KNJIGA KOT IZHODIE ZA POGOVOR O NASILJU

Ida Mlakar in mag. Darja Lavreni Vrabec

IZBOR OTROKEGA IN MLADINSKEGA LEPOSLOVJA S

PROBLEMATIKO NASILJA V DRUINI
Nasilje v druini v leposlovnih besedilih za otroke in mladino je tema, ki razkriva paleto
problemov znotraj poruenih druinskih odnosov, katerih rtve so tudi otroci (psihino, fizino,
socialno). Med vsemi oblikami nasilja je opazno izpostavljeno in v literaturi najbolj obdelano
medvrstniko nasilje, zlasti problem trpinenja in ustrahovanja. Najve prikazov nasilja v druini
prinaajo realistino zastavljeni romani, namenjeni najstnikom in mladim odraslim, ki poudarjajo
razline vrste nasilnega vedenja v druini in skuajo im kompleksneje pojasniti razloge zanje.
Avtorici sva za seznam izbrali kakovostneja dela, ki so primerna za pogovor z mladimi in
odraslimi, da bi otrok ali mladostnik lahko poiskal primerno pomo ali sogovornika, e ivi v
podobnih razmerah.
Zanimivo je, da nisva nali nobene primerne poune knjige o nasilju v druini, kar je poveden
podatek. Zdi se, da je nasilje v druini e vedno tabujska tema, zlasti na podroju slikanic in
zgodbic za najmlaje. Pri leposlovnih knjigah, ki se lotevajo socialnih tem, je najpomembneje,
da izbiramo kakovostno literaturo. Ob tem je treba biti pozoren na nekatere avtorji, ki so sicer
senzibilni za tabujske teme, vendar jih ne znajo ubesediti v dobro leposlovje. Seveda pa je hkrati
na voljo mnogo kakovostnega izvirnega slovenskega leposlovja, ki o odnosih v druini in med
ljudmi govori posredno (npr. dela Svetlane Makarovi, Polonce Kova, Majde Koren, Dese Muck,
Natae Konc Lorenzutti idr.).
Opozarjamo tudi na Prironik za branje kakovostnih knjig, ki ga pripravlja in izdaja Pionirska
Center za mladinsko knjievnost in knjiniarstvo pri Mestni knjinici Ljubljana. To so tako
imenovani Pregledni in priporoilni seznami mladinskih knjig doloenega leta. V prironikih
najdete sezname odlinih knjig, ki so prejemnice zlate hruke, znaka za kakovostno mladinsko
knjigo. Pri poglabljanju teme je v veliko pomo zlasti predmetno kazalo vsebinskih gesel, ki je na
koncu Prironika.
Na spletu, na domai strani MKL so dosegljivi vsi Seznami v elektronski obliki od leta 1999 pa
vse do najnovejega, ki nosi naslov Ozvezdje knjiga.
Prav vse knjige so primerne za pogovore odraslih z otroki in mladimi na temo nasilje v druini. Za
razgovor je najbolj ilustrativen primer za nijo starostno stopnjo knjiga O fantu, ki si je elel
postati junak (avtor Sylvain Trudel) iz zbirke Knjine stopnike, ki ima na koncu nekaj vpraanj
za voden razgovor. Na podoben nain se lahko pogovora lotijo vzgojitelji, uitelji, strokovni
delavci, in to o kateri koli knjigi.

Coti, Metka: Kriva

Spremna beseda Tadej ater. Ljubljana: Karantanija, 2003.
Kljune besede: druina, mamila, mladostniki, odvisnosti, otroci, prijateljstvo, zasvojenost,
zlorabe
Od 13. leta naprej
Najstnica Sara je hi narkomanov. eli si, da bi ivela v urejenem in ljubeem domu, vendar
ostajajo njene elje neizpolnjene, saj mora sama skrbeti za bolno sestrico, medtem ko se njena
stara vdajata drogam in jo puata samo. Sara za vse svoje teave krivi samo sebe, njeni problemi
pa tako ostajajo nerazreeni in ivljenje se ji kae z najtemneje plati. Zgodba je psiholoki portret
krute stiske druine s socialnega dna, ni manj pa dekletove razpetosti med obutki krivde in
ivljenjsko prikrajanostjo. Razkriva nam podroje najstnikega ivljenja, ki je pogosto e vedno
tabu: mamila, alkohol, najstnika ljubezen in prestopnitvo.

