Biblioteka: Riznici

Edicija: Makedonska sovremena proza

Hristo Petreski
PIRAMIDA. LAVIRINT

Izdava~i:
Zdru`enie za literatura, kultura i nauka Bran 2010
Spisanie Branuvawa

Urednik:
Petko [ipinkarovski

Recenzenti:
Svetlana Hristova - Joci}
Naum Bajo

Kompjuterska podgotovka:
Svetlana Ivanovska

Pe~ati:
Iris - Struga

Struga, 2011

Hristo Petreski

PIRAMIDA. LAVIRINT

raskazi

TESTAMENTALNO-NOMADSKI

RE^ENICATA...

1.
Velat deka najbitna od s e prvata re~enica.
Lele, ama e glupa ovaa moja prva re~enica.
Dobro, de, nema da bide ni prva ni posledna; }e napi{e{ u{te sto... iljada
drugi prvi re~enici, isto kako i posledni.
Da, no samo edna e prva re~enica, pa belki nema da napi{am u{te sto
raskazi, romani ili drugi knigi samo poradi taa prva (famozna) re~enica.
Zatoa, ~oveku, vnimavaj na prvata re~enica.
Zna~i li toa deka e nebitno, ili pomalku bitno kakvi se site drugi sledni
re~enici.
Ne, no od prvata re~enica zavisi dali ~itatelot }e prodol`i da go ~ita tvojot
raskaz ili ne.
Zatoa, sekoga{ vnimavaj koja }e bide tvojata prva re~enica. Koga }e
zapo~ne{ tekst, no i koga }e sretne{ poznanik, ne e voop{to seedno dali }e
mu re~e{ samo: Zdravo ili dobar den, ili pak: Kako si prijatele, kade si trgnal,
ili pak: Kolku mi e milo {to te gledam, se soglasuva{ li da te po~estam
ne{to, ili pak: Brzam, nemam vreme, ili pak: ]e se vidime drug pat, ili pak: Aj,
~ao...
Kolku li samo qubovni sredbi zapo~nuvaat ili zavr{uvaat samo poradi prvata
re~enica.
Kolku li samo predavawa, govori i referati se ~itaat ili voop{to ne se slu{aat
samo poradi taa prva re~enica.
Kolku li samo ubavi ili rasipani denovi prodol`uvaat ili zavr{uvaat poradi
prvata re~enica.
Zna~i, taa prva re~enica mora da bide TAA I TAA, a ne nekoja bilo koja
kovanica, konstrukcija, fraza, orospija i izmama...
2.

Univerzitetskiot profesor {to `ivee{e na Vodno i patem da ka`eme deka be{e

akademik, najmnogu be{e omilen kaj svoite porane{ni studenti tokmu poradi
taa svoja prva re~enica.
Toj nikoga{ svoite predavawa ne gi zapo~nuva{e so: Deneska }e predavam
za, ili Denes }e u~ite za toa i toa, ili samo so voobi~aeniot pozdrav: Dobro
utro, ili Zdravo i sli~no.
Toj site svoi predavawa ne gi zapo~nuva{e ni so frazata kolegi, tuku na
svoite studenti im se obra}a{e so Deca moi.
I tie navistina se ~uvstvuvaa kako negovi deca, pa duri ne retko toj
posakuva{e da gi pot~ukne po ramenata, pa duri i da gi galne (kako {to
nego go maznela po kosi~kata negovata baba), no se pla{e{e toa da ne bide
poinaku sfateno...
Univerzitetskiot profesor najdobro, se ~ini, znae{e kolku e bitna taa prva
re~enica.
Toj ne ja potcenuva{e i ne ja stava{e vo vtor plan ni poslednata re~enica, no
samo edna re~enica be{e prva.
Isto kako sega koga prodava~kata od samoposlugata kaj u~ili{teto Ko~o
Racin, }e mu re~e{e: Dobro utro, pofesore, na po~etokot, a Dobar den ili
vikend, na krajot.
Pa, i tvojata prva re~enica vo tvojot vtor del od raskazot voop{to ne e lo{a:
Univerzitetskiot profesor {to `ivee{e na Vodno i patem da ka`eme deka be{e
akademik, najmnogu be{e omilen kaj svoite porane{ni studenti tokmu poradi
taa svoja prva re~enica.
Za razlika od onaa posuvoparna i pobanalna re~enica od samiot po~etok na
raskazot: Velat deka najbitna od s e prvata re~enica.

...PROFESOROT

3.
No, univerzitetskiot profesor odedna{ po~na mnogu da zaborava.
Dali be{e toa od skleroti~nost, senilnost, starost, no toj duri ne mo`e{e
to~no da se seti so kogo se sretnal prethodniot den, pa duri i so kogo se
videl i pozdravil pred malku, a ne pak koj mu se javil ili {to jadel zav~era.
Koga }e ode{e na Zelen Pazar ili vo najbliskata samoposluga zadol`itelno
nose{e spiso~e za namirnici koi treba da gi kupi.
So neverojatna pedantnost }e gi zaokru`e{e rednite broevi pred sekoj
produkt {to }e go zeme{e, isto kako {to gi zaokru`uva{e to~nite odgovori
po gramatika na studentite.
Se razbira, dokolku ne zaborave{e da go zeme liv~eto so sebe, po koe ~esto
mora{e da se vra}a nazad duri koga }e stigne{e i kaj Dr`avnata bolnica...
No, profesorot nikako ne zaborava{e da im re~e Deca moi re~isi na site
{to }e gi sretne{e.
Site niv odedna{ gi obleva{e nekoja ~udna toplina po obvrazite, o~ite }e im
se ocaklea i prosto site do eden posakuvaa povtorno da go vidat profesorot
ispraven na svojot bastun za naskoro pak da se pozdravat.
Ne, ne e tolku mnogu lo{a ni prvata re~enica od tretiot del na raskazot: No,
univerzitetskiot profesor odedna{ po~na mnogu da zaborava.
No, dvapati ednopodrugo no, sepak toj se pra{uva{e dali mora(lo) da se
zapo~ne so no i dali toj zbor ne e vi{ok vo taa re~enica, koja mnogu
pomalku go provocira{e i mu ostava{e vpe~atok od nemu ve}e omilenata
prva re~enica od vtoriot del: Univerzitetskiot profesor {to `ivee{e na Vodno i
patem da ka`eme deka be{e akademik, najmnogu be{e omilen kaj svoite
porane{ni studenti tokmu poradi taa svoja prva re~enica.
4.

A, profesorot ne bi bil profesor po lingvistika, koga tolku mnogu ne bi vodel

smetka za sekoj izgovoren ili slu{nat zbor.
Mu se slu~uva{e ~esto so saati da bara nepravilni zborovi i gre{ki vo
vesnicite, so te{kite o~ila nadvisnati nad niv, da gi podvlekuva i zaokru`uva
so crven moliv, a ako e pu{ten televizorot vo migot da gi isprava, na {to
`ol~no reagira{e negovata sopruga, bidej}i vele{e deka od nego ne mo`e da
slu{ne {to potoa }e izusti spikerot ili voditelot.
No, profesorot prodol`uva{e so negovite zadol`itelni komentari: Ne se veli
taka tuku taka, ili: Koj li ve nau~il, odnosno nenau~il, ili: Koj li ve vrabotil vo
javen medium, i sli~no.
Ne e tolku lo{a ni prvata re~enica od tretiot del na tvojov raskaz: A,
profesorot ne bi bil profesor po lingvistika, koga tolku mnogu ne bi vodel
smetka za sekoj izgovoren ili slu{nat zbor.
No, sepak, mene li~no mi e mnogu podobra i poubava prvata re~enica od
vtoriot del na raskazot: Univerzitetskiot profesor {to `ivee{e na Vodno i
patem da ka`eme deka be{e akademik, najmnogu be{e omilen kaj svoite
porane{ni studenti tokmu poradi taa svoja prva re~enica.
Zamislete, taka da po~ne{e celiot ovoj raskaz: Univerzitetskiot profesor {to
`ivee{e na Vodno i patem da ka`eme deka be{e akademik, najmnogu be{e
omilen kaj svoite porane{ni studenti tokmu poradi taa svoja prva re~enica.
Mnogu pove}e ~itateli vedna{ }e se zapra{aa koj e toj univerzitetski
profesor i koja e taa negova prva re~enica, otkolku {to na toa }e gi natera i
privle~e konstatacijata: Velat deka najbitna od s e prvata re~enica.
5.
A, znam, no ne samo {to znam, tuku imam eden moj prijatel, isto taka,
univerzitetski profesor, koj miluva site svoi tekstovi da gi zapo~ne
sekoga{ so konstatacija.
Na primer: Literaturata ima neprocenlivo zna~ewe vo ~ovekoviot `ivot, ili:
Samo toj {to ne zapo~nal ne napi{al svoj raskaz, ili pak: ^itaweto tu|i
raskazi e gubewe vreme i onevozmo`uvawe pi{uvawe svoi raskazi vo istoto
toa vreme, i taka natamu i taka natamu.
Prva~iwata i sredno{kolcite bi mu se voodu{evile poradi izxvakanosta na
serviranoto, no duri i bruco{ite se sme{kaa koga }e gi slu{nea ili pro~itaa
vakvite konstatacii.

A, stariot univerzitetski profesor ne saka{e ni da gi pogledne, a ne pak da gi

pro~ita i do~ita pisanijata na svojot pomlad kolega, kogo pove}e miluva{e
da go narekuva jazavi~ar namesto jazi~ar, ligavist namesto lingvist i idiot
namesto poliglot.
Ne, stariot univerzitetski profesor ne be{e zloben. Naprotiv. Tuku samo
saka{e da si poigruva so zborovite, vo {to be{e vistinski virtuoz, pa
mnogumina smetaa deka e nedovolno seriozen i nepotrebno {egobien.
No, kutriot toj: ve}e ne ja zaborava{e samo prvata, tuku i poslednata
re~enica, pa zapo~na da go zaborava i sekoj prethodno izgovoren zbor.
Taka, ~esto mu se slu~uva{e odedna{ da prestane so govoreweto i da (se)
zapra{a: Do kade stignav, ili [to rekov pred malku, ili pak: [to be{e
posledno...
Pa, profesore, i nie ve}e ne se se}avame na prvata re~enica od posledniot
del od raskazot, a belki taa }e bide i posledna!

PAT = PIS

1.
Ako nema{ vistinska ideja za raskaz, toga{ zapo~ni da pi{uva{ pat=pis.
Mo`ebi }e se seti{ na nekoj detal, nastan ili li~nost, koi }e ti bidat dragoceni
pri sostavuvaweto na mozaikot ili skr{enata vazna.
No, toa e banalno i zdodevno poradi dolgite i standardni opisi, od tipot
toga{ i toga{ tamu i tamu stanavme vo tolku i tolku ~asot i trgnavme po toj i
toj pat... Zadol`itelno mora da ima pat i dvi`ewe. Vo sprotivno, toa }e bide
la`en i imaginaren pat=pis, koj }e zavr{i pred i da zapo~ne, odnosno }e bide
pozdodeven i od najzdodevniot film ili televiziska serija, koi narodot gi golta
kako leksilium pred spiewe.
No, koja mar{ruta da se odbere, po koj pat da se trgne i, na krajot od
krai{tata, zarem pred ~itatelot-sobesednik sekoga{ treba da se razmisluva
glasno.
Naoru`aj se so atlasi i geografski karti, so kompasi i globusi (zapomni:
zemjata e trkalezna i od kade i da trgne{ - sekoga{ }e se vrati{ na
po~etokot), no zadol`itelno vo patnata torba stavi leb, sirewe i luk (za mirisot
na rodniot kraj nikoga{ da ne is~ezne od tvoite prsti i usni). Mo`ebi }e ti
reagira nekoja gospo|a ili gospodin, no znaj deka barem e zdravo...

2.
A, kako da se stigne vo [anliurf, kogo ne slu~ajno tamo{nite `iteli, a u{te
pove}e strancite, poradi te{koto ime za izgovor, go narekuvaat skrateno
Urf. ]e trgne{ po prvata ulica levo, pa desno, pa pravo; }e sretne{ mo`ebi i
nekoj drug zaskitan patnik, dodeka ne stigne{ do pazarot so iljada boi. Znam
deka nema mnogu da te zainteresira i impresionira rekata od drugi
minuva~i, avtomobili i motocikli, za{to niv gi ima re~isi segde, no siguren

sum deka }e podzastane{ pred malite zanaet~iski rabotilnici, kade

osumgodi{ni ~iraci {ijat pantoloni, ili rabotat bezbroj drugi raboti vo
slatkarnicite, kafeanite, du}anite...
Edno od niv e mom~eto so vragolesti o~i i postojana nasmevka koja
~ini{ izvira od negovoto lice, pa ne mo`ete da ne go zabele`ite, no i da go
fotografirate (za va{ li~en spomen i dolgo se}avawe). Go slikate dodeka
raboti zad ma{inata za {iewe debel {tof, bez da mu dadete skr{en denar za
poziraweto, no zatoa pak, barem }e se pozdravite, }e mu se nasmevnete, }e
mu mafnete so rakata i }e prodol`ite natamu... Deteto-~irak `ivee za
sredbata so vas, za pantolonite koi visat kako nani`ani cironki na `icata, za
gletkata koja ve}e nikoga{ nema da se povtori i da bide ista...
Nie sme osum deca, veli edno drugo mom~e, koe }e trgne zaedno so vas po
kaldrmata i dobrovolno }e ve pridru`uva u{te nekolku stotini metri kon
centarot na gradot, dodeka so srde~nosta ne iznudi da mu dadete nekolku
bonboni (ne za site niv po edno, no i onaka samoto toa }e gi izede site).
Urfa mirisa na piper, na crveni feferoni, no nikoj ne kiva i nema problem so
di{eweto, ka{laweto ili jadeweto, za{to piperkite gi ima nasekade - po
pokrivite i balkonite kade se su{at. Potoa, se melat, im se dodavaat za~ini i
podgotveni se za proda`ba, ili sekojdnevna doma{na upotreba.

3.
Ti rekov deka pi{uvaweto patepis e zdodevno i banalno, no ti ne me poslu{a.
Raska`uva{ nadolgo i na{iroko, bez vistinska vozbuda, bez tenzii i presvrti,
pa popusto o~ekuva{ nekoj da te sledi i ~ita.
Zatoa, baraj nekoja druga (povozbudliva i posoodvetna destinacija).
Na primer, trgni za [andong (kade li samo gi nao|a{ ovie ~udni i po malku
sme{ni imiwa).
Ne, tie se vistinski, no od Turcija do Kina ima tolku mnogu pat, {to ako
trgne{ pe{ koga si mom~e-~irak, bidi siguren deka kako srednove~en
starec }e se vrati{, ako voop{to nekoga{ i se vrati{ nazad...
Vo [andong, vo dr`avnata kni`arnica, golem broj sobrani gra|ani pominuvaj}i
pokraj izlozite gi ~itaat dnevnite vesnici. Ne se turkaat, site ~itaat eden po
eden, iako se zaka~eni so {tipka na konecot samo prednite (naslovni)
stranici.

No, zatoa pak, slobodno vlezete vnatre, vo polupraznata kni`arnica, kade

prodava~kite mrzlivo sedat zad kasata i pijat ~aj od {olji so skr{eni ra~ki, a
novite knigi se pedantno podredeni, ~ini{ spored boite na koricite, kade
naglaseno preovladuva crvenata boja.
Na detskite knigi nema ni eden Dizniev junak, a golem del vo kni`arnicata e
odvoen za mapi na gradovi, dr`avi i planeti, no i za politi~ki (partiski)
izdanija. Site tie li~at na manifestite na Komunisti~kata partija, vo koi
deklarativno pove}e se izrazuva opredelbata i pripadnosta na Partijata,
otkolku na gra|anite, a centralno mesto zazema edna minijaturna crvena
kniga na Mao Ce Tung, golema kolku kutija kibrit, a napravena za
sekojdnevno potsetuvawe, podu~uvawe, uka`uvawe, doka`uvawe i
postojano nosewe (sekade so sebe) v xeb. Kolku da ne zaboravat na koja
zemja i ideologija pripa|aat, a i ako spijat i zaspijat so nea, se ~ini, nema da
bide nikakov grev...

