3

o
I

v
il

Zemlja pa, nasprotno, Soncu blizu. Pri

tem lahko znaiarazTika ne samo milijon,
temved pogosto dve do tri milijone milj.

Siioi boZiego rozodetio

kot v morebitni opoziciji, pri kateri se lahko zgodi, daje Saturn najdlje od Sonca,

obrnjen navzdol in konidasti navzgor; tako rumenjak ne bi bil sredi jajca, temved
veliko bliZje spodnjemu delu. Sredi5de rumenjaka bi tedaj ponazarjalo Sonce, oblina bele lupine pa planetarno tirnico.
Ce bi izmerili oddaljenost te tirnice od
Sondevega sredi5da v rumenjaku, bi ugotovili, daje najniZji del tirnice Sondevemu sredi5du najbliZji, osrednji, najlir5i del
tirnice je oddaljen od njega za polovico,
vrh tirnice pa najbolj daled. -Vidi5, tako
je tudi z daljno tirnico na5ega obravnavanega planeta. Kadarje Saturn najbolj spodaj, je oddaljen od Sonca samo 187 719
120 geografskihmilj-, ko je na osrednjem

Provo ime Soturno.

Predstqvifueni nodrt teqo opisq.
Velikost, dvoini obrod, Soiurndue lune.
Da bi si lahko o tem nebesnem telesu, ki
ga imenujete Saturn - njegovo ime pravzaprav veliko pove: zemeljski mir, nidnost
sveta ustvarili jasno predstavo, moramo nujno spoznati predvsem njegova naravna obmodja, oddaljenost od Sonca, nje-

govo velikost in lune, njegovo sestavo in

prebivalce na njem, na obrodih in lunah,
opisati raznovrstno rastlinje na njem glede na razlidne podnebne razmere in tudi
vse Zivalstvo na tem planetu, njegovih obrodih in lunah.

delu tirnice,

je oddaljen 198 984 136

geografskih milj, ko pa je na najvi5jem

vrhu timice, znaSa njegova oddaljenost od

Razdalje ni mogode podati povsem natandno, in sicer zato,ker noben planet ne

obkroZi Sonca povsem enako, temved se

kak5no leto oddalji od njega bolj, kako

drugo pa se mu bolj pribliZa; zaradive\e
ali manjSe oddaljenosti od Sonca pa se
razlikuje tudi temperatura. In prav gotovo
boste razumeli, da med sedeminsedemdesetimi obkroZenji niti dve obkroZenji
ne moreta
5

biti povsem enaki.

Ker smo zdaj kondali z oddaljenostjo, si

oglejmo

5e

premer Saturna in njegov ob-

seg, njegovo povr5je v kvadratnih

miljah

in prostornino v kubidnih miljah.

Kar zadeva premer, zra(ata 17 263 geografskih milj. Ker meri premer Zemlje samo 17 19 geografskih milj, iz tega zlahka
razberete, koliko vedji je Saturn od Zemlje. - Njegov obseg pa znaia kar 54 515
geografskih milj. - Kar zadeva povr5je
meri to 936 530 820 kvadratnih milj. Prostornina zna\a2 1 51 547 946 7 7 5 geografskih kubidnih milj. Po vsem navedenem, je ta planet, de ga opi5emo s Stevil-

kami, pribliZno 1037-krat vedji od Zernlje. . Za eno pot okoli Sonca potrebuje 29
let, od 164 do 166 dni, dve uri in dve-sekundi.
Zdaj je vse. kar se da v 5tevilkah izrazito
tem planetu, povedano. Ker pa ga obdaja
tudi dvojni obrod, si moramo tudi tega natandneje ogledati v Stevilkah.
Premer vsega obroda zraia 40 006 geografskih milj. - Ker pa je obrod pravza-

Solurn
Sele potem, ko bi bilo vse to razloZeno,
se lahko lotili zgodovine tega planeta,
njegove zgradbe in razmerij do drugih planetov in nazadnje tudi njegove duhovne

Sondevega sredi5da 210 249 152 geograf-

bi

sfere.

Kar zadeva oddaljenost Saturna od Sonca, bi lahko zavzeli tri razTldna stali5da,
in to zato, ker, kot vam postaja dedalje
bolj znano, noben planet ne kroZi okoli
Sonca po povsem okrogli tirnici, temved

toliko tudi oddaljita. Ko pa se zgodi, da

se oba planeta znajdeta na isti strani Son-

je njegova tirnica podobnajajcu. Pri tem

je Sonce v razmerju do timice nekegaplaneta v enakem poloZaju, kot de bi postavilijajce tako, da bi bil njegov ploski vrh

skih milj, rntarazdalja je tudi najvedja.

Toda ta oddaljenost ni merjena od Zemlje, temved od Sonca. Kajti Zemlja je lahko od tega planeta oddaljena zelo razlitno, in sicer zato,ker se ti dve nebesni telesi lahko drugo drugemu pogosto pribliZata na milijon geografskih milj in za prav

ca, in sicer blizur4ega, stapi veliko bliZje

'

Ena geografska milja = 7420 km; po avstijskih enotah =

7586 km.

prav sestavljen iz dveh obrodev, znaSa oddaljenost od povrlja notranjega obroda do

notranje ploskve zunanjega obroda 545
geografskih milj. Premer zunanjega obroda od ztnaj navznoter znaia 1350 geografskih milj, premer notranjega obroda
pa 3850 milj. - Ker so ti obrodi (zunanji
in notranji) jajdaste oblike, tj. de bi ga
prerezab, bi bil prerez podoben jajcu
znala premer vzdolZjajdnega pasu, torej
debelina obroda, in sicer zunanjega, 130

geografskih milj. - Notranji obrod pa je

sestavljen 5e iz treh polovidnih razpok,
vsaka od teh meri od 20 do 30 geografskih milj. Te razpoke se imenujejo poloPo danainjih znarusnenih

izraiunihje 738-krat veiji.

AURA - JULI,I - AVGUST 2OO3

25

vidne zato, ker se ne raztezajo po vsem

drugem obrodu, in ga tudi ne cepijo povsem tako, kotje zunanji obrod loden od
notranjega; te tri polovidne razpoke so napolnjene z golimi jajdastimi kroglami, da
zaradi teh vmesnih krogel, ki ustvarjajo
tako velik premer, trije notranji obrodi v

bisfiu sestavljajo
so razpoke,

en obrod. Toda tam,

kjer

je po vsem obrodu ptazerr

prostor. podoben navznoter upognjeni piramidi, tako od spodaj navzgor kakor od

zgoralravzdol. Te krogle, ki zadirajo druga v drugo in so v omenjenih treh razpokah, so Ze marsikaterega ostrogledega astronoma zavedle, de5 da naj bi bil obrod
sestavljen iz zelo Stevilnih lun, kerje skozi
modne teleskope videti kot venec roZ; le
da ni sestavljen iz roi., temved samo iz

majhnih krogel.
Kar zadevanadaljnje stanje obroda, seje
ta,kot Le redeno, Sele pozneje razcepll,
zato se bomo nekoliko posvetili 5e lunam
tega planeta.

10 Okoli tega planeta kroZi 5e sedem razlidno velikih lun, ki so od njega razlidno oddaljene-

prevzela razkritja o Luni--, kako boste

zadudeni, ko boste pod Mojim vodstvom nekoliko bolj spoznavali to nebesno telo!? - Da, pravim vam, pripravite
se, da boste spoznali nekaj zelo velikega
in pripravite se na to tudi dustveno! Kajti komaj boste verjeli. Ko razkrivam velike stvari, potrebujem tudi primerne ljudi, take, ki dojamejo vso velidino in so
jo tudi vredni. In ko vam bom povedal o
tem vesoljnem telesu, kolikor boste pad
lahko dojeli, boste zadeli nekoliko razumevati evangelijske besede: rilovelko
oko ni videlo, uho ni sli5alo in dlove5ko
srce ter duti ne doZiveli, kaj je Bog pri5e1e

Premer prve, najbliZje in hkrati

najmanjie, meri samo 120 milj in je od

Saturna oddaljena 29 840 geografskih milj

pravil tistim, ki Ga ljubijo!<

14 To, kar nekdo prejme od Mene, je zmeraj najvi5ji dar nebes, ker sem Jaz najvi5ji v nebesih in v vseh svetovih. In de
bi vam hotel razkriti nebesa ali pekel, bi
vam eno ali drugo postalo najvedja blaZenost. Naj izraZa Moja beseda kar koli,
je zmeraj Liva in zato tudi tistega, ki je
je deleZen in jo sprejme z vso ljubeznijo, hvaleZnostjo, poniZnostjo in Zivo vero, naredi vedno Zivega in v Meni Ze tu-

kaj in predvsem onstran nadvse blaZenega.

(gre seveda za povpredno oddaljenost).

Premer druge lune zna(a240 geografskih
milj, od planeta je oddaljena 40 516 milj.
- Tretja luna ima premer 666 geografskih
milj in je oddaljena od planeta 60 500 geo-

Obilno vodovle no povr5iu Soturno.

Ot&i korin.oo.

Veliko ledeno orosironituo no oolih.

Milo in disto osrednie obmotie.

grafskih milj. Premer detrte lune zna5a

699 geografskih milj in je 87 920 geografskih milj daled od planeta. - Peta lu-

M.o(no svetlobno ozrodie.

Svetlobne in toplotne rozmere.
Obroi kot reoulotor in reflektor.
Lepdto zvezd.

na ima premer 7 64 geografskih milj in je

oddaljena od planetal90 000 milj. - Pre-

mer Seste lune je 900 geografskih milj,

od planeta je oddaljena2T1 880 milj. - In
sedma luna je s premerom 1120 geograf-

skih milj 360 920 geografskih milj daled

od planeta.
Iz teh posredovanih podatkov lahko Ze kar
precej zlahka ugotovite, da tako veliko vesoljno te1o, z raznovrstno zgradbo in sedmimi lunami v prostorju stvarstva, kar ne-

1
2

membni otoki; vsak od njih je seveda

vedji kot va5a Evropa, Azija, Afrika,
Amerika in Avstralija. Zaradi velikosti
tega planeta pa jih ne moremo Steti za
celine, temved v bistvu za otoke, ki so
drug od drugega veliko bolj oddaljeni kakor Azija in Amerika v obmodju ekva-

kaj pomeni.
12 Kajti dim bolj umetelno je kak5en mehanik kaj ustvaril, tem raznovrstnej 5a postane tudi namembnost tak5ne stvaritve. In
'tako kot mehanik vloZi v neko umetelno
bogato delo raznovrstne zamisli zato, d,a
bi bili doseZeni razlidni nameni, tudi Jaz
kot najvedji vesoljski mehanik nisem takSnega vesoljskega, umetelno bogatega teIesa postavil v Sirno vesolje kar tako, brez

posebnega namena. Niti s sondnim prahcem se ne igram, kaj Sele, da bi ustvaril

tak5no vesoljsko telo, kakr5noje ta veliki
planet, zgolj za nedimmo igrado.
13 Zaradi tega razodetja o tem vesoljnem telesu boste lahko spoznali tudi njegov pomen s tako velidastne strani, da se boste
komaj upali dihati. de so vas Ze tako zelo
'Danainja znanost je ugotorila l0 Satumotih lun. Menijo,
da so tri najmanjie ujete planetame razbitine (asteroidi).

26

AURA - JULIJ - AVGUST

2OO3

Ker smo vse to predstavili kot nujni uvod,

se lahko Ze smemo ozreti po planetu.
Oglejte si njegovo povr5je: Najved je vodovja. Na tem vesoljskem telesu pravzaprav ni pravega kopna, temved samo vedinoma pod ekvatorjem - izolirani po-

torja na Zemlji. Vmes je tudi mnoZica

majhnih otokov. ki so v primerjavi z ve-

likimi otoki kot majhni otoki

.'

na

Zemlli

v primerjavi s kopnim.
Proti poloma je to vesoljsko telo pokrito
z vednim snegom in ledom - za(enjata
se za Stirideset stopinj prej kakor na Zemlji. In to, kar je pri vas tako imenovani
zmerni pas, je na Saturnu kraljestvo snega: Karje pri vas hladni pas, je tam kraljestvo vednega ledu. In karje pri vas vrodi pas, je tampravzaprav zmerni in tudi
disti pas, ker se v njem le redko pojavijo

V Lorberievem delu Zemlja in Luna.

oblaki ali megla, v obeh drugih pasovih

pa je zmeraj megla in obladno.
Pravo nasprotje neugodnima sneZnemu

in ledenemu pasu severno injuZno paje

osrednji pas, ki je prijeten, blag in dist,
in tudi edini naseljen. - V njem je tudi
77 velikih otokov, pri demerje osrednji
vedji od va5eAmerike. Vsak otok se raz-

likuje od drugih otokov po izoblikovanosti in pridelkih bolj kakor pri vas Laponska od najjuZnej5ih tropskih deZel.
Seveda bi lahko pomislili, da utegne biti
pri tako veliki oddaljenosti od Sonca tam
kar precej temno, in niti na ekvatorju ne
posebno toplo. Tudi glede tega bi se hudo
zmotili. Kajti ta planet ima za toliko, kolikor je vedji od Zemlle, tudi modnejio
lastno svetlobo. Poleg tega ga obdaja tudi
tisodkrat obseZnej5e ozradje, ki sega daled stran od njega, s premerom skoraj 100
000 milj, ozradjevaleZemlje pa ne dosega niti 2000 milj s premerom Zemlje vred.
Lahko si predstavljate, koliko sondnih Zarkov je ta velika svetlobna krogla pri tako
izjemno velikem premeru ozradja zmoi.na zadri.ati in jih nato v pretrgani drti dedalje bolj osredoloieno usmerjati na povr5je tega planeta; zato vidijo njegovi prebivalci Sonce veliko vedje kot vi. In tudi
vrodina na ekvatorju tega planeta bi morala biti zxaditega prav neznosna, deje
ne bi omilil obroltazadrLuje najbolj koncentrirane sondne i,arke - deloma jih porabi sam, deloma pa odpo5lje nazaj v vesolje. Zato se zdi obrod, de ga gledamo
skozi teleskop, bolj ble5ded od samega
planeta, njegova senca pa deluje na planet kar najbolj ugodno in vrodi pas spremenl v zmetflega.
Po zaslugi tega obroda ni na tem vesoljskem telesu nikoli nod kakor pri vas, kerje
tu na eni strani trajen dan zaradi Sonca na nasprotni strani, kjer Sonce osvetljuje
obrod na notranji strani, paje danprav zaradi modne svetlobe tega obroda in 5e dodatno zaradi raznovrstnih kroZedih lun.

Tej pravzaprav nodni svetlobi ali, tako

boste bolje razumeli, nodnemu dnevu, se
5e tretja svetloba, to je svetloba
zvezd stalnic, ki, de jih gledamo s tega
planeta, premorejo desetkrat distejSe in
daljnoseZnej5e ozra(je ter Sirijo tudi veliko modnej5i sii kot pri vas Venera, vedernica, svojo najmodnej5o svetlobo.
Zdaj pa naj vas v duhu prestavim v deZelo v srednjem pasu tega planeta in od
tod opazujete velidastno lepoto zvezdnatega neba! Prav zares, s 5e tako bujno domiSljijo si ne bi mogli predstavljati niti
milijoninke sijaja, kakr5en je tukaj. Kajti tu je nod svetlej5a kakor pri vas dan.
In celo, kadar je dan, tam dlovek pod
dobrodejno senco obroda nikoli ne pogreSa pogleda na lepo sonce. Se zlasti de
se poda v gore in od tam uZiva neskon(en razgled, je svetloba zvezd pod obro-

pridruZi

Nadalievanie na strani

3l

Nadaljevanje s strani 26

dem tako raznovrstna in velidastno barvita, da si ne morete niti zamisliti.

Nadaljnji opis deZel osrednjega pasu
gora in vodovja, rastlinstva, Zivalstva in
ljudi - vam bo podan pri naslednjem naznanilu. Zadares pa se zadovoljite s podanim in premislite, kar ste prejeli; v tem
boste Ze sami naSli kar precej, kar bo va5

kot sto seZnjev-. visoko. Njegovo deblo

je pogosto tako debelo, da ga ne bi moglo
zaobjeti sto Zemljanov. In njegove veje
se neredko raztezajo po vaiem radunanju
in nadinu merjenja detrt ure hoda od dre-

nebi zaradi toliklne

teZe odlomile od drevesa. poganjajo na
njihovi spodnji strani proti tlom, podobno kot na Zemlji navpidne opome veje pri
tako imenovani bahahaniji, ki, ko zrastejo, tvorijo najlepie stebrovje. Tak5ne podporne veje rastejo celo z najvi5jih kro5enj
navzdol, tako da je takino, popolnoma
odraslo drevo, videti kot pri vas na zemlji
majhen bazaltni hrib; od njega se razlikuje le po tem, da je med navpidnimi navesa daled. Da pa se

duh dobro nahranilo in tudi moralo nahraniti. Vse drugo pa vam bo, kot redeno,
pozneje, toliko kot boste 5e zmeraj lahko
dojeli, dano ved kot obilno. Morate pa se
kar potruditi, ker dano vam bo kar precej.
Zato, kot re(eno, postanite mrljli! - Za
danes, amen.

3
DeZelo Herrifq.

Zdrovilno ooro Giro. Sonino drevo.

deZevno dr&o, dre"o los, 5irno drevo
in Zorkosto drevo.

vzdol rastodimi podpornimi vejami

kor peresa pavovega repa pri vas, le da

sijejo 5e bolj ble5dede kot omenjena pe-

resa. Dokler je list s tega drevesa 5e mlad,

je videti kot polirano zlato z rahlo modrikastim nadihom.

Kaklenje Sele cvettega drevesa? -Zacvet

bi prav tako najbolj upravideno lahko rekli: Salomon v vsem svojem kraljevskem
bliSdu ni bil tako odet kakor ta cvet. Cvet
tega drevesa bi lahko 5e najlaZe primerja-

li z va5o vrtnico, le da ta roZa ni polna,

temved ustvarja Sirok kelih, podobno kot
Sipek v Zivi meji. Cvetni listi so povsem
svetlo rdedi, tridesetjihje v enem cvetu,
vsak paje tolik5en kot velika pola papirja
pri vas. Rob vsakega cvetnega listaje preskrbljen s pozladeno obrobo in proti notranjosti da5e postaja dedalje bolj temno
rded.Iz sredine da5e segata dva pra5nika
kot roka debela in seZeni dolga, ki sta po-

5e

zmeraj dovolj prostora, da lahko dlovek z

vseh strani doseZe deblo.
List s tak5nega drevesaje tolikSen, da bi

Kar zadeva deZele in njihovo stanje, se

kotje bilo povedano Ze na zadetku, med
seboj tako razlikujejo po oblikovanosti,
notranji sestavi in celo v rastju in Zivalstvu, vodovju, kovinah in kamnih, da ni
nid, kar je v eni deZeli, enako v drugi. V
vseh deZelah tega planeta so enaki samo
tamkaj5nji ljudje in zrak, ki obdaja planet; vse drugo pa je kar najrazlidnej5e.
Zdaj si oglejmo deZelo, ki se tam imenuje Herrifa.
Ta deZela je po svojem obsegu 5e vedja
kot Azija, Evropa in Afrika skupaj, in sicer s tako imenovanim Sredozemskim
morjem vred, de bi bil ta kopno. LeZi nekoliko po5evno dez ekvator tega planeta
in je na videz pribliZno podobna nekoliko razpotegnjenemu jajcu.
Je deZela najviSjih gora, na sploinoje bolj
gorata od vseh drugih. Njeno najvi5jo goro imenujejo tamkaj5nji prebivalci Girp
in je po valem merjenju visoka 243 150
devljev- ; kljub temu pa je vsa porasla s
travo in prijetno di5edimi zeli5di, celo na
najvi5jem vrhu. Nima strmin, temved le
blage nagibe; nanjo se tamkaj5nji prebivalci povzpnejo s tolik5no lahkoto, kot bi
se vi na vaSo tako imenovano visoko planoto. Ta goraje hkrati tudi lekarna za vse
prebivalce in Zivali te deZele. Na njej, kot
Ze redeno, najdejo najbolj prijetno diSeda
zeli5da, in tudi za vsako bolezen >zdravilno zel<. Zato je ta hrib z bliZnjo okolico - skupaj merita ved kot 100 000 kvadratnih milj - najbolj naseljeni del deZele.
Kar zadeva drevje, gaje tukaj le deset vrst.
Toda vsaka vrstaje ustvarjena tako, da ne
zori kakor pri vas - samo enkrat ali dvakrat na leto, temved je zmeraj mogode najti cvetove in zrele sadeZe.
Med drevesi se zlasti odlikuje tako imenovano sondno drevo, ki ga tam imenujejo gliuba. - To drevo pogosto zraste ved
te,

2
3

Cevelj kot dolZinska mera, 1 meter je enak 3,1 63 avstijske

ga ierlja.

Sonino drevo oli gliubo

z njim voznik naZenl[Ji povsem prekril
svoj teZki voz. Je moder kot pavje pero,

vsem prozorna, da sta videti kot dve le-

okra5en z najlep5imi omamenti in celo po-

va5e cvetlice navadno iztedejo v praSnico, se ta pra5nika izoblikujeta v dve svo-

suSen ohrani sveZino in barvni nadih. Podobno kot naZemTii odpade tudi na tem
planetu z drevesa dozorel list, le da tu z
drevesa nikoli ne odpadejo vsi listi, temved takoj, ko kak5en list zrel odp ade z drevesa, zraste namesto njega na nekem drugem mestu na drevesu nov list. - Okoli5ki prebivalci te liste zbirajo. In ker so ze1o Zilavi in jih ni mogode zlahka raztrgati, iz njih prav umetelno izdelujejo neke

vrste vrhnje obladilo, nekoliko podobno

va5im plaldem. Lahko se nosi tudi na golem telesu, ker je zelo mehko in neZno;
kajti povrlje teh listov ni zrcalno gladko
kakor povr5je marsikaterega lista z va5ih
dreves, temved je podobno va5emu Zametu. Ti listi dudovito barvno zai,aijo zlasti
v sondni svetlobi, nekoliko podobno ka"' Sel.enj kot dolZinska mera, je enak iestim ievljem in znaia
glede na velikost ievfa od 1,70 do I,89 metra.

deni svedi pri vas pozimi. Tam, kjer

se

jevrstni cvetlici, kiLarita kakor plamen eden zelenkasto, drugi rdede; vsekakorpa
veliko bolj svetlo rdede od same cvetlice.
Cvetlica tako kot cvet izjemno dudovito
diKi. Prebivalci skrbno zbirajo liste in praS-

nike. Liste potem uZivajo za krepdilo,

pra5niki pa so posebno priljubljenajed.
Torej, cvetove ste spoznali. - In kak5en
je potemtakem plod? Nekoliko teZko vam
bo to povsem razloLiti, saj ni na Zemlji
nid temu podobnega. Da pa bi si kljub temu lahko ustvarili neko podobo, si zamislite dolgo, Sesterokotno, ognjeno rdede kot
mo5ka roka debelo drZalo, ki se konduje
s Stevilnimi izrastki. Tam, kjer je prira5deno na vejo, se konda z velikim vozlom
in ta se 5e1e dve pedi stran od debla izoblikuje v rodaj. Na tem rodaju visi tako velik grdav sadeZ, da bi ga Stirje Zenljani
kar teZko nosili. V tem grdavem sadeZu
AURA . .IULI,I - AVGUST 2OO3

3I

paje neznatna koSdica, za va5 oreh velika, zelena in kot kamen trda. Meso tega

premerom stotih seZnjev, in tako se zdi, ko

da bi vsako tak5no drevo stalo sredi pre-

sadeZa tekne tako kakor nekoliko oslajena kruh in mandelj. Toda vsaka tak5na
koidica - in v tak5nem sadeZu jih je kar
veliko -, je votla in do polovice napol-

cej5njega ribnika. Korito naredijo zato, da

bi vanj zbirali vodo, ki zelo obilno tede iz
takSnega drevesa, in jo uporabili zase ali
pa za svoje malo5tevilne domade Zivali.

njena s sokom, ki tekne kot najboljSa medica pri vas. Kar zadeva barvo soka, je
videti rumen, kot pri vas dobro staro vino. Meso sadeZa je belkasto, njegova zunanja skorja pa sivkasta, kot bi bila mati-

rano srebrna.

10 Ljudje, ki Zivijo pod tak5nim drevesom,

so preskrbljeni z vsem, kar potrebujejo in
ne potrebujejo zemlji5da (= posesti) ali

ko-

sa omejene zemlle; njihova posest je le

tak5no drevo, ki ne premine, temved nenehno raste, in sicer bolj v Sirino kot v
viSino. - Toda ob tem se zastavi vpra5a-

1l

nje, kako se lahko povzpnejo na

tak5no drevo, de zraste tako visoko, in kako obirajo sadeZe? Toda tudi zato je poskrbljeno! Tako deblo kot tudi vsaka veja ima
desno in levo trnaste izrastke, ki
so videti kot pri vas tako imenovane golobje lestve; po njih seje
mogode vamo povzpeti celo na
najvi5je vrhove in najbolj oddaljene veje. In detudi bi komu res
zdrsnilo in bi padel, se nikakor
ne bi mogel polkodovati, kajti tako ljudje kot Zivali na tem planetu, ki se znajdejo v najhuj5i teZavi, lahko nekaj dasa lebdijo v zraku. V svojo zabavo lahko celo pogumno skadejo z najvi5jih vrhov
tak5nih dreves, kar velikokrat posku5ajo zlasti mladi fantje. Da je
to tukaj mogode, boste zlahkarazumeli, ker obrod, ki je oddaljen
nekaj tisod milj, privladno silo
med seboj in planetom tako porazdel|daznala 1 proti 3/5. Ko
se k tem olaj5evalnim okoli5dinam pridruZi 5e namensko organsko stanje, se ta razlika lahko celo iznidi, in dlovek postane sposoben, da dalj dasa prosto lebdi
v zraku.
S tem naj bi spoznali eno vrsto

Poleg tega drevesa kaZe omeniti 5e Siroko

drevo, ki ga imenujejo brak. Na Zemlji ni
podobnega drevesa, ker raste iztalkotzlatordedi zid. Sprva vjasnih in v eni drti razvr5denih okroglih deblih, postopno pa se
zadno le-te trdno opirati druga na drugo,
da nastane pravi zid. Tak5en zid ne tako
redko meri v dolZino ved sto klafter in zraste vdasih tudi dvajset do petindvajset klafter visoko. Tiak zid nima niti vej niti listov,
toda najviSji rob tega drevesaje videti kot
modrozelena, debela brajda, katere listi so

podobni listom platan na vaSr

samo ptice. Toda ljudje nabira-

jo odpadlo

cvetje. Z njimi polnijo vrede, na katerih podivajo,

predvsem zato, ker modno in
prijetno di5ijo. Gozd takinih
dreves

je pogosto podoben ve-

likemu blodnjaku. In ko v njem

ljudje nabirajo cvetove, delajo
znamenja, da ne bi za5li in bi se
lahko vrnili v svoja bivali5da.
Thkina skupina drevesaje, kojo
obsije sonce, videti zelo lepa,
ker zidodzrcali modan nasprotni sij, kot se pri vas zgodi s pozladeno povr5ino.
17 Omeniti je treba tudi tako imenovano sevalno drevo, imenovano bruda. Ima povsem rumeno. pokondno deblo. z vejami
in vejicami po levi in desni strani, ki poganjajo zmeraj narav-

nost. Na spodnji strani vej so

nekak5ne zelenkaste zvezde, ki
se dokaj enakomerno iztekajo

v Sest vrhov. Vsak vrh ima maj-

Deievno drevo oli briuro

red tiste, ki so podobne va5im pticam.

12 Zlasti opazno in tudi ljudem koristno je

tako imenovano deZevno drevo, ki gaimenujejo briura. To drevo ima, tako kot vaSe
smreke, samo deblo, ki je ne redko Stirideset seZnjev visoko in debelo kot srednje veliki cerkveni zvonik pri vas. Svoje
vqe razteza zelo daled od sebe in so skoraj tako razvr5dene kot pri va5i smreki.
Njegovi listi niso drugega kot belo zelene cevdice, iz katerih nenehno kaplja najdistejia voda. Zato naredijo ljudje okoli
vsakega tak5nega drevesa veliko korito
2OO3

ga drevesa.
1

kastim in podolgovatim jagodam-ljudje ne uZivajo, jedo jih

in
ljudem koristna; uporabnejSa so zaLivali, ki se zate&jo v njihovo zavetje, nam-

AURA. JI]LIJ - AVGT]ST

izdelujejo nekak5no platno, ki jezeloproino, mehko in vzdrZljivo. To je skoraj vsa

korist, ki jo imajo tamkaj5nji ljudje od te-

13 Rekli boste: Ali tam in zlasti

5e v tak5ni
gorati pokrajini ni izvirov, kot v na5ih hribih? - Izvirov je tudi tam veliko, nekateri
od njih ne redko naenkrat dajejo od sebe
toliko vode, da se lahko vaia Mura skrije
pred njimi. Toda te izvirske vode tamkaj5nji ljudje ne uporabljajo, ker je predivja.
Drevesna voda paje, nasprotno, zanje takSna, kot bi bila odi5dena in prekuhana; zato jo tudi povsod uporabljajo kot bi vodo,
saj pravijo: >Izvirska voda je namenjena
vodnim Zivalim in za namakanje zemlje.
Toda za ljudi in plemenitej5e Zivali je veli-

jevideti,

kot bi drevje povsem prekrival sneg. Odpadle >lase< ljudje skrbno zbirajo, iz njih

Zewnji. Iz srede tak5ne brajde se

iztezajo precej visoka Spidasta
debelca, ki cvetijo in imajo plodove. Plodov - podobni so rded-

drevesa, ostane pa nam jih 5e devet, ki sama po sebi niso tako imenitna

32

dudovite. Pri gozdu tak5nihdreves

hen moder cvet, podoben

ki Bog ustvaril drevo, ki nam daje najusffeznej5o vodo.<

14 Vidi5, to je torej druga vrsta drevesa, ki jo

najdemo - seveda tu in tam tudinaZenlJi,
zlasti v tropskih deZelah.
15 Potem velja omeniti 5e belo lasasto drevo,
ki ga tam imenujejo kiup. To je prav tako
pokondno, neredko doseZe vi5ino tridesetih klafter in je v skladu z razmerami povsem okroglo. Vej nima, iz drevesnega vrha pa poganjajo nekak5ne srebmkasto bele niti, ki zaradi svoje obilnosti oblikujejo
velik sveZenj. Lasje. pravzaprav niti seZe-

jo navzdol. pogosto do polovice

drevesa

zvondnici na va5i Zemlji - sledi mu rdedkasti sadeZ, podoben tistim, ki jih na Zemlji imenujete Sipek.
18 Kdor si Zeli to drevo bolje predstavljali,
naj si zamisli tako imenovano mon5tranco, le da si jo mora predstavljati velikansko. Ljudje od tega drevesa skoraj nid ne
uporabljajo, sadijo ga le kakor okrasne
drevorede.
19

Kar zadeva druga drevesa in tudi nekatere

posebne rastline, ki so 5e zlasti nenavadne, vam bo to izdrpno opisano v nadalje-

vanju. Dotlej pa

amen.

Prevedla Daja

Kiari

in obdajo deblo nekaj klafter Siroko. Ko

zaveje veter in tudi, ko mirujejo, so

videti

Se nadaljuje

k
o
I
o
d

javi sedem dni pred cvetenjem in odtlej zme-

4
Liiokosto, piromidno in zrcolno drevo

Kot Sesto vrsto drevesa na Saturnu.

kaZe

omeniti tako imenovano lijakasto drevo, ki

ga imenujejo kibro.
V premeru meri tri
klaftre in ima zelo gladko
skorjo z modrikastim nadihom. Na vrhu tega dvajset klafter visokega in enakomerno debelega debla
se iirijo na vse strani, vi bi rekli, pod kotom
45 stopinj, do deset klafter dolge ravne veje. Iz teh levo in desno, podobno kot na Zemlji pri smreki. vzporedno poganjajo izrastki, ki so tem dalj5i in 5irii, dim bolj so oddaljeni od debla. Ti izrastki so pravzaprav
veje in listi obenem. Na koncu vej so cvetovi in nato plodovi. Drevo ima toliko plodov,
kolikor ima vej.

Kibro

Nekaj posebnega pri tem drevesu je obdobje cvetenja. Tik preden drevo poZene cvetove, se iz njega zasveti hladen ogenj, podoben tistemu pri kresnidkah in fosforescirajodih gnilih drevesih, le da je ta predcvetenjski ogenj neprimerno bolj sijod kot omenjeni, ki ga poznate na vali Zemlji. Posebno velidasten je ta svetlobni prizor v gozdu
teh lijakastih dreves, ker tudi na Satumu vsa
drevesa ne cvetijo sodasno, zato se predcvetenjski ogenj pri nekaterih drevesih pojavi
prej, pri drugih pozneje. Ker se ta ogenj po-

raj gori tako, da se barve nenehno menjavajo, se zgodi, da se v tej svetlobni igri lijakastega drevesa v vseh sedmih dneh izrazi
vseh sedem poglavitnih barv z vsemi odtenki.
Zamislite si, kak5no je tak5no cvetode drevo, ker ne zadnejo vse veje cveteti isti dan
in je zato tudi predcvetenjski ogenj na istem drevesu vedbarven. In ko zacveti ves
gozd takinih lijakastih dreves, si lahko Le z
malo domiSljije predstavljate, kako velidastenje videti takien cvetodi ali bolje redeno
predcvetodi goredi gozd, ki se vdasih lahko
razprostira tudi ved sto kvadratnih milj da-

deloma pa tudi kot posode za shranjevanje

sokov, iztisnjenih iz razlidnih rastlin. Take
sadeZe na Saturnu skrbno zbirajo tudi zato,
ker jih menjavajo za kaj drugega, in v ta namen jih tudi shranjujejo.
Mogode bi tudi radi vedeli, zakaj ima to drevo prav obliko lijaka? Lijakasta oblikaje temu drevesu lastna zato, da drevo z lijakom
lahko udinkovito zbira sondno svetlobo in s
tem tudi elektromagnetni fluid. Sredi lijaka
so posebne cevdice, iz katerih zlasti ponodi
izhaja prava megla. Ta megla je za druge
rastline in tudi za ljudi, de bi jo vdihavali,
nekoliko strupena in Skodljiva, dokler je ne
razgradi sondna svetloba. Toda lijak je

lec.

ustvarjen tako, da omenjena megla ne more

Po tem predcvetenjskem gorenju lijakastega drevesa se prikaZejo cvetovi. Resnidno,

prenikati iz njega inje izpari le toliko, kolikorje ponodi nujno za oploditev drevesa, in
to samo tako dolgo, dokler sadeZ ni napol
zrel. Ko se to zgodi, se omenjene cevdice v
lijaku zaprejo in hlapi izpuhtijo, da bi se lahko sadeZi primemo napihnili; Iijak vsebuje
taklen hranilni Zivljenjski zrak, da se ljudje
povzpnejo nanj na primernih lestvah, se v
njem utaborijo in dalj dasa tam prenoduje-

pri vas jih ne bi trpeli v vsaki drZavi! Kajti

na enem, dve do tri klaftre dolgem, zlato
rumenem in ved kot molka roka debelem
rodaju zraste do dve klaftri Sirok tribaryni
trak, dolg Sest klafter. In taklen trakje praviloma tribarven, namred svetlo rded, svet1o moder in sneZno bel. In kolikor cvetov
ima, toliko zastavic - trakov plapola okoli

njega.
In zdaj si znova lahko nekoliko predstavljate krasoto cvetov tega drevesa. Ko mine das
cvetenja, zastavice in rodaji odpadejo od drevesa, najlepie primerke pa potem ljudje zbirajo. Ko se posuiijo, niso ved tako lepi; tamkajSnji ljudjejih zvijejo, dajo na kup injih
dokler so 5e sveZi in mehki, uporabljajo za
krepitev svojih udov. Ko pa se bolj posu5ijo
in postanejo tr$ , jthzaLgelo;' takden dim zelo
prijetno diSi, s srebrno belim pepelom pa
pognojijo tla. Precej teh cvetov pustijo tudi
IeZati pod drevesom, kjer zgnijejo in tako
pognojijo prst.
Pri tem drevesu paje najvelidastnejSi sadeZ,
ki se izoblikuje takoj po cvetenju. Nekoliko
je podoben podolgovati budi, le dajeiztegnina neredko dolga Stiri do pet klafter in ima
v premeru dva devlja. Vrh iztegnineje krogla, v premeru meri eno in pol, pogosto tudi
dve klaftri. Zunanja skorja tega sadeZaje,
strogo vzeto, videti kot zglajeno disto zlato.
Zdaj pa spet malo zaposlite svojo domiSljijo in si predstavljajte, kakien bi bil gozd takSnih dreves, de bi ga obsijala sondna svetloba.

Bi radi tudi vedeli, demu se tak5en sadeZ

uporablja? Na to je zelo lahko odgovoriti.
Prav v enak namen kot pri vas bude: deloma za dviganje tekodine iz majhne globine,

jo.

Vidite, to je tisto, kar je omembe vredno pri

tem lijakastem drevesu. Razen tega Zivljenjskega zraka drevo nima drugega, kar bi prispevalo k blagodati telesa. Semena, ki so nekoliko podobna va5im budnim pedkam, uZi-

vajo samo domade Zivali.

5e k sedmi drevesni vrsti. To je
tako imenovano piramidno drevo, imenovano uhurba.
To je najviSje drevo na tem planetu in je po
lastnostih pribliZno podobno vali plemeniti
smreki z belim deblom. Neredko zraste v
vi5ino, ki jo na vaii Zemlji le steZka doseZe
kakien hrib. ki bi se lahko meril s tem drevesom. Tudi to drevo ima samo eno deblo.
premer tega pa znaKa najbolj spodaj, pri koreninah. neredko osemdeset do devetdeset
in sto klafter. Njegove veje se Ze pri tleh razra5dajo iz drevesa v vse mogode smeri; naj-

10 In preidimo

niZje so pri popolnoma izraslem piramid-

nem drevesu neredko dolge tisod klafter,

proti vrhu pa vse krajBe, in sicer tako, da
ima tak5no drevo potem obliko mogodne velike piramide, le daje okroglejie, kegljasto;
v primerjavi z njim so vaie ponosne egipdanske piramide prave polZje hi5ice. de bi
vas bilo mogode telesno prestaviti sem, bi
mislili, da vidite pred seboj najvi5je gore.

12 To drevo sodi med iglavce in njegovi listi

so precej podobni, deprav v zelo povedanem

AURA - AVGUST. SEPTEMBER 2OO3

25

merilu, iglicam va5ih smrek, le da niso zeleni, temved modri. To drevo je tako izredno pomembno za di5denje in polnjenje zraka z Zivljenjskimi snovmi, da sega zdravilna mod iz vrhov in vej tega drevesa celo dol
do va5e Zemlje. In va5i balzamidno diSedi
iglavci prejemajo svojo eteridno snov predvsem od njih.

13 Ta drevesa tudi skrbno povsod sadijo. Potrebujejo le mladiko tega drevesa, kijo zapidijo v rodovitna tla in Le zadne rasti naprej; po nekaj Saturnovih letih se razvlje v
Ze kar mogodno drevo. DoseZe starost ved
sto Saturnovih let. Ko tak5no drevo odmre,
postane ob koreninah najprej povsem trhlo
in samo od sebe razpada proti vrhu. Ko se
takSno drevo razkroji, z njim prebivalci potresejo svojo revno prst in potem v nekaj
letih nastanejo najrodovitnej5a tla zapridelovanje priljubljenih zeliSd za iztiskanje so-

no iz golih Stirikotnih cevdic, po katerih se

dviga sok, ki ga potrebujejo. Ce bi bili organi okrogli, ne bi mogel skoznje prodreti niti
Zarek, ker se v okrogli obliki pogosto lomi;
sarno v tak5ni Stirikotni obliki se Zarek le
zelo malo lomi. zato skoraj neovirano prehaja skozi. Ker imajo vsa drevesa na tem planetu in predvsem v tej deZeli povsem gladko bru5eno skorjo, povrlje tega vam nena- 3
vadnega drevesa sije tako, kot pri vas povr5je ogledala; vsak mimoidodi se lahko v njem
ogleda od vrha do tal.
18 O tem drevesu je to vse. Ce malo spodbudite svojo domi5ljijo, vam ne bo teZko dojeti,
da lahko Jaz tudi brez mest in palad, grajenih s dloveikimi rokami. okrasim svet. To-

liko za danes. Vse drugo o drevesih naj ostane za prihodnjid. Amen.

kov. Tudi v tem primeru lahko uporabite svo-

jo domi5ljijo, dabi vam pomagalapredstavljati si nekaj taklnih dreves drugo za drugim in s tem nekoliko ohladite svojo zemeljsko prevzetnost.

14 O tem drevesu veste zdaj najbolj bistveno,

in lahko preidemo

k osmi drevesni vrsti,

za vas gotovo najpomembnejiemu drevesu.
Kajti desa takega na Zemlji niti slutiti ni.
15 Drevo osme vrste pakaie opisati kot stekleno ali zrcalno, tam ga imenujejo ubra. Ima
povsem pravilno Stirikotno deblo, tako prozomo, kotje pri vas rahlo zelenkasto stekIo. S priostrenim vrhom sega dvajset do trideset klafter v viSino. Nima vej, ved kot polovica tega steklenega rnzrcalnega drevesa
paje okra5ena, kot pri vas kaktusi, z velikimi visedimi cvetovi, pribliZno tak5ne oblike kot va5e lilije, le da so neprimerno vedji,
in je vsak cvetni list (vsak cvet jih ima deset) drugadne barve. Ko tak5no drevo po pol
leta odcveti, se na kristalu, podobnem grdavemu peclju, pojavi sadeZ, ki bi se vam zdel
izjemno nenavaden. Ta sadeZje sprva videti kakor prozorna vodna vreda, ki se zmeraj
5e

Roznovrstno drevo. oonieno drevo in

olidni orm. Kokini s6 li"rdie no Soturnu.
'
niih"ovo posestuo in'dolnode Zivoli

vpidno rastode veje, in tudi te se spet proporcionalno razvejijo v manj5e veje in vejice. In tako ima tak5no drevo, ko se popolnoma razvije, sedem do deset tak5nih nastavkov, saj iz prej5njega debla zmerajpoZenejo v zrak tri nova inje eno tak5no drevo
potem v kondni stopnji videti kot pravi gozd
dreves.
Zdajpanekaj o tem, zakaj imenujejo to drevo raznovrstno drevo. Vzrokje lahko razviden, toda ni ga tako lahko dojeti. Na vsaki
drevesni stopnji dozorijo drugadni sadeZi in
seveda tudi drugadno listje in cvetovi. Najbolj nenavadno pri tem drevesu paje, da 5e-

le po desetih letih znova rodi iste sadeZe.

Kajti iz leta v leto se nenehno spreminja. in
sicer tako, da iz enega leta v naslednje ni
mogode ugotoviti, katere vrste sadeZ bo dozorel. In tako kot se razlikujejo sadeZi, se
razlikuje tudi listje in cvetovi. Koje ved takXnih dreves skupaj, ni noben sadeZ podoben sadeZu na sosednjem drevesu. Da pa bi
prebivalci zaradi tega imeli stalno vse sadeZe s tega drevesa, zmeraj posadijo po deset
tak5nih dreves. in sicer vsako leto eno no-

vo. In kdor ima na svojem posestvu deset

Drevo, ki ga bomo opisali kot deveto, se imenuje ahaharka. V nem5dino ali v vaS materni jezik bi ta izraz le steZka prevedli, ker na
vsej Zemlji ni nid primerljivega s tem drevesom. Se najboljle je, de ga poimenujemo 4
kar raznovrstno drevo.
To drevo zrastepribliZno Sestnajstklaftervisoko, in prav toliko znaSa obseg njegovega
temeljnega debla. Iz tega debla raste v vse
smeri cela mnoZicavej, najdaljbe seZejo tu-

tak5nih dreves, ima tudi vse sadeZe tega drevesa. Kajti vsako drevo obrodi drugo vrsto
sadeZev; tako se menjavajo do desetega leta
in Sele enajsto leto je tako kot na zadetku.
Ker pa se vsako drevo vsako leto razlikuje
od sosednjega, se zgodi, da prvo drevo v drugem letu sicer res obrodi drugadne sadeZe,
toda drevo, ki raste ob njem potem obrodi
isto vrsto sadeZev, kotjo je prvo drevo prvo
leto. In ko prvo drevo tretje leto znova ob-

bolj veda, in ko dozori,je podoben balonu z

eno- do enainpolklafterskim premerom.

16 Ko

sadeZ dozori do prve stopnje, se zadne

>>vredi<< gostiti, >vreda< se skrdi

tekodina v

in postopno sprosti zgoSdeno tekodino.

s pecljem
vred pade na tla. Potem pridelo prebivalci
in to strjenko obirajo (zbirajo), jo po vseh
straneh enakomerno obreZejo in iz nje izdelajo posebne pravilne Stirikotne mizeter
jih uporabljajo tako, kakor vi na svoji Zemlji ogledala. V druge namene tega drevesa
ne uporabljajo, razen 5e za okras, tako kot
tudi vi v isti namen uporabljate nekatera drevesa v valih vrtovih. Potem ko zasadijo vrsto
taklnih dreves, nastane dudovit drevored, namenjen prebivalcem. In to drevo prav radi
uporabljajo v ta namen, ker ga je mogode
lahko vzgojiti, podobno kot piramidno drevo, le da ne daje dradja, ker sploh nima vej,
temved semena, ki pa ne zorijo v sadeZu,
temved v cvetovih.
To drevoje prozorno zato, kerje sestavlje-

Zgo5dena tekodina potem pogosto

l7
26

AURA - AVGUST - SEPTEMBER

2OO3

Ognieno drevo
di deset klafter daled. Od tod, kjer poganja-

jo veje, rastejo enakomerno kot

sveda ravno

v vi5ino tri debla, ki zrastejo neredko dvanajst, trinajst, Stirinajst do petnajst klafter
visoko. Na koncu debel se Sirijo v pravilnem razmerju v vse smeri veje in vejice. Na
vsaki od Stevilnih vej in vejic, ki rastejo iz
vsakega od teh debel, zrastejo spet v vi5ino
deset klafter tri nove, na njih se zopet pojavi
cela mnoZica vej in vejic v pravem razmerju. Nad tretjo kroSnjo znova poganjajo na-

rodi nove sadeZe, sosednje drevo tretje leto

rodi enake sadeZe kot prvo drevo drugo leto. Tretje drevo obrodi enake sadeZe, kotjih
je prvo drevo prvo leto in drugo drevo drugo leto. In tako naprej v tem vrstnem redu.
Ce kak5no drevo vmes odmre, se za premostitev namesto enega posadi deset drugih, da nekih sadeZev ved let ne bi nikdar
zmanjkalo. Kar pa zadeva sadeZe tega dre-

Nadaljevanje na strani

vesa, so ti razvrSdeni tako, da so, razumljivo, najvedji in najteZji zmeraj najbolj spodaj, dim vi5e pa dedalje manjii in laZji.
Kak5ni so natandno sadeZi tega drevesa in
kako jih tamkajbnji prebivalci uporabljajo,
pa tokrat ne moremo do konca izdrpno opisovati, ker bi to zahtevalo na stotine po1. Naj
samo na splo5no povemo, da je to drevo v

ce, so sposobne vsrkavati iztaltegaplarreta

najfrnejie podzemne oljnate pline. Ti se skozicev(icepoienejo do najvi5jih vej, kjer se,

ko pridejo v stik s tamkajlnjim atmosferskim zrakom (ki ima v obdobju sence zelo
veliko kisika) vnamejo in gorijo toliko dasa, dokler se znova ne prikaZe sonce. Ta razSiri atmosferski zrak in zmanj5a kolidino kisika, in to povzrodi, da se drevo podasi pogasi in miruje toliko dasa in ne raste naprej, dokler se znova ne zadne obdobje sence. Obdobje sence pa traja tam pol leta kot pri vas,

najplemenitejSem pomenu predstavnik vseh

tistih sadnih dreves na va5i Zemlji, ki pri vas

rastejo v valem zmernem podnebju in imajo v sredini eno ali ved povsem izoblikovanih ko5dic. Tako bi na primer najniZja drevesna stopnja eno leto rodilajabolka, druga
debnje, tretja same slive, detrta breskve, peta marelice in tako naprej. Kar zadeva druge, vi5je stopnje, te prav tako rodijo podobne sadeZe, toda veliko Zlahtnej5e; povsem
drugadni so, veliko bolj prefrnjeni in bolj5ega okusa; sadeZi na najvi5ji drevesni stopnji
so pravzaprav Ze povsem eteridni ter se po
videzu in okusu tako razlikujejo od sadeZev
v spodnjih vrstah, kot pri vas povsem dozorelo grozdje od napol zrelega jabolka.
In tako gre to iz leta v leto. In de boste 5e
malo spodbudili svojo domi5ljijo, boste zlahka dopolnili tisto, kar smo tukaj zaradi pomanjkanja dasa le beZno omenili in nismo
mogli izdrpno opisati. O omenjenem drevesu pa naj povemo le 5e to, da prebivalci tega
planeta uZivajo njegove sadeZe, vedinoma
tiste z viSjih vej, sadeZe z najniZjih vej pa
vedinoma uporabljajo za prehrano domadih
Zivali. Razumljivo je, da so tam sadeZi desetkrat vedji kot podobni pri vas. Skorja tega drevesa je 5e najbolj podobna sko{i jabIane pri vas inje prav tako rebridasta- , le da
njena barva ni siva kot pri vas, temved temno rdeda in z vsako drevesno stopnjo svet1ejIa.

In zdaj se od tega drevesa preusmerimo k

na5emu zadnjemu, ki je najpomembnej5e
drevo te deZele.
To drevo imenujejo fehura, v va5em jeziku

bi to pomenilo ognjeno drevo. Po rasti je

podobno tako imenovanemu Zelezovemu
cvetu pri vas inje skoraj povsem mineralno. Okroglo deblo je podobno belemu marmornatemu stebru z obsegom Sestih klafter.
Zraste do petnajst, dvajset kIafter visoko in
je enako debelo kot pri tleh, od tam pa se
razveji podobno kot korale, v razlidne veje
in vejice, ki se na koncu iztekajo v cevdice.
Vejice se prav tako vedkratno upogibajo druga dez drugo kot pri prej omenjenem Zelezovem cvetu. To drevo nima ne listov, ne
cvetov, ne sadeZev, njegova nalogaje le gorenje. Njegov sadeZje ogenj, ki se sproZi iz
njega tedaj, ko se v senci Saturnovih obrodev znajde kakien kos deZele. Kajti na tem
planetu se obdobja ne dolodajo tako kot pri
vas po poletju in zimi, temved po obdobju
sence in obdobju svetlobe. To drevo namred
s svojo belo svetlobo v obdobju sence
nadomeida pomanjkanje sondne svetlobe.
Njegove korenine, ki so pravzaprav cevdi+

Nekoliko hrapava.

l0

de radunamo po temperaturah, zima.

To drevo raste tako kot pri vas goba - brez

semen; pa vendar ne tako kot ona tam, kjer
so zemeljska tla najrevnejla, temved tam,
kjer vsebujejo Saturnova tla najved nafte in

tam je to drevo tudi najpogostejle. Prebivalci ga tudi sami razmnoZujejo, in sicer tako, da v obdobju sence odbijejo od drevesa
vejico injo potaknejo v tla, bogata znafto.
Ta vejica potem naprej gori in s tem hkrati
raste, in ko se razveji, se ukorenini v tleh.
Ogenj tega drevesa sam po sebi ne pede, de-

prav zaradi zelo modnega belega iziarevanja na dolodenirazdalji segreva in odda veliko toplote, in to je tudi razlog, da v obdobju sence na tem planetu ni veliko hladneje kot v obdobju prave sondne svetlobe.
Vsaka druZina si priskrbi ustrezno Stevilo
tak5nih dreves terjih zasadi v tla okoli svojega bivaliSda in posesti, da v dasu sence ne
trpi zaradi mraza in pomanjkanja svetlobe.
1 1 Tudi pri tem drevesu vam mora nekoliko priskoditi na pomod vala domiSljija, in zagotovo boste ugotovili, daje, de oditejemo veliko krasoto tega drevesa, njegova svetloba
veliko bolj udinkovita kot vse vaie plinske
svetilke, de bi jih vse zdruZili na enem kraju. v svetlobnem stolpu. zgrajenem v ta namen. Prav zares, de bi tak5no drevo hoteli
zasaditi na kaklnem vam bliZnjem hribu, ne
bi osvetljevalo samo va5ega mesta kot deset
polnih lun, temved bi v zadostni bleSdavi
uZivala vsa pokrajina. Pomislite, kak5na
svetlobaje to, deje na tisode tak5nih dreves
raztresenih po deZeli! Ce vas Ze va5a rdeda
zlonosna svetloba ognja poZivi v temni nodi, kako bi vas Sele poZivila tak5na neZna
bela lud. TodazaZemlio tak5na drevesa niso predvidena, deprav je nekaj podobnega
mogode najti na Jutrovem. in sicer na nekaterih obmodjih Kavkaza; tam ni treba drugega kakor vzeti trst ali kakben porozen kos
lesa in ga potisniti v tla, ga na vrhu priZgati,
in nato sam gori naprej kot plamenica, ne
da bi ogenj po5kodoval les ali cev - le da so
ti plameni rdedkasti in tudi zelo pedejo.
12 S tem smo kondali pouk o drevesih v tej deZeli in si lahko nekoliko ogledamo 5e grmidevje.
13 Vse grmidevje na Satumu ima to posebnost,
da ni tako nizko kot pri vas, temved oblikuje manj5o, toda zato zelo razlldno drevesno
vrsto. Na splo5no je najniZje grmidevje na
Saturnu 5e zmeraj viSje in imenitnejle od
va5ih najimenitnejlih dreves. Tukaj je ved
kot dvanajst tisod grmov in vsi se razlikuje-

jo med seboj. Vsaka vrsta grma ima svojevrsten sadeZ, ki ga uZivajo prebivalci zraka,
drugi pa vedinoma ne. Od teh Stevilnih grmov naj omenimo enega. ki je najpogostej5i in ga tamkajinji prebivalci tudi skrbno gojijo; podoben je va5i oljki, le da je tudi ta
grm veliko vedji od nje. Dozorelejagode so
toliklne, da d6 vsaka po va5em merilu liter
distega olja. Ko potem na vejah taklnega grma marsikdaj dozori od dvajset do trideset
tisod jagod, si Ze lahko predstavljate, kako
obilen je oljni pridelek; neredko je na posestvu ene druZine ved tisod ali celo 5e veliko ved takSnih oljdnih grmov.
14 Seveda pa si druZinske posesti ne smete
predstavljati majhne, kakr5noje pri vas vedje
kmedko posestvo, temved tolik5no, vdasih
celo veliko vedjo, kotje pri vas drZava. Prav
tako si ne smete misliti, da so tamkaj5nji
nadvse lepo grajeni ljudje majhni kakor vi;
tamkajlnje Zenske so visoke osemdeset do
devetdeset devljev, moiki pa petindevetdeset do sto petintrideset. In temu primerno
velike so tudi domade Zivali.
15 ie vse to veste, boste toliko laZje dojeli vse

o rodovitnem rastlinju po ustreznem vrstnem redu. Naj bo s tem za danes amen.

6
ZeliSdo in uporobne zeli no Soturnu.
Koruzo, >koplloiodj sod(( in >>plozeie
se vodniode (logenoriie)<.
1 Kar

je bilo vredno omeniti glede grmidwja,

smo v bistvenih potezah Ze opisali. Zdaj pa

5e o zeli5dih in (uporabnih) rastlinah te deZele.
Ta deLela sodi med najbolj gorate na vsem

planetu in ima zato tudi najved uporabnih

in zdravilnih rastlin ter zeli vseh mogodih
vrst-

Rastlin, kakr5ne so na primer vaie poljidine: rZ, p5enica, jedmen itn., tukaj ni, zato
pa uspeva veliko drugih in plemenitej5ih vrst
Zit, ki so pribliZno tak5ne kot va5a koruza,
le da zrastejo dvajset- do tridesetkrat tako
visoko kot pri vas. Listi tamkajinje >>koruze< so pogosto dolgi dve do tri klaftre in
pol, Siroki dva do tri lakte- in pol, nebesno
modri, ob robovih pa za ped obrobljeni svetlo karminsko rdede. Sredica, ki je prav tako
za ped Siroka in se proti vrhu zoZi na Sirino
palca, je zelenkasto zlata. Deblo, ki je spodaj tako debelo kot pogosto pri vas odrasel
hrast, je najprej videti kot temno zglajeno
zlato brez leska, toda dim viSe gremo, tem
svetlej5eje. Cvetna krona, katere veje so ne-

redko Siroke klaftro in pol, so videti kot pri

vas lestenci iz najlepiega kot briljant zbruSenega kristalnega stekla, in sicer zato,ker
je tam vse zelo veliko. ie bi taklen koruzni
cvetiele\i opazovati skozi dober mikroskop,
bi opazili skoraj enako bleldede iskrenje, kakrino lahko vidite sicer pri belkastem cvetnem prahu.
a Prej uporabljana doliinska meraje razliinih velikosti. V
Avstriii.ie Tnaiala 74,92 centimetra.

AURA. AVGUST L SEPTEMBER 2OO3

3I

Kar zadeva plodove te rastline so ti sicer podobni va5im, vendar so veliko vedji, drugadnega okusa in jih ne uporabljajo tako kot
pri vas. Tam je ta plod zelo priljubljena poslastica, lahko bi ga primerjali z va5im tako
imenovanim ananasom, le da se na Saturnu
posamezno zrno zlahka izlu5di, ko plod dozori, in ga lahko kar takoj uZivajo. Tudi mokast ni, temved soden kot pri vas grozdna
jagoda. Ena od teh jagod je, de jo merimo z
vaSo uteZno mero, neredko teZka dva do tri
funta. Ko potem tako imenovani storZ pogosto rodi tristo, Stiristo ali petsto tak5nih
jagod in je na enem grmu pogosto tudi od
dvajset do trideset taklnih strokov, si Ze lahko predstavljate, kako obilenje lahko tak5en pridelek.
In kam prebivalci takien pridelek spravijo?
- Ze pri lijakastem drevesu ste spoznali obilno posodje. Te plodove shranijo vanj, delomakot jagode delomakotiztisnjeni sok. Plodovi dozorijo Stirikrat na leto in so nadvse
zdravi in krepdilni. Sok poZivlja srca Saturnovih prebivalcev prav toliko ali pa 5e bolj
kot vas va5e grozdje in krepdilni grozdni sok.
Po obiranju plodov pustijo prebivalci slamo toliko dasa na polju, dokler se povsem
ne posu5i, potem pa vpreZno in tovorno Zi-

in je zelo podobna va5im poljskim budam,

Ie da bude na Saturnu marsikdaj doseZejo
toliklno velikost, da ljudje s Saturna le steZka vidijo (eznje. - Rastlina, kot klaftra debela, se taztaste pogosto ved tisod klafter
daled in se od korena naprej v ved sto krakih razpreda po zemlji v vse mogode smeri.
Njeni listi so povsem podobni listom va5ih
budnih steblik, le da so stokrat vedji; niso
zeleni, temved so videti vijolidasto modri
in prekriti s srebmo belimi zvezdami. Stebje sicer dolgo dve do tri klaftre, okroglo,
in meri neredko povpredno ved klafter.Znotraj je votlo, v njegovih stenah pa se vzpenja
ved tisod cevdic, ki hranijo liste s sladkastim sokom; ta rahlo kaplja tudi iz Stevilnih

n3a

njivo, kjer so tak5ne po-

su5ene rastline. Zivali potem poZrejo listje,

stebla pa pustijo nedotaknjena. To nato prebivalci poZagajo s posebnimi Zagami. Na nji-

vi potem po dolgem in podez nastanejo kopice, te zaLgejo in tako kar naj bolj pognoj i-

jo

tla za nadaljnjo setev.

Njiva potrebuje vlalnatla, da sadeZ dobro

rodi. Ker pa v tej deZeli in tudi skoraj na
vseh obmodjih tega planeta nikoli, ali samo
izjemoma deZuje ali pada rosa, tudi voda ni
tako pogosta - kako ukrepajo prebivalci in
kako namakajo tak5no njivo, ki po va5ih me-

rilih neredko meri trideset do Stirideset kvadratnih milj? - Poglejte, spet sem Jaz poskr-

8
32

bel za to, in sicer z neko drugo posebno rastlino, ki izvrstno opravi to teZavno namakanje in se nato 5e marljivo vraste med koristno grmidevje.
To rastlino imenujejo tam >kapljajodi sod<
AURA - AVGUST - SEPTEMBER 2ooi

skoznjo napeljejo ojnico do osi. Ojnico potem z Zebljem pritrdijo na os, spredaj pa priskrbijo primemo dolg in modan prednik. Takoje voz Lenared, in to 5e toliko bolj naglo, de upoStevate, da tam koles ne poganja
spretnost dlovelkih rok, temved spretnost
naraye,pravzaprav ene same rastline. Ne potrebujejo drugega kot okrogel rodaj, ki ga
odZagajo prav od te bude tolikokrat, kolikokrat si Zelijo, in tako imajo ob vsakem dasu
dvrsto in pripravljeno kolo s premerom treh
do Stirih, pogosto tudi petih do Sestih klaf-

1o

por iz konic na spodnji strani lista in tako

vlaZi tla kot stalno priedi deZ. Poglavitno namakanje, kije naloga te rastline, pa opravi
plod. Koje na pol zrel, se ponodi na njegovi
zgornji strani odprejo pore in iz tamkaj5njih
cevdic, ki so prav temu namenjene, se kakor iz vrelca daled naokrog izloda sladkasta, bistra tekodina ter vsako nod enakomerno in izdatno namodi zemljo.
Vpra5ali se boste: Odkod plodu toliko vode? - Povem vam, daje plod pravi artelki
vodnjalki sveder, ker poganja korenine ta-

Koplioioii sod
vino pripeljejo

no os, na oba konca pa nataknejo kolesa.

