PLATON

PETA KNJIGA
enske in otroci naj bodo skupna last
Mo pri delu uvaja ne sme ovirati druina (ena in otroci) pravi varuh
enske naj opravljajo enake naloge, kot moki, a velja, da so v vsem ibkeje
Psice uvarke sodelujejo pri lovu z mokimi
e hoemo ene prav tako uporabiti za uvaje jim moramo dati isto vzgojo (muzino in telesno),
seznaniti pa jih je potrebno tudi z vojskovanjem
Ne obstaja nobeden javni poklic, ki bi pripadal enski, zato ker je enska in mokemu zato ker je
moki. Naravne sposobnosti so enakomerno porazdeljene med oba spola- tako so obema po
naravi dostopni vsi poklici; vendar je enska v vsem ibkeja od mokega.
Moki in enska so po naravi enako usposobljeni za uvanje drave, samo da je pri enskah ta
sposobnost manja.
uvarji so najbolji izmed vseh dravljanov, in enske kot uvarke izmed vseh dravljank
zaradi telesne in duhovne vzgoje
za dravo ni boljega, kakor e ima, kolikor je mo dobre moe in ene
za dravo taken nart najbolji
ene uvarke so skupne vsem moem uvarjem nobena ne sme iveti v skupnosti z enim samim
mokim
Tudi otroci morajo biti skupni
otrok ne pozna svojega oeta in oe ne svojega otroka
Evgenika drubena filozofija, ki zagovarja izboljevanje lovekih dednih lastnosti z razlinimi
oblikami posegov (selektivno razmnoevanje)
Potrebno je zdruiti in odbrati primerne ene in moke- tako nastane plemenita rasa
razmnoevanje med najboljimi najbolji potomci
Plemenita prevara- koristna za dravo kakor zdravilo
pride do veljave pri sklepanju porok in spoenjanju otrok
najbolji moje + najbolje ene
Otroke najboljih vzgajati, druge odstraniti
O teh ukrepih naj bodo seznanjeni samo vladarji, da bo rod uvarjev obvarovan pred neslogo
Moem, ki se odlikujejo v vojni in miru je potrebno poleg nagrad dati ve prilonosti za spolno
obevanje z najboljimi enami
nastanek; vrli otroci
Vrle in plemenite otroke je potrebno predati pestunjam (manjvredne odstraniti), ki opravljajo
nono nego otrok in druga dela
tako je enam uvarjem, skrb za otroke olajana

 Rojevanje: enske- od 20- 40 leta

Moki- po mladostnikih letih 55 leta
Drugi otroci, ki se rodijo izven te meje predstavljajo prekrek bojih in posvetnih postav. Ob
rojstvu niso aeni, brez daritev, molitev sveenic
kot sad grde naslade
Pankrt otrok, ki se rodi v zakoniti starosti a ne da bi stara zdruil vladar
Po prekoraitvi plodnosti lahko moki in enska spolno obujejo (a ne s sorodstvom) e se
otrok vseeno rodi je treba z njim ravnati tako, kot da zanj ni hrane in niesar drugega
Skupno veselje in skupna boleina povezujeta ljudi obutijo isto veselje in isto alost, ko nekaj dobijo
ali izgubijo (povezanost spotovanje) = temelji za skupnost, ki je za Platona izredno
pomembna
Na vsakega, ki naleti je mogoe, da je tvoj brat/sestra, oe/mati, sin/hi
Planikom in hranilcem vladajo reitelji in pomoniki
uvarji so brez lastnine in premoenja- drugi dravljani jim za uvanje dajejo hrano
Vsi teijo k istim ciljem in si pri tem delijo alost in veselje
pomagajo drug drugemu
Otrokom omogoiti sodelovanje v vojni opazovalci z varne razdalje
Povezanost Grkov (proti zasunjevanju)
Grki ne smejo imeti sunjev in to naj svetujejo tudi drugim
Tako se bodo skupno in bolj obraali proti barbarom in se vzdrevali bojev med sabo.
Potrebno se je odpovedati ropanju mrliev- nevredno je oropati sovranika, ko je vendar pravi
e umrl za seboj pa pustil samo ti, s imer se je boril
Kako naj ravnajo vojaki z Grkimi sovraniki?
Vojna: sovratvo med tujci
Razprtija: sovratvo med sorodniki (po naravi so prijatelji)
Grki si med sabo ne smejo pustoiti mest in poigati hi, tako ne bodo
imeli mo, en in otrok za sovranike, temve samo za tiste, ki so
zakrivili spopad. Nasprotnikom bodo drugi hoteli dobro. Skuali jih bi
spametovati in ne zasunjiti ali uniiti. Hoteli jim bodo biti uitelji ne
sovraniki.
Bistvo pravinosti idealna drava, polisi naj se ji imbolj pribliajo (opisuje, kaj je treba spremeniti v
dravi)
Ni dovolj da se lovek samo sprijazniti, da s lovek priblina bistvu pravinosti.
Vladarji (kralji) in oblastniki se morajo zaeti ukvarjati s filozofijo politina mo in filozofija naj
postaneta eno; pogoj za uresniitev Platonove idealne drave, drugae ne bo sree za posameznika niti
za skupnost
e nekdo nekaj ljubi, mora ljubiti celoto in ne samo njenega dela.
Filozofi elijo celotno modrost, so vedoeljni in radovedni ukvarjajo se s pravimi nauki in iskanjem
resnice, ne pa z zabavami, ki ne nudijo vijega spoznanja; hrepenijo po resnici, ne po uitku niso
ljubitelji podob in utnih uitkov; lepoto vidijo kot spoznanje, ne pa kot mnotvo, ivijo resnico
nekateri le sanjajo