Eugenides, Jeffrey: Deviki samomori

Prevedla Irena Dua. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 2002.
Kljune besede: druina, fantje, matere, nesoglasja, odnosi, odraanje, samomori, samopodoba,
sestre
Od 15. leta naprej
Pripoved, rekonstrukcija samomorov petih sester, je napisana v prvi osebi mnoine. Gradivo za to
rekonstrukcijo so fragmenti spominov ter nakljuno pridobljenih vsakdanjih predmetov, s katerimi
pripovedovalci oivljajo sliko, ki so ji bili prie kot soolci in prijatelji traginih deklet. V
pripovedi se prepletata tako cinizem kot rahloutnost, tragikominost je ves as retorina: zakaj se
v Ameriki vsi kar naprej delajo, da so sreni? Zgodba je prispodoba ustvenega stanja deklic v
okvirih nasilne druine, ulice, mesteca, sveta Naj omenimo dve od mnogih zanimivih podob:
odstranjevanje bolnih brestov iz mesteca ter grozei brezbesedni telefonski pogovor z glasbenimi
odlomki s plo. Konno sporoilo, okoli katerega se pripoved in pripovedovalci zedinijo, je, da je
samomor temneji od smrti.

Flinn, Alex: Dihati pod vodo

Prevedel Vojko inigoj. Ljubljana: Grlica, 2003.
Kljune besede: dekleta, fantje, ljubezen, nasilje, oetje
Od 13. leta naprej
Nick je eden, bogat in bister estnajstletnik, ki na videz nima teav. A resnica je povsem
drugana: sam ivi s surovim oetom, ki fanta pretepa in poniuje, mati pa ju je e pred leti
zapustila. Ko Nick spozna lepo in prijazno Caitlin, se vanjo zaljubi, v njej ie tolabo, od nje
zahteva popolno predanost. Njuna zveza je obsojena na propad, saj Nick ni zmoen prave
ljubezni, ampak le terorja in ljubosumnosti. Roman pripoveduje o ruilni moi nasilja za
domaimi zidovi, o duevno pohabljenih in ranjenih mladih fantih, ki se s pomojo psihoterapevta
uijo druganih vedenjskih vzorcev, kot so jim jih vcepili njihovi stari. Zgodba je pisana tekoe
in razumljivo. Usode glavnih junakov prepriajo brez lane patetike, mlademu bralcu, ki ima
doma podobne probleme, pa je roman lahko v veliko pomo.

Frani, Franjo: Otrotvo

Spremna beseda Boris A. Novak. Ljubljana: Karantanija, 1996.
Kljune besede: druina, mladostniki, matere, nasilje, oetje, sinovi, smrt
Od 15. leta naprej
Frani je brez dvoma najbolj reprezentativen slovenski pisatelj, ki ubeseduje problematiko
nasilja v druini, pozna ga iz svoje lastne ivljenjske izkunje, z njim se je v svoji druini sreal e
v zgodnjem otrotvu kot rtev nasilnega oeta, alkoholika, ki je sicer teroriziral celotno druino.
To je pisatelja mono zaznamovalo za celo ivljenje. Travmatina doivetja iz otrotva, ive,
pekoe rane njegovega otrotva pogosto ubeseduje in vedno znova podoivlja zlasti v svojih
pripovedih za odrasle in za mladostnike, posamezne drobce pa lahko najdemo praktino v skoraj
vsem njegovem pripovednitvu za otroke in mlade. Otrotvo je po besedah pisca spremne besede
Borisa A. Novaka strana pesem otrotva, sinteza Franievega dosedanjega pisanja. V teh
kratkih zgodbah pisatelj popolnoma porui v sploni zavesti e vedno precej prisoten mit
idealiziranega srenega otrotva. Otrotvo je knjiga o boleem odraanju, o otroku, ki je oropan
svojega otrotva, saj je to zaznamovano z nasiljem, trpinenjem, v njej Frani odkrito in
brezkompromisno ubeseduje najtemneje plati odraanja. Otrok vendarle hrepeni po varnosti,

