POLICIJATA I

^OVEKOVITE PRAVA
GODI[EN IZVE[TAJ
1. 11. 2006 - 31. 10. 2007

Skopje, 2007

PROEKT ZA PODDR{KA NA ^OVEKOVITE PRAVA

GODI{EN IZVE{TAJ
2007

Podgotvile: Proekten tim

d-r Gordan Kalajxiev
m-r Katerina Krstevska
Izdava~: Koalicija 'Site za pravi~no sudewe
- Skopje
Forum za pravata na Romite ARKA
- Kumanovo
Centar za demokratski razvoj - Tetovo
IZBOR - Strumica
Centar za gra\anska inicijativa
- Prilep
Tehni~ko ureduvawe i pe~at: 2-ri Avgust S {tip

Korica: PROMODSGN
Lektura: Sne`ana Venovska - Antevska

Sodr`ina:
1.

Voved

2.
2.1.
2.2.
2.2.1.
2.3.
2.3.1.

Evidentirani slu~ai na policiska zloupotreba

Nacionalna, polova i starosna struktura na `rtvite
Kategorija na involvirani policiski slu`benici
Problemati~nite policiski edinici - Alfi
Vid povredi vo evidentiranite slu~ai
Problemot na spektakularnite apsewa

3.
3.1.
3.1.1.
3.1.2.
3.1.3.
3.1.4.

4
7
8
11
12
13
16

Kontrola nad rabotata na Policijata

Vnatre{na kontrola
Podneseni pretstavki do Sektorot od strana na Proektot
Postapuvawe po pretstavkite podneseni do Sektorot
Sankcionirawe na odgovornite policiski slu`benici
Postapuvawe na Sektorot vo mediumski eksponiranite
slu~ai
3.2.
Ulogata na Javnoto obvinitelstvo i na sudovite vo
slu~aite na policiska zloupotreba
3.2.1. Ishod od krivi~nite prijavi podneseni do Javnoto
obvinitelstvo
3.2.2. Gra|anski postapki za nadomest na {teta
3.3.
Podnesuvawe pretstavki do Narodniot pravobranitel
3.4.
Postojana anketna komisija za za{tita na slobodite i
pravata na gra|aninot

18
19
20
22
25
26

4.

39

4.1.
4.2.
4.3.
5.

Oblici na sorabotka me|u Proektot i dr`avnite

organi
Lokalni koordinativni sostanoci
Minop
Rabotna grupa za razvivaweto na modelot za nadvore{en
nadzor na organite za sproveduvawe na zakonot
Zaklu~ni sogleduvawa i preporaki

30
31
33
36
38

39
40
40
42

Spisok na kratenki:
ARKA
GP
EBR
EK^P
ES^P
ZKP
JO
Koalicija
KZ
KPE
KPT
MVR
Minop
NVO
NP
OBSE1
OJO
OS
OON
Pravilnik
PS
Proekt
RM
Sektor
SVR
CGI
CDR

Forum za za{tita na pravata na Romite

Grani~en premin
Edinica za brzo rasporeduvawe
Evropska konvencija za ~ovekovi prava
Evropski sud za ~ovekovi prava
Zakon za krivi~nata postapka
Javno obvinitelstvo
Koalicija Site za pravi~no sudewe
Krivi~en zakonik
Kodeks na policiska etika
Komitet za prevencija na tortura na Sovetot na Evropa
Ministerstvo za vnatre{ni raboti
Rabotno-sovetodavna grupa za unapreduvawe na
sorabotkata me|u MVR, NVO i NP
Nevladina organizacija, nevladini organizacii
Naroden pravobranitel
Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa
Osnovno javno obvinitelstvo
Osnoven sud
Organizacija na Obedinetite nacii
Pravilnik za vr{ewe na rabotite na Sektorot za
vnatre{na kontrola i profesionalni standardi
Policiska stanica
Proekt za poddr{ka na ~ovekovite prava
Republika Makedonija
Sektor za vnatre{na kontrola i profesionalni
standardi pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
Sektor za vnatre{ni raboti
Centar za gra|anska inicijativa
Centar za demokratski razvoj

Sodr`inata na ova izdanie ne gi odrazuva sekoga{ pogledite i stavovite na

Nabquduva~kata misija na OBSE vo Skopje.

Voved
Sekoe obvinuvawe dokolku ne e potkrepeno so dokazi e mnogu poblisku
do la`no prijavuvawe, otkolku do vistinska involviranost na lu|eto koi
se obvinuvaat, navistina treba da se doka`e ako nekogo obvinuvate,
Gordana Jankulovska, minister za vnatre{ni raboti na RM, Skopje, 11.06.2007
godina.

Ovaa izjava na ministerkata za vnatre{ni raboti se odnesuva na

serioznite obvinuvawa na gra|anin za grubo prekr{uvawe na negovite
prava od strana na Policijata. Dokolku ja prifatime ovaa logika
gra|anite }e treba da doka`uvaat deka navistina im bile naneseni
vidlivi telesni povredi od strana na Policijata, deka bile `rtva na
tortura ili deka na drug na~in im se povredeni pravata i slobodite.
Dokolku ne uspeat vo toa, ne e isklu~eno MVR na `rtvite na policiska
zloupotreba da im podnese krivi~na prijava za la`no prijavuvawe
krivi~no delo ili napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe raboti na
bezbednosta, {to se slu~uva navistina. Naprotiv, denes vo sekoja
demokratka dr`ava e dol`nost na policijata da dade razumno
objasnuvawe za toa kako nastanale povredite na gra|anite. Taka, koga
nekoe lice e odvedeno vo policiska stanica vo zdrava sostojba, no pri
otpu{taweto }e se utvrdi deka e povredeno ili liceto gi zdobilo
povredite pri kontaktot so policijata, tovarot za obezbeduvawe na
prifatlivo objasnuvawe za pri~inata za povredata pa|a vrz vlastite.
Ottuka mo`e da se zaklu~i deka preporakata dadena vo minatogodi{niot
izve{taj deka dr`avnite avtoriteti na najvisoko politi~ko nivo treba
da ispratat jasna poraka za nulta tolerancija za tortura ili za drugi
formi na lo{o postapuvawe od strana na policijata ne ja postignala
svojata cel. Ova, vpro~em i ne e nekoja novina, bidej}i odgovornite vo RM
so godini gi ignoriraat i preporakite na doma{nite i me|unarodnite
vladini i nevladini organizacii za pogolemo po~ituvawe na ~ovekovite
prava od strana na policijata.2 Imeno, izve{taite na NP i na
me|unarodnite organizacii aktivni na poleto na za{titata na
~ovekovite prava vo kontinuitet uka`uvaat na postoewe slu~ai na
policiska zloupotreba vo RM, i pritoa izrazuvaat zagri`enost za
prekumernata upotreba sila kon osomni~enite i kon obvinetite lica.3
Slu~ai na policiska zloupotreba vo RM se registrirani i pred
Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo Strazbur. Imeno, na 6.03.2007
godina donesena e odluka za dopu{tenost na slu~aj koj se odnesuva na
policiska zloupotreba, t.e. na povreda na ~lenot 3 (zabrana na tortura) i

Od doma{nite NVO-i vidi gi izve{taite na Helsin{kiot komitet za pravata na

~ovekot vo RM (http://mhc.org.mk).
3
Posebno zagri`uva ignoriraweto na preporakite na Komitetot za prevencija na
tortura na Sovetot na Evropa (http://cpt.coe.int).

~lenot 13 (pravo na efektiven praven lek) od EK^P.4 Dopolnitelno, na

18.09.2007 godina donesena e odluka za dopu{tenost na aplikacija
(`alba) protiv RM, koja, isto taka, se odnesuva na povredi na
spomenatite prava od EK^P.5 Na 15.02.2007 godina donesena e prvata
presuda protiv RM vo koja e konstatirana povreda na ~lenot 3 od EK^P.
Sudot smetal deka postoi povreda na ovoj ~len so samoto toa {to
navodite na `rtvata za povredi i za lo{o postapuvawe od strana na
Policijata ne bile prosledeni so efektivna istraga od strana na
nadle`nite organi.6
Vo Godi{niot izve{taj na NP za 2006 godina se naveduva deka
maloletnik go izgubil `ivotot kako posledica na neprofesionalnoto
postapuvawe na pripadnicite na posebnata edinica na Policijata za
borba protiv kriminalot Alfi.7 Spored izve{tajot, Sektorot i javniot
obvinitel i pokraj insistiraweto na NP ne na{le za potrebno da
pobaraat rasvetluvawe na ovoj slu~aj preku sproveduvawe istraga od
strana na nadle`en istra`en sudija. Natamu, vo Izve{tajot se potencira
deka ~estopati vo slu~ai na nezakonska upotreba na sredstva za
prisilba (za {to postojat i dokazi, odnosno medicinska dokumentacija),
MVR podnesuva krivi~na prijava za napad na slu`beno lice pri vr{ewe
na raboti na bezbednosta protiv liceto nad koe e upotrebena
prekumerna sila, so {to go pretstavuva policiskiot slu`benik kako
`rtva na nastanot. [to se odnesuva na brojot na pretstavki od gra|ani za
nepravilno postapuvawe na pripadnici na Policijata, toj vo odnos na
2006 godina e zgolemen za 27%.
Vo Izve{tajot na Stejt departmantot za 2006 godina se uka`uva deka, i
pokraj generalnoto po~ituvawe na ~ovekovite prava vo RM, Policijata
ponekoga{ upotrebuva prekumerna sila kon osomni~enite i obvineti
lica.8
Od prethodno izlo`enoto se gleda deka fenomenot na policiskata
zloupotreba i natamu se identifikuva kako seriozen problem na
makedonskoto op{testvo. Nasproti ova, najvisokite dr`avni avtoriteti,
kako i rakovodnite lica vo MVR, s u{te nemaat jasno izrazen stav za
otstranuvawe na slu~aite na tortura i pre~ekoruvawe na policiskite
ovlastuvawa. Naprotiv, mo`e da se zaklu~i deka fenomenot na
policiskite pre~ekoruvawa ne se javuva samo kako izolirani slu~ai koi
mo`e da se kvalifikuvaat kako incidenti, tuku ima sistemski koreni vo
dr`avata i vo policiskata organizacija. Taka, mo`e da se ka`e deka
nasproti deklarativnite zalo`bi za vladeewe na pravoto i za
po~ituvawe na ~ovekovite prava, Vladata na RM i rakovodnata
Vidi: Case of Dzeladinov and others, Application No. 13252/02, (http://www.echr.coe.int).
Vidi: Case of Sulejmanov, Application No. 69875/01.
6
Vidi: Case of Jasar, Application No. 69908/01.
7
Vidi: http://www.ombudsman.mk/default.aspx?cId=104&Lan=MK.
8
Vidi: Country report on human rights practices in Macedonia 2006
(http://www.state.gov/g/drl/rls/hrrpt/2006/78826.htm).
4
5

politi~ka struktura vo MVR ja poddr`uvaat konzervativnata policiska

supkultura koja pravnite proceduri i ~ovekovite prava gi gleda kako
pre~ka za efikasna borba so kriminalot. Ottuka i tolerancijata na
policiskite pre~ekoruvawa koja rezultira so fakti~ko nekaznuvawe na
policiskite slu`benici koi go povredile zakonot, seto so cel da se
poka`at rezultati vo borbata so kriminalot i so korupcijata.

2. Evidentirani slu~ai na policiska zloupotreba

NVO koi go implementiraat ovoj proekt, od 1 noemvri 2006 do 31
oktomvri 2007 godina evidentiraa vkupno 51 slu~aj na pre~ekoruvawe na
policiskite ovlastuvawa, {to e namaluvawe za 16%vo odnos na 62
slu~ai registrirani vo istiot period minatata godina. Vakvoto
namaluvawe na registriranite slu~ai treba da se pozdravi. Sepak, ne
treba da se isklu~i mo`nosta deka ova se dol`i na namalenata kampawa
za samiot proekt, ne{to {to zaslu`uva posebno vnimanie narednata
godina.
Vo ovoj period, ARKA ima registrirano 8 slu~ai na policiska
zloupotreba so 8 `rtvi; Koalicijata Site za pravi~no sudewe ima
registrirano 15 slu~ai so 17 `rtvi; IZBOR ima registrirano 8 slu~ai na
nepravilno odnesuvawe od strana na Policijata so 10 `rtvi, dodeka CGI
ima registrirano 6 slu~ai so vkupno 6 `rtvi; i CDR ima registrirano 16
`rtvi vo 14 slu~ai.
Tabela 1: Registrirani slu~ai na policiska zloupotreba
2007 godina
Vkupno
Vkupno
NVO
Evidentirani Evidentirani evidentirani zatvoreni
slu~ai
slu~ai
slu~ai
`rtvi
8
8
49
31
ARKA
15
17
68
24
Koalicija
8
10
32
19
IZBOR
6
6
26
8
CGI
14
16
39
10
CDR
Vkupno
51
57
214
92
Vo periodot na koj se odnesuva Izve{tajot zatvoreni se 29 slu~ai9.
Taka, vkupno se zatvoreni 92 od 214 registrirani slu~ai, pri {to
Proektot se u{te raboti na drugite 122 slu~ai, od koi 51 registrirani vo
periodot na koj se odnesuva ovaa analiza.
Proektot povtorno izrazuva zagri`enost deka zna~itelen broj gra|ani`rtvi na nepravilno odnesuvawe na Policijata, se obra}aat za pravna
pomo{, no se pla{at da iniciraat postapka protiv policiskite
slu`benici. Osobeno zagri`uva toa {to gra|anite te{ko se re{avaat da
iniciraat krivi~na postapka protiv policiskite slu`benici. Pri~inata

Registriranite slu~ai na policiska zloupotreba se zatvoraat vo narednive slu~ai: 1.

koga po iskoristuvaweto na za{titnite pravni mehanizmi e konstatirana povreda i
`rtvata smeta deka vo nejziniot slu~aj do{lo do zadovoluvawe na pravdata (moralna
i/ili pari~na satisfakcija za storenata povreda); 2. Sektorot, NP i/ili JO utvrdile
deka nema slu~aj na policiska zloupotreba, a `rtvata ne bila zainteresirana za
natamo{no vodewe na postapkata.

mo`e da se bara vo bavnata i vo neobjektivnata ponekoga{ istraga pred

JO i pred Sektorot i vo neadekvatnoto kaznuvawe na storitelite.
Nadminuvawe na ovaa pojava }e nema s dodeka ne izgradi RM re{itelen
stav za borba protiv zloupotrebata na policiskite ovlastuvawa.
Na javnosta i se poznati slu~aite diskoteka Proces,
diskoteka Hard Rok, za gra|aninot koj be{e pretepan
pred PS vo Tetovo, zatoa {to pu{tal glasna muzika vo
svojot avtomobil. Vo ovie slu~ai storitelite ostanaa
prakti~no nekazneti, site involvirani se na svoite stari
rabotni mesta, so {to im se ostava mo`nost povtorno da gi
kr{at ~ovekovite prava.
Ne mo`e da se ka`e deka funcionira sistemot na sankcionirawe na
slu~aite na nezakonska, neosnovana, nesoodvetna i na neproporcionalna
upotreba na sila od strana na policiskite slu`benici s dodeka ne e
prosleden krajot na procesot so pravosilna sudska presuda so koja se
kaznuvaat pripadnicite na Policijata.
Seto ova uka`uva deka e neodhodna sistemska promena vo ispituvaweto
na slu~aite na policiska zloupotreba i adekvatno sankcionirawe na
nivnite storiteli, dokolku e celta da se dobie doverba kaj javnosta za
rabotata na Policijata.
2.1. Nacionalna, polova i starosna struktura na `rtvite
Vkupniot broj `rtvi na policiska zloupotreba evidentirani vo
jugoisto~niot del na RM, od strana na IZBOR iznesuva 10 polnoletni
Makedonci od ma{ki pol. CDR vo Polo{kiot region evidentiral 16
`rtvi na policiska zloupotreba, od koi 9 se po nacionalnost Albanci, 4
Makedonci i 2 Bo{waci, pri {to 15 se ma`i, 1 e `ena, 15 se polnoletni,
a 1 `rtva e maloletnik.
Koalicijata (region na Skopje i na Veles) identifikuvala 17 `rtvi, od
koi 12 se ma`i, a 5 se `eni. Site `rtvi se polnoletni, a po nacionalnost
16 se Makedonci i 1 Albanec.
Slu~aite registrirani vo jugozapadniot del na RM (od strana na CGI) se
odnesuvaat na 6 polnoletni ma`i - `rtvi, od koi 5 se Makedonci, a 1 e
Albanec. Vo severoisto~niot region, ARKA ima evidentirano 8
polnoletni `rtvi, i toa 7 od niv se ma`i, a 1 e `ena. Od `rtvite 6 se
Romi, a 2 Makedonci.

