Tourism Offer and Demand of Other Services

Prof.
d-r Branko Bunta{eski

Prof. d-r Mitre Avramoski
Ohrid, mart 2008 godina

Branko Bunta{eski
Mitre Avramoski
Ohrid, 2008 godina
1
Prof. d-r Branko Bunta{eski
Prof. d-r Mitre Avramoski
VONPANSIONSKA PONUDA I POTRO[UVA^KA

VO EZERSKITE TURISTI^KI MESTA VO MAKEDONIJA
IZDAVA^ :
Institut za istraùvawe na turizmot-
Fakultet za turizam i ugostitelstvo, Ohrid
ZA IZDAVAÔT :
TEHNI^KI UREDNIK:
Tadi}Andrija
Maleska Aleksandra
RECENZENTI :
Prof. d-r Nikola Ackoski
Doc. d-r Marija Ackoska
LEKTURA I KOREKTURA :
Vi{ predava~ Vera dimzova
Fotografii : Avramoska Ivana, Avramoski Jovan

Angliski tekst: D-r Irina Petrovska
Tira`: 200 primeroci
Pe~ati :
Ne e dozvoleno kopirawe, umnoùvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva forma na ovaa

kniga ili del od nea bez prethodna pismena soglasnost od avtorite
2
SODR@INA
Predgovor 5 5. Faktori {to vlijaat vrz visinata

na vonpansionskata potro{uva~ka 36
Preface 7 1. Strukturata na smestuva~kite
I del. Teoretski aspekti 9 kapaciteti 37
2. Razvienosta na vonpansionskata
Voved 11 turisti~ka ponuda 38
GL.. I.. Vonpansionska tur- 3. Kvalitetot na vonpansionskata
isti~ka potro{uva~ka 13 turisti~ka ponuda 39
4. Cenite na vonpansionskite us-
1. Poim i sodrìna na vonpansion- lugi 41
skata turisti~ka potro{uva~ka 13 5. Na~inot na proda`ba 43
2. Utvrduvawe na obemot i struktura- 6. Postoeweto na soodvetni in-
ta na turisti~kata potro{uva~ka 15 formacii za uslovite za
3. Zna~ewe na strukturata na tur- koristewe na uslugite 44
isti~kata potro{uva~ka 18 7. Strukturata na turistite 45
4. Funkcii i vlijanija na vonpansi- 8. Odnosot sprema gostite 46
onskata turisti~ka potro{uva~ka 22 6. Tendencii na sovremenata tur-
4.1.Neekonomski funkcii i vlijani- isti~ka pobaruva~ka 48
ja na vonpansionskata potro{uva~ka 22
4.2. Ekonomski efekti na vonpansi- Gl. II. Vonpansionska turisti~ka
onskata potro{uva~ka 24 ponuda 51
4.2.1. Direktni ekonomski
efekti i vlijanija 25 1. Poim i sodrìna na vonpansion-
1) Vlijanie vrz dejnostite koi direkno skata turisti~ka ponuda 51
u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na tur- 2. Specifi~nosti na vonpansionskata
isti~kite potrebi 25 turisti~ka ponuda 54
2) Vlijanie vrz vrabotenosta na nasele- 3. Faktori od koi zavisi vonpansi-
nieto 26 onskata turisti~ka ponuda 54
3) Vlijanie vrz investicionata aktiv- 4. Vonpansionskata ponuda vo ramki
nost i visinata na investiciite 27 na ugostitelskite objekti za smestu-
4) Vlijanie vrz op{testveniot proizvod vawe 56
i nacionalniot dohod i nivnata teri- 1. Ponudata na hrana vo smes-
torjalna preraspredelba 27 tuva~kiot objekt von od pansionskite
5) Vlijanie vrz platniot bilans na uslugi 59
zemjata 28 2. Zanaet~iski uslugi 62
4.2.2. Indirektni vlijanija na von- 3. Trgovski uslugi 63
pansionskata potro{uva~ka vrz sto- 1. Moden butik i drugi sli~ni
panstvoto 30 proda`ni punktovi 63
4.2.3. Zna~eweto od aspekt na 2. Prodavnica za suveniri 63
multiplikativnite efekti za sto- 3. Prodavnica za potrebi za
panstvoto na zemjata 31 plaà 64
4.2.4. Pri~ini poradi koi ekonom- 4. Prodavnica za cigari, marki i
skite efekti od vonpansionskata razglednici 64
potro{uva~ka se poneograni~eni 34 4. Rekreacija vo hotelot 64
4.1. Sportska rekreacija 67
3
4.2. Izleti i poseti 71 II del. Empirisko istraùvawe
4.3. Kulturno zabaven ìvot i
razonoda 72 103
5. Prevozni~ka dejnost 73
6. Ostanati uslugi vo ramki na 1. Turisti~ka vonpansionska ponuda i
hotelot od aspekt na vonpansionskata potro{uva~ka 104
ponuda 74 2. Teoretsko-metodolo{ki priod na is-
5.Vonpansionska turisti~ka po- traùvaweto 105
nuda nadvor od hotelskite objekti 75 2.1. Cel na istraùvaweto 105
1. Uslugi na hrana , pijalaci i 2.2. Predmet na istraùvaweto 105
razonoda 75 2.3. Hipotezi 106
2. Atraktivnite faktori vo 2.4. Metodolo{ka tehnika na is-
funkcija na vonpansionskata ponuda 79 traùvaweto 107
3. Soobra}ajni ( prevozni~ki) us- 3. Analiza i interpretacija na dobi-
lugi vo ramki na vonpansionskata enite podatoci 107
ponuda 84 3.1. Vonpansionskata turisti~ka
4. Trgovijata kako nositel na ponuda i potro{uva~ka vo hotelite na
vonpansionskata ponuda 86 ezerskiot turizam 107
5. Turisti~kite ( patni~ki) agen- 3.1.1. Kako turistite gi percepi-
cii kako faktor na vonpansionska raat mo`nostite na hotelot vo koj
ponuda 87 prestojuvaat za zadovoluvawe na niv-
6. Zanaet~istvoto kako nozitel nite potrebi 136
na vonpansionska turisti~ka ponuda 89 3.2. Vonpansionskata turisti~ka
7. Ponuda na uslugi za plovni ponuda i potro{uva~ka vo turisti~kite
objekti 91 mesta na ezerskiot turizam vo Make-
8. Ostanati subjekti kako del od donija 139
turisti~kata ponuda 91 3.3. Soznanija na menaxerskiot
6. Tendencii vo turisti~kata ponuda tim za vonpansionskata turisti~ka po-
vo idnina 94 nuda i potro{uva`ka vo hotelite 151
7. Opasnosti po odnos na zgolemu- 4. Zavr{ni sogleduvawa 156
vaweto na vonpansionskata 5. Merki za zgolemuvawe na vonpan-
potro{uva~ka 98 sionskata potro{uva~ka za vreme na
8. Zaklu~ok 99 turisti~kiot prestoj 159
Prilozi 163
SUMMARY 187
Literatura 189
4
PREDGOVOR
Trudot “ Vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka vo ezerskite
turisti~ki mesta vo Makedonija” nastana kako idea na avtorite koi
kako dolgogodi{ni istraùva~i i nau~ni rabotnici od oblasta na tur-
izmot, ~ustvuvaa za potreba da se zafatat i so edno vakvo istraùvawe.
Potrebata pak za toa istraùvawe proizleguva od faktot {to podolgo
vreme vo na{ata zemja me|u drugoto se diskutira deka turizmot e edna od
propulzivnite stopanski granki, deka Makedonija ima {to da ponudi i
tn. , a od druga strana se pra{uvame zo{to nema vakvi ili onakvi tur-
isti, zo{to ja proma{ivme i ovaa sezona i sl.
Zatoa se potrudivme da vidime {to zna~i toa turisti~ka
potro{uva~ka i osebno vonpansionska , {to zna~i toa turisti~ka
ponuda i posebno vonpansionska, kakva e sostojbata so tie dve kategorii
vo na{ite takare~eni glavni turisti~ki destinacii i ako moème da
predloìme odredeni aktivnosti koi bi pridonele za podobruvawe na
sostojbite vo toj domen.
Se nadevame deka so ova {to go davame kako rezultat na na{ata ne-
kolku godi{na rabota, deka vo celost ne }e gi otstranime site mani i
nedostatoci, nitu pak }e ukaème na site aspekti {to go ~inat turizmot
i {to imaat odredena uloga i zada~a, tuku deka vo odreden del sepak }e
pridoneseme za poinakvi sva}awa i priodi kon ovaa oblast nare~ena
turizam.
Ovoj trud se sostoi od dva dela. Vo prviot del nasloven
kako”Teoretski aspekti” se dadeni osnovnite teoretski soznanija vo
vrska so ovie dve kategorii. Najnapred se definira poimot i
sodrìnata na vonpansionskata pobaruva~ka i potro{uva~ka, potoa
funkciite, efektite i vlijanijata na vonpansionskata potro{uva~ka,
faktorite od koi zavisi visinata na ovaa potro{uva~ka i se razgledu-
vaat tendenciite vo sovremenata turisti~ka potro{uva~ka.
Potoa se definira i poimot vonpansionska turisti~ka ponuda i se
razgleduva nejzinata sodrìna. I ovdeka se analiziraat soodvetnite
faktori koi vlijaat vrz sostavot i kvalitetot na turisti~kata ponuda, a
se pravi obid da se sogledaat i nekoi idni tendencii na stranata na tur-
isti~kata ponuda.
Vtoriot del od ovoj trud nasloven kako “ Empirisko is-
traùvawe” gi sodrì rezultatite od izvr{enite analizi na podato-
cite pribrani so istraùvaweto sprovedeno od strana na avtorite na
ovoj trud. Za tie potrebi vr{eno e anketno ispituvawe na turistite vo
ezerskite turisti~ki mesta vo Makedonija i toa: Ohrid, Struga, Prespa
i Dojran, a vr{eno e i anketirawe i intervjuirawe na menanxerskite
timovi vo pove}e hotelski objekti vo ezerskite turisti~ki mesta.
5
Pri pi{uvaweto na trudov, me|utoa koristeni se i soznanija od razgo-
vori so razni u~esnici( subjekti) kako nositeli na oddelni komponenti od
turisti~kata ponuda ( turisti~ki agencii, turisti~ki vodi~i, drugi
op{testveni organizacii, zanaet~ii, trgovci, vraboteni vo razni uslu`ni
firmi, servisi i sl. taksi slu`bi , rent a kar i tn.
Zatoa vo ovaa prigoda ~ustvuvame obvrska na site niv da im se zablago-
darime za pomo{ta i pridonesot za da se podgotvi ovoj trud. Isto taka, sa-
kame da im se zablagodarime i na site koi materjalno go pomognaa izlegu-
vaweto na ovaa kniga od pe~at.
Ohrid, mart, 2008 god. Od avtorite
6
PREFACE
The paper ‘Leisure activities offer and consumption in the tourist lake resorts in Ma-
cedonia’ was created as a result of an idea by the authors, who are a long term research-
ers and scientists from the tourism field. They felt that it is necessary to undertake such
a research. The necessity for this kind of a research is the result of a long time discus-
sions in our country about tourism being one of the propulsive economic branch, that
Macedonia has something to offer, etc. On the other hand, we formulate a question about
the type of tourists, the failure of the last season, etc.
That is why we did our best to explain what is exactly tourist consumption and espe-
cially consumption of leisure activities, what is the meaning of tourist offer and espe-
cially the leisure offer; what is the condition with those two categories in our so called
main tourist destinations; we will try to suggest certain activities that would contribute
towards the improvement of the conditions in that domain.
We hope that what we offer as a result of several-years research to point out at least to
some disadvantages and stress at least some of the aspects that are part of tourism and
hold certain role and task. We, too, hope that we could contribute for creating different
opinions and approaches to this field of tourism.
The paper consists of two parts. The first part, titled ‘Theoretical aspects’ covers the
basic theoretical founding about these two categories. Thus, first of all, we define the
notion and the contents of the leisure demand and consumption, then the functions, the
effects and the influences of the leisure consumption, the factors of which the level of
this consumption depends. The tendencies of the modern tourist consumption are being
analyzed as well.
Then, we define the notion of tourist leisure offer and its contents are analyzed. Here,
too, respective factors are being analyzed, which influence the content and the quality
of the tourist offer. An attempt has been made to represent certain future tendencies on
the side of the tourist offer.
The second part of this paper, titled as ‘An empirical research’ contains the results of
data analysis gathered with the research realized by the authors of the paper. For those
purposes a questionnaire has been done on tourists in the tourist lake resorts in Mace-
donia, that is, in Ohrid, Struga, Prespa and Dojran. A questionnaire and interview have
been done of the management teams in a number of hotels on the tourist sites.
A number of talks with different carriers of the tourist offer contributed to the composi-
tion of this paper (travel agencies, tour guides, other social organizations, craftsmen,
traders, public service employees, etc. taxi services, rent-a-car, etc.).
We feel an obligation towards all of them to express our gratitude. We thank to all of
those who financially supported the publishing of this book.
Ohrid, March, 2008 the authors
7
8
I DEL
TEORETSKI
ASPEKTI
9
10
Voved
Sovremeniot turizam ja zapo~nal svojata vistinskata

ekspanzija posle Vtorata svetska vojna koga stanuva dostapen za
pogolem broj lu|e i se karakterizira so sî pogolema masovnost.
Pokraj masovnosta kako osnoven beleg na moderniot turi-
zam, negovata prepoznatlivost e povrzana i so razni oblici na
patuvawa, so zgolemuvawe na brojot na smestuva~kite kapaciteti,
zgolemuvawe na brojot na subjekti koi u~estvuvaat vo
rezliziraweto na turisti~kioty promet i zbogatuvawe na
sodrìnata na turisti~kata ponuda.
Vo poslednive godini se poevidentno stanuva deka kako
posledica na porastot na ìvotniot standard, barawata na
turisti~kite potro{uva~i se sï pogolemi i po kvantitet i po
kvalitet, a sî poheterogeni po dejnostite i aktivnostite koi se
potrebni za nivnoto zadovoluvawe. Na pazarot na turisti~kata
pobaruva~ka sî pove}e se zgolemuvaat barawata na turistite za
specifi~ni vidovi turizam. Istoriskoto nasledstvo, kulturno
istoriskite spomenici, ubavata priroda i prijatnata klima se
samo ramka koja so razvojot na visokokvalitetno smestuvawe,
bogata ponuda na sodrìni i zabava i vrvna usluga }e ovozmoàt
nekoja zemja ili destinacija da bidat privle~ni za sovremenite
turisti.
Turisti~kata ponuda e taa koja treba da gi zadovoli tie
heterogeni barawa, pa zatoa i taa samata treba da bide hetero-
gena i kompleksna. Taa na turistite vo poslednive decenii im
nudi se pogolem broj sodrìni. Nastojuvawata da se izleze vo
presret na turistot, da se zadovolat negovite potrebi razvile
brojni mo`nosti za oblikuvawe na razni sodrìni na tur-
isti~kata ponuda. Inovativnata ponuda koja pokraj osnovnite
standardi ovozmoùva i neobi~ni iskustva, iznenaduvawa i pot-
tiknuvawa vlijae i vrz promenata na barawata na turistite. So
takvata ponuda turistite dobivaat dopolnitelna emocionalna
korist ( ambient, doìvuvawe, zabava , avantura, kontakti so
drugi lu|e i sl.).
Vonpansionskata turisti~ka potro{uva~ka e mnogu
vaèn del od vkupnata turisti~ka potro{uva~ka. Pokraj visinata
na vkupnata potro{uva~kata , va`na uloga za edno turisti~ko
mesto ili zemja igra i nejzinata struktura i pred sî odnosot me|u
pansionskata i vonpansionskata potro{uva~ka. Dokolku toj od-
nos e podobar vo korist na vonpansionskata potro{uva~ka, eko-
nomskiot ( pa i vonekonomskiot) efekt e pogolem.
Strukturata na turisti~kata potro{uva~ka e vaèn
pokazatel i za stepenot na razvienost na turizmot na dadenata
zemja ili turisti~ko mesto.
11
Visokiot procent na u~estvo na tro{ocite za smestuvawe,
ishrana i prevoz, a relativno maloto u~estvo na tro{ocite za
drugi potrebi ( za kupuvawe razni proizvodi i suveniri, zabava i
razonoda i sl.) se pokazatel za relativnata nerazvienost na tur-
isti~koto stopanstvo na dadenata zemja ili turisti~ko mesto.
Sprotivno na toa e sostojbata koga imame relativno popovolno
u~estvo na ostanatite tro{oci vo odnos na tro{ocite za smestu-
vawe, ishrana i prevoz.
Vonpansionskata potro{uva~kata ima zna~itelno di-
rektno i indirektno vlijanie vrz delovniot uspeh na nositelite
na turisti~kata ponuda i vrz vkupnite ekonomski efekti vo
mestoto, regionot i zemjata. So zgolemenata vonpansionska
potro{uva~ka ne samo {to pogolem broj dejnosti se stavaat vo
funkcija na zadovoluvawe na turisti~kite potrebi, tuku vo
mnogu se zajaknuvaat i site drugi efekti koi gi ima i zbirnata
turisti~ka potro{uva~ka.
Vo site tie analizi , treba da se zemat vo predvid i fak-
torite kako {to se op{tata razvienost i struktura na tur-
isti~koto stopanstvo, potoa strukturata na turistite vo pogled
na nivnite op{testveno-ekonomski karakteristiki, a sekako i
cenite na ugostitelskite uslugi.
Vo sekoj slu~aj turisti~kata ponuda ne treba da e stati~na
tuku dinami~na kategorija koja postojano }e se prilagoduva na sî
ponovite i ponovite barawa, èlbi i potrebi koi se javuvaat na
stranata na turisti~kata pobaruva~ka, bidej}i i taa e dinami~na
kategorija. Mnogu va`no pri toa e turisti~kata vonpansionska
ponuda da se prilagoduva kon barawata na vonpansionskata poba-
ruva~ka kako kopleksna ( integralna) ponuda na turisti~koto
mesto, odnosno destinacijata. Toa pak ja potvrduva i potrebata od
horizontalna i vertikalna koordinacija na marketing{kite ak-
tivnosti na nositelite na turisti~kata ponuda koe pak bara
postoewe na soodvetna turisti~ka politika na nivo na zemjata,
regionot i mestoto i nejzino uspe{no sproveduvawe.
Od stepenot na prilagodlivosta na hotelskata i ostana-
tata turisti~ka ponuda kon odredeni karakteristiki na poba-
ruva~kata, }e zavisi visinata i strukturata na turisti~kata
potro{uva~ka. Od toa }e zavisi i visinata na ostvarenite pri-
hodi. So deluvaweto na op{testveno-ekonomskite funkcii na
turizmot, toa ponataka se reflektira na stopanskiot i op{tiot
razvoj na mestoto, regionot i zemjata vo celost. Efektite od
turisti~kata potro{uva~ka vo najgolem del zavisat od
nejzinata struktura, a ovaa pak e vo me|uzavisnost so
strukturata na turisti~kata ponuda.
12
Gl.I. Vonpansionska turisti~ka potro{uva~ka
1. Poim i sodrìna na vonpansionskata turisti~ka

potro{uva~ka
Vkupnata potro{uva~ka koja turistot ja pravi vo odredeno

turisti~ko mesto ili zemja moè da se podeli na: takare~ena pan-
sionska i takare~ena vonpansionska turisti~ka potro{uva~ka.
Pansionskata turisti~ka potro{uva~ka se odnesuva na
proizvodi i uslugi koi se prethodno dogovoreni me|u davatelot
na uslugite i korisnikot li~no ili posredno. Toa se obi~no us-
lugi na smestuvawe zaedno so hrana i za prestoj od tri i pove}e
dena . Vsu{nost vo posebnite uzansi vo ugostitelstvoto 1) vo ~l.
13 terminot pansion mnogu precizno se definira. Spored niv :
Pod pansion se podrazbira smestuvawe i tri obroka (po-
jadok, ru~ek i ve~era). Pod polupansion se podrazbira smestu-
vawe so pojadok i eden glaven obrok ( ru~ek ili ve~era).
Cenata na pansionot se smeta od prviot obrok so koj
korisnikot e posluèn po doa|aweto, a obrocite so koi koris-
nikot ne bil posluèn na denot na doa|aweto }e mu se dadat na
korisnikot , po negova èlba, na denot na zaminuvaweto.
Za obrocite {to ne gi koristel nitu navremeno gi
otkaàl, na korisnikot pri presmetuvaweto ne mu se namaluva
cenata na pansionot.
Pod cena na pansion, odnosno polupansion se podrazbira
cenata na ovaa usluga vo traewe od najmalku tri dena.
Ako so dogovorot se predvidi koristewe na pansion ili
polupansion za vreme pokratko od 3 dena, ili ako korisnikot go
skrati dogovoreniot prestoj na pomalku od 3 dena, cenata na pan-
sionot odnosno polupansionot se zgolemuva za 20 %. 2 )
Avramoski M., “ Hotelierstvo”, Grafomak, Ki~evo, 2002 g., str. 196-197.

1 )
2 )
Vo vrska so postoeweto na vakvite uslugi postoi specijaliziranost na ugos-
titelstvoto i eden od na~inite na negova podelba. Taka spored kriteriumot na
dolìna na prestojot ugostitelstvoto moè da se podeli na ugostitelstvo od
tip na minuvawe i ugostitelstvo od pansionski tip. Vo ugostitelstvoto od
minuva~ki tip obi~no gosti se lu|e koi prestojuvaat eden ili dva dena i
koristat uslugi na smestuvawe i eventualno doru~ek, a vo ugostitelstvoto od
pansionski tip gosti se obi~no lu|e koi koristat pansionski uslugi , odnosno
prestojuvaat tri i pove}e dena i pri toa koristat doru~ek i najmalu eden od
glavnite obroci (ru~ek ili ve~era).
13
Sl. br. 1. Plaà vo Ohrid
Ako go imame vo predvid pogore re~enoto vo vrska so pan-

sionot toga{ logi~no deka vo vonpansionska potro{uva~ka }e
spa|a se ona {to ne e svrzano za pansionot i ne pretstavuva pri-
marna pansionska usluga. Se postavuva pra{aweto {to se bi
moèlo da spa|a tuka? Koga taa se gleda od aspekt na smes-
tuva~kite objekti koi nudat pansionski prestoj toga{ vo
nejzinata strukturata bi moèlo da se navedat slednive kompo-
nenti :
1. smestuvaweto na site gosti koi ne koristat pansion-
ski uslugi ( gosti koi prestojuvaat tri i pove}e dena a
ne koristat pansionska usluga kako i na gostite koi se
na pominuvawe),
2. -izdatoci za dopolnitelni uslugi za ishrana na pansion-
skite gosti,
3. izdatoci za hrana na site ostanati gosti
4. -drugi uslugi na bilo koi od gostite ( ovdeka bi moèlo
da se navedat slednite uslugi :
-uslugi za to~ewe na pijaloci,
-uslugi povrzani so ~istewe, perewe i peglawe na obleka i obu-
vki,
-hemisko ~istewe na obleka,
-uslugi za servisirawe, popravka i garaìrawe na vozila,
-ptt uslugi,
-uslugi od menuva~ki raboti (promena na stranski sredstva na
pla}awe),
- trgovski uslugi ( modni butici, prodavnici so razni
potrb)tini zap laà, sneg is l.),
-proda`ba na suveniri, vesnici, spisanija, cigari, razglednici
i sl,
-frizerski , berberski i kozmeti~ki uslugi,
-sportski i rekreativni uslugi,
14
-organizirawe na izleti, zabava i razonoda za gostite,
-prevozni~ki uslugi,
-~uvawe deca, i niza drugi uslugi vo objektot .
- uslugi povrzani so odrùvawe na razni sostanosci, sobiri,
konferencii, kongresi i sl.
Listata na uslugi vo ramkite na vonpansionskata
potro{uva~ka nadvor od objektite koi nudat pansionski us-
lugi t.e. vo turisti~koto mesto i po{iroko vo ramkite na zem-
jata e mnogu po{iroka. Vsu{nost toa e sî ona na {to turistot }e
se javi kako korisnik za vreme na svojot prestoj i pretstavuva
kompleksen ( sloèn ) proizvod.
Taka toa moàt da bidat : uslugi na smestuvawe vo

objekti od nepansionski tip, potoa hrana, pijaloci, prevoz,
kupuvawe vo trgovija, izleti , poseti, zabava , razonoda ,
sport, priredbi, manifestacii, razgled , suveniri, zan-
aet~iski uslugi, PTT uslugi prevozni~ki uslugi i mnogu
drugo.
Kako {to moème da vidime vonpansionskata turisti~ka

potro{uva~ka gi opfa}a i tro{ocite za smestuvaweto na gostite
koi ne koristat pansionski uslugi. Voobi~aeno e me|utoa, koga se
zboruva za vonpansionska potro{uva~ka da se misli na
potro{uva~kata koja ne gi opfa}a smestuvaweto i hranata. Ova
gledi{te ili kako {to bi moèle da ja nare~eme vonpansionska
potro{uva~ka vo potesna smisla na zborot se pravi od aspekt na
posmatraweto na strukturata na turisti~kata potro{uva~ka i
nabquduvaweto na razvienosta na turisti~koto stopanstvo.
Obi~no za porazvieno turisti~ko stopanstvo se zema ona kade
turistite pove}e tro{at za ostanati, t.n dopolnitelni potrebi,
odnosno ona kade vo strukturata na turisti~kata potro{uva~ka
pogolemo e u~estvoto na tro{ocite za razgled, zabava, kupuvawe
vo trgovijata , sport, rekreacija i sl., a pomalo e u~estvoto na
tro{ocite za hrana, no}evawe i prevoz kako osnovni turisti~ki
uslugi.
2. Utvrduvawe na obemot i strukturata na turisti~kata

potro{uva~ka
Poznavaweto na turisti~kata potro{uva~ka e

mnogu biten faktor koj i ovozmoùva na turisti~kata politika
da vlijae vrz ekonomskite karakteristiki na turizmot. No treba
da se naglasi deka pri nejzinoto utvrduvawe postojat dosta prob-
lemi pred sî od metodolo{ka priroda. Taka :
15
1. Vo realiziraweto na turisti~kata potro{uva~ka
u~estvuvaat golem broj stopanski i nestopanski dejnosti,
2. Site tie dejnosti u~estvuvaat ne samo vo zadovolu-
vaweto na potrebite na doma{nite i stranskite turisti-
tuku i na ostanatite potro{uva~i ( lokalnoto naselenie,
drugite dejnosti na stopanstvoto i sl.) {to zna~i deka i nivnite
prihodi ne se samo od turisti.
3. Pokraj toa pri utvrduvawe na turisti~kata
potro{uva~ka kaj doma{nite turisti se javuva i problem da se
odredat i vklu~at povlasticite koi tie gi koristat vo soo-
bra}ajot, objektite za smestuvawe i sl. (smestuva~ki objekti na
razni firmi, letuvali{ta za deca i mladina , socijalno osiguru-
vawe, buxet itn.), bidej}i tie povlastici te{ko moàt kvantita-
tivno da se izrazat.
So cel za utvrduvawe na turisti~kata potro{uva~ka
vo najgolem del se koristat primarnite statisti~ki metodi i
procenkite, a vo mnogu mala mera i sekundarnata ili t.n. tradi-
cionalna metoda.
Koga stanuva zbor za sekundarni podatoci za turisti~kata
potro{uva~ka, takvi pokazateli se davaat za vrednosta na us-
lugite za smestuvawe za doma{nite i stranskite turisti pri
iskaùvaweto na statistikata na fizi~kiot turisti~ki
promet (brojot na turisti i no}evawa). No toa e samo del od
turisti~kata potro{uva~ka koj e mnogu mal vo odnos na vkupnata
turisti~ka potro{uva~ka.
Isto taka vrednosni pokazateli se davaat i kaj statisti-
kata na ugostitelstvoto, no i ottuka ne moè da se sogleda
~istata turisti~ka potro{uva~ka bidej}i dadenata
potro{uva~ka go sodrì vkupniot promet na uslugi, kako onoj od
turistite, taka i onoj od doma{noto naselenie. Sli~no e i so po-
datocite od soobra}ajot, trgovijata i drugite dejnosti koi
u~estvuvaat vo turizmot.
Vo pogled na stranskiot turizam odredeni mo`nosti za
utvrduvawe na potro{uva~kata dava i evidencijata koja ja vodat
odredeni institucii ( banki, menuva~ki slu`bi i sl.) vo vrska so
doznakite od stranstvo koi se odnesuvaat na turizmot. No i vak-
vite podatoci nikoga{ ne se potpolni bidej}i site transakcii ne
odat preku banka ( pr. proda`bata na vozni karti, benzinski
bonovi i sl.). Vakvata mo`nost ja ote`nuva i sé pogolemata lib-
eralizacija na devizniot reìm. 3)
3
Koga go sogleduvame zna~eweto na turisti~kata potro{uva~ka za nacional-
nata ekonomija mnogu e va`no da se razgrani~i potro{uva~kata na doma{nite
od stranskite turisti zatoa {to e razli~ito vlijanieto na tie dve kategorii
potro{uva~i vrz nacionalnoto stopanstvo.
Doma{nite turisti delot od svojata li~na potro{uva~ka namenet za
turisti~ki potrebi go tro{at vo svojata zemja so {to vr{at samo preraspre-
delba na ve}e steknat del na dohodot .So taa potro{uva~ka vo nacionalni
16
[to se odnesuva do primarnite metodi pak, postoi pogo-
lem broj vakvi metodi koi se upotrebuvaat vo turizmot ne samo za
utvrduvawe na turisti~kata potro{uva~ka, tuku i za is-
traùvawe na turisti~kiot pazar vo celost.
Edna od vakvite metodi e anketata na turisti~kata poba-
ruva~ka koja se vr{i ili vo mestoto na privremen prestoj (tur-
isti~ko mesto) ili na grani~en premin, ili vo mestoto na posto-
jan prestoj na turistite.
Isto taka, se primenuva i anketirawe na turisti~kata
ponuda ( pr. anketi za cenite vo hotelite, soobra}ajnite sredstva
i sl.), a i anketirawe na turisti~kite agencii.
Anketiraweto voop{to se potpira na izbran primerok od
statisti~kata masa t.n. reprezentativen primerok, pri {to toj se
izbira kako slu~aen primerok svesno izbran ili nameren
primerok ili na nekoj drug na~in.
Pri anketiraweto potrebno e da se nastojuva da se dobijat
{to poiskreni i poto~ni odgovori na postavenite pra{awa.
Procenkite pak, se vr{at vrz osnova na ve}e izvr{enite
statisti~ki posmatrawa kako primarni taka i sekundarni, od-
nosno nivna kombinacija. Procenkite se odnesuvaat na utvrdu-
vawe na minatite i sega{nite sostojbi na pojavite. Taka vrz os-
nova na ostvareniot turisti~ki promet ( brojot na doma{nite i
stranskite turisti ili nivnite no}evawa i prose~nata dnevna
potro{uva~ka po vidovi i kategorii na koristeni objekti za
smestuvawe) moè da se utvrdi vkupnata turisti~ka
potro{uva~ka. Koga pak se odnesuvaat na predviduvawe na idnite
sostojbi procenkite se poznati pod nazivot prognozi.
Turisti~kata potro{uva~ka isto taka moè da se utvrdi i
so pomo{ na razni kombinacii na regresiona analiza. Taka na
primer, otkrieni se dosta cvrsti zakonitosti vo strukturata na
turisti~kata potro{uva~ka i razvienosta na stopanstvoto na
zemjata. Vo toj pogled vo ponerazvienite zemji potro{uva~kata
ramki niti se smaluva niti se zgolemuva nacionalniot dohod. Ovde samo doa|a
do izraz regionalniot aspekt na vlijanie na turisti~kata potro{uva~ka na
oddelni potesni prostorni edinici koi blagodarej}i na turisti~kata
potro{uva~ka ostvaruvaat zgolemeni prihodi so istovremeno pobrz razvoj i na
ostanatite segmenti od stopanstvoto prisutni na toa podra~je. Turisti~kata
potro{uva~ka na doma{noto naselenie prestavuva samo “migracija” na
li~nata potro{uva~ka kako {to i samiot doma{en turisti~ki promet presta-
vuva migracija na naselenieto vo granicite na edna zemja.
Sekoe nacionalno stopanstvo posebna va`nost mu pridava na stran-
skata turisti~ka potro{uva~ka. Stranskiot turisti~ki potro{uva~ vne-
suva vo odbranata turisti~ka zemja del od sredstvata na svojata li~na
potro{uva~ka nameneti za turisti~ka potro{uva~ka . So toa doa|a do odle-
vawe na parite, do smaluvawe na nacionalnoto bogatstvo na emitivnata zemja
so istovremeno zgolemuvawe na nacionalniot proizvod na receptivnata tur-
isti~ka zemja.
17
vo ugostitelstvoto se dviì okolu 70-80 % od vkupnata
potro{uva~ka , a vo razvienite 40-50 %. 4)
Za utvrduvawe na turisti~kata potro{uva~ka korisna e i
t.n. agregatna metoda pri koja vkupniot mese~en prosek na
potro{uva~ka na lokalnoto naselenie vo odredeno turisti~ko
mesto vo nesezonskite meseci se odzema od ostvareniot promet vo
sezonskite meseci. Taka moè dosta precizno da se utvrdi i
strukturata na turisti~kata potro{uva~ka po razni dejnosti
(lokalen soobra}aj, trgovija i sl.).
Isto taka, turisti~kata potro{uva~ka vo odredeno mesto
moè da se utvrdi i so pomo{ na metodata na procenka na
potro{uva~ka na bra{noto kako najupotrebuvan proizvod. Pri
toa, se utvrduvaat indeksi na porast ili opa|awe na
potro{uva~ka na bra{noto koi ukaùvaat i na dvièwata vo
turizmot i turisti~kata potro{uva~ka.
Pri ovaa metoda me|utoa, treba da se ima vo predvid fak-
tot {to turistite za vreme na svojot prestoj po pravilo tro{at
pove}e od doma{noto naselenie, a pokraj toa tro{at i odredeni
specifi~ni stoki, vo isto vreme i pokvalitetni.
Vrz osnova na analizite so koi se utvrduva prose~nata tur-
isti~ka potro{uva~ka i nejzinata struktura vo odredeni tur-
isti~ki mesta se prio|a kon procenka na vkupnata potro{uva~ka
za celata zemja ili podra~je, pri {to se dodavaat i odredeni po-
datoci ili procenki za tro{ocite koi ne moàt da se utvrdat vo
oddelni mesta ( pr. soobra}ajnite tro{oci i sl.).
Ovie podatoci potoa gi zema vo predvid i turisti~kata
politika pri planiraweto na turizmot, so cel za vkupno zgolemu-
vawe i podobruvawe na strukturata na turisti~kata
potro{uva~ka, preku prilagoduvawe na kapacitetite na tur-
isti~kata ponuda vo kvantitativna i kvalitativna smisla.
3. Zna~ewe na strukturata na turisti~kata potro{uva~ka
Visinata na vkupnata turisti~ka potro{uva~kata i

osobeno nejzinata struktura ima va`na uloga za edno turisti~ko
mesto ili zemja. Od toj aspekt mnogu e pobiten odnosot me|u izda-
tocite za osnovni turisti~ki uslugi i izdatocite za ostanati
turisti~ki uslugi, a ne odnosot me|u pansionskata i vonpansion-
skata potro{uva~ka. A kako osnovni turisti~ki uslugi se smes-
tuvaweto, hranata i pijalocite dodeka kako ostanati se kupu-
vaweto, razonodata, razgleduvawe, zabava i sl. Toa zna~i deka po-
golema teìna vo toj pogled ima delot od vonpansionskata ponuda
4 )
Markovi} S. i Z., cit.delo, str.225.
18
koj ne go opfa}a smestuvaweto, hranata i pijalocite. Dokolku toj
odnos e podobar vo korist na t.n. dopolnitelna potro{uva~ka,
ekonomskiot pa i vonekonomskiot efekt e pogolem.
Strukturata na turisti~kata potro{uva~ka e

vaèn pokazatel za stepenot na razvienost na turizmot na
dadenata zemja ili turisti~ko mesto. .
Visokiot procent na u~estvo na

tro{ocite za smestuvawe, ishrana i
prevoz, a relativno maloto u~estvo na
tro{ocite za drugi potrebi ( za kupu-
vawe razni proizvodi i suveniri, za-
bava i razonoda i sl.) se pokazatel za
relativnata nerazvienost na tur-
isti~koto stopanstvo na dadenata
zemja ili turisti~ko mesto.
Sl. br. 2. Hotel Desaret- Ohrid
Sprotivno na toa e sostojbata koga imame relativno popo-

volno u~estvo na ostanatite tro{oci vo odnos na tro{ocite za
smestuvawe, ishrana i prevoz.
Krapf ( Krapf) 5 ) konstatira deka stranskite turisti vo
prosek tro{at okolu 50% od svojot buxet za smestuvawe i ish-
rana, potoa 25% za prevoz i 25% za ostanatite tro{oci. Vo
konkretni zemji me|utoa, pod vlijanie na golem broj faktori
postojat golemi razliki. Vo toj pogled, podatocite na Krapf se
samo dobra orientacija za globalni istraùvawa.
Taka na primer vo Hrvatska 6 u~estvoto na oddelni sto-
panski granki vo vkupnata turisti~ka potro{uva~ka vo 2000 god.
e sledno: ugostitelstvo 30 %, zemjodelstvo i prehrambena indus-
trija 20 %, soobra}aj i vrski 15 %, trgovija 10 %, proizvodstvo
na nafteni derivati 5 % i ostanato 20 %. Od aspekt pak na dnev-
nata turisti~ka potro{uva~ka 7) turistite vo tekot na denot
tro{ele kako {to sledi: za smestuvawe 43,2%, hrana 31,9%, pija-
5)
Unkovi} S., “ Ekonomika turizma ” ~etvrto izdanie, Savremena adminis-
tracija, Beograd, 1980 god.,str. 123.
6 )
“Glavni plan razvoja turizma Primorsko goranske ùpanije-Turisti~ka des-
tinacija Kvarner”, elektronska verzija, str. 48.
7)
Radni} Ante, “ Turizam i energetika”, seminar “ Odrìvi razvoj energetskih
sustava u hotelima u Hrvatskoj”, [ibenik, Dubrovnik, Rijeka, 2006 god. ( elek-
tronska verzija).
19
loci 11,5 %, trgovija 5 %, kultura i zabava 6,1%, ostanato 2,2 %.
So drugi zborovi kaàno za osnovnite turisti~ki uslugi ( smes-
tuvawe, hrana i pijaloci) turistite tro{ele 86,6 % od dnevnata
potro{uva~ka, a za dopolnitelnite uslugi ( trgovija, kultura ,
zabava i ostanato) samo 13,4 %.
Strukturata na turisti~kata potro{uva~ka na stranskite
turisti za Slovenija 8) izgleda vaka : smestuvawe 19%, hrana i pi-
jaloci 11%, prevoz 9 %, kulturni i sportsko rekreativni pot-
rebi 6 %, razonoda 17 %, ostanato 38 %.
Vo Srbija 9) stranskite turisti tro{ele 39,1 % za smestu-
vawe, za hrana i pijaloci 30,9 %, vo trgovija 16,1 %, i ostanato
13,9. Vo trgovijata obi~no kupuvale suveniri t.e. 45,6 %od
tro{ocite vo trgovijata se odnesuvaat na suveniri, za obleka
43,3% i za etno hrana 40,2 %.
Vo Anglija 10) turistite tro{ele 34 % za smestuvawe, 23
% za hrana, kupuvawe vo trgovija 20 %, soobra}ajni uslugi vo
zemjata 14 %, razonoda 4 %, drugi uslugi 5 %.
Vo Holandija 11) vo 2006 god. turistite tro{ele 38 % za ho-
telsko restoranski uslugi, 19 % za soobra}ajni uslugi, 15 % za
kultura, sport, rekreacija, i 28 % za ostanato.
Moàt da se nabrojat u{te dosta zemji i strukturata na
turisti~kata potro{uva~ka vo niv. Vo site niv strukturata na
turisti~kata potro{uva~ka }e bide razli~na zaradi {to vo
analizite mora da se vklu~at i faktorite kako {to se: vidot na
turizmot, op{tata razvienost i struktura na turisti~koto sto-
panstvo, potoa strukturata na turistite vo pogled na nivnite
op{testveno ekonomski karakteristiki, a sekako i cenite na
proizvodite i uslugite.
Za Makedonija nepostojat nekoi konkretni pokazateli vo
vrska so strukturata na celokupnata turisti~kata potro{uva~ka.
Od podatocite za prometot vo ugostitelstvoto pak, koi se na
raspolagawe od Dràvniot zavod za statistika na RM se gleda
deka vo 2005 godina na primer, 53,5 % od prihodite vo ugos-
titelstvoto se od uslugi za hrana i pijaloci, 20,1 % od uslugi za
no}evawe, 21,1 % od uslugi za alkoholni i bezalkoholni pijaloci
i 5, 3 % od prometot e od drugi uslugi. 12) Kako {to se gleda 94,7
% od prometot vo ugostitelstvoto e od uslugi za no}evawe, hrana
, napitoci i pijaloci, a samo 5,3 % od drugi uslugi ( sport, rek-
reacija, zabava i sl.).
8)
Zagor{ek Hugo, “ Ocena ekonomskega pomena turizma v Sloveniju z metodo
satelitskih ra~unov za turizem”, Ekonomski fakultet, Qubqana, 2007 god.,
str.7. (elektronska verzija).
9)
Horvat konsalting ( Horwath Consulting) i Ekonomski fakultet Beograd,
“Strategija turizma Republike Srbije”, Prvi fazni izve{taj, 2005 g0d. str. 20
10)
English Tourism Council, Insights, March, 2000, str. 41.
11)
Statistics Netherlands, http://www. Cbs.nl/en-GB
12)
SGM, 2006 god. , str. 535.
20
Alkoholni i
bezalkoholni Drug promet
pijaloci 5,30 %
21,10 %
Hrana i
napitoci
53,5%
No}evawa
20,10 %
Grafikon 1. Struktura na prometot vo ugostitelstvoto vo RM vo 2005 god.
Vo sekoj slu~aj treba da se baraat mo`nosti za kontinui-

rano podobruvawe na ovoj odnos, a i na strukturata na celokup-
nata turisti~ka potro{uva~ka vo korist na vonpansionskata.
Tuka ne se misli deka toa treba da se postigne so smaluvawe na
cenata i obemot na pansionskata potro{uva~ka, tuku pokraj raz-
vojot na pansionskata potro{uva~ka vrz realni ceni, poprogre-
sivno da se razviva vonpansionskata potro{uva~ka so smisleno
formirawe na ponudata i nejzino prilagoduvawe kon soodvetnata
pobaruva~ka.
Inaku, gledano vo svetski ramki strukturata na tur-
isti~kata potro{uva~ka kako pansionska i vonpansionska, moè
da se re~e deka do 1990 godina okolu 60 % od turisti~kiot promet
se odvival organizirano pri {to gostite vo smestuva~kite ob-
jekti glavno koristele uslugi na poln pansion ( smestuvawe so
doru~ek , ru~ek i ve~era). Deneska me|utoa, 60-65 % od vkupniot
promet se ostvaruva od individualni gosti koi vo smestuva~kite
objekti prete`no koristat uslugi na polupansion ( doru~ek i
glavno ve~era), a sî pogolem e brojot na onie koi koristat samo
usluga na doru~ek. Toa zna~i deka del od turisti~kata
potro{uva~ka od smestuva~kite objekti se premestil vo desti-
nacijata so {to e smalena potrebata od uslugi kaj smestuva~kite
(hotelski i dr. objekti), a se zgolemila potrebata od uslugi na
drugi subjekti vo turisti~kite mesta ( ugostitelski objekti,
trgovija, pazari i sl.).
Sli~en zaklu~ok moè da se izvle~e i ako go pogledneme
turisti~kiot promet vo Makedonija osobeno kaj doma{nite tur-
isti. Taka, vo 2001 godina vo hotelite vkupno prestojuvale 333308
gosti, a vo 2005 god. 509706 gosti. Vo doma}instvata ( privatnite
sobi) pak vo 2001 god. prestojuvale 41497 gosti, a vo 2005 god. 90032
21
gosti. Zna~i mnogu pove}e se zgolemil brojot na gosti vo privat-
noto smestuvawe t.e. pove}e od duplo. Moèbi u{te pova`no e
ako se pogleda brojot na no}evawata. Gostite vo hotelite vo 2005
god. ostvarile 1970041 no}evawe ili prose~no 3, 86 no}evawa, a
gostite vo privatnoto smestuvawe ostvarili 808356 no}evawa
ili prose~no 8,97 no}evawa. Seto toa zna~i deka mnogu pogolema
bila vonpansionskata potro{uva~ka. Seto toa e so netamo{na
tendencija vo istiot pravec.
Sl. br. 3. Biljanini izvori - Ohrid
4. Funkcii i vlijanija na vonpansionskata turisti~ka

potro{uva~ka
Site efekti i vlijanija na vonpansionskata turisti~ka

potro{uva~ka moàt da se podelat na neekonomski i ekonomski
efekti i vlijanija.
4.1. Neekonomski funkcii i vlijanija na vonpansionskata

potro{uva~ka
Od site neekonomski efekti na turizmot golem del

otpa|aat na vonpansionskata potro{uva~ka, odnosno se vr{at
preku nea.
Neekonomskite ( nestopanski) funkcii i vlijanija de-
luvaat pred sé na turistot kako poedinec na razli~ni na~ini.
Vo ramkite na ovie funkciite spa|aat onie koi gi vr{i
turizmot zaradi zadovoluvawe na rekreativnite potrebi na poed-
incite. Ovie funkcii postojat i deluvaat nezavisno od toa dali
e turistot za toa svesen ili ne, no deluvaat vo pogolema merka
dokolku odnesuvaweto na turistot e usoglaseno so funkciite i
22
dokolku na tie funkcii vlijaat i soodvetni merki na
op{testvenata zaednica.Takvi funkcii se : zdravstvenata, za-
bavnata i kulturnata. Site ovie funkcii naj~esto se
me|usebno tolku isprepleteni, taka {to te{ko moè da se odredi
kade ednata zavr{uva, a kade po~nuva drugata.
Zna~eweto vo odnos na kul-

turata se sostoi pred sé vo toa
{to golem broj turisti se
vklu~uvaat vo turisti~kite patu-
vawa tokmu motivirani od èlbata
da go zapoznaat istoriskoto i kul-
turnoto nasledstvo na drugite
zemji i kraevi, kako i dostignu-
vawata vo razni oblasti na umet-
nosta vo tie zemji. Zatoa pogolem
broj turisti i gi posetuvaat
muzeite, istoriskite spomenici,
umetni~kite galerii, umetni~kite
Sl. br.4. Anti~ki teatar- Ohrid festivali i sl.
Seto toa e del na vonpansionskata potro{uva~ka {to

zna~i deka glavniot del od kulturnata funkcija se vr{i tokmu
preku nea. Ottuka, kolku pogolem del od spomenatite objekti se
staveni vo funkcija na turizmot tolku pointenzivna }e bide i
kulturnata funkcija. Sekako deka posetite na tie objekti }e se
naplatuvaat pa so toa i ekonomskite efekti za mestoto i zemjata
}e bidat pogolemi.
Od seto toa proizleguva i zna~eweto na vonpansionskata
potro{uva~ka vo pogled na obrazovanieto na turistite.
Posetuvaj}i i zapoznavaj}i gi kulturno istoriskite spomenici,
muzeite, umetni~kite galerii, festivalite i sl. nim im se zgo-
lemuva kako kulturnoto taka i obrazovnoto nivo {to zna~i e
moèn po{irok domen na vlijanie na vonpansionskata
potro{uva~ka.
Preku vonpansionskata potro{uva~ka ne se vr{i samo
glavniot del na rekreacija na turistite vo fizi~ka i psihi~ka
smisla, tuku i glavniot del od funkcijata na podobruvawe na
zdravstvenata i rabotnata sposobnost na turistite. Tokmu
preku raznite sportsko rekreativni aktivnosti, izleti , poseti i
sl. se vr{i najgolemiot del od ovaa funkcija na turizmot. Seto
toa e sostaven del na vonpansionskata potro{uva~ka , a ne na pan-
sionskata.
Kako neekonomski funkcii se javuvaat i socijalnata i
politi~kata funkcija. Ovie, za razlika od prvite ne se direk-
tno povrzani so rekreacijata, no proizleguvaat od patuvaweto i
23
odmorot, a so toa deluvaat i vrz turistite. I ovie funkcii se
~esto isprepleteni, taka {to i ovde te{ko moè da se odredi
kade ednata zavr{uva, a kade po~nuva drugata.
Politi~koto zna~ewe pak vo kra-

jna linija se vklopuva vo
po{irokoto op{testveno zna~ewe
na turizmot i se gleda pred sé vo
toa {to turizmot se javuva kako na-
jzna~aen faktor na za~uvuvawe na
mirot vo svetot. Najgolem udel vo
intenzitetot na ovaa funkcija
sekako deka ima vonpansionskata
potro{uva~ka na turistite,
bidej}i tokmu preku aktivnostite
na vonpansionskata ponuda lu|eto
se zapoznavaat i se zbliùvaat edni
Sl. br.5. Hotel Drim- Struga so drugi.
4.2. Ekonomski efekti na vonpansionska potro{uva~ka
Ekonomskite efekti na vonpansionskata turisti~ka

potro{uva~ka moàt da bidat : direktni i indirektni ekonomski
efekti.
Direknite ekonomski efekti se odrazuvaat vo :
- zgolemen obem na rabota i prihodi kaj subjektite

koi direktno u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na tur-
isti~kite potrebi, zna~i vlijanie vrz nivniot razvitok,
potoa
- vlijanie vrz vrabotenosta i nivoto na ìvotniot
standard na naselenieto vo mestoto i zemjata,
- vlijanie vrz investicionata aktivnost i struktu-
rata na investiciite,
- vlijanie vrz pobrziot razvoj na nedovolno razvi-
enite podra~ja i zemjata vo celina.
Pokraj toa direktni vlijania se reflektiraat i vrz :

