DEFORMACII NA STATI^KI

OPREDELENI SISTEMI

VIDOVI DEFORMACII

liniski deformacii - pomestuvawe Pomestuvawata se

izrazuvaat vo dimenzii na dol`ina (metar) i naj~esto se
ozna~uvaat so gr~kata bukva i
agolni deformacii rotacija, rotaciite pak se izrazuvaat
vo dimenzii na agol (radijani) i se ozna~uvaat so.
Vo prodol`enie, kakva i da bilo deformacija, nezavisno od
koj tip e, }e se ozna~uva so .
liniska deformacija
pomestuvawe

agolna deformacija
rotacija

OSNOVNI PRETPOSTAVKI

Edna od najzna~ajnite pretpostavki se odnesuva na materijalot

od koj se napraveni konstrukciite, a toa e pretpostavkata za
negovata homogenost i izotropnost.
Deformaciite {to kontrukciite gi do`ivuvaat od razli~nite
vlijanija mo`at da bidat elasti~ni ili plasti~ni. Elasti~ni se
onie deformacii koi po otstranuvaweto na dejstvoto se gubat,
t.e. konstrukcijata od deformiranata polo`ba se vra]a vo
prvobitnata sostojba. Za razlika od niv, plasti~nite
deformacii se trajni, {to zna~i deka ostanuvaat i po
prestanuvaweto na dejstvoto na vlijanieto koe gi predizvikalo.
Zna~itelnite nesigurnosti povrzani so predviduvaweto na
plasti~niot odgovor na konstrukciite dovele do {iroka primena
na konceptot na proektirawe, spored koj za nivo na o~ekuvani
tovari konstrukcijata se odnesuva elasti~no (dimenzionirawe
spored dozvolenite napregawa).
Elasti~nite deformacii se linearni (va`i Hook-oviot zakon).
Vo vrskite i vo le`i{tata na konstrukciite ne se javuva triewe.
Vo celost va`i zakonot za superpozicija na vlijanijata.
Ramnite preseci pred i po deformacijata ostanuvaat ramni.

PRINCIP NA VIRTUELNA RABOTA

Ako na telo koe se nao|a vo ramnote`a pod dejstvo na

sistem od sili se prilo`i set od vozmo`ni
(kompatibilni) deformacii, toga{ virtuelnata rabota na
sistemot od sili po tie deformacii e nula.

P2

Pi i R R

P1

Pi i 0
i

PRINCIP NA VIRTUELNA RABOTA

Razgleduvame edna tovarena konstrukcija: bidej}i
taa se nao|a vo ramnote`a, toa zna~i deka na
nadvore{niot tovar se sprotivstavuvaat drugi
vlijanija. Toa se vnatre{nite sili koi
pretstavuvaat odgovor na materijalot na
deformaciite predizvikani od nadvore{niot
tovar. Ottuka, zakonot za virtuelna rabota,
postaven za konstrukcija, se dobiva so suma na
rabotata na nadvore{nite i na vnatre{nite sili:
T V 0 T V
T e vkupnata rabota na nadvore{nite sili, dodeka
V e rabotata na vnatre{nite sili.

RABOTA NA NADVORE[NITE SILI

Stvarnata rabota e rabota {to nadvore{nite sili ja
vr{at po deformaciite od niv predizvikani

Pk

kk

Izrazot za deformacijata kk e nadopolnet so dva indeksa

od koj prviot go ozna~uva mestoto i pravecot na
deformacijata, dodeka vtoriot indeks ja definira silata
koja ja predizvikala deformacijata

RABOTA NA NADVORE[NITE SILI

dT ( P dP )d
dT P d

dPd 0
P

kk

T Pd

Pk

kk

Pk

kk

Pk 2
d 2
0
kk

kk

kk
0

1
Pk kk
2

Pk
P

P+dP
d

kk

1
T Pk kk
2

RABOTA NA NADVORE[NITE SILI

Pri dejstvo na pove}e tovari na edna konstrukcija,
vodej}i smetka za usvoenata pretpostavka za
superpozicija na vlijanijata, vkupnata rabota na tie
sili e ednakva na:

