Kulturne

značilnosti
Romov - na kratko!
uredila
Romeo Varga
Helga Lukač
Ta publikacija je sofinancirana s strani Evropske Unije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Ta publikacija je izključna odgovornost Regionalne razvojne agencije Mura in ni nujno, da odraža stališča Evropske Unije ali
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Kulturne
značilnosti
Romov – na kratko!

uredila
Romeo Varga
Helga Lukač
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
(slovensko verzijo uredila Romeo Varga in Helga Lukač)

Izdajatelj:
Regionalna razvojna agencija Mura, Murska Sobota,
Lendavska 5a (http://www.rra-mura.si)

Tisk: Dadotisk
Prelom: Dadotisk
Izvodov: 500

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

323.15(=214.58)

KULTURNE značilnosti Romov - na kratko! /

uredila Romeo Varga, Helga Lukač. - Murska Sobota
: Regionalna razvojna agencija Mura,
2007

ISBN 978-961-90765-8-3
1. Varga, Romeo

235578112
Vsebina

ROMI – NAJVEČJA ETNIČNA MANJŠINA V EU, OBRAZI

SISTEMATIČNE DISKRIMINACIJE V IZOBRAŽEVANJU
IN ZAPOSLOVANJU 7

ZGODOVINA SLOVAŠKIH ROMOV 8

ZGODOVINA FINSKIH ROMOV 9

ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOV 9

ROMI NA SLOVAŠKEM 11

ROMI NA FINSKEM 15

ROMI V SLOVENIJI 19
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ROMI – NAJVEČJA ETNIČNA MANJŠINA
V EU, OBRAZI SISTEMATIČNE
DISKRIMINACIJE V IZOBRAŽEVANJU IN
ZAPOSLOVANJU
KHETANES pomeni v romskem jeziku oz. v večini
romskih dialektov “skupaj”. Cilj skupnega sodelovanja
v transnacionalnem partnerstvu KHETANES je pove-
čanje izobrazbene in zaposlovalne ravni Romov z
razvojem učinkovitih izobraževalnih programov ter s
tem ustvarjanje boljših pogojev na trgu dela.
Brošura pred vami ponuja osnovne informacije o
obstoječem položaju Romskih skupnosti v partnerskih
državah: v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem ter
upamo, da bo pri bralcu razrahljala stereotipe o
Romih in njihovem življenju. Nastala je kot eden od
rezultatov transnacionalnega sodelovanja in želi
na kratek in pregleden način ponazoriti značilnosti
Romov v navedenih treh državah ter opozoriti na
nesmiselnost predsodkov večinskih narodov.
Pri Romih v EU obstajajo precejšnje razlike. Čeprav
so statistični podatki na osnovi etnične pripadnosti v
nekaterih državah EU pomanjkljivi (če že ne pri vseh),
pa je po ocenah v razširjeni EU okoli 10 milijonov
Romov. Tako da so Romi v razširjeni EU največja
etnična manjšina.
Romi se soočajo z diskriminacijo in socialno
izključenostjo po vsej EU1. Agencija Evropske unije
za temeljne pravice (ki je nasledila Center Evropske
Unije za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo) je
zapisala: “Po vsej Evropi Romska skupnost ostaja
še naprej diskriminirana skupina in na splošno
ranljiva skupina. Naša raziskava je pokazala, do so
Romi soočeni z rasno motiviranim nasiljem in prav
tako, s sistematično diskriminacijo v pristopu do
izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlovanja in
nastanitvi v mnogih državah članicah EU”2 .
1
European Commission, Annual report on equality and non-discrimination 2005
2
EUMC Statement 2006, http://fra.europa.eu
7
 Kulturne značilnosti Romov – na kratko!