- op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod i
- vlijanie vrz platniot bilans na zemjata.
Osven to mnogu zna~ajni se i takanare~enite multiplika-
tivni vlijanija vrz stopanstvoto koi {to proizleguvaat od
potro{uva~kata na stranskite turisti.
24
4.2.1. Direktni ekonomski efekti i vlijanija
Vo prodolènie podetalno }e gi obrabotime pogore

spomenatite efekti , t.e vlijanija.
1. Vlijanie vrz razvitokot na dejnostite koi direktno

u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi
Vo podmiruvaweto na turisti~kite potrebi u~estvuvaat

golem broj stopanski i nestopanski dejnosti. Taka toa moàt
da bidat slednite dejnosti, ustanovi i zanimawa:
-hoteli, restorani, kafeani,barovi i dr.,

-soobra}ajni pretprijatija,
-zanaet~istvo,
-trgovija, osobeno za proda`ba na suveniri, vesnici,
sliki, knigi, tekstil, cigari, ~asovnici, sportska oprema,
cve}e, ovo{je, slatkarnici, prodavnici na pekarski proiz-
vodi, parfimeriski prodavnici, saloni za razubavuvawe, ju-
velirski rabotilnici, prodavnici na antikviteti itn.
- banki i osiguritelni institucii,
- slobodni profesii: lekari, advokati i sl.,
- pomo{ni zanimawa : vodi~i, sportski institucii i
sl.,
- institucii za zabava ( teatri, kasina, kabarea,
festivali i sl.).
Site tie glavno

u~estvuvaat vo zadovolu-
vaweto na potrebite na
vonpansionskata poba-
ruva~ka na turistite. Na
toj na~in tie ostvaruvaat i
zna~itelni prihodi so {to
i go zajaknuvaat
sopstveniot rast i raz-
voj.
Sl. br. 6. Istek na reka Crni drim vo Struga
25
2. Vlijanie vrz vrabotenosta na naselenieto
Zgolemenata vonpansionska potro{uva~ka moè da bide

vaèn faktor vo pocelosnoto iskoristuvawe na rabotosposob-
noto naselenie na turisti~kite zemji i podra~ja.
Seto toa e potencirano i so golemata uloga {to ja ima
ìviot ~ove~ki trud vo dejnostite koi go so~inuvaat tur-
isti~koto stopanstvo voop{to i posebno delot od vonpansion-
skata ponuda. Vo ovoj pogled vlijanieto moè da bide direktno i
indirektno.
1. Direktnoto se odnesuva na dejnostite koi go so~inuvaat
turisti~koto stopanstvo vo potesna smisla na zborot (ugostitel-
stvo, soobra}aj, trgovija, patni~ki agencii, zanaet~istvo i ko-
munalni dejnosti). Vo vrska so nego moè da se kaè slednoto:
Zgolemenata turisti~ka potro{uva~ka na stranskite i
doma{nite turisti }e dovede do vklu~uvawe na pogolem broj
rabotnici vo stopanskite dejnosti od vonpansionskata ponuda.
Isto taka se zgolemuva i brojot na vraboteni vo nestopan-
skite dejnosti koi u~estvuvaat direktno vo zadovoluvaweto na
potrebite na turistite ( razni organizacii koi nudat kulturno-
umetni~kite, sportski i drugi aktivnosti i uslugi, potoa razni
turisti~ki organizacii i organi na regionalen i nacionalen
plan.
Zna~ajno e isto taka i direktnoto angaìrawe na privat-
nite doma}instva vo turisti~kite mesta koi pruàat uslugi na
ishrana i smestuvawe za turistite.
Seto toa zna~itelno vlijae vrz oìvuvaweto na stopan-
skata aktivnost vo konkretnite turisti~ki zemji i podra~ja, kako
i na zgolemuvawe na ìvotniot standard na naselenieto vo niv.
Toa e posebno va`no ako turizmot se javuva kako faktor za pobrz
stopanski razvoj i aktivirawe na rabotosposobnoto naselenie.
Isto taka, karakteristi~no za vrabotenosta vo dejnostite
od turisti~koto stopanstvo e angaìraweto na relativno golem
broj ènska rabotna sila. Golemoto u~estvo na ènite pro-
izleguva od specifi~nostite na tehnolo{kiot proces na rabota
vo ugostitelstvoto kade posebno do izraz doa|aat rabotnite spo-
sobnosti na ènite.
Vo seto ova me|utoa, ima i edna negativnost, a toa e nega-
tivnoto vlijanie na naglasenata sezonska koncentracija na
turisti~kiot promet, {to uslovuva golemo u~estvo na sezonski
rabotnici vo vkupniot broj vraboteni, a pak toa od svoja strana
uslovuva golem broj ekonomski, organizacioni i socijalni prob-
lemi osobeno kaj dejnostite koi zavisat samo od turistite..
2.So cel da se sogledaat vistinskite efekti vrz vrabo-
tenosta na naselenieto, treba da se zemat vo predvid i indi-
rektnite efekti vo ovoj domen. Imeno, pogolemata vonpansion-
26
ska potro{uva~ka i na indirekten na~in }e kreira pogolem broj
rabotni mesta vo dejnostite koi ne bi moèle da se vbrojat vo
turisti~koto stopanstvo ( industrija, zemjodelstvo, grade`ni{-
tvo i dr.).
3. Vlijanie vrz investicionata aktivnost i visinata na inves-

ticiite
Pokraj vlijanieto na spomenatite stopanski i nestopanski

dejnosti , zgolemenata potro{uva~ka osobeno vonpansionska }e
vlijae i na investicionata aktivnost i strukturata na in-
vesticionite vloùvawa.
Toa go ~ini preku investicionite vloùvawa vo razvojot
na patnata mreà vo ramkite na destinacijata i po{iroko, potoa
modernizacijata na raznite vidovi lokalen soobra}aj (tramva-
jski, trolejbuski, metroa i sl.). Isto taka, toa go ~ini i preku
potrebata za vloùvawa vo razvitokot na hotelskite i
ostanatite ugostitelski kapaciteti i site kapaciteti koi ja
~inat vonpansionskata dopolnitelna ponuda.
Toa pak ne samo {to gi zgolemuva vkupnite investicioni
vloùvawa i ja menuva nivnata struktura, tuku istovremeno i
direktno vlijae na zgolemuvawe na stopanskata aktivnost vo
grade`ni{tvoto, industrijata, vrabotenosta na naselenieto i
voop{to na zgolemuvawe na stopanskata aktivnost vo mestoto i
zemjata vo celina.
4. Vlijanie vrz op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod i

nivnata teritorijalna preraspredelba
I pokraj toa {to se smeta deka turizmot vo osnova ne soz-

dava op{testven proizvod i nacionalen dohod, toj vr{i
zna~itelni vlijanija vrz niv. Imeno, turisti~kata potro{uva~ka
vlijae na op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod posredno
i neposredno.
Posredno vlijanie imame na toj na~in {to ovaa po-
tro{uva~ka go stimulira razvitokot na oblastite od materijal-
noto proizvodstvo koi go obezbeduvaat ( snabduvaat) tur-
isti~koto stopanstvo. 13)
Neposrednoto vlijanie pak se sostoi vo prelevaweto na
dohodot od drugite zemji vo turisti~kata zemja.
13 )
Ova spa|a vo indirektnite vlijanija za {to }e zboruvame posebno.
27
Za da se sogleda relativnoto zna~ewe na prihodite od
stranskite turisti za razvojot na stopanstvoto na pooddelni
zemji treba da se ima vo predvid i nivoto na nivnata stopanska
razvienost. Taka na primer, prihodite od turizmot nemaat isto
zna~ewe za edna stopanski razviena i edna stopanski nerazviena
zemja.
Nezavisno od toa, moè da se re~e deka kaj odreden broj
zemji ulogata na turizmot kako direkten faktor za zgolemuvawe
na op{tesveniot proizvod i nacionalniot dohod e zna~ajna..
Vo ramkite na direktnoto vlijanie vrz op{testveniot
proizvod i nacionalniot dohod, treba da se istakne i vlijanieto
vrz preraspredelbata na op{testveniot proizvod i nacionalniot
dohod na teritorijalna osnova. Toa moè da se posmatra
dvostrano :
-Od aspekt na me|unarodniot turisti~ki promet kade
obi~no turizmot vlijae eden del od op{testveniot proizvod i na-
cionalniot dohod na ekonomski najrazvienite zemji vo svetot da
se odliva vo stopanski nerazvienite zemji.
- Od aspekt na doma{niot turizam, vlijanieto na turiz-
mot vrz preraspredelbata na op{testveniot proizvod i nacion-
alniot dohod se gleda vo prelevaweto na dohodot od stopanski
razvienite vo nedovolno razvienite regioni, a koi se naj~esto
turisti~ki razvieni regioni.
Seto toa ukaùva na golemoto zna~ewe na vonpansionskata
turisti~ka potro{uva~ka od aspekt na prelevawe na nacional-
niot dohod i vlijanieto {to go ima vrz pobrziot razvoj na neraz-
vienite regioni i podra~ja kako vo svetski ramki taka i vo ramki
na sekoja konkretna zemja. Porazviena vonpansionska ponuda i
pogolema vonpansionska potro{uva~ka }e zna~at i pogolema
vkupna turisti~ka potro{uva~ka, a so toa }e bidat i vaèn fak-
tor vo poramnomerniot razvoj na proizvodnite sili vo svetski
ramki i vo ramkite na sekoja zemja posebno.
5. Vlijanie na vonpansionskata turistika potro{uva~ka vrz

platniot bilans na zemjata
So ogled na golemoto zna~ewe na t.n. “ nevidliv izvoz “ i

“nevidliv uvoz “ {to proizleguva od dvièweto na turistite od
edna zemja vo druga , naporite na site zemji u{te od po~etokot na
razvojot na masovniot turizam bile skoncentrirani na toa {to
pove}e da se stimulira devizniot priliv, a da se destimulira de-
vizniot odliv po osnova na turizmot.
28
Za pooddelni zemji devizniot priliv od turizmot so godini
pretstavuva najva`na pozicija na prihodi vo platniot bilans 14)
i mnogu zna~aen faktor na razvoj za stopanstvoto na zemjata vo
celina. Me|utoa, i pokraj posebnoto zna~ewe za platniot bilans
na odredeni zemji denes skoro site zemji bez razlika na nivnata
razvienost posvetuvaat isklu~itelno vnimanie na prihodite i
rashodite od turizmot.
Prihodite od turizmot denes se najzna~ajna
poedine~na pozicija vo vkupnata vrednost na svetskiot iz-
voz na stoki i uslugi , a posebno vo vkupnata vrednost na
nestokovite pla}awa.
Sl. br.7. Crkva Plao{nik - Ohrid
14
Inaku, turisti~kiot bilans kako sostaven del na platniot bilans
dava uvid vo site prihodi i rashodi koi odredena turisti~ka zemja gi ima vrz
osnova na me|unarodniot turisti~ki promet vo odredeno vreme ( naj~esto
godina ). Moème da razlikuvame turisti~ki bilans vo po{iroka i vo potesna
smisla.Za prakti~ni potrebi popogoden e turisti~kiot bilans vo potesna
smisla . Toj na stranata na aktivata opfa}a:
- Site prihodi od stranskite turisti vrz baza na davawe razni uslugi
od strana na turisti~kite organizacii i organizaciite vo ostanatite stopan-
ski i nestopanski dejnosti vklu~eni vo procesot na zadovoluvawe na potrebite
na stranskite turisti, odnosno prihodite realizirani vrz osnova na
proda`bata na stoki na stranskite turisti vo zemjata za stranski sredstva na
pla}awe. Ovdeka posebno se istaknuvaat prihodite vo ugostitelstvoto i soo-
bra}ajot.
- Na stranata na pasivata na ovoj bilans se nao|aat site spomenati vi-
dovi izdatoci, no vo vrska so patuvawata na doma{noto naselenie vo stran-
stvo.
29
Seto toa vlijaelo na toa denes skoro site zemji na svetot so
aktivna turisti~ka politika da ja stimuliraat potro{uva~kata
na stranskite turisti vo nivnite zemji. Osobeno toa se odnesuva
na zemjite koi imaat negativni rezultati vo svojot trgovski bi-
lans, koga turizmot se javuva kako zna~aen faktor za uram-
noteùvawe na nepovolniot trgovski i platen bilans vo celina.
Kako sostaven del na vkupnata turisti~ka ponuda vonpan-
sionskata ponuda nudi neiscrpni mo`nosti tokmu vo taa smisla
na stimulirawe na turisti~kata potro{uva~ka na stranskite
turisti. Na toj na~in vonpansionskata potro{uva~ka }e go ima
glavniot udel vo prelevaweto na dohodot od edna vo druga zemja i
glavnoto vlijanie vrz platniot bilans na zemjata.
4.2.2. Indirektni vlijanija na vonpansionskata

potro{uva~ka vrz stopanstvoto
Najva`ni dejnosti za razgleduvawe na ekonomskiot aspekt

na indirektnite vlijanija se: industrijata, grade`ni{tvoto i
zemjodelieto.
1. Grade`ni{tvoto- vlijanieto na zgolemenata
potro{uva~ka vrz grade`ni{tvoto se gleda pred sé niz investi-
cionite vloùvawa vo izgradba na novi ugostitelski objekti,
soobra}ajnici i sl. Na toj na~in doa|a do zgolemuvawe na stopan-
skata aktivnost vo grade`ni{tvoto i dohodot sozdaden vo ovaa
stopanska dejnost {to zna~i vonpansionskata potro{uva~ka na
indirekten na~in vlijae vrz razvitokot na grade`ni{tvoto.
So ogled na {irokiot spektar na dejnosti koi u~estvuvaat
vo vonpansionskata ponuda i vlijanieto na vonpansionskata
potro{uva~ka vrz razvitokot na grade`ni{tvoto moè da bide
zna~itelno .
2. Industrijata- vrz razvitokot na industriskoto proiz-
vodstvo vonpansionskata potro{uva~ka vlijae na toj na~in {to
go stimulira zgolemuvaweto na proizvodstvoto na industriski
proizvodi nameneti za zadovoluvawe na potrebite na tur-
isti~koto stopanstvo t.e. na doma{nite i stranskite turisti.
Ovde spa|aat kako proizvodstvoto na trajni potro{ni dobra taka
i proizvodstvoto na proizvodi za {iroka potro{uva~ka. Taka na
primer, moè da se spomene ulogata na industriskoto proizvod-
stvo vo obezbeduvawe na potrebni koli~ini na gradeèn materi-
jal za izgradba na ugostitelski i drugi objekti {to ja ~inat von-
pansionskata ponuda i osposobuvaweto na tie objekti za upotreba
(mebel i sl.). Od toa pojasno se gleda ulogata na vonpansionskata
potro{uva~ka vo razvojot na industriskoto proizvodstvo i pov-
30
ratnoto vlijanie na industrijata vrz razvojot na vonpansionskata
ponuda i potro{uva~ka.
Isto taka, vonpansionskata potro{uva~ka stimulativno
dejstvuva i vrz zgolemuvaweto na industriskoto proizvodstvo na
razni vidovi prehranbeni proizvodi, alkoholni i bezalkoholni
pijalaci, kozmeti~ki proizvodi, inventar za ugostitelstvoto i
sl., a sekako i obratno razvienosta na ova industrisko proizvod-
stvo vlijae vrz bogatstvoto na vonpansionskata turisti~ka
ponuda..
3. Zemjodelstvoto isto taka ima indirektna, a i direktna
korist od vonpansionskata potro{uva~ka, bidej}i doma{nite i
stranskite turisti ne samo preku turisti~koto stopanstvo, tuku
i li~no se golemi potro{uva~i na zemjodelski proizvodi.
Osobeno toa e va`no za zemjite koi raspolagaat so pogolemi
koli~ini na pazarni vi{oci od zemjodelski proizvodi koi gi iz-
vezuvaat.
Mnogu podobri rezultati vo ekonomskite odnosi so stran-
stvo se postignuvaat dokolku ovie proizvodi gi tro{at stran-
skite turisti, otkolku da se izvezuvaat preku stokovata razmena
so stranstvo. Toa zna~i deka vonpansionskata potro{uva~ka vli-
jae vrz razvitokot na zemjodelskoto proizvodstvo, osobeno na ne-
govata intenzifikacija.
H X X
Seto ova zboruva deka i ovie dejnosti (industrijata,

grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto) , odnosno organizaciite od
ovie dejnosti, sogleduvaj}i go zna~eweto na vonpansionskata
potro{uva~ka za sebesi, treba da go najdat ekonomskiot interes
za jaknewe na materijalnata osnova na turisti~koto stopanstvo,
odnosno i tie na odreden na~in direktno ili indirektno da se
vklu~at kako nositeli na investicioni vloùvawa vo tur-
isti~koto stopanstvo.
Pokraj indirektno vlijanie vrz spomenatite stopanski dej-
nosti, vonpansionskata potro{uva~ka indirektno vlijae i na go-
lem broj drugi stopanski i nestopanski dejnosti, osobeno vo
turisti~kite mesta.
4.2.3. Zna~eweto od aspekt na multiplikativnite

efekti za stopanstvoto na turisti~kata zemja
Vo vrska so indirektnoto vlijanie na vonpansionskata

potro{uva~ka vrz stopanstvoto treba da se istakne i toa deka se
razlikuva vlijanieto na parite od doma{nite turisti i vli-
31
janieto na parite od stranskite turisti. Imeno, vo
potro{uva~kata na doma{nite turisti vo osnova nema nekoi
bitni razliki vo odnos na li~nata potro{uva~ka na naselenieto
voop{to. Za razlika od toa, kaj parite primeni od stranskite
turisti ima i dodatni t.n. multiplikativni efekti vrz sto-
panstvoto na zemjata vo celina. 15)
Imeno, potro{uva~kata na stranskite turisti pretstavuva
dodatna potro{uva~ka, bidej}i nacionalniot dohod od stran-
stvo se preleva vo konkretnata turisti~ka zemja bez istovremeno
odlevawe na dohod po ovoj osnov vo zemjite od koi stranskite
turisti doa|aat ( del od op{testveniot proizvod turisti~kite
zemji tro{at za zadovoluvawe na potrebite na stranskite turisti
vo samata zemja). Vo ova se gleda i razlikata pome|u izvozot na
stoka t.e. vidliviot izvoz i prihodite od stranskite turisti t.e.
nevidliviot izvoz.
Kaj izvozot na stoka isto taka doa|a do prelevawe na do-
hodot od stranstvo, no so istovremeno odlevawe na nacionalnoto
bogatstvo t.e. eden del od nacionalniot dohod sozdaden vo taa
zemja.
Primenite pari od stranskite turisti cirkuliraat niz
pogolem broj drugi stopanski i nestopanski dejnosti i sozdavaat
dodatni efekti vrz razvojot na ovie dejnosti i stopanstvoto na
zemjata vo celina pred povtorno da se izgubat od cirkulacijata
vo konkretnata zemja preku uvoz na proizvodi i uslugi, patuvawe
na doma{noto naselenie vo stranstvo i preku povlekuvawe na
parite od prometot preku {tedewe.
Vo toa se ogleda i multiplikativnoto vlijanie na turiz-
mot vrz stopanstvoto t.e. na skoro site stopanski i nestopanski
dejnosti niz koi cirkuliraat parite primeni od stranskite tur-
isti.
Isto taka, zna~ajno e {to koeficientot na mul-
tiplikacija 16) vo edna konkretna zemja dinami~ki gledano
15)
Takva analiza pravi Clement H. G. (Klement H.G.) vo deloto “Idninata na
turizmot vo Pacifik i dale~niot Istok “ (The Future of Tourism in Pacific and
far East ) objaveno 1961 godina. Inaku teoretskite osnovi na multiplikatorot
voop{to gi dale Kahn ( Kohn, 1931 ) , Paul Samuelson ( Pol Samuelson ,1939) i
Keynes ( Kejns). Site tie gi razgleduvale efektite na investicionite
vloùvawa vrz nacionalniot dohod i vrabotenosta.
16
Inaku koeficientot na multiplikacija go pokaùva brojot na vrtewa na
dobienite pari od stranskite turisti vo tekot na edna godina i toj obi~no se
dviì od 3,2-4,3. Vo zavisnost od nivoto na stopanskata razvienost na konkret-
nata turisti~ka zemja t.e. od obemot na uvoz za zadovoluvawe na potrebite na
stranskite turisti ( bidej}i na toj na~in se gubat/se odlevaat primenite de-
vizi) koeficientot na multiplikacija moè da bide i pogolem od 3,2-4,3. Taka,
vo ekonomski razvienite zemji koi vrz osnova na svoe proizvodstvo obezbedu-
vaat zadovoluvawe na relativno pogolem obem na direktnite i indirektnite
turisti~ki potrebi i kade uvozot vo odnos na izvozot se nao|a vo relativno
popovolna polo`ba, koeficientot na multiplikacija e pogolem vo odnos na
stopanski nerazvienite zemji kade situacijata vo toj pogled e obratna.
32
stalno se menuva (i ne moè edna{ presmetan da e sekoga{ ist )
so promenite na objektivnite uslovi. Tie promeni zavisat pred sé
od dinamikata na stopanskiot razvitok na dadenata zemja kako i
od obemot na uvoz i izvoz posebno na proizvodite koi u~estvuvaat
vo zadovoluvawe na potrebite na turistite. Isto taka, vlijae i
obemot na izdatoci na doma{noto naselenie za patuvawe vo
stranstvo, kako i delot od sredstvata koj se ostava kako li~na
za{teda na gra|anite.
X X X
Site spomenati , a i dosta drugi pri~ini naveduvaat

na zaklu~ok deka visinata na vonpansionskata
potro{uva~ka vo strukturata na vkupnata turisti~ka
potro{uva~ka, ima golemo zna~ewe poradi pointenzivnoto
deluvawe na direktnite i indirektnite ekonomski i neee-
konomski efekti
Zna~eweto na vonpansionskata potro{uva~ka ne zna~i deka

treba da se zapostavuva pansionskata ponuda koja e vaèn faktor
vo delovnosta, osobeno vo turisti~kite mesta so izrazito
stacionaren karkter na turizmot. Celta na iznesenite izlagawa e
da se naglasi va`nata uloga na vonpansionskata ponuda, bidej}i
istata naj~esto se zapostavuva pri koncipiraweto na delovnata
politika vo hotelierstvoto.
Sl. br. 8. Pristani{te - Ohrid
33
4.2.4. Pri~ini poradi koi ekonomskite efekti od
vonpansionskata potro{uva~ka se
poneograni~eni
Ekonomskite efekti od pansionskata potro{uva~ka se

poograni~eni od onie pri vonpansionskata, od slednive pri~ini:
17)
-Nasproti elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka tur-

isti~kata ponuda osobeno smestuva~kiot del e dosta neelasti~en
kako vo pogled na vreme i prostor, taka i vo pogled na cenovno i
drugo prilagoduvawe. Krutosta na ovoj del od ponudata e
predizvikana so relativno visokite investicioni vloùvawa,
visokiot stepen na u~estvo na li~niot trud vo vr{eweto na us-
lugite i sezonskiot karakter na turizmot.
Kapacitetite na pogolem del od turisti~koto stopanstvo
vo turisti~kite mesta (posebno na ugostitelstvoto) se pri-
lagoduvaat kon barawata na pobaruva~kata koja se javuva vo let-
nite meseci t.e. vo tekot na polnata turisti~ka sezona, taka {to
koristeweto na ovie kapaciteti vo ostanatite meseci od godi-
nata e nepovolno .
-Vo ovoj del na ponudata pove}e se izrazuva sprotivnosta
pome|u krutosta na turisti~kata ponuda i elasti~nosta na
turisti~kata pobaruva~ka, poradi ote`natata fleksibilnost
i prilagodlivost na smestuva~kite kapaciteti kon promenlivata
i heterogena pobaruva~ka;
-Od druga strana, relativno visokite investicioni
vloùvawa na sredstva koi se potrebni za izgradba na ka-
pacitetite na turisti~koto stopanstvo i visokiot stepen na
u~estvo na li~niot trud vo davaweto na turisti~ki uslugi ne
ovozmoùvaat elasti~no prilagoduvawe na turisti~kata
ponuda kon barawata na pobaruva~kata.
-Relativnata zastapenost na fiksnite tro{oci vo cenata
na ~ineweto kaj pansionskata usluga e daleku pogolema otkolku
kaj vonpansionskata. Ova osobeno ima pogolemi reperkusii vo se-
zonskoto hotelierstvo. Von sezonata miruva ponudata, no ne i
tro{ocite.
-Od toa proizleguva i relativno nepovolnata individualna
efektivnost na investiciite vo hotelierstvoto i te{kotiite
vo pro{irenata reprodukcija.Tokmu zaradi sprotivnosta pome|u
individualnata niska stapka na rentabilnost kaj smestuva~kite
kapaciteti i povolnata op{testvena rentabilnost na turizmot
Cickoski A., “ Ulogata na vonpansionskata ponuda za zgolemuvawe na sto-

17 )
panskite efekti od turisti~kata potro{uva~ka vo hotelierstvoto”, Zbornik

na trudovi, FTU Ohrid 1982 god.
34
voop{to, vo turizmot e potrebna zna~itelna pomo{ od
po{irokata op{testvena zaednica.
-Pansionskiot del od turisti~kata ponuda celosno pripa|a na
turisti~kata ponuda za razlika od drugite dejnosti koi delumno
se vklopuvaat vo turisti~kata ponuda.
- Nekoi od dejnostite od vonpansionskata ponuda ( tur-
isti~koto posreduvawe, sportskata rekreacija, zdravstvoto i dr.
so svoeto vklu~uvawe vo turizmot nekoga{ se na stranata na
ponudata no nekoga{ i na stranata na pobaruva~kata. Pansion-
skiot del od turisti~kata ponuda i smestuvaweto voop{to e se-
koga{ na stranata na ponudata.
-Za razlika od pansionskite uslugi koi se nameneti samo na
ograni~en krug na gosti, krugot na potro{uva~ite na vonpan-
sionskite uslugi e daleku po{irok. Pokraj pansionskite gosti,
ovie uslugi gi koristat u{te i vikend turistite, izletnicite,
tranzitnite turisti, doma{nite ìteli i dr.
-Cenite na pansionskite uslugi moraat da se objavat barem
edna godina porano, pa toa sozdava pote{kotii pri nivnoto for-
mirawe i prilagoduvawe kon pazarnite uslovi koi vo posledno
vreme se sî popromenlivi;
-Efektite na deluvawe na odredeni merki na tur-
isti~kata politika, se daleku poograni~eni pri pansionskata
otkolku pri vonpansionskata ponuda;
-Pokraj cenovnata prilagodlivost, vonpansionskata ponuda e
pofleksibilna i poelasti~na i vo pogled na nejzinoto pri-
lagoduvawe so svojot asortiman, kvantitet i kvalitet kon sood-
vetnata pobaruva~ka i kon izmenetite pazarni uslovi;
Sl. br. 9. Plaà vo Dojran
35
5. Faktori {to vlijaat vrz visinata na vonpansionskata
potro{uva~ka
Golem broj faktori moàt da vlijaat vrz visinata na von-

pansionskata turisti~kata pobaruva~ka .
Toa se:
1. -strukturata na objektite za smestuvawe , ishrana i

razonoda, odnosno na ugostitelskite objekti,
2. -razvienosta na ostanatata vonpansionska ponuda,
3. -kvalitetot na vonpansionskite turisti~ki uslugi,
odnosno vonpansionskata turisti~ka ponuda;
4. -cenite na turisti~kite uslugi,
5. -distribucijata ,odnosno na~inot na proda`ba,
6. -postoewe na soodvetni informacii za uslovite za
koristewe na uslugite, kako i soodvetna propaganda,
7. -strukturata na turistite (kupovnata mo} na tur-
istite, op{to kulturno nivo i nivoto na tur-
isti~kata kultura na turistite, li~nata naklone-
tost na ~ovekot za ambientot od turisti~kata cel,
li~nite potrebi: zakrepnuvawe, odmor, rekreacija), i
t.n.,
8. -modata, imitiraweto na drugi , prestiòt, sno-
bizmot, qubovta, verskite ubeduvawa i sl.
Isto taka moè da se re~e deka vrz visinata na vonpan-

sionskata potro{uva~ka vlijae i op{testveno politi~kiot i
eonomski sistem na turisti~kata zemja, organizacijata na
turizmot i sl.
Sl. br. 10. Ku}ata na Prli~ev vo Ohrid
36
1. Strukturata na smestuva~kite kapaciteti 18 )
Vo ramkite na vonpansionska potro{uva~ka vo po{iroka

smisla na zborot morame da gi zememe vo predvid i no}evawata
vo objektite za smestuvawe koga ne se koristat drugite uslugi na
na~in {to go ~ini terminot “ pansion”. Ovaa golemina na von-
pansionska potro{uva~ka e zna~itelna, bidej}i e prisutna vo go-
lem del i kaj osnovnite objekti za smestuvawe ( hotelite, mo-
telite, apartmanite i sl., a osobeno kaj komplementarnite ob-
jekti za smestuvawe kako {to se kampovite, ku}ite, stanovite i
sobite za izdavawe, raznite vidovi odmorali{ta i t.n.
Ottamu, se gleda deka od strukturata na smestuva~kite ka-
paciteti vo golem del }e zavisi i visinata na vonpansionskata
potro{uva~ka. Pogolemata zastapenost na nepansionskite
smestuva~ki kapaciteti ( kampovi, apartmani so kujna, pri-
vatni sobi i dr.) }e imaat odraz i vrz pogolema zastapenost na
vonpansionskata potro{uva~ka .
I ne samo toa {to iznosite od no}evawata na turistite
{to prestojuvaat vo ovie objekti prestavuvaat na nekoj na~in
vonpansionska potro{uva~ka, tuku site tie se javuvaat kako
potro{uva~i na hrana vo restoranite, potoa kupuva~i na
razni prehrambeni i drugi artikli od trgovijata. Ovoj del
me|utoa e zna~itelen so ogled i na brojot na gosti koi koristat
18 )
[to se odnesuva do u~estvoto na oddelnite oblici i kategorii objekti za
smestuvawe vo oddelni turisti~ki zemji i turisti~ki mesta, postojat golemi
razliki. Za toa vlijaat golem broj objektivni i subjektivni faktori, me|u koi
najva`ni se slednive: karakteristikite na op{testveno-ekonomskite odnosi
vo dadenata turisti~ka zemja, vidot na turisti~koto mesto i karakteristiki
na negovata lokacija,konfiguracijata na zemji{teto i dejstvoto na drugite
prirodni faktori vrz izgradbata na soodvetni smestuva~ki objekti,nivoto na
op{tata razvienost na turizmot vo dadenata turisti~ka zemja, odnosno mesto,
akumulativnata sposobnost na stopanstvoto na zemjata ili mestoto vo odnos na
mo`nostite za odvojuvawe na sredstva za izgradba na smestuva~ki objekti vo
odreden period i barawata na sega{nite i potencijalnite turisti.
Kaj nas na primer strukturata vo 2005 god. e sledna:
-hoteli 101
-moteli 31
-preno}evali{ta 20
-pansioni 6
-bawski i klimatski lekuvali{ta 5
-odmorali{ta ( rabotni~ki) 34
-turisti~ki naselbi 1
-turisti~ki logori ( kampovi) 9
-planinarski domovi i ku}i 1
( Izvor SGM 2005 god. str 537.)
37
vakvo smestuvawe, odnosno smestuvawe bez koristewe na pansion-
ski uslugi.
Isto taka, obrocite koi gi koristat gostite po
pora~ka obi~no imaat povisoki ceni no na toj na~in gostite se
slobodni vo izborot na hranata a slobodno raspolagaat i so vre-
meto
Vo na{i uslovi vakvata potro{uva~ka e potencirana i od
golemoto prisustvo na vikend stanovite i ku}i na gra|anite na
Makedonija od drugi gradovi. Nivnite sopstvenici ne samo {to
gi koristat ovie kapaciteti za svoj odmor tuku i gi iznajmuvaat
na drugi turisti vo vremeto koga tie ne gi koristat.
Na toj na~in del od vonpansionskata potro{uva~ka za
no}evaweto se odleva od lokalnata ekonomija vo drugite mesta na
republikata so {to ekonomskiot efekt od turisti~kata
potro{uva~ka se disperzira i vo drugi regioni i podra~ja a ne
samo vo turisti~kite mesta
Vo ovaa prigoda me|utoa, toa ne e predmet na na{e podetal-
no razgleduvawe, no vo sekoj slu~aj koga se razgleduvaat ekonom-
skite efekti od turizmot treba ovoj fakt da se ima vo predvid.
Me|utoa seto ova vo vrska so strukturata na smestuva~kite
kapaciteti ne zna~i deka treba da se zalagame za pogolema
zastapenost na komplementarni kapaciteti vo odnos na osnov-
nite. Strukturata na kapacitetite treba da se prilagodi na
barawata na sega{nite i potencijalnite turisti {to }e ja
posetuvaat destinacijata i vo tie ramki da se raboti na zbogatu-
vawe na vonpansionskata ponuda i zgolemuvawe na vonpansion-
skata potro{uva~ka.
2. Razvienosta na vonpansionskata turisti~ka ponuda
Razvienosta na vonpansionskata ponuda vo najgolem del

}e vlijae vrz visinata na vonpansionskata potro{uva~ka. Od toj
aspekt brojnosta i raznovidnosta na restoranite vo koi }e moàt
da se dobijat uslugi na hrana, od sodrìnata na nivnata ponuda, od
brojot i raznovidnosta na drugite ugostitelski objekti za razo-
noda ( kafani, barovi, no}ni klubovi i sl), potoa od mo`nostite
za zabava i razonoda, za sport i rekreacija, od bogatstvoto na
trgovskite uslugi, od toa kolku se staveni vo funkcija kulturno
istoriskite spomenici za nivna poseta ili objekti vo koi se or-
ganiziraat razni manifestacii i priredbi, od razvienosta na us-
lugite vo lokalniot transport, od zanaet~iskite uslugi i t.n. vo
sekoj slu~aj deka }e zavisat mo`nostite kade turistite }e moàt
da gi potro{at svoite pari ili ne i kolkava }e bide vonpansion-
skata turisti~ka potro{uva~ka.
38
3. Kvalitetot na vonpansionskata turisti~ka ponuda
Vo sekoja od dejnostite kvalitetot na proizvodot ili us-

lugata e biten za krajniot potro{uva~. Dene{nite turisti se
polni so iskustva i stanati se poprebirlivi taka {to baraat
pokvalitetni objekti i uslugi. Vo turizmot , so ogled na hetero-
genosta na dejnostite koi u~estvuvaat vo sozdavaweto na komplek-
sniot turisti~ki proizvod mnogu pote{ko e da se postigne i
odrì soodveten kvalitet.
I kaj oddelnite nositeli na ponudata toa e te{ko da se
postigne. Osobeno vo ugostitelstvoto. Kompleksnata usluga vo
ugostitelstvoto na primer zafa}a golem broj na sitnici
bilo da se raboti za pripremawe i posluùvawe na hrana i pija-
loci ili za smestuva~ki uslugi. Kaj davaweto na uslugi na hrana i
pijaloci ne e biten samo materjalniot del od uslugata, tuku i
samiot do~ek vo objektot, na~inot na posluùvawe i odnesuvawe
na personalot, higienata i t.n. Kaj smestuva~kite uslugi isto
taka ima niza raboti koi ja ~inat kompleksnosta na taa usluga.
Ottamu, nuèn preduslov za zgolemuvawe na iskoris-
tenosta na smestuva~kite kapaciteti i zgolemuvawe na
potro{uva~kata na turistite (vo smestuva~kite objekti i nadvor
od niv) e podignuvaweto na kvalitetot na site smestuva~ki ka-
paciteti. Koga stanuva zbor za Makedonija celta bi bila da se
promeni i kvalitativnata struktura na hotelskite smestuva~ki
kapaciteti, no isto taka soodvetni kvalitativni promeni treba
da se izvr{at i vo site ostanati osnovni i komplementarni smes-
tuva~ki kapaciteti. Vo zavisnost od pravcite na pobaruva~kata i
ponudata na me|unarodniot turisti~ki pazar treba da se pri-
lagoduvaat i standardite na kvalitetot kaj smestuva~kite ka-
paciteti. 19)
Vsu{nost, na nacionalno nivo za ugostitelskite objekti
(smestuva~ki i ostanati) postojat standardi vo pogled na
kvalitetot koi se odredeni najnapred so op{tite minimalni us-
lovi za nivno rabotewe, a potoa i so uslovite za kategorizacija
na objektite koi se kategoriziraat. 20) Op{tite minimalni uslovi
treba da gi ispolnuvaat site vidovi ugostitelski objekti, a ob-
19)
Vo taa smisla vleguvaweto na me|unarodnite hotelski kompanii
zna~itelno bi vlijaelo na turizmot voop{to. So vleguvaweto vo hotelskite
sinxiri na hoteli, hotelot zna~itelno go podignuva nivoto na kvalitetot na
svojata usluga. Prisustvoto na renomiran hotel vo destinacijata gi pot-
tiknuva i ostanatite hoteli da go podignat kvalitetot na smestuvaweto i
drugite uslugi za da moàt da bidat pokonkurentni. “Brand” hotelite
pozitivno doprinesuvaat i za imixot na destinacijata.
20 )
Vidi "Pravilnik za minimalno tehni~kite uslovi za vr{ewe na ugostitel-
skata i turisti~kata dejnost i uslovite za kategorizacija na objektite na tur-
isti~kata ponuda", Sl. vesnik na RM br. 59/95, str1652.
39
jektite koi se kategoriziraat osven niv i uslovite za
propi{anata kategorija. Op{tite minimalni uslovi se odnesu-
vaat na ureduvaweto i opremata na ugostitelskite objekti,
sodrìnata na sobite vo objektite za smestuvawe, minimalnite
uslovi vo pogled na vraboteniot personal i minimalni uslovi vo
pogled na uslugite na hrana i pijalaci. 21 )
Sli~ni standardi postojat i za turisti~kite agen-

cii, turisti~kite vodi~i, a i ostanatite dejnosti kade
turistite se javuvaat kako potro{uva~i.
Ona {to me|utoa e problem za postignuvawe na odreden

kvalitet kaj turisti~kite uslugi toa e li~niot karakter na us-
lugata i prete`noto u~estvo na ìviot ~ove~ki trud vo krei-
raweto i davaweto na turisti~kite uslugi. Toe e slu~aj ne samo
vo hoteluierstvoto i restoraterstvoto, tuku i vo ostanatite de-
jnosti koi go ~inat turizmot kako dejnost i osobeno vonpansion-
skata ponuda.
I tamu trudot ima pred sî usluèn karakter so {to e pona-
glasen problemot za postignuvawe na odreden kvalitet. U{te
pote{ko pak toa se postignuva koga turisti~kiot proizvod go
gledame od aspekt na turistot kako zbir na seto ona {to toj za
vreme na prestojot }e go koristi. Vo toj slu~aj sekoj od oddelnite
proizvodi i uslugi na nositelite na turisti~kata ponuda vlijaat
vrz zbirniot kvalitet na proizvodot {to go sostavil turistot.
Nivoto na kvalitet na site komponenti na ponudata vo
edna turisti~ka destinacija mora da bide na pribli`no isto
nivo, so prilagoduvawe kon trendovite na pazarot na ponudata i
pobaruva~ka na dolg rok. Ottamu sekoj od nositelite na ponudata
treba da znae deka so kvalitetot na svojot proizvod vlijae vrz
kvalitetot i na drugite nositeli na ponudata odnosno na
kvalitetot na turisti~kiot proizvod na mestoto i po{iroko, pa
zatoa potrebna e grià kaj site vo toj pogled.
Zatoa edinstveno soìvotot na site u~esnici i
zaedni~kite napori vo ramki na destinacijata moàt da rezulti-
raat so bogata i konzistentna ponuda i so pozitiven imix za des-
tinacijata.
Vonpansionskata potro{uva~ka e najtesno povrzana so
kvalitetot na uslugite taka {to nositelite na ovaa
ponuda treba da vnimavaat na sekoja sitnica kako del od kom-
pleksnata usluga.
21)
Pokraj op{tite minimalni uslovi , delovnite prostorii, odnosno prosto-
riite na ugostitelskite objekti, vo odnos na izgradbata, opremata i uslugite
mora da gi zadovoluvaat i grade`nite, urbanisti~kite, teh-ni~kite i
sanitarnite propisi, kako i propi{anite uslovi za za{tita pri rabota
od poàr, bu~ava i za{tita na ~ovekovata okolina.)
40
4. Cenite na vonpansionskite uslugi
Cenata e eden od pova`nite instrumenti na marketin-

