Seminarska rabota

Po predmetot:
Psihologija

Na tema:
Li~nost; psihologija na li~nost; pojmovno
odreduvawe

1. Voved
2. Li~nost; psihologija na li~nost; pojmovno odreduvawe
3. Karakter

4. Tipologii na li~nosta
5. Tipologija
6. Ekstraverten i introverten stav
7. Osnovi na psiholo{kite funkcii

8. Introvertni tipovi
9. Introverten misloven tip
10.

Introverten ~uvstvitelen tip

11.

Introverten oseten (senzitiven) tip

12.

[eldonova tipologija

13.

Cereronotoni~en

14.

Kritiki i pozitivnosti na tipologijata

15.

Menaxmentot kako neophodna potreba na sekoja

organizacija
16.

Sposobnosti na menaxerot

17.

Ulogi na menaxer

18.
Li~nosta na menaxerot
19.
Tipot na li~nosta na menaxerot - osnova za
uspe{en bizni

20.

Literatura

Voved

Nema prava blagosostojba od sozdavawe udobnost za materijalnoto

telo na smetka na zaboravenata osnovna `ivottna potreba - pronao|
awe na zagubeniot duhoven identitet.
Vo kontekst na ovaa diplomska rabota bi sakala da ja istaknam
va`nosta na kompletnosta na li~nosta na edna individual kako mnogu
bitten faktor vo uspe{no ostvaruvawe na ulogata menaxer vo edna
organizacija - pretprijatie.
Na

patot

na

ostvaruvawe

na

svoite

li~ni

potrebi

,na

sebeostvaruvawe,menaxerot se nao|a na edna sredina vo koja pokraj

svoite prioriteti,vrednosti se sre}ava so razli~ni individui koi pred sebe
si postavile svoi celi,prioriteti i vrednosti koi mo`e da bidat mnogu
porazli~ni od onie na menaxerot. Negova zada~a e da vospostavi
edna blagosostojba, i edna takva

ramnote`a, koja bi go podr`uvala

prijatelstvoto,profesionalizmot,razbiraweto i sl. Dali vo toa ke uspee

zavisi pred se od samata li~nost.

1.1

Li~nost;

psihologija

na

li~nost;

pojmovno

odreduvawe
^ovekot kako op{testveno su{testvo `ivee vo zaednica so drugite lu|e.
Vo ovoj sovremen dinami~en na~in na `iveewe pogolemiot del od
svojot `ivoten vek go pominuva na svoeto rabotno mesto, vo
sopstvenata rabotna sredina kade op{ti i vospostavuva interakciski
odnosi so drugite lu|e.
Denes se pove}e se posvetauva vnimanie na toa deka rabotata ja
vklu~uva interakcijata me|u lu|eto deka toa e nejzin zna~aen aspekt.
Imeno tie interakciski odnosi naj~esto zavisat i od samite karakteristiki
na lu|eto koi gi vospostavuvaat istite, bilo se personalni ili delovni
odnosi, vo koj naj~esto velime deka nekoja li~nost ili odredena
karakteristika - koja odgovara na odereden tip na li~nost/persona.
Vakvata terminologija upatuva na odreden zaklu~ok deka tipovite na
li~nosti ne postojat vo samite lu|e ili pak prirodata kako ne{to
materijalno i opiplivo, tuku {to pove}e verojatno vo percepcijata na
nabquduva~ot kako u~esnik vo tie interakciski odnosi.
Koga bi zapo~nale da zboruvame za tipologijata na li~nosti prethodno
bi trebalo da se osvrneme na toa {to pretstavuva li~nost, no pritoa da
se napomene deka univerzalna definicija za toa {to e li~nost nema.
Imeno interesiraweto za li~nosta na ~ovekot e vo paralela so samoto
negovo postoewe. Poimot li~nost etimolo{ki doa|a od latinskiot zbor
persona. So li~nosta vo smisol na razbirawe na ~ovekovata priroda se
bavele mnogu teori~ari vo ramkite na razli~ni oblasti, vo site
vremenski epohi.
Taka da u{te od najstari vremiwa vo epot Enkjudi koj e napi{an od
mesopotamicite dava znaewe vo vrska so li~nosta. Isto taka i vo
egipetskata i indiska kultura li~nosta zazema centralno mesto.
4

Sovremenata

nau~na

psihologija

na

li~nosta

vodi

poteklo

od

medicinata, taka {to taa zapo~nuva nekoe od vremeto na Hipokrit

(gr~ka era), a negovoto u~ewe go prodol`uva Galek. Vo direktna vrska
so psihologijata na li~nosta e i evropskata klini~ka medicina na XVIII i
XIX vek. Koga medicinata mnogu se interesira za simptologijata na
du{evnite zaboluvawa (Philippe Pinel francuski lekar od 18 vek so koj
poremetuvaweto

na

li~nosta

po~nuva

da

gi

povrzuva

so

poremetuvaweto vo funkcioniraweto na mozokot ) potoa tuka e i

Se~enov vo 60 godini na XIX vek pi{uva za gri`a na sovest, moral i
li~en razvoj na ~ustvata kaj decata so koj {to negovite dela se
objaveni po okolu 100 godini, potoa Vilijam Xejms (80 godini na XIX
vek) vokoj negovot delo Principi na psihologijata vo koj golem del e
posveteno na li~nosta, i mnogu drugi.
Me|utoa kako osnova~ na sovremenata moderna psihologija na
li~nosta se smeta Zigmond Frojd (Sigmund Freud. 1856 1939) koj ja
dava prvata zna~ajna teorija na li~nosta vo istorijata na psihologijata.
Imeno li~nosta pretstavuva avtoregulativna celina na odnesuvaweto
na ~ovekoviot individualen bisocijalen sistem. So {to poimite li~nost i
odnesuvawe vo literaturata se koristat kako sinonimi zaradi nivnata
vzaemna

povrzanost

komponenti

vo

pri

{to

se

potenciraat

determiraweto

na

funkciite

psihosomatskite

na

odnesuvaweto

(L.batkoska,1998).
^ovekovata li~nost, a so toa ~ovekovoto odnesuvawe mo`e da se
razbere ednostavno ako se studira vo celina kako odnesuvawe vo
kontekst Amerikanski psiholog G.Allport ima okolu 50 razli~ni definicii
za li~nosta so koj {to vo toj kontekst gi deli vo dve grupi:
1.bisocijalni definicii
2.biofizi~ki definicii
Posebna grupa na definicii se t.n.r. Omnibus definicii koi definiraat so
nabrojuvawe

potoa

intergrativnite

definicii

koi

ja

naglasuvaat

intergrativnosta i sl. so koj {to li~nosta e ona {to e najtipi~no za eden

poedinec.
Mo`e da se zaklu~i deka niedna definicija ne mo`e da se primeni vo
generalizirana forma bidej}i sekoja od niv go naglasuva teoretskoto
opredeluvawe na avtorot.

1.2 Osobini na li~nosta (temperament; karakter)

a.)Temperament
Temperamentot e psihi~ka osobina koja se temeli na emocionalnoto
reagirawe na li~nosta, nejzinata osetlivost na emocionalni drazbi,
ja~ina i brzina na reagirawe. Temperamentot izrazuva specifi~en
kvalitet na raspolo`enie, negoviot kvalitet i fluktacija.
Mo`e da se ka`e deka temperamentot kako i intelegencijata i
konstitucionalnata gradba na organizmot ozna~uvaat eden vid na
surov materijal od {to se oblikuva edna li~nost . Site tie faktori vo
golema mera zavisat od ona {to e odredeno vo genite, i zatoa tie
aspekti na li~nosta naj~esto se definiraat kako nasledni po svoeto
poteklo. Me|utoa kako {to i intelegencijata i fizi~kiot izgled mo`e da
pretrpat

promeni

vo

tekot

na

`ivotot

na

poedinecot

taka

temperamentot mo`e da pretrpi promeni no vo izvesni granici

(G.Allpoet).
Promenite bi mo`ele da bidat predizvikani od primena na nekoi hemiski
supstancii, hirur{ki zafati kako i steknatoto iskustvo vo tekot na `ivotot
so vospostavuvawe na visoka samo kontrola vo tekot na `ivotot.
Najstarata psiholo{ka teorija za temperamentot za koja ne{to se znae,
prestavuva teorijata koja ima najgolemo vlijanie niz vekovite. Taa
teorija zapo~nuva vo pettiot vek pred novata era. Za nego se veli deka

se nao|a vo prirodata i se sostoi od 4 elementi: vozduh, zemja, ogan,

voda.
Vtorata etapa na ovaa ista teorija ja obele`uva Hipokrit, (tatko na
medicinata) koj {to tvrdel deka ovaa formula za prirodata kako celina ili
mikrokosmos mora da se sogleda i vo gradbata na samiot ~ovek ili
mikrokosmos.
Imeno mnogu porano pred da se pojavi endokrinologijata kako
medicinska

