Izbira lomnih testnih metod za karakterizacijo

drobnozrnatega mikrolegiranega jekla Nioval 47

Selection of Fracture Test Methods for the Characterization
of Fine Grained Micro Alloyed Steel Nioval 47
V o j v o d i G v a r d j a n i J.1, IMT Ljubljana
l/ prispevku
so opisane lomno mehanske preiskave
za doloitev
nizkotemperaturne
meje uporabnosti
jekla Nioval 47. Lomne ilavosti,
izraunane
po korelacijskih
izrazih
za razlina temperaturna
obmoja,
se zelo dobro ujemajo z ASME K,c oziroma KIR
krivuljami po
Marstonu3.
Kljune

besede:

mikrolegirana

jekla,

nizkotemperaturna

ilavost,

mehanika

loma

In this article fracture test methods for determination

of low-temperature
range for the
steel Nioval 47 are presented.
The values of fracture toughness
vvhich are
calculated
by means of correlation
expressions
for various temperature
ranges are in good
correspondance
to ASME KjC or KIR curves of Marston3.
Key vvords: micro

- alloyed

steels,

lovv temperature

1. U v o d
Drobnozrnata mikrolegirana j e k l a u p o r a b l j a m o za izdelavo
zahtevnih jeklenih konstrukcij, ki o b r a t u j e j o tudi pri nizkih
temperaturah od -20 do -60C. eprav tovrstne konstrukcije dim e n z i o n i r a m o z raunalniko podprtimi numerinimi m e t o d a m i
kot j e m e t o d a konnih elementov, o b upotevanju tako geometrijskih nelinearnosti, nehomogenosti materiala in zaetnih
geometrijskih nepopolnosti, zaostalih napetosti itd., pa m o r a m o
prav zaradi nevarnosti krhkega loma kontrolirati konstrukcije
tudi s stalia m e h a n i k e loma.

toughness,

fracture

mechanics

kov za d o l o e v a n j e ilavosti, ki jih ni m o g o e kar e n o s t a v n o

povezati.
Odvisnost referennega faktorja intenzitete napetosti K,R od
temperaturne razlike (T - R T N M ) j e prikazana na sliki 1. KIK
predstavlja s p o d n j o o v o j n i c o vse izmerjenih vrednosti lomnih
ilavosti (K, C , K JC , KLA). D i a g r a m j e povzet po Marstonu- .
referenna temperatura nielne duktilnosti R T n d t pa je odvisna
tako od temperature nielne duktilnosti T n d t . kot tudi od temperature, ki ustreza doloeni referenni vrednosti udarne ilavosti
po C h a r p y j u oziroma doloeni preni raziritvi preizkuanca 4 .

V z p o r e d n o z r a z v o j e m lomne m e h a n i k e kot znanstvene discipline, so se razvijale tudi preizkusne metode za d o l o e v a n j e

nizkotemperaturne m e j e , do katere je uporaba jekel s preteno
feritno mikrostruktura, e varna.
R a z v o j m e h a n i k e loma lahko d e l i m o v tri faze, ki jih po
Tvsonu 1 p o i m e n u j e m o kot empirino, linearno elastino ter
elasto - plastino. Vsaka od teh f a z karakterizira razvoj specifinih preizkusnih metod za o c e n j e v a n j e kovinskih materialov.
Standardizirane preizkusne metode so navedene v tabeli 1.
2. Teoretini del
R a z v o j varnega projektiranja zahtevnih konstrukcij izdelanih iz jekel s feritno mikrostruktura, j e privedel do vrste postopr
tli. Jelena VOJVODI GVARDJANI. dipl. in/, gradb
Intitut /a kovinske materiale in tehnologije
Lepi pol 1 I. 61000 Ljubljana

-RT

n d t

Slika 1: ASME K l( oz. K IR krivulji po Marstonu 1

Figure 1: A S M E K or K|K curves of Marston

T a b e l a 1: Standardizirane lomno m e h a n s k e preizkusne metode 1

Standard

Preizkusna metoda

Opomba

A S T M E 23

Udarna ilavost po Charpyju (J)

Udarni; majhni preizkuanci; topa zareza: merimo absorbirano energijo.