toplini, sprejetosti v druini, esar pa mu lastna druina ne more dati. Otrotvo je konno tudi
knjiga o odpuanju. Otrok lahko polno doivi otrotvo ele, ko odraste, ko zmore odpustiti oetu,
ki je z nasiljem zaznamoval njegovo ivljenje, in mami, ki ni bila dovolj mona, da bi ga ubranila
pred njim in se nasilju uprla.
Spominski prizori iz otrotva se menjavajo z dialogi sedaj e odraslega otroka z umirajoo
materjo, ki jo obiskuje v bolninici, v znak svojega dokonnega odpuanja ji eli pokloniti svojo
prvo knjigo, knjigo za otroke, knjigo pravljic, ki je mati, al, ne doaka. In rojstvo lastnega otroka,
herke, je prilonost za nov zaetek, za drugano otrotvo.

Fritz Kunc, Marinka: Modri pulover

Spremna beseda Azra Kristani. Grosuplje: Partner graf, 2003. Vsebuje tudi: FRITZ Kunc, iga:
Modri pulover: roman v stripu.
Kljune besede: bratje, druina, medsebojni odnosi, nasilje, sestre
Od 13. leta naprej
Pretresljiva zgodba o nasilju v druini, ki je le na videz popolna. V resnici otroka trpita zaradi
agresivnega oeta, ki ne prizna, da je alkoholik, njegova zaveznica pa je celo ena, ki si pred tem
zatiska oi. Otroka nenehno posluata oitke zaradi vsake napake, in kadar je oe slabe
volje, ju tudi fizino kaznuje. Zaradi nezaupanja starev, ki nenehno dvomita, obtoujeta in
sumniavo bdita nad vsako izreeno besedo, Ani in Klasu nenehno utrjujeta obutek krivde ter
nezaelenosti. Roman problematizira nasilje v druini, ki je uniujoe za osebnostno rast, ali
kakor pravi avtorica: Potencialno briljantnim mladim ljudem so tako porezana krila in ubit duh
e v najzgodnejih letih ivljenja.

Hendry, Frances Mary: Chandra

Prevedla Anja Kokalj. Spremna beseda Vladimira Rejc. Ljubljana: Grlica, 2005.
Kljune besede: dekleta, druganost, druina, Indija, obiaji, poroka
Od 13. leta naprej
Problemski roman se loteva e dandanes aktualnega problema dogovorjene poroke, ki ima svoje
korenine v patriarhalni tradiciji indijske drube. Pripoved ne eli biti poglobljena socioloka
tudija sodobne Indije in tudi ne njena kritika, temve na primeru posameznika prikazana
ivljenjska zgodba o pogubnih posledicah taknih obiajev. To je zgodba enajstletne deklice
Chandre, ki se ji uspe s pomojo mone volje, elje po samoohranitvi, naklonjenih posameznikov
in epca sree izviti iz krempljev tradicije ter si poiskati lastno ivljenjsko pot, ki pa je, al,
mona samo v tujini. Knjigo, ki je prejela kar nekaj literarnih nagrad, odlikuje psiholoka
motiviranost, prepriljivo zasnovana in izpeljana pripoved o odraanju v posebnih razmerah ter
psiholoka verjetnost knjievnih likov, kar pa ni nakljuje, saj je utemeljena na resnini ivljenjski
izkunji.

