ZAKON ZA DANOCI NA IMOT

I.OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se voveduvaat i ureduvat slednite vidovi danoci na imot:
1. Danok na imot;
2. Danokot na nasledstvo i podarok i
3. Danok na promet na nedvi`nosti i prava
PRV DEL
DANOK NA IMOT
PREDMET NA ODANO^UVAWE
^len 2
Danokot na imot se pla}a na sopstvenosta na nedvi`en imot: neagrarno
zemji{te, stanbeni zgradi ili stanovi, delovni prostorii, administrativni
zgradi, zgradi ili stanovi za odmor i rekreacija, gara`i i drugi grade`ni
objekti.
Danokot na imot se pla}a i na sopstvenosta na podvi`en imot i toa: patni~ko
motorno vozilo nad 1,8 litri rabotna zafatnina na motorot,avtobus, tovarno
motorno vozilo, tovarno priklu~no vozilo, traktor, kombajn, ploven objekt i
avion.
Danok na imot od stav 2 na ovoj ~len se pla}a dokolku oddelnite vidovi
imot ne slu`at neposredno za vr{ewe na dejnosta.
Dano~en obvrznik
^len 3
Obvrznik na danokot na imot e pravno i fizi~ko lice sopstvenik na imotot od
~len 2 na ovoj zakon.
Obvrznik na danokot na imot vo odredeni slu~ai mo`e da bide i
plodou`ivatelot na imotot.

Ako imotot e vo sopstvenost na pove}e lica, sekoj od niv e obvrznik na

danokot na imot srazmerno na sopstveni~kiot del.
Dano~na osnova
^len 4
Osnovata na danokot na imot prestavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot i
podvi`niot imot.
Pazarnata vrednost od stav 1 na ovoj ~len ja iska`uva obvrznikot na danokot
vo dano~nata prijava.
Dokolku organot za javni prihodi oceni deka iska`anata pazarna vrednost vo
dano~nata prijava od stavot 2 na ovoj ~len ne e realna, vrednosta na imotot
ja utvrduva vrz osnova na sporedba so vrednosta za istiot ili soodveten imot,
od drug obvrznik.
Dano~ni stapki
^len 5
Stapkite na danokot na imot se proporcionalni.
Stapkata na danokot na imot od ~len 2 stav 1 od ovoj zakon iznesuva 0,10% .
Stapkata na danokot na imot od ~len 2 stav 2 na ovoj zakon iznesuva 0,5%.
Dano~ni osloboduvawa i olesnuvawa
^len 6
Danok na imot ne se pla}a na :
1. zgradite i zemji{teto vo dr`avna sopstvenost koi gi koristat
dr`avnite organi i organite na lokalnata i mesnata samouprava.;
2. zgradite i zemji{teto koi se koristat za prosvetni, kulturni, nau~ni,
socijalni, zdravstveni, humanitarni i sportski celi, osven zgradite
odnosno delovite od zgradite i zemji{teto koi se vo ekonomska
eksploatacija ili se izdadeni vo zakup;
3. zgradite i zemji{teto koi se vo sopstvenost na Makedonskata
pravoslavna crkva i drugite verski zaednici ili koi se koristat za

4.
5.
6.

7.

8.
9.

10.
11.
12.

13.

14.
15.
16.

