Vaja 10.1.

Na osciloskopu smo opazovali vhodni ter ojaani izhodni signal, s katerih smo iz
asovnega zamika (delta ) t izraunali fazni kot po enabi :

as smo merili s tevcem zaradi zagotovljanja vije tonosti, kateri je prejemal

pulze, generirane ob vsakem prehodu signala skozi nilo, kar smo upotevali pri
izraunu kota, ko je fazni kot preel skozi ni v negativnega, smo morali odtet od
izrauna e 360 stopin. Za opazovanje signala smo upotrebljavali osciloskop.
Sliko poteka faznega kota in ojaenja etveropola skozi frekvenno obmoje smo
dobili pomojo meritev faznega kota in napetostnega ojaenja. e primjeramo
rezultate katere smo dobili in rezultate katere smo dobili z avtonomnimi
analizatorom NI ELVIS, vidimo da se rezultati dokaj ujemata. Prednosti
avtonomnega programa NI ELVIS so :
-

Hitrost opravljene meritve

Natannost oditka

Sami oditavamo rezultate iz tevca kolikor natanno zmoremo, to pomeni da

spet manj toni kot NI ELVIS bode analizatorja.

Vaja 11.2.
Izvajali smo dinamino meritev histerzne zanke eleznega jedra. Meritev poteka s
pomojo dveh nameenih tuljav na elezno jedro. Primarnemu navitju N1 je
zaporedno vezan upor katerega padec napetosti je proporcionalnem
magnetilnemu toku, smo ga prikljuili na x odklonsko osciloskopa v x-y delovanju.
Potek napetosti na kondezatorju je proporcionalen gostoti magnetega poteka B,
tisto napetost smo prikljuili na y odklonsko ploo osciloskopa. Histerezne izgube
predstavlja povrina histerezne zanke. Pri prvi meritvi, pri toku I=0,2 A specifine
izgube bivstveno manje, e je histerezna zanka ira in zavzema vejo povrino
na prvi pogled. Ocenili smo specifine izgube jedra na 0,117 W/kg, pri prvi merilni
toki. Pri drugi merilni toki pri toku I =1A preide elezno jedro v zasienje, kar je
razvidno iz funkcije toka I=I(t), njegova oblika se deformira. Tu sm ocenili
specifine izgube jedra na 1,314 W/kg. Da bi lahko narisali hiterezno zanko
moramo pa izmeriti statino histerezno zanko, izgube eljeza jedra pa bi morali
izmeriti z Epsteinovim aparatom.

Vaja 5.2
Na zaetku izvajanja vaje moramo napajalno napetost dvigovati poasi zaradi
zagonskih tokov, ki jih potrebuje motor za zagon, da ne pride do sunkovitih
velikih tokov, ki bi lahko poskodovale merilne naprave.Pred meritvijo smo si
izraunali kazanje posameznega watt-metra.Prvi watt-metar nam kae z
negativnim predznakom, drugi watt-metar nam kae z pozitivnim predznakom.
Kadar je fazni kot cos(alfa) med napetostjo in tokom veji od 90 stopinj bo imel
negativen predznak ( formla alfa 1), ko je fazni kot cos(alfa) med napetostjo in
tokom manji od 90 stopinj je negativen predznak (formula alfa 2 ). Delovno mo
smo merili z watt-metroma, katera razvidno iz grafa, raste linearno. Posredno iz

delovne moi P; smo izraunali jalovo mo Q in navidezno mo S iz napetosti in

toka, kateri pa razvidno iz grafa, rasteta po neki eksponentni funkciji. Merili
transformatori su nam vnaali mejo pogrekov zaradi svoje neidealosti, ter
posamezni merili instrumenti.

Vaja 4.1.
Prej, ko smo zaeli skelpati, da bo induktivnost padala, samo nam daje pomisleke
kako lahko induktivnost tuljave v odvisnost od toka pada, ko pa je tuljava snovnogeometrijska lasnost. Ona je doloena z dulino tuljave, presekom, tevilo ovoji,
relativno permeabilnstjo praznega prostora. Induktivnost je doloena z
magnetnim sklepom na enoto toka:
Formula:
Magnetna gostota B nelinearn odvisna od magnetne poljske jakosti H in se zato
spreminja permeabilnost, kar pomeni spremembno induktivnost v odvisnosti od
toka.Tokovni transformatorji nam omogoajo merjenje po velikosti vejih veliin,
vendar nam v meritev vnaajo pogreke saj idealnih transformatorjev ni.
Pogreek se vnaa s prestavo transformatorja. Ko uporabljamo taj nain merjenja
induktivnosti, se nam v meritev vpeljuje vrsta merilnih pogrekov, pa vendar
vidimo da je merjenje induktivnosti tuljave relativno majhen, priblino (plusminus) 1,8 %.