Pi i
T
i
2
P1

P2

Pi

Pn

RABOTA NA NADVORE[NITE SILI

Rabotata na odreden sistem sili, opredelena po
deformaciite predizvikani od drug sistem na sili,
pretstavuva virtuelna rabota na nadvore{nite sili.
rabotata na silata Pk po
deformacijata km predizvikana
od silata Pm

Pk

Tkm Pk km

k
kk

mk
Pm

km

mm

rabotata na silata Pm po
deformacijata mk predizvikana
od silata Pk

Tmk Pm mk

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

So cel da se opredeli stvarnata

rabota na vnatre{nite sili se
razgleduva elementaren del od
greden element so dol`ina ds, na
nego deluvaat vnatre{nite sili;
aksijalnata sila N,
transverzalnata sila Q i
momentot M

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

Vnatre{na rabota na aksijalnata sila

dV N

Nds
2

N
ds
ds
EF

N N
1 N2
dV N
ds
ds
2 EF
2 EF

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

Vnatre{na rabota na

Md
dVM
2

M
d
ds
EJ

M M
1 M2
dV M
ds
ds
2 EJ
2 EJ

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

Vnatre{na rabota na

Tds
dVQ
2

T
ds
ds
GA
T T
1 T2
ds
dVQ
ds
2 GA
2 GA

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

1 N2
1 M2
1 T2
V
ds
ds
ds
i
i
i
2 EF
2 EJ
2 GA

RABOTA NA VNATRE[NITE SILI

Analogno na virtuelnata rabota na nadvore{nite sili i
rabotata {to ja vr{at vnatre{nite sili od edna
sostojba po deformaciite od druga sostojba pretstavuva
virtuelna rabota.

Vkm N k dsm M k d m Tk dsm

Vkm

Nm
Mm
Tm
Nk
ds M k
ds Tk
ds
i
i
i
EF
EJ
GA

BETTI EVA TEOREMA ZA VZAEMNOST

NA RABOTITE
Pk km

Mm
Tm
Nm
Nk
ds Tk
ds
ds M k
i
i
i
EJ
GA
EF

Pm mk

Tk
Mk
Nk
Nm
ds
ds Tm
ds M m
i
i
i
GA
EJ
EF

Pk km Pm mk
Virtuelnata rabota na eden sistem od sili po
deformaciite predizvikani od drug sistem na sili e
ednakva na virtuelnata rabota na drugiot sistem na
sili po deformaciite predizvikani od prviot sistem

MAXWELL-OVA TEOREMA ZA
VZAEMNOST NA DEFORMACIITE

1 km 1 mk km mk
Dokolku dva tovara koi deluvaat na edna konstrukcija
se ednakvi po svojot intenzitet toga{ i deformacijata
vo pravec na prviot tovar predizvikana od vtoriot
tovar }e bide ednakva so deformacijata predizvikana
od prviot tovar vo pravec na vtoriot

OP[T IZRAZ ZA ANALITI^KO

OPREDELUVAWE NA DEFORMACIITE
(MORR-MAXWELL)

1 km

Nm
Mm
Tm
Nk
ds Tk
ds
ds M k
i
i
i
GA
EF
EJ

kade: N k , M k ,Tk se vnatre{ni sili predizvikani os

edine~niot tovar, dodeka N m , M m ,Tm se vnatre{ni
sili predizvikani od proizvolen sistem na tovari

KARAKTERISTI^NI EDINE^NI TOVARI VO

ZAVISNOST OD BARANATA DEFORMACIJA
Pomestuvawe - za opredeluvawe na pomestuvaweto
vo proizvolen presek, vo toj presek se nanesuva
edine~na koncentrirana sila vo pravec na
baranoto pomestuvawe
Zavrtuvawe - za opredeluvawe na zavrtuvaweto vo
proizvolen presek, vo toj presek se nanesuva
edine~en moment

KARAKTERISTI^NI EDINE^NI TOVARI VO

ZAVISNOST OD BARANATA DEFORMACIJA
Vzaemno pomestuvawe na dva preseka - za
opredeluvawe na vzaemnoto pomestuvaweto pome|u dva
presek, vo pravec koj gi povrzuva dvata preseka se
zadavaat dve edine~ni koncentrirani sili so
sprotivna nasoka.
Vzaemna rotacija na dva preseka - za opredeluvawe na
vzaemnata rotacija pome\u dva presek, vo dvata preseka
se zadavaat dva edine~ni momenti so sprotivna nasoka
C