Romi

Bo{waci

Ma`i

@eni

Polnoletni

Maloletni

Vkupno

ARKA
Koalicija
CDR
IZBOR
CGI
Vkupno

Albanci

NVO

Makedonci

Tabela 2: Nacionalna, polova i starosna struktura na `rtvite

Nacionalnost
Pol
Vozrast

2
16
4
10
5
37

/
1
9
/
1
11

6
/
1
/
/
7

/
/
2
/
/
2

7
12
15
10
6
50

1
5
1
/
/
7

8
17
15
10
6
56

/
/
1
/
/
1

8
17
16
10
6
57

Na nivo na celata dr`ava se evidentirani 57 `rtvi na policiska

zloupotreba ili nepravilno odnesuvawe, {to e, isto taka, namaluvawe
od 25% vo odnos na minatata godina. Od niv 37 se Makedonci, 11
Albanci, 7 Romi i 2 Bo{waci. Izrazeno so procenti 64,29% od `rtvite
se po nacionalnost Makedonci, 19,64% Albanci, 12,5% Romi i 3,57%
Bo{waci. 1 od `rtvite e maloletnik, odnosno 1,79%, a 12,5% se `eni (7
`rtvi).
Nacionalna struktura na prijavenite `rtvi
13%

4%

Romi

20%

Bo{waci

63%

Imaj}i go predvid faktot deka `rtvite od trite slu~ai protiv RM pred

ES^P koi se odnesuvaat na policiska zloupotreba se Romi, kako i vrz
osnova na statisti~kite podatoci od minatite izve{tai na Proektot,
povtorno se nametnuva zaklu~okot deka romskata populacija e ranliva
kategorija vo odnos na slu~aite na policiska zloupotreba.10 Sli~no, no
vo pomala mera, mo`e da se konstatira i za Bo{wacite.
Interesen e podatokot deka vo kumanovskiot region
evidentiranite slu~ai KU044, KU045, KU046, KU047, KU048
i KU049 se odnesuvaat na navreduvawe i fizi~ko
10

Vo periodot od 2004 do 2006 godina, 14,67% od evidentiranite `rtvi se Romi.

10

nasilstvo vrz pove}e Romi (od koi edna `ena so malo

dete), koi sakale da prosat na GP Tabanovce, site storeni
od eden ist policiski slu`benik. Iako gi potkrepile
`rtvite svoite navodi so medicinska dokumentacija i so
fotografii, Sektorot zaklu~il deka nema pre~ekoruvawe
na ovlastuvawata.
Vo odnos na starosnata struktura na `rtvite se zabele`uva narednoto: 1
`rtva e maloletnik, 24 `rtvi se postari od 18 a pomladi od 30 godini,
13 od `rtvite imaat pome|u 30 i 40 godini, 15 `rtvi se vo starosnata
granica od 40 do 55 godini, i 4 `rtvi imaat nad 55 godini. So toa kako
ranliva grupa vo slu~aite na policiska zloupotreba se javuvaat mladite,
odnosno postari od 18, a pomladi od 30 godini.
Starosna struktura na prijavenite `rtvi
7%

2%
do 18 god.

26%

42%

18-30 god.
30-40 god.
40-55 god.

23%

nad 55 god.

Za taa cel, se vr{i redovna prezentacija na Proektot pred studentite na

Pravniot fakultet Justinijan Prvi vo Skopje, Univerzitetot na
Jugoisto~na Evropa vo Tetovo i Policiskata akademija vo Skopje.
Proektot i vo srednite u~ili{ta vo RM zapo~na so prezentacija na
negovite celi, kako i so prezentacija na pravata na gra|anite pri
nivniot kontakt so Policijata.
Zaklu~oci:
Brojot na evidentirani slu~ai vo 2007 godina e namalen za 16% vo
odnos na minatata godina.

Na nivo na celata dr`ava se prijaveni 57 `rtvi na policiska

zloupotreba ili nepravilno odnesuvawe, {to e namaluvawe za
25% vo odnos na minatata godina.

Najgolem broj od evidentiranite `rtvi na policiska zloupotreba

se ma`i (87,5%) i polnoletni lica (98,2%).

11

Od evidentiranite `rtvi 64,3% po nacionalnost se Makedonci,

19,6% Albanci, 12,5% Romi i 3,5% Bo{waci.
Romskata populacija i natamu e ranliva kategorija vo
registriranite slu~ai na policiska zloupotreba.
Gra|anite - `rtvi na nepravilno policisko odnesuvawe se pla{at
da iniciraat formalna postapka protiv Policijata.

Preporaki:
Neophodno e natamo{no informirawe na gra|anite za nivnite
prava pri kontakt so Policijata, kako i nivno ohrabruvawe da gi
ostvarat niv preku inicirawe disciplinska i krivi~na postapka
protiv policiskite slu`benici.
2.2. Kategorija na involvirani policiski slu`benici
Vo 30 registrirani slu~ai na pre~ekoruvawe na policiskite
ovlastuvawa, maltretiraweto ili nepravilnoto postapuvawe bilo
izvr{eno od strana na uniformirani policiski slu`benici, a vo 4
slu~ai bilo izvr{eno od strana na komandiri na PS. 6 slu~ai se
odnesuvaat na inspektori na MVR, dodeka 2 slu~ai se odnesuvaat na
pripadnicite na Soobra}ajnata policija. 9 slu~ai se odnesuvaat na
nepravilno odnesuvawe i nanesuvawe telesni povredi od strana na
Specijalnite policiski edinici - Alfi, a 1 slu~aj se odnesuva na
Edinicata za brzo rasporeduvawe (EBR).
Vo ramkite na Proektot zabele`ani se i slu~ai koga
policiskite slu`benici nezakonski postapuvale nadvor
od slu`benata dol`nost. Taka, u~enikot Raman
Kadrievski od Skopje bil pretepan vo u~ili{nata zgrada
od strana na policiski slu`benik vo civil, koj e tatko na
negov sou~enik so koj o{teteniot prethodno imal
raspravija.
Isto taka i vo Prilep se evidentirani slu~aite PP025 i
PP026 na upotreba na sredstva za prisilba nadvor od
slu`benata dol`nost (tepa~ka vo kafeana vo koja izvadil
slu`ben pi{tol) storeni od strana na ist policiski
slu`benik, koj za sli~no delo (PP003) ve}e e osuden na
kazna zatvor od 6 meseci. Inspektorot e premesten vo
druga policiska stanica (od PS Prilep vo PS Makedonski
Brod), mu bila izre~ena disciplinska merka namaluvawe
na platata. Za novite slu~ai mu e odredena merka pritvor,
a naedno mu e odzemeno i slu`benoto oru`je.

12

Kategorija na involvirani policiski slu`benici

19%

12%
8%

61%

Ottuka se nametnuva potrebata od kontinuirana edukacija, obuka i

trening na site policiski slu`benici, osobeno ako se ima predvid deka
vo golem broj slu~ai, policiskite raboti mo`ele da bidat izvr{eni i
bez primena na sredstva za prisilba, so {to }e se izbegnelo
predizvikuvawe {tetni posledici. Vo ramkite na ova pra{awe e i
nepostoeweto model na policiska edukacija vo RM.11
2.2.1. Problemati~nite policiski edinici - Alfi
Alfite se formiraat kako policiski edinici za izvr{uvawe na
opredeleni bezbednosni zada~i na konkretno podra~je od RM, se dodeka
postojat bezbedosnite problemi zaradi koi se formirani. Ovie edinici
ne se predvideni vo sistematizacijata na MVR, tuku za nivnoto
formirawe odlu~uva ministerot preku donesuvawe re{enie. Sekoj
pripadnik na taa edinica dobiva naredba za izvr{uvawe na zada~ite i
naredba za prestanok na anga`iraweto, po {to se vra}a na rabotnoto
mesto na koe rabotel prethodno. Koga se formiraa za prvpat be{e
dadeno objasnuvawe deka imaat zada~a da se anga`iraat na
spre~uvaweto na uli~niot kriminal, uli~noto dilerstvo na droga i da
otkrivaat i da fa}aat lica koi se baraat po poternica ili so raspis.12
Vo slu~aite vo koi se involvirani pripadnicite na Specijalnite
policiski edinici - Alfi, pa|a vo o~i zabele`itelen stepen na surovost
(maltretirawe, telesni i te{ki telesni povredi). Ovie slu~ai, iako
malubrojni vo odnos na vkupniot broj (15%), meduimski se eksponirani od
prethodno navedenite pri~ini.

11

STOJANOVSKI, Trpe: Pregled na osnovite za primena na policiskite ovlastuvawa

vo me|unarodnite dokumenti - nivno vlijanie vo praktikata vo RM, Izlagawe na
Trkaleznata masa: "Pravna regulativa za upotreba na oru`je i sredstva na prisilba od
strana na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti", Skopje,
17.10.2007.
12
Edinicite Alfi se formirani vo ramkite na: SVR Skopje, SVR Kumanovo, SVR Tetovo,
SVR Ohrid i SVR [tip.

13

Za besmislenosta na nasilstvoto na Alfite govorat i

trite skopski slu~ai SK034, SK064 i SK068.
SK034: Poto Zegovski, otkako im rekol deka nema nikakvi
informacii za svojata porane{na sopruga koja Alfite ja
barale, bil pretepan vo sopstveniot dvor - so tupanici vo
glavata, a potoa bil udiran so glavata vo asfaltot na
ulicata. Koga se pojavile negovite sosedi, Alfite kon niv
gi repetirale svoite pi{toli. Potoa Zegovski bil
odnesen vo PS Karpo{, kade prodol`ilo tepaweto.
SK064: Zoran Stoj~evi} bil bez osnova brutalno pretepan
pred soprugata i pred maloletnoto dete. Otkako se
onesvestil od silniot udar so pi{tol vo glavata, Alfite
go ostavile pred bolnica i si zaminale.
SK068: @rtvite, koi prijavile vsu{nost samite
naru{uvawe na javniot red i mir, bile bukvalno pretepani
zatoa {to pobarale od Alfite da gi identifikuvaat
storitelite koi go o{tetile voziloto.

Vid na prava povredeni od policiskite edinici

Alfi i EBR
10%
c

90%

Alfite bea poso~eni kako problemati~na formacija i od strana na g-|a

Hina Xilani, specijalen pretstavnik na Generalniot sekretar na OON,
za vreme na nejzinata poseta na RM vo septemvri 2007 godina, kako i od
strana na drugi me|unarodni pretstavnici.13
2.3. Vid povredi vo evidentiranite slu~ai
Vo 30 registrirani slu~ai, gra|anite se `alat na maltretirawe i
nanesuvawe telesni povredi od strana na policiskite slu`benici,
Vidi: http://www.netpress.com.mk/vest.asp?id=14296&kategorija=7, i
http://groups.yahoo.com/group/Macedonian_News_Service/message/8196.

13

14

dodeka vo 15 slu~ai se `alat na nivnoto grubo i nedoli~no odnesuvawe.

