednosnata zbrka kaj mladite se umno`uva so
ogled na aspektite na ~ovekoviot razvitok.
Vo svetot postoi uveruvawe deka mnogu od golemite problemi ne mo`at da bidat re{eni denes, tuku
se o~ekuva niv da gi re{at idnite generacii. Zatoa posebno vnimanie se obrnuva na decata, od najmalite do
adolescentskata vozrast. Se ispituvaat detskite stavovi i se gradi teorijata za edno produktivno vrednosno-

130

Obrazovni refleksii
eti~ko vospituvawe koe, vsu{nost, e obuka vo vrednostite i nasekade se voveduva nastava po etika.
I kaj nas e zapo~nata kampawa za voveduvawe
eti~ko obrazovanie na najmladite. Vakviot vid vospitno-obrazovna dejnost e neophoden i na predu~ili{na
vozrast, koga zapo~nuva procesot na moralnata obuka
i na vrednosnoto oblikuvawe na mladata li~nost.
Eti~kite soznanija, vrednosnite pouki i moralnite
naviki od taa vozrast se klu~ni za natamo{niot razvitok na vrednosnata svest i eti~koto dejstvuvawe na zrelata li~nost.
Vospitno-eti~kiot proekt Najgolemite `ivotni vrednosti vo vospituvaweto na decata na pret{kolska vozrast e naso~en kon taa cel: da ja ispita, da ja
razvie i da ja poka`e opravdanosta na vrednosnoto i
eti~koto obrazovanie na najmladite kaj nas. Smetame
deka sodr`inata na ovoj proekt treba da se najde i vo
Nacionalnata obrazovna programa na Republika
Makedonija so mototo koe ja sledi: Trgni rano, odi
poleka i stasaj sigurno! (Trgni rano: predu~ili{na
vozrast; Odi poleka: osnovno, sredno, visoko obrazovanie; Stasaj sigurno: obrazovana li~nost, so tvore~ki
potencijali i blagoroden karakter, visoko moralno
podgotvena i cvrsta).

3-4/2004

Obrazovni refleksii

Informacii

STRU^NA POTKREPA NA NASTAVNICITE

VO ODDELENSKA NASTAVA PRI
OPISNOTO OCENUVAWE
Su
zana N
ikolovska

D-R NASE KONDOVSKI: PRIRA^NIK ZA OPISNO

OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE VO I, II I III
ODDELENIE PO FIZI^KO I ZDRAVSTVENO OBRAZOVANIE,
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO, 2004 GODINA
Stru~nata pomo{ na nastavnicite vo procesot na
sledeweto, evidentiraweto i vrednuvaweto na postigawata na u~enicite e nu`nost {to mora postojano da se
zadovoluva. Biroto za razvoj na obrazovanieto vo 2002
godina izdade Metodologija na opisnoto ocenuvawe na
postigawata na u~enicite vo I, II i III oddelenie po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie, podgotvena od d-r
Nase Kondovski. Taa metodologija se poka`a kako korisen prira~nik za nastavnicite vo oddelenska nastava
vo nivnite nastojuvawa da gi sledat, evidentiraat i valoriziraat postigawata na u~enicite po fizi~ko i
zdravstveno obrazovanie. Ednovremeno, avtorot ja slede{e primenata na metodologijata i gi evidentira{e,
prou~uva{e i obrabotuva{e potrebite od dopolnuvawe i pojasnuvawe na programskite sodr`ini po ovoj nastaven predmet. Zaklu~okot be{e deka dva bitni fakti
pro{iruvaweto na opisnoto ocenuvawe vo pove}e
u~ili{ta (zgolemuvaweto na primerokot) i nu`nosta

3-4/2004

od pomo{ za pojasno i poprecizno primenuvawe na metodologijata nalagaat podgotovka na novo, pro{ireno