 Filozof veruje v lepoto samo po sebi, stvari, ki so pri njej soudeleene, gleda ne da bi imel stvari za
lepoto ali lepoto izenaeval s stvarmi
Kdor se ui z odporom, zlasti v mladosti, ko e ne zna razloevati kaj je vredno in kaj ne, si ne zaslui
imena filozof
Tisti, ki pa rad poskusi vsako znanost, ki se z veseljem ui in ni tega nikoli sit lahko imenujemo filozofa
Vsi ki radi opazujejo in so radovedni so filozofi :::: UGOVOR Adejmanta: Naj torej vse ljudi, ki so
radovedni, hodijo v kino, na predstave imenujemo za filozofe?
Nikakor ne! Lahko jih imenujemo za filozofom podobne! radi posluajo, opazujejo,
ljubijo lepe tone, barve, oblike medtem ko njigov duh ni sposoben, uvideti in vzljubiti
bistva lepega.
Pravi filozofi so tisti, ki hrepenijo po resnici!
Znanje- se nanaa na obstojee s tem da spoznava njegovo bistvo.
Spoznanje in domnevanje se loita po namenu in objektu, na katerega se nanaata
Spoznanje najmoneja sposobnost; nanaa se na obstojee, spoznavanje bistva in resnice
Domnevanje sposobnost, s katero ustvarjamo mnenja
Nespoznatno domnevanje je med spoznanjem in nespoznanjem; ker je ideja Dobrega udeleena v
vsem, podarja delno bitnost tudi stvarem oz. predmetom; idejo, ki jo lahko delno spoznamo napol
bivajoe; srednje jasno
Ljudje vidijo mnotvo posamine lepe stvari, ne pa resnine lepote same
Imenuje (loi) filozofe in filodokse
Filodoksi- cenijo in ljubijo predmete, ke so predmet njihovega spoznanja ( spoznanje ni enako
domnevanju)
ne morejo dojeti lepote, kot neesa kar obstaja samo ljubijo in obudujejo lepe glasove
in barve
Harmonija; med tremi sestavnimi deli
- vsak se zaveda svojega mesta, nihe si ne eli preiti v drug sloj
- 3 sloji;
1. vladarji- filozofi
2. vojaki
3. proizvajalci (obrtniki, trgovci, uitelji)
vsak izmed njih ima svojo ivljenjsko nalogo (talent)
Posledica vmeavanja; propad drava propade, ker se nesposobni vmeavajo v vladanje modrih,
razsvetljenih
Pravinost je neka vrste harmonija;
Dua;:
1. razumni del naloga; brzdati elje, - ivimo v soitju s samim sabo in z
drugimi, ivimo v harmoniji, pri tem pa naj vlada razum, s
katerim spoznamo da bomo imeli najbolje ivljenje

2. razvnemalni del, srnost

3. poeljivi del, elje

ESTA KNJIGA
Kdo je filozof in kdo ni
Filozofi naj vodijo dravo; sposobni uzreti vene zakonitosti; ideje, nespremenljivosti (bistva), ne pa
mnotva; v dui nosijo ideale
V dravi so sposobni uvati zakone in navade, zato jih je potrebno uvrstiti med uvarje.
e naj vladajo kakni torej so?