PAT=SON

4.
Ti patuva{, ili sonuva{?
Patuvaweto e sonuvawe, a sonuvaweto patuvawe, i obratno.
Kolku si podaleku so mislite, tolku si poblisku do sebesi.
Od Makedonija do Mese~inata ima u{te mnogu pat i vreme.
No, nikoga{ ne re~i NE, tuku DA za patuvaweto i sonuvaweto, dodeka te
dr`at nozete, dodeka te kopka i kolka du{ata, dodeka te privlekuva i
ospokojuva prividot i patot...
Na vra}awe od tamu, zastani pred sopstvenoto ogledalo, iska~i se pravo
prugore po vnatre{nite skali, vo sobata so suveniri stavi u{te edna slika,
vazna ili {kolka, no ne se oddale~uvaj premnogu od dvorot, pokraj koj
vezden minuvaat nepoznati stranci, se zagleduvaat i fotografiraat, no i se
pra{uvaat koj ja napravil fontanata, koj gi posadil cve}iwata, koj ja oblikuval
ogradata...
Ne, toa e samo vramen del od mrtvata priroda. Trevata e sre}na i pticite vo
let, koga i ti si tuka, i koga gi zabele`uva{ niv, a kopne`ot za nov pat=pis
odlo`i go za nekoe drugo vreme i za nekoe drugo mesto...

5.

Ti pi{uva{, ili ~ita{?

Pi{uvaweto e ~itawe, a ~itaweto pi{uvawe, isto taka.
No, }e gi de{ifrira{ li site krajpatni znaci, }e umee{ li da gi zabele`i{ i
ovekove~i{ so slobodna raka. Ne se ni obiduvaj, za{to ne si slikar, a
pribli`nata kopija }e bide prv obid za falsifikat.
Sepak, go gledam otsjajot vo tvoite zenici, koi trepkavo se obiduvaat da ne
propu{tat ni{to i da go ulovat sekoj sleden mig, da ne zaboravat ni koga
trgnale, kade se upatile, kade pre`iveale i koga pak se vratile...
Patot e pismo, nikoga{ dokraj nenapi{ano, nikoga{ nezavr{eno, nikoga{ i
nikomu neisprateno... Go zaboravi{ li, nema markeri (krajpatni znaci) kako
nazad da se vrati{, da stigne{ i da bide{ povtorno na startot, no i prv na
celta, sekoga{ odnovo i odnovo...
Duri ima u{te vreme, duri ima u{te mesto...
Duri ima u{te pat, duri ima u{te son...

NOMADI

1.
Deca, koj znae od vas {to se nomadi?
Pa, jas u~itele, mislam deka znam.
Od kade znae{, od internet, ili ti raska`uval nekoj za niv?
Ne, jas li~no imam videno nomadi, i toa ne eden, tuku mnogu pove}e. Doa|
aa sekoja esen kaj nas, poto~no samo pominuvaa koga se vra}aa od
planinata, a se vra}aa sekoja prolet, koga povtorno odea kon poleto. Mislam
deka be{e taka, ako ne be{e i obratno. Koga }e pukne{e ranata prolet,
ov~arite zaedno so svoite ogromni ba~ila gi napu{taa ba~ilata na Bu{ova
planina i se upatuvaa kon Pelagonija. Ov~arite bea ka~eni na kowi i sekoga{
stadoto go pridru`uvaa desetina golemi ku~iwa. Na kowite be{e tovarena
postelninata i poku}ninata za nomadite, a toa ne samo {to se gleda{e
oddaleku (za{to yirkaa jamboliite, ~ergite i pernicite zavrzani na golemi
kupovi pod }ebiwata), tuku i se slu{a{e povremeniot yvekot na priborot za
jadewe (na tavite, tepsiite, tenxeriwata, gezviwata i drugite positni drebulii).
Ov~arite nosea dolgi stapovi, a najmalku eden od niv ima{e pu{ka preku
ramoto. Volcite bea prepla{eni od ogromnite {arplaninci, so kovani `elezni
bockavi alki okolu vratot (za da ne mo`e nikoj da gi zadavi), a oru`jeto se
upotrebuva{e samo vo kraen slu~aj.

Pominuvaweto na nomadite re~isi bez isklu~ok trae{e nekolku ~asa, za{to

ovcite bavno gi vle~ea nozete po tesniot kamenest pat, izmoreni od patot,
na koj visoko se kreva{e ogromna pra{ina kako da pominala kolona od
tovarni kamioni, dodeka nasekade se razleva{e yvoneweto na klopotarcite,
laeweto na pcite, vikaweto na ov~arite... Kade {to }e pominea stadata ostanuva{e ogromen vlek kako so brana, za{to trevata be{e ili ispasena ili
izgazena, a dvi`eweto na nomadite redovno be{e sfa}ano (i od nemajkade
prifa}ano) kako elementarna nepogoda. No, ajde ti bidi ma` i sprotivstavi im
se na duzina silni ma`i, kako zdiveni volci, so zacrveneti lica, mra~ni pogledi
i istoporeni tela, a zgora na toa so dolgi stapovi vo grubite race i ~opor
{arplaninci pokraj sebe, a pu{kite i sa~mite i da ne gi spomnuvame.
Velat deka se slu~uvalo pri preselbite da im se izgubi nekoja ovca na
nomadite, ili ako se povredi ili ugine da zavr{i kako meso za pladnevna ili
ve~erna gozba, no retko koga nekoj mo`el da se prikrade i da ukrade nekoe
grlo. Vsu{nost, ovcite ne samo {to postojano gi broeja i prebrojuvaa koga }e
se vra}aa nave~er vo trloto, a mnogu poretko i koga }e izleguvaa nautro od
nego, tuku site bea ostri`eni na sredniot del od teloto i obele`ani so razli~en
znak i boja. Bukvite i znacite naj~esto bea inicijali na sopstvenicite, a
nomadite bea radosni i nestrplivi koga po nekolku meseci se vra}aa doma,
no i ta`ni i zamisleni koga povtorno trgnuvaa na dale~en i neizvesen pat...

2.
Jas, u~itele, znam u{te edna prikazna za nomadite. Tie bile i voeni stratezi,
koi go iscrpuvale protivnikot ne so toa {to vojuvale so nego, tuku so toa {to
se povlekuvale! Tie odele, odnosno se vra}ale postojano nazad I samo
nazad, no taka neprijatelot da ne mo`e da gi najde i stigne. Neprijatelot
gubel mnogu vreme dodeka im ja otkrie tragata, no i mnogu sila dodeka se
pribli`i do niv. Taka, nomadite stanuvale s posilni, a neprijatelite s
ponezadovolni i poizma~eni. Nomadite postojano se selele od edno mesto na
drugo, povlekuvaj}i se do samite granici na zemjata, a neprijatelite
postojano napreduvale, dodeka nomadite ja procenuvale nivnata brojnost i
izdr`livost i im go zadavale zavr{niot udar.
: , ,
. ,

. T
. Pa, ne retko, neprijatelot ili se otka`uval od direktnata

borba i toj zapo~nuval da se povlekuva nazad, ili te{kiot poraz bil neizbe`en,
a nomadite sekoga{ ostanuvale neporazeni...

3.
No, {to pravi{ ti denes, sovremen internet nomadu?
Porasna li, ili s u{te si igra{ kako male~ko dete so tastaturata, za{to
nema{ drug izbor; polesno e da se sedi doma, vo zatoplena (makar i
zagu{liva) prostorija, otkolku da te {iba veterot vo slabinite, no i pogledite na
qubopitnite sogra|ani, koi vezden se pra{uvaat i komentiraat: Pa, ovoj
odedna{ pobele, ne be{e tolku star koga se sretnavme posleden pat vo liftot;
toj izleguva nadvor samo da kupi leb, mleko i vesnik; sedi doma kako
zakovan pred monitorot, nedaj bo`e mo`ebi ne{to i mu fali, pa i negovite
rodeni deca mu se potsmevaat narekuvaj}i go kompjuterski zavisnik ili
surfer, a toj e samo obi~en nomad koj se zatalkal po nepreglednite internet
poliwa i planini, ridovi i katakombi, nivi i {umi, moriwa i okeani, yvezdi i
planeti, plovidbi i avanturi, ekspedicii i rekordi...
Vistinskiot internet nomad nema ni rodno mesto ni mati~na zemja, za{to site
se i ni~ii i negovi; toj e pobrz od svojata misla; toj e potainstven i podale~en
od sopstveniot son, pa samo so edno rutinsko pritisnuvawe na kop~eto enter
ili delit - i toj stignuva vo carstvoto na drugite nomadi, kade pasat brojni
stada, so ov~ari i pci naokolu, koi ovcite gi stri`at i bele`at so razli~ni boi,
vpi{uvaj}i im gi inicijalite na sopstvenicite, branej}i gi od volci, orli i drugi
grablivci so stapovi i pu{ki, a toga{ koga }e pominea niz na{iot predel - za
nas decata be{e toa vistinski praznik, den nad denovite, selidba poradi
opstanok, ili preselba samo poradi preselba od edno do drugo mesto, kako
mravkite od eden mravjalnik do drug, na beskrajnata zemjina plo~a na grbot
od bikot, ili na minijaturnata {ahovska tabla so crni i beli figure, pokraj
tastaturata na kompjuterskata rabotna masa od nomadot...
[ah... mat... pat...

POZDRAV

Ode{e slikarot ode{e toa utro pred mene na rabota na fakultet li kade li
ode{e samo toj znae mo`ebi na ispit ili predavawa za{to be{e penzioniran
univerzitetski profesor a jas spored svojata stara i dobra navika u{te rano
rano odev na rabota vo mojata izdava~ka ku}a feniks kade sogoruvavme no
za sre}a ne se pretvoravme vo pepel tuku prodol`uvavme so mislite i ideite
vo glavata da go merime mnogu ~esto istiot a poretko razli~en pat a toj
poznat makedonski slikar kade li se upatil od naselbata kapi{tec kon
grade`niot fakultet so svojata crna ta{na mo`ebi vo svoeto atelje a jas odev
po nego kako zagar bez da go zabrzam odot za da ne go stasam i za da ne se
pozdravime formalno i da pravime u{te poformalen razgovor pa zatoa ~ekav
toj poleka no sigurno da zmine pred mene dodu{a vo nepoznat pravec no {to
e bitno toa za mene koga sosema slu~ajno se sretnavme na ulicata koja se
u{te se vika 29 Noemvri i ne go smenile imeto a na nea kako po obi~aj ima
nekolku beli ku~iwa nema crni za{to ednoto crno toa lo{oto po~na da napa|
a lu|e pa najverojatno go ubija za{to ne veruvam deka samoto se izgubi
negde deka is~ezna koga si igra{e sekojdnevno so drugite beli ku~iwa
tr~a{e i gi napa|a{e i velosipedistite i avtomobilite ili le`e{e kako pcovisano
pokraj samiot asfalt no mnogu ~esto mo`e{e da se vidi i kaj maalskite
prodavni~ki kaj raskrsnicata kaj Sojuzot na slepite kako ~eka nekoj da mu

potfrli leb no be{e mnogu lo{o ne go saka{e nikoj pa i da umre{e gladno

nikoj ne mu dava{e ni{to osven od strav nekoj }e mu potfrle{e eden zalak ili
suva korka kolku da go zala`e i da pomine pred nego pa u{te i milozlivo }e
mu re~e{e kuco-kuco-kuco dodeka ne is~ezne{e podaleku od negoviot nos
no slikarot toa utro koga vide dve beli ku~iwa dali se upla{o od niv ili gi
poznava od porano pa pravo se upati kaj pogolemoto ku~e koe iako e
stra{no spored krupniot izgled mnogu e mirno i ne napa|a lu|e nitu tr~a i lae
po kolite i velosipedistite pa ~ini{ ku}ata na advokatot no i na site okolmi
ku}i pa i re~isi celata ulica vo toj del ja ~uva besprekorno a maloto ku~e
koe isto taka e belo no mnogu mnogu polo{o od nego i zaseklivo pove}e mu
slu`i kako dru{ka i za zabava otkolku za vistinski sojuznik i borec za ku~e{ka
bitka protiv drugite ku~iwa i ma~ki koi }e pominat tuka no i cigani kradci i
drugi somnitelni pominuva~i a slikarot ja izvadi desnata raka od xebot i edna
minuta dve go gale{e po glavata beliot golem i krotok pes dodeka toj se
nasla`uva{e na mo`ebi neo~ekuvanata a mo`ebi i preo~ekuvanata sredba
dodeka jas ~ekav da zavr{i galeweto i da prodol`i univerzitetskiot profesor
po svojot ranoutrinski skiciran i zavrtan pat a toj iako se svrte ne me ni
prepozna za{to odamna ne sme se videle i pozdravile no i poradi toa {to jas
nosev kapa koja mi ja pokriva{e celata glava pa duri i ve|ite no sepak ne
nosev crni o~ila za da ne mo`e tolku da mi se vidi i otkrie likot no dobro be{e
{to ne me prepozna i ne me pozdravi ne povika ne pu{ti glas kon mene a
mo`ebi i mu be{e sosema dovolno toa utrinsko pozdravuvawe za{to
pra{awe e dali gi pozdravil i svoite deca i `enata koi ili se golemi pa se
odviknale od ne`nosti ili s u{te spijat vo nekoi topli skopski kreveti podaleku
od slu~ajnite minuva~i ku~e{ki lave`i i ranorani neplanirani sredbi pa {to mi
ostana drugo osven da po~ekam poznatiot slikar da stigne do krajot na
tesnata uli~ka i da prefrli preku partizanskite odredi kade mo`ebi vedna{ }e
izvadi bel list i moliv ili direktno na platno }e ja skicira i oboi glavata i
muckata na ku~eto koja taka qubopitno i dare`livo dolgo vreme ja dr`e{e
pod desnata dlanka prosto kako da gi broe{e kov~iwata da gi ispituva{e i
potvrduva{a{e znaewata za krivinite i oblinite na ku~e{kiot ~erep {to
pra{awe e dali podobro od slikarite go znaeja stru~wacite po anatomija no
nejse dali profesorot }e gi izmie svoite race pred da sedne i da pojaduva vo
studentskoto bife i so kogo li prv po ku~e{kata sredba }e se pozdravi ako
voop{to se pozdravi vo ova ku~e{ko vreme koga naj~esto se pozdravuvame
samo koga morame pri neizbe`bi sredbi ili oddaleku so zbor ili so mafnuvawe
so raka a doma na sopstvenicite najmnogu im se raduvaat samo ku~iwata i
nikoj drug pa ne znam dali ova od nekoj nekade i nekoga{ sum go slu{nal ili
sega jas prvpat go memoriram vo fajlot ozna~en kako Hristo Petreski
POZDRAV raskaz otkako ve}e vlegov vo ofisot kade ne sum bil od docna

v~era popladne t.e. doma sum oti{ol samo za spiewe i pak ve~er nazad po
istata pateka so dve beli ku~iwa no bez slikarot i univerzitetski pofesor koj ili
do docna vo no}ta zaglavil vo studioto ili predavalnite gi zamenil so bli`nite
kafeani ili mo`ebi u{te popladneto ja bri{al za Pariz ili pak toj nikoga{ ne se
vra}a kako mene po istiot pat (so ku~iwa i lu|e, od koi pove}eto gi
gleda{ samo edna{ i nikoga{ pove}e vo svojot `ivot)...