A S T M E 436

Drop-vveight tear

Udarni; ploa debeline 3.2 do 19.1 mm; plitva vtisnjena zareza;

merimo dele strine deformacije (videz preloma).

A S T M E 604

Dvnamic tear

Udarni; ploa debeline 4.8 do 15.9 mm: globoka vtisnjena zareza;

merimo absorbirano energijo.

A S T M E 208

Drop-weight N D T

Udarni; ploa debeline 15.9 do 25.4 mm; ostra zareza: merimo

prehodno temperaturo.

A S T M E 399

Lomna ilavost pri ravninskem

deformacijskem stanju
(Plain-strain fraeture toughness)

Poljubna hitrost obremenjevanja; spremenljiva debelina

preizkuancev; ostra utrujenostna razpoka; merimo K IC .

ASTM E 813

Elastoplastina ilavost
J-integral
(Elastic-plastic toughness (J))

Poljubna hitrost obremenjevanja; spremenljiva debelina

preizkuancev; ostra utrujenostna razpoka; merimo J l r .

BS 5762

COD

Poasno obremenjevanje; velika debelina preizkuancev

(tuli seetion); ostra utrujenostna razpoka; merimo odpiranje
razpoke, ko ta zane napredovati.

Obe krivulji, prikazani na sliki 1, lahko matematino zapiemo v naslednji obliki:

K1R = 29.5 + 1.344 e x p (0.0261 (T - RT n d t + 89))

(1)

K, c = 36.5 + 3.084 exp (0.036 (T - RT NI)1 + 56))

(2)

3. Eksperimentalni del
Za preiskave smo izbrali drobnozrnato mikrolegirano jeklo
Nioval 47 debeline 20 in 65 m m . Kemijska sestava jekla je
zbrana v tabeli 2.
T a b e l a 2: Kemi jska sestava jekla v ut. - %

kjer je enota za lomno ilavost MPa m" , temperatura pa je merjena v C.

Vrsta jekla
(debelina)

V literaturi so navedeni tevilne empirine korelacije med

lomno ilavostjo K I C in udarno ilavostjo po Charpyju (CVN)
oziroma napetostjo teenja (o Y S ). Uporabili smo naslednje:

NIOVAL 47 0.19 0.42 1.49 0.013 0.005 0:13

(20niin)

Si Mn

Cr

Ni Mo Cu Nb
0.10

Al

0.04- 0.050 0.07 O.OS7 0.006

NIOVAL 47 0.14 0.33 1.53 0.014 0.005 0.016 0.015 0.01 - 0.042 0.07 0.026 0.006
(65 mm)

Barsom - Rolfe":
K, c = 0.22 E ( C V N ) v :

(3)

Enaba (3) velja za nizkotemperaturno obmoje, modul

elastinosti E j e izraen v GPa. lomna ilavost K,< v MPa m 1 ' 2
in udarna ilavost CVN v J.
Barsom - Rolfe - Novak' 7:
K ] c = ctys ((0.646 CVN/ct y s ) - 0.00635)" 2

(4)

Enaba (4) velja za zgornji nivo ilavosti, lomna ilavost Kuje izraena v MPa m" 2 , udarna ilavost C V N v J in napetost
teenja v MPa.
Shakeshaft*:
K IC = 0.717 cr vs

(5)

Enaba (5) velja za nizkotemperaturno obmoje, enota za

lomno ilavost je MPa m" 2 , napetost teenja pa j e izraena v
MPa.
Langford':
K I C = 14.63 ( C V N ) " 2

(6)

Enaba (6) velja za nizkotemperaturno obmoje, enota

za lomno ilavost j e MPa m" 2 , udarna ilavost C V N j e izraena
v J.