P=1

M=1

P=1

M=1

A
A

IZRAZI ZA OPREDELUVAWE NA
DEFORMACII KAJ LINISKI ELEMENTI I
KONSTRUKCII
Kaj re{etkastite nosa~i poradi tipot na elementite od koi
se sostaveni, (stapovi) koi pak se isklu~ivo aksijalno
tovareni, izrazot za opredeluvawe na deformaciite go ima
sledniot oblik

km

Nm
Nk Nm
Nk
s
ds

i
i
EF
EF

Kaj grednite nosa~i koi se sostaveni od pravi elementi,

dominantno e vlijanieto na momentite na svitkuvawe {to
ovozmo`uva vo op{tiot izraz za opredeluvawe na
deformaciite da se zanemari vlijanieto od
transverzalnite i aksijalnite sili

km

Mm
Mk
ds
i
EI

Da se opredeli horizontalnoto pomestuvawe vo potporata B?

km M k
i

EJ c

J
Mm
ds EI km M k M m c ds
J
EI
i

hirz
B

J
J
M y M y c dy M x M x c dx
J gr
J st
0
0
1

2
(30 y) ( y)dy 90 58.33x 52 x 3 0.216 dx
6

0
0
3

30 y 2 dy (330 133.33x 21.39 x 2 0.833x 3 )0.216 dx

30 y 3

270 0.216 850 453.6

Bhor

x2
x3
x4
0.216(330 x 133.33 21.39 0.833 )
2
3
4 0

453.6
453.6

0.032m
EJ c
2.1 10 7 6.75 10 4

Da se opredeli vertikalno pomestuvawe vo jazolot 2 ?

stap

(N p )

Nm
N N
ds k m s

EF
EF
i
i
F
N Np s c
F

km N k
EFc 2ver

( N)

Fc
F

N p Ns

Fc
F

U1

U2

90

0.5

180

U3

90

0.5

180

U4

O1

-90

-0.5

0.833

150

O2

-120

-1.0

0.833

400

O3

-120

-1.0

0.833

400

O4

-90

-0.5

0.833

150

V1

-120

-0.5

0.833

200

V2

-90

-0.5

1.25

225

V3

-60

1.25

V4

-90

-0.5

1.25

225

V5

-120

-0.5

0.833

200

D1

127.30

0.707

5.66

509.40

D2

42.43

0.707

5.66

1.25

212.23

D3

42.43

0.707

5.66

1.25

212.23

D4

127.30

0.707

5.66

509.40

EFc 2

3753.26

PRESMETUVAWE NA INTEGRALITE VO
OP[TIOT IZRAZ ZA DEFORMACII
Metoda na Vere{~agin
Vo ovaa metoda se poa|a od faktot deka iako momentnata
linija od proizvolen tovar vo najop{t slu~aj e kriva
linija, liniite na momentite od edine~ni sili
sekoga{ se pravi
b
Te`i[te

a
dF
A

Mm
dx

B
n

m
Mk

x
xo

Mok
B

PRESMETUVAWE NA INTEGRALITE VO
OP[TIOT IZRAZ ZA DEFORMACII
b
Te`i[te

M k x tg

km

km

Mm
Mm
Mk
dx tg
xdx
EJ
A
A EJ
B

tg B

x M m dx

EJ A

Mm
dF
dx

n
m
Mk

Mok

xo

mno`itelot M m dx pretstavuva elementarna povr{ina dF od

dijagramot na moneti od nadvore{en tovar, dodeka celiot x dF
proizvod go dava stati~kiot moment na elemntarnata povr{ina
vo odnos na to~kata 0.

PRESMETUVAWE NA INTEGRALITE VO
OP[TIOT IZRAZ ZA DEFORMACII
b

km

tg B
tg
x dF
Am x o

EJ A
EJ

Te`i[te

Mm
dF

m
Mk

km

B
n

M ok x o tg
Am M ok

i
EI

dx

Mok

xo

Pri presmetuvawe na deformaciite spored gornite izrazi znakot

na oddelnite proizvodi zavisi dali soodvetnite dijagrami se od
ista ili razli~na strana na nosa~ot. Taka za dijagrami od ista
strana od oskata na nosa~ot znakot na proizvodot e pozitivin, vo
slu~aj dijagramite da se od razli~na strana znakot e negativen.