Njihova narava:

o elijo celotno modrost, ne le dela nje; resnico in spoznanje za venoobstajajoim,

nespremenljivim
o So resnicoljubni najbolj sorodna modrosti
o elja po znanju; poelenja po duhovnih znanostih (uivanje due, zanemarjanje telesnosti)
o So razsodni in nepohlepni, tuja jim je hlapevska miselnost in malenkostnost
o Hrabri, pogumni, razgledani in poteni, pravini, nravni, lahko se uijo, imajo dober spomin,
dua sama od sebe nala pot k temu, kar je, plemeniti, prijetni
o Duhovna dojemljivost, velikodunost
Filodoksi = slepci = oropani spoznanja tega, kar resnino obstaja
v dui nimajo nobene idealne podobe in v njej ne vidijo prave resnice, zato se nanjo ne
morejo opirati in jo natanko opazovati, da bi lahko zakonsko doloili predpise o lepem,
pravinem in dobrem ter bi lahko obstojee obvarovali in ohranili
UGOVOR Adeimanta: filozofi veljajo za udne in neuporabne; dravi so popolnoma nekoristni, celo
pokvarjeni; posameznike vasih pokvari ravno ukvarjanje s filozofijo
Prispodoba o LADJI: lastnik ladje nima nobenega smisla za vodstvo ladje (ljudstvo), pomoraki pa se
prepirajo za vodstvo, nihe se noe uiti krmarjenja; celo zanikajo, da je uenje tega sploh mogoe
silijo lastnika ladje, da jim preda krmilo pri tem pa nimajo plemenitih namenov, temve so
koristoljubni kdor prevzame vodstvo, se znebi tekmecev, lastnika obvladajo z vinom, hvalijo pa le
tiste, ki z njimi sodelujejo. Kritke, ki jim hoejo pomagati, razglasijo za nesposobne in neuporabne ne
vedo, da pravi krmar potrebuje poleg spretnosti in znanosti tudi as. Trdijo, da se krmarjenja ni mogoe
nauiti. Pravi krmar je tako izoben, saj ga agresivni koristoljubnei pohodijo. Ljudstvo ne vidi, da so
filozofi najbolji, ker je zavedeno in zaslepljeno, zato izpadejo ravno najsposobneji v oeh ljudstva
neuporabni. Krivi so ljudje, ki jih ne znajo ustrezno zaposliti ni naravno, da krmar prosi pomoraka
za vodstvo (aroganca, vzvienost?) tisti, ki uti potrebo po vodstvu, mora poiskati tistega, ki to zna.
Sokrat; pritrdi ugovoru Adejmanta
krivdo za neuporabnost filozofov se ne sme pripisovati njim temve tistim, ki jih ne znajo
ustrezno zaposliti
vladar, e je sposoben vladanja ne bo prosil podlonikov, za dovoljenje da jim vlada,
temve morajo sami pristopiti do njega in ga za to prositi
DANES: mornarji=oblastniki
neuporabni zvezdogledi = krmarji
Krmarji zvezdogledi opazovalci idej; sposobni uzreti vene zakonitosti, ki so potrebne pri vodenju
drave (ladje) in ki jim ostali ne pripisujejo pomena