ZGODOVINA SLOVAŠKIH ROMOV poskušalo pridobiti dovoljenje za zbiranje starega

blaga. Vendar je bilo to praktično nemogoče, kajti
Med drugo svetovno vojno so slovaški Romi živeli v privatna podjetja v socializmu niso bila sprejemljiva.
strahu pred fašističnim režimom, ki jih je pošiljal v
V zgodnjih 80-tih je bilo na vzhodu države več kot
taborišča. Novo upanje je prišlo z Rusko osvoboditvijo
300 romskih naselij »likvidiranih« in ta proces se
Slovaške in upanje novega življenja v socialističnem
je nadaljeval vse do današnjih dni, ampak v bolj
režimu, kateri je zagovarjal enakost vseh. Na slovaškem
upočasnjenih razmerah. Slovaki in Čehi ne poznajo
zavlada komunistični režim, ki je s svojo politiko bil
dejanskega življenja Romov in zato je njihov pogled
precej nasilen do Romov. Tako so postale razmere za
podvržen predsodkom. Vendar so Romi vse bolj
življenje slovaških Romov še hujše, kot so bile pred
prepričani, da če bi večinsko prebivalstvo vedelo kaj
vojno. Socialistična oblast je bila »lažna zora«; Romom
več o Romih in Romski resnici, bi gledali na »Cigane«
so preprečili uporabo lastnega romskega jezika. Romi
kot na Rome, torej ljudi. Na slovaškem obstaja
so začeli izgubljati svojo lastno samospoštovanje in
pregovor: “Rom/Rominja nosi največji del sebe v
so bili prevečkrat sestradani. Leta 1959 je prišel ukaz o
svojem srcu”.
prepovedi nomadskega načina življenja. Za številne
slovaške Rome npr. Vlahe (kakor imenujejo eno od Velikemu številu Romov na slovaškem je dostop do
skupin slovaških Romov) je bilo to pogubno. Imeli so osnovnih storitev in uresničevanja ekonomskih in
popolnoma nomadski slog življenja in so se selili po socialnih pravic onemogočen, ker nimajo urejenih
različnih območjih. Kako je mogoče, da lahko tistim, dovoljenj za prebivanje. Ponekod je zaznati tudi
ki se ukvarjajo z zbiranjem starega papirja, cunj, kršenje temeljnih političnih pravic Romov na lokalni
starega železa, uredijo prebivanje na enem prostoru? ravni, kot je pravica voliti in biti voljen.
Ko je bilo nomadstvo prepovedano, je veliko Vlahov

8
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ZGODOVINA FINSKIH ROMOV
Prvi zapis o Romih na Finskem izvira iz Leta 1559.
V tem času je bila Finska del Švedske kraljevine.
Tako se predpostavlja, da so Romi na Finsko prišli iz
Švedske. Bili so podvrženi stoletnim mučenjem in, le
kot primera, jim je cerkev odrekla cerkvene obrede,
otroci niso bili krščeni, tako da niso bili pokopani v
sveto zemljo in niso bili upravičeni niti do zdravstvene
nege. Leta 1809 je Finska prešla izpod Švedske v
Rusko vladavino. Romi so se preživljali v glavnem kot
konjski trgovci, bili so berači, vendar v javni zaposlitvi
so dosledno opravljali delo kot bičarji. Od leta 1850
je zanimanje za Rome dobilo nov obraz. Jezikovni
nacionalizem je bil še vedno velikega manjšinskega
pomena. Sama duhovščina je začela zahtevati veliko
učinkovitejša merila, da bi zaustavili to Romsko
klateštvo, ker so bili že itak izključeni iz verskega
izobraževanja. Romski Odbor iz leta 1900 je hotel
asimilirati Rome k finskemu večinskemu prebivalstvu.
Finska ni imela dejansko nobene politike do Romov
do leta 1940. Po drugi svetovni vojni je bil položaj
Romov na finskem še slabši, v finski regiji Karelija je
bil predel z gosto naseljenimi Romi in ko so evakuirali
to ozemlje, je to zajelo dve tretjini finskih Romov.
Vnovična naselitev Romov na novih območjih je bil
popoln neuspeh, saj je to vodilo k popolni socialni
bedi Romov. Svetovalni odbor za romske zadeve je
bil ustanovljen leta 1955. Šele v letu 1960 so mediji
začeli razpravljati o statusu Romov na Finskem. Takrat
so se pojavila tudi prva romska društva, med njimi
tudi Finsko romsko združenje leta 1967.
Med letom 1970 se je socialen in stanovanjski status
Finskih Romov krepko izboljšal, medtem ko je večja
pozornost v letu 1980 bila namenjena romski kulturi
in romskemu šolanju otrok. Leta 1990 so Rome na
finskem uradno opredelili kot etnično manjšino.
ZGODOVINA SLOVENSKIH ROMOV
Prvi pomembni podatki o prisotnosti Romov na
tleh sedanje Slovenije segajo v 15. stoletje. Čeprav
najstarejši dokument o prisotnosti Romov sega v
leto 1387 iz ti. Škofijske sodne kronike iz Zagreba. Na
9