granka

Hipokrit

tvrdel

deka

osnovnite

elementi

na

~ove~koto telo se zastapeni vo vid na 4 te~nosti koj gi narekol

hormoni:
1.`ol~ka (hole)
2.crna `ol~ka (Melanie hile)
3.sluz (flegma)
4.krv (sangius)
Ovaa Hipokratova teorija ja prifatil i rimskiot lekar Palen (vo 20 vek od
n.e) so toa se obide da ja nadopolni taka da pregolemo koli~estvo
`ol~ka predizvikuva neotpornost, treska i napnatost (nervoza) i sl.
Denes modernata nauka so svoite prou~uvawa poka`a deka hormonite
se daleku pomnogubrojni i poslo`eni za razlika od znaewata so koi
raspolagale starite narodi no sepak dene{ite moderni istra`uvawa se
pove}e se potvruva deka temperamentot e usloven i zavisen od
hemijata na teloto. Toa e edna od pri~inite {to hipokratovata teorija se
zadr`ala i do denes.
Isto taka i faktot {to ovie 4 vidovi temperamenti odli~no se vklopuvaat
re~isi vo sekoja moderna dimenzionalna {ema za opi{uvawe na
li~nosta.
Nazivite na temperamentot imaat kvalitativen prizvuk:
-Koleri~en - razdrazliv
-Sangvi~en - poln so nade`
-Melanholi~en - ta`en
-Flegmati~en - apati~en
7

Imeno temperamentot kako na~in na emocionalno reagirawe na

li~nosta se procenuva preku slednite komponenti:
1.Brzina na emocionalni reakcii
2.Ja~ina na emociite
3.Traewe na emocionalnite reakcii
4.Ekspresivnost
5.Osnovna emocija
Ovaa doktrina e dosta elasti~na i prilagodliva so koj {to von nea mo`e
da se vidi ona {to sekoj saka da go vidi. Tokmu toa nejzino
prilagoduvawe e edna od osnovnite pri~ini poradi koja opstanala niz
vekovite se do denes. Dr`ej}i se do Gapen i zapadnata islamska
medicina se pi{uvani vo duhot na ovaa teorija.
Quattor humores reghant in nostro corpore (so koj {to 4 te~nosti vladeat
von na{eto telo) glasela edna medicinska poema od 11 vek. Imeno se
dodeka (Harvey) vo 17 vek ne ja otkril cirkulacijata na krvta, ovaa
Galenova medicina bila vode~ka.
Niz vekovite mnogu umentici svoite pro~ueni skulpturi, frizovi i portreti
gi pravele stavaj}i akcent na ovie 4 temperamenti. Bertonovata
(Burton) anatomija na melanholija se zasniva na taa doktrina, kako i
mnogu drugi literaturni dela. Ovaa teorija e koristena za site mo`ni
na~ini. Taa se odnesuva na patologijata na teloto duri i na periodot od
`ivotot:

Mladosta

sangvi~na;

ma{kiot

period

koleri~en;

podocne`nata zrelost e melanholi~na i starosta e flegmati~na. Isto

taka mnogu drugi avtori kako Kant; Vunt (Wundt), Hefding (Hoffdung),
Herbart, Kilpe (Kulpe); Ebinhaus (Ebbinghaus); Pavlovja koristele ovaa
teorija.
Amerikanskiot psiholog Olport vo svojata rasprava za temperamentot
se osvrnuva na zna~eweto na konfiguracijata na liceto (facijalna
ekspresija) pri odreduvawe na karakteristikite na temperamentot so koj
{to Aristotel vo svoeto delo koe {to nosi naslov Fiziognomonika se
prvite obidi za ~itawe na ~etirite osnovni temperamenti u{te od
8

najstarite vremiwa. Imeno Olport komentiraj}i gi tie ~etiri fizionomiski

sliki za ~etirite tipovi na temperamenti od spisite izvle~eni od deloto
Fizianomika od Aristotel zaklu~uva deka vrz osnova na nabquduvawe i
steknatoto iskustvo vo vrska so strukturata na koskite i muskulite na
liceto, se razvivaat stereotipi za karakteristikite na li~nosta svrzani so
temperamentot.
-Melanholi~niot

lik

ima

ne`na

vitka

struktura

so

izgled

na

tradicionalen poet so navalen pogled na o~ite i izrazeni br~ki me|u niv

koi oddavaat slika na povle~enost i neprijatni misli.
-Koleri~niot lik uka`uva na prirodna `estokost i sna`ni emocii so
otvoreni reakcii kon okolinata na {to uka`uva otvoreniot ostar pogled
na o~ite.
-Flegmati~niot lik e so mlitava muskulatura, so sonliv pogled na o~ite,
a br~kite kako da gi nema zaradi slabata osetlivost kon slu~uvawata
na nadvore{nata sredina.
-Sangvini~niot lik ima ubavo normalno postavena struktura na koskite i
muskulite na liceto. Negoviot nasmevnat izraz uka`uva na slabite
emocii i nivnata ~esta promenlivost taka {to temperamentot kako
psihi~ka osobina e eden od pova`nite faktori koi go determiniraat
odnesuvaweto na li~nosta vo domenot na interakciskite odnosi bilo da
se personalni odnosi (semejstvo; prijatelstvo i sl.) ili pak koi gi
vospostavuva vo svoeto delovno opkru`uvawe.

b.)Karakter
Izrazot karakter kako psihi~ka osobina ne e ni{to pomalku zna~aen od
izrazot li~nost. Tie dva izrazi ~esto se upotrebuvaat naizmeni~no so
koj {to karakterot vodi poteklo od gr~kiot zbor *harahurpp* {to zna~i
vtisnuvawe, a drugiot izraz od latinskiot zbor parsona.

Toa e osobina (sklad na pove}e crti ili tendencija na li~nosta) koja

prvenstveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e, i
negovoto etni~ko odnesuvawe. Toa e oznaka na eden ~ovek - splet na
crti ili negoviot stil na `ivot.
U{te vo stara Grcija Peofrast (u~enik na Aristotel) go upotrebuval ovoj
izraz. Toj sostavil mnogu slici na karakteri od koj preostanale okolu
trieset. (Batkoska) del od osnova na psihologija).
Denes ovie dva izraza (karakter i li~nost) kako {to pogore napomenav
~esto se upotrebuvaat kako sinonimi, me|utoa postojat golemi razliki
pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i zatoa ovoj
termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost.
Imeno evropskite psiholozi pove}e sakaat da go upotrebat izrazot
karakter, dodeka amerikanskite psiholozi se pove}e nastroeni kon
upotreba na izrazot li~nost. Postoi interesna pri~ina za ovaa razlika, so
koj {to persona vo svoeto prvobitno zna~ewe ozna~uva maska, a
karakter Xapaxytnp**** ozna~uvalo vtisnuvawe.
Prviot izraz nagovestuva izgled, vidlivo odnesuvawe, povr{inska
osobina a drugiot izraz nagovestuva dlaboka (mo`e i vrodena)
utvrdena i osnovna struktura.
Amerikanskata psihologija pove}e go ceni envajmmentalizmot pred se
zaradi vlijanie na bihejvioristite koi karakterot go sva}ale kako sinonim
za odnesuvawe na li~nosta: na~in na odnesuvawe karakteristi~en za
daden poedinec. Od druga strana Evropskata psihologija go naglasuva
ona {to e dlaboko vre`ano vo prirodata na ~ovekot so karakteristika na
relativna nepromenlivost {to ne mo`e da bide sinonim za li~nost koj
{to pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki osobini, pri {to
karakterot e samo edna od niv.
Zigmund frojd (Sigmund Freud) (Batkoska) del od Osnovi na psihologija.
Erih from (Erich Fromm) osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd
vo odnos na karakterot. Toj ne go negira zna~eweto na libidito me|utoa
gi naglasuva specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovek kon svoe
10

izvedeno kon svetot. So koj {to Formovata teorija na karakteri e

izvedena od ona socijalno vlijanie koja ja oblikuva edinkata vo
odredena karakterna struktura. Fromovata lista na najva`ni socijalni
vlijanija pod koj e podlo`en ~ovekot kako edinka vo procesot na
`iveewe e negoviot odnos sprema lu|e: presmeti i samiot sebesi. Treba
da se dodade deka From toj odnos sprema drugite go sva}a vo po{irok
kontekst t.e. i odnosno sprema po{irokata zaednicavo koja pripa|a
~ovekot.
Spored From ~ovekot se odnesuva kon svetot pominuvaj}i niz 2
osnovni fazi:
1.Proces na asimilacija (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e
semejstvoto)
2.Proces na socijalizacija vo faza se gradi od odnosot kon drugite i kon
sebesi (period koga ulogata no i periodot koga poedinecot ne e pove}e
vo uloga na prima~na poraki tuku e vo uloga i na ispra}a~ na poraki).
*Definicija na From (Za karakter Osnovi na psihologija) karakternite
osobini gi grupira vo dve golemi grupi:
1.Neproduktivni orientacii
-

Orientacija na primawe ( o~ekuva se od drugite, a ni{to od sebe,

saka jadewe i piewe)

Orientacija na ~uvawe (sigurnosta e zasnovana na {tedewe i

sobirawe, uredni se od pedantnost prili~no ~isti, opsesivno
to~ni)

Orientacija na menuvawe i.t.n.