(Skopje, 22.1.2011)

TESTAMENT

1.
[to pomisluva prvo ~ovekot koga e na smrtnata postela?
Dali si veli na sebesi:
a)Lele, kolku li imav samo planovi, a sega od site niv mora da se otka`am,
nema da se realizira ni{to od niv..., ili:
b)Dobro e, dovolno napraviv, sepak ne{to }e se ostvari od site moi planovi,
nacrti, {emi, proekti...
Mo`ebi pak, }e nema vreme da si re~e ni{to, }e vozdivne samo, vdi{uvaj}i
ja poslednata goltka vozduh, }e zatreperi, }e ofne i tolku...
Kolku li samo formulari popolnuvame za vreme na celiot svoj `ivot. Napi{i
molba: Go moram gorniot naslov da mi izdade uverenie deka sum `iv; da mi
izdade potvrda deka sum zdrav; da mi izdade re{enie deka sum nevin...

Vo ponovo vreme se vadat i redica drugi dokumenti: deka ne si sorabotuval

so vlasta, deka te oslobodila dr`avnata Komisija za lustracija i sli~no.
No, seto ova ne bi go pi{uval da e vo pra{awe samo izgubenoto vreme za
popolnuvawe, sostavuvawe, pi{uvawe, dostavuvawe, ispra}awe ili lepewe i
istaknuvawe na nekoi formulari, dokumenti, plakati i sli~no, tuku
odedna{ po~nav da razmisluvam na tema t e s t a m e n t.
Dali sum dovolno vozrasen (~itaj: star), ili mo`ebi nabli`uva migot koga i
samiot }e treba da sostavam testament?!

2.
Mo`ebi e ova prvata, ili posledna ve`ba {to vodi kon toa.
Ne, nema da pi{uvam testament. Barem ne sega, a za podocna, }e
raska`uva toj {to eventualno }e go ~ita.
Na svetov ima tolku mnogu testamenti, {to od niv mo`e da se napravat
tomovi i tomovi; da se objavat izbori i antologii, site so naslov ili podnaslov:
najubavi (najdobri) testamenti...
A, bi mo`elo (zo{to da ne) da se pi{uva i za ostvarenite i neostvarenite
testamenti. Kolku se ispo~ituvala voljata na pokojnikot po negovata smrt, ili
kolku nikoj ne gi sfatil seriozno zborovite na pokojnikot, duri i koga ve}e gi
stavil na hartija za vreme na negoviot predsmrten `ivot.
Taka, ne mnogu odamna, eden poet sosema seriozno mi raska`uva{e deka
saka grobot da mu bide neposredno do negovata ku}a, na samiot rid, od
kade se gleda seto pole kako na dlanka...
Drug pak, mi vele{e deka saka da po~iva tamu kade {to pominal najgolem
del od svojot `ivot - vo lozjeto do vikendi~kata na krajot od gradot...
Tret tvrde{e deka mu e seedno koga }e skine konci kade }e go pogrebat i
deka nikoga{ toj dobrovolno ili pod prisila nema da ostavi nikakov
testament...

POVORKA

3.
No, dojde i toj mig.
Srednove~niot pisatel dolgo razmisluva{e kakov testament da napi{e i da go
ostavi vo negoviot sef, pa po mnogu denovi i no}i, na beliot list hartija toj
zapi{a samo edna edinstvena re~enica:
Ako `iveam podolgo od moeto ku~e - nego }e go pogrebam na parcelata
predvidena za moj grob, a ako toa `ivee podolgo od mene - nego zakopajte
go vo mojot grob!
Ku~eto so koe so denovi si poigruva{e vo ku}ata i vo dvorot, no i nadvor od
niv (na poljanata, pokraj rekata, vo planinata...) ne ni pretpostavuva{e kolku
zna~ajno mesto i uloga ima vo pisateloviot `ivot.

Pisatelot ne se ni trude{e posebno da go hrani ku~eto toa da `ivee podolgo

od nego, no ne go hrane{e ni lo{o za da ne si otide mnogu pred nego pa da
ostane sam.
Iako ne jadea od ista ~inija - jadea re~isi ista hrana.

4.
No, koga dojde sudniot ~as za razdelba na Gospodarot od negovoto ku~e, s
{to ima{e da mu ka`e Gospodarot na ku~eto - be{e negovata `elba toa da
bide pokraj nego na krevetot.
Taka i zaspa, a zaspa i ku~eto kako mnogupati pred toa.
No, ne ni pretpostavuva{e deka Gospodarot nema ve}e da se probudi
povtorno nikoga{.
Duri utrinata ku~eto ja zabele`a golemata izmama: deka Gospodarot trgnal
na dale~en pat, no deka zaspal i nema ve}e da se vrati od tamu...

5.
Gospodarot be{e postojano vesel, se {eguva{e so site, pa i so sebesi i so
ku~eto.
Eden den, sosema seriozno, stavi `elezna alka okolu vratot i na nea zaka~i
bel list hartija na koj pi{uva{e: ^ovekot e najdobar prijatel na ku~eto!
Koga }e ode{e nautro na rabota ja zaklu~uva{e vratata, a ku~eto
po~nuva{e da kvi~i i da grebe so {epite po vratata za da izleze nadvor i da
go pridru`uva.
A, koga }e go slu{ne{e otvoraweto na liftot i stapkite pred stanot, ne ni
~eka{e klu~ot da bide staven vo bravata, po~nuva{e da lae i povtorno da
grebe so prednite noze.
Koga }e go zdogleda{e pak svojot Gospodar ispraven pod ramkata na
vratata, skoka{e visoko na nego ne ~ekaj}i ni mig.
Gospodarot be{e naj~esto ta`en koga }e se vrate{e doma. Kako site planini
da se strupolile vrz nego. Ja ostava{e crnata ko`na ta{na na pragot i od

najlonskata kesa vade{e specijalen podarok za svojot Golem bel pes, koj
edinstveno mu se raduva{e koga }e go zdogleda{e.

6.
Povorkata trgna od stanot, a pesot le`e{e na svoeto mesto vo agolot od
dnevnata soba s dodeka ne slu{na deka nekoj se podgotvuva da ja zatvori i
zaklu~i vratata odnadvor.
Toga{, skokna od legloto i trgna po povorkata.
Koga site vlegoa vo avtomobilite, toj za mig ostana sam na parkingot. No, ne
za dolgo, za{to vo posledniot avtomobil ima{e mesto i za nego.
Po pogrebot, ku~eto legna na vla`nata rovka zemja pokriena so ve{ta~ki
venci i rosni cve}iwa.
Legna pokraj nozete na pokojnikot, kako {to spie{e i doma.
No, koj li }e ja ispo~ituva `elbata na pokojnikot koga i ku~eto }e trgne na
dale~en pat?
Da be{e barem obratno: ku~eto sigurno }e po~iva{e vo negoviot grob, no
mo`ebi duri i toga{ nekoj skri{um }e gi izvade{e koskite; }e gi zakopa{e na
drugo mesto, ili }e gi frle{e vo prviot kontejner...

NOSTALGI^NI, SEMEJNI
TATKO

Pej tatko pej duri ne se napee{ a potoa duri ne se naspie{ taka mi ide{e da
mu re~am na tatko mi dodeka toj se obiduva{e da pee saka{e da pee iako
nikoga{ ne pee{e stoe{e ispraven vo sobata i toa ne bilo kade tuku vo
sredinata ne dr`e{e mikrofon vo rakata za{to nema{e nitu pak
nekoga{ dr`el mikrofon vo rakata no zatoa pak ja dr`e{e desnata raka pred
ustata poto~no so pokazalecot na gornata a so sredniot prst na dolnata usna
bo`em se srami da pove}e od o~igledno be{e deka se srami za{to site nie
bevme nasobrani okolu nego kako okolu me~ka koga igra na sred selo a
nego ednostavno mu se pee{e i toa mu se pee{e edna pesna koja najmnogu
ja saka{e u{te od dete ajde dali pameti{ milice koga si bevme male~ki vo
~i~ovoto gradin~e pa taa pesna edna{ ja pora~a i na edna selska svadba

na koja i se ispijani potoa da toa be{e edinstveniot pat koga se opi od

pesnata ili od alkoholot od {to li pa iako celo vreme vele{e deka ne e pijan
nie so majka mi odvaj nekako go fativme pod mi{ki i noga za noga poleka go
donesovme doma i go legnavme vo krevetot kako malo dete a nemu eve
povtorno mu se pee i toa istata pesna pa zatoa go bodram i mu velam pej
tatko napej se barem edna{ ti e gajle dali nie }e pomislime ili }e re~eme
deka znae{ da pee{ ili ne bitno e ti da zapee{ da otpee{ da se iznapee{ da
izleze jadot i ~emerot od tebe da mu ka`e{ ve}e edna{ stop na mol~eweto
koga ve}e ti se pee kako {to zaviva glasot na gajdata taka i ti pee{ tivko i
`alno bo`em pla~e{ za mladosta za site izminati denovi i no}i za site
neispolneti `elbi za site detski kopne`i i me~ti za site tajni i skri{ni qubovi i
soni{ta za igrite koi ne si gi odigral i izigral do kraj more si mo`el no ne si gi
ni po~nal isto kako i pesnite koi si gi peel vo sebe ili nikoga{ ne si gi ni
zapo~nal ne gi gi izustil usta ne si otvoril samo si mol~el si mrmorel i
{epotel nikoj da ne ~ue nikoj da ne vidi a ne deka ne ti se peelo i deka ne si
potpevnuval ponekoga{ nautro napladne ili nave~er zaedno so pticite no i zo
decata pa duri i so dobitokot koj ispu{tal ta`na rika pa zatoa sega tatko pej
iznapejse nie }e te slu{ame i }e ti aplaudirame potoa a utre ako ima tapan
ka~i se na nego neka se skini ripni na masata neka se skr{i ispravi se ugore
site da (te) vidat dosta be{e mol~ewe i slu{awe sal tu|i pesni tu|i monolozi i
govori dosta be{e povlekuvawe i podgoltnuvawe
a i ti sine ako ve}e go odi{ mojot pat nemoj nikoga{ da bide{ ponastrana od
drugite bidej}i ako ne vo sredinata na krugot bidi barem okolu krugot na
krajot na periferijata podaleku od `i`ata koja ~esto znae da gori i pe~e no
bidi sekoga{ so lu|eto so niv a ne sproti niv za{to i ednite i drugite vetrot gi
nosi pa brzo }e ve odvee i vas a lo{ite zborovi i dumi }e ostanat pa zatoa
otrovot na zmijata osojnica od srceto koj sekoj den stanuva s pozelen i
pogolem i vezden ve gori i boli isfrlete go nadvor od gradite zatrueni so
omraza u{te od detskite kro{ni koga drugite bebiwa piele pobelo mleko i od
pogolemo {i{e ili so poriv za ozmazda koj se pojavuval i poradi lo{ i urok
pogled obi~no presretnuvawe ili nepozdravuvawe na ulicata nare~ena `ivot
po koja tr~aat samo maratonci i samo izbranite `ilavite i najupornite
stignuvaat eden den na krajot kade se pee i pla~e
a ti tatko daj mu ubav primer i ukor i na mojot sin za{to ti si na{iot zaedni~ki
tatko koj prv gi zdogledal yvezdite i rano rano sam se upatil preku planina za
da si go izmie liceto od kladen~iwata zamateni od muckite na divite yverovi
no i prv ispil polni grsti ladna planinska voda od koja yemnat usnite od
~e{mi~kite koi ili sami se napravile pa {urkaat od list slu~ajno tuka padnat i
zaglaven vo kalta ili gi napravil nekoj dobronameren patnik vo spomen na

negoviot tatko koj isto taka tuka pominuval mnogu pred nego u{te toj da se
rodi ili za race da go vodi no vo sekoj slu~aj i tatkoto na na{iot tatko e
na{ tatko a nie voop{to ne sme mu go slu{nale glasot nitu sme mu go videle
odot nitu ne pogalil ne`no so rakata nitu n dr`el v skut nitu pak nie sme go
baknale na rakata ili liceto od radost koga bi n podaril lep~e sirewce ili
{e}er~e za{to nikoga{ nemalo dovolno nitu vreme nitu zajre za jadewe a ne
pak vreme i pari za igrawe i peewe za uyuri i ugursuzi pa ne sme ni uznale a
ne pak da sme nau~ile {to e gubewe a {to dobivawe i zo{to n u~ele
solfe`irawe vo {koloto koga sme mavale vo drvenata klupa so ispru`enata
raka kako da trupime drva ili se~eme kamen a ne deka se podgotvuvame za
ve~nata i trajna pesna koja nikoga{ nema da ja zapeeme
tuku popusto }e se obiduvame taa da izleze nadvor od ustata da se oslobodi
ve}e edna{ od cvrsto stisnatite zabi i kako mengeme stegnatite usni pa ne e
ni slu~ajno {to nekade pred zajdisonce duri uspevame nekako da se
obideme da go fatime ritamot taktot da ja zapeeme onaa na{ata i da go
zaigrame ona na{eto so potkleknuvawe podripnuvawe svrtuvawe so ili bez
{amiv~e vo rakata na ~elo ili na kecot ili ednostavno samo da odime noga
pred noga fateni na oroto tri napred tri nazad leva desna pa pak leva napred
pa leva desna i pak leva nazad kolku da se odbele`i trgnuvaweto i vra}aweto
i da ne bide popusto makar i vo ist krug no zadol`itelno so ta`nata i zaripnata
pesna na site na{i tatkovci i site na{i sinovi koi strogo vnimavaat da ne ja
podgazat senkata na onoj koj e pred niv za da ne gi snajde najlo{ata kletva
nikoga{ da ne si ja vidat i da ne ja prepoznaat sopstvenata senka pa zatoa
tatko pej od set glas iznapej se iznaigraj se i ako treba iznavijah se ve}e
edna{ da te slu{ne korijata ridovite i planinite dobitokot i yverovite no i lu|
eto koi odamna zanemele se pretvorile vo kremen kamen vo plitar zemja pa
nitu gledaat nitu slu{aat a ne pak seedno da peat i(li) pla~at pa ako treba
samo neka ja otvoraat ustata
tatko moj sine moj pa pak sine moj tatko moj i pak tatko moj sine moj...

(Skopje, 23.1.2011,
na rabota, iako e nedela)

IME

1.
Ne e lesno da bide{ petel na sopstvenoto buni{te, pa nitu kmet vo
sopstvenoto selo - re~e pisatelot koj {totuku pristigna od vnatre{nosta na
Republikata vo glavniot grad, nosej}i metalna ploska so doma{na rakija so

trevki koja toj samiot ja svaril od komina na lansko grozje i od godina{ni

lekoviti bilki sobrani od pod padinite na Belasica...
So te{ki maki uspeav da krstam duri dve u~ili{ta: edno selsko i edno
gradsko so imeto na golemiot detski pisatel, inaku moj dobar prijatel koj mi
dade amanet koga }e po~ine da bide pogreban nedaleku od svojata rodna
ku}a vo blizina na vodopadite...
Sega idat ekskurzii so u~enici, no nema {to da vidat, a mene barem mi e
~ista sovesta, za{to uspeav nekako da se krstat dve u~ili{ta so negovoto
ime. Ima u{te drugi pisateli koi zaslu`uvaat, no ni edno u~ili{te, ni edna
ulica, ni edna gradinka ne se vika so nivnite imiwa. Mo`ebi }e uspeam da
krstam u{te ne{to so nekoe zna~ajno ime...
No, znajte, najte{ko e da bide{ pop, u~itel ili {umar vo sopstvenoto mesto.
Najte{ko e, sepak, da gi ubedi{ u~ili{teto ili ulicata da se krstat so ime na
nekoj koj tokmu tuka proodel, tr~al ili si igral u{te kako dete. Me{tanite }e
re~at: kako da ne, {koloto ili sokakot }e go vikame po negovoto ime, a toj
otkako zamina v grad tuka doa|a{e ili edna{ godi{no, ili ni tolku. Ba{ka, koga
}e dojde{e - ~ekore{e kako paun, potkrevaj}i se na prsti ne za da yirne
preku avlijata, tuku zatoa {to ~evlite so pozlateni rem~iwa bea lakirani i so
visoki potpetici...
Ima{e i takvi koi s u{te se se}avaa deka tokmu toj, pisatelot, odel vo opinci i
bil mnogu nemiren kako dete, koga so kamen na pove}eto vrsnici im gi
dupnal glavite, ili gi pobeduval vo borewe i igrawe fudbal (daval golovi, pa
duri odbranil i penal koga igrale so sosednoto selo!), no i vo dale~ina skokal
pove}e od site drugi i im gi kradel najubavite jabolka i cre{ni na kom{iite...
Tie bi prifatile ime na bilo koj tu|inec, no ne i imeto na svojot sogra|anin, koj
sega, za `al, nitu mo`e da gi gleda, nitu da gi slu{a vrsnicite kako vreskaat
od maka, za sre}a s u{te ne poluduvaat od toa, koga }e se spomne
negovoto ime...