got vo turizmot. Cenite na proizvodite vo turizmot gi odre-
duva turisti~kiot pazar na koj vladee ostra konkurencija. Cenite
na sli~ni proizvodi na turisti~kiot pazar naj~esto se izedna~u-
vaat ili pribliùvaat na odreden geografski prostor so sli~ni
obele`ja.
Cenata na turisti~kiot proizvod vklu~uva pokritie za
priznaenata vrednost na elementite na izvornata ponuda
(raspolo`livost so atraktivni faktori i sl.) i izvedenata
ponuda (ostanati elementi na ponudata).
Vo politikata na ceni na turisti~kiot proizvod treba da
se vodi smetka za gorespomenatite faktori. Inaku, faktorite
koi vlijaat vrz formiraweto na cenite na konkreten proizvod
moàt da bidat vnatre{ni i nadvore{ni. Vnatre{nite faktori
vo najgolem del se odnesuvaat na tro{ocite na elementite na
rabotniot proces dodeka pak nadvore{nite moàt da bidat pa-
zarni i nepazarni. Od pazarnite najgolemo vlijanie ima ponuda-
ta, pobaruva~kata, fazata vo ìvotniot ciklus na proizvodot, na-
~inot na kupuvawe, elasti~nosta na cenite i konkurencijata. Od
nepzarnite faktori najvlijatelen e faktorot na lokacija na ob-
jektot.
Me|utoa, bidej}i postoi zaemno vlijanie me|u nositelite
na turisti~kata ponuda, za odreden turisti~ki proizvod gledan od
aspekt na mestoto, treba da se vodi zaedni~ka politika na ceni i
da ima soglasnost me|u nositelite na oddelnite komponenti od
toj turisti~ki proizvod. 22)
Ova me|utoa e dosta te{ko da se postigne so ogled na toa
{to politikata na ceni si ja vodi sekoj nositel na ponudata
posebno.
Sepak, mora da se ima vo predvid faktot za golemata
elasti~nost na turisti~kata pobaruva~ka vo odnos na
22)
Pri deluvaweto na stopanskite subjekti vrz baza na marketin{kite prin-
cipi i pri postoewe na konzistentna turisti~ka politika na zemjata isto taka
bazirana na marketin{kite principi moème da zboruvame za marketin{ki
aktivnosti na mikro plan i marketin{ki aktivnosti na makro plan.
Marketin{kite aktivnosti na mikro plan gi sproveduvaat oddelnite nositeli
na turisti~kata ponuda i vo tie ramki kreiraat soodveten marketing miks do-
deka marketin{kite aktivnosti na makro plan ili na nivo na dràvata gi
sproveduvaat soodvetni dràvni i op{testveni organi i organizacii.
Vo toj kontekst morame da zboruvame i za neophodnost od postoewe na sood-
vetna horizontalna i vertikalna koordinacija vo sproveduvaweto na mar-
ketin{kite aktivnosti vo turizmot. Horizontalnata koordinacija podrazbira
koordinirawe na aktivnostite me|u samite nositeli na turisti~kata ponuda, a
vertikalnata podrazbira koordinirawe na aktivnostite po vertikala t.e. me|u
nositelite na turisti~kata ponuda i raznite dràvni i op{testveni organi i
institucii koi se griàt za razvojot na turizmot.
41
cenite na turisti~kite uslugi. 23) Promenite na cenite na tur-
isti~kite uslugi zna~itelno vlijaat vrz intenzitetot na tur-
isti~kata pobaruva~ka. Taka, zgolemuvaweto na cenite na tur-
isti~kite uslugi negativno deluva na intenzitetot na poba-
ruva~kata za turisti~ki uslugi. Za razlika od toa pak, smalu-
vaweto na cenite osobeno na osnovnite turisti~ki uslugi prido-
nesuva za zgolemuvawe na pobaruva~kata za turisti~ki uslugi na
mestoto ili regionot. 24 )
Specifi~nosta na vlijanieto na cenite na turisti~kite
uslugi e i vo toa {to e mo`na relativno lesna zamena na us-
lugite na nekoe drugo mesto, podra~je ili zemja. 25) Toa go
ovozmoùva golemata mobilnost na turistite ( napredokot vo
soobra}ajot), odnosno me|usebnata supstitucija na soobra}ajnite
sredstva.
Seto izloèno pokaùva deka soobra}ajnite i ugostitel-
skite pretprijatija, a i ostanatite u~esnici vo davaweto na tur-
isti~ki uslugi , treba pri vodeweto na politikata na ceni da ja
imaat vo predvid elasti~nosta na pobaruva~kata za turisti~ki
uslugi vo odnos na dvièweto na cenite, odnosno da gi imaat vo
vid razli~nite grupi potro{uva~i na turisti~ki uslugi i vre-
menskiot period vo koj se vr{i promenata na cenata. 26)
Site ovie momenti treba da se imaat vo predvid i pri
vodeweto na politikata na ceni na turisti~kite uslugi na nivo
na turisti~ka zemja , odnosno region, bidej}i cenite se biten
faktor i za polo`bata na odredena zemja na turisti~kiot pazar.
U{te pove}e toa bidej}i treba da se vodi smetka i za mo`nostite
na supstituirawe na turisti~kite uslugi od strana na drugi zemji
ili turisti~ki podra~ja.
23)
Za toa kolku cenite na turisti~kite uslugi vlijaat vrz obemot na tur-
isti~kiot promet vo svetski razmeri , pokaùva i masovnata pojava na t.n.
pau{alni patuvawa so mnogu povolni ceni za paket uslugite.
24)
Vo vrska so elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka vo odnos na cenite
treba da se istakne deka promenata na cenata na turisti~kite uslugi razli~no
vlijae vrz turisti~kata pobaruva~ka kaj razli~ni grupi nositeli na tur-
isti~ki potrebi grupirani pred se vo zavisnost od nivnite prihodi no i
spored drugi karakteristiki, vo razni periodi na vreme itn.
25 )
Koba{i} A., Sene~i] J. , cit. delo, str. 32.
26)
Marketing miks konceptot vo turizmot podrazbira integralno gledawe
i kombinirawe na deluvaweto na ~etirite osnovni instrumenti na marketin-
got: proizvodot, cenata , distribucijata i promocijata.
Kombiniraweto na ovie instrumenti e osobeno zna~ajno bidej}i samo niz sin-
hronizirano deluvawe na site ovie ~etiri instrumenti so koi delovnata
politika maksimalno se naso~uva kon barawata na pazarot, se obezbeduva ost-
varuvawe na optimalni rezultati od raboteweto.
Pri toa treba da se ima vo vid nivnata optimalna kombinacija koja najcelosno
}e gi zadovoli potrebite na turistite i voedno }e ovozmoì ostvaruvawe na
celite na delovnata politika.
42
5. Na~inot na proda`ba
Proda`bata vo turizmot se ostvaruva so aktivnosta na

nositelite na turisti~kata ponuda, odnosno so aktivnosta na
raznite u~esnici vo ramkite na ponudata na turisti~kiot pazar.
Zaradi heterogenosta na nositelite na turisti~kata ponuda,
funkcijata na proda`bata e razli~no organizirana. Razni
nositeli na turisti~kata ponuda gi prodavaat svoite proizvodi i
uslugi na razni na~ini. Site tie na~ini na proda`ba moàt da se
grupiraat vo dve grupi koi se razlikuvaat spored mestoto kade
proizvodot ili uslugata im se nudi na idnite kupuva~i. Spored
toa razlikuvame: 27)
- proda`ba na proizvodi i uslugi {to na turistite im se
nudi neposredno ili posredno vo mestoto na stalno ìveewe,
- proda`ba na proizvodi i uslugi koi na turistite im se
nudat neposredno vo mestoto na turisti~ki prestoj.
Proda`bata na prvata grupa proizvodi i uslugi moàt da
ja vr{at direktno pretprijatijata proizvoditeli na tur-
isti~kite proizvodi i uslugi ( hoteli, receptivni turisti~ki
agencii i sl.).
Vo vtorata grupa pripa|aat onie oblici na proda`ba
{to se ostvaruvaat vo mestoto na deluvawe na konkretniot
nositel na ponudata. Ovde oblicite se brojni i se razlikuvaat
spored mestoto {to odreden proizvod ili usluga go zazema vo
proizvodniot program na proizvoditelot.
Inaku proda`bata na proizvodite i uslugite na turistite
se sproveduva direktno ili indirektno so koristewe na razli~ni
kanali [ proizvoditel-posrednik (grosist, detalist ili
dvata)- potro{uva~ ]. Koristeweto na posrednicite vo
proda`bata na turisti~kiot proizvod ima niza prednosti kako za
kupuva~ot taka i za proizvoditelot.
Osobeno e zna~ajna proda`bata na hotelskite kapaciteti.
Nivnata pogolema iskoristenost zna~i i pogolema mo`nost za
zgolemuvawe na proda`bata kaj drugite dejnosti koi nudat tur-
isti~ki uslugi so {to se zgolemuva i vkupnata vonpansionska
potro{uva~ka.
Vo taa smisla, zgolemeniot obem na turisti~ki dvièwa
bara organizirana proda`ba koja otstapuva od klasi~nite normi
(samo preku recepcija). Proda`bata na hotelskite kapaciteti vo
sorabotka so turisti~kite agencii i osobeno turoperatorite koi
se mnogu zna~aen distributiven kanal za nosewe na turisti i
sorabotkata so niv nosi zna~itelni prednosti.
27 )
Koba{i} A., Sene~i} J., cit. delo, str. 122.
43
Me|utoa i direktnata proda`ba e vaèn kanal na dis-
tribucija. Taa se izvr{uva preku lokalnite turisti~ki organi-
zacii, preku internet, preku katalozi i preku direktno kontak-
tirawe na smestuva~kite objekti so turistite.
U~estvoto na organiziranite
doa|awa treba da se zgolemuva
zaradi prodolùvawe na sezonata
no istivremeno turisti~kite des-
tinacii, hotelskite i ostanatite
nositeli na ponudata vo sklad so
svojata ponuda i polo`bata na
pazarot treba da nastojuvaat kon
optimalen odnos me|u organiziran
i individualen turisti~ki promet
so cel da se postigne {to podobra
iskoristenost na kapacitetite i
podobri finansiski efekti. Sl. br. 11. Sportska sala vo Ohrid
6. Postoewe na soodvetni informacii za uslovite za

koristewe na uslugite
Vo po{iroka smisla na zborot vsu{nost stanuva zbor za

promocijata vo turizmot, t.e. promotivnite aktivnosti koi gi
opfa}aat aktivnostite naso~eni kon privlekuvawe na turistite
vo odredeno podra~je ( zemja) i nagovarawe da kupat odreden
proizvod i usluga vo mestoto na turisti~ki prestoj i pri patu-
vaweto.
Promocijata se sostoi od razni oblici na komunicirawe
so potencijalnite kupuva~i. Glavnite promotivni aktivnosti vo
turizmot se isti so onie vo drugite dejnosti na stopanstvoto,
iako se razlikuvaat vo izveduvawetio t.e. vo na~inot na pri-
menata. Tie aktivnosti se :
1. Turisti~kata propaganda so koja so razni sredstva i
razni prenosnici ( mediumi) se nastojuva da se informiraat po-
tencijalnite kupuva~i ( posetiteli) za osobinite i prednostite
na odredeno podra~je, kako i za elementite na turisti~kata
ponuda i nejzinite nositeli. 28)
28
Vo turizmot razlikuvame pove}e vidovi propaganda i toa :
-Op{ta i komercijalna. Op{ta e onaa propaganda koja ja vodat
dràvnite i op{testvenite organi i organizacii na nivo na mesto, region ili
zemja, a komercijalna ( delovna) e onaa {to ja vr{at oddelnite nositeli na
turisti~kata ponuda.
44
2. Li~na proda`ba na proizvodite i uslugite vo turizmot
kade proizvoditelite ili ponuduva~ite nastojuvaat vo direkten
kontakt so kupuva~ot da go ubedat vo prednostite i korisnostite
koi }e gi ima so kupuvaweto na nivniot proizvod ili usluga.
3. Unapreduvawe na proda`bata - kako del od aktivnos-
tite so koi posredno i neposredno se vlijae na site u~esnici vo
proda`no-kupovniot proces so informirawe, podu~uvawe, soveti
i pottiknuvawe zaradi prilagoduvawe, olesnuvawe, zabrzuvawe i
zgolemuvawe na proda`bata vo turizmot.
4. Publicitetot kako neplaten oblik na promocija kade
po pat na sredstvata za javno informirawe se objavuvaat razni
informacii za turisti~kiot subjekt nositel na ponudata.
5. Odnosi so javnosta ( Public Relations) koi se ostvaruvaat
so planski razvoj na razni vrski so okruùvaweto, delovnite
partneri i kupuva~ite ( sega{ni i potencijalni).
7. Strukturata na turistite
Strukturata na turistite moè da se posmatra spored

razli~iti kriteriumi. Site tie glavno moàt da se grupiraat
vo tri grupi i toa:
1. Op{testveno-ekonomski promenlivi : kupovna mo},
pol, godini na starost, golemina na familijata, zanimawe, obra-
zovanie, religija, nacionalnost, op{testvena klasa itn.,
2. Geografski promenlivi : regioni od koi poteknuvaat
turistite, golemina na zemjata, golemina na gradot, gustina na
naselenost na dadenata zemja ili grad, klimatskite uslovi itn.,
3. Li~ni osobini na kupuva~ite-turistite : stepen na
potro{uva~ka na dadenite proizvodi ili uslugi, motivot na
potro{uva~ka na dadenite proizvodi i uslugi, lojalnost vo po-
gled na dadeniot vid proizvod t.e. firma, lojalnost vo pogled na
dadeniot oblik na snabduvawe, op{t stepen na lojalnost, oset-
livost vo pogled na na~inot na snabduvawe so konkretniot proiz-
vod, osetlivost na reklama itn.
- Kolektivna i individualna propaganda. Kolektivna e onaa {to

zaedni~ki ja vodat pove}e nositeli na turisti~kata ponuda, a individualna e
onaa koja ja vr{at samostojno oddelnite nositeli na turisti~kata ponuda.
- Od aspekt na sodrìnata na propagandata razlikuvame voop{tena i
specijalna propaganda- Voop{tena e onaa koja sodrì pogolem broj elementi
na ponudata ili kompletna ponuda, a specijalnata propaganda sodrì odredena
specijalna tema, poraka ili nudi posebna usluga.
- Vo zavisnost od toa dali se nastojuva da se privle~at doma{ni ili
stranski turisti razlikuvame doma{na, stranska i kombinirana propaganda.
Propagandata moè da se vr{i so pomo{ na pove}e sredstva koi
moàt da se : grafi~ki ( prospekti, plakati, fotografii i sl.), oglasni ( vi-
zuelni i auditivni), proekcioni sredstva ( film) i prostorno-plasti~ni
sredstva (saemi, berzi, izlo`bi, suveniri i sl.).
45
Golem e stepenot na elasti~nost na turisti~kata poba-
ruva~ka vo zavisnost od kupovnata mo} na turistite. Bilo da se
raboti za stranski ili doma{ni turisti koga stanuva zbor za od-
nosot na kupovnata mo} i izdatocite za vonpansionski uslugi
moè da se re~e deka kupovnata mo} ima golemo vlijanie vrz in-
tenzitetot na pobaruva~kata.
Isto taka vrz visinata i strukturata na vonpansionskata
potro{uva~ka soodvetno vlijae i polot ,vozrasta i obrazovnata
struktura na turistite. Sekako deka vrz vidot na potro{uva~kata
}e ima vlijanie i verskata i nacionalnata pripadnost na turis-
tite. Se razbira deka golemo vlijanie }e imaat i li~nite oso-
bini na kupuva~ite kako {to se motivot na kupuvawe, lojalnosta
i sl.
Vo sekoj slu~aj turisti~kata ponuda treba zna~i da

proizleguva od potrebite na turistite. Samo taka taa }e
pridonese da se zadovolat turisti~kite potrebi i da se
ostvarat {to popovolni rezultati od aspekt na vonpan-
sionskata turisti~ka potro{uva~ka.
8. Odnosot sprema gostite 29)
Predmet na dejnostite od vonpansionskata turisti~ka

ponuda se pred sî uslugi od li~en karakter pri {to za nivniot
kvalitet pokraj, steknatoto znaewe, rutina i ve{tina zna~aen
faktor se i izgledot na vrabotenite i nivnite li~ni osobini,
odnosno psiholo{kata strana na vrabotenite.
Vo ovoj domen zna~aen e izgledot na vrabotenite osobeno
na onie koi doa|aat vo direkten kontakt so turistite. Li~niot
izgled treba da bide blizok do solidniot prosek na obi~nite
lu|e, a {tetna e vo toj pogled sekoja nastranost vo oblekuvaweto,
negata na kosata, liceto i racete i preteruvawa so upadlivi
ukrasi i {minki. 30)
29 )
I pravilnikot propi{uva minimalni uslovi vo pogled na vraboteniot per-
sonal. Taka, odnosot na personalot kon gostite vo ugostitelskite objekti
mora da se zasnovuva vrz gostoprimstvo, qubeznost i profesionalna stru~nost
i korektnost. Personalot vraboten na opredeleni raboti mora da znae stran-
ski jazici utvrdeni so interen akt, a vo soobraznost so kategorijata.
Posluùvaweto na gostite od strana na personalot mora da bide brzo i efi-
kasno. Celiot personal vklu~uvaj}i go i kujnskiot mora da bide ureden i ~ist,
kako i propisno, ubavo i korektno oble~en. (Spored citiraniot pravilnik,
Sl. vesnik na RM br.59/95, ~l. 27.)
30 )
Cickoski A., "Organizacija i tehnika na hotelsko rabotewe", FTU-Ohrid,
1994 g., str. 81.
46
Osobeno vnimanie treba da se posveti na psihofizi~kite
sposobnosti i crti na li~nosta.
Kaj najmalku sloènite raboti minimalni barawa vo toj
pogled se ~ist govor, lesno izrazuvawe i emocionalna stabilnost.
So sloènosta na rabotata se zgolemuvaat i posebnite barawa
koi se sé pove}e povrzani so obrazovnoto nivo no i so op{tata
kultura, odnesuvaweto i intelegencijata. Ovdeka treba da se is-
taknat takti~nosta, kreativnosta, inicijativata, iskrenosta i
pristapnosta. 31)
Govornata dimenzija podrazbira preciznost na izrazu-
vawe , odnosno davawe konkretni i jasni odgovori pri {to treba
da se izbegnuvaat proizvolni procenki i improvizacii. Pre-
ciznosta zna~i ozbilnost, stru~nost i profesionalen odnos kon
rabotite.
Pristapnosta se izrazuva vo na~inot na priem, sprem-
nosta da se dade sovet, pomo{ ako e potrebna i sl. , a i inici-
jativa od strana na rabotnikot koja }e bide pottik kaj turistot
za soodvetna reakcija.
Takti~nosta e isto taka va`no barawe vo kontaktite so
turistite. Taa zna~i smisla za snao|awe i pravilno odnesuvawe
vo odredena situacija, odnosno sposobnost da se oseti koga treba
da se zboruva, koi izrazi da se upotrebat, so koja intonacija, so
koi dvièwa da se prosledat zborovite no isto taka i koga treba
da se zamol~i i da se slu{a. Takti~nosta vsu{nost e mo} na pro-
cenuvawe na situacijata od aspekt na turistot i negovite èlbi ,
potrebi i mislewa, a ne od aspekt na svoite sva}awa.
Me|utoa, istaknuvaweto na turistot i negovite potrebi vo
preden plan treba da se stavi na na~in koj ne bi trebalo da pre-
mine vo servilnost i prifa}awe na site negovi èlbi i odobru-
vawe na site negovi postapki.
Ne treba da se zaboravi deka komuniciraweto so turistite
ima istovremeno i deloven karakter, a ne samo karakter na
doìvuvawe. Zatoa komuniciraweto so niv treba da se postavi na
baza na t.n. kulturno odnesuvawe. Toa podrazbira deka i na tur-
istot treba vo odredeni situacii na primer, da mu se zabeleì
za nepridrùvawe kon ku}niot red no toa da se napravi u~tivo i
so obzir. Pri toa treba da se ukaè deka go razbirame odnesu-
vaweto i postapkite na gostinot no i toa deka odnesuvaweto ne e
vo sklad so objektivnata situacija i uslovi, odnosno deka go po-
pre~uva zadovoluvaweto na potrebite na drugite gosti.
Trajno, a ne momentalno zadovoluvawe na potrebite na gos-
tite se postignuva so razbirawe, a ne so popu{tawe i zadovolu-
vawe na momentnite nerealni barawa.
Vo ramkite na komuniciraweto so gostite treba da se
spomene i eden od pova`nite faktori koi vlijaat vrz toj odnos , a
31 )
Kosar Q., " Hotelierstvo", Bawacprint, Beograd, 1993 g., str. 136-139.
47
toa se odnosite koi postojat me|u vrabotenite. Vo toj pogled,
zna~ajno e {to atmosverata i raspoloènieto me|u vrabotenite
se prenesuva, odnosno se reflektira i na onie koi se zadrùvaat
i prestojuvaat vo objektot ( gostite). Toa zna~i deka dokolku me|u
vrabotenite ne postojat skladni odnosi i harmonija ni gostite vo
takov objekt nema da se ~uvstvuvaat ugodno. Harmonijata vo
me|usebnite odnosi na vrabotenite moè da se postigne so
vzaemno zalagawe na site vo kolektivot.
Isto taka vo ovoj pogled ( odnosot so turistite) zna~ajni se
odredeni posebni vnimanija ( na primer poklon vo vid na suvenir
i sl.). Tie ko{taat mnogu malku, a imaat zna~itelen efekt vo
reklamen pogled.
Kadrite vo turizmot dobivaat sé pove}e zna~ewe. Dobro
vospitaniot, spremen i organiziran kadar za kreirawe,
proda`ba, promocija i davawe na uslugi e eden od osnovnite pre-
duslovi za natamo{niot razvoj na turizmot.
6. Tendencii na sovremenata
turisti~ka pobaruva~ka
Lu|eto denes ìveat i rabotat vo uslovi na op{t porast na

ìvotniot standard, raste slobodnoto vreme kako rezultat na sî
po{irokata primena na nova tehnologija , porast na op{tata
kultura i znaewa, sî podostapni i poevtini oblici na kolektiven
i individualen prevoz, koi se pobrzi, pokompleksni i dostapni
na sî pogolem broj potencijalni turisti.
Istovremeno lu|eto imaat sî pomalku vreme za odmor,
bidej}i novite tehnologii navistina gi osloboduvaat od pomalku
vrednite raboti no gi vrzuvaat za novi obvrski kon rabotata i
razvoj na karierata. Zatoa lu|eto sî pove}e se opredeluvaat za
pove}e patuvawa koi traat pokratko. Se javuvaat novi oblici na
turisti~ka pobaruva~ka : all-inclusive, club, specijalizirani
sodrìni i tn.
Lu|eto sî podolgo ìveat taka {to vo strukturata na

turisti~kata pobaruva~ka se javuvaat sî pove}e lu|e od t.n.
treto doba. Raste pobaruva~kata za novi oblici na tur-
isti~ki sodrìni i ponuda, koi se javuvaat kako osnovni
oblici na pobaruva~ka ili kako dodaten motiv na patu-
vaweto: neobi~ni iskustva, neo~ekuvani sodrìni i oblici
na odmor, posebni doìvuvawa, novi oblici na zabava, pus-
tolovini, dopir so prirodata i kontakt so lu|eto.
48
Paralelno so brziot razvitok i se pogolemata ottu|enost
na lu|eto, raste pobaruva~kata za edinstveni predeli od priro-
data,so ~isti i nedopreni krajolici i priroda.
Sigurnosta vo site oblici i podra~ja stanuva osnoven pre-
duslov pri izborot na turisti~kata destinacija. Ne samo od na-
silstvo tuku i zdravstvena, sanitarna, sigurnost od zagaduvawa i
ekcesni situacii. Vo po{iroka smisla vo sodrìni od oblasta na
sigurnosta moàt da se vklu~at i griàta za sopstvenoto zdravje
i izgledot na teloto, od {to proizleguvaat i novi dvièwa vo
pobaruva~kata: wellness-sodrìni, fitness – programi, body - pro-
grami, rekreativni programi i tn.
Razvitokot na mediumite, novite komunikaciski
tehnologii i informatizacijata na op{testvoto ja zajaknuva
potrebata za sî pokvalitna i lesno dostapna informacija.
Kako posledica na silnite op{tesveno-politi~ki
dvièwa i promeni vo poslednive decenii se sozdale posebni
oblici na mentalitet , naviki i potrebi osobeno kaj nekoi
narodi. Zatoa turisti~kiot pazar sî pove}e se segmentira na seg-
menti koi se definirani so stilot na ìvot, li~nite faktori,
potrebi i ìvotni priliki koi gi odreduvaat posebnostite vo
turisti~kata pobaruva~ka, {to doveduva do seriozni diversifi-
kacii na celnite grupi turisti i nivnite potrebi i oblici na
pobaruva~ka.
Nekoga{nite osnovni mo-

tivi na patuvawe: kapewe ,
son~awe i odmor pokraj more , ez-
ero ili poseta na nekoj kulturen
nastan, se zastareni. Vo moda se
novi barawa na turisti~kata po-
baruva~ka, pobaruva~ka za novi
turisti~ki uslugi kako {to se
doìvuvawa, intenzivni
uìvawa i ispolnuvawe na
strasta, naglaseni aktivnosti
vo priroda, doìvuvawa so koi se
pottiknuva : osetlivost, emo-
cii, zdravje i ljubov kon sebe i
svoeto telo i sl. Turistite sa-
kaat da doìveat ne{to celosno
poinakvo od svojata sekojdnevnica.
Sl.br.12. Sv. Jovan Kaneo-Ohrid
49
Vo taa smisla vo edna kompletna turisti~ka desti-
nacija pokraj drugoto bi trebalo da moè da se najde : {irok
spektar na smestuva~ka ponuda so razni nivoa na ceni, kvalitetna
doma{na hrana i pijaloci, mo`nosti za odewe vo priroda, mir i
ti{ina, ponuda na kulturni slu~uvawa ( koncerti, poseti na
umetni~ki galerii..., sigurna i atraktivna sredina, atraktivni
parkovi i centar na gradot so kvlitetni prodavnici i mo`nosti
za {oping, visok nivo na uslugi i gostoqubivost, dobra patna
mreà, diversifikacija na osnovniot proizvod so elementi koi
se vo vrska so ìvotniot stil ( ~asovi po gotvewe, golf, ~asovi
po jazik, degustacija na vino, izu~uvawe na umetnost...), zaedni~ki
marketin{ki nastap na nositelite na ponudata vo klu~ni emi-
tivni centri i sl.
50
Gl II. Vonpansionska turisti~ka ponuda 32)
1. Poim i sodrìna na vonpansionskata turisti~ka ponuda
Spored Hunziker i Krapf ( Hunciker i Krapf ) 33) tur-

isti~kata ponuda pretstavuva koli~ina na dobra koja se saka
da se prodade po odredeni ceni ako se raboti za doma{en pazar,
odnosno po odreden devizen kurs ako se raboti za stranski pazar.
Me|utoa, pokraj vakvata definicija za ponudata, naj~esto
se zboruva za turisti~ka ponuda vo institucionalna smisla, t.e.
za ponuda od aspekt na nejzinite nositeli, odnosno davateli na
stoki i uslugi na turisti~kiot pazar. Ottamu doa|a i do pove}e
razli~ni priodi pri klasifikacijata na turisti~kata ponuda.
Taka, nekoi avtori ( J. Planina i M. Mazi) nea ja delat na pri-
marna i sekundarna, a drugi pak ( Unkovi} S. ), zboruvaat za tur-
isti~ka ponuda vo potesna smisla i turisti~ka ponuda vo
po{iroka smisla na zborot.
Taka spored J. Planina 34 turisti~kata ponuda e sostavena
od dva osnovni elementi: primarna i sekundarna turisti~ka
ponuda. Kriterium za podelba e mo`nosta ili nemo`nosta da se
proizvedat dobrata koi ja ~inat turisti~kata ponuda. Primar-
nata turisti~ka ponuda gi opfa}a dobrata koi ne se proizvod
na ~ove~kiot trud ili ~ovekot ne moè povtorno da gi proizvede
so soodvetno nivo na kvalitet, bidej}i se nastanati vo nekoj re-
gion ili vreme koe prethodelo na formiraweto na turisti~kata
ponuda. Nea ja so~inuvaat prirodnite dobra (planini, reki, eze-
ra, pe{teri, jami, vegetacija) i antropogenite dobra ( kulturno-
istoriski spomenici, muzejski zbirki, arheolo{ki nao|ali{ta).
Prirodnite dobra postojat vo prirodata samo vo odredeno po-
dra~je i vo odredeno vreme. Osnova za turisti~ka ponuda presta-
vuva momentnata sosojba na dobroto. Antropogenite dobra pak
prestavuvaat proizvod na ~ove~kiot trud od pobliskoto ili po-
dale~noto minato , a od sekundarnata turisti~ka ponuda se razli-
kuvaat po toa {to delata od minatoto se nepovtorlivi vo
sega{nosta, zaradi atraktivnosta {to ja poseduvaat.
Sekundarnata turisti~ka ponuda prestavuva rezultat na
~ovekovoto proizvodstvo na stoki i uslugi. Gi opfa}a dobrata
koi ~ovekot gi proizveduva so ist kvalitet i upotrebna vrednost.
Ja sodrì infrastrukturata i osnovnite objekti koi turistot gi
upotrebuva posredno i za koi nema neposredna pobaruva~ka, potoa
32 )
Vonpansionskata turisti~ka ponuda treba da e zastapena vo soodvetna
{iro~ina bez ogled za koj od vidovite turizam se raboti. Golem del od kompo-
nentite na vonpansionskata ponuda moàt da prerasnat i vo poseben vid turi-
zam vo mestoto.
33 )
Koba{i} A., Sene~i} J., cit. delo, str. 33.
34
Planina J. Mihali} T., “ Ekonomika turizma”, Ekonomski Fakultet, Qub-
qana, 1997 god., str. 155.
51
objektite za proizvodstvo i ponuda na uslugi za koi postoi nepos-
redna pobaruva~ka na turistite za kupuvawe ili zemawe pod naem,
kako i rezultatite od proizvodstvoto ( stoki i uslugi vo ugos-
titelskata dejnost, trgovijata, soobra¸ajot i sl.).
Turisti~ka pobaruva~ka postoi pred sî za primarnata tur-
isti~ka ponuda, a duri potoa za sekundarnata koja prestavuva do-
polna na primarnata. Primarnata turisti~ka ponuda e vremenski
i prostorno ograni~ena, a se menuva so promenata na sekundar-
nata turisti~ka ponuda, koja gi valorizira prirodnite dobra
(ovozmoùvawe priod i upotreba) vo postojnite turisti~ki po-
dra~ja ili novi turisti~ki regioni, taka {to so toa vlijae na
pretvorawe na prirodnite dobra vo elementi na sekundarna tur-
isti~ka ponuda.
Spored Unkovi} S pak razlikuvame. 35 ) :
a) Turisti~kata ponuda vo potesna smisla t.e. ponuda
koja vo osnova gi opfa}a uslu`nite dejnosti od turisti~koto
stopanstvo na dadenata zemja. Turisti~koto stopanstvo vo potesna
smisla na zborot go so~inuvaat: ugostitelstvoto, soobra}ajot,
trgovijata, patni~kite agencii t.e. posredni~kata dejnost, potoa
zanaet~istvoto i razni komunalni dejnosti.
a) Turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla koja ja
so~inuvaat uslugite na stopanskite dejnosti koi go so~inuvaat
turisti~koto stopanstvo, no i ostanatite stopanski i nestopan-
ski dejnosti koi u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na potrebite na
doma{nite i stranskite turisti. Ovde spa|aat i atraktivnite
faktori vo koi se vklu~uvaat i prirodnite i op{testvenite us-
lovi ( posebno zna~ewe imaat kulturno-istoriskite spomenici).
Vakvoto definirawe na turisti~kata ponuda e zna~ajno pred sé od
aspekt na vonpansionskata turisti~ka ponuda no i od aspekt na
postavuvawe i vodewe soodvetna turisti~ka politika na zemjata.
Od aspekt na osnovite na turizmot kompleksot na tur-
isti~ka ponuda spored Markovi} Z. 36 ) se sostoi od tri osnovni
grupi faktori i toa :
- atraktivni ili faktori koi gi privlekuvaat lu|eto,
- komunikativni ili soobra}ajni faktori i
- receptivni ili faktori koi sluàt da gi prifatat
turistite vo mestoto na turisti~ki prestoj i da im dadat sood-
vetna rekreativna sodrìna. 37)
35 )
Unkovi} S., cit. delo, , str. 135.
36 )
Markovi} Z. , “Osnove turizma “, [kolska kwiga, Zagreb,1980 g.,str.69.
37)
Receptivnite faktori se sostojat od pove}e poedine~ni faktori koi
naj~esto se narekuvaat receptivni kapaciteti so {to se ukaùva na nivnata
sposobnost da gi zadovolat potrebite na odreden broj turisti so uslugite koi
gi nudat. Isto taka, treba da se istakne deka vo ramkite na receptivnite fak-
tori se vbrojuvaat kako odredeni materijalni objekti taka i ìviot trud koj
e od osobena va`nost za ocenka na turisti~kite kvaliteti na odredeno mesto.
Inaku, materijalnite objekti moàt da se javat kako direktni receptivni ka-
52
Istite avtori pak od aspekt na
pazarnata uloga site gorespomenati
faktori gi delat u{te i na subjek-
tivni i objektivni.
Vo subjektivnite faktori
spored niv spa|aat zbirot na komuni-
kativni i receptivni faktori do-
kolku se nastanati isklu~ivo ili
prete`no zaradi razvoj na tur-
isti~koto stopanstvo. Niv gi karak-
terizira vo najgolem del subjektiv-
niot faktor i pred sé ~ove~kiot trud.
Sl.br. 13. Sala za sostanoci
Vo objektivni faktori pak gi vbrojuvaat onie koi posto-
jat bez ogled na odredena turisti~ko-stopanska aktivnost, a se
sostojat glavno od pove}e atraktivni faktori bilo prirodni
bilo op{testveni. Ovie faktori so pomo{ na turisti~kite sto-
panski dejnosti se vklu~uvaat vo stopanskite tekovi so {to
vleguvaat vo ponudata i vo golema merka vlijaat na pazarnite od-
nosi vo turizmot.
Od seto dosega kaàno proizleguva deka ako pod pansionska
ponuda podrazbirame komplet na uslugi od smestuvawe i hrana za
najmalku tri dena toga{ kako vonpansionska ponuda bi bilo
smestuvaweto koga ne se nudi kompleten pansion ili polupan-
sion, potoa uslugite na hrana, atraktivnite faktori (pri-
rodni i op{testveni), komunikativnite faktori (posebno
lokalniot soobra}aj), i se ona {to e vo sklop na receptiv-
nite kapaciteti. 38)
paciteti i indirektni receptivni kapaciteti. Direktnite doa|aat vo direk-

ten kontakt so turistite , im davaat odredeni uslugi i niv gi naplatuvaat ne-
posredno od turistite. Takvi se: objektite za smestuvawe na turistite,
osobeno hotelierstvoto, ugostitelskite objekti za ishrana, pijalak i ra-
zonoda, trgovskite objekti, soobra}ajnite sredstva od lokalno
nivo,zanaet~iskite rabotilnici i servisi, objektite za zbogatuvawe na
sodrìnata na prestojot (kulturni, zabavni, sportski i sl.), PTT uredi,
turisti~ki biroa i sli~ni turisti~ki organizacii, specijalni tur-
isti~ki dejnosti i slu`bi. Indirektnite receptivni kapaciteti pak za
razlika od direktnite ne moàt svojata vrednost ili usluga da ja naplatat ne-
posredno od turistot, tuku indirektno preku direktnite receptivni ka-
paciteti.Tuka spa|aat : parkovi, {etali{ta i sl., javnite ukrasni objekti
( fontani, skulpturi i sl,),lokalnite pati{ta, parkirali{ta, pris-
tani{ta i sl., vodovod i kanalizacija, elektrodistribucija (osvetluvawe
na razni znamenitosti i sl.).
38 )
Receptivnite kapaciteti imaat odlu~uva~ka uloga za postignuvawe na
ekonomski efekti od turizmot i so toa za izvr{uvawe na negovite ekonom-
ski funkcii. Bez nivno postoewe ekonomskata funkcija na turizmot bi bila
bezna~ajna.
53
2. Specifi~nosti na vonpansionskata turisti~ka ponuda
Vonpansionskata turisti~ka ponuda glavno gi ima istite

karakteristiki kako i turisti~kata ponuda voop{to. Vo os-
nova toa se 39) :
- specifi~na struktura koja se ogleda vo toa {to ponudata
ja so~inuvaat : stoki i uslugi a isto taka i kulturni i pri-
rodni dobra;
- heterogenost na ponudata koja se gleda vo razli~iti pot-
rebi i èlbi na turistite taka {to ponudata ja so~inuvaat
brojni stopanski i nestopanski dejnosti od koi sekoja ima
odreden turisti~ki karakter;
- prostorna i vremenska stati~nost koja se gleda vo ne-
podvi`nosta na prirodnite i kulturnite dobra, kako i us-
lugi koi mora da se koristat na isto mesto kade i se davaat;
- golema kapitalointenzivnost koja prestavuva merka na
vloèni sredstva po edinica proizvod. Osobeno kapita-
lointenzivno e hotelierstvoto , dodeka pomalku takvo e
restoraterstvoto i turisti~koto posreduvawe.
3. Faktori od koi zavisi vonpansionskata turisti~ka ponuda
Vonpansionskata turisti~ka ponuda zavisi od pove}e fak-

tori me|u koi se izdvojuvaat i zasluùvaat posebno vnimanie
slednive faktori :
- karakteristikite na op{testveno-ekonomskiot sis-
tem na dadenata zemja;
- akumulativnata sposobnost na stopanstvoto na
dadenata zemja i podra~je;
- karakteristiki na investicionata politika vo po-
gled na nositeli i struktura na investiciite;
- kreditnata politika i uslovite za vloùvawe na
stranski kapital vo razvojot na turizmot;
- stavot na po{irokata op{testvena zaednica vo od-
nos na zna~eweto na turizmot kako dejnost za stopanstvoto
na zemjata vo celina;
- intenzitet na pobaruva~ka za turisti~kite uslugi na
dadenata zemja i podra~je i perspektivite vo toj pogled;
- strukturata na pobaruva~kata za turisti~kite us-
lugi na dadenata zemja i podra~je so ogled na op{testveno-
Martinovi} Petar, “Turisti~ki proizvod Crne Gore i strate{ki pravci

39)
wegovog razvoja “, magisterska rabota, Ekonomski Fakultet, Qubqana, 2003

god. Str.11.
54
ekonomskite i potro{uva~kite karakteristiki na
nositelite na turisti~kata pobaruva~ka;
- kvalifikacionata struktura na potrebnite lu|e za
davawe na turisti~ki uslugi vo razni dejnosti,
- cenite na predmetite na rabota i posebno na
sredstvata za rabota koi se angaìraat vo raznite dejnosti
koi davaat turisti~ki uslugi, kako i cenite na
grade`ni{tvoto;
- razvojot na tehnikata i nejzinata primena posebno vo
soobra}ajot i hotelierstvoto;
- deviznata politika i devizniot reìm;
- postoeweto na soodvetni organizacioni formi za un-
apreduvawe na turizmot na nacionalen i regionalen plan, kako
i usoglasenost i deluvawe na turisti~koto stopanstvo itn.
Sl.br.14. Hotelski kompleks vo Ohrid
So analizata na dejstvoto na pooddelnite faktori

vo konkretni uslovi bi se ovozmoìlo sogleduvawe na kom-
pleksnoto dejstvo na golemiot broj faktori koi ja uslovuvaat
vkupnata turisti~ka i osobeno vonpansionskata ponuda na dade-
nata zemja ili podra~je.
55
4. Vonpansionskata ponuda vo ramki na ugostitelskite
objekti za smestuvawe 40)
Osnovna dejnost na ugostitelskite objekti za smestuvawe

(hotelierstvoto) e vr{ewe na uslugi so iznajmuvawe na spremeni
sobi za no}evawe kako i pripremawe i posluùvawe na jadewa,
pija~ki i napivki i sl. No ugostitelstvoto e pokompleksna sto-
panska dejnost kade se vr{at i mnogu drugi pomo{ni i sporedni
dejnosti. Pomo{nite dejnosti, po pravilo doprinesuvaat za podo-
bro koristewe na kapacitetite, surovinite, otpadocite i
pomo{niot materjal koi se upotrebuvaat za vr{ewe na osnovnata
dejnost, dodeka sporednite dejnosti sluàt za {to podobro zado-
voluvawe na potrebite na potro{uva~ite ( gostite) i za zbogatu-
vawe na sodrìnata na nivniot prestoj.
Ovaa podelba na osnovni, pomo{ni i sporedni dejnosti vo
ugostitelstvoto e glavno od praven i teoretski aspekt. Moèbi
toa e i pri~inata {to ~esto pati sporednite dejnosti se sfa}aat
bukvalno i se zanemaruvaat, iako zastapenosta na nekoi od niv e
mnogu zna~ajna za uspehot na ugostitelskata organizacija.
Ednostavno re~eno , pokraj spieweto, jadeweto i pieweto
(osnovnite uslugi), na gostinot mu treba i ne{to drugo. Negovite
potrebi se razli~ni. Saka da se razonodi, rekreira, sportuva i sl.
Ugostitelskata organizacija }e ima tolku pogolem ekonomski us-
peh, kolku pove}e }e uspee da gi zadovoli potrebite i èlbite na
svoite gosti-potro{uva~i.
Zatoa e potrebno permanentno da se istraùvaat i
zapoznavaat gostinskite èlbi i prilagoduvaj}i se kon niv da se
formira soodvetna ponuda. Zna~i, ponudata , a so toa i site de-
jnosti i aktivnosti vo ugostitelstvoto ( bez obzir na teoretskiot
tretman) se prilagoduvaat na pobaruva~kata koja treba da se
sledi kako barometar i kompas za delovnosta.
Golema e lepezata na sporednite dejnosti vo ugos-
titelstvoto koi istovremeno ja ~inat i vonpansionskata ponuda i
se zna~ajni kako od aspekt na poadekvatno zadovoluvawe na tur-
isti~kite potrebi taka i od aspekt na ekonomskite efekti za
smestuva~kiot kapacitet. Takvi se :
40)
Pod ugostitelski objekt za smestuvawe se podrazbira organizaciono te-
hni~ka i tehnolo{ka celina koja e sposobna da na odreden prostor dade ugos-
titelski uslugi za smestuvawe , ishrana i razonoda. Zna~i hotelierstvoto
kako osnovna dejnost go ima vr{eweto na uslugi na smestuvawe no moè da
vr{i i drugi ugostitelski dejnosti kako {to e pripremawe i usluùvawe
hrana i pijaloci i sl. koi zavisat od vidot i namenata na objektite. So poimot
hotelierstvo se opfateni site ugostitelski objekti ~ija osnovna dejnost e
davawe uslugi na smestuvawe.
56
-site zanaet~iski uslugi kako {to e berber, frizer,
maser, kozmeti~ar, manikir, pedikir,
-potoa site trgovski uslugi kako {to se proda`bata
na modni tekstilni proizvodi, prodavnici za suveniri,
marki , razglednici, cigari, vesnici, spisanija i sl. , potoa
prodavnici za potreb{tini za na plaà ili na sneg,
-perewe, peglawe i ~istewe na obleka , obuvki i sl.,
-~uvawe na deca,
-menuva~ki raboti,
-potoa uslugite za sportsko rekreativni i zabavni
aktivnosti,
-organizirawe na izleti i poseti,
-prevozni~ki uslugi,
- mo`nosti za organizirawe sostanoci, simpoziumi,
kongresi i razni drugi sobiri i t.n.
Vo ramki na vonpansionskata ponuda na smestuva~kiot ob-

jekt vo po{iroka smisla na zborot me|utoa spa|a i hranata koja
se nudi von pansionot, a isto taka i smestuvaweto koe ne e
svrzano so koristewe na hrana, t.e. pansion.
Za hoteli od povisokite kategorii postojat i posebni kri-
teriumi. Na primer, vo holot treba da ima menuva~nica, aperi-
tiv bar, dodatni mo`nosti kako {to e rent a kar slu`ba, rezer-
vacii na vleznici za teatri, sportski priredbi i dr., telefon vo
site sobi, mo`nosti za teleks i fotokopirawe, da ima po{irok
asortiman na topli i studeni jadewa, poobemni vinski karti, so-
bite da se opremeni so mini bar, da ima ~istewe na ~evli i t.n.
Smestuva~kite objekti postojano go zgolemuvaat komforot
vo smestuva~kite edinici kako vo pogled na nivnite povr{ini
taka i vo pogled na obemot i kvalitetot na opremata vo sobite.
Raste pobaruva~kata za niza uslugi koi treba da bidat {to
pokvalitetni i poprilagodeni kon uslovite na ìvot na turis-
tite vo mestoto na nivniot postojan prestoj.
Turistite baraat sî na edno mesto, celokupnost na
sodrìni vo sostavot na paket aran`manot. Kvalitetot na site
sodrìni mora da bide na isto nivo.
Poradi zgolemenata potreba od sigurnost vo hotelot vo
site oblici i sodrìni hotelite }e mora da imaat soodvetna
oprema i objekti za davawe uslugi na za{tita i ~uvawe ( sefovi,
uredi i instrumenti, skladi{ta, garaì, mesta za ~uvawe plovni
objekti i sl.).
Vo idnina }e se zgolemuva pobaruva~kata za specijal-
izirani hoteli odnosno specijalizirani sodrìni vo hotelite
(kongresni sodrìni, aktiven odmor, wellness, u~ewe razni
ve{tini, specijalizirani programi za obuka i tn.), potoa speci-
jalizirani hoteli kako {to se hotel za kongresni uslugi, hotel za
57
sportisti, hotel za invalidi, hotel za deca, za t.n. klub-hoteli
pokraj posebni atraktivnosti, potoa boutique-hoteli i t.n.
Isto taka }e se zgolemuva pobaruva~kata za t.n. brand-
hoteli, osbeno na hoteli od najvisoka kategorija.
Hotelite treba da raspolagaat so pove}enamenski sali koi
brzo se prilagoduvaat za razni potrebi. Tie mora da bidat dobro
opremeni so audiovizuelna i druga potrebna oprema.
]e se namaluva pobaruva~kata za klasi~nata usluga na
poln pansion, a sî pove}e }e se koristi samo smestuvawe i
doru~ek. Ostanatite uslugi za ishrana ostanuvaat na sloboden iz-
bor na turistot i obi~no e toa vo specijalizirani restorani i
drugi ugostitelski objekti. Ponudata na hrana }e bide raznovrsna
i prilagodena na èlbite na poedincite so golem izbor na hrana,
vreme i na~in na posluùvawe na lice mesto.
Ponudata na kampovite kako