2. Produktivni orienti
- delovna orientacija
-orientacija na qubov i razum i.t.n.

11

Olport ( G.Allport)

vo svojata

rasprava za karakterot poa|a od t.n.r.

skici na karakter koj gi zapi{al Teoforst ( podetalno prethodno se

osvrnavme) so koj {to go definira kako splet na crti ili stil na `iveewe.
Toj se obiduva da doka`e deka karakterot ne e ni{to drugo, tuku moral
na li~nosta odnosno nejzino vrednuvawe od okolinata.
So koj {to

toj ~ovekov odnos sprema moralnite normi se ispolnuva

preku odnosot sprema drugite lu|e, rabotata i sebesi pa vo toj sklop

verojatno treba da se zboruva za crti koi bi mo`ele da gi ozna~ime
kako

karakterni

crti.

Taa

otvorenost,

sorabotka,

spremlivost

za

pomagawe se isto taka eden vid karakterni crti.

Dodeka sprema Gilford (Gilford) osnovata na ~ovekoviot karakter
so~inuva potrebata za sloboda potrebata na potpirawe na sopstvenite
sposobnosti, potrebata na konformizam i po~it.
Zvonarevi} ( Zvonarevic. M 1976 ) karakterot go definira kako
sevkupnost na onie osobini na li~nost koi se povrzani si nejzinata
moralna strana, a pak tie osobini doa|aat do izraz vo ~ovekovoto
odnesuvawe:
a) sprema samiot sebe
b) rabotnite zada~i
v) sprema drugite lu|e so koj doa|a vo kontakt
g)

sprema normite na odnesuvawe vo potesnata ili po{iroka

op{testvena zaednica vo koja `ivee.

Marij (H.A.Murray) ( Batkoska Osnovi na psihologija )

1.3 Tipologii na li~nosta

Vo psihologijata, a osobeno vo psihologijata na li~nosta se pravi
distinkcija pome|u poimite: tip na li~nost i tipologija.
Nivnata razli~nost }e se sogleda i od nivnite definicii:

12

1. Tip ma li~nosta pretstavuva sistem od crti na li~nosta odnosno

celina na osobini na li~nosta.
2. Tip na li~nosta pretstavuva sistem na osobini na li~nosta koj
slu`i kako model vo koj se klasificira poedini slu~ai.
Koga go nabquduvame tekot na ~ovekoviot `ivot, gledame deka
sudbinata na eden ~ovek pove}e zavisi od objekite na negovite
interesi,

dodeka

sudbinata

na

drug

~ovek

pove}e

zavisi

od

sopstvenata vnatre{nost na negoviot subjekt.

Bidej}i site nie pripa|ame malku pove}e kon ovaa ili onaa strana,
sosema e prirodno, {to poka`uvame sklonost sekoga{ da gi razbirame
ne{tata vo smisla na svojot sopstven tip.
Carl Gustav Jong

Tipologija
Razlikuvaweto na odreden broj tipovi na li~nosta i obidot da se
klasificiraat site ili del na individui se narekuva tipologija.
-Tipologija na Pavlov ( sprema temperamentot )
Ruskiot

psiholog

nau~nik

Pavlov

se

obidel

vrz

baza

na

temperamentot kako psihi~ka osobina da izvr{i podelba so koj {to

temperamentot e na~in na mobilizacija na energijata so koja ~ovekot
raspolaga a zavisi od na~inot na koj funkcionira nervniot sistem.
Sprema Pavlov osnovi se dva procesa vo funkcioniraeto na nervniot
sistem.

13

Prviot e draznewe ili stimulacija t.e. aktivirawe na funkciite na odredeni

delovi na nervniot sistem.
Imeno prevladuvaweto na ovie procesi vo kori na golemiot mozok kako
i

brzinata

na

nivnoto

menuvawe

se

osnova

za

tipologija

na

temperamentot koja ja predlaga Pavlov.

Toa se:
-Miren tip (blizok na flegmatikot )
-Slab tip ( blizok na melanhonikot )
-Dinami~en tip ( blizok na sangvikot )
-Nepokorliv tip ( blizok na kolerikot ).
-Jungova tipologija na li~nosta
Psiholo{kite tipovi se objaveni vo 1921 god. U{te mnogu odamna Karl
Gustav Jung ( C. G. Jung ) vo dlabinskata psihologija gi vovel poimite
introverzija i

ekstravizija, koi pretstavuvaat osnova na negovata

tipologija, ovaa podelba se zasniva na naso~enosta na li~nosta kon

svojot vnatre{en `ivot ili kon nadvore{nite nastani. Izrazot introverzija
za prv pat se pojavuva vo edno porane{no Jungovo delo: Za
konvliktite na detskata du{a , vo 1910 godina.
-Ekstraverten i introverten stav
Vo svojata tipologija Jung razlikuva dva osnovni psiholo{ki stavovi, koj
me|usobno se odnesuvaa kako dve sprotivnosti; ekstraverten i
introverten.
Ekstrovertniot

kako

{to

samoto

ime

ka`uva

svrten

kon

nadvore{nata sredina i svetot, orientiran sprema objektot i za

objektivnite do`ivuvawa so koj {to ekstroversijata pretstavuva akcent
vo toj odnos na objektot i negovoto pogolemo vrednuvawe. Negovoto

14

libido ( psihi~ka energija ) se dvi`i kon objektot {to se pro~ituva vo

negoviot otvoren, nevozdr`an i neposreden stav.
Dokolku ekstravertot se identifikuva so svoj ekstraverten stav lesno
mo`e da dojde do nekriti~en zaklu~ok deka vo se e objektiven ili deka
e neobi~no human i nesebi~en, na toa mu uka`uva i dvi`eweto na
libidoto.
Introvertniot stav go karakterizira izdr`livosta i pla{livosta

i lesnata

disciplinost od objektot, introvertot ne e svrten kon samiot sebe kako

{to

e slu~ajot kaj ekstravertot, poradi {to toj po kratka postapka

osvrtuvaat pome|u egoistite i subjektivistite. Toj e zatvoren ,

rezerviran sprema nadvore{niot svet.
Introvertot

sekoga{

svesno

go

obezvreduva

objektot.

Negovata

vozdr`anost i ograni~uvawe imaat koren vo po~ituvaweto sprema se

{to e nadvore{no, koj vo ekstremni slu~ai mo`e da i se pokori na
stvarnosta.
Razlikata me|u intro i ekstaverzijata lesno e voo~liva ako se raboti za
izraziti ekstremni stavovi, no so ogled {to ~ovekot ne e isklu~ivo
ekstraverten i introvertne, vo mnogu slu~ai potrebno e vnimatelno
nabquduvawe za da se odredi dominantniot stav.
Odreduvaweto na stavot go ote`nuva i faktot {to vo neretki slu~ai se
ste}avaat poedini poedinci koj po vlijanie na nadvore{nite idrugi
okolnosti go menuvaat svojot stav zatoa slobodno mo`e da se re~e
deka kaj sekoj ist tip mo`e da se sretne kako ekstroverten taka i
introverten stav. Otuka se zaklu`uva deka pove}e lu|e se ambivertni.
-Osnovi na psiholo{kite funkcii
Osven dvata stavovi, Jung razlikuva i~etiri osnovni funkcii na svesta,
dve racionalni i dve iracionalni. Vo racionalnite funkcii gi vbrojuva
misleweto i ~uvstvata.
Drugite dve funkcii se iracionalni i toa : osetot i intuicijata.
15

So osetot se percepiraat objekti-konkretni ili apstraktni. Intuicijata

pretstavuva sublimirana percepcija so ~ija pomo{ se otkrivaat
mo`nostite prisutni vo objektite. Karakteristi~no za ovie funkcii e toa
{to so niedna ne se donesuvaat sudovi.
I dvete donesuvaat t.e. obezbeduvaat materijal vrz ~ija osnova so
pomo{ na racionalnite funkcii se donesuva sud. Zavisno od toa kakov e
ovie ~etiri funkcii dominira vo svesnata aktivnost na individuata. Jung
razlikuva ~etiri tipovi (1) misloven: (2) ~uvstvitelen: (3) senzitiven i
(4) intuitiven.