2.
Misli{ li ti deka istoto nema da se slu~i i so tebe, so tvoeto ime. Nikoj nema
da go saka nego kako svoe, da mu podade raka, da go prifati srde~no za da
bide vekovito i barem malku da mu se izraduva...

Mom~iwata i devoj~iwata tuka no}e }e doa|aat, }e se dr`at za race, skri{no

}e se vqubuvaat, }e go stru`at yidot so grbovite dodeka se baknuvaat i
zasekoga{ }e pomnat deka nivnata romansa zapo~nala tokmu pod
metalnata tabla na ulicata taa i taa, koja }e go nosi tvoeto ime...
Ili ako sakate malku da se po{eguvate dodeka ste s u{te `ivi i zdravi, otidete
vo nepoznat grad i pra{uvajte gi slu~ajnite minuva~i kade e ulicata {to go
nosi va{eto ime. Mnogumina }e vi re~at deka prvpat slu{aat za nea, deka
ne znaat kade e, no golem }e bide brojot na tie koi }e vi ka`at, pa duri i
poka`at kade taa se nao|a...
Na va{ata ulica dewe }e pominuvaat i zapre`ni koli so volovi, kowi i
magariwa, a no}e policajcite }e mar{iraat kako vojnici, ili }e se zasolnuvaat
otkrivaj}i i fa}aj}i kradci...
Na tvojata gradska ulica, no}e poliva~ite so {mrkovite }e se trudat da gi
izmijat site ne~istotii nasobrani preku celiot den, a dewe }e trubat
avtomobili kako site da brzaat na nekoe drugo mesto, a ne na gradskite
grobi{ta...

3.
Se stapisav od samata pomisla za kr{tevawe na nekoja ulica, u~ili{te ili
gradinka so moeto ime. Pa, jas sum s u{te `iv i kolku-tolku zdrav. Kosata mi
e proret~ena, no ne sosema padnata. Vidot slab, pa ~esto moram da
koristam pokraj o~ila i lupa. Zabite mi se podiskriveni i potkr{eni, no zatoa
pak imam cvrsto zabetonirani mostovi (za sre}a, ne nosam vilici i ne gi
plaknam vezden vo ~a{a so voda). Ko`ata na racete i liceto mi e s pogruba i
poizbr~kana, grbot podnavednat, teloto kako da mi se smaluva, zemjata
kako da po~nuva s pove}e da me vle~e nadolu...
Ne, jas s u{te sum gord i ispraven, so visoko krenato ~elo, so ~ista i mirna
sovest, no so mnogu glavobolki i gri`i. Najmalku od s sega razmisluvam za
moeto ime koga eden den }e se preselam tamu od kade {to nikoj ne se
vratil, na nekoja ~istinka pod pripek sonce, ili pod nekoja senka od crnica ili
orev...
Zatoa, ~uvaj go svoeto ime dodeka e s u{te tvoe. Potoa }e licitiraat so
nego, }e si poigruvaat, }e go falat ili kudat, dolgo }e go pamtat ili }e go
zaboravat vedna{ {tom }e go izgovorat. Sovetnicite vo Op{tinata }e se
obidat da go smenat pred i da go izglasaat...

No, toa ve}e nema voop{to da zavisi od tebe. Najmalite de~iwa neve{to }e
go ispi{uvaat so svoite ra~iwa, obiduvaj}i se to~no da ja napi{at i zapomnat
svojata adresa, a nivnite babi i dedovci odvaj pravilno }e go izgovaraat
naizust...
Eden den, vo vesnicite }e pi{uva deka na ulicata so tvoeto ime se slu~ila
te{ka soobra}ajna nesre}a ili golema kra`ba, ili deka tokmu tuka se slu~ila
najmasovnata svadba za vo Ginisovite rekordi, ili pak, deka izbuvnal po`ar so
ogromni materijalni {teti, koj ne mo`el da bide vedna{ izgasnat poradi
nepravilno parkiranite avtomobili...
A, mo`ebi gradona~alnicite tokmu na ulicata so tvoeto ime }e izgradat
podvi`ni gara`i, arhitektite }e predvidat da se postavat ukrasni `ardinieri,
gra|anite za |ubreto (namesto so najlonski kesi i vo plasti~ni kanti) }e
pobaraat i dobijat novi aluminiumski kontejneri...
So strog dr`aven zakon - najstrogo }e bide zabraneto plukaweto na
avtobuskite postojki od Tvojata ulica, za{to }e bide edna od centralnite vo
Gradot, a do u~ili{teto i gradinkata so Tvoeto ime }e mar{iraat tolku mnogu
deca {to odvaj }e gi sobere vo dvata pravci na Tvojata popularna i od koli i
lu|e pretesna ulica...
Sonuvam li, ili seto ova mene navistina mi slu~uva? [tipnete me... `iv li
sum... spijam ili sum mrtov... me nosat ili samiot ~ekoram po Mojata s u{te
bezimena ulica...

VOZOT ZA OHRID

1.
Toj den, poto~no toa utro, vesnicite objavija deka prugata e povtoprno
pu{tena. Taa be{e tesna i dolga, za{to vode{e od glavniot grad, pa re~isi s
do krajniot grad na zapadniot del od Republikata.
Vozot povtorno zapo~na da soobra}a po vojnata. Linijata be{e prekinata celi
nekolku godini, `elezni~kite stanici bea zaklu~eni i prazni i pred niv ne
zastanuva{e ni eden (ni slu~aen - ni nameren) patnik da go ~eka vozot.
A, zo{to li postojano mora da se ~eka vozot? Nekoga{ so saati, a mnogu
retko toj }e ve iznenadi i }e vi zamine pred nosot, pa vas }e vi ostane biletot
v race za spomen i dolgo se}avawe. Ne, }e vi vratat del od parite, a vie
potoa nikoga{ ve}e nema da zadocnite, tuku povtorno so saati }e stoite kako
bandera pokraj `elezni~kite postojki...
Ovojpat, vozot ne ni zastana vo planinata. Go ispu{ti svojot glasen pisok i
zapo~na poleka da gi sovladuva edna po edna krivinite. Kako na utka mu
svetkaa golemite svetli o~i vo mrakot i nadaleku se slu{a{e negovoto
fu~ewe i tropawe. No, o~igledno, toa ne be{e dovolna opomena da se
spasat dva mladi `ivota...

2.
Vesnicite objavija: Na prugata pome|u gradovite Gostivar i Ki~evo od v~era
povtorno zapo~na da soobra}a patni~kiot voz. Po prekin od nekolku godini,
prugata be{e povtorno pu{tena vo promet. No, u{te prviot den, se slu~i
nesre}a vo koja nastradaa dve mali me~iwa, vo blizina na rekata kade
najverojatno se simnuvale po voda... Vesta be{e objavena vo rubrikata
zanimlivosti na naj~itaniot dneven vesnik, so najsitni bukvi i najzdola na
stranicata. Najverojatno, urednikot nemal druga vest, ili i nemu kako i mene
neobi~nata vest pove}e mu go privlekla vnimanieto od site drugi lokalni
natprevari, podvizi, rekordi, nagradi i priznanija...
Ministerot za transport i vrski, se razbira deka ne podnese ostavka poradi
toa, nitu pak se oglasija ~lenovite na zdru`enijata za za{tita na `ivotnite.
Golema rabota: vozot zgazil dve mali me~iwa, koga lovcite so denovi lutaat
niz planinite i ne uspevaat da vidat, a ne pak da ubijat nekakva, pa makar i
najmala me~ka.

Komu voop{to zna~at dvata mladi `ivota, osven na nejzinata majka koja so
denovi }e taguva i mo`ebi ve}e nikoga{ nema da trgne po istiot pat po voda.
Ne, taa sekoga{ }e doa|a tuka da ja gasne `edta od svojata neizle~iva taga i
}e se prekoruva sebesi {to dvete mladi ro`bi trgnale sami, a taa ne gi
nau~ila dovolno (ako ve}e gi opomenala) za opasnostite od brzata pruga...

3.
Toa e danokot na civilizacijata - re~e kolegata-novinar zatvoraj}i go vesnikot.
A, kutrite dve mali me~iwa ne ni sonuvale {to to~no toa utro }e gi snajde.
Go sonile li stra{niot son, kako nekoe crno ~udovi{te im doa|a vo presret, ja
otvora gnasnata usta so stra{ni zabi za da gi goltne, ili kako so ~etirite
vlaknesti noze se dlaboko propadnati vo kalta, popusto obiduvaj}i se da
izlezat od nea, koga duri i }e se razbudat vo sonot od pregolem napor i
strav...
Ne, tie nikoga{ ne se razbudija. Ne, tie ve}e nemaa vreme za nikakov son.
Ne, tie so denovi spokojno i nevidlivo pominuvaa tuka i se vra}aa po istiot
pat...
Koj li s }e pretpostavi {to go ~eka nekogo koga }e trgne na pat? Dovolno e
da izlezete od doma i ve}e nikoga{ da ne se vratite. Ima li i drugi pateki,
osven onoj edinstveniot izbran pat? Isto li e od ovaa i od drugata strana na
prugata?
Sekako ne, isto kako {to ne e isto pred i po tunelot. Sekako ne, kako {to ne e
isto dali odi{ ili se vra}a{. Sekako deka bi trebalo da bide, iako ne e, vo
edniot i vo drugiot pravec, za{to razlikata e samo vo toa kade sedi{ i od koja
strana gleda{ vo ogledaloto...

MENTALNA PRUGA

4.
Na istata pruga, po smrtta na dvete mali me~iwa, nesre}no zavr{i i eden
dolgogodi{en starec. Toj se upatil po prugata do svoeto rodno mesto, no
o~igledno navreme ne go zabele`al vozot koj doa|al od sprotivnata nasoka. I
nego ne go `alea mnogu, pa ni red ne objavija vesnicite. Selanite velea deka
bil dooden, a grobarite deka e dobredojden.
A, vozot za Ohrid nikako da trgne. Pominuva samo vo moite misli. Po istata
onaa stara svoja pruga, ili po sosema nova linija, koja se najavuva i skicira
samo koga se odr`uvaat izbori. Potoa, vozot povtorno is~eznuva daleku
nekade i nikoga{ ne se vra}a nazad.
Trgnuva{ za Ohrid so utrinskiot patni~ki voz v zori vo pet i ve}e si tamu
podgotven za na pla`a vo devet, a ve~erta so brziot voz vo deset
stignuva{ vo Skopje tokmu na polno}. ]e trgne{ da lovi{, ili pak da kupi{ ribi,
a istiot den se vra}a{ so poln ranec doma.
No, vozot za Ohrid s u{te patuva bez {ini, toj e na mlazen (supersoni~en)
pogon i vo nego se vozat samo fantazeri, egocentrici i dlaboko posesivni lica,
za koi psihoterapevtot, so pravo, }e utvrdi deka im nedostasuva malku
pove}e maj~inska qubov i deka vo detstvoto imale nedostig od igra~ki,
{tom tolku mnogu sega taguvaat i se voznemiruvaat poradi smrtta na dve
kutri najobi~ni male~ki planinski me~iwa...

5.
Kade vodi taa mentalna pruga i kade e to~no taa crvena linija.
Ja zabele`uva li voop{to nekoj potrebata za begstvo od tuka, za mal makar i
petminuten pomin vo {uma, pokraj brzacite na planinska reka, ili na izvorot
so bistra voda na koj se pojat samo divi `ivotni, ili javnati na brz kow letate
preku strmnite livadi, pod nebeskoto sinilo, zagledani vo nekoe drugo vreme i
na nekoe drugo mesto...

Mnogu ili, mnogu dali, mnogu skri{ni izvi~nici i pra{alnici... Pa, ima li i drugi
prugi vo `ivotot, ili e samo taa edna pruga po koja sekoj edna{ mora da
pomine za da stigne do celta...
Naravou~enie: kupuvajte im {to pove}e me~iwa na va{ite de~iwa, no i
daruvajte im ja va{ata iskrena qubov. A, vie prodol`ete da patuvate i
sonuvate i da mi pravite dru{tvo vo vozot za Ohrid, sednati do mene u{te na
prvoto sedi{te vo prviot vagon i slobodno potprete se na mene dodeka vozot
se navaluva na planinskite prevoi, no i koga ve fa}a utrinska ili ve~erna
dremka poradi vi{ok ~ist vozduh i sve`est od podzemnite ridski vodi vo koi
no}e se ogleduva samo gorskata vila vo racete so dve kadifeni me~iwa / so
~prtesti nosiwa / so meki u{iwa / so podzinati ustiwa / so stokmeni no`iwa /
so stakleni o~iwa...

^IN

Na @ivko ^ingo

(^etiri skici za portret)

1.
Treba da se pi{uva `estoko. Navidum haoti~no, a vsu{nost, s stokmeno i povrzano.
Toa ne zna~i deka za trudot i izgubenoto vreme, }e se dobie i nagrada. Naprotiv.
No, barem obemnite i detalnite podgotovki pred kone~niot ~in na pi{uvaweto nema da bidat popusti.
-

A, veli{ kone~en ~in. Pa, {to e i {to mo`e da bide voop{to denes kone~no?
Ne, samo denes, tuku taka bilo najverojatno i vo vremeto na Marko Krale, Itar
Pejo, Babaxan i mnogumina drugi znajni i neznajni junaci na koi ne im gi
znaeme ni imiwata.
Samo {to }e pomisli{ deka uli~niot likoven umetnik pred nasobraniot narod
odli~no ja zavr{uva slikata, a toj pravi u{te eden poteg so molivot vo boja i
toa tokmu na naj~uvstvitelnoto mesto (kaj o~ite), pa portretiraniot lik
namesto radosen stanuva zagri`en. Dodu{a, i prethodno ne se smee{e, pa
sega da pla~e, no potoa uli~niot slikar popusto }e se obiduva so
nanesuvawe bela boja da ja ispravi gre{kata i povtorno da go dobie
prethodniot vedar lik.
Samo eden negov nevnimatelen poteg e dovolen akademskiot likoven
umetnik da ne mo`e da go vrati vremeto nazad, da gi resetira prethodnite
postapki kako {to mo`e kompjuterot, pa {to mu ostanuva drugo, osven
nevolno da go zgu`va listot i frli vo korpata za otpadoci, ili nervozno da go
iskine na najsitni par~iwa. Vo `ivotot nema reprizi, s se slu~uva samo
edna{ i nikoga{ pove}e na sosema identi~en na~in. Nema dve isti dlanki,
dvajca bliznaci, dva isti izgovoreni zbora, dva zalaka, dva sinonima...
No, dali sledniot obid }e bide uspe{en - se pra{uva{e portretiraniot
srednove~en ma` so temen ten i podobelena kosa, sednat na platneno
stol~e pred najstariot likoven portretist na maliot plo{tad me|u Letnica i
Ribniot restoran vo Ohrid. Da ne se slu~i slikarot-perfekcionist povtorno da
posaka da dodade ne{to sakaj}i da odzeme i da go uni{ti celiot negoviot lik
vo negovo prisustvo. Ta, mo`e{e da mu go dade i zgre{eniot lik, toj ionaka
mu se dopa|a{e, }e go ostave{e vo odajata vo Velgo{ti, poubaviot }e go
ponese{e so sebe vo Sidnej. Ako voop{to se vrati doma u{te edna{, so tekot
na vremeto i na nego }e se navikne. No, slikarot pravi samo originali i

negovata cena e za eden, a ne za dva portreta.