Zvrtajo 5e tretjo luknjo, in sicer spredaj, in

ko na Siroko in globoko navzdol, dokler ne

naleti na nek podzemni vodni zbiralnik. Potem zelo marljivo srka najdeno vodo in jo
kot najbolj5a vodovodna napeljava poganja
v vse mogode smeri v hitro rastode rastlinje
v okolici.
10 Ali uporabljajo prebivalci plod le zanamakanje ali 5e v druge namene? - Prebivalci
uporabljajo te bude tudi v drug namen! Ko plod povsem dozori, se podolgem v sredini razkolje. Seme in meso poberejo - seme za nadaljnjo setev, meso pa za hranjenje
tamkaj5njih krav, ovac in koz. Lupino, klaftro debelo, posuiijo, ki tako postane zelo
dvrsta. Ko se povsem posu5i, navadno uporabijo spodnji del za nekak5en vodni zbiralnik, zgornjega. ki je zelo cevast in porozen.
pa kot voz, in sicer najpreprostej5e vrste.
11 Sredi obeh stranskih sten zvrtajo luknjo,
skoznjo napeljejo ustrezno debelo in mod-

ter.

t2 Ko nato na prednik priveZejo vola ali za hitrej5o voZnjo katerega od tamkajlnjih psov
ali jelenov, ki jih gojijo, je vozilo Ze nared.
V njem se lahko potem zelo udobno prevaZajo Stirje prebivalci Saturna, kamor hode-

jo.

kotlaije vozilo, kajti tamkaj5nji prebivalci imajo na voljo 5e veliko vedjarnteljavozila, ki jih umetelno izdelajo iz lesa kakor vi vaba, in marljivo obdajo z zelo proino in dvrsto kovino.
Ta je podobna va5emu Zelezu, samo da je
veliko dvrstej5a in trpeZnej5a ter ne rjavi kot
va5a kovina, temved zmeraj ohrani svojo
ble5dedo, zlatu podobno zgornjo povr5ino.
Je me5anica samorodnega zlata in samorodnega Leleza, me5anica, ki bi jo le steZka
ustvaril kaklen kemik, tak5ne barve kot pri
vas tako imenovana platina.
t4 ZdaJ ko smo spoznali ti dve rastlini, preidimo k neki drugi, ki tam uspeva, inje nadvse
zabavra ter hkrati zelo uporabna.
t5 Zanjo pi vas najbrZ niste sliSali. Na Zemlji
ni nid njej podobnega. Kajti tako imenovani >sprehajajodi se list<, ki ga najdete v JuZni
Ameriki, ptavzaptay ni rastlina, temved Zival. - Toda rastlina na Saturnu, ki bi vam jo
radi predstavili. v resnici potuje in se podobno kot Zival sprehaja iz kraja v kraj. Mod
za premikanje drpa iz korenine, ki je videti
pribliZno tako kot zelo neoblikovana dloveSka noga, samo da, razumljivo, nima oblikovanih prstov, pete in vsega tistega, kar sodi
k stopalu; predvsem je nekaj, kar je upognjeno pod pravim kotom, deset klafter dolg
kocen, iz katerega na vse strani izhaja cela
vrsta lovilnih in sesalnih korenin. Te se tako kot vitice vinske trte oprijemajo povsod
naokrog, le da se te korenine samo tako dolgo zadrZijo na tleh, doklerje tam dovolj hraniva. Ko so na nekem kraju, izsesajo vso vlago. se iztrgajo iz tal, se iztegnejo naprej ter
13

Ta vrsta voza se uporablja le

iSdejo tako daled po tleh, dokler kondno spet

ne najdejo vlaZnega kraja. Tam se znova

marljivo zavrtajo v tla, obdajo vlai-ne zemeljske plasti, druga zeli5da in trave in s prisesavanjem potegnejo vso rastlino za seboj;
s takinim delovanjem stopalnih korenin se
ta rastlina v enem letu neredko premakne
tudi ved milj (po va5em Stetju in vaSem me-

rilu).
Prevedla Daja

Kiari

Prihodnjii naprej

3
o
E

v
J
U

paje pravzaprav videti rastlina? - lma

Stiri do pet klafter visoko steblo, ki poganja
vqeLena viSini klaftre; nekatere od teh so
v vseh smereh pove5ene proti tlom in tako
varujejo visoko rastlino pred mogodimi poSkodbami. Te veje so navadno gole, brez listov, samo tiste, ki poganjajo iz debla navzgor

16 Kako

19

in so razlidno zveriiene, imajo liste, cvetove in plodove; vsi deli rastline so precej podobni va5i trti. Listjeje veliko vedje in svetlo modro, vsa njegova spodnja stran pa posuta z rdedimi bradavicami. PIod je podoben tisti vrsti va(ih grozdov, kijo imenujete
>kozji seski<, samo da ni tako moder, temved rumenkast kot pomaranda ali napol prozoren, kot pri vas jagode belega grozdja.
Razlikaje predvsem v velikosti, enajagoda
neredko (po va5ih merilih) da liter distega
soka; grozd ima marsikdaj petdeset do sto
takih jakod, rastlina pa pogosto poZene deset do dvajset grozdov. Okus tega sadeZaje
podoben tistemu grozdju pri vas, ki ga imenujete muikat tsamo da mora ta pri vas po-

tega planeta. Ima tudi veliko prednost, da ne potre-

buje posebne obdelave, temved se najbolj

obdela in ustrezno preskrbi kar sama.Zaradi te zelo priljubljene rastline se prebivalci
tega planeta glede lastni5tva ne prepirajo s
sosedi, kadar se razraste na sosednje posestvo (deprav tudi tukaj strogo pazijo na lastniSko pravico); prebivalcijo sadijo vedinoma ali sredi svojega posestva ali pa okoli
deZevnih dreves. Tam potem obstane in ne
potuje naprej, saj so korenine obilno preskrbljene s hrano. In de se nato kljub vsemu

za pobiranje, to opravijo kar

bolj pribliZuje modri kakor rumeni, barvi,

tamkajinje

Zivali, je tudi posodje Ze pripravljeno.

Opisovanje drugih nenavadnih rastlin in zeli5d naj bo prihranjeno za naslednje poglavje. ln zato danes. amen.

Nekatere koristne rastline smo Ze omenili.

zdq pa i.elim z vami podeliti 5e nekaj o rastIinstvu na sploino. Kajti de bi posebej in
podrobno opisoval vsako nenavadno rastlino, ki raste tukaj (na Saturnu), bi mi zmanjkalo dasa in prostora, zlasti de upoitevamo,
da moramo >prepotovati( 5e Sestinsedemdeset taklnih velikih deZel in tudi nekaj sto
manj5ih otokov, vse prostrano juZno in severno ledeno obmodie ter nato Xe (tevilne
veliko vedje deZele na obmodju obrodev in

le mimogrede, le toliko, kolikor so bolj ali

manj podobne tistim na va5em planetu. In
takoje tudi v tej deZeli, kijo pravkar opisujemo, veliko vrst rastlin, ki so nekoliko podobne tistim na valem planetu, v marsidem
pa vam povsem tuje, toda toliko bolj znadilnejie zataplanet, da podobnih ni na no-

Sok uporabljajo prebivalci v isti namen kot

vi grozdnega. 5e veliko bolj krepilen je kot
va5 gozdni. in ga ne hranijo v prej omenjenih posodah; za shranjevanje tega soka raste tam namred poseben steklenidasto oblikovan sadeZ, podoben vaiim lagenarijam
(budam, op. p.) - le da so te lagenarije veliko vedje od vaiega heidelberikega soda.
Tak5na lagenarija, ko povsem zraste, bi lahko povsem mimo sprejela vase tisod vaiih

ki je pravzaprav najbolj oddaljena od barve

Zivljenja.
Tretja razlidnost paje v cvetovih, ki so pri
rastlinah na Saturnu veliko vedji in razkoSnej5i, barvni nadih pa se neredko razodeva
kot skozi zglajeno kovinsko prosojno pod-

nah modra bolj podobna zeleni in se zelena

1ago.

benem drugem.
Kar zadeva podobnost z valimi rastlinami,
se na splolno razlikujejo samo v tem, da
rastline na Satumu neredko stokrat presegajo vaie po velikosti in bujnosti, vse tiste
krasote, ki jih vi opazite samo pod mikroskopom, pa so tukaj vidne s prostim odesom in brez mikroskopa v vsej svoji razno-

vrstni krasoti.
Druga razlika je v barvi. Namesto vaie zelene prevladuje tu vedinoma sveZa, jasna
modrina z vsemi svojimi odtenki - kakor je

Tudi plodovi so drugadni. Na primer, koruzno zrnoje tam tolik5no, kot de bi bilo pri
vas sto ali tudi ved tisod zm zdruZenih v eno,
Stevilo zrn paje 5e desetkrat, in pogosto ce1o za stokrat vedje. TakSno obiljeje na tem
planetu tudi nujno, saj polovica Zetvenega
leta na Saturnu usfeza petnajstim letom na
Zemlji -to je tudi vzrok, dabi bil desetletni
dedek s Saturna videti pri vas izjemno star.
To so torej bistvene razlike pri tistih rastlinah tega planeta, ki se v pomanjianem merilu pojavljajo tudi na va5em. Da bi maio
spodbudili svojo domiSljijo, vzemite v roke

kako zemeljsko rastlino in si predstavljajte,

daje vse na njej stokrat vedje, daje drugadne barve in da so vse njene sicerinje krasote povedane kot pod mikroskopom, pa boste po tem postopku dobili beZen vpogled v
rastlinstvo na Saturnu.
Toda zlasti na viBjih gorskih predelihje veliko izjemnih zdravilnih zeliSd, katerih eteridno-aromatidne zdravilne modi delujejo tako modno in tako daled, da ohranjajo pri najboljSem zdravju ne le tamkajSnje prebivalce, temved Sirijo svoj zdravilni vpliv skozi
eter 5e ved kot tisod milijonov milj daled,

sedmih lun. Zato lahko omenimo povsod samo najnenavadnej5e, druge bomo omenili

kam odpravi, ne more kar tako dosedi so-

jo

Booostuo rostlinstuo no Soturnu.

P"oolovitno bqrvo ni zeleno.
" temved modro.
Aromotiino zdrovilno zeliSio.
Zloto stebliko.
Kovinske rostline.
Modro trovo.
Trovni5ke rostline, ki spreminioio obliko
- clrsecr moh tz olo.
Gore in niZine no Soiirnu.

vsem dozoreti).

v vali Ameriki, kjer je pri Stevilnih rastli-

17 Tak5naje torej nenavadna rastlina

sednjega posestva. Rastline, zasajene sredi

posestva, nekoliko teZe prestopijo oddaljene meje, kajti, kot je bilo Ze omenjeno,
kmedko posestvo na Saturnu neredko obsega dvojno povriino drZare pri vas.

veder. Tudi izjemno dvrste so. Njihova steje dobro polovico klaftre debela, pri tistih najniZjih pa kar celo klaftro. Ko dozori-

na

tako da na primer vaia zdravilna zeliSda,

zlasti bezeg, brin in druga, s trni obdana

zdravilna zeliSda, prejemajo od njih pomemben del svoje eteridne zdravilne arome.
Nekoliko natandneje moram opisati 5e neko vrsto tamkai5niih gorskih zeliSd! -To zeli5de imenujejo tam hellatharianga, to pomeni nekaj takega kot >tisodlistna zlata steblika<. Tak5no zeli5de raste tam kar na golih
skalah in steblo neredko zraste tri do itiri
klaftre visoko. Okoli steblaje po polZje ovitih navadno povpredno tisod svetlo rdedih
podolgovatih jajdastih listov, marsikje pet
do Sest devljev dolgih in dva, vdasih tudi tri

devlje iirokih. Iz listnih robov izhajajo za

ped dolge konice, in sicer tako, da jih sto
sega enakomerno od listnega peclja do vrha
AURA - SEPTEMBER - OKTOBER 2OO3

25

nja, 5e vonj vaie vrtnice bi se le komaj lahlista, torej dvesto z obeh listnih strani. Te
ko meril s tem.
konice so temno modre, proti koncu dedalje svetlej5e; tiste, ki izraldajonakoncu sred- 13 de bi se pojavila kje na Zemlji tak5na povsem razcvetela zdravilna rastlina, bi njen
nje vrste, so najdalj5e in imajo spredaj Zelo,
izredno modni in prijetni vonj zavel po vsej
kije prav tako rdede kot list. Zgornja stran
deZeli, totkfni, kot je vala Stajerska; kajti
listaje videti kot pri vas razbelleno Lelezo
de nebi bilo tako, le kako bi aromatidnazdraali pa razpihano oglje in tudi oddaja takSen
vilna mod takine cvetlice mogla sedi celo
ognjeni lesk. Spodnja stran listaje ove5ena
do daljnih gora planeta. Da pa je to res z lasmi, dolgimi pol pedi; iz lista navzven
lahko povpra5ate kak5no osebo z medialnisevajo vse mavridne barve, tako da lahko
mi sposobnosti, in ta vam bo, ko bo dulevpod vsakim listom iz neke razdalje Ze odno navezala stik s tem planetom, brez ovinkrijemo lesketajodo se mavrico, in dim bliZje jo gledamo, razumljivo, postaja vse lepkov povedala, da obduti udinek te zdravilne
rastline s tega oddaljenega planeta kot zelo
5a, saj barvna ble5dava dedalje bolj zgo5dobrodejen.
deno prihaja v oko. Deblo rastlineje videti
kot zglajeno staro zlato in se dviga nad ob- 14 Prebivalci tega planeta omenjeno rastlino kar
najskrbneje varujejo in jo le redko nabirajo,
modjem listov pogosto 5e pol klaftre visokajti njeno krepilno delovanje se prenaSa
ko. Na tem delu stebla raste ved Ze odprtih
predvsem po zraku, ki obdaja taklne rastlicvetov ter nenehno poganjajodi in rastodi
ne. Samo ko sem in da tak5na rastlina Ze zelo
popki.
ostari in je blizu konca - kar prepoznajo po
9 Cvetlica nima nid skupnega s katero koli
tem, da postanejo lasje, ki visijo z listov, belcvetlico na vaii Zemlji; videti je, kot bi prikasti - se zgodr, da steblo skrbno odZagajo,
trdili rdede-zlato kroglo v razdalji pol klafin nato tam, kjer je rasla, kmalu spet raztretre na povsem oblikovano dlovelko roko, le
sejo po skali semena. Seme tegacveta jezelo
da iz te >>roke< namesto petih neenakih prsmajhno in bolj podobno kak5nemu nadvse
tov, izhaja deset zlatu podobnih konidastih
prijetno diSedemu prahu kot semenu. Ta
Zarkov. Videtije skoraj tako, kot de bi kdo
>prah< vsrkajo pore na skali in potem se tu
hotel narisati iztegnjeno roko in bi namesto
in tam znova prikaZe tak5na rastlina.
prstov narisal polovico sondnega diska z desetimi iz njegaizhajajodimi Zarki. Popek ima 15 In 5e nekaj velja omeniti, to je, kako se takpet taklnih cvetnih listov, ki poganjajo prav
5na rastlina ukorenini na goli skali. - To se
zgodi takole: rastlina razprede svoje koreiz past i.e omenjenega kroglidnega popka,
nine po dolgem in podez dez vso skalo, potako da polovica krogle stoji v cvetni da5i.
dobno kot va5i tako imenovani liSaji. Iz teh
Sredi te polkrogle poganjata dve niti, enaje
vedjih, daled segajodih liSajastih korenin se
debela kot polovica mobke roke, druga pa
v vse pore na skali zavrtajo neitete najfinejmeri v premeru le colo. Tanjia je Zenska,
5e, kot las velike korenine in udvrstijo stebdebelejla molka; Zenskaje bela, moSka roz1o rastline na samem kamenju tako, da ni
nato rdeda. Obe rasteta iz daBe pol klaftre
dloveka, ki bi lahko steblo odtrgal s skale. daled, pravzaprav visita k tlom, vendar se
Vpra5anje je, kaj pa potem te korenine srtal ne dotikata, temved sta samo nagnjeni
kajo iz suhega, trdega kamna? - Odgovorje
navzdol.
zelo lahek! lz njega srkajo nekakino skalno
10 Zenska nit se konduje z nazaj upognjenim
lijakom, prek katerega se s svojim ustjem
olje. - Kako pa ga odvzamejo skali? - To
opravi mod, ki prebiva v njih, lasten talilni
upogiba mo5ka. Iz mo5ke niti od dasa do
ogenj; nakazuje se v majhnih, prostemu odedasa kane nekaj kapljic prijetno di5edega soka v lijak Zenske niti. Tako se pravzaprav ta
su nevidnih elektridnih iskricah. Te imajo
prav toliko modi, da bliZnje atome skale razcvet razmnoZuje. Zenska nit vsesa sok in iz
pustijo v eteridno olje; tega takoj posrkajo
nje poZenejo nadvse modna semena rastlikorenine in dedalje bolj izdi5denega vodijo
ne; mobka nit dobi eteridni sok iz cvetnih
v steblo, liste in cvetove ter nazadnje 5e v
listov, ti pa iz stebelnih listov, kotje bilo Ze
eteridna semena.

omenjeno.

11 Kar zadeva bar.ro teh cvetov, je vendni iist

povsem bel, 5e bolj bel kot vaSa lilija. Vrat-

ni del na koncu vendnih listov; ki usffeza

ploski dlani roke, je videti kot zbruSen rubin, nekoliko prepreden z Zllicami. Zarkt pa
so povsem taklni, kot bi bili iz presojnega
zlata.
72 TaroLa oziroma zdravilna rastlina cveti in
raste neprenehoma, tako da je nikoli ne
zmanjka. Obdasnojo vzame kakien prebivalec, na njenem mestu pa takoj zraste nova. Ko najbolj cveti, di5i tako prijetno, da si
nekaj takSnega 5e predstavljati ne morete,
kajti na vaii Zemlji ni tako prijetnega vo26 AURA - SEPTEMBER . OKTOBER 2OO3 2OO3

16

Zdaj veste vse najbolj bistveno o tej zelo

nenavadni zdravilni rastlini s tega planeta.

ee ob tem 5e nekoliko spodbudite svojo domi5ljijo, boste lahko po tem natandnemu opisu >zagledalk to cvetlico kot z lastnimi odmi in se tako v duhu veselili njene zdravilne
modi in krasote.
l7 Toda to ni edina zdravTlna rastlina, 5e cela
mnoZica najrazlidnejSih jih je, ki zdravilno
in dobrodejno vplivajo ne samo na ta planet, temved eteridno udinkujejo tudi na druge planete.
18 Omeniti je treba zlasti tako imenovane ko-

vinske rastline, ki

jih

tam imenujejo kibri.

Kajti prav s to vrsto rastlin pridobivajo prebivalci Satuma kovine za vse namene, brez
nadaljnjih kemidnih postopkov, ne da bijih
talili ali bistrili; rastlina raste na razlidnih
mestih v gorah in ima najdudovitej5e rastlinske oblike. Tudi pri vas imate rastline, ki
vsebujejo kovine, toda nikjer ne boste na51i
rastline, katere korenine, steblo in listi bi
bili pristna kovina. Nekaj podobnega lahko
povzrodite umetno, de daste ko5dek cinka v
razbeljen svinec, kmalu nastane tako imenovano Saturnovo drevo, ki ga imenujejo
tudi svindeno drevo. Kar pa na Zemlji lahko le mukoma umetno pridobite in 5e to je
kar najbolj oblikovno revno, to ustvari na
Saturnu ustvarjalna naravna mod neprimerno bogatej5e in velidastnejie, ne da bi k temu kar koli pripomogla dlovekova znanost
- zato pa so stari modreci imenovali ta planet Saturn; saturnus namred pomeni nekaj
takega kot ,nasiiena. zvezda. kajti Saturn
skoraj v vseh temeljnih jezikih pomeni nasidenost, poteSenost.
I

20

21

Glej. na tem planetu uspeva vse. to je vsestransko obilno blagoslovljen planet.

Kar pa zadeva travniSko rastje, kakrbno poznatetavaliZemlji, je tukaj razumljivo veliko bohotnejle in dudovitejie kakor na va5em planetu. Njegova modra barva prehaja
Ze kar v vijolidasto. Stebla s semeni, ki se
pogosto dvigajo do dve klaftri od tal, so vedidel ble5dede bela, tu in tam prehajajo tudi
v zelenkasto. In semensko klasje na bilkah
je pogosto v tem primeru svetlo zeleno. Vrste trav se zelo razlikujejo tudi po oblikovanosti klasov, barvi in obliki listov.
Posebno bogati so tamkaj5nji travniki, polni mnogovrstnih in predudovitlltroi. Ze sa-

mo na kvadratno miljo velikem travniku bi

navdu5en botanik v petdesetih letih komaj
zmogel preSteti vse rastode vrste.
22 Posebno nenavadne so tamkajSnje tako imenovane bride. To je posebna vrsta travni5kih roZ, ki v enem letu tudi do desetkrat
spremeni obliko. Kajti tolikolcat, kolikokrat
najvi5ja Saturnova luna spremeni svoj poloiaj, da sklene svoj obhod, in seveda tudi
vse druge lune (5e pogosteje), spremenijo
te rastline svojo obliko in zadobijo svojo prvotno podobo Sele tedaj, ko se vse lune znova znajdejo v prvotnem poloZaju; to se zgodi
v Saturnovem letu pribliZno desetkrat, zato
pa so te rastline tudi poimenovali lunine roLe.

23 Polegruzlidnih

vrst trav in fravni5kega rast5e Stevilne vrste alpskih mahov, ki jih tam imenujejo tirbi. Kajti ti dobesedno tako velidastno
zlatijo gole vrhove gora, daje v takBen gorski vrh 5e komaj mogode gledati. Tak5en
mah se razraida izjemno tesno drug ob dru-

linja velja na tem planetu omeniti

Nadaljevanje na strani

3l

Nadalievanie s strani 26

petnajst do dvajset klafter visoko, brez

listja in se pne navzgor kot zelenkasto zlata palica. Le na koncu ima sprva modro
glavo, ki postopno razvije posebno vrsto
cveta

videti je, kot da bi kdo hotel na

okrogel obelisk zatakniti v krog deset be-

lih in svetlo rdedih vojnih

zastav.

Te zastave navij a dve klaftri dolg, belkasto rumen raven rodaj, ki jih tudi loduje,

zato potem, ko povsem zrastejo visijo z

njega, Stiri do pet klafter globoko. Cvet,
ki zraste iz te dolge palice, je ustvarjen
tako, da je pravzaprav Ze nekak5en plod
te rastline; zato razumllivo ne uvene, temved se leta in leta ohrani dvrst in krepak.
Sama palica ali prayzaptav bolje redeno,
steblo, meri ob tleh v premeru neredko la-

ket, dva ali tri; notri je votla, a vendarle

dvrsta kot kovina. Ko ta palica enkrat na-

pol dozori, takoj poZenejo iz korenin izrastki ter se zadno spretno in bohotno plaziti po tleh, in sicer so prav tako zlato zeleni, le nekoliko bolj bledi. Iz naprej se
plaze(ega okroglega debla poZenejo pri
vsaki razdlembi na visoki palici veliki in
Siroki listi. Listni pecelj je zelenkasto moder, okrogel in votel, marsikdaj dolg klaftro, dve ali tri. List je topo jajdast, in ko
povsem zraste, je dolg pet in Sirok tri klaftre. Je rded kot vade najleple vrtnice; samo listni rob je za dva lakta Siroko tako
barvit, daje videti kot pri vas lepa svetla
mavrica. Povr5je lista se ble5di kot kakor
zrcalno zbru5eno zlato, posebno sijodi in
kraljevsko dudoviti pa so njegovi robovi.
Spodnja stran je povsem temno modra in
ove5ena z dolgimi dladicami, ki so videti
kot najlepla svila, imajo barvo najdistejSega indiga, le da je ta nekoliko svetlejii
kakor pri vas. Pecelj tega listaje prav tako zeleno zlat, t.j. tak5en, kot da bi hoteli
va5e zglajeno zlato prekriti s tanko plastjo
zelene- 1e povsem gladek in meri ob deblu v premeru neredko enega do dveh laktov. Tam, kjer poganja iz debla, ga obdaja
nekak5na vrhnja kro5nja, tako kot pri vas

Tirbi, moh no goroh Solurno

gem za laket visoko nad kamnitim gorskim
svetom in sicer v tako Stevilnih igrivih oblikah, da je brez rzjeme videti kot iz vseh
barv stkana preprogaiz zlatega peska, s katere se Sirijo najdudovitej5e alpske vonjave. Tisti, ki se odpravijo v gore, so tako
nenehno obdani s prijetno di5edim zrakom,
ko da bi v Libanonu, na Jutrovem, zaSli v
gozdidek samih cvetodih balzamskih dreves; tedaj je vsak ljubitelj takega cvetenja
nadvse zadovoljen, saj se poduti kot v preddverju nebes.
24 O gorah tega planeta in njihovi vi5ini smo
spregovorili ie na zai,etkl. Naj k temu 5e
dodamo, da imajo tam tudi najvi5ji vrhovi
nekak5no rastlinsko odejo, kakrina pri vas
na Zemljr zar adi nizke ga ozradj a ni mogoda. Gore na Saturnu tudi niso tako strme,
temved podobne enakomerno vzpenjajodim
se piramidam. Tudi ne potekajo v tako nepretrganih verigah, temved se dvigajo z niZine kot pri vas na kak5nem pokolenem

travniku kopice sena; proti sredini deZele

so dedalje viSje, tako da bi imel tisti, ki bi
se povzpel na najvi5jo goro sredi deZele,

26 Ta deiela sodi med najhribovitejie

je.

27

jim vrhom

preseZe dokaj visok hrib. Spom-

nite se Ze znanih podatkov o njegovi viSini,

primerjajo jo z najviSjimi hribi, in kmalu

boste ugotovili, da bi tako drevo lahko bolje oznadili kot rastodi hrib in ne drevo.

O koristnosti teh voda in kaj vse

5e

raste na

njihovih obreZjih pa drugid. In s tem za danes, amen.

Choiobo

rostlino lodio.
Nien plod le lodio.'

I (e ie govorimo

dober razgled nad vsemi vzpetinami.

25 Stene tega gorovja, kijih lahko vidimo tu in
tam, niso tako razklane kot pri vas, temved
se pno na eni a1i drugi strani gore kakor slad-

korni stoZci, veliko jih meri v vi5ino trideset, Stirideset in celo ved kot sto tisod devljev. Osramoti jih celo Ze kak5no povsem
zraslo piramidno drevo, ki neredko s svo-

na Sa-

turnu. Ob vsem tem ima tudi prostrane niZine, ki se razprostirajo v vse smeril prepredene so z najlepiimi, mirno tekodimi rekami, ki se izlivajo v veliko Saturnovo mor-

o rastlinstvu te deZele in
spoznavamo njena raznovrstna drevesa in
grmidevje, moramo, preden preidemo k rekam injezerom, spoznati 5e obreZno rastlino, ki je pogosta povsod ob rekah in jezerih, tako kot pri vas trstje in druge vodne rastline. To je rastlina ladja, ali chaiaba. kot jo imenujejo.
Ta rastlina sodi tam v rod vetrovnega rastja
in s tem tudi v rod bud - 1e s to razliko, da
tedaj, ko njeno, prek zemeljskega povrSja
plazede se steblo oblikuje del, kije podoben dlenku, na tak5nem mestu mnoZica
belkastih korenin poZene v tla, se nasesa
novih sokov in modi, nato pa se tem Zivahneje poZene naprej v vse smeri dezpovr5je tega planeta, zlasti vzdoli obreZij.
Kako pa je potem mogode ugledati, kak5ne plodove ima, in zvedeti, zakaj se uporabljajo? - Ko se to rastje prlkaie iz tal,
se najprej poZene visoko navzgor, skoraj
tako kot va5 rogoz, ki ga uporabljate za
graditev obzidanih hiS in zlasti za tako
imenovane Stukature. Steblo je neredko

nastane tako imenovana Zelezna krona, samo da je teh njenih konic vei in so vse

povsem okrogle in bleldede bele. PribliZ-

no pri tretjem kolencu se potem na dolgem in modnem peclju pojavi nenavaden

cvet. Podoben je velikanskemu zvonu pri
vas, ki na svojem Sir5em delu meri v premeru Stiri do pet klafter in na najbolj spodnjem (ki je na tanj5em, zaprtem) delu pribliZno klaftro do klaftro in pol.
Ta cvet je povsem okrogel v vseh svojih
delih, ko da bi ga bil struZil najbolj5i strugar. Od zvona se razlikuje samo po tem,
da

je njegov 5ir5i rob navzgor grebenasto

obrobljen z zapovrstnimi kot laket dolgimi konicami. Cvet je svetlo rumen, koni-

ce pa modno rdede.
Iz sredine te zvondaste da5e se dez rob izteza ble5dede bel steber, dvakrat tako viAURA - SEPTEMBER - OKTOBER 2OO3

3I

sok kakor zvondasta rastlina z vrhovi vred.

Ta steber je pra5nik (mo5ki del), konice
roba pa so pravzaprav pestidi (Zenske niti) te rastline. Ko pra5niki dozorljo, za|
nejo trositi svetlede se zvezdice, in te potem konice roba pritegnejo kot elektridne
iskre. To dejanje je pravzaprav oploditev
tega rasda.

Ko je oploditev kondana, mogodni cvet

ovene in odpade s cvetnega peclja, vendar ohrani svojo obliko; tedaj ga kar pogosto nabirajo, ker postane mehak kot blazrna, in ga uporabljajo za razlii,ne sedeZe, postelje in leZalnike. Konice odstranijo, in ker so tako trde, jih uporabljajo
kot Zeblje.

ima ta palica to prednost, da je zelo lahka, in ker je votla, tudi ni nujno, dabi z
njo dosegali tla, temved so nasproti delujoda t1a kar voda, ker postane njena kubidna vsebnost- kmalu teLja od prazne9a
prostora v palici. In tako se voda sama zoperstavi zamahr s tak5no palico. - Od te
pa so Ze prej odZagali omenjene zastavice, ki jih prebivalci nato zelo neZno poloZijo na rob te naravne ladje.

-9

Se nekoi o rostlini lodii.

Vodovie no Soturnu rn nlegov

enokomernt podec.

O okrogli obliki Soturno in drugih

Stirie floglovitni vodni tokovi no

50turnu.
Ker smo zadnjii. Ze opisali rastlino ladjo s
tega planeta, naj omenimo le 5e nekaj malega, in sicer, kako pogostaje in koliko sade-

(ladij) taklna rastlina rodi.

je ob rekah, jezerih in predvsem
ob Sirokih obalah morij nenavadno pogosta.
V Saturnovem letu rodi dvakrat, in to vsaka
Zev

Ta rastlina

In kakien je plod te rastline?

- Povem
vam, najnevadnejSi na svetu. Ne glede na
to, kako dudno se vam bo to zdelo, pa iz
te rastline nastane nazadnje prava ladja.
Toda ne smete si predstavljati ladij, kot
jih poznate, ki plovejo z ljudmi in tovorom. Pri tej rastlinski ladji kaj takega ni
mogode, in to boste tudi kmalu spoznali,
ko vam bomo podrobneje opisali znadilnosti plodu. - Potem ko odpade cvet, ki
tako kot pri va5ih budah pravzaprav i.eraste nad vidnim plodom, se zadne plod zelo
naglo in sijajno razvijati, in sicer tako, kakor de bi si dali izdelati velikojajce iz tanke plodevine in bi ga povrh rahlo vtisnili,
ne kot en pol v drugega, temved kot pas v
drugega - tako da se udrta stena ne bi dotikala spodnje, temved bi med obema osta1o 5e nekaj praznega prostora.
10

Zdaj pa si v tej obliki zamislite na5 plod,

ki tudi v tej vtisnjeni jajdasti obliki raste
naprej in doseZe, potem koje povsem dozorel, marsikdaj dolZino trideset do Stirideset klafter ter Sirino petnajst do dvajset
klafter. Prostor med vtisnjeno zgornjo in
spodnjo steno zna5a navadno dve do dve
in pol klaftre. Ko plod povsem dozori, je
vsaka stena dva do tri lakte debela in dvrstej5a od kovine. Potem se lodi od stebla, v
katerem pa pravzaprav v obliki kroga obtidi njegovo seme. V plodu ni nidesar, sa-

mo fin zrak, zatoje takien plod zelo lah-

ko dvigniti, kar lahko z najmanj5im trudom naredi celo otrok. Rob plodu je obdan z zelo nenavadnim napuldem, ki se
neredko do dve klaftri daled iztezaizplodu in je podoben ribjim plavutim pri vas,
le da je na vseh straneh enako Zarkast in
dvrsto proZen, tako da ga lahko vsak brez
truda malo odlomi-

ll

32

Poglejte, ta plod tak5en, kakrlen je, potem poloZijo na vodo in uporabljajo kot
ladjo, kije ni lahko uniditi. Da prebivalci
na Saturnu lahko to ladjo premikajo po
vodni gladini kakor Zelijo v vse smeri,
uporabljajo za to Le prej omenjene srednje palice, s katerimi ladjo krmarijo podobno kot vi svoje redne dolne. Samo da
AURA - SEPTEMBER - )KTqBER

2OO3

olonelov.
Boqostub oblik stuorstvo.

rastlina Stiristo do petsto teh plodov. Toda

nihde na tem planetu, ali bolje redeno v tej
deZeli. nima lastninske pravice z njo razpolagati, temved velja star pravni rek: Primo
occupanti ius!- Tisti, ki potrebuje eno ali ved
tak5nih rastlin, se odpravi tja in jih poZanje.
In kolikor si jih priskbi, toliko jih ima v lasti.
Nihde mu tega ne krati in sicer iz zelo moralnega razloga, ker se ima na tem planetu
vsak za najmanjlega in najnepomembnej5ega, kar pa bo 5e pozneje razloi.eno pri opisovanju ljudi.

In zato si 5e nekoliko oglejmo vodovje tega

planeta, zlasti te dezele.
V tej deZeli je nekaj tisod zelo velikih in 5irokih voda, skoraj vse pa izvirajo z omenjenih najvi5jih gora sredi deZele. Da bi spoznali, kako je to mogode, si morate vznolle
tega gorovja zami5ljati drugade kot pri gorovju vabe Zemlje; njegovo vznoZje v vseh

Choiobo - rostlino lodlo

12 Ladja pa se lahko premika tudi drugade:
Prebivalci Saturna vzamejo lepe liste te
rastline, o katerih smo Ze govorili, in iz
njih izdelajo jadro. Ne rabijo drugega, kot
da takien list skupaj s palico in konidasto
krono, ki se nahaja pod njim, odZagajo in

smereh namred obsega obmodje, skoraj vedje

od va5e Evrope. Zdaj si lahko morda predstavljate, koliko izvirov ima v sebi tako mogodno gorovje.
Ker tak5no gorovje pri vsej svoji vi5ini in
obsegu oblikuje skoraj popoln stoZec, ki ga
spreminjajo le vam Ze znane kvi5ku molede
stene. ki se pojavljajo le sem ter tja. ter marsikatere struge, ki so jih izdolbli mogodni
izvii, je pa(. razumljivo, da tede voda iz takSnega gorovja v vse mogode smeri, in ko so
struge dovolj globoke ter jih 5e povedajo pritoki pomembnih izvirov iz drugega gorovja, se vode mirno izlivajo v planetarno morje. Reke na Zemlji se razlikujejo od tistih na

ga dvrsto prilepijo z lepljivim sokom neke druge rastline v vmesni prostor med zastavicami na rob ladje, da ga ne more odtrgati niti orkanz vaiega planeta. Takoje
Iadja kondana in lahko nosi deset, v najvedji sili pa celo dvajset prebivalcev Saturna.
1 3 Prebivalci Saturna prav umetelno poveZejo med seboj tudi ved raksnih ladij, tako
naredijo veliko enovito ladjo, v primerjavi s katero so va5e linijske ladje prave otro5ke igrade; kajti na Sirokih rekah, jezerih in morjih neredko poveZejo med seboj
tisod takinih ladij. Nanje potem postavijo lahke, res dudovite zgradbe, tako daje
takSna plavajoda ladja bolj podobna kakSnemu mestu kakor Ie ladji.
14 No, zdajpa veste vse o tej nenavadni ladji! - Tudi ob tem malo spodbudite svojo
domi5ljijo in gotovo boste nad vse prijetno presenedeni. K temuje treba 5e nekaj
povedati o barvi tega sadeZa. Nid takega
ni na njem, kar bi vzbujalo pozornost; videti je luskast kot Sduka in tudi enake barve. - In s tem za danes, amen.
'7. .j. potisnjena

koliiina

vode.

Saturnu po tem, da vse tedejo enakomerno,

ali bolje redeno, imajo enak padec, saj tam
ni visoke planote; je samo gorovje, so bolj
ali manj Siroke doline in prostrane niZine, ki
so skoraj vse brez izjeme na enaki nadmorski vi5ini. In ker se deZela od morja pa do
osrednjega gorovja dviga povsod enako, samo tisod klafter visoko, je tudi padec vseh
voda zaradi tako blagega dviga enako hiter.

Prevedla Daja Kiari

Nadaljevanje prihodnjii
'P

rav ic a p

ripada pruemu uporabniku !

o
=

4
il

Od Stevilnih rek in tokov bi vam Zelel pozornost predvsem usmeriti na Stiri vodovja,
ker so ta najvedja od vseh, ki tedejo vse do
morja tako naravnost, kot bi bila njihova
sffuga zadfiana z vrvico.
Tam, kjer izvirajo, so 5e Sir5a od vaie Donave ob izlivu v morje. Temu primerno se
tudi vztrajno Sirijo. In ko prispejo do morja,
je vsak od teh tokov Sirok okoli dvesto vaSih milj. Od vaiih rek in tokov se razlikujejo po tem, da je njihova struga zmeraj enako globoka, zato taklen vodni tok ni nikjer
globlji ali plitvejii kakor takoj na zadetku,
se pravi tam, kjer vodovje zapusti gorovje.
detudi se potem vanj zliva 5e veliko drugih
tokov, se vodovje samo Siri, ne pa poglablja.
Zdq se pad spralujete, kakoje to mogode?
- In povem vam, da ni nid laZjega kot to. ie
so podlaga nadvse enakomemo potekajoda

stajale dedaljejasnejie. Hkrati boste iz vsetudi spoznali, kako lahko je

Moji modi, de je to nujno, takSen planet pomanjBati ali povedati.
de bi si lahko ogledali vsa nebesna telesa v
neskondnem ustvarjenem prostoru, bi resnidno naleteli na oblike, kijih va5 duh ob 5e
ga povedanega

14

ji

tak5ni svetlobi ne bi zmogel dojeti. In de

zmorete Ze vi ljudje, z omejenimi duhovnimi modmi, s trudom ustvariti tako raznovrstne redi, zmorem nekaj taklnega pad tu-

dr Jaz v svojem velikanskem obmodju

ustvarjanja. In Moja velika domi5ljija pad,
kar se tega tide, prav gotovo ne potrebuje,

nepoikodovana kamnita tla, na katera so naloZene enako visoke zemeljske plasti, ki jih
voda enakomemo odnaia, kako bi lahko ob
tako enakih razmerah nastala kakr5na koli
neenakost v globini redne struge?
Da bi bili lahko na te, vamzdaj 5e nerazum-

ljive razmere (kar zadeva enako globino

vodnih strug) tem pozornejXi in jih temeljiteje razumeli, je nujno, da vam na kratko
omenim, kako je ta planet, pri vam znanem
sploinem unidenju svetov*, s katerim ste se
lahko seznanili ob Adamovem padcu, ostal
v svoji praustvarjenosti nedotaknjen, ali bolje redeno, to, karje od njega preostalo - le
daje bil pred tem dogodkom veliko vedji.
10 Kako velikje bil, pa 5e kaZe njegov zdajlnji
obrod. Kajti povrije zunanjega obrodaje bilo
pred tem povrije tega planeta. Toda ob omenjenem dogodkuje bil tako rekod na levi in
desni (ali juZno in severno) odrezan tako,
da sta bili severna injuZna kapa kot dve veliki prazni skledi zagnani v neskondni vesoljni prostor, ker je na obeh teh predelih
hudobna kada razpostavila prav izjemno hudobno zalego. distje ostal samo vrodi sredinski pas, ki seje ohranil zato, da bi vedno

opominjal na to, da lahko veliki graditelj

svetov kakSen planet tudi ohrani, kljub temu, da ta ved ne obstaja v svoji prvobitni

ll

na5nji, veliko manj5i planet znotraj obrodev?

Povem vam, na Siroko odprite odi in u5esa in dobili boste Sirok vpogled ne samo v
prej omenjeni planet, temved tudi v vse druge. Dana5nji planet v obroduje obstajal tudi prej, preden sta bili odtrgani kapi - in tako bi se zgodilo tudi z vaSo Zemljo, de bi
odstranili pola. Kajti tudi v va5i Zemlji tidi
5e manj5a, in v tej manjli 5e manjia; med
seboj so povezane samo z zrakom, vodo ali
ognjem. Dana5nji planet Saturn je pravzaprav treda krogla, ker obrod upodablja dve
(krogli), razcepljen pa je v dva dela, ki se
med seboj ne stikata.

planetarni popolnosti.
Zdaj bi pad radi vedeli, kako je nastal da-

* Glej Boi)e gospodnrienje,

l. kniiga, poelatie

Zgrodbo ploneto in nostonek Soturnovih obroiev

12

In tako Saturn danes ponuja priloZnost, da

si ogledate planet, kije skoraj kotjabolko,
ki so ga razpolovili. Mdni deli vam razkrivajo notranjo, mehanidno zgradbo nekega
planeta. Kar pa zadeva danainji planet, pa
ni mogode videti njegovega srediida. Vendar je razmerje zmeraj enako. Kajti tudi ta
vidni planet je v svoji notranjosti zgrajen
enako, v enakih razmerjih, kakr5na vidimo
na povriju prvega zunanjega obroda pa vse
do danes vidnega planeta samega. de bi ga

kot mislijo nekateri udenjaki med vami, pouka vaie Sole ali celo tako imenovanega udnega tedaja estetike.

15 Kako neizmema je domi5ljija valega Stvar-

odprli, bi tako znovavideli manjSi obrod pod

vedjim, znotraj tega pa spet popolnoma

okrogel planet, ki prav tako prosto lebdi kot
danainji znotraj velikega obroda.
l3 Ce bi pridobili le nekoliko vedjo mod razumevanja in obdutenja, bi vam tak5ne redi po-

16

nika - so za to seveda Ze najmanj5i, najneznatnej5i in najskromnej5i dokaz rastline, Zivali in rudnine na va5i Zemlji. Na na5em
Satumu bi odkrili Ze nekoliko raznovrstnej5e
oblike, in povem vam, 5e veliko ved vsega
na Soncu! 2e stvai na Saturnu so nadvse
dudovite, kaj pa bi Sele rekli in kako na 5iroko razprli svoje odi, de bi vam nekod omogodil, da bi si ogledali Sonce! Toda za zdaj
smo 5e na Saturnu in tukaj je mogode videti
(e zelo veliko takih stvari.
Kajti dobro si zapomnite: pri Saturnu smo
zadeli s Stevilko ena, veste pa tudi, da Jaz

AURA - OKTOBER - NOVEMBER 2OO3

25

najbolj5e vino zmeraj ponudim SeIe na koncu; ne tako kot slabi gostilnidarji pri vas, ki
s prvim kozarcem omamijo domiSljijo Zejnih gostov in jim na koncu namesto bolj5ega vina dajo na mizo razredden kis. Boste
Ze doumeli, kaj naj bi pomenilo, kar sem
rekel, zato tudi pravim: Zadeli smo s 5tevilko ena! - Ko bomo kondali z nalim plane-

tom, se bo moralo v vali domi5ljiji in pri

boljli predstavljivosti pad pokazati, ali je
sposobna poleteti 5e viSe. Kajti pri Meni ni
5e vi5jemu, tja do neskondnega. In nikjer ni tretje primerjalne stopnje,

konca vi5jemu in

temved sta povsod samo dve; to pomeni, da

5e velidastnej5e od tega. - In nikjer ni najvelidastnejSega, ki bi ga lahko preseglo 5e velidastnej5e; kajti nedosegljivo najviSje sem samo Jaz
sam. Sele ko boste spoznali nadaljnje 5tevilne lepote planeta, vam bo omogoden beZen vpogled v nebesa. In pogled na lepote,
ki vam bodo pokazane na tem planetu, vas
bo kljub svojemu kratkemu trajanju povsem
prevzel.In de so Ze Moja dela tako neskondno velidastna v mrtvi, utrjeni materiji, kak5na so Sele v duhu, ki je svetloba in Zivlje-

je zmeraj nekaj nad nedem inje

dom z visoke gore vso deZelo. Ljudje na Sa-

turnu vidijo izredno dobro, pribliZno tako

kot pri vas orel, ki tudi z velike daljave zlah-

katzre vsako majhno Zival.

20

10

Vodni tok v smeri,[utro in niegovi

sosedre.

Drevesno orebivolisad liudi no Soturnu.

Niiho.vo mbi volie, ki obvlodule norovo,
tn nlrhovo sporozumevonle z duhovnlm
sYelom.

Nekorisino misilo zemeliskih duhov no

Soturnu.

nje!

Snimi drevesi, pod katerimi so si druZine ure-

j.'',.

rovja in delijo deZelo na Stiri dele; tako lahko opazovalec z vrha gorovja sledi toku teh
Stirih poglavitnih vodovij in zajame s pogledom vso to veliko deZelo. Seveda, z vaSimi odmi tega ne bi bilo mogode storiti. Toda ljudje na Saturnu to zmorejo, saj vidijo
bolje kakor vi skozi najboljSi daljnogled. To je pri njih tudi nujno, ker morajo imeti,
de si hodejo ogledali svoje posestvo, zelo
dober vid; njihove odi morajo biti vsaj pribliZno tako dobre kot va5e, da lahko na Zemlji ob najdistejSem zraku zajamete s pogle-

AURA - OKTOBER. NOVEMBER

poveduje, tako da lahko pod njim Zivi druki zaradi razvejenega sorodstva neredko Steje deset do dvajset tisod dlanov.
Vodovja, zlasti omenjeno vodovjeprotijutru, zadostijo Stevilnim potrebam tamkaj5njih
prebivalcev, in sicerpo naslednjem vrstnem
redu: Prvi potrebi, njihovem velikim veseljem nad umivanjem. Neredko se umivajo
sedemkrat na dan. - Drugi, plavanju, ki je
5e posebno krepilna zabava; v vodi so vsi
pravi mojstri, saj ne plavajo po vodni gladini sem ter tja kakor vi, temved se po njej
zlahka celo sprehajajo. Zato so tudi zmoZni
vseh drugih plavalnih spretnosti - na primer:
plosko leZejo na vodno gladino, na njej sedijo ali pa se tudi, de Zelijo, preobradajo.
ie sejim zahode potopiti, lahko to tudi storijo; toda tojim ni nid laZje kakor gosem pri
vas, ker so ljudje na Saturnu,v primerjavi z
vami, za dtirideset odstotkov laZii od vode.
To razmerje lahko razberete tudiiztega, da,
kakorje bilo Ze enkrat omenjeno, prebivalci
Saturna, zlasti mladi, zlahka lebdiio v zraku. Celo starej5i lahko skodijo z velike vi5i-

ne,pazanje to ni Zivljenjsko nevilno; vendar tega ne podno posebno radi, ker so po

tak5nih vragolijah v zraku navadno nepriietno omotidni.
* En startin, itajerska votla mera

* Proti vzhodu, op.p.

26

In

2OO3

- Za-

dile trajna prebivali5da. >>Traj na prebivali5da<< pravim zato,ker takino drevo tam ne
odmre tako hitro, temved nenehno raste in

19 O teh Stirih poglavitnih vodovjih lahko povemo 5e to, da izhajajo iz osrednjega go-

Lina,

deno. Vendar pa ne mislite, da so na njegovem obreZju tako kot ob vaSih rekah, zgrajena mesta in trdnjave; na vsem planetu ni
mogode najti nid tak5nega.
Prebivalci Saturna prebivajo najraje pod vam
ie znanim drevesom, pod njegovimi Stevilnimi vejami in ob deblih Zivi vsa druZina.
Ljudje so naseljeni skoraj tako kot pri vas,

vodnih tokov, drugi pa samo v gorah.

ob obali je enakomerno vse dedalje plitvej5e. Kar zadeva vodovja, so na sredi povsod
enako globoka, deset klafter, proti obreZju
pa seveda plitvejia. Samo ob ustjih se redne

sij. In detrlid, iz tamkajinjega vodovja prihaja znadilen prijetno hladen zrak, v katerem Saturnovi prebivalci izjemno uZivajo.
In petid, na rednih obreZjih prebivajo tudi
zaradi svojih domadih Llali - spoznali jih
bomo pozneje - da se telaLje napajajo. V
gorah bi zaradi pomanjkanja vode le steZka
redili vedje domade Zivali, kajti vodovja izvirajo namred bolj v spodnjem delu gora; v
vi5jih legah bi se morali zadovoljiti z deZevnim drevesom in njegovimi vam Ze dobro znanimi plodovi, bogatimi z vodo. Naj-

se

Eno od Stirih poglavitnih vodovij. tisto, ki

tede proti jutru-, je naj5ir5e in najbolj oblju-

to so tudi obreLja tega vzhodnega vodnega

toka po levi in desni na gosto porasla s tak-

globino morja. Povsod nam bo zadostovala

ista merilna vrvica, dolga petsto va5ih klafter. - Potem boste videli, da je morje tam
skoraj povsod petsto klafter globoko, samo

ponodi oddaja svojewsten, dudovit svetlobni

vedja domada Zival pa pogosto potrebuje na

dan, da si pogasi Zejo, radunano v vadih merah, neredko tisod startinov- vode, kar vam
mogode zveni nekoliko nenavadno. Ze samo njihova domada krava v velikosti tako
modno presega va5ega slona, da bi slon na
njenem hrbtu gomazel kot droben zaledalec. Kerje krava izjemno koristna, ljudje na
Saturnu radi prebivajo na obreZjih potokov,
rek injezer zato, da ta koristna domada Zival ne bi bila ogroZena. Njena posebnost pa
je, da popije petkrat ved kakor poje; vse to
bomo natandno opisali pozneje, ko bo govor
o Zivalih.
deprav ti ljudje ne gradijo niti mest niti hiS,
pa svoje Ze opisano >zidno drevo< tako ljubko in umetelno obzidajo, da bi se vam, de
bi si lahko ogledali taklno bivali5de, zdelo
nedopovedljivo leple od vaBih velikih mest;
mislili bi si, da so njegovi zidovi izkot zrcalo zloidenega zlata.

nekateri v niZinah, predvsem na obreZjih

17 Toda vrnimo se zdaj spet k naiemu planetu

in izmerimo globino vodotokov in jezer ter

struge dedalje bolj poglabljajo, tako da se

postopno izravnajo z morsko strugo.
18 Ker je dno strug rek in drugih vodnih tokov
enako oblikovano in globoko , zagleda presenedeno oko na vsem vodovju skoraj zrcalno gladino in v njej odsev obreZne pokrajine. Takoje tudi pri vas ob zelo mirnem
jezeru. V njem se zrcalljo najvelidastnejle
redi, zlasti ponodi je pogled nadvse osupljiv, saj se od gladine takinega vodovja odbijajo nodne ludi s skoraj nezmanjianim si-

O nadaljnjih lastnostih teh vodovij, jezer in

tudi morja pa drugid ! Toliko za danes. Amen.

Tretjid, ljudje na Satumu radi prebivajo ob

vodi tudi zato, ker ta, kot smo Ze omenili,

Sestid, ljudje na Saturnu tako zelo radi

Zivijo na obreZju voda tudi zaradi nadvse
priljubljenih voienj z ladjo: z njimi se ne
prevaZajo toliko zaradi osebnih koristi kakor iz veselja in zaradi zdravja. In kadar kateri izmed njih Zelijo obiskati sosednje otoke in deZele, ki pa so zelo oddaljeni, se na

pot odpravijo seveda z ladjo.

Vpraiali se boste, zakaj se ljudje na Saturnu pravzaprav posluZujejo voZenj z ladjo,
de pa se lahko sprehajajo po vodni gladini?
Odre5ilni odgovor ni teZak. Ljudje na Satumu lahko hodijo po vodni gladini le, de
so brez tovora, saj bi se sicer takoj, ko bi
kaj nosili, potopili; nosilno razmerje med
vodo in dlovekom je namred na las natanino dolodeno. In de se Ze sprehajajo po vodni gladini, potem je tak5en sprehod 5e veliko bolj povezat z zelo podasnimi in pravzaprav tudi pazljivimi in pomembnimi vajami, kot pri vas umetnostno drsanje na ledu. Nasprotno pa lahko prebivalci Saturna
neizmerno hitro plujejo po vodni gladini na
svojih povezanih ladjah; z njimi v eni vaSi

uri zlahka prevozijo trideset do

petdeset

milj. In pri tem ladje nimajo parnega kotla,

lopatic ali kolesa, temved jih poganja zgolj
Nadaljevanje na strani 31

Nadaljevanje s strani 26

boste obradali samo na materijo,

dudovite obreine pokroiine

dvrsta volja in neomajna vera dloveka; zato
tudi robove svojih ladij okrasijo z Le znani-

mi rastlinskimi konicami, ki jih s svojo voljo skoraj magnetizirajo in vozilo usmerijo

tja, kamor je usmerjena volja ladijskega krmarja.
9 Poglejte, takina gonilna sila je zagotovo
bolj5a od va5ih groznih parnih strojev, pri
katerih so ljudje v nenehni Zivljenjski nevarnosti; in de z angelom varuhom ne bi poskrbel za to, bi bilo zaradi uhajajode vodne
pare 5e ved ponesredenih kot doslej. Nadvse neumnoje, da ljudje izrabljajo naravne
sile, ki jih niti najmanj ne poznajo. Kajti ni
dovolj samo spoznanje, pridobljeno z izku5njami, da ima izpuidena vodna para veliko
potisno silo, temved mora dlovek tudi vedeti, kaj je v ozadju tako sproldene vodne pare in kaj lahko tak5na velika potisna sila povzrodi.
10 Mrtve sile so brez modi, toda sile, ki delujejo, so Zive. Le kdo ve, kolik5naje mod sproSdenih duhov v vodni pari? Prav zares, dejih
omenjeni angeli ne bi zmogli obrzdati, bi
se zelo domi5ljavi snovalci parnih naprav,
prav kmalu lahko prepridali, kako votli so
vsi njihovi rzra(tni. Kajti neobvladani duhovi lahko spro5deni Ze iz malhne kolidine
vode v trenutku spremenijo vso gorsko verigo v prah in pepel; iz tega lahko tudi povsem zlahka spoznate, kako potrebni so 5tevilni zmeraj navzodi nebe5ki varuhi, da se
ne bi ljudje zaradi svojega neumnega podetja vsi obenem ugonobili.
11 Takine neumnosti so prebivalcem Satuma
neznane in vendar so neprimerljivo modrej5i
od vseh teh preved udenih bratov pare in zavojevalcev morja na vaSi Zemlji. Med Stevilnimi drugimi prednostmi imajo 5e eno neprecenljivo lastnost. in sicer, gojiti znajo

ki vam bo

povedala, od kod je in kaj je, in vam je to

tudi Ze povedala. Zato vam ne bo teZko razumeti, dojeti, kaj pomeni, da v Meni, najpopolnejSem dloveku, prebiva polnost Boga v telesu (ali je uteleiena).
15 Poglejte, ko prebivalci Saturna marsikaterim nadutim duhovom z vabe Zemlje kaj takega povedo, se ti razjezijo in pobesnijo,
maldevalno se znesejo nad ljudmi na Saturnu ter jih skuSajo prisiliti v drugadno prepridanje. Vendar se prebivalci Saturna ob
tem takoj izkaiejo kot nadvse poniLni, a
hkrati tudi povsem trdno verujodi, tako da
ob tem postane duhovom z vaieZemlje zaradi svojega napuha nadvse hudo pri duSi;
ne vzdrZijo ved v sferi Saturnovih prebivalcev in kmalu prostovoljno odidejo.
16 Takine prizore na Saturnu vam bom nazorneje prikazal Sele tedaj, ko se bomo mudili
na sneZnih in ledenih obmodjih tega planeta, kjer se prvenstveno zadrZujejo in delujejo duhovi umrlih s Saturna. Kajti vedeti morate, da duhovi vsakega planeta, 5e zlasti 5e
osebni stik z Menoj. Pogosto ga v Zivljenju
navezujejo in seveda tudi z angeli nebes, s
tefi pa Ze s kratkim pogovorom pridobijo
ved modrosti in spoznanja, kakor vi z vsem
svojim pogosto ved kot neumnim udenjakarskim besedidenjem.
t2 Ob tej priloZnosti naj vam mimogrede omenim, da k prebivalcem Satuma neredko zahajajo duhovi zvaieZemllq. to jim je zmeraj dovoljeno, zlasti tedaj, ko se jim to zahode. Dogaja se, da ljudje s Saturna te znanja Zeljne duhove celo dodobra osme5ijo in
jih zaslepijo z nadvse neumnimi nauki, zaradi katerih ne vedo niti tega, daje Gospod
kot Stvamik nebes in vseh nebesnih teles v
resnici dlovek. Kajti to vedo le redki ljudje
in celo malokateri kristjan na Zemlji; predstavljajo si Me kar se da smeino in nesmiselno, nekateri pa Me celo nesmiselno upo-

dabljajo.
13

Za nekatere sem vladar, pri drugih skoraj

go1 sedim na oblaku

in drZim v rokah kriZ,

navadno v desnici, kot vladar. Tretji Me upo-

dabljajo kot letedega goloba, zmeraj tako,

da lebdim nad dvema osebama spodaj, in
sicer nad vladarjem in golim Kristusom, ki
nosi kriZ. - Nekateri pa me zlijejo kar v vse
tri, tako da postanem matematidni nesmisel, ker sem upodobljen v treh osebah; od
teh imata samo dve dlove5ko podobo, tretja
pa Zivalsko; in te tri neenake osebe naj bi
prikazovale le enega boga, sestavljenega iz
vladarja, golega Kristusa in goloba.
14 Nasprotno pa na vsem Saturnu ni dloveka,
ki bi se Me zamiSljal drugade kakor povsem
v dlove5ki podobi, da sem tak kot vsi drugi
ljudje, le s to razliko, da sem najpopolnejii
dlovek, kar pomeni dlovek, v katerega telesu prebiva polnost Boga (e utele5ena). Toda dokler tega ne boste zmoZni razumeti, se

ne povsem izdiSdeni, ostanejo najprej na obmodju tistega planeta, na katerem so prebi-

vali v telesu.

17 Toda za zdaj o tem ne bomo ved govorili,

temved se bomo vrnili k naiim vodovjem.

t1
iudovite obreZne pokroline rednego
obmoclo.
Severni tok. Vriderni tok.
Popoldonski tok.
Da bi si lahko te tokove prav predstavljali,
si zamislite neizmerno, mirno gladino vode, ki v ravni drti sega neizmerljivo daled
od vaiih odi, vse tja do morja. Pri tem si
zamislite, da tede takien tok 5e naprej v neskondno niZino, kijo samo tu in tam prekinjajo vamie znane gorske verige. Predstavljajte si, kako neizmerno rodovitne so te
obreZne pokrajine. Med gorami so drevoredi tako imenovanih piramidnih dreves in
prav tako tudi vsi ti lepi vrlovi z vamLe znanimi drevoredi zrcalnih dreves; vzdolZ obreZij nepregledni gozdovi lijakastega drevesa
in vsega drugega najbujnej5ega drevja, grmovnic, roZ, zeli5d in raznovrstnih trav; da,
in povsod si zamislite 5e nadvse nenavadne
vodne Zivali, in velike, nadvse raznovrstne,
dudovite vodne ptice, ki tukaj pogosto vjatah v vse smeri preletavajo nad razseino
vodno gladino, vse skupaj pa je podloZno
dlovekovi volji. K temu si v svoji domiSljiji
tudi naslikajte, da k druZinam, 5e zlasti tistim, ki prebivajo na obreZjih, neredko prihajajo tudi boZanska bitja, t.j. nebelki angeli, in med temi, kot redeno, tudi Jaz sam!
de vse to povzamete, si Ze lahko ustvarite
pribliZno sliko velidastja tak5ne obreZne pokrajine. Pri tem to, kot je bilo Ze povedano,
velja predvsem za vodovje, ki tede protijutru
AURA - OKTOBER - NOVEMBER 2OO3

3I

in njegova obselna obrelja. Toda ne mislite, daje vse to, 5e zlasti rastlinstvo, nekak5na kaotidna zmes nametana kriZemkraZem; nasprotno, vse je kar najlepie urejeno. S tako rekod tja navrZenim rastlinstvom

ni poskrbljeno le za nujne potrebe Zivali,

temved je iz Mene izhajajod poskrbljeno

tudi za kar najbolj nadzorovano okrasje, kar

ste lahko Ze nekoliko razbrali iz opisa rastlin in vsega rastlinstva.
Kakor >vodovje proti jutru<, so ustvarjena tudi druga tri vodovja; le da niso tako
Siroka in tudi ne tako modno obljudena. Ne
glede na to pa krasot ni nid manj kot pri
vodovju proti jutru.
Zavedino obreZja vodovja, ki se izteka proti severu, bi vi dejali, da je romantidno. Njegove doline neredko zoLrjo gore, zato se
pogled na vso gorato stran ustavi na ne5tetih do neba segajodih, bleSdede belih skalnatih stolpih; tudi te neredko krasijo Ze opisane zdravilne rastline, ki rastejo predvsem
po gorah; najdemo jih sicer tudi drugje,
vendar ne tako pogosto.
Tudi v tem primeru si zamislite obreZje kot
je pri vodovju proti jutru, oZivljeno z vsem,
kar smo opisali; izpustite le tako imenovane drevorede iz piramidnih dreves, kajti tla
so preved kamnita za njihovo rast - in tako
si boste o tem vodovju in njegovih obreZjih ustvarili popolno sliko.
Vodovje proti vederu (zahodu) pa slovi po
Stevilnih harmonidno pojodih pticah. de bi
vam bilo mogode pridarati tak5en veder, kakrien je tukaj, bi vas tukaj5nji koncert tako razvadil, da zemeljske glasbe potem ne
bi mogli drugade sprejeti, kot de bi pri vas,
po dudovitem koncertu ali veliki simfoniji
slavnega skladatelja (npr. Hiindla) poslu5a1i regljanje Zab v mlaki.
Glejte, potemtakem tam celo ptice udim peti! Lahko ste prepridani, da de bi va5 najbolj5i pevec lahko le enkrat sliSal tak5no
petje perjadi na Saturnu, si prav gotovo do
konca Zivljenja ne bi upal zapeti niti tona.

primerno bujnejSe kot najrodovitnejSe

lezerl.
Skupki komnitih kegliev kot kroii
rozvednlo.
VoZnio z lobodi.

Vodovje proti popoldnevu (ugu) nadvse

slovi po bleSdavi gladini. Njegova gladina
se namred nenehno ble5di, zlasti podnevi,
tako kot pri vas veliki, lepi in umetelno bruSeni diamanti; to je posledica izredne distosti tega vodovja, zlasti njegovega povr5ja. Na Saturnu so sicer vse vode neprimerno distej5e od vaie najdistejie izvirske vode; toda voda omenjenega vodovjaje tako
bistra, da se lahko opazi vsak predmet na
naj globljem dnu, kakor obsij an z httjo. Za-

32

AURA. OKTOBER. NOVEMBER

2OO3

obreZje na vaSi Zemlji; toda zaostaja za

drugimi na tem planetu, 5e zlasti zaobrelji vodovja proti jutru.
In tako smo si z naiega osrednjega gorovja
ogledali Stiri poglavitna vodovja. Toda to
niso edina naseljena in oZivljena obmodja
na tem planetu, saj gore niso nid manj obljudene od obreZij vseh drugih voda, od katerih nekatere v razlidnih zavojih tedejo
proti morju, vedinoma pa se izlivajo v Ze
prej omenjena Stiri poglavitna vodovja ali
druge stranske vode.
Ostala so nam 5e tamkajinja Stevilna in obseZna kopenska jezera. O njihovi uporabnosti in lepoti ter tudi naseljenosti njihovih prostranih niZinskih obreZij pa ob naslednji priloZnosti! - Za'ilanes, amen.

12
Jezero no Soturnu.
Cudovite. pokroiine in gosto
ooselienost obreZii.
Povezovo'z rekbmi, s.potoki' in drugimi

(N. B. Glasba je tudi pri prebivalcih Saturna

zelo priljubljena zvrst umetniSkega ustvarjanja, le da na tem planetu nimajo glasbil.
Zato pa so toliko boljii pevci in s tem darom Mi tudi pri sluZbi boZji pojejo hvalnice in se Mi zahvaljujejo - to pa vam bo
podrobneje povedano pri opisovanju ljudi
in njihovih razmer)

to se gladina nadvse dudovito bleldi 5e posebno kadar je rahlo vzvalovana, in si takSnega velidastja sploh ne morete zamisliti;
vaia mavrica je v primerjavi s tem prav hudo preprosta.
Kar zadeva prebivalstvo na obreZju tega vodovja,je nedvomno najrevnej5e, in sicer zato, ker tam rastline ne uspevajo tako dobro
zaradi pretrde vode. deprav je voda neizmerno dista, pa je trla kot tista v drugih
vodnih tokovih, saj je na Saturnu tako kakor na vali Zemlli: dim distejii in hladnej5i izvir napaja vodovje, tem tr5e je in manj
Zivljenjaje v njem. Toda zaradi tega si nikar ne mislite, da je zato obreLje tega vodovja podobno puldavi; 5e zmeraj je ne-

Kopenska jezeru, ki smo jih omenili vderaj, se povsem razlikujejo od kopenskihjezer na vaSi Zemlji, ki so pri vas neenakomerno globoki, stojedi vodni zbiralniki. Tudi na Saturnu se zbira izvirska voda v nekoliko poglobljenih niZinah in priteka z gora z vseh strani. Vendar so tajezera zmeraj
veliko plitvej5a od rek. Le redko je kak5na
jezerska struga globlja kot najved Stiri, pet
do Sest klafter, in to velja na Saturnu za
zelo plitvo, tako da tak5no jezero zaradi
njegove plitvosti zelo lahko prebrede vsak
na Saturnu, saj mu voda sega komaj do polovice stegen, vdasih pa komaj do kolen.
Toda ne glede na to, je 5e zmeraj dovolj
globoka, da lahko plujejo po njej vam Ze
znane ladje.
Spra5ujete se. kaj so pravzaprav jezera na
tem planetu? - V bistvu nid drugega kakor
pri vas umetno narejeni prekopi. In takSno

deZelno jezero ima marsikdaj sto iztekov

ali pa se dokaj na Siroko izliva v razlidne

reke, da lahko dlovek, ki sledi izlivu takBnegajezera udobno pride do vode v vseh
Stirih smereh, in sicer takole: de je na primer med vodovjem protijutru in tistim proti
popoldnevu kakino jezero, ima le-to prav
gotovo enega ali celo ved iztokov v vodovje proti jutru in spet v tisto proti popoldnevu. In de leZi tak5no deZelno jezero med
vodovjem proti popoldnevu in vodovjem
proti vederu, je torej tudi med vodovjem
proti vederu in proti polnodi ter med vodovjem proti polnodi in vodovjem protijutru. In kakor so vodovja povezana po posredovanju deZelnegajezera s poglavitnimi tokovi, tako so povezane tudi vse manjSe reke in potoki, tako da v vsej tej veliki deZeli
ni reke ali skoraj ni jezera, do katerega ne
bi bilo mogode zlahka priti od vsepovsod.
Ta delelna iezera so neredko kar zelo obseZna - najmanjSeje tolik5no kot na valem
planetu tako imenovano Kaspijsko jezero

v Aziji. Nekaj jih je 5e precej vedjih, po

povriini bi jih lahko primerjali s Sredozemskim morjem. Tako zelo velikih jezer ni
prav dosti

najdemo

jih

lahko predvsem

na obmodjih blizu morju. Toda manjSih jezer, zlasti proti osrednjemu koncu deZele,
je cela mnoZica; na vsem tem velikanskem

obmodju deZele ni nobene kolikor toliko

obseZne niZine, v katere sredi5du ne bi bilo
kakSnega pomembnejSega jezera- zato je tu-

di z vsake vzpetine dudovit razgled, vi bi

dejali, slikovito lep, na Zemlji bi zato pad
zelo teZko naili ustreznej\i izraz.
Tudi tukaj (na va5i Zemlji) so ob jezerih
obmodja, todajezera niso enako velika, njihova oblika je bolj nakljudna in tak5na je

tudi njihova okolica; prav kmalu kak5na

preperela skala ali gozdnato vznoije goru
ali umazana niZina in njej podobne druge
redi, ki ne povedo veliko, brezoblidno obdajo vodno gladino. - Toda na Saturnu ni
tako! Tukaj so jezera zmeraj bolj ali manj
ovalna, iz njih se nato na vse strani tako
rekod Zarkasto razvrSdajo Siroki iztoki, bodisi v druga jezera bodisi v reke in potoke.
Zamislite si mirno vodno gladino z najmanjlim premerom gladine od najmanj deset do sto, od sto do tisod in tisod do skoraj
trideset tisod kvadratnih milj po vaSi poljski meri - pa bi si Ze lahko ustvarili predstavo o sjaju takSnega jezera. Ce pa upoStevate 5e Stevilne Siroke iztoke iz njega, ki
tedejo vedinoma naravnost, vam bo njegova lepota 5e nazornej5a, zlasti de upoitevate, da so samo takini iztoki neredko Siroki
miljo, dve ali tri in tako naprej do Stiridesetih milj.