a) Ekstraverten misloven tip

Ako me|u psiholo{kite funkcii pretstavena uloga ima misleweto, edna
edinka svoite `ivotni funkcii gi izvr{uva

glavno pod rakovodstvo na

misleweto i razmisluvaweto, taka {to site ovie funkcii proizleguvaat illi

po tendencija treba da proizleguvaat odintelektualnite mislovni motivi,
toga{ stanuva zbor za misloven tip. Kako {to ekstravertniot misloven
tip na svojata formula, taka i negovata okolina go pravi istoto za
svojata sopstvena sre}a, zatoa {to toa go ~ini e neispraven, se
sprotistavuva na svetskite zakoni i e nerazumen, nemoralen i
nesovesen. Dobrovolni spasiteli {to toa go pravat od ~isto eti~ki
motivi koi mo`at da go dovedat vo kriti~na situacija kade {to
ponekoga{ preovladuvaat sosema drugi motivi a ne eti~ki. Dobrovolni
spasiteli i ~uvari na moralot. Sami se pojavuvaat kako lu|e {to treba da
se spasuvaat ili kontroliraat.
Stredstvata koi se pogodeni da gi predizvikuvaat ne{tata od {to
~ovekot saka da se za{tit. Karakteristi~no e {to misleweto kaj
ekstravertniot misloven tip e pozitivni, odnosno toa sozdava, toa ne
edestruktivno

za

da

sosem

ja

odzeme

vrednosta,

tuku

sekoga{ izgubena vrednost ja menuva so druga. Neprestanoto

16

napreduvawe vo `ivotot se ispolnuva vo negovoto mislewe poradi {to

negovata misla dobiva progresiven proizvoden karakter.
b)Ekstraverten ~uvstvitelen tip
Ako ekstravertnoto ~uvstvo ima prednost,toga{ se zboruva za
ekstraverten ~ustvitelen tip. Tie `iveat sprema merilata na svoite
~uvstva i

se razvivale vo lesno prilagodliva funkcija ottrgnati od

kontrolata na svesta.
^uvstvata odgovaraat na objektivnite situacii i na op{to va`e~kite
vrednosti, toa najdobro se poka`uva vo taka nare~en quboven zbor.
Vistinski da se po~ustvuva mo`e samo toga{ koga ni{to ne go
poremetuva ~uvstvuvaweto, no go spre~uva misleweto, zaradi {to
kaj ovoj tip na misleweto treba da se prigu{uva voop{to ne misli
mnogu pove}e i poume{no no nejzinoto mislewe nikoga{ ne e sig
generic tuku e empiriski privezok na nejzinoto ~uvstvuvawe. Za
ona {to ne mo`e da se oseti, taa ne mo`e da misli. Dokolku
~uvstvata dopu{taat ovaa `ena mo`e mnogu ubavo da misli, no
sekoj na kakov i da e logi~ki zaklu~ok koj bi mo`el da go remeti
~uvstvoto, taa go otfrla. Za nego taa prosto ne misli. Kako {to se
gleda ekstravertniot ~ustvitelen tip svoeto mislewe, zatoa {to samo
misleweto mo`e da go poremeti ~uvstvoto. Od taa pri~ina, ako se
saka misleweto da preovladuva najmnogu se isklu~uvaat ~uvstvata
no misleweto se dopu{ta kako sluga na ~uvstvata t.e. kako niven
rob. Zatoa logi~kite zaklu~oci se nadvor od svesta, se nesvesni.
Ova mislewe e dosta infatlivo arhai~no i negativno.
Najglaven oblik na nervoza na ovoj tip e histerijata so site svoi
karakteristiki na infatilno seksualni, nesvesni pretstavi.
v)Ekstraverten oseten (senzitiven) tip
Ne postoi nitu eden drug ~ove~ki tip koj po realizmot bi bil ramen
na ekstraverniot oseten senzitiven tip. Toj vo svojot `ivot gi sobira
17

realnite iskustva na konkretniot objekt i kolku pove}e izrazit, tolku

pomalku se slu`i so svoeto iskustvo.
Ona {to toj }e poseti sekoga{ mu slu`i kako patokaz kon novi
iskustva, vo krugot na negovoto interesirawe po pat na osetite i
treba da slu`i za taa cel. Na ponizok stepen ovoj tip e ~ovek so
dopirliva stvarnost kon refleksirawe i bez namera da vladee. Da go
oseti objektot, da ima senzacija i da u`iva ako e mo`no, prijatna i
`iva sposobnost za u`ivawe, i `elbi so mnogu vkusovi. Dokolku
osetot

odi

pove}e

kon

toa,da

subjektot

is~eznuva

zad

senzacijata,dotolku toj tip postanuva poneprijatel toj se razviva ili vo

grub

sladostrasnik

ili

vo

beskrupulozen

rafiniran

estet.Neizbe`en,tolku na objektot kako ne{to {to postoi mu se

odzema vrednosta.Sekoj vid fobija,osobeno simptomi na prisilba.

g) Ekstraverten intuitiven tip

Tamu kade {to intuicijata preovladuva,psihologija od poseben vid koja ne mo`e da se predvidi. Intutivniot tip nikoga{ ne se nao|a
tamu kade {to ne mo`at da se najdat op{to priznatite vrednosti,
tuku sekoga{ tamu kade {to postojat takvi mo`nosti za pronao|awe.
Toj ima dobar oset zatoa {to ja vetuva idninata. Vo stabilni,porano
postoe~ki

pravilno

zasnovani

odnosi

op{to

poznata,

no

ograni~ena vrednost. Nova mo`nost, povrzan so seta snaga na

svojata sudbina. Se ~ini kako da celiot negov `ivot se ra|a vo
negovata intuiticija. Ni razumot ni ~uvstvata ne mo`at da go
zasta{at ili zadr`at od nekoja nova mo`nost, duri i toga{ koga tie se
vo protivre~nost so negovite dosega{ni ubeduvawa. Imunitivniot tip
mu dava sud, koj kako na tip sosema mu nedostasuva. Upornost kon
ostvaruvawe na odredeni celi, no so cel da predizvika zadovolstvo
18

kaj drugite. Moralnosta na ovoj tip ne e intelektualna, osetliva, tuku

taa ima svoj moral.Obzirnosta za dobroto na sopstvenata sredina e
slaba.
Toj ima malku po~ituvawe za uveruvawata i `ivotnite naviki na
okolinata taka da ~esto taa mu smeta za nemoralna i bezobzirna
li~nost. Se soglasuva na pozitivite kade svoite sposobnosti mo`e vo
najgolema mera sestrano da gi razvie. Mnogu trgovci, {pekulanti,
agenti politi~ari itn. Pripa|aat na ovoj tip. Vo ovoj slu~aj intuitivnata
sposobnost se otkriva daleku pomalku vo profesijata, otkolku vo
dru{tvenosta. So site socijalni mo`nosti, da sklopuvaat dru{tveni
vrski,da pronao|aat i drugi lu|e od visoka vrednost, da na krajot
poradi nekoja mo`nost gi napu{tat. Ako tipot ne e premnogu
samo`ivno nastroen toj mo`e da stekne neobi~na zasluga kako
inicijator barem kako napreduva~na po~etoci. Nikoj kako nego
nema sposobnost da gi ohrabri i

da gi voodu{evi so nekoj nov

predmet iako ve}e utvrdeniot predmet mo`e povtorno da go

napu{ti.
Negovata intuicija e pojaka, tolku i

negoviot subjekt pove}e se

stopuva so mo`nosti. Toj o`ivuva, iznesuva o~igledno so ubedliva

toplina. Toa ne e nikakva gluma tuku sudbina. Golemi opasnosti, tip
sosema lesno go rasipuva svojot `ivot so toa {to gi o`ivuva lu|eto i
predmetite okolu sebe vo izobilstvo na `ivotot, no so toa ne u`iva toj
tuku nekoj drug. Koga bi se zadr`al na samo eden predmet bi mo`el
da u`iva i bi mu pripadnale plodovite na sopstveniot trud, brzo po
novi mo`nosti da gi ostavi svoite tuku {to poseani poliwa, drugite }e
gi `neat.

-Introvertni tipovi

19

Introvertniot

tip

se

razlikuva

od

ekstravertniot

po

toa

{to

introvertniot ne se orientira kako ekstravertniot, prete`no kon

objektot ili kon objektivno dadenoto, tuku kon subjektivnite faktori.
Na zabele`uvawe i soznanie koj pretstavuva subjektivna dispozicija
na tu|oto nadraznuvawe. Dve lica na primer gledaat eden ist objekt,
no nieden ne go gleda isto so drugiot, na toj na~in tie dobieni sliki
ne se istovetni. Egoto na ekstravertniot tip e svrteno nadvor kon
nadvore{nata sredina, egoto e svrteno kon sebesi, zatvoreno e vo
sebe.
a)Introverten misloven tip
Introvertniot

misloven

tip

okarakteriziran

so

primatot

na

soodvetno mislewe. Toj kako i ekstravertniot tip ~ekori kon svoite

idei, no vo obraten pravec ne sprema nadvore{nosta tuku sprema
vnatre{nosta. Taka e uporen i go prifa}a vlijanieto, no ako e poznata
bezopasnosta na nekoj objekt toga{ ovoj tip gi prifa}a duri i
pomalku vrednite elementi koj go zafa}aat od nesvesnata strana.
Dozvoluva na nehuman na~in da go koristat ako ne e pretpazliv vo
re{avaweto na svoite idei. Toj ne gleda kako od zad grb go
pqa~kosuvaat i e sekundarna, a objektivnata procenka na negoviot
proizvod e nesvesna. Kako {to svoite problemi po mo`nost gi
izmisluva i komplikuva, taka i mo`nite pomiluvawa. Te{ko mo`e da
se pomiri so toa da prifati deka ne{to ne mu e jasno, na drugite im
e

jasno.