Slovenskem so se Romi začeli redno naseljevati leta
1850, ko je nastala prva organizirana oblika naselitve
Romov v vasi Černelavci. Leta 1911 pa je nastalo
največje romsko naselje v Sloveniji, to je Pušča blizu
Murske Sobote. Naselitev Romov na območje sedanje
Slovenije je bilo osredotočeno predvsem na tri regije,
in sicer na Dolenjsko, Gorenjsko in Prekmurje.
Zaradi različnih zgodovinskih in drugih razmer
so nastale omembe vredne razlike med romskim
prebivalstvom v Sloveniji, na podlagi izročila, načina
življenja, ravni socializacije in integracije v okolje. V
splošnem se ocenjuje, da so življenjske razmere in
sam način življenja Romov v severovzhodnem delu
Slovenije kvalitetnejše od razmer, v katerih živijo Romi
na jugovzhodu Slovenije. Kljub nekaterim razlikam,
pa obstajajo številne in pomembne značilnosti
predvsem v socio-ekonomskem razvoju, ki so skupne
za vse Rome v Sloveniji in jih ni moč zanemariti. To je
skupnost, ki je skoraj brez izobrazbe, z veliko stopnjo
brezposelnosti, z precejšnjimi težavami na področju
stanovanjskih razmer in drugo. Da bi te težave čim
10
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
prej odpravili in Romom olajšali življenje je vlada RS
sprejela nekatere ukrepe.
V Sloveniji je 105 romskih naselij, od teh je 31 legalnih
in 74 nelegalnih. Za izboljšanje stanja romske
populacije v Sloveniji je vlada RS odobrila številne
programe za doseganje primernega življenjskega
stanja Romov, izobraževanja romskih otrok, podporo
družinam in podobno. V marcu 2007 je stopil v veljavo
Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji,
ki vzpostavlja posvetovalno telo z nazivom Svet
romske skupnosti. Sestavljen je iz 21 članov romske
narodnosti in predstavlja interese romske skupnosti
v Sloveniji v razmerju do državnih organov. Prav
tako zakon nalaga ustanovitev posebnih delovnih
teles za spremljanje položaja romskih skupnosti na
občinski ravni, kjer Romi predstavljajo »kvalificirano
manjšino«. Gre za pomemben premik pri participaciji
Romov, o katerega učinkih je še prezgodaj govoriti.
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ROMI NA SLOVAŠKEM
Po nekaterih ocenah živi na Slovaškem okoli 400.000
Romov, kar znaša približno 10% celotnega prebivalstva
Slovaške. Populacija Romov na slovaškem raste
mnogo hitreje, kot večinsko prebivalstvo. Romi se na
slovaškem srečujejo z vsakodnevno diskriminacijo.
Padec komunizma v letu 1989 in s tem spremembe
ekonomskega sistema so privedle do drastičnega
padca ekonomskega in socialnega stanja.
Na slovaškem govorijo Romi dva različna jezika, in
sicer praviloma obvladajo slovaški jezik ter del Romov
tudi madžarski jezik. Vseeno pa je Romski jezik
najpogosteje uporabljan jezik v komunikaciji med
Romi samimi ter je tudi uradni jezik na slovaškem,
odkar je parlament julija 2001 ratificiral evropsko
listino o regionalnih in manjšinskih jezikih.
Romska kultura in umetnost je precej bogata in
spremenljiva. Med Romi je izjemno veliko talentiranih
umetnikov, ki so svetovno priznani. Zlasti romska
glasba, izurjeni glasbeniki, stare romske balade, bajke
in prekrasna rokodelska dela so zelo priznana. Prav
tako so priznani rezbarji, portretisti, kiparji in lončarji.
Gledališče je umetniško področje, katero Romi zelo
dobro obvladajo. Značilnosti, ki so najbolj pogosto
povezane z Romi so izredna ustvarjalnost, odločnost
in spontanost. Na drugi strani pa je izjemno težko
pridobiti finančna sredstva za romske kulturne
projekte.
ŽIVLJENJSKI POGOJI
Romska skupnost živi razpršeno po celotni državi.
Njihova prebivališča so skromna in neprimerna.
Romska naselja so praviloma popolnoma izolirana od
večjih vasi in tako niso deležna osnovne infrastrukture.
V preteklosti je prihajalo do nasilnih izpraznitev
Romskih naselij in zatem vnovična (prisilna) naselitev
v novogradnje – realsocialistične bloke, s katerimi so
bili Romi povečini razočarani. Nenaravna naselitev je
bila družinam v izjemno (kulturološko) breme; izgubili
11