smestuva~ki objekti vo idnina isto taka
}e bide atraktivna. Porastot na stan-
dardot i potrebata za ìvot vo priroda,
prodolùvaweto na ìvotniot vek na
lu|eto i sî pogolemiot broj lu|e od
treto doba koi se sî podolgo aktivni i
telesno zdravi }e deluva vrz porastot na
pobaruva~kata za kampovi..
Pokraj zgolemuvaweto na
povr{inata na kamp edinicata i podi-
gaweto na kvalitetot na smestuva~kata
edinica vo kampot i kaj niv }e se pot-
Sl.br. 15. Avto kamp vo Dojran rebni sî pogolem broj na specijal-
izirani sodrìni vo okruùvaweto.
Tie }e treba da raspolagaat i so mo`nosti za upotreba ili

iznajmuvawe na raznovrsna dopolnitelna oprema i dopolnitelna
ponuda ( garaì, sodrìni vo okruùvaweto-sport, bazeni,
sodrìni za deca i t.n. ). I kaj niv }e se baraat dopolnitelni us-
lugi od oblasta na sigurnosta.
Duri odredeni kampovite }e se specijaliziraat za posebni
nameni, za specijalizirani sobiri, manifestacii i sl.
ûvstvoto za semeen ìvot koe sî pove}e se gubi i koe tur-
istite }e sakaat da go pronajdat na godi{niot odmor }e ja zgolemi
pobaruva~kata i na apartmanite kako smestuva~ki objekti. Od
druga strana i se pogolemiot broj lu|e od treto doba }e ja zgolemi
pobaruva~kata za apartmani od tipot za dve osobi (studija, po-
mali apartmani).
]e raste pobaruva~kata za apartmani, no ne kako del na
stambenite zoni vo koi ìvee doma{noto naselenie, tuku kako
58
posebni urbanizirani i uredeni apartmanski naselbi. Toa }e ja
naloì potrebata za obezbeduvawe na parking prostori, garaì i
drugi sodrìni. Pokraj barawata za nivna visoka opremenost }e
se bara i kaj niv dopolnitelna oprema i dopolnitelni sodrìni
na nivo na destinacija (od zdravstvena za{tita do sportski
sodrìni, wellness, trgovski prodavnici i sl.).
1. Ponudata na hrana vo smestuva~kiot objekt von od pansionskite

uslugi 41 )
Osven pansionskiot tip na restoran vo koj se posluùvaat

pansionskite obroci vo ramkite na hotelot moàt da postojat i
razni drugi organizacioni celini, uredeni i opremeni za
pruàwe ugostitelski uslugi na hrana i pijalaci. Taka, toa
moàt da bidat : prolazni restorani, ribni, love~ki, mle~ni, na-
cionalni restorani) , potoa kafani, pivnici, barovi ( snek bar,
kafe bar, disko bar, no}en bar), bifiwa, slatkarnici, bistroa,
prostorii za doru~ek, saloni, banketni sali, taverni, gril-room
i sl. 42)
41)
Spored op{tite minimalni uslovi vo pogled na uslugite na hrana i pijalaci
(spored citiraniot pravilnik, Sl. vesnik na RM br.59/95, str. 1656)
ugostitelskite objekti za ishrana mora na vidlivo mesto da gi istaknuvaat
cenite na hranata, pijalocite, napivkite i drugite uslugi koi se davaat na gos-
tite. Vo prostoriite i prostorite za posluùvawe mora postojano da ima do-
volen broj listi na jadewa i vinski karti koi mora da bidat istaknati na
vidlivo mesto kade lesno moè da se ~itaat. Vo listite na jadewa i vinskite
karti se naveduvaat jadewata, pijalocite, napivkite i drugite uslugi koi se
nudat na gostite vo objektot , kako i nivnite proda`ni ceni. Listite na jadewa
i vinskite karti zadolìtelno mu se pokaùvaat na gostinot pri primaweto
na pora~kata. Na listite na jadewa i vinskite karti mora vidlivo da bide is-
taknato i napi{ano deka vo cenata e vklu~en i servis ( usluga) i danoci.
Gostinot koj pora~uva meni ( meni po pora~ka ili meni na ku}ata) pla}a polna
cena na menito i vo slu~aj koga ne konzumiral oddelni negovi delovi. Vo site
objekti za ishrana gostinot mora da dobie smetka so jasno napi{ana specifi-
kacija ( oddelno) na uslugite koi gi konzumiral i nivnata cena. kaj uslugite na
meni vo smetkata se iskaùva oznakata ili sostavot na menito i negovata
vkupna cena. kopiite na smetkite mora da se ~uvaat najmalku 3 meseci.
42)
Poimot posluùvawe vo ugostitelstvoto moè da se posmatra vo potesna
smisla na zborot i vo po{iroka smisla na zborot. Vo potesna smisla pod
posluùvawe vo ugostitelstvoto se podrazbira davawe na uslugi na hrana i
to~ewe na pijaloci na poseben ugostitelski na~in. Vo po{iroka smisla na
zborot pak, posluùvaweto gi opfa}a site raboti koi personalot za
posluùvawe gi obavuva so cel za brzo, stru~no i ekonomi~no pruàwe na us-
lugite na hrana, to~ewe pijalaci, spremaweto na jadewata i napitocite pred
gostite, kako i izvr{uvaweto na site pripremni raboti vo vrska so
posluùvaweto. (Grupa avtori, "Organizacija rada u hotelu", Hotelierski fa-
kultet-Opatija, 1994 g., str. 177.).
59
Posluùvaweto 43) na gostite mora da bide stru~no, brzo,
ekonomi~no, diskretno i kulturno. Vakviot priod treba da
ovozmoì da se postigne zadovolstvo kaj gostinot.
Zna~eweto na kujnata moè da se posmatra od op{testven
i od stopanski aspekt. 44)
Od op{testven aspekt kujnata e zna~ajna bidej}i :
-proizveduva hrana za neposredna ishrana na ~ovekot t.e
zadovoluva edna od osnovnite fiziolo{ki potrebi na ~ovekot.
-kujnata moè da pretstavuva ìvoten motiv ( gurmani), iz-
vor na radoznalost, a so toa i atraktiven faktor na turisti~kata
ponuda.
Od stopanski aspekt zna~eweto se gleda pred sé za eko-
nomi~nosta na raboteweto na ugostitelskoto pretprijatie vo ~ij
sostav deluva kujnata.
Kujnite vo ugostitelstvoto moàt da bidat: 45 )
- spored na~inot na rabota ( restoranski i pansionski),
- spored brojot na zaposlenite i kapacitetot ( mali, sredni
i golemi),
- spored potekloto na jadewata koi prete`no se prigotvu-
vaat vo kujnata ( doma{ni, nacionalni i internacionalni),
- spored zada~ata koja ja ima kujnata vo javnata ishrana
(ishrana na zdravi lu|e, dietalni, vegetarjanski kujni).
Ponudata na hrana vo ugostitelskite objekti e mnogu va`na
usluga za turistite kako za onie {to ne koristat pansion taka i
43)
Spored Op{tite minimalni uslovi za rabotewe na ugostitelskite objekti
("Pravilnik za minimalno tehni~kite uslovi za vr{ewe na ugostitelskata i
turisti~kata dejnost i uslovite za kategorizacija na objektite na tur-
isti~kata ponuda", Sl. vesnik na RM br. 59/95, str1652) posluùvaweto na gos-
tite so hrana, pijaloci i napivki se vr{i vo prostorii, odnosno prostori za
posluùvawe kako i vo prostorii prisposobeni za posluùvawe ( terasi,
bav~i i sl.). Prostoriite za posluùvawe mora da bidat dovolno prostrani,
da imaat dovolen broj masi, konzumni pultovi, stolovi i klupi i viso~ina od
najmalku 2,8 m. Delot od objektot vo koj se davaat uslugi na ishrana vrz osnova
na samoposluùvawe mora da bide odvoen od ostanatiot del na objektot name-
net za gosti. Podot mora da bide od materjal koj lesno se ~isti. Priborot za
jadewe mora da bide od materjal koj ne r|osuva. Masite na koi se posluùvaat
gostite mora da imaat povr{ina koja lesno se ~isti ili ~ist ~ar{af, odnosno
podlo{ka za servirawe pred sekoe konzumno mesto. Pri posluùvaweto na
jadewa na gostite mora da im se stavaat na raspolagawe salveti od platno ili
hartija. Prostorijata za posluùvawe mora da ima dobro provetruvawe i os-
vetlenie, dovolen broj zaka~alki za obleka , soodvetni na brojot na konzumni
mesta. Garderobite smesteni nadvor od tie prostorii mora da bidat ~uvani ili
vo niv vidlivo da bide istaknato soop{tenie za gostite deka oblekata koja se
ostava vo istata garderoba ne se ~uva. Kako prostor za poslu~uvawe na gosti vo
ugostitelskite objekti koi rabotat sezonski ili davaat uslugi privremeno i
povremeno ( na plaà, na mestata za prigodni proslavi, saemi, izletni~ki me-
sta i sl.) se smeta i otvoren pokrien prostor.
44 )
Grupa avtori, “ Organizacija rada u hotelu”, Hotelierski fakultet,
Opatija, 1994 god., str. 125.
45 )
Isto , str. 125-126.
60
za niv. Sekako deka vo hotelite toa zavisi od nivnata kategorija
no i vo ostanatite objekti vo toj pogled treba da postoi edna
{iroka lepeza na mo`nosti za ishrana na razni kategorii
potro{uva~i.
Sl.br.16. Restoranska sala Sl. Br. 17. Razni vidovi na hrana
Neodminliv e faktot me|utoa deka posebno mesto treba vo

toj pogled da ima nacionalnata kujna. Makedonskata nacionalna
kujna kako i sekoja druga ima sopstveni obele`ja usloveni od
specifikite na podnebjeto i posebnosta na na~inot na prigotvu-
vawe.
Ponudata na nacionalnite specijaliteti prigotveni na
tradicionalen na~in, servirani soodvetno i atraktivno moè da
prestavuvaat va`na komponenta vo seta turisti~ka ponuda a
osobeno od aspekt na bogatoto kulturno-etnolo{ko nasledstvo
{to go prikaùvaat podzaboravenite nacionalni jadewa.
Prezentiraweto na nacionalnite jadewa ovozmoùva
zapoznavawe na edna kulturna nacionalna komponenta, etnosoci-
jalna karakteristika bez koja slikata za bitot na makedonskiot
narod bi bila necelosna.
Gastronomskata ponuda vo makedonskiot turizam bi
trebalo da se bazira na makedonskata nacionalna kujna kako
vaèn beleg na makedonskiot bit, pridruèna so elementi od
narodniot folklor kako umetni~ki detal. Pri toa e va`no na-
cionalnite jadewa da gi zadràt elementite i svojstvata na iz-
vornata makedonska nacionalna kujna bez primesi i belezi na
tu|i nacionalni kujni.
Na turistot koj saka da ja zapoznae Makedonija treba da mu
se ovozmoì neposredno da se zapoznae i so ovoj del od bitot na
makedonskata nacionalna kujna. Zatoa se potrebni i prezentacii
na site nacionalni jadewa vo turisti~kata ponuda.
61
Zatoa na turistite treba da im se prestavi bogatstvoto na
makedonskata kujna preku prireduvawe na gala nacionalni ve~eri
i interesno i atraktivno doìvuvawe na site nacionalni jadewa.
Gastronomijata vo odredeni slu~ai moè sama po sebe

da prestavuva duri i atraktiven faktor koj sam po sebe }e
privlekuva turisti.
Iako kaj nas povremeno vo posledno vreme se javuvaat vo

nekoi restorani listi na jadewa so najrazli~ni sodrìni se
u{te toa ne e dovolno za edna sovremena i bogata vonpansionska
turisti~ka ponuda od ovoj vid.
2. Zanaet~iski uslugi
Ovie uslugi imaat

mo{ne golemo zna~ewe za
nadopolnuvawe na ponudata na
turistite vo hotelot, a
zna~itelno pridonesuvaat i za
zgolemuvawe na vonpansion-
skata potro{uva~ka. Uslugite
treba da gi vr{at stru~ni
lica za soodvetna struka, a
moàt da bidat obavuvani od
hotelot ili pak odredeni
prostorii da im bidat izna-
jmeni na privatni lica. Sl.br. 18. Frizerski salon
Vo sekoj slu~aj tie na odreden na~in se sostaven del na in-

tegralniot proizvod na hotelot kako nositel na turisti~kata
ponuda. Ovde obi~no spa|aat : frizerot, berberot, kozmeti~ar,
maniker, pediker i maser, potoa mehani~arski uslugi i dr.
Ovie uslugi treba da se izvr{uvaat strogo profesion-
alno, kvalitetno, uredno, korektno i ~esno. Bez ogled dali se
izvr{uvani od strana na hotelot ili nadvore{ni lica sekoga{
prednost treba da imaat hotelskite gosti, a ne vraboteni vo hote-
lot ili prijateli na sopstvenikot, treba da se po~ituva rabot-
noto vreme, da se vnimava na odnosot kon gostite i na sî ona {to
go so~inuva hotelskoto rabotewe.
62
3. Trgovski uslugi
I ovie dejnosti imaat golemo zna~ewe za nadopolnuvawe

na ponudata i zgolemuvawe na obemot na vonpansionskata
potro{uva~ka vo hotelot. Kako i kaj zanaet~iskite uslugi i
ovdeka pooddelni prodavnici moàt da im se dadat pod zakup na
odredeni trgovski pretprijatija. No i ovdeka treba da se naglasi
deka tie sepak na indirekten na~in vleguvaat vo sostavot na in-
tegralniot turisti~ki proizvod na hotelot kako nositel na tur-
isti~kata ponuda. Ovde spa|aat : 46)
1. Modniot butik i drugi sli~ni proda`ni punktovi
Vo niv vo hotelite od povisoka

kategorija treba da ima ekskluzivna
ponuda, specifi~na za krajot i zem-
jata.
No i hotelite od drugite kate-
gorii treba da imaat soodvetna ponuda
so obele`ja za krajot i zemjata.
Asortimanot na ponudata treba
da bide prilagoden sprema poba-
ruva~kata, odnosno sprema èlbite i
plate`nite mo`nosti na gostite.
Sl.br.19. Moden butik
2. Prodavnica za suveniri
Ovaa prodavnica treba da bide

snabdena so suveniri specifi~ni za
krajot , a i ~a{i, pepelnici i sl. so
amblem od hotelot, no i so poseben
natpis “ suvenir” kako bi se razliku-
vale od onie koi se vo upotreba za
vr{ewe na uslugite ( da se namalat
kra`bite i da imaat promotiven
karakter).
Sl. br. 20. Prodavnica za suveniri
46 )
Isto, str. 71.
63
3. Prodavnica za potrebi za plaà dokolku hotelot e vo
mesto so plaà ili prodavnica za zimsko-sportska oprema do-
kolku hotelot e vo nekoj zimski centar
- Ovde se prodavaat perai, maski, jadici za ribolov,

du{eci, gumi za plivawe, kostimi za kapewe, kapi, kremovi za
sun~awe i t.n. ili skii, vezovi, sanki i druga sportska oprema.
4. Prodavnica za cigari, marki, razglednici, vesnici, spisanija

i t.n.
Vo pomalite hoteli proda`bata na nekoi od ovie pot-

reb{tini ( cigari, razglednici, marki i sl.) moè da bide or-
ganizirana vo portirnicata. No pogolemite i poekskluzivni ho-
teli bi trebalo da imaat posebna prodavnica vo koja }e moàt da
se najdat pogolem izbor na vesnici kako doma{ni taka i stranski.
Cigarite isto taka treba da bidat zastapeni vo po{irok
asortiman so ogled na raznolikosta na vkusovite i navikite. Ili
kako {to veli Cickoski A. “ Ako gostinot ne moè da gi dobie “
negovite cigari” na koi naviknal, }e se ose}a neraspoloèn, a
toa }e se odrazi i vrz negoviot vpe~atok od drugite ugostitelski
uslugi. 47 )
Razglednicite treba da bidat kvalitetni i so pobogat
asortiman. Korista od niv e pove}ekratna. Pokraj prihodot od
proda`bata razglednicite imaat golemo zna~ewe i od propagan-
den aspekt.
Isto taka dobro bi bilo vakvata prodavnica da e snabdena
i so prigodni po{tenski marki koi se naj~esto barani od gos-
tite.
4.Rekreacija vo hotelot
Rekreacijata kako poim e obnovuvawe i jaknewe na

fizi~kite i psihi~kite sposobnosti na oslabenite i zagrozeni
sovremeni lu|e kako rezultat na ìvotnite i rabotnite uslovi, a
se postignuva so rekreacija i odmor.
Cickoski A., “ Sporednite dejnosti kako faktor za ekonomski uspeh vo ugos-

47 )
titelstvoto”,Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 1981 god., str.105.
64
Vo naj{iroka smisla na zborot rekreacijata zna~i zabava,
odmor i osloboduvawe od sekojdnevniot zamoren i monoton
ìvot.
Rekreacijata e po{irok poim od poimot turizam pa i od
turisti~ko patuvawe pa spored toa sekoja turisti~ka aktivnost
(pa i hotelska) e rekreacija, no sekoja rekreacija ne mora da bide
turisti~ka dejnost.
Rekreacijata e potreba na sekoj ~ovek od koja toj ne se
otkaùva ni na patuvaweto ni na godi{niot odmor.
Turisti~kata rekreacija e turisti~ka usluga koja se dava
zaradi zabava i razonoda, so cel za turisti~ka potro{uva~ka i
zadovoluvawe na potrebite na turistite. Sledstveno na toa rek-
reacijata vo hotelot e hotelska usluga koja se dava na pos-
etitelite na hotelot zaradi zadovoluvawe na potrebite za zabava,
razonoda i odmor.
Granicata pome|u rekreacijata i zabavata te{ko se odre-
duva, bidej}i toa se pravi samo so subjektivnite stojali{ta na
poedinecot - turist. Rekreacijata vo isto vreme e i zabava i od-
mor.
Rekreacijata turistite ja sproveduvaat vo posebno uredeni
i organizirani objekti i prostori, vo priroda, vo posebno name-
neti ambienti.
Rekreacijata vo hotelot moè da se podeli na : 48)
1. Spored aktivnosta na gostinot na pasivna i aktivna
hotelska rekreacija
- Pasivnata hotelska rekreacija e oblik vo koj turistot
se odmora i razonoduva so gledawe na odredeni aktivnosti na
drugi lu|e bilo gosti na hotelot ili drugi gosti ili domicilno
naselenie. Celta na ovaa rekreacija e psihi~ki odmor. Tuka
spa|aat aktivnostite kako {to se : poseta na teatar, muzej,
izlo`ba, predavawa, prezentacija, kino, modna revija, sportska
priredba, gledawe TV, slu{awe radio, pi{ewe, ~itawe, razgledu-
vawe na gradot, poseta na znamenitosti, prirodni ubavini i sl.,
{etawe bez cel i pogolemi napregawa i sl.
-Aktivnata hotelska rekreacija e oblik vo koj turistot
se odmora i zabavuva so aktivno u~estvo no ne od profesionalni
potrebi. Celta na ovaa rekreacija e psihi~ki odmor no so
fizi~ki napori, napregawa ili fizi~ki opu{tawa. Ovde spa|aat
oblicite kako {to se : {etawe na dolgi pateki ( jogging), tr~awe
vo priroda, tenis, plivawe, edrewe, javawe, skijawe, veslawe,
igri so topka, op{testveni igri, igri na sre}a, ribarewe, plani-
narewe i sl.
48 )
Grupa avtori, "Organizacija rada u hotelu", Hotelierski fakultet,
Opatija, 1994 god., str. 201-202.
65
Aktivnata hotelska rekreacija e del od hotelskata ponuda
koja se dava vo hotelot ili vo negova neposredna blizina bez
ogled na motivite na doa|awe na gostinot.
2. Spored motivot na doa|awe na gostite rekreacijata se
deli na : sportska rekreacija vo hotelot,medicinsko-zdravstvena
rekreacija, rekreacija so pomo{ na zabava i razonoda i drugi ho-
telski rekreacii.
- Sportskata rekreacija vo hotelot moè da bide aktivna
ili pasivna. Ovde moàt da se vbrojat: tr~aweto, tenis, golf,
ping-pong, igri so topka, sportovi na voda, edrewe, skiewe, tele-
sni ve`bi, i drugi sodrìni. Inaku, sportskata rekreacija do-
biva sé pogolemo zna~ewe vo hotelierskata ponuda bidej}i taa e
~esto motiv za izbor na hotelot i faktor za podolg prestoj i
zadovolstvo a so toa i pogolemi efekti na hotelot.
- Medicinsko-zdravstvenata rekreacija - vo ovie sodrì-
ni se vbrojuvaat: preventivni lekarski pregledi i analizi, ra-
zubavuvawe, nega i masaà na teloto, bodi bilding, kurativa za
slabeewe i zdrava ishrana, le~ewe na ran stadium na bolesti vo
posebni klimatski uslovi ( astma, ko`ni bolesti i sl.) po barawe
na gostinot.
Za zdravstvenite i medicinskite motivi se povrzani i
prvite po~etoci na turizmot i hotelierstvoto.
- Zabava i razonoda- vo ovie aktivnosti

moàt da se vbrojat : igra so muzika ili
automati, op{testveni igri ( {ah,
karti, domino, i sl.), igri na sre}a, kaz-
ino, automati, razgovori, lit-
eraturni ve~eri, intervjui i drugi
oblici.
- drugi rekreativni aktivnosti- toa
se site onie koi ne moàt da se vklu~at
vo ve}e nabroenite. Taka toa moàt da
bidat : {kola za folklor na domicil-
noto naselenie, {kola za izrabotka na
razni predmeti, u~ewe razni ve{tini,
izrabotka na suveniri i sl.
Sl. br.21. Tobogan
3. Spored organiziranosta rekreacijata moè da bide:

- organizirana rekreacija bilo od strana na hotelot bilo
nekoj drug subjekt vo turisti~kiot promet. Ovaa rekreacija ja or-
ganizira i vodi stru~na li~nost.
- neorganizirana rekreacija koja gostinot ja sproveduva
sam na osnova svoite porane{ni soznanija, èlbi, motivi i
mo`nosti.
66
4. Spored brojot na gostite ima individualna rek-
reacija koga gostinot sam ja sproveduva aktivnosta bez ogled na
organiziranosta i kolektivna rekreacija vo koja u~estvuvaat
dve ili pove}e lica.
5. Spored stru~nosta na vodewe ima profesionalna i ne-
profesionalna rekreacija. Profesionalnata e vodena od profe-
sionalni organizatori i vodi~i a dodeka neprofesionalnata e
vodena od neprofesionalni lica.
6. Spored proektnata zada~a za rekreacija taa moè da
bide proektna koga postoi proekt na rabota za celiot program i
neproektna koga ne postoi takov proekt.
7. Hotelskata rekreacija moè da bide organizirana kako
hotelska rekreacija vo organizacija na hotelot ( sopstvena) i
kako rekreacija kako tu|a usluga.
8. Od aspekt na tehnolo{kiot proces moè da bide organ-
izirana kako :
- hotelska rekreacija vo sostav na hotelot organizirana
kako podfunkcija vo sklop na funkciite na davawe uslugi vo ho-
telot ( vo sostav na recepcijata).
- hotelska rekreacija vo sostav na hotelot ili hotelskoto
pretprijatie organizirana kako samostojna delovna funkcija
na hotelskoto pretprijatie.
- hotelska rekreacija organizirana nadvor od hotelot vo
sostav na posebno pretprijatie ili profiten centar. Hotelot
moè no ne mora da u~estvuva vo sopstvenosta na centarot a isto
taka moè i ne mora da u~estvuva vo kreiraweto na rekreativ-
nite uslugi.
Ponudata na odredeni aktivnosti treba da bide soobrazena
i so polot na turistite. Imeno, poèlno e ponudata da bide
raznovidna kako bi moèle i ma{kite i ènskite da gi zadovolat
svoite individualni potrebi za najsakanite aktivnosti.
Ponudata na raznovidnite aktivnosti za popolnuvawe na
sodrìnata na slobodnoto vreme na turisti~kiot prestoj treba
da se svati kako sostaven del na sevkupnata ponuda. Tur-
isti~kata masa u{te so ponudata na turisti~kiot pazar treba po-
detalno da se informira za sodrìnata na aktivnostite vo slo-
bodnoto vreme.
4.1. Sportska rekreacija
Turizmot i sportot se komplementarni op{testveni po-

javi. Poznato e deka sportot e eden od va`nite faktori na tur-
isti~ka migracija. Sî pogolem broj na luge denes patuvaat niz
svetot bilo kako aktivni u~esnici vo sportskite natprevari ili
kako pridru`ba na sportistite, kako publika ili kako rekrea-
67
tivci i sportisti koi u~estvuvaat vo razni sportski aktivnosti.
Sportistite denes se vbrojuvaat megu najmasovnite korisnici na
turisti~ki uslugi.
Za da ja zadovolat optimalno
turisti~kata pobaruva~ka, tur-
isti~kite pretprijatija moraat
svoite programi da gi prilagodat na
potrebite na turistite koi se sî po-
zatrpani so ponudi od konkurenci-
jata. Zatoa turisti~kata ponuda ne
moè da bidi stati~na, tuku posto-
jnite programi treba postojano da se
nadopolnuvaat so novi elementi na
ponudata. Eden od na~inite za zboga-
tuvawe na ponudata se sportskite
Sl.br. 22. Plaà
programi vo turizmot.
Efekti od sportskite programi za nositelot i turisti~koto

mesto
Direkni ekonomski efekti Indirekni efekti

- proda`ba na progaramite -zgolemuvawe na brojot na no}evawa
-iznajmuvawe na terenite -prodolùvawe na sezonata
-organizirawe na natprevari -zgolemuvawe na potro{uva~kata
-{koli za sport -pro{iruvawe na propagandata
-proda`ba na rekviziti -zgolemuvawe na konkurentnosta
-sparing i sl.
Turizmot i sportot prestavuvaat op{testveno-ekonomski

pojavi koi vo poslednive decenii imaat postojana tendencija na
porast. Sloènosta na sovremeniot turizam proizleguva od no-
vite soznanija i barawa koi se temelat na raznovidnite potrebi
na turistite. Diverzifikacijata stanuva glavno obele`je na tur-
izmot vo ~ija osnova se re{avaat problemite na masovnosta so
podignuvaweto na kvalitetot na turisti~kata ponuda so razni
sodrìni. Sportot e vo me|ufunkcionalna vrska so turizmot i
kvalitativno vlijae na negoviot razvitok, obedinuvajki gi bit-
nite faktori na pobaruva~ka vo formiraweto na turisti~kata
ponuda. Kako sostaven del na turisti~kata ponuda, sportot vo
naj{iroka smisla , go so~inuva sodrìnskiot, dinami~niot del
od prestojot na turistot.
68
Sportot vo razvitokot na turizmot zavzema zna~ajno mesto
i e skoro glavna sodrìna na prestojot niz celokupnata
evolucija na turisti~kata ponuda.
Raznite sportski manifestacii privlekuvaat brojna pub-
lika koja na toj na~in u~estvuva vo zgolemuvaweto na tur-
isti~kiot promet. Turizmot ostvaruval dopolnitelni prihodi
koi bile direktno povrzani so sodrìnite na sportot i natpre-
varuvawata. Sportot se afirmiral vo mnogu turisti~ki desti-
nacii, no toj vo sovremeni uslovi ja promenil svojata nekoga{na
” posmatra~ka uloga “ , bidej}i stanal pristapen i za turistite i
taka poprimil masovno obele`je.
Denes sportot vo turizmot podrazbira pred sî sodrìni
nameneti za turistite, i se vika sportska rekreacija ~ija os-
novna zada~a e da gi zadovoli potrebite na turistite za sportski
aktivnosti kako aktiven na~in na sproveduvawe na odmorot. Iako
vo osnova sportot ne ja izgubil svojata prvobitna forma niz
sportskata rekreacija dobil brojni u~esnici za koi sportskata
sodrìna ima poinakva smisla i cel.
Sportskite aktivnosti moè da se podelat na: 49)
-sportski aktivnosti na voda,
-sportski aktivnosti na kopno i
-sportski aktivnosti vo vozduh.
Vo ramkite na prvite moè da se nabrojat slednive:
(plivawe-kapewe, son~awe, vaterpolo, veslawe, edrewe, skijawe
na voda, ribolov, nurkawe pod voda, pro{etka so brod, vozewe so
gliser, edrewe so daska, vozewe so skuter, letawe nad voda,
vozewe pedalini , vozewe so sandolini , lovewe na ribi i dr.
Sl.br.23. Edrewe na voda Sl.br. 24. Sadolinki
49)
Bunta{eski B., “ Aktivnosta na turistite za vreme na godi{nite odmori ” ,
Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 1985 god. str.10.
69
Kako sportski aktivnosti na
kopno pak moè da se spomenat sled-
nive: ko{arka, odbojka, odbojka na pe-
sok, fudbal, mal fudbal, rakomet, le-
sna atletika, golf, mini-golf, ping-
pong, bilijard, kuglawe, javawe,
velosipedizam, joga, aerobik, badming-
ton, tenis, ga|awe so vozdu{na pu{ka,
vozewe so koturalki, lov na ptici i
ìvotni i dr. Vo zimsko sportskite
centri vakvi aktivnosti pak se :
skiewe so skii, lizgawe so sanki,
lizgawe so rol{ui i sl. Sl.br. 25. Odbojka na pesok
Sportskiteaktivnosti vo vozduh se od ponov datum i

pomal broj a kako takvi se: vozewe so hidroavion, vozewe so ba-
lon, paraglajderstvo, banxixamp i sl.
Sportot niz sodrìnite na sportskata rekreacija dobil
aplikativna vrednost niz sî poprisutnata osoznaenost za
pozitivnite efekti vrz zdravjeto na sovremeniot ~ovek i
mo`nostite za zadovoluvawe na potrebite za aktiven odmor.
Kvalitetot na odmorot pove}e ne se gleda samo vo pasivnoto pos-
matrawe na sportskite nastani, tuku vo mo`nostite za li~no
u~estvo vo sportskite aktivnosti. Tie soznanija vlijaele vrz raz-
vitokot na sodrìnskiot del na turisti~kata ponuda na kogo kra-
jna cel mu e zadovolstvoto na turistot, {to pak vlijae vrz
kvalitetot na vkupnata turisti~ka ponuda.
Pro{iruvaweto na potrebite na turistite pottiknalo
razvitok na novi vidovi i oblici turisti~ka ponuda koja se zas-
nova na razli~iti selektivni sodrìni na prestojot vo tur-
isti~kata destinacija.1)
Receptivnite turisti~ki zemji ja

unapreduvaat i pro{iruvaat tur-
isti~kata ponuda vrz baza na is-
traùvawe na potrebite na turis-
tite a tie zapo~nuvaat vo emitivnite
zemji. Istraùvawata na interesite
i èlbite na turistite vo
me|unarodni ramki ukaùvaat na
pozitiven trend vo koristeweto na
sportot vo sekojdnevniot ìvot i vo
turizmot.1)
Sl.br.26. Skijawe na voda
70
Sî pogolem e brojot na turistite koi na aktiven na~in go
sproveduvaat svojot odmor, a nivnite naviki za zanimavawe so
sport vo domicilnoto mesto, se prenesuvaat vo turisti~kata des-
tinacija.1)
Isto taka dosega{nite istraùvawa ukaùvaat na po-
volni ekonomski efekti povrzani so sportskata ponuda vo turiz-
mot.
4.2. Izleti i poseti
Izletite i posetite kako aktivnosti na turistite vo

slobodnoto vreme na godi{niot odmor imaat mo{ne zna~ajna
uloga. Proizleguvaat od potrebata na ~ovekot da vidi ne{to {to
e nevoobi~aeno, ona {to go nema , {to ne go opkruùva sekoj den,
odnosno kako potreba na ~ovekot barem za vreme na odmorot da
pobegne od voobi~aeniot na~in na ìvot {to go vodi vo domicil-
noto mesto.
Vo toj pogled sekoj ~ovek se razlikuva i ima svoi posebni
èlbi i potrebi no glavno destinaciite se sveduvaat na “ beg-
stvo” od gradot : more, ezero,planina, selo, priroda...
Osnovna karakteristika na
dene{niot turizam e dinami~nosta.
Zatoa na turistite mora da im se
ponudat pokraj drugoto i razni
izleti i poseti so dosta odmor i in-
teresni mesta {to moàt da se vidat.
Izletite i posetite mora
da bidat kratki (poludnevni ili
ednodnevni), dinami~ni i so relak-
sira~ka programa. Tie mora da se do-
bro odnapred isplanirani i organ-
izirani bilo od samiot hotel bilo
od soodvetna turisti~ka agencija.
Sl. br. 27. Organiziran izlet
Izletite i posetite kako soodveten “ proizvod ” moàt da

opfa}aat :
- uìvawe vo ubava panorama, re~en tok, {umovita planina,

ezero, flora i fauna,
71
- nekoj priroden fenomen ( karpa so interesen oblik, izvor
na voda, interesen oblik na drvo),
- verski objekt ( crkva ili manastir),
- lokalna tradicionalna rabotilnica / nekoj zanaet~ija (iz-
rabotka na tepisi, obrabotka na koà, drvo, pletewe i sl.)
- poseta na nekoja selska ku}a,
- degustacija i proda`ba na lokalni proizvodi ( sirewe,
ajvar, rakija, vino, med i sl),
- prirodna oaza ( vodopad, pe{tera, {uma i sl),
Isto taka moàt da se vnesat i dopolnitelni raboti kako

na primer :
- stara tradicionalna ku}a ( primer za tradicionalna

arhitektura),
- lokalni ìvotni,
- lokalen pazar,
- mesto za koe e povrzana nekoja lokalna legenda,
- kratok koncert na tradicionalna muzika ili folklor,
- poseta na lokalen samouk umetnik,
- lokalen muzej / galerija,
- sport/ rekreacija ( javawe, ribolov, lov...)
Na toj na~in turistite ne samo {to }e se zapoznaat so prirodnite

i drugi retkosti i nivnata ubavina tuku i psihi~ki }e se relak-
siraat i odmorat.
4.3. Kulturno zabaven ìvot i razonoda
Vo sovremeniot turizam kulturno-zabavniot ìvot e

ednakvo zna~aen kako i osnovnite ugostitelsko-turisti~ki us-
lugi. Ovie aktivnosti treba da se organizirani za da se izbegne
monotonijata i dosadata. Turistot ima potreba i od razonoda. Za
turistite nema ni{to poubistveno od dosadata. “ Celosniot
fenomen na razonodata, tolku biten i karakteristi~en za
~ovekot tokmu vo potrebata za promena ima svoi psiholo{ki ko-
reni bidej}i razonodata i ne e drugo, tuku svoevidna promena na
aktivnosta.” 50)
Kulturno-zabavnite aktivnosti moàt da bidat razno-
vidni, po~nuvaj}i od poseti na kulturno-istoriski spomenici,
kulturno-zabavni priredbi, kino prestavi, teatarski prestavi,
gledawe televizija, slu{awe radio, ~itawe na dneven i nedelen
50 )
Zvonarevi} Mladen, Socijalna psihologija”, [kolska Knjiga, Zagreb, 1976
god., str 234. ( Spored Bunta{eski B., cit. delo str.21.)
72
pe~at, ~itawe na knigi i spisanija, poseta na koncerti, folk-
lorni priredbi, potoa igrawe {ah i drugi zabavni igri, igri so
avtomati i drugi tehni~ki sredstva, kockawe (rulet), slikawe,
fotografirawe i modelirawe, ra~na rabota ( hobi), gastro-
nomija, izbor na mis, do igranki i sli~ni aktivnosti.
Nekoi hoteli imaat i posebni animatori koi se griàt za
gostinskata razonoda. Me|utoa, treba da se ima predvid deka sekoj
hotel so svojata ponuda na ovoj plan ne moè vo celost da odgo-
vori na potrebite i èlbite na sekoj turist ili turisti~ka
grupa. Hotelite {to se smesteni vo eden odreden region najdobro
e da se organiziraat i zaedni~ki da gi re{avaat problemite na
kulturno-zabavniot ìvot i razonodata na turistite. Na toj
na~in }e bidat daleku poefikasni vo turisti~kata ponuda.
Isto taka koga se zboruva za za-

bava i razonoda mora da se misli na site
vozrasti bez zapostavuvawe na decata.
Za niv isto taka treba da se obezbedi
soodvetna razonoda bidej}i so toa i tie
}e bidat zadovolni, a zadovolni }e
bidat i nivnite roditeli. Osven toa ro-
ditelite }e moàt bezgri`no da go
koristat vremeto za drugi odnosno svoi
aktivnosti. Taka }e se postignat sood-
veni efekti i vo pogled na vonpansion-
skata ponuda i potro{uva~ka.
Sl. br. 28. Sportski tereni
5. Prevozni~ka dejnost
Pogolemite hoteli vo svojot sostav moàt da imaat i

patni~ki avtomobili, kombiwa i drugi vozila so cel na gos-
tite da im ovozmoàt davawe na uslugi na prevoz. 51)
So niv moàt gostite da se prevezuvaat od aerodrom,
èlezni~ka stanica i sl. do hotelot i obratno, a moàt da se
vr{at i razni izleti i ekskurzii.
Uslugite vo princip se naplatuvaat preku recepcija koja
voedno se griì za barawata na gostite za prevoz i im izdava
nalozi na {oferite za vozewe.
Za izvr{eniot prevoz se vodi posebna evidencija.
Dokolku hotelot nema takvi vozila prevozot na gostite
moè da go organizira so pomo{ na gradskata taksi slu`ba, a
51 )
Frli} A., cit. delo, str. 197.
73
dokolku gostinot saka da iznajmi kola se upatuva na rent a kar
slu`bite koi gi vodat oddelni patni~ki agencii ako takva nema
hotelot.
6. Ostanati uslugi kako vonpansionska ponuda vo hotelot
Ovdeka bi moèlo da se navedat pove}e uslugi koi hotelot

moè da im gi ponudi na gostite, kako na primer :
-uslugi povrzani so ~istewe, perewe i peglawe na obleka i obu-

vki,
-hemisko ~istewe na obleka,
-uslugi za servisirawe, popravka i garaìrawe na vozila,
-ptt uslugi,
-uslugi od menuva~ki raboti (promena na stranski sredstva na
pla}awe),
-~uvawe deca,
- fotokopirawe,
- internet.
- uslugi povrzani so odrùvawe na razni sostanosci, sobiri,
konferencii, kongresi i sl.,
- i niza drugi uslugi vo objektot.
Sl. br. 29 i 30. Sali za sostanoci i kongresi
74
5. Vonpansionska turisti~ka ponuda
nadvor od hotelskite objekti
1. Ugostitelstvoto vo funkcija na vonpansionskata

ponuda -uslugi na hrana , pijalaci i razonoda
Kako posledica na se pomalata pobaruva~ka za celosni us-

lugi vo vrska so hranata se o~ekuva vo idnina vo hotelskata
ponuda da raste koristeweto na uslugi so smestuvawe i doru~ek,
bez polupansion a u{te pomalku poln pansion.
Rastot na potrebata za ostanati doìvuvawa ja uslovuva
u{te pogolemata èlba za promena na ambientot i oblikot i
na~inot na ishrana. Osobeno se o~ekuva porast na potrebite za
doìvuvawa i uìvawa vo ponudata na hrana i pijaloci so lo-
kalna i avtohtona sodrìna. Ponudata }e mora vo idnina poseben
akcent da stavi na ” zdravata” hrana koja }e mora da ima siguren
i dokaàn kvalitet .
Ponudata }e mora da ponudi {irok izbor na razli~iti
jadewa- i nacionalni i internacionalni i da raspolaga so
dokaàni marki na jadewa i pijaloci. Gastronomijata i enologi-
jata }e bidat vaèn segment na destinacijata vo celina. Ponudata
na brza hrana no so lokalni obele`ja so naglasok za zdrava hrana
isto taka }e treba da raste vo idnina za smetka na klasi~nata
ponuda na brza hrana koja }e bide vo opa|awe.
Sledeweto na promenite vo turisti~kata pobaruva~ka za
receptivni turisti~ki objekti, sodrìni i doìvuvawa treba da
prestavuvaat osnova na delovnite dvièwa vo sekoja turisti~ka
destinacija.
Ovdeka spa|aat oddelni objekti za ishrana, to~ewe pi-
jalaci i davawe drugi uslugi svrzani so razonodata i zabavata na
turistite. Najva`nite objekti od toj domen se 52): raznite vidovi
restorani, kafeanite, barovite, bifeata, gostilnicite i sl.
Restorani - Restoranite se pogolemi i ubavo uredeni ob-
jekti koi raspolagaat so podobri i poudobni uredi, a personalot
e so sodvetna stru~na sprema i znaewe stranski jazici spored
kategorijata na objektot. Vo niv se pripremaat topli i ladni
jadewa, a se posluùvaat i alkoholni i bezalkoholni pijaloci.
52 )
Strukturata na ovie objekti vo Makedonija vo 2005 god. e sledna: klasi~ni
restorani 357, ekspres restorani i restorani za samoposluùvawe 3,
rabotni~ki restorani 76, studentski restorani i menzi 3, mle~ni restorani
(zdravjak) 116, kafeani 251, bifea 218, gostilnici i kr~mi 44, slatkarnici
166, ~ajxilnici 68, kebap~ilnici 136.
Izvor: SGM 2006 god., str.560.
75
Sl.br.31. Restoran
Vo zavisnost od namenata i na~inot na izvr{uvaweto na

rabotata postojat razni vidovi restorani. Taka ima : restorani
so samoposluùvawe, restorani so posluùvawe na masa, resto-
rani vo sostav na hotelot, odnosno ugostitelskiot objekt za smes-
tuvawe, èlezni~ki restorani, vagon restorani, studentski i
rabotni~ki restorani i menzi, restorani so posluùvawe na pult
(snek-bar), restorani so avtomati, potoa nacionalni, mle~ni,
ribni restorani, kafe-restorani, restorani so bav~a, ekspres re-
storani i sl.).
-Restoranite so samosposluùvawe se sovremeno uredeni ob-
jekti vo koi delot na posluùvaweto go obavuva samiot kupuva~,
odnosno toj samiot se posluùva. Osven toa, vo niv hranata se
proizveduva vo pogolemi koli~ini ( masovno proizvodstvo) so
upotreba na mehanizacija, so {to se sniùvaat tro{ocite na
proizvodstvo zaradi {to i cenite na hranata se zna~itelno pon-
iski vo sporedba so restoranite kade gostite se posluùvaat na
masa.
-Restoranite so posluùvawe na masa se objekti od klasi~en
tip vo koi gostite gi posluùva personal na masa na komerci-
jalna osnova , koj im nudi hrana i pijaloci nameneti za konsuma-
cija vo istiot objekt. Po pravilo toa se objekti so podobar kom-
for, so pogolem izbor na jadewa spored {to i tro{ocite na rabo-
tewe im se zna~itelno povisoki vo sporedba so restoranite so
samoposluùvawe a i cenite.
-Restorani so avtomati-rabotat na princip na
samoposluùvawe a vo zavisnost od goleminata na prostorijata
potro{uva~ite ja zemaat hranata stoe~ki ili pak sedat.Od av-
tomat moè da se dobijat topli i ladni jadewa, razni pijaloci i
napitoci.
Restoranite so samoposluùvawe i ekspres restoranite
imaat posebno mesto vo ramkite na vonpansionskata ponuda. So
76
niv vsu{nost ugostitelstvoto preminuva na masovno pripremawe
na hrana {to e mnogu va`no bidej}i na toj na~in se obezbeduvaat
uslugi za ishrana za pogolem broj lu|e i po popovolni ceni.
Osobeno se va`ni za turisti~kite mesta kade ima pogolem
priliv na patnici i turisti bidej}i vo ovie restorani se
priprema hrana masovno so koristewe na sovremena tehnologija,
mehanizacija i uredi koi obezbeduvaat kako pokvalitetna ish-
rana taka i zna~itelno pobrza usluga na pogolem broj
potro{uva~i bidej}i sami se posluùvaat na linijata za
samoposluùvawe i naj~esto vo ovie restorani potro{uva~ite se
zadrùvaat maksimalno okolu triesetina minuti.
-Barovi-postojat razni vidovi barovi kako {to se : no}ni
barovi, aperitiv barovi, snek barovi i sl.
Sl.br. 32. Disko bar
-No}ni barovi - se objekti koi rabotat samo no}e so pro-

grama ili bez programa no vo sekoj slu~aj mora da ima muzika i
prostor za igrawe. Name{tajot i opremata po pravilo se mnogu
luksuzni, a osvetluvaweto e specijalno podeseno za ambientot na
objektot. Odredeni pijaloci se prodavaat vo zatvoreni {i{iwa,
se posluùvaat èstoki pijaloci i razni kokteli a i ednostavni
jadewa.
-Aperitiv bar- Postojat vo ramki na hotelite ili resto-
ranite. Toa se prostorii vo koja gostite se posluùvaat so aperi-
tivni pijalaci. Vo hotelite, vo zavisnost od goleminata i kate-
gorijata ima eden ili pove}e aperitiv barovi. Tie moàt da
bidat kako posebna prostorija ili del od hotelot vo samiot ho-
tel.
77
-Snek-bar - Toa se vsu{nost
restorani vo koi gostinot se
posluùva na pult. Snek e angliski
zbor i zna~i brz obrok ili zalak.
Vo snek barovite se prodavaat
topli jadewa, koi se pripremaat po
nara~ka pred gostinot. Ovie ob-
jekti se nao|aat obi~no na najpro-
metni mesta. Mnogu brojni se vo
SAD i vo evropskite zemji.
Sl.br.33. Snek bar
- kafeani -kafeanata e
prostorija vo koja gostite se
posluùvaat so alkoholni i
bezalkoholni pijaloci, topli
napivki i ladni jadewa. Taa e
otvorena za gosti cel den.
Opremena e so udoben mebel
zo{to gostite vo nea prestoju-
vaat podolgo vreme.
Sl.br.34. Kafeterii vo Ohrid
- bifiwa ( kafuliwa), se najmasoven objekt vo ugos-