Ltter, Elbie: To sem jaz, Anna

Prevedla Jasna Dovjak. Spremna beseda Bogdan or. Ljubljana: Grad, 2008.
Kljune besede: posilstvo, spolnost, zlorabe
Od 15. leta naprej

Roman ubeseduje teko temo, problem spolne zlorabe v druini. Gre za avtobiografsko pripoved
rtve, zlorabljenega otroka, Anne. Avtorici je uspelo literarno prepriljivo ubesediti
problem, ki je kompozicijsko zasnovan kot prvoosebna pripoved e odraslega dekleta, ki ne more
preboleti svoje bolee preteklosti zaradi incesta unienega otrotva in odraanja. Roman se
odlikuje s psiholoko poglobljenostjo v ustvovanje, razmiljanja in dejanja glavne junakinje, ki
se vraa domov, njen cilj pa je maevanje oimu za trpljenje, ki ga je povzroil njej in njeni umrli
polsestri. Anna se retrospektivno zazira nazaj v svojo preteklost, otrotvo in druino, pri emer
uspe avtorici prepriljivo prikazati mehanizme delovanja pokodovane druine, kjer je oim
storilec, mati pa moli in s tem omogoa sprevreno poetje, zaradi katerega je otrok nemona
rtev, ki sicer klie na pomo, a je nihe ne slii. Roman je namenjen vsakemu razmiljajoemu
najstniku, starem in pedagogom. Pomembna dopolnitev sta tudi dve spremni besedi: prva O
zlorabi otrok, avtorice Sharon Lewis, in druga, Slovenskemu prevodu na pot, izpod peresa
priznanega slovenskega psihoterapevta Bogdana ora. Obe omogoata e dodatno razumevanje
tega kompleksnega problema z eljo, da bi bilo taknih Ann im manj.

Merrick, Anne: Nekdo je potrkal

Prevedla Irena Dua. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1998.
Kljune besede: druina, osamljenost, zloraba
Od 15. leta naprej
Roman, ki je pisateljiin prvenec, pretresljivo, prodorno in ustveno pripoveduje o zastraenem,
zlorabljenem in ustveno otopelem dvanajstletnem deku, ki mu uspe uiti brutalnemu oetu, se
podati na pot, na kateri ponovno odkrije prijateljstvo, se naui sprejeti pomo in konno najti svoj
pravi dom ter resnico o sebi. Knjiga tudi zaradi svoje posebne zgradbe in naina pripovedovanja
kar vabi odrasle in mlade bralce k razmiljanju, pogovoru in vnovinemu branju.

Mokri, Marjana: Ledene magnolije

Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 2002.
Kljune besede: dekleta, ljubezen, mladostniki, zlorabe
Od 15. leta naprej
Knjiga je leta 2002 prejela nagrado veernica za najbolje izvirno slovensko leposlovno delo za
otroke in mladino. Strokovna irija je posebej izpostavila pripovedni svet Marjane Mokri
oziroma svet junakinje Ledenih magnolij, katere problem je prikazan na izjemno subtilen in iskren
nain, brez poenostavljene sporoilnosti in moraliziranja. S prvoosebno Lucijino pripovedjo je
avtorica Marjana Mokri spretno izkoristila ustven naboj, ki ga tovrstna oblika pisanja
omogoa, in se prek njega pribliala bralcu. Bolea zgodba glavne junakinje je pripovedovana v
krevitem jeziku, ki na pravih mestih prehaja e v nekakno poetino zaklinjanje. Ob tem je
socialnorealistini jezik posredovan s pravo mero in utemeljeno. S pomojo jezika in drugih
pripovednih elementov je avtorica uspela temno moro glavne junakinje razvezati v slutnjo
svetleje zarje. Ledene magnolije so namre mladinski roman z mono izpostavljeno socialno
tematiko, ki pripoveduje o neobiajnem odraanju in o prekinjenem otrotvu, zaznamovanem s
spolno zlorabo, ki je skrita v navzven zgledni druini. Ledene magnolije so literatura, ki brie
meje med mladinsko in odraslo knjievnostjo, zato se ob njej e toliko laje pogovarjajo mladi in
odrasli bralci.