so vpliv nad lastnim življenjem. Ne preseneča, da so
bili učinki preselitve porazni.
Preostali Romi so nadaljevali življenje na obrobjih
naselij, kjer si uredijo skromne domove. Domovi so
pa nelegalno zgrajene hiše, seveda na območjih, kjer
ni urejenih prostorskih načrtov. Ker pa ni prostorskih
načrtov, ne morejo upati, da bi za urejanje osnovne
infrastrukture pridobili javna sredstva. Torej ne čudi,
da romska naselja nimajo odlagališča odpadkov,
vodovoda ali telefona in da nasploh izgledajo povsem
zanemarjena.
SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA
Družina in sorodstvo je med Romi izjemnega
pomena. Vzajemna pomoč znotraj sorodstva
je najpomembnejša in je pogosto edina pot za
preživetje, ko so Romi soočeni z zdravstvenimi ali
drugimi težavami v življenju. Veliko revnih družin živi
od državne pomoči, vendar socialna in zdravstvena
pomoč države ni zadostna. Obstaja veliko različnih
12
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
projektov, ki so namenjeni izboljšanju socialnih in
zdravstvenih storitev, s tem pa se stvari vendarle
počasi premikajo na bolje. Dodatno težavo predstavlja
pomanjkljiva obveščenost o pravicah, ki so jih lahko
deležni pri javnih storitvah ter ozaveščanje, da jih
zahtevajo, ko so teh potrebni.
OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH
Slovaški šolski sistem je za romske otroke zelo
selektiven in skorajda zaprt. Ne obstajajo učbeniki in
delovni zvezki v romskem jeziku. Slabo poznavanje
jezika in pomanjkanje podpore romskim otrokom, še
posebej na način primeren njihovemu kulturnemu
obrazcu, predstavlja poglavitno težavo pri šolski
udeležbi. Med Romi je zato zaznati precejšnjo
nepismenost. Zaskrbljujoče število romskih otrok
je premeščeno na šole za učence s posebnimi
potrebami in to brez utemeljenih oz. zaradi napačnih
razlogov. Slabe življenjske razmere pa same po sebi
zmanjšujejo zmožnosti za učenje romskih otrok.
Zaradi hude revščine izobraževanje pri Romih ne
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
predstavlja vrednote in je ne dojemajo kot možnost
za izboljšanje lastnega življenjskega standarda.
USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA
TRG DELA
Brezposelnost med Romi na slovaškem je med 80 pa
vse do 100 odstotna, kar navaja na zaključek, da je
trg dela za Rome dobesedno zaprt. Glavni razlog za
brezposelnost je nizka izobrazbena raven, predvsem
pa krivični predsodki in nezaupanje delodajalcev.
Raziskava enega od regionalnih uradov za
zaposlovanje je napotila k delodajalcem dve tretjini
od vseh brezposelnih Romov, vendar so delodajalci
zavrnili 82 % Romov zaradi teh ali onih razlogov.
ORGANIZIRANJE IN PARTICIPACIJA
Romi vse bolje razumejo pomembnost nevladnih
organizacij v boju proti rasizmu in zlorabi človekovih
pravic. V letu 2001 je delovalo na Slovaškem 223
romskih društev. Bili so tudi poskusi združevanja
manjših društev, z namenom povečevanja vpliva.
Običajno so ti poskusi bili jalovi.
Večinsko prebivalstvo praviloma ne zaupa Romom
in jih ne podpira pri samostojnem reševanju težav.
Izjemnega pomena bi bila vzpostavitev partnerstva
med Romi in večinskim narodom. Čeprav EU prispeva
veliko sredstev in financira zelo dobre projekte, se
zahteva sofinanciranje iz sredstev Republike Slovaške.
Na slovaškem trenutno ni politične volje, da bi se
pomagalo Romom pri doseganju enakopravnosti.
Dodaten problem predstavlja tudi zanikanje
problema – večina Slovakov namreč misli, da na
slovaškem diskriminacija ne obstaja ter da so Romi
socialno popolnoma vključeni v slovaško družbo.
Precej mednarodnih ustanov si močno prizadeva
za pomoč in zaščito Romov. Vendar le redko vsa
dobra priporočila in resolucije zaživijo tudi v
praksi. Republika Slovaška je država, ki je s strani
mednarodnih institucij najpogosteje kritizirana v
tem pogledu. Izjava posebnega poročevalca ZN
13