izdanie na vakov prira~nik. Se poka`a, imeno, deka za
samo dve godini, vremeto na po~etnata faza na opisnoto
ocenuvawe, postojnoto nivo na stru~na potkrepa na
nastavnicite e ponisko od ramni{teto na nivnite
potrebi.
Pro{iruvaweto i dopolnuvaweto se napraveni vo
tretoto poglavje Op{ta struktura na fizi~kata sposobnost vo temata Morfolo{ki status kade e ponuden standard za pravilno dr`ewe na teloto i e poka`an
na~in na otkrivawe na telesen deformitet. Natamu,
vneseno e novo poglavje: 4. Vidovi na proveruvawe i
obrazovni standardi, vo koe se obraboteni tri vida merewa: inicijalno, tranzitivno i finalno i e uka`ano
deka so realizacijata na novite nastavni programi po
ovoj predmet e izvr{ena proverka na sodr`inite za
vrednuvawe, po {to mnogu od niv mo`at da se opredelat kako obrazovni standardi. Primerite od nastavnite
temi vo Metodologijata... sega se posebno poglavje (6.)
koe e pro{ireno so tri pottemi: 6.2.1. Kompleks ve`bi
za jaknewe na grbnata muskulatura so rastegnuvawe na
gradnite muskuli, 6.2.2. Kompleks ve`bi za korekcija
na lordoza, 6.2.3. Kompleks ve`bi za korekcija na
skolioza i so tri temi: 6.6. Lazewe, ka~uvawe i provlekuvawe, 6.7. Digawe i nosewe i 6.9. Visewe i
opirawe. So toa, na popotpoln i pozaokru`en na~in
se razraboteni najzna~ajnite elementi na procesot na
sledewe, evidentirawe i valorizirawe na postigawa-

131

Informacii
ta na u~enicite vo I, II i III oddelenie po fizi~ko i
zdravstveno obrazovanie.
Predmetniov prira~nik mu pomaga na nastavnikot
da go izvede opisnoto ocenuvawe po ovoj predmet vo prvite tri oddelenija na osnovnoto u~ili{te niz
obrabotkata na najrelevantnite elementi na
procesot na sledewe, evidentirawe i vrednuvawe
na postigawata. Se trgnuva od procesot na sledewe
na postigawata, so podgotovkite za sledewe i evidentirawe, potoa sledi
prikazot na op{tatata
struktura na fizi~kata
sposobnost (psihomotornata sposobnost, funkcionalnite sposobnosti i
morfolo{kiot status) i se opfateni vidovite na proveruvawe i obrazovnite standardi so postapkite za
sledewe na postigawata (nabquduvawe, merewe i evidentirawe). Vo vtoriot del se obraboteni nastavnite
temi, po~nuvaj}i od ve`bite za organizirano postavuvawe i dvi`ewe, ve`bite za oblikuvawe na teloto i dvi`ewata, so kompleksot ve`bi za jaknewe na grbnata muskulatura, kompleksot ve`bi za korekcija na lordoza i
skolioza, pa odewe i tr~awe; skokawe, frlawe i fa}awe; lazewe, ka~uvawe i provlekuvawe; digawe i nosewe; vle~ewe, potiskuvawe i nadvlekuvawe (VPN);
visewe i opirawe; akrobatika; ve`bi za ramnote`a; igri (elementarni, {tafetni i igri bez granici) i ritmi~ki igri. Prira~nikot zavr{uva so pregled na mo`nite formulacii na sumativnoto opisno ocenuvawe.
Vo principielna smisla, najrelevantno e {estoto poglavje Obrabotka na nastavni temi vo koe se trgnuva od tezata deka opisnoto ocenuvawe za nastavnikot
zna~i pogolemo stru~no anga`irawe koe podrazbira
sistematsko sledewe i gri`livo evidentirawe na postigawata na u~enikot. Vo taa smisla nu`no e tematskite i godi{nite planirawa da bidat celno naso~eni.

132

Obrazovni refleksii
Tokmu so takov pristap, avtorot dava primeri od nastavnite temi i nudi op{t standard za oddelenska nastava posebno za sekoe od prvite tri oddelenija. Ednovremeno, toj naveduva i primeri na tematski formativni
opisni ocenki po nivoa: osnovno, sredno i visoko nivo,
so primeri na mikrosumativen opis za sekoe nivo.
Kaj ve`bite za oblikuvawe na teloto i dvi`ewata
e daden op{t standard za dozirawe na sekoja ve`ba posebno i primeri na tematski formativni opisni ocenki po nivoa. Istiot model, so opredeleni posebnosti
za sekoja oddelna ve`ba, e primenet za site primeri,
so {to na nastavnikot mu e ponudena mo{ne jasna, konkretna i primenliva slika kako treba da go izveduva
i izrazuva opisnoto ocenuvawe na postigawata na
u~enikot.
Taka koncipiran, strukturiran i oformen, predmetniot Prira~nik za opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo I, II i III oddelenie po fizi~ko i
zdravstveno obrazovanie pretstavuva zaokru`ena,
logi~na i jasna celina i so svojata vkupna stru~na i instruktivna nosivost e navistina dragoceno pomagalo
za nastavnicite vo oddelenska nastava vo procesot na
sledewe, evidentirawe i valorizirawe na postigawata na u~enicite. Ednovremeno, soznanijata od negovata primena potvrduvaat deka vakvata stru~na literatura i poddr{ka na nastavnicite voop{to e pove}e od
neophodna i deka treba sistematski i kontinuirano da
se neguva.

3-4/2004