titelstvoto i so najednostavno rabotewe. Se zanimavaat so
proda`ba na alkoholni pijaloci a od napitocite glavno
posluùvaat kafe. Asortimanot na jadewata zavisi od go-
leminata i namenata na objektot. Se pripremaat obi~no
ladni jadewa. Postojat i takanare~eni ekspres bifea koi
se lociraat na prometni mesta i vo koi e dosta {irok
asortimanot na ladni jadewa.
-gostilnici - se pomali
objekti so poednostaven
name{taj. Pripremaat topli i
ladni jadewa i prete`no se
locirani vo pomali mesta. Za
razlika od restoranite ovie nu-
dat i uslugi za smestuvawe no vo
pomal obem.
Sl.br.35. Kazino
78
- Od ugostitelskite objekti za hrana , pijalaci i razonoda bi
trebalo da se spomenat u{te i : kebap~ilnicite, burekxilnicite,
piceriite, ~ajxilnicite, slatkarnicite, mle~nite restorani,
no}nite klubovi, diskotekite i sl.
2. Atraktivnite faktori vo funkcija na vonpansionskata ponuda
Atraktivnite faktori se faktori od koi zavisi tur-

isti~kiot kvalitet na prostorot, t.e. stepenot na negovata
privle~nost. Tie se i glaven motivaciski faktor za doa|awe no i
za prestoj na turistite so {to se i eden od osnovnite sodrìnski
elementi na vonpansionskata turisti~ka ponuda. Od toa vo kol-
kava mera tie }e bidat staveni vo funkcija na turizmot }e zavi-
sat i mo`nostite za negova ekonomska valorizacija preku turiz-
mot. 53)
Ovie faktori moàt da bidat :
- prirodni ( biotropni) atraktivni faktori, i
- op{testveni ( antropi~ni) atraktivni faktori.
Prirodnite atraktivni faktori se obi~no glaven faktor

koj gi privlekuva turistite vo nekoj prostor. Tie se odraz na
geografskata sredina koja pak ja ~inat slednite fizi~ko-
geografski elementi : klimata, hidrografskite elementi, relje-
fot, i florata i faunata. Naj~esto vo eden prostor se sretnuvaat
i po nekolku od spomenatite atraktivni elementi. Kolku pove}e
53)
Vo vrska so elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka moème da zboruvame
i za t.n. sekundarna elasti~nost. Ovaa elasti~nost go pokaùva vlijanieto na
turisti~kata ponuda vrz turisti~kata pobaruva~ka. Ova vlijanie moè da bide
posmatrano kako vlijanie na zbirnata turisti~ka ponuda ili pak kako vli-
janie na pooddelnite faktori na ponudata. Imeno, poa|aj}i od toa deka tur-
isti~kata ponuda e sloèna i deka vo nea mora da u~estvuva barem po eden
pretstavnik od faktorite na ponudata, proizleguva deka sekundarnata
elasti~nost na pobaruva~kata }e se odrazuva ne samo kaj promenite na ponu-
data vo celina, tuku i pod vlijanie na promenite vo pooddelnite faktori ( re-
ceptivnite, atraktivnite ili komunikativnite).
Pojavata na novi receptivni kapaciteti vo soglasnost so potrebite i
barawata na pobaruva~kata moè zna~itelno da vlijae na prostornata
preraspredelba na turisti~kata pobaruva~ka). No, receptivnite kapaciteti
pokraj na prostornata, moàt da povlijaat i na vremenskata distribucija na
pobaruva~kata ( so izgradba, na primer, na kapaciteti vo zimski centri moè
del od pobaruva~kata da se preorientira svojot odmor da go koristi vo zim-
skiot period).
Promenite vo atraktivnite faktori bilo prirodni ili
op{testveni moàt da bidat odlu~uva~ki vo pogled na toa dali }e se pojavi
ili }e se odrì, zgolemi ili smali turisti~kata pobaruva~ka za nekoe tur-
isti~ko podra~je ili mesto ( uni{tuvaweto na istoriskoto i kulturnoto
nasledstvo na Ohrid na primer, zna~itelno bi ja smalilo negovata posebna
atraktivnost i bi go donelo na nivo na prose~no turisti~ko mesto).
79
gi ima i kolku se poraznovidni i pokvalitetni tolku i prostorot
pove}e dobiva na svojata turisti~ka atraktivnost.
Poseben kvalitet na prostorot mu davaat odredeni posebni
prirodni privle~nosti kako {to se nekoi imaterijalni pri-
rodni pojavi ( pr. polarna svetlost, fatamorgana i sl.), potoa
odredeni prirodni retkosti (vodopadi, gejzeri, kawoni i sl.),
odredeni kompleksi na ìva i neìva priroda ( rezervati ili
nacionalni parkovi i sl.) .
Sl. br. 36. Gali~ica Sl. br. 37. Nacionalen park - Gali~ica
Ponudata na doìvuvawa vo
priroda osobeno na voda, pod voda,
pokraj voda, doìvuvawa na kopno
i planiina koi se posebni i
nepovtorlivi, doìvuvawa vo
vrska so florata i faunata (lov,
ribolov, fotoprogrami, posma-
trawe na ptici i ìvotni, endem-
ski vidovi i sl.), pro{etki, plan-
inarewe, rafting, miruvawe vo
priroda, skijawe na voda, skijawe
na sneg, se samo del od aktivnos-
Sl. br. 38. Dojransko ezero tite koi treba da se ponudat.
Pri toa, potrebno e da se obezbedi maksimalna za{tita

na prirodata od negativnite vlijanija na turisti~kite aktiv-
nosti . Zatoa turizmot vo priroda ne treba da se slu~uva tuku
treba da se planira i kontrolira i pri toa so kvalitena usluga da
se zadovolat barawata na turistite. Zatoa treba vo najgolema
mera da se koristat i tehni~ko-tehnolo{kite re{enija koi pri-
donesuvaat za za~uvuvawe na prirodata i za{tita na okolinata.
80
Op{testvenite faktori na ponudata se onie faktori
koi gi privlekuvaat turistite vo pogolem broj, no ne se odraz na
prirodnite uslovi. Niv gi sozdale lu|eto so svojata fizi~ka ili
umstvena rabota naj~esto kako op{to dobro. Takvite faktori
ume{no vklopeni vo ponudata ja zgolemuvaat nejzinata
privle~nost vo celina i ~esto predizvikuvaat interes na lu|eto
ne samo za odreden faktor ili mesto koe so niv raspolaga tuku i
za mnogu po{iroki podra~ja.
Vo op{testveni faktori vo osnova spa|aat :
-kulturno-istoriskite spomenici i umetni~kite dela : 54)
Sl. br. 39. Spomenik na Sv. Kliment vo Ohrid
Golem del od turistite vo mestata kade prestojuvaat se in-

teresiraat i za kulturno-istoriskite spomenici. Uspe{no in-
korporirani vo kompleksot na turisti~kata ponuda tie moàt da
54)
Ovie dobra se proizvod na ~ove~kiot trud na minatite generacii. Tie ne se
smetaat za stoka i ne se prodavaat zatoa {to e nemo`no da se reproduciraat
bez da izgubat od svojata umetni~ka i istoriska vrednost. No turistot i ne go
interesira nivnata vrednost tuku pred se nivnata upotrebna vrednost za koja
ponekoga{ pla}a pravo da gi upotrebi ( pove}e kako pravo da gi pro{eta, od-
nosno da gi razgleda). Zna~i kulturno-istoriskite spomenici vo ekonomska
smisla imaat neodredena vrednost no mnogu golema upotrebna vrdnost. Zatoa e
mnogu te{ko da se odredat tro{ocite za koristewe na takvo dobro a onoj {to e
sopstvenik ili korisnik na takvo dobro ja odreduva cenata na razgled spored
pritisokot na turisti~kata pobaruva~ka. (Cicvari} A., “Turizam i privredni
razvoj Jugoslavije” , “Zagreb” RO za grafi~ka dejnost, Samobor, 1984 god.
str.128.
81
zna~at ne samo zbogatuvawe na sodrìnata na prestojot na turis-
tite, tuku i da imaat zna~itelen ekonomski efekt od aspekt na
vonpansionskata potro{uva~ka. Toa moàt preku naplata na
vleznici za nivna poseta i razgled ili pak preku organizirawe
na razni priredbi i drugi kulturni manifestacii vo niv. Ponu-
data na poseti na istiriski va`ni mesta, kulturno istoriski
spomenici i ustanovi treba isto taka da e dobro osmislena so
cel tie da bidat interesni i da prestavuvaat posebno doìvuvawe
i edinstvena prikaska.
Vo Makedonija posto-
jat isklu~itelno golem broj
crkvi i manastirski kom-
pleksi koi prestavuvaat
vrvni dostreli na sakral-
nata arhitektura, ìvopois
so ikonopis i rezba, a golem
del od niv bile i zna~ajni
knièvni centri. Pove}eto
od niv imaat dobieno sood-
vetna kulturna funkcija i
se nesporno svrzani so tur-
isti~kata ponuda.1) Sl.br. 40. Sv. Naum- Ohrid
- kulturnite ustanovi i kulturnite manifestacii,

Kulturnite ustanovi (muzei , galerii i sl) moàt isto taka
da bidat predmet na poseta i razgled . Kulturnite manifestacii
kako {to se razni festivali, karnevali, folklorni priredbi i
sl isto taka ja zbogatuvaat sodrìnata na prestojot i vonpansion-
skata ponuda a moàt da prestavuvaat i soodvetna atrakcija.
Sl.br. 41. Muzej vo Ohrid
82
- zabavnite, sportskite, stopanskite i drugi priredbi i
ustanovi ( objekti).
I ovie moàt da se atraktivni faktori na ponudata vo koj

slu~aj vlijaat vrz privlekuvaweto na turistite vo mestoto i zem-
jata.
No i bez toa, ponudata na

zabavni sodrìni -kulturno-
zabavni priredbi, kino prestavi,
teatarski prestavi, koncerti, i
drugi zabavni sodrìni e neod-
minliv del od turisti~kata
ponudata. Zabavata treba da
sodrì programi povrzani kako so
nacionalnata i lokalnata kul-
tura taka i internacionalni
programi.
Sl. br. 42. Dom na kulturata vo Ohrid
Sodrìnite treba da bidat prilagodeni kon oddelni

celni segmenti i treba da gi ima vo tekot na celiot den i no}
i da se izbegne koncentracija na nastanite isklu~ivo vo
ve~ernite sati.
- Za potrebite na sportisti profesionalci, sportisti rek-

reativci, a i ostanatite qubiteli na sportot i sportskite dis-
ciplini }e treba ponudata na sportski aktivnosti vo mestoto da
e se poprisutna a za toa treba da se gradat i sodvetni sportski
centri i golemi stadioni i sali.
Treba da se organiziraat pogo-

lemi sportski manifestacii (ohrid-
ski maraton na pr.). Sportskite ob-
jekti se dopolnitelen no i klu~en
element na turisti~kata ponuda na
odredena destinacija (tenis, golf,
velosipedizam, edrewe, padobranstvo,
nurkawe, motosport, veslawe i dr.).
Tie mora da bidat funkcionalni i
kvalitetni, a programite osmisleni
inovativno i atraktivno. Sl.br.43. Balkanski festival-Ohrid
83
I stopanskite mani-
festacii ( saemi , izlo`bi i
sl.) moàt da se vaèn del od
vonpansionskata ponuda pa duri
i atraktivnost. Osobeno takvi
se golemite nastani od ovoj
vid.1)
Sl.br. 44. Ohridsko leto
3. Soobra}ajni ( prevozni~ki ) uslugi vo ramki na vonpansion-

skata ponuda
Od aspekt na doa|aweto na turistite vo turisti~koto

mesto t.e. destinacijata, soobra}ajot, odnosno komunikativniot
faktor 55) ima posebna va`nost kako faktor na turisti~kata
ponuda. Bez negovo postoewe ne moè da dojde do izraz ni tur-
isti~kata atraktivnost na prirodnite i op{testvenite fak-
tori. 56)
Sl. br. 45. Aerodrom Ohrid
No od aspekt na vonpansionskata ponuda na destinacijata

vo ramkite na komunikativniot faktor posebna va`nost dobiva
lokalniot soobra}aj, sostojbata so soobra}ajnicite vo des-
55)
Sekundarnata elasti~nost na turisti~kata pobaruva~ka se pojavuva i pod
vlijanie na promenite vo komunikativniot faktor. Pojavata na golemi i
kvalitetni soobra}ajni re{enija vo edno podra~je ja privlekuva poba-
ruva~kata i toa ~esto na smetka na drugi podra~ja koi imaat poslabi soo-
bra}ajni vrski.
56
Pove}e za komunikativnite faktori na ponudata vidi Avramoski M., “ Eko-
nomika i organizacija na turizmot”, Ohrid, 2000 g., str. 80.
84
tinacijata i do okolnite mesta i gradovi, potoa prenosot na
vesti, misli i pari. 57)
Sl.br. 46. Avtobuska stanica- Ohrid
Lokalniot soobra}aj go so~inuvaat avtobuskiot, tramva-

jskiot, trolejbuskiot, podzemniot, taksi slu`bata, slu`bata za
iznajmuvawe na avtomobili ( rent -a- kar) , ~amcite, brodovite
itn.
Me|utoa, pod soobra}aen faktor treba da se podrazbere i
prenosot na vesti za koj {to e biten PTT soobra}ajot, od-
nosno telefonsko-telegrafskite vrski , nivnata brojnost,
mo`nosta da se razgovara so celiot svet, a i prenosot na
pisma i paketi, internet mo`nosti i sl.
Sl.br. 47. Taksi vozila
57 )
Isto, str. 111.
85
Od aspekt na vonpansionskata ponuda vaèn segment e i
me|ugradskiot soobra}aj vo destinacijata so okolnite gradovi i
mesta.
Pra{aweto za soobra}ajot spa|a vo eden od najva`nite or-
ganizacioni faktori na turisti~koto mesto (zemja i region).
Zaedno so drugite organizacioni faktori toj pridonesuva za po-
pravilno funkcionirawe na celokupniot organizacionen sistem
(mehanizam) , a so toa i kon ostvaruvawe na celite na tur-
isti~kata politika.
4.Trgovijata kako nositel na vonpansionskata ponuda
Trgovijata se javila na odreden stepen na razvojot na

~ovekovoto op{testvo kako posledica na razvojot na proizvod-
nite sili na op{testvoto. Denes taa pretstavuva posebna stopan-
ska dejnost ~ija zada~a e realizirawe na vrednostite {to se ost-
varuvaat so nejzinoto posreduvawe me|u proizvoditelite i
potro{uva~ite.
Nositeli na ovaa dejnost se trgovskite stopanski organi-
zacii na koi osnovno zanimawe im e stokoviot promet, no i drugi
organizacii vo nivnite posebni organizacioni edinki ( pr. pro-
davnici na proizvodni firmi, zemjodelski organizacii, ugos-
titelski organizacii i sl).
Trgovijata spored razni kriteriumi moè da bide podelena
na pove}e vidovi i toa: vnatre{na i nadvore{na, trgovija na go-
lemo i trgovija na malo, trgovija za sopstvena smetka i trgovija
za tu|a smetka itn. 58)
Ulogata i zna~eweto na trgovijata vo ramkite na celokup-
noto stopanstvo e golema.
Koga se raboti za trgovijata kako sostaven del na do-
polnitelnata turisti~ka ponuda moème da re~eme deka trgo-
vijata i osobeno trgovijata na malo zavzema va`no mesto od
aspekt na snabdenosta na trgovskite prodavnici so razni stoki
koi gi koristat turistite. Imeno, turistite se javuvaat kako
potro{uva~i na skoro site stoki koi gi koristi i doma{noto
naselenie. Od snabdenosta na trgovijata so tie stoki i nivniot
kvalitet vo mnogu zavisi ne samo proizvodot na konkretniot
nositel na ponudata, tuku so toa i imixot na celokupniot tur-
isti~ki proizvod na mestoto, regionot i zemjata.
58 )
Trajanoski P., " Ekonomika i organizacija na stokoviot promet", ZUS-
Skopje, 1978 g., str. 60.
86
Odtamu, proizleguva deka
trgovijata e eden od osnovnite
nositeli na dopolnitelnata tur-
isti~ka ponuda i od nejzinata raz-
vienost zna~itelno zavisi visinata
i strikturata na vonpansionskata
turisti~ka ponuda.
Osven toa vo sovremeniot svet
mo{ne golem e brojot na turistite koi
patuvaat tokmu vo mesta kade {to e
trgovijata porazviena i kade moàt da
se kupat poevtini proizvodi za
{iroka potro{uva~ka ( t.n. {oping
turizam). Taka, trgovijata }e ima
soodvetno vlijanie i vrz razvojot na Sl.br.48. Kolonijalna prodavnica
ugostitelstvoto i turizmot vo desti-
nacijata, a i obratno turizmot vrz
trgovijata.
5. Turisti~kite ( patni~ki) agencii kako faktor na vonpan-

sionska ponuda
Turisti~kite agencii imaat golemo zna~ewe za turizmot i

svoe posebno mesto vo ramkite na vonpansionskata ponuda. 59)
Turisti~kite agencii se specifi~ni stopanski organi-
zacii koi vo ekonomska i organizaciona smisla se vbrojuvaat
vo turisti~koto stopanstvo, no imaat posebna polo`ba i kon tur-
isti~kata pobaruva~ka i kon turisti~kata ponuda. Specifi~nata
polo`ba se ogleda pred sé vo toa {to tie istovremeno rabotat i
so turisti~kata pobaruva~ka i so turisti~kata ponuda vr{ej}i so
toa dvostrana posredni~ka uloga.
Rabotej}i za potrebite na turisti~kata pobaruva~ka agen-
ciite gi zastapuvaat nejzinite potrebi, sklonosti i mo`nosti
nasproti turisti~kata ponuda, no se javuvaat i kako zastapnici na
turisti~kata ponuda koja ja pribliùvaat kon potro{uva~ite.
Turisti~kite agencii vr{at ~isto uslu`na dejnost koja
vo najgolem del se temeli na posredni~ka uloga. No vo ramki na
takvata dejnost postojat niza raznovidni raboti koi gi izvr{uva
agencijata od koi del moàt da se smestat i vo t.n. vonpansionska
turisti~ka ponuda.
59
Spored Markovi} S. i Z. (cit. delo str.160) pokraj faktorite na tu-
risti~kata pobaruva~ka i faktorite na turisti~kata ponuda kako treta grupa
faktori na turizmot se zemaat posredni~kite faktori, odnosno turisti~kite
(patni~ki) agencii.
87
Sl. br. 49. Turisti~ka agencija
Taka, spored Markovi} S. i Z. 60) uslugite koi gi vr{i agen-

cijata za svoite klienti moàt da se grupiraat vo ~etiri grupi i
toa :
- posreduvawe vo obezbeduvaweto na ispravi, a i pos-

reduvawe vo obezbeduvawe na uslugi koi gi vr{at treti
lica vo vrska so patuvaweto i prestojot na klientite na
agencijata,
- organizirawe na t.n. pau{alni patuvawa,
- informativno-sovetodavni uslugi vo vrska so
patuvaweto i prestojot,
- ostanati uslugi.
Prvata grupa gi opfa}a rabotite okolu proda`bata na

karti za prevoz, rezervacii za mesta vo prevoznite sredstva,
proda`ba na ispravi vrz osnova na koi klientot moè da koristi
uslugi za vreme na prestojot ( hotelski bonovi -vau~eri ) za smes-
tuvawe i hrana, karti za vlez na priredbi, raboti vo vrska so tur-
isti~kiot platen promet ( patni~ki ~ekovi, kreditni pisma,
menuva~ki raboti i sl., obezbeduvawe na razni osiguruvawa, obez-
beduvawe patni ispravi ( paso{i, vizi), proda`ba na ispravi za
koristewe na ostanati raznovidni uslugi vo tekot na patuvaweto
i prestojot.
Ovie uslugi agencijata gi vr{i za smetka na treti lica pri
{to taa ima naj~esto uloga na agent ili komisioner, a nejziniot
materijalen interes e vo provizijata {to ja dobiva od
prevoznite, hotelskite i drugite organizacii.
Vo vtorata grupa uslugi ( organizacijata na pau{alni
patuvawa) turisti~kite agencii nastapuvaat kako samostojni or-
60 )
Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 160.
88
ganizatori , a ne samo kako posrednici. 61 ) Kaj pau{alnite patu-
vawa, zna~i, turisti~kata agencija ne e samo posrednik za tu|i
uslugi, tuku taa prodava i svoi uslugi ( pr. razrabotkata na
itinererot i programata, vodeweto pri patuvaweto i sl., a ima
agencii koi imaat i sopstveni prevozni sredstva). I {to e u{te
pova`no, pri ova agencijata se javuva i kako receptiven faktor,
a ne samo kako posrednik i organizator.
- Tretata grupa uslugi ja so~inuvaat besplatnite infor-
macii i soveti na klientite.
- Vo ramkite pak na ~etvrtata grupa spa|aat niza
sporedni uslugi kako {to se proda`ba na suveniri, razglednici,
dijafilmovi, avtokarti, pe~ateni vodi~i , iznajmuvawe (rentawe)
na avtomobili , mopedi, velosipedi i sl.
6. Zanaet~istvoto kako nositel na vonpansionska turisti~ka

ponuda
Turistite za vreme na
svojot prestoj vo receptivnite
mesta, podra~ja i zemji imaat
potreba i od koristewe na mno-
gubrojni zanaet~iski proizvodi
i uslugi kako {to se na primer
suvenirite, razni vidovi nakiti
i drugi proizvodi, a i uslugite
kako {to se berbersko-
frizerskite, kozmeti~arskite,
mehani~arskite i sl.
Sl. br. 50. Zanaet~iski proizvodi
Site tie proizvodi i uslugi gi pruà proizvodnoto i

uslu`noto zanaet~istvo. Tokmu zatoa od razvienosta na pro-
izvodnoto i osobeno uslu`noto zanaet~istvo, vo golema merka
zavisi i {irinata na vonpansionskata turisti~ka ponudana a so
toa i visinata na vonpansionskata turisti~ka potro{uva~ka .
61 )
Pau{alnite patuvawa pretstavuvaat zbir na uslugi koi opfa}aat i pat i
prestoj , a ~esto i drugi uslugi koi se nudat i prodavaat samo vo celina po edna
zbirna ili pau{alna cena. Tie moàt da bidat organizirani po èlba i
pora~ka na klientite ili spored odnapred pripremena programa na tur-
isti~kata agencija.
89
Vsu{nost, me|u drugoto, poznato e i toa deka golem
broj turisti patuvaat tokmu vo mestata so pobogata
ponuda na zanaet~iski proizvodi i uslugi otkolku vo
mestata kade ponudata na takvite proizvodi i uslugi e
posiroma{na.
Zanaet~istvoto kako vaèn

del od turisti~koto stopan-
stvo vo potesna smisla na
zborot ima svoe posebno mesto
vo zbogatuvaweto na vonpan-
sionskata ponuda.
Sl. br. 51. Zanaet~iski proizvodi
Sl. br. 52. Ohridska rezba Sl. br. 53. Zanaet~iski proizvodi
90
7. Ponuda na uslugi za plovni objekti
Sovremenata pobaruva~ka se karakterizira i so sî pogo-

lemiot broj na lu|e koi koristat plovni objekti kako {to se
~amci, gliseri , jahti, skuteri i sl. Vo idnina }e se zgolemuva
brojot na vakvite objekti kako na onie vo privatna sopstvenost
taka i na onie za iznajmuvawe.
Vo taa smisla prisutna e i

postojana tendencija na zgolemu-
vawe na komforot na jahtite i
gliserite so {to se javuvaat i pot-
rebi za ovozmoùvawe na niza us-
lugi za niv, a vo prv red prostori
za nivno ~uvawe, pristani{ta za
nivno parkirawe i sl.
Postojaniot porast na
kvalitetot na plovnite objekti i
nivnata opremenost so razna
oprema }e bara i posloèni sis-
temi na ~uvawe , servisirawe i
odrùvawe i sî pogolem broj na
Sl. br. 54. Marina specijalizirani servisi za nivno
odrùvawe.
Parkirali{tata za ~uvawe na vakvite objekti me|utoa

mora da gi zadovoluvaat visokite standardi za za{tita na okoli-
nata osobeno vo na{iov slu~aj ezerata. So zgolemuvaweto na bro-
jot na plovnite objekti mora da se obezbedi i primena na merkite
za za{tita na okolinata ( od otpadni vodi, otpadni agensi-masla
i sl.), merkite za bezbednost na voda i sl.
8. Ostanati subjekti kako del od turisti~kata ponuda
Ovdeka bi gi spomenale ostanatite stopanski dejnosti koi

im pruàat uslugi na turistite bilo na direkten ili indirekten
na~in i taka u~estvuvaat vo vonpansionskata ponuda na mestoto i
zemjata vo celina. Takvi se na pr. organizaciite koi nudat sport-
ski uslugi (sportski centri, aerobik, fitness, teretani, potoa
sportski kladilnici, igra~nici, kazina, saloni za razubavuvawe,
kozmeti~ki studija, berberi, frizeri, maseri, peralni za koli,
servisi za koli, {koli za folklor i tanci, {koli za moderni
91
tanci, no}ni klubovi, diskoteki, parkovi, {etali{ta i sl. Isto
taka tuka bi moèle da gi spomeneme i dejnosta na advokatite,
osiguritelnite kompanii i sl.
Za zadovolstvoto na turistite mnogu va`ni se i cela niza
drugi dejnosti koi go potpolnuvaat kvalitetot na odnosot kon
niv. Takvi se :
- Obezbedenosta so parking
prostori i sl. - Tokmu so ovoj
problem se soo~uvaat pogolemiot
broj turisti~ki mesta pa vo taa
smisla i na{ite ezerski tur-
isti~ki regioni. Nedostigot od
parking proctor predizvikuva niza
problemi kako kaj turistite taka i
kaj domicilnoto naselenie. Seto
toa vlijae vrz kvalitetot na ce-
lokupniot turisti~ki proizvod ,
misleweto na turistite za soodvet-
noto mesto i negoviot publicitet.
Se razbira deka na krajot toa }e se
odrazi i vrz ekonomskite efekti
Sl. br. 55. Parking od turizmot za mestoto i zemjata.
-Zdravstvoto i zdravstvenata
za{tita - koe so kapacitet i kvalitet
treba da odgovori na narasnatite potrebi
vo sezonata. I ovoj faktor e dosta biten
kako za turistite taka i za domicilnoto
naselenie. Soodvetno zdravstvo pouspe{no
}e gi lekuva kako turistite taka i domi-
cilnoto naselenie a seto toa }e se odrazi i
vrz zadovolstvoto na turistite i vrz efi-
kasnosta na domicilnoto naselenie na
rabotnite mesta vo ugostitelskite i
drugite objekti. Na kraj povtorno toa }e se
reflektira vo pogolemi efekti od turiz-
Sl. br. 56. Bolnica
mot voop{to a sekako i od vonpansionskata
potro{uva~ka.
92
- Bezbednosniot sistem za turis-
tite ima golemo zna~ewe. Toa se od-
nesuva kako na bezbednosta vo
po{iroka smisla na zborot (terori-
zam, politi~ka stabilnost i sl.) koja
e vaèn faktor pri izborot na des-
tinacijata, taka i na sigurnosta na
lokalno nivo od aspekt na bezbednost
vo soobra}ajot, od kriminal i sli~ni
mo`ni nepriliki.
Sl. br. 57. Obezbeduvawe na nastani
-Me|u brojnite drugi dosta

va`ni uslugi za turistite
sekako treba da se vbrojat i
bankarskite i po{tenskite
uslugi kako i snabduvaweto so
gorivo za avtomobili. Pokraj
snabdenosta vaèn moment
ovdeka e i rabotnoto vreme.
Sl. br. 58. Banka vo Ohrid
Sl. br. 59. Benzinska pumpa Sl. br. 60. Menuva~nica
93
Sl.br. 61. Po{ta- Ohrid Sl. br. 62. Internet kafe
6. Tendencii vo turisti~kata ponuda vo idnina 62 )
Trend vo turisti~kata ponuda e nejzina standardizacija i

sî pomasovna pojava na t.n. brand ponuda, {to zna~i prepoznat-
livi uslugi. Prednostite na ovaa ponuda se : efikasnost, brzo
sporeduvawe, planirawe i kontrola na nivoto na uslugata.
Kako i vo drugite stopanski dejnosti i vo turizmot se
o~ekuva natamo{na koncentracija na kapitalot i dominacija na
multinacionalnite kompanii na {to vo prilog }e mu odi i
obedinuvaweto na Evropa, edinstvenata valuta, a i procesot na
globalizacija so {to i celiot svet }e e dostapen.
Sl. br. 63. Balkanski festival
62)
Koristeni soznanija od “ Glavni plan razvoja Primorsko goranske ùpanie”,
94
Pod pritisok na konkurencijata i borbata za mesto na tur-
isti~kiot pazar }e se vleguva vo horizontalni i vertikalni in-
tegracii so {to vo celost }e bidat kontrolirani cenite i
kvalitetot na turisti~kata ( no i ostanatata) ponuda. Pomalite
sistemi na ponuda baraj}i mesto na pazarot vo novite priliki na
op{ta globalizacija na svetot }e mora da se specijaliziraat za
pomali segmenti na turisti~ka ponuda so {to }e se razvivaat i
posebni oblici na turisti~ka pobaruva~ka.
Isto taka }e ima i postojan porast na nivoto na smes-
tuva~kite standardi, t.e. kvalitetot na smestuva~kite ka-
paciteti,
]e se baraat novi oblici na ishrana, so naglasok na zdrava
hrana i masovna upotreba na novi oblici na hrana i pijaloci.
Klu~en faktor za turisti~ka uspe{nost }e bide kvalite-
tot na turisti~kata ponuda.
Bez somnenie deka i vo idnina osnoven motiv na patu-

vawata }e bide odmorot, no turistite paralelno so
mo`nostite za odmor }e baraat i kvalitetna vonpansion-
ska ponuda. Pod poimot odmor sovremeniot ~ovek ne podraz-
bira isklu~ivo pasivno le{karewe na plaà, tuku saka da se
opu{ti vo novoto okruènie (odtamu i porastot na poba-
ruva~ka za sodrìni od t.n. adrenalinski karakter).
Vrz osnova na karakteristikite na pobaruva~kata vo

idnina klu~ni elementi na koi ponudata treba da obrne posebno
vnimanie se :
Sl. br. 64. Kanalot vo Ohrid Sl. br. 65. Stadion vo Ohrid
95
Ponudata na doìvuvawa vo priroda osobeno na voda, pod
voda, pokraj voda, doìvuvawa na kopno i planiina koi se posebni
i nepovtorlivi, doìvuvawa vo vrska so florata i faunata (ri-
bolov, fotoprogrami, posmatrawe na ptici i ìvotni, endemski
vidovi i sl.), pro{etki, planinarewe, rafting, miruvawe vo pri-
roda, skijawe na voda, skijawe na sneg i sl.se samo del od aktiv-
nostite koi treba da se ponudat.
Sl. br. 66. [kola za nurkawe Sl. br. 67. Endemski bilki
na Gali~ica
Pri toa potrebno e da se obezbedi maksimalna za{tita na

prirodata od negativnite vlijanija na turisti~kite aktivnosti .
Zatoa turizmot vo priroda ne treba da se slu~uva tuku treba da se
planira i kontrolira i pri toa so kvalitena usluga da se zado-
volat barawata na turistite. Zatoa treba vo najgolema mera da se
koristat i tehni~ko-tehnolo{kite re{enija koi pridonesuvaat
za za~uvuvawe na prirodata i za{tita na okolinata.
Sl.br. 68. Filigranski proizvodi Sl. br.69. Filigranski du}an vo Ohrid
96
Sl.br.70. Stari zanaeti i ve{tini Sl.br. 71. Filigranski proizvodi
Ponudata na t.n. “ dobar ìvot” podrazbira zadovolstvo i

kvalitet, hoteli od podobar kvalitet, brend hoteli, all inclusive
hoteli, boutique hoteli, smestuvawe prilagodeno za poedinci i
familii, originalnost, wellness, zdrav ìvot, zdrava hrana, du-
hovnost, mir, spokoj.
Toa e vsu{nost pobaruva~ka za pomali mesta, gradovi

so posebno kulturno istorisko nasledstvo, ìvot na selo,
berba na razni ovo{ja, prestavuvawe na stari zanaeti i
ve{tini i t.n.
Ponudata na zabavni sodrìni e neodminliv del od ponu-

data. Zabavata treba da sodrì programi povrzani kako so na-
cionalnata i lokalnata kultura taka i internacionalni pro-
grami. Sodrìnite treba da bidat prilagodeni kon oddelni
celni segmenti i treba da gi ima vo tekot na celiot den i no} i da
se izbegne koncentracija na nastanite isklu~ivo vo ve~ernite
sati.
Ponudata na poseti na istiriski va`ni mesta, kulturno
istoriski spomenici i ustanovi treba isto taka da e dobro os-
mislena so cel da bidat interesni i da prestavuvaat posebno
doìvuvawe i edinstvena prikazna.
97
Ponudata na t.n. hiper-
turizam }e ja odbeleì nar-
ednata decenija na ovoj vek.
Toa moè da se organizira na
voda, pod voda, na planini,
reki, vo grad, na selo, vo is-
toriski gradbi i sl.
Sl. br. 72. Wellness – centar
7. Opasnosti po odnos na zgolemuvaweto na

vonpansionskata potro{uva~ka
Nasproti tendenciite za razvoj na eden odr`liv turizam so

site prednosti i pogodnosti za turisti~kite destinacii, vo
posledno vreme vo svetot se prisutni i pojavi na odredeni vidovi
turizam koi vo taa smisla se so doza na problemati~nost. Takvi
se na primer patuvawata koi vklu~uvaat sî (all inclusive) i
krstarewata.
Spored Norbert Su{anek (Norbert Suchanek) 63) “ Se pogo-
lem broj turisti~ki pretprijatija se odlu~uvaat da im ponudat na
turistite ogradeni geta za odmor vo koi moète da jadete i piete
kolku sakate. Nadvor od ova geto se pravat samo kratki izleti vo
klimatizirani avtobusi ili kratki poseti na javni ku}i. Na toj
na~in doma{noto naselenie e potpolno isklu~eno od dobivkata
koja ja nosi ovoj vid turizam, so ogled na faktot deka vo ovie geta
duri i hranata se uvezuva od razvienite industriski zemji. Lo-
kalnoto naselenie se upotrebuva samo kako {arena ograda ili
kako obezbeduva~ na eftini uslugi vo javnite ku}i” .
Golemata dobivka za turisti~kite agencii koja se ostva-
ruva od patuvawata koi vklu~uvaat sî, u{te pogolema e kaj or-
ganizacijata na krstarewata. Ekonomijata na mestata koi tie
gi posetuvaat ima mnogu malku korist od vakvite patnici bidej}i
najgolemiot del od svoite tro{oci tie go pravat na samiot brod a
mnogu malku se zadrùvaat vo pristani{tata vo koi se usidru-
vaat.
63)
Norbert Suchanek, Die dunklen Seiten des globalisierten Tourismus. Zu den ökolo-
gischen, ökonomischen und sozialen Risiken des internationalenTourismus;in Aus
Politik undZeitgeschichte 47/2001,S.32 Online Version
98
8. Zaklu~ok
Dene{nite turisti se mnogu poiskusni i poizbirlivi

otkolku bilo koga porano. Turisti~kiot pazar so svojata di-
nami~nost gi tera ponudata i pobaruva~kata vo zna~itelna merka
me|usebno da se uslovuvaat i vo soglasnost so toa da se menuvaat.
Od edna strana, ponudata gi sledi promenite vo preferenciite na
potro{uva~ite, a od druga strana na pobaruva~kata naviknata na
ispolnuvawe na svoite èlbi i potrebi i se zgolemuvaat
o~ekuvawata i sî pote{ko e taa da se zadovoli.
Golem broj destinacii so unapreduvawe na turisti~kata
ponuda gi podigaat standardite i nivoto na o~ekuvawe na turis-
tite. Povolniot odnos “ Value for money ” sî pove}e se podrazbira
i pove}e ne e dovolen za uspe{en i dobar odmor. Turistite
o~ekuvaat i “ Expirience for money” odnosno “Emotion for money”.
Vo toj pravec trgnuvaat site destinacii koi nameravaat da go
zadràt svoeto pazarno u~estvo. 64 )
So razvitokot na dopolnitelnite sodrìni vo destinaci-
jata koi so kvalitetot i raznovrsnosta odgovaraat na kvalitetot
na osnovnite smestuva~ki kapaciteti bi se obogatila tur-
isti~kata ponuda i bi se smalila zavisnosta na turizmot od
ograni~enite resursi “ sonce i ezero” vo na{iov slu~aj.
Razvitokot na dopolnitelnata ponuda ( vo i nadvor od
smestuva~kite kapaciteti) vo turisti~kite destinacii e nuèn
preduslov za zgolemuvawe na iskoristenosta na smestuva~kite
kapaciteti i zgolemuvawe na prose~nata potro{uva~ka na turis-
tite.
Za menuvawe na imixot na “destinacija na sonce i ezero”
potrebno e da se motivira, inicira i poddrì razvitokot na von-
pansionskata turisti~ka ponuda koja se zasnova na iskoristuvawe
na postoe~kite potencijali ( kulturno-istoriski spomenici,
muzei, nacionalni parkovi, istoriski lokaliteti..) i sozdavawe
na nova turisti~ka ponuda ( zabavni parkovi, vodeni parkovi,
marini, golf tereni...).
Pri toa izgradbata i koristeweto na prostorot mora da
bide vo soglasnost so postoe~kite prostorni planovi i
po~ituvawe na ograni~uva~kiot kapacitet na dadeniot prostor.
“ Strategija razvoja hrvatskog turizma do 2010 godine ”, Finalna verzija,

64
Ministarstvo turizma Republike Hrvatske, 2003 god. , str . 12.
99
Sovremenata koncepcija na rabotewe na tur-
isti~kiot pazar bara integrirawe na turisti~kata
ponuda vo ramki na turisti~kata destinacija koja e for-
mirana spored barawata na turisti~kiot pazar. Celite na
turisti~kiot razvitok treba da gi inkorporirat vo sebe i
zadovolstvoto na gostinot i zadovolstvoto na
doma}inot.
Pretpostavka za uspe{na realizacija na tie celi e ponu-

data da se temeli vrz osnova na odrìv razvoj zasnovan na
sopstveniot kulturen i socioekolo{ki kapital. Samo taka }e
moè da se zboruva i za pozitivni efekti od globalizacijata vrz
turizmot i stopanstvoto na zemjata vo celina, a da se mini-
miziraat negativnite efekti na kulturata, obi~aite, prirodnite
atraktivnosti, gastronomijata i sl.
100
101
102
II DEL
EMPIRISKO
ISTRA@UVAWE
103
1. TURISTI^KA VONPANSIONSKA PONUDA I
POTRO[UVA^KA
Sovremenata civilizacija, procesite na urbanizacijata,

industrijalizacijata,biznisot, sloènite i intenzivnite komu-
nikacii, zagadenosta na ìvotnata sredina i dinami~niot na~in
na ìveewe i odnesuvawe vo golema mera gi isto{tuvaat lu|eto.
Tie se ~uvstvuvaat mo{ne nesigurni, voznemireni, preterano
emocionalno napregnati i imaat èlba da ja promenat fizi~kata
i socio-psiholo{kata sredina. Kako {to veli Alberto Sesa:
“ôvekovite su{testva se prinudeni da begaat od sekojdnevniot
ìvot, koj {to mu go nametnuva gradot i industrijata, da baraat
vra}awe kon prirodata, da vospostavat kontakt so prirodata koja
{to gradot ja poni{ti”.
Me|utoa, vo dosega{nite istraùvawa i prou~uvawa
pove}e se prisutni ekonomskite efekti na turizmot, a vo
prili~na mera se zapostaveni sociolo{kite i psiholo{kite
aspekti. Ednostranite prou~uvawa ne davaat dovolno mo`nosti
za celosno i kompletno prou~uvawe na turizmot. Toa zna~i deka e
zapostavena humanitarnata dimenzija na turizmot, koja kaj mnogu
sovremeni avtori posebno se potencira. Vo toj konteks A. To-
dorovi} veli “Humanitarnata dimenzija vo oblasta na turizmot e
najva`nata i najbitnata” 65)
Turisti~kata potro{uva~ka se ostvaruva vo pove}e dejnos-
ti i zaradi toa e mo{ne te{ko da se oceni nejziniot obem i
struktura. Osobeno e te{ko da se utvrdi vonpansionskata
potro{uva~ka, bidej}i ne se evidentira kako {to e slu~ajot so
pansionskata potro{uva~ka. Poradi takvite objektivni sostojbi
vo dosega{nite istraùvawa naj~esto se koristi anketnata
tehnika kako instrument za istraùvawe.
Po|ajki od va`nosta na vonpansionskata potro{uva~ka vo
strukturata na vkupnata turisti~ka potro{uva~ka se odlu~ivme
za empirisko istraùvawe bidej}i vo na{ava dràva se u{te
vakvi istraùvawa nema. Istraùvaweto go realiziravme vo
letnata sezona 2006 godina vo pove}e hoteli Ohridsko-
Stru{kiot, Prespanskiot i Dojranskiot turisti~ki region. Od
vkupnata populacija na turistite koi {to prestojuvaa vo
spomenatite turisti~ki mesta izbravme primerok od 353 turisti
od koi 239 doma{ni i 114 stranski. Pri toa vodevme smetka za
65)
Todorovi} Aleksandar, “Sociologija turizma”, 1980 god., str.13.
104
soodnos na primerokot so u~estvoto na doma{nite i stranskite
turisti vo vkupnata turisti~ka populacija.
2. TEORETSKO- METODOLO[KI PRIOD NA

ISTRA@UVAWETO
2.1.CEL NA ISTRA@UVAWETO
U{te pri izrabotkata na proektot za istraùvawe treba

sosema jasno i konkretno da se postavat teoretskite i
prakti~nite celi. Teoretskata cel se odnesuva na odredeni teo-
retski soznanija za pojavata koja se istraùva, a prakti~nata cel
e povrzana so primena na steknatite soznanija vo praktikata.
Vo ova istraùvawe gi postavivme slednive celi:
dali turistite koi {to prestojuvaat vo hotelite na ezer-
skiot turizam vo R. Makedonija se zadovolni od raznovidnosta na
vonpansionskata ponuda i nejziniot kvalitet i
dali se zadovolni od vonpansionskata turisti~ka ponuda,
kvalitetot i cenite vo turisti~koto mesto.
2.2. PREDMET NA ISTRA@UVAWETO
Otkako ja odredivme celta na istraùvaweto sosema e

logi~no da go definirame predmetot na istraùvaweto. De-
finicijata na predmetot na istraùvaweto moè da bide teoret-
ska i operacionalna. “Me|utoa, teoretskite definicii se mo{ne
apstraktni i poradi toa se davaat operacionalni definicii na
predmetot na istraùvaweto, odnosno teoretskite definicii se
preveduvaat vo operacionalni” 66)
Spored toa, prviot ~ekor {to treba da se napravi od strana
na istraùva~ot na odredena pojava e nejzinoto poimno odredu-
vawe so cel da se razgrani~i od drugite sli~ni pojavi. Predmetot
na ova istraùvawe e: “vonpansionskata turisti~ka ponuda i
66)
Todorovi} Aleksandar, “ Metodologija istraìvawa slobodnog vremena ”,
Savremena administracija, Beograd, 1978 str. 52.
105
potro{uva~ka vo hotelite i turisti~kite mesta na ezerskiot
turizam na R.Makedonija”.
2.3.HIPOTEZI
Hipotezite se pretpostavki so koi ne{to se tvrdi ili

negira i zaradi toa treba po empiriski pat da se dokaè dali se
to~ni ili neto~ni. Hipotezata e pra{awe na koe preku is-
traùvaweto treba da se dade odgovor. Ottamu, pra{aweto na
postavuvaweto i verifikacijata na teoretskite pretpostavki e
edno od najva`nite problemi.
Nie pri izrabotkata na proektot za ova istraùvawe for-
miravme dve op{ti hipotezi i toa:
1. Turistite za vreme na turisti~kiot prestoj vo hotelite
na ezerskiot turizam (Ohridsko-Stru{kiot region, Prespa i Do-
jran) se zadovolni od vonpansionskata ponuda.
2. Turistite za vreme na turisti~kiot prestoj vo tur-
isti~kite mesta na ezerskiot turizam (Ohrid, Struga, Prespa i
Dojran) se zadovolni od vonpansionskata ponuda nadvor od ho-
telot, odnosno vo turisti~koto mesto.
Sl. br. 73. Hotel Park - Ohrid Sl. br. 74. Sveti Naum - Crni drim
106
2.4. METODOLO[KA TEHNIKA NA ISTRA@UVAWETO
Vo istraùvaweto gi koristevme slednive metodolo{ki

tehniki:
• Pra{alnik
• Intervju
• Metod na skalirawe
• Statisti~ki metod
Pra{alnikot sodrì 27 pra{awa od koi ~tiri se za do-
bivawe za op{ti podatoci za ispitanicite, a drugite se odnesu-
vaat na vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka. Ovie pra{awa
se od zatvoren tip odnosno na ispitanicite im se nudat pove}e
mo`ni odgovori, a tie moàt da zaokruàt samo eden odgovor.
Po izvr{enoto anketirawe na 353 turisti izrabotivme ta-
beli so vkrstuvawe na pra{aweto na doma{nite i stranskite
ispitanici i nivnite odgovori. Vo sekoja tabela gi presmetavme
procentite i nivnata statisti~ka zna~ajnost.
3. ANALIZA I INTERPRETACIJA NA DOBIENITE

PODATOCI
3.1. VONPANSIONSKATA TURISTI^KA PONUDA I

POTRO[UVA^KA VO HOTELITE NA EZERSKIOT TURIZAM
-Kakvi se procenkite na doma{nite i stranskite tur-

isti za vonpansionskata ponuda vo hotelite za vreme na niv-
niot prestoj?
Vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka se tesno povrzani.