Vo 7 slu~ai se `alat na nepostapuvawe od strana na policiskite
slu`benici, a 3 slu~ai na neovlasteno vleguvawe vo stan. Registrirani
se i 2 slu~ai na zadr`uvawe vo PS podolgo od 24 ~asa, a pritoa licata
ne bile izvedeni pred istra`en sudija.
Vo Kodeksot eksplicitno se naveduva deka }e bide upotrebena sila samo
koga e toa nu`no vo soglasnost so okolnostite na slu~ajot i toa vo merka
koja go bara vr{eweto na dol`nosta. Komentarite na Kodeksot go
potvrduvaat principot na proporcionalnost vo pogled na primenetata
sila so zloto koe se saka da se otstrani so nea, pri {to ne smee da se
dozvoli da se upotrebi sila koja e neproporcionalna so legitimnite
celi koi treba da se postignat.
Mo`e da se konstatira deka najgolem del od te{kite povredi na pravata
na gra|anite nastanale pri policiska intervencija i za vreme na
zadr`uvaweto vo PS.
Vid na povredi

12%

4%

5%

53%

24

26%

Pokraj gorenavedenite pre~ekoruvawa so koi se ispolnuvaat zakonskite

bitija na pove}e krivi~ni dela od KZ na RM (~len 142 - ma~ewe i drugo
surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe, ~len 143 maltretirawe vo vr{ewe na slu`bata, ~len 145 - naru{uvawe na
nepovredlivosta na domot, ~len 146 - protivzakonito vr{ewe pretres),
gra|anite se `alat i na povreda na odredbite na ZKP (pravo na lekar,
pravo na advokat, pravo da se bide vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa
izveden pred istra`en sudija, da se izvesti li{eniot od sloboda
odnosno pritvoreniot za osnovite za li{uvawe od sloboda itn.), na
povredi na odredbite na KPE itn.
Pojavite na nepo~ituvawe na garanciite na zadr`anite lica vo
policiska postapka osobeno se izrazeni za regionot koj go pokriva NVO
Izbor. Taka:

15

- vo 3 slu~ai ne e informirano semejstvoto ili drugo lice po izbor

na zadr`anoto lice (SR027, SR029 i SR030);
- vo 2 slu~ai licata ne mo`ele da gi realiziraat svoite prava na
branitel (SR029 i SR030);
- vo 2 slu~ai zadr`anoto lice ne e informirano za pravata koi gi
u`iva vo ramkite na policiskata postapka (SR029 i SR030);
- vo 3 slu~ai se povredeni pravoto na ~ove~ko postapuvawe i
po~ituvawe na dostoinstvoto na li~nosta (SR026, SR027 i SR028).
Specifi~en e slu~ajot SR028, kade gra|aninot se `alel
deka vo posebna prostorija na GP Novo Selo bil soble~en
gol i pri pretresuvaweto mu bilo ~epkano vo anusot so
nekakov predmet.
Gra|aninot se `alel i na drskoto i neprofesionalno
odnesuvawe na policiskiot slu`benik. Toj pobaral na
pretresot da prisustvuva i svedok, a po pretresot pobaral
da mu se izdade zapisnik ili kakov bilo dokument deka
bil zadr`an i pretresen vo PS (za da se opravda pred
rabotodavecot, bidej}i docnel na rabota poradi toa), {to
ne bilo storeno.
Va`no e da se uka`e deka gra|aninot ne e diler na opojni
drogi i nikoga{ ne e kaznuvan.
Gra|anite se `alele na surovo postapuvawe od strana na
policiskite slu`benici dodeka bile zadr`ani vo PS. Vo
slu~ajot SK061, gra|aninot se `alel deka policiskite
slu`benici so cigari go gorele po racete.
Poso~enite slu~ai se sovpa|aat so zaklu~ocite koi KPT gi povtoruva od
godina vo godina, a koi se odnesuvaat na va`nosta za po~ituvawe na
standardite i na procedurite za postapuvawe so zadr`anite lica vo
Policija.14 Zabranata za dr`ewe incommunicado i pravoto na pristap do
branitel i do lekar se klu~ni garancii za prevencija od tortura i od
drugi formi na nehuman ili degradira~ki tretman. Za va`nosta za
implementirawe na re{enijata prezemeni od britanskoto pravo vo ZKP
vo 2004 godina za posebno opredeleni i opremeni PS za zadr`uvawe na
lica, kako i za ulogata na posebniot slu`benik za prifat, pove}e pati e
uka`uvano od KPT i od doma{nite eksperti, no zasega nema vidliv
napredok vo praktikata.15

Vidi: http://www.cpt.coe.int/en/states/mkd.htm.
TASEVA, Sla|ana, i drugi: "Pogled od vnatre": Nabquduvawe na postapkite za
krivi~ni dela od oblasta na korupcijata vo Republika Makedonija - prv del i finalna
publikacija, Transparentnost Makedonija, Skopje, 2005.

14
15

16

Sli~no, primerot od GP Novo Selo n opomenuva na mo`nite povredi na

~ovekovoto dostoinstvo i privatnosta zaradi nereguliranosta na t.n.
intimni pretresi koi gi vr{at Policijata i Carinskata uprava na RM.16
2.3.1. Problemot na spektakularni apsewa
Zagri`uva~ka e tendencijata na spektakularni apsewa, na slu~ai na
doveduvawe na privedeni ili pritvoreni gra|ani pred istra`en sudija
na glavniot vlez na sudot, na o~igled na javnosta i na novinarite, kako i
davaweto izjavi od strana na visoki funkcioneri na MVR pri
podnesuvaweto na krivi~nite prijavi deka Policijata raspolaga so
nesoborlivi dokazi. EK^P, Ustavot, ZKP i KPE nalagaat Policijata da
go po~ituva principot na prezumpcija na nevinost. Vo taa nasoka, i
~lenot 30, stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR veli
deka privedenite i zadr`anite lica ne treba da se izlo`uvaat na javna
qubopitnost, odnosno za niv ne mo`e da se davaat informacii osven na
dr`avnite organi nadle`ni za vodewe na natamo{nata postapka, a vo
sekoja pravna dr`ava, sudot e toj koj ja ceni te`inata na dokazite.
Ako mora da se smeta obvinetiot za nevin, s dodeka negovata vina ne se
doka`e vo zakonski utvrdena postapka, toga{ site dr`avni vlasti mora
da go tretiraat ova lice na na~in {to zna~i prvenstveno deka ne smeat
da go prejudiciraat ishodot od sudeweto.
Spored ES^P, javnoto deklarirawe na ne~ija vina od strana na visok
pretstavnik na izvr{nata vlast, ima za posledica gra|aninot odnapred
da se smeta za vinoven vo o~ite na javnosta, a so toa, isto taka, se vr{i
vlijanie i pritisok vrz sudskite avtoriteti.17
Sekako deka ne se zabranuva celosno iznesuvawe slu`beni informacii
za tekot na istragite. Samiot fakt deka protiv nekogo e povedena
postapka, deka nekoj e uapsen ili pritvoren, bezdrugo implicira
opredeleno somnevawe, no ne smee da se prejudicira vinata na
osomni~eniot. S dodeka liceto e tretirano kako osomni~en vo
soglasnost so zakonskite proceduri, a ne kako ve}e vinoven, nema da ima
povreda na prezumpcijata na nevinost.
Pra{aweto za prezumpcija za nevinost osobeno se problematizira vo
izminatava godina so za~estenite izjavi na oficijalni lica na MVR.
16

Primer za detalno pravno ureduvawe na pretresite koi opfa}aat soblekuvawe (strip

searches) i intimnite pretresi na telesnite otvori (intimate searches) nao|ame vo Velika
Britanija. Vidi: Police and Criminal Evidence (PACE) Act 1984 - Code of Practice A.
17
Vo slu~ajot Ribemont protiv Francija od 1995 godina, ES^P smetal deka postoi
povreda na ~lenot 6 stav 2 od EK^P so samoto toa {to ministerot za vnatre{ni raboti
javno izjavil deka nekoj e vinoven pred donesuvawe na presuda od strana na nadle`en
sud.
Vidi:http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=2&portal=hbkm&action=html&highlight=Ri
bemont&sessionid=2801744&skin=hudoc-en.

17

Mo`e da se zabele`i deka u{te od najranata faza na postapkata koga

protiv osomni~enite nema podneseno duri ni krivi~na prijava,
Ministerstvoto ne izrazuva sekoga{ jasno deka se raboti samo za
somnevawa, a rabotite dopolnitelno se uslo`nuvaat koga informaciite
natamu gi prenesuvaat mediumite, pri {to krajnata slika {to se sozdava
vo javnosta otvoreno implicira vina na osomni~enite.
ES^P smeta deka silniot publicitet pred sudeweto negativno mo`e da
vlijae vrz pravi~nosta na krivi~nata postapka. Osobeno negativno se
gleda vrz slu~aite kade {to takviot publicitet e pottiknat od strana na
vlastite bilo da e toa Policijata, sudstvoto ili obvinitelstvoto.
Zaklu~oci:
Kako i vo minatite godi{ni izve{tai, zabele`itelna e te`inata
na povredite, kako i visok stepen na surovost vo slu~aite vo koi
se involvirani policiskite edinici Alfi.

Najgolem del od gra|anite se `alat na nanesuvawe na telesni

povredi i maltretirawe (53%), kako i na grubo i nedoli~no
odnesuvawe od strana na policiskite slu`benici (26%).

Zagri`uva~ka e tendencijata na spektakularni apsewa i davawe

izjavi od strana na visoki funkcioneri na MVR deka Policijata
raspolaga so nesoborlivi dokazi. Toa e flagrantno kr{ewe na
prezumpcijata na nevinost.

Preporaki:
Se nametnuva potrebata od kontinuirana edukacija i obuka na
policiskite slu`benici za nivnite prava i obvrski, kako i za
pravata i slobodite na gra|anite.

Pri upotrebata na sredstvata za prisilba mora da se

po~ituvaat principite na zakonitost, na osnovanost i na
proporcionalnost.

Vo ovaa prigoda javno gi povikuvame najvisokite dr`avni

avtoriteti da prestanat so praktikata na grubo prekr{uvawe na
edno od osnovnite ~ovekovi prava - prezumpcijata na nevinost.18

18

Na 29.07.2007 godina Proektot isprati soop{tenie do mediumite kako reakcija na

spektakularnite apsewa (htpp://www.hrsp.org.mk). TV Telma zazema principielen stav
deka pove}e nema da gi prika`uva spektakularnite apsewa i priveduvawata vo sud.

18

3. Kontrola nad rabotata na Policijata

Nadzorot i kontrolata nad rabotata na Policijata pretstavuva nu`nost
vo funkcioniraweto na demokratsko op{testvo. Neophodnosta od
kontrola vrz rabotata na Policijata ne e proizvod na sovremenata
dr`ava. Naprotiv, edno od naj~esto citiranite pra{awa pri diskusiite
na ovaa tema e pra{aweto na rimskiot poet i satiri~ar Juvenal: Quis
custodiet ipsos custodes? (A koj }e stra`ari nad stra`arite?).
Potrebata od institucionalna kontola nad Policijata zna~i spre~uvawe
na mo`nosta taa da se odnesuva nezakonski vo ostvaruvaweto na
sopstvenite funkcii.19 Potrebata od kontrola na Policijata vo pluralno
op{testvo treba da ovozmo`i spre~uvawe na mo`nosta vlasta {to i e
dadena na Policijata da bide zloupotrebena.
Razvojot na sistemite na kontrola nad rabotata na policiskite
slu`benici, ne zna~i nedoverba i napad vrz policiskiot sistem per se,
tuku imperativ na sekoe demokratsko op{testvo vo koe vladeeweto na
pravoto i konceptot na ~ovekovi prava se na samiot vrv na vrednosnata
matrica. Neodhodnosta od postoewe nadzor nad rabotata na Policijata e
predvidena so Kodeksot za odnesuvawe na slu`beni lica odgovorni za
primenuvawe na zakonite, usvoen so Rezolucijata 34/169 na Generalnoto
sobranie na OON na 17.12.1979 godina.20
Kontrola vrz rabotata na makedonskata policija
Kontrola
Nadle`en subjekt
- Neposredno pretpostaven policiski slu`benik
Vnatre{na
- Sektor za vnatre{na kontrola i profesionalni
standardi
- Minister za vnatre{ni raboti
- Javno obvinitelstvo
Procesna
- Sudstvo
Nadvore{na - Naroden pravobranitel
- Sobranie
- Vlada
- Gra|ani i nevladini organizacii
Me|unarodna Tela formirani vrz osnova na me|unarodni dokumenti

19

STOJANOVSKI, Trpe: Policijata vo demokratsko op{testvo, Skopje, 1997, str. 253.

Podetalno
vidi:
Code
of
Conduct
for
Law
Enforcement
officials
(http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/h_comp42.htm).

20

19

3.1. Vnatre{na kontrola

Vo slu~aite na nepravilno odnesuvawe na policiskite slu`benici,
gra|anite mo`e da podnesat pretstavka do Sektorot za vnatre{na
kontrola i profesionalni standardi. Vo ~len 8 od Zakonot za policija
se utvrduva deka
Koga liceto kon koe se primeneti policiski
ovlastuvawa, smeta deka policiskiot slu`benik gi povredil negovite
slobodi i prava, ima pravo na pretstavka do Policijata. Policijata e
dol`na da izvr{i proverka po navodite na pretstavkata i vo rok od 30
dena od denot na priemot na pretstavkata vo pismena forma da go
izvesti podnositelot za prezemenite merki.
Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Sektorot go regulira na~inot na
podnesuvawe na pretstavki do Sektorot, istragite {to gi prezema ovoj
sektor po podnesenite pretstavki, kako i vremenskiot period vo koj go
izvestuva podnositelot na pretstavkata za rezultatot od sprovedenata
istraga.
Sepak, i vo noviot podzakonski akt se zabele`uvaat golem broj propusti
koi ne se otstraneti iako e poso~eno na niv od strana na gra|anskiot
sektor.21 Taka:

Odredbata (~len 17, stav 3) koja naveduva deka postapuvaweto na

Sektorot po podnesena pretstavka mo`e da trae i do 6 meseci ostava
mo`nost za izigruvawe na pravdata. Imeno, rokot od 6 meseci e
predviden isklu~ivo za navodi za storeno krivi~no delo od strana na
policiskite slu`benici, a od druga strana Zakonot za rabotni odnosi
onevozmo`uva prezemawe na kakva bilo disciplinska merka dokolku od
nastanuvaweto na inkriminirano dejstvie pominale pove}e od 6 meseci.
{to zna~i deka koj bilo rok podolg od 3 meseci ostava mo`nost za
zloupotrebi na {teta na ~ovekovite prava.

Se nametnuva potrebata od podetalna razrabotka na ~lenot 16, koj go

regulira postapuvaweto po anonimnite pretstavki. Kako {to e
koncipiran, ~lenot im ostava prostor za arbitrenost na deta{iranite
inspektori na Sektorot, pri donesuvawe na odlukata dali }e postapat po
niv . Mora da se uka`e na faktot deka anonimnite pretstavki naj~esto se
rezultat na stravot na gra|anite od konflikt so Policijata, a od druga
strana, ovie pretstavki mo`e da sodr`at potkrepeni podatoci za
seriozno kr{ewe na ~ovekovite slobodi i prava.

Vo noviot pravilnik, isto kako i vo stariot, nema odredba koja

predviduva na gra|aninot - `rtva na policiska zloupotreba da mu se
dade pravna pouka i toj ne e pou~en za mo`nosta za za{tita na negovite
prava pred drugi nadle`ni organi.
21

Po donesuvaweto na Zakonot za policija (oktomvri 2006 godina), vo maj 2007 godina e

donesen nov pravilnik za vr{ewe na rabotite na Sektorot.

