Nevropsiholoki profil

pri razlinih tipih

demenc
dr. Estera alik, univ.dipl.psih.
Oddelek za psihiatrijo
31.5.2012

o Gre predvsem za nevropsiholoko

ocenjevanje v zaetnih fazah
o Klinini deficiti se lahko kaejo e
ve let pred klinino diagnozo;
o Nevropsiholoki profil
nevropatologija - etiologija

Cilji zgodnjega nevropsiholokega

ocenjevanja v lui demence
o Ocena spominskih motenj kot
najznailneji znak demence SSM
niso nujno povezane z dejanskimi
spominskimi motnjami drugi vzroki
o Ocena drugih kognitivnih in
nekognitivnih funkcij ter integracija
klinine slike

Globalna ocena kognitivnega

funkcioniranja
o Za hitro oceno kraji testi, ki
pokrivajo razlina kognitivna
podroja, prizadeta pri demenci
o Vsota posameznih dosekov
predstavlja konni rezultat
o Nezadostna obutljivost - vpliv
starosti, izobrazbe, SES, bivalnih
okoliin

o MMSE (23-27 tok); poudarek jezik

in verbalni spomin (vendar brez
prepoznave) asovno neomejen,
(upoasnjenost?), neobutljiv na
izvrile funkcije
o DRS: presejalni test za zaznavo
moganske patologije pri
okodovanih starostnikov; vkljuuje
pozornost, iniciacijo, perseveracijo,
konstrukcijo, konceptualizacijo,
verbalni in neverbalni spomin

o ADAS (Alzherimers Disease

Assessment Scale)
o CAMDEX (Cambridge Mental
Disorders of the Elderly
Examination ) intervjujska shema
za oceno kog.f. suspektno
dementnega;
o Groba ocena, ne zazna subtilnih
kognitivnih motenj / ne diskriminira
med razlinimi kognitivnimi profili
o Za oceno etiologije je potrebna
nevropsiholoka ocena vseh
glavnih kognitivnih podroij in
analiza napak pri posameznih
nalogah

SPOMIN
o Pomnjenje je vestopenjski proces
o Kratkoroni spomin: temporoparietalne
strukture; omejenost obsega spomina,
hitra izguba informacij
o Shranjevanje (retencija): limbine in
hipokampalne strukture; teave pri
priklicu in prepoznavi; namig/izbirni tip
odgovora ne izbolja uinkovitosti
o Priklic: frontalno-subkortikalne
povezave, dostop informacij; iniciativa,
iskalne strategije; namig/izbirni tip
odgovora izbolja

Spomin in testi
o WMS-R; 9 podtestov, loi
amnestinega od dementnega,
osnova je skupni doseek, ne doloi
vzroka spominskih teav
o CVLT (California Verbal Learning Test)
poleg prostega upoteva e priklic z
namigi, omogoa karakterizacijo
spominske okodovanosti (neposredni
priklic, prosti priklic in namigi, krivulja
uenja, prepoznava, odloen priklic in
namigi), ki loi AD od FTD

o Za integracijo spominske
okodovanosti v nevropsiholoki
sindrom, moramo oceniti tudi
jezik (produkcijo in
razumevanje), motoriko/praxis,
percepcijo, vidnoprostorske
sposobnosti, pozornost in
koncentracijo ter funkcije
frontalnega lobusa

Druge kognitivne funkcije

Vidnoprostorske

sposobnosti:
sestavljanje kock, TRU
Jezikovne funkcije: poimenovanje,
branje, pisanje, besedna fluentnost,
sintaksa, parafazije, paragrafije
Praxis: konstrukcija spontano risanje,
prerisovanje; gesturalna: posnemanje in
po navodilu, uporaba predmeta; teave
v kontroli in asovnem
zaporedju/prostorske difunkcije

Druge kognitivne funkcije

Frontalne

funkcije: abstraktne
sposobnosti, nartovanje, mentalna
fleksibilnost
Testi (Stroopov barvno besedni test,
TMT, WCST...) niso isti (specifini
samo za frontalne okvare)