Pressler, Mirjam: Praske na laku

Prevedla Breda Pugelj. Maribor: Obzorja, 2001.

Kljune besede: krivda, mladostniki, nesoglasja, strpnost
Od 13. leta naprej
Prijazna stareja gospa, ki je bila prodajalka, je nekega veera po nakljuju opazila neznanca, ki je
popraskal avto. Po pogovoru na policiji in po temeljitem premiljevanju je prila do zakljuka, da
je povzroitelj verjetno mlad fant iz njenega bloka. Ker je imela sama teave s sinom, sklene, da
bo fantu dala podporo in nekaj spodbudnih besed. al pa je mladeni v hudi stiski, ker so ga
razkrili, starko zabodel. Pisateljica je napisala pretresljivo zgodbo o dveh ljudeh, ki ju pogubno
zdrui usoda.

Rai, Bali: (Ne)dogovorjena poroka

Prevedel Janez Lavtiar. Ljubljana: Grlica, 2003.
Kljune besede: druganost, druina, ljubezen, oetje, predsodki, priseljenci, tradicija
Od 15. leta naprej
Gre za prvoosebno pripoved najstnika Mandita, katerega druina se je preselila v Anglijo iz
Indije in zaivela v umazani, pokvarjeni beli kulturi', kakor njihovo novo domovino imenuje
junakov oe. Predvsem zaradi njega je ivljenje sikhovske druine v Angliji togo in nasilno,
zapira se v vzvienost in nad njim vlada nepopustljiv nadzor, o katerem najbolje pria prav obiaj
dogovorjenih porok. Zgodba je tako solidna socioloka tudija, ki po eni strani govori o moi in
nemoi sobivanja dveh razlinih kultur, po drugi pa odkrita beseda o predsodkih indijskih
priseljencev do Evropejcev. V tej lui besedilo beremo kot opozorilo, da sta za medkulturne
napetosti odgovorni obe strani. Kljub problematiki medkulturnosti pa pripoved v prvi vrsti deluje
kot izrazit psiholoki in razvojni roman, torej kot izpoved o junakovem odraanju, dozorevanju
ter odkrivanju lastne ivljenjske poti.

Swindells, Robert: Sramota

Prevedel Jakob J. Kenda. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.
Kljune besede: dekleta, druganost, druina, nasilje, prijateljstvo, strah, verstva, zlorabe
Od 15. leta naprej
Vekrat nagrajeni Swindells je bil v devetdesetih eden najpomembnejih avtorjev problemskega
romana, in v to obmoje spada tudi priljubljeni roman Sramota. Ta je zanimiv e po svojem slogu,
ki je v slovenino uspeno prenesen. Tudi prevod izraa neambiciozen jezik, meje na
pogovornega, s katerim se delo pravzaprav najbolj odloilno priblia mladim. Bistvena za uspeh
pripovedi je strukturno izraena dvojnost: prvoosebna pripovedovalca, Martha in Scott, si delita
poglavja. Izmenjujoa se perspektiva seveda najprej slui okrepitvi napetosti, a obenem podpira
tudi razlinost junakov. Marthina druina namre pripada izjemno strogi verski sekti, poleg tega
pa njen dom bremeni tudi grozljiva skrivnost, Sramota. Scott pa je 'povsem obiajni najstnik', ki
se je priselil v njen okoli in roman se predvsem zaradi njegovega razumevanja ter detektivske
spretnosti kona optimistino. Obenem je opomin nestrpni verski gorenosti, vekrat ovrkne tudi
sodobno potroniko drubo, ki vsaj deloma pripomore k tovrstnim skrajnostim.

Vidmar, Janja: Baraba

Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.