Da se opredeli horizontalnoto pomestuvawe vo potporata B?

km M k
i

EJ c

J
Mm
ds EI km M k M m c ds
J
EI
i

hirz
B

J
J
M y M y c dy M x M x c dx
J gr
J st
0
0
1

1
1
1

EJ c Bhirz 3 90 3 1102 3 2 603 2 2 453 26 0.216

3
3
6

EJ c Bhirz 270 183.6 453.6

Bhor

453.6
453.6

0.032m
EJ c
2.1 10 7 6.75 10 4

DEFORMACII OD TEMPERATURNI PROMENI

Dokolku elementite od konstrukciite se izlo`eni na

promena na temperaturata taka da istite ramnomerno po
celiot elemnt ja menuvaat temperaturata, toga{ vo zavisnost
od toa dali se zagrevaat ili ladat tie do`ivuvaat
izdol`uvawe ili skratuvawe .
Vo drug slu~aj koga nadvore{niot i vnatre{niot kraj na
elemntite e izlo`en na razli~na temperatura kako
rezultata na toa {to poedini vlakna od elemntot se
izdol`uvaat a drugi se skratuvaat popre~niot presek na
elemntot se deformira taka da negovata polo`ba e
zarotirana vo odnos na prvobitnata polo`ba za nekoj agol
tg
h

d t
td

DEFORMACII OD TEMPERATURNI PROMENI

Deformaciite koi se rezultaat na temperaturnite promeni
ednostavno mo`at da se opredelat so primena na zakonot za
virtuelna rabota. Imeno se razgleduva virtuelnata rabota
na edine~na sila vo pravec na baranata deformacija po
deformaciite predizvikani od temperaturata
Pk=1

kt

DEFORMACII OD TEMPERATURNI PROMENI

kt N k ds t M k d t
kade izdil`uvaweto na srednoto vlakno e ednakvo na:

ds t t

t g td
2

ds t t sr ds

dodeka zavrtuvaweto na presekot e :

d t t

t g td
h

ds t

t
h

ds

kt N k t t sr ds M k t

t
h

ds

DEFORMACII OD TEMPERATURNI PROMENI

za slu~aj na konstanten popre~en presek po dol`inata na
elementot:

kt t t sr N k ds t

M k ds

pri toa integralite vo ovoj izraz pretstavuvaat povr{ini

na dijagramite na akijalni sili odnosno momenti
predizvikani od edine~niot tovar

t M

N
kt t t sr Ak Ak
h

DEFORMACII OD TEMPERATURNI PROMENI

Dokolku aksijalnata sila predizvikuva pritisok
vo elementot, ~lenot se zema so negativen znak,
soodvetno sostojbata na zategawe se ozna~uva so
pozitiven znak
Pri opredeluvaweto na prirastot na
deformacijata predizvikan od sovivawe, so
pozitiven znak se zema ~lenot koj se odnesuva na
povr{ina od dijagramot na momenti koj se nao|a od
stranata na pogolemata temperatura i obratno

Za konstrukcijata dadena na slikata da se opredeli

horizontalnoto pomestuvawe vo potporata B, od vlijanie na
temperatura.

kt t t sr A kN

t M
Ak
h

2 1
1
33 3 3 2

6
2 18 3 16.5 1 6 19
2
0.5 6
6
2 0.3

Bt t

Bt 10 5 (101.25) 0.0010125m

DEFORMACII OD POPU[TAWE NA POTPORITE

Pk=1
A

Zakonot za virtuelna rabota se

postavuva za rabotata na
edine~na nadvore{na sila vo
pravec na baranata
deformacija i reakciite
predizvikani od taa sila po
deformaciite predizvikani od
popu{taweto na potporata, za
primerot na slikata:

1 k RBk B 0

k RBk B

k Rik i
i

Za konstrukcijata dadena na slikata da se opredeli

horizontalnoto pomestuvawe vo potporata B, od
popu{tawe na potporite.

k R ik i
i

B ( A x A H A y A V )
B (1.0 0.01 1 6 0.018) 7 10 3 m