 Filozof mora slediti resnici; bori se za to, kar res obstaja in se ne ustavlja pri posaminih stvareh, ki
obstajajo samo navidezno
- sposobni so zdravega in pravinega miljenja, ki se mu pridrui
preudarnost
Del due je soroden s pravim bistvom stvari dui dana sposobnost spoznavanja in vstop v resnini svet
ter zdruitev z njim razumnost, resnica
Sofisti- slepo posnemajo lastnosti filozofov in se vrivajo v njihov poklic, eprav zanje ni primeren in
mu tudi niso dorasli.
Na prave filozofe preijo tevilne nevarnosti
posamine hvaljene lastnosti filozofov kvarijo njegovo duo ( pogum, preudarnost)
dobrine; lepota, bogastvo, telesna mo, vplivno sorodstvo
Dobrine so krive, da se lovek (vladar) izneveri svoji poklicanosti
Plemenita narava trpi zaradi neprimerne hrane bolj kakor nepomembna narava
najplemeniteje due lahko postanejo najslabe, e so delene slabe vzgoje
zloini izvirajo iz bogate narave
e ljudje imajo lastnosti filozofov, a so delene slabe vzgoje takne ljudi potrebno usmerjati dua,
delena vzgoje, se ustrezno razvija, prisvoji vse kreposti, ustrezno je zasajena, poganja korenine v
primernih tleh, da se ne izrodi
Kritika sofistov vaen le cilj, ki je lahko nizkoten in neplemenit; brez meril druijo z mnoico v
elji, da ji ugajajo
vedo, da lahko vzgajajo tako, kakor elijo in iz ljudi naredijo to, kar elijo
ljudski zbori, sodia; grajo in hvala posameznika potegneta za sabo, zato dobi iste
poglede na lepo in grdo kakor vsi drugi (poteguje se za iste stvari)
Sofisti, ki vzgajajo za denar (mnoica jih ima za svoje tekmece) ne uijo niesar drugega
kakor to, kar mnoica izraa na zborovanjih in to imenujejo modrosti!
Pravino in lepo je zanje to, kar je potrebno.
Mnoica, ki nima filozofskega duha in sofisti morajo filozofe nujno grajati toda kako naj filozof
ostane zvest samemu sebi? Kako naj dosee svoj cilj?
Filozofove naravne lastnosti so dojemljivost, dober spomin, pogum, velikodunost
e med otroki se v vsem odlikuje in ko se postara ga poskuajo za svoje namene izrabiti
sorodniki in drugi dravljani. Ponino prihajajo s pronjami, mu izkazujejo asti in se
prilizujejo njegovi kasneji oblasti. Tako si lovek, zane domiljati da je poklican da
oblikuje usodo drave.
e same lastnosti filozofov so torej krive, da se izneveri svojemu pravemu poklicu, e niso
deleni prave nege. Druge krivde pa so tudi; bogastvo, in druge koristi.

 Ljudje z lastnostmi filozofov niso deleni prave vzgoje, zato postanejo najhuji zloinci, pokvarjenci,
ostali, ki pa se ukvarjajo s filozofijo, eprav za to niso poklicani, pa jo spravljajo na slab glas (elijo
ugled)
njihovo ivljenje je zlagano in njih nevredno
Drugi ljudje vidijo cenjenost poklica filozofa, zato zapustijo svojo obrt in se zateejo v filozofijo
sofisti
tevilo ljudi, ki bi lahko postali filozofi majhno
vse dobre lastnosti, ki jih morajo imeti filozofi so redkokdaj zdruene v enem loveku.
nekdo, ki se rad ui, ima dober spomin, hitro dojema, ne bi ivel v miru in redu temve bi
se prepual svoji ivahni naravi (stanovitnost mu je tuja)
trdni in neomajni ljudje, odlikovani z zanesljivostjo ne poznajo strahu a so jih znanosti tuje
Nobena izmed obstojeih ureditev (ustav) ne ustreza filozofom, zato se njihova narava tudi nenehno
spreminja in preobraa.
Mladi ljudje naj se ne ukvarjajo s filozofijo, temve kasneje po telesni vzgoji in uenju znanosti. Ko
pridejo v leta , v katerih zane dua dozorevati.
Nepopolnost ne more biti nikoli merilo za kako stvar.
Nobena drava in ustavna ureditev ne bo dobra, dokler ne bodi ti malotevilni filozofi, ki zdaj veljajo za
neuporabne prisiljeni, da zanejo skrbeti za dravo in se je posveati.
Mnoica bi ovrgla mnenja, e bi ovrgli obrekovanja filozofov.
Dokler filozofi ne vzamejo drave v svoje roke, ne bo konca zla za drave ne za dravljane.
Pravi filozofi imajo svoj pogled uperjen v to kar resnino obstaja, zato nimajo asa na dejanja ljudi, ne
utegnejo se z njimi prepirati in ne gojiti jeze in sovratva, temve poznajo le red in razum.
Kreposti niso najvije IDEJA DOBREGA ele po njej dobijo pravinost in druge kreposti vrednost
in korist (kljuna za razumevanje vseh stvari; bistvo) mora biti resnino in iskreno iskanje reitev, ne
le navidezno. Dua vasih ne more dojeti bistva in iskreno verjeti v pravi cilj, saj to lovekove koristi
vasih izkljuuje (za navadne ljudi je lepo in pravino tiso, s katerim imajo raji opravka)
Mladika dobrega sonce = podoba (poganjek) Dobrega v utnem svetu; Dobro ustvarilo kot podobo
samega sebe.
Posamine stvari lahko vidimo, ne moremo si jih pa misliti, a ideje si lahko mislimo, ne
moremo pa jih videti
Sonce- s svetlobo daje zmonost videnja in je hkrati tudi vzrok njihovega nastanka, rasti in
uspevanja, ne da bi bilo tudi samo nekaj, kar nastane
Prav tako stvarem, ki jih je mogoe spoznati, dobro ne daje samo sposobnosti, da jih spoznamo,
temve mu podeljujejo neko bitnost
Kot sonce omogoa videnje, tako ideja dobrega omogoa spoznanje.
Dua opira na stvari, ki jih obseva resnica in bivajoe premilja in spoznava dokazuje, da ima
razum