20

Vo odnos na pravnata regulativa za upotreba na sila, zabele`itelna e

neusoglasenost na doma{nata regulativa so me|unarodnite standardi,22
kako i disperziranost, ako mo`e da se ka`e taka, na pravnite akti koi ja
reguliraat ovaa materija. Ottuka se nametnuva potrebata od
sistematizirawe na site relevantni odredbi vo eden praven akt. Isto
taka, postapkata za utvrduvawe na osnovanosta i na opravdanosta na
upotrebata na sredstvata za prisilba vo RM delumno e razrabotena so
podzakonski akti, {to e sprotivno na na~eloto na zakonitost, spored koe
site okolnosti za isklu~uvawe na protivpravnosta na krivi~noto delo,
mora da bidat uredeni so zakon, a ne so podzakonski akt.
3.1.1. Podneseni pretstavki do Sektorot od strana na Proektot
Vo najgolemiot del od evidentiranite slu~ai vo ramkite na Proektot,
podnesena e pretstavka do Sektorot. Vo periodot na koj se odnesuva
izve{tajot, od strana na NVO se podneseni pretstavki vo 49 slu~ai, a
odgovor od strana na Sektorot e dobien vo 55 slu~ai.23
Tabela 3: Status na podnesenite pretstavki do Sektorot
Izvestuvawe
Podneseni
Primeno
Barawe za
po baraweto
NVO
pretstavki izvestuvawe izvestuvawe
za
izvestuvawe
8
6
/
/
ARKA
16
22
2
1
Koalicija
10
11
/
/
CDR
9
8
3
3
IZBOR
5
6
/
/
CGI
Vkupno
49
53
4
4
Dol`inata na postapkata pred Sektorot e drasti~no namalena vo odnos
na periodot 2004-2005 godina, a isto taka se bele`i natamo{no
skratuvawe na vremeto na davawe odgovor vo odnos na 2006 godina. Za
razlika od Izve{tajot za periodot 2004-2005 godina i Izve{tajot za
2006 godina, kade edna od zabele{kite be{e problemot so prolongirawe
na rokot vo koj se vr{i istragata po navodite vo podnesena pretstavka,
vo 2007 godina ne e zabele`ano zabele`itelno otstapuvawe od rokovite.
Sepak, i natamu se notiraat slu~ai na probivawe na propi{anite rokovi
vo koi treba da ja sprovede Sektorot istragata po navodite izneseni vo
pretstavkata.
22

STOJANOVSKI, Trpe: Pregled na osnovite za primena na policiskite ovlastuvawa

vo me|unarodnite dokumenti - nivno vlijanie vo praktikata vo RM, Izlagawe na
Trkaleznata masa: "Pravna regulativa za upotreba na oru`je i sredstva na prisilba od
strana na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti", Skopje,
17.10.2007.
23
Nekoi od odgovorite se odnesuvaat na slu~ai od minatata godina.

21

Vo soglasnost so ~len 17, stav 2 od Pravilnikot, istragite za polesni

oblici na nezakonito i na neprofesionalno postapuvawe treba da se
zavr{at vo rok od 30 dena od podnesuvaweto na pretstavkata, a za
pote{ki oblici na nezakonsko i na neprofesionalno postapuvawe
najdocna vo rok od 90 dena, dosega vo 21 slu~aj e odgovoreno na
pretstavka vo rok od 30 dena, a vo rok od 90 dena e odgovoreno na 25 od
vkupno 55 pretstavki.
Iako samo poradi postoewe na opravdani pri~ini i vrz osnova na
soglasnost na rakovoditelot na Sektorot, istragata mo`e da trae
najmnogu 6 meseci, mo`e da se zabele`i deka na 10 pretstavki e
odgovoreno vo rok od 6 meseci. Za razlika od minatiot period, ne e
zabele`ano pre~ekoruvawe na rokot od 6 meseci, {to e sekako za
pozdravuvawe.
I pokraj zna~itelnoto namaluvawe na rokovite vo koi Sektorot
postapuva po podnesena pretstavka, evidenten e problemot so dol`inata
na ova postapuvawe vo kumanovskiot region. Podatocite poka`uvaat
deka na odgovor po podnesena pretstavka se ~eka pome|u 2 i 6 meseci, a
vo ovoj region se ~eka vo prosek 108 dena, {to e rezultat na
nepostoeweto na deta{iran inspektor na Sektorot vo Kumanovo vo
poslednava godina.24 Zatoa, pretstavkite se upatuvaat do Sektorot vo
Skopje, poradi {to se odolgovlekuva postapkata. Vo momentov i vo Ohrid
nema deta{iran inspektor. Proektot uka`uva na neophodnosta za itno
nadminuvawe na ovaa sostojba, odnosno imenuvawe na novi inspektori vo
Kumanovo i vo Ohrid.25
Rok vo koj e dobien odgovor na
podnesenite pretstavki
40
30

12

32

21

25

20

28

30 90

1010
6

8 6

2004/05
2006
2007

10

0
0
6

24

Vo oktomvri 2006 godina deta{iraniot inspektor od Kumanovo e postaven na novo

rabotno mesto vo Skopje. Ottoga{ e isprazneto ova mesto.
25
Edna od klu~nite preporaki na KPT e deka avtoritetite nadle`ni za istra`uvawe na
navodite za postoewe na policiska zloupotreba treba da gi imaat site potrebni
resursi, kako ~ove~ki, taka i materijalni.

22

Natamu, za razlika od izminatiot period, karakteristi~no za 2007

godina e toa {to `rtvite na policiska zloupotreba vo pismena forma se
informiraat za progresot vo postapkata i za pri~inite za probivawe na
rokot od 30 dena, {to e vo soglasnost so ~len 17, stav 4 od Pravilnikot.
Ova treba da se pozdravi!
Edna od konstantnite zabele{ki na Proektot e toa {to na del od
`rtvite im se podnesuvaat prekr{o~ni prijavi za naru{uvawe na
javniot red i mir, za nenosewe li~na karta, kako i krivi~ni prijavi za
napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe raboti na bezbednosta (na pr.
034). Vo periodot na koj se odnesuva Izve{tajot podneseni se 10
prekr{o~ni prijavi, kako i 4 krivi~ni prijavi protiv gra|ani koi se
`alat na policiska zloupotreba. Simptomati~no e {to najgolem del od
prekr{o~nite i/ili krivi~nite prijavi se podnesuvaat otkako gra|anite
}e iniciraat postapka protiv policiskite slu`benici, a ne neposredno
po nastanot.
Kako kuriozitet mo`e da se istakne slu~ajot na Angelko
Josifov protiv kogo e podnesena prekr{o~na prijava za
nenosewe li~na karta i ekspresno e osuden na 1.000
denari pari~na kazna. Vo isto vreme, OJO Ko~ani protiv 4
policiski
slu`benici
od
SVR
Ko~ani
pokrena
obvinitelen akt za maltretitawe vo vr{ewe na
slu`bata vrz Josifov. Od druga strana, vo ovoj slu~aj
Sektorot ne smeta{e deka policiskite slu`benici gi
pre~ekorile ovlastuvawata.
Vo prethodno spomenatiot slu~aj SK034, protiv Poto
Zegovski bila podnesena kontra krivi~na prijava za
krivi~no delo napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe
raboti na bezbednosta.
So toa mo`e da se izvede zaklu~ok deka ~estopati pri prekumerna
upotreba sredstva za prisilba (za {to postojat i dokazi, odnosno
medicinska dokumentacija), MVR so podnesuvaweto na krivi~nata prijava
za napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe na raboti na bezbednosta
protiv liceto nad koe e upotrebena prekumerna sila, kako `rtva na
nastanot go pretstavuva slu`benoto lice.
3.1.2. Postapuvawe po pretstavkite od strana na Sektorot
Sektorot postapuva vrz osnova na podatoci, na informacii i
soznanija do koi doa|a samoinicijativno ili po negovo barawe mu
dostavuvaat ili prezentiraat rabotnicite vo MVR, vrz osnova
podnesenite pretstavki od gra|ani, kako i po naredbi na ministerot

na
gi
na
za

23

vnatre{ni raboti (~len 2, stav 1 od Pravilnikot). Novitet e predviden

so ~len 14, stav 1, odnosno so mo`nosta za usno podnesuvawe na
pretstavki na telefonskiot broj 199. Spored ~len 21, stav 1 od
Pravilnikot, dokolku za vreme na istragata se utvrdi deka postojat
dovolno dokazi za zapo~nuvawe na postapka za prestanok na rabotniot
odnos poradi kr{ewe na rabotnata disciplina, Sektorot podnesuva
predlog za prodol`uvawe na istragata pred Komisijata za otkaz.
Ishod od odgovorenite pretstavki

25%

46%
2%
4%
5%

Pari~na kazna
Krivi~na prijava

13%

5%

Prerasporeduvawe na
ponisko rabotno mesto
Nema povreda (bez
obrazlozenie)

Vo periodot za koj se odnesuva ovoj izve{taj, Sektorot konstatiral

nepravilno odnesuvawe na policiski sl`benici vo 9 slu~ai (vo 16,36%
od vkupniot broj slu~ai).26 Vo 1 od slu~aite podnel barawe do JO za
utvrduvawe na krivi~na odgovornost na policiskite slu`benici, vo 3
slu~ai tie se pari~no kazneti, a disciplinski merki se izre~eni vo 3
slu~ai. Vo 1 slu~aj policiskiot slu`benik e preraspredelen na ponisko
rabotno mesto, i vo 1 slu~aj e daden predlog za otkaz do Komisijata za
otkazi i e podnesena krivi~na prijava protiv policiskiot slu`benik
involviran vo slu~ajot. Vo odgovorite na 26 pretstavki se veli deka
nema pre~ekoruvawe na policiskite ovlastuvawa i pritoa tie se
obrazlo`eni, a vo 14 odgovori se veli deka nema pre~ekoruvawe na
policiskite ovlastuvawa, no ne e dadeno obrazlo`enie. Vo 7 slu~ai se
veli deka nema dovolno dokazi da se utvrdi dali imalo pre~ekoruvawe
na policiskite ovlastuvawa.
Kratkiot osvrt na postapuvaweto na Sektorot vo slu~aite inicirani od
Proektot vo izminatite 3 godini naveduva na nekolku zaklu~oci:

26

Vo 2006 godina Sektorot konstatiral deka ima povreda vo 25,8% od slu~aite.

24

 Sektorot e hierarhiski vrzan so MVR, so {to mu nedostiga potrebnata

nezavisnost i nepristrasnost. Imeno, za da se za{titi kolegata
policiski slu`benik i da se minimizira i da se relativizira negovata
odgovornost ~esti se slu~aite vo koi e prisutna policiskata
solidarnost. Spored ES^P, Sektorot e hierarhiski vrzan so navodnite
storiteli poradi {to mu nedostiga potrebnata nezavisnost.27
Vo odgovorite na pretstavkite Sektorot godinava ja napu{ta
praktikata na davawe ~udni, protivre~ni i konfuzni objasnuvawa za
na~inot na koj `rtvite gi dobile povredite - ne{to {to be{e
kontinuiran problem do 2006 godina. Sepak, vo 2007 godina se
vospostavuva edna nova tendencija - vo odgovorite po 14 slu~ai (vo 25%
od vkupniot broj slu~ai), Sektorot ne dava nikakvo obrazlo`enie! Toa
pretstavuva kr{ewe na ~len 20 od noviot Pravilnik, odnosno na ~len 23
od stariot.28 Karakteristi~no e toa {to site slu~ai vo koi vo odgovorot
po pretstavkata nema obrazlo`enie se od regionite na Tetovo, na
Strumica i na Gostivar. Dotolku pove}e, vo nitu eden slu~aj iniciran od
strana na Proektot vo prethodno spomenatite regioni, nema obrazlo`en
odgovor na pretstavka, {to ne e samo vo sprotivnost na podzakonskata
regulativa na MVR, tuku e i krajno zagri`uva~ki. Imeno, vo site ovie
slu~ai se sprovela istraga od strana na Sektorot, a vo del od slu~aite
imalo i upotreba na sredstva za prisilba {to go obvrzuva policiskiot
slu`benik koj ja nanel povredata da podnese pismen izve{taj do negoviot
pretpostaven.29
So toa krajniot ishod ostanuva ist - MVR vo del od slu~aite ne dava
razumno objasnuvawe za toa kako nastanale povredite na gra|anite.

I natamu ostanuva problemot na odolgovlekuvaweto na postapkata od

neobjasnivi pri~ini, so {to se probivaat rokovite za poveduvawe na
disciplinska postapka, a toa vo krajna linija doveduva do zastaruvawe
na delata i do nekaznuvawe na involiranite lica.30

Kako problem vo 2007 godina se javuva i toa {to na zna~itelen broj

pretstavki se dobiva odgovor deka nema dovolno dokazi da se potvrdi
ili da se otfrli somnevaweto deka policiskiot slu`benik protiv kogo
Vidi: Case of Sulejmanov, Application No. 69875/01; Case of Jasar, Application No. 69908/01
(http://www.echr.coe.int).
28
Vo ~len 23 od Pravilnikot se veli deka vo odgovorot po pretstavkata }e se dade
zaklu~ok za sekoe tvrdewe izneseno vo nea.
29
Uredbata za upotreba na sredstva za prisilba i ogneno oru`je vo ~lenovite 27 i 28
naveduva deka ako kako rezultat na upotreba na sredstvata za prisilba e predizvikana
te{ka telesna povreda, se formira Komisija koja gi razgleduva okolnostite pod koi e
primeneto ova sredstvo i opravdanosta i pravilnosta za negovata upotreba.
30
ZAFIROVSKI, Voislav (rakovoditel na Sektorot): Analiza na pravnata ramka za
rabota na Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi vo MVR,
Izlagawe na Trkaleznata masa: "Noviot Pravilnik za vr{ewe na rabotite na Sektorot
za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi", Skopje, 28.05.2007.
27

25

e podnesena pretstavkata postapuval nezakonito ili neprofesionalno,31

od {to proizleguva deka na Sektorot mu nedostasuva analiti~nost i
transparentnost.
3.1.3. Sankcionirawe na odgovornite policiski slu`benici
Vo 2007 godina, isto taka,
se praktikuva da ne se izvestuvaat
podnositelite na pretstavkite za toa koi merki se prezemaat protiv
policiskite slu`benici za koi e konstatirano deka gi prekr{ile
pravata na gra|anite. Izrazot prezemeni se disciplinski merki ne dava
dovolno elementi za da se analizira politikata na sankcionirawe na
odgovornite vo evidentiranite slu~ai na policiska zloupotreba. Od
druga strana, ova ni uka`uva na netransparentnosta vo rabotata na
Sektorot. Proektot ja istaknuva svojata zagri`enost poradi
neizvestuvaweto na podnesitelot na pretstavkata za toa koja sankcija mu
e izre~ena na storitelot na povredata. Ovaa sostojba se provlekuva od
2004 godina navamu, no e poizrazena vo 2007 godina.
Od dosega izlo`enite slu~ai, evidentirani vo ramkite na Proektot,
mo`e da se zabele`i deka edinstvena merka koja ja prezel Sektorot
protiv policiskite slu`benici za koi se utvrdilo deka ne postapile vo
soglasnost so pravilata i so propisite na MVR, odnosno vo
evidentiranite slu~ai na policiska zloupotreba, e predlog za
prezemawe na disciplinski merki, bez da se naglasi dali stanuva zbor
za pari~na kazna i vo koj iznos. Isto taka se zabele`uva deka ne e
izre~en nitu eden otkaz na policiskite slu`benici. Sektorot vo del od
slu~aite gi utvrdil involviranite lica vo slu~aite na policiska
zloupotreba, no koga predlo`il prezemawe soodvetna merka za nivnata
odgovornost, prisutna e tendencija da se minimizira nivnata vina i da
se predlo`i poblaga merka od onaa koja odgovara na konkretniot slu~aj
ili voop{to da ne se predlo`i nikakva merka.
Natamu, vo odnos na sankcioniraweto na involviranite lica vo slu~aite
na policiska zloupotreba se nametnuva potrebata da se pristapi kon
izmena na Zakonot za vnatre{ni raboti i na Kolektivniot dogovor na
MVR so cel da se predvidat drugi disciplinski merki za sankcionirawe
na slu~aite na policiska zloupotreba, pokraj ve}e postoe~kite - otkaz i
pari~na kazna. Zna~ajno e da se istakne deka i pretstavnici na Sektorot
se soglasuvaat so konstataciite na NVO deka postoi diskrepancija
pome|u povredite na pravata na gra|anite od strana na policiskite
slu`benici i izre~enite sankcii, i smetaat deka izlezot od ovaa
situacija e vo izmena i dopolnuvawe na prethodno spomenatite akti.32
31

Procentot na pretstavki vo koi se dobiva vakov odgovor iznesuva 12,7%.