Jeklo smo preiskali v dobavnem, deformiranem in staranem

stanju. Z dobavnim stanjem oznaujemo jeklo, ki j e bilo dobavljeno v normaliziranem izhodnem stanju. S staranim stanjem
oznaujemo jeklo, kjer smo preizkuanee starali z valjanjem v
hladnem z 10 % stopnjo deformacije ter 1/2 urnim ogrevanjem
pri temperaturi 250C. Jeklo debeline 20 mm smo preiskali tudi
v deformiranem stanju (10 % deformacija v hladnem).
Iz ploevine smo izdelali Charpyjeve preizkuanee z V zarezo za merjenje udarne ilavosti, ploate upogibne preizkuanee
tipa P3 po A S T M E 208 dimenzij 15,9 x 127 mm s krhkim
navarom na povrini za m e r j e n j e temperature nielne duktilnosti. Izdelali smo tudi veje tevilo cilindrinih nateznih
preizkuancev premera 10 mm za doloevanje konvencionalnih
mehanskih lastnosti jekla pri nizkih temperaturah ter veje
tevilo cilindrinih nateznih preizkuancev z zarezo po obodu za
m e r j e n j e lomne ilavosti pri nizkih temperaturah. Merjenje
lomne ilavosti smo opravili s C T preizkuanci z modificirano
zarezo po A S T M E 399-83.
Vsi preizkuanci so bili orientirani preno, torej tako, d a j e
bila vzdolna os preizkuancev pravokotna na smer valjanja.
Zareze na drop weight preizkuancih pa niso mogle biti orientirane od stranskih ploskev ploevine navznoter, torej z boka
ploevine tako, kot pri ilavostnih preizkuancih, pa pa le z
zgornje oziroma spodnje povrine ploevine, torej z glavnih
povrin ploatih preizkuancev proti notranjosti.

4. Rezultati preiskav
V diagramih na slikah 2 in 3 so prikazane udarne ilavosti
po Charpvju v odvisnosti od temperature testiranja. V diagrame
smo vnesli tudi izmerjene temperature nielne duktilnosti T NDT
doloene z Drop Weight testom. Izmerjene vrednosti lomne
ilavosti K1( so zbrane v tabeli 3.

Pri naih raziskavah 1 " 11 srno nali dve korelaciji med lomno
ilavostjo K lt in zarezno Charpyjev o ilav ostjo CVN in sicer za
jekla v dobavnem stanju v obliki:
K

(7)

15.1 I CVN"

in za starano stanje:
Klc- = 3 5 . 1 0 C

"

Si

Enabi (7) in (8) sta veljavni v obmoju temperature nielne

duktilnosti. to je v obmoju udarne ilavosti po Charpyju do
40J.

Rezultati meritev J integrala 1 " 121 so zbrani v tabelah 4 in S.

Tabela 4: J integral pri sobni temperaturi

Vrsta
materiala
temperatura

prelskuanja

Oznaka
a
preiskuanca (mm)

a,/W

Aa
(mm)

JQ
Jk C T O D ,
(N/mm)iN/mml(mm)

('C)

Slika 2: Odvisnost udarne ilavosti po Charpvju od temperature

preizkuanja za jeklo Nioval 47 debeline 20 m m . Vrisane so tudi T N
temperature za vsa tri stanja
Figure 2: Relation betv. cn Charpy - V notch toughness and testing
temperatures for steel Nioval 47 thickness 20 m m . The arrovvs
indicate the nil duciility temperatures

ilavost

Stanje

NIOVAL 47

Charpy - V (J)

160

DOBAVNO

VA1
VA2
VA3
VA4

27.444
28.052
28.089
27.388

0.549
0.561
0.562
0.548

1,659 516.3 821,4 0.795

2.038 4S4.6 873.3 0.699
1.142 445.6 611.9 0.659
0.418
450.2
-

STARANO
<10% hI. def.
+
250 C/30')