 Dobro presega resnico in spoznanje nista smo dobro, sta mu podobni Dobro je pravzrok za vse,
podeljuje bit, vseprisotna, eprav samo dobro ni ni eksistennega prekaa vse obstajajoe po bitnosti
in moi (vzvienost)
Prispodoba O DALJICI hierarhija odlinosti realnost razdeli na dva svetova: vidni
(utnozazanavni) in miselni (abstraktni). Ontoloko in gnoseoloko miselni svet prekaa vidnega; svet
idej, dostopen z razumom, je torej bolj resnien od stvari, ki jih zaznavamo s utili.
Vidni svet; 1.del;
1. domnevanje-predmeti- v resnici obstajajo- iz njih izvirajo paslike- ivalski svet,
rastlinski svet vse kar lahko ustvarijo loveke roke (proizvodi
lovekovega dela)
2. verovanje- paslike- sence predmetov in zrcalne podobe v vodi na gladkih stvareh
Miselni svet; 1.del;
1. razum- dua uporablja izvirnike (vidnega sveta), kot iste paslike, pri emer se
ne vraa k zaetku, temve se usmerja h konnemu cilju
Miljenje temelji na predpostavkah, iz katerih je mogoe tvoriti sklepe. Do sklepov pride z miljenjem (razum),
ko si o predmetih vidnega sveta zastavlja vpraanja. Znanost, ki izvede prehod od vidnih, utnih zaznav, k
sklepom idealne narave je matematika. Matematika si pomaga z geometrijskimi liki, ki so podobni likom vidnih
predmetov. Ti geometrijski liki so izhodie, ki mislim omogoi, da zapusti utni svet in se preseli v miselni
svet.
2. najvije spoznanje- opira se na paslike iz prvega pododdelka in skua priti od
domnev k nehipotetinemu zaetku, pri spoznavanju si pomaga samo z idejami
Predstavlja miselni svet, ki ponazarja miselni postopek, ki vodi od pogojenih sklepov k izvoru, temelju. =
DIALEKTIKA. Za izhodie vzame ideje ali sklepe, do katerih se je dokopala e matematika. Namen
dialektike pa ni le spoznanje tiste harmonije, ki naj bi ji bil podvren utni svet in je predmet matematike,
ampak spoznanje najvijega naela. Ko spozna dobro, ki je bistvo in pogoj vsake ideje, se spet vrne med
preostale ideje.
DIALEKTIKA SE DVIGA OD IDEJ K DOBREMU ON OD DOBREGA K IDEJAM, PRI TEM SI NE
POMAGA S UTNIM IZKUSTVOM
Ideje = abstraktna entiteta, ki je v ozadju vseh stvari; vije, kot so pojmi na Platonovi daljici, bolj so
resnine (bolj bivajo) in spoznavne
DIALEKTIKA pot, ki jo mora filozof prehoditi, da dospe na cilj pri emer ne uporablja hipotez kot
zadnjega vzroka, temve le kot oporia in izhodia niso fiksne (aksiomi); neutemeljene predpostavke
niso pravzroki, treba se je dokopati do zadnjega pravzroka
Svet, ki ga je mogoe spoznati z dialektiko = jasneji
Matematika in znanosti = premiljanje (niso spoznanje, pomagajo pri abstraktnem miljenju)