Nadalj evanje

prihodnjit

Prevedla Daja Kiari

3
o
I

v
il

Jezerske pokrajine pa niso tako velidastne

samo zaradi razprostranjenosti, temved

predvsem zaradi obreZij, ki so okoli tega kopenskegajezera zelo modno naseljena. Kajti
sijaj tamkajlnje vegetacije se nikjer ne razodeva tako velidastno kakor prav na
obreZjih taklnega jezera. To velja zlasti za
vamLe ztana piramidna drevesa, ki neredko, vsaj kar zadeva vas, zrastejo nepojmljivo visoko in s svojimi vrhovi velikokrat presegajo dokaj visoke gore.
Prebivalci pa razumljivo zelo pogosto sadijo znano >rastlino ladjo<, da bi poleplali
obreZja. Za velikanskimi njivami, kjer rastejo in se razvijajo rastline ladje, radi sadijo
in gojijo tako imenovana zidna drevesa, ki
neredko zrasteio kar visoko, daled nad sicerinjo vi5ino. Kajti na nekaterih obreZnih
pokrajinahje zlati zid taklnih dreves pogosto
visok petsto klafter. Prebivalci doseZejo to
umetno, z nekaklnimi cepidi, in sicer tako,
da zidno drevesce tedaj, ko zraste iz tal nekaj klafter visoko. odreZejo. ga nacepijo v
isti razklani preostanek zidnega drevesca ter
zamaiejo z zemljo, pri nadaljnji rasti pa je
drevesno deblo Ze za polovico viSje. In to
storijo tolikokrat, kolikokratje le mogode;
tako vzgojijo drevesno deblo, kije dudovit
okras obreZne pokrajine in daled presega
svojo sicerinjo vi5ino. V ozadju taklnih zidov so zasajena tudi tako imenovana stebridasta >vsakovrstna drevesa<, ki jih Ze poznate, in ki zaradi izlemne raznolikosti prav
tako pripomorejo h kra5enju dedalje vi5jih
obreZnih obmodij.
Tudi na tem planetu skoraj ni drugih biva1i5d razen najbolj znanega prvega poglavitnega drevesa", ki sem ga Ze dovolj opisal
pri prebivalcih vodovja proti jutru, in ob tem
nakazal, da ni nikjer niti mesta niti utrdbe
ali kaklne druge bivalne stavbe kot zgolj to
drevo. Povedati je tudi treba, da to drevo na
obreZnih obmodjih po velikosti in obsegu
zelo prekaia druga njemu podobna drevesa, ki rastejo ob rekah, potokih in tudi na
gorah, in zato tudi prebivajo v njem Stevild-

nejle druZine.

Nii

manj skrbno in v pravem razmerju ne

gojijo tu drugih dreves, zeli5d, rastlin in trav.
ln zatoje takSno obreZje v pravem pomenu

' O tem tako imenovanem soninem drevesu, imenovaruem gliuba, glej poglavja 3,6 in 10.

besede podobno raju. Toda ne mislite, da

rastejo na tak(nih obreZnih obmodjih poglavitna drevesa kar drugo ob drugem, deprav
je to drevo tam skoraj edino bivali5de; de bi
namred Zeleli priti od enega tak5nega bivali5da do naslednjega, bi za to potrebovali kar
nekaj dasa. Drevesa so med seboj oddaljena najmanj deset do dvajset milj, vdasih tudi od petdeset do sto, ker so tam posestva,
kot je bilo ie v za(etkt redeno, neredko tolikina, kot vsa va5a deZela. In na tak5nem
posestvu le redko raste ved kot eno takino
drevo, najved po pet do deset teh dreves, ved
jih je samo, kadar druZina pod enim dreve-

v zameno zadragoceno mleko ponudijo zdravilna gorska zeZavo k sorodnikom in tam

1i5da,

ali opravijo kaj koristnega, ali povr-

nejo mleko z uslugami. Z mlekom napolnijo vam ie znane posode in z njim odidejo
ali pa se odpeljejo domov. Spomnili se boste
Ze prej omenjenih vozov, ki se jih da prav

zlahka narediti izvamLe znanega namakalnega sadeZa, ki ga prebivalci niZin neredko

imenujejo tudi >gorska ladja<.
ieprav rastejo taklna bivalna drevesa po va5i meri zelo daled vsaksebi, pa so za ljudi
na Saturnu dovolj blizu, ker lahko tamkaj5nji prebivalec zaradi ostrega vida kljub ve-

,r

Vodni tokovi v iezerih

som nima dovolj prostora. de se to zgodi,
zasadijo v bliZini zabivanje drugih druZinskih dlanov 5e eno drevo.
Preseljujejo se torej cele druZine in tako poselijo tudi hribe, vendar prebivalci Saturna
tega ne podenjajo radi. Preden kdo zasadi
svoje bivalno drevo na hribu, ukrene vse mogode, da bi na5el kraj zanj kje drugie na
obreZju. Sele de mu to ne uspe, se odlodi za
hribe; tam poi5de obmodje, ki je blizu enega ali ved vodnih virov, ali pa mora uspevati na njem vsaj deZevno drevo in namakalna

rastlina. Ne morejo pa prebivalci na hribu

rediti velike krave, ki bijim dajalatoplo mleko; zadovoljiti se morajo z manj sladkim
mlekom, ki jim ga dajejo udomadene tam
kar pogoste gorske koze.
t0 de pa Zelijo uZivati mleko velike krave, jim
ne preostane drugega, ko da se podajo v ni-

liki oddaljenosti

ob vsakem dasu zelo dob- noge

pa mu omogodajo, da v detrt ure zlahka premaga pribliZno deset milj hoje. In de je sosedova hiSa 5e dlje, jo lahko doseZe z ladjo.
Kako hitro poteka dolgo potovanje, je bilo

ro vidi prebivali5de svojega soseda

omenjeno Ze pri vderaj5nj) razlagi.

5e o vodi taksnih kopenskih jezer - ali je stojeda ali tekoda. -

12 Povedati vam moramo

2e je b1lo redeno, da jezerska voda ni stojeda, ampak zmeraj tekoda. In sicer tede v vse
mogode smeri, le da nekoliko podasneje kakor reke in potoki. Toda, ko si predstavljate
tokove taklnega jezera, si jih morate zamis-

liti kot

Zarke, ki izhaialo iz sredinejezera in

potekajo v Stevilne smeri ter kot kanali povezujejojezero z vodovjem drugihjezer, rek
in potokov. - Toda tudi pri tem vas moram
opozoriti na razliko. V vsakem kanalu, ki

AURA - NOVEMBER - DECEMBER 2OO3

25

povezuje jezero z drugimi jezeri, tede voda

tako, da se na primer iz lezera A v jezero B
izliya na levo obreZje; tam se kot obseZen
vrtinec pomela z vodo jezera B, na desnem
obreZju se ponovi nasprotno, tako da brodar pluje ob levem obreZju iz jezera Aproti
jutru, medtem ko neki drug brodar, ki pluje
ob desnem obreZju, pripluje iz jezeraB v
jezero A z nasprotnim vodnim tokom. Tak5en vodni tok bi vaii nadrtovalci vodovodov le steZka uresnidili. -Kar zadevaizlive
iz jezeruv reke ali potoke, pa pri njih ni nasprotnega toka, saj tede voda ali iz jezera v
reko ali paizreke vjezero. To pa plovbe ne

14 Posebno velidastne in dokaj pogoste so

zdruibq ki jih sestavlja celo tisod tak5nih
stoZcev. de bi takXno zdruZbo lahko videli,
bi si mislili, da opazujete eno najvedjih mest
na vodi, v primerjavi s katerim so vaie Benetke prava otro5ka igrada, kajti obseg takSnega kamnitega stoica zna5a neredko dve
do tri milje, visok pa je dve- tri- do Stiri tisod klafter. Na plo5datem vrhu je toliko prostora, da bi lahko na njem zgradili veliko mesto.Zdaj pa si zamislite skupino takinih stoZcev, pa si boste Ze nekoliko predstavljali, kako veliko je tak5no jezersko stoZdasto mes-

zastavami. In tako je tak5na skupina stoZcev sredi mirne vodne gladine videti nenavadno dudovito celo za prebivalce Satuma.
Ze ob pogledu nanjo bi vi za dall dasa one-

meli.

16 Tak5ne vodne pokrajine, ali bolje redeno

stoZdasto mesto na vodi, lepiajo Stevilne
ladje, ki se tukaj zadriujejo in omogodajo
Zivahen druZinski promet; k lepoti pripomore tudi mnoZicapisanih. velikih vodnih ptic.
podobnih labodom, ki prebivajo na vodni
gladini med temi kamnitimi stolcirnzraznovrstnim petjem poZivljajo obseZna vodna obmodja. Teh ptic pa si ne smete predstavljati toliksnih kot so vaXi labodi, ampak
so pogosto kot majhna ladja; de se hodejo

to.

prebivalci Satuma razvedriti, neredko sedejo

na hrbet tak5nemu >labodu<, da jih nekaj
dasa hitro nosi v vse smeri. - Te ptice pre-

bivalci Saturna neredko urijo kot vodne

vpreZne Zivali injih vpregajo pred svoje ladje. Tak5na voZnja pojezeruje, kot bi vi rek1i, videti kot iz pravljice, ko pred ladjo plava injo vlede na stotine takinih ptic. Toda
tovrstne voZnje so prebivalcem predvsem v
razvedrilo in se ne sprevradajo v izrabljanje Zivali; prebivalci Satuma so namred preved sodutni do vsega ustvarjenega, da bi Zivaliizrabljahzanapomo delo, kajti tudi brez
tega doseZejo vse Ze samo z modjo svoje
volje in vere.
17 To bi bilo o jezerih vse - naslednjid bomo
zai,eliz Zivalstvom in 5e posebej s pogosto
dudovito izoblikovanimi vodnimi Zivalmi.
-Tudi ob tem malo prebudite svojo domi5ljijo in razodel se vam bo dudeZ v vsej razseZnosti. Za danes torej amen.

t3
Morsko obolo no Soturnu. Nevornost
visokih olim zorodi vihorio. Lune in
obrod kot'sproZilci plime. Morske Zivoli
iz noivedlih globin., Modro 5koliko

Veliiosrni sloici Soturnovih iezer

oteZuje, ker so vsi tokovi zelo podasni in

zna5a najvedji pretok najved deset klafter na
minuto, pri podasnejiem toku pa pogosto samo pet do ene klaftre. Vodovje pa ni tekode
zaradi plovbe, temved zato, da se ne bi polenilo, in dabi s podasnimpremikanjempripomoglo k dobrodejnemu Zivljenjskemu izdihu.

13 Tak5no jezero

5e posebno

zaljlajo Stevilni

beli kamniti stoZci, najvedjihje predvsem

na sredi jezera, to pa zato, ker je jezerska
voda na sredi razumljivo najmirnej5a in zato bi se tudi najlaZje polenila. S kamnitimi
stoZci paje ustrezno poskrbljeno, da voda
nenehno zadeva ob stebre, se s tem tre, in se
s spodbujanjem elektrike v sebi osveZuje.
Stozci so pogosto poraideni z vam ie znanimi zdravilnimi rastlinami, ki s svojim iz-

jemnim, eteridnim Zivljenjskim izpuhom

neskondno krepdajo jezersko gladino, zato

prebivalci Saturna zelo pogosto plujejo k

njim.

26

AURA - N)VEMBER - DECEMBER

2OO3

velikonko.

15 Prebivalci Saturna vloZijo veliko truda v to,

da bi enega ali ved stoZcev z dleti usposobi-

li za bivanje, ali pa vanj vkle5ejo stopnice

prav do vrha in pogosto ved dni uZivajo na
tako pripravllenem stoZcu. Zelo visok stoZec pogosto izkle5ejo tako, da pridobijo iz
njega ved nadstropij, primernih za bivanje.
Do viSjih nadstropij pridejo po nekakinih
navzven izklesanih spiralnih stopnicah, po
njih se povzpnejo v vi5ja nadstropja. Toda
za bivanje preuredijo samo neporaldene
stoZce. Kajti pora5deni stoZec imajo za nekak5no sveti5de, in prav pregre5no bi sejim
zdelo, de bi se ga lotili z dletom, de jih ne bi
angelski duhovi Ze poudili o tem, da to sicer
ne bi bil greh, bi pa bilo neumno, de bi takSne plemenite rastline unidili z dletom. Zato
pa prebivalci Saturna iz razsodnosti prizanesejo tak5nemu poraidenemu stoZcu v vodi. - Vrhove in robove za bivanje prirejenih
stoZcev pa s kar najvedjim okusom okrasijo
z vsakovrstnimi cvetovi in vam Ze znanimi

Medtem ko smo kopno dokaj dobro spoznali, predvsem kar zadeva njegovo sestavo,
bogato rastlinje in vodovje ter veliko uporabnosti vsega tega, - pa se zdaj podajmo
iz kraljestva elementarno-kovinskega rastlinstva in vodne sfere, ki je prva podlaga
Zivalskega kraljestva, v kraljestvo Zivali.
Prcden pa se res obmemo k Zivalim, si moramo nujno nekoliko ogledati 5e obmodja
ob morju, kjer povedini prebivajo vsakovrstne Zivali. Na va5i Zemlji so morske obale z
redkimi izjemami tisti deli pokrajine, ki so
najbolj obljudeni, ker po vodi in po obalah

najlaije potekata trgovina in promet,

de

morska obala ni iz samih grebenov ali pa je

polna peska in mulja. Ne da se je primerjati
z morsko obalo tega planeta, kjer po zemeljskih merilih do Stirideset milj v notranjosti

Nadalievanie na strani

3l

Nadaljevanje s strani 26

deZele ne prebiva nihde, in sicer zato ne, ker

zaradinlline ni Stirideset milj globoko v not-

ranjost nihde varen pred nenadnimi visokimi valovi. Tako kot doZivlja vabe morje periodidno plimo in oseko, je to 5e toliko izrazitej5e pri tako velikem planetu kotje Satum; morje se dviga tako kot na Zemlji kdaj pa kdaj celo bolj kakor na Zemlji - toda v enakem razmerjt kakrino je med Saturnom in vsemi stvarmi na njem ter Zemljo in vsem, kar je tam.
yzrokzato, da plima na tem planetu ni ves
das enako visokaje tale: Ker sedem (Saturnovih) lun pomembno vpliva na sam planet, se zgodi, da se takrat - ker se vseh sedem lun ne vrli enako hitro - ko se vse lune
hkrati znajdejo na isti strani planeta, tamkajlnje morje dvigne bolj kot navadno. - Ko,
tako kot pri vas, luna kroZi okoli planeta, bi
bilo pad nespametno, de bi ji pripisali plimo in oseko, deprav ima kljub vsemu neki
malenkosten vpliv. Toda ta vpliv zna(a na
Zemlji, ko se morje naravno dvigne Sest devIjev visoko. komaj colo. de si pomagamo s
to mero. Toda pri planetu, kakr5en je Sarurn. pa takien naravni dvig morja znese neprimemo ved. Kajti teh sedem col (vsaka
luna namred, tako kot na Zemlji, dvigne vodo za eno colo) morate obravnavati v skladu z razmerjem, v kakr5nem je vse ostalo
na Saturnu v prime{avi zZemLjo.In kmalu
boste ugotovili, da sedem col - de oditejemo vse druge dejavnike - zlahka doseZe sedemdeset klafter. de k temu pri5tejete 5e sicer5nji dvig voda med plimo na Saturnu za
Sestdeset klafter, pa boste iz tega lahko doumeli, kako visoko se ob obali vdasih dvigne morska voda.
de obrod ne bi tako dobrodejno deloval na
morsko vodovje, bi bil pri tako visoki plimi
niZinski obalni pas ogroZen na tisode in tisode milj globoko v notranjost. Zaradiprivladne sile obroda pa ob plimi nastane poseben pojav, zaradi katerega se morska voda le redko razlije dlje kot Stirideset milj globoko v notranjost; pri plimi namred morje
pod vplivom obroda ustvari prave vodne gore. Zato se voda bolj zbere v teh gorah, kot
pa prodira v notranjost.
Te vodne gore so bolj podobne vodni trombi pri vas, od nje se razlikujejo po tem, da
zaradi privladne sile obroda neredko doseZejo grozljivo vi5ino kar sto milj, zato tedaj
ni mogode pluti po morju. Kajti de bi ladjo
zajela tak5na naraldajoda vodna gora, bijo
z nepopisno modjo in hitrostjo zagnala v
vi5ave; in ko bi dosegla najvi5ji vrh, bi ladja

zaradi metne sile tako strmoglavila navzdol, da skoraj ni mogode redi, da bi sredno ali nepoBkodovana pristala.

- Vdasih pa

je ponekod voda tako zelo nakopidena, da

sega skoraj do obroda. Toda to se zgodi le
izjemoma.
Le d,e se morska voda malenkostno nakopidi, to zelo ogrozi ladje, ker se pri tak-

Snem nakopidenju voda vrtindi s hitrostjo,

kakr5ne si ne morete niti predstavljati. de
kdo s svojim plovilom zaide v obmodje takSne vrtede se vodne gore, ga bo na zadetku, ko je vrtindenje 5e razmeroma podasno, dvignilo v viSave. Ker pa se vrtindenje
poveduje tem bolj, dim vi5e se voda dviga,
pa se potem tudi zgodi, da voda takbno ujeto plovilo zaLene rzredno daled ali pa ga
mod vodnega vrtinca zlahka zdrobi. Kajti
premer taklne gore, tudi deje srednje velika, znaia na osnovni ploskvi neredko dvajset do petdeset milj, na sredi pogosto 5e
deset do dvajset milj in na vrhu eno do dve
milji. Voda se sredi taklne gore vrtindi Ze
tako zelo hitro, dajo na sredi obkroZi v Stirih, petih minutah, na vrhu pa najdlje v minuti in pol. Zdaj pa si Ze lahko zamislite,
kolik5na je metna sila tak5ne gore! de se
ladja znajde kjer koli na morski gladini,
pod katero pravkar nastaja vrh takXne gore, jo vri.e stra5ansko visoko. de pa ladja
zaide v vrtinec takine gore, jo morski val
dvigne in takoj potisne izjemno globoko.
To pojasniloje nujno, preden zadnemo opisovati kraljestvo Zivali; kajti iz prejlnje razlage ste spoznali, zakaj obalnega morskega pasu ni mogode naseliti. Povedano bo,
kako seje tukaj, v tem velikem naravnem
podetju, zgodila prva oploditev (praoploditev) v Zivalskem kraljestvu; potekalo je
velidastno parjenje, zaradi kateregaje voda vsrkala atomske eteridne Zivalce. in te
so se v njej razmnoLevale od razreda do
razreda, dokler niso prispele do stopnje, ki
jo na vaii zemlji uvr5date v kraljestvo amfibij. Ta Zivalski razred predstavlja tudi na
tem vesoljnem telesu pravi prehod od vodnih Zivali h kopenskim. Tako je ves obalni
pas tako rekod prva stopnja, na kateri so se
morske Zivali pod vplivom postopnega razvoja preselile na kopno. de si torej hoiemo ogledati Zivalstvo Saturna, moramo po
naravnem redu zadeti na zadetku.
Morje je zato prvo bivaliSde Zivali. - Katere Zivali pa najprej zagledamo v morju na
Saturnu? - Tudi s tem je tako kotnaZemlj i.
Prvi Zivalski razred sestavlja nelteta mno-

Zica belih drvov,

jih

ki

so tako zelo majhni, da

na milijone ima dovolj prostora v eni

sami kapljici. - Drugi razred je neka vrsta
vedjih drvidkov, ki imajo Ze dva izrastka.
Ti so vidni tudi prebivalcem Saturna. TakSna Zivalca druge stopnje pouZije v sekundi na tisode Zivalic prve stopnje in hkrati
prenese njihovo Zivljenje v svoje. Tretjo
stopnjo predstavlja neka vrsta podolgovatih sivih irvov. ki po velikosti spominjajo
L.
na vaSe ocetne gliste. Zivali iz tega razreda so zelo poZrelne in se hranijo s pripadniki obeh niZjih razredov in tako v svoje
Zivljenje vnalajo njihovo. - eetrti razred
je vrsta dvoglavih drvov, dolgih kot drtain proti sredini nekoliko debelejSih, na vi-

dez podobni rogljidu. Ta Zivalska vrsta se

hrani samo s pripadniki niZjih razredov. Pri
naslednjem razredu pa se zadne Ze lodevanje po spolu, kakr5nega pri prej5njih razredih ni. TaLival zdruZuje v sebi oba spola
-to kaZeta prav dve glavi. - Naslednji razred so Ze nekakSni rdedkasti hro5di s Stirimi nogami. Dolgi so Ze dve drti in Siroki
pol drte ter vsejedi, saj se hranijo s Stevilnimi pripadniki vseh spodnjih razredov in
tako utele5ajo njihovo Zivljenje. - In tako

v tisoderih stopnjah prehajajo iiva bitja

drugo v drugo vse tja do razreda tamkajinjih lupinarjev.

10 Razred lupinarjevje prav tako Stevilen, najprej se pojavijo Skoljke in Sele za njimi polzi.
11 Med Skoljkami je treba omeniti predvsem
veliko modro velikanko, ki je neredko toda bi jo naZemlji, de bi se zna5la v
morju, upravideno imeli za otok s povriino ene do ene in pol kvadratne milje. Ta
Skoljka pa je hkrati tudi zadnja stopnja
Skoljk. Usmrtijo jo majhni polZi. ki se. da
bi si pote5ili lakoto, naselijo v njej in naSo
ubogo Skoljko zadnejo z vseh koncev najedati. Lupino tako razgrrzene Skoljke pa

likina,

plima in oseka marsikdaj naplavita na kak5en majhen otok ali pa na nam Le znano
kopno; tam jo potem najdejo prebivalci Saturna in odnesejo domov kot zelo dragoceno najdbo. Stotlto potem navadno udvrstijo v tleh in sicer tako, da med njeni stranici zasadijo ved vam i.e znanlh deZevnih
dreves, Skoljkini lupini pa postaneta zbiralnika deZevnice, ki te(e z drevesa in jo
uporabljajo v gospodarske namene.
12 Ztnanja stran taklne Skoljke velikanke ni
posebno lepa, je temno zelena, dudovita pa
je notranjost. Videti je, kot bi zlato premazali s sinje modro barvo. Posebno lepaje
kotanja iz Skoljke, ko jo napolni voda iz
deZevnega drevesa. Prebivalci Saturna se
v taki vodi 5e posebno radi kopajo, kerje
kar se da dista in tudi polna prijetnega eteridnega vonja, podobnega vonju narde, ki
sodi na vaii Zemlji med najprijetnejie.
13 Vpralali se boste, kako prebivalci Saturna

premaknejo z mesta tak5no velikansko

Skoljko? - To naredijo na prav poseben nadin. Skoljka ni tako te1ka, kot si predstavljate, kajti predmeti pod obrodem niso toliko teZki kakor drugje, bodisi na severnem
ali juZnem delu tega planeta. Zgodi se, da
prebivalci tak5no Skoljko, ko jo najdejo,
kmalu z ustreznimi vsestranskimi klini in
vzvodi odprejo, jo skrbno izdistijo, znova
zaprejo in na koncu ob odprtini premaZejo
s posebno vrsto vodne maZe. Potem z ladjami podakajo na majhno plimo. Plima Skoljko, kije z zelo trdno vrvjo privezanazaladjo, dvigne, nato pa se zadne plovba po reki
' Nekdanja doliinska mera. Znaia stotino ievlja in glede na
velikost tevlja meri od 2.14 tlo 2.25 mm.

AUM.

NOVEMBER - DECEMBER 2OO3

3I

ffiffiE*E#

v notradost kopnega tako hitro, da si tega

sploh ne morete predstavljati. Prav ob takSnih priloZnostih se uveljavi volja Saturnovih prebivalcev; zato vas ne sme duditi,
de prebivalci Satuma neredko prestavljajo
predmete, pred katerih velikostjo rn teio
bi se Zemljanikar zgrozlli, z enega kraja
na drugega

- to bo 5e nazorneje razloieto

ob pravem dasu in 5e tudi ob marsikateri

drugi priloZnosti.

14 Naslednjid bomo pobliZe spoznali kraljestvo Zivali, zato za danes amen.

14
Polidosti

poli. Piromidni polZ. Cudoviti

kolutostibolZ kot oloid. rhozilo in vrtni

okros'druZin^ski h poglovoriev no

5oturnu.

Po prej opisani in razloLeni Skoljki velikanki pridejo, kotje Ze bilo povedano, na

vrsto polZi, in sicer najprej vodni in Sele
za njimi tisti, katedh telesna zgradbaje popolnej5a in Zivijo na kopnem.
V vodah pa je na tisode vrst polZev, ki so
razvr5deni tako, da bi po va5em strokovnemizrazjr biolo5ko izhajali drug iz drugega. Bolj5e bi bilo redi: glederazmnoLevanja.
Kar zadeva prejSnje vrste polZev, so za va5e radoglede odi manj zanimivi, deprav je
o njih napisano veliko knjig. Pri nekaterih
vrstah ne bi mogli slediti mnoZicr ie pri
nekoliko bolj izdrpnih opisih. Zato Zelimo
izpostaviti le zadnje vrste teh lupinarjev,
ki bi utegnili biti za vas izredno zanimivi.
Zaradi dudovite zgradbe naj omenimo zadnjih pet vrst.
Prvi izmed zadnjih petih vrst polZev je tako imenovani palidasti polZ. Nenavadenje
po tem, ker so njegovi navoji podobni razpotegnjenemu vijaku in je videti, kot de bi
vi deset klafter dolgo palico preobrazili v
vijak, ali 5e bolje redeno, de bi okoli te palice navili vrv tako, da bi navoji od spodaj
pa do vrha nalegali drug na drugega. Le
palice si ne smete predstavljati preved tanke, temved tak5no, da znaia njen premer
povsem spodaj, na najdebelejiem delu, pet
devljev, in se nato konidasto oZi, pa tudi
navoji so dedalje plitvejii. Na vaii Zemlji
bi lahko tak5nega polZa imeli za nekaklen
naviti obelisk. Tokrat ga imenujemo palidasti polZ zato, ker imenujejo to Zival tako

tudi prebivalci Saturna.

Barva teh polZevje nekaj prekrasnega; na
najdebelej5em delu so povsem roZnato rdedi, kot de bi vi svoje fino zglajeno srebro

hoteli prevledi s to barvo. Proti vrhu postaja zmeraj bolj temno rdeda z enakim kovinskim leskom, tako da lahko opazimo vse
roZnate odtenke, od najbolj blede do najtemnej5e rdede. Toda ta barva ni edini okras
tega potZa. omembe vreden je tudi navoj.

32

AURA - N)VEMBER - DECEMBER2OO3

Razpotegnjeno naviti trebu5ni pas je po

vsej dolZini okra5en z biseri, lepo razvrSdenimi po velikosti. Vdolbina med navoji
na trebuhu je ozaljlana z zlatim trakom z
najlep5imi arabeskami (kot bi se izrazili vi).
- Tak5no hiSo ima torej ta polZ!
Manj zanimiva pa je Zival, ki prebiva v njej,
kajti to je drv, podoben polipu s Stirimi hranilnimi rilci ali sesali. Hrani se z majhnimi polZi in tudi z majhnimi Skoljkami; ujame jih z lovkami, ki so povsem spodaj, jih
zme(ka in potem takino zmedkano zmes
posrka s tako imenovanima hranilnima rilcema. Z drugima dvema rilcema pa i5de
okoli sebe, alije ostalo 5e kaj hrane ali pa,
de se morda ne pribliZuje kateri od sovraZnih sosedov. ee se pribliZa sovraZnik, se
polZ takoj potegne v hi5o in zapre vhod z
belkasto skorjo. Toda pogosto mu tak5en
ukrep niti ne pomaga, kajti njegov sovraZnik je vrsta medastih rakov, ki jih bomo opisali pozneje; ti omenjeno skorjo prederejo, nasilno vdro v polZjo hiSo in po koidkih poZrejo nemodno Zival. Omenjeni raki
pa sami postanejo Lrtev drugih, vedjih polZev, o katerih bomo spregovorili kmalu.
Prebivalci Saturna zbirajo hi5ice teh palidastih polZev in neredko z njimi okrasijo
svoje vrtove. Vdasih uporabijo te polZe tudi za vodno napeljavo. Kjer izvira voda nekoliko viSe, jo tam, kjer ima polZ usta, prestreZejo vanje, na tankem koncu polZjega
telesa pa odsekajo konico, da voda povsem
naravno izteka z dokaj modnim curkom.
Pod odprtino postavijo drugega polZa s 5irokimi usti in tako naprej, tako da marsi
kdaj, deje potrebno napeljejo vodo tudi ved
milj kamor koli navzdol. Lahko si predstavljate, da je taklna napeljava videti res ne-

kaj posebnega.
Naslednja vrsta polZev so tako imenovani
piramidni polZi. Tak5en polZ je povsem
enakomerno traynato zlato zelene barve; na
trebulnem predelu paje okralen s primer-

no velikimi, sneZno belimi, enovitimi

ploskvami, ki so obrobljene tako, kot de bi
vi alabastrno mizo obdali z zloidenimzla-

tim okvirjem.

PolZ

je zelo velik, in

ga hoteli razstaviti kje na

de

bi

Zemlji, bi po svoji

vi5ini presegel celo najpomembnejSi mestni dvorec. Zival, kr prebiva v tej hi5i, je
temno siva, in ima kot neskondno velik slon
nadvse modan rilec, ki sega daled naokrog,
iz njega pa na obeh straneh izhajata 5e dva
Sibkejia rilca; na zunanjem koncu vsakega
je po eno ostrovidno oko. Povsem spodaj
pa ima polZ, de na primer morska gladina

zmrzne, par belkastih modnih veslastih

nog, s katerimi se lahko dokaj hitro giblje
po ledu. Ko se odpravi na morje, obrne hi5o navzgor, zato je tak5en p6tujodi polZ z
razdalje videti kot na morski gladini plavajoda piramida.
PolZ te vrste paje dokaj zloben in napade

celo dloveka; ovije ga z rilcem, stisne, in

nemudoma pogoltne. Toda prebivalci Saturna ga poznajo, zato se, kadar se odpravijo na lov nanj, dobro opremijo. Z zanko
ujamejo dolgi rilec, jo hitro zadrgnejo in
poli. je i.e skoraj ujet. Ker pa polZ Zivi tako,
da diha zrak, ki ga vdihava po rilcu, zelo
kmalu pogine, saj ne more ved dihati. Pre-

bivalci zaznalo polZevo smrt po tem, da zadne iz nj egoveg a Lr ela iztekati belkasti izce-

l0

dek; tak5en izcedekje znamenje takoj5njega notranjega razkrajanja.

Ta izcedek prebivalci Saturna zelo marljivo zbirajo, saj izredno prijetno diSi, po vonju neskondno presega vaSo ambro. Ko polZ
preneha izlod.ati ta izcedek, ga mrtvega reSijo vezi. Takoj priplava cela mnoZica mor-

skih poiasti in polZa v nekaj dneh pojedo;

le 5e lupina, ki pa je pri tovrstnem
polZu zelo trda in debela, na Sirokem koncu neredko Stiri do pet klafter. Ko se na tak
nadin lupina izprazm, jo prebivalci Saturna med oseko. ko je morje nizko. potegnejo iz morja, in jo potem enako kot Skoljko
velikanko spravijo na kopno.
11 PolZ se hrani predvsem zLeprej omenjeno vrsto medastih rakov; cela mnoZica jih
je in so najrazlidnej5ih velikosti. Toda nihde ni vedji od tako imenovanega morskega
raka pri vas. Pogosto je manjSi, celo manjii kot pribliZno kobilica pri vas. - Kdaj pa
ta drugi ali piramidni polZ lovi medaste rake? - Lov se zadne pogosto takrat, ko zadne tak5en rak razkosavati ie prej omenjenega palidastega polZa. Ko piramidni polZ
najde hiSo palidastega polZa polno medastih rakcen jo ovije z rilcem, se z njo odpravi na obalo injo poloZi na obalo tako, da s
5ir5o stranjo gledaiz vode. Ko se raki tako
znajdejo zunaj vode, zadnejo drug za drugim lesti iz polia in piramidni polZ jih nemudoma razffga. In tako so ti raki hkrati
tudi srednji Zivalski razred, ki zbiraLivljenje, po zaslugi katerega Zivljenje polZa potencirano prehaja v Zivljenje nekoga drugega. Med dvema vedjima Zivalskima razredoma je zmeraj 5e manjli, ki je sovraZen
do prejinjega velikega razreda, bitja iz naostane

slednjega vedjega razreda pa bitja iz manjSega razreda nemudoma zauZrlejo kotjed,

ki jim dobro tekne.

12 Tretja vrsta morskegapolia, kijo opisujemo tukaj, je tako imenovani kolutasti

poli. Zelo je podoben va5emu znanemu
polZu nautilusu, le da je razumljivo, va5 nepredstavljivo manjii, pa tudi na sredi v primerjavi z obema ploskima stranema veliko

debelej5i kot kolutasti polZ v primerjavi s

svojima ploskima stranema. Kolut kolutastega polla meri v premeru marsikdaj sto,
sto dvajset klafter, debel paje komaj nekaj
dez tri klaftre. Na dnu morja je zlasti med
plimo, ob oseki pa priplava na povr5je.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
I

U
f

Kolutasti poli,kadarleii na morskem dnu,

iztegne dolgi rilec visoko nad morsko gladino, da zajame zrak. S tem pa hkrati razkrije svoj poloZaj, zato ga tudi ujamejo razumljivoje, da se to zgodi ob srednji p1imi, kajti tedaj, ko je plima izredno visoka,
se nihde na Satumu ne upa na morje. Morda se spralujete, zakaj tega polia ne lovijo
raje ob oseki, ker tedaj plava na gladini. Prav
na gladini ga ni mogode ujeti, ker se giblje
po njej izjemno hitro, in gabrez velikega
truda ni mogode dohiteti. In tudi de bi se ga
dalo dohiteti, ne bi nihde mogel pograbiti
koluta, saj ta obdutljivi poli.i.epinajmanj5em dotiku nemudoma potegne vase vse
svoje ude, veslaste noge pa mu omogodijo,
da se nemudomazadne tako hitro vrteti. da
se nihde ne upa pograbiti njegovega velikega. hitro vrteiega se koluta.
t4 In kak5en je videti ta, za vas prav gotovo
nadvse nenavadni polZ? - Prav zares, povem vam: Tudi de bi se prepustili vsem mogodim Xe tako dudovitim fantazijam, si ne
morete zamisliti njegove lepote; zato se prebivalci Satuma neredko izpostavljajo Stevilnim nevarnostim, ko se skuSajo polastiti te-

katerih Zivljenje je ponazorjeno v tem pol-

13

it.

11 Pollja hiSa se konduje z navpidno galerijo

majhnih za klaftro visokih zlatih stebrov, videti je kot ograja, ki bi jo spreten kipar postavil okoli kolesa ali okroglega vztoLja;
njene stebride sestavljajo umetelno upodobljeni majhni palidasti polZi, ki se prav na vrhu povezujejo s pretanjeno zavitimi loki. Tako kot palidasti polZ so tudi palice enako
zlato obarvane . Zavitiloki pa so tako dobri,
in na tem mestu trdim, celo bolj5i,kot gladko, nadvse fino zlo5deno zlato. Nad vsakim

ga dudovitega polZa.

t5 PolZeva hiSa

je izoblikovana kot popoln

krog; precej5en del, nekaj ved kot tretjino

Woga, zavzema ustna odprtina,

ki

stika s
ploskim prednavitjem. Odprtina, skozi katero kolutasti polZ s svojim telesom in svojimi dudovitimi udi prihaja ven kadar se mu
zahote,je Siroka nekaj ved kot pol klaftre.
Lijakasti rob te podolgovate ustne odprtine
je na vseh delih tako dobro in pretanjeno
zaobljen, da to hiSe niti ne kazi niti ne zmanjSuje njene popolnosti, temved celo poveduje njen dudovitvidez.
16 Kak5na je torej ta hi5a? de imate 5e tako
domi5ljijo, bi ostrmeli nad hi5o! Videti je
dudovita, tak5na ko da bi najbolj nadarjeni
draguljar vse na njej kar nadvse raznovrstno razmestil in okrasil z najrazlidnejiimi najplemenitej5imi kamni. Po njej se vije vrsta
kot funt teZkih diamantov, z njo se spoji druga vrsta iz enako teZkih rubinov, tretjo pa
sestavljajo sami smaragdi; tako se vrstijo
vrste iz vseh dvanajst poglavitnih plemenitih kamnov. Med vsako tak5no kamnito obroboje vmesni prostor, kije videti kot Sirok
zlattrak. V njem so dudovite reliefne risbe,
se

zvesti posnetki nekdaj Zivedih Zivalskih vrst,

lokom je 5e umetelno upodobljen pomanjSan piramidni polZ v svoji izvimi barvi. Ograja se postopno zniZuje samo pri polZevem izteku in konda tam, kjer ta Zival izteza iz sebe
svoje poglavitne ude, v dolZino pribliZno petih klafter.
Tak5na je videti zgomja plo5dad tega polia.
- Stranska stena, kije, kotje bilo Ze omenjeno, debela, Siroka ali visoka tri klaftre, je videti kot kroZno stebrovj e iz dve klaftri dolgih stebrov. Ti so povsem beli in nimajo ne
podstavkov ne kapitlov, temved se dvigajo
proti zgomji ploidadi iz spodnje, ki Strli naprej. Ozadje zabelimi stebrije prav tako svet1o obarvano in povsem podobno mavrici. Podolgovati kanal ali, 5e bolje, podolgovata
polZja ustna odprtina sta tako rdedi kot pri
vas vdasih oblaki ob vedemi zarji; poleg tega
se 5e fosforescendno svetlikata, in to svetlikanje ni 5e zlasti ponodi nid manj modno kakor od zahajajodega sonca osvetljeni oblad-

ki.

19 In kak5ni

20

so udje?

- Ta polZ razprostre

ne-

kak5no okroglasto jadro, podobno kot pav

rep; kadar na morski gladini piha veter, lovi
vanj veter in se tako izredno hino premika
po vodni gladini. ee vetra ni, s tem velikim
okroglim jadrom tako spretno zajema zrak,
da se kljub temu lahko zelo hitro premika po
gladini, 5e bolj pospe5eno pa s spodnjimi, v
vodo segajoiimi nogami.
Razprostrto koloje videti dudovito. Je bledo vijolidne barve. Ima svetlede se rdedo obrobo, ki se sama od sebe svetlika kakor obladki v vederni zarji. Kolo je enakomerno

razdeljeno v razdelke, vsak razdelek pa

okralen z nadvse skrbnimi upodobitvami
palidastega polZa, toda obmjenega z vrhom
navzdol. Od zadaj so ti razdelki povsem pravilno, od najmanjSega do najvedjega, okra-

leri z ie prej omenjenimi medastimi raki,

vsi pa obarvani v najlep5i zlato karminasti
barvi. Ob robu oblikuje vsak razdelek lasten obok. Obokje spredaj okraXen s pristnimi znamenji prav tega kolutastega polZa, in
zadaj, na svetlo modri podlagi, pa s piramidnim polZem. Ztnanjirob je zadaj svetlede se
bel in se prav tako kot spredaj sam od sebe
svetlika kot rdedica obladkov v vedemi zarii.
21 Tudi dolgi rilec po katerem dobiva polZ zrak,
je prav tako povsem bel, ovit z rdedim trakom, sredi tega so majhne, bledo zelenkasto
zlate zvezde. Rilec rabi temu polZu kot lovka za hrano. Hrani se z neko vrsto morske
trave, ki je zelo pogosta v morju ob obali. Na
tej njej so prilepljeni zlati drvidki, kijih polZ
pouZije s travo vred. S tak5nim hranjenjem
si prilasti Zivljenje vseh prej5njih Zivalskih
vrst.

22 Tapoli

ima tudi lasten, modan nagon, ki neredko tzrala toliko modrosti, da ga v Stevilnih drugih deZelah dastijo kot boZanstvo zlasti zato, ker prav tapolZ, de ga ne draZijo
ali lovijo, reii pred utopitvijo tiste, ki po nakljudju padejo v morje, bodisi Zivali, ljudi ali
kaj drugega. Ko zagleda, da plava po morski
gladini kaj nemodnega, to takoj

svojim mod-

nim rilcem pograbi, dvigne na dudovito in

prostomo plo5dad, odjadra na obalo ter odloZi najdbo na kopno. Prav iz teganzlogato
nadvse dudovito vodno Zival prebivalci razlidnih deZel na Satumu tudi imenujejo razlidno. Nekateri ji pravijo morski pometad, ker
ne prena5a nidesar, kar plava na morski gladini, drugi relevalka Zivljenj, tretji morska
lud, detrti Ziva ladja ali dudeZno kolo - in 5e
veliko drugih imen ima tadudeLnaiival.
23 Drugih sovraZnikov razen dloveka nima, in
ko doseZe svojo starost, mirno umre. Ko
umre, lepa hi5a izgubi veliko svoje lepote.
Zato sku5ajo prebivalci Satuma ujeti polZa
Zivega in ga ubiti, da bi se lepota hiSe ohranila. Lrbito Zival takoj prinese na morsko gladino, prebivalcr pa jo z ladjami hitro po kateri od rek prepeljejo domov. Ko prispejo
domov polZevo meso spretno in skrbno odstranijo, da se ne bi poikodovala pahljada.
To potem, ko jo pazljivo lodijo od ffdnega
polijega telesa, skrbno razgrnejo. In ko se
primerno posuli, utrejo vanjo nadvse prijetno di5eda olja, in s tem postane znova zelo
mehka in upogljiva.
24 lz takine polZje pahljade naredijo nekak5en
AURA - DECEMBER

2OO3

-.IANUAR 2OO4

25

plald

- in tega lahko nosi samo tisti na tem

planetu in predvsem v tej deZeli, ki uZiva

patriarhalni ugled,

tj.

ugled druZinskega

odeta. Pahljada ohrani sicer vse svoje barve

in upodobitve, le sveti se ne ved.

Vse izdolbeno polZje meso, ki je vedinoma

ma5doba, uporabijo. Maidobo zmeiajo s prijetno di5edimi zeli5di in iz tega prebivalci
Satuma pripravijo izredno dragoceno mazilo, s katerim se lahko maZe samo patriarh.
26 In kai se zgodi s dudovito hi5o? - Prebivalci
Saturnajo zelo pazljivo prenesejo na kopno
in jo tam, kot bi vi rekli vodoravno pritrdijo
na prav v ta namen zgrajeni nasip, predvsem
v vrtu katerega od druZinskih odetov; tam si
jo ljudje zelo radi ogledujejo in ob posebnih priloZnostih celo hodijo okoli nje. Ampak to se dogaja, kot je bilo Ze povedano,
izredno redko, kajti taklen patriarh ima ta
veliki kos za izjemen okras svojega vrta, saj
se morebitna premoZnost meri prav po lepoti vrta. Da bi 5e povedali njegovo lepoto,
navadno na eno stran tega kolutastega polZa postavijo Ze prej opisanega piramidnega
polZa. In neredko se zgodi, da takien rodovni ode v svojem vrtu razstavi v ravni drti do
sto tak5nih okraskov, tj. enako Stevilo obeh
vrst polZev.
21 Ktemt dodajmo Ie 5e tole: Ob navedenem
spet spodbudite svojo predstavljivost in strmite nad sijajem in lepoto takSnega vrta.
Kajti v tem primeru je Ze ena sama razvrstitev diamantov, ki krasi povr5je te polZje hi5e, dragocenejia kot ves zemeljski cesarski
zaklad. Ne da bi vradunali ie druge plemenite kamne in ble5dede se zlato ter Stevilne
druge krasote patriarhovega vrta na Satur-

25

28

O drugih dveh vrstah polZev pa drugid.Zato za danes amen.

15
Sedmerni polZ.
Uporobo niegovego ohil;o.
leZo no Soturnu.

je podoben vedjemu, tudi Ze znani palidasti

polZ, le s to razliko, daje ta veliko daljSi in
tudi najniZe na lupini, v premefl] pa je tudi
veliko debeleiSi.
Ustna odprtina tegapolZaje povsem okrog- 5
la in sorazmerna izjemni velikosti tega lupinarja. Razumljivo je, da telo zapolnjuje veliko ohi5je tako, da lahko izrastke pritegne
po Zelji. de se mu zahode v vodo, izrastke

bi kot zbiralnik sadeZev.

Vdasih tak5ni polZji hiSi na vseh straneh izdolbejo tudi odprtine, v notranjosti hiSe pa
poloZijo tla. Tak5na polZja hi5a postane dudovito bivali5de za otroke, 5e zlasti zato, ker
je njena notranjost izjemno gladka in se tako zlahka ohranja kar se da dista. Po tleh
posujejo nekaklen pesek. Povsem suh pesekrazgrnejo skoraj do ustne odprline. Nanj
poloZijo bele ploldate kamne, ki so v tej de-

Sedmerni pol.

iztegne, in de bi se rad obdrZal na gladini, se

skupaj z njimi umakne v srediSde in se tako

obdrZi nad vodno gladino. - Njegovo telo,

ga na vodno gladino izvrZe skozi ustno
odprtino, je povsem belo in podobno telesu
polZev, kakrlne poznate pri vas, le da ima ta
polZ spredaj med svojimi velikimi Stirimi
dutnimi okondinami 5e velik dolg rilec, s katerim lahko nadvse spretno lovi hrano.
Hrani se z raznovrstnimi morskimi zeliSdi,

ki

vendar

Kar zadeva detrtega polZa se ta lahko po lepoti primerja z ie znanim kolutastim polZem, vendarje veliko vedji od njega. Prebivalci te deiele ga navadno imenujejo sedmerni polZ -nezato, kerbi se lahko v njegovi hi5i namestilo sedem polZev, temved
zato, ker je ohiSje tega polZa sestavljeno iz
sedmih navzgor usmerjenih stolpidastih konic, ki kakor izrastki poganjajo iz ovalnega
ohi5ja. Poglavitno polZevo ohi5je je ovalno
kot jajce; pri tem je konidasta stran ves das
v vodi, bolj ploska pa zunaj nje. Navoji niso
vidni in so v ohi5ju. Toda pri vsakem navoju, ki se kroZno konda,je takien stolpidasti
izrastek, in sicerje zgornji del ohiSja s temi
stolpi tako oblikovan, da se iz sredine dviga
najviSji sto1p, drugi pa so po velikosti padajode razvr5deni okoli njega. Vsak izrastek

26

AURA - DECEMBER

2OO3 -

JANUAR

2OO4

ma. Kar zadeva izrastke pa so ti, kot je bilo

povedano Lenazadetku, takini kot pri palidastem polZu, le daje ustna odpftina pri polZu Skrlatno rdeda.
Tudi tega polZa imajo prebivalci za dober
plen. Ko iz nlega odstranijo meso. prepeljejo ohiSje, tako kot je bilo Ze omenjeno
pri drugih polZih, po vodi v notranjost kopnega, tam pa konidasti del lupine vse do
ustne odprtine potisnejo v suha tla, kjer ra-

jih

tudi z velikimi morskimi polipi, ki

na silo iztrga z morskega dna in vtakne

Zrelo. Na zgornjih dveh dutnih okondinah

ima tudi dve ostri odesi, ki ju lahko premika
zdaj sem zdaj tja, deje potrebno. Ko odkrije
plen - kakino morsko zeliSde ali polipa * se
hitro kakor pu5trcazaiene tja in ga pri pridi
ujame. Da pa bi lahko potoval, ima pod ustno

odprtino dve modni veslasti nogi, s katerimi

zajema vodo in se tako premika naprej.
No, kako velik pa je tapol?? - Po va5i meri
petsto klafter premera. Osrednji izrastekje
viSji od vaiega najvi5jega zvonika. Spodaj
zna5a njegov premer neredko od dvajset do
trideset klafter in se piramidno izteka v konico. Barva lupine je nekje med zeleno in
modro. Iz osrednjega izrastka potekajo belkasto-modre drte, tako da ima lupina dudovit tigrast videz. Drugih okraskov lupina ni-

Zeli dokaj pogosti, in sicer v najpopolnejSem redu. Ko so tla poloZena, je bivali5de

Ze kondano in podobno prostorni, obokani
dvorani, nad katero se dvigajo znani stolpi.
Konice stolpov odZagajo, da lahko skoznje
prodira v bivaliSde svetloba, pa tudi zato,
da se lahko dvigneta nakopidena para in
dim.
Toda ta vrsta polZev tam ni tako pogosta.
Zato pa imajo njihove hi5e navadno samo
patriarhi, ki bivajo blizu obale. Tak5na polZja lupina je izredno velika in masivna ter
zato celo za nenavadno modne prebivalce
Saturna preteZka, da bi jo lahko prenesli
kam daled v notranjost; kar zadeva masivnost, so zidovi skoraj povsod debeli od 5tirih do pet klafter. Po vsem tem, si Ze lahko
p:edstavljate, koliko tehta tak5en polZ.
Ce bi bila na tem planetu taklna teZnost kot
na Zemlji, ne bi mogli prenesti takinega polZa celo modnejli silaki kot so prebivalci Saturna. Tisto, kar pri vas tehta stot, tehta pod
obrodem komaj funt. In celo to teZo se da
5e zmanjlati s pomodjo razreddenega zraka, ki ga umetno ustvarijo prebivalci Saturna. To pride v poltev zlasti pri prenosu tega
polZa, ko prebivalci Saturna suhe veje vam
ie znanega piramidnega drevesa, ki je bogat s smolo, zaigejo in jrh gorede potisnejo
skozi polZevo ustno odprtino. Gorenje zelo
razreddi zrak v takSnem praznem ohiSju, in
ker se tako njegova teZe zmanjia,polLalaije
pomikajo. Kar zadeva aerostatiko. pa so
prav v njej prebivalci Saturna odlidni mojstri - kar bomo ob primernem dasu 5e po-

drobneje razloZili.
Toliko o tem sedmernem polZu. * Sku5ajte
si torej Zivo predstavljati to obdudovanja
vredno Zival in tudi to, kako prebivalci uporabljajo polZevo hi5o; 5e toliko bolj pa bos'Nauk o ravnoteiju zraka.

Nadaljevanje na strani

3l

Nadaljevanje s strani 26

te strmeli, de vam 5e povem, da je tak5no

ohiSje neunidljivo. Nekatera ohi5ja so celo
starejSa od prebivalstva na Zemlji, kajti dim
starejleje ohiSje, tem dvrstejieje. Zatonajstarejla tudi najbolj cenijo. de pa se Ze nad
tem dudite, pa pomislite tudi na to, da so
celo najvedje Zivalske vrste tega planeta samo miniature v primerjavi s Stevilnimi drugimi Zivalskim vrstami, ki jih najdemo tako
na tem planetu, 5e vedje pa na Jupitru in 5e
neprimerno vedje na Soncu. - Malo razmislite o tem, kar je bilo danes povedano, in

kmalu pridakujte 5e ved. In zato za danes

zelo blage narave in nikomur ne prizadene

nid Zalega. - Hrani se s tremi razlidnimi vrstami jedi. Na prvem mestu je zel, ki je prav
tako zelo velika in v morju zelo pogosta.
Drugi vir hrane so veliki morski drvi. Tretji, obdasni vir so tudi morske ptice, ki so za
polZa prava poslastica. S to zadnjo vrsto hrane se hrani le ob najhujbih nevihtah na morju, kajti tedaj, ko je morje mirno, je ta orjaSka Zival navadno v morskih globinah.
V temni nevihtni nodi oddaja taklen polZ,
ki seje pravkar prikazal na povr5ju, pogosto tolik5no svetlobo, da modno razsvetli obmodje stotih kvadratnih milj. Vzemimo, da

bi ob taklni nevihti na morju s Stevilnimi

16
Orio5ki, svetledi Zorkosti polZ.
Poiovllo se ob nerihtoh no mor;u.

do neba visokimi vodnimi gorami z nekega

Peta vrsta polZa je zadnja v vrsti polZev,

hkrati pa najvedja in, lahko bi rekli, najnenavadnejba. To je tako imenovani Zarkasti
polZ. Prebivalci tega planeta ga vidijo samo
ob najvedjih, tudi Ze omenjenih nevihtah na
morju. Na pogled je nekaj najbolj velidastnega, kar si lahko zamislite. Na va5i Zemlji
ni nid podobnega, kar bi lahko z njim primerjali.
Da bi vam ga 1e nekako predstavili, si zamislite velikanski bruSen diamant; kajti ta
polZ je zelo oglat, na zgornjem delu bolj
ploidat in v spodnjem konidast. Robovi, ki
jihje na povriju ved tisod, se najlepie razvr5deni iztekajo v trikotnike; videti so kot
pol klaftre Siroke zloldene zlate proge, ki
povsod oblikujejo pravilno trikotno ploidad.
Trikotna plo5daje tako velika, da vsaka stran
meri tri klaftre, nobena ni vedja niti manjla.

lahko le pribliZno predstavljali, kak5en dudeZen prizor je na tem planetu mogod. Zlasti
mogodenje takien prizor tedaj, de se prikaZe ved tak5nih polZev v skupini, ko dvigajo
svoje dolge vratove nad morsko gladino in

Le na vrhu poliaje nekoliko vedja ploSda,

ki pa ni ved trikotna, temved dvaintridesetkotna (povsem takina je tako imenovana
vetrovnica pri vas) in na zunanjih koncih
prav tako obdana s Sirokimi zlatimi progami. Te ploSde so prozome kakorbru5eni diamant in nid manj trdne. Od njega se razlikujejo samo po tem, da so vse plo5de sposobne vsrkavati svetlobo sonca in zvezdin
jo potem pod razlidnimi lomnimi koti ponodi znova oddajati.
Kako velik je pravzaptav tapolZ? - Ko plava sem in tja po morju, bi bilo na njegovem
povr5ju dovolj prostora za vse hiSe vaiega
glavnega mesta, z ulicami in trgi vred. Lupinaje povsod deset klafter debela, premer
od vrha do najniZje konice pa znaSa tristo
klafter. Premer polZa v Sirino zna5a neredko ved kot eno nem5ko miljo. Ustna odprtina tega polZa, ki je nekoliko elipsasta, meri
v premeru sedemdeset klafter. Skoznjo steguje polZ masivno glavo, podobno vetrnici,
pogosto tako daled nad morsko gladino, vedinoma ob morskih nevihtah, in sicer naravnost navzgor, da bi na va5i Zemlji zlahka
pogledal dez visoko goro.
Kljub orja5ki velikosti je polZ kljub vsemu

vrha lahko opazovali morsko gladino s po-

vrijem ved tisod kvadratnih milj, na kateri

se tu in tam prikaieiarkasti polZ - pa bi si

potem z njimi lovijo Stevilne mimoletede ne-

vihtne ptice. TakXen pogled bi bil za vas de bi se tzrazilipo vale - grozljivo, straSansko lep.

bolj ustavili pri izjemni vrsti polZev - zato

bi radr zdaj kar se le da kratko in jedrnato
nadaljevali prestavitev od tam, kjer smo se
ustavili. Pri posameznih vrstah se ne bomo
dolgo zadrievali, temved bomo ob vsaki povedali le najbolj bistveno, vse drugo pa bolj
na splolno.
Zatobomo Zivali, ki Zivijo v vodi, na sp1o5no opisali samo mimogrede, in se posvetili
prebivalcem zraka. Tudi pri teh se ne bomo
dolgo zadrZali in tudi pri kopenskih Zivalih
ne, da bi dim prej preSli na ljudi, ki Zivijo na
tem planetu. - Povrnimo se torej zdaj znova k vodnim Zivalim.
SliSali ste, kaklno velikansko vodovje in
morja nosi ta planet, veste pa tudi, da so na
Zemlji najvedje in najmogodnej5e Zivali prav
v vodi. Enako je na Saturnu, le da so razumljivo vrste in razredi precej drugadni in
sploh niso podobni, ali pa so zelo malo podobni zemeljskim. Omenili bomo samo nekatere, in sicer najprej tiste, ki sodijo v izredno Stevilno vrsto rib.
Najvedja med ribami tega planeta je tako
imenovani bisorhiohiohio. - Ta riba je pribliZno na enaki stopnji kot va5 kit, vendar
je po obliki precej drugadna od njega. Ima
sto klafter visoko povsem okroglo glavo, ki

Tegapoli.a prebivalci Saturna ne lovijo. Przato, ker se ob mirnem morju ne prikaZe na gladini. In drugid, ker bi bila lupina
preteZka, da bi jo iz kakrlnega koli razloga
zvlekli na kopno. Ta polZ doseZe navadno
tudi visoko starost in neredko doZivi trideset Satumovih let. Ko pogine, se kmalu njegovo ohi5je razgradi in sdasoma razpade.
Meso navadno pouZije neka vrsta rib podobna morskemu psu v va5em morju, toda 5e
bolj vaiim krokodilom.
To bi bilo o tem polZu vse. - Spodbudite
torej nekoliko svojo predstavljivost in ob
tem, kar vam je bilo zvesto povedano, si boste vse lahko tudi dokaj nazorno predstavlja-

vi(

li.
Prihodnjid bomo pre5li k naslednji skupini
lupinarjev, in sicer najprej k Zelvam-; najbrZ se boste ob tem 5e bolj dudili kot pri
opisih 5koljk in polZev. In z.ato 7.a tokra:t

-17

Se ved o vodnih Zivolih.

Noivetio med ribomi bisorhiohiohio

je zato podobna krogli; v premeru meri sto
klafter in je od sredine proti hrbtu odprta.
Glava nima niti zob niti plavuti, temved sta
tako spodnji kot zgornji del tega velikan-

vodnih Zivoli v duhovno-duSevno 6ri

Zivolih zroko.

skega okroglega Zrela takSna, kakor povsem

ploski in trdi kolut. Na njegovem skrajnem
zadnjem delu oziroma na zadetku Sirokega
Zrelaje dolg, raztegljiv dvojnijezik, ki ga ta
riba uporablja, da zmedkano hrano iz sredine med dvema Zrelnima kolutoma potisne v

I V dozdaj5njihrazlagah je bilo o tem planetu

nji ali poglavitni del ribe. Taje pri ustrezno

Ze veliko povedano: o planetamem stanju,

pokrajinah na Satumu in rastlinah, opisane
so bile tudi Stevilne tamkaj5nje Zivali. Toda, ko smo jih prestavljali, smo se nekoliko

zrasli ribi neredko dolg skoraj tri tisod klafter, od trebuha do hrbta pa visok tisod petsto klafter. Tam, kjer je najdebelejli, meri v
premem marsikdaj skoraj tisod klafter. Na
Zivotu ima pribliZno tisod klafter dolg rep,
z njim se riba premika in obrada v vodi. Na

Bisorhiohiohio. noivedio ribo no

Soturnu, podobno'kitu -

oreobl i kovo ko'

I

du

hovno-dusevneoo

Lrelo.

'Zal rc razlage

obttojea em iuirniku ni najti.

-Z

glavo se pravzaprav konduje sred-

AURA - DECEMBER2OO3 - ]ANUAR2OO4

3I

,-F****uu
njenem hrbtu so plavuti, marsikatere merijo
ved kot sto klafter v premeru. Na trebuhu sta
dva prava plavalna uda, pribliZno tak5na kot

pri vaiih tjulnjih ali mroZih.

de bi si bisorhiohiohiojapredstavljali nekoliko nazorneje, bi postalo jasno, da bi se ta
riba, de bi se znaSla na kopnem kjer koli na
Znmlji in bi 5e razpela hrbtne plavuti, lahko
merila s tamkaj5njimi najvi5jimi gorami. Tudi
prebivalci Satuma ga imenujejo bodisi plavajoda gora bodisi plavajodi otok ali pa plavajode kopno; nekateri ga imenujejo celo plavaiodi planet.
Ali bisorhiohiohioja na Satumu lovijo? - Ne,
kajti pred to ribo duti vsak prebivalec Saturna izredno spoitovanje. ie seji kaj na vodni
gladini pribliZa, odpre svojo o{a5ko kroglasto
glavo in se tistemu, kar plava na vodi izjemno hitro pribliZa, to z velikansko teZo in modjo
glave zmlindi, potisne v Zrelo ter pouZije.
Na sredo Zivi ta riba samo na polamih obmodjih Saturna, ki so zaradi svojega vednega snega in ledu prebivalcem tega planeta 5e
manj dostopna kot Zemljanom polama obmodja. Izredno redko jo kak5en prebivalec
Saturna sploh zagleda. de pa se le zgodi, da
jo kaklen prebivalec Satuma zagleda na severu tega planeta, kjer se tovrstna riba vedinoma zadrZtje, velja to vsekakor za slabo
znamenje. Pride takoj zbeiijo kar najdlje v
notranjost planeta, saj namred verjamejo, da
so ribo poslali zli duhovi ledu, da bijim prenesla sporodilo o njihovem koncu. Tja, kjer
so zagledali ribo, si potem dolgo ne upa nihde. To je tudi razlog, daje severni del Saturna, to se pravi tamkaj5njih posesti, naseljen
zelo redko ali pa sploh ne.
Ob tem se boste vpraSali: Zakaj torej ta riba
sploh obstaja? - Ta ribaje zadnji prevzemni
organ vsega duhovno-dulevnega iz vodnih Zivali, ki prevzeto prena5a vsem bitjem, ki Zivijo v zraku. Kajti v tem organu se po duievno-substancialnem delu ne oblikujejo samo
prihodnje vrste zradnih bitij, temved izhajajo
iz tjega vse vrste Livali zraka na tem planetu. ne da bi zato riba morala izumreti. Glede
tega je bolj podobna kakSni Zivali nekega
majhnega planeta, ki je tudi Ziv organ, prek
katerega potekajo neltete duhovne, pad razlidno izoblikovane vrste. Podobno je z zemeljskim kitom; toda kar zadeva splo5ni po-

men, le-ta zelo zaostaja za bisorhiohiohiojem.

Kajti kit naZemlji pripravlja samo pemate

Zivalske vrste polamih deZel, medtem ko kit

na Satumu preskrbi ves planet s pematimi
prebivalci zraka, to pomeni, da se v njem prenalajo dule iz vodnih Zivali v najrazlidnej5e
duSevne vrste pematih prebivalcev zraka.
Zato je ta riba nekaj najdragocenej5ega in
hkrati tudi najbolj spoitovanega na planetu.
Ob njej pa je 5e neiteto razredov rib in dvoZivk vseh mogodih vrst, ki se razlil':ujejo po
velikosti, obliki in sposobnostih. Poleg te orja5ke ribe je 5e pribliZno sto drugih vrst, ki
se po velikosti lahko merijo z va5im kitom.

32

AURA - DECEMBER 2OO3 - JANUAR

2OO4

Leteio zvezdo
vse opisovali in natandneje pred-

je njena svetloba povsem bela in tudi mo-

stavljali, bi bilo za namen, zaradi katerega

tudi opisujem ta planet, preved postranskega
pomena in zato tudi nekoristno. de pa se bo
v vas prebudil raziskovalni duh, se vam tudi
brezlega ne bo teZko poglobiti v najmanj5e
podrobnosti ne samo tega, temvea tudi dru-

godnej5a od katere koli od letedih itfiekna

Zemlji. Prebivalci Satuma se pogosto ponodi zabavajo ob opazovanju pogumnega leta

Da pa

bijih

gega planeta.