VB1
VB2
VB3
VB4

27.931
28.299
27.797
31.881

0.559
0,566
0.55h
0.638

1.547
1,445
1.531
1.51 1

229.3
242.7
228.7
218.6

345.0
364.3
453.0
323.9

0.223
0.255
0.233
0.221

VCI
D E F O R M I R A N O VC2
HO f f hl.def.) V C 3
VC4

28.358
28.564
27.823
29.766

0.567 3.029
0.571 3.166
0.556 3.377
0.595 1.989

338.2
346.6
323.2
302.7

"44.2
750.3
858.5
540.3

0.379
i!..!!
0.332
0.314

Tabela 5: J integral pri nizkih temperaturah

Vrsta
materiala
-200 -180 -160 -140 -120 -100 -80 -60 -40 -20

20

40

60

Stanje Temp.preisk. Oznaka A. A / W

( ; C i preizkus. I mm

80 100

DOBAVNO -84

temperatura preiskusanja f C )
Slika 3: Odvisnost udarne ilavosti po Charpyju od temperature
preizkuanja za jeklo Nioval 47 debeline 65 mm. Vrisani sta tudi T M
temperaturi za obe stanji
Figure 3: Relation betvven Charpy - V notch toughness and testing
temperatures for steel Nioval 47 thickness 65 mm. The arrovvs
indicate the nil ductilitv temperatures

NIOVAL 47

STARANO
(109r hI. def.
+
-84
250 5 C/30'|

Tabela 3: Izmerjene vrednosti lomne ilavosti K

K izmerjeni
[MPaVmj

Vrsta
materiala in
debelina

T\m-:n

T\m

Nioval 47 (20 mm)

78.0

107.8

Tnd1>:(1
146.0

Nioval 47 (65 mm)

69.5

85,5

Udarna ilavost
Stanje
po Charpyju[J 1
T n d t - : o T \ m T M m : materiala
22

50

72

dobavno

107,0

13

18

35

dobavno

starano

10

starano

Nioval 47 (20 mm)

53,0

63.0

73.0

Nioval 47 (65 mm)

56.5

58,2

65.5

10

Nioval 47 (20 m m !

55,0

59.5

74.0

3 deformirano

DEFORMIRANO
(10% hI. def.) -84

F,- CTOD, J,
K,
(kNJ (mml lN/mml (MPavml

26.820
27.412
28.600
27.800
28.050

0.537
0.545
0.571
0.553
0.566

39.025
35.638
25.127
31.710
28.050

0.095
0.081
0.033
0.055
0.055

80,1
67.8
30.1
46.9
43.1

136.0
125.1
83.3
104.0
99.7

27.756
27.591
27.845
VB 10 28.075
VB 11 28.344

0.556
0.552
0.559
0.564
0.566

2.1910 0.025
14.910 0.007
19.020 0.014
17.300 0.012
16.380 0.009

24.2
9.8
17.4
15.2
13.7

82.1
47.5
63.4
59.2
56,2

VC7 27.753 0.556 22.771 0.021 2ti.2

v e s 27.753 0.555 23.126 0.021 28,3
VC9 27.276 0.547 27.330 0.030 36.9
VC10 27.327 0.548 16.540 0.008 :2.. :
v e n 27.832 0.558 23.632 0.022 28.9

77.7
80.8
92.3
53.2
SI.t)

VA7
VAS
VA9
VA10
VA11
VB7
VB8
VB9

Rezultati merjenja lomne ilavosti K ] c , J IC in izraunanih

vrednosti po korekcijskih enabah (3-8) so za jeklo Nioval 47
debeline 20 in 65 mm prikazani na slikah 4 in 5.

zaornri

L|
e

TNDT

dob. -72

TnDT

star.-

nivo

dobavno

zgornji nivo

'C

- 1 0 4

star.