vr{ewe na verski obredi ili za `iveewe na nivnite slu`beni lica,

osven onie koi se koristat za stopanski celi;
ekonomskite zgradi vo zemjodelstvoto;
delovnite zgradi i delovnite prostorii koi slu`at za vr{ewe na
dejnosta na obvrznikot, osven administrativnite zgradi;
objektite na javnite pretprijatija i ustanovi osnovani od strana na
Sobranieto na Republika Makedonija , Vladata na Republika
Makedonija, op{tinite i gradot Skopje;
zgradi i zemji{te na stranski diplomatski i konzularni
pretstavni{tva i na pretstavni{tva na me|unarodni organizacii, ako se
vo nivna sopstvenost , pod uslov na reciprocitet;
stanbenite zgradi vo selskite naselbi vo ridsko planinskite podra~ja
{to }e gi opredeli Vladata na Republika Makedonija;
brani( akumulacii) za vodosnabduvawe, navodnuvawe ili proizvodstvo
na hidroenergija, kako i objektite podignati za za{tita na zemji{teto ,
vodite i vozduhot;
grade`noto zemji{te;
objektite na pretprijatijata za rabotno osposobuvawe, profesionalna
rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi;
objekti koi pretstvuvaat infrastruktura kako {to se : pati{tata ,
prugi , pristani{ta, aerodromi i objektite koi se nivni sostaven del i
ako ne slu`at za ostvaruvawe na prihodi;
zemji{teto vo dr`avna sopstvenost koe ne e vo ekonomska eksploatacija
ili vo zakup i toa: ulici, parkovi, nacionalni parkovi, {umi koi ne se
koristat za ostvaruvawe na prihod i sli~no;
vodeni povr{ini koi ne se koristat za ekonomski celi;
zemji{teto {to se koristi za povr{inski kop vo rudarstvo i za
geolo{ki istra`uvawa i
zemjodelsko zemji{te {to se koristi za zemjodelsko proizvodtvo.

^len 7
Obvrznikot na danokot na imot za stanbena zgrada ili stan, vo koj `ivee so
~lenovite na semejstvoto ima pravo na namaluvawe na presmetaniot danok vo
visina od 50%.
^len 8
Dano~nata obvrska za danokot na imot nastanuva:

1. so denot na izdavaweto na odobrenie za upotreba na nedvi`niot imot

od nadle`en organ, odnosno od denot na otpo~nuvawe na koristeweto na
imotot od ~len 2 stav 1 na ovoj zakon i
2. od denot na nabavkata na imotot od ~len 2 stav 2 od ovoj zakon.
VTOR DEL
DANOK NA NASLEDSTVO I PODAROK
Predmet na odano~uvawe
^len 9
Danokot na nasledstvo i podarok se pla}a na nedvi`en imot i pravo na
plodou`ivawe i koristewe na nedvi`en imot, koi naslednicite odnosno
primatelite na podaroci gi nasleduvat, odnosno primaat vrz osnova na
Zakonot za nasleduvawe, odnosno dogovorot za podarok.
Danok na nasledstvo i podarok se pla}a i na gotovi pari, pari~ni pobaruvawa,
hartii od vrednost i drug podvi`en imot, ako pazarnata vrednost na
nasledstvoto, odnosno podarokot e povisoka od iznosot na ednogodi{nata
prose~na plata vo Republikata vo prethodnata godina, spored podatocite na
Republi~kiot zavod za statistika.
Dano~en obvrznik
^len 10
Obvrznik na danokot na nasledstvo i podarok e fizi~ko i pravno lice rezident na Republika Makedonija koe nasleduva imot od ~len 9 na ovoj
zakon, kako i fizi~ko i pravno lice koe prima imot na podarok, vo zemjata i
vo stranstvo.
Obvrznik na danokot na nasledstvo i podarok e i stransko fizi~ko lice nerezident za nedvi`niot i podvi`niot imot {to go nasleduva, odnosno prima
na podarok na teritorijata na Republikata.
Dano~na osnova
^len 11
Osnova na danokot na nasledstvo i podarok pretstavuva pazarnata vrednost na
nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot vo momentot na nastanuvaweto