Karakteristi~no

misleweto

nastanuva

mitolo{ki

toa

vsu{nost dobiva pogolema relevantnost i se vrti samo vo sebe. Na

ova

mislewe

sprotivstavenite

relativni

nesvesni

funkcii,

~uvstvuvawe, intuicija, se od pomala vrednost i imaat primitivno

introverten karakter.

20

Misleweto na introvertniot tip e pozitivno i sinteti~ko, so obzir na

razvitokot na idejata. No ako oslabuva toga{ tie postojat mitolo{ki ili
vo

realnosta

nevistiniti.

Merkite

za

samoobezbeduvawe

na

odbranata {to vakvite lu|e okolu sebe ja pravat se dovolno poznati,

taka da ne mora da se prika`uvaat. Seto toa slu`i za odbrana od
Magiskite vlijania a tuka spa|aat i stravot kon sprotivniot pol.

c) Introverten ~uvstvitelen tip

Introvertnoto ~ustvo se nao|a se pove}e kaj `enite, tivki te{ko
pristapni, nesfatlivi ~esto skrieni zad detskata i banalnata maska, i se
so melanholi~en temperament. Tie ne blistaat i ne privlekuvaat
vnimanie.

Sprema

nadvore{niot

svet

poka`uvaat

hormoni~na

neupadlivost, prijatno spokojstvo, simpati~en paralelizam koj ne saka

drugiot da go interesiraat, da go pridobie ili da go menuva.
Nadvore{nata strana e porazita toga{ se nametniva takva crta na
indiferentnost koja mo`e da se zgolemi do ramnodu{nost sprema
sre}ata i nesre}ata na drugite. Toga{ jasno se gleda ~ustvitelnoto
dvi`ewe koe se odale~uva od objektot kaj normalnite tipovi se
pojavuva dokolku objektot na nekoj na~in dejstvuva premnogu mo}no.
Kaj normalniot tip se zabele`uva tendencija za ona {to trajno go
~ustvuva otvoreno i vidlivo da go nagradi objektot ili pobednicite da
mu se nametnat. Ovoj tip dobiva nekoj vid na tainstvena mo}, koja vo
najgolema mera mo`e da gi fascinira, ekstravertnite, bidej}i go dopira
nivnoto nesvesno. Ako nesvesniot subjekt na introvertniot se poistoveti
so negovoto JAS toga{ tainstvenata mo} na intenzivnoto ~ustvo se
menuva vo banalno I nadueno vlastoqubie i tiransko primoruvawe. Nov
tip na ~ovek koj poradi svojata podmukla svirepost e na zol glas. No
taa presvrtnica odi kon nervoza. Nastanuvaat nekakvi beskrajni
suparni{tva od potajna priroda i vo tie ogor~eni borbi ne samo {to se
21

zlatni niski sredtsva, tuka i osobinite se zloupotrebuvaat, samo za da

se iskoristi nekoj adut. Oblikot na nevrozite e pomalku histeri~en na
anemii so seriozni problemi.
b) Introverten oseten (senzitiven) tip
Toa e iracionalen tip, dokolku pome|u toa {to se slu~uva ne odi
prete`no prema racionalnite sudovi tuku se upravuva prema ona {to
navistina

se

slu~uva

so

intenzivnost

na

objektivnoto

vlijanie

predizvikano od objektivnoto nadraznuvawe. Ovoj vpe~atok e dotolku

to~en

dokolku

subjektivnata

sodr`ina

vodi

poteklo

od

pome|u

subjektot i objektot a go uni{tuva vlijanieto na objektot. Ako

nesovesnoto e samo malku zgolemeno toga{ subjektivnoto u~estvo na
osetot ostanuva `ivo vo tolkava mera {to sosema go pokriva dejstvoto
na objektot. Od toa od edna strana objektot nastanuva ~ustvuvawe
potpolno odzemawe na vrednosta, od druga strana subjektot udarno
sva}awe na stvarnosta

za ovoj tip karakteristi~no e toa {to

nesvesnoto glavno e obele`ano so potisnuvawe na intuicijata, koja ima

ekstraverten karakter. Site mo`nosti na objektivnata intuicija ima mo}
za intuicija na site mra~ni, valkani i

opasni pozadini na stvarnosta.

Nesvesnoto vo opozicija kon svesta. Takvata intuicija gi razviva svoite

opasni vlijanija, so toa {to prisilno se nametnuva na svesta i
predizvikuva najneprijatni prisilni pretstavi za objektite. Nervozata {to
od ova nastanuva sekoga{ e prisutna nervoza, vo koja histeri~nite crti
se povlekuvaat za simptomite na iscrpenosta.

g) Introverten intuitiven tip

Sozdava isto taka svoeviden tip na ~ovek dokolku postigne primat kaj
kogo postoi sklonost da se ograni~uva na karakterot na zabele`uvawe
22

vo intuicijata. Intuitivecot sekoga{ se zanimava so zabele`uvawe a

negoviot najgolem problem e posmatraweto, i dokolku e produktiven
umetnik go izmenuva zabele`uvaweto da pravi moralen problem,
bidej}i za toa e potrebno izvesno zgolemuvawe na funkcijata na
sudewe, sepak e dovolno duri i relativno nezabele`livo oddeluvawe na
sudot za nabquduvawe od ~isto estetski oblasti vo oblasta na moralot.
Moralniot problem se javuva ako intuitivecot se stava vo vrska so
svojata vizija i ako pove}e ne se zadovoluva so ~isto nabquduvawe i
negovoto estetsko procenuvawe. Ja potisnuva senzacijata na objektot
so {to se bele`i negovoto nesvesno vo koe postoi kompenzator na
ekstravertnata osetna funkcija na arhai~niot karakter.
-[eldonova tipologija
Tipologijata na amerikanskiot psiholog [eldon (William H.Sheldon) vo
sovremenata psuhologija se razbira ne smee da se zanemarat site
dotoga{ni obidi na pove}e istra`uva~i koi posvetile mnogu godini na
razotkrivawe na osnovnite tipovi. Najprvo Jungonovata tipologija koja e
edinstvena i pretstavuva osnova na site drugi tipologii a potoa
Kre~merovata (Krechmer 1921)

so koja psihologijata na telesnata

konstrukcija trgnuva po moderen pat.

Vo [eldonovata teorija (prezentirana 40-te godini na ovoj vek) se
~ustvuva jasno i energi~no prezentirawe na va`nosta na fizi~kata
gradba na teloto kako osnoven odreduva~ na odnesuvaweto. Vo
oblasta na tipologiite [eldon go voveduva i uporno go brani poimot na
neprekinatite

varijabli.

Negovite

tehniki

za

otcenuvawe

na

karakteristikite na telesniot sklop vklu~uvaat upotreba na standardni

fotografii. [eldon biolo{ko-naslednite faktori, koj spored nego, mo`at da
ja re{at enigmata na ~ove~kiot organizam. Psihologijata ne mo`e da
lebdi vo nekoj biolo{ki vakuum, negoviot stav, taka {to, toj go odvra}a
pogledot na nadvore{niot svet, a go naso~uva kon fizi~kiot sklop
23

koj

le`i vo osnova na site pojavi na odnesuvaweto na li~nosta. [eldon

izdvojuva odreden broj varijabli na telesnata gradba i odreden broj na
temperamentot na li~nosta. Da se dade odredena biolo{ka estetika
na identificiraweto. Toj smeta deka genetskite i drugite biolo{ki faktori
imaat presudna uloga.
[eldon ponatamu ja razviva svojata teorija so toa {to smeta deka
postoi hipotei~ki i biolo{ki sklop- morfogenotip- koj le`i vo osnovata na
nadvore{no vidlivata telesna gradba-fenotip na fizi~kiot razvoj, tuku i
vo odreduvaweto na odnesuvaweto. [eldon go vooveduva poimot
samotip- koj pretstavuva obid za ocenuvawe na morfogenotipot a ~ie
sproveduvawe zavisi od ocenkata na fenotipot. [eldon istra`uvaweto go
zapo~nal induktivno, najprvo obezbedil golem broj telesni gradbi
pove}e pati da se ispituvaat, test manifestirawe na samototipot (
samototype performance test ) koj {to e detalno opi{an vo {eldonoviot atlas
za ma`i. [eldon zaklu~uva postoewe na tri dimenzii na telesniot razvoj:
(1) indoformija: (2) Mezomorfna i (3)ektomorfna. Ovie dimenzii ja
izrazuvaat dominantnosta na eden od embrionalnite listovi pri telesnio
razvoj na `ovekot. [eldon smeta deka lu|eto mo`e da se razlikuvaat vo
zavisnost od toa koja gradbena komponenta dominira taka se
izdvojuvaat tri tipa na individui:
1) lu|e koi dominiraat (endoformnata) komponenta spored svoite
telesni karakteristiki, kaj niv e razvien sredniot del od teloto,
stomakot, a skelotot i muskulaturata im se slaborazvieni.
2) Lu|e kaj koi dominira ( mezomorfnata) komponenta imaat
razvieni koski i muskuli i izgledaat cvrsto i `ilavo.
3) Lu|e kaj koi dominira ( ektomorfnata ) komponenta imaat slabo
razviena muskulatura i ne`na ilabilna telesna gradba.
[eldon zakllu~uva deka ima tri tipa na li~nosti;
(1)Viscerotoni~en
(2)Somototoni~en
24