Inaku, mnogu sli~ni pra{awa si postavuvaa i qubopitnite ve~erni
nabquduva~i, no najbitno be{e da bide zadovolen srednove~niot dojdenec
od stranstvo, koj za vlo`eniot trud potoa dobro i }e plati so zeleni dolari. So
spomenot od Makedonija, vo dale~nata tatkovina na kengurite, toj }e se
obiduva da go vrati vremeto nazad, koga bil mlad i ubav, a slikarot }e mu
podari samo edna od iljadnicite mo`ni verzii na negoviot lik.
Ne, uli~nite likovni umetnici, duri i koga se priu~eni amateri, go znaat toa, pa
nikoga{ ne go gu`vaat ili kinat nacrtanoto. Tuku, go stavaat samo diskretno
svojot potpis na krajot i vi go tutnuvaat v race crte`ot za ve~en spomen i
dolgo se}avawe, a vie nim banknotite za ve~era so pleskavici i pivo.
(Da, studeno pivo i topli prepe~eni pleskavici, a ne ribi, za{to ribolovot
odamna e zabranet, a i treba ne{to da se za{tedi i da ostane za utre{niot
den. Mo`ebi utre }e nema novi Narcisi koi }e posakaat da se zagleduvaat vo
svojot sopstven lik, mo`ebi go mrazat, pa im doa|a da go iskr{at ogledaloto
na najsitni par~iwa, kako {to predmalku slikarot go iskina crte`ot i go frli vo
korpata za otpadoci pred o~ite na portretiraniot na{inec, so sme{en izgled i
u{te posme{no ime ^ali...)
No, i jas imam sli~en problem koga go izrabotuvam daborezot - mu se po`ali
samoukiot skulptor na kolegata-slikar, Ednostavno, jas u{te ne sum go is~istil
gruntot, a mu{terijata veli: gotovo, prekini sega, ja sakam drvenata skulptura
gruba, a ne mazna. Ne sakam ve{ta~ka perfekcija, najmalku pa mehani~ko
doteruvawe i maznewe so elektri~en alat. Pravi {to }e pravi{, no edinstveno
so raka...
Duri mi mrdaat raceve, ovie deset prsti od dveve dlanki - nema zima, }e ima
leb i za mene i za gulabite koi gi hranam sekoe utro, no koga }e se sko~anat,
studot od racete }e go zafati celoto telo, kako {to mrazot od ezerskiot breg
poleka }e se pro{iri kon dlabo~inite, do prviot son~ev zrak od nekoj sleden
den vo koj }e me nema mene...
Jas ovekove~uvam i radosni i ta`ni likovi istovremeno. Se redat edni po drugi,
sednuvaat i si zaminuvaat. Nekoi doa|aat i pove}e pati. Im gi registriram
promenite. Gi pamtam po opulot. Br~kite im gi pokrivam so malku bela boja,
a so crvena im dodavam radost i vedrina. No, kutriot ovoj dojdenec od pred
malku, od tamu donel samo taga i prazen pogled vo o~ite, pa mu ostanal
samo beliot slamen {e{ir so koj ~ini{ i spie i insistira zadol`itelno da go
nacrtam zaedno so nego...

INTERVJU

2.
Vo Redakcijata na Kwi`evna re~ vo Belgrad, pred ne znam to~no kolku godini. Vo
edna mala i temna zagu{liva prostorija, vpro~em kako {to se i re~isi site drugi
redakcii na kni`evni vesnici i spisanija. U{te pove}e ako se alternativni ili nezavisni.
Vlegov nenajaveno edno junsko pretpladne, a tamu za sre}a me pre~ekaa duri
dvajca urednici (N. V. i M. V.), so koi, za sre}a, se imav sretnato i prethodno. I taka,
zbor po zbor, duri tie prevrtuvaa kupi{ta materijali za objavuvawe i selektiraa del od
niv za sledniot broj, tie mi predlo`ija da napravam nekolku intervjua so poznati
makedonski pisateli {tom se vratam doma, a jas im vetiv deka toa }e go napravam
nabrzo, za{to vo toj mig pomisliv deka toa e barem ne mnogu te{ka zada~a.
-

Napravi intervju so @ivko ^ingo, a drugite pisateli neka bidat po tvoj izbor...
mo`e i na pove}e stranici - mi predlo`ija tie. Se razbira, }e ima i honorar, ne
golem, no dovolen kolku da ti se isplati ot~ukuvaweto.

A, jas {tom se vrativ vo Skopje, vo edno junsko pretpladne slu~ajno go sretnav

tokmu @ivko ^ingo na Plo{tadot, pa pobrzav da go presretnam i da mu ja
soop{tam mojata namera.
-

Bev vo Belgrad, vo Kwi`evna re~, i tie pobaraa edno pogolemo intervju so

Vas - mu rekov na ^ingo, a toj, iako mu be{e milo, odvaj kako da ~eka{e da
zavr{am so ubeduvaweto vo vrska so toa, pa mi re~e:
]e napravime, ama zo{to me odbrale ba{ mene za taa te{ka rabota.
Mnogu insistiraa, Ve po~ituvaat pove}e od site drugi i jas ja prifativ taa
obvrska. ]e Vi dadam pove}e pra{awa , a Vie mene }e mi odgovorite
pismeno. Jas }e go prevedam razgovorot - predlo`iv pred razdelbata, a
po~ituvaniot @ivko ^ingo go prifati mojot predlog, dodavaj}i:
Vo red, samo neka pomine letovo, fa}aat golemi gore{tini, a i svesen sum
kolkav kamen n dodelile na dvajcata...

VEST

3.
11 avgust 1987 godina. Radioto e pu{teno kako i obi~no. Vo vestite, kakvo li
iznenaduvawe: javuvaat deka vo Ohrid po~inal @ivko ^ingo. Ne mo`am da
poveruvam, se ~udam, ka`uvam na soprugata deka se sretnavme kon krajot na
juni vo Skopje i deka se dogovorivme za intervju, no ete {to se slu~ilo toj den...
Kolku li samo pati posakav da otidam vo Velgo{ti, na grobot na ^ingo, na negovata
manifestacija, a duri godinava, eve, preku raskaz }e zapo~nam edno mo`no
imaginarno intervju so @ivko ^ingo.
Toga{, najverojatno }e go pra{uvav za Paskvelija, za zabranite, za problemite koi gi
ima{e so vlasta, za terenskata istra`uva~ka rabota kako folklorist, za novinarskata
rabota vo vesnikot Mlad borec...
Bi mo`el da potsetam i na periodot koga ^ingo be{e pretsedatel na Izdava~kiot
sovet na Mlad borec, koga nie go menuvavme glavniot i odgovoren urednik vo
negovo otsustvo dodeka be{e vojnik, a ^ingo redovno doa|a{e na tie neprijatni
sostanoci i milozlivo, so odbrani zborovi n vele{e:
-

Deca, ajde smirete se, ne se zakrvuvajte tolku mnogu...

No, bi mo`el da ka`am zbor-dva i za vremeto koga ^ingo be{e prv ~ovek na
Makedonskiot naroden teatar, a jas pi{uvav teatarski kritiki vo eden period za
vesnikot Nova Makedonija. (Postoe{e mo`nost, spored negovata vnuka V.
A.,renomiran istori~ar, ^ingo toga{ da bide vraboten kako profesor po kni`evnost
na Pedago{kata akademija vo Skopje, no i taa mo`nost ne se realizira bidej}i,
spored nekoi od Partijata, bil partiski nepodoben. Takvata `elba na ^ingo, spored
istiot izvor proizleze od eden od mnogubrojnite razgovori so Bla`e Koneski, koj se
iska`al deka @ivko ^ingo treba da se trgne od Teatarot, da najde mirna rabota i
deka e grev darbata od Boga da ja tro{i za ni{to. (vidi: V. A., Golemata voda i
velikiot yid, vo Forum 150, od 1.07.2004 g.)
No, sega postojano se premisluvam: koj bi bil najdobriot naslov za raskazot koj
{totuku go pi{uvam: Nenapi{an raskaz; Nezavr{eniot razgovor so @ivko ^ingo;
Edno mo`no intervju so @ivko ^ingo; Imaginarno intervju; Monovju; Ako e ova
raskaz; Na dene{en den; Poslednata sredba so pisatelot...
Ili mo`ebi - vo devettiot obid - nekoj sosema drug (neslu~aen) naslov.

SLIKA

4.
Ako e to~no deka na site lu|e patekata na `ivototot im e ista barem spored
dol`inata na zadadeniot pat, a razlikata e samo vo toa koj kolku pobrzo saka i
nastojuva da go izodi istiot, toga{ ti ne brzaj mnogu-mnogu, podzastani, zapri
malku, za{to predvreme }e stigne{ tamu. Krajot e neminoven i xelatot ne prostuva
nikomu. Nema podmituvawe i protekcii. Samo barem ti brzaj poleka, ~ekori
pobavno odo{to po navika odi{, pa mo`ebi }e se nadmudri{ i sebesi i drugite.
A, tolku mnogu lu|e, obi~ni zagri`eni i prepla{eni smrtnici sre}ava{ sekoj den, {to
pomni{ samo po nekoj od niv. Gi sre}ava{ na Plo{tadot, na ulica, vo prodavnica, vo
kino, pa ne znae{ dali bilo koga vo `ivotot povtorno }e gi sretne{. A, mo`e{ barem
de~iwata (tie barem }e `iveat podolgo) da gi galne{ po kosata, na vozrasnite da im
upati{ barem nasmevka ili ubav zbor, a na voza~ite so koi nervozno se
razminuva{ namesto pcost ili opomena so prstot - mo`ebi e podobro da se
pravi{ deka ne gi zabele`uva{, otkolku da deli{ so nepoznati megdan na ni~ie pole.
I, ne zaboravi, koga se sre}ava{ so roditelite ili decata, zadol`itelno pregrni gi i
bakni gi, za{to nikoga{ ne se znae dali i koga }e gi vidi{ povtorno sledniot pat.
Nikoj to~no ne znae, pa i koga mo`e da se pretpostavi, koj e posledniot zbor,
amanet, gletka, sekvenca, mig i dali sledniot povle~en poteg }e ja ostavi
memorijata negibnata - onakva kakva {to navistina bila - bez da ja retu{ira.
Denes, milioni lica `iveat od razubavuvawe na stvarnosta. Gi doteruvaat, {minkaat
lu|eto, prividno im gi namaluvaat nosevite, im ja prikrivaat kelavosta, im ja
otstanuvaat neprijatnata mirizba, a uli~niot slikar so samo eden brz, neve{t i
nepromislen poteg na svojata smirena i ve}e zamorena raka mo`e da ja rasipe ve}e
zavr{enata slika!

@AR^E
Toa se gase{e sekoj den s pove}e i pove}e. Ve}e ne go osvetluva{e dovolno ni ogni{teto, a ne i
naokolu kade {to bevme nasednati site pa i nie decata. Nie dr`evme knigi vo racete, bo`em ne{to
~ita(v)me, a pove}e od merakot za u~ewe ja ~uvstvuvavme gladta. No, bitno be{e da se dr`at
knigite v race, koga ve}e gi imavme, a {tom ogni{teto }e prestane{e da zra~i dovolno svetlina za
~itawe, }e ja zapalevme sve}ata ili gazienata lamba. Toj miris potsetuva{e na ne{to neodminlivo
i mo}no, {to dolgo potoa ostanuvaa tragite od ~adot vo na{ite nozdri, s dodeka ne zaspievme,
no i dolgo potoa duri v zori.
Nau~iv li jas, kone~no, da raska`uvam, ili s u{te ima mesto za u{te eden dopolnitelen opis na
ogni{teto. Pa, vaka: ogni{teto be{e vo pravec na vratata, samo od sprotivnata strana. Koga }e
vleze{, a pritoa da ne ja akne{ glavata vo gorniot del od drvenata ramka, dokolku si barem malku
povisok od drugite kepci, ogni{teto ne samo {to }e ti ja zgree du{ata, tuku i }e ti go osvetli patot.
Treskite izgoruvaa pobrzo i od nivnoto razgoruvawe, a ako stavevme vla`en trupec: ili glamna
nema{e nikoga{ da se stori, ili tolku mnogu }e ~ure{e, {to }e moravme da izlezeme
vedna{ nadvor so zatnati nosovi i usti. A, kade da izlezeme, osven na ~ardakot, vo dvorot, ili
xenem po praznite selski sokaci, polski pati{ta, kozji vrvici...
No, `ivotot be{e i strven i strmen. Pa, ajde sega ti gledaj podaleku od nosot, koga prst pred oko
ne se gleda, koga ogni{teto vo o~ite go gubi i najmaliot sjaj, ti se seni samo pred o~i, senki ti
{etaat, ti se pri~inuvaat samo nabrzina ispi{ani redovi i bukvi, bez nekoj osoben red vo smislata i
bez nekoja osobena le`ernost i smernost na mislata. Koga }e dogori ognot, }e se zavitkame vo
kozineno velence, }e se pokrieme preku glavata za pobrzo da se zgree vozduhot {to go di{eme
okolu na{eto telo, ili }e cupkame so nozete na podot od zemja, }e gi treseme vilicite sred ladnite
yidi{ta i }e gi trieme racete nad ladnata pepel, ~ekaj}i nova mugra i nov plamen, do slednata
ve~era i bo`ji dar za povtorna uka pred skromniot zagrab na nabrzina zgrvalenata slama,
delankite i pra~kite (kako sedelo na {trkovi i stra~ki), {to e:
a) ve~en privid
b) traen nevid
v) nikoga{ nedosonet son...

(Skopje, doma, 10.2.2010)

P.S.
Gre{kite vo tekstot ne se namerni, no najverojatno - poradi lo{iot vid = ne se ni slu~ajni!
Da mu se nevidi!!
Da mu se snevidi!!!