Nevropsiholoki profil zgodnje AD

o Okodovanost nedavnega spomina
(slabo uenje in retencija asu, intruzije)
o Teave v poimenovanju, podobno
anomini afaziji, pridruene neoloke
parafazije (podobno transkortikalni
senzorni afaziji vednar dobro
ponavljanje)
o Okodovanost besedene kategorine
fluentnosti
o Lahko dezorientirani zaradi okodovanih
vidnoprostorskih sposobnosti (kocke,
obrazi)

VaD/VCI
o VaD demenca, ki je posledica vaskularnih
obolenj (VO)
o VCI kognitivne in vedenjske spremembe
(vkljuno z VaD) ki so posledica VO in so
dovolj izrazite za diagnosticiranje motnje
o Ekstrakranialne (strdki, ateroskleroza;
nenadne spremembe) vs. intrakranialne
(prizadete so arterije na povrju
moganov, ki prodrejo v subkortikalne
predele bazalni gangliji, thalamus,
capsula interna,...)

Nevropsiholoki profil zgodnje

VaD/VCI - 1
o
o
o

Lahko so posamezni ali multipli infarkti

Sub/Kortikalni deficiti v odvisnosti od
lokacije cerebrovaskularnega inzulta
Najznailneje: psihomotorna
upoasnjenost, deficiti pozornosti
izvrilnih funkcij
Infarkti v predelu bazalnih ganglijev in
thalamusa okodujejo spominske
funkcije in podvojijo tveganje za
nastanek demence

VaD/VCI

vs. AD 1

VCI so v primerjavi z AD slabi na

kompleksnih (ne pa tudi enostavnih)
nalogah vzdrevane pozornosti, kognitivne
fleksibilnosti in delovnega spomina (motnje
frontalno-subkortikalne zanke)
AD bolj ohranjene sposobnosti
konceptualizacije, iniciacije, nartovanja in
samoregulacije
Pri bolnikih z VCI so izraziteje perseveracije
Veja okodovanost kratkoronega in
odloenega verbalnega spomina ter uenja
pri AD, tudi na nalogah prepoznave in
namigov

VaD/VCI vs. AD 2

Slabe sposobnosti proceduralnega uenja

(motnje thalamo-neostriatalno-frontalne
zanke) pri VCI
Razlike na nalogah neverbalnega spomina
manje
VCI slabi na nalogah verbalne fonetine
fluentnosti (deficiti izvrilnih funkcij) in bolji
na nalogah semantine fluentnosti
(ohranjeni mezialni temporalni predel)
Primerljivi na nemotorinih nalogah vidnega
razloevanja, prostorske orientacije,
vizualne organizacje
Pri VCI pogosteja depresija, abulija in
psihomotorna upoasnjenost

Degeneracija frontotemporalnega
lobusa (FTLD)
o

Obstajajo tri oblike FTLD (razline

nevroanatomske podlage):
frontotemporalna demenca (FTD)
progresivna afazija (PA)
semantina demenca (SD)
Heterogenost nevropatologije lahko
zabrie razlike med FTLD in AD, e ne
upotevamo podtipov FTLD

Nevropsiholoki profil zgodnje PA

o Jezikovne motnje izolirane ve kot 2 leti
o Teave pri proizvajanju jezika, fonemine
parafazije, razumevanje je ohranjeno
o Eventualne motnje raunanja in
ortofacialna dispraksiha so prehodne
o Nejezikovne naloge so dobro ohranjene

Nevropsiholoki profil zgodnje SD

o PA s hudo izgubo semantinih
komponent jezika ob ohranjenih
drugih jezikovnih sposobnostih
o Izguba semantinega pomena ni
omejena na besedne produkcije,
temve so bolniki na testih slabi tudi
pri povezovanju semantino
povezanih slik
o Spomin za vsakdanje dogodke je
ohranjen
o Vidnoprostorske sposobnosti in
praxis so v obsegu normale

Nevropsiholoki profil zgodnje FTD

o Opazne spominske teave, ki pa so manj
izrazite od vedenjskih
o Deficiti pozornosti, strategij ponavljanja,
organizacije
o Spontan govor je znian, lahko je
stereotipiziran, fluentnost je prizadeta,
imenovanje in razumevanje sta
ohranjena (izjema so kompleksne
sintakse)
o Slabi doseku pri risanju in konstrukciji
so posledica teav v organizaciji
o Praksis (navodila vs. posnemanje)