navaja, da v vseh državah obstajajo praktično iste
oblike rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije,
netolerance in predsodkov do Romov. V sleherni
državi obstajajo diskriminatorni pojavi, vendar
se metode za boj proti diskriminaciji po državah
razlikujejo. Žal se Slovaška oblast premalo aktivno
loteva boja proti diskriminaciji in ne prevzema
odgovornosti ter ne kaže naklonjenosti ustvarjanju
boljših pogojev za uspešno integracijo in izogibanju
popolni asimilaciji.
Prihodnost slovaških Romov trenutno ni preveč
svetla. Edino upanje je, da se Romi sami izkažejo v
svojem ekonomskem, socialnem, izobraževalnem in
kulturnem položaju, seveda s tem, da se izobražujejo
in poskušajo sami aktivneje sodelovati v političnem
odločanju. Veliko težavo pa predstavlja dejstvo, da se
večinsko prebivalstvo negativno odziva na promocijo
romske kulture in jezika. Prepričati je potrebno
večinsko prebivalstvo, da je s spodbudnimi dejanji
mogoče (in tudi nujno) izboljšati položaj Romov in
preprečiti diskriminacijo.
14
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
Če zaposliš Roma, lahko pričakuješ, da ga bo na
delovnem mestu obiskala cela družina
• Romom je družinsko življenje izjemnega
pomena in običajno je, da ga bodo družinski
člani želeli obiskati na delovnem mestu;
• Če vas to utegne motiti, se posvetujte s
svojim zaposlenim.
Romi nočejo obiskovati šole in si ne želijo
pridobiti boljše plačanih služb
• Življenjski pogoji so bistven dejavnik pri
učenju, in ti pri Romih nikakor niso ugodni;
• Učenje v Romski kulturi ne predstavlja
osrednje vrednote. Brez podpore v lastni
tradiciji in še posebej v okolju, kjer romska
kultura ni predmet izobraževalnega procesa
in ni opredeljena kot vrednota, je učenje
izjemno otežkočeno;
• Romski se v izobraževalnem procesu učijo
hkrati dva jezika; nimajo pa možnosti učenja
v maternem jeziku;
• Ni vprašanje, ali se Romi želijo učiti.
Vprašanje je, ali Romi imajo enake možnosti
v izobraževalnem procesu, kateri ni do njih
ni toleranten.
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ROMI NA FINSKEM
Po nekaterih ocenah živi na Finskem približno 10.000
Romov. Približno 3.000 tisoč »finskih Romov« pa
živi na Švedskem. Večina Romov živi v južnem ali
zahodnem delu finske, čeprav nekatere romske
skupnosti najdemo po celi državi.
Romi imajo finsko državljanstvo in uživajo vse pravice
in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Zelo močno so predani
svoji romski kulturi in identiteti, vendar se pa imajo
za Fince. Z ustavnim amandmajem leta 1995 so finski
Romi dobili naslednje pravice:
- pravico do lastnega jezika in kulture;
- učenje Romskega jezika kot maternega jezika večinskemu prebivalstvu.
v šolah, in uporabo tega jezika v šolah;
- podpora Romskemu jeziku in kulturi
v izobraževanju že za romske otroke v jaslih;
- tedenski romski radijski program z radijskimi Značilnost Romske kulture je izrazito močna podpora
novicami.
Kljub njihovem enakopravnem statusu se Romi v
svojem življenju še naprej srečujejo z diskriminacijo.
Gledano povprečno so pa Romi na Finskem v
šibkejšem ekonomskem in socialnem položaju v
primerjavi z drugimi Finci.
ŽIVLJENJSKE RAZMERE
Nastanitveni standard je bolj ali manj enak kot pri
večinskemu prebivalstvu, saj živijo v bolj ali manj
enakih tipih hiš. Predsodki večinskega prebivalstva
in šibkejši socialni položaj Romov le tem otežuje, da
bi našli stanovanja na stanovanjskem trgu. Nekatere
značilnosti romskih običajev so kot nekakšen odsev
njihovega stila življenja in veliko težav nastane
ravno zaradi nerazumevanja tega načina življenja pri
SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA
in varnost, ki jo zagotavlja družina. Zelo običajno za
romsko družino na finskem je, da sama poskrbi za
bolnega ali invalidnega člana v družini in ne daje
15

prednosti institucionalni oskrbi. Romi potrebujejo
predvsem informacije o tem katere zdravstvene
in socialne storitve so jim na voljo in kako jih lahko
uporabljajo. Pomembno je, da se zdravstveno
osebje zaveda značilnosti Romske kulture tudi pri
zdravstveni negi, zato bi bilo modro opogumiti večje
število Romov, da bi se zaposlilo v zdravstvenem in
socialnem sektorju.
OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH
V letu 2001 in 2002 je Romska pedagoška zveza pri
Nacionalnemu Svetu za izobraževanje izvedla širok
vsedržaven projekt o osnovnem izobraževanju
Romov. Ta raziskava je pokazala, da samo 2% romskih
otrok na finskem obiskuje predšolsko vzgojo.
Pomen predšolske vzgoje je za romske otroke zelo
pomemben, saj jim bistveno zmanjša kulturni šok v
osnovni šoli. Poleg tega pa jih lahko že v predšolski
vzgoji usposobijo z jezikovnimi značilnostmi finskega
jezika za boljšo delovanje v osnovnem izobraževanju.
Poglavitne ovire romskih otrok pri šolskem uspehu
16
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
so precejšnja odsotnost od pouka, čustvene in
socialne težave v šoli, slabe ocene, posebna merila
za izobraževanje, izstop iz šole pred opravljanjem
mature, prav tako pa težave, ki so pogojene
prilagajanju kulturne identitete. Zelo veliko oviro pri
slabih rezultatih pa predstavljajo razmeroma velike
čustvene in socialne težave Romskih otrok. Udeležba
v šoli se je v zadnjih letih izboljšala, vendar problemi
vseeno ostajajo. Mladi Romi potrebujejo predvsem
več podpore in poguma pri poklicnem in študijskem
izobraževanju. Pri tem bi zavest Romskim otrokom
morali dvigovati učitelji. Učno gradivo bi moralo
vsebovati določene informacije o Romski manjšini,
njihovi kulturi in zgodovini.
USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA
TRG DELA
Romi se zaposlujejo skoraj na vseh področjih.
Tradicionalni poklici so umetniki, rejci konj, med
Romi pa je tudi precej popularno rokodelstvo. Najbolj
priljubljena področja za usposabljanje Romov so na
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
področju zdravstvene oskrbe in socialnega varstva,
usposabljanja za romske mentorje, na področju
svetovanje za mlade, informacijska tehnologija in
glasba. Poklicno izobraževanje odraslih Romov bi
naj doprineslo k povečanju izobraževalne ravni med
Romi. Vseeno pa veliko izkušenih Romov naleti na
velike težave, ko se ti hočejo zaposliti, kajti zaradi
predsodkov delodajalcev stežka pridobijo vajeniške ali
pripravniške pogodbe. Romska populacija se srečuje
z vse večjo izključenostjo na trgu dela od večinskega
prebivalstva. Velik izziv za Finsko je predvsem
odpravljanje predsodkov o Romih in omogočanje
enakopravnega položaja pri zaposlovanju.
ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI
IN SODELOVANJE
Razvoj romskih organizacij izboljšuje vtis o Romih in
s tem pripravijo družbo v celoti, da bolje prisluhne
njihovim pobudam. Trud Svetovalnega odbora
za romske zadeve je prispeval k tem, da so Romi
vključeni v odločanje na lokalni in nacionalni ravni.
Na nedavnih volitvah so izvolili nekaj predstavnikov
v občinske svete in združenja. Imajo tudi štiri krajevne
posvetovalne organe za romske zadeve, ki spremljajo
in poročajo državnim organom o razvoju Romov,
življenjskih razmerah in o priložnostih v družbenem
sodelovanju. Tu gre tudi za pomoč romskemu jeziku
in kulturi. Predlagajo se pobude za izboljšanje
gospodarskega, izobraževalnega, socialnega in
kulturnega stanja Romov in promociji zaposlovanja
Romov.
Združeni narodi, Evropska Unija, Svet Evrope in
druge mednarodna združenja dajejo velik pomen
stanju in zaščiti nacionalnih manjšin. Finski Romi in
nacionalna oblast sta precej aktivni pri reševanju
teh vprašanj. Finska predsednica Tarja Halonen je
leta 2001 predstavila pobudo v Generalni skupščini
Sveta Evrope o nastanku pan-evropskega romskega
foruma. Evropski forum Romov in popotnikov (ERTF)
je bil leta 2004 ustanovljen z namenom prisluhniti
romskemu glasu in omogočiti Romom sodelovanje
pri odločanju na evropski ravni.
17