ZAFIROVSKI, Voislav (rakovoditel na Sektorot): Analiza na pravnata ramka za
rabota na Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi vo MVR,
Izlagawe na Trkaleznata masa: "Noviot Pravilnik za vr{ewe na rabotite na Sektorot
za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi", Skopje, 28.05.2007.

32

26

Spored KPT sosema e jasno deka bez razlika kolku e efektivna i

objektivna istragata, taa }e bide beskorisna dokolku sankciite
izre~eni za nesoodvetno postapuvawe na policiskite slu`benici se
neadekvatni,33 a stavot na ES^P e deka vospostavuvawe praktika na
tolerirawe na prekr{uvawata od strana na policiskite slu`benici
mo`e da dovede do sistematsko kr{ewe na osnovnite ~ovekovi prava i
slobodi.34 Sledstveno, izrekuvaweto na simboli~ni kazni vo slu~aite na
policiska zloupotreba }e generira klima na nekaznivost kaj
policiskite slu`benici i nivno izdignuvawe nad va`e~kite pozitivno
pravni propisi. Ne treba vo nikoj slu~aj da se pojavi somnevawe vo
zalo`bite na dr`avata da ja spre~i i da ja sankcionira policiskata
zloupotreba.
3.1.4. Postapuvawe na Sektorot vo mediumski eksponiranite slu~ai
Pra{awe od interes na ovoj izve{taj be{e postapuvaweto na Sektorot
vo slu~aite koi se mediumski eksponirani. Od posebna va`nost be{e da
se utvrdi dali Sektorot posvetuva posebno vnimanie na ovie slu~ai, a
kako merlivi pokazateli bea zemeni predvid dol`inata na postapkata i
ishodot od nea. Kako problem se javuva toa {to vo ramkite na Proektot
vo 2007 godina ima samo 5 slu~ai za koi mo`e da se ka`e deka se
mediumski eksponirani, {to ne e dovolno da se izvle~at relevantni
zaklu~oci. Sepak, vo ovie slu~ai zabele`ano e slednovo: vo 1 od
slu~aite e konstatirana povreda na pravata od strana na 2 policiski
slu`benici i protiv niv e podnesena krivi~na prijava za maltretirawe
vo vr{ewe na slu`ba, dodeka vo drugite 4 slu~ai e dobien odgovor deka
nema pre~ekoruvawe na policiskite ovlastuvawa. Vo 1 od slu~aite nema
obrazlo`enie na odgovorot na pretstavkata, dodeka drugite 3 slu~ai so
negativen ishod vo odnos na `rtvite ima celosno obrazlo`nie za
navodite vo pretstavkata. Prose~noto traewe na postapkata vo Sektorot
vo mediumski eksponiranite slu~ai iznesuva 29 dena. Ottuka mo`e da se
izvede zaklu~okot deka mediumskite eksponiranite slu~ai nemaat bitno
porazli~en tretman pri istragata vo Sektorot, vo odnos na ishodot od
nea i na nejzinoto traewe.
Vredi da se istakne faktot deka za prvpat od svoeto rabotewe, Sektorot
javno go objavi izve{tajot za svojata rabota vo prvite 6 meseci od 2007
godina na internet stranicata na MVR.35 So cel poefikasna istraga vo
slu~aite na policiska zloupotreba, vo izve{tajot se potencira va`nosta
na sorabotkata na Sektorot so gra|anskoto op{testvo i NP. Na krajot od
ovoj izve{taj stoi deka rezultatite od raboteweto za periodot na koj se
odnesuva toj, govorat za brzo i efikasno trasnformirawe na Sektorot vo
respektabilen i vo referenten faktor vo kontrolata i vo nadzorot na
Podetalno: CPT standarts- "Substantive" sections of the CPT's General Reports; CPT/Inf/E
(2002) 1 - Rev. 2006.
34
Vidi: Donnely and others v UK, application nos. 5577/72;5583/72, 5 April 1973.
35
Vidi: htpp://www.moi.gov.mk.
33

27

policiskoto rabotewe. I pokraj toa {to kako pretstavnici na

gra|anskoto op{testvo go pozdravuvame objavuvaweto na izve{taite od
rabotata na Sektorot i vidlivoto podobruvawe na negovata rabota vo
opredeleni segmenti, sepak ne se soglasuvame so iznesenata pozitivna
ocena za rabotata na Sektorot.
S dodeka ima zna~itelen broj slu~ai vo koi Sektorot ne dal
obrazlo`enie za navodite vo pretstavkata ili pak veli deka nema
dovolno dokazi da se potvrdi ili da se otfrli somnevaweto deka
policiskiot slu`benik nezakonito ili neprofesionalno postapuval,
kako i postoeweto na ogromna razlika me|u stepenot i vidot na
povredite na pravata na gra|anite konstatirani od strana na Sektorot,
od edna strana, i izre~enite sankcii kon policiskite slu`benici, od
druga strana, ne mo`e da se zboruva za efikasen vnatre{en kontrolen
mehanizam. Ottuka, se nametnuva potrebata od vospostavuvawe
nezavisen, nadvore{en organ za ispituvawe na pretstavkite za
pre~ekoruvawe na policiskite ovlastuvawa ili pak za vklu~uvawe
nezavisni ~lenovi, pretstavnici na gra|anite vo sistemot na
disciplinskata postapka vo ramkite na MVR.
Zaklu~oci:
Vo RM ne postoi nezavisen, nadvore{en organ za ispituvawe na
pretstavkite vo vrska so pre~ekoruvawe na ovlastuvawata od
strana na Policijata. Sektorot e hierarhiski vrzan so MVR, zaradi
{to mu nedostiga potrebnata doza na nezavisnost i na
nepristrasnost.

Vo noviot Pravilnik za vr{ewe na rabotite na Sektorot, isto

taka, nema odredba so koja na gra|aninot - `rtva na policiska
zloupotreba bi mu se davala pravna pouka za mo`nosta za za{tita
na negovite prava pred drugi nadle`ni organi.

Sektorot ne gi izvestuva podnositelite na pretstavkite za

merkite koi se prezemeni protiv policiskite slu`benici koi
postapile nezakonito, so {to se potvrduva konstatacijata za
netransparentnosta na Sektorot.

Izrekuvaweto na simboli~ni i na neadekvatni sankcii vo

slu~aite na policiska zloupotreba generira klima na nekaznivost
kaj policiskite slu`benici, a so toa im se ostava prostor da se
izdignat nad va`e~kite pravni propisi.

MVR podnelo 10 prekr{o~ni i 4 krivi~ni prijavi protiv gra|ani

koi se `alele na policiska zloupotreba. Simptomati~no e toa {to
najgolemiot broj prijavi ne se podneseni neposredno po nastanot,
tuku se podnesuvaat otkako gra|anite }e iniciraat postapka protiv
policiskite slu`benici.

28

Vo odgovorite na pretstavkite, Sektorot ja napu{ta praktikata na

davawe ~udni i protivre~ni objasnuvawa za na~inot na koj `rtvite
se zdobile so povredite, no ostanuva zabele{kata deka vo 25% od
slu~aite ne dal nikakvo obrazlo`enie.

Vo zna~itelen broj odgovori, Sektorot naveduva deka nema

dovolno dokazi da se potvrdi ili da se otfrli somnevaweto deka
policiskiot slu`benik protiv koj e podnesena pretstavkata
nezakonito ili neprofesionalno postapuval. Ottuka proizleguva
deka vo rabotata na Sektorot nedostiga analiti~nost i
transparentnost.

So noviot Pravilnik se utvrduva obvrska za site vraboteni i

Policijata da sorabotuvaat so Sektorot i deka sekoe odbivawe za
sorabotka }e bide tretirano kako povreda na rabotnata
disciplina; se zadol`uvaat rakovoditelite na rabotnite edinici
da prezemat aktivnosti za sankcionirawe na site pojavi na
kr{ewe na ~ovekovite prava od strana na policiskite
slu`benici, a naedno se obvrzuvaat zadol`itelno da postapat po
predlog-merkite na Sektorot itn.

Za razlika od prethodniot period (2004-2006 godina), kade edna od

zabele{kite be{e problemot so prolongirawe na rokot vo koj se
vr{i istragata po navodite vo podnesena pretstavka, vo 2007
godina ne e utvrdeno zabele`itelno otstapuvawe od rokovite
predvideni vo Pravilnikot.

Karakteristi~no za 2007 godina e toa {to podnositelite na

pretstavkite vo pismena forma se informiraat za progresot vo
postapkata, kako i za pri~inite za probivawe na rokot od 30 dena,
{to e vo soglasnost so ~len 17, stav 4 od Pravilnikot.

Za prvpat od svoeto rabotewe, Sektorot javno go objavi izve{tajot

za svojata rabota vo prvite 6 meseci od 2007 godina i toj e
dostapen na internet stranicata na MVR. Vo izve{tajot se
potencira va`nosta na sorabotkata na Sektorot so gra|anskoto
op{testvo i NP, so cel efikasna istraga vo slu~aite na policiska
zloupotreba.

Preporaki:
Vospostavuvawe nezavisen, nadvore{en organ za ispituvawe na
pretstavkite vo vrska so pre~ekoruvawe na policiskite
ovlastuvawa ili vo sistemot na disciplinska postapka vo ramkite
na MVR da se vklu~at nezavisni ~lenovi - pretstavnici na
gra|anite.

29

Se nametnuva potrebata od sistematizirawe na site relevantni

propisi za upotreba na sredstvata za prisilba vo eden praven akt.

Sektorot namesto da im odgovori na `rtvite deka nema dovolno

dokazi za izvr{ena policiska zloupotreba vo konkretniot slu~aj,
da sprovede temelna, seopfatna i efektivna istraga so cel da ja
utvrdi fakti~kata sostojba vo ovie slu~ai.

Da se pokrene inicijativa do ministerot za vnatre{ni raboti za

izmena na ~l. 17 od Pravilnikot vo nasoka na skratuvawe na
rokovite vo koi e dol`en Sektorot da ja zavr{i postapkata vo
slu~aite na policiska zloupotreba.

Pokraj postoe~kite disciplinski merki (otkaz i pari~na kazna), se

nametnuva potrebata od predviduvawe i na drugi discipilnski
merki za sankcionirawe na policiskite slu`benici koi gi
zloupotrebile ovlastuvawata.

^lenot 16 od Pravilnikot koj go regulira postapuvaweto po

anonimnite pretstavki treba da se doprecizira zatoa {to ostava
prostor za arbitrernost pri odlu~uvaweto dali }e se postapuva po
niv.

MVR da ne go koristi podnesuvaweto na krivi~ni i na prekr{o~ni

prijavi kako sredstvo za kaznuvawe na gra|anite koi iniciraat
postapka za utvrduvawe na odgovornost vo slu~aite na policiska
zloupotreba.

Sektorot da go napravi svoeto rabotewe transparentno i javno, i

da gi izvestuva podnositelite na pretstavkite za prezemenite
merki protiv policiskite slu`benici vo slu~aite kade e
konstatirana policiska zloupotreba.

MVR da dava razumno i detalno obrazlo`enie za toa kako

nastanale povredite na gra|anite, zatoa {to koga nekoe lice
dobilo povredi pri kontakt so Policijata, obezbeduvaweto na
prifatlivo objasnuvawe za pri~inata za povredite pa|a na tovar
na vlastite.

Kadrovsko doekipirawe na Sektorot vo Kumanovo i vo Ohrid preku

nazna~uvawe na deta{irani inspektori vo tie gradovi, so {to }e
ovozmo`i postapuvawe po podnesenite pretstavki vo ramkite na
rokovite predvideni so Pravilnikot.