Vonpansionskata potro{uva~ka e detirminirana od pove}e fak-
tori. Ednata grupa faktori se odnesuva na raznovidnosta i
kvalitetot na vonpansionskata turisti~ka ponuda, a drugata
grupa faktori e tesno povrzana so potrebite, navikite i finan-
siskite mo`nosti na turistite. Vo hotelite vonpansionskata
ponuda se odnesuva na dopolnitelna hrana i pijaloci na pansion-
skite gosti, uslugi povrzani so ~isteweto pereweto i peglaweto
na nivnata obleka, uslugi povrzani so garaìraweto na nivnite
vozila, proda`ba na suveniri, razglednici i prospekti, ponuda na
sportsko-rekreativni sodrìni, kulturno-zabavni sodrìni, or-
ganizirawe na izleti, poseti i pro{etki. Vo ovaa ponuda spa|aat
i brojni drugi vidovi na uslugi kako {to se: uslugi na gostite koi
107
se na pominuvawe za smestuvawe, uslugi na gostite ~ii prestoj e
do tri dena i drugo.
Vonpansionskata turisti~ka potro{uva~ka se real-
izira vo pove}e dejnosti i poradi toa mo{ne e te{ko da se odredi
nejziniot obem i struktura. Utvrduvaweto obi~no se vr{i na in-
direkten na~in so ispituvawe na mislewata i stavovite na turis-
tite koi se vo tek na turisti~kiot prestoj ili go zavr{ile
vikendot ili godi{niot odmor. Ispituvawata se vr{at preku an-
keta i intervju.
Tabela 1. Doma{ni i stranski turisti i vonpansionskata ponuda vo hotelot
Turistite spored Dali ste zadovolni od vonpansionskata ponuda?

mestoto na posto-
janoto ìveewe Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum
zadovolen zadovolen zadovolen zadovolen Vkupno
Doma{ni 121 88 24 6 239

(50,62) (36,82) (10,04) (2,52) (100,00%)
Stranski 57 40 13 4 114
(50,00) (35,08) (11.41) (3,51) (100,00)
Vkupno 178 128 37 10 353

(50,43) (36,26) (10,48) (2,83) (100,00)
Podatocite vo tabelata moàt da se analiziraat vkupno

bez razlika dali se raboti za doma{ni ili stranski turisti i od-
delno za doma{nite i stranskite. Koga podatocive gi anal-
izirame vkupno }e konstatirame deka najgolemiot broj (50,43%)
od ispitanicite se mnogu zadovolni od turisti~kata ponuda, a po-
toa doa|aat onie ispitanici koi se prose~no zadovolni (36,26%).
Mo{ne e nizok procentot na delumno zadovolni (10,48%) i onie
koi ne se zadovolni (2,83%). Me|utoa, koga podatocite vo tabe-
lata se analiziraat oddelno kaj doma{nite i stranskite turisti
}e go zabeleìme istiot trend so edna mala razlika {to kaj
stranskite turisti procentot na nezadovolni za eden procent e
pogolem.
108
Grafikon br. 1. Turistite i vonpansionskata ponuda na hotelot
50,62% 50,00% 50,43%
36,82% 36,26%
35,08%
10,04% 11,41% 10,48%
2,52% 3,51% 2,83%
doma{ni stranski vkupno

mnogu sum zadovolen prose~no sum zadovolen
delumno sum zadovolen ne sum zadovolen
Presmetaniot H2( XI kvadrat) ne e statisti~ki zna~aen.

Op{to poglednato podatocive na iskaànite mislewa na
ispitanicite pokaùvaat deka nad 50% se mnogu zadovolni {to
ukaùva na faktot deka turisti~kata ponuda vo prili~na mera e
soobrazena so potrebite na turisti~kata klientela. No, od druga
strana procentot na prose~no zadovolnite i delumno zadovolnite
vkupno iznesuva 46,74% koe ne odi vo prilog na pogolema vonpan-
sionska potro{uva~ka. “Prisposobenosta na turisti~kata ponuda
kon turisti~kata potro{uva~ka podrazbira ispituvawe na
pravcite vo sovremeniot me|unaroden turizam i ispituvawe na
posebnite karakteristiki na turisti~kata klientela koja
dominira vo odredeno turisti~ko mesto”. 67)
Turisti~kata ponuda treba postojano da se soobrazuva so
karakteristikite na turisti~kataa klientela. Vo ramkite na toa
potrebno e da se vodi smetka za nivniot stepen na obrazovanie,
polot, vozrasta, ekonomskata mo}, nivnoto turisti~ko iskustvo i
drugo.
Kako {to veli J. Kabiqo, turistite koi se stremat kon
“kulturni i obrazovni celi imaat mnogu pointenzivni dnevni
vonpansionski dava~ki i poraznovidna potro{uva~ka vo koja
Ravkin Radoslava: “Vonstopanskata potro{uva~kata vo hotelierstvoto “,

67)
FTU- Ohrid, 1984 godina, str.53
109
zna~ajna stavka zavzemaat suvenirite, turite za razgleduvawe
gradovi i muzei, priredbi i drugo”. 68)
Od turisti~kata ponuda zavisi obemot i strukturata na
turisti~kata potro{uva~ka . Ottamu, mo{ne e va`no tur-
isti~kiot menaxment prethodno da gi ispituva i da gi poznava
potrebite na turistite od odredeni zemji i regioni koi se poten-
cijalni turisti. Toa najsoodvetno se postignuva preku marketing
istraùvawata na doma{niot i stranskiot turisti~ki pazar.
Sl. br. 75. Plaà Hotel Granit Sl. br. 76. Restoran
- Kakvi se procenkite na doma{nite i stranskite tur-

isti za cenite na vonstopanskite uslugi?
Turisti~kiot prestoj na posetitelite e povrzan so

mnogu pansionski i vonpansionski uslugi {to go so~inuvaat kom-
pleksot na uslugite. Takviot kompleks go so~inuvaat mnogu sit-
nici i sitni potezi, specifi~ni za hotelierstvoto . Za razlika
od drugite stopanski dejnosti, “Poedine~niot proizvod” vo ho-
telierstvoto ne moè kako takov da se plasira, ako prethodno ne
bide pretvoren vo usluga. Uslugata moè da bide materijalna i
nematerijalna. Materijalnata usluga se sostoi od podgotvuvawe,
menuvawe, usovr{uvawe i prisposobuvawe na odreden proizvod za
soodvetno koristewe spored èlbite na turistite. Vo toj konteks
mo{ne zna~ajno mesto vo vonpansionskata potro{uva~ka ima
kvalitet na uslugite i odnosot kon gostite. Nikoga{ dovolno
~esto i silno ne se naglasuva, kako {to veli K.D. Kofman, deka vo
raboteweto najvaèn e gostinot. “Toa bi trebalo da bide zlatno
Kabilqo Jelena: ” Ekonomika turizma”, Univerzitet vo Beograd, Beograd,

68)
1980, str.43.
110
pravilo vo raboteweto, bidej}i tie se podgotveni da go nagradat
so dobivka sekoe gri`livo postapuvawe”. 5)
Tabela-2. Doma{ni i stranski turisti i cenite na

vonpansionskata usluga
Turistite spored [to mislite za cenite na vonpansionskite uslugi?

mestoto na ìveewe
Cenite se Cenite se Cenite se Vkupno
mnogu visoki prose~ni niski
Doma{ni 75 156 8 239

(31,38) (65,27) (3,35) (100,00%)
Stranski 85 14 15 114
(74,56) (12,28) (13,16) (100,00%)
Vkupno 160 170 23 353
(45,33) (48,16) (6,51) (100,00%)
Grafikon br. 2. Turistite i cenite na vonpansionskite uslugi vo

hotelot
65,27% 74,56%
48,16%
45,33%
31,38%
13,16%
12,28%
6,51%
3,35%
cenite se mnogu visoki cenite se prose~ni cenite se niski
5)
Unkovi} Slobodan , ” Jugoturizam na britanskom trì{tu ”, Turizam, Za-
greb, 1978, str. 6.
111
Nekoi analizi na kvalitetot vo turisti~kata ponuda
ukaùvaat na nedostatocite vo uslugite kako pre~ka za zgolemu-
vawe na turisti~kata vonpansionska potro{uva~ka.
Vkupnite podatoci vo tabelava pokaùvaat deka najgo-
lemiot procent od ispitanite (48,16%) smetaat deka cenite za
vonpansionskite uslugi se prose~ni. Na vtoro mesto se (45,33%)
doa|aat ispitanicite koi se izjasnile deka cenite se mnogu vi-
soki i na treto mesto se (6,50%) se onie koi smetaat deka cenite
se niski.
Me|utoa, koga podatocive vo tabelava gi analiziravme od-
delno kaj doma{nite i kaj stranskite turisti }e zabeleìme iz-
vesni specifi~nosti. Imeno, odgovorite kaj doma{nite turisti
imaat isti trend kako kaj vkupnite odgovori, dodeka stranskite
iskaàle poinakvo mislewe. Od niv pogolemiot broj ili 74,56%
smetaat deka cenite na vonpansionskite uslugi se mnogu visoki.
Potoa na vtoro mesto so 13,16 se onie koi mislat deka cenite se
niski, a na treto mesto so 12,28% se turistite koi smetaat deka
cenite se prose~ni. Vo pogled na toa dali dadenite odgovori se
slu~ajni ili statisti~ki zna~ajni presmetaniot X2 (XI kvadrat)
e statisti~ki zna~aen na nivo od o,o5 %.
Vo odnos na toa dali doma{nite i stranskite turisti
tro{at mnogu ili malku za vonpansionski uslugi vo prilog na
ovaa problematika }e ilustrirame podatoci od edno na{e is-
traùvawe realizirano pred pove}e godini na primerok od 600
ispitanici od koi 400 doma{ni i 200 stranski. Na nivo na vkup-
niot primerok najgolemiot broj ili 56,17% se izjasnile deka
tro{at malku finansiski sredstva za vonpansionskite uslugi.
Interesno e {to stranskite turisti nad 60,50% tro{at malku. Vo
odnos na doma{nite procentot na stranskite turisti koi {to
voop{to ne tro{at sredstva za vonpansionski uslugi e (14%) vo
odnos na doma{nite (5%) 6)
Od ovie konstatacii moème da zaklu~ime deka visokite
ceni ne se pre~ka za malata vonpansionska potro{uva~ka, tuku
poslabo kvalitetnata ponuda.

isti za kvalitetot na dopolnitelnite uslugi za hranata i
pijaloci vo hotelot?
Sekoj posetitel vo tekot na turisti~kiot prestoj e za-

interesiran za kvalitetot na hranata vo pansionskata i vonpan-
sionskata ponuda. Tie preku hranata go zadovoluvaat motivot za
6)
Bunta{eski B., “Socio-psiholo{ki prou~uvawa na aktivnostite na pos-
etitelite vo turisti~koto mesto” , “Prosvetno delo” Skopje 1994 godina
str.136.
112
glad. Me|u niv pri procenuvaweto na kvalitetot na hranata
postojat individualni razliki vo zavisnost od nivniot individu-
alen vkus spored koj se delat na: turisti so standarden vkus, so is-
ten~en vkus, dietalci i gurmani.
Tabela 3. Doma{ni i stranski turisti i dopolnitelnite uslugi za hrana
Turistite Dali ste zadovolni od kvalitetot na dopolnitelnite uslugi za hrana

spored mestoto
na postojano
ìveewe Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
zadovolen zadovolen zadovolen zadovolen
Doma{ni 120 90 23 6 239

(50,21) (37,66) (9,62) (2,51) (100,00%)
Stranski 55 43 12 4 114
(48,24) (37,72) (10,53) (3,51) (100,00%)
Vkupno 175 133 35 10 353

(49,57) (37,68) (9,92) (2,83) (100,00%)
Grafikon br. 3. Turistite i dopolnitelnite uslugi za hrana
50,21% 49,57%
48,24%
37,66% 37,72% 37,68%
9,62% 10,53% 9,92%
2,51% 3,51% 2,83%

113
Koga podatocive vo tabelava gi analizirame vkupno bez
razlika dali se doma{ni ili stranski turisti }e zabeleìme
deka najgolemiot broj ili 49,57% se mnogu zadovolni, 37,68% se
izjasnile deka se prose~no zadovolni, 9,92% se delumno zadovolni
i 2,83% ili najmalku se nezadovolni. Me|utoa, koga podatocite gi
analizirame oddelno kaj doma{nite i stranskite turisti }e go
konstatirame istiot trend na odgovori.
Presmetaniot X2 (XI kvadrat ) pokaùva deka vo odgovor-
ite pome|u doma{nite i stranskite turisti razliki postojat no
ne se statisti~ki zna~ajni.
Tabela 4. Doma{ni i stranski turisti i kvalitetot na pijalocite

vo vonpansionskite uslugi
Turistite spored Dali ste zadovolni od kvalitetot na pijalocite vo vonpansionskite

mestoto na posto- uslugi?
jano ìveewe Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
Doma{ni 139 70 23 7 239

(58,16) (29,29) (9,62) (2,93) 100,00%
Stranski 61 35 14 4 114
(53,51) (30,70) (12,28) (3,51) 100,00%
Vkupno 200 105 37 11 353
(56,66) (29,74) (10,48) (3,12) 100,00%
Grafikon br. 4. Turistite i kvalitetot na pijalocite
58,16% 56,66%
53,51%
29,29% 30,70% 29,74%
12,28% 10,48%
9,62%
2,93% 3,51% 3,12%

114
Sl. br. 77. Hotel vo Dojran
Podatocite vo tabelava koi se odnesuvaat na vkupniot broj

na ispitanici vo odnos na kvalitetot na pijalocite pokaùaat
sli~ni odgovori kako vo prethodnata tabela za hrana. No, koga
nivnoto zadovolstvo go analizirame oddelno kaj doma{nite i
stranskite turisti }e konstatirame dve soznanija. Imeno, od edna
strana odgovorite na doma{nite i stranskite turisti imaat ed-
nakov trend kako i turistite vkupno. Dodeka pak od druga strana
me|u doma{nite i stranskite ispitanici postojat izvesni
razliki vo brojot na odgovorite za ista kategorija. Imeno,
58,16% od doma{nite se izjasnile deka se mnogu zadovolni, a od
stranskite 53,51%. Sli~ni razliki postojat i vo odgovorite za
delumno zadovolstvo. Za ovoj stepen na odgovori doma{nite se
zastapeni so 9,62%, a stranskite so 12,28%.
Presmetaniot X2(XI kvadrat) pokaùva deka razliki vo
odgovorite postojat no ne se statisti~ki zna~ajni.
Sl. br. 78. Restoran
115
Tabela 5. Doma{ni i stranski turisti i zadovolstvoto od pereweto i
~isteweto na oblekata
Turistite spored Dali ste zadovolni od pereweto i ~isteweto na sopstvenata obleka?

mestoto na posto-
jano ìveewe
Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
Doma{ni 119 76 30 14 239

(49,79) (31,80) (12,55) (5,86) 100,00%
Stranski 31 33 22 28 114
(27,19) (28,95) (19,30) (24,56) 100,00%
Vkupno 150 109 52 42 353

(42,49) (30,88) (14,73) (11,90) 100,00%
Grafikon br. 5. Turistite i uslugite za perewe i ~istewe na obleka
49,79%
42,49%
31,80% 30,88%
28,95%
27,19%
24,56%
19,30%
14,73%
12,55% 11,90%
5,86%

Analizata na podatocite vo ovaa tabela pokaùva dve

karakteristiki. Od edna strana vkupnite podatoci i podatocite
za doma{nite turisti pokaùvaat ednakov trend. Kaj niv najgo-
lemiot procent odgovorile deka se “mnogu zadovolni”,potoa
116
”prose~no zadovolni”,”delumno zadovolni” i na posledno mesto
”ne se zadovolni ”. Od druga strana trendot na odgovorite kaj
stranskite turisti se razlikuva. Kaj niv na prvo mesto so 28,95%
se nao|aat onie ispitanici koi se prose~no zadovolni, potoa
doa|aat onie koi se mnogu zadovolni so 27,19%, na treto mesto so
24,56% se nezadovolnite i na posledno mesto so 19,30% se de-
lumno zadovolni.
Presmetaniot X2 (XI kvadrat) pokaùva deka razlikite vo
odgovorite kaj doma{nite i stranskite turisti se statisti~ki
zna~ajni na nivo od 0,05 %.
Sl.br. 79. Suveniri
-Kakvi se procenkite na doma{nite i stranskite turisti od

ponudata na suveniri, razglednici i prospekti .
Zgolemuvaweto na vonpansionskata potro{uva~ka vo hote-

lot e tesno povrzano so bogatata i raznovidna turisti~ka ponuda.
Vo toj kontekst mo{ne va`no mesto i uloga imaat suvenirite,
prospektite i razglednicite. Osobeno se zna~ajni onie suveniri
i razglednici koi sodràt motivi i belezi na turisti~koto
mesto i zemjata voop{to. Golem broj na posetiteli imaat èlba
da kupat suveniri koi }e gi potsetuvaat na hotelot ili tur-
isti~koto mesto kade {to go minale svojot godi{en odmor. Isto
taka dodeka prestojuvaat imaat potreba so razglednici da im se
javat na svoite rodnini i prijateli. Zadovoluvaweto na vakvite
potrebi na turistite najmnogu zavisat od spremnosta i organ-
iziranosta na turisti~kite mesta i dràvata vo celost da ponu-
dat prospekti, suveniri i razglednici so raznovidni sodrìni.
Kvalitetot na vakvata ponuda vo golema mera zavisi od in-
ventivnosta na onie institucii i poedinci koi profesionalno se
zanimavaat so ovaa problematika. Inventivnosta treba da bide
pove}e dimenzionalna i da se naso~uva na pove}e oblasti. Pri
117
toa treba da bide soobrazena so mentalitetot na turisti~kata
masa, odnosno so nivnite èlbi, interesirawa i potrebi.
Tabela 6. Doma{ni i stranski turisti i zadovolstvoto

od ponudata na suveniri, razglednici i prospekti
Turistite Dali ste zadovolni od ponudata na suveniri, razglednici i

spored mestoto prospekti?
na postojano Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
ìveewe zadovolen zadovolen zadovolen zadovolen
Doma{ni 57 90 57 35 239
(23,85) (37,66) (23,85) (14,64) 100,00%
Stranski 29 35 23 27 114
(25,44) (30,71) (20,17) (23,68) 100,00%
Vkupno 86 125 80 62 353

(24,36) (35,42) (22,66) (17,56) 100,00%
Grafikon br. 6. Turistite i ponudata na suveniri, razglednici i

prospekti
37,66%
35,42%
30,71%
25,44%
23,85% 23,85% 23,68% 24,36%
22,66%
20,17%
17,56%
14,64%

118
Koga podatocite vo tabelava gi analizirame op{to bez
razlika dali se doma{ni ili stranski }e konstatirame deka na-
jgolemiot broj ili 35,42% se prose~no zadovolni. Na vtoro mesto
so 24,36% se onie ispitanici koi se mnogu zadovolni, a potoa
doa|aat ispitanicite koi se delumno zadovolni i na posledno
mesto ne zadovolnite so 17,56%.
Me|utoa, koga odgovorite gi analizirame oddelno kaj
doma{nite i kaj stranskite turisti }e zabeleìme izvesni
razlki. Imeno, kaj stranskite turisti vo odnos na doma{nite
daleku e pogolem procentot na nezadovolnite. Kaj niv na treto
mesto se nezadovolnite so 23,68%, a na posledno mesto so 20,17%
se delumno zadovolnite.
Presmetaniot X 2 (HI kvadrat) pokaùva deka vo odgovor-
ite me|u doma{nite i stranskite turisti postojat razliki no ne
se statisti~ki zna~ajni.
Od iznesenive podatoci moème da konstatirame deka
stranskite turisti vo odnos na doma{nite se pokriti~ni i
ponezadovolni od vonpansionskata ponuda na suveniri, razgled-
nici i prospekti.
Ottamu moè da se zaklu~i deka nadle`nite institucii vo
turisti~kite mesta treba da obratat pogolemo vnimanie na ovoj
vid vonpansionska ponuda so cel pove}e da bidat zadovoleni pot-
rebite na posetitelite, a so toa da ja zgolemat vonpansionskata
potro{uva~ka.
Vakvite sostojbi se mo{ne interesni i za menaxmentot na
sekoj hotel oddelno. Zaradi toa i tie treba da bidat poaktivni vo
kreiraweto na sodrìnite i motivate na vonpansionskata
ponuda.

isti za ponudata na kulturno-zabavnite sodrìni, izletite
i posetite i sportsko-rekreativnite aktivnosti.
Animacijata kako mo{ne vaèn segment na turisti~kata

ponuda treba da go zafati sevkupniot ìvot na turistite vo te-
kot na nivniot prestoj. Oddelni avtori koi poblisku se zani-
mavaat so ovaa problematika naveduvaat razli~en broj na oblasti
kako sodrìna na animacijata. Animacijata vo turizmot e tesno
povrzana so vonpansionskata potro{uva~ka.
Jost Krippendorf (Jost Krippendorf) naveduva {est podra~ja
i toa:
- dvièwe (sport, plivawe, telesni, ve`bi, planinarewe,
odewe, raznovidni sportski igri)
- druèwe ( odewe na piknik, izleti vo priroda, poseta na
razli~ni priredbi i proslavi, zabavi za deca, proslavi na ro-
dendeni i dr.);
119
- tvore~ki dejnosti (cratawe, fotografirawe,
raskaùvawe prikazni, koncerti po èlba i dr.);
- obrazovanie, otkrivawe i doìvuvawe (poetski ve~eri,
razni kvizovi, predavawe za istorijata na zemjata vo koja presto-
juvaat, gastronomski kursevi, razgovori, kursevi za izu~uvawe na
jazikot na doma}inot i tn.);
- avanturi (logorski ognovi, logoruvawe pod vedro nebo,
no}ni pro{etki, nurkawe pod voda, vozewe na splavovi i gumeni
kaj~iwa i sli~no);
- miruvawe, sredbi so samiot sebe (jogi), slu{awe seriozna
muzika, ve~erni razgovori i dr. 7)
Sl. br. 81. Ribarewe

Sl.br. 80. Karting pateka
Spored misleweto na D-r Miro Mihovilovi}, postojat de-

set podra~ja:
-op{testveni kontakti
-igri
-sportski aktivnosti
-op{testveno-zabavni aktivnosti
-kulturni i umetni~ki aktivnosti
-tehni~ki aktivnosti
-aktivnosti vo prirodata
-zdravstveno-rehabilitaciska aktivnost
-aktrakcii i
-izleti 8)
7)
Jost Krippendorf : “ Putuju}e ~ovje~anstvo”, Zavod za istraìvawe turizma,
Zagreb, 1986, str.133
8)
Mihovilovi} M.: “Slobodno vrijeme, rekreacija i turizam”, materijali
seminara Organizacija animacije, Pore~, 1984.
120
Sl. br. 82. Ping pong Sl. br. 83. Rakomet
B. Jovi} umetni~kite i kulturnite sodrìni za animaci-

jata vo turizmot gi deli na:
-grafi~ki i drugi vizuelni informacii (plakati,
prospekti, turisti~ki film, slajdovi);
-izlo`bi na plasti~ni umetnosti (sliki, skulpturi, tapis-
erii, narodni umetni~ki izrabotki);
-priredbi (koncerti, teatarski pretstavi, narodni igri,
operi);
-sinkreti~ki priredbi ( slobodni formi na scensko delu-
vawe, programi pod vedro nebo, priredbi vo koi i gostite
u~estvuvaat vo izveduvaweto);
-ilzeti;
-individualno animatorsko deluvawe so neposredno kon-
taktirawe. 9)
Koaftorot na ovoj trud D-r Branko Bunta{eski,
prou~uva}i gi animatorskite aktivnosti vo Ohridsko-
Prespanskata turisti~ka regija, niv gi grupira vo tri grupi:
-sportsko-rekreativni aktivnosti na voda i na kopno;
-izleti i poseti i
-kulturno-zabavni aktivnosti.
Vo grupata na sportski aktivnosti na voda se navedeni
trinaeset aktivnosti i toa:
-plivawe-kapewe;
-son~ajwe;
-vaterpolo;
-edrewe;
-skijawe na voda;
-ribolov;
-nurkawe pod voda;
-pro{etka so brod;
-vozewe so gliser;
.Jovi} B,: “Kulturne i umetni~ke delatnosti u turisti~koj privredi ”, Li-

9)
burnijske teme, Opatija, 1977, str.175.
121
-edrewe na {tica;
-letawe nad voda;
-drugi aktivnosti.
Sl. br. 84. Tenis Sl. br.85. Golf
Vo sportski aktivnosti na kopno se navedeni dvaeset ak-

tivnosti:
-ko{arka;
-odbojka;
-fudbal;
-mal fudbal;
-rakomet;
-lesna atletika;
-golf;
-mini golf;
-pin pong;
-bilijard;
-kuglawe;
-javawe;
-velosipedizam;
-joga;
-aerobik;
-badmintong;
-tenis;
-strelawe so vozdu{na pu{ka;
-vozewe roleri i
-drugi aktivnosti.
122
Sl. br.86. Paraglajder
Vo grupata na izleti i poseti se navedeni deset aktiv-

nosti:
-izleti;
-poseta na izletni~ki mesta;
-kratki poseti;
-dolgi pro{etki;
-poseta na mali lokali;
-poseta na trgovski prodavnici;
-poseta na pazar;
-razgovor so drugi;
-lov na dive~;
-drugi aktivnosti.
Kulturno- zabavnite aktivnosti i razonodata se
grupirani vo dvaeset aktivnosti:
-poseta na kulturno istoriski spomenici;
-poseta na kulturno zabavni priredbi;
-poseta na kino pretstavi;
-poseta na teatarski pretstavi;
-gledawe na televiziski programi;
-slu{awe radio;
-~itawe dneven pe~at;
-~itawe knigi i spisanija;
-poseta na koncerti;
-folklorni priredbi;
-{ah i sli~ni igri;
-karti i drugi zabavni igri;
-igri so avtomati;
-kockawe (rulet);
-slikawe, fotografirawe i modelirawe;
-ra~ni raboti (hobi);
-gastronomija;
-igranki i zabavi;
-izbor na mis i
123
-drugi aktivnosti.
Preku ovie tri grupi na aktivnosti sportsko-
rekreativnite, izleti i poseti i kulturno-zabavnite aktivnosti,
avtorot gi ispituva èlbite na turistite za odredeni aktivnosti
vo slobodnoto vreme na turisti~kiot prestoj. Vrz osnova na do-
bienite odgovori na 400 doma{ni i 200 stranski posetiteli
do{ol do slednive soznanija.
- Sportski aktivnosti na voda
Kaj doma{nite turisti najzastapeni aktivnosti na voda se:
plivawe-kapewe (34,15%), son~awe (29,80%), pro{etka so brod
(8,70%), ribolov (6,36%), i veslawe (5,92%).
Kaj stranskite turisti najzastapeni aktivnosti na voda se:
plivawe-kapewe (34,63%), son~awe (28,28%), vozewe so gliser
(10,24%), pro{etka so brod (9,22%) i ribolov (4,51%).
- Sportski aktivnosti na kopno.
Kaj doma{nite turisti najzastapeni aktivnosti na kopno
se: ping-pong (19,41%), tenis (9,30%), ko{arka (8,88%),mal fud-
bal (8,35%) i odbojka (7,29%).
Kaj stranskite turisti najzastapeni aktivnosti na kopno
se: mini golf ( 14,25%), kuglawe (11,13%), ping-pong (10,47%),
bilijard (10,02%) i golf (7,35%).
- Kulturno- zabavni aktivnosti i razonoda.
Najzastapeni aktivnosti od kulturno-zabavnite sodrìni
kaj doma{nite turisti se: poseta na kulturno-istoriski
spomenici (50,88%), gledawe televiziski programi (36,7%),
~itawe dneven pe~at (34,26%), folklorni priredbi (27,96%),
slu{awe radio programi (24,60%) itn.
Sl. br. 87. Stru{ki ve~eri na poezijata
Kaj stranskite posetiteli najzastapeni aktivnosti od ovaa

grupa se: poseta na kulturno istoriski spomenici (63,03%),
poseta na kulturno zabavni priredbi (43,84%), igranki (43,35%),
124
igrawe karti i drugi igri (39,40%) i gledawe televiziski pro-
grami (29,56%).
- Izleti i poseti kako aktivnosti
Najzastapeni aktivnosti kaj doma{nite turisti se: poseta

na izletni~ki mesta (47,36%), kratki pro{etki (38,9%), izleti
(37,53%) i drugo.
Kaj stranskite turisti najzastapeni aktivnosti se: poseta
na pazar (68,47%), razgovor so drugi (63,50%), kratki pro{etki
(61,58%), i tn.
Sl. br. 88. Izlet so brod
Od izneseniot pregled na pove}e avtori za grupirawe na

razli~nite vidovi aktivnosti moè da se konstatira deka posto-
jat pove}e sodrìni koi vo zavisnost od mo`nostite na hotelite
moàt da najdat soodvetno mesto vo dnevnite i nedelnite pro-
grami za animacija na turistite.
Pobogatata vonpansionska ponuda na raznovidni sodrìni
od oddelni oblasti na animacijata bara postojani investicioni
vloùvawa, stru~ni animatori i celosno angaìrawe na site
vraboteni vo hotelite. Na toj na~in site turisti za vreme na tur-
isti~kiot prestoj }e moàt da gi zadovolat svoite individualni
potrebi za sport i rekreacija, kulturno-zabavni potrebi i
u~estvo vo izleti i poseti. Takvite sostojbi so bogata i razno-
vidna animatorska ponuda ne samo {to }e gi zadovolat potrebite
i èlbite na turistite, tuku }e doprinesat vo zgolemuvaweto na
vonpansionskata potro{uva~ka i ekonomskite efekti. 10)
Vo sovremeniot na~in na menaxirawe vo hotelierstvoto
mo{ne va`na uloga ima animacijata. Taa od edna strana treba da
gi pottikne posetitelite na aktiven odmor, a od druga strana
10)
Bunta{eski B., “Animacijata vo turisti~kata ponuda”,Institut za is-
traùvawe na turizmot, Ohrid, 2001 god. str.39-45.
125
preku ponudata na novi i raznovidni sodrìni da gi zadovoli
nivnite op{ti i specifi~ni potrebi. Ottamu, vo fokusot na
sovremeniot turizam e ~ovekot potencijalen ili redoven pos-
etitel. “Site napori za zgolemuvawe na turisti~kiot promet i
pro{iruvaweto na korista od turizmot }e bidat samo tolku
delotvorni kolku {to }e bidat zasnovani vrz potrebite, karak-
teristikite, èlbite i mo`nostite na toj ~ovek”. 11)
- Procenkite na doma{nite i stranskite turisti od

organiziraweto na izletite i posetite
Izletite i posetite imaat posebno zna~ewe vo popolnu-

vaweto na slobodnoto vreme kaj posetitelite. Tie prete`no se
orientirani kon prirodata, prirodnite retkosti i ubavini. Tur-
istite nedoa|aat vo odredeni hoteli ili turisti~ko mesto samo
zaradi odmor, ishrana, kapewe, son~awe ili skijawe, tuku i da se
zapoznaat so novi turisti~ki lokaliteti, planini, klisuri,
pe{teri, ezera, reki, kulturno-istoriski spomenici, crkvi, ma-
nastiri, kulturni manifestacii, sportsko-rekreativni nastani,
so kulturata i nacionalni belezi na naselenieto vo tur-
isti~koto mesto i posetenata destinacijata vo celost.
So izletite tesno se povrzani i posetite. Tie se orienti-
rani kon odredeni prostori koi moàt da bidat urbanizirani,
ruralni, urbano-ruralni i drugi. Preku posetite turistite ne
samo {to ja zadovoluvaat svojata qubopitnost zapoznava}i se so
odredeni karakteristiki na turisti~kite lokaliteti, so razno-
vidnite obi~ai, vodej}i razgovori so drugi lu|e so koj vosposta-
vuvaat novi privremeni socijalni odnosi. Vakvite odnosi se
vospostavuvaat so pove}e subjekti koi rabotaat vo turisti~kite
objekti {to posreduvaat, recipientnoto naselenie i so drugi
turisti i turisti~ki grupi koi se nao|aat vo poseta na odredeni
turisti~ki lokaliteti.
Sodrìnite na izletite se mo{ne raznovidni: poseti na
izletni~ki mesta, kratki i dolgi pro{etki, poseti na pazar,
razgovor so recipientnoto naselenie, poseta na trgovski prodav-
nici, poseta na selski sredini, osobeno so interesna stara
arhitektura i drugo.
11)
Markovi} Z., “Osnovi turizma”, [kolka knjiga, Zagreb, 1980,str 15.
126
Tabela 7. Doma{ni i stranski turisti i zadovolstvoto od organizirawe
na izleti i poseti
Turistite spored Dali ste zadovolni od organizirawe na izleti i poseti?

postojanoto mesto
na ìveewe Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
Doma{ni 90 83 36 30 239
(37,66) (34,73) (15,06) (12,55) 100,00%
Stranski 45 27 23 19 114
(39,48) (23,68) (20,17) (16,67) 100,00%
Vkupno 135 110 59 49 353

(38,24) (31,16) (16,72) (13,88) 100,00%
Grafikon br. 7. Turistite i organiziraweto na izleti i poseti
39,48% 38,24%
37,66%
34,73%
31,16%
23,68%
20,17%
16,67% 16,72%
15,06% 13,88%
12,55%

Analiziraj}i gi dobienive podatoci moème da konstati-

rame deka kaj turistite voop{to i kaj turistite oddelno
postoi ednakov trend na odgovorite. Spored toa vkupniot broj na
ispitanici vo najgolem procent (38,24%) se izjasnile deka se
mnogu zadovolni, 31,16% se prose~o zadovolni, 16,72% se delumno
zadovolni i 13,88% se nezadovolni.
127
Presmetaniot H2 (HI kvadrat) pokaùva deka razliki vo
odgovorite me|u doma{nite i stranskite turisti postojat no ne
se statisti~ki zna~ajni.
Sl. br. 89. Crkva Sv. Nikola vo Struga
Me|utoa, vkupniot broj na drugite ispitanici (prose~no

zadovolni, delumno zadovolni i nezadovolni) iznesuva preku 50%
ili 61,76%. Ottamu menaxmentot vo hotelierstvoto treba da nas-
tojuva preku svojot sekojdneven anga`man {to pove}e da se zgole-
muva brojot na turistite koi }e bidat posebno zadovolni i relak-
sirani vo tekot na turisti~kiot prestoj.
Vo kontekst na vakvite soznanija sakame da gi istakneme
rezultatite od edno porane{no istraùvawe na profesorot
Branko Bunta{eski vo vrska so izletite i posetite kako aktiv-
nosti na turistite vo turistii~koto mesto. Spored dobienite
podatoci najzastapeni aktivnosti od izletite i posetite se: pos-
eti na izletni~ki mesta i kratki pro{etki. Dodeka najmalku
zastapeni aktivnosti se: lov na dive~, dolgi pro{etki i razgovor
so drugi lu|e.
Me|utoa, kaj stranskite turisti najzastapeni se: poseti na
pazarot, razgovor so drugi i kratki pro{etki, a najmalku zastap-
eni aktivnosti se: lov na dive~ i poseta na mali lokali.
Presmetanite razliki me|u aritmeti~kite sredini na
frekfenciite se statisti~ki zna~ajni na nivo od 0,01%. Toa
zna~i deka doma{nite i stranskite posetiteli vo pogled na
izletite i posetite kako aktivnosti vo slobodnoto vreme na tur-
isti~kiot prestoj me|usebno zna~ajno se razlikuvaat. Vakvite
razliki verojatno proizleguvaat od razli~nite socio-kulturni
128
sredini, razli~niot mentalitet, steknatite naviki i tur-
isti~koto iskustvo. 12)
Natamu avtorot iznesuva interesni soznananija za misle-
wata na doma{nite i stranskite ispitanici za mo`nostite so
koi raspolagaat hotelite i turisti~kite mesta na ezerskiot
turizam. Pri toa do{ol do slednive konstatacii:
- Ednata se odnesuva na toa {to najgolem procent ili 50%
od vkupniot broj na ispitanici i oddelno kaj doma{nite i stran-
skite se izjasnile deka hotelite vo delumna mera obezbedile pot-
rebni uslovi za organizirawe na izleti i poseti za posetitelite.
Potoa, samo kaj doma{nite i kaj vkupniot broj na ispitanici na
vtoro mesto doa|aat onie koi se izjasnile za postoewe na uslovi
vo dovolna mera i na posledno mesto se ispitanicite koi smetaat
deka takvi uslovi ne postojat.
- Vtorata tendencija vo dogovorite se odnesuva samo na
stranskite posetiteli. Od niv na vtoro mesto se onie ispitanici
koi smetaat deka hotelite ne obezbedile potrebni uslovi
(26,00%). Na posledno mesto se ispitanicite koi smetaat deka
hotelite obezbedile uslovi vo dovolna mera. Razlikite vo odgo-
vorite posebno kaj doma{nite, stranskite i vkupniot broj ispi-
tanici se statisti~ki zna~ajni. Presmetaniot X2 (XI-kvadrat) e
zna~aen na nivo od 0,01% 13)
-Procenkite na doma{nite i stranskite turisti i

zadovolstvoto od ponudata na kulturno-zabavni sodrìni
Pome|u turizmot i kulturata nabquduvano vo celost

postoi me|usebna povrzanost i specifi~no vlijanie. Od edna
strana kulturata deluva na razvitokot na turisti~koto stopan-
stvo, a od druga strana turizmot preku svoite obrazovno-kulturni
funkcii se pove}e stanuva sretstvo za {irewe na kulturata .
“Turizmot so ovaa svoja funkcija, koja ne e edinstvena tuku
se isprepletuva so mnogu drugi funkcii na turizmot, se namet-
nuva kako potreba i oblik za masovno {irewe na kulturata i
prosvetuvaweto na naselenieto” 14)
Vo sovremeniot turizam kulturno zabavniot ìvot e pod-
ednakvo vaèn kako {to se i osnovnite ugostitelsko-turisti~ki
uslugi. Vakvite sodrìni vo pogolema mera moàt da pridonesat
da se otstrani monotonosta i zdodevnosta kaj turistite. Tie pok-
raj drugite potrebi imaat i potreba za razonoda i promena na
svoite aktivnosti. Za turistite ne e ni{to pote{ko od
~uvstvoto na zdodevnost. “ celiot fenomen na razonodata, tolku
12)
Bunta{eski B., “Socio-psiholo{ki prou~uvawa na aktivnostite na pos-
etitelite vo turisti~koto mesto”, Prosvetno delo Skopje, 1994 god., str.107
13)
Ibid, str.108.
14)
Nikoli~ S., Sekuli~ J., Petrovi~ M., “Rekreativna i kulturna turistika”,
Beograd, 1974, str.31
129
biten i karakteristi~en za ~ovekot vsu{nost ima svoi koreni vo
potrebata za promeni, bidej}i razonodata i ne e drugo, tuku svoe-
vidna promena na aktivnostite”. 15)
Me|utoa, se postavuva pra{aweto: dali kulturata i kul-
turno -zabavniot ìvot go imaat ona mesto vo turizmot koe {to
vistinski im pripa|a? Funkcijata na kulturata vo dosega{nite
proekti za razvoj na turisti~koto stopanstvo kaj nas seu{te go
nema dobieno ona mesto koe go ima vo razvienite turisti~ki
zemji” 16)
Moè slobodno da se istakne deka ezerskiot turizam
(Ohrid, Struga, Prespa i Dojran) pretstavuva mo{ne bogata
riznica na kulturnite vrednosti i prirodnite ubavini. Vo ovie
turisti~ki regioni postojat golem broj na kulturno-istoriski
spomenici (crkvi, manastiri, tvrdini, arheolo{ki iskopini,
stara arhitektura, spomenici, muzei), kulturno-zabavni mani-
festacii i drugo. Vakvo i sli~no kulturno-istorisko nasledstvo
postoi i vo drugite krai{ta na R. Makedonija. Me|utoa, tie
seu{te nedovolno se koristat za vonpansionskite potrebi na
turistite.
Sl. br. 90. Samoilova tvrdina- Ohrid
Vo ova istraùvawe posebno e va`no da se otkrie vo koja

mera doma{nite i stranskite turisti go koristat spomeni~koto
i kulturnoto nasledstvo kako sodrìna na slobodnoto vreme vo
tekot na turisti~kiot prestoj. Osobeno e zna~ajno ovaa popu-
lacija na turisti dali e zadovolna od vonpansionskata ponuda na
kulturnite sodrìni.
15)
Mladen Zvonarevi~, “Socijalna psihologija”, [holska kwiga, Zagreb,1978,
str.234
16)
Nikoli} S., Sekuli} J., Petrovi} M., ibid, str..31.
130
Tabela 8. Doma{ni i stranski turisti i ponudata na kulturno-zabavnite
sodrìni
Turistite Dali ste zadovolni od ponudata na kulturno- zabavnite sodrìni?

spored mestoto
Doma{ni 57 89 47 46 239
(23,85) (37,24) (19,66) (19,25) 100,00%
Stranski 29 26 26 33 114
(25,44) (22,81) (22,80) (28,95) 100,00%
Vkupno 86 115 73 79 353

(24,36) (32,58) (20,68) (22,38) 100,00%
Grafikon br. 8. Turistite i ponudata na kulturno-zabavni sodrìni

37,24%
32,58%
28,95%
25,44% 24,36%
23,85% 22,81% 22,80% 22,38%
19,66% 19,25% 20,68%

Podatocite vo tabelata ukaùvaat na dve karakter-

istiki. Od edna strana kaj ispitanicite voop{to bez razlika
dali se doma{ni ili stranski najgolemiot broj se izjasnile deka
se prose~no zadovolni od ponudata na kulturno- zabavnite
sodrìni. Potoa doa|aat onie ispitanici koi se mnogu zado-
volni. Na treto mesto se ispitanicite koi ne se zadovolni i na
posledno mesto se ispitanicite koi se delumno zadovolni.
Skoro istata tendencija se zabeleùva i kaj doma{nite
turisti. Od druga strana stranskite turisti se mo{ne pok-
riti~ni i vo najgolem broj ili 28,95% smetaat deka ne se zado-
131
volni od ponudata. Na vtoro mesto so 25,44% se onie koi se mnogu
zadovolni, potoa doa|aat onie koi se prose~no i delumno zado-
volni.
Presmetaniot H2 (HI kvadrat) pokaùva deka me|u
doma{nite i stranskite turisti postojat zna~ajni statisti~ki
razliki na nivo od 0.05%.
Vo edno istraùvawe {to go realizira Institutot za is-
traùvawe na turizmot pri Fakultetot za turizam i ugostitel-
stvo vo Ohrid, realizirano 1998 godina na 700 ispitanici od koi
500 doma{ni i 200 stranski turisti, vo vrska so èlbite za ani-
maciskite aktivnosti dobieni se interesni podatoci. Imeno,
konstatirano e deka kaj ispitanicite voop{to i oddelno kaj
doma{nite i stranskite vo najgolem procent imaat èlba slo-
bodnoto vreme da go pominat so sportsko-rekreativna sodrìna.
Na vtoro mesto doa|aat izletite i posetite i na posledno mesto
kulturno-zabavnite sodrìni.
- Procenkite na doma{nite i stranskite turisti i

zadovolstvoto od ponudata na sportsko-rekreativnite
sodrìni
Sportsko-rekreativnite sodrìni na turistite vo tekot

na turisti~kiot prestoj imaat mo{ne zna~ajna uloga. Ako po-
jdeme od faktot deka teloto na ~ovekot od anatomsko-
fiziolo{ki i psiholo{ki aspekt e oformeno za aktivnost, a ne
za miruvawe, toga{ niz raznovidnite aktivnosti se podobruva
funkcijata na oddelni organi i organizmot vo celost. Me|utoa,
za razlika od porano, ~ovekot na sovremenata civilizacija koj
ìvee vo urbana sredina se pomalku se dviì. Rabotniot ~ovek za
vreme na rabotata vo golema mera go zamenuvaat ma{inite i
drugi sovremeni tehni~ki sredstva. Isto taka vo slobodnoto
vreme malku se dviì i aktivira, bidej}i go koristi avtomo-
bilot i drugite prevozni sredstva. Golem del od slobodnoto
vreme ~ovekot go koristi vo gledawe televizija i slu{awe radio.
Odmorite se mo{ne pasivni i stati~ni. Hipokinezijata-
nedovolnoto dvièwe e pri~ina za mnogu bolesti na ~ovekot vo
sega{nive uslovi na ìveewe.
Poa|aj}i od vakviot sovremen na~in na ìvot i rabota vo
dene{nava industrijalizirana i urbanizirana civilizacija,
~ovekot ima potreba od raznovidni aktivnosti vo slobodnoto
vreme, ne samo na krajot od denot i vikendot, tuku u{te pove}e
pri koristeweto na godi{niot odmor. Sportskite aktivnosti na
voda i kopno pridonesuvaat za sportska rekreacija i aktivno od-
marawe. “Odmoraweto i letuvaweto so raznovidno koristewe na
sportski igri, dvièwe vo prirodata so odredena programa i
voop{to organiziraweto ve`bawe go narekuvame aktivna rek-
132
reacija” 17) Ottamu, me|u sportot i turizmot postoi funkcionalna
povrzanost. Sportot i turizmot se izraziti primeri na psi-
hofizi~ka rekreacija so cel da se zadovolat pogolem broj na pot-
rebi kaj turistite. Vakvite odnosi me|u niv dobivaat humani-
tarna dimenzija.
Sl. br. 91. Fudbalski stadion vo Ohrid Sl. br. 92. Sportska sala vo Ohrid
Vo konkretniov slu~aj nas ne interesira stepenot na zado-

volstvoto kaj ispitanicite od ponudata na sportsko-rekreativni
sodrìni vo vonpansionskite uslugi.
Tabela 9. Doma{ni i stranski turisti i zadovolstvoto

od sportsko-rekreativnite sodrìni
Turistite Dali ste zadovolni od ponudata na sportsko-rekreativni sodrìni?