In s tem bomo zapustili vodne Zivali tega planeta in preSli k Zivalim zraka, ki vas bodo
zanimale veliko bolj kot vse vodne vrste, ki
smo jih spoznali doslej.

t8
Drobne krilote Zivoli.
Soturnovo muhq.
Letedo zvezdo.
Orio5ki metuliQom in uporobo
niegovego dudovitego perlo.
Zemlji ozrete nekoliko naokoli, bosveliko ved
bitij in vrst krilatih Zivalic, kijih poznate pod
sploinim imenom letede ZuZelke. Obilo tovrstnih bitij najrazlidnejiih vrstje tudi na Sade

se na

te poleg Stevilnih vrst ptic naSli 5e

tumu. Med njimi ima, prav tako kotnaZem-

lji, poglavitno vlogo muha. To je tudi edina

Livalca na Saturnu, ki je povsem enaka zemeljski muhi. Le najezerih in rekah Zivi pogosto tu in tam ved njenih vrst. - Ta muhaje
podnevi modrikasto bela. Po sondnem zahodu, ko postane navadno tudi najdejavnej5a,
zadne svetiti kakor svetla zvezda, pribliZno
tako (le da veliko modneje) kot pri vas kresnidka ali kot v Ameriki in tudi v drugih iuZnih tropskih deZelah tako imenovana vodna
kresnidka. Naia Saturnova muha pa vse omenjene preka5a po sijaju svoje svetilnosti, ker

teh Zivalic - po zraku jih leta na tisode.

Bila bi najpomembnej5a Zivalca, de bi jo lahko pri5tevali med prebivalce zraka. - Druga
vrsta ZuZelk, ki Zivi samo na tem planetu in
nikjer drugje, pa je tako imenovana leteda
zvezda. Th Zivalca paje zlasti dejavna ponodi. iez dan se zadrZuje na vam ie znanem
piramidnem drevesu. Ponodi, in sicer Ze kmalu po sondnem zahodu, pa se prebivalcem Satuma ponuja zanosen prizoq ko v vedemi za{i
odletava s piramidnega drevesa na tisode takinih svetledih zvezdIn zakaj se ta Zival imentje leteda zvezda?
Tako ime je dobila zato, ker ima na vsaki strani svojega podolgovato ovalnega telesa troje
kot piramida za5iljenih, dokaj modno svetledih se kril, in ko jih Zivalca razliri, je videti
kot Sesterokraka zyezda. Ko povsem odras-

te, meri v premeru pedenj, njena krilca pa

svetijo 5e posebno modno, kadar leti. Ker se
ne poda prav daled od svojega bivali5da, se
zdijo prebivalcem Sahrrna ta orjaika drevesa
zelo svetleda, ko jih ponodi obda na tisode
tak5nih zvezd letedih v vse smeri.
Poleg teh svetledih irZelk pa jih je 5e cela
mnoZica, ki ponodi svetijo v najrazlidnejlih
barvah. Toda njihova svetloba ni tako modna
in tudi Zivalce so manj5e. Zato jih prebivalci
Saturna manj cenijo, saj je ved velikih skupin ptic, katerih perje se ponodi sveti, zlasti
de letijo.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

o
I
4
il

Ker torej v kraljestvu htLekni

nii

vrednega ved, bomo kar takoj preili h

jih obladil, skoraj

omembe

na nobenem planetu ne dajo

Zenske, 5e zlasti v mladih letih, tako veliko na
ljubkost svojih obladil kot prav na Saturnu. In
da boste razumeli, zakaj jim je ta metulj tako
dragocen, je pad nujno nekoliko opisati njegovo lepoto. Vendarpa vam bo dokajteLkoie

kraljesr

vu ptic. Ob tem prehodu pa bomo namenili

nekaj na5e pozomosti 5e nekaterim metuljem.
Ze krila metuljev naZnrcljiso ozaljlana z najlepiimi barvami in podobami, 5e izrazitejia
pa so na tem planetu. * Najvedji in najdudovitej5i izmed vseh metuljev na Satumu je znan

pod imenom com. Njegova razproshta krila

bi na Zemlji prekrila posestvo, veliko pribliZno deft orala. Njegov trup, neredko dolg dvajset ldafter, zna5a v premeru skoraj klaftro. Njegove noge so modnejie od nog slonov, Zivedih na Zemlji. Na vsaki nogi ima Sest dlenkov,
vse pa je ustvarjeno tako, da se noge, de je
potrebno, lahko kar precej podaljlajo. Metuljevi tipalki sta videti kakor topolarastoda iz
glave, le da sta levo in desno povsem pravilno
razvrldene veje, pribliZno tako kakor iglice pri
jelki. Sesalo je daljie in modnej5e kot pri zemeljskem slonu. Po trupu je ta metulj sicer
podoben nadvse robustni Zivali, kar pa nikakor ne drZi. Izjemno plaha Zival je, zato ga je
izredno teZko ujeti. Tudi zelo hiter je, in to
oteZuje lov nanj.
Pri lovljenju tega metulja so najspretnejia mlada dekleta, ker se v zraku lahko obdrZijo dlje
kakor mo5ki. V ta namen si neredko pomagajo s parom umetnih kril in tako lahko zelo hitro zasledujejo metulja. Kadar ga v zraku uja-

mejo, je to zanje pravi praznik, kajti vse, kar

je na metulju, lahko uporabijo za kraienje svo-

Metuli com

vsaj nakazati naddutno lepoto tega metulja.

Njegovi krili sta pravilna Stirikotnika, ki se na
obeh koncih proti glavi iztekala v konico, ki
je dolga poldrugo klaftro in precej podobna
zelo Sirokemu medu.
Zgomjr dei kril je takine barve kakor zloideno zlato z zelo rcLnatim odtenkom. Na tem
zlatem povriju visi, ali bolje redeno tidi, mnoZica najdudovitejlegaperja vseh mogodih barv.
Barve se prelivajo kot sijoda zloldena kovina
in se spremenijo Ze pri najmanj5em premiku,
in sicer tako, da so videti z istega zomega kota
pri vsakem premiku zmeraj drugadne. Perje
je po povrlju kril razvrideno tako, da so razvidne najlep5e podobe in oblike. Toda podobe in oblike niso nespremenjene kot pri va(ih
metuljih, temved se ob razlidnih obratih spreminjajo sodasno z barvami in prehajajo v drugadne, dudovite oblike. Robovi kril so okraSeni s podobnim pe{em, kakrino imajo pri vas
pavi v repu, le da je vedje in se to dudovito
barvno okrasje ble5di veliko bolj Zivo. - Spodnji del kril je podoben zloideni zlati ploskvi,
prevledeni z neZno zeieno barrro. - Tudi metuljeve noge tako kot preostali f,up obdaja dudovito perje. Najdudovitejii del metulja pa so

tipalke. Njihovo glavno debloje nadvse lahko

in povsem podobno presojnemu zlatu. Pri vsakem premik-u, de bi si Zeleli to ponazoriti, prav
tako zasije v mnogoterih barvah, pribliZno tako, kot bi zasijal zbru5en diamantni steber z
obeh strani obdan s prav takinim pe{em, s
kakr5nim so okraleni robovi kril. Sesalo je
ble5dede belo in vardno podloZeno s trakovi,
ki po bogastvu barv presegajo mavrico.
Najdudovitejle pa so metuljeve odi. Tako zrcaino sijode so, kakor sonce ob vzhodu ali zatonu, zato bi metulju le steZka gledali v odi.
Toda ko metulja ubijejo, lepota njegovih odi
izgine.Zalotldi odi ne cenijo posebno,jih pa,
ker so vlaZne, skrbno odstranijo. Iz njih si Zenske zelo spretno naredijo nekakine vredke ali
iorbe za domaio rabo - te so precej presojne
in trajne, zato jih imajo elegantne prebivalke
Satuma za nekaj posebnega. Od metulja ne
zavrZejo prav nidesar, razen drobovine; vse
drugo uporabijo zarzjemno okrasje.
10 In zakaj tovrstno okrasje tako zelo cenijo?
Za to so trije razlogi. Prvi, ker je metuua, to
lepo Zivo bitje, nadvse teZko dobiti, saj je zelo
redek; drugid, ker je vse perje zelo trpeZno
Zenske na Saturnu celo menijo, da je neunidljivo; in tretjid, ker je metuljevo perje izredno
lahko, njegova lepota pa neminljiva.
1 1 Na planetu je 5e wsta ptic, katerih perje je podobno metuljevemu. Njihovo pe{e sku5ajo Stevilni Spek-ulanti na Satumu marsikdaj prodati
kotpristno metuljevo. Zato so tudi na Satumu
dobro izurjeni poznavalci pematega okrasja.
ki zmorejo razlodevati pravo perje od laZnega, podobno kot pri vas draguljarji ponaredke
dragih kamnov od pristnih. Toda go{e prevarantu na Satumu, ko ga dobijo v roke Zenske,
ki jim je prodal laZno perje! Prav z istim laZnim perjem, katerega debele tulce pred tem
oiilijo, nepridiprava kriZemkraZem spraskajo,
da izgubi veselje 5e kdaj koga prevarati z laZnim blagom; od tako zaznamovanega prodajalca, nihde nidesar ved ne k-upi.
l2 To bi bilo vse o tem naSem znamenitem metulju; zvedeli ste, kako ga ujamejo in za kaj ga
uporabljajo. Ni skoraj potrebno 5e omeniti, kako se s tem okrasjem zaljSajo Zenske na Satumu. Mimogrede naj omenim, da se nekatere prav nedimrno obdajo z metuljevim perjem
po vsem telesu, tako da so videti skoraj kakor
metulj. Zdaj pa dovolj o tem, kaiti ni vam treba vedeti, kaj Mi na Saturnu prav tako malo
ugaja kakor na Zemlji.
13 Ker pa je poleg omenjenega metulja 5e neSteto tak5nih Zivali vseh mogodih barv, vrst,

AURA - JANUAR - FEBRUAR 2OO4

27

itevilne lepe oblike

- ali se ne bi lahko tudi

ob tem vpra5ali: Zakaj pa mora biti cvet tako

lep? Ali ne bi za rast najpreprostej5e kali zado5dal tudi manj dudovit cvet? - Glejte, odgovori na tak5na vpra5anja 5e niso dozoreli;
namred, kar zadeva lepoto takinih bitij, razloga zanjo ne bi bili zmoini dojeti, kajti ta
sodi v obmodje Moje svetlobe ali Moje mod-

rosti.-Zato se zadovoljimo le s to edino razlago in utemeljimo nastanek vseh takinih pojavov na sploino takole: da Jaz kot nadvse
dober in najmodrej5i Stvamik vseh stvari pad
zelo dobro vem, zakaj sem stvari in bitja
ustvaril prav takina, kot so.
Potem ko smo nekaj povedali o tej Zivali, se
ozrimo 5e na neko drugo tak5no letedo Zival.
- Prebivalci Saturna jo imenujejo letedi trak
ali vdasih kar leteda vrv. - In zakaj se to bitje
tako imenuje? - Ko ga bomo nekoliko opisali, se vam bo to razodelo samo po sebi. Po-

leleio krovo

glejte, ta Zivalje po telesu dokaj podobna dob-

zdruZb in velikosti, Iahko iz tega zelo lahko

dojamete, daje ta planet raznovrsten v vsem,
kar je na njem.

19
Vrste netopiriev.
Letedo klovo.

Leteiitrok.

'
1

Trgovino z okroski no Soturnu.

Preden

se

podamo k pravim pticam, naj si

5e

nekoliko ogledamo tiste vrste Zivali s krili,

jih na Zemlji uvrldate med tako imenovane netopirje, in 5e nekatere njim podobne, ki

ki

imajo prav tako kot netopirji razpeta krila. Ali so tak5ne Zivali tudi na Saturnu? - VsekakoE 5e neprimemo ved jih je kakor na va-

28

Sem planetu.
Posebno nenavaden primerek te Zivali imenujejo prebivalci Satuma leteda krava. To je
izredno lepa Zival. PribliZno toliklna kot odrasel zemeljski vol, le proti repu je kake pol
klaftre daljia od njega. Ima Stiri noge z lepimi, bleidede belimi kremplji. Po hrbtu je rdeda, po trebuhu pa svetlo zelena. KoLa pa je
videti prav tako drobno volnato bleldeda kot
pri vas najfinej5i Zamet. Glava te Zivali je dokaj podobna hrtovi, le daje povsem drugadne barve. Od vratu naprej je svetlo modra, s
hrbtne strani pa do gobca poteka rdeda proga. Spodnji del glave dedalje bolj prehaja v
temno modro.
Z obmodja prednjih nog izhajata na levi in
desni strani dva dolga uda, ki merita, kadar
sta iztegnjena, pribliZno Sest klafter v premeru. Iz njiju se razpenja modna koZa, ki je
povezana zzadnjimi nogami; samo po sebi
je razumljivo, da se razpne le tedaj, ko Zeli
Zival leteti; kadar pa ne leti, uda zloZi, in sicer vsakega v tri dlenke. Uda sta tako spretno stisnjena ob trup in celo od blizu komaj
opazna. Zival je najlepia, ko pri poletu uda
raziiri, kajti tedaj je koZa te uboZice prav tako sneZno bela. Vsak ud ima na koncu Stiri
lepo izoblikovane prste in na njih modne 5i-

AURA - JANUAR - FEBRILAR2OO4

laste nohte, s katerimi se bolje oprime. KoZa

na krilihje videti kot najfinej5e zglajeno zlato. okra5eno z enakomemorazvrSdenimi svet-

lo rdedimi pikami in drtami, ki prehajajo druga v drugo. Robovi koZe na krilih, svetledi in
mavridno pisani, se povsod iztekajo v ved kot
laket dolge povsem bleidede bele niti, ki se
pribliZno tako svetijo kakor steklena vlakna
in se leskedejo bolj kot najfinej5a svila.
Odi letede krave so nadvse ostre in Zivahne,
v mraku se ble5dijo kakor diamanti. Gobec
te Zivalije temno rded in usta sveZe rdeda kot
rrtnica. Stevihi zobje so kakor iz distega kristala. Jezlkje prav tako modno rded in primemo dolg, da ga omenjena Zival lahko uporablja v razlidne namene, na primer za umivanje obraza in diSdenje vsega preostalega telesa, ki je zelo upogljivo. Uporablja ga tudi
pri piqu, podobno kakor zemeljski pes. Ko
ga upogne nazaj in sicer podolgoma, se zasliSi iz tako nastale cevi nadvsemotanivii.g
in se razlega daled naokrog; to pa stori Zival
zmeraj, preden vzleti.
Zakaj imenujejo na Saturnu to Zival leteda
krava? - Med zadnjima nogama ima povsem
razvito vime s Stirimi seski, ki je tedaj, ko
naj bi skotila mladida, polno nadvse okusnega mleka. Zato jo prebivalci tudi pogosto 10vijo in v nekaterih krajih celo redijo kot domado Zival; to podnejo toliko 1aZe, kerje povrh vsega 5e nadvse krotka. Ko povrZe mladida, je med Sestimi skotenimi telidki samo
eden moSkega spola; taka odrasla Zival se od
mladidev Zenskega spola lodi po tem, da ima
namesto vimena, podobno kot pri vas ovca,
tako imenovana moda, in na glavi med obema navzdol visedima belima uhljema povsem
bela. drobna. nekoliko nazaj upognjena rogova.

Lepoto te Zivali si boste zlahka predstavljali

le, de boste nekoliko vpregli domiSljijo. Kajpada si boste mislili in rekli: zakaj pa je ta
Zival tako lepa, demu je namenjena vsa ta lepota? - Povem vam: de vrZete en sam pogled
na raznovrstno lepoto va5ih roZ in na njihove

ro grajeni zemeljski opici. Ko hodi po tleh,

uporablja zadnje noge kakor ljudje. Sprednje tace, ki so zelo dolge in z letalno koZo
zdruLene s telesom do polovice zadnjih nog,
uporablja v isti namen kakor opice prednje
tace. Ko Zival stoji pokonci, je visoka tri klaftre, ko se stisne vase, paje za ved kot polovi-

co manj5a. Njeno telo ni nid posebnega, le

po trebuhuje zelo svetlo modro in ob koncu
hrbta poraldeno s temno rdedo volno.
In po dem se ta Zival odlikuje? - Predvsem
po zelo dolgem repu, ki ga iztegne ali, bolje
redeno, raz5iri samo tedaj, kadar leti. Ko hodi po tleh, ga tako spretno zvije, daji sega
dez zadnlico, ko da bi ji bil kdo tja privezal
okrogel zvitek nedesa odvednega. Rep odrasle Zivali je neredko dolg devetdeset do sto
klafter vaie zemeljske mere in za laket Sirok;
hkrati pa tako fin, da ima zvit komaj dve pedi premera. -Navitje omogodajo dutilnavlakna, ki prepredajo notranjost repa, kajti rep
nima dlenkov, temved je podaljiek koZe s hrbta. Je takSne barve kot najsvetlej5a mavrica,
zgoraj in spodaj poraSden z drobno, zelo kratko volno, ki je videti kot neporezan svilen
Zamet, tako da so iz tevolne oblikovane majhne, zelo svetlo lesketajode se bradavice.Zdaj
pa si Ze lahko sami odgovorite na vpra5anje,
zakaj imenujejo to Zival letedi trak.
Posebno v zelo obljudenih deZelahje tovrstno bitje z ohranjenim repom prava redkost,
kajti prebivalci Saturna to Zival zelo pogosto
lovijo; podnevi jo je zelo lahko ujeti, ker v
tem dasu nikoli ne leta. Ko pa kak5no ujamejo, jo sicer ne ubijejo, toda repa ne ohrani;
takoj ga odreZejo tesno ob hrbtu. Prebivalci
Satuma, predvsem najvedji odlidniki v deZeli, si z njim krasijo obladila. Najraje ga imajo
znova Zenske - preden si ga nadenejo, ga namaZejo s prijetno di5edim cvetlidnim oljem,
da postane voljan, trd in trpeZen podobno kot
vale usnje. Navadno ga nosijo kot okras na
delu, nekateri p a si ga zave\ejo tudi okoli kriLa.Taiival jepotemtakem pri prebivalcih Saturna zmeraj zelo zaZelena. In ko Zivali rep
postopno znova zraste,jo v nekaterih deZelah
ukrotijo in skoraj sprejmejo v hiXo.

10 Redijo jo predvsem vam Ze nekoliko znani dra-

11

vse Zivali, mora

biti zrakznjimi nasiden. To-

gulja{i na Satumu. In kerje cena repa odvis-

da ta vaSa skrbje pri tako velikem planefir sko-

na od njegove dolZine, se neredko zgodi, da

dva, vdasih celo tri krajie repe spnejo med seboj injih prodajajo kot enega samega. de to
prevaro odkrijejo, se takinega Satumovega
prebivalca lotijo Zenske in ga hudo zdelajo.
Na Satumu imajo Zenske kar pogosto zadnjo
besedo, kajti molki spolje navadno, tako kot
pri vas, nadvse zaljubljen. lz tega razloga tludt
popusti in neredko se iz ljubezni do Zensk da
voditi za nos, kar je obsedenim s di5denjem,
zmeraj ljubo. Zenske na tem planetu pa so po
drugi strani neprimemo krotkejBe in skrbnej5e kakor Zenske na Tnmljr;to zelo pomembno pripomore, da so jim molki kar se da naklonjeni injim tudi radi poda{ajo Stevilne izjemne privilegije. Ko bomo govorili o prebivalcih Satuma, bomo vse to dovoli natandno 4
razloill:,.'Zdaj pa znova k naiemu Zivalskemu
kraljestvu.

raj odved. Samo spomnite se, da je ta planet

skoraj tisodkrat vedji od valega in da ima, kot
Ze veste, ved kot sedemdeset velikanskih celin, med katerimi imajo nekatere toliko tal kot
zna5a vse Zemljino povrije, detudi bi se morja in vse vode spremenili v kopno. In deprav v
zraku, na zemlji, v tleh in vodi Zivi na milijone bitij vseh wst, ima vsakdo na Zemlji 5e zmeraj dovolj prostora. In tako kot Zivah naZem-

20
Neiteto letedih Zivoli brez perio.
Behor. vrsto velike doolie.
Nebe5ko
"
"*" odposlonko, dobrci pevko.

Ak;,J;';il'd;ri;;.

*'

Petie in glosbci llJdi no Soturnu.

in v zadeks smo napovedali, da bomo govoZivalih, in omenili, da jih je na

Saturnu nepredstavljivo veliko, tako po Stevilu kot po vrstah, da bi vi, kot redeno, Ze njihova imena le steZka spravili na deset tisod papimih pol. Toda kljub temu je raznolikost nji-

rili o letedih

hovih oblik 5e bolj obdudovanja wedna kot

njihova izredna Stevildnost. Kajti skoraj vse
StirinoZne iivalt tega planeta in tudi Stevilne
vrste rib se kot mutacije lahko uvrldajo med
leteda bitja. S to zadevoje namred skoraj tako,
kot de bi vi na vaii Zercltiieleli, da bi imele
nekatere domade in divje iivali ter vse dvoZivke in vedina vodnih prebivalcev krila kakor netopirji in bi tako dobili krilate slone, konje, vole, leve, tigre, hijene in tako naprej, vse
Zivalsko kraljestvo. To, kar se naZ,emljrzgodi
1e izjemoma, pa je na Satumu nekaj navadnega - le da so krilate Zivali veliko manjle od
tistih, katerim so po obliki podobne in brez
kril prebivajo na trdnih tleh ali v vodah Saturna; te so veliko vedje, modnejie in mogodnej5e kot njihove krilate posnemovalke.
Zdaj si Ze lahko predstavljate, kako Zivahnoje
na tem planetu. tn hkrati tudi to, da so ta bida
vedinoma dobronamema in da so prebivalci
Satuma z moijo svoje volje mojstri ustvarjanja tako elementov kot tudi vedine Zivali (redka izjema so 1e ribe, ki so po videzu pribliZno
podobne Ze znanim ribam).
Zdajko smo si pogledali letede Zivali na Satumu - tisti Zivalski razred, ki se lahko dvigne
v zrak brez pe{a in lahko leti po njem - in pri
tem izvedeli, kolikina mnoZica Zivali je to in
kako raznovrstne so, si gotovo zastavljate \praSanje: >Ceje na tem planetu toliko letedih gos-

tov, kako pa sploh vz.drirjo? Saj de poletijo

NaSa ptica se imenuje behor

lji

pretirano ne ogroZajo ljudi, tudi Lwah na

Satumu ne ogroZajo prebivalcev tega planeta.
depravje na tem planetu tako veliko Zivali in
so tako nenavadne, pajih prebivalci Saturna
5e redkeie vidijo na prostem kot vi itevilne
Zivali na va5em planetu, saj se na Zemlji vse
vrti v oZjih krogih kot na Satumu.
Da bi si lahko vsaj beZno predstavljali velikanske razseZnosti glede vsega na Satumu, naj
vas opozorim na to, kar sem vam Ze omenil
ob neki prejinji priloZnosti, in sicer Ze na zade&u opisovanja tega planeta, da so bivaliSda
prebivalcev na Satumu, de bi vi morali hoditi
po njem, med seboj zelo oddalj ena.Kar zadeva omenjena bivali5da, pa je vse usklajeno z
drugimi razseZnostmi, skratka vse je tako, kot
mora biti; zato se na tem planetu skoraj nikoli
ne prepirajo zaradi meja.
Toje treba pojasniti vnaprej, da se ob nadaljnjih opisih pematih prebivalcev naka inza njimi Zivali, ki prebivajo na trdnih tleh, ne bi porajali modni dvomi, kajti spoznali boste 5e neSteto

zivali.

Tdaj pa k na5im pticam! - Veste, kotko raznovrstnih ptic je Ze na vaSem malem planetu,
de bi nalteli vse ptice, od velikanskega noja
pa do drobnega kolibrija. Ampak kaj jeZemljino povr5je v primerjavi z velikokat vedjim
Satumovim. Kajti na Satumu je 5e tisodkrat
ved razlidnih vrst Zivali kakor na vaii Zemlji.
In de bi Zeleli natanko vedeti, kolikojihje po
Stevilu, vam naj povem le tole: >ie bi Zivelo
na Satumu od vsake wste samo po eno mo5ko in eno Zensko bitjece, pa bi to zneslo Ze
dvesto Stirideset milijonov ptic. Seveda ne Zivi samo ena in edina wsta v isti deZeli, temved so v vsaki deZeli tudi Stevilne druge vrste.
Vrste, ki naseljujejojuZna obmodja neke deZele, niso prav nid podobne tistim, ki prebivajo na sevemih obmodjih, deprav so iste vrste.
Naprimer, vodnakoko5ka, ptica, ki jo natem
planetu zelo dislajo,je vjuZnih vodah povsem
drugadnega videza kot v severnih. In takoje
tudi z vsemi drugimi vrstami ptic, od juga do
severa in od vzhoda do zahoda iste deZele,
udomadenimi in neudomadenimi; razlikujejo
se po zgradbi, bali in tudi po sposobnostih.
Iz pravkar povedanega gotovo lahko razberete, da de bi si Zemljani vse Zivljenje zapisovali njihova imena, bi bilo povsem nemogode
dokondati seznam;jasno vam je tudi, da bi bilo 5e bolj nemogode opisati vsako ptico posebej - vsa njena opravila, obliko in znadilnosti.
Zatobomo izlrraljeswa pematih Ziva1i izlodili
in opisali le nekatere najznadilnej5e, najprej
pa le beZno prvo in najvedjo ptico tega planeta.

ali zradnaladja.

bi iivelanaT.enlli in Ze de ne bi
razprla kril, bi zavzela ved prostora kot va5a
najvedja linijska ladja. Toda kadar leti ali de
razpre krila, sta po vaii meri konice obeh najbolj zunanjih krilnih peres med seboj oddaljeni dobro uro hoda. Pemati tulec ima vedji
premer kakor najdebelej5i hrast na vaii Zemlji. In vsako pero na kriluje od tulca do najbolj zunanjega wha neredko dolgo osemsto
klafter. Ta ptica ima prav tako zelo dolge in
modne noge, in kadar stoji, se zdi, da so zanjo
karnekoliko predolge, podobno kotpri zemeljski daplji. In zakaj ima tako nesorazmerno dolge noge? - Kerje vodna ptica in se nenehno
zadrZuje ob mo{u, kjer se hrani z ribami. Nikoli je ne vidijo na kopnem, temved zmeraj le
plavajodo na vodi ali pa letajodo nekoliko nad
morsko gladino, zato jo imenujejo tudi leteda
ladja.
Je omenjena ptica lepa? * Ne, z lepoto ni obdaqena. Zamislite si povedano daplj o, pribliZno takaje videti naia leteda ladja. Je pepelnato siva in vmes temno {ava, kljun ima pribliZno tak5en kakor va5a gos; tudi glavaje podobna gosji, seveda paje razumljivo toliko vedja.
Kajti ribo, ki je v Sahrnovih vodah tolik5na
kot odrasel morski pes v vaSem mo{u, pogoltne ta ptica zlahka, kakor vi jagodo. Glede

Ve{emite:

de

na povedano

sijo torej lahko predstavljate vsaj

pribliZno, kolikor je mogode.

l0 Morda se bo kdo vpraial, ali je ta velikanska
ptica prebivalcem Satuma nevama? - Nikakor ne, ker je zelo plaha in odleti Ze, de se ji
dlovek pribliZuje, tudi ofok. Videtije ogroZujoia in veliko vedja, kotje v resnici, kajti na
videz je tolikSna le zaradi svojih obseZnih in
Stevilnih dolgih peres. Brez njih ne bi tehtala
ved kot najslabotnejia Zenska na Satumu.
11 Spoznali smo torej Ze eno in sicer najvedjo
ptico na tem planetu. - Tudi omenjena ptica
je v razlidnih mofih razlidno velika, spreminja pa tudi barvo in videz.
12 Poleg te ptice velikanke je na Satumu najbolj
nenavadna ptica, ki jo imenujejo nebe5ka odposlanka. Po videzu in barvije podobna valemu belemu golobu, le da je razumljivo skoraj
petstokrat vedja. Prebivalci Saturna so prepridani, da neprenehoma leta, saj je 5e nihde ni
videl stati. Glede nedesa se prebivalci Satuma
ne motijo: na kopnem >nebe5ka odposlanka<
res nikamor ne sede, temved zmeraj leta bodisi visoko bodisi nizko nad kopnim. Toda ko
postane ladna, zelo hitro odleti nad morje in
tam se v vseh mogodih kotih strrno spubda nad
morsko obalo in iSde hrano, neko vrsto mastnega, belega mahu na dereh.
t3 Ko se zelo hifro nasiti in okrepi, znova poleti, in sicer izjemno visoko, od tam pa znova
po svojih zradnih sprehajali5dih priletava navzdol. To podne posebno rada pred sondnim

vzhodom, zato jo v nekaterih predelih tudi

t4

1-5

imenujej o glasnica sonca.

Med letom prepeva najlep5e pesmi in sicer
veliko popolneje kakor slavec pri vas. Zatojo
neredko, zlasti Zenske, imenujejo tudi dilajutranja pevka.
Ceprav to belo ptico zlasti v krajih blizu mor-

AURA - JANUAR - FEBRUAR 2OO4

29

ja zelo pogosto vidijo in sli5ijo, pa vsak prebivalec Saflrma zelo rad obstane injo dolgo opazuje ... Prebivalce Satuma vdasih ptica tako
prevzarne, da bi jo najraje po boZje dastili, de
bi to dovolili duhovni angeli tega planeta.
t6 Da se to ne zgodi, pa imajo te ptice prirojen
instinkt, zato se nidemur tako ne ogibajo kakor dlovelkemu pogledu. Prebivalec Satuma
je lahko opazuje le kratek das, ker Ze lahko
raduna s tem. da se bo hitro umaknila radovednim odem. Prav zato se omenjena ptica naseljuje zmeraj v tak5nih krajih, kamor ne seZejo pogledi Saturnovih prebivalcev.
t'7 Posebne pozomosti pa je pri tej ptici 5e zlasti
vreden njen obdasni izjemno hitri let, ki si ga
ne boste mogli predstavljati brez truda. Kajti
ko je na tem, v eni uri zlahka preleti tudi tisod
va5ih zemeljskih milj. - Ko leti ponodi, je videti bleSdede bela in zaradt hitrega leta na videz podobna letedemu zmaju- , kot ga imenujetenaZrmlji. Nad kopnim leta posebno rada
ponodi, in to je za prebivalce Satuma osrednji
dogodek. Nekatere prebivalce Saturna ta svetla prikazen tako prevzame, da se na krajih, kjer
se ta ptica pogosto zadrZuje, na kaklnem gridu, kjer ni dreves, vleZejo na hrbet, da lahko
do sitega neovirano opazujejo njen let.
18 Th ptica pa ima 5e eno posebnost: kadar dve
ali ved ptic hitro leti v ravni drti, povzrodajo
zar adi hitr e ga r ezarya zraka pr ecej dist ton. Ko
ved tovrstnih ptic leti v isti smeri, skoraj vsaka
povzrodi nekoliko drugaden zvok. In ti zvoki
neredko ustvarijo skupaj (po valemumetnostnem izrazju) akord, ki se giblje od pianissima
do fortissima in znova utone v pianissimo, kot
akord na klaviriu.
19 Prebivalcem Saturnaje ta ptica nenavadno privladna, ker so veliki prijatelji petja, zlasti harmoniinih akordov. ieprav sicer niso prav posebno muzikalidni. Imajo le najpreprostejia neumetni5ka glasbila, toda zato pa distej5a grla
za petje; Zenske po navadi pojejo melodijo,
mo5ki pa k njej samo akorde. Pevci se pogos.

Miilj

en.j e

4v e rylni

utrinek.

to dneve in dneve ukvarjajo s kakim po na-

nidni kontrast, detudi poje trideset a1i 5e celo

kljudju nastalim akordom, kajti po pavzivda-

sih zelo teZko znova najdejo dober akord.

Toda tovrstne razmere pri ljudeh na Satumu
bomojasneje predstavili na pravem kraju. Ker
pa o na5ih nebe5kih odposlankah, sondnih pticah in jutranjih pevkah ne moremo povedati
nid ved omembe vrednega, preidimo spet k
drugim pematim prebivalcem zraka.

ved takBnih ptic.

Ce je kdo prijatelj najstroZjega in najbolj uspelega tako imenovanega fuginega stavka, ne
bi imela njegova u5esa ved nikoli miru. Kajti
ob tem se nove zamisli ne le porajajo, temved
tudi modulirajo, vrste osnovnih tonov pa tako

presenetljivo spreminjajo, da tega ne bi doumel niti najvedji skladatelj na Zemlji. Ob povedanem si zamislite 5e najdistejle glasove, v
prime{avi s katerimi je glas najboljlega pevca na va5em zemeljskem planetu zgolj ubogo
we5danje, pa si boste vsaj pribliZno predstavljali, kako radostno uZivajo v tem prebivalci
Satuma, ki Ze od rojstva nadvse ljubijo petje.
Povem vam: de bi lahko sliSali le fri tone iz
grla takKne vodne pevke s Satuma, bi se vam

21

>Pevko nod rekomi in iezeri<<. Moistrico

fuo. Severnio5ko zrotno oevko.

noibcjli uiinkoviti glosbi.

"

-O

Vrsta ptic, ki si jih bomo podrobneje ogledali

zdaj, se imenuje pevka nad rekami in jezei.
To ptico smo Ze enkrat omenili, in sicer njeno
mikavno petje. Namenili ji bomo torej 5e nekaj pozomosti in predvsem opisali njen videz.
Precej podobnaje va5emu labodu, Ie daje vsaj
dvajset- do tridesetkrat vedja od njega; njen
vrat ni tako dolg kot labodov, je pa debelejli.
Tudi glava je glede na vsa razmerja vedja od
labodove.
Te ptice imajo zelo proZno grlo, z njim je povezanzelo gibljiv jezik in v skladu s svojo sicer5njo telesno velikostjo imajo tudi velika,
zelo pr oLna in z mnogo zraka napolnjena pljuda. So prave glasbenice na Satumu , in izraLeno v glasbenemjeziku, umetnice variacij. Njihova posebnostje tudi, da nikoli ne ponovijo
zapete melodije. Prepevajo leta in leta, vendar
se napev nikoli ne ponovi.
Opisana zvodna spretnost pa Se ni najpresenetljivej5a znadilnost te vodne pevke, temved
to, da detudi ved ptic druZno poje svojo pesem, in to se dogaja redno, nobena ne zapoje
nehamonidnega akorda. Kajti ko neka ptica
zad,ne peti, se ji takoj pridruZrjo druga, tretja,
detrla in tako naprej, a nikoli ne zapojejo iste
melodije. Vsaka ptica se zaradi svojega zelo
pretanjenega obdutka tako pridruLi petjt rn rzpeljuje svojo melodijo, da s pticami, ki so zadele peti pred njo, nikoli ne zaide v neharmo-

vsa vaba glasba na

Zemlji priskutila za vse da-

Te vodne pevke pa so hkrati krive tudi za to,

da prebivalci Satuma, deprav nadvse ljubijo

glasbo, glede glasbe niso preved v zadregi. kavijo: >NaSa grla so v prime{avi s temi pevkami iz okomega lesa. In toni, ki smo jih svoje
dni spravljali iz sebe, v primerjavi z njihovimi
niso za poslu5ati. In dokler nam veliki duh vseh
duhov omogoda, da poslu5amo te pevke, imamo dudovite glasbe v obilju.< - In zato prebivalci Satuma, predvsem tisti, ki prebivajo ob

obalah takinilr morij. glasbe ne gojijo. gojijo

pajo oni, ki Zivijo bolj daled od obale, zlasti
prebivalci gora.

Nadaljevanje prihodnjii
Prevedla Daja Kiari

Oproviiilo
Bralkam in bralcem revijeAURA se opravidujemo ker v tej Stevilki ne objavljamo nadaljevanja besedila Jakoba Lorberja Janezov veliki evangelij. Prevajalcu zaradibolezni namred ni uspelo oddati prevoda. Nadaljevanje bomo objavili v prihodnji Stevil-

ki.

KNJ IOE SLOVENSKEEA PREROKA

JANEZOV EVANGEIIJ 1. knjiga
Gre za zapise Jezusovih naukov, kakorjih je glasbeniku Jakobu Lorberju,
sredi prej5njega stoletja, v obmodju srca narekoval kristalnojasen
notranji glas, ki ga je prerok prepoznal kot Kristusovega.

Cena knjige: 3.5OO tolarjev.

JANEZOV EVANGELIJ 2.

evangelU.

knjiga

Cena knjige: 1,500 tolarjev.

Gena knjige: 3.500 tolarjev.

JANEZOV EVANGELIJ

ZEMLJA IN LUNA
Prerok Jakob Lorberje v tej knjigi opisal zgradbo in
nastanek obeh planetov z opisi Zivih bitij, ki ZivUo na Zemlji in tudi
tistimi na Luni.
Cena knjige: 2.OOO tolarjev.

3. knjiga

Cena knjige: 3,900 tolarjev.

JANEZOV EVANGELIJ

4. knjiga

Cena knjige: 4.900 tolarjev.

Sxor rvlanrtrrt
Gre za narekovano dogajanje, ki nam sku5a na podlagi usode
katoliskega Skofa orisati, kaj se s dlovekovo duso dogaja po smrti.

Cena knjige: 3.500 tolariev,

30

AURA - JANUAR - FEBRUAR

DOPISOVANJE KNEZA ABGARJA Z JEZUSOM

Zaradi bogatih sporodil se je te knjiZice prejelo tudi ime popolni

: *
%
.f,****
[ena
&.v

0loloriev
2OO4

BOZJE GOSPODARJENJE

l.

kniigo

a
o
I

il

10

AIi ne bi bilo mogode te ptice ujeti in je udomaditi? O da, to bi pad lahko storili; toda de
tak5no ptico ujamejo, preneha peti, pa de je
v 5e tako Stevilni druZbi. Toda takoj ko postane svobodna in se zadne spreletavati nad
vodno gladino. se virtuozinji spet povrne
njen dar.
Glejte, to so iste pojode ptice, o katerih sem
vam Ze govoril. - Sdasoma bi se lahko tudi
ob tem porodilo vpra5anje, ali so tovrstne
pevke doma v vseh Stevilnih in Sirnih deZelah tega planeta ali pa se raje zadrZujejo le
v eni od njih, ali pa so jim ljub5i juZnej5i,
severnejii, vzhodnejii ali zahodnejii predeli? - Povem pa vam ie, da prebiva ta vrsta
ptic v vedini najvedjih deZel kopnega na tem
planetu. In v teh deZelah se vedinoma zadrZuje bolj najugu.
Na sevemejiih obmodjih jih Zivi bolj malo,
kajti tam je ved ptic neke druge vrste, ob katerih bi zlahka pogre5ali prejSnjo nadvse odIidno pevsko zdruZbo. Za sevemja5ke zradne
pevke sicer niti ni mogode redi,da so kaklne
melodidne pevke njihovo petje je bolj podobno pi5u vetra, ko zaveje skozi strune harfe. Kajpada se le redko zgodi, da te veliko
manjle umetnice zvoka zadenejo blagoglasni akord. Toda za prebivalce Satuma, ki nikoli nimajo priloZnosti, da bi s1i5a1i boljle
pevke, paje tovrshro petje vendarle nekaj zelo
vzviSenega. deprav te ptice niso tako nadarjene dudeZne pevke, pa so po drugi strani zato toliko bolj domade. Kar zadeva njihov videz, so to zdaled najleple in najvelidastnejie
ptice, karjih prebiva na tem planetu. Toda o
tem bomo spregovorili nekaj ved v nadaljevanju. S tem smo za danes opisovanje na5ih
znamenitih pevk kondali.
Kak5ne so torej omenjene ptice, ki prepevajo v severnem ozradju? - Malce teZko jih
bo ustrezno opisati, saj podobnih ptic na
Zemlji ni. Zato pa vam jih bomo opisati tako, da si boste vsaj pribliZno lahko predstavljali, kaklne so na pogled. Torej prisluhnite:
Ta ptica je velika kakor odrasel zemeljski
vol. Njeno telo prekriva zelenkasto zlato perje, ki je bolj volnasto kakor gladko. Manjia
peresa na zgomjem robu kril, gledano od

trupa proti koncu kril, so videti kot zglajeno zlato prevledeno z izrazrto karminsko
rdede barvo. Perje na krilih, s katerim zamahuie,.je svetlo modro, z medlo zlato ob-

robo. Peresni tulci so ble5dede beli. svetlikajo se v razlidnih barvah kot bisernozlata
Skoljka pri vas. Rep je iz zelo dolgih peres,
razdeljenih na poI, pribliZno tako kot pri 1astovki, le da ta peresa niso toga, temvedje to
mehki, dolg in upogibajod se puh. Ta upogibajodi se puhje pribliZno taklne barve kakor puh pod perjem, ki prekriva pavji rep.
Na najbolj zunanjih delih ali vrhovih so celi grmi takSnega valujodega puha vdasih
ga kar za tri lakte visi navzdol s peres - vendar je tako lahek, da bi vaia tehtnica pokazala komaj pol kvintala. Te puhaste rrgrive,<
pa so obarvane z vsemi barvami tako, da se
ob vsakem gibu pokaZe druga barva.

11 Noge omenjene ptice so bele in povsem

izoblikovane, to pomeni, da niso taklne kakor noge valih ptic. Razlika je v tem, da so
noge vaiih ptic navadno gole in vedinoma
suhe, noge ptice s Saturna pa bolj mesnate
in vse do krempljev prekrite 5e z najleplim
perjem, prav takinim, kakrlen je na trebuhu, le nekoliko svetlejlim. Tako imenovani

ptidji kremplji ali, razumljiveje povedano,

noZni prsti, so pri pticah na Saturnu vedinoma oblikovani tako kot noge odrasle zemeljske opice. Pri ptici. kijo opisujemo. \o podobni prstom dlove5ke roke, le da so tudi

prsti vse do nohtov prekriti z lepimi lahkimi

peresci.
12

Oglejmo si torej to Zival od telesa navzgor

proti glavi. Prav glava je najbolj nenavad-

na.Zakaj? Poglejte, ta Zival ima pravzaprav

dve glavi, toda ne tako, kot bi si vi morda
predstavljali dvoglavega orla, temved sta
glavi druga nad drugo, pribliZno tako, ko da
bi iz prede na Zenski glavi izraidal (e dodatek v obliki glave na labodjem vratu.
t3 Spodqa glava je dokaj okrogla in, merjeno
od spodaj navzgor, v premem po vaSi meri
dolga skoraj dva devlja, iiroka pa poldrugi
develj. Ta glava ima pravi dlovelko Zenski
obraz. podobnega kot ga imajo pri vas na
Zemlji dokaj redke tako imenovane morske
deklice; obdana je z dolgimi gostimi lasmi,
ki se prelivajo v temno modro. Nad njimi se
vzpenja (e tri lakte dolg vrat z glavo, dokaj
podobno glavi zemeljskega laboda, ptica pa
jo uporabija podobno kakor slon rilec.
14 Omenjena ptica pri hranjenju ne uporablja
druge glave in tega tudi ne more podeti, saj
vrat nima Zrela. Kljub temu pa ima ta glava
dvoje odi, in kerje zelo gibljiva, lahko gleda v vse smeri, tudi tja, kamor ne bi mogle
pogledati odi spodnje glave.Z odmi spodnje glave, ki so zelo ostre, pa lahko vse zelo

Severnioiko plico pevko

AURA - FEBRUAR - MAREC 2OO4

25

natandno opazi tudi v najvedji razdaljr.

Obraz spodnje glave ni gol, temved je prav
tako prekrit z zelo majhnimi, bledo roZnatimi peresci; samo ustnice in odprtini nekoliko sploidenega nosu so brez perja. Vse drugo pa je prekrito z njim. Odi spodnje glave
so velike in svetlo modre, delo pa proti zgornjemu vratu prehaja v ble5dede belo. Vrat

zgornje glave je svetlo vijolidast, zgomja

glava pa povsem ognjeno rdeda. Kljun je

16

17

modrikasto bel in zelo modan, da lahko zgrabi predmete.

In kako ta ptica pravzaprav uZiva hrano? Kako pije? - To poteka zelo preprosto. Z zgornjo glavo odtrga z drevesa plod in ga ponese k ustom spodnje glave, v kateri so seveda ostri zobje. kakrSne imajo opice pri vas:
z njimi zelo naglo in odlodno zagizev sadeZ in ga hitro pouZije. de Zeli piti, uporablja zgomjo glavo kot kozarec. V dokaj veliki prazen prostor zgornje glave zajema vodo, ta stede na spodnji rob in tako spodnja
glava pije vodo iz zgornje.
Tak5na je torej naSa druga, seveda nekoliko
nepopolna pevka, ker lahko zapoje samo en
ton. Toda ta ton, bi va5im u5esom zazvenel
veliko lep5e in blagodejnej5e od 5e tako
br ezhibne ga zemelj skega koncerta.
NajbrZ se tudi vi strinjate, da celo najmikavnej5a nebe5ka glasba ne temelji na konfliktu Stevilnih tonov, temved na enem, povsem preprostem tonu. Takina glasbaje najbolj ganljiva in najudinkovitej5a. Sami pri
sebi preskusite, kaj vam je ljub5e: najlepli
ton nekega pevca ali pevke ali predirljiv inStrumentalni akord? ee ima kdo nadvse dist
in kar se da prijetno zvened glas, mar ne bi
bilo Skoda vsakega tona, ki bi ga prekrili
drugi toni? Bistvo udinkovitosti glasbe torej ni v mnoZici tonov, temved v kakovosti
posameznega tona. Kajti popolni tonje Ze
sam po sebi najdistejSa harmonija, posamidno pa ne sproZi pomnoZenih pojavov; ko zazveni kot temeljni ton, so v njem Ze ustrezni in iz njega izpeljuri toni v pravem zvodtako kot pri distem

vitne pevke, kljub temu pa ta preprosta glasba nikoli ne zgreli svojega cilja. de si dva
prebivalca Saturna 5e tako hudo prideta navzkril - to se kdaj pa kdaj zgodi tudi na tem
planetu - ni treba drugega kakor le malo takSnega preprostega petja in sovraZnika se v
trenutku spriiateliita. Zato imenuieio te ptice pogosto tudi >pomirjevalke<.
20 Tudi udomaditi se dajo, gojijo jih kot okrasne ptice, nekako tako kakor vi pave. Udomadene imajo modnejSi, toda vedinoma tudi
nekoliko raskav glas, neudomadene pa prepevajo z najdistejlimi toni. Udomadene marsikdaj odpo5ljejo kotredkost vjuZnejle pokrajine. Ampak tam zaradi drugadne hrane
kmalu izgubijo glas, postanejo Zalostne in
zbolijo ter navadno tudi kmalu poginejo; zato pa prebivalce severa, ki imajo te ptice ze1o radi, le steZka pregovorijo, naj oddajo katero od teh ptic komu na jug.
21 Kar zadeva njeno rojstvo pa samidka skoti
Zive mladide in jih doji z zelo polnimi prsmi; te so pod vratom spodnje glave, skoraj
tak5ne kot pri zemeljski Zenski, le da niso
gole, temved prekrite z lahkimi peresci.
22 Zdaj o tej ptici vse veste. Za njo si bomo
ogledali 5e nekatere predstavnike domade
perjadi in nato pre5li h kopenskim Zivalim
in k ljudem.

22
rn onosKo oos.
tE domode ptice.

5e zdaled ne dosega petja nam znane

26

AURA. FEBRT]AR . MAREC

2OO4

pogla-

veliko debelejli.
Zdaj pa si iz teh podrobnosti zamislite podobo te kokoli in dobili boste Ze kar dobro

Odlike in uporo6nost

Tako kot pri vas na Zemlji je tudi na tem planetu med domado perjadjo najodlidnej5a domada kokoS. Toda koko5 s Satuma 5e zdaled
ni podobna vaii. Tudi na Zemlji se, tako kot
na Saturnu, perjad v razlidnih deLelahinrazlidnih delih sveta razlikuje. Toda kljub temu
na Saturnu Zivi ptica, ki prebiva skoraj na
vseh obmodjih planeta in povsodje enaka
koko5.
Kak5na pa je koko5 na Saturnu? - Najmanj
stokrat vedja je od zemeljske in vse koko5i
so enake barve. Krila imajo izrazito modra,
hrbet povsem bel, rep prehaja v modno rdedo, trebuh paje po barvi podoben Skoljki, ki
jo pri vas poznate pod irrienom bisemica. Noge ima svetlo rdede, vrat od glave navzdolje
svetlo zelen vse do nog, ki so pri teh koko5ih blizu glave, tako da se vedina trupa skriva za nogami.

predstavo o njej. K omenjeni barvi pef a morate le 5e dodati lep kovinski sijaj, potem
pa bo vaSa slika koko5i ie prava.
Petelini se razlikujejo od kur ne le po velikosti, temved tudi po pogosto prav nadleZnem, predirljivem petju. Tudi kure zmorejo
le kratke pretrgane tone, - prav nid prijetne
- zato pravijo prebivalci Saturna, de hodejo
opozoriti koga na zelo slabo petje: >Nehaj,
saj pojel slab5e kakor kura!<
Kak5no korist imajo prebivalci Saturna od
te Zivali? - Skoraj enako kakor vi od doma-

Xn:1r-*jr,pribliZno

19 Akord kajpada ostaja isti in tovrstno petje

Zaradi tak5nih, nekoliko prekratkih kril

omenjena ptica ni posebno pripravna za letenje. Ker pa ima zelo dolge in dvrste noge,
lahko tako hitro tede po tleh, daje prebivalci Saturna z naravno zmogljivostjo svojih
nog ne morejo ujeti brez truda. de pa kateri
od njih Zeli ujeti tak5no kokoS, lahko to stori vsak trenutek z modjo svoje trdne volje,
ved o tem vam bomo povedali ob pravem
dasu. Rep kokoiije kroZen, toda ne taklen
kot pri indijanski kokoli, temved je bolj podoben pavjemu; le sorazmerno vedji je in

Domoto
koko5,
zloto kroglo
.
. .l'

18 Predstavljajte si torej zvok pravkar opisane

pevke s Saturna, toda le v dokaj nizki oktavi, na primer kot g, a in h v veliki oktavi pri
vas. Tako si boste vsaj pribliZno predstavljali, kako poje. Ko poje, zadne s pianissimom, nato zvok stopnjuje, vendar se ta niti
za trenutek ne vi5a ali niZa, do tolik5ne jakosti, kot bi donel zvon, de bi s prislonjenim
uiesom posluiali njegovo zvonjenje. Nato ta
modni zvok ohranja nekaj sekund. Potem dopusti, da postaja vse ti5ji in tiKji, dokler povsem ne izgine. Ko pa pojejo skupaj dve, tri
ali Stiri takine ptice, ki imajo, kot radi pravite, po nakljudju dobro ugla5ena grla, nastane
presenetljiv dudovito zvened akord, ki prebivalce na Saturnu zmeraj razveseli.

uhljem slona pri vas, vendar ne tako plahutajoda. Pred uhljema sta sicer dve razmeroma veliki in zelo ostri odesi, ki ju loduje
temno zelen pernat greben. Nekoliko pod
odmi je modan, malce ploSdat sivkast kljun,
na katerem je med dvema nosnima odprtinama, kot pri va5i indijanski kuri, nekakSen vised rilec, ki pa ga ta ptica bolj samovoljno nasilno obvladuje kakor indijanska
koko5. Je krvavo rded. Tak5na glavaje z dokaj dolgim, toda primerno debelim vratom
povezana s preostalim telesom.
Telo koko5ije samo po sebi brez kril in nog
povsem jajdasto. Krila so ustrezno kratka
in imajo namesto dvrstih peres za zamahovanje samo dolge, z belim puhom prekrite
tulce. Del kri1, kije obrnjen proti glavi, ali
- da boste laLe razgmeb - zgornji del roba
kril je ves prekrit s peresi, kakrlne ima zemeljski noj.

In kakina je zlasti po obliki?

dih kokoKi. Tudi tiste na Satumu leZeio nam-

Tudi to je

teZko nazorno opisati, ker na povr5ju Zemlje skoraj ni ptice, ki bijo lahko primerjali s
koko5jo na Saturnu. -Zato se bomo morali

poglobiti bolj v podrobnosti. eejih boste poznali, si vam jo ne bo teZko predstavljati na

podlagi teh podrobnosti.
Glavo ima zelo veliko, 5e vedjo kakor ze-

meljski veliki skovir v primerjavi z njegovim telesom. Na obeh straneh glave ima dva
velika bela uhlja, ki sta po obliki podobna

l0

red zelo veliko neznansko velikih jajc; prebivalci Saturnajih pijejo surova, saj so takSna najokusnej5a. Vsebina teh jajc je sladka, kot pri vas prav dobro kravje mleko, in
tudi veliko okusnejia od mleka velikih domadih kav na Satumu. Zelo trdo jajdnb lupino na oZjem koncu gladko odreZejo in dobe bolj5e kozarce, navadnojih uporabljajo
za plemenite sokove; te prebivalec Saturna,
kotje vajen redi, uZiva po kapljicah, deprav
gre v takino izpraznjeno jajce. merjeno z
va5o mero, kar dobrih pet veder.
Prebivalci Satuma naredijo za tovrstno domado perjad navadno Zivi hlev; to pomeni,
da zasadijo vanj vam ie znano stensko dre-

Nadaljevanje na strani

Nadalievanie s strani 26

vo in tako izoblikujejo ovalen vrt, ki neredko meri pol kvadratne milje. V tem dokaj
prostornem hlevu zasadijo 5e raznovrstne
trave in drugo rastlinje, med drugim tudi nekaj vam Ze znanrhdei.evnih dreves. PremoZen prebivalec Saturna ima vdasih tudi nekaj tisod takinih ptic, in to je zanj ie precej5nje bogastvo. Ker pa se te ptice prenaSajo samo med seboj in v svoji bliZini ne
trpijo gostov,je taklen hlev navadno pripravljen samo zanje. Hlev pa naredijo zmeraj kar
precej daled od svojega prebivaliSda. Si Ze
lahko mislite zakaj, de se spomnite samo na
njihovo ne preved prijetno petje.
11 Poleg omenjene ptice je 5e ved drugih vrst
domadih ptic, vendar manj koristnih od koko5i. KokoSi jedo, njihovo perje, tako kot
pri vas, neredko uporabijo za mehke blazine. - Druge domade ptice so manj uporabne, zatojih redijo bolj iz veselja in za okras.
Marsikateri premoZni prebivalec Satuma neredko redi vsemogode vrste domadih ptic,
marsikateri pa se omeji samo na rejo domadih kur. - Od drugih udomadenih ptic pa si
beZno oglejmo le 5e nekatere.
12 Najlep5a med perjadjo je tako imenovana
zlata krogla, kijo prebivalci Saturna radi redijo zaradr izrednega leska njenega perja.
Videtije, kot de bi vi vzeli kroglo, ki meri v
premeru najmanj dvanajst klafter. Pod takSno kroglo si zamislite 5e kakor stebra modni
nogi, iz njiju pa Zarkasto razvr5dene prste.
S tem smo Ze skoraj povsem opisali videz
te ptice (samo po sebi se razume, da ima

klafter daled. - Trup je sicer modrikasto siv,

noge pa so, toje na tem planetu nekaj posebnega, dme kot oglje. Vrat je cinobrasto
rded, ne zamolkel, temved modno kovinsko
ble5dedi. Glavaje prav tako podobna glavi
zemeljske gosi, le daje v skladu s sicerSnjo
velikostjo ptice, katere trup je za pribliZno

tri slone velik. Rep ni podoben ptidjemu,

temvedji iz zadka visi nekak5en konjski rep,
neredko pet klafter dolg. Kar zadeva noge
so te v primerjavi z vsemi telesnimi razmerji
prej daljle kakor krajie, in, kot radi redete,
modne kot stebri.
16 To so vseposebnosti omenjeneptice. -Zakaj jo redijo? - Kot je bilo Ze prej omenjeno, predvsem za okras. Sicer pa ta ptica nima nidesar, kar bi lahko prebivalci Saturna
uporabili. Tu in tam zbirajo Zimo iz repa, in
iz nje izdelujejo vrvice in vrvi, ki pa niso
preved trdne. Drugi deli pa niso uporabni.
17 To ptico redijo predvsem prebivalci ob jezerih in rekah, kerje vodna ptica in se vedinoma hrani z vodnimi (rvi; zato tudi ima
tako dolg vrat, z njim zlahka seZe do dna,
tam poiSde ustrezno hrano in jo kmalu tudi
zatLije. Samci se razlikuje od samic po mo1

tudi krila).

ta dolg. Nad

njim sta ovalni odesi, vsako me-

no perje je povsem zlato rumeno, noge pa

so najprej zelene potem pa vse bolj rdede.
Vsa peresa na trupu in krilih so enako dolga
in ploska, mehkega puha ni; bleldijo se kot
najbolj zglajena zlata povrlina. Prebivalci
Saturna podnevi te ptice redko vidijo, vam
pa bi se zdelo

- de bi jih videli na Zemlli -

da se sprehaja mnoZica pozladenih jabolk

na zvoniku.
14 Ko ptica pogine, je od nje uporabna samo
koZa, ki jo znajo prebivalci Saturna zelo
spretno odreti. - KoZo s perjem vred si nadenejo Zenske ob slovesnih priloZnostih kot
okras okoli ramen, in na njihovih polnih
okroglih rokah udinkuje zelo lepo in razko5no. Jajca te ptice pa shranijo za naslednji

ji

kdo pribliZa. Tedaj blisko-

je bistveno in najzanimivejSe o pematih

prebivalcih tega planeta. - Lahko pa si predstavljate, daje v razlidnih deZelah in predelih Saturna 5e neznansko veliko omenjenih
vrst in 5e na tisode drugih in to v najltevildnej5ih razlidicah. - In zato preidimo zdaj na
kopenske Zivali, divje in domade.
To

23
Noipomembneiie kopenske Zivoli.
Noivbdio, inud.
Koi proviio o mudu modri.
Nomen Moiego ustuorionio.

zarod, vendar ima navadno od dvajsetihjajc

komaj eno Zivi plod.

15 To je vse bistveno o tej priljubljeni krasni
ptici v gospodinjstvu Saturnovih prebivalcev. Poleg te je 5e ena ptica, ki je dokaj pogosta. Taje po svojem telesu, po obliki, podobna orja5ki gosi. Toda to ni njena posebnost, temved je to nenavadno dolg vrat, ki
sega iz trupa neredko trideset ali Stirideset

se

vi1u.

20

Tudi med kopenskimi Zivalmi naj med neStetimi zdruZbami in vrstami omenimo samo najbolj omembe vredne in tiste, ki ne

Zivijo na nobenem drugem planetu kot le

pa zaseda prvo, kneZje mesto na lestvici v

vseh pogledih, po orja5kosti, divjosti in poZreSnosti.

Kateri Zivali na Zemlji pa je po d,obna? -Zivali, kijo dobro poznate, svinji namred. Kar
zadeva njeno velikost, bi bila zemeljska svinja kvedjemu zajedavka na telesu satumovske svinje. Celo najviSji prebivalci Saturna
so v primerjavi s to Zivaljo videti kot najmanj5i paldki. Povem vam: de bi se mud postavil za visoko goro naZemlji, na primer
za yarn Ze znane Koralpe, bi morali pogledati 5e veliko viSe, de bi hoteli videti vrh

je prav tako poZre5na kakor

modnim kljunom tako grobo udari, da vsakogar za vse vedne dase mine volja, da bijo
5e motil pri njenem najpomembnej5em opra-

ri podolgem ved kot klaftro in tridetrt. Nje-

ZemljiLivi nekaj podobnega, toda tam ima

ta Lival zelo podrejeno vlogo, na Saturnu

tam v miru vali.

vito iztegne vrat proti predrzneit in ga z

ima samo zelo Sirok in zelo kratek temno

kljun, ki je po vaii meri komaj pol lak-

5ni >deZeli mudov<<.

In kak5na je ta iival na pogled? - Ali ji je

katera podobna na Zemljl? - Da, tudi na

njegovega hrbta.
Ta za va(e pojme neizmemo orjaika Zival

rodljivo, da

rded

Ziveti veliko Zivali. Ni prebivalca na Saturki bi bil dovolj pogumen, da bi se upal

spoprijeti s to orja5ko Zivaljo. Toje tudi razlog da prebivalcibrez pomisleka zapustijo
obmodje, kjer ta Lival prebiva, takine kraje
pa imenujejo nenaseljiva >>delela mudov<<.
Na poglavitnih celinah jih ni. so pa severneje injuZneje od teh 5e drugi otoki, ki so
vedinoma prepu5deni omenjeni vrsti Zivali
in 5e drugim vrstam. Nidemur se prebivalci
Saturna tako skrbno ne ogibajo kakor taknu,

godnejSem repu.
Omenjena pticalele svoja jajca v vodo; tam
pusti, da nekaj dasa plavajo, doklerji nagon
ne pove, da so se povsem ohladila. Nato razprostre krila nad jajcem ali ved jajci, z njimi odvesla v mimej5i konec vode, da lahko

19 Ko varuje svojajajca, pa ni povsem pripo-

13 Ptica skoraj nima glave, na sprednji strani

ka in hudo poZre5na, da ob njej ne more pre-

na Saturnu.