na dano~nata obvrska, namalena za dolgovite i tro{ocite {to go tovarat

imotot koj e predmet na odano~uvawe.
^len 12
Pazarnata vrednost na nasledeniot ili na podarok primeniot imot, se
utvrduva spored postapkata za utvrduvawe na danokot na imot sosglasno so
~len 4 od ovoj zakon.
^len 13
Dano~nata obvrska vo odnos na nasledstvoto nastanuva vo momentot na
pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe.
Dano~nata obvrska vo odnos na podarokot nastanuva so denot na sklu~uvaweto
na dogovorot za podarok.
Ako nedvi`niot imot, koj e predmet na nasleduvawe odnosno podarok, e
optovaren so pravo na plodou`ivawe, obvrskata na nasledstvoto i podarok
nastanuva po prestanokot na pravoto na plodou`ivawe.
Ako so zakon e zabraneta proda`ba na nasledeniot, odnosno na podarok
primeniot podvi`en imot od ~len 9 stav 2 na ovoj zakon, dano~nata obvrska
nastanuva so denot na pravosilanosta na re{enieto za dozvola za proda`ba,
odnosno so denot na proda`bata.
Dano~ni stapki
^len 14
Stapkite na danokot na nasledstvo i podarok se proporcionalni i razli~ni vo
zavisnost od nasledniot red.
Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik od vtor nasleden red se
presmetuva po stapka od 5%, a za obvrznik od tret nasleden red ili obvrznik
koj ne e vo srodstvo so ostavitelot, danokot se presmetuva po stapka od 10%.
Dano~ni osloboduvawa
^len 15
Danokot na nasledstvo i podarok ne pla}a:

1. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od prv nasleden red.

2. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od vtor nasleden red na
eden nasleden odnosno na podarok primen stan, odnosno semejna stanbena
zgrada ako ostavitelot odnosno davatelot na podarok `iveel vo
zaedni~ko doma}instvo najmalku edna godina pred smrtta na
ostavitelot, odnosno vo momentot na priemot na podarokot, pod uslov
toj i ~lenovite na negovoto semejstvo da nemaat drug stan odnosno
semejna stanbena zgrada.
3. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od vtor nasleden red na
koj zemjodelstvoto mu e osnovna dejnost {to }e nasledi, odnosno primi
na podarok zemjodelsko zemji{te i ekonomski zgradi, ako so
ostavitelot, odnosno davatelot na podarokot `iveel vo zaedi~ko
doma}instvo vo momentot na smrtta na ostavitelot, odnosno vo
momentot na priemot na podarokot.
^len 16
Ako naslednikot {to se prifatil za naslednik go otstapi nasledstvoto vo
korist na lice koe bi do{lo do toa nasledstvo i vo slu~aj naslednikot da ne
mu go otstapil, danokot go pla}a liceto vo ~ija sopstvenost preminuva
nasledeniot imot.
Ako naslednikot otstapi nasledstvo na opredeleno lice, koe ne bi do{lo do
nasledstvo vo slu~aj naslednikot da ne mu go otstapil, toga{ naslednikot
{to go otstapil nasledstvoto pla}a danok na nasledstvo, a liceto vo ~ija
korist e otstapeno nasledstvoto pla}a danok na podarok.
^len 17
Od danok na nasledstvo i podarok se oslobodeni dr`avnite organi, organite na
op{tinite i gradot Skopje, organizaciite na Crveniot krst, humanitarnite i
socijalnite ustanovi, nau~nite, obrazovnite, kulturnite ustanovi i verskite
zednici za podarokot {to go primile vo vid na nedvi`en ili podvi`en imot,
pari~ni sredstva i pobaruvawa.
TRET DEL
DANOK NA PROMET NA NEDVI@NOSTI I PRAVA
^len 18