00
0

o
<S>

s?

temperatura preizkuanja

legenda
dobavno stanje
oznaka

starano stanje

enaba

oznaka

Izmerjena veljavna vrednost K^, J^ (K^ )

Izmerjena vrednost Kx

. JK

enabo
Izmerjeno veljavna vrednost
Izmerjena vrednost KK

( ni izpolnjen pogoj debeline )

spodnji nivo
* = t4.6285*(CVN)

K = 0.0717* o
2
*
3/2
Kk = 0.0002219*E*(CA*)

Kr

K-o,

3/2

X
I

Ka)=

11.5J'(CVN),/2
0HZK3
= 15.11169*CVN

J/J

yJo.6*59 >CVN'/om-

prehodno obmoje

K c= 0.0002219*E(CVN)

KK

"

0.00022!9>E>(CW)

zgornji nivo

prehodno obmoje
2

= 0.0717 a

Kk -

K = a , Jo. 6459*CVM/a - 0.00635

ic y
/*

(K^ )

K = 14.6285'fCVNj

zgornji nivo

.
,JX

( ni izpolnjen pogoj debeline )

spodnji nivo

(C)

K c= 0.0002219*E*(CVN)
Ke=
Kc=

1I.5J(CWJ
J5.095.CW

0.00635

J/J

O.VOSJI

Slika 4: Primerjava izmerjenih vrednosti lomnih ilavosti z izraunanimi po korelacijskih enabah za jeklo Nioval 47 debeline 20 mm v
dobavnem in staranem stanju v odvisnosti od temperature
Figure 4: The comparison of the valid measured fracture toughness with the values calculated vvith eorrelation equations for steel Nioval 47
thickness 20 m m in as received and aged condition vs. temperatures

5. Diskusija

240

220

200
190

120
100 -

80
60

/ /

s''

Z.

40

fs!<IC - SME

160
140

\ % )

ASUE

20

0
- 2 0 0 - 1 8 0 - 1 6 0 -140 -120 -100 - 8 0 - 6 0 - 4 0

-20

20

40

60

80

100

r - n r N D r ( C)
*
tr
i
r

bgenaa
tzjnerjene veljavne vrednosti
izmerjene veljavne vrednosti
izmerjene veljavne vrednosti
itmeriene veljavne vrednosti

K/q
J/c
K/q
J/c

dobavno
stanje
- dobavno stanje (preraunano
v Kjq
- starano stanje
- sta/nno stanje (preraunano
v Kjq )

Slika 6: Odvisnost referennega faktorja intenzitete napetosti K IR od

referenne temperature nielne duktilnosti RT N D r
Figure 6: The dependence of the reference stress intensitv factor KIR
on the nil ductilitv reference temperature R T s m

D e f o r m a c i j s k o staranje drobnozrnatega mikrolegiranega

jekla Nioval 47 povzroi zamik temperature prehoda udarne
ilavosti po C h a r p y j u k vijim temperaturam o b soasnem
znianju temperature nielne duktilnosti T n d t o b r a v n a v a n e g a
jekla.
Ugotovljeno je bilo. da ima j e k l o v staranem stanju pri temperaturi nielne duktilnosti vi jo lomno ilavost K, c kot pa jeklo
v d o b a v n e m stanju s sicer e n a k o C h a r p y j e v o ilavostjo (enabi
7,8). Staranje jekla n a m r e m o n o znia energijo potrebno za iniiciranje razpoke v zarezi C h a r p y j e v e g a preizkuanca, m e d t e m
ko ostane energija propagacije skoraj n e s p r e m e n j e n a . Pri enaki
lomni ilavosti K, c m o r a biti zato C h a r p y j e v a ilavost jekla v
d o b a v n e m stanju veja od C h a r p y j e v e ilavosti staranega jekla
prav za energijo iniciacije. eprav je naa korelacija (enaba 7)
p o d o b n a korelaciji Barsom-Rolfe : ' (potenna, z e k s p o n e n t o m
0.5) pa dejstvo, da za nizkotemperaturno o b m o j e n a j d e m o v
literaturi 8 tudi korelacije, ki p o v e z u j e j o K ] c z napetostjo teenja,
govori v prid naih dveh enab. Jeklo v staranem stanju bi imelo zaradi poviane napetosti teenja tudi po korelaci ji (5) izraunano vijo lomno ilavost, kot j e k l o v d o b a v n e m stanju, do
e n a k e g a zakljuka pa pripelje tudi uporaba e n a b (7) in (8).