Najvedja kopenska Zival na Saturnu se imenuje mud. Zivilenanekaterih obmodjih tega planeta, a tudi tam ni pogosta, tako daje
lahko na vsem Saturnu najved deset tisod
tak5nih Zivali. Obmodja, kjer ta Zival prebiva, so zelo redko naseljena, sajje tako veli-

va5a mala svi-

nja in se ne omeji samo na tisto, kar ima

rada, temved na vse, na kar naleti, naj bo to
trava, Stevilna drevesa, Zivali druge vrste,
vodne Zivali in tudi ljudje, vse pouZije z
enakim tekom.
Ker paje zaradi svoje velikosti tudi primerno modna, se ji ni mogode upreti. Nekateri
drzni prebivalci Saturna so se tega Ze lotili:
z zelo dolgimi, ostrimi konicami, pritrjeni-

mi na ved kot sto klafter dolge kole, so skuSali katero teh Zivali ugonobiti in pri tem
uporabiti vso mod svoje volje. Vse je hudo
zdelala. Mud je bil sicer marsikje polkodovan, toda zaradiranje podivjal in se takoj
zapodil v zelo Siroko reko, da bi si ohladil
boledino. Ko se mu je botedina tako nekoliko polegla, seje pognal iz vode, zajel v svoj
Siroki gobec neznansko veliko vode in z njo
vred tudi velikanske skale z rednega dna ter
z vsebino svojega Zrelazasul zasledovalce,
ki so se Ze veselili zmage;pi tem jih je tako poSkodoval, da se je le malokaterim od
njih posredilo vmiti se domov. Nekatere mrtve paje Zival, ko seje znova povzpela na
kopno, v nekaj griZljajih poZrla.
Da pa bi si lahko nekoliko predstavljali, kolik5no je mudovo Zrelo, vam povem: de bi
tam obstajali orehi, celo vedji od vaiega
Schlossberga, ne bi

bili preveliki, dajih ne

bi strli zobje te Zivali. de bi torej mud svoje

Zrelo napolnil z vodo in kamenjem ter vsebino izpljunil na zgornji del va5e domovine

AURA. FEBRUAR - MAREC

2OO4

3I

na

Zemlji, bi en sam takben pljunek povzro-

dil na spodnjem koncu vaie deZele taklno

povodenj, da bi valovi prekrili najvi5je stolpe va5ega mesta.
de to nekoliko upo5tevate, vam bo tudi sam
po sebijasen odgovor na vaie vpra5anje, ali
se prebivalci Saturna lahko 5e enkrat odlodijo za boj z mudom. Da, iz tega razloga so
bili v vsei zgodovini Satuma samo trije takSni ponesredeni poskusi. Toda za zdaj jihje

minila podjetnost glede te ilab.. Tudi njihovi modri pravijo:

lahko s svojo modjo obvlada marsikaj, celo Luno, veliki svetli obrod, vodovje, morske viharje, toda velikanske ribe in
muda pa s svojo modjo ne more premagati.
Zato naj svoje modi uporabi za tisto, kar
zmore. dlovek naj ne posega po tistem, kar
presega njegovo omejeno mod.<
10 In 5e ennaukmodrecev tegaplaneta: >Ljudje prisluhnite! Veliki duh nam je dal na voljo za bivanje obseZen svet, za katerega niti
ne vemo, kje se zadne in kje konda. Toda v
deZeli, kjer smo rojeni, poznamo zadeve v
vodi, na kopnem in v zraku, vemo in smo
Ze tudi v preteklosti izkusili, da so podrejene na5i modi. de bi namVeliki duh namenil
muda, bi se ta moral podvredi na5i modi.
Toda vemo tudi, da bi se nam zlahka rogal,
de bi si ga skulali podvredi. Torej je tako
jasno kot sonce, ki nam sije vsak dan, daje
Veliki duh poleg na5ih modi ustvaril 5e druge modi, ki niso podrejene na5i modi. In teh

"elovek

si ne moremo podrediti. Zato ostajamo v me-

jah svoje modi in dovoljujemo vladati drugim velikim modem tam, kamor jih je Veliki duh postavil. Zato nq tudi ne bi vedeli,
kaj je z velikim svetlim krogom nad nami,

kaj so lune. In deZela mudov je za

nas za

vse vedne dase nedostopna!<

de bi se nekoliko ozrli na to modrost, vam

11

5e jasneje, kaj je z nepojmljivo

velikostjo in modjo te iivali. Povsem odved
bi bilo vam 5e naprej opisovati, kak5na je
videti Zival; naj bo torej domi5ljiji in upodabljajodi modi vsakega posameznika prepu5deno, kako dobro si jo bo predstavljal.
12 AIi prebivalci Saturna pogosto opazijo muda? O ne, nadvse poredko. In de ga ie opazijo, se to zgodi samo na oddaljenih plovbah ali pa v predgorju poglavitnih celin, ki
niso posebno daled od deZele mudov. NabreZjem tak5ne deZele mudov pa se ni dobro preved pribliZati. de tak5na Zival, ki ni
preved oddaljena od obreZja zagleda, da kaj
plava na vodni gladini, naredi nekaj korakov v morje, in de to ni pregloboko, ji celo
uspe, da tisto, kar plava na vodi, zgrabi in
pozdravi s svojim neizmernim Zrelom.
13 Za prebivalce Satuma je kruljenje te Livali
nekaj izjemno neprijetnega in grozljivega,
desa takega si vi nikakor ne bi zmogli predstavljati. Glede tega vam lahko povem le tole: de bi se opisana Zival znaila kje globoko
na Ogrskem in odprla Zrelo proti vali deZeli

bo gotovo

32

AURA - FEBRUAR . MAREC

2OO4

Sislerkihi - Soturnovski slon

ter nekajkrat zakruiila, bi se zatresla vsa tla
do vas in 5e veliko dlje. Potres bi poru5il ne
samo vse stavbe v vaiem mestu, temved bi

celo nekatere bliZnje gore izgubile nekaj

svojih zrahljanih vrhov. Iz tega kratkega opisa Ze lahko nekoliko jasneje razberete, zakaj prebivalci Saturna nimajo preved radi tega moino .premikajotega se. prepevanja
omenjene Zivali.
14 Poleg tega ima mud. deprav je neizmerno
velik, zelo izostren dut. Posebno dobro vonja in sli5i, zato i.e na veliki razdaljr zazna,
de se na vodni gladini pribliZuje kaj, kar bi
godilo njenemu Zrelu. - Sicer pa 5e zdaled
ni tako umazan kot zemeljska svinja. Posebno kar zadeva iztrebljanje, prekaia po
distosti skoraj vsako vam znano zemeljsko
Ziva1. Preden se pripravi k temu, izrije v tla
zelo globoko luknjo, po va5em pojmovanju
krater v obsegu slabe ure hoda in neredko
ved sto klafter globok. Ko je luknja izkopana se povrne k njej. iztrebi se vanjo in jo

24
Sisterkihi - soturnovski slon.
Nieoove
znodilnosti in nodin Zivlienio.
I
Lov no to Zivol.
Zokoi ie to Zivol ustvorieno.

zakrije s prej izrito zemljo. Mud ohranja

okolje, v katerem prebiva, disto, in ga namensko gnoji za nadaljnjo rast trave, ki je v

buha do hrbta, sedemdeset do osemdeset klaf-

deZelah, v katerih Zivi mud, veliko modnej5a

in vi5ja kakor najgostej5i pragozdovi na

va5i Zemlji.

l5 Zdajpanam je ostalo 5e eno vpralanje, namred: demu koristi tak5na kolosalna iival na
tem ali katerem drugem planetu? - Odgovor boste na51i Ze v razlagi o velikanski ribi. Tako kot pomeni velikanska riba splo5en prehod od vodnih Zivali k Livahmzraka, tako pomeni tudi mud podoben splo5en
prehod iz vseh Zivalskih in rastlinskih stopenj v plemenitej5o Zivalsko vrsto, kije dloveku bliZja. - Zdaj pa veste vse o tej Zivali.
Naslednjid pa bomo v kratkem preletu opisali 5e druge kopenske Zivali.

Sisterkihi se imenuje Zival, ki si jo bomo ogledali za mudom. - Kam je uvrSdena na lestvici tega planeta? - Je pravzaprav saturnovski
slon, v vsem pa zaostaja za mudom. Velika
je komaj stotinko velikosti vam Ze znane orja5ke kopenske Zivali. Na pogled pa je povsem drugadna kakor mud. Sistekihi je dokaj podoben va5emu zemeljskemu slonu,
kljub temu pa ne povsem, kot tudi Stevilne
druge Zivali, o katerih boste 5e s1i5a1i.
KakSna je torej ta Zival? - Ima Stiri nadvse
dvrste noge, kot zemeljski slon, seveda kakor pri slonu, temved so bolj podobne medvedovim, ker imajo modne kremplje. Njen
trup je nenavadno mogoden in sicer, ko tak5na Zival odraste, meri od spodnjega dela tre-

ter. DolZina repa je pri tej livaJi v enakem

razmerju kakor pri levu. Meri od Sest do deset klafter. Glava Zivali sloni na dolgem, toda sorazmemo vsej velikosti kljub temu dokaj
masivnem vratu, katerega greben je vse tja
do sprednjih nog prekrit z zelo modno grivo.
Glava je podobna konjski, le da je v piimerjavi s delom vetko Sir5a. Nad delom je med
dvema uhljema nameiden Stirideset klafter
dolg gibljiv rilec, ki pa ni nespremenljive velikosti, temved ga lahko Zival skrdi do tretjine njegove dolZine. Rilec je izjemno modan,
tako da lalko Zival s to svoio raztegliivo )roko< izruje mogodna drevesa s koreninami
vred.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
=

e
il

Zival trga z rilcem tudi veje z dreves in jih

pogosto zarllje s sadeZi vred, zlasti de je
zelo ladna. Je svetlo siva. toda rilec ima temno siv. Griva na njenem vratu je modra in
Sopasti rep svetlo siv. Oii ima izrazito temno sive. Tudi ta Zival premore zelo mogodno Zrelo, ima tudi nadvse modne, bele dekane. V Zrelu so izredno modne kosti. ki delujejo kot stiskalnica, vendar ne rabijo kot
zobje. temvei le kot kosti: presegajo zgornjo in spodnjo deljust in so z njo povezane.
S temi izpostavljenimi kostmi Zival zlahka
zdrobi tudi kar precej velike kamne, debele
veje pa tako zmlindi, da se ji v ustih spremenijo v kaSo.
Ta Zival je sicer rastlinojeda, de pa je zelo
sestradana, se ne brani drugih Zivali, v najhujlih primerih niti ljudi; to je tudi razlog,
da pri prebivalcih Saturna ni preved priljubIjena. Lahko jo sicer ujamejo tam, kjer se
tadriuje. vendarje to zelo nevarno in zahtevno.
Kako pa se zgodi, kako se ljudje odpravijo
lovit sisterkihi? -Zgolj z modjo ne bi opravili nidesar. Kajti Ze rilec te Zivali ima tolikSno mod kot tisod najmodnej5ih ljudi na Sattmlu. Zato pa se ti zatedejo k zvijadi v njenem zavetju. Pred tem pa morate vedeti, da
se omenjena Zival zadritje predvsem tam,

kjer so veliki gozdovi zvamie znanimi piramidastimi drevesi; Ie-tem Zival povzrodi
nemalo Skode, ker potrga z rilcem z njih toliko vej, kolikor le more.
Ce pa prebivalci Saturna opazijo, daje kje
to orjaiko drevo - Ie-to raste na Saturnu skoraj v vseh deielah - ostalo brez vej, je to
zanje zanesljivo znamenje, da se v tak5nem
gozdu zadrZuje vsaj ena

a1i

celo ved tak5nih

Zivali. In kaj storijo prebivalci Saturna tedaj? Gozd obkolijo, se preskrbijo z ogorki
in gozd krog in krog zaLgejo. Nidesar se ta
Zival tako zelo ne boji kakor ognja in dima,
zato takoj zbeLiiz goredega gozdaalipaiz
njega iide izhod tam. kjer ne gori. ro pa je
navadno le na strani, kjerje Siroka reka, jezero ali celo morje. ee sisterkihi najde tak5en izhod, se takol poZene v vodo.
Ko pa se Livalznajde v vodi, paje neznansko nemodna in okonra. svoj sicer neutruden rilec drZi pokonci kakor svedo. Prebivalci Saturnajo dedalje bolj potiskajo v vodo tako, dajo zasledujejo na dolnih, v kate-

rih so na dolgih palicah pritrjeni ogorki. Ko

Zival v vodi doseZe globino, pri kateri ji le

5e glava moli iz nje, se karseda hitro zaLenejo tja in Zivali z velikanskimi in ostrimi
sekirami odsekajo stra5ni rilec. Ko pa Zival
izgubi svoj ud, je izgubila tudi Zivljenje. Takoj se potopi v vodo, tam razpada, njeno
meso pa postane hrana itevilnim ladnim
vodnim Zivalim.
9 Kaj pa se zgodi, de na nesredo gozd ne meji
na vodo? Potem postane zadeva nekoliko nevarnejia in vredna razmisleka. ie se ogenj
naglo Siri iz vseh smeri, tako da preseneti
sredi goredega gozda eno ali ved Zivali, in
te nikjer ne vidijo izhoda, kraja, kjer ne bi
bilo ognja, se tam med velikim besnenjem
in srdom zadulijo, deje ogenj zelo modan,
pa vedina Zivali tudi zgori. de pa ogenj v
krogu ne gori modno, stedejo Zivali tja, kjer
je ogenj Sibkejii, in se silno togotne prebijejo na prosto.
10 Gorje tistemu, ki bi tedaj naletel na to Zival !
Cloveka ali Zival pograbi s svojim rilcem in
ga s toliklno modjo zaZene v viSino ali pa
ob tla, da ostane za njim komaj kakEna sled.
Kajti mod, s katero ta Zwal v svoji jezi z
rilcem kaj zaluda, presega mod izstreljene
topovske krogle. de bi bila katera iwaIna
vali Zemlji zmoZna takinega meta, bila?ji,
sto centov teZak kamen vrgla ved kot dvajset milj daled, in sicer s toliklno modjo, da
bi kamen tak5no pot preletel v nekaj sekundah. Ce pa bi ga hotela zaludati v tla, potem
ste lahko prepridani, da bi ga zabila ved kot
sto klafter globoko.
1 1 Iz tega katkega opisa lahko zlahka spoznate, kako prebivalci Saturna spoitujejo to Zival in kak5en dogodekje marsikdaj za vso
veliko celino, ko katera ali ved teh Zivali ubeZi ognju. Potem tak5en gozd skrbno prei5dejo, ali meji gozd na vodo. de ne meji nanjo, se vedkrat posvetujejo, ali naj gozd zaigeto in kdaj.
12 Ce se gozd zlabka vname in je hkrati tudi
dovolj velik, gazaigejo. de pa ni tak,iival
raje prepustijo gozdu, okrog njega pa skrb-

ni ogrado priZgejo, ljudje pa jo kar

se da

hitro zapustijo.
13 Poglejte, to je vse, kar zadeva znamenito Zival tega planeta. Toda na Saturnu sme ta Zival zelo redko naseljevati komaj deset ce1in.

l4

Tudi omenjena iival je v psihidnem smislu" koristna, vendar nekoliko manj kakor
mud in vam znane ribe velikanke. Toda kot
vse druge Zivali ima tudi ta Zival 5e neki drug

naravni namen. Nobena takSna Zival ni dolodena kot nujna za ohranitev drugih bitij
na nekem planetu, prehod lahko poteka prav

tako dobro tudi prek drugih stopenj. Zato

nobena deZela ne izgubi nidesar, de v njej
takini veliki, modni in ljudem nevarni gosti
izumrejo.

25

Modri medved ihur. Nieoove lostnosti.

znoioi in s dim se hrorii.'tjooroben kot

'

obdelovolec toll

Ko smo torej spoznali dve orjaiki Zivali navelikega planeta, je primemo, da se obrnemo 5e k nekaterim drugim Zivalim, ki sicer niso tako velidastne, so pa kljub temu
kar znamenite.
Sega

Tb

pomeni, za naravni razyoj dui, glej pog. I 7,7 in

pog.23,15.

no naredijo ogrado iz naneienega suhega lesa; priZgejo jo 5e1e tedaj, ko so tudi drevesa
v gozdu gorljiva. Navadno se zgodi, da je

neko obmodje dalj dasa izpostavljeno senci

Satumovih obrodev, to pa po valem radunanju dasa zmeraj traja ved let. Ves ta das so
drevesa vedinoma brez sokov, tako kot pri
vas pozimi. Takoj potem hkrati z vseh stra-

Modri medved ihur

AURA - MAREC - APRIL2OO4

25

HBEBE#

Med takimi Zivalmi je na pruem mestu tako

imenovani ihur ali po va5e modri medved.
Ko povsem odraste, je skoraj tolikSen kot
prebivalec Saturna, predvsem tedaj, ko se
postavi na zadnje noge - to rad podne - in
koraka pokonci, podobno kot dlovek. Ze ime
te Zivali pove. kak5ne barveje: povsem svet1o modre.

3
4

Kak5en pa je videti? - Na sploino je kar

precej podoben va5emu zlatemu medvedu,
samo glavo ima drugadno.
Kaklnaje torej ihurjeva glava? - Tudi to Zival bo nekoliko teZje slikovito opisati, kajti
naZemlji ne poznate Zivali, ki bi imela podobno glavo kakor na5 saturnski medved.
Zato vam bomo opisali oblike, po katerih si
boste lahko predstavljali njegovo glavo.
Zamislite si dokaj okrogel klobdid, ki meri
v premeru poldrugo klaftro; v njem sta zadaj z obeh strani dokaj v sredi dva zelo dolga Zlidasta uhlja, od katerih je vsak tri in
po1 klaftre dolg in dobro klaftro Sirok. Potem si na zgornjem delu tega klobdida zamislite dva pribliZno za pol klaftre drug od
drugega oddaljena, do tri klaftre dolga, zavita rogova, zamolklo zlate barve; pribliZno pet Sestin klaftre pod njima pa dve razmeroma veliki odesi, po obliki povsem podobni dlovelkim. Pod njima si zamislite ie
razmeroma veliko levjo deljust, ali, kot pravite temu vi, lwji gobec. In predstavljajte si
5e, da je ta glavaztazlT:r.lroma debelim, dolgim in modnim vratom povezana s preosta-

lim telesom.

Nazadnje si 5e predstavljaj te, dazadaj zarogovi na obeh straneh vratu visi temno modra griva, dolga dve do tri klaftre, in Ze bo
pred vami prava slika te Zivali. - Ihur nima
repa, ima pa tam, kjer naj bi bil rep, le nekoliko daljle in temnejle dlake.
Ce vse to povzamete, si zamislite 5e, da je

marsikatera od teh Zivali, zadenli z rogovi

pa vse do konca zadnjih nog, dolga nekaj
petdeset klafter po vali meri; kadar stoji na
vseh Stirih, pa meri do vrha hrbta skoraj dvaj-

set klafter; vsaka njena noga

je dolga

Xest

prelernemu prebivalcu Satuma zelo slabo godilo, de bi se, kadar je ruzdraiena, sam spopadel z njo.
10 Ker pa se prebivalci Satuma Zivali kljub njeni sicer5nji dobrovoljnosti bojijo, prizadevno
i5dejo razna sredstva, s katerimi bijo prestraSili in pregnali z obmodij, kjer prebivajo. To
je tudi razlog, zakaj se Zival prebivalcem Satuma nadvse redko prikaZe.
I 1 S dim se Zival hrani? - S travo, koreninami, z

mladimi drevesnimi vejami in grmovjem.

Mesa ne uZiva niti v najhujSi nuji. ee je razdralena, Zivali in ljudi raztrga, vendarjih ne
poZre, temved jih pusti na tleh in se takoj

umakne z boji5da.

12 NajzanimivejSe pri tem saturnskem medveduje, da se nenavadno boji lastnejeze. Zato

instinktivno, kolikor je le mogode, skrb-

se

no ogiba vsake priloZnosti, ob kateri bi se

lahko razdraZil. Tak5en instinkt ne bi bil odved marsikateremu Zemljanu, zlasti tistim
dastihlepnim prepirljivcem in bojevitim patronom, ki izrabijo vsako priloZnost, da bi
zanetili prepir. Toda pri tem se ne bomo ved
zadrLevali, temved si bomo 5e nekoliko pogledali naSo Zival in videli, demu koristi.
13 Upravideno bi jo lahko poimenovali ustvar-

jalko rodovitnih

ta1 v divjih pokrajinah; s

svojimi izjemno modnimi kremplji v zelo

kratkem dasu tako dobro zrahlja Xirok pas

tal, da bi Saturnovi prebivalci to le steZka

opravili z vsem svojim dobrim orodjem. In
kaj naredi Zival potem, ko zrahlja tla? - Odpravi se na rodovitne kraje, tam poiSde vsakovrstne zanjo uZitne korenine in jih prenese v zrahlj ane b razde.

jih

samo nabira zalogo hrane, pa pogosto

ostanejo na tleh Stevilne korenine, te pa poZenejo in obilno obrodijo. Tako postane pu5doben, nerodoviten kraj kaj kmalu rodoviten, zlasti, ker Zival, potem ko si nabere primerno zalogo hrane, tak5en kraj steika zapusti, dokler ni poskrbljeno, da bo svojo za-

26

AURA. MAREC -APRIL2OO4

dokaz, daje Zivalto obmodje zapustila; in

si ga takoj prilastijo.
I6 ie pa se kljub temu zgodi, da se saturnski
medved zaradi korenin od nekod znova povrne na stari kraj, morajo prebivalci Saturna ali mirno opazovati, kako ta poljedelec
svoj grunt znova brazda in pri tem marsikdaj lasten nasad unidi - ali pa se morajo
nezaLelenega gosta lotiti s silo, in zmeraj
sledi kar resen spopad. Kajti Zival ieli tam
uveljaviti svoje pridobljene pravice in se ne
da odsloviti kar tako. In tudi ljudem ni prav
lahko tako kmalu zapustiti na novo odkritega rodovitnega obmodja.
L7

ie

pa Zival kljub vsemu premagajo. so prebivalci pred njenim vnovidnim prihodom

varni. deje ne uspejo ubiti, paji zzasledovanjem pripravijo do tega, da opazi, da jo
Zelijo pregnati. Ker pa se ta Zival, ko je mirna, boji lastnejeze, se ne vrne tja, kjer sojo

razdraiili.
l8 Toje vse, karje pomembno

tej Livali,zdaj

pa se bomo znova preusmerili na nekaj drugega.

26
Soturnski lev horud

uporoben

zo lov in podirqnie dreves.

'mlodenidev.

Plen

Horud se imenuje Zival, ki jo Zelimo zdaj

vsaj pribliZno opisati. - Kakino mesto ima
omenjeni horud na Saturnu? Spomnite se
vaBih levov; kar je lev na Zemlji, to je horud na Saturnu. Ali je tudi podoben valemu

logo lahko pojedla.

14 Ker pa se na tem kraju zadritje, doklerje

li.
Podrobnej5i opis najbrZ ni potreben. Zato si
bomo pri pridi nekoliko ogledali 5e znadaj te
Zivali, kako Zivi in kakSne so njene sposobnosti.
Po navadiie dobronamerna,le draiiti in zasledovati se je ne sme. ee jo draZijo, takoj
spremeni svoj dobronamemi znadaj ter postane zelo kruta in jezna; takXna nikomur ne
prizana5a. Vse, kar pride prednjo, takoj napade in do temelja unidi. deprav ni vedja od
prebivalca Saturna, je v njenem dvrstem telesu mod desetih ljudi, zato bi se kakSnemu

ne ustvar-

ja njive namenoma, temved na tak5nih kra-

klafteq in debelej5a kakor sod, ki drZi deset

veder vode; Zival si torej Ze lahko povsem
predstavljate. Njene Sape so podobne medvedjim, zdqpaLepoznate pravo obliko, velikost in barvo, ki so seveda v ustrezflemtazmerju s preostalo velikostjo in barvo te Ziva-

teprav iival

l5

tam 5e kaj uZitnega, pa vsepovsod trosi svojo

nesnago in tako nehote pognoji to obmodje
za ved let.
Ko ljudje na svojih pogostih popotovanjih
v Stevilne velike deZele zaidejo na taklne
kraje, vedo, da so se zna5li v sose5dini omenjene Zivali. Potem kar dolgo dakajo in oprezajo, ali bo dotedanji prebivalec 5e uporabljal svojo njivo. de ga ne odkrijejo, je to

Soturnski Iev horud

Nadaljevanje na strani

*****1.,
Nadalievanje s strani 26

zemeljskemu levu? Na to vpralanje ni mogode odgovoriti niti zjasnim da, niti z ne. V
marsidem je podoben zemeljskemu levu, v
marsidem pa ne. Podrobnejii opis bo pokazal, v dem se horud razlikuje od zemeljskega leva.

Kak5naje videti ta Zival? - Enako velikaje

kot vam Ze znani modri medved. Kar zadeva barvo, pa je ta razlld.na, odvisna od telesnega predela. Hrbet ima izrazito rded vse
do sredine trebuha. Lopatice in noge so spredaj in zadaj bledo zelene. Trebuh je bolj temno zelen ali, kot ste vajeni redi, izrazito travnato zelen. Rep je bel, ob koncu ima svetlo

rded Strenast grm. Na zgornji strani belega

repa so enakomemo razvr5deni rdedi madeZi. Tudi kremplji na nogah so beli, povrh
pa obrobljeni z rdedimi progami.
Ne glede na opisane barve, pa je horud po
obliki povsem podoben zemeljskemu levu.
Le vrat in glava sta precej drugadna kakor
pri va5em levu. Na Zemlji m Zivali, ki bi
imela podobno glavo kot horud. - Njegova
glavaje skoraj itirikotna, podobna kocki z
nekoliko zaobljenimi robovi. Kockasta glava z eno ploskvijo sloni na vratu. in sicer
tako, da vrat nosi zadnji del ploskve, sprednjega pa ne; le-ta podobno kot deljust 5tr1i
naprej za tretjino svojega premera nad vratom. Na obeh stranskih ploskvah kockaste
glave sta dva polkroZno oblikovana uiesna
lijaka, ki Strlita iz ploskev na vsaki strani
glave za ved kot klaftro naprej in sta videti
kot zelo svetla mavrica.
Na zgornji ploskvi kockaste glave je drn,
pol klaftre dolg kegljast rog. To pomeni, da
je njegova temeljna barva drna; na dmem
povrlju pa so okrogli rdedkasti, polZasto zaviti koluti, z zelo modnim kovinskim sijajem. Tam, kjer rog izralda, je venec daljSe
svetlo modre grive, namebden tako, da se
zdi, kakor bi bil rog v kotanji. Proti ozadju
glave in zadnjemu delu. ki se spaja z vratom, so te dlake dedalje daljle in gostej5e,
proti delu pa kraj5e in kodraste.
Na sprednjem delu glave sta ugreznjeni dve,
za to Lwal zelo veliki odesi, premer vsake
zna5a pol klaftre po va5i meri, to pomeni, de

upoltevamo le oko. Kajti z votlino in odesnimi koti vred pa meri vsako oko v premeru
skoraj celo klaftro. Veki sta zelo temno rdedi, nad njima se tako kot pri dloveku bodijo
razmeroma velike in modne obrvi, ki so prav
tako kodraste kot dlake okoli Ze opisanega
roga, zlasti na sprednji strani dela.
Zdaj pa tisto, karje pri tej Zivali najbolj nenavadno - njena usta. - Verjetno ste Ze po-

gosto sliSali za pttco, ki ji pravijo >krilati

lev<. Zelo je podobna nali Zivali (le da ni-

ma kril). Namesto navadnega LrelaimaLival nenavadno modan orlovski kljunasti gobec, ki je podobne barve kakor rog na glavi, le da okrogli madeZi niso polZasti, temved se v obliki prog raztezajo od korena pa

do vrha kliunastega gobca, sprva vedii in

potem dedalje manjli. Zgornji del kljunastega gobcaje tako kot pri vsaki ptici, kijo

ta, pa ji dolgo ni mogode za,upati. Kajti takoj ko zadne s svojimi modnimi kremplji

poznatenaZemlj| negibljiv. Spodnji del je

s spodnjo ploskvijo kocke gibljiv vse
do vratu. Tam, kjer se konda kljunasti go-

brazdati zemljo, je to znamenje, da je skrajni das, da se lovci odstranijo. ae rcga ne storijo, jih Zival rjoved, s silovitim skokom napade, in tisti, na kogar se usmeri, izkusi mod
njenega kljunastega gobca, tako kot jo izku5ajo drevesneveje.Zato pa se lovci takoj
umaknejo, de opazijo podivjanega horuda.
12 In kako ob tej nevarnosti ujamejo horudove
mladide? - To doseZejo z zvijato. Ljudje,
ki prebivajo na obmodjih, kjer Zivi tudi ta
Zival, pad dobro vedo, daje velika prijateljica omamnih duhovnih pijad. Toda to le
tedaj, ko ima mladide, in sicer moikega in
Zenskega spola, ki se razlikujejo samo po
spolnih znakih. Koje priloZnost, prinesejo
saturnski lovci tak5no pijado v dokaj vellikih posodah v bliZino, kjer se zadrZuje omenjena Zival. Ni treba dolgo dakati in Zival se
z velikim tekom loti vabe. Koje posodje izpraznjeno, se mirno vrne na kraj, kjer ima
mladide; po navadi skoti dva, tri ali 5tiri. Ko
doseZe ta kraj, kmalu leZe in tako trdno za-

skupaj

bec, ima iivalv irelt zelo modne stiskalne

zobe. Namesto dekanov in sekalcev pa nadvse spretno uporablja svoj izjemno modan
kljunasti gobec, ki Strli skoraj za poldrugo
klaftro nad sprednjo ploskvijo glave, ob korenu paje skoraj tako Sirok kot vsa glava.
Horud ima tudi v dolZino nadvse raztegljiv
1ezik, z nekaterimi lastnosti ilca. Liv al lahko s tem jezikom pograbi razh(ne stvari in
sijih ponese v Zrelo. Koren kljunastega gobcaje prav tako obdan z nakodranimi svetlo
modrimi dlakami, ki proti vratu dedalje bolj
prehajajo v zelenkaste.
Kak5ne barve pa je po navadi glava? Je
svetlo pepelnata, pod odmi in na delu okraSena s tremi krogi, ki so drug nad drugim in
vsi modno rdedi. Kar zadeva druge dele telesa, sta vidni samo obe stranski ploskvi z
uhljema, ki sta prav tako pepelnato siva, toda brez okrasja. Zadnja ploskev pa je, kot
Ze veste, zaden5i od zgornje ploskve, okraSena z dolgimi dlakami, katerih modra barva se proti vratu dedalje bolj krepi. Vratje
razmeroma modan in do glave prav toliko
dolg kot zadnji del telesa (tj. od pled prednjih nog pa vse do repa) in prekrit z izdatno
grivo svetlede se modre barve. - Taklnaje
torej videti na5a Zival.
Kak5ne pa so njene sposobnosti? In kak5en
zna(,aj? Kje prebiva? V kakinem razmerju
je do prebivalcev Satuma? - Na ta Stiri vpraSanja bomo odgovorili na kratko. Kerje horud navadno povsem blage narave, ga prebivalci Saturna pogosto udomadijo; ko ga
vzgojijo v poslu5no Zival se veselijo njegove krasote in pridnosti.
10 Za kak5na dela pa ga uporabljajo? - Navad-

spi, da sploh ne opazi, da soji mladide ugra-

bili. Mladide potem odpeljejo na domove

prebivalcev injih zadnejo uriti za prihodnja

n:o zal:oy

natzlidne druge Zivali, ki

so manjbe

in vdasih zelo Skodljive; horuda med

send-

nim obdobjem uporabljajo za podiranje dreves, kajti s kljunastim gobcem zagrabi debe1o vejo, ie zlasti piramidastega drevesa, ker
zlahka spleza do vrha, injo odgrizne; predstavljajte si, da so te veje neredko tako debele, da bi jih pet zemeljskih moZ komaj obje1o. Thk5na veja paje zato Zival nekaj takega,

kakor de bivrzagrrzli v krhkojabolko.

11 Ko z nekega drevesa odgrizne dovolj vej,
Zival na dani znak s svojim kljunastim gobcem objame drevo in ga odvlede k dloveSkim bivaliddem; tam ga razcefra v ustrezne
kose, tako dajih na5i prebivalci Saturna lahko takoj uporabijo za kurjavo. Lival je poleg drugega torej uporabna tudi zarazkosavanje in nolnjo.
Toda, kdorjo Zeli uporabiti v ta namen, jo
mora ujeti mlado. Kajti de ujamejo staro, se
ne privadi tak5nemu delu. Stara uplenjena
Zival je povsem nekoristna, kajti de ni razdraiena, se ogiba dloveSki bliZini, de je uje-

opravila. Stare ohranijo pri Zivljenju za nadaljnje razmnoZevanje.

To je vse o nali zdaj vam znani Zivali, samo
tega ie ne veste, kje prebiva. - Ziri samo ,
juZnih predelih Saturna, in sicer le v tistih
celinskih deZelah, ki se ne raztezajo nad 45
stopinjami juZne Sirine. Horud ima rad obmodja ob morju, zato prebiva samo tam, kjer
kopno ne presega omenjene stopinje, saj mu

je le tam dovolj toplo. ee obmodje precej

presega omenjeno stopinjo, je seveda tudi
hladnej5e, zlasti tam, kjerje kopno v stiku z
morjem; to pa tudi pomeni, da ni ved pri-

merno za to Zival.

14

NaSa Zival ima poseben instinkt, da node prebivati niti na zahodu niti vzhodu neke deZele, temved samo v srednjem juZnem delu.
ie je to obmodje dovolj veliko, se odlodi,
da se bo tam nastanila. ie pa ni tako, se na
taklnem obmodju ne zadrZuje inje tam tudi
ni mogode prijeti. Zato je niso 5e nikoli videli v notranjosti kopnega. ee pa se je to
vdasih, toda silno redko, zgodilo, je kaj kma1u poginila.
15 Zdaj veste vse bistveno o tej Zivali. Preidimo torej k drugi, ki je nekaj posebnega samo na tem planetu.

27
Soturnovo ontilooo ziost oli koniiosto
nooo.
Nien
norndn
stuorienio.
- niomio
.t
..
I
_\,
I
vv
I
Loko; zrgsto lovr;o?^_..Lvr;oeo s sknynrm
sredstvom.

Zigst, ali kot bi se vi izrazili po zemeljsko

konidasta ali zbadajoda noga, se imenuje Zival, ki si jo bomo ogledali zdaj in je na tem

planetu nekaj posebnega. Na Saturnu je

AURA - MAREC

APRIL2OO4

3I

pribliZno na enaki stopnji kot antilopa na va5i Zemlji. Prebiva samo v najviSjih gorah.
Zakaj pa jo pravzaprav imenujejo
"konidasta noga<? - Ne smete si misliti, da ima ta

parkljev lahko trdno stoji na

povrlini, veliki kot dlan. Kjer
se stene kondujejo v takine

Zival nekak5ne Stiri konidaste sulice namesto

nog s ilenki. Koniiasta noga jo imenujejo
zato, ker ima na sprednjih nogah namesto obidajnega dlenka nad parklji rog, ki Strli naravnost naprej inje navzdol dokaj oiiljen. Raste
iz obmodja kolena kot nekaklen dvrst par-

prebivalci Saturna izgubijo

strme vrhove. tudi na5i

vse moZnosti, da bi takino Zi-

val ie nadalje lovili.

15 Ko omenjenaLival, kar pa se
izjemno redko zgodi, strmoglavi z visokega in strmega
skalnatega vrha na kaklen

keli.Zigstove zadnje noge so praviloma enake kot pri drugih Zivalih, le da parklji niso
razklani, temved prav tako dokaj konidasti.
To bi bil temelj imena te Zivali. - Kak5na pa
je videti? - Na vaii Zemlji ni med najvedjimi Zivalmi nobene Zivali, ki bi ji bila podobna, podobne pa soji nekatere manjle. Srednji del telesaje povsem podoben telesu vam
zelo dobro znane vidre, rep konidaste noge
pa volovskemu repu. Vrat in glava sta dokaj
podobna tigrovemu, ne pa tudi deljust - taka
je kot pri kaklni travojedi Zivali.

dostopen krai, ki ga lahko

doseZejo tudi prebivalci Saturna, Sele potem jim pride
v roke. vendar seveda mrtva.

16

Na temenu glave ima rog, nekoliko upognjen

nazaj. - Taklnoje telo te Zivali, spoznati pa

moramo 5e nieno velikost in barvo.

Kako velika jeLlafl -eebi Zeleli ponazoriti njeno velikost v zemeljskih merah, potem
ne bi bilo na Zemlji nobenega zgleda, s katerim bijo lahko primerjali. Toda na naSem Satumu, kjer so vsa razmerja sto- in vdasih 5e
vedkrat preseZena, sodi nala konidasta noga
k najmanjlim Zivalim tegaplaneta, ker ne doseZe niti tretjine velikosti prej omenjene Zivali, ki smojo prepoznali kot leva tega planeta. Zato jo lahko vsak prebivalec Satuma,
ko jo ujame, odnese domov na pledih.
In kak5ne barve je? -Temeljnabarva je ble5dede bela, od glave do repa pa ima svetlo
modro, razmeroma Siroko progo. Proti trebuhuje Zival zlato rumena, noge prehajajo v
rdedkasto - vse do konidastih disto dmih parkljev -in tak je tudi rog na glavi. Vrat, to pomeni spodnji del Zivali, je od spodnje deljusti pa do prsi progast * proge so temno rdede.
Zdaj poznate celotno podobo te Zivali, ki v
opisani obliki in vrsti ne Zivi na nobenem drugem planetu. - Kak5ne pa so njene sposobnosti? S dim se hrani? In, ali je prebivalci
Saturna pogosto lovijo?
Kar zadeva njene sposobnosti, je za prebivalce Satuma enako pomembna kot divja kozaali antilopaza vas, prebivalce Zemlje. Glede na toji v razvrstitvi stvari gre pomen, ki
ga podzavestno koristno uresnidi. Kdo opaZa sposobnosti divjekozenaZemlji, kdo ve,
zakaj se ta Zival vzpenja po vrhovih sten? Toda kdorje pripravljen verjeti, mu bom pove-

dalzakaj.

32

Veste, da na visokih gorah va5e 7nmlji povsod rastejo mah in rastline, ki razgrajujejo
kamenine. Veste tudi, da razlidne vrste mahu
in rastlin niso nid drugega kot proizvod duhovnih potenc in duhovnih inteligenc. ie pa
so to takine stvaritve, potem je tudi oditno,
da se je v njih nekod zadelo izraiati inteliAURA - MAREC

APRIL2OO4

veliki

Antilopo zigst oli koniioslo nogo

5e noben prebivalec Saturna

pa ni ujel konidaste noge Zive.
Ob temboste vpraiali: Toda,
deje to Zival tako teZko ujeti,
zakaj pa se prebivalci Saturna tako zelo trudijo, da bi jo
imeli?-Glejte, ktemu jih sili nekaklno praznoverje. To
praznoverje je po vaSem poj-

movanju tako imenovano

maza5ko zdravilstvo. Prebi-

gentno Zivljenje. Ko pa se Zivljenje enkrat

izrazi, se ne izrazi zato, da bi se povrnilo
smrti, temved zato, da bi se v neki obliki
izrazrto izoblikovalo, nato obliko zapusti1o in spet pre5lo v viSjo.
10 Katera oblika, ki izraia Zivljenje, paje na
gori nad malo oZivljajodo obliko mahu, trav
ali drugih gorskih rastlin? * Tukaj nastopi
na5a gorska Zival! Toje viSja Ziva oblika, v
katero preide rastlinsko Zivljenje takinega
visokogorja.
l1 Da je to res, lahko vidite iz tega, da se Zivljenje te Zivali ohranja tako, da se hrani z
rastlinami. In zato velja: Hraniti se s hrano, ki je dolodena neki vrsti Zivali, ne pomeni nid drugega kakor sprejemati vase in
zdrul.evatr v popolnejie Zivljenje, razkropljeno Zivljenje manjiih, niZjih potenc. Ali
povedano tako, da boste laZe razumeli:
12 Hraniti se pomeni zbirati v posodo in prevzemati iz Mene zmeraj izhajajode Zivljenje. da se le-to krepi s stopnje na stopnjo
in postaja popolnejie, na poti vrnitve k pra13

viru, od koderje nekod iz51o.

de povedano vsaj malo razumete, pa lah-

ko to povsem neovirano prenesete na na5o

saturnovsko Zival ! To sposobnost prenesite na konidasto nogo, in zvedeli boste vse,
kar morate o tem vedeti.
t4 Odgovoriti moramo 5e na eno vpralanje,
namred, ali prebivalci Saturna lovijo to Zival? - Povem vam, da zelo drzni prebivalci Saturna to Zival zelo pogosto lovijo, toda le izjemoma ujamejo. Kajti ta Zival tako spretno pleza na najvi5je vrhove tega
planeta, daji noben prebivalec Saturna ne
more slediti. Po zaslugi svolih konidastih

valci Saturna razmiSl.ja.jo takole: Ker poje ta Zival veliko najkrepkejEih in najbolj diSedih zeli5d, mora biti njeno meso tako zelo zdravo, da postane tisti,

ki

ga vsaj malo zauZije, nesmrten.

t7 Takino zaupanje prebivalcev Saturna v opisano zdravilno mod pa ni nid bolj5e od upa-

nja Stevilnih Zemljanov, da bodo razna

sredstva, v katera verjamejo, pripomogla
k nesmrtnemu Zivljenju telesa. Toda vsakdanja izku5nja udi, da se telesne smrti ne
da ustaviti.
18 In kaj naredijo ljudje kljub vsakdanjim izkuinjam, ki razkrivajo, da njihovo sredstvo
ni udinkovito? To sredstvo pripravljajo v
izjemno skrivnostni .vedi svoje priljubljene znanosti in pravijo: ZatLrti gaje treba
natanko opolnodi, in sicer v najbolj natandno dolodenem odmerku. Samo tisodinka
grama ved ali manj - pa postane sredstvo
neudinkovito.
19 de ta pretkana zvrja(,a modrih zdravilcev
ne zadostuje, zadevo 5e bolj zapletejo, zatedejo se pod okrilje zvezd. Potem takien
mistiini zdravi lec 2ivljenja. gostobesedno
in kar se da nerazumljivo razlaga, v kakSnem poloZaju mora biti luna, v kateri hiii. v katero sondno znamenje mora preiti
in sicer prav ob polnoii. ie na primer sonce prav opolnodi ni v znamenju leva in luna ne v znamenju kozoroga, drug planet
pa ne v tem ali kak5en tretji planet ne v
kak5nem drugem znamenju in ne preide
vanj ob imenovanem dasu, je >vedni Zivljenjski eliksir< brez modi in udinka.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
I
e
di

*
l

20

Lahkoverni ljudje pa tak5nim mistidnim

pridigarskim modrijanom potem verjamejo in si za drag denar kupujejo pripravek
za vedno Zivljenje. Ko ga dobijo, pa skoraj do smrti strmijo v koledar, kdaj bodo
Luna, Sonce in drugi planeti prav opolnodi pre5li v predpisano znamenje. In ker
take astronomske razmere, astrololki poloZaji znamenj in prehajanja planetov pad
ne nastanejo nikoli - to lahko ugotovite
tudi vi brez poglobljenega matematidnega znanja - ali pa nastanejo v najboljlem
primeru samo v milijon ali ved milijonih
let, potem po mistidno-umnih Spekulaci-

jah takinega prinalalca vednega Livljenja

omenjeni izjemni pripravek preneha delovati kar sam od sebe. Prodajalec za to
ni odgovoren, saj lahko zmeraj rede, da
vse potrebne okoli5dine 5e niso nastale.
21 Na naiem Saturnu uporabljajo meso te Zivali prav v tak namen. Saturnski zdravniki za podaljlevanje Zivljenja, pravijo - potemko takKen pripravekni zalegel, kot so24
zagotavljali, - da je tisti, ki je sredstvo
uporabljal, sam prispeval k njegovi neudinkovitosti, ker ga je zelo neprevidno
zauiil takrat, ko pripravek ne deluje, torej ob sondni svetlobi, namesto tedaj, ko
je pod obroiem senca.
22 de pa kaklen sorodnik umrlega taklnemu
prinalalcu Zivljenja rede, da je umrli zauZil sredstvo takrat, ko je bila pod obrodem senca, ga padar takoj vprala, kako pa
je bila takrat razvr5dena Luna? de vpraSani odgovori tudi na to, potem se prina5a1ec Zivljenja na vso mod zgovorno trudi
dokazati, daje poloZaj Lune preved 5kodil pripravku. de vpra5ani o tem ne ve nid,
je to najboljSa voda na mlin naiega prina!alca,,veinega Zivljenja".
23 Zgodi pa se vdasih, da kaklen sorodnik
tistega, kije umrl kljub pripravku za vedno Zivljenje, vprala katerega drugega prinalalca Zivljenja, zakaj 1e sredstvo zatajilo. Lahko si tudi sami mislite, kako mu ta
drugi prinaialec Zivljenja pojasni, zakaj
pripravek njegovega kolega ni deloval. Seveda rede: >rZakq pam pri5el k meni? Saj
je znano, da daje tisti dlovek napadne pripravke!.< In da bi ga prepridal, da je pri-25
pravek zagotovo moral biti napaden, mu
hkrati pokaZe nek drugade obarvan pripravek, in to vpraievalcu zado5da, da spoz-

Bouor enooki
na, zakaj pripravek onega drugega zdravilca ni deloval.
Se pa marsikdaj kak5en sorodnik umrlega
znova odpravi k istemu prina5alcu Zivljenja,
ki ga ima zdaj za sleparja. In kako se padar
izvije tz zanke? Na5ega razdi5devalca resnice takoj odpelje k enako misledim in enako podudenim sosedom, razdiSdevalcu resnice pa reie: -Poglej. ti in ti so moj pripravek pravilno uporabljali, 1e vpra5aj jih, koliko so stari!< In ko tako razdi5devalec resnice tega ali onega vpraKa po starosti, mu ta
pove tako visoko starost, da mu sluh in vid
kar odpovesta. Navadno vpra5ani po starosti ne navedejo, koliko let imajo, temved dokazujejo svojo visoko starost s tem, kaj naj
bi vse doZiveli. Tako na primer nekdo rede,
da 5e dobro pomni, da te ali one visoke gore
5e ni bilo. Drugi pokaZe na svetlo belo progo, ki se riSe dez nebo, in trdi, da je videl
Velikega duha, ko je ta obrod napenjal dez
nebesni svod. Tretji pa dobro pomni dase,
ko na nebu 5e ni bilo nobene lune. Tako zna
eden bolje kakor drugi

utemeljiti svojo sta-

rost. Ko pa nai razdi5devalec resnice

28
Bouor, enook, z, repom, gorobnim kot
roKo. rn bornrm ocesom.
koko cio loviio.
Niegovo kozo" kot pltriorhovo

ogflnlolo.

3
4

domov.

Glejte, to je vse, kar zadeva to Zwal.Zatem

bomo spregovorili o drugi neudomadeni Zivali tega planeta in nato tudi o nekaterih udomadenih Zivalih.

oiesu se 2ival imenuje.

Preden sibomobojno okopodrobneje ogledali, bomo opisali videz celotne Zivali in

s1i5i

ved taklnih izjav, je zadovoljen in 5e sam

kupi pripravek od padarja, ki ni mlajii od
svojih sosedov, in se dobre volje odpravi

ki si jo bomo 5e ogledali, je izredno

redka. Na nekaterih celinahje sploh ne poznajo. Domuje le na nekaterih pomembnejSih juZnih otokih. Toda tja, kjer prebiva, se
prebivalci Saturna odpravijo prav tako redko kot na otoke, kjer Zivi mud. Zakaj -bomo razloZili v nadaljevanju.
Omenjena Zival se imenuje bauor; v valem
jeziku bi to pomenilo pribliZno nekaj takega kot >enooki<. - Najprej si oglejmo, zakaj se tako imenuje enooki. Ali ima res samo eno oko? Ne, v resnici ima za gledanje
dve odesi * kot vsaka druga Zival. Toda na
Birokem deluje prav na sredi nad njima, 5e
bojno oko. In prav po tem zelo nevarnem

1 Zival,

5e1e

potem povedali ved o posebnem odesu.

Kak5en je videti bauor? Kako velik je in kakSne barve? - Vse do vratu in repa je ta Zival
zelo podobna zemeljskemu konju. Le telo
konja si morate zamisliti, kot da je stokrat
vedje.
Kar zadeva repje podoben kadi z odbito glavo in neredko dolg 120-130 klafter; v ob-

AURA - APRIL - MAJ 2OO4

25

.,P***u
modju zadnjika, tam, kjer se rep zadne, je v
premeru po vaii meri debel poldrugo klaftro. Na koncu repa so, kot pri kak5nem ladijskem sidru, trije modni zazobki (kavlji).
Prav v repu se skriva najvedja mod te Livalt.
Z njim poi5de hrano v vodi, zato se tudi nenehno zadrZuje na morski obali. Z dolgim
repom skoraj ves das brodi po vodi, da bi z
repno pastjo zelo spretno ujela kakr5no

raj drago stalo injih stane. dejo Zelijo ujeti,

morajo najprej nekaj Zrtvovati, in to kar
precej vedjih domadih Zivali. Te bauorju zeIo teknejo, in Sele ko se jih do sitega naje,
postane zaspan in len; tedaj se zlekne na kakSen kraj ob vodi, zvije rep in zadne prebavljati obilno zaulito hrano. Ko prebivalci Saturna opazijo, da se je Zival odpravila k poditku, se morajo kar se da hitro podvizati, da
se polastijo repa: navadno ga z enim zamahom lodijo od telesa. Ko to operacijo opravijo, morajo kraj nemudoma zapustiti. Ker
rep, detudi loden od trupa Zivali, namred Zivi
(e dolgo potem: grozljivo se zvija in premetava sem ter tja, Lival razsrjena od boledin,
pa s kopiti tolde okoli sebe; zato nikakor ni

ji

koli

uporabno ribo ali kakino drugo pomembnejSo vodno Zival

* hrano, kiji dobro tekne.

Kajti takoj, ko v kaklnem vodnem kotu zavoha kaj Zivega, kar bi

ji teknilo,

se z

repom

bliskovito, kakor puidica, poZene tja, trnek

na repu pa nikoli ne zgre5i plena. - To bi
bilo vse o repu.

In kak5naje bauorjeva glava? - Nadvse nenavadna. Je na dolgem, modnem vratu, in

podobna glavi mladida morske krave pri vas.
Sevedaje tudi glava glede na razmerja veliko vedja kot glava mladida zemeljske morske krave, saj je tudi njegovo telo vedje kakor telo zemeljskega konja. Glava je torq
podobna glavi mladida morske krave, le da
morsko >tele< nima bojnega odesa.
In kaj je s tako imenovanim bojnim odesom?
- Glejte, to oko samo po sebi ni vidni organ, temved oko, s katerim Zival obduti in
ujame. Navadno je zaprto, de pa se Zivali
prlbliia kar koli sovraZnega, ga odpre. Takoj ko je oko odprto, iz njega Svigne Zivo
rded svetlobni Zarek. tako da bi dlovek laZe
prenesel pogled v opoldansko sonce kakor
v to oko.
ie se omenjeni Zarek usmeri v katero koli
Zivo bitje, ga takoj ohromi, da se poduti kot
uroden, ne more se ganiti in obstane tam,
kjer gaje zadel zaslepljujodi svetlobni snop
na5e Zivali. Ko Zival opazi, daje tako osvetljeni sovraZnik ujet ali ohromljen, se mu podasi pribliZa toliko, da ga lahko doseZe z repom, pri demer se pri ocenitvi razdalje nikoli ne zmoti. Nato bliskovito vrZe rep na
sovraZnika, ga ujame in z repom ponese v
svoj nadvse Sirok gobec, kajti rep uporablja
tudi kot roko; plen zmlindi z modnimi zobmi, ga pogoltne in se tako nasiti. Prav vseeno je, ali je plen Zival ali dlovek; baour je
tako zelo poZre5en, da ne prizanese nobenemu Zivemu bitju, pa de Zivi v zraku, na
zemlji ali v vodi.
To bi bilo vse pomembno o tej Zivali, razen
barve.

10 Kak5ne barve pa je? -

Po trebuhu svetlo mo-

der, sredi trebuha pa se po vsej dolZini vlede temna, dokaj Siroka proga. Hrbetje svet-

gibna in krdevito iztegne rep.

se to zgodi, se na5i brodarji znova pribliZajo obali, rep pa 5e razsekajo na ved kosov;
razsekani kosi se potem 5e precej dasa premetavajo sem in tja, nato se mornarji pribliZajo sami Zivali in skulajo z vbodi v njen
hrbet dognati, ali je morebiti 5e Ziva. de se
pod vbodljaji ne premakne, ji oderejo lepo
koZo, pred tem pa odsekajo glavo in jo zelo
naglo vrZejo v vodo. Lovci verjamejo, da bi
lahko Zival med odiranjem koZe po nakljudju odprla stralno oko in vse zastrupila; to se
seveda ne more zgoditi - kajti bojno oko ne
vsebuje strupa in tudi mogodni rdedi odesni
svetlobni snop ugasne takoj, ko Zival pogi-

15

Zaprebivalca Saturnaje zmaga nad bauorjem eno najpomembnejlih dejanj, ki ga lahko kdo naredi. Komur uspe pridobiti tak5no
ogrinjalo, dokaZe vsem ljudem, kako izjem-

nimajo kaj podeti. Ogrinjalo tudi prida, koli-

koje Zrtvoval tisti, ki si gaje priboril. Iz tega

ujeli

prebivalci Satuma sklepajo, daje lastnik ogrinjala iz bauorja ne samo izjemno pogumen.

11 Zaietie te iivaltje prebivalce Satuma zme-

Zal velikanskih stroikov za dobro svojih bra-

26

AURA - APRIL - MAJ

temved tudi zelo radodaren, da mu ni bilo

2OO4

ogrinjalo iz bauorja naredi iz prebivalca Saturna za vse dase velikega patriarha, detudi
bi bil sicer tri- ali Stirikrat mlaj5i od katerega koli drugega malega paffiarha. In dokler
se tak5no ogrinjalo ohrani, tako dolgo traja
tudi veliki patriarhat.
Ker tak5no ogrinjalo torej zmeraj zagotovi,
da bo dlovek postal veliki patriarh, z nidimer ne ravnajo tako vardno in skrbno kakor

18

ne.

t3 Ko lovci Zivali odrejo koZo injo naloZijo na

vozila, vse drugo pustijo na tleh, da razpade.
Da pa bi bil razpad dim hitrejSi, se zelo kmalu na tem delu obale pojavijo ladni gosti vseh
vrst, ki si tukaj pote5ijo lakoto, precej paje
tudi takih, ki si na svojem dobro znanem sovraZniku hladijo jezo.
14 Zakaj pa prebivalci Satuma uporabljajo tako mukoma pridobljeno koZo? * Temeljito
jo natrejo z oljem, da ne more otrdeti. de jo
dobro obdelajo , je koia pripravljena ali bolje redeno dobro obrezana. in natojo uporabijo za ogrinjalo. Tak5no ogrinjalo na hrbtu
moikegaje vredno ved kot pri vas cesarstvo.
Kajti tukaj pravijo: Sele bauor naredi kneza
ali najodlidnejBega patriarha deZele popolnega, postane res tisto, kar naj bi bil.

no pogumen je. Ta dokaz je za prebivalce

Saturna najvrednejli. Kajti s pla5nim vodjo

nekaj primerkov.

17

t2 Ko

z majhnimi rumenimi

ke. O nasprotnem so se prepridali, ko so

modro izpeljati vsakr5en podvig. Zato

priporodljivo, da bi se po posegu zadrievali

v njeni bliZini. Prebivalci Saturna to vedo in
se takoj odstranijo; potem na svojih ladjah
dakajo na vodi, dokler se Zival ne zruli ne-

zebrastimi drtami. Noge so od tam, kjer izraidajo iz ffupa, pomarandno rumene. Kopita so povsem drna. Dlaka po telesu je razmeroma zelo kratka, zato so nekateri prebivalci Saturna mislili, daje ta Zivalbrez dla-

1o rded, prepreden

tov. In navsezadnje: posest tak5nega ogrinjala tudi kaZe, koliko modrosti premore
dlovek, daje tako premeteno ukanil poiast,
ki prebivalcem Saturna vliva 5e veliko ved
strahu kot Zemljanom tako imenovani zmaj.
16 Tisti, ki premaga taklno Zival, bo tudi ob
vsaki nadaljnji priloZnosti sposoben zelo

taklnim ogrinjalom; to je tudi razlog,

zakaj si veliki patriarh nadene tak5no ogrinjalo samo ob res izjemnih priloZnostih. Ker
pa povsod na nalem planetu tudi nekoliko
goljufajo, ponarejajo tudi skoraj vedno trajnost tak5nega ogrinjala. detudije Ze dolgo
preperelo, ga vdasih s ponaredkom iz drugih Zivalskih koZ prikazujejo kot pravo ogrinjalo iz bauorja.
Veliko patriarhatstvo, ki je nastalo po zaslugi ogrinjala iz bauorja, se po dedni verigi prenaSa na vse otroke in otroke otrok velikega patriarha, dokler lahko dokaZejo, da
ogrinjalo 5e obstaja. Samo de si kak5en nov
podjetneZ pridobi novo ogrinjalo in ga predloZi kot dokaz vsej deZeli, je s starim patriarhatom konec. Kljub temu pa starega patriarha ljudstvo 5e zmeraj zelo spoltuje. Tedaj je 5e zadnja krpa nekdanjega ogrinjala

iz bauorja povsem veljavna plemi5ka diploma, s katero lastnik tako dolgo uZiva pravice, ki mu jih zagotavlja ogrinjalo, dokler
se lahko izkaie z vsaj ko5dkom taklnega
ogrinjala. Ko pa enkrat nekateri dobro misledi molji unidijo 5e zadnjo krpico ogrinjala, s tem unidijo tudi dostojanstvo nekdanjega patriarha, saj mu nazadnje ne preostane nii drugega kot prazen spomin.
19 O politidnih razmerah na Saturnu za zdaj
ne bomo govorili, ker 5e nismo priSli do ljudi - temved se bomo znova vmili k Ziva-

lim. Preden pa zadnemo obravnavati doma-

de Zivali, preletimo 5e na splolno vse divje

Zivali na tem planetu.

29
Hormoniio plonetov.
Primeri umbtnbsti zvoko.

Skrivnost vede o zvoku in ustvorionio.

Skuone znodilnosti divieoo Zivolskeoo
sveto no Soturnu' in" Zemlii.

2e iz tega, kar smo povedali doslej deprav opisujemo samo izjemne primerke vsa-

ke Zivalske vrste in njihove posebnosti veste, katere posebne Zivali Zivijo samo na
Nadaljevanje na strani

Nadaljevanje s strani 26

stvo, ki ustvarja ton, temved le za pot, po

kateri lahko uho zazna oblike tonov. ki nastanejo med struno in pooblano desko.
Pod >>tonom< si ne smete misliti zvoka. temved samo obliko, kijo izvabi neka stopnja
nihanja katere koli gladke in proZne povrbine.Zvok sam po sebi le prida, da se s pra-

Saturnu. Iz predstavitve teh Zival ste razbrali,

da vedinoma niso povsem enake nobeni Zi-

vali na va5i Zemljiniti kateri koli iivalina

katerem drugem planetu.
Toda med enim in drugim planetom obstaja
vedna harmonija v vsem, brez katere oba
planeta, detudi neskondno oddaljena, ne bi
mogla obstajati. - Da bi to lahko dojeli kar
se da pravilno, naj vas najprej opozorim, da
je harmonija lahko samo tam, in tudi je samo tam, kjer jo omogoda en in isti vzrok.
de na primer dez plosko pooblano desko
napnemo struno in struno zadenemo, bo
struna ves das oddajala ton dolodene vi5ine
ali globine. ie jo dedalje bolj napenjamo,
bo ton postajal vse modnej5i, kot navadno
pravrte.

vrSJr. L rm manJJe

njem temeljedega telesa. Pravim: eep.a, se

vam zdi, da se spoznate na umetnost zvoka,
pa se na nobeno podrodje ne spoznate tako
malo kot prav na to. Ne razumete ga nid bolje kakor drvi, ki glodajo mrtvo skorjo nekega drevesa. Pri tem sicer zdruZujete posamezne razlidno visoke ali nizke tone in
vas ta glasba razveseljuje, tako kakor tudi

slruna napeta. tem

drve razveseljuje njihovo glodanje mrtve

drevesne skorje. Kdo izmed vas si upa trditi, da je ton najdudovitejla oblika?

nek? Ne rnorete redi drugega, kot da ga povzrodata deska in deznjo napeta struna. Kose

Glejte, de zapojete kateri koli ton ali pa ga

izvabite iz glasbila, veste o njem povedati
le to, da se imenuje c ali a in v kateri oktavi
je; lahko 5e dolodite tudi to, katero glasbilo

vzrok ponovi, tolikokrat dobimo

enak udinek. Spremembe v viSini in globini

pri tem niso pomembne. Kajti ton ostane ton,
pa deje vi5ji ali niZji. Ob tem boste najbrZ
vpra6ali, kaj pravzaprav povzroda ton - gladko pooblana deska ali struna? - Takole vam
povem: niti deska sama po sebi niti struna
sama po sebi, temved obe skupaj, ker je pooblana deska povezujoda celota vseh mogodih oblik potrebnih za nastanek tona, ki
so zmeraj na voljo. Struna, ki vibrira nad
vsem tem, pa te oblike priklide, in sicer tako, da se med seboj razlodijo. In tako je pooblana deska vir vseh mogodih tonskih oblik. Nad njo razpeta struna pa je tam zato.
da bi te oblike prebudila in jih prevedla v
zaznavenpojav. Da pa bi bilo kaj takega mogode, mora med pooblano desko in struno

vladati harmonija, ki je ni mogoie zatajiti.

Ce bi kdo hotel k sredstvom za nastanek tona priSteti 5e zrak, pa je treba povedati, da
pri nastanku kakrlnega koli udinka ne moreta biti skupaj ved kakor dva polarizirana
vzroka; toje nemogode. Sredstva pa nikoli
ni mogode pojmovati kot vzrok, temved samo kot pot, na kateri se pojavi udinek, ki ga
povzrodita dve polarnosti.
Vzemimo za zgled magnetni fluid! Ga je
mogode kot polarnega oznaditi samo tedaj,
te izhajaizkatere koli Zelezne palice, ali pa
ni bolj pravilno domnevati, daje polaren Ze
kar sam po sebi in od vsega zadetka? GIejte,ielezna palicaje samo pot, po kateri se
omenjeni fluid razodeva va5im dutom tako,
da ga zaznajo. Ne moremo pa redi, da je palica sama po sebi tista. ki ustvarja magnetni

13

vilnim nihanjem katerega koli nihajodega telesa izvijejo oblike iz nekega drugega, na

niZji bo zvok. Kaj povzroda ta zvodni udi-

likokrat

skorja v primerjavi s svojim notranjim, nevidnim duhovnim Zivlj enj em.

gaje oddalo. Priznajte, daje vse kar veste o

tonu le to, da znate oceniti njegovo kako-

10

12

vost in njegov odnos do va5ega u5esa.

Da pa bi temeljiteje spoznali, kako malo veste o umetnosti tonov, vam bom samo mimogrede povedal 5e nekaj o samem tonu.
Veste, daje nad eno samo desko lahko napeta cela vrsta strun in da bo vsaka od strun,
glede na to, koliko je napeta, oddala razlidno visok ali nizek ton, in to vse na isti deski. Ko pa bi z iste deske lahko izvabili vse
razlidne tone, ki si jih lahko zamislite, bi
morala deska vsebovati neskondno oblik, da
bi se te lahko povsem zaznavno pojavile pri
vsaki mogodi stopnji napetosti neke strune.
In d.e si desko ogledate samo zase, kaj vidite? Nid, le prazno pooblano desko! In de si
ogledate eno ali drugo struno, kaj bi povedali o njej? Nid drugega, kakor da je enakomemo proZno vlakno, bodisi kovinsko bodisi iz Zivalskega drobovja. In tako nimate
nid drugega, razen dveh praznih enolidnosti, iz katerih ne morete nidesar sfilozofirati.

tona, za vaSe uho monotono, oglasi vse

stvarstvo z vedno neskondnim Stevilom bitij
vseh vrst.
14 Nalepite se le na tisto, kar zaznavate. Tistega. karje skrito za zaznanim. pa ne opazite.
In ko vas po ved harmonidnih zvokih, ki zazvenijo drug za drugim preline modna slutnja in vas duhovno Zivede oblike dobesedno pograbijo za tilnik, ste 5e zmeraj slepi in
glodate skorjo, ne da bi pri vsakem preprostem tonu pomislili, da se prek zaznavnega
tona ene same besede izrazrjo vse stvari, ki
napolnjujejo vso neskondnost. Zdaj pa
boste vsaj malo razumeli, kaj je ton in kako
drugaden je njegov veliki pomen od tistega
enolidnega zvena, ki ga imenujete ton.
1 5 Ker pa smo prej izhajali iz harmonidnih razmer in prikazali, kako med gladko desko,
ki niha skupaj z vsem sodelujodim, in deznjo napeto struno gospoduje nenehna harmonija in da se prav iz te harmonije po enakem udinku poraja zunanje, lahko potrdimo
na5 prvi stavek, v katerem smo zapisali, da
je med dvema 5e tako oddaljenima planetoma zmeraj trajna harmonija.
16 Zakaj je tako? - Zamislite si Sonce kot desko, ki niha skupaj z vsem, in planete kot strune, napete deznjo. Ko planete strune, ki
kroZijo okoli z njimi nihajode deske - Sonca,zadene svetloba, kt rzhajaiz Sonca, pre-

vzamejo planeti prek svetlobe vse oblike

lastne Soncu. in jih spremenijo v zunanje
pojave.

17 In de upoltevate, da

so strune Saturnanapete dez isto Sonce kot strune Zemlje, na kateri prebivate, vam mora biti jasno, da bo
isti vzrok, ki deluje tudi na va5o Zemljo in
dovoli, da se njegove oblike izrazijo kot pojavi na Zemlji, enako deloval tudi na Satur-

In prav v teh dveh praznih enolidnostih je

vsebovana tolikSna raznolikost, da vsi skladatelji od Davidovih dasov pa do zdaj v vseh

svojih skladbah niso zajeli niti milijardneker ti zunanji toni v primerjavi

s pravimi, resnidnimi toni sami po sebi niso
nid drugega kot to, kar je mrtva drevesna
ga dela nje

Torej, kaj je pravzaprav ton? - Ni nid drugega kakor razodevanje neskondno Stevilnih duhovnih oblik, ki prebivajo znotraj
materije ali pajo vsaj napolnjujejo. In glede na toje deska nekega glasbila, ki ob tem
zaniha, samo neskonden svet, poln duhovnih ob1ik. In ko na primer zazveni neki ton,
ki mu redemo c ali a, se prek preprostega

18

tu

Ce bi na primer Zeleli hkrati vzeti sedemoktavski in petoktavski klaviq nihde ne bi nasprotoval trditvi, da ima vedoktavski klavir
globlje in vi5je tone od petoktavskega. Ko

fluid.

Ali

sta zrak

in eter med soncem in plane-

tom tisto, kar ustvarja svetlobo? Ali nista

veliko bolj samo pot, po kateri svetloba, ki
izhajaiznekega sonca, prispe do nekega plakije ustvarjen tako, daje zmoZen sprejeti svetlobo, ki prihaja nanj?
Zato v skladu s povedanim, kar zadeva na5e
nastaianie tonov, ne bomo imeli zrak za sred-

'-.... +

{+

il

neta,

-*

Hormoniio plonelov
AURA

APRIL - MAJ 2OO4 3I

*P*u****
klavir s svojo lestvico posepri petoktavskemu klavi{u niZali vi5ji toni, bo lestvica v sozvodju s pe-

pa vedoktavski
Ze tja,

ji

kjer

so

toktavskim tako dolgo harmonidno nara5dala ali padala kot pri petoktavskem, le da
bodo toni vedjega glasbila razumljivo modnejSi in bodo zveneli bolj izoblikovano kot

pri manjiemu glasbilu.