^OVEKOT

1.
Ene go, sedi vo dvorot, sam do cre{nata, so glavata potprena na desnata
raka. Liceto mu e ispieno i bradosano, pogledot otsuten i prazen, se xari vo
ne{to, gleda kon ni{to.
Ne, tuka nema nikakov ~ovek, samo taka ti se pri~inuva, }e se
razuveri{ koga }e dojde{ poblisku. Ali{teto prefrleno na stolicata ti se ~ini
deka e ~ovek.
Ma, ne me pravi ti mene nenormalen, senilen i pani~ar, koga s u{te dobro
go gledam ~ovekot kako sedi na stolicata kade {to obi~no sedi tatko mi.
Ene, go gledam, toj e s u{te tuka, ne stanuva zbor za nikakvo prividenie.
Taman rabota, gleda{ deka nema nikakov ~ovek, tuku samo dolg mantil
prefrlen preku drvenata stolica i tebe ti se pri~inuva deka e ~ovek.
Lele, so kogo sum fatil rabota, so lu|e koi ne gledaat i ne razbiraat ni{to.
^ovekot e tuka i ne e so bilo kakov lik, tuku li~i na mojot tatko.
Ti samo halucinira{, toa e ~ist privid, }e se uveri{ i samiot {tom }e dojdeme
poblisku so avtomobilot, do `eleznata porta pred vratite od malite sobi na
prizemjeto.
Nemoj, te molam da me pravi{ lud, koga ti ne go gleda{ ona {to jas go
gledam, ne sakam voop{to da se raspravame, otklu~i i gledaj si go patot, a
jas }e ostanam malku da si porazgovaram so ~ovekot.
More, kakov ~ovek, ajde odi pred mene, ne haluciniraj i ne fantaziraj
premnogu, a ako treba podocna zaedno }e pojdeme na lekar, da te
pregledaat, mnogu si iscrpen, premoren, pa sred bel den ti se pri~inuvaat
duhovi i toa tokmu vo dvorov od na{ava ku}a.
Ne, mene ni{to ne mi se pri~inuva, za{to toa e realnost, fakt, a ako ne
veruva{ sega }e vidi{ deka i }e se pozdravam so ~ovekot {to sedi so
skrsteni noze i mo`ebi tokmu mene me ~eka vo dvorot (od na{ata vikendku}a na krajot od gradot).
Dobro de, ajde odi pozdravi se i dojdi doma da kasneme ne{to, cel den ni{to
ne sum stavila v usta - izusti sega ve}e mnogu popomirlivo ti, koga jas se
dobli`uvav do nego, rekov dobar den, ja podadov desnata raka, a toj samo
klimna so glavata i koga mislev deka i toj }e se pozdravi so mene -

odedna{ is~ezna nekade, kako da se skri zad vratata vo sobata, nevidlivo

skokna pod skalite, ili se pikna vo kro{nata od cre{nata.
Ne, nema{e nikakov ~ovek, tuku ti be{e zamoren od patot, no}ta ne spie{e
dobro, za{to voze{e re~isi deset ~asa nazad od Po`arsko i Sopotsko dovde.
Dobro e, {to i popat od Voden kon Lerin ne ti se gledaa seni{ta pokraj patot,
ili nedaj bo`e, da vide{e nekoj duh na patot, pa da ti se izgasne{e kolata i
kako li }e voze{e, }e stignevme li voop{to zdravi i `ivi.
Ne se {eguvaj, ne e za smeewe, jas veruvam vo ova, ne sum tolku golem
nevernik i idiot, pa da ne si veruvam ni sebesi, poto~no vo ona {to go
gledam so sopstvenite o~i. A, ova ne mi e prva sredba so duh. Prvata sredba
ja imav vo hotelot Makedonija vo Berovo. Samo {to legnavme vo sobata na
prviot kat so kolegata novinar i pisatel od Mlad borec i mene nekade po
polno} me nalegna tolku te`ok duh {to odvaj di{ev, ne mo`ev da se
pomrdnam, a ne pak da se oslobodam od nego. Me nalegna i ne mi dava{e
da di{am so svojata ogromna te`ina. Be{e ma` i ne znam kako uspeav, po
dolga i ma~na borba so nego, da se izmolknam malku od pod nego, silno
viknav, ispu{tiv glas, celiot oblean vo pot, se razbudi kolegata, zapalivme
svetlo i koga mu ka`av {to mi se slu~i i toj ne mo`e{e ve}e da zaspie, a ne
samo jas. Utredenta ka`avme na recepcionerkata i taa potvrdi deka se
slu~uvalo toa mnogupati pred toa vo istata soba. Ja izbegnuvav potoa taa
soba, no i toj hotel, i nikoga{ ne uspeav da ja namalam te`inata vrz moite
ple}i koja s u{te kako da me pritiska vo belata hotelska postela, kade
najverojatno s u{te `ivee i nalegnuva drugi `rtvi...
Ne, ma`u, ti o~igledno si bil premoren i si imal golemi gri`i, pa si sonuval
ne{to mnogu stra{no i zatoa si se {treknal vo sonot, pa si skoknal i si se
razbudil oblean so pot.
A, vampirot koj mu se pojavil rano na sabajle na voza~ot na novata
avtobuska stanica vo Ohrid, mu izlegol pred avtobusot, mu se istoporil pred
nego so dvete krenati race prugore i mu rekol stoj. Bil oble~en vo stari
iskinati ali{ta. Voza~ot se ispla{il deka }e go zgazi, zastanal so avtobusot,
no toj se izgasnal i ne mo`el ve}e da trgne. Patnicite morale da se preka~at
vo drug avtobus i so drug voza~ da zaminat za Skopje. Pod novata
avtobuska stanica, znaat Ohri|ani, se nao|aat stari grobi{ta.
Dosta e tolku, halucinira{ i fantazira{, {teta {to ne e `iv Marko Cepenkov za
da gi zapi{e i ovie tvoi vampirski prikazni, koi mene pove}e mi li~at na
nerealni voobrazbi i obi~ni gluposti, a tebe ti e potreben lekar, kolku porano
- tolku podobro. Lele, majko, {to n snajde i tebe i mene. Psihata e krevka i

tenka, kako svilen konec, odedna{ se kine. Ne se gleda s odnadvor vnatre, a

i odnatre mnogu raboti ne mo`at da izlezat nadvor!

DVOJNIK

2.
Kako da ti opi{am, kako da ti objasnam, a i dali ima voop{to potreba toa da
go pravam i za onie koi nikomu ne mu veruvaat ni{to, se somnevaat vo sekoj
zbor, vo sekoja gletka, vo sekoja pro~itana re~enica koja ne e po niven vkus
i merka.
Tie svetot bi go sozdale odnovo, no da bide onakov samo kako {to tie samite
go zamislile, no duri i toga{ nema da bidat zadovolni sosema, za{to }e
veruvaat i }e se uveruvaat sebesi deka mo`el da bide u{te pogolem, poubav
i da bide samo niven i na nikoj drug.
Ne, prodol`i da raska`uva{ i ponatamu, pa makar i da ima samo eden
posetitel vo salata, na~ulen so u{ite, ili nadvisnat nad tvojata kniga.
Ma~nite i ta`ni ispovedi ve}e ne go interesiraat nikogo, ne gi zasegnuvaat ni
malite deca, a ne pak onie koi odamna prele`ale grip i mali sipanici, koi ve}e
zaboravile kako se igra petkamen ili dama, no i koi odat za da se vratat, pa
mo`ebi eden den toa navistina i }e go sfatat.
Te molam, ne se izrazuvaj poetski, za{to poezijata ne e vo moda, i ne pi{uvaj
za vampiri, za{to niv gi ima sega nasekade, no ne gi zabele`uva ve}e nikoj.
Jas sum tvojot svetec, tvojot angel-~uvar, koj postojano e pred tebe ili zad
tebe, lebdam kako senka nad tvojata glava, jas sum tloto {to ti se
pomestuva nekoga{ pod tebe. I koga ne me gleda{ jas sum tuka, me
~uvstvuva{ li, me saka{ li, dali sum ti potreben, ili }e mo`e{ da prodol`i{ i
bez mene.
Koga }e ti zdodeam so gri`ata za tebe, koga }e te sopnuvam i opomenuvam
- oslobodi se za mig od mene, no vnimavaj na prvata krivina, gledaj i napred
i nazad na otvoreniot pat, ne gi broj steblata levo i desno, za{to }e ja
udri{ glavata vo nekoe od niv, a potoa jas }e bidam vinoven za toa.
Ako ti zatrebam, jas sum tuka, pobaraj me koga nema so kogo da
razmeni{ ni eden zbor, koga veterot te nosi kon sredinata na ezeroto a ne
kon peso~niot breg, koga nikoj ne ti podava ni slamka za spas a ne pak da te
izvle~e so ja`e ili raka.

Jas sum ~ovekot {to sedam na drvenata stolica i te ~ekam vezden pred
ku}i, za{to znam deka eden den }e dojde{ i }e go napi{e{ edinstveniot
raskaz za mene.
Ne, jas ne sum onoj neranimajko {to gi napa|a turistite vo hotelskite sobi,
nitu sum duhot od pod asfaltot nad domovite na mrtvite.
Jas sum tvojot dvojnik, koj ve~no stra`ari za tebe, go slu{am sekoj tvoj
izgovoren zbor, ti gi brojam ot~ukuvawata vo sekoja minuta na srceto, znam
koga te pritiska i stega, gledam desno koga ti vrti{ levo (vo mrtviot agol koj ti
i da saka{ ne mo`e{ sosema so pogledot da go dofati{), jas sum tvoeto treto
oko zaka~eno na tilot, jas sum zamorot vo tvoite tenki vlaknesti noze koj ti
veli: dosta e za denes, legni, odmori se, utre ima nov den.
I, da znae{, mene ne mi trebaat nikavi la`ni darovi nitu zborovi, me
navreduva tvoeto nezadovolstvo i al~nost, brza{ a ne znam kade brza{,
glavata ti e postojano potprena na desnata raka, liceto ti e ispieno i
bradosano, pogledot otsuten i prazen, se xari{ vo ne{to, gleda{ kon ni{to.
Ta, zarem si ti toa, tatko? Ne, ne sum ti jas tatko. Jas ne sum nikakov tatko.
Ve}e ti rekov: jas sum samo tvojot dvojnik, i samo ti }e mo`e{ da me gleda{,
slu{a{ i po~ituva{ ili mrazi{.
No, ne me prekoruvaj premnogu, za{to jas znam da gi prepolnam disa|ite so
zloba i da ti gi isturam pred noze, toga{ koga }e bide{ i premnogu
samouveren i gord, toga{ koga }e pomisli{ deka si samo ti na svetot, deka si
samodovolen i sambendisan, kako paunot {to go isprava vratot visoko, gi {iri
kriljata i se vrti da proveri dali nekoj drug go gleda.
Ne, tebe nikoj ne te gleda i ne te slu{a, osven mene. Jas sum tvojata senka,
tvojot pogled, tvojot glas i najmal {um {to gi obespokojuva nerodenite i gi
te{i umrenite. Nie sme gologlavi, nie sme tokmuglavi, nie sme tapoglavi.
Znaj, premudar e samo zborot {to ne e izgovoren, presladok e samo plodot
{to e nedozrean i neobran, prebistra e samo vodata {to e matna i
neproyirna, preli~na e nevestata {to e nequbena i osamena.
Zatoa, ne gledaj podaleku od svojot dvor, podaleku od tu|ite porti i vrati, ne
gi otklu~uvaj nivnite katanci, ne gi dovikuvaj gladnite ptici, ne im davaj leb
na uli~nite ku~iwa, ne gi javaj odvrzanite kowi, ne gi broj yvezdite, ne ja
nabquduvaj mese~inata.

Odi samo sproti sonce, veterot neka ti udira v grb i neka te nosi, mo`ebi }e
stigne{ podaleku i od {to sonuva{, vo nekoe pole kade nema visoki stebla,
vo nekoja {uma kade nema ni edna ~istinka, vo nekoja nepregledna reka od
zborovi, kade tagata i pla~ot se pokrieni so kadifena pesok i srebreni
kam~iwa.
Ako slu~ajno me zdogleda{ u{te edna{ i prepoznae{, popusto }e
trgnuva{ kon mene, ne ja podavaj rakata i ne se obiduvaj da se rakuva{ so
mene, za{to jas sum tvojata senka i postojano }e se oddale~uvam od tebe.
Ti }e odi{ nanapred i jas }e odam isto taka, ta jas nemam ~etiri race, za{to
ti ima{ samo dve, a ako se svrti{ nazad i jas }e se svrtam, pa zatoa begaj
pred da te stignam, ili tr~aj po mene dodeka te dr`at nozete, dodeka te krepi
snagata, dodeka te la`e vidot, od ovaa strana na yidot.
A, zad toj yid ima bezbroj drugi yidini, koi se napraveni za nikoj da ne gi
gleda, nikoj da ne gi sru{i, nikoj da ne gi pre~ekori. Osven ~ovekot {to
edna{ gi sozdal so sopstveni race, ta legnal pod nivnata senka, no zaspal i
ve}e ne se razbudil!

ANTIISTORISKI I APOLITI^NI

PRETSEDATELOT I KOMARECOT

1.Prv i ne tolku dobar voved

Pretsedatelot samo {to legna, premoren od brojnite dnevni obvrski,

vedna{ zaspa. Denta, re~isi cel saat gi nabquduva{e kako rastat cve}iwata
vo ogromniot dvor pred rezidencijata, bez pritoa da zabele`i deka tie
navistina rastat. Stana mnogu rano, so namera da go zabele`i pupeweto na
cvetovite, no tie ve}e bea otvoreni, za{to iako be{e buden u{te vo pet
~asot, spored strogite pravila na protokolot toj ne mo`e{e da izleze nadvor
od vilata pokraj ezeroto pred osum ~asot. Vsu{nost, negovoto
obezbeduvawe legnuva{e docna, pa be{e red malku i da pospie. No, toa ne
be{e s: to~no vo {est ~asot doa|a{e berberot kaj nego, koj treba{e da gi
proveri site negovi podobeleni vlakna - da ne izrasnalo nekoe podolgo od
drugite, a vo {est i trieset doa|a{e maserkata za utrinska masa`a. Vsu{nost,
toa bea najubavite migovim za nego, taka na najubav mo`en na~in
zapo~nuva{e negoviot den, za{to ne`nite `enski race kolku {to se pla{ea da
ne go pritisnat premnogu, tolku i u`ivaa vo stegaweto na ma{kite muskuli.
Samo {to ne smeeja da priznaat deka i dvajcata u`ivaat vo ~inot. Dodu{a,
pretsedatelot dokolku ne mu be{e tolku arno odamna }e ja smene{e
maserkata.
No, tokmu taa toa utro zabele`a deka pretsedatelot ima golemi crveni
nababreni mesta na racete, pa ne mo`e{e da go zapra{a:
Pretsedatele, imate ubovi od insekt na dvete race pod laktite.
Da, cela no}, oko ne sum sklopil. Me izede eden golem {umski komarec. Se
budev, stanuvav, go brkav so krpa niz sobata, no ne uspeav da go otepam.

Da, i mene mnogu me sakaat komarcite. I vie imate slatka krv - mu re~e
maserkata, a toa o~igledno mnogu ne go ute{i pretsedatelot, za{to mu
pre~e{e sporedbata so nea.
Ta, kakvi se tie glupi komarci {to pijat ista krv i od pretsedatel i od maserka.
Ako i ve~er povtorno ostane nekoj komarec vo sobata, }e moram da ja
smenam poslugata, ili da ja napu{tam vedna{ vilata pokraj ezeroto i da se
vratam vo glavniot grad.
No, pretsedatelot odvaj uspeva{e da izdr`i, a da ne ja raska`e svojata
no}na ma~na prikazna so komarecot na maserkata, za{to mu be{e uka`ano
deka ne smee osven kratko i formalno da komunicira so pomo{niot personal,
bidej}i tie go zloupotrebuvaa sekoj negov zbor i bea vo sostojba od mravka
da napravat slon.
Dodu{a, i na personalot mu be{e strogo naredeno da ne gi prenesuva
informaciite i vpe~atocite od pretsedatelskiot dvor, no ajde ti zabrani im i
zatvori im gi ustite na lu|eto koi odvaj ~ekaa da se vratat doma i prosto
kopneeja da ka`at deka tokmu tie go masirale, go potstri`uvale ili go slu`ele
pretsedatelot na dr`avata. Obratno, pretsedatelot retko koga be{e
impresioniran od personalot za da im raska`uva na svoite sorabotnici za niv.
Mo`ebi samo ponekoga{ }e razmene{e zbor-dva so svojata sopruga ili so
decata vo vrska so nivnite poslu{nici i prislu`nici.

2.Vtor i za nijansa podobar po~etok

Vo prethodniot obid ne ni mora{e da se poso~uva posebno deka stanuva

zbor za pretsedatelot na dr`avata, a gre{ka e {to na site mesta toj e napi{an
so mala bukva. Zna~i, vrati se nazad i popravi gi zborovite nego, negovoto,
negovi i site drugi zborovi za potencirawe i persirawe.