spored mestoto
Doma{ni 71 67 52 49 239
(29,71) (28,03) (21,76) (20,50) 100,00%
Stranski 27 33 21 33 114
(23,68) (28,95) (18,42) (28,95) 100,00%
Vkupno 98 100 73 82 353
(27,76) (28,33) (20,68) (23,23) 100,00%
Sori} Ante, “ Razvijawem rekreativno-zabavnih sadràja pove}ati dobit ”,

17)
HSMA-Kongres, str 3
133
Grafikon br. 9. Turistite i sportsko-rekreativnite sodrìni
29,71% 28,95% 28,95%

28,03% 27,76% 28,33%
23,68% 23,23%
21,76%
20,50% 20,68%
18,42%

Podatocite vo tabelata pokaùvaat tri razli~ni

stavovi. Kaj doma{nite turisti procentot na odgovorite
po~nuva}i od prviot stepen “mnogu sum zadovolen” (29,71%)
zavr{uvaj}i so posledniot stepen ”ne sum zadovolen” (20,50%)
postepeno se namaluva. Me|utoa, kaj stranskite turisti odgovor-
ite za stepenot na zadovolstvoto imaat poinakov redosled. Kaj
niv najgolemiot broj ili (28,95%) smetaat deka se prose~no zado-
volni i nezadovolni. Na vtoro mesto so (23,68%) se ispitanicite
koi se mnogu zadovolni i na posledno mesto so (18,42%) se ispi-
tanicite koi se delumno zadovolni. Posebno e interesno da se is-
takne misleweto na vkupniot broj na ispitanici ~ija logika na
odgovorite se razlikuva i od doma{nite i od stranskite turisti.
Imeno kaj niv na prvo mesto so ( 28,33%) se onie koi se prose~no
zadovolni, na vtoro mesto so (27,76%) se ispitanicite koi se
mnogu zadovolni i na posledno mesto so (20,68%) se ispitanicite
koi se delumno zadovolni.
Presmetaniot H2 ( HI kvadrat) pokaùva deka razliki vo
Poa|aj}i od iznesenive konstatacii moème da zaklu~ime
deka doma{nite turisti vo najgolem procent se mnogu zadovolni
i prose~no zadovolni. Od druga strana odgovorite na stranskite
turisti vo golema merka se razlikuvaat vo odnos na doma{nite.
Kaj niv preku 50% se izjasnile deka se nezadovolni i prose~no
zadovolni. Toa zna~i deka stranskite turisti vo sporedba so
doma{nite vo pogolem procent se ponezadovolni. Ottamu menax-
134
mentot vo hotelierstvoto na ezerskiot turizam treba da vloì
pogolemi napori za podobruvawe na vonpansionskata ponuda za
sport i rekreacija. Sportskata rekreacija e imperativ na
sovremeniot turizam. Taa pretstavuva aktivna komponenta na
vonpansionskata turisti~ka ponuda. Taa posebno e korisna za
psihofizi~kata i zdravstvenata sostojba na organizmot i vo
zbliùvaweto na lu|eto.
Vakvite nepovolni sostojbi vo vonpansionskata tur-
isti~ka ponuda moàt zna~ajno da se izmenat preku podgotvuvawe
na posebni programi za sport i rekreacija. Pri podgotvuvaweto
na vakvi programi treba da se ispolnat pove}e uslovi: obezbedu-
vawe na soodvetni sportski tereni i posebni rekviziti,
angaìrawe na stru~ni animatori i organizirawe na raznovidni
turniri, natprevari i drugo.
Sl.br. 93. Pe{a~ewe
135
3.1.1. KAKO TURISTITE GI PERCEPIRAAT
MO@NOSTITE NA HOTELOT VO KOJ PRESTOJUVAAT ZA
ZADOVOLUVAWE NA NIVNITE POTREBI
RANG LISTA NA MO@NOSTITE

(DOMA[NI TURISTI) 69)
r.br. Vidovi na mo`nosti Frekfencija Procent RANG

spored vkup-
nata frek-
fencija*
1 Ovoj hotel e samo mesto za spiewe, od-
nosno no}evawe-konak 10 (2,48) 4
Ovoj hotel e mesto za komunikacii, za
2 sredbi, za zbliùvawe i vospostavuvawe 118 (29,28) 2
na novi prijatelstva
Kaj vrabotenite postoi postojana
3 èlba za pokvalitetna turisti~ka 104 (25,81) 3
ponuda
Personalot na hotelot so kulturnoto
4 odnesuvawe i qubeznosta nastojuva gos- 171 (42,43) 1
tite da bidat zadovolni i relaksirani
403 100,00%
RANG LISTA NA MO@NOSTITE

(STRANSKI TURISTI) 70)
r.br. Vidovi na mo`nosti Frekfencija Procent RANG

spored vkup-
nata frek-
fencija*
Ovoj hotel e samo mesto za spiewe, od-
nosno no}evawe-konak
1 20 (11,43) 4
Ovoj hotel e mesto za komunikacii, za
sredbi, za zbliùvawe i vospostavu-
vawe na novi prijatelstva
2 71 (40,57) 1
Kaj vrabotenite postoi postojana
èlba za pokvalitetna turisti~ka
ponuda
3 28 (16,00) 3
Personalot na hotelo so kulturnoto
odnesuvawe i qubeznosta nastojuva
gostite da bidat zadovolni i relak-
sirani
4 56 (32,00) 2
175 100,00%
69)
Procentot vo ovaa tabela e presmetan spored vkupnata frekfencija, bidej}i
ispitanicite moèa da zaokruàt pove}e odgovori.
70)
Procentot vo ovaa tabela e presmetan spored vkupnata frekfencija, bidej}i
ispitanicite moèa da zaokruàt pove}e odgovori.
136
Pred da gi izneseme stavovite na turistite za nekolku
specifi~ni pra{awa vo anketata ~uvstvuvame potreba da istak-
neme kakov ugostitelski objekt e hotelot. “Hotelot e osnoven
reprezentativen ugostitelski objekt za smestuvawe od otvoren
tip, namenet za razli~ni kategorii, koi raboti po komercijalni
principi, vo tehni~ko-tehnolo{ko i organizaciona-kadrovska
smisla ekipiran na na~in koj obezbeduva davawe na uslugi za
smestuvawe naj~esto zaedno so uslugite za hrana, pijaloci i
napivki, vklu~uvaj}i gi dodatnite uslugi, funkcionalno povr-
zani vo integralen produkt” 71)
Gostinot hotelot go izbira kako svoj privremen dom. Toj od
psiholo{ka gledna to~ka o~ekuva tuka da mu bide prijatno,
mirno, da moè da se razonodi, sportski da se rekreira i da pos-
eti pove}e kulturno-istoriski spomenici i izletni~ki mesta.
Me|utoa, nie sakavme da otkrieme dali na{ite hoteli se
seu{te durmitoriumi ili se mesto za otvorena, fleksibilna i
bogata sodrìnska ponuda. Ottamu vo pra{alnikot se navedeni
slednive 4 pra{awa:
1. ovoj hotel e samo mesto za spiewe, no}evawe-konak;
2. ovoj hotel e mesto za komunikacii, sredbi, zbliùvawe i
vospostavuvawe novi prijatelstva
3. kaj vrabotenite postoi postojana èlba za pokvalitetna
turisti~ka ponuda
4. personalot na hotelot so kulturnoto odnesuvawe i
qubeznosta nastojuva gostite da bidat maksimalno zado-
volni i relaksirani
Za taa cel izrabotivme rang lista za doma{nite i stranskite
turisti. Kompariraj}i gi iskaànite stavovi za navedenite
pra{awa gi konstatiravme slednive soznanija:
1.Stavovite vo rang-listite me|u doma{nite i stran-
skite ispitanici pri nivnoto percepirawe na mo`nostite na
hotelite za dve karakteristiki se isti, a za dve razli~ni. Imeno,
na prvoto i tretoto pra{awe se isti, a na vtoroto i ~etvrtoto se
razli~ni.
2.Kaj doma{nite ispitanici na prvo mesto vo rang-
listata e pra{aweto deka personalot vo hotelot ima kulturen i
qubezen odnos propraten so prirodna nasmevka. Nasmevkata
treba da bide iskrena i prirodna, a ne ve{ta~ka. Taa dlaboko e
vgradena vo etikata na turisti~kite rabotnici.
3.Kaj stranskite ispitanici na prvo mesto vo rang-
listata e pra{aweto koe se odnesuva na karakteristikite na
sovremeniot hotel koi se odnesuvaat na toa deka ne e pove}e dur-
mitorium ili “ Moderno uredena gostilnica so sobi za spiewe”
(Milan Vujaklija “Leksikon na stranski zborovi i izrazi,”
Kosar Liljana, “Hotelierstvo (teorija i praksa) ”, Vi{a hotelierska

71)
{kola, Beograd, 2002, str.51.
137
str.1069), tuku e mesto za komunikacii, sredbi i vospostavuvawe
na novi prijatelstva. Hotelot treba da ima golemi mo`nosti za
bogata i raznovidna vonpansionska ponuda.
4. Doma{nite i stranskite ispitanici imaat isti
stavovi za tretoto pra{awe koe se odnesuva na permanentnata
èlba kaj vrabotenite vo hotelite za pokvalitetna turisti~ka
ponuda. Isto taka i ednite i drugite ispitanici imaat isti
stavovi za posledniot ~etvrt rang. Za posledniot rang se izjas-
nile sosem mal procent (2,48%) kaj doma{nite i (11,43%) kaj
stranskite.
Od rang listive moème da zaklu~ime deka kako
doma{nite taka i stranskite turisti imaat izgraden kriterium
vo odnos na kadrovskite i programskite sodrìni {to treba da gi
poseduva sovremeniot hotel. Spored toa menaxmentot vo hotelite
na ezerskiot turizam vo na{ata zemja treba da gi apstrahira im-
provizaciite i permanentno da gi prati progresivnite tekovi vo
me|unarodniot turizam. Samo taka }e moè da se nudi pobogata i
poraznovidna sodrìna vo pansionskata i vonpansionskata
ponuda i da se zgolemuva vonpansionskata potro{uva~ka.
Sl.br. 94. Plaà vo Ohrid
138
3.2. VONPANSIONSKATA TURISTI^KA PONUDA I
POTRO[UVA^KA VO TURISTI^KITE MESTA NA
EZERSKIOT TURIZAM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Vo prethodniot del gi iznesovme soznanijata i stavovite

na ispitanicite za turisti~kata ponuda i potro{uva~ka vo ho-
telite na ezerskiot turizam vo na{ava dràva. Dodeka vo ovoj
del {to pretstavuva logi~ko prodolùvawe na problemot {to e
predmet na istraùvaweto }e gi izneseme stavovite i soznanijata
na ispitanicite na nivo na turisti~koto mesto. Ottamu, pre-
thodno treba da objasnime {to vsu{nost se podrazbira pod poi-
mot turisti~ko mesto?
Vo stru~nata literatura od oblasta na turizmot i ugos-
titelstvoto za poimot turisti~ko mesto postojat definicii vo
po{iroka i vo potesna smisla na zborot. Pod poimot turisti~ko
mesto vo po{iroka smisla na zborot se podrazbira “posebno
privle~no mesto koe posetitelite go posetuvaat vo golem broj i
vo tekot na pove}e godini, obi~no vo isti periodi, a koe so svo-
jata posebna uredenost i opremenost ovozmoùva kako primawe i
prestoj, taka i ostvaruvawe na dohod.” 72)
Spored ovaa definicija ima golem broj na mesta {to
moàt da se nare~at turisti~ki. Turisti~ki mesta moàt da
bidat i nekoi nenaseleni mesta kako {to se oddelni pomali lo-
kaliteti dokolku se pomasovno posetuvani i ako odgovaraat na
turisti~kite potrebi. Isto taka vo turisti~kite mesta moàt da
se smestat i pogolemi gradski naselbi.
Od druga strana, postoi i definicija vo potesna smisla
koja glasi: “Turisti~ki mesta vo potesna smisla se naselbi, bez
ogled na goleminata, koi vo sezonata imaat zabeleìtelen
priliv na turisti koi privremeno pretstavuvaat zna~aen del na
naselenieto od toa mesto, tie naselbi se posebno zainteresirani
za turisti~koto stopanstvo, a toa zna~i deka golem del od nasele-
nieto ja zasnova svojata egzistencija na turizmot”. 73)
Vo ovoj del }e gi analizirame samo onie tabeli za koi
ispitanicite imaat razli~ni stavovi i soznanija vo odnos na ho-
telite i turisti~kite mesta i tabelite {to se odnesuvaat samo
na turisti~kite mesta. 74)
- Kakvi se procenkite na doma{nite i stranskite turisti za

vonpansionskata turisti~ka ponuda vo turisti~koto mesto
Vonpansionskata turisti~ka ponuda se realizira vo ho-

telite kade {to turistite prestojuvaat i vo turisti~koto mesto.
72)
Markovi} Z., “ Osnovi turizma ”, [kolska kwiga, Zagreb, 1980 god., str. 139.
73)
Ibid, str 140.
74)
Ostanatite tabeli }e bidat pomesteni vo prilog.
139
Turisti~koto mesto treba da poseduva {irok dijapazon na
raznovidni ponudi vo pove}e oblasti i toa: soobra}ajot, trgo-
vijata, zelenite pazari, brojni restorani, picerii, kafi~i, slat-
karnici, ponuda na suveniri, prospekti, razglednici, nacionalni
specijaliteti od gastronomijata, raznovidni kulturno-zabavni
manifestacii, kulturno-istorisko nasledstvo, sportsko-
rekreativni manifestacii, muzi~ki festivali i drugo.
Tabela 10. Doma{ni i stranski turisti i vonpansionskata

ponuda vo turisti~koto mesto
Turistite Dali ste zadovolni od vonpansionskata ponuda vo turisti~koto mesto

spored
mestoto na Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
Doma{ni 71 95 51 22 239
(29,69) (39,75) (21,34) (9,22) 100,00%
Stranski 31 46 30 7 114
(27,19) (40,35) (26,32) (6,14) 100,00%
Vkupno 102 141 81 29 353

(28,89) (39,94) (22,95) (8,22) 100,00%
Grafikon br. 10. Turistite i vonpansionskata ponuda vo

turisti~koto mesto
39,75% 40,35% 39,94%
29,69% 28,89%
27,19% 26,32%
22,95%
21,34%
9,22% 8,22%
6,14%

140
Podatocite vo tabelata pokaùvaat deka kaj site ispi-
tanici kako op{to taka i oddelno kaj doma{nite i stranskite na-
jgolemiot broj se prose~no zadovolni, potoa se onie koi se mnogu
zadovolni, na treto mesto delumno zadovolnite i na krajot onie
koi ne se zadovolni.
Koga ovie podatoci }e gi sporedime so iznesenite stavovi
na istite ispitanici za stepenot na zadovolstvoto za hotelite vo
koi prestojuvaat }e zabeleìme izvesni razliki. Imeno, ispi-
tanicite se izjasnale deka od vonpansionskata ponuda vo ho-
telite se mnogu zadovolni (50,43). Dodeka od vonpansionskata
ponuda na nivo na turisti~koto mesto vo najgolem broj ili
(39,94%) se prose~no zadovolni.
Od iznesenite sodrìni moème da zaklu~ime deka turis-
tite od ponudata nadvor od hotelite ne se zadovolni vo dovolna
mera. Spored toa nadle`nite faktori koi neposredno i posredno
se zainteresirani za pogolema vonpansionska turisti~ka
potro{uva~ka treba da im se prepora~a vo naredniot period da
obratat pogolemo vnimanie na zabele{kite na turistite.
-Procenkite na turistite od ponudata na anima-

ciskite sodrìni za izleti i poseti
Tabela 11. Doma{ni i stranski turisti i zadovolstvoto od

organizirawe na izleti i poseti
Turistite Dali ste zadovolni od izletite i posetite organizirani na nivo na

spored mestoto turisti~koto mesto?
na postojanoto
Doma{ni 47 75 62 55 239
(19,66) (31,38) (25,94) (23,02) 100,00%
Stranski 35 42 26 11 114
(30,71) (36,84) (22,81) (9,64) 100,00%
Vkupno 82 117 88 66 353

(23,23) (33,15) (24,93) (18,69) 100,00%
141
Grafikon br. 11. Turistite i organiziraweto na izleti i poseti
36,84%
33,15%
31,38% 30,71%
25,94%
24,93%
23,02% 22,81% 23,23%
19,66%
18,69%
9,64%

Koga }e se napravi komparacija pome|u podatocite vo

ovaa tabela i tabelata br. 7, }e zabeleìme izvesni razliki.
Ispitanicite na nivo na turisti~ko mesto vo najgolem broj kako
op{to taka i oddelno kaj doma{nite i stranskite smetaat deka se
prose~no zadovolni od ponudenite programi za organizirawe na
izleti i poseti. Me|utoa, istite ispitanici na nivo na hotelot
vo koj {to prestojuvaat vo najgolem procent se mnogu zadovolni.
Toa zna~i deka hotelite imaat pogolemi mo`nosti za ovoj vid na
animacija. [to se odnesuva do sportsko- rekreativnite i kul-
turno- zabavnite animaciski programi nekoja posebna razlika vo
trendot na odgovorite kaj ispitanicite za hotelskite mo`nosti
i na nivo na turisti~ko mesto nema. Toa zna~i deka stepenot na
zadovolstvoto kaj turistite vo golema mera se poklopuva.
Presmetaniot H2 ( HI kvadrat) pokaùva deka razlikite
vo odgovorite se statisti~ki zna~ajni na nivo od 0,05%.
- Procenkata na turistite za koristeweto na kul-

turno-istoriskoto nasledstvo vo turisti~kata propaganda
Vo zavisnost od predmetot na propagirawe moè da se

zboruva za raznovidni propagandi: ekonomska, politi~ka, tur-
isti~ka, odbrambena i dr.
142
Za poimot turisti~ka propaganda postojat pove}e de-
finicii. Spored Dmitar J. ûli},˝ turisti~kata propaganda e
dejnost koja so specifi~ni metodi i sredstva go privlekuva vni-
manieto na zainteresiranite (potencijalnite) turisti so cel da
se predizvika èlba i odluka za da posetat odreden kraj ili lo-
kalitet, odnosno da ja koristat ponudenata turisti~ka usluga˝. 75)
Spored @ivadin Jovi~i}, “Turisti~kata propaganda e ak-
tivnost za zgolemuvawe na brojot na posetiteli i nivnata
potro{uva~ka vo odredeni turisti~ki podra~ja i objekti. 76)
Vo dvete definicii pred sî e potencirano deka tur-
isti~kata propaganda ima za cel da go zgolemi brojot na pos-
etitelite vo turisti~kite mesta, a so toa da se zgolemi i tur-
isti~kata potro{uva~ka. Pri toa od psiholo{ki aspekt mo{ne e
bitno da se vlijae na mislewata i stavovite na potencijalnata
turisti~ka masa so cel da gi pottikne da donesat odluka i da gi
posetat prostorite ili objektite vo prostorot koi se predmet na
turisti~kata propaganda.
[to se odnesuva za koristeweto na kulturno-
istoriskoto nasledstvo vo sredstvata za turisti~kata
propaganda vo turisti~kite mesta, ispitanicite kako op{to,
taka i oddelno kaj doma{nite i stranskite vo najgolem procent
(48,73%) smetaat deka mnogu se koristat. Na vtoro mesto so
(27,76%) smetaat deka prose~no se koristat i na treto mesto so
(18,13%) smetaat deka delumno se koristat. Sosema e mal procen-
tot (5,38%) za koi se smeta deka ne se koristat.
Od podatocive moè da se konstatira deka tri ~etvrtini
(76,49%) smetaat deka kulturnoto -istorisko nasledstvo se
koristi mnogu i prose~no. Spored toa samo edna ~etvrtina od
ispitanicite smeta deka se koristi delumno ili voop{to ne se
koristi.
Presmetaniot H2 ( HI kvadrat) e statisiti~ki zna~aen na
nivo od 0,05%.
Op{to poglednato moème da bideme zadovolni od
zastapenosta na kulturno-istoriskoto nasledstvo vo tur-
isti~kata propaganda. Takvite soznanija kaj doma{nite i stran-
skite turisti imaat svoe vlijanie za zgolemuvawe na brojot na
posetitelite vo turisti~kite mesta na ezerskiot turizam i sood-
vetno na toa i zgolemuvawe na vonpansionskata potro{uva~ka
preku posetuvaweto na kulturno-istoriskite spomenici.
75)
ûli} J. Dmitar “Turisti~ka propaganda” , Zagreb, 1964 str. 27.
76)
Jovi~i} @ivadin, “Turisti~ka propaganda”, Beograd, 1982, str.15
143
Tabela 12. Turistite i koristeweto na kulturno-istoriskoto
nasledstvo vo turisti~kata propaganda
Turistite Dali ste zadovolni od koristeweto na kulturno-istoriskoto nasled-

spored mestoto stvo vo turisti~kata propaganda
na ìveewe
Mnogu se Prose~no se Delumno se Ne se Vkupno
koristi koristi koristi koristi
Doma{ni 103 68 50 18 239

(43,09) (28,45) (20,92) (7,54) 100,00%
Stranski 69 30 14 1 114
(60,52) (26,32) (12,28) (0,88) 100,00%
Vkupno 172 98 64 19 353
(48,73) (27,76) (18,13) (5,38) 100,00%
Grafikon br. 12. Turistite i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo

turisti~kata propaganda
60,52%
48,73%
43,09%
28,45% 27,76%
26,32%
20,92%
18,13%
12,28%
7,54%
5,38%
0,88%

mnogu se koristi prose~no se koristi
delumno se koristi ne se koristi
-Procenkata na turistite za ponudata na proizvodi za

{iroka potro{uva~ka vo trgovijata vo turisti~koto mesto
Trgovijata e dejnost koja na indirekten na~in e vklu~ena

vo vonpansionskata potro{uva~ka na posetitelite vo tekot na
turisti~kiot prestoj. Sekoj posetitel za vreme na godi{niot od-
144
mor ili vikendite e zainteresiran da gi poseti trgovskite pro-
davnici i drugite uslu`ni dejnosti so cel da gi zadovoli
specifi~nite potrebi. Na toj na~in posetitelite koi prestoju-
vaat vo turisti~koto mesto tro{at odredeni finansiski sred-
stva i so toa ja zgolemuvaat vkupnata vonpansionska
potro{uva~ka.
Turisti~kata potro{uva~ka se odnesuva na dava~kite na
turistite za realizacija na turisti~kite potrebi. Turisti~kata
potro{uva~ka se realizira vo pove}e dejnosti i poradi toa
mo{ne e te{ko da se oceni nejziniot obem i struktura. Utvrdu-
vaweto obi~no se vr{i na posreden na~in so ispituvawe na
mislewata i stavovite na turistite koi go zavr{ile vikendot
ili godi{niot odmor ili pak se vo tekot na turisti~kiot
prestoj. Ispituvawata se vr{at preku anketa ili intervju.
Sl. br. 95. Pazar vo Ohrid
Vo otsustvo na posveì podatoci za strukturata na

vkupnata turisti~ka potro{uva~ka vo na{ata dràva }e
navedeme nekoi podatoci na vkupnite tro{oci po lice i toa: vo
mesto na ìveewe turistite za podgotovka na patuvaweto i
prestojuvaweto bile potro{eni 16,3% od sredstvata; za vreme na
patuvaweto od sredstvata bile potro{eni 11,8% i vo mestoto na
turisti~kiot prestoj bile potro{eni 71,9%.
Koga strukturata na vkupnata turisti~ka potro{uva~ka e
nabquduvana po oddelni stopanski dejnosti otkrieno e sled-
novo: vo ugostitelstvoto 40,7%; vo trgovijata na malo 32,8%;
patni~kite agencii i drugite dejnosti 17,7% i soobra}ajot
8,8%. 77)
77)
Nejkov Du{an, “Vonpansionskata potro{uva~ka vo hotelierstvoto”, Fa-
kultet za turizam i ugostitelstvo Ohrid, 1984 godina, str. 11.
145
Tabela 13. Turistite i zadovolstvoto od ponudata na proizvodi
za {iroka potro{uva~ka vo trgovijata.
Turistite Dali ste zadovolni od ponudata na proizvodi za {iroka

spored mestoto potro{uva~ka vo trgovijata?
na postojano
Doma{ni 85 94 40 20 239
(35,56) (39,33) (16,74) (8,37) 100,00%
Stranski 40 41 25 8 114
(35,09) (35,96) (21,93) (7,02) 100,00%
Vkupno 125 135 65 28 353
(35,41) (38,24) (18,42) (7,93) 100,00%
Grafikon br. 13. Turistite i ponudata na proizvodi za {iroka

potro{uva~ka vo trgovijata
39,33%
38,24%
35,56% 35,09%35,96% 35,41%
21,93%
18,42%
16,74%
8,37% 7,93%
7,02%

Od iznesenite podatoci vo tabelava sosema e evidentno

deka vo stavovite na ispitanicite nema nekoja bitna razlika. Kaj
ispitanicite i op{to oddelno me|u doma{nite i stranskite
gosti najgolemiot procent se prose~no zadovolni, potoa na vtoro
mesto se onie koi se mnogu zadovolni, na treto mesto se delumno
zadovolnite i posledni nezadovolnite so 7,93%.
146
Vrz osnova na iskaànite stavovi moè da se zaklu~i deka
prose~niot kvalitet na proizvodite za {iroka potro{uva~ka ne
e garancija za pogolema vonpansionska potro{uva~ka. Toa zna~i
deka site trgovski rabotnici treba permanentno da go zgolemu-
vaat asortimanot na ponudata so cel pove}e da gi motiviraat
posetitelite na pogolema vonpansionska potro{uva~ka. Pokraj
toa treba pove}e da obratat vnimanie na svojot odnos i
qubeznosta kon posetitelite i nivoto na cenite. Vo tabelata
broj 2 za cenite na vonpansionskite uslugi na nivo na hotelot vo
koj {to prestojuvaat stranskite turisti se na mislewe deka
cenite se mnogu visoki (74,56%).
-Procenkite na turistite za higienata na ulicite, ob-

jektite i plaìte vo turisti~koto mesto
Denes vo me|unarodniot turizam ekologiijata vo tur-

isti~kite mesta spa|a me|u najbitnite faktori za zadovolstvo na
turistite. Osobeno turistite koi {to doa|aat od pogolemi gra-
dovi, urbanizirani i industriski razvieni zemji koi vo pogolema
mera ja zagaduvaat sredinata imaat potreba od ~ista i zdrava
okolina. “Turisti~kiot ~ovek” nastojuva da gi kompenzira ne-
dostatocite na gratskiot ìvot. Nemu mu se potrebni mir i
ti{ina. Toj vo turisti~koto mesto bara ekolo{ki ~ista sredina.
Vo toj kontekst Alberto Sesa naglasuva deka ~ovekot e prinuden
da bega od sekojdnevniot ìvot koj mu e nametnat od gradot i in-
dustrijata, da bara vra}awe kon prirodata, da vospostavi kontakt
so prirodata koja gradot ja uni{til.
Zaradi vakvite objektivni sostojbi recipientnoto nasele-
nie vo turisti~kite mesta treba da vodi smetka za higienata na
ulicite, objektite i plaìte vo ezerskiot turizam. Zaradi toa i
vo pra{alnikot postavivme posebno pra{awe da se vidi kakvo e
misleweto na turistite.
Sl.br. 96. Karneval
147
Tabela 14. Turistite i zadovolstvoto od higienata vo turisti~koto
mesto
Turistite Dali ste zadovolni od higienata na ulicite, objektite i plaìte vo ova

spored turisti~ko mesto?
mestoto
na postojano
Mnogu sum Prose~no sum Delumno sum Ne sum Vkupno
ìveewe
Doma{ni 40 67 54 78 239
(16,74) (28,03) (22,59) (32,64) 100,00%
Stranski 27 30 37 20 114
(23,68) (26,32) (32,46) (17,54) 100,00%
Vkupno 67 97 91 98 353
(18,98) (27,48) (25,78) (27,76) 100,00%
Grafikon br. 14. Turistite i higienata vo turisti~koto mesto
32,64% 32,46%
28,03% 27,48% 27,76%

26,32% 25,78%
23,68%
22,59%
18,98%
16,74% 17,54%

Analiziraj}i gi dobienive podatoci za higienata vo tur-

isti~koto mesto moème da konstatirame dve karakteristiki.
Od edna strana }e konstatirame deka iznesenite stavovi na ispi-
tanicite op{to bez razlika na nivnoto poteklo i kaj doma{nite
148
vo najgolem broj ili (27,76%) se negativni, odnosno ne se zado-
volni od higienata vo mestoto kade {to prestojuvaat. Od druga
strana stranskite turisti vo najgolem broj ili (32,46%) se de-
lumno zadovolni.
Kaj ispitanicite vkupno bez razlika dali se doma{ni
ili stranski na prvo mesto (27,76%) se onie koi ne se zadovolni,
na vtoro mesto doa|aat prose~no zadovolnite, na treto mesto se
delumno zadovolnite i na posledno mesto so (18,98%) se onie koi
se mnogu zadovolni.
Presmetaniot H2 ( HI kvadrat) pokaùva deka razlikite
vo odgovorite se statisti~ki zna~ajni na nivo od 0,05%.
Vrz osnova na iznesenive stavovi moème da zaklu~ime
deka higienata na ulicite, objektite i plaìte e na mnogu nisko
nivo. Vakvite sostojbi sosema jasno pokaùvaat deka so toa sa-
mite turisti~ki mesta vr{at anti propaganda za doa|awe na po-
golem broj posetiteli i za niven podolg turisti~ki prestoj. Kra-
jno vreme e vakvite elementarni potrebi vedna{ da se izmenat
kako bi deluvale postimulativno kaj potencijalnite turisti.
-Procenkite na turistite za prethodnite soznanija vo

odnos na mo`nostite za vonpansionskata ponuda na tur-
isti~koto mesto
Kako {to vkupnite soznanija na potencijalnite turisti za

turisti~kata ponuda taka i za vonpansionskata ponuda ima mo{ne
golemo zna~ewe vo donesuvaweto na definitivnata odluka za
posetata i prestojot vo odredena destinacija i turisti~ko mesto.
Tabela 15. Turistite i nivnite soznanija za mo`nostite za vonpansion-

skata ponuda vo turisti~koto mesto
Turistite spored Dali pred da dojdete vo ova turisti~ko mesto bevte

mestoto na postojano zapoznaeni so mo`nostite za vonpansionskata ponuda?
ìveewe
Bev zapoznaen Nebev zapoznaen Vkupno
Doma{ni 137 102 239

(57,32) (42,68) 100,00%
Stranski 45 69 114
(39,47) (60,53) 100,00%
Vkupno 182 171 353
(51,56) (48,44) 100,00%
149
Grafikon br. 15 . Turistite i soznanijata za
vonpansionskata ponuda vo turisti~koto mesto
60,53%
57,32%
51,66%
48,44%
42,68%
39,47%
bev zapoznaen ne bev zapoznaen
Od iznesenite podatoci moàt da se izvle~at dve karak-

teristi~ni soznanija. Od edna strana vkupniot broj ili (51,56%)
se izjasnile deka pred da dojdat vo turisti~koto mesto bile in-
formrani za mo`nostite na vonpansionskata ponuda, a pomaliot
broj ili (48,44%) tvrdat deka ne bile informirani. Me|utoa,
koga podatocive gi analizirame oddelno kaj doma{nite i kaj
stranskite ispitanici }e zabeleìme izvesni razliki. Imeno,
stranskite ispitanici (60,53%) ne bile informirani, a (39,47%)
bile informirani. Dodeka kaj doma{nite ispitanici imame
obratna tendencija. Kaj niv najgolemiot broj ili (57,32%) bile
informirani a pomaliot broj ili (42,68%) ne bile informirani.
Za da se vidi dali vakvite razliki se slu~ajni ili sta-
tisti~ki zna~ajni se presmeta H2 ( HI kvadrat) koj pokaùva
deka razlikite se statisti~ki zna~ajni na nivo od 0,05%.
Sl. br. 97. Plaà vo Ohrid
150
3.3. SOZNANIJATA NA MENAXERSKIOT TIM ZA
VONPANSIONSKATA TURISTI^KA PONUDA I
POTRO[UVA^KA VO HOTELITE
So proektot na istraùvaweto be{e predvideno da se

ispitaat i soznanijata na menaxerskiot tim za ponudata i
potro{uva~kata vo hotelite kade {to prestojuvaat turistite. Za
taa cel be{e podgotveno standardizirano intervju so {est
pra{awa. Razgovorot go vodevme so drirektorot, menaxerot,
rakovoditelot na recepcijata, restoranot i kujnata. So vakvata
tehnika na istraùvawe sakavme da postigneme dve celi. Od edna
strana da se zapoznaeme so nivnite soznanija kako doma}ini na
hotelite i direkni u~esnici vo procesot na rabotata, a od druga
strana nivnite soznanija da gi komparirame so soznanijata na
turistie vo tekot na turisti~kiot prestoj.
Vrz osnova na nivnite odgovori za sekoe pra{awe iz-
rabotivme tabeli i presmetavme procenti. Vkupno bea intervjui-
rani 108 pretstavnici na menaxerskiot tim. Odgovorite bea
ponudeni skalirani vo oddelni stepeni.
-Kakvi se procenkite na ispitanicite za vonpansion-

skata ponuda vo hotelot?
Tabela 16. Soznanijata na menaxerskiot tim za vonpansionskata ponuda vo

hotelot
Ispitanici Va{ite procenki za vonpansionskata ponuda vo hotelot?
Mnogu golema Prose~na Mala Nezadovoluva Vkupno

Direktor - 11 - 2 13
(84,62) (15,38) 100,00%
Menaxer 2 18 - - 20
(10,00) (90,00) 100,00%
Rakovoditel 2 15 - 2 19
na recepcija (10,52) (78,96) (10,52) 100,00%
Rakovoditel 4 22 2 4 32
na restoran (12,50) (68,76) (6,24) (12,50) 100,00%
Rakovoditel 4 14 6 - 24
na kujna (16,67) (58,33) (25,00) 100,00%
Vkupno 12 80 8 8 108
(11,11) (74,07) (7,41) (7,41) 100,00%
151
Podatocite vo tabelava pokaùvaat kako vkupno taka i od-
delno i spored funkcijata na ispitanicite vo hotelot ist trend
na odgovori. Spored toa najgolemiot broj ili (74,07%) tvrdat
deka imaat prose~na vonpansionska ponuda. Na vtoro mesto se
onie ispitanici (11,11%) koi smetaat deka vonpansionskata
ponuda e golema i na treto mesto (7,41%) se ispitanicite koi
smetaat deka ponudata e mala ili nezadovoluva. Vo toj kontekst
poinakvo mislewe za odredeni stepeni imaat direktorite i rako-
voditelite na kujni vo odnos na vtoroto mesto.
odgovorite postojat, no ne se statisti~ki zna~ajni.
Me|utoa, koga podatocite od iznesenata tabela se sporedat
so tabelata broj 1 kade se prezentirani podatocite za soznanijata
na turistite za turisti~kata ponuda }e se zabeleàt izvesni
razliki. Imeno, turistite i vkupno i oddelno kaj doma{nite i
stranskite vo najgolem broj ili 50,43% se mnogu zadovolni, potoa
so 36,26% se prose~no zadovolni, 10,48 % delumno zadovolni i na
posledno mesto so 2,83% se nezadovolni.
Od iznesenovo moème da zaklu~ime deka turistie vo odnos
na menaxerskiot tim se pozadovolni od uslugite na turisti~kata
ponuda. Bez razlika na vakvite popovolni soznanija na turistite
ostanuva potrebata za permanentno soobrazuvawe na vonpansion-
skata ponuda so potrebite i èlbite na turisti~kata klientela.
-Kakvi se procenkite na menaxerskiot tim za vonpan-

sionskata potro{uva~ka vo hotelot
Tabela 17. Soznanijata na menaxerskiot tim za vonpansionskata potro{uva~ka
Ispitanici Va{ite procenki za vonpansionskata potro{uva~ka.
Mnogu golema Prose~na Mala TOTAL
Direktor - 10 3 13
(76,92) (23,08) 100,00%
Menaxer - 16 4 20
(80,00) (20,00) 100,00%
Rakovoditel na recepcija - 14 5 19
(78,69) (26,31) 100,00%
Rakovoditel na restoran 2 26 4 32
(6,25) (81,25) (12,50) 100,00%
Rakovoditel na kujna 4 16 4 24
(16,67) (66,66) (16,67) 100,00%
Vkupno 6 82 20 108
(5,55) (75,93) (18,52) 100,00%
152
Vonpansionskata potro{uva~ka e determinirana od pove}e
faktori. Edna grupa na faktori se odnesuva na turisti~kata
ponuda vo hotelite kade {to prestojuvaat turistite. Dodeka dru-
gata grupa na faktori e tesno povrzana so individualnite pot-
rebi, naviki i finansiska mo} na turistite.
Koga podatocive vo tabelava gi analizirame vkupno bez
razlika na funkcijata {to ja imaat ispitanicite }e konstati-
rame deka najgolemiot broj ili (75,93%) tvrdat deka vonpansion-
skata potro{uva~ka e prose~na. na vtoro mesto so (18,52%)
doa|aat ispitanicite koi tvrdat deka potro{uva~kata e mala i na
posledno mesto so (5,55%) se ispitanicite koi smetaat deka
potro{uva~kata e mnogu golema.
Vo edno na{e porane{no istraùvawe pokraj drugite
pra{awa go postavivme i slednovo pra{awe: “dali tro{ite fi-
nansiski sredstva za vonpansionskite uslugi”? Gi dobivme sled-
nive odgovori: od vkupniot broj na ispitanici najgolemiot pro-
cent (56,17%) se izjasnile deka tro{at malku. Na vtoro mesto so
(35,83%) se izjasnile deka tro{at mnogu i na treto posledno
mesto so (8,00%) se onie koi netro{at. 78)
Op{to poglednato pretstavnicite na menaxerskiot tim vo
odnos na vonpansionskata potro{uva~ka vo nivniot hotel i tur-
isti~koto mesto ne se zadovolni. Mo{ne e va`no deka tie ne se
pomiruvaat so takvite sostojbi i }e se motiviraat vo baraweto na
na~ini i mo`nost da gi potiknuvaat gostite za pogolema vonpan-
sionska potro{uva~ka. Vo toj kontekst tie imaat pove}e pred-
lozi i sugestii: da se zgolemi obemot i kvalitetot na vonpan-
sionskata ponuda, da se otvaraat disko-klubovi, kafeterii, ribni
restorani, da se organizira pobogata animacija, da se zbogati
sodrìnata na no}niot ìvot i sli~no. .
Od iznesenite sostojbi i motivi-
ranosta na site vraboteni vo ho-
telite na ezerskiot turizam
moème da pretpostavime deka vo
idniov period }e se izvr{at po-
golemi i pozna~itelni promeni
koi }e ovozmoàt zgolemuvawe na
ekonomskite efekti vo tur-
isti~koto stopanstvo na R. Make-
donija
Sl. br. 98. Hotel Desaret- Ohrid
78)
Bunta{eski Branko, Ibid str. 133.
153
-Kakvi se procenkite na menaxerskiot tim za cenite na
vonpansionskite uslugi
Tabela 18. Soznanijata na menaxerskiot tim za cenite na

vonpansionskite uslugi
Ispitanici Cenite se Cenite se Cenite se Vkupno

mnogu visoki prose~ni niski
Direktor - 13 - 13
(100,00) 100,00%
Menaxer 2 18 - 20
(10,00) (90,00) 100,00%
Rakovoditel na recepcija - 19 - 19
(100,00) 100,00%
Rakovoditel na restoran - 32 - 32
(100,00) (100,00%)
Rakovoditel na kujna - 22 2 24
(91,67) (8,33) (100,00%)
Vkupno 2 104 2 108
(1,85) (96,29) (1,86) (100,00)
Podatocite vo ovaa tabela, nema potreba posebno da se

analiziraat, bidej}ki se relativno bliski so tabela broj 2.
Posebno e interesno {to ispitanicite od menaxerskiot
tim vo najgolem broj ili (96,29%) se izjasnile deka cenite se
prose~ni, a od druga strana sosema e mal procentot na onie koi
smetaat deka cenite se mnogu visoki ( 1,85 % ) i mnogu niski
(1,86%).
-Kakvi se procenkite na menaxerskiot tim za potre-

bite na turistite za vonpansionskite uslugi
Vo intervjuto {to go realiziravme so menaxerskiot tim

be{e i pra{aweto da gi rangiraat potrebite na turistite za
vonpansionskite uslugi. Za taa cel bea navedeni 12 potrebi.
154
RANG-LISTA NA POTREBITE
Red.br. Vidovi na potrebi RANG