Na ostvareniot promet na nedvi`nosti i prava se pla}a danok na promet na

nedvi`nosti i prava.
Predmet na odano~uvawe
^len 19
Pod promet na nedvi`nosti i prava vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat
prenosot so nadomestok na pravoto na sopstvenot na nedvi`nosti i prava,
zamenata na edna nedvi`nost za druga nedvi`nost, kako i drug na~in na
steknuvawe na nedvi`nosti so nadomestok me|u pravni i fizi~ki lica.
Dano~en obvrznik
^len 20
Obvrznik na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e pravno i fizi~ko
lice - prodava~ na nedvi`nosta, odnosno pravoto.
Pri zamena na nedvi`nosti dano~en obvrznik e u~esnikot vo zamenata koj dava
vo zamena nedvi`nost od pogolema vrednost.
Ako se prenesuva idealen del na sopstvenost na nedvi`nosta, dano~en obvrznik
e sekoj sopstvenik posebno.
Ako pravoto na sopstvenosta na nedvi`nosta se prenesuva vrz osnova na dogovor
za do`ivotno izdr`uvawe, dano~en obvrznik e primatelot na nedvi`nosta,
odnosno negovite naslednici.
Dano~na osnova
^len 21
Osnova na danokot na prometot na nedvi`nosti i prava e pazarnata vrednost
na nedvi`nosta i pravoto vo momentot na nastapuvaweto na obvrskata.
Pri zamena na nedvi`nosti dano~na osnova e razlikata na pazarnite vrednosti
na nedvi`nostite koi se zamenuvaat.
Pri prenos na idealen del na sopstvenost na nedvi`nosta, dano~na osnova e
pazarnata vrednost na idealniot del na nedvi`nosta.

Pri proda`bata na nedvi`nosta vo ste~ajna i vo izvr{na postapka, dano~na

osnova e postignatata proda`na cena.
^len 22
Pod pazarna vrednost se podrazbira cenata na nedvi`nosta i pravoto koja bi
mo`ela da se postigne vo slobodniot promet vo momentot na nastanuvaweto na
dano~nata obvrska.
Pazarnata vrednost na nedvi`nostite i pravata ja utvrduva organot za javni
prihodi.
Za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`nostite organot za javni
prihodi formira komisija.
Dano~na stapka
^len 23
Stapkata na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e proporcionalna i
iznesuva 3%.
Nastanuvawe na dano~na obvrska
^len 24
Dano~nata obvrska na danokot na promet na nedvi`nosti i prava nastanuva so
denot na sklu~uvaweto na dogovorot za prenos na pravoto na sopstvenost i na
drugite prava, odnosno na zamena na nedvi`nostite.
Ako ne e sklu~en polnova`en dogovor vo smisla na odredbata od stav 1 na
ovoj ~len, dano~nata obvrska nastanuva so denot koga kupuva~ot, odnosno
u~esnikot vo zamenata, stapil vo posed na nedvi`nosta.
Ako prenos na pravoto na sopstvenost se vr{i vrz osnova na odluka na sudot
ili drug dr`aven organ, dano~nata obvrska nastanuva so denot na
pravosilnosta na taa odluka.
Ako se vr{i prenos na drugi prava, dano~nata obvrska nastanuva so denot na
sklu~uvaweto na dogovorot.

Ako se vr{i prenos na pravoto na sopstvenost na grade`ni objekti koi se vo

izgradba, dano~nata obvrska nastanuva so denot na predavaweto na objektot na
kupuva~ot.
Ako dogovorot za promet na nedvi`nosta ili odlukata na sudot ne se
prijaveni ili ne se prijaveni navremeno, dano~nata obvrska nastanuva na denot
na otkrivaweto na izvr{eniot promet.
^len 25
Ako prenosot na sopstvenosta na nedvi`nosti se vr{i vrz osnova na dogovor za
do`ivotno izdr`uvawe, dano~nata obvrska nastanuva vo momentot na smrtta
na primatelot na izdr`uvaweto.
Dano~ni osloboduvawa
^len 26
Danok na promet na nedvi`nosti i prava ne se pla}a:
1. na prometot na nedvi`nosti vo postapkata na komasacija i
eksproprijacija;
2. koga stransko diplomatsko, odnosno konzularno pretstavni{tvo go
prenesuva pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti, pod uslov na
reciprocitet;
3. pri vlo`uvawe na nedvi`nosti vo kapitalot na akcionerski
dru{tva, odnosno dru{tva so ograni~ena odgovornost;
4. koga pravoto na sopstvenost ili drugo pravo se prenesuva zaradi
podmiruvawe na obvrskite po osnova na javni prihodi vo
postapkata za prisilna naplata;
5. na prometot na nedvi`nosti me|u dr`avni organi i
6. koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nost se prenesuva na
davatelot na do`ivotnoto izdr`uvawe koj vo odnos na primatelot
na izdr`uvaweto se nao|a vo prv nasleden red i toa samo za
delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za
nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata.
^ETVRTI DEL
UTVRDUVAWE I NAPLATA NA DANOCITE NA IMOT
^len 27