Forumu je v pomoč Sekretariat in njegova vodstvena
organa sta Plenarna Skupščina in Izvršilni Odbor,
kateri je izvoljen za obdobje 4 let. Romska populacija
pri ERTF v državah članicah je zastopana na Plenarni
Skupščini preko palete različnih nacionalnih
organizacij. Forum se udeležuje raznih Evropskih
in mednarodnih sodelovanj s ciljem promoviranja
temeljnih Romskih pravic in svoboščin. Cilj je
integracija v Evropsko družbo, vključenost v socialno
življenje ter zmanjšanje rasizma in diskriminacije.
18
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
Romi so leni in nočejo delati.
• To je popolnoma neresnično: Romi so vedno
delali, ponavadi kot rokodelci in obrtniki;
• Večina teh opravil v sodobni družbi ni več
uporabna;
• Nezaposlenost Romov je pogojena z nizko
ravnjo izobrazbe;
• Rome na splošno nočejo zaposlovati, ker
imajo delodajalci do njih predsodke in
zakoreninjene stereotipe;
• Začarani krog se lahko prekine le s
povečanjem ravni izobrazbe in brisanjem
predsodkov večinskega naroda.
Romkinje na Finskem vedno nosijo svojo
tradicionalno oblačilo, ki jih omejuje pri delu.
• Nacionalna (finska) romska noša izvira iz
zgodovinsko-kmečkega oblačila;
• kostum se je razvijal v debelo svileno krilo
in bluzo, ki je bila polna različnih dekoracij;
• kostum v nobenem primeru ne omejuje
ženske pri delu;
• uniformo se pa nosi. ko je potrebno.
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ROMI V SLOVENIJI
Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike
romske skupnosti opredelilo 3246 pripadnikov,
3834 oseb pa je kot materni jezik navedlo romski
jezik. Primerjava s popisom iz leta 1991 kaže, da se
je za Rome opredelilo 2.259 oseb in 2.752 je navedlo
romski jezik kot materni jezik, kar predstavlja 28,2%
manj kot leta 2002. V letu 2002 se je opredelilo za
Rome 30,4% več kot ob popisu leta 1991.
Po podatkih centrov za socialno delo iz leta 2003
naj bi v Sloveniji živelo 6.264 Romov. Po podatkih
iz leta 2004, ki so ga posredovale občine v katerih
Romi prebivajo pa naj bi v Sloveniji prebivalo 6.488
Romov.
Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstva pa po
neuradnih ocenah v Sloveniji živi približno 10.000
Romov. Največ jih živi na območju Prekmurja,
Dolenjske, Posavja in Bele Krajne, ki predstavljajo
približno 0,5% celotne populacije.
Romi v Sloveniji uporabljajo v medsebojnem
komuniciranju romski jezik, v komuniciranju z
večinskim prebivalstvom pa uporabljajo slovenski
jezik. Romi iz različnih krajev v Sloveniji se zelo težko
sporazumevajo v romskem jeziku, kajti vsaka romska
skupnost je svoj jezik prilagodila dialektu, ki se
uporablja v regiji v kateri živijo – v tem primeru med
sabo komunicirajo v slovenskem jeziku. Nekateri
romski otroci pa se tudi med sabo sporazumevajo v
slovenskem jeziku.
ŽIVLJENJSKE RAZMERE
Življenjski pogoji za Rome so nekoliko boljši v
Pomurju kot v preostalih delih Slovenije. Večina
romski naselij je izoliranih od ostalih naselij in imajo
slabše bivalne pogoje. Podatki kažejo da 39% Romov
živi v zidanih hišah, polovica od teh je zgrajena
brez gradbenih dovoljenj, samo 12% Romov živi v
stanovanjih. Ostali pa živijo v začasnih prebivališčih,
bivalnikih, bivalnih prikolicah in podobno. Le manjše
število Romov živi skupaj z večinskim prebivalstvom
(večina v Prekmurju).
19

SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA
Prevladujoči del romske populacije v Sloveniji je iz
nižjega socialnega sloja, kjer vlada pomanjkanje na
socialnem, materialnem, poklicnem in vzgojnem
področju. Zaradi socialne ogroženosti večjega
dela romske populacije so nacionalni ukrepi
usmerjeni v izboljšanje življenjskih pogojev Romov
(bivanjskih razmer), zagotavljanje sredstev za
preživetje, pospešeno izobraževanje, komunalno
urejenost in legalizacijo romskih naselij. Večini
Romov je edini vir zaslužka socialna pomoč, otroški
dodatki in družinski dohodek. Romi tako spadajo v
skupino z največjim tveganjem revščine, socialne
izključenosti, izobraževanja, katera glavna značilnost
je nezaposlenost in nizka izobrazbena struktura.
Slovenski Romi so dobro informirani o tem, katere
socialne in zdravstvene pravice jim pripadajo in kako
jih lahko koristijo.
20
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
OTROŠKA OSKRBA IN OBISK V ŠOLAH
Šolski sistem ni dosegel integracije Romskih otrok
ampak le določeno stopnjo asimilacije. Kljub temu
pa se kažejo določene spremembe v novi strategiji
pri poučevanju romskih otrok. Precejšen problem
ostaja slabše poznavanje jezika, katero onemogoča
doseganje primerljivih rezultatov z vrstniki. Tovrstna
težava velja predvsem za romske otroke iz Dolenjske,
dokler so v Prekmurju podobne težave redkejše.
Leta 1996 so bile s strani vlade sprejete smernice, ki
so določale nove predpise za obvezno izobraževanje
romskih otrok in te so bile tudi upoštevane v novi
šolski zakonodaji v letih 2000 in 2001. Romski otroci v
Sloveniji so obiskovali predšolsko vzgojo v 40 različnih
vrtcih po celi Sloveniji. Obstajajo različni modeli po
katerih so lahko romski otroci vključeni v predšolsko
vzgojo. Večina romskih otrok je integrirana v običajne
skupine, bodisi so neromski otroci vključeni v splošne
skupine, romski otroci pa vključeni v t.i. romske
skupine, obstaja pa tudi vrtec izključno z romskimi
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
otroki. Država je nedavno finančno prispevala pri
nastanku prvega delovnega zvezka in učbenika za
poučevanje romskih otrok v romskem jeziku.
USPOSABLJANJE ROMOV ZA VSTOP NA
TRG DELA
Zaposlitev je eden od osnovnih pogojev za
izpolnjevanje socialnega in ekonomskega statusa
Romov, ki je pomemben zlasti zaradi integracije v
družbo. Trenutna situacija na trgu dela, kjer je relativno
visoka brezposelnost (strukturna in regionalna) je za
Rome precej neugodna, kjer gre za neuravnovešeno
razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V
Sloveniji natančnih podatkov o tem koliko Romov
je brezposelnih ni, to pa zaradi zakona o osebnih
podatkih, kjer se ne sme voditi statistika brezposelnih
glede na versko, rasno, etnično, nacionalno, spolno,
ali drugo pripadnost.
Romi imajo običajno možnost zaposlitve na področju
gradbeništva, kmetijstva, komunalnih storitev in
podobno. Prav tako so Romi v Sloveniji zaposleni kot
čistilci, krojači, tesarji in kovinarji. Začasna zaposlitev
je možna z nacionalnim programom »javnih del«.
ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI IN
SODELOVANJE
Precej Romskih društev je združenih v centralno
organizacijo Zvezo Romov Slovenije. Okrog 23
Romskih društev po Sloveniji nudi predvsem določeno
pomoč Romom na krajevni ravni. Rezultati dela
romskih organizacij ne izpolnjujejo vseh pričakovanj,
kajti usmerili so se h kulturni dejavnosti in manj na
sodelovanje in razreševanje problemov v njihovem
okolju. Izkušnje so pokazale, da morajo Romi biti
vključeni v vse dejavnosti, da bi s tem izboljšali svoj
lastni status. Romi sami priznavajo, da le z njihovim
sodelovanjem in boljšo lastno organiziranostjo lahko
izboljšajo ali rešijo svoje težave. Tako je dandanes
ustanovljenih že najmanj 23 romskih društev, ki
delujejo v 18 različnih občinah.
21