FTD vs. AD
o V zaetnih stadijih so odstopanja med
verbalnimi in izvrilnim (performance) IQ pri
FTD minimalna, pri AD so oitneja (slabi
VIQ)
o Standatni testi in veina nalog, ki so obutljive
na frontalne disfunkcije, ne loujejo med AD in
FTD
o Diganoza FTD je klinino mogoa ob
upotevanju zgodovine (osebnostne in
vedenjske spremembe nastopijo zgodaj in so
tekom bolezni v ospredju), naravi vedenjskih
motenj, EEG, prevladovanje frontalnih in
temporalnih abnormnosti na slikovnih
preiskavah in nevropsiholokem pregledu

Nevropsiholoki profil zgodnje

LBD

o Znailne kortikalne in subkortiko-frontalne

disfunkcije (LB v predelu neokorteksa,
limbinega dela in moganskega debla)
o Najizraziteji deficiti na podroju
vidnoprostorskih in vidnokonstrukcijskeih
sposobnosti, pozornosti in izvrilnih funkcij
o Psihomotorina upoasnjenost
o Lahko okodovanost vizualnega spomina
o Nihanja v kognitivni uinkovitosti zlasti
zaradi nihanj v pozornosti in budnosti
o Monost vidnih halucinacij, ki so jasne in
zelo izdelane

LBD vs. AD - 1
o ista LBD (brez AD) je redka
o LBD so bolji na nalogah odloenega
priklica in prepoznave pri logino (v
zgodbo) povezanem gradivu, ne pa tudi
pri serialnem (vsebinsko nepovezanem)
o Osebe z LBD so v primerjavi z AD slabi
na testih neverbalnega spomina in
pozornosti
o Primerljivi doseki na nalogah
vidnoprostorskih sposobnosti, ki ne
zahtevajo motorine ali hitrostne
komponente (sicer slabi bolniki z LBD)

LBD vs. AD - 2
o
o

Izraziteja psihomotorina upoasnjenost pri

LBD
Podobna stopnja okodovanosti na testih
frontalnih funkcij in motornega
sekvencioniranja nekonsistentnost razsikav
Primerljivi na nalogah semantine verbalne
fluentnosti (AD kompenzira semantine
primanjkljaje z boljimi izvrilnimi
sposobnostmi), LBD slabi na nalogah
fonetine verbalne fluentnosti
TRU: pri AD je opazno izboljanje na nalogi
prerisovanja v primerjavi z izvedbo po
navodilu, pri LBD izboljanja ni

LBD vs. AD - 3
o
o

Psihiatrina simptomatika je pogosteja pri

bolnikih z LBD
Pri LBD so najpogosteje vidne halucinacije
(54%), blodnje (49%), slune (25%) in olfaktorne
(7%) halucinacije
AD: najpogosteje blodnje (31%), halucinacije so
mnogo redkeje (vidne 26%, slune 6%,
olfaktorne 3%)
Blodnje pri AD so posledica amnezije, blodnje
pri LBD pa vidnih halucinacij in motenj
zaznavanja (npr. Capgras)
Depresija je pogosta v zgodnjih fazah LBD,
raziskave glede medskupinskih razlik so
nekonsistentne

Nevropsiholoki profil zgodnje

SubKD

o Pozabljivost (teave s priklicem

nauenega gradiva)
o Upoasnjenost mentalnega in motornega
procesiranja
o Intelektualna deterioracija z
okodovanimi sposobnostmi manipulacije
(uporabe) pridobljenega znanja
o Upad budnosti (arousal), pozornosti in
motivacije
o Afektivne spremembe (depresija)
o Okodovane sposobnosti set-shiftinga

Zakljuek
o
o

Obiajno neiste slike

Upotevanje zgodovino posameznika,
stopnjo napredovanja simptomov,
rezultate slikovnih tehnik, naravo
vedenjskih motenj
Potrebno spremljanje bolnikov
izboljaanje diagnostine tonosti

Hvala za pozornost