Lg

180

d
CL

1 6 0

zgornji nivo - dobavno

TNDT

dob.

5 7

zgornji nivo

U 0

TNTD star. - - 110 C

120
co

100

"S
3

80
60

40
zgornji nivo-

20

_i

-180

-160

-140

-120

-100

-80

-60

starano

-40

-20

temperatura

20

40

preizkuanja

60

(C)

legenda
Mmn0

stanje

Ji

*
.
W

Izmerjena veljavna vrednost Kc J c

Izmerieno vrednost Kqc Jqc
( ni' izpoljnje pogoj debeline )
spodnji nivo
Kc = ti,6285 . (CVN)'/'

K C, = 0'0717
K J = 0.0002219 E . (ON)*"
[VvVvV* zgornji nivo
v ''
Kc =
V 0,6459 . CVH ./ ^
predhodno obmoje
Kc' = 0.0002219 . f (CVN)1/2
Kc = It.55 (CW)'/Z
Kc

= 15. It 169

( Kx )

fr E=:=:

- 0,00655

**

enotba

oznako

enabo

Izmerjene veljavna vrednost Kc J c (

Izmerjena vrednost K qc Jqc
( ni izpoljnje pogoj debeline J
spodnji nivo
, ,
Kc = 14,6285 . (CVN)'/2
K r= 0,0717 . op
K = 0,0002219 . E . fCW)J/*

Kc = cr .V0.6459 . CW ./ ^ - 0,00655
predhodno obmoje
Kc! = 0.0002219 . f . (OH)1/!

K = 11.55 . (<W)'A

CVH

K,. ' 55.095

Ofl'^'

S l i k a 5: P r i m e r j a v a i z m e r j e n i h v r e d n o s t i l o m n i h ilav osti /. i z r a u n a n i m i po k o r e l a c i j s k i h e n a b a h / a jeklo Niov al 4 7 d e b e l i n e 65 m m v

d o b a v n e m in s t a r a n e m s t a n j u v o d v i s n o s t i od t e m p e r a t u r e
F i g u r e 5: T h e c o m p a r i s o n of the valid m e a s u r e d f r a c t u r e t o u g h n e s s vvith the v a l u e s c a l c u l a t e d vvith c o r r e l a t i o n e q u a t i o n s f o r steel N i o v a l 4 7
t h i c k n e s s 65 m m in as r e c e i v e d and a g e d c o n d i t i o n v s. t e m p e r a t u r e s

Starano jeklo ima torej pri nizkih temperaturah (Charpyjeve

ilavosti pod 25 J) vijo lomno ilavost od jekla v dobavnem
stanju, pri teh temperaturah pa ima verjetno tudi vijo Karrest
vrednost, kar pojasnjuje znianje temperature nielne duktilnosti
zaradi staran ja. Starano jeklo ima precej vijo napetost teenja.
Zato. da pri staranem jeklu doseemo enako K1R (Karrest)
vrednost, ga moramo e nekoliko podhladiti, kar pomeni, da bo
imelo jeklo nijo T N M temperaturo.
Ugotovili smo tudi, da se izmerjene lomne ilavosti deformacijsko staranega jekla K l( (K ) v odvisnosti od temperaturne
diference (T-T N M ) ujemajo z ASME krivuljo le. e namesto temperature nielne duktilnosti T X|Y| uvedemo referenno temperaturo nielne duktilnosti R T n d t . e vrednosti lomne ilavosti
vriemo v diagram K, c vs. (T-RT N M ). kar je prikazano na sliki 6.
ugotovimo, da so vse nae veljavne izmerjene K l c vrednosti (tudi
za deformacijsko starana jekla) nad ASME - K IC krivuljo. Zato
lahko zakljuimo, da obiajne izmerjene temperature nielne
duktilnosti deformacijsko staranih jekel niso dovolj konservativen kriterij za uporabo tovrstnih jekel pri nizkih temperaturah,
temve moramo uporabiti referenno temperaturo nielne duktilnosti RTNDX.