SEDMA KNJIGA
Prispodoba O VOTLINI
V jami ivijo mladi ljudje vpeti v okove in verige, zato morajo nenehno gledati predse. Svetloba
jim prihaja od ognja, ki gori visoko za njihovim hrbtom. Ljudje spodaj ne vidijo niesar drugega kakor svoje
sence in sence drugih ljudi, ki jih povzroa svetloba ognja. Prepriani so, da so to resnine stvari, eprav so
to samo sence, ki jih vidijo. Za resnino imajo samo sence stvari, ki jih izdela loveka roka.
Ko je nekdo od njih osvobojen okov in prisiljen da vstane in obrne glavo zapusti svoj prostor in
pogleda proti svetlobi, pri tem obuti boleino in zaradi svetlobnega blia ne vidi ve stvari, ki jih je prej
videl. Zato se hitro obrne k stvarem, ki jih lahko gleda, in je zato preprian, da so le te jasneje kakor to, kar
se mu je pokazalo.
Pravi, radoveden filozof pa bo svojo pot nadaljeval. e bi ga kdo s silo odvlekel k izhodu iz
votline, ga pripeljal na sonno svetlobo, bi ga to vznevoljilo in mu povzroilo muke. Zaradi blia ne bi
videl nobene od stvari, ki jih imajo drugi za resnine.
Ko bi se na svetlobo navadil, bi priel do sklepa, da je sonce tisto, ki vlada vsemu vidnemu svetu
in da je poelo vsega, kar je mo videti. Zaradi te spremembe, bi se poutil srenega.
Ko bi torej spoznal pravo svetlobo (sonce), ko bi uvidel pravo bistvo stvari, ne bi elel nazaj, na
nijo stopnjo umevanja in dojemanja, kjer bi se mu ljudje zaradi njegove zaslepljenosti posmehovali
in ga zanievali.
Filozofa je potrebno prisiliti, da se vrne v votlino in zavlada zaslepljenemu ljudstvu.
Svinene utei - loveki uitki

VOTLINA = DALJICA- vidni svet je bivalie v jei, pot v zgornji svet je pot v intelegibilni,
miselni svet, v katerem spozna, da je ideja Dobrega najvije spoznanje in
je poelo vsega pravinega in lepega

Najbolje po naravi prisiliti, da se posvetijo najviji znanosti da se nauijo gledati dobro in krenejo
po poti k svetlobi, ko pa pridejo tja jih moramo prisiliti, da se vrnejo in skrbijo za dravo ter jo varujejo
Filozofi ne vladajo zaradi sebe, temve zaradi drave; druba jih je izbrala za voditelje in si
prizadevala za njihovo vzgojo itd. oni dolni skrbeti za dravo.
Najbolja drava ko imajo vladarji najmanj veselja z vladanjem ne bodo odrekli pravine zahteve
pravinim ljudem.
Pravo bogastvo dobro in razumno ivljenje (ne vrednote, ki veljajo za dobre- denar, materialne
dobrine)

 Pravi vladar se ne sme bojevati za oblast ampak mora biti v to prisiljen. e dravo vodijo pohlepnei v
upanju, da si bojo nagrabili bogastvo, dobra drava ne more biti uresniena. V taki dravi pride do bojev
za oblast, in takna notranja vojna ne unii samo oblastnikov temve tudi vso dravo.