Kljune besede: druina, mladostniki, nasilje, oetje, sinovi
Od 13. leta naprej
Roman je neolepan, mestoma celo surov prikaz prekletega otrotva in mladosti, ki v bralcu
pogosto vzbuja reminiscence na vzduje v Franievih pripovedih o munem odraanju, mono
oddaljenem od mita srenega in nekonfliktnega otrotva in mladosti. Zasnovan je kot prvoosebna
pripoved estnajstletnega Tizija, pankrta Teja, uradno sicer Mateja Filipia, ki odraa v
teavnih in napetih druinskih razmerah. Predvsem je fant rtev nasilnega oima, ki ne terorizira
samo njega, temve tudi njegovo mamo, skratka celotno druino. e je oim neke vrste muitelj,
pa je mati na neki nain nemona in slabotna rtev, ki ne zmore obvarovati sebe in svojega otroka
pred nasiljem za domaimi vrati in zaeti novega, boljega ivljenja, saj se boji izgubiti moa. V
druini divjajo nenehni prepiri, padajo udarci, skratka divja pravcata druinska vojna z le
obasnimi premirji. Tizi oima sovrai in prezira, pripravlja celo maevanje, pa vendar si vseeno
eli njegovega priznanja. Baraba, kot oim pogosto klie Tizija, nima teav samo doma, temve
tudi v oli, z vrstniki in zakonom. Za nepriakovan preobrat zgodbe poskrbi nakljuje fizini
spopad med oimom in materjo na blokovskem stopniu. V asu mamine odsotnosti, njenega
zdravljenja v bolninici, Tizija aka najodloneji dvoboj v ivljenju, spopad z oimom, ki je
njegov najveji sovranik.

Vidmar, Janja: Debeluka

Spremna beseda Vesna Marki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
Kljune besede: mladostniki, dekleta, zlorabe, hrana, anoreksija, bulimija
Od 13. leta naprej
Roman je pretresljiva psiholoka tudija osnovnoolke Ure, ki v svojem razkonem domu ne
najde ljubezni in potrditve. Njen oe, znan pisatelj, se ne zmeni zanjo, mati, nekdanja manekenka,
pa je hladna in tiranska enska. Hoe, da bi tudi njena hi Ura postala slavna manekenka. Uri
predpisuje shujevalne diete, nadzira njeno telesno teo in se posmehuje njeni postavi. Ura trpi,
strada, se prenaira, bruha. Ujeta je v peklenski krog anoreksije in njeno ivljenje je ogroeno.

Voigt, Cynthia: No v kornju

Prevedla Tina Mahkota. Spremna beseda Diana Zajec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
Kljune besede: dekleta, druina, mladostniki, nasilje, spolnost, zlorabe
Od 15. leta naprej
Pretresljiva zgodba o grozljivosti spolne zlorabe izpoveduje grozo mladega dekleta, ki se zaradi
vsiljivega oima oprime zadnje reitve, lovskega noa. Teko, skoraj nemogoe ji je prebiti zid
molka in sramu, mama in uitelji ji preprosto ne verjamejo oziroma noejo verjeti.
Vir: SKOZI umetnost o medosebnih odnosih [Elektronski vir] / urednici
Nataa Bucik, Irena Lukan Matko. - 1. natis. - Ljubljana : Intitut
za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2011
Nain dostopa (URL): http://projekti.inst-krim.si/index.php?id=26

McCaffrey, Kate: "Uniimo jo!"