(3)Cereronotoni~en
-Viscerotoni~en tip na li~nost
Emocioanlna uramnote`enost, doslednost vo odnesuvaweto, tolerantno
sprema drugite, srde~en odnos, ralizam, sklonost kon udobnost.
-Somatotoni~en tip na li~nost
Aktivnost, podvi`nost, energi~nost, hrabrost, tendencija za vlast i
poseduvawe, agresivnost, nestrplivost, sklonost

kon izlo`uvawe na

opasnosti, nedostatok na takt i so~uvstvuvawe kon drugite.

-Cerebrotoni~en tip na li~nost
Kontrolirawe

na

svoite

postapki,

sklonost

kon

razmisluvawe,

vozdr`anost i povle~enost, izbegnuvawe na dru{tvo i dru`ewe,

izbegnuvawe

na

bu~ni

sredini,

naglasena

osetlivost,

fizi~ka

neotpornost lesno zamoruvawe.

1.4 Kritiki i pozitivnosti na tipologijata

Tipologijata kako i diferencijalnata psihologija pretstavuva samo
delovane pristap na individualnosta i ni{to pove}e . Tipologot kako i
difencionalniot psiholog ne e zadovolen so ona {to e zaedni~ko i za
eden imbecile i za Aristotel. Toj saka pojasna i poodredena klasifikacija
na ~ovekovata priroda.
Doktrinite za tipovite ne ka`uvaat ni{to pove}e nego toa da nekoi lu|e
vo izvesen pogled li~at na drugi lu|e. Ima lu|e koi se ekstravertni tipovi
i introvertni tipovi, i onie koi se i ekstra i introvertni tipovi na li~nosta.
Imeno mnogu doktrini za tipovite se zemaat vo pedvid poradi svojata
seopfatnost i {irina.

25

Za nekogo ka`uva{e deka e liberalen ili narcis ( sebi~en) da e

cerebrotoni~en, autoritativen tip, da ima prili~no rabotnikarakteristiki,
da e kon drugite nastroen, da se analen ili oralen tip. So koj ovie i
bezbrojni drugi predlozi se dadeni za da se dojde do edna po{iroka i
poispravna kategorizacija tipovite nikoga{ ne mo`e da ja ocrtaat
celokupnata individua.
Tipologiite se interesni i pogodni no se u{te ne e najdena nitu edna
tipologija koja bi dobila celokupna slika na individuata.

2. Menaxmentot kako neophodna potreba na sekoja

organizacija
2.1 [to e menaxerot
Na pra{awata koj e menaxer soodvetniot odgovor bi bil deka toa e
sekoj onoj koj na koe bilo nivo vo organizacijata go naso~uva na
li~nost koja pravi rabotite da se slu~at so pomo{ na drugite lu|e. Ovie
definicii uka`uvaat na menaxerite na site nivoa na edna organizacija.
Zo{to edno pretpijatie/organizacija ima potreba od menaxer. Postojat
pove}e pri~ini za toa.
-glavna namera na menaxerot e da osigura deka negovata organizacija
da izdr`uva svojata osnovna namena, a taa funkcija podrazbira dobra
organizacija i koordinacija na resursite koi se potrebni za realizirawe na
zacrtanite planovi.
-menaxerot treba da planira i da podr`i stabilnost na aktovnostite na
negovata organizacija.
-menaxerot treba da obezbedi da negovata organizacija da gi zadovoli
potrebite na onie li~nosti {to ja kontroliraat.

26

-kako formalin ~ovek aftoritet menaxerot e odgovoren za deluvawe na

negovata organizacija spored statutot i sl.
a.)

spored

pozicijata,mo`at

da

se

razlikuvaat

izvr{ni

menaxeri

,nadzorni.
b.) spored nivoto mo`ar da se razlikuvaat vrvni,sredni,poniski
v.) spored pozicijata mo`e da se razlikuvaat na prvo,na vtoro i na treto
nivo.
Postojat menaxeri klasificirani spored nivoa na menaxment. Tie se
vrvni menaxeri koi se odgovorni za izvr{uvawe na celite na nivo na
organizacijata i za konkretni aktivnosti i menaxeri na ponisko nivo koi
se

odgovorni

za

izvr{uvawe

na

politi~kite

procedurite

vo

organizacijata so pomo{ na naporot na vrabotenite.

Menaxerite se koordinatori i direktori vo organizacijata. Tie ja
so~inuvaat hierarhiskata struktura na edna organizacija.
Imeno ne treba da se zaboravi deka menaxerot e sepak li~nost koja gi
naso~uva aktivnostite na drugite lu|e. Menaxerite se najskap resurs i n
ekoj koj ja namaluva nivnata vrednost toj ima potreba najbrzo i
najpostojano da ja dopolnuva. Kolku menaxerite se dobri i kako
upravuvaat zavisi od celite koi se ostvaruvaat. Menaxerot e nezavisen
od sopsvenosta, rangot, mo}ta. Menaxmentot e profesija, funkcija;
Peter

Drucer

veli:bez

institucija

nema

menaxment

no

bez

menaxmentot nema institucija. Menaxmentot vo edna organizacija e

li~nost koja se obidva da gi ostvari celite so naporot na drugite lu|e. Vo
po{iroka smisla na zborot sekoj vo organizacijata koj ima aftoritet vo
organizacijata na drugite lu|e e menaxer. Menaxerot ja naso~uva
rabotata na drugite lu|e. Od ovaa gledna to~ka menaxerite upravuvaat
so lu|eto a ne so fizi~kite resursi. Imeno i samata na menaxerot na
nesofisticiranata lista na aktovnostite {to vo tekot na denot menaxerot
gi izvr{uva e slednata: zboruva so vrabotenite, dava nasoka za

27

kontrola, diktira pisma, formulira celi, stimulira inventivnost, anga`ira

novi pomo{nici i sl.
Aktivnostite na menaxerot mo`e da bidat grupirani vo dve grupi i toa
na fizi~ki i mentalni.
Fizi~kite aktivnosti mo`at da se nare~at i aktivnosti na kolinicirawe, a
pak mentalnite aktivnosti na menaxerot seodnesuvaat na donesuvawe
na odluki. Krajna celna ovie menaxerski aktivnosti e da kreira
odr`uvawe vo koj drugite poedinci ke partipiciraat vo ostvaruvawe na
celite so koj menaxerite treba da sozdavaat rabotna atmosfera so cel
da gi ohrabrat lu|eto da se anga`iraat vo ostvaruvawe na celite.

2.2 Sposobnosti na menaxerot

Na sekoe nivo na upravuvawe rabotewe se potrebni opredelni
sposobnosti.se pretpostavuva deka menaxerot treba da ima tri vida na
sposobnosti za da mo`e da ja izvr{i svojata rabota.
Katz (R.L Katz) identificiral tri vida na sposobnosti koj treba da gi
poseduvaat menaxerite, tehni~ki sposobnosti, sposobnosti za rabota
so lu|e (People skills) i konceptualni ili sposobnosti za sogleduvawe ili
oblikuvawe.
Tehni~kite sposobnosti se isklu~itelno va`ni za onie menaxeri od
najniskoto nivo, a za ostanatite dve nivoa seisto taka va`ni no vo
zna~itelno pomal stepen. Ovie sposobnosti se sepotrebni za da se
razbere procesot, menaxerite, naso~enite i razli~nite sistemi vo
poodelni sektori na organizacijata.
Ovie sposobnosti opfa}aat tehni~kiot aspect na rabotata, konkretni
operacii, specifi~ni metodi. So koj {to poseduvaweto na vakvite
sposobnosti sepodrazbira efikasnot vo raboteweto. Sepak tehni~kata
28

sposobnost za rabota so lu|e i koncentralnata sposobnost koga

menaxerite se ka~uvaat po hierarhija nagore. Sposobnostite za rabota
so lu|e e toa {to ovoj vid sposobnost so golema mera deluvaat vrz
uspe{nosta na delovnoto odnesuvawe na menaxerite i toa podednakvo
na site tri nivoa na upravuvawe.
Imeno menaxerot za da gi poznava drugite treba da se poznava i
samiot sebesi. Li~nost so visoka razviena ~ove~ka sposobnost e
svesna za sopstvenite stavovi, listi, ~uvstva, emocii, pretpostavki i
veruvawe za poedinci i grupi. So prifa}awe deka postojat gledi{ta
percepcii i veruvawa koj se razli~ni od negovite. Toj e sposoben vo
razbiraweto {to drugite mislat so toa {to toj podobro }e gi razbere
drugite prifa}ajki deka tie ne mora da bidat negov odraz vo ogledaloto.
Globalno zemeno sposobnostite za rabota so lu|eto se sostojat vo
slednata:
-Kolinicirawe - Menaxerot treba da kolinicira

jasno i otvoreno.