19 No zdaj vidite, imamo ptavzaprav

use.

-Le

takoj na zadetku sem dejal, da si bomo prej

5e na sploino ogledali vse divje Zivali na
Saturnu, preden bomo pre5li k opisu posebnosti domadih Zivali. In povem vam tudi, da
smo takSen splolni pregled Ze opravili. Kajti
opis produktivne modi Sonca, ki smo ga naredili pred tem je bil nujen, da bi tistega,
karje 5e treba povedati, ne imeli za dendanje ali vsiljen opis stvari na Saturnu, kot da
bi bilo onemu, ki kaj takega pripoveduje,
zmanjkalo Strene in bi si zato po sili razmer
moral pomagati s tistim, kar glede formalnih pojavov ponuja Zemlja kot planet. Redi
moram: vse Zivalstvo, kakrino je naZemlji
z majhnimi odmiki najdemo tudi na Saturnu, le da je glede na vse ostalo na Saturnu
tudi vedje in modnejie ter zaradi vedje kolidine svetlobe s Sonca tudi raznovrstnejie.
20 Ker pa so bile harmonidne razmere Le anatomsko razdlenjene, ne bo nihde, ki je verujodega srca, k temu nidesar pripomnil. Jaz
pa pravim: Za(eniiz va5imi najvedjimi pradavnimi sloni pa vse do najmanjle miSi ima
tudi Saturn na svojem povr5ju enake Zivali
kakor Zemlja, le da so glede na razmere veije in modnejie ter spreminjajo svojo barvo
od modre, zelene, rdede, bele in drne, barva
LivalinaZemljipaje zelo redko povem izoblikovana, ker so sondni Zarki 5e premodni,
in hkrati premalo lodeno padajo na tla. Kajti obarvanost j e zmeraj posledica svetlobe.
VaSe cvetlice so sicer prav tako obarvane z
vsakovrstnimi popolnimi barvami, toda barvi primanjkuje poseben Ziv lesk, zaradikaterega so vse cvetlice na Saturnu videti tako
Live, in taklna je tudi obarvanost Zivali in

val mo5kega in nato Zenskega spola; tukaj

naitevamo Zivali Satuma po vrstnem redu
koristnosti, torej, koliko so omembe vredne
glede na koristnost. Ker paje krava na Saturnu zelo uporabna Zival in torej veliko bolj
omembe vredna, jo je tudi bolj upravideno
opisati pred samcem, tj. pred bikom.
Kak5na Zwalje torej na5a buka? Kaklnaje
videti, kolik5naie in kie prebiva?
Buka ali saturnska krava je orja(ka, toda
kljub temu nenavadno krotka. In deprav je
neznansko velika, poje zelo malo, popije pa

toliko ved vode.

Ta Zival je med vsemi bitji tega planeta najkoristnejda in je s svojim izdatnim in nad-

tisti celini, ki smoio omenili naza(,etkurazkrivanja Saturna. Tam je ta krava neredko

visoka Stiristo klafter, od glave do repa pa
dvakrat toliko dolga. Njen trup nosijo Stiri
primemo dvrste noge, ki pa so v primerjavi
s

(NB

ljudi na Saturnu.
21 To bi bilo vse glede splo5nega pregleda StirinoZnih Zivali in drugega Zivalskega sveta

Tak5no kravo bi si na vait Zemlji zaZeleli Stevilni gospodarski industrij ski vitezi, pod pogojem, da ne bi pojedla ved kakor
navadna zemeljska krava, vode pa bi lahko
popila, kolikor bi si le Zelela in zmogla. eeprav bi si s saturnsko kravo tak5ni zelo gos-

Saturna. Zdaj si bomo od domadih Zivali na

kratko pobliZe ogledali samo tiste, kijih petoktavski zemeljski klavir nima.

podarsko usmerjeni ljudje v svojih mislih

5e kako Zeleli poslovno ukvarjati, pa jo le
pustimo na Saturnu - deravno ne bi bilo ne-

njima nogama je velikansko vime, ki ima

osem razmeroma dolgih seskov. Seski pa visijo, ko krava stoji, ved kot Stirideset klafter
visoko od tal.

Sdturnu.

Prva udomadena Zival, ki jo Zelimo omeniti, je velika udomadena krava prebivalcev

Satuma, ki jo imenujejo buka. - Mogode si

mislili: Zakq pa je treba omenjati kravo prej kakor bika? Pri tem ne gre za zoolo5ko naitevanj e i,ivali Zivalskega kraljestva po razvrstitvi, kakrino udijo tako imeno-

boste

vani zoologi, ko je treba najprej omeniti Zi-

32

AT]RA - APRIL - MA.I 2OO4

turnsko kravo.)
Kak5na pa je videti krava buka, ki Zivi na
Saturnu? -Kar zadeva obliko, je dokaj podobna tako imenovanemu turu (Zivali, op.
prev.), po velikosti pa se Zivali zelo razlikujeta - tako velika je, da bi bila navadna zemeljska krava na hrbtu saturnske krave komaj kaj vedja od muhe na hrbtu va5e zemeljske krave. Krava mo5kega spola ali bik pa
je za mudom najvedja Zival na Saturnu. Kravaje precej manjla od bika. Ko bi se takina
saturnska krava zna5la na vali Zemlji, bi z
njenega hrbta imeli boljii razgled kakor z

In kako tak5no kravo molzejo?

Ne tako
tak5na
krava
spusti
mleko
kar
sama. Zaradi svojega organizma ta Zival daje
ali zadritje mleko z nagonsko voljo. - Kako pa prebivalci Saturna vedo, da je krava
pripravljena dati mleko? - To opazijo po nakot pri vas

breklem vimenu, iival pa se tudi sama postavi mirno; navadno spije pred tem tudi
velikansko kolidino vode.
Ko se torej krava postavi mimo, takoj prihitijo prebivalci Satuma s svojimi velikimi,
vam Ze znanimi posodami iz bud, Siroko od-

prtino bude postavijo pod kravje seske in

loviti mleko, ki ga kra-

zadnejo vanjo skrbno

va prostovoljno spusti. Ko pa se krava znebi mleka, to zmerajrazglasizdonedim mrm-

ranjem.

10 Po tak5nem mrmranju jo zbiralci mleka

svojimi polnimi posodami naglo odkurijo izpod kravjega trebuha, dajih ne bi znova premikajoda se krava pomendrala z nadvse velikanskimi in teZkimi nogami. Pri kravi, ki
je stara ved let, se tega ni treba bati; ta nobene noge ne premakne toliko dasa, dokler
je 5e kdo pod njenim trebuhom. Toda pri
mlaj5i kravi, ki je razumljivo veliko ZivahnejIa, pa seje treba veliko previdneje spra-

mogode tudi na Zemlji ustvariti takino sa-

30
Domode Zivoli no Soturnu.
Krovo buko, noikoristneiio Zivol no

trupom kraj5e kakor noge zemeljske kra-

ve v primerjavi z nienim telesom. Med zad-

vse okusnim mlekom, ki je nekoliko rumen-

kasto, temeljni prehranski vir prebivalcev

Satuma. NajbrZ Zelite vedeti, koliko mleka
merjeno po va5ih merilih, da ta krava v enem
Satumovem dnevu. Ker se satumski dan ne
razlikuje veliko od zemeljskega, se ne dudite preved, de vam povem, da da tak5na krava ob dobri redni molZi marsikdaj tisod va5ih veder mleka na dan.

va5ega Plabutscha--, deprav tudi krava na

Saturnu ni povsod enako velika.
Vedja zdruiba tak5nih kravje predvsem na

viti k delu.
-

NB

..

Nota bene = pa1i, pctmni, ne pozabi ( opomba, ki opo-

zarja na kako besedilo v knjigi, dokumentu, op. prev.)

Gora blizu Gradca.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
T
o

J
a
f

izdelujejo iz tega mleka

veliko masla, masti in sira - to ie niihova

11 Prebivalci Saturna

pogla'u itna hrana. zlasti sir. namazan z maslom in medom. Toda med na tem planetu ne

izvira od debel, temved iz nekih nadvse prijetno di5edih roZ z velikimi dalami, ki so
dez polovico napolnjene z medom.

12 Zdaj torej vemo, kako vse prebivalci Saturna uZivajo to mleko. - Potemtakem nam ne
ostane ved drugega, kot da vam povemo le
5e to, kakine barve je krava. - Trup krave je
vse do najniZjega dela trebuha, ki je povsem
bel, modrikasto siv. Toda noge, tam kjer iz-

raidajo iz telesa, prehajajo zmeraj bolj v

temno modro, in sicer tako sprednje kot zadnje. - Rep te iivalije temnejii od trupa in
na koncu ima nadvse modno cinobrasto rded
5op dlak. - Vrat je masiven in vitkejKi od
trupa, in od glave pa vse do sprednjih nog
na vsaki strani pora5den z modnimi dolgimi, prav tako cinobrasto rdedimi dlakami

ena dlaka je neredko dolga petsto klafter.

Tudi glavaje v primerjavi s preostalim telesom Zivali bolj majhna - rnbrez rogov. Bikec pa ima podobno kakor gams dva pokondna majhna rogova. upognjena nazaj.
13 Uhlji na kravji glavi so res nekaj posebnega; vsakje neredko dolg od trideset do Stirideset klafter in Sirok pribliZno tretj ino te mere. So bleldede beli. ielo te Zivalije svetlo
modrosivo in v predelu razmeroma velikih
odi nekoliko temnej5e. Gobec je prav takSen kot pri zemeljski kravi. Prav tako gol in
temno siv. - Vse drugo je dovr5eno oblikovano in podobno kot pri vaii divji kravi.
14 Ali so krave v hlevu? - O ne, kravaje prevelika, da bi ji lahko postavili primerno veIik hlev. Pad pa jih redijo v Zivih vrtovih.
Prebivalci Saturna podobno kot bi ogradili
obseZen travnik, nasadijo naokoli tako imenovana zidna drevesa, (ez katere omenjena
krava, deprav je velika, ne more, ker ima,
kot Ze veste v primerjavi s trupom sorazmerno kratke noge in jih zato pri hoji ne
more nikoli dvigniti od tal na Saturnu ved
kakor pet klafter visoko, merjeno v valih
merah. Toliko o kravjem hlevu! Seveda pa
je tako ograjeni travnik neredko tako velik
kot trikratna povr5ina va5e domovine.
15 Koliko krav ima torej prebivalec Saturna? Povem vam, lastnik desetih takinih krav in
dveh bikov je Ze nadvse bogat.
16 To je torej vse, kar bi bilo omembe vrednega

o tej kravi. Zdq pa preidimo k neki drugi,

prav tako uporabni domadi Zivali, in sicer tako imenovani modri domadi kozi. Ogledali
si jo bomo ob naslednji priloZnosti.

Le namolzejo prebivalci Saturna zlahka deset do dvajset veder mleka po va5i meri.

3l
Modro kozq.
Blooovno meniovo z nienim mlekom.
" Zqhuolno' kozio slovesnost.
Povezonost prebivolcev Soturno z

tam zamenjajo za nujne redi, ker na tem planetu ni druge oblike trgovanja kot blagovna
menjava. In ti izdelki so za blagovno me-

njavo prebivalcev gora zelo primerni, saj

omenjena koza ne Zivi v dolinah in ravninah, ampakje pogostejla v visokogorju, kjer
marsikdaj s svojimi naprej zavitimi rogovi
podobnimi lopati, iSde hrano pod snegom.
Nekaj takega pa bi vi Ze lahko razumeli, ker
so tudi na planetu, kakr5en je Saturn, prav
tako kot na Zemlji, najvi5ji gorski vrhovi,

duhovnim svetom.
Volno modre [o7e. in koko io
uPoroblioio.

Kak5na Zival pa je Ze omenjena "modra koza"? - Za manj premoZni del prebivalcev

Saturnaje to nadvse uporabna in nepogre5ljiva Zival, zlasti za prebivalce gora. Tam ni
mogode gojiti saturnske velike krave, ker zanjo ni dovolj hrane, predvsem pa je prema1o vode, s katero bi si lahko ta krava pogasila hudo Zejo.
In kak5na je modra koza? Ali je podobna
kakr(ni koli kozi na vali zemlii? * O ne,
nikakor! Pad pa bolj severnemu jelenu, ki
prebiva na najsevernejiemu delu vaie celine, le daje razumljivo stokrat vedja, seveda
v prostorninskih izmerah, kakor severni jelen na Zemlji. Modra koza ima med zadnjima nogama primerno svoji viSini zelo veliko vime s Bestimi seski. iz teh ob dasu mol-

Kozje mleko sicer ni tako sladkd kot tisto,

ki ga da velika krava, je pa toliko bolj diiede, in, kot ste vajeni redi, izdatnejie. Zato
prebivalci gora dobre mledne izdelke velikokrat prineso v doline in na planote terjih

zlasti ob senci pod obrodem prekriti s snegom in ledom.

Ta lival je sama po sebi nekoliko plaha; de
pa liudie z njo lepo ravnajo, se tako udomadi in spoprijatelji, da jih spremlja povsod,
skoraj tako kot vas va5i zvesti psi. Zato jo
morajo prebivalci Saturna, de se kam odpravijo, priv ezati z dolgo modno travnato vrvjo
za kak5no drevo, da ostane doma. Prebivalci Saturna, zlasti tisti, ki prebivajo v gorah,
enkrat na leto celo priredijo slovesnost in se
tako zahvaliio Velikemu duhu za to koristno

iival.
5 Na slovesnost

pripeliejo mnoZico najlep5ih koz

AURA - MAJ . JUNIJ 2OO4

25

Hffi$##

in sicer s polnimi vimeni. Na za to dolodenem kraju jih postavijo v krog in pomolzejo

v najlepSe in nadistejSe posode. Ko to hitro
opravijo, odpeljejo Zivali k bliZnjemu ribniku ob deZevnem drevesu injih tam hkrati z
dolZno zahvalo napojijo z nadvse dobro in
disto vodo. Nato jih spustijo, da se lahko pasejo na zelo bujnih pa5nikih ob taklnem deZevnem drevesu. Ljudje pa se vmejo tja, kjer
jih v lepih posodah daka sveZe namolzeno
mleko.
Vsak vzame svojo posodo in jo odnese v tempelj, pripravljen posebej za to slovesnost.
Tempelj je navadno zasajen iz Zarkastih dreves ali pa, de so na voljo zrcalna drevesa, iz
zrcalrrih. Pravim "zasajen" zato,ker so na tem
planetu vsi templji namenjeni sluZbi boZji, iz
najlepiih dreves, ki rastejo iz tal, in niso iz
stesanega lesa kot pri vas. Drevesa potem
vzdrZujejo podobno kot vi v vrtu tako imenovane Spalirne drevorede, ki so postavljeni v dolodenem redu, injih potem umetelno in redno obrezujejo. Tak5en tempelj, ki
kar sam zraste, je dudovit zlasti tedaj, ko
cvetijo drevesa, desa takega si na Zemlji
sploh ne morete predstavljati. Navadno je
tudi tako velik, da bi od svetega vhoda pa
do izhoda na nasprotni strani potrebovali
slab dan hoda.
Ko ljudje svoje z mlekom napolnjene posode
iz bud odnesejo v tak5en tempelj, se najprej
zahvalijo Velikemu duhu za obstoj tako koristnih Zivali in nato 5e za mleko, ki sojim ga
dale. Ko to opravijo, se dvigne najstarejSi med
njimi in ukaZe, naj vsi poboZni zbrani leZejo
na tla, in sicer z obrazom proti tlem.
Najstarejli pa zte rlavzgor in prosi Velikega
duha, naj pride nadenj Duh svetlobe in mu
pove, kaj naj storijo v sveti5du, da bi bilo
Velikemu duhu po volji. In ker so prebivalci
Saturna, predvsem tisti z gora, skoraj neprenehoma v stiku z duhovi svojih nebes, se
zmeraj zgodi, da se po tak5ni pro5nji najstarejlega med njimi, spusti k njim sijodi duh
v dlove5ki podobi injim razodene, kako naj

bi ljudstvo ravnalo.

Ko se tak5no razodetje konda, ljudje spet

vstanejo in najstarejBi jim pove, kaj je sprejel. Po takSni pridigi Velikemu duhu znova
prinesejo dar. Po spo5tljivo opravljeni darir
vi se ljudje obeh spolov odpravijo k svojim
posodam z mlekom injih odnesejo k najstarejSemu, da jih blagoslovi v imenu Velikega
duha. Potem se s posodjem odpravijo nazaj,
se objamejo in vsak povabi vsakogar k svoji

posodi z mlekom, ob kateri je pripravil 5e

vrsto drugih jedi. Po takSnem povabilu se v
templju gostijo, pogovarjajo in izmenjujejo
novice.
10 Ko ob tej priloZnosti d,ez dan veselo pouZijejo skoraj vse, kar so prinesli, se spet zahvalijo Velikemu duhu; prebivalci Saturna
skuiajo to marsikdaj oplemenititi 5e s petjem vam ie znanlh ptic (kjer te pad so) toda ne z najbolj5imi pevci, temve(. z vam

26

AUM - MAt -.ruNr.r

2oo4

ie

znanimi pevci druge vrste.

32

Po kondani zahvafi vsi tempelj zapusrijo. am-

pak, dobro si zapomnite, nikoli skozi sprednji sveti vhod, temved skozi zadnjega, kije
doloden za ljudi; sveti vhodje le za najstarej5ega med njimi in za duhove ludi. Ko so
ljudje spet zunaj templja, poklidejo svoje koze, ki se 5e vedno zadovoljno pasejo okoli
ribnika ob deZevnem drevesu. Koze se takoj
odzovejo klicu svojega gospodarja in last-

nika.
Vidite, to j e najpreprostej 5a slovesnost lj udi
na Satumu. Kako je z najvedjimi slovesnostmi in najpomembnej5o sluZbo BoZjo, pa vam
bomo razkrili ob opisu ljudi na Saturnu.
13 Ko se prebivalec Satuma s kozo vme domov, Zival znova pomolze in jo spet spusti
na prosto. Kajti tej Zivali prebivalci Saturna
ne postavljajo hlevov. Pa tudi nobena od njih
ni trajna last nikogar; ko Zival s polnim vimenom pride k dloveikemu prebivali5du, jo
ljudje pomolzejo in nato spet spustijo na
prostost. Tldi za njeno hrano in varovanje
jim ni treba skrbeti; Zivali same skrbijo zase
in so tako domade, pijazne in zveste, da
zmeraj ob pravem dasu pridejo k dloveikim
bivali5iem. Ne potrebujejo ne pastirja ne
paznlka, ker na Saturnu, zlasti v hribih, ni
nobene divje Zivali.
14 Kar zadevayamZe znane. nekoliko sovraTno razpoloZene divje, neudomadene Zivali,
te navadno Zivijo, kot Ze veste, samo na obmodjih zelo oddaljenih od velikih celinskih
deZel, kjer prebivajo ljudje, in od njih lodenih z vodo. V kopenskih deZelah se naseljujejo samo na predelih, kjer ni ljudi ali pa
kamor ti zaidejo samo obdasno iz radovednosti, in neredko iz nekak5ne lakomnosti.
Toda v gorah le izredno redko Zivi, kot Ze
1

veste, kak5na divja ali neudomadena Zival,

kakrlna je plaha >konidasta noga<, ki jo Ze

poznate.

15 Iz povedanega boste sami razbrali, kako lahko je prebivalcu Saturna posedovati to Zival
in kako koristnaje ljudem tega planera. In s
tem smo povedali vse, karje bilo vrednega
izvedeti o tej Zivali.
16 NajbrZ niti ni treba omeniti, zakaj se ta Zival
imenuje modra koza. Kak5ne barveje, pove
Ze ime. Lahko pa k temu dodamo, da ima ta
Zival veliko nadvse fine in obilne volne, tak5ne, kakr5no imajo tudi va5e ovce. Iz nje si
prebivalci Satuma, zlasti prebivalci gora, izdelujejo razna uporabna topla obladila, primerrl.a za hladnejie obdobje sence. Volno
najprej odistijo, jo spredejo v lepe enakomerno debele niti in iz teh potem s posebnimi pripravnimi pripomodki stkejo raznovrstno blago razlidnih vzorcev.
17 In kaj se zgodi z mrtvo Livaljo? KoZo
oderejo. Meso odvrZejo v globoko jamo, kajti prebivalci Saturna skoraj ne jedo mesa.
18 To bi bilo vse o tej Zivali. Naslednjid bomo
spregovorili o neki drugi omembe vredni domadj iivali.

ji

Soturnski domodi hlopec fur,

udomodeno yrsto optce.
O soturnskem osu. konii[i. ovcoh in
drugih'vrsioh Zivoli.
Uporabnost Zivali, ki jo bomo opisali, razberemo kar Ze iz njenega imena, tako kotje
mogode iz poimenovanja prejXnj e Livali razbrati njeno barvo; Ze ime namred pove, kaj
Zival podne in kako s svojim podetjem koristi prebivalcem Satuma.
Kaj potemtakem podne ta iival? Prebivalcem Saturna zaleZe toliko kot prav drag in
marljiv hlapec svojemu gospoda4t naZemlji. Zelo natandno opravi skoraj vsa tista dela, ki veljajo za teZko opravilo na va5em pla-

netu; obdeluje zemljo, prinala vodo v hiSo,

nabira drva injih pripravlja za uporabo ljudem, disti po1ja, lovi Skodljive divje Zivali,
ponodi zvesto varuje gospodinjstva in 5e vrsto podobnih opravil.
Torej vidite, kerje tako uporabna, sojo prebivalci Saturna poimenovali fur, kar bi v va-

5em jeziku pomenilo 'zvesti hlapec'.

Kaj podne omenjena Zival in kako se imenuje, ste pravkar zvedeli. - In kaklna je
videti ta koristna domada Zival? - To pa je
povsem drugo vpra5anje. Alije tudi na vaii Zemlji Zival, ki bi ji bila podobna po obliki? O da, tudi naZemlji Zivijo njej podobne Zivali, celo zelo veliko jih je in prav
raznovrstne so. Ampak naZemlji so te Zivali popolnoma divje, na Saturnu pa prav

nasprotno, sodi ta Zivalska vrsta med naj-

bolj udomadene iivali in je tako udljiva,

da se zelo kmalu priudi Stevilnih nujnih dlove5kih opravil. In kako se na vaii Zemlji

imenuje ta Zival, kije zaradi svoje naravne

zasnove in telesnih lastnosti tudi uporabna za vedino opravil, tako dajo ljudje lahko udomadijo in priudijo razlidnim dloveS-

kim opravilom. Vidite, to so na va(iZemlji opice; zlasti tiste, ki jih poznate pod imenom orangutan.
Ta bitja so, kot je bilo Ze omenjeno, med
vsemi Zivalmi na Satumu najuporabnej5a in
pripravna zanajrazlldnej5a opravila. - Ali
prebivalca Saturna vzdrievanje tak5ne Zivali veliko stane? - O ne, te Zivali so najcenejli sluZabniki na Saturnu, ker ne zahtevajo drugega. kot da ljudje lepo ravnajo z njimi injim obdasno dajo kakien sadeZ iz svoje
roke. To paje tudi vse, kar tak5en delavec
zahteva od svojega gospodarja.

Le de kdo z njimi grobo ravna, se navadno

ma5dujejo tako, da postanejo nezveste in
njegovo hi5o za vedno zapustijo. ie pajih
hode na silo zadr?ati, ga daka razmeroma
hud boj, v katerem pazmeraj zmagaLival.
- Ce kak5en prebivalec Saturna tak5no Zival kakor koli uZali inji potem, ko se ta hoNadalievanie na strani

3l

Nadaljevanje s strani 26

njeni Zivali. Usmerimo se 5e k neki drugi

domadi Zivali, ki jo zelo cenijo prebivalci
Satuma, ki prebivajo v niZinah in dolinah.
16 Kak5na Zivaljeto? -Zeloje podobna vabemu domademu psu. Kar zadeva njeno koristnost, jo zandi njene modi in spretnosti
uporabijo za vse, za kar tporabljate vi svoje konje, le jahajo je ne, tega pa prebivalci

odpraviti od hi5e, z yed sadeZi, ki jih drZi

v roki da vedeti, da svojo napako obZaluje
in jo hode z darilom popraviti, se prizadeta
Zival kmalu tudi premisli in znova postane,
tako kot prej, zvesta sluZabnica svojemu
de

gospodarju.
S dim pa se hrani ta koristna domad.aLival?
- Navadno z raznovrstnimi sadeZi niZjih dreves in grmovja, ki jih ljudje le redko uZivajo, premoZni pa sploh ne. Iztegazlahkarazberete, kako malo ti domadi posli stanejo
svoje gospodarje. In de 5e pomislite, da je
taklnih sadeZev, ki jih prebivalci Satuma ne

uZivajo, obilo in da za neunidljivo obleko

omenjenih sluZabnikov skrbim Jaz, potem
prej omenjeno 5e bolj razumete, namred, kako nadvse poceni je za prebivalca Saturna

takien delavec.

de smo Ze toliko govorili o koristnosti te

Zivali, si oglejmo, kak5ne oblike j e Zival. Ze prej sem sicer omenil, daje zelo podobna opicam na vaSi Zemlji. Toda, kerje na
Saturnu vse tudi po postavi bolj dovr5eno
in popolnejle, so tudi nali zvesti domadi sluZabniki veliko popolnej5i in postavnejli kot
tako imenovani orangutani na va5i Zemlji.
Te Livali so tako zelo podobne ljudem na
Saturnu, kot na va5i Zemlji tako imenovani
bu5mani prebivalcem Evrope ali zahodnih
obmodij Azije.
Kar zadeva koZo, je ta tudi pri teh saturnskih orangutanih povsem poraSdena z dlako. Z dlako so poraldene tudi dlani in ves
obraz. Roke in noge so praviloma tudi veliko tanj5e in zato tudi manj mi5idaste kot pri
ljudeh na Saturnu, ki so vedinoma vsi zelo
dobro in lepo raideni, vendar so po glavi in
tudi na obmodju spolnih organov neporaSdeni. Kar zadeva barvo, so ljudje na Saturnu neredko sijode beli in samo tu in tam prebivalci v nekaterih niZinah nekoliko rdedkasto rjavi; bar.ra dlake te Zivali pa je ali

svetlo modra ali pa tu in tam prepredena s

sivo. Nepora5deni deli pa so bledo rdedi.
10 Kako velika pa je taklna Zival? Skoraj tako
kot Zenska na Saturnu; toda takino, ki bi bila vedja od odraslega saturnskega moikega,
ni videl nihde.
1 I In kje ta iival na Saturnu najved prebiva? de pomislite, da so vse kopenske deZele pod
enim in istim nebesnim svodom, potem boste razumeli, de vam povem, da je ta Lival
doma skoraj v vseh kopenskih deZelah; posebno rada se zadrZuje pri prebivalcih gora;
tovrstne Zivali na vsem planetu pa

se

le zelo

malo razlikujejo po obliki in barvi.

12 Toda ta vrsta opice ni edina svoje vrste, ki
prebiva na tem planetu; tam Zivi za vale pojme skoraj neizmerno veliko razlidnih vrst
te iivali, vse pa so divje. Na marsikateri celini je teh Zivali toliko, da so neredko v hribih cela krdela, ki ne prizanesejo marsika-

Saturna tudi sicer ne podnejo. Prebivalcu Satuma je zelo pod dastjo, da bi s svojo plemenito postavo sedel na neplemenito Zival,
in tudi z nobeno drugo redjo ne pride tako
hitro daled kakor prav s svojimi nogami.
17 Tudi teh Zivalije na Saturnu zelo veliko vrst
(ali ras, kot temu vi redete); razlidne so na
razlidnih celinah inrazen nekaterih posebno majhnih vrst skoraj vse in povsod uporabljajo za isti namen.
18 Te Zivali pa sploh niso lepe. Njihova barva
je sicer podobna barvi vedine satumskih Zivali, le da je nekoliko bolj umazana in manj
Ziva. Med va5im zemeljskim psom in to Zivaljo na Saturnu skoraj ni razlike, tazen y
velikosti. Najvedja vrsta te saturnske Zivali
je za petstokrat vedja od vaiega psa. Na
splo5no pa so, kot je bilo Ze povedano, podobne va5im psom in tudi na Satumu poleg
drugih redi opravljajo enake naloge kot va5i psi. - Toda ne lajajo, temved rendijo, kakor bi grmelo. Rendanje je pri vedjih vrstah
razumljivo modnejle, in kot vi pravite, impozantnej5e kot pri manj5ih.
19 Toje znova vse pomembno o tej Zivali. -Mogode pa se spra5ujete: Mar na Saturnu ni Zivali, ki bi bila podobna zemeljskemu plemenitemu konju? Povem vam, da je tudi na Saturnu neka vrsta konja, vendar sodi med div-

jeiivali, ker

ga nikoli ne udomadijo.
na Saturnu ni ovac? - Da, so, toda tudi
te niso udomadene, temved divje. Marsikdai
jih celo lovijo, ker imajo lepo in mehko ko-

20 Ali
io.
21

teremu plemenitemu sadeZu prebivalcev Sa-

tuma.

13

Toda prav ob taklni priloZnosti se nali zvesti

hiSni varuhi izka1ejo kot dobri sluZabniki
saturnskih prebivalcev. Krdelo, ki se bliZa
sadnim drevesom, opazijo takoj in tedaj
spustijo iz rok vse, ter se gnani od jeze in
besa zaZenejo proti nepovabljenim prisklednikom. Gorje nesramnemu roparju, ki bi ga
dobili v svoje izredno modne roke! Gotovo
se jim ne bi izmuznilll, saj bi ga takoj raztrgali na ko5dke.
14 Ker vse manjle vrste teh Zivali instinktivno
vedo, kako zelo sovraZno bi jih sprejeli tovariSi iste vrste, so takini spopadi nadvse
redki; zgodijo se samo tedaj, ko jih k temu
prisili najhujla Zivljenjska nuja. Toda tega
se ne drznejo storiti podnevi, temved samo
ponodi, ko je predvideno obmodje 5e v senci obroda (to pomeni prebivalcem Saturna
toliko kot vam zima).
15 Tako, izvedeli ste vse pomembno o ome-

22

Na tem planetu je 5e cela mnoZica razlidnih

vrst Zivali, ki so na videz podobne va5im
domadim livalim, tu pa Zivijo kot divje.
In tako smo kar se da na kratko predstavili
celotno Zivalsko kraljestvo. ." le malo
potrudite in si skulate predstavljati vsako
posebej opisano Zival tako, kotje v naravnem stanju na Satumu, vam to na podlagi
teh slikovitih opisov ne bo teZko. Velika raznovrstnost vam bo na novo dokazala, kako

i"

dudovito raznovrstne so Moje neizmerno

Stevilne stvaritve. In de so tako raznovrstne
in lepe Ze na takbnem planetu, kako dudovi-

te in velidastne so Sele na prostornih tleh

Sonca - in kako neizrekljivo dudovitej5e,

vedje in raznovrstnej5e so 5e1e v duhovnem

svetu; v primerjavi s tem je namred materialni, naravni svet samo zunanja, mrtva skorja
nekega drevesa.

23 Toda o tem in

Be marsidem vam bom primerjalno govoril 5e1e ob opisu ljudi na Satumu in zato ostanimo za danes kar pri po-

vedanem.
AURA - MAJ - JUNIJ 2OO4

3I

ffiffiffi#

33
Liudie no Soturnu.

Niihov lod,,poselienost in nodin

btvon;o.

O ljudeh na Saturnu sem povedal Ze marsi-

kaj in 5e veliko bi lahko govoril o gospodarjih tega planeta. Iz povedanega boste lah-

ko spoznali, kaklna je ureditev na tem pla-

netu in kak5nega duha otrok je.

Ker pa je pravi red vedno in povsod temelj
vsake modrosti, si bomo tudi tukaj ogledali
ljudi tako kotje treba, najprej po njihovi zunanjosti in oblikovanosti, nato po duhovni
plati in vse, kar sodi v obmodje duhovnega
- deZelno ustavo, obrt in kondno tudi sluZbo BoZjo. -Zdal papojdimo k videzu ljudi
na Satumu.
Ali je bil na Satumu ustvarjen le en dloveSki par ali pa je bilo ob istem dasu na razlidnih krajih ustvarjeno ved dlove5kih parov?
- Glede tegaje na vseh planetih enako kakor na Zemlji. - Torej vsi ljudje, ki Zivijo
na Saturnu, izvirajo iz enega dloveikega para. -Vendarje zgodovina ljudi na Saturnu
za ved kot milijon zemeljskih let starejSa kot
zgodovina ljudi na Zemlj|
Ker mo5ki in Zenska na Saturnu vse Zivljenje ne spodneta ved kot Stiri potomce, boste
tudi razumeli, ko vam povem, zakaj je ta

planet veliko manj obljuden kakor Zemlja,

na kateri bivate. In tako prebivajo na obseZnih celinskih deLelah, od katerih je marsikatera vedja kakor Azija, Afrika in Evropa
skupaj, ljudje tako narazen, daje razmerje,
kakrino je pri vas na vasi, na Saturnu nadvse redko.

ilovebka bivali5da so vedinoma tako oddaljena drugo od drugega, da bi morali potovati od bivali5da do bivali5da dveh sosedov
deset do dvanajst dni, de bi se lahko telesno
prestavili v katero od teh celinskih deZel. V
goratih predelih pa so tak5na daled medsebojno oddaljena bivaliSda obidajne bivalne
razmere na tem planetu. Le v pokrajinah,

ki leZijo globlje v notranjosti, ob velikih

32

jezeth ali vodovju, so ljudje nekoliko bolj

gosto naseljeni.
Kjer pa so prebivali5da Saturnovih prebivalcev taklna, pa tam ne Zivi le nekaj ljudi, temved vsa Stevilna druZina, ki neredko
Steje tisod do pet tisod glav.
Kakina pa so potemtakem bivali5da, kjer
najde dovolj prostora toliko ljudi? - Najprej je treba povedati, da imajo ljudje na
Saturnu radi dovolj prostora. O znadilnostih njihovih bivali5d paje bilo vse povedano Ze na zadetku, ko smo opisovali prvo,
poglavitno drevo tega planeta. Biloje tudi
redeno, daje prav to drevo prebivalcem Saturna bivali5de, na katerem najraje prebivajo. Ni treba, da bi znova opisovali poglavitne znadilnosti tega drevesa - kako neAURA - MAJ . JUNIJ

2OO4

navadno je in iz ved debel in da si na njegovih Sirokih, skoraj vodoravnih vejah ljudje urejajo bivali5da.
i Da, tak5no drevo je na tem planetu prav
nekaj takega, kot pri vas kak5no pomembno mesto. Posamezne veje in stranska debla
dodelijo v last zadetniku rodu vsake druZine kakor pri vas hiSe v mestu. Razlika je le
v tem, da v tak5nem drevesnem mestu prebivajo le krvni sorodniki, v va5ih mestih
pa si lahko postavijo hiSe tudi tujci.
) Mogode boste razmiSljali in vpra5ali: Kako pa lahko ljudje spijo na vejah, ne da bi
kdo padel z nje, ko se obrne v spanju? Poglejte, to se tam zlepa ne more zgoditi kakor vam, ki lahko padete s postelje, de se
obrnete v spanju. Kajti vodoravno rastode
veje so tako debele in Siroke, da bi lahko
na vsaki posamezni iz drevesa poganjajodi
veji razmestil vse hiSe vaiega glavnega
mesta, pa bi 5e ostalo dovolj prostora za
voZnjo in jahanje.
10 Poleg tega iz vsake veje izraida na njenih
Sirokih robovih v vodoravnih vzporednih
smereh 5e cela mnoZica vej, ki so namenjene sadeZem tega drevesa. Te veje so
zlasti ob deblu opazno debelejie, tako da
dlovek ne bi mogel pasti z nje, deprav bi
pri hoji, lei.e ali stoje za5el dez njen rob.
detudi bi se komu celo zgodilo, da bi neprevidno padel s stranske veje na tla ali z
zgornje veje na spodnjo, se v takinem primeru ne bi niti najmanj po5kodoval; zakaj - pa tudi Ze veste. Na Saturnu je zara-

di privladne sile med planetom in obro-

in tako tudi dlovekovega, pomembno zmanjSana, zato nihde na tem planetu, detudije
5e tako teiak, ne more pasti tako modno
kakor na Zemlii.
dem specifidna teZa vsakega telesa,

Ko pa veste to, ste lahko glede padca z vej

pomirjeni. Na tem planetu si vse od zadetkov njegove poselitve ni 5e nihde zlomil

noge ali roke ali pa si po nakljudju naredil
luknjo v glavi, kar pa pri vas naZemljini

harska umetnost. - V stesanih hi5ah hranijo tudi mledne izdelke in plemenite sokove iz jagodidja v vamie znanih posodah.
15 Toda v stesanih hiSah ne jedo in ne spijo,
temved to podno le v Zivih. Kajti prebival-

l6

temved so povsem odprte k nebu. Hi5a, pokrita s streho, bi bila za prebivalca Saturna

najhuj5a mora. Pravijo, da je vse kar prihaja na planet odzgoraj nebeSki blagoslov,
ki tlom dobro d6. Tudi prebivalci so na tleh;
le zakaj naj bi se umaknili in skrivali pred

nebeikim blagoslovom? Ta jim zanesljivo

lahko 5e bolj pomaga, da so bolj Zivi, in

tudi ved nebelkega blagoslova potrebujejo

kot tla njihovega planeta, ki so sama po sebi v njihovih odeh le mrtva snov.
17 Zdaj torej vemo, kako so narejene te hi5e.
Ne vemo pa 5e, kako so oblikovane in kako
velike so. - Navadno so zvezdaste oblike,
pribliZno tak5ne, kot vi navadno riSete tako
imenovano vetmico; vdasih imaio osem,
vdasih Sestnajst in vdasih dvaintrideset krakov - pri demerje vsak tak5en zvezdni krak
shramba zaLiveL in pijado. Sredi velikega
okroglega prostoraje okroglo ognjiSde, na
katerem gori ogenj. Da je takino ognjiSde
po velikosti primerno viSini prebivalcev Saturna, je razumljivo samo po sebi.
18 Tak5na zvezdasta hi5a je po va5ih merah
neredko tako prostoma, dabi vi potrebovali
dobro uro hitre hoje, de bi hoteli priti iz enega vrha zvezde do nasprotnega. Poleg tega,
da je dolga, je tudi tako visoka, da lahko
vsak prebivalec Saturna, to pomeni mo5ki,
stoji v njej pokonci in udobno gleda dez nje-

tako redko.

12 Vas zanrma, alije to drevo edino bivali5de

ali hiSa za prebivalce Saturna? - O ne, tudi
ti imajo poleg taklnega poglavitnega prebivali5da 5e celo vrsto hi5, v katerih prebivajo med mrzlim sendnim obdobjem.
13 Te hi5e so razli(no zgrajene. Deloma so stesane iz modnih vej vam i.e znanega modnega piramidnega drevesa, deloma pa so
iive - iz rastodih vitkih drevesn rh vrst. 2ivih rastodih hiS je ved kakor stesanih. Toda med Zive hi5e vedno postavijo 5e stesane, v njih prebivalci Saturna hranljo LiveL.
14 Ogenj kurijo samo v stesanih hiSah; na
njem pripravljajo raznovrstne jedi, kuhajo
in pedejo; ne sicer tako umetelno kot pri
vas, temved bolj tako kot si vi vdasih spedete jabolko ali skuhate delnje a1i razhtno
zelenjavo in nekatero okusno koreninasto
zelenjavo. Glejte, v tem je vsa njihova ku-

ci Saturna ne prenesejo, da bi dlje dasa bivali ob kaklni mrtvi stvari, torej v hi5i iz
podrtih dreves ali v bliZini mrtvih ljudi ali
Livali. Zato uporabljajo stesane hiSe bolj
kot delovne prostore in shrambe.
Mogode bi radi vedeli, kako velika je tak5na stesana hiSa in kakinaje videti? - Tak5no Zeljo vam pa lahko takoj izpolnim. Te
hi5e imajo prav tako stesan vendni zidec
kakor vale valke hi5e, le da nimajo strehe,

ne stene.

19 Ali

20

21

hi5e tudi krasijo? -To ravno ne, le obtesana drevesa ovesijo z vsakovrstnimi lepimi listi. - To je vse, kar zadeva hi5e.
Zdaj ko smo torej pobliZe spoznali stesane
hi5e in gospodarska poslopja na5ih prebivalcev Satuma, si oglejmo 5e Zive hiSe.
Kak5na je oblika Zivih bivaliSd? - Na zunaj
so povsem okrogla, z enim samim vhodom,

in sicer obrnjenim proti vzhodu.

- Za postavitev tak5ne hiSe uporabljajo samo dve

vrsti dreves. Lepie in razko5nejBe hi5e so iz
vamieznanThzrcalnih dreves, ki rastejo tesno drug ob drugem; manj razkoine in manj
okralene pa iz oplemenitene vrste vamie
znanih zidnih dreves.
Nadaljevanje v prihodnji Stevilki
Prevedla Daja Kiari

a
o
I

v
I
l

22 Tla v tak5ni hiSi so ravna. povsem jih izravnajo: nato po njih raztrosijo tra\ no \eme in iz njega zraste nadvse gosta, toda zelo

kratka trava. Videti je kot Zamet in tako

po vsakem koraku saturnskih
takoj postavi pokonci, ko da ne bi bil

proZna, da

ljudi

se

nihde niti stopil nanjo.

23 Tudi sredi bivalne hi5e je vedje okroglo,

razmeroma viSje ognjiSde, ki je prav tako
z vseh strani obraslo s podobno travo. Da
bi si lahko vsaj pribliZno predstavljali njegovo velikost, obseg in viiino, naj povem,
da je premer ognji5da povsod enak Stirikratni viSini moikega na Saturnu, ognjiSde
pa je nekoliko viSje od moikega kolena moikemu sega pribliZno do polovice stegen, Zenski pa do polovice trupa.
24 In demu uporabljajo prebivalci Saturna to
ognji5de? V enak namen kakor vi mize,
namred za postavitev jedi in pijad.
25 Toda pri takini mizi ognji5du, dolgi za pribliZno dva moZa, je prav tako stoZec z odrezanim vrhom, katerega osnovna ploskev
ima trikratni premer ognjiSda. Vrhnja ploskev je velika le toliko, da lahko dlovek na
niei udobno stoji. StoZec je visok prav to-

proti ravnim tlom kot tridesetih stopinj; nato zaspijo in podivajo v tej legi vse do zadetka sondnega vzhoda. Kljub senci pod
obrodem sonce dobro vidijo, ker obrod nikoli porsem ne pokrira sonca. zmeraj se
ga 5e malo vidi. Tu ali tam obrod, kjer je
nekoliko Sir5i, sonce pokrije, vendar to ne
traja dolgo, najdlje pol dneva - po preteku
tega dasa pa se znova prikaZe majhen rob

liko kot molki in tako kakor tla in hi5no

ognjiSde obrasel z enako travo; uporablja-

jo ga za patriarhalno druZinsko priZnico.

Nanjo se vsak dan pred sondnim zahodom
povzpne najstarej(i druZinski dlan, okoli
katerega se zbere vsa druZina, da bi iz njegovih ust sliiala, kaklna je volja Velikega
duhaza nod in ves naslednji dan.
26 In kaj 5e sodi med opremo taklne hi5e? Povsem v ozadju, prav nasproti vzhajajodemu soncu, je !e dodaten okroglast zid,
podoben omenjenem stoZcu, in prav tako
obraiden s travo. Se zdaled ni tako visok
kot osrednja priLnica, zato pa veliko obseZnejli in z ve( blagimi upogibi. In za kaj
uporabljajo takien tretji okroglasti zid? Poglejte, to je postelja ali podivaliSde viso-

kih ljudi na Saturnu.

27 Ko se odpravijo k poditku, najprej obloZijo upogib na zgornji strani z mehkimi blazinami in potem leZejo posamidno v upogib takinega velikega okroglastega zidu.
Moiki se namestijo v delu, ki je usmerjen
proti sondnemu vzhodu, Zenske pa v delu,
obrnjenem k sondnemu zahodu. Vsi leZejo
tako, da po vaiih merah tvorijo s telesom

sonca.
oprema hi5e, v kateri
prebivajo prebivalci Saturna ob senci. - In
kako velikaje hiSa? Njen premerje za dobro polovico vedji od premera vamLe zna-

28 Taka ie torej celotna

nega zvezdastega gospodarskega poslopj a.

29 Ali prebivajo v hiSi vsi prebivalci namie

znanega velikega bivalnega drevesa?

roci in vnuki; tako kot ob svetlobnem obdobju prebivajo skupaj na drevesni veji.
Kolikor vej ima tak5no drevo, toliko bivalnih hiS pripravijo.

30

TakKno skupno druZinsko prebivaliSde oko-

li

velikega drevesaje marsikdaj obseZnejkot vsa vala domovina. Ta prebivaliBda

pa so tudi, kot Ze veste, nenavadno daled
drugo od drugega, tako zelo, da bi od enega do drugega morali potovati kar nekaj
dni, da bi ga dosegli. Ker se okoli takBnih
skupnih prebivaliSd, razumlj ivo, razprostirajo tudi posestva in travniki, namenjeni
vam Ze znanim domadim Zivalim. ki morajo imeti razmeroma precej prostora, je
potrebno kar veliko, da se lahko pridela dovolj hrane za potrebe prebivalcev Saturna
in Stevilnih Zivali.Zlasti na mejnih obmodjih skupnih druZinskih posesti se zelo pogosto na prostranih planotah razprostirajo
5e obseZni gozdovi iz lijakastih dreves,
zlasti na severni strani velikihjezer, in neredko dva do tri tisod kvadratnih milj obsegajodi gozdovi iz piramidnih dreves in
5e nekateri drugi veliki gozdovi grmidevja. ie vse to upoitevamo, potem pogoste
velikanske ruzdalje med dvema skupnima
druZinskima prebivali5dema niso nid presenetljivega.
5e

31 Zdaj vemo, kako prebivajo ljudje na

Bivolno hiio ob soninem zohodu

ne, le ena druZina, to pomeni ode, mati, ot-

Sa-

turnu, predvsem tisti v vi5e leZedih pokra.iinah, toda 5e zmeraj ne poznamo njihovih
domadih razmer. Ker pa smo Ze pri opisovanju njihovih prebivali5d nekaj povedali
o tistem delu prebivalstva, ki prebiva v goALIRA - JUNIJ - JULIJ 2OO1

25

*[*=*
rah, bomo naslednjid, preden preidemo k
opisovanju prebivalcev niZin, opisali 5e domade razmere prebivalcev planot. In o tem

bodi za danes dovoljl

34

arha.

Domoe rozmere no Soturnu.

Zosoditev templio.
Veliko oostovo.
lzseli6vonie.
Liubezen do bli2niego.

I
2

na tak5ni visoki planoti predstojnik

ali glavar pogosto zelo Stevilne druZine?
Tu in tam se zgodi, da Zivi 5e prapraode
rodu; potem je ta, dokler Zivi, glavar in
hkrati veliki duhovnik takSne druZine. -ee
pa umre in zapusti dva ali ved sinov, potem izberejo za glavarja posvetnih in duhovnih zadev starej5ega. - In de umre tudi
ta,Zivipa njegov brat ali ved bratov, prevzame glavarstvo najstarej5i od bratov. ee tudi ta umre, preide vodstvo na prvorojenca tistega brata, ki je po smrti prapraodeta rodu kot najstarej5i prevzel vodenje

Kdoje

druZine. Po tak5nem vrstnem redu prehaja

vodstvo zmeraj na najstarejiega v druZini.
ee pa je druZina manj Stevilna, prevzame
vodenje celo kdo v prihodnjem kolenu tja
do sedmega, vdasih celo do desetega kolena. Kaj pa de je druZina zelo Stevilna samo
do petega kolena? Potem si vodenje delijo, in sicer dva ali trije najstarejSi, skupno
druZinsko gospodarstvo pa prevzame najstarejSi. MlajSa dva pa zbereta pripadajode
druZinske dlane okoli sebe, pustita, dajih

brat, ki je ostal, izplaia, in se z imetjem

vred odpravita od doma ter poiSdeta kak5r1o drugo, 5e neposeljeno drevo. Tam izm6lita zahvalno molitev in pod predstojniStvom najstarejSega zaprosita Velikega
duha, dajim to Zivo bivaliSde blagoslovi in

ga ohrani.
Po tak5ni molitvi se najstarej5i za nekaj korakov umakne vstran in tam sam moli, da

bi Veliki duh, tako kot je nekdaj dopustil

pri njegovem odetu, dovolil prihajati duhu
ludi in mu ob vsakem dasu sporodati Njegovo voljo. Ob tej priloZnosti pa se vsi navzodi druZinski dlani vrZejo na obraze. Najstarejii klide Velikega duha vse dotlej, dokler mu ta ne poSlje ielenega duha ludi.
Potem ko se duh ludi prikaZe najstarejiemu, ta zaprosi duha, naj mu v imenu Velikega duha blagoslovi novo, 5e nenaseljeno
drevo, njega pa najprej popelje nanj in mu
pokaZe prostor, ki naj bi ga zasedel kot naj-

starej5i in kot glavar.

Ko se to zgodi,

se

najstarejSi v navzodnosti duha svetlobe za-

hvali Velikemu duhu za izkazano milost.

Potem pusti, da ga duh svetlobe popelje navzdol do kraja, kjer seje prikazal duh svet-

6
25

lobe. Tam nato duh svetlobe zapusti najstarej5ega, pred tem pa mu okrepi voljo.
Tako notranje okrepljen se najstarej5i odAURA - JUNIJ . JULIJ

2OO4

vadno na vsakih deset let. Tam, kjer so posestva rodovitnejSa, zadostuje enkratna se-

pravi k druZini, ki 5e zmeraj leZi na tleh, in

z modnim glasom zakltte; nato vsi takoj
vstanejo ter hvalijo in povelidujejo Velikega duha, ker jim je blagovolil izkazati milost in jim dal lastnega prebujenega patri-

Koje tudi to opravljeno, najstarej5i razdeli

veje druZinskim odetom in ti jih hvaleZno
sprejmejo v posest. Takoj jih odistijo in jih
dokondno uredijo za bivanje.
Ob takem dogodku, ki paje na tem planetu
kajpada zelo redek, je zmeraj veselo in razgibano. Drevo v celoti poselijo, vendar v
Sirii okolici drevesa 5e ni Zivih prebivaliSd
in stesanih shramb. Zato imajo prvi dan
prosto in tedaj vse temeljito premislijo, se
posvetujejo in nadrtujejo, seveda zmeraj
pod nenehnim nadzorom najstarej5ega; kajti brez njegove privolitve nihde ne stori ni-

l6

lje.

17 Sele ko kondajo zahvalo in prolnjo,

se za

prebivalce Saturna zadne najpomembnej5e delo; zasaditev templja, kjer bodo sme-

li Velikemu bogu Zrtvovati tisto, kar Mu

desar.

Ko torej napodi naslednji dan, zadno takoj

meriti, kje naj bi bila potrebna poslopja. Nato predstojnik blagoslovi odmerjene kraje
in tudi semena dreves, primernih za ureditev Zivih hi6, in jih zaseje v pravem vrstnem redu v tla.
l0 Koje tudi to delo opravljeno - zanj potrebujejo vedinoma le redko ved kakor dan naslednji dan pa v bliZnjem gozdu posekajo primeren les za shrambe; pri tem opravijo pomemben deleZ dela vam ie znane
uporabne doma(e iivali. Pri podiranju dreves je dejavna vamie znana napol divja in
napol udomadena kljunasta Zival; s svojim
nadvse modnim kljunom odreZe najdebelej5e veje s piramidnih dreves, in te nato
pograbi nam Ze znani >>saturnski domadi
hlapec< ter jih odnese tja, kamor mu narodi prebivalec Saturna.
I I Tako spravijo gradbeni les v nekaj dneh tja,
kamorje treba, ga takoj obteiejo in naredijo Ze opisane shrambe zaZivila.
12 Ko je delo kondano, postavijo 5e vam Ze
znane hleve zaLivali in zasadijo vrtove; poisdejo tudi deZevno drevo ter naredijo okoli njega dokaj velik jez, da se lahko v njem
zbira voda in nastane ribnik.
13 de so na voljo kaklni gorski izviri, napeljejo tudi preprost vodovod do bliZine glavnega bivaliSda. Takien vodovod sestavijo s
pomodjo vamie znanih palidastih polZev.
de teh ni, uporabijo sadeZe lijakastega drevesa, kijih Lepoznate.
l4 Ko je to opravljeno, zadno meriti in dolodati druge dele posestva. de pri tak5ni parcelaciji naletijo na gozdove lijakastih dreves, ki so preblizu, jih posekajo toliko, da
je posestvo primerno veliko. Tudi pri takSnem opravilu veliko pomagajo nam znane
Zivali. Les tako podrtih dreves naloZijo na
koncu posesti vsake druZine, da se posuii
in postane uporaben za kurjavo.
l5 Koje tudi to opravljeno, najstarejSi blagoslovi posestva, nato pa ta zasadijo z vsakovrstnimi sadeZi; na tem planetu sejejo na-

tev, kajti korenine vseh saturnskih rastlin

zlepa ne odmrejo, temved ostanejo Zive v
tleh, kot pri vas korenine Stevilnih grmovnic in debulnic.
Koje tudi to delo kot zadnje gospodarsko
opravilo kondano, se znova s skupno molitvijo zahvalijo Velikemu duhu in Ga na
koncu 5e na vso mod rotijo, naj pripomore, da bi posajeno uspevalo in bi se vse njihovo delo obrestovalo, tudi Njemu v vese-

bo pogodu. Toda to delo opravi le najstarejii, pomagata mu 5e dva pribliZno enako

stara, kajti tako svetega dela se ne sme dotakniti nihde drug.
In kako to delo poteka? - Tudi ob tej priloZnosti se najstarejii odpravi na kraj, kjer
se mu je prvid prikazal odposlanec iz onstranstva, in znova roti Velikega duha, naj
mu po duhu ludi najmilostneje pokaZe, kje
naj bi stal prihodnji tempelj, da bi bil tudi
Veliki duh zadovoljen. In de se najstarej5emu, ki Ze dovolj dolgo prosi, nihde ne
prikaZe, potem je kraj, kjer se je prvid prikazal duh ludi, za postavitev templja pravi. ie pa se duh ludi prikaZe, in to se po
navadi tudi zgodi, odpelje najstarejBega na
pravi kraj, kjer naj bi postavili tempelj, ali
pa najstarejii duha ludi Lezagledanapravem kraju. Nato se najstarej5i odpravi tja,
kjer daka duh ludi, in mu tudi pokaZe pra-

vi nadrt.

l9

Kraj, kjer daka duh ludi, zaznamujejo, da

se ve, da je to tisto povi5ano mesto v templju, iz katerega bo najstarejSi pouieval svojo druZino. Hkrati najstarej5emu duh ludi
proti zadnjemu izhodu pokaZe prostor, kjer
bo najstarejli po pravilnem priklicu Velikega duha, zmeraj zvedel za Njegovo vo-

ljo po nebe5kem odposlancu, ki muje pokazalto mesto v templju.

20 Ko se vse to opravi,

postane duh ludi zno-

va neviden. Najstarej5i nato preda znak, ta-

2l

ko rekod od moSkega do mo5kega po vrsti

poslancev, ki stojijo v dolodeni razdalji oddaljeni drug od drugega tja do bivalnega
drevesa - daje Veliki duh privolil, naj na
tistem kraju zgradijo tempelj. Nato jih povabi, naj se skupaj z njim zahvalijo Velikemu duhu, hkrati pa Ga zaprosijo za kar
se da hitro rast posajenega templja, in da
bi se Velikemu duhu zdelo vredno v tem
templju ozna'njati Svojo sveto voljo.
Ko to zelo resno opravijo, poklide najstarejSi dva ali tri naslednje najstarej5e injim
izrodi semena za zasaditev templja, v katera je vdahriil Veliki duh. Takoj nato se
Nadaljevanje na strani

ffiffi

**1",

Nadaljevanje s strani 26

lotijo dela ter z velikim spo5tovanjem in zaupanjem posadijo v tla semena najplemenitej5ih in najlep5ih drevesnih vrst.
22 Dva ali trije zasadijo sprednji del templja, ki
je doloden za ljudstvo; najstarej5i pa nato posadi najsvetej5i del templja - vedinoma zveneda Zarkasta drevesa - v preostali del tempIja pa zasadijo predvsem zrcalna drevesa.
23 Ob elipsasti jajdasti obliki templja nanresto
obzidja zasadijo v primenri razdalji najplemenitej5o vrsto zidnih dreves. - Kot Ze veste, je skorja navadnih zidnih dreves videti kot
zglajeno zlato, najplemenitej5a vrsta teh dreves pa se razlikuje od navadnih po skorji, ki
je videti kot niz najbolj Zivopisanih mavric s
kovinskim leskom, postavljenih drugo na drugo. Drevesni listi. ki poganjajo na zgomjem
robu, so po obliki podobni listom va(e aloje,
le da so, razumljivo, nadvse veliki, sorazmerno vsemu drugemu na tem planetu. Listi so
ble5dede beli. Cvetje takSen kot pri navadni
vrsti zidnih dreves, le daje neZnejii in nadvse prijetno diSi.

24

Ko na5i graditelji templja to opravijo. se znova zahvalijo Velikemu duhu za mod in moZnost, da so smeli posejati tempelj; nato Ga
prosijo, naj pomaga, da bi posejano dim prej
vzkalilo iz semen in se izoblikovalo v tem-

pelj.

25

Po tak5ni zahvalni molitvi in pripro5nji zelo

spo5tljivo zapustijo kraj, kjer so zasnovali
tempelj, in se zadenjsko umaknejo do polovice poti k svojemu bivalnemu drevesu. Sele

potem se globoko priklonijo in odidejo na-

26

favnost domov.
Ko prispejo tja, ukaZejo drugim, naj se dvignejo s tal in se odpravijo na njim dodeljene
veje bivalnega drevesa, vendar lahko na njih
jedo in pijejo 5ele, ko jih blagoslovi najstarejii. Kajti med zasajanjem templja, kt je za

prebivalce Saturna eno najspodbudnejiih

opravil. nihde neje in ne pije.

27 Ko se najedo in napijejo -

31

vo Ze pred tem v njegovi lasti; de bi se to

zgodilo, bi morali posestvo brez ugovora za-

pustiti in si poiskati drugo.

32 S tem ko je tempelj postavljen, pa morebitni prejinji lastnik izgubi vse pravice do svoje
lastnine; celo ved, ob pogledu na takSen novo nastali tempelj se ne drzne niti najblaZje
zahtevati vrnitve svoje lastnine. Kajti med
prebivalci velja najviSji zakon, ki pravi:
33 >Karje Veliki duh komu dal, to tistemu tudi
povsem pripada, ker je to prejel od Velikega duha. In nobeno nebeSko bitje, noben duh
Iudi in nobeno svetno bitje nima ved pravice, da bi mu to najviSje darilo kratilo. de pa
bi kdo kaj takega posku5al, se izZene v tisti
del sveta, kjer ga dakajo samo vedni mraz,
led in vedni sneg.<
34 To postavo pozna vsak prebivalec Saturna.
In nobene toliko ne spo5tuje kot prav to. To
je tudi vzrok, da se zlasti prebivalci gora ne
prepirajo zaradi lastnine, kajti zmeraj upoStevajo najdudovitejSi red.
35 Kar pa zadevarazfiere med sosedi, ne poznajo meja. Kamor kdo pride, tam je dobrodo5el, poduti se kakor na svojem. Kajti

ob taki priloZnosti

in tudi sicer ob dolodenih duhovnih dnevih

to zmeraj opravijo zyeder - opomni najsta-

36

rej5i vse druZinske dlane, naj svojo voljo kar

najtesneje zdruLilo z voljo Velikega duha ter
naj ne imajo nobene druge volje kakor samo
to, da bi posajeni tempelj karseda hitro zra-

28

29

30

se tako sami prepridajo, da jimVeliki duh tudi na novem prebivaliSdu stoji ob strani tako,
kot jim je na starem. Drugi razlog: s templjem znova pridobijo prostor, na katerem se
po naj starej 5em lahko pribliZaj o Velikemu duhu. In tretji razlog: to je znamenje, da je tudi
razdeljena drulina Velikemu duhu oditno po
godu.
In pa 5e en razlog je, ki je tesno povezan s
tretjim, in sicer, da tak5na povpredna druZina po njem spozna, daje pridobljena nova
posest zakonita in trajna. Kajti de tempelj ne
bi tako hitro zrasel, potem bi bila njihova lastnina, gledano z njihovimi odmi nezakonita
in bi morali biti zmeraj pripravljeni na to,
da bo kdo priSel in trdil, daje bilo to posesG

vsak dlovekje sam po sebi spridevalo Velikega duha, in to zadostuje, da lahko potuje
po vsem planetu.
Vdasih se zgodi, da ima kakina dei-ela na
celini preved prebivalcev; tedaj se zdruZi ved
druZin in se torej skupaj odpravijo na vam
ie znanih vodnih plovilih v kakSno drugo
deZelo na Saturnu. - Ko pridejo tja, si poi5-

jih

sel.

dejo primerne prostore za bivanje. Ko

Po tem opominu vsak prebivalec Saturna

modno izostri svojo voljo in jo okrepi z voljo
tal, na katerih je zasajen tempelj. In lahko

37

verjamete, da se ob tak5nem podetju vse dudovito uresnidi in sicer tako, da marsikdaj Ze

naslednje jutro iz taklnega komaj posejanega templja zraste tako velidasten tempelj, da
si tega ne morete zamisliti.
Ko druLina zagleda tempelj, ni veselemu
vzklikanju in hvali ne konca ne kraja. In tak5no vzklikanje, hvaljenje in da5denje traja nepretrgoma ved dni in nodi.
In zakaj se prebivalci Saturna tako veselijo,
de tempelj hitro in dudovito zraste? -Zato je
ved razlogov. - Prvi poglavitni razlog je, da

najdejo, jim je dovoljeno, da prebivajo tam

vse leto in uZivajo tisto, kar obrodi iz tal.
Ce zasaditev templja dudovito uspe, kot je
bilo Ze opisano, ali pa se to zgodi postopno

povsem naravno, tako da druZina, ki se je

priselila, lahko na zahtevo domadina odposlanca, pokaZe takSen kraj in dokaZe, da vsa
tempeljska drevesa Ze dobro poganjajo - postanejo s tem Ze popolni lastniki tal, na katerih so se naselili. In prejSnji lastnik potem
nima nikakrlne pravice ved do tistega, kar
so si pri5leki pridobili, razen pravice do prijateljstva.
38 Pravice do prijateljstva pa ljudje na Saturnu
nikomur ne kratijo, temved se takoj z njim

lotijo skupnih zadev. - Ob tem najstarej5i

priileku:
v Velikem duhu, glej, tvoje odi me
opazujejo in na moji zunanjosti ne najdejo
nidesar, kar bi ti kar koli branilo, torej tudi
rede

39 >Brat

tvoje srce v mojem srcu ne more najti nidesar, kar bi pridalo, da ti ne privoidim tistega, kar potrebujeS, zato si moj brat po naSem Velikem duhu.<
40 Po teh besedah se objameta, in objem pomeni, da je skupna lastnina dveh tak5nih druZin trajno zagotovljena. - Nato odposlanec
povabi vso na novo priseljeno druZino, naj
njegovo bivali5de souporablj a dobronamerno, dokler ne bo novo posestvo v vseh pogledih urejeno. In na novo priseljena druZina tudi takoj sledi odposlancu, ki je navad-

tudi sam najstarej5i, v njegovo bivaliSde.

Tak5en dogodek je hkrati tudi priloZnost za
veliko proslavo prijateljstva. Kajti pri prebivalcih Saturna skoraj ni vedjega in bolj
vzvi5enega, kot de kdo na novi celini najde
>brata po Velikem duhu<. Kajti tako se ljudje
na tem planetu tudi pozdravljajo.
42 Vdasih pa se zgodi, da pri5lek po prijateljskem prihodu v domovanje drugega najstarejSega ugotovi, da so njegove bivalne razmere skromne, zato mu takoj ponudi, da mu
bo pomagal pridobivati rodovitno zemljo in
povedati posestvo. To pomod drugi zmeraj
kar se da prijateljsko in hvaleZno sprejme
in v povradilni dar ponudi svoje usluge sono

41

sedu.