Vo pogled na na~inot na utvrduvawe na danokot, `albata, prisilnata naplata,

postapkata za kaznite i drugite pra{awa {to ne se uredeni so ovoj zakon,
soodvetno se primenuvaat odredbite na Zakonot za personalniot danok od
dohod so koi se ureduva utvrduvaweto i naplatata na danokot.
^len 28
Utvrduvawe na naplata na danocite na imot od ~len 1 na ovoj zakon vr{i
organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a imotot.
Ako imotot se nao|a na podra~jeto na dve ili pove}e op{tini, danokot go
utvrduva organot za javni prihodi za vrednosta na imotot {to se nao|a na
podra~jeto na odnosnata op{tina.
Za nasledeniot, odnosno podareniot dvi`en imot, danokot go utvrduva organot
za javni prihodi vo mestoto na `iveali{teto na dano~niot obvrznik.
^len 29
Danokot na imot se utvrduva vrz osnova na podatocite od dano~nata prijava,
delovnite knigi na obvrznicite i drugite podatoci so koi raspolaga organot za
javni prihodi.
^len 30
Sodr`inata na dano~nata prijava od ~len 29 od ovoj zakon ja propi{uva
ministerot za finansii.
^len 31
Obvrznikot na danokot na imot e dol`en da podnese dano~na prijava do 31
januari vo godinata za koja vr{i utvrduvawe na danokot.
Za imot {to go steknuva ili po~nuva da go koristi vo tekot na godinata ili
ako po nekoj drug osnov nastapuva dano~na obvrska, obvrznikot e dol`en da
podnese dano~na prijava vo rok od 15 dena od denot na steknuvaweto na
imotot, otpo~nuvaweto na koristeweto na imotot, odnosno nastanuvawe na
dano~nata obvrska.
Prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie
podra~je se nao|a imotot.
^len 32

Organot za javni prihodi e dol`en da donese re{enie za visinata na danokot

na imot najdocna do 31 mart vo godinata za koja se utvrduva danokot na imot
i mu dostavi re{enie na dano~niot obvrznik za utvrdeniot danok.
^len 33
Obvrznikot na danokot na nasledstvo i podarok e dol`en da podnese dano~na
prijava vo rok od 15 dena od denot na nastanuvaweto na dano~nata obvrska od
~len 13 od ovoj zakon.
Prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie
podra~je se nao|a nedvi`niot imot koj obvrznikot go nasleduva ili prima na
podarok.
Ako obvrznikot nasleduva ili prima na podarok podvi`en imot, prijavata se
podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie podra~je obvrznikot ima
`iveali{te.
^len 34
Sudot e dol`en vo rok od 15 dena od denot na pravosilnosta na re{enieto za
nasleduvawe, da go dostavi toa re{enie do organot za javni prihodi na ~ie
podra~je se nao|a nasledeniot imot.
^len 35
Organot za javni prihodi e dol`en vo rok od 30 dena od denot na priemot na
dano~nata prijava da go utvrdi danokot na nasledstvo i podarok i na
dano~niot obvrznik da mu dostavi re{enie za utvrdeniot danok.
^len 36
Obvrznikot na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e dol`en da podnese
dano~na prijava vo rok od 15 dena od denot na nastanuvaweto na dano~nata
obvrska od ~len 24 na ovoj zakon.
Dano~na prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni
prihodi na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta odnosno pravoto.
^len 37
Bez dokaz na platen danok ne mo`e da se izvr{i zaverka na dogovorot za
prenos na sopstvenosta na nedvi`nosta, odnosno drugoto pravo, kaj nadle`niot