30

3.2. Ulogata na Javnoto obvinitelstvo i na sudovite vo slu~aite na

policiska zloupotreba
Vo svoite izve{tai KPT e krajno kriti~en vo odnos na nedeluvaweto na
relevantnite vlasti vo odnos na navodite i na drugite informacii koi
uka`uvaat na maltretirawe. KPT zaklu~uva deka sudiite i obvinitelite
poka`uvaat mal interes, duri i koga ima neosporliv dokaz za
maltretirawe.36
Vo slu~aj koga JO bara potrebni podatoci kako vo vrska so prijavenite,
taka i so prijaveniot nastan, eden od glavnite problemi so koi se sudira
se nedovolnite podatoci vo prijavite ili nedostavuvawe na medicinska
dokumentacija
(lekarsko
uverenie).
^esto
pati
medicinskata
dokumentacija e so neopredelen opis na povredite, taka {to od nea ne
mo`e da se utvrdi koga, na koj na~in i so kakvo sredstvo se naneseni
povredite. Ova sekako vlijae na efikasnosta na krivi~nata postapka. Za
`al JO ne raspolaga so finansiski sredstva od koi }e mo`e da se plati
lekarskoto uverenie, pa zatoa dokolku toa ne e nabaveno od strana na
`rtvata, a nema drugi dokazi - JO nema da pokrene postapka.37
Vo slu~aite koga nema vidlivi telesni povredi, {to se javuva vo 50% od
evidentiranite slu~ai, i koga nema svedoci na nastanot, sudot
voobi~aeno ceni deka nema delo bidej}i osven iskazot na o{teteniot
nema drug dokaz so koj }e se potvrdi negovoto tvrdewe.38
Vrz efikasnoto i kvalitetno postapuvawe vlijae e faktot deka JO i
sudovite ne se specijalizirani da postapuvaat za ovoj vid kriminal.39 Vo
taa nasoka, vredi da se spomene deka vo nekoi dr`avi (Slovenija,
Brazil) postojat posebni oddeli vo ramkite na JO specijalizirani tokmu
za vakov vid kriminal.
Vo tekot na postapkata javnite obviniteli i o{tetenite se sudiraat i so
problemot na kolegijalnost i neobjektivnost t.e. policiska supkultura
od strana na pretstavnicite na MVR povikani da dadat iskaz vo
postapkata, so nivno nedoa|awe vo sud, kako i nemawe zakonska osnova za
nivno priveduvawe.40

Vidi: http://www.cpt.coe.int/en/states/mkd.htm.
GE[KOSKA, Gordana (pretsedatel na Zdru`enieto na javni obviniteli): Ulogata i
postapuvaweto na Javnoto obvinitelstvo vo slu~aite na policiska zloupotreba,
Izlagawe na obukata: "Postapuvawe na Javnoto obvinitelstvo vo registriranite slu~ai
na policiska zloupotreba", Skopje, 12.05.2007.
38
Isto.
39
Podetalno vidi: KALAJXIEV, Gordan, i drugi: Analiza na doma{noto zakonodavstvo,
institucii i praktika vo slu~ai na pre~ekoruvawe na ovlastuvawata od strana na
ovlasteni slu`beni lica, OBSE rabotna podgrupa za razvivawe na model za
nadvore{en nadzor na organite za sproveduvawe na zakonot, Skopje, 2007.
40
Isto.
36
37

31

Iskustvata na javnite obviniteli koi se odnesuvaat na sobirawe dokazi

vo slu~ai na policiska zloupotreba, uka`uvaat deka sorabotkata so MVR
ne e sekoga{ na zadovolitelno nivo, zatoa {to na podnesenite barawa za
potrebni podatoci i izvestuvawa ne se odgovara celosno i vo razumen
rok, {to pridonesuva za odolgovlekuvawe na postapkata i za prikrivawe
na upotrebenata sila od strana na policiskite slu`benici.41
JO se sudira so kompleksniot problem na vlijanie na policiskite
slu`benici vrz o{tetenite i vrz svedocite vo slu~aite na policiska
zloupotreba, {to rezultira so svoevidna vonsudska spogodba, celosno
menuvawe na iskazite na o{tetenite i na svedocite, ponekoga{ iska`ani
i preku pismeno zaverena izjava kaj notar.42
Za odolgovlekuvawe na postapkata pridonesuva i faktot deka vo celoto
JO rabotat samo 12 stru~ni sorabotnici.43
Nezakonitoto policisko postapuvawe vo slu~ajot SK031 e
registrirano na videosnimka od strana na MS televizija.
No, nadle`niot javen obvinitel smetal deka ovaa snimka
nema da se izveduva vo dokaznata postapka zatoa {to,
spored negovoto tolkuvawe na ZKP, snimaweto kako
posebna istra`na merka mora da bide izvedeno od MVR po
naredba na istra`en sudija.
3.2.1. Ishod od
obvinitelstvo

krivi~nite

prijavi

podneseni

do

Javnoto

Vo dosega{nata implementacija na Proektot se podneseni vkupno 44

krivi~ni prijavi. Od niv vo 22 slu~ai JO se otka`al od gonewe, a vo 9 od
slu~aite e podnesena supsidijarna tu`ba od strana na navodnite `rtvi.
Vo 6 slu~ai JO podnel obvinitelen akt, a vo 16 slu~ai istragata s u{te
trae. Vo del od slu~aite, istragata e s u{te vo tek iako e postapkata
inicirana pred pove}e od 3 godini.

41

Isto.
GAVROVSKI, Voislav (zamenik javen obvinitel): Procena na opravdanosta na
upotrebata na sredstva za prisilba i oru`je od strana na OSL vo RM - ulogata na JO,
Izlagawe na Trkaleznata masa: "Pravna regulativa za upotreba na oru`je i sredstva na
prisilba od strana na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti", Skopje, 17.10.2007.
43
Zaklu~oci od Trkaleznata masa: "Pravna regulativa za upotreba na oru`je i sredstva
na prisilba od strana na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti", organizirana na 17.10.2007 godina od strana na Proektot.
42

32

Tabela 4: Ishod od krivi~ni prijavi podneseni do JO

Podneseni
Podnesen
OJO se
krivi~ni
obvinitelen
otka`uva
Podnesena
NVO
prijavi
akt
od
supsidijarna
krivi~no
tu`ba
20042007
20042007
gonewe
2006
2006
8
1
1
0
7
1
ARKA
10
2
0
1
7
4
Koalicija
10
6
0
0
5
2
CDR
1
0
0
1
0
0
IZBOR
4
2
0
3
3
2
CGI
Vkupno
33
11
1
5
22
9
Vo periodot od 01.11.2006 do 31.10.2007 godina podneseni se 11 krivi~ni
prijavi protiv policiski slu`benici. Postapka pred OJO e inicirana vo
slu~aite PP025, PP026, KU044, SK061, SK064, TE028, TE030, TE031, TE032,
TE033 i TE035. Za razlika od minatiot period, vo 2007 godina
zabele`itelna e pogolema aktivnost i efikasnost na JO vo slu~aite na
policiska zloupotreba. Taka, vo periodot 2004-2006 godina be{e
podnesen samo 1 obvinitelen akt (KU001), a vo 2007 godina podneseni se 5
obvinitelni akti, i toa vo slu~aite PP003, PP025, PP026, SK031 i
SR029. @rtvata od slu~ajot SK065 direktno podnese privatna tu`ba
protiv policiskiot slu`benik.
Vo slu~ajot PP003 e donesena presuda od strana na OS
Prilep so koj policiskiot slu`benik e osuden na 6 meseci
zatvor za krivi~no delo nasilstvo (~len 386, stav 2 od
KZ). Ova e prv slu~aj vo ramkite na Proektot policiski
slu`benik da bide osuden na zatvorska kazna zaradi
policiska zloupotreba.
Kako osobeno pozitiven primer vredi da se istakne ekspeditivnosta na
OJO Prilep i OJO Ko~ani. Pette krivi~ni prijavi podneseni do ovie dve
OJO bea prosledeni so brza istraga od samo nekolku meseci. Po
sprovedenata istraga, duri vo 4 od ovie 5 slu~ai bea pokrenati
obvinitelni akti pred OS Prilep i OS Ko~ani.
Za razlika od prethodnite, kako negativen primer vo slu~aite na
policiska zloupotreba mo`e da se poso~i OJO Skopje. Za potsetuvawe
NP na po~etokot na 2006 godina podnese 3 krivi~ni prijavi vo slu~ai na
policiska zloupotreba koi ve}e se evidentirani od strana na Proektot.
I denes, 2 od tie 3 slu~ai (SK034 i SK037) s u{te se nao|aat vo faza na
istraga. Vo tie 2 slu~ai i MVR podnese krivi~ni prijavi protiv `rtvite
za napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe raboti na bezbednosta.
Zamenikot NP e informiran od strana na OJO deka obvinitelstvoto
prvo }e postapuva po krivi~nata prijava podnesena od strana na MVR, a

33

otkako }e zavr{i taa postapka }e se postapuva po krivi~nata prijava

podnesena od strana na `rtvata. Bidej}i se raboti za ist nastan, ovoj
stav e apsurden. Isto taka, so ovaa postapka se otvora mo`nost da dojde
do zastaruvawe na krivi~nite prijavi podneseni od `rtvite na
policiska zloupotreba. Se ~ini deka vo del od slu~aite se sudirame ne
samo so problemot na kolegijalnost vnatre vo policiskata organizacija,
tuku so eden mnogu pokompleksen problem na solidarnost me|u JO,
sudovite i Policijata.

14%
36%

(
)

50%

Site podneseni krivi~ni prijavi se odnesuvaat na naneseni te{ki

telesni povredi od strana na policiski slu`benici. Tie se podneseni
poradi povreda na ~len 142 od KZ (ma~ewe i drugo surovo, ne~ove~no ili
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe) i povreda na ~len 3 od EK^P.
Sporeduvawe na vidot na povredata i na podnesenata prijava n
naveduva na zaklu~ok deka postoi proporcionalnost me|u te`inata na
povredata i re{itelnosta na `rtvata na policiska zloupotreba da
inicira postapka pred OJO. Kolku e pote{ka povredata, tolku e
pogolema verojatnosta gra|aninot da podnese krivi~na prijava. Natamu,
site podneseni krivi~ni prijavi se odnesuvaat na naneseni telesni
povredi, a nitu edna ne se odnesuva na grubo ili na nedoli~no
odnesuvawe na policiskite slu`benici ili na nivno nepostapuvawe.
Sepak, samo vo 35% od slu~aite vo koi gra|anite tvrdat deka bile
fizi~ki napadnati od strana na policiski slu`benici, tie inicirale
postapka pred OJO. Pri~ina za toa mo`e da se bara vo bavnosta na
postapkata pred OJO i vo nejzinata neefikasnost.44 Za da bide efikasna
istragata, mora da bide sprovedena temelno i ekspeditivno.
3.2.2. Gra|anski postapki za nadomest na {teta
So me|unarodnite dokumenti e zagarantirano pravoto na `rtvite na
tortura na ot{teta i na adekvatna kompenzacija.45 Natamu, vo ~len 5 od
44

Nepostapuvaweto na OJO [tip vo 3 slu~ai na policiska zloupotreba od 1998 godina

bea pri~ini za intervencija na ES^P.
45
^len 13 i 14 od Konvencija protiv tortura, ~len 11 od Deklaracija za za{tita od
tortura; paragraf 35 i 36 od Minimum standardi za postapuvawe so zatvorenici.

34

EK^P se veli deka sekoj koj bil `rtva na li{uvawe od sloboda ili na
pritvor sprotivno na odredbite na Konvecijata }e ima ostvarlivo pravo
na obes{tetuvawe. KPT pak prepora~uva vo site slu~ai kade vo gra|anska
postapka e utvrden slu~aj na policiska zloupotreba, ili sudot dobil
informacii za postignata vonsudska spogodba, mora da se alarmiraat
nadle`nite organi, pred s JO i organot nadle`en za sproveduvawe na
disciplinska postapka vo ramkite na Policijata (dokolku ne se
prethodno zapoznaeni tie so konkretniot slu~aj). Dokolku donese sudot
odluka so koja go zadol`uva MVR da isplati nadomest na {teta
nastanata kako rezultat na zloupotreba na policiskite ovlastuvawa,
protiv storitelot, isto taka, treba da se inicira disciplinska i/ili
krivi~na postapka.
Godi{no po osnova na barawa za nadomest na {teta od lica koi bile
neosnovano ili nezakonito li{eni od sloboda, ili neopravdano osudeni,
od smetkata na Ministerstvoto za pravda se odlevaat po okolu 350.000
evra.46 Slu`benici od Ministerstvoto za pravda pak, predupreduvaat
deka vo posledno vreme gre{kite vo procedurata na li{uvawe od
sloboda se pravat od neznaewe, no i namerno, od lukrativni t.e.
kriminalni pri~ini.47
Vo periodot od 1.11.2006 do 31.10.2007 godina ne e inicirana gra|anska
postapka za nadomest na {teta od strana na evidentiranite `rtvi na
policiska zloupotreba vo ramkite na Proektot, nitu e pravosilno
zavr{ena nekoja od postapkite inicirani vo prethodniot period, osven
vo slu~ajot SK005.
Presudata P br.4082/03 koja be{e objavena na 28.06.2006
godina, a potoa be{e ob`alena od strana na tu`eniot
(MVR), od Apelacioniot sud vo Skopje e potvrdena na
17.01.2007 t.e. `albata na tu`eniot se odbiva kako
neosnovana. Po pravosilnosta na istata e dostavena do
izvr{itel za naplata na {tetata vo vrednost od
330.000,00 denari.
So ova slu~ajot e zavr{en vo korist na SK005, no
pravdata ne e zadovolena od pri~ina {to policiskiot
slu`benik koj nezakonski primenil sila ne snosi
posledici, tuku samo Ministerstvoto koe }e plati o{teta.
Ova e klasi~en slu~aj na nepo~ituvawe na odredbata od
~l. 142 stav 1 od ZKP kade se veli deka dr`avnite organi,
instituciite koi vr{at javni ovlastuvawa i drugi pravni
lica se dol`ni da prijavat krivi~ni dela za koi se goni
po slu`bena dol`nost, za koi se izvesteni ili }e doznaat
na drug na~in.
46
47

NVO Nulta korupcija: "Sudiite ja kradat dr`avata" (http://www.transparency.org.mk).

Isto.

35

Zaklu~oci:
Eden od glavnite problemi vo postapkata pred JO se nedovolnite
dokazi vo prijavite ili nedostavuvawe medicinska dokumentacija
(lekarsko uverenie). JO ne raspolaga so buxet od koj }e mo`e da se
izvr{i pla}awe na lekarskoto uverenie, taka {to dokolku ne e
nabaveno toa od strana na `rtvata, a nema drugi dokazi - JO nema
da pokrene postapka.

Postapkata
slu~aite e
odnesuvawe
s u{te vo
godini.

Dokolku se sporedi te`inata na povredata i podnesenata prijava,

se izveduva zaklu~okot deka postoi proporcionalnost me|u
te`inata na povredata i re{itelnosta na gra|aninot `rtva na
policiska zloupotreba da inicira postapka pred JO.

Za razlika od minatiot peridot, vo 2007 godina se zabele`uva

pogolema aktivnost i efikasnost na JO vo slu~aite na policiska
zloupotreba.

Vo del od slu~aite inicirani pred skopskoto OJO se pojavuva

zagri`uva~kiot problem na solidarnost me|u obvinitelstvoto,
sudovite i Policijata (koga e podnesena krivi~na prijava za ist
nastan i od Policijata i od `rtva, OJO dava na postapkata
inicirana od MVR).

Pri kontaktite so licata li{eni od sloboda, javnite obviniteli i

istra`nite sudii retko go koristat svoeto ovlastuvawe da
predlo`at / da naredat vrz ovie lica da se izvr{i lekarski
pregled so {to }e se utvrdi dali se `rtva na nezakonito
policisko postapuvawe.

po podneseni krivi~ni prijavi do JO vo del od

dolgotrajna i neefikasna za `rtvi na nepravilno
od strana na Policijata. Ima slu~ai kade istragata e
tek iako postapkata e inicirana pred pove}e od 3

Preporaki:
Da se praktikuva ~len 144, stav 3 od ZKP vo soglasnost so koj
javniot obvinitel mo`e da vr{i konsultacii i da dobie mislewa
od stru~ni lica od soodvetnata oblast potrebni za da odlu~i po
podnesenata krivi~na prijava.

Javniot obvintel i istra`niot sudija da gi koristat site pravni

sredstva koi im stojat na raspolagawe vo slu~aite na policiska
zloupotreba, a ne samo da ispra}aat barawa do MVR za
dopolnitelni informacii.

36

Dosledno po~ituvawe na odredbite na ZKP za zavr{uvawe na

istragata vo rok od 90 dena, so {to bi se ovozmo`ilo podnesuvawe
obvinitelen akt protiv navodnite storiteli.