3.Tret i definitiven mal voved

Povtorno premnogu vrtewe vo krug i banalizirawe. Premini kone~no na

prikaznata, kako {to navistina treba, no nemoj da prodol`i{ i u{te da n
ka`e{ deka vo sedum ~asot na Pretsedatelot mu serviraat re{ pr`eni ili

vareni jajca od potpolo{ka, ~inija divi jagodi i sli~ni mastrafi, pa vo osum

~asot deka go ~eka avtomobilot za da go prefrli do aerodrom, ili pak u{te vo
sedum i trieset da mora da stoi mirno dodeka se kreva znameto, pa vo osum
bez petnaeset da vr{i smotra na po~esnata edinica i taka natamu i taka
natamu...
Povtorno zabeguva{, a vistinski mig e da ka`e{ deka na aerodromot
povtorno eden zdodeven komarec uporno kru`i nad negovata glava, pa duri i
uspeva nezabele`ano da vleze zaedno so Nego, Negovoto semejstvo i
pridru`bata vo avionot. Mu zdodealo i na komarecot celo vreme da vkusuva
samo slatka, a ne i solena voda, pa i toj }e odleta zaedno so site niv na
Brioni. A, dali }e se vrati komarecot od tamu, toa zavisi od budnosta na
na{iot, no i nivniot personal, koi bi trebalo natrapnikot da go likvidiraat
vedna{ po pristignuvaweto na aerodromot, kako povtorno na{iot Pretsedatel
ne bi imal u{te edna neprospiena no}, ili nedaj bo`e, makedonskiot komarec
da go izede hrvatskiot.

4.Kone~no - vistinskiot raskaz:

KOMARECOT I PRETSEDATELOT

Samo {to legna i zaspa, premoren i iscrpen od sekojdnevnite patuva~ki i

protokolarni obvrski. No, eden komarec koj slu~ajno se mu{nal nezabele`ano
vo spalnata soba, ja namirisa blagata krv na Pretsedatelot i odvaj ~eka{e toj
da gi zatvori o~ite i da po~ne da pie od negovata temno-crvena krv.
Ne be{e toa obi~en komarec, tuku {umski komarec i toa od onie
najgolemite. Kako li uspeal da doleta i vleze tokmu vo Pretsedatelskata
palata, koga cel den {muka{e samo sladok sok od zaboravenite i frleni
lubenici vo Ra~a, pla{ej}i se od opa{kite na kowite i magariwata. Sega pak,
vidi go ti nego, saka da cica krv i toa od ne`nite race na Pretsedatelot na
dr`avata. ^ekal so saati zalepen na nadvore{nata ramka od prozorecot na
spalnata soba da go otvorat i go iskoristil edinstveniot mig na nevnimanie na
~ista~kata koga i taa posakala da yirne malku niz istiot prozorec kon
ezeroto, no ne preku stakloto, tuku direktno so podadena glava i da vdi{i
barem edna{ od istiot vozduh koj gi napojuva nave~er i nautro Negovite
premoreni gradi.
Taa ne smee{e ni da pomisli da zapali cigara na prozorecot, iako redovno go
prave{e toa doma, za{to dobro znae{e deka ima postaveno kameri na site
strani i deka nema da ostane neregistriran i ovoj mig na otvorawe na
prozorecot i na yirkaweto nadvor, i toa zamislete samo, so cela podadena
glava, a ne samo preku stakloto pred koe ima{e proyirni, no i te{ki zavesi.

]e ja otkrijat u{te istiot den vedna{, }e ja pra{aat zo{to go napravila toa, a

taa }e re~e deka sakala da vleze ~ist ezerski vozduh i vnatre, deka slu{nala
ne{to nadvor, ili nedaj bo`e deka se slo{ilo. No, popusto }e bide seto
nejzino opravduvawe, koga i samata taa dobro znae deka vo spalnata ima
klima-uredi, deka za nevoobi~aenite zvuci se zadol`eni drugi slu`bi, a ako
ima zdravstveni problem deka mora da se javi na lekar za da ne gi zarazi
drugite.
No, ne e problemot samo vo tvoeto qubopitstvo i tvoeto yirnuvawe nadvor,
gospo|o, tuku nie ispitavme i zaklu~ivme deka edinstveno si ti vinovna {to
komarecot tokmu toga{ vlegol vo sobata i nemilosrdno go iskasal
Pretsedatelot po racete, a toj denta ima{e tolku mnogu va`ni sostanoci i
sredbi, pa iako leto mora{e celo vreme da nosi ko{ula so dolgi rakavi. No, i
predvreme si zamina od tuka, po {to ~ista~kata mora{e da bide zameneta
so druga, a rakovoditelot na zaedni~kite slu`bi da dobie posledna opomena.
Sepak, ~ista~kata be{e svesna za svojata nenamerna, no ogromna gre{ka,
pa na Pretsedatelot mu isprati pismo so kaewe i vetuvawe deka toa
nikoga{ ve}e nema da se povtori, po {to Toj ekspresno ja pomiluva!

SPOMENIK

Prviot glas:
]e napravime vaka i vaka: ]e izgradime spomenik na najbele`ito mesto, od
site strani da se gleda, po ne{to da se prepoznava i na{evo malo mesto.
Najdobro e toj da bide na vrvot od planinata, ne vo poleto, za{to tamu }e go
zapinaat so plugovi, a i mo`e da go vrzuvaat dobitokot za nego.
No, ne krst, za{to mnogu krstovi se izgradija vo zemjava.
Strancite }e pomislat deka sme premnogu religiozni i deka se molime
premnogu, a vsu{nost krstovite se najlesni za izgradba. Vkrsti `eleza ili
iskovaj {tici za {aluvawe so beton i `elezni {ipki i krstot e gotov. Se razbira,
treba da se ima donator ili sponzor. No, i za toa treba da se molite nekomu...
Vtoriot glas:
Spomenikot ne treba da bide nitu vo poleto, nitu na planinata. Toj treba da
bide me|u lu|eto. Na sredselo, na plo{tadot, ako ve}e e izgraden vo spomen

na nekogo ili ne{to. Pa, zatoa, predlagam da izgradime spomenik na nekoj

nepoznat, a zna~aen ~ovek od na{iot kraj. Nekoj koj zaslu`uva da go
gledaat lu|eto sekoj den i da mu se poklonuvaat na negovite dela. A, ako
ovde nema takov, }e go izmislime. ]e bide toa spomenik na nepoznatiot
junak. Da, na nepoznatiot junak, ~ie ime i prezime ne go znae nikoj, a go
`rtvuval svojot `ivot za da izvle~e davenik od rekata ili ezeroto, koj skoknal
po deteto pred da go zgazi vozot, koj ja iznel v race staricata od zapaleniot
stan ne vnimavaj}i na svojot `ivot...
Prviot glas:
No, lu|eto sakaat da znaat pred ~ij spomenik sedat, vo ~ij lik gledaat, pokraj
kogo sedat dodeka se na klupata, so kogo se fotografiraat... Sakaat da se
pofalat deka bile tamu i tamu i deka go videle toj i toj, ili toa i toa. Pa, kako
li }e ka`at: toa e nepoznatiot voin ili junak, koj e toj, {to e toj, zo{to e
zaslu`en toj... Zatoa, na{iot spomenik, ako ve}e nema ime, mora po ne{to
drugo barem da se razlikuva od site drugi. Neka bide visok sto metri i neka
od nego mo`e da se vidi celata okolina naokolu...
Vtoriot glas:
Ako spomenikot bide visok sto metri, ne sum siguren deka }e bide stabilen, }
e treba da se stavi mnogu `elezo i beton vo negovite temeli, a ako bide
li~nost stravuvam da ne gi pla{i mnogu lu|eto. So sto metri viso~ina mo`e
da se izgradi samo xin, koj ako nedaj bo`e nekoga{ padne, }e o{teti
najmalku deset ku}i. A, ako napravime kula za nabquduvawe, e toa mo`e, no
toga{ od nea }e se vidat site neorani nivi, presu{enata reka i isu{enite drvja
vo bav~ite. Zatoa, najdobro e da izgradime spomenik na nepoznatiot voin,
visok kolku edna bandera, {irok kolku edno bure, pa ako ni{to drugo so
nego }e gi pla{ime decata koga nema da jadat, ili koga nema da pi{uvaat
doma{ni zada~i...
Prviot glas:
No, dosta bea idei, nacrti, skici, razmisli... Od nas sega zavisi i dali
spomenikot }e bide so ra{ireni ili so stokmeni noze, dali }e dr`i ne{to vo
racete ili ne, dali }e bide gologlav ili so kapa, dali }e bide bos ili obuen, vo
{to }e bide oble~en i sli~no.
Vtoriot glas:
Najbitno e kon kade }e bide svrten spomenikot. Toj mora da bide postaven
kon izgrejsonce, nikako kon zapad, no toga{ patot kon nego }e doa|a od zad

negoviot grb. Zatoa, }e stavime i kow koj }e stoi do nego, no od sprotivnata

strana...
Prviot glas:
Zna~i, }e n pre~ekuva kow, namesto toj, a i decata popusto }e se
obiduvaat da se ka~at na kowot, koga toj }e bide tolku mnogu visok, {to
koga bi imalo i skali bi bilo rizi~no da ne padnat...
Vtoriot glas:
Pa, spomenicite ne se pravat za da gi javaat, da se ka~uvaat na niv, iako ima
i takvi...
Prviot glas:
A, za {to se pravat... za da gi poganat pticite, da gi laat ku~iwata, da se
pla{at lu|eto...
Vtoriot glas:
Ne, nepoznatiot voin ne se pla{i od ni{to. Toj e bezimen, no i bestra{en.
Slobodno mo`ete da mu stavite sabja ili pu{ka vo racete, toj nema nikogo da
napadne, samo }e se brani. I ako java kow nema nikade da stigne, a ako
samo stoi, isto taka, nema da se zamori i da pobara da sedne za da gi odmori
malku nozete. Toj ve~no }e stra`ari za site nas i }e n opomenuva deka ne
sme sami, pa i deka nikoga{ ne treba da zaboravime deka e toj tuka i deka
pokraj nego mo`ete da se zatskriete nave~er, potpreni na nego vo
pregratkata na va{ata devojka, ili da se sretnete nautro so prijatelot, ili
ednostavno lete da pobarate pod nego senka, a zime privremen pokriv od
snegulkite pod negovite noze...

JAS

Spomenikot:
No, vie dvajca dosta se raspravate i licitirate. Jas bev nepoznat i toga{ i sega.
Koga }e go doznaete moeto ime, vo toj mig }e is~eznat site moi dobrini i
dela. Jas ne go pravev toa za da bidam slaven, tuku za da pomognam
nekomu koga e bespomo{en i sam. Vo mojot lik se sodr`ani site va{i likovi,
no jas ne li~am na nitu eden od vas. Mojata nasmevka e i vedra i pla~na, se
menuva vo zavisnost od va{ite raspolo`enija. No, ta`en sum {to gi berete
cve}iwata od gradinite i gi ostavate pred moite noze za `alno da venat.
Cve}iwata bea pred malku `ivi, a vie mene mi gi prinesuvate kako `rtvi. Ne
go sakam jas toa od vas. Jas baram samo malku pove}e razbirawe i po~it
me|u vas, toa dobro go gledam i sega odozgora, a nie spomenicite }e

prodol`ime da stra`arime za vas i da ve ~uvame od lo{i misli i dela, no ne

zaboravete deka prethodno i nie bevme lu|e kako vas...
Povtorno spomenikot:
Zaboraviv u{te ne{to da vi ka`am, dragi moi proektanti i glasnogovornici. Na
zemjata nema bogovi, tie se na neboto, pobarajte gi koga nave~er gi
prebrojuvate yvezdite, a spomenicite ako vie ne gi stru{ite, eden den i tie
samite }e padnat.
No, koj vi go dava toa pravo i vo ~ie ime vie postojano gradite spomenici. Gi
gradite za niv ili za vas.
Pa, postojano koga sedite vo va{ite biroa, kabineti, kafeani, ili na klupite
pokraj nekoi drugi i sli~ni spomenici, vie al~no, nezapirlivo i nespokojno
velite:
]e napravime vaka i vaka: ]e izgradime spomenik na najbele`ito mesto, od
site strani da se gleda, po ne{to da se prepoznava i na{evo malo mesto.
Najdobro e toj da bide na vrvot od planinata, ne vo poleto, za{to tamu }e go
zapinaat so plugovi, a i mo`e da go vrzuvaat dobitokot za nego.
No, ne krst, za{to mnogu krstovi se izgradija vo zemjava.
Strancite }e pomislat deka sme premnogu religiozni i deka se molime
premnogu, a vsu{nost krstovite se najlesni za izgradba. Vkrsti `eleza ili
iskovaj {tici za {aluvawe so beton i `elezni {ipki i krstot e gotov. Se razbira,
treba da se ima donator ili sponzor. No, i za toa treba da se pomolite
nekomu...

AGOL

1.
JAS: Dojde i toj den. Cela no} ne spiev, le`ev so otvoreni o~i i odvaj ~ekav
da se razdeni. Za mene i za moeto selo toa be{e golem den. A, jas ne
slu~ajno bev prv ~ovek i so godini po red me izbiraa za pretsedatel na
Mesnata zaednica. Moeto selo ve}e stana prigradska naselba, a da si prv
~ovek ne e mala rabota. Dojdoa mnogu begalci od Tetovo i se naselija tuka.
Sega seloto, pardon prigradskata naselba, ima nad iljada `iteli, pa i Vladata
odlu~i da n izgradi sportska sala. Ako, neka igraat decata, neka se
rekreiraat, namesto na poljanata pokraj prugata, barem da ne im odi topkata
kaj {inite, pa nedaj bo`e nekogo da go zgazi vozot...

TI: ^ekaj sega ti malku, voop{to ne gi spomnuva{ drugite koi pomognaa da

se realizira ovaa ideja. So denovi i no}i tr~avme vo Op{tinata, kolku li samo
kancelarii otvoravme i zatvoravme vo eden ist den, ne znam kako ne padnaa
vratite od na{eto vlezi-izlezi, te kaj gradona~alnikot, te kaj in`enerite, te vo
pravnata slu`ba, poarno da n vrabotea tamu - gi nau~ivme site po red (i
sobite i imiwata), a sega site zaslugi ti saka{ da si gi pripi{e{ samo na
sebesi...
TOJ: Dobro, de, ne se karajte, u{te ne e salata pu{tena vo upotreba, denes e
sve~enosta, a vie ve}e po~navte da se raspravate i toa rano od sabajle, pa
do pladne mo`ebi }e moram da povikam i policija za da ve smiri...
JAS: E, prijateli moi, jas site vas }e ve spomnam po govorot, bidete malku
poskromni i potrpelivi, za{to rezultatite govorat sami po sebe, pa samo
zlobnite ~lenovi od drugite partii na{ite podvizi nema da gi zabele`at. Od
rakovodstvoto na na{ata partija apeliraat nie li~no da ne se eksponirame
premnogu. Najbitno e {to denes tuka }e stapne premierot, golema rabota e
toa, vie kako da ne ste ni svesni {to zna~i toa za site nas. Za mene e ova
najgolem den, pa i da umram sega nema da `alam...
TI: Ne preteruvaj sega, te molam, tolku mnogu so falewe. I utre sonceto }e
izgreva na istok a }e zao|a na zapad, zna~i nema da se slu~i ni{to posebno,
no mo`ebi ti }e lapne{ nekoja funkcija i na povisoko nivo, a ne samo da
bide{ prv petel na na{evo buni{te...
TOJ: Pak vie po~nuvate da se raspravate i dobro e ako denes ne se stepate;
ne ~ekate nekoj drug da ka`e ne{to za vas...
JAS: Nema {to ti ili drugar ti da ka`uvate za mene, ako ~ekam jas priznanie
od vas kaj }e mi bide krajot, ne umri magare pri zelena treva, no Gospod
gleda, pa se znae koj prv re~e i ostvari sportska sala i vo ova na{e
krivogledno selo. Koga zapo~na izgradbata, jas znam kolku lu|e mi dojdoa
doma na kavga, za{to tuka gi vrzuvale kowite i magariwata, no popu{taa
koga }e gi ponudev so doma{na rakija i koga }e im re~ev deka salata nema
da bide nitu za niv, nitu za mene, tuku za nivnite vnuci, koi podobro e da
sportuvaat, otkolku da se drogiraat...
TI: A, be, ti navistina si bil golem politi~ar. Eve, i deneska pametno ti tekna
da otideme prvo kaj site tie {to imaat dobitok i da gi zamolime denes da ne
go izveduvaat nadvor, nema da crkne eden den ako bide zatvoren, za{to
grdo }e bide navistina premierot da zapo~ne da zboruva, a nekoe magare da
po~ne da rika, }e izleze deka toa mu odgovara, ili koga }e doa|a kolonata so