Najdobrata idea e bezvredna ako drugite ne mo`at da ja razberat

nejzinata smisla (G.George.K.codel 1992)
Isra`uvawata poka`uvaat deka menaxerite pominuvaat pove}e od 75%
od nivnoto vkupno rabotno vreme vo kolinicirawe i zatoa toa treba
dobro da go pravat.
-Sorabotka- menaxerot treba da raboti so i za drugite lu|e. Toj treba da
bide ve{t vo odnos so drugite isto podrazbira spremnost da se slo`uvada gi prifa}a.
-motivirawe- menaxerot treba da poseduva motivira~ki sposbnosti. So
svoite postapki treba da gi podtiknuva drugite da bidat uspe{ni vo
izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. Negoviot na~in na rabota treba da
bide inspiracija za drugite, {to }e sozdade `elba za koperativnost vo
rabotata.
-po~ituvawe- efikasnosta na menaxerot zavisi od negovata sposobnost
da reagira vo prav moment poka`vaj}i vistinsko postignuvawe na

29

drugite lu|e. Toj treba da gi ceni vrabotenite, nivnite ~uvstva, idei i

barawa.
I na kraj se sposobnostite za covladuvawe i oblikuvawe koj se osobeno
zna~ajni za povisokite nivoa na upravuvawe. Poseduvawaya na istite
mu ovozmo`uvaat na menaxerot da go sogleda ne{tata vo potpolnost.
Imeno tie mu ovozmo`uvaat na menaxerot da gi gleda site delovi od
organizacijata i da znae kako sekoj da u~estvuva vo upsehot na
celinata. So koj {to ka~uva ovie sposobnosti im ovozmo`uvaat na
menaxerite da ja sogledaat i osmislat ulogata {to jai ma nivnata
nivnata

organizacija

po{iroko

vo

socijalniot,

ekonomskiot

op{testveniot `ivot na dr`avata. Dokolku poseduvaat dobro razvieni

konceptualni sposobnosti menaxerite umeat da donesuvaatva`ni odluki
za organizacijata so celosno sogleduvawe na krajniot ishod.

2.3 Ulogi na menaxer

Sovremeniot amerikanski Heri Mintcberg (Henry Mntzberg) razviva
teorija koja se temeli na ulogite na menaxerot so koj {to toj grupira vo
tri grupi, a gi ima vkupno deset posebni ulogi:
-Me|u~ove~ki ulogi
1.Figurativna figura koja se sostoi vo izvr{uvawe ofocijalni dol`nosti
kako {to se: vra~uvawe nagradi, potpi{uvawe dokumenti i sl.
2.Liderskata uloga koja se sostoi vo vodwe i kordinirawe na drugite.
3.Komunikaciska uloga ozna~uva komunicirawe odnosno povrzuvawe
kako so lu|e so sopstvenata organizacija taka i nadvor od nea.
-Informaciski ulogi

30

1.predupreduva~ka uloga koja se sostoivo sobirawe informacii so cel

da se ovozmo`i otkrivawe problem i promeni.
2.Ulogata na rasprostranuvawe koja vklu~uva distribuirawe informacii
od vnatre{ni i nadvore{ni izvori vraboteni kolegi.
3.Reprezentativna uloga pretstavuvawe na organina poedinci i grupi
nadvor od nea.
-Ulogi za odlu~uvawe
1.Uloga za pretpriema~
2.Razre{uva~ na konflikti
3.Advokator na resursi
4.Posredni~ka uloga ili uloga na pregovara~
Menaxerskite ulogi dadeni od strana na Mintcberg objasnuvaat kako
golem broj menaxeri go pominuvaat vremeto. Kolku nekoja od ulogite }
e bide proglasena zavisi ne samo od organizacijata, tuku i od
upravuva~ {to koe nivo go zazema menaxerot.

2.4 Li~nosta na menaxerot

Efikasnosta na menaxerot se otslikuva i proizleguva od uspe{noto
delovno komunicirawe, {to vsu{nost, pretstavuva i negova osnovna
rabotna obvrska kako sublimat na poedine~ni anga`mani. Menaxerot
treba da bide kreator na delovnoto komunicirawe. Za da mo`e toa da
go postigne, toj mora da gi poznava osnovnite principi, pravila i
specifi~nosti na procesot na delovnoto komunicirawe. I ne samo da
poseduva znaewa od taa oblast, tuku u{te pove}e treba da mo`e da gi
implementira istite vo praksa izrazeno preku specifi~ni ve{tini. Bidej}i,

31

delovnoto komunicirawe ne e teorija, ne se toa apstraktni termini ili

apstraktni brojki - delovnoto komunicirawe e ~ista praksa, edno biznis
sekojdnevie. Delovnoto komunicirawe za menaxerot pretstavuva biznis
- postoewe, egzistirawe i gradewe.
Pove}eto prou~uvawa na zanimaweto menaxer, a osobeno
prou~uvaweto na pretstavnicite na t.n.r [kola na golemiot ~ovek,
(H.S. Joans, R.E. Fry, S.Srivastva, Understanig the Executive Enterprise, Academy of
Managment Executive, 1990.), uka`uva

na

osnovnite

prenosi

koi

ja

zaokru`uvaat slikata za uspe{en menaxer. Se razbira, centarot na taa

slika e ostvareniot profit, no za da postoi taa centralna to~ka, i da bide
taa polna, a ne prazna, ostatokot na prostorot na slikata pretstavuva
bezprekoren

privle~en

mozaik

na

site

aspekti

na

delovnoto

komunicirawe implementirano vo sekoja faza na menaxmentot i sekoe

upravuva~ko nivo.
Kreirawe na delovnoto komunicirawe od strana na menaxerot kako glaven kreator, proizleguva i se vgraduva vo pove}e negovi
aktivnosti:
vrabotenite,

identificirawe
selektirawe,

na

rabotnata

sila,

rasporeduvawe,

propi{uvawe

na

prerasporeduvawe,

ocenuvawe, planirawe na kariera, pla}awe, pottiknuvawe, obu~uvawe,

maksimalizirawe na profitot, prezemawe rizik, vodewe, kontrolirawe i
t.n.
Opserviraj}i pet uspe{ni menaxeri, Henri Mintzberg (H.Mintzberg,
The Managers Job: Folklore and Fact, 1975), zaklu~il deka rabotata na
menaxerite se odviva niz site formi na delovno komunicirawe, a se
karakterizira so: konkretnost, raznovidnost, diskontinutitet, akcija
razvieni govorni govorni ve{tini, kako i aktivnosti povrzani so celoto
pretprijatie i so negovo opkru`uvawe.
Biznis komunikaciite se slu~uvaat zaradi bezbroj direktni i
indirektni pri~ini - zaradi protok na informacii pome|u menaxerot i
vrabotenite, pome|u vrabotenite so samata organizacija, kako i pomu
druga organizacija i drugite. Vo ramkitena samata organizacija,
32

ve{tinite na komunicirawe se reflektiraat na kvalitetot i nivoto na

vkupnite odnosi. A posedubaweto na komunikaciskite ve{tini, pred se
zavisi od oklopot na li~nosta na menaxerot, kako i od stepenot na
procesot na u~ewe koj {to go implementira menaxerot vo svoeto
biznis sekojdnevie.
Opservacijata na pove}e menaxeri koi se uspe{ni imaj}i gi vo vid
nivnite efektivni komunikacii, uka`uva na zaklu~ok deka tie ovie
ve{tini gi sovladale so u~ewe koristej}i ja voqata i nivnata golema
motiviranost

da

bidat

uspe{ni.