Ta odkritosrna in nadvse verjetna zgodba je prvoosebna pripoved, namenjena tako

uiteljem kot najstnikim bralcem in njihovim starem, saj gre za literarno delo, ki
bralcu omogoa vpogled v sodobni fenomen elektronskega nadlegovanja. e v letu
2007 so v Avstraliji ugotovili, da je polovica deklet med 12 in 15 letom e doivela
tovrstno nadlegovanje, ki je e posebej neprijetno zato, ker nadlegovalci lahko
skrijejo svojo identiteto. Pred taknimi zlorabami rtev ni varna niti v okolju svojega
doma.Ve o knjigi ...
E VE LITERATURE
Leposlovje
Jurij Hudolin, Pastorek. Ve o knjigi ...
Anita Nair: enski kupe. Ve o knjigi ...
Arundhati Roy: Bog majhnih stvari. Ve o knjigi ...
David B.: Na bojastni poti. Ve o stripu ...
Marjane Satrapi: Perzepolis. Ve o stripu ...
Olga Deman Dobrnji: V objemu pedofila. Ve o knjigi ...
Katarina Kesi Dimic, Jana Martinek: Zojina reitev. Ve o knjigi ...
Nika Maj: Iskanje izgubljenega fanta.
Vesna Karlin: Obalovanje. Ve o knjigi ...
Strokovna literatura
Tanja Repi: Nemi krik spolne zlorabe in novo upanje. Ve o knjigi ...
Susan Forward: Strupeni stari. Ve o knjigi ...
Susan Forward: ustveno izsiljevanje. Ve o knjigi ...
Alice Miller: Upor telesa. Ve o knjigi ...
K. Filipi, A. elih: Nasilje v druini; Ve o tem ...
Mitja Muri: Znanje o ustvih za manj nasilja v oli
Mojca Dobnikar: Dosje: Nasilje nad enskami. Dostopno tukaj.
Sonja Boi: Poti iz nasilja
Mathias Waiss, Ingrid Galle: V labirintu spolnih zlorab. Ve o knjigi ...
Susan Brownmiller: Proti nai volji. Ve o knjigi ...
Mary Phiper: Sodobna Ofelija, obvarujmo osebnost odraujoih deklet
Dickson, Anne (1998): Postavite se zase. Ve o knjigi ...
Marshall B. Rosenberg, Arun Gandhi: Nenasilna komunikacija, jezik ivljenja
Quaine Bain in Maureen Sanders (1996): Ko pride na dan. Svetovalni center za otroke,
mladostnike in stare & Co Libri, Ljubljana.
Ellen Bass in Laura Davis (1998): Pogum za okrevanje: Prironik za enske, ki so preivele
spolno zlorabo v otrotvu.
Michele Elliot (1996): Da bo va otrok varen; Praktini vodnik za pogovor z otroki. CO
LIBRI, Ljubljana
Vlasta Jalui (1992): Dokler se ne vmeajo enske. Krt, Ljubljana. Ve o knjigi ...
Spolno nadlegovanje (1997). PIC, Ljubljana.
Anii, Klavdija: Nasilje nenasilje. Prironik za uiteljice, uitelje, svetovalne slube in
vodstva ol. i2, 2002
Bain, Quaine: Ko pride na dan: vodi za mlade, ki so bili spolno zlorabljeni. Co Libri, 1996
Ciklus seminarjev Namesto koga roa cveti: Trpinen otrok. Kako prepoznati in prepreevati
fizino in duevno trpinenje otrok (razirjeni zbornik). Meridiana, 1997

Elliot, Michele: Trpinenje. Educy, 2002

Habbe, Jure: Nasilje in varnost otrok v olah: nasveti za ravnatelje, uitelje, stare in vse, ki
skrbijo za varnost v osnovnih in srednjih olah.
Lisac & Lisac, 2000
Olweus, Dan: Trpinenje med uenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Zavod Republike
Slovenije za olstvo, 1995
Otrokove pravice, olska pravila in nasilje v oli. Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti,
1996
Peternel, Sonja: Prvih pet minut. Educa, 2005
Punik, Mojca: Vrstniko nasilje v oli. Zavod Republike Slovenije za olstvo, 1999
Prestopniko in odklonsko vedenje mladih: vzroki, pojavi, odzivanje. Bonex, 2000
Vloga ole pri zmanjevanju nasilja: prironik za uitelje, svetovalne delavce in ravnatelje.
Zavod Republike Slovenije za olstvo, 2003