crni mercedesi da se ispre~i nekoe magare na patot, pa ne samo {to }e

nastrada od brzite avtomobili na obezbeduvaweto koi ~istat s pred sebe,
tuku taa gletka voop{to ne smee da ja vidi premierot; edno inaetlivo magare
mo`e da ja rasipe celata proslava, pa novinarite namesto da napi{at
Premierot otvori nova sportska sala, da objavat Obezbeduvaweto na
premierot ubi nevino magare...
TOJ: Dobro, koga ve}e po~navme so predlozite, imam i jas eden predlog.
Mislam deka e toj pobiten od site drugi. Predlagam da pobarame od
obezbeduvaweto na premierot prethodno da n ja donesat topkata so koja toj
}e go izvede prviot udar. Ima razni dimenzii na topki, pa da ne se slu~i
topkata da e pogolema od obra~ot i premierot da ne mo`e i po nekolku
frlawa da dade ko{...
JAS: More, dobro ti tekna, podobro e da im predlo`ime premierot da frla so
pomala topka, pa taka sigurno }e pogodi...
TI: A, ako go zabele`i toa opozicijata, znae{ {to }e se slu~i, vedna{ }e
obvinat deka premierot gi la`ira svoite pogodoci, pa ne e ~udno i da
pobaraat da se proveri dimenzijata ne samo na topkata, tuku i na obra~ite...
TOJ: Mo`ebi e najpametno, sepak, premierot da frla topka so mal magnet
vnatre, pa u{te pri prviot obid topkata samata da se pribli`i kon obra~ot,
kade isto taka }e stavime magnet zad {ticata...
JAS: Ne, toa e premnogu rizi~no, za{to topkata mo`e da se zalepi i da ostane
celo vreme vo ko{ot, a i obezbeduvaweto sigurno nema da se soglasi so ovoj
na{ prelog, za{to premierot mo`e da se posomneva vo te`inata na topkata i
od strav vedna{ da ja ispu{ti od race...
TI: Na mestoto kade {to v~era ne stigna asfaltot za da se zavr{i sosema
patekata okolu salata, }e stavime deca koi }e maftaat so znamenca i }e
rakopleskaat...
TOJ: Za da ima dovolno narod pred salata, predlagam so avtobusi da
doneseme publika i od sosednite sela...
JAS: Ne, nikako, tie se zavidlivi i }e n ja rasipat proslavata...
TI: Osobeno, onie od sosednoto selo, tie da mo`at so nivnite uroklivi o~i so
pogled da n ja urnat salata...
TOJ: Toga{ na na{ite soselani }e im re~eme deka po sve~enosta }e im
podelime zejtin, {e}er i bra{no...

2.
JAS: Koga dojde premierot li~no da se pozdravi so mene, jas stoev na
glavniot vlez od salata i tolku mnogu se vozbudiv koga mi ja podade rakata i
silno mi ja stegna, znaete li kolku ima cvrsta raka, pa namesto da mu re~am,
kako {to se imav podgotveno prethodno: Blagodarime, premiere, {to
izgradivte sportska sala i vo ova selo, narodot toa nema nikoga{ da vi go
zaboravi..., jas se zbuniv malku pa mu rekov: Premiere, selanite ova
nikoga{ nema da vi go zaboravat..., po {to toj se nasmevna i pra{a: A, gra|
anite... {to li tie nema da mi zaboravat... Ne znaev kako da mu odgovoram i
odvaj ~ekav da zastanam na binata i da go pro~itam ona {to mi go imaa
napi{ano od Op{tinata. Na krajot, site po~naa da aplaudiraat, kako odvaj da
~ekaa da zavr{am, i jas ve}e nemav mo`nost i vas da ve spomnam...
TI: Znaev deka taka }e bide. Ti si najgolemiot demagog {to go poznavam,
za{to cel `ivot se kiti{ samo so tu|o perje...
TOJ: A, sega od utre, slobodno vrzuvajte kowi, magariwa i drug dobitok okolu
salata. Na koko{kite povtorno }e im izrastat potse~enite krilja i tie odnovo }
e se obidat da letnat. A, na slikata, n ima i nas vo dolniot agol sosema desno
pred binata, eve, pogledajte, iako sme sitni, mo`eme da se prepoznaeme so
golema lupa. Svrteni sme so grb, no se zabele`uva deka aplaudirame...

SKOPJE 4102

1.
(ZLATNOTO MAGARE)

Ne znam zo{to, no tokmu taa no} vo sonot mi dojde edno staro isu{eno i
pogrbaveno magare natovareno so dve vre}i so zlato kako se upatuva kon
Kameniot Most za da ja premine rekata od drugata strana i da se upati levo
preku patot kaj starata Avtobuska stanica a sega pome|u noviot Star teatar i

Muzejot na holokaustot, za da stigne na najvisokata poljanka kaj Kaleto i

tamu em da pase em da go ~eka stopanot ako treba i cel den i cela no}
dodeka ne dojde. Ako treba }e go ~eka i so denovi i so meseci, no ne i so
godini, za{to dotoga{ sigurno }e lipsa vrtej}i na edno mesto vo krug ili
lunyaj}i niz gradot, dodeka ne go zdogledaat besni ku~iwa, ili dodeka
nekomu ne stane somnitelno.
-

^ivo e ova kuco magare? - }e se zapra{a nekoj.

[to ima vo ovie dve stari i valkani vre}i tolku te{ko, koga magarevo odi
tolku bavno? - }e prokomentira niz zabi drug, a ako i treti uroklivi o~i
se ustremat kon magareto i negoviot tovar, toga{ mu nema nitu spas
nitu na magareto, nitu na tovarot.

Ili:

Navistina: koj go tovaril magareto i koj go pu{til samo u{te rano v zori so
tolku skapocen tovar. Ako izbegalo samoto - toj }e potr~al, }e go pronajdel
i }e go fatel, no da ne go presretnal nekoj na patot, da ne mu se slo{ilo po
pat, ili da ne e ova samo nekoja nevkusna {ega od tipot na skriena kamera.
Ne, ne be{e ni ednoto ni drugoto vo pra{awe. Sonot si be{e son, no
magareto bez ~ovek, a so dve polni vre}i so zlato, navistina be{e
pretovareno i se upati preku Kameniot most vo toa rano fevruarsko utro na
2010 godina.
Podocna, mnogu podocna, eden od o~evidcite raska`uva{e deka zlatoto bilo
pronajdeno pri iskopuvaweto na temelite za novata crkva nedaleku od
Plo{tadot, a i dvajcata bra}a koi go prona{le zlatoto i koi go tovarele zaedno
magareto, potoa se skarale za toa vo koja ku}a prvo da go odnesat zlatoto,
pa edniot od niv tolku mnogu se iznerviral {to zamavnal so rakata da go udri
brata si, a ovoj izvadil revolver od koj ne se delel ni koga spiel, pa po eden
istrel vo glavata ostanal sam, no koga videl {to napravil se samoubil i sebesi,
pa taka magareto dolgo stoelo nad mrtvite tela od bra}ata, gi greelo so
zdivot, dodeka ne go podgonila gladta, pa se upatilo po starata i nemu dobro
poznata vrvica...

2.
(NEDOSONUVAN SON)

Raska`uva{ kako ti da si bil tamu, ili ova e samo nekoj ~uden i

nerealen son?! Sega e 4102 godina, a ti prika`uva{ za nekoja si 2010
godina. Spomenuva{ nekakov si iskop na crkva kaj Plo{tadot, a od
crkva tamu nema nikakva traga, nitu nekoj ostavil pi{an dokument
deka voop{to bila izgradena vo toa vreme i na toa mesto...
Vo starite i po`olteni vesnici od fevruari mesec leto gospodovo
dveiljadiidesetta eve {to pi{uva:

2014

SRAM

1.
Samo da videvte kolkav be{e sramot na mom~eto koe go vode{e drugoto
slepo mom~e za rakata. Slepoto mom~e ja ima{e staveno desnata raka na
levoto rameno od drugoto mom~e i taka se dvi`ea pokraj Trgovskiot centar
Buwakovec.
Zdravoto mom~e se strame{e, najverojatno, za{to be{e od druga
nacionalnost (Rom), koj vodeweto na mom~eto go pravi za pari, a slepoto
mom~e ne mo`e{e da go poka`e svojot sram, pa da ja navedne glavata i
o~ite pred pogledite na brojnite posetitetli na kafuliwata, koi i onaka nemaa
{to drugo da pravat, osven da se razladuvaat i zdodevaat...

2.
Mom~eto {to go vode{e slepoto mom~e be{e oboeno i spored negoviot ten
se razlikuvaa kako no} i den. Kontrastot i razlikite bea evidentni, iako ne i
najbitni. Slepoto mom~e belo kako sneg, najverojatno neizlezeno nadvor i
mo`ebi vo prva letna pro{etka, a drugoto mom~e crno kako }umur od
pre`e{koto sonce i sekojdnevnite {partawa, no i od vrodenata pigmentacija
na ko`ata...

3.
Se sramea li brojnite seirxii nasobrani vo kafuliwata okolu Trgovskiot centar
Buwakovec, vo sabotata pretpladne, od toa {to go mislea i komentiraa
(sigurno go mislea {tom go komentiraa!), koga pominaa slepo mom~e i
drugo mom~e koe go vodi.
Prviot re~e: Gledajte, za pari Romot na{ol dobar biznis. ]e go {eta slepoto
mom~e ovde-onde niz gradot, za potoa da go o{uri...
Vtoriot re~e: Tebe ti pre~i {to go vodi Rom a ne nekoj drug. Toa e rasizam...
Tretiot re~e: More, dobro e {to zdravoto mom~e se nafatilo po gore{tinava
da go vodi slepoto mom~e za nekoj denar. Ako mislite deka e lesno, odete
pa vie napravete go toa, a ne ovde sedite, si pijuckate i komentirate...
^etvrtiot re~e: Sramota. Zarem ne zabele`avte deka zdravoto mom~e {to
go vode{e bolnoto mom~e celo vreme se srame{e, mu ide{e vo zemja da
propadne od sram...
Pettiot re~e: Ne preteruvajte site vie. Tie samo pominaa pokraj nas i
najverojatno gledaa samo da izbegaat pobrzo od gore{tinata, a vie
napravivte cela filozofsko-socijalno-rasna ekspertiza, dodeka nie si go ladime
gazot pod senka...

4.
Ne, nema{e petti u~esnik vo diskusijata. Na masata ima{e samo ~etiri
stol~iwa!

(Skopje, 9.8.2010)

SKICI - OSTATOCI - FRAGMENTI

STRAV
(kroki)

Vrzano ku~e koe po dolgo dr`ewe vrzano za sinxir ne znae kade da se upati,
pa stoi dolgo pokraj banderata i go ~eka sopstvenikot da dojde povtorno
tuka i da mu donese hrana.
Zatvorenik koj povtorno samiot (dobrovolno) se vra}a vo zatvorot, ili pravi
slu~aj (problem) pak da se vrati vo zatvorot.

Strav od slobodata, ili od povtorno vra}awe vo neslobodata, odnosno od

nedostig na neslobodata.
Strav od pijaniot koj }e za~uka na va{ata doma{na vrata, ili na vratata od
firmata...
Daj mi ~a{a voda (kradecot na re~nici).
Daj mi sitno, ili dali se ovie pari dobri (na Avtobuskata stanica vo Belgrad).
Daj mi nepovraten zaem (za negovoto dete da odelo da usovr{uva jazik vo
Rusija, {to vo prevod zna~i: na moeto da ne mo`am da mu kupam ni eden
kilogram portokali).
Daj mi 700 denari za somnitelna kineska stoka (za{to treba da kupam
misirka za kurban).
Strav od ni{to, strav za ni{to...

PLUNKA

Za {to s slu`i plunkata?

Za bri{ewe na levata raka so desnata, koga sklu~ajno }e ja ~krtnete so
hemiskoto penkalo koe e pri kraj i ispu{ta pove}e mastilo od voobi~aeno.
Plukaweto e zabraneto.

Plukalnica treba da ima edna (najdobro e vo centarot na gradot). Najzinata

sodr`ina }e se izleva edna{ sedmi~no ili edna{ mese~o (nikako
edna{ godi{no) nizvodno niz rekata Vardar...

ULOGA

Akter koj go gubi svojot identitet igraj}i ja ulogata na svojot `ivot. Od tolku
mnogu drugi idni, pretpostaveni `ivoti - toj se prepoznava tokmu vo ulogata
na alkoholi~ar, kockar, a podocna (zo{to da ne?) i ubiec!

Na zdravje (bri~ewe)...

VISO^INA

Za Mocart - tatkoto e pedagog, sovetnik i drugar, a za Betoven sopernik,

zakana, neprijatel - rival, konkurencija - viso~ina koja ne mo`e da se
dostigne - prepreka koja treba da se preskokne!

Kakov tatko, takov posinok!

PISMO

Koga sme ve}e kaj snegot, a i ti mnogu potsetuva{ na nego za{to si

(s)ne`na, sigurno znae{ deka ima bezbroj pesni, raskazi, romani, filmovi,
drami... na taa tema, no mene vo ovoj mig mi pa|a na pamet edna misla koja
bi sakal da ja spodelam so tebe, a taa e deka ne pa|a popusto snegot na

bregot, t.e. deka snegot pa|a na bregot za da se vidi (otkrie) dive~ot koj }e
ostavi tragi na nego...
Metafori~no, pou~no i indikativno neli?!
Tolku za sega, pa javuvaj se koga }e po~uvstvuva{ potreba za toa...
Denovive rabotam na edna tema: makedonskata kni`evnost i film,
pa postojano si pravam filmovi vo glavata (se razbira romanti~ni), pa denes
bi trebalo da napi{am i eden tekst na taa tema: za transponiraweto na
kni`evnoto vo filmsko pismo, odnosno za patot od romanot do golemiot
ekran, pa neli xabe ne u~evme, treba ne{to i da istra`ime, napi{eme i
stavime novo kam~e vo mozaikot... I grutkata sneg {to ja pravime so
racete za nabrzo da se istopi od nivnata toplina e kako (ne)ostvarena `elba,
no barem imalo obid, `elba i bila napravena grutka {to nabrzo potoa se
istopila i se pretvorila vo voda, za potoa nekoj i nekade povtorno da napravi
grutka od nea {to }e se istopi i taka s odnovo i odnovo do nekoj imaginaren
beskraj koj nau~nicite go narekuvaat perpetuum mobile ili so nekoe drugo i
sli~no ime, a vsu{nost toa e samo u{te eden `ivoten kopne`, neostvarena
`elba, potreba od/za qubov, podadena raka, ubav zbor, me~ta...

SODR@INA

TESTAMENTALNO-NOMADSKI

Re~enicata...
...Profesorot
Pat=pis
Pat=son
Nomadi
Povorka
Pozdrav
Testament

NOSTALGI^NI, SEMEJNI

Tatko
Ime
Vozot za Ohrid
Mentalna pruga
^in
Intervju
Vest
Slika
@ar~e
^ovekot
Dvojnik

ANTIISTORISKI I APOLITI^NI

Pretsedatelot i komarecot
Komarecot i pretsedatelot
Spomenik
Agol
Skopje 4102
Sram

SKICI - OSTATOCI - FRAGMENTI

Strav
Plunka
Uloga
Viso~ina
Pismo