Eden

od

klu~nite

faktori

za

ostvaruvawe profitabilen biznis, predstavuva efektivnoto delovno

komunicirawe, a istoto opfa}a sistem na znaewa, ve{tini i sposobnosti
koi treba da gi sovladaat i da znaat da gi preminuvaat menaxerite koi
sakaat da bidat uspe{ni vo biznisot.
Najpoznatiot menaxer i pretsedatel na kompanijata Ford a
podocna i pred pretsedatel na poznatata firma Krajsler, Lee Iacocca, na
pra{aweto za toa koi znaewa najmnogu mu koristele vo praksata
odgovoril: Znaewata od prakti~nata delovna psihologija. Sekako, tie
znaewa prvenstveno ja vklu~uaat psihologijata na li~nosta i me|
u~ove~kite odnosi voop{to. Poseduvaj}i vakvi znaewa menaxerot se
osoznava sebesi, svojata li~nost, a potoa razli~nite tipovi na
sorabotnici i kako da se odnesuva kon sekoj od niv imaj}i gi vo vid i
prednostite i nedostatocite. Menaxerot treba da znae na koj tip na
li~nost samiot pripa|a, so {to }e mo`e da koregira nekoi svoi
nedostatoci no i da izbere vistinski sorabotnici, zamenici, pomo{nici i
da gi razviva svoite sposobnosti i kreativnosta vo iznao|awe prakti~ni
re{enija.

33

2.5 Tipot na li~nosta na menaxerot - osnova za

uspe{en biznis
Prou~uvaj}i ja li~nosta na ~ovekot pove}e psiholozi davaat odredeni
tipologii na li~nosta kako sistem na osobini koj slu`i kako model vo koj
se klasificiraat poedine~nite slu~ai. Imaj}i go vo vid vistinskiot stepen
na nau~na osnova se izdvojuvaat tipologiite na li~nosta postaveni od
strana na Jung (Carl Gustav Yung, 1921), Kre~mer (Ernest Kretschmer, 1910), i
[eldon (William H. Sheldon, 1938). Ovie tri tipologii na li~nosta imaat svoi
specifi~nosti, no zaedni~ki beleg i pretpostavuva prou~uvaweto na
naso~enosta na li~nosta kon svojot vnatre{en `ivot i kon nadvore{nite
nastani.
Vo svojata tipologija Jung razlikuva dva osnovni psiholo{ki
stavovi koi me|usebno se odnesuvaat na kako dve sprotivnosti:
ekstraverten i introverten. Dokolku se tie habituirani i go izrazuvaat
svesniot

del

na

li~nosta,

gi

pretstavuvaat

soodvetnite

tipovi.

Ekstravertniot tip na li~nost e svrten kon nadvore{nata sredina i

svetot, orientiran kon objektot i objektivnite do`ivuvawa. Introvertniot
tip na li~nost e zatvoren, rezerviran sprema nadvore{niot svet samo
vo toj smisol {to vrednosta ja nao|a vo subjetktivnite faktori
prezemaj}i merki da se oslobodi od vlijanieto na objektite.
Osven dvata osnovni tipovi na li~nost, Jung razlikuva i ~etiri
osnovni funkcii na svesta, dve racionalni i dve iracionalni. Vo
racionalnite funkcii gi vbrojuva misleweto i ~uvstvata. I dvete se
racionalni zatoa {to so dvete se donesuvaat sudovi: so misleweto
logi~ki, so ~uvstvata vrednosni. Sudot mo`e da bide istovremeno
samo logi~ki ili samo vrednosen.
Drugite

dve funkcii se iracionalni

a dominiraat:

osetot i

intuicijata. So setivata se percepiraat objekti - konkretni ili apstraktni.

34

Sprotivno od toa, intuicijata pretstavuva - sublimirana percepcija, so

~ija pomo{ se otkrivaat mo`nostite koi skrieno se prisudni vo objektite.
Vo zavisnost od toa koja od ovie ~etiri fukncii dominira vo
svesnata aktivnost na individuata, Jung razlikuva ~etiri tipovi na
li~nost: (1) misloven; (2) ~uvstvitelen; (3) senzitiven i (4) intuitivien.
Sekoj od ovie tipovi mo`e da bide introverten ili ekstraverten, vo
zavisnost od nivniot odnos kon objektot.
Menaxerite kako induvidui pripa|aat na nekoi od navedenite
tipovi na li~nost spored dominatnata naso~enost. Se postavuva
pra{aweto: dali postoi idealen tip na li~nost na menaxer koj }e
garantira uspe{en biznis? Se razbira deka te{ko mo`e da se
izdiferencira idealen tip na li~nost na menaxer, tuka ne se raboti za
podobri ili polo{i tipovi, tuku za tipovi na li~nost koi se pogodni za
ostvaruvawe na razli~ni celi, (T. Jane`i}, D. Kilibarda, 1997.).
Ernest Kre~mer svojata tipologija ja gradi na povrzanosta pome|
u fizi~kata konstitucija i odnesuvaweto na li~nosta, a istata ja
proveruva i potvrduva so pomo{ na psiholo{ki eksperimenti. Gi
istra`uva slednite komponenti: na~in na sva}awe (vo celina ili
poedinosti), perseveracija (tendencija da se dovr{i zapo~natata
aktivnost

pokraj

te{kotiite

sprotistavuvawata),

motorikata,

seksualnosta, afektivnosta, komunikativnosta, i.t.n.

Kre~mer

vo

ponatamo{nata

statisti~ka

obrabotka

dobiva

zna~ajni korelacii pome|u fizi~kata konstitucija i bihejvioralnite formi

koi gi ispituva. Toj izdvojuva dva tipa na li~nosti: (1) [izotimen tip
(individui so atletski i asteni~en fizi~ki izgled) i (2) Ciklotimen tip (3)
(Individui so pikni~ki fizi~ki izgled).
Analiziraj}i gi osnovnite dimenzii na li~nosta do koi doa|a
Kre~mer, od edna strana, a od druga strana menaxerskoto zanimawe,
mo`e da se zaklu~i deka individuite koi pripa|aat na {izoti~niot tip na
li~nosti bi mo`ele da bidat pouspe{ni menaxeri, no pod uslov uspe{no
da

gi

nau~at

ve{tinite

na

komunicirawe
35

vospostavuvawe

samokontrola vo afektivnosta. Kaj ovie li~nosti mo`na e izvesna

korekcija vo odnesuvaweto osobeno ako se ima vo vid nivnata
upornost i aktivitet. Za razlika od niv, ciklutivnite tipovi na li~nosti i
pokraj toa {to se komunikativni, otvoreni i realisti~ni, ne poseduvaat
visok stepen a upornost vo izvr{uvaweto na zapo~natite aktivnosti, a
toa se dol`i na periodi~nite promeni na nivnoto raspolo`enie od
eufori~no vo melanholi~no i obratno.
Tipologijata na li~nosta dadena od strana na amerikanskiot
psiholog Vilijam [eldon se zasniva na jasno i energi~no naglasuvawe
na va`nosta na fizi~kata gradba na teloto kako osnoven odreduva~ na
odnesuvaweto. [eldon ja istaknuva va`nosta na biolo{ko - naslednite
faktori: telesnata gradba i temperamentnost na li~nosta. Od nizata
istra`uvawa toj zaklu~il deka postoi visoka korelacija pome|u odredeni
tipovi na li~nost i telesnata konstrukcija.
Od prezentiranite delovi na li~nosta, mo`e da se zaklu~i deka
samotatoni~niot tip na li~nost bi bil pouspe{en menaxer, za razlika od
viscerotoni~niot i cerebrotoni~niot tip na li~nost. Samouverenosta,
energi~nosta, fizi~kata izdr`livost, hrabrosta, spartanskiot odnos kon
bolkata, natprevaruva~kiot duh, zreliot pristap kon obrvskite pretstavuvaat performansi koi go oformuvaat psiholo{kiot profil za
uspe{en menaxer, a istite gi poseduvaat somatotoni~nite tipovi na
li~nost, koi patem, imaat i skladna fizi~ka konstrukcija. Va`na osobina
kaj ovie li~nosti pretstavuva i komunikativnosta, izrazena preku
dimenzijata - slobodno i neposredno odnesuvawe, za razlika od
cerebrotoni~nite

tipovi

na

li~nost

koi

{to

se

viscerotoni~nite

tipovi

na

li~nost

poka`uvaat

sociofobi~ni,
neumerenost

a
vo

komunikaciite do stepen na sklu~uvawe prijatelstva bez pravewe

razlika {to mo`e da dovede do negativni posledici vo biznisot.
Mnogute istra`uvawa vo vrska so li~nosta na menaxerot i
klu~nite perfomansi koi treba da gi poseduva garantiraj}i uspe{en
biznis, si sveduvaat re~isi na ednakov zaklu~ok: menaxerite ne
36

stanuvaat uspe{ni samo zatoa {to poseduvaat soodvetna kombinacija

na crti na li~nosta, tuku zatoa {to crtite mora da soodvetstvuvaat na
situacijata vo koja {to menaxerite }e se zateknat.

Literatura:
Cordon W. Olport (Pattern and Growth in personality)
Holt, Richart and Winston, Inc
New York, 1961

Sulejman Hrnjica
(Opsta Psihologija sa Psihologiom licnosti)
Naucna kniga
Beograd 1981
37

38