1 Potreba za dopolnitelni uslugi za hrana 5
2 Potreba za alkoholni pijaloci 1
3 Potreba za bezalkoholni pijaloci 6
4 Potreba za kafe 7
5 Potreba za perewe i peglawe na obleka 4
6 Potreba za garaìrawe na vozilo 3
7 Potreba za kupuvawe na suveniri, razglednici i prospekti 4
8 Potreba za organizirawe na izleti i poseti 4
9 Potreba za poseta na kulturno-istoriski spomenici 5
10 Potreba za kulturno-zabavni sodrìni 7
11 Potreba za sportsko rekreativni aktivnosti 2
12 Dali ste zabeleàle nekoi drugi potrebi 8
Od rang-listata na menaxerskiot tim sosema e evidentno

deka posetitelite vo hotelite i turisti~kite mesta na prvo
mesto gi manifestiraat potrebite za alkoholni pijaloci, potoa
potrebite za sportsko-rekreativni aktivnosti, na treto mesto
potrebite za garaìrawe na vozilo i.t.n.
Sl. br. 99. Plaà Lagadin - Ohrid
155
4. ZAVR[NI SOGLEDUVAWA
Od dobienite podatoci, nivnata analiza i interpretacija

na soznanijata na ispitanicite moème da iznesime odredeni
konstatacii i zaklu~oci.
Vo ova istraùvawe u{te so izrabotkata na proektot za
istraùvawe pojdovme od dve op{ti hipotezi: Prvata od niv
glasi “ Turistite za vreme na turisti~kiot prestoj vo hotelite
na ezerskiot turizam (Ohridsko-Stur{kiot, Prespanskiot i Do-
jranskiot region) se zadovolni od kvalitetot i raznovidnosta na
vonpansionskata ponuda”.
1. Vrz osnova na nivnite procenki op{to poglednato tur-
iste se zadovolni od vonpansionskata ponuda na hotelite vo koi
prestojuvaat. Vo odnos na stepenot na zadovolstvoto konstati-
ravme izvesni razliki za oddelni vidovi na potrebi .
- Mnogu zadovolni se od slednite ponudi: op{tata ponuda
na nivo na hotelot; kvalitetot na hranata, kvalitetot na pija-
locite, perewe i ~istewe na nivnata obleka, od sodrìnata na
programite za oraganizirawe na izleti i poseti.
- Prose~no zadovolni vo najgolem procent se od slednive
ponudi: cenite na vonpansionskite uslugi; ponuda na suveniri;
razglednici i prospekti; programite na kulturno-zabavnite
sodrìni; ponudata na sportsko-rekreativnite sodrìni i
sli~no.
- Za site raznovidni vonpansionski ponudi najmal e pro-
centot na delumno zadovolni i nezadovolni turisti.
Od iznesenite soznanija moè da se zaklu~i deka turistite
za vreme na nivniot turisti~ki prestoj vo hotelite na ezerskiot
turizam se mnogu zadovolni i prose~no zadovolni. Vsu{nost vak-
viot zaklu~ok odi vo prilog na potvrduvawe na pojdovnata hipo-
teza.
Globalniot razvoj vo op{testvoto i stopanstvoto ima svoj
specifi~en odraz vo turizmot, a posebno vo hotelierstvoto.
Globalnite dvièwa vo turizmot nao|aat konkretna primena vo
hotelierstvoto. Vo nego ne se prisutni samo ekonomskite, tuku i
neekonomskite dimenzii kako {to se prostornite, kulturnite, i
socio-psiholo{kite. Vo toj kontekst mo{e e va`no kako turis-
tite na po~etokot od 21-ot vek go percepiraat sevkupniot ìvot
vo hotelot na sovremeniot turizam. Dali hotelite vo na{ava
dràva se samo mesto za smestuvawe i ishrana ili i mesto za
sredbi, komunikacii, zbliùvawe i vospostavuvawe na novi pri-
jatelstva. Vsu{nost sakavme da vidime kakvi se nivnite
mo`nosti za zadovoluvawe na potrebite na sovremenite doma{ni
i stranski turisti.
Od iznesenite soznanija na turistite izrabotivme rang-
lista za nekolku karakteristiki. Od rang-listata moè da se
156
konstatira deka me|u doma{nite i stranskite turisti postojat
sli~nosti i razliki za oddelni pra{awa.
Kaj doma{nite turisti na prvo mesto vo rang-listata e
soznanieto deka vo hotelite personalot ima kulturen odnos, od-
nosno tie se qubezni i nastojuvaat {to pove}e da gi zadovolat
potrebite na gostite. Dodeka kaj stranskite turisti na prvo
mesto vo rang-listata e pra{aweto povrzano so karakteristikite
na sovremeniot hotel koj pove}e ne e durmitorium, tuku mesto za
sredbi, komunikacii i dinami~en ìvot ispolnet so raznovidni
animaciski sodrìni. Toa zna~i deka kaj doma{nite i stranskite
turisti postojat jasni stavovi za sovremenite potrebi na turis-
tite.
Vtorata pojdovna hipoteza glasi “turistite za vreme na
turisti~kiot prestoj vo turisti~kite mesta na ezerskiot turizam
(Ohrid, Struga, Prespa, Dojran) se zadovoli od vonpansionskata
ponuda nadvor od hotelot, odnosno vo turisti~koto mesto”.
Od iznesenite soznija na turistite za stepenot na zado-
volstvoto vo turisti~koto mesto go konstatiravme slednoto:
-mnogu zadovolni se od koristeweto na kulturno-
istoriskoto nasledstvo vo turisti~kata propaganda;
-turistite se prose~no zadovolni od vonpansionskata
ponuda vo turisti~koto mesto; od animaciskite programi za
izleti i poseti; od ponudata na proizvodi za {iroka
potro{uva~ka i sli~no;
-turistite vo najgolem procent ne se zadovolni od
higienata na ulicite, objektite i plaìte na nivo na tur-
isti~kite mesta osven stranskite turisti koi se delumno zado-
volni.
[to se odnesuva do informiranosta na turistite za
mo`nostite za vonpansionskata ponuda na turisti~kite mesta
postojat razliki pome|u doma{nite i stranskite turisti. Imeno,
doma{nite tvrdat deka se pove}e informirani, a stranskite
obratno, odnosno vo najgolem procent deka se pomalku infor-
mirani. Interesno e {to vo edno porane{no istraùvawe na
Prof. d-r Branko Bunta{eski za Ohrid kako turisti~ko mesto
dobieni se isti soodnosi.
XXX
Pra{aweto na vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka

e mo{ne va`no za hotelierstvoto i turisti~kite mesta vo ezer-
skiot turizam. Zaradi toa, so pomo{ na standardizirano intervju
ocenivme deka e potrebno da go ispitame i misleweto na menax-
erskiot tim koj {to sekojdnevno i permanentno e preokupiran so
pra{aweto na vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka. Tie za
157
razlika od posetitelite se mo{ne pokriti~ki i vo najgolem pro-
cent od 74,07% do 91,67% smetaat deka vonpansionskata ponuda i
potro{uva~ka i cenite na uslugite se prose~ni. Spored toa,
pri~inite za skromnata vonpansionskata potro{uva~ka vo hotel-
ierstvoto ne treba da se baraat kaj posetitelite, tuku pred sé vo
nedovolnata raznovidnost i kvalitetot na ponudata.
Dokolku menaxerskiot tim i site vraboteni vo hotel-
ierstvoto maksimalno se angaìraat vo podobruvaweto na
kvalitetot na vonpansionskata ponuda, a osobeno so podobruvawe
na animaciskite sodrìni, toga{ moème da o~ekuvame i pogo-
lema vonpansionska potro{uva~ka.
Odnosot na turisti~kite rabotnici kon animacijata kako
mo{ne zna~aen segment na turisti~kata ponuda se u{te ne gi
zadovoluva potrebite na turistite. Pogolemiot broj od hotelite
na ezerskiot turizam imaat minimalni objektivni mo`nosti za
animirawe na turistite. Od strana na menaxerskiot tim ne se
vloùvaat dovolno napori i kreativni sposobnosi za organ-
izirawe na sportsko-rekreativni natprevari, kvizovi od oblasta
na kulturno-zabavniot ìvot, programirani izleti, poseti i
drugo.
Mo{ne interesni se soznanijata na menaxerskiot tim za
rang-listata na potrebite kaj turistite. Tie imaa zada~a da
izvr{at rangirawe na dvanaeset potrebi spored barawata na tur-
istite. Od rang listata moème da zaklu~ime deka najzastapeni
potrebi se:
Prviot rang go zazemaat alkoholnite pijaloci;
Vtoriot rang go zazemaat sportsko rekreativnite pot-
rebi;
Tretiot rang go zazamaat potrebite za garaìrawe na
voziloto;
êtvrtiot rang go zazemaat nekolku potrebi: potreba za
organizirawe na izleti i poseti, potreba za kupuvawe na suve-
niri, razglednici, prospekti i drugo.
Pettiot rang go zazema potrebata za poseta na kulturno-
istoriskite spomenici itn.(vidi rang-lista na potrebite).
158
5. MERKI ZA ZGOLEMUVAWE NA
VONPANSIONSKATA POTRO[UVA^KA ZA VREME NA
TURISTI^KIOT PRESTOJ
Postoi {irok dijapazon na merki za zgolemuvawe na von-

pansionskata potro{uva~ka. Vo toj kontekst }e spomenime ne-
koi {to se pokarakteristi~ni.
Prvo, vonpansionskata potro{uva~ka vo golema mera zav-
isi od inventivnosta na menaxerskiot tim vo hotelite na ez-
erskiot turizam. Inventivnosta treba da bide dinami~na, pove}e
dimenzionalna i da se naso~uva vo pove}e pravci. Taa treba da
bide soobrazena so mentalitetot na turisti~kata klientela.
Vtoro, vonpansionskata potro{uva~ka zavisi od tur-
isti~kata ponuda. Ponudata, treba da se temeli vrz motivaci-
jata na turistite. Postojat pove}e faktori koi ja determiniraat
vonpansionskata potro{uva~ka vo odreden hotel ili turisti~ko
mesto. Prisposobenosta na turisti~kata ponuda kon vonpansion-
skata potro{uva~ka bara ispituvawe na posebnite karakter-
istiki na turisti~kata klientela koja dominira vo odredeno tur-
isti~ko mesto. Vonpansionskata turisti~ka ponuda treba posto-
jano da se soobrazuva so karakteristikite na turisti~kata klien-
tela.
Psiholo{kite opservacii na menaxerskiot tim i na site
vraboteni vo hotelierstvoto pokaùvaat deka postojat razliki
vo goleminata i obemot na vonpansionskata potro{uva~ka. Duri
ima mislewe deka vonpansionskata potro{uva~ka kaj nekoi kate-
gorii na gosti e pogolema od pansionskata. Vonpansionskata
potro{uva~ka e vo direkna zavisnost od raznovidnosta na kom-
pletnata turisti~ka ponuda.
êtvrto, odnosot kon gostite-uslov za zgolemuvawe na
vonpansionskata potro{uva~ka.
Pri doa|aweto vo hotelot turistite prviot kontakt go
vospostavuvaat so recepcionerot. Tie treba qubezno i so nas-
mevka da se do~ekaat od strana na recepcionerot. Recepcionerot
vnimatelno da gi pozdravi. Osobeno e va`no u{te so prviot kon-
takt recepcionerot da izvr{i pozitivna psiholo{ka presija vrz
gostinot. Vsu{nost prviot vpe~atok ~esto pati moè da ima pre-
sudna uloga i da go pridruùva gostinot za celoto vreme na nego-
voto prestojuvawe.
Pri vospostavuvawe na prviot konktakt so gostite mo{ne
va`na uloga ima i izrazot na liceto-nasmevkata. Nasmevkata e
najvidliviot i najprifatliviot izraz na zadovolstvo i prijat-
nost. Taa go izrazuva raspoloènieto na recepcionerot. Nas-
mevkata kako najvaèn izraz na liceto kako da veli: “drag si mi i
sre}en sum {to te gledam”
159
Nasmevkata treba da bide prirodna a ne ve{ta~ka. Taa
mora da proizleguva od dlabo~inata na ~ovekovata psiha. Person-
alniot referent na edna golema Wujor{ka stokovna ku}a is-
taknal deka za “prodava~ka pobrzo bi se odlu~il za devojka koja
nema nitu osnovno obrazovanie, no znae qubezno da se nasmevnuva,
otkolku za doktor na nauki so kiselo lice”.
Petto, kvalitetetot na uslugata i vonpansionskata
potro{uva~ka .
Turisti~kiot prestoj na posetitelite e povrzan so mnogu
pansionski i vonpansionski uslugi koi go so~inuvaat kvalitetot
na uslugite. Toj kompleks go so~inuvaat mnogu situacii
specifi~ni za hotelierstvoto. Proizvodot vo hotelierstvoto ne
moè kako takov da se plasira ako prethodno ne bide pretvoren
vo usluga. Kompleksnata usluga opfa}a golem broj sitnici koi se
odnesuvaat na na~inot na davawe na uslugite. Ili kako {to rekol
Mikelanxelo sitnicite pravat sovr{enstvo, a sovr{enstvoto ne
e sitnica. Kompleksnata hotelska usluga pretstavuva zbir od
razni sitnici svrzani so prestojot na gostite. Spored toa tur-
isti~kite rabotnici mora da vnimavaat na sekoja sitnica kako
del od kompleksnata usluga. Na toj na~in ne samo {to }e bidat
zadovolni gostite, tuku }e se zgolemat i ekonomskite efekti na
turisti~kata organizacija.
160
161
162
PRILOZI
163
164
Tabela 1. Домашни и странски туристи и задоволството од понудата на
разгледници и проспекти за ова туристичко место
Дали сте задоволни од понудата на разгледници и проспекти за ова

туристичко место?
Туристи
Многу сум Просечно сум Делумно сум Не сум Vkupno
задоволен задоволен задоволен задоволен
Домашни 59 92 50 38 239
(24,68) (38,49) (20,93) (15,90) 100,00%
Странски 33 45 30 6 114
(28,95) (39,47) (26,32) (5,26) 100,00%
Вкупно 92 137 80 44 353
(26,06) (38,82) (22,66) (12,46) 100,00%
Grafikon br. 1. Turistite i ponudata na razglednici i prospekti
38,49% 39,47% 38,82%
28,95%
26,32% 26,06%
24,68%
22,66%
20,93%
15,90%
12,46%
5,26%

165
Tabela 2. Домашни и странски туристи и цените на вонпансионските
услуги во ова туристичко место
Според вас какви се цените на вонпансионските услуги во

ова туристичко место?
Туристи
Цените се Цените се Цените се Vkupno
многу високи просечни ниски
Домашни 107 123 9 239

(44,77) (51,47) (3,76) 100,00%
Странски 14 84 16 114
(12,28) (73,68) (14,04) 100,00%
Вкупно 121 207 25 353
(34,28) (58,64) (7,08) 100,00%
Grafikon br. 2. Turistite i cenite na vonpansionskite uslugi

vo turisti~koto mesto
73,68%
58,64%
51,47%
44,77%
34,28%
14,04%
12,28%
7,08%
3,76%
cenite se mnogu visoki cenite se prose~ni cenite se niski
166
спортско- рекреативни содржини во ova туристичко место
Дали сте задовлни од понудата на спортско- рекреативните содржини

во ова туристичко место?
Туристи
Многу сум Просечно сум Длеумно сум Не сум Vkupno
Домашни 46 91 65 37 239
(19,25) (38,08) (27,19) (15,48) 100,00%
Странски 20 37 40 17 114
(17,54) (32,46) (35,09) (14,91) 100,00%
Вкупно 66 128 105 54 353
(18,70) (36,26) (29,74) (15,30) 100,00%
Grafikon br. 3. Turistite i ponudata na sportsko-rekreativni

sodrìni
38,08%
36,26%
35,09%
32,46%
29,74%
27,19%
19,25% 18,70%
17,54%
15,48% 14,91% 15,30%

167
Tabela 4. Домашни и странски туристи и задоволството од квалитетот на
земјоделските производи на зелените пазари во ова туристичко место
Дали сте задоволни од квалитетот на земјоделските производи на

зелените пазари во ова туристичко место?
Туристи
Домашни 111 84 26 18 239

(46,44) (35,15) (10,88) (7,53) 100,00%
Странски 40 50 20 4 114
(35,09) (43,86) (17,54) (3,51) 100,00%
Вкупно 151 134 46 22 353
(42,78) (37,96) (13,03) (6,23) 100,00%
Grafikon br. 4. Turistite i kvalitetot na zemjodelskite proizvodi

na zelenite pazari vo turisti~koto mesto
46,44%
43,86% 42,78%
37,96%
35,15% 35,09%
17,54%
13,03%
10,88%
7,53%
6,23%
3,51%

168
Tabela 5. Домашни и странски туристи и задоволството од понудата на национални
специјалитети од гастрономијата во ова туристичко место
Дали сте задоволни од гастрономската понуда на специјалитети во

угостителството во ова туристичко место?
Туристи Многу сум Просечно сум Делумно сум Не сум Vkupno
Домашни 106 80 39 14 239

(44,35) (33,47) (16,33) (5,85) 100,00%
Странски 41 41 31 1 114
(35,97) (35,96) (27,19) (0,88) 100,00%
Вкупно 147 121 70 15 353
(41,64) (34,28) (19,83) (4,25) 100,00%
Grafikon br. 5. Turistite i gastronomskata ponuda na specijaliteti
44,35%
41,64%
35,97% 35,96%
33,47% 34,28%
27,19%
19,83%
16,33%
5,85%
4,25%
0,88%

169
сувенири со мотиви и белези на ова туристичко место и националната култура
Дали сте задоволни од понудата на сувенири?

Туристи
Домашни 72 82 55 30 239
(30,12) (34,31) (23,02) (12,55) 100,00%
Странски 42 47 20 5 114
(36,84) (41,23) (17,55) (4,38) 100,00%
Вкупно 114 129 75 35 353

(32,29) (36,54) (21,25) (9,92) 100,00%
Grafikon br. 6. Turistite i ponudata na suveniri so nacionalni

motivi
41,23%
36,84% 36,54%
34,31%
32,29%
30,12%
23,02%
21,25%
17,55%
12,55%
9,92%
4,38%

170
содржини за забава и разонода во ова туристичко место
Дали сте задоволни од понудата на содржини за забава и разонода во

ова туристичко место?
Туристи
Домашни 61 94 55 29 239
(25,52) (39,33) (23,02) (12,13) 100,00%
Странски 31 50 22 11 114
(27,19) (43,86) (19,29) (9,66) 100,00%
Вкупно 92 144 77 40 353
(26,06) (40,79) (21,81) (11,34) 100,00%
Grafikon br. 7. Turistite i ponudata na sodrìni za zabava i

razonoda vo turisti~koto mesto
43,86%
40,79%
39,33%
27,19% 26,06%
25,52%
23,02%
21,81%
19,29%
12,13% 11,34%
9,66%

171
услуги поврзани со локалниот превоз (автобуски, такси превоз, рент а кар и слично)
Дали сте задоволни од понудата на услугите поврзани со локалниот

превоз во ова туристичко место?
Туристи
Домашни 53 107 45 34 239

(22,18) (44,76) (18,83) (14,23) 100,00%
Странски 25 49 33 7 114
(21,93) (42,98) (28,95) (6,14) 100,00%
Вкупно 78 156 78 41 353
(22,10) (44,19) (22,10) (11,61) 100,00%
Grafikon br. 8. Turistite i ponudata na uslugi povrzani so

lokalniot prevoz
44,76% 44,19%
42,98%
28,95%
22,18% 21,93% 22,10% 22,10%

18,83%
14,23%
11,61%
6,14%

172
Tabela 9. Домашни и странски туристи и задоволството од естетскиот
изглед на ова туристичко место
Дали сте задоволни од естетскиот изглед на ова туристичко место?

Туристи
Многу сум Просечно сум Делумно сум Vkupno
задоволен задоволен задоволен
Домашни 104 97 38 239
(43,51) (40,59) (15,90) 100,00%
Странски 79 26 9 114
(69,30) (22,81) (7,89) 100,00%
Вкупно 183 123 47 353
(51,84) (34,84) (13,32) 100,00%
Grafikon br. 9. Turistite i zadovolstvoto od estetskiot izgled na

turisti~koto mesto
69,30%
51,84%
43,51%
40,59%
34,84%
22,81%
15,90%
13,32%
7,89%
mnogu sum zadovolen prose~no sum zadovolen delumno sum zadovolen
173
174
PRA[ALNIK
OHRID, letna sezona, 2005
175
Po~ituvani gospodo,
Nie ja prou~uvame vonpansionskata ponuda i potro{uva~ka vo

turisti~kite mesta na ezerskiot turizam vo Republika Makedonija.
Odgovorite {to }e gi dadete }e bidat iskoristeni za nau~ni celi i za
prezemawe na prakti~ni akcii za podobruvawe na rabotata vo hotel-
ierstvoto.
Za taa cel qubezno ste zamoleni vnimatelno da gi pro~itate

pra{awata i da dadete iskreni i potpolni odgovori.
Anketata e anonimna i ne treba da go pi{uvate Va{eto ime

i prezime.
176
Pra{alnik
Napomena: Pri odgovaraweto }e go zaokruìte brojot na odgo-

vorot {to }e go izberete. Ako na pra{aweto ne e ponuden odgovor,
toga{ Va{iot odgovor }e go dopi{ete na linijata desno.
I. Va{eto mesto na postojano ìveewe:
1. Imeto na dràvata
2. Imeto na gradot
II. Pol:
1. Ma{ki
2. @enski
III. Kolku godini imate?
1. Od 18 - 40 godini
2. Od 41 - 65 godini
3. Pove}e od 66 godini
IV. Stepen na obrazovanie
1. Visoko ili vi{o

2. Sredno
3. Osnovno obrazovanie
V. Dali ste zadovolni od vonpansionskata ponuda vo hote-

lot?
1. Mnogu sum zadovolen

2. Prose~no sum zadovolen
3. Delumno sum zadovolen
4. Ne sum zadovolen
(Zaokruète samo eden odgovor)
177
VI. [to mislite za cenite na vonpansionskite uslugi?
1. Cenite se mnogu visoki

2. Cenite se prose~ni
3. Cenite se niski
VII. Dokolku koristite dopolnitelni uslugi za ishrana dali

ste zadovolni od kvalitetot?

4. Ne sum zadovolen
VIII. Dali ste zadovolni od kvalitetot na pijalocite vo

vonpansionskite uslugi?

4. Ne sum zadovolen
IX. Dali ste zadovolni od ~isteweto, pereweto i peglaweto

na sopstvenata obleka?

4. Ne sum zadovolen
X. Dali ste zadovolni od kvalitetot na uslugite za Va{eto

vozilo (garaìrawe, perewe i sl.)?

4. Ne sum zadovolen
178
XI. Dali ste zadovolni od ponudata na suveniri, razglednici i
prospekti?

4. Ne sum zadovolen
XII. Dali ste zadovolni od organizirawe na izleti i poseti?

4. Ne sum zadovolen
XIII. Dali ste zadovolni od ponudata na kulturno - zabavni

sodrìni vo hotelot?

4. Ne sum zadovolen
XIV. Dali ste zadovolni od ponudata na sportsko - rekreativnite

sodrìni?

4. Ne sum zadovolen
XV. Dali ste zadovolen od vonpansionskata ponuda vo ova tur-

isti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
179
XVI. Spored Va{ite soznanija kakvi se cenite na vonpansion-
skite uslugi vo ova turisti~ko mesto?
1. Cenite se mnogu visoki

2. Cenite se prose~ni
3. Cenite se niski
XVII. Dali ste zadovolni od gastronomskata ponuda na nacion-

alni specijaliteti vo ugostitelstvoto na ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
XVIII. Dali ste zadovolni od ponudata na suveniri so motivi i

belezi na ova turisti~ko mesto, na narodot, negovite obi~ai, nacional-
nata kultura, na negovoto istorisko minato i drugo?

4. Ne sum zadovolen
XIX. Dali ste zadovolni od ponudata na razglednici i prospekti

za ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
XX. Dali ste zadovolni od organiziraweto na izleti i poseti od

turisti~kite agencii vo ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
180
XXI. Dali ste zadovolni od koristeweto na kulturno-
istoriskoto nasledstvo (crkvi, manastiri, muzei, kulturno-istoriski
spomenici i drugo) na ova turisti~ko mesto vo turisti~kata ponuda?
1. Mnogu se koristat
2. Prose~no se koristat
3. Delumno se koristat
4. Ne se koristat
XXII. Dali ste zadovolni od ponudata na sodrìni za zabava i ra-

zonoda vo ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
XXIII. Dali ste zadovolni od ponudata na sportsko - rekreativ-

nite sodrìni vo ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
XXIV. Dali ste zadovolni od ponudata na proizvodi za {iroka

potro{uva~ka vo trgovijata?

4. Ne sum zadovolen
XXV. Dali ste zadovolni od kvalitetot na zemjodelskite proizvodi
na zelenite pazari vo ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
181
XXVI. Dali ste zadovolni od higienata na ulicite, objektite i
plaìte vo ova turisti~ko mesto?

4. Ne sum zadovolen
XXVII. Dali ste zadovolni od ponudata na uslugite povrzani so

lokalniot prevoz vo ova mesto (avtobuski, taksi prevoz, rentakar i
sl.)?
1. Mnogu zadovolen
2. Prose~no zadovolen
3. Delumno zadovolen
4. Ne sum zadovolen
XXVIII. Dali ste zadovolni od estetskiot izgled na ova tur-

isti~ko mesto?

XXIX. Dali pred doa|aweto vo ova turisti~ko mesto Bevte

zapoznaeni so mo`nostite za vonpansionskata ponuda?
1. Bev zapoznaen
2. Ne bev zapoznaen
XXX. Navedete nekoi Va{i pofalbi i nedostatoci za ova tur-

isti~ko mesto?
1. Va{ite pofalbi se:
182
2. Va{ite kritiki za ova turisti~ko mesto se:
XXXI. Po Va{e mislewe {to treba da se menuva vo tur-

isti~kata ponuda na ova turisti~ko mesto, odnosno koi se va{ite
predlozi:
XXXII. Kakvi se Va{ite procenki za mo`nostite na hote-

lot vo koj{to prestojuvate za maksimalno zadovoluvawe na
barawata na gostite?
1. Ovoj hotel e samo mesto za spiewe, odnosno

no}evali{te - konak.
2. Ovoj hotel e mesto za komunikacii, sredbi,
zbliùvawe i vospostavuvawe na novi prijatelstva
3. Kaj vrabotenite postoi postojana èlba za pok-
valitetna turisti~ka ponuda.
4. Personalot na hotelot so kulturnoto odnesuvawe,
qubeznosta, gostoprimstvoto i stru~nosta nastojuva gostite da
bidat maksimalno zadovolni, relaksirani, da ne ~uvstvuvaat ni-
kakva zdodevnost i da imaat èlba za povtorno doa|awe.
(Moàt da se zaokruàt pove}e odgovori)
Vi blagodarime za sorabotkata.
183
184
ИНТЕРВЈУ
Име на хотелот :
____________________________________________________________
Со кого е воден разговорот?
1. Директор-главен
2. Директор-на сектор
3. Раководител на рецепција
4. Раководител на ресторант
5. Раководител на кујна
1. По Ваше мислење каква е вонпансионската потрошувачка во Вашиов

хотел?
1. Многу голема
2. Просечна
3. Мала
2. Направете ранг листа на потребите на туристите за вонпансионски

услуги
- потреба за дополнителни услуги за храна
- потреби за алкохолни пијалоци
- потреби за безалкохолни пијалоци
- потреби за кафе
- потреби за перење и пеглање на нивната облека
- потреби за гаражирање на нивни возила
- потреби за купување на сувенири, разгледници и проспекти
- потреби за организирање на излети и посети
- потреби за посета на културно-историски споменици
- потреби за културно-забавни содржини
- потреби за спортско-рекреативни активности
- дали сте забележале некои други потреби:
_______________________________________________________
3. По Ваше мислење какви се цените на вонпансионските услуги во

Вашиов хотел?
1. Цените се многу високи

2. Цените се просечни
3. Цените се ниски
185
4. По Ваше мислење каква е понудата на vonпансионските услуги во
Вашиов хотел?
2. Просечна
3. Мала
4. Не ги задоволува потребите на туристите
5.Што мислите за вонпансионската понуда во ова туристичко место?
2. Просечна
3. Мала
4. Не ги задоволува потребите на туристите
Истражувачки тим
186
SUMARRY
In the first part of this paper, titled ‘Theoretical aspects’ we tried to give a
concrete definition of the notion and content of the leisure demand and con-
sumption. We, too, speak about the functions, effects and the influences of
the leisure demand, the factors of which the level of this consumption de-
pends, and we analyze the tendencies of the modern tourist consumption.
Then, we define the notion of the leisure tourist offer and we analyze its con-
tent. Again, we analyze the respective factors that influence the composition
and the quality of the tourist offer We try to represent certain future tenden-
cies of the tourist offer.
The second part of this paper titled ‘An empirical research’ offers the re-
sults of the data analysis done that were gathered with the research done by
the authors of this paper.
According to the estimations expressed by the tourists, in general, we can
conclude that they are satisfied with the hotel leisure activities where they
stayed. As for the degree of pleasure we concluded certain differences for
certain kinds of needs. We came to conclusion that supports the main hy-
pothesis.
As a result of the expressed tourist founding, we made a chart-list for certain
characteristics. A conclusion follows regarding the chart-list: that between
the domestic and foreign tourists there are similarities and differences on
certain questions.
According to the chart-list, on the first place for the domestic tourists,
stands the founding that in the hotels, the personnel possesses cultural atti-
tude, that is, the personnel is polite and attenpts to satisfy as much as possi-
ble guests’ needs. On the first place of the chart-list for the foreign tourist, it
is the question connected to the characteristics of the modern hotel which is
no longer a dormitory but a place for meetings, communications and dy-
namic life fulfilled with various leisure activities. This signifies that the do-
mestic and foreign tourists have clear attitudes for the tourists’ modern
needs.
We concluded the following, as the result of the expressed founding of the
tourists for the degree of pleasure in the tourist resort:
- They are very satisfied of the cultural and historical heritage in
tourist promotion
- The tourists are partly satisfied by the leisure offer in the tourist
site, by the leisure activities, trips, and visits, by the product of-
fer for consumption, etc.
- The tourist are mostly unsatisfied by the hygiene on the streets,
objects and beaches on the level of tourist site; the foreign tour-
ists are partly satisfied;
187
As for the tourist information for the possibilities of leisure offer in the tour-
ist’s sites, there are differences between the domestic and foreign tourists.
The domestic tourists claim that they are informed at a greater extent , and
the foreign tourists, vice versa, the greatest percentage claims that they have
been sufficiently informed.
The founding in the managerial team is quite interesting concerning the

chart-list of the tourists’ needs. They had an assignment to rank twelve needs
according to the tourists’ demands. According to the chart-list we could con-
clude that the most present needs are:
The first rank is for the alcoholic beverages
The second rank is for the sport and recreation needs
The third rank is for the garage parking
The forth rank is for the following needs: a need for trip and visit
organizing, need for buying souvenirs, postcards and promotional
material, etc.
The fifth rank is for their needs for visiting the cultural and his-
toric monuments, etc. (see rank-list of needs).
We could conclude that the leisure tourist offer and consumption are very
important parts of the whole tourist offer and consumption. At the moment,
the tourists in greater number are satisfied by the leisure offer in the tourist’s
sites that were marked in the research. However, we should point out that
they are heterogeneous and dynamic categories. The tourist offer should not
be a static one, but dynamic category which will constantly adjust to the
modern demands, wishes and needs that appear in the tourist demand, be-
cause it is itself a dynamic category itself. It is of great importance that the
tourist leisure offer to adjust to the demands of the leisure demand as a com-
plex (integral) offer of the tourist site, that is, destination.
188
LITERATURA
1. Avramoski M., ‘“ Ekonomika i organizacija na turizmot ”, pe~atnica

“Evropa”, Bogdanci, 2000 god.
2. Avramoski M., “ Marketing na golemite manifestacii ”, Grafotehna,
Ki~evo, 1996 god.
3. Avramoski M.,"Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto", Institut
za istraùvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -
Ohrid, 1997.
4. Avramoski M.,“ Marketing strategija vo uslovi na celosno sloboden
pazar “, koaftorstvo so Miladinoski S., Zbornik na trudovi, FTU-
Ohrid, 1993 god.
5. Avramoski M.,“ Nova kategorizacija na objektite za smestuvawe “,
Zbornik na trudovi, FTU-Ohrid, Ohrid, 1996 god.
6. Avramoski M.,“ Uloga na marketing miks konceptot vo planiraweto
na marketing aktivnostite vo turizmot “, Zbornik na trudovi, FTU-
Ohrid, 1990 god.
7. Avramoski M.,"Karakteristiki na sovremeniot turizam", Zbornik
na trudovi, FTU-Ohrid, Ohrid, 1998 god.
8. Andrija{evi} M. i Feri} M., “Uloga tenisa u unaprexewu turisti~ke
ponude Hrvatske”, Akta Turistika, Ekonomski Fakultet , Zagreb, Vol.
13/2001god.
9. Bartolu~i M., i âvlek N., “ Turizam i sport ” Ekonomski Fakultet,
Zagreb, 1998 god.
10. Bo{ale Nikola; “Sociolo{ki aspekti na turizmot”, Na{a kniga,
Skopje, 1982 godina.
11. Bunta{eski Branko: “Zadovolstvata i nezadovolstvata na turistite” ,
Institut za istraùvawe na turizmot, FTU Ohrid, 2004 godina.
12. Bunta{eski Branko; “Socio- psiholo{ki prou~uvawa na aktivnostite
na posetitelite vo turisti~koto mesto”, “Prosvetno delo”,Skopje, 1994
godina.
13. Bunta{eski Branko; “ Animacijata vo turisti~kata ponuda”, Institut
za istraùvawe na turizmot, FTU Ohrid, 2001 godina.
14. Bunta{eski Branko; “ Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto, In-
stitut za istraùvawe na turizmot; FTU Ohrid, 1995 godina.
15. Bunta{eski Branko; “ Zadovoluvaweto na turisti~kite motivi”,
Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 2003 godina.
16. Bunta{eski Branko: “Programiraweto na animacijata na pos-
etitelite za vreme na turisti~kiot prestoj”, Zbornik na trudovi,
FTU Ohrid, 1996 godina.
17. Bunta{eski Branko; “Psihologija na gostite, slobodnoto vreme i von-
pansionskata potro{uva~ka”, FTU Ohrid, 1984 godina.
18. Bunta{eski B., “Aktivnosta na turistite za vreme na godi{niot od-
mor”, Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 1985 god.
19. ”Vonpansionskata potro{uva~ka vo hotelierstvoto” (nau~en sobir),
Fakultet za turizam i ugostitelstvo, Ohrid, 1984 godina.
20. Grupa avtori, "Organizacija rada u hotelu", Hotelierski fakultet,
Opatija, 1994 god.
21. “Glavni plan razvoja Primorsko goranske ùpanije” -Turisti~ka des-
tinacija Kvarner”, elektronska verzija.
189
22. Dale Garnegde: “ Psihologija uspeha” I knjiga, Zagreb,1981 godina.
23. Elakovi} D-r Simo: “ Vonpansionskata potro{uva~ka vo hotel-
ierstvoto”, FTU, Ohrid, 1984 godina.
24. English Tourism Council, Insights, March, 2000,
25. Zagor{ek Hugo, “ Ocena ekonomskega pomena turizma v Sloveniju z
metodo satelitskih ra~unov za turizem”, Ekonomski fakultet, Qub-
qana, 2007 god., (elektronska verzija).
26. Zakon za ugostitelskata i turisti~kata dejnost, Sl. Vesnik na RM br.
23 od 27 april 1995 god.
27. Zvonarevi} M., ” Socijalna psihologija ”, [kolska Knjiga, Zagreb, 1976
god.
28. Jadre{i} Vlatko; “ Sportovi na vodi i turizam ”, Zbornik radova,
Pedago{ka akademija u Zadru, Zadar, 1978 godina.
29. Jovi} B. : “Kulturne i umetni~ke delatnosti u turisti~koj privredi”,
Liburnijske teme, Opatija, 1977 godina.
30. Jovi~i} D-r @ivadin; “ Turisti~ka Propaganda”, Beograd, 1982;
31. Kabiqo D-r Jelena: “ Ekonomika turizma”, Univerzitet u Beogradu,
Beograd, 1980 godina.
32. Koba{i} A.,Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “, [kolska kwiga, Zagreb,
1989 god.
33. Kosar Q., “ Hotelierstvo “,Bawacprint, Beograd, 1993 god.
34. Kosar Q., “Hotelierstvo “, Pressing, Beograd, 1998 god.
35. Kosar D-r Liljana: “Hotelierstvo”, Beograd, 2002 godina.
36. Kripendorf Jost: “ Putuj~e ~ove~anstvo”, Zavod za istraìvawe tur-
izma, Zagreb, 1986 godina.
37. Mazi M., “ Ekonomika turizma”, Savremena administracija, Beograd,
1972 g.
38. Markovi} Z., “ Osnove turizma “, [kolska kwiga, Zagreb, 1980 god.
39. Markovi} S. i Z., "Osnove turizma" , [kolska kwiga, Zagreb, 1972 god.
40. Markovi} S. i Z., “ Ekonomika turizma ”, [kolska kwiga, Zagreb, 1972 g.
41. Markovi} M-r Zora: “ Osnovi turizma”, [kolska knjiga, Zagreb, 1980
godina
42. Martinovi} Petar, “Turisti~ki proizvod Crne Gore i strate{ki
pravci wegovog razvoja “, magisterska rabota, Ekonomski Fakultet,
Qubqana, 2003 god.
43. Matevska Du{ka, “ Manastirite vo Makedonija kako turisti~ka
ponuda”, Simpozium na tema “ Kulturata i turisti~kata ponuda”, FTU
Ohrid, 1996 god.
44. Mihovilovi} D-r Miro: “ Slobodno vrijeme, rekreacija i turizam”,
materijali seminara- Organizacija animacije, Pore~,1984 godina.
45. Nejkov D-r Du{an: “ Vonpansionskata poto{uva~ka vo hotel-
ierstvoto”, FTU, Ohrid, 1984 godina.
46. Nikoli} M-r S., Sekuli} J., Petrovi} M: “Rekreativna i kulturna tur-
istika”, Beograd, 1974 godina
47. Norbert Suchanek, Die dunklen Seiten des globalisierten Touris-
mus. Zu den ökologischen, ökonomischen und sozialen Risiken des in-
ternationalenTourismus;in Aus Politik und Zeitgeschichte
47/2001,S.32 Online Version
48. Planina J. Mihali} T., “ "Ekonomika turizma"”, Ekonomski Fakultet,
Qubqana, 1997 god.
49. Pravilnik za minimalno-tehni~kite uslovi za vr{ewe na ugostitel-
skata i turisti~kata dejnost i uslovite za kategorizacija na objek-
tite na turisti~kata ponuda, Sl. Vesnik na RM br. 59, dekemvri,
1995 god.
190
50. Ravkin R., “Kulturno-zabavnite i rekreativnite sodrìni vo tur-
isti~kata ponuda i vonpansionskata potro{uva~ka na turistite”,
Simpozium na tema “ Vonpansionskata potro{uva~ka vo hotel-
ierstvoto”, FTU Ohrid, 1984 god.
51. Radni} Ante, “ Turizam i energetika”, seminar “ Odrìvi razvoj ener-
getskih sustava u hotelima u Hrvatskoj”, [ibenik, Dubrovnik, Rijeka,
2006 god. ( elektronska verzija).
52. SGM 1998 god. , 2006 god.
53. Statistics Netherlands, http://www. Cbs.nl/en-GB
54. “ Strategija razvoja hrvatskog turizma do 2010 godine ”, Finalna
verzija, Ministarstvo turizma Republike Hrvatske, 2003 god.
55. Todorovi} D-r Aleksandar: “ Sociologija turizma”, Beograd, 1982
godina.
56. Todorovi} D-r Aleksandar: “ Metodologija istraìvawa slobodnog
vremena” , Savremena administracija, Beograd, 1978 godina.
57. Trajanoski P., " Ekonomika i organizacija na stokoviot promet ",
ZUS- Skopje, 1978 g.
58. ]uli} D-r Dmitar: “ Turisti~ka propaganda “, Zagreb, 1964 godina.
59. Unkovi~ D-r Slobodan; “Jugoturizam na britanskom trì{tu“, Turi-
zam, Zagreb, 1978 godina.
60. Unkovi} S., “ Ekonomika turizma “, Savremena administracija, Beo-
grad, 1980 .
61. Unkovi} S., “ Marketing organizatora putovawa “, Savremena admin-
istracija, Beograd, 1980 god.
62. Frli} A., “ “’ ”Hotelierstvo ‘, [kolska Kniga, Zagreb, 1976 god.
63. Horvat konsalting ( Horwath Consulting) i Ekonomski fakultet Beo-
grad, “Strategija turizma Republike Srbije”, Prvi fazni izve{taj,
2005 god.
64. Cicvari} A., “ Turizam i privredni razvoj Jugoslavije ”, Zagreb , RO
za grafi~ka dejnost, Samobor, 1984 god.
65. Cickoski A., “ Prividni sitnici vo hotelierskoto rabotewe”, Zbornik
na trudovi, FTU, Ohrid, 1985 godina
66. Cickoski A., “Sporednite dejnosti kako faktor za ekonomski uspeh vo
ugostitelstvoto ”, Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 1981 god.
67. Cickoski A., “ Ulogata na vonpansionskata ponuda za zgolemuvawe na
stopanskite efekti od turisti~kata potro{uva~ka vo hotel-
ierstvoto”, Zbornik na trudovi, FTU Ohrid, 1982 god.
68. Cickoski A. , “ Organizacija i tehnika na hotelsko rabotewe “, Uni-
verzitet vo Bitola, Bitola, 1994 god.
69. Cickoski A. , “ Organizacija i tehnika na hotelsko rabotewe “, vtoro
dopolneto izdanie, Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1980 god.
70. âvlek Nevenka, " Svetsko turisti~ko trì{te- trendovi (1950-1996)
i perspektive", Acta Turistica, Ekonomski Fakultet, Zagreb,
br.1/1997 god.
71. â~i} K. “Poslovanje hotelskih preduze}a”, Beograd, 1995 god.
72. [imac Kuzman; “Uticaj recepcije na uspe{an boravak gosta u ho-
telu”, Bilten-3, Zagreb, 1975 godina.
73. [tambuk M., “ Ekonomika ugostiteqskih poduze}a “, Ekonomski fa-
kultet, Rijeka, 1972.
74. [tambuk M., “ Ugostiteqstvo - ekonomika i organizacija“, [kolska
Kwiga, Zagreb, 1971 god.
191
192
193
Prof. d-r Branko Bunta{eski e redoven profesor vo poenzija. Zavr{il
filozofski fakultet- grupa za psihologija na univerzitetot vo Belgrad.
Rabotel kako profesor vo gimnazijata i u~itelskata {kola vo Ohrid, po-
toa vo pedago{kata akademija vo Vitola, a vo 1970 god. e izbran za prv di-
rektor na Vi{ata turisti~ko- ugostitelska {kola vo Ohrid. Vo 1977/78
god. Vi{ata turisti~ko- ugostitelska {kola prerasnuva vo Fakultet za
turizam i ugostitelstvo kade profesorot Bunta{evski e izbran za nastav-
nik po “ Psihologija vo turizmot i ugostitelstvoto ” vo zvaweto von-
reden profesor.
Postdoplomski sudii zavr{il vo Belgrad, a potoa prijavil doktorska disertacija na

filozofskiot fakultet vo Skopje. Na 23. 09. 1977 god. so odli~en uspeh ja odbranil doktorskata
disertacija na tema: “ Dimenziite na li~nosta kako determinanti pri izborot na nasokata za
{koluvawe vo gimnazijata i idnata profesija” i se steknal so doktorat na psiholo{ki nauki.
Vo 1987 god. na Fakultetot za turizmolo{ki nauki na univerzitetot vo Belgrad, odbranil vtor
dokorat pod naslov: “ Socio- psiholo{ki prou~uvawa na aktivnostite na posetitelite vo
turisti~koto mesto “ i se steknal so doktorat na turizmolo{ki nauki.
Prof. D- r Branko Bunta{eski e afirmiran prosveten , nau~en i op{testveno-politi~ki
rabotnik vo R. Makedonija i nadvor od nea. Ima objaveno preku 135 stru~ni i nau~ni trudovi.
Dobitnik e na republi~kata nagrada ” Kliment Ohridski” vo 1997 god. Isto taka e dobitnik na
nagradata za nau~na dejnost na Op{tina Ohrid.
Pokraj nastavno-obrazovnata i nau~nata dejnost izvr{uval i niza rakovodni funkcii i toa:
direktor na vi{ata turisti~ko- ugostitelska {kola vo Ohrid; dekan na Fakultetot za turizam i
ugostitelstvo vo Ohrid; prorektor i rektor na Univerzitetot ”Sv. Kliment Ohridski” vo
Bitola.
Izdadeni knigi ( nau~ni i stru~ni): Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto , Psihologija ,
Evolucija i stabilnost na profesionalnite interesi kaj u~enicite od osnovno u~ili{te,
Psihologija za carinici, Socio- psiholo{ki prou~uvawa na aktivnostite na posetitelite vo
turisti~koto mesto, Psihologija( poseben del) za tret klas na ugostitelskite u~ili{ta,
Animacijata vo turisti~kata ponuda, Zadovolstvata i nezadovolstvata na turistite,
Kulturolo{ki prou~uvawa na turizmot vo R. Makedonija, Potrebite od vosokostru~ni kadri vo
Jugozapadna Makedonija, Nastavni planovi i programi, Osnovi na metodologijata na nau~no
istraùvawe, univerzitet Pjeter Budi- Pri{tina, 2007 god. i dr.
Prof. D-r Mitre Avramoski e roden 1953 godina vo s. Kuratica,

Ohridsko. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ohrid. Eko-
nomski fakultet, prometno - komercijalna nasoka zavr{il vo
Skopje. Magistriral isto taka na Ekonomskiot fakultet vo Skopje
na nasokata marketing. Doktoriral na Ekonomskiot fakultet vo Za-
greb na katedrata za nadvore{na trgovija i turizam. Rabotel na
pove}e rabotni mesta kako vo stopanstvoto, taka i vo obrazovanieto.
Denes e redoven profesor na Fakultetot za turizam i ugostitelstvo
vo Ohrid po predmetite :
Ekonomika i organizacija na pretprijatijata, Ekonomika i
organizacija na turizmot, Ekonomika na ugostitelstvo i turizam i Hotelierstvo
(organizacija i tehnika na rabotewe). Ima objaveno pove}e nau~ni trudovi i u~ebnici. Me|u
niv se i slednite : Marketing na golemite manifestacii, Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, Ekonomika na pretprijatijata, Organizacija na pretprijatijata,
Organizacija na turizmot, Ekonomika na turizmot, Ekonomika na turizmot i
ugostitelstvoto, Hotelierstvo i Ekonomika i organizacija na turizmot.
194

Tourism Offer and Demand of Other Services

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tourism Offer and Demand of Other Services

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Prof.

d-r Branko Bunta{eski

Ohrid, mart 2008 godina

Ohrid, 2008 godina

VONPANSIONSKA PONUDA I POTRO[UVA^KA

Fotografii : Avramoska Ivana, Avramoski Jovan

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva forma na ovaa

Predgovor 5 5. Faktori {to vlijaat vrz visinata

Ohrid, mart, 2008 god. Od avtorite

Ohrid, March, 2008 the authors

Sovremeniot turizam ja zapo~nal svojata vistinskata

1. Poim i sodr`ina na vonpansionskata turisti~ka

Vkupnata potro{uva~ka koja turistot ja pravi vo odredeno

Avramoski M., “ Hotelierstvo”, Grafomak, Ki~evo, 2002 g., str. 196-197.

Ako go imame vo predvid pogore re~enoto vo vrska so pan-

Taka toa mo`at da bidat : uslugi na smestuvawe vo

Kako {to mo`eme da vidime vonpansionskata turisti~ka

2. Utvrduvawe na obemot i strukturata na turisti~kata

Poznavaweto na turisti~kata potro{uva~ka e

3. Zna~ewe na strukturata na turisti~kata potro{uva~ka

Visinata na vkupnata turisti~ka potro{uva~kata i

Strukturata na turisti~kata potro{uva~ka e

Visokiot procent na u~estvo na

Sl. br. 2. Hotel Desaret- Ohrid

Sprotivno na toa e sostojbata koga imame relativno popo-

Grafikon 1. Struktura na prometot vo ugostitelstvoto vo RM vo 2005 god.

Vo sekoj slu~aj treba da se baraat mo`nosti za kontinui-

Sl. br. 3. Biljanini izvori - Ohrid

4. Funkcii i vlijanija na vonpansionskata turisti~ka

Site efekti i vlijanija na vonpansionskata turisti~ka

4.1. Neekonomski funkcii i vlijanija na vonpansionskata

Od site neekonomski efekti na turizmot golem del

Zna~eweto vo odnos na kul-

Seto toa e del na vonpansionskata potro{uva~ka {to

Politi~koto zna~ewe pak vo kra-

4.2. Ekonomski efekti na vonpansionska potro{uva~ka

Ekonomskite efekti na vonpansionskata turisti~ka

- zgolemen obem na rabota i prihodi kaj subjektite

Pokraj toa direktni vlijania se reflektiraat i vrz :

Vo prodol`enie podetalno }e gi obrabotime pogore

1. Vlijanie vrz razvitokot na dejnostite koi direktno

Vo podmiruvaweto na turisti~kite potrebi u~estvuvaat

-hoteli, restorani, kafeani,barovi i dr.,

Site tie glavno

Sl. br. 6. Istek na reka Crni drim vo Struga

Zgolemenata vonpansionska potro{uva~ka mo`e da bide

3. Vlijanie vrz investicionata aktivnost i visinata na inves-

Pokraj vlijanieto na spomenatite stopanski i nestopanski

4. Vlijanie vrz op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod i

I pokraj toa {to se smeta deka turizmot vo osnova ne soz-

5. Vlijanie na vonpansionskata turistika potro{uva~ka vrz

So ogled na golemoto zna~ewe na t.n. “ nevidliv izvoz “ i

Sl. br.7. Crkva Plao{nik - Ohrid

4.2.2. Indirektni vlijanija na vonpansionskata

Najva`ni dejnosti za razgleduvawe na ekonomskiot aspekt

Seto ova zboruva deka i ovie dejnosti (industrijata,

4.2.3. Zna~eweto od aspekt na multiplikativnite

Vo vrska so indirektnoto vlijanie na vonpansionskata

Site spomenati , a i dosta drugi pri~ini naveduvaat

Zna~eweto na vonpansionskata potro{uva~ka ne zna~i deka

Sl. br. 8. Pristani{te - Ohrid

Ekonomskite efekti od pansionskata potro{uva~ka se

-Nasproti elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka tur-

Cickoski A., “ Ulogata na vonpansionskata ponuda za zgolemuvawe na sto-