Kako? Vzpon due iz noi v pravi dan resninosti - pouk gimnastike in muzinih umetnosti (ni prava
znanost; nadzoruje rast in nazadovanje telesa muzina vzgoja dopolnilo gimnastiki) spoznanja ne
daje, ne vodi do tja
o Nauk o tevilkah (nekaj, kar uporabljajo vse umetnosti, raziskave in znanosti nekaj, kar se
mora v temeljih vsakdo nauiti; vodi k resnici:

Predmeti, ki ne spodbujajo duha k razmiljanju, ker ne izzovejo dveh utnih vtisov (ko jih zaznamo, je zaznava dovolj, ne spodbujajo vpraevanja); tisti, ki to delajo
spodbujajoe zaznave (izzovejo nasprotni utni vtis ne glede na to, ali gre za zaznavo iz
bliine ali iz daljave) primera S PRSTOM: vid nikoli ne pokae prsta in njegovega
nasprotja veini ljudi ni treba vpraati razuma, kaj je prst

tevila loeno opiejo posamine lastnosti stvari; nekaterih ne gre; subjektivna zaznava

Enica ut ne dojame njenega nasprotja, to lahko abstraktno (resnino) naredi le razum

Predmeti filozofa;
Geometrija prisili duo, da se obrne tja, kjer vidi in spozna to, kar je od vsega, kar obstaja,
najresnineje- priblia se resnici doseganje ravni abstrakcije odvadi razmiljanja s uti
pomembna veda pri postavljanju taborov, zasedanjem prostorov, zbiranju et, pri
premikanju vojske v boju in na pohodih
je spoznavanje tega, kar veno obstaja
Prostorska geometrija
Astronomija duo sili, da gleda navzgor; spoznati resnina razmerja- podobo neba moramo
uporabiti le kot primer, da z njo razloimo resnini svet
Umetnost vojskovanja
Harmonija zvok (muzika) kakor astronomija; zanaajo se na ute (nepravi nauk) tako kot
astronomi tudi glasbeniki iejo tevilna razmerja, namesto da bi se povzpeli do resninih
problemov katera tevila so harmonina, katera niso in zakaj ne
Znanosti druga z drugo povezane UVOD v glavno melodijo DIALEKTIKO; razvijanje
miljenja, pribliati resninim bistvom, pomaga dojeti Dobro - na samem koncu umljivega; dialektina
metoda skua prodreti do bistva, samega zaetka, v elji, da ga spozna
Matematika= poglavitni predmet olanja do 35. leta
- mora biti uitek, igra
- odvadi te razm,iljanja z utnimi predstavami in zaznavami (ni sama sebi cilj)
- omogoa dvog due (dresura)
Bit je do nastajanja v istem razmerju kakor miljenje do mnenja.

 Ideja Dobrega pomaga dojeti bistvo stvari; sprememba gledia; kot bi rekel, da iskreno verjame v
Dobro (smisel)
Koga vpeljati v te znanosti??
prave filozofe; najzanesljiveje, najpogumneje, najlepe, dober spomin, notranja trdnost,
neutrudna delovna vnema, veselje do dela, preudarnost, hrabrost, velikodunost

Izobraevanje ne s silo temve z igro; izbranci od izbrancev z dialektiko

Majhni deki- na konjih kot opazovalci v vonji- tiste ki se najbolj obnesejo pri vseh teh naporih, pri
uenju in nevarnostih je treba uvrstiti v posebno skupino.
Kdaj? Ko imajo za sabo as obveznih vaj, ki trajajo dve ali tri leta (samo vaje, drugo delo ob
telesnih naporih ni mogoe= Utrujenost in zaspanost sta sovranika filozofije.
Do dvajsetega leta, so izbranci deleni vejih asti njihovo uno snov potrebno razporediti
pregledno
V tridesetih letih- previdno uvajanje v dialektiko
Mlaji; se z dialektiko igrajo in jo uporabljajo pri ugovarjanju in spodbijanju mnenja
drugih, pri tem se veselijo, e lahko mimoidoe zapletejo v pogovor in jih trgajo
- Stareji; z dialektiko iejo resnico
Pri 35- prisiliti k vrnitvi nazaj v votlino, da prevzamejo poveljnika mesta
V obdobju 15 let jih je treba e preizkusiti ali so dovolj odporni proti razlinim kodljivim
vplivom in da jim ne bodo podlegli.
50 let- izbrance je potrebno odlikovati in jih prisiliti, da uperijo svetli arek svoje due navzgor in
se zazrejo v vir prave svetlobe- ideja Dobrega.