Leta 2002 je ustavno sodišče potrdilo amandma o
udeležbi Romov na volitvah in o občinskem političnem
predstavniku v občinskem svetu. Ta določa, da vsaka
občina v kateri živijo pripadniki romske etnične
skupnosti morajo imeti enega romskega svetnika
v občinskem svetu (določeno je 20 takih občin).
Politična participacija na lokalni ravni je zagotovljena
z zakonom, vendar pa obstaja občina, ki pa na žalost
ta zakon še naprej ignorira. Trenutno je zagotovljeno
zastopanje Romov le na občinski ravni.
22
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
Romi preprosto radi živijo v svojih umazanih na-
seljih in so si sami krivi za tak življenjski standard.
• Življenjski standard je potrebno razumeti
iz zgodovinskega konteksta. Romi so bili
prisiljeni naseljevati se na obrobju naselij;
zaradi neurejenih lastniških razmerij, so ta
naselja povečini zgrajena na nelegalen način;
• Romi skorajda ne morejo zgraditi svojih
lastnih hiš, ker niso lastniki parcel;
• Večinsko prebivalstvo je kar nekajkrat
preprečilo, da bi si Romi zgradili hiše v njihovi
bližini na legalen način.
Romi se niti ne trudijo spremeniti življenjskega
stanja. Le čakajo, da jim to uredi nekdo drug.
• Romi so vedno hrepeneli po svojem
lastnem domu in še vedno hrepenijo po
tem, da bi si lahko ustvarili lasten dom;
• Standardi za gradnjo hiš postajajo vedno
strožji, kar še dodatno otežuje, da bi si
Romi sami zgradili svoj dom;
• Romi se znajdejo v začaranem krogu:
brez zaposlitve ne morejo sami financirati
gradnje, delodajalci pa nočejo zaposlovati
Romov, tudi zaradi neurejenih življenjskih
razmer.
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
Khetanes (Skupaj) je naziv Transnacionalnega
dogovora o sodelovanju, ki je financiran s strani
Evropske Unije, in sicer iz sredstev Pobude Skupnosti
EQUAL. Pobuda Skupnosti EQUAL podpira pobude za
razvoj inovativnih metod, ki onemogočajo socialno
izključenost, preprečujejo diskriminacijo in neenakost
na trgu dela. V tem transnacionalnem partnerstvu
sodelujejo institucije iz Finske, Slovaške in Slovenije.
Poglavitna naloga partnerjev je bila vzpostavitev
modela za izboljšanje izobraževanja Romov.
ROM – EQUAL 2004 – 2007
SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ROMOV NA
FINSKEM
Projekt podpira 26 odraslih Romov, ki rabijo posebno
pomoč ter ponuja šoli usmeritve, znotraj katere
učenci izvajajo praktično usposabljanje, kot del
obveznega poklicnega usposabljanja. Začeta študija
januarja 2006 je dokončana Septembra 2007. Projekt
je razvil nove metode za zaposlovanje Romov skupaj
z nacionalnimi in transnacionalnimi partnerji.
Več informacij na :
Regionalna vlada Južne Finske
Pirjo Laaksonen
tel. +358 40 566 3480
pirjo.laaksonen@eslh.intermin.fi
23

IZBOLJŠANJE DOSTOPA K IZOBRAŽEVANJU –
SREDSTVO ZOPER DISKRIMINACIJO NA TRGU
DELA (Slovaška)
Cilj projekta je uvajanje Romov na trg dela z
visokošolskim izobraževanjem na Univerzi Mateja
Bela. Študentje na univerzi lahko izbirajo med dvema
študijskima programoma: predšolska in osnovno
šolska pedagogika socialno zapostavljenih skupin ali
socialno delo z romskimi skupnostmi. Cilj projekta je
tudi izločitev predsodkov delodajalcev in vključitev
približno 70 diplomantov v delovno okolje v regiji
Gemer.
Več informacij na:
PhDr. Beata Kosová, CSc.
Rektor
bkosova@pdf.umb.sk
Univerza Mateja Bela Banská Bystrica
Pedagoška fakulteta
24
Kulturne značilnosti Romov – na kratko!
ROMSKI IZOBRAŽEVALNO INFORMATIVNI
CENTER (Slovenija)
Glavni cilj projekta je uveljaviti nacionalno poklicno
kvalifikacijo »Romski mentor«, usposabljanje prve
generacije romskih mentorjev (približno 15 oseb),
predvsem pa zaposlitev romskih mentorjev v šolah in
vrtcih v Pomurju. Pripravljalno obdobje je pokazalo
zelo pozitivne rezultate ter pričakujemo, da bo
Romski mentor postal sestavni del izobraževalnega
procesa s sistemizacijo delovnega mesta.
Več informacij na:
Romeo Varga
Regionalna razvojna agencija Mura
Lendavska 5a
SI – 9000 Murska Sobota
romeo@rra-mura.si