Mora da se obezbedi prisustvo na policiskite slu`benici vo

istragite i vo sudskite postapki vo koi se javuvaat kako obvineti
lica, no i koga se javuvaat kako svedoci.

Vo slu~aj koga se podneseni krivi~ni prijavi i od MVR i od `rtva

za ist nastan, JO da postapuva istovremeno i po dvete prijavi, a ne
da dava prioritet na postapkata inicirana od MVR.

3.3. Podnesuvawe pretstavki do Narodniot pravobranitel

Vo periodot na koj se odnesuva Izve{tajot, podneseni se vkupno 33
pretstavki do NP, od koi 14 podnela Koalicijata, 11 CDR, 5 CGI i 3
IZBOR. Dostaven e odgovor na 20 pretstavki, od {to vo 6 slu~ai dal
preporaki, predlozi, mislewa i uka`uvawa za na~inot na otstranuvawe
na konstatiranite povredi. Vo 2 slu~ai e prekinata postapkata kaj NP,
bidej}i za predmetot zapo~nala sudska postapka, dodeka vo drugite 12
predmeti ne e konstatirano prekr{uvawe na pravata.
Vredi da se zabele`i dodeka CGI, CDR i IZBOR dobivaat direktno
odgovori od Kancelarijata na NP, pravniot sovetnik na Koalicijata
dobiva informacii za ishodot na postapkata pred NP od `rtvite ili od
odr`anite sostanoci so pretstavnicite na Kancelarijata na NP vo
Skopje. Lokalnata kancelarija na NP vo Kumanovo ne dostavila ni eden
odgovor nitu do ARKA, nitu do `rtvite.
Zagri`uva~ki e faktot deka vo slu~aite vo koi se involirani
pripadnicite na Specijalnite policiski edinici - Alfi i EBR na NP ne
mu e dozvoleno da izvr{i razgovor so niv, vo soglasnost so
ovlastuvawata koi mu se dadeni vo Zakonot za Naroden pravobranitel.48
Isto taka, vo opredeleni slu~ai se dobiva vpe~atok deka NP ne gi
koristi site svoi ovlastuvawa vo slu~aite na nezakonito policisko
postapuvawe.49 Naj~esto svojata intervencija ja sveduva na pi{uvawe
pismo do Sektorot i ~ekawe odgovor. Ottuka se nametnuva potrebata od
poagresiven i poaktiven nastap na NP pri postapuvaweto po slu~aite na
48

TANU[ESKI, Tripun (zamenik NP): Odnosot pome|u Narodniot pravobranitel i

Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi od aspekt na noviot
Pravilnik na Sektorot, Izlagawe na Trkaleznata masa: "Noviot Pravilnik za vr{ewe
na rabotite na Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi", Skopje,
28.05.2007.
49
Zaklu~oci na u~esnicite na trkaleznata masa "Noviot Pravilnik za vr{ewe na
rabotite na Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi",
organizirana na 28.05.2007 godina od strana na Proektot.

37

policiska zloupotreba, vo soglasnost so negovite ustavni i zakonski

prava i obvrski.
Kako pozitiven primer se istaknuva vospostavenata sorabotka pome|u NP
i Proektot za pokrivawe na tro{ocite za izdavawe lekarsko uverenie
vo slu~aite registrirani od strana na NP (NP ne raspolga so finanski
sredstva), a vo koi ima indicii za povredi na pravata na gra|anite od
strana na policiskite slu`benici.50 Dosega od Proektot se pokrieni
tro{ocite vo Biroto za sudska medicina za ve{ta~ewe na povredite kaj
`rtvata od slu~ajot SK065.
Zaklu~oci:
Podneseni se vkupno 33 pretstavki do Kancelarijata na narodniot
pravobranitel. Dostaven e odgovor na 20 pretstavki, od {to vo
{est slu~ai dal preporaki, mislewa i uka`uvawa za na~inot na
otstranuvawe na povredite. Vo dva slu~ai e prekinata postapkata,
bidej}i za predmetot zapo~nala sudska postapka, dodeka vo
drugite 12 predmeti ne e konstatirano prekr{uvawe na pravata.

Vo slu~aite vo koi se involirani pripadnicite na Specijalnite

policiski edinici Alfi i EBR na NP ne mu e dozvoleno da izvr{i
razgovor so niv, vo soglasnost so ovlasuvawata predvideni so
Zakonot za Naroden pravobranitel.

NP ne gi koristi site svoi ovlastuvawa vo slu~aite na

pre~ekoruvawe na ovlastuvawata na Policijata. Naj~esto svojata
intervencija ja sveduvaat na pi{uvawe pismo do Sektorot i
~ekawe odgovor.

Kako pozitiven primer se istaknuva sorabotkata vospostavena

me|u Kancelarijata na NP i nevladinite organizacii od Proektot
so cel pokrivawe na tro{ocite za vadewe lekarsko uverenie, vo
slu~ai registrirani od strana na NP, a vo koi ima indicii deka
ima povredi na pravata na gra|anite od strana na policiskite
slu`benici.

Preporaki:
Potreben e poagresiven i proaktiven nastap od strana na
pretstavnicite na Kancelarijata na narodniot pravobranitel vo
postapuvaweto vo slu~aite na policiska zloupotreba, vo
soglasnost so nivnite ustavni i zakonski prava i dol`nosti

Koristewe na mediumite kako sredstvo za pritisok vo slu~aite na

policiska zloupotreba i objavuvawe na slu~ajot vo sredstvata za

50

Vo Proektot rapolaga so finansiski sredstva so koi na gra|anite-`rtvi na

nezakonito policisko postapuvawe im se pokrivaat tro{ocite za izdavawe na lekarsko
uverenie dokolku se ovie lica socijalni slu~ai.

38

javno informirawe na tro{ok na MVR vo slu~aite koga e utvrdena

povreda na zakonskite prava i obvrski, vo soglasnost so
ovlastuvawata dadeni so Zakonot za naroden pravobranitel.
3.4. Postojana anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na
gra|aninot
Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na
gra|aninot e sobranisko telo koe ima funkcija da gi razgleduva
pra{awata od sferata na za{titata na ~ovekovite prava i slobodi, da
utvrdi dali postoi nivna povreda, kako i da povede postapka za
utvrduvawe na odgovornost kaj nositelite na javni funkcii.
Neefikasnosta na ovaa komisija vo postapuvaweto po konkretnite
pretstavki podneseni od strana na gra|anite se dol`i na faktot deka
taa s u{te nema razrabotena sopstvena procedura i metodologija na
rabota, nitu pak raspolaga so neophodnite tehni~ki i kadrovski
kapaciteti. Zatoa i gra|anite koi se `alat na nezakonito policisko
postapuvawe ne projavuvaat interes za prezentirawe na nivnite slu~ai
pred ova telo.
Nekolku obidi od strana na Proektot da se inicira postapka pred ovaa
Komisija ostanaa bezuspe{ni poradi otpor od `rtvite (SK031 i SK034).
Sepak, `rtvata od Tetovo po dobivaweto na negativen odgovor od
Sektorot re{i da inicira postapka pred Komisijata. Postapkata e vo
tek.

39

4. Oblici na sorabotka me|u Proektot i dr`avnite

organi
Pokraj obezbeduvawe besplatna pravna pomo{ na `rtvite na policiska
zloupotreba preku koristewe na raspolo`livite pravni mehanizmi za
za{tita na ~ovekovite prava, drugi celi na Proektot se zgolemuvawe na
kapacitetite, na odgovornosta i na transparentnosta na nadle`nite
dr`avni institucii, podobruvawe na pristapot i doverbata na gra|anite
vo niv, kako i zajaknuvawe na odnosot me|u vladiniot i nevladiniot
sektor.
4.1. Lokalni koordinativni sostanoci
So cel da se zajakne prethodno vospostavenata sorabotka me|u
gra|anskoto op{testvo i dr`avnite institucii koi primaat `albi za
mo`ni povredi na ~ovekovite prava preku zloupotreba na policiskite
ovlastuvawa, organizaciite vklu~eni vo ovoj proekt organiziraat
lokalni koordinativni sostanoci.51 Preku sostanocite, pokraj toa {to se
gradi zaedni~ka strategija za registriranite slu~ai na policiska
zloupotreba, se zgolemuva i doverbata na gra|anite kon nadle`nite
dr`avni institucii.
Eden od glavnite problemi vo minatata godina be{e obezbeduvawe na
prisustvo na pretstavnicite na Kancelarijata na NP vo Skopje, odnosno
vo Koalicijata Site za pravi~no sudewe. Iako se nameneti ovie
sostanoci za neposredno i za efektivno sledewe na registriranite
slu~ai na policiska zloupotreba, vo 2007 godina ne e odr`an nitu eden
zaedni~ki sostanok. Od druga strana, vo Skopje bez problem se
odr`uvaat posebni sostanoci so pretstavnicite na Sektorot i na NP. Vo
Kumanovo, isto taka, ne e odr`an nitu eden lokalen koordinativen
sostanok poradi ispraznetost na pozicijata deta{iran inspektor vo ovoj
grad ve}e cela godina.52 CDR vo izminatava godina ne odr`al nitu eden
sostanok, CGI odr`al 3 sostanoci, a 2 sostanoka odr`al IZBOR.
Maliot broj vakvi sredbi uka`uva deka gra|anskiot sektor treba da bide
poaktiven vo nivnoto inicirawe i odr`uvawe. Vo slu~aite kade {to od
objektivni pri~ini ne mo`e da se odr`at koordinativni sostanoci
(Skopje i Kumanovo - s dodeka ne bide imenuvan deta{iran inspektor)
personalot na Proektot so cel da pridonese kon me|uinstitucionalnata
51

Po~nuvaj}i od april 2005 godina, vo prostoriite na sekoja od pette NVO koi go

implementiraat Proektot se organiziraat lokalni koordinativni sostanoci. U~esnici
na ovie sostanoci se: inspektori od Sektorot, pretstavnici na NP, na JO i na
lokalnata samouprava, kako i pretstavnici na misijata na OBSE.
52
Na pra{awe na kumanovskiot zamenik NP na Trkaleznata masa "Pravna regulativa za
upotreba na oru`je i sredstva na prisilba od strana na ovlastenite slu`beni lica na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti", organizirana na 17.10.2007 godina od strana na
Proektot, rakovoditelot na Sektorot odgovori deka se o~ekuva popolnuvawe na ova
rabotno mesto vo najskoro vreme.

40

sorabotka, a ne samo kon razmenata na informacii po opredelenite

slu~ai, treba da se iznajde na~in za odr`uvawe na ovie sostanoci.
4.2. Minop
Minop e neformalna grupa vo koja ~lenuvaat pretstavnici na MVR, NP i
NVO. NVO koi go implementiraat ovoj proekt, od noemvri 2005 godina na
sostanocite na Minop se pretstaveni od strana na proektkoordinatorot. Celta na grupata e razmenuvawe iskustva i pozitivni
primeri od praktikata, se so cel prodlabo~uvawe na vrska me|u NVO-i
(aktivni vo oblasta na za{tita na ~ovekovite prava), NP (kako dr`avna
institucija koja prima `albi od gra|anite za mo`ni povredi na ~ovekovi
prava) i MVR. Za `al vo periodot na koj se odnesuva izve{tajot se odr`a
samo eden sostanok na Minop.53 Pretstavnikot na Proektot dostavi
predlog do pretsedava~ot i do ~lenovite na Minop za odr`uvawe
sostanok na po~etokot na 2007 godina, no bez vidliv rezultat. Postoi
golema verojatnost da dojde do celosno zamirawe na aktivnostite na
ovaa grupata koja vo izminatite godini be{e dosta aktivna i vo svojata
rabota ima diskutirano i doneseno zaklu~oci i preporaki vo odnos na
Zakonot za policija i na podzakonskite akti koi ja reguliraat rabotata
na MVR.54
4.3. Rabotna grupa za razvivawto na modelot za nadvore{en nadzor na
organite za sproveduvawe na zakonot
Na 16.02.2007 godina po inicijativa na Misijata na OBSE vo Skopje e
formirana rabotna grupa ~ija osnovna cel e da se vospostavi efektiven
mehanizam za nezavisen nadzor i za istra`uvawe na slu~aite na smrt i
na te{ki telesni povredi predizvika od ovlasteni slu`beni lica za
sproveduvawe na zakonot. ^lenovi na grupata se pretstavnici na MVR,
NP, JO, Ministerstvoto za pravda, pratenici, univerzitetski profesori,
pretstavnici na doma{ni NVO za ~ovekovi prava i pretstavnici na
me|unarodnata zaednica prisutna vo RM. NVO koi go implementiraat ovoj
proektot na sostanocite na Rabotnata grupa se pretstaveni od nivniot
proekt-koordinator. Se o~ekuva vo tekot na 2008 godina, ovaa rabotna
grupa da predlo`i vostanovuvawe na nov mehanizam koj }e vodi kon
namaluvawe na slu~aite na policiska zloupotreba i do efektivna
istraga i adekvatna sankcija za storitelite na povredite.

Zaklu~ok:
53

Noviot pretsedava~ na "Minop" be{e izbran na 15.12.2007 godina.

"Minop" ima diskutirano za formularite za zadr`uvawe na lice vo Policija;
rokovite vo koi JO i drugite dr`avni organi postapuvaat po podnesoci od gra|anite;
tretmanot na medicinska dokumentacija izdadena od javni i od privatni zdravstveni
ustanovi vo `albenite postapki pred dr`avnite organi i dr.

54

41

Lokalnite koordinativni sostanoci nameneti za neposredno i za

efektivno sledewe na registriranite slu~ai na policiska
zloupotreba ili ne se odr`uvaat ili se odr`uvaat na sekoi 6
meseci.

Preporaka:
Gra|anskiot sektor da bide poaktiven vo organiziraweto na
lokalnite koordinativni sostanoci. Vo slu~aite kade {to ,
objektivno, ne mo`e da se odr`at koordinativni sostanoci, tie
treba da se modifikuvaat.