43

44

45

Toda priSlek mu rede: >BratpoVelikem duhul Prepridal sem se, da tije treba pomagati, zato sem se odlodil, da ti bom prej5njo
lastnino vrnil in si sam poiskal kaj primernega na drugem kraju.< - Na takino ponudbo pa drugi najstarej5i odgovori: >>Brat po
Velikem duhu! Raje bi podaril svoje Zivljenje in si Zelel, da me ne bi bilo, kot da bi
moral gledati, kako zapuidaS kraj, ki si ga z
odobritvijo Velikega duha zasedel na mojempolju! Dobro ve5, da sredstvo preZivetja ni posestvo, temved edino Veliki duh zagotavlja preZivetje. Zato pa so tudi tla, na
katerih prebivamo, dovolj obseZna, da povsem prehranijo deset ali 5e ved takSnih druZin, kolikor jih imava."
Nato pri5lek navadno opusli svoj namen in
tako znova priredijo prijateljsko zabavo, prejSnji prebivalec pa stori vse, da bi na novo prispelega brata za vse dase privezal na svoje
bratovsko srce.
Toliko za danes, naslednjid pa bomo 5e naprej govorili o razmerah prebivalcev gorah.

35
Poqlovitno Zivl ien isko nodelo:
Bozio volio.

"

Obrovnovo prdsbpnikov.

Potem ko smo spoznali, da zlasti prebivalci

gora ne poznajo zamejenih posestev in da
prebivalci Saturna ie iz obraza razbereio,

AURA. JUNIJ . JUUJ

2OO4

3I

komu lahko priznajo nespolxo pravico, ki

mu jo daje Veliki duh, da si kjer koli na pia-

pridi
vrzi na obraz ter vztrajno in poniZno prosi
Velikega duha, naj ti prizanese in te ne kaznuje ustrezno! KajtiVeliki duhje nadvse dober z dobrimi. toda nadvse strog in praviden s tistimi, ki ravnajo v nasprotju z Nje-

netu vzame posest za svoje potrebe - pa se

zdaj znova povrnimo k na(i razdeljeni druZini pod vodstvom novega najstarej5ega.
Spoznali smo, kakden je tempelj in kako ga

postavijo, ter tudi izvedeli, kako lahko posvedena setev dudovito hitro obrodi iz tal
tega planeta. Nato naj bi si ogledali 5e nastanek novega posestva, zdaj pa moramo sa-

mo

5e

opisati tisto. kar imenujete pri vas po-

litidno ustava.

Kak5na pa je ustava tak5ne druZine? - GIejte, tam je ustava zelo kratka in zajetale v
nekaj besed, kajti ustava temelji na preprostem nadelu, da noben dlan takine skupne
druZine ne sme storiti nidesar brez volje Velikega duha, ki jo oznani najstarej5i in tega
tudi ne stori. Ko pa kdo po najstarej5em
spozna voljo Velikega duha, se ne sme lotiti
nidesar vse dotlej, dokler se Velikemu duhu
najgloblje ne zahvali, da je lahko spoznal
Njegovo voljo in po zahvaliVelikemu duhu
5e ne zmoli zato, da bi bilo zadeto delo prav
in dobro opravljeno.
To je temeljna postavka politidne ustave, kakrlno imajo ljudje na Saturnu. Po njej se
ravna vsak in ga tudi ne zanima nid drugega
kot samo to, kako bi lahko po kondanem
opravilu dal primeren dar Velikemu duhu.
Lahko ste prepridani, daje v tem kratkem
stavku zajeto vse, kar si je mogode zamisliti. Kajti kdor ravna po Moji volji, tazmeraj
ravna prav.

Zato tam tudi ne poznajo drugih razlag te

kratke politidne postave, ki si jo lahko vsak
otrok zapomni Ze po trikratnem nareku. In
ta kratka postava tudi ne pozna kazenskega
zakonika, ki naj bi v ljudeh zbujal strah, temved je stavek: >>Ravnam po spoznani volji
Velikega duha!<< za vsakega dloveka na Satumu najmodnej5e potrdilo pravidnega ravnanja. ki ga nihde drug ne sme ovirati.
Ce pa se Ze zgodi -toje sicerizredno redko
- da kdo z niZin vdasih pride k prebivalcem
gora in tam ravna v svojo korist, ne da bi se
pred tem posvetoval z najstarejSim dlanom
druZine, se odpravi k njemu bodisi najstarej5i sam ali pa naslednji najstarejbi in ga

vpraia: >Po digavi volji to podneS?< - de

vpra5ani odgovori: >Po volji Velikega du-

govo nadvse sveto voljo!<

opusti svoje nedovoljeno podetje. ee pa se temu upira. mu

poslani najstarejii rede: >Potem delaj, kar
hodeS, z moje strani naj ti bo za vse vedne
dase dovoljeno, da se tvoji grehi v odeh Velikega duha ne bi 5e povedali. Vendar glej,
da te kazen ne bi doletela na prostem!<
1l Nato mu ponudi roko, ga zapusti in pusti.
da nadaljuje svoje opravilo. - In kaj stori,
ko se vrne domov? - NajbrZ menite, da bo
poslal ved ljudi. tako kot pri vas. z vrvmi in
sulicami, dabibrezboLneZa in tatu prijeli
ter ga odpeljali domov po pravidno kazen.
- O ne, to se pri prebivalcih tega planeta ne
more zgoditi in 5e zlasti pri gorjanih ne. Ob
taklnem pripetljaju pove najstarejii vsem
dlanom skupnosti, zakq gre, injih pozove,
naj se zdruZijo v vztrajni proinji Velikemu
duhu, naj bo z bratom, ki se je spozabil, ko
je ravnal v nasprotju z voljo Velikega duha,
milosten in usmiljen, in ga pripelje do pravega spoznanja, daje edina dlovekova potreba le volja Velikega duha.
12 Ko tako druZinski dlani nekaj dasa vztrajno
molijo, se najstarej5i osredotodi v svojem
srcu in poklide duha ludi, ki je zmeraj na
voljo za nasvete, da bi mu razodel voljo Velikega duha kar zadeva dobro zmedenega
brata. - Ob tak5ni priloZnosti pa duh zmeraj sporodi najstarej5emu, kaj naj storijo.
13 ee pa je predrznei okorel, trmoglav sebidneZ, potem najstarejlemu sporodi, daje treba tujca prijeti in ga odpeljati v vi5ave, kjer
je druZinsko bivaliide. Najprej mu je treba
datijesti in piti, nato pa pouditi o edini veljavni volji Velikega duha. Takien pouk tra10 Po tak5nem nagovoru tujec

ja sedem dni. Ko ta

gaje treba
odpeljati v tempelj in tam iz najglobljih

obilno obdarijo z razll&rimi Zivljenjskimi

potreb5dinami. trije pa ga pospremijo navzdol do kraja, ki ga je navedel kot svoje

ljuje.

de pa vpra5ani odgovori: >To sem bil prisiljen storiti v svojo korist!< -ga najstarejSi
poudi z naslednjimi besedami:
>Poslu5aj, brat po Velikem duhu! Kako je
mogode, da ima5 ob bistveni potrebi, ki je
voljaVelikega duha, 5e sploh kak5no potrebo, ki je lodena od tiste po volji Velikega
dlha? Zatoti kot pravi brat po Velikem duhu svetujem: takoj opusti svoje ravnanje, da
te ne bo onesredilo med tvojim podetjem.

ie

kaj potrebuje5 in nima5 prebivali5da, je

na5e bivaliSde dovolj prostomo ne samo za-

32

AURA - JUNIJ - JULIJ

2OO4

das potede,

vzgibov hvaliti vsesploSno pokornost Velikemu duhu, da ne bi ved nikoli nidesar podel brez volje Velikega duha.
14 ee se po vsem tem tak5en brezboZneZ spreobrne, ga po opravljeni zahvalni molitvi

ha!<, Iahko svoje podetje nemoteno nada-

opomnijo, naj svoje obljube nikoli ne prelomi. Potem ga blagoslovijo in spustijo na

te, temved tudi za stotine takih, kot si ti. ee

pa podnel to iz skrivne sebidnosti, se pri

bivali5de. de je njegovo bivali5de res tam,

kot je dejal, je zadeva opravljena, le da ga
tisti trije 5e povsem bratsko resno opomni-

jo, naj sledi tistemu, karje hvalil, predvsem

pJostost.

16 Ce paje nekakien klateZ in temu ustrezno

nima stalnega prebivaliSda, depravje na goda ga ima, pa ga tudi v tak5nem
sicer izredno redkem primeru spustijo na
prostost, hkrati pa ga opozorijo, daje s tem
skuial prevarati ne njih, prebivalce gore
namred, temved Njega, katerega voljo ves
das izpolnjujejo. To paje nekaj najhujSega,
kar lahko dlovek stori, zatonaj le pazi, kako bo kos Tistemu, ki pozna vse misli, preden se dloveku sploh porodijo v glavi.
17 Potem mu tudi iz izkuieni navedejo slabe
posledice takSnega ravnanja in ga nato zapustijo brez blagoslova. Kajti kdor se je pregreiil nad njimi, ga blagoslovijo, da se lahko znova povrne k Velikemu duhu, tistega,
ki se je pregre5il zoper Velikega duha, pa se
nihde ne upa blagosloviti, dokler se povsem
ne izkai;e, da mu je Veliki duh milosten. ee
se to zgodi, ga ljudje znovablagoslovijo.
1 8 Ce pa ga Veliki duh takoj kaznuje - in to se
zgodi pogosto - potem ljudje na Saturnu
prosijo Velikega duha skoraj dan za dnem,
naj oprosti tistemu, ki seje pregre5il zoper
Njega; toda tak5nega kaznjenca se nihde ne
upa blagosloviti vse dotlej, dokler duhovno
ali naravno ne izkusi, da mu je Veliki duh
omilil naloZeno kazen. - To se dogaja, de
g-re za okoreleg a brezboinel.a.
19 Ce pa ni okorel, potem najstarej5i poilje tri
odposlance, bogato obloZene s sadeZi, tja,
kjer brezboZneZ dela. Ko prispejo k njemu,
ga v imenu Velikega duha zaprosijo, naj nemudoma opusti svoje podetje, ga poudijo o

ri izjavil,

volji Velikega duha, mu njegovo podetje odpustijo, ga vzamejo medse in odpeljejo navzdol, kjerje navedel, da prebiva.

20

Tam ga obdarijo s sadeZi in mu redejo: >Brat,

da ne bi 5e naprej gre5il zoper nas in ie manj
zoper najsvetejSo voljo Velikega duha, te tu-

kaj spuidamo na prostost, da bo5 lahko pri5el k nam, kadar koli si bo5 zaZelel in da se
nikoli ved ne bo5 vrnil praznih rok v svoje
prebivali5de - kajti, kako je treba ravnati,
razberemo iz volje Velikega duha. ie pa bi
se kdaj le znovadrznll gre5iti tako kot zdaj,
potem te bo ob tvojem prvem nepoStenem
podetju doletela kazen Velikega duha.<
21 Nato mu ponudijo roko, ga blagoslovijo in
opomnijo, naj bo hvaleZen Velikemu duhu
in nazadnje odidejo od njega.
22 Glejte, tako ravnajo po svoji postavi v takSnih primerih ljudje na Saturnu. - Naslednjid pa si bomo ogledali nadaljnjo politidno ureditev in ravnanje.

iz hvaleZnosti do Velikega duha.

15

(e

pa se rzkaie, da prebiva tak5en tuj ec predaled od gora ali celo nikjer - to pa pri prebivalcih niZin ni tako redko. ga v prvem primeru sicer spustijo ob vznoZju gore. toda
spodaj ga v srce segajode in nadvse resno

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
I
4

il
=

36

gladka kot najskrbneje zlo5denojeklo. S tem

Kovinsko industriio in obidoino

delom plodu ujamejo prebivalci Saturna

sondne Zarke in usmerijo Zari5de na veliko

rokodellvo.
Provo sociolistidno liubezen do
sodloveko pri ftgdvoniu in
sporozumevonlu.
K nadaljnji obidajni ureditvi Zivljenja prebivalcev Satuma sodi tudi razvoj nujnega kovinskega rokodelskega orodja, ki ga poffebujejo za tesanje dreves, izdelavo nujne stanovanjske opreme, rahljanje tal in Zetev pridelkov ter druge redi.
Kje pa izdelujejo tak5no orodje? - V ta na-

men so tudi na tem planetu, zlasti ob vznoZju

gora nekatere tovarne, kjer uporabno kovi-

no, podobno va5emu Zelezu, oblikujejo v

razlidno orodje.
In kdo dela v teh tovarnah? - Da bi si druZina, ki Zivi blizu tovrstne tovarne, pridobila
pravico do tega, da sme iz tovarne yzeti
orodje. ki ga potrebuje. mora vanjo izmenomapo5iljati delavce in ti potem delajo pod
vodstvom najstarejiega v tovarni. Toda kovine v tak5ni tovami 5e ne predelajo v orodje. temved jo le zmehdajo in pripravijo za
nadaljnjo uporabo, pribliZno tako, kot pri vas
ulijete Zelezo v palice in ga potem nadalje
oblikujete.
de dela delavec v tak5ni tovarni pogodbeno
sto dni in de ima tovama na primer sto delavcev, potem se tudi pridobljena kovina razdeli na sto delov. Koje celotno delo opravIjeno, vsakemu, ki je sodeloval pri delu, izrodijo praviden deleZ in delavec ga odnese
v svoje druZinsko prebivaliSde, kjerje skupna last.
Kaj pa se zgodi s tako pridobljenim deleZem kovine, ki po vaiih uteZnih merah neredko zna5a od dvajset do trideset tisod stotov? - To kovino, de imajo 5e dovolj orodja,

vsem dokondan srp na Saturnu po valih merah tehta marsikdaj cel stot. - de to nekoliko premislite, si Ze lahko predstavljate, kako spreten umetnik mora biti kovad na Sa-

l0

tumu!
Vpralate se lahko 5e, kdo skrbi za rokodelstvo. Odgovor ni teZak, zato vam lahko povem, da je pri prebivalcih Saturna uveljavljeno pravilo, da mora biti vsak molki udinkovit rokodelec, in glede tega med prebivalstvom ni razlik: nihde ne more redi drugemu: >Sem koristnejli od tebe, moji izdelki so pomembnejSi kakor tvoji!< Kajti tam
zna vsak tisto, kar zna tudi njegov brat. Tako si lahko drug drugemu pomagajo. In ko
pride vrsta na enega ali drugega, da postane
najstarejSi v druZini, lahko kot vodja v vsem
nadzira druge.
Ker pa so vsi rodno usposobljeni, tudi ni ni-

kakrinega meletarjenja, zlasti pri prebivalcih gora. Zato si tudi ne ustvarjajo zalog, ki
bijih potem prodajali sosedom ali zamenjevali; vse izdelke izdelujejo le za lastno rabo.
1

ovijejo z listjem in jo izrodijo najstarejlemu, da jo shrani. de pa je orodje, ki ga ima-

jo, Ze zelo izrabljeno, potem po ukazu najstarejSega zadnejo izdelovati novo.

Kako se tega lotijo? - Z ognjem kot pri vas?
- O ne, veliko bolj nenavadno, hkrati pa veliko preprosteje. Prebivalci Saturna uporabijo v ta namen plod, podoben budi, ki ima
na spodnjem delu povsem pravilno vdolbino, neredko s premerom od dvajset do trideset klafter. Zunanja skorja tega plodu, ie
zlasti spodnjega, vbodenega dela, je tako

kovinsko palico. Ne mine ved kot trenutek,

in se Ze kar precej5en del palice povsem razbeli.
Nato razbeljeni del kovinske palice - de je
potrebno - odreZejo in ga z nakovalom, ki
je navadno iz zelo gladkega kamna, trdega
kot diamant, s kovinskim kladivom preobIikujejo v Zeleni udinkoviti pripomodek.
ee potrebuje kovad naZemlji za dokondanje srpa pol ure,jih prebivalec Saturna v enakem dasu dokonda vsaj deset, deprav po-

de pa vendarle pride sosed, ki kaj nujno potrebuje, ker mu je njegovo po51o, de ni tako
premoZen kot kateri drug - ga nihde ne vpra5a: >Kaj pa bo5 dal za to ali ono, kar potrebuje5?<
temved se ob tak5ni priloZnosti
vprala, kak5na je volja Velikega duha. de
tako dobi na Satumu povsod veljavno spridevalo in s tem veljavni >>denar<<, mu tudi
takoj ustreZejo in izrodijo, kar potrebuje, ne

da
1

bi zahtevali kaj v povradilo.

se zgodi na podlagi sploSno veljavne postave, ki se glasi: >Kdoje ved kotVeliki duh?

To

Kaj smo Mu dali za to, kar nam je dal v

uporabo, ko je veliki svet oskrbel s Stevilnimi dobrinami? Spodobi pa se, da se Velike-

mu duhu za vsak dar zahvalimo. ie pa bi

od svojega brata vzeli le en sam dar, kako
bi se lahko prikazali pred Velikim duhom,
kako bi od svojega brata lahko zahtevali nekaj, kar pripada samo Velikemu duhu?! Gorje torej tistemu, ki dovoli, da se mu brat
zahvalizapodarjeno, ker bi se 5e veliko bolj
moral zahvaliti Velikemu duhu, da ga je imel
za vrednega ustredi nekemu bratu.<

13 Glejte, ker prebivalec Saturna iz tegahvalevrednega razloga od svojega brata hote ne

vzame niti najmanjSega zahvalnega daru, 5e

toliko manj vzame kakrino koli drugo povradilo. - In po tem se ravnajo vsi rokodelci
med prebivalci Saturna.
14 Zato tudi ni prostorov za menjavo niti kakrlnih koli carinskih uradov. Tudi cenilcev
in pregledovalcev blaga ne poznajo. Tudi
oderuhov ni.
15 Pripomodek, ki ga na Zemlji zelo pogosto
uporabljate, je tehtnica. Ta je prebivalcem
Satuma povsem tuja; kajti prebivalec Saturna ne pozna druge tehtnice kakor samo voljo Velikega duha, Ta pa potrebo njegovega

brata.

16 Tudi drugega pripomodka, ki

ga poznate na

Zemlji, vatla, prebivalci Saturna ne poznajo. Nid se ne meri na vatle kot pri vas; edina
mera, po kateri merijo, je bratova beseda,

l7

usklajena z voljo Velikega duha, ko ta v skladu z njo zaprosi svojegabtatazato ali ono.
Tak5no trgovanje bi bilo na vaSi Zemlji ve-

liko bolj5e od borz, bank in menjalnic ter

tudi trgovin in todilnic. Kajti

Ze nekoliko bolj
razvrtraznm vam lahko pove: kaj smo dali
Bogu za vse, kar imamo naZemlji, in kako
drago smo od Njega odkupili Zemljo, da lahko na njej barantamo, kot da bi bili njeni
neposredni lastniki?
18 ie bi bili, kot redeno, nekoliko pametnej5i
in bi se neogibno vpraiali kaj takega, bi se
iz vsega valega podetja samo po sebijasno
razodelo, kako nepravidnoje v Mojih odeh,
da si na Mojih tleh in imetju, ki sem ga Jaz
ustvaril in ga enakopravno namenil vsakomuq nevo5dljivo in nasilno lastite storitve
Mojih ljubedih rok, jih predelujete v ta ali
oni namen in nato za nedosegljivo ceno prodajate svojemu bratu, kadarjih potrebuje ali

si

iih Zeli.

19 Toda pustimo vse nebovpijode na Zemlji in

se znova podajmo na na5 planet, kjer imajo
ljudje tak5ne zaklade, dajih rja ne nadne in
AURA - JULIJ - AVGUST 2OO1 25

molji ne unidijo, in si oglejmo 5e njihovo

kratko politidno postavo, ki je zapisana v
njihovih srcih!

37

lzdelovonie tkonin.
Nepono reieno. u'porobo norovnih
oridelkov.
Predpidi glede oblodenio.

Ko smo liudi na Saturnu spoznali kot kovade in izvedeli, da svoje orodje ali izdelke
>prodajajo< nekemu drugemu bratu, kadar
ta potrebuje, jih spoznajmo zdaj 5e kot
izdelovalce redi.
2e pri predstavitvi kraljestva rastlin in Zivalskega kraljestva smo videli, da so na Saturnu rastline z nekak5nimi zelo dolgimi
>lasmi<<, ki poganjajo zlasti iz njihovih cvetov in tudi listov; lahko ste tudi prebrali, da
je zelo veliko Zivali obilo poraldenih z volno in da imajo nekatere izredno bogato in
dolgo grivo, zato vam bo po drugi strani tudijasno, da bodo vse to uporabljali tudi prehivalc'i Saturna.
Kako te snovi uporabljajo? - Glede tega se
zemljani in prebivalci tega planeta ne razli-

jih

kujejo veliko. Snovi spredejo v niti, ki so

sicer nekoliko modnej5e od Stevilnih dvrstih vrvi pri vas, vendar 5e dovolj fine, da iz
njih stkejo tkanine, ki jih nosijo ti visoki
Ijudje.

To je na
Satumu izkljudno Zensko delo; toda ne tkejo tako kakor vi, na statvah, temved nekako
tako, kot vaie Zenske s tako imenovanimi

In kdo prede in tke ta vlakna?

pletilkami pletejo nogavice. Na Saturnu

spletejo tako cela obladila, in sicer z dvema
dolgima lesenima Zebljema. Zenske na Saturnu so pri tem zelo spretne, tako da lahko

Liudle no Sqturnu

ena splete v enem dnevu po va5ih merah ved

kot sto vatlov dolg in pet do

Sest

vatlov 5i-

rok kos.

26

Ali

tkanine tudi bar-vajo? - Tega na tem planetu ne podne nihde. Za to obstaja tudi pravilo splo5no sprejetega reda, ki je postavljeno zaradi nedimmosti v ljudeh in se glasi:
>Kako predrzenje tisti, ki hode narediti nekaj bolj5e, lep5e in popolnejle, kotje to na-

redil Veliki duh! Gorje ti, de hode5 narediti

rdede tisto, kar je Veliki duh ustvaril belo!
Gorje ti, de hode5 zraynati nekai, kar ie Veliki duh ustvaril krivo! Gorje ti, de hode5 narediti kakino jed okusnej5o, kot jo je zate
pripravil Veliki duh!
Kdorravnav nasprotju z voljoVelikega duha, Ga bo razjezll in Veliki duh bo pobiljal
nadenj nadlogo za nadlogo - to pa se zgodi
prebivalcem niZin, kajti tarnlGjinji prebivalci ne cenijo tega, da je Veliki duh vse naredil nadvse modro in dobro, zato ni potrebno, da bi dlovek kaj spreminjal, temved naj
le hvaleZno sprejme, kar mu da blaga roka
Velikega duha. Tukaj smo zato, da uporabljamo tisto, kar nam da Veliki duh, rnne zaAURA - JULIJ - AVGUST2OO4

to, da bi njegov dar pred uporabo izboljievali in olepievali.

Samo eno red in to kovino, je Veliki duh poloZil surovo v tla: zato jo moramo najprej
segreti, predenjo koristno uporabimo. In to
moramo storiti samo zato, ker nas je tega
naudil sam Veliki duh. Prav tako lahko v

skladu z Njegovo voljo nekatere sadeZe

jih lai.e zauilh;

dovoljeno nam je tudi oklestiti drevesne veje, da bi si postavili gospodarska poslopja o vsem tem nas je sam poudil.
Da pa bi sami pobarvali neko red in ji dali
zmehdamo na ognju, da bi

drugaden lesk, tega nas On ni udil nikoli.

Zatoje tudi hud zlodin zoperVelikega duha,
de se belo barva v rdede, zeleno v drno, modro v mmeno in tudi nasprotno.
l0 Ker pa med seboj nismo drugega kot bratje
in sestre ter v Velikem duhu enaki, in ker se
glede tega ne razlikujemo, torej smo pred
Njim vsi enaki, zakaj naj bi se potem razlikovali po barvi svojih obladil?
11 Spodnji del obladila, ki obdaja na5a ledja in
sega do kolen, naj bo moder, kotje po nara-

vi modra volna, ki jo uporabljamo v ta namen. Zgomji del nalega obladila naj bo rded

- takinaje Zivalska griva, rz katere je nare-

jen. NaS klobuk naj ima barvo slame, iz katereje izdelan. Dokolenke naj bodo zelene,
tak5naje drevesna volna in tak5ne so rastline. iz katere so dokolenke.
12 Tudi Zenske naj ne spreminjajo svojih obladil; ostanejo naj pri svojih Sirokih modrih
srajcah in naj 5e naprej uporabljajo za zgornja obladila lepe liste nalih bivalnih dreves;
za okras lahko uporabljajo 5e veliko tega,
karje Veliki duh omogodil, da raste zanje
tako na drevesih kot tudi na grmidevju in
na Zivalih. Ampak Zensk, ki prebivajo ob

velikih rekah injezerih, naj ne zapelje pretirana ljubezen do razkolja, detudi imajo ve-

liko veselja s tem, da svoje pomehkuZeno

telo oveSajo z vsakovrstnim laZnim sijajem.

13 NaSa dolZnost na posvedenih hribih naj bo,

da smo v vsem trdni in zvesti volii Velikega
duha.<

Nadaljevanje na strani

3l

Nadalievanje s strani 26

so prsi zemeljske Zenske videti kot

14 Glejte, to je eno najdalj5ih pravil splo5no

ki

izdelavo blagaza obladllain obladenje kot tako, ter tudi

opredeljuje nadin. kako naj se to nosi.
Tudi z blagom za obleke so prebivalci gora
preskrbljeni enako radodarno kot z vsem
sprejetega reda,

se nana5a na

drugim. ee pride od kod gol dlovek, je

Ze

njegova golota zanesljivo znamenje Velikega duha, da mora vsak, ki ima odvedno obladilo, golega takoj odeti. Kdor bi se temu

upiral, ga izLenejo, Se prej kot zaradi kakSnega drugega prekrlka, in sicer za dve do
tri leta, da bi v osami spoznal, kako bolede
je, de se mora dlovek gol potikati naokrog.
16 Ob tem boste morda pomislili, kako je mogode, da dlovek v dveh ali treh letih povsem
raztrga svoja obladila in ostane go1? Naj vas
spomnim, da traja saturnsko leto skoraj trideset zemeljskih let. In de upo5tevate, da traja takSno prej omenjeno izgnanstvo leto, dve
ali tri, boste pad razumeli, da v tolik5nem
dasu obladilo, ki ga kdo nosi nod in dan, ved
ne more ostati celo in lepo.

38
Videz molkeoo in 2enske.
Spoietie, nose;nost in roistuo.

Kokovost otrok.

Kar se da na kratko si bomo ogledali 5e

druga zelo pomembna pravila, 5e pred tem
pa podrobneje spoznajmo, kakSne postave
je prebivalec Saturna, tako mo5kega kot

lji.
Le nohti na rokah in nogah se razlikujejo
od nohtov na vaSih rokah in nogah. Videti
so kot da bi zloSdeno zlato neino prevlekli
s karminasto rdedo barvo. Tam, kjer izra5dajo iz mesa, so obarvani mavridno. Torej
ima Zenska na Saturnu prste Ze po naravi
Iep5e, kakor va5e Zenske, deprav so prsti
zemljank okraieni z najbogatejlimi zlatimi
prstani.

Prsi Zenske

Satuma so nadvse polne, proZ-

ne in nekoliko rdedkasto obarvane, hkrati

pa eteriino neZnel v primerjavi z njenimi

Vrat ni ne predolg ne prekratek, temved se

vije nad rameni v najlep5em harmonidnem
razmerju. Na njem je, lahko verjamete, resnidno nebe5ko lepa glava; le zelo redko se
zgodi, da ni tako.
deloje srednje visoko in ble5dede belo. Nos
je raven, neZen, vsi deli nosu so mehki. Odi
so vedinoma izredno velike, zenici ble5dede drni, Sarenica povsem nebesno modra, belodnica pa nadvse bela. Vse Zenske imajo
modne in temno zlate obrvi. Lasje so nadvse mehki in neredko segajo dez kolena; so
enake barve kot obrvi. Usta so razmeroma
majhna, ustnice karminasto rdede. Zanjimi
so v spodnji in zgomji deljusti najlep5i bisemati zobje. Brada nekoliko 5trli naprej in
je tako kot lica rahlo rdedkasta. Uhlji so v
primerjavi z glavo prej majhni kot veliki in
prav tako nekoliko rdedkasti.
Tak je torej popoln opis Zenske s Saturna.
Toda nikakor ne mislite, da so si po zunanjosti Zenske podobne ! Prav tako kot pri vas
na Zemlji je tudi na Saturnu tako, da se niti
med deset tisod obrazi ne zgodi, da bi si bila dva enaka.
de opisano postavo odenete 5e v obladila,
si v domi5ljiji Ze lahko dokaj natandno predstavljate Zensko s Saturna. - Ker smo Zen-

osredi.

15 Ko se spodetje konda, spet poklekneta,

16

10 Kak5en je videti molki?

- Ko pride otrok na svet je zelo majhen, velik komaj toliko kot pri vas petletnik. Toda otroci rastejo
zelo hitro in so po va5em radunanju, ko so
stari tri leta pogosto visoki Ze dvanajst do
petnajst klafter.
18 Otroci so prvo leto tako lahki, da bi lahko
lebdeli v zraku kakor puh, in postanejo teZji Sele tedaj, ko jih mati preneha dojiti in

19

20

- Ta je, kot ste Ze

mimogrede zvedeli, opazno vi5ji od Zenske.

Kaj takega se naZemljrnezgodi zlepa. Praviloma je mo5ki na Satumu kar petnajst do
dvajset devljev vi5ji od Zenske. Morda se
vam takino razmerje sprva zdi nekoliko nenavadno, dokler ne pomislite, daje Zenska
na Satumu v primerjavi z mo5kim, kar zadeva velikost, v enakem razmerju kot pri vas
deset- ali dvanajstletna deklica v primerjavi
z_odraslim in krepkim molkim.
I

popolnost modi, dvrstosti, trdne volje, sija-

21

22

5e preden sem ga b1a-

goslovil - samo iz ljubezni in iz trdne volje.

13 Ko se molki na Saturnu odlodi za spodetje,
gre zieno pred najstarej5ega (mo5ki na Satumu nima nikoli ved kot eno Zeno). Najstarejli ga blagoslovi v imenu Velikega duha. Nato moiki in Zenska poklekneta in gorede prosita Velikega duha, da bi prebudil
Ziv sad.
14 Ko se to zgodi, vzame mo5ki Zensko v narodje, jo pritisne na srce ter jo poljubi na
delo, ustnice in na prsi. Nato desnico poloZi
na njen pas injo udvrsti s svojo voljo. Toje
ves potek spodetja, med katerim tako mo5-

ne. de to popolno moSko dlovelko obliko

prenesete na molkega na Saturnu - seveda
v povedanem merilu - boste imeli pred seboj njegovo pravo podobo. Vendar ima mo5ki na Satumu veliko neZnej5o koZo kot kateri koli mladenid na va5i Zemlji.
Brada molkega s Satuma je pora5dena z razmeroma gosto brado in glava z do polovice

trupa segajodimi, nakodranimi, vedinoma

svetlimi lasmi. Omenimo naj, da so brada
in 5e zlasti obrvi zmeraj nekoliko temnejie

lahko potekalo tudi na Zemlji, de dlovek ne

bi odpadel od Mene,

ie bi si Zeleli predstavljati moikega s Satuma, si morate zamisliti brezhibnega zemeljskega mladenida, pri katerem mi5ice Ie
ne izstopajo, temved so 5e ravno prav sklad-

12

zadnejo uZivati krepkejSo in trdnejSo hrano;

zato na Saturnu 5e nikoli niso sliSali. da bi
se kak5en otrok po5kodoval zaradi padca.
ie upo5tevate vse povedano, boste toliko laZe doumeli, zakaj je Zenska v primerjavi z
molkim za tretjino manjla in s tem tudi iibkej5a.
Moiki na Saturnu je Moja natandna podoba. Njegova vi5ina mu zagotavlja, daje gospodar narave na tem planetu. Toda njegova
postavaizraLatudi tole: Mo5ki naj ne bo videti trden kot skala, toda tudi ne tako mehak kot Zenske prsi. Biti mora popolna podoba Tistega, ki ga.ie ustvaril, izrai.atimora

ja in lepoto vseh oblik.

Ce pa 5e upo5tevate, da na tem planetu spodetje ljudi ne poteka tako kot pri vas, se vam

bo takino razmerje kmalu zdelo prav5nje.

Ker smo Ze omenili spodetje, naj, preden
zadnemo opisovati moikega, povemo nekaj
besed 5e o tem.
Kako torej poteka spodetje? - Tako kot bi

se

zahvalita Veli-kemu duhu in ga zaprosita. naj

blagoslovi 5e razvoj plodu. Potem se znova
odpravita k najstarejSemu; tablagoslovi Zensko, natojo blagoslovi 5e njen moZ.
Nosednost traja le detft leta in se na Zenski
ne opazi, le njene prsi se nekoliko modneje
obarvajo.

17 Porod poteka brez boledin.

sko torej opisali, se takoj usmerimo k

naZemlji * into velja 5e bolj za tamkaj5nje

ljudi. In tako je Zenska na Saturnu, kar za-

ki kot Zenska obdutita resnidno nebe5ko disto

ljubezen, kiju navdu5i in za dolgo nadvse

moikemu.

Zenskega spola. - Kakinaje videti Zenska?

Kot ste razbrali, so na Saturnu skoraj vse
stvari velidastnejle, dudovitejSe in lepie kot

deva postavo, nadvse popolna in za va5e pojme nepredstavljivo lepa. eeprav bi se vam,
de bi se znalla na vali Zemlji, zdela velikanka, bi vas njena lepota prevzela. Kajti
njeno telo je kar se da lepo zaobljeno. Noben dlenek ni nesorazmeren z drugim. Na
vsem njenem bitju ni videti ostrine.
Njena koZa je bela kakor sneg, obsijan s
soncem. Samo tu in tam, kjer je navadno
najneZnejSa,je rahlo pordela. depravje visoke postave, pa je njena koZa svetlej5a,
veliko neZnej5a in bolj ljubka kakor koZa
najbolj ljubke grajske gospe na vaii Zem-

rztrde-

ga kremenjaka.

od las.

23 Vsi deli njegovega

telesa so v najlepiem sorazmerju. Nekateri deli, kakor lica, prsi in

tudi roke, so nekoliko bolj pordeli kot pri

24

Zenski.
Mogo(.e se boste skrivaj vpra5ali:

Ali ljudje

na Saturnu torej nimajo podobnih spolnih

organov kot zemljani? O da, samo da ti niso
tako veliki in svojevrstni, kerjih uporablja-

jo samo v en namen.
25 Predstavljajte si opisanega molkega s Saturna in si ga zamislite v vsej njegovi velikosti in pojavnosti; morali mu boste priznati, daje prava podoba vzviSenosti, dostojanAURA - JULIJ - AVGUST 2OO4 3I

,,F***u=u
stva in velidastja, ki je temelj vseh stvari.
jeLenska privladna zaradi svojih oblin in mehkih oblik - je resnidno lepa in taka tudi vedno ostane. pa je v vsem res popoln samo mo5ki.
Tega se zavedajo tudi vsi prebivalci Saturna
in so zmeraj hvaleZni Velikemu duhu za to

lejIi misli ostrmeli pred Njegovo velidino.

26 (eprav

27

velidastno podobo, ki je popolna odslikava

Njegove - niti v sanjah pa si ni mogode misliti, da bi bili za kaj takega hvaleZni prebivalci Zemlje!

39
Koko orebivolci Soturno ooznoio Booo.

V6i sooitovonio kok<ir liubdznl. "

Nozncinilo o utlovedeniu'Bogo no

- Po dolgem premi5ljevanju

dimi besedami:
>Oh, ko bi biti le mi vredni tolik5ne milosti,
da bi Veliki duh priSel tudi na na5 svet v mesu
in krvi kot smo mi, resnidno, zaZareli bi bolj
od tisoderih sonc!<
10 Tako pravijo prebivalci Satuma, ko govorijo o Zemlji. Zelo hrepenijo, da bi jo nekod
videli. Ker to ni mogode telesno, pa se je Ze
ved kot en duh dloveka s Satuma, koje odloZil svojo lupino, takoj odpravil na ZemIjo.
I I Vendar taklen duh ne more uzreti materialnega, opazuje le duhovno Zemljo in po njej

spoznava tudi materialno. Ko pa spozna

Zemlii.

2
3

12

l0

ustvarjene, temved so te odslikave tudi vedne v duhu.

Ali prebivalci Saturna Velikega duha tudi
ljubijo? - Da, tudi ljubijo Ga. Toda njihova
ljubezen se kaZe bolj v dezmernem spoltovanju kakor v prizadevanju, da bi bili Velikemu duhu zmeraj bolj blizu in se nazadnje
tudi povsem zlili z Njim.
Toda prav tako dobro vedo in so jih o tem
poudili duhovi, da je Veliki duh na majh-

o veri prebivalcev Saturna. Najprej pa si

oglejmo 5e nekatere njihove postave.

40
Preooved somooovelidevonio. Zoooved
sndZnosti. Odobr do totembv. Pobrebi.
Kult hrvih. Poroko.

so ga telesno

neta nekod vendarle spoznali Tistega,

kijim

32

AURA. JULIJ - AVGUST 2OO4

5e druge splo5ne postave?

sme s svojo telesno lepoto ali pomembnost-

jo na kakr5en koli nadin postavljati pred drugimi.

Da pa bi to postavo zmeraj spo5tovali, Ze
otrokom dopovedo, kako majhen je dlovek
in da je vsa pomembnost, ki si jo pridobi na
svetu, pred Velikem duhom pnzennid. Zato si tudi noben patriarh ali najstarejSi in 5e
manj kaklen drug druZinski dlan ne domiSlja, da bi bil kakor koli pomemben.
Kar zadeva telesno lepoto, pa pravijo: >Vsi
skupaj smo lepi le kot odslikava Velikega
duha. Kdor bi govoril in si mislil, da je lep
sam po sebi in zato vreden ved od drugega,
bi se po vedni prapodobi takoj preoblikoval
do nespoznavnosti ter postal grozljivejSi ka-

ubili.

je izkazal toliklno milost, in Ze ob najrah-

In kak5ne so

1l

Govorijo predvsem o tem, da se nihde ne

nem planetu blizu Sonca postal dlovek iz

mesa in krvi. In prav dobro vedo tudi, da
Ga ljudje s tega planeta niso prepoznali in
Ne morejo pa razumeti, kako je sploh mogode, da Ga ljudje niso prepoznali. In duhove, ki prihajajo k njim, vztrajno spralujejo, kaj zdaj podno ljudje na tem planetu in
ali 5e zmeraj niso spoznaliVelikega duha.
Ko na tak5na vpra5anja dobijo Zal nikalni
odgovor, se zelo razZalostijo in v svojih
templjih zelo pogosto gorede molijo, da bi
ljudje s tako zelo bogato obdarovanega pla-

Yed o tem bomo povedali, ko bomo govori-

li

ri.<
Vidite, ker prebivalci Saturna imajo torej o
Meni pravilno predstavo, zato tudi laZe in
raje spoznavajo sebe in v svojem duhu tudi
Tistega, po katerem so te oblikovane in

Zemllo.
Kako prebivalci Saturna vedo, daje njihova
podoba odslikava Velikega duha? To vedo
zato,ker se jim jeVeliki duh velikokrat sam
razodel. In le redko bi na51i v kateri od druZin najstarejiega, ki Velikega duha ne bi videl vsaj enkrat.
Boga torej poznajo kot popolnega dloveka.
Zato jetudi njihovo najvi5je temeljno nade1o v nauku o Velikem duhu tako:
>Bog, kijeVeliki duh,je najpopolnejSi dlovek vseh ljudi. Ima roke in noge kot mi, te1o kot mi in tudi Njegova glavaje enaka na-

docela vedo, da niso samo beZne odslikave

ljudi

z Zeml1e, se razZalosti in kmalu zapusti

5i. Toda ne dela z rokami in tudi ne hodi z

nogami, temved je Njegova najvedja mod
prav Njegova volja. In z nedojemljivo modjo svoje modrosti ustvarja in vodi vse stva-

redejo z done-

kor najodurnejla Zival naZemljt.<

K tak5nemu stali5du pripomorejo tudi duhovi umrlih. Kajti tedaj, ko bi se katerega
hotela polastiti nedimmost, ta kmalu zagleda pred seboj prav grozljivo zdelan, spaden
obraz. Ko je kdo tako kaznovan, ga nedimrnost kmalu mine, kajti prebivalci Saturna
pad vedo, da duhove ne smejo nikoli omalovaZevati; ko se ti tako ali drugade pokaZejo, jih je treba vzeti skrajno resno. - Glejte,
takina je sploina postava, ki jo spo5tujejo
pomembni in nepomembni, stari in mladi.
Kar zadeva pomembnost, pa ta za vse vedne dase trajno preide na duha, tako da se
imajo prebivalci zakar se da nepomembne.
To ie tudi razlog, da se saturnski duhovi ne
razumejo preved dobro z zemeljskimi, ker
pri njih prevladuje navidezna pomembnost.
Poznajo pa 5e eno splo5no pravilo. Temelji
na priporodilu snaZnosti in njenem vzdrie-

l2

vanjr.Zato se tudi izredno redko zgodi, da

bi na Satumu sredali dloveka, ki bi bil umazan po telesu ali nosil umazana obladila.
Kljub temu pa velja na tem planetu temeljni nauk: Telo ni pomembno, ker je umrljivo, pomemben je le duh, ki je nesmrten.
Zato se prebivalec Saturna ogiba vsega mrtvega, in to je tudi razlog, da node prebivati
v firtvem domu. temved le v Zivi hiSi. Se
manj sme biti kar koli mrtvega v templju,
posvedenem Bogu.
Vse mora biti brezhibno disto in posebno
telo, ker je prebivaliSde nesmrtnega duha.
Tudi to je znova eno od sploino sprejetih
pravil!
Kaj pa

se na Satumu zgodiz umrlimi ljudmi? - Trupel ne zakopavajo kot pri vas, tudi
ne seZigajo jih kot v nekaterih deZelah na
va5i Zemlji, temved jih odnesejo na kraj, kjer
raste gozd iz piramidnih dreves. Tam truplo
z obrazom navzdol poloZijo na tla in pokrijejo z drevesnimi vejami. - Trupla Zensk z

zavezanrmr nogami tesno ob drevesnem

deblu obesijo na vejo, tako da se glava skoraj dotika tal.
Gotovo si boste mislili, da takina velika
trupla med gnitjem in razpadanjem daled naokrog hudo zaudarjajo. To se na tem planetu ne dogaja, res je prav nasprotno. Ker so
telesa prebivalcev Satuma veliko bolj eteridna in laZja od va5ih zunanjih grobih >kadastih teles(, po smrti kaj hitro izhlapijo, in
tak5no izhlapevanje Siri naokrog zelo prijeten vonj.
de se takien vonj dotakne nosnic kak5nega
prebivalca Saturna, se ta takoj vrZe na tla
poln hvaleZnosti do Velikega duha in Ga prosi, naj dovoli, da bi se skupaj z duhom tistega, katerega telesni vonj je zaSel v njegove
nosnice, kije pri5el k njemu, zahvalila Velikemu duhu za odreiitev iz jede mesa. To se
tudi zgodi, zlasti de je pro5nja miSljena res-

13 Ali ljudje Zalujejo za umrlimi?

O ne; ko
na primer umre najstarejii, njegovo mesto

takoj zasede naslednji najstarejii in povabi

vse druZinske dlane, naj leZejo na tla, in se
Velikemu duhu zahvalijo, da je patriarhu izkazal tolik5no milost in ga poklical v vedno
Zivljenje.
I4 Nato morajo Velikega duha zap\iti. naj
skrajno milostno dovoli, da bi se duh umrlega kmalu prikazal novemu najstarejiemu
in ga popeljal v sveti5de templja ter ga tam
blagoslovil za posvedeno sluZenje Velikemu duhu.
15 To se tudi takoj zgodi in sicer tako, da to
vidi vsa druZina. Duh se prikaZe v vsem svojem velidastju in z razlodnimi besedami novega najstarejSega povabi, naj mu sledi v
sveti5de templja, drugi druZinski dlani pa
gredo v tisti del templja, ki je namenjen navadnim ljudem.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

p
o
I

J
a
f

16 Tam postavi duh vprido ljudi novega najstarejSega na pridigarski oltar, ga blagoslovi in oznani vsej druZini: >KerjeVelikemu duhu ljubo, da je to sveto sluZbo
prevzel ta in ta, Mu mora ta in ta tudi v
vsem slediti in vsako Njegovo besedo povsem upoitevati.<<
17 Nato priporodi moikim, naj umrlo telo odpeljejo tako kotje v navadi, blagoslovi 5e
vso druZino in obljubi, da bo po volji Velikega duha tako dolgo uditelj in vodnik
vse druZine, dokler ne bo Veliki duh Zelel, da bi novi patriarh prevzel vodenje
druZine.
18 Potem duh izgine, novi najstarejli in vsa
druZina se spet vrZejo na tla in se zahvalijo Velikemu duhu. * Po kondani zahvalni
molitvi vstanejo, se molde odpravijo domov, vzamejo truplo in ga odnesejo na Ze
prej opisani kraj.
19 Tudi ko umre Zenska molijo, da bi se prikazal njen duh. Toda ko se ta prikaZe,
opravijo zahvalno molitev samo doma.
Nato vzamejo njeno truplo in ga odnesejo na opisani kraj. Zensko truplo izhlapi
5e hitreje kakor mo5ko, v ugodnih tazmerah celo tako hitro, da deseti dan ni od njega niti sledi, celo kosti ni ved.

20

Tak5en

hitri razkroj se lahko

seveda tudi

naravno pospe5i, de iglidasto drevo s svooropa

elektridnosti. Takoj ko elektridnost iz telesa izgine, je tako, kot da bi telo zgorelo.

jimi milijoni iglic truplo pod njim

25

nico in iu zdruLr. Potem morata z roko v

roko slediti najstarejbemu v tempelj pred
sveti5de. Tam se z obrazoma naslonita na
oltar - ima obliko stoZca, najstarejJi pa v
sveti5du prosede klide duha (ludi).
26 Ko se ob tak5ni priloZnosti takoj prikaZe
duh ludi z zakrttim obrazom, najstarejii
povabi porodni par, naj se zravna. Nato

jima najstarejSi zgledno predstavi zakonske dolZnosti, ki pa so Ze zajete v vseh

tistih pravilih, ki stejih Ze spoznali, in 5e
nekaterih, ki jih 5e1e boste.
27 Ko je to opravljeno, najstarejXi sestopi s
pridigarskega oltarja in naredi gib, kot da
bi hotel loditi roki Zenina in neveste. Tako doloda staro pravilo, tak5en gib pa mladoporodenca opomni, da ju nid na svetu
ne sme loditi.
Po obredu se najstarej5i umakne na stran,
duh (Iudi) pa razkrije svoj obraz; blagoslovi mladoporodenca, stopi k njima in jima razklene roke. - To pomeni, da lahko
veljavno lodi zakonca samo smrt ali loditev duha od telesa.
29 Nato duh izgine in zakonje sklenjen.
30 Zdaj Velikemu duhu izkaZeio hvaleZnost.
Znova ga zaprosijo, naj mladoporodenca
blagoslovi z Njemu v5ednim potomstvom
in ju vodi s svojo najsvetejSo voljo. - Ko

28

je tudi to opravljeno, najstarejli in mla-

21 Glejte, tudi upo5tevanje tega pravila je

>>pomembna postavka sploSno sprejetega

reda<, ki ga morajo strogo in natandno

spoitovati.
22 In kaklna so 5e druga zelo pomembna pravila splo5nega reda? - Tak5no je dolodilo
o zakonski zvezi enega moikega in ene

3l

Zenske.

23 Po tem dolodilu si mora vsak mo5ki obvezno, ko doseZe ustrezno starost (od trideset do Stirideset let), vzeti Zensko po

svoji izbiri in Zelji.

24

Tod,a moSki ne sme povedati Zenski, da

ji

je

mora naznaniti najstarejii.

Ta poklide star5e izbrane neveste in jim
sporodi Zeninovo Zeljo in voljo. Tak5no
naznanilo potem najhvaleineje sprejmejo kot voljo Velikega dtha. Zato tudi norzbrana, to

ben snubec nikoli ni zavrnjen tako kot se

dogaja pri vas.

Sele ko najstarej5i skupaj z Zeninom odide k nevesti, vzame njeno in Zeninovo des-

doporodenca vstanejo in se polni spoitljivosti odpravijo domov; tam nato navadno

priredijo skupno druZinsko gostijo, med
katero hvalijo Velikega duha.
Naslednji dan mladoporodenca vpraiajo,
a1:,ielita ostati tam, kjer sta Zivela dotlej,
ali pa bi si Zelela poiskati in urediti svoje
bivali5de kje druge. - d" ." strinjata, da
bosta ostala pri druZini, jima takoj pripravijo lastno vejo za bivanje, novo bivalno
hi5o, novo kuhinjo in shrambo. Vdasih pa
se Zelita

loditi od druZine, ker ima ta pre-

malo prostora, zato jtt preskrbijo z vsem

mogodim, s seboj lahko vzameta tudi star5e in bliZnje sorodnike.
32 Kaj se dogaja, de si kdo pripravlja prosto
novo bivali5de, pa smo Ze povedali.

33

To je spet eno od druZinskih pravrlt - Za

danes naj bo to vse. Naslednjid pa bomo
spoznali 5e nekaj novih pravil in nato pre-

5li k duhovno religioznemu ustroiu.

41

Prebivolci niZin no obisku pri

orebivolcih ooro. Sorerem Dn

prqbivolcih g"io. .NqpoLi:ogon i .i n

nl rhovo spreobrnlenle. 5nubllenle
neYest v niZinoh.
Tu in tam se zgodi, da se ta ali ona druZina
iz dolin in niZin odpravi v hribe zaradi telesnega zdravja. Tedaj morajo prebivalci vi5in takine >iskalce zdravja<< praviloma kar
se da prijazno sprejeti in jim ponuditi vse,

kar bi lahko koristilo njihovemu zdravju.

ee pa bi tisti, ki so pri5li po zdravje,ieleli

prebivati v gorah trajno, najstarejSi dlan gorske druZine takoj dolodi vodnika, nekoga iz
svoje druZine, da bi pomagal vsem, ki bi se
iz niLine radi preselili v gore. In de ga ti 5e
potem Zelijo obdrZati kot vodnika, je njegova dolZnost, da ustreZe tudi tej njihovi Zelji.
deje vodnik poroden, odide od na novo priseljene druZine samo za toliko dasa, kolikor

je potrebno, da iz prej5njega bivali5da popelje 5e Zeno in morebitnega otroka ali ved

otrok; ob takbni priloZnosti pridobi 5e blagoslov za svojo novo dolZnost. Ko vse to
uredi, se z ieno in otrokom ter s potrebno
opremo odpravi k na novo priseljeni druZini.
Tam seznani njene dlane z vsemi pravili in
navadami prebivalcev gora terjih spodbudi
k postavitvi templja, glede na njihovo Ste-

vildnost in potrebe pa tudi k postavitvi

shramb in Zivih prebivali5d. Vidite, tudi to
je pravilo, ki ga morajo prebivalci gora upoitevati !
Toda vdasih se zgodi, da se prebivalci dolin
in niZin odpravijo v visoke gore predvsem
zaradi lepega razgleda. Ko takini ljubitelji
vi5in naletijo na katero od gorskih druZin,
jih ta ustavi ter resno in ljubeznivo vprala,
kaj jih je pripeljalo na to vi5ino. Ko jim ti
navadno zelo vljudno povedo, da so na ta

ali oni najvi5ji gorski vrh pri5li zaradi lepega razgleda, jim najstarejli pove, ali se je
na ta ali oni gorski vrh varno povzpeti. te
na katerega ni mogode priti, potem popotnike, ki so to zgolj iz veselja, kar najljubezniveje odvme od njihovega namena ter jih
podrobno seznani z vsemi nevamostmi, s kase lahko sredali; potem ti opustijo
z_eljo, da bi dosegli cilj in se vmejo domov.
Ce pa seje na ta ali oni gorski vrh mogode

terimi bi

AURA - AVGUST - SEPTEMBER

2OO4

25

..F**'
povzpeti brez nevarnosti, se tak5nim gorskim popotnikom dodeli vodnik. Th ima trojno nalogo. Prvid, tak5no popotno druSdino
mora voditi po najboljii in varni poti. Drugid, preskrbetijih mora s hrano in pijado, ki
jo navadno tovorijo nami.e znani >domadi
hlapci<. In tretjid, mora jih o vsem pouditi,
ob vsaki priloZnosti pa tudi usmeriti na Velikega duha.
Za svoj trud pa ne sme zahtevati nidesar, razen da mu takina druZba najtrdneje obljubi,
da bo potem, ko se bo okrepila ob velidastju, ki ga je ustvaril Veliki duh, Velikemu duhu dala priznanje. in to zmeraj in v vsem.
ter da brez Njegove izrecne volje ne bo nikoli nidesar podela.
Po taklnem zagotovilujih vodnik opomni,
da se morajo za vse zahvaliti Velikemu duhu, hkrati pa Ga tudi zaprositi, da se vsi varno vmejo domov. Ko je tudi to opravljeno,
se odpravijo nazaj.
Vodnik odpelje druZbo k svojemu prebiva1i5du, tam jim ponudi hrano in pijado. Ko se

okrepdajo, jih prijazno spomni nahvaleinost do velikega, Svetega darovalca. Nato

jih pozdravi 5e najstarejBi, jih blagoslovi in
lahko se odpravijo nazaj v niZino.
Sem in tja, v marsikaterem kotidku gore
prebivajo vam Ze znani >zdravniki< ubeZniki. Ko je primeren trenutek, posvarijo prebivalci gora pri5leke pred temi >zdravniki<.
Povedojim, da so ti ljudje neupravideni pobegnili iz niZin ter se zatekli v takino hribovsko zakotje zgolj izprazte sle po zasluZku, da bi prevarali prebivalce niZin z vsako-

l0

13

lji.
14 Toda povem vam, dragi bratje iz ni1in, ne
i5dite zdravja pi mazad,lh, temved zmeraj
samo resno v volji Velikega duha, potem
boste ostali zdravi, dokler ne boste duhovno povsem dozoreli!

pa duh dozori, tj. ko postane popoln gospodar Zivljenja, ker sledi volji Velikega duha, ne boste nikoli ved okusili smrti, temved boste pri najjasnej5i in najpopolnejii zavesti svobodno, brez boledin izstopili iz svojega mesa in krvi ter polni najvedje hvaleLnosti do Velikega duha odloZili to teZko ob-

15 Ko

l1

posadil velikanska drevesa, da bi vsrkala vse

Skodljive izpaine in jih preobrazila v prijetno di5ed, najdistej5i zrak. Tako je Gospod. ki je nadvse dejaven v vsej svoji neskondni modi, postavil na nebo dudovito son-

ce, katerega Zarki obudijo najzdravilnejSo

mod v marjetidasti nebini-, ki je tako zdravilna, da njena mod seZe tako daled kot sondni Larek. In tako je veliki Mojster razdelll
-,
nebo s svetlim belim trakom- to pa potem,
ko Sonce zaide, nod tako prijazno osvetli,
daje skoraj tako prijetno kot podnevi in nas
modni Zarki tega traku krepijo tudi ponodi.
Isti veliki Mojster je poleg tega traku ustva--,
ril tudi sedem velikih svetil- da nas ponodi izmenidno razveseljujejo; zmeraj ved jih
je - celo v obdobju sence.
12 Veliki duhje torej poskrbel za vse nas nadvse dobro in milostno. In prebivalci gora
smo o tem trdno prepridani, saj nikoli ne
zbolimo. - de pa Ze kdo umre, se to nikoli
ne zgodi zaradi te ali one bolezni, temved Ie

26

AURA - AVGUST - SEPTEMBER

2OO4

je tudi takoj pri roki sprva grozedi

ljenjskimi zdravili.

ki taklnemu upomiku

jezerih in rekah Zivi tudi neka vrsta poganov, ki imajo beli obrod na nebu za boZanstvo, nekateri pa verjamejo, daje to pot
Velikega duha, po kateri se Ta sprehaja in
od koder opazuje, kaj delajo ljudje. Tak5ni
ob

napol pogani se tudi pogosteje odpravijo v

gore, ker verjamejo, da so tako bliZe belemu obrodu in mogode celo pridejo z njim v
stik.
18 Do tak5nih popotnikov dutijo prebivalci gora ljubedo dolZnost, dajih pripeljejo na pravo pot injim pokaZejo, kaj je obrod, kaj so
lune in kak5en pomen ima vse to. To doseZejo tako, da s svojo trdno voljo taklne zbegance prestavijo v neko vrsto jasnovidnosti, v katerem lahko obrod in lune, kot radi
p-ravite, spoznajo odA do Z.
19 Ce pa (pogani) kaj takega doZivijo, najprej
sami pri sebi spoznajo, v kakini zmoti so
Ziveli. In potem jih prebivalci gora najprej
ljubede, nato pa resnobno-modro poudijo o
pravem naukuVelikega duha inNjegovi volji
terjim dajo na izbiro, ali bodo 5e naprej Ziveli v gorah ali pa v dolini in niZini kot pred
tem.
20 de se odlodijo za gore, jimtakoj priskrbijo
pu jim je ljubla niZina, jih
bivaliSde.
blagoslovijo, preskrbijo s hrano in pijado ter
jih odpravijo v imenu Velikega duha.
Kajti dokler kdo ne spozna svoje zmote, si
ne more obetati, da se bo izmluznil iz modnih rok prebivalcev gora. de pa je kdo
uporniSkega duha in se skuia samovoljno

- ie

2l

ogniti temu ali celo koga prizadeti, potem

de to

s preprostimi sred-

stvi dopove, kako malo bo dosegel s trmo.

- Po takinem pouku se tovrstni upornik vedinoma takoj poboljia. de pa vztraja pri svojem, se zgodi, da ga taklen kaznovalni duh
kaznuje s hudimi telesnimi boledinami in
izjemomatudi s telesnim unidenjem. Posledica tak5ne kaznije, da mora dolgo dasa preZiveti kot nodni duvaj in prenaSati mraz.
22 Naslednje pravilo pa je eno od najpomembnej5ih pravil splolnega reda za vse prebivalce gora: ieje v neki druZini ved moikih
kakor Zensk, si mora preseZek moikih poiskati Zeno v bliZnji ali daljni soseldini. de
je ne more najti v gorah, se lahko odpravi
tudi v niZino. In vdasih se zgodi, da jo tak5en Zenin poiSde tudi na drugi, tretji ali detrti celini.
23 ee tam najde Zeno, to se navadno zgodi brez
teZav, takoj koje kje drugje Zensk ved kakor moikih

- potem se lahko odlodi, da tam,

na5el Zeno, tudi ostane; tako se zgonajvedkrat. Lahko pa se z Zeno vrne do-

kjerje
di

mov, vendar z obveznostjo, da mora vsaka

tri leta obiskati Zenin dom, in sicer toliko

24

17 V Stevilnih krat'ih v dolinah in niZinah, zlasti

ne pomaga, pa tudi kaznujodi angelski duh,

ladilo iz mesa in kosti.<

16 Po tak5nem pouku tiste, ki i5dejo sredstvo,
znova blagoslovijo in odpustijo, ti pa se vrnejo v svojo domovino z veliko boljlimi Ziv-

vrstnimi nepotrebnimi in neudinkovitimi

pripomodki. Prebivalci gora posvarijo lahkoverne prebivalce dolin z besedami:
>Veliki duh je v zemeljska tla poloZil na tisode udinkovitih zeli5d in sadeZev, da bi
ohranili naie zdravje; tam naj bi vse to ras1o, da bi se ljudje s tem okrepili. Po vsem
svetu je ustvaril tudi disto vodo, v zemljo

zato,ker tedaj njegov duh povsem dozori;

duh nikoli ne umre, temved Zivi vedno. Temu nadaljevanju Zivljenja smo priie. In vsak
trenutek vam lahko zagotovimo, da je res
tako. kot vamje bilo oznanjeno.
Zato pa je tudi zelo neumno, de si hodemo
priskrbeti sredstvo za vedno Zivljenje od dloveka, katerega odi so polne prevare, kerje
sam preved oddaljen od Zivljenja Vednega
duha - torej imeti sredstvo, ki nam ga Veliki duh povsod daje v izobilju , za nezadostno in ga tudi ne uporabljati po Njegovi vo-

dasa, dokler Zivijo njeni starli. Ko pa ti

umrejo, preneha tudi ta obveznost.
(e pa je v neki druZini Zensk ved kakor mo5kih, oznanijo to z dvema ali s tremi glasniki sosednjim druZinam; ob tak5ni priloZnosti
pa se glasniki navadno vrnejo z enim ali ved

snubci.

25 Najstarej5i potem poklide duha (svetlobe),

dajim sporodi voljo Velikega duha - kdo
od snubcev je najzasluZnejKi. Odgovor pri-

de v trenutku. In izbrani nato po vam Ze

znanem porodnem obredu odpelje nevesto
domov.
26 Ce pa je v kaki druZini na voljo ved Zensk
in pride samo en snubec, najstarejli poklide duha, da mu naznani, katera si snubca
najbolj zasluZi. Potem spet sledi vam Le
znana poroka in Zenin odpelje nevesto do-

To,.

27 Ce pa je prav toliko

Zensk kakor mo5kih,

si lahko rzbereLeno vsak snubec. Ko se to

zgodi in storijo tako vsi, morajo to takoj

sporoditi najstarejlemu. Ta se potem s priklicanim duhom svetlobe posvetuje, ali je
po mnenju Velikega duha izbira ustrezna
in ali se z njo strinja. eeje odgovor pritrdilen, nemudoma zadne pripravljati poroke. - ie pa duh z izbiro ne soglaia, ga
najstarejii zaprosi, naj v imenuVelikegaduha pokaZe pravo izbiro, in to se tudi takoj
zgod|' v novo izbiro privolijo zelo hvaleZno tudi Zenini in neveste. Sledi takoj5nja poroka, po kateri lahko vsak Zenin odpelje nevesto na svoj dom - razumljivo, po vseh 5egah in navadah, kakr5ne potekajo zmeraj ob
poroki in jih ie poznate.
Nadaljevanje na strani

Nadaljevanje s strani 26

28

Poleg tega sploinega druZbenega

pravilaje

5e nekaj nepomembnih gospodinjskih pravil, ki pajih bomo preskodili, ker za vas niso posebno pomembna. Naslednjid pa se bo-

mo posvetili veri.

l0

42
Notronio duhovno vero liudi no

Soturnl. Pomen Stevilo s'edem.

Slovesnost ob nedelioh. Posvetitev
novoroiencev. Temoelisko ooiedino.
Pridijo nolstoreilegjo pcJdprto
duhovnim zreniem. Modrost
prebivolcev Soturno.

Kar zadevavero, imajo zelo malo zunanjih

verskih obredov, veraje bolj notranja in duhovna.

4
5

7
8

12

Obredi potekajo, kot Ze veste, v lepo urejenem Zivem templju, kjer ob vseh pomembnih dogodkih izrekajo hvaloVelikemu duhu

nej5i od vseh modi, modnej5i od vseh sil, nadvse zvest in trden v vsaki Svoji besedi in vseh

Svojih obljubah ter edini, popolni, najviSji

gospodar vseh stvari, ki napolnjujejo ta planet in neskondno nebo. Zato je to Njegova
volja, kakorje On sam svet in nadvse svet;
torej moral tudi ti vse do svojega konca Ziveti na tem svetu povsem po volji Tistega, po
katerem si pri5el na ta svet, in potem kot moZ

(ali deje deklica: kot zvesta Zena) dostdanstveno in vzvi5eno razviti najvi5je odlike.

nesejo domov. - Njegovim star5em se na ta

praznidni dan ni ved treba vrniti v tempelj,
temved lahko negujejo svojega blagoslovljenega otroka doma. ee bi Zeleli kljub temu
ostati v templju, pa to tudi lahko storijo.
(e ni nobenega novorojenca, se namesto k
blagoslovu otroka lahko takoj odpravijo kjutranjemu obedu v tempelj, ki ga prebivalci Satuma prav tako kot opoldansko kosilo in ve-

derjo izdatno zaultjejo v pravi meri navse-

in ga prosijo.
Na splo5no veljajo tudi pri prebivalcih Saturna za sveta Stevila sedem, enaindvajset
in vsa Stevila, deljiva s sedem brez ostanka.
In tako se tudi pri njih po sedmih dneh sklene dasovno obdobje in sedmi dan je praznik.
Praznovanje tega dne je drugi del obredja,
na ta dan pa potekajo tudi vsi verski obredi.
Ceremonije prve vrste Ze poznate.Praznidna ceremonija pa je v tem, da se skoraj vsi
druZinski dlani Ze zgodaj zjttraj pred sondnim vzhodom zberejo v templju, in sicer najprej moiki, za njimi Zenske. V templju se
postavijo moiki na desno stran, Zenske pa
na levo. Potem Velikemu duhu pojejo hvalnico vse do sondnega vzhoda; najstarejii moli naprej, drugi za njim - tako se Velikemu
duhu zahvaljujejo za vse prejete dobrote. To
podnejo z vso gorednostjo srca.
Ko sonce vzide, se vsi odpravijo iz templja
ter se veselijo ob pogledu na novo nastali
dan in prostrano, prelepo pokrajino tega planeta. Koje sonce Ze dokaj visoko na nebu,
se znova odpravijo v tempelj in se Velikemu
duhu zahvalijo za 5e en dan.
In (,e se komu rodi otrok, ga mora prinesti
na mejo sveti5da. Tam najstarej5i poloZi roke nanj in nad njim spregovori tele besede:
>Pri5el si na ta svet kot Sibak in v vseh svojih
modeh zvezan duh po volji Velikega duha,
kerje Veliki duh svet, nadvse svet, mogod-

Zato pa te tukaj v svetiSdu blagoslavljam v

imenu Velikega duha, ki je ustvaril in blagoslovil tebe, tvoje star5e in mene. Odra5daj v
tem blagoslovu in ga mnoZi v sebi tako, da
boi kar najzvesteje sledil najsvetej5i in najvi5ji volji! Tako naj bo zmeraj, zdaj in vedno!
Tako majhen kot si zdaj, ostani tudi predVelikim duhom, pred nami, svojimi odeti in brati in tudi sam pri sebi! Tak5en bodi ves das v
tem in tudi v onem Zivljenju!Amen.<
Po teh besedah naistareiSi dihne v otroka in
dovoli, da ga blagoslovijo tudi starii ter od-

13

zgodaj, ko pridejo v tempelj. Razumljivo je,

da se pred obedom in po njem zahvalijo Velikemu duhu.
Po zajtrku se najstarejii povzpne na vam Ze
znani pridigarski oltar in nagovori mnoZico
druZinskih dlanov, tehje v hribih le malokdaj
ved kot sto - v dolinah pajihje vdasih tudi na
tisode.