sud, ili upis na prenosot na pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti odnosno

drugoto pravo na nedvi`nost vo katastarskite i drugi javni knigi, ili vrz
osnova na sudska presuda, izjasnuvawe na strankite ili so drug akt.
^len 38
Organot za javni prihodi e dol`en vo rok od 30 dena od denot na priemot na
prijavata za nastanuvawe na dano~nata obvrska, da go utvrdi danokot na
promet na nedvi`nosti i prava i na dano~niot obvrznik, odnosno kupuva~ot na
nedvi`nosta da mu dostavi re{enie za utvrdeniot danok.
^len 39
Danokot na imot se pla}a trimese~no i pristignuva za naplata vo sredinata
na sekoe tromese~ie.
^len 40
Danokot na nasledstvo i podaroci i danokot na promet na nedvi`nosti i prava
se pla}aat vo rok od 15 dena od denot na pristignuvaweto na re{enieto za
utvrdenata dano~na obvrska.
PETTI DEL
KAZNENI ODREDBI
^len 41
So pari~na kazna od 100 do 200 plati }e se kazni za stopanski prestap
pravnoto lice ako vo opredeleniot rok ne podnese dano~na prijava ( ~lenovi 31,
33 i 36).
Za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto
lice vo pravnoto lice, so pari~na kazna od pet do deset plati.
So pari~na kazna od dve do pet plati }e se kazni za prekr{ok obvrznikot fizi~ko lice koe nema da podnese dano~na prijava vo opredeleniot rok.
^len 42
Na dano~niot obvrznik {to storil prekr{ok pove}e od edna{ pokraj pari~nata
kazna od ~len 41, mu se izrekuva za{titna merka odzemawe na podvi`niot
imot.

Na dano~niot obvrznik {to storil prekr{ok pove}e od edna{ vo odnos na

nedvi`niot imot , pari~nata kazna od ~len 41 se zgolemuva petokratno.
^len 43
So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok
odgovornoto lice vo dr`avniot organ ili vo sud ako:
1. na nadle`niot organ za javni prihodi ne mu dostavi primerok od
re{enieto za nasleduvawe ( ~len 34)
2. vo opredeleniot rok na nadle`niot organ za javni prihodi ne mu
dostavi primerok od odobrenieto so koj se vr{i prenos na pravoto na
sopstvenost ( ~len 8 ).
^len 44
So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok
odgovornoto lice vo organot za javni prihodi ako ne donese re{enie za
visinata na danokot na imot vo opredeleniot rok (~lenovi 32, 35 i 38 ).
^len 45
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at
odredbite na ~len 13 stav 2, ~lenovite od 114 do 133, ~len 140, ~len 148 stav 2,
~len 152 i ~len 153 od Zakonot za danoci na gra|anite ( "Slu`ben vesnik na
SRM" broj 12/87, 50/87, 7/88, 51/88 , 7/89,18/89, 46/89, 4/90, 47/90, 21/91 i
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 5/92 i 4/93 ) i odredbite na
~lenovite 6 v i 6g od Zakonot za stapkite na danocite na gra|anite
( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 59/82, 38//83, 3/85, 16/85, 46/86, 44/87,
50/87, 7/88, 28/88, 42/88, 51/88, 46/89,4/90, 15/90, 23/90, 30/90, 47/90, 21/91
i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 , 24/92 i 17/93) i
Zakonot za danok na promet na nedvi`nosti i prava ( " Slu`ben vesnik na
SRM" broj 40//84, 51/88, 29/89 i 38/90 ).
^len 46
Postapkata za utvrduvawe i naplatuvawe na danocite vo 1993 godina koja e vo
tek, }e se izvr{i spored propisite od ~len 45 na ovoj zakon.
^len 47

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo :Slu`ben

vesnik na Republika Makedonija" , a }e se primenuva od 1 januari 1994
godina.