42

5. Zaklu~ni sogleduvawa i preporaki

Pravnata dr`ava bara ednakvost, zakonitost i po~ituvawe na
~ovekovite prava ne od nekakva romanti~arska ~uvstvitelnost za
pravata na osomni~enite, tuku zatoa {to civilizacijata, po~ituvaj}i gi
pravata i na najmalku vrednite gra|ani, ja kreva veli~inata na sekoj od
nas i gradi atmosfera na sloboda i na doverba kon vlasta. Metodite {to
gi primenuvame kon osomni~enite se merilo za stepenot na razvienosta
na na{ata demokratija.
Od ponapred prezentiranite podatoci i od izve{taite na razli~nite
vladini i nevladini organizacii se gleda deka policiskite
pre~ekoruvawa ne se samo nekakvi izolirani incidenti na poedinci.
Naprotiv, nasproti deklarativnoto zalagawe za po~ituvawe na
~ovekovite prava, Policijata smeta deka tie gi popre~uvaat vo
uspe{noto sproveduvawe na zakonot. Taka, povredata na pravnite
proceduri se smeta kako svoevidna kolateralna {teta za efikasno
izvr{uvawe na policiskite zada~i.
Dr`avnite avtoriteti na najvisoko politi~ko nivo treba da ispratat
jasna poraka deka nema tolerancija za torturata ili za drugite formi na
lo{o postapuvawe od strana na Policijata. Vo sekoj slu~aj kade {to se
tvrdi deka se pre~ekoreni policiskite ovlastuvawa tie treba da
prezemat odlu~na akcija, {to podrazbira temelna i navremena istraga vo
soglasnost so me|unarodnite standardi. Borbata so nekaznivosta mora da
zapo~ne vnatre vo samata policiskata organizacija.
^estopati kolegijalnosta doveduva do tendencijata policiskite
slu`benici me|usebno da si pomagaat koga se podneseni obvinuvawa za
policiska zloupotreba, pa duri i do prikrivawe na nelegalnite
postapki na kolegite. Podatocite uka`uvaat deka relativno mal broj
policiski slu`benici se odgovorni za pogolemiot broj slu~ai na
problemati~no policisko odnesuvawe. Ottuka MVR mora da raboti
pove}e na promovirawe na odgovornosta i na efektivniot menaxment.
Zaradi identifikuvawe na problemati~noto policisko odnesuvawe se
prepora~uva razvivawe na personalen menaxment sistem zasnovan na
data na podatoci (takanara~en sistem za rano predupreduvawe) koj }e
ovozmo`i navremena reakcija za ispravawe i za prevenirawe na ova
odnesuvawe.
Preku soodveten trening na policiskite slu`benici treba da se
promovira kultura kade pre~ekoruvaweto na policiskite ovlastuvawa
}e se smeta za neprofesionalno i za neprifatlivo od strana na samata
policiska organizacija, koja od kvazimilitarna sila se tranformira vo
servis na gra|anite vo demokratskoto op{testvo. Vo taa smisla,
toleriraweto ili poddr{kata na kolegite koi se skloni kon nasilni~ko
odnesuvawe, koi koristat navredliv re~nik vo op{teweto so gra|anite

43

ili na drug na~in gi povreduvaat pravnite propisi i policiskata etika,

}e se smeta za nesigurno od aspekt na napredokot vo karierata.
Zatoa treba da se sozdava atmosfera vo koja e pravilno da se prijavi
zloupotrebata koja ja vr{at kolegite, da se ima jasno razbirawe deka
odgovornosta za zloupotrebite se pro{iruva i gi opfa}a ne samo
neposrednite storiteli tuku i site koi znaele, ili trebale da znaat za
toa, no ne prezele ni{to za da ja spre~at ili da ja prijavat. Vo taa
smisla, pretpostavenite policiski slu`benici }e se smetaat za
odgovorni dokolku znaele ili trebalo da znaat za nastanatite
zloupotrebi, a pritoa ne prezele nikakvi aktivnosti.
Istragite za policiskite prekr{uvawa na ~ovekovite prava mora da
bidat brzi, profesionalni, iscrpni i nepristasni, kako i da vodat kon
identifikacija i kaznuvawe na odgovornite lica.
Temelnosta i principielnosta vo istra`uvaweto i vo kaznuvaweto na
pre~ekoruvawata na policiskite ovlastuvawa se krucijalni vo
davaweto na prakti~noto zna~ewe na zabranata za tortura i za
ne~ove~ko ili za poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.
Pridr`uvaweto kon ovoj princip zna~i deka organite koi se odgovorni za
sproveduvawe na istragata treba da bidat obezbedeni so site neophodni
resursi, kako ~ove~ki, taka i materijalni.
Naedno, treba da se vospostavat i da se primenuvaat dosledno strogi
sankcii za popre~uvaweto ili za nesorabotuvaweto so nezavisnite ili
so vnatre{nite istragi.
Disciplinskite postapki koi se vodat vo ramkite na MVR pretstavuvaat
dopolnitelen instrument vo borbata so nezakonitoto policisko
postapuvawe, pa zatoa istite treba da se vodat tie paralelno so
krivi~nata postapka. Disciplinskata odgovornost na licata treba da
bide sistematski ispitana, bez razlika dali vo konkretniot slu~aj e
utvrdeno deka se raboti za krivi~no delo.
Sekoj slu`benik {to e na kakov bilo na~in vme{an vo prekr{uvaweto na
~ovekovite prava, treba da se oddale~i od slu`bata s dodeka ne se
donese soodvetnoto re{enie od pokrenatata istraga, a kazna ili
disciplinska sankcija }e mu se izre~e samo vo slu~aite koga e utvrdena
negovata vina (po sprovedenoto sudewe). Vo slu~aite koga slu`benikot e
nevin, toga{ negovoto ime treba da bide is~isteno i na istiot treba da
mu se vratat site prava i privilegii od slu`bata.
Golemo vnimanie treba da se posveti kon licata koi bile `rtva na
nezakonito policisko postapuvawe, da ne bidat zapla{uvani i
odvra}ani od namerata da povedat postapka protiv odgovornite
policiski slu`benici. Naprotiv, treba da bidat ohrabreni da ja prijavat

44

sekoja zloupotreba na vlasta, sekoe nezakonsko, neprofesionalno i

svoevolno postapuvawe na Policijata.
So ogled na faktot {to najgolemiot broj pre~ekoruvawa na policiskite
ovlastuvawa se storeni pri priveduvawata i pri zadr`uvawata vo
policiskite stanici, neophodno e dosledno sproveduvawe na pravnite
proceduri.
Zakonskite i podzakonskite akti so koi se reguliraat policiskite
ovlastuvawa ne se dovolno precizni i jasni, {to ostava mo`nost za
subjektivni tolkuvawa pri nivnata primena. Pravnata regulativa treba
da obezbedi pojasni i prakti~ni nasoki za policiskite slu`benici vo
primenata na nivnite ovlastuvawa. Osobeno e va`no vakvite garancii da
dobijat forma na pravila zad koi }e stoi zakana so sankcii vo slu~aj na
nivno kr{ewe. Policiskiot slu`benik mora da vodi smetka deka od nego
}e se bara da ja opravda primenata na ovlastuvawata pred negovite
pretpostaveni ili na sud, i deka zloupotrebata na vlasta gledano
dolgoro~no im {teti na policiskite napori i doveduva do nedoverba kon
Policijata. Osnovna cel e da se postigne pravi~nost, kako za
osomni~enoto lice preku za{tita na negovite prava, taka i za licata
{to go primenuvaat zakonot, so toa {to }e se namalat neosnovanite
obvinuvawa za zloupotrebi, koi so postojnite mehanizmi i praktika ne
mo`e da se proverat efikasno.
Taka, ZKP nalo`uva voveduvawe poseben policiski slu`benik koj nema
da bide vklu~en vo policiskite istragi i koj }e se gri`i za pravata i za
interesite na licata dodeka se zadr`ani od strana na Policijata.
Pritoa, policiskite stanici nameneti za zadr`uvawe na lica treba da
bidat adekvatno opremeni.
Mora da se utvrdat i jasni pravila i upatstva za na~inot kako treba da
se vodat policiskite raspiti, koi treba da se osvrnat na slednive
raboti: informirawe na zadr`anoto lice za identitetot na licata {to
prisustvuvaat na raspitot; vreme za odmor pome|u intervjuata i pauzi za
vreme na edno intervju; mesto kade {to se vr{i raspitot; posebni
garancii za licata koi se pod vlijanie na droga,na alkohol ili na
lekarstva, koi se vo sostojba na {ok, na ranlivite grupi gra|ani (na
primer, maloletnici, mentalno hendikepirani i sl.). Isto taka, po`elno
e raspitite da se snimaat (audio ili video), so {to }e se spre~at
mo`nite {pekulacii deka izjavite se dadeni pod prisilba ili pak deka
liceto bilo `rtva na maltretirawe ili na tortura.
Licata pritvoreni vo Policija treba da mo`at da se konsultiraat
nasamo so advokat, i toa vedna{ ili nabrgu po li{uvaweto od sloboda,
kako i toj da mo`e da prisustvuva na raspitot na osomni~eniot.
Edna od najva`nite za{titi od policiski zloupotrebi, e liceto {to e
mo`no pobrgu po negovoto priveduvawe vo Policija da se podlo`i na
45

korekten medicinski pregled, a potoa da mu se ovozmo`i medicinska

gri`a, sekoga{ koga toa }e bide neophodno.
Treba da se vospostavi mehanizam preku koj gra|anskiot sektor }e mo`e
aktivno da u~estvuva vo nadzorot vrz policiskata rabota. Postojat
pove}e modeli koi mo`e da poslu`at kako korisen primer za efikasna
gra|anska kontrola, osobeno vodej}i smetka za multietni~kiot karakter
na na{ata dr`ava.
Itno treba da se pristapi kon ratifikuvawe na Fakultativniot
protokol kon Konvencijata protiv ma~eweto koj RM go potpi{a na
01.09.2006 godina, taka {to periodot ostaven za ratifikacija, koj spored
protokolot e edna godina, ve}e izmina. Fakultativniot protokol e nov
instrument za prevencija i za eliminirawe na ma~eweto ili na drugite
formi na ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe koj nudi
proaktiven mehanizam za prevencija od ma~eweto preku regularni ili
periodi~ni poseti na mestata kade se zadr`ani lica li{eni od sloboda.
Mora da se predvidi postapka za izbor na ~lenovi na ova telo, mora da
gi predvidat metodite i kriteriumite za nivniot izbor, vremeto za koe
}e ja vr{at funkcijata, nivniot imunitet i privilegii i postapka za
niviot otpovik, ili prestanuvawe na funkcijata. ^lenovite mora da
bidat nezavisni eksperti vo svojata oblast i da ja otslikuvaat etni~kata
i malcinska slika na op{testvoto. Osobeno e va`no da se obezbedat
finansiski sredstva koi }e ja pokrijat celosno vakvata aktivnost so cel
taa da bide efikasna.
Policiskata organizacija treba da poka`e podgotvenost na javnosta da
dava objektivni informacii za svoite aktivnosti bez da se otkrivaat
doverlivi podatoci ili da se povreduva integritetot i dostoinstvoto na
gra|anite, nitu principot na prezumpcija na nevinost. Zatoa treba da se
vospostavat profesionalni standardi za kontakti so mediumite.
Policijata treba da bide transparentna i podgotvena za sorabotka so
pretstavnicite na drugite kontrolni mehanizmi. Policiskite izve{tai
za povredite na ~ovekovite prava i slobodi od strana na policiskite
slu`benici (osobeno na izve{taite na Sektorot) treba javno da se
objavuvaat. Za taa cel mo`e da se koristi i internet stranicata na MVR.
So ogled na seto navedeno ponapred, predlagame Proektot da prodol`i
so sledewe i so analizirawe na sostojbata so Policijata i ~ovekovite
prava. Vo negovi ramki natamu treba da se razviva i da se unapreduva
koristenata metodologija i vnatre{nite kadrovski i tehni~ki
kapaciteti za uspe{no soo~uvawe so problemot na nezakonitoto
policisko postapuvawe i pomagaweto na `rtvite vo poveduvaweto
pravni postapki pred nadle`nite dr`avni i me|unarodni institucii.
Za da mo`e da gi za{tituva Proektot poefikasno ~ovekovite prava na
gra|anite vo kontaktot so Policijata, predlagame vo Nacrt-zakonot za
46

pravna pomo{ (pokraj Advokatskata komora) i nevladinite organizacii

da mo`at da uka`uvaat pravna pomo{ na zainteresiranite `rtvi na
policiska zloupotreba.
Proektot pove}e da e prisuten vo mediumite preku pretstavuvawe na
mese~nite izve{tai, organizirawe trkalezni masi i sl.

47

Proektot za poddr{ka na ~ovekovite prava pretstavuva inicijativa na

gra|anskoto op{testvo vo Republika Makedonija, koja se fokusira na
pojavata na nepravilno odnesuvawe i zloupotreba na ovlastuvawa od
strana na policiskite slu`benici. Osnovna cel na Proektot e da obrne
vnimanie na nezakonitata upotreba na sredstvata za prisilba od strana
na policiskite slu`benici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, no i
da pomogne vo razvivaweto na efikasen mehanizam za za{tita na
pravata na `rtvite. Proektot nastojuva prijavenite slu~ai na policiska
zloupotreba da bidat prosledeni so efektivna istraga od strana na
nadle`nite dr`avni organi, a policiskite slu`benici da bidat
adekvatno sankcionirani koga }e se utvrdi povreda na ~ovekovite prava
i slobodi.
Ovoj izve{taj gi opfa}a registriranite slu~ai za periodot od 1.11.2006
do 31.10.2007 godina, a celta na zaklu~ocite i preporakite e
unapreduvawe na pravnata ramka i postojnata praktika so {to }e se
obezbedi pogolema za{tita na pravata i slobodite na gra|anite pri
nivniot kontakt so Policijata.
Najgolem del od gra|anite ne se zapoznaeni so za{titnite mehanizmi koi
im stojat na raspolagawe vo slu~aj na povreda na nivnite prava i
slobodi od strana na Policijata, i zatoa Proektot im nudi besplatnata
pravna pomo{.
Ve}e ~etiri godini vo ramkite na Proektot funcionira mre`a na 5
nevladini organizacii koi rabotat na slu~ai na policiska zpoupotreba i
koi ja pokrivaat celosno teritorijata na Republika Makedonija:
NEVLADINA ORGANIZACIJA
- Koalicija Site za pravi~no sudewe
region: Skopje i Veles
telefon: 02/3215-263
e-mail: contact@all4fairtrials.org.mk
- ARKA
region: Kumanovo, [tip, Kriva Palanka i Kratovo
telefon: 031/421-362
e-mail: arka@arka.org.mk
- CDR
region: Tetovo, Gostivar, Ki~evo i Debar
telefon: 044/339-903
e-mail: centerdd@hotmail.com
- CGI
region: Prilep, Bitola, Ohrid, Struga, Kavadarci i Negotino
telefon: 048/400-480
e-mail: ccimk@mt.net.mk
- IZBOR
region: Strumica, Gevgelija, Ko~ani, Radovi{, Berovo i Del~evo
telefon: 034/349-411
e-mail: izborsr@sonet.com.mk
Vo oktomvri 2006 godina e promovirana besplatnata telefonska linija
080011333 na koja gra|anite mo`e da prijavuvaat slu~ai na policiska
zloupotreba, {to pretstavuva dopolnuvawe na ve}e vospostavenata
internet stranica: www.hrsp.org.mk.

48