14 In kaj govomik pove posluSalcem?

- Glede
tega ni nikoli v zadregi, kajti ob taki priloZnosti in tudi ob vseh drugih mu stoji ob strani
duh in ga navdahne, katere besede naj bi govoril.

15 Navadno govori o dudovitem vodstvu Velikega duha, kako Ta vodi dloveiki rod po Svo-

ji

najmodrejii sveti volji od prvih zadetkov

bivanja na tem planetu pa vse do dana5njega

dne. Ob tej priloZnosti najstarej5i pogosto

pripoveduje to ali ono zgodbo iz davnih dasov. Vdasihjim razlolirazmere na njihovem
planetu, ob drugi priloZnosti, kako je z obrodem in lunami. Spet tretjid se usmeri na
kak5en drug planet in posluialcem pove, kako najmogodnej5i Veliki duh vodi omenjeni
tuji planet in ob tak5ni priloZnosti kdaj omeni
tudi Zemljo.
16 Ko pa zadne govoriti o Zemlji, se vsi posluSalci v trenutku vrLqo z obrazi na tla. In sicer ne zaradi spo5tovanja pred tem planetom, temved zato, ker so nekaj Ze sli5ali o
neskondni ljubezni Velikega duha. Kajti ljubezen Velikega duha, ki Ga prebivalci te
Zemlje imenujejo Ode in ga priklicuiejo, ie
za prebivalce Saturna nekaj tako neznansko
svetega, da jih zato zmeraj spreleti srh poniZnosti; zlasti ko najstarej5i ob tem omeni
5e nehvaleZnost prebivalcev Zemlje.
17 Ob kak5ni drugi priloZnosti najstarejSi govori o duhovnem svetu in Zivljenju v nebesih.
I

Po vsaki taklni pridigi, zlasti ko govori o last-

nostih Saturna, njegovega obroda,

1un

gih planetov, omogodi poslu5alcem

in druvda-

sih je taklnih ved, vdasih manj - notranji

vid, da lahko vse povedano vidijo tako nazorno, kot da bi bili na prizori5du pripovedovanja tudi telesno navzodi.
19 Navzodi prebivalci Saturna, predvsem prebivalci gora, so nadvse modri in zelo razgledani. Da, zelo slabo bi se izkazal va5 najvedji udenjak, de bi se spustil v znanstveno

razpravljanje Ze z najmanj poudenim

dlovekom s Satuma.
samo da poznajo svoj planet, toliko kot
je zanje nujno in koristno, do najmanjiih podrobnosti, ampak sojim tudi tuji planeti bolj
znani kot vam morski otoki na vaii Zemlji.
- Prebivalci Satuma zelo dobro poznajo ne
samo zgodovino svojega sveta, temved tudi
zgodovino ved drugih svetov.
2l Prav tako jim noben jezik ni tuj, zato tudi
duhove ne glede na to, s katerega planeta
prihajajo, v trenutku razumejo (deprav vsak
duh bolj ali manj povzame jezikovne znadilnosti tistega planeta, kjerje bival v telesu). - Gre za razumevanle jezlka, ki ga na
primer duhovi zvaieZemlle tako dolgo ne
razumejo, dokler se znova povsem ne prerodijo v duhu in niso primerni za nebesa.
22 Pogosto se zgodi, da se po smrli duhovi te
Zemlje sredajo z duhovi Saturna, 5e zlasti,
de po tem hrepenijo. Tedaj duhovi s Saturna zemeljske duhove v trenutku razumejo.
Nasprotno pa se zgodi zelo redko, pri nezrelih duhovih pa to sploh ni mogode. Prav
tako duhovi z Zemlje ne morejo videti duhov s Saturna, dokler se jim ti ne Lelljo razkriti. Razlog za to prednostje prav velika in
resnidna notranja modrost duhov s Saturna.
23 Tobi bilo vse o pridigah nalega pridigarja
- v templju po jutranjem obedu.

20 Ne

43
Duhovno opozovonie.norove.

^
Sporozumev$le
z ongelr rn s somrm
LTOSpOOOm.

1
2

Kaj pa se zgodi po pridigi?

Ljudstvo se Velikemu dlht zahvali zarazsvetlitev njihovega najstarej5ega. Po oprav-

ljeni zahvalni molitvi se najstarej5i zahvali

skupaj z njimi in blagoslovi vse poslulalce.
Nato se odpravijo iz templja na sprehod na
lepe, ljubke vzpetine. Med sprehodom se po-

govarjajo o tem, kaj so novega sli5ali med

pridigo, hkrati pa opazujejo znadilnosti tega ali onega naravnega predmeta, ki ga opazljo. Zelo ljubeznivi so drug do drugega in
jih navdihuje sodelovanje pri vsem, kar ta

ali oni zagleda, in ob tem obdudujode hvali

Velikega duha.
Tako na primer nekdo opozori drugega na
ustroj cveta, drugi na gibanje obladka, tretji
na to ali ono Zivalco ali na let kakine ptice.
Nekdo zasli5i kak5no ptico pevko in nanjo
opozori soseda, kdo drug odkrije odsev kakSnega daljnegajezera ali reke. Neiteto stvari pritegne pozornost prebivalcev Saturna;

AURA. AVGUST - SEPTEMBER2OO4

3I

ob tem vzklikajo,

kotje nekod po Mojem srMojih stva-

1 ie je kaj ostalo

od kosila, si to v templju bratsko razdelijo in hvaleZno pouZijejo. de pa ni

ostalo nid, doma 5e vederjajo. Nato se 5e za

cu vzklikal dlovek ob opazovanju

ritev.

Da, ob tem vam tudi povem: Kdor opazuje

Moje stvaritve s takSnimi odmi in jih ceni,
bo gotovo ob tem obdutil veliko veselje. Za
tistega, ki jih opazuje samo s kritidnimi odmi
in odmi udenjaka, pa bi bilo boljie, de bi ostal

le1atina svoji zofi, kot da bi se z neposvedenimi, nesvetimi odmi zazrl v Moja dela tako,
kot se Si5karica zavrtay vamznani plodhrasta-, da bi vanj izlegla svojo unidevalno zalego. Ko tak5en plod dozori, pa ni uporaben za

nid drugega kot za pripravo dmega soka, s

katerim lahko podmijo bele ali svetle povrline, nikoli pa ni mogode z njim odistiti kaj
umazanega ali takega, kar je postalo dmo.
Toda pustimo to in se vmimo k na5im prebivalcem Saturna, ki se odpravijo na sprehod
iz veselja! - Kako dolgo traja takino potepanje? - Do srede dneva. Potem se vsi vrnejo v tempeljsko preddverje. Tam se Velikemu duhu znova zahvalijo in v preddverju
zauiijejo opoldanski obrok.
Ko poobedujejo, se znova zahvalijo in ostanejo v templju. Nekateri se odpravijo raziskovat lepe hodnike okoli njega in se veselijo pisanega razko5ja dudovitih cvetlic, ki so
v lepih gredah bogato zasajene v Sirokih
preddverjih in hodnikih templja. Zenske
ljubkujejo moZe in otroke ter jim kar najprijazneje pripovedujejo, kaj dobrega in resnidnega, lepega in vzvi5enega so izvedele
iz pridige najstarejSega in tudi med spreho-

vse zahvalijo Gospodu in praznidni dan je

- z njim pa tudi vsi obredi; drugih
obredov ruen teh, ki ste jih pravkar spoznali, ni.
12 In s tem naj bo za danes dovolj. - Prihodnjid
sledi duhovni del.

44
Duhovni del vere no Soturnu. Duhovno
vnovidno roistuo s pomoiio nouko in
vole.

1
2

3
4

* Rastlina (op. prev).

32

AURA - AVGUST - SEPTEMBER

2OO4

Ko smo spoznali obredni del vere na5ih prebivalcev Satuila, preidimo, kot smo Ze napovedali, k njenemu duhovnemu delu.
de ste obredu dovolj pazljivo sledili, ste gotovo rekli: Obred. pri katerem se pojavijo nebelki angelski duhovi v vidni podobi in neredko tudi sam Gospod ter se pogovarjajo z
ljudmi,je Ze sampo sebi nekaj tako duhovnega, da bolj ne bi mogel biti. Kaj bi bilo
lahko 5e bolj duhovno?
Toda pravim vam: Kar opustite taklno razmiSljanje! Nadaljevanje vam bo pokazalo,
kaj je lahko 5e bolj duhovno v duhovnem.
Da bi to lahko kolikor se da dojeli, vam bom
z zgledom iz Livljenja prikazal, kako je to
Vzemimo na primer poln sod dobrega vina!
- Kdo od vas ne bi zmogel hitro dojeti in
zelo dobro obdutiti, da takino vino ne vsebuje nid, kar bi bilo bolj duhovno od vina
samega? - Toda vpralajte samo najboljSega
lekarnarja, in ta vam bo rekel: Iz istega vina
je mogode z destilacijo dobiti dudovit vinski eter in tudi ta eterje mogode 5e enkrat
rektificirati (odistiti z vnovidno destilacijo,
op. prev.), tako da bo postal duh na koncu
tako hlapljiv, da kapljica, stresena iz eter
skega soda, de pade pol klaftre globoko, povsem izgine, 5e preden doseZe tla. No, ali
q9 opazite, koliko je v tem Ze nadvse duhovnem vinu 5e vedkratno duhovno duhovnega?

Vidite, de se kaj takega lahko zgodi v vidni

naravi, kako se bo to kazalo Sele v vsem,

karje povsem duhovno.

Podobno lahko opazimo pri svetlobi. - Veste, kako osvetlijo Zemljo sondni Zarki. Ali v
tehzarklhopazite tudi ozivljajodo mod in neStete oblike? Ne. saj ne opazite nitipreprosto
delujode modi Zarkov. In Stevilni tudi mislijo, da Zarek ni zmoien segrevati bolj izpopolnjeno kakor tako, kot opaZajo vsak dan.
In kaj bi rekel takien opazovalec, ko bi lahko opazoval Zarek, ki bi se zbral v eni todki
velikega konkavnega zrcala in pri tem razvil
tolik5no mod. da bi nenadoma zdrobila celo
najtrdnejSi diamant?! - Da, tak5en nevedneZ
bi ob tolik5nem udinku svetlobnega Zarka
dvignil roke nad glavo in vzkliknil: Kdo bi si
mislil, daje lahko v neZnem sondnem Zarku,

vo mogodna mod!?
Nekaj podobnegasedogajatorej tudiprivam
dobro znanem ceremonialnem obredu na5ih
prebivalcev Satuma! - eeprav je obredje Ze
samo po sebi videti povsem duhovno, paje v

veri prebivalcev Saturna izredno modan

>>eter<<,

in z zdrtrlityljo njihovih ljubedih

>>svetlobnih Zarkov< se doseZe tako modan

notranji udinek, da je to komaj mogode dose lahko vpralamo: Kaj je bistvo duhovnega v duhovnem?
l0 Pravo duhovno v tem vam ie znanemdthovnemje v Zivem notranjem spoznanju Velikega duha in tudi v vseh stopnjah, razmerah in odnosih, usklajenih z redom, ki najtesneje in najgloblje povezujejo svobodnega dloveka z nebom in Velikim duhom samim in tudi nebo in Velikega duha samega
s dlovekom.
11 Kako torej ti ljudje odkrijejo Velikega duha? - Najprej se jih poudi zunanje, z besedami uditelja o Njem (tj. o BoZjem bitju). Nato so v6deni do spoznanja volje Velikega
duha in nato do izpolnjevanja spoznane volje.
12 To poudevanje pa sodi k zunanjemu izpovedovanju vere, ki je pot k notranjemu, duhovnemu, pravemu Zivljenju. Samo po sebi
je >duhovno vino< in >>neskoncentrirana

jeti. In tako

mogode.

jim

ob tak5ni priloZnosti pridruZijo celo duhovi in angeli ter se z vsakim

pogovorijo o razlidnih redeh, ki zadevajo
Gospoda.
Da, vdasih se prikaZe celo Gospod sam, vedinoma kot angel. Dokler je med njimi On
in govori zdaj z enim zdaj z drugim, celo
najstarej5i ne ve, daje to sam Gospod. Gospod se da spoznati 5e1e tedaj, ko namerava
kot vidna podoba zapustiti takino druZbo.
Vendar 5e isti trenutek naglo izgine. Kajti prebivalci Saturna ne bi mogli prenesti Gospodove daljie navzodnosti, potem ko se jim je
dal prepoznati, saj ga tako zelo spoitujejo,
da si nihde ne upa Njegovega imena spregovoriti stoje - ker kar najbolj dosledno in sveto upoltevajo zapoved (ki jim sicer ni dobesedno dana): >Ne izgovarjaj po nemarnem
imena Gospoda!<
Koliko dasa pa traja tak5no pogova{anje v
preddverju? - Dokler Sonce ne zaide. - Nato se spet vsi odpravijo v tempelj in tam pojejo hvalnice Velikemu duhu.
10 Nato najstarejli znova stopi na pridigarski o1tar ter opozori na vse, kar se jim je tisti dan
zelo dobrega zgodilo, jih blagoslovi - in obred praznidnega dneje kondan. Potem se vsi
hvaleZno in veselo odpravijo domov.
se

kondan

dom.

Vdasih

ki nas vsak dan greje, skrita tako nepojmlji-

sondna svetloba<.
I

Dejavno izpolnjevanje spoznane volje Velikega duha pa je podobno >destilaciji< in

>rektifikaciji<, ki jo opravlja lekarnar, in tudi poznejlemu >koncentriranju< sondnih Zar-

kov z uporabo konkavnega zrcala. Ali povedano drugade: gre za resniino. samostojno
osvobajanje pravega prvotnega duhovnega
bitja iz obdajajode ga materije.
14 A1i se vam zdaj Ze nekoliko dozdeva, v dem
je prava duhovna bit vere na5ih prebivalcev s
Safima? -Z enim stavkom vam bom razloZil, in s tem stavkom vam bo kar nenadoma
vse razumljivo: V vnovidnem rojstvu duha!
15 Glejte, to mora pri prebivalcih Saturna potekati prav tako temeljito kot pri vas. Brez tega
prebivalec Satuma in tudi vi ne bi mogli dojeti, kaj je duh, ter razumeti vseh razmerij in
povezav med njim, nebesi inVelikim duhom.
16 Za vnovidno rojstvo duha ne zadolda, daje
kdo sposoben videti duhove, tako kot se to
neredko dogaja pri vas na Zemlji, ko Stevilni
ljudje ob tem ves das vidijo le strah zbujajode in pretresljive prikazni, vendar pa ne morejo nidesar dojeti in razumeti, kot slepec ne
more spoznati mavridnih barv. K pravemu ali
popolnemu vnovidnemu rojstvu duha tovrstnajasnovidnost preved ne sodi, temved trdno prepridanje o pravilnem ravnanju v vsakem poloZaju, tj. da ravnanje v vsem temelji
na boZanskem redu in modrosti, kotje bilo
zasnovano Le od, pr azaletka.

Nadaljevanje v prihodnji Stevilki

Prevedla Daja Kiari

a
o
r
e
I
il

17 Kako in kdaj pa

- l,ahko

se

kaj takega lahko zgo-

zgodi samo tako in tedaj,

ko se duh z natandnim sledenjem predpisane BoZje poti najprej rektificira iz
materije, potem pa se znova odkrije v
nekem ZariSdu in kondno kot sam v sebi
obstajajoda popolna celota ali popolna
di?

se

enost izstopi iz dutnosti materije ter svoje

nove duhovne dute odlodno in do konca
odpre vtisom in razmeram tistega sveta,
katerega prvotni prebivalec je tudi sam.
Ko dlovek doseZe to stopnjo, zadne kot celota delovati povsem drugade. Drugade gleda, drugade posluia, tudi njegovi obdutki
so drugadni in prav tako njegovo zaznavanje. Njegove misli postanejo oblike, ki jih
opazuje, njegova volja postane izpolnjeno
dejanje. Njegove besede postanejo meso,
eno z mislijo in voljo. Nanj ne vplivata ved
ne prostor ne das. Kajti v svobodni duhovniBiti s1i5i, vidi, obduti, misli, hode, ravna
in govori brez spon dasa in prostora, tj.
zanj obstaja samo sedanjost, v kateri si ved-

na preteklost kar najbolj prijateljsko podaja roko z vedno prihodnos{o. In neskondno oddaljene stvari so njegovimodem
tako blizu kot lastna misel.

l9 Glejte, prav vsak prebivalec

Satuma na vso

mod hrepeni po tak5nem duhovnem stanju; toda tega ne doseZe vse dotlej, dokler
povsem ne izpolni vseh zahtev Zivljenja.
20 Zapopolno izpolnitev pa ne zado5da, da
obvlada svojo naravo, temved mora povsem obvladati tudi vse njemtt znane zahteve Zivljenja.
21 Seletedaj, ko v vsempostanepopoln mojster. se osvobodi v sebi samem. in vsa njegova Zivljenjska mod se zdruZena porodi
iz njegove dutne narave. Ko se to uresnidi,
se tudi pri njem zgodi to, kar vam je Ze
znano kot >vnovidno rojstvo duha<.
22 Zato je prav zvesto urjenje v izpolnjevanju zahtev Livljenja duhovni del verstva
na5ih prebivalcev Saturna.

45
Podrobneie o poti k vnovidnemu
rolstuu in poenoteniu z Bogom

Mar zdaj nekoliko bolje razumete, kaj

je duhovno bistvo vere prebivalcev Saturna in kako se to bistvo razlikuje od

obredja?
Glejte, za duhovnim obredomje dobro
prikrita naloga duha, ki ni izpostavljena
medtem pa poteka obred po dolodenem dasovnem zaporedju.
Ker pa je prav ta del verskega da5denja
naSih prebivalcev Saturna za vas najpomembnejSi, vam bom navedel 5e nazornej5i zgled, na podlagi katerega boste
lahko 5e jasneje razlikovali med obema
vrstama vere.
Zamislite si na primer udenca, ki bi se
rad naudil te ali one umetni5ke spretnosti. Postavimo, da bi rad postal glasbeni

udencu, prek kateregaje postal to, kar si

virtuoz. Kaj bi najprej storili, ko bi pri5e1 k vam? Preverili bi njegove sposobnosti, nato ga usmerili na dobro 5olo, mu
predpisali pogoje in rekli: >Ko jim bo5
povsem zadostil, boi zagotovo postal
virtuoz. Toda dejih ne bo5 izpolnil, bo5
postal Su5mar, pravi virtuoz pa nikoli!<
Kaj bi storil udenec, ki bi si Zelel postati
virtuoz? - Vso marljivost bi podredil
svojemu notranjemu hotenju, vsak dan
bi vadil predpisanih pet, Sest a1i sedem
ur, naredil 5o1o od A do Z, nid drugega
ne bi vadil razen vaj, predpisanih za ures-

niditev njegovega namena.

udenec tako ved let zapored,

Ko bi

se

izobraieval,

bi mu tudi podelili razveseljujode spridevalo, daje popolni umetnik, saj bi svo-

je glasbilo mehanidno in duhovno povsem obvladal, v vseh podrobnostih.

Vidite, zdaj Ze imamo to, kar potrebujemo! - Kaj so pravzaprav pomenile predpisane vaje za dosego tehnidne spretnos-

- Nid drugega kot ceremonialni del

njegovega da5denja umetnosti. Alije vadil dan in nod? - O ne, temved samo toliko, kolikorje bilo predpisano in potrebti?

nol

Kako pa je bilo ves ta das z njegovim

prizadevanjem in voljo? Ali sta tudi ta
dva delovala periodidno? - O nikakor! Brez prekinitve sta ga spodbujala v njegovem duhovnem in naravnem organizmu. In prav takino gonilo je duhovno
da5denje umetnosti pri na5em glasbenem

je postavil za cilj.
Ko pa je postal,popoln umetnik, kak5no
Livljenje Livi? Zivljenje udenca prav gotovo ne, temved Zivljenje svobodnega
umetnika! - Ali je zato zasovraZil svoje
prej5nje Zivljenje udenca? - O ne, tem-

ved 5e naprej vadi kot veliki mojster toda zdaj s pravim, velikim zadovoljstvom - to, karje prej vadil kot udenec.
Se zmeraj prav marljivo preigrava lestvice in ponavlja vse druge vaje, kijihje
vadil Ze kot udenec. Toda kak5na razlika! Karje nekod kot udenec podel mukoma, nejevoljno in za karje porabil veliko modi, podne danes z lahkoto, neprisiljeno, s prepridanostjo in zavedanjem

notranjega duhovnega pomena.

Kot udenec je igral lestvice, vendar ni
vedel, kaj je v resnici igral; kot mojster
pa vidi v isti lestvici ne5teto novih ob-

lik, kakr5nih ni prej niti slutil.

In tako

kot >znova rojeni< mojster prav tako obredno dasti umetnost, kot jo je prej kot
udenec; toda to da5denje pomeni zdaj povsem drugadno poslu5anje, opaZanje, du-

tenje, zaznavanje, mi5ljenje in hotenje.

In to je spiritus rectificatissimus, razkrajajoda talilna mod Za{enja njegovega du-

ki razkraja vse materialno okomo in

dutno, ter je sama po sebi povsem duhovno da5denje.
10 Prenesite to na Zivljenje ljudi, bodisi
prebivalcev Zemlje, Saturna, Jupitra ali
Sonca - povsod in zmeraj obstaja takSna dvojna boZja sluZba, ki je v istem
ha,

medsebojnem razmerju kot sta pot in cilj

poti.
11 Kdor vztrajno hodi po poti, tudi doseZe
cilj. Ko pa se znajde na cilju, pa pot, ki
joje prehodil. ne izgine iz njegovega trenutnega niti iz celotnega spomina, temved dlovek Sele na cilju v duhu v celoti
zagleda vse obrate inrazmerja na poti.
1 2 Veste, kaj je poglavitni cilj poti na5ih prebivalcev Saturna? Nid drugega kot sam
Veliki duh, ko skuiajo postati eno z Njegovo voljo.
13 Ko ta cilj z marljivo vajo doseZejo,

se

konda tudi duhovno versko da5denje, teAURA - SEPTEMBER - OKTOBER 2OO4 25

nim vrhom in pred njim okroglo vzpetino, ki jo uporabljajo kot mizo. To pa je

tudi vse.
Kar pa zadeva druge pripomodke prebivalcev ravnin, kot so orodje, posode za
hrano, obladila in zaloge hrane, pa vse
hranijo v tako imenovanih hranilnih izbah, ki so v niZinah prav tako zgrajene
kot v gorah.

daj pravzaprav izgine gonilo za doseganje tega cllja. Zamenja ga velikansko,

neomajno hrepenenje, da ostanejo temu
zvesti ves das in za vedno.
14 [n ta nadvse dolodna in najtrajnej5a Zelja
je odtlej najbolj notranja duhovna sluZba
povsem duhovne narave vsakega prerojenegaprebivalca Satuma. -To stanje lahko doseZe vsak dlovek ne glede na spol
in starost. In to je tudi vse o duhovnem
delu vere prebivalcev Saturna.
l5 Ker smo tako omenili vse, kar je bilo nujno in omembe vredno glede gora, naj na
kratko povemo 5e nekaj o dolinah, potem pa se bomo 5e mimogrede ozrli tudi
na polarna obmodja Saturna ter tudi na
njegov obrod in njegovih sedem lun. In s
tem naj bo dovolj za danes!

nah. Razlika je tudi v tem, da v niZinah

vsako bivali5de nima svojega templja,

temved ved druZin uporablja enega.
To bi bilo vse o nadinu graditve in bivanja v niZinah in tudi o nekaterih okrasnih
vrtovih, ki so navadno last posameznih
privilegiranih patriarhov. Kako so ti vrtovi okra5eni, smo Ze povedali, ko smo
opisovali lupina{e, 5e zlasti polZe. Tu in
tam najdemo v vftovih tudi polZje hi5ice,
ki so preurejene v vesela prebivali5da za
otroke - s tem ste se Ze prej seznanili.
Povedanoje bilo tudi, kdoje navadno patriarh v niZini. Pomislite samo na vamLe
znanoLwal s kadasto vledko in ognjenim
odesom, pa boste takoj prepoznalijunaka z zavojevano koZo in iz tega izdelano
ogrinjalo, ki je zato postal patriarh. Da

46

Kar pazadeva niZino ali

5e

bolj ravnine

Saturna, ste ob razlidnih priloZnostih Ze

marsikaj izvedeli o Zivljenju tamkaj5njih
prebivalcev. Tako nam je ostalo le 5e nekaj malega, kar moramo omeniti.
Kak5nih mest na tem planetu ni. Kljub
temu pa prebivajo tu in tam, zlasti ob
manjSih jezerih in rekah druZine bliZe kot
v gorah, 5e zlasti v juZnih predelih nekaterih celinskih deZel. Samo da druZine v
eni bivalni hi5i niso tako velike kot tiste v
gorah. Kajti v niZinah je druZina sestavljena navadno samo iz star5ev in njihovih
otrok. Kar pazadeva stare sta-r5e ali prastar5e, ti navadno Zivijo sami, skupaj z
nekaterimi sluZabniki ali pomodniki.
Tamkajlnji ljudje tudi redko prebivajo na
tem ali onem vam Le znanem bivalnem
drevesu, njihova bivali5da so vedinoma
nekakSni Sotori, narejeni iz dreves, naloZenih drugo na drugo in sicer takole: drevesa razvrstijo v krog v

obliki piramide,

5
26

l0

AURA - SEPTEMBER - OKTOBER

2OO4

odeh Velikega duha manj pomemben od

patriarha iz gora,lahko razumete tudi ne
da bi posebno veliko premi5lj evali.Zlahka razumete tudi to, da se s tak5nim olepSanim patriarhom angelski duhovi prav
tako ne ukvarjajo preved in prepogosto.
Tudi, da je zato prebivalec niZin veliko
bolj posveten od tistega na posvedenih gorah, lahko dojamete brez posebnih teZav.
Bratje in sestre so drug do drugega poSteni, pogosto govorijo zelo modro in se
imajo zato za veliko bolj razgledane in
pametnej5e od prebivalcev gora. Ko pa
se jim ob vsej njihovi modrosti razmere
poslab5ajo, se odpravijo na romanje v hribe, tam pa jih, kot Ze veste, navadno povsem drugade poudijo.
Zato pa je v niZinah zelo malo viSjih razodetij in so zelo redka, razen pri tistih,
ki resnidno izhajalo iz gorske Sole in
zvesto sledijo.

ji

red.

Kar zadeva prostornost, pa tak5na bivalna hi5a ni tako prostoma kot so tiste na
bivalnih drevesih v gorah. Toda kljub temu je v taklnem bivalnem 5otoru 5e zmeraj toliko prostora, da bi v njem na5lo
udobno zavetje kar deset va5ih vojaikih
polkov.
Notranja oprema je taklna kot pri Zivih
prebivali5dih v gorah; ima namred leZalno naslanjalo v obliki piramidezodreza-

V niZinah, zlasti ob jezerih in velikem

vodovju poteka nekak5na menjalna tr-

magajo izkoreniniti Stevilne neumnosti.

Zgodilo se je, da so v mnogih velikih
celinskih deZelah niZine postale Ze povsem podobne goram. Vendar se tu in

tam 5e zmeraj najdejo deLele, v katerih

spocetle rn poKoP.
1

stransko gostoljubni.
Ob tak5ni priloZnosti zadudenim gostom

prijateljsko pokaZejo, da zmore Veliki

duh Stevilne redi, o katerih modrosti se
prebivalcem obmorskih deZel niti ne sanja. Ko zadudeni spra5evalci dobijo moder odgovor, se navadno trkajo po prsih
in modno toZijo nad Stevilnimi nesmisli, ki so uveljavljeni v niZinah. Pri tem
jih prebivalci gora vnovid resno opomnijo, naj ob vrnitvi v niZino dim bolj po-

-47
vei o niiinskih deZeloh.

lzdon ndooStenih.
Nodin Zivljenio, zokonsko atezot

pravijo na kraj izgnanstva, sprejmejo izgnane priSleke, jih odpeljejo v gore in

jih marsikdaj prevzgojijo v najboljle ljudi.
Pogosto jim v gorah podarijo v last tudi
bivali5de. Vdasih se zgodi, da pridejo v
gore prav tisti prebivalci niZin, ki so obsojeni na vedno izgnanstvo. in tam najdejo zavede; domadini jih gostoljubno
sprejmejo in poudijo o pravi veri. Gostoljubnost gorskih prebivalcev goste zelo preseneti, saj izgnanci kar ne morejo
dojeti, kako da so gorjani v svojem vednem pregnanstvu lahko postali tako vse-

Se

Troovonie in obrt.

jih ta ali oni trgovec tudi opehari.

Toda gorje mu, ko to ugotovijo! Tedaj
ga Zenske z raznovrstnimi ostrimi predmeti razpraskajo po dolgem in podez. In
de ga po taklni kazni znova zalotijo pri
goljufiji, takoj pripravijo ladjo in na5ega prevaranta z druiino vred izZenejo v
oddaljene kraje. Tam mora ostati doloden das ali pa, glede na to, kako hudo se
je drugid pregre5il, celo za vedno - takSno kazen imenujejo purak ali vedno izgnanstvo. Tisti, ki je izgnan samo za doloden das, lahko pri odhodu vzame s seboj ved pedk, da si lahko z njihovo pomodjo v izgnanstvu (tam jih takoj posadi) pozneje izdela ladjo.
Tisti, kije obsojen na vedno izgnanstvo,
pa ne sme vzeti s seboj nobenih semen.
Kako je z ubogimi obsojenimi, duhovi
sporodijo prebivalcem gora te ali one deZele. Ko gorjani to izvedo, se kmalu od-

paje tak5enjuna5ki patriarh (iz niZin) v

potem pajih gledano od tal do vrha, kroZno obijejo zletvwni. Letve nato od zunaj

in od znotraj prekrijejo z vsakovrstnim

listjem. Proti jutru (vzhodu) pustijo dovolj Sirok vhod. In tako je bivali5de na-

no.
2 Vdasih

Tempelj je postavljen enako kottisti v gorah, samo da je marsikdaj veliko manj5i

in ne tako razkoSno opremljen kot v vi5i-

Prebivolci niZin. Koko qrodiio in

prebivoio inrniihovi bol[ posGtni
nozon.

govina z razli(nimi redmi, vedinoma s

tak5nimi, s katerimi se Zenske zelo rade
krasijo in lepiajo tako kot vam je Le zna-

se niZine zelo

razlikujejo od gora.

Kar pa zadeva rokodelstvo in obrt, sta v

niZinah podobna tistima v gorah, razen
nekaterih luksuznih obrti, kijih na vi5avah ni najti, saj je tam celo barvanje vlaken greh.
Tudi prehranjevanje (vse do uZivanja

mleka velike krave) je v niZinah skoraj

enako kot v gorah. Le nekatere druZine
patriarhov, ki so si ob jezerih na vam Ze

ztanna(in iz lepih, velikih, belih

nje po zasneZenih in ledenih prostranstvih Saturnovega obroda. In to bi bilo

za danes vse!

sten

ustvarile uZiva5ke gradove, se razveseljujejo tudi s Stevilnimi nekoliko umetelno pripravljenimi in nebo v ustih draZedimi sladkarijami. Toda navadno jim
ne denejo dobro in zato imajo Stevilni
modro govoredi zdravniki veliko dela.
Toda take redi se dogajajo tudi na va5i
Zemlji. Ce bi Ziveli preprosro in v skladu z naravo ter bi zemeljske sadeZe uZi-

vali tak5ne, kot sem jih Jaz pipravll za

vas, raz en nekaterih redkih, ki jih je treba nekoliko pokuhati na ognju - bi bil
vaS jezik za Stiri besede revnejli: ne bi
poznaliizrazazdraynlk, 5e manj pa medicina in lekami5tvo. Teh treh besed ne
bi bilo v jeziku zato, ker preprosto ne bi
bilo prve besede - bolezni. Ker pa ni tako, imate domiselne kuharje ifi zato

48
Obseino severno in iu2no polorno

obmodio no So'turnu.'Nezosli5on mroz no niih kroti

uniduioie veselie orvobitnih
'plonetornih duhov ih rl'dosih udinkuie
celo no

stane bolezen v telesu bolnika trajna

>>grobar<< in hlastno seZe po tak5nem

truplu. Ko je pokop opravljen, se na5i
pogrebci vrnejo domov in tako je po-

grebne svedanosti ob prihodu v domovino konec.

14 Vse je podobno temu, kar smo vedinoma tu in tam Ze omenili in to je tudi vse,
kar bi bilo omembe vrednega pri prebivalcih dolin in niZin na Saturnu. S tem
zapu5damo poseljene deZele Saturna in
se odpravljamo 5e na kratko popotova-

2e na zaletku smo omenili, da ima Saturn pravzaprav samo dve vrsti podnebja: nadvse primerno - v takSnem so vse
naseljene deLele,hi zajema v celoti ved
kot tretjino polamih obmodij, in polarno*,
DeZele v pasu z ustreznim podnebjem,
severne in juZne, obdaja morje; z njim

juZnej5i predeli so navadno zamrznjeni

v vednem ledu. Vzrok ni v tem, da bi
bilo kopno severno ali juZno kot tako

sebnajed (medicina), ki stori vse, da po-

ustvarjeno, temved je zadeva taklna: de

severni polovici planeta,
potem njegov severnej5i del obdaja vedni led, in sicer iz naravnega vzroka, ker
so tudi na Saturnu, tako kot pri vas na
Zemlji, polarni predeli namenjeni vednemu snegu in ledu.
Kak5na pa so polarna obmodja Saturna?
- Takole vam povem: kak5na so ta obmodja videti odesu, in kako jih kdo obduti, tega si dlovek ne more predstavljati, detudi ima 5e tako bujno domi5ljijo.

je obmodje v

Na teh polarnih obmodjih je tako zelo

mraz, da je ob zemeljskem polarnem
mrazu v primerlavi z mrazomv teh kra-

jih tako kot ob dobro zakurjeni pedi. Na

Safurnu ne zaffffzne samo voda trdo kot

diamant, temved ob najhujlem mrazu

otrdi celo zrak kot Lelezna palica in se
pogosto Siri 5e milje navzgor v eter.Zaradi velikanskega tlaka se v teh obmodjih zelo pogosto vname celo atmosferski zrak, zato so ved milj obsegajode po-

.In

krajine videti kotbiiarete,Zarenje pa se

krepi, dokler nazadtje vse skupaj najmodneje ne eksplodira.
Kerpa se zaradi vnetljivosti, kije posledica hudega mraza, elektridno stzrakazelo zmanjSa, se mraz nenehno krepi, in to
traja petnajst zemeljskih let. Med naihladnej Sim obdobjem (osem zemelj skih
let) se zrak ne vnema, ker je tedaj povsem trdna snov. Po koncu tega obdobja
pa za(ne znova porajajoda se sondna
polamo (d.odatek prev.)

ravno Zivo bitje, prebivajo pa duhovna

bida. Kajti sneg in led sta navadnojeda
nekaterih nemirnih duhov. Kadar je mraz

'

so obdane nekatere modvirske deZele, ki

so zelo oddaljene od poglavitnih celinskih deZel; njihovi najsevernej5i ali naj-

zdravnike ter lekarnarje, ki so 5e vedji

umetelni kuharji. Iz tega nastane 5e po-

gostja.
10 Tako je tudi v niZinah naiega Saturna,
deprav vse to ni tako modno razvito kot
pri vas. Zatoprebivalci niZin ne dodakajo tolik5ne starosti kot prebivalci gora.
1 1 Kar zadeva zakonsko zvezo, se tudi v niZinah sklene pred patriarhom, le da je
vdasih na zunaj razkolnej5a.
12 Spodetje je v niZinah enako kot v vi5inah. Toda, de ima mo5ki v niZinah premalo vere in pre5ibko voljo, se vdasih
zgodi, dase zLeto odpravi v gore, da bi
si okrepil vero in voljo. Cemu, mi ni treba podrobnej e r azlagat|
13 Mrlide v niZinah pokopavajo na dva nadina. BoljSi del ljudstva jih pokopava tako kot v gorah, nekoliko poganska ljudstva, ki imajo svetli Satumov obrod za
nekak5no boZanstvo, pa bistveno drugade. Tam umrle navadno naloZijo na ladjo in se z njimi odpravijo na morje, zlasti de to ni preved oddaljeno od njihovega bivali5da. Na morju vrZejo truplo v
vodo brez posebnega obreda; ob tak5ni
priloZnosti se vdasih prikaLe celo Zivi

Zemlio.

svetloba zamrznjeni zrak postopno segrevati in ga taliti, ta pa se ob taljenju zadne vnemati, gorenje in spremljaiode eksplozije zamrznjetega zraka pa dedalje
bolj potiskajo en ali drugi pol.
Ali so tak5ne grozotne pokrajine sploh
poseljene? - Tam ne prebiva nobeno na-

najhuj5i, imajo v teh obmodjih duhovi

miru najved dela, saj jim prav okoli5dine,

kijih

sproZi naravni mraz. pomaga-

jo miriti ognjevite duhove in krotiti njihovo dezmemo vnemajode se veselje do

unidenja. Iz tega lahko sklepate: tedaj ko

postaja pri vas ta Zemlji hladneje in

hladneje, duhovi miru mirijo in krotijo

unidevalne duhove.

Da so tak5ni duhovi zasvojeni z unidevanjem in zaiiganjem, kaZejo pogosti

viigi zraka v polarnih obmodjih. iim
bolj se tak5ni duhovi veselijo, tem rrdovratneje jih krotijo duhovi miru. iim tru.15i
je mraz, tem modneje krotijo ognjene hudide; vdasih so duhovi tako ujeti ved tisod let, nazadnje pa se vdajo in svojo slo
po vnemanju preusmerijo tako, kakor
vdasih oblak, napolnjen z elektriko, ko
mu ledeno mrzli veter elektridni ognjeni naboj preobrazi v Skodljivo todo.
8 Kdo so torej opisani polarni ognjeni duhovi Satuma? - Pri tem si ni treba predstavljati duhov umrlih, temved so to 5e
prvobitni duhovi, iz katerih je pravzaprav zgrajen ves planet; ti Sele postopno, po vrstnem redu, ki gaje dolodil Veliki duh, preidejo v svobodno bivanje v
dlove5ki podobi.
9 Vdasih pa se zgodi, da se duhovi umrlih
ljudi, ki so bili med svoiim naravnim Zivljenjem zelo ma5devalni, znova povrnejo v svoje naravno polamo stanje. To se
sicer na Satumu zgodi nadvse redko, todanaZemlji pa kar velikokrat.
10 Razlika med tema dvema vrstama duhov je v tem, da se torej duhovi umrlih
ljudi nikoli ne povrnejo v naravno telesno Zivljenje, prvobitni duhovi pa zmeraj; najprej se morajo povsem odtegniti
naravnemu, preden postanejo zmolni
preiti v svobodno, samostojno in s tem
tudi absolutno ali lodeno Zivljenje.
11 Prav prvobitni duhovi s Satuma so tako
zelo nagnjeni k unidevanju, da so celo
nekateri stari vidci z vaSe Zemlje dejali.
da Saturn Zre svoje otroke. Zatopamorajo te prvobitne duhove duhovi miru,
ki niso ved prvobitni duhovi, najprej preobraziti v marljivej5e in poslu5nej5e, preden lahko preidejo v absolutno, svobodno Zivljenje. ie se to ne bi zgodilo, ne
AURA - SEPTEMBER - OKTOBER 2OO4

2'

bi bilo mogode nobenega sonca in nobenega planeta zavarovati pred njihovo unidevalno slo.
12 Zatopa jeSatum tudi tako oddaljen od
Sonca, da ga sondni Zarki ne morejo
nikoli toliko segreti kot Jlprllla, Zemljo, Venero in 5e zlasti Merkurja. Prebivalci Merkurja so celo v polamih obmodjih, ki so tam edina naseljena, izpostavljeni skoraj talilni vrodini - na
Saturnu, kot Ze veste, tam, kjer je poseljen, pa vlada ustrezno podnebje, in
ta obmodja celo tedaj, ko naj bi postaprevrode, pred pregrevanjem varuje
stalna senca obroda.
13 ieprav se prebivalci Saturna nikoli ne
podajo v tak5ne ledene pokrajine, saj
se nidesar ne bojijo tako zelo kot snega in ledu (strah pred temizviraizr,jihovega praduhovnega Jaza) - pa kljub
temu vedo, kako je tam, 5e zlasti prebujeni prebivalci gora. Celo najbolj raz1o

svetljenih ne mika, da bi si ogledali tovrstne pokrajine alijih opisovali; zato

jih tem bolj zanimata opisovanje in
opazovanje obrodev.
14 Zakaj je tako, pa boste razumeli takoj,
pa

ko bomo opisali obrod. In tako o polarnih obmodjih ni ved kaj posebnega

povedati, razentega, da so tedaj, koje
Zemlja temu planetu najbliZj a,taZemlji navadno najslab5a in najbolj nerodovitna leta, in sicer zato,ker Eezmerni saturnski polarni mraz vdasih, metafizidno vzeto, seva ved stotin milijonov milj kot nevidni kometov rep.
15 V velikih sondnih prostranstvih je namred ved negativnih kometov in ti vse
sondne Zarke. ki padejo nanje povsem
vsrkajo, da se ne odbije niti najmanj5i
atom. Tak5ni kometi so vidni samo tedaj, ko so se Ze kolikor toliko nasitili

in nato za(nqo kroZiti po utirjeni tirnici. - Ti kometi so celo pogosti gostje

planetov, obdasno jih lahko prepoznamo kot tako imenovane zvezdne utrin-

ke. Tovrstne negativne komete bomo

nekoliko podrobneje spoznali, ko bomo obravnavali Sonce. - Tukaj jih
omenjamo le zato, da bi spoznali, kako deluje polarni mraz Satuma in kako daled lahko vdasih seZe.
16 S tem smo kondali opisovanje tega planeta, naslednjid se bomo posvetili ob-

Spregovoriti moramo torej samo 5e o

njegovem namenu in naravi.
Obrod sam po sebi je popoln, zbit in
dvrst planet, ki glede velikosti ravnine
vedkratno presega pravi planet. In tako
kot je v primerjavi s planetom bolj raven, je na njem toliko ved tudi vsega

nik pri ustvarjanju Saturna, izhajajo(iz

resnosti duha, moral velidastno zadeto
delo pustiti nedokondano in izdelavo
vsega velikega planeta preloZiti na bolj5e dase?

10 Ali je res eno ali drugo, bo pokazalo

nadaljevanje. - Ze pri zadnjem podaj anju ste spoznali, kak5ne vrste prvobitni
duhovi prebivajo na tem planetu. Ce obrod ne bi nenehno zagotavljal sence, ki
izmenidno blaZi vrodino nad tistim de-

drugega.

Ali je povsem gladek ali pa so na njem

tudi gore? Ali ima vodovje in je obdan
z atmosferskim zrakom?
Saturnov obrod ima vse znadilnosti planeta. Ima namred gore, in to nadvse visoke, tudi velika jezera in reke ima ter
je v celoti obdan z atmosferskim zrakom. Toda voda in zrak sta na obrodu
veliko laZja in finej5a kot na pravem planetu.
Prav tako se skupaj s planetom vrti okoli
skupnega srediSda. le daje njegovo vrtenje, kar zadeva hitrost, drugadno kot
vrtenje planeta. To moramo razumeti ta-

kole: Ko se planet dvakrat obrne okoli

osi. se notranji obrod, ki je pravzaprav
sestavljen iz dveh med seboj povezanih obrodev z znanimi eliptidnimi sferami, obrne okoli osi komaj enkrat.
Srednji obrod se vrti 5e podasneje. Najbolj zunanji in najvedji pa potrebuje za
svoj obrat skoraj sedem saturnskih dni.
Vpralali se boste, zakq je hitrost vrtenja razll(,na? - Zakaj se vsi obrodi ne
vrtijo enako in zakaj ne tako kot planet? - Upo5tevati morate premer vsakega obroda, kako drug drugega presegajo, pa vam bo hitro jasno, zakaj se
mora vsak obrod vrteti po svoje.
ee bi se na primer notranji obroi. ki
ima neprimerno vedji premer, vrtel tako hitro kot planet, bi ga razklala hitrost zaradi siie sredobeZnosti. de bi se
drugi obrod vrtel tako hitro kot prvi ali
celo kot planet, bi se prav tako razletel,
najbolj zunanji in najvedji pa 5e neprimerno hitreje. Zato je vrtenjenajnatandneje odmerjeno, tako da se vsak obrod
primerno hitro vrti, da stalna metna sila ne more prizadeli nobenega planetarnega dela. In vrtenje vsakega obroda
je ravno prav odmerjeno, da noben del
katerega koli obroia ne more iztiriti:
prav s takinim natandno odmerjenim vrtenjem je metna sila v stalnem pravilnem razmerju s privladno silo vsakega

lom planeta, kjer je trenutno najbolj

povzroditi nobenega opusto5enj a.

12 Da je to res, lahko spoznate iztega, da
morajo prebivalci Saturna zmeraj kar
najbolj spoitovati Velikega duha in mu
biti kar se da pokorni. Zato jim tudi o
ljubezni ne pridigajo veliko, temved le
toliko, dajo lahko prepoznajo, toda ob
tem

je na najnl7jo potenco uravnana

naravna lastnost obroda. - Zdaj pa se
zastavlja 5e drugo vpra5anje:
Zakaj Saturn sploh potrebuje obrod? Je res, kotje trdil Ze marsikateri znanstvenik, da je obrod le dudeZna Stvarnikova muha, ali pa 5e slabSe, velidanstvena domislica narave. Ali pa bi Stvar-

49

Podobo, velikost in razdelitev Satumovega obroda smo opisali ie v zadetku.

28 AURA.

SEPTEMBER

- OKTOBER

2OO4

spodbujajo h kar najvedji spo5t-

13 Prav zato sta tam tudi zakonska ljubezen in spodetje otrok zami5ljena tako,
da se pri tem dlove5ka narava ne vzburi
preved. Vse usmerja in ureja kar se da
velika poniZnost, to pa ste lahko dovolj

spoznali Ze pri opisovanju ljudi.

50
5e nekoi o vedslronskem nomenu
Shturnovih obrodev.
Steklooihostvo in hlodilno oed.
NeZnoinovn i orebivolci obrodev.
Niihovo Zivlleni'e in stiki s prebivolci
oloneto. Pom<lnikonie

iivoli.

Sodno dreveso'brez semen.

1 Samo poglejte, kako dobro preradunano
sega obrod dez planetarni ekvator! - Po
drugi strani pa ste Ze spoznali, kako velikansko je na Saturnu vse stvarstvo, od

rastlinskega kraljestva pa do dloveka.

Marsikdo se utegne vpra5ati, pravzaprav se celo mora vpra5ati: Je vse to res?
In de je odgovor pritrdilen, demu vsa ta
velikanska telesa, de pa se je najviSji
Duh podal naZemljo v Kristusovem telesu in tam imel svoji velikosti primer-

To

Soturnov obrod imo enoke loshosti

kot olonet.
Vrtenie niegove dsi in niegov nomen.

jih

ljivosti do nje.

obroda.

rodu.

vrode, vdasih severneje vdasih juZneje

- bi kmalu vse obmodje Sonca in nazadnje celo vse stvarstvo izkusilo, kakSni so prvobitni duhovi tega planeta v
resnici - vso njihovo mod in nasilnost.
Prav obrod zagotavlja trajne enakomerne razmere v naseljenih deZelah tega
planeta. Zato se prvobitni duhovi tega
planeta ne vnemajo in tudi ne morejo

no kljub temu dovolj prostora? Zakaj

so duhovi ljudi na Saturnu v tako velikih telesih?
Tak5na velika telesa so tem duhovom
darazato, dajim ni treba prena5ati not-

ranjega pritiska materije, ki deluje od

ntnaj navznoter in bi se lahko vnela.
Zato so njihova telesa neverjetno neZna, da se hitro razdraLljivi duh ne bi dutil utesnjenega. da nekaj utesnjuje njegovo naravo in bi se zlahka vnel.
Spomnite se mogodnih in tudi ustrezno
teZkih teles, ki so zaradi velike prostornine samega planeta in tudi zaradi
veliko vedje privladne sile v primerjavi
zZemllo 5e veliko teZja kot enako velika telesa na va5i neprimerno manj5i
Zemlji - de ne bi bilo vse Ze prej premi5ljeno urejeno, da se tovrstni duhovi
ne bi dutili obremenjene v okornih telesih.

Glejte, tukaj je Moja znanost, ki je nekoliko viSja kot tista pri znanstvenikih
va5e Zemlje, iznaila obrod, s katerim

je zelo omilila privladno silo planeta,

tako da so ta velika telesa v primerjavi

s telesi na va5em planetu skoraj stokrat

laZja kot telesa na va5i neprimerno

manj5i Zemlji.
To je nov in izjemno pomemben namen
obroda, in de se oboroZenemu odesu zdi
5e tako nepomemben, pa je, nasprotno,
izredno pomemben, ker to ni le planetarni obrod, temved hkrati tudi modna
vez nad vsem planetom.
Spra5ujete se, ali je to tudi kondni namen obroda? - O ne! Pravkar bomo
spoznali 5e enega, veliko pomembnejSega od pravkar omenjenega. - Preden
pa spregovorimo o tem poglavitnem namenu, se moramo vpra5ati, ali je obrod
naseljen?
Takole je s to redjo: Ce naj iz tegaizha-

ja poglavitni namen, potem tudi mora

biti tako. Drugo vpra5anje pa je, kdo
obrod naseljuje in kako Zivijo na njem.
Preden odgovorim na to, naj navedem
za zgled va5o zemeljsko obrt, in sicer
nastanek stekla.
10 Ko se snov za izdelayo stekla ustrezno
zdrobi in zme5a s potrebno soljo, jo je
treba najprej dati v talilno ped. Tamjo

ustrezna vrodina utekodini. Opazujte

staljeno, belo Zaredo stekleno snov! *
Vidite - tak5no je telesno stanje prebivalcev Saturna.
11 Kaj pa se zgodi s to maso, ko se primerno utekodini? - Ko se to zgodi, iz-

delajo iz nje vsakovrstno posodje na

vami,e znani nadin, in sicer s pihanjem
(tj. skozi pihalno cev). - Tukaj znova
spoznamo na5e prebivalce Saturna kot

druge lonce, v hladilno pel. - Zdaj pa

smo Ze spet pri na5em obrodu, kajti ko
prebivalec Saturna umre, se nekako tako kot se steklo lodi od pihalne cevi v
tovarni stekla, lodi od Zivljenja tudi umrli
in gaprenesejo v drugo posodo v hladilno ped. Le daje v njegovem primeru takSna ped - obrod!
13 Prvi obrodje namenjen ohlajanju od naj-

vedje vrodine. Drugi obrod ohlaja

modneje. Zadnji obrod pa

je

5e1e

duhovno Zivlienre. Skleono beiedo:

Nomen vsbgo tego besedilo.

postane sposoben spre-

jeti ljubezen.
da po tak5nem zgledu ne bo potrebna dodatnarazlaga, kerje ta na dosegu roke. Le tu in tam se bo 5e kdo lahko vpra5al: Zakaj pa duhovi potrebujejo
materialno bivaliSde?
15 Na to vpralanje je zelo lahko odgovori
ti, saj duhovi ljudi s Saturna, ko se lodijo od prvega telesa, niso Ze takoj pravi

14 Menim,

duhovi

2
3

to pa se lahko vidi iz njihove

lahke vnovidne pojave in hitregarazkroja

njihovega telesa. Zato imajo ti duhovi
pri prehodu na veliki obrod 5e neko vrsto materialnega telesa, ki pa je seveda
veliko laZje, neZnej5e in distej5e kot prejSnje telo na Satumu. In celo to telo postaja postopno 5e distejle in duhovnej5e, da lahko preide na 5e vi5jo sfero obroda.
16 Prebivalci obroda jedo, pijejo in Zivijo
na njem prav tako kot tisti na planetu
le da je vse podetje ustrezno finej5e in

- 5

subtilnejse - in taki so tudi ljudje, ki

prispejo tja.
17 Razlika med obrodem in planetom je le
v tem, da na tem drugem svetu ni Zivali,
je pa sadno drevje, ki pa nima semen, s
katerimi bi se lahko razmnoZevalo, temved raste iztalprlbhino tako kot iz zemeljskih tal rastejo spuZve.
I 8 Da se prebivalci obroda lahko na notranjo Zeljo prebivalcev planeta za kraj5i das
odpravijo z obroda na planet, in to z duhovno hitrostjo, pa lahko sami razberete
Ze iz Stevilnih prikazovanj duhov pri prebivalcih planeta.
19 Ker pa so prebivali5da in Zivljenjske razmere duhovnih ljudi na obrodu neprimerno velidastnej5e, bolj vzvi5ene in prijetnejSe, duhovi z obroda nimajo kak5nega
posebnega veselja zadrLevati se na pla-

fine, prosojne, duhovne ljudi, ki so z

netu dalj dasa, kot je to nujno po volji

Velikega duha. Zato so zmeraj izredno
veseli, ko se lahko znova vrnejo na ob-

doseZenim vnovidnim roj stvom skoraj

rod.

povsem odloZili svoje materialno bitje

in so v duhu Ze pridobili dvrsto obliko.
12 Ko je stekleno posodje izdelano, ga lodijo od steklene cevi in takoj odloZijo v

priprovliolhico zo-obroae in povsem

5e

namenjen

oblikovanju prave proZnosti, po kateri

vsak, torej svobodno postali dloveiki satumski duh

51

Soturnove lune se ne Yrtiio okoli

svoie osi.
Ustrezno Zivlienieioro no stroni, ki ni
obrhieho k plonetu.
Lune kot zooo2nelo Soturnovq 5olo ter

20

ZdaJ

vamje znano vse, karje treba ve-

deti o obrodu.

Naslednjid si bomo na

kratko ogledali 5e lune tega planeta in

potem opisovanje Saturna kondali.

Satumove lune so v primerjavi s svojim

planetom v enakem razmerju kakor zemeljska luna v primerjavi z vaSo Zemljo. Le da se tam s pomodjo lun omogoda stopnjevanje (stopnjevanje Zivljenja),
to pa pri vas razumljivo ni mogode, ker
imaZemlja samo eno luno.
Lrne se gibajo tako, da se zmeraj vrnejo
na isto polovico Satuma.
Zato jeryihovaposeljenostdvojna, in sicer duhovna in naravna. In tako je tudi
vsaka luna poseljena z ljudmi in Zivalmi
(samo) na tisti strani, ki je obmjena od
Saturna; ima rastlinje, vodo, zrak in vse,
karje nujno za ohranjanje naravnega1ivIjenja.
Ljudje, ki naravno Zivijo na strani obrnjeni od planeta, so razumljivo veliko
manj5i kot tisti na planetu, in so na manj5ih lunah komaj tako veliki kot Zemljani. - Na vedjih, zadnjih ali najbolj zunanjih treh lunah pa so vedji od ljudi na

Zemlji.
Ti naravni ljudje z lun so s pravimi ljudmi na Saturnu trajno duhovno povezani,
tako da duhovi tistih prebivalcev Saturna, ki med svojim naravnim Zivljenjem
niso postali sposobni, da bi takoj pre5li
na obrod, pred tem pridejo na luno, ki
ustreza eni ali ved niihovim lastnostim,
ali na ved lun, in tam nadaljujejo, dokler
niso toliko zreli, da bi bili sprejeti na najniZji obrod.
Kaj pa ti ljudje podenjajo na lunah? - In
kateri duhovi s Saturna pridejo na luno?
* Na luno pridejo sebidni in poganski
duhovi, ki so obrod Ze med svojim Zivljenjem na Satumu dastili in oboZevali

kot boZanstvo. Na kateri koli luni, kamor pridejo, se najprej znajdejo na nje-

ni naravni strani in tam v telesu kot bivajodi naravni ljudje spoznavajo narav-

no, ne morejo pa uzreti obroda, ki so ga

nekod malikovali.
Sele ko so se na obrodu skoraj odvadili

takinega malikovanja in se znebili tudi

svojega planeta, se preselijo na tisto stran
obroda, ki gleda proti planetu; Sele tam
vidijo planet z obrodem kot konkretni telesi. - Tedaj jim postopno postajajasneje - in tako jih poudujejo tudi drugi vi5ji
duhovi, ki prihajajo k njim - da obrod ni

AURA. SEPTEMBER. OKTOBER 2OO4 29

nikakr5no boZanstvo, niti boZanski sedei,,nitipot, po kateri se sprehajaVeliki duh, ampak s svojimi odmi vidijo,
da je to zgolj materialno dvrsto telo, ki
obdaja pravi planet; tega pa je Veliki
duh ustvaril zato, da bi se duhovi ljudi,
umrlih na Saturnu, lahko pripravili za
vi5je Zivljenje, o katerem 5e nid ne vedo.

Ko ti duhovi to spoznajo iz nauka in

tudi iz lastnih izku5enj, kmalu povsem
opustijo svoje zmotno verovanje in zad-

no kar najmarljiveje poizvedovati po

prebivali5du Velikega duha. - Toda naznanjeno jim je, da bodo to izvedeli 5ele na obrodu, ko se bodo pribliZali povsem duhovnemu stanju in nazadnje tudi prelli vanj.Zato se v njih porodi hrepenenje po obrodu, 5e bolj pa po distem duhovnem stanju, in to hkrati tudi
pospe5uje njihov odhod na obrod.
Zdaj veste, kako je s tem. Sdasoma pa
bi se lahko tudi vpra5ali: Zakajpaje za
to potrebnih sedem lun? Tak5no preprosto nalogo bi lahko izpolnila tudi ena
luna!
l0 O da, za duhove z drugadnimi lastnostmi bi zadostovala ena sama luna. Toda
za duhove s Saturna, ki imajo pri Velikem ustvarjenem dloveku- svoj sedeZ
pod kolenom, pa to ne zado5da. Kajti
noge so zunanji temelj Zivljenja in to
na nogah 5e zlasti kaZejo dlenki. - ee
.

O Velikem ustvarjenem iloveku, tj. k ruterialnemu stvarstvu usmerjenemu yelikmu praduhu Luciferju, glej bolj obiirno v lnrberjevem delu Robert Blum (II. del, pog- 301 ) in
v celostni predstavini Novega razodetja Temeljna itvljenjska vpraianjav luii poslawna Jakoba lnrberja (I- del, stran
46)

je telo po5kodovano - bodisi roka, koi.a alikateri drugi del, 5e zmeraj lahko

14 Zdaj bo lahko

stoji pokonci, se premika in tudi poi5de

pomod. Ce pa je po5kodovano eno ali
drugo stopalo in 5e zlasti en ali drug
sklep, je s tem prizadeto vse telo, potem se zgrudi ter se ne more premikati
in si poiskati pomodi. In prav zato so
noge pri vsakem dloveku modnejle od
vseh drugih telesnih delov.
Ker pa so si prebivalci Saturna izgovorili najpomembnej5i del noge pod kolenom Velikega ustvarjenega dloveka,
zaradi katerega se jim Veliki duhovni
dlovek ob Stevilnih drugih priloZnostih
bolj pribliZa, je treba prav iz tega razloga pri duhovih ljudi s Saturna, in sicer pri vsakem posamezniku pazitr,kateri od sedmih (temeljnih) duhov. (iz
katerih je sestavljen vsak posamezen
duh) je najnevarnej5i. In prav v ta namen obstaja sedem lun; na teh se na eni
ali drugi luni eden ali drugi od teh sedmih (temeljnih) duhov umiri in ustrezno uskladi s preostalimi Sestimi (temelj-

laga o tem planetu? - Nid drugega ne

bom rekel kot samo to:
1 5 Prvid, vsak, ki je to razlago prebral, naj
si vzame zazgled, kako povsem drugade prebivalci Saturna v primerjavi z
Zemljani sledijo Moji volji.
16 Drugid, najbiiz vsega spoznal, da Moja ljubezen, modrost, mod in odetovska
skrb segajo veliko dlje, kot si sploh lahko predstavlja oholi dlovekov razum v

nimi) duhovi. -lzterazlage boste pad

spoznali, zakaj je temu planetu dodeljenih sedem lun
12 Zdaj veste vse o lunah. Njihovo oddaljenost in velikost smo vam razkrlli Ze
na za(etkt. In tako ni nidesar ved, kar

bi o njih

5e

lahko povedali.

13 In ker smo torej spoznali planet, obrode in tudi lune, smo s tem kondali razlago o Saturnu.

5e ta ali oni, ki teze dojema, vpra5al, demu sploh rabivsataraz-

svoji nespameti.
17 In tretjid, prav to besedilo naj bi ljudi
teZemlje usmerilo k popolni poniZnosti, iz katere bi spoznali, kdo so oni in
kdo sem Jaz, njihov Bog, Stvarnik in
Ode.
1

Pri tem naj si vsak potrka na prsi in razmisli, kak5na velika milost in usmiljenje sta mu bila podeliena, da sem se Jaz,
edini Gospod in Stvarnik taksnih dudovitih del, odlodil izbratiZemljo, ta mali umazani planet,zazibelko Svoje nes-

kondne ljubezni, usmiljenja in milosti

in s tem obilja Svojega boZanskega bit-

ja!
19 Zato vam bom na kratko spregovoril tudi o Soncu in 5e nekaterih drugih planetih, deprav ne tako obseZno, pa kljub
temu 5e zmeraj dovolj izdrpno.
20 In s to zdaj izre(rcno obljubo naj to podajanje kondam! - Naj vas spremljajo
Moj blagoslov, Moja ljubezen, milost
in usmiljenje! Amen!

'. O >sedmih temeljnih duhoviho v Bogu in iloveku glej Ve-

liki Janezot evangelij, VIl. del, pog- 18; Temeljna iivljenjskatpraianja, I. del, stran2l in III. del, stran485.

KONEC

KNJ IEE SLOVENSKEOA PREROKA

i,:; JANEZOV EVANGEIIJ 1. knjiga
"' Gre za zapise Jezusovih naukov, kakorjihje glasbeniku Jakobu
Lorberju, sredi prej5njega stoletja, v obmo6ju srca narekoval kristalno
jasen notranji glas, ki ga je prerok prepoznal kot Kristusovega.

;::, JANEZOV EVANGEIIJ 2.

I:::]

Z JEZUSOM
'' DOPISOVANJE KNEZA ABGARJA
je
Zaradi bogatih sporo6il se

Cena knjige: 3.5OO tolarjev.

kniiga

Cena knjige: 1.5OO tolarjev.

Cena knjige: 3.500 tolarjev.

T

ii,i JANEZOV EVANGELIJ 3. knjiga

Cena kniige: 3,9OO tolarjev.
l:.r: JANEZOV EVANGEUJ

ZEMUA IN LUNA
Prerok Jakob Lorberje v tej knjigi opisal zgradbo in
nastanek obeh planetov z opisi Zivih bitij, ki Zivijo na Zemlji in tudi

tistimi na Luni.

4. knjiga

Cena knjige: 2.000 tolarjev.

Cena knjige: 4.9O0 tolariev.

i]i: SKOF MARTIN
Gre za narekovano dogajanje, ki nam skuSa na podlagi usode

'"

katoli5kega 5kofa orisati, kaj se s dlovekovo du6o dogaja po smrti

Cena kniige: 3.500 tolarjev.

3O AURA . SEPTEMBER. OKTOBER

te knjiZice prejeio tudi ime popolni

evangelU.

2OO4

BOZJE GOSPODAUENJE

l.

kniigo