6. Sklep
Razlini testi (statini, dinamini, razline vrste preizkuancev ...) dajejo rezultate, ki se medsebojno dopolnjujejo. Na
osnovi njihove kritine presoje lahko dobimo dokaj dobro globalno oceno uporabnosti materiala za eksploatacijo pri nizkih
temperaturah. Lomne ilavosti preiskanega drobnozrnatega
mikrolegiranega jekla Nioval 47 izraunane po empirinih
enabah veljavnih za razlina temperarurna obmoja se zelo
dobro ujemajo z ASME K l r oz. K,R krivuljami po Marstonu.
Literatura
W.

R.

Tvson.

Metallurgical

Fracture

Quarterly.

Control

Current

Issues.

Canadian

22. 1983, 2 1 9 - 2 2 4

' I. A u e n S t i e n s t r a , S t o c h a s t i c M i c r o m e c h a n i c a l M o d e l i n g of C l e a v a g e
F r a c t u r e in the D u c t i l e Brittle T r a n s i t i o n r e g i o n , the

dissertation,

1990. T e x a x A 8 M U n i v e r s i t v . T e x a x
'T.

U. M a r s t o n ,

Flavvvv E v a l u a t i o n

Procedures.

Background

and

A p p l i c a t i o n s of A S M E S e c t i o n XI.. A p p e n d i x A, E P R I N P 7 1 9 - S R .
Electric Povver R e s e a r c h Institute. 1986
4

NB-2330

lest R e q u i r e m e n t s a n d A c c e p t a n c e S t a n d a r d s . N B - 2 3 3 1

M a t e r i a l s f o r V e s s e l s , A S M E III.. 1983

J. M. Barsom. S. T. Rolfe. Correlations between K and Charpy V

Notch Test Results in the Transition T e m p e r a t u r e range in Impact
Testing of Metals A S T M S T P 4 6 6 , A m e r i c a n Societv for Testing and
Materials. Philadelphia. 1970. 281-302
" S. T. Rolfe. J. M. Barsom. Fracture and Fatigue Control in Structures.
Prentice Hali. Nevv Jersey. 1977

S. T. Rolfe. S. R. Novak. Slovi Bend Kl( Testing of M e d n i m Strength

High T o u g h n e s s Steels. A S T M , S T P 436, 1970. 124-159
R. B. Scarlin. M. S h a k e s h a f t . Limitations of S o m e M e t h o d s of
Establishing Fracture - T o u g h n e s s Data. Mclcils Tcchnologv.
20,
1981. 1-9

" W. J. Langford. Selection and Interpretation of Fracture Test Methods

for Fracture Control, Canadian Metalurgical Quarlcrly, 19. 1980. 13-22

'" J. V o j v o d i G v a r d j a n i . Pogoji za prehod v krhki lom pri drobnozrnatih mikrolegiranih jeklih, doktorska disertacija. L j u b l j a n a .
1994
J. Vojvodi G v a r d j a n i . B. Ule, S. A m a n . Fracture T o u g h n e s s of
Fine Grained Micro Alloved Steels at Nil Ductility T e m p e r a t u r t e at
Transition R a n g e . Journal dc Pliysic/uc, 3. 1993, 105-108
N. Gubeljak. .1. Legat, A. Alujevi. Assessing the Effects of Materials
Condition on the Fracture behaviour of 11SLA Steel, I. Kongres
Hrvatskega drutva za m e h a n i k o , zbornik, 1994. 251-258
1 H. Pi'imec, J. Legat. J. Vojvodi G v a r d j a n i . Elastic-plastic Fracture
Mechanics Analvses of Bend Specimens vvith Shallovv and D e e p
Cracks, 10. European C o n f e r e n c e on Fracture, Berlin, zbornik